Wikipedija slwiki https://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran MediaWiki 1.48.0-wmf.3 first-letter Datoteka Posebno Pogovor Uporabnik Uporabniški pogovor Wikipedija Pogovor o Wikipediji Slika Pogovor o sliki MediaWiki Pogovor o MediaWiki Predloga Pogovor o predlogi Pomoč Pogovor o pomoči Kategorija Pogovor o kategoriji Portal Pogovor o portalu Osnutek Pogovor o osnutku MOS MOS talk TimedText TimedText talk Modul Pogovor o modulu Event Event talk 0 30 6775053 6765477 2026-11-05T08:10:24Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6775053 wikitext text/x-wiki {{preusmeritev|Einstein}} {{infopolje Znanstvenik | name = Albert Einstein | image = <!-- WD --> | caption = Albert Einstein | residence = {{GER}} <br /> {{ITA}} <br /> {{SWI}} <br /> {{USA}} | citizenship = [[Nemčija|nemško]] {{small|(1879–96, 1914–33)}} <br />[[Švica|švicarsko]] {{small|(1901–55)}} <br />[[Združene države Amerike|ameriško]] {{small|(1940–55)}} | nationality = {{ikonazastave|Nemčija}} [[Nemci|nemška]] | field = [[fizika]], [[matematika]] | work_institutions = Švicarski [[patentni urad]] [[Bern|(Bern)]] <br /> [[Univerza v Zürichu]] <br /> [[Karlova univerza v Pragi]] <br /> [[Pruska akademija znanosti]] <br /> [[Inštitut cesarja Viljema]] <br /> [[Univerza v Leidnu]] <br /> [[Inštitut za višji študij]] | alma_mater = [[Švicarska državna tehniška visoka šola Zürich|ETH Zürich]] <br /> {{small|diploma 1900}} <br /> [[Univerza v Zürichu]] <br /> {{small|[[doktorat]] 1905}} | doctoral_advisor = [[Alfred Kleiner]] | academic_advisors = [[Heinrich Friedrich Weber]], [[Max Talmey]] | doctoral_students = [[Hans Tanner]] | notable_students = [[Ernst Gabor Straus]] <br /> [[Nathan Abraham Rosen]] | known_for = [[splošna teorija relativnosti]] <br /> [[posebna teorija relativnosti]] <br /> [[Brownovo gibanje]] <br /> [[fotoelektrični pojav]] <br /> [[enakost mase in energije]] <br /> [[Einsteinove enačbe polja]] <br /> [[klasične poenotene teorije polja|poenotena teorija polja]] <br /> [[Bose-Einsteinova statistika]] <br /> [[paradoks EPR]] | awards = [[Matteuccijeva medalja]] {{small|(1921)}} <br /> {{ikona Nob nag}} [[Nobelova nagrada za fiziko]] {{small|(1921)}} <br /> [[Copleyjeva medalja]] {{small|(1925)}} <br /> [[zlata medalja Kraljeve astronomske družbe|zlata medalja]] [[Kraljeva astronomska družba|RAS]] {{small|(1926)}} <br /> [[medalja Maxa Plancka]] {{small|(1929)}} | children = [[Lieserl Einstein|»Lieserl«]] (1902–1903?) <br /> [[Hans Albert Einstein|Hans Albert]] (1904–1973) <br /> [[Eduard Einstein|Eduard »Tete«]] (1910–1965) | spouses = [[Mileva Marić]]&nbsp;(1903–1919) <br /> {{nowrap|[[Elsa Einstein|Elsa Löwenthal]]&nbsp;(1919–1936)}} | signature = <!-- WD --> }} '''Albert Einstein''' [álbert ájnštajn] ({{Audio|De-Albert Einstein.oga|izgovorjava}}), [[Nemci|nemški]] [[fizik]] in [[matematik]], * [[14. marec]] [[1879]], [[Ulm]], [[Württemberg]], [[Nemčija]], † [[18. april]] [[1955]], [[Princeton, New Jersey]], [[Združene države Amerike]]. Velja za enega najvplivnejših znanstvenikov v zgodovini, saj je s svojim delom temeljito spremenil razumevanje prostora, časa, svetlobe, gravitacije, materije in energije. Njegova najpomembnejša znanstvena dosežka sta [[posebna teorija relativnosti]] iz leta 1905 in [[splošna teorija relativnosti]] iz leta 1915. Prva je pokazala, da prostor in čas nista neodvisna drug od drugega, temveč sta povezana in odvisna od gibanja opazovalca, druga pa gravitacijo pojasnjuje kot posledico ukrivljenosti prostor-časa. Einstein je leta 1921 prejel [[Nobelova nagrada za fiziko|Nobelovo nagrado za fiziko]], ki mu je bila uradno podeljena leta 1922. Nagrado je prejel za svoje prispevke k teoretični fiziki, zlasti za odkritje zakona [[Fotoelektrični učinek|fotoelektričnega učinka]], ne pa za teorijo relativnosti.<ref name=":1">{{Navedi splet |date=2026-10-14 |title=Albert Einstein {{!}} Biography, Relativity, Education, Discoveries, & Facts |work=Britannica Online |url=https://www.britannica.com/biography/Albert-Einstein |access-date=2026-10-15 |language=en}}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet |title=Nobel Prize in Physics 1921 |url=https://www.nobelprize.org/prizes/physics/1921/einstein/facts/ |access-date=2026-10-15 |website=NobelPrize.org |language=en-US}}</ref> == Zgodnje otroštvo in družina == [[slika:Albert Einstein as a child.jpg|thumb|left|Einstein kot štirinajstletnik (1893)]] Albert Einstein se je rodil 14. marca 1879 v [[Ulm]]u v [[Kraljevina Württemberg|Kraljevini Württemberg]], ki je bila takrat del [[Nemško cesarstvo|Nemškega cesarstva]]. Njegov oče Hermann Einstein je bil podjetnik na področju [[Elektrotehnika|elektrotehnike]], mati Pauline Einstein, rojena Koch, pa je bila izobražena ženska, ki je igrala klavir in spodbujala zanimanje za glasbo v družini. Kmalu po Albertovem rojstvu se je družina preselila v [[München]], kjer je njegov oče skupaj z bratom Jakobom ustanovil elektrotehniško podjetje. Albert je imel mlajšo sestro Mario, ki je imela vzdevek Maja in mu je bila v otroštvu najbližja družinska spremljevalka. Einstein naj bi začel govoriti pozneje kot številni njegovi vrstniki, zato je starše sprva skrbelo za njegov razvoj. Vendar to ni nujno kazalo na razvojni zaostanek, temveč je bilo povezano z njegovo mirno in premišljeno osebnostjo. Že zgodaj je kazal izrazito radovednost glede narave, [[Matematika|matematike]] in tehničnih naprav. Zgodba o tem, kako je Einstein v otroštvu občudoval [[kompas]], je postala del njegove življenjske legende. Ta preprosta naprava mu je razkrila, da v naravi obstajajo nevidne sile, ki vplivajo na gibanje teles. Einstein je pozneje prav to izkušnjo povezoval s svojim zanimanjem za fiziko.<ref name=":1" /> == Šolanje v Nemčiji in Švici == Einstein je obiskoval katoliško osnovno šolo v Münchnu, čeprav je izhajal iz [[Judje|judovske]] družine, nato pa še gimnazijo Luitpold-Gymnasium. Nemški šolski sistem mu ni ustrezal, saj je menil, da preveč poudarja pomnjenje, avtoriteto in vojaško disciplino, premalo pa spodbuja samostojno razmišljanje. Leta 1894 se je družina zaradi očetovih poslovnih težav preselila v italijanski [[Milano]], Einstein pa je sprva ostal v Münchnu, da bi nadaljeval šolanje. Ker se ni mogel sprijazniti s tamkajšnjim šolskim okoljem, je zapustil gimnazijo in se pridružil družini v [[Italija|Italiji]]. Leta 1895 je poskušal opraviti sprejemni izpit za vpis na Zvezno politehniško šolo v Zürichu, današnji [[Švicarska državna tehniška visoka šola Zürich|ETH Zürich]]. Čeprav je dosegel odlične rezultate pri [[Matematika|matematiki]] in [[Fizika|fiziki]], ni bil enako uspešen pri drugih predmetih, med drugim pri jezikih, [[Botanika|botaniki]] in [[Zoologija|zoologiji]]. Zato se je najprej vpisal na kantonalno šolo v [[Aarau|Aarauu]] v [[Švica|Švici]]. Leta 1896 je v Aarauu opravil maturo in se nato vpisal na Zvezno politehniško šolo v Zürichu, kjer je študiral fiziko in matematiko. Leta 1900 je študij uspešno končal. Med študijem je spoznal [[Mileva Marić|Milevo Marić]], srbsko študentko matematike in fizike, ki je pozneje postala njegova žena in pomembna sogovornica pri znanstvenih razpravah.<ref name=":1" /> == Začetek znanstvene poti == Po diplomi leta 1900 Einstein sprva ni dobil mesta asistenta na univerzi, kar je bilo za mladega fizika veliko razočaranje. Nekaj časa je delal kot nadomestni in zasebni učitelj, hkrati pa je nadaljeval raziskovanje [[Teoretična fizika|teoretične fizike]]. Leta 1901 je pridobil švicarsko državljanstvo, kar mu je omogočilo stabilnejši družbeni položaj. Istega leta je objavil svoj prvi znanstveni članek, v katerem se je ukvarjal s [[Kapilarnost|kapilarnostjo]] in [[sila]]mi med molekulami. Leta 1902 je s pomočjo prijatelja [[Marcel Grossmann|Marcela Grossmanna]] dobil zaposlitev na [[Švicarski zvezni patentni urad|Švicarskem zveznem patentnem uradu]] v [[Bern]]u. Kot tehnični strokovni sodelavec tretjega razreda je ocenjeval patentne prijave, predvsem s področja elektrotehnike in natančnih merilnih naprav. Delo na patentnem uradu mu je zagotavljalo redne prihodke, razmeroma urejen delovni čas in dovolj časa za lastne raziskave. Prav v tem obdobju je razvil številne zamisli, ki so leta 1905 postale temelj njegove svetovne znanstvene prepoznavnosti.<ref name=":1" /> == Zasebno življenje in družina == [[slika:Albert Einstein and his wife Mileva Maric.jpg|thumb|Einstein z Milevo Marić (1912)]] Einstein se je leta 1903 poročil z [[Mileva Marić|Milevo Marić]], s katero je imel hčerko Lieserl ter sinova Hansa Alberta in Eduarda. O usodi hčerke Lieserl ni veliko znanega, saj se je rodila pred poroko, pozneje pa je iz ohranjenih dokumentov izginila vsaka zanesljiva sled o njenem življenju. Zakon z Milevo Marić je sčasoma razpadel, med drugim tudi zaradi Einsteinove selitve v [[Berlin]] ter različnih znanstvenih in osebnih pričakovanj. Ločila sta se leta 1919. Istega leta se je Einstein poročil s svojo sestrično Elso Löwenthal. Elsa je skrbela za njegovo vsakdanje življenje ter ga spremljala pri javnih nastopih in obiskih. Umrla je leta 1936, Einstein pa je do konca življenja ohranjal tesne stike s svojo sestro Majo in svojimi otroki.<ref name=":1" /> == Čudežno leto 1905 == Leto 1905 je v zgodovini fizike znano kot Einsteinovo ''annus mirabilis'', kar pomeni »čudežno leto«. Tega leta je 26-letni Einstein, ki je bil še vedno zaposlen na patentnem uradu, objavil več znanstvenih člankov, od katerih je vsak pomembno prispeval k spremembi razumevanja [[Fizika|fizike]]. V enem od najpomembnejših člankov je pojasnil [[fotoelektrični učinek]], pri katerem svetloba povzroči izbijanje [[Elektron|elektronov]] s kovinske površine. Razložil je, da svetloba ne kaže le valovnih lastnosti, temveč energijo prenaša tudi v diskretnih paketih, imenovanih [[svetlobni kvanti]], danes pa jih povezujemo s pojmom [[Foton|fotonov]]. Ta zamisel je bila revolucionarna, saj je ponudila enega ključnih dokazov v prid kvantni naravi svetlobe. Einsteinova razlaga je postala eden od temeljev [[Kvantna mehanika|kvantne fizike]]. Za svoje delo na področju teoretične fizike, zlasti za odkritje zakona fotoelektričnega učinka, je leta 1921 prejel [[Nobelova nagrada za fiziko|Nobelovo nagrado za fiziko]]. V drugem pomembnem članku je pojasnil [[Brownovo gibanje]], torej nepravilno gibanje drobnih delcev, suspendiranih v tekočini. Pokazal je, da je to gibanje posledica trkov z molekulami tekočine, ki jih s prostim očesom ne moremo videti. Njegovo delo je zagotovilo pomembno teoretično podporo obstoju atomov in molekul. V tretjem članku je predstavil [[Posebna teorija relativnosti|posebno teorijo relativnosti]]. Ta temelji na dveh osnovnih načelih: zakoni fizike so enaki v vseh inercialnih opazovalnih sistemih, hitrost svetlobe v vakuumu pa je enaka za vse inercialne opazovalce, ne glede na njihovo gibanje glede na izvor svetlobe. Iz teh načel sledi, da prostor in čas nista absolutna. Dva dogodka, ki sta za enega opazovalca sočasna, za drugega, ki se glede nanj giblje, morda nista sočasna. Poleg tega se ura, ki se giblje glede na opazovalca, glede na njegovo uro izkazuje za počasnejšo, dolžina gibajočega se telesa pa je v smeri gibanja krajša. Istega leta je Einstein objavil še članek, v katerem je izpeljal zvezo med maso in energijo, izraženo s slovito enačbo: <math>E = mc^2</math>. Ta enačba izraža enakovrednost mase in energije. Ker je <math>c</math> hitrost svetlobe v vakuumu, njena druga potenca pa je zelo velika, že majhna masa ustreza ogromni količini energije. To spoznanje je pozneje postalo pomembno za razumevanje jedrskih reakcij in pretvorbe mase v energijo.<ref name=":1" /><ref>{{Navedi splet |title=Albert Einstein – Nobel Prize in Physics 1921 |url=https://www.uzh.ch/en/researchinnovation/excellence/nobelprize/einstein.html |access-date=2026-10-15 |website=www.uzh.ch |language=en |archive-url=https://web.archive.org/web/20261015222521/https://www.uzh.ch/en/researchinnovation/excellence/nobelprize/einstein.html |archive-date=2026-10-15 |url-status=dead}}</ref> == Doktorat in akademska pot == Leta 1905 je Einstein na [[Univerza v Zürichu|Univerzi v Zürichu]] doktoriral z disertacijo o določanju molekulskih dimenzij. Doktorat mu je odprl pot v akademski svet, čeprav je še nekaj let ostal zaposlen na patentnem uradu. Leta 1909 je postal izredni profesor [[Teoretična fizika|teoretične fizike]] na Univerzi v Zürichu in zapustil patentni urad. Leta 1911 je sprejel profesorsko mesto na Nemški univerzi v [[Praga|Pragi]], kjer se je začel intenzivneje ukvarjati z [[Težnost|gravitacijo]] in pospešenimi opazovalnimi sistemi. Leta 1912 se je vrnil v Zürich, kjer je v sodelovanju s prijateljem in matematikom [[Marcel Grossmann|Marcelom Grossmannom]] začel uporabljati [[Neevklidska geometrija|neevklidsko geometrijo]]. Ta matematični pristop mu je omogočil razvoj teoretičnega opisa gravitacije kot posledice ukrivljenosti prostor-časa. Leta 1914 je sprejel pomembno raziskovalno mesto v Berlinu in postal član [[Pruska akademija znanosti|Pruske akademije znanosti]]. Berlin mu je omogočil raziskovalno delo brez rednih pedagoških obveznosti, mesto pa je postalo središče njegovega nadaljnjega znanstvenega ustvarjanja.<ref name=":1" /> == Splošna teorija relativnosti == Einstein je leta 1915 predstavil [[Splošna teorija relativnosti|splošno teorijo relativnosti]], ki je bila vrhunec približno osemletnega raziskovanja gravitacije. Z njo je presegel [[Isaac Newton|Newtonovo]] predstavo gravitacije kot sile, ki deluje na daljavo, in ponudil bistveno drugačno razlago tega pojava. Po Einsteinovi teoriji masa in energija ukrivljata prostor-čas, telesa pa se v njem gibljejo po najnaravnejših možnih poteh, imenovanih [[Geodetka|geodetke]]. Gravitacija tako ni sila v klasičnem Newtonovem smislu, temveč posledica geometrije prostor-časa. Teorija je uspešno pojasnila dolgo znano nepravilnost v gibanju [[Merkur]]ja, imenovano precesija perihelija. Newtonova teorija ni mogla v celoti pojasniti majhnega dodatnega premika Merkurjevega perihelija, medtem ko je Einsteinova teorija napovedala vrednost, ki se je ujemala z astronomskimi opazovanji. Splošna teorija relativnosti je napovedala tudi, da gravitacijsko polje ukrivlja svetlobo. To napoved so leta 1919 preverili britanski astronomi med popolnim sončnim mrkom, ko so merili navidezne položaje zvezd v bližini Sonca. Dve odpravi pod vodstvom [[Frank Watson Dyson|Franka Dysona]] in [[Arthur Stanley Eddington|Arthurja Eddingtona]] sta opazovali [[Sončev mrk]] 29. maja 1919. Ena je delovala na otoku Príncipe ob zahodni obali [[Afrika|Afrike]], druga pa v Sobralu v Braziliji. Rezultati meritev so podprli Einsteinovo napoved, da Sončeva gravitacija ukrivlja svetlobo zvezd v njegovi bližini. Objava rezultatov novembra 1919 je Einsteina v kratkem času izstrelila med svetovno znane znanstvenike. Mediji so ga predstavili kot človeka, ki je spremenil Newtonovo razumevanje vesolja, splošna teorija relativnosti pa je v znanstveni skupnosti dobila pomembno potrditev in postala temeljni okvir za sodobno razumevanje gravitacije.<ref name=":1" /><ref name=":2" /><ref>{{Navedi splet |title=Albert Einstein: A life spent re-imagining physics |url=https://www.bbc.co.uk/teach/articles/zfhy6v4 |access-date=2026-10-15 |website=BBC Teach |language=en-GB}}</ref> == Nobelova nagrada == Einstein je [[Nobelova nagrada za fiziko|Nobelovo nagrado za fiziko]] prejel za leto 1921, vendar je [[Švedska kraljeva akademija znanosti]] podelitev tisto leto preložila. Nagrado je prejel šele leta 1922, in sicer za dosežke iz prejšnjega leta. Nobelov odbor nagrade ni podelil za teorijo relativnosti, ki je bila takrat še predmet znanstvenih in filozofskih razprav. Namesto tega je Einsteinu nagrado podelil »za zasluge na področju teoretične fizike, zlasti za odkritje zakona fotoelektričnega učinka«. [[Fotoelektrični učinek]] je pojav, pri katerem svetloba povzroči izbijanje elektronov iz snovi. Einstein je pojasnil, da se energija svetlobe prenaša v diskretnih količinah, kar je pokazalo, da ima svetloba poleg valovnih tudi delčne lastnosti. To odkritje je postalo eden od temeljev kvantne fizike in pomembno prispevalo k razvoju sodobne elektronike. Na fotoelektričnem učinku temeljijo med drugim sončne celice, fotodetektorji in svetlobni senzorji v digitalnih fotoaparatih.<ref name=":1" /><ref name=":2" /> == Kvantna fizika in razprave z Bohrom == Einstein je bil eden od utemeljiteljev [[Kvantna teorija polja|kvantne teorije polja]], hkrati pa tudi eden njenih najostrejših kritikov. Sprejel je, da kvantna hipoteza omogoča pojasnjevanje številnih fizikalnih pojavov, vendar ni verjel, da je naključje temeljna lastnost narave. Zlasti se ni strinjal s takratno prevladujočo interpretacijo [[Kvantna mehanika|kvantne mehanike]], po kateri nekaterim fizikalnim količinam, kot sta položaj in gibalna količina delca, pred meritvijo ni mogoče pripisati vnaprej določene vrednosti. Njegova znana izjava, da »Bog ne igra kock«, je izražala prepričanje, da bi morala fizika temeljiti na objektivni realnosti in globljih zakonitostih, ki bi omogočale popolnejši opis narave. V dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja je z [[Niels Henrik David Bohr|Nielsom Bohrom]] vodil eno najpomembnejših znanstvenih razprav tistega časa. Njuna izmenjava argumentov ni zavirala razvoja kvantne mehanike, temveč je spodbudila poglobljeno razpravo o merjenju, verjetnosti in naravi fizikalne realnosti. Leta 1935 je Einstein skupaj z [[Boris Podolski|Borisom Podolskim]] in [[Nathan Abraham Rosen|Nathanom Rosenom]] objavil znameniti znanstveni članek, v katerem so predstavili miselni poskus, danes znan kot [[paradoks Einstein–Podolsky–Rosen]] (EPR). V njem so izpostavili vprašanje, ali kvantna mehanika zagotavlja popoln opis fizikalne realnosti. Razprava je pomembno prispevala k poznejšemu raziskovanju kvantne prepletenosti, ki je danes eno osrednjih področij kvantne fizike in kvantnih informacijskih znanosti.<ref name=":1" /> == Raziskovanje poenotene teorije polja == Od sredine dvajsetih let 20. stoletja je Einstein večino svojega raziskovalnega časa posvetil iskanju [[Poenotena teorija polja|poenotene teorije polja]]. Želel je oblikovati matematični okvir, ki bi gravitacijo in [[Elektrika in magnetizem|elektromagnetizem]] pojasnil kot dva vidika iste temeljne strukture. V ta namen je raziskoval različne geometrijske in matematične pristope, vendar mu ni uspelo razviti teorije, ki bi bila hkrati matematično dosledna in eksperimentalno preverljiva. Njegovo iskanje poenotene teorije je tako ostalo nedokončano vse do njegove smrti. Kljub temu je njegovo vztrajno prizadevanje pomembno vplivalo na poznejši razvoj fizike. Iskanje enotnega opisa temeljnih sil je ostalo eden osrednjih ciljev teoretične fizike, med drugim pri razvoju teorij velikega poenotenja in [[Teorija strun|teorije strun]].<ref name=":1" /> == Nemčija, nacizem in izselitev == Ko so januarja 1933 v Nemčiji prišli na oblast nacisti, se je Einsteinov položaj temeljito spremenil. Kot znan judovski znanstvenik, pacifist in kritik [[Totalitarizem|totalitarizma]] je postal tarča nacistične propagande in groženj. Einstein je zapustil Nemčijo in se vanjo ni več vrnil. Leta 1933 se je odpovedal nemškemu državljanstvu in sprejel mesto profesorja teoretične fizike na Inštitutu za napredne študije (Institute for Advanced Study) v Princetonu v ameriški zvezni državi [[New Jersey]]. V ZDA je postal ena najvidnejših osebnosti znanstvene skupnosti in javnega življenja. Pomagal je judovskim znanstvenikom in drugim beguncem, ki so bežali pred nacističnim preganjanjem, ter se javno zavzemal za človekove pravice in demokratične vrednote.<ref name=":1" /> == Pismo Rooseveltu in jedrska energija == [[slika:Einstein-Roosevelt-letter.png|thumb|Faksimile pisma Rooseveltu]] Avgusta 1939 je Einstein skupaj z madžarsko-ameriškim fizikom [[Leó Szilárd|Leom Szilardom]] napisal pismo ameriškemu predsedniku [[Franklin Delano Roosevelt|Franklinu D. Rooseveltu]]. V njem sta opozorila, da bi jedrska verižna reakcija v uranu lahko omogočila izdelavo izjemno močnih bomb. Szilard in drugi znanstveniki so Einsteina opozorili na možnost, da bi nacistična Nemčija razvila atomsko orožje, zato so menili, da bi morale ZDA to grožnjo vzeti resno. Einstein je pismo podpisal 2. avgusta 1939, Rooseveltu pa je bilo poslano oktobra istega leta. Roosevelt se je na opozorilo odzval z ustanovitvijo odbora za uran, ki je začel preučevati možnosti uporabe jedrske verižne reakcije. Ta odločitev je pomenila enega prvih korakov na poti do poznejšega [[Projekt Manhattan|projekta Manhattan]], v okviru katerega so ZDA med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] razvile atomsko bombo. Einstein sam v projektu Manhattan ni sodeloval. Zaradi pomislekov glede njegove politične zanesljivosti in dejstva, da ni imel potrebnega varnostnega dovoljenja, ni bil vključen v razvoj ameriškega jedrskega orožja. Po koncu druge svetovne vojne je Einstein globoko obžaloval, da je njegovo ime povezano z jedrskim orožjem. Postal je glasnejši zagovornik mednarodne kontrole jedrskega orožja, miru in sodelovanja med državami.<ref name=":1" /><ref>{{Navedi splet |title=Albert Einstein: Image and Impact |url=https://history.aip.org/exhibits/einstein/ |access-date=2026-10-15 |website=history.aip.org}}</ref> == Življenje v Princetonu == Einstein je od leta 1933 do svoje smrti deloval na Inštitutu za napredne študije v Princetonu. Čeprav je bil že svetovno znan, je ostal preprost in samosvoj človek, ki je dajal prednost mirnemu razmišljanju pred nastopanjem pred množicami. Njegov vsakdanji življenjski slog je bil znan po neurejenosti. Pogosto je nosil podobna oblačila, hodil brez nogavic in imel razmršene lase, ob sebi pa je večkrat nosil glasbene zvezke. Kljub takšni podobi je bil izjemno vztrajen in poglobljen mislec, ki se je znanstvenih problemov loteval z veliko pozornostjo. V Princetonu je še naprej pisal o fiziki, filozofiji znanosti, politiki, miru in človekovih pravicah. S svojimi javnimi izjavami o rasizmu, vojni, svobodi mišljenja in odgovornosti znanstvenikov je postal eden najvplivnejših javnih intelektualcev svojega časa.<ref name=":1" /> == Smrt in zapuščina == Einstein je umrl 18. aprila 1955 v bolnišnici v Princetonu, star 76 let. Umrl je zaradi notranje krvavitve, ki jo je povzročila anevrizma trebušne aorte. Operacijo, ki bi lahko podaljšala njegovo življenje, je zavrnil. Po [[Kremacija|kremaciji]] so njegov pepel raztrosili na skrivni lokaciji, brez javnega pogrebnega obreda. S tem so upoštevali njegovo željo, da ne bi postal predmet javnega čaščenja. Njegova znanstvena zapuščina je izjemno obsežna. Posebna teorija relativnosti je temelj razumevanja fizikalnih pojavov pri velikih hitrostih, splošna teorija relativnosti pa je osnova sodobne [[Kozmologija|kozmologije]] ter pomembna za razumevanje črnih lukenj, gravitacijskih valov in širjenja vesolja. Einsteinova razlaga fotoelektričnega učinka je pomembno prispevala k razvoju kvantne teorije in številnih sodobnih tehnologij. Njegova enačba <math>E = mc^2</math> je postala simbol [[Jedrska fizika|jedrske fizike]] in ena najbolj prepoznavnih znanstvenih formul na svetu. Poleg znanstvenega dela je Einstein zapustil tudi pomembno moralno in politično dediščino. Zavzemal se je za mir, svobodo raziskovanja, človekovo dostojanstvo in odgovornost znanstvenikov do družbe.<ref name=":1" /> == Sklici == {{sklici|2}} {{Nobelova nagrada za fiziko}} {{Copleyjeva medalja}} {{Matteuccijeva medalja}} {{zlata medalja Kraljeve astronomske družbe}} {{Znanstveniki, po katerih so poimenovani kemijski elementi}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Einstein, Albert}} [[Kategorija:Albert Einstein| ]] [[Kategorija:Ameriški fiziki]] [[Kategorija:Ameriški matematiki]] [[Kategorija:Nemški fiziki]] [[Kategorija:Ameriški kozmologi]] [[Kategorija:Nemški kozmologi]] [[Kategorija:Nemški matematiki]] [[Kategorija:Projekt Manhattan]] [[Kategorija:Judovski fiziki]] [[Kategorija:Judovski matematiki]] [[Kategorija:Nemški socialisti]] [[Kategorija:Filozofi znanosti]] [[Kategorija:Vegetarijanci]] [[Kategorija:Begunci]] [[Kategorija:Ameriški Judje]] [[Kategorija:Nemški Judje]] [[Kategorija:Ameriški akademiki]] [[Kategorija:Nemški akademiki]] [[Kategorija:Naturalizirani državljani Združenih držav Amerike]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Zürichu]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Zürichu]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Leidnu]] [[Kategorija:Člani Pruske akademije znanosti]] [[Kategorija:Člani Bavarske akademije znanosti]] [[Kategorija:Člani Accademie dei Lincei]] [[Kategorija:Člani Nemške akademije znanosti Leopoldina]] [[Kategorija:Tuji člani Kraljeve družbe]] [[Kategorija:Predsedniki Nemškega fizikalnega društva]] [[Kategorija:Nobelovi nagrajenci za fiziko]] [[Kategorija:Prejemniki Copleyjeve medalje]] [[Kategorija:Prejemniki Matteuccijeve medalje]] [[Kategorija:Nosilci Pour le Mérite (civilni razred)]] [[Kategorija:Nemški univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Člani Kraljeve švedske akademije znanosti]] [[Kategorija:Nemški Američani]] [[Kategorija:Predavatelji na Humboldtovi univerzi v Berlinu]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali kemijski element]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali krater na Luni]] [[Kategorija:Ljudje z Aspergerjevim sindromom]] e3gqnvifd1ejsrgae53c3g8e438nalt 0 281 6775123 6772100 2026-11-05T10:46:14Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6775123 wikitext text/x-wiki {{infopolje Država |native_name = {{jezik|en|England}} |conventional_long_name = Anglija |common_name = Anglija |common_name2 = Anglije |image_flag = Flag of England.svg |image_coat = Royal Arms of England (1198-1340).svg |symbol_type = Kraljevi grb |national_motto = {{lang|fr|Dieu et mon droit}}{{spaces|2}}<small><br />»Bog in moja pravica«</small> |national_anthem = Uradno nobena; himna [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]] »God Save the King« |prime_minister = |patron_saint = [[Sveti Jurij]] |image_map = England in the UK and Europe.svg |map_width = 250px |map_caption = Lega Anglije v Evropi in Združenem kraljestvu |capital = [[London]] |demonym = [[Angleži|Anglež]] / [[Angležinje|Angležinja]] |latd=51 |latm=30 |lats=27.8 |latNS=N |longd=0 |longm=7 |longs=40.7 |longEW=W |largest_city = capital |official_languages = [[angleščina]]{{smallsup|1}} |ethnic_groups = 90&nbsp;% <small>belcev</small><br /> 5,3&nbsp;% <small>Azijcev</small><br /> 2,7&nbsp;% <small>črncev</small><br /> 1,6&nbsp;% <small>mešane rase</small><br />0,7&nbsp;% <small>Kitajcev</small><br />0,6&nbsp;% <small>preostalih etničnih skupin</small> |ethnic_groups_year = 2006 <small><br /><ref>{{navedi splet|url=http://www.statistics.gov.uk/statbase/ssdataset.asp?vlnk=6561|title = www.statistics.gov.uk/statbase/ssdataset.asp?vlnk=6561<!--INSERT TITLE-->}}</ref><ref>[http://www.statistics.gov.uk/StatBase/Product.asp?vlnk=14238]</ref> |sovereignty_type = Združitev |sovereignty_note = |established_event1 = kralj [[Athelstan]] |established_date1 = 12. julij 927 | established_event2 = Unija s Škotsko | established_date2 = 1. maj 1707 |government_type = [[ustavna monarhija]] |legislature = [[parlament Združenega kraljestva]] |leader_title1 = [[Seznam angleških kraljev|monarh]] |leader_name1 = kralj [[Karel III., kralj Združenega kraljestva|Karel III.]] |leader_title2 = premier |leader_name2 = Rishi Sunak |area_rank = |area_magnitude = 1 E11 |area_km2 = 132.930 | area_footnote =<ref name="ONS Standard Area Measurement">{{navedi splet |url=https://geoportal.statistics.gov.uk/datasets/ons::standard-area-measurements-latest-for-administrative-areas-in-the-united-kingdom-v2/about |title=Standard Area Measurements (Latest) for Administrative Areas in the United Kingdom (V2) |author=<!--Not stated--> |date=5 April 2023 |website=Open Geography Portal |publisher=Office for National Statistics |access-date=3 December 2023 }}</ref> |percent_water = | population_estimate = 56.536.419<ref name="ONS mid-year pop est">{{navedi splet |url=https://www.ons.gov.uk/peoplepopulationandcommunity/populationandmigration/populationestimates/datasets/populationestimatesforukenglandandwalesscotlandandnorthernireland |title=Estimates of the population for the UK, England, Wales, Scotland and Northern Ireland |last=Park |first=Neil |date=21 December 2022 |website=Office for National Statistics |publisher= |access-date=25 August 2023}}</ref> |population_estimate_rank = |population_estimate_year = 2021 |population_census = 56.490.048 |population_census_year = 2021 |population_density_km2 = 434 |population_density_rank = |GDP_PPP = |GDP_PPP_rank = |GDP_PPP_year = |GDP_PPP_per_capita = |GDP_PPP_per_capita_rank = |GDP_nominal = £1.961&nbsp;trilijon |GDP_nominal_rank = |GDP_nominal_year = 2021 |GDP_nominal_per_capita = £34.690<ref name="ONS GDP">{{navedi splet |last=Fenton |first=Trevor |date=25 April 2023 |title=Regional gross domestic product: all ITL regions |url=https://www.ons.gov.uk/economy/grossdomesticproductgdp/datasets/regionalgrossdomesticproductallnutslevelregions |access-date=15 August 2023 |website=Office for National Statistics}}</ref> |GDP_nominal_per_capita_rank = |HDI = {{rast}} 0,940 |HDI_rank = |HDI_year = 2008 |HDI_category = <span style="color:#009900;">visok</span> |currency = [[funt šterling]] |currency_code = GBP |time_zone = GMT |utc_offset = 0 |time_zone_DST = BST |DST_note = |utc_offset_DST = +1 |cctld = .uk{{smallsup|3}} |calling_code = 44 |footnote1 = Angleščina je uveljavljena po ''[[de facto]]'' uporabi. [[Kornijščina]] je uradno uveljavljena kot regionalni jezik ali jezik manjšine. |footnote2 = |footnote3 = V uporabi je tudi .eu kot del [[Evropska unija|EU]]. [[ISO 3166-1]] je [[Velika Britanija|GB]], toda .gb se ne uporablja. Vse naštete domene se uporabljajo v Združenem kraljestvu kot celoti in ne posameznih državah znotraj nje. }} '''Anglija''' ({{jezik-en|England}}) je dežela na severozahodu [[Evropa|Evrope]] in skupaj s [[Škotska|Škotsko]], [[Wales]]om in [[Severna Irska|Severno Irsko]] sestavlja [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske]]. Je največji in najgosteje poseljen del otoka [[Velika Britanija]] in pokriva večino njegovega južnega dela. Na severu meji na Škotsko, na vzhodu na [[Severno morje]], na jugu na [[Rokavski preliv]], na jugozahodu na [[Atlantski ocean]], na zahodu na Wales in [[Irsko morje]]. Glavno mesto Anglije in celotnega Združenega kraljestva je [[London]]. Po številu prebivalcev je tretje največje [[mesto]] v geografski Evropi (za [[Moskva|Moskvo]] in [[Carigrad]]om). Anglija ima več kot 56.4 milijonov prebivalcev in zajema skoraj 85 % prebivalstva Združenega kraljestva. Geografija države je značilna nizka gričevnata in ravninska, zlasti osrednji in južni del. Obstajajo tudi višavja na severu in jugozahodu. Redko se nepravilno uporablja ime Anglija kot [[zamenjani pomen|sinegdoha]] za celotno [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske]] ali za celoten otok Velika Britanija. Angleško zastavo, znano tudi kot ''križ [[Sveti Jurij|sv. Jurija]]'', sestavlja rdeč križ na belem polju. Angleška vlada deluje v Londonu. Za razliko od Walesa, Škotske in Severne Irske nima svojega samostojnega parlamenta. Vodenje Anglije je prevzela vlada Kraljevine Velike Britanije. == Etimologija in toponimija == {{glej tudi|toponimija Anglije}} Ime »Anglija« (''England'') izvira iz [[stara angleščina|stare angleške]] besede {{Lang|ang|Englaland}}, kar pomeni »dežela Anglov« (''land of the Angles'').<ref>{{cite dictionary |url=http://www.etymonline.com/index.php?term=England |title=England |dictionary=Online Etymology Dictionary |access-date=21. julija 2010|language= en}}</ref> [[Angli]] so bili [[Germani|germansko]] pleme, ki se je naselilo na območje Velike Britanije v zgodnjem [[srednji vek|srednjem veku]]. Prišli so s polotoka ''Algeln'' (sodobno angleško ''[[Angli (polotok)|Anglia]]'', staroangleško ''Engla land'') na področju [[Kielski zaliv|Kielskega zaliva]] (sedanja najsevernejša [[nemška zvezna dežela]] [[Schleswig-Holstein]]) ob [[Baltsko morje|Baltskem morju]].<ref>{{harvnb|Ripley|1869|p=570}}.</ref> Glede na Oxfordski angleški slovar je bila prva uporaba današnjega imena ''England'' leta 897 in uporabljena v sodobni obliki prvič leta 1538<ref>[http://www.oed.com/view/Entry/62243 England] ''Oxford English Dictionary''</ref>. Najzgodnejša zapisana raba izraza, »{{Lang|ang|Engla londe}}« izhaja iz poznega 9. stoletja, iz prevoda v staro angleščino dela ''Historia ecclesiastica gentis Anglorum'' (Cerkvena zgodovina angleškega ljudstva) anglosaškega redovnika [[Beda Častitljivi|Bede Častitljivega]]. Izraz se je potem rabil v različnem smislu do sodobnega pomena in je pomenil »dežela, naseljena z Angleži«, ter je vključevala angleška ljudstva, kar je sedaj jugovzhodna Škotska, tedaj pa je bila [[Northumbria]], del [[Kraljevina Anglija|Angleške kraljevine]]. V ''[[Anglosaška kronika|Anglosaški kroniki]]'' je zapisano, da rokopisni zapis ''[[Domesday Book]]'' iz leta 1086 zajema celotno Anglijo, kar je pomenilo Angleško kraljevino, toda nekaj let kasneje je ''Kronika'' navedla, da je kralj [[Malcolm III. Škotski|Malcolm III.]] šel »iz Škotske v Lothian v Angliji«, kar je bilo uporabljeno v bolj starodavnem smislu.{{sfn|Molyneaux|2015|pp=6–7}} Najzgodnejša potrjena omemba Anglov se pojavlja v [[Publij Kornelij Tacit|Tacitovem]] delu ''Germania'' iz 1. stoletja, v katerem je uporabljena [[latinščina|latinska]] beseda {{Lang|la|Anglii}}.<ref name="Fordham">{{navedi splet|url= http://www.fordham.edu/halsall/basis/tacitus-germanygord.html|title= Germania|author= [[Publij Kornelij Tacit|Tacit]]|access-date= 5. septembra 2009|archive-date= 2008-09-16|archive-url= https://web.archive.org/web/20080916075339/http://www.fordham.edu/halsall/basis/tacitus-germanygord.html|url-status= dead}}</ref> Etimologija samega plemenskega imena je med učenjaki sporna – domneva se, da izhaja iz oblike polotoka Angeln, ''kotne'' oblike.<ref>{{cite dictionary |url=http://dictionary.oed.com/cgi/entry/50075354?single=1&query_type=word&queryword=Angle&first=1&max_to_show=10 |title=Angle |dictionary=Oxford English Dictionary |access-date=5. septembra 2009 |archive-date=2011-05-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110524192639/http://dictionary.oed.com/cgi/entry/50075354?single=1&query_type=word&queryword=Angle&first=1&max_to_show=10 |url-status=dead }}</ref> Kako in zakaj se je izraz, izpeljan iz imena plemena, ki je bilo manj pomembno od drugih, kot so [[Sasi]], začel uporabljati za celotno državo in njene prebivalce, ni znano, vendar se zdi, da je to povezano z običajem klicanja germanskega ljudstva v Britaniji Anglosasi ali angleški Sasi, da bi jih razlikovali od celinskih Sasov (''Eald-Seaxe'') Stare Saške med rekama Weser in Eider v severni Nemčiji.<ref>{{harvnb|Crystal|2004| pp=26–27}}</ref> V [[škotska gelščina|škotski gelščini]], drugem jeziku, ki se je razvil na velikobritanskem otoku, je saško pleme dalo svoje ime besedi za Anglijo ({{Lang|gd|Sasunn}}).<ref>{{citat|last1= Forbes|first1= John|title= The Principles of Gaelic Grammar|date= 1848|publisher= Oliver, Boyd and Tweeddale|location= Edinburgh}}</ref> Podobno je [[valižanščina|valižansko]] ime za angleški jezik ''Saesneg''. Romantično ime za Anglijo je ''Lloegyr'', povezano z valižansko besedo za Anglijo, {{Lang|cy|Lloegr}}, in je postalo priljubljeno zaradi uporabe v arturjevski legendi (''Matter of Britain''). Alternativni izraz za Anglijo je ''Albion''. To se je prvotno nanašalo na celoten otok Velika Britanija. Izraz se uporablja v prvi vrsti pesniško za Anglijo.<ref>{{harvnb|Foster|1988|p=9}}.</ref> Nominalno prvi zapis tega imena je bil v 4. stoletju pr. n. št. v ''Corpus Aristotelicum''. Piše nekako takole: »Onstran Herkulovih stebrov obstajata dva zelo velika otoka imenovana Britannia; to sta Albion in Ierne.«<ref>Gerald Massey: ''A Book of the Beginnings.'' Band 1, 2007, S. 440</ref> Beseda Albion (Ἀλβίων) se lahko zaradi latinske besede ''albus'' (belo), nanaša na [[Dovrski beli klifi|bele dovrske klife]] (med Anglijo in Francijo). == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Anglije}} === Prazgodovina in antika === [[File:Stonehenge, Condado de Wiltshire, Inglaterra, 2014-08-12, DD 18.JPG|alt=Sonce sije skozi vrsto pokončno stoječih kamnov z drugimi kamni vodoravno na vrhu.|thumb|[[Stonehenge]], neolitski spomenik]] Najzgodnejši znani dokaz o prisotnosti človeka na območju, ki je danes znano kot Anglija, je bil dokaz ''Homo antecessor'', ki je bil star približno 780.000 let. Najstarejše kosti pračloveka, odkrite v Angliji, so stare 500.000 let.<ref>{{navedi splet |date=24 May 2007 |title=500,000 BC&nbsp;– Boxgrove |url=http://www.archaeology.co.uk/the-timeline-of-britain/boxgrove.htm |access-date=20 December 2010 |website=Current Archaeology |publisher=Current Publishing}}</ref> Znano je, da so sodobni ljudje to območje naselili v obdobju zgornjega [[paleolitik]]a, čeprav so bile stalne naselbine ustanovljene šele v zadnjih 6000 letih.<ref>{{navedi splet |title=Palaeolithic Archaeology Teaching Resource Box |url=http://www.personal.rdg.ac.uk/~sgs04rh/SWRivers/Palaeolithic%20Archaeology%20Teaching%20Resource%20Box_Lifestyles_Basic.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20210505012542/http://www.personal.rdg.ac.uk/~sgs04rh/SWRivers/Palaeolithic%20Archaeology%20Teaching%20Resource%20Box_Lifestyles_Basic.pdf |archive-date=5 May 2021 |access-date=20 December 2010 |publisher=Palaeolithic Rivers of South-West Britain Project (2006)}}; {{navedi splet |title=Chalk east |url=http://www.geo-east.org.uk/special_projects/eco_culture.htm |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110305032854/http://www.geo-east.org.uk/special_projects/eco_culture.htm |archive-date=5 March 2011 |access-date=20 December 2010 |publisher=A Geo East Project}}</ref> Po zadnji [[ledena doba|ledeni dobi]] so ostali samo veliki sesalci, kot so [[mamut]]i, [[bizon]]i in [[volnati nosorog]]i. Pred približno 11.000 leti, ko so se ledene plošče začele umikati, so ljudje ponovno naselili območje; genetske raziskave kažejo, da so prišli s severnega dela [[Iberski polotok|Iberskega polotoka]].{{Sfn|Oppenheimer|2006|p=173}} Gladina morja je bila nižja od današnje in Velika Britanija je bila s kopenskim mostom povezana z Irsko in Evrazijo.<ref>{{navedi splet |title=Tertiary Rivers: Tectonic and structural background |url=http://www.qpg.geog.cam.ac.uk/research/projects/tertiaryrivers/tectonics.html |access-date=9 September 2009 |publisher=University of Cambridge}}</ref> Ko so se morja dvignila, se je pred 10.000 leti ločila od Irske in dve tisočletji kasneje od Evrazije. [[Kultura zvončastih čaš]] se je pojavila okrog 2500 pr. n. št. in predstavila posode za pitje in hrano, izdelane iz gline, ter posode, ki so se uporabljale kot redukcijske posode za taljenje bakrenih rud.<ref>{{navedi splet |title=Function and significance of Bell Beaker pottery according to data from residue analyses |url=http://tp.revistas.csic.es/index.php/tp/article/viewFile/5/5 |access-date=21 December 2010}}</ref> V tem času so bili zgrajeni veliki neolitski spomeniki, kot sta [[Stonehenge]] (faza III) in [[Avebury]]. S segrevanjem [[kositer|kositra]] in [[baker|bakra]], ki ju je bilo na tem območju v izobilju, so ljudje iz kulture zvončastih čaš iz železove rude izdelovali [[bron]], kasneje pa še [[železo]]. Razvoj taljenja železa je omogočil gradnjo boljših plugov, napredek kmetijstva (na primer s keltskimi polji), pa tudi proizvodnjo učinkovitejšega orožja.<ref>{{navedi knjigo |last=Reid |first=Struan |url={{GBurl|id=bn88JPk_Fr0C|q=inventions in trade}} |title=Inventions and Trade. P.8 |date=1994 |publisher=James Lorimer & Company |isbn=978-0-921921-30-1 |access-date=23 December 2010}}</ref> [[File:London_-_British_Museum_-_2453.jpg|thumb|255x255px|''[[Battersea Shield]]'' je eden najpomembnejših del starodavne keltske umetnosti, najdene v Veliki Britaniji]] V [[železna doba|železni dobi]] je iz Srednje Evrope prišla [[Kelti|keltska]] kultura, ki izhaja iz [[Halštatska kultura|halštatske]] in [[Latenska kultura|latenske kulture]]. V tem času je bil govorjeni jezik britščina. Družba je bila plemenska; po [[Ptolemaj]]evi ''Geografiji'' je bilo na tem območju približno 20 plemen. Tako kot druge regije na robu cesarstva je [[Rimska Britanija]] dolgo uživala v trgovskih povezavah z Rimljani. [[Julij Cezar]] iz Rimska republika|Rimske republike]] je leta 55 pr. n. št. dvakrat poskusil napad; čeprav večinoma neuspešno, mu je uspelo postaviti klientskega kralja iz Trinovantov. Rimljani so vdrli v Veliko Britanijo leta 43 našega štetja med vladavino cesarja [[Klavdij I.|Klavdija I.]] in nato osvojili večji del Britanije, območje pa je bilo vključeno v [[Rimsko cesarstvo]] kot provinca Britannia.<ref>{{navedi novice |last=Burke |first=Jason |date=2 December 2000 |title=Dig uncovers Boudicca's brutal streak |work=The Observer |location=London |url=http://observer.guardian.co.uk/uk_news/story/0,6903,406152,00.html |url-status=dead |access-date=5 September 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20031022061846/http://observer.guardian.co.uk/uk_news/story/0%2C6903%2C406152%2C00.html |archive-date=22 October 2003}}</ref> Najbolj znana domorodna plemena, ki so se poskušala upreti, so bili Catuvellauni, ki jih je vodil Caratacus. Kasneje se je upor, ki ga je vodila Boudica, kraljica Icenov, končal s samomorom Boudice po njenem porazu v bitki pri Watling Street.<ref>{{navedi splet |title=Cornelius Tacitus, The Annals |url=https://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Tac.+Ann.+14.37&redirect=true |access-date=22 December 2010 |publisher=Alfred John Church, William Jackson Brudribh, Ed}}</ref> Avtor ene študije o rimski Britaniji je predlagal, da so od leta 43 do 84 n. št. rimski zavojevalci pobili nekje med 100.000 in 250.000 ljudi iz populacije, ki je imela morda 2.000.000.<ref>{{navedi knjigo |last=Goldsworthy |first=Adrian |title=Pax Romana: War, Peace and Conquest in the Roman World |date=2016 |publisher=Hachette UK |page=276}}</ref> V tem obdobju je prevladala grško-rimska kultura z uvedbo rimskega prava, rimske arhitekture, akvaduktov, kanalizacije, številnih kmetijskih predmetov in svile. V 3. stoletju je cesar [[Septimij Sever]] umrl v Eborakumu (danes [[York, Anglija|York]]), kjer je bil [[Konstantin I. Veliki]] razglašen za cesarja stoletje kasneje.{{Sfn|Rankov|1994|p=16}} Obstaja razprava o tem, kdaj je bilo [[krščanstvo]] prvič predstavljeno; bilo je najkasneje v 4. stoletju, verjetno veliko prej. Po besedah Bede je [[papež Elevterij]] poslal misijonarje iz Rima na zahtevo poglavarja Lucija Britanskega leta 180 našega štetja, da bi odpravili razlike glede vzhodnih in zahodnih obredov, ki so motili cerkev. Obstajajo izročila, povezana z [[Glastonbury]]jem, ki trdijo, da jih je predstavil [[Jožef iz Arimateje]], medtem ko drugi trdijo, da jih je predstavil Lucij Britanski.{{Sfn|Wright|2008|p=143}} Do leta 410, med zatonom Rimskega cesarstva, je Britanija ostala izpostavljena zaradi konca rimske vladavine v Britaniji in umika rimskih vojaških enot, da bi branile meje v celinski Evropi in sodelovale v državljanskih vojnah. Razcvetela so keltska krščanska meniška in misijonarska gibanja. Na to obdobje krščanstva je vplivala starodavna keltska kultura v svoji občutljivosti, politiki, praksah in teologiji. Lokalne »kongregacije« so bile osredotočene na samostansko skupnost in samostanski voditelji so bili bolj podobni poglavarjem, kot vrstniki, ne pa v bolj hierarhičnem sistemu rimske cerkve.<ref name="Lehane">{{navedi knjigo |last=Lehane |first=Brendan |title=Early Christian Christianity |date=1968 |publisher=John Murray}}</ref> === Srednji vek === [[File:Sutton Hoo replica (face).jpg|thumb|Replika obredne čelade Sutton Hoo iz 7. stoletja iz Kraljevine Vzhodne Anglije]] Rimski vojaški umik je pustil Britanijo odprto za invazijo poganskih, pomorskih bojevnikov iz severozahodne celinske Evrope, predvsem Sasov, Anglov, Jutov in Frizijcev, ki so dolgo napadali obale rimske province. Te skupine so se nato v 5. in 6. stoletju začele naseljevati v vedno večjem številu, sprva v vzhodnem delu države.<ref name="james_anglosaxons">{{navedi splet |last=James |first=Edward |title=Overview: Anglo-Saxons, 410 to 800 |url=https://www.bbc.co.uk/history/ancient/anglo_saxons/overview_anglo_saxons_01.shtml |access-date=3 December 2010 |publisher=BBC}}</ref> Njihovo napredovanje je bilo zajeto nekaj desetletij po zmagi Britancev v bitki pri gori Badon, a se je nato nadaljevalo, preplavilo rodovitno britansko nižavje in zmanjšalo območje pod britanskim nadzorom na vrsto ločenih enklav v bolj razgibani državi na zahodu do konca 6. stoletja. Sodobna besedila, ki opisujejo to obdobje, so izjemno redka, zaradi česar ga opisujejo kot temno dobo. Podrobnosti o anglosaški naselitvi Britanije so zato predmet precejšnjega nesoglasja; nastajajoče soglasje je, da so se pojavili v velikem obsegu na jugu in vzhodu, vendar manj na severu in zahodu, kjer so se keltski jeziki še naprej govorili celo na območjih pod anglosaškim nadzorom.<ref>{{navedi splet |last=Dark |first=Ken R. |date=2003 |title=Large-scale population movements into and from Britain south of Hadrian's Wall in the fourth to sixth centuries AD |url=https://www.reading.ac.uk/web/files/GCMS/RMS-2003-03_K._R._Dark%2C_Large-scale_population_movements_into_and_from_Britan_south_of_Hadrian%27s_Wall_in_the_fourth_to_sixth_centuries_AD.pdf |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20210601080017/https://www.reading.ac.uk/web/files/GCMS/RMS-2003-03_K._R._Dark%2C_Large-scale_population_movements_into_and_from_Britan_south_of_Hadrian%27s_Wall_in_the_fourth_to_sixth_centuries_AD.pdf |archive-date=1 June 2021 |access-date=20 June 2020}}; {{navedi knjigo |first=Toby F. |last=Martin |title=The Cruciform Brooch and Anglo-Saxon England |publisher=Boydell and Brewer Press |date=2015 |pages=174–178}}; {{navedi splet |last=Coates |first=Richard |title=Celtic whispers: revisiting the problems of the relation between Brittonic and Old English |url=https://ul.qucosa.de/api/qucosa%3A31804/attachment/ATT-0/ }}; {{navedi splet |last=Kortlandt |first=Frederik |year=2018 |title=Relative Chronology |url=https://www.kortlandt.nl/publications/art320e.pdf }}; {{navedi splet |last=Fox |first=Bethany |title=The P-Celtic Place Names of North-East England and South-East Scotland |url=http://www.heroicage.org/issues/10/fox.html |access-date=2024-02-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171128062639/http://www.heroicage.org/issues/10/fox.html |archive-date=2017-11-28 |url-status=dead }}</ref><ref name="Härke, Heinrich 2011">{{Cite journal |last=Härke |first=Heinrich |date=2011 |title=Anglo-Saxon Immigration and Ethnogenesis |journal=Medieval Archaeology |volume=55 |issue=1 |pages=1–28 |doi=10.1179/174581711X13103897378311 |s2cid=162331501|issn=0076-6097 }}</ref> Rimsko prevladujoče krščanstvo je na osvojenih ozemljih na splošno zamenjalo anglosaško poganstvo, vendar so ga ponovno uvedli misijonarji iz Rima, ki jih je vodil [[Avguštin Canterburyjski]] od leta 597.<ref>{{navedi splet |title=The Christian Tradition |url=http://www.picturesofengland.com/history/england-history-p4.html |access-date=5 September 2009 |website=PicturesofEngland.com |archive-url=https://web.archive.org/web/20181221134644/http://www.picturesofengland.com/history/england-history-p4.html |archive-date=2018-12-21 |url-status=dead}}</ref> Spori med rimsko in keltsko prevladujočo obliko krščanstva so se končali z zmago rimske tradicije na koncilu v Whitbyju (664), ki se je navidezno nanašal na [[tonzura|tonzure]] (kleriške frizure) in datum velike noči, a še pomembneje, na razlike v rimskih in keltskih oblikah oblasti, teologije in prakse. Zdi se, da so bile v obdobju naselitve dežele, ki so jim vladali priseljenci, razdrobljene na številna plemenska ozemlja, toda do 7. stoletja, ko so znova na voljo precejšnji dokazi o razmerah, so se te združile v približno ducat kraljestev, med njimi [[Northumbria]], [[Mercia]], [[Wessex]], Kraljevina East Anglia, [[Essex]], [[Kent]] in [[Sussex]]. V naslednjih stoletjih se je ta proces politične konsolidacije nadaljeval. V 7. stoletju je potekal boj za hegemonijo med Northumbrio in Mercio, ki je v 8. stoletju popustila premoči Mercie. V zgodnjem 9. stoletju je Mercio kot najpomembnejše kraljestvo izpodrinil Wessex. Kasneje v tem stoletju so stopnjevalni napadi Dancev dosegli vrhunec z osvojitvijo severne in vzhodne Anglije, s čimer so strmoglavili kraljestva Northumbria, Mercia in East Anglia. Wessex pod [[Alfred Veliki|Alfredom Velikim]] je ostal kot edino preživelo angleško kraljestvo, pod njegovimi nasledniki pa se je vztrajno širil na račun kraljestev [[Danelaw]]a. To je povzročilo politično združitev Anglije, ki je bila prvič dosežena pod [[Ethelstan]]om leta 927 in dokončno ustanovljena po nadaljnjih spopadih [[Edred]]a leta 953. Nov val skandinavskih napadov s konca 10. stoletja se je končal z osvojitvijo tega združenega kraljestva s strani [[Sven I. Vilobradi|Svena I. Vilobradega]] leta 1013 in spet njegovega sina [[Knut Veliki|Knuta]] leta 1016, ki ga je spremenil v središče kratkotrajnega Severnomorskega imperija, ki je vključeval tudi kraljevino Dansko in Norveško. Vendar je bila domača kraljeva dinastija obnovljena s prihodom Edvarda Spovednika leta 1042. [[File:King Henry V at the Battle of Agincourt.jpg|thumb|upright|Kralj [[Henrik V. Angleški]] v [[Bitka pri Agincourtu|bitki pri Agincourtu]], ki se je bojevala na dan svetega Krispina in se zaključila z angleško zmago proti večji francoski vojski v [[stoletna vojna|stoletni vojni]]]] Spor o nasledstvu Edvarda je leta 1066 privedel do normanskega osvajanja, ki ga je izvedla vojska, ki jo je vodil normandijski vojvoda [[Viljem Osvajalec|Viljem]].<ref>{{navedi splet |title=Overview: The Normans, 1066–1154 |url=https://www.bbc.co.uk/history/british/normans/overview_normans_01.shtml |access-date=3 December 2010 |publisher=BBC}}</ref> Sami [[Normani]] izvirajo iz [[Skandinavija|Skandinavije]] in so se v [[Normandija|Normandiji]] naselili v poznem 9. in zgodnjem 10. stoletju.<ref>{{harvnb|Crouch|2006|pp=2–4}}</ref> Ta osvojitev je vodila do skoraj popolne razlastitve angleške elite in njene zamenjave z novo francosko govorečo aristokracijo, katere govor je imel globok in trajen učinek na angleški jezik.<ref>{{navedi novice |date=20 February 2008 |title=Norman invasion word impact study |publisher=BBC News |url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/wales/mid/7254446.stm |access-date=3 December 2010}}</ref> Kasneje je rodbina [[Plantageneti|Plantagenetov]] iz Anžuja podedovala angleški prestol pod [[Henrik II. Angleški|Henrikom II.]], s čimer je Anglijo dodala nastajajočemu anžujnskemu imperiju fevdov, ki jih je družina podedovala v Franciji, vključno z [[Akvitanija|Akvitanijo]].<ref name="Bartlett p124">{{harvnb|Bartlett|1999|p=124}}.</ref> Vladali so tri stoletja, nekateri znani monarhi so bili [[Rihard I. Levjesrčni]], [[Edvard I.]], [[Edvard III.]] in [[Henrik V. Angleški]]. V tem obdobju je prišlo do sprememb v trgovini in zakonodaji, vključno s podpisom [[Magna Carta|Magne Carte]], angleške pravne listine, ki se uporablja za omejevanje suverenih pristojnosti z zakonom in zaščito privilegijev svobodnjakov. Razcvetelo se je katoliško meništvo, ki je zagotavljalo filozofe, [[univerza v Oxfordu|univerzi v Oxfordu]] in [[Univerza v Cambridgeu|Cambridgeu]] pa sta bili ustanovljeni pod kraljevim pokroviteljstvom. Kneževina Wales je v 13. stoletju postala fevd Plantagenetov, gospostvo Irske pa je papež podelil angleški monarhiji. V 14. stoletju so Plantageneti in rodbina [[valoijci|Valois]] trdili, da so zakoniti upravičenci rodbine Kapetingov in Francije; sili sta se spopadli v [[stoletna vojna|stoletni vojni]].{{Sfn|Fowler|1967|p=208}} Epidemija [[Črna smrt|črne kuge]] je prizadela Anglijo; od leta 1348 je nazadnje pobil do polovice prebivalcev Anglije. Med letoma 1453 in 1487 je potekala državljanska vojna, znana kot [[Vojna dveh rož]], med obema vejama kraljeve družine, [[družina York|York]] in [[Lancastri|Lancaster]].{{Sfn|Crofton|2007|p=111}} Sčasoma je to privedlo do tega, da so Yorki v celoti izgubili prestol na račun valižanske plemiške družine [[Tudorji|Tudorjev]], veje Lancasterov, ki jo je vodil Henrik Tudor, ki je vdrl z valižanskimi in bretonskimi plačanci ter dosegel zmago v bitki pri Bosworth Fieldu, kjer je bil yorški kralj [[Rihard III. Angleški|Rihard III.]] ubit.<ref>{{navedi splet |title=Richard III (r. 1483–1485) |url=http://www.royal.gov.uk/output/Page50.asp |archive-url=https://web.archive.org/web/20080710093939/http://www.royal.gov.uk/output/Page50.asp |archive-date=10 July 2008 |access-date=21 September 2009 |website=Royal.gov.uk}}</ref> === Zgodnje novoveško obdobje === V obdobju Tudorjev se je angleška srednjeveška vojska postopoma razvila v večjo silo, podprto z močnimi ladjami in topniškimi utrdbami.<ref>{{navedi splet |title=Henry VIII & the Tudors |url=https://maryrose.org/henry-viii-the-tudor-story/ |access-date=2024-01-18 |website=The Mary Rose}}</ref> Pod rodbino Tudor sta cvetela umetnost in trgovina. Anglija je začela razvijati pomorske spretnosti in raziskovanje se je v dobi odkritij okrepilo. [[Henrik VIII. Angleški]] je prekinil občestvo s katoliško cerkvijo zaradi vprašanj, povezanih z njegovo ločitvijo, v skladu z akti o nadvladi leta 1534, ki so monarha razglasili za poglavarja anglikanske cerkve. V nasprotju z večjim delom evropskega [[protestantizem|protestantizma]] so bile korenine razkola bolj politične kot teološke. Z akti iz leta 1535–1542 je tudi pravno vključil svojo pradedovo deželo Wales v Kraljevino Anglijo. Med vladavino Henrikovih hčera, [[Marija I. Angleška|Marije I.]] in [[Elizabeta I. Angleška|Elizabete I.]], je prišlo do notranjih verskih konfliktov. Prva je državo postavila nazaj v katolicizem, druga pa se je od nje spet ločila in odločno uveljavila prevlado anglikanizma. [[Elizabetinsko obdobje]] je obdobje v Tudorski dobi in vladavini Elizabete I. ('kraljice device'). Zgodovinarji jo pogosto opisujejo kot zlato dobo v angleški zgodovini, ki je predstavljala vrhunec angleške renesanse in videla razcvet velike umetnosti, poezije, glasbe in literature.<ref>From the 1944 Clark lectures by C. S. Lewis; Lewis, ''English Literature in the Sixteenth Century'' (Oxford, 1954) p. 1, {{OCLC|256072}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Queen Elizabeth I of England |url=https://www.historic-uk.com/HistoryUK/HistoryofEngland/Queen-Elizabeth-I/ |access-date=2024-01-18 |website=Historic UK |language=en-GB}}</ref> {{multiple image | perrow = 2 | total_width = 310 | caption_align = left | align = right | image1 = After Hans Holbein the Younger (1497-8-1543) - Henry VIII (1491-1547) - RCIN 404438 - Royal Collection.jpg | caption1 = Kralj [[Henrik VIII.]] (1491–1547) | image2 = Elizabeth I in Parliament Robes.jpg | caption2 = Kraljica [[Elizabeta I. Angleška]] (1558–1603) | caption3 = | caption4 = | width = 100 }} V konkurenci s Španijo je prvo angleško kolonijo v Ameriki leta 1585 ustanovil raziskovalec Walter Raleigh v Virginiji in jo poimenoval Roanoke. Kolonija Roanoke je propadla in je znana kot izgubljena kolonija, potem ko je bila ob vrnitvi kasneje prispele oskrbovalne ladje najdena zapuščena.<ref>{{navedi knjigo |last=Ordahl |first=Karen |url={{GBurl|id=W8cr4Vgt9ekC|q=roanoke colony}} |title=Roanak:the abandoned colony |date=25 February 2007 |publisher=Rowman & Littlefield publishers Inc |isbn=978-0-7425-5263-0 |access-date=24 December 2010}}</ref> Z [[Britanska vzhodnoindijska družba|Vzhodnoindijsko družbo]] je Anglija na vzhodu tekmovala tudi z Nizozemci in Francozi. Vzhodnoindijska družba je postala najmočnejša korporacija v zgodovini.<ref>{{Citation |last=Stern |first=Philip J. |editor-first1=Thomas |editor-first2=Justin |editor-first3=Charles R. T. |editor-last1=Clarke |editor-last2=o'Brien |editor-last3=o'Kelley |title=English East India Company-State and The Modern Corporation |date=2019-02-28 |url=http://dx.doi.org/10.1093/oxfordhb/9780198737063.013.3 |work=The Oxford Handbook of the Corporation |pages=74–92 |access-date=2023-12-28 |publisher=Oxford University Press|doi=10.1093/oxfordhb/9780198737063.013.3 |isbn=978-0-19-873706-3 }}</ref> Anglija je bila tudi v vojni s Španijo. Armada je izplula iz Španije leta 1588 kot del širšega načrta za napad na Anglijo in ponovno vzpostavitev katoliške monarhije. Načrt so onemogočili slaba koordinacija, nevihtno vreme in boljša uporaba mornariških topov in bojne taktike angleških flot.<ref>{{navedi splet |title=The Spanish Armada: history, causes and timeline |url=https://www.rmg.co.uk/stories/topics/spanish-armada-history-causes-timeline |access-date=2024-01-18 |website=Royal Museums Greenwich |language=en}}</ref> Ta neuspeh ni končal grožnje: Španija je sprožila še dve armadi, leta 1596 in 1597, a je obe odgnala nevihta. Anglija je imela v tem obdobju po obsežnih Tudorjevih reformah centralizirano, dobro vodeno in učinkovito vlado.<ref>{{navedi splet |title=Tudor Parliaments |url=https://spartacus-educational.com/TUDparliament.htm |first1=John |last1=Simkin |orig-date=September 1997 |date=January 2020 |access-date=4 April 2021 |website=Spartacus Educational |language=en}}</ref> === Unija s Škotsko === Politična struktura otoka se je spremenila leta 1603, ko je škotski kralj [[Jakob I. Angleški|Jakob VI.]], kraljestvo, ki je bilo dolgo tekmec angleškim interesom, podedoval angleški prestol kot Jakob I. in s tem ustvaril [[personalna unija|personalno unijo]].<ref name="Britons">{{harvnb|Colley|1992|p=12}}; {{navedi splet |title=Making the Act of Union |work=Act of Union 1707 |url=http://www.parliament.uk/actofunion/01_background.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20080609075346/http://www.parliament.uk/actofunion/01_background.html |archive-date=9 June 2008 |access-date=5 September 2009 |publisher=UK Parliament}}</ref> Imenoval se je za kralja Velike Britanije, čeprav to ni imelo podlage v angleškem pravu. Pod pokroviteljstvom Jakoba VI. in I. je bila leta 1611 izdana različica [[Sveto pismo|Svetega pisma]] kralja Jakoba. To je bila standardna različica Svetega pisma, ki jo je brala večina protestantskih kristjanov štiristo let, dokler v 20. stoletju niso bile narejene sodobne revizije. [[File:Charles II of England.jpeg|thumb|upright|right|Angleška obnova je obnovila monarhijo pod kraljem Karlom II. in mir po angleški državljanski vojni]] Na podlagi nasprotujočih si političnih, verskih in družbenih stališč je [[angleška državljanska vojna]] potekala med privrženci parlamenta in podporniki kralja [[Karel I. Angleški|Karla I.]], pogovorno poznanimi kot ''Okrogloglavci'' (''Roundhead'') oziroma ''Kavalirji'' (''Cavalier''). To je bil prepleten del širših večplastnih vojn treh kraljestev, ki so vključevale Škotsko in Irsko. Parlamentarci so zmagali, karel I. je bil usmrčen in kraljestvo je zamenjala Commonwealth. Vodja parlamentarnih sil [[Oliver Cromwell]] se je leta 1653 razglasil za lorda protektorja; sledilo je obdobje osebne vladavine.<ref name="O Cromwell">{{navedi splet |title=Oliver Cromwell (English statesman) |url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/143822/Oliver-Cromwell |access-date=8 August 2009 |website=Encyclopædia Britannica}}</ref> Po Cromwellovi smrti in odstopu njegovega sina Riharda kot lorda zaščitnika je bil [[Karel II. Angleški]] leta 1660 povabljen, da se vrne kot monarh, v potezi, imenovani obnova. S ponovnim odprtjem gledališč so likovna umetnost, literatura in uprizoritvene umetnosti cvetele v času obnove »veselega monarha« Karla II.<ref>Lyndsey Bakewell, "[https://web.archive.org/web/20200212175057/https://pdfs.semanticscholar.org/5c52/dfd2b876951f2d9ca982a2aa2460f52c228f.pdf Changing scenes and flying machines: re-examination of spectacle and the spectacular in Restoration theatre, 1660–1714]" (PhD. Diss. Loughborough University, 2016).</ref> Po Slavni revoluciji leta 1688 je bilo z ustavo določeno, da morata kralj in parlament vladati skupaj, čeprav je imel parlament dejansko moč. To je bilo določeno z listino pravic iz leta 1689. Med določenimi statuti je bilo, da lahko zakon sprejme samo parlament in da ga kralj ne more začasno razveljaviti, tudi da kralj ne more uvesti davkov ali dvigniti vojske brez predhodnega odobritev parlamenta.<ref>{{navedi knjigo |last1=Adler |first1=Philip J. |url={{GBurl|id=mPoqfoiIp4sC|q=with the restoration it was not constitutionally established that king and parliament should rule together|p=340}} |title=World Civilization |last2=Pouwels |first2=Randall L. |date=27 November 2007 |publisher=Cengage Learning |isbn=978-0-495-50262-3 |page=340 |access-date=24 December 2010}}</ref> Tudi od takrat noben britanski monarh ni vstopil v spodnji dom, ko ta zaseda, česar se britanski monarh vsako leto spomni na državni otvoritvi parlamenta, ko z vrati spodnjega doma zaloputne monarhov glasnik, ki simbolizira pravice parlamenta in njegovo neodvisnost od monarha. Z ustanovitvijo Kraljeve družbe leta 1660 se je znanost močno spodbudila. Leta 1666 je [[veliki londonski požar]] uničil mesto [[London]], vendar so ga kmalu zatem obnovili s številnimi pomembnimi stavbami, ki jih je zasnoval sir [[Christopher Wren]].<ref>{{navedi novice |title=London's Burning: The Great Fire |url=https://www.bbc.co.uk/history/british/civil_war_revolution/great_fire_02.shtml |accessdate=25 September 2009 |work=BBC News}}</ref> Od sredine do konca 17. stoletja sta se pojavili dve politični frakciji – [[torijci]] in [[vigovci]]. Čeprav so torijci sprva podpirali katoliškega kralja Jakoba II., so nekateri med njimi skupaj z vigovci med revolucijo leta 1688 povabili nizozemskega princa [[Viljem III. Oranski|Viljema Oranskega]], da premaga Jakoba in postane kralj. Nekateri Angleži, zlasti na severu, so bili [[Jakobiti (Anglija)|jakobiti]] in so še naprej podpirali Jakoba in njegove sinove. Pod rodbino [[Stuarti|Stuart]] se je Anglija razširila na področju trgovine, financ in blaginje. Kraljeva mornarica je razvila največjo evropsko trgovsko floto. Potem ko sta se parlamenta Anglije in Škotske strinjala, sta se državi združili v politično unijo, da bi leta 1707 ustvarili [[Kraljevina Velika Britanija|Kraljevino Veliko Britanijo]]. Da bi se prilagodili uniji, so institucije, kot so pravo in nacionalne cerkve, ostale ločene.{{Sfn|Gallagher|2006|p=14}} === Pozno moderno in sodobno obdobje === [[File:CanalettoSomersetHouseTerrace.jpg|thumb|Reka Temza v georgijanskem obdobju s terase hiše Somerset, ki gleda proti cerkvi sv. Pavla, ok. 1750]] Pod novoustanovljeno Kraljevino Veliko Britanijo so rezultati Kraljeve družbe in drugih angleških pobud v kombinaciji s [[Škotsko razsvetljenstvo|škotskim razsvetljenstvom]] ustvarili inovacije v znanosti in tehniki, medtem ko je ogromna rast britanske čezmorske trgovine, ki jo je ščitila [[Kraljeva vojna mornarica]], tlakovala pot ustanovitvi [[Britanski imperij|Britanskega imperija]]. Doma je povzročil [[industrijska revolucija|industrijsko revolucijo]], obdobje globokih sprememb v družbenoekonomskih in kulturnih razmerah v Angliji, kar je povzročilo industrializirano kmetijstvo, proizvodnjo, inženiring in rudarstvo, pa tudi nova in pionirska cestna, železniška in vodna omrežja za lažjo širitev in razvoj.<ref>{{navedi splet |last=Hudson, Pat |title=The Workshop of the World |url=https://www.bbc.co.uk/history/british/victorians/workshop_of_the_world_01.shtml |access-date=10 December 2010 |publisher=BBC}}</ref> Z odprtjem kanala Bridgewater v severozahodni Angliji leta 1761 se je začela doba prekopov v Britaniji.<ref name="Briton20015">{{Harvnb|Office for National Statistics|2000|p=5}}; {{harvnb|McNeil|Nevell|2000|p=4}}.</ref> Leta 1825 je bila za javnost odprta prva stalna potniška železnica na svetu, ki jo je vlekla parna lokomotiva – Stockton and Darlington Railway. [[File:Turner, The Battle of Trafalgar (1822).jpg|thumb|''[[Bitka pri Trafalgarju]]'' je bila pomorska spopad med kraljevo mornarico in združenimi flotami Francije in Španije med napoleonskimi vojnami<ref>{{navedi splet |date=28 July 2014 |title=Department of History – Napoleonic Wars |url=http://www.westpoint.edu/history/SitePages/Napoleonic%20Wars.aspx |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20140728203458/http://www.westpoint.edu/history/SitePages/Napoleonic%20Wars.aspx |archive-date=28 July 2014 |access-date=8 April 2021}}</ref>]] Med industrijsko revolucijo se je veliko delavcev preselilo iz angleškega podeželja v nova in rastoča urbana industrijska območja, da bi delali v tovarnah, na primer v [[Birmingham]]u in [[Manchester|Manchestru]], pri čemer je bil slednji prvo industrijsko mesto na svetu.<ref name="Industrial city">{{navedi splet |title=Manchester – the first industrial city |url=http://www.sciencemuseum.org.uk/on-line/energyhall/page84.asp |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120309184810/http://www.sciencemuseum.org.uk/on-line/energyhall/page84.asp |archive-date=9 March 2012 |access-date=17 March 2012 |publisher=Entry on Sciencemuseum website}}</ref> Anglija je ohranila relativno stabilnost skozi celotno francosko revolucijo, pod [[Jurij III. Britanski|Jurijem III.]] in Williamom Pittom mlajšim. Regentstvo [[Jurij IV. Britanski|Jurija IV.]] je znano po svoji eleganci in dosežkih v likovni umetnosti in arhitekturi. Med [[napoleonske vojne|napoleonskimi vojnami]] je [[Napoleon]] načrtoval invazijo z jugovzhoda; vendar se to ni pokazalo in Napoleonove sile so premagali Britanci: na morju [[Horatio Nelson]], na kopnem pa [[Arthur Wellesley]]. Velika zmaga v [[Bitka pri Trafalgarju|bitki pri Trafalgarju]] je potrdila pomorsko premoč, ki jo je Velika Britanija vzpostavila tekom 18. stoletja.<ref>Bennet, Geoffrey (2004). ''The Battle of Trafalgar''. England: Pen & Sword Books Limited, CPI UK, South Yorkshire.</ref> Napoleonske vojne so spodbudile koncept britanstva in združenega nacionalnega britanskega ljudstva, ki si ga delijo z Angleži, Škoti in Valižani. [[File:Frith A Private View.jpg|thumb|Viktorijansko dobo pogosto omenjajo kot zlato dobo. Slikarstvo Williama Powella Fritha za prikaz kulturnih delitev]] London je v viktorijanski dobi postal največje in najbolj naseljeno metropolitansko območje na svetu, trgovina znotraj Britanskega imperija – kot tudi položaj britanske vojske in mornarice – je bila prestižna. Tehnološko je bilo v tem obdobju veliko inovacij, ki so se izkazale za ključne za moč in blaginjo Združenega kraljestva. Politično vznemirjenje doma s strani radikalcev, kot so čartisti in sufražetke, je omogočilo zakonodajno reformo in splošno volilno pravico.<ref>{{navedi splet |last=Crawford, Elizabeth |title=Women: From Abolition to the Vote |url=https://www.bbc.co.uk/history/british/abolition/abolition_women_article_01.shtml#five |access-date=10 December 2010 |publisher=BBC}}</ref> Premiki moči v vzhodni in srednji Evropi so pripeljali do [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]]; več sto tisoč angleških vojakov je umrlo v boju za Združeno kraljestvo kot del [[Zavezniki druge svetovne vojne|zaveznikov]]. Dve desetletji kasneje, v [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], je bilo Združeno kraljestvo spet eno od zaveznikov. Zaradi razvoja tehnologije vojskovanja so zračni napadi med ''Blitzom'' poškodovali številna mesta. Po vojni je Britanski imperij doživel hitro dekolonizacijo, prišlo je do pospeševanja tehnoloških inovacij; avtomobili so postali primarno prevozno sredstvo in razvoj reaktivnega motorja [[Frank Whittle|Franka Whittla]] je privedel do širšega zračnega prometa.<ref>{{navedi novice |last=Golley, John |date=10 August 1996 |title=Obituaries: Air Commodore Sir Frank Whittle |work=The Independent |location=London |url=https://www.independent.co.uk/news/people/obituaries-air-commodore-sir-frank-whittle-1309015.html |access-date=2 December 2010}}</ref> Bivalne vzorce je v Angliji spremenila zasebna vožnja z avtomobili in ustanovitev nacionalne zdravstvene službe leta 1948, ki je vsem stalnim prebivalcem brezplačno zagotavljala zdravstveno varstvo, financirano iz javnih sredstev, ko jo potrebujejo. Skupaj je to spodbudilo reformo lokalne uprave v Angliji sredi 20. stoletja. Od 20. stoletja je prišlo do znatnega selitve prebivalstva v Anglijo, večinoma iz drugih delov Britanskega otočja, pa tudi iz Commonwealtha, zlasti indijske podceline. Od leta 1970 je prišlo do velikega odmika od proizvodnje in vse večjega poudarka na storitveni industriji. Kot del Združenega kraljestva se je območje pridružilo pobudi skupnega trga, imenovani [[Evropska gospodarska skupnost]], ki je postala [[Evropska unija]]. Od konca 20. stoletja se je uprava Združenega kraljestva premaknila k dekoncentriranemu upravljanju na Škotskem, v Walesu in Severni Irski.<ref>{{Cite journal |last=Keating |first=Michael |author-link=Michael Keating (political scientist) |date=1 January 1998 |title=Reforging the Union: Devolution and Constitutional Change in the United Kingdom |url=https://archive.org/details/sim_publius_winter-1998_28_1/page/217 |journal=Publius: The Journal of Federalism |volume=28 |issue=1 |page=217 |doi=10.1093/oxfordjournals.pubjof.a029948}}</ref> Anglija in Wales še naprej obstajata kot jurisdikcija znotraj Združenega kraljestva. Devolucija je spodbudila večji poudarek na bolj angleški specifični identiteti in patriotizmu. Decentralizirane angleške vlade ni, vendar je bil poskus vzpostavitve podobnega sistema na subregionalni osnovi zavrnjen na referendumu. == Geografija == Anglija je s približno 130.000 kvadratnimi kilometri ali približno dvema tretjina geografsko največji del v Veliki Britaniji. <ref>[http://www.europa-daten.de/Grossbritannien_Flaeche.htm England]</ref><ref>{{Navedi splet |url=http://reisen.woxikon.de/reisefuehrer/england |title=Fläche Englands im Reiseführer |accessdate=2017-06-25 |archive-date=2014-12-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141221160911/http://reisen.woxikon.de/reisefuehrer/england |url-status=dead }}</ref> Tipična značilnost Anglije so njene obale in raznolika naravna območja. Sestavljena je večinoma iz ravnic, ki jih prekinjajo verige gričev ali hribov. Najvišja hrib v Angliji je Scafell Pike v Cumbrianskem hribovju z 978 metri. Najdaljša in najbolj znana reka v državi je reka [[Temza]]. Poleg nje so pomembne reke še [[Severn]], [[Humber]], [[Trent]] in [[Great Ouse (reka)|Great Ouse]]. === Podnebje === Anglija leži v zmernem pasu in je zaradi [[Zalivski tok|Zalivskega toka]] precej namočena a vendar toplega podnebja.<ref>[http://resources.woodlands-junior.kent.sch.uk/customs/questions/weather/ ''Wie wird das Klima in England?] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150215011819/http://resources.woodlands-junior.kent.sch.uk/customs/questions/weather/ |date=2015-02-15 }}'' Woodlands Kent</ref> Na splošno ima Anglija toplejše podnebje kot države, ki ležijo na isti [[zemljepisna širina|zemljepisni širini]]. Razlog za raznoliko vreme je, da se nad Anglijo mešata topli tropski in hladni polarni zrak. Najhladnejša meseca sta januar in februar, julij je običajno najtoplejši mesec. Meseci z blagim toplim vremenom so junij, september in oktober. Padavine so dokaj enakomerne skozi vse leto. Od začetka zapisov je najvišja temperatura znašala 38,5 ° C.<ref>[http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/england/kent/3153532.stm Temperaturrekord wechselt, BBC News]</ref>, najnižja pa -26 ° C <ref>[http://www.metoffice.gov.uk/ MetOffice,] ''Englisches Klima''</ref> == Rastlinstvo in živalstvo == Živalstvo Anglije je podobno drugim območjem na Britanskem otočju s široko paleto vretenčarjev in nevretenčarjev v raznolikih habitatih.<ref>{{navedi splet |title=Natural History Museum |url=https://www.nhm.ac.uk/discover/british-wildlife.html |access-date=7 July 2020}}</ref> Narodne naravne rezervate v Angliji je ''Natural England'' označil kot ključna mesta za divje živali in naravne značilnosti v Angliji. Ustanovljeni so bili za zaščito najpomembnejših območij habitatov in geoloških formacij. NNR upravlja v imenu naroda, veliko jih upravlja ''Natural England'', pa tudi nevladne organizacije, vključno s člani partnerstva ''The Wildlife Trusts'', ''National Trust'' in ''Royal Society for the Protection of Birds''. V Angliji je 229 NNR, ki pokrivajo 939 kvadratnih kilometrov. Pogosto vsebujejo redke vrste ali nacionalno pomembne populacije rastlin in živali.<ref>{{navedi splet |title=Natural England: Designated sites |url=https://designatedsites.naturalengland.org.uk/ReportConditionSummary.aspx?SiteType=NNR |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20210825034122/https://designatedsites.naturalengland.org.uk/ReportConditionSummary.aspx?SiteType=NNR |archive-date=25 August 2021 |access-date=20 July 2020}}</ref> [[File:Richmond Park - London - England - 02102005.jpg|thumb|navadni jelen v parku Richmond. Park je ustanovil Karel I. v 17. stoletju kot park jelenov]] Agencija za okolje je neoddelčni javni organ, ustanovljen leta 1995, ki ga sponzorira Ministrstvo za okolje, hrano in podeželje in je odgovoren za zaščito in izboljšanje okolja v Angliji.<ref>{{navedi splet |title=Environment Agency |url=https://www.gov.uk/government/organisations/environment-agency |access-date=3 April 2021 |website=GOV.UK |language=en}}</ref> Državni sekretar za okolje, hrano in podeželje je minister, odgovoren za varstvo okolja, kmetijstvo, ribištvo in podeželske skupnosti v Angliji. Anglija ima na večini območij zmerno oceansko podnebje, kjer ni ekstremnega mraza ali vročine, ima pa nekaj manjših subarktičnih in toplejših območij na jugozahodu. Proti severu Anglije postane podnebje hladnejše in tukaj se nahaja večina angleških gora in visokih hribov, ki močno vplivajo na podnebje in s tem na lokalno favno območij. Listopadni gozdovi so pogosti po vsej Angliji in zagotavljajo odličen habitat za večino angleških divjih živali, vendar se ti v severnih in gorskih predelih Anglije umaknejo iglastim gozdovom (predvsem nasadom), ki prav tako koristijo nekaterim oblikam divjih živali. Nekatere vrste so se prilagodile razširjenemu urbanemu okolju, zlasti rdeča lisica, ki je za rjavo podgano najuspešnejši mestni sesalec, in druge živali, kot je navadni golob grivar, ki uspevata v mestnih in primestnih območjih.<ref>{{navedi novice |date=17 May 2012 |title=Mammals in Britain's cities: A spotter's guide – in pictures |work=The Guardian |url=https://www.theguardian.com/environment/gallery/2012/may/17/mammals-britains-cities-spotters-guide}}</ref> == Politika == Vlada Kraljevine ima, kot kraljeva družina, sedež v britanski prestolnici London. Anglija - za razliko od Škotske, Walesa in Severne Irske - nima parlamenta ali državne vlade. Njihove naloge opravlja parlament in vlada Združenega kraljestva. Vendar pa je, še posebej po neuspelem glasovanju o neodvisnosti na Škotskem, tekla razprava, da bi tudi Anglija v okviru decentralizacije lahko imela svojo vlado. === Simboli === Angleška zastava, znana kot križ svetega Jurija, je rdeči križ na belem ozadju in je uporabljena že od 13. stoletja. Še en nacionalni simbol od konca vojne dveh rož je Tudorska roža, ki bi morala biti simbol miru.<ref>[http://projectbritain.com/flowers.html ''Emblems of Britain''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170627072552/http://projectbritain.com/flowers.html |date=2017-06-27 }} auf projectbritain.com</ref> Roža je na primer simbol angleške Rugby-Union ekipe. Trije levi (''Three Lions'') segajo v čas [[Rihard Levjesrčni|Riharda Levjesrčnega]] in tvorijo grb Anglije. Anglija sama nima uradne himne. Na športnih prireditvah, kjer se Anglija pojavlja kot samostojna ekipa, običajno pojejo britansko himno »God Save the King«, manj pogosto pa hvalnico »Jeruzalem«. == Upravne enote == === 39 Tradicionalnih grofij === {{glavni|Tradicionalne grofije Anglije}} [[Slika:England traditional counties.png|thumb|left|39 tradicionalnih grofij]] Teh 39 zgodovinskih grofij (angl. ''county, counties'') obstaja že od srednjega veka. V svoji vlogi upravnih enot so bile od sredine 20. stoletja večkrat prestrukturirane, vendar pa obstajajo zgodovinske grofije v glavah ljudi še naprej. Velika mesta veljajo za del grofij, vendar so uspela dobiti status samostojnega okraja. === Trenutne upravne enote === {{glavni|Angleška grofija}} [[File:English metropolitan and non-metropolitan counties 2009.svg|thumb|300px|Mestne in ne-mestne grofije od leta 2009]] V 20. stoletju se je upravna struktura delno prilagodila mestom in na novo postavila. Tako je upravni enota Greater London nastala leta 1965. Leta 1974 je nastalo šest mestnih grofij (''Metropolitan Counties'') in tako imenovane ne-mestne grofije (''Non-Metropolitan Counties''), vključno z nekaterimi manjšimi novimi grofijami, kot so Avon, Humberside in Cleveland. Leta 1990 pa so jih spet razpustili. Grofije (''Counties'') so razdeljene na okrožja (''Metropolitan District''), kar ustreza približno našim občinam glede na njihove naloge. Ta okrožja so običajno sestavljena iz različnih mest in manjših naselij, in nimajo neodvisno upravo. Govori se o " dvostopenjskem upravljanju " (prva stopnja: grofija, druga stopnja: okrožje). Anglija je prav tako razdeljena na okrožja lokalne uprave.<ref name="localgov">{{harvnb|Singh|2009|p=53}}.</ref> Okrožje se lahko poveže s ceremonialnim okrožjem ali je raven okrožja znotraj grofije ''shire'', je kraljevo ali metropolitansko okrožje, ima status okrožja ali mesta ali je enotna oblast. Na ravni skupnosti je velik del Anglije razdeljen na civilne župnije s svojimi sveti; v širšem Londonu od leta 2014 obstaja le ena takšna župnija, Queen's Park, potem ko so bili leta 1965 ukinjeni, dokler zakonodaja leta 2007 ni dovoljevala njihove rekreacije. Leta 1986 so ukinili uprave metropolitanskih grofij. Njihove naloge so bile prenesene na Metropolitanska okrožja. V svoji funkciji, lahko Metropolitansko okrožje imenuje unitarna oblast. Imena šestih mestnih grofij, ki so se ohranile, imajo le geografsko lokacijo ali so pomembne za statistične namene. ==== London ==== Od leta 1994 do začetka leta 2010 je bila Anglija za nekaj namenov razdeljena na regije; referendum leta 1998 za londonsko regijo je dve leti pozneje ustanovil londonsko skupščino.<ref>{{navedi novice |last=Cooper |first=Hilary |date=29 March 2011 |title=Tiers shed as regional government offices disappear |work=The Guardian |location=London |url=https://www.theguardian.com/society/2011/mar/29/regional-government-disappears-1500-jobs-lost |access-date=16 June 2011}}</ref> Neuspeli referendum o dekoncentraciji v severovzhodni Angliji leta 2004 je preklical nadaljnjo dekoncentracijo regionalne skupščine z odpravo regionalne strukture zunaj Londona. Ceremonialno in administrativno je regija razdeljena med londonski City in širši London; ti so nadalje razdeljeni na 32 londonskih okrožij in 25 oddelkov mesta London.<ref>{{harvnb|Axford|2002|p=315}}.</ref> === Velika somestja === [[Slika:England Cities.jpg|thumb|Angleška mesta]] V angleškem jeziku, je razlika med ''city'' in ''town''. Pravica imenovati se mesto - ''city'', je dodeljena s kraljevo listino o imenovanju, tako imenovano ''Royal Charter''. Po navadi gre staro pravico ali ima stolnico. Na primer, čeprav je St. David v Walesu majhen, z manj kot 2000 prebivalci, je ''city'', Stockport, s svojimi 135.600 prebivalci pa samo ''town''. Vse urbanizirane upravne enote imajo tudi status okrožja. Pozidano območje [[Veliki London]] (''Greater London'') je daleč največje mestno območje v Angliji<ref name="BUA">{{navedi splet |title=2011 Census – Built-up areas |url=http://www.nomisweb.co.uk/articles/747.aspx |access-date=5 February 2014 |publisher=Office for National Statistics (ONS)}}</ref> in eno najbolj obremenjenih mest na svetu. Velja za globalno mesto in ima več prebivalcev kot katera koli druga država v Združenem kraljestvu razen same Anglije. Druga urbana območja znatne velikosti in vpliva so običajno v severni Angliji ali angleškem Midlandsu. V Angliji je 50 naselij s statusom mesta, medtem ko jih ima širše Združeno kraljestvo 66. Medtem ko je veliko mest v Angliji precej velikih, kot so [[Birmingham]], [[Sheffield]], [[Manchester]], [[Liverpool]], [[Leeds]], [[Newcastle upon Tyne|Newcastle]], [[Bradford]], [[Nottingham]], velikost prebivalstva ni predpogoj za status mesta.<ref name="cathcities">{{navedi novice |last=O'Brian |first=Harriet |date=24 November 2007 |title=The Complete Guide To: Cathedral cities in the UK |work=The Independent |location=London |url=https://www.independent.co.uk/travel/uk/the-complete-guide-to-cathedral-cities-in-the-uk-760201.html |url-status=dead |access-date=8 September 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090812091322/http://www.independent.co.uk/travel/uk/the-complete-guide-to-cathedral-cities-in-the-uk-760201.html |archive-date=12 August 2009}}</ref> Tradicionalno so status dobila mesta s škofijskimi stolnicami, tudi zato obstajajo manjša mesta, kot so [[Wells]], [[Ely]], Ripon, Truro in [[Chichester]]. Največja somestja v Angliji: * [[Veliki London]] (9.787.426) - glavno mesto London * [[Greater Manchester]] (2.553.379) - glavno mesto Manchester * [[West Midlands]] (2.440.986) - glavno mesto Birmingham * [[West Yorkshire]] (1.777.934) - glavno mesto Leeds * [[Liverpool]] (864.122) - glavno mesto Liverpool * [[South Hampshire]] (855.569)) - glavno mesto Southampton * [[Tyneside]] (774.891) - glavno mesto Newcastle upon Tyne * [[Nottingham]] (729.977) - glavno mesto Nottingham * [[Sheffield]] (685.368) - glavno mesto Sheffield * [[Bristol]] (617.280) - glavno mesto Bristol == Prebivalstvo == Z več kot 56,4 milijonov prebivalcev je Anglija je daleč najbolj naseljena država v Združenem kraljestvu. To jo uvršča na 4. mesto med državami v EU. Gostota 417 oseb na kvadratni kilometer je prav tako zelo visoka. Vendar pa je treba opozoriti, da jih 8,3 milijona od 54,3 milijonov živi v Velikem Londonu (''Greater London''). V preostalem delu države je gostota prebivalstva le 357 ljudi na kvadratni kilometer. === Jeziki === V Angliji govorijo pretežno angleško. Čeprav ne obstaja zakon, ki določa, da je angleščina uradni jezik, je angleščina edini jezik, ki se uporablja za službene namene. Je tudi mednarodnega pomena, saj približno 1,5 milijarde ljudi na svetu govori angleško, od tega 375 milijonov kot prvi jezik. <ref>[http://de.statista.com/statistik/daten/studie/150407/umfrage/die-zehn-meistgesprochenen-sprachen-weltweit/ ''Die zehn meistgesprochenen Sprachen der Welt'']</ref> [[Angleščina]] se običajno obravnava kot "svetovna lingua franca". Od 15. stoletja dalje je angleščina postala v Angliji splošno uporabljan/uveljavljen jezik. V angleški renesansi so dobili veliko besed iz francoščine in latinščine. Ocenjuje se, da 133.000 prebivalcev Anglije govori [[valižanščina|valižanščino]]. <ref>[https://www.webarchive.org.uk/wayback/archive/20120330060204/http://www.byig-wlb.org.uk/English/publications/Publications/4844.pdf ''Estimation of the number of Welsh speakers in England''], Welsh Language Board, Januar 2007</ref> Zaradi priseljevanja je leta 2007 približno 800.000 šolarjev govorilo doma tuj jezik. <ref>Graeme Paton: ''Ein Fünftel der Kinder aus ethnischen Minderheiten.'' [[The Daily Telegraph]], London, 1. Oktober 2007</ref> Popis 2011 kaže, da se v Angliji poleg angleščine govori največ poljsko. <ref>[https://www.theguardian.com/uk/2013/jan/30/polish-becomes-englands-second-language The Guardian: ''Polnisch wird Englands zweite Sprache'']</ref> === Religija === [[Slika:Saint George - Carlo Crivelli.jpg|thumb| Sv. Jurij, patron Anglije]] [[Anglikanska cerkev]] ima status državne cerkve. Njen poglavar je vladajoči monarh v Združenem kraljestvu. Obstaja približno 26 milijonov privržencev anglikanske cerkve. <ref>[http://www.pewforum.org/2008/06/19/global-anglicanism-at-a-crossroads/ ''Globale Anglikanismus am Scheideweg''], PewResearch</ref> Številne cerkve in stolnice v Angliji so zgodovinske stavbe in imajo arhitekturno visoko vrednost. Znane zgodovinske stavbe so [[Westminstrska opatija]], [[Stolnica svetega Petra, York |York Minster]], [[Stolnica v Durhamu]] in [[Stolnica v Salisburyju]]. {| class="wikitable zebra sortable" |- class="hintergrundfarbe5" ! colspan="3"| Porazdelitev religij v Angliji <br /><small>(stanje 2011<ref>[http://webarchive.nationalarchives.gov.uk/20160105160709/http://www.ons.gov.uk/ons/rel/census/2011-census/key-statistics-for-local-authorities-in-england-and-wales/sty-what-is-your-religion.html Englische Religionszugehörigkeit (Census 2011)]</ref>)</small> |- class="hintergrundfarbe5" ! Religija !! delež v %<br />prebivalstva !! |- | [[Krščanstvo]] || style="text-align:right;" | 31.479.876 || style="text-align:right;" | 59,4 % |- | [[Islam]] || style="text-align:right;" | 2.660.116 || style="text-align:right;" | 5,0 % |- | [[Hinduizem]] || style="text-align:right;" | 806.199 || style="text-align:right;" | 1,5 % |- | [[Sikhizem]] || style="text-align:right;" | 420.196 || style="text-align:right;" | 0,8 % |- | [[Judovstvo]] || style="text-align:right;" | 261.282 || style="text-align:right;" | 0,5 % |- | [[Budizem]] || style="text-align:right;" | 238.626 || style="text-align:right;" | 0,5 % |- | druge religije || style="text-align:right;" | 227.825 || style="text-align:right;" | 0,4 % |- | neopredeljeni || style="text-align:right;" | 13.114.232 || style="text-align:right;" | 24,7 % |- | ni odgovorilo || style="text-align:right;" | 3.804.104|| style="text-align:right;" | 7,2 % |- class="hintergrundfarbe5" | '''Skupaj''' || style="text-align:right;" | '''53.012.456''' || style="text-align:right;" | '''100 %''' |} Glede na popis leta 2011 je razdelitev naslednja: 59,4% so kristjani, 24,7% ne-verujoči, 5% privrženci islama, 3,7% privrženci druge vere. Poleg tega 7,2% ni dalo odgovora na vprašanje o verski pripadnosti. == Gospodarstvo in promet == === Gospodarstvo === Anglija je ena izmed najbolj dereguliranih gospodarstev na svetu, z dohodki v povprečju na prebivalca 22.907 €<ref>Office for National Statistics, [http://www.statistics.gov.uk/hub/economy/national-accounts/regional-accounts/index.html Regional Accounts] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090826104410/http://www.statistics.gov.uk/hub/economy/national-accounts/regional-accounts/index.html |date=2009-08-26 }}</ref>. Izvaja prosti trg, ima napredno infrastrukturo, je v smislu inflacije, obrestnih mer in brezposelnosti med najmočnejšimi v Evropi. Uradna valuta Anglije je [[angleški funt]], ki je poleg ameriškega dolarja in evra ena glavnih konvertibilnih valut na svetu. Anglija predstavlja največji del gospodarstva v Veliki Britaniji, nenazadnje tudi zato, ker je v Londonu eno največjih finančnih središč na svetu<ref>[http://217.154.230.218/NR/rdonlyres/8D37DAE2-5937-4FC5-A004-C2FC4BED7742/0/BC_RS_GFCI5.pdf ''Globaler Finanz-Index'' (2003-09)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091007105828/http://217.154.230.218/NR/rdonlyres/8D37DAE2-5937-4FC5-A004-C2FC4BED7742/0/BC_RS_GFCI5.pdf |date=2009-10-07 }}, PDF, City of London Corporation</ref>. Država je ena od vodilnih držav na področju kemijske in strojne industrije, zlasti vesoljske, obrambne in industrije programske opreme. Bank of England, ustanovljena leta 1694, je centralna banka v Veliki Britaniji. === Znanost === [[Slika:Portrait of Sir Isaac Newton, 1689.jpg|thumb|Sir [[Isaac Newton]] je bil ena od najpomembnejših osebnosti v zgodovini znanosti]] Ugledna angleška imena s področja znanosti in matematike so sir [[Isaac Newton]], [[Michael Faraday]], [[Robert Hooke]], [[Robert Boyle]], [[Joseph Priestley]], [[Charles Darwin]], [[Alan Turing]], [[Francis Crick]], [[Andrew Wiles]], [[Stephen Hawking]] in [[Richard Dawkins]] (itd.). Kot rojstni kraj [[Industrijska revolucija |industrijske revolucije]] je bila Anglija v poznem 18. in zgodnjem 19. stoletju dom številnih pomembnih izumiteljev. Slavni [[izum]]i in odkritja Angležev so prvi [[računalnik]], svetovni [[splet]] in [[kosilnica]]. === Promet === [[Slika:Heathrow T5.jpg|thumb|rechts|Letališče London Heathrow]] Avtoceste in hitre ceste v Angliji so v glavnem zgrajene. Tipična avtocesta je ''A1 Great North Road'', ki se začne na vzhodu Anglije in teče mimo Londona v Newcastle upon Tyne. <ref>Britisches Parlament 2007, S. 17</ref> Avtobusni prevozi so razširjeni po vsej državi, velika podjetja so National Express, Arriva in Go-Ahead. Rdeči dvonadstropni avtobusi v Londonu so znan simbol Anglije. Železniški promet v Angliji je eden najstarejših na svetu in je bil za potnike ustanovljen leta 1825. <ref>{{Navedi splet |url=http://www.moorerail.com/history/timeline1825.asp |title=27. September 1825: ''Eröffnung der Passagierbahn'' |accessdate=2017-06-25 |archive-date=2013-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131007035746/http://www.moorerail.com/history/timeline1825.asp |url-status=dead }}</ref> Največje letališče je London Heathrow in se po številu mednarodnih potnikov šteje za največje letališče na svetu. <ref>Ardal O'Hanlon: ''Global Airlines.'' Elsevier, 2008. S. 205.</ref> Približno 7.100 km plovnih poti je v Angliji. <ref>David Else: ''Inghilterra.'' EDT srl, 2007. Seite 781</ref> == Izobraževanje == [[Slika:KingsCollegeChapelWest.jpg|thumb| King’s College (Cambridge), Univerza v Cambridgeu]] Pri starosti treh do štirih let gre otrok v vrtec, star od štiri do enajst let hodi v osnovno šolo in v srednjo šolo od enajstega do šestnajstega leta. Po tem se dijak za približno dve leti nadaljevanja. Nadzor na državnih šolah izvaja Urad za standarde v izobraževanju in na zasebnih šolah (okoli 7% študentov) s strani neodvisnih inšpektoratov. == Umetnost in kultura == Za angleško umetnost je značilna [[arhitektura]], [[slikarstvo]], [[umetna obrt]] in [[kiparstvo]].<ref>http://www.wissen.de/lexikon/englische-kunst?chunk=intro</ref> === Arhitektura === Številni starodavni stoječi kamniti spomeniki so bili postavljeni v prazgodovini; med najbolj znanimi so [[Stonehenge]], Hudičeve puščice, Rudstonov monolit in Castlerigg.<ref>{{navedi splet |url=http://www.stone-circles.org.uk/stone/index.htm |publisher=Stone-Circles.org.uk |title=The Prehistoric Sites of Great Britain |access-date=5 September 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180929001010/http://www.stone-circles.org.uk/stone/index.htm |archive-date=2018-09-29 |url-status=dead}}</ref> Z uvedbo starorimske arhitekture je prišlo do razvoja [[bazilika (zgradba)|bazilik]], [[rimske terme|term]], [[amfiteater|amfiteatrov]], [[slavolok]]ov, [[vila|vil]], [[Rimski tempelj|rimskih templjev]], [[rimska cesta|rimskih cest]], rimskih utrdb in [[akvadukt (most)|akvaduktov]].<ref name="roman">{{navedi splet |url=http://www.castles.me.uk/ancient-roman-architecture-england-wales.htm |publisher=Castles.me.uk |title=Ancient Roman architecture in England and Wales |access-date=5 September 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20091212033420/http://www.castles.me.uk/ancient-roman-architecture-england-wales.htm |archive-date=12 December 2009 |url-status=dead }}</ref> Rimljani so bili tisti, ki so ustanovili prva mesta, kot so London, Bath, York, Chester in St Albans. Morda najbolj znan primer je [[Hadrijanov zid]], ki se razteza čez severno Anglijo. Drug dobro ohranjen primer so Rimske terme v [[Bath]]u, Somerset. [[File:Bodiam-castle-10My8-1197.jpg|thumb|left|Grad Bodiam je grad z jarkom iz 14. stoletja blizu Robertsbridgea v vzhodnem Sussexu]] Posvetne zgradbe zgodnjesrednjeveške arhitekture so bile preproste konstrukcije, ki so v glavnem uporabljale les s slamnato kritino. Cerkvena arhitektura je segala od sinteze hibernsko-saškega meništva do zgodnjekrščanske bazilike in arhitekture, za katero so značilni pilastrski trakovi, prazne arkade, baluster jaški in odprtine s trikotnimi glavami. Po normanski osvojitvi leta 1066 so nastali različni gradovi; najbolj znani so [[Londonski Tower]], [[grad Warwick]], [[grad Durham]] in [[grad Windsor]]. Skozi obdobje Plantagenetov je cvetela angleška gotska arhitektura, z vrhunskimi primeri, vključno s srednjeveškimi stolnicami, kot so [[Canterburyjska stolnica]], [[Westminstrska opatija]] in [[Stolnica svetega Petra, York]]. Na normanski bazi so se razširili tudi gradovi, palače, velike hiše, univerze in župnijske cerkve. Srednjeveško arhitekturo je dopolnil [[tudorski slog]] iz 16. stoletja; lok s štirimi središči, zdaj znan kot ''Tudorski lok'', je bil odločilna značilnost, tako kot domače hiše [[Predalčna lesena gradnja|predalčne lesene gradnje]]. Po renesansi se je pojavila oblika arhitekture, ki odmeva klasično antiko, sintetizirano s krščanstvom, pri čemer se je še posebej zavzemal angleški baročni slog arhitekta [[Christopher Wren|Christopherja Wrena]].<ref>{{harvnb|Downes|2007|p=17}}.</ref> Sledila je [[jurijanska arhitektura]] v bolj prefinjenem slogu, ki je vzbujala preprosto [[Paladijevska arhitektura|paladijevsko]] obliko; Royal Crescent v Bathu je eden najboljših primerov tega. S pojavom [[romantika|romantike]] v viktorijanskem obdobju se je začela neogotika. Poleg tega je približno v istem času industrijska revolucija utrla pot stavbam, kot je [[Kristalna palača, London|Kristalna palača]]. Od leta 1930 so se pojavile različne modernistične oblike, katerih sprejemanje je pogosto kontroverzno, čeprav se tradicionalistična odporniška gibanja še naprej podpirajo na vplivnih mestih. === Parki === {{glavni|Angleški park}} [[File:Stourhead lake in midsummer - panoramio.jpg|thumb|right|Krajinski vrt v Stourheadu. Krajinski vrt, ki so ga navdihnili veliki krajinski umetniki sedemnajstega stoletja, je bil opisan kot "živo umetniško delo", ko so ga prvič odprli v petdesetih letih 17. stoletja.<ref>{{navedi splet|title=The history of the house at Stourhead|url=https://www.nationaltrust.org.uk/stourhead/features/the-history-of-stourhead|access-date=10 April 2021|website=National Trust|language=en}}</ref>]] Krajinsko vrtnarjenje, kot sta ga razvila Capability Brown in William Kent, je postavilo mednarodni trend za [[angleški park|angleški krajinski vrt]]. Vrtnarjenje in obiskovanje vrtov velja za tipično angleško opravilo. Angleški park je predstavljal idealiziran pogled na naravo. Pri velikih podeželskih hišah so angleški vrtovi običajno vključevali jezera, površje nežno valovitih trat, postavljenih ob nasade dreves, in poustvarjanje klasičnih templjev, gotskih ruševin, mostov in druge slikovite arhitekture, zasnovane za poustvarjanje idilične pastoralne pokrajine. Do konca 18. stoletja je angleški park posnemal [[Francoski park|francoski krajinski vrt]]. Imel je velik vpliv tudi na javne parke in vrtove, ki so se pojavili po svetu v 19. stoletju. Angleški krajinski park je bil osredotočen na angleško podeželsko hišo in dvorce. English Heritage in National Trust ohranjata velike vrtove in krajinske parke po vsej državi. RHS Chelsea Flower Show vsako leto organizira Royal Horticultural Society in velja za največjo vrtnarsko razstavo na svetu.<ref>{{navedi splet|url=http://www.rhs.org.uk/shows-events/rhs-chelsea-flower-show|title=RHS Chelsea Flower Show|website=www.rhs.org.uk}}</ref> So definitivno vredni ogleda. ​ === Vizualna umetnost === [[File:John Constable The Hay Wain.jpg|thumb|left|''Senožet'' [[John Constable|Johna Constabla]] iz leta 1821 je arhetipska angleška slika]] [[File:John William Waterhouse - The Lady of Shalott - Google Art Project edit.jpg|thumb|''Gospa iz Shalotta'' Johna Williama Waterhousea, 1888, v prerafaelitskem slogu]] Najzgodnejši znani primeri so prazgodovinske kamnite in jamske umetnine, ki so najbolj znane v Severnem Yorkshiru, Northumberlandu in Cumbriji, a so tudi južneje, na primer v Creswell Crags.<ref>{{navedi splet |url=http://archaeologydataservice.ac.uk/catalogue/adsdata/arch-836-1/dissemination/pdf/ERA_Brochure.pdf |publisher=ArchaeologyDataService.ac.uk |title=The Prehistoric Cave Art of England |access-date=5 September 2009}}</ref> S prihodom rimske kulture v 1. stoletju so postale običajne različne oblike umetnosti, kot so kipi, doprsni kipi, stekleni izdelki in [[mozaik]]i. Obstajajo številni ohranjeni artefakti, kot so tisti v Lullingstonu in Aldboroughu. V zgodnjem srednjem veku je bil slog naklonjen izklesanim križem in [[slonovina|slonovini]], rokopisnemu slikarstvu, zlatemu in [[emajl]]iranemu nakitu, kar je dokazovalo ljubezen do zapletenih, prepletenih modelov, kot je [[Staffordshirski zaklad]], odkrit leta 2009. Nekateri od teh so mešali gelske in angleške sloge, kot je npr. [[Lindisfarnski evangeliji]] in [[Vespazijanov psalter]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.tiscali.co.uk/reference/encyclopaedia/hutchinson/m0023715.html |publisher=Tiscali.co.uk |title=Early Middle Ages Art |access-date=5 September 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090227121544/http://www.tiscali.co.uk/reference/encyclopaedia/hutchinson/m0023715.html |archive-date=27 February 2009 }}</ref> Kasnejša gotska umetnost je bila priljubljena v Winchestru in Canterburyju, ohranjena sta primera, kot sta ''Benedictional of St. Æthelwold'' in ''Luttrell Psalter''. Tudorsko obdobje je ugledne umetnike videlo kot del svojega dvora; [[portretno slikarstvo]], ki bo ostalo trajen del angleške umetnosti, je spodbudil Nemec Hans Holbein, domačini, kot je Nicholas Hilliard, pa so na tem gradili. Pod Stuartovi so bili vplivni kontinentalni umetniki, zlasti flamski, primeri iz tega obdobja so Anthony van Dyck, Peter Lely, Godfrey Kneller in William Dobson. V 18. stoletju je bila ustanovljena Kraljeva akademija; prevladal je klasicizem, ki je temeljil na visoki renesansi, s Thomasom Gainsboroughom in Joshuo Reynoldsom, ki sta postala dva najbolj cenjena umetnika v Angliji. V 19. stoletju sta bila [[John Constable]] in [[Joseph Mallord William Turner|J. M. W. Turner]] glavna krajinska umetnika. Šola v Norwichu je nadaljevala krajinsko tradicijo, medtem ko je [[prerafaeliti|prerafaelitska bratovščina]], ki so jo vodili umetniki, kot so [[Holman Hunt]], [[Dante Gabriel Rossetti]] in [[John Everett Millais]], oživila zgodnjerenesančni slog s svojim živim in podrobnim slogom. William Morris in drugi angleški umetniki so bili pionirji gibanja za umetnost in obrt. Med umetniki 20. stoletja je bil pomemben [[Henry Moore]], ki je veljal za glas britanskega kiparstva in britanskega modernizma nasploh. Royal Society of Arts je organizacija, ki je predana umetnosti.<ref>{{navedi splet|title=About the RSA – RSA|url=https://www.thersa.org/about|access-date=2021-05-08|website=www.thersa.org}}</ref> == Kuhinja == [[Slika:Wembley Stadium interior.jpg|thumb| Wembley-Stadion je s kapaciteto 90.000 sedežev največji nogometni stadion v Združenem kraljestvu]] Od začetka moderne dobe je značilna hrana Anglije odvisna od naravnih izdelkov. <ref>Else 2007, S. 76.</ref> Primeri tradicionalnih angleških jedi so nedeljska pečenka, ribe v kombinaciji z ocvrtim krompirčkom in angleški zajtrk (''Full English Breakfast''), ki ga sestavlja slanina, klobase, paradižnik, kruh, fižol, gobe in jajca. Nekaj priljubljenih sirov so čedar, Red Leicester in Wensleydale. Tradicionalne angleške sladice so jabolčna in druge sadne pite, tudi puding, v zadnjem času, karamelni puding. Klasična pijača je čaj, čigar priljubljenost se je povečala s Katarino von Bragança <ref>„Katharina von Braganza“. Tea.co.uk. Abgerufen am 5. September 2009</ref>, najpogostejša alkoholna pijača je vino (zlasti jabolčno), angleško pivo in temno pivo. <ref>„Arten von Bier“. Icons of England. Abgerufen am 5. September 2009.</ref> === Šport === Anglija ima močno športno dediščino in je bila kodificirana v številnih športih 19. stoletja, ki so se igrali tedaj igrali po vsem svetu, tudi nogomet, kriket, ragbi, tenis, boks, badminton, skvoš, hokej, biljard, snooker, pikado, namizni tenis in košarka. FIFA priznava angleški klub Manchester United kot najstarejši uradni klub. <ref>{{Navedi splet |url=http://www.fifa.com/world-match-centre/news/newsid/621/801/index.html |title=arhivska kopija |accessdate=2017-06-25 |archive-date=2014-10-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141022094457/http://www.fifa.com/world-match-centre/news/newsid/621/801/index.html |url-status=dead }}</ref> Angleška nogometna reprezentanca je zmagala na svetovnem nogometnem prvenstvu leta 1966, 1970, 1982. Danes je angleška Premier League najbolj gledana in najbolj donosna liga na svetu z 1,2 milijarde dobitka na tekmo. == Glej tudi == * [[Anglija (kraljevina)]] * [[upravna razdelitev Združenega kraljestva]] * [[tradicionalne grofije Anglije]] ** [[glavno mesto grofije]] * [[angleška grofija]] == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Wikislovar}} {{commons category|England}} * [https://en.wikivoyage.org/wiki/England England] * [http://www.english-heritage.org.uk/ English Heritage]&nbsp;– National body protecting English heritage * [http://www.naturalengland.org.uk/ Natural England]&nbsp;– Wildlife and the natural world of England * [https://www.visitengland.com/ VisitEngland]&nbsp;– English Tourist Board * [http://www.bbc.co.uk/news/england/ BBC News – England]&nbsp;– News items from BBC News relating to England * [https://www.gov.uk/ GOV.UK]&nbsp;– Website of the British Government {{United Kingdom}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Anglija| ]] [[Kategorija:Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske]] [[Kategorija:Otoške države]] n0dz3262u92b8cv8mn0qhpircw26nu1 0 1931 6775074 6165450 2026-11-05T09:14:51Z TadejM 738 /* Dogodki */ sedanjik > preteklik 6775074 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''1050''' ('''[[rimske številke|ML]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[ponedeljek]]. == Dogodki == [[Slika:Plaque of Guido Monaco, Arezzo.JPG|thumb|right|300px|Spominska plošča Guida iz Arezza]] * Norveški kralj [[Harald Hardrada]] je v seriji konfliktov za nasledstvo z danskim kraljem [[Sven II. Danski|Svenom II.]] opustošil trgovsko naselbino in danes pomembno arheološko najdišče [[Hedeby]] v današnji nemški zvezni deželi [[Schleswig-Holstein]]. * Po smrti švedskega kralja [[Anund Jakob|Anunda Jakoba]] je postal novi kralj [[Emund Stari]]. * Škotski kralj [[Macbeth Škotski|Macbeth]] se je odpravil na romanje v Rim. * V [[opatija Weltenburg|opatiji Weltenburg]] na Bavarskem so začeli variti [[pivo]]. * Prva omemba mesta [[Nürnberg]]. == Rojstva == * [[8. november]] - [[Svjatopolk II. Kijevski|Svjatopolk II. Izjaslavič]], veliki knez Kijevske Rusije († [[1113]]) * [[11. november]] - [[Henrik IV. Nemški|Henrik IV.]], rimsko-nemški cesar († [[1106]]) * [[26. januar]] - [[Amadej II. Savojski|Amadej II.]], savojski grof († [[1080]]) ; Neznan datum * [[Arwa bint Ahmad]], jemenska šiitska kraljica († [[1138]]) * [[Halsten Stenkilsson]], švedski kralj († [[1084]]) * [[Irnerius]], italijanski pravnik, učitelj rimskega prava († [[1125]]) * [[Leopold II. Babenberški|Leopold II.]], avstrijski mejni grof († [[1095]]) * [[Leopold Eppensteinski]], koroški vojvoda, mejni grof Verone († [[1090]]) * [[Olaf III. Norveški|Olaf III.]], norveški kralj († [[1093]]) * [[Peter Puščavnik]], menih, voditelj križarskega pohoda ubogih († [[1115]]) * [[Roscelin iz Compiegneja]], francoski filozof in teolog († [[1125]]) * [[Sawlu]], burmanski kralj († [[1084]]) * [[Svjatopolk II. Kijevski|Svjatopolk II.]], kijevski veliki knez († [[1113]]) * [[Waltheof Northumbrijski]], zadnji anglosaksonski grof († [[1076]]) == Smrti == * [[12. april]] - [[Sveti Alferij|Alferij]], italijanski opat in svetnik * [[17. maj]] - [[Guido iz Arezza]], benediktanski menih in glasbeni teoretik (* [[992]]) ; Neznan datum * [[Anund Jakob]], švedski kralj (* [[1008]]) * [[Herleva]], mati [[Viljem Osvajalec|Viljema Osvajalca]] (* [[1003]]) * [[Surjavarman I.]], kmerski kralj * [[Zoa (bizantinska cesarica)|Zoa Porfirogeneta]], bizantinska cesarica (* [[978]]) == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 1050|*]] kw397crxav9ef9u6783x7hubas0724i 0 5001 6775109 6771772 2026-11-05T10:11:11Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Nadomeščanje datoteke Flickr_-_archer10_(Dennis)_-_Egypt-2A-007.jpg z [[c:File:Cairo_cityscape_-_Egypt-2A-007.jpg|Cairo_cityscape_-_Egypt-2A-007.jpg]] 6775109 wikitext text/x-wiki {{Infobox Country |name = {{collapsible list |titlestyle=background:transparent;font-size:9pt; |title={{resize|11.5pt|{{lang|ar|جمهورية مصر العربية}}}} |{{Infopolje |subbox=yes |bodystyle=font-size:9pt;font-weight:normal; |rowclass1=mergedrow |label1=[[arabščina|Arabsko]]: |data1={{lang|ar|Jumhūrīyat Miṣr al-ʿArabīyah}} |rowclass2 =mergedrow |label2=[[Egipčanska arabščina|Egipčansko]]: |data2={{lang|arz|Gomhoreyet Maṣr El ʿArabeya}} }} }} |conventional_long_name = Arabska republika Egipt |common_name = Egipt |common_name2 = Egipta |image_flag = Flag of Egypt.svg |image_coat = Coat of arms of Egypt.svg |image_map = EGY orthographic.svg |national_anthem = ''[[Bilady, Bilady, Bilady]]''<br/><center>[[File:Bilady, Bilady, Bilady.ogg]]</center> |official_languages = [[arabščina|moderna standardna arabščina]]{{ref label|offlang|a|}} |ethnic_groups = 99 % [[Egipčani|Egipčanov]], 0,9 % [[Nubijci|Nubijcev]], 0,1 % [[Grki|Grkov]] |capital = [[Kairo]] |latd=30 |latm=2 |latNS=N |longd=31 |longm=13 |longEW=E |largest_city = capital |government_type = {{nowrap|[[Unitarna država|unitarna]] [[polpredsedniški sistem|polpredsedniška]]<br/>[[republika]]}} |leader_title1 = [[predsednik Egipta|predsednik]] |leader_name1 = [[Abdel Fatah al Sisi]] |leader_title2 = |leader_name2 = |leader_title3 = [[Predsednik vlade Egipta|predsednik vlade]] |leader_name3 = [[Moustafa Madbouly]] |sovereignty_type = Ustanovitev |established_event1 = [[prva egipčanska dinastija|prva dinastija]] |established_date1 = okoli 3150 pr. n. št. |established_event2 = neodvisnost izpod [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]] |established_date2 = 28. februar 1922 |established_event3 = razglašena republika |established_date3 = 18. junij 1953 |established_event4 = državni praznik |established_date4 =23. julij (obletnica 23. julija 1952) |area_rank = 29. |area_magnitude = 1 E12 |area_km2 = 1.010.407,87 <!-- <ref>{{navedi splet | url=http://www.capmas.gov.eg/pdf/EgyptinFigures2015/EgyptinFigures/Tables/PDF/1-%20%D8%A7%D9%84%D8%B3%D9%83%D8%A7%D9%86/pop.pdf |title=Total area km2, pg.15 |publisher=Capmas.Gov – Arab Republic of Egypt |accessdate=8 May 2015 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20150321110107/http://capmas.gov.eg/pdf/EgyptinFigures2015/EgyptinFigures/Tables/PDF/1-%20%D8%A7%D9%84%D8%B3%D9%83%D8%A7%D9%86/pop.pdf |archivedate=21 March 2015 |df= }}</ref> --> |percent_water = 0,632 |population_estimate = 95.950.500<ref name="popclock">{{navedi splet |url=http://www.capmas.gov.eg/?lang=2 |title=Population Clock |date=27 April 2013 |publisher=Central Agency for Public Mobilization and Statistics |accessdate=27 April 2013 |archive-date=2013-01-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130117121826/http://capmas.gov.eg/?lang=2 |url-status=dead }}</ref> |population_estimate_year = 2017 |population_estimate_rank = 13. |population_census = 94.798.827<ref>{{navedi splet|title=الجهاز المركزي للتعبئة العامة والإحصاء|url=http://www.capmas.gov.eg/Pages/ShowPDF.aspx?page_id=%20/Admin/Pages%20Files/2017109143840cns.pdf|website=www.capmas.gov.eg|accessdate=13 October 2017|archive-date=2017-10-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20171013224804/http://www.capmas.gov.eg/Pages/ShowPDF.aspx?page_id=%20%2FAdmin%2FPages%20Files%2F2017109143840cns.pdf|url-status=dead}}</ref> |population_census_year = 2017 |population_density_km2 = 96 |population_density_rank = 118. |demonym = Egipčan |GDP_PPP_year = 2017 |GDP_PPP = {{nowrap|$1,173 bilijona<ref name=imf2>{{navedi splet|url=http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2016/02/weodata/weorept.aspx?pr.x=43&pr.y=19&sy=2014&ey=2021&scsm=1&ssd=1&sort=country&ds=.&br=1&c=469&s=NGDPD%2CNGDPDPC%2CPPPGDP%2CPPPPC&grp=0&a= |title=Egypt|publisher=International Monetary Fund|accessdate=26 April 2016}}</ref><!--end nowrap:-->}} |GDP_PPP_rank = 21. |GDP_PPP_per_capita = 12.560 USD<ref name=imf2/> |GDP_PPP_per_capita_rank = 100. |GDP_nominal = {{nowrap|$330,765 milijarde<ref name=imf3>{{navedi splet|url=http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2014/02/weodata/weorept.aspx?pr.x=58&pr.y=9&sy=2015&ey=2015&scsm=1&ssd=1&sort=country&ds=.&br=1&c=469&s=NGDPD%2CNGDPDPC%2CPPPGDP%2CPPPPC&grp=0&a=|title=Egypt|publisher=International Monetary Fund|accessdate=26 April 2015}}</ref><!--end nowrap:-->}} |GDP_nominal_rank = 34. |GDP_nominal_year = 2015 |GDP_nominal_per_capita = 3.740 USD |GDP_nominal_per_capita_rank = 115. |HDI_year = 2014<!-- Please use the year to which the data refers, not the publication year--> |HDI_change = increase<!--increase/decrease/steady--> |HDI = 0,690 <!--number only--> |HDI_ref = <ref>{{navedi splet |url=http://hdr.undp.org/sites/default/files/hdr_2015_statistical_annex.pdf |title=2015 Human Development Report |date=2015 |accessdate=14 December 2015 |publisher=United Nations Development Programme}}</ref> |HDI_rank = 108. |Gini = 30,8 |Gini_year = 2008 |Gini_category = <span style="color:#fc0;">srednji</span> |currency = [[egiptovski funt]] |currency_code = EGP |time_zone = EET |utc_offset = +2 |time_zone_DST = EEST |utc_offset_DST = +3 |cctld = [[.eg]] |calling_code = +20 |footnote_a = {{note|offlang}} Uradni jezik je [[moderna standardna arabščina|književna arabščina]].<ref name="Provisional Constitution"/> [[Egipčanska arabščina]] je pogovorni jezik. Drugi dialekti in jeziki manjšin pa se govorijo regionalno. }} '''Egipt''' ([[arabščina|arabsko]] Jumhuriyat Misr al-Arabiyah / Arabska republika Egipt), mednarodna oznaka RG / EGY, je velika [[država]] v severovzhodni [[Afrika|Afriki]], vključuje pa tudi polotok [[Sinaj]], ki ga imamo lahko za del [[Azija|Azije]]. Glavno območje poselitve je okoli reke [[Nil]]. Velik del površja dežele zavzema puščava [[Sahara]] z zelo redko poselitvijo. [[Glavno mesto]] je [[Kairo]]. Egipt na severu meji na [[Sredozemsko morje]], na zahodu na [[Libija|Libijo]], na jugu na [[Sudan]], na severovzhodu na [[Izrael]] in [[Gaza|Gazo]] ter na vzhodu na [[Rdeče morje]]. Egipt nadzira [[Sueški prekop]] med Sredozemskim in Rdečim morjem. Egipt je medcelinska država, ki velja za eno največjih sil v [[Severna Afrika|Severni Afriki]], Sredozemlju, na afriški celini, v [[porečje|porečju]] Nila, islamskem svetu in ob Rdečem morju.<ref>Andrew F. Cooper, Agata Antkiewicz and Timothy M. Shaw, 'Lessons from/for BRICSAM about South-North Relations at the Start of the 21st Century: Economic Size Trumps All Else?', ''International Studies Review,'' Vol. 9, No. 4 (Winter, 2007), pp. 675, 687.</ref> Pokriva območje 997.739 kvadratnih kilometrov. Egipt je ena najbolj naseljenih držav v Afriki in [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]], pri čemer velika večina njenih 102,3 milijona prebivalcev živi v bližini reke Nil, na območju, velikem le 40.000 kvadratnih kilometrov, ki je tudi edini kraj, primeren za [[poljedelstvo]]. Velika območja puščave Sahare so redko poseljena. Okoli polovica Egipčanov živi v urbanih območjih, od tega velika večina v gosto poseljenih območjih, kot so [[Kairo]], [[Aleksandrija]] in druga večja mesta ob [[Delta Nila|delti Nila]]. Egipt je znan zaradi svoje antične civilizacije in zaradi nekaterih svetovno znanih spomenikov, kot sta [[Piramide pri Gizi|kompleks piramid pri Gizi]] in [[velika sfinga]]. V južnem mestu [[Luksor]] so številni starodavni spomeniki, kot sta [[Karnak]] in [[Dolina kraljev]]. Egipt na splošno velja za pomemben politični in kulturni narod na Bližnjem vzhodu. Egipt ima eno najbolj razvitih gospodarstev s področji, kot so [[turizem]], [[poljedelstvo]], [[industrija]] in [[storitve]], ki so državnega pomena. Zato se egiptovsko gospodarstvo hitro razvija, deloma tudi zaradi zakonodaje, katere cilj je z notranjo in politično stabilnostjo, trgovino ter stabilizacijo trga privabiti dobre tuje investitorje. S 1. januarjem 2024 je država tudi članica mednarodnega gospodarskega združenja [[BRICS]]. == Ime == Beseda Egipt izhaja iz starogrške besede ''aígyptos'' (''Αἴγυπτος'') prek srednjefrancoske besede ''egypte'' in latinske ''aegyptus''. To se kaže na zgodnjegrških tablicah v [[Linearna pisava B|linearni pisavi B]] kot ''a-ku-pi-ti-yo''. [[Pridevnik]] ''aigýpti''-, ''aigýptios'' je sposojen iz koptskega ''gyptios'' in od tam v arabščino kot ''qubṭī'', nazaj preoblikovano v قبط - ''qubṭ'', od koder je angleško ''copt''. Grško obliko so si sposodili iz poznoegipčanskega (''amarna'') ''Hikuptah'' »Memphis«, kar je napačna razlaga prejšnjega egiptovskega imena ''Hwt-ka-Ptah'' (⟨ḥwt-k-ptḥ⟩) v pomenu »dom [[Ka (mitologija)|ka]] (duša) od Ptah«, ime tempeljskega boga [[Pta]] v Memfisu.<ref>{{cite journal|last= Hoffmeier|first =James K| author-link =| title =Rameses of the Exodus narratives is the 13th B.C. Royal Ramesside Residence| journal =[[Trinity Journal (theology)|Trinity Journal]]| page = 1| date = 1 October 2007|url=http://www.galaxie.com/article/13430}}</ref> [[Strabon]] je pripisal besedo ljudski etimologiji, po kateri ''aígyptos'' (''Αἴγυπτος''), ki se razvije kot skovanka iz ''aigaiou huptiōs'' (''Aἰγαίου ὑπτίως''), pomeni »pod Egejskim morjem«. ''Misr'' (v arabščini: مصر) je klasična koranska [[arabščina]] in sodobno uradno ime Egipta, medtem ko je ''Maṣr'' (egipčanska arabščina: مصر) lokalna izgovarjava v egiptovski arabščini. Ime je semitskega izvora, neposredno sorodno z drugimi semitskimi besedami za Egipt kot v hebrejščini ''מִצְרַיִם '' (''Mitzráyim'').<ref>These are the names: Studies in Jewish Onomastics'', Vol. 3 (Ramat Gan, 2002), pp. 11-20), Avi Hurvitz (''A Concise Lexicon of Late Biblical Hebrew: Linguistic Innovations in the Writings of the Second Temple Period'' (Brill, 2014), [http://books.google.com/books?id=p1AMBAAAQBAJ&lpg=PP1&pg=PA128 p. 128]) and Nadav Na’aman ("Shaaraim – The Gateway to the Kingdom of Judah" in ''The Journal of Hebrew Scriptures'', Vol. 8 (2008), article [http://www.jhsonline.org/Articles/article_101.pdf no. 24] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20141017233422/http://www.jhsonline.org/Articles/article_101.pdf |date=2014-10-17 }}, pp. 2-3).</ref> Beseda je prvotno pomenila »metropola« ali »civilizacija« in pomeni »država« ali »mejna dežela«. Egipčansko ime države pomeni ''črna podlaga'' ali ''črna zemlja'' in se nanaša na rodovitno črno prst na poplavnih ravnicah Nila, ločenih od ''dešreta'' (⟨dšṛt⟩) oziroma »rdeče zemlje« puščave. <ref>{{navedi knjigo|author=Rosalie, David |title=Pyramid Builders of Ancient Egypt: A Modern Investigation of Pharaoh's Workforce |publisher=Routledge |year=1997 |page=18}}</ref> To ime se pogosto sliši kot ''kemet'' ali se verjetno izgovarja [kuːmat] v egipčanščini. V koptski fazi egiptovskega jezika se pojavi kot ''kēme'' in ''kēmə'', v zgodnjem grškem kot ''xημία'' (''khēmía'').<ref>{{navedi splet|url=http://www.chm.bris.ac.uk/webprojects2002/crabb/history.html|title=A Brief History of Alchemy|publisher=UNIVERSITY OF BRISTOL SCHOOL OF CHEMISTRY|accessdate=21 August 2008}}</ref> Drugo ime je bilo ⟨tꜣ-mry⟩ »dežela na bregu«.<ref>{{navedi knjigo|title=Ancient Records of Egypt |last=Breasted |first=James Henry |author2=Peter A. Piccione |year=2001 |publisher=University of Illinois Press|isbn=978-0-252-06975-8 |pages=76;40|url=http://books.google.com/?id=bT0q7nt1-gUC }}</ref> Imeni za [[Gornji Egipt|Gornji]] in [[Spodnji Egipt]] sta bili ''Ta-Sheme'aw'' − »ostra dežela« in ''Ta-Mehew'' − »severna dežela«. == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Egipta}} === Prazgodovina in Stari Egipt === {{glavni|Prazgodovina Egipta| Stari Egipt}} Obstajajo dokazi o skalnih rezbarijah vzdolž teras ob Nilu in v puščavskih oazah. V 10. tisočletju pred našim štetjem je kulturo lovcev, nabiralcev in ribičev nadomestila kultura poljedelcev. Podnebne spremembe ali čezmerna paša okoli 8000 pred našim štetjem so začele v Egiptu sušiti pašna zemljišča in ustvarile Saharo. Zgodnji plemenski narodi so se selili ob reki Nil, kjer so razvili ustaljeno kmetijsko gospodarstvo in bolj centralizirano družbo.<ref>Midant-Reynes, Béatrix. ''The Prehistory of Egypt: From the First Egyptians to the First Kings''. Oxford: Blackwell Publishers.</ref> Okoli 6000 pr. n. št. so bile v dolini Nila že zakoreninjene [[Neolitik|neolitske]] kulture. V neolitiku se je v Zgornjem in Spodnjem Egiptu neodvisno razvilo več preddinastičnih kultur. [[Badarska kultura|Badarsko kulturo]] in nato [[Nakada|nakadsko]] običajno obravnavajo kot predhodnici dinastičnega Egipta. Merimda, najzgodnejše znano mesto Spodnjega Egipta, je nastalo okoli sedemsto let pred badarskim obdobjem. Sočasno so spodnje egipčanske skupnosti sobivale s svojimi južnimi sosedi več kot dva tisoč let, kulturno različne, vendar so ohranjale pogoste trgovinske stike. Najzgodnejši znani dokaz egiptovskih [[hieroglif]]skih napisov se je pojavil v preddinastičnem obdobju na lončeni posodi Nakada III, datirani okoli 3200 pred našim štetjem. <ref>Bard, Kathryn A. Ian Shaw, ed. ''The Oxford Illustrated History of Ancient Egypt''. Oxford: Oxford University Press, 2000. p. 69.</ref> [[File:Giza Necropolis.jpg|thumbnail|left|Nekropola v Gizi je najstarejše starodavno "čudo sveta" in edino, ki še obstaja]] Združeno kraljestvo je ustanovil kralj [[Menes]] okoli 3150 pr. n. št., kar je vodilo do vrste dinastij, ki so vladale v Egiptu prihodnja tri tisočletja. Egipčanska kultura je cvetela v tem dolgem obdobju in ostala izrazito samosvoja v svoji veri, umetnosti, jeziku in običajih. Prvi dve vladajoči dinastiji sta združeni Egipt obvladovali v obdobju Starega kraljestva, okoli 2700–2200 pr. n. št., zgradili sta veliko piramid, od katerih so znani zlasti [[Džoserjeva piramida]] tretje in [[Nekropola v Gizi|kompleks piramid v Gizi]] četrte dinastije. Prvo vmesno obdobje je trajalo v obdobju političnega preobrata približno 150 let. Močne poplave Nila in stabilizacija vlade so prinesle novo obdobje blaginje v državi v Srednjem kraljestvu, okoli 2040 pred našim štetjem, z vrhuncem v času vladavine faraona [[Amenemhet III.|Amenemheta III.]] Drugo obdobje neenotnosti je napovedalo prihod prve tuje vladajoče dinastije v Egiptu, semitskih [[Hiksi|Hiksov]]. Zavojevalski Hiksi so zasedli velik del Spodnjega Egipta okoli 1650 pred našim štetjem in ustanovili novo glavno mesto [[Avaris]]. Izrinili so zgornje egiptovske sile [[Ahmos I.|Ahmosa I.]], ki je ustanovil osemnajsto dinastijo in preselil prestolnico iz [[Memfis, Egipt|Memfis]]a v [[Tebe, Egipt |Tebe]]. Novo kraljestvo v letih okoli 1550–1070 pr. n. št. se je začelo z osemnajsto dinastijo. V tem obdobju je prišlo do vzpona Egipta kot mednarodne sile, imperij je v obdobju svojega največjega obsega segal proti jugu vse do Tombosa v [[Nubija|Nubiji]] in vključeval dele [[Levant|Levanta]] na vzhodu. To obdobje zaznamujejo nekateri najbolj znani faraoni, kot so faraonka [[Hačepsut]], [[Tutmozis III.]], [[Akenaten]] in njegova žena [[Nefretete]], [[Tutankamon]] in [[Ramzes II.]] Prav tako v to obdobje, v čas [[Ehnaton|Ehnatonove]] vladavine, datira prvi zgodovinsko potrjen izraz [[Monoteizem|monoteizma]]. Pogosti stiki z drugimi narodi so prinesli nove ideje. Državo so kasneje napadli in osvojili Libijci, Nubijci in Asirci, vendar so jih avtohtoni Egipčani na koncu premagali in ponovno pridobili nadzor nad ozemljem. Trideseta dinastija je bila zadnja domača vladajoča dinastija v faraonski dobi. Leta 343 pred našim štetjem je bil zadnji domači faraon kralj Nektanebo II., ki je bil poražen in je padel v bitki s [[Perzijci]]. Enaintrideseto, perzijsko, dinastijo je že nekaj desetletij kasneje porazil [[Aleksander Veliki]], nakar je Egiptu zavladal njegov grški general, [[Ptolemaj I. Soter]]. === Ptolemajski in Rimski Egipt === {{glavni|Ptolemajsko kraljestvo|Egipt (rimska provinca)}} [[File:Denderah3 Cleopatra Cesarion.jpg|thumb|Ptolemajska kraljica Kleopatra VII. in njen sin z Julijem Cezarjem Cezarion v templju Dendera]] [[Ptolemajsko kraljestvo]] je bila močna [[Helenizem |helenistična]] država, ki se je raztezala od južne [[Sirija|Sirije]] na vzhodu do Kirene na zahodu in na jugu do meje z Nubijo. [[Aleksandrija]] je postala glavno mesto in središče grške kulture in trgovine. Da bi pridobili priznanje avtohtonega egiptovskega prebivalstva, so se razglasili za naslednike faraonov. Poznejši Ptolemajci so prevzeli egiptovsko tradicijo, se upodabljali na javnih spomenikih v egipčanskem slogu in oblačilih ter sodelovali pri egiptovskem verskem življenju.<ref>{{navedi knjigo | last=Bowman | first = Alan K | title= Egypt after the Pharaohs 332 BC – AD 642 | publisher=University of California Press | location=Berkeley | year=1996 | edition=2. | pages=25–26 | isbn=0-520-20531-6}}</ref><ref>{{navedi knjigo | last=Stanwick | first = Paul Edmond | title= Portraits of the Ptolemies: Greek kings as Egyptian pharaohs | publisher=University of Texas Press | location=Austin | year=2003 | isbn=0-292-77772-8}}</ref> Zadnji vladar ptolemajske veje je bila [[Kleopatra VII.]], ki je storila samomor po pogrebu svojega ljubimca Marka Antonija, ki ji je umrl v naročju, potem ko je Oktavijan zajel Aleksandrijo in so njeni plačanci pobegnili. Ptolemajce so ogrožali upori avtohtonih Egipčanov, bili so vključeni v tuje in državljanske vojne, kar je pripeljalo do padca kraljestva in njegovo priključitev Rimu. Kljub temu je helenistična kultura v Egiptu še naprej uspevala tudi po muslimanskih osvajanjih. Krščanstvo je prišlo v Egipt s [[Sveti Marko|svetim Markom Evangelistom]] v 1. stoletju.<ref name="georgetown1">{{navedi splet |url=http://berkleycenter.georgetown.edu/resources/countries/egypt |title=Egypt |publisher=Berkley Center for Religion, Peace, and World Affairs |accessdate=14 December 2011 |archive-date=2011-12-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111220145046/http://berkleycenter.georgetown.edu/resources/countries/egypt |url-status=dead }} See drop-down essay on "Islamic Conquest and the Ottoman Empire"</ref> [[Dioklecijan]]ova vladavina je v Egiptu zaznamovala prehod iz rimskega v bizantinsko obdobje, ko so bili preganjani številni egiptovski kristjani. ''[[Nova zaveza]]'' je bila do takrat prevedena v egiptovski jezik. Po [[Kalcedonski koncil |kalcedonskem koncilu]] leta 451 je bila egiptovska [[koptska cerkev]] ločena. <ref>Kamil, Jill. ''Coptic Egypt: History and Guide''. Cairo: American University in Cairo, 1997. p. 39</ref> === Srednji vek === Bizantinci so ponovno pridobili nadzor nad državo po kratkem perzijskem vdoru zgodaj v 7. stoletju, 639 do 642, ko je Egipt napadel in osvojil islamski imperij z muslimanskimi [[Arabci]]. Ko so premagali bizantinsko vojsko v Egiptu, so Arabci v državo prinesli [[sunitski islam]]. Kmalu v tem obdobju so Egipčani začeli z mešanico svoje nove vere z avtohtonimi prepričanji in praksami, kar je dalo različna [[Sufizem |sufistična]] pravila. Ti obredi so preživeli obdobje koptskega krščanstva. === Mohamedova doba === Islamski prerok Mohamed je imel prvi stik z ljudmi iz Egipta med ekspedicijo Zaida ibn Haritha v Hismo. Poslal je Hatiba bin Abija Baltaeha s pismom kralju Egipta, imenovanem Mukavkis. <ref name="The Sealed Nectar">Safiur-Rahman Mubarakpuri, [http://books.google.co.uk/books?id=-ppPqzawIrIC&pg=PA222 The Sealed Nectar] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20141028080936/http://books.google.co.uk/books?id=-ppPqzawIrIC&pg=PA222 |date=2014-10-28 }}, p. 222</ref><ref name=history>Akbar Shāh Ḵẖān Najībābādī, [http://books.google.co.uk/books?ei=L8VHVM-lPNT77Aaiw4CICw&id=Pi5tAAAAMAAJ&dq=kalbi History of Islam, Volume 1], p. 194. Quote: "Again, the Holy Prophet «P sent Dihyah bin Khalifa Kalbi to the Byzantine king Heraclius, Hatib bin Abi Baltaeh to the king of Egypt and Alexandria; Allabn Al-Hazermi to Munzer bin Sawa the king of Bahrain; Amer bin Aas to the king of Oman. Salit bin Amri to Hozah bin Ali— the king of Yamama; Shiya bin Wahab to Haris bin Ghasanni to the king of Damascus"</ref> V dopisu je Mohamed dejal: "Vabim vas, da sprejmete islam, Alah je vzvišen, in vas nagradi dvakrat. Ampak če nočete, nič zato, saj boste nosili breme zločinstva vseh Koptov." Med ekspedicijo je bil eden odposlancev Mohameda Dihjah bin kalif Kalbi napaden in Mohamed je poslal Zaida Ibna Haritha, da bi mu pomagal. Dihja prosi pleme Banu Dubajba, ki je sprejelo islam, za pomoč. Ko je novica dosegla Mohameda, je takoj odposlal Zaida ibn Haritha s 500 možmi, da jih kaznuje. Muslimanska vojska se je borila z Banujem Judhamom, ubitih je bilo več ljudi, vključno z njihovim vodjo, Al-Hunaidom ibn Aridom in njegovim sinom, ujeli so 1000 kamel, 5000 govedi in 100 žensk in dečkov. Novi vodja Banu Judham, ki je sprejel islam, se je pritožil Mohamedu in Mohamed jih je oprostil. <ref name=mubarakpuri >{{citation|title=The Sealed Nectar|url=http://books.google.co.uk/books?id=-ppPqzawIrIC&printsec=frontcover|first=Saifur Rahman Al|last=Mubarakpuri|year=2005|publisher=Darussalam Publications|page=226}} ([http://www.witness-pioneer.org/vil/Books/SM_tsn/ch5s2.html online] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110829083127/http://www.witness-pioneer.org/vil/Books/SM_tsn/ch5s2.html |date=2011-08-29 }})</ref><ref name=wattmim >{{navedi knjigo|last=Watt |first=William M. |title=Muhammad at Medina|url=http://books.google.co.uk/books?id=GfAGAQAAIAAJ|publisher=Oxford University Press|year=1956|isbn=978-0-19-577307-1|page=108|quote=Dihyah b. Khalifah al-Kalbi, who had gone to Syria on an errand for Muhammad, was returning to Medina with gifts, when he was robbed by a man of Judham called al-Hunayd. Another clan of Judham, however, or some men from anothertribe, forced al-Hunayd to give the things back. Meanwhile a leader of Judham, Rifa'ah b. Zayd, had been in Medina, had brought back to the tribe Muhammad's terms for an alliance, and the tribe had accepted. Muhammad had not been informed of this decision, however, and sent out Zayd b. Harithah to avenge the insult to his messenger. There was a skirmish in which the Muslims killed al-Hunayd and captured a number of women and animals. }} ([http://www.archive.org/details/muhammadatmedina029655mbp free online])</ref> === Islamsko obdobje === Muslimanski vladarji Islamskega [[kalifat]]a so imeli nadzor nad Egiptom naslednjih šest stoletij s Kairom kot sedežem kalifata pod [[Fatimidski kalifat|Fatimidi]]. S koncem kurdske dinastije [[Ajubidi |Ajubidov]] so [[Mameluki]], turško-čerkeška vojaška kasta, leta 1250 prevzeli nadzor. Do poznega 13. stoletja je bil Egipt povezan prek Rdečega morja z Indijo, Malezijo in Vzhodno Indijo. Sredi 14. stoletja je [[črna smrt]] pomorila okoli 40 % prebivalcev države. Hatib bin Abi Baltaeh, kralj Egipta, je pozval Al-Mukavkisa, da sprejme islam. === Egipčanski ejalet === [[File:Louis-François Baron Lejeune 001.jpg|thumb|Napoleon porazi mameluško vojsko v bitki pri piramidah 21. julija 1798, slika Louisa-Françoisa barona Lejeune]] [[File:Cedid Atlas (Egypt) 1803.jpg|thumb|left|1803 ''Atlas-ı Cedid'' kaže Otomanski Egipt]] Egipt so osvojili Turki leta 1517, nakar je postal provinca Osmanskega cesarstva. Obrambna militarizacija je uničila civilno družbo in gospodarske institucije. Slabitev ekonomskega sistema v kombinaciji z učinki kuge so povzročile, da je bil Egipt dovzeten za tuje vdore. Portugalski trgovci so prevzeli njihovo trgovino. Med letoma 1687 in 1731 je Egipt doživel šest let lakote. Množična lakota je do leta 1784 zahtevala približno šestino prebivalstva. <ref>{{navedi splet|url=http://www.sciencedaily.com/releases/2006/11/061121232204.htm |title=Icelandic Volcano Caused Historic Famine In Egypt, Study Shows |publisher=ScienceDaily |date=22 November 2006 |accessdate=8 February 2013}}</ref> Egipt je bil vedno problematična provinca za osmanski nadzor, deloma tudi zaradi stalne moči in vpliva Mamelukov, egiptovske vojaške kaste, ki je vladala v državi že več stoletij. Kot tak je Egipt ostal na pol avtonomen, dokler ga niso napadle francoske sile [[Napoleon I.|Napoleona I.]] leta 1798. Potem ko so Francoze izgnali, je moč leta 1805 pridobil Mohamed Ali Paša, albanski vojaški poveljnik otomanske vojske v Egiptu. Egipt pod dinastijo Mohameda Alija je ostal otomanska provinca. Leta 1867 mu je bil dodeljen status avtonomne vazalne države ali Kedivata. Isma'il in Tewfik Paša vladata Egiptu kot kvazi neodvisni državi pod otomansko nadvlado do britanske zasedbe leta 1882. Kedivat Egipt (1867–1914) je ostal pravno otomanska provinca do 5. novembra 1914, ko je bil razglašen britanski [[protektorat]] kot odziv na odločbo mladih Turkov Otomanskega cesarstva, da se pridružijo svetovni vojni na strani centralnih sil. === Dinastija Mohameda Alija === [[File:ModernEgypt, Muhammad Ali by Auguste Couder, BAP 17996.jpg|left| thumb|Mohamed Ali Paša je ustanovitelj dinastije in prvi kediv Egipta in Sudana]] Potem ko so Francozi porazili Britance, je v Egiptu nastal vakuum moči, sledili so trije načini boja za oblast med Turki, egiptovskimi Mameluki, ki so vladal Egiptu stoletja, in albanskimi plačanci v službi Turkov. Končalo se je z zmago Albancev, ki jih je vodil Mohamed Ali. Medtem ko je nosil naslov podkralja Egipta, je bila njegova podrejenost [[Osmansko cesarstvo|Osmanskemu cesarstvu]] zgolj simbolična. [[Mohamed Ali, Egipčanski|Mohamed Ali]] je ustanovil dinastijo, ki je vladala Egiptu do revolucije leta 1952. V kasnejših letih je dinastija postala britanska lutka. <ref name="Nejla M. Abu Izzeddin 1973, p 2">{{navedi knjigo|last=Izzeddin|first=Nejla M. Abu|title=Nasser of the Arabs: an Arab assessment|year=1981|publisher=Third World Centre for Research and Publishing|isbn=978-0-86199-012-2|page=2}}</ref> [[File:Cairo-Demonstrations1919.jpg|thumb|upright|Ženske nacionalistke demonstrirajo v Kairu, 1919]] Uvedba dolgo rezanega bombaža leta 1820 je preoblikovala kmetijstvo v monokulturno pred koncem stoletja s poudarkom na lastništvu zemljišč in preusmeritvi proizvodnje na mednarodne trge. Mohamed Ali je zasedel severni Sudan (1820–1824), Sirijo (1833) in dele Arabije in Anatolije. Leta 1841 so ga evropske sile v strahu, da ne bi bilo osvojeno otomansko cesarstvo, prisilile, da vrne večino svojih osvojenih ozemelj Turkom. Njegova vojaška ambicija je narekovala posodobitev države: zgradil je industrijo, sistem kanalov za namakanje in promet, reformiral je javno upravo. Mohamed Ali Paša je razvil veliko posodobljeno vojsko. Uvedel je nabor moških kmetov in s tem ustvaril svojo veliko vojsko. Izobraževanje in usposabljanje novih vojakov ni bila opcija; novi koncepti so bili uveljavljeni z izolacijo. Zamera na vojaški način življenja je sčasoma zbledela in nova ideologija se je prijela kot nacionalizem in ponos.<ref>{{cite journal|last=Fahmy|first=Khaled|title=All the Pasha's Men: Mehmed Ali, his army and the making of modern Egypt|url=https://archive.org/details/allpashasmenmehm0000fahm|year=1997|pages=[https://archive.org/details/allpashasmenmehm0000fahm/page/119 119]–47}}</ref> Mohameda Alija je na kratko nasledil njegov sin Ibrahim (v septembru 1848), nato pa vnuk Abas I. (v novembru 1848), za njim Said (leta 1854) in Ismail (leta 1863). Sueški prekop, zgrajen v partnerstvu s Francozi, je bil končan leta 1869. Njegova gradnja je povzročila velik dolg evropskim bankam in nezadovoljstvo prebivalstva zaradi velike obdavčitve. Leta 1875 je bil Ismail prisiljen prodati delež Egipta v kanalu britanski vladi. Posledica je bila uvedba britanskih in francoskih kontrolorjev v naslednjih treh letih ter "s finančno močjo lastnikov obveznic, ki so stali za njimi, resnična moč v vladi." <ref>Nejla M. Abu Izzeddin, ''Nasser of the Arabs'', p 2.</ref> [[File:1stAlameinBritDefense.jpg|thumb|left| Britanska pehota blizu El Alameina, 17. julija 1942]] Lokalno nezadovoljstvo z Ismailom in evropskim vdorom je leta 1879 pripeljalo do nastanka prvih nacionalističnih skupin z Ahmadom Urabijem. V bojazni za zmanjšanje njihovega nadzora sta Velika Britanija in Francija vojaško obstreljevali Aleksandrijo in drobili egiptovsko vojsko v bitki pri Tel el Kebirju. Pod Ismailovim sinom Tevfikom je Egipt postal dejansko britanski protektorat. Leta 1906 je Dinshawayev incident spodbudil več nevtralnih Egipčanov, da so se pridružili nacionalističnemu gibanju. Leta 1914 je protektorat postal uraden, naslov predsednika države je bil spremenjen v ''sultan'', da bi nakazoval zakrnelo nadvlado otomanskega sultana, ki je dobil centralno moč v prvi svetovni vojni. [[Abaz II.]] je bil odstavljen kot kediv, nadomestil ga je njegov stric, Husein Kamel kot sultan. <ref>{{navedi knjigo|last=Jankowski|first=James|title=Egypt, A Short History|page=111}}</ref> Po prvi svetovni vojni sta Saad Zaghlul in partija Wafd vodila egiptovsko nacionalistično gibanje z večino v lokalni zakonodajni skupščini. Ko so Britanci izgnali Zaghlula in njegove sodelavce na Malto 8. marca 1919, je država nastala v svoji prvi moderni revoluciji. Upor je vodil vlado Združenega kraljestva, da je izdala enostransko razglasitev neodvisnosti Egipta 22. februarja 1922. Nova vlada je leta 1923 pripravila in sprejela ustavo, ki je temeljila na parlamentarnem sistemu. Saad Zaghlul je bil izvoljen za predsednika vlade v Egiptu leta 1924. Leta 1936 je bila sklenjena anglo-egiptovska pogodba. Nadaljevanje nestabilnosti zaradi preostalega britanskega vpliva in povečanja politične udeležbe je pripeljalo do razpustitve parlamenta in vojaškega državnega udara, znanega kot revolucija 1952. Gibanje ''Free Officers'' (arabsko حركة الضباط الأحرار‎ Ḥarakat aḍ-Ḍubbāṭ al-ʾAḥrār) je prisililo kralja [[Faruk]]a, da abdicira v korist svojega sina Fuada. Britanska vojska je bila v Egiptu do leta 1954. === Republika === [[File:Egyptian Armor.jpg|thumb|Egiptovski tanki napredujejo v puščavi Sinaj v [[Jomkipurska vojna|jomkipurski vojni 1973]]]] Po revoluciji 1952 z gibanjem svobodnih častnikov je Egiptu vladala vojska. 18. junija 1953 je egiptovska republika določila generala Mohameda Naguiba za prvega predsednika republike. ==== Vladanje predsednika Naserja ==== Naguiba je leta 1954 prisilil k odstopu [[Gamal Abdel Naser]] – pravi arhitekt gibanja 1952 – in ga kasneje dal v hišni pripor. Naser je prevzel oblast kot predsednik v juniju 1956. Britanske sile so se umaknile iz cone zasedenega Sueškega prekopa 13. junija 1956, ko je nacionalizacija Sueškega prekopa 26. julija 1956 sprožila sueško krizo. Leta 1958 sta Egipt in Sirija oblikovali suvereno unijo, znano kot Združena arabska republika. Zveza je bila kratkotrajna in se je končala leta 1961, ko se je Sirija odcepila. Med svojim obstojem je bila Združena arabska republika tudi v ohlapni konfederaciji s Severnim Jemnom (uradno Mutawakkilite kraljestvo Jemen), znano kot Združene arabske države. Leta 1959 je bila Palestina iz Gaze vključena v Združene arabske republike pod pretvezo Arabske unije in ni bila nikoli obnovljena. [[File:Nasser in Mansoura, 1960.jpg|thumb|right|Egipčanski predsednik Gamal Abdel Naser v Mansouri, 1960]] V začetku leta 1960 je bil Egipt v celoti vključen v severno jemensko državljansko vojno. Egiptovski predsednik Gamal Abdel Naser je podprl jemenske republikance s kar 70.000 egiptovskimi vojaki in kemičnim orožjem. Kljub več vojaškim potezam in mirovnim konferencam vojna ni napredovala. Egipčanska zaveza v Jemnu je bila kasneje močno ogrožena. V sredini maja 1967 je Sovjetska zveza izdala opozorilo Naserju o bližnjem izraelskem napadu na Sirijo. Čeprav je načelnik Mohamed Favzi preveril informacijo kot "neutemeljeno", je Naser 14. maja napotil svoje čete na Sinaj v bližino meje z Izraelom, 19. maja izgnal mirovnike ZN, nameščene na meji z Izraelom, in 23. maja zaprl ožino Tirane za izraelski ladijski promet. 26. maja je Naser izjavil, "bitka bo splošna in naš osnovni cilj bo, da se uniči Izrael". Izrael je ponovno poudaril, da je bilo zaprtje ožine Tirane ''casus belli''. Leta 1967 je bila šestdnevna vojna, ko je Izrael napadel Egipt in zasedel Sinajski polotok in Gazo, ki jo je Egipt zasedal od leta 1948. Med vojno leta 1967 je bil sprejet zakon v sili in veljal do leta 2012, razen 18-mesečnega premora 1980–1981. V skladu s tem zakonom so bila policijska pooblastila razširjena, začasne ustavne pravice in cenzura pa legalizirana. Ob padcu egiptovske monarhije v začetku leta 1950 je bilo manj kot pol milijona Egipčanov zgornji razred in bogatih, štiri milijone srednji razred in 17 milijonov nižji razred in revnih. Manj kot polovica vseh je bilo šoloobveznih otrok, večina od njih fantje. Naserjeva politika je to spremenila. Zemljiška reforma in distribucija, dramatična rast univerzitetno izobraženih in vladna podpora nacionalni industriji so močno izboljšale socialno mobilnost in stanje nasploh. Od študijskega leta 1953–1954 do 1965–1966 se je celotni javni šolski vpis več kot podvojil. Milijoni prej revnih Egipčanov so se z izobraževanjem in delovnimi mesti v javnem sektorju pridružili srednjemu razredu. Zdravniki, inženirji, učitelji, odvetniki, novinarji so bili glavnina srednjega razreda v Egiptu pod Naserjem. ==== Vladanje predsednika Sadata ==== Leta 1970 je predsednik Naser umrl in nasledil ga je [[Anvar Sadat]]. Sadat je potegnil Egipt v [[Hladna vojna|hladno vojno]] z izgonom sovjetskih svetovalcev leta 1972. Začel je politiko gospodarskih reform ''infitah'', medtem ko je zajezil versko in posvetno opozicijo. Leta 1973 je Egipt skupaj s Sirijo nenadno napadel del ozemlja Sinajskega polotoka, ki ga je Izrael zajel 6 let prej. Sadat je zmagal, a dovolil, da se kasneje Sinaj vrne v zameno za mir z Izraelom. <ref>{{navedi splet| title=The 1973 Arab-Israeli War: Arab Policies, Strategies, and Campaigns | url=http://www.globalsecurity.org/military/library/report/1997/Jordan.htm | author=[[USMC]] Major Michael C. Jordan | publisher=GlobalSecurity.org | year=1997 | accessdate=20 April 2009}}</ref> [[File:Begin, Carter and Sadat at Camp David 1978.jpg|thumb|left|Praznovanje podpisa sporazuma v Camp Davidu: Menachem Begin, Jimmy Carter, Anwar Al Sadat]] Leta 1975 je Sadat premaknil ekonomsko politiko Naserja in skušal uporabiti svojo priljubljenost za zmanjšanje vladnih uredb in spodbujanje tujih naložb s svojim programom ''infitah''. S politiko spodbud, kot so nižji davki in uvozne tarife, je pritegnil nekaj vlagateljev, vendar so bile naložbe usmerjene predvsem v nizko tveganje in donosne posle, kot sta turizem in gradbeništvo. Čeprav je bila Sadatova politika namenjena posodobitvi Egipta in pomoči srednjemu razredu, je v glavnem koristila višjemu razredu in zaradi odprave subvencij za osnovna živila pripeljala leta 1977 do nemirov. Sadat je opravil zgodovinski obisk v Izraelu leta 1977, kar je pripeljalo leta 1979 do mirovne pogodbe v zameno za izraelski umik s Sinaja. Pobuda Sadata je sprožila veliko polemik v arabskem svetu in privedla do izgona Egipta iz [[Arabska liga |Arabske lige]], vendar pa je bila podprta z večino Egipčanov. Sadata so umorili islamski skrajneži. ==== Vladanje predsednika Mubaraka ==== [[Hosni Mubarak|Mohamed Hosni Sajid Mubarak]] (arabsko محمد حسني سيد مبارك, ) je prišel na oblast po [[atentat]]u na Sadata in referendumu, na katerem je bil edini kandidat. Hosni Mubarak je ponovno potrdil odnos Egipta z Izraelom. Doma je imel Mubarak resne težave. Čeprav sta se kmetijstvo in industrijska proizvodnja razširila, gospodarstvo ni dohajalo booma prebivalstva. Revščina in brezposelnost podeželskih družin sta povzročala dotok v mesta, kot je Kairo, kjer so se znašli v prenatrpanih slumih in jim je komaj uspevalo preživeti. Leta 1980, 1990 in 2000 so teroristični napadi v Egiptu postali del vsakdana, napadalci so začeli ciljati na krščanske Kopte, tuje turiste in vladne uradnike. Leta 1990 je islamska skupina Al-Gama'a al-Islamiyya izvajala kampanjo nasilja, umorov in poskusov umorov uglednih pisateljev in intelektualcev, turistov in tujcev. Huda škoda je bila povzročena največjemu sektorju egiptovskega gospodarstva, turizmu. Med Mubarakovim vladanjem je na politični sceni prevladovala demokratska stranka, ki jo je ustanovil Sadat leta 1978. [[File:2011 Cairo 5339252807.jpg|thumb|Kairo je prerasel v metropolitansko območje, na katerem živi več kot 20 milijonov ljudi]] 17. novembra 1997 so 62 ljudi, večinoma turistov, pobili blizu Luksorja. Konec februarja 2005 je Mubarak napovedal reformo predsedniških volitev, ki naj bi utrla pot na volitve več kandidatom, vendar pa je nov zakon postavil omejitve o kandidatih in omogočil Mubaraku, da je bil enostavno ponovno izvoljen. Volilna udeležba je bila manjša od 25 %. Opazovalci volitev so opazili tudi vladno vmešavanje v volitve. Poročilo opazovalcev Human Rights iz leta 2006 kaže na resne kršitve človekovih pravic, vključno z rutinskim mučenjem, samovoljnimi pridržanji in poskusi pred vojaškimi in državnimi varnostnimi sodišči.<ref name="HRW">{{navedi splet|url=http://hrw.org/english/docs/2006/01/18/egypt12212.htm |title=Egypt: Overview of human rights issues in Egypt |publisher=Human Rights Watch |accessdate=8 February 2013}}</ref> Leta 2007 je [[Amnesty International]] objavila poročilo, da je Egipt postal mednarodni center za mučenje, ko so drugi narodi poslali osumljence na zaslišanje, pogosto kot del vojne proti terorizmu. Egiptovsko zunanje ministrstvo je izpodbijalo to poročilo. Ustavne spremembe iz 19. marca 2007 so prepovedale osebam uporabo vere kot osnovo za politično dejavnost, omogočile pripravo nove protiteroristične zakonodaje, razširila obsežna policijska pooblastila za aretacije in nadzor in dale predsedniku moč, da razpusti parlament in konča sodno spremljanje volitev. Leta 2009 je dr. Ali El Deen Hilal Dessouki, medijski sekretar državne demokratske stranke, ki je opisal Egipt kot "faraonski" politični sistem in demokracijo kot "dolgoročni cilj". Dessouki je tudi izjavil, da "je pravi center moči v Egiptu vojska".<ref name="09CAIRO1468">{{navedi splet |url=http://www.wikileaks.ch/cable/2009/07/09CAIRO1468.html|title=NDP Insider: Military will ensure transfer of power|date=30 July 2009|publisher=US Department of State}}</ref> === Revolucija === [[File:Tahrir Square on February11.png|thumb|Praznovanje na Trgu Tahrir po izjavi Omarja Sulejmana o razglasitvi odstopa Hosnija Mubaraka]] 25. januarja 2011 so se razširili protesti proti vladi Mubaraka. 11. februarja 2011 je Mubarak odstopil in pobegnil iz Kaira. Na trgu Tahrir v Kairu so izbruhnile ovacije. Egiptovska vojska je prevzela oblast. Mohamed Hussein Tantawi, predsednik vrhovnega sveta oboroženih sil, je postal dejansko začasni vodja države. 13. februarja 2011 je vojska razpustila parlament in začasno ustavo. Mubaraka so privedli pred sodišče, obtožen je bil korupcije ter , kraje ter umorov protestnikov. Po dveh letih v priporu je bil izpuščen in nikoli ni prestajal kazni. Leta 2020 je umrl zaradi zdravstvenih težav. V času svojega predsedovanja si je protipravno prilastil več miljard dolarjev vredno premoženje, katerega je skrival na tujih bančnih računih. Ustavni referendum je bil 19. marca 2011. 28. novembra 2011 so bile v Egiptu prve parlamentarne volitve. Volilna udeležba je bila visoka in ni bilo nobenih poročil o večjih nepravilnostih ali nasilju. 24. junija 2012 je bil za predsednika izvoljen [[Mohamed Morsi]]. Morsi , profesor strojništva ter bivši inženir pri NASI, je bil tudi aktiven član Muslimanske bratovščine, katera pa je bila uradno prepovedana v Egiptu zaradi svojih skrajnih prepričanj. 2. avgusta 2012 je egiptovski premier Hisham Qandil napovedal njegov 35-članski kabinet z 28 novinci, vključno štirimi iz [[Muslimanska bratovščina|Muslimanske bratovščine]]. Liberalne in posvetne skupine so izstopile iz ustavodajne skupščine zaradi poskusa uvedbe stroge islamske prakse, medtem ko je Muslimanska bratovščina podprla Morsija. 22. novembra 2012 je predsednik Morsi izdal odlok, da želi zaščititi delo ustavodajne skupščine. Poteza je privedla do množičnih protestov in nasilnega ukrepanja celotnega Egipta. 5. decembra 2012 se je preko deset tisoč zagovornikov in nasprotnikov predsednika Morsija spopadlo, kar bi lahko imenovali največja nasilna bitka med islamisti in njihovimi sovražniki od revolucije v državi. Mohamed Morsi je ponudil "nacionalni dialog" z voditelji opozicije, vendar ga je zavrnila, da naj prekliče ustavni referendum iz decembra 2012. [[File:TahrirSquareAgainstMorsi.jpg|thumb|Trg Tahrir proti Mohamedu Morsiju 27. novembra 2012]] 30. junija 2013 so bili organizirani množični protesti po vsem Egiptu proti pravilom Morsija, kar je vodilo do izrinjenja Morsija iz vojske 3. julija 2013, ko je bila državnem udaru določena začasna vlada. 4. julija 2013 je 68-letni egiptovski sodnik Adly Mansour prisegel kot vršilec dolžnosti predsednika v novi vladi po odstranitvi Morsija. Vojska je zatrla Muslimansko bratovščino in njene privržence, tisoče je bilo zaprtih in stotine ubitih uličnih protestnikov. Veliko voditeljev in aktivistov Muslimanske bratovščine so obsodili na smrt ali dosmrtni zapor. 18. januarja 2014 je začasna vlada po referendumu uvedla novo ustavo, ki jo je podprlo 98,1 % volivcev. Udeležba je bila nizka, le 38,6 % registriranih volivcev. 26. marca 2014 je Abdel Fatah al Sisi, vodja egiptovske vojske, ki je v tem času imel nadzor v državi, izstopil iz vojske in napovedal, da bo kandidiral na predsedniških volitvah 2014. Sisi je prisegel kot predsednik Egipta 8. junija 2014. Muslimanska bratovščina ter nekatere liberalne in posvetne aktivistične skupine so bojkotirale glasovanje. Pravni sistem danes temelji na novi ustavi, ki je bila potrjena na referendumu januarja 2014. Enodomni parlament, po prehodu na v januarju 2014 spremenjeno ustavo. Poslanci služijo petletni mandat. V novem parlamentu je 568 izvoljenih članov in do 28 članov, ki jih imenuje predsednik z namenom povečanja števila zastopanih manjšin, kot so ženske in kopti. Zadnje predsedniške volitve so potekale od 26-28.marca 2018, parlamentarne pa oktobra in novembra 2020. Na predsedniških volitvah je zmagal dosedanji predsednik Abdel Fatah el Sisi. Naslednje predsedniške volitve so načrtovane za leto 2022, parlamentarne pa bodo leta 2024. Predsedniški mandat traja 6 let. == Geografija == {{glavni|Geografija Egipta}} [[File:Aswan Nile R09.jpg|thumb|250 px|Obala Nila blizu Asuana]] Egipt leži predvsem med 22 ° in 32 ° N zemljepisne širine in 25 ° in 35 ° E zemljepisno dolžine. Z 997.739 kvadratnimi kilometri je 30. največja država na svetu. Kljub temu je zaradi ekstremnih sušnih obdobij naseljenost skoncentrirana po ozki dolini Nila in njegove delte, kar pomeni, da približno 99 % prebivalstva uporablja le približno 5,5 % celotne površine. 98 % Egipčanov živi na 3 % ozemlja. Egipt meji na [[Libija|Libijo]] na zahodu, [[Sudan]] na jugu ter [[Gaza|Gazo]] in [[Izrael]] na vzhodu. Pomembna vloga Egipta v geopolitiki izhaja iz njegovega strateškega položaja: transkontinentalen narod zaseda ozemlje, ki je most med Afriko in Azijo. Sueško ožino, ki jo prečka plovna pot [[Sueški prekop]], povezuje Sredozemsko morje z Indijskim oceanom prek Rdečega morja. Poleg doline Nila je večina egiptovske pokrajine [[puščava]] z nekaj oazami, raztresenimi naokoli. Vetrovi ustvarjajo številne peščene sipine, visoke do 30 m. Egipt ima dele Sahare in libijske puščave. Te puščave so ščitile kraljestvo [[faraon]]ov pred zahodnimi grožnjami in so jih v starem Egiptu imenovali "rdeča zemlja". Mesta so: [[Aleksandrija]], drugo največje mesto, [[Asuan]], Asjut, Kairo, sodobna egiptovska prestolnica in največje mesto, Mahala in Kubra, [[Giza]], mesto Kufujeve piramide, Hurgada, [[Luksor]], Kom Ombo, Safaga, [[Port Said]], [[Šarm el Šejk]], [[Suez]], kjer je južni konec Sueškega prekopa, Zagazig in Minja. Oaze so Baharija, Dahla, Farafra, Harga in [[oaza Siva|Siva]]. Zaščitena območja so Narodni park Ras Mohamed, zaščiteno območje Zaranik in Siva. 13. marca 2015 so bili predstavljeni načrti za novo glavno mesto Egipta. <ref>{{navedi novice|title=Egypt to build new administrative and business capital|url=http://www.bbc.co.uk/news/business-31874886|work=BBC News|date=13 March 2015}}</ref> === Podnebje === [[Slika: Egypt_sat.png|thumb|250 px|Egipt]] V Egiptu je zelo malo padavin. Večina [[dež]]ja pade v zimskih mesecih. Južno od Kaira so povprečne padavine le okoli 2 do 5 mm na leto in v presledkih več let. Na zelo ozkem pasu severne obale je lahko količina padavin okoli 410 mm, v glavnem med oktobrom in marcem. Sneg pade na gore Sinaja in v nekaterih severnih obmorskih mestih, kot so Damijeta, Baltim, Sidi Barani itd. in le redko v Aleksandriji. Zelo majhna količina snega je padla v Kairu 13. decembra 2013, prvič po mnogih desetletjih. <ref>{{navedi novice |title= Biblical snowstorm: Rare flakes in Cairo, Jerusalem paralyzed by over a foot |first= Jason |last= Samenow |work= The Washington Post |date= 13 December 2013 |url= http://www.washingtonpost.com/blogs/capital-weather-gang/wp/2013/12/13/rare-snow-in-cairo-jerusalem-paralyzed-in-historic-snow/ }}</ref> Zmrzal je znana tudi sredi Sinaja in sredi Egipta. Egipt je suha in sončna država, večina njenega zemeljskega površja je puščava. Egipt ima nenavadno toplo, sončno in suho podnebje. Povprečne visoke temperature so visoko na severu, v preostalem delu države so izjemno visoke poleti. Hladnejši sredozemski vetrovi dosledno pihajo prek severne morske obale, kar pomaga, da so temperature primernejše, še posebej na vrhuncu poletja. [[Kamsin]] je vroč, suh veter, ki izvira iz prostrane puščave na jugu in v bistvu piha spomladi ali v začetku poletja, prenaša žgoč pesek in prašne delce in običajno prinaša dnevne temperature nad 40 °C, včasih nad 50 °C bolj v notranjosti, medtem ko sorazmerna vlažnost pade na 5 % ali celo manj. Absolutne najvišje temperature se pojavijo, ko piha kamsin. Vreme je vedno sončno in jasno, zlasti v mestih, kot so Asuan, Luksor, Sohag in Asjut. To je eno izmed manj oblačnih in najmanj deževnih območjih na Zemlji. Pred gradnjo [[Asuanski jez|Asuanskega jezu]] je Nil letno poplavljal (pogovorno ''dar Nila'') in dopolnjeval egiptovsko zemljo in omogočal letino v stoletjih. Morebitni dvig morske gladine zaradi globalnega segrevanja bi lahko ogrozil gosto naseljen obalni pas Egipta in imel hude posledice za gospodarstvo, kmetijstvo in industrijo v državi. V kombinaciji z naraščajočim demografskim pritiskom bi po mnenju nekaterih strokovnjakov za podnebje precejšen dvig morske gladine lahko do konca 21. stoletja spremenil milijone Egipčanov v okoljske begunce. <ref>{{navedi splet|url=http://www.irinnews.org/Report.aspx?ReportId=77240 |title=Contingency planning for rising sea levels in Egypt &#124; IRIN News, March 2008 |publisher=Irinnews.org |accessdate=25 August 2010}}</ref><ref>{{navedi novice|last=EL DEEB and KEATH|first=Sarah and Lee|title=Islamist claims victory in Egypt president vote|url=http://hosted.ap.org/dynamic/stories/M/ML_EGYPT?SITE=AP&SECTION=HOME&TEMPLATE=DEFAULT&CTIME=2012-06-17-23-11-03|work=Associated Press|accessdate=18 June 2012|archive-date=2012-06-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20120620080939/http://hosted.ap.org/dynamic/stories/M/ML_EGYPT?SITE=AP&SECTION=HOME&TEMPLATE=DEFAULT&CTIME=2012-06-17-23-11-03|url-status=dead}}</ref> === Biotska pestrost === Egipt je podpisal [[Konvencijo o biološki raznovrstnosti]] (''Convention on Biological Diversity'' - CBD, Rio, 9. junij 1992) <ref>{{navedi splet|url=http://www.cbd.int/convention/parties/list/ |title=List of Parties |accessdate=8 December 2012}}</ref> in je postal pogodbenica konvencije 2. junija 1994. Nato je pripravil nacionalni načrt za biotsko strategijo in delovanje, ki je bila sprejeta 31. julija 1998. <ref>{{navedi splet|url=http://www.cbd.int/doc/world/eg/eg-nbsap-01-en.pdf |title=Egypt: National Strategy and Action Plan for Biodiversity Conservation |accessdate=9 December 2012}}</ref> Čeprav veliko nacionalnih strategij in akcijskih načrtov zanemarja biološka območja živali in rastlin, je načrt Egipta nenavaden pri zagotavljanju uravnotežene informacije o vseh oblikah življenja. V načrtu je navedeno, da so v Egiptu odkrili različne skupine: alge (1483 vrst), živali (okoli 15.000 vrst, od katerih je bilo več kot 10.000 žuželk), glive (več kot 627 vrst), cepljivke (319 vrst ), rastline (2426 vrst), enoceličarje (371 vrst). Pri nekaterih večjih skupinah, na primer lišaji, številka ni bila znana. Poleg majhnih in dobro raziskanih skupin, kot so dvoživke, ptice, ribe, sesalci in plazilci, se bo verjetno število povečalo tudi za druge vrste. <ref>A.M. Abdel-Azeem, ''The History, Fungal Biodiversity, Conservation, and Future Perspectives for Mycology in Egypt'' IMA Fungus 1 (2): 123-142 (2010).</ref> Danes je v Egiptu 28 zaščitenih območij in 18 nacionalnih parkov. === Upravna območja === [[File:Egypt, administrative divisions - Nmbrs - colored.svg|thumb|250px|Pokrajine Egipta]] Egipt je razdeljen na 27 guvernatov (pokrajin). Ti so nadalje razdeljeni v regije. Regije imajo mesta in vasi. Vsak guvernat ima glavno mesto, ki ima včasih enako ime. {{columns-list| # [[Matruh (guvernat)|Matruh]] # [[Aleksandrija (guvernat)|Aleksandrija]] # [[Beheira (guvernat)|Beheira]] # [[Kafr el Šejk (guvernat)|Kafr el Šejk]] # [[Dakahlija (guvernat)|Dakahlija]] # [[Damieta (guvernat)|Damieta]] # [[Port Said (guvernat)|Port Said]] # [[Severni Sinaj (guvernat)|Severni Sinaj]] # [[Garbia (guvernat)|Garbia]] # [[Monufija (guvernat)|Monufija]] # [[Kaljubija (guvernat)|Kaljubija]] # [[Šarkija (guvernat)|Šarkija]] # [[Ismailija (guvernat)|Ismailija]] # [[Giza (guvernat)|Giza]] # [[Faijum (guvernat)|Faijum]] # [[Kairo (guvernat)|Kairo]] # [[Suez (guvernat)|Suez]] # [[Južni Sinaj (guvernat)|Južni Sinaj]] # [[Beni Suef (guvernat)|Beni Suef]] # [[Minja (guvernat)|Minja]] # [[Nova dolina (guvernat)|Nova dolina]] # [[Asjut (guvernat)|Asjut]] # [[Rdeče morje (guvernat)|Rdeče morje]] # [[Sohag (guvernat)|Sohag]] # [[Kena (guvernat)|Kena]] # [[Luksor (guvernat)|Luksor]] # [[Asuan (guvernat)|Asuan]] }} {{Largest cities | name = Največja mesta v Egiptu | country = Egipt | stat_ref = [http://world-gazetteer.com/wg.php?x=&men=gcis&lng=en&des=wg&geo=-1&srt=pnan&col=abcq&msz=1500&geo=-69 svetovne ocene 2012] | list_by_pop = | class = nav | div_name = Pokrajina | div_link = | city_1 = Kairo | div_1 = Kairo (guvernat){{!}}Kairo | pop_1 = 8.105.071 | img_1 = View from Cairo Tower 31march2007.jpg | city_2 = Aleksandrija | div_2 = Aleksandrija (guvernat){{!}}Aleksandrija | pop_2 = 4.388.219 | img_2 = View from Montaza.jpg | city_3 = Giza | div_3 = Giza (guvernat){{!}}Giza | pop_3 = 3.348.401 | img_3 = PyramidsofGiza at night.jpg | city_4 = Šubra El-Keima | div_4 = Kaljubija (guvernat){{!}}Kaljubija | pop_4 = 1.072.951 | img_4 = ShubraPalaceFacade.jpg | city_5 = Port Said | div_5 = Port Said (guvernat){{!}}Port Said | pop_5 = 607.353 | city_6 = Suez | div_6 = Suez (guvernat){{!}}Suez | pop_6 = 547.352 | city_7 = Luksor | div_7 = Luksor (guvernat){{!}}Luksor | pop_7 = 487.896 | city_8 = Mansura | div_8 = Dakahlija (guvernat){{!}}Dakahlija | pop_8 = 480.494 | city_9 = Mahala in Kubra | div_9 = Garbija (guvernat){{!}}Garbija | pop_9 = 458.297 | city_10 = Tanta | div_10 = Garbija (guvernat){{!}}Garbija | pop_10 = 437.793 | city_11 = Asjut | div_11 = Asjut (guvernat){{!}}Asjut | pop_11 = 403.202 | city_12 = Ismailija | div_12 = Ismailija (guvernat){{!}}Ismailija | pop_12 = 352.411 | city_13 = Faijum | div_13 = Faijum (guvernat){{!}}Faijum | pop_13 = 338.959 | city_14 = Zagazig | div_14 = Šarkija (guvernat){{!}}Šarkija | pop_14 = 314.331 | city_15 = Damieta | div_15 = Damieta (guvernat){{!}}Damieta | pop_15 = 299.296 | city_16 = Asuan | div_16 = Asuan (guvernat){{!}}Asuan | pop_16 = 281.891 | city_17 = Minja{{!}}Minja | div_17 = Minja (guvernat){{!}}Minja | pop_17 = 253.767 | city_18 = Damanhur | div_18 = Beheira (guvernat){{!}}Beheira | pop_18 = 252.017 | city_19 = Beni Suef | div_19 = Beni Suef (guvernat){{!}}Beni Suef | pop_19 = 223.789 | city_20 = Hurgada | div_20 = Rdeče morje (guvernat){{!}}Rdeče morje | pop_20 = 223.124 | city_21 = Hurgada | div_21 = Menofija (guvernat){{!}}’Menofija | pop_21 = 223.124 }} == Demografija == {| class="sortable wikitable" align=right |- ! leto !! štev. preb. !! leto !! štev. preb. |- |1882 ||6712 ||1960 ||26085 |- |1897 ||9669 ||1966 ||30076 |- |1907 ||11190 ||1976 ||36626 |- |1917 ||12718 ||1986 ||48254 |- |1927 ||14178 ||1996 ||59312 |- |1937 ||15921 ||2006 ||72798 |- |1947 ||18967 ||2013 ||84314<ref name="pop1882-2006">{{navedi splet|title=Population in Censuses by Sex & Sex Ratio (1882–2006)|url=http://www.sis.gov.eg/newvr/egyptinfigures/Tables/1-%20%D8%A7%D9%84%D8%B3%D9%83%D8%A7%D9%86/9.pdf|publisher=Egypt State Information Service|accessdate=2015-06-16|archive-date=2019-08-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20190819071150/http://www.sis.gov.eg/newvr/egyptinfigures/Tables/1-%20%D8%A7%D9%84%D8%B3%D9%83%D8%A7%D9%86/9.pdf|url-status=dead}}</ref> |- |} [[File:Egypt 2010 population density1.png|left|thumb|Razporeditev prebivalcev (ljudje na km²)]] Egipt je tretja najbolj naseljena država na afriški celini. S približno 102, 3 milijoni prebivalcev se je od leta 2015 prebivalstvo zaradi napredka medicine in povečanja kmetijske produktivnosti med letoma 1970 in 2010 hitro povečevalo. Ko je leta 1798 Napoleon napadel državo, je bilo v Egiptu ocenjeno na samo 3 milijone prebivalcev. <ref>{{navedi splet|url=http://countrystudies.us/egypt/55.htm |title=Egypt – Population |publisher=Countrystudies.us |accessdate=8 February 2013}}</ref> Ljudje Egipta so zelo urbanizirani, skoncentrirani vzdolž Nila (predvsem v Kairu in Aleksandriji), v delti reke in v bližini Sueškega prekopa. Egipčani so razdeljeni demografsko na tiste, ki živijo v večjih urbanih središčih, in ''felahe'' ali kmete, ki prebivajo v podeželskih vaseh. Etnični Egipčani so daleč največja etnična skupina v državi in predstavljajo 91 % celotnega prebivalstva. Etnične manjšine so: Abazini, Turki, Grki, beduini arabskih plemen, ki živijo v vzhodnih puščavah in na Sinajskem polotoku, berbersko govoreči Sivi (Amazihi) v oazi Siva, in nubijske skupnosti ob Nilu. Obstajajo tudi plemenske skupnosti Bedža skoncentrirane v jugovzhodnem kotičku države in številni klani Domi večinoma v delti Nila in Faijumu, ki se postopoma asimilirajo kot posledica povečanje urbanizacije. Po podatkih Mednarodne organizacije za migracije (''International Organization for Migration'') ocenjeno 2,7 milijona Egipčanov živi v tujini. Približno 70 % egipčanskih migrantov živi v arabskih državah (923.600 v Saudovi Arabiji, 332.600 v Libiji, 226.850 v Jordaniji, 190.550 v Kuvajtu, preostali drugje v regiji), preostalih 30 % prebiva večinoma v Evropi in Severni Ameriki (318.000 v Združenih državah Amerike 110.000 v Kanadi in 90.000 v Italiji). <ref name="IOMEgypt">{{cite journal|url=http://www.egypt.iom.int/Doc/IOM%20Migration%20and%20Development%20in%20Egypt%20Facts%20and%20Figures%20(English).pdf|publisher=International Organization for Migration|title=Migration and Development in Egypt: Facts and Figures|year=2010|accessdate=21 July 2010|archive-date=2011-02-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20110205011709/http://www.egypt.iom.int/Doc/IOM%20Migration%20and%20Development%20in%20Egypt%20Facts%20and%20Figures%20(English).pdf|url-status=dead}}</ref> Egipt gosti tudi neznano število beguncev in prosilcev za azil, ocenjeno med 500.000 in 3.000.000.<ref name="Refugees">{{navedi splet |url=http://www.forcedmigration.org/guides/fmo029/fmo029-3.htm |title=Refugees in Egypt |publisher=Wayback.archive.org |accessdate=8 February 2013 |archive-date=2005-03-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050321055911/http://www.forcedmigration.org/guides/fmo029/fmo029-3.htm |url-status=bot: unknown }}</ref> Palestinskih beguncev je okoli 70.000 in približno 150.000 nedavnih iraških beguncev, število največje skupine Sudancev je sporna. Starogrške in judovske skupnosti v Egiptu so skoraj izginile, vendar veliko egiptovskih Judov pride na verski obisk ali ob drugih priložnostih kot turisti. Več pomembnih judovskih arheoloških in zgodovinskih znamenitosti je v Kairu, Aleksandriji in drugih mestih. Med ljudstvi starodavnega Bližnjega vzhoda so ostali samo Egipčani, kjer so bili, in so še vedno tisto, kar so bili, čeprav so spremenili enkrat svoj jezik in dvakrat svojo vero. V tem smislu so najstarejši narod na svetu. V večini svoje zgodovine je bil Egipt država, vendar šele v zadnjih letih resnično nacionalna država. Vendar pa revščina ter vera vplivata na nizko izobrazbo prebivalstva, nepismenih je namreč kar 44 % vseh prebivalcev. === Jezik === [[File:Mohamed Ali Mosque HDR.jpg|thumb|Mošeja Mohameda Alija, zgrajena med 1828 in 1848 po naročilu Mohameda Ali Paše v spomin na smrt sina Tusun Paše]] Uradni jezik republike je moderna standardna arabščina.<ref name="Provisional Constitution">{{navedi splet |url=http://www.sis.gov.eg/En/LastPage.aspx?Category_ID=1155 |title=Constitutional Declaration: A New Stage in the History of the Great Egyptian People |date=30 March 2011 |publisher=Egypt State Information Service |accessdate=15 April 2011}}</ref> Arabščina je bila sprejeta po arabskem vdoru v Egipt. Pogovorni jeziki so egipčanska arabščina (68 %), saidska arabščina (29 %), vzhodnoegiptovska ''bedavi'' arabščina (1,6 %), sudanska arabščina (0,6 %), domarski (0,3 %), nubijski (0,3 %), bedžijski (0,1 %), sivijski in drugi. Poleg tega so glavni jeziki priseljencev grški, armenski in italijanski jezik. V Aleksandriji je bila v 19. stoletju velika skupnost italijanskih Egipčanov in italijanščina je bila ''[[lingua franca]]'' mesta. Glavni tuji jeziki, ki se jih učijo v šolah, po vrstnem redu priljubljenosti so: angleščina, francoščina, nemščina in italijanščina. Zgodovinski egiptovski jezik, znan tudi kot koptsko-egiptovski, je sestavljen iz egipčanskega in koptskega in je ločena veja v družini afro-azijskih jezikov. "Koiné" je narečje grškega jezika, čeprav ni doma v Egiptu in je bil pomemben v helenistični Aleksandriji. V veliki meri je bil uporabljen v filozofiji in znanosti te kulture. Poznejši prevodi iz grščine v arabščino so postali predmet študije arabskih učenjakov. === Religija === [[File:Virgin Mary Church.jpg|thumbnail|left|Cerkev Device Marije, Ismailija]] Egipt je pretežno sunitska muslimanska država z islamom kot svojo državno religijo. Odstotek pripadnikov različnih verstev je v Egiptu sporna tema. Ocenjujejo, da je 90 % ljudi opredeljenih kot muslimani, 9 % kot koptski kristjani in 1 % je drugih krščanskih veroizpovedi. Nekonfesionalnih muslimanov je približno 12 %. <ref>CIA World Factbook [https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/eg.html |title=Egypt] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181224211210/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/eg.html |date=2018-12-24 }}</ref> Po islamu, ki je prišel v 7. stoletju, je Egipt postal središče politike in kulture v muslimanskem svetu. Pod Anvarjem el Sadatom je islam postal uradna državna religija in šeriat glavni vir prava. Ocenjuje se, da 15 milijonov Egipčanov sledi pravilom sufijev. Manjšina je šiitska. Jeruzalemski center za javne zadeve ocenjuje, da je 1–2,2 milijona šiitov. Ahmadijev je manj kot 50 tisoč, salafistov (ultra konservativni) je 5 do 6 milijonov. Kairo je znan po svojih številnih mošejah z minareti in je bil imenovan ''Mesto 1000 minaretov''. <ref name="The Independent on Cairo">{{navedi novice|title= Cairo: Welcome to the city of 1,000 minarets|url= http://www.independent.co.uk/travel/africa/cairo-welcome-to-the-city-of-1000-minarets-692635.html|work=[[The Independent]]|location=London|author= Robin Barton|date=19 February 2001}}</ref> Egipt priznava le tri religije: islam, krščanstvo in judovstvo. Drugih ver in manjšinske muslimanske sekte ne priznava. == Gospodarstvo == Egiptovsko gospodarsko je odvisno predvsem od kmetijstva, medijev, uvoza nafte, zemeljskega plina in turizma; več kot tri milijone Egipčanov dela v tujini, večinoma v Saudovi Arabiji, Perzijskem zalivu in Evropi. Dokončanje Asuanskega visokega jezu leta 1970 in posledično Naserjevega jezera je spremenilo reko Nil, s tem pa kmetijstvo in ekologijo Egipta. Hitro rastoče prebivalstvo, omejene kmetijske površine in odvisnost od Nila vse bolj obremenjujejo vire in pretresajo gospodarstvo. Vlada je vlagala v komunikacije in fizično infrastrukturo. Egipt je prejemal pomoč Združenih držav od leta 1979 (v povprečju 2,2 milijardi ameriških dolarjev letno) in je tretja največja prejemnica teh sredstev iz Združenih držav Amerike po vojni v Iraku. Egiptovsko gospodarstvo se zanaša predvsem na naslednje vire dohodkov: turizem, nakazila Egipčanov, ki delajo v tujini ter prihodki od Sueškega prekopa. Egipt ima razvit trg z energijo na osnovi premoga, nafte, zemeljskega plina in hidroenergijo. Imajo precejšnje zaloge premoga na severovzhodu Sinajskega polotoka, saj ga nakopljejo v višini približno 600.000 ton letno. Nafto in plin pridobivajo v zahodnih puščavskih regijah, Sueškem zalivu in delti Nila. Egipt ima ogromne zaloge plina, ki je ocenjen na 2180 kubičnih kilometrov, utekočinjen zemeljski plin so do leta 2012 izvozili v mnoge države. [[Slika:San Stefano Grand Plaza, Alexandria, Egypt.jpg|250px|thumb|Trg sv. Štefana v Aleksandriji]] [[Slika: Cairo cityscape - Egypt-2A-007.jpg|250 px|thumb|Pogled na Kairo]] Gospodarske razmere so se začele precej izboljševati po obdobju stagnacije, ker je vlada sprejela liberalnejšo ekonomsko politiko, pa tudi zaradi večjih prihodkov od turizma in cvetoče borze. V svojem letnem poročilu je Mednarodni denarni sklad (IMF) ocenil Egipt kot eno najboljših držav na svetu glede na gospodarske reforme. <ref name=IMF>{{navedi splet|last=Enders|first=Klaus|title=Egypt: Reforms Trigger Economic Growth|url=http://www.imf.org/external/pubs/ft/survey/so/2008/car021308a.htm|work=International Monetary Fund|accessdate=2 February 2011|quote=In its most recent review of Egypt's economy, the IMF has said the expansion has broadened from energy, construction, and telecommunications to labor-intensive sectors such as agriculture and manufacturing.}}</ref> Nekatere velike gospodarske reforme, ki jih je vlada uvedla že od leta 2003, vključujejo dramatične reze carin in davkov. Nova obdavčitev, izvedena v letu 2005, je znižala obdavčenje podjetij s 40 % na sedanjih 20 %, zaradi česar so se do leta 2006 100-odstotno povečali davčni prihodki. Tuje neposredne naložbe v Egiptu v letu 2006 so se občutno povečale pred odstranitvijo Hosnija Mubaraka in so presegle 6 milijard dolarjev zaradi ukrepov ekonomske liberalizacije in privatizacije, ki jih je sprejel minister, pristojen za investicije Mahmuda Mohieddin. Po padcu Hosnija Mubaraka v letu 2011 so v Egiptu močno padli tuje naložbe in turistični prihodki, čemur so sledili 60-odstotni padec deviznih rezerv, 3-odstotni padec rasti in hitro razvrednotenje egiptovskega funta. Najvidnejši multinacionalni podjetji sta Group Orascom in Raya Contact Center. V zadnjih nekaj letih se je hitro razširilo področje informacijskih tehnologij, veliko start-upov prodaja storitve v Severni Ameriki in Evropi, poslujejo s podjetji, kot so Microsoft, Oracle in druge velike korporacije, kot tudi številnimi malimi in srednje velikimi podjetji. Nekatera od teh podjetij so v Xceed Contact center, Raya, Connections E Group Connections in C3. Po ocenah 2,7 milijona Egipčanov v tujini aktivno prispeva k razvoju svoje države z nakazili (7,8 milijarde ameriških dolarjev v letu 2009), kakor tudi promet človeškega in socialnega kapitala in naložb. Nakazila Egipčanov, ki živijo v tujini in pošiljajo domov denar, je dosegel rekordnih 21 milijard ameriških dolarjev v letu 2012 po podatkih Svetovne banke. <ref>{{navedi splet|url=http://gulfnews.com/business/economy/global-remittance-flow-grows-10-77-to-514-billion-in-2012-world-bank-1.1172693|title=Global remittance flow grows 10.77% to $514 billion in 2012: World Bank|author=Saifur Rahman|date=April 2013|publisher=Gulf News|accessdate=18 June 2013}}</ref> Egipčanska družba je zmerno neenaka v smislu porazdelitve dohodka, saj je 35 do 40 % prebivalcev Egipta, ki zaslužijo manj kot 2 $ na dan, medtem ko se le okoli 2–3 % lahko šteje za premožne. Egipt je včlanjen v WTO (World Trade Organization), GAFTA (Greater Arab Free Trade Area) in je član Vzhodno-Afriške skupine, ki se z združenjem COMESA (Common Market of Eastern and Southern Europe) pogaja o carinski zvezi. Od leta 2004 ima tudi podpisano (prosto carinsko) pogodbo o sodelovanju z EU. Podpisan ima tudi trgovinski sporazum z 21 državami iz Sao Paulo skupine GSTP (Global System of Trade Preferences among Developing Countries).Izboljšanje vodne in železniške infrastrukture ter reševanje nerazvitosti podeželja so še druge prednostne naloge vladne politike. === Turizem === [[File:Madrasa and Khanqah of Sultan Barquq 01.jpg|thumbnail|left|V ulici Al Muizza je največja koncentracija srednjeveške arhitekture v islamskem svetu]] [[File:Pyramid of Menkaure.jpg|thumbnail||Mikerinova piramida (desno)]] Turizem je ena najpomembnejših panog v egiptovskem gospodarstvu. Storitveni sektor predstavlja 54 % egiptovskega BDP in zaposluje 49 % prebivalstva. V storitvenem sektorju prevladujeta segmenta telekomunikacij in turizma. Leta 2008 je več kot 12,8 milijona turistov obiskalo Egipt, kar zagotavlja prihodke v višini približno 11 milijard dolarjev. V turizmu je zaposlenih okoli 12 % egiptovske sile. Minister za turizem Hisham Zaazou je povedal strokovnjakom iz industrije in novinarjem, da je turizem ustvaril 9,4 milijarde $ v letu 2012. Egipt ima po zadnjih ocenah približno 898 hotelov in je drugi največji ponudnik hotelskih storitev v Afriki, takoj za Južnoafriško Republiko. [[File:Sharm el Sheikh R01.jpg|thumb|Plaža v Šarm el Šejku]] Nekropola v Gizah je najbolj ikonično mesto Egipta. Je tudi najbolj priljubljen turistični cilj Egipta že od antike in je bila popularna v helenističnih časih, ko je bila Velika piramida navedena v ''Antipatros Sidonios'' kot eno izmed sedmih čudes sveta. Egipt ima veliko plaž ob Sredozemskem in Rdečem morju, več kot 3000 km. Rdeče morje ima čisto vodo, barvne koralne grebene, redke ribe in lepe gore. V zalivu Akba so plaže tudi zelo primerne za morske športe. Šarm el Šejk (ali Mesto miru), Hurgada, Luksor (znan kot največji muzej na prostem/ali mesto 1/3 svetovnih spomenikov), Dahab, Ras Sidr, Marsa Alam, Safaga in severna obala Sredozemlja so večji turistični kraji za rekreativni turizem. Z veliko turističnimi dejavnostmi v Egiptu je idealno mesto za zgodovinski, verski, medicinski in zabaviščni turizem. Za vstop v Egipt je treba imeti veljaven potni list in v večini primerov tudi vizum. Poleg državljanov Združenega kraljestva in EU lahko državljani teh držav pridobijo vizum ob prihodu na katero koli od egiptovskih pristanišč: Avstralija, Kanada, Hrvaška, Gruzija, Japonska, Nova Zelandija, Norveška, Makedonija, Republika Koreja, Ruska federacija, Srbija, Ukrajina in ZDA. Državljani iz Velike Britanije, EU in ZDA, ki potujejo v Šarm el Šejk, Dahab, Nuveibo in Tabo za največ 15 dni, ne potrebujejo vizuma pred potovanjem, kot prost vstop velja žig, dodeljen ob prihodu. === Energija === [[File:Oil refinery at lake Mariout.jpg|thumb|Rafinerija nafte pri jezeru Mariout]] Egipt je proizvedel 691.000 sodov nafte in 2,141.05 TCF zemeljskega plina (leto 2013), zaradi česar je Egipt med največjimi proizvajalci nafte, ki ni članica Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC, in drugi največji proizvajalec zemeljskega plina v Afriki. Leta 2013 je bil Egipt največji porabnik nafte in zemeljskega plina v Afriki, saj je porabil več kot 20 % celotne porabe nafte in več kot 40 % skupne porabe zemeljskega plina v Afriki. Egipt ima največje naftne rafinerijske zmogljivosti v Afriki s 726.000 sodov (v letu 2012). Egipt ima veliko kopnega, sončno vreme in velike hitrosti vetra, zaradi česar je glavna lokacija za obnovljive vire energije. Egipt namerava povečati ponudbo električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov, na 20 % do leta 2022 in 42 % do leta 2035. Vetrna energija naj bi dosegla 14 %, hidroenergija 2 %, sončna pa 25% delež. Posledično je največ tržnih priložnosti na področju vetrnih turbin, foto-voltaičnih panelov in sorodnih tehnologij ter pri opremi in tehnologijah za koncentrirano sončno energijo. === Promet === Promet v Egiptu je osredotočen v Kairu in v glavnem sledi vzorcu poselitve vzdolž Nila. Osrednja linija 40.800 km železniškega omrežja poteka od Aleksandrije do Asuana in ga upravljajo egiptovske državne železnice. Cestna mreža se je hitro razširila na več kot 21.000 km in povezuje dolino Nila in delte Nila, Sredozemsko in obalo Rdečega morja, Sinaj in zahodne oaze. [[File:Metro-1-l.jpg|thumb|left|Kairski metro (linija 2)]] Kairski [[metro]] je prvi od dveh podzemnih sistemov v Afriki in v arabskem svetu. Velja za enega najpomembnejših nedavnih projektov v Egiptu, ki je stal okoli 12 milijard egiptovskih funtov. Sistem sestavljajo tri linije, četrta se pričakuje v prihodnosti. Egipt je ena od držav, ki je bila pionir pri uporabi zračnega prometa, saj je vzpostavila letalskega prevoznika EgyptAir leta 1932. Letalska družba ima sedež na mednarodnem letališču v Kairu in deluje s potniškim in tovornim prometom z več kot 75 kraji na Bližnjem vzhodu, Evropi, Afriki, Aziji in Ameriki.Trenutno ima EgyptAir 80 letal. ==== Sueški prekop ==== [[File:Capesize bulk carrier at Suez Canal Bridge.JPG|thumb|Most čez Sueški prekop]] {{glavni| Sueški prekop}} Sueški prekop je umetna plovna morska pot in velja za najpomembnejše središče pomorskega prometa na Bližnjem vzhodu, ki povezuje Sredozemsko in Rdeče morje. Odprt je bil v novembru 1869 po 10 letih gradnje in omogoča ladijski promet med Evropo in Azijo, ne da bi morali okoli Afrike. Severni terminal je [[Port Said]], južni je Port Tavfik v mestu Suez. Ismailija leži na zahodnem bregu. Prekop je 193,30 km dolg, 24 m globok in 205 metrov širok. Sestavljen je iz severnega dostopa do prekopa (22 km), prekopa samega (162,25 km) in južnega dostopa (9 km). Prekop ima en pas z izogibališčem v "Ballah by-pass" in Velikem jezeru Bitter. Nima zapornic; morska voda teče prosto skozi prekop. Na splošno velja, da severno od jezera teče proti severu pozimi in proti jugu poleti. == Kultura == Egipt je znan kulturni pobudnik arabsko govorečega sveta. Na sodobno arabsko in bližnjevzhodno kulturo močno vplivajo egiptovska literatura, glasba, film in televizija. Egipt je v petdesetih in šestdesetih letih 20. stoletja dobil vlogo regionalnega vodje, kar je še dodatno trajno spodbudilo položaj egiptovske kulture v arabskem govoru. <ref>{{navedi splet|url=http://www.ipsnews.net/news.asp?idnews=49061 |title=MIDEAST: Egypt Makes Cultural Clout Count (IPS, Oct.&nbsp;29,&nbsp;2009) |publisher=Ipsnews.net |date=29 October 2009 |accessdate=25 August 2010 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110427044804/http://www.ipsnews.net/news.asp?idnews=49061 |archivedate=27 April 2011 |df= }}</ref> Egiptovska identiteta se je razvila v obdobju dolge okupacije, da bi se prilagodila islamu, krščanstvu in judovstvu; in novi jezik, arabski in njegov govorjeni potomec, egiptovska arabščina, ki temelji tudi na mnogih starih egipčanskih besedah. <ref>{{navedi splet|url=http://www.youregypt.com/issue3/topic.htm|title=The Egyptian Identity: Pharaohs, Moslems, Arabs, Africans, Middle Easterners or Mediterranean People?|author=Raymon Kondos|date=15 February 2004|accessdate=21 August 2008}}</ref> Delo zgodnjega učenjaka iz 19. stoletja Rifa'a al Tahtawija je ponovno obudilo zanimanje za egiptovsko antično obdobje in izpostavilo egipčansko družbo načelom [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]]. Tahtawi je z izobraženim reformatorjem Ali pašo Mubarakom ustanovil domačo egiptološko šolo, ki je iskala navdih pri srednjeveških egipčanskih učenjakih, kot sta Suyuti in Maqrizi, ki sta sama preučevala zgodovino, jezik in antiko Egipta. <ref>{{navedi knjigo|last=El-Daly|first=Okasha|title=Egyptology: The Missing Millennium|year=2005|publisher=UCL Press|location=London|page=29}}</ref> Egiptovska renesansa je dosegla vrh v poznem 19. in začetku 20. stoletja s pomočjo ljudi, kot so Muhammad Abduh, Ahmed Lutfi el-Sayed, Muhammad Loutfi Goumah, Tawfiq el-Hakim, Louis Awad, Qasim Amin, Salama Moussa, Taha Hussein in Mahmoud Mokhtar. Ustvarili so liberalno pot za Egipt, izraženo kot zavezanost osebni svobodi, sekularizmu in veri v znanost, da bi dosegli napredek. <ref>{{navedi knjigo|last=Jankowski|first=James|title=Egypt, A Short History|page=130}}</ref> === Umetnost === [[File:The judgement of the dead in the presence of Osiris.jpg|thumb|Tehtanje srca iz ''Knjige mrtvih'']] Egipčani so bili ena prvih večjih civilizacij za kodifikacijo oblikovalskih elementov v umetnosti in arhitekturi. [[Egipčansko modra]], znana tudi kot kalcijev bakrov silikat, je [[pigment]], ki ga Egipčani uporabljajo že tisoče let. Velja za prvi sintetični pigment. Stenske slike, narejene v službi [[faraon]]ov, so sledile togi kodi vizualnih pravil in pomenov. Egipčanska civilizacija je znana po svojih ogromnih piramidah, templjih in grobnicah. Znani primeri so [[Džoserjeva piramida]], ki jo je zasnoval starodavni [[arhitekt]] in inženir [[Imhotep]], [[Velika sfinga v Gizi |Sfinga]] in tempelj [[Abu Simbel]]. Moderna in sodobna egipčanska umetnost je lahko tako raznolika kot druga dela na svetovni likovni sceni, od ljudske arhitekture Hassana Fathyja in Ramsesa Wissa Wassefa, do skulptur Mahmouda Mokhtarja do značilne koptske ikonografije Isaaca Fanousa. Operna hiša v Kairu je glavno uprizoritveno mesto v prestolnici. === Literatura === [[File:Naguib Mahfouz HR.jpg|thumb|upright|Naguib Mahfouz je prvi v arabščini pišoči pisatelj z Nobelovo nagrado za književnost]] Egipčanska literatura sledi začetkom v starodavnem Egiptu in je ena najzgodnejših znanih književnosti. Dejansko so Egipčani prvič razvili literaturo, kot jo poznamo danes, to je [[knjiga|knjigo]] <ref>{{Citation |last=Edwards |first=Amelia |title=THE LITERATURE AND RELIGION OF ANCIENT EGYPT. |url=http://digital.library.upenn.edu/women/edwards/pharaohs/pharaohs-6.html |accessdate=30 September 2007 |archive-date=2007-10-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071020082547/http://digital.library.upenn.edu/women/edwards/pharaohs/pharaohs-6.html |url-status=dead }}</ref>. To je pomemben kulturni element v Egiptu. Egipčanski romanopisci in pesniki so bili med prvimi, ki so eksperimentirali s sodobnimi slogi arabske književnosti, oblike, ki so jih razvili, so bile široko posnemane po vsem Bližnjem vzhodu. Prvi moderni egipčanski roman ''Zaynab'' Muhammada Husayna Haykala je bil objavljen leta 1913 v egiptovskem jeziku <ref>{{navedi knjigo|last=Vatikiotis|first=P.J.|title=The history of modern Egypt: from Muhammad Ali to Mubarak|year=1991|publisher=Weidenfeld and Nicolson|location=London|isbn=978-0-297-82034-5|page=486|edition=4.}}</ref>. Egiptovski romanopisec [[Naguib Mahfouz]] je bil prvi arabski pisatelj, ki je dobil Nobelovo nagrado v književnosti. Ženski pisateljici sta Nawal El Saadawi, znana po feminističnem aktivizmu, in Alifa Rifaat, ki piše tudi o ženskah in tradiciji. Ljudska poezija je morda najbolj priljubljena literarna zvrst med Egipčani, ki jo predstavljajo dela, ki so jih napisali Ahmed Fouad Negm (Fagumi), Salah Jaheen in Abdel Rahman el-Abnudi. === Muzeji === [[File:Egyptian Museum in Cairo in May 2015.JPG|thumb|left| Egipčanski muzej v Kairu]] Egipt ima eno najstarejših civilizacij na svetu. Bila je v stiku s številnimi drugimi civilizacijami in narodi in je šla skozi obdobja od prazgodovine do sodobne dobe. Zaradi te velike razlike v starosti obdobij in stalnih stikov z drugimi narodi v Egiptu lahko najdemo vsaj 60 muzejev, ki v glavnem pokrivajo široko področje teh starosti in konfliktov. [[File:Tutmask.jpg|thumb|upright|Tutankamonova posmrtna maska je največja znamenitost Egipčanskega muzeja]] Trije glavni muzeji so Egipčanski muzej v Kairu, ki ima več kot 120.000 predmetov, Egipčanski narodni vojaški muzej in Panorama 6. oktobra. Veliki egipčanski muzej, znan tudi pod imenom Giza muzej, je v gradnji<ref>Veliki egipčanski muzej [http://gem.gov.eg/index/Project_overview.htm] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190407135105/http://gem.gov.eg/index/Project_overview.htm|date=2019-04-07}}</ref>. V njem bo največja zbirka starih egipčanskih artefaktov na svetu, opisan je kot največji arheološki muzej na svetu. Muzej naj bi se odprl spomladi 2019<ref>Egypt today[http://www.egypttoday.com/Article/4/51813/The-partial-opening-of-GEM-in-2019]</ref> in bo postavljen na 50 ha površine okoli 2 km od nekropole v Gizi in je del novega glavnega projekta za planoto. === Kuhinja === [[File:Egyptian food Koshary.jpg|thumb|Kušari, ena od narodnih jedi]] Egipčanska kuhinja je posebej ugodna za vegetarijance, saj temelji na stročnicah in zelenjavnih jedeh. Čeprav v Aleksandriji in na obali Egipta običajno uporabljajo veliko rib in drugih morskih sadežev, večinoma kuhinja temelji na živilih, ki rastejo iz tal. Meso je bilo v večini zgodovine zelo drago, zato se je kuhinja razvila v številne vegetarijanske jedi. Nekateri menijo, da je ''kušari'' (mešanica riža, leče in makaronov) narodna jed. Kušariju lahko dodamo tudi ocvrto čebulo. Poleg tega je ''ful medames'' (pire iz fižola) ena izmed najbolj priljubljenih jedi. Fižov fava se uporablja tudi pri izdelavi ''[[falafel|falafla]]'' (znan tudi pod imenom ''ta'miya''), ki morda izvira iz Egipta in se je razširil na druge dele Bližnjega vzhoda. Česen, ki ga ocvrejo s koriandrom, se doda ''molokiji'', priljubljeni zeleni juhi iz drobno sesekljanih listov jute, včasih s piščancem ali zajcem. == Glej tudi == * [[Seznam suverenih držav]] * [[Stari Egipt]] == Viri == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{wikislovar}} {{commons category|Egypt}} {{Wikiatlas|Egypt}} {{Wikivoyage}} ;Vlada * [http://www.egypt.gov.eg/english/ Egypt's Government Services Portal] (Arabic, English) * [http://www.eip.gov.eg/ Egypt Information Portal] (Arabic, English) * [http://www.idsc.gov.eg/ Egypt Information and Decision Support Center] (Arabic, English) * [http://www.sis.gov.eg/ Egypt State Information Services] (Arabic, English, French) * [https://www.cia.gov/library/publications/world-leaders-1/world-leaders-e/egypt.html Chief of State and Cabinet Members] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121119025919/https://www.cia.gov/library/publications/world-leaders-1/world-leaders-e/egypt.html |date=2012-11-19 }} * [http://www.egypt.travel/ Egyptian Tourist Authority] ;Splošno * [http://news.bbc.co.uk/2/hi/world/middle_east/country_profiles/737642.stm Country Profile] from the BBC News * [http://www.africa.com/egypt/ Egypt] profile from Africa.com * [http://www.lib.utexas.edu/maps/egypt.html Egypt Maps] – Perry-Castañeda Library Map Collection, University of Texas at Austin ;Trgovina * [http://wits.worldbank.org/CountryProfile/Country/EGY/Year/2012/Summary World Bank Summary Trade Statistics Egypt] ;Drugo * ''[http://www.gutenberg.org/etext/17321 History of Egypt, Chaldea, Syria, Babylonia, and Assyria in the Light of Recent Discovery]'' by Leonard William King, at Project Gutenberg. * [http://www.ibtada.com/ibtada.php?cur_page=main&sub=submain&mainpage=ajaib_ghar&page=qadeem_mesar&pgno=1 Egyptian History (urdu)] * ''By Nile and Tigris'' - a narrative of journeys in Egypt and Mesopotamia on behalf of the British museum between 1886 and 1913, by Sir [[E. A. Wallis Budge]], 1920 ([http://fax.libs.uga.edu/DS49xB8x1920/ DjVu] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081121055457/http://fax.libs.uga.edu/DS49xB8x1920/1f |date=2008-11-21 }} and [http://fax.libs.uga.edu/DS49xB8x1920/1f/ layered PDF] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081121055457/http://fax.libs.uga.edu/DS49xB8x1920/1f/ |date=2008-11-21 }} formats) * [http://arthistory.about.com/od/from_exhibitions/ig/Napoleon-on-the-Nile/Joseph--1874.htm Napoleon on the Nile: Soldiers, Artists, and the Rediscovery of Egypt] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080602082144/http://arthistory.about.com/od/from_exhibitions/ig/Napoleon-on-the-Nile/Joseph--1874.htm |date=2008-06-02 }}. {{North_Africa}} {{Southwest_Asia}} {{Arabska_liga}} {{države AU}} [[Kategorija:Bližnjevzhodne države]] [[Kategorija:Frankofonske države]] [[Kategorija:Arabska liga]] [[Kategorija:Severnoafriške države]] [[Kategorija:Dvocelinske države]] [[Kategorija:Afriška unija]] [[Kategorija:Egipt|*]] {{normativna kontrola}} j3eibyshhw9tesdwkzp8xzanxioimor 0 8292 6774876 6501878 2026-11-04T19:03:02Z JoMK 240261 {{brez virov}} 6774876 wikitext text/x-wiki {{brez virov}} '''Armenska apostolska cerkev''' ali '''Armenska pravoslavna cerkev''' ({{jezik-hy|Հայ Առաքելական Եկեղեցի}}) je ena od prvotnih [[pravoslavje|vzhodnih pravoslavnih]] [[cerkev (organizacija)|cerkva]] in je ne smemo zamenjevati z [[Armenska katoliška cerkev|Armensko katoliško cerkvijo]]. Ime je dobila, ker naj bi po legendi prinesla [[krščanstvo]] v [[Armenija|Armenijo]] [[apostoli|apostola]] [[apostol Jernej|Jernej]] in [[apostol Tadej|Tadej]]. Nekateri jo imenujejo tudi '''Gregorijanska cerkev''' po [[Gregor I. Razsvetitelj|Gregorju Razsvetitelju]], ki je leta 301 takratnega armenskega [[kralj]]a [[Tiridat IV. Armenski|Tiridat IV.]] spreobrnil v [[krščanstvo]] in mu gre tako največ zaslug, da je krščanstvo postalo državna vera. [[Slika:Odzun-church-south.jpg|thumb|250px|[[Odzun]]ska [[bazilika]]; deli so iz 6.&nbsp;stoletja]] Od takrat še enotne krščanske cerkve se je ločila leta 506 po nesoglasjih na [[Halkedonski koncil|halkedonskem koncilu]] glede vprašanja [[monofizitizem|monofizitizma]]. Na kalhedonskem koncilu so obsodili monofizitizem in določili, da ima [[Jezus Kristus]] dvojno »naravo«, tako človeško kot božansko, Armenska apostolska cerkev (ki se tega koncila ni udeležila) pa je mnenja, da to vprašanje presega človeški razum. Nekaj nesoglasij glede tega sta šele 13. decembra 1996 zgladila [[papež]] [[Janez Pavel II.]] in [[katolikos]] [[Karekin I.]] Poglavar cerkve je ''katolikos'', čigar sedež je v mestu [[Ečmiadzin]] v armenski provinci [[Armavir]], približno 20&nbsp;km zahodno od armenskega glavnega mesta [[Erevan]]a. Liturgično ima več skupnega z [[Rimski obred|latinskim obredjem]] kot z drugimi [[pravoslavna cerkev|pravoslavnimi cerkvami]]. Tudi škofovska oblačila so skoraj enaka kot pri dostojanstvenikih [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliške cerkve]]. Na enem koncu cerkve je ''[[bema]]'' - nekoliko povišana ploščad z oltarjem. [[Ikonostas]] se ne uporablja, namesto tega se ''bema'' pri nekaterih delih obreda zagrne z zaveso (podobno je bilo v času razkola tudi na zahodu). Pravila oblačenja so manj stroga kot pri drugih pravoslavnih cerkvah; vsak vernik in obiskovalec, ki vstopi v cerkev, naj bi kupil in prižgal svečo; prekrižanje je pravoslavno (torej najprej na desni in potem na levi strani prsi); velja načelo, da se Bogu v cerkvi ne kaže hrbta (cerkev je torej treba zapustiti zadenjsko). V okolici cerkva je večkrat mogoče videti drevo ali grm, na katerem visijo številne krpe. Vsako obesi vernik, ki opravi zasebno molitev. Ob posebnih dogodkih, kot je ozdravitev po resni bolezni ipd., se včasih opravi tudi [[žrtvovanje]] živali, izključno samcev, največkrat [[oven|ovnov]]. Duhovnik po nedeljski maši najprej na temu namenjenem kamnu (''orhnakar'') zunaj cerkve [[blagoslov]]i žival in [[kuhinjska sol|sol]], nato pa v »hiši za žrtvovanje« (''mataghatun'') opravi žrtvovanje. Del mesa dobijo [[revščina|revni]], preostanek pa poje družina darovalca, vedno kuhano in nikoli pečeno. Armenski apostolski cerkvi pripada večina prebivalcev [[Armenija|Armenije]]. Poleg tega ima kongregacije po [[bližnji vzhod|bližnjevzhodnih]] državah; še posebej pomembna je v [[Iran]]u, kjer [[Armenci]] predstavljajo najštevilčnejšo krščansko manjšino. Številne kongregacije so tudi v [[Združene države Amerike|ZDA]] in [[zahodna Evropa|zahodnoevropskih]] državah z armensko diasporo. == Zunanje povezave == * [http://www.sain.org/Armenian.Church/Index.htm Nekaj informacij o armenski cerkvi] * [http://www.armenianchurch.org/ Armenska cerkev v ZDA] * [http://www.vatican.va/roman_curia/pontifical_councils/chrstuni/anc-orient-ch-docs/rc_pc_christuni_doc_19961213_jp-ii-karekin-i_en.html Deklaracija papeža in katolikosa] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Armenska apostolska cerkev| ]] [[Kategorija:Religija v Armeniji]] [[Kategorija:Pravoslavje]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 301]] 7cfshf2j90g3topj31wq5lbojmamczq 0 12550 6775054 6625882 2026-11-05T08:13:46Z PflTevz 209963 /* Delo */ 6775054 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Umetnik | bgcolour = rgb(150,180,180) | name = Božidar Jakac | image = <!--WD--> | imagesize = | caption = | birthname = | birthdate = <!--WD--> | location = <!--WD--> | deathdate = <!--WD--> | deathplace = <!--WD--> | nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenska]] | spouse = | field = Slikarstvo </br> Grafika | training = | movement = [[Novomeška pomlad]] | famous works = | patrons = | influenced by = | influenced = | awards = [[Prešernova nagrada]] (1947) </br> Župančičeva nagrada (1965) }} '''Božidar Jakac''', [[Slovenci|slovenski]] [[slikar]], [[risar]] in [[grafik]], * [[16. julij]] [[1899]], [[Novo mesto]], † [[20. november]] [[1989]], [[Ljubljana]]. == Življenjepis == V matični knjigi je vpisan kot '''Teodor Jakac.''' Rodil se je očetu Antonu (po rodu iz [[Slovenska Istra|Istre]]) in materi Jožici (rojena Colarič). Po [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] je Jakac študiral v [[Praga|Pragi]]. Postal je eden izmed nosilcev ''[[novomeška pomlad|novomeške pomladi]]'', naprednega književno-likovnega gibanja. Delal je kot [[ilustrator]] in [[profesor]] risanja, kasneje pa je postal samostojni umetnik. Veliko je potoval. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je v partizanih deloval kot kulturnik in dogodke ohranil v številnih risbah in kasnejših grafikah. Kot odposlanec se je jeseni 1943 udeležil [[Zbor odposlancev slovenskega naroda v Kočevju|Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju]] in [[AVNOJ]]-a v Jajcu. Na ljubljanski akademiji upodabljajočih umetnosti (AUU) je kot njen (so)ustanovitelj in redni profesor med letoma 1945 in 1961 poučeval [[grafika|grafiko]]. Bil je prvi, vsega skupaj pa kar trikrat rektor akademije. [[Slika:Božidar Jakac portraits Peter II of Yugoslavia in 1934 at Bled.jpg|thumb|right|250px|Jakac leta 1934 na [[Bled]]u portretira [[Peter II. Karađorđević|Petra II. Karađorđevića]]]] Uvrščamo ga tudi med pionirje slovenskega [[film]]a, saj je v črnobeli tehniki posnel več dokumentarnih vedut Novega mesta in postal s tem prvi slovenski mojster kamere. Bil je tudi pobudnik [[Mednarodni grafični bienale|Mednarodnega grafičnega bienala]] v Ljubljani. Jakca v njegovi zgodnji dobi uvrščamo med slovenske [[ekspresionizem|ekspresioniste]]. Pozneje se je njegov mladostni zagon umiril v mojstrskem liričnem realizmu. Zapustil je ogromen opus. Leta 1947 je za svoje delo prejel [[Prešernova nagrada|Prešernovo nagrado]], 1949 pa so ga sprejeli v [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|Slovensko akademijo znanosti in umetnosti]]. == Delo == Jakčevi prvi koraki v umetnosti so bili literarne in glasbene narave, saj še ni bil prepričan, katero umetniško vejo raje izbere. Ko pa je odkril likovno umetnost, se je z njo za vselej zasvojil. V najstniških letih je ustvarjal [[Akvarel|akvarele]] prizorov iz narave in novomeške pokrajine, ki jih odlikujejo reducirani [[Realizem (umetnost)|realizem]], impresionizem razpoloženja in raziskovanje svetlobnih učinkov, pa tudi odkritje in uveljavitev lastne pastelne tehnike. Po odhodu v Prago je hitro napredoval v svojem umetniškem razvoju in v svoja dela vključil številne elemente [[Kubizem|kubizma]], [[Ekspresionizem|ekspresionizma]] in [[Abstraktna umetnost|abstraktne umetnosti]]. Čeprav je rad upodabljal pokrajino Češke, je imel raje poetično pokrajino svoje domače [[Dolenjska|Dolenjske]], polno odtenkov in zastrtega vzdušja. Na potovanjih v tujino v tridesetih letih prejšnjega stoletja je Jakac fotografiral in slikal, kar je videl, kar je njegovim delom dalo pomembno dokumentarno vrednost. Njegova umetnost se je počasi preoblikovala v lirični realizem. Po vojni je Jakac nadaljeval s [[Krajinsko slikarstvo|slikanjem pokrajin]] dinamične Dolenjske. Nekatera Jakčeva najboljša dela ([[Kraški teran|Teranova]] trta, Zadnje zvezde) izvirajo iz njegovega poznega obdobja, ko je ustvarjal simbolično nabite barvne [[Lesorez|lesoreze]]. Jakac je bil v bistvu črno-beli umetnik. Njegova najljubša slikarska tehnika je bila kredna pastelka, ki ga je privlačila zaradi svoje mehkobe in možnosti hitrega slikanja med številnimi potovanji. Jakac je bil odličen portretist, ki je upodobil številne ugledne Slovence in [[Jugoslovani|Jugoslovane]], prijatelje in zelo pogosto tudi sebe. Leta 1940 je naslikal portret slovenskega pesnika [[France Prešeren|Franceta Prešerna]], ki je postal ena od emblematičnih upodobitev nacionalnega pesnika. Med letoma 1949 in 1974 so bili njegovi portreti in druge risbe uporabljeni v seriji jugoslovanskih [[Poštna znamka|poštnih znamk]]. Jakac je bil tudi eden od pionirjev slovenske kinematografije. Posnel je več črno-belih dokumentarnih vedut [[Novo mesto|Novega Mesta]], s katerimi je postal prvi slovenski mojster kamere. Danes so številna Jakčeva dela stalno razstavljena v Galeriji Božidarja Jakca v [[Kostanjevica na Krki|Kostanjevici na Krki]] in v Jakčevi hiši v Novem mestu. Njegove filme hrani [[Arhiv Republike Slovenije]]. == Zapuščina == Njegovo ime nosijo mnoge ustanove: * [[Osnovna šola]] Božidarja Jakca, Ljubljana * [[Galerija Božidar Jakac]] v [[Kostanjevica na Krki|Kostanjevici na Krki]] * [[Galerija Jakčev dom]] v Novem mestu * [[Galerija Božidar Jakac|Galerija Božidar Jakac]] v Padni * [[Kulturni dom Božidar Jakac|Kulturni dom Božidar Jakac]] v Padni == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * [http://www.novomesto.si/si/nm/znani/jakac/ Božidar Jakac] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20041017023433/http://www.novomesto.si/si/nm/znani/jakac/ |date=2004-10-17 }} * [http://www.gremoven.com/index.php?option=com_content&task=view&id=84&Itemid=13 gremoVEN.com - Galerija Božidar Jakac] * [http://www.rtvslo.si/odprtikop/pogled-na/bozidar-jakac-koncert/ Dokumentarec RTV Slovenija - Pogled na... Božidar Jakac: Koncert] {{-}} {{PrejemnikiPresernoveNagrade}} {{ZupanciceviNagrajenci}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Jakac, Božidar}} [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Slovenski partizani]] [[Kategorija:Župančičevi nagrajenci]] [[Kategorija:Slovenski grafiki]] [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Redni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Člani Agitacijsko-propagandnega odseka Izvršnega odbora Osvobodilne fronte slovenskega naroda]] [[Kategorija:Udeleženci Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju]] [[Kategorija:Novomeščani]] [[Kategorija:Trdinovi nagrajenci]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali ulico]] 8w0rbp6zuh3rnfqu27ee0r1t8n3hl1k 0 14015 6775149 6745672 2026-11-05T11:11:33Z ~2026-59086-42 268463 6775149 wikitext text/x-wiki {{Infobox official post | image = Janez Janša official portrait 2026 (cropped 2).jpg | flag = Flag of the Prime Minister of Slovenia.svg | flagsize = 100px | flagalt = | flagborder = yes | flagcaption = Pomorska zastava predsednika vlade Republike Slovenije | post = Predsednik vlade | body = Republike Slovenije | image name = | image name1 = Flag of Slovenia.svg | image_size1 = 70px | incumbent = [[Janez Janša]] | acting = | incumbentsince = 4. junij 2026 | department = [[Vlada Republike Slovenije]]<br />Urad predsednika vlade | style = [[Predsednik vlade|Gospod predsednik vlade]] {{small|(formalno)}}<br>Predsednik vlade<br>[[Gospod predsednik (naziv)|Gospod predsednik]] {{small|(neformalno)}}<br>[[Njegova ekscelenca]] {{small|(diplomatsko)}} | type = [[Vodja vlade]] | status = | abbreviation = | member_of = [[Vlada Republike Slovenije]]<br />[[Evropski svet]] (EU)<br />[[Vrh držav evrskega območja]] (EU)<br />[[Svet za nacionalno varnost (Slovenija)|Svet za nacionalno varnost]]<br>[[NATO]] | reports_to = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] | residence = ''brez'' | seat = {{ublist|Gregorčičeva 25|1000 Ljubljana|[[Predsedniška palača, Ljubljana|Predsedniška palača]]}} | nominator = [[Predsednik Slovenije|Predsednik]] | appointer = Državni zbor | appointer_qualified = | termlength = 4 leta | termlength_qualified = | constituting_instrument = [[Constitution of Slovenia]] | precursor = | inaugural = [[Lojze Peterle]] | formation = {{nowrap|{{start date and age|df=y|1990|5|16}} (''de facto'')<br>{{start date and age|df=y|1991|12|23}} (''de jure'')}} | first = [[Lojze Peterle]] | last = | abolished = | superseded_by = | succession = | unofficial_names = | deputy = | website = [http://www.vlada.si/predsednik_vlade/ www.vlada.si/predsednik_vlade] | salary = {{currency|76586|EUR}} letno<ref name="igcompaycheck">{{navedi splet|url=https://www.ig.com/uk/forex/research/pay-check|title=IG.com Pay Check|publisher=IG|accessdate=2024-06-01|archive-date=2018-04-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20180425045807/https://www.ig.com/uk/forex/research/pay-check|url-status=dead}}</ref> }} {{politika Slovenije}} '''Predsednik Vlade Republike Slovenije''' je [[politika|politični]] vodja [[Vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]], ki ga predlaga [[predsednik Republike Slovenije]] (na podlagi rezultatov [[državnozborske volitve v Sloveniji|državnozborskih volitev]]) in ga potrdi [[Državni zbor Republike Slovenije]] ter je po ''Zakonu o Vladi RS'' vodja Vlade Republike Slovenije.<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=19934&stevilka=124 Uradni-list.si - ''Zakon o Vladi Republike Slovenije'']</ref> Predsednik vlade ima na voljo tudi [[Kabinet predsednika Vlade Republike Slovenije]]. Predsednik vlade je tudi predsednik [[Svet za nacionalno varnost|Sveta za nacionalno varnost]]. Trenutni predsednik slovenske vlade je [[Janez Janša]], ki je mandat pričel 4. junija 2026. == Zgodovina == V [[Zgodovina Slovenije|zgodovini Republike Slovenije]] je do sedaj delovalo štirinajst vlad, pri čemer je mesto predsednika vlade zasedalo le devet oseb. [[Janez Drnovšek]] in [[Janez Janša]] sta doslej edina, ki sta mandat opravljala več kot enkrat. Tako Drnovšek kot Janša sta vodila štiri mandate: Drnovšek je vodil 2., 3., 4. in 6. vlado, Janša pa 8., 10., 14. in 16. vlado. [[Alenka Bratušek]], predsednica 11. slovenske vlade, je prva in doslej edina [[ženska]] v zgodovini Republike Slovenije, ki je zasedala ta položaj. V zgodovini Republike Slovenije je bila vladi dvakrat izglasovana konstruktivna [[nezaupnica]]. Prvič se je to zgodilo leta 1992, ko je padla prva slovenska vlada pod vodstvom Lojzeta Peterleta, drugič pa v času [[10. vlada Republike Slovenije|10. slovenske vlade]] pod vodstvom Janeza Janše, in sicer po tem, ko so ga k odstopu, zaradi suma korupcije s strani [[Komisija za preprečevanje korupcije|Komisije za preprečevanje korupcije]], pozvale tudi nekatere ostale koalicijske stranke. == Zakonodaja == O predsedniku vlade govorijo členi 110 do vključno 119 [[Ustava Republike Slovenije|Ustave Republike Slovenije]]. Predsednik vlade predlaga imenovanje in razreševanje ministrov [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnega zbora Republike Slovenije]] (112. člen) in skrbi za enotnost politične in upravne usmeritve vlade ter usklajuje delo ministrov (114. člen).<ref>[http://www.dz-rs.si/?id=150&docid=28&showdoc=1 DZ-RS.si - ''Ustava Republike Slovenije'']{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Na podlagi ''[[Zakon o Vladi Republike Slovenije|Zakonu o Vladi RS]]'' predsednik vlade lahko imenuje [[podpredsednik Vlade Republike Slovenije|podpredsednika vlade]], ''predstavlja vlado ter sklicuje in vodi njene seje'', usmerja delovanje posameznih ministrov, V skladu z ''Uredbo o varovanju določenih oseb, objektov in okolišev objektov, v katerih so sedeži državnih organov''<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2000103&stevilka=4339 Uradni-list.si - ''Uredba o varovanju določenih oseb, objektov in okolišev objektov, v katerih so sedeži državnih organov'']</ref> je predsednik vlade oseba, ki ima nenehno policijsko varovanje<ref>{{Navedi splet |url=http://www.policija.si/index.php/delovna-podroja/varovanje-oseb-in-objektov |title=Policija.si - Varovanje oseb in objektov |accessdate=2011-08-20 |archive-date=2011-08-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110831032444/http://www.policija.si/index.php/delovna-podroja/varovanje-oseb-in-objektov |url-status=dead }}</ref>, medtem ko je v skladu s ''[[Pravila službe v Slovenski vojski|Pravili službe v Slovenski vojski]]'' upravičen do [[vojaški pogreb|pogreba z vojaškimi častmi]].<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200984&stevilka=3757 Uradni-list.st - ''Pravila službe v Slovenski vojski'']</ref> {{clear}} == Seznam predsednikov vlad Slovenije == ===Predhodni uradi (pred neodvisnostjo) === {| class="wikitable tpl-blanktable" style="text-align:center; font-size:95%; line-height:20px" |+ class="nowrap" | [[Dravska banovina|Banovina]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]] (1918–1941) |- ! colspan="3" rowspan="2" | Ime<br />{{small|(rojstvo–smrt)}} ! colspan="2" | Mandat ! rowspan="2" | Politična stranka ! colspan="2" rowspan="2" width="10%" |[[Kralj Jugoslavije]] <br />{{small|(vladanje)}} |- ! Začetek mandata ! Konec mandata |- ! colspan="7"| Predsednik Slovencev (1918–1919) |- | style="background-color:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}" | | [[File:Josip pogacnik.jpg|80px]] | '''[[Josip Pogačnik]]'''<br />{{small|(1866–1932)}} | 31. oktober 1918 | 20. januar 1919 | [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenska ljudska stranka]]<br /> | rowspan="1" |[[Peter I. Karađorđević|Peter I.]] [[File:Peter I Karadjordjevic of Serbia.jpg|60px|center]] {{nowrap|{{small|(1918–1921)}}}} |- ! colspan="7"| Ban Dravske banovine (1929–1941) |- ! style="background-color:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}"| | [[File:Dušan Sernec 1929.jpg|80px]] | '''[[Dušan Sernec]]'''<br />{{small|(1882–1952)}} | 9. oktober 1929 | 4. december 1930 | [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenska ljudska stranka]] | rowspan="2" |{{nowrap|[[Aleksander I. Karadžordžević|Aleksander I.]]}} [[File:Alexander I of Yugoslavia Photograph from Postcard.jpg|60px|center]] {{small|(1921–1934)}} |- ! style="background-color:{{party color|Jugoslovanska nacionalna stranka}}"| | [[File:Drago Marušič 1930s.jpg|80px]] | '''[[Drago Marušič]]'''<br />{{small|(1884–1964)}} | 4. december 1930 | 8. februar 1935 | [[Jugoslovanska nacionalna stranka]] |- ! style="background-color: {{party color|Demokratska stranka (Jugoslavija)}}"| | [[File:Dinko Puc 1930s.jpg|80px]] | '''[[Dinko Puc]]'''<br />{{small|(1879–1945)}} | 8. februar 1935 | 10. september 1935 | [[Demokratska stranka (Jugoslavija)|Jugoslovanska demokratska stranka]] | rowspan="2" |[[Peter II. Karađorđević|Peter II.]] [[File:Petar II Karađorđević.jpg|60px|center]] {{nowrap|{{small|(1934–1941)}}}} |- ! style="background-color:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}"| | [[File:Marko Natlačen.jpg|80px]] | '''[[Marko Natlačen]]'''<br />{{small|(1886–1942)}} | 10. september 1935 | 16. april 1941 | [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenska ljudska stranka]] |} {| class="wikitable tpl-blanktable" style="text-align:center; font-size:95%; line-height:20px" |+ class="nowrap" | [[Socialistična republika Slovenija|Socialistična republika]] v [[SFR Jugoslavija|SFR Jugoslaviji]] (1945–1990) |- ! ! Portret ! width=180|Ime<br />{{small|(rojstvo–smrt)}} ! colspan=2|Mandat ! Politična stranka |- ! colspan="6" | Predsednik vlade {{small|(1945–1953)}} |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Boris Kidrič (1).jpg|80px]] || '''[[Boris Kidrič]]'''<br />{{small|(1912–1953)}} || 5. maj 1945 || junij 1946 || [[Komunistična partija Slovenije]] |- ! rowspan=3 style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Miha Marinko (2).jpg|80px]] || '''[[Miha Marinko]]'''<br />{{small|(1900–1983)}} || junij 1946 || 1953 || [[Komunistična partija Slovenije]]<br />{{small|preimenovana leta 1952 v}}<br />[[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! colspan="5" | Predsednik Izvršnega sveta {{small|(1953–1991)}} |- | [[File:Miha Marinko (2).jpg|80px]] || '''[[Miha Marinko]]'''<br />{{small|(1900–1983)}} || 1953 || 15. december 1953 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Boris Kraigher 1958 (2).jpg|80px]] || '''[[Boris Kraigher]]'''<br />{{small|(1914–1967)}} || 15. december 1953 || 25. junij 1962 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Viktor Avbelj 1961.jpg|80px]] || '''[[Viktor Avbelj]]'''<br />{{small|(1914–1993)}} || 25. junij 1962 || 29. april 1965 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Janko Smole 1965 Crop.jpg|80px]] || '''[[Janko Smole]]'''<br />{{small|(1921–2010)}} || 29. april 1965 || 1967 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Stane Kavčič (1).jpg|80px]] || '''[[Stane Kavčič]]'''<br />{{small|(1919–1987)}} || 1967 || 8. november 1972 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Andrej Marinc (1).jpg|80px]] || '''[[Andrej Marinc]]'''<br />{{small|(1930–2025)}}|| 27. november 1972 || 9. maj 1978 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Anton Vratuša.jpg|80px]] || '''[[Anton Vratuša]]'''<br />{{small|(1915–2017)}} || 9. maj 1978 || 16. julij 1980 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Janez Zemljarič (1).jpg|80px]] || '''[[Janez Zemljarič]]'''<br />{{small|(1928–2022)}} || 16. julij 1980 || 23. maj 1984 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | rowspan=2| [[File:Unknown-person.gif|80px]] || rowspan=2| '''[[Dušan Šinigoj]]'''<br />{{small|(1933–2024)}} || rowspan=2| 23. maj 1984 || rowspan=2| 16. maj 1990 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:#f08080; color:white;"| | [[Socialni demokrati (Slovenija)|Stranka demokratične prenove]] |- |} === Predsedniki vlade Republike Slovenije === {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center" ! colspan="12" |[[Socialna demokracija|Socialno-demokratske stranke]] {{small|(1); {{legend2|{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}|[[Socialni demokrati (Slovenija)|ZLSD / SD]]|border=1px solid #AAAAAA}}}}{{nb5}}[[Socialni liberalizem|Socialno-liberalne stranke]] {{small|(6); {{legend2|{{party color|Liberalna demokracija Slovenije}}|[[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]|border=1px solid #AAAAAA}} {{legend2|{{party color|Pozitivna Slovenija}}|[[Pozitivna Slovenija|PS]]|border=1px solid #AAAAAA}} {{legend2|{{party color|Zavezništvo Alenke Bratušek}}|[[Zavezništvo socialno-liberalnih demokratov|ZaAB]]|border=1px solid #AAAAAA}} {{legend2|{{party color|Stranka Mira Cerarja}}|[[Stranka modernega centra|SMC]]|border=1px solid #AAAAAA}} {{legend2|#1980C7|[[Lista Marjana Šarca|LMŠ]]|border=1px solid #AAAAAA}}}} {{legend2|{{party color|Gibanje Svoboda}}|[[Gibanje Svoboda|GS]]|border=1px solid #AAAAAA}}<br />[[Krščanska demokracija|Krščansko-demokratske stranke]] {{small|(2); {{legend2|#568203|[[Slovenski krščanski demokrati|SKD]]|border=1px solid #AAAAAA}} {{legend2|lightgreen|[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]|border=1px solid #AAAAAA}} {{legend2|{{party color|Nova Slovenija}}|[[Nova Slovenija|NSi]]|border=1px solid #AAAAAA}}}}{{nb5}}[[Nacionalni konservatizem|Nacionalne konservativne stranke]] {{small|(1); {{legend2|{{party color|Slovenska demokratska stranka}}|[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]|border=1px solid #AAAAAA}}}} |- ! rowspan="2" width="1%" | ! rowspan="2" width="10%" | Portret ! rowspan="2" width="15%" | Ime<br />{{small|(rojstvo–smrt)}} ! colspan="3" width="25%" | Mandat ! rowspan="2" width="10%" | Politična stranka ! rowspan="2" width="5%" | Vlada ! rowspan="2" width="10%" |Koalicija ! rowspan="2" width="5%" | [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] ! rowspan="2" width="10%" |[[Predsednik Slovenije|Predsednik]]<br/>{{small|(mandat)}} |- ! Prevzem funkcije ! Konec funkcije ! Dni |- ! style="background:#568203; color:black;" | | [[File:Lojze Peterle (2002-04-25) (cropped).jpg|80px]] | '''[[Lojze Peterle]]'''<br />{{small|(roj. 1948)}} | 16. maj 1990 | 14. maj 1992 | {{age in days|1990|5|16|1992|5|14}} | [[Slovenski krščanski demokrati|SKD]]<br /> | [[1. vlada Republike Slovenije|1.]] | [[Slovenski krščanski demokrati|SKD]]–[[Slovenska demokratska stranka|SDZS]]–[[Slovenska demokratična zveza|SDZ]]–[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]–[[Zeleni Slovenije|ZS]] | [[Volitve v Skupščino Socialistične republike Slovenije (1990)|C {{small|(1990)}}]] | rowspan=7| '''[[Milan Kučan|M. Kučan]]''' [[File:Osrednja državna počastitev dneva državnosti (52169462737) (cropped) 1.jpg|60px|center]] {{nowrap|{{small|(1990–2002)}}}} |- ! rowspan=3 style="background-color: {{party color|Liberalna demokracija Slovenije}}" | | rowspan=3| [[File:Janez Drnovšek (cropped).jpg|80px]] | rowspan=3| '''[[Janez Drnovšek]]'''<br />{{small|(1950–2008)}} | 14. maj 1992 | 25. januar 1993 | rowspan=3| {{age in days|1992|5|14|2000|6|7}} | rowspan=3| [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]] | [[2. vlada Republike Slovenije|2.]] | [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]–[[Demokratska stranka Slovenije|DS]]–[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]–[[Socialistična stranka Slovenije|SSS]]–[[Zeleni Slovenije|ZS]]–[[Socialni demokrati (Slovenija)|ZLSD]] | rowspan=2 |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 1992|1. {{small|(1992)}}]] |- | 25. januar 1993 | 27. februar 1997 | [[3. vlada Republike Slovenije|3.]] | [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]–[[Slovenski krščanski demokrati|SKD]]–[[Slovenska demokratska stranka|SDS]] {{small|(1993–1994)}}–{{nowrap|[[Socialni demokrati (Slovenija)|ZLSD]] {{small|(1993–1996)}}}} |- | 27. februar 1997 | 7. junij 2000 | [[4. vlada Republike Slovenije|4.]] | [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]–[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] | rowspan=3 |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 1996|2. {{small|(1996)}}]] |- ! style="background:lightgreen; color:black;" | | rowspan=2| [[File:Andrej Bajuk.jpg|80px]] | rowspan=2| '''[[Andrej Bajuk]]'''<br />{{small|(1943–2011)}} | 7. junij 2000 | 4. avgust 2000 | rowspan=2| {{age in days|2000|6|7|2000|11|30}} | [[SLS+SKD Slovenska ljudska stranka|SLS+SKD]] | rowspan=2| [[5. vlada Republike Slovenije|5.]] | rowspan=2| {{nowrap|[[SLS+SKD Slovenska ljudska stranka|SLS+SKD]]–[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]}} |- ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; color:white" | | 4. avgust 2000 | 30. november 2000 | [[Nova Slovenija|NSi]] |- ! style="background:{{party color|Liberalna demokracija Slovenije}}; color:black;" | | [[File:Janez Drnovšek (2002-06-24) (cropped).jpg|80px]] | '''[[Janez Drnovšek]]'''<br />{{small|(1950–2008)}} | 30. november 2000 | 19. december 2002 | {{age in days|2000|11|30|2002|12|19}} | [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]] | [[6. vlada Republike Slovenije|6.]] | [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]–[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]]–[[Socialni demokrati (Slovenija)|ZLSD]] | rowspan=2 | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2000|3. {{small|(2000)}}]] |- ! style="background:{{party color|Liberalna demokracija Slovenije}}; color:black;" | | [[File:Anton Rop.jpg|80px]] | '''[[Anton Rop]]'''<br />{{small|(roj. 1960)}} | 19. december 2002 | 3. december 2004 | {{age in days|2002|12|19|2004|12|3}} | [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]] | [[7. vlada Republike Slovenije|7.]] | [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]–[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]]–[[Socialni demokrati (Slovenija)|ZLSD]] | rowspan=2| {{nowrap|'''[[Janez Drnovšek|J. Drnovšek]]'''}} [[File:Janez Drnovsek.jpg|60px|center]] {{small|(2002–2007)}} |- ! style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}; color:black;" | | [[File:Janez Janša (cropped).jpg|80px]] | '''[[Janez Janša]]'''<br />{{small|(roj. 1958)}} | 3. december 2004 | 21. november 2008 | {{age in days|2004|12|3|2008|11|21}} | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] | [[8. vlada Republike Slovenije|8.]] | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]–[[Nova Slovenija|NSi]]–[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2004|4. {{small|(2004)}}]] |- ! style="background-color:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; color:black;" | | [[File:Borut Pahor 2010.jpg|80px]] | '''[[Borut Pahor]]'''<br />{{small|(roj. 1963)}} | 21. november 2008 | 10. februar 2012 | {{age in days|2008|11|21|2012|2|10}} | [[Socialni demokrati (Slovenija)|SD]] | [[9. vlada Republike Slovenije|9.]] | [[Socialni demokrati (Slovenija)|SD]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] {{small|(2008–2011)}}–[[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]–[[ZARES - socialno liberalni|Zares]] {{small|(2008–2011)}} | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2008|5. {{small|(2008)}}]] | rowspan=2| '''[[Danilo Türk|D. Türk]]''' [[File:Danilo Türk - World Economic Forum on Europe 2011 (cropped).jpg|60px|center]] {{small|(2007–2012)}} |- ! style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}; color:black;" | | [[File:EPP Summit March 2012 (13) (cropped).jpg|80px]] | '''[[Janez Janša]]'''<br />{{small|(roj. 1958)}} | 10. februar 2012 | 20. marec 2013 | {{age in days|2012|2|10|2013|3|20}} | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] | [[10. vlada Republike Slovenije|10.]] | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]–[[Nova Slovenija|NSi]]–{{nowrap|[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]]–[[Državljanska lista Gregorja Viranta|DL]]}} | rowspan=3 |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2011|6. {{small|(2011)}}]] |- ! style="background:{{party color|Pozitivna Slovenija}}; color:black;" | | rowspan=2| [[File:Srečanje z županjami in župani na Brdu - 5. 6. 2023 - Alenka Bratušek.jpg|80px]] | rowspan=2| {{nowrap|'''[[Alenka Bratušek]]'''}}<br />{{small|(roj. 1970)}} | rowspan=2| 20. marec 2013 | rowspan=2| 18. september 2014 | rowspan=2| {{age in days|2013|3|20|2014|9|18}} | [[Pozitivna Slovenija|PS]] | rowspan=2| [[11. vlada Republike Slovenije|11.]] | rowspan=2| [[Pozitivna Slovenija|PS]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]]–[[Državljanska lista Gregorja Viranta|DL]]–[[Socialni demokrati (Slovenija)|SD]]–[[Zavezništvo Alenke Bratušek|ZaAB]] | rowspan=6| '''[[Borut Pahor|B. Pahor]]''' [[File:Novinarska konferenca predsednika republike Boruta Pahorja.jpg|60px|center]] {{small|(2012–2022)}} |- ! style="background:{{party color|Zavezništvo Alenke Bratušek}}; color:black" | | [[Zavezništvo socialno-liberalnih demokratov|ZaAB]] |- ! style="background-color:{{party color|Stranka Mira Cerarja}}; color:white;" | | [[File:Miro Cerar 2018.jpg|80px]] | '''[[Miro Cerar]]'''<br />{{small|(roj. 1963)}} | 18. september 2014 | 13. september 2018 | {{age in days|2014|9|18|2018|9|13}} | [[Stranka modernega centra|SMC]] | [[12. vlada Republike Slovenije|12.]] | [[Stranka modernega centra|SMC]]–[[Socialni demokrati (Slovenija)|SD]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|7. {{small|(2014)}}]] |- ! style="background:#1980C7" | | [[File:Marjan Šarec-za splet (cropped).jpg|80px]] | '''[[Marjan Šarec]]'''<br />{{nowrap|{{small|(roj. 1977)}}}} | 13. september 2018 | 13. marec 2020 | {{age in days|2018|9|13|2020|3|13}} | [[Lista Marjana Šarca|LMŠ]] | [[13. vlada Republike Slovenije|13.]] | [[Lista Marjana Šarca|LMŠ]]–[[Socialni demokrati (Slovenija)|SD]]–[[Stranka modernega centra|SMC]]–[[Stranka Alenke Bratušek|SAB]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]], {{small|s podporo [[Levica (Slovenija)|Levice]]}} | rowspan=2 |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|8. {{small|(2018)}}]] |- ! style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}; color:black;" | | [[File:Izredno zasedanje Evropskega sveta 09 (cropped).jpg|80px]] | '''[[Janez Janša]]'''<br />{{small|(roj. 1958)}} | 13. marec 2020 | 1. junij 2022 | {{age in days|2020|3|13|2022|6|1}} | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] | [[14. vlada Republike Slovenije|14.]] | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]–[[Stranka modernega centra|SMC]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] {{small|(2020–2021)}}–[[Nova Slovenija|NSi]], {{small|s podporo [[Slovenska nacionalna stranka|SNS]]}} |- ! rowspan=2 style="background-color: {{party color|Gibanje Svoboda}}; color:white;" | | rowspan=2| [[File:Novinarska konferenca ob 1. obletnici vlade - Robert Golob (cropped).jpg|80px]] | rowspan=2| '''[[Robert Golob]]'''<br />{{small|(roj. 1967)}} | rowspan=2| 1. junij 2022 | rowspan=2| 4. junij 2026 | rowspan=2| {{age in days|2022|6|1|2026|6|4}} | rowspan=2| [[Gibanje Svoboda|GS]] | rowspan=2| [[15. vlada Republike Slovenije|15.]] | rowspan=2| [[Gibanje Svoboda|GS]] {{small|([[Lista Marjana Šarca|LMŠ]]–[[Stranka Alenke Bratušek|SAB]], 2022)}}–[[Socialni demokrati (Slovenija)|SD]]–[[Levica (Slovenija)|Levica]] | rowspan=2 |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|9. {{small|(2022)}}]] |- | rowspan=2 | '''{{nowrap|[[Nataša Pirc Musar|N. Pirc Musar]]}}''' [[File:Nataša Pirc Musar (2023-05-19).jpg|60px|center]] {{small|(2022–)}} |- ! style="background-color: {{party color|Slovenska demokratska stranka}}; color:white;" | | [[Slika:Janez Janša official portrait 2026 (cropped 3).jpg|80px]] | '''[[Janez Janša]]'''<br />{{small|(roj. 1958)}} | 4. junij 2026 | trenutni | {{age in days|2026|6|4}} | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] | [[16. vlada Republike Slovenije|16.]] | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]–[[Nova Slovenija|NSi]]–[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]–[[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]]–[[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]] | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|10. {{small|(2026)}}]] |} ===Časovnica=== {{#tag:timeline| ImageSize = width:1500 height:auto barincrement:18 PlotArea = top:10 bottom:50 right:130 left:20 AlignBars = late Define $today = {{#time:d/m/Y}} DateFormat=dd/mm/yyyy Period = from:01/01/1945 till:$today TimeAxis = orientation:horizontal ScaleMajor = unit:year increment:2 start:1945 ScaleMinor = unit:year increment:1 start:1945 Legend = columns:1 left:150 top:24 columnwidth:90 TextData = pos:(20,27) textcolor:black fontsize:M text:"Politična stranka:" Colors = id:communist value:rgb(0.866,0,0) legend:KPS/ZKS id:demos value:rgb(0.337,0.509,0.011) legend:Demos id:lds value:rgb(0,0.733,0.941) legend:LDS id:sls value:rgb(0,0.6,0.2) legend:SLS id:nsi value:black legend:NSi id:sds value:yellow legend:SDS id:sd value:red legend:SD id:ps value:rgb(0.576,0.772,0.447) legend:PS id:smc value:rgb(0,0,0.6) legend:SMC id:lmš value:rgb(0, 0.353, 0.671) legend:LMŠ id:gs value:rgb(0, 0.36, 0.64) legend:GS BarData = bar:Kidrič bar:Marinko bar:Kraigher bar:Avbelj bar:Smole bar:Kavčič bar:Marinc bar:Vratuša bar:Zemljarič bar:Šinigoj bar:Peterle bar:Drnovšek bar:Bajuk bar:Rop bar:Janša bar:Pahor bar:Bratušek bar:Cerar bar:Šarec bar:Janša bar:Golob PlotData= width:5 align:left fontsize:S shift:(5,-4) anchor:till bar:Kidrič from: 01/05/1945 till: 01/06/1946 color:communist text:"[[Boris Kidrič]]" bar:Marinko from: 01/06/1946 till: 15/12/1953 color:communist text:"[[Miha Marinko]]" bar:Kraigher from: 15/12/1953 till: 25/06/1962 color:communist text:"[[Boris Kraigher]]" bar:Avbelj from: 25/06/1962 till: 01/01/1965 color:communist text:"[[Viktor Avbelj]]" bar:Smole from: 01/01/1965 till: 01/01/1967 color:communist text:"[[Janko Smole]]" bar:Kavčič from: 01/01/1967 till: 01/11/1972 color:communist text:"[[Stane Kavčič]]" bar:Marinc from: 01/11/1972 till: 01/04/1978 color:communist text:"[[Andrej Marinc]]" bar:Vratuša from: 01/04/1978 till: 01/07/1980 color:communist text:"[[Anton Vratuša]]" bar:Zemljarič from: 01/07/1980 till: 23/05/1984 color:communist text:"[[Janez Zemljarič]]" bar:Šinigoj from: 23/05/1984 till: 16/05/1990 color:communist text:"[[Dušan Šinigoj]]" bar:Peterle from: 16/05/1990 till: 14/05/1992 color:demos text:"[[Lojze Peterle]]" bar:Drnovšek from: 14/05/1992 till: 07/07/2000 color:lds from: 30/11/2000 till: 19/12/2002 color:lds text:"[[Janez Drnovšek]]" bar:Bajuk from: 07/07/2000 till: 04/08/2000 color:sls from: 04/08/2000 till: 30/11/2000 color:nsi text:"[[Andrej Bajuk]]" bar:Rop from: 19/12/2002 till: 03/12/2004 color:lds text:"[[Anton Rop]]" bar:Janša from: 03/12/2004 till: 21/11/2008 color:sds from: 10/02/2012 till: 20/03/2013 color:sds text:"[[Janez Janša]]" bar:Pahor from: 21/11/2008 till: 10/02/2012 color:sd text:"[[Borut Pahor]]" bar:Bratušek from: 20/03/2013 till: 18/09/2014 color:ps text:"[[Alenka Bratušek]]" bar:Cerar from: 18/09/2014 till: 13/09/2018 color:smc text:"[[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]]" bar:Šarec from: 13/09/2018 till: 13/03/2020 color:lmš text:"[[Marjan Šarec]]" bar:Janša from: 13/03/2020 till: 31/05/2022 color:sds text:"[[Janez Janša]]" bar:Golob from: 01/06/2022 till:04/06/2026 color:gs text:"[[Robert Golob]]" bar:Janša from: 04/06/2026 till: end color:sds text:"[[Janez Janša]]" }}<br /> ==Glej tudi== * [[Podpredsednik vlade Republike Slovenije]] == Viri == {{sklici|2}} {{-}} {{VladaSLO}} {{Pred Vl RS}} {{Vodje držav in vlad Evrope}} {{Slovenija}} [[Kategorija:Predsedniki vlade Slovenije| ]] [[Kategorija:Politika Slovenije]] [[Kategorija:Vlada Republike Slovenije]] e7vc33y2s61jmqz7unmg89lqeeu01lg 6775150 6775149 2026-11-05T11:12:02Z ~2026-59086-42 268463 6775150 wikitext text/x-wiki {{Infobox official post | image = Janez Janša official portrait 2026 (cropped 2).jpg | flag = Flag of the Prime Minister of Slovenia.svg | flagsize = 100px | flagalt = | flagborder = yes | flagcaption = Pomorska zastava predsednika vlade Republike Slovenije | post = Predsednik vlade | body = Republike Slovenije | image name = | image name1 = Flag of Slovenia.svg | image_size1 = 70px | incumbent = [[Janez Janša]] | acting = | incumbentsince = 4. junij 2026 | department = [[Vlada Republike Slovenije]]<br />Urad predsednika vlade | style = [[Predsednik vlade|Gospod predsednik vlade]] {{small|(formalno)}}<br>Predsednik vlade<br>[[Gospod predsednik (naziv)|Gospod predsednik]] {{small|(neformalno)}}<br>[[Njegova ekscelenca]] {{small|(diplomatsko)}} | type = [[Vodja vlade]] | status = | abbreviation = | member_of = [[Vlada Republike Slovenije]]<br />[[Evropski svet]] (EU)<br />[[Vrh držav evrskega območja]] (EU)<br />[[Svet za nacionalno varnost (Slovenija)|Svet za nacionalno varnost]] | reports_to = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] | residence = ''brez'' | seat = {{ublist|Gregorčičeva 25|1000 Ljubljana|[[Predsedniška palača, Ljubljana|Predsedniška palača]]}} | nominator = [[Predsednik Slovenije|Predsednik]] | appointer = Državni zbor | appointer_qualified = | termlength = 4 leta | termlength_qualified = | constituting_instrument = [[Constitution of Slovenia]] | precursor = | inaugural = [[Lojze Peterle]] | formation = {{nowrap|{{start date and age|df=y|1990|5|16}} (''de facto'')<br>{{start date and age|df=y|1991|12|23}} (''de jure'')}} | first = [[Lojze Peterle]] | last = | abolished = | superseded_by = | succession = | unofficial_names = | deputy = | website = [http://www.vlada.si/predsednik_vlade/ www.vlada.si/predsednik_vlade] | salary = {{currency|76586|EUR}} letno<ref name="igcompaycheck">{{navedi splet|url=https://www.ig.com/uk/forex/research/pay-check|title=IG.com Pay Check|publisher=IG|accessdate=2024-06-01|archive-date=2018-04-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20180425045807/https://www.ig.com/uk/forex/research/pay-check|url-status=dead}}</ref> }} {{politika Slovenije}} '''Predsednik Vlade Republike Slovenije''' je [[politika|politični]] vodja [[Vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]], ki ga predlaga [[predsednik Republike Slovenije]] (na podlagi rezultatov [[državnozborske volitve v Sloveniji|državnozborskih volitev]]) in ga potrdi [[Državni zbor Republike Slovenije]] ter je po ''Zakonu o Vladi RS'' vodja Vlade Republike Slovenije.<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=19934&stevilka=124 Uradni-list.si - ''Zakon o Vladi Republike Slovenije'']</ref> Predsednik vlade ima na voljo tudi [[Kabinet predsednika Vlade Republike Slovenije]]. Predsednik vlade je tudi predsednik [[Svet za nacionalno varnost|Sveta za nacionalno varnost]]. Trenutni predsednik slovenske vlade je [[Janez Janša]], ki je mandat pričel 4. junija 2026. == Zgodovina == V [[Zgodovina Slovenije|zgodovini Republike Slovenije]] je do sedaj delovalo štirinajst vlad, pri čemer je mesto predsednika vlade zasedalo le devet oseb. [[Janez Drnovšek]] in [[Janez Janša]] sta doslej edina, ki sta mandat opravljala več kot enkrat. Tako Drnovšek kot Janša sta vodila štiri mandate: Drnovšek je vodil 2., 3., 4. in 6. vlado, Janša pa 8., 10., 14. in 16. vlado. [[Alenka Bratušek]], predsednica 11. slovenske vlade, je prva in doslej edina [[ženska]] v zgodovini Republike Slovenije, ki je zasedala ta položaj. V zgodovini Republike Slovenije je bila vladi dvakrat izglasovana konstruktivna [[nezaupnica]]. Prvič se je to zgodilo leta 1992, ko je padla prva slovenska vlada pod vodstvom Lojzeta Peterleta, drugič pa v času [[10. vlada Republike Slovenije|10. slovenske vlade]] pod vodstvom Janeza Janše, in sicer po tem, ko so ga k odstopu, zaradi suma korupcije s strani [[Komisija za preprečevanje korupcije|Komisije za preprečevanje korupcije]], pozvale tudi nekatere ostale koalicijske stranke. == Zakonodaja == O predsedniku vlade govorijo členi 110 do vključno 119 [[Ustava Republike Slovenije|Ustave Republike Slovenije]]. Predsednik vlade predlaga imenovanje in razreševanje ministrov [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnega zbora Republike Slovenije]] (112. člen) in skrbi za enotnost politične in upravne usmeritve vlade ter usklajuje delo ministrov (114. člen).<ref>[http://www.dz-rs.si/?id=150&docid=28&showdoc=1 DZ-RS.si - ''Ustava Republike Slovenije'']{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Na podlagi ''[[Zakon o Vladi Republike Slovenije|Zakonu o Vladi RS]]'' predsednik vlade lahko imenuje [[podpredsednik Vlade Republike Slovenije|podpredsednika vlade]], ''predstavlja vlado ter sklicuje in vodi njene seje'', usmerja delovanje posameznih ministrov, V skladu z ''Uredbo o varovanju določenih oseb, objektov in okolišev objektov, v katerih so sedeži državnih organov''<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2000103&stevilka=4339 Uradni-list.si - ''Uredba o varovanju določenih oseb, objektov in okolišev objektov, v katerih so sedeži državnih organov'']</ref> je predsednik vlade oseba, ki ima nenehno policijsko varovanje<ref>{{Navedi splet |url=http://www.policija.si/index.php/delovna-podroja/varovanje-oseb-in-objektov |title=Policija.si - Varovanje oseb in objektov |accessdate=2011-08-20 |archive-date=2011-08-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110831032444/http://www.policija.si/index.php/delovna-podroja/varovanje-oseb-in-objektov |url-status=dead }}</ref>, medtem ko je v skladu s ''[[Pravila službe v Slovenski vojski|Pravili službe v Slovenski vojski]]'' upravičen do [[vojaški pogreb|pogreba z vojaškimi častmi]].<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200984&stevilka=3757 Uradni-list.st - ''Pravila službe v Slovenski vojski'']</ref> {{clear}} == Seznam predsednikov vlad Slovenije == ===Predhodni uradi (pred neodvisnostjo) === {| class="wikitable tpl-blanktable" style="text-align:center; font-size:95%; line-height:20px" |+ class="nowrap" | [[Dravska banovina|Banovina]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]] (1918–1941) |- ! colspan="3" rowspan="2" | Ime<br />{{small|(rojstvo–smrt)}} ! colspan="2" | Mandat ! rowspan="2" | Politična stranka ! colspan="2" rowspan="2" width="10%" |[[Kralj Jugoslavije]] <br />{{small|(vladanje)}} |- ! Začetek mandata ! Konec mandata |- ! colspan="7"| Predsednik Slovencev (1918–1919) |- | style="background-color:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}" | | [[File:Josip pogacnik.jpg|80px]] | '''[[Josip Pogačnik]]'''<br />{{small|(1866–1932)}} | 31. oktober 1918 | 20. januar 1919 | [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenska ljudska stranka]]<br /> | rowspan="1" |[[Peter I. Karađorđević|Peter I.]] [[File:Peter I Karadjordjevic of Serbia.jpg|60px|center]] {{nowrap|{{small|(1918–1921)}}}} |- ! colspan="7"| Ban Dravske banovine (1929–1941) |- ! style="background-color:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}"| | [[File:Dušan Sernec 1929.jpg|80px]] | '''[[Dušan Sernec]]'''<br />{{small|(1882–1952)}} | 9. oktober 1929 | 4. december 1930 | [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenska ljudska stranka]] | rowspan="2" |{{nowrap|[[Aleksander I. Karadžordžević|Aleksander I.]]}} [[File:Alexander I of Yugoslavia Photograph from Postcard.jpg|60px|center]] {{small|(1921–1934)}} |- ! style="background-color:{{party color|Jugoslovanska nacionalna stranka}}"| | [[File:Drago Marušič 1930s.jpg|80px]] | '''[[Drago Marušič]]'''<br />{{small|(1884–1964)}} | 4. december 1930 | 8. februar 1935 | [[Jugoslovanska nacionalna stranka]] |- ! style="background-color: {{party color|Demokratska stranka (Jugoslavija)}}"| | [[File:Dinko Puc 1930s.jpg|80px]] | '''[[Dinko Puc]]'''<br />{{small|(1879–1945)}} | 8. februar 1935 | 10. september 1935 | [[Demokratska stranka (Jugoslavija)|Jugoslovanska demokratska stranka]] | rowspan="2" |[[Peter II. Karađorđević|Peter II.]] [[File:Petar II Karađorđević.jpg|60px|center]] {{nowrap|{{small|(1934–1941)}}}} |- ! style="background-color:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}"| | [[File:Marko Natlačen.jpg|80px]] | '''[[Marko Natlačen]]'''<br />{{small|(1886–1942)}} | 10. september 1935 | 16. april 1941 | [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenska ljudska stranka]] |} {| class="wikitable tpl-blanktable" style="text-align:center; font-size:95%; line-height:20px" |+ class="nowrap" | [[Socialistična republika Slovenija|Socialistična republika]] v [[SFR Jugoslavija|SFR Jugoslaviji]] (1945–1990) |- ! ! Portret ! width=180|Ime<br />{{small|(rojstvo–smrt)}} ! colspan=2|Mandat ! Politična stranka |- ! colspan="6" | Predsednik vlade {{small|(1945–1953)}} |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Boris Kidrič (1).jpg|80px]] || '''[[Boris Kidrič]]'''<br />{{small|(1912–1953)}} || 5. maj 1945 || junij 1946 || [[Komunistična partija Slovenije]] |- ! rowspan=3 style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Miha Marinko (2).jpg|80px]] || '''[[Miha Marinko]]'''<br />{{small|(1900–1983)}} || junij 1946 || 1953 || [[Komunistična partija Slovenije]]<br />{{small|preimenovana leta 1952 v}}<br />[[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! colspan="5" | Predsednik Izvršnega sveta {{small|(1953–1991)}} |- | [[File:Miha Marinko (2).jpg|80px]] || '''[[Miha Marinko]]'''<br />{{small|(1900–1983)}} || 1953 || 15. december 1953 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Boris Kraigher 1958 (2).jpg|80px]] || '''[[Boris Kraigher]]'''<br />{{small|(1914–1967)}} || 15. december 1953 || 25. junij 1962 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Viktor Avbelj 1961.jpg|80px]] || '''[[Viktor Avbelj]]'''<br />{{small|(1914–1993)}} || 25. junij 1962 || 29. april 1965 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Janko Smole 1965 Crop.jpg|80px]] || '''[[Janko Smole]]'''<br />{{small|(1921–2010)}} || 29. april 1965 || 1967 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Stane Kavčič (1).jpg|80px]] || '''[[Stane Kavčič]]'''<br />{{small|(1919–1987)}} || 1967 || 8. november 1972 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Andrej Marinc (1).jpg|80px]] || '''[[Andrej Marinc]]'''<br />{{small|(1930–2025)}}|| 27. november 1972 || 9. maj 1978 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Anton Vratuša.jpg|80px]] || '''[[Anton Vratuša]]'''<br />{{small|(1915–2017)}} || 9. maj 1978 || 16. julij 1980 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Janez Zemljarič (1).jpg|80px]] || '''[[Janez Zemljarič]]'''<br />{{small|(1928–2022)}} || 16. julij 1980 || 23. maj 1984 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | rowspan=2| [[File:Unknown-person.gif|80px]] || rowspan=2| '''[[Dušan Šinigoj]]'''<br />{{small|(1933–2024)}} || rowspan=2| 23. maj 1984 || rowspan=2| 16. maj 1990 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:#f08080; color:white;"| | [[Socialni demokrati (Slovenija)|Stranka demokratične prenove]] |- |} === Predsedniki vlade Republike Slovenije === {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center" ! colspan="12" |[[Socialna demokracija|Socialno-demokratske stranke]] {{small|(1); {{legend2|{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}|[[Socialni demokrati (Slovenija)|ZLSD / SD]]|border=1px solid #AAAAAA}}}}{{nb5}}[[Socialni liberalizem|Socialno-liberalne stranke]] {{small|(6); {{legend2|{{party color|Liberalna demokracija Slovenije}}|[[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]|border=1px solid #AAAAAA}} {{legend2|{{party color|Pozitivna Slovenija}}|[[Pozitivna Slovenija|PS]]|border=1px solid #AAAAAA}} {{legend2|{{party color|Zavezništvo Alenke Bratušek}}|[[Zavezništvo socialno-liberalnih demokratov|ZaAB]]|border=1px solid #AAAAAA}} {{legend2|{{party color|Stranka Mira Cerarja}}|[[Stranka modernega centra|SMC]]|border=1px solid #AAAAAA}} {{legend2|#1980C7|[[Lista Marjana Šarca|LMŠ]]|border=1px solid #AAAAAA}}}} {{legend2|{{party color|Gibanje Svoboda}}|[[Gibanje Svoboda|GS]]|border=1px solid #AAAAAA}}<br />[[Krščanska demokracija|Krščansko-demokratske stranke]] {{small|(2); {{legend2|#568203|[[Slovenski krščanski demokrati|SKD]]|border=1px solid #AAAAAA}} {{legend2|lightgreen|[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]|border=1px solid #AAAAAA}} {{legend2|{{party color|Nova Slovenija}}|[[Nova Slovenija|NSi]]|border=1px solid #AAAAAA}}}}{{nb5}}[[Nacionalni konservatizem|Nacionalne konservativne stranke]] {{small|(1); {{legend2|{{party color|Slovenska demokratska stranka}}|[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]|border=1px solid #AAAAAA}}}} |- ! rowspan="2" width="1%" | ! rowspan="2" width="10%" | Portret ! rowspan="2" width="15%" | Ime<br />{{small|(rojstvo–smrt)}} ! colspan="3" width="25%" | Mandat ! rowspan="2" width="10%" | Politična stranka ! rowspan="2" width="5%" | Vlada ! rowspan="2" width="10%" |Koalicija ! rowspan="2" width="5%" | [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] ! rowspan="2" width="10%" |[[Predsednik Slovenije|Predsednik]]<br/>{{small|(mandat)}} |- ! Prevzem funkcije ! Konec funkcije ! Dni |- ! style="background:#568203; color:black;" | | [[File:Lojze Peterle (2002-04-25) (cropped).jpg|80px]] | '''[[Lojze Peterle]]'''<br />{{small|(roj. 1948)}} | 16. maj 1990 | 14. maj 1992 | {{age in days|1990|5|16|1992|5|14}} | [[Slovenski krščanski demokrati|SKD]]<br /> | [[1. vlada Republike Slovenije|1.]] | [[Slovenski krščanski demokrati|SKD]]–[[Slovenska demokratska stranka|SDZS]]–[[Slovenska demokratična zveza|SDZ]]–[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]–[[Zeleni Slovenije|ZS]] | [[Volitve v Skupščino Socialistične republike Slovenije (1990)|C {{small|(1990)}}]] | rowspan=7| '''[[Milan Kučan|M. Kučan]]''' [[File:Osrednja državna počastitev dneva državnosti (52169462737) (cropped) 1.jpg|60px|center]] {{nowrap|{{small|(1990–2002)}}}} |- ! rowspan=3 style="background-color: {{party color|Liberalna demokracija Slovenije}}" | | rowspan=3| [[File:Janez Drnovšek (cropped).jpg|80px]] | rowspan=3| '''[[Janez Drnovšek]]'''<br />{{small|(1950–2008)}} | 14. maj 1992 | 25. januar 1993 | rowspan=3| {{age in days|1992|5|14|2000|6|7}} | rowspan=3| [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]] | [[2. vlada Republike Slovenije|2.]] | [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]–[[Demokratska stranka Slovenije|DS]]–[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]–[[Socialistična stranka Slovenije|SSS]]–[[Zeleni Slovenije|ZS]]–[[Socialni demokrati (Slovenija)|ZLSD]] | rowspan=2 |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 1992|1. {{small|(1992)}}]] |- | 25. januar 1993 | 27. februar 1997 | [[3. vlada Republike Slovenije|3.]] | [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]–[[Slovenski krščanski demokrati|SKD]]–[[Slovenska demokratska stranka|SDS]] {{small|(1993–1994)}}–{{nowrap|[[Socialni demokrati (Slovenija)|ZLSD]] {{small|(1993–1996)}}}} |- | 27. februar 1997 | 7. junij 2000 | [[4. vlada Republike Slovenije|4.]] | [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]–[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] | rowspan=3 |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 1996|2. {{small|(1996)}}]] |- ! style="background:lightgreen; color:black;" | | rowspan=2| [[File:Andrej Bajuk.jpg|80px]] | rowspan=2| '''[[Andrej Bajuk]]'''<br />{{small|(1943–2011)}} | 7. junij 2000 | 4. avgust 2000 | rowspan=2| {{age in days|2000|6|7|2000|11|30}} | [[SLS+SKD Slovenska ljudska stranka|SLS+SKD]] | rowspan=2| [[5. vlada Republike Slovenije|5.]] | rowspan=2| {{nowrap|[[SLS+SKD Slovenska ljudska stranka|SLS+SKD]]–[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]}} |- ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; color:white" | | 4. avgust 2000 | 30. november 2000 | [[Nova Slovenija|NSi]] |- ! style="background:{{party color|Liberalna demokracija Slovenije}}; color:black;" | | [[File:Janez Drnovšek (2002-06-24) (cropped).jpg|80px]] | '''[[Janez Drnovšek]]'''<br />{{small|(1950–2008)}} | 30. november 2000 | 19. december 2002 | {{age in days|2000|11|30|2002|12|19}} | [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]] | [[6. vlada Republike Slovenije|6.]] | [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]–[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]]–[[Socialni demokrati (Slovenija)|ZLSD]] | rowspan=2 | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2000|3. {{small|(2000)}}]] |- ! style="background:{{party color|Liberalna demokracija Slovenije}}; color:black;" | | [[File:Anton Rop.jpg|80px]] | '''[[Anton Rop]]'''<br />{{small|(roj. 1960)}} | 19. december 2002 | 3. december 2004 | {{age in days|2002|12|19|2004|12|3}} | [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]] | [[7. vlada Republike Slovenije|7.]] | [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]–[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]]–[[Socialni demokrati (Slovenija)|ZLSD]] | rowspan=2| {{nowrap|'''[[Janez Drnovšek|J. Drnovšek]]'''}} [[File:Janez Drnovsek.jpg|60px|center]] {{small|(2002–2007)}} |- ! style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}; color:black;" | | [[File:Janez Janša (cropped).jpg|80px]] | '''[[Janez Janša]]'''<br />{{small|(roj. 1958)}} | 3. december 2004 | 21. november 2008 | {{age in days|2004|12|3|2008|11|21}} | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] | [[8. vlada Republike Slovenije|8.]] | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]–[[Nova Slovenija|NSi]]–[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2004|4. {{small|(2004)}}]] |- ! style="background-color:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; color:black;" | | [[File:Borut Pahor 2010.jpg|80px]] | '''[[Borut Pahor]]'''<br />{{small|(roj. 1963)}} | 21. november 2008 | 10. februar 2012 | {{age in days|2008|11|21|2012|2|10}} | [[Socialni demokrati (Slovenija)|SD]] | [[9. vlada Republike Slovenije|9.]] | [[Socialni demokrati (Slovenija)|SD]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] {{small|(2008–2011)}}–[[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]–[[ZARES - socialno liberalni|Zares]] {{small|(2008–2011)}} | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2008|5. {{small|(2008)}}]] | rowspan=2| '''[[Danilo Türk|D. Türk]]''' [[File:Danilo Türk - World Economic Forum on Europe 2011 (cropped).jpg|60px|center]] {{small|(2007–2012)}} |- ! style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}; color:black;" | | [[File:EPP Summit March 2012 (13) (cropped).jpg|80px]] | '''[[Janez Janša]]'''<br />{{small|(roj. 1958)}} | 10. februar 2012 | 20. marec 2013 | {{age in days|2012|2|10|2013|3|20}} | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] | [[10. vlada Republike Slovenije|10.]] | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]–[[Nova Slovenija|NSi]]–{{nowrap|[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]]–[[Državljanska lista Gregorja Viranta|DL]]}} | rowspan=3 |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2011|6. {{small|(2011)}}]] |- ! style="background:{{party color|Pozitivna Slovenija}}; color:black;" | | rowspan=2| [[File:Srečanje z županjami in župani na Brdu - 5. 6. 2023 - Alenka Bratušek.jpg|80px]] | rowspan=2| {{nowrap|'''[[Alenka Bratušek]]'''}}<br />{{small|(roj. 1970)}} | rowspan=2| 20. marec 2013 | rowspan=2| 18. september 2014 | rowspan=2| {{age in days|2013|3|20|2014|9|18}} | [[Pozitivna Slovenija|PS]] | rowspan=2| [[11. vlada Republike Slovenije|11.]] | rowspan=2| [[Pozitivna Slovenija|PS]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]]–[[Državljanska lista Gregorja Viranta|DL]]–[[Socialni demokrati (Slovenija)|SD]]–[[Zavezništvo Alenke Bratušek|ZaAB]] | rowspan=6| '''[[Borut Pahor|B. Pahor]]''' [[File:Novinarska konferenca predsednika republike Boruta Pahorja.jpg|60px|center]] {{small|(2012–2022)}} |- ! style="background:{{party color|Zavezništvo Alenke Bratušek}}; color:black" | | [[Zavezništvo socialno-liberalnih demokratov|ZaAB]] |- ! style="background-color:{{party color|Stranka Mira Cerarja}}; color:white;" | | [[File:Miro Cerar 2018.jpg|80px]] | '''[[Miro Cerar]]'''<br />{{small|(roj. 1963)}} | 18. september 2014 | 13. september 2018 | {{age in days|2014|9|18|2018|9|13}} | [[Stranka modernega centra|SMC]] | [[12. vlada Republike Slovenije|12.]] | [[Stranka modernega centra|SMC]]–[[Socialni demokrati (Slovenija)|SD]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|7. {{small|(2014)}}]] |- ! style="background:#1980C7" | | [[File:Marjan Šarec-za splet (cropped).jpg|80px]] | '''[[Marjan Šarec]]'''<br />{{nowrap|{{small|(roj. 1977)}}}} | 13. september 2018 | 13. marec 2020 | {{age in days|2018|9|13|2020|3|13}} | [[Lista Marjana Šarca|LMŠ]] | [[13. vlada Republike Slovenije|13.]] | [[Lista Marjana Šarca|LMŠ]]–[[Socialni demokrati (Slovenija)|SD]]–[[Stranka modernega centra|SMC]]–[[Stranka Alenke Bratušek|SAB]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]], {{small|s podporo [[Levica (Slovenija)|Levice]]}} | rowspan=2 |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|8. {{small|(2018)}}]] |- ! style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}; color:black;" | | [[File:Izredno zasedanje Evropskega sveta 09 (cropped).jpg|80px]] | '''[[Janez Janša]]'''<br />{{small|(roj. 1958)}} | 13. marec 2020 | 1. junij 2022 | {{age in days|2020|3|13|2022|6|1}} | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] | [[14. vlada Republike Slovenije|14.]] | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]–[[Stranka modernega centra|SMC]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] {{small|(2020–2021)}}–[[Nova Slovenija|NSi]], {{small|s podporo [[Slovenska nacionalna stranka|SNS]]}} |- ! rowspan=2 style="background-color: {{party color|Gibanje Svoboda}}; color:white;" | | rowspan=2| [[File:Novinarska konferenca ob 1. obletnici vlade - Robert Golob (cropped).jpg|80px]] | rowspan=2| '''[[Robert Golob]]'''<br />{{small|(roj. 1967)}} | rowspan=2| 1. junij 2022 | rowspan=2| 4. junij 2026 | rowspan=2| {{age in days|2022|6|1|2026|6|4}} | rowspan=2| [[Gibanje Svoboda|GS]] | rowspan=2| [[15. vlada Republike Slovenije|15.]] | rowspan=2| [[Gibanje Svoboda|GS]] {{small|([[Lista Marjana Šarca|LMŠ]]–[[Stranka Alenke Bratušek|SAB]], 2022)}}–[[Socialni demokrati (Slovenija)|SD]]–[[Levica (Slovenija)|Levica]] | rowspan=2 |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|9. {{small|(2022)}}]] |- | rowspan=2 | '''{{nowrap|[[Nataša Pirc Musar|N. Pirc Musar]]}}''' [[File:Nataša Pirc Musar (2023-05-19).jpg|60px|center]] {{small|(2022–)}} |- ! style="background-color: {{party color|Slovenska demokratska stranka}}; color:white;" | | [[Slika:Janez Janša official portrait 2026 (cropped 3).jpg|80px]] | '''[[Janez Janša]]'''<br />{{small|(roj. 1958)}} | 4. junij 2026 | trenutni | {{age in days|2026|6|4}} | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] | [[16. vlada Republike Slovenije|16.]] | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]–[[Nova Slovenija|NSi]]–[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]–[[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]]–[[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]] | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|10. {{small|(2026)}}]] |} ===Časovnica=== {{#tag:timeline| ImageSize = width:1500 height:auto barincrement:18 PlotArea = top:10 bottom:50 right:130 left:20 AlignBars = late Define $today = {{#time:d/m/Y}} DateFormat=dd/mm/yyyy Period = from:01/01/1945 till:$today TimeAxis = orientation:horizontal ScaleMajor = unit:year increment:2 start:1945 ScaleMinor = unit:year increment:1 start:1945 Legend = columns:1 left:150 top:24 columnwidth:90 TextData = pos:(20,27) textcolor:black fontsize:M text:"Politična stranka:" Colors = id:communist value:rgb(0.866,0,0) legend:KPS/ZKS id:demos value:rgb(0.337,0.509,0.011) legend:Demos id:lds value:rgb(0,0.733,0.941) legend:LDS id:sls value:rgb(0,0.6,0.2) legend:SLS id:nsi value:black legend:NSi id:sds value:yellow legend:SDS id:sd value:red legend:SD id:ps value:rgb(0.576,0.772,0.447) legend:PS id:smc value:rgb(0,0,0.6) legend:SMC id:lmš value:rgb(0, 0.353, 0.671) legend:LMŠ id:gs value:rgb(0, 0.36, 0.64) legend:GS BarData = bar:Kidrič bar:Marinko bar:Kraigher bar:Avbelj bar:Smole bar:Kavčič bar:Marinc bar:Vratuša bar:Zemljarič bar:Šinigoj bar:Peterle bar:Drnovšek bar:Bajuk bar:Rop bar:Janša bar:Pahor bar:Bratušek bar:Cerar bar:Šarec bar:Janša bar:Golob PlotData= width:5 align:left fontsize:S shift:(5,-4) anchor:till bar:Kidrič from: 01/05/1945 till: 01/06/1946 color:communist text:"[[Boris Kidrič]]" bar:Marinko from: 01/06/1946 till: 15/12/1953 color:communist text:"[[Miha Marinko]]" bar:Kraigher from: 15/12/1953 till: 25/06/1962 color:communist text:"[[Boris Kraigher]]" bar:Avbelj from: 25/06/1962 till: 01/01/1965 color:communist text:"[[Viktor Avbelj]]" bar:Smole from: 01/01/1965 till: 01/01/1967 color:communist text:"[[Janko Smole]]" bar:Kavčič from: 01/01/1967 till: 01/11/1972 color:communist text:"[[Stane Kavčič]]" bar:Marinc from: 01/11/1972 till: 01/04/1978 color:communist text:"[[Andrej Marinc]]" bar:Vratuša from: 01/04/1978 till: 01/07/1980 color:communist text:"[[Anton Vratuša]]" bar:Zemljarič from: 01/07/1980 till: 23/05/1984 color:communist text:"[[Janez Zemljarič]]" bar:Šinigoj from: 23/05/1984 till: 16/05/1990 color:communist text:"[[Dušan Šinigoj]]" bar:Peterle from: 16/05/1990 till: 14/05/1992 color:demos text:"[[Lojze Peterle]]" bar:Drnovšek from: 14/05/1992 till: 07/07/2000 color:lds from: 30/11/2000 till: 19/12/2002 color:lds text:"[[Janez Drnovšek]]" bar:Bajuk from: 07/07/2000 till: 04/08/2000 color:sls from: 04/08/2000 till: 30/11/2000 color:nsi text:"[[Andrej Bajuk]]" bar:Rop from: 19/12/2002 till: 03/12/2004 color:lds text:"[[Anton Rop]]" bar:Janša from: 03/12/2004 till: 21/11/2008 color:sds from: 10/02/2012 till: 20/03/2013 color:sds text:"[[Janez Janša]]" bar:Pahor from: 21/11/2008 till: 10/02/2012 color:sd text:"[[Borut Pahor]]" bar:Bratušek from: 20/03/2013 till: 18/09/2014 color:ps text:"[[Alenka Bratušek]]" bar:Cerar from: 18/09/2014 till: 13/09/2018 color:smc text:"[[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]]" bar:Šarec from: 13/09/2018 till: 13/03/2020 color:lmš text:"[[Marjan Šarec]]" bar:Janša from: 13/03/2020 till: 31/05/2022 color:sds text:"[[Janez Janša]]" bar:Golob from: 01/06/2022 till:04/06/2026 color:gs text:"[[Robert Golob]]" bar:Janša from: 04/06/2026 till: end color:sds text:"[[Janez Janša]]" }}<br /> ==Glej tudi== * [[Podpredsednik vlade Republike Slovenije]] == Viri == {{sklici|2}} {{-}} {{VladaSLO}} {{Pred Vl RS}} {{Vodje držav in vlad Evrope}} {{Slovenija}} [[Kategorija:Predsedniki vlade Slovenije| ]] [[Kategorija:Politika Slovenije]] [[Kategorija:Vlada Republike Slovenije]] dfhmu5do45bkq5jfjta2xikjdd0r444 6775151 6775150 2026-11-05T11:13:58Z ~2026-59086-42 268463 6775151 wikitext text/x-wiki {{Infobox official post | image = Janez Janša official portrait 2026 (cropped 2).jpg | flag = Flag of the Prime Minister of Slovenia.svg | flagsize = 100px | flagalt = | flagborder = yes | flagcaption = Pomorska zastava predsednika vlade Republike Slovenije | post = Predsednik vlade | body = Republike Slovenije | image name = | image name1 = Flag of Slovenia.svg | image_size1 = 70px | incumbent = [[Janez Janša]] | acting = | incumbentsince = 4. junij 2026 | department = [[Vlada Republike Slovenije]]<br />Urad predsednika vlade | style = [[Predsednik vlade|Gospod predsednik vlade]] {{small|(formalno)}}<br>Predsednik vlade<br>[[Gospod predsednik (naziv)|Gospod predsednik]] {{small|(neformalno)}}<br>[[Njegova ekscelenca]] {{small|(diplomatsko)}} | type = [[Vodja vlade]] | status = | abbreviation = | member_of = [[Vlada Republike Slovenije]]<br />[[Evropski svet]] (EU)<br />[[Vrh držav evrskega območja]] (EU)<br />[[Svet za nacionalno varnost (Slovenija)|Svet za nacionalno varnost]] | reports_to = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] | residence = ''brez'' | seat = {{ublist|Gregorčičeva 25|1000 Ljubljana|[[Predsedniška palača, Ljubljana|Predsedniška palača]]}} | nominator = [[Predsednik Slovenije|Predsednik republike]] | appointer = Državni zbor | appointer_qualified = | termlength = 4 leta | termlength_qualified = | constituting_instrument = [[Constitution of Slovenia]] | precursor = | inaugural = [[Lojze Peterle]] | formation = {{nowrap|{{start date and age|df=y|1990|5|16}} (''de facto'')<br>{{start date and age|df=y|1991|12|23}} (''de jure'')}} | first = [[Lojze Peterle]] | last = | abolished = | superseded_by = | succession = | unofficial_names = | deputy = | website = [http://www.vlada.si/predsednik_vlade/ www.vlada.si/predsednik_vlade] | salary = {{currency|76586|EUR}} letno<ref name="igcompaycheck">{{navedi splet|url=https://www.ig.com/uk/forex/research/pay-check|title=IG.com Pay Check|publisher=IG|accessdate=2024-06-01|archive-date=2018-04-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20180425045807/https://www.ig.com/uk/forex/research/pay-check|url-status=dead}}</ref> }} {{politika Slovenije}} '''Predsednik Vlade Republike Slovenije''' je [[politika|politični]] vodja [[Vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]], ki ga predlaga [[predsednik Republike Slovenije]] (na podlagi rezultatov [[državnozborske volitve v Sloveniji|državnozborskih volitev]]) in ga potrdi [[Državni zbor Republike Slovenije]] ter je po ''Zakonu o Vladi RS'' vodja Vlade Republike Slovenije.<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=19934&stevilka=124 Uradni-list.si - ''Zakon o Vladi Republike Slovenije'']</ref> Predsednik vlade ima na voljo tudi [[Kabinet predsednika Vlade Republike Slovenije]]. Predsednik vlade je tudi predsednik [[Svet za nacionalno varnost|Sveta za nacionalno varnost]]. Trenutni predsednik slovenske vlade je [[Janez Janša]], ki je mandat pričel 4. junija 2026. == Zgodovina == V [[Zgodovina Slovenije|zgodovini Republike Slovenije]] je do sedaj delovalo štirinajst vlad, pri čemer je mesto predsednika vlade zasedalo le devet oseb. [[Janez Drnovšek]] in [[Janez Janša]] sta doslej edina, ki sta mandat opravljala več kot enkrat. Tako Drnovšek kot Janša sta vodila štiri mandate: Drnovšek je vodil 2., 3., 4. in 6. vlado, Janša pa 8., 10., 14. in 16. vlado. [[Alenka Bratušek]], predsednica 11. slovenske vlade, je prva in doslej edina [[ženska]] v zgodovini Republike Slovenije, ki je zasedala ta položaj. V zgodovini Republike Slovenije je bila vladi dvakrat izglasovana konstruktivna [[nezaupnica]]. Prvič se je to zgodilo leta 1992, ko je padla prva slovenska vlada pod vodstvom Lojzeta Peterleta, drugič pa v času [[10. vlada Republike Slovenije|10. slovenske vlade]] pod vodstvom Janeza Janše, in sicer po tem, ko so ga k odstopu, zaradi suma korupcije s strani [[Komisija za preprečevanje korupcije|Komisije za preprečevanje korupcije]], pozvale tudi nekatere ostale koalicijske stranke. == Zakonodaja == O predsedniku vlade govorijo členi 110 do vključno 119 [[Ustava Republike Slovenije|Ustave Republike Slovenije]]. Predsednik vlade predlaga imenovanje in razreševanje ministrov [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnega zbora Republike Slovenije]] (112. člen) in skrbi za enotnost politične in upravne usmeritve vlade ter usklajuje delo ministrov (114. člen).<ref>[http://www.dz-rs.si/?id=150&docid=28&showdoc=1 DZ-RS.si - ''Ustava Republike Slovenije'']{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Na podlagi ''[[Zakon o Vladi Republike Slovenije|Zakonu o Vladi RS]]'' predsednik vlade lahko imenuje [[podpredsednik Vlade Republike Slovenije|podpredsednika vlade]], ''predstavlja vlado ter sklicuje in vodi njene seje'', usmerja delovanje posameznih ministrov, V skladu z ''Uredbo o varovanju določenih oseb, objektov in okolišev objektov, v katerih so sedeži državnih organov''<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2000103&stevilka=4339 Uradni-list.si - ''Uredba o varovanju določenih oseb, objektov in okolišev objektov, v katerih so sedeži državnih organov'']</ref> je predsednik vlade oseba, ki ima nenehno policijsko varovanje<ref>{{Navedi splet |url=http://www.policija.si/index.php/delovna-podroja/varovanje-oseb-in-objektov |title=Policija.si - Varovanje oseb in objektov |accessdate=2011-08-20 |archive-date=2011-08-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110831032444/http://www.policija.si/index.php/delovna-podroja/varovanje-oseb-in-objektov |url-status=dead }}</ref>, medtem ko je v skladu s ''[[Pravila službe v Slovenski vojski|Pravili službe v Slovenski vojski]]'' upravičen do [[vojaški pogreb|pogreba z vojaškimi častmi]].<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200984&stevilka=3757 Uradni-list.st - ''Pravila službe v Slovenski vojski'']</ref> {{clear}} == Seznam predsednikov vlad Slovenije == ===Predhodni uradi (pred neodvisnostjo) === {| class="wikitable tpl-blanktable" style="text-align:center; font-size:95%; line-height:20px" |+ class="nowrap" | [[Dravska banovina|Banovina]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]] (1918–1941) |- ! colspan="3" rowspan="2" | Ime<br />{{small|(rojstvo–smrt)}} ! colspan="2" | Mandat ! rowspan="2" | Politična stranka ! colspan="2" rowspan="2" width="10%" |[[Kralj Jugoslavije]] <br />{{small|(vladanje)}} |- ! Začetek mandata ! Konec mandata |- ! colspan="7"| Predsednik Slovencev (1918–1919) |- | style="background-color:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}" | | [[File:Josip pogacnik.jpg|80px]] | '''[[Josip Pogačnik]]'''<br />{{small|(1866–1932)}} | 31. oktober 1918 | 20. januar 1919 | [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenska ljudska stranka]]<br /> | rowspan="1" |[[Peter I. Karađorđević|Peter I.]] [[File:Peter I Karadjordjevic of Serbia.jpg|60px|center]] {{nowrap|{{small|(1918–1921)}}}} |- ! colspan="7"| Ban Dravske banovine (1929–1941) |- ! style="background-color:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}"| | [[File:Dušan Sernec 1929.jpg|80px]] | '''[[Dušan Sernec]]'''<br />{{small|(1882–1952)}} | 9. oktober 1929 | 4. december 1930 | [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenska ljudska stranka]] | rowspan="2" |{{nowrap|[[Aleksander I. Karadžordžević|Aleksander I.]]}} [[File:Alexander I of Yugoslavia Photograph from Postcard.jpg|60px|center]] {{small|(1921–1934)}} |- ! style="background-color:{{party color|Jugoslovanska nacionalna stranka}}"| | [[File:Drago Marušič 1930s.jpg|80px]] | '''[[Drago Marušič]]'''<br />{{small|(1884–1964)}} | 4. december 1930 | 8. februar 1935 | [[Jugoslovanska nacionalna stranka]] |- ! style="background-color: {{party color|Demokratska stranka (Jugoslavija)}}"| | [[File:Dinko Puc 1930s.jpg|80px]] | '''[[Dinko Puc]]'''<br />{{small|(1879–1945)}} | 8. februar 1935 | 10. september 1935 | [[Demokratska stranka (Jugoslavija)|Jugoslovanska demokratska stranka]] | rowspan="2" |[[Peter II. Karađorđević|Peter II.]] [[File:Petar II Karađorđević.jpg|60px|center]] {{nowrap|{{small|(1934–1941)}}}} |- ! style="background-color:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}"| | [[File:Marko Natlačen.jpg|80px]] | '''[[Marko Natlačen]]'''<br />{{small|(1886–1942)}} | 10. september 1935 | 16. april 1941 | [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenska ljudska stranka]] |} {| class="wikitable tpl-blanktable" style="text-align:center; font-size:95%; line-height:20px" |+ class="nowrap" | [[Socialistična republika Slovenija|Socialistična republika]] v [[SFR Jugoslavija|SFR Jugoslaviji]] (1945–1990) |- ! ! Portret ! width=180|Ime<br />{{small|(rojstvo–smrt)}} ! colspan=2|Mandat ! Politična stranka |- ! colspan="6" | Predsednik vlade {{small|(1945–1953)}} |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Boris Kidrič (1).jpg|80px]] || '''[[Boris Kidrič]]'''<br />{{small|(1912–1953)}} || 5. maj 1945 || junij 1946 || [[Komunistična partija Slovenije]] |- ! rowspan=3 style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Miha Marinko (2).jpg|80px]] || '''[[Miha Marinko]]'''<br />{{small|(1900–1983)}} || junij 1946 || 1953 || [[Komunistična partija Slovenije]]<br />{{small|preimenovana leta 1952 v}}<br />[[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! colspan="5" | Predsednik Izvršnega sveta {{small|(1953–1991)}} |- | [[File:Miha Marinko (2).jpg|80px]] || '''[[Miha Marinko]]'''<br />{{small|(1900–1983)}} || 1953 || 15. december 1953 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Boris Kraigher 1958 (2).jpg|80px]] || '''[[Boris Kraigher]]'''<br />{{small|(1914–1967)}} || 15. december 1953 || 25. junij 1962 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Viktor Avbelj 1961.jpg|80px]] || '''[[Viktor Avbelj]]'''<br />{{small|(1914–1993)}} || 25. junij 1962 || 29. april 1965 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Janko Smole 1965 Crop.jpg|80px]] || '''[[Janko Smole]]'''<br />{{small|(1921–2010)}} || 29. april 1965 || 1967 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Stane Kavčič (1).jpg|80px]] || '''[[Stane Kavčič]]'''<br />{{small|(1919–1987)}} || 1967 || 8. november 1972 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Andrej Marinc (1).jpg|80px]] || '''[[Andrej Marinc]]'''<br />{{small|(1930–2025)}}|| 27. november 1972 || 9. maj 1978 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Anton Vratuša.jpg|80px]] || '''[[Anton Vratuša]]'''<br />{{small|(1915–2017)}} || 9. maj 1978 || 16. julij 1980 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Janez Zemljarič (1).jpg|80px]] || '''[[Janez Zemljarič]]'''<br />{{small|(1928–2022)}} || 16. julij 1980 || 23. maj 1984 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | rowspan=2| [[File:Unknown-person.gif|80px]] || rowspan=2| '''[[Dušan Šinigoj]]'''<br />{{small|(1933–2024)}} || rowspan=2| 23. maj 1984 || rowspan=2| 16. maj 1990 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:#f08080; color:white;"| | [[Socialni demokrati (Slovenija)|Stranka demokratične prenove]] |- |} === Predsedniki vlade Republike Slovenije === {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center" ! colspan="12" |[[Socialna demokracija|Socialno-demokratske stranke]] {{small|(1); {{legend2|{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}|[[Socialni demokrati (Slovenija)|ZLSD / SD]]|border=1px solid #AAAAAA}}}}{{nb5}}[[Socialni liberalizem|Socialno-liberalne stranke]] {{small|(6); {{legend2|{{party color|Liberalna demokracija Slovenije}}|[[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]|border=1px solid #AAAAAA}} {{legend2|{{party color|Pozitivna Slovenija}}|[[Pozitivna Slovenija|PS]]|border=1px solid #AAAAAA}} {{legend2|{{party color|Zavezništvo Alenke Bratušek}}|[[Zavezništvo socialno-liberalnih demokratov|ZaAB]]|border=1px solid #AAAAAA}} {{legend2|{{party color|Stranka Mira Cerarja}}|[[Stranka modernega centra|SMC]]|border=1px solid #AAAAAA}} {{legend2|#1980C7|[[Lista Marjana Šarca|LMŠ]]|border=1px solid #AAAAAA}}}} {{legend2|{{party color|Gibanje Svoboda}}|[[Gibanje Svoboda|GS]]|border=1px solid #AAAAAA}}<br />[[Krščanska demokracija|Krščansko-demokratske stranke]] {{small|(2); {{legend2|#568203|[[Slovenski krščanski demokrati|SKD]]|border=1px solid #AAAAAA}} {{legend2|lightgreen|[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]|border=1px solid #AAAAAA}} {{legend2|{{party color|Nova Slovenija}}|[[Nova Slovenija|NSi]]|border=1px solid #AAAAAA}}}}{{nb5}}[[Nacionalni konservatizem|Nacionalne konservativne stranke]] {{small|(1); {{legend2|{{party color|Slovenska demokratska stranka}}|[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]|border=1px solid #AAAAAA}}}} |- ! rowspan="2" width="1%" | ! rowspan="2" width="10%" | Portret ! rowspan="2" width="15%" | Ime<br />{{small|(rojstvo–smrt)}} ! colspan="3" width="25%" | Mandat ! rowspan="2" width="10%" | Politična stranka ! rowspan="2" width="5%" | Vlada ! rowspan="2" width="10%" |Koalicija ! rowspan="2" width="5%" | [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] ! rowspan="2" width="10%" |[[Predsednik Slovenije|Predsednik]]<br/>{{small|(mandat)}} |- ! Prevzem funkcije ! Konec funkcije ! Dni |- ! style="background:#568203; color:black;" | | [[File:Lojze Peterle (2002-04-25) (cropped).jpg|80px]] | '''[[Lojze Peterle]]'''<br />{{small|(roj. 1948)}} | 16. maj 1990 | 14. maj 1992 | {{age in days|1990|5|16|1992|5|14}} | [[Slovenski krščanski demokrati|SKD]]<br /> | [[1. vlada Republike Slovenije|1.]] | [[Slovenski krščanski demokrati|SKD]]–[[Slovenska demokratska stranka|SDZS]]–[[Slovenska demokratična zveza|SDZ]]–[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]–[[Zeleni Slovenije|ZS]] | [[Volitve v Skupščino Socialistične republike Slovenije (1990)|C {{small|(1990)}}]] | rowspan=7| '''[[Milan Kučan|M. Kučan]]''' [[File:Osrednja državna počastitev dneva državnosti (52169462737) (cropped) 1.jpg|60px|center]] {{nowrap|{{small|(1990–2002)}}}} |- ! rowspan=3 style="background-color: {{party color|Liberalna demokracija Slovenije}}" | | rowspan=3| [[File:Janez Drnovšek (cropped).jpg|80px]] | rowspan=3| '''[[Janez Drnovšek]]'''<br />{{small|(1950–2008)}} | 14. maj 1992 | 25. januar 1993 | rowspan=3| {{age in days|1992|5|14|2000|6|7}} | rowspan=3| [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]] | [[2. vlada Republike Slovenije|2.]] | [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]–[[Demokratska stranka Slovenije|DS]]–[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]–[[Socialistična stranka Slovenije|SSS]]–[[Zeleni Slovenije|ZS]]–[[Socialni demokrati (Slovenija)|ZLSD]] | rowspan=2 |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 1992|1. {{small|(1992)}}]] |- | 25. januar 1993 | 27. februar 1997 | [[3. vlada Republike Slovenije|3.]] | [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]–[[Slovenski krščanski demokrati|SKD]]–[[Slovenska demokratska stranka|SDS]] {{small|(1993–1994)}}–{{nowrap|[[Socialni demokrati (Slovenija)|ZLSD]] {{small|(1993–1996)}}}} |- | 27. februar 1997 | 7. junij 2000 | [[4. vlada Republike Slovenije|4.]] | [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]–[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] | rowspan=3 |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 1996|2. {{small|(1996)}}]] |- ! style="background:lightgreen; color:black;" | | rowspan=2| [[File:Andrej Bajuk.jpg|80px]] | rowspan=2| '''[[Andrej Bajuk]]'''<br />{{small|(1943–2011)}} | 7. junij 2000 | 4. avgust 2000 | rowspan=2| {{age in days|2000|6|7|2000|11|30}} | [[SLS+SKD Slovenska ljudska stranka|SLS+SKD]] | rowspan=2| [[5. vlada Republike Slovenije|5.]] | rowspan=2| {{nowrap|[[SLS+SKD Slovenska ljudska stranka|SLS+SKD]]–[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]}} |- ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; color:white" | | 4. avgust 2000 | 30. november 2000 | [[Nova Slovenija|NSi]] |- ! style="background:{{party color|Liberalna demokracija Slovenije}}; color:black;" | | [[File:Janez Drnovšek (2002-06-24) (cropped).jpg|80px]] | '''[[Janez Drnovšek]]'''<br />{{small|(1950–2008)}} | 30. november 2000 | 19. december 2002 | {{age in days|2000|11|30|2002|12|19}} | [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]] | [[6. vlada Republike Slovenije|6.]] | [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]–[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]]–[[Socialni demokrati (Slovenija)|ZLSD]] | rowspan=2 | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2000|3. {{small|(2000)}}]] |- ! style="background:{{party color|Liberalna demokracija Slovenije}}; color:black;" | | [[File:Anton Rop.jpg|80px]] | '''[[Anton Rop]]'''<br />{{small|(roj. 1960)}} | 19. december 2002 | 3. december 2004 | {{age in days|2002|12|19|2004|12|3}} | [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]] | [[7. vlada Republike Slovenije|7.]] | [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]–[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]]–[[Socialni demokrati (Slovenija)|ZLSD]] | rowspan=2| {{nowrap|'''[[Janez Drnovšek|J. Drnovšek]]'''}} [[File:Janez Drnovsek.jpg|60px|center]] {{small|(2002–2007)}} |- ! style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}; color:black;" | | [[File:Janez Janša (cropped).jpg|80px]] | '''[[Janez Janša]]'''<br />{{small|(roj. 1958)}} | 3. december 2004 | 21. november 2008 | {{age in days|2004|12|3|2008|11|21}} | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] | [[8. vlada Republike Slovenije|8.]] | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]–[[Nova Slovenija|NSi]]–[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2004|4. {{small|(2004)}}]] |- ! style="background-color:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; color:black;" | | [[File:Borut Pahor 2010.jpg|80px]] | '''[[Borut Pahor]]'''<br />{{small|(roj. 1963)}} | 21. november 2008 | 10. februar 2012 | {{age in days|2008|11|21|2012|2|10}} | [[Socialni demokrati (Slovenija)|SD]] | [[9. vlada Republike Slovenije|9.]] | [[Socialni demokrati (Slovenija)|SD]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] {{small|(2008–2011)}}–[[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]–[[ZARES - socialno liberalni|Zares]] {{small|(2008–2011)}} | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2008|5. {{small|(2008)}}]] | rowspan=2| '''[[Danilo Türk|D. Türk]]''' [[File:Danilo Türk - World Economic Forum on Europe 2011 (cropped).jpg|60px|center]] {{small|(2007–2012)}} |- ! style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}; color:black;" | | [[File:EPP Summit March 2012 (13) (cropped).jpg|80px]] | '''[[Janez Janša]]'''<br />{{small|(roj. 1958)}} | 10. februar 2012 | 20. marec 2013 | {{age in days|2012|2|10|2013|3|20}} | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] | [[10. vlada Republike Slovenije|10.]] | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]–[[Nova Slovenija|NSi]]–{{nowrap|[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]]–[[Državljanska lista Gregorja Viranta|DL]]}} | rowspan=3 |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2011|6. {{small|(2011)}}]] |- ! style="background:{{party color|Pozitivna Slovenija}}; color:black;" | | rowspan=2| [[File:Srečanje z županjami in župani na Brdu - 5. 6. 2023 - Alenka Bratušek.jpg|80px]] | rowspan=2| {{nowrap|'''[[Alenka Bratušek]]'''}}<br />{{small|(roj. 1970)}} | rowspan=2| 20. marec 2013 | rowspan=2| 18. september 2014 | rowspan=2| {{age in days|2013|3|20|2014|9|18}} | [[Pozitivna Slovenija|PS]] | rowspan=2| [[11. vlada Republike Slovenije|11.]] | rowspan=2| [[Pozitivna Slovenija|PS]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]]–[[Državljanska lista Gregorja Viranta|DL]]–[[Socialni demokrati (Slovenija)|SD]]–[[Zavezništvo Alenke Bratušek|ZaAB]] | rowspan=6| '''[[Borut Pahor|B. Pahor]]''' [[File:Novinarska konferenca predsednika republike Boruta Pahorja.jpg|60px|center]] {{small|(2012–2022)}} |- ! style="background:{{party color|Zavezništvo Alenke Bratušek}}; color:black" | | [[Zavezništvo socialno-liberalnih demokratov|ZaAB]] |- ! style="background-color:{{party color|Stranka Mira Cerarja}}; color:white;" | | [[File:Miro Cerar 2018.jpg|80px]] | '''[[Miro Cerar]]'''<br />{{small|(roj. 1963)}} | 18. september 2014 | 13. september 2018 | {{age in days|2014|9|18|2018|9|13}} | [[Stranka modernega centra|SMC]] | [[12. vlada Republike Slovenije|12.]] | [[Stranka modernega centra|SMC]]–[[Socialni demokrati (Slovenija)|SD]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|7. {{small|(2014)}}]] |- ! style="background:#1980C7" | | [[File:Marjan Šarec-za splet (cropped).jpg|80px]] | '''[[Marjan Šarec]]'''<br />{{nowrap|{{small|(roj. 1977)}}}} | 13. september 2018 | 13. marec 2020 | {{age in days|2018|9|13|2020|3|13}} | [[Lista Marjana Šarca|LMŠ]] | [[13. vlada Republike Slovenije|13.]] | [[Lista Marjana Šarca|LMŠ]]–[[Socialni demokrati (Slovenija)|SD]]–[[Stranka modernega centra|SMC]]–[[Stranka Alenke Bratušek|SAB]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]], {{small|s podporo [[Levica (Slovenija)|Levice]]}} | rowspan=2 |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|8. {{small|(2018)}}]] |- ! style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}; color:black;" | | [[File:Izredno zasedanje Evropskega sveta 09 (cropped).jpg|80px]] | '''[[Janez Janša]]'''<br />{{small|(roj. 1958)}} | 13. marec 2020 | 1. junij 2022 | {{age in days|2020|3|13|2022|6|1}} | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] | [[14. vlada Republike Slovenije|14.]] | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]–[[Stranka modernega centra|SMC]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] {{small|(2020–2021)}}–[[Nova Slovenija|NSi]], {{small|s podporo [[Slovenska nacionalna stranka|SNS]]}} |- ! rowspan=2 style="background-color: {{party color|Gibanje Svoboda}}; color:white;" | | rowspan=2| [[File:Novinarska konferenca ob 1. obletnici vlade - Robert Golob (cropped).jpg|80px]] | rowspan=2| '''[[Robert Golob]]'''<br />{{small|(roj. 1967)}} | rowspan=2| 1. junij 2022 | rowspan=2| 4. junij 2026 | rowspan=2| {{age in days|2022|6|1|2026|6|4}} | rowspan=2| [[Gibanje Svoboda|GS]] | rowspan=2| [[15. vlada Republike Slovenije|15.]] | rowspan=2| [[Gibanje Svoboda|GS]] {{small|([[Lista Marjana Šarca|LMŠ]]–[[Stranka Alenke Bratušek|SAB]], 2022)}}–[[Socialni demokrati (Slovenija)|SD]]–[[Levica (Slovenija)|Levica]] | rowspan=2 |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|9. {{small|(2022)}}]] |- | rowspan=2 | '''{{nowrap|[[Nataša Pirc Musar|N. Pirc Musar]]}}''' [[File:Nataša Pirc Musar (2023-05-19).jpg|60px|center]] {{small|(2022–)}} |- ! style="background-color: {{party color|Slovenska demokratska stranka}}; color:white;" | | [[Slika:Janez Janša official portrait 2026 (cropped 3).jpg|80px]] | '''[[Janez Janša]]'''<br />{{small|(roj. 1958)}} | 4. junij 2026 | trenutni | {{age in days|2026|6|4}} | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] | [[16. vlada Republike Slovenije|16.]] | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]–[[Nova Slovenija|NSi]]–[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]–[[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]]–[[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]] | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|10. {{small|(2026)}}]] |} ===Časovnica=== {{#tag:timeline| ImageSize = width:1500 height:auto barincrement:18 PlotArea = top:10 bottom:50 right:130 left:20 AlignBars = late Define $today = {{#time:d/m/Y}} DateFormat=dd/mm/yyyy Period = from:01/01/1945 till:$today TimeAxis = orientation:horizontal ScaleMajor = unit:year increment:2 start:1945 ScaleMinor = unit:year increment:1 start:1945 Legend = columns:1 left:150 top:24 columnwidth:90 TextData = pos:(20,27) textcolor:black fontsize:M text:"Politična stranka:" Colors = id:communist value:rgb(0.866,0,0) legend:KPS/ZKS id:demos value:rgb(0.337,0.509,0.011) legend:Demos id:lds value:rgb(0,0.733,0.941) legend:LDS id:sls value:rgb(0,0.6,0.2) legend:SLS id:nsi value:black legend:NSi id:sds value:yellow legend:SDS id:sd value:red legend:SD id:ps value:rgb(0.576,0.772,0.447) legend:PS id:smc value:rgb(0,0,0.6) legend:SMC id:lmš value:rgb(0, 0.353, 0.671) legend:LMŠ id:gs value:rgb(0, 0.36, 0.64) legend:GS BarData = bar:Kidrič bar:Marinko bar:Kraigher bar:Avbelj bar:Smole bar:Kavčič bar:Marinc bar:Vratuša bar:Zemljarič bar:Šinigoj bar:Peterle bar:Drnovšek bar:Bajuk bar:Rop bar:Janša bar:Pahor bar:Bratušek bar:Cerar bar:Šarec bar:Janša bar:Golob PlotData= width:5 align:left fontsize:S shift:(5,-4) anchor:till bar:Kidrič from: 01/05/1945 till: 01/06/1946 color:communist text:"[[Boris Kidrič]]" bar:Marinko from: 01/06/1946 till: 15/12/1953 color:communist text:"[[Miha Marinko]]" bar:Kraigher from: 15/12/1953 till: 25/06/1962 color:communist text:"[[Boris Kraigher]]" bar:Avbelj from: 25/06/1962 till: 01/01/1965 color:communist text:"[[Viktor Avbelj]]" bar:Smole from: 01/01/1965 till: 01/01/1967 color:communist text:"[[Janko Smole]]" bar:Kavčič from: 01/01/1967 till: 01/11/1972 color:communist text:"[[Stane Kavčič]]" bar:Marinc from: 01/11/1972 till: 01/04/1978 color:communist text:"[[Andrej Marinc]]" bar:Vratuša from: 01/04/1978 till: 01/07/1980 color:communist text:"[[Anton Vratuša]]" bar:Zemljarič from: 01/07/1980 till: 23/05/1984 color:communist text:"[[Janez Zemljarič]]" bar:Šinigoj from: 23/05/1984 till: 16/05/1990 color:communist text:"[[Dušan Šinigoj]]" bar:Peterle from: 16/05/1990 till: 14/05/1992 color:demos text:"[[Lojze Peterle]]" bar:Drnovšek from: 14/05/1992 till: 07/07/2000 color:lds from: 30/11/2000 till: 19/12/2002 color:lds text:"[[Janez Drnovšek]]" bar:Bajuk from: 07/07/2000 till: 04/08/2000 color:sls from: 04/08/2000 till: 30/11/2000 color:nsi text:"[[Andrej Bajuk]]" bar:Rop from: 19/12/2002 till: 03/12/2004 color:lds text:"[[Anton Rop]]" bar:Janša from: 03/12/2004 till: 21/11/2008 color:sds from: 10/02/2012 till: 20/03/2013 color:sds text:"[[Janez Janša]]" bar:Pahor from: 21/11/2008 till: 10/02/2012 color:sd text:"[[Borut Pahor]]" bar:Bratušek from: 20/03/2013 till: 18/09/2014 color:ps text:"[[Alenka Bratušek]]" bar:Cerar from: 18/09/2014 till: 13/09/2018 color:smc text:"[[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]]" bar:Šarec from: 13/09/2018 till: 13/03/2020 color:lmš text:"[[Marjan Šarec]]" bar:Janša from: 13/03/2020 till: 31/05/2022 color:sds text:"[[Janez Janša]]" bar:Golob from: 01/06/2022 till:04/06/2026 color:gs text:"[[Robert Golob]]" bar:Janša from: 04/06/2026 till: end color:sds text:"[[Janez Janša]]" }}<br /> ==Glej tudi== * [[Podpredsednik vlade Republike Slovenije]] == Viri == {{sklici|2}} {{-}} {{VladaSLO}} {{Pred Vl RS}} {{Vodje držav in vlad Evrope}} {{Slovenija}} [[Kategorija:Predsedniki vlade Slovenije| ]] [[Kategorija:Politika Slovenije]] [[Kategorija:Vlada Republike Slovenije]] q5p1k97zv88ykiuvilfozxklpkz1i7i 0 16094 6774946 6774680 2026-11-04T22:06:34Z Stebunik 55592 6774946 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |official_name = Medžugorje |native_name = Međugorje / Међугорје |settlement_type = |image_skyline = Medziugorie - Međugorje 05.JPG |imagesize = |image_caption = Medžugorje leta 2006 |image_flag = |image_seal = |image_map = |mapsize = |map_caption = |pushpin_map = Bosnia |pushpin_label_position = |pushpin_map_alt = |pushpin_map_caption = Geografski položaj v Bosni in Hercegovini |subdivision_type = [[seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{zastava|Bosna in Hercegovina}} |subdivision_type1 = Entiteta |subdivision_name1 = [[Federacija Bosne in Hercegovine]] |subdivision_type2 = Kanton |subdivision_name2 = [[Hercegovsko-neretvanski kanton|Hercegovsko-neretvanski]] |subdivision_type3 = Občina |subdivision_name3 = [[Čitluk]] |established_title = |established_date = |population = 2306 |population_as_of = 2013 |latd = 43 |latm = 12|latNS = N |longd =17 |longm = 41|longEW = E |coordinates_display = yes |elevation = |postal_code_type = Poštna številka |postal_code = 88266 |area_code = (+387) 36 |blank_name = |blank_info = |website = |footnotes = }} {{glavni|Marijina prikazovanja v Medžugorju}} '''Medžugorje''' (izvirno {{jezik-hr|Međugorje}}) je znan [[romar]]ski kraj v Občini [[Čitluk]] v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]], poznan po domnevnih [[Marijina prikazovanja v Medžugorju|Marijinih prikazovanjih]]. [[Rimskokatoliška cerkev]] do sedaj prikazovanj ni uradno potrdila.<ref>[http://www.medjugorje.org/newletter.htm A Letter of Rome on Medjugorje], Medjugorje.org, pridobljeno 11. junij 2008.</ref> Prebivalstvo kraja je skoraj v celoti [[Hrvati|hrvaško]]. V bližini se nahaja hrib [[Crnica]], kraj prvih prikazovanj, in [[Križevec (Medžugorje)|Križevec]] (520 mnm) s križem na vrhu.<ref>[http://www.hribi.net/gora/krizevac/65/972 Križevac], Hribi.net, pridobljeno 23. februar 2017.</ref> == Župnija Medžugorje == [[Slika:Međugorje St.James Church.jpg|thumb|left|200px|<center>Župnijska cerkev sv. Jakoba v Medžugorju]]</center> [[File:Medgorje-81 kažipot.jpg|thumb|200px|right|<center>Kažipot za Medžugorje avgusta leta 1981]]</center> Prva omemba župnije izhaja iz listine z dne 2. aprila 1599, ki omenja 6 župnij, med njimi Medžugorje. Te župnije so upravljali frančiškani iz samostana v [[Zaostrog]]u. Kasneje je teritorij župnije spadal pod župnijo [[Brotnjo]]. Ta v tistem času ni imela samo enega središča, saj so se frančiškani zaradi preganjanj Turkov pogosto premikali od vasi do vasi, vendar je vsaj od sredine 18. stoletja naprej znano, da je imela sedež v [[Gradnići]]h. V 19. stoletju je iz nje nastalo nekaj samostojnih župnij. Župnija Medžugorje se je osamosvojila 1. maja 1892, z dekretom mostarsko-duvnovskega škofa [[Paškal Buconjić|Paškala Buconjića]]. Istega leta, še pred uradnim dekretom, je bilo zgrajeno župnišče, gradnjo pa je vodil gradniški [[župnik]] Pavo Petrović. Prvo cerkev sv. Jakoba je zgradil župnik Nikola Šimović leta 1897. Dve desetletji zatem je bila cerkev že v zelo slabem stanju in pričeli so razmišljati o gradnji nove. Načrt je naredil znani hrvaški arhitekt [[Stjepan Podhorsky]]. Priprave na gradnjo so se začele leta 1925, sama gradnja pa junija 1935. Takrat so naredili temelje in zidove do višine približno treh metrov. Zatem je delo zaradi različnih vzrokov zastalo: nesloga župljanov glede lokacije nove cerkve, druga svetovna vojna in težko povojno obdobje. Gradnja je ponovno stekla leta 1966 in je trajala do leta 1969. Cerkev je bila blagoslovljena 19. januarja 1969. Še naprej so potekala dela v notranjščini. V času gradnje so [[Liturgija|maše]] potekale v kapeli v župnišču. Stara cerkev je bila podrta leta 1978.<ref>[http://villa-ruza.eu/medjugorje/ Međugorje], Villa-ruza.eu, pridobljeno 23. februar 2017.</ref> Danes se na tem mestu nahaja manjši park. Leta 1933 je dal župnik Bernardin Smoljan ob praznovanju 1900. obletnice Kristusove smrti in vstajenja na hribu Šipovac postaviti 8,56 metra visok betonski križ. Hrib se od tedaj imenuje Križevac. V župniji so se 24. junija 1981 začela domnevna [[Marijina prikazovanja v Medžugorju|Marijina prikazovanja]], ki trajajo še danes in so tekom let prerasla v mednarodni fenomen. Kraj se je v treh desetletjih razvil v pravo romarsko središče, z obiskom tisočih vernikov iz celega sveta. Župnija upravno spada pod Dekanat Čitluk. Obsega pet naselij: Medžugorje, [[Bijakovići]], [[Miletina]], [[Šurmanci]] in [[Vionica, Bosna in Hercegovina|Vionica]]. Poleg župnijske cerkve ima še tri podružnice: v Miletini, Vionici in v Šurmancih.<ref>[http://www.medjugorje-info.com/it/medjugorje/iz-povijesti-najstariji-spomen-zupe-medugorje Iz povijesti: Najstariji spomen župe Međugorje], Medjugorje-info.com, pridobljeno 23. februar 2017.</ref> V Bijakovičih - kraju prvotnih prikazovanj - se je rodil znani hrvaško-kanadski podjetnik [[Anton Kikaš]]. == Viri == {{Refsez|1}} == Glej tudi == * [[Marijina prikazovanja v Medžugorju]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Međugorje}} * [http://www.medjugorje.hr/ Medjugorje.hr] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja v Bosni in Hercegovini]] [[Kategorija:Romarska središča]] [[Kategorija:Medžugorje]] myhetndxd0b0hl2ar157a8ink0ke352 0 17256 6775147 6774246 2026-11-05T11:06:14Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6775147 wikitext text/x-wiki {{Infopolje celina |title = Antarktika |image = Antarctica (orthographic projection).svg <!--Please see discussion or contribute to discussion if you are considering replacing this image--> |image_size = 256px |alt = This map uses an orthographic projection, near-polar aspect. The South Pole is near the center, where longitudinal lines converge. |area = 14.000.000 km²<ref name="CIAfactbook-People">{{navedi splet|title=Antarctica|year=2011|work=The World Factbook|author=United States Central Intelligence Agency|publisher=Government of the United States|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ay.html|accessdate=22 October 2011|archive-date=2020-04-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20200412112451/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ay.html|url-status=dead}}</ref> |population = 1000 do 5000, odvisno od letnega časa |demonym = |density = 0,00008 do 0,00040/km² |adjective = antarktični |countries = 0 |list_countries = |dependencies = |languages = |time = |internet = [[.aq]] |cities = [[Seznam raziskovalnih postaj na Antarktiki]] <br> [[Postaja McMurdo]] |m49 = <code>010</code> – Antarktika<br /><code>001</code> – [[Svet]] }} '''Antárktika''' (iz {{langx|el|ἀνταρκτικός| ántarktikós}} – ''nasprotje Arktiki'') je [[Zemlja|Zemljina]] najjužnejša [[celina]]. Zajema geografski [[južni tečaj]] in je znotraj [[Antarktično območje|Antarktičnega območja]] na [[Južna polobla|južni polobli]], skoraj v celoti južno od [[Južni tečajnik|južnega tečajnika]], obdaja pa jo [[Južni ocean]]. Z velikostjo 14.200.000 kvadratnih kilometrov je peta največja celina na svetu, približno dvakrat večja od [[Avstralija|Avstralije]]. Z 0,00008 ljudi na kvadratni kilometer je daleč najmanj gosto poseljena celina. Približno 98 % Antarktike prekriva [[led]], ki je v povprečju debel 1,9&nbsp;km.<ref name="Bedmap22">{{cite journal|last1=Fretwell|first1=P.|last2=Pritchard|first2=H. D.|last3=Vaughan|first3=D. G.|last4=Bamber|first4=J. L.|last5=Barrand|first5=N. E.|last6=Bell|first6=R.|last7=Bianchi|first7=C.|last8=Bingham|first8=R. G.|last9=Blankenship|first9=D. D.|last10=Casassa|first10=G.|last11=Catania|first11=G.|display-authors=5|date=28 February 2013|title=Bedmap2: improved ice bed, surface and thickness datasets for Antarctica|url=http://www.the-cryosphere.net/7/375/2013/tc-7-375-2013.pdf|journal=The Cryosphere|volume=7|issue=1|page=390|bibcode=2013TCry....7..375F|doi=10.5194/tc-7-375-2013|accessdate=6 January 2014|first16=D.|last48=Roberts|first52=D.|last52=Steinhage|first51=A. M.|last51=Smith|first50=M. J.|last50=Siegert|first49=N.|last49=Ross|first48=J.|last47=Rivera|first47=A.|first53=M.|first46=D. M.|last46=Rippin|first45=E.|last45=Rignot|first44=S. V.|last44=Popov|first43=O. A.|last43=Nost|last53=Studinger|first54=B.|last54=Sun|last60=Zirizzotti|last12=Callens|first12=D.|last13=Conway|first13=H.|last14=Cook|first14=A. J.|last15=Corr|first15=H. F. J.|first60=A.|first59=C.|last42=Nogi|last59=Xiangbin|first58=D. A.|last58=Young|first57=D.|last57=Wilson|first56=B. C.|last56=Welch|first55=B. K.|last55=Tinto|first42=Y.|first41=F. O.|last17=Damm|last23=Griggs|first27=R. W.|last27=Jacobel|first26=J. W.|last26=Holt|first25=P.|last25=Holmlund|first24=R. C. A.|last24=Hindmarsh|first23=J. A.|first22=P.|first28=A.|last22=Gogineni|first21=Y.|last21=Gim|first20=S.|last20=Fujita|first19=R.|last19=Forsberg|first18=F.|last18=Ferraccioli|first17=V.|last28=Jenkins|last29=Jokat|last41=Nitsche|first35=K. A.|first40=J.|last40=Mouginot|first39=K.|last39=Matsuoka|first38=B. P.|last38=Luyendyk|first37=C.|last37=Leuschen|first36=G.|last36=Leitchenkov|last35=Langley|first29=W.|first34=M.|last34=Riger|last16=Damaske|last33=Krabill|first32=J.|last32=Kohler|first31=E. C.|last31=King|first30=T.|last30=Jordan|first33=W.|issn=1994-0416|archive-date=2020-02-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20200216072841/https://www.the-cryosphere.net/7/375/2013/tc-7-375-2013.pdf|url-status=dead}}</ref> Antarktika je v povprečju najhladnejša, najbolj suha in najbolj vetrovna celina in ima najvišjo povprečno nadmorsko višino med vsemi celinami.<ref name="dnaclimate">{{navedi splet|archiveurl=https://web.archive.org/web/20161113152357/http://www.dna.gov.ar/la-ant%C3%A1rtida|archivedate=13 November 2016|url=http://www.dna.gov.ar/la-ant%C3%A1rtida|title=La Antártida|publisher=Dirección Nacional del Antártico|language=es|accessdate=13 November 2016|url-status=}}</ref> Večina Antarktike je [[ledena puščava]] z 200&nbsp;mm letnih [[Padavine|padavin]] ob obali in precej manj v notranjosti; tam skoraj dva milijona let ni bilo dežja, vendar je vseeno v ledu shranjenih 80 % svetovne [[voda|sladke vode]], kar je dovolj za dvig svetovne [[Gladina morja|gladine morja]] za približno 60 m, v kolikor bi se vse [[Taljenje|stalilo]].<ref>{{navedi splet|last=Joyce|first=C. Alan|date=18 January 2007|title=The World at a Glance: Surprising Facts|work=The World Almanac|url=http://www.worldalmanac.com/blog/2007/01/the_world_at_a_glance_surprisi.html|accessdate=7 February 2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090304001123/http://www.worldalmanac.com/blog/2007/01/the_world_at_a_glance_surprisi.html|archivedate=4 March 2009|url-status=dead}}</ref> Temperatura na Antarktiki je dosegla −89,2 °C (ali celo −94,7&nbsp;°C, merjeno iz vesolja<ref>{{navedi novice|title=Coldest temperature ever recorded on Earth in Antarctica: -94.7C (−135.8F)|url=https://www.theguardian.com/world/2013/dec/10/coldest-temperature-recorded-earth-antarctica-guinness-book|work=The Guardian|accessdate=12 July 2017|date=10 December 2013|agency=Associated Press}}</ref>), čeprav je povprečje za tretjo četrtino leta (najhladnejši del leta) –63&nbsp;°C. Na [[Raziskovalna postaja|raziskovalnih postajah]], razpršenih po celini, vse leto prebiva od 1000 do 5000 ljudi. Med avtohtonimi organizmi so številne vrste [[Alge|alg]], [[Bakterije|bakterij]], [[Glive|gliv]], [[Rastline|rastlin]], [[Protisti|protistov]] in nekatere [[živali]], kot so [[pršice]], [[gliste]], [[pingvini]], [[tjulnji]] in [[počasniki]]. Rastlinstvo, kjer se pojavlja, je [[Tundra|tundrsko]]. Antarktika je omenjena kot zadnja regija na Zemlji v zabeleženi zgodovini, ki je bila neodkrita do leta 1820, ko je [[Seznam ruskih raziskovalcev|ruska odprava]] [[Fabian Gottlieb von Bellingshausen|Fabiana Gottlieba von Bellingshausena]] in [[Mihail Lazarev|Mihaila Lazareva]] na ladjah ''[[Vostok (ladja)|Vostok]]'' in ''[[Mirni (ladja)|Mirni]]'' opazila [[Fimbulova ledena polica|Fimbulovo ledeno polico]]. Vendar pa je še ves preostanek 19. stoletja ostala prezrta zaradi negostoljubnega okolja, pomanjkanja enostavno dostopnih virov in odročnosti. Leta 1895 je prvi potrjen pristanek izvedla norveška ekipa. Upravno je Antarktika ''de facto'' [[kondominij]], ki ga upravljajo pogodbenice [[Sistem Pogodbe o Antarktiki|sistema Pogodbe o Antarktiki]] s statusom posvetovalnih članic. Antarktično pogodbo je leta 1959 podpisalo dvanajst držav, do danes pa jih je pristopilo še 42. Pogodba prepoveduje vojaške dejavnosti, pridobivanje rudnin, jedrske eksplozije in odlaganje jedrskih odpadkov, podpira pa znanstvene raziskave ter varuje okolje celine. Poskuse izvaja več kot 4000 znanstvenikov iz mnogih držav. ==Etimologija== [[Slika:Adelie_Penguins_on_iceberg.jpg|sličica|[[Adelijski pingvin]]i na Antarktiki]] Ime ''Antarktika'' je [[prečrkovanje|latinizirana]] verzija [[Grščina|grške]] sestavljene besede ''ἀνταρκτική'' (''antarktiké''), ženske oblike ''ἀνταρκτικός'' (''antarktikos''),<ref>{{navedi knjigo|author1=Liddell, Henry George|author2=Scott, Robert|url=http://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus%3Atext%3A1999.04.0057%3Aentry%3D%239514|contribution=Antarktikos|title=A Greek–English Lexicon|editor=Crane, Gregory R.|series=Perseus Digital Library|publisher=Tufts University|accessdate=18 November 2011}}</ref> s pomenom »nasprotno od [[Arktika|Arktike]]« oz. »nasprotno od severa«.<ref>{{navedi knjigo|author=Hince, Bernadette|url=http://books.google.com/?id=lJd8_owUxFEC&pg=PA6&lpg=PA6&dq=antarctica+opposite+of+north+greek|title=The Antarctic Dictionary|publisher=CSIRO Publishing|page=6|isbn=978-0-9577471-1-1|year=2000}}</ref> [[Aristotel]] je v svoji knjigi ''Meteorologija'' pisal o območju Antarktike leta 350 pr. n. št.<ref>Aristotle [http://classics.mit.edu/Aristotle/meteorology.2.ii.html Meteorologica.] Book II, Part 5. 350 BCE. Translated by E. Webster. Oxford: Clarendon Press, 1923. 140 pp.</ref> [[Marinos|Marinos Tirski]] naj bi ime uporabil na svojem zemljevidu sveta iz 2. stoletja pred našim štetjem. [[Starorimska civilizacija|Rimska]] avtorja [[Higin]] in [[Apulej]] (1.–2. stoletje pred našim štetjem) sta za južni pol uporabila latinizirano grško ime ''polus antarcticus'',<ref>Hyginus. [https://books.google.com/books?id=GlWM1eMefB8C De astronomia.] Ed. G. Viré. Stuttgart: Teubner, 1992. 176 pp.</ref><ref>Apuleii. [https://books.google.com/books?id=MJ8MAAAAYAAJ Opera omnia.] Volumen tertium. London: Valpy, 1825. 544 pp.</ref> iz katerega je izhajalo [[Starofrancoski jezik|starofrancosko]] ime ''pole antartike'' (sodobni ''pôle antarctique'') leta 1270, od tam pa [[Srednja angleščina|srednjeangleška]] beseda ''pol antartik'' v traktatu [[Geoffrey Chaucer|Geoffreyja Chaucerja]] iz leta 1391 (sodobni ''Antarctic Pole'').<ref>G. Chaucer. [http://art-bin.com/art/oastro.html A Treatise on the Astrolabe.] Approx. 1391. Ed. W. Skeat. London: N. Trübner, 1872. 188 pp.</ref> == Sprememba imena == Dolgo zamišljena (vendar neodkrita) južna polarna celina se je sprva imenovala ''[[Terra Australis]]'', včasih skrajšana na ''Australia'', kot je vidno v lesorezni ilustraciji z naslovom ''Sfera vetrov'', ki jo vsebuje astrološki učbenik, objavljen leta 1545 v Frankfurtu.<ref>{{navedi knjigo|last1=Barth|first1=Cyriaco Jacob zum|title=Astronomia: Teutsch Astronomei|date=1545|location=Frankfurt}}</ref> V 19. stoletju so kolonialne oblasti v [[Sydney]]ju opustile nizozemsko ime Nova Holandija, ki ga je današnji Avstraliji nadel odkritelj [[Abel Tasman]]. Namesto da bi si izmislili novo ime, so južni polarni celini vzeli ime ''Australia'' in jo približno osemdeset let pustili neimenovano. V tem obdobju so se geografi morali spoprijeti z nerodnimi izrazi, kot je »Antarktična celina«. Iskali so bolj poetično zamenjavo in predlagali različna imena, kot sta ''Ultima'' in ''Antipodea''.<ref>{{navedi knjigo|last1=Cameron-Ash|first1=M.|title=Lying for the Admiralty: Captain Cook's Endeavour Voyage|date=2018|publisher=Rosenberg|location=Sydney|isbn=978-0-6480439-6-6|page=20}}</ref> Sčasoma je bila za kontinentalno ime sprejeta ''Antarktika'' v 1890-ih - prva uporaba tega imena je bila pripisana škotskemu [[Kartografija|kartografu]] [[John George Bartholomew|Johnu Georgeu Bartholomewu]].<ref>John George Bartholomew and the naming of Antarctica, CAIRT Issue 13, National Library of Scotland, July 2008, ISSN 1477-4186, and also {{navedi splet|title=The Bartholomew Archive|url=http://digital.nls.uk/bartholomew/highlights/antarctica.html}}</ref> ==Zgodovina raziskovanja== {{Main|Zgodovina Antarktike}} {{See also|Seznam odprav na Antarktiko|Ženske na Antarktiki}} {{Quote box|title=Zgodovina lastništva Antarktike|quote={{flag|Francija}} 1840–danes * {{flag|Adelijina dežela}} 1840–danes {{flagdeco|Združeno kraljestvo}} [[Združeno Kraljestvo]] 1908–danes * ''{{flagdeco|Falklandski otoki|1948}} [[Kolonije Falklandskih otokov]]'' 1908–1962 * {{flag|Britansko antarktično ozemlje}} 1962–danes {{flagdeco|Nova Zelandija}} [[Nova Zelandija]] 1923–danes * [[File:Flag of the Ross Dependency (unofficial).svg|23px]] [[Rossovo odvisno ozemlje]] 1923–danes {{flag|Norveška}} 1931–danes * {{flag|Otok Petra I.}} 1931–danes * {{flag|Dežela kraljice Maud}} 1939–danes {{flag|Avstralija}} 1933–danes * {{flag|Avstralski antarktični teritorij}} 1933–danes {{flag|Nacistična Nemčija|name=Nemčija}} 1939–1945 * [[File:Flagge Reichskolonialbund2.svg|23px]] [[Nova Švabska dežela]] 1939–1945 {{flag|Čile}} 1940–danes * {{flag|Čilenski antarktični teritorij}} 1940–danes {{flag|Argentina}} 1943–danes * {{flag|Argentinska Antarktika}} 1943–danes|align=right|width=26em|fontsize=90%|bgcolor=#f1f1f1}} Antarktika nima domorodnega prebivalstva.<ref>{{navedi splet|url=https://www.nationalgeographic.org/encyclopedia/antarctica/|title=Resource Library: Antarctica|publisher=National Geographic|accessdate=31 August 2020|archive-date=2021-03-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20210302011100/https://www.nationalgeographic.org/encyclopedia/antarctica/|url-status=dead}}</ref> Februarja 1775 je [[James Cook|kapitan Cook]] na svojem [[Drugo potovanje Jamesa Cooka|drugem potovanju]] obstoj takšne polarne celine označil za »verjeten«, v drugem izvodu svojega dnevnika pa je zapisal: »Trdno verjamem in več kot verjetno je, da smo videli nek del celine«.<ref>{{navedi knjigo|last1=Beaglehole|first1=J.C.|title=Cook, Journals, vol.2|date=1968|publisher=Hakluyt Society|location=Cambridge|isbn=978-1-4724-5324-2|page=643, n.3}}</ref> Vera v obstoj ''Terra Australis'' — prostrano celino na daljnem jugu Zemlje, ki naj bi bila kot »protiutež« severnim deželam Evrope, Azije in Severne Afrike — je obstajala že za časa [[Ptolemaj|Ptolemaja]] (1. stol. n. št.), ki je predstavil idejo ohranjanja [[simetrija|simetrične]] porazdelitve vseh znanih zemeljskih površin. Celo v poznem 17. stoletju, ko so raziskovalci odkrili, da Južna Amerika in Avstralija nista del legendarne »Antarktike«, so geografi verjeli, da je celina veliko večja, kot je njena dejanska velikost. Namesto Antarktiki so ime ''Terra Australis'' dali Avstraliji, ker so menili, da bolj južno ni nobene pomembnejše zemeljske površine. Predvsem je bila to zasluga raziskovalca [[Matthew Flinders|Matthewa Flindersa]], ki je populariziral prenos imena ''Terra Australis'' Avstraliji. Naslov svoje knjige ''[[Potovanje do Terre Australis]]'' (1814) je zagovarjal v njenem uvodu: {{citatni blok|»Ni verjetno, da bo katerokoli ločeno kopno, vsaj približno enako veliko, kadarkoli odkrito v južnejših zemljepisnih širinah; ime Terra Australis bo zatorej ostalo opisno ime za geografsko pomembnost te dežele in njenega položaja na Zemlji: poleg tega se sliši starodavno; ....«<ref>Flinders, Matthew. [http://www.slsa.sa.gov.au/encounter/collection/B12985211_259_3.htm ''A voyage to Terra Australis'' (Introduction)]. Retrieved 25 January 2013.</ref>}} Evropski zemljevidi so še naprej prikazovali hipotetično ozemlje, dokler nista 17. januarja 1773 ladji kapitana Jamesa Cooka, [[HMS Resolution (1771)|HMS ''Resolution'']] in ''[[HMS Adventure (1771)|Adventure]]'', prečkali južni tečajnik; in nato še enkrat decembra istega leta in januarja 1774.<ref>{{navedi splet|publisher=The Mariners' Museum|title=Age of Exploration: John Cook|url=http://www.mariner.org/educationalad/ageofex/cook.php|accessdate=12 February 2006|archiveurl=https://web.archive.org/web/20060207175624/http://www.mariner.org/educationalad/ageofex/cook.php|archivedate=2006-02-07|url-status=live}}</ref> Cook je prišel 121&nbsp;km od Antarktične obale, preden se je januarja 1773 zaradi ledu obrnil.<ref>James Cook, ''The Journals'', edited by Philip Edwards. Penguin Books, 2003, p. 250.</ref> Glede na trditve različnih organizacij ([[National Science Foundation]],<ref>{{navedi splet|author=U.S. Antarctic Program External Panel of the National Science Foundation|title=Antarctica—Past and Present|url=http://www.nsf.gov/pubs/1997/antpanel/antpan05.pdf|publisher=Government of the United States|accessdate=6 February 2006|format=PDF|archiveurl=https://web.archive.org/web/20060217231018/http://www.nsf.gov/pubs/1997/antpanel/antpan05.pdf|archivedate=2006-02-17|url-status=live}}</ref> [[NASA]],<ref>{{navedi splet|url=http://quest.arc.nasa.gov/antarctica/background/NSF/palmer.html|title=Nathaniel Brown Palmer, 1799–1877|author=Guthridge, Guy G|publisher=Government of the United States, National Aeronautics and Space Administration|accessdate=6 February 2006|archiveurl=https://web.archive.org/web/20060202101525/http://quest.arc.nasa.gov/antarctica/background/NSF/palmer.html|archivedate=2006-02-02|url-status=live}}</ref> [[Univerza Kalifornije, San Diego]]<ref>{{navedi splet|url=http://arcane.ucsd.edu/pstat.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20060210005949/http://arcane.ucsd.edu/pstat.html|archivedate=2006-02-10|title=Palmer Station|publisher=University of the City of San Diego|accessdate=3 March 2008|url-status=live}}</ref> in drugi),<ref>{{navedi splet|url=http://www.south-pole.com/p0000052.htm|title=An Antarctic Time Line: 1519–1959|work=South-Pole.com|accessdate=12 February 2006|archiveurl=https://web.archive.org/web/20060210234646/http://www.south-pole.com/p0000052.htm|archivedate=2006-02-10|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://ku-prism.org/polarscientist/timeline/antarcticexplorers1800.html|title=Antarctic Explorers Timeline: Early 1800s|publisher=Polar Radar for Ice Sheet Measurements (PRISM)|accessdate=12 February 2006|archive-date=2008-08-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20080803205953/http://ku-prism.org/polarscientist/timeline/antarcticexplorers1800.html|url-status=dead}}</ref> so v letu 1820 trije kapitani uzrli Antarktiko ali njene ledene police: [[Fabian Gottlieb von Bellingshausen|von Bellingshausen]] (kapitan v [[Ruska vojna mornarica|Ruski carski vojni mornarici]]), [[Edward Bransfield]] (kapitan [[Kraljeva vojna mornarica|Kraljeve vojne mornarice]]) in [[Nathaniel Palmer]] ([[kitolov]]ec iz Stoningtona, Connecticut). [[Slika:Bellingshausen-fr.svg|desno|sličica|[[Prva ruska antarktična odprava]] 1819–1821]] [[Prva ruska antarktična odprava|Odprava]], ki sta jo vodila von Bellingshausen in Lazarev na ladjah ''Vostok'' in ''Mirni'', je dosegla točko 32&nbsp;km do [[Dežela kraljice Maud|Dežele kraljice Maud]] in zabeležila opažanje ledene police na {{coord|69|21|28|S|2|14|50|W|}}<ref name="tammiksaar">{{navedi novice|author=Erki Tammiksaar|title=Punane Bellingshausen|newspaper=[[Postimees]].Arvamus. Kultuur|date=14 December 2013|trans-title=Red Bellingshausen|language=et}}</ref>, ki je postala poznana kot Fimbulova ledena polica. To se je zgodilo tri dni preden je kopno zagledal Bransfield ter deset mesecev preden je celino uzrl Palmer (novembra 1820). Dokumentirano je prvi na Antarktiki 7. februarja 1821 pristal ameriški kitolovec [[John Davis (kitolovec)|John Davis]], domnevno v Hughesovem zalivu, blizu Charlesovega rta na [[Zahodna Antarktika|Zahodni Antarktiki]], čeprav nekateri zgodovinarji temu oporekajo.<ref name="jb04AA">{{navedi knjigo|last=Bourke|first=Jane|title=Amazing Antarctica|year=2004|publisher=Ready-Ed Publications|isbn=1863975845}}</ref><ref name="MNP-CCJ92">{{navedi knjigo|last=Joyner|first=Christopher C.|title=Antarctica and the Law of the Sea|year=1992|publisher=Martinus Nijhoff Publishers|page=5}}</ref> Prvi zapisani in potrjeni pristanek je bil na rtu Adair leta 1895 (z norveško-švedsko kitolovsko ladjo ''Antarktika)''.<ref name="RICpseb01">{{navedi knjigo|title=Primary society and environment Book F|year=2001|publisher=R.I.C. Publications|location=Australia|isbn=1741261279|page=96}}</ref> 22. januarja 1840, dva dni po odkritju zahodne obale [[Ballenyjevi otoki|Ballenyjevih otokov]], so se nekateri člani posadke odprave [[Jules Dumont d'Urville|Julesa Dumonta d'Urville]]a (1837–40) izkrcali na najvišjem otočku<ref>[http://www.ats.aq/documents/ATCM29/wp/ATCM29_wp019_f.doc {{fr icon}} ''Proposition de classement du rocher du débarquement dans le cadre des sites et monuments historiques''], Antarctic Treaty Consultative meeting 2006, note 4</ref> skupine skalnatih otokov približno 4&nbsp;km od rta Géodésie na obali [[Adelijina zemlja|Adelijine dežele]], kjer so nabrali nekaj mineralov, alg in primerkov živali ter postavili francosko zastavo, s čimer so označili francosko suverenost.<ref>[http://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k97685c.image.f2.langFR {{fr icon}} ''Voyage au Pôle sud et dans l'Océanie sur les corvettes "l'Astrolabe" et "la Zélée", exécuté par ordre du Roi pendant les années 1837-1838-1839-1840 sous le commandement de M. J. Dumont-d'Urville, capitaine de vaisseau''], Paris, Gide publisher, 1842–1846, Vol. 8, pp. 149-152, gallica.bnf.fr, BNF.</ref> <gallery widths="200"> Slika:Reconnaissance de la Terre Adelie, le 20 Janvier 1840.jpg|Odkritje in zahteva o francoski suverenosti nad [[Adelijina dežela|Adelijino deželo]], leta 1840, avtorja [[Jules Dumont d'Urville|Julesa Dumont d'Urvilla]] Slika:James Weddell Expedition.jpg|Slika, ki upodablja jadrnici ''Jane'' in ''Beaufroy'' druge odprave [[James Weddell|Jamesa Weddella]] leta 1823 Slika:TheSouthernParty (cropped).jpg|[[Odprava Nimrod]] (''Magnetic Pole party'' od leve proti desni): [[Frank Wild|Wild]], [[Ernest Shackleton|Shackleton]], [[Eric Marshall|Marshall]], in [[Jameson Adams|Adams]] </gallery> Decembra 1839 je kot del ''Raziskovalne odprave Združenih držav Amerike'' (1838–42) pod vodstvom [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|Vojne mornarice Združenih držav Amerike]] (imenovana tudi »Ex. Ex.« ali »[[Wilkesova odprava]]«) izplula odprava iz Sydneyja v [[Antarktični ocean]], in 25. januarja 1840 poročala o odkritju »Antarktične celine zahodno od Ballenyjevih otokov«. Ta del Antarktike so kasneje poimenovali »[[Wilkesova dežela]]«. Leta 1841 je raziskovalec [[James Clark Ross]] prišel skozi [[Rossovo morje]] in odkril [[Rossov otok]] (oba sta bila poimenovana po njem). Plul je vzdolž ogromne stene ledu, ki so jo kasneje poimenovali [[Rossova ledena polica]]. Gori [[Erebus (gora)|Erebus]] in [[Terror (gora)|Terror]] sta poimenovani po dveh ladjah iz njegove odprave: HMS ''Erebus'' in ''Terror''.<ref>{{navedi splet|url=http://www.south-pole.com/p0000081.htm|title=South-Pole – Exploring Antarctica|work=South-Pole.com|accessdate=12 February 2006|archiveurl=https://web.archive.org/web/20060214042438/http://www.south-pole.com/p0000081.htm|archivedate=2006-02-14|url-status=live}}</ref> [[Mercator Cooper]] je na [[Vzhodna Antarktika|Vzhodni Antarktiki]] pristal 26. januarja 1853.<ref>{{navedi splet|url=http://www.antarctic-circle.org/firsts.htm|title=Antarctic Circle – Antarctic First|date=9 February 2005|accessdate=12 February 2006|archiveurl=https://web.archive.org/web/20060208102813/http://www.antarctic-circle.org/firsts.htm|archivedate=2006-02-08|url-status=live}}</ref> Med odpravo ''Nimrod'' leta 1907, ki jo je vodil [[Ernest Shackleton]], je skupina, ki jo je vodil [[Edgeworth David]], postala prva, ki se je vzpela na goro Erebus in dosegla južni magnetni tečaj. [[Douglas Mawson]], ki naj bi vodil ''skupino Magnetni tečaj'' na njihovi tvegani poti nazaj, je do svoje upokojitve leta 1931 vodil še več odprav.<ref>{{navedi splet|url=http://www.antarctica.gov.au/about-antarctica/history/people-of-antarctic-history/tannatt-edgeworth-david|title=Tannatt William Edgeworth David|publisher=Australian Antarctic Division|accessdate=27 September 2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100929041848/http://www.antarctica.gov.au/about-antarctica/history/people-of-antarctic-history/tannatt-edgeworth-david|archivedate=2010-09-29|url-status=live}}</ref> Poleg tega so Shackleton in trije drugi člani njegove odprave dosegli več dosežkov (od decembra 1908 do februarja 1909): bili so prvi ljudje, ki so prepotovali Rossovo ledeno polico, prvi, ki so prepotovali [[Transantarktično gorovje]] (preko ledenika Beardmore), in prvi, ki so hodili po [[Južna polarna planota|Južni polarni planoti]]. [[Amundsenova odprava na Južni pol|Odprava]], ki jo je z ladjo ''[[Fram (ladja)|Fram]]'' vodil norveški polarni raziskovalec [[Roald Amundsen]], je postala prva, ki je dosegla geografski Južni tečaj (14. decembra 1911) - uporabili so pot od [[Zaliv kitov|Zaliva kitov]] preko ledenika Axla Heiberga.<ref>{{navedi splet|url=http://www.south-pole.com/p0000101.htm|title=Roald Amundsen|publisher=South-Pole.com|accessdate=9 February 2006|archiveurl=https://web.archive.org/web/20060205054029/http://www.south-pole.com/p0000101.htm|archivedate=2006-02-05|url-status=live}}</ref> En mesec kasneje je na tečaj prispela tudi nesrečna [[Odprava Terra Nova|Scottova odprava]]. [[Richard E. Byrd]] je v 1930-ih in 1940-ih z letalom vodil več potovanj preko Antarktike. Zaslužen je za izvajanje mehaniziranega kopenskega prometa na celini in izvajanje obsežnih geoloških ter bioloških raziskav.<ref>{{navedi splet|url=http://www.70south.com/information/antarctic-history/explorers/richardbyrd|title=Richard Byrd|work=70South.com|accessdate=12 February 2006| archiveurl=https://archive.today/20071011225212/http://www.70south.com/information/antarctic-history/explorers/richardbyrd|archivedate=11 October 2007}}</ref> Prve ženske, ki so stopile na Antarktiko, so to storile v 1930-ih, ko je leta 1935 [[Caroline Mikkelsen]] pristala na otoku Antarktike,<ref name="development.tas.gov.au">[http://www.development.tas.gov.au/__data/assets/pdf_file/0013/2092/Dr_Robin_Burns_Lecture_-_No._4.pdf "Women in Antarctica: Sharing this Life-Changing Experience"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120310062844/http://www.development.tas.gov.au/__data/assets/pdf_file/0013/2092/Dr_Robin_Burns_Lecture_-_No._4.pdf |date=2012-03-10 }}, transcript of speech by Robin Burns, given at the 4th Annual Phillip Law Lecture; Hobart, Tasmania, Australia; 18 June 2005. Retrieved 5 August 2010.</ref> [[Ingrid Christensen]] pa je leta 1937 stopila na celino.<ref name=":5">{{navedi splet|url=http://www.antarctica.gov.au/magazine/2011-2015/issue-23-december-2012/antarctic-arts-fellowship/the-first-woman-in-antarctica|title=The first woman in Antarctica|date=2012|website=www.antarctica.gov.au|publisher=Australian Antarctic Division|language=en-au|access-date=27 June 2016}}</ref><ref name=":32">{{Cite thesis|type=Doctor of Creative Arts|first=Jesse|last=Blackadder|date=October 2013|publisher=University of Western Sydney|title=Illuminations : casting light upon the earliest female travellers to Antarctica|url=http://researchdirect.uws.edu.au/islandora/object/uws:22583}}</ref><ref name=":12">Bogen, H. (1957). ''Main events in the history of Antarctic exploration''. Sandefjord: Norwegian Whaling Gazette, page 85</ref> Do 31. oktobra 1956 ni nihče več ponovno stopil na Južni tečaj; takrat je skupina ameriške mornarice, ki jo jo je vodil viceadmiral [[George J. Dufek]] tam uspešno pristala s svojim letalom.<ref>{{navedi splet|url=http://www.history.navy.mil/wars/datesoct.htm|title=Dates in American Naval History: October|work=Naval History and Heritage Command|publisher=United States Navy|accessdate=12 February 2006|archiveurl=https://web.archive.org/web/20060130074910/http://www.history.navy.mil/wars/datesoct.htm|archivedate=2006-01-30|url-status=live}}</ref> Prve ženske, ki so leta 1969 stopile na Južni pol, so bile Pam Young, Jean Pearson, [[Lois Jones]], Eileen McSaveney, Kay Lindsay in Terry Tickhill.<ref>{{navedi splet|url=http://www.southpolestation.com/trivia/igy2/welch/jones.html|title=First Women at Pole|website=South Pole Station|access-date=24 August 2016}}</ref> Prva oseba, ki je samostojno prijadrala do Antarktike, je bil Novozelandec [[David Henry Lewis]] (leta 1972). 28. novembra 1979 je letalo [[McDonnell Douglas DC-10|McDonnell Douglas DC-10-30]] na letu 901 družbe Air New Zealand strmoglavilo v goro Erebus, pri čemer je umrlo vseh 257 potnikov na krovu.<ref name="ASN">{{ASN accident|id=19791128-0|title=ZK-NZP|accessdate=24 August 2011}}</ref> Poleti 1996/97 je na južni polobli norveški raziskovalec [[Børge Ousland]] postal prvi človek, ki je od obale do obale sam prečkal Antarktiko.<ref>{{navedi novice|url=https://www.theguardian.com/travel/2013/dec/13/borge-ousland-how-i-crossed-antarctica|title=Børge Ousland: How I crossed Antarctica alone|last=Ousland|first=Børge|date=13 December 2013|work=The Guardian|access-date=30 December 2018|language=en-GB|issn=0261-3077}}</ref> Na določenih delih poti je dobil pomoč s pomočjo zmaja. Vsi poskusi prečkanja brez zmajev ali ponovne oskrbe, kjer so ljudje poskušali iti s pravih celinskih robov, kjer se led sreča z morjem, so spodleteli zaradi velike razdalje, ki jo je treba prehoditi.<ref name=":33">{{navedi splet|url=https://explorersweb.com/2018/12/27/obradys-antarctic-crossing-was-it-really-unassisted/|title=O'Brady's Antarctic Crossing: Was It Really Unassisted?|website=Explorersweb|access-date=29 December 2018}}</ref> Ousland je s tem prehodom postavil tudi rekord (34 dni) za najhitrejše potovanje brez pomoči do [[Južni tečaj|južnega tečaja]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.guinnessworldrecords.com/world-records/fastest-unsupported-%28kite-assisted%29-journey-to-the-south-pole|title=Fastest unsupported (kite assisted) journey to the South Pole taking just 34 days|website=www.guinnessworldrecords.com}}</ref> <gallery widths="200"> Slika:Aan de Zuidpool - p1913-160.jpg|[[Roald Amundsen]] in njegova posadka opazujejo norveško zastavo na [[Južni tečaj|Južnem tečaju]], 1911 Slika:Base Dumont d'Urville - Dumont d'Urville station.jpg|Francoska [[postaja Dumont d'Urville]], primer sodobnega naseljevanja ljudi na Antarktiki Slika:Børge Ousland at Zero 2010.jpg|Leta 1997 je Børge Ousland postal prvi človek, ki je samostojno prehodil Antarktiko </gallery> == Geografija == {{Main|Geografija Antarktike}} {{See also|Skrajne točke Antarktike|Seznam antarktičnih in podantarktičnih otokov}} [[Slika:Antarctica and the Southern Ocean sl.svg|thumb|250px|Zemljevid Antarktike]] Antarktika je kot najjužnejša celina nameščena asimetrično okoli [[Južni tečaj|južnega pola]] in večinoma južno od Antarktičnega kroga ter obdana z [[Južni ocean|Južnim oceanom]]; namesto tega se lahko šteje, da je obdana z južnim [[Tihi ocean|Tihim]], [[Atlantski ocean|Atlantskim]] in [[Indijski ocean|Indijskim oceanom]] ali južnimi vodami [[Svetovni ocean|Svetovnega oceana]]. Na Antarktiki je več rek in jezer, med katerimi je najdaljša [[Onyx (reka)|reka Onyx]]. Največje jezero [[Vostok (jezero)|Vostok]] je eno največjih podledeniških jezer na svetu. Antarktika obsega več kot 14 milijonov km²,<ref name="CIAfactbook-People" /> zaradi česar je peta največja celina, približno 1,3-krat večja od Evrope. Dolžina njene obale meri 17.968&nbsp;km<ref name="CIAfactbook-People" /> in je večinoma sestavljena iz ledenih oblik, kot kaže naslednja tabela: {| class="wikitable" |+'''Obalni tipi okoli Antarktike'''<ref>{{navedi knjigo|editor=Drewry, D.J.|date=1983|title=Antarctica: Glaciological and Geophysical Folio|publisher=Scott Polar Research Institute, University of Cambridge|isbn=978-0-901021-04-5}}</ref> !Tip !Delež |- |[[Ledena polica|Ledene police]] (plavajoče ledeno pročelje) | style="text-align:right;" |44 % |- |Ledene stene (stoječe na tleh) | style="text-align:right;" |38 % |- |Ledeniški potok/odtočni ledenik (ledeno pročelje ali ledena stena) | style="text-align:right;" |13 % |- |Skala | style="text-align:right;" |5 % |- style="text-align:right;" |Skupaj |100 % |} [[Slika:Zemljevid_Transantarktičnega_gorovja.jpg|levo|sličica|Zemljevid Transantarktičnega gorovja]] Transantarktično gorovje blizu vratu med Rossovim in [[Weddllovo morje|Weddllovim morjem]] deli Antarktiko na dva dela. Tisti zahodno od Weddllovega morja in vzhodno od Rossovega morja se imenuje Zahodna Antarktika, preostali del pa Vzhodna Antarktika.<ref>{{navedi splet|url=https://www.britannica.com/place/Transantarctic-Mountains/additional-info#history|title=Transantarctic Mountains|website=Encyclopedia Britannica|date=20 July 1998|access-date=8 February 2021|last1=Lotha|first1=Gloria|display-authors=et al}}</ref> Približno 98% Antarktike pokriva [[antarktični ledeni pokrov]], ki je širok najmanj 16&nbsp;km. Na celini je približno 90 % svetovnega ledu (in s tem približno 70% sladke vode). Če bi se ves ta led stopil, bi se morska gladina dvignila za približno 60 m.<ref name="howstuffworks">{{navedi splet|url=http://science.howstuffworks.com/question473.htm|title=How Stuff Works: polar ice caps|publisher=howstuffworks.com|accessdate=12 February 2006|archiveurl=https://web.archive.org/web/20060204205054/http://science.howstuffworks.com/question473.htm|archivedate=4 February 2006|url-status=live|date=21 September 2000}}</ref> V večini notranjosti celine je [[Padavine|padavin]] zelo malo, do 20&nbsp;mm na leto; na nekaj območjih z »modrim ledom« so padavine manjše od izgube mase s [[Sublimacija|sublimacijo]], zato je lokalno masno ravnovesje negativno. V [[McMurdove suhe doline|suhih dolinah]] se enak učinek pojavi nad kamnito podlago, kar vodi do izsušene pokrajine.<ref>{{Cite journal|last1=Fountain|first1=Andrew G.|last2=Nylen|first2=Thomas H.|last3=Monaghan|first3=Andrew|last4=Basagic|first4=Hassan J.|last5=Bromwich|first5=David|date=7 May 2009|title=Snow in the McMurdo Dry Valleys, Antarctica|url=https://rmets.onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1002/joc.1933|journal=International Journal of Climatology|publisher=Royal Meteorological Society|volume=30|issue=5|pages=633–642|doi=10.1002/joc.1933|access-date=12 October 2020|via=Wiley Online Library}}</ref> [[Slika:Antarctica_surface.jpg|sličica|Nadmorska višina obarvana po višini reliefa]] Zahodno Antarktiko pokriva [[zahodni antarktični ledeni pokrov]]. Pokrov je v zadnjem času pod drobnogledom, zaradi majhne možnosti, da bi se sesedel. Če bi se pokrov sesedel, bi se [[Dvigovanje višine morja|ravni oceanov]] v razmeroma [[Geološka časovna lestvica|geološko kratkem času]], morda v nekaj stoletjih, dvignile za nekaj metrov.<ref>{{cite journal|last1=Vaughan|first1=David C.|date=20 August 2008|title=West Antarctic Ice Sheet collapse – the fall and rise of a paradigm|url=https://link.springer.com/article/10.1007/s10584-008-9448-3|journal=Climatic Change|publisher=[[Springer Science+Business Media]]|volume=91|issue=1–2|pages=65–79|doi=10.1007/s10584-008-9448-3|access-date=4 February 2021|s2cid=154732005}}</ref> Več antarktičnih [[Ledeniški potok|ledeniških potokov]], ki predstavljajo približno 10 % ledenega pokrova, teče do enega od številnih [[Ledena polica|ledenih pokrovov Antarktike]], kar opisuje dinamika ledenih pokrovov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.gfdl.noaa.gov/ice-sheet-dynamics/|title=Ice Sheet Dynamics|website=Geophysical Fluid Dynamics Laboratory|last1=Hallberg|first1=Robert|last2=Sergienko|first2=Olga|year=2019|access-date=7 February 2021}}</ref> Vzhodna Antarktika leži na strani Indijskega oceana Transantarktičnega gorovja in obsega [[Coatsova dežela|Coatsovo deželo]], [[Dežela kraljice Maud|Deželo kraljice Maud]], [[Enderbyjeva dežela|Enderbyjevo deželo]], [[Mac Robertsonova dežela|Mac Robertsonovo deželo]], [[Wilkesova dežela|Wilkesovo deželo]] in [[Viktorijina dežela|Viktorijino deželo]]. Vse razen majhnega dela te regije leži znotraj [[Vzhodna polobla|vzhodne poloble]]. Vzhodna Antarktika je v veliki meri pokrita z [[Vzhodnoantarktični ledeni pokrov|vzhodnoantarktičnim ledenim pokrovom]].<ref>{{navedi knjigo|page=532|title=Antarctic Climate Evolution|last1=Siegert|first1=Martin|author-link=Martin Siegert|year=2008|editor1=Fabio Florindo|publisher=Elsevier Science|isbn=9780080931616}}</ref> [[Vinsonov masiv]], najvišji vrh Antarktike z višino 4892 m, je v [[Ellsworthovo gorovje|Ellsworthovem gorovju]]. Antarktika vsebuje [[Seznam gora na Antarktiki|številne druge gore]], tako na glavni celini kot na okoliških otokih. Gora Erebus na [[Rossov otok|Rossovem otoku]] je najjužnejši delujoči vulkan na svetu. Na otoku [[Deception]] je še en dobro znan vulkan, ki slovi po velikanskem izbruhu leta 1970. Manjši izbruhi so pogosti, v zadnjih letih pa raziskovalci opažajo tudi pretok lave. Morda so aktivni tudi drugi mirujoči vulkani.<ref>{{navedi splet| url=http://www.antarctica.ac.uk//about_antarctica/geography/rock/volcanoes.php|title=Volcanoes|author=British Antarctic Survey|publisher=Natural Environment Research Council|accessdate=13 February 2006|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070711081129/http://www.antarctica.ac.uk/about_antarctica/geography/rock/volcanoes.php|archivedate=11 July 2007}}</ref> Leta 2004 so ameriški in kanadski raziskovalci na [[Antarktični polotok|Antarktičnem polotoku]] našli potencialno aktiven podvodni vulkan.<ref>{{navedi splet|url=https://www.nsf.gov/news/news_summ.jsp?cntn_id=100385|title=Scientists Discover Undersea Volcano Off Antarctica|publisher=United States National Science Foundation|accessdate=13 February 2006|archive-date=2016-12-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20161224233843/https://www.nsf.gov/news/news_summ.jsp?cntn_id=100385|url-status=dead}}</ref> Na Antarktiki je več kot 70 jezer, ki ležijo na dnu celinskega ledenega pokrova. [[Vostok (jezero)|Jezero Vostok]], odkrit pod rusko [[Postaja Vostok|postajo Vostok]] leta 1996, je največje od teh [[Podledeniško jezero|podledeniških jezer]]. Nekoč je veljalo, da je bilo jezero zapečateno od 500.000 do milijon let, vendar nedavna raziskava kaže, da so zelo pogosti pretoki vode iz enega jezera v drugo.<ref name="Briggs2006">{{navedi novice|last=Briggs|first=Helen|date=19 April 2006|url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/sci/tech/4908292.stm|title=Secret rivers found in Antarctic|publisher=BBC News|accessdate=7 February 2009}}</ref>[[Slika:Mount_Erebus_Aerial_2.jpg|sličica|[[Erebus (gora)|Erebus]], aktivni vulkan na [[Rossov otok|Rossovem otoku]]]] Obstaja nekaj dokazov v obliki [[Analiza vzorcev ledu|analize vzorcev ledu]], izvrtanih na približno 400 m nad vodno gladino, da vode jezera Vostok mogoče vsebujejo [[Mikroorganizem|mikroorganizme]]. Zamrznjena površina jezera ima podobnosti z [[Jupiter|Jupitrovo]] luno [[Evropa (luna)|Evropa]]. Če bi v jezeru Vostok odkrili življenje, bi to okrepilo argument za možnost življenja na Evropi.<ref>{{navedi splet|url=https://www.nsf.gov/od/lpa/news/02/lvostok.htm|title=Lake Vostok|publisher=United States National Science Foundation|accessdate=13 February 2006|archive-date=2021-04-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20210423033353/https://www.nsf.gov/od/lpa/news/02/lvostok.htm|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://astrobiology.nasa.gov/articles/2001/4/13/focus-on-europa/|title=Focus on Europa|publisher=NASA|date=13 April 2001|author1=Abe, Shige|author2=Bortman, Henry|accessdate=12 January 2012|archiveurl=https://web.archive.org/web/20141019220940/http://astrobiology.nasa.gov/articles/2001/4/13/focus-on-europa/|archivedate=19 October 2014}}</ref> Dne 7. februarja 2008 je ekipa NASE začela misijo na [[Untersee (jezero)|jezeru Untersee]], v kateri iščejo [[ekstremofil]]e v njegovih zelo alkalnih vodah. Če jih najdejo, bi ta odporna bitja lahko še dodatno okrepila argument za nezemeljsko življenje v izjemno hladnih okoljih, bogatih z metanom.<ref name="NASA-CloroxLake">{{navedi splet|url=https://science.nasa.gov/headlines/y2008/07feb_cloroxlake.htm|title=Extremophile Hunt Begins|work=Science News|publisher=NASA|accessdate=22 October 2011|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100323002712/https://science.nasa.gov/headlines/y2008/07feb_cloroxlake.htm|archivedate=23 March 2010}}</ref> Septembra 2018 so raziskovalci [[Nacionalna geoprostorska obveščevalna agencija|Nacionalne geoprostorske obveščevalne agencije]] izdali [https://www.pgc.umn.edu/data/rema/ zemljevid terena visoke ločljivosti] (podrobnosti do velikosti avtomobila, na nekaterih območjih pa še bolj natančne) Antarktike, imenovan »Referenčni model nadmorske višine Antarktike« (REMA).<ref name="NYT-201809072">{{navedi novice|last=Stirone|first=Shannon|title=New Antarctica Map Is Like 'Putting on Glasses for the First Time and Seeing 20/20' – A high resolution terrain map of Earth's frozen continent will help researchers better track changes on the ice as the planet warms.|url=https://www.nytimes.com/2018/09/07/science/antarctica-map-rema.html|date=7 September 2018|work=[[The New York Times]]|accessdate=9 September 2018}}</ref> == Geologija == {{Main|Geologija Antarktike}} [[File:AntarcticBedrock.jpg|thumb|left|Podledeniška [[topografija]] in [[batimetrija]] podlage pod ledeno ploščo Antarktike]] === Geološka zgodovina in paleontologija === Pred več kot 170 milijoni let je bila Antarktika del [[Supercelina|superkontinenta]] [[Gondvana|Gondvane]]. Sčasoma je Gondvana razpadla, Antarktika, kakršno poznamo danes, pa je nastala pred približno 25 milijoni let. Antarktika ni bila vedno hladna, suha in prekrita z ledenimi pokrovi. Na številnih točkah v svoji dolgi zgodovini je bila bolj severno, imela tropsko ali zmerno podnebje ter bila poraščena z gozdovi,<ref>{{Cite journal|last1=Klages|first1=Johann P.|last2=Salzmann|first2=Ulrich|last3=Bickert|first3=Torsten|last4=Hillenbrand|first4=Claus-Dieter|last5=Gohl|first5=Karsten|last6=Kuhn|first6=Gerhard|last7=Bohaty|first7=Steven M.|last8=Titschack|first8=Jürgen|last9=Müller|first9=Juliane|last10=Frederichs|first10=Thomas|last11=Bauersachs|first11=Thorsten|date=April 2020|title=Temperate rainforests near the South Pole during peak Cretaceous warmth|url=https://www.nature.com/articles/s41586-020-2148-5|journal=Nature|language=en|volume=580|issue=7801|pages=81–86|doi=10.1038/s41586-020-2148-5|issn=1476-4687|pmid=32238944|s2cid=214736648}}</ref> ki so jih naseljevale različne oblike življenja. ==== Doba paleozoika (540–250 [[Leto#SI predpone multiplikatorjev|Ma]]) ==== V [[Kambrij|kambrijskem obdobju]] je imela Gondvana blago podnebje. Na zahodni Antarktiki, ki je bila v tem obdobju delno na [[Severna polobla|severni polobli]], so bile odložene velike količine [[Peščenjak|peščenjaka]], [[Apnenec|apnenca]] in [[Skrilavec|skrilavca]]. Vzhodna Antarktika je bila na ekvatorju, kjer so na morskem dnu v tropskih morjih živeli številni [[trilobiti]] in drugi [[nevretenčarji]]. Na začetku [[Devon (geološka doba)|devonskega obdobja]] (416 [[Megaanum|Ma]]) je bila Gondvana v bolj južnih zemljepisnih širinah in podnebje je bilo hladnejše, čeprav so iz tega časa znani fosili kopenskih rastlin. V današnjih gorovjih [[Ellsworthovo gorovje|Ellsworth]], [[Horlickovo gorovje|Horlick]] in v [[Gorovje Pensacola|gorovju Pensacola]] sta bila odložena [[pesek]] in [[mulj]]. [[Poledenitev]] se je začela ob koncu devonskega obdobja (360 Ma), ko se je Gondvana centrirala na južnem tečaju in se je podnebje ohladilo, čeprav je [[Antarktična flora|flora]] ostala. V [[Perm|permu]] so v deželi prevladovale semenke, kot je bil rod ''[[Glossopteris]]'', ki je rastel v močvirjih. Sčasoma so ta močvirja postala nahajališča [[premog]]a v [[Transantarktično gorovje|Transantarktičnem gorovju]]. Proti koncu permskega obdobja je nadaljnje segrevanje vodilo do suhega, vročega podnebja v večjem delu Gondvane.<ref name="Stonehouse">{{navedi knjigo|editor-last=Stonehouse|editor-first=B.|title=Encyclopedia of Antarctica and the Southern Oceans|date=June 2002|publisher=John Wiley & Sons|isbn=978-0-471-98665-2 }}</ref> === Doba mezozoika (250–66 Ma) === [[Slika:Cryolophosaurus_skeleton_mount_FMNH.jpg|alt=|sličica|Rekonstrukcija okostja ''Krilofozavra'']] Zaradi nadaljnjega segrevanja so se polarne ledene kape stopile in večji del Gondvane je postal [[puščava]]. Na Vzhodni Antarktiki se je pojavilo veliko semenk iz skupine ''[[Pteridospermatophyta]]'' (praproti s semeni), hkrati pa so se akumulirale velike količine peščenjaka in skrilavca. ''[[Sinapsid|Sinapsidi]]'', splošno znani kot »sesalcem podobni plazilci«, so bili na Antarktiki pogosti v zgodnjem [[Trias|triasu]] in so vključevali vrste, kot so tiste iz rodu ''[[Lystrosaurus]]''. Antarktični polotok se je začel oblikovati v obdobju [[Jura|jure]] (206–146 Ma), iz oceana pa so se postopoma začeli dvigovati otoki. V tem obdobju se je pojavilo veliko število [[Ginko|ginkovih dreves]], iglavcev, golosemenk izumrlega reda ''[[Bennettitales]]'', preslic, praproti in [[Sagovci|sagovcev]]. Na Zahodni Antarktiki so skozi celotno obdobje krede (146–66 Ma) prevladovali [[Iglavci|iglasti]] [[Gozd|gozdovi]], čeprav so proti koncu tega obdobja postale bolj opazne rastline iz rodu ''[[Nothofagus]]'', ki pripada redu [[Bukovci (red)|bukovcev]]. V morjih okoli Antarktike so bili pogosti [[amoniti]], prisotni pa so bili tudi dinozavri, čeprav so bili do danes opisani le trije [[Rod (biologija)|rodovi]] antarktičnih dinozavrov (''[[Cryolophosaurus]]'' in ''[[Glacialisaurus]]'' iz [[Hansonova formacija|Hansonove formacije]]<ref name="SmithPol2007">{{cite journal|last1=Smith|first1=Nathan D.|last2=Pol|first2=Diego|date=2007|title=Anatomy of a basal sauropodomorph dinosaur from the Early Jurassic Hanson Formation of Antarctica|url=http://www.app.pan.pl/archive/published/app52/app52-657.pdf|journal=Acta Palaeontologica Polonica|volume=52|issue=4|pages=657–674}}</ref> ter ''[[Antarctopelta]]'').<ref>{{navedi splet|author=Leslie, Mitch|title=The Strange Lives of Polar Dinosaurs|url=http://www.smithsonianmag.com/history-archaeology/polar-dinosaurs-200712.html|publisher=Smithsonian Magazine|date=December 2007|access-date=24 January 2008|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20080130062646/http://www.smithsonianmag.com/history-archaeology/polar-dinosaurs-200712.html|archive-date=2008-01-30}}</ref> V tej dobi je Gondvana začela razpadati. Obstaja tudi nekaj dokazov o antarktični morski poledenitvi v obdobju krede.<ref>{{cite journal|last1=Bornemann|first1=NorrisRD|last2=Friedrich|first2=O|last3=Beckmann|first3=B| last4=Schouten| first4=S|last5=Damsté| first5=JS|last6=Vogel|first6=J|last7=Hofmann|first7=P|last8=Wagner|first8=T|year=2008|title=Isotopic evidence for glaciation during the Cretaceous supergreenhouse|url=https://archive.org/details/sim_science_2008-01-11_319_5860/page/188|journal=Science|volume=319|issue=5860|pages=189–92|bibcode=2008Sci...319..189B|doi=10.1126/science.1148777|pmid=18187651|s2cid=206509273}}</ref> === Razpad Gondvane (160–23 Ma) === Hlajenje Antarktike se je zgodilo postopoma, saj je kontinentalni razmik spremenil oceanske tokove iz vzdolžnih tokov, ki so potekali od ekvatorja do tečaja in izravnavali temperature, v širinske tokove, ki so ohranjali in poudarjali temperaturne razlike v zemljepisni širini. Afrika se je od Antarktike ločila v juri, pred približno 160 Ma, sledila pa je [[Indijska podcelina]] v zgodnji [[kreda|kredi]] (pred približno 125 Ma). Ob koncu krede, približno 66 Ma, je imela Antarktika (takrat povezana z Avstralijo) še vedno subtropsko podnebje in rastlinstvo, skupaj z [[Vrečarji|vrečarsko]] [[Živali|favno]].<ref>{{cite journal|author=Reinhold, Robert|date=21 March 1982|title=Antarctica yields first land mammal fossil|url=https://www.nytimes.com/1982/03/21/us/antarctica-yields-first-land-mammal-fossil.html|journal=The New York Times}}</ref> V [[Eocen|eocenski]] dobi sta se od Antarktike ločili Avstralija in [[Nova Gvineja]], tako da so lahko širinski tokovi Antarktiko izolirali od Avstralije in začel se je pojavljati prvi led. Med [[Eocensko-oligocensko izumrtje|eocensko-oligocenskim izumrtjem]] pred približno 34 milijoni let je bila raven CO₂ okoli 760 ppm<ref>{{navedi splet|url=http://www.physorg.com/news172072921.html|title=New CO2 data helps unlock the secrets of Antarctic formation|publisher=Physorg.com|access-date=26 July 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110715082838/http://www.physorg.com/news172072921.html|archive-date=15 July 2011|url-status=live}}</ref> in se je zniževala glede na preteklo stopnjo v tisočih ppm. Pred približno 23 Ma se je med Antarktiko in Južno Ameriko odprl [[Drakov preliv]], kar je povzročilo nastanek [[Antarktični cirkumpolarni tok|antarktičnega cirkumpolarnega toka]], ki je celino popolnoma izoliral. Modeli sprememb kažejo, da je zniževanje ravni CO₂ postalo pomembnejše.<ref name="DeContoPollard2003">{{cite journal|last1=DeConto|first1=Robert M.|last2=Pollard|first2=David|date=16 January 2003|title=Rapid Cenozoic glaciation of Antarctica induced by declining atmospheric CO₂|url=https://archive.org/details/sim_nature-uk_2003-01-16_421_6920/page/245|journal=Nature|volume=421|issue=6920|pages=245–9|bibcode=2003Natur.421..245D|doi=10.1038/nature01290|pmid=12529638|s2cid=4326971}}</ref> Led se je začel širiti in nadomestil gozdove, ki so do takrat pokrivali celino. Od približno 15 Ma je celina večinoma prekrita z ledom.<ref name="Trewby2002">{{navedi knjigo|editor-last=Trewby|editor-first=Mary|date=September 2002|title=Antarctica: An Encyclopedia from Abbott Ice Shelf to Zooplankton|url=https://archive.org/details/antarcticaencycl0000unse|publisher=Firefly Books|isbn=978-1-55297-590-9}}</ref> [[Slika:AA_bedrock_bedmap2.4960.tif|desno|sličica|Temeljna topografija Antarktike, kritična za razumevanje dinamičnega gibanja celinskih ledenih pokrovov]] === Biom Meyerjeve puščavske formacije === {{main|Biom Meyerjeve puščavske formacije}} Fosilni listi pripadnika rodu ''Nothofagus'' v Meyerjevi puščavski formaciji iz skupine Sirius kažejo, da so občasna topla obdobja omogočila obstanek grmov teh rastlin v neposredni bližini gorovja Dominion vse do okoli 3–4 Ma (srednji pozni [[pliocen]]).<ref>{{cite journal|last1=Retallack|first1=G.J.|last2=Krull|first2=E.S.|last3=Bockheim|first3=J.G.|date=2001|title=New grounds for reassessing palaeoclimate of the Sirius Group|journal=Journal of the Geological Society, London|volume=158|issue=6|pages=925–35|bibcode=2001JGSoc.158..925R|doi=10.1144/0016-764901-030|s2cid=128906475}}</ref> Po tem je [[Pleistocen|pleistocenska]] ledena doba pokrila celotno celino in uničila vse večje rastlinsko življenje na njej.<ref>{{navedi novice|url=https://www.questia.com/read/1G1-4164401|author=Stefi Weisburd|title=A forest grows in Antarctica. (an extensive forest may have flourished about 3 million years ago)|publisher=Science News|date=March 1986|access-date=2 November 2012|archive-date=2021-03-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210308195052/https://www.gale.com/databases/questia|url-status=dead}}</ref> === Dandanes === [[Slika:Marie_Byrd_Land,_West_Antarctica_by_NASA.jpg|sličica|Ledeniki in izdanki kamnin v Deželi Marie Byrd, opaženi z NASINEGA letala ''[[Douglas DC-8|DC-8]]'']] Geološka študija Antarktike je močno ovirana, ker je skoraj vsa celina trajno prekrita z debelo plastjo ledu.<ref>{{navedi splet|url=http://www.discoveringantarctica.org.uk/alevel_1_3.html|title=Antarctica's geology|publisher=Royal Geographical Society (with the Institute of British Geographers) in partnership with the British Antarctic Survey and the Foreign and Commonwealth Office|access-date=31 October 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141122142909/http://www.discoveringantarctica.org.uk/alevel_1_3.html|archive-date=22 November 2014}}</ref> Vendar so nove tehnike, kot so oddaljeno zaznavanje, [[georadar]] in [[satelitski posnetki]], začele razkrivati ​​strukture pod ledom. Geološko je Zahodna Antarktika zelo podobna gorski verigi [[Andi|Andov]] v Južni Ameriki.<ref name="Stonehouse" /> [[Antarktični polotok]] je nastal z dvigovanjem in [[Metamorfizem|metamorfizmom]] sedimentov morskega dna v poznem [[Paleozoik|paleozoiku]] in zgodnjem [[Mezozoik|mezozoiku]]. To dvigovanje usedlin so spremljali [[Magmatska kamnina|magmatski]] vdori in [[vulkanizem]]. Najpogostejši kamnini na Zahodni Antarktiki sta magmatski kamnini [[andezit]] in [[riolit]], ki sta nastali v obdobju jure. Obstajajo tudi dokazi o vulkanski aktivnosti, tudi po nastanku ledene plošče, v [[Dežela Mary Byrd|Deželi Marie Byrd]] in na [[Aleksandrov otok|Aleksandrovem otoku]]. Edino nenavadno območje Zahodne Antarktike je območje [[Ellsworthovo gorovje|Ellsworthovega gorovja]], kjer je [[stratigrafija]] bolj podobna Vzhodni Antarktiki.<ref>{{Cite journal|last=Adie|first=R. J.|date=26 May 1977|title=The Geology of Antarctica: A Review|url=https://www.jstor.org/stable/2417757|journal=Philosophical Transactions of the Royal Society of London. Series B, Biological Sciences|publisher=Royal Society|volume=279|issue=963|pages=123–130|jstor=2417757|via=JSTOR}}</ref> Vzhodna Antarktika je geološko raznolika, saj izvira iz [[Predkambrij|predkambrijske]] dobe, v kateri je pred več kot 3 milijarde let nastalo nekaj kamnin. Sestavljena je iz [[Metamorfne kamnine|metamorfne]] in [[Magmatska kamnina|magmatske]] platforme, ki je osnova [[Ščit (geologija)|celinskega ščita]]. Na vrhu te osnove so premog in različne sodobne kamnine, kot so [[peščenjak]], [[apnenec]] in [[skrilavec]], akumulirani v devonu in juri, ki tvorijo Transantarktično gorovje. Na obalnih območjih, kot sta [[Shackletonovo gorovje]] in [[Viktorijina dežela]], je prišlo do nekaj [[Prelom (geologija)|prelomov]].<ref>{{cite journal|last1=Paxman|first1=Guy J. G.|display-authors=et al|date=27 February 2017|title=Uplift and tilting of the Shackleton Range in East Antarctica driven by glacial erosion and normal faulting| url=https://agupubs.onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1002/2016JB013841|journal=Solid Earth|publisher=Journal of Geophysical Research|volume=122|issue=3|pages=2390–2408|doi=10.1002/2016JB013841|access-date=4 February 2021|archive-date=2020-11-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20201127223235/https://agupubs.onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1002/2016JB013841|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite journal|last1=Salvini|first1=Francesco|display-authors=et al|date=10 November 1997|title=Cenozoic geodynamics of the Ross Sea region, Antarctica: Crustal extension, intraplate strike‐slip faulting, and tectonic inheritance|url=https://agupubs.onlinelibrary.wiley.com/doi/abs/10.1029/97JB01643|journal=Solid Earth|publisher=Journal of Geophysical Research|volume=102|issue=B11|pages=24669–24696|doi=10.1029/97JB01643|access-date=4 February 2021|archive-date=2021-05-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20210504044244/https://agupubs.onlinelibrary.wiley.com/doi/abs/10.1029/97JB01643|url-status=dead}}</ref> Glavni znani mineralni vir na celini je premog.<ref name="Trewby2002" /> Prvič ga je v bližini Beardmorovega ledenika zabeležil Frank Wild na [[Odprava Nimrod|odpravi Nimrod]], dandanes pa je premog nizke stopnje znan po mnogih delih Transantarktičnega gorovja. V [[Gorovje princa Charlesa|gorovju princa Charlesa]] so pomembna nahajališča železove rude. Najdragocenejši viri Antarktike ležijo na morju, in sicer [[nafta]] in [[zemeljski plin]], najdena v Rossovem morju leta 1973. Izkoriščanje vseh mineralnih surovin je do leta 2048 prepovedano s [[Protokol o varstvu okolja k Antarktičnem sporazumu|Protokolom o varstvu okolja k Antarktičnem sporazumu]].<ref>{{navedi novice|title=In 30 years the Antarctic Treaty becomes modifiable, and the fate of a continent could hang in the balance|url=https://theconversation.com/in-30-years-the-antarctic-treaty-becomes-modifiable-and-the-fate-of-a-continent-could-hang-in-the-balance-98654|work=Conservation|date=12 July 2018}}</ref> ==Podnebje== {{Main|Podnebje Antarktike}} [[File:Fryxellsee Opt.jpg|thumb|[[Modri ​​led]], ki pokriva [[jezero Fryxell]] v [[Transantarktično gorovje|Transantarktičnem gorovju]], prihaja iz [[Ledenik|ledeniške]] taline iz [[Kanadski ledenik|Kanadskega ledenika]] in drugih manjših ledenikov]] [[File:AntarcticaSummer.jpg|thumb|V bližini obale je december videti dokaj zmeren]] Antarktika je najhladnejša celina na [[Zemlja|Zemlji]]. Bila je brez ledu do pred približno 34 milijoni let, ko je njena površina poledenela.<ref>{{cite journal|title=How Antarctica got its ice|first1=Caroline H.|last1=Lear|author-link1=Caroline Lear|first2=Dan J.|last2=Lunt|date=10 March 2016|journal=Science|volume=352|issue=6281|pages=34–35|doi=10.1126/science.aad6284|pmid=26966192|bibcode=2016Sci...352...34L|s2cid=206644221}}</ref> Najnižja naravna temperatura zraka, zabeležena na Zemlji, je bila -89,2 °C na [[Rusija|ruski]] postaji Vostok na Antarktiki 21. julija 1983.<ref>{{navedi splet|url=http://ecolocalizer.com/2008/12/14/the-coldest-inhabited-places-on-earth/|title=The Coldest Inhabited Places on Earth|work=Eco Localizer|date=14 December 2008|author=Hudson, Gavin|access-date=8 February 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160327115134/http://ecolocalizer.com/2008/12/14/the-coldest-inhabited-places-on-earth/ |archive-date=27 March 2016}}</ref> Nižja temperatura zraka, -94,7 °C, je bila leta 2010 posneta s satelitom—vendar je nanjo morda vplivala temperatura tal in ni bila izmerjena na višini 2 m nad površino, skladno z uradnimi protokoli za merjenje temperature zraka.<ref>{{navedi novice|title=Antarctica records unofficial coldest temperature ever|url=https://www.usatoday.com/story/weather/2013/12/10/antarctica-cold-record/3950019/|agency=USA Today}}</ref> Temperature v notranjosti celine pozimi dosežejo najmanj med -80 °C in -89,2 °C ter poleti največ med 5 °C in 15 °C v bližini obale. Severna Antarktika je 9. februarja 2020 zabeležila temperaturo 20,8 °C, kar je najvišja zabeležena temperatura na celini.<ref>{{navedi novice|url=https://www.bbc.com/news/world-51500692|title=Antarctica temperature exceeds 20C for first time|date=14 February 2020|work=BBC News|access-date=14 February 2020|language=en-GB}}</ref><ref>{{navedi novice|last=Watts|first=Jonathan|url=https://www.theguardian.com/world/2020/feb/13/antarctic-temperature-rises-above-20c-first-time-record|title=Antarctic temperature rises above 20C for first time on record|date=13 February 2020|work=The Guardian|access-date=14 February 2020|language=en-GB|issn=0261-3077}}</ref> Antarktika je zamrznjena puščava z malo padavinami; južni tečaj letno prejme v povprečju manj kot 10 mm padavin. [[Opeklina|Opekline]] so pogosta zdravstvena težava, saj snežna površina odbija skoraj vso ultravijolično svetlobo, ki pade nanjo. Glede na zemljepisno širino dolga obdobja stalne teme ali stalne sončne svetlobe ustvarjajo podnebja, ki jih ljudje v večini preostalega sveta ne poznajo.<ref name="BAS-weather">{{navedi splet|url=http://www.antarctica.ac.uk/met/jds/weather/weather.htm|title=Weather in the Antarctic|author=British Antarctic Survey|publisher=Natural Environment Research Council|access-date=9 February 2006}}</ref> [[Polarni sij|Aurora australis]], splošno znana kot ''južne luči'', je sij, ki ga opazimo na nočnem nebu blizu južnega pola, ki ga ustvarjajo [[Sončev veter|sončni vetrovi]] nabiti s plazmo, ki potujejo mimo Zemlje. Drug edinstven spektakel so [[ledene iglice]], nizki oblak, sestavljen iz drobnih ledenih kristalov. Običajno nastanejo pod sicer jasnim ali skoraj jasnim nebom, zato jih včasih imenujemo tudi padavine jasnega neba. [[Parhelij]], pogost atmosferski [[Optični pojavi|optični pojav]], je svetla »točka« ob pravem [[Sonce|Soncu]].<ref name="BAS-weather" /> === Regionalno podnebje === Vzhodna Antarktika je zaradi višje nadmorske višine hladnejša od Zahodne. [[Vremenske fronte]] redko prodrejo daleč v notranjost, zaradi česar središče ostane hladno in suho. Kljub pomanjkanju padavin v osrednjem delu celine tam led zdrži daljša obdobja. Močne snežne padavine so pogoste na obalnem delu celine, kjer so v 48 urah zabeležili do 1,22 m zapadlega snega. Na robu celine močni [[Gornik (veter)|gornji]] vetrovi pogosto iz [[Južnotečajni ravnik|južnotečajnega ravnika]] pihajo z močno nevihtno močjo. V notranjosti so hitrosti vetra praviloma srednje. V jasnih poletnih dneh na južnem tečaju prihaja do površja več [[Sončno sevanje|sončnega sevanja]] kot na [[Ekvator|ekvatorju]] zaradi dnevne, 24-urne, sončne svetlobe.<ref name="CIAfactbook-People" /> Antarktika je hladnejša od [[Arktika|Arktike]] iz treh razlogov. Prvič, večji del celine je več kot 3000 m nad morsko gladino, temperatura pa se z višino v [[Troposfera|troposferi]] zmanjšuje. Drugič, Arktični ocean pokriva severno polarno območje: relativna toplota oceana se prenaša skozi ledeni pokrov in preprečuje, da bi temperature v arktičnih regijah dosegle skrajne meje, značilne za površino Antarktike. Tretjič, Zemlja je julija v [[Odsončje|odsončju]] (tj. Zemlja je najbolj oddaljena od Sonca v antarktični zimi), ter januarja v [[Prisončje|prisončju]] (tj. Zemlja je najbližje Soncu v antarktičnem poletju). Orbitalna razdalja prispeva k hladnejši antarktični zimi (in toplejšemu antarktičnemu poletju), vendar imata prva dva učinka večji vpliv.<ref>[http://geography.about.com/od/physicalgeography/a/orbitsun.htm The Earth's Elliptical Orbit Around the Sun – Aphelion and Perihelion] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160804010805/http://geography.about.com/od/physicalgeography/a/orbitsun.htm |date=2016-08-04 }}. Geography.about.com. Retrieved on 21 October 2013.</ref> === Podnebne spremembe === {{multiple image | direction = vertical | width = 230 | caption_align = center | footer = | image1 = AntarcticaTemps 1957-2006.jpg | alt1 = Antarctican Temperature | caption1 = Trend segrevanja od leta 1957 do 2006 | image2 = AntarcticaTemps 1957-2006a.jpg | alt2 = Legend | caption2 = | align = | total_width = }}{{See also|Podnebne spremembe na Antarktiki|Antarktični morski led}} Nekateri deli Antarktike se segrevajo; še posebej močno segrevanje je bilo zabeleženo na Antarktičnem polotoku. V študiji [[Eric Steig|Erica Steiga]], objavljeni leta 2009, je bilo prvič ugotovljeno, da je trend povprečne površinske temperature na Antarktiki rahlo pozitiven pri >0,05 °C na desetletje od leta 1957 do 2006. V študiji je bilo poleg tega ugotovljeno, da se je Zahodna Antarktika v zadnjih 50 letih segrevala za več kot 0,1 °C na desetletje, to segrevanje pa je najmočnejše pozimi in spomladi. To se deloma kompenzira z jesenskim ohlajanjem na Vzhodni Antarktiki.<ref name="SteigSchneider2009">{{cite journal|last1=Steig|first1=E.J.|last2=Schneider| first2=D.P.|last3=Rutherford|first3=S.D.|last4=Mann|first4=M.E.|last5=Comiso|first5=J.C.|last6=Shindell|first6=D.T.|date=2009|title=Warming of the Antarctic ice-sheet surface since the 1957 International Geophysical Year|url=https://docs.rwu.edu/fcas_fp/313|journal=[[Nature (journal)|Nature]]|volume=457|issue=7228|pages=459–462|bibcode=2009Natur.457..459S|doi=10.1038/nature07669|pmid=19158794|s2cid=4410477}}</ref> Iz ene študije obstajajo dokazi, da se Antarktika [[Globalno segrevanje|segreva]] zaradi človekovih emisij ogljikovega dioksida,<ref name="Gillett2008">{{cite journal|last1=Gillett|first1=N. P.|last2=Stone|first2=D.I.A.|last3=Stott|first3=P.A.|last4=Nozawa|first4=T.|last5=Karpechko|first5=A.Y.|last6=Hegerl|first6=G.C.|last7=Wehner|first7=M.F.|last8=Jones|first8=P.D.|date=2008|title=Attribution of polar warming to human influence|url=http://www.escholarship.org/uc/item/4fd0k1z0|journal=Nature Geoscience|volume=1|issue=11|pages=750|bibcode=2008NatGe...1..750G|doi=10.1038/ngeo338}}</ref> vendar to ostaja nejasno.<ref name="Steig2013">{{Cite journal|last1=Steig|first1=E.J.|last2=Ding|first2=Q.|last3=White|first3=J.W.C.|last4=Küttel|first4=M.|last5=Rupper|first5=S.B.|last6=Neumann| first6=T.A.|last7=Neff|first7=P.D.|last8=Gallant| first8=A.J.E.|last9=Mayewski|first9=P.A.|last10=Taylor|first10=K.C.|last11=Hoffmann|first11=G.|date=2013|title=Recent climate and ice-sheet changes in West Antarctica compared with the past 2,000 years|journal=Nature Geoscience|volume=6|issue=5|pages=372|bibcode=2013NatGe...6..372S|doi=10.1038/ngeo1778|hdl-access=free| last19=Vaughn|hdl=2060/20150001452|last12=Dixon|first22=E.|last22=Korotkikh|first21=J.|last21=Williams| first20=L.|last20=Burgener|first19=B.H.|first12=D.A.|last13=Schoenemann|last18=Teel|first17=A.J.|last17=Schauer|first16=D.P.|last16=Schneider|first15=T.J.|last15=Fudge|first14=B.R.|last14=Markle|first13=S.W.|first18=R.P.}}</ref> Stopnja površinskega segrevanja na Zahodni Antarktiki, čeprav visoka, ni povzročila občutnega taljenja na površini in neposredno ne vpliva na prispevek zahodnoantarktičnega ledenega pokrova k dvigu morske gladine. Namesto tega naj bi bili nedavni povečani odtoki ledenikov posledica dotoka tople vode iz globine oceana, tik ob [[Kontinentalna polica|kontinentalni polici]].<ref name="PayneVieli2004">{{cite journal|last1=Payne| first1=A.J.|last2=Vieli|first2=A.|last3=Shepherd|first3=A.P.|last4=Wingham|first4=D.J.|last5=Rignot|first5=E.|date=2004|title=Recent dramatic thinning of largest West Antarctic ice stream triggered by oceans|journal=[[Geophysical Research Letters]]|volume=31|issue=23|page=L23401|bibcode=2004GeoRL..3123401P|citeseerx=10.1.1.1001.6901|doi=10.1029/2004GL021284}}</ref><ref name="ThomaJenkins2008">{{cite journal|last1=Thoma|first1=M.| last2=Jenkins|first2=A.|last3=Holland|first3=D.|last4=Jacobs|first4=S.|date=2008|title=Modelling Circumpolar Deep Water intrusions on the Amundsen Sea continental shelf, Antarctica| url=http://epic.awi.de/25479/1/2008_Modelling_Circumpolar_Deep_Water_intrusions_on_the_Amundsen_Sea_continental_shelf_Antarctica.pdf|journal=Geophysical Research Letters| volume=35|issue=18| page=L18602| bibcode=2008GeoRL..3518602T|doi=10.1029/2008GL034939}}</ref> Prispevek Antarktičnega polotoka k dvigu morske gladine je verjetneje neposredna posledica veliko močnejšega segrevanja ozračja na tistem območju. <ref>{{Cite journal| author=Pritchard, H.| author2=D.G. Vaughan|date=2007|title=Widespread acceleration of tidewater glaciers on the Antarctic Peninsula| url=http://www.agu.org/journals/jf/jf0702/2006JF000597/2006JF000597.pdf|journal=Journal of Geophysical Research|volume=112|bibcode=2007JGRF..11203S29P|doi=10.1029/2006JF000597|name-list-style=amp}}</ref> Leta 2002 se je porušila ledena polica [[Larsenova ledena polica|Larsen-B]] na Antarktičnem polotoku.<ref>{{navedi novice|author=Glasser, Neil|title=Antarctic Ice Shelf Collapse Blamed on More Than Climate Change|url=https://www.sciencedaily.com/releases/2008/02/080210100441.htm|date=10 February 2008|work=ScienceDaily}}</ref> Med 28. februarjem in 8. marcem 2008 se je z [[Wilkinsova ožina|Wilkinsove ledene police]] na jugozahodnem delu polotoka podrlo približno 570 km² ledu, kar je ogrozilo še preostali del 15.000 km² ledene police. Led je zadrževala »nit« ledu, široka približno 6 km,<ref>{{navedi novice|title=Huge Antarctic ice chunk collapses|work=CNN.com|publisher=Cable News Network|date=25 March 2008|url=http://edition.cnn.com/2008/TECH/science/03/25/antartica.collapse.ap/index.html|access-date=25 March 2008|archive-url=https://web.archive.org/web/20080329225802/http://edition.cnn.com/2008/TECH/science/03/25/antartica.collapse.ap/index.html|archive-date=29 March 2008}}</ref><ref>{{navedi novice|title=Massive ice shelf on verge of breakup|work=CNN.com|publisher=Cable News Network|date=25 March 2008|url=http://edition.cnn.com/2008/TECH/03/25/antarctic.ice/index.html|access-date=26 March 2008|archive-url=https://web.archive.org/web/20080329225715/http://edition.cnn.com/2008/TECH/03/25/antarctic.ice/index.html|archive-date=29 March 2008|url-status=live}}</ref> preden se je 5. aprila 2009 zrušila.<ref>{{navedi novice|agency=Reuters|title=Ice Bridge Holding Antarctic Shelf in Place Shatters|url=https://www.nytimes.com/2009/04/05/science/earth/05antarctica.html|date=5 April 2009|access-date=5 April 2009|work=The New York Times|archive-url=https://web.archive.org/web/20090416001929/http://www.nytimes.com/2009/04/05/science/earth/05antarctica.html|archive-date=16 April 2009|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi novice|title=Ice bridge ruptures in Antarctic|work=BBC News|publisher=British Broadcasting Corporation|date=5 April 2009|url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/sci/tech/7984054.stm|access-date=5 April 2009|archive-url=https://web.archive.org/web/20090406141551/http://news.bbc.co.uk/1/hi/sci/tech/7984054.stm|archive-date=6 April 2009|url-status=live}}</ref> Po podatkih Nase se je najbolj razširjeno antarktično površinsko taljenje v zadnjih 30 letih zgodilo leta 2005, ko se je območje ledu, primerljivo z velikostjo Kalifornije, za kratek čas stopilo in nato ponovno zamrznilo; to je lahko bila posledica dviga temperature do 5 °C.<ref>{{navedi novice|agency=Reuters|title=Big area of Antarctica melted in 2005|work=CNN.com|publisher=Cable News Network|date=16 May 2007|url=http://www.cnn.com/2007/TECH/science/05/16/antarctica.melting.reut/index.html|access-date=11 June 2007|archive-url=https://web.archive.org/web/20070518144944/http://www.cnn.com/2007/TECH/science/05/16/antarctica.melting.reut/index.html|archive-date=18 May 2007}}</ref> Študija, objavljena v ''Nature Geoscience'' leta 2013, je opredelila osrednjo Zahodno Antarktiko kot eno najhitreje segrevajočih se regij na Zemlji. Raziskovalci v študiji predstavijo popoln temperaturni zapis z antarktične postaje Byrd in trdijo, da zapis »razkriva premosorazmerno povišanje letne temperature med letoma 1958 in 2010 za 2,4 ± 1,2 °C«.<ref>{{cite journal|last1=Bromwich|first1=David H.|last2=Nicolas|first2=Julien P.|last3=Monaghan|first3=Andrew J.|last4=Lazzara|first4=Matthew A.|last5=Keller|first5=Linda M.|last6=Weidner|first6=George A.|last7=Wilson|first7=Aaron B.|date=2013|title=Central West Antarctica among the most rapidly warming regions on Earth|journal=Nature Geoscience|volume=6|issue=2|pages=139–145|bibcode=2013NatGe...6..139B|citeseerx=10.1.1.394.1974|doi=10.1038/ngeo1671}}</ref> Februarja 2020 je regija zabeležila najvišjo temperaturo 18,3 °C, kar je bilo stopinjo višje od prejšnjega rekorda, 17,5 °C, marca 2015.<ref>{{navedi splet|url=https://m.phys.org/news/2020-02-antarctica-broken.html|title=Antarctica appears to have broken a heat record|website=m.phys.org|access-date=9 February 2020}}</ref> == Izguba ledu in globalna gladina morja ==<!-- Link to this section from Current sea level rise --> {{See also|Dvig morske gladine}} [[Slika:Flow_of_Ice_Across_Antarctica.ogv|sličica|Gibanje ledu na Antarktiki]] [[Slika:20201210_Antarctica_ice_mass_variation_-_NASA_GRACE-en.svg|sličica|220x220_pik|Izguba mase ledu od leta 2002, merjena z NASINIMI satelitskimi projekti [[GRACE and GRACE Follow-On]], je znašala 149 milijard metričnih ton na leto. Čas med projekti je povzročil vrzel v podatkih.<ref name="NASA_AntarcticaIceSheets_202012">{{navedi splet|title=Facts / Vital signs / Ice Sheets / Antarctica Mass Variation Since 2002|url=https://climate.nasa.gov/vital-signs/ice-sheets/|website=climate.NASA.gov|publisher=NASA|archive-url=https://web.archive.org/web/20201209114245/https://climate.nasa.gov/vital-signs/ice-sheets/|archive-date=9 December 2020|date=2020|url-status=live}}</ref>]] Antarktika zaradi svoje lege na južnem polu prejema razmeroma malo sončnega sevanja, razen v času južnega poletja. To pomeni, da gre za zelo mrzlo celino, kjer je voda večinoma v obliki ledu. Padavin je malo (večina Antarktike je [[puščava]]) in skoraj vedno so v obliki snega, ki se kopiči in tvori ogromen ledeni pokrov, ki pokriva kopno. Deli tega ledenega pokrova tvorijo premikajoče se ledenike, znane kot [[Ledeniški potok|ledeniški potoki]], ki tečejo proti robovom celine. Ob celinski obali je veliko [[Ledena polica|ledenih polic]]. Gre za plavajoče podaljške ledeniških jezikov iz celinske ledene mase. Poleg tega so na morju so temperature dovolj nizke, da led večino leta nastaja iz [[Morska voda|morske vode]]. Obseg morskega ledu se vsako leto v času antarktične zime poveča, večina tega ledu pa se poleti stopi. Ta led nastane iz oceanske vode, v kateri tudi plava in tako ne prispeva k dvigu gladine morja.<ref>{{navedi splet|last=Scott|first=Michon|date=28 April 2020|title=Understanding climate: Antarctic sea ice extent|url=https://www.climate.gov/news-features/understanding-climate/understanding-climate-antarctic-sea-ice-extent|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20210324010856/https://www.climate.gov/news-features/understanding-climate/understanding-climate-antarctic-sea-ice-extent|archive-date=2021-03-24|access-date=2021-02-01|website=NOAA Climate.gov}}</ref> Glede obsega morskega ledu okoli Antarktike v kvadratnih kilometrih pokritosti v času satelitske dobe (1978–2018) ni možno opaziti nobenega pomembnega trenda, v zadnjih letih zapisa pa se je prvotna rast ledu obrnila. Možna razlaga razlike med Antarktiko in Arktiko, ki je doživela hitro izgubo morskega ledu, je ta, da termohalinsko kroženje ogreto vodo prenaša v globlje plasti v oceanu. Jakost nihanja debeline ni jasna, saj so se satelitske tehnike za to pojavile šele leta 2019.<ref>{{navedi knjigo&nbsp;|last1=Meredith|last9=Melbourne-Thomas|first13=E. A. G.|last12=Pritchard|first12=H. &nbsp;|last11=Ottersen|first11=G. &nbsp;|last10=Muelbert|first10=M. M. C.|chapter-url=https://www.ipcc.ch/site/assets/uploads/sites/3/2019/11/07_SROCC_Ch03_FINAL.pdf|display-authors=4|ref={{harvid|IPCC SROCC Ch3|2019}} <!-- ipcc:20200202 -->|chapter=Chapter 3: Polar Regions|pages=214|year=2019|first9=J. &nbsp;|first8=A. &nbsp;|first1=M. &nbsp;|last8=Mackintosh|first7=G. &nbsp;|last7=Kofinas|first6=A. &nbsp;|last6=Hollowed|first5=A. &nbsp;|last5=Ekaykin|first4=C. &nbsp;&nbsp;|last4=Derksen|first3=S. &nbsp;|last3=Cassotta|first2=M. &nbsp;|last2=Sommerkorn|title=&nbsp;IPCC Special Report on the Ocean and Cryosphere in a Changing Climate|last13=Schuur}}</ref> Antarktični ledeni pokrov izgublja maso, saj led teče hitreje v ocean kot doslej. Ta učinek se delno kompenzira z dodatnim snegom, ki pade nazaj na celino.<ref name=":0">{{Cite journal|last=Bell|first=Robin E.|last2=Seroussi|first2=Helene|date=2020-03-20|title=History, mass loss, structure, and dynamic behavior of the Antarctic Ice Sheet|url=https://science.sciencemag.org/content/367/6484/1321|journal=Science|language=en|volume=367|issue=6484|pages=1321–1325|doi=10.1126/science.aaz5489|issn=0036-8075|pmid=32193319}}</ref> [[Sistematični pregled|Sistematična pregledna študija]] iz leta 2018 je ocenila, da je izguba ledu na celotni celini v obdobju od leta 1992 do 2002 v povprečju znašala 43 gigaton na leto, v petih letih od 2012 do 2017 pa se je pospešila na povprečno 220 gigaton na leto.<ref name="IMBIE2018">{{Cite journal|last1=Shepherd|first1=Andrew|last2=Ivins|first2=Erik|date=13 June 2018|title=Mass balance of the Antarctic Ice Sheet from 1992 to 2017|url=http://eprints.whiterose.ac.uk/132373/8/IMBIE2_accepted_v16.pdf|journal=[[Nature (journal)|Nature]]|volume=558|issue=7709|pages=219–222|bibcode=2018Natur.558..219I|doi=10.1038/s41586-018-0179-y|pmid=29899482|collaboration=[[Ice Sheet Mass Balance Inter-comparison Exercise|IMBIE]] team|s2cid=49188002|access-date=2021-02-03|archive-date=2019-01-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20190127094557/http://eprints.whiterose.ac.uk/132373/8/IMBIE2_accepted_v16.pdf|url-status=dead}}</ref> Skupen dvig morske gladine zaradi tega procesa je ocenjen na 8 mm do 14 mm.<ref name=":0" /><ref name=":1">{{Cite journal|last=Rignot|first=Eric|last2=Mouginot|first2=Jérémie|last3=Scheuchl|first3=Bernd|last4=van den Broeke|first4=Michiel|last5=van Wessem|first5=Melchior J.|last6=Morlighem|first6=Mathieu|date=2019|title=Four decades of Antarctic Ice Sheet mass balance from 1979–2017|url=https://www.pnas.org/content/116/4/1095.short|journal=Proceedings of the National Academy of Sciences|language=en|volume=116|issue=4|pages=1095–1103|doi=10.1073/pnas.1812883116|issn=0027-8424|via=|access-date=2021-02-03|archive-date=2021-02-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20210206084246/https://www.pnas.org/content/116/4/1095.short|url-status=dead}}</ref> Taljenje plavajočih ledenih polic (led, ki je nastal na kopnem) samo po sebi ne prispeva veliko k dvigu morske gladine, saj led izpodrine samo lastno maso vode. Vendar ledene plošče delujejo kot stabilizator kopenskega ledu in so občutljive na segrevanje vode. V zadnjih desetletjih se je zgodilo več dramatičnih razpadov velikih ledenih polic okoli obale Antarktike, zlasti vzdolž Antarktičnega polotoka.<ref name="RignotCasassa2004">{{cite journal|last1=Rignot|first1=E.|last2=Casassa|first2=G.|last3=Gogineni|first3=P.|last4=Krabill|first4=W.|last5=Rivera|first5=A.|last6=Thomas|first6=R.|date=2004|title=Accelerated ice discharge from the Antarctic Peninsula following the collapse of Larsen B ice shelf|url=http://www.glaciologia.cl/textos/RignotetalGRLPeninsulaAccel.pdf|journal=[[Geophysical Research Letters]]|volume=31|issue=18|pages=L18401|bibcode=2004GeoRL..3118401R|doi=10.1029/2004GL020697|archive-url=https://web.archive.org/web/20111123070917/http://www.glaciologia.cl/textos/RignotetalGRLPeninsulaAccel.pdf|archive-date=23 November 2011|access-date=22 October 2011}}</ref> Ta izguba »opornika« ledenih polic je bila opredeljena kot glavni vzrok za izgubo ledu na zahodnoantarktičnem ledenem pokrovu, opazili pa so jo tudi okoli ledenega pokrova Vzhodne Antarktike.<ref>{{navedi knjigo|last1=Oppenheimer|last15=Sebesvari|pages=346-347|chapter=Chapter 4: Sea Level Rise and Implications for Low Lying Islands, Coasts and Communities|ref=|display-authors=4|chapter-url=https://www.ipcc.ch/site/assets/uploads/sites/3/2019/11/08_SROCC_Ch04_FINAL.pdf|first15=Z.|first10=T.|last10=Ghosh|isbn=|first11=J.|first14=B.|last13=Marzeion|first13=B.|last12=Isla|first12=F.|last11=Hay|location=|year=2019|first1=M.|last5=Magnan|title=IPCC Special Report on the Ocean and Cryosphere in a Changing Climate|last2=Glavovic|first2=B.|last3=Hinkel|first3=J.|last4=van de Wal|first4=R.|first5=A. K.|publisher=|last6=Abd-Elgawad|first6=A.|last7=Cai|first7=R.|last8=Cifuentes-Jara|first8=M.|last9=Deconto|first9=R. M.|last14=Meyssignac}}</ref> Na sami celini velika količina ledu shranjuje približno 70 % pitne vode na svetu.<ref name="howstuffworks" /> Vzhodna Antarktika je mrzlo območje s tlemi nad [[Nadmorska višina|morsko gladino]] in zaseda večino celine. Na tem območju prevladujejo majhne kopice snežnih padavin, ki postanejo led in sčasoma v obliki ledeniških tokov potujejo proti morju. Ocene masne bilance [[Vzhodno antarktični ledeni pokrov|vzhodnoantarktičnega ledenega pokrova]] se gibljejo od rahlo pozitivnih do rahlo negativnih.<ref name="Shepherdetal2012">Sheperd et al. 2012 [http://www.sciencemag.org/content/338/6111/1183 A Reconciled Estimate of Ice-Sheet Mass Balance]</ref><ref>{{Cite journal|last=Martin‐Español|first=Alba|last2=Bamber|first2=Jonathan L.|last3=Zammit‐Mangion|first3=Andrew|date=2017|title=Constraining the mass balance of East Antarctica|url=https://agupubs.onlinelibrary.wiley.com/doi/abs/10.1002/2017GL072937|journal=Geophysical Research Letters|language=en|volume=44|issue=9|pages=4168–4175|doi=10.1002/2017GL072937|issn=1944-8007|access-date=2021-02-03|archive-date=2020-11-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20201111235252/https://agupubs.onlinelibrary.wiley.com/doi/full/10.1002/2017GL072937|url-status=dead}}</ref><ref name=":1" /> V nekaterih regijah opažajo, da se povečuje odtok ledu.<ref name="RignotBamber2008">{{cite journal|last1=Rignot|first1=E.|last2=Bamber|first2=J.L.|last3=Van Den Broeke|first3=M R.|last4=Davis|first4=C.|last5=Li|first5=Y.|last6=Van De Berg|first6=W.J.|last7=Van Meijgaard|first7=E.|date=2008|title=Recent Antarctic ice mass loss from radar interferometry and regional climate modelling|url=https://www.researchgate.net/publication/232802727|journal=[[Nature Geoscience]]|volume=1|issue=2|pages=106|bibcode=2008NatGe...1..106R|doi=10.1038/ngeo102}}</ref><ref name="ChenWilson2008">{{cite journal|last1=Chen|first1=J.L.|last2=Wilson|first2=C.R.|last3=Tapley|first3=B.D.|last4=Blankenship|first4=D.|last5=Young|first5=D.|date=2008|title=Antarctic regional ice loss rates from GRACE|journal=Earth and Planetary Science Letters|volume=266|issue=1–2|pages=140–148|bibcode=2008E&PSL.266..140C|doi=10.1016/j.epsl.2007.10.057}}</ref> == Ozonska luknja == [[Slika:NASA_and_NOAA_Announce_Ozone_Hole_is_a_Double_Record_Breaker.png|sličica|Slika največje antarktične [[Ozonska luknja|ozonske luknje]], ki je bila kadarkoli zabeležena zaradi kopičenja [[CFC]]-jev (september 2006)]] {{Main|Ozonska luknja}} Nad Antarktiko je veliko območje nizke koncentracije [[Ozon|ozona]], ki se imenuje [[ozonska luknja]]. Luknja se periodično pojavlja vsako pomlad od 1970. let, pokriva skoraj celotno celino in je bila doslej največja septembra 2006.<ref>{{navedi splet|title=Antarctic Ozone|author=British Antarctic Survey, Meteorology and Ozone Monitoring Unit|publisher=Natural Environment Research Council|url=http://www.antarctica.ac.uk/met/jds/ozone/index.html|access-date=5 May 2009}}</ref> Luknjo so znanstveniki odkrili leta 1985<ref name="schiermeier2009">{{Cite journal|author=Schiermeier, Quirin|date=12 August 2009|title=Atmospheric science: Fixing the sky|url=https://archive.org/details/sim_nature-uk_2009-08-13_460_7257/page/792|journal=Nature|volume=460|issue=7257|pages=792–795|doi=10.1038/460792a|pmid=19675624|doi-access=free}}</ref> in se je v letih opazovanja povečala. Ozonsko luknjo pripisujejo [[Onesnaževanje zraka|emisijam]] [[CFC|klorofluoroogljikovodikov]] ali CFC-jev v ozračje, ki razgrajujejo ozon v druge pline.<ref>{{navedi splet|url=http://www.nas.nasa.gov/About/Education/Ozone/antarctic.html|title=The Antarctic Ozone hole|author=National Aeronautics and Space Administration, Advanced Supercomputing Division (NAS)|publisher=Government of the United States|date=26 June 2001|access-date=7 February 2009|archive-url=http://webarchive.loc.gov/all/20090403024238/http://www.nas.nasa.gov/About/Education/Ozone/antarctic.html|archive-date=3 April 2009|url-status=dead}}</ref> Leta 2019 je bila ozonska luknja najmanjša v zadnjih tridesetih letih zaradi toplejše polarne stratosfere, ki je oslabila polarni vrtinec. To je zmanjšalo nastanek »polarnih stratosferskih oblakov«, ki omogočajo kemijo, ki vodi do hitre izgube ozona.<ref>{{navedi splet|url=http://www.spacedaily.com/reports/Ozone_hole_set_to_close_999.html|title=Ozone hole set to close|date=12 November 2019|website=Space Daily|publisher=Space Media Network|access-date=8 December 2019}}</ref> Nekatere znanstvene študije kažejo, da ima lahko zmanjšanje ozonskega plašča glavno vlogo pri podnebnih spremembah na Antarktiki (in širšem območju južne poloble).<ref name="schiermeier2009" /> Ozon absorbira velike količine ultravijoličnega sevanja v [[Stratosfera|stratosferi]]. Pomanjkanje ozonskega plašča nad Antarktiko lahko povzroči ohladitev do okoli 6 °C v lokalni stratosferi. To ohlajanje vpliva na krepitev zahodnih vetrov, ki se pretakajo po celini ([[polarni vrtinec]]) in tako preprečuje odtok hladnega zraka blizu južnega pola. Posledično se kontinentalna masa ledenega pokrova Vzhodne Antarktike zadržuje pri nižjih temperaturah, obrobna območja Antarktike, zlasti Antarktični polotok, pa so podvržena višjim temperaturam, ki spodbujajo pospešeno taljenje.<ref name="schiermeier2009" /> Modeli kažejo tudi, da sta zmanjšani ozonski plašč ter okrepljeni učinek polarnega vrtinca prav tako prispevala k nedavnemu povečanje morskega ledu tik ob obali celine.<ref>{{Cite journal|author=Turner J.|author2=Comiso J.C.|author3=Marshall G.J.|author4=Lachlan-Cope T.A.|author5=Bracegirdle T.|author6=Maksym T.|author7=Meredith M.P., Wang Z.|author8=Orr A.|date=2009|title=Non-annular atmospheric circulation change induced by stratospheric ozone depletion and its role in the recent increase of Antarctic sea ice extent|url=http://nora.nerc.ac.uk/id/eprint/8058/1/grl25793.pdf|journal=[[Geophysical Research Letters]]|volume=36|issue=8|pages=L08502|bibcode=2009GeoRL..36.8502T|doi=10.1029/2009GL037524}}</ref> == Biotska raznovrstnost == {{See also|Antarktična regija|3=Antarktični mikroorganizmi|4=Divjina Antarktike}} Zdi se, da so avtohtone kopenske vrste potomci prednikov, ki so živeli v geotermalno ogrevanih okoljih v zadnji ledeni dobi, ko so bila ta območja edina mesta na celini, ki jih ni pokrival led.<ref>[https://theconversation.com/antarctic-volcanoes-help-preserve-life-in-the-freezer-24117 Antarctic volcanoes help preserve life in the freezer – The Conversation]</ref> === Živali === [[Slika:Emperor_penguin.jpg|levo|sličica|[[Cesarski pingvin|Cesarski pingvini]] v [[Rossovo morje|Rossovem morju]] na Antarktiki]] Na Antarktiki živi zelo malo kopenskih [[Vretenčarji|vretenčarjev]], tisti, ki živijo, pa so omejeni na podantarktične otoke.<ref>{{navedi splet|url=http://www.antarctica.ac.uk/about_antarctica/wildlife/land-animals/index.php|title=Land Animals of Antarctica|author=British Antarctic Survey|publisher=Natural Environment Research Council|access-date=25 April 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20081007225336/http://www.antarctica.ac.uk/about_antarctica/wildlife/land_animals/index.php|archive-date=7 October 2008|url-status=live}}</ref> [[Nevretenčarji]] Antarktike so denimo [[pršice]] [[Mikroskopska velikost|mikroskopskih velikosti]], kot je vrsta ''[[Alaskozetes antarcticus]]'', [[zajedavske uši]], [[gliste]], [[počasniki]], [[kotačniki]], [[kril]] in [[Skakači (členonožci)|skakači]]. Neleteč [[Dvokrilci|dvokrilec]] vrste ''[[Belgica antarctica]]'' je velik do 6 mm in je največja čisto kopenska žival na Antarktiki.<ref>{{navedi splet|title=Antarctic Bestiary – Terrestrial Animals|url=http://www.units.muohio.edu/cryolab/education/antarcticbestiary_terrestrial.htm#Belgica|publisher=Laboratory for Ecophysiological Cryobiology, Miami University|access-date=22 October 2011|author=Sandro, Luke|author2=Constible, Juanita}}</ref> Drug pripadnik družine trzač (''[[Chironomidae]]'') je vrsta ''[[Parochlus steinenii]]''.<ref>{{cite journal|last1=Kim|first1=S|last2=Oh|first2=M|last3=Jung|first3=W|last4=Park|first4=J|last5=Choi|first5=HG|last6=Shin|first6=SC|year=2017|title=Genome sequencing of the winged midge, Parochlus steinenii, from the Antarctic Peninsula|journal=Gigascience|volume=6|issue=3|pages=1–8|doi=10.1093/gigascience/giw009|pmc=5467013|pmid=28327954}}</ref> [[Snežni viharnik]] (''Pagodroma nivea'') je ena od le treh ptic, ki gnezdijo izključno na Antarktiki.<ref>{{navedi splet|url=http://www.birdlife.org/datazone/speciesfactsheet.php?id=3876&m=1|title=Snow Petrel Pagodroma nivea|publisher=BirdLife International|access-date=20 October 2009|archive-date=2016-06-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20160603003235/http://www.birdlife.org/datazone/speciesfactsheet.php?id=3876&m=1|url-status=dead}}</ref> Nekatere vrste morskih živali se neposredno ali posredno zanašajo na [[fitoplankton]]. Med antarktične morske živali spadajo pingvini, [[sinji kit]], [[orka]], kolosalni ligenj (''[[Mesonychoteuthis hamiltoni]]'') in morski medvedi (''[[Otariidae|uhati tjulnji]]'' iz poddružine ''[[Arctocephalinae]]''). [[Cesarski pingvin]] je edina vrsta pingvina, ki pozimi gnezdi na Antarktiki; on in [[adelijski pingvin]] gnezdita južneje kot drugi pingvini.<ref>{{Cite journal|last1=Ancel|first1=André|last2=Beaulieu|first2=Michaël|last3=Gilbert|first3=Caroline|date=January 2013|title=The different breeding strategies of penguins: A review|url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S1631069113000097#!|journal=Comptes Rendus Biologies|volume=336|issue=1|pages=1–12|doi=10.1016/j.crvi.2013.02.002|pmid=23537764|access-date=12 October 2020|via=Elsevier Science Direct}}</ref> Čopasti ali skalni pingvin (''[[Eudyptes chrysocome]]'') ima značilno perje okoli oči, ki mu daje videz dodelanih trepalnic.<ref>{{navedi knjigo|title=Antarctica: an encyclopedia from Abbot Ice Shelf to Zooplankton|url=https://archive.org/details/antarcticaencycl0000unse|first=Mary|last=Trewby|year=2002|publisher=Firefly Books|location=Auckland, New Zealand|isbn=978-1-55297-590-9|page=[https://archive.org/details/antarcticaencycl0000unse/page/152 152]}}</ref> Antarktične morske medvede (''[[Arctocephalus gazella]]'') so v 18. in 19. stoletju zaradi njihovega kožuha pogosto lovili lovci na tjulnje iz ZDA in Združenega kraljestva. [[Weddelov tjulenj]] (''Leptonychotes weddellii''), ki spada v družino pravih tjulnjev (''[[Phocidae]]''), je poimenovan po Siru Jamesu Weddellu, poveljniku britanskih lovskih odprav na tjulnje Weddllovega morja. Antarktični kril (''[[Euphausia superba]]''), ki se zbira v velikih [[Jata|jatah]], je [[ključna vrsta]] [[Ekosistem|ekosistema]] [[Južni ocean|Južnega oceana]] in je pomemben vir prehrane za [[Kiti|kite]], tjulnje, [[Morski leopard|morskega leoparda]] (''Hydrurga leptonyx''), morske medvede, [[Lignji|lignje]], ribe podreda ''[[Notothenioidei]]'' (iz reda [[Ostrižnjaki|ostrižnjakov]]), pingvine, albatrose (''[[Diomedeidae]]'') in številne druge ptice.<ref>{{navedi splet| url=http://www.knet.co.za/antarctica/fauna_and_flora.htm|title=Creatures of Antarctica|access-date=6 February 2006|archive-url=https://web.archive.org/web/20050214015049/http://www.knet.co.za/antarctica/fauna_and_flora.htm|archive-date=14 February 2005}}</ref> Popis morskega življenja, izveden med [[Mednarodno polarno leto|mednarodnim polarnim letom]], v katerem je sodelovalo približno 500 raziskovalcev, je bil objavljen leta 2010. Raziskava je del svetovnega [[Popis morskega življenja|popisa morskega življenja]] in je razkrila nekaj izjemnih ugotovitev. Več kot 235 vrst morskih organizmov živi v obeh polarnih regijah na razdalji 12.000 km. Velike živali, kot so nekateri kiti in ptice, vsako leto prepotujejo takšno razdaljo. Bolj presenetljive so majhne oblike življenja, kot so [[brizgači]] in prosto plavajoči [[polži]], ki jih najdemo v obeh polarnih oceanih. Pri njihovi porazdelitvi lahko pomagajo različni dejavniki - dokaj enakomerne temperature globokega oceana na polih in ekvatorju, ki se razlikujejo za največ 5 °C, ter glavni tokovni sistemi ali [[Cirkulacija termohalina|morski transportni trak]], ki prevaža jajčeca in ličinke.<ref>{{navedi novice|last=Kinver|first=Mark|date=15 February 2009|title=Ice oceans 'are not poles apart'|work=BBC News|publisher=British Broadcasting Corporation|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/science/nature/7888558.stm|access-date=22 October 2011}}</ref> === Glive === [[Slika:Lichen_squamulose.jpg|sličica|Znano je, da na Antarktiki obstaja približno 400 vrst gliv, ki tvorijo lišaje]] Na Antarktiki so zabeležili približno 1150 vrst gliv, od tega jih približno 400 tvori [[Lišaj|lišaje]], 750 pa ne.<ref name="basplants">{{navedi splet|url=http://www.antarctica.ac.uk/about_antarctica/wildlife/plants/index.php|title=Plants of Antarctica|author=British Antarctic Survey|publisher=Natural Environment Research Council|access-date=12 July 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110607115623/http://www.antarctica.ac.uk//about_antarctica/wildlife/plants/index.php|archive-date=7 June 2011|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite journal|author=Bridge, Paul D.|author2=Spooner, Brian M.|author3=Roberts, Peter J.|date=2008|title=Non-lichenized fungi from the Antarctic region|url=http://www.cybertruffle.org.uk/cyberliber/59575/0106/0485.htm|url-status=dead|journal=Mycotaxon|volume=106|pages=485–490|archive-url=https://web.archive.org/web/20130811210358/http://www.cybertruffle.org.uk/cyberliber/59575/0106/0485.htm|archive-date=11 August 2013|access-date=22 October 2011}}</ref> Nekatere od teh vrst so zaradi življenja v ekstremnih razmerah skalnih območij tako imenovani [[kriptoendoliti]] in so znatno prispevale k oblikovanju impresivnih skalnih formacij v [[McMurdove suhe doline|McMurdovih suhih dolinah]] in okoliških gorskih grebenih. Glive so zmožne preživeti v tako ekstremnih okoljih, kot so McMurdove suhe doline, ker imajo razmeroma preprosto morfološko zgradbo, slabo diferencirane strukture, presnovo (na primer encime), prilagojeno na nizke temperature in skrajšan življenjski cikel. Zlasti zaradi njihovih debelostenskih in močno [[Melanin|melaniziranih]] celic so odporne na [[Ultravijolično valovanje|UV-svetlobo]]. Te značilnosti lahko opazimo tudi pri algah in [[Cianobakterije|cianobakterijah]], kar kaže na to, da gre za prilagoditve razmeram, ki prevladujejo na Antarktiki. To je privedlo do ugibanj, da bi bilo, če bi se kdaj pojavilo življenje na Marsu, morda videti podobno antarktičnim glivam, kot sta vrsti ''[[Cryomyces antarcticus]]'' in ''[[Cryomyces minteri]]''.<ref>{{navedi splet|url=http://blackyeast2010.bf.uni-lj.si/fileadmin/userfiles/Lectures/Onofri.pdf|title=Survival of Black Fungi in Space, Preliminary Results|author=Onofri, S.|author2=Selbmann, L.|author3=Zucconi, L.|author4=Scalzi, G.|author5=Venkateswaran, K.J.|author6=de la Torre, R.|author7=de Vera, J.-P.|author8=Ott, S.|author9=Rabbow, E.|author10=Horneck, G.|name-list-style=amp|access-date=13 March 2013|archive-date=2021-02-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20210224111222/http://blackyeast2010.bf.uni-lj.si/fileadmin/userfiles/Lectures/Onofri.pdf|url-status=dead}}</ref> Nekatere od teh gliv so antarktični [[Endemit|endemiti]]. Med tovrstne glive spadajo nekatere v živalskih iztrebkih živeče vrste, ki so se poleg prilagajanja na mraz morale prilagoditi tudi na razmere črevesja [[Toplokrvnost|homeotermnih]] živali.<ref>{{Cite journal|author=de Hoog, G.S.|date=2005|title=Fungi of the Antarctic: evolution under extreme conditions|journal=Studies in Mycology|volume=51|pages=1–79}}</ref> === Rastline === Pred približno 300 milijoni let so [[Perm|permski]] gozdovi začeli pokrivati ​​celino, vegetacija [[Tundra|tundre]] pa se je ohranila do pred 15 milijoni let,<ref>{{navedi splet|url=https://telanganatoday.news/antarctica-green-scientists|title=Antarctica was once green: Scientists|date=15 April 2017|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20170423062932/https://telanganatoday.news/antarctica-green-scientists|archive-date=23 April 2017}}</ref> vendar podnebje današnje Antarktike ne dopušča nastajanja obsežne vegetacije. Kombinacija nizkih temperatur, slabe kakovosti [[Prst (pedologija)|prsti]], pomanjkanja vlage in sončne svetlobe zavira rast rastlin. Posledično je raznolikost rastlinskega sveta zelo majhna in omejena. [[Rastlinstvo|Floro]] celine večinoma sestavljajo [[briofiti]] (necevnice), kot so [[mahovi]], [[jetrenjaki]] in rogovnjaki ([[Anthocerotophyta]]). Obstaja približno 100 vrst [[Mahovi|mahov]] in 25 vrst [[Jetrenjaki|jetrenjakov]], vendar le tri vrste [[Kritosemenke|kritosemenk]], ki jih vse najdemo na Antarktičnem polotoku: ''[[Deschampsia antarctica]]'' (antarktična masnica), ''[[Colobanthus quitensis]]'' (antarktični pitomec) in tujerodna ''[[Poa annua]]'' (enoletna latovka).<ref>{{cite journal|author=Chwedorzewska, K.J.|date=2015|title=''Poa annua'' L. in the maritime Antarctic: an overview|url=https://www.researchgate.net/publication/270217066|journal=Polar Record|volume=51|issue=6|pages=637–643|doi=10.1017/S0032247414000916}}</ref> Poleti je rast omejena le na nekaj tednov.<ref name="basplants" /><ref name="aadplants">{{navedi splet|url=http://www.antarctica.gov.au/about-antarctica/fact-files/plants|title=Antarctic Wildlife|author=Australian Antarctic Division|publisher=Government of Australia|access-date=27 September 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100828190048/http://www.antarctica.gov.au/about-antarctica/fact-files/plants|archive-date=28 August 2010|url-status=live}}</ref> === Ostali organizmi === Znanih je 700 vrst alg, med katerimi je večina del [[Fitoplankton|fitoplanktona]]. Raznobarvnih [[Snežne alge|snežnih alg]] in kremenastih alg ali diatomej (''[[Bacillariophyceae]]'') je poleti še posebej veliko v obalnih regijah.<ref name="aadplants" /> Najdene so bile bakterije, ki živijo v mrazu in temi do globine 800 m pod ledom.<ref name="NYT-20130206">{{navedi novice|last=Gorman|first=James|title=Bacteria Found Deep Under Antarctic Ice, Scientists Say|url=https://www.nytimes.com/2013/02/07/science/living-bacteria-found-deep-under-antarctic-ice-scientists-say.html|date=6 February 2013|work=[[The New York Times]]|access-date=6 February 2013}}</ref> === Ohranitev === [[Slika:Wilhelmina_Bay_Antarctica_Humpback_Whale_6_(46421727295).jpg|sličica|[[Zavetišče za kite v Južnem oceanu]] je območje 50 milijonov kvadratnih kilometrov okoli Antarktike, kjer je [[Mednarodna komisija za lov na kite]] prepovedala komercialni [[kitolov]].]] [[Protokol o varstvu okolja k Antarktičnem sporazumu]] (znan tudi kot Okolijski protokol ali Madridski protokol) je začel veljati leta 1998 in je glavni akt za ohranjanje in upravljanje [[Biotska raznovrstnost|biotske raznovrstnosti]] na Antarktiki. Zasedanje sporazuma o Antarktiki odbor za varstvo okolja redno obvešča o okoliških in ohranitvenih vprašanjih na Antarktiki. Glavna skrb tega odbora je tveganje za Antarktiko zaradi nenamernega vnosa tujerodnih vrst iz zunanjih regij.<ref name="BridgeHughes73">{{cite journal|last1=Bridge|first1=Paul D.|last2=Hughes|first2=Kevin. A.|date=2010|title=Conservation issues for Antarctic fungi|url=http://www.cybertruffle.org.uk/cyberliber/59687/0007/001/0073.htm|url-status=dead|journal=Mycologia Balcanica|volume=7|issue=1|pages=73–76|archive-url=https://web.archive.org/web/20130811211330/http://www.cybertruffle.org.uk/cyberliber/59687/0007/001/0073.htm|archive-date=11 August 2013|access-date=12 July 2011}}</ref> Sprejetje [[Zakon o ohranjanju narave Antarktike|zakona o ohranjanju narave Antarktike]] (1978) v ZDA je prineslo več omejitev za ameriško dejavnost na Antarktiki. Vnos [[Alohtona vrsta|tujerodnih]] rastlin ali živali se lahko kaznuje, prav tako lovljenje avtohtonih vrst. [[Prelov]] krila, ki igra veliko vlogo v antarktičnem ekosistemu, je uradnike pripeljal do sprejetja predpisov o ribolovu. [[Konvencija za ohranjanje antarktičnih morskih živih virov]] (CCAMLR), ki je začela veljati leta 1980, zahteva, da predpisi, ki urejajo ribolov v vseh južnih oceanih, upoštevajo potencialne učinke na celoten antarktični ekosistem.<ref name="CIAfactbook-People" /> Kljub tem dejanjem se pojavlja nenadzorovan in nezakonit ribolov, zlasti patagonske zobate ribe (''[[Dissostichus eleginoides]]''), ki se v ZDA prodaja kot čilski brancin, kar ostaja resen problem. Nezakonit ribolov patagonske zobate ribe se povečuje, leta 200 je bil ocenjen na 32.000 ton.<ref name="KirbyBBC-2001">{{navedi novice|last=Kirby|first=Alex|date=15 August 2001|title=Toothfish at risk from illegal catches|publisher=BBC News|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/science/nature/1492380.stm|access-date=22 October 2011}}</ref><ref name="AUgovAntartica-toothfish">{{navedi splet|title=Toothfish|publisher=Australian Antarctic Division|url=http://www.antarctica.gov.au/about-antarctica/fact-files/animals/fish/toothfish|access-date=22 October 2011|archive-date=2010-09-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20100925104829/http://www.antarctica.gov.au/about-antarctica/fact-files/animals/fish/toothfish|url-status=dead}}</ref> == Prebivalstvo == {{See also|Demografija Antarktike|Raziskovalne postaje na Antarktiki|Kolonizacija Antarktike}} [[Slika:AmundsenScottSuedpolStation.jpg|levo|sličica|"Slovesni" [[Južni tečaj|južni pol]] na raziskovalni postaji Amundsen – Scott]] Številne vlade na celini vzdržujejo [[raziskovalne postaje]] s stalnim osebjem. Število ljudi, ki izvajajo in podpirajo znanstvena raziskovanja in druga dela na celini in njenih bližnjih otokih, se giblje od približno 1000 pozimi do približno 5000 poleti, kar pomeni, da [[gostota prebivalstva]] znaša med 70 in 350 prebivalci na milijon kvadratnih kilometrov. Številne postaje imajo celoletno osebje, prezimno osebje pa običajno prihaja iz matičnih držav za eno leto. Za [[Ruska pravoslavna Cerkev|pravoslavno cerkev]] — [[Cerkev Trojice (Antarktika)|cerkev Trojice]], ki so jo odprli leta 2004 na ruski [[Postaja Bellingshausen|postaji Bellingshausen]] — skozi celo leto skrbita en ali dva duhovnika, ki ju vsako leto menjavajo.<ref>{{navedi splet|url=http://www.spc.rs/eng/flock_antarcticas_orthodox_temple_celebrates_holy_trinity_day|title=Flock of Antarctica's Orthodox temple celebrates Holy Trinity Day|publisher=Serbian Orthodox Church|date=24 May 2004|access-date=7 February 2009|archive-date=2016-08-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20160826083133/http://www.spc.rs/eng/flock_antarcticas_orthodox_temple_celebrates_holy_trinity_day|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://pravoslavye.org.ua/index.php?action=fullinfo&r_type=&id=22495|script-title=ru:Владимир Петраков: 'Антарктика – это особая атмосфера, где живут очень интересные люди'|language=ru}} (Vladimir Petrakov: "Antarctic is a special world, full of very interesting people"). Interview with Father Vladimir Petrakov, a priest who twice spent a year at the station.</ref> Prvi poltrajni prebivalci regij blizu Antarktike (območja, ki ležijo južno od [[Antarktična konvergenca|konvergence Antarktike]]), so bili britanski in ameriški lovci tjulnjev, ki so od leta 1786 preživeli leto ali več na [[Južna Georgija in Južni Sandwichevi otoki|Južni Georgiji]]. V obdobju lova na kite, ki je trajalo do leta 1966, se je število prebivalcev tega otoka gibalo od več kot 1000 poleti (čez 2000 v nekaterih letih) do približno 200 pozimi. Večina kitolovcev je bila Norvežanov, z vedno večjim deležem Britancev. Naselja so vključevala [[Grytviken]], [[Leith Harbor]], [[King Edward Point]], [[Stromness]], [[Husvik]], [[Prince Olav Harbour]], [[Ocean Harbor]] in [[Godthul]]. Vodje in drugi visoki častniki kitolovskih postaj so pogosto živeli skupaj s svojimi družinami. Med njimi je bil ustanovitelj Grytvikena, kapitan [[Carl Anton Larsen]], ugledni norveški kitolovec in raziskovalec, ki je leta 1910 skupaj z družino sprejel britansko državljanstvo.<ref>{{navedi knjigo|last=Headland|first=Robert|url=https://books.google.com/books?id=lZ04AAAAIAAJ&pg=PA238|title=The Island of South Georgia|publisher=Cambridge University Press|year=1984|isbn=0521252741|location=Cambridge, Great Britain|pages=238}}</ref> [[Slika:Port-Lockroy.jpg|sličica|Muzej [[Port Lockroy]]]] Prvi otrok, rojen v [[Južna polarna regija|južni polarni regiji]], je bila Norvežanka [[Solveig Gunbjørg Jacobsen]], rojena v Grytvikenu 8. oktobra 1913, njeno rojstvo pa je vpisal rezidenčni britanski sodnik iz Južne Georgije. Bila je hči Fridthjofa Jacobsena, pomočnika vodje kitolovske postaje, in Klare Olette Jacobsen. Jacobsen je na otok prispel leta 1904 in postal upravitelj Grytvikena, kjer je služil od 1914 do 1921; dva njegova otroka sta se rodila na otoku.<ref>{{navedi knjigo|author=Headland, Robert K.|title=The Island of South Georgia|url=https://archive.org/details/islandofsouthgeo0000head|publisher=Cambridge University Press|date=1984|isbn=978-0-521-25274-4|oclc=473919719|pages=[https://archive.org/details/islandofsouthgeo0000head/page/n31 12], 130}}</ref> [[Emilio Marcos Palma]] je bil prvi človek, rojen južno od 60. južnega vzporednika, prvi rojen na celini Antarktike in edini še živeči človek, ki se je prvi rodil na katerikoli celini.<ref>{{navedi knjigo|title=The Guinness Book of Records|date=1986|page=17}}</ref> Rodil se je leta 1978 v [[Postaja Esperanza|postaji Esperanza]], na vrhu Antarktičnega polotoka,<ref>{{Cite journal|author=Old Antarctic Explorers Association|title=THIS QUARTER IN HISTORY|url=https://oaea.net/wp-content/uploads/2016/11/Volume9Issue1.pdf|journal=Explorer's Gazette|volume=9|issue=1|page=9|access-date=3 December 2019|archive-date=2021-03-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210308174517/https://oaea.net/wp-content/uploads/2016/11/Volume9Issue1.pdf|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi novice|author=Bone, James|url=http://www.thetimes.co.uk/tto/news/world/article1973781.ece|title=The power games that threaten world's last pristine wilderness|work=The Times|date=13 November 2007}}</ref> kamor je argentinska vlada skupaj s sedmimi drugimi družinami poslala njegove starše, da bi ugotovila, ali je celina primerna za družinsko življenje. Leta 1984 se je na [[Baza Presidente Eduardo Frei Montalva|postaji Frei Montalva]] rodil Juan Pablo Camacho, ki je postal prvi Čilenec, rojen na Antarktiki. V več oporiščih so danes družine z otroki, ki obiskujejo šole na postaji.<ref>{{navedi splet|url=http://antarcticsun.usap.gov/oldissues2002-2003/answer.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20060211123941/http://antarcticsun.usap.gov/oldissues2002-2003/answer.html|archive-date=11 February 2006|title=Questions to the Sun for the 2002–03 season|work=The Antarctic Sun|access-date=9 February 2006}}</ref> Do leta 2009 se je na Antarktiki (južno od 60. južnega vzporednika) rodilo enajst otrok: osem v argentinski bazi Esperanza<ref>{{navedi splet|title=Registro Civil Base Esperanza|url=http://www.ejercito.mil.ar/antartico/RegistroCivil.html|language=es|publisher=Argentine Army|archive-url=https://web.archive.org/web/20100117124815/http://www.ejercito.mil.ar/antartico/RegistroCivil.html|archive-date=17 January 2010|date=22 December 2017}}</ref> in trije na čilski postaji Frei Montalva.<ref>{{navedi splet|author=Corporación de Defensa de la Soberanía|title=Derechos soberanos antárticos de Chile|url=http://www.soberaniachile.cl/derechos_soberanos_antarticos_de_chile.html|language=es|access-date=16 November 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110718095123/http://www.soberaniachile.cl/derechos_soberanos_antarticos_de_chile.html|archive-date=2011-07-18|url-status=dead}}</ref> == Politika == [[Slika:Emblem_of_the_Antarctic_Treaty.svg|sličica|Simbol Antarktične pogodbe od leta 2002]] Več držav si priznava nekakšno suverenost v nekaterih regijah. Medtem ko je nekaj teh držav vzajemno priznalo suverenosti druga druge,<ref name="mutualrecog">{{navedi knjigo|title=International Law Issues in the South Pacific|last=Rogan-Finnemore|first=Michelle|date=2005|publisher=Ashgate Publishing|isbn=978-0-7546-4419-4|editor-last=Von Tigerstrom|editor-first=Barbara|page=204|url=https://books.google.com/books?id=xlAQUX3zCrIC&pg=PA204|contribution=What Bioprospecting Means for Antarctica and the Southern Ocean}} "Australia, New Zealand, [[France]], [[Norway]] and the [[United Kingdom]] reciprocally recognize the validity of each other's claims."</ref> veljavnost teh trditev ni splošno priznana.<ref name="CIAfactbook-People" /> Nove ozemeljske zahteve na Antarktiki so bile začasno ustavljene od leta 1959, čeprav je Norveška leta 2015 formalno opredelila [[Dežela kraljice Maud|Deželo kraljice Maud]], da naj bi vključevala nepriznano območje med njo in južnim polom.<ref>{{navedi novice|last1=Rapp|first1=Ole Magnus|title=Norge utvider Dronning Maud Land helt frem til Sydpolen|journal=[[Aftenposten]]|url=http://www.aftenposten.no/nyheter/iriks/Norge-utvider-Dronning-Maud-Land-helt-frem-til-Sydpolen-8168779.html|access-date=22 September 2015|date=21 September 2015|location=Oslo, Norway|language=no|quote=... formålet med anneksjonen var å legge under seg det landet som til nå ligger herreløst og som ingen andre enn nordmenn har kartlagt og gransket. Norske myndigheter har derfor ikke motsatt seg at noen tolker det norske kravet slik at det går helt opp til og inkluderer polpunktet.}}</ref> Status Antarktike ureja [[Antarktična pogodba]] iz leta 1959 in drugi z njo povezani sporazumi, ki se skupaj imenujejo [[Sistem Pogodbe o Antarktiki|Sistem pogodbe o Antarktiki]]. Antarktika je za namene sistema pogodb opredeljena kot vse kopenske in [[Ledena polica|ledene police]] južno od 60° J. Pogodbo je podpisalo dvanajst držav, med njimi Sovjetska zveza (kasneje Rusija), Združeno kraljestvo, Argentina, Čile, Avstralija in ZDA.<ref>{{navedi splet|url=http://www.ats.aq/devAS/ats_parties.aspx?lang=e|title=Antarctic Treaty System – Parties|publisher=Antarctic Treaty and the Secretariat|access-date=20 October 2009|archive-date=2009-04-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20090422184735/http://www.ats.aq/devAS/ats_parties.aspx?lang=e|url-status=dead}}</ref> Antarktiko so priznali kot znanstveni rezervat, vzpostavili svobodo znanstvenih raziskav in varstva okolja ter prepovedali vojaške dejavnosti na Antarktiki. To je bil prvi sporazum o [[Nadzor nad oboroževanjem|nadzoru nad oboroževanjem]], sklenjen med [[Hladna vojna|hladno vojno]]. Leta 1983 so pogodbenice Antarktične pogodbe začele pogajanja o konvenciji, ki bi urejala rudarstvo na Antarktiki.<ref>{{navedi splet|url=http://www.antarcticanz.govt.nz/downloads/information/infosheets/mining.pdf|title=Mining Issues in Antarctica|publisher=[[Antarctica New Zealand]]|access-date=1 September 2003|archive-url=https://web.archive.org/web/20050510093511/http://www.antarcticanz.govt.nz/downloads/information/infosheets/mining.pdf|archive-date=10 May 2005}}</ref> Koalicija mednarodnih organizacij<ref>{{navedi splet|url=http://www.asoc.org|title=Antarctic and Southern Ocean Coalition|publisher=[[Antarctic and Southern Ocean Coalition]]|access-date=26 July 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110725021645/http://www.asoc.org/|archive-date=25 July 2011|url-status=live}}</ref> je sprožila kampanjo javnega pritiska za preprečevanje kakršnegakoli razvoja rudarjenja mineralov v regiji, ki jo je v glavnem vodila organizacija [[Greenpeace|Greenpeace International]],<ref>{{navedi splet|url=http://www.greenpeace.org/international/about/history/how-we-saved-antarctica|title=World Park Antarctica|publisher=Greenpeace International|work=Greenpeace.org|date=25 February 2010|access-date=26 July 2011|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20100315101137/http://www.greenpeace.org/international/about/history/how-we-saved-antarctica|archive-date=15 March 2010}}</ref> ki je v regiji Rossovo morje od leta 1987 do 1991<ref>{{cite press release|url=http://archive.greenpeace.org/comms/98/antarctic/|title=Greenpeace applauds Antarctic protection victory|publisher=Greenpeace International|date=14 January 1998|archive-url=https://web.archive.org/web/20060220144445/http://archive.greenpeace.org/comms/98/antarctic/|archive-date=20 February 2006}}</ref> upravljala svojo znanstveno postajo [[raziskovalna postaja World Park|World Park]] in izvajala letne odprave z namenom dokumentirati vplive ljudi na antarktično okolje.<ref>{{navedi splet|url=https://www.newscientist.com/article/mg13017745.500-antarctica-exploration-or-exploitation--thirty-years-agothe-antarctic-treaty-came-into-force-the-continents-future-lies-in-thehands-of-the-increasing-number-of-nations-now-working-there-.html|title=Antarctica: exploration or exploitation?|work=[[New Scientist]]|date=22 June 1991}}</ref> Leta 1988 je bila sprejeta [[Konvencija o urejanju mineralnih virov na Antarktiki]] (CRAMRA).<ref>{{navedi splet|url=https://www.newscientist.com/article/mg12817431.300-antarctica-a-tale-of-two-treaties-.html|title=Antarctica, a tale of two treaties|work=New Scientist|access-date=27 May 2008}}</ref> Naslednje leto pa sta Avstralija in Francija napovedali, da konvencije ne bosta potrdili in jo označili za mrtvo. Namesto tega sta predlagali, da se vzpostavi celovit režim za zaščito antarktičnega okolja.<ref name="AUgovAntartica-Madrid">{{navedi splet|title=The Madrid Protocol|publisher=Australian Antarctic Division|url=http://www.antarctica.gov.au/antarctic-law-and-treaty/the-madrid-protocol|access-date=22 October 2011}}</ref> Za Protokol o varstvu okolja k Antarktičnem sporazumu (»Madridski sporazum«) so se pogajale druge države in 14. januarja 1998 je začel veljati.<ref name="AUgovAntartica-Madrid" /><ref>{{navedi splet|url=http://users.erols.com/jackbobo/History.htm|title=Antarctic Treaty Papers|access-date=19 October 2009|last=Bobo|first=Jack A.|archive-url=https://web.archive.org/web/20110523033429/http://users.erols.com/jackbobo/History.htm|archive-date=23 May 2011}}</ref> Madridski protokol prepoveduje vsakršno rudarjenje na Antarktiki in Antarktiko označuje za »naravni rezervat, namenjen miru in znanosti«. Antarktična pogodba prepoveduje kakršnokoli vojaško dejavnost na Antarktiki, vključno z ustanovitvijo vojaških baz in utrdb, vojaškimi manevri in preizkušanjem orožja. Vojaško osebje ali oprema so dovoljeni samo za znanstvene raziskave ali druge miroljubne namene.<ref>{{navedi splet|url=http://www.scar.org/treaty/|title=''Antarctic Treaty''|publisher=[[Scientific Committee on Antarctic Research]]|access-date=9 February 2006|archive-url=https://web.archive.org/web/20060206193457/http://www.scar.org/treaty/|archive-date=6 February 2006|url-status=dead}}</ref> Edini dokumentirani vojaški kopenski manever je bila majhna [[Operación 90|operacija 90]] [[Oborožene sile Republike Argentine|argentinske vojske]] leta 1965.<ref>{{navedi splet|url=http://www.dna.gov.ar/INGLES/DIVULGAC/ARGANT.HTM|title=Argentina in Antarctica|publisher=[[Antarctica Institute of Argentina]]|access-date=9 February 2006|archive-url=https://web.archive.org/web/20060306211514/http://www.dna.gov.ar/INGLES/DIVULGAC/ARGANT.HTM|archive-date=6 March 2006|url-status=dead}}</ref> === Antarktična ozemlja === {{Main|Teritorialne zahteve na Antarktiki}} [[Slika:antarctica.jpg|thumb|280px|right|Politična karta Antarktike]] {| class="wikitable sortable" |- ! Datum ! Država ! Ozemlje ! Meje zahtevanega ozemlja ! Zemljevid |- |1908 |{{flag|Združeno kraljestvo}} |{{flag|Britansko antarktično ozemlje}} |80°00′W do 020°00′W prekrivanja: * 80°00′W do 74°00′W si lasti Čile (1940) * 74°00′W do 53°00′W si lastita Čile (1940) in Argentina (1943) * 53°00′W do 25°00′W si lasti Argentina (1943) |[[File:Antarctica, United Kingdom territorial claim.svg|90px]] |- |1923 |{{flag|Nova Zelandija}} [[Nova Zelandija]] |[[File:Flag of the Ross Dependency (unofficial).svg|23px]] [[Rossovo odvisno ozemlje]] |150°W do 160°E |[[File:Antarctica, New Zealand territorial claim.svg|90px]] |- |1840 |{{flag|Francija}} |{{flagicon|French Southern and Antarctic Lands}} [[Adelijina zemlja]] |142°02'E do 136°11'E |[[File:Antarctica, France territorial claim.svg|90px]] |- |1929 |{{flag|Norveška}} |{{flagicon|Norveška}} [[Otok Petra I.]] |{{Coord|68|50|S|90|35|W|type:isle|name=Otok Petra I.}} |[[File:Antarctica, Norway territorial claim (Peter I Island).svg|90px]] |- |1933 |{{flag|Avstralija}} |{{flagicon|Avstralija}} [[Avstralski antarktični teritorij]] |160°E do 142°2'E in<br /> 136°11'E to 044°38'E |[[File:Antarctica, Australia territorial claim.svg|90px]] |- |1939 |{{flag|Norveška}} |{{flagicon|Norveška}} [[Dežela kraljice Maud]] |020°00′W do 044°38′E |[[File:Antarctica, Norway territorial claim.svg|90px]] |- |1940 |{{flag|Čile}} |{{flagicon|Antártica Chilena Province}} [[Čilenski antarktični teritorij]] |090°00′W do 053°00′W prekrivanja: * 90°00′W do 74°00′W si lasti Združeno Kraljestvo (1908) * 74°00′W do 53°00′W si lastita Združeno Kraljestvo (1908) in Argentina (1943) |[[File:Antarctica, Chile territorial claim.svg|90px]] |- |1943 |{{flag|Argentina}} |{{flag|Argentinska Antarktika}} |074°00′W do 025°00′W prekrivanja: * 74°00′W do 53°00′W si lastita Združeno Kraljestvo (1908) in Čile (1940) * 53°00′W do 25°00′W si lasti Združeno Kraljestvo (1908) |[[File:Antarctica, Argentina territorial claim.svg|90px]] |- |– |''([[Terra nullius|Nepriznano ozemlje]]'') |{{flagdeco|Antarktika}} [[Dežela Marie Byrd]] |150°00′W do 090°00′W<br /> (razen [[Otok Petra I.]]) |[[File:Antarctica, unclaimed.svg|90px]] |} Argentinske, britanske in čilske zahteve se prekrivajo in so povzročile trenja. Britanski [[Foreign and Commonwealth Office]] je 18. decembra 2012 v počastitev [[Diamantni jubile|diamantnega jubileja]] kraljice [[Elizabeta II. Britanska|Elizabete II]]. imenoval [[Dežela kraljice Elizabete|Deželo kraljice Elizabete]].<ref name="Foreign & Commonwealth Office Press Release">{{navedi splet|title=The Foreign Secretary has announced that the southern part of British Antarctic Territory has been named Queen Elizabeth Land|url=https://www.gov.uk/government/news/queen-elizabeth-land|work=Foreign & Commonwealth Office|publisher=HM Government|access-date=22 December 2012|date=18 December 2012}}</ref> Dne 22. decembra 2012 je bil veleposlanik Združenega kraljestva v Argentini [[John Freeman]] poklican na zagovor pred argentinsko vlado kot protest proti zahtevku.<ref name="BBC News: Argentine Protest Against Queen Elizabeth Land">{{navedi splet|title=Argentina angry after Antarctic territory named after Queen|url=https://www.bbc.co.uk/news/uk-20822582|work=BBC News|publisher=British Broadcasting Corporation|access-date=22 December 2012|date=22 December 2012}}</ref> Odnosi med Argentino in Združenim kraljestvom so bili že tekom leta 2012 načeti zaradi sporov glede suverenosti bližnjih [[Falklandski otoki|Falklandskih otokov]] in 30. obletnice [[Falklandska vojna|falklandske vojne]]. Območja, prikazana kot ozemeljske zahteve Avstralije in Nove Zelandije, so bila britansko ozemlje, dokler niso bila predana po osamosvojitvi držav. Avstralija trenutno zahteva največjo površino. Zahteve Britanije, Avstralije, Nove Zelandije, Francije in Norveške so medsebojno priznane.<ref>{{navedi knjigo|last=Rogan-Finnemore|first=Michelle|year=2005|contribution=What Bioprospecting Means for Antarctica and the Southern Ocean|editor-last=Von Tigerstrom|editor-first=Barbara|title=International Law Issues in the South Pacific|publisher=Ashgate Publishing|pages=204|isbn=0-7546-4419-7}}</ref> Druge države, ki sodelujejo kot članice Antarktične pogodbe, imajo teritorialni interes na Antarktiki, vendar jim določbe Pogodbe ne omogočajo, da uveljavljajo svoje zahteve, dokler je v veljavi.<ref name="peecug1">{{navedi splet|url=http://library.jid.org/en/mono38/nieto.htm|title=La Antartica|publisher=Library.jid.org|access-date=4 November 2008|archive-url=https://web.archive.org/web/20081007084832/http://library.jid.org/en/mono38/nieto.htm|archive-date=7 October 2008|url-status=dead}}</ref><ref name="peecug2">[http://www.afese.com/img/revistas/revista40/laantartida.pdf Afese.com] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110707092226/http://www.afese.com/img/revistas/revista40/laantartida.pdf|date=7 July 2011}}. (PDF) . Retrieved on 19 July 2011.</ref> * {{flag|Brazilija}} ima določeno "interesno območje", ki ni dejanski zahtevek.<ref name="Morris1988">{{navedi knjigo|last=Morris|first=Michael|title=The Strait of Magellan|date=1988|publisher=Martinus Nijhoff Publishers|isbn=978-0-7923-0181-3|page=219|url=https://books.google.com/books?id=vqZJLAOnj58C&pg=PA145|quote=... Brazil has even designated a zone of Antarctic interest that overlaps the Argentine sector but not the Chilean one ...}}</ref> *{{flag|Peru}} si je formalno pridržal pravico do vložitve zahteve.<ref name="peecug1" /><ref name="peecug2" /> * {{flag|Rusija}} je po prvotni Antarktični pogodbi podedovala pravico Sovjetske zveze, do zahteve ozemlja.<ref name="CIAfactbook-US-RusClaim">{{navedi splet|title=Disputes – international|date=2011|work=The World Factbook|publisher=United States Central Intelligence Agency|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/fields/print_2070.html|access-date=22 October 2011|quote=... the US and Russia reserve the right to make claims ...|archive-date=2020-09-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20200915211616/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/fields/print_2070.html|url-status=dead}}</ref> * {{flag|Južna Afrika}} si je formalno pridržala pravico do vložitve zahteve.<ref name="peecug1" /><ref name="peecug2" /> * {{flag|Združene države Amerike}} so si formalno pridržale pravico do vložitve zahteve na prvotni Antarktični pogodbi.<ref name="CIAfactbook-US-RusClaim" /> === Nekdanje zahteve === * [[Nemčija]]: 20° V do 10° Z; območje zahteve se je prekrivalo z norveškim; zahtevano [[1939]]–[[1945]] kot [[Nova Švabska dežela]] (''Neu Schwabenland'') <gallery> File: 061212-nordkapp.jpg File:GletscherMM.jpg File:Fryxellsee Opt.jpg File:Mount Erebus Aerial 2.jpg File:Aurore australe - Aurora australis.jpg </gallery> == Gospodarstvo == {{see also|Turizem na Antarktiki}} [[Slika:HMS_Endurance,_Portsmouth.jpg|sličica|''[[HMS Endurance (A171)|HMS Endurance]]'': nekdanja [[Britansko antarktično ozemlje|antarktična]] [[Hitri jurišni čoln|patruljna ladja]] [[Kraljeva vojna mornarica|kraljeve vojne mornarice]]]] [[Slika:Antarctic-Postal-Services.jpg|sličica|Pošta [[Tabor Academia|Tangra 1091]] antarktične poštne storitve bolgarske znanstvene postaje]] Na Antarktiki trenutno potekajo gospodarske dejavnosti v obliki ribolova ob obali in malega [[Turizem|turizma]].<ref name="CIAfactbook-People" /> Čeprav so našli premog, [[Ogljikovodik|ogljikovodike]], železovo rudo, [[Platina|platino]], [[baker]], [[krom]], [[nikelj]], [[zlato]] in druge minerale, jih ni bilo v dovolj velikih količinah, da bi jih lahko izkoristili.<ref>{{navedi splet|title=Natural Resources|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/fields/print_2111.html|work=The World Factbook|publisher=CIA|access-date=30 October 2016|archive-date=2016-12-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20161231044832/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/fields/print_2111.html|url-status=dead}}</ref> Poleg tega [[Protokol o varstvu okolja k Antarktičnem sporazumu]] iz leta 1991 prepoveduje izkoriščanje virov. Leta 1998 je bil dosežen kompromisni dogovor o prepovedi rudarjenja za nedoločen čas, ki bo pregledan leta 2048, kar je še bolj omejilo gospodarski razvoj in izkoriščanje. Primarna gospodarska dejavnost je ulov in trgovanje z ribami na morju. Antarktični ribolov v letih 2000–01 je poročal o iztovarjanju 112.934 ton rib.<ref>{{navedi splet|title=Fisheries News|url=http://en.mercopress.com/2003/11/30/fisheries-news|publisher=mecropress|date=30 November 2003|access-date=30 October 2016}}</ref> »Ekspedicijski turizem« v majhnem obsegu obstaja od leta 1957 in trenutno zanj velja protokol o varstvu okolja k Antarktičnemu sporazumu, vendar ga v resnici samoregulira [[Mednarodno združenje organizatorjev potovanj po Antarktiki]] (IAATO). Vsa plovila, povezana z antarktičnim turizmom, ne pripadajo članicam IAATO, vendar IAATO bdi nad 95 % turistične dejavnosti. Potujejo večinoma majhne ali srednje ladje, ki se osredotočajo na posebne slikovite lokacije z dostopnimi koncentracijami znamenitih divjih živali. V [[Južna polobla|južnem poletju]] 2006–07 je Antarktiko obiskalo skupaj 37.506 turistov, pri čemer so skoraj vsi prihajali s komercialnih ladij; v letih 2015–16 pa je bilo turistov zabeleženih 38.478.<ref>{{navedi splet|url=http://30atcm.ats.aq/30atcm/Documents/Docs/fr/Atcm30_fr001_e.doc|title=Final Report, 30th Antarctic Treaty Consultative Meeting|publisher=[[Antarctic Treaty Secretariat]]|access-date=2 August 2007|format=DOC|archive-url=https://web.archive.org/web/20070808034540/http://30atcm.ats.aq/30atcm/Documents/Docs/fr/Atcm30_fr001_e.doc|archive-date=8 August 2007|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.knet.co.za/antarctica/political.htm|title=Politics of Antarctica|access-date=5 February 2006|archive-url=https://web.archive.org/web/20050214014631/http://www.knet.co.za/antarctica/political.htm|archive-date=14 February 2005}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://iaato.org/documents/10157/1444539/2015-2016+Tourists+by+Nationality+(Total)/9a4fe29b-1c44-45cc-96b2-246e93137b2f|title=2015–2016 Tourists by Nationality Total|publisher=IAATO|access-date=30 January 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20161110194025/http://iaato.org/documents/10157/1444539/2015-2016+Tourists+by+Nationality+(Total)/9a4fe29b-1c44-45cc-96b2-246e93137b2f|archive-date=10 November 2016|url-status=dead}}</ref> Od leta 2015 sta na Antarktiki dva bankomata [[Wells Fargo]].<ref>{{navedi splet|url=https://mentalfloss.com/article/63741/worlds-loneliest-atm-antarctica|title=The World's Loneliest ATM is in Antarctica|date=5 May 2015|website=mentalfloss.com|language=en|access-date=30 August 2019}}</ref> Obstaja nekaj zaskrbljenosti zaradi morebitnih škodljivih vplivov na okolje in ekosisteme, ki jih povzroča priliv obiskovalcev. Nekateri okoljevarstveniki in znanstveniki so pozvali k strožjim predpisom za ladje in turistično kvoto.<ref>{{navedi novice|url=https://www.telegraph.co.uk/travel/734551/Tourism-%27threatens-Antarctic%27.html|title=''Tourism threatens Antarctic''|publisher=Telegraph UK|access-date=5 February 2006|location=London|first=Mark|last=Rowe|date=11 February 2006}}</ref> Primarni odziv pogodbenic Antarktične pogodbe je bil, da prek svojega Odbora za varstvo okolja in v sodelovanju z IAATO razvijejo »smernice za uporabo lokacij«, ki določajo omejitve iztovarjanja in zaprte ali omejene cone na pogosteje obiskanih lokacijah. Antarktični zračni ogledi (ki niso pristali) so leteli iz Avstralije in Nove Zelandije do usodne nesreče na letu 901 družbe Air New Zealand na gori Erebus leta 1979, v kateri je umrlo vseh 257 ljudi na krovu. [[Qantas]] je sredi devetdesetih let nadaljeval s komercialnimi preleti Antarktike iz Avstralije. Antarktični ribolov v letih 1998–99 (1. julija - 30. junija) je poročal o zakonitem iztovarjanju 119.898 ton rib.<ref>{{cite encyclopedia|url=https://www.britannica.com/place/Antarctica-Year-In-Review-1999|title=Antarctica in 1999|encyclopedia=Britannica Book of the Year|author=Guthridge, Guy|year=1999}}</ref> Približno trideset držav na Antarktiki vzdržuje okoli sedemdeset [[Raziskovalne postaje na Antarktiki|raziskovalnih postaj]] (40 letnih ali stalnih in 30 samo poletnih) s približno 4000 prebivalci poleti in 1000 pozimi.<ref name="CIAfactbook-People" /> Koda »AQ« po standardu [[ISO 3166|ISO 3166-1 alpha-2]] je dodeljena celotni celini, ne glede na jurisdikcijo. Za različna naselja se uporabljajo različne [[Seznam mednarodnih klicnih kod|klicne kode]] in [[Valuta|valute]],<ref>see [[ISO 4217]]</ref> odvisno od države, ki postajo upravlja. Antarktični dolar, spominek, ki se prodaja v ZDA in Kanadi, ni zakonito plačilno sredstvo.<ref name="CIAfactbook-People" /><ref name="Symes">{{navedi splet|url=http://www.pjsymes.com.au/articles/Private01.htm|title=Private Issues – The Antarctica Issues and the NORFED Issues|last=Symes|first=Peter|author-link=Peter Symes|year=2002|access-date=22 November 2016}}</ref> == Raziskave == {{See also|Raziskovalne postaje na Antarktiki}} [[Slika:Amundsen-Scott_marsstation_ray_h_edit.jpg|sličica|[[Ščip (Luna)|Polna luna]] in 25-sekundna osvetlitev je omogočila, da je bilo v dolgi antarktični noči na [[Postaja Južni pol Amundsen – Scott|postaji Južni pol Amundsen – Scott]] mogoče posneti to fotografijo. Postaja je vidna skrajno levo, [[elektrarna]] v sredini in mehanična garaža spodaj desno. Zelena luč v ozadju je [[Polarni sij|polarna svetloba]].]] Vsako leto znanstveniki iz 28 različnih držav izvajajo [[Poskus|poskuse]], ki jih ni mogoče ponoviti nikjer drugje na svetu. Poleti več kot 4000 znanstvenikov upravlja raziskovalne postaje; to število se pozimi zmanjša na nekaj več kot 1000.<ref name="CIAfactbook-People" /> [[Postaja McMurdo]], ki je največja raziskovalna postaja na Antarktiki, lahko sprejme več kot 1000 znanstvenikov, obiskovalcev in turistov. Med raziskovalce sodijo [[Biologija|biologi]], [[Geolog|geologi]], [[Oceanografija|oceanografi]], [[Fizik|fiziki]], [[Astronom|astronomi]], [[Glaciologija|glaciologi]] in [[Meteorolog|meteorologi]]. Geologi po navadi preučujejo [[Tektonika plošč|tektoniko plošč]], meteorite iz [[Vesoljski prostor|vesolja]] in vire iz obdobja razpada superceline [[Gondvana]]. Glaciologi na Antarktiki se ukvarjajo s preučevanjem zgodovine in dinamike plavajočega ledu, [[Sneg|sezonskega snega]], [[Ledenik|ledenikov]] in [[Ledeni pokrov|ledenih pokrovov]]. Biologe poleg preiskovanja divjih živali zanima, kako ostre temperature in prisotnost ljudi vplivajo na strategije prilagajanja in preživetja najrazličnejših organizmov. Zdravniki so raziskovali širjenje virusov in odziv telesa na ekstremne sezonske temperature. Astrofiziki na [[Postaja Južni pol Amundsen – Scott|raziskovalni postaji Amundsen – Scott]] preučujejo nebesno kupolo in [[Prasevanje|kozmično mikrovalovno sevanje ozadja]]. Številna astronomska opazovanja je bolje opraviti iz notranjosti Antarktike kot z večine površinskih lokacij zaradi visoke nadmorske višine, ki ima za posledico redko atmosfero; nizka temperatura, ki zmanjša količino vodne pare v ozračju; in odsotnost [[Svetlobno onesnaženje|svetlobnega onesnaženja]], kar omogoča pogled na vesolje jasnejši kot kjerkoli drugje na Zemlji. Antarktični led služi tako kot ščit in kot medij za zaznavanje največjega [[IceCube nevtrinski observatorij|nevtrinskega teleskopa]] na svetu, zgrajenega 2 km pod postajo Amundsen – Scott.<ref>{{navedi splet|url=http://www.antarcticconnection.com/antarctic/science/index.shtml|title=Science in Antarctica|publisher=Antarctic Connection|access-date=4 February 2006|archive-url=https://web.archive.org/web/20060207003148/http://www.antarcticconnection.com/antarctic/science/index.shtml|archive-date=7 February 2006|url-status=dead}}</ref> Od 1970-ih je pomemben poudarek na raziskavah [[ozonska plast|ozonske plasti]] v ozračju nad Antarktiko. Leta 1985 so trije britanski znanstveniki iz podatkov, ki so jih zbrali na postaji Halley na [[Bruntova ledena polica|Bruntovi ledeni polici]], odkrili obstoj luknje v tej plasti. Sčasoma je bilo ugotovljeno, da so uničenje ozona povzročili [[CFC|klorofluoroogljikovodiki]] (CFC), ki jih oddajajo človeški proizvodi. Ob prepovedi CFC v [[Montrealski sporazum|Montrealskem sporazumu]] iz leta 1989 podnebne napovedi kažejo, da se bo ozonska plast med letoma 2050 in 2070 vrnila na raven iz leta 1980.<ref name="adelie">{{navedi splet|url=https://birdsnews.com/2014/adelie-penguins-thriving-amid-antarcticas-melting-ice/|title=Adelie Penguins thriving amid Antarctica's melting ice|author=Graham, Rex|date=15 July 2014|access-date=24 October 2014|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20160605053724/https://birdsnews.com/2014/adelie-penguins-thriving-amid-antarcticas-melting-ice/|archive-date=5 June 2016}}</ref> Leta 2007 je bil ustanovljen [[Polarni geoprostorski center]]. Polarni geoprostorski center uporablja [[Geoprostorska tehnologija|geoprostorsko tehnologijo]] in tehnologijo [[Daljinsko zaznavanje|daljinskega zaznavanja]] za zagotavljanje storitev kartiranja ameriškim raziskovalnim skupinam, ki jih financirajo zvezne države. Trenutno lahko Polarni geoprostorski center vsakih 45 dni posname celotno Antarktiko v ločljivosti 500 mm.<ref>{{navedi splet|url=http://www.directionsmag.com/articles/polar-geospatial-center-releases-new-application-with-high-res-satelli/370342|title=Polar Geospatial Center Releases New Application with High-Res Satellite Imagery|author=Rejcek, Peter|publisher=The Antarctic Sun|date=2 December 2013|access-date=24 October 2014|archive-date=2015-01-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20150107164904/http://www.directionsmag.com/articles/polar-geospatial-center-releases-new-application-with-high-res-satelli/370342|url-status=dead}}</ref> [[Slika:Antarctica_Station_Map.png|sličica|29 nacionalnih programov za podporo znanosti na Antarktiki (2009)]] 6. septembra 2007 je belgijska Mednarodna fundacija Polar predstavila [[Postaja princese Elizabete|postajo princese Elizabete]], prvo polarno znanstveno postajo z nič emisijami na Antarktiki, ki je namenjena raziskovanju [[Spremembe podnebja|podnebnih sprememb]]. Montažno postajo v vrednosti 16,3 milijona dolarjev, ki je del Mednarodnega polarnega leta, so do konca leta 2008 poslali na južni pol iz Belgije, da bi spremljala zdravje [[Polarno območje|polarnih območij]]. Belgijski polarni raziskovalec [[Alain Hubert]] je Ta baza bo prva tovrstna, ki bo proizvedla nič emisij, zaradi česar bo edinstven model uporabe energije na Antarktiki.« Johan Berte je vodja ekipe za oblikovanje postaje in vodja projekta, ki izvaja raziskave na področju [[Klimatologija|klimatologije]], glaciologije in [[Mikrobiologija|mikrobiologije]].<ref>[http://www.belspo.be/belspo/bepoles/science/station/index_en.stm Belgian Science Policy Office] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070704065854/http://www.belspo.be/belspo/BePoles/science/station/index_en.stm|date=4 July 2007}} – Princess Elisabeth Station</ref> Januarja 2008 so znanstveniki [[Britanske antarktična raziskava|Britanske antarktične raziskave]] (BAS), ki sta jih vodila Hugh Corr in [[David Vaughan]] (v reviji ''Nature Geoscience'') poročali, da je pred 2200 leti pod ledeno ploščo Antarktike izbruhnil [[Ognjenik|vulkan]] (na podlagi sestavljene geoslike z radarskimi posnetki). To je bil največji izbruh na Antarktiki v zadnjih 10.000 letih, vulkanski pepel pa so našli odložen na ledeni površini pod [[Hudsonovo gorovje|Hudsonovim gorovjem]], blizu [[Ledenik Pine Island|ledenika Pine Island]].<ref>{{navedi novice|last=Black|first=Richard|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/science/nature/7194579.stm|title=Ancient Antarctic eruption noted|publisher=BBC News|date=20 January 2008|access-date=7 February 2009|archive-url=https://web.archive.org/web/20090115165526/http://news.bbc.co.uk/2/hi/science/nature/7194579.stm|archive-date=15 January 2009|url-status=live}}</ref> Študija iz leta 2014 je ocenila, da se je med pleistocenom vzhodnoantarktični ledeni pokrov (EAIS) stanjšal za vsaj 500 m in da je redčenje od zadnjega [[ledeniški maksimum|ledeniškega maksimuma]] za območje EAIS manjše od 50 m, kar se verjetno začelo pred okoli 14 tisoč leti.<ref>{{cite journal|author1=Yusuke Suganuma|author2=Hideki Miura|last3=Zondervan|first3=Albert|last4=Jun'ichi Okuno|date=August 2014|title=East Antarctic deglaciation and the link to global cooling during the Quaternary: evidence from glacial geomorphology and 10Be surface exposure dating of the Sør Rondane Mountains, Dronning Maud Land|journal=Quaternary Science Reviews|volume=97|pages=102–120|bibcode=2014QSRv...97..102S|doi=10.1016/j.quascirev.2014.05.007|doi-access=free}}</ref> === Meteoriti === [[Slika:ALH84001.jpg|levo|sličica|Antarktični meteorit, imenovan [[ALH 84001]], z [[Mars|Marsa]]]] [[Meteorit|Meteoriti]] z Antarktike so pomembno področje preučevanja materiala, ki je nastal v zgodnjem [[Osončje|osončju]]; domneva se, da večina prihaja iz [[Asteroid|asteroidov]], nekateri pa morda izvirajo iz večjih [[Planet|planetov]]. Prvi meteorit so našli leta 1912 in ga poimenovali [[Meteorit Adelijine dežele]]. Leta 1969 je japonska odprava odkrila devet meteoritov. Večina teh meteoritov je padla na ledeni pokrov v zadnjem milijonu let. Gibanje ledene plošče običajno zbere meteorite na neprehodnih mestih, kot so gorske verige, kjer jih erozija vetra po stoletjih izpod snega pripelje na površje. V primerjavi z meteoriti, najdenimi v bolj zmernih predelih na Zemlji, so antarktični meteoriti dobro ohranjeni.<ref name="meteorite">{{navedi splet|url=http://www-curator.jsc.nasa.gov/antmet/index.cfm|title=Meteorites from Antarctica|publisher=NASA|access-date=9 February 2006|archive-url=https://web.archive.org/web/20060306122117/http://www-curator.jsc.nasa.gov/antmet/index.cfm|archive-date=6 March 2006|url-status=live}}</ref> Ta velika zbirka meteoritov omogoča boljše razumevanje številčnosti vrst meteoritov v osončju in kako so meteoriti povezani z asteroidi in kometi. Najdene so bile nove vrste meteoritov in redki meteoriti. Med njimi so deli, ki so bili z udarci odstreljeni iz Lune in verjetno Marsa. Ti primerki, zlasti [[ALH 84001]], ki jih je odkril [[ANSMET]], so v središču polemike o možnih dokazih o življenju mikrobov na Marsu. Ker meteoriti v vesolju absorbirajo in beležijo kozmično sevanje, lahko čas, ki je pretekel od zadetka meteorita na Zemljo, določimo v laboratorijskih študijah. Pretečeni čas meteorita od padca na Zemljo predstavlja več informacij, ki bi lahko bile koristne pri okoljskih študijah antarktičnih ledenih pokrovov.<ref name="meteorite" /> Leta 2006 je skupina raziskovalcev z [[Državna univerza Ohia|državne univerze Ohia]] z uporabo gravitacijskih meritev Nasinih satelitov [[GRACE]] odkrila 500 km širok Wilkesov zemeljski krater, ki je verjetno nastal pred približno 250 milijoni leti.<ref name="crater">{{navedi splet|url=http://researchnews.osu.edu/archive/erthboom.htm|title=Big Bang in Antarctica—Killer Crater Found Under Ice|publisher=Research News|first=Pam Frost|last=Gorder|date=1 June 2006|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20160306140004/http://researchnews.osu.edu/archive/erthboom.htm|archive-date=6 March 2016}}</ref> Januarja 2013 je bil z misijo Iskanja antarktičnih meteoritov belgijske ekipe (SAMBA) odkrit 18-kilogramski meteorit, zamrznjen v ledu na ledenem polju Nansen.<ref>{{navedi novice|title=Antarctic scientists find 18&nbsp;kg meteorite|url=http://www.nzherald.co.nz/world/news/article.cfm?c_id=2&objectid=10868465|access-date=2 March 2013|work=[[The New Zealand Herald]]|date=1 March 2013|archive-date=2020-09-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20200906174408/https://www.nzherald.co.nz/world/news/article.cfm?c_id=2&objectid=10868465|url-status=dead}}</ref>{{Clear}} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Podantarktični otoki]] * [[Zgodovina Antarktike]] == Zunanje povezave == {{wikislovar}} {{Zbirka|Antarctica|Antarktika}} * [http://www.comnap.aq/ Svet upravnikov narodnih antarktičnih programov - ''Council Of Managers Of National Antarctic Programs'' (COMNAP)], uradno spletišče. * [http://www.loc.gov/rr/international/frd/antarctica/antarctica.html Portali sveta - Antarktika] iz [[Kongresna knjižnica|Kongresne knjižnice]] * [http://www.antarctica.ac.uk Britanski antarktični urad] * [http://www.anetstation.com ANetStation] * [http://www.cia.gov/cia/publications/factbook/geos/ay.html Svetovni podatkovnik - Antarktika] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20051029213557/http://www.cia.gov/cia/publications/factbook/geos/ay.html |date=2005-10-29 }} ([[CIA]]) * [http://www.add.scar.org Antarktična digitalna podatkovna baza - vir digitalnih topografskih kart Antarktike] * [http://www.scar.org Znanstveni komite za raziskovanje Antarktike - koordinira antarktično znanost] * [http://apc.mfa.government.bg Antarctic Place-names Commission of Bulgaria] * [https://web.archive.org/web/20060203012030/http://www.mfa.government.bg/uploads/imgs/Livingston/livingston.jpg Map of Livingston Island and Greenwich Island] {{Celine}} {{Zemlja}} {{normativna kontrola}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Antarktika| ]] [[Kategorija:Celine]] [[Kategorija:Posebna ozemlja]] [[Kategorija:Antarktično območje]] [[Kategorija:Polarna območja]] pp6nzulyla6cqa3czv4dd28ddzabtjy 14 20309 6775126 3856650 2026-11-05T10:50:12Z ~2026-58798-76 268459 6775126 wikitext text/x-wiki Ta [[Wikipedija:Kategorija|kategorija]] zajema članek o [[grki|grških]] [[matematik]]ih. {{Kategorija v Zbirki|Mathematicians from Greece}} [[Kategorija:Grški znanstveniki|Matematiki]] [[Kategorija:Matematiki po narodnosti]] [[Kategorija:Arslanove dogodivščine]] g9xrr97074afq1lv55lizgqs890fic0 6775127 6775126 2026-11-05T10:53:44Z ~2026-58798-76 268459 6775127 wikitext text/x-wiki Ta [[Wikipedija:Kategorija|kategorija]] zajema članek o [[grki|grških]] [[matematik]]ih. {{Kategorija v Zbirki|Mathematicians from Greece}} [[Kategorija:Grški znanstveniki|Matematiki]] [[Kategorija:Matematiki po narodnosti]] [[Kategorija:Arslan je prdno pa se podriskav v hlače]] 1wb11c90o5agnfbxotis9bqpjpsr2m7 6775128 6775127 2026-11-05T10:54:52Z Upwinxp 126544 vrnitev urejanj uporabnika [[Special:Contributions/~2026-58798-76|~2026-58798-76]] ([[User talk:~2026-58798-76|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Addbot|Addbot]] 3856650 wikitext text/x-wiki Ta [[Wikipedija:Kategorija|kategorija]] zajema članek o [[grki|grških]] [[matematik]]ih. {{Kategorija v Zbirki|Mathematicians from Greece}} [[Kategorija:Grški znanstveniki|Matematiki]] [[Kategorija:Matematiki po narodnosti]] nuaoroilxag5549k7r7tpp14bmcl3h6 6775130 6775128 2026-11-05T10:57:41Z ~2026-58798-76 268459 6775130 wikitext text/x-wiki Ta [[Wikipedija:Kategorija|kategorija]] zajema članek o [[grki|grških]] [[matematik]]ih. {{Kategorija v Zbirki|Mathematicians from Greece}} [[Kategorija:Grški znanstveniki|Matematiki]] [[Kategorija:Matematiki po narodnosti]] [[Kategorija:Arslan se je podriskav v hlače pol se je pa jokav]] n1tjlzlatrm58f5g5putih670h48oet 6775133 6775130 2026-11-05T10:59:28Z Upwinxp 126544 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-58798-76|~2026-58798-76]] ([[User talk:~2026-58798-76|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Upwinxp|Upwinxp]] 3856650 wikitext text/x-wiki Ta [[Wikipedija:Kategorija|kategorija]] zajema članek o [[grki|grških]] [[matematik]]ih. {{Kategorija v Zbirki|Mathematicians from Greece}} [[Kategorija:Grški znanstveniki|Matematiki]] [[Kategorija:Matematiki po narodnosti]] nuaoroilxag5549k7r7tpp14bmcl3h6 0 20441 6775057 6721976 2026-11-05T08:26:20Z ~2026-58531-50 268453 /* Opis reke */ 6775057 wikitext text/x-wiki {{Infobox River | name = Drava | name_native = | name_native_lang = | name_other = Drau, Dráva | name_etymology = <!---------------------- IMAGE & MAP --> | image = Drava Maribor.jpg | image_size = | image_caption = Drava v Mariboru | map = Drave.png | map_size = | map_caption = Zemljevid reke Drave | pushpin_map = | pushpin_map_size = | pushpin_map_caption= <!---------------------- LOCATION --> | subdivision_type1 = Države | subdivision_name1 = [[Italija]], [[Avstrija]], [[Slovenija]], [[Hrvaška]], [[Madžarska]] | subdivision_type2 = | subdivision_name2 = | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | subdivision_type5 = Mesta | subdivision_name5 = [[Lienz]], [[Špital ob Dravi]], [[Beljak]], [[Borovlje]], [[Dravograd]], [[Vuzenica]], [[Muta]], [[Ruše]], [[Maribor]], [[Ptuj]], [[Ormož]], [[Varaždin]], [[Belišće]], [[Osijek]], [[Barcs]] <!---------------------- PHYSICAL CHARACTERISTICS --> | length = 749 km<ref name="stat.si">[http://www.stat.si/StatWeb/doc/letopis/2000/01-00.pdf Pretoki rek v letu 2010, Preglednica 1.] ARSO, 2011. Pridobljeno 11. marec 2017.</ref> | width_min = | width_avg = | width_max = | depth_min = | depth_avg = | depth_max = | discharge1 = 284 m³/s (Borl + Formin) <ref name="stat.si"/> | discharge1_min = | discharge1_avg = 670 m³/s | discharge1_max = <!---------------------- BASIN FEATURES --> | source1 = Severno od Neunerkogel nad Toblacher Feld-om | source1_location = [[Toblach]], [[Južna Tirolska]], [[Italija]] | source1_coordinates= {{koord novi|46|43|9|N|12|15|16|E|display=inline}} | source1_elevation = 1450 m | mouth = [[Donava]] blizu [[Osijek]]a | mouth_location = [[Hrvaška]] | mouth_coordinates = {{koord novi|45|32|38|N|18|55|31|E|display=inline,title}} | mouth_elevation = 81 m | progression = | river_system = | basin_size = 40.154 km²<ref name=jdrcar>[http://www.see-river.net/modules/uploader/uploads/system_menu/files_glavni/1_joint-drava-river-corridor-analysis-report.pdf Joint Drava River Corridor Analysis Report] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160610164149/http://www.see-river.net/modules/uploader/uploads/system_menu/files_glavni/1_joint-drava-river-corridor-analysis-report.pdf |date=2016-06-10 }}, 27. november 2014</ref> | tributaries_left = | tributaries_right = | extra = }} '''Drava''' ({{jezik-de|Drau}}, {{jezik-hr|Drava}}, {{jezik-hu|Dráva}}) je [[reka]] v [[Srednja Evropa|Srednji Evropi]], desni pritok [[Donava|Donave]]. Izvira v severovzhodni [[Italija|Italiji]] na Toblaškem polju v [[Pustriška dolina|Pustriški dolini]] pri mestecu San Candido (nemško Innichen) na [[Južna Tirolska|Južnem Tirolskem]] blizu meje z [[Avstrija|Avstrijo]]. Teče skozi Avstrijo, Slovenijo, Hrvaško, po hrvaško-madžarski meji in se pod [[Osijek]]om pri vasi [[Aljmaš]] izliva v [[Donava|Donavo]]. Po dolžini je četrti najdaljši pritok Donave, za [[Tisa|Tiso]], [[Prut]]om in [[Sava|Savo]]. Večji levi pritoki so [[Isel]], [[Mela (Koroška)|Mela]] (nem. ''Möll''), [[Lieser]], [[Glina (reka)|Glina]] (''Glan''), [[Krka, Avstrija (reka)|Krka]] (''Gurk'') in [[Labotnica]] (''Lavant'') v Avstriji, [[Mučka Bistrica|Mučka (Mutska) Bistrica]], [[Bistrica (Drava, Selnica)|(Selniška) Bistrica]] in [[Pesnica (reka)|Pesnica]] v Sloveniji ter [[Mura]] na hrvaško-madžarski meji. Desni pritoki so [[Zilja]] (nem. ''Gail''), [[Bela (Koroška reka)|Bela]] (''Vellach'') in [[Bistrica]] (''Feistritz'') v Avstriji, več manjših vodotokov s Pohorja in okolice ([[Meža]], [[Reka (Drava)|Reka]], [[Cerkvenica]], [[Vuhreščica]], [[Velka (Drava, Pohorje)|Velka]], [[Radoljna]], [[Lobnica (Drava)|Lobnica]], [[Bistrica (Drava, Pohorje)|Bistrica]]), [[Dravinja]], pa tudi [[Bela (Drava)|Bela]] iz Haloz v Sloveniji ter [[Bednja (reka)|Bednja]] in [[Karašica]] na Hrvaškem. == Opis reke == 676767676676767Drava izvira na severni strani hriba Neunerkogel (it. Cima Nove Dobbiaco, 2642 m) na južnem robu Toblaškega polja, jugozahodno od mesteca San Candido (nem. Innichen). Mimo mesteca teče proti vzhodu po široki, ledeniško preoblikovani [[Pustriška dolina|Pustriški dolini]], po nekaj kilometrih vstopi v Avstrijo in nadaljuje pot po Vzhodni Tirolski do mesta [[Lienz]], kjer dobi z leve prvi večji pritok Isel. Od tu naprej teče po dolini med gorovjema Kreuzeck na severu in [[Ziljske Alpe|Ziljskimi Alpami]] na jugu, pri Sachsenburgu vstopi v širšo dolino, kjer dobi močan levi pritok Mela (Möll) izpod [[Veliki Klek|Velikega Kleka]] (Großglocknerja) in zavije proti jugovzhodu mimo [[Špital ob Dravi|Špitala]]. Pri [[Beljak]]u vstopi v širno [[Celovška kotlina|Celovško kotlino]], teče skozi mesto in z desne dobi pritok [[Zilja|Ziljo]] (nem. Gail) iz [[Ziljska dolina|Ziljske doline]]. Od tu naprej teče večinoma proti vzhodu blizu severnega vznožja [[Karavanke|Karavank]] skozi dvojezični (slovensko-avstrijski) [[Rož]] prek niza pretočnih hidroelektrarn in mimo [[Borovlje|Borovelj]]/Ferlach v vzhodni del kotline, gričevnato [[Podjuna|Podjuno]] z velikim deležem slovenskega prebivalstva. S severa dobi pritoka Glinščica (Glan) in Krka (Gurk), z juga pa Bela (Vellach). Od [[Velikovec|Velikovca]]/Völkermarkt naprej vijuga po Podjuni, pri mestu [[Labot]]/Lavamünd dobi levi pritok [[Labotnica|Labotnico]] (nem. Lavant) iz [[Labotska dolina|Labotske doline]] ter malo niže pri vasi [[Vič, Dravograd|Vič]] vstopi v Slovenijo. [[Slika:Köttmannsdorf Unterschlossberg Drau Strassenbruecke B91 Loiblpass Straße 09102017 1427.jpg|thumb|left|350px|Most čez Dravo pri Borovljah/Ferlach na avstrijskem Koroškem]] Pri [[Dravograd]]u, kjer se v Dravo steka desni pritok [[Meža]], vstopi reka v slikovito [[Dravska dolina|Dravsko dolino]] med [[Kozjak]]om na severu in [[Pohorje]]m na jugu in drugo za drugim poganja šest hidroelektrarn. Z obeh strani dobiva številne hudourniške pritoke (mdr. Cerkvenico, Velko, [[Radoljna|Radoljno]], [[Lobnica (Drava)|Lobnico]] s Pohorja ter [[Bistrica, Muta|(Mučko) Bistrico]]) izpod avstrijske [[Golica, Koroška|Golice]]. Od Ruš naprej teče po širši, gosto naseljeni dolini vse do [[Maribor]]a. Pod mestom je v ledenih dobah nasula obsežen prodni [[vršaj]] [[Dravsko polje|Dravskega polja]] (zaščiten kot [[Krajinski park Drava]]), v katerega je po koncu zadnje ledene dobe vrezala sedanjo dolino tik ob vznožju [[Slovenske gorice|Slovenskih goric]]. Na [[Ptuj]]u vstopi v prav tako prodno in gosto poseljeno [[Ptujsko polje]], se dotakne gričevnatih [[Haloze|Haloz]], dobi z desne pritok [[Dravinja|Dravinjo]] in malo pred [[Ormož]]em še z leve [[Pesnica (reka)|Pesnico]]. Pod Ormožem teče Drava še nekaj časa po slovensko-hrvaški meji, nato nadaljuje pot proti vzhodu mimo [[Varaždin]]a skozi hrvaško [[Medžimurje]]. Pri mestu Legrad doseže hrvaško-madžarsko mejo in teče po njej vse do Donjega Miholjca, nato mimo Osijeka do izliva v Donavo. V tem delu je prava ravninska reka in v velikih okljukih vijuga po širni in mokrotni ravnini, prepredeni z opuščenimi rečnimi rokavi ter neprestano prestavlja svoj tok, da državna meja poteka le v manjši meri po sedanji rečni strugi. == Hidronim in etimologija == Po mnenju etimologov je ime reke predslovanskega izvora <ref>{{navedi knjigo |last1=Bezlaj|first1=France|year=1956|title=Slovenska vodna imena, 1. knjiga|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti|isbn= |cobiss=1763585|pages=150-152}}</ref><ref>{{navedi knjigo |last1=Snoj|first1=Marko |year=2009|title=Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen|publisher=Založba Modrijan|isbn=978-961-241-360-6|cobiss=247065344|pages=124}}</ref> in naj bi se razvilo iz indoevropske besede "dreu" = teči, hiteti. V antičnih virih se reka imenuje Dravus, v kasnejših virih mdr. Drauva (799) ali Trauum (1091, 1221). Starejše nemške oblike imena reke (mdr. Tra, Trau) in sedanje nemško ime (Drau) so nastale iz njenega slovenskega imena. == Hidrogeografija == [[Slika:03 izvir Drave (1).jpg|thumb|right|250px|Izvir Drave na Toblaškem polju blizu San Candida (nem. Innichen).]] Drava je naša najbolj vodnata reka, saj ima obsežno porečje in nekateri njeni pritoki (Isel, Möll, Lieser) dobivajo vodo iz ledenikov v [[Zahodne Ture|Visokih Turah]]. V Avstriji in na celotnem toku skozi Slovenijo ima dežno-snežni režim z izrazitim prvim viškom junija (taljenje ledu v najvišjih delih visokogorja in precejšnje količine padavin) in šibkejšim drugim viškom v oktobru (posledica padavin in zmanjšane [[evapotranspiracija|evapotranspiracije]]). Najmanj vode ima Drava februarja in januarja, saj v tem času večina padavin pade kot sneg. V obdobju 1971–2000 je imela Drava pri Borlu (skupaj s kanalom za HE Formin) povprečni pretok 284 m³/s. Največji pretok so pri Borlu izmerili pred izgradnjo HE Formin, in sicer 2595 m³/s (5.9.1965).<ref>[http://www.arso.gov.si/vode/poro%c4%8dila%20in%20publikacije/HL09%20III.A.Povr%c5%a1inske%20vode_Surface%20Waters.pdf Hidrološki letopis Slovenije 2009.] Preglednica A.4. Mesečni in letni srednji pretoki s konicami (l. 2009). Pridobljeno 17. november 2013.</ref> V zgornjem toku je Drava izrazito hudourniška in ima precejšen strmec, tako da prenaša velike količine proda in drugega plavja, ki se danes v precejšnji meri nabira v zajezitvenih jezerih. Niz hidroelektrarn je temeljito spremenil njene hidrogeografske značilnosti, saj se od Beljaka do Varaždina takorekoč samo preliva iz enega jezera v drugega. Pred izgradnjo verige hidroelektrarn je Drava zlasti v srednjem in spodnjem toku pogosto poplavljala. Verjetno najhujša poplava je bila zaradi dolgotrajnega in močnega deževja novembra 1851, ko naj bi v Mariboru, po ne povsem zanesljivih podatkih, dosegla pretok 2580 m³/s, kar bi lahko pomenilo celo 1000-letno vodo <ref name="kolbezen1">Kolbezen, Marko (1994). ''Velike poplave in povodnji na Slovenskem – IV.'' Ujma, 8, str. 81–87.</ref>, saj naj bi za 230&nbsp;cm presegla najvišji kasnejši vodostaj.<ref>[http://www.evon.si/Download/VodnaKnjiga/VK_5_Hidroloske_razmere.pdf Vodnogospodarske osnove Slovenije.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160310021056/http://evon.si/download/vodnaknjiga/vk_5_hidroloske_razmere.pdf |date=2016-03-10 }} Zveza vodnih skupnosti Slovenije, Ljubljana, 1978, poglavje 5,0, str. 5/2.</ref> Dravsko dolino med Dravogradom in Mariborom so ponovno prizadele poplave ob koncu septembra in v začetku oktobra 1882: "Poplavna voda je odnašala mostove, gospodarske objekte, hiše, drevje, les in živino. Celo trdno zgrajeni mostovi na Dravi in železniška proga med Mariborom in Dravogradom niso vzdržali pred silovitostjo voda. Ob Dravi in njenih pritokih je bilo porušenih mnogo hiš, žag in mlinov." <ref name="kolbezen2">Kolbezen, Marko (1991). ''Velike poplave in povodnji na Slovenskem – I.'' Ujma, 5, str. 147.</ref> Hude poplave so se ob Dravi pojavile še konec leta 1885, ponovne katastrofalne poplave pa 15. septembra 1903 <ref name="kolbezen2" /> ter 7. in 8. avgusta 1926.<ref>Kolbezen, Marko (1992). ''Velike poplave in povodnji na Slovenskem – II.'' Ujma, 6, str. 215.</ref> Po izgradnji verige hidroelektrarn se je poplavna nevarnost ob Dravi sicer zmanjšala, vendar kljub temu ljudje ob reki niso povsem varni pred njimi. Ob poplavi 4. in 5. septembra 1965 je Drava zalila skoraj celotno poplavno ravnico od Maribora do Ormoža in v Mariboru dosegla pretok 2280 m³/s.<ref name="kolbezen1" /><ref name="geovidiki">Komac, Blaž, Natek, Karel, Zorn, Matija (2008). ''Geografski vidiki poplav v Sloveniji.'' Založba ZRC, str. 130. Ljubljana. COBISS 241975296.</ref> Hudo je bilo spet v začetku oktobra 1998, ko je Drava divjala po Dravski dolini med Dravogradom in Mariborom, razlila se je tudi na več krajih med Mariborom in Zavrčem. Najhuje je bilo v Dupleku, kjer je Drava podrla jez gramoznice in poplavila okoli 350 hiš.<ref name="geovidiki" /><ref>[http://www.sos112.si/slo/tdocs/ujma/2000/u_clanek20.pdf Šipec, Slavko (1999). ''Poplave in zemeljski plazovi jeseni leta 1998.''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160305164743/http://sos112.si/slo/tdocs/ujma/2000/u_clanek20.pdf |date=2016-03-05 }}. Ujma, 13, str. 160–167. Pridobljeno 15. november 2013.</ref> [[File:Drava Malečnik 11 2012.webm|thumb|Posnetek poplave Drave pri [[Malečnik]]u]] Po zelo deževnem mesecu oktobru je ob Dravi sledila nova katastrofa 5. novembra 2012, ko je Drava v Dravogradu dosegla izjemni pretok 2570 m³/s in povzročila ogromno škodo tako na avstrijskem Koroškem (mdr. je bil poplavljen Labot) kot dolvodno vse od Dravograda do Ormoža.<ref>[http://www.sos112.si/slo/tdocs/ujma/2013/052.pdf Klaneček, Mateja (2013). ''Poplave 5. novembra 2012 v porečju Drave.''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304210028/http://www.sos112.si/slo/tdocs/ujma/2013/052.pdf |date=2016-03-04 }}. Ujma, 27, str. 52-161. Pridobljeno 17. november 2013.</ref> Najhuje je bilo pod Mariborom, zlasti v [[Malečnik]]u, Dogošah ter Zgornjem in Spodnjem Dupleku in dolvodno od Ptuja. Poplavljeno je bilo okoli 3600 stanovanjskih hiš in 660 gospodarskih objektov, poplavne vode so poškodovale tudi strojnico hidroelektrarne Formin.<ref>[http://www.vlada.si/fileadmin/dokumenti/si/Sporocila_za_javnost/PoplaveNov2012NOVOgradivo.doc Prvo poročilo o poplavah v Republiki Sloveniji med 4. in 7. novembrom 2012] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160306071407/http://www.vlada.si/fileadmin/dokumenti/si/Sporocila_za_javnost/PoplaveNov2012NOVOgradivo.doc |date=2016-03-06 }}. Ministrstvo za obrambo. Pridobljeno 15. november 2013.</ref><ref>[http://www.arso.gov.si/vode/poro%c4%8dila%20in%20publikacije/Poplave%205.%20-%206.%20november%202012.pdf Hidrološko poročilo o poplavah v dneh med 4. in 6. novembrom 2012.]. ARSO. Pridobljeno 15. november 2013.</ref> V teku so obsežne analize in preiskovalni postopki, da bi ugotovili, v kolikšni meri je poplavni val nastal tudi zaradi neustreznega odziva Verbunda, upravljalca dravskih elektrarn na avstrijskem Koroškem. == Hidroelektrarne == Zaradi velike vodnatosti in precejšnjega padca je na Dravi niz 21, večinoma pretočnih [[hidroelektrarna|hidroelektrarn]]: deset v Avstriji, osem v Sloveniji in tri na Hrvaškem. Najstarejša je [[Hidroelektrarna Fala|Fala]], ki so jo začeli graditi že 1913, obratovati pa je začela 1918. Na avstrijskem delu Drave so najprej zgradili hidroelektrarno Schwabegg/Žvabek (1939-1943) v Podjuni, nato pa v 70. in 80. letih dvajsetega stoletja še 9 hidroelektrarn. Z vsemi, razen s prvo v nizu, upravlja podjetje Verbund in pokrivajo okoli 3 % avstrijskih potreb po električni energiji. Na slovenskem delu Drave je bila gradnja verige elektrarn med Dravogradom in Mariborom zaključena že v 50. letih dvajsetega stoletja, v 90. letih pa so jih vse po vrsti temeljito prenovili in povečali izkoristek. Vseh šest elektrarn je pretočnih, za razliko od zadnjih dveh pod Mariborom, ki so jih zgradili v 60. in 70. letih dvajsetega stoletja ([[Zlatoličje]] in [[Formin]]) in sta derivacijskega (kanalskega) tipa - ne stojita v strugi Drave, temveč vodo dovajajo na elektrarni po dolgih umetnih kanalih in nato po kanalih nazaj v strugo. Z vsemi osmimi elektrarnami upravlja podjetje [[Dravske elektrarne Maribor]] d.o.o., ki je del skupine Holding Slovenske elektrarne d.o.o. Na hrvaškem delu Drave so v [[Medžimurje|Medžimurju]] v 70. in 80. letih dvajsetega stoletja zgradili tri derivacijske elektrarne podobnega tipa kot naši dve in delujeta v okviru državnega koncerna HEP (Hrvatska elektroprivreda d.o.o.). V načrtu je gradnja še dveh hidroelektrarn na spodnjem toku (Molve 1 in 2), vendar temu močno nasprotujejo lokalno prebivalstvo in naravovarstveniki, saj naj bi spodnji tok Drave v prihodnje vključili v Naturo 2000.<ref>[http://zelena-akcija.hr/hr/programi/pravo_okolisa/pridruzivanje_eu_i_okolis/protivimo_se_ozivljavanju_starih_projekata_hidroelektrana_u_buducim_natura_2000_podrucjima Protivimo se oživljavanju starih projekata hidroelektrana u budućim NATURA 2000 područjima] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304190317/http://zelena-akcija.hr/hr/programi/pravo_okolisa/pridruzivanje_eu_i_okolis/protivimo_se_ozivljavanju_starih_projekata_hidroelektrana_u_buducim_natura_2000_podrucjima |date=2016-03-04 }}. Pridobljeno 18. november 2013.</ref> [[Slika:dravograd_powerplant.jpg|thumb|right|300px|[[Hidroelektrarna Dravograd]]]] [[Slika:Vuhred_powerplant.jpg|thumb|right|300px|[[Hidroelektrarna Vuhred]]]] [[Slika:supply_channel_hydro_powerplant_zlatolicje.jpg|thumb|right|300px|Dovodni kanal za [[hidroelektrarna Zlatoličje|hidroelektrarno Zlatoličje]] pri Dogošah]] {| class="wikitable" |+ Hidroelektrarne na Dravi |- ! Hidroelektrarna ! Država ! Instalirana<br />moč (MW) ! Začetek<br />obratovanja ! Upravljavec |- | Amlach | align="center" | A | align="center" | 60 | align="center" | 1989 | align="right" | TIWAG |- | [[Hidroelektrarna Paternion|Paternion]] | align="center" | A | align="center" | 24 | align="center" | 1989 | align="right" | Verbund |- | [[Hidroelektrarna Kellerberg|Kellerberg]] | align="center" | A | align="center" | 25 | align="center" | 1986 | align="right" | Verbund |- | [[Hidroelektrarna Beljak|Villach (Beljak)]] | align="center" | A | align="center" | 25 | align="center" | 1984 | align="right" | Verbund |- | [[Hidroelektrarna Rosegg-St. Jakob|Rosegg-St. Jakob/<br />Rožek-Šentjakob v. R.]] | align="center" | A | align="center" | 80 | align="center" | 1975 | align="right" | Verbund |- | [[Hidroelektrarna Feistritz-Ludmannsdorf|Feistritz-Ludmannsdorf/<br />Bistrica v R.-Bilčovs]] | align="center" | A | align="center" | 88 | align="center" | 1969 | align="right" | Verbund |- | [[Hidroelektrarna Ferlach-Maria Rain|Ferlach-Maria Rain/<br />Borovlje-Žihpolje]] | align="center" | A | align="center" | 75 | align="center" | 1976 | align="right" | Verbund |- | [[Hidroelektrarna Annabrücke|Annabrücke]] | align="center" | A | align="center" | 90 | align="center" | 1982 | align="right" | Verbund |- | [[Hidroelektrarna Edling|Edling]] | align="center" | A | align="center" | 68 | align="center" | 1962 | align="right" | Verbund |- | [[Hidroelektrarna Žvabek|Schwabegg/Žvabek]] | align="center" | A | align="center" | 79 | align="center" | 1944 | align="right" | Verbund |- | [[Hidroelektrarna Labot|Lavamünd (Labot)]] | align="center" | A | align="center" | 28 | align="center" | 1950 | align="right" | Verbund |- | [[Hidroelektrarna Dravograd|Dravograd]] | align="center" | SLO | align="center" | 26 | align="center" | 1944/1955 | align="right" | DEM |- | [[Hidroelektrarna Vuzenica|Vuzenica]] | align="center" | SLO | align="center" | 56 | align="center" | 1957 | align="right" | DEM |- | [[Hidroelektrarna Vuhred|Vuhred]] | align="center" | SLO | align="center" | 72 | align="center" | 1958 | align="right" | DEM |- | [[Hidroelektrarna Ožbalt|Ožbalt]] | align="center" | SLO | align="center" | 73 | align="center" | 1960 | align="right" | DEM |- | [[Hidroelektrarna Fala|Fala]] | align="center" | SLO | align="center" | 58 | align="center" | 1918 | align="right" | DEM |- | [[Hidroelektrarna Mariborski otok|Mariborski otok]] | align="center" | SLO | align="center" | 60 | align="center" | 1948/1960 | align="right" | DEM |- | [[Hidroelektrarna Zlatoličje|Zlatoličje]] | align="center" | SLO | align="center" | 126 | align="center" | 1969 | align="right" | DEM |- | [[Hidroelektrarna Formin|Formin]] | align="center" | SLO | align="center" | 116 | align="center" | 1978 | align="right" | DEM |- | Varaždin | align="center" | HR | align="center" | 94 | align="center" | 1975 | align="right" | HEP |- | Čakovec | align="center" | HR | align="center" | 76 | align="center" | 1982 | align="right" | HEP |- | Dubrava | align="center" | HR | align="center" | 76 | align="center" | 1989 | align="right" | HEP |- |} TIWAG = [http://www.tiroler-wasserkraft.at/de/hn/stromerzeugung/kraftwerkspark/index.php TIWAG Tiroler Wasserkraft AG] (spletna stran podjetja v nemščini) VERBUND = [http://www.verbund.com/pp/de VERBUND Hydro Power AG] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160708091407/http://www.verbund.com/pp/de |date=2016-07-08 }} (spletna stran podjetja v nemščini) DEM = [http://www.dem.si/sl-si/Elektrarne-in-proizvodnja Dravske elektrarne Maribor d.o.o.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180128110911/http://www.dem.si/sl-si/Elektrarne-in-proizvodnja |date=2018-01-28 }} (spletna stran podjetja) HEP = [http://www.hep.hr/proizvodnja/osnovni/hidroelektrane/default.aspx Hrvatska elektroprivreda d.d.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160625235638/http://www.hep.hr/proizvodnja/osnovni/hidroelektrane/default.aspx |date=2016-06-25 }} (spletna stran podjetja v hrvaščini) == Kakovost vode == == Ljudje in reka == [[Slika:Ice on the River Drava - Franz Josef Felsner - Google Cultural Institute.jpg|thumb|right|250px|[[Franz Josef Felsner]] - ''[[Ptuj]] z zaledenelo Dravo'', 1766]] Izgradnja verige hidroelektrarn po drugi svetovni vojni je povsem spremenila zunanjo podobo in gospodarstvo [[Dravska dolina|Dravske doline]] med Dravogradom in Mariborom. Na Dravi sicer ni bilo veliko žag in mlinov, saj je bila prevelika in predivja, pač pa so bili nameščeni v velikem številu ob spodnjem toku dravskih potokov. Nekateri lesni obrati so prerasli v industrijske, npr. tovarna lepenke v Podvelki (ustanovljena 1930) ali tovarna vžigalic ob spodnjem toku Lobnice v Rušah, ki je prenehala obratovati leta 1930.<ref>{{navedi knjigo |last1=Melik|first1=Anton|year=1957|title=Štajerska s Prekmurjem in Mežiško dolino|publisher=Slovenska matica|isbn= |cobiss=3363843|pages=90}}</ref> Splavarstvo je bilo na Dravi verjetno razvito že v 14. st., najbolj je cvetelo v 19. st., do izgradnje dravske železnice, povsem pa je zamrlo ob začetku druge svetovne vojne. Poleg desk in drugega žaganega lesa so prevažali še strešne letve, okenske in vratne okvire, vinogradniške kole, skodle, apno idr., in sicer do Maribora, Ptuja in Varaždina ter naprej po Dravi in Donavi do Pančeva.<ref>[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YOSE7URT Baš, Angelos (1973). ''O dravskih splavarjih.'']. Slovenski etnograf, 25/26 (1972-1973) str. 143–156. Pridobljeno 17. november 2013.</ref> Poleg splavov so za prevoz blaga uporabljali tudi doma zgrajene čolne, imenovane šajke, s katerimi so po reki navzdol poleg lesa vozili še kovinske izdelke, apno in druge izdelke. Življenje dravskih splavarjev je v romanu Na splavih opisal pisatelj [[Anton Ingolič]] (1940). Drava je bila nekoč tudi zlatonosna reka, zlato je prinašala iz metamorfnih kamnin v Visokih Turah. Ponekod na avstrijskem Koroškem in na Hrvaškem je bilo spiranje zlata precej razširjeno, s to dejavnostjo so se ukvarjali tudi na Slovenskem vse do leta 1940.<ref>[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O60VLR5H Bidovec, Milan, Jeršek, Miha (2006). ''Zlato iz dravskih naplavin.'']. Scopolia, Supplementum, 3 (2006) str. 454-456. Pridobljeno 18. november 2013.</ref> V spodnjem toku je Drava plovna za manjše rečne ladje od mesta [[Barcs]] navzdol do izliva v Donavo (199&nbsp;km), vendar je tovorni promet skromen. Od Barcsa do [[Osijek]]a ima reka status hrvaško-madžarske meddržavne plovne poti, od Osijeka navzdol (19&nbsp;km) je Drava mednarodna plovna pot. Pristanišča so Barcs, [[Belišće]] in Osijek.<ref>[http://www.prometna-zona.com/vodni-infrastruktura-005drava.php Prometna-zona.com Drava.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20141012191612/http://www.prometna-zona.com/vodni-infrastruktura-005drava.php |date=2014-10-12 }} Pridobljeno 18. november 2013.</ref> Turistične ladjice vozijo turiste v Beljaku, Velikovcu, Mariboru in po [[Ptujsko jezero|Ptujskem jezeru]]. Med ljubitelji vodnih športov je priljubljen zgornji tok Drave od Lienza do Paterniona. Od izvira Drave do [[Legrad]]a na Hrvaškem je ob reki speljana mednarodna [[Dravska kolesarska pot]] R1 (nem. Drauradweg), ki poteka večinoma po lokalnih in gozdnih cestah ter poteh.<ref>[http://hiking-biking.net/dravska-kolesarska-pot.aspx Dravska kolesarska pot.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160313111516/http://hiking-biking.net/dravska-kolesarska-pot.aspx |date=2016-03-13 }} Pridobljeno 18. november 2013.</ref> == Varstvo narave == Struga Drave je v naravnem stanju takorekoč samo v spodnjem toku, od izliva Mure navzdol. V zgornjem toku je večinoma regulirana in omejena z nizkimi protipoplavnimi nasipi, tako da teče le skozi ozek pas obvodnega rastja, obdanega s travniki in pašniki. Tudi v Sloveniji je sedanja Drava z nizom zajezitvenih jezer nekaj povsem drugega kot nekdanja deroča reka, zlasti v brezenski soteski med Breznom in Falo, kjer so nekoč plovbo splavov in šajk ogrožale nevarne skale v strugi. Ena najhujših nesreč se je zgodila v noči z 9. na 10. julij 1923, ko se je utrgala žica brezenskega broda in so v reki utonili štirje ljudje: Miroslav Volčič, dolgoletni župnik na Breznu, Janko Baznik, župnik pri Sv. Trojici v Halozah in dva bogoslovca iz mariborskega semenišča.<ref>[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MPC70YMP ''Grozna nesreča na Dravi'']. Slovenski gospodar, 57, št. 30 (12.07.1923). Pridobljeno 18. november 2013.</ref> Kljub energetski rabi ostaja Drava pomembna tudi z naravovarstvenega vidika, saj so ob njej bogati obvodni habitati, ki jim tekoča voda daje izjemno zmožnost prilagajanja človekovim posegom. [[Dravograjsko jezero]] je sicer umetno jezero za jezom [[Hidroelektrarna Dravograd|HE Dravograd]], vendar so ob njem nastala pomembna mokrišča z bogatim živim svetom. Tu so pomembna drstišča rib, stalno ali občasno živi na jezeru okoli 150 vrst ptic, tu si je našla dom kolonija bobrov, številne so tudi botanične zanimivosti.<ref>[http://www.zrsvn.si/sl/informacija.asp?id_meta_type=63&id_informacija=607 Dravograjsko jezero.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170719195758/http://www.zrsvn.si/sl/informacija.asp?id_meta_type=63&id_informacija=607 |date=2017-07-19 }} Pridobljeno 18. november 2013.</ref> Za jezom v [[Markovci]]h je na Dravi okoli 3,5&nbsp;km² veliko [[Ptujsko jezero]], iz katerega odvajajo vodo po umetnem kanalu za [[Hidroelektrarna Formin|HE Formin]]. Z njim je mesto dobilo obsežno vodno površino, ki je pomembna za različne oblike rekreacije ob in na vodi (veslanje, jadranje, deskanje) ter za ribolov. Na jezeru in ob njem stalno ali občasno živi več kot 200 vrst ptic, ki sta jim namenjena tudi dva majhna otočka v jezeru; pomembno je tudi kot počivališče za ptice med jesensko in spomladansko selitvijo. Dolvodno od jezu je v kotu med strugo Drave in Dravinjo na desnem bregu Drave krajinski park [[Šturmovci (krajinski park|Šturmovci]], ustanovljen 1979 in velik 1,25&nbsp;km². Značilno zanj je prepletanje poplavnih gozdov, mrtvih rokavov in travnikov z bogatim živim svetom, kjer mdr. gnezdi okoli 90 vrst ptic, tam je življenjski prostor kačjih pastirjev in metuljev in več kot 500 rastlinskih vrst.<ref>[http://www.zrsvn.si/sl/informacija.asp?id_meta_type=63&id_informacija=496 Krajinski park Šturmovci.]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} Pridobljeno 18. november 2013.</ref> Izgradnja hidroelektrarne Formin, ki odvzema večino vode iz dravske struge pod Ptujskim jezerom, je močno spremenila to življenjsko okolje, zlasti za vrste, ki živijo v in ob strugah dinamičnih vodotokov. Odtlej puščajo v dravski strugi samo t. i. ekološko sprejemljiv pretok (biološki minimum; ok. 5–10 m³/s) ter presežke visokih voda <ref>[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B3H0IM13 ''Hidrološke značilnosti reke Drave'']. Acrocephalus, 16, 68–70, str. 45–57. Pridobljeno 18. november 2013.</ref>, kot npr. ob poplavi 5. novembra 2012. Obsežni deli poplavne ravnice na levi (madžarski) strani Drave so zavarovani kot narodni park Donava-Drava (madž. Duna-Dráva Nemzeti Park). V njem varujejo zelo raznolike habitate z bogatim živalskim in rastlinskim svetom, od prodišč v rečni strugi do mokrišč, mrtvih rokavov z mrtvicami, poplavnih gozdov in mokrotnih travnikov.<ref>[http://www.ddnp.hu/national-park-areas-along-the-drava Narodni park Donava-Drava]. Pridobljeno 18. november 2013.</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Radovanovič, Sašo |year=1996 |title=''Podravje, Maribor, Ptuj A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' |publisher= |isbn=86-7195-219-3 |cobiss=40212481 |pages=}} == Zunanje povezave == * [https://365.rtvslo.si/arhiv/slovenski-vodni-krog/174328988 Vodni krog zgornje Drave]. Slovenski vodni krog (29. 7. 2026). RTV Slovenija. {{wikislovar}} {{Zbirka|Drava}} {{Pritoki Drave}} {{Hidrografija Slovenije}} {{Hidrografija Hrvaške}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Reke v Sloveniji]] [[Kategorija:Reke v Avstriji]] [[Kategorija:Reke v Italiji]] [[Kategorija:Reke na Hrvaškem]] [[Kategorija:Pritoki Donave]] [[Kategorija:Drava|*]] l32y6l0k1bbinsxv3s6x4td9p3h9nvy 6775058 6775057 2026-11-05T08:26:32Z Morkoz 258813 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-58531-50|~2026-58531-50]] ([[User talk:~2026-58531-50|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:TadejM|TadejM]] 6721976 wikitext text/x-wiki {{Infobox River | name = Drava | name_native = | name_native_lang = | name_other = Drau, Dráva | name_etymology = <!---------------------- IMAGE & MAP --> | image = Drava Maribor.jpg | image_size = | image_caption = Drava v Mariboru | map = Drave.png | map_size = | map_caption = Zemljevid reke Drave | pushpin_map = | pushpin_map_size = | pushpin_map_caption= <!---------------------- LOCATION --> | subdivision_type1 = Države | subdivision_name1 = [[Italija]], [[Avstrija]], [[Slovenija]], [[Hrvaška]], [[Madžarska]] | subdivision_type2 = | subdivision_name2 = | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | subdivision_type5 = Mesta | subdivision_name5 = [[Lienz]], [[Špital ob Dravi]], [[Beljak]], [[Borovlje]], [[Dravograd]], [[Vuzenica]], [[Muta]], [[Ruše]], [[Maribor]], [[Ptuj]], [[Ormož]], [[Varaždin]], [[Belišće]], [[Osijek]], [[Barcs]] <!---------------------- PHYSICAL CHARACTERISTICS --> | length = 749 km<ref name="stat.si">[http://www.stat.si/StatWeb/doc/letopis/2000/01-00.pdf Pretoki rek v letu 2010, Preglednica 1.] ARSO, 2011. Pridobljeno 11. marec 2017.</ref> | width_min = | width_avg = | width_max = | depth_min = | depth_avg = | depth_max = | discharge1 = 284 m³/s (Borl + Formin) <ref name="stat.si"/> | discharge1_min = | discharge1_avg = 670 m³/s | discharge1_max = <!---------------------- BASIN FEATURES --> | source1 = Severno od Neunerkogel nad Toblacher Feld-om | source1_location = [[Toblach]], [[Južna Tirolska]], [[Italija]] | source1_coordinates= {{koord novi|46|43|9|N|12|15|16|E|display=inline}} | source1_elevation = 1450 m | mouth = [[Donava]] blizu [[Osijek]]a | mouth_location = [[Hrvaška]] | mouth_coordinates = {{koord novi|45|32|38|N|18|55|31|E|display=inline,title}} | mouth_elevation = 81 m | progression = | river_system = | basin_size = 40.154 km²<ref name=jdrcar>[http://www.see-river.net/modules/uploader/uploads/system_menu/files_glavni/1_joint-drava-river-corridor-analysis-report.pdf Joint Drava River Corridor Analysis Report] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160610164149/http://www.see-river.net/modules/uploader/uploads/system_menu/files_glavni/1_joint-drava-river-corridor-analysis-report.pdf |date=2016-06-10 }}, 27. november 2014</ref> | tributaries_left = | tributaries_right = | extra = }} '''Drava''' ({{jezik-de|Drau}}, {{jezik-hr|Drava}}, {{jezik-hu|Dráva}}) je [[reka]] v [[Srednja Evropa|Srednji Evropi]], desni pritok [[Donava|Donave]]. Izvira v severovzhodni [[Italija|Italiji]] na Toblaškem polju v [[Pustriška dolina|Pustriški dolini]] pri mestecu San Candido (nemško Innichen) na [[Južna Tirolska|Južnem Tirolskem]] blizu meje z [[Avstrija|Avstrijo]]. Teče skozi Avstrijo, Slovenijo, Hrvaško, po hrvaško-madžarski meji in se pod [[Osijek]]om pri vasi [[Aljmaš]] izliva v [[Donava|Donavo]]. Po dolžini je četrti najdaljši pritok Donave, za [[Tisa|Tiso]], [[Prut]]om in [[Sava|Savo]]. Večji levi pritoki so [[Isel]], [[Mela (Koroška)|Mela]] (nem. ''Möll''), [[Lieser]], [[Glina (reka)|Glina]] (''Glan''), [[Krka, Avstrija (reka)|Krka]] (''Gurk'') in [[Labotnica]] (''Lavant'') v Avstriji, [[Mučka Bistrica|Mučka (Mutska) Bistrica]], [[Bistrica (Drava, Selnica)|(Selniška) Bistrica]] in [[Pesnica (reka)|Pesnica]] v Sloveniji ter [[Mura]] na hrvaško-madžarski meji. Desni pritoki so [[Zilja]] (nem. ''Gail''), [[Bela (Koroška reka)|Bela]] (''Vellach'') in [[Bistrica]] (''Feistritz'') v Avstriji, več manjših vodotokov s Pohorja in okolice ([[Meža]], [[Reka (Drava)|Reka]], [[Cerkvenica]], [[Vuhreščica]], [[Velka (Drava, Pohorje)|Velka]], [[Radoljna]], [[Lobnica (Drava)|Lobnica]], [[Bistrica (Drava, Pohorje)|Bistrica]]), [[Dravinja]], pa tudi [[Bela (Drava)|Bela]] iz Haloz v Sloveniji ter [[Bednja (reka)|Bednja]] in [[Karašica]] na Hrvaškem. == Opis reke == Drava izvira na severni strani hriba Neunerkogel (it. Cima Nove Dobbiaco, 2642 m) na južnem robu Toblaškega polja, jugozahodno od mesteca San Candido (nem. Innichen). Mimo mesteca teče proti vzhodu po široki, ledeniško preoblikovani [[Pustriška dolina|Pustriški dolini]], po nekaj kilometrih vstopi v Avstrijo in nadaljuje pot po Vzhodni Tirolski do mesta [[Lienz]], kjer dobi z leve prvi večji pritok Isel. Od tu naprej teče po dolini med gorovjema Kreuzeck na severu in [[Ziljske Alpe|Ziljskimi Alpami]] na jugu, pri Sachsenburgu vstopi v širšo dolino, kjer dobi močan levi pritok Mela (Möll) izpod [[Veliki Klek|Velikega Kleka]] (Großglocknerja) in zavije proti jugovzhodu mimo [[Špital ob Dravi|Špitala]]. Pri [[Beljak]]u vstopi v širno [[Celovška kotlina|Celovško kotlino]], teče skozi mesto in z desne dobi pritok [[Zilja|Ziljo]] (nem. Gail) iz [[Ziljska dolina|Ziljske doline]]. Od tu naprej teče večinoma proti vzhodu blizu severnega vznožja [[Karavanke|Karavank]] skozi dvojezični (slovensko-avstrijski) [[Rož]] prek niza pretočnih hidroelektrarn in mimo [[Borovlje|Borovelj]]/Ferlach v vzhodni del kotline, gričevnato [[Podjuna|Podjuno]] z velikim deležem slovenskega prebivalstva. S severa dobi pritoka Glinščica (Glan) in Krka (Gurk), z juga pa Bela (Vellach). Od [[Velikovec|Velikovca]]/Völkermarkt naprej vijuga po Podjuni, pri mestu [[Labot]]/Lavamünd dobi levi pritok [[Labotnica|Labotnico]] (nem. Lavant) iz [[Labotska dolina|Labotske doline]] ter malo niže pri vasi [[Vič, Dravograd|Vič]] vstopi v Slovenijo. [[Slika:Köttmannsdorf Unterschlossberg Drau Strassenbruecke B91 Loiblpass Straße 09102017 1427.jpg|thumb|left|350px|Most čez Dravo pri Borovljah/Ferlach na avstrijskem Koroškem]] Pri [[Dravograd]]u, kjer se v Dravo steka desni pritok [[Meža]], vstopi reka v slikovito [[Dravska dolina|Dravsko dolino]] med [[Kozjak]]om na severu in [[Pohorje]]m na jugu in drugo za drugim poganja šest hidroelektrarn. Z obeh strani dobiva številne hudourniške pritoke (mdr. Cerkvenico, Velko, [[Radoljna|Radoljno]], [[Lobnica (Drava)|Lobnico]] s Pohorja ter [[Bistrica, Muta|(Mučko) Bistrico]]) izpod avstrijske [[Golica, Koroška|Golice]]. Od Ruš naprej teče po širši, gosto naseljeni dolini vse do [[Maribor]]a. Pod mestom je v ledenih dobah nasula obsežen prodni [[vršaj]] [[Dravsko polje|Dravskega polja]] (zaščiten kot [[Krajinski park Drava]]), v katerega je po koncu zadnje ledene dobe vrezala sedanjo dolino tik ob vznožju [[Slovenske gorice|Slovenskih goric]]. Na [[Ptuj]]u vstopi v prav tako prodno in gosto poseljeno [[Ptujsko polje]], se dotakne gričevnatih [[Haloze|Haloz]], dobi z desne pritok [[Dravinja|Dravinjo]] in malo pred [[Ormož]]em še z leve [[Pesnica (reka)|Pesnico]]. Pod Ormožem teče Drava še nekaj časa po slovensko-hrvaški meji, nato nadaljuje pot proti vzhodu mimo [[Varaždin]]a skozi hrvaško [[Medžimurje]]. Pri mestu Legrad doseže hrvaško-madžarsko mejo in teče po njej vse do Donjega Miholjca, nato mimo Osijeka do izliva v Donavo. V tem delu je prava ravninska reka in v velikih okljukih vijuga po širni in mokrotni ravnini, prepredeni z opuščenimi rečnimi rokavi ter neprestano prestavlja svoj tok, da državna meja poteka le v manjši meri po sedanji rečni strugi. == Hidronim in etimologija == Po mnenju etimologov je ime reke predslovanskega izvora <ref>{{navedi knjigo |last1=Bezlaj|first1=France|year=1956|title=Slovenska vodna imena, 1. knjiga|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti|isbn= |cobiss=1763585|pages=150-152}}</ref><ref>{{navedi knjigo |last1=Snoj|first1=Marko |year=2009|title=Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen|publisher=Založba Modrijan|isbn=978-961-241-360-6|cobiss=247065344|pages=124}}</ref> in naj bi se razvilo iz indoevropske besede "dreu" = teči, hiteti. V antičnih virih se reka imenuje Dravus, v kasnejših virih mdr. Drauva (799) ali Trauum (1091, 1221). Starejše nemške oblike imena reke (mdr. Tra, Trau) in sedanje nemško ime (Drau) so nastale iz njenega slovenskega imena. == Hidrogeografija == [[Slika:03 izvir Drave (1).jpg|thumb|right|250px|Izvir Drave na Toblaškem polju blizu San Candida (nem. Innichen).]] Drava je naša najbolj vodnata reka, saj ima obsežno porečje in nekateri njeni pritoki (Isel, Möll, Lieser) dobivajo vodo iz ledenikov v [[Zahodne Ture|Visokih Turah]]. V Avstriji in na celotnem toku skozi Slovenijo ima dežno-snežni režim z izrazitim prvim viškom junija (taljenje ledu v najvišjih delih visokogorja in precejšnje količine padavin) in šibkejšim drugim viškom v oktobru (posledica padavin in zmanjšane [[evapotranspiracija|evapotranspiracije]]). Najmanj vode ima Drava februarja in januarja, saj v tem času večina padavin pade kot sneg. V obdobju 1971–2000 je imela Drava pri Borlu (skupaj s kanalom za HE Formin) povprečni pretok 284 m³/s. Največji pretok so pri Borlu izmerili pred izgradnjo HE Formin, in sicer 2595 m³/s (5.9.1965).<ref>[http://www.arso.gov.si/vode/poro%c4%8dila%20in%20publikacije/HL09%20III.A.Povr%c5%a1inske%20vode_Surface%20Waters.pdf Hidrološki letopis Slovenije 2009.] Preglednica A.4. Mesečni in letni srednji pretoki s konicami (l. 2009). Pridobljeno 17. november 2013.</ref> V zgornjem toku je Drava izrazito hudourniška in ima precejšen strmec, tako da prenaša velike količine proda in drugega plavja, ki se danes v precejšnji meri nabira v zajezitvenih jezerih. Niz hidroelektrarn je temeljito spremenil njene hidrogeografske značilnosti, saj se od Beljaka do Varaždina takorekoč samo preliva iz enega jezera v drugega. Pred izgradnjo verige hidroelektrarn je Drava zlasti v srednjem in spodnjem toku pogosto poplavljala. Verjetno najhujša poplava je bila zaradi dolgotrajnega in močnega deževja novembra 1851, ko naj bi v Mariboru, po ne povsem zanesljivih podatkih, dosegla pretok 2580 m³/s, kar bi lahko pomenilo celo 1000-letno vodo <ref name="kolbezen1">Kolbezen, Marko (1994). ''Velike poplave in povodnji na Slovenskem – IV.'' Ujma, 8, str. 81–87.</ref>, saj naj bi za 230&nbsp;cm presegla najvišji kasnejši vodostaj.<ref>[http://www.evon.si/Download/VodnaKnjiga/VK_5_Hidroloske_razmere.pdf Vodnogospodarske osnove Slovenije.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160310021056/http://evon.si/download/vodnaknjiga/vk_5_hidroloske_razmere.pdf |date=2016-03-10 }} Zveza vodnih skupnosti Slovenije, Ljubljana, 1978, poglavje 5,0, str. 5/2.</ref> Dravsko dolino med Dravogradom in Mariborom so ponovno prizadele poplave ob koncu septembra in v začetku oktobra 1882: "Poplavna voda je odnašala mostove, gospodarske objekte, hiše, drevje, les in živino. Celo trdno zgrajeni mostovi na Dravi in železniška proga med Mariborom in Dravogradom niso vzdržali pred silovitostjo voda. Ob Dravi in njenih pritokih je bilo porušenih mnogo hiš, žag in mlinov." <ref name="kolbezen2">Kolbezen, Marko (1991). ''Velike poplave in povodnji na Slovenskem – I.'' Ujma, 5, str. 147.</ref> Hude poplave so se ob Dravi pojavile še konec leta 1885, ponovne katastrofalne poplave pa 15. septembra 1903 <ref name="kolbezen2" /> ter 7. in 8. avgusta 1926.<ref>Kolbezen, Marko (1992). ''Velike poplave in povodnji na Slovenskem – II.'' Ujma, 6, str. 215.</ref> Po izgradnji verige hidroelektrarn se je poplavna nevarnost ob Dravi sicer zmanjšala, vendar kljub temu ljudje ob reki niso povsem varni pred njimi. Ob poplavi 4. in 5. septembra 1965 je Drava zalila skoraj celotno poplavno ravnico od Maribora do Ormoža in v Mariboru dosegla pretok 2280 m³/s.<ref name="kolbezen1" /><ref name="geovidiki">Komac, Blaž, Natek, Karel, Zorn, Matija (2008). ''Geografski vidiki poplav v Sloveniji.'' Založba ZRC, str. 130. Ljubljana. COBISS 241975296.</ref> Hudo je bilo spet v začetku oktobra 1998, ko je Drava divjala po Dravski dolini med Dravogradom in Mariborom, razlila se je tudi na več krajih med Mariborom in Zavrčem. Najhuje je bilo v Dupleku, kjer je Drava podrla jez gramoznice in poplavila okoli 350 hiš.<ref name="geovidiki" /><ref>[http://www.sos112.si/slo/tdocs/ujma/2000/u_clanek20.pdf Šipec, Slavko (1999). ''Poplave in zemeljski plazovi jeseni leta 1998.''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160305164743/http://sos112.si/slo/tdocs/ujma/2000/u_clanek20.pdf |date=2016-03-05 }}. Ujma, 13, str. 160–167. Pridobljeno 15. november 2013.</ref> [[File:Drava Malečnik 11 2012.webm|thumb|Posnetek poplave Drave pri [[Malečnik]]u]] Po zelo deževnem mesecu oktobru je ob Dravi sledila nova katastrofa 5. novembra 2012, ko je Drava v Dravogradu dosegla izjemni pretok 2570 m³/s in povzročila ogromno škodo tako na avstrijskem Koroškem (mdr. je bil poplavljen Labot) kot dolvodno vse od Dravograda do Ormoža.<ref>[http://www.sos112.si/slo/tdocs/ujma/2013/052.pdf Klaneček, Mateja (2013). ''Poplave 5. novembra 2012 v porečju Drave.''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304210028/http://www.sos112.si/slo/tdocs/ujma/2013/052.pdf |date=2016-03-04 }}. Ujma, 27, str. 52-161. Pridobljeno 17. november 2013.</ref> Najhuje je bilo pod Mariborom, zlasti v [[Malečnik]]u, Dogošah ter Zgornjem in Spodnjem Dupleku in dolvodno od Ptuja. Poplavljeno je bilo okoli 3600 stanovanjskih hiš in 660 gospodarskih objektov, poplavne vode so poškodovale tudi strojnico hidroelektrarne Formin.<ref>[http://www.vlada.si/fileadmin/dokumenti/si/Sporocila_za_javnost/PoplaveNov2012NOVOgradivo.doc Prvo poročilo o poplavah v Republiki Sloveniji med 4. in 7. novembrom 2012] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160306071407/http://www.vlada.si/fileadmin/dokumenti/si/Sporocila_za_javnost/PoplaveNov2012NOVOgradivo.doc |date=2016-03-06 }}. Ministrstvo za obrambo. Pridobljeno 15. november 2013.</ref><ref>[http://www.arso.gov.si/vode/poro%c4%8dila%20in%20publikacije/Poplave%205.%20-%206.%20november%202012.pdf Hidrološko poročilo o poplavah v dneh med 4. in 6. novembrom 2012.]. ARSO. Pridobljeno 15. november 2013.</ref> V teku so obsežne analize in preiskovalni postopki, da bi ugotovili, v kolikšni meri je poplavni val nastal tudi zaradi neustreznega odziva Verbunda, upravljalca dravskih elektrarn na avstrijskem Koroškem. == Hidroelektrarne == Zaradi velike vodnatosti in precejšnjega padca je na Dravi niz 21, večinoma pretočnih [[hidroelektrarna|hidroelektrarn]]: deset v Avstriji, osem v Sloveniji in tri na Hrvaškem. Najstarejša je [[Hidroelektrarna Fala|Fala]], ki so jo začeli graditi že 1913, obratovati pa je začela 1918. Na avstrijskem delu Drave so najprej zgradili hidroelektrarno Schwabegg/Žvabek (1939-1943) v Podjuni, nato pa v 70. in 80. letih dvajsetega stoletja še 9 hidroelektrarn. Z vsemi, razen s prvo v nizu, upravlja podjetje Verbund in pokrivajo okoli 3 % avstrijskih potreb po električni energiji. Na slovenskem delu Drave je bila gradnja verige elektrarn med Dravogradom in Mariborom zaključena že v 50. letih dvajsetega stoletja, v 90. letih pa so jih vse po vrsti temeljito prenovili in povečali izkoristek. Vseh šest elektrarn je pretočnih, za razliko od zadnjih dveh pod Mariborom, ki so jih zgradili v 60. in 70. letih dvajsetega stoletja ([[Zlatoličje]] in [[Formin]]) in sta derivacijskega (kanalskega) tipa - ne stojita v strugi Drave, temveč vodo dovajajo na elektrarni po dolgih umetnih kanalih in nato po kanalih nazaj v strugo. Z vsemi osmimi elektrarnami upravlja podjetje [[Dravske elektrarne Maribor]] d.o.o., ki je del skupine Holding Slovenske elektrarne d.o.o. Na hrvaškem delu Drave so v [[Medžimurje|Medžimurju]] v 70. in 80. letih dvajsetega stoletja zgradili tri derivacijske elektrarne podobnega tipa kot naši dve in delujeta v okviru državnega koncerna HEP (Hrvatska elektroprivreda d.o.o.). V načrtu je gradnja še dveh hidroelektrarn na spodnjem toku (Molve 1 in 2), vendar temu močno nasprotujejo lokalno prebivalstvo in naravovarstveniki, saj naj bi spodnji tok Drave v prihodnje vključili v Naturo 2000.<ref>[http://zelena-akcija.hr/hr/programi/pravo_okolisa/pridruzivanje_eu_i_okolis/protivimo_se_ozivljavanju_starih_projekata_hidroelektrana_u_buducim_natura_2000_podrucjima Protivimo se oživljavanju starih projekata hidroelektrana u budućim NATURA 2000 područjima] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304190317/http://zelena-akcija.hr/hr/programi/pravo_okolisa/pridruzivanje_eu_i_okolis/protivimo_se_ozivljavanju_starih_projekata_hidroelektrana_u_buducim_natura_2000_podrucjima |date=2016-03-04 }}. Pridobljeno 18. november 2013.</ref> [[Slika:dravograd_powerplant.jpg|thumb|right|300px|[[Hidroelektrarna Dravograd]]]] [[Slika:Vuhred_powerplant.jpg|thumb|right|300px|[[Hidroelektrarna Vuhred]]]] [[Slika:supply_channel_hydro_powerplant_zlatolicje.jpg|thumb|right|300px|Dovodni kanal za [[hidroelektrarna Zlatoličje|hidroelektrarno Zlatoličje]] pri Dogošah]] {| class="wikitable" |+ Hidroelektrarne na Dravi |- ! Hidroelektrarna ! Država ! Instalirana<br />moč (MW) ! Začetek<br />obratovanja ! Upravljavec |- | Amlach | align="center" | A | align="center" | 60 | align="center" | 1989 | align="right" | TIWAG |- | [[Hidroelektrarna Paternion|Paternion]] | align="center" | A | align="center" | 24 | align="center" | 1989 | align="right" | Verbund |- | [[Hidroelektrarna Kellerberg|Kellerberg]] | align="center" | A | align="center" | 25 | align="center" | 1986 | align="right" | Verbund |- | [[Hidroelektrarna Beljak|Villach (Beljak)]] | align="center" | A | align="center" | 25 | align="center" | 1984 | align="right" | Verbund |- | [[Hidroelektrarna Rosegg-St. Jakob|Rosegg-St. Jakob/<br />Rožek-Šentjakob v. R.]] | align="center" | A | align="center" | 80 | align="center" | 1975 | align="right" | Verbund |- | [[Hidroelektrarna Feistritz-Ludmannsdorf|Feistritz-Ludmannsdorf/<br />Bistrica v R.-Bilčovs]] | align="center" | A | align="center" | 88 | align="center" | 1969 | align="right" | Verbund |- | [[Hidroelektrarna Ferlach-Maria Rain|Ferlach-Maria Rain/<br />Borovlje-Žihpolje]] | align="center" | A | align="center" | 75 | align="center" | 1976 | align="right" | Verbund |- | [[Hidroelektrarna Annabrücke|Annabrücke]] | align="center" | A | align="center" | 90 | align="center" | 1982 | align="right" | Verbund |- | [[Hidroelektrarna Edling|Edling]] | align="center" | A | align="center" | 68 | align="center" | 1962 | align="right" | Verbund |- | [[Hidroelektrarna Žvabek|Schwabegg/Žvabek]] | align="center" | A | align="center" | 79 | align="center" | 1944 | align="right" | Verbund |- | [[Hidroelektrarna Labot|Lavamünd (Labot)]] | align="center" | A | align="center" | 28 | align="center" | 1950 | align="right" | Verbund |- | [[Hidroelektrarna Dravograd|Dravograd]] | align="center" | SLO | align="center" | 26 | align="center" | 1944/1955 | align="right" | DEM |- | [[Hidroelektrarna Vuzenica|Vuzenica]] | align="center" | SLO | align="center" | 56 | align="center" | 1957 | align="right" | DEM |- | [[Hidroelektrarna Vuhred|Vuhred]] | align="center" | SLO | align="center" | 72 | align="center" | 1958 | align="right" | DEM |- | [[Hidroelektrarna Ožbalt|Ožbalt]] | align="center" | SLO | align="center" | 73 | align="center" | 1960 | align="right" | DEM |- | [[Hidroelektrarna Fala|Fala]] | align="center" | SLO | align="center" | 58 | align="center" | 1918 | align="right" | DEM |- | [[Hidroelektrarna Mariborski otok|Mariborski otok]] | align="center" | SLO | align="center" | 60 | align="center" | 1948/1960 | align="right" | DEM |- | [[Hidroelektrarna Zlatoličje|Zlatoličje]] | align="center" | SLO | align="center" | 126 | align="center" | 1969 | align="right" | DEM |- | [[Hidroelektrarna Formin|Formin]] | align="center" | SLO | align="center" | 116 | align="center" | 1978 | align="right" | DEM |- | Varaždin | align="center" | HR | align="center" | 94 | align="center" | 1975 | align="right" | HEP |- | Čakovec | align="center" | HR | align="center" | 76 | align="center" | 1982 | align="right" | HEP |- | Dubrava | align="center" | HR | align="center" | 76 | align="center" | 1989 | align="right" | HEP |- |} TIWAG = [http://www.tiroler-wasserkraft.at/de/hn/stromerzeugung/kraftwerkspark/index.php TIWAG Tiroler Wasserkraft AG] (spletna stran podjetja v nemščini) VERBUND = [http://www.verbund.com/pp/de VERBUND Hydro Power AG] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160708091407/http://www.verbund.com/pp/de |date=2016-07-08 }} (spletna stran podjetja v nemščini) DEM = [http://www.dem.si/sl-si/Elektrarne-in-proizvodnja Dravske elektrarne Maribor d.o.o.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180128110911/http://www.dem.si/sl-si/Elektrarne-in-proizvodnja |date=2018-01-28 }} (spletna stran podjetja) HEP = [http://www.hep.hr/proizvodnja/osnovni/hidroelektrane/default.aspx Hrvatska elektroprivreda d.d.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160625235638/http://www.hep.hr/proizvodnja/osnovni/hidroelektrane/default.aspx |date=2016-06-25 }} (spletna stran podjetja v hrvaščini) == Kakovost vode == == Ljudje in reka == [[Slika:Ice on the River Drava - Franz Josef Felsner - Google Cultural Institute.jpg|thumb|right|250px|[[Franz Josef Felsner]] - ''[[Ptuj]] z zaledenelo Dravo'', 1766]] Izgradnja verige hidroelektrarn po drugi svetovni vojni je povsem spremenila zunanjo podobo in gospodarstvo [[Dravska dolina|Dravske doline]] med Dravogradom in Mariborom. Na Dravi sicer ni bilo veliko žag in mlinov, saj je bila prevelika in predivja, pač pa so bili nameščeni v velikem številu ob spodnjem toku dravskih potokov. Nekateri lesni obrati so prerasli v industrijske, npr. tovarna lepenke v Podvelki (ustanovljena 1930) ali tovarna vžigalic ob spodnjem toku Lobnice v Rušah, ki je prenehala obratovati leta 1930.<ref>{{navedi knjigo |last1=Melik|first1=Anton|year=1957|title=Štajerska s Prekmurjem in Mežiško dolino|publisher=Slovenska matica|isbn= |cobiss=3363843|pages=90}}</ref> Splavarstvo je bilo na Dravi verjetno razvito že v 14. st., najbolj je cvetelo v 19. st., do izgradnje dravske železnice, povsem pa je zamrlo ob začetku druge svetovne vojne. Poleg desk in drugega žaganega lesa so prevažali še strešne letve, okenske in vratne okvire, vinogradniške kole, skodle, apno idr., in sicer do Maribora, Ptuja in Varaždina ter naprej po Dravi in Donavi do Pančeva.<ref>[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YOSE7URT Baš, Angelos (1973). ''O dravskih splavarjih.'']. Slovenski etnograf, 25/26 (1972-1973) str. 143–156. Pridobljeno 17. november 2013.</ref> Poleg splavov so za prevoz blaga uporabljali tudi doma zgrajene čolne, imenovane šajke, s katerimi so po reki navzdol poleg lesa vozili še kovinske izdelke, apno in druge izdelke. Življenje dravskih splavarjev je v romanu Na splavih opisal pisatelj [[Anton Ingolič]] (1940). Drava je bila nekoč tudi zlatonosna reka, zlato je prinašala iz metamorfnih kamnin v Visokih Turah. Ponekod na avstrijskem Koroškem in na Hrvaškem je bilo spiranje zlata precej razširjeno, s to dejavnostjo so se ukvarjali tudi na Slovenskem vse do leta 1940.<ref>[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O60VLR5H Bidovec, Milan, Jeršek, Miha (2006). ''Zlato iz dravskih naplavin.'']. Scopolia, Supplementum, 3 (2006) str. 454-456. Pridobljeno 18. november 2013.</ref> V spodnjem toku je Drava plovna za manjše rečne ladje od mesta [[Barcs]] navzdol do izliva v Donavo (199&nbsp;km), vendar je tovorni promet skromen. Od Barcsa do [[Osijek]]a ima reka status hrvaško-madžarske meddržavne plovne poti, od Osijeka navzdol (19&nbsp;km) je Drava mednarodna plovna pot. Pristanišča so Barcs, [[Belišće]] in Osijek.<ref>[http://www.prometna-zona.com/vodni-infrastruktura-005drava.php Prometna-zona.com Drava.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20141012191612/http://www.prometna-zona.com/vodni-infrastruktura-005drava.php |date=2014-10-12 }} Pridobljeno 18. november 2013.</ref> Turistične ladjice vozijo turiste v Beljaku, Velikovcu, Mariboru in po [[Ptujsko jezero|Ptujskem jezeru]]. Med ljubitelji vodnih športov je priljubljen zgornji tok Drave od Lienza do Paterniona. Od izvira Drave do [[Legrad]]a na Hrvaškem je ob reki speljana mednarodna [[Dravska kolesarska pot]] R1 (nem. Drauradweg), ki poteka večinoma po lokalnih in gozdnih cestah ter poteh.<ref>[http://hiking-biking.net/dravska-kolesarska-pot.aspx Dravska kolesarska pot.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160313111516/http://hiking-biking.net/dravska-kolesarska-pot.aspx |date=2016-03-13 }} Pridobljeno 18. november 2013.</ref> == Varstvo narave == Struga Drave je v naravnem stanju takorekoč samo v spodnjem toku, od izliva Mure navzdol. V zgornjem toku je večinoma regulirana in omejena z nizkimi protipoplavnimi nasipi, tako da teče le skozi ozek pas obvodnega rastja, obdanega s travniki in pašniki. Tudi v Sloveniji je sedanja Drava z nizom zajezitvenih jezer nekaj povsem drugega kot nekdanja deroča reka, zlasti v brezenski soteski med Breznom in Falo, kjer so nekoč plovbo splavov in šajk ogrožale nevarne skale v strugi. Ena najhujših nesreč se je zgodila v noči z 9. na 10. julij 1923, ko se je utrgala žica brezenskega broda in so v reki utonili štirje ljudje: Miroslav Volčič, dolgoletni župnik na Breznu, Janko Baznik, župnik pri Sv. Trojici v Halozah in dva bogoslovca iz mariborskega semenišča.<ref>[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MPC70YMP ''Grozna nesreča na Dravi'']. Slovenski gospodar, 57, št. 30 (12.07.1923). Pridobljeno 18. november 2013.</ref> Kljub energetski rabi ostaja Drava pomembna tudi z naravovarstvenega vidika, saj so ob njej bogati obvodni habitati, ki jim tekoča voda daje izjemno zmožnost prilagajanja človekovim posegom. [[Dravograjsko jezero]] je sicer umetno jezero za jezom [[Hidroelektrarna Dravograd|HE Dravograd]], vendar so ob njem nastala pomembna mokrišča z bogatim živim svetom. Tu so pomembna drstišča rib, stalno ali občasno živi na jezeru okoli 150 vrst ptic, tu si je našla dom kolonija bobrov, številne so tudi botanične zanimivosti.<ref>[http://www.zrsvn.si/sl/informacija.asp?id_meta_type=63&id_informacija=607 Dravograjsko jezero.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170719195758/http://www.zrsvn.si/sl/informacija.asp?id_meta_type=63&id_informacija=607 |date=2017-07-19 }} Pridobljeno 18. november 2013.</ref> Za jezom v [[Markovci]]h je na Dravi okoli 3,5&nbsp;km² veliko [[Ptujsko jezero]], iz katerega odvajajo vodo po umetnem kanalu za [[Hidroelektrarna Formin|HE Formin]]. Z njim je mesto dobilo obsežno vodno površino, ki je pomembna za različne oblike rekreacije ob in na vodi (veslanje, jadranje, deskanje) ter za ribolov. Na jezeru in ob njem stalno ali občasno živi več kot 200 vrst ptic, ki sta jim namenjena tudi dva majhna otočka v jezeru; pomembno je tudi kot počivališče za ptice med jesensko in spomladansko selitvijo. Dolvodno od jezu je v kotu med strugo Drave in Dravinjo na desnem bregu Drave krajinski park [[Šturmovci (krajinski park|Šturmovci]], ustanovljen 1979 in velik 1,25&nbsp;km². Značilno zanj je prepletanje poplavnih gozdov, mrtvih rokavov in travnikov z bogatim živim svetom, kjer mdr. gnezdi okoli 90 vrst ptic, tam je življenjski prostor kačjih pastirjev in metuljev in več kot 500 rastlinskih vrst.<ref>[http://www.zrsvn.si/sl/informacija.asp?id_meta_type=63&id_informacija=496 Krajinski park Šturmovci.]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} Pridobljeno 18. november 2013.</ref> Izgradnja hidroelektrarne Formin, ki odvzema večino vode iz dravske struge pod Ptujskim jezerom, je močno spremenila to življenjsko okolje, zlasti za vrste, ki živijo v in ob strugah dinamičnih vodotokov. Odtlej puščajo v dravski strugi samo t. i. ekološko sprejemljiv pretok (biološki minimum; ok. 5–10 m³/s) ter presežke visokih voda <ref>[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B3H0IM13 ''Hidrološke značilnosti reke Drave'']. Acrocephalus, 16, 68–70, str. 45–57. Pridobljeno 18. november 2013.</ref>, kot npr. ob poplavi 5. novembra 2012. Obsežni deli poplavne ravnice na levi (madžarski) strani Drave so zavarovani kot narodni park Donava-Drava (madž. Duna-Dráva Nemzeti Park). V njem varujejo zelo raznolike habitate z bogatim živalskim in rastlinskim svetom, od prodišč v rečni strugi do mokrišč, mrtvih rokavov z mrtvicami, poplavnih gozdov in mokrotnih travnikov.<ref>[http://www.ddnp.hu/national-park-areas-along-the-drava Narodni park Donava-Drava]. Pridobljeno 18. november 2013.</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Radovanovič, Sašo |year=1996 |title=''Podravje, Maribor, Ptuj A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' |publisher= |isbn=86-7195-219-3 |cobiss=40212481 |pages=}} == Zunanje povezave == * [https://365.rtvslo.si/arhiv/slovenski-vodni-krog/174328988 Vodni krog zgornje Drave]. Slovenski vodni krog (29. 7. 2026). RTV Slovenija. {{wikislovar}} {{Zbirka|Drava}} {{Pritoki Drave}} {{Hidrografija Slovenije}} {{Hidrografija Hrvaške}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Reke v Sloveniji]] [[Kategorija:Reke v Avstriji]] [[Kategorija:Reke v Italiji]] [[Kategorija:Reke na Hrvaškem]] [[Kategorija:Pritoki Donave]] [[Kategorija:Drava|*]] si8g8h4m10t5nvb5m24lia5jbyafyl4 6775060 6775058 2026-11-05T08:37:27Z ~2026-58531-50 268453 6775060 wikitext text/x-wiki {{Infobox River | name = Drava | name_native = | name_native_lang = | name_other = Drau, Dráva | name_etymology = <!---------------------- IMAGE & MAP --> | image = Drava Maribor.jpg | image_size = | image_caption = Drava v Mariboru | map = Drave.png | map_size = | map_caption = Zemljevid reke Drave | pushpin_map = | pushpin_map_size = | pushpin_map_caption= <!---------------------- LOCATION --> | subdivision_type1 = Države | subdivision_name1 = [[Italija]], [[Avstrija]], [[Slovenija]], [[Hrvaška]], [[Madžarska]] | subdivision_type2 = | subdivision_name2 = | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | subdivision_type5 = Mesta | subdivision_name5 = [[Lienz]], [[Špital ob Dravi]], [[Beljak]], [[Borovlje]], [[Dravograd]], [[Vuzenica]], [[Muta]], [[Ruše]], [[Maribor]], [[Ptuj]], [[Ormož]], [[Varaždin]], [[Belišće]], [[Osijek]], [[Barcs]] <!---------------------- PHYSICAL CHARACTERISTICS --> | length = 749 km<ref name="stat.si">[http://www.stat.si/StatWeb/doc/letopis/2000/01-00.pdf Pretoki rek v letu 2010, Preglednica 1.] ARSO, 2011. Pridobljeno 11. marec 2017.</ref> | width_min = | width_avg = | width_max = | depth_min = | depth_avg = | depth_max = | discharge1 = 284 m³/s (Borl + Formin) <ref name="stat.si"/> | discharge1_min = | discharge1_avg = 670 m³/s | discharge1_max = <!---------------------- BASIN FEATURES --> | source1 = Severno od Neunerkogel nad Toblacher Feld-om | source1_location = [[Toblach]], [[Južna Tirolska]], [[Italija]] | source1_coordinates= {{koord novi|46|43|9|N|12|15|16|E|display=inline}} | source1_elevation = 1450 m | mouth = [[Donava]] blizu [[Osijek]]a | mouth_location = [[Hrvaška]] | mouth_coordinates = {{koord novi|45|32|38|N|18|55|31|E|display=inline,title}} | mouth_elevation = 81 m | progression = | river_system = | basin_size = 40.154 km²<ref name=jdrcar>[http://www.see-river.net/modules/uploader/uploads/system_menu/files_glavni/1_joint-drava-river-corridor-analysis-report.pdf Joint Drava River Corridor Analysis Report] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160610164149/http://www.see-river.net/modules/uploader/uploads/system_menu/files_glavni/1_joint-drava-river-corridor-analysis-report.pdf |date=2016-06-10 }}, 27. november 2014</ref> | tributaries_left = | tributaries_right = | extra = }} '''Drava''' ({{jezik-de|Drau}}, {{jezik-hr|Drava}}, {{jezik-hu|Dráva}}) je [[reka]] v [[Srednja Evropa|Srednji Evropi]], desni pritok [[Donava|Donave]]. Izvira v severovzhodni [[Italija|Italiji]] na Toblaškem polju v [[Pustriška dolina|Pustriški dolini]] pri mestecu San Candido (nemško Innichen) na [[Južna Tirolska|Južnem Tirolskem]] blizu meje z [[Avstrija|Avstrijo]]. Teče skozi Avstrijo, Slovenijo, Hrvaško, po hrvaško-madžarski meji in se pod [[Osijek]]om pri vasi [[Aljmaš]] izliva v [[Donava|Donavo]]. Po dolžini je četrti najdaljši pritok Donave, za [[Tisa|Tiso]], [[Prut]]om in [[Sava|Savo]]. Večji levi pritoki so [[Isel]], [[Mela (Koroška)|Mela]] (nem. ''Möll''), [[Lieser]], [[Glina (reka)|Glina]] (''Glan''), [[Krka, Avstrija (reka)|Krka]] (''Gurk'') in [[Labotnica]] (''Lavant'') v Avstriji, [[Mučka Bistrica|Mučka (Mutska) Bistrica]], [[Bistrica (Drava, Selnica)|(Selniška) Bistrica]] in [[Pesnica (reka)|Pesnica]] v Sloveniji ter [[Mura]] na hrvaško-madžarski meji. Desni pritoki so [[Zilja]] (nem. ''Gail''), [[Bela (Koroška reka)|Bela]] (''Vellach'') in [[Bistrica]] (''Feistritz'') v Avstriji, več manjših vodotokov s Pohorja in okolice ([[Meža]], [[Reka (Drava)|Reka]], [[Cerkvenica]], [[Vuhreščica]], [[Velka (Drava, Pohorje)|Velka]], [[Radoljna]], [[Lobnica (Drava)|Lobnica]], [[Bistrica (Drava, Pohorje)|Bistrica]]), [[Dravinja]], pa tudi [[Bela (Drava)|Bela]] iz Haloz v Sloveniji ter [[Bednja (reka)|Bednja]] in [[Karašica]] na Hrvaškem. == Opis reke == 67676767676767Drava izvira na severni strani hriba Neunerkogel (it. Cima Nove Dobbiaco, 2642 m) na južnem robu Toblaškega polja, jugozahodno od mesteca San Candido (nem. Innichen). Mimo mesteca teče proti vzhodu po široki, ledeniško preoblikovani [[Pustriška dolina|Pustriški dolini]], po nekaj kilometrih vstopi v Avstrijo in nadaljuje pot po Vzhodni Tirolski do mesta [[Lienz]], kjer dobi z leve prvi večji pritok Isel. Od tu naprej teče po dolini med gorovjema Kreuzeck na severu in [[Ziljske Alpe|Ziljskimi Alpami]] na jugu, pri Sachsenburgu vstopi v širšo dolino, kjer dobi močan levi pritok Mela (Möll) izpod [[Veliki Klek|Velikega Kleka]] (Großglocknerja) in zavije proti jugovzhodu mimo [[Špital ob Dravi|Špitala]]. Pri [[Beljak]]u vstopi v širno [[Celovška kotlina|Celovško kotlino]], teče skozi mesto in z desne dobi pritok [[Zilja|Ziljo]] (nem. Gail) iz [[Ziljska dolina|Ziljske doline]]. Od tu naprej teče večinoma proti vzhodu blizu severnega vznožja [[Karavanke|Karavank]] skozi dvojezični (slovensko-avstrijski) [[Rož]] prek niza pretočnih hidroelektrarn in mimo [[Borovlje|Borovelj]]/Ferlach v vzhodni del kotline, gričevnato [[Podjuna|Podjuno]] z velikim deležem slovenskega prebivalstva. S severa dobi pritoka Glinščica (Glan) in Krka (Gurk), z juga pa Bela (Vellach). Od [[Velikovec|Velikovca]]/Völkermarkt naprej vijuga po Podjuni, pri mestu [[Labot]]/Lavamünd dobi levi pritok [[Labotnica|Labotnico]] (nem. Lavant) iz [[Labotska dolina|Labotske doline]] ter malo niže pri vasi [[Vič, Dravograd|Vič]] vstopi v Slovenijo. [[Slika:Köttmannsdorf Unterschlossberg Drau Strassenbruecke B91 Loiblpass Straße 09102017 1427.jpg|thumb|left|350px|Most čez Dravo pri Borovljah/Ferlach na avstrijskem Koroškem]] Pri [[Dravograd]]u, kjer se v Dravo steka desni pritok [[Meža]], vstopi reka v slikovito [[Dravska dolina|Dravsko dolino]] med [[Kozjak]]om na severu in [[Pohorje]]m na jugu in drugo za drugim poganja šest hidroelektrarn. Z obeh strani dobiva številne hudourniške pritoke (mdr. Cerkvenico, Velko, [[Radoljna|Radoljno]], [[Lobnica (Drava)|Lobnico]] s Pohorja ter [[Bistrica, Muta|(Mučko) Bistrico]]) izpod avstrijske [[Golica, Koroška|Golice]]. Od Ruš naprej teče po širši, gosto naseljeni dolini vse do [[Maribor]]a. Pod mestom je v ledenih dobah nasula obsežen prodni [[vršaj]] [[Dravsko polje|Dravskega polja]] (zaščiten kot [[Krajinski park Drava]]), v katerega je po koncu zadnje ledene dobe vrezala sedanjo dolino tik ob vznožju [[Slovenske gorice|Slovenskih goric]]. Na [[Ptuj]]u vstopi v prav tako prodno in gosto poseljeno [[Ptujsko polje]], se dotakne gričevnatih [[Haloze|Haloz]], dobi z desne pritok [[Dravinja|Dravinjo]] in malo pred [[Ormož]]em še z leve [[Pesnica (reka)|Pesnico]]. Pod Ormožem teče Drava še nekaj časa po slovensko-hrvaški meji, nato nadaljuje pot proti vzhodu mimo [[Varaždin]]a skozi hrvaško [[Medžimurje]]. Pri mestu Legrad doseže hrvaško-madžarsko mejo in teče po njej vse do Donjega Miholjca, nato mimo Osijeka do izliva v Donavo. V tem delu je prava ravninska reka in v velikih okljukih vijuga po širni in mokrotni ravnini, prepredeni z opuščenimi rečnimi rokavi ter neprestano prestavlja svoj tok, da državna meja poteka le v manjši meri po sedanji rečni strugi. == Hidronim in etimologija == Po mnenju etimologov je ime reke predslovanskega izvora <ref>{{navedi knjigo |last1=Bezlaj|first1=France|year=1956|title=Slovenska vodna imena, 1. knjiga|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti|isbn= |cobiss=1763585|pages=150-152}}</ref><ref>{{navedi knjigo |last1=Snoj|first1=Marko |year=2009|title=Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen|publisher=Založba Modrijan|isbn=978-961-241-360-6|cobiss=247065344|pages=124}}</ref> in naj bi se razvilo iz indoevropske besede "dreu" = teči, hiteti. V antičnih virih se reka imenuje Dravus, v kasnejših virih mdr. Drauva (799) ali Trauum (1091, 1221). Starejše nemške oblike imena reke (mdr. Tra, Trau) in sedanje nemško ime (Drau) so nastale iz njenega slovenskega imena. == Hidrogeografija == [[Slika:03 izvir Drave (1).jpg|thumb|right|250px|Izvir Drave na Toblaškem polju blizu San Candida (nem. Innichen).]] Drava je naša najbolj vodnata reka, saj ima obsežno porečje in nekateri njeni pritoki (Isel, Möll, Lieser) dobivajo vodo iz ledenikov v [[Zahodne Ture|Visokih Turah]]. V Avstriji in na celotnem toku skozi Slovenijo ima dežno-snežni režim z izrazitim prvim viškom junija (taljenje ledu v najvišjih delih visokogorja in precejšnje količine padavin) in šibkejšim drugim viškom v oktobru (posledica padavin in zmanjšane [[evapotranspiracija|evapotranspiracije]]). Najmanj vode ima Drava februarja in januarja, saj v tem času večina padavin pade kot sneg. V obdobju 1971–2000 je imela Drava pri Borlu (skupaj s kanalom za HE Formin) povprečni pretok 284 m³/s. Največji pretok so pri Borlu izmerili pred izgradnjo HE Formin, in sicer 2595 m³/s (5.9.1965).<ref>[http://www.arso.gov.si/vode/poro%c4%8dila%20in%20publikacije/HL09%20III.A.Povr%c5%a1inske%20vode_Surface%20Waters.pdf Hidrološki letopis Slovenije 2009.] Preglednica A.4. Mesečni in letni srednji pretoki s konicami (l. 2009). Pridobljeno 17. november 2013.</ref> V zgornjem toku je Drava izrazito hudourniška in ima precejšen strmec, tako da prenaša velike količine proda in drugega plavja, ki se danes v precejšnji meri nabira v zajezitvenih jezerih. Niz hidroelektrarn je temeljito spremenil njene hidrogeografske značilnosti, saj se od Beljaka do Varaždina takorekoč samo preliva iz enega jezera v drugega. Pred izgradnjo verige hidroelektrarn je Drava zlasti v srednjem in spodnjem toku pogosto poplavljala. Verjetno najhujša poplava je bila zaradi dolgotrajnega in močnega deževja novembra 1851, ko naj bi v Mariboru, po ne povsem zanesljivih podatkih, dosegla pretok 2580 m³/s, kar bi lahko pomenilo celo 1000-letno vodo <ref name="kolbezen1">Kolbezen, Marko (1994). ''Velike poplave in povodnji na Slovenskem – IV.'' Ujma, 8, str. 81–87.</ref>, saj naj bi za 230&nbsp;cm presegla najvišji kasnejši vodostaj.<ref>[http://www.evon.si/Download/VodnaKnjiga/VK_5_Hidroloske_razmere.pdf Vodnogospodarske osnove Slovenije.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160310021056/http://evon.si/download/vodnaknjiga/vk_5_hidroloske_razmere.pdf |date=2016-03-10 }} Zveza vodnih skupnosti Slovenije, Ljubljana, 1978, poglavje 5,0, str. 5/2.</ref> Dravsko dolino med Dravogradom in Mariborom so ponovno prizadele poplave ob koncu septembra in v začetku oktobra 1882: "Poplavna voda je odnašala mostove, gospodarske objekte, hiše, drevje, les in živino. Celo trdno zgrajeni mostovi na Dravi in železniška proga med Mariborom in Dravogradom niso vzdržali pred silovitostjo voda. Ob Dravi in njenih pritokih je bilo porušenih mnogo hiš, žag in mlinov." <ref name="kolbezen2">Kolbezen, Marko (1991). ''Velike poplave in povodnji na Slovenskem – I.'' Ujma, 5, str. 147.</ref> Hude poplave so se ob Dravi pojavile še konec leta 1885, ponovne katastrofalne poplave pa 15. septembra 1903 <ref name="kolbezen2" /> ter 7. in 8. avgusta 1926.<ref>Kolbezen, Marko (1992). ''Velike poplave in povodnji na Slovenskem – II.'' Ujma, 6, str. 215.</ref> Po izgradnji verige hidroelektrarn se je poplavna nevarnost ob Dravi sicer zmanjšala, vendar kljub temu ljudje ob reki niso povsem varni pred njimi. Ob poplavi 4. in 5. septembra 1965 je Drava zalila skoraj celotno poplavno ravnico od Maribora do Ormoža in v Mariboru dosegla pretok 2280 m³/s.<ref name="kolbezen1" /><ref name="geovidiki">Komac, Blaž, Natek, Karel, Zorn, Matija (2008). ''Geografski vidiki poplav v Sloveniji.'' Založba ZRC, str. 130. Ljubljana. COBISS 241975296.</ref> Hudo je bilo spet v začetku oktobra 1998, ko je Drava divjala po Dravski dolini med Dravogradom in Mariborom, razlila se je tudi na več krajih med Mariborom in Zavrčem. Najhuje je bilo v Dupleku, kjer je Drava podrla jez gramoznice in poplavila okoli 350 hiš.<ref name="geovidiki" /><ref>[http://www.sos112.si/slo/tdocs/ujma/2000/u_clanek20.pdf Šipec, Slavko (1999). ''Poplave in zemeljski plazovi jeseni leta 1998.''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160305164743/http://sos112.si/slo/tdocs/ujma/2000/u_clanek20.pdf |date=2016-03-05 }}. Ujma, 13, str. 160–167. Pridobljeno 15. november 2013.</ref> [[File:Drava Malečnik 11 2012.webm|thumb|Posnetek poplave Drave pri [[Malečnik]]u]] Po zelo deževnem mesecu oktobru je ob Dravi sledila nova katastrofa 5. novembra 2012, ko je Drava v Dravogradu dosegla izjemni pretok 2570 m³/s in povzročila ogromno škodo tako na avstrijskem Koroškem (mdr. je bil poplavljen Labot) kot dolvodno vse od Dravograda do Ormoža.<ref>[http://www.sos112.si/slo/tdocs/ujma/2013/052.pdf Klaneček, Mateja (2013). ''Poplave 5. novembra 2012 v porečju Drave.''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304210028/http://www.sos112.si/slo/tdocs/ujma/2013/052.pdf |date=2016-03-04 }}. Ujma, 27, str. 52-161. Pridobljeno 17. november 2013.</ref> Najhuje je bilo pod Mariborom, zlasti v [[Malečnik]]u, Dogošah ter Zgornjem in Spodnjem Dupleku in dolvodno od Ptuja. Poplavljeno je bilo okoli 3600 stanovanjskih hiš in 660 gospodarskih objektov, poplavne vode so poškodovale tudi strojnico hidroelektrarne Formin.<ref>[http://www.vlada.si/fileadmin/dokumenti/si/Sporocila_za_javnost/PoplaveNov2012NOVOgradivo.doc Prvo poročilo o poplavah v Republiki Sloveniji med 4. in 7. novembrom 2012] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160306071407/http://www.vlada.si/fileadmin/dokumenti/si/Sporocila_za_javnost/PoplaveNov2012NOVOgradivo.doc |date=2016-03-06 }}. Ministrstvo za obrambo. Pridobljeno 15. november 2013.</ref><ref>[http://www.arso.gov.si/vode/poro%c4%8dila%20in%20publikacije/Poplave%205.%20-%206.%20november%202012.pdf Hidrološko poročilo o poplavah v dneh med 4. in 6. novembrom 2012.]. ARSO. Pridobljeno 15. november 2013.</ref> V teku so obsežne analize in preiskovalni postopki, da bi ugotovili, v kolikšni meri je poplavni val nastal tudi zaradi neustreznega odziva Verbunda, upravljalca dravskih elektrarn na avstrijskem Koroškem. == Hidroelektrarne == Zaradi velike vodnatosti in precejšnjega padca je na Dravi niz 21, večinoma pretočnih [[hidroelektrarna|hidroelektrarn]]: deset v Avstriji, osem v Sloveniji in tri na Hrvaškem. Najstarejša je [[Hidroelektrarna Fala|Fala]], ki so jo začeli graditi že 1913, obratovati pa je začela 1918. Na avstrijskem delu Drave so najprej zgradili hidroelektrarno Schwabegg/Žvabek (1939-1943) v Podjuni, nato pa v 70. in 80. letih dvajsetega stoletja še 9 hidroelektrarn. Z vsemi, razen s prvo v nizu, upravlja podjetje Verbund in pokrivajo okoli 3 % avstrijskih potreb po električni energiji. Na slovenskem delu Drave je bila gradnja verige elektrarn med Dravogradom in Mariborom zaključena že v 50. letih dvajsetega stoletja, v 90. letih pa so jih vse po vrsti temeljito prenovili in povečali izkoristek. Vseh šest elektrarn je pretočnih, za razliko od zadnjih dveh pod Mariborom, ki so jih zgradili v 60. in 70. letih dvajsetega stoletja ([[Zlatoličje]] in [[Formin]]) in sta derivacijskega (kanalskega) tipa - ne stojita v strugi Drave, temveč vodo dovajajo na elektrarni po dolgih umetnih kanalih in nato po kanalih nazaj v strugo. Z vsemi osmimi elektrarnami upravlja podjetje [[Dravske elektrarne Maribor]] d.o.o., ki je del skupine Holding Slovenske elektrarne d.o.o. Na hrvaškem delu Drave so v [[Medžimurje|Medžimurju]] v 70. in 80. letih dvajsetega stoletja zgradili tri derivacijske elektrarne podobnega tipa kot naši dve in delujeta v okviru državnega koncerna HEP (Hrvatska elektroprivreda d.o.o.). V načrtu je gradnja še dveh hidroelektrarn na spodnjem toku (Molve 1 in 2), vendar temu močno nasprotujejo lokalno prebivalstvo in naravovarstveniki, saj naj bi spodnji tok Drave v prihodnje vključili v Naturo 2000.<ref>[http://zelena-akcija.hr/hr/programi/pravo_okolisa/pridruzivanje_eu_i_okolis/protivimo_se_ozivljavanju_starih_projekata_hidroelektrana_u_buducim_natura_2000_podrucjima Protivimo se oživljavanju starih projekata hidroelektrana u budućim NATURA 2000 područjima] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304190317/http://zelena-akcija.hr/hr/programi/pravo_okolisa/pridruzivanje_eu_i_okolis/protivimo_se_ozivljavanju_starih_projekata_hidroelektrana_u_buducim_natura_2000_podrucjima |date=2016-03-04 }}. Pridobljeno 18. november 2013.</ref> [[Slika:dravograd_powerplant.jpg|thumb|right|300px|[[Hidroelektrarna Dravograd]]]] [[Slika:Vuhred_powerplant.jpg|thumb|right|300px|[[Hidroelektrarna Vuhred]]]] [[Slika:supply_channel_hydro_powerplant_zlatolicje.jpg|thumb|right|300px|Dovodni kanal za [[hidroelektrarna Zlatoličje|hidroelektrarno Zlatoličje]] pri Dogošah]] {| class="wikitable" |+ Hidroelektrarne na Dravi |- ! Hidroelektrarna ! Država ! Instalirana<br />moč (MW) ! Začetek<br />obratovanja ! Upravljavec |- | Amlach | align="center" | A | align="center" | 60 | align="center" | 1989 | align="right" | TIWAG |- | [[Hidroelektrarna Paternion|Paternion]] | align="center" | A | align="center" | 24 | align="center" | 1989 | align="right" | Verbund |- | [[Hidroelektrarna Kellerberg|Kellerberg]] | align="center" | A | align="center" | 25 | align="center" | 1986 | align="right" | Verbund |- | [[Hidroelektrarna Beljak|Villach (Beljak)]] | align="center" | A | align="center" | 25 | align="center" | 1984 | align="right" | Verbund |- | [[Hidroelektrarna Rosegg-St. Jakob|Rosegg-St. Jakob/<br />Rožek-Šentjakob v. R.]] | align="center" | A | align="center" | 80 | align="center" | 1975 | align="right" | Verbund |- | [[Hidroelektrarna Feistritz-Ludmannsdorf|Feistritz-Ludmannsdorf/<br />Bistrica v R.-Bilčovs]] | align="center" | A | align="center" | 88 | align="center" | 1969 | align="right" | Verbund |- | [[Hidroelektrarna Ferlach-Maria Rain|Ferlach-Maria Rain/<br />Borovlje-Žihpolje]] | align="center" | A | align="center" | 75 | align="center" | 1976 | align="right" | Verbund |- | [[Hidroelektrarna Annabrücke|Annabrücke]] | align="center" | A | align="center" | 90 | align="center" | 1982 | align="right" | Verbund |- | [[Hidroelektrarna Edling|Edling]] | align="center" | A | align="center" | 68 | align="center" | 1962 | align="right" | Verbund |- | [[Hidroelektrarna Žvabek|Schwabegg/Žvabek]] | align="center" | A | align="center" | 79 | align="center" | 1944 | align="right" | Verbund |- | [[Hidroelektrarna Labot|Lavamünd (Labot)]] | align="center" | A | align="center" | 28 | align="center" | 1950 | align="right" | Verbund |- | [[Hidroelektrarna Dravograd|Dravograd]] | align="center" | SLO | align="center" | 26 | align="center" | 1944/1955 | align="right" | DEM |- | [[Hidroelektrarna Vuzenica|Vuzenica]] | align="center" | SLO | align="center" | 56 | align="center" | 1957 | align="right" | DEM |- | [[Hidroelektrarna Vuhred|Vuhred]] | align="center" | SLO | align="center" | 72 | align="center" | 1958 | align="right" | DEM |- | [[Hidroelektrarna Ožbalt|Ožbalt]] | align="center" | SLO | align="center" | 73 | align="center" | 1960 | align="right" | DEM |- | [[Hidroelektrarna Fala|Fala]] | align="center" | SLO | align="center" | 58 | align="center" | 1918 | align="right" | DEM |- | [[Hidroelektrarna Mariborski otok|Mariborski otok]] | align="center" | SLO | align="center" | 60 | align="center" | 1948/1960 | align="right" | DEM |- | [[Hidroelektrarna Zlatoličje|Zlatoličje]] | align="center" | SLO | align="center" | 126 | align="center" | 1969 | align="right" | DEM |- | [[Hidroelektrarna Formin|Formin]] | align="center" | SLO | align="center" | 116 | align="center" | 1978 | align="right" | DEM |- | Varaždin | align="center" | HR | align="center" | 94 | align="center" | 1975 | align="right" | HEP |- | Čakovec | align="center" | HR | align="center" | 76 | align="center" | 1982 | align="right" | HEP |- | Dubrava | align="center" | HR | align="center" | 76 | align="center" | 1989 | align="right" | HEP |- |} TIWAG = [http://www.tiroler-wasserkraft.at/de/hn/stromerzeugung/kraftwerkspark/index.php TIWAG Tiroler Wasserkraft AG] (spletna stran podjetja v nemščini) VERBUND = [http://www.verbund.com/pp/de VERBUND Hydro Power AG] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160708091407/http://www.verbund.com/pp/de |date=2016-07-08 }} (spletna stran podjetja v nemščini) DEM = [http://www.dem.si/sl-si/Elektrarne-in-proizvodnja Dravske elektrarne Maribor d.o.o.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180128110911/http://www.dem.si/sl-si/Elektrarne-in-proizvodnja |date=2018-01-28 }} (spletna stran podjetja) HEP = [http://www.hep.hr/proizvodnja/osnovni/hidroelektrane/default.aspx Hrvatska elektroprivreda d.d.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160625235638/http://www.hep.hr/proizvodnja/osnovni/hidroelektrane/default.aspx |date=2016-06-25 }} (spletna stran podjetja v hrvaščini) == Kakovost vode == == Ljudje in reka == [[Slika:Ice on the River Drava - Franz Josef Felsner - Google Cultural Institute.jpg|thumb|right|250px|[[Franz Josef Felsner]] - ''[[Ptuj]] z zaledenelo Dravo'', 1766]] Izgradnja verige hidroelektrarn po drugi svetovni vojni je povsem spremenila zunanjo podobo in gospodarstvo [[Dravska dolina|Dravske doline]] med Dravogradom in Mariborom. Na Dravi sicer ni bilo veliko žag in mlinov, saj je bila prevelika in predivja, pač pa so bili nameščeni v velikem številu ob spodnjem toku dravskih potokov. Nekateri lesni obrati so prerasli v industrijske, npr. tovarna lepenke v Podvelki (ustanovljena 1930) ali tovarna vžigalic ob spodnjem toku Lobnice v Rušah, ki je prenehala obratovati leta 1930.<ref>{{navedi knjigo |last1=Melik|first1=Anton|year=1957|title=Štajerska s Prekmurjem in Mežiško dolino|publisher=Slovenska matica|isbn= |cobiss=3363843|pages=90}}</ref> Splavarstvo je bilo na Dravi verjetno razvito že v 14. st., najbolj je cvetelo v 19. st., do izgradnje dravske železnice, povsem pa je zamrlo ob začetku druge svetovne vojne. Poleg desk in drugega žaganega lesa so prevažali še strešne letve, okenske in vratne okvire, vinogradniške kole, skodle, apno idr., in sicer do Maribora, Ptuja in Varaždina ter naprej po Dravi in Donavi do Pančeva.<ref>[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YOSE7URT Baš, Angelos (1973). ''O dravskih splavarjih.'']. Slovenski etnograf, 25/26 (1972-1973) str. 143–156. Pridobljeno 17. november 2013.</ref> Poleg splavov so za prevoz blaga uporabljali tudi doma zgrajene čolne, imenovane šajke, s katerimi so po reki navzdol poleg lesa vozili še kovinske izdelke, apno in druge izdelke. Življenje dravskih splavarjev je v romanu Na splavih opisal pisatelj [[Anton Ingolič]] (1940). Drava je bila nekoč tudi zlatonosna reka, zlato je prinašala iz metamorfnih kamnin v Visokih Turah. Ponekod na avstrijskem Koroškem in na Hrvaškem je bilo spiranje zlata precej razširjeno, s to dejavnostjo so se ukvarjali tudi na Slovenskem vse do leta 1940.<ref>[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O60VLR5H Bidovec, Milan, Jeršek, Miha (2006). ''Zlato iz dravskih naplavin.'']. Scopolia, Supplementum, 3 (2006) str. 454-456. Pridobljeno 18. november 2013.</ref> V spodnjem toku je Drava plovna za manjše rečne ladje od mesta [[Barcs]] navzdol do izliva v Donavo (199&nbsp;km), vendar je tovorni promet skromen. Od Barcsa do [[Osijek]]a ima reka status hrvaško-madžarske meddržavne plovne poti, od Osijeka navzdol (19&nbsp;km) je Drava mednarodna plovna pot. Pristanišča so Barcs, [[Belišće]] in Osijek.<ref>[http://www.prometna-zona.com/vodni-infrastruktura-005drava.php Prometna-zona.com Drava.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20141012191612/http://www.prometna-zona.com/vodni-infrastruktura-005drava.php |date=2014-10-12 }} Pridobljeno 18. november 2013.</ref> Turistične ladjice vozijo turiste v Beljaku, Velikovcu, Mariboru in po [[Ptujsko jezero|Ptujskem jezeru]]. Med ljubitelji vodnih športov je priljubljen zgornji tok Drave od Lienza do Paterniona. Od izvira Drave do [[Legrad]]a na Hrvaškem je ob reki speljana mednarodna [[Dravska kolesarska pot]] R1 (nem. Drauradweg), ki poteka večinoma po lokalnih in gozdnih cestah ter poteh.<ref>[http://hiking-biking.net/dravska-kolesarska-pot.aspx Dravska kolesarska pot.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160313111516/http://hiking-biking.net/dravska-kolesarska-pot.aspx |date=2016-03-13 }} Pridobljeno 18. november 2013.</ref> == Varstvo narave == Struga Drave je v naravnem stanju takorekoč samo v spodnjem toku, od izliva Mure navzdol. V zgornjem toku je večinoma regulirana in omejena z nizkimi protipoplavnimi nasipi, tako da teče le skozi ozek pas obvodnega rastja, obdanega s travniki in pašniki. Tudi v Sloveniji je sedanja Drava z nizom zajezitvenih jezer nekaj povsem drugega kot nekdanja deroča reka, zlasti v brezenski soteski med Breznom in Falo, kjer so nekoč plovbo splavov in šajk ogrožale nevarne skale v strugi. Ena najhujših nesreč se je zgodila v noči z 9. na 10. julij 1923, ko se je utrgala žica brezenskega broda in so v reki utonili štirje ljudje: Miroslav Volčič, dolgoletni župnik na Breznu, Janko Baznik, župnik pri Sv. Trojici v Halozah in dva bogoslovca iz mariborskega semenišča.<ref>[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MPC70YMP ''Grozna nesreča na Dravi'']. Slovenski gospodar, 57, št. 30 (12.07.1923). Pridobljeno 18. november 2013.</ref> Kljub energetski rabi ostaja Drava pomembna tudi z naravovarstvenega vidika, saj so ob njej bogati obvodni habitati, ki jim tekoča voda daje izjemno zmožnost prilagajanja človekovim posegom. [[Dravograjsko jezero]] je sicer umetno jezero za jezom [[Hidroelektrarna Dravograd|HE Dravograd]], vendar so ob njem nastala pomembna mokrišča z bogatim živim svetom. Tu so pomembna drstišča rib, stalno ali občasno živi na jezeru okoli 150 vrst ptic, tu si je našla dom kolonija bobrov, številne so tudi botanične zanimivosti.<ref>[http://www.zrsvn.si/sl/informacija.asp?id_meta_type=63&id_informacija=607 Dravograjsko jezero.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170719195758/http://www.zrsvn.si/sl/informacija.asp?id_meta_type=63&id_informacija=607 |date=2017-07-19 }} Pridobljeno 18. november 2013.</ref> Za jezom v [[Markovci]]h je na Dravi okoli 3,5&nbsp;km² veliko [[Ptujsko jezero]], iz katerega odvajajo vodo po umetnem kanalu za [[Hidroelektrarna Formin|HE Formin]]. Z njim je mesto dobilo obsežno vodno površino, ki je pomembna za različne oblike rekreacije ob in na vodi (veslanje, jadranje, deskanje) ter za ribolov. Na jezeru in ob njem stalno ali občasno živi več kot 200 vrst ptic, ki sta jim namenjena tudi dva majhna otočka v jezeru; pomembno je tudi kot počivališče za ptice med jesensko in spomladansko selitvijo. Dolvodno od jezu je v kotu med strugo Drave in Dravinjo na desnem bregu Drave krajinski park [[Šturmovci (krajinski park|Šturmovci]], ustanovljen 1979 in velik 1,25&nbsp;km². Značilno zanj je prepletanje poplavnih gozdov, mrtvih rokavov in travnikov z bogatim živim svetom, kjer mdr. gnezdi okoli 90 vrst ptic, tam je življenjski prostor kačjih pastirjev in metuljev in več kot 500 rastlinskih vrst.<ref>[http://www.zrsvn.si/sl/informacija.asp?id_meta_type=63&id_informacija=496 Krajinski park Šturmovci.]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} Pridobljeno 18. november 2013.</ref> Izgradnja hidroelektrarne Formin, ki odvzema večino vode iz dravske struge pod Ptujskim jezerom, je močno spremenila to življenjsko okolje, zlasti za vrste, ki živijo v in ob strugah dinamičnih vodotokov. Odtlej puščajo v dravski strugi samo t. i. ekološko sprejemljiv pretok (biološki minimum; ok. 5–10 m³/s) ter presežke visokih voda <ref>[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B3H0IM13 ''Hidrološke značilnosti reke Drave'']. Acrocephalus, 16, 68–70, str. 45–57. Pridobljeno 18. november 2013.</ref>, kot npr. ob poplavi 5. novembra 2012. Obsežni deli poplavne ravnice na levi (madžarski) strani Drave so zavarovani kot narodni park Donava-Drava (madž. Duna-Dráva Nemzeti Park). V njem varujejo zelo raznolike habitate z bogatim živalskim in rastlinskim svetom, od prodišč v rečni strugi do mokrišč, mrtvih rokavov z mrtvicami, poplavnih gozdov in mokrotnih travnikov.<ref>[http://www.ddnp.hu/national-park-areas-along-the-drava Narodni park Donava-Drava]. Pridobljeno 18. november 2013.</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Radovanovič, Sašo |year=1996 |title=''Podravje, Maribor, Ptuj A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' |publisher= |isbn=86-7195-219-3 |cobiss=40212481 |pages=}} == Zunanje povezave == * [https://365.rtvslo.si/arhiv/slovenski-vodni-krog/174328988 Vodni krog zgornje Drave]. Slovenski vodni krog (29. 7. 2026). RTV Slovenija. {{wikislovar}} {{Zbirka|Drava}} {{Pritoki Drave}} {{Hidrografija Slovenije}} {{Hidrografija Hrvaške}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Reke v Sloveniji]] [[Kategorija:Reke v Avstriji]] [[Kategorija:Reke v Italiji]] [[Kategorija:Reke na Hrvaškem]] [[Kategorija:Pritoki Donave]] [[Kategorija:Drava|*]] 0mr5qkw0q5y3bnishf52wwlx4p5bjzu 6775061 6775060 2026-11-05T08:37:51Z Blueginger2 186889 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-58531-50|~2026-58531-50]] ([[User talk:~2026-58531-50|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Morkoz|Morkoz]] 6721976 wikitext text/x-wiki {{Infobox River | name = Drava | name_native = | name_native_lang = | name_other = Drau, Dráva | name_etymology = <!---------------------- IMAGE & MAP --> | image = Drava Maribor.jpg | image_size = | image_caption = Drava v Mariboru | map = Drave.png | map_size = | map_caption = Zemljevid reke Drave | pushpin_map = | pushpin_map_size = | pushpin_map_caption= <!---------------------- LOCATION --> | subdivision_type1 = Države | subdivision_name1 = [[Italija]], [[Avstrija]], [[Slovenija]], [[Hrvaška]], [[Madžarska]] | subdivision_type2 = | subdivision_name2 = | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | subdivision_type5 = Mesta | subdivision_name5 = [[Lienz]], [[Špital ob Dravi]], [[Beljak]], [[Borovlje]], [[Dravograd]], [[Vuzenica]], [[Muta]], [[Ruše]], [[Maribor]], [[Ptuj]], [[Ormož]], [[Varaždin]], [[Belišće]], [[Osijek]], [[Barcs]] <!---------------------- PHYSICAL CHARACTERISTICS --> | length = 749 km<ref name="stat.si">[http://www.stat.si/StatWeb/doc/letopis/2000/01-00.pdf Pretoki rek v letu 2010, Preglednica 1.] ARSO, 2011. Pridobljeno 11. marec 2017.</ref> | width_min = | width_avg = | width_max = | depth_min = | depth_avg = | depth_max = | discharge1 = 284 m³/s (Borl + Formin) <ref name="stat.si"/> | discharge1_min = | discharge1_avg = 670 m³/s | discharge1_max = <!---------------------- BASIN FEATURES --> | source1 = Severno od Neunerkogel nad Toblacher Feld-om | source1_location = [[Toblach]], [[Južna Tirolska]], [[Italija]] | source1_coordinates= {{koord novi|46|43|9|N|12|15|16|E|display=inline}} | source1_elevation = 1450 m | mouth = [[Donava]] blizu [[Osijek]]a | mouth_location = [[Hrvaška]] | mouth_coordinates = {{koord novi|45|32|38|N|18|55|31|E|display=inline,title}} | mouth_elevation = 81 m | progression = | river_system = | basin_size = 40.154 km²<ref name=jdrcar>[http://www.see-river.net/modules/uploader/uploads/system_menu/files_glavni/1_joint-drava-river-corridor-analysis-report.pdf Joint Drava River Corridor Analysis Report] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160610164149/http://www.see-river.net/modules/uploader/uploads/system_menu/files_glavni/1_joint-drava-river-corridor-analysis-report.pdf |date=2016-06-10 }}, 27. november 2014</ref> | tributaries_left = | tributaries_right = | extra = }} '''Drava''' ({{jezik-de|Drau}}, {{jezik-hr|Drava}}, {{jezik-hu|Dráva}}) je [[reka]] v [[Srednja Evropa|Srednji Evropi]], desni pritok [[Donava|Donave]]. Izvira v severovzhodni [[Italija|Italiji]] na Toblaškem polju v [[Pustriška dolina|Pustriški dolini]] pri mestecu San Candido (nemško Innichen) na [[Južna Tirolska|Južnem Tirolskem]] blizu meje z [[Avstrija|Avstrijo]]. Teče skozi Avstrijo, Slovenijo, Hrvaško, po hrvaško-madžarski meji in se pod [[Osijek]]om pri vasi [[Aljmaš]] izliva v [[Donava|Donavo]]. Po dolžini je četrti najdaljši pritok Donave, za [[Tisa|Tiso]], [[Prut]]om in [[Sava|Savo]]. Večji levi pritoki so [[Isel]], [[Mela (Koroška)|Mela]] (nem. ''Möll''), [[Lieser]], [[Glina (reka)|Glina]] (''Glan''), [[Krka, Avstrija (reka)|Krka]] (''Gurk'') in [[Labotnica]] (''Lavant'') v Avstriji, [[Mučka Bistrica|Mučka (Mutska) Bistrica]], [[Bistrica (Drava, Selnica)|(Selniška) Bistrica]] in [[Pesnica (reka)|Pesnica]] v Sloveniji ter [[Mura]] na hrvaško-madžarski meji. Desni pritoki so [[Zilja]] (nem. ''Gail''), [[Bela (Koroška reka)|Bela]] (''Vellach'') in [[Bistrica]] (''Feistritz'') v Avstriji, več manjših vodotokov s Pohorja in okolice ([[Meža]], [[Reka (Drava)|Reka]], [[Cerkvenica]], [[Vuhreščica]], [[Velka (Drava, Pohorje)|Velka]], [[Radoljna]], [[Lobnica (Drava)|Lobnica]], [[Bistrica (Drava, Pohorje)|Bistrica]]), [[Dravinja]], pa tudi [[Bela (Drava)|Bela]] iz Haloz v Sloveniji ter [[Bednja (reka)|Bednja]] in [[Karašica]] na Hrvaškem. == Opis reke == Drava izvira na severni strani hriba Neunerkogel (it. Cima Nove Dobbiaco, 2642 m) na južnem robu Toblaškega polja, jugozahodno od mesteca San Candido (nem. Innichen). Mimo mesteca teče proti vzhodu po široki, ledeniško preoblikovani [[Pustriška dolina|Pustriški dolini]], po nekaj kilometrih vstopi v Avstrijo in nadaljuje pot po Vzhodni Tirolski do mesta [[Lienz]], kjer dobi z leve prvi večji pritok Isel. Od tu naprej teče po dolini med gorovjema Kreuzeck na severu in [[Ziljske Alpe|Ziljskimi Alpami]] na jugu, pri Sachsenburgu vstopi v širšo dolino, kjer dobi močan levi pritok Mela (Möll) izpod [[Veliki Klek|Velikega Kleka]] (Großglocknerja) in zavije proti jugovzhodu mimo [[Špital ob Dravi|Špitala]]. Pri [[Beljak]]u vstopi v širno [[Celovška kotlina|Celovško kotlino]], teče skozi mesto in z desne dobi pritok [[Zilja|Ziljo]] (nem. Gail) iz [[Ziljska dolina|Ziljske doline]]. Od tu naprej teče večinoma proti vzhodu blizu severnega vznožja [[Karavanke|Karavank]] skozi dvojezični (slovensko-avstrijski) [[Rož]] prek niza pretočnih hidroelektrarn in mimo [[Borovlje|Borovelj]]/Ferlach v vzhodni del kotline, gričevnato [[Podjuna|Podjuno]] z velikim deležem slovenskega prebivalstva. S severa dobi pritoka Glinščica (Glan) in Krka (Gurk), z juga pa Bela (Vellach). Od [[Velikovec|Velikovca]]/Völkermarkt naprej vijuga po Podjuni, pri mestu [[Labot]]/Lavamünd dobi levi pritok [[Labotnica|Labotnico]] (nem. Lavant) iz [[Labotska dolina|Labotske doline]] ter malo niže pri vasi [[Vič, Dravograd|Vič]] vstopi v Slovenijo. [[Slika:Köttmannsdorf Unterschlossberg Drau Strassenbruecke B91 Loiblpass Straße 09102017 1427.jpg|thumb|left|350px|Most čez Dravo pri Borovljah/Ferlach na avstrijskem Koroškem]] Pri [[Dravograd]]u, kjer se v Dravo steka desni pritok [[Meža]], vstopi reka v slikovito [[Dravska dolina|Dravsko dolino]] med [[Kozjak]]om na severu in [[Pohorje]]m na jugu in drugo za drugim poganja šest hidroelektrarn. Z obeh strani dobiva številne hudourniške pritoke (mdr. Cerkvenico, Velko, [[Radoljna|Radoljno]], [[Lobnica (Drava)|Lobnico]] s Pohorja ter [[Bistrica, Muta|(Mučko) Bistrico]]) izpod avstrijske [[Golica, Koroška|Golice]]. Od Ruš naprej teče po širši, gosto naseljeni dolini vse do [[Maribor]]a. Pod mestom je v ledenih dobah nasula obsežen prodni [[vršaj]] [[Dravsko polje|Dravskega polja]] (zaščiten kot [[Krajinski park Drava]]), v katerega je po koncu zadnje ledene dobe vrezala sedanjo dolino tik ob vznožju [[Slovenske gorice|Slovenskih goric]]. Na [[Ptuj]]u vstopi v prav tako prodno in gosto poseljeno [[Ptujsko polje]], se dotakne gričevnatih [[Haloze|Haloz]], dobi z desne pritok [[Dravinja|Dravinjo]] in malo pred [[Ormož]]em še z leve [[Pesnica (reka)|Pesnico]]. Pod Ormožem teče Drava še nekaj časa po slovensko-hrvaški meji, nato nadaljuje pot proti vzhodu mimo [[Varaždin]]a skozi hrvaško [[Medžimurje]]. Pri mestu Legrad doseže hrvaško-madžarsko mejo in teče po njej vse do Donjega Miholjca, nato mimo Osijeka do izliva v Donavo. V tem delu je prava ravninska reka in v velikih okljukih vijuga po širni in mokrotni ravnini, prepredeni z opuščenimi rečnimi rokavi ter neprestano prestavlja svoj tok, da državna meja poteka le v manjši meri po sedanji rečni strugi. == Hidronim in etimologija == Po mnenju etimologov je ime reke predslovanskega izvora <ref>{{navedi knjigo |last1=Bezlaj|first1=France|year=1956|title=Slovenska vodna imena, 1. knjiga|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti|isbn= |cobiss=1763585|pages=150-152}}</ref><ref>{{navedi knjigo |last1=Snoj|first1=Marko |year=2009|title=Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen|publisher=Založba Modrijan|isbn=978-961-241-360-6|cobiss=247065344|pages=124}}</ref> in naj bi se razvilo iz indoevropske besede "dreu" = teči, hiteti. V antičnih virih se reka imenuje Dravus, v kasnejših virih mdr. Drauva (799) ali Trauum (1091, 1221). Starejše nemške oblike imena reke (mdr. Tra, Trau) in sedanje nemško ime (Drau) so nastale iz njenega slovenskega imena. == Hidrogeografija == [[Slika:03 izvir Drave (1).jpg|thumb|right|250px|Izvir Drave na Toblaškem polju blizu San Candida (nem. Innichen).]] Drava je naša najbolj vodnata reka, saj ima obsežno porečje in nekateri njeni pritoki (Isel, Möll, Lieser) dobivajo vodo iz ledenikov v [[Zahodne Ture|Visokih Turah]]. V Avstriji in na celotnem toku skozi Slovenijo ima dežno-snežni režim z izrazitim prvim viškom junija (taljenje ledu v najvišjih delih visokogorja in precejšnje količine padavin) in šibkejšim drugim viškom v oktobru (posledica padavin in zmanjšane [[evapotranspiracija|evapotranspiracije]]). Najmanj vode ima Drava februarja in januarja, saj v tem času večina padavin pade kot sneg. V obdobju 1971–2000 je imela Drava pri Borlu (skupaj s kanalom za HE Formin) povprečni pretok 284 m³/s. Največji pretok so pri Borlu izmerili pred izgradnjo HE Formin, in sicer 2595 m³/s (5.9.1965).<ref>[http://www.arso.gov.si/vode/poro%c4%8dila%20in%20publikacije/HL09%20III.A.Povr%c5%a1inske%20vode_Surface%20Waters.pdf Hidrološki letopis Slovenije 2009.] Preglednica A.4. Mesečni in letni srednji pretoki s konicami (l. 2009). Pridobljeno 17. november 2013.</ref> V zgornjem toku je Drava izrazito hudourniška in ima precejšen strmec, tako da prenaša velike količine proda in drugega plavja, ki se danes v precejšnji meri nabira v zajezitvenih jezerih. Niz hidroelektrarn je temeljito spremenil njene hidrogeografske značilnosti, saj se od Beljaka do Varaždina takorekoč samo preliva iz enega jezera v drugega. Pred izgradnjo verige hidroelektrarn je Drava zlasti v srednjem in spodnjem toku pogosto poplavljala. Verjetno najhujša poplava je bila zaradi dolgotrajnega in močnega deževja novembra 1851, ko naj bi v Mariboru, po ne povsem zanesljivih podatkih, dosegla pretok 2580 m³/s, kar bi lahko pomenilo celo 1000-letno vodo <ref name="kolbezen1">Kolbezen, Marko (1994). ''Velike poplave in povodnji na Slovenskem – IV.'' Ujma, 8, str. 81–87.</ref>, saj naj bi za 230&nbsp;cm presegla najvišji kasnejši vodostaj.<ref>[http://www.evon.si/Download/VodnaKnjiga/VK_5_Hidroloske_razmere.pdf Vodnogospodarske osnove Slovenije.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160310021056/http://evon.si/download/vodnaknjiga/vk_5_hidroloske_razmere.pdf |date=2016-03-10 }} Zveza vodnih skupnosti Slovenije, Ljubljana, 1978, poglavje 5,0, str. 5/2.</ref> Dravsko dolino med Dravogradom in Mariborom so ponovno prizadele poplave ob koncu septembra in v začetku oktobra 1882: "Poplavna voda je odnašala mostove, gospodarske objekte, hiše, drevje, les in živino. Celo trdno zgrajeni mostovi na Dravi in železniška proga med Mariborom in Dravogradom niso vzdržali pred silovitostjo voda. Ob Dravi in njenih pritokih je bilo porušenih mnogo hiš, žag in mlinov." <ref name="kolbezen2">Kolbezen, Marko (1991). ''Velike poplave in povodnji na Slovenskem – I.'' Ujma, 5, str. 147.</ref> Hude poplave so se ob Dravi pojavile še konec leta 1885, ponovne katastrofalne poplave pa 15. septembra 1903 <ref name="kolbezen2" /> ter 7. in 8. avgusta 1926.<ref>Kolbezen, Marko (1992). ''Velike poplave in povodnji na Slovenskem – II.'' Ujma, 6, str. 215.</ref> Po izgradnji verige hidroelektrarn se je poplavna nevarnost ob Dravi sicer zmanjšala, vendar kljub temu ljudje ob reki niso povsem varni pred njimi. Ob poplavi 4. in 5. septembra 1965 je Drava zalila skoraj celotno poplavno ravnico od Maribora do Ormoža in v Mariboru dosegla pretok 2280 m³/s.<ref name="kolbezen1" /><ref name="geovidiki">Komac, Blaž, Natek, Karel, Zorn, Matija (2008). ''Geografski vidiki poplav v Sloveniji.'' Založba ZRC, str. 130. Ljubljana. COBISS 241975296.</ref> Hudo je bilo spet v začetku oktobra 1998, ko je Drava divjala po Dravski dolini med Dravogradom in Mariborom, razlila se je tudi na več krajih med Mariborom in Zavrčem. Najhuje je bilo v Dupleku, kjer je Drava podrla jez gramoznice in poplavila okoli 350 hiš.<ref name="geovidiki" /><ref>[http://www.sos112.si/slo/tdocs/ujma/2000/u_clanek20.pdf Šipec, Slavko (1999). ''Poplave in zemeljski plazovi jeseni leta 1998.''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160305164743/http://sos112.si/slo/tdocs/ujma/2000/u_clanek20.pdf |date=2016-03-05 }}. Ujma, 13, str. 160–167. Pridobljeno 15. november 2013.</ref> [[File:Drava Malečnik 11 2012.webm|thumb|Posnetek poplave Drave pri [[Malečnik]]u]] Po zelo deževnem mesecu oktobru je ob Dravi sledila nova katastrofa 5. novembra 2012, ko je Drava v Dravogradu dosegla izjemni pretok 2570 m³/s in povzročila ogromno škodo tako na avstrijskem Koroškem (mdr. je bil poplavljen Labot) kot dolvodno vse od Dravograda do Ormoža.<ref>[http://www.sos112.si/slo/tdocs/ujma/2013/052.pdf Klaneček, Mateja (2013). ''Poplave 5. novembra 2012 v porečju Drave.''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304210028/http://www.sos112.si/slo/tdocs/ujma/2013/052.pdf |date=2016-03-04 }}. Ujma, 27, str. 52-161. Pridobljeno 17. november 2013.</ref> Najhuje je bilo pod Mariborom, zlasti v [[Malečnik]]u, Dogošah ter Zgornjem in Spodnjem Dupleku in dolvodno od Ptuja. Poplavljeno je bilo okoli 3600 stanovanjskih hiš in 660 gospodarskih objektov, poplavne vode so poškodovale tudi strojnico hidroelektrarne Formin.<ref>[http://www.vlada.si/fileadmin/dokumenti/si/Sporocila_za_javnost/PoplaveNov2012NOVOgradivo.doc Prvo poročilo o poplavah v Republiki Sloveniji med 4. in 7. novembrom 2012] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160306071407/http://www.vlada.si/fileadmin/dokumenti/si/Sporocila_za_javnost/PoplaveNov2012NOVOgradivo.doc |date=2016-03-06 }}. Ministrstvo za obrambo. Pridobljeno 15. november 2013.</ref><ref>[http://www.arso.gov.si/vode/poro%c4%8dila%20in%20publikacije/Poplave%205.%20-%206.%20november%202012.pdf Hidrološko poročilo o poplavah v dneh med 4. in 6. novembrom 2012.]. ARSO. Pridobljeno 15. november 2013.</ref> V teku so obsežne analize in preiskovalni postopki, da bi ugotovili, v kolikšni meri je poplavni val nastal tudi zaradi neustreznega odziva Verbunda, upravljalca dravskih elektrarn na avstrijskem Koroškem. == Hidroelektrarne == Zaradi velike vodnatosti in precejšnjega padca je na Dravi niz 21, večinoma pretočnih [[hidroelektrarna|hidroelektrarn]]: deset v Avstriji, osem v Sloveniji in tri na Hrvaškem. Najstarejša je [[Hidroelektrarna Fala|Fala]], ki so jo začeli graditi že 1913, obratovati pa je začela 1918. Na avstrijskem delu Drave so najprej zgradili hidroelektrarno Schwabegg/Žvabek (1939-1943) v Podjuni, nato pa v 70. in 80. letih dvajsetega stoletja še 9 hidroelektrarn. Z vsemi, razen s prvo v nizu, upravlja podjetje Verbund in pokrivajo okoli 3 % avstrijskih potreb po električni energiji. Na slovenskem delu Drave je bila gradnja verige elektrarn med Dravogradom in Mariborom zaključena že v 50. letih dvajsetega stoletja, v 90. letih pa so jih vse po vrsti temeljito prenovili in povečali izkoristek. Vseh šest elektrarn je pretočnih, za razliko od zadnjih dveh pod Mariborom, ki so jih zgradili v 60. in 70. letih dvajsetega stoletja ([[Zlatoličje]] in [[Formin]]) in sta derivacijskega (kanalskega) tipa - ne stojita v strugi Drave, temveč vodo dovajajo na elektrarni po dolgih umetnih kanalih in nato po kanalih nazaj v strugo. Z vsemi osmimi elektrarnami upravlja podjetje [[Dravske elektrarne Maribor]] d.o.o., ki je del skupine Holding Slovenske elektrarne d.o.o. Na hrvaškem delu Drave so v [[Medžimurje|Medžimurju]] v 70. in 80. letih dvajsetega stoletja zgradili tri derivacijske elektrarne podobnega tipa kot naši dve in delujeta v okviru državnega koncerna HEP (Hrvatska elektroprivreda d.o.o.). V načrtu je gradnja še dveh hidroelektrarn na spodnjem toku (Molve 1 in 2), vendar temu močno nasprotujejo lokalno prebivalstvo in naravovarstveniki, saj naj bi spodnji tok Drave v prihodnje vključili v Naturo 2000.<ref>[http://zelena-akcija.hr/hr/programi/pravo_okolisa/pridruzivanje_eu_i_okolis/protivimo_se_ozivljavanju_starih_projekata_hidroelektrana_u_buducim_natura_2000_podrucjima Protivimo se oživljavanju starih projekata hidroelektrana u budućim NATURA 2000 područjima] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304190317/http://zelena-akcija.hr/hr/programi/pravo_okolisa/pridruzivanje_eu_i_okolis/protivimo_se_ozivljavanju_starih_projekata_hidroelektrana_u_buducim_natura_2000_podrucjima |date=2016-03-04 }}. Pridobljeno 18. november 2013.</ref> [[Slika:dravograd_powerplant.jpg|thumb|right|300px|[[Hidroelektrarna Dravograd]]]] [[Slika:Vuhred_powerplant.jpg|thumb|right|300px|[[Hidroelektrarna Vuhred]]]] [[Slika:supply_channel_hydro_powerplant_zlatolicje.jpg|thumb|right|300px|Dovodni kanal za [[hidroelektrarna Zlatoličje|hidroelektrarno Zlatoličje]] pri Dogošah]] {| class="wikitable" |+ Hidroelektrarne na Dravi |- ! Hidroelektrarna ! Država ! Instalirana<br />moč (MW) ! Začetek<br />obratovanja ! Upravljavec |- | Amlach | align="center" | A | align="center" | 60 | align="center" | 1989 | align="right" | TIWAG |- | [[Hidroelektrarna Paternion|Paternion]] | align="center" | A | align="center" | 24 | align="center" | 1989 | align="right" | Verbund |- | [[Hidroelektrarna Kellerberg|Kellerberg]] | align="center" | A | align="center" | 25 | align="center" | 1986 | align="right" | Verbund |- | [[Hidroelektrarna Beljak|Villach (Beljak)]] | align="center" | A | align="center" | 25 | align="center" | 1984 | align="right" | Verbund |- | [[Hidroelektrarna Rosegg-St. Jakob|Rosegg-St. Jakob/<br />Rožek-Šentjakob v. R.]] | align="center" | A | align="center" | 80 | align="center" | 1975 | align="right" | Verbund |- | [[Hidroelektrarna Feistritz-Ludmannsdorf|Feistritz-Ludmannsdorf/<br />Bistrica v R.-Bilčovs]] | align="center" | A | align="center" | 88 | align="center" | 1969 | align="right" | Verbund |- | [[Hidroelektrarna Ferlach-Maria Rain|Ferlach-Maria Rain/<br />Borovlje-Žihpolje]] | align="center" | A | align="center" | 75 | align="center" | 1976 | align="right" | Verbund |- | [[Hidroelektrarna Annabrücke|Annabrücke]] | align="center" | A | align="center" | 90 | align="center" | 1982 | align="right" | Verbund |- | [[Hidroelektrarna Edling|Edling]] | align="center" | A | align="center" | 68 | align="center" | 1962 | align="right" | Verbund |- | [[Hidroelektrarna Žvabek|Schwabegg/Žvabek]] | align="center" | A | align="center" | 79 | align="center" | 1944 | align="right" | Verbund |- | [[Hidroelektrarna Labot|Lavamünd (Labot)]] | align="center" | A | align="center" | 28 | align="center" | 1950 | align="right" | Verbund |- | [[Hidroelektrarna Dravograd|Dravograd]] | align="center" | SLO | align="center" | 26 | align="center" | 1944/1955 | align="right" | DEM |- | [[Hidroelektrarna Vuzenica|Vuzenica]] | align="center" | SLO | align="center" | 56 | align="center" | 1957 | align="right" | DEM |- | [[Hidroelektrarna Vuhred|Vuhred]] | align="center" | SLO | align="center" | 72 | align="center" | 1958 | align="right" | DEM |- | [[Hidroelektrarna Ožbalt|Ožbalt]] | align="center" | SLO | align="center" | 73 | align="center" | 1960 | align="right" | DEM |- | [[Hidroelektrarna Fala|Fala]] | align="center" | SLO | align="center" | 58 | align="center" | 1918 | align="right" | DEM |- | [[Hidroelektrarna Mariborski otok|Mariborski otok]] | align="center" | SLO | align="center" | 60 | align="center" | 1948/1960 | align="right" | DEM |- | [[Hidroelektrarna Zlatoličje|Zlatoličje]] | align="center" | SLO | align="center" | 126 | align="center" | 1969 | align="right" | DEM |- | [[Hidroelektrarna Formin|Formin]] | align="center" | SLO | align="center" | 116 | align="center" | 1978 | align="right" | DEM |- | Varaždin | align="center" | HR | align="center" | 94 | align="center" | 1975 | align="right" | HEP |- | Čakovec | align="center" | HR | align="center" | 76 | align="center" | 1982 | align="right" | HEP |- | Dubrava | align="center" | HR | align="center" | 76 | align="center" | 1989 | align="right" | HEP |- |} TIWAG = [http://www.tiroler-wasserkraft.at/de/hn/stromerzeugung/kraftwerkspark/index.php TIWAG Tiroler Wasserkraft AG] (spletna stran podjetja v nemščini) VERBUND = [http://www.verbund.com/pp/de VERBUND Hydro Power AG] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160708091407/http://www.verbund.com/pp/de |date=2016-07-08 }} (spletna stran podjetja v nemščini) DEM = [http://www.dem.si/sl-si/Elektrarne-in-proizvodnja Dravske elektrarne Maribor d.o.o.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180128110911/http://www.dem.si/sl-si/Elektrarne-in-proizvodnja |date=2018-01-28 }} (spletna stran podjetja) HEP = [http://www.hep.hr/proizvodnja/osnovni/hidroelektrane/default.aspx Hrvatska elektroprivreda d.d.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160625235638/http://www.hep.hr/proizvodnja/osnovni/hidroelektrane/default.aspx |date=2016-06-25 }} (spletna stran podjetja v hrvaščini) == Kakovost vode == == Ljudje in reka == [[Slika:Ice on the River Drava - Franz Josef Felsner - Google Cultural Institute.jpg|thumb|right|250px|[[Franz Josef Felsner]] - ''[[Ptuj]] z zaledenelo Dravo'', 1766]] Izgradnja verige hidroelektrarn po drugi svetovni vojni je povsem spremenila zunanjo podobo in gospodarstvo [[Dravska dolina|Dravske doline]] med Dravogradom in Mariborom. Na Dravi sicer ni bilo veliko žag in mlinov, saj je bila prevelika in predivja, pač pa so bili nameščeni v velikem številu ob spodnjem toku dravskih potokov. Nekateri lesni obrati so prerasli v industrijske, npr. tovarna lepenke v Podvelki (ustanovljena 1930) ali tovarna vžigalic ob spodnjem toku Lobnice v Rušah, ki je prenehala obratovati leta 1930.<ref>{{navedi knjigo |last1=Melik|first1=Anton|year=1957|title=Štajerska s Prekmurjem in Mežiško dolino|publisher=Slovenska matica|isbn= |cobiss=3363843|pages=90}}</ref> Splavarstvo je bilo na Dravi verjetno razvito že v 14. st., najbolj je cvetelo v 19. st., do izgradnje dravske železnice, povsem pa je zamrlo ob začetku druge svetovne vojne. Poleg desk in drugega žaganega lesa so prevažali še strešne letve, okenske in vratne okvire, vinogradniške kole, skodle, apno idr., in sicer do Maribora, Ptuja in Varaždina ter naprej po Dravi in Donavi do Pančeva.<ref>[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YOSE7URT Baš, Angelos (1973). ''O dravskih splavarjih.'']. Slovenski etnograf, 25/26 (1972-1973) str. 143–156. Pridobljeno 17. november 2013.</ref> Poleg splavov so za prevoz blaga uporabljali tudi doma zgrajene čolne, imenovane šajke, s katerimi so po reki navzdol poleg lesa vozili še kovinske izdelke, apno in druge izdelke. Življenje dravskih splavarjev je v romanu Na splavih opisal pisatelj [[Anton Ingolič]] (1940). Drava je bila nekoč tudi zlatonosna reka, zlato je prinašala iz metamorfnih kamnin v Visokih Turah. Ponekod na avstrijskem Koroškem in na Hrvaškem je bilo spiranje zlata precej razširjeno, s to dejavnostjo so se ukvarjali tudi na Slovenskem vse do leta 1940.<ref>[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O60VLR5H Bidovec, Milan, Jeršek, Miha (2006). ''Zlato iz dravskih naplavin.'']. Scopolia, Supplementum, 3 (2006) str. 454-456. Pridobljeno 18. november 2013.</ref> V spodnjem toku je Drava plovna za manjše rečne ladje od mesta [[Barcs]] navzdol do izliva v Donavo (199&nbsp;km), vendar je tovorni promet skromen. Od Barcsa do [[Osijek]]a ima reka status hrvaško-madžarske meddržavne plovne poti, od Osijeka navzdol (19&nbsp;km) je Drava mednarodna plovna pot. Pristanišča so Barcs, [[Belišće]] in Osijek.<ref>[http://www.prometna-zona.com/vodni-infrastruktura-005drava.php Prometna-zona.com Drava.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20141012191612/http://www.prometna-zona.com/vodni-infrastruktura-005drava.php |date=2014-10-12 }} Pridobljeno 18. november 2013.</ref> Turistične ladjice vozijo turiste v Beljaku, Velikovcu, Mariboru in po [[Ptujsko jezero|Ptujskem jezeru]]. Med ljubitelji vodnih športov je priljubljen zgornji tok Drave od Lienza do Paterniona. Od izvira Drave do [[Legrad]]a na Hrvaškem je ob reki speljana mednarodna [[Dravska kolesarska pot]] R1 (nem. Drauradweg), ki poteka večinoma po lokalnih in gozdnih cestah ter poteh.<ref>[http://hiking-biking.net/dravska-kolesarska-pot.aspx Dravska kolesarska pot.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160313111516/http://hiking-biking.net/dravska-kolesarska-pot.aspx |date=2016-03-13 }} Pridobljeno 18. november 2013.</ref> == Varstvo narave == Struga Drave je v naravnem stanju takorekoč samo v spodnjem toku, od izliva Mure navzdol. V zgornjem toku je večinoma regulirana in omejena z nizkimi protipoplavnimi nasipi, tako da teče le skozi ozek pas obvodnega rastja, obdanega s travniki in pašniki. Tudi v Sloveniji je sedanja Drava z nizom zajezitvenih jezer nekaj povsem drugega kot nekdanja deroča reka, zlasti v brezenski soteski med Breznom in Falo, kjer so nekoč plovbo splavov in šajk ogrožale nevarne skale v strugi. Ena najhujših nesreč se je zgodila v noči z 9. na 10. julij 1923, ko se je utrgala žica brezenskega broda in so v reki utonili štirje ljudje: Miroslav Volčič, dolgoletni župnik na Breznu, Janko Baznik, župnik pri Sv. Trojici v Halozah in dva bogoslovca iz mariborskega semenišča.<ref>[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MPC70YMP ''Grozna nesreča na Dravi'']. Slovenski gospodar, 57, št. 30 (12.07.1923). Pridobljeno 18. november 2013.</ref> Kljub energetski rabi ostaja Drava pomembna tudi z naravovarstvenega vidika, saj so ob njej bogati obvodni habitati, ki jim tekoča voda daje izjemno zmožnost prilagajanja človekovim posegom. [[Dravograjsko jezero]] je sicer umetno jezero za jezom [[Hidroelektrarna Dravograd|HE Dravograd]], vendar so ob njem nastala pomembna mokrišča z bogatim živim svetom. Tu so pomembna drstišča rib, stalno ali občasno živi na jezeru okoli 150 vrst ptic, tu si je našla dom kolonija bobrov, številne so tudi botanične zanimivosti.<ref>[http://www.zrsvn.si/sl/informacija.asp?id_meta_type=63&id_informacija=607 Dravograjsko jezero.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170719195758/http://www.zrsvn.si/sl/informacija.asp?id_meta_type=63&id_informacija=607 |date=2017-07-19 }} Pridobljeno 18. november 2013.</ref> Za jezom v [[Markovci]]h je na Dravi okoli 3,5&nbsp;km² veliko [[Ptujsko jezero]], iz katerega odvajajo vodo po umetnem kanalu za [[Hidroelektrarna Formin|HE Formin]]. Z njim je mesto dobilo obsežno vodno površino, ki je pomembna za različne oblike rekreacije ob in na vodi (veslanje, jadranje, deskanje) ter za ribolov. Na jezeru in ob njem stalno ali občasno živi več kot 200 vrst ptic, ki sta jim namenjena tudi dva majhna otočka v jezeru; pomembno je tudi kot počivališče za ptice med jesensko in spomladansko selitvijo. Dolvodno od jezu je v kotu med strugo Drave in Dravinjo na desnem bregu Drave krajinski park [[Šturmovci (krajinski park|Šturmovci]], ustanovljen 1979 in velik 1,25&nbsp;km². Značilno zanj je prepletanje poplavnih gozdov, mrtvih rokavov in travnikov z bogatim živim svetom, kjer mdr. gnezdi okoli 90 vrst ptic, tam je življenjski prostor kačjih pastirjev in metuljev in več kot 500 rastlinskih vrst.<ref>[http://www.zrsvn.si/sl/informacija.asp?id_meta_type=63&id_informacija=496 Krajinski park Šturmovci.]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} Pridobljeno 18. november 2013.</ref> Izgradnja hidroelektrarne Formin, ki odvzema večino vode iz dravske struge pod Ptujskim jezerom, je močno spremenila to življenjsko okolje, zlasti za vrste, ki živijo v in ob strugah dinamičnih vodotokov. Odtlej puščajo v dravski strugi samo t. i. ekološko sprejemljiv pretok (biološki minimum; ok. 5–10 m³/s) ter presežke visokih voda <ref>[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B3H0IM13 ''Hidrološke značilnosti reke Drave'']. Acrocephalus, 16, 68–70, str. 45–57. Pridobljeno 18. november 2013.</ref>, kot npr. ob poplavi 5. novembra 2012. Obsežni deli poplavne ravnice na levi (madžarski) strani Drave so zavarovani kot narodni park Donava-Drava (madž. Duna-Dráva Nemzeti Park). V njem varujejo zelo raznolike habitate z bogatim živalskim in rastlinskim svetom, od prodišč v rečni strugi do mokrišč, mrtvih rokavov z mrtvicami, poplavnih gozdov in mokrotnih travnikov.<ref>[http://www.ddnp.hu/national-park-areas-along-the-drava Narodni park Donava-Drava]. Pridobljeno 18. november 2013.</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Radovanovič, Sašo |year=1996 |title=''Podravje, Maribor, Ptuj A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' |publisher= |isbn=86-7195-219-3 |cobiss=40212481 |pages=}} == Zunanje povezave == * [https://365.rtvslo.si/arhiv/slovenski-vodni-krog/174328988 Vodni krog zgornje Drave]. Slovenski vodni krog (29. 7. 2026). RTV Slovenija. {{wikislovar}} {{Zbirka|Drava}} {{Pritoki Drave}} {{Hidrografija Slovenije}} {{Hidrografija Hrvaške}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Reke v Sloveniji]] [[Kategorija:Reke v Avstriji]] [[Kategorija:Reke v Italiji]] [[Kategorija:Reke na Hrvaškem]] [[Kategorija:Pritoki Donave]] [[Kategorija:Drava|*]] si8g8h4m10t5nvb5m24lia5jbyafyl4 6775062 6775061 2026-11-05T08:39:31Z ~2026-58797-62 268454 6775062 wikitext text/x-wiki {{Infobox River | name = Drava | name_native = | name_native_lang = | name_other = Drau, Dráva | name_etymology = <!---------------------- IMAGE & MAP --> | image = Drava Maribor.jpg | image_size = | image_caption = Drava v Mariboru | map = Drave.png | map_size = | map_caption = Zemljevid reke Drave | pushpin_map = | pushpin_map_size = | pushpin_map_caption= <!---------------------- LOCATION --> | subdivision_type1 = Države | subdivision_name1 = [[Italija]], [[Avstrija]], [[Slovenija]], [[Hrvaška]], [[Madžarska]] | subdivision_type2 = | subdivision_name2 = | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | subdivision_type5 = Mesta | subdivision_name5 = [[Lienz]], [[Špital ob Dravi]], [[Beljak]], [[Borovlje]], [[Dravograd]], [[Vuzenica]], [[Muta]], [[Ruše]], [[Maribor]], [[Ptuj]], [[Ormož]], [[Varaždin]], [[Belišće]], [[Osijek]], [[Barcs]] <!---------------------- PHYSICAL CHARACTERISTICS --> | length = 749 km<ref name="stat.si">[http://www.stat.si/StatWeb/doc/letopis/2000/01-00.pdf Pretoki rek v letu 2010, Preglednica 1.] ARSO, 2011. Pridobljeno 11. marec 2017.</ref> | width_min = | width_avg = | width_max = | depth_min = | depth_avg = | depth_max = | discharge1 = 284 m³/s (Borl + Formin) <ref name="stat.si"/> | discharge1_min = | discharge1_avg = 670 m³/s | discharge1_max = <!---------------------- BASIN FEATURES --> | source1 = Severno od Neunerkogel nad Toblacher Feld-om | source1_location = [[Toblach]], [[Južna Tirolska]], [[Italija]] | source1_coordinates= {{koord novi|46|43|9|N|12|15|16|E|display=inline}} | source1_elevation = 1450 m | mouth = [[Donava]] blizu [[Osijek]]a | mouth_location = [[Hrvaška]] | mouth_coordinates = {{koord novi|45|32|38|N|18|55|31|E|display=inline,title}} | mouth_elevation = 81 m | progression = | river_system = | basin_size = 40.154 km²<ref name=jdrcar>[http://www.see-river.net/modules/uploader/uploads/system_menu/files_glavni/1_joint-drava-river-corridor-analysis-report.pdf Joint Drava River Corridor Analysis Report] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160610164149/http://www.see-river.net/modules/uploader/uploads/system_menu/files_glavni/1_joint-drava-river-corridor-analysis-report.pdf |date=2016-06-10 }}, 27. november 2014</ref> | tributaries_left = | tributaries_right = | extra = }} Soča ({{jezik-de|Drau}}, {{jezik-hr|Drava}}, {{jezik-hu|Dráva}}) je [[reka]] v [[Srednja Evropa|Srednji Evropi]], desni pritok [[Donava|Donave]]. Izvira v severovzhodni [[Italija|Italiji]] na Toblaškem polju v [[Pustriška dolina|Pustriški dolini]] pri mestecu San Candido (nemško Innichen) na [[Južna Tirolska|Južnem Tirolskem]] blizu meje z [[Avstrija|Avstrijo]]. Teče skozi Avstrijo, Slovenijo, Hrvaško, po hrvaško-madžarski meji in se pod [[Osijek]]om pri vasi [[Aljmaš]] izliva v [[Donava|Donavo]]. Po dolžini je četrti najdaljši pritok Donave, za [[Tisa|Tiso]], [[Prut]]om in [[Sava|Savo]]. Večji levi pritoki so [[Isel]], [[Mela (Koroška)|Mela]] (nem. ''Möll''), [[Lieser]], [[Glina (reka)|Glina]] (''Glan''), [[Krka, Avstrija (reka)|Krka]] (''Gurk'') in [[Labotnica]] (''Lavant'') v Avstriji, [[Mučka Bistrica|Mučka (Mutska) Bistrica]], [[Bistrica (Drava, Selnica)|(Selniška) Bistrica]] in [[Pesnica (reka)|Pesnica]] v Sloveniji ter [[Mura]] na hrvaško-madžarski meji. Desni pritoki so [[Zilja]] (nem. ''Gail''), [[Bela (Koroška reka)|Bela]] (''Vellach'') in [[Bistrica]] (''Feistritz'') v Avstriji, več manjših vodotokov s Pohorja in okolice ([[Meža]], [[Reka (Drava)|Reka]], [[Cerkvenica]], [[Vuhreščica]], [[Velka (Drava, Pohorje)|Velka]], [[Radoljna]], [[Lobnica (Drava)|Lobnica]], [[Bistrica (Drava, Pohorje)|Bistrica]]), [[Dravinja]], pa tudi [[Bela (Drava)|Bela]] iz Haloz v Sloveniji ter [[Bednja (reka)|Bednja]] in [[Karašica]] na Hrvaškem. == Opis reke == Drava izvira na severni strani hriba Neunerkogel (it. Cima Nove Dobbiaco, 2642 m) na južnem robu Toblaškega polja, jugozahodno od mesteca San Candido (nem. Innichen). Mimo mesteca teče proti vzhodu po široki, ledeniško preoblikovani [[Pustriška dolina|Pustriški dolini]], po nekaj kilometrih vstopi v Avstrijo in nadaljuje pot po Vzhodni Tirolski do mesta [[Lienz]], kjer dobi z leve prvi večji pritok Isel. Od tu naprej teče po dolini med gorovjema Kreuzeck na severu in [[Ziljske Alpe|Ziljskimi Alpami]] na jugu, pri Sachsenburgu vstopi v širšo dolino, kjer dobi močan levi pritok Mela (Möll) izpod [[Veliki Klek|Velikega Kleka]] (Großglocknerja) in zavije proti jugovzhodu mimo [[Špital ob Dravi|Špitala]]. Pri [[Beljak]]u vstopi v širno [[Celovška kotlina|Celovško kotlino]], teče skozi mesto in z desne dobi pritok [[Zilja|Ziljo]] (nem. Gail) iz [[Ziljska dolina|Ziljske doline]]. Od tu naprej teče večinoma proti vzhodu blizu severnega vznožja [[Karavanke|Karavank]] skozi dvojezični (slovensko-avstrijski) [[Rož]] prek niza pretočnih hidroelektrarn in mimo [[Borovlje|Borovelj]]/Ferlach v vzhodni del kotline, gričevnato [[Podjuna|Podjuno]] z velikim deležem slovenskega prebivalstva. S severa dobi pritoka Glinščica (Glan) in Krka (Gurk), z juga pa Bela (Vellach). Od [[Velikovec|Velikovca]]/Völkermarkt naprej vijuga po Podjuni, pri mestu [[Labot]]/Lavamünd dobi levi pritok [[Labotnica|Labotnico]] (nem. Lavant) iz [[Labotska dolina|Labotske doline]] ter malo niže pri vasi [[Vič, Dravograd|Vič]] vstopi v Slovenijo. [[Slika:Köttmannsdorf Unterschlossberg Drau Strassenbruecke B91 Loiblpass Straße 09102017 1427.jpg|thumb|left|350px|Most čez Dravo pri Borovljah/Ferlach na avstrijskem Koroškem]] Pri [[Dravograd]]u, kjer se v Dravo steka desni pritok [[Meža]], vstopi reka v slikovito [[Dravska dolina|Dravsko dolino]] med [[Kozjak]]om na severu in [[Pohorje]]m na jugu in drugo za drugim poganja šest hidroelektrarn. Z obeh strani dobiva številne hudourniške pritoke (mdr. Cerkvenico, Velko, [[Radoljna|Radoljno]], [[Lobnica (Drava)|Lobnico]] s Pohorja ter [[Bistrica, Muta|(Mučko) Bistrico]]) izpod avstrijske [[Golica, Koroška|Golice]]. Od Ruš naprej teče po širši, gosto naseljeni dolini vse do [[Maribor]]a. Pod mestom je v ledenih dobah nasula obsežen prodni [[vršaj]] [[Dravsko polje|Dravskega polja]] (zaščiten kot [[Krajinski park Drava]]), v katerega je po koncu zadnje ledene dobe vrezala sedanjo dolino tik ob vznožju [[Slovenske gorice|Slovenskih goric]]. Na [[Ptuj]]u vstopi v prav tako prodno in gosto poseljeno [[Ptujsko polje]], se dotakne gričevnatih [[Haloze|Haloz]], dobi z desne pritok [[Dravinja|Dravinjo]] in malo pred [[Ormož]]em še z leve [[Pesnica (reka)|Pesnico]]. Pod Ormožem teče Drava še nekaj časa po slovensko-hrvaški meji, nato nadaljuje pot proti vzhodu mimo [[Varaždin]]a skozi hrvaško [[Medžimurje]]. Pri mestu Legrad doseže hrvaško-madžarsko mejo in teče po njej vse do Donjega Miholjca, nato mimo Osijeka do izliva v Donavo. V tem delu je prava ravninska reka in v velikih okljukih vijuga po širni in mokrotni ravnini, prepredeni z opuščenimi rečnimi rokavi ter neprestano prestavlja svoj tok, da državna meja poteka le v manjši meri po sedanji rečni strugi. == Hidronim in etimologija == Po mnenju etimologov je ime reke predslovanskega izvora <ref>{{navedi knjigo |last1=Bezlaj|first1=France|year=1956|title=Slovenska vodna imena, 1. knjiga|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti|isbn= |cobiss=1763585|pages=150-152}}</ref><ref>{{navedi knjigo |last1=Snoj|first1=Marko |year=2009|title=Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen|publisher=Založba Modrijan|isbn=978-961-241-360-6|cobiss=247065344|pages=124}}</ref> in naj bi se razvilo iz indoevropske besede "dreu" = teči, hiteti. V antičnih virih se reka imenuje Dravus, v kasnejših virih mdr. Drauva (799) ali Trauum (1091, 1221). Starejše nemške oblike imena reke (mdr. Tra, Trau) in sedanje nemško ime (Drau) so nastale iz njenega slovenskega imena. == Hidrogeografija == [[Slika:03 izvir Drave (1).jpg|thumb|right|250px|Izvir Drave na Toblaškem polju blizu San Candida (nem. Innichen).]] Drava je naša najbolj vodnata reka, saj ima obsežno porečje in nekateri njeni pritoki (Isel, Möll, Lieser) dobivajo vodo iz ledenikov v [[Zahodne Ture|Visokih Turah]]. V Avstriji in na celotnem toku skozi Slovenijo ima dežno-snežni režim z izrazitim prvim viškom junija (taljenje ledu v najvišjih delih visokogorja in precejšnje količine padavin) in šibkejšim drugim viškom v oktobru (posledica padavin in zmanjšane [[evapotranspiracija|evapotranspiracije]]). Najmanj vode ima Drava februarja in januarja, saj v tem času večina padavin pade kot sneg. V obdobju 1971–2000 je imela Drava pri Borlu (skupaj s kanalom za HE Formin) povprečni pretok 284 m³/s. Največji pretok so pri Borlu izmerili pred izgradnjo HE Formin, in sicer 2595 m³/s (5.9.1965).<ref>[http://www.arso.gov.si/vode/poro%c4%8dila%20in%20publikacije/HL09%20III.A.Povr%c5%a1inske%20vode_Surface%20Waters.pdf Hidrološki letopis Slovenije 2009.] Preglednica A.4. Mesečni in letni srednji pretoki s konicami (l. 2009). Pridobljeno 17. november 2013.</ref> V zgornjem toku je Drava izrazito hudourniška in ima precejšen strmec, tako da prenaša velike količine proda in drugega plavja, ki se danes v precejšnji meri nabira v zajezitvenih jezerih. Niz hidroelektrarn je temeljito spremenil njene hidrogeografske značilnosti, saj se od Beljaka do Varaždina takorekoč samo preliva iz enega jezera v drugega. Pred izgradnjo verige hidroelektrarn je Drava zlasti v srednjem in spodnjem toku pogosto poplavljala. Verjetno najhujša poplava je bila zaradi dolgotrajnega in močnega deževja novembra 1851, ko naj bi v Mariboru, po ne povsem zanesljivih podatkih, dosegla pretok 2580 m³/s, kar bi lahko pomenilo celo 1000-letno vodo <ref name="kolbezen1">Kolbezen, Marko (1994). ''Velike poplave in povodnji na Slovenskem – IV.'' Ujma, 8, str. 81–87.</ref>, saj naj bi za 230&nbsp;cm presegla najvišji kasnejši vodostaj.<ref>[http://www.evon.si/Download/VodnaKnjiga/VK_5_Hidroloske_razmere.pdf Vodnogospodarske osnove Slovenije.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160310021056/http://evon.si/download/vodnaknjiga/vk_5_hidroloske_razmere.pdf |date=2016-03-10 }} Zveza vodnih skupnosti Slovenije, Ljubljana, 1978, poglavje 5,0, str. 5/2.</ref> Dravsko dolino med Dravogradom in Mariborom so ponovno prizadele poplave ob koncu septembra in v začetku oktobra 1882: "Poplavna voda je odnašala mostove, gospodarske objekte, hiše, drevje, les in živino. Celo trdno zgrajeni mostovi na Dravi in železniška proga med Mariborom in Dravogradom niso vzdržali pred silovitostjo voda. Ob Dravi in njenih pritokih je bilo porušenih mnogo hiš, žag in mlinov." <ref name="kolbezen2">Kolbezen, Marko (1991). ''Velike poplave in povodnji na Slovenskem – I.'' Ujma, 5, str. 147.</ref> Hude poplave so se ob Dravi pojavile še konec leta 1885, ponovne katastrofalne poplave pa 15. septembra 1903 <ref name="kolbezen2" /> ter 7. in 8. avgusta 1926.<ref>Kolbezen, Marko (1992). ''Velike poplave in povodnji na Slovenskem – II.'' Ujma, 6, str. 215.</ref> Po izgradnji verige hidroelektrarn se je poplavna nevarnost ob Dravi sicer zmanjšala, vendar kljub temu ljudje ob reki niso povsem varni pred njimi. Ob poplavi 4. in 5. septembra 1965 je Drava zalila skoraj celotno poplavno ravnico od Maribora do Ormoža in v Mariboru dosegla pretok 2280 m³/s.<ref name="kolbezen1" /><ref name="geovidiki">Komac, Blaž, Natek, Karel, Zorn, Matija (2008). ''Geografski vidiki poplav v Sloveniji.'' Založba ZRC, str. 130. Ljubljana. COBISS 241975296.</ref> Hudo je bilo spet v začetku oktobra 1998, ko je Drava divjala po Dravski dolini med Dravogradom in Mariborom, razlila se je tudi na več krajih med Mariborom in Zavrčem. Najhuje je bilo v Dupleku, kjer je Drava podrla jez gramoznice in poplavila okoli 350 hiš.<ref name="geovidiki" /><ref>[http://www.sos112.si/slo/tdocs/ujma/2000/u_clanek20.pdf Šipec, Slavko (1999). ''Poplave in zemeljski plazovi jeseni leta 1998.''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160305164743/http://sos112.si/slo/tdocs/ujma/2000/u_clanek20.pdf |date=2016-03-05 }}. Ujma, 13, str. 160–167. Pridobljeno 15. november 2013.</ref> [[File:Drava Malečnik 11 2012.webm|thumb|Posnetek poplave Drave pri [[Malečnik]]u]] Po zelo deževnem mesecu oktobru je ob Dravi sledila nova katastrofa 5. novembra 2012, ko je Drava v Dravogradu dosegla izjemni pretok 2570 m³/s in povzročila ogromno škodo tako na avstrijskem Koroškem (mdr. je bil poplavljen Labot) kot dolvodno vse od Dravograda do Ormoža.<ref>[http://www.sos112.si/slo/tdocs/ujma/2013/052.pdf Klaneček, Mateja (2013). ''Poplave 5. novembra 2012 v porečju Drave.''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304210028/http://www.sos112.si/slo/tdocs/ujma/2013/052.pdf |date=2016-03-04 }}. Ujma, 27, str. 52-161. Pridobljeno 17. november 2013.</ref> Najhuje je bilo pod Mariborom, zlasti v [[Malečnik]]u, Dogošah ter Zgornjem in Spodnjem Dupleku in dolvodno od Ptuja. Poplavljeno je bilo okoli 3600 stanovanjskih hiš in 660 gospodarskih objektov, poplavne vode so poškodovale tudi strojnico hidroelektrarne Formin.<ref>[http://www.vlada.si/fileadmin/dokumenti/si/Sporocila_za_javnost/PoplaveNov2012NOVOgradivo.doc Prvo poročilo o poplavah v Republiki Sloveniji med 4. in 7. novembrom 2012] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160306071407/http://www.vlada.si/fileadmin/dokumenti/si/Sporocila_za_javnost/PoplaveNov2012NOVOgradivo.doc |date=2016-03-06 }}. Ministrstvo za obrambo. Pridobljeno 15. november 2013.</ref><ref>[http://www.arso.gov.si/vode/poro%c4%8dila%20in%20publikacije/Poplave%205.%20-%206.%20november%202012.pdf Hidrološko poročilo o poplavah v dneh med 4. in 6. novembrom 2012.]. ARSO. Pridobljeno 15. november 2013.</ref> V teku so obsežne analize in preiskovalni postopki, da bi ugotovili, v kolikšni meri je poplavni val nastal tudi zaradi neustreznega odziva Verbunda, upravljalca dravskih elektrarn na avstrijskem Koroškem. == Hidroelektrarne == Zaradi velike vodnatosti in precejšnjega padca je na Dravi niz 21, večinoma pretočnih [[hidroelektrarna|hidroelektrarn]]: deset v Avstriji, osem v Sloveniji in tri na Hrvaškem. Najstarejša je [[Hidroelektrarna Fala|Fala]], ki so jo začeli graditi že 1913, obratovati pa je začela 1918. Na avstrijskem delu Drave so najprej zgradili hidroelektrarno Schwabegg/Žvabek (1939-1943) v Podjuni, nato pa v 70. in 80. letih dvajsetega stoletja še 9 hidroelektrarn. Z vsemi, razen s prvo v nizu, upravlja podjetje Verbund in pokrivajo okoli 3 % avstrijskih potreb po električni energiji. Na slovenskem delu Drave je bila gradnja verige elektrarn med Dravogradom in Mariborom zaključena že v 50. letih dvajsetega stoletja, v 90. letih pa so jih vse po vrsti temeljito prenovili in povečali izkoristek. Vseh šest elektrarn je pretočnih, za razliko od zadnjih dveh pod Mariborom, ki so jih zgradili v 60. in 70. letih dvajsetega stoletja ([[Zlatoličje]] in [[Formin]]) in sta derivacijskega (kanalskega) tipa - ne stojita v strugi Drave, temveč vodo dovajajo na elektrarni po dolgih umetnih kanalih in nato po kanalih nazaj v strugo. Z vsemi osmimi elektrarnami upravlja podjetje [[Dravske elektrarne Maribor]] d.o.o., ki je del skupine Holding Slovenske elektrarne d.o.o. Na hrvaškem delu Drave so v [[Medžimurje|Medžimurju]] v 70. in 80. letih dvajsetega stoletja zgradili tri derivacijske elektrarne podobnega tipa kot naši dve in delujeta v okviru državnega koncerna HEP (Hrvatska elektroprivreda d.o.o.). V načrtu je gradnja še dveh hidroelektrarn na spodnjem toku (Molve 1 in 2), vendar temu močno nasprotujejo lokalno prebivalstvo in naravovarstveniki, saj naj bi spodnji tok Drave v prihodnje vključili v Naturo 2000.<ref>[http://zelena-akcija.hr/hr/programi/pravo_okolisa/pridruzivanje_eu_i_okolis/protivimo_se_ozivljavanju_starih_projekata_hidroelektrana_u_buducim_natura_2000_podrucjima Protivimo se oživljavanju starih projekata hidroelektrana u budućim NATURA 2000 područjima] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304190317/http://zelena-akcija.hr/hr/programi/pravo_okolisa/pridruzivanje_eu_i_okolis/protivimo_se_ozivljavanju_starih_projekata_hidroelektrana_u_buducim_natura_2000_podrucjima |date=2016-03-04 }}. Pridobljeno 18. november 2013.</ref> [[Slika:dravograd_powerplant.jpg|thumb|right|300px|[[Hidroelektrarna Dravograd]]]] [[Slika:Vuhred_powerplant.jpg|thumb|right|300px|[[Hidroelektrarna Vuhred]]]] [[Slika:supply_channel_hydro_powerplant_zlatolicje.jpg|thumb|right|300px|Dovodni kanal za [[hidroelektrarna Zlatoličje|hidroelektrarno Zlatoličje]] pri Dogošah]] {| class="wikitable" |+ Hidroelektrarne na Dravi |- ! Hidroelektrarna ! Država ! Instalirana<br />moč (MW) ! Začetek<br />obratovanja ! Upravljavec |- | Amlach | align="center" | A | align="center" | 60 | align="center" | 1989 | align="right" | TIWAG |- | [[Hidroelektrarna Paternion|Paternion]] | align="center" | A | align="center" | 24 | align="center" | 1989 | align="right" | Verbund |- | [[Hidroelektrarna Kellerberg|Kellerberg]] | align="center" | A | align="center" | 25 | align="center" | 1986 | align="right" | Verbund |- | [[Hidroelektrarna Beljak|Villach (Beljak)]] | align="center" | A | align="center" | 25 | align="center" | 1984 | align="right" | Verbund |- | [[Hidroelektrarna Rosegg-St. Jakob|Rosegg-St. Jakob/<br />Rožek-Šentjakob v. R.]] | align="center" | A | align="center" | 80 | align="center" | 1975 | align="right" | Verbund |- | [[Hidroelektrarna Feistritz-Ludmannsdorf|Feistritz-Ludmannsdorf/<br />Bistrica v R.-Bilčovs]] | align="center" | A | align="center" | 88 | align="center" | 1969 | align="right" | Verbund |- | [[Hidroelektrarna Ferlach-Maria Rain|Ferlach-Maria Rain/<br />Borovlje-Žihpolje]] | align="center" | A | align="center" | 75 | align="center" | 1976 | align="right" | Verbund |- | [[Hidroelektrarna Annabrücke|Annabrücke]] | align="center" | A | align="center" | 90 | align="center" | 1982 | align="right" | Verbund |- | [[Hidroelektrarna Edling|Edling]] | align="center" | A | align="center" | 68 | align="center" | 1962 | align="right" | Verbund |- | [[Hidroelektrarna Žvabek|Schwabegg/Žvabek]] | align="center" | A | align="center" | 79 | align="center" | 1944 | align="right" | Verbund |- | [[Hidroelektrarna Labot|Lavamünd (Labot)]] | align="center" | A | align="center" | 28 | align="center" | 1950 | align="right" | Verbund |- | [[Hidroelektrarna Dravograd|Dravograd]] | align="center" | SLO | align="center" | 26 | align="center" | 1944/1955 | align="right" | DEM |- | [[Hidroelektrarna Vuzenica|Vuzenica]] | align="center" | SLO | align="center" | 56 | align="center" | 1957 | align="right" | DEM |- | [[Hidroelektrarna Vuhred|Vuhred]] | align="center" | SLO | align="center" | 72 | align="center" | 1958 | align="right" | DEM |- | [[Hidroelektrarna Ožbalt|Ožbalt]] | align="center" | SLO | align="center" | 73 | align="center" | 1960 | align="right" | DEM |- | [[Hidroelektrarna Fala|Fala]] | align="center" | SLO | align="center" | 58 | align="center" | 1918 | align="right" | DEM |- | [[Hidroelektrarna Mariborski otok|Mariborski otok]] | align="center" | SLO | align="center" | 60 | align="center" | 1948/1960 | align="right" | DEM |- | [[Hidroelektrarna Zlatoličje|Zlatoličje]] | align="center" | SLO | align="center" | 126 | align="center" | 1969 | align="right" | DEM |- | [[Hidroelektrarna Formin|Formin]] | align="center" | SLO | align="center" | 116 | align="center" | 1978 | align="right" | DEM |- | Varaždin | align="center" | HR | align="center" | 94 | align="center" | 1975 | align="right" | HEP |- | Čakovec | align="center" | HR | align="center" | 76 | align="center" | 1982 | align="right" | HEP |- | Dubrava | align="center" | HR | align="center" | 76 | align="center" | 1989 | align="right" | HEP |- |} TIWAG = [http://www.tiroler-wasserkraft.at/de/hn/stromerzeugung/kraftwerkspark/index.php TIWAG Tiroler Wasserkraft AG] (spletna stran podjetja v nemščini) VERBUND = [http://www.verbund.com/pp/de VERBUND Hydro Power AG] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160708091407/http://www.verbund.com/pp/de |date=2016-07-08 }} (spletna stran podjetja v nemščini) DEM = [http://www.dem.si/sl-si/Elektrarne-in-proizvodnja Dravske elektrarne Maribor d.o.o.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180128110911/http://www.dem.si/sl-si/Elektrarne-in-proizvodnja |date=2018-01-28 }} (spletna stran podjetja) HEP = [http://www.hep.hr/proizvodnja/osnovni/hidroelektrane/default.aspx Hrvatska elektroprivreda d.d.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160625235638/http://www.hep.hr/proizvodnja/osnovni/hidroelektrane/default.aspx |date=2016-06-25 }} (spletna stran podjetja v hrvaščini) == Kakovost vode == == Ljudje in reka == [[Slika:Ice on the River Drava - Franz Josef Felsner - Google Cultural Institute.jpg|thumb|right|250px|[[Franz Josef Felsner]] - ''[[Ptuj]] z zaledenelo Dravo'', 1766]] Izgradnja verige hidroelektrarn po drugi svetovni vojni je povsem spremenila zunanjo podobo in gospodarstvo [[Dravska dolina|Dravske doline]] med Dravogradom in Mariborom. Na Dravi sicer ni bilo veliko žag in mlinov, saj je bila prevelika in predivja, pač pa so bili nameščeni v velikem številu ob spodnjem toku dravskih potokov. Nekateri lesni obrati so prerasli v industrijske, npr. tovarna lepenke v Podvelki (ustanovljena 1930) ali tovarna vžigalic ob spodnjem toku Lobnice v Rušah, ki je prenehala obratovati leta 1930.<ref>{{navedi knjigo |last1=Melik|first1=Anton|year=1957|title=Štajerska s Prekmurjem in Mežiško dolino|publisher=Slovenska matica|isbn= |cobiss=3363843|pages=90}}</ref> Splavarstvo je bilo na Dravi verjetno razvito že v 14. st., najbolj je cvetelo v 19. st., do izgradnje dravske železnice, povsem pa je zamrlo ob začetku druge svetovne vojne. Poleg desk in drugega žaganega lesa so prevažali še strešne letve, okenske in vratne okvire, vinogradniške kole, skodle, apno idr., in sicer do Maribora, Ptuja in Varaždina ter naprej po Dravi in Donavi do Pančeva.<ref>[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YOSE7URT Baš, Angelos (1973). ''O dravskih splavarjih.'']. Slovenski etnograf, 25/26 (1972-1973) str. 143–156. Pridobljeno 17. november 2013.</ref> Poleg splavov so za prevoz blaga uporabljali tudi doma zgrajene čolne, imenovane šajke, s katerimi so po reki navzdol poleg lesa vozili še kovinske izdelke, apno in druge izdelke. Življenje dravskih splavarjev je v romanu Na splavih opisal pisatelj [[Anton Ingolič]] (1940). Drava je bila nekoč tudi zlatonosna reka, zlato je prinašala iz metamorfnih kamnin v Visokih Turah. Ponekod na avstrijskem Koroškem in na Hrvaškem je bilo spiranje zlata precej razširjeno, s to dejavnostjo so se ukvarjali tudi na Slovenskem vse do leta 1940.<ref>[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O60VLR5H Bidovec, Milan, Jeršek, Miha (2006). ''Zlato iz dravskih naplavin.'']. Scopolia, Supplementum, 3 (2006) str. 454-456. Pridobljeno 18. november 2013.</ref> V spodnjem toku je Drava plovna za manjše rečne ladje od mesta [[Barcs]] navzdol do izliva v Donavo (199&nbsp;km), vendar je tovorni promet skromen. Od Barcsa do [[Osijek]]a ima reka status hrvaško-madžarske meddržavne plovne poti, od Osijeka navzdol (19&nbsp;km) je Drava mednarodna plovna pot. Pristanišča so Barcs, [[Belišće]] in Osijek.<ref>[http://www.prometna-zona.com/vodni-infrastruktura-005drava.php Prometna-zona.com Drava.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20141012191612/http://www.prometna-zona.com/vodni-infrastruktura-005drava.php |date=2014-10-12 }} Pridobljeno 18. november 2013.</ref> Turistične ladjice vozijo turiste v Beljaku, Velikovcu, Mariboru in po [[Ptujsko jezero|Ptujskem jezeru]]. Med ljubitelji vodnih športov je priljubljen zgornji tok Drave od Lienza do Paterniona. Od izvira Drave do [[Legrad]]a na Hrvaškem je ob reki speljana mednarodna [[Dravska kolesarska pot]] R1 (nem. Drauradweg), ki poteka večinoma po lokalnih in gozdnih cestah ter poteh.<ref>[http://hiking-biking.net/dravska-kolesarska-pot.aspx Dravska kolesarska pot.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160313111516/http://hiking-biking.net/dravska-kolesarska-pot.aspx |date=2016-03-13 }} Pridobljeno 18. november 2013.</ref> == Varstvo narave == Struga Drave je v naravnem stanju takorekoč samo v spodnjem toku, od izliva Mure navzdol. V zgornjem toku je večinoma regulirana in omejena z nizkimi protipoplavnimi nasipi, tako da teče le skozi ozek pas obvodnega rastja, obdanega s travniki in pašniki. Tudi v Sloveniji je sedanja Drava z nizom zajezitvenih jezer nekaj povsem drugega kot nekdanja deroča reka, zlasti v brezenski soteski med Breznom in Falo, kjer so nekoč plovbo splavov in šajk ogrožale nevarne skale v strugi. Ena najhujših nesreč se je zgodila v noči z 9. na 10. julij 1923, ko se je utrgala žica brezenskega broda in so v reki utonili štirje ljudje: Miroslav Volčič, dolgoletni župnik na Breznu, Janko Baznik, župnik pri Sv. Trojici v Halozah in dva bogoslovca iz mariborskega semenišča.<ref>[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MPC70YMP ''Grozna nesreča na Dravi'']. Slovenski gospodar, 57, št. 30 (12.07.1923). Pridobljeno 18. november 2013.</ref> Kljub energetski rabi ostaja Drava pomembna tudi z naravovarstvenega vidika, saj so ob njej bogati obvodni habitati, ki jim tekoča voda daje izjemno zmožnost prilagajanja človekovim posegom. [[Dravograjsko jezero]] je sicer umetno jezero za jezom [[Hidroelektrarna Dravograd|HE Dravograd]], vendar so ob njem nastala pomembna mokrišča z bogatim živim svetom. Tu so pomembna drstišča rib, stalno ali občasno živi na jezeru okoli 150 vrst ptic, tu si je našla dom kolonija bobrov, številne so tudi botanične zanimivosti.<ref>[http://www.zrsvn.si/sl/informacija.asp?id_meta_type=63&id_informacija=607 Dravograjsko jezero.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170719195758/http://www.zrsvn.si/sl/informacija.asp?id_meta_type=63&id_informacija=607 |date=2017-07-19 }} Pridobljeno 18. november 2013.</ref> Za jezom v [[Markovci]]h je na Dravi okoli 3,5&nbsp;km² veliko [[Ptujsko jezero]], iz katerega odvajajo vodo po umetnem kanalu za [[Hidroelektrarna Formin|HE Formin]]. Z njim je mesto dobilo obsežno vodno površino, ki je pomembna za različne oblike rekreacije ob in na vodi (veslanje, jadranje, deskanje) ter za ribolov. Na jezeru in ob njem stalno ali občasno živi več kot 200 vrst ptic, ki sta jim namenjena tudi dva majhna otočka v jezeru; pomembno je tudi kot počivališče za ptice med jesensko in spomladansko selitvijo. Dolvodno od jezu je v kotu med strugo Drave in Dravinjo na desnem bregu Drave krajinski park [[Šturmovci (krajinski park|Šturmovci]], ustanovljen 1979 in velik 1,25&nbsp;km². Značilno zanj je prepletanje poplavnih gozdov, mrtvih rokavov in travnikov z bogatim živim svetom, kjer mdr. gnezdi okoli 90 vrst ptic, tam je življenjski prostor kačjih pastirjev in metuljev in več kot 500 rastlinskih vrst.<ref>[http://www.zrsvn.si/sl/informacija.asp?id_meta_type=63&id_informacija=496 Krajinski park Šturmovci.]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} Pridobljeno 18. november 2013.</ref> Izgradnja hidroelektrarne Formin, ki odvzema večino vode iz dravske struge pod Ptujskim jezerom, je močno spremenila to življenjsko okolje, zlasti za vrste, ki živijo v in ob strugah dinamičnih vodotokov. Odtlej puščajo v dravski strugi samo t. i. ekološko sprejemljiv pretok (biološki minimum; ok. 5–10 m³/s) ter presežke visokih voda <ref>[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B3H0IM13 ''Hidrološke značilnosti reke Drave'']. Acrocephalus, 16, 68–70, str. 45–57. Pridobljeno 18. november 2013.</ref>, kot npr. ob poplavi 5. novembra 2012. Obsežni deli poplavne ravnice na levi (madžarski) strani Drave so zavarovani kot narodni park Donava-Drava (madž. Duna-Dráva Nemzeti Park). V njem varujejo zelo raznolike habitate z bogatim živalskim in rastlinskim svetom, od prodišč v rečni strugi do mokrišč, mrtvih rokavov z mrtvicami, poplavnih gozdov in mokrotnih travnikov.<ref>[http://www.ddnp.hu/national-park-areas-along-the-drava Narodni park Donava-Drava]. Pridobljeno 18. november 2013.</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Radovanovič, Sašo |year=1996 |title=''Podravje, Maribor, Ptuj A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' |publisher= |isbn=86-7195-219-3 |cobiss=40212481 |pages=}} == Zunanje povezave == * [https://365.rtvslo.si/arhiv/slovenski-vodni-krog/174328988 Vodni krog zgornje Drave]. Slovenski vodni krog (29. 7. 2026). RTV Slovenija. {{wikislovar}} {{Zbirka|Drava}} {{Pritoki Drave}} {{Hidrografija Slovenije}} {{Hidrografija Hrvaške}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Reke v Sloveniji]] [[Kategorija:Reke v Avstriji]] [[Kategorija:Reke v Italiji]] [[Kategorija:Reke na Hrvaškem]] [[Kategorija:Pritoki Donave]] [[Kategorija:Drava|*]] 173wv49ytjpcp2w3sd9is6fyvf6how9 6775063 6775062 2026-11-05T08:40:43Z Blueginger2 186889 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-58797-62|~2026-58797-62]] ([[User talk:~2026-58797-62|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Blueginger2|Blueginger2]] 6721976 wikitext text/x-wiki {{Infobox River | name = Drava | name_native = | name_native_lang = | name_other = Drau, Dráva | name_etymology = <!---------------------- IMAGE & MAP --> | image = Drava Maribor.jpg | image_size = | image_caption = Drava v Mariboru | map = Drave.png | map_size = | map_caption = Zemljevid reke Drave | pushpin_map = | pushpin_map_size = | pushpin_map_caption= <!---------------------- LOCATION --> | subdivision_type1 = Države | subdivision_name1 = [[Italija]], [[Avstrija]], [[Slovenija]], [[Hrvaška]], [[Madžarska]] | subdivision_type2 = | subdivision_name2 = | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | subdivision_type5 = Mesta | subdivision_name5 = [[Lienz]], [[Špital ob Dravi]], [[Beljak]], [[Borovlje]], [[Dravograd]], [[Vuzenica]], [[Muta]], [[Ruše]], [[Maribor]], [[Ptuj]], [[Ormož]], [[Varaždin]], [[Belišće]], [[Osijek]], [[Barcs]] <!---------------------- PHYSICAL CHARACTERISTICS --> | length = 749 km<ref name="stat.si">[http://www.stat.si/StatWeb/doc/letopis/2000/01-00.pdf Pretoki rek v letu 2010, Preglednica 1.] ARSO, 2011. Pridobljeno 11. marec 2017.</ref> | width_min = | width_avg = | width_max = | depth_min = | depth_avg = | depth_max = | discharge1 = 284 m³/s (Borl + Formin) <ref name="stat.si"/> | discharge1_min = | discharge1_avg = 670 m³/s | discharge1_max = <!---------------------- BASIN FEATURES --> | source1 = Severno od Neunerkogel nad Toblacher Feld-om | source1_location = [[Toblach]], [[Južna Tirolska]], [[Italija]] | source1_coordinates= {{koord novi|46|43|9|N|12|15|16|E|display=inline}} | source1_elevation = 1450 m | mouth = [[Donava]] blizu [[Osijek]]a | mouth_location = [[Hrvaška]] | mouth_coordinates = {{koord novi|45|32|38|N|18|55|31|E|display=inline,title}} | mouth_elevation = 81 m | progression = | river_system = | basin_size = 40.154 km²<ref name=jdrcar>[http://www.see-river.net/modules/uploader/uploads/system_menu/files_glavni/1_joint-drava-river-corridor-analysis-report.pdf Joint Drava River Corridor Analysis Report] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160610164149/http://www.see-river.net/modules/uploader/uploads/system_menu/files_glavni/1_joint-drava-river-corridor-analysis-report.pdf |date=2016-06-10 }}, 27. november 2014</ref> | tributaries_left = | tributaries_right = | extra = }} '''Drava''' ({{jezik-de|Drau}}, {{jezik-hr|Drava}}, {{jezik-hu|Dráva}}) je [[reka]] v [[Srednja Evropa|Srednji Evropi]], desni pritok [[Donava|Donave]]. Izvira v severovzhodni [[Italija|Italiji]] na Toblaškem polju v [[Pustriška dolina|Pustriški dolini]] pri mestecu San Candido (nemško Innichen) na [[Južna Tirolska|Južnem Tirolskem]] blizu meje z [[Avstrija|Avstrijo]]. Teče skozi Avstrijo, Slovenijo, Hrvaško, po hrvaško-madžarski meji in se pod [[Osijek]]om pri vasi [[Aljmaš]] izliva v [[Donava|Donavo]]. Po dolžini je četrti najdaljši pritok Donave, za [[Tisa|Tiso]], [[Prut]]om in [[Sava|Savo]]. Večji levi pritoki so [[Isel]], [[Mela (Koroška)|Mela]] (nem. ''Möll''), [[Lieser]], [[Glina (reka)|Glina]] (''Glan''), [[Krka, Avstrija (reka)|Krka]] (''Gurk'') in [[Labotnica]] (''Lavant'') v Avstriji, [[Mučka Bistrica|Mučka (Mutska) Bistrica]], [[Bistrica (Drava, Selnica)|(Selniška) Bistrica]] in [[Pesnica (reka)|Pesnica]] v Sloveniji ter [[Mura]] na hrvaško-madžarski meji. Desni pritoki so [[Zilja]] (nem. ''Gail''), [[Bela (Koroška reka)|Bela]] (''Vellach'') in [[Bistrica]] (''Feistritz'') v Avstriji, več manjših vodotokov s Pohorja in okolice ([[Meža]], [[Reka (Drava)|Reka]], [[Cerkvenica]], [[Vuhreščica]], [[Velka (Drava, Pohorje)|Velka]], [[Radoljna]], [[Lobnica (Drava)|Lobnica]], [[Bistrica (Drava, Pohorje)|Bistrica]]), [[Dravinja]], pa tudi [[Bela (Drava)|Bela]] iz Haloz v Sloveniji ter [[Bednja (reka)|Bednja]] in [[Karašica]] na Hrvaškem. == Opis reke == Drava izvira na severni strani hriba Neunerkogel (it. Cima Nove Dobbiaco, 2642 m) na južnem robu Toblaškega polja, jugozahodno od mesteca San Candido (nem. Innichen). Mimo mesteca teče proti vzhodu po široki, ledeniško preoblikovani [[Pustriška dolina|Pustriški dolini]], po nekaj kilometrih vstopi v Avstrijo in nadaljuje pot po Vzhodni Tirolski do mesta [[Lienz]], kjer dobi z leve prvi večji pritok Isel. Od tu naprej teče po dolini med gorovjema Kreuzeck na severu in [[Ziljske Alpe|Ziljskimi Alpami]] na jugu, pri Sachsenburgu vstopi v širšo dolino, kjer dobi močan levi pritok Mela (Möll) izpod [[Veliki Klek|Velikega Kleka]] (Großglocknerja) in zavije proti jugovzhodu mimo [[Špital ob Dravi|Špitala]]. Pri [[Beljak]]u vstopi v širno [[Celovška kotlina|Celovško kotlino]], teče skozi mesto in z desne dobi pritok [[Zilja|Ziljo]] (nem. Gail) iz [[Ziljska dolina|Ziljske doline]]. Od tu naprej teče večinoma proti vzhodu blizu severnega vznožja [[Karavanke|Karavank]] skozi dvojezični (slovensko-avstrijski) [[Rož]] prek niza pretočnih hidroelektrarn in mimo [[Borovlje|Borovelj]]/Ferlach v vzhodni del kotline, gričevnato [[Podjuna|Podjuno]] z velikim deležem slovenskega prebivalstva. S severa dobi pritoka Glinščica (Glan) in Krka (Gurk), z juga pa Bela (Vellach). Od [[Velikovec|Velikovca]]/Völkermarkt naprej vijuga po Podjuni, pri mestu [[Labot]]/Lavamünd dobi levi pritok [[Labotnica|Labotnico]] (nem. Lavant) iz [[Labotska dolina|Labotske doline]] ter malo niže pri vasi [[Vič, Dravograd|Vič]] vstopi v Slovenijo. [[Slika:Köttmannsdorf Unterschlossberg Drau Strassenbruecke B91 Loiblpass Straße 09102017 1427.jpg|thumb|left|350px|Most čez Dravo pri Borovljah/Ferlach na avstrijskem Koroškem]] Pri [[Dravograd]]u, kjer se v Dravo steka desni pritok [[Meža]], vstopi reka v slikovito [[Dravska dolina|Dravsko dolino]] med [[Kozjak]]om na severu in [[Pohorje]]m na jugu in drugo za drugim poganja šest hidroelektrarn. Z obeh strani dobiva številne hudourniške pritoke (mdr. Cerkvenico, Velko, [[Radoljna|Radoljno]], [[Lobnica (Drava)|Lobnico]] s Pohorja ter [[Bistrica, Muta|(Mučko) Bistrico]]) izpod avstrijske [[Golica, Koroška|Golice]]. Od Ruš naprej teče po širši, gosto naseljeni dolini vse do [[Maribor]]a. Pod mestom je v ledenih dobah nasula obsežen prodni [[vršaj]] [[Dravsko polje|Dravskega polja]] (zaščiten kot [[Krajinski park Drava]]), v katerega je po koncu zadnje ledene dobe vrezala sedanjo dolino tik ob vznožju [[Slovenske gorice|Slovenskih goric]]. Na [[Ptuj]]u vstopi v prav tako prodno in gosto poseljeno [[Ptujsko polje]], se dotakne gričevnatih [[Haloze|Haloz]], dobi z desne pritok [[Dravinja|Dravinjo]] in malo pred [[Ormož]]em še z leve [[Pesnica (reka)|Pesnico]]. Pod Ormožem teče Drava še nekaj časa po slovensko-hrvaški meji, nato nadaljuje pot proti vzhodu mimo [[Varaždin]]a skozi hrvaško [[Medžimurje]]. Pri mestu Legrad doseže hrvaško-madžarsko mejo in teče po njej vse do Donjega Miholjca, nato mimo Osijeka do izliva v Donavo. V tem delu je prava ravninska reka in v velikih okljukih vijuga po širni in mokrotni ravnini, prepredeni z opuščenimi rečnimi rokavi ter neprestano prestavlja svoj tok, da državna meja poteka le v manjši meri po sedanji rečni strugi. == Hidronim in etimologija == Po mnenju etimologov je ime reke predslovanskega izvora <ref>{{navedi knjigo |last1=Bezlaj|first1=France|year=1956|title=Slovenska vodna imena, 1. knjiga|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti|isbn= |cobiss=1763585|pages=150-152}}</ref><ref>{{navedi knjigo |last1=Snoj|first1=Marko |year=2009|title=Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen|publisher=Založba Modrijan|isbn=978-961-241-360-6|cobiss=247065344|pages=124}}</ref> in naj bi se razvilo iz indoevropske besede "dreu" = teči, hiteti. V antičnih virih se reka imenuje Dravus, v kasnejših virih mdr. Drauva (799) ali Trauum (1091, 1221). Starejše nemške oblike imena reke (mdr. Tra, Trau) in sedanje nemško ime (Drau) so nastale iz njenega slovenskega imena. == Hidrogeografija == [[Slika:03 izvir Drave (1).jpg|thumb|right|250px|Izvir Drave na Toblaškem polju blizu San Candida (nem. Innichen).]] Drava je naša najbolj vodnata reka, saj ima obsežno porečje in nekateri njeni pritoki (Isel, Möll, Lieser) dobivajo vodo iz ledenikov v [[Zahodne Ture|Visokih Turah]]. V Avstriji in na celotnem toku skozi Slovenijo ima dežno-snežni režim z izrazitim prvim viškom junija (taljenje ledu v najvišjih delih visokogorja in precejšnje količine padavin) in šibkejšim drugim viškom v oktobru (posledica padavin in zmanjšane [[evapotranspiracija|evapotranspiracije]]). Najmanj vode ima Drava februarja in januarja, saj v tem času večina padavin pade kot sneg. V obdobju 1971–2000 je imela Drava pri Borlu (skupaj s kanalom za HE Formin) povprečni pretok 284 m³/s. Največji pretok so pri Borlu izmerili pred izgradnjo HE Formin, in sicer 2595 m³/s (5.9.1965).<ref>[http://www.arso.gov.si/vode/poro%c4%8dila%20in%20publikacije/HL09%20III.A.Povr%c5%a1inske%20vode_Surface%20Waters.pdf Hidrološki letopis Slovenije 2009.] Preglednica A.4. Mesečni in letni srednji pretoki s konicami (l. 2009). Pridobljeno 17. november 2013.</ref> V zgornjem toku je Drava izrazito hudourniška in ima precejšen strmec, tako da prenaša velike količine proda in drugega plavja, ki se danes v precejšnji meri nabira v zajezitvenih jezerih. Niz hidroelektrarn je temeljito spremenil njene hidrogeografske značilnosti, saj se od Beljaka do Varaždina takorekoč samo preliva iz enega jezera v drugega. Pred izgradnjo verige hidroelektrarn je Drava zlasti v srednjem in spodnjem toku pogosto poplavljala. Verjetno najhujša poplava je bila zaradi dolgotrajnega in močnega deževja novembra 1851, ko naj bi v Mariboru, po ne povsem zanesljivih podatkih, dosegla pretok 2580 m³/s, kar bi lahko pomenilo celo 1000-letno vodo <ref name="kolbezen1">Kolbezen, Marko (1994). ''Velike poplave in povodnji na Slovenskem – IV.'' Ujma, 8, str. 81–87.</ref>, saj naj bi za 230&nbsp;cm presegla najvišji kasnejši vodostaj.<ref>[http://www.evon.si/Download/VodnaKnjiga/VK_5_Hidroloske_razmere.pdf Vodnogospodarske osnove Slovenije.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160310021056/http://evon.si/download/vodnaknjiga/vk_5_hidroloske_razmere.pdf |date=2016-03-10 }} Zveza vodnih skupnosti Slovenije, Ljubljana, 1978, poglavje 5,0, str. 5/2.</ref> Dravsko dolino med Dravogradom in Mariborom so ponovno prizadele poplave ob koncu septembra in v začetku oktobra 1882: "Poplavna voda je odnašala mostove, gospodarske objekte, hiše, drevje, les in živino. Celo trdno zgrajeni mostovi na Dravi in železniška proga med Mariborom in Dravogradom niso vzdržali pred silovitostjo voda. Ob Dravi in njenih pritokih je bilo porušenih mnogo hiš, žag in mlinov." <ref name="kolbezen2">Kolbezen, Marko (1991). ''Velike poplave in povodnji na Slovenskem – I.'' Ujma, 5, str. 147.</ref> Hude poplave so se ob Dravi pojavile še konec leta 1885, ponovne katastrofalne poplave pa 15. septembra 1903 <ref name="kolbezen2" /> ter 7. in 8. avgusta 1926.<ref>Kolbezen, Marko (1992). ''Velike poplave in povodnji na Slovenskem – II.'' Ujma, 6, str. 215.</ref> Po izgradnji verige hidroelektrarn se je poplavna nevarnost ob Dravi sicer zmanjšala, vendar kljub temu ljudje ob reki niso povsem varni pred njimi. Ob poplavi 4. in 5. septembra 1965 je Drava zalila skoraj celotno poplavno ravnico od Maribora do Ormoža in v Mariboru dosegla pretok 2280 m³/s.<ref name="kolbezen1" /><ref name="geovidiki">Komac, Blaž, Natek, Karel, Zorn, Matija (2008). ''Geografski vidiki poplav v Sloveniji.'' Založba ZRC, str. 130. Ljubljana. COBISS 241975296.</ref> Hudo je bilo spet v začetku oktobra 1998, ko je Drava divjala po Dravski dolini med Dravogradom in Mariborom, razlila se je tudi na več krajih med Mariborom in Zavrčem. Najhuje je bilo v Dupleku, kjer je Drava podrla jez gramoznice in poplavila okoli 350 hiš.<ref name="geovidiki" /><ref>[http://www.sos112.si/slo/tdocs/ujma/2000/u_clanek20.pdf Šipec, Slavko (1999). ''Poplave in zemeljski plazovi jeseni leta 1998.''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160305164743/http://sos112.si/slo/tdocs/ujma/2000/u_clanek20.pdf |date=2016-03-05 }}. Ujma, 13, str. 160–167. Pridobljeno 15. november 2013.</ref> [[File:Drava Malečnik 11 2012.webm|thumb|Posnetek poplave Drave pri [[Malečnik]]u]] Po zelo deževnem mesecu oktobru je ob Dravi sledila nova katastrofa 5. novembra 2012, ko je Drava v Dravogradu dosegla izjemni pretok 2570 m³/s in povzročila ogromno škodo tako na avstrijskem Koroškem (mdr. je bil poplavljen Labot) kot dolvodno vse od Dravograda do Ormoža.<ref>[http://www.sos112.si/slo/tdocs/ujma/2013/052.pdf Klaneček, Mateja (2013). ''Poplave 5. novembra 2012 v porečju Drave.''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304210028/http://www.sos112.si/slo/tdocs/ujma/2013/052.pdf |date=2016-03-04 }}. Ujma, 27, str. 52-161. Pridobljeno 17. november 2013.</ref> Najhuje je bilo pod Mariborom, zlasti v [[Malečnik]]u, Dogošah ter Zgornjem in Spodnjem Dupleku in dolvodno od Ptuja. Poplavljeno je bilo okoli 3600 stanovanjskih hiš in 660 gospodarskih objektov, poplavne vode so poškodovale tudi strojnico hidroelektrarne Formin.<ref>[http://www.vlada.si/fileadmin/dokumenti/si/Sporocila_za_javnost/PoplaveNov2012NOVOgradivo.doc Prvo poročilo o poplavah v Republiki Sloveniji med 4. in 7. novembrom 2012] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160306071407/http://www.vlada.si/fileadmin/dokumenti/si/Sporocila_za_javnost/PoplaveNov2012NOVOgradivo.doc |date=2016-03-06 }}. Ministrstvo za obrambo. Pridobljeno 15. november 2013.</ref><ref>[http://www.arso.gov.si/vode/poro%c4%8dila%20in%20publikacije/Poplave%205.%20-%206.%20november%202012.pdf Hidrološko poročilo o poplavah v dneh med 4. in 6. novembrom 2012.]. ARSO. Pridobljeno 15. november 2013.</ref> V teku so obsežne analize in preiskovalni postopki, da bi ugotovili, v kolikšni meri je poplavni val nastal tudi zaradi neustreznega odziva Verbunda, upravljalca dravskih elektrarn na avstrijskem Koroškem. == Hidroelektrarne == Zaradi velike vodnatosti in precejšnjega padca je na Dravi niz 21, večinoma pretočnih [[hidroelektrarna|hidroelektrarn]]: deset v Avstriji, osem v Sloveniji in tri na Hrvaškem. Najstarejša je [[Hidroelektrarna Fala|Fala]], ki so jo začeli graditi že 1913, obratovati pa je začela 1918. Na avstrijskem delu Drave so najprej zgradili hidroelektrarno Schwabegg/Žvabek (1939-1943) v Podjuni, nato pa v 70. in 80. letih dvajsetega stoletja še 9 hidroelektrarn. Z vsemi, razen s prvo v nizu, upravlja podjetje Verbund in pokrivajo okoli 3 % avstrijskih potreb po električni energiji. Na slovenskem delu Drave je bila gradnja verige elektrarn med Dravogradom in Mariborom zaključena že v 50. letih dvajsetega stoletja, v 90. letih pa so jih vse po vrsti temeljito prenovili in povečali izkoristek. Vseh šest elektrarn je pretočnih, za razliko od zadnjih dveh pod Mariborom, ki so jih zgradili v 60. in 70. letih dvajsetega stoletja ([[Zlatoličje]] in [[Formin]]) in sta derivacijskega (kanalskega) tipa - ne stojita v strugi Drave, temveč vodo dovajajo na elektrarni po dolgih umetnih kanalih in nato po kanalih nazaj v strugo. Z vsemi osmimi elektrarnami upravlja podjetje [[Dravske elektrarne Maribor]] d.o.o., ki je del skupine Holding Slovenske elektrarne d.o.o. Na hrvaškem delu Drave so v [[Medžimurje|Medžimurju]] v 70. in 80. letih dvajsetega stoletja zgradili tri derivacijske elektrarne podobnega tipa kot naši dve in delujeta v okviru državnega koncerna HEP (Hrvatska elektroprivreda d.o.o.). V načrtu je gradnja še dveh hidroelektrarn na spodnjem toku (Molve 1 in 2), vendar temu močno nasprotujejo lokalno prebivalstvo in naravovarstveniki, saj naj bi spodnji tok Drave v prihodnje vključili v Naturo 2000.<ref>[http://zelena-akcija.hr/hr/programi/pravo_okolisa/pridruzivanje_eu_i_okolis/protivimo_se_ozivljavanju_starih_projekata_hidroelektrana_u_buducim_natura_2000_podrucjima Protivimo se oživljavanju starih projekata hidroelektrana u budućim NATURA 2000 područjima] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304190317/http://zelena-akcija.hr/hr/programi/pravo_okolisa/pridruzivanje_eu_i_okolis/protivimo_se_ozivljavanju_starih_projekata_hidroelektrana_u_buducim_natura_2000_podrucjima |date=2016-03-04 }}. Pridobljeno 18. november 2013.</ref> [[Slika:dravograd_powerplant.jpg|thumb|right|300px|[[Hidroelektrarna Dravograd]]]] [[Slika:Vuhred_powerplant.jpg|thumb|right|300px|[[Hidroelektrarna Vuhred]]]] [[Slika:supply_channel_hydro_powerplant_zlatolicje.jpg|thumb|right|300px|Dovodni kanal za [[hidroelektrarna Zlatoličje|hidroelektrarno Zlatoličje]] pri Dogošah]] {| class="wikitable" |+ Hidroelektrarne na Dravi |- ! Hidroelektrarna ! Država ! Instalirana<br />moč (MW) ! Začetek<br />obratovanja ! Upravljavec |- | Amlach | align="center" | A | align="center" | 60 | align="center" | 1989 | align="right" | TIWAG |- | [[Hidroelektrarna Paternion|Paternion]] | align="center" | A | align="center" | 24 | align="center" | 1989 | align="right" | Verbund |- | [[Hidroelektrarna Kellerberg|Kellerberg]] | align="center" | A | align="center" | 25 | align="center" | 1986 | align="right" | Verbund |- | [[Hidroelektrarna Beljak|Villach (Beljak)]] | align="center" | A | align="center" | 25 | align="center" | 1984 | align="right" | Verbund |- | [[Hidroelektrarna Rosegg-St. Jakob|Rosegg-St. Jakob/<br />Rožek-Šentjakob v. R.]] | align="center" | A | align="center" | 80 | align="center" | 1975 | align="right" | Verbund |- | [[Hidroelektrarna Feistritz-Ludmannsdorf|Feistritz-Ludmannsdorf/<br />Bistrica v R.-Bilčovs]] | align="center" | A | align="center" | 88 | align="center" | 1969 | align="right" | Verbund |- | [[Hidroelektrarna Ferlach-Maria Rain|Ferlach-Maria Rain/<br />Borovlje-Žihpolje]] | align="center" | A | align="center" | 75 | align="center" | 1976 | align="right" | Verbund |- | [[Hidroelektrarna Annabrücke|Annabrücke]] | align="center" | A | align="center" | 90 | align="center" | 1982 | align="right" | Verbund |- | [[Hidroelektrarna Edling|Edling]] | align="center" | A | align="center" | 68 | align="center" | 1962 | align="right" | Verbund |- | [[Hidroelektrarna Žvabek|Schwabegg/Žvabek]] | align="center" | A | align="center" | 79 | align="center" | 1944 | align="right" | Verbund |- | [[Hidroelektrarna Labot|Lavamünd (Labot)]] | align="center" | A | align="center" | 28 | align="center" | 1950 | align="right" | Verbund |- | [[Hidroelektrarna Dravograd|Dravograd]] | align="center" | SLO | align="center" | 26 | align="center" | 1944/1955 | align="right" | DEM |- | [[Hidroelektrarna Vuzenica|Vuzenica]] | align="center" | SLO | align="center" | 56 | align="center" | 1957 | align="right" | DEM |- | [[Hidroelektrarna Vuhred|Vuhred]] | align="center" | SLO | align="center" | 72 | align="center" | 1958 | align="right" | DEM |- | [[Hidroelektrarna Ožbalt|Ožbalt]] | align="center" | SLO | align="center" | 73 | align="center" | 1960 | align="right" | DEM |- | [[Hidroelektrarna Fala|Fala]] | align="center" | SLO | align="center" | 58 | align="center" | 1918 | align="right" | DEM |- | [[Hidroelektrarna Mariborski otok|Mariborski otok]] | align="center" | SLO | align="center" | 60 | align="center" | 1948/1960 | align="right" | DEM |- | [[Hidroelektrarna Zlatoličje|Zlatoličje]] | align="center" | SLO | align="center" | 126 | align="center" | 1969 | align="right" | DEM |- | [[Hidroelektrarna Formin|Formin]] | align="center" | SLO | align="center" | 116 | align="center" | 1978 | align="right" | DEM |- | Varaždin | align="center" | HR | align="center" | 94 | align="center" | 1975 | align="right" | HEP |- | Čakovec | align="center" | HR | align="center" | 76 | align="center" | 1982 | align="right" | HEP |- | Dubrava | align="center" | HR | align="center" | 76 | align="center" | 1989 | align="right" | HEP |- |} TIWAG = [http://www.tiroler-wasserkraft.at/de/hn/stromerzeugung/kraftwerkspark/index.php TIWAG Tiroler Wasserkraft AG] (spletna stran podjetja v nemščini) VERBUND = [http://www.verbund.com/pp/de VERBUND Hydro Power AG] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160708091407/http://www.verbund.com/pp/de |date=2016-07-08 }} (spletna stran podjetja v nemščini) DEM = [http://www.dem.si/sl-si/Elektrarne-in-proizvodnja Dravske elektrarne Maribor d.o.o.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180128110911/http://www.dem.si/sl-si/Elektrarne-in-proizvodnja |date=2018-01-28 }} (spletna stran podjetja) HEP = [http://www.hep.hr/proizvodnja/osnovni/hidroelektrane/default.aspx Hrvatska elektroprivreda d.d.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160625235638/http://www.hep.hr/proizvodnja/osnovni/hidroelektrane/default.aspx |date=2016-06-25 }} (spletna stran podjetja v hrvaščini) == Kakovost vode == == Ljudje in reka == [[Slika:Ice on the River Drava - Franz Josef Felsner - Google Cultural Institute.jpg|thumb|right|250px|[[Franz Josef Felsner]] - ''[[Ptuj]] z zaledenelo Dravo'', 1766]] Izgradnja verige hidroelektrarn po drugi svetovni vojni je povsem spremenila zunanjo podobo in gospodarstvo [[Dravska dolina|Dravske doline]] med Dravogradom in Mariborom. Na Dravi sicer ni bilo veliko žag in mlinov, saj je bila prevelika in predivja, pač pa so bili nameščeni v velikem številu ob spodnjem toku dravskih potokov. Nekateri lesni obrati so prerasli v industrijske, npr. tovarna lepenke v Podvelki (ustanovljena 1930) ali tovarna vžigalic ob spodnjem toku Lobnice v Rušah, ki je prenehala obratovati leta 1930.<ref>{{navedi knjigo |last1=Melik|first1=Anton|year=1957|title=Štajerska s Prekmurjem in Mežiško dolino|publisher=Slovenska matica|isbn= |cobiss=3363843|pages=90}}</ref> Splavarstvo je bilo na Dravi verjetno razvito že v 14. st., najbolj je cvetelo v 19. st., do izgradnje dravske železnice, povsem pa je zamrlo ob začetku druge svetovne vojne. Poleg desk in drugega žaganega lesa so prevažali še strešne letve, okenske in vratne okvire, vinogradniške kole, skodle, apno idr., in sicer do Maribora, Ptuja in Varaždina ter naprej po Dravi in Donavi do Pančeva.<ref>[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YOSE7URT Baš, Angelos (1973). ''O dravskih splavarjih.'']. Slovenski etnograf, 25/26 (1972-1973) str. 143–156. Pridobljeno 17. november 2013.</ref> Poleg splavov so za prevoz blaga uporabljali tudi doma zgrajene čolne, imenovane šajke, s katerimi so po reki navzdol poleg lesa vozili še kovinske izdelke, apno in druge izdelke. Življenje dravskih splavarjev je v romanu Na splavih opisal pisatelj [[Anton Ingolič]] (1940). Drava je bila nekoč tudi zlatonosna reka, zlato je prinašala iz metamorfnih kamnin v Visokih Turah. Ponekod na avstrijskem Koroškem in na Hrvaškem je bilo spiranje zlata precej razširjeno, s to dejavnostjo so se ukvarjali tudi na Slovenskem vse do leta 1940.<ref>[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O60VLR5H Bidovec, Milan, Jeršek, Miha (2006). ''Zlato iz dravskih naplavin.'']. Scopolia, Supplementum, 3 (2006) str. 454-456. Pridobljeno 18. november 2013.</ref> V spodnjem toku je Drava plovna za manjše rečne ladje od mesta [[Barcs]] navzdol do izliva v Donavo (199&nbsp;km), vendar je tovorni promet skromen. Od Barcsa do [[Osijek]]a ima reka status hrvaško-madžarske meddržavne plovne poti, od Osijeka navzdol (19&nbsp;km) je Drava mednarodna plovna pot. Pristanišča so Barcs, [[Belišće]] in Osijek.<ref>[http://www.prometna-zona.com/vodni-infrastruktura-005drava.php Prometna-zona.com Drava.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20141012191612/http://www.prometna-zona.com/vodni-infrastruktura-005drava.php |date=2014-10-12 }} Pridobljeno 18. november 2013.</ref> Turistične ladjice vozijo turiste v Beljaku, Velikovcu, Mariboru in po [[Ptujsko jezero|Ptujskem jezeru]]. Med ljubitelji vodnih športov je priljubljen zgornji tok Drave od Lienza do Paterniona. Od izvira Drave do [[Legrad]]a na Hrvaškem je ob reki speljana mednarodna [[Dravska kolesarska pot]] R1 (nem. Drauradweg), ki poteka večinoma po lokalnih in gozdnih cestah ter poteh.<ref>[http://hiking-biking.net/dravska-kolesarska-pot.aspx Dravska kolesarska pot.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160313111516/http://hiking-biking.net/dravska-kolesarska-pot.aspx |date=2016-03-13 }} Pridobljeno 18. november 2013.</ref> == Varstvo narave == Struga Drave je v naravnem stanju takorekoč samo v spodnjem toku, od izliva Mure navzdol. V zgornjem toku je večinoma regulirana in omejena z nizkimi protipoplavnimi nasipi, tako da teče le skozi ozek pas obvodnega rastja, obdanega s travniki in pašniki. Tudi v Sloveniji je sedanja Drava z nizom zajezitvenih jezer nekaj povsem drugega kot nekdanja deroča reka, zlasti v brezenski soteski med Breznom in Falo, kjer so nekoč plovbo splavov in šajk ogrožale nevarne skale v strugi. Ena najhujših nesreč se je zgodila v noči z 9. na 10. julij 1923, ko se je utrgala žica brezenskega broda in so v reki utonili štirje ljudje: Miroslav Volčič, dolgoletni župnik na Breznu, Janko Baznik, župnik pri Sv. Trojici v Halozah in dva bogoslovca iz mariborskega semenišča.<ref>[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MPC70YMP ''Grozna nesreča na Dravi'']. Slovenski gospodar, 57, št. 30 (12.07.1923). Pridobljeno 18. november 2013.</ref> Kljub energetski rabi ostaja Drava pomembna tudi z naravovarstvenega vidika, saj so ob njej bogati obvodni habitati, ki jim tekoča voda daje izjemno zmožnost prilagajanja človekovim posegom. [[Dravograjsko jezero]] je sicer umetno jezero za jezom [[Hidroelektrarna Dravograd|HE Dravograd]], vendar so ob njem nastala pomembna mokrišča z bogatim živim svetom. Tu so pomembna drstišča rib, stalno ali občasno živi na jezeru okoli 150 vrst ptic, tu si je našla dom kolonija bobrov, številne so tudi botanične zanimivosti.<ref>[http://www.zrsvn.si/sl/informacija.asp?id_meta_type=63&id_informacija=607 Dravograjsko jezero.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170719195758/http://www.zrsvn.si/sl/informacija.asp?id_meta_type=63&id_informacija=607 |date=2017-07-19 }} Pridobljeno 18. november 2013.</ref> Za jezom v [[Markovci]]h je na Dravi okoli 3,5&nbsp;km² veliko [[Ptujsko jezero]], iz katerega odvajajo vodo po umetnem kanalu za [[Hidroelektrarna Formin|HE Formin]]. Z njim je mesto dobilo obsežno vodno površino, ki je pomembna za različne oblike rekreacije ob in na vodi (veslanje, jadranje, deskanje) ter za ribolov. Na jezeru in ob njem stalno ali občasno živi več kot 200 vrst ptic, ki sta jim namenjena tudi dva majhna otočka v jezeru; pomembno je tudi kot počivališče za ptice med jesensko in spomladansko selitvijo. Dolvodno od jezu je v kotu med strugo Drave in Dravinjo na desnem bregu Drave krajinski park [[Šturmovci (krajinski park|Šturmovci]], ustanovljen 1979 in velik 1,25&nbsp;km². Značilno zanj je prepletanje poplavnih gozdov, mrtvih rokavov in travnikov z bogatim živim svetom, kjer mdr. gnezdi okoli 90 vrst ptic, tam je življenjski prostor kačjih pastirjev in metuljev in več kot 500 rastlinskih vrst.<ref>[http://www.zrsvn.si/sl/informacija.asp?id_meta_type=63&id_informacija=496 Krajinski park Šturmovci.]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} Pridobljeno 18. november 2013.</ref> Izgradnja hidroelektrarne Formin, ki odvzema večino vode iz dravske struge pod Ptujskim jezerom, je močno spremenila to življenjsko okolje, zlasti za vrste, ki živijo v in ob strugah dinamičnih vodotokov. Odtlej puščajo v dravski strugi samo t. i. ekološko sprejemljiv pretok (biološki minimum; ok. 5–10 m³/s) ter presežke visokih voda <ref>[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B3H0IM13 ''Hidrološke značilnosti reke Drave'']. Acrocephalus, 16, 68–70, str. 45–57. Pridobljeno 18. november 2013.</ref>, kot npr. ob poplavi 5. novembra 2012. Obsežni deli poplavne ravnice na levi (madžarski) strani Drave so zavarovani kot narodni park Donava-Drava (madž. Duna-Dráva Nemzeti Park). V njem varujejo zelo raznolike habitate z bogatim živalskim in rastlinskim svetom, od prodišč v rečni strugi do mokrišč, mrtvih rokavov z mrtvicami, poplavnih gozdov in mokrotnih travnikov.<ref>[http://www.ddnp.hu/national-park-areas-along-the-drava Narodni park Donava-Drava]. Pridobljeno 18. november 2013.</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Radovanovič, Sašo |year=1996 |title=''Podravje, Maribor, Ptuj A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' |publisher= |isbn=86-7195-219-3 |cobiss=40212481 |pages=}} == Zunanje povezave == * [https://365.rtvslo.si/arhiv/slovenski-vodni-krog/174328988 Vodni krog zgornje Drave]. Slovenski vodni krog (29. 7. 2026). RTV Slovenija. {{wikislovar}} {{Zbirka|Drava}} {{Pritoki Drave}} {{Hidrografija Slovenije}} {{Hidrografija Hrvaške}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Reke v Sloveniji]] [[Kategorija:Reke v Avstriji]] [[Kategorija:Reke v Italiji]] [[Kategorija:Reke na Hrvaškem]] [[Kategorija:Pritoki Donave]] [[Kategorija:Drava|*]] si8g8h4m10t5nvb5m24lia5jbyafyl4 0 22976 6774843 6683218 2026-11-04T16:29:09Z ~2026-58645-90 268425 /* Lahkih nog na okrog */ slovnica 6774843 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pisec |name = Oton Župančič |caption = Portret Otona Župančiča |nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenec]] |notableworks = ''[[Čaša opojnosti]]<br />[[Čez plan]]<br />[[Samogovori]]<br />[[Veronika Deseniška (Župančič)|Veronika Deseniška]]'' }} '''Oton Župančič''' (tudi '''Otto Zupančič''')<ref>{{Navedi splet|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/vinica/04324/?pg=145|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 04324 {{!}} Vinica {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenija {{!}} Matricula Online|accessdate=6. avgust 2025|website=Matricula Online}}</ref> [óton župánčič], [[Slovenci|slovenski]] [[pesnik]], [[dramatika|dramatik]], [[prevajalec]], [[politik]] in [[Arhivistika|arhivist]] in urednik revije ''[[Ljubljanski zvon]]'', * [[23. januar]] [[1878]], [[Vinica, Črnomelj|Vinica]], [[Bela krajina]], † [[11. junij]] [[1949]], [[Ljubljana]]. == Življenje == [[Slika:OtonZupancicHouse-Vinica.JPG|thumb|right|200px|Rojstna hiša Otona Župančiča v Vinici]] Oton Župančič je bil eden štirih predstavnikov [[Slovenska moderna (književnost)|slovenske moderne]]. Z [[Dragotin Kette|Dragotinom Kettejem]], [[Josip Murn - Aleksandrov|Josipom Murnom Aleksandrovim]] in [[Ivan Cankar|Ivanom Cankarjem]] se je začel družiti v dijaškem društvu [[Zadruga|Zadrugi]]. Rodil se je v premožni [[Bela krajina|belokranjski]] trgovski družini. Oče Franc je bil doma iz Selišč pri [[Dolenjske Toplice|Dolenjskih Toplicah]], mati Ana (roj. Malič) pa je bila starega belokranjskega rodu, iz družine, ki je v času rojstva Otona že 300 let živela v trgu Vinica. Otroštvo je preživel v Vinici in v [[Dragatuš]]u. Tu je s šestimi leti vstopil v osnovno šolo in jo končal v [[Novo mesto|Novem mestu]]. Šolanje je nadaljeval na gimnaziji v Novem mestu, nato pa se je družina po gospodarskem propadu odselila v [[Ljubljana|Ljubljano]], kjer je 1895 dokončal gimnazijo. Po maturi je na [[Dunaj]]u študiral [[zgodovina|zgodovino]] in [[geografija|zemljepis]]. Leta 1900 je oboje absolviral, vendar študija ni končal. V letu 1902/03 je odslužil vojaški rok. V [[Ljubljana|Ljubljani]] je bil leta 1903 en semester suplent na ljubljanski prvi državni gimnaziji, nato pa 1905 za 5 let odšel v tujino. Živel je v [[Pariz]]u, Dunaju. 1907 je postal vzgojitelj grofiča [[Manfred Atems|Manfreda Atemsa]] in živel v tej aristokratski rodbini v [[Wutemberg|Wutembergu]], [[Predarlska|na Predarlskem]] in na [[Bavarska|Bavarskem]] do 1910. Vrnil se je v Ljubljano, kjer se je sprva preživljal s prevajanjem, 1912 pa je postal dramaturg v ljubljanskem gledališču, po [[Anton Aškerc|Aškerčevi]] smrti pa je postal mestni [[arhivar]]. Poročil se je z Ano Kesslerjevo in v zakonu so se mu rodili trije otroci. Od leta 1920 naprej je bil dramaturg [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|Slovenskega narodnega gledališča]] v ljubljanski [[ljubljanska Drama|Drami]] in kasneje postal njegov upravnik (1929). Leta 1926 je prevzel predsedstvo Društva slovenskih književnikov in ga vodil do 1938, ko so ga izvolili za častnega predsednika. 1926 je bil tudi med ustanovitelji slovenskega PEN in bil izvoljen za njegovega prvega predsednika, kar je ostal do začetka vojne 1941 (s prekinitvijo 1933-36, ko ga je zamenjal Izidor Cankar). Oton Župančič je bil imenovan tudi med prve člane [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|Slovenske akademije znanosti in umetnosti]], ki je bila ustanovljena leta 1938. Pri njej je 1945 ustanovil in vodil Zavod za kulturo slovenskega jezika ter umetnostni razred. Od leta 1938 je bil tudi [[častni meščan Ljubljane]]. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bil povezan z [[narodnoosvobodilni boj|NOB-jem]]. Vodstvu je bil tako pomemben, da so 1. oktobra 1944, ko so ga ujeli Nemci, v zameno za njegovo prostost izpustili ujetega nemškega generalmajorja [[Karl von Dewitz-Krebs|Karla von Dewitz-Krebsa]].<ref>[https://znaci.org/zb/4_2_14.htm Obaveštenje Edvarda Kardelja od 1. oktobra 1944. Vrhovnom komandantu NOV i POJ o hapšenju slovenačkog pesnika Otona Župančića s molbom da se dozvoli njegova razmena za zarobljenog nemačkog generala], ZBORNIK NOR-a, tom II - DOKUMENTI VRHOVNOG ŠTABA NOV I POJ - knjiga 14 - septembar-decembar 1944, str. 193</ref> Po koncu druge svetovne vojne je sodeloval v javnem in političnem življenju, bil je najstarejši poslanec [[ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije|ljudske skupščine]] LRS, član njenega Prezidija ter predsednik Slovenske matice (od 1947), katere delo je vodil dejansko že pred 2. svetovno vojno. Ob njegovi sedemdesetletnici mu je tedanja oblast podelila častni naziv »ljudski umetnik«, ljubljanska univerza pa ga je imenovala za častnega doktorja. Umrl je v Ljubljani leta 1949 in je pokopan na [[Centralno pokopališče Žale|Žalah]], v t. i. [[grobnica moderne|grobnici moderne]]. Oton Župančič je imel tri otroke, njegova sinova sta bila patofiziolog in akademik [[Andrej Otona Župančič|Andrej O. Župančič]] ter arhitekt [[Marko Župančič]], hčerka pa zdravnica [[Jasna Kmet Župančič]]. == Delo == === Poezije za odrasle === [[Slika:Oton Župančič - Čez plan (cover).jpg|thumb|right|250px|''[[Čez plan]]'' (1904)]] * ''[[Čaša opojnosti]]'' (1899) {{COBISS|id=6921273}} * ''[[Čez plan]]'' (1904) {{COBISS|id=38974721}} * ''[[Samogovori]]'' (1908) {{COBISS|id=475649}} * ''[[V zarje Vidove]]'' (1920) {{COBISS|id=172830}} * ''[[Zimzelen pod snegom]]'' (1945) {{COBISS|id=475905}} === Otroške pesniške zbirke === * ''[[Pisanice (1900)|Pisanice]]'' (1900) {{COBISS|id=56982784}} * ''[[Lahkih nog naokrog]]'' (1912) {{COBISS|id=88269568}} * ''[[Sto ugank]]'' (1915) {{COBISS|id=4327735}} * ''[[Ciciban in še kaj]]'' (1915) {{COBISS|id=2988601}} === Dramska dela === * ''[[Veronika Deseniška (Župančič)|Veronika Deseniška]]'' (1924) {{COBISS|id=2046977}} Velik pomen imajo tudi njegovi [[prevod]]i, zlasti [[William Shakespeare|Shakespeara]] in [[Molière|Molièra]]. == Dela za otroke in mladino == S poezijo za otroke se je Oton Župančič z večjimi ali manjšimi presledki ukvarjal vse življenje in ji ves čas posvečal enako skrb kakor ustvarjanju za odrasle. Z otroškimi pesmimi se je njegova lirika začela. Prve je napisal že v nižji gimnaziji v [[Novo mesto|Novem mestu]], ko je bil še otrok. Takrat je nastala tudi pesmica ''Zima, zima bela'', ki ji je kasneje dal naslov ''Pesem nagajivka''. V Krekovem slovstvenem krožku in dijaški Zadrugi se je kot gimnazijec višjih razredov v Ljubljani šolal predvsem ob slovanski ljudski poeziji, glavni vir navdiha pa so mu bila v tem obdobju še zmeraj zelo živa doživetja iz otroštva v [[Bela krajina|Beli krajini]]. V letih od 1894 do 1899 je objavljal z različnimi psevdonimi v katoliških mladinskih listih Vrtec in Angelček, nekaj tudi v reviji [[Dom in svet]]. Od leta 1900 do 1903 je objavljal otroške pesmi s svojim pravim imenom v [[liberalni otroški list Zvonček|liberalnem otroškem listu Zvonček]] (''Kralj Matjaž, Divji mož, Deveti Kralj, Krnec, a kje si?, Razbojnik''). To ustvarjalno obdobje v Župančičevi otroški poeziji predstavljajo ''Pisanice'' (1900). === ''Pisanice'' === ''Pisanice'' so prva Župančičeva pesniška knjiga za mladino in kažejo mladega poeta, ko se še predaja igrivim doživetjem iz komaj minulega otroštva. Zbirko je pesnik pripravljal za [[velika noč|veliko noč]] leta 1900, zato jo je poimenoval po belokranjskih pisanicah ter s tem še posebej opozoril na svojo povezanost z [[Bela krajina|Belo krajino]] in na slikovitost, pisanost motivov v njej. Vanjo je uvrstil najzgodnejše pesmi, ki jih je ustvaril še kot s podeželja prihajajoči gimnazijec. Jedro zbirke sestavljajo pesmi, ki so izšle v letih 1894 do 1898 v ''[[Vrtec|Vrtcu]]'' in ''Angelčku'' ter ''Domu in svetu''. Pet jih je prvič izšlo v ''Čaši opojnosti'' (1900), šest pa leta 1900 v mladinskem listu ''Zvonček''. V Župančičevih mladostnih verzih je polno veselja, sonca, prekipevajočega občutja spomladanske rasti in otroške nagajivosti. V lahkotnih in spevnih pesmicah se vrstijo igrivi prizori iz narave (''Na poljani, Žarki, Čez noč, Zarja, Božji volek''), belokranjski ljudski običaji (''Na Jurjevo''), ljubke otroške igrice (''Na kolenu, Pesem nagajivka, Zvezdice, Cigani'') in poučne zgodbice (''Pripovedka o nosu, Kanglica, Zlata ptička''). Pesnik je otrokom bogato postregel tudi s pravljičnimi motivi (''Sneguljčica, O Indiji Koromandiji''). Iz nekaterih pesmic se že oglaša njegova bolečina ob izseljevanju rojakov (''Barčica, Mornar, Ločitev''). V zbirki najdemo tudi nekaj zahtevnejših pesmi, ki so prevod ali obdelava slovanskih ljudskih pesmi. Številne pesmi iz ''Pisanic'' so svojo očarljivost ohranile vse do danes. Oton Župančič je s svojo otroško poezijo napravil pravo spomladansko razpoloženje v tedanjem slovenskem slovstvu. Ob njej so sproščeno uživali otroci in odrasli, cenjena pa je bila tudi med pesnikovimi literarnimi prijatelji ([[Dragotin Kette]], [[Josip Murn - Aleksandrov|Josip Murn Aleksandrov]] in [[Ivan Cankar]]). === ''Lahkih nog na okrog'' === Konec leta 1912 je izšla Župančičeva druga pesniška knjiga za otroke – ''Lahkih nog na okrog''. Pesmice iz te zbirke so nastale v času, ko je bil Župančič domači učitelj na gradu Kissleg na Nemškem. Takrat ga je namreč prosil ljubljanski založnik Schwentner, za katerega je proti koncu leta 1907 že prevedel Kreidolfovo prozno pravljično besedilo k nemški slikanici ''Palčki Poljanci (Die Wiesenzwerge)''. Ta naj bi mu prevedel tudi verze iz nove nemške slikanice ''Spiel und Scherz und ein Wenig Schmerz'', ki jo je želel izdati. Ko pa je pesnik prebral verze Heinricha Meiseja in si natančneje ogledal slike Gertrude Caspari, z nemškimi stihi ni bil zadovoljen, ker so se mu za slovenske otroke zdeli preveč tuji, zato je opustil prevajanje ter k nemškim slikam napisal svoje pesmi. Tako so slovenski otroci nekaj let kasneje (1912) dobili slikanico ''Lahkih nog na okrog''. Pesmice so bile namenjene otrokom v predšolski dobi in na začetku ljudske šole, zato številne ponazarjajo otroške igrače in igre z njimi, npr. možička kopitljačka, papirnatega zmaja, tekanje z obročem, mehurčke iz milnice. Druge spet na igriv način govorijo o otrokom najbolj znanih in ljubih domačih živalih, plavajočih račkah, konjičku pri goski. V nekaterih pesnik vzbuja v otrocih smisel za šalo in vedrost ter jih hkrati uči spoznavati in ljubiti domovino. Med pesmicami iz te zbirke so najbolj prisrčne: ''Možiček-kopitljaček, Kolá se kolač, Hi hop'' in ''Sonce, zemlja, mesec''. Posebna odlika te zbirke sta barvit pesniški jezik in igriva domišljija. Zaradi zelo dobrega sprejema slikanice ''Palčki Poljanci'' v domovini, je pesnika spodbudilo k premišljevanju o tem, kako bi dal slovenski mladini izvirno besedilo z izvirnimi podobami. V začetku leta 1908 je na Dunaju, kamor je prišel zaradi študija oziroma izpitov, že snoval abecedo v verzih. Novo delo naj bi imelo naslov ''Abeceda na polju in v gozdu'' in bilo ilustrirano. V začetku septembra se je Župančič o svoji abecedi pogovarjal tudi s slikarjem [[Saša Šantel|Sašo Šantlom]], profesorjem risanja na gimnaziji [[Pazin]]. Slikar je bil nad zamislijo o izvirni slovenski slikanici in nad verzi zelo navdušen. Pesniku je takoj izrazil pripravljenost, da bi k njegovim verzom z velikim veseljem naslikal podobe. Na žalost sta potem vse do jeseni 1909 zaman iskala založnika, ki bi bil pripravljen natisniti njun skupni projekt. Tako je domiselno zasnovano delo nedokončano ostalo v rokopisu. V pesnikovi zapuščini so se ohranile dokončno izoblikovana besedila za 18 od 25 črk. Manjkajo verzi črke A, B, C, E, F, I in Z. Pisal je dvovrstične kitice, kjer je po abecednem redu igrivo, domiselno in šaljivo oživil otrokom dobro poznane živali; posebno ptičke, rože, rastline, sadeže, gobe, grme ter drevesa na polju in v gozdu. Prvo knjižno izdajo je slikanica ''Abeceda na polju in v gozdu'' doživela šele leta 1986, kjer je manjkajoče verze za črke A, B, C, E, F, I in Z karseda skladno z Župančičevim stihom, metaforo in občutjem ustvaril in dodal pesnik [[Niko Grafenauer]], ilustracije pa so delo slikarke [[Jelka Reichman|Jelke Reichman]]. Svoji najboljši pesniški zbirki za mladino [[Sto ugank]] in [[Ciciban (literarni lik)|Ciciban]] je Oton Župančič zasnoval v letih, ko se je njegova ustvarjalna moč vzpela najvišje. Takrat se je njegov odnos do pisanja za mladino močno poglobil, do sebe in do drugih pa je postal še zahtevnejši in strožji. === ''Sto ugank'' === Uganke so bile Župančičeva precej priljubljena literarna zvrst in jih je začel pisati že zelo zgodaj, prve skromnejše primere je ustvaril v gimnazijskih letih. Na zbirko svojih izvirnih ugank je začel verjetno misliti v letu 1914, v samostojni knjigi pa so izšle septembra leta 1915 z daljšim naslovom ''Sto ugank – tristo zadrg, tristo zank''. Knjižica je prava zakladnica bistroumnih jezikovnih in miselnih igric, v katerih se mora mladi bralec skozi nastavljene „zadrge“ in „zanke“ pazljivo prebiti do pravilne rešitve. V zbirki so razporejene po tematskih sklopih. Uvodne; od 1. do 18. zajemajo naravo na podeželju, polje in drevesa; uganke od 19. do 46. zajemajo kmečko domačijo, živali in opravila; od 47. do 50. cerkev z verskimi obredi; v ugankah od 51. do 90. so v ospredju svetlobni pojavi in nebesna telesa; v zadnjih 91. do 100. sta navzoči primorska pokrajina in misel na domovino. Po obliki so te uganke kratke kitice z dvema do štirimi stihi v različno razgibanih ritmih. Reči, stvari in pojavi nastopajo vedno poosebljeno, nazorno in živahno. Od Župančičevih stotih ugank so nekatere za otroke lahko rešljive, druge zahtevajo od njih več miselnega napora, kar precej pa je med njimi tudi takih, ki so za mlade glavice prezahtevne in jih razumejo šele odrasli bralci. === ''Ciciban'' === {{navedek| Meh za smeh in vrečo sreče<br> Ciciban za name vleče, ne za hišo zidano, <br> Le za voljo židano!}} ''Ciciban'' je gotovo najbolj poznana Župančičeva knjiga in ena najbolj priljubljenih pesniških zbirk sploh, kar jih je kdajkoli izšlo na Slovenskem. Po umetniški dovršenosti presega vse druge pesnikove knjige za otroke in ga lahko primerjamo samo z njegovimi najboljšimi pesniškimi zbirkami. Ciciban je tudi [[literarna oseba|literarni lik]], ki se pojavlja v tej zbirki otroških pesmih. S ''Cicibanom'' se je Župančič vzpel na vrh mladinske poezije pri Slovencih, naši mladini pa je ustvaril pesniškega junaka, ki se po priljubljenosti lahko primerja z najbolj poznanimi literarnimi liki iz [[svetovna mladinska književnost|svetovne mladinske književnosti]]. Prva izdaja je bila natisnjena v decembru 1915. leta z naslovom ''Ciciban in še kaj'', naslednje pa imajo skrajšan naslov ''Ciciban''. Prvotno naj bi se zbirka imenovala ''Meh za smeh''. Ime za svojega pesniškega junaka in s tem tudi za naslov zbirke je Župančič našel v ''Srpskem rječniku'' Vuka Karadžića, kjer je zapisana tudi ljudska uganka, v kateri nastopata Ciciban in Cicibanica. Spodbude za svoje najboljše otroške pesmi je Župančič dobil v domačem družinskem življenju. Ob mladi ženi Ani in prvorojenem sinu Marku je zdaj prvič doživljal toplino doma, spoznaval globlji smisel družinskega življenja in ponovno odkrival lepote otroškega sveta. V trenutku največje notranje sproščenosti so v njegovi domišljiji nastajale pesmice o dobrosrčnem Cicibanu (''Kadar se Ciciban joče, Ciciban in čebela, Mehurčki, Ciciban – Cicifuj, Ciciban zaspi, Slovo''). V teh pesmih se je Župančič mojstrsko približal otroškemu mišljenju in čustvovanju ter načinu izražanja. Prav to pa mu je omogočilo, da je lahko otrokom tako neprisiljeno in prepričljivo spregovoril o nekaterih temeljnih vrednotah, kot so dobrota, resnicoljubnost, ljubezen do matere, do domače besede in do domovine. Njegova pesniška beseda ni vzvišena, temveč je zmeraj človeško topla in pretkana z vedrim humorjem. Uvodni sklop sestavljajo pesmi o veselih, žalostnih in častitljivih kolednikih, v katerih se Župančič zavzema za otrokovo vedrino in smeh (''Veseli koledniki, Žalostni koledniki, Častitljivi koledniki''). Posebno skupino pesmic si je zamislil kot gibalne igrice (''Dedek Samonog, Otroci spuščajo mehurčke, Ples kralja Matjaža''). V drugih naj bi otroci posnemali različne glasove: žabje regljanje (''Žabe''), ščebetanje vrabcev (''Vrabci in strašilo''), medvedje brundanje (''Stari medo''), potrkavanje zvonov (''Zvonovi''). Vmes se vrstijo šaljivke (''Povabilo, Zlato v Blatni vasi''), uspavanke (''Uspavanka, Pismo, Ciciban zaspi'') in tudi poučne pesmi (''Zvezdoznanstvo, Naše luči''). Vse skupaj pa sestavljajo nadvse barvito podobo otroškega sveta, v katerem je še vse nedolžno čisto. Z besedo Ciciban Župančič poimenuje otroke, ki so nagajivi, zvedavi, veseli, včasih tudi žalostni, jokavi ... Cicibani so otroci, ki lahko menjajo razpoloženja večkrat na dan in to je Župančič poskušal prikazati v svoji zbirki pesmi. Po ''Cicibanu'' Župančič ni več objavil nobene nove pesniške zbirke za otroke. Leta 1927 je prepesnil v slovenski jezik verze za slikanico ''Pokonci izpod korenin (Etwas von den Wurzelkindern)'', za katero je v izvirniku napisala besedilo v stihih in naslikala ilustracije nemška slikarka Sibylle von Olfers. Literarno mnogo pomembnejša pa je njegova prepesnitev Puškinove ''Pravljice o carju Saltanu'' iz leta 1937. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]], ko je sin Marko trpel po zaporih in taboriščih, je zasnoval nekaj otroških pesmi, v katerih spet nastopa Ciciban ''(Kaj joče v vetru, Zaspal je Ciciban).'' Nazadnje, leta 1948 je nastala skupina pesmi o ptičkah (''Ptička pod nebom, Naslikam tičko, Tička skaklja).'' “Župančič je že v svojih mladih letih pisal mladinske pesmi; te, ki jih je napisal v moški dobi, so mnogo boljše in bodo zopet kažipot, kakor je bila doslej vsaka njegova knjiga. Pristno je vse, njih duh, predmet in oblika in naši otročiči jih že veselo žvrgole.” (Izidor Cankar, DS 1916, 44-45.) == Polemike == Župančiča so že v času svojega življenja pogosto obtoževali pretirane pragmatičnosti in političnega oportunizma. V dvajsetih letih 20. stoletja je bil odločen zagovornik kulturne politike [[Kraljevina Jugoslavija|jugoslovanske monarhije]], katere cilj je bil ustvariti enoten jugoslovanski narod. Po letu 1929 je podpiral centralistično diktaturo [[Aleksander I. Karadžordžević|kralja Aleksandra]]. Leta 1932 je v reviji ''[[Ljubljanski zvon]]'' objavil članek z naslovom "[[Louis Adamič|Louis Adamic]] in slovenska identiteta", v katerem je trdil, da se Slovenci ne bi smeli preveč ukvarjati s svojim jezikom, saj lahko ohranijo svojo identiteto, tudi če ga izgubijo. Članek, objavljen v času, ko so jugoslovanske oblasti podpirale uradno uporabo [[Srbohrvaščina|srbohrvaščine]] v [[Dravska banovina|Dravski pokrajini]] in ko je bilo uradno prepovedano celo ime ''Slovenija'', je povzročil veliko polemiko in razkol v reviji ''Ljubljanski zvon''. Literarni kritik [[Josip Vidmar]] je v svoji znani polemični knjigi ''Kulturni problem slovenske identitete'' zavrnil Župančičeva stališča. Čeprav je Župančič ostal monarhist in jugoslovanski nacionalist vse do [[Aprilska vojna|invazije na Jugoslavijo]] aprila 1941, je po letu 1945 pozdravil novo komunistično oblast. Po letu 2000 je bilo v polemiki o Župančičevem političnem položaju med vojno in po njej uporabljenih več interpretacij njegove pesmi "Zlato jabolko", napisane septembra 1943, tudi v povezavi s tem, če je vedel za poboje okoli 12.000 pripadnikov [[Slovensko domobranstvo|Slovenskega domobranstva]] leta 1945. == Spominska soba Otona Župančiča == [[Knjižnica Otona Župančiča]] v Ljubljani je 23. januarja 2008 odprla v svojih prostorih lepo urejeno spominsko sobo, ki jo je pesnik zapustil [[Mestni muzej Ljubljana|Mestnemu muzeju Ljubljana]]. Muzej je tudi sodeloval pri ureditvi in postavitvi predstavljenih predmetov in zbirke knjig ter rokopisov. Obe instituciji sta dobro sodelovali, mestna občina Ljubljana pa je projekt finančno podprla v zadovoljstvo bralcev in obiskovalcev knjižnice. Po Otonu Župančiču je poimenovana [[seznam cest in ulic v Ljubljani|ljubljanska ulica]] in še nekaj ulic/cest v nekaterih drugih slovenskih mestih, pa tudi osrednja ljubljanska knjižnica ([[KOŽ]]) in ljubljanska mestna kluturna nagrada ([[Župančičeva nagrada]]). V [[Bela krajina|Beli krajini]] so odprli 10 km dolgo [[Župančičeva pot|Župančičevo pot]] med Vinico in [[Dragatuš|Dragatušem]]. == Viri in literatura o njem == * Ani Župančič: Spomini na Otona, 2019 * [[Marjan Dolgan]]: Literarni atlas Ljubljane, 2014 * Oton Župančič: Življenje in delo / [[Janez Mušič]]. - Ljubljana: Mladika, 2007 * [[Joža Mahnič]]: Pripovedi o Župančiču in pomenki z njim, 2004 * Joža Mahnič: Oton Župančič: Ustvarjanje, razvoj, recepcija, 1998 * ''Mehurčki in petdeset ugank,'' 1982 (16. natis 2025) * Oton Župančič / Janez Mušič. - Ljubljana: Mladinska knjiga, 1980 * Josip Vidmar: Oton Župančič. Znameniti Slovenci. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1978. * Mlado brezje v mesečini (MK, 1976) * Dela Otona Župančiča (izbrana dela; uredila O. Župančič in Josip Vidmar), 1976- * Oton Župančič: Zbrano delo; 12 zvezkov (1956–1992), ur. Joža Mahnič * Josip Vidmar: Oton Župančič: kritična portretna študija (1934/1935) * Jubilejni zbornik za petdesetletnico Otona Župančiča (1928) == Sklici in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti|seznam slovenskih akademikov]] * [[seznam članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] * [[seznam slovenskih pesnikov]] * [[seznam slovenskih dramatikov]] * [[seznam slovenskih prevajalcev]] * [[seznam častnih meščanov Ljubljane]] * [[seznam častnih občanov občine Kamnik]] * [[zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev]] * [[Župančičeva pot]] == Zunanje povezave == *{{dlib|ime=Oton Župančič}} * [http://www.rtvslo.si/odprtikop/besedi_na_sledi/oton-zupancic/ Oddaja RTV Slovenija Besedi na sledi o Otonu Župančiču] * [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2433_otzcezplan/index.htm ''Oton Zupančič'' - Čez plan (1904)] * {{SloBio|id=913178|avtor=Mahnič Joža|ime=Župančič Oton|vir=SBL}} {{Subject bar|portal1=Literatura|portal2=Biografija|portal3=|portal4=|portal5=|commons=y|commons-search=Category:Oton Župančič|b=|b-search=|q=y|s=Oton Župančič|s-search=|v=|v-search=|wikt=|wikt-search=}} {{-}} {{SlovenskaMatica}} {{Črnomelj}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Župančič, Oton}} [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Slovenski dramatiki]] [[Kategorija:Slovenski esejisti]] [[Kategorija:Slovenski literarni kritiki]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze na Dunaju]] [[Kategorija:Častni meščani Ljubljane]] [[Kategorija:Slovenska moderna]] [[Kategorija:Redni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Slovenski poslanci]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] [[Kategorija:Oton Župančič| ]] [[Kategorija:Predsedniki Slovenske matice]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali nagrado]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali ulico]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali šolo]] [[Kategorija:Slovenski arhivisti]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] o2m95sk62j6rb5v8xtntdk4xmvfsvgv 0 23514 6775154 6766580 2026-11-05T11:25:34Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6775154 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Božanstvo |type=Mesopotamian | Ime= Anu<br>{{lang-akk|𒀭𒀭|label=none}} | Funkcija = oče neba, kralj bogov, gospodar ozvezdij | Slika = Cuneiform sumer dingir.svg | Opis = Anu, sumerski [[klinopis]]ni znak za Anuja iz obdobja Ur III | Grški zapis= | Ime v hieroglifih= | Ime v tuji pisavi= | Prebivališče= severni pol, ozvezdje [[Zmaj (ozvezdje)|Zmaj]] | Kultno središče= | Orožje= | Gora= | Simbol= ''[[dingir]]'' | Smer neba= | Letni čas= | Dan= |planet=[[Uran (planet)|Uran]],{{sfn|Burkert|2005|page=295}}<ref>Also in the fringe theories of [[Zecharia Sitchin]]</ref> possibly [[Saturn]]<ref name="Talbott">{{navedi knjigo|author=David N. Talbott|title=The Saturn Myth|publisher=Knopf Doubleday & Company, Inc.|location=Garden City, New York, USA|date= 1980|pages=419|url=https://books.google.com/books?id=tNVlQgAACAAJ|isbn=0-385-11376-5|accessdate=2013-01-03 }}</ref> | Mantra= | consort= [[Uraš]] (zgodnja Sumerija),<br />[[Ki (mitologija)|Ki]] (pozna Sumerija),<br />[[Antu]] (vzhodnosemitska) | Starši= [[Abzu|Apsu]] in [[Tiamat]] (sumerski),<br />[[Anšar]] in [[Kišar]] (vzhodnosemitski) | Sorodniki= [[Ereškigal]] (starejša sestra) in [[Inana]] (sestra dvojčica), v nekaterih virih Iškur/[[Hadad]] | Otroci= [[Enlil]], [[Enki]], Nikikurga, [[Nisaba|Nidaba]], [[Baba (mitologija)|Baba]], v nekaterih različicah [[Inana]] | Predhodnik= | Naslednik= | Nasprotnik= |Greek_equivalent=[[Uran (mitologija)|Uran]], [[Zevs]]{{sfn|Jordan|1993|page=22}}{{sfn|Burkert|2005|pages=295, 299–300}} |Roman_equivalent=[[Caelus]], [[Jupiter (mitologija)|Jupiter]]{{sfn|Jordan|1993|page=22}}{{sfn|Burkert|2005|pages=295, 299–300}} |Canaanite_equivalent= [[El (deity)|El]] }} '''Anu''' ali '''An''' je božansko poosebljenje neba, vrhovnega boga in prednika vseh božanstev starodavne [[Mezopotamska religija|mezopotamske religije]]. Za Anuja je veljalo, da je vrhovni vir vse oblasti nad drugimi bogovi in umrljivimi vladarji. V enem od besedil je opisan kot »tisti, ki vsebuje celotno vesolje«. Poistovetili so ga s severnim ekliptičnim polom s središčem v ozvezdju [[Zmaj (ozvezdje)|Zmaj]]. S sinovoma [[Enlil]]om in [[Enki]]jem je tvoril najvišjo božansko triadi, ki je poosebljala tri pasove ozvezdij nebeškega oboka. V času najzgodnejših pisnih besedil so ga častili bolj redko. Častili so predvsem njegoveg sina Enlila, za najvišje božanstvo svojega [[panteon]]a pa so skozi celo mezopotamsko zgodovino govorili, da poseduje ''anûtu'', se pravi ''božansko moč''. Anujeva primarna vloga v [[Mitologija|mitologiji]] je bila vloga praočeta [[Anunaki|Anunakov]], glavnih božanstev sumerske religije. Njegovo primarno kultno središče je bil [[Uruk]]. V [[Akadsko kraljestvo|akadskem]] obdobju (okoli 2334-2154 pr. n. št.) je njegovo vlogo v Uruku prevzela kraljica nebes [[Inana]]. Unujeva družica v najzgodnejših sumerskih besedilih je bila boginja [[Uraš]], kasnejša boginja [[Ki (mitologija)|Ki]], v akadskih besedilih boginja Antu, katere ime je ženska oblika imena Anu. Anu se na kratko pojavi v akadskem ''[[Ep o Gilgamešu|Epu o Gilgamešu]]'', v katerem ga njegova hčerka [[Ištar]] (vzhodnosemitska različica Inane) pregovori, da ji da nebeškega bika, da bi ga poslala v napad na Gilgameša. Postranska posledica napada je bila Enkidujeva smrt. V drugi legendi Anu ukaže umrljivemu junaku Adapi, naj zlomi krilo južnemu vetru. Ponudi mu hrano in vodo nesmrtnosti, kar Adapa zavrne, ker ga je [[Enki]] opozoril, da mu bo Anu ponudil hrano in vodo smrti. V starodavni [[Hetiti|hetitski]] religiji je Anu bivši vladar bogov, ki ga je strmoglavil sin [[Kumarbi]], mu odgriznil spolovilo in rodil boga viharja Tešuba. [[Tešub]] je strmoglavil Kumarbija, maščeval Anujevo pohabljenje in postal novi kralj bogov. Zgodba je bila osnova za kasnejšo zgodbo o kastraciji [[Uran (mitologija)|Urana]] v [[Heziod|Heziodovi]] ''Teogoniji''. ==Čaščenje== [[Slika:Part of front of Inanna temple of Kara Indasch from Uruk Vorderasiatisches Museum Berlin.jpg|thumb|250px|levo|Del pročelja babilonskega [[Ištari]]nega templja v [[Uruk]]u, zgrajenega v kasitskem obdobju (okoli 1600-1155 pr. n. št.) okoli 1415 pr. n. št.<ref>Piveteau 1981, str. 16–17.</ref> Eanov tempelj v Uruku je bil sprva posvečen Anuju, kasneje pa Inani.<ref name=ref6>Harris 1991, str. 261–278.</ref> ]] V mezopotamski mitologiji je bil Anu poosebljenje neba, najvišja sila,<ref name=ref7>James 1963, str. 140.</ref> najvišji bog<ref>James 1963, str. 23 ff.</ref> in tisti, ''"ki vsebuje celotno vesolje"''.<ref>Parpola 1993, str. 180, opomba 77.</ref> Poistoveten je bil s severnim ekliptičnim polom s središčev v ozvezdju [[Zmaj (ozvezdje)|Zmaj]].<ref>Vv.Aa. 1951, str. 300–301.</ref> Njegovo ime pomeni ''"tisti v nebesih"''.<ref name=ref7/> Skupaj s sinovoma Enlilom in Enkijem (akadsko Elil<ref>Stone 2016.</ref> in Ea<ref>Horry 2016.</ref>) je tvoril troedini pojem božanskosti, v katerem je Anu predstavljal transcedentalno nerazločnost.<ref name=ref7/> Enlil je bil transcendentni, Enki pa imanentni vidik božanskosti.<ref>Saggs 1987, str. 191.</ref> Trije najvišji bogovi in trije deli neba so bili Anu (starodavni bog nebes), Enlil (Anujev sin, bog zraka in naravnih sil in vladar bogov) in Ea (dobrovoljni bog zemlje in življenja, ki je živel v največjih vodnih globinah). Babilonci so delili nebo na tri dele in jih imenovali po njih: ekvator in večino [[zodiak]]a je zasedala Anujeva cesta, severno nebo je bilo Enlilova cesta in južno nebo Eajeva cesta.<ref>Rogers 1998, str. 12.</ref> Meji cest sta bili na 17°S in 17°J.<ref>Rogers 1998, str. 16.</ref> Anuja so kljub temu, da je bil najvišji bog,<ref name=ref4>y</ref> <ref name=ref16>Black & Green 1992, str. 30.</ref> častili bolj redko. V času, ko je nastala [[pisava]], je bil najpomembnejši kult njegovega sina Enlila.<ref name=ref17>Schneider 2011, str. 58.</ref><ref name=ref18>Kramer 1963, str. 118.</ref> Anujeva primarna vloga v sumerskem panteonu je bila vloga prednika. Najmočnejša in najpomembnejša božanstva v sumerskem panteonu so bili Anujevi potomci in v soproga Ki,<ref name=ref16/><ref>Katz 2003, str. 403.</ref><ref>Leick 1998, str. 8.</ref> znani kot [[Anunaki]], kar pomeni "Anujevi potomci".<ref name=ref21>Black & Green 1992, str. 34.</ref> Kateri bogovi so se šteli za njegove potomce, ni povsem jasno.<ref name=ref22>Kramer 1963, str. 123.</ref> Mednje je verjetno spadalo ''"sedem bogov, ki so bili za to določeni"'':<ref name=ref22/> Anu, Enlil, Enki, Ninhursag, Nana, Utu, in Inana.<ref>Kramer 1963, str. 122–123.</ref> Anujevo glavno kultno središče je bil Eajev tempelj (sumersko e2-anna; klinopisno 𒂍𒀭 E2.AN) v Uruku. Njegovo ime pomeni "nebeška hiša". Tempelj je bil prvotno posvečen Anuju,<ref name=ref6/> a se je kasneje pretvoril v primarno sedišče Inaninega kulta.<ref name=ref6/> Po posvetitvi Inani je, zgleda, postal tudi bivališče Inaninih svečenic. <ref name=ref6/> Za Anuja je veljalo, da je vir vse zakonite oblasti. Bil je tisti, ki je imel pravico do vladanja bogovom in kraljem.<ref name=ref4/><ref name=ref16/><ref name=ref25>Mark 2017. </ref> Napis, posvečen [[Sargon Akadski|Sargonu Akadskemu]], osvajalcu Sumerije in ustanovitelju [[Akadsko kraljestvo|Akadskega kraljestva]], razglaša Anuja in Inano za vira njegove oblasti.<ref name=ref25/> Hvalnica iz zgodnjega 2. tisočletja pr. n. št. pravi, da ''"njegova beseda vlada poslušnemu spremstvu bogov"''.<ref name=ref25/> Anujevo izvirno ime v [[Sumerščina|sumerščini]] je An. Anu je semitska oblika tega imena.<ref name=ref26>Pope 1955, str. 2.</ref><ref>Clay 2006, str. 100–101.</ref> Anu se je istovetil tudi z zgodnejšim semitskim bogom Ilujem ali Elom.<ref name=ref26/> Anujeva in Enlilova vloga sta se pogosto prekrivali, zlasti v kasnejšem obdobju, ko je Anujev kult začel izginjati, Enlilov pa se je krepil.<ref name=ref17/><ref name=ref18/> Še kasneje je Anuja v celoti nadomestil Enlil.<ref name=ref4/> Enlila je nazadnje nadomestil [[Marduk]], nacionalni bog starodavnega [[Babilon]]a.<ref name=ref4/> Anujeva moč se je kljub temu ohranila v arhaičnih frazah, ki so se uporabljale v omembah vladarja bogov.<ref name=ref4/> Za najvišjega boga panteona se je vedno reklo, da poseduje ''anûtu'', kar dobesedno pomeni ''božansko moč''.<ref name=ref4/> V babilonski molitvi ''[[Enuma Eliš|Enûma Eliš]]'' bogovi častijo Marduka z vzklikanjem ''"Tvoja beseda je Anu!"''<ref name=ref4/> Četudi je bil Anu zelo pomembno božanstvo, je bila njegova čud pogosto dvoumna in nedoločena.<ref name=ref16/> V mezopotamskih umetniških delih se skoraj nikoli ne pojavlja<ref name=ref16/> in nima nobene znane počlovečene ikonografije.<ref name=ref16/> V [[Kasiti|kasitskem]] obdobju (okoli 1600—1155 pr. n. št.) in [[Tretja urska dinastija|novoasirskem obdobju]] (911—609 pr. n. št.) se je Anu upodabljal z rogato kapo.<ref name=ref16/><ref name=ref25/> Z Anujem se je včasih enačil [[Amoriti|amoritski]] bog Amurru.<ref name=ref4/> V [[Selevkidsko cesarstvo|selevkidskem]] obdobju (213-63 pr. n. št.) se je včasih istovetil z [[Enmešara|Enmešaro]] in [[Dumuzi]]jem.<ref name=ref4/> ==Družina== Najzgodnejša sumerska besedila ne omenjajo, od kod je prišel in kako je postal vladar bogov.<ref name=ref4/> Njegova prevlada je preprosto nastala.<ref name=ref4/> V zgodnjih sumerskih besedilih iz 3. tisočletja pr. n. št. je Anujeva soproga [[Uraš]].<ref name=ref4/><ref name=ref16/> Kasnejša sumerska besedila to vlogo pripisujejo [[Ki (mitologija)|Ki]], poosebljenju zemlje. <ref name=ref4/><ref name=ref16/> Sumerci so verjeli, da je dež Anujevo seme,<ref name=ref28>Nemet-Nejat 1998, str. 182.</ref> ki oplodi Ki, da rodi vse rastline na zemlji.<ref name=ref28/> V akadskem obdobju je Ki spodrinila boginja Antu, katere ime je verjetno ženska oblika imena Anu.<ref name=ref4/><ref name=ref16/> Akadci so verjeli, da je dež mleko iz oblakov<ref name=ref28/> in teče iz Antujinih prsi.<ref name=ref28/> Anu je običajno opisan kot "oče bogov",<ref name=ref4/> ki je imel med bogovi veliko svojih potomcev.<ref name=ref4/> Napisi iz [[Lagaš]]a do poznega 3. tisočletja pr. n. št. imajo Anuja za očeta Gatumduga, Babe in [[Ninurta|Ninurte]].<ref name=ref4/> V kasnejših besedilih se kot Anujevi sinovi omenjajo [[Adad]], [[Enki]], [[Enlil]], Gira, Nana-Suen, [[Nergal]] in Šara, kot hčerke pa [[Inana]]-[[Ištar]], [[Nanaja]], Nidaba, Ninisina, Ninkarak, Ninmug, Ninibru, Ninsumun, Nungal in Nusku<ref name=ref4/> Njegova stvaritev so bili tudi [[demon]]i Lamaštu, Asag in Sebetu.<ref name=ref4/> V hetitski mitologiji je bil [[Anu]] sin [[Alalu]]ja.<ref name=ref29>Puhvel 1987, str. 25.</ref><ref name=ref30>Coleman & Davidson 2015, str. 19.</ref> ==Mitologija== ===Sumerci=== ====Sumerski mit o ustvaritvi sveta==== Glavni vir podatkov o sumerskem mitu o ustvatitvi sveta je v predgovoru epske pesnitve ''Gilgameš, Enkidu in podzemni svet'',<ref>''Gilgamesh, Enkidu, and the Netherworld''. ETCSL. Oxford, UK: Oriental Institute, Oxford University. 1.8.1.4.</ref><ref>Kramer 1961, str. 30–33.</ref> v katerem je kratek opis poteka ustvarjanja. Sprva je bilo samo prvobitno morje Nammu<ref name=ref33>Kramer 1961, str. 37–40.</ref> Nammu je zatem rodil Ana (sumerska različica imena Anu) – nebo in Ki – zemljo.<ref name=ref33/> An in Ki sta se združila in Ki je rodila Enlila – boga vetra.<ref name=ref33/> Enlil je nato ločil Ana in Ki in vzel v svojo domeno zemljo, An pa nebo.<ref>Kramer 1961, str. 37–41.</ref> Pri Sumercih je bil izraz An enakovreden izrazu "nebesa", zato pogosto ni jasno, za kateri pomen izraza gre.<ref>Levine 2000, str. 4.</ref><ref>Leeming & Page 1996, str. 109.</ref> V sumerskem mitu o ustvarjenju sveta so plosko zemljo pokrivale tri kupole.<ref name=ref4/><ref name=ref37>Nemet-Nejat 1998, str. 180.</ref> Vsaka nebeška kupola je bila iz drugačnih draguljev.<ref name=ref37/> Najvišja in najbolj znanja je bila iz rdečkastih draguljev.<ref name=ref4/> Izven nje je bila prvobitna voda, znana kot Nammu.<ref name=ref33/> Njen spremljevalec (''sukkal'') je bil bog [[Ilabrat]].<ref name=ref4/> ====Inanini miti==== [[Slika:Tablet describing goddess Inanna's battle with the mountain Ebih, Sumerian - Oriental Institute Museum, University of Chicago - DSC07117.JPG|thumb|Izvirna sumerska Inanina in Ebihova glinasta tablica; Institut za orientalistiko Univerze v Čikagu]] ''Inana in Ebih'',<ref>Enheduanna. ''Inanna and Ebih (''alt: Goddess of the Fearsome Divine Powers). ETCSL. Oxford, UK: Oriental Institute, Oxford University. 1.3.2.</ref> sicer znana kot boginja strahovitih božanskih moči, je 184 vrstična pesnitev, ki jo je v sumerščini napisala akadska pesnica [[Enheduana]].<ref name=ref39>Karahashi 2004, str. 111.</ref> Pesnitev opisuje soočenje Anove vnukinje Inane z goro Ebih v gorovju [[Zagros]].<ref name=ref39/> An se na kratko pojavi v prizoru, ko ga Inana prosi, naj ji dovoli uničiti goro Ebih. <ref name=ref39/> An jo svari, naj gore ne napade,<ref name=ref39/> ona pa se na to ne ozira in jo poskuša uničiti.<ref name=ref39/> Pesnitev ''Inana prevzame zapovedovanje v nebesih'' je izjemno razdrobljena, vendar pomembna, in govori o Inanini zmagi nad Eaninim templjem v [[Uruk]]u.<ref name=ref6/> Začne se z Inaninim razgovorom z bratom [[Utu]]jem, v katerem se Inana pritožuje, da Eanin tempelj v Uruku ni v njeni domeni in ga odločno zahteva zase.<ref name=ref6/> Besedilo je v nadaljevanju postane zelo razdrobljeno,<ref name=ref6/> zgleda pa, da Inana išče pot do templja čez težko prehodno močvirje, pri čemer ji ribič pomaga najti najboljšo pot.<ref name=ref6/> Inana na koncu sreča Ana, ki je šokiran zaradi njene predrznosti, a ji kljub temu prizna, da ji je uspelo in da je tempelj zdaj njen.<ref name=ref6/> Besedilo se konča s hvalnico, ki opeva Inanino veličino.<ref name=ref6/> Mit bi lahko predstavljal konec oblasti Anovih svečenikov v Uruku in prenos moči na Inanine svečenice.<ref name=ref6/> === Akadci === [[Slika:O.1054 color.jpg|thumb|right|Starodavni mezopotamski relief iz [[Terakota|terakote]] z Gilgamešem, ki ubija nebeškega bika; bika je Anu dal svoji hčerki Ištar (IV. tablica Epa o Gilgamešu), ko je Gilgameš prezirljivo zavrnil njeno dvorjenje<ref>Dalley 1989, str. 80–82.</ref>]] ====''Ep o Gilgamešu''==== V enem od prizorov v akadskem ''[[Ep o Gilgamešu|Epu o Gilgamešu]]'', napisanem v poznem 2. tisočletju pr. n. št., Anujeva hčerka [[Ištar]], vzhodnosemitski ekvivalent Inane, poskuša zapeljati junaka [[Gilgameš]]a.<ref name=ref41>Dalley 1989, str. 80.</ref> Ko Gilgameš njen poskus zavrne, odide jezna Ištar v nebesa in pove Anuju, da jo je Gilgameš osramotil.<ref name=ref41/> Anu jo vpraša, zakaj se mu pritožuje, namesto da bi se spopadla z njim.<ref name=ref41/> Ištar nato zaheva, da ji Anu da nebeškega bika in priseže, da bo vlomila vrata v podzemni svet in izpustila smrt, da bo požrla življenje, če ji ga ne da.<ref name=ref41/> Anu ji da nebeškega bika in Ištar ga pošlje v napad na Gilgameša in njegovega prijatelja Enkiduja.<ref>Dalley 1989, str. 81–82.</ref> ====''Mit o Adapi''==== V ''Mitu o Adapi'', prvič dokazanem v kasitskem obdobju, Anu opazi, da južni veter že sedem dni ne piha proti kopnemu<ref name=ref43>McCall 1990, str. 65.</ref> in vpraša svojega ''sukkala'' (svetovalca) Ilabrata, zakaj je temu tako.<ref name=ref43/> Ilabrat mu odgovori, da zaradi Adape, svečenika boga Ea (vzhodnosemitski ekvivalent Enkija) v [[Eridu]]ju, ki je južni veter ustavil.<ref name=ref43/> Anu od Adape zahteva, da pride predenj na zagovor, Adapo pa Ea tik pred odhodom posvari, naj ne je ponujenih jedi in ne pije vode, ker je oboje zastrupljeno.<ref>McCall 1990, str. 65–66.</ref> Adapa po prihodu pred Anuja pojasni, da je južni veter ustavil zato, ker je med ribarjenjem za Ea južni veter povzročil vihar in potopil njegovo barko.<ref name=ref45>McCall 1990, str. 66.</ref> Anujev vratar Dumuzi in Ningišzida sta spregovorila v Adapovo korist.<ref name=ref45/> Zagovora sta pomirila Anujev srd, da je ukazal, naj odnesejo zastrupljene jedi in vodo in namesto z njimi Adapu za nagrado postrežejo z jedjo nesmrtnosti.<ref name=ref45/> Adapa se je držal Enovega nasveta in jed zavrnil.<ref name=ref45/> Zgodba o Adapi je bila priljubljena med pisarji, ki so ga šteli za ustanovitelja njihove obrti.<ref> Sanders 2017, str. 38–39.</ref> Po celi Mezopotamiji so zato razširili veliko prepisov in različic mita in s tem popolnoma spremenili tok mezopotamske zgodovine.<ref>Sanders 2017, str. 38–65.</ref> Zgodbo o Adapovem nastopu pred Anujem je mogoče primerjati s kasnejšo [[Judje|judovsko]] zgodbo o [[Adam in Eva|Adamu in Evi]] v [[Prva Mojzesova knjiga|Prvi Mojzesovi knjigi]].<ref>Liverani 2004, str. 21–23.</ref> Na enak način kot je Anu prisilil Adapo na vrnitev na zemljo, ker ni sprejel jedi nesmrtnosti, je [[Jahve]] v svetopisemski zgodbi izgnal Adama iz raja, da ne bi jedel sadja z drevesa življenja.<ref name=ref49>Liverani 2004, str. 22.</ref> Podobno, kot se na Adapo gleda kot na pralik vseh svečenikov,<ref name=ref49/> se na Adama gleda kot na pralik človeštva.<ref name=ref49/> ====''Erra in Išum''==== V epski pesnitvi ''Erra in Išum'', napisani v akadščini v 8. stoletju pr. n. št., Anu da bogu uničenja Erri ''senettu'', ki je opisan kot poosebljenje orožja.<ref name=ref4/> Anu mu da tudi navodila, kako z njim uničiti čleveštvo, če bo postalo preštevilčno in zato preglasno (Tablica I, 38ff).<ref name=ref4/> ===Hetiti=== V hetitiski mitologiji Anu strmoglavi svojega očeta [[Alalu]]ja<ref name=ref29/><ref name=ref30/> in se proglasi za vladarja vesolja. Njega samega kasneje strmoglavi njegov sin [[Kumarbi]].<ref name=ref29/><ref name=ref30/> Anu poskuša pobegniti, Kumarbi pa mu odgrizne spolovilo in ga požre.<ref name=ref29/><ref name=ref50>Burkert 2005, str. 295.</ref> Anuja in njegove zaveznike, stare bogove, ki so jih Hetiti istovetili z Anunaki,<ref name=ref51>Leick 1998, str. 141.</ref> prežene v podzemni svet. Kumarbi je bil zaradi zaužitja Anujevega spolovila prepojen z Anujevim sinom [[Tešub]]om in štirimi drugimi potomci.<ref name=ref29/><ref name=ref50/> Ko je Tešub odrasel, je strmoglavil svojega očeta Kumarbija in se maščeval za strmoglavljenje in pohabljenje svojega drugega očeta.<ref name=ref29/> ===Vpliv na druga verstva in kasnejšo književnost === [[Slika:The Mutilation of Uranus by Saturn.jpg|thumb|upright=2|[[Giorgio Vasari]] in [[Cristofano Gherardi]] (okoli 1560): ''Saturnovo pohabljenje Urana'']] Niz božanskih prevratov, opisanih v mitu o hetitskem ustvarjanju sveta, je kasneje postal osnova za grško zgodbo o ustvarjanju, opisano v dolgi [[Heziod]]ovi pesnitvi ''Teogonija'' iz 7. stoletja pr. n. št.<ref name=ref50/><ref name=ref53>Puhvel 1987, str. 25–27.</ref> V tej pesnitvi je prvobitnega boga neba [[Uran (mitologija)|Urana]] strmoglavil in kastriral njegov sin [[Kronos]] na zelo podoben način kot v hetitski zgodbi o Anuju in Kumarbiju.<ref name=ref50/><ref name=ref53/><ref>Mondi 1990, str. 168–170.</ref> Kronosu se maščuje in ga strmoglavi sin [[Zevs]].<ref name=ref50/><ref name=ref53/> V enem od orfičnih mitov je Kronos odgriznil spolovilo Uranu na povsem enak način, kot je to naredil Kumarbi Anuju v hetitskem mitu.<ref name=ref50/> Robert Mondi trdi, da Uran za Grke nikoli ni imel tako velikega mitološkega pomena, kot ga je imel Anu za Mezopotamce.<ref>Mondi 1990, str. 169–170.</ref> Urana ima za ''"bledo Anujevo senco<ref name=ref56>Mondi 1990, str. 170.</ref> brez ključnega vpliva v grški mitologiji"''.<ref name=ref56/> Po mnenju Walterja Burkerta, eksperta za grško verovanje, obstajajo tudi neposredne vzporednice med Anujem in grškim bogom Zevsom,<ref>Burkert 2005, str. 295, 299–300.</ref> zlasti v prizoru na Tablici VI ''Epa o Gilgamešu'', v katerem Ištar pride pred Anuja in se pritožuje svoji materi Antu, da jo je Gilgameš zavrnil. Prizor je primerljiv tudi s prizorom iz V. knige ''[[Iliada|Iliade]]'',<ref>Burkert 2005, str. 299–300.</ref> v katerem [[Afrodita|Afrodito]], grško različico Ištar, rani grški junak Diomed med poskusom reševanja njenega sina [[Enej (mitologija)|Enej]]a.<ref name=ref58>Burkert 2005, str. 300.</ref> Afrodita pobegne na [[Olimp]], kjer joka pred svojo materjo [[Diona|Diono]], pri čemer se ji sestra [[Atena]] posmehuje, oče Zevs pa jo nežno graja.<ref name=ref58/> Najbolj neposreden ekvivalent Anuja v [[kanaan]]skem panteonu je Šamem, poosebljenje neba,<ref name=ref56/> vendar se Šamem skoraj nikoli ne pojavlja v mitih<ref name=ref56/> in ni jasno ali so ga Kanaanci kdajkoli sploh obravnavali kot prejšnjega vladarja vseh bogov.<ref name=ref56/> Namesto tega se zdi, da so Kanaanci Anujeve atribute pripisovali [[El]]u, tedanjemu vladarju bogov.<ref name=ref56/> V kasnejših časih so Kanaanci Ela izenačili s Kronosom in ne z Uranom, Elovega sina [[Baal]]a pa z Zevsom.<ref name=ref56/> Pripoved iz kanaanske mitologije opisuje boginjo-bojevnico [[Anat]], ki je užaljena prišla pred Ela, na povsem enako način kot Ištar pred Anuja v Epu o Gilgamešu.<ref name=ref56/> El je označen kot malk olam (večni kralj) in je, podobno kot Anu, dosledno prikazan kot star, pravičen, sočuten in patriarhalen.<ref name=ref56/> Na enak način, kot se je gledalo na Anujevo Tablico usod, se v kanaanskih besedilih omenjajo uredbe, ki jih je objavil in ji lahko spremeni samo El.<ref name=ref56/> V pozni antiki so pisci, kot je bil Filon iz Biblosa, poskušali prenesti dinastični okvir nasledstva hetitskih in heziodskih zgodb v kanaansko mitologijo.<ref name=ref59>Mondi 1990, str. 170–171.</ref> Ta prizadevanja so bila nenaravna in v nasprotju s tistim, kar je večina Kanaancev resnično verjela.<ref name=ref59/> Zdi se, da je večina Kanaancev menila, da sta El in Baal vladala sočasno:<ref>Mondi 1990, str. 171.</ref> : ''"El je kralj, Baal postane kralj. Oba sta kralja drugih bogov, toda Elovo kraljevanje je brezčasno in nespremenljivo. Baal mora pridobiti svoje kraljestvo, ga potrditi z gradnjo svojega templja in braniti pred nasprotniki; če ga izgubi, mora biti znova ustoličen. Elovo kraljestvo je statično, Baalovo pa dinamično."'' <ref name=ref56/> ==Rodoslovje sumerskih bogov== {{Rodoslovje sumerskih bogov}} ==Sklici== {{sklici|2}} == Viri== {{refbegin|2}} *{{citation|author=Vv.Aa.|title=University of California Publications in Semitic Philology|volume=11–12|date=1951|publisher=University of California Press|oclc=977787419}} *Bertman,Stephen. Handbook to Life in Ancient Mesopotamia,Facts On File,2003, {{ISBN|0-8160-4346-9}}. *{{citation|last=Black|first=Jeremy|first2=Anthony|last2=Green|title=Gods, Demons and Symbols of Ancient Mesopotamia: An Illustrated Dictionary|publisher=The British Museum Press|year=1992|isbn=0-7141-1705-6}} *{{citation|last=Burkert|first=Walter|authorlink=|date=2005|chapter=Chapter Twenty: Near Eastern Connections|title=A Companion to Ancient Epic|url=https://books.google.com/books?id=V4mZmoZhG68C&printsec=frontcover&dq=Epic+of+Gilgamesh+Iliad+and+Odyssey#v=onepage|editor-last=Foley|editor-first=John Miles|location=New York City, New York and London, England|publisher=Blackwell Publishing|isbn=978-1-4051-0524-8}} *{{citation|last1=Coleman|first1=J. A.|last2=Davidson|first2=George|title=The Dictionary of Mythology: An A-Z of Themes, Legends, and Heroes|date=2015|publisher=Arcturus Publishing Limited|location=London, England|isbn=978-1-78404-478-7}} *{{citation|last1=Clay|first1=Albert Tobias|title=The Origin of Biblical Traditions: Hebrew Legends in Babylonia and Israel|url=https://books.google.com/books?id=JKBLAwAAQBAJ&pg=PA101&dq=Anu+Ilu#v=onepage|date=2006|orig-year=1923|location=Eugene, Oregon|publisher=Wipf & Stock Publishers|isbn=978-1-59752-718-7}} *{{citation|last=Dalley|first=Stephanie|authorlink=|title=Myths from Mesopotamia: Creation, the Flood, Gilgamesh, and Others|date=1989|publisher=Oxford University Press|location=Oxford, England|isbn=0-19-283589-0|url=https://books.google.com/books?id=7ERp_y_w1nIC&printsec=frontcover&dq=Ishtar+in+the+Epic+of+Gilgamesh#v=snippet}} *{{citation|last=Halloran|first=John A.|title=Sumerian Lexicon: Version 3.0|date=2006|url=http://sumerian.org/sumerlex.htm}} *{{citation|last=Harris|first=Rivkah|title=Inanna-Ishtar as Paradox and a Coincidence of Opposites|journal=History of Religions|volume=30|issue=3|pages=261–278|date=February 1991|jstor=1062957|doi=10.1086/463228}} *{{citation|last=Horry|first=Ruth|date=2016|title=Enki/Ea (god)|url=http://oracc.iaas.upenn.edu/amgg/listofdeities/enki/|website=Ancient Mesopotamian Gods and Goddesses|publisher=Open Richly Annotated Cuneiform Corpus, UK Higher Education Academy|accessdate=2020-08-26|archive-date=2020-10-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20201018185859/http://oracc.iaas.upenn.edu/amgg/listofdeities/enki/|url-status=dead}} *{{citation|last=James|first=Edwin Oliver|title=The Worship of the Sky-god: A Comparative Study in Semitic and Indo-European Religion|url=https://books.google.com/books?id=-1nXAAAAMAAJ|date=1963|publisher=Athlone Press}} *{{citation|last=Jordan|first=Michael|title=Encyclopedia of Gods: Over 2,500 Deities of the World|publisher=Facts on File, Inc.|location=New York|year=1993|isbn=978-0-8160-2909-9|url=https://archive.org/details/encyclopediaofgo00jord}} *{{citation|last=Karahashi|first=Fumi|title=Fighting the Mountain: Some Observations on the Sumerian Myths of Inanna and Ninurta|journal=Journal of Near Eastern Studies|volume=63|issue=2|pages=111–118|date=April 2004|doi=10.1086/422302|jstor=422302}} *{{citation|last=Katz|first=D.|title=The Image of the Underworld in Sumerian Sources|date=2003|publisher=CDL Press|location=Bethesda, Maryland|isbn=978-1-883053-77-2}} *{{citation|last=Kramer|first=Samuel Noah|authorlink=|date=1961|title=Sumerian Mythology: A Study of Spiritual and Literary Achievement in the Third Millennium B.C.: Revised Edition|publisher=University of Pennsylvania Press|location=Philadelphia, Pennsylvania|isbn=0-8122-1047-6|url=http://www.sacred-texts.com/ane/sum/}} *{{citation|last1=Kramer|first1=Samuel Noah|title=The Sumerians: Their History, Culture, and Character|date=1963|publisher=University of Chicago Press|location=Chicago, Illinois|isbn=0-226-45238-7|url-access=registration|url=https://archive.org/details/sumerianstheirhi00samu}} *{{citation|last1=Leeming|first1=David Adams|last2=Page|first2=Jack|date=1996|title=God: Myths of the Male Divine|url=https://books.google.com/books?id=FdXgvMV89S0C&pg=PA109&dq=Anu+means+sky#v=onepage|location=Oxford, England|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-511387-7}} *{{citation|last=Leick|first=Gwendolyn|title=A Dictionary of Ancient Near Eastern Mythology|location=New York City, New York|publisher=Routledge|date=1998|origyear=1991|url=https://books.google.com/books?id=CeEZD-9L5ogC&pg=PA8&dq=Anunnaki#v=onepage|isbn=0-415-19811-9}} *{{citation|last=Levine|first=Etan|date=2000|chapter=Air in Biblical Thought|title=Heaven and Earth, Law and Love: Studies in Biblical Thought|url=https://books.google.com/books?id=6Vsg7VLyxuwC&pg=PA4&dq=Anu+means+sky#v=onepage|location=Berlin, Germany and New York City, New York|publisher=Walter de Gruyter|series=Herausgegeben von Otto Kaiser|isbn=3-11-016952-5}} *{{citation|last=Liverani|first=Mario|date=2004|title=Myth and Politics in Ancient Near Eastern Historiography|url=https://books.google.com/books?id=57CEOK0R4IMC&pg=PA21&dq=Adapa+myth#v=onepage|location=Ithaca, New York|publisher=Cornell University Press|isbn=978-0-8014-7358-6}} *{{citation|last=Mark|first=Joshua|date=20 January 2017|title=Anu|website=Ancient History Encyclopedia|publisher=Ancient History Encyclopedia|url=https://www.ancient.eu/Anu/}} *{{citation|last=McCall|first=Henrietta|date=1990|title=Mesopotamian Myths|url=https://books.google.com/books?id=pjyCCwZg5LAC&pg=PA65&dq=Anu+myths#v=onepage|series=The Legendary Past|location=Austin, Texas|publisher=University of Texas Press|isbn=0-292-75130-3}} *{{citation|last=Mondi|first=Robert|date=1990|chapter=Greek and Near Eastern Mythology: Greek Mythic Thought in the Light of the Near East|title=Approaches to Greek Myth|url=https://books.google.com/books?id=Vl_zWHnSkJAC&pg=PA170&dq=Anu+myth#v=onepage|editor-last=Edmunds|editor-first=Lowell|location=Baltimore, Maryland|publisher=The Johns Hopkins University Press|isbn=0-8018-3864-9}} *{{citation|last=Nemet-Nejat|first=Karen Rhea|date=1998|title=Daily Life in Ancient Mesopotamia|publisher=Greenwood|series=Daily Life|isbn=978-0-313-29497-6|url=https://archive.org/details/dailylifeinancie00neme}} *{{citation|last=Parpola|first=Simo|authorlink=|title=The Assyrian Tree of Life: Tracing the Origins of Jewish Monotheism and Greek Philosophy|url=http://www.atour.com/education/pdf/SimoParpola-TheAssyrianTreeOfLife.pdf|date=1993|journal=Journal of Near Eastern Studies|volume=52|number=3|pages=161–208|doi=10.1086/373622|jstor=545436}} *{{citation|last=Piveteau|first=Jean|date=1981|orig-year=1964|chapter=Man Before History|title=The Larousse Encyclopedia of Ancient and Medieval History|editor1-last=Dunan|editor1-first=Marcel|editor2-last=Bowle|editor2-first=John|location=New York City, New York|publisher=Excaliber Books|isbn=0-89673-083-2|url-access=registration|url=https://archive.org/details/larousseencyclop0000unse}} *{{citation|last=Pope|first=Marvin H.|date=1955|title=El in the Ugaritic Texts|volume=2|url=https://books.google.com/books?id=ns4UAAAAIAAJ&pg=PA2&dq=Anu+Ilu#v=onepage|location=Leiden, The Netherlands|publisher=E. J. Brill|issn=0083-5889}} *{{citation|last=Puhvel|first=Jaan|authorlink=|title=Comparative Mythology|date=1987|publisher=Johns Hopkins University Press|location=Baltimore, Maryland|isbn=0-8018-3938-6}} *{{citation|last=Rogers|first=John H.|date=1998|title=Origins of the Ancient Astronomical Constellations: I: The Mesopotamian Traditions|journal=Journal of the British Astronomical Association|volume=108|issue=1|pages=9–28|location=London, England|publisher=The British Astronomical Association|bibcode=1998JBAA..108....9R}} *{{citation|last=Saggs|first=H. W. F.|authorlink=|title=Everyday Life in Babylonia & Assyria|date=1987|publisher=Dorset Press|isbn=0-88029-127-3|url=https://archive.org/details/everydaylifeinba00sagg}} *{{citation|last=Schneider|first=Tammi J.|title=An Introduction to Ancient Mesopotamian Religion|publisher=William B. Eerdman's Publishing Company|location=Grand Rapids, Michigan|date=2011|isbn=978-0-8028-2959-7|url=https://books.google.com/books?id=2HfU9gv0fXYC&pg=PA58&lpg=PA58&dq=Iconography+of+Enlil#v=onepage}} *{{citation|last=Sanders|first=Seth L.|date=2017|title=From Adapa to Enoch: Scribal Culture and Religious Vision in Judea and Babylonia|url=https://books.google.com/books?id=TGz93hSO5k0C&pg=PA38&dq=Adapa+myth#v=onepage|location=Tübingen, Germany|publisher=Mohr Siebeck|isbn=978-3-16-154456-9}} *{{citation|last=Stephens|first=Kathryn|title=An/Anu (god): Mesopotamian sky-god, one of the supreme deities; known as An in Sumerian and Anu in Akkadian|url=http://oracc.museum.upenn.edu/amgg/listofdeities/an/|website=Ancient Mesopotamian Gods and Goddesses|publisher=Open Richly Annotated Cuneiform Corpus, UK Higher Education Academy|date=2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20210702155938/http://oracc.museum.upenn.edu/amgg/listofdeities/an/|access-date=2020-08-26|archive-date=2021-07-02|url-status=dead}} *{{citation|last=Stone|first=Adam|date=2016|title=Enlil/Ellil (god)|url=http://oracc.iaas.upenn.edu/amgg/listofdeities/enlil/|website=Ancient Mesopotamian Gods and Goddesses|publisher=Open Richly Annotated Cuneiform Corpus, UK Higher Education Academy}} {{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} *{{citation|last=Van Scott|first=Miriam|date=1998|title=The Encyclopedia of Hell: A Comprehensive Survey of the Underworld|location=New York City, New York|publisher=Thomas Dunne Books/St. Martin's Griffin|isbn=0-312-18574-X|url=https://books.google.com/books?id=N1EnBgAAQBAJ&pg=PA187&dq=the+Underworld+in+Hittite+mythology#v=onepage}} {{refend}} {{Mezopotamska mitologija}} {{Sumerska mitologija}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Huritska mitologija]] [[Kategorija:Mezopotamska božanstva]] [[Kategorija:Bogovi neba in vremena]] 6v8tzzagkc0wlngnwxel4ns30wzt9i0 0 26395 6775129 6752834 2026-11-05T10:57:13Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6775129 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |official_name=Ankara |settlement_type= [[Seznam mest v Turčiji|Mesto]] |map_caption=Geografska lega Ankare v Turčiji. |image_skyline=Ankara collage3.jpg |image_caption= Ankara |image_blank_emblem= |blank_emblem_type= |coordinates_region=TR |coordinates_display = inline,title |pushpin_map=Turčije |pushpin_map_caption =Ankara |pushpin_mapsize = |subdivision_type = [[seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{TUR}} |subdivision_type1 = Regija |subdivision_name1 = Osrednja Anatolija |subdivision_type2 = Provinca |subdivision_name2 = Ankara | area_footnotes = {{efn|1=Provinca Ankara / Metropolitanska občina [25.632&nbsp;km² (vključno jezero)<ref>{{navedi splet |title=İl ve İlçe Yüz Ölçümleri – Ankara Province (25.632 km²) |url=https://www.harita.gov.tr/uploads/files/products/il-ve-ilce-yuzolcumleri-1291.xlsx |publisher=Harita Genel Müdürlüğü (HGM) |website=www.harita.gov.tr |date=2014 |access-date=2026-05-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230228012014/https://www.harita.gov.tr/uploads/files/products/il-ve-ilce-yuzolcumleri-1291.xlsx |archive-date=2023-02-28 |url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.researchgate.net/publication/343221023 |title=The Case Of Ankara Province (25,653.46 km²) |last1=İlker |first1=Alan |last2=Zerrin |first2=Demirörs |last3=Rüya |first3=Bayar |last4=Kerime |first4=Karabacak |publisher=International Journal of Geography and Geography Education (IGGE), 42; pg.650–667 |date=10 June 2020 |work=Ankara University (www.ankara.edu.tr)}}</ref><ref name="Gölbaşı1">{{navedi splet |title=Gölbaşı (1508,61 km²) – Ankara Province (25.575,94 km²) (pg.3) |url=https://webdosya.csb.gov.tr/db/ankara/duyurular/golbasi-ock-cdp_arastirma-ve-plan-aciklama-raporu-20200325140218.pdf |publisher=T.C. Çevre, Şehircilik ve İklim Değişikliği Bakanlığı |website=www.csb.gov.tr |date=2020}}</ref> / 24.521&nbsp;km² (vključno jezero) po podatkih turškega statističnega inštituta – TÜİK], je provinca ({{lang|tr|il}}) Turčije, ki ima 25 okrožij ({{lang|tr|ilçe}}), devet od katerih tvori urbano območje mesta Ankara (4130,2&nbsp;km² including lake).<ref name="citypopulation.de">{{navedi splet |title=Ankara City: the population and area of the districts |url=http://www.citypopulation.de/en/turkey/ankaracity/ |publisher=CityPopulation.de}}</ref><br />Altındağ = 158,2&nbsp;km² <br />Çankaya = 454,2&nbsp;km² <br />Etimesgut = 283,2&nbsp;km² <br />Gölbaşı = 1508,6&nbsp;km² (a majhno območje je del ožjega mesta)<ref name="Gölbaşı1" /><br />Keçiören = 152,2&nbsp;km² <br />Mamak = 345,7&nbsp;km² <br />Pursaklar = 133,7&nbsp;km² <br />Sincan = 862,3&nbsp;km² <br />Yenimahalle = 232,1&nbsp;km²}} | area_urban_km2 = 4130,2 | area_metro_km2 = 25.632 | elevation_m = 938 | population_total = 5.910.320 | population_rank = 2. v Turčiji | population_urban = 5.293.367 | population_as_of = 31. december 2025 | population_footnotes = <ref name="Population of Turkey">{{navedi splet |url=https://data.tuik.gov.tr/Bulten/Index?p=The-Results-of-Address-Based-Population-Registration-System-2025-53899&dil=2 |title=The Results of Address Based Population Registration System, 2025 |publisher=Turkish Statistical Institute |website=www.tuik.gov.tr |date=9 February 2026 |access-date=9 February 2026}}</ref> <!-- do not add update figure as that stat is only published once a year due to legal reasons --> | population_urban_footnotes = <ref name="citypopulation.de"/><ref>{{navedi splet |url=https://cip.tuik.gov.tr/ |format=the year is updated |publisher=Turkish Statistical Institute |website=www.tuik.gov.tr |title=Nüfus ve Demografi – Toplam Nüfus |access-date=9 February 2026}}</ref> | population_density_urban_km2 = 1282 | demographics_type1 = GDP {{nobold|(nominal, 2024)}} | demographics1_footnotes = <ref>{{navedi splet|url=https://data.tuik.gov.tr/Bulten/Index?p=Gross-Domestic-Product-by-Provinces-2024-53930&dil=2 |title=Gross Domestic Product by Provinces, 2024 [Table-1 total in ₺ and Table-3 per capita in US$ with the exchange rate ₺/$] |publisher=Turkish Statistical Institute |website=www.tuik.gov.tr |date=11 December 2025 |access-date=11 December 2025}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://cip.tuik.gov.tr/ |language=tr|title=Ulusal Hesaplar - Kişi başına GSYH ($)|trans-title=National Accounts - GDP per capita ($) |publisher=Turkish Statistical Institute |website=www.tuik.gov.tr |access-date=11 December 2025}}</ref> | demographics1_title1 = [[glavno mesto]] in Metropolitanska občina | demographics1_info1 = 4673 bilijonov [[Turška lira|₺]]<br>(142,3&nbsp;mrd USD) | demographics1_title2 = Per capita | demographics1_info2 = ₺788.859<br>(US$24.031) |leader_name=Mansur Yavaş<ref>[https://www.ankara.bel.tr/baskan?web=1 Mayor Mansur Yavaş]</ref> |leader_party= |leader_title=Župan |leader_title1=Guverner |leader_name1=Vasip Şahin |timezone=[[turški čas|TSİ]] |utc_offset=+3 |timezone_DST= |utc_offset_DST= |latd=39 |latm=55 |latNS=N |longd=32 |longm=51 |longEW=E |elevation_m=938 |postal_code_type=Poštne številke |postal_code=06xxx |area_code=312 |website= }} '''Ankara''' ({{IPA|tr|ˈɑŋkɑɾɑ|lang|Tr-Ankara.oga}}) je [[glavno mesto]] [[Turčija|Turčije]]. Mesto je v osrednjem delu Anatolije in ima v svojem urbanem središču več kot 5,3 milijona prebivalcev,{{efn|Stalni prebivalci okrožij Etimesgut, Yenimahalle, Çankaya, Keçiören, Altındağ, Pursaklar, Mamak, Gölbaşı, Sincan in sirski begunci}} od 6 milijonov prebivalcev v provinci Ankara.{{efn|vseh 25 okrožij in sirski begunci}}<ref name="Population of Turkey"/><ref name="citypopulation.de"/> Ankara je drugo največje mesto v Turčiji po številu prebivalcev, takoj za Carigradom. Ankara je bila v preteklosti znana kot Ancira in Angora.<ref>{{navedi knjigo |author=Lord Kinross |author-link= |url=https://books.google.com/books?id=UjiLmz2_EBAC&q=Angora |title=Ataturk: A Biography of Mustafa Kemal, Father of Modern Turkey |publisher=William Morrow and Company |year=1965 |access-date=13 January 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210529130818/https://books.google.com/books?id=UjiLmz2_EBAC&q=Angora |archive-date=29 May 2021 |url-status=live}}</ref> Ankara je bila glavno mesto starodavne keltske države Galatije (280–64 pr. n. št.) in kasneje [[Galatija (rimska provinca)|rimske province Galatije]] (25 pr. n. št. – 7. stoletje). V Ankari so različna [[Hati (Anatolija)|hattska]], [[Hetiti|hetitska]], [[Lidija|lidijska]], [[Frigija|frigijska]], galatska, [[helenistično obdobje|grška]], [[ahemenidsko cesarstvo|perzijska]], [[Rimsko cesarstvo|rimska]], [[bizantinsko cesartvo|bizantinska]] in [[Osmansko cesarstvo|osmanska]] arheološka najdišča. Osmani so mesto spremenili v glavno mesto Anatolskega [[ejalet]]a (1393 – konec 15. stoletja), Angorskega ejaleta (1827–1864) in Angorskega [[vilajet]]a (1867–1922). 23. aprila 1920 je bila v Ankari ustanovljena Velika narodna skupščina Turčije, ki je postala sedež turškega narodnega gibanja med turško vojno za neodvisnost. Ankara je postala nova turška prestolnica po ustanovitvi republike 29. oktobra 1923 in je po padcu Osmanskega cesarstva nasledila nekdanjo osmansko prestolnico [[Konstantinopel]]. Zgodovinsko središče Ankare je skalnat hrib, ki se dviga 150 m nad levim bregom reke Ankara, pritoka reke Sakaria. Hrib še vedno krasijo ruševine ankarskega gradu. Ohranilo se je le malo njegovih zunanjih del, vendar so po vsem mestu dobro ohranjeni primeri rimske in osmanske arhitekture. Vlada je pomemben delodajalec, Ankara pa je tudi pomembno trgovsko in industrijsko mesto, ki se nahaja v središču turškega cestnega in železniškega omrežja. Mesto je dalo ime angorski volni, ki jo ostrižejo angorski kunci, dolgodlaki angorski kozi (vir moherja) in angorski mački. Območje je znano tudi po hruškah, medu in muškatnem grozdju. Čeprav je Ankara v eni najbolj suhih regij Turčije in jo večinoma obdaja stepska vegetacija (razen gozdnatih območij na južnem obrobju), jo lahko glede na zelene površine na prebivalca, ki znašajo 72 kvadratnih metrov, štejemo za zeleno mesto.<ref>{{navedi splet| url=http://www.ankara.bel.tr/AbbSayfalari/hizmet_birimleri/Cevre/kisi_basina_dusen_yesil_alan.aspx | title=Municipality of Ankara: Green areas per head |publisher=Ankara.bel.tr |access-date=29 June 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110719022657/http://www.ankara.bel.tr/AbbSayfalari/hizmet_birimleri/Cevre/kisi_basina_dusen_yesil_alan.aspx |archive-date=19 July 2011}}</ref> Ankara, kjer domuje veliko univerz,<ref>{{harvnb|Heper|Öztürk-Tunçel|Criss|2018|p=53}}</ref> je med 100 najboljšimi znanstvenimi in tehnološkimi grozdi na svetu.<ref>{{harvnb|World Intellectual Property Organization (WIPO)|2024|pp=76–77}}</ref> == Etimologija == Zapis imena ''Ankara''<ref>{{navedi splet |title=Перевод sañkara с санскрита на русский |url=https://translate.academic.ru/sa%C3%B1kara/sa/ru/ |access-date=2022-10-11 |website=Словари и энциклопедии на Академике |language=ru}}</ref> se je skozi stoletja spreminjal. Identificirali so ga s [[Hetiti|hetitskim]] kultnim središčem {{lang|hit-Latn|Ankuwaš}},<ref name="qgmpff">{{navedi splet |url=http://socialscience.tjc.edu/mkho/fulbright/1998/turkey/turman3.htm |title=Judy Turman: Early Christianity in Turkey |publisher=Socialscience.tjc.edu |access-date=29 June 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20021115072135/http://socialscience.tjc.edu/mkho/fulbright/1998/turkey/turman3.htm |archive-date=15 November 2002}}</ref><ref name="xtxpyw">{{navedi splet |url=http://www.hurriyet.com.tr/seyahat/4407373_p.asp |title=Saffet Emre Tonguç: Ankara (Hürriyet Seyahat) |date=15 May 2006 |publisher=Hurriyet.com.tr |access-date=29 June 2010 |archive-date=8 June 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090608115709/http://www.hurriyet.com.tr/seyahat/4407373_p.asp |url-status=live }}</ref> čeprav je to še vedno predmet razprav.<ref name="Gorny">Gorny, Ronald L. "Zippalanda and Ankuwa: The Geography of Central Anatolia in the Second Millennium B.C." ''The Journal of the American Oriental Society''. Vol. 117 (1997).</ref> V klasični antiki in srednjem veku je bilo mesto v grščini znano kot {{lang|grc-Latn|Ánkyra}} ({{lang|grc|Ἄγκυρα}}, {{lit|[[sidro]]}}) in v latinščini {{lang|la|Ancyra}}; galsko keltsko ime je bilo verjetno podobna različica. Po priključitvi k seldžuškim Turkom leta 1073 je mesto v mnogih evropskih jezikih postalo znano kot ''Angora''; v osmanski turščini je bilo znano tudi kot {{lang|ota-Latn|Engürü}} ({{lang|ota|انگورو}}).{{sfn|Baynes|1878|p=45}}{{sfn|Chisholm|1911|pp=40–41}} Oblika ''Angora'' se ohranja v imenih pasem številnih različnih vrst živali in v imenih več lokacij v ZDA (glej [[Angora]]). == Zgodovina == {{Multiple image | align = right | direction = vertical | image1 = Alacastandarte Hirsch&Löwen.jpg | image2 = AlacaStandarte.jpg | caption2 = Bronasti standardi Alaca Höyüka, razstavljeni v [[Muzej anatolskih civilizacij, Ankara|Muzeju anatolskih civilizacij]], veljajo za simbol mesta. }} Zgodovino regije lahko izsledimo nazaj do [[Hati (Anatolija)|hatske civilizacije]] [[bronasta doba|bronaste dobe]], ki so jo v 2. tisočletju pred našim štetjem nasledili [[Hetiti]], v 10. stoletju pred našim štetjem [[Frigija|Frigijci]], kasneje pa [[Lidija|Lidijci]], [[Ahemenidsko cesarstvo|Perzijci]], [[Grki]], [[Galatija (rimska provinca)|Galačani]], [[Rimsko cesarstvo|Rimljani]], [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinci]] in Osmani (Seldžuški [[sultanat Rum]], [[Osmansko cesarstvo]] in končno republikanska [[Turčija]]). === Antična zgodovina === Najstarejša naselja v središču Ankare in okoli nje so pripadala hatski civilizaciji, ki je obstajala v bronasti dobi in so jo med letoma 2000 in 1700 pred našim štetjem postopoma absorbirali indoevropski Hetiti. Mesto je pod Frigijci znatno naraslo po velikosti in pomenu, začenši okoli leta 1000 pred našim štetjem in doživelo veliko širitev po množični selitvi iz Gordiona (glavnega mesta Frigije) po potresu, ki je to mesto v tistem času močno poškodoval. V frigijski tradiciji so kralja Mida častili kot ustanovitelja Ancire, vendar [[Pavzanij (geograf)|Pavzanij]] omenja, da je bilo mesto v resnici veliko starejše, kar se ujema s trenutnim arheološkim znanjem.<ref>[[Pavzanij (geograf)|Pavzanij]], ''Description of Greece, 1.4.1., "Ancyra was actually older even than that."''</ref> Frigijsko oblast je najprej nasledila lidijska in kasneje perzijska oblast, čeprav je močno frigijski značaj kmečkega prebivalstva ostal, kar dokazujejo nagrobniki iz veliko poznejšega rimskega obdobja. Perzijska suverenost je trajala do poraza Perzijcev od [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]], ki je mesto osvojil leta 333 pr. n. št. Aleksander je prišel iz [[Gordion]]a v Ankaro in se v mestu za kratek čas zadržal. Po njegovi smrti v [[Babilon]]u leta 323 pr. n. št. in poznejši delitvi njegovega cesarstva med njegovimi generali je Ankara z okolico padla pod [[Antigon I. Monoftalm|Antigonov]] delež. Naslednja pomembna širitev se je zgodila pod Grki iz [[Pont]]a, ki so tja prišli okoli leta 300 pr. n. št. in mesto razvili kot trgovsko središče za trgovino z blagom med črnomorskimi pristanišči in [[Krim (polotok)|Krimom]] na severu; [[Asirija|Asirijo]], [[Ciper|Ciprom]] in [[Libanon]]om na jugu; in [[Gruzija|Gruzije]], [[Armenija|Armenije]] in Perzije na vzhodu. Do takrat je mesto prevzelo tudi ime ''Ἄγκυρα'' (''Ánkyra'', kar v grščini pomeni sidro), ki v nekoliko spremenjeni obliki daje sodobno ime Ankari. === Keltska zgodovina === [[File:Dying gaul.jpg|thumb|right|''[[Umirajoči Galačan]]'' je bil znan kip, ki ga je med letoma 230 in 220 pr. n. št. naročil pergamonski kralj [[Atal I. Soter]] v čast svoji zmagi nad keltskimi Galati v Anatoliji. Rimska marmorna kopija helenističnega dela iz poznega 3. stoletja pr. n. št., v [[Kapitolski muzeji|Kapitolskih muzejih]] v Rimu.]] Leta 278 pr. n. št. je mesto skupaj s preostalo osrednjo Anatolijo zasedla [[Kelti|keltska]] skupina, Galati (Gali), ki so Ankaro prvi postavili za eno svojih glavnih plemenskih središč, sedež plemena Tektosagov.<ref>[[Livij]], xxxviii. 16</ref> Druga središča sta bila Pessinus, današnji Ballıhisar, za pleme Trocmi in Tavium, vzhodno od Ankare, za pleme Tolistobogii. Mesto je bilo takrat znano kot Ancyra. Keltski element je bil verjetno številčno relativno majhen; bojevniška aristokracija, ki je vladala frigijsko govorečim kmetom. Vendar se je [[Keltski jeziki|keltski jezik]] v Galatiji govoril še več stoletij. Konec 4. stoletja je [[sveti Hieronim]], doma iz Dalmacije, opazil, da je jezik, ki se govori okoli Ankare, zelo podoben jeziku, ki se govori na severozahodu rimskega sveta blizu [[Trier]]ja. === Rimska zgodovina === Mesto je nato prešlo pod nadzor [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]]. Leta 25 pr. n. št. ga je cesar [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgust]] povzdignil v status [[polis]]a in ga postavil za glavno mesto [[Galatija (rimska provinca)|rimske province Galatije]].<ref name="TIB">{{navedi knjigo|last=Belke|first=Klaus|title=Tabula Imperii Byzantini, Band 4: Galatien und Lykaonien|chapter=Ankyra|pages=[https://archive.org/details/tabulaimperiibyz0000unse/page/126 126–130]|location=Vienna|publisher=Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften|year=1984|language=de|isbn=978-3-7001-0634-0|chapter-url=https://archive.org/details/tabulaimperiibyz0000unse/page/126}}</ref> Ankara je znana po ''Monumentum Ancyranum'' ([[tempelj Avgusta in Rome]]), ki vsebuje uradni zapis Avgustovih dejanj, znan kot ''[[Res gestae divi Augusti]]'', napis, vklesan v marmor na stenah tega templja. Ruševine Ancire še danes ponujajo dragocene [[relief (umetnost)|reliefe]], napise in druge arhitekturne fragmente. Dve drugi galatijski plemenski središči, ''Tavium'' blizu Yozgata in ''[[Pessinus]]'' (Balhisar) na zahodu, blizu Sivrihisarja, sta bili v rimskem obdobju še vedno razmeroma pomembni naselbini, vendar je Ancira zrasla v veliko metropolo. V dobrih časih Rimskega cesarstva je v Anciri živelo približno 200.000 ljudi, kar je veliko več kot po padcu Rimskega cesarstva do začetka 20. stoletja. Skozi središče rimskega mesta je tekla majhna [[Ankara (reka)|reka Ankara]]. Danes je prekrita in preusmerjena, vendar je v rimskem, bizantinskem in osmanskem obdobju tvorila severno mejo starega mestnega jedra. Çankaya, rob veličastnega hriba južno od sedanjega mestnega središča, je stal daleč izven rimskega mesta, vendar je bil morda poletno letovišče. V 19. stoletju so nedaleč od mesta, kjer danes stoji predsedniška rezidenca Çankaya, še vedno stali ostanki vsaj ene rimske vile ali velike hiše. Na zahodu se je rimsko mesto raztezalo do območja parka Gençlik in železniške postaje, na južni strani hriba pa se je morda raztezalo navzdol vse do območja, kjer je danes univerza Hacettepe. Tako je bilo po vseh merilih precejšnje mesto in veliko večje od rimskih mest v Galiji ali Britaniji. Pomen Ancire je temeljil na dejstvu, da je bila križišče cest v severni Anatoliji, ki so tekle v smeri sever-jug in vzhod-zahod, kar ji je dalo velik strateški pomen za vzhodno mejo Rima.<ref name="TIB"/> Velika cesarska cesta, ki je tekla proti vzhodu, je potekala skozi Ankaro in po njej so se vrstili cesarji in njihove vojske. Niso bili edini, ki so uporabljali rimsko cestno omrežje, ki je bilo prav tako priročno za osvajalce. V drugi polovici 3. stoletja so Anciro v hitrem zaporedju napadli [[Goti]] z zahoda (ki so jahali daleč v osrčje [[Kapadokija|Kapadokije]], jemali sužnje in plenili), kasneje pa še [[Arabci]]. Približno desetletje je bilo mesto ena od zahodnih postojank palmirske cesarice [[Zenobija|Zenobije]] v [[Sirska puščava|Sirski puščavi]], ki je izkoristila obdobje šibkosti in nereda v Rimskem cesarstvu, da bi ustanovila svojo kratkotrajno državo. Mesto je bilo leta 272 pod cesarjem [[Avrelijan]]om ponovno vključeno v Rimsko cesarstvo. [[Tetrarhija]], sistem več (do štirih) cesarjev, ki ga je uvedel [[Dioklecijan]] (284–305), se je očitno lotila obsežnega programa obnove in gradnje cest od Ancire proti zahodu do Germeja in Dorileja (danes [[Eskişehir]]). V svojem razcvetu je bila rimska Ancira veliko tržno in trgovsko središče, delovala pa je tudi kot pomembna upravna prestolnica, kjer je visoki uradnik vladal iz mestnega pretorija, velike upravne palače ali urada. V 3. stoletju se zdi, da se je življenje v Anciri, tako kot v drugih anatolskih mestih, nekoliko militariziralo kot odgovor na vpade in nestabilnost mesta. <gallery> Museum of Anatolian Civilizations116.jpg|Marmorna glava Rimljanke na ogled v Muzeju anatolskih civilizacij Res Gestae.jpg|''[[Res gestae divi Augusti]]'' je samohvalna avtobiografija, ki jo je leta 13 n. št. dokončal prvi rimski cesar Avgust, tik pred svojo smrtjo. Večina besedila je ohranjena na stenah Monumentum Ancyranum. Ankara Thermen05.jpg|Rimske terme v Ankari je zgradil rimski cesar [[Karakala]] (212–217) v čast [[Asklepij]]a, boga medicine, in so bile zgrajene okoli treh glavnih prostorov: [[kaldarij]]a (vroča kopel), [[tepidarij]]a (topla kopel) in [[frigidarij]]a (hladna kopel) v tipično razporejenem klasičnem kompleksu velikosti 80 x 120 metrov. </gallery> === Bizantinska zgodovina === [[File:AnkaraColumnFar c.JPG|thumb|''Julijanov steber'' (362) je bil postavljen v čast obiska rimskega cesarja [[Julijan (rimski cesar)|Julijana]] v Anciri]] Mesto je v 4. stoletju dobro znano kot središče krščanske dejavnosti) zaradi pogostih cesarskih obiskov in pisem poganskega učenjaka Libanija. Škof Marcel Ancirski in Bazilij Ancirski sta bila aktivna v teoloških polemikah svojega časa, mesto pa je bilo prizorišče kar treh cerkvenih sinod v letih 314, 358 in 375, zadnji dve v prid [[arijanstvo|arianizmu]].<ref name="TIB"/> Mesto so obiskali cesar [[Konstans I.]] (vladal 337–350) v letih 347 in 350, [[Julijan (rimski cesar)|Julijan]] (vladal 361–363) med svojim perzijskim pohodom leta 362 in Julijanov naslednik [[Jovijan]] (vladal 363–364) pozimi 363/364 (medtem ko je bil v mestu, je nastopil konzulat). Po Jovijanovi smrti kmalu zatem je bil [[Valentinijan I.]] (vladal 364–375) v Anciri razglašen za cesarja, naslednje leto pa je njegov brat [[Valens]] (vladal 364–378) Anciro uporabil kot svojo oporišče proti uzurpatorju [[Prokopij (uzurpator)|Prokopiju]]. Ko je bila provinca Galatija razdeljena nekje leta 396/99, je Ancira ostala civilna prestolnica Galatije I. in tudi njeno cerkveno središče (metropolitansko središče). Cesar [[Arkadij]] (vladal 383–408) je mesto pogosto uporabljal kot svojo poletno rezidenco, nekaj informacij o cerkvenih zadevah mesta v začetku 5. stoletja pa najdemo v delih Paladija iz Galatije in Nila iz Ancire.<ref name="TIB"/> Leta 479 je uporniški Marcijan napadel mesto, ne da bi ga uspel zavzeti. Leta 610/11 je Komentio, brat cesarja [[Fokas]]a (vladal 602–610), v mestu sprožil svoj neuspešen upor proti [[Heraklij]]u (vladal 610–641). Deset let pozneje, leta 620 ali bolj verjetno 622, so ga med [[Druga bizantinsko-perzijska vojna|bizantinsko-sasanidsko vojno 602–628]] zavzeli [[Sasanidi|Sasanidski]] Perzijci. Čeprav se je mesto po koncu vojne vrnilo v bizantinske roke, je perzijska prisotnost pustila sledi v arheologiji mesta in verjetno začela proces njegove preobrazbe iz poznoantičnega mesta v srednjeveško utrjeno naselje.<ref name="TIB"/> Leta 654 so mesto, v arabskih virih znano tudi kot ''Qalat as-Salasil'' ('trdnjava verig'),<ref>{{navedi knjigo |title=The History of al-Tabari Vol. 33: Storm and Stress along the Northern Frontiers of the 'Abbasid Caliphate: The Caliphate of al-Mu'tasim A.D. 833-842/A.H. 218–227 |publisher=SUNY Press |year=2015 |isbn=9780791497210 |pages=99}}</ref> prvič zavzeli Arabci [[Rašidunski kalifat|Rašidunskega kalifata]] pod vodstvom Muavije, bodočega ustanovitelja [[Omajadski kalifat|Omajadskega kalifata]]. Približno v istem času so bile v Anatoliji ustanovljene [[Tema (bizantinsko okrožje)|teme]] in Ancira je postala glavno mesto Opsikijske teme, ki je bila največja in najpomembnejša tema, dokler je ni razdelil cesar [[Konstantin V. Kopronim]] (vladal 741–775); Ancira je nato postala glavno mesto nove Bucelarijske teme. Mesto je leta 739/40 vsaj začasno zavzel omajadski princ Maslama ibn Hišam, kar je bil zadnji ozemeljski dobiček Omajadov od Bizantinskega cesarstva.<ref>Blankinship, Khalid Yahya (1994). The End of the Jihâd State: The Reign of Hishām ibn ʻAbd al-Malik and the Collapse of the Umayyads. Albany, New York: State University of New York Press. p. 169. ISBN 978-0-7914-1827-7.</ref> Anciro so leta 776 in 798/99 neuspešno napadle [[Abasidi|abasidske]] sile. Leta 805 je cesar [[Nikefor I. Logotet]] (vladal 802–811) okrepil njene utrdbe, kar jo je verjetno rešilo pred plenjenjem med obsežno invazijo kalifa [[Harun Al Rašid|Haruna al-Rašida]] na Anatolijo v naslednjem letu. Arabski viri poročajo, da sta mesto zavzela Harun in njegov naslednik [[Al-Mamun]] (vladal 813–833), vendar je ta informacija poznejša izmišljotina. Leta 838 pa sta se med kampanjo na [[Amorij]] vojski kalifa [[Al-Mutasim]]a (vladal 833–842) zbližali in srečali v mestu; Ankara, ki so jo prebivalci zapustili, je bila porušena do tal, preden so arabske vojske oblegale in uničile Amorij, ki je segal vse do [[Smirna|Smirne]]. Leta 859 je cesar [[Mihael III. Pijanec]] (vladal 842–867) med pohodom proti Arabcem prišel v mesto in ukazal obnovitev utrdb. Leta 872 so mestu grozili pavličani pod vodstvom Hrizoheira, vendar ga niso zavzeli. Zadnji arabski napad na mesto je leta 931 izvedel abasidski guverner [[Tarz]]a, Thamal al-Dulafi, vendar mesta spet niso zavzeli. === Cerkvena zgodovina === [[File:Teodot Ankirski.jpg|thumb|Sv. Teodot Ancirski]] Med zgodnjekrščanske mučenike Ancire, o katerih je malo znanega, sta bila Proklos in Hilarij, ki sta bila doma iz sicer neznane bližnje vasi Kalippi in sta bila pod cesarjem [[Trajan]]om (98–117) zatirana. V 280-ih letih slišimo o Filumenu, krščanskem trgovcu z žitom iz južne Anatolije, ki je bil ujet in mučen v Ankari, ter o Evstatiju. Tako kot v drugih rimskih mestih je tudi [[Dioklecijan]]ova vladavina zaznamovala vrhunec preganjanja kristjanov. Leta 303 je bila Ancira eno od mest, kjer sta socesarja Dioklecijan in njegov namestnik [[Galerij]] začela svoje protikrščansko preganjanje. V Anciri je bila njihova prva tarča 38-letni mestni škof, ki mu je bilo ime Klemen. Klemenovo življenje opisuje, kako so ga odpeljali v Rim, nato poslali nazaj in ga prisilili, da je prestal številna zasliševanja in stiske, preden so ga skupaj z bratom in različnimi spremljevalci usmrtili. Ostanke cerkve sv. Klemena lahko danes najdemo v stavbi tik ob Işıklar Caddesi v okrožju Ulus. Zelo verjetno je, da je to kraj, kjer je bil Klemen prvotno pokopan. Štiri leta pozneje sta mestni zdravnik Platon in njegov brat Antioh pod Galerijem postala slavna mučenika. Tudi Teodot Ancirski je častit kot svetnika. Vendar se je preganjanje izkazalo za neuspešno in leta 314 je bila Ancira središče pomembnega koncila zgodnje cerkve;{{sfn|Rockwell|1911}} njenih 25 disciplinskih kanonov predstavlja enega najpomembnejših dokumentov v zgodnji zgodovini izvajanja zakramenta pokore. Sinoda je obravnavala tudi cerkveno politiko za obnovo krščanske cerkve po preganjanjih, zlasti pa ravnanje z ''lapsi'' – kristjani, ki so se vdali prisilnemu poganstvu (žrtvovanju), da bi se med temi preganjanji izognili mučeništvu.{{sfn|Rockwell|1911}} Čeprav je poganstvo v Klementovem času v Anciri verjetno še vedno nihalo, je bilo morda še vedno večinska religija. Dvajset let pozneje sta krščanstvo in monoteizem zavzela njegovo mesto. Ancira se je hitro spremenila v krščansko mesto, kjer so življenje prevladovali menihi in duhovniki ter teološki spori. Mestni svet ali senat je prepustil mesto škofu kot glavni lokalni figuri. Sredi 4. stoletja je bila Ancira vpletena v zapletene teološke spore o Kristusovi naravi in ​​zdi se, da je tam nastala oblika arijanstva.{{sfn|Parvis|2006|pp=325–345}} V letih 362–363 je cesar Julijan na poti v nesrečni pohod proti Perzijcem potoval skozi Anciro in po krščanskih virih preganjal različne svetnike.<ref name=gibbon>{{navedi knjigo|last=Gibbon|first=Edward|title=The History of the Decline and Fall of the Roman Empire|author-link=|page=Chapter 23}}</ref> Kamniti podstavek za kip z napisom, ki opisuje Julijana kot »Gospodarja vsega sveta od Britanskega oceana do barbarskih narodov«, je še vedno viden, vgrajen v vzhodno stran notranjega obzidja gradu Ankara. Julijanov steber, ki je bil postavljen v čast cesarjevega obiska mesta leta 362, še danes stoji. Leta 375 so se v Anciri sestali arijevski škofje in odstavili več škofov, med njimi tudi svetega [[Gregor iz Nise|Gregorja Niškega]]. V poznem 4. stoletju je Ancira postala nekakšno cesarsko počitniško letovišče. Potem ko je [[Konstantinopel]] postal vzhodnorimska prestolnica, so se cesarji v 4. in 5. stoletju umaknili iz vlažnega poletnega vremena na [[Bospor]]ju v bolj suho gorsko vzdušje Ancire. [[Teodozij II.]] (408–450) je poleti imel svoj dvor v Anciri. Zakoni, izdani v Anciri, pričajo o času, ki so ga tam preživeli. Ancirska metropola je bila do 20. stoletja še naprej rezidenčni sedež vzhodne [[Pravoslavne Cerkve]], s približno 40.000 verniki, večinoma turško govorečimi, vendar se je to stanje končalo s ''Konvencijo o izmenjavi grškega in turškega prebivalstva'' iz leta 1923. Prejšnji [[armenski genocid]] je končal rezidenco Ancirske eparhije [[Armenska katoliška cerkev|Armenske katoliške cerkve]], ki je bila ustanovljena leta 1850.<ref name="Bull Universi Dominici gregis">[http://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k51627x/f401.image Bull ''Universi Dominici gregis''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150330045229/http://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k51627x/f401.image |date=30 March 2015 }}, in Giovanni Domenico Mansi, ''Sacrorum Conciliorum Nova et Amplissima Collectio'', vol. XL, coll. 779–780</ref><ref name="gallica.bnf.fr">F. Tournebize, v. ''II. Ancyre, évêché arménien catholique'', in [http://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k6561037d/f796.image ''Dictionnaire d'Histoire et de Géographie ecclésiastiques''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150628235228/http://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k6561037d/f796.image |date=28 June 2015 }}, vol. II, Paris 1914, coll. 1543–1546</ref> Je tudi titularna metropolija Ekumenskega patriarhata v Konstantinoplu. Katoliška cerkev zdaj tako starodavno bizantinsko metropolitansko nadškofijo kot »sodobno« armensko eparhijo uvršča kot titularni sedeži,<ref>''Annuario Pontificio 2013'' (Libreria Editrice Vaticana 2013 {{ISBN|978-88-209-9070-1}}), p. 832</ref> z ločenima [[apostolsko nasledstvo|apostolskim nasledstvom]]. === Seldžuška in osmanska zgodovina === [[File:Ottoman_Houses_Ankara.jpg|thumb|Osmanske hiše v okrožju Hamamönü]] Po [[Bitka pri Manzikertu|bitki pri Manzikertu]] leta 1071 so seldžuški Turki zavzeli velik del Anatolije. Do leta 1073 so turški naseljenci dosegli bližino Ancire, mesto pa je bilo kmalu zatem zavzeto, najkasneje do upora Nikeforja Melissena leta 1081.<ref name="TIB"/> Leta 1101, ko je prišla križarska vojna pod [[Rajmond IV. Touluški|Rajmondom IV. Toulouškim]], je bilo mesto nekaj časa pod nadzorom [[Danišmendi|Danišmendov]]. Križarji so zavzeli mesto in ga predali bizantinskemu cesarju [[Aleksej I. Komnen|Alekseju I. Komnenu]] (vladal 1081–1118). Bizantinska oblast ni trajala dolgo in mesto je neznano kdaj zavzel seldžuški [[sultanat Rum]]; leta 1127 se je vrnilo pod nadzor Danišmendov do leta 1143, ko so ga Seldžuki Rum ponovno zavzeli. Po bitki pri Köse Dağu leta 1243, v kateri so [[Mongoli]] premagali Seldžuke, je večina Anatolije postala del mongolske oblasti. Polverska skupina obrtnikov in trgovcev z imenom ''Ahiler'' je izkoristila upad Seldžukov in leta 1290 izbrala Angoro za svojo neodvisno mestno državo. [[Orhan I.]], drugi beg [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]], je mesto zavzel leta 1356. [[Timur Lenk|Timur]] je v [[bitka pri Ankari|bitki pri Ankari]] leta 1402 premagal [[Bajazid I.|Bajazida I.]] in zavzel mesto, vendar je bila Angora leta 1403 spet pod osmanskim nadzorom. Levantska družba je v mestu vzdrževala tovarno od 1639 do 1768.{{sfn|Chisholm|1911|pp=40–41}} V 19. stoletju je bilo njegovo prebivalstvo ocenjeno na 20.000 do 60.000.{{sfn|Baynes|1878|p=45}} Leta 1832 so ga izropali Egipčani pod Ibrahimom Pašo. Od leta 1867 do 1922 je bilo mesto glavno mesto Angorskega vilajeta, ki je vključeval večino antične Galatije. Pred [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je imelo mesto britanski konzulat in okoli 28.000 prebivalcev, od katerih je bila približno 1⁄3 kristjanov. === Prestolnica Turške republike === [[File:Atatürk TBMM'den çıkarken.jpg|thumb|Predsednik [[Mustafa Kemal Atatürk]] (na sredini) in premier İsmet İnönü (levo) zapuščata Veliko narodno skupščino Turčije med praznovanjem 7. obletnice Turške republike leta 1930]] Po osmanskem porazu v prvi svetovni vojni so osmansko prestolnico Konstantinopel (današnji Carigrad) in večji del Anatolije zasedli zavezniki, ki so nameravali ta ozemlja razdeliti med Armenijo, Francijo, Grčijo, Italijo in Združeno kraljestvo, Turkom pa bi prepustili osrednji del ozemlja v osrednji Anatoliji. V odgovor je vodja turškega nacionalističnega gibanja [[Mustafa Kemal Atatürk]] leta 1920 v Angori ustanovil sedež svojega odporniškega gibanja. Po zmagi v turški vojni za neodvisnost in po tem, ko je bila Sèvreska pogodba nadomeščena z [[Lozanski sporazum|Lozansko pogodbo]] (1923), so turški nacionalisti 29. oktobra 1923 Osmansko cesarstvo zamenjali z Republiko Turčijo. Nekaj ​​dni prej je Angora 13. oktobra 1923 uradno nadomestila Konstantinopel kot novo turško glavno mesto,<ref name="britannica">{{navedi splet|url=https://www.britannica.com/place/Ankara|title=Ankara &#124; Location, History, Economy, & Facts|website=Britannica|access-date=9 January 2021|archive-date=1 January 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210101013721/https://www.britannica.com/place/Ankara|url-status=live}}</ref> republikanski uradniki pa so razglasili, da se mesto imenuje Ankara.<ref>{{navedi splet |url=http://www.nationalgeographic.org/thisday/mar28/istanbul-not-constantinople/ |title=Istanbul, not Constantinople |last=Society |date=4 March 2014 |website=National Geographic Society|access-date=28 March 2019 |archive-date=3 January 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200103152146/https://www.nationalgeographic.org/thisday/mar28/istanbul-not-constantinople/ |url-status=live }}</ref> [[File:Banks Street (Atatürk Boulevard) the Building of Ziraat Bankası (Agricultural Bank), 1930s (16851406391).jpg|thumb|left|Pogled na staro stavbo generalnega direktorata banke Ziraat. Zasnoval jo je v Carigradu rojeni italijanski levantinski arhitekt Giulio Mongeri in je bila zgrajena med letoma 1926 in 1929.]] Ko je Ankara postala glavno mesto novo ustanovljene Republike Turčije, je nova gradnja mesto razdelila na stari del, imenovan ''Ulus'' in nov del, imenovan ''Jenišéhir''. Stari del mesta zaznamujejo starodavne stavbe, ki odražajo rimsko, bizantinsko in osmansko zgodovino, ter ozke vijugaste ulice. Novi del, ki je zdaj na trgu Kızılay, ima značilnosti sodobnejšega mesta: široke ulice, hotele, gledališča, nakupovalna središča in nebotičnike. V novem delu so tudi vladne pisarne in tuja veleposlaništva. Ankara je od leta 1923, ko je bila »majhno mesto brez pomena«, doživela izjemno rast.<ref>Columbia Lippincott Gazetteer</ref> Leta 1924, leto po tem, ko se je vlada preselila tja, je imela Ankara približno 35.000 prebivalcev. Do leta 1927 je imela 44.553 prebivalcev, do leta 1950 pa se je število prebivalcev povečalo na 286.781. Po letu 1930 je mesto v zahodnih jezikih uradno postalo znano kot Ankara. Do konca 1930-ih angleško ime ''Angora'' ni bilo več v splošni rabi.<ref>Deriu, Davide. "A challenge to the West: British views of republican Ankara" (Chapter 12). In: Gharipour, Mohammad and Nilay Özlü (editors). ''The City in the Muslim World: Depictions by Western Travel Writers''. Routledge, 5 March 2015. {{ISBN|1317548221}}, 9781317548225. Start: p. [https://books.google.com/books?id=Aw3wBgAAQBAJ&pg=PA279 279] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200726052419/https://books.google.com/books?id=Aw3wBgAAQBAJ&pg=PA279 |date=26 July 2020 }}. CITED: p. [https://books.google.com/books?id=Aw3wBgAAQBAJ&pg=PA299 299] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200604232048/https://books.google.com/books?id=Aw3wBgAAQBAJ&pg=PA299 |date=4 June 2020 }}.</ref> [[File:Library Main Hall Columns.jpg|thumb|Predsedniška knjižnica v Ankari je največja knjižnica v Turčiji, z zbirko več kot 4 milijonov tiskanih knjig in več kot 120 milijonov elektronskih izdaj, objavljenih v 134 jezikih.<ref name="Presidential Library">{{navedi splet|url=https://www.aa.com.tr/en/culture/turkey-s-largest-library-to-be-disabled-friendly/1738322|title=Turkey's largest library to be disabled-friendly|author=Sibel Morrow|publisher=Anadolu Agency|website=aa.com.tr|date=19 February 2020}}</ref>]] Ankara je v drugi polovici 20. stoletja še naprej hitro rasla in sčasoma prehitela [[Izmir]] kot drugo največje mesto v Turčiji, takoj za Carigradom. Mestno prebivalstvo Ankare je leta 2014 doseglo 4.587.558, prebivalstvo province Ankara pa je leta 2015 doseglo 5.150.072.<ref name="citypopulation1">{{navedi splet|title=Turkey: Major cities and provinces|url=http://citypopulation.de/Turkey-C20.html|access-date=8 February 2015|website=City Population |archive-date=24 February 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150224193933/http://www.citypopulation.de/Turkey-C20.html|url-status=live}}</ref> V Ankari je [[predsedniška palača Turčije]]. Ta stavba služi kot glavna rezidenca predsednika. == Geografija == Geografsko je Ankara med rekama [[Kızılırmak (reka)|Kızılırmak]] in [[Sakarya (reka)|Sakarja]], reka Sakarja pa tvori njeno mejo z [[Eskişehir]]jem na zahodu. Ankara si deli mejo z Bolujem in Çankırıjem na severu, [[Konya|Konyo]] na jugu in [[Kırıkkale]] na vzhodu.<ref>{{navedi splet |last=artunbeg |date=2022-05-11 |title=Ankara |url=https://tr.ansiklopedika.net/viki/ankara |access-date=2022-07-24 |website=Ansiklopedika Viki |language=tr |archive-date=2022-10-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221002011207/https://tr.ansiklopedika.net/viki/ankara |url-status=dead }}</ref> Ankara in [[Ankara (provinca)|njena provinca]] sta v osrednji [[Anatolija|Anatoliji]] v Turčiji. Skozi središče mesta Ankara teče potok Çubuk. V zahodnih predmestjih mesta je povezan z reko Ankaro, ki je pritok reke Sakarya. === Podnebje === Ankara ima po [[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppnovi podnebni klasifikaciji]] (''BSk'') hladno polsušno podnebje, medtem ko je po Trewarthini klimatski klasifikaciji mesto razvrščeno kot vlažno celinsko (''Dc''). Zaradi nadmorske višine in lege v notranjosti ima Ankara hladne in snežne zime ter vroča in suha poletja. Padavine večinoma spomladi in jeseni. Mesto leži v coni odpornosti USDA 7b, povprečna letna količina padavin pa je precej nizka, in sicer 414 milimetrov, kljub temu pa padavine lahko opazimo skozi vse leto. Povprečne mesečne temperature se gibljejo od 0,9&nbsp;°C v januarju do 24,3&nbsp;°C v juliju, letno povprečje pa znaša 12,6&nbsp;°C.<ref name=eather1> {{navedi splet| archive-url = https://web.archive.org/web/20190112144035/https://mgm.gov.tr/veridegerlendirme/il-ve-ilceler-istatistik.aspx?k=A&m=ANKARA| archive-date = 12 January 2019| url = https://www.mgm.gov.tr/veridegerlendirme/il-ve-ilceler-istatistik.aspx?k=H&m=ANKARA| title = Resmi İstatistikler: İllerimize Ait Genel İstatistik Verileri| publisher = Turkish State Meteorological Service| language = tr | access-date = 26 June 2021}}</ref> Ankara ima zelo podoben temperaturni režim kot New York. == Demografija == [[File:Ankara road map.png|thumb|right|Metropolitansko območje Ankare]] Leta 1927 je imela Ankara 75.000 prebivalcev. Po popisu prebivalstva iz leta 1935 je bilo v Ankari 74.632 moških in 48.882 žensk.<ref>{{cite journal|author=Gül Neşe Doğusan Alexander|title=Caught between Aspiration and Actuality: The Etiler Housing Cooperative and the Production of Housing in Turkey|journal=Journal of the Society of Architectural Historians|volume=76|issue=3|year=2017|jstor=26419016| doi=10.1525/jsah.2017.76.3.349|page=351}}</ref> Leta 2022 je imela provinca Ankara 5.782.285 prebivalcev.<ref name=tuik>{{navedi splet|url=https://biruni.tuik.gov.tr/medas/?kn=95&locale=en |title=Population Of SRE-1, SRE-2, Provinces and Districts|publisher=Turkish Statistical Institute (TÜIK) |access-date=20 June 2023}}</ref> Ko je Ankara leta 1923 postala glavno mesto Republike Turčije, je bila določena kot načrtovano mesto za 500.000 bodočih prebivalcev. V 1920-ih do 1940-ih je mesto raslo načrtovano in urejeno. Vendar pa je od 1950-ih naprej mesto raslo veliko hitreje, kot je bilo predvideno, saj sta brezposelnost in revščina ljudi prisilili, da so se selili s podeželja v mesto v iskanju boljšega življenjskega standarda. Posledično je bilo okoli mesta zgrajenih veliko nezakonitih hiš, imenovanih ''gecekondu'', kar je povzročilo nenačrtovano in nenadzorovano urbano pokrajino Ankare, saj ni bilo mogoče dovolj hitro zgraditi dovolj načrtovanih stanovanj. Čeprav so negotovo zgrajena, ima velika večina elektriko, tekočo vodo in sodobne gospodinjske pripomočke. Približno tretjina prebivalstva osrednje Anatolije, ki znaša 15.608.868 ljudi, prebiva v Ankari. Stopnja pismenosti v celotni provinci za ljudi, stare 15 let ali več, je po podatkih TÜİK iz leta 2020 98,18 %. Provinca Ankara ima tudi najvišji odstotek diplomantov terciarnega izobraževanja v Turčiji, saj ima 29,08 % prebivalstva dodiplomsko, magisterijsko ali doktorsko izobrazbo.<ref>{{navedi splet |last= |title=İllere Göre Türkiye'de 15+ Yaş Nüfusun Eğitim Durumu ve Oranlar (%) {{!}} @DrDataStats |trans-title=Educational Status and Rates (%) of the 15+ Age Population in Turkey by Province |url=https://www.drdatastats.com/illere-gore-turkiyede-15-yas-nufusun-egitim-durumu-ve-oranlar/ |access-date=2022-03-10 |website=based on TÜİK data |language=tr}}</ref> == Gospodarstvo in infrastruktura == Ankara je že dolgo produktivna kmetijska regija v Anatoliji. V osmanskem obdobju je bila Ankara znana po pridelavi žita, bombaža in sadja.<ref>{{Cite journal |last=Chen |first=Yuan Julian |date=2021-10-11 |title=Between the Islamic and Chinese Universal Empires: The Ottoman Empire, Ming Dynasty, and Global Age of Explorations |url=https://www.academia.edu/59068575 |journal=Journal of Early Modern History |volume=25 |issue=5 |pages=422–456 |doi=10.1163/15700658-bja10030 |issn=1385-3783 |s2cid=244587800}}</ref> Mesto je stoletja izvažalo [[moher]] (iz [[angorska koza|angorske koze]]) in [[angorska volna|angorsko volno]] (iz [[angorski kunec|angorskega kunca]]) v tujino. V 19. stoletju je mesto izvažalo tudi znatne količine kozjih in mačjih kož, [[kavčuk]]a, voska, [[med]]u, jagodičevja in [[bron]]a. Pred prvo svetovno vojno je bilo mesto s Carigradom povezano z železnico, od koder so še naprej izvažali moher, volno, jagodičevje in žito. Regija Osrednja Anatolija je eno glavnih lokacij pridelave [[grozdje|grozdja]] in [[vino|vina]] v Turčiji, Ankara pa je še posebej znana po grozdju ''Kalecik Karası'' in muškatu ter vinu ''Kavaklıdere'', ki ga pridelujejo v soseski Kavaklıdere v mestnem okrožju Çankaya. Ankara je znana tudi po hruškah. Drug naravni proizvod Ankare je avtohtona vrsta medu (''Ankara Balı''), ki je znan po svoji svetli barvi in ​​ga večinoma proizvajajo na gozdni kmetiji in živalskem vrtu Atatürk v okrožju Gazi ter drugi obrati v okrožjih Elmadağ, Çubuk in Beypazarı. Jezova Çubuk-1 in Çubuk-2 na potoku Çubuk v Ankari sta bila med prvimi jezovi, zgrajenimi v Turški republiki. Ankara je središče državnih in zasebnih turških obrambnih in vesoljskih podjetij, kjer so industrijski obrati in sedeži turške vesoljske industrije, MKE, ASELSAN, HAVELSAN, ROKETSAN, FNSS,<ref>{{navedi splet |author=FNSS Savunma Sistemleri A.Ş. |title=FNSS Savunma Sistemleri A.Ş. |url=http://www.fnss.com.tr/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20140109163928/http://www.fnss.com.tr/ |archive-date=9 January 2014 |access-date=21 March 2011}}</ref> Nurol Makina,<ref>{{navedi splet |title=Nurol Makina ve Sanayi A.Ş. |url=http://www.nurolmakina.com.tr/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20100322233142/http://www.nurolmakina.com.tr/ |archive-date=22 March 2010 |access-date=21 March 2011 |work=nurolmakina.com.tr}}</ref> in številnih drugih podjetij. Izvoz teh obrambnih in vesoljskih podjetij v tujino se je v zadnjih desetletjih stalno povečeval. IDEF v Ankari je ena največjih mednarodnih razstav svetovne orožarske industrije. Številna svetovna avtomobilska podjetja imajo prav tako proizvodne obrate v Ankari, na primer nemški proizvajalec avtobusov in tovornjakov MAN SE.<ref>{{navedi splet |title=MAN Turkiye |url=http://www.man.com.tr/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20131026043012/http://www.man.com.tr/ |archive-date=26 October 2013 |access-date=31 March 2011 |work=man.com.tr}}</ref> Ankara gosti industrijsko cono OSTIM, največji industrijski park v Turčiji. Velik odstotek zapletenih delovnih mest v Ankari zagotavljajo državne institucije, kot so ministrstva, podministrstva in drugi upravni organi turške vlade. Številni tuji državljani delajo tudi kot diplomati ali uradniki na veleposlaništvih svojih držav. == Glavne znamenitosti == === Antična arheološka najdišča === [[File:Ankara Castle.jpg|thumb|[[Ankarski grad]] in citadela]] [[File:AugustusAnkara2.jpg|thumb|V ''Monumentum Ancyranum'' ([[Tempelj Avgusta in Rome]]) v Ulusu se je ohranil prvi nedotaknjen izvod Res Gestae, ki ga je napisal prvi rimski cesar Avgust.]] Temelje [[Ankarski grad|ankarskega gradu]] in [[citadela|citadele]] so položili Galatani na izboklini lave ({{Coord|39.941|N|32.864|E|type:landmark|display=inline}}), preostanek pa so dokončali Rimljani. Bizantinci in Seldžuki so nadalje obnovili in dogradili. Območje okoli in znotraj citadele, ki je najstarejši del Ankare, vsebuje veliko lepih primerov tradicionalne arhitekture. Na voljo so tudi rekreacijska območja za sprostitev. Številne obnovljene tradicionalne turške hiše znotraj območja citadele so našle novo življenje kot restavracije, ki strežejo lokalno kuhinjo. Citadela je bila upodobljena na različnih turških bankovcih med letoma 1927–1952 in 1983–1989.<ref>The citadel was depicted in the following Turkish banknotes: * On the [[obverse and reverse|obverse]] of the 1 [[Turkish lira|lira]] banknote of 1927–1939 (1. Emission Group – One Turkish Lira – [http://www.tcmb.gov.tr/yeni/banknote/E1/6.htm I. Series] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090417141856/http://www.tcmb.gov.tr/yeni/banknote/E1/6.htm |date=17 April 2009 }}). * On the obverse of the 5 lira banknote of 1927–1937 (1. Emission Group – Five Turkish Lira – [http://www.tcmb.gov.tr/yeni/banknote/E1/10.htm I. Series] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090426025336/http://tcmb.gov.tr/yeni/banknote/E1/10.htm |date=26 April 2009 }}). * On the [[Obverse and reverse|reverse]] of the 10 lira banknote of 1927–1938 (1. Emission Group – Ten Turkish Lira – [http://www.tcmb.gov.tr/yeni/banknote/E1/14.htm I. Series] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090426024951/http://tcmb.gov.tr/yeni/banknote/E1/14.htm |date=26 April 2009 }}). * On the reverse of the 10 lira banknote of 1938–1952 (2. Emission Group – Ten Turkish Lira – [http://www.tcmb.gov.tr/yeni/banknote/E2/52.htm I. Series] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090225021428/http://tcmb.gov.tr/yeni/banknote/E2/52.htm |date=25 February 2009 }}). * On the reverse of the 100 lira banknotes of 1983–1989 (7. Emission Group – One Hundred Turkish Lira – [http://www.tcmb.gov.tr/yeni/banknote/E7/256.htm I. Series] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090603080558/http://www.tcmb.gov.tr/yeni/banknote/E7/256.htm |date=3 June 2009 }} & [http://www.tcmb.gov.tr/yeni/banknote/E7/258.htm II. Series] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090603083227/http://www.tcmb.gov.tr/yeni/banknote/E7/258.htm |date=3 June 2009 }}). [http://www.tcmb.gov.tr/yeni/eng/ Central Bank of the Republic of Turkey] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090615060512/http://www.tcmb.gov.tr/yeni/eng/ |date=15 June 2009 }}. Banknote Museum. – Links retrieved on 20 April 2009. {{navedi splet|url=http://www.tcmb.gov.tr/yeni/banknote/E1/6.htm|title="E 1" – The Banknotes of 1. Emission Group – "One Turkish Lira"|website=tcmb.gov.tr|access-date=20 April 2009|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20090417141856/http://www.tcmb.gov.tr/yeni/banknote/E1/6.htm|archive-date=17 April 2009}}</ref> Ostanke, oder in zakulisje [[antično rimsko gledališče v Ankari|antičnega rimskega gledališča v Ankari]] si je mogoče ogledati zunaj gradu. Rimski kipi, ki so jih našli tukaj, so razstavljeni v [[Muzej anatolskih civilizacij, Ankara|Muzeju anatolskih civilizacij]]. Sedežišče je še vedno v izkopavanjih. Avgusteum,{{sfn|Chisholm|1911b|p=953}} danes znan kot [[Tempelj Avgusta in Rome]], je bil zgrajen 25 x 20 pr. n. št. po osvojitvi osrednje Anatolije s strani rimskega cesarstva. Ancira je nato postala glavno mesto nove province Galatije. Po Avgustovi smrti leta 14 n. št. je bil v notranjosti tempeljskega pronaosa v latinščini vklesan prepis besedila ''Res Gestae Divi Augusti'' (''Monumentum Ancyranum''), na zunanji steni [[cela|cele]] pa grški prevod. Tempelj na starodavni akropoli v Anciri je bil v 2. stoletju razširjen in v 5. stoletju preurejen v cerkev. Stoji v mestni četrti Ulus. Kasneje ga je v 16. stoletju objavil avstrijski veleposlanik Ogier Ghiselin de Busbecq. [[Rimske terme, Ankara|Rimske terme]] v Ankari imajo vse tipične značilnosti klasičnega rimskega kopališča: [[frigidarij]] (hladno sobo), [[tepidarij]] (toplo sobo) in [[kaldarij]] (vročo sobo). Terme so bile zgrajene v času vladavine rimskega cesarja [[Karakala|Karakale]] v začetku 3. stoletja v čast [[Asklepij]]u, bogu medicine. Danes so ohranjene le klet in prvo nadstropje. So v četrti Ulus. Rimsko cesto v Ankari ali ''Cardo Maximus'' je leta 1995 odkril turški arheolog Cevdet Bayburtluoğlu. Dolga je 216 metrov in široka 6,7 ​​metra. Med izkopavanji ob cesti so odkrili številne starodavne artefakte, večina pa je razstavljenih v Muzeju anatolskih civilizacij.<ref>{{navedi splet|url=http://v3.arkitera.com/news.php?action=displayNewsItem&ID=26016|title=Roma Yolu|date=14 March 2007|publisher=arkitera.com|access-date=10 June 2013|archive-date=12 May 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150512204914/http://v3.arkitera.com/news.php?action=displayNewsItem&ID=26016|url-status=live}}</ref><ref name="Antik Ankara">{{navedi knjigo|last=Sargın|first=Haluk|year=2012|title=Antik Ankara|publisher=Arkadaş Yayınevi|place=Ankara|isbn= 978-975-509-719-0|language=tr|pages=126, 127, 128}}</ref> Julijanov steber, ki danes stoji v okrožju Ulus, je bil postavljen v čast obiska rimskega cesarja [[Julijan (rimski cesar)|Julijana]] v Anciri leta 362. {{wide image|Baños romanos, Ankara, Turquía, 2024-10-03, DD 40-44 PAN.jpg|800px|align-cap=center|Rimske terme v Ankari}} === Mošeje === {{Multiple image | align = right | direction = vertical | image1 = ANKARA_KOCATEPE_CAMİİ.jpg | image2 = Ahmet_Hamdi_Akseki_Mosque,_Ankara_02.jpg | caption2 = Zgoraj: Mošeja Kocatepe (1987)<br />Spodaj: Mošeja Ahmet Hamdi Akseki (2013) }} [[File:Haci Bayram Mosque 01.jpg|thumb|left|[[Mošeja Hacı Bayram]] (1428)]] [[Mošeja Kocatepe]] je največja mošeja v mestu. Stoji v četrti Kocatepe in je bila zgrajena med letoma 1967 in 1987 v klasičnem osmanskem slogu s štirimi [[minaret]]i. Zaradi svoje velikosti in pomembne lokacije je postala znamenitost mesta. [[Mošeja Ahmet Hamdi Akseki]] je v bližini predsedstva za verske zadeve na cesti Eskişehir. Zgrajena je v turškem neoklasicističnem slogu in je ena največjih novih mošej v mestu, dokončana in odprta leta 2013. Med splošnimi molitvami lahko sprejme 6 tisoč ljudi, med pogrebnimi molitvami pa do 30 tisoč ljudi. Mošeja je okrašena z vzorci v anatolskem seldžuškem slogu.<ref>{{navedi splet|url=http://www.diyanet.gov.tr/tr/icerik/ahmet-hamdi-akseki-camii-dualarla-ibadete-acildi/8078|archive-url=https://web.archive.org/web/20150218022254/http://www.diyanet.gov.tr/tr/icerik/ahmet-hamdi-akseki-camii-dualarla-ibadete-acildi/8078 |title=Ahmet Hamdi Akseki Mosque has been opened for prayers|archive-date=18 February 2015}}</ref> Mošeja Yeni (Cenab Ahmet) je največja osmanska mošeja v Ankari, ki jo je v 16. stoletju zgradil slavni arhitekt [[Mimar Sinan]]. [[Mimbar]] (prižnica) in [[mihrab]] (molitvena niša) sta iz belega [[marmor]]ja, sama mošeja pa je iz ankarskega kamna, kar je primer zelo fine izdelave. [[Mošeja Hacı Bayram]], v četrti Ulus poleg Avgustovega templja, je bila zgrajena v začetku 15. stoletja v seldžuškem slogu neznanega arhitekta. Kasneje jo je v 16. stoletju obnovil arhitekt Mimar Sinan, v 18. stoletju pa so ji dodali ploščice Kütahya. Mošeja je bila zgrajena v čast Hacı Bayram-ı Velija, čigar grobnica je poleg mošeje, dve leti pred njegovo smrtjo (1427–28).<ref>{{navedi splet|author=SonTech Yazılım |url=http://www.HaciBayramiVeli.com |title=Hacı Bayram-ı Veli :. hacıbayramveli, hacı bayramveli, haci bayrami veli, hacıbayram, nasihatleri, hacı bayram cami, hayatı, hacıbayram-ı veli |publisher=Hacibayramiveli.com |access-date=5 May 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090525033235/http://www.hacibayramiveli.com/ |archive-date=25 May 2009 |url-status=live}}</ref> Uporabna površina v tej mošeji je 437 m² v prvem nadstropju in 263 m² v drugem nadstropju. Mošeja Ahi Elvan je bila ustanovljena v četrti Ulus blizu ankarske citadele in jo je zgradila bratovščina Ahi v poznem 14. in začetku 15. stoletja. Posebej zanimiv je fino izrezljan orehov minbar (prižnica).<ref>{{navedi splet|url=http://www.ankara.com/museums.html|title=Museums – Ankara.com: City guide of Turkey's Capital|access-date=8 July 2016|archive-date=31 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190131145302/http://www.ankara.com/museums.html|url-status=live}}</ref> [[Alâeddinova mošeja]] je najstarejša mošeja v Ankari. Ima izrezljan orehov minbar, napis na katerem beleži, da je bila mošeja dokončana v začetku leta 574 po [[hidžra|hidžri]] (kar ustreza poletju 1178 n. št.) in jo je zgradil seldžuški princ Muhiddin Mesud šah (umrl 1204), beg Ankare, ki je bil sin anatolskega seldžuškega sultana [[Kilič Arslan II.|Kiliča Arslana II.]] (vladal 1156–1192). === Drugo === ''Suluhan'' je zgodovinsko gostišče v Ankari. Imenuje se tudi ''Hasanpaşa Han''. Je približno 400 metrov jugovzhodno od trga Ulus, v soseski Hacıdoğan. Glede na ''vakfije'' (napis) na stavbi je [[Han (gostišče)|han]] iz osmanskega obdobja naročil Hasan Paša, regionalni ''beylerbey'', zgrajen pa je bil med letoma 1508 in 1511, v zadnjih letih vladavine sultana Bajazida II.<ref name="Ank">{{navedi splet|url=http://ankaratarihi.blogspot.com/2009/12/eski-hana-yeni-cehre-suluhan.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304185638/http://ankaratarihi.blogspot.com/2009/12/eski-hana-yeni-cehre-suluhan.html |title=Ankara: ESKİ HAN'A YENİ ÇEHRE: SULUHAN|date=3 December 2009|archive-date=4 March 2016}}</ref> Na dvorišču sta 102 sobi (zdaj trgovine).<ref>{{navedi splet|url=http://blog.milliyet.com.tr/Eski_Han_a_yeni_cehre__Suluhan/Blog/?BlogNo=171373|title=Eski Han'a yeni çehre: Suluhan/Kent Tarihi/milliyet blog|access-date=8 July 2016|archive-date=12 March 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160312053234/http://blog.milliyet.com.tr/Eski_Han_a_yeni_cehre__Suluhan/Blog/?BlogNo=171373|url-status=live}}</ref> V vsaki sobi je okno, niša in dimnik. ''Muzej Çengelhan Rahmi M. Koç'' je muzej industrijske tehnologije v Çengel Hanu, gostišču iz osmanskega obdobja, ki je bilo dokončano leta 1523, v zgodnjih letih vladavine sultana [[Sulejman Veličastni|Sulejmana Veličastnega]]. Razstave vključujejo industrijske/tehnološke artefakte od 1850-ih naprej. V knjigi so tudi razdelki o Mustafi Kemalu Atatürku, ustanovitelju moderne Turčije; Vehbiju Koçu, Rahmi Koçevem ​​očetu in enem prvih industrialcev v Turčiji, ter mestu Ankara. Turška državna opera in balet, nacionalni direktorat turških opernih in baletnih skupin, ima sedež v Ankari in mestu služi s tremi prizorišči: Operna hiša v Ankari (Opera Sahnesi, znana tudi kot Büyük Tiyatro) je največje od treh prizorišč za opero in balet v Ankari. [[Muzej anatolskih civilizacij, Ankara|Muzej anatolskih civilizacij]] (''Anadolu Medeniyetleri Müzesi'') je ob vhodu v Ankarski grad. Gre za star ''bezesten'' (pokrit bazar)<ref>{{navedi splet| url=http://www.lonelyplanet.com/turkey/central-anatolia/ankara/sights/museums-galleries/museum-anatolian-civilisations|title=Museum of Anatolian Civilisations – Lonely Planet|first=Lonely|last=Planet|access-date=8 July 2016|archive-date=28 August 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160828183359/https://www.lonelyplanet.com/turkey/central-anatolia/ankara/sights/museums-galleries/museum-anatolian-civilisations|url-status=live}}</ref> iz 15. stoletja, ki je bil obnovljen in zdaj gosti zbirko paleolitskih, neolitskih, hatskih, hetitskih, frigijskih, urartskih in rimskih del ter pomemben del, posvečen lidijskim zakladom. [[Etnografski muzej Ankare]] (''Etnografya Müzesi'') je nasproti operne hiše v Ankari na bulvarju Talat Paşa v okrožju Ulus. V njem je bogata zbirka folklornih predmetov ter artefaktov iz seldžuškega in osmanskega obdobja. Pred muzejsko stavbo stoji marmorni in bronasti konjeniški kip Mustafe Kemala Atatürka (ki nosi moderno vojaško uniformo iz obdobja republike in ima čin feldmaršala), ki ga je leta 1927<ref>{{navedi splet| url=http://www.muze.gov.tr/en/museums/ethnography-museum-of-ankara|title=Ethnography Museum of Ankara – Müze|access-date=8 July 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160806193224/http://www.muze.gov.tr/en/museums/ethnography-museum-of-ankara| archive-date=6 August 2016|url-status=dead}}</ref> izdelal italijanski kipar Pietro Canonica. == Opombe == {{notelist}} == Sklici == {{sklici}} === Viri === *{{cite EB9|wstitle=Angora|volume=2|page=45}} *{{cite EB1911|wstitle=Ancyra|volume=1|date=1911b|page=953}} * {{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=PydWDwAAQBAJ | title=Historical Dictionary of Turkey | isbn=978-1-5381-0225-1 | last1=Heper | first1=Metin | last2=Öztürk-Tunçel | first2=Duygu | last3=Criss | first3=Nur Bilge | year=2018 | publisher=Rowman & Littlefield |edition=4th}} *{{navedi knjigo|last=Parvis|first=Sarah|url=https://books.google.com/books?id=-jgsQihyWTEC|title=Marcellus of Ancyra And the Lost Years of the Arian Controversy 325–345|place=New York|publisher=Oxford University Press|date=2006|isbn=978-0-19-928013-1}} * {{Cite report |author=World Intellectual Property Organization (WIPO) |year=2024 |title=Global Innovation Index 2024: Unlocking the Promise of Social Entrepreneurship |url=https://www.wipo.int/web-publications/global-innovation-index-2024/assets/67729/2000%20Global%20Innovation%20Index%202024_WEB3lite.pdf |location=Geneva |publisher=WIPO |doi=10.34667/tind.50062 |author-link=}} == Zunanje povezave == {{zbirka|Ankara}} {{Wikivoyage|Ankara}} * [https://www.ankara.bel.tr/ Spletno mesto metropolitanske občine Ankara] * [http://www.ankara.gov.tr/ Spletno mesto province Ankara] * [https://web.archive.org/web/20121130080250/http://www.ankara.bel.tr/ Občina Ankara] * [http://www.gcatholic.org/dioceses/former/t0128.htm GCatholic – (former and) Latin titular see] * [http://www.gcatholic.org/dioceses/former/t2026.htm GCatholic – former and titular Armenian Catholic see] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta v Turčiji]] [[Kategorija:Glavna mesta Azije]] [[Kategorija:Glavna mesta Evrope]] [[Kategorija:Mesta, po katerih so poimenovali asteroid]] [[Kategorija:Ankara| ]] fckx4mng70vv3hg1se8nyo006tan36p 0 32830 6774821 6681350 2026-11-04T15:16:37Z ~2026-58553-41 268421 /* */ 6774821 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Samo Vremšak|birth_date=29. maj 1930|birth_place=Kamnik|death_date=6. oktober 2004|death_place=Ljubljana}} '''Samo Vremšak''', [[Slovenci|slovenski]] [[skladatelj]], [[zborovodja]], [[pevec]] in univerzitetni profesor, * [[29. maj]] [[1930]], [[Kamnik]], † 7. oktober [[2004]], [[Ljubljana]]. == Življenjepis == Na [[akademija za glasbo v Ljubljani|Akademiji za glasbo v Ljubljani]] je leta 1956 v razredu [[Marjan Kozina|Marjana Kozine]] končal študij [[glasbena kompozicija|kompozicije]], kasneje pa še študij [[solopetje|solopetja]] (1960). Deloval je kot [[dirigent]] zbora [[Slovenska filharmonija|Slovenske filharmonije]] in kot profesor na [[Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani|Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani]]. Je predstavnik umirjene [[neoklasicizem|neoklasicistične]] smeri v slovenski glasbi. Je avtor dveh simfonij, ''Dramatične uverture za'' [[godalni kvartet]] ter [[kantata|kantate]] ''Kronanje v Zagrebu'', ki je kalno-instrumentalne obdelava stare srednjeveške sekvence ''[[Stabat mater]]'' in vrste zborovskih del. Od leta 1962 dalje je bilo uspešno tudi njegovo delo z zborom [[Pevsko društvo Lira|Lira]] iz [[Kamnik]]a. Njegova hči je slovenska [[sopran]]istka [[Irena Baar]], njegov sin pa skladatelj [[Boris Vremšak]]. == Glej tudi == * [[seznam slovenskih skladateljev]] * [[seznam glasbenikov s sorodstvenimi vezmi]] * [[seznam slovenskih pevcev]] * [[seznam slovenskih zborovodij]] * [[seznam častnih občanov občine Kamnik]] == Sklici == <references /> {{composer-stub}} {{KozinoviNagrajenci}}{{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Vremšak, Samo}} [[Kategorija:Rojeni leta 1930]] [[Kategorija:Umrli leta 2004]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za glasbo v Ljubljani]] [[Kategorija:Kamničani]] [[Kategorija:Slovenski zborovodje]] [[Kategorija:Slovenski glasbeni pedagogi]] [[Kategorija:Slovenski pevci]] [[Kategorija:Slovenski skladatelji]] [[Kategorija:Predavatelji na Akademiji za glasbo v Ljubljani]] [[Kategorija:Dirigenti Pevskega zbora Slovenske filharmonije]] [[Kategorija:Kozinovi nagrajenci]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Častni meščani Kranja]] 1q6m4erxbtmqr10tgcoenlzpz765mmr 6774823 6774821 2026-11-04T15:18:46Z ~2026-58553-41 268421 /* */ 6774823 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Samo Vremšak|birth_date=29. maj 1930|birth_place=Kamnik|death_date=6. oktober 2004|death_place=Ljubljana}} '''Samo Vremšak''', [[Slovenci|slovenski]] [[skladatelj]], [[zborovodja]], [[pevec]] in univerzitetni profesor, * [[29. maj]] [[1930]], [[Kamnik]], † 6. oktober [[2004]], [[Ljubljana]]. == Življenjepis == Na [[akademija za glasbo v Ljubljani|Akademiji za glasbo v Ljubljani]] je leta 1956 v razredu [[Marjan Kozina|Marjana Kozine]] končal študij [[glasbena kompozicija|kompozicije]], kasneje pa še študij [[solopetje|solopetja]] (1960). Deloval je kot [[dirigent]] zbora [[Slovenska filharmonija|Slovenske filharmonije]] in kot profesor na [[Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani|Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani]]. Je predstavnik umirjene [[neoklasicizem|neoklasicistične]] smeri v slovenski glasbi. Je avtor dveh simfonij, ''Dramatične uverture za'' [[godalni kvartet]] ter [[kantata|kantate]] ''Kronanje v Zagrebu'', ki je kalno-instrumentalne obdelava stare srednjeveške sekvence ''[[Stabat mater]]'' in vrste zborovskih del. Od leta 1962 dalje je bilo uspešno tudi njegovo delo z zborom [[Pevsko društvo Lira|Lira]] iz [[Kamnik]]a. Njegova hči je slovenska [[sopran]]istka [[Irena Baar]], njegov sin pa skladatelj [[Boris Vremšak]]. == Glej tudi == * [[seznam slovenskih skladateljev]] * [[seznam glasbenikov s sorodstvenimi vezmi]] * [[seznam slovenskih pevcev]] * [[seznam slovenskih zborovodij]] * [[seznam častnih občanov občine Kamnik]] == Sklici == <references /> {{composer-stub}} {{KozinoviNagrajenci}}{{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Vremšak, Samo}} [[Kategorija:Rojeni leta 1930]] [[Kategorija:Umrli leta 2004]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za glasbo v Ljubljani]] [[Kategorija:Kamničani]] [[Kategorija:Slovenski zborovodje]] [[Kategorija:Slovenski glasbeni pedagogi]] [[Kategorija:Slovenski pevci]] [[Kategorija:Slovenski skladatelji]] [[Kategorija:Predavatelji na Akademiji za glasbo v Ljubljani]] [[Kategorija:Dirigenti Pevskega zbora Slovenske filharmonije]] [[Kategorija:Kozinovi nagrajenci]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Častni meščani Kranja]] 1pgkjuecgw6ydy3wpjvyonsszfu57s0 0 37393 6774822 6764979 2026-11-04T15:18:11Z ~2026-45085-22 264465 /* T */ 6774822 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[pevec|pevcev]] [[zabavna glasba|zabavne glasbe]]'''. {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{compactTOC2}} == A == [[Tadeja Abram]] – [[Rok Ahačevčič]] – [[Marija Ahačič Pollak]] – [[Tomaž Ahačič]]''=Fogl'' – Ajda (''Podgornik Valič'') – [[Katja Ajster]]''=Kataya'' – [[Tia Alfirev]] – [[Ali En]]=''Ali Džafić'' – [[Matej Alič]]-''Matt'' – [[Primož Alič]] – [[Vanja Alič]] – [[Julija Aljaž]]''=July Jones'' – [[Alya]]''=Alja Omladič'' – [[David Amaro]]''=D. Dekić'' – [[Amaya]]= ''Maja Keuc'' – [[Berta Ambrož]] – [[Anabel (pevka)|Anabel]]''=Ana Teržan'' – [[Gregor Andolšek]] – [[Peter Andrej]] – [[Anette]]''=Anja Bukovec'' – [[Anja Istenič|Anja]] – [[Anjuta]] – [[Anna]]=''Ana Grdadolnik'' – [[Annia]]''-Anja Ruperčič –'' Annie =? – [[Oliver Antauer]] – [[Borut Antončič]]''=Bort Ross'' – [[Anu]]=? – [[Joliette Anžlovar]] – [[April (pevka)|April]]''=Špela Papež'' – [[Anika Arh]]-''Kani'' ''–'' [[Majda Arh]] – [[Karli Arhar]]''=Charlie'' – Primož Arhar – [[Astrid Ana Kljun|Astrid]] (''Ana Kljun'') – [[Miklavž 'Miki' Ašič]] – [[Sandra Auer]] – [[Damir Avdić]] – [[Simon Avsec]] – [[Meri Avsenak Pogačnik]] – [[Monika Avsenik]] – [[Aynee]]=''Simona Černetič'' – [[Bojan Ažman]] == B == [[Esad Babačić]] – [[Jože Babič]] – [[Matic Babič]] – [[Ludvik Bagari]] – [[Metka Bahlen Okoli]] – [[Martina Bajc]] – [[Urška Baković]] – [[Dominik Bagola]]-[[Balladero]] – [[Stane Bakan]] – [[Miha Balažič]] – [[Matevž Banko]] – [[Metod Banko]] – [[Ivek Baranja]] – [[Andrej Barbič]]''=KRT'' – [[Darko Barbič]]=[[Dare Acoustic]] – [[Mario Barišič]] – [[Nada Barle]] – [[Lea Bartha]] Pesek – [[Aleš Bartol]]''=Bart'' – [[Jan Baruca]]''=Yan Baray'' – [[Lara Baruca]] – [[Luka Basi]] (''=Matej Prikeržnik'') – [[Anja Baš]] – [[Nina Bauman]] – [[Boris Bele]] – [[Anja Belini]] (=''Anja Vodošek'') – [[Jana Beltran]] – [[Maks Bembič]] – [[Zoran Benčič]] – [[Boris Benko]] – [[Grega Benko]] – [[Simona Benko]] – [[Mirjam Beranek]] – [[Sonja Berce]] – [[Marko Berčič]] – [[Bereka]]''=Rebeka'' ''Bogataj'' – [[Nina Berger]] – [[Manca Berlec]] – [[Vili Bertok]] – [[Klemen Berus]] – [[Davorin Bešvir]] – [[Eva Beus]] Poje – ([[Grega Bevc Haš]]) – [[Gregor Bezenšek ml.|Gregor Bezenšek]]''=SoulGreg'' – [[Ana Bezjak]] – [[Rado Bezjak]] ''–'' [[Biba & Bibitas]] – [[Bilbi]] – [[Anton Birtič]] – [[Brane Bitenc]] – [[Marko Bitenc]] – [[Lovro Bizjak]] – [[Lado Bizovičar]] – [[Helena Blagne]] – [[Tina Blazinšek]] – [[Mateja Blaznik]] – [[Miha Blažič - N'toko|Miha Blažič-N'toko]] – [[Andraj Blažon]] – [[Franjo Bobinac]] – [[Boco]] – [[Maša Bogataj]] (''Masharik'') – [[Mirna Bogdanović]] – [[Janez Bončina - Benč|Janez Bončina-Benč]] – [[Marko Boh]] – [[Voranc Boh]] – [[Rok Bohte]] – [[Borja Bolčina]] – [[Martin Bolka]]''=Čiw'' – [[Marjan Bone]] – [[Tomaž Boškin]] - [[Rusmir Bošnjak]]''=Rus'' '''–''' [[Andrej Boštjančič]] – [[bratje Boštjančič]] – [[Eva Boto]] – [[Davor Božič]] – [[Nina Božič]] – [[Pika Božič]] – [[Tjaša Božič]] – [[Igor Bračič]]''=Sadež'' – [[Eva Brajkovič]] – [[Nina Brasseur]] – [[Marko Bratuš]]''=Smaal Tokk'' – [[Jožica Brdnik]] – [[Marko Brecelj]] – [[Vasilij Brecelj]] – [[Manuela Brečko|Manuella Brečko]]-''Manu (Emanuela Hvala)'' – [[Uroš Bregar]]-''Brgo'' – [[Brendi]] – [[Goran Breščanski]]-''Gorc'' – [[Eva Breznikar]] – [[Saša Brezovšek]] – [[Klara Brglez Klasinc]] – [[Sara Briški Cirman]]''=Raiven'' – [[Imer Brizani|Imer Traja Brizani]] – [[Mate Brodar]]=Bro – [[Edi Bucovaz]] – [[Leon Bučar]] – [[Rudi Bučar]] – [[Špela Buda]] – [[Laura Budal]] – [[Samo Budna]] – [[Neisha|Neža Buh-Neisha]] – [[Uroš Buh]] – [[Edi Bucovaz]] – [[Zvone Bukovec]] – [[Klemen Bunderla]] – [[Marjan Bunič]] – [[Nina Burger]] – [[Danijela Burjan]]-''Buryana'' – [[Maša But]] – [[Andrea Butković]] – [[Korado Buzetti|Korado Buzeti]] – [[Nina Bužanin Simčič]]''=Ninnay'' == C == [[Jasmina Cafnik]] - [[Canegatto]] ''([[Andraž Gartner]]) –'' [[Erik Carpani]] – [[Branko Caserman]] – [[Petra Ceglar]] – [[Alex Centa]] – [[Frenk Centa]] – [[Matija Cerar]] – [[Mija Cerar]] ''–'' [[Natalija Cerar]] – [[Špela Cesar]] – [[Veronika Cetin]] – [[Challe Salle]] (=''Saša'' ''Petrović'') – [[Cherie]] – [[Tjaša Cigut]] – [[Lina Cigler]] – [[Alenka Cilenšek]] – [[Zoran Cilenšek]] – [[Arni L. Cindrič]] – Claudia – [[Clemens]]=''Klemen Mramor'' – [[Boštjan Colarič]] – [[Kristijan Crnica]]''=Kikifly'' ''–'' [[Petra Crnjac]] – [[Zoran Crnković]] – [[Juš Cupar]]? – [[Jelka Cvetežar]] – [[Luka Cvetičanin]] – [[Bojan Cvjetičanin]] == Č == [[Grega Čadež]] ''–'' [[Neža Čadež]] – [[Štefan Čamič]]''=Steffanio –'' [[Danilo Čampa]] – [[Katarina Čas]]''=K.A.T.'' – [[Sergej Čas]] – [[Anže Čater]] – [[Theo Čebron]] – [[Miro Čekeliš]] – [[Alenka Šmid - Čena|Čena]] – [[Ditka Čepin]] – [[Urška Čepin]] – [[Aleksandra Čermelj]] – [[Eva Černe]] – [[Klemen Černe]] – [[Rok Černe]] – [[Simona Černetič]]''=Aynee'' – [[Reno Čibej]] – [[Jože Činč]] – [[Kristin Čona]]''=Kristina Vrčon'' – [[Ana Čop]] – [[Zlatan Čordić|Zlatan Čordić-Zlatko]] – [[Jurij Egzi Čotar|Jurij "Egzi" Čotar]] – [[Katarina Čotar]] – [[Andreja Črešnar]] ''Pungaršek'' – [[Mič Čuček]] – [[6pack Čukur|Boštjan (=6-pack) Čukur]] == D == [[Dadi Daz]]''=David Davidovič'' – [[Dalaj Eegol]] – [[Saša Danilov|Saša (Sasha Alexandra) Danilov]](a) – [[Dare Acoustic]] – Darka – [[Jernej Darovec]] – [[Saša Debeljak]] – [[Ingrid Debevec]] – David Dekić=''[[David Amaro]]'' – [[Alex Delfin]] – [[Ana Delin]] – [[Mladen Delin]] – [[Tomislav Demšer]] – [[Aleksandra Denda]] – [[Ledeni|(Ledeni) Denile]] – [[Nelfi Depangher]] – [[Matevž Derenda]] – [[Nuša Derenda]] – [[Boštjan Dermol]] – ''Julija in Hana Dermol'' – [[Jernej Dermota]] – [[Igor Dernovšek]]? – [[Marjana Deržaj]] – [[Taja Devi]]''=Taja Penič Golavšek'' – [[Anžej Dežan]] – [[Ana Dežman]] – [[Diona Dim]]m – [[Nastja Dimnik|Nastja]] &[[Sandra Dimnik]] – [[Jernej Dirnbek]] – [[Ditka Čepin|Ditka]] (''Čepin'') – [[Zlatko Dobrič]] – [[Zlatko Djogić]] – [[Meta Dobrajc]] – [[Dejan Dogaja]]''=Dejan Krajnc'' – [[Matic Dokler]] – [[Marko Doles]] – [[Janez Doltar]]? – [[Tomaž Domicelj]] – [[Nina Donelli]]''=Nina Vodušek'' – [[Dejan Došlo]] – [[Saša Dragaš]]''=Sasha Vrtnar'' – [[Kaja Draksler]] – [[Nuška Drašček]] – [[Rebeka Dremelj]] – [[Tatjana Dremelj]] – [[Maks Drobež]] – [[Neža Drobnič]]-Bogataj – [[Jure Duh]] – [[Sašo Đukić]] == E == [[Iztok Novak - Easy|Easy]] – [[Saša Einsiedler]] – [[Sebastjan Elersič]] – [[Alya Elouissi]] – [[Gorazd Elvič]] – [[Emkej]]''=Marko Kocjan'' – [[Nejc Erazem]] – [[Ines Erbus]] – [[Julijan Erič|Julijan]] &[[Miha Erič]] – [[Rok Erjavec]] – [[Jure Erman - Piko|Jure Erman-Piko]] – [[Eva Marija]] (Puc) == F == [[Melanija Fabčič]]''=Melée'' – [[Tjaša Fabjančič]] – [[Maja Fajdiga]] – [[Tjaša Fajdiga]] – [[Vili Fajdiga]] – [[Neca Falk]] – [[Aleš Farčnik]] – [[Katja Fašink]] – [[Tadeja Fatur]] – [[Sandra Feketija]] – [[Manca Fekonja]] – [[Melita Feldin]] – [[Artur Felicijan]] – [[Mitja Ferenc]] – [[Rok Ferengja]] – [[Erik Ferfolja]] – [[Mojca Ferle]] – [[Ana Ferme]] – [[Martina Feri]] – [[Robert Ficker]] – [[Danica Filiplič]] – [[Sanja Filipović-Čugura]]''=Sanja FC'' – [[Zorica Fingušt]] – [[Nataša Fink]] – [[Rok Fink]] – [[Luka Flegar]] – [[Iva Flisar]] – [[Edvin Fliser]] – [[Flora Ema Lotrič|Flora]] – [[Tinkara Fortuna]] (r. ''Zorec'') – [[Milan Fras]] – [[Ani Frece]] ''–'' [[Maša Frece Uranjek]] ''–'' [[Fredy Miler]] – [[Ljudmila Frelih]] – [[Simon Fugina]]''=Kühlschrank'' – [[Luka Furlan]] – [[Polona Furlan]] – [[Tulio Furlanič]] == G == [[Boris Gaberšnik]] – [[Nastja Gabor]] – [[Barbara Gabrielle]] – [[Sonja Gabršček]] – [[Sašo Gačnik]]''=Svarogov'' – [[Tina Gačnik]]''=Tiana'' – [[Darja Gajšek]] – [[Klara Gajšek|Klara (&Tita) Gajšek]] – [[Urška Gajšt]] – [[Aleš Gangl]] – [[Andraž Gartner]]''=Canegatto'' – [[Rudolf Gas]] (''[[Strnad]]'') – [[Gašper Šantl & Zala Kralj|Gašper ''(Šantl'']]'')'' – [[Zlata Gašperšič]] – [[Blaž Gec]] – [[Darja Gajšek]] – [[Tea Gerlanc]] – [[Natka Geržina]] – [[Gal Gjurin]]''=Gal George'' – [[Severa Gjurin]] – [[Robert Glač|(Robert) Glač]] – [[Alenka Godec]] – [[Vesna Godler]] – [[Damijana Godnič]] – [[Gojmir Lešnjak - Gojc|Gojmir Lešnjak-Gojc]] – [[Damjana Golavšek]] – [[Taja Penič Golavšek|Taja Golavšek]]''=Taja Devi'' – [[Dejan Golob]] ''–'' [[Simon Gomilšek|Simon (&Diana) Gomilšek]]''-Duo Platin –'' [[Tina Gorenjak]] – [[Tamara Goričanec]] – [[Mateja Gorjup]] – [[Špela Gorogranc]]''=Shana'' – [[Bor Gostiša]] – [[Alenka Gotar]] – [[Barbara Grabar]] – [[Daša Gradišek]] – [[Uroš Grahek]] – [[Štefica Grasselli]]''=Steffy'' – [[Ana Grdadolnik]]''=Anna'' – [[Alberto Gregorič]] – [[Marko Gregorič]] – [[Darko Grgič]]-''Dare'' - [[Roman Gril]] – [[Nina Grilc]] – [[Petra Grkman]] – [[Sanja Grohar]] – [[Tatjana Gros]] – [[Špela Grošelj]] – [[Mirko Grozny]] – [[Peter Gruden]] – [[Darjan Gržina]] – [[Andrej Guček]] – [[Mia Guček]] – [[Dorina Gujt]] – [[Miha Guštin|Miha Guštin-Gušti]] == H == [[Katarina Habe]] – [[Ditka Haberl]] – [[Grega Habič]] – [[Primož Habič]] – [[Jani Hace]]? – [[Aleš Hadalin]] – [[Manuel Hahn]] – [[Senida Hajdarpašić]]''= Senidah'' – [[Jonatan Haller]] ''(Pereira)'' – [[Lucija Harum]] – [[Marko Hatlak]] – [[Žan Hauptman|(Žan) Hauptman]] – [[Dušan Hedl]] – [[Dare Hering]] – [[Klavdija Hercog]]=Claudia – [[Miha Hercog]] – [[Jaka Hliš]] – [[Eva Hočevar]] – [[Miško Hočevar]] – [[Sonja Hočevar]] – [[Urška Hočevar Čepin]] – [[Zala Hodnik]] – [[Domen Don Holc]] – [[Anika Horvat]] – [[Denis Horvat]] – [[Dušan Horvat]]''=Vajta'' – [[Mateja Horvat]]''=Moira'' – [[Samo Horvatič]] – [[Ivana Honsić]] – [[Mateja Horvat]]-''Moira'' – [[Tomaž Hostnik]] – [[Anja Hrastovšek]] – [[Eva Hren]] – [[Rebeka Hren Dragolič]] – [[Saša Hren]] – [[Andraž Hribar]] – [[Milan Hribar]] – [[Tjaša Hrobat Košir]] – [[Tjaša Hrovat Steklasa]] – [[Enzo Hrovatin]] – [[Dejvi Hrušovar|Tadej "Dejvi" Hrušovar]] – [[Lana Hrvatin]] – [[Nika Hrvatin]] – [[Nina Hudej]]''=Huda'' – [[Ines Hudnik]] – [[Ivan Hudnik]] – [[Alenka Husić]] – [[Janja Hvala]] – <small>Miha & Manu Hvala</small> – [[Janez Hvale]]? == I == [[Aleksandra Ilijevski]] – [[Nadja Irgolič]] – [[Rafko Irgolič]] – [[Ramona Irgolič]] – [[Iris (pevka)|Iris (Ošlaj)]] – [[Anja Istenič]] – [[Samo Ivačič]] – ''[[Aleksej Ivačič Kolar]]''=PolarAce – [[Slavko Ivančič]] – [[Jure Ivanušič]] – [[Peter Izlakar|Peter (Pero) Izlakar]] – [[Manca Izmajlova]] == J == Jacob (''Kapus'') – [[Jacuzzy Krall]] – [[Sara Jagrič]] – [[Urška Jakobčič]] – [[Mateja Jan]] – [[Gregor Jančič]]-''Moony'' – [[Iztok Jančič]] – [[Peter Januš]] – [[Nastja Janžekovič]] – [[Barbara Jarc]] – [[Goran Jarnevič]] – [[Petra Javor]] – [[Gašper Jazbec]] – [[Klara Jazbec]] – [[Majda Jazbec]] – [[Rudi Jazbec]] – [[Miha Jazbinšek]] – [[Žiga Jelar]] – [[Matjaž Jelen]] – ''Leila''=[[Aleksandra Jelić]] – [[Jan Jenko]] – [[Matic Jere]]''=Jerry'' – [[Matic Jereb]]''=Ozzy'' – [[Milan Jerkić]] – [[Hana Jerončič]]''=Lady Lotus'' – [[Špela Jezovšek]]-[[Stella]] – [[Aleksander Jež]] – [[Erik Jež]] – [[Jože Jež]] ''–'' [[Gaynor Johnson]] ''–'' [[July Jones]] (''Julija Aljaž'') – [[Vita Jordan]] ''–'' [[Murat & Jose|Jose]] – [[Aleksandra Josić]] – [[Drago Jošar]] – [[Branko Jovanović Vunjak – Brendi|Branko Jovanović-Brendi]] – [[Klarisa Jovanović]] – [[Tomislav Jovanović - Tokac|Tomislav Jovanović-Tokac]] – Alino/[[Alina Juhart]] – [[Robert Jukič]]?– [[Jernej Jung]] – [[Nace Junkar]] – [[Tomo Jurak]] – [[Jadranka Juras]] – [[Bojan Jurjevčič]]-''Jurki'' – [[Beti Jurković]] – [[Anastazija Juvan]] – [[Valentin Južnič]] == K == [[Lara Kadis]] – [[Tina Kadunc]]-''[[Tiana]]'' – [[Ana Kalan]]=?[[Ana Nuša Kalanj]] – [[Tatjana Kalin]] ''–'' [[Joži Kališnik]] – Kami (''Katja Mihelčič'') – [[Adrijana Kamnik]] – [[Milan Kamnik]] – [[Mojca Kamnik]] – [[Črt Kanoni]] – [[Jakob Kapus]]-''Jacob'' – [[Toni Kapušin]] – [[Jure Karas]]-''Slon'' – [[Šefik Kardumovič]]-''Šeki'' – [[Ana Karneža]] – [[KARYN]] – [[Polona Kasal]] – [[Urška Kastelic]] – [[Katarina Mala]] – [[Kataya]] – [[Dare Kaurič]] – [[Pavel Kavec]] – [[Aljoša Keber]] – [[Maja Keuc]]-[[Amaya]] – [[Beny Kic]] – [[Kiki (slovenska glasbenica)|Kiki]]''=Laetitia Pohl'' – [[Kikifly]]-''=Kristijan Crnica'' – [[Dragica Kladnik|Dragica Klad(e)nik]]-''Dada'' – [[Pia Kladnik]] – [[Darja Klančar]]? – [[Robi Klančič]] – [[Klara Klasinc]] – [[Špela Kleinlercher]] – [[Klemen Klemen]] – [[Katja Klemenc]] – [[Sandra Klemm]]-[[Sendi]] – [[Tomaž Klepač]] – [[Aleš Klinar]] – [[Karmen Klinc]] – [[Astrid Ana Kljun]] – [[Domen Kljun]] – [[Zlatko Klun|Zlatko "Zlati" Klun]] – [[Eva Knefelc|Eva Knafelc]] – [[Slavka Knez]] – [[Sven Kneževič]] – [[Jakob Kobal]] – [[Janja Kobale]] – [[Jože Kobler]]−Dan – Sara Kobold – [[Gregor Kocijančič]] (''Gregij Felis Catus; Tsujigiri'') – Marko Kocjan=[[Emkej]] – [[Danilo Kocjančič]] – [[Urban Koder]] – [[Lidija Kodrič (pevka)|Lidija Kodrič]] – [[Irena Kohont]] – [[Boris Kokalj]] – [[Franci Kokalj]] – [[Aljaž Kolar]] – [[Sandi Kolenc]]''=Koli'' – [[Alenka Kolman]] Polanec – [[Natalija Kolšek]] – [[Martin Koncilja]] – [[Matjaž Končan]] – [[Martina Konestabo]] – [[Mišo Kontrec|Mišo (in Dominik) Kontrec]] – [[Boris Kopitar]] – [[Sašo Koprivec]] – [[Žan Koprivec Perjet]] – [[Jure Kopušar]] – [[Kevin Koradin]] – [[Korado Buzetti|Korado (Buzeti)]] – [[Goran Koražija]] – [[Franc Korbar]] – [[Magda Korbar-Koren]] – [[Braco Koren]] – [[Franc Koren]] – [[Katja Koren (pevka)|Katja Koren]] – [[Tim Kores|Tim Kores-Kori]] – [[Matic Koritnik]] – [[Rezika Koritnik]]? – [[Urban Koritnik]] – [[Boštjan Korošec]] – [[Hajdi Korošec]] Jazbinšek – [[Katja Korošec]] – [[Sara Korošec]]-''[[Muzikačaka]]'' – [[Mili Korpar]] – [[Sonja Kos]] – [[Urška Kosec]]-[[Rina|RINA]] – [[Matej Kosmač]] – [[Rok Kosmač]] – [[Tadej Košir]] – [[Anja Kotar]] – [[Klemen Kotar]] – [[Daniel Kovac]] - [[Jože Kovač - Uri|Jože Kovač]]=''Uri'' – [[Tinkara Kovač]] – [[Vesna Kovač]] – [[Ajda Kovačič]] – [[Damijan Kovačič]]-[[Ledeni|''Ledeni Denile'']] – [[Janez 'Jani' Kovačič]] – [[Jani Kovačič]] – [[Moni Kovačič]] – [[Slavc L. Kovačič]] – [[Stanka Kovačič]] – [[Alen Kovše]] – [[David Kovšca]]-''[[Gautama Buda|Buda]]'' – [[Dominik Kozarič]] – [[Lean Kozlar]]-''Luigi'' – [[Nino Kozlevčar|Nino]] in [[Samo Kozlevčar]] – [[Tomaž Kozlevčar]] – [[Tomaž Kozovinc]] – [[Dejan Krajnc]]''=Dejan Dogaja'' – [[Laura Krajnc]] – [[Matej Krajnc]] – [[Romana Krajnčan]] – [[Žigan Krajnčan]] – [[Anita Kralj]] – [[Marcel Kralj (glasbenik)|Marcel Kralj]] – [[Miha Kralj]] – [[Zala Kralj & Gašper Šantl|Zala Kralj]] – [[Jacuzzy Krall|''Jacuzzy Krall'']] – [[Anja Kramar]] – [[Jaša Kramaršič Kacin]] – [[Branka Kraner]] – [[Alenka Kranjac]] – [[Ivanka Kraševec]] (-''Prešern'') – [[Tone Kregar|Tonček Kregar]] – [[Jure Kremenšek]] – [[Žiga Jan Krese]] – [[Vlado Kreslin]] – [[Mojca Krevel]] – [[Kristie Clé]]=''Kristina Mišovič'' - [[Urška Krišelj Grubar]] – [[Marjana Križman]] – [[Anja Križnik Tomažin]] – [[Boris Krmac]] – [[Branko Krmac]] – [[Claudio Krmac]] – [[Jasna Krmac]] – [[Nika Krmec]] – [[Dominik Krt]] – [[Breda Krumpak]]? – [[Alja Krušič]] – [[Milan Krušič|Milan Krušič-''"Dr.Evil"'']] – [[Zoran Kržišnik]] – [[Lina Kuduzović]] – [[Viviana Kukar]] – [[Kукла]]/[[Kukla]] – [[Matjaž Kumelj]] – [[Domen Kumer]] – [[Laura Kumer]] – [[Peter Kunaver]] – [[Gaja Kuščer]] – [[Tomo Kutin]] == L == [[Lady Lotus]]''=Hana Jerončič'' – [[Neli Lalovič]] – [[Lamai]]''=Lara Poreber'' – [[Sara Lamprečnik]] – [[Nina Lampret]] – [[Aleksandra Lamut]] – [[Sia Lana]]''=Lana Lančič'' – [[Anže Langus Petrović]]-''Dagi'' – [[Bojan Lapanja]] – [[Katja Lapkovsky]] – [[Andrej Lapoša]] – [[Aleš Lavrenčič]] – [[Kajetan Lazar]] – [[Renato Leber]] – [[Diana Lečnik]]-Gomilšek? - [[Ledeni|Ledeni (Denile)]] – [[Leila Aleksandra]] (''Jelić'') – [[Leyre Legarda Ventura]] – [[Leila Aleksandra]] (''Jelić'') – [[Saša Lendero]] – [[Lepi Dasa]] – [[Jure Lesar]] – [[Katja Lesjak (pevka)|Katja Lesjak]] – ([[Tine Lesjak]]) – [[Lado Leskovar]] – [[Maja Lešnik]] – [[Gojmir Lešnjak]]''=Gojc'' – [[Saša Lešnjek]] – [[Teja Letonja]] – [[Katja Levstik]] – [[Dano Ličen]] – [[Arni Likar Cindrič]] ''–'' [[Darko Likar]] – [[Lea Likar]] – [[Rok Lipičnik]] – [[Amanda Lipuš]] – [[Dolores Lipuš]] – [[Gabriel Lipuš]] – [[Damir Lisica]] – [[Nataša Loborec]]-''Perovšek'' – [[Nejc Lombardo]] – [[Tanja Lončar]] – [[Lucienne Lončina]] – [[Adrijana Lorber]] – [[Flora Ema Lotrič]] – [[Tilen Lotrič]] – [[Lara Love]] ''(Lara Šiljevinac-[[Puntar]])'' – [[Miroslav Lovrič|Miro(slav) Lovrič]] – [[Peter Lovšin]] – [[Greta Ložar]] – [[Ula Ložar]] – [[Bojan Lubej]] – [[Julija Lubej]] – [[Arijana Lucas]]-''Ari'' – [[Samuel Lucas]]-''Sammy'' – [[Sergije Lugovski]] ''–'' [[Sebastijan Lukovnjak]] – [[Martin Lumbar]] – [[Rok Lunaček]] – [[Birigita Lupša]] – [[Tine Lustek]] – [[Ursula Luthar]] – [[Urban Lutman]] == M == [[Stanka Macur]] – Maček (''Robert Vrtovšek'') – [[Zlatko Magdalenič]] – [[Magnifico]] (''Robert Pešut'') – [[Maj Valerij]] – [[Matija Majcen]] – [[Urška Majdič|Urška Majdič-Uma]] – [[Martina Majerle]] – [[Janja Majzelj]] – [[Svetlana Makarovič]] – [[Andreja Makoter]] – [[Demetra Malalan]] – [[Sabina Mali]] – [[Malidah]] – [[Mateja Malnar]] – [[Meta Malus]] – [[Hannah Mancini]] – [[Stane Mancini]] – [[Tomaž Manzini]] – [[ManuElla|Manu(Ella)]] ''Brečko>>Emanuela Hvala'' – [[Aleksander Maraž]] – [[Lucija Marčič]] – [[Matic Marentič]] – [[Marin]] – [[Jani Marinšek]] – [[Tina Marinšek]] – [[Armando Mariutti]] – [[Ana Markelj Karlič]] – [[Miro Markič]] – [[René]] Markič – [[Marlenna]] – [[Borut Marolt]] – [[Doca Marolt]] – [[Martin Martian]] – [[Alenka Marsenič - Marsa|Alenka Marsenič-]]''Marsa'' – [[Marina Martensson|Marina Mårtensson]] – [[Martina]] (''Plankelj Švab'') – [[Maria Masle]] – [[David Matići]] – [[Marko Matjašič]] – [[Tine Matjašič]] – [[Maja Mauko]] – [[Gal Mavretič]] – [[Vita Mavrič]] – [[Maya]] – [[Roman Mazej]] – [[Jernej “Jerry” Mažgon]] – [[Maša Medik]] – [[Jan Medle]] – [[Roman Medvešek]] – [[Florjan Meglič]] – [[Simon Meglič]] – [[Tomi Meglič]] – [[Boštjan Meh]] – [[Žiga Mejač]] – [[Laura Menard]] – [[Alma Merklin]] – [[Miha Merlak]] – [[Igor Mermolja]] – [[Ana Mezgec]] – [[Aleksander Mežek]] – [[Andraž Miculinič]] – [[Katja Mihelčič]]-''[[Kami]]'' – [[Gašper Mihelič|Gašper (&Primož) Mihelič]] – [[Nataša Mihelič]] – [[Tomaž Mihelič]]-''Marlenna'' – [[Tatjana Mihelj]] – [[Urša Mihevc]] – [[Igor Mikič]] – Mila (''Emilia Dębska'') – [[Frane Milčinski - Ježek|Frane Milčinski-Ježek]] – [[Nana Milčinski]] – [[Fredi Miler]] – [[Mina Špiler|Mina]] – [[Igor Misdaris]] – [[Maja Misson]] – [[Kristina Mišovič]]-''[[Kristie Clé]]'' – [[Ana Marija Mitić]]? - [[Mitja Šedlbauer|Mitja]] (''Šedlbauer'') – [[Marijana Mlinar]] – [[Sanja Mlinar Marin]] – [[Ladi Mljač|Ladi (Vladimir) Mljač]] – [[Meta Močnik]]-Gruden – [[Mateja "Matejči" Mohar]] – [[Renata Mohorič]] – [[Ivo Mojzer]] – [[Tadeja Molan]] – [[Rok Molnar]] – [[Cole Moretti]] – [[Eva Moškon]] – [[Moya]]''=Mojca Štoka'' – [[Karin Možina]] – [[Tulio Možina]] – [[Iztok Mlakar]] – [[Monique De Haviland|Monique]] – [[Damir Mrak]] – [[Matjaž Mrak]] – [[Patrik Mrak]] – [[Klemen Mramor]]''=Clemens'' – [[Martina Mravinec|Martina (Mravinec]] Bohte[[Martina Mravinec|)]] – [[Matej Mršnik]] – [[Nanča Muck]] – [[Ivian Kan Mujezinović]] – [[Jani Mule]] – [[Marko Mulec]] – [[Metod Munda]] – [[Murat & Jose|Murat]] – [[Damjan Murko]] – [[Žiga Murko]]? – [[Miki Muster]] – [[Deja Mušič]] – [[Marion Mic]]-''Mario Pešić'' == N == [[Omar Naber]] – [[Nataša Nahtigal]]? – [[Janko Narat]]''-"Jenki"'' – [[Matic Nareks]] – [[Neisha]] – [[Zarja Nemec]] – [[Nessy]]-[[Neža Pančur|''Neža Pančur'']] – [[Ninette]]''=Nina Radkovič'' – [[Ninnay]]''=Nina Bužanin Simčič'' – [[Nino Ošlak|Nino]] – [[Alfi Nipič]] – Boštjan Nipič=[[Nipke]] – [[Frenk Nova]] – [[Anja Novak]]-''Anjuta''? – [[Čarli Novak]]? – [[Ivana Novak]] – [[Iztok Novak - Easy|Iztok Novak-''Easy'']] – [[Janko Narat - Jenki|Janko Narat-''Jenki'']] – [[Nipke]] – ([[Jure Novak]]) – Marjan Novak – [[Mija Novak]] – [[Niko Novak]] – [[Špela Novak]]-''Pupa'' – [[Zvezdana Novaković]]-''ZveN'' – [[Marijan Novina]] – [[Miha Blažič - N'toko|N'toko]] – Nusha D'roiis ([[Nuša Rojs]]) – ''[[Joseph Nzobandora]]''-[[Murat & Jose|''Jose'']] == O == [[Kristina Oberžan]] – [[Katja Obleščak]] – Vasja Ocvirk – [[Maja Oderlap]] – [[Miran Odobašič - Billy|Miran Odobašič-Billy]] – [[Nuša Ofentavšek]] – [[Zlata Ognjanovič|Zlata Ognjenovič]]? – [[Dana Ograjenšek]] – [[Matjaž Ograjenšek]] – [[Jadran Ogrin]] – [[Tomaž Ogrin]] – [[Tomaž Okroglič Rous]] – [[Alja Omladič]]-[[Alya]] – [[Iztok Orešnik]]-''Gino'' – [[Klemen Orter]] – [[Nina Osenar]] – [[Franjo Oset]] – [[Lara Oset]]-''Larao'' – [[Vitalij Osmačko]] – [[Melita Osojnik]] – [[Milan Ostojić Leszczynski]] – [[Iris (pevka)|Iris Ošlaj]] – [[Nino Ošlak]] – [[Jan Ovnik]] == P == [[Sonja Pahor]] - [[Isaac Palma|Isaac (Leandro) Palma]] – [[Tadeja Pančič]] – [[Neža Pančur]]''=Nessy'' – [[Amadej Papež]] ''–'' [[April (pevka)|Špela Papež-=]]''April'' – [[Alex Paradiž]] – [[Parvani Violet]] ''(Veronika Steiner)'' – [[Jani Pavec]] – [[Vojko Pavčič]] – [[Eva Pavli]] – [[Anja Pavlin]] – [[Špela Pavlin|Špel(c)a Pavlin]] – [[Oto Pestner]] – [[Rok Pečečnik]] – [[Milan Pečovnik - Pidži|Milan Pečovnik]]=''Pidži'' – [[Aleš Pelhan]] – [[Milan-Mišo Pelzel]] – [[Taja Penič Golavšek]]''=Taja Devi'' – [[Aleksandra Perčič|Aleksandra '''''Alex''''' Perčič]] ''–'' [[Uroš Perić]] – [[Klemen Perih]] – [[Kim Perme]] – [[Martin Perović]] – [[Nika Perunović]] – [[Andrej Pervanje]] – [[Boštjan Pertinač]] – [[Laura Pesjak]] – [[Robert Pešut - Magnifico|Robert Pešut-Magnifico]] – [[Majda Petan]] – [[Marijan Petan]] – [[Robert Petan]] – [[Viktorija Petek]] – [[Jaka Peterka]] – [[Sara Petešič]] – [[Rok in Polona Petovar]] – [[Lana Petrovič]] – [[Milan Petrovič]] – [[Toni Petrovič]] – [[Sara Petrovčič]] – [[Maja Pihler Stermecki]] – [[Anej Piletič|Anej in]] [[Rok Piletič]] (BQL) – [[Vlado Pilja]]''=Lepi Dasa'' – [[Alenka Pinterič]] – [[Breda Pinterič]] – [[Andreja Pinotič]] – [[Manca Pirc]] – [[Marija Pirnat Trampuž]] – [[Nika Pirnat]] – [[Franci Pirš]] – [[Samuel Blues|Samuel (Samo) Pivač]]-''Samuel Blues'' – [[Alenja Pivko Kneževič]] – [[Sarah Planinšek]] – [[Karmen Plazar]]-''Lady C'' – [[Jan Plestenjak]] – [[Andrej Plevnik]] – [[Nuša Pliberšek]] – [[Simona Plut]] – [[Tjaša Plut]] – [[Ivo Poderžaj]] – [[Ajda Podgornik Valič|Ajda (Podgornik Valič)]] – [[Anuša Podgornik]] – [[Sebastijan Podgornik]]-''Sebastian'' – [[Bojan Podgoršek]] – [[Ksenija Podlesnik]]-''Xenia''; ''Anu'' – ''Mitja Podlesnik''=[[Mark Zebra]] – ''[[Laetitia Pohl]]=[[Kiki (slovenska glasbenica)|Kiki]]'' – [[Mira Polanc]] – [[PolarAce]]''=Aleksej Ivačič Kolar'' – [[Andraž Polič]] – [[Tina Poljanšek]] – [[Sanja Poljšak Pesan]] – [[Polona Kasal|Polona]] (''Kasal'') – [[Ines Polončič]]''=Sara Being –'' [[Andrej Pompe]] – [[Lovro Ponikvar]] – [[Gianni Poposki]] – [[Lara Poreber]] – [[Vlado Poredoš]] – [[Mateja Poročnik]] – [[Maja Porta]] – [[Tit Potecin]] – [[Vesna Potokar]] – [[Jože Potrebuješ]] – [[Žana Povše]] – [[Eva Poženel]] – [[Matej Prah]] – [[Maja Prašnikar]] – [[Ana Praznik]] – [[Irena Preda]] – [[Maja Predatoria]] – [[Zoran Predin]] – Patrik (& Vanesa) [[Prelec]] – [[Rebeka Prelesnik]] – [[Tadej Premužič]] – [[Gaja Prestor]] – [[Simon Pribac]] – [[Matej Prikeržnik]]=''Luka Basi'' – [[Darja Pristovnik]] – [[Ema Prodnik]] – [[Romana Prosenc]] – [[Tadej Prosenc]] – [[Dušan Prosinečki]] – [[Marjeta Prudič]] – [[Eva in Nika Prusnik|Eva in Nika]] [[Prusnik]] – [[Eva Marija]] Puc – [[Monika Pučelj]] – [[Moni-Simona Pučko|Simona Pučko-Moni]] – [[Pupa]] (''Špela Novak'') – [[Nina Pušlar]] – [[Davor Pušnik]] – [[Matija Puž]] Petra Polak == R == [[Raay]] – [[Ivo Radin]] – [[Nina Radkovič]]''=Ninette'' – [[Lina Rahne]] – [[Tanja Rafolt]] – [[Perica Rai]] – [[Raiven]] – [[Predrag Perica Rajčić|Predrag (Perica) Rajčić]]''=Perica Rai'' – [[Andreja Rajh]] – [[Daniel Rampre]] – [[Aljaž Ramot]] – [[Martin Ramoveš]] – [[Uršula Ramoveš]] – [[Marjeta Ramšak]] – [[Sergej Ranđelović]]-''Runjoe'' ''–'' [[Tanja Ravljen]] – [[Gregor Ravnik]] – [[Rado Razdevšek|Rado (Marijan) Razdevšek]] – [[Alex Raztresen]] – [[Franci Rebernik]] – [[RecycleMan]] – [[Regina]] – [[Nataša Regovec]] – [[Tjaša Rozalija Rems]] – [[Miha Renčelj]] – [[René]] (''Markič'') – [[Majda Renko]] – [[Vita Renko]] – [[Ana Vida Resnik]] – [[Vili Resnik]] – [[Katarina Rešek - Kukla|Katarina Rešek-]][[Kукла]] – [[Mirna Reynolds]] – [[Igor Ribič]] – [[Tanja Ribič]] – [[Gašper Rifelj]] – [[Gianni Rijavec]] – [[Mario Rijavec]] – [[Rina K]].''=Urška Kosec'' – [[Matjaž Robavs]] – [[Ivo Robič|Ivo Robić]] – [[Nino Robič|Nino Robić]] – [[Marjan Roblek]]''=Matevž'' – [[Pascal Rogl]] – [[Damiano Roi]] – [[Nuša Rojs]]''=Nusha D'roiis'' – [[Matjaž Romih]] &[[Vanja Romih]] – [[Primož Romšak]] – [[Janko Ropret]] – [[Marin Rosić]] – [[Bort Ross]]''=Borut Antončič'' – [[Ella Roš]] – [[Janko Rošelj]] – [[Nina Rotner]] – [[Ana Rotar]] – [[Miran Rudan]] – [[Andrej Rudolf]]-''TLC'' – [[Anja Rupel]] – [[Anja Ruperčič]]''=Annia'' – [[Lea Rus]] – [[Jelena Rusjan]] – [[Mojca Rusjan]] – [[Žiga Rustja]] – [[Jože Ružič]] == S == [[Dušan Sagadin]]''=Duco'' – ''[[Sahareya]]'' – Mojca Saje – [[Teja Saksida]] – [[Jure Salobir]] – [[Salome|Salomé]] – [[Samantha Maya]]''=Samanta Šolaja'' – [[Sammy]] (Sami-''[[Samuel Lucas]]'') – [[Katarina Samobor]] – [[Samuel Blues]] – [[Sanja FC]] – [[Sebastjan Sapač Žalik]] – [[Sasha Alexandra Danilova]] – [[Sasha Vrtnar]]''=Saša Dragaš'' – [[Saška (ime)|Saška]] – [[Jonas Savšek]] – [[Sebastian (pevec)|Sebastian]] (''Podgornik'') – [[Goga Sedmak]] – [[Lucija Selak]] – [[Robert Semen]] – [[Dean Semolič]] – [[Jana Sen]] – [[Sendi (pevka)|Sendi]] – [[Sarah Senica]] – [[Senidah]] – [[Majda Sepe]] – [[Mojmir Sepe]] – [[Žan Serčič]] – [[Dario Seraval]] – [[Sergeja]] – [[Jure Sešek]] – [[Luka Sešek]] – [[Blaž Sever]] – [[Karin Sever]] – [[Katja Sever|Katja Sever Kržič]] – [[Urban Sever]] – [[Sheby]]''=Maja Šebenik –'' [[Dado Sheik]] ''–'' [[Ervin Sikošek]] – [[Sara Simeunović]] – [[Boštjan Simon]] – [[David Sinkovič]] – [[Tara Sinkovič]] – [[Lea Sirk]] – [[Primož Siter]] – [[Grega Skočir]] – [[Kaja Skrbinšek]]-[[Malidah]] – [[Jože Skubic]] – [[Klemen Slakonja]] – [[Dušan Slanič]] – [[Petra Slapar]] – [[Maja Slatinšek]] – [[Slon in Sadež]] – [[Sanela Smajlović]] – [[Marijan Smode]] – [[Saša Smodej|Saš(k)a Smodej]] – [[Branka Smodiš]] – [[Adi Smolar]] – [[Manca Smolič]] – [[Zala Smolnikar]]''=ZÁLI'' – [[Iris Soban]] – [[Bogdan Sojič]]''=Kanela –'' [[Ana Soklič]] – [[Boštjan Soklič]] – [[Sašo Solarovič]] – [[Matija Solce]] – [[Tanja Srednik]] – [[Karmen Sreš]] – [[Larisa Sreš]] ''–'' [[Petra Srnec]] – [[Eva Sršen]] – [[Matej Sršen]] – [[Marko Stabej]] – [[Meta Stare]] – [[Iva Stanič]] – [[Nika Starčević]] – [[Karmen Stavec]] – [[Sergej Steblovnik]] – [[Steffanio]] – [[Steffy]] (''Štefica Stipančević''-''[[Grasselli]]'') – [[Veronika Steiner]]''=Parvani Violet'' – [[Stela Sofia]]''=Stela Tavželj'' – [[Stella]]''=Špela Jezovšek'' – [[Uroš Steklasa]] (&[[Tjaša]] ''Hrovat'') – [[Zvezdana Stele]] – [[Stella Sofia]] – [[Jelka Stergar]] – Petar Stojanović – [[Bojan Stopar]] – [[Petra Stopar]] – [[Anja Strajnar]] – [[Gregor Strasbergar]]''=Štras'' – [[Branka Strgar]] – [[Nina Strnad]] – [[Rudolf Strnad]]''=Rudolf Gas'' – [[Veronika Strnad]] – [[Pia Nina Stružnik Štefe]] – [[Bruno Subiotto]] – [[Matic Supovec]] – [[Edo Sušnik]] – [[Danijel Svenšek]] – [[Jožica Svete]] – [[Sylvo]] – [[Bela Szomi Kralj]] == Š == [[Jaša Šaban]] – [[Matevž Šalehar - Hamo|Matevž Šalehar-Hamo]] – [[Goran Šalamon]] – [[Jože Šalej]] – [[Cveto Šali]] – [[Gašper Šantl & Zala Kralj|Gašper Šantl]] – [[Rudi Šantl]] – [[Miki Šarac]] – [[Ksenija Šašek]] – [[Maja Šebenik]]''=Sheby'' – [[Mitja Šedlbauer]] – [[Barbara Šerbec - Šerbi]] – [[Mario Šelih]] – [[Matjaž Šemrov]]-''Šemsa'' – [[Andrej Šifrer]] – [[Lara Šiljevinac Puntar]]''=Lara Love'' – [[Vinko Šimek]] – [[Tjaša Šimonka Kavaš]] – [[Barbara Šinigoj]] – [[Mitja Šinkovec]]-''Šiki'' – [[Vojko Šintler]] – [[Urška Škafar]] – [[Viktor Škedelj]]="''Viki Baba''"– [[Janez Škof (1960)|Janez Škof]] – [[Marko Škof]] – [[Patricija Škof]] – (Alex in) [[Sergej Škofljanec]] – [[Alenka Šmid - Čena|Alenka Šmid-Čena]] – [[Matej Šoklič]] – [[Samanta Šolaja]] =''[[Samantha Maya]]'' – [[Sara Špelec]] – [[Martin Špendl]] – [[Manca Špik]] – [[Mina Špiler]] – [[Martina Šraj]] – [[Grega Šteharnik]] – [[Ervina Štelcl]] – [[Apolonija Šterk]] – [[Martin Štibernik]]''=Mistermarsh'' – [[Eva Štirn]] – [[Metka Štok]] – Mojca Štoka=''[[Moya]]'' – [[Leon Štrakl]] – [[Lucija Štrekelj]]''=Lucy'' – [[Tomaž Štular]]''=Bordo'' – [[Katja Šulc]] – [[Brigita Šuler]] – [[Tamara Šumej]] – [[Simon Šurev]] – [[Anže Šuštar]] – [[Jana Šušteršič]] – [[Sandra Šušteršič Simonič]] – [[Blaž Švab]] – [[Darja Švajger]] – [[Taja Šviligoj]] == T == [[Matija T.]] – [[Saša Tabaković]] – [[Taja]]=? [[Taya]] (''Damjan)'' – [[Talia]] – [[Klemen Tehovnik]] – ''Janja Tekavec – [[Rok Terkaj|(Rok) T(e)rkaj]] –'' [[Tjaša Teropšič]] Ahačič – [[Ana Teržan]]-[[Anabel (pevka)|''Anabel'']] – [[Aphra Tesla]] – [[Tiana]]-''[[Tina Gačnik]]'' – [[Tiana]]''=Tina Kadunc'' – [[Borut Tiran]] – [[Kaja Tokuhisa]] – [[Miro Tomšič]] – [[Manca Trampuš]] – [[Tina Gorenjak|Tina G]] – [[Irena Tratnik]] – [[Andrej Trobentar]] – [[Dominik Trobentar]] – [[Klemen Tičar (pevec)|Klemen Tičar]] – [[Borut Tiran]] – [[Klara Tiselj]] – [[Tokac]] – [[Zvone Tomac]]? – [[Ažbe Toman]] – [[Rado Tomažič]] – [[Anja Tomažin]] – [[Andrej Tomšič]] – [[Klemen Torkar]] – [[Tomi Toth]] – [[Peter Tovornik]] – [[Jernej Tozon]] – [[Manca Trampuš]] – [[Denis Trap]] – [[Irena Tratnik]] Dosso – [[Tadej Tratnik]]''=Tadiman'' – [[Maja Tripar]] – [[Anina Trobec]] – [[Elvis Trobec]] – [[Neža Trobec]] – [[Špela Trobec]] – [[Andrej Trobentar]] – [[Dominik Trobentar]] – [[Neža Trošt]] – [[Tschimy Obenga]] – [[Ivo Tull]] – [[Ajda Stina Turek]] – [[Andrej Turk]] – [[Gašper Turk]] – [[Iztok Turk]] – [[Aleš Turnšek]]=Turi – [[Pija Tušek]]? == U == [[Blaž Učakar]] – [[Blažka Udir]] – [[Boogie (glasbena skupina)|Niels Udir]] – [[Ronald Ujčič]]? – [[Martin Ukmar]] – [[Tanja Ukmar]] – [[Marjan Uljan]] – [[Urška Majdič|Uma]]''=Urška Majdič'' – [[Manca Urbanc]]-[[Manca Izmajlova|Izmajlova]] – [[Rok Urbanija]] – [[Boštjan Usenik]] == V == [[Simon Vadnjal]] - [[Maj Valerij]] – [[David Valh]] – [[Goran Vasiljević]]''=Vasko'' – [[Barbara Vauda]] – [[Dušan Veble]] – [[Vedeževalec Blaž]] (''Knez'') – [[Boštjan Velkavrh]] – [[Zvezdan Velić]]=Viki – [[Maja Vene]] – [[Stojan Vene]] – [[Natalija Verboten]] – [[Katja Verderber]]=[[Katarina Mala]] – [[Maks Verderber]] – [[Ivica Vergan]] – [[Maksim Vergan]] – [[Vito Vest]] – [[Klara Veteršek]] – [[Marko Vezovišek]] – [[Gregor Videc]] – [[Žan Videc]] – [[Brina Vidic]] – [[Irena Vidic]] – [[Stane Vidmar (pevec)|Stane Vidmar]] – [[Primož Vidovič]] – [[Alenka Vidrih]] – [[Jan Vihar]] – [[Hieronim Vilar]] – [[Sten Vilar]]? – [[Rok Vilčnik]]? – [[Bruno Viler]] – [[Elda Viler]] – [[Ana Vipotnik]] – [[Saša Vipotnik]] – [[Nina Virant]] – [[Kristijan Virtič]] – [[Primož Vitez]] – [[Alan Vitezič]] – [[Jon Vitezič]] – [[Dean Vivod]] – [[Larisa Vivoda]] – [[Mojca Vižentin]] – [[Miki Vlahovič]] – [[Matjaž Vlašič]] – [[Peter Vode]] – [[Nastja Vodenik]] – [[Dominik Vodopivec]] – [[Nina Vodopivec]] – [[Simona Vodopivec]] – [[Anja Vodošek]]=''Anja Belini'' – [[Nina Vodušek]]=''[[Nina Donelli]]'' – [[Brina Vogelnik]] – [[Janja Vogrin]] – [[Martin Vogrin]] – [[Marko Vogrinc-Mare]] – [[Vinci Vogue Anžlovar]]? – [[Alex Volasko]] – [[Gregor Volk]] – [[Aleš Vovk - Raay|Aleš Vovk-Raay]] – [[Marjetka Vovk]] – [[Davor Vovko]] – [[Marko Vozelj]] – [[Dejan Vrbančič]] – [[Blaž Vrbič]] – [[Irena Vrčkovnik]] – [[Kristina Vrhovec]]''=Kristin Čona'' – [[Vanja Rok Vrtovec]] – [[Robert Vrtovšek]]''-Maček'' – [[Denis Vučak]] – [[Katja Vučković Zinrajh]] – [[Matevž Vuga]] – [[Mateja Vuk|Mateja "Tejči" Vuk]] – [[Roman Vukina]]''=Romc'' – [[Marko Vuksanović]] – [[Dejan Vunjak]] == W == [[Miran Waldhütter]] – [[Suzana Werbole]] – [[Joseph Wheba]] – [[Werner Brozovič|Werner (Brozovič)]] – [[Božidar Wolfand - Wolf|Božidar Wolfand-Wolf]] – [[Maja Weiss (pevka)]] – [[Simona Weiss]] == X == Xenia ([[Ksenija Podlesnik]]-Anu?) == Y == [[Irena Yebuah Tiran]]? == Z == [[Maša Zagorc]] - [[Pino Zagoričnik]] – [[Uroš Zagožen]] – [[Tine Zajc]] – [[Ivan Zak]] – [[Zala Kralj & Gašper Šantl|Zala (Kralj)]]/[[zalagasper]] – [[Zala (Smolnikar)]]-''ZÁLI'' – [[Maja Založnik]] – [[David Zavolovšek]] – [[Liza Zavrl]] – [[Mark Zebra]]''=Mitja Podlesnik'' – [[Zeeky Sand]] – [[Ognjen Zeljić]]-[[Bogunov]] – [[Marjana Zelko]] – [[Karin Zemljič]] – [[Martina Zerial]] – [[Neža Zevnik]] – [[Marjan Zgonc]] – [[Živa Zidar]] – [[Karmen Zinrajh]] (''Karmen in September'') ''–'' [[Katja Zinrajh|Katja (Vučkovič) Zinrajh]] – [[Zoran Zlatič]] – [[Zlatko (raper)|Zlatko]] – [[Janez Zmazek - Žan|Janez Zmazek-Žan]] – [[Ylenia Zobec]] (-''Mihelič'') – [[Igor Zonta]] – [[Damijan Zorc]]''=Damo'' – [[Anita Zore]] – [[Bojan Zore]] – [[Marta Zore]] – [[Mihael Zore|Miha(el) Zore]] – [[Petra Zore]] – [[Vika Zore]] – [[Mladen Zorec]] – [[Tinkara Fortuna|Tinkara (Zorec) Fortuna]] – [[Nika Zorjan]] – [[Zvonko Zorjan]] – [[Srečko Zorko]] – [[Tomaž Zorko]] – [[Brane Zorman]] – [[Vesna Zornik]] – [[Lazaro Zumeta]] – [[Dejan Zupan]] – [[Matjaž Zupan (pevec)|Matjaž Zupan]] – [[Nina Zupan]] – [[Rafael Zupanc]]=''Raf'' – [[Sandra Klemm|Sandra Zupanc=Sendi]] – [[Aljoša Zupančič]] – [[Andreja Zupančič]] ''–'' [[Rihard Zupančič (pevec)|Rihard Zupančič]] – [[Lukas Zuschlag]]? – [[ZveN]]''=Zvezdana Novaković'' == Ž == [[Tanja Žagar]] – [[Darja Žalik]] – [[Tjaša Žalik]] – [[Žana Povše|Žana]] – [[Žavbi Brothers]] – [[Domen Žbun]] – [[Nada Žgur]] – [[Tim Žibrat]] – [[Žiga Jan]] ''(Krese)'' – [[Lili Žigo]] – [[Jasna Žitnik]] – [[Primož Žižek]]''=Pimpi'' – [[Maša Žlajpah Puš]] – [[Mia Žnidarič]] – [[Jurij Žohar]]? – [[Davor Byron Žorž|Davor "Byron" Žorž]] – [[Metod Žunec]] == Glej tudi == * [[seznam slovenskih pevcev resne glasbe]] * [[seznam slovenskih glasbenikov]] *[[seznami pevcev]] *[[seznam slovenskih šansonjerjev]] *[[seznam slovenskih kantavtorjev]] *[[seznam slovenskih ljudskih pevcev]] *[[seznam slovenskih izvajalcev rapa]] {{seznami narodov po poklicu|pevcev zabavne glasbe}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe|*]] dlf7ooivlzmoskdin426cmqyv6h58mo 0 41428 6775037 6244034 2026-11-05T07:32:09Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6775037 wikitext text/x-wiki {{Infobox Government agency |agency_name = Agencija za napredne obrambne analize<br />(Defense Advanced Research Projects Agency) |logo = DARPA Logo.jpg |logo_width = |logo_caption = Logo agencije |seal = |seal_width = |seal_caption = |formed = 1958 |preceding1 = |jurisdiction = |headquarters = Arlington, [[Virginija]], ZDA |employees = 240 |budget = 2,8 milijarde USD<ref>{{navedi novice|url=http://www.wired.com/dangerroom/2012/02/darpa-budget-death-ray/|title=Darpa Dodges Obama Budget Death Ray, Keeps Its $2.8 Billion|first=Noah|last=Shachtman|work=Wired|date=2012-02-14|accessdate=2012-08-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20140227060811/http://www.wired.com/dangerroom/2012/02/darpa-budget-death-ray|archive-date=2014-02-27|url-status=dead}}</ref> |chief1_name = Arati Prabhakar |chief1_position = direktor<ref name="wired">{{navedi novice|title=Exclusive: Darpa Gets a New Boss, and Solyndra Is in Her Past|url=http://www.wired.com/dangerroom/2012/07/darpa-solyndra/|work=Wired|first=Noah|last=Shachtman|date=2012-07-10|accessdate=2012-08-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20140219190042/http://www.wired.com/dangerroom/2012/07/darpa-solyndra/|archive-date=2014-02-19|url-status=dead}}</ref> |chief2_name = |chief2_position = |parent_agency = Ministrstvo za obrambo ZDA |child1_agency = |website = {{url|http://www.darpa.mil/}} }} '''Agencíja za naprédne obrámbne analíze ZDA''' ('''DARPA''', Defense Advanced Research Projects Agency) je agencija ameriškega [[Ministrstvo za obrambo Združenih držav Amerike|Ministrstva za obrambo]], ki je zadolžena za razvoj novih vojaških tehnologij. Ustanovljena je bila leta 1958 kot odziv na [[Sovjetska zveza|sovjetski]] [[Sputnik]]. Naloga agencije DARPA je ohraniti vojaško tehnološko prednost [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]]. Ima okoli 240 zaposlenih (od tega 140 strokovnjakov) in upravlja z okoli 2 milijardi [[Ameriški dolar|dolarjev]] letno. Prvotno ime agencije je bilo ARPA, do leta 1972 in nato še med letoma 1993 in 1996. ARPA je bila začetnik razvoja informacijske mreže [[ARPANET]], iz katere se je razvil [[internet]] ter nekaterih drugih sedaj splošno znanih računalniških inovacij ([[UNIX]], [[TCP/IP]]). == Sklici in opombe == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == * [http://www.darpa.mil/ DARPA Home Page] * [http://www.darpa.mil/off_programs.html Ongoing Research Programs] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160211071417/http://www.darpa.mil/off_programs.html |date=2016-02-11 }} * [http://www.dod.mil/pubs/foi/Science_and_Technology/DARPA/ Declassified DARPA documents] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130712233031/http://www.dod.mil/pubs/foi/Science_and_Technology/DARPA/ |date=2013-07-12 }},OSD & Joint Staff FOIA Service Center {{portal|Vojaštvo}} {{normativna kontrola}} {{mil-stub}} [[Kategorija:Ministrstvo za obrambo Združenih držav Amerike]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1958]] 6qe4mssaxqvocesm1w98scei1xrcjkm 0 42359 6774749 6235962 2026-11-04T11:59:25Z TadejM 738 --archive.today 6774749 wikitext text/x-wiki [[Slika:Alpiner Gebirgsgürtel.png|thumb|Karta alpidskih gorskih verig.]] [[Slika:Tectonic map Mediterranean DE.svg|thumb|Alpidske gorske verige v Sredozemlju]] [[Slika:Tectonic Map of Europe noleg.jpg|thumb|Karta tektonskih provinc Evrope. Področja alpidskega gubanja so svetlo oranžna (&nbsp;{{Farbindex|#eacea6||name}}&nbsp;).]] '''Alpidska orogeneza''' se nanaša na zadnjo fazo [[orogeneza|orogeneze]] v zgodovini [[Zemlja|Zemlje]], ko so se oblikovale [[Alpe]]. Proces te orogeneze se razteza od [[kreda|krede]] čez najmočnejšo fazo polnjenja v [[miocen]]u pred približno 20 milijoni let do današnjih dni, vključno obdobje približno 100 milijonov let, in izzveneva približno zadnjih 5 milijonov let. Ledenodobna starost [[pleistocen]]a v zadnjih 2 milijonih letih pa prevladuje večinoma videz današnjih gora. V tej orogenezi je ''[[Alpinidi|alpinidski gorski pas]]'' z [[Atlas (gorovje)|Atlasom]], [[Pireneji]], [[Balearski otoki|Balearskimi otoki]], [[Alpe|Alpami]], [[Karpati]], [[Apenini]], [[Rodopi]], [[Balkan]]om, [[Anatolija|Anatolijo]], [[Kavkaz]]om, [[Hindukuš]]om, [[Karakorum]]om, [[Himalaja|Himalajo]] oblikovan do zahodnih gora [[Indokina|Indokine]] in [[Malezija|Malezije]]. Tudi ameriške Kordiljere izvirajo iz tektonskih procesov plošč, a se kljub temu štejejo kot samostojna orogeneza. '''Alpidi''' je skupno ime za [[gorski sistem|gorske sisteme]], ki so nastali v času alpidske orogeneze ali v oligo-miocenskem gubanju. == Prvotni geološki procesi == === Prazgodovina === V [[predkambrij]]skih centralnih [[gnajs]]nih jedrih Zillertalskih Alp ter vzhodnih [[Zahodne Ture|Visokih Turah]] so deli [[neoproterozoik|neoproterozojskega]] superkontinenta [[Rodinija]], ki imajo starost 1000 milijonov let. Od razpada tega [[superkontinent]]a - tj približno 750 [[Megaanum|Ma]] (milijon let) - so bile skale v kasnejših Alpah na morskem dnu. Okoli 550 Ma se deli obalni pas [[Gondvana|Gondvane]] in od 460 Ma nato nastane [[Rea ocean]], iz katerega je včasih štrlel pred 420 Ma vulkanski otočni lok ''Hun-Terran''. Na vrhuncu najmočnejše faze [[Variskična orogeneza|Variskične orogeneze]] pred 360 Ma, so se ti otoki spet potopili v ''Rea''. V [[perm]]u od 300 Ma so na območju Alp sčasoma nastali sedimenti [[Ocean Tetida|Tetide]] na vzhodu [[Pangea|Pangee]]. === Razvoj v triasu === [[Slika:CARNIAN EARTH.jpg|thumb|Zgornji trias, Karnij, ca. 220 Ma: zahodno morje Tetida širi Pangeo]] V obdobju [[trias]]a od 250 Ma se razmakne srednjeoceanski hrbet Tetide, vendar se je podrinil na severu med obalni pas moderne [[Turčija|Turčije]], [[Iran]]a, [[Tibet]]a in [[Indokina|Indokine]]; ta akrecija na področjih polic je imela za posledico kompresijo in končno dvig polic na morski gladini. Dolga in tanka celina, fragment [[Kimerija|Kimerije]] se je odcepila od severnega roba vzhodne Gondvane in se vrtela okrog točke v današnjih Karpatih. Vulkanski otočni lok, kasnejši Kimerski nagubani pas, se je povečal na južnem obalnem pasu Mlade [[Evrazija|Evrazije]]. Povezano z odprtjem širjenja Tetide proti zahodu - so preveliki stranski premiki in oblikovanje jarka v regijah starih variskičnih gora - tudi nasilne vulkanske aktivnosti v alpskem epikontinentalnega pasu, na severu [[Gargano|apulijski polotok]] in na območju današnjih Pirenejev med Iberijo, [[Bretanja|bretonsko]] variskijo in [[Gibraltar]]jem; razklale območja grebena v Atlantiku in kasneje vse do severnih [[Apalači|Apalačev]]. === Razvoj v juri === Pred južnimi obalami Kimerije je v [[Jura|juri]] od 200 Ma nastal globok Tetidin jarek, zahodno ali prečno skozi razpadajočo Pangeo, preko globokomorskega območja novonastalega Peninskega oceana do zloma Atlantskega grebena in med severno obalo Južne Amerike in zahodno Gondvano. Iz samega širjenja Peninskega oceana je nastala na zahodu Švicarska polica, v središču korita je površina sedimenta iz ''Penninikumsa'', ter na vzhodu vzhodna Alpska polica, ki jo žene apulijski polotok od Gondvane proti vzhodu, pojavi se gorovje Krim in Predkavkaz. V kimeridgijski fazi alpidske orogeneze so nastale ameriške Kordiljere in Sredozemsko morje. V tem času se pojavijo batoliti [[granit]]a in z njimi v zvezi številna orudenja. === Razvoj v kredi === [[Slika:MWestCarpJ.png|thumb|Situacija v zgornji juri, 150 Ma, tik pred odstranitvijo.]] V spodnji [[Kreda|kredi]] od 145 Ma so zdaj jasno ločene Severna Amerika, Grenlandija in Evropa, severni Atlantik se odpre. Postopen pristop Kimerije k jugovzhodni Evropi in azijskemu [[kraton]]u, odprtje severnega Atlantskega oceana in številni razmeroma ozki oceanski bazeni so bili povezani s transformnim prelomom, še vedno kompleksno prepleteni čez razpadajočo Pangeo. Iberia je zapustila Evropo kot neodvisen fragment skorje in tudi Apulijski polotok je ločen v nastajajočem vzhodnem Sredozemlju od doslej Afrike. Do zdaj samostojne mikro celina so še naprej na južnem robu Evrope in vzhodne avstrijske in italijanske alpe se dvignejo nad morsko gladino. Oba prva odseka Peninskega globokomorskega bazena kot tudi zadnji ostanki zahodnega Tetidininega oceanskega dna sta se podrinila. Na območju Karpatov in Balkana so se razvili močni vulkanizmi. == Nastanek gorstev == === Razvoj v paleogenu === V začetku [[paleogen]]ske starosti (66 [[Megaanum|Ma]]) je nastalo trčenje jadranske mikroplošče odcepljene od Afriške z Evropsko predalpsko. Linija trčenja z oblikovanjem šiva je segala od Egeja čez regijo reke [[Vardar]] v [[Makedonija|Makedoniji]], čeri [[Karpati|Karpatov]] in peninskega območja [[Alpe|Alp]], [[Piemont]]a do [[Korzika|Korzike]]. Afrika je še naprej drsela proti severovzhodu in potiskala Indijsko podcelino, nekdanja južna celina Gondvana se je bližala Aziji. V času kredno-terciarnega izumiranja so zdaj iz Peninskega oceana postavljene tudi zahodne Alpe Francije in Švice, na severnem robu so se iz mladega Sredozemlja povečali [[Apenini]] in kalabrijski lok. [[Sardinija]] in [[Korzika]] sta se ločili med vrtenjem v smeri urinega kazalca od evropskega kontinentalnega bloka. === Razvoj v neogenu in kasneje === V [[neogen]]u od 23 Ma se je Paratetida, severna meja cone Tetida v Evropi in danes Srednji Aziji, postopoma zaprla. Ostanki so zdaj [[Panonsko morje]], [[Črno morje]] in [[Kaspijsko jezero]]. V [[oligocen]]u se je ponovno pojavilo raztezanje skorje, grebeni na oceanskem dnu so se širili in oblikovali [[Zaločni bazen|zaločne bazene]] (zaločni bazeni so geološke značilnosti podmorskih bazenov, povezanih z otočnimi loki in subdukcijskimi conami). S spreminjanjem smeri subdukcije ali širjenjem morskega dna, je nastalo večplastno gubanje baznih gorovij, ki so se integriral in hkrati tvorili ''[[molasa|molase]]'' (izraz se nanaša na peščenjake, skrilavce in konglomerate oblikovane kot kopenski ali plitvo morski sedimenti pred naraščajočimi gorskimi verigami). Za aktualno četrto globalno [[ledena doba|ledeno dobo]] od 2,6 Ma je značilno obdobje izmenične poledenitve in otoplitve današnjih pokrajin. Pomikanje kontinentalnih plošč se še vedno dogaja, zato Alpidska orogeneza še ni končana. Alpe in Himalaja počasi rastejo nekaj milimetrov na leto, a se hkrati zaradi zunanjih geoloških procesov (npr. erozije), znižujejo. V 50 milijonih let bo ta tektonski proces na območju Sredozemlja, Rdečega morja in Perzijskega zaliva oblikoval nova gorovja. == Kamnine == Glavne vrste kamnin v visokogorju in sredogorju so enostavni para-[[gnajs]]i, ki so se preobrazili iz glinastih in peščenih sedimentov, temno sivi [[peščenjak]]i in [[tuf]]i. Pogosto najdemo [[amfibolit]]e, ki so nastali iz [[bazalt]]ov. V teh združbah so magmatski ortognajsi zelo pogosti. V Silvretti in Oetztal Alp je starejša generacija ortognajsov staropaleozoiski dogodek vdora. Drugi, mlajši magmatski gnajsi pa so vdrli v variskični orogenezi v karbonu. Enako stari granitni gnajsi se pojavljajo na primer v kristalinski masi Schladminger Tauern, Seckauer Tauern in Mürztaler Alpah in so znak začetne orogeneze v začetku variskičnega obdobja (420 Ma). == Literatura == * Hans Heierli, Geologischer Wanderführer Schweiz. Teil 1: Die geologischen Grundlagen, 2. izdaja, Ott Verlag, Thun, 1983, ISBN= 3-7225-6282-1 * S.M. Schmid, B. Fügenschuh, E. Kissling und R. Schuster, Tectonic map and overtall architecture of the Alpine orogen, Eclogae geologicae Helvetiae, Band 97, Birkhäuser Verlag, Basel, 2004, str. 93–117, ISSN= 0012-9402, Online [http://pages.unibas.ch/earth/tecto/research/Schmid_et_al_2004_Ecl.pdf] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20061127173157/http://pages.unibas.ch/earth/tecto/research/Schmid_et_al_2004_Ecl.pdf |date=2006-11-27 }} * Reinhard Schönenberg, Joachim Neugebauer, Einführung in die Geologie Europas, 4. izdaja, Verlag Rombach, Freiburg, 1981, ISBN= 3-7930-0914-9}} == Zunanje povezave in viri == {{Commonscat|Alpine orogeny|Alpidische Orogenese}} * [http://www.scotese.com/cretaceo.htm Die Welt vor 100 Mio. Jahren: An der Stelle der Alpen ist Tiefsee] * [http://www.scotese.com/newpage9.htm Die Erde vor 50 Mio. Jahren: Die europäischen Gebirge und der Himalaya begannen sich zu bilden.] * [http://www.scotese.com/miocene.htm Die Welt vor 14 Mio. Jahren: Die Paratethys hat sich ausgebildet und beginnt zu verlanden.] * [http://www.geologie.ac.at/RockyAustria/entstehung_der_alpen.htm Die Entstehung der Alpen] * [http://www.oberrheingraben.de/Tektonik/Erlaeuterungen%20Gebirgsbildung%20Europa.htm Gebirgsbildungen Europas] * [http://andiebert.gmxhome.de/diplomarbeit ''Die geologische Entwicklung der Zentralalpen'' von A.Ebert, 2001] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140720061843/http://andiebert.gmxhome.de/diplomarbeit/ |date=2014-07-20 }} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Tektonika]] [[Kategorija:Alpidi|*]] [[Kategorija:Geologija Evrope]] t204ned9vquikrc5l8a5d9chycyluc6 0 49687 6774991 6756157 2026-11-05T01:32:25Z ~2026-44996-51 264415 /* P */ 6774991 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Avstrijci|avstrijskih]] [[filozof]]ov'''. {{seznami poklicev za narode|Avstrijcev|Avstrija|avstrijskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Ferdinand Acatius]] * [[Max Adler]] (1873-1937) * [[Rok Ampach]] *[[Armen Avanessian]] (1973) == B == * [[Martin Balluch]] (1964) * [[Robert Barbo Waxenstein]] * [[Otto Bauer]] (1881-1938) * [[Wilhelm Baum]] *Wolfgang Benedek (pravnik) * [[Gustav Bergmann]] *[[Edmund Bernatzik]] (pravnik, pravni in polit. filozof) *[[Ludwig von Bertalanffy]] ? *[[Ludwig Edward Boltzmann]] *[[Martin Buber]] *[[Boris Buden]] (hrvaško-avstrijski) == C == * [[Fritjof Capra]] (avstrijsko-ameriški) * [[Jožef Carl]] * [[Rudolf Carnap]] (nemško-avstrijsko-ameriški) * [[Bartholomäus Carneri]] == D == [[Slika:Paul Feyerabend Berkeley.jpg|thumb|[[Paul Feyerabend]] ]] * [[Karel Dillher]] == E == *[[Ferdinand Ebner]] *Hubert Christian Ehalt (antropolog) *[[Christian von Ehrenfels]] *[[Rudolf Eisler]] == F == * [[Herbert Feigl]] (avstr.-amer.) * [[Ernst von Feuchtersleben]] * [[Paul Feyerabend]] (1924 - 1994) * [[Ernst Fischer]] (1899 - 1972) * [[Anton Focky]] * [[Philipp Frank]] ([[1884]] - [[1966]]) * [[Viktor Frankl]] * [[Anna Freud]] == G == * [[Maksimiljan Galler]] *[[Kurt Gödel]] (avstr.-amer.) *[[Wolfgang Leopold Gombócz]] *[[Heinrich Gomperz]] * [[Theodor Gomperz]] * [[André Gorz]] [aka Michel Bosquet] (avstrijsko-francoski) (1923 - 2007) * [[Anton Grabner-Haider]] * [[Anton Gregorin]] *[[Ludwig Gumplowicz]] (sociolog) == H == * [[Eduard Hanslick]] * [[Johan Frederik Hartle]] * [[Friedrich Hayek]] * [[Rudolf Hilferding]] (1877-1941) * [[Edmund Husserl]] == I == * [[Ivan Illich]] == J == * ([[Wilhelm Jerusalem]]) * [[Friedrich Jodl]] * [[Franc Jörgerer]] == K == * [[Franz Kafka]]? *[[Karl Kautsky]] * [[Hans Kelsen]] (1881 – 1973) * [[Victor Kraft]] * [[Georg Kreisel]] == L == *[[Lucien Laurat]] (pr.i. Otto Maschl) *[[Paul Felix Lazarsfeld]] (avstrijsko-ameriški sociolog) *[[Rudolf Lewenberg|Rudolf Lewenerg]] *[[Konrad Paul Liessmann]] * [[Janez Lindelauf]] * [[Konrad Lorenz]] *[[Karl Lugmayer]] == M == * [[Ernst Mach]] * [[Andrej Mägerl]] * [[Ernst Mally]] * [[Anton Marty]] * [[Otto Maschl]] (ps. [[Lucian Laurat]]) *[[Walther Mayer]] *[[Rosa Mayreder]] *[[Alexius Meinong]] * [[Karl Menger]] * ([[Richard von Mises]]) *[[Stephan Moebius]] (sociolog) *[[Karl H. Müller|Karl H. (Karl-Heinz) Müller]] (sociolog) *[[Wolfgang Müller-Funk]] *[[Laurenz Müllner]] == N == [[Slika:Ernst-Mach-1900.jpg|thumb|[[Ernst Mach]] ]] * [[Otto Neurath]] * [[Olga Hahn-Neurath]] == P == * [[Franc Albert Pelzhoffer]] (1643–1710) * [[Robert Pfaller]] (1962) * [[Karl Raimund Popper]] == Q == * [[Benedikt Quadri]] == R == * [[Rose Rand]] * [[Gustav Ratzenhofer]] * [[Wilhelm Reich]] * [[Karl Leonhard Reinhold]] * [[Robert Reininger]] * [[Franz Reinzer]] * [[Karl Renner]] * [[Alois Riehl]] == S == *[[Moritz Schlick]] (nem-avstr.) *[[Gregor Schoettl]] (avstr.-slov.) *[[Alfred Schütz]] (avstr.-ameriški) *[[Carl Siegel]] *[[Werner Sombart]] (sociolog) * [[Othmar Spann]] * [[Franc Staindl]] *[[Wolfgang Stegmüller]] (avstr.-nem.) * [[Rudolf Steiner]] * [[Michael Stöhr]] == V == * [[Wilhelm Fridolin Volkmann]] == W == *[[Franz Weber]] *[[Otto Weininger]] *[[Friedrich Waismann]] *[[Peter Weibel]]? *[[Friedrich von Wieser]] *[[Stephan Witasek]] * [[Ludwig Wittgenstein]] * [[Franz Xaver von Wulfen]] == Z == * [[Paul Zulehner]] (pastoralni sociolog, teolog) {{seznami narodov po poklicu|filozofov}} [[Kategorija:Seznami Avstrijcev|Filozofi]] [[Kategorija:Avstrijski filozofi|*]] p1lv72014k60v27rwkgrg350ypnidyi 0 49893 6775162 6756689 2026-11-05T11:53:48Z ~2026-45085-22 264465 /* B */ 6775162 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Italijani|italijanskih]] [[filmski režiser|filmskih režiserjev]].''' {{seznami poklicev za narode|Italijanov|Italija|italijanskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Silvano Agosti]] (1938) *[[Goffredo Alessandrini]] (1904-1978) *[[Ottavio Alessi]] (1919-1978) *[[Mario Almirante]] (1890-1964) *[[Silvio Amadio]] (1926-1995) *[[Luis César Amadori]] ([[1902]]-[[1977]]) *[[Giuseppe Amato]] (1899-1964) *Arturo Ambrosio (1870-1960) (producent) *[[Gianni Amelio]] (1945) *[[Mario Amendola]] (1910-1993) *Sergio Amidei (1904-1981) (scenarist) *Leopoldo de Anchóriz Fustel (1932–1987) (scenarist) *[[Roberto Andò]] (1959) *[[Alessandro Angelini]] (1971) *[[Gianfranco Angelucci]] ([[1946]]) *[[Michelangelo Antonioni]] ([[1912]]-[[2007]]) *[[Francesca Archibugi]] (1960) *[[Asia Argento]] (1975) *[[Dario Argento]] (1940) *Salvatore Argento (1914-1987) (producent) *Tiziana Aristarco (1960) (TV) *Ovidio Gabriel Assonitis (1943) (grško-it.) *[[Pupi Avati]] ([[1938]]) == B == *[[Luis Fulvio Baglivi]] (1977) *[[Gianfranco Baldanello]] (1928-1990) *[[Dario Baldi]] (1976) *[[Ferdinando Baldi]] (1927-2007) *[[Gian Vittorio Baldi]] (1930-2015) *Gabriele Baldini (1919-1969) (scenarist) *[[Francesco Barilli]] (1943) *[[Beniamino Barrese]] (1986) (direktor fotografije...) *[[Lamberto Bava]] (1944) *[[Mario Bava]] (1914-1980) *[[Luigi Bazzoni]] (1929-2012) *[[Marco Bellocchio]] (1939) *[[Giuliana Berlinguer]] (1933-2014) *[[Bernardo Bertolucci]] (1941-2018) *[[Roberto Benigni]] ([[1952]]) *[[Alberto Bevilacqua]] (1934-2013) *[[Paolo Bianchini]] (1931/3-) *[[Rodolfo Bisatti]] (1960) *[[Laura Bispuri]] (1977) *[[Alessandro Blasetti]] (1900-1987) *[[Mauro Bolognini]] (1922-2001) *[[Marco Bonfanti]] (1980) *Mario Bonicatti *[[Giuseppe Bonito]] *[[Mario Bonnard]] (1889-1965) *Bruno Bozetto (1938-) (animator, satirik) *[[Tinto Brass]] ([[1933]]–2026) (pr. i. ''Giovanni Brass'') *Maurizio Braucci (1966) (scenarist) *[[Alfonso Brescia]] (1930–2001) *[[Guido Brignone]] (1886-1959) *[[Fausto Brizzi]] (1968) *[[Franco Brogi Taviani]] (1941-) *[[Francesco Bruni]] (1961) *[[Massimiliano Bruno]] (1970) *[[Valeria Bruni Tedeschi]] (1964) (italijansko-francoska) *[[Franco Brusati]] (1922-1993) == C == *[[Mario Caiano]] (1933-2015) *[[Mario Camerini]] (1895-1981) *[[Pasquale Festa Campanile]] (1927–1996) *[[Carlo Campogalianni]] (1885-1974) *Ricciotto Canudo (1877–1923) filmski teoretik in kritik, avtor "''Manifesta sedme umetnosti''" *[[Antonio Capuano]] (1940) *[[Jonas Carpignano]] (1984) (it.-amer.) *[[Mario Caserini]] (1874–1920) *Enrico Casarosa *[[Renato Castellani]] ([[1913]]–[[1985]]) *[[Enzo G. Castellari]] (1938) *[[Pietro Castellitto]] (1991) *[[Sergio Castellitto]] (1953) *[[Liliana Cavani]] ([[1933]]) *[[Osvaldo Cavandoli]] (1920–2007) (animator) *[[Emilio Cecchi]] (1884–1966) (scenarist) *Suso Cecchi D'Amico (1914–2010) (scenaristka) *[[Adolfo Celi]] (1922–1986) *[[Fernando Cerchio]] (1914–1974) *[[Luigi Chiarini]] (1900–1975) (kritik, teoretik, scenarist, režiser) *[[Nando Cicero]] (1931–1995) *[[Daniele Cipri]] (1962) *[[E.B. Clucher|E. B. Clucher]] (pr.i. Enzo Barboni) (1922-2002) *[[Albino Cocco|Albino ''Cocco'']] (1933–2003) *[[Simona Cocozza]] (1976) *[[Giada Colagrande]] (1975) *[[Duilio Coletti]] (1906-1999) *[[Giuseppe Colizzi]] (1925-1978) *[[Katja Colja]] (1969) *[[Francesca Comencini]] ([[1961]]) *[[Cristina Comencini]] (1956) *[[Luigi Comencini]] (1916–2007) *Alberto Consiglio (scenarist) *[[Romeo Conte]] (1956) *Bruno Corbucci (1931–1996) (scenarist) *[[Sergio Corbucci]] (1927–1990) *[[Pappi Corsicato]] (1960) *[[Paola Cortellesi]] (1973) *[[George P. Cosmatos]] ([[1941]]-[[2005]]) (grškega porekla) *[[Panos Cosmatos]] (italijansko-kanadski) *[[Mario Costa]] (1904-1995) *[[Paolo Costella]] (1964) *[[Saverio Costanzo]] (1975) *[[Vittorio Cottafavi]] (1914–1998) *[[Luigi Cozzi]] (1947) *[[Mario Craveri]] (1902–1990) (dir. fotografije in režiser) *[[Emanuele Crialese]] (1965) *[[Barbara Cupisti]] (1962) == D == *[[Massimo Dallamano]] (Max Dillman/Max Dillmann/Jack Dalmas) (1917–1976) *[[Joe D'Amato]] (''Aristide Massaccesi'') (1936–1999) *[[Lucio D'Ambra]] (1877–1939) *[[Damiano Damiani]] ([[1922]]–[[2013]]) *Margherita D'Amico (1967) (scenaristka) *Masolino D'Amico (1939) (scenarist) *Aldo De Benedetti (1892-1970) (scenarist) *[[Tonino De Bernardi]] (1937) *[[Antonietta De Lillo]] (1960) *[[Peter Del Monte]] (1943) *[[Alberto De Martino]] (1929–2015) *[[Ruggero Deodato]] (1939–2022) *[[Francesco De Robertis]] (1902–1959) *[[Giuseppe De Santis]] (1917–1997) *[[Vittorio De Sica]] ([[1901]]–[[1974]]) *Tonino Delli Colli (1923–2005) (direktor fotografije) *Alessandro D'Eva (1927-2013) direktor fotografije *[[Anna Di Francisca]] (1961) *[[Fernando Di Leo]] (1932–2003) *[[Damiano D'Innocenzo]] & [[Fabio D'Innocenzo]] (1988) *[[Carlo Di Palma]] (1925–2004) *[[Giorgio Diritti]] (1959) *[[Andrea Di Stefano]] (1972) *[[Gianni Di Venanzo]] (1920–1966) (direktor fotografije) == E == * [[Luciano Ercoli]] (1929–2015) == F == *[[Lorenzo Fabbro]] (1991) *[[Roberto Faenza]] (1943) *[[Giovanni Fago]] (1933) *[[Francesco Falaschi]] (1961) *[[Federico Fellini]] ([[1920]]-[[1993]]) *[[Abel Ferrara]] (1951) (ameriško-it.) *[[Marco Ferreri]] (1928-1997) (italijansko-španski) *[[Pasquale Festa Campanile]] (1927-1986) *[[Sara Fgaier]] (1982) *[[Demofilo Fidani]] (1914-1994) *[[Ferdinando Cito Filomarino]] (1986) *Armando Fizzarotti (scenarist) *[[Ettore Maria Fizzarotti]] *[[Ennio Flaiano]] (1910-1972) *[[Giovacchino Forzano]] ([[1884]]-[[1970]]) *[[Gianni Franciolini]] (1910-1960) *[[Massimo Franciosa]] (1924-1998) *[[Riccardo Freda]] (1909-1999) *[[Lucio Fulci]] (1927-1996) *Maria Pia Fusco (1939-2016) (scenaristka) == G == *[[Carmine Gallone]] (1885-1973) *[[Matteo Garrone]] (1968) *Nico Garrone (1940-2009) (scenarist) *[[Lodovico Gasparini]] (1948) *[[Vittorio Gassman]] (1922-2001) *Ernesto Gastaldi (1934) (scenarist) *[[Piergiorgio Gay]] (1959) *[[Augusto Genina]] ([[1892]]-[[1957]]) *[[Paolo Genovese]] (1966) *[[Giacomo Gentilomo]] (1909–2001) * [[Pietro Germi]] ([[1914]]-[[1974]]) * [[Emilio Ghione]] ([[1879]]-[[1930]]) * [[Giancarlo Giannini]] (1942) * [[Giulio Gianinni]] (1927-2009) * [[Marco Tullio Giordana]] (1950) * [[Giulia Giapponesi]] *[[Marino Girolami]] (1914–1994) *[[Enzo Girolami Castellari]] (1938) *[[Claudio Giovannesi]] (1978) *[[Franco Giraldi]] (1931-2020) *[[Eleonora Giorgi]] (1953) *[[Enrico Gras]] (1919–1981) *[[Sergio Grieco]] (1917–1982) *[[Aldo Grimaldi]] (1942–1990) *[[Aurelio Grimaldi]] (1957) *[[Giovanni Grimaldi]] (1917–2001) *[[Luca Guadagnino]] (1971) *[[Alfredo Guarini]] (1901-1981) *[[Enrico Guazzoni]] (1876-1949) * [[Gerardo Guerrieri]] (1920–1986) *[[Romolo Guerrieri]] (1931) *[[Mino Guerrini]] (1927–1990) *[[Guidarino Guidi]] (1922–2003) == H == * [[Alessandro Haber]] ([[1947]]) *[[Paolo Heusch]] (1924-1982) * [[Terence Hill]] ([[1939]]) (prv.i. [[Mario Girotti|Mario Girott'''i''']]) ([[1939]]) == I == * [[Emanuele Imbucci]] * [[Stefano Incerti]] (1965) * Paolo Infascelli (1938-1977) * [[Aldo Iuliano]] (1980) == J == * [[Gianluca Jodice]] (1973) * [[Andrea Jublin]] (1970) == L == *[[Wilma Labate]] (1949) *Raffaele La Capria (1922-2022) (scenarist) *[[Aldo Lado]] ([[Reka, Hrvaška|Reka]], 1934-2023) (scenarist...) *[[Alberto Lattuada]] ([[1914]]-[[2005]]) *[[Umberto Lenzi]] (1931-2017) *[[Edoardo Leo]] (1972) *[[Sergio Leone]] ([[1929]]-[[1989]]) *[[Guido Leoni]] (1920-98) (scenarist) *Antonio Leonviola (1913-95) (scenarist) *[[Luciano Ligabue]] (1960) *[[Carlo Lizzani]] (1922-2013) *[[Nanni Loy]] ([[1925]]-[[1995]]) *[[Lorena Luciano]] *[[Maurizio Lucidi]] (1932-2005) *[[Luca Lucini]] (1967) *Emanuele Luzzati (1921-2007) (slikar, animator) == M == *Ruggero Maccari (1919-1989) (scenarist) *Paolo Magelli (1947-) (gledališki) *[[Luigi Maggi]] (1896-1946) *[[Anton Giulio Majano]] (1909-[[1994]]) *[[Curzio Malaparte]] *[[Guido Malatesta]] (1919-1970) *[[Luigi Malerba]] (Luigi Bonardi) (1927-2008) (scenarist) *[[Diana Manfredi|Diana "Spaghetto" Manfredi]] *[[Ginanfranco Manfredi]] (animator) *[[Luca Manfredi]] (1958) *[[Nino Manfredi]] (1921-2004) *[[Guido Manuli]] (1939) (mdr. animator) *[[Alina Marazzi]] (1964) *[[Pietro Marcello]] (1976) *Francesca Marciano (scenaristka) *[[Franco Maresco]] (1958) *[[Ettore Maria Margadonna]] (1893-1975) (scenarist) *[[Vincenzo Marra]] (1972) *[[Marco Martani]] (1968) *Otello Martelli (1902-2000) (snemalec-direktor fotografije) *[[Federica Martino]] (1973)? *[[Luciano Martino]] (1933-2013) *[[Sergio Martino]] (1938) *[[Nino Martoglio]] (1870-1921) *[[Mario Martone]] ([[1959]]) *[[Citto Maselli|Citto (Francesco) Maselli]] (1930-2023) *[[Mario Mattoli]] (1898-1980) *[[Lorenco Mattotti]] (1954) (animator) *[[Renato May]] (Šibenik, 1909-1969) (teoretik, montažer, režiser) *Enrico Medioli (1925-2017) (scenarist) *[[Francesco Miccichè]] (1966) *[[Ginafranco Mignozzi]] (1932-2009) *[[Riccardo Milani]] (1958) *Renato Minore (1944) (scenarist) *[[Federico Moccia]] (1963) *[[Mario Monicelli]] ([[1915]]-[[2010]]) *[[Giuliano Montaldo]] (1930-2023) *[[Enzo Monteleone]] (1954) *[[Stefano Mordini]] (1968) *[[Sabrina Morena]] (režiserka in scenaristka) *[[Nanni Moretti]] ([[1953]]) *[[Gabriele Muccino]] (1967) == N == * [[Armando Nanuzzi]] (1925-2001) (snemalec, režiser) * [[Piero Natoli]] ([[1947]]-[[2001]]) * [[Alberto Negrin]] ([[1940]]-) * [[Baldassare Negroni]] (1877-1945) *Daria Nicolodi (1950-2020) (scenaristka) *[[Nick Nostro]] (1931–2014) *[[Elvira Notari]] (1875-1946) == O == *[[Matteo Oleotto]] (1977) *[[Ermanno Olmi]] ([[1931]]-[[2018]]) *[[Geraldine Ottier]] == P == *[[Marcello Pagliero]] (1907-1980) (francosko-italijanski) *[[Amleto Palermi]] ([[1889]]-[[1941]]) *[[Ago Panini]] (1967) *[[Domenico Paolella]] (1915-2002) *[[Giulio Paradisi]] (1934) *[[Neri Parenti]] (1950) *Goffredo Parise (scenarist) *[[Gianfranco Parolini]] (1925–2018) *[[Pier Paolo Pasolini]] ([[1922]]–[[1975]]) *[[Giovanni Pastrone]] (1883-1959) *[[Francesco Patierno]] (1964) *[[Giuseppe Patroni Griffi]] (1921–2005) *Corrado Pavolini (1898–1980) (scenarist) *[[Giuseppe Pedersoli]] (1961) (scenarist) *[[Clare Peploe]] (scenaristka) *[[Marco Perego]] (1979) *[[Piero Pierotti]] (1912-1970) *[[Leonardo Pieraccioni]] (1965) *[[Tullio Pinelli]] (1908-2009) (scenarist) *Massimo Romeo Piparo (1967) (gledališki) *[[Giovanni Piperno]] (1964) *Ugo Pirro (1920-2008) (scenarist) *Fabio Pittorru (1928-95) *Andrea Pizzini (dokumentarist) *[[Michele Placido]] (1946) *Cristiano Pogany (1947-1999) (snemalec?) *[[Fernando Maria Poggioli]] (1897-1945) *[[Gillo Pontecorvo]] ([[1919]]-[[2006]]) *[[Carlo Ponti]] (1912/13-2007) (producent) *[[Maurizio Ponzi]] (1939) *[[Andrea Porporati]] (1964) *[[Renato Pozzetto]] (1940) *[[Gianni Puccini]] (1914-1968) (scenarist) *[[Massimo Pupillo]] (1929-1999) == Q == * [[Costanza Quatriglio]] (1973) == R == *[[Stefano Reali]] ([[1957]]) *[[Luca Ribuoli]] (1969) *[[Tonino Ricci]] (1927-2014) *[[Gennaro Righelli]] (1886-1949) *[[Dino Risi]] (1916-[[2008]]) *[[Marco Risi]] (1951) *[[Sebastiano Riso]] (1983) *[[Alice Rohrwacher]] (1981) *[[Brunello Rondi]] (1924-89) (scenarist) *[[Francesco Rosi]] ([[1922]]-[[2015]]) *[[Roberto Rossellini]] ([[1906]]-[[1977]]) *[[Franco Rossi]] (1919-2000) *[[Giuseppe Rotunno]] (1923) (snemalec-direktor fotografije) == S == *Dardano Sacchetti (1944) (scenarist) *[[Emanuele Salce]] (1966) *[[Luciano Salce]] (1922-1989) *[[Enrico Maria Salerno]] (1926-1994) *[[Gabriele Salvatores]] (1950) *[[Laura Samani]] (1989) *[[Domenico Saverni]] (1958) *[[Emanuele Scaringi]] (1979) *[[Romano Scavolini]] (Reka, 1940) *[[Sauro Scavolini]] (1934) *[[Piero Schivazappa]] (1935) *[[Pietro Sciumè]] *[[Ettore Scola]] ([[1931]]-[[2016]]) *[[Giuseppe Maria Scotese]] ([[1916]]-[[2002]]) *[[Mario Sequi]] (1913-1992) *[[Gustavo Serena]] (1881–1970) *[[Elisabetta Sgarbi]] (1956) *Giuseppe Sgarbi (1921-2018) (scenarist) *[[Alberto Simone]] (1956) *[[Giorgio Simonelli]] (1901–1966) *[[Michele Soavi]] (1957) *[[Mario Soldati]] ([[1906]]-[[1999]]) *[[Silvio Soldini]] (1958) *[[Sergio Sollima]] (1921-2015) *[[Stefano Sollima]] (1966) *[[Rodolfo Sonego]] (1921-2000) (scenarist) *[[Alberto Sordi]] (1920–2003) *[[Paolo Sorrentino]] ([[1970]]) *[[Simone Spada]] (1973) *[[Pasquale Squitieri]] (1938–2017) *[[Steno]] (''Stefano Vanzina'') (1917–1988) *[[Vittorio Storaro]] (1940) (direktor fotografije) *[[Paolo Strippoli]] (1993) == T == *[[Susanna Tamaro]] (1957, Ts) *[[Giovanna Taviani]] (1969) *[[Paolo Taviani|Paolo]] (1931-2024) in [[Vittorio Taviani]] (1929-2018) *[[Duccio Tessari]] (1926-1994) *[[Ugo Tognazzi|Ugo (Ottavio) Tognazzi]] (1922–1990) *Aldo Tonti (1910-1988) (snemalec) *[[Giuseppe Tornatore]] ([[1956]]) *[[Guido Tosi]] (1944) *[[Totò]] (''Antonio de Curtis Gagliardi Griffo Focas'') (1898–1967) (scenarist) *[[Luis Trenker]] ([[1892]]-[[1990]]) (Južni Tirolec) *[[Massimo Troisi]] ([[1953]]-[[1994]]) *[[Marco Turco]] (1960) == V == *[[Tonino Valerii]] (1934-2016) *[[Florestano Vancini]] (1926-2008) *[[Walter Veltroni]] (1955) *[[Luca Verdone]] (1953) *[[Daniele Vicari]] (1967) *[[Francesco Vicario]] (1959) *[[Paolo Virzì]] (1964) *[[Eriprando Visconti]] di Modrone (1932-1995) *[[Luchino Visconti]] ([[1906]]-[[1976]]) == W == *[[Lina Wertmüller]] ([[1928]]-2021) *[[Fulvio Wetzl]] == Z == *[[Maurizio Zaccaro]] (1952) *[[Luigi Zampa]] ([[1905]]-[[1991]]) *[[Federico Zampaglione]] (1968) *[[Gianni Zanasi]] (1965) *[[Monica Zapelli]] (1966) (scenaristka) *[[Cesare Zavattini]] (1902–1989) (scenarist) *[[Franco Zeffirelli]] ([[1923]]–2019) *[[Primo Zeglio]] (1906-1984) {{seznami narodov po poklicu|režiserjev}} [[Kategorija:Seznami Italijanov|Filmski režiserji]] [[Kategorija:Italijanski filmski režiserji|*]] g51x6l8xajenwmnn1qk8d60lghrhygi 6775165 6775162 2026-11-05T11:57:45Z ~2026-45085-22 264465 /* B */ 6775165 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Italijani|italijanskih]] [[filmski režiser|filmskih režiserjev]].''' {{seznami poklicev za narode|Italijanov|Italija|italijanskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Silvano Agosti]] (1938) *[[Goffredo Alessandrini]] (1904-1978) *[[Ottavio Alessi]] (1919-1978) *[[Mario Almirante]] (1890-1964) *[[Silvio Amadio]] (1926-1995) *[[Luis César Amadori]] ([[1902]]-[[1977]]) *[[Giuseppe Amato]] (1899-1964) *Arturo Ambrosio (1870-1960) (producent) *[[Gianni Amelio]] (1945) *[[Mario Amendola]] (1910-1993) *Sergio Amidei (1904-1981) (scenarist) *Leopoldo de Anchóriz Fustel (1932–1987) (scenarist) *[[Roberto Andò]] (1959) *[[Alessandro Angelini]] (1971) *[[Gianfranco Angelucci]] ([[1946]]) *[[Michelangelo Antonioni]] ([[1912]]-[[2007]]) *[[Francesca Archibugi]] (1960) *[[Asia Argento]] (1975) *[[Dario Argento]] (1940) *Salvatore Argento (1914-1987) (producent) *Tiziana Aristarco (1960) (TV) *Ovidio Gabriel Assonitis (1943) (grško-it.) *Antonio Avati (1946) (producent in scenarist) *[[Pupi Avati]] ([[1938]]) *[[Tommaso Avati]] (1969) (scenarist) == B == *[[Luis Fulvio Baglivi]] (1977) *[[Gianfranco Baldanello]] (1928-1990) *[[Dario Baldi]] (1976) *[[Ferdinando Baldi]] (1927-2007) *[[Gian Vittorio Baldi]] (1930-2015) *Gabriele Baldini (1919-1969) (scenarist) *[[Francesco Barilli]] (1943) *[[Beniamino Barrese]] (1986) (direktor fotografije...) *[[Lamberto Bava]] (1944) *[[Mario Bava]] (1914-1980) *[[Luigi Bazzoni]] (1929-2012) *[[Marco Bellocchio]] (1939) *[[Giuliana Berlinguer]] (1933-2014) *[[Bernardo Bertolucci]] (1941-2018) *[[Roberto Benigni]] ([[1952]]) *[[Alberto Bevilacqua]] (1934-2013) *[[Paolo Bianchini]] (1931/3-) *[[Rodolfo Bisatti]] (1960) *[[Laura Bispuri]] (1977) *[[Alessandro Blasetti]] (1900-1987) *[[Mauro Bolognini]] (1922-2001) *[[Marco Bonfanti]] (1980) *Mario Bonicatti *[[Giuseppe Bonito]] *[[Mario Bonnard]] (1889-1965) *Bruno Bozetto (1938-) (animator, satirik) *[[Tinto Brass]] ([[1933]]–2026) (pr. i. ''Giovanni Brass'') *Maurizio Braucci (1966) (scenarist) *[[Alfonso Brescia]] (1930–2001) *[[Guido Brignone]] (1886-1959) *[[Fausto Brizzi]] (1968) *[[Franco Brogi Taviani]] (1941-) *[[Francesco Bruni]] (1961) *[[Massimiliano Bruno]] (1970) *[[Valeria Bruni Tedeschi]] (1964) (italijansko-francoska) *[[Franco Brusati]] (1922-1993) == C == *[[Mario Caiano]] (1933-2015) *[[Mario Camerini]] (1895-1981) *[[Pasquale Festa Campanile]] (1927–1996) *[[Carlo Campogalianni]] (1885-1974) *Ricciotto Canudo (1877–1923) filmski teoretik in kritik, avtor "''Manifesta sedme umetnosti''" *[[Antonio Capuano]] (1940) *[[Jonas Carpignano]] (1984) (it.-amer.) *[[Mario Caserini]] (1874–1920) *Enrico Casarosa *[[Renato Castellani]] ([[1913]]–[[1985]]) *[[Enzo G. Castellari]] (1938) *[[Pietro Castellitto]] (1991) *[[Sergio Castellitto]] (1953) *[[Liliana Cavani]] ([[1933]]) *[[Osvaldo Cavandoli]] (1920–2007) (animator) *[[Emilio Cecchi]] (1884–1966) (scenarist) *Suso Cecchi D'Amico (1914–2010) (scenaristka) *[[Adolfo Celi]] (1922–1986) *[[Fernando Cerchio]] (1914–1974) *[[Luigi Chiarini]] (1900–1975) (kritik, teoretik, scenarist, režiser) *[[Nando Cicero]] (1931–1995) *[[Daniele Cipri]] (1962) *[[E.B. Clucher|E. B. Clucher]] (pr.i. Enzo Barboni) (1922-2002) *[[Albino Cocco|Albino ''Cocco'']] (1933–2003) *[[Simona Cocozza]] (1976) *[[Giada Colagrande]] (1975) *[[Duilio Coletti]] (1906-1999) *[[Giuseppe Colizzi]] (1925-1978) *[[Katja Colja]] (1969) *[[Francesca Comencini]] ([[1961]]) *[[Cristina Comencini]] (1956) *[[Luigi Comencini]] (1916–2007) *Alberto Consiglio (scenarist) *[[Romeo Conte]] (1956) *Bruno Corbucci (1931–1996) (scenarist) *[[Sergio Corbucci]] (1927–1990) *[[Pappi Corsicato]] (1960) *[[Paola Cortellesi]] (1973) *[[George P. Cosmatos]] ([[1941]]-[[2005]]) (grškega porekla) *[[Panos Cosmatos]] (italijansko-kanadski) *[[Mario Costa]] (1904-1995) *[[Paolo Costella]] (1964) *[[Saverio Costanzo]] (1975) *[[Vittorio Cottafavi]] (1914–1998) *[[Luigi Cozzi]] (1947) *[[Mario Craveri]] (1902–1990) (dir. fotografije in režiser) *[[Emanuele Crialese]] (1965) *[[Barbara Cupisti]] (1962) == D == *[[Massimo Dallamano]] (Max Dillman/Max Dillmann/Jack Dalmas) (1917–1976) *[[Joe D'Amato]] (''Aristide Massaccesi'') (1936–1999) *[[Lucio D'Ambra]] (1877–1939) *[[Damiano Damiani]] ([[1922]]–[[2013]]) *Margherita D'Amico (1967) (scenaristka) *Masolino D'Amico (1939) (scenarist) *Aldo De Benedetti (1892-1970) (scenarist) *[[Tonino De Bernardi]] (1937) *[[Antonietta De Lillo]] (1960) *[[Peter Del Monte]] (1943) *[[Alberto De Martino]] (1929–2015) *[[Ruggero Deodato]] (1939–2022) *[[Francesco De Robertis]] (1902–1959) *[[Giuseppe De Santis]] (1917–1997) *[[Vittorio De Sica]] ([[1901]]–[[1974]]) *Tonino Delli Colli (1923–2005) (direktor fotografije) *Alessandro D'Eva (1927-2013) direktor fotografije *[[Anna Di Francisca]] (1961) *[[Fernando Di Leo]] (1932–2003) *[[Damiano D'Innocenzo]] & [[Fabio D'Innocenzo]] (1988) *[[Carlo Di Palma]] (1925–2004) *[[Giorgio Diritti]] (1959) *[[Andrea Di Stefano]] (1972) *[[Gianni Di Venanzo]] (1920–1966) (direktor fotografije) == E == * [[Luciano Ercoli]] (1929–2015) == F == *[[Lorenzo Fabbro]] (1991) *[[Roberto Faenza]] (1943) *[[Giovanni Fago]] (1933) *[[Francesco Falaschi]] (1961) *[[Federico Fellini]] ([[1920]]-[[1993]]) *[[Abel Ferrara]] (1951) (ameriško-it.) *[[Marco Ferreri]] (1928-1997) (italijansko-španski) *[[Pasquale Festa Campanile]] (1927-1986) *[[Sara Fgaier]] (1982) *[[Demofilo Fidani]] (1914-1994) *[[Ferdinando Cito Filomarino]] (1986) *Armando Fizzarotti (scenarist) *[[Ettore Maria Fizzarotti]] *[[Ennio Flaiano]] (1910-1972) *[[Giovacchino Forzano]] ([[1884]]-[[1970]]) *[[Gianni Franciolini]] (1910-1960) *[[Massimo Franciosa]] (1924-1998) *[[Riccardo Freda]] (1909-1999) *[[Lucio Fulci]] (1927-1996) *Maria Pia Fusco (1939-2016) (scenaristka) == G == *[[Carmine Gallone]] (1885-1973) *[[Matteo Garrone]] (1968) *Nico Garrone (1940-2009) (scenarist) *[[Lodovico Gasparini]] (1948) *[[Vittorio Gassman]] (1922-2001) *Ernesto Gastaldi (1934) (scenarist) *[[Piergiorgio Gay]] (1959) *[[Augusto Genina]] ([[1892]]-[[1957]]) *[[Paolo Genovese]] (1966) *[[Giacomo Gentilomo]] (1909–2001) * [[Pietro Germi]] ([[1914]]-[[1974]]) * [[Emilio Ghione]] ([[1879]]-[[1930]]) * [[Giancarlo Giannini]] (1942) * [[Giulio Gianinni]] (1927-2009) * [[Marco Tullio Giordana]] (1950) * [[Giulia Giapponesi]] *[[Marino Girolami]] (1914–1994) *[[Enzo Girolami Castellari]] (1938) *[[Claudio Giovannesi]] (1978) *[[Franco Giraldi]] (1931-2020) *[[Eleonora Giorgi]] (1953) *[[Enrico Gras]] (1919–1981) *[[Sergio Grieco]] (1917–1982) *[[Aldo Grimaldi]] (1942–1990) *[[Aurelio Grimaldi]] (1957) *[[Giovanni Grimaldi]] (1917–2001) *[[Luca Guadagnino]] (1971) *[[Alfredo Guarini]] (1901-1981) *[[Enrico Guazzoni]] (1876-1949) * [[Gerardo Guerrieri]] (1920–1986) *[[Romolo Guerrieri]] (1931) *[[Mino Guerrini]] (1927–1990) *[[Guidarino Guidi]] (1922–2003) == H == * [[Alessandro Haber]] ([[1947]]) *[[Paolo Heusch]] (1924-1982) * [[Terence Hill]] ([[1939]]) (prv.i. [[Mario Girotti|Mario Girott'''i''']]) ([[1939]]) == I == * [[Emanuele Imbucci]] * [[Stefano Incerti]] (1965) * Paolo Infascelli (1938-1977) * [[Aldo Iuliano]] (1980) == J == * [[Gianluca Jodice]] (1973) * [[Andrea Jublin]] (1970) == L == *[[Wilma Labate]] (1949) *Raffaele La Capria (1922-2022) (scenarist) *[[Aldo Lado]] ([[Reka, Hrvaška|Reka]], 1934-2023) (scenarist...) *[[Alberto Lattuada]] ([[1914]]-[[2005]]) *[[Umberto Lenzi]] (1931-2017) *[[Edoardo Leo]] (1972) *[[Sergio Leone]] ([[1929]]-[[1989]]) *[[Guido Leoni]] (1920-98) (scenarist) *Antonio Leonviola (1913-95) (scenarist) *[[Luciano Ligabue]] (1960) *[[Carlo Lizzani]] (1922-2013) *[[Nanni Loy]] ([[1925]]-[[1995]]) *[[Lorena Luciano]] *[[Maurizio Lucidi]] (1932-2005) *[[Luca Lucini]] (1967) *Emanuele Luzzati (1921-2007) (slikar, animator) == M == *Ruggero Maccari (1919-1989) (scenarist) *Paolo Magelli (1947-) (gledališki) *[[Luigi Maggi]] (1896-1946) *[[Anton Giulio Majano]] (1909-[[1994]]) *[[Curzio Malaparte]] *[[Guido Malatesta]] (1919-1970) *[[Luigi Malerba]] (Luigi Bonardi) (1927-2008) (scenarist) *[[Diana Manfredi|Diana "Spaghetto" Manfredi]] *[[Ginanfranco Manfredi]] (animator) *[[Luca Manfredi]] (1958) *[[Nino Manfredi]] (1921-2004) *[[Guido Manuli]] (1939) (mdr. animator) *[[Alina Marazzi]] (1964) *[[Pietro Marcello]] (1976) *Francesca Marciano (scenaristka) *[[Franco Maresco]] (1958) *[[Ettore Maria Margadonna]] (1893-1975) (scenarist) *[[Vincenzo Marra]] (1972) *[[Marco Martani]] (1968) *Otello Martelli (1902-2000) (snemalec-direktor fotografije) *[[Federica Martino]] (1973)? *[[Luciano Martino]] (1933-2013) *[[Sergio Martino]] (1938) *[[Nino Martoglio]] (1870-1921) *[[Mario Martone]] ([[1959]]) *[[Citto Maselli|Citto (Francesco) Maselli]] (1930-2023) *[[Mario Mattoli]] (1898-1980) *[[Lorenco Mattotti]] (1954) (animator) *[[Renato May]] (Šibenik, 1909-1969) (teoretik, montažer, režiser) *Enrico Medioli (1925-2017) (scenarist) *[[Francesco Miccichè]] (1966) *[[Ginafranco Mignozzi]] (1932-2009) *[[Riccardo Milani]] (1958) *Renato Minore (1944) (scenarist) *[[Federico Moccia]] (1963) *[[Mario Monicelli]] ([[1915]]-[[2010]]) *[[Giuliano Montaldo]] (1930-2023) *[[Enzo Monteleone]] (1954) *[[Stefano Mordini]] (1968) *[[Sabrina Morena]] (režiserka in scenaristka) *[[Nanni Moretti]] ([[1953]]) *[[Gabriele Muccino]] (1967) == N == * [[Armando Nanuzzi]] (1925-2001) (snemalec, režiser) * [[Piero Natoli]] ([[1947]]-[[2001]]) * [[Alberto Negrin]] ([[1940]]-) * [[Baldassare Negroni]] (1877-1945) *Daria Nicolodi (1950-2020) (scenaristka) *[[Nick Nostro]] (1931–2014) *[[Elvira Notari]] (1875-1946) == O == *[[Matteo Oleotto]] (1977) *[[Ermanno Olmi]] ([[1931]]-[[2018]]) *[[Geraldine Ottier]] == P == *[[Marcello Pagliero]] (1907-1980) (francosko-italijanski) *[[Amleto Palermi]] ([[1889]]-[[1941]]) *[[Ago Panini]] (1967) *[[Domenico Paolella]] (1915-2002) *[[Giulio Paradisi]] (1934) *[[Neri Parenti]] (1950) *Goffredo Parise (scenarist) *[[Gianfranco Parolini]] (1925–2018) *[[Pier Paolo Pasolini]] ([[1922]]–[[1975]]) *[[Giovanni Pastrone]] (1883-1959) *[[Francesco Patierno]] (1964) *[[Giuseppe Patroni Griffi]] (1921–2005) *Corrado Pavolini (1898–1980) (scenarist) *[[Giuseppe Pedersoli]] (1961) (scenarist) *[[Clare Peploe]] (scenaristka) *[[Marco Perego]] (1979) *[[Piero Pierotti]] (1912-1970) *[[Leonardo Pieraccioni]] (1965) *[[Tullio Pinelli]] (1908-2009) (scenarist) *Massimo Romeo Piparo (1967) (gledališki) *[[Giovanni Piperno]] (1964) *Ugo Pirro (1920-2008) (scenarist) *Fabio Pittorru (1928-95) *Andrea Pizzini (dokumentarist) *[[Michele Placido]] (1946) *Cristiano Pogany (1947-1999) (snemalec?) *[[Fernando Maria Poggioli]] (1897-1945) *[[Gillo Pontecorvo]] ([[1919]]-[[2006]]) *[[Carlo Ponti]] (1912/13-2007) (producent) *[[Maurizio Ponzi]] (1939) *[[Andrea Porporati]] (1964) *[[Renato Pozzetto]] (1940) *[[Gianni Puccini]] (1914-1968) (scenarist) *[[Massimo Pupillo]] (1929-1999) == Q == * [[Costanza Quatriglio]] (1973) == R == *[[Stefano Reali]] ([[1957]]) *[[Luca Ribuoli]] (1969) *[[Tonino Ricci]] (1927-2014) *[[Gennaro Righelli]] (1886-1949) *[[Dino Risi]] (1916-[[2008]]) *[[Marco Risi]] (1951) *[[Sebastiano Riso]] (1983) *[[Alice Rohrwacher]] (1981) *[[Brunello Rondi]] (1924-89) (scenarist) *[[Francesco Rosi]] ([[1922]]-[[2015]]) *[[Roberto Rossellini]] ([[1906]]-[[1977]]) *[[Franco Rossi]] (1919-2000) *[[Giuseppe Rotunno]] (1923) (snemalec-direktor fotografije) == S == *Dardano Sacchetti (1944) (scenarist) *[[Emanuele Salce]] (1966) *[[Luciano Salce]] (1922-1989) *[[Enrico Maria Salerno]] (1926-1994) *[[Gabriele Salvatores]] (1950) *[[Laura Samani]] (1989) *[[Domenico Saverni]] (1958) *[[Emanuele Scaringi]] (1979) *[[Romano Scavolini]] (Reka, 1940) *[[Sauro Scavolini]] (1934) *[[Piero Schivazappa]] (1935) *[[Pietro Sciumè]] *[[Ettore Scola]] ([[1931]]-[[2016]]) *[[Giuseppe Maria Scotese]] ([[1916]]-[[2002]]) *[[Mario Sequi]] (1913-1992) *[[Gustavo Serena]] (1881–1970) *[[Elisabetta Sgarbi]] (1956) *Giuseppe Sgarbi (1921-2018) (scenarist) *[[Alberto Simone]] (1956) *[[Giorgio Simonelli]] (1901–1966) *[[Michele Soavi]] (1957) *[[Mario Soldati]] ([[1906]]-[[1999]]) *[[Silvio Soldini]] (1958) *[[Sergio Sollima]] (1921-2015) *[[Stefano Sollima]] (1966) *[[Rodolfo Sonego]] (1921-2000) (scenarist) *[[Alberto Sordi]] (1920–2003) *[[Paolo Sorrentino]] ([[1970]]) *[[Simone Spada]] (1973) *[[Pasquale Squitieri]] (1938–2017) *[[Steno]] (''Stefano Vanzina'') (1917–1988) *[[Vittorio Storaro]] (1940) (direktor fotografije) *[[Paolo Strippoli]] (1993) == T == *[[Susanna Tamaro]] (1957, Ts) *[[Giovanna Taviani]] (1969) *[[Paolo Taviani|Paolo]] (1931-2024) in [[Vittorio Taviani]] (1929-2018) *[[Duccio Tessari]] (1926-1994) *[[Ugo Tognazzi|Ugo (Ottavio) Tognazzi]] (1922–1990) *Aldo Tonti (1910-1988) (snemalec) *[[Giuseppe Tornatore]] ([[1956]]) *[[Guido Tosi]] (1944) *[[Totò]] (''Antonio de Curtis Gagliardi Griffo Focas'') (1898–1967) (scenarist) *[[Luis Trenker]] ([[1892]]-[[1990]]) (Južni Tirolec) *[[Massimo Troisi]] ([[1953]]-[[1994]]) *[[Marco Turco]] (1960) == V == *[[Tonino Valerii]] (1934-2016) *[[Florestano Vancini]] (1926-2008) *[[Walter Veltroni]] (1955) *[[Luca Verdone]] (1953) *[[Daniele Vicari]] (1967) *[[Francesco Vicario]] (1959) *[[Paolo Virzì]] (1964) *[[Eriprando Visconti]] di Modrone (1932-1995) *[[Luchino Visconti]] ([[1906]]-[[1976]]) == W == *[[Lina Wertmüller]] ([[1928]]-2021) *[[Fulvio Wetzl]] == Z == *[[Maurizio Zaccaro]] (1952) *[[Luigi Zampa]] ([[1905]]-[[1991]]) *[[Federico Zampaglione]] (1968) *[[Gianni Zanasi]] (1965) *[[Monica Zapelli]] (1966) (scenaristka) *[[Cesare Zavattini]] (1902–1989) (scenarist) *[[Franco Zeffirelli]] ([[1923]]–2019) *[[Primo Zeglio]] (1906-1984) {{seznami narodov po poklicu|režiserjev}} [[Kategorija:Seznami Italijanov|Filmski režiserji]] [[Kategorija:Italijanski filmski režiserji|*]] cv7zuk97ha7za09dbfttyltb9kglz8b 0 70762 6774814 6679452 2026-11-04T14:49:29Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6774814 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} {{Infobox holiday |holiday_name = Valentinovo |nickname = Valentinovo ali god svetega Valentina |image = Antique_Valentine_1909_01.jpg |caption = Valentinček iz leta 1909 |observedby = ljudje v številnih državah;<br />[[anglikanska cerkev|anglikansko občestvo]]<br /> [[luteranska cerkev]]<br /> [[traditionalno katolištvo|tradicionalni katoliki]] |duration = 1 dan |frequency = letno |scheduling = |date = *14. februar<br />''([[zahodna krščanska cerkev]])'' * 6. julij<br />''([[vzhodna pravoslavna cerkev]])'' * 30. julij<br />''(vzhodna pravoslavna cerkev)'' |observances = pošiljanje voščilnic in darilc, zmenki, cerkveno praznovanje, priprošnje |type = krščanski |longtype = krščanski, romantični, kulturni, komercialni |significance = god [[sveti Valentin|svetega Valentina]]; praznovanje ljubezni in naklonjenosti |relatedto = [[gregorjevo]], [[noč sedmic]] (na Kitajskem) }} '''Valentinovo''', tudi '''god svetega Valentina''' ali '''praznik svetega Valentina''',<ref>''Chambers 21st Century Dictionary'', Revised ed., Allied Publishers, 2005 {{ISBN|9780550142108}}</ref> se praznuje vsako leto [[14. februar|14. februarja]].<ref>{{navedi splet|title=Valentine's Day {{!}} Definition, History, & Traditions|url=https://www.britannica.com/topic/Valentines-Day|access-date=2021-02-14|website=Encyclopedia Britannica|language=en}}</ref> Gre za prvotni krščanski [[god]] v čast enemu ali dvema zgodnjima [[krščanski mučenci|mučencema]] po imenu [[sveti Valentin]]. Skozi poznejše ljudske običaje je v številnih delih sveta postal pomemben kulturni, verski in komercialni praznik [[romantika|romantike]] in [[ljubezen|ljubezni]].<ref name="Kithcart2013">{{navedi splet |last1=Kithcart |first1=David |title=St. Valentine, the Real Story |url=https://www1.cbn.com/st-valentine-real-story |publisher=[[Christian Broadcasting Network]] |access-date=14 February 2021 |language=en |date=25 September 2013}}</ref> O različnih Valentinih, povezanih s 14.&nbsp;februarjem, govorijo številne zgodbe o mučencih,<ref>Ansgar, 1986, ''Chaucer and the Cult of Saint valentine'', pp. 46–58</ref> vključno s pripovedjo o zaprtju svetega Valentina v Rimu zaradi oznanjevanja [[preganjanje kristjanov v Rimskem cesarstvu|preganjanim kristjanom v Rimskem cesarstvu]] v tretjem stoletju.<ref name="Cooper2013">{{navedi knjigo|last=Cooper|first=J.C.|title=Dictionary of Christianity|url=https://archive.org/details/dictionaryofchri0000unse_r0m2|date=October 23, 2013|publisher=Routledge|language=en |isbn=9781134265466|page=[https://archive.org/details/dictionaryofchri0000unse_r0m2/page/278 278]}}</ref><ref name=ChryssidesWilkins2014/> Po zgodnji tradiciji naj bi sveti Valentin vrnil vid slepi hčeri svojega ječarja.<ref name="Ball1993">{{navedi knjigo|last=Ball|first=Ann|title=A Litany of Saints|url=https://archive.org/details/litanyofsaints0000ball|date=January 1, 1992|publisher=[[Our Sunday Visitor|OSV]]|language=en|isbn=9780879734602}}</ref> Z ljubeznijo so ga bolj povezali številni poznejši dodatki legendi: v 18. stoletju so na primer dodali, da je ječarjevi hčeri napisal pismo s podpisom »tvoj Valentin« v slovo pred usmrtitvijo;<ref name="Guiley2001">{{navedi knjigo|last=Guiley|first=Rosemary|title=The Encyclopedia of Saints|url=https://archive.org/details/encyclopediaofsa00guil|year=2001|publisher=[[Infobase Publishing]]|language=en |isbn=9781438130262|page=[https://archive.org/details/encyclopediaofsa00guil/page/340 341]}}</ref> po drugi tradiciji naj bi sveti Valentin poročal krščanske vojake, ki se jim je bilo prepovedano poročiti.<ref name="ChryssidesWilkins2014">{{navedi knjigo |last1=Chryssides |first1=George D. |last2=Wilkins |first2=Margaret Z. |title=Christians in the Twenty-First Century |date=2014 |publisher=[[Routledge]] |isbn=978-1-317-54557-6 |language=en |quote=The association between Valentine and lovers derives from a legend associated with Valentine of Rome. Emperor Claudius II wanted to recruit soldiers for the Roman army, and prohibited young men from marrying, in case homesickness for wives, homes and families should impair their military prowess. He also opposed the Christian faith, encouraging its persecution. Valentine, a physician priest, offered help to Christians whose lives were in peril and, although celibate himself, performed secret marriage rites for young men and women, defying the emperor's decree. He was discovered and imprisoned.}}</ref> Praznovanje godu svetega Valentina 14.&nbsp;februarja opisuje [[Gelazijev zakramentarij]] iz 8.&nbsp;stoletja.<ref name="Schuster1927">{{navedi knjigo |last1=Schuster |first1=Ildefonso |title=The Sacramentary: (Liber Sacramentorum) : Historical & Liturgical Notes on the Roman Missal |date=1927 |publisher=Burns, Oates & Washbourne Ltd. |page=429 |language=en |quote=VALENTINE, PRIEST AND MARTYR Station at the Cemetery of Valentine on the Via Flaminia. The festival of this martyr, who suffered during the persecution under the Emperor Claudius II, is to be found in the Gelasian Sacramentary. His sepulchral basilica on the Via Flaminia, built by Pope Julius I (341-52), and restored by Honorius I, was the first to greet the pilgrims as they approached the Eternal City, eagerly desirous of visiting the sepulchres of the ancient heroes of the Faith.}}</ref><ref name="Polcar1894">{{navedi splet |last1=Polcar |first1=P. |title=Gelasian Sacramentary 2.8-12 |url=http://csla.history.ox.ac.uk/record.php?recid=E06541 |publisher=[[Oxford University Press]] |date=1894 |quote=XVI Kal. Mart. in natali Valentini, Vitalis, et Feliculae. '14 February on the feast of Valentinus, Vitalis, and Felicula.' [*Valentinus, bishop of Terni (Interamna) and martyr of Rome, S00434; *Vitalis and Felicula, martyrs of Spoleto, *S01917] ''Three Prayers listed'' |work=The Cult of Saints in Late Antiquity from its origins to circa AD 700, across the entire Christian world |access-date=2023-02-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220218203738/http://csla.history.ox.ac.uk/record.php?recid=E06541 |archive-date=2022-02-18 |url-status=dead}}</ref> Ta dan so začeli povezovati z romantično ljubeznijo v 14. in 15.&nbsp;stoletju, ko se je razcvetela predstava o [[dvorljiva ljubezen|dvorljivi ljubezni]], očitno zaradi povezovanja s »[[naravni izbor pri ptičih|ptičjimi ljubeznimi]]« zgodnje pomladi. V Angliji 18.&nbsp;stoletja je zrasel v priložnost, ko so si pari izražali medsebojno ljubezen s cvetjem, slaščicami in voščilnicami, imenovanimi »valentinčki«. V Italiji si zaljubljenci podarjajo [[ključ svetega Valentina]] kot »romantični simbol in povabilo k odklenitvi darovalčevega srca«, podarjajo pa ga tudi otrokom kot zaščito pred [[epilepsija|epilepsijo]], ki jo tam imenujejo bolezen svetega Valentina.<ref>{{navedi splet|url=http://web.prm.ox.ac.uk/amulets/index.php/keys-amulet2/index.html|title=St Valentine Key, Italy|year=2012|work=[[Pitt Rivers Museum]]|publisher=University of Oxford|access-date=June 20, 2014|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20140719150116/http://web.prm.ox.ac.uk/amulets/index.php/keys-amulet2/index.html|archive-date=July 19, 2014}}</ref> Simboli valentinovega, ki se uporabljajo danes, so obris v obliki srca, golobice in figurica [[Kupid]]a. Od 19. stoletja so ročno napisane valentinčke nadomestile množično tiskane kartice.<ref name="Leigh Eric Schmidt 1993 pp. 209–245">Leigh Eric Schmidt, "The Fashioning of a Modern Holiday: St. Valentine's Day, 1840–1870" ''Winterthur Portfolio'' '''28'''.4 (Winter 1993), pp. 209–245.</ref> Dan svetega valentina ni uradni praznik v nobeni državi, čeprav ga kot god uradno praznujejo v [[anglikanci|anglikanski]] skupnosti<ref name=Anglican>{{navedi splet|url=http://www.churchofengland.org/prayer-worship/worship/texts/the-calendar/holydays.aspx|title=Holy Days|year=2012|publisher=Church of England (Anglican Communion)|access-date=October 27, 2012|quote=February 14 Valentine, Martyr at Rome, c.269|url-status=live|archive-url=https://archive.today/20120629005446/http://www.churchofengland.org/prayer-worship/worship/texts/the-calendar/holydays.aspx|archive-date=June 29, 2012}}</ref> in [[luteranska cerkev|luteranski cerkvi]].<ref name="Pfatteicher2008">{{navedi knjigo|last=Pfatteicher|first=Philip H.|title=New Book of Festivals and Commemorations: A Proposed Common Calendar of Saints|url=https://books.google.com/books?id=W82FOCZ4hmwC&pg=PA86|access-date=October 27, 2012|date=August 1, 2008|publisher=Fortress Press|isbn=9780800621285|page=86|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20140101181958/http://books.google.com/books?id=W82FOCZ4hmwC&pg=PA86|archive-date=January 1, 2014}}</ref> Dan svetega valentina praznujejo tudi v [[pravoslavna cerkev|pravoslavni cerkvi]], vendar 6.&nbsp;julija v čast rimskemu [[prezbiter]]ju svetemu Valentinu in 30.&nbsp;julija v čast [[hieromučenca]] Valentina, škofa Interamne (danes [[Terni]]).<ref>{{navedi splet|url=https://blogs.goarch.org/blog/-/blogs/the-historical-and-orthodox-saint-valentine|title=The Historical and Orthodox Saint Valentine|last=Kyrou|first=Alexandros K.|date=February 14, 2015|publisher=Greek Orthodox Archdiocese of America|language=en|access-date=February 12, 2016|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20160814121950/https://blogs.goarch.org/blog/-/blogs/the-historical-and-orthodox-saint-valentine|archive-date=August 14, 2016}}</ref> == Zgodovina == === Valentin === Do danes so bili razglašeni trije sveti Valentini. 14. februarja [[god]]uje vplivni [[Gnosticizem|gnostični]] učitelj '''[[Valentinius]]''', ki je leta [[143]] kandidiral za rimskega [[škof]]a. V svojih naukih je krščansko ljubezen primerjal z zakonsko posteljo, kar je bilo v močnem nasprotju z [[asketsko]] krščansko mislijo, ki je takrat prevladovala. [[Stephan A. Hoeller]] o Valentiniusu pravi naslednje: »Poleg [[krst]]a, [[birma|maziljenja]], [[evharistija|evharistije]], [[mašniško posvečenje|mašniškega posvečenja]] in [[bolniško maziljenje|obredov umiranja]] valentinijska gnoza omenja še dva velika in sveta [[zakrament]]a, imenovana 'odrešenje' (''apolytrosis'') in 'poročna soba'.« [http://www.gnosis.org/valentinus.htm]. === Srednji vek === [[Slika:feb1712.jpg|thumbnail|Švedski koledar s prikazanim dnem svetega Valentina (1712)]] Prvo pričevanje o povezanosti dne svetega Valentina z romantično ljubeznijo sega v [[14. stoletje]], ko so v [[Anglija|Angliji]] in [[Francija|Franciji]] 14. februar označevali kot dan, ko se ženijo ptički. V tej dobi so si ljubimci takrat izmenjevali pisemca in se imenovali za valentine. Verjetno je, da marsikatera legenda o svetem Valentinu izhaja prav iz tega časa. Med njimi so tudi naslednje: * Na večer, preden je bil sveti Valentin zaradi svoje [[krščanstvo|krščanske vere]] mučen, naj bi ječarjevi hčeri predal ljubezensko pismo, na katerem je pisalo »Od tvojega Valentina«. * Ko je cesar [[Klavdij II. Gotski|Klavdij II.]] prepovedal poročanje rimskih vojakov, naj bi sveti Valentin skrivoma pomagal pri njihovi izvedbi. V večini legend se kot datum svetnikovega [[mučeništvo|mučeništva]] pojavlja [[14. februar]]. Znamenita, a pogosto spregledana, je tudi omemba valentinovega v [[William Shakespeare|Shakespearovi]] [[tragedija|tragediji]] [[Hamlet]], ko Ofelija med svojim norim govorom v četrtem dejanju pravi: »Jutri je valentinovo«. == Valentinovo v zahodnem svetu == [[Slika:BigPinkHeart.jpg|thumbnail|Voščilnica za valentinovo, okoli leta 1910]] [[Slika:Valentines Day Chocolates from 2005.jpg|thumb|]] [[Slika:Rozen.jpg|thumb|]] V zahodnem svetu se poleg voščilnic podarja tudi vrsta drugih daril. Običajno moški obdarujejo ženske. Darila navadno vključujejo [[vrtnica|vrtnice]] in [[čokolada|čokolado]]. Podarja se tudi [[nakit]]. V marsikateri [[osnovna šola|osnovni šoli]] se od učencev zahteva, da za valentinovo podarijo voščilnico ali darilce vsakomur v razredu. Pri tem pogosto zapišejo, kaj cenijo drug pri drugem. Čeprav se ta navada včasih kritizira kot nepotrebna ali neprimerna, ponekod obstaja že desetletja. Samski ljudje praznik pogosto sarkastično imenujejo »Dan zavedanja samskosti«. === Valentinovo na Slovenskem === God svetega Valentina se na Slovenskem že dolgo praznuje, vendar je imel drugačen pomen. Poznan je pregovor, da Valentin - prvi spomladin (pomladni svetnik) - prinese ključ do korenin, zato se po starem [[kmečki koledar|kmečkem koledarju]] na ta dan začne prvo delo v vinogradih in na vrtovih. Poleg tega naj bi se takrat snubili ali ženili tudi ptički (ti se ženijo tudi na [[Gregorjevo]] in [[22. februar|Vincencijevo]]). V [[Bela krajina|Beli krajini]] pravijo, da se z valentinovim začne prvi spomladanski dan. V severovzhodni Sloveniji gospodinje na valentinovo po drevju in grmih nastavijo otrokom Valentinove potičke. Med Slovenci naj bi bilo valentinovo najbolj priljubljeno na [[Primorska|Primorskem]]. V [[Šmaver, Nova Gorica|Šmavru pri Gorici]] se s prvo nedeljo po Valentinu začne sezona vaških praznikov na [[Goriška statistična regija|Goriškem]]. Na ta dan praznujejo tudi praznik [[štruklji|štrukljev]]. Kot dan zaljubljencev se valentinovo praznuje šele v sodobnem času. Tako pojmovanje praznika je prišlo k nam iz [[Nizozemska|Nizozemske]]. == Valentinovo v drugih kulturah == Na [[Japonska|Japonskem]], v [[Južna Koreja|Južni Koreji]] in podobno tudi v [[Avstralija|Avstraliji]] se je zaradi obsežnih marketinških prizadevanj valentinovo razvilo kot dan, ko ženske in redkeje tudi moški ljudem, ki jih imajo radi, podarjajo slaščice in cvetje. Vendar pa je za mnoge ženske, zlasti pisarniške delavke, dejanje postalo obveznost in se od njih pričakuje, da (včasih s precejšnjimi stroški) podarijo čokolado vsem moškim sodelavcem. Na Japonskem tako čokolado imenujejo ''giri-choco'' (義理チョ&#12467) - sestavljeno iz besed ''giri'' (obveznost, dolžnost) in ''choco'', skrajšana oblika besede ''chokorēto'' (チョコレート), kar pomeni čokolada. Tej nasprotna je ''honmei-choco'', ki jo podarijo svojim dragim. Čokolado, ki si jo izmenjujejo prijateljice, imenujejo ''tomo-choco''. Zaradi nadaljnjih marketinških prizadevanj se je razvil tudi dan, ko naj bi moški tistim, ki so jih na valentinovo obdarovali, uslugo vrnili. V resnici ti pogosto obdarujejo le svoje izbranke. Ta dan se praznuje [[14. marec|14. marca]] in se imenuje [[Beli dan]]. Prvotno je namreč veljalo, da se podarja belo čokolado ali mehke penaste bonbone ''[[marshmallows]]''. Vendar pa se v zadnjem času podarja tudi perilo. V Južni Koreji se [[14. april]]a praznuje tudi [[Črni dan]], ko moški, ki za valentinovo niso dobili ničesar, skupaj jedo [[rezanci|rezance]] po kitajsko v črni omaki, imenovane [[Jajangmyun]]. Valentinovo praznujejo tudi v [[Perzijska kultura|perzijski kulturi]] ([[Iran]]), čeprav trda islamska vlada to kot del zahoda zavrača in omejuje. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Gregorjevo]] * [[Noč sedmic]] == Viri in literatura == * [http://www.newadvent.org/cathen/15254a.htm Sveti Valentin] - Catholic Encyclopedia. Pridobljeno 14. februarja 2006. * [http://www.historychannel.com/exhibits/valentine/ Zgodovina valentinovega] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060220033531/http://www.historychannel.com/exhibits/valentine/ |date=2006-02-20 }} - History Channel. Pridobljeno 14. februarja 2006. * [http://www.antivday.com Forumi proti valentinovemu] - pridobljeno 14. februarja 2006. * [http://www.stvalentinesday.org Praznovanje dne svetega Valentina] - Festival of Love. Pridobljeno 14. februarja 2006. * [http://www.singlesawareness.com Dan zavedanja samskosti] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201109041455/http://www.singlesawareness.com/ |date=2020-11-09 }} - Singlesawareness.com. Pridobljeno 14. februarja 2006. {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ljubezen|Valentinovo]] [[Kategorija:Krščanski prazniki|Valentinovo]] [[Kategorija:Tradicije]] [[Kategorija:Dogodki v februarju]] 2gx0uln9bwbd85kd8ffmuz5lqi4w1xt 0 72611 6774859 6322666 2026-11-04T17:54:28Z VidicK01 193275 SSKNS 6774859 wikitext text/x-wiki '''Straža''' je oseba ali skupina, ki varuje ali nadzoruje objekte ali ljudi. '''Straža''' je lahko tudi: == Krajevno ime == === Slovenija === * [[Straža, Straža|Straža]] - središče [[Občina Straža|Občine Straža]] ** [[Dolenja Straža]], [[Gorenja Straža]]: dela naselja Straža, do 1987 samostojni naselji * [[Straža, Cerkno]] * [[Straža, Lukovica]] * [[Straža, Šentrupert]] * [[Straža na Gori]] * [[Straža pri Dolu]] * [[Straža pri Krškem]] * [[Straža pri Moravčah]] * [[Straža pri Novi Cerkvi]] * [[Straža pri Oplotnici]] * [[Straža pri Raki]] === Avstrija === * [[Straža, Avstrija|Straža]] (''Oberdrosen''), Gradiščanska === Italija === * Monte Straza / Straža (vrh v Italiji nad Sesljanom, 154 m) === Hrvaška === * [[Straža, Netretić]] (Hrvaška) * [[Straža Krapinska]] (Hrvaška) === Srbija === * [[Straža, Loznica]] (Srbija) * [[Straža, Vršac]] (Srbija) == Politika == * [[Stranka Straža – Katoliška narodna stranka]] == Vojaštvo == * [[straža (vojaštvo)|straža]] * [[telesna straža]] * [[mestna straža]] * [[Srbska državna straža]] * [[Hrvaška pomorska straža]] * [[Vaške straže]] == Filmi == * [[Nočna straža (film)]] * [[Dnevna straža (film)]] * [[Straža ob mraku (film)]] == Romani == * [[Nočna straža (roman)]] * [[Dnevna straža (roman)]] * [[Straža ob mraku (roman)]] == Drugo == * [[Straža (akademski klub)]] z glasilom [[Straža v viharju]] * [[Straža (časopis)]] * [[Nočna straža]], delo (umetniška slika) holanskega slikarja [[Rembrandt|Rembrandta]] * [[Straža (vzpetina)]] {{razločitev-kraj}} [[Kategorija:Naselja v Sloveniji]] 86eolbpwwqwykmb3x9lk8j0q7lb9lkv 0 73345 6774761 6000878 2026-11-04T12:22:48Z Upwinxp 126544 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/2001:1470:FBFF:EE:D81:A178:92CF:4DE0|2001:1470:FBFF:EE:D81:A178:92CF:4DE0]] ([[User talk:2001:1470:FBFF:EE:D81:A178:92CF:4DE0|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Erardo Galbi|Erardo Galbi]] 5187782 wikitext text/x-wiki {{US state | Name = Severna Karolina | Fullname = State of North Carolina | Flag = North Carolina state flag.png | RodilnikImena = Severne Karoline | Flaglink = [[Zemljevid Severne Karoline]] | Seal = Seal of North Carolina.svg | Map = Map of USA highlighting North Carolina.png | Nickname = Država katranske pete ([[Tar Heel]] State)<br />Država starega severa (Old North State) | Capital = [[Raleigh, Severna Karolina|Raleigh]] | LargestCity = [[Charlotte, Severna Karolina|Charlotte]] | Governor = [[Roy Cooper]] (D)| Senators = [[Richard Burr]] (R) [[Thom Tillis]] (R) | PostalAbbreviation = NC | OfficialLang = [[Angleščina]] | AreaRank = 28^th | TotalArea = 139.509 | LandArea = 126.256 | WaterArea = 13.227 | PCWater = 9,5 | PopRank = 11^th | 2000Pop = 8.049.313 | DensityRank = 17^th | 2000Density = 63,80 | AdmittanceOrder = 12^th | AdmittanceDate = [[21. november]] [[1789]] | TimeZone = [[Vzhodni standardni čas|Vzhodni]]: [[Univerzalni koordinirani čas|UTC]]-5/[[Poletni las|-4]] | Latitude = 34° severno do 36°21' severno | Longitude = 75°30' zahodno do 84°15' zahodno | Length = 240 | Width = 805 | HighestElev = 2.039 | MeanElev = 215 | LowestElev = 0 | ISOCode = US-NC | Website = www.nc.gov }} '''Severna Karolina''' ([[angleščina|angleško]] ''North Carolina'', [nórf karolájna]) je [[jug ZDA|južna]] [[Zvezna država Združenih držav Amerike|zvezna država ZDA]], ki jo nekateri prištevajo tudi med [[srednjeatlantske države]]. Na jugu meji na [[Južna Karolina|Južno Karolino]], na jugozahodu na [[Georgija|Georgijo]], na zahodu na [[Tennessee]], na severu na [[Virginija|Virginijo]] in na vzhodu na [[Atlantski ocean]]. == Zunanje povezave == {{Wikislovar}} {{ZDA}} {{us-geo-stub}} [[Kategorija:Severna Karolina|*]] {{normativna kontrola}} eelajiheoqf3tohk0ifnn0u5xj46tqh 0 76375 6775132 6689770 2026-11-05T10:57:59Z TadejM 738 --archive.today 6775132 wikitext text/x-wiki {{for|film|Fjord (film)}} [[Slika:Fjord3.jpg|thumb|right|200px|Fjord]] [[Slika:Greenland.A2003233.1340.250m.jpg|thumb|200px|[[Fraktal]] obale v vzhodni [[Grenlandija|Grenlandiji]], z manjšimi fjordi. Na dnu je najdaljši fjord na svetu - [[Scoresby Sund]]]] '''Fjord''' je ledeniško preoblikovana rečna dolina, ki jo je preplavilo morje. Značilnosti fjorda so strma pobočja, ki prepadno obrobljajo ozek, podolgovat [[zaliv]]. Nad fjordi so ledeniške uravnave, ki jih na [[Norveška|Norveškem]] imenujejo [[fjel]]. Dno je praviloma najplitvejše pred ustjem. Na koncu fjorda je [[reka]], ki po [[slap]]u ali [[kaskada]]h priteka s strmega pobočja. Takšni zalivi so lahko dolgi več 100 kilometrov in močno razvejani. Ker fjordi nastajajo kot posledica ledeniškega delovanja, so najlepši primeri v [[zemeljski pol|subpolarnih]] območjih [[Zemlja|Zemlje]]. Najbolj znani in osupljivi so ob norveški obali ([[Trondheimski fjord]], [[Sognefjord]] itd.). Obrobljajo tudi jugovzhodne obale [[Nova Zelandija|novozelandskega]] [[Južni otok|Južnega otoka]]. Lepi primeri so tudi na [[Grenlandija|Grenlandiji]], na jugu [[Aljaska|Aljaske]] in v [[Patagonija|Patagoniji]]. == Oblikovanje == [[File:Glacier in eastern Greenland.jpg|thumb|Ledenik v vzhodni Grenlandiji vteka v fjord in ga oblikuje z ledom]] [[File:Fjord genesis.png|thumb|Skica nastanka fjorda]] Fjord je nastal, ko je najprej reka vrezala globoko strugo, nato je v času poledenitve celotno dolino napolnil ledenik in jo nato s segregacijo ledu in abrazijo žive skale v okolici izdolbel v značilni obliki črke U.<ref name= Murton2006>{{Cite journal | last = Murton | first = Julian B. | authorlink = |author2=Peterson, Rorik |author3=Ozouf, Jean-Claude | title = Bedrock Fracture by Ice Segregation in Cold Regions | journal = Science (journal) | volume = 314 | issue = 5802 | pages = 1127–1129| publisher = | location = | date = 17 November 2006| url =https://archive.org/details/sim_science_2006-11-17_314_5802/page/1127| doi= 10.1126/science.1132127| id = | pmid=17110573|bibcode = 2006Sci...314.1127M }}</ref> Taljenje ledu spremlja dvig zemeljske skorje, led zaradi premikanja erodira sediment ([[izostazija]] - težnja v zemeljski skorji po vzpostavitvi ravnovesja; toliko kot erozija zniža površje, približno toliko se le to spet dvigne - ali ledeniški odboj). V nekaterih primerih je ta odboj hitrejši od dviga morske gladine. Zaradi topljenja ledu se je dvignil nivo morij in zalil nastale ledeniške doline. Večina fjordov so globlji od sosednjega morja; Sognefjord na Norveškem doseže skoraj 1300 m pod morsko gladino. Fjordi imajo na splošno na ustju polico ali plitvino (skalna podlaga), ki predstavlja znižano stopnjo erozije prejšnjega ledenika in nanos končne morene.<ref name=Alley2003>{{Cite journal | last = Alley | first = R.B. | authorlink = |author2=D. E. Dawson |author3=G. J. Larson |author4=E. B. Evenson |author5=G. S. Baker | title = Stabilizing feedbacks in glacier-bed erosion | journal = NATURE | volume = 424 | issue = 6950| pages = 758–760 | publisher = Nature PublishingGroup |location = | date = 14 August 2003 | url =https://archive.org/details/sim_nature-uk_2003-08-14_424_6950/page/758| issn = | doi = 10.1038/nature01839| id = | accessdate = | pmid = 12917679 |bibcode = 2003Natur.424..758A }}</ref> V mnogih primerih je ta prag povzročil ekstremne tokove in velike slane brzice (glej [[plimovanje]]). ''Saltstraumen'' na Norveškem pogosto opisujejo kot najmočnejši plimski tok na svetu. Te značilnosti razlikuje fjorde od ''[[rias]]ov'' - potopljenih rečnih dolin (npr. [[Boka Kotorska]], [[Limski kanal]]), ki jih je preplavila naraščajoča morska voda. ''Drammensfjorden'' je razrezal "[[greben]]" - peščeno [[Morena|moreno]] – pri Svelviku, ki je bil med ledeno dobo pod morsko gladino, vendar je post-glacialni dvig dosegel 60 metrov nad fjordom.<ref>Jørgensen, Per: ''Kvartærgeologi''. Landbruksforlaget, 1995.</ref> == Značilnosti in razlike == [[File:Weichsel-Würm-Glaciation.png|thumb|Evropa v času poledenitve Weichselian & Würm]] === Hidrologija === V zimski sezoni je običajno majhen dotok sladke vode. Površinska voda in globlje vode (do 100 metrov ali več) se v zimskem času zmešajo zaradi nenehnega ohlajanja površine in vetra. V globokih fjordih je še vedno sveža voda od poletja z manjšo gostoto kot bolj slana voda ob obali. Zunanji veter, pogost v območjih fjordov v zimskem času, vzpostavlja tok na površini iz notranjih na zunanje dele. Ta tok na površini pa spet potegne gosto slano vodo od obale čez prag fjorda in v najgloblje dele fjorda.<ref name=Skreslet>{{navedi knjigo|title= Fjordene og kyststrømmen|last= Skreslet|first= Stig|publisher= Møre og Romsdal naturvern |year=1980 |isbn = |place= Åndalsnes |pages= 48–54 |work= Rauma/Ulvåa på vektskåla}}</ref> V času poletne sezone obstaja velik dotok rečne vode v notranja območja. Ta sladka voda se meša z morsko vodo in ustvarja plast somornice z nekoliko večjo površino kot je oceanska, ki pa vzpostavlja tok iz rečnih ustij v ocean. Ta tok je postopoma bolj slan proti obali in tik pod površinskim tokom obstaja obratni tok bolj slane vode od obale. V globljih delih fjorda je še vedno od zime preostala hladna voda in je ločena od atmosfere z brakično zgornjo plastjo. Fjordi s plitvim pragom te globoke vode ne zamenjajo vsako leto, zato je nizka koncentracija kisika v globoki vodi neprimerna za ribe in živali. V najbolj skrajnih primerih obstaja stalna ovira sladke vode na površini in fjord zamrzne, tako da ni kisika pod površino. Drammensfjorden je en primer. Gaupnefjorden, krak Sognefjordena je močno prizadet s sladko vodo kot ledeniškim rečnim tokom. Velfjorden ima na primer majhen dotok sladke vode. === Koralni grebeni === Šele leta 2000 so odkrili nekaj koralnih grebenov vzdolž dna norveških fjordov.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.imr.no/coral/ |title=Institute of Marine Research: Coral reefs in Norway |accessdate=2016-10-02 |archive-date=2012-02-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120204091653/http://www.imr.no/coral/ |url-status=dead }}</ref> Te grebene so našli v fjordih s severa Norveške proti jugu. Morsko življenje na grebenih je eno od najpomembnejših razlogov, zakaj je norveška obala tako radodaren ribji revir. Ker je to odkritje dokaj novo, je le malo raziskano. Grebeni so gostitelji na tisoče življenjskih oblik [[plankton]]a, [[korala|koral]], [[Morske vetrnice|vetrnic]], rib, različnih vrst morskih psov in še veliko več. Posebej so prilagojeni življenju pod večjim pritiskom vodnega stolpa nad njim in popolne teme v globokem morju. Novozelandski fjordi tudi gostijo globokomorske korale, a površinski sloj temne sladke vode omogoča, da te korale rastejo v precej plitvejših vodah, kot običajno. Podvodni observatorij v [[Milford Sound / Piopiotahi]] omogoča turistom, da si jih ogledati brez potapljanja.<ref>Paddy Ryan. ''[http://www.TeAra.govt.nz/EarthSeaAndSky/MarineEnvironments/Fiords/2/en Fiords - Underwater rock walls and basins] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081016231505/http://www.teara.govt.nz/EarthSeaAndSky/MarineEnvironments/Fiords/2/en |date=2008-10-16 }}'', Te Ara - the Encyclopedia of New Zealand. Updated 21 September 2007. Accessed 2008-04-18.</ref> === Majhni skalnati otočki === V nekaterih krajih blizu roba v smeri proti morju v območju s fjordi je led izdolbel kanale v številne in raznolike smeri, tako da je skalnata obala razdeljena na tisoče otoških čeri, nekatere večje in gorate, druge le skalnate točke, vse pa nevarne za navigacijo. To so ''skeri'', staro nordijski izraz, in pomeni skalo v morju.<ref name=natgeofjord>{{navedi splet|url=http://education.nationalgeographic.com/education/encyclopedia/fjord/?ar_a=1|title=Fjord|publisher=National Geographic|accessdate=April 24, 2015|archive-date=2012-10-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20121005064635/http://education.nationalgeographic.com/education/encyclopedia/fjord/?ar_a=1|url-status=dead}}</ref> ''Skeri'' so najpogosteje nastali na izhodu iz fjordov, kjer se potopljenim ledeniško oblikovanim dolinam pravokotno na obali pridružijo druge prečne doline v kompleksni matriki. Otoški rob Norveške je takšna skupina ''skerijev'' (imenovani ''skjærgård''); veliko prečnih fjordov je tako vzporedno z obalo in zagotavljajo zaščiten kanal s skoraj neprekinjenim nizom goratih otokov in čeri. Taki kanali se raztezajo skoraj v celotni 1601&nbsp;km dolgi obali od [[Stavanger]]ja do [[Severni rt|Severnega rta]] na Norveškem. Blindleia je ''skeri'' zaščitena plovna pot, ki se začne v bližini [[Kristiansand]]a na jugu Norveške in se nadaljuje mimo [[Lillesand]]a. Švedska obala vzdolž Bohuslända je prav tako varovana s ''skeriji''. [[Aljaški notranji prehod]] (''Inside Passage'') ima podobno pot od [[Seattle, Washington|Seattla]], [[Washington (zvezna država)|Washington]] in [[Vancouver|Vancouvra]], [[Britanska Kolumbija|Britanske Kolumbije]], v [[Skagway, Alaska|Skagway]] na Aljaski. Še en primer ''skerija'' je prehod, ki se razteza od [[Magellanov preliv|Magellanovega preliva]] na sever 800&nbsp;km daleč. === Odcepljena jezera === Odcepljeno jezero nastane ko je staljena sladka voda ujeta za plavajočo ledeno polico. Ker je sladka voda redkejša, plava na gostejši slani vodi in je globoka toliko kot je debela [[ledena polica]]. Zamrznjena površina onemogoča vetru, da bi se vodi mešali, tvori pa tudi izoliran ekosistem. [[File:PanoHardangerfjorden1.jpg|thumb|500px|center|Hardangerfjord v Hordaland, Norveška]] == Etimologija == [[Image:Norge Fjorder1.png|thumb|Pomembni fjordi in jezera na Norveškem. Opomba: del zemljevida, ki prikazuje severne fjorde je v precej manjšem obsegu. Osenčena obala so majhni skalni otočki]] Beseda fjord prihaja iz norveščine, kjer se v različnih narečjih različno izgovarja in lahko v splošnem pomeni vsakršno dolgo, ozko vodno telo, morski rokav oziroma kanal. Staronordijski samostalnik ''fjǫrðr'' pomeni 'vodno telo, podobno jezeru, ki se uporablja za prehod in prevoz'. Beseda izhaja iz pragermanske oblike *''ferþuz'', ki ima še starejši, indoevropski izvor ([[indoevropski prajezik|ide.]] *''pertús'' iz korena *''por''/*''per'').<ref name="s">[https://snl.no/fjord Store norske leksikon - Fjord], snl.no</ref> Iz iste indoevropske osnove izvira tudi latinska beseda ''portus'' 'pristanišče, luka'. Iz staronordijske oblike ''fjǫrðr'' izvirajo sorodne germanske besede: islandsko ''fjörður'', švedsko ''fjärd'', škotsko ''firth''. V nemščino je bila nordijska beseda ''fjǫrðr'' sprejeta kot ''förde'', kar se uporablja za ozke dolge zalive v deželi Schleswig-Holstein, v angleščino pa kot ''[[firth]]'' 'fjord, rečno ustje'. Angleška beseda ''ford'', nemška ''Furt'', nizkonemška ''Ford'' ali ''Vörde'', nizozemska ''voorde'' izvirajo iz pragermanske *''furduz'', ki se je razvila iz stranskosklonske oblike *''pr̥téw-'' indoevropske osnove *''pertu''- v pomenu 'prehod'. Besede ''Fjord/firth'' ter ''Förde/ford/Furt/ Vörde/Voorde'' so sorodne z germanskim samostalnikom 'potovanje' (nemško ''Fahrt'', staronordijsko ''ferð'', švedsko ''färd'') in glagolom 'potovati' (nizozemsko ''varen'', nemško ''fahren'').<ref>{{navedi knjigo|title = Norsk etymologisk ordbok|last = de Caprona|first = Yann|publisher = Kagge|year = 2014|isbn = 9788248910541|location = |pages = }}</ref> == Lažni fjordi == [[File:Limski Istria 1.jpg|thumb|left| Limski kanal na Hrvaškem včasih imenujejo fjord, v resnici je potopljena rečna dolina]] Razlike v uporabi med angleščino in skandinavskimi jeziki je prispevala k zmedi pri uporabi izraza fjord. Vodna telesa, ki so jasno fjordi v skandinavskih jezikih se ne štejejo za fjorde v angleškem jeziku; podobno vodna telesa, ki seveda ne bi bila fjordi v skandinavskem smislu so poimenovali ali predlagali poimenovanje fjord. Primeri te zmede so: [[Kotorski zaliv]] v [[Črna gora|Črni gori]] nekateri imenujejo fjord, vendar je v resnici potopljen kanjon reke ali [[rias]]. Podobno velja za [[Limski zaliv]] in zaliv [[Raša (reka)|Raša]] v [[Istra|Istri]], [[Hrvaška]], ki ga včasih imenujejo »Lim fjord«, čeprav dejansko ni fjord kot posledica ledeniške erozije, ampak rias reke Pazinčice. Hrvati mu pravijo Limski kanal. V danskem jeziku je vsak zaliv imenuje fjord, vendar noben ni fjord v geološkem smislu. Limfjorden v angleški terminologiji je morski rokav (''sound''), saj ločuje severni jutlandski otok (Vendsyssel-Thy) od ostalega [[Jutland]]a. Ringkøbing fjord na zahodni obali Jyllanda je [[laguna]]. Dolgi ozki »fjordi« danskega Baltskega morja tako kot nemške Förden je skopali led, ki se je gibal od morja ob kopnem, medtem ko je fjorde v geološkem smislu izkopal ledenik, ki se je gibal od gora do morja. Fjordi v regiji [[Finnmark]] (Norveška), ki so fjordi v skandinavskem pomenu besede, so po mnenju nekaterih, lažni fjordi.<ref name="Bird2008a">Bird, E.C.F. (2008) ''Coastal Geomorphology: An Introduction'', 2nd ed. John Wiley and Sons Ltd. West Sussex, England. ISBN 978-0-470-51729-1</ref> Čeprav ledeniško oblikovani, večina finnmarkških fjordov nima strmih enostranskih dolin južnejših norveških fjordov, saj je bil ledeniški pokrov dovolj globok, da je zajel tudi visoka zemljišča, ko so nastala. [[Oslofjord]] na drugi strani pa je razklana dolina in ne ledeniško oblikovana. V [[Acapulco|Acapulcu]] v [[Mehika|Mehiki]] je ''calanques'' - ozek, kamnit zaliv na zahodni strani mesta, kjer so znameniti klifi iz katerih skačejo v vodo, opisan v mestni turistični literaturi kot fjord. == Sladkovodni fjordi == Nekatera norveška sladkovodna jezera, ki so nastala v dolgih od ledu izklesanih dolinah, ki jih zapira terminalna morena, sledijo konvenciji norveškega poimenovanja; imenujejo jih fjordi. Takšne oblike morene, ki zapirajo izstopne ožine med jezerom in slano vodo fjorda, so v norveščini imenovane »eid«, kot je krajevno ime [[Eidfjord]]. Med največjimi na Norveškem je [[Tyrifjorden]] na 63 metrih nadmorske višine, s povprečno globino 97 metrov, večina jezera je pod morsko gladino. Največje norveško jezero [[Mjøsa]] je med domačini znano tudi kot »fjord«.<ref>Gustav Indrebø (1924): ''Norske innsjønavn: Upplands fylke.'' Skrifter (Videnskabsselskapet i Kristiania), Historisk-filosofisk klasse.</ref> Drug primer je sladkovodni fjord Movatnet (jezero Mo), ki je bilo do leta 1743 ločeno od Romarheimsfjorden z ožino, je povezano s kratko reki. V poplavi novembra 1743 se je struga znižala in morska voda ob plimi lahko teče v jezero. Sčasoma je Movatnet postal slana voda in se preimenoval v [[Mofjorden]].<ref>''Bygdebok for Modalen og Eksingedalen.'' Bind 2. Sogenemnda, 1990.</ref> Kot fjordi, so sladkovodna jezera pogosto globoka. Na primer Hornindalsvatnet je globok vsaj 500 metrov in vode v povprečju potrebuje 16 let, da steče skozi jezero.<ref>[http://atlas.nve.no/SilverlightViewer/?Viewer=NVEAtlas NVE Atlas. ''Vassdrag – Innsjødatabase – Dybdekart''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150626120059/http://atlas.nve.no/SilverlightViewer/?Viewer=NVEAtlas |date=2015-06-26 }} (National lakes database). Norges vassdrags- og energidirektorat (Norwegian Water Resources and Energy Directorate). Accessed 13 June 2015</ref> Takšna jezera ustvarjena z ledeniškim delovanjem imenujemo tudi fjordna jezera ali z moreno zajezena jezera.<ref>{{navedi knjigo|title=Innsjøenes verden|last=Strøm|first=Kaare|publisher=Universitetsforlaget|year=1959|isbn=|location=Oslo}}</ref> Nekatere od teh jezer so bila po ledeni dobi slana, kasneje pa odrezani od oceana zaradi post-ledeniškega odboja. Na koncu ledene dobe je bila vzhodna Norveška okoli 200 metrov nižja. Ko je pokrov ledu popustil in dovolil oceanu zapolniti doline in nižine, so jezera, kot Mjøsa in Tyrifjorden bila del oceana, medtem ko je bila dolina Drammen ozek fjord. V času Vikingov je Drammensfjord še vedno 4 ali 5 metrov višja kot je danes in je dosegel mesto Hokksund, medtem ko je del tega, kar je zdaj mesto Drammen bilo pod vodo.<ref>{{navedi knjigo|title = Fra fangstmann til viking|last= Johansen|first= Øystein Klock|publisher= Øvre Eiker kommune|year= 1994|location= Hokksund}}</ref> Nekatere morske ribe ujete v jezerih, ki so bili prvotno del slanega fjorda, so postopoma postale sladkovodne ribe, kot je [[jezerska zlatovščica]].<ref>{{navedi knjigo|title = Utbredelse og status for ferskvannsfisk i innsjøer i Nord-Trøndelag|last = Berger|first = Hans Mack|publisher = NINA - Norsk institutt for naturforskning|year = 1999|isbn = 8242610517|location = Trondheim|pages = }}</ref> Nekateri sladkovodni fjordi kot je Slidrefjord so nad morsko mejo. [[File:Sogn Aardalstangen IMG 0097.JPG|thumb|Årdalstangen, vas na ožini med jezerom Årdalsvatnet (zadaj) in Årdalsfjordenom, krakom Sognefjorden (spredaj)]] Zunaj Norveške, so tri zahodne veje novozelandskega jezera [[jezero Te Anau|Te Anau]] imenovana Severni fjord, Srednji in Južni fjord. Še en sladkovoden »fjord« v večjem jezeru je Western Brook Pond, v [[Narodni park Gros Morne|narodnem parku Gros Morne]] v Novi Fundlandiji; je pogosto opisan kot fjord, a je pravzaprav sladkovodno jezero odrezano od morja. Jezero Okanagan je prvo severnoameriško jezero, ki je bilo tako opisano leta 1962.<ref>{{Cite journal |last=Nasmith |first=Hugh |year =1962 |title =Late glacial history and surficial deposits of the Okanagan Valley, British Columbia |place=Victoria, BC, Canada |publisher=BC Ministry of Energy, Mines and Petroleum Resources |postscript=<!--None--> }}</ref> Dno je erodirano do 650 m pod morsko gladino, kar je 2.000 m pod okoliško regionalno topografijo.<ref>{{cite journal |last=Eyles |first=Nicholas |author2=Mullins, Henry T.|author3= Hine, Albert C. |year=1990 |title=Thick and fast: Sedimentation in a Pleistocene fiord lake of British Columbia, Canada |url=https://archive.org/details/sim_geology_1990-11_18_11/page/1153 |journal=Geology |volume=18 |issue=11 |pages=1153–1157 |doi=10.1130/0091-7613(1990)018<1153:TAFSIA>2.3.CO;2 |bibcode=1990Geo....18.1153E}}</ref> Fjordna jezera so pogosta na notranjih pašnikih ''Coast Mountains'' (Obrežno gorovje) in ''Cascade Range'' ([[Kaskadno gorovje]]), izstopajo predvsem jezero Chelan, Seton, Chilko in Atlin. Jezero Kootenay, Slocan in drugi v porečju reke [[Kolumbija (reka)|Kolumbija]] so tudi fjordi po naravi in so nastala v poledenitvi na enak način. Ob obali Britanske Kolumbije je znano fjord-jezero Owikeno, ki je podaljšek sladkovodnega Rivers Inlet. Za jezero Quesnel, ki se nahaja v središču Britanske Kolumbije trdijo, da je najgloblje fjordno jezero na Zemlji. === Velika jezera === Edinstvena družina sladkovodnih fjordov so zalivi severnoameriških [[Velika jezera|Velikih jezer]]. Baie Fine se nahaja na severozahodni obali zaliva Georgienne ob Huronskem jezeru v Ontariu in Huronski zaliv, ki se nahaja na južni obali [[Gornje jezero|jezera Superior]] v Michiganu == Lokacije == {{stack|clear=right| [[File:Sognefjord, Norway.jpg|thumb|Sognefjord, najdaljši fjord na Norveškem, je velika turistična zanimivost]] [[File:Eyjafjörður.jpeg|thumb|Eyjafjörður, Islandija; Akureyri se vidi na desni]] [[File:Killary Harbour.jpg|thumb|Pristanišče Killary, zahodna Irska]] [[File:MilfordSound.jpg|thumb|Novozelandski Milford Sound]] [[File:Fjordsglacier.jpg|thumb|Ledenik v fjordu v narodnem parku Kenai, Aljaska]] [[File:Stetind 2009 2.JPG|thumb|Tysfjord na Norveškem severno od Arktičnega kroga je lociran v borealnem ekosistemu]] [[File:Drygalski-Fjord.jpg|thumb|Vhod v pristanišče Larsen, stranski zaliv Drygalski fjord na otoku South Georgia.]] [[File:Stabrowski Norwegian fjord.jpg|thumb|''Norveški fjord'', Kazimierz Stabrowski (1928), Narodni muzej v Varšavi.]] }} Glavne gorske regije, kjer se nahajajo fjordi so v višjih srednjih in visokih zemljepisnih širinah, ki znašajo 80 ° N (Svalbard, Grenlandijo), kjer se je v ledeni dobi, veliko dolinskih ledenikov spustilo do takrat nižje nadmorske višine. Fjordi so se najboljše razvili v gorskih verigah, proti katerim so pihali prevladujoči zahodni morski vetrovi, ki so se orografsko dvigali nad gorska območja, kar je povzročalo obilne snežne padavine za hrano ledenikov. Zato so obale, ki imajo najbolj izrazite fjorde, zahodna obala Norveške, zahodna obala Severne Amerike, jugozahodna obala Nove Zelandije in zahodna in jugozahodna obala Južne Amerike. === Glavne poledenele regije === *Zahodna obala Evrope **[[Ferski otoki]] **[[Vestfirðir]], Islandija **[[Austurland]], Islandija **[[Norveška]], celotna obala, vključno s [[Spitsbergi]] **[[Zaliv Kola]], Rusija *Zahodna obala Nove Zelandije **[[Fiordland]], jugozahodno od Južnega otoka *Severozahodna obala Severne Amerike **Obala Aljaske, ZDA: [[Kanal Lynn]], [[Glacier Bay]], itd. **Obala Britanske Kolumbije, Kanada: od meje z Aljasko, vzdolž Portlandskega kanala do Indian Arm; Kingcome Inlet je tipičen zahodno-obalni fjord. **[[Kanal Hood]] v Washingtonu, ZDA in različni kraki Puget Sound *Severovzhodna obala Severne Amerike **Labrador: Saglek fjord (Torngat Mountains National Park Reserve), [[Nachvak fjord]], Hebron fjord **Vzhodna obala [[Ungava Bay]]. Severni [[Quebec]] **[[Grenlandija]]: [[Kangerlussuaq]], [[Ilulissat Icefjord]], [[Scoresby Sund]] ** [[Saguenay fjord]], Quebec<ref>{{navedi splet|title=Saguenay River|url=http://www.thecanadianencyclopedia.com/articles/saguenay-river|publisher=[[The Canadian Encyclopedia]]|accessdate=8 December 2012|archive-date=2012-08-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20120822105418/http://www.thecanadianencyclopedia.com/articles/saguenay-river|url-status=dead}}</ref> *[[Čile]] **[[Zona Austral]], zahodna [[Patagonija]], Čile === Druge poledenele ali so bile prej poledenele regije === Druge regije, ki imajo fjorde, vendar mnogo manj izrazite zaradi bolj omejene izpostavljenosti zahodnim vetrovom in manj izrazitega reliefa. Področja so *Evropa **Irska ***[[Lough Swilly]] ***[[Carlingford Lough]] ***[[Killary Harbour]] **Rusija ***[[Zaliv Oba]] **Škotska (kjer jih imenujejo ''firth''; ''loch'' ali ''sea loch''. Pomembni primeri so: ***[[Loch Long]] ***[[Loch Fyne]] - najdaljši škotski fjord s 65&nbsp;km. ***[[Loch Etive]] **Švedska ***Gullmarsfjorden, v Bohuslänu. *Severna Amerika **Kanada: ***zahodna in južna obala [[Nova Fundlandija|Nove Fundlandije]], posebej: ****[[Zaliv Facheux]], [[Nova Fundlandija in Labrador]] ****[[Zaliv Bonne]], narodni park Gros Morne ****Aviron Bay, La Hune Bay, Bay de Vieux, White Bear Bay, Baie d'Espoir, La Poile Bay, Bay Le Moine *** [[Kanadsko arktično otočje|Kanadski arktični arhipelag]], posebej: **** Otok [[Ellesmere]] ****[[Baffinov otok]] **[[Grenlandija]] ***[[Scoresby Sund]], največji fjord na svetu ***[[Kangerlussuaq]] ali Søndre Strømfjord ***[[Otok Disko]] ***[[Ilulissat fjord]], najbolj produktiven ledeni fjord na svetu. **Združene države Amerike: ***[[Somes Sound]], [[Narodni park Acadia]], Maine ***reka [[Hudson]] ****[[Palisade (reka Hudson)|Palisade]] ***[[Puget Sound]] *Južna Amerika **Čile: ***[[Patagonija]] **Argentina: ***Otok Estados *[[Arktika]] **Arktični otoki ***predvsem [[Novaya Zemlya]] *[[Antarktika]] **South Georgia in otoki South Sandwich ([[VB]]) **[[Otočje Kerguelen]] ([[Francija]]) **predvsem Antarktični polotok *Sub-Antarktični otoki === Ekstremni fjordi === Najdaljši fjordi na svetu so: #[[Scoresby Sund]] na Grenlandiji — 350&nbsp;km<ref>{{navedi knjigo|title=Archaeology and Environment in the Scoresby Sund Fjord|year=1991|publisher=Museum Tusculanum Press|isbn=87-635-1208-4|page=7|url=https://books.google.com/books?id=4DaHyIC3DeEC&pg=PA7&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false|last1=Sandell |first1=Hanne Tuborg |last2=Sandell |first2=Birger}}</ref><ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=-TI55urJYyEC&pg=PA227|page=227|title=Geomorphological Landscapes of the World|author=Piotr Migoń|publisher=Springer|year=2010|isbn=90-481-3054-9}}</ref> #[[Greely Fiord]]/[[Tanquary Fiord]] v Kanadi — 230&nbsp;km (Obstajata dve različni Wikipedia strani za ta fjorda in nobeden od njiju ne omenja dolžine, navedene tukaj) #[[Sognefjord]] na Norveškem —204&nbsp;km Najbolj globoki fjordi so : #[[Skelton Inlet]] na Antarktiki —1933 m #[[Sognefjord]] na Norveškem —1308 m (gore nad njim se dvigajo 1000 m visoko) #[[Kanal Messier]] v Čilu —1288 m == Fjordi v popularni kulturi == ''Fjordhest'' imenovan tudi ''fjording'' je zelo stara norveška pasma konj, ki se je razvila na zahodu Norveške. Velja za norveškega nacionalnega konja. ''Slartibartfast'', izmišljen lik v romanu serije ''[[Štoparski vodnik po galaksiji]]'', angleškega pisatelja [[Douglas Adams|Douglasa Adamsa]], ki je odgovoren za nastanek norveških fjordov. V angleški komediji skupine [[Monty Python]] je govor o mrtvem papagaju, ki ga [[Michael Palin]], [[John Cleese]] imenujeta "norveški modri papagaj" (''Norsk blå papagøye''), ki da preprosto ni mrtev, ampak »samo vene za fjorde«. == Sklici in viri == {{sklici|2}} *{{navedi knjigo|last1=Moore|first1=Arthur William|title=The Surnames & Place-Names of the Isle of Man|isbn=978-1110309573|url=https://books.google.com/books?id=mY4OAAAAYAAJ&pg=PA2&lpg=PA2&dq=surnames+and+place-names+of+isle+of+man&source=bl&ots=Gup1jPesdu&sig=g942G1PqIz5PgIXNwJrs8rwQDJQ&hl=en&sa=X&ei=utM5Ve-jAtDdsASkz4DADw&ved=0CE0Q6AEwBw#v=onepage&q&f=false|date=1890|accessdate=April 24, 2015}} == Zunanje povezave == {{commons|Fjord|Fjord}} {{wiktionary}} *[http://news.bbc.co.uk/1/hi/sci/tech/2683797.stm Use of whales to probe Arctic fjord's secrets] *[http://www.doc.govt.nz/parks-and-recreation/places-to-visit/fiordland/western-fiordland/fiordlands-marine-reserves/features/fiordland-marine-reserves-a-z/ Fiordland's Marine Reserves] Department of Conservation *[http://www.canadiangeographic.ca/atlas/themes.aspx?id=rivers&sub=rivers_east_saguenay Saguenay River - The Canadian Atlas Online] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110607065552/http://www.canadiangeographic.ca/atlas/themes.aspx?id=rivers&sub=rivers_east_saguenay |date=2011-06-07 }} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Orografske in ledeniške reliefne oblike]] [[Kategorija:Zalivi]] [[Kategorija:Fjordi| ]] [[Kategorija:Geomorfologija]] [[Kategorija:Glaciologija]] [[Kategorija:Jezera]] [[Kategorija:Vodna telesa]] [[Kategorija:Norveščina]] lvl99kg5y309hqgnqv56fsk73zyowsu 0 77046 6775081 6772086 2026-11-05T09:26:18Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6775081 wikitext text/x-wiki {{drugi pomeni}} {{Infopolje Mesto |official_name = Aman |native_name = {{lang|ar| عَمّان }} |nickname = 'Beli golob'<br>'Mesto stopnic'<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=wGCGLEO-Vs8C&pg=PA36|title=The Cities Book: A Journey Through the Best Cities in the World|isbn=978-1-74179-887-6|page=36|author= Trent Holden, Anna Metcalfe|publisher=Lonely Planet Publications|year=2009}}</ref><ref name="Amman's Street Food">{{navedi splet|title=Amman's Street Food|url=http://beamman.com/food-/175-amman-street-food|accessdate=2015-09-26|publisher=BeAmman.com|work=BeAmman.com|archive-date=2015-09-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20150926043908/http://beamman.com/food-/175-amman-street-food|url-status=dead}}</ref> |image_skyline = AMMAN 2.jpg |imagesize = 250px |image_caption = Aman, iz desne na levo in od zgoraj navzdol: Abdali Project dominira nad Amanom, Herkulov tempelj na Citadeli, mošeja kralja Abdulaha I. in drog z zastavo Raghadan, most Abdoun, palača Omajadov, postaja osmanske Hedžaške železnice in rimsko gledališče. |image_seal = |map_caption = | image_map = خريطة مدينة عمان.png |pushpin_map = Jordanija |pushpin_label_position = <!-- the position of the pushpin label: left, right, top, bottom, none --> |pushpin_map_caption =Geografski položaj v Jordaniji | latd = 31 | latm = 56| lats = 59 | latNS = N | longd= 35 | longm =55| longs= 58 | longEW= E |settlement_type = Mesto |subdivision_type = [[Država]] |subdivision_name = [[Jordanija]] |subdivision_type1 = |subdivision_name1 = |subdivision_type2 = Pokrajina |subdivision_name2 = Aman governorate | established_title = Ustanovljen | established_date = 7250 pr. n. št. | established_title2 = Občina | established_date2 = 1909 | leader_title = Župan | leader_name = Yousef Shawarbeh<ref>{{navedi splet|url=http://www.jordantimes.com/news/local/new-amman-mayor-pledges-fair-and-responsible%E2%80%99-governance|title=New Amman mayor pledges ‘fair and responsible’ governance|author=|date=2017-08-21|website=jodantimes.com|access-date=2018-10-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20180811055857/http://www.jordantimes.com/news/local/new-amman-mayor-pledges-fair-and-responsible%E2%80%99-governance|archive-date=2018-08-11|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://globalparliamentofmayors.org/new-member-yousef-al-shawarbeh-amman-jordan/|title=New Member: Yousef Al-Shawarbeh – Amman, Jordan|author=|date=June 2018|website=globalparliamentofmayors.org|access-date=29 December 2018}}</ref> |area_total_km2 = 1680 | area_footnotes = | area_note = |population_as_of = 31. december 2016 |population_note = |population_total = 4.007.526 |population_density_km2 = auto |population_urban = 351.169 | population_demonym = Amani |elevation_m = 700 | elevation_max_m = 1100 |timezone = CET |utc_offset = +2 |timezone_DST = +3 |postal_code_type = |postal_code = 11110-17198 |area_code = +962(6) | website = [http://www.ammancity.gov.jo/en/gam/index.asp Greater Amman Municipality] }} '''Aman''' (arabsko: عَمّان ''ʻammān'' izgovorjeno [ʕamːaːn]) je glavno in najbolj naseljeno mesto [[Jordanija|Jordanije]] ter gospodarsko, politično in kulturno središče države.<ref>{{navedi splet |url= http://www.arabianbusiness.com/revealed--20-cities-uae-residents-visit-most-590870.html |title= Revealed: the 20 cities UAE residents visit most |publisher= Arabian Business Publishing Ltd |date=2015-05-01 |accessdate= 2015-09-21}}</ref> Aman leži v severni osrednji Jordaniji in je upravno središče guvernata Aman. Mesto ima 4.007.526 prebivalcev in površino 1680 kvadratnih kilometrov. Danes velja, da Aman spada med najbolj moderna arabska mesta. Je glavna turistična destinacija v regiji, zlasti med arabskimi in evropskimi turisti.<ref>{{navedi novice|url=http://www.jordantimes.com/news/local/number-tourists-dropped-14-2013-%E2%80%94-official-report|title=Number of tourists dropped by 14% in 2013 — official report|publisher=The Jordan News|work=The Jordan Times|date=2014-02-08|accessdate=2015-09-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20150926171903/http://www.jordantimes.com/news/local/number-tourists-dropped-14-2013-%E2%80%94-official-report|archive-date=2015-09-26|url-status=dead}}</ref> Najstarejši dokazi o naselitvi v Amanu so bili najdeni na [[neolitik|neolitskem]] najdišču [['Ain Ghazal]], kjer so odkrili kipe iz časa ok. 7250 pred našim štetjem - kipi spadajo med najstarejše upodobitve človeka. V času [[železna doba|železne dobe]] je bilo mesto znano kot ''Ammon'', središče kraljestva Amonitov. V grškem in rimskem obdobju so ga imenovali ''Filadelfija'', dokončno pa so ga v islamskem obdobju preimenovali v ''Amman''. Večji del srednjeveškega in post-srednjeveškega obdobja je bila lokacija opuščena. Sodobni Aman pa začne nastajati v poznem 19. stoletju, ko so ga v okviru [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]] leta 1867 poselili [[Čerkezi|čerkeški]] priseljenci. Prvi občinski svet je bil ustanovljen leta 1909. Aman je hitro zrastel zlasti po tem, ko je bila leta 1921 imenovan za prestolnico [[Transjordanija (regija)|Transjordanije]] in po več zaporednih valovih beguncev: [[Palestinci]] v letih 1948 in 1967, [[Iračani]] v letih 1990 in 2003 in [[Sirci]] od leta 2011. Sprva je bil zgrajen na sedmih gričih, zdaj pa se razprostira na 19 gričih, ki združujejo 27 okrožij <ref name="Reference12">{{navedi knjigo| url=https://books.google.com/books?id=3SapTk5iGDkC&pg=PA35| title=Cities of the Middle East and North Africa: A Historical Encyclopedia|isbn=978-1-57607-919-5|page=35| year=2007| author1=Michael Dumper| author2=Bruce E. Stanley| publisher=ABC-CLIO}}</ref>, ki jih upravlja občina Veliki Aman na čelu z županom (2018 je to Yousef Shawarbeh). Območja Amana se imenujejo po hribih (j''abal'') ali po dolinah (''wadi''), na primer Jabal Lweibdeh in Wadi Abdoun. Vzhodni Aman je pretežno poln zgodovinskih krajev, ki pogosto gostijo kulturne dejavnosti, medtem ko je Zahodni Aman modernejši in služi kot gospodarsko središče mesta.<ref>{{navedi splet| url=http://www.jordantimes.com/news/local/west-amman-furnished-apartments-cashing-tourist-influx| title=West Amman furnished apartments cashing in on tour| date=2014-08-12| publisher=The Jordan News| work=The Jordan Times| accessdate=2015-09-21| archive-url=https://web.archive.org/web/20160304072858/http://www.jordantimes.com/news/local/west-amman-furnished-apartments-cashing-tourist-influx| archive-date=2016-03-04| url-status=dead}}</ref> Leta 2014 je v Aman prispelo približno dva milijona obiskovalcev in tako postalo 93. najbolj obiskano mesto na svetu in 5. najbolj obiskano arabsko mesto.<ref>{{navedi splet| url=http://go.euromonitor.com/rs/805-KOK-719/images/TCD-presentation_FINAL.pdf|title=Top 100 International Tourist Destination Cities by Country|accessdate=2015-10-05|work=Euromonitor|publisher=Euromonitor/| date=2015-01-24}}</ref> Aman ima razmeroma hitro rastoče gospodarstvo in je uvrščen med Beta - na svetovnem indeksu mest.<ref>{{navedi splet| url=http://www.lboro.ac.uk/gawc/world2012t.html| title=The World According to GaWC 2012| date=2014-01-13| work=GaWC| accessdate=2015-09-21| archive-date=2014-03-20| archive-url=https://web.archive.org/web/20140320212149/http://www.lboro.ac.uk/gawc/world2012t.html| url-status=dead}}</ref> Poleg tega so ga razglasili za eno najboljših mest na Bližnjem vzhodu in Severni Afriki glede na gospodarske, delovne, okoljske in socio-kulturne dejavnike. Mesto je med najbolj priljubljenimi lokacijami v arabskem svetu za multinacionalne družbe, da ustanovijo svoje regionalne pisarne, poleg [[Doha|Dohe]] in le za [[Dubaj]]em. Pričakuje se, da bodo v naslednjih 10 letih ta tri mesta zajela največji delež dejavnosti večnacionalnih družb v regiji.<ref name="duniafrontier.com">{{navedi splet| url=http://duniafrontier.com/research/doha-amman |title=Dunia Frontier Consultants » Doha, Amman Favored by MNCs as New Regional Hubs |publisher=Duniafrontier.com |date=2012-01-25 |accessdate=2012-11-28}}</ref> == Etimologija == Aman je svoje ime dobil v 13. stoletju pred našim štetjem, ko so ga [[Amonci]] poimenovali ''Rabbath Amon'', pri čemer izraz ''Rabbath'' pomeni 'prestolnica' ali 'kraljeva četrt'. Sčasoma se izraz ''Rabbath'' ni več uporabljal in mesto je postalo znano kot ''Ammon''. Vpliv novih civilizacij, ki so mesto osvojile, je postopoma spremenil ime v ''Amman''.<ref>{{navedi splet| url=http://www.ammancity.gov.jo/en/gam/about.asp| title=About GAM => History| work=Greater Amman Municipality| accessdate=2015-09-22| archive-date=2015-10-02| archive-url=https://web.archive.org/web/20151002102003/http://ammancity.gov.jo/en/gam/about.asp| url-status=dead}}</ref> V hebrejski Bibliji se omenja kot ''Rabbat ʿAmmon'' (svetopisemska hebrejščina רבת עמון, tiberijska hebrejščina ''Rabbaṯ ʿAmmôn''). Vendar je [[Ptolemaj II. Filadelf]], makedonski vladar Ptolemajskega kraljestva, ki je kraljeval med letoma 283 in 246 pr. n. št., mesto preimenoval v ''Filadelfijo'' (starogrško Φιλαδέλφεια, dobesedno 'bratska ljubezen'), potem ko ga je zasedel. Ime je dobilo kot prigovarjanje lastnemu vzdevku, Filadelf. == Zgodovina == === Antika === {{glavni|'Ain Ghazal|Amonci}} [[File:20100923 amman37.JPG|thumb|left|Kipi iz 'Ain Ghazala razstavljeni v Jordanskem muzeju. Datirajo v leto 7250 pr. n. št., veljajo za enega najstarejših človeških kipov, ki so jih kdaj našli.<ref>{{navedi splet| url=https://www.britishmuseum.org/explore/highlights/highlight_objects/me/l/lime_plaster_statues.aspx|archive-url=https://web.archive.org/web/20150912010835/https://www.britishmuseum.org/explore/highlights/highlight_objects/me/l/lime_plaster_statues.aspx|archivedate=2015-09-12 | title=Lime Plaster statues| work=British Museum| publisher=Trustees of the British Museum| accessdate=2016-06-01}}</ref>]] Neolitsko najdišče [['Ain Ghazal]] je bilo odkrito na obrobju Amana. Na višku okoli 7000 pred našim štetjem je obsegalo 15 hektarjev, naseljeno pa je bilo s približno 3000 ljudmi (štiri do petkrat več kot je prebivalcev sodobnega Jeriha). V tistem času je bila lokacija tipična nekeramična [[neolitik|neolitska]] vas. Njene hiše so bile pravokotne stavbe, zidane z blatom, ki so vsebovale glavno bivalno sobo, katere stene so bile obložene z apnenim ometom.<ref>{{navedi splet|title=Prehistoric Settlements of the Middle East|url=http://docslide.us/documents/prehistoric-settlements-of-the-middle-east.html|accessdate=2015-09-22|work=bhavika1990|date=2014-11-08|archive-date=2015-09-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20150925132728/http://docslide.us/documents/prehistoric-settlements-of-the-middle-east.html|url-status=dead}}</ref> Mesto so odkrili leta 1974, ko so gradbeni delavci delali cesto, ki je prečkala območje. Do leta 1982, ko so se začela izkopavanja, je skozi najdišče steklo približno 600 metrov ceste. Kljub škodi, ki jo je povzročila širitev mesta, so ostanki 'Ain Ghazal zagotovili veliko informacij. 'Ain Ghazal je znan po nizu majhnih človeških kipov, najdenih leta 1983, ko so se lokalni arheologi spopadli 2,5 metra veliko jamo, v kateri so bili.<ref>{{navedi knjigo| editor1-first = Chris | editor1-last = Scarre | title = The Human Past | publisher = Thames & Hudson | year = 2005 | page = 222}}</ref> Ti kipi so človeške figure, narejene iz belega gipsa, z poslikanimi oblačili, lasmi in ponekod okrasnimi tetovažami. Dvaindvajset figur je bilo najdenih v dveh skrivališčih, od tega petnajst polnih figur, petnajst doprsnih kipov in dve razdrobljeni glavi. Trije doprsni kipi so bili dvoglavi, katerih pomen ni jasen. [[File:Rujm Al-Malfouf.jpg|thumb|right|Rujm Al-Malfouf, Amonitski opazovalni stolp, zgrajen okoli 1000 pr. n. št.]] V 13. stoletju pred našim štetjem je bil Aman prestolnica Amoncev in je postal znan kot ''Rabb Amon''. Amon je regiji zagotovil več naravnih virov, vključno z [[peščenjak]]om in [[apnenec|apnenci]], skupaj s produktivnim kmetijskim sektorjem, zaradi katerega je bil Amon življenjsko pomemben kraj vzdolž [[kraljeva cesta (antična)|kraljeve ceste]], starodavne trgovske poti, ki je povezovala [[Egipt]] z [[Mezopotamija|Mezopotamijo]], [[Sirija|Sirijo]] in [[Anatolija|Anatolijo]]. Tako kot [[Edomiti]] in [[Moabiti]] je tudi trgovina po tej poti Amoncem prinesla znaten prihodek.<ref>{{navedi splet|url=http://www.kinghussein.gov.jo/his_testament.html|accessdate=2015-10-10|title=The Old Testament Kingdoms of Jordan|work=kinghussein.gov.jo|publisher=kinghussein.gov.jo|archive-date=2009-05-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20090506015442/http://www.kinghussein.gov.jo/his_testament.html|url-status=dead}}</ref> Amonci so častili starodavno božanstvo, imenovano Moloch. Izkopavanja arheologov v bližini civilnega letališča Aman so odkrila tempelj, v katerem je bil [[oltar]] in številni delci človeških kosti. Kosti so kazale sledi gorenja, kar je privedlo do domneve, da je oltar deloval kot pogrebna grmada. [[File:View of Qasr Al-Abd, Amman.jpg|thumb|left|Pogled na Qasr Al-Abd]] Danes po Amanu obstaja več amonskih ruševin, kot so Qasr Al-Abd, Rujm Al-Malfouf in nekateri deli [[Amanska citadela|Amanske citadele]]. Razvaline Rujm Al-Malfoufa so sestavljene iz kamnitega opazovalnega stolpa, ki se je uporabljal za zaščito mesta in več shramb na vzhodu. Mesto je kasneje osvojilo [[Asirija|asirsko cesarstvo]], za njim pa [[Ahemenidsko cesarstvo|Perzijsko cesarstvo]]. === Klasično obdobje === [[File:A Roman Temple Sunset View in Jabal Al-Qalaa' Amman.jpg|thumb|Herkulov tempelj v Amanski citadeli (Jabal Al-Qalaa)]] Po [[Aleksander Veliki|Aleksandrovi]] osvojitvi [[Bližnji vzhod|Bližnjega vzhoda]] in [[Srednja Azija|Srednje Azije]] se je utrdil vpliv ]]Helenistično obdobje#Kultura|helenistične kulture]].<ref>{{navedi splet| url=http://www.kinghussein.gov.jo/his_hellenistic.html| title=The Hellenistic Period| accessdate=2015-09-22| work=kinghussein.gov.jo| archive-date=2015-07-01| archive-url=https://web.archive.org/web/20150701042013/http://www.kinghussein.gov.jo/his_hellenistic.html| url-status=dead}}</ref> Grki so na območju sodobne Jordanije ustanovili nova mesta, med njimi [[Umm Qais]], [[Džeraš]] in Aman. Ptolemaj II. Filadelf, makedonski vladar Egipta, ki je zasedel in obudil mesto, ga je imenoval ''Filadelfija'' (starogrško Φιλαδέλφεια) ali v prevodu 'bratska ljubezen'. Eden najbolj izvirnih spomenikov v Jordaniji in morda v helenističnem obdobju na Bližnjem vzhodu je vasica Irak Al-Amir v dolini Wadi Al-Sir, jugozahodno od Amana, kjer domuje [[Qasr Al-Abd]] ('grad sužnjev'). Med drugimi ruševinami v bližini so vas, izolirana hiša in vodnjak, ki so danes komaj vidni zaradi škode, ki jo je povzročil velik [[potres]], ki je leta 362 prizadel to regijo. Qasr Al-Abd naj bi zgradil Hirkan Jeruzalemski, ki je bil glava močne družine Tobiadov. Kmalu potem, ko je začel gradnjo te velike zgradbe, leta 170 pr. n. št., ko se je vrnil iz vojaške akcije v Egiptu, je [[Antioh IV.]] osvojil Jeruzalem, razstrelil tempelj, v katerem je bil shranjen Hirkanov zaklad in je bil videti odločen, da napade Hirkana. Po zaslišanju je Hirkan storil samomor in pustil svojo palačo v Filadelfiji nedokončano. Tobiadi so se dvajset let borili z arabskimi [[Nabatejci]], dokler mesta niso izgubili. Po izgubi Filadelfije v pisnih virih ne slišimo več o družini Tobiadov.<ref>{{navedi splet|url=http://www.doa.gov.jo/En/inside.php?src=sublinks&SlID=5024&MlID=8|title=The History of a Land|accessdate=2015-09-22|publisher=Department of Antiquities|work=Ministry of Tourism and Antiques|archive-url=https://web.archive.org/web/20150923060118/http://www.doa.gov.jo/En/inside.php?src=sublinks&SlID=5024&MlID=8|archive-date=2015-09-23}}</ref> [[File:Amman Amphitheater 03.JPG|thumb|left|Rimsko gledališče zgrajeno okoli leta 100 n. št.]] [[Rimljani]] so velik del [[Levant]]a osvojili leta 63 pred našim štetjem, s čimer so začeli obdobje rimske vladavine, ki je trajala štiri stoletja. V severni novodobni Jordaniji so se grška mesta Filadelfija (Aman), [[Džeraš|Gerasa]], [[Umm Qais|Gedara]], [[Pella]] in [[Arbil]]a združila z drugimi mesti v Palestini in Siriji; Scythopolis, Hippos, Capitolias, Canatha in Damascus in ustanovila zvezo [[Dekapolis]], bajno konfederacijo, povezano z vezmi gospodarskega in kulturnega pomena. Filadelfija je postala točka ob cesti, ki se je raztezala od [[Akaba|Ailah]] do Damaska, ki jo je leta 106 zgradil cesar [[Trajan]]. To je mestu v kratkem času zagotovilo gospodarski zagon. V pozni [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinskem]] obdobju v 7. stoletju je bilo v mestu več škofov in cerkva.<ref>{{navedi splet| url=http://www.kinghussein.gov.jo/tourism1.html| title=Tourism| work=kinghussein.gov.jo| publisher=kinghussein.gov.jo| accessdate=2015-10-16| archive-date=2018-01-15| archive-url=https://web.archive.org/web/20180115010437/http://www.kinghussein.gov.jo/tourism1.html| url-status=dead}}</ref> Rimska vladavina je v Jordaniji pustila več ruševin po vsej državi, od katerih nekatere obstajajo v Amanu, na primer [[Herkulov tempelj, Aman|Herkulov tempelj]] na Amanski citadeli, [[rimsko gledališče, Aman|rimsko gledališče]], [[Odeon, Aman|Odeon]] in [[nimfej, Aman|nimfej]]. Obe gledališči in vodnjak Nimfej so bili zgrajeni med vladavino cesarja [[Antonin Pij|Antonina Pija]] okoli leta 161. Gledališče je bilo večje prizorišče od obeh in je imelo kapaciteto 6000 gledalcev. Bilo je usmerjeno proti severu in vgrajeno v pobočje, da bi občinstvo zaščitili pred soncem. Severovzhodno od gledališča je bil majhen [[Odeon (zgradba)|odeon]]. Zgrajen v približno istem času kot gledališče, je imel Odeon 500 sedežev in je še danes v uporabi za glasbene koncerte. Arheologi ugibajo, da je bila konstrukcija prvotno prekrita z leseno streho, da bi občinstvo zaščitila pred vremenskimi vplivi. Nimfej leži jugozahodno od Odeona in je služil kot glavni vodnjak Filadelfije. Verjame se, da je imel bazen površine 600 kvadratnih metrov, ki je bil globok 3 metre in je bil neprestano napolnjen z vodo.<ref>{{navedi splet| url=http://www.kinghussein.gov.jo/tourism1.html| title=Amman| publisher=kinghussein.gov.jo| accessdate=2015-09-22| archive-date=2018-01-15| archive-url=https://web.archive.org/web/20180115010437/http://www.kinghussein.gov.jo/tourism1.html| url-status=dead}}</ref> === Islamsko obdobje === {{glej tudi|Puščavski gradovi}} V 630-ih je rašidunska vojska osvojila to območje od Bizantincev, s čimer se je v Levantu začelo islamsko obdobje. Filadelfijo so muslimani preimenovali v ''Amman'' in je postal del okrožja Jund al Urdunn. Velik del prebivalstva je že govoril arabščino, kar je olajšalo vključevanje v [[kalifat]], pa tudi več spreobrnjenj v [[islam]]. Pod omajadskimi kalifi, ki so začeli vladati leta 661, so bili zgrajeni številni puščavski gradovi kot sredstvo za upravljanje puščavskega območja novodobne Jordanije, od katerih jih je nekaj še vedno dobro ohranjenih. Aman je že deloval kot upravno središče. [[Omajadi]] so zgradili veliko palačo na hribu Amanske citadele, ki je danes znana kot [[palača Omajadov, Aman|palača Omajadov]]. Aman je bil pozneje uničen zaradi večjih [[potres]]ov in naravnih nesreč, vključno z zelo hudim potresom leta 747. Omajade so [[Abasidi]] strli tri leta pozneje. [[File:Umayyad Palace020.JPG|thumb|right|Palača Omajadov na vrhu Amanske citadele, zgrajena okoli leta 800 n. št.]] Pomen Amana se je zmanjšal sredi 8. stoletja, potem ko je škoda, ki jo je povzročilo več potresov, otežila bivanje.<ref name="Ifpo">{{navedi knjigo |title=The Exclusion of Amman from Jordanian National Identity |work=Cities, Urban Practices and Nation Building in Jordan |series=Cahiers de l'Ifpo Nr. 6 |author=Ali Kassay |editor-first1=Myriam |editor-last1=Ababsa |editor-first2=Rami |editor-last2=Farouk Daher |year=2011 |location=Beirut |publisher=Presses de l'Ifpo |pages=256–271 |isbn=9782351591826 |url=http://books.openedition.org/ifpo/1748?lang=en |accessdate=25 December 2015 }}</ref> Izkopavanja med podrto plastjo palače Omajadov so odkrila ostanke peči za žganje iz časov Abasidov (750–969) in [[Fatimidi|Fatimidov]] (969–1099). V poznem 9. stoletju je geograf al-Yaqubi Aman označil za 'prestolnico' Balka.<ref name="Strange391">Le Strange 1896, p. 391.</ref> Podobno je leta 985 Jeruzalemski zgodovinar al Muqaddasi opisal Aman kot glavno mesto Balka in da je mesto v puščavskem obrobju Sirije, obkroženo z vasmi in koruznimi polji ter je regionalni vir jagnjet, žita in medu. Poleg tega al-Maqdisī opisuje Aman kot 'pristanišče puščave', kamor bi se zatekel arabski beduin, njegova citadela, ki je obvladovala mesto, pa je imela majhno mošejo.<ref name="Strange392">Le Strange 1896, p. 392.</ref> Zasedba hriba s citadelo s strani križarskega kraljestva Jeruzalem doslej temelji le na interpretacijah križarskih virov. [[Viljem iz Tira]] piše v svoji ''Historia'', da je Filip Milly leta 1161 dobil grad 'Ahamant', ki naj bi se skliceval na Aman kot del gospostva [[Oultrejordain]].<ref name="Barber">Malcolm Barber (2003) "The career of Philip of Nablus in the kingdom of Jerusalem," in ''The Experience of Crusading, vol. 2: Defining the Crusader Kingdom'', eds. Peter Edbury and Jonathan Phillips, Cambridge University Press</ref> Leta 1166 se je Filip pridružil [[vojaški red|vojaškemu redu]] vitezov [[Templjarji|templjarjev]] in jim prenesel pomemben del svojega [[fevd]]a, vključno z gradom Ahamant ali 'Haman', kot je poimenovan v potrdilu, ki ga je izdal kralj [[Amalrik I. Jeruzalemski]]. Do leta 1170 je bil Aman v ajubidskih rokah.<ref>{{navedi knjigo|last1=Johns|first1=Jeremy|editor1-last=Rogan|editor1-first=Eugene L.|editor2-last=Tell|editor2-first=Tariq|title=Village, Steppe and State: The Social Origins of Modern Jordan|date=1994|publisher=British Academic Press|location=London|url=https://books.google.com/books?id=lh1_ernmsnwC&pg=PA12|chapter=''The Long Durée'': State and Settlement Strategies in Southern Transjordan across the Islamic Centuries|page=12|isbn=9781850438298}}</ref> Ostanki stražnega stolpa na Citadeli, ki so ga najprej pripisali križarjem, so danes prednostno datirani v obdobje Ajubidov in ga puščajo za nadaljnje raziskave, da bi našli mesto križarskega gradu. V obdobju Ajubidov je damaščanski geograf Al-Dimaški zapisal, da je Aman del pokrajine [[Al-Karak]], čeprav so od mesta ostale samo ruševine. V obdobju [[Mameluški sultanat (Kairo)|mamelukov]] (pozno 13. – zgodnje 16. stoletje) je bila regija Aman del Wilayat Balqa, najjužnejšega okrožja ''Mamlakat Dimashq'' (provinca Damask).<ref>Walker 2015, p. 119.</ref> Glavno mesto okrožja v prvi polovici 14. stoletja je bilo manjše upravno mesto Hisban, ki je imelo precej manjši garnizon kot druga upravna središča v Transjordaniji in sicer [[Ajlun]] in Al-Karak. Leta 1321 je geograf [[Abulfeda|Abu'l Fida]] zapisal, da je Aman »zelo starodavno mesto« s plodnimi tlemi in obkrožen s kmetijskimi polji. Zaradi nejasnih, čeprav verjetno finančnih razlogov, se je leta 1356 glavno mesto Balqa preneslo iz Hisbana v Aman, ki je veljal kot ''madina'' (mesto). Leta 1357 je emir Sirghitmiš kupil Aman v celoti, najverjetneje da bi porabil prihodke mesta za pomoč pri financiranju medrese Sirghitmiš, ki jo je istega leta gradil v [[Kairo|Kairu]]. Sirghitmiš je po nakupu mesta prenesel sodišča, upravno birokracijo, trge in večino prebivalcev Hisbana v Aman. Poleg tega je financiral nova gradbena dela v mestu. [[File:Z Ottoman Ten arches Amman 2.jpg|thumb|right|Deset ločni most na osmanski hedžaški železnici, zgrajen 1910 v Amanu]] Lastništvo Amana po smrti Sirghitmiša leta 1358 je prešlo na naslednje generacije njegovih potomcev do leta 1395, ko so ga njegovi potomci prodali emirju Baydamurju al-Khwarazmiju, ''na'ib as-saltana'' ('podkralj') Damaska. Nato so del obdelovalnih zemljišč v Amanu prodali emirju Sudun al Šajkhuniju (umrl 1396), egiptovski ''na'ib as-saltana''. Vse pogostejša delitev in prodaja mesta in dežele Aman različnim lastnikom je zmanjšala prihodek iz Amana, hkrati pa je bil Hisban v 15. stoletju obnovljen kot glavno mesto Balqa. Od takrat do leta 1878 je bil Aman zapuščeno območje, ki se je redno uporabljalo za oskrbo sezonskih kmetov, ki so obdelovali kmetijske površine v njegovi bližini in beduinska plemena, ki so uporabljala njegove pašnike in vodo.<ref name="Dawn">{{navedi knjigo |title=Displacement and Dispossession in the Modern Middle East |series=The Contemporary Middle East (Book 5) |author=Dawn Chatty |year=2010 |location=Cambridge |publisher=Cambridge University Press |pages=116–117 |isbn=9780521817929|url=https://books.google.com/books?id=8OsgAwAAQBAJ&pg=PA117}}</ref> [[Osmansko cesarstvo]] je leta 1516 priključilo regijo Aman, toda večji del obdobja je mesto [[Al-Salt]] delovalo kot virtualno politično središče Transjordanije. Aman se je začel ponovno naseljevati leta 1878, ko je prišlo na tisoče Čerkezov med letoma 1872–1910 potem ko jih je [[Ruski imperij]] izselil iz Kavkaza med dogodki Rusko-čerkeške vojna.<ref name="Rogan2002">{{navedi knjigo| author=Eugene L. Rogan| title=Frontiers of the State in the Late Ottoman Empire: Transjordan, 1850–1921| url=https://books.google.com/books?id=AMAbXGQDmDYC&pg=PA73| date=11 April 2002| publisher=Cambridge University Press| isbn=978-0-521-89223-0|page=73}}</ref> Leta 1879 je angleški popotnik Laurence Oliphant pisal o svojem obisku Amana v deželi Gilead. === Sodobnost === [[File:Amman, Transjordan in 1940.jpg|thumb|left|Aman leta 1940]] Osmanske oblasti so do leta 1878 usmerile čerkeške priseljence, ki so bili pretežno kmečki, da se naselijo v Amanu in med njih razdelili njive. Prvi naseljenci so živeli v bližini rimskega gledališča in so njegove kamne vgradili v hiše, ki so jih zgradili.<ref name=":0">{{Cite journal|last=Hamed-Troyansky|first=Vladimir|date=October 2017|title=Circassian Refugees and the Making of Amman, 1878–1914|url=https://www.cambridge.org/core/journals/international-journal-of-middle-east-studies/article/circassian-refugees-and-the-making-of-amman-18781914/B690DDB10A2E125B92C9E75C1485C1CB|journal=International Journal of Middle East Studies|volume=49|pages=605–623|via=}}</ref> V britanskem poročilu iz leta 1933 je razvidno, da je v Amanu živelo približno 1700 Čerkezov. Pa vendar skupnost še zdaleč ni bila izolirana. Vzpostavili so zavezništva z lokalnimi mestnimi in nomadskimi skupnostmi ter regionalnimi trgovci z žitom, da bi utrdili svoj status v na novo ustanovljenem mestu. Prvi občinski svet v Amanu je bil ustanovljen leta 1909, za njegovega župana pa je bil izvoljen Čerkez Ismael Babouk.<ref>{{navedi splet|url=https://www.albawaba.com/news/deputy-mayor-amman-inaugurates-%E2%80%9Cdocumenting-amman%E2%80%9D-conference|title=Deputy Mayor of Amman Inaugurates "Documenting Amman" Conference|work=Bawaba|accessdate=30 January 2019|date=30 July 2009}}</ref> Demografski podatki mesta so se močno spremenili po odločitvi osmanske vlade, da bo zgradila Hedžaško železnico, ki je povezovala Damask in Medino ter olajšala vsakoletno romanje [[hadž]] in trgovino. Zaradi svoje lokacije ob železnici se je Aman iz majhne vasi spremenil v glavno trgovsko središče v regiji. Prva in druga bitka pri Amanu sta bili del bližnjevzhodnega gledališča prve svetovne vojne in arabskega upora, leta 1918. Aman je imel strateško lokacijo ob železnici; britanske sile in hašemitska arabska vojska so Britancem omogočile napredovanje v Damask.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=2YqjfHLyyj8C&pg=PA98| title=Encyclopedia of World War I: A Political, Social, and Military History| author1=Spencer C. Tucker| author2=Priscilla Mary Roberts| year=2005| publisher=ABC-CLIO|isbn=978-1-85109-420-2|page=98}}</ref> Drugo bitko so dobili Britanci, kar je povzročilo ustanovitev britanskega mandata. [[File:Sprt City Amman.JPG|thumb|Aman leta 1985]] Leta 1921 je hašemitski emir in poznejši kralj [[Abdulah Ibn Husein|Abdulah I.]] namesto Al-Salte imenoval Aman za prestolnico novonastale države, Transjordanskega emirata, ki je leta 1950 postalo [[Jordanija|Hašemitsko kraljestvo Jordanija]]. Država je privabila priseljence iz različnih levantinskih območij, zlasti iz Al Salte, bližnjega mesta, ki je bilo največje urbano naselje vzhodno od reke Jordan. Zgodnji naseljenci, ki so prišli iz Palestine, so bili večinoma iz [[Nablus]]a, iz katerega izvirajo številni prebivalci Al Salta. Pridružili so se jim drugi priseljenci iz Damaska. Kasneje je Aman privabil ljudi iz južnega dela države, zlasti [[Al-Karak]]a in [[Madaba|Madabe]]. Število prebivalcev mesta je bilo v 1930-ih približno 10.000.<ref name="HistoryP">{{navedi knjigo |author1=Reem Khamis-Dakwar |author2=Karen Froud |date=2014 |title=Perspectives on Arabic Linguistics XXVI: Papers from the annual symposium on Arabic Linguistics. New York, 2012 |url=https://books.google.com/books?id=ctjLBAAAQBAJ&pg=PA31|publisher=John Benjamins Publishing Company |page=31 |isbn=9027269688}}</ref> Jordanija se je osamosvojila leta 1946, Aman pa je bil imenovan za glavno mesto države. Mesto je sprejelo veliko beguncev med vojnimi dogodki v bližnjih državah, začenši z [[arabsko-izraelska vojna 1948|arabsko-izraelsko vojno 1948]]. Drugi val je prišel po [[šestdnevna vojna|šestdnevni vojni]] leta 1967. Leta 1970 je bil Aman bojišče med spopadom Palestinske osvobodilne organizacije (PLO) in jordanske vojske, znane kot ''Črni september''. Jordanska vojska je leta 1971 premagala PLO-ju, slednji pa je bil izgnana v [[Libanon]].<ref name="JWT">{{navedi splet| url=http://www.jordanwildernesstours.com/amman.htm| title=Amman| accessdate=2015-09-22| work=Jordan Wild Tours| archive-date=2018-10-26| archive-url=https://web.archive.org/web/20181026025059/http://www.jordanwildernesstours.com/amman.htm| url-status=dead}}</ref> Prvi val iraških in kuvajtskih beguncev se je v mestu naselil po [[Zalivska vojna|zalivski vojni]] leta 1991, drugi val pa se je zgodil po invaziji na [[Irak]] leta 2003. Pred kratkim je v mesto prišel val sirskih beguncev med trajajočo sirijsko državljansko vojno, ki se je začela leta 2011. Aman je bil glavna varnost beguncev zaradi varnosti in blaginje, ki jo je ponujal.<ref>{{navedi splet| url=http://carnegieendowment.org/2015/09/18/jordan-s-refugee-crisis/ihwc| title=Jordan's Refugee Crisis| accessdate=2015-09-23| date=2015-09-21| publisher=Carnegie Endowment for International Peace| author=Alexandra Francis| archive-date=2015-09-23| archive-url=https://web.archive.org/web/20150923193733/http://carnegieendowment.org/2015/09/18/jordan-s-refugee-crisis/ihwc| url-status=dead}}</ref> [[File:Jamal Abdul Nasser Circle Amman Jordan.jpg|thumb|left|Aman leta 2013]] 9. novembra 2005 je [[Al Kaida]] pod vodstvom [[Abu Musab al-Zarkavi|Abu Musaba al Zarqavija]] sprožila usklajene eksplozije v treh hotelskih lobijih v Amanu, v katerih je bilo 60 smrtnih žrtev in 115 ranjenih. Bombardiranje, ki je bilo namenjeno civilistom, je povzročilo veliko ogorčenje pri Jordancih.<ref>{{navedi knjigo| url=https://books.google.com/books?id=3eZK7cm6pjoC&pg=PA228| title=Arab-Israeli Military Forces in an Era of Asymmetric Wars| author=Anthony H. Cordesman| publisher=Greenwood Publishing Group |date=2006|isbn=978-0-275-99186-9|page=228}}</ref> Varnost kot celota se je po napadu dramatično izboljšala in od takrat niso poročali o večjih terorističnih napadih. V zadnjih desetih letih je mesto doživelo gospodarski, kulturni in urbani razcvet. Velika rast prebivalstva je bistveno povečala potrebo po novih nastanitvah in hitro so se ustanavljali novi okraji mesta. To je omejila država zaradi pomanjkljive oskrbe z vodo in izpostavila Aman nevarnosti hitrega širjenja brez skrbnega načrtovanja. Danes je Aman znan kot moderno in starodavno arabsko mesto, z velikimi mega projekti, kot sta projekt obnove urbane regije Abdali in Jordanska vrata. Mesto vsebuje več hotelskih franšiz vrhunskih hotelov, vključno s hotelom Four Seasons Amman, Sheraton Hotel Amman, Fairmont Amman, St. Regis Hotel Amman, Le Royal Hotel in drugimi. == Geografija == [[File:Orthodox church in Amman1.jpg|thumb|right|Grška pravoslavna cerkev v snegu v Amanu]] Aman leži na vzhodnem bregu planote, višavja, za katerega so značilne trije glavni [[vadi]]ji, ki tečejo skozenj. Prvotno je bilo mesto zgrajeno na sedmih gričih. [68] Za teren so značilne gore. Najpomembnejša območja v mestu so poimenovana po hribih ali gorah, na katerih ležijo. Nadmorska višina območja se giblje med 700 in 1100 m. Al-Salt in Al-Zarka sta na severozahodu in severovzhodu, Madaba je na zahodu, Al-Karak in Ma'an pa na jugozahodu in jugovzhodu. Edini preostali izvir v Amanu zdaj reka [[Zarka (reka)|Zarka]] ga oskrbuje z vodo. Drevesa, ki jih najdemo v Amanu, so alepski bor (''Pinus halepensis''), [[Vednozelena cipresa]] in feničanski brin (''Juniperus phoenicea'').<ref name=Cordova>{{navedi knjigo|author=Cordova, Carlos E. |title=Millennial Landscape Change in Jordan: Geoarchaeology and Cultural Ecology |url=https://books.google.com/books?id=1eWaveyEIlcC&pg=PA47 |year=2007 |publisher=University of Arizona Press |isbn=978-0-8165-2554-6 |pages=47–55}}</ref> === Podnebje === [[File:SPRING IN AMMAN 1.JPG|thumb|right|Pomlad v bogati soseski v mestu.]] Lega mesta v gorah v bližini sredozemskega podnebnega pasu ga uvršča v polsušno klimatsko klasifikacijo ([[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppen]]: BSh). Poletje je blago vroče in vedro; vendar se lahko poleti pojavita en ali dva vročinska vala. Pomlad je kratka in topla, kjer vrhunci dosežejo 28&nbsp;°C. Pomlad se običajno začne med aprilom in majem in traja približno mesec dni. Zima se po navadi začne konec novembra in nadaljuje od začetka do sredine marca. Temperature so običajno blizu ali pod 17&nbsp;°C, sneg občasno pade enkrat do dvakrat na leto. Dežja pade v povprečju približno 300&nbsp;mm na leto, občasne suše pa so pogoste, kjer največ dežja pade med oktobrom in aprilom.<ref>{{navedi splet|url=http://weatherspark.com/averages/32846/10/Amman-Jordan |title=Average Weather In October For Amman, Jordan |publisher=WeatherSpark |date=2012-10-26 |accessdate=2013-03-25}}</ref> Običajno je vsaj 120 dni močne megle na leto. Razlike v nadmorski višini igrajo pomembno vlogo v različnih vremenskih razmerah v mestu: sneg se lahko nabere v zahodnem in severnem delu Amana (povprečna nadmorska višina 1000 m), hkrati pa bi lahko deževalo v središču mesta (nadmorska višina 776 m). Aman ima ekstremne primere mikroklime in skoraj vsako okrožje ima svoje vreme.<ref>{{navedi splet|url=http://arlt-lectures.com/jordan-amman.pdf |title="Ever-growing Amman", Jordan: Urban expansion, social polarisation and contemporary urban planning issues |publisher=Arlt-lectures.com |accessdate=2013-11-24}}</ref> Med domačini je znano, da so nekatere pokrajine, kot je severno predmestje Abu Nserja, med najhladnejšimi v mestu in lahko doživijo mraz, medtem ko druga okrožja, kot je Marka, doživljajo precej toplejše temperature. === Administrativne enote === Jordanija je razdeljen na dvanajst upravnih enot, guvernatov. Guvernat Aman se deli na devet ''nahij'', od tega jih je pet razdeljenih na okrožja in nadalje na soseske. Ostale štiri ''nahije'', ki ležijo v predmestju, so razdeljene na vasi ali mesta.<ref>{{navedi splet |url=http://moi.gov.jo/arabic/pages/%D8%A7%D9%84%D8%AA%D9%82%D8%B3%D9%8A%D9%85%D8%A7%D8%AA-%D8%A7%D9%84%D8%A5%D8%AF%D8%A7%D8%B1%D9%8A%D8%A9.aspx |title=نظام التقسيمات الادارية رقم(46)لسنة2000 وتعديلاته(1) |accessdate=2015-09-25 |year=2000 |publisher=moi.gov.jo |language=ar |work=Ministry of Interiors Jordan |archive-date=2015-09-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150926111544/http://moi.gov.jo/arabic/pages/%D8%A7%D9%84%D8%AA%D9%82%D8%B3%D9%8A%D9%85%D8%A7%D8%AA-%D8%A7%D9%84%D8%A5%D8%AF%D8%A7%D8%B1%D9%8A%D8%A9.aspx |url-status=dead }}</ref> Mesto je upravljano kot občina Veliki Aman in zajema 27 okrožij, ki vključujejo: [[File:Districts of Amman Numbered.png|frameless|right|upright=1.35]] {| class="wikitable" |- ! Št. !! Okrožje !! Površina (km²) !! Št. preb. (2015) !! Št. !! Okrožje !! Površina (km²) !! Št. preb (2015) |- | 1 || Al-Madinah ||align=center| 3,1 ||align=center| 34.988 || 15 || Badr Al-Jadeedah ||align=center| 19 ||align=center| 17.891 |- | 2 || Basman ||align=center| 13,4 ||align=center| 373.981 || 16 || Sweileh ||align=center| 20 ||align=center| 151.016 |- | 3 || Marka ||align=center| 23 ||align=center| 148.100 || 17 || Tla' Al-Ali ||align=center| 19,8 ||align=center| 251.000 |- | 4 || Al-Nasr ||align=center| 28,4 ||align=center| 258.829 || 18 || Jubeiha ||align=center| 25,9 ||align=center| 197.160 |- | 5 || Al-Yarmouk ||align=center| 5,5 ||align=center| 180.773 || 19 || Shafa Badran ||align=center| 45 ||align=center| 72.315 |- | 6 || Ras Al-Ein ||align=center| 0,68 ||align=center| 138.024 || 20 || Abu Nseir ||align=center| 50 ||align=center| 72.489 |- | 7 || Bader ||align=center| 0,01 ||align=center| 229.308 || 21 || Uhod ||align=center| 250 ||align=center| 40.000 |- | 8 || Zahran ||align=center| 13,8 ||align=center| 107.529 || 22 || Al-Jeezah ||align=center| 558 ||align=center| 95.045 |- | 9 || Al-Abdali ||align=center| 15 ||align=center| 165.333 || 23 || Sahab ||align=center| 12 ||align=center| 169.434 |- | 10 || Tareq ||align=center| 25 ||align=center| 175.194 || 24 || Al-Muwaqqar ||align=center| 250 ||align=center| 47.753 |- | 11 || Qweismeh ||align=center| 45,9 ||align=center| 296.763 || 25 || Husban Al-Jadeedah ||align=center| 55 ||align=center| 31.141 |- | 12 || Kherbet Al-Souk ||align=center| 0,5 ||align=center| 186.158 || 26 || Na'our ||align=center| 87 ||align=center| 78.992 |- | 13 || Al-Mgablein ||align=center| 23 ||align=center| 99.738 || 27 || Marj Al-Hamam ||align=center| 53 ||align=center| 82.788 |- | 14 || Wadi Al-Seer ||align=center| 80 ||align=center| 241.830 |} == Gospodarstvo == === Bančni sektor === Bančni sektor je eden glavnih temeljev jordanskega gospodarstva. Kljub nemirom in gospodarskim težavam v arabskem svetu, ki so posledica arabske pomladi, je jordanski bančni sektor v letu 2014 ohranil svojo rast. Sektor trenutno sestavlja 25 bank, od katerih jih je 15 kotiralo na Amanski borzi. Aman je baza mednarodne arabske banke, ene največjih finančnih institucij na Bližnjem vzhodu, ki oskrbuje stranke v več kot 600 podružnicah v 30 državah na petih celinah. Arabska banka predstavlja 28 % Amanske borze in je po tržni kapitalizaciji na borzi najvišja uvrščena institucija.<ref>{{navedi splet| url=http://www.awraq.com/uploads/research/b7e73be8b70e8bd319cbf637c046d178e431ccdb.pdf| title=Jordan Banking Sector Brief| accessdate=2015-09-23| archive-date=2016-03-05| archive-url=https://web.archive.org/web/20160305065843/http://www.awraq.com/uploads/research/b7e73be8b70e8bd319cbf637c046d178e431ccdb.pdf| url-status=dead}}</ref> === Turizem === Aman je četrto najbolj obiskano arabsko mesto in deveti najvišji prejemnik mednarodne porabe za obiskovalce. Leta 2011 je Aman obiskalo približno 1,8 milijona turistov in v mestu porabilo več kot 1,3 milijarde dolarjev.<ref>{{navedi splet | author=MasterCard Worldwide | url=http://www.slideshare.net/MasterCardNews/global-destination-cities-index-slideshare-final | title=MasterCard Worldwide's Global Destination Cities Index | publisher=Slideshare.net | accessdate=2012-11-28 | archive-date=2012-07-18 | archive-url=https://web.archive.org/web/20120718210425/http://www.slideshare.net/MasterCardNews/global-destination-cities-index-slideshare-final | url-status=dead }}</ref> Širitev mednarodnega letališča kraljice Alije je primer velikega vlaganja občine Aman v infrastrukturo mesta. Nedavna gradnja sistema javnega prevoza in državne železnice ter širitev cest naj bi olajšalo promet, ki ga ustvarijo milijoni letnih obiskovalcev mesta.<ref name="capacity">{{navedi novice |last=Maslen |first=Richard |date=27 March 2013 |title=New Terminal Opening Boosts Queen Alia Airport's Capacity |url=http://www.routesonline.com/news/29/breaking-news/190852/new-terminal-opening-boosts-queen-alia-airports-capacity-/ |newspaper=Routesonline |location=Manchester, United Kingdom |publisher=UBM Information Ltd |accessdate=4 February 2014}}</ref> Aman in Jordanija na splošno sta središče medicinskega turizma na Bližnjem vzhodu. Jordanija sprejema največ zdravstvenih turistov v regiji in je peta na svetu. Aman letno sprejme 250.000 tujih pacientov in več kot milijardo dolarjev letno.<ref>{{navedi splet |url=http://jordantimes.com/jordan-remains-medical-tourism-hub-despite-regional-unrest |title=Jordan remains medical tourism hub despite regional unrest |newspaper=The Jordan Times |date=2012-03-18 |accessdate=2012-11-28 |archive-date=2012-12-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121203034646/http://jordantimes.com/jordan-remains-medical-tourism-hub-despite-regional-unrest |url-status=dead }}</ref> === Dejavnosti === Aman se predstavlja kot poslovno središče. Oblika mesta se nenehno spreminja z nastajanjem novih projektov. Po vojni v Iraku leta 2003 se je v Aman nateklo velik del poslov. Jordansko glavno letališče Queen Alia International Airport leži južno od Amana in je središče nacionalnega prevoznika Royal Jordanian, največjega letalskega prevoznika v regiji. Letalska družba ima sedež v okrožju Zahran. Rubicon Group Holding in Maktoob, dve največji regionalni podjetji za informacijsko tehnologijo, imata sedež v Amanu, skupaj z velikimi mednarodnimi korporacijami, kot je Hikma Pharmaceuticals, ena največjih farmacevtskih družb na Bližnjem vzhodu, in Aramex, največje podjetje na področju logistike in prometa na Srednjem vzhodu. V poročilu Dunia Frontier Consultants so Aman, skupaj z Doho, Katarjem in Dubajem, Združeni arabski emirati, priljubljena središča za večnacionalne korporacije, ki delujejo na območju Bližnjega vzhoda in Severne Afrike. V reviji FDI je bil Aman izbran za mesto na Bližnjem vzhodu, ki ima največ potenciala za vodilno vlogo v tujih neposrednih naložbah v regiji. Poleg tega ima več največjih svetovnih investicijskih bank pisarne v Amanu, vključno s Standard Chartered, Société Générale in Citibank. == Demografija == {{Historical populations |title = Prebivalstvo v zgodovini Amana |type = none |align = right |width = 15em |state = none |shading = off |pop_name = preb. v zgodovini |percentages = on |footnote = Leta 1947 po osamosvojitvi se je več prebivalcev na območjih [Jordanije] preselilo v novo ustanovljeno prestolnico |source = <ref>{{navedi splet|url=http://www.encyclopedia.com/topic/Amman.aspx|title=Amman|accessdate=2015-09-21}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.downtown.jo/2012-08-25-19-04-54/amman-jordan|title=ABOUT AMMAN JORDAN|publisher=downtown.jo|accessdate=2015-09-23|archive-date=2015-09-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20150923061723/http://www.downtown.jo/2012-08-25-19-04-54/amman-jordan|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.ammancity.gov.jo/en/gam/about.asp|title=About GAM => History|publisher=Greater Amman Municipality|accessdate=2015-09-23|archive-date=2015-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20151002102003/http://ammancity.gov.jo/en/gam/about.asp|url-status=dead}}</ref> |7250 pr. n. št. |3000 |1879 |500 |1906 |5000 |1930 |10.000 |1940 |20.000 |1952 |108.000 |1979 |848.587 |1999 |1.864.500 |2004 |2.315.600 |2010 |2.842.629 |2015 |4.007.526 }} {| class="infobox" style=left;" |colspan="2"|'''Največje skupine arabskih tujih rezidentov'''<ref>{{navedi splet|title=٩.٥ ملايين عدد السكان في الأردن|url=http://www.ammonnews.net/article.aspx?articleno=257572|publisher=Ammon News|work=Ammon News|accessdate=2016-01-22|date=2016-01-22|archive-date=2016-01-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20160131081628/http://www.ammonnews.net/article.aspx?articleno=257572|url-status=dead}}</ref> |-\ ! Narodnost || Št. Preb. (2015) |- |{{flag|Sirija}} || 435.578 |- |{{flag|Egipt}} || 390.631 |- |Palestina || 308.091 |- |{{flag|Irak}} || 121.893 |- |{{flag|Jemen}} || 27.109 |- |{{flag|Libija}} || 21.649 |- |Drugi|| 147.742 |- |} Prebivalstvo Amana je leta 2015 doseglo 4.007.526; mesto ima približno 42 % celotnega prebivalstva Jordanije. Ima površino 1680&nbsp;km², in približno 2380 prebivalcev na kvadratni kilometer. Prebivalstvo Amana se je eksponentno povečalo z zaporednimi valovi priseljencev in beguncev, ki so prihajali v 20. stoletju. Iz približno 1000 prebivalcev leta 1890 je Aman leta 1990 zrasel na približno 1.000.000 prebivalcev, predvsem zaradi priseljevanja, pa tudi zaradi velike natalitete v mestu. Aman je bil zapuščen stoletja, dokler ga v 19. stoletju ni naselilo več stotin priseljencev. Danes v Amanu in njegovi okolici živi približno 40.000 Čerkezov. Potem ko je Aman leta 1914 postal železniško središče ob Hedžaški železnici, se je v mesto priselilo veliko muslimanskih in krščanskih trgovskih družin iz Al Salta. Velik delež prebivalcev Amana ima palestinske korenine (mestno ali podeželsko poreklo), dve glavni demografski skupini v mestu pa sta danes Arabci palestinskega ali jordanskega porekla. Druge etnične skupine predstavljajo približno 2 % prebivalstva. Uradnih statističnih podatkov o deležu ljudi palestinskega ali jordanskega porekla ni. Novi prišleki, ki jih sestavljajo Jordanci s severa in juga države in priseljenci iz Palestine, so prebivalstvo mesta povečali s 30.000 leta 1930 na 60.000 v letu 1947. Približno 10.000 Palestincev, večinoma iz Safada, Haife in Acre, se je pred vojno 1948 preselilo v mesto zaradi gospodarskih priložnosti. Mnogi priseljenci iz tega obdobja so bili iz Nablusa. Vojna iz leta 1948 je povzročila izselitev mestnih muslimanskih in krščanskih palestinskih beguncev, večinoma iz Jaffe, Ramle in Lydde, v Aman, katerega prebivalstvo je naraslo na 110.000. Z Jordanskim zajetjem Zahodnega brega med vojno so se mnogi Palestinci z tega območja med 1950 in 1966 vztrajno selili v Aman, preden se je med vojno leta 1967 v mesto preselil še en množični val palestinskih beguncev z Zahodnega brega. Do leta 1970 je število prebivalstva naraslo na približno 550.000. Še 200.000 Palestincev je prišlo po izgonu iz Kuvajta med zalivsko vojno 1991. V središču Amana obstaja več velikih palestinskih begunskih taborišč. Ker Amanu primanjkuje globoko zakoreninjeno domače prebivalstvo, mesto nima posebnega arabskega narečja, čeprav se v zadnjem času pojavlja takšno narečje, ki uporablja različna jordanska in palestinska narečja. Otroci priseljencev v mestu se vse pogosteje sklicujejo tudi na "Amani", za razliko od večine prebivalcev prve generacije, ki se bolj poistovetijo z matičnimi kraji. === Religija === Aman ima večinoma sunitsko muslimansko prebivalstvo, mesto pa ima številne mošeje. Med glavnimi mošejami je velika [[mošeja kralja Abdulaha I.]], zgrajena med letoma 1982 in 1989. Modra kupola je pokrita z mozaikom, mošeja pa lahko sprejme 3000 molilcev. Mošeja Abu Darveš, ki je prepoznavna po črnem črno-belem vzorcu, ima arhitekturni slog, edinstven za Jordanijo. Mošeja stoji na Džabal Ašrafieh, najvišji točki v mestu. Notranjost mošeje zaznamujejo svetle stene in perzijske preproge. Med Amman Message conference leta 2004 so edikti različnih pripadnikov duhovščine kot kolektivno priznanje podeljevali naslednje miselne šole: Hanafi, Hanbali, Maliki, Shafi'i, Ja'fari, Zahiri, Zaydi, Ibadi, [[sufizem]], povezan s tasavufom, muvahidizem in salafizem. Aman ima tudi majhno skupnost [[Druzi|druzov]].<ref>{{navedi knjigo| author=U.S. Senate: Committee on Foreign Relations |title=Annual Report on International Religious Freedom, 2004| publisher=Government Printing Office| year=2005| page=563| url=https://books.google.com/books?id=04dlwzB2SvcC&pg=PA563|isbn=978-0-16-072552-4}}</ref> Veliko število kristjanov iz celotne Jordanije, zlasti iz Al Salte, se je preselilo v Aman. V bližini Fuheis je pretežno krščansko mesto, ki je severozahodno od mesta. V mestu je prisotna majhna armenska katoliška skupnost s približno 70 družinami. V Amanu so tudi cerkvena sodišča za osebna stanja. V ruševinah [[Umm ar-Rasas]] v okrožju Al-Jeezah je skupno 16 zgodovinskih cerkva; verjamejo, da je mesto na začetku služilo kot rimsko utrjeno vojaško taborišče, ki je postopoma postalo mesto okoli 5. stoletja našega štetja. V celoti ni izkopano. Vplivalo je nanje več civilizacij, vključno z Rimljani, Bizantinci in muslimani. Na mestu je nekaj dobro ohranjenih mozaičnih tal, zlasti mozaična tla cerkve svetega Štefana. == Mestna pokrajina == {{wide image|East Amman panorama.jpg|1000px|align-cap=center|Panorama vzhodnega Amana iz Amanske citadele preko Rimskega gledališča.}} Središče mesta Aman (v arabščini imenovano ''Al-Balad''), je razgibano mestno območje. Kljub spremembam ostaja veliko starega značaja. Jabal Amman je znana turistična znamenitost v starem Amanu, kjer najdemo največje mestne suke, čudovite muzeje, starodavne zgradbe, spomenike in kulturne znamenitosti. Jabal Amman vsebuje tudi znamenito Mavrično ulico in kulturno tržnico Souk Jara. [[File:East-Amman-Slums.jpg|thumb|Pogled na [[slum (mestna četrt)|slum]] v vzhodnem Amanu]] === Arhitektura === [[File:View of Abdali project 2018.jpg|thumb|right|Napredek pri Abdali Projektu, 2018]] Stanovanjske stavbe so omejene na štiri nadstropja nad nivojem ulic in, če je mogoče, še štiri nadstropja spodaj, v skladu s predpisi velike občine Aman. Stavbe so prekrite z debelim belim apnencem ali peščenjakom. Stavbe imajo običajno balkone v vsakem nadstropju, razen pritličja, ki ima sprednje in zadnje dvorišče. Nekatere stavbe uporabljajo ''mangalore ploščice'' (ploščice, ki izvirajo iz mesta Mangalore, Indija) na strehah ali na strehi pokritih verand. Hoteli, stolpi in poslovne stavbe so prekriti s kamnom, plastiko ali steklom. === Visoke gradnje, stolpi === [[File:Amman's Gate Towers.jpg|thumb|right|upright|Jordanska Gate Towers iz zahoda]] Okrožje Zahran v zahodnem Amanu je lokacija stolpov Jordan Gate, prvih stolpnic v mestu. Gre za visokokakovostni trgovski in stanovanjski projekt, ki se trenutno gradi, blizu 6. kroga. Stolpa sta eden najbolj znanih nebotičnikov v mestu. Južni stolp bo gostil hotel Hilton, severni stolp pa pisarne. Stolpa ločuje podij, ki naj bi postal nakupovalni center. Vsebuje tudi bare, bazene in konferenčne dvorane. Investitorji so Bahrein's Gulf Finance House, Kuvajtska investicijsko-finančna družba (KIFC). Projekt je bil odprt leta 2018. Projekt obnove urbane regije Abdali v okrožju Abdali bo gostil nakupovalni center, bulvar, skupaj z več hoteli, trgovskimi in stanovanjskimi stolpi. Projekt Abdali bo vreden več kot 5 milijard ameriških dolarjev, ustvaril bo nov vidni center za Aman in bo deloval kot glavno poslovno okrožje mesta. Prva faza vsebuje približno deset stolpov, od katerih jih je bilo pet končanih do leta 2016. Na 30.000 kvadratnih metrih površin je osrednji dinamični park glavna značilnost faze II., ki bo služil kot osrednja tema v glavnem za stanovanjske, pisarniške, hotelske in trgovske prostore na več kot 800.000 kvadratnih metrih. Stolpi v prvi fazi vključujejo hotel Rotana Amman, W Hotel Amman, stolp Heights, stolp medicinskega centra Clemenceau, stolpnico Abdali, stolp Gateway Abdali, stolp K, stolp Vertex, Capital Tower, stolp sedeža Saraya in stolp Hamad. == Kultura == === Muzeji === [[File:Jordan Museum.JPG|thumb|right|Jordanski muzej v bližini metnega središča]] Največji muzej v Jordaniji je [[Jordanski muzej]]. Vsebuje veliko dragocenih arheoloških najdb v državi, vključno z nekaj [[Kumranski rokopisi|svitki Mrtvega morja]], neolitskimi apnenčasti kipi iz [['Ain Ghazal]] in kopijo [[Meševa stela|Meševe stele]]. Drugi muzeji so Jordanska narodna galerija likovnih umetnosti, Arheološki muzej Jordanije, Otroški muzej Jordanije, Muzej spomina mučencev, Kraljevi muzej avtomobilov, Muzej preroka Mohameda, Muzej parlamentarnega življenja, Folklorni muzej in muzeji na Jordanski univerzi. === Kuhinja === {{glavni| Jordanska kuhinja}} Danielle Pergament iz ''New York Timesa'' je kulinariko Amana označila kot izdelek več kuhinj v regiji in zapisala, da združuje »svetlo libanonsko zelenjavo, hrustljave falafele iz Sirije, sočne kebabe iz Egipta in nazadnje začinjene mesne jedi jordanske sosede, Iraka. Poznan je kot hrana Levanta - starodavna beseda za območje, ki ga omejuje Sredozemsko morje in Arabski polotok. Toda hrana tukaj ni le vsota kalorij. V tem politično, versko in etnično stresnem kotičku sveta je simbol krvnih linij in identitete«.<ref name="NYT-Cuisiiine">{{navedi novice| url= https://www.nytimes.com/2008/01/13/travel/13choicetables.html| last= Pergament | first= Danielle | title= All the Foods of the Mideast at Its Stable Center |newspaper=The New York Times |date=13 January 2008}}</ref> Vendar pa mestno prizorišče ulične hrane naredi amansko kuhinjo izrazito. == Pobratena mesta == Aman je pobraten z: {| class="wikitable" |- valign="top" | *{{flagicon|OMA}} [[Muscat, Oman|Muscat]], Oman (1986) *{{flagicon|AZE}} [[Baku]], Azerbajdžan *{{flagicon|KSA}} [[Jeddah]], Saudova Arabija (1988) *{{flagicon|EGY}} [[Kairo]], Egipt (1988) *{{flagicon|MAR}} [[Rabat]], Maroko (1988) *{{flagicon|YEM}} [[Sana]], Jemen (1989) *{{flagicon|PAK}} [[Islamabad]], Pakistan (1989) *{{flagicon|PRC}} [[Peking]], Kitajska (1990)<ref name="Beijing">{{navedi splet|url=http://www.ebeijing.gov.cn/Sister_Cities/Sister_City/|title=Sister Cities|publisher=Beijing Municipal Government|accessdate=2009-06-23|archive-date=2017-07-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20170716081317/http://www.ebeijing.gov.cn/Sister_Cities/Sister_City/|url-status=dead}}</ref> *{{flagicon|TUR}} [[Ankara]], Turčija (1992) *{{flagicon|SDN}} [[Kartum]], Sudan (1993) *{{flagicon|QAT}} [[Doha]], Katar (1995) || *{{flagicon|TUR}} [[Carigrad]], Turčija (1997) *{{flagicon|BRA}} [[Sao Paulo]], Brazilija, (1997)<ref name="São Paulo2">{{navedi splet |url=http://www.prefeitura.sp.gov.br/cidade/secretarias/relacoes_internacionais/cidadesirmas/index.php?p=1066 |title=International Relations&nbsp;– São Paulo City Hall&nbsp;– Official Sister Cities |publisher=Prefeitura.sp.gov.br |accessdate=2010-07-04 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100521024206/http://www.prefeitura.sp.gov.br/cidade/secretarias/relacoes_internacionais/cidadesirmas/index.php?p=1066 |archivedate=2010-05-21 |df= }}</ref> *{{flagicon|ALG}} [[Alžir]], Alžirija (1998) *{{flagicon|ROU}} [[Bukarešta]], Romunija (1999) *{{flagicon|MTN}} [[Nouakchott]], Mavretanija (1999) *{{flagicon|TUN}} [[Tunis]], Tunizija (1999) *{{flagicon|BUL}} [[Sofija]], Bolgarija (2000) *{{flagicon|LIB}} [[Bejrut]], Libanon (2000) *{{flagicon|RSA}} [[Pretoria]], Republika Južna Afrika (2002) *{{flagicon|HON}} [[Tegucigalpa]], Honduras (2002) *{{flagicon|US}} [[Čikago]], ZDA (2004)<ref>{{navedi knjigo | title=2010 Annual Report | author=Chicago Commission on Human Relations | year=2010 | page=22 | url=http://www.cityofchicago.org/content/dam/city/depts/cchr/supp_info/2010AnnualReport.pdf | format=PDF | access-date=2019-10-11 | archive-date=2018-10-26 | archive-url=https://web.archive.org/web/20181026025039/https://www.cityofchicago.org/content/dam/city/depts/cchr/supp_info/2010AnnualReport.pdf | url-status=dead }}</ref> || *{{flagicon|ITA}} [[Kalabrija]], Italija (2005) *{{flagicon|BIH}} [[Sarajevo]], Bosna in Hercegovina (2005)<ref name="Sarajevo">{{navedi splet|url=http://www.sarajevo.ba/en/stream.php?kat=160 |title=Sarajevo Official Web Site: Sister cities |publisher=Sarajevo.ba |accessdate=2009-05-06 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090412141407/http://www.sarajevo.ba/en/stream.php?kat=160 |archivedate=12 April 2009 |url-status=dead |df= }}</ref> *{{flagicon|RUS}} [[Moskva]], Rusija (2005) *{{flagicon|BIH}} [[Mostar]], [[Bosna in Hercegovina]] (2006)<ref name="Mostar twinnings">{{navedi splet|url=http://www.mostar.ba/gradovi-prijatelji.html|title=Mostar Gradovi prijatelji|accessdate=2013-12-19|work=Grad Mostar [Mostar Official City Website]|language = mk|trans-title=Mostar Twin Towns|archiveurl=https://web.archive.org/web/20131030103002/http://www.mostar.ba/gradovi-prijatelji.html|archivedate = 2013-10-30}}</ref> *{{flagicon|BHR}} Central Governorate, Bahrain (2006) *{{flagicon|KGZ}} [[Biškek]], Kirgizistan (2006) *{{flagicon|US}} [[San Francisco]], ZDA (2010)<ref>{{cite press_release | url=http://www.sfmayor.org/ftp/archive/209.126.225.7/press-room/press-releases/press-release-newsom-signs-sister-city-agreements-with-amman-jordan/index.html | title=Mayor Newsom Signs New Sister City Agreements with City of Amman, Jordan | publisher=San Francisco Office of the Mayor | date=23 April 2010 | accessdate=16 September 2012 | url-status=dead | archiveurl=https://web.archive.org/web/20121128033941/http://www.sfmayor.org/ftp/archive/209.126.225.7/press-room/press-releases/press-release-newsom-signs-sister-city-agreements-with-amman-jordan/index.html | archivedate=28 November 2012 | df= }}</ref> *{{flagicon|JPN}} [[Tokio]], Japonska (2011) *{{Flagicon|BAN}} [[Sylhet]], [[Bangladeš]] *{{flagicon|SGP}} [[Singapur]], Singapur (2014) *{{flagicon|ARM}} [[Erevan]], [[Armenija]] (2015)<ref>{{navedi splet|url=https://www.yerevan.am/en/partner/partner-cities/|title=Partner cities|publisher=Yerevan Municipal Government|accessdate=2018-04-18}}</ref> *{{flagicon|US}} [[Cincinnati]], [[ZDA]] (2015) |} == Sklici == {{sklici|2}} == Literatura == *Albala, Ken (2011). Food Cultures of the World Encyclopedia, Volume 1. ABC-CLIO. ISBN 9780313376269. *Dumper, Michael; Stanley, Bruce E. (2007). Cities of the Middle East and North Africa: A Historical Encyclopedia. ABC-CLIO. ISBN 9781576079195. *Jones, Mari C. (2002). Language Change: The Interplay of Internal, External, and Extra-linguistic Factors. Walter de Gruyter. ISBN 9783110172027. *Kildani, Hanna (2010). Modern Christianity in the Holy Land: Development of the Structure of Churches and the Growth of Christian Institutions in Jordan and Palestine. AuthorHouse. ISBN 9781449052850. *Owens, Jonathan (2013). The Oxford Handbook of Arabic Linguistics. Oxford University Press. ISBN 9780199344093. *Plascov, Avi (1981). The Palestinian Refugees in Jordan 1948–1957. Psychology Press. ISBN 9780714631202. *Richmond, Walter (2013). The Circassian Genocide. Rutgers University Press. ISBN 9780813560694. *Ring, Trudy; Salkin, Robert M.; Schellinger, Paul E. (1994). International Dictionary of Historic Places: Middle East and Africa. Volume 4. Taylor & Francis. p.&nbsp;289. ISBN 9781884964039. *Le Strange, Guy (1890). Palestine Under the Moslems: A Description of Syria and the Holy Land from A.D. 650 to 1500. Alexander P. Watt for the Committee of the Palestine Exploration Fund. p.&nbsp;391. *Suleiman, Yasir (2004). A War of Words: Language and Conflict in the Middle East. Cambridge University Press. ISBN 9780521546560. *Walker, Bethany J. (2015). "On Archives and Archaeology: Reassessing Mamluk Rule from Documentary Sources and Jordanian Fieldwork". In Talmon-Heller, Daniela; Cytryn-Silverman, Katia (eds.). Material Evidence and Narrative Sources: Interdisciplinary Studies of the History of the Muslim Middle East. Brill. ==Zunanje povezave== {{Commons category|Amman}} {{Wikivoyage|Amman}} * [https://www.youtube.com/watch?v=5CHlmU5vPbY Amman Street Food documentary on Youtube] * [https://www.facebook.com/Amman?fref=ts Amman Digital Community Facebook page] * [https://www.facebook.com/cityofamman?fref=ts Greater Amman Municipality Facebook page] * [http://maannasel.net/map/ Amman public transportation map] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Aman| ]] [[Kategorija:Mesta v Jordaniji]] [[Kategorija:Glavna mesta Azije]] 09ht59awirweieud9wp19au49zc2kue 0 78059 6774779 6768073 2026-11-04T13:09:09Z ~2026-45085-22 264465 /* V */ 6774779 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenija|slovenskih]] [[novinar]]jev.''' {{CompactTOC2}} == A == *[[Lojze Abram]] *[[Mario Abram]] *[[Louis Adamič]] *[[Ivan Ahčin]]? *[[Bojan Ajdič]] *[[Vladimir Ajdič]] - Panda *[[Zemira Alajbegović Pečovnik|Zemira Alajbegović]] *[[Matjaž Albreht]] *[[Roman Albreht]] *[[Jakob Alešovec]] *[[Miran Ališič]] *[[Aleksija Ambrosi]] *[[Oton Ambrož]] *[[Lado Ambrožič (mlajši)|Lado Ambrožič]] (*1947) *[[Leon Andrejka]] *[[Anita Andrenšek]] *[[Gašper Andrinek]] *[[Ivanka Anžič Klemenčič]] *[[Boštjan Anžin]] *[[Jure Apih]] *[[Robert Apollonio]] *[[Valentin Areh]] *[[Albin Arko]] *[[Alenka Arko]] *[[Jelena Aščič]] *[[Alenka Auersperger]] *[[Vito Avguštin]] *[[Branko Avsenak]] ==B== *[[Tanja Brkić]] *[[Mateja Babič Stermecki]] *[[Ria Bačer]] *[[Ivan Bajc]] *[[Ivo Bajec]] *[[Milan Bajec]] (Bgd) *[[Adrijan Bakič]] *([[Zorana Baković]]) *[[Drago Balažič]] *[[Nenad Baloh]] *[[Bogdan Barovič]] *[[Iztok Bartolj]] *[[Lovro Baš]] *[[Elen Batista Štader]] *[[Ettore Battelli]] *[[Roberto Battelli]] *[[Marjan Bauer]] *[[Rado Bednařik]] *[[Boštjan Belčič]] *[[Niko Belopavlovič]] *[[Dušan Benko]] *[[Irma Benko]] *[[Lojze Berce]] (1898-1995) *[[Boris Bergant]] - Piki *[[Evgen Bergant (novinar)|Evgen Bergant]] - Kuki *[[Igor E. Bergant]] *[[Metod Berlec]] *[[Vlasta Bernard]] *[[Dušan Berne]] *[[Jolanda Bertole]] *[[Mateja Bertoncelj]] *[[Gojko Bervar]] *[[Vine Bešter]] *[[Slavko Beznik]] (1927-2021) *[[Jože Biščak]] *[[Vanja Brkić]] *[[Ljerka Bizilj]] *[[France Blatnik]] *[[Vinko Blatnik]] *[[Gašper Blažič]] *[[Mitja Blažič]] *[[Viktor Blažič]] *[[Janez Bleiweis]] *[[Slavko Bobovnik]] *[[Jakob Bogataj|Jakob (Jaka) Bogataj]] *[[Leopoldina Bogataj]] *[[Mirko Bogataj (novinar)]] *[[Robert Bogataj]] *[[Franc Bole]] *[[Tanja Borčić Bernard]] *[[Božidar Borko]] *[[Božo Borštnik]] *[[Pavle Borštnik]] *[[Dragica Bošnjak]] *[[Anže Božič]] *[[Bogdan Božič]] *[[Franci Božič]] *[[Kristina Božič]] *[[Milan Božič]] *[[Rastko Bradaškja]] *[[Ciril Brajer]] *[[Katarina Braniselj]] *[[Jure Brankovič]] *[[Vasja Bratina]] *[[Karel Bratuša]] *[[Marija Brecelj]] *[[Martin Brecelj]] *[[Ilija Bregar]] *[[Marjan Bregar]] *[[Irena Brejc]] *[[Aldo Bressan]] *[[Peter Breščak]] *[[Bojan Brezigar]] *[[Nataša Briški]] *[[Jožica Brodarič]] *[[Matjaž Brojan]] *[[Ivan Brozovič]] *[[Andrej Brstovšek]] *[[Miha Brun]] *[[Albin Bubnič]] *Nataša Bucik Ozebek *[[Alojz Budin]] *[[Bojan Budja]] *[[Drago Bulc]] *[[Vesna Burnik]] *[[Ludvik Burger]] ==C== *[[Vlasta Cah Žerovnik]] *[[Sergio Canciani|Sergij (Sergio) Canciani]] (Kocjančič) *[[Eugenija Carl]] *[[Danijel Cek]] *[[Tomaž Celestina]] *[[Miro Cencič]] *[[Viktor Cenčič]] *[[Bogdan Capuder|Bogdan Cepuder]] *[[Marja Cerkovnik]] *[[Edita Cetinski Malnar]] *[[Petra Ciglic]] *[[Rado Cilenšek]] *[[Boris Cipot]] *[[Tina Cipot]] *[[Primož Cirman]] *[[Vekoslav Cizel]] *[[Mitja Cjuha]] *[[Peter Colnar]] *[[Sekumady Conde]] *[[Makso Cotič]] *[[Marko Crnkovič]] *[[Janez Cundrič]] *[[France Cvenkel]] ==Č== *[[Marko Čadež]] *[[Rok Čakš]] *[[Mirsad Čavalić]] *[[Silva Čeh]] *[[Marica Čepe]] *[[Mirko Čepič]] *[[Urška Čerče]] *[[Dušan Černe]] *[[Moni Černe]] *[[Vojko Černelč]] *[[Boris Černi]] *[[Andrej Černic]] *[[Boris Čibej]] *[[Jure Čokl]] *[[Vanessa Čokl]] *[[Sandi Čolnik]] *[[Borut Čontala]] *[[Sanela Čoralič]] *[[Drago Čop]] *[[Marko Čubej]] *[[Janez Čuček]] *[[Jože Čuješ]] *[[Marij Čuk]] *[[Jože Čurin]] * ==D== *[[Renata Dacinger]] *[[Josip Debeljak]] *[[Boštjan Debevec]] *[[Janez Debevec]] *[[Jim Debevec]] *[[Borko De Corti]] *[[Luka Dekleva]] *[[Jože Dekleva (novinar)|Jože Dekleva]] *[[Mojca Delač]] *[[Anuška Delić]] *[[Jernej Demšar (novinar)]] *[[Matija Dermastia]] *[[Anja Deučman]] *[[Daniel Devetak]] *[[Igor Devetak]] *[[Aleksandra Dežman]] *[[Mario Dežman]] *[[Vito Divac]] *[[Lilijana Djerić]] *[[Blanka Doberšek]] *[[Tit Doberšek (novinar)|Tit Doberšek]] *[[Nevenka Dobljekar]] *[[Romana Dobnikar Šeruga]] *[[Alojz Dobravec]] *[[Mira Dobravec]] *[[Slavko Dokl]] *[[Žan Dolajš]] *[[Ivan Dolenc]] *[[Ksaver Dolenc]] *[[Marjan Dolgan (novinar)|Marjan Dolgan]] *[[Erik Dolhar]] *[[Poljanka Dolhar]] *[[Dušan Dolinar]] *[[Rajko Dolinšek]] *[[Boris Dolničar]] *[[Marjan Dora]] *[[Peter Dornik]] *[[Jožica Dorniž]] *[[Franci Dovč]] *[[Mojca Drčar Murko]] *[[Meta Dragolič]] *[[Joseph Drašler|Joseph (Joe) Drašler]] *[[Franc Drenovec]] *[[Borut Drinovec]] *[[Slavko Drlje]] *[[Barbara Drnač|Barbra Drnač]] *[[Gregor Drnovšek]] *[[Marijan Drobež]] *[[Mojca Dumančič]] *[[Andrej Dvoršak]]<ref>{{Navedi knjigo|title=V znamenju lože|last=Dvoršak|first=Andrej|publisher=SLON|year=1994|isbn=|location=|page=|cobiss=}}</ref> ==E== *[[Vili Einspieler]] *[[Anton Ekar]] *[[Nuša Ekar]] *[[Jaka Elikan]] *[[Živa Emeršič]] *[[Sergej Epih]] *[[Fran Erjavec (urednik)|Fran Erjavec]] *[[Zdravko Erjavec]] *[[Blaž Ermenc]] *[[Aleš Ernecl]] *[[Matjaž Erznožnik]] *[[Uroš Esih]] ==F== *[[France Fajdiga]] *[[Zdenko Fajdiga]] *[[Simona Fajfar]] *[[Bogdan Fajon]] *[[Tanja Fajon]] *[[Lucija Fatur]] *[[Špela Ferlin]] *[[Damir Feigel]] *[[Vlasta Felc]] *[[Duša Ferjančič]] *[[Franka Ferletič]] (por. [[Černic]]) *[[Zdenko Ferletič]] *[[Irma Ferlinc Guzelj]] *[[Irena Ferluga]] *[[Katarina Fidermuc]] *[[Franc Fideršek]] *[[Polona Fijavž]] *[[Milan Filipčič]] *[[France Filipič]] *[[Vlado Firm]] *[[Vojko Flegar]] *[[Irma Flis]] *[[Dragan Flisar]] *[[Helena Florenin Pasinato]] *[[Aljoša Fonda]] *[[Elio Fornazarič]] *[[Tone Fornezzi|Tone Fornezzi - Tof]] *[[France Forstnerič]] *[[Melita Forstnerič Hajnšek]] *[[Dušan Fortič]] *[[Marja (Gabrijela) Fortič]] *[[Marjan Fortin]] *[[Peter Frankl]] *[[Alenka Frantar]] *[[Slavko Fras]] *[[Damjan Franz]] *[[Karel Franz]] *[[Polona Frelih (novinarka)|Polona Frelih]] *[[Sandi Frelih]] *[[Marinka Fritz Kunc]] *[[Stane Fugina]] *[[Aljoša Furlan]] *[[Anton Furlan|Anton (Nino) Furlan]] *[[Dušan Furlan]] *[[Eva Furlan]] *[[Nejc Furlan]] == G == *[[Ante Gaber]] *[[Vinko Gaberc]] *[[Andrej Gabršček]] *[[Siniša Gačić]] *[[Vaso Gasar]] *[[Adriana Gašpar]] *[[Jelo Gašperšič|Jelo (Gabrijel) Gašperšič]] *[[Aleš Gaube]] *[[Jožica Gerden]] *[[Tomaž Gerden]] *[[Ivan Gerenčer]] *[[Rajko Gerič]] *[[Slavko Gerič]] *[[France Gerželj]] *[[Oto Giacomelli]] *[[Edo Glavič]] *[[Nenad Glücks]] *[[Tanja Gobec]] *[[Stanka Godnič]] *[[Roger Gogala]] *[[Viljem Gogala]] *[[Januš Golec]] *[[Jože (Jojo) Golec]] *[[Rudolf Golouh]] *[[Marko Golja]] *Milan Golob (1937-2023) *[[Srečko Golob]] *[[Tadej Golob]] *[[Vlado Golob]]? *[[Žarko Golob]] *[[Andraž Gombač]] *[[Marsel Gomboc]] *[[Barbara Goričar]] *[[Ada Gorjup]] *[[Mitja Gorjup]] *[[Vida Gorjup Posinković]] *[[Natalija Gorščak]] *[[Tone Gošnik]] *[[Igor Gošte]] *[[Karel Grabeljšek]] *[[Boris Grabnar]] *[[Barbara Gradič Oset]] *[[Matija Grah]] *[[Stane Grah]] *[[Helena Grandovec]] *[[Dušan Grča]] *[[Marko Gregorc]] *[[Lavoslav Gregoréc]] *[[Vinko Gregorič (pesnik)|Vinko Gregorič]] *[[Jan Grgič]] *[[Jožica Grgič]] *[[Janez Gril]] *[[Sonja Grizila]] *[[Bojan Grobovšek]] *[[Nace Grom]] *[[Izidor Grošelj]] *[[Darja Groznik]] *[[Barbara Gruden]] *[[Igor Gruden]] *[[Vili Guček (televizijski voditelj)|Vili Guček]] *[[Aleš Gulič]] *[[Andrej Gustinčič]] *[[Jurij Gustinčič]] *[[Gustav Guzej]] *[[Tine Guzej]] *[[Igor Guzelj]] *[[Jože Guzelj]] ==H== *[[Lipe Haderlap]] *[[Janko Hafner]] *[[Maja Hajdinjak]] *[[Primož Hieng]] *[[Ervin Hladnik Milharčič]] *[[Albert Hlebec]] *[[Barbara Hočevar]] *[[Borut Hočevar]] *[[Pavla Hočevar]] *[[Tone Hočevar (novinar)|Tone Hočevar]] *[[Arne Hodalič]] *[[Andrej Hofer (televizijski voditelj)|Andrej Hofer]] *[[Karel Holec]] *[[Jože Horvat]] *[[Ksenija Horvat]] *[[Marjan Horvat (novinar)]] *[[Urban Horvat]] *[[Majda Hostnik]] *[[Danila Hradil Kuplen]] *[[Mateja Hrastar]] *[[Lidija Hren]] *[[Dušan Hreščak]] *[[Vida Hreščak]] *[[Drago Hribar]] *[[Jožica Hribar]] *[[Jože Hudeček]] *[[Beno Hvala]] ==I== *[[Dejan Ipavec]] *[[Anja Intihar]] *[[Ivo Ivačič]] *[[Stane Ivanc]] *[[Jaka Ivančič]] *[[Miloš Ivančič]] *[[Just Ivanovič]] *[[Andrej Ivanuša]] *[[Milena Ivanuša]] *[[Ranka Ivelja]] *[[Tomislav Ivič]] *[[Urša Izgoršek]] ==J== *[[Zdenka Jagarinec]] *[[Vasja Jager]] *[[Vili Jager]] *[[Jože Jagodnik]] *[[Tanja Jaklič]] *[[Miloš Jakopec]] *[[Kaja Jakopič]] *[[Lojze Jakopič]] *[[Pavle Jakopič]] *[[Ljuban Jakše]] *[[Tone Jakše]] *[[Jasmina Jamnik]] *[[Milica Jan]] *[[Borut Janc]] *[[Peter Jančič]] *([[Zlatko Jančič]]) *[[Boštjan Janežič]] *[[Diana Janežič]] *[[Manica Janežič Ambrožič]] *[[Rado Janežič]] *[[Tone Janežič]] *[[Rudi Janhuba]] *[[Petra Janša]] *[[Venčeslav Japelj]] *[[Aleksander - Saša Jarc]] *[[Frančišek Jarc]] *[[Vlado Jarc]] *[[Franček Jauk]] *[[Boris Jaušovec]] *[[Aleksander Javornik]] *[[Lojze Javornik]] *[[Marjan Javornik]] *[[Mirko Javornik]] *[[Sonja Javornik]] *[[Erika Jazbar]] *[[Ezio Jazbec]] *[[Bernarda Jeklin]] *[[Iztok Jelačin]] *[[Adolf Jelen]] *[[Amalija Jelen Mikša]] *[[Dušan Jelinčič]] *[[Nejc Jemec]] *[[Miha Jenko]] *[[Marko Jenšterle]] *[[France Jeras]] *[[Gregor Jereb]] *[[Brigita Jeretina]] *[[Slavko Jerič]] *[[Zoran Jerin]] *[[Saša Jerković]] *[[Marjan Jerman]] *[[Matic Jerman]] *[[Barbra Jermann|Barb(a)ra Jerman(n)]] *[[Dragotin Jesenko]] *[[Vlasta Jeseničnik]] *[[Gabrijel Jesenšek]] *[[Ivo Jevnikar]] *[[Jerneja Jevševar]] *[[Franc Jeza]] *[[Boris Jež]] *[[Jedrt Jež Furlan]] *[[Slavko Jež]]? *[[Ivan Jontez]] *[[Mateja Jordan]] *[[Irena Joveva]] *[[Ana Jud]] *[[Aleksandra Jug]] *[[Urša Jurak Kuzman]] *[[Iztok Jurančič]] *[[Boštjan Jurečič]] *[[Ruda Jurčec]] *[[Josip Jurčič]] *[[Matjaž Juren]] *[[Aurelio Juri]] *[[Evgen Jurič]] *[[Marko Jurič]] *[[Nevenka Jurič]] *[[Igor Jurič]] *[[Majda Juvan]] == K == *[[Janko Kač]] *[[Alexandre Kadunc]] *[[Janez Kajzer]] *[[Rok Kajzer]] *[[Mija Kalan]] *[[Dušan Kalc]] *[[Grega Kališnik]] *[[Primož Kališnik]] *[[Štefan Kališnik]] *[[Dejan Kaloh]] *[[Peter Kancler]] *[[Črt Kanoni]] *[[Lojze Kante]] *[[Dejan Karba]] *[[Aleš Kardelj]] *[[Bojan Kardelj]] *[[Alex Kardoš]] *[[Andrej Karoli]] *[[Brane Kastelic]] *[[Lovro Kastelic]] *[[Jože Kaučič]] *[[Peter Kavalar]] *[[Bojan Kavčič]] *[[Ciril Kavčič]] (1924-2019) *[[Lucija Kavčič]] *[[Srečko Kavčič]] *[[Leopold Kemperle]] *[[Marjan Kemperle]] *[[Vladimir Kenda]] *[[Damjana Kenda Hussu]] *[[Petra Kerčmar]] *[[Maruša Kerec]] *[[Nikolaj Keuc Balashov]] *[[Marjeta Keršič Svetel]] *[[Ladislav Kiauta]] *[[Darinka Kladnik]] *[[Rok Klančnik]] *[[Darko Klarič]] *[[Rudi Klarič]] *[[Janja Klasinc]] *[[Tugo Klasinc]] *[[Marjeta Klemenc]] *[[Drago Klemenčič]] *[[Aleksandra Klinar]] *[[Miha Klinar]] *[[Slavko Klinar]] *[[Otmar Klipšteter]] (1933-2015) *[[Tomaž Klipšteter]] *[[Jože Kloboves]] *[[Marija Kmet]] *[[Gregor Knafelc]] *[[Majda Knap]] *[[Bojana Knez]] *[[Andrew Kobal]] *[[Jana Kobal]] *[[Diana Kobler Škoberne]] *[[Darja Kocbek]] *[[Aleš Kocjan]] *[[Miro Kocjan|Miro(slav) Kocjan]] *[[Vida Kocjan]] *[[Karlo Kocjančič]] *[[Vladimir Kocjančič]] *[[Helena Kocmur]] *[[Stane Kocutar]] *Ines Kočar *[[Helena Koder]] *[[Petra Kodra]] *[[Zdenko Kodrič]] *[[Ida Kogej]] *[[Vojko Kogej]] *[[Karmen Kogoj Ogris]] *[[Boštjan Kogovšek]] *[[Peter Kolšek]] *[[Nina Komparič]] *[[Jan Konečnik]] *[[Jan Konečnik]] *[[Viktor Konjar]] *[[Jasna Kontler Salomon]] *[[Jak Koprivc]] *[[Dragica Korade]] *[[Ignac Koprivec]] *[[Aleksander Koren]] *[[France Koren]] *[[Janja Koren]] *[[Jože Koren]] *[[Miran Koren]] *[[Vinko Korent]] *[[Ivo Kores]] *[[Darja Korez-Korenčan]] *[[Antiša Korljan]] *[[Ivan Korošec (1924)|Ivan Korošec]] *[[Janez Korošec (novinar)]] *[[Lojze Kos]] *[[Marjan Kos]] (1929-2024) *[[Marta Kos]] *[[Petra Kos Gnamuš]] *[[Suzana Kos]] *[[Tjaša Kos]] *[[Josip Kosevel|Josip Kosovel]] *[[Klemen Košak]] *[[Darijan Košir]] *[[Fani Košir]] *[[Jože Košir]] *[[Maks Košir]] *[[Manca Košir]] *[[Mitja Košir]] *[[Drago Košmrlj]] *[[Jože Košnjek]] *[[Sergeja Kotnik Zavrl]] *[[Božo Kovač]] *[[Dejan Kovač]] *[[Ludvik Kovač]] *[[Stanislav Kovač]] *[[Vanja Kovač]] *[[Ingrid Kovač Brus]] *[[Hermina Kovačič]] *[[Janez Kovačič]] *[[Breda Kovič]] *[[Luka Kovič]] *[[Petra Kovič]] *[[Vlado Kozak]] *[[Željko Kozinc]] *[[Radovan Kozmos]] *[[Lojze Kožar]] *[[Špela Kožar]] *[[Boris Kralj (novinar)]] *[[Drago Kralj]] *[[Dušan Kralj]] *[[Marjan Kralj]] *[[Tina Kralj]] *[[Bojan Krajnc]] *[[Ivan Krajnc]] *[[Cene Kranjc]] *[[Janez Kranjc (*1950)|Janez Kranjc]] *[[Janez Kramberger]] *[[Nataša Kramberger]] *[[Albert Kramer]] *[[Barbara Kramžar]] *[[Cene Kranjc]] *[[Janez Kranjec]] *[[Mankica Kranjec]] *[[Matjaž Kranjec]] *[[Miško Kranjec]] *[[Milan Krapež]] *[[Jure Krašovec]] *[[Tone Krašovec]] *[[Zlata Krašovec]] *[[Egon Kraus]] *[[Andrej Krbavčič]] *[[Jela Krečič]] *[[Mitja Kreft]] *[[Vlado Krejač]] *[[France Kremžar]] *[[Leo Kremžar]] *[[Tanja Kremžar]] *[[Rudolf Kresal]] *[[Meta Krese]] *[[Nejc Krevs]] *[[Anton Cvetko Kristan]] *[[Etbin Kristan]] *[[Jurij Kristan]] *[[Tina Kristan]] *[[Marijan Krišelj]] *[[Urška Krišelj Grubar]] *[[Franjo Krivec]] *[[Vlajko Krivokapić]] *[[Mirjana Križman]] *[[Silva Križman]] *[[Jožko Krošelj]] *[[Jasna Krljić Vreg]] *[[Marta Krpič]] *[[Milan Krsnik]] *[[Igor Kršinar]] *[[Slavko Krušnik]] *[[Zvone Kržišnik]] *[[Tomaž Kšela]] *[[Lenart J. Kučić]] *[[Alojzij Kuhar]] *[[Avgust Kuhar]] *[[Peter Kuhar]] *[[Štefan Kuhar (1919|Štefan Kuhar]] *[[Števan Kühar (novinar)|Števan Kühar]] *[[Roman Kukovič]] *[[Ivo Kuljaj]] *[[Franc Saleški Kulovec]] *[[Ines Kumalić]] *[[Mojca Kumerdej]] *([[Boris Kuret]]?) *[[Dušan Kuret]] *[[Naim Kurt]] *Ivan Kušar *[[Jože Kušar]] *[[Rok Kušlan]] *[[Boris Kutin]] *[[Štefan Kutoš]] *[[Rok Kužel]] *[[Ambrož Kvartič]] *[[Slavko Kvas]] == L == *[[Tadej Labernik]] *[[Dejan Ladika]] *[[Duška Lah]] *[[Ivan Lah]] *[[Marjan Lah]] *[[Florijan Laimiš]] *[[Tomaž Lajevec|Tom(až) Lajevec]] *[[Boštjan Lajovic]] *[[Janja Lakner Anžin]] *[[Miha Lampreht]] *[[Lojze Lampret]] *[[Tadeja Lampret]] *[[Ivo Lapajne]] *[[Niko Lapajne]] *[[Drago Lavrenčič]] *[[Blaž Lavrič]] *[[Nada Lavrič]] *[[Katarina Lavš|Katarina Lavš Mejač]] *[[Marjan Legan]] *[[Dragomir Legiša]] *[[Ženja Leiler]] *[[Marjan Lekše]] *[[Stane Lenardič]] *[[Katja Lenart]] *[[Jule Lenassi]] *[[Ladislav Lesar]] *[[Miran Lesjak]] *[[Petra Lesjak Tušek]] *[[Bojana Leskovar]] *[[Pavel Leskovec]] *[[Alenka Leskovic]] *[[Nataša Leskovšek]] *[[Urška Leskovšek]] *[[Tanja Lesničar Pučko]] *[[Andreja Lešnik]] *[[Zoran Lešnik]] *[[Robert Levstek]] *[[Vladimir Levstik]] *[[Peter Likar]] *[[Teo Lipicer]] (st./ml.) *[[Margita Lipnik]] *[[Milan Lipovec]] *[[Vinko Lipovec]] *[[Uroš Lipušček]] *[[Boris Ljubič]] *[[Špela Lobe]] *[[Srečko Logar (novinar)]] *[[Janez Lombergar]] *[[Jure Longyka]] *[[Glorija Lorenci]] *[[Janko Lorenci]] *[[Mirko Lorenci]] - Loj *[[Suzana Lovec]] *[[Zdenka Lovec]] *[[Kristina Lovrenčič]] *[[Aleksander Lucu]] *[[Jaka Lucu]] *[[Tina Lucu]] *[[Neva Lukeš]] *[[Vojislav Lukić]] *[[Viktor Luskovec]] ==M== *[[Miloš Macarol]] *[[France Magajna]] *[[Leon Magdalenc]] *[[Marjan Maher]] *[[Ante Mahkota]] *[[Uroš Mahkovec]] *[[Metka Majer]] *[[Jaruška Majovski]] *[[Branko Maksimovič]] *[[Dorica Makuc]] *[[Domen Mal]] *[[Nela Malečkar]] *[[Aleš Malerič]] *[[Patricija Maličev]] *[[Boris Maljevac]] *[[Miroslav Malovrh]] *[[Metka Majer]] *[[Tino Mamić]] *[[Darko Marin]] *[[Marko Marion]] *[[Vesna Marinčič]] *[[Milan Markelj]] *[[Janez Markeš]] *[[Tatjana Markošek]] *[[Nataša Markovič]] *[[Urša Marn]] *[[Saša Martelanc]] *[[Tomo Martelanc]] *[[Vladimir Martelanc (publicist)|Vladimir Martelanc]] *[[Zvezdan Martič]] *[[Mitja Marussig]] *[[Andrej Marušič|Andrej]] [[Marušič]] *[[Drago Marušič (novinar)|Drago Marušič]] *[[Brane Maselj]] *[[Božo Mašanovič]] *[[Katarina Matejčič]] *[[Silvo Matelič]] *[[Zdenko Matoz]] *[[Mojca Mavec]] *[[Milan Maver]] *[[Franjo Mavrič]] *[[Tita Mayer]] *[[Robert Mecilošek]] *[[Milan Meden]] *[[Drago Medved]] *[[Rudi Medved]] *[[Zoran Medved]] *[[Marko Medvešek]] *[[Maja Megla]] *[[Borut Mekina]] *[[Igor Mekina]] *[[Milan Merčun]] (1926-2019) *[[Franc Merkač]] *[[Ivan Merlak]] *[[Ivan Merljak]] *[[Sonja Merljak Zdovc]] *[[Peter Merše]] *[[Mitja Meršol]] *[[Borut Meško]] *[[Domen Mezeg]] *[[Maruša Mihelčič]] *[[Andrej Miholič]] *[[Miloš Mikeln]] *[[Vesna Milek]] *[[Dare Milič]] *[[Danilo Milič]] *[[Helena Milinković]] *[[Franc Milošič]] *[[Drago Mislej - Mef]] *[[Irene Mislej]] *[[Tone Mizerit]] *[[Jelka Mlakar]] *[[Lev Modic]] *[[Georg Mohr]] *[[Fanči Moljk]] *[[Miša Molk]] *[[Miha Moškerc]] *[[Marjan Moškon]] *[[Miriam Možgan]] *[[Jože Možina]] *[[Andrej Mrak]] *[[Boris Mrak]] *[[Jani Muhič]] *[[Francek Mukič]] *[[Ivanka Mulec-Ploj]] *[[Ana Müllner]] *[[Mirko Munda]] *[[Natalija Muršič]] *[[Mirjam Muženič]] ==N== *[[Marica Nadlišek Bartol|Marica Nadlišek]] *[[Marija Namorš]] *[[Janja Napast]] *[[Branimir Nešović]] *[[Bernard Nežmah]] *[[Srečko Niedorfer]] *[[Svetislav Nikolić]] *[[Dušan Nograšek]] *[[Bogdan Novak]] *[[Andrej Novak (novinar)|Andrej Novak]] *[[Jan Novak]] *[[Jaro Novak]] *[[Maja Novak]] *[[Marjeta Novak Kajzer]] *[[Špela Novak]] *[[Vilko Novak ml.]] - Čipči *[[Nace Novak]] *[[Stanislav Novak]] *[[Vojko Novak]] *[[Janja Novoselec]] *[[France Novšak]] ==O== *[[Miha Obit]] *[[Sabina Obolnar]] *[[Goran Obrez]] *[[Rajko Ocepek]] *[[Blaž Ogorevc]] *[[Miran Ogrin]] *[[Horst Ogris]] *[[Nina Orel]] *[[Meta Ornik]] *[[Bogdan Osolnik]] *[[Vlado Ostrouška]], Irena O. *[[Denis Oštir]] *[[Breda Ozim]] *[[Rudolf Ozim]] ==P== *[[Andrej Pagon]] - Ogarev *[[Božidar Pahor]] *[[Breda Pahor]] *[[Vesna Pahor]] *[[Zarja Pahor]] *[[Janko Pajk]] *[[Lidija Pak Horvat]] *[[Rossana Paliaga]] *[[Jurij Paljk]] *[[Srečko Panič]] *[[Slava Partlič]] *[[Aco Pasternjak]] *[[Darko Pašek]] *[[Irena Pavlič]] *[[Martin Pavlič]] *[[Mile Pavlin]] *[[Miran Pavlin]] (1920-2008) *[[Franci Pavšer]] (st./ml.) *[[Gregor Pavšič]] *[[Vladimir Pavšič]] *[[Bojan Peček]] *[[Marko Pečauer]] *[[Drago Pečko]] *[[Otmar Pečko]] *[[Rade Pečnik]] *[[Daša Pelhan]] *[[Aljaž Pengov Bitenc]] *[[Jure Pengov]] *[[Nadja Pengov]] *[[Just Perat]] *[[Franci Perčič]] *[[Vladimir Perhavec]] *[[Borut Perko]] *[[Suzana Perman]] *[[Tomaž Perovič]] *[[Saša Perpar]] *[[Ivo Peršuh]] *[[Aljuš Pertinač]] *[[Rosvita Pesek]] *[[Samo Petančič]] *[[Urška Petaros]] *[[Saša Petejan]] *[[Jože Petek (novinar)|Jože Petek]] *[[Miro Petek]] *[[Franci Petrič]] *[[Jožef Petrič]] *[[Mojca Petrič Bužan]] *[[Ernest Petrin]] *[[Jože Petrovčič (novinar)]] *[[Vida Petrovčič]] *[[Janko Petrovec]] *[[Danica Petrovič]] *[[Slavko Pezdir]] *[[Brane Piano]] *[[Erik Piccini]] *[[Renata Picej]] *[[Ivan Pintar (prevajalec)]] *[[Rok Pintar]] *[[Boštjan Pirc]] *[[Ciril Pirc]] *[[Franjo Pirc]] *[[Helena Pirc]] *[[Louis Pirc]] *[[Tatjana Pirc]] *[[Vanja Pirc]] *[[Nataša Pirc Musar]] *[[Joško Pirnar]] *[[Igor Pirkovič]] *[[Anka Pirš Lucignano]] *[[Janez Pirš]] *[[Urška Pirš]] *[[Aleksandra Pivec]]? *[[Polona Pivec]] *[[Franja Pižmoht]] *[[Miha Plementaš]] *[[Bogdan Pleša]] *[[Jože Plešnar]] *[[Tom Pleterski]] *[[Vojko Plevelj]] *[[Milan Plut]] *[[Miro Poč]] *[[Aleš Podbrežnik]] *[[Franc Podgornik]] *[[Giuseppe Podgornik]] *[[Jovita Podgornik]] *[[Božo Podkrajšek]] *[[Mimi Podkrižnik]] *[[Branko Podobnik]] *[[Nejko Podobnik]] *[[Bogdan Pogačnik]] *[[Bogi Pogačnik]] (1947-1998) *[[Milan Pogačnik (novinar)]] *[[Rok Pogelšek]] *[[Jože Poglajen]] *[[Lado Pohar]] *[[Jože Pojbič]] *[[Nikolaj Polak]] *[[Melita Poler Kovačič]] *[[Veda Ponikvar]] *[[Ilja Popit]] *[[Jurij Popov]] *[[Robert Poredoš]] *[[Pia Porenta]] *[[Zoran Potič]] *[[Alenka Potočnik]] *[[Peter Potočnik]] *[[Lidija Potrč]] *[[Marko Potrč]] *[[Matej Povše]] *[[Andrej Poznič]] *[[Bojan Požar]] *[[Matej Praprotnik]] *[[Rok Praprotnik]] *[[Gregor Preac]] *[[Izidor Predan]] *[[Milan Predan]] *[[Špela Predan]] *([[Vasja Predan]]) *[[Helena Premrl]] *[[Sergij Premru]] *[[Iztok Presl]] *[[Brane Prestor]] *[[Jože Prešeren (1939)]] *[[Milica Prešeren]] *[[Igor Prešern]] *[[Mitja Prešern]] *[[Bogi Pretnar]] Kozinc *[[Maja Prijatelj Videmšek]] *[[Urša Violeta Prosenjak]] *[[Marko Prpić]]? *[[Edi Pucer]] *[[Stane Pučko]] *[[Avgust Pudgar]] *[[Alenka Puhar]] *[[Helena Puhar]] *[[Erter Pust]] *[[Ivko Pustišek]] *[[Rasto Pustoslemšek]] *[[Marko Puš]] *[[Dejan Pušenjak]] ==R== *[[Rado Radešček]] ("Borko Furlan") *[[Danjel Radetič]] *[[Klemen Radetič]] *[[Rajko Ranfl]] *[[Aleksander Rant]] *[[Maja Ratej]] *[[Olga Ratej]] *[[Davorin Ravljen]] *[[Nada Ravter]] *[[Marta Razboršek]] *[[Marjan Raztresen]] *[[Slavko Rebec]] *[[Jadranka Rebernik]] *[[Aljoša Rehar]] *[[Radivoj Rehar]] *[[Miha Remec]] *[[Marjan Remic]] *[[Mišo Renko]] *[[Grega Repovž]] *[[Mija Repovž]] *[[Nataša Repovž]] *[[Nika Repovž]] *[[Laura Resnik]] *[[Ante Ribič]] *[[Adolf Ribnikar]] *[[Bojan Ribnikar]] *[[Vladislav Ribnikar]] star./ml. (slov.-srb.) *[[Nataša Rijavec Bartha]] *[[Niko Robavs]] *[[Bogdan Robida|Bogdan (Dane) Robida]] *[[Dušan Rogelj]] *[[Marjan Rogelj]] *[[Silvestra Rogelj Petrič]] *[[Simeona Rogelj]] *[[Meta Roglič]] *[[Boris Rosina]] *[[Andrej Rot]] *[[Roman Rozina]] *[[Branko Rozman]] *[[Andraž Rožman]] *[[Marko Rožman]] *[[Aleksander Rudolf|Aleksander Saša Rudolf]] *[[Ivan Rudolf (politik)|Ivan Rudolf]] *[[Bruno Rupel]] *[[Anton Rupnik]] *[[Božidar Rustja|Božidar (Božo) Rustja]] *[[Drago Rustja]] *[[Ernest Ružič]] *[[Dušan Rybář]] == S == *[[Karin Sabadin]] *[[Bogo Sajovic]] *[[Bogdan Sajovic]] *[[Kaja Sajovic]] *[[Bogo Samsa]] *[[Valentina Sancin]] *[[Kristijan Sande]] *[[Janko Sarađen]] *[[Miran Sattler]] *[[Silvano Sau]] *[[Franci Savenc]] *[[Domen Savič]] *[[Igor Savič]]? *[[Dušan Savnik]] *[[Sašo Schrott]] *[[Ernest Sečen]] *[[Stane Sedlak]] *[[Alma Sedlar]] *[[Marjan Sedmak]] *[[Franjo Sekolec]] *[[Drago Seliger]] *[[Branko Senica]] - Bonči *[[Zoran Senković]] *[[France Seunig]] *[[Jani Sever]] *[[Jelka Sežun]] *[[Miro Simčič]] *[[Veseljko Simonović]] *[[Danica Simšič]] *[[Sandi Sitar]] *[[Ivan Sivec]] *[[Alenka Sivka]] *[[Bogomir Skaberne]] (1903-39) *[[Dušan Skok]] *[[Petra Skrivarnik]] *[[Marjan Skumavc]] *[[Damijan Slabe]] *[[Uroš Slak]] *[[Niko Slana]] *[[Karel Slanc]] *[[Danilo Slivnik]] *[[Jože Slodnjak]] *[[France Slokan]] *[[Jaka Slokan]] *[[Marjan Slokar]] *[[Tjaša Slokar Kos]] *[[Lojze Smasek]]? *[[Štefan Smej]] *[[Rudolf Smersu]] *[[Jože Smole]] *[[Marjeta Smolnikar]] *[[Tone Smolnikar]] *[[Aleš Smrekar (novinar)]] *[[Dušan Snoj]] *[[Jože Snoj]] *[[Branko Soban]] *[[Ludvik Sočič]] *[[Maja Sodja]] *[[Branko Sosič]] *[[Nataša Sosič]] *[[Jože Splichal]] *[[Urša Splichal]] *[[Tomaž Sršen]] *[[Ciril Stani]] *[[Janez Stanič]] *[[Stane Stanič]] *[[Aca Stanovnik Semič]] *[[Vid Stanovnik]] *Vida Stanovnik-Škodnik *[[Vilma Stanovnik]] *[[Špela Stare]] *[[Tanja Starič]] *[[Dejan Steinbuch]] *[[Matija Stepišnik]] *[[Jadran Sterle]] *[[Sara Sternad]] *[[Veso Stojanov]] *[[Andrej Stopar]] *[[Mirko Strehovec]] *[[Franci Stres]] *[[Franci Strle]] *[[David Stropnik]] *[[Lavoslav Struna]] *[[Gorazd Suhadolnik]] *[[Breda Susič]] *[[Jožef Sušnik]] *[[Stane Sušnik]] *[[Janko Svetina]] *[[Luka Svetina]] == Š == *[[Zmagoslav Šalamun]] *[[Miha Šalehar]] *[[Sonja Šalehar]] *[[Andrej Šavko]] *[[Franc Šebjanič]] *[[Franc Serafin Šegula]]? *[[Milan Šega]] *[[Pavle Šegula (novinar)]] *[[Vladimir Baltazar Šenk]] *[[Željko Šepetavc]] *[[Katja Šeruga]] *[[Zvone Šeruga]] *[[Franc Šetinc]] *[[Lenart Šetinc]] *[[Mile Šetinc]] *[[Mojca P. Šetinc]] *[[Zlatko Šetinc]] *[[Marko Šidjanin]]? *[[Črtomir Šinkovec]] *[[Ivan Šinkovec]] *[[Špela Šipek]] *[[Majda Širca]] *[[Jože Šircelj]] *[[Mojca Širok]] *[[Metka Šišernik]] (-Volčič) *[[Tjaša Škamperle]] *[[Robert Škrjanc]] *[[Uroš Škerl Kramberger]] *[[Boža Škoberne]] *[[Ludvik Škoberne|Ludvik (Luka) Škoberne]] *[[Valerija Škof]] *[[Eva Škabar]] *[[Stane Škrabar]] *[[Mija Škrabec Arbanas]] *[[Robert Škrlj]] *[[Vlado Šlamberger]] *[[Jernej Šmajdek]] *[[Djuro Šmicberger]] *[[Mihael Šmirmaul]] *[[Sonja Šmuc]] *[[Milenko Šober]] *[[Branko Šömen]] *[[Janko Šopar]] *[[Uroš Šoštarič]] *[[Milan Šparovec]] *[[Jelki Šprogar]] *[[Franc Šrimpf]] *[[Marjan Šrimpf]] *[[Srečko Šrot]] *[[Aleks Štakul]] *[[Miha Štamcar]] *[[Ivo Štandeker]] *[[Irena Štaudohar]] *[[Miro Štebe]] *[[Marcel Štefančič]] *[[Bogomir Štefanič]] *[[Ivan Štefe]] *[[Nataša Štefe]] *[[Breda Štivan Bonča]] *[[Katja Štok]] *[[Zora Štok]] *[[Slavoljub Štoka]] *[[Majda Štoviček Štirn]] *[[Ivo Štrakl]] / [[Ivo Štrakelj]] ? *[[Anka Štrukelj Fras]] *[[Barbara Štrukelj]] *[[Ciril Štukelj]] *[[Erika Štular]] *[[Jaka Štular]] *[[Mirko Štular]] *[[Borut Šuklje]]? *[[Rapa Šuklje]] *[[Boris Šuligoj]] *[[Rok Šuligoj]] *[[Matej Šurc]] *[[Barbara Šurk]] *[[Silvester Šurla]] *[[Miran Šuštar]] *[[France Šušteršič]] *Franšišek Šušteršič *[[Mario Šušteršič]] *[[Mitja Švab]] *[[Miloš Švabić]] *[[Tomaž Švagelj]] *[[Janez J. Švajncer]] *[[Miha Švalj]] *[[Karmen Švegl]] *[[Artur Aichi Švarc]] *[[Mladen A. Švarc]] == T == *[[Matjaž Tanko]] *[[David Tasić]] *[[Jana Taškar]] *[[Borut Tavčar]] *[[Igor Tavčar (novinar)]] *[[Ivo Tavčar]] (1924-2005) *[[Marko Tavčar]] *[[Sergio Tavčar]] *[[Vojmir Tavčar]] *[[Simon Tecco]] *[[Janko Tedeško]] *[[Vojmir Tedoldi]] *[[Sandor Tence]] *[[Goran Tenze]] *[[Jasna Tepina]] *[[Jure Tepina]] *[[Tomaž Terček]] *[[Alenka Terlep]] *[[France Terseglav]] *[[Silvo Teršek]] *[[Slavko Tiran]] *[[Tanja Tiselj]] *[[Miran Tišič]] *[[Blaž Tišler]] *[[Ilinka Todorovski]] *[[Taiji Tokuhisa]] *[[Aleksander Toman]] *[[Boris Tomašič]] *[[Martin Tomažin]] *[[Agata Tomažič]] *[[Bojan Tomažič]] *[[Dušan Tomažič, novinar]] *[[Hanzi Tomažič]] *[[Egon Tomc]] *[[Bogdan Tome]] *[[Igor Tominec]] *[[Anton Tomšič]] *[[Marjan Tomšič]] *[[Matevž Tomšič]]? *[[Rajko Topolovec]] *[[Bojan Traven]] *[[Simona Toplak]] *[[Rajko Topolovec]] *[[Jure Trampuš]] *[[Sonja Tramšek]] *[[Igo Tratnik]] *[[Ivica Tratnik Prinčič]] *[[Ksenja Tratnik]] *[[Bojan Traven]] *[[Stane Trbovc]] *[[Mitja Tretjak]] *[[Srečko Trglec]] *[[Vinko Trinkaus]] *[[Milan Trobič]] *[[Matjaž Trošt]] *[[Lojze Trstenjak]] *[[Toni Tršar]] *[[Juš Turk]] ==U== *[[Bogdan Učakar]] *[[Dušan Udovič]] *[[Frane Udovič]] *[[Rudolf Udovič]] *[[Jana Ujčič]] *[[Janez Ujčič]] *[[Miroslav Ulčar]] *[[Irena Ulčar Cvelbar]] *[[Iztok Umer]] *[[Stane Urek]] *[[Mitja Urbančič]] *[[Uroš Urbanija]] *[[Uroš Urbas]] *[[Dušan Uršič]] – [[Samo Glavan]] *[[Marica Uršič Zupan]] *[[Rudi Vahen]] *[[Tone Vahen]] *[[Julka Vahen Sever]] *Marko Valadžija *[[Erik Valenčič]] *[[Rok Valenčič]] *[[Slobodan Valentinčič]] *[[Victor Valjavec|Victor J. Valjavec]] *[[Aleš Varoga]] *[[Mirko Vasle]] *[[Vinko Vasle]] *[[Fran Vatovec]] *[[Jadran Vatovec]] *[[Bojan Velikonja]] *[[Dušan Vendramin]] *[[Matej Venier]] *[[Meta Verbič]] *[[Peter Verč]] *([[Dejan Verčič]]) *[[Barbara Verdnik]] *[[Gorazd Vesel]] *[[Sergij Vesel]] *[[Boštjan Veselič Golob]] *[[Bojan Veselinovič]] *[[Jože Vetrovec]] *[[Ariana Vetrovec]] *[[Petra Vidali]] *[[Boštjan Videmšek]] *[[Ivan Vidic]] *[[Jana Vidic]] *[[Milan Vidic]] *[[Saša Vidmajer]] *[[Igor Vidmar]] (& ''soimenjak v Nm'', r. 1963) *[[Tit Vidmar]] *[[Rajka Vignjević Pupovac]] *[[Jože Vild]] *[[Jože Vilfan]] (1947) *[[Vinko Vilfan]] *[[Marija Vilfan]] *[[Stanko Virant]] *[[Nika Vistropski]] *[[Boris Višnovec]]? *[[Mojca Vizjak Pavšič]] *[[Slavko Vizovišek]] *[[Livijo Vižintin]] *([[Igor Vobič]]) *[[Nina Vobič Arlič]] *[[Emil Vodeb]] (1880-1921) *[[Valentin Vodnik]] *[[Dejan Vodovnik]] *[[Vladimir Vodušek]] *[[France Vogrinc]] *[[Anže Voh Boštic]] *[[Metka Volčič]] *[[Mitja Volčič|Mitja (Dimitrij) Volčič]] *[[Sara Volčič]] *[[Jože Volfand]] *[[Albert Voncina]] *[[Gita Vončina]] *[[Tamara Vonta]] *[[Mitja Volčič|Mitja (Demetrij) Volčič]] *[[Sergej Vošnjak]] *[[Stanislav Vovk]] *[[Tone Vrabl]] *[[Jule Vrbič]] *[[Branko Vrčon]] *[[Franjo Vrčon]] *[[Aljoša Vrečar]] *[[France Vrečar]] *[[France Vreg]] *[[Mile Vreg]] *[[Drago Vresnik]] *[[Vili Vuk]] *[[Katarina Vukovič]] *[[France Vurnik]] *[[Vili Vybihal]] == V == * [[Nika Vajda]] * [[Marjan Vešligaj]] * [[Ivan Vidic|Ivan (Ivo) Vidic]] * [[Stanko Virant]] * [[Emil Vodeb]] (1880-1921) * [[Milan Vogel]] * [[Ana Vojnović Zorman]] * [[Drago Vresnik]] ==W== *[[Dušan Waldhütter]] *[[Marko Waltritsch]] *[[Monika Weiss]] *[[Rado Wuttej]] ==Z== *[[Ludvik Zadnik]] *[[Janez Zadnikar]] *[[Miha Zadnikar]] *[[Jože Zadravec]] (1939-2023) *[[Nina Zagoričnik]] *[[Melita Zajc]] *[[Neva Zajc]] *[[Srečo Zajc]] *[[Rado Zakonjšek]] *[[Miro Zakrajšek]] *[[Vojko Zakrajšek]] *[[Zmago Zakrajšek]] *[[Viktor Zalar]] *[[Uršula Zaletelj]] *[[Jože Zamljen]] *[[Nataša Zanuttini]] *[[Cveto Zaplotnik]] *[[Bojan Zavašnik]] *[[Anuška Zavrl Delić]] *[[Franci Zavrl]] *[[Braco Zavrnik]]? *[[Lada Zei]] *[[Vida Zei]] *[[Zlatko Zei (novinar)|Zlatko Zei]] *[[Blaž Zgaga]] *[[Darja Zgonc]] *[[Ivan Zika]]? *[[Marijan Zlobec]] *[[Ivo Zor|Ivo (Janez) Zor]] *[[Ivan Zoran]] *[[Alenka Zor-Simoniti]] *[[Marko Zorko]] *[[Anton Zorko|Zvone Zorko]] *[[Barbara Zrimšek]] *[[Pavle Zrimšek]] *[[Primož Zrnec]] *[[Florjan Zupan]] *[[Tadeja Zupan Arsov]] *[[Jože Zupančič (novinar)|Jože Zupančič]] *[[Jelka Zupanič]] *[[Tamara Zupanič Čučnik]] *[[Tadej Zupančič]] *[[Darka Zvonar Predan]] *[[Matej Zwitter]] ==Ž== *[[Boštjan Žagar]] *[[Ivo Žajdela]] *[[Štefan Žargi]] *[[Franjo Žebot]] *[[Dora Žebot Lavrenčič]] *[[Maja Žel Nolda]] *[[Alfred Železnik]] *[[Neva Železnik]] *[[Aleksander Železnikar]] *[[Ivan Železnikar]] *[[Dušan Željeznov]] *[[Ali Žerdin|Ali (Aleksander) Žerdin]] *[[Feri Žerdin]] *[[Ivan Žerjal]] *[[Borut Žerjav]] *[[Peter Žerjavič]] *[[Marjan Žiberna]] *[[Miha Žibrat]] *[[Andreja Žibret Ifko]] *[[Rozika Žigon]] *[[Damijana Žišt]] *[[Stojan Žitko]] *[[Edvard Žitnik]] *[[Ignacij Žitnik]] *[[Majda Žlender]] *[[Anita Žmahar]] *[[Breda Žnidarič]] *[[Erika Žnidaršič]] *[[Miha Žorž]] *[[Bojana Žukov-Gregorič]] *[[Branko Žunec]] *[[Jože Zupančič (novinar)|Jože Župančič]] *[[Nande Žužek]] {{seznami narodov po poklicu|novinarjev}} {{stublist}} <references /> [[Kategorija:Slovenski novinarji| ]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Novinarji]] nsj4fh73ae1we84cza957m89dj3zn3d 6774780 6774779 2026-11-04T13:09:46Z ~2026-45085-22 264465 /* V */ 6774780 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenija|slovenskih]] [[novinar]]jev.''' {{CompactTOC2}} == A == *[[Lojze Abram]] *[[Mario Abram]] *[[Louis Adamič]] *[[Ivan Ahčin]]? *[[Bojan Ajdič]] *[[Vladimir Ajdič]] - Panda *[[Zemira Alajbegović Pečovnik|Zemira Alajbegović]] *[[Matjaž Albreht]] *[[Roman Albreht]] *[[Jakob Alešovec]] *[[Miran Ališič]] *[[Aleksija Ambrosi]] *[[Oton Ambrož]] *[[Lado Ambrožič (mlajši)|Lado Ambrožič]] (*1947) *[[Leon Andrejka]] *[[Anita Andrenšek]] *[[Gašper Andrinek]] *[[Ivanka Anžič Klemenčič]] *[[Boštjan Anžin]] *[[Jure Apih]] *[[Robert Apollonio]] *[[Valentin Areh]] *[[Albin Arko]] *[[Alenka Arko]] *[[Jelena Aščič]] *[[Alenka Auersperger]] *[[Vito Avguštin]] *[[Branko Avsenak]] ==B== *[[Tanja Brkić]] *[[Mateja Babič Stermecki]] *[[Ria Bačer]] *[[Ivan Bajc]] *[[Ivo Bajec]] *[[Milan Bajec]] (Bgd) *[[Adrijan Bakič]] *([[Zorana Baković]]) *[[Drago Balažič]] *[[Nenad Baloh]] *[[Bogdan Barovič]] *[[Iztok Bartolj]] *[[Lovro Baš]] *[[Elen Batista Štader]] *[[Ettore Battelli]] *[[Roberto Battelli]] *[[Marjan Bauer]] *[[Rado Bednařik]] *[[Boštjan Belčič]] *[[Niko Belopavlovič]] *[[Dušan Benko]] *[[Irma Benko]] *[[Lojze Berce]] (1898-1995) *[[Boris Bergant]] - Piki *[[Evgen Bergant (novinar)|Evgen Bergant]] - Kuki *[[Igor E. Bergant]] *[[Metod Berlec]] *[[Vlasta Bernard]] *[[Dušan Berne]] *[[Jolanda Bertole]] *[[Mateja Bertoncelj]] *[[Gojko Bervar]] *[[Vine Bešter]] *[[Slavko Beznik]] (1927-2021) *[[Jože Biščak]] *[[Vanja Brkić]] *[[Ljerka Bizilj]] *[[France Blatnik]] *[[Vinko Blatnik]] *[[Gašper Blažič]] *[[Mitja Blažič]] *[[Viktor Blažič]] *[[Janez Bleiweis]] *[[Slavko Bobovnik]] *[[Jakob Bogataj|Jakob (Jaka) Bogataj]] *[[Leopoldina Bogataj]] *[[Mirko Bogataj (novinar)]] *[[Robert Bogataj]] *[[Franc Bole]] *[[Tanja Borčić Bernard]] *[[Božidar Borko]] *[[Božo Borštnik]] *[[Pavle Borštnik]] *[[Dragica Bošnjak]] *[[Anže Božič]] *[[Bogdan Božič]] *[[Franci Božič]] *[[Kristina Božič]] *[[Milan Božič]] *[[Rastko Bradaškja]] *[[Ciril Brajer]] *[[Katarina Braniselj]] *[[Jure Brankovič]] *[[Vasja Bratina]] *[[Karel Bratuša]] *[[Marija Brecelj]] *[[Martin Brecelj]] *[[Ilija Bregar]] *[[Marjan Bregar]] *[[Irena Brejc]] *[[Aldo Bressan]] *[[Peter Breščak]] *[[Bojan Brezigar]] *[[Nataša Briški]] *[[Jožica Brodarič]] *[[Matjaž Brojan]] *[[Ivan Brozovič]] *[[Andrej Brstovšek]] *[[Miha Brun]] *[[Albin Bubnič]] *Nataša Bucik Ozebek *[[Alojz Budin]] *[[Bojan Budja]] *[[Drago Bulc]] *[[Vesna Burnik]] *[[Ludvik Burger]] ==C== *[[Vlasta Cah Žerovnik]] *[[Sergio Canciani|Sergij (Sergio) Canciani]] (Kocjančič) *[[Eugenija Carl]] *[[Danijel Cek]] *[[Tomaž Celestina]] *[[Miro Cencič]] *[[Viktor Cenčič]] *[[Bogdan Capuder|Bogdan Cepuder]] *[[Marja Cerkovnik]] *[[Edita Cetinski Malnar]] *[[Petra Ciglic]] *[[Rado Cilenšek]] *[[Boris Cipot]] *[[Tina Cipot]] *[[Primož Cirman]] *[[Vekoslav Cizel]] *[[Mitja Cjuha]] *[[Peter Colnar]] *[[Sekumady Conde]] *[[Makso Cotič]] *[[Marko Crnkovič]] *[[Janez Cundrič]] *[[France Cvenkel]] ==Č== *[[Marko Čadež]] *[[Rok Čakš]] *[[Mirsad Čavalić]] *[[Silva Čeh]] *[[Marica Čepe]] *[[Mirko Čepič]] *[[Urška Čerče]] *[[Dušan Černe]] *[[Moni Černe]] *[[Vojko Černelč]] *[[Boris Černi]] *[[Andrej Černic]] *[[Boris Čibej]] *[[Jure Čokl]] *[[Vanessa Čokl]] *[[Sandi Čolnik]] *[[Borut Čontala]] *[[Sanela Čoralič]] *[[Drago Čop]] *[[Marko Čubej]] *[[Janez Čuček]] *[[Jože Čuješ]] *[[Marij Čuk]] *[[Jože Čurin]] * ==D== *[[Renata Dacinger]] *[[Josip Debeljak]] *[[Boštjan Debevec]] *[[Janez Debevec]] *[[Jim Debevec]] *[[Borko De Corti]] *[[Luka Dekleva]] *[[Jože Dekleva (novinar)|Jože Dekleva]] *[[Mojca Delač]] *[[Anuška Delić]] *[[Jernej Demšar (novinar)]] *[[Matija Dermastia]] *[[Anja Deučman]] *[[Daniel Devetak]] *[[Igor Devetak]] *[[Aleksandra Dežman]] *[[Mario Dežman]] *[[Vito Divac]] *[[Lilijana Djerić]] *[[Blanka Doberšek]] *[[Tit Doberšek (novinar)|Tit Doberšek]] *[[Nevenka Dobljekar]] *[[Romana Dobnikar Šeruga]] *[[Alojz Dobravec]] *[[Mira Dobravec]] *[[Slavko Dokl]] *[[Žan Dolajš]] *[[Ivan Dolenc]] *[[Ksaver Dolenc]] *[[Marjan Dolgan (novinar)|Marjan Dolgan]] *[[Erik Dolhar]] *[[Poljanka Dolhar]] *[[Dušan Dolinar]] *[[Rajko Dolinšek]] *[[Boris Dolničar]] *[[Marjan Dora]] *[[Peter Dornik]] *[[Jožica Dorniž]] *[[Franci Dovč]] *[[Mojca Drčar Murko]] *[[Meta Dragolič]] *[[Joseph Drašler|Joseph (Joe) Drašler]] *[[Franc Drenovec]] *[[Borut Drinovec]] *[[Slavko Drlje]] *[[Barbara Drnač|Barbra Drnač]] *[[Gregor Drnovšek]] *[[Marijan Drobež]] *[[Mojca Dumančič]] *[[Andrej Dvoršak]]<ref>{{Navedi knjigo|title=V znamenju lože|last=Dvoršak|first=Andrej|publisher=SLON|year=1994|isbn=|location=|page=|cobiss=}}</ref> ==E== *[[Vili Einspieler]] *[[Anton Ekar]] *[[Nuša Ekar]] *[[Jaka Elikan]] *[[Živa Emeršič]] *[[Sergej Epih]] *[[Fran Erjavec (urednik)|Fran Erjavec]] *[[Zdravko Erjavec]] *[[Blaž Ermenc]] *[[Aleš Ernecl]] *[[Matjaž Erznožnik]] *[[Uroš Esih]] ==F== *[[France Fajdiga]] *[[Zdenko Fajdiga]] *[[Simona Fajfar]] *[[Bogdan Fajon]] *[[Tanja Fajon]] *[[Lucija Fatur]] *[[Špela Ferlin]] *[[Damir Feigel]] *[[Vlasta Felc]] *[[Duša Ferjančič]] *[[Franka Ferletič]] (por. [[Černic]]) *[[Zdenko Ferletič]] *[[Irma Ferlinc Guzelj]] *[[Irena Ferluga]] *[[Katarina Fidermuc]] *[[Franc Fideršek]] *[[Polona Fijavž]] *[[Milan Filipčič]] *[[France Filipič]] *[[Vlado Firm]] *[[Vojko Flegar]] *[[Irma Flis]] *[[Dragan Flisar]] *[[Helena Florenin Pasinato]] *[[Aljoša Fonda]] *[[Elio Fornazarič]] *[[Tone Fornezzi|Tone Fornezzi - Tof]] *[[France Forstnerič]] *[[Melita Forstnerič Hajnšek]] *[[Dušan Fortič]] *[[Marja (Gabrijela) Fortič]] *[[Marjan Fortin]] *[[Peter Frankl]] *[[Alenka Frantar]] *[[Slavko Fras]] *[[Damjan Franz]] *[[Karel Franz]] *[[Polona Frelih (novinarka)|Polona Frelih]] *[[Sandi Frelih]] *[[Marinka Fritz Kunc]] *[[Stane Fugina]] *[[Aljoša Furlan]] *[[Anton Furlan|Anton (Nino) Furlan]] *[[Dušan Furlan]] *[[Eva Furlan]] *[[Nejc Furlan]] == G == *[[Ante Gaber]] *[[Vinko Gaberc]] *[[Andrej Gabršček]] *[[Siniša Gačić]] *[[Vaso Gasar]] *[[Adriana Gašpar]] *[[Jelo Gašperšič|Jelo (Gabrijel) Gašperšič]] *[[Aleš Gaube]] *[[Jožica Gerden]] *[[Tomaž Gerden]] *[[Ivan Gerenčer]] *[[Rajko Gerič]] *[[Slavko Gerič]] *[[France Gerželj]] *[[Oto Giacomelli]] *[[Edo Glavič]] *[[Nenad Glücks]] *[[Tanja Gobec]] *[[Stanka Godnič]] *[[Roger Gogala]] *[[Viljem Gogala]] *[[Januš Golec]] *[[Jože (Jojo) Golec]] *[[Rudolf Golouh]] *[[Marko Golja]] *Milan Golob (1937-2023) *[[Srečko Golob]] *[[Tadej Golob]] *[[Vlado Golob]]? *[[Žarko Golob]] *[[Andraž Gombač]] *[[Marsel Gomboc]] *[[Barbara Goričar]] *[[Ada Gorjup]] *[[Mitja Gorjup]] *[[Vida Gorjup Posinković]] *[[Natalija Gorščak]] *[[Tone Gošnik]] *[[Igor Gošte]] *[[Karel Grabeljšek]] *[[Boris Grabnar]] *[[Barbara Gradič Oset]] *[[Matija Grah]] *[[Stane Grah]] *[[Helena Grandovec]] *[[Dušan Grča]] *[[Marko Gregorc]] *[[Lavoslav Gregoréc]] *[[Vinko Gregorič (pesnik)|Vinko Gregorič]] *[[Jan Grgič]] *[[Jožica Grgič]] *[[Janez Gril]] *[[Sonja Grizila]] *[[Bojan Grobovšek]] *[[Nace Grom]] *[[Izidor Grošelj]] *[[Darja Groznik]] *[[Barbara Gruden]] *[[Igor Gruden]] *[[Vili Guček (televizijski voditelj)|Vili Guček]] *[[Aleš Gulič]] *[[Andrej Gustinčič]] *[[Jurij Gustinčič]] *[[Gustav Guzej]] *[[Tine Guzej]] *[[Igor Guzelj]] *[[Jože Guzelj]] ==H== *[[Lipe Haderlap]] *[[Janko Hafner]] *[[Maja Hajdinjak]] *[[Primož Hieng]] *[[Ervin Hladnik Milharčič]] *[[Albert Hlebec]] *[[Barbara Hočevar]] *[[Borut Hočevar]] *[[Pavla Hočevar]] *[[Tone Hočevar (novinar)|Tone Hočevar]] *[[Arne Hodalič]] *[[Andrej Hofer (televizijski voditelj)|Andrej Hofer]] *[[Karel Holec]] *[[Jože Horvat]] *[[Ksenija Horvat]] *[[Marjan Horvat (novinar)]] *[[Urban Horvat]] *[[Majda Hostnik]] *[[Danila Hradil Kuplen]] *[[Mateja Hrastar]] *[[Lidija Hren]] *[[Dušan Hreščak]] *[[Vida Hreščak]] *[[Drago Hribar]] *[[Jožica Hribar]] *[[Jože Hudeček]] *[[Beno Hvala]] ==I== *[[Dejan Ipavec]] *[[Anja Intihar]] *[[Ivo Ivačič]] *[[Stane Ivanc]] *[[Jaka Ivančič]] *[[Miloš Ivančič]] *[[Just Ivanovič]] *[[Andrej Ivanuša]] *[[Milena Ivanuša]] *[[Ranka Ivelja]] *[[Tomislav Ivič]] *[[Urša Izgoršek]] ==J== *[[Zdenka Jagarinec]] *[[Vasja Jager]] *[[Vili Jager]] *[[Jože Jagodnik]] *[[Tanja Jaklič]] *[[Miloš Jakopec]] *[[Kaja Jakopič]] *[[Lojze Jakopič]] *[[Pavle Jakopič]] *[[Ljuban Jakše]] *[[Tone Jakše]] *[[Jasmina Jamnik]] *[[Milica Jan]] *[[Borut Janc]] *[[Peter Jančič]] *([[Zlatko Jančič]]) *[[Boštjan Janežič]] *[[Diana Janežič]] *[[Manica Janežič Ambrožič]] *[[Rado Janežič]] *[[Tone Janežič]] *[[Rudi Janhuba]] *[[Petra Janša]] *[[Venčeslav Japelj]] *[[Aleksander - Saša Jarc]] *[[Frančišek Jarc]] *[[Vlado Jarc]] *[[Franček Jauk]] *[[Boris Jaušovec]] *[[Aleksander Javornik]] *[[Lojze Javornik]] *[[Marjan Javornik]] *[[Mirko Javornik]] *[[Sonja Javornik]] *[[Erika Jazbar]] *[[Ezio Jazbec]] *[[Bernarda Jeklin]] *[[Iztok Jelačin]] *[[Adolf Jelen]] *[[Amalija Jelen Mikša]] *[[Dušan Jelinčič]] *[[Nejc Jemec]] *[[Miha Jenko]] *[[Marko Jenšterle]] *[[France Jeras]] *[[Gregor Jereb]] *[[Brigita Jeretina]] *[[Slavko Jerič]] *[[Zoran Jerin]] *[[Saša Jerković]] *[[Marjan Jerman]] *[[Matic Jerman]] *[[Barbra Jermann|Barb(a)ra Jerman(n)]] *[[Dragotin Jesenko]] *[[Vlasta Jeseničnik]] *[[Gabrijel Jesenšek]] *[[Ivo Jevnikar]] *[[Jerneja Jevševar]] *[[Franc Jeza]] *[[Boris Jež]] *[[Jedrt Jež Furlan]] *[[Slavko Jež]]? *[[Ivan Jontez]] *[[Mateja Jordan]] *[[Irena Joveva]] *[[Ana Jud]] *[[Aleksandra Jug]] *[[Urša Jurak Kuzman]] *[[Iztok Jurančič]] *[[Boštjan Jurečič]] *[[Ruda Jurčec]] *[[Josip Jurčič]] *[[Matjaž Juren]] *[[Aurelio Juri]] *[[Evgen Jurič]] *[[Marko Jurič]] *[[Nevenka Jurič]] *[[Igor Jurič]] *[[Majda Juvan]] == K == *[[Janko Kač]] *[[Alexandre Kadunc]] *[[Janez Kajzer]] *[[Rok Kajzer]] *[[Mija Kalan]] *[[Dušan Kalc]] *[[Grega Kališnik]] *[[Primož Kališnik]] *[[Štefan Kališnik]] *[[Dejan Kaloh]] *[[Peter Kancler]] *[[Črt Kanoni]] *[[Lojze Kante]] *[[Dejan Karba]] *[[Aleš Kardelj]] *[[Bojan Kardelj]] *[[Alex Kardoš]] *[[Andrej Karoli]] *[[Brane Kastelic]] *[[Lovro Kastelic]] *[[Jože Kaučič]] *[[Peter Kavalar]] *[[Bojan Kavčič]] *[[Ciril Kavčič]] (1924-2019) *[[Lucija Kavčič]] *[[Srečko Kavčič]] *[[Leopold Kemperle]] *[[Marjan Kemperle]] *[[Vladimir Kenda]] *[[Damjana Kenda Hussu]] *[[Petra Kerčmar]] *[[Maruša Kerec]] *[[Nikolaj Keuc Balashov]] *[[Marjeta Keršič Svetel]] *[[Ladislav Kiauta]] *[[Darinka Kladnik]] *[[Rok Klančnik]] *[[Darko Klarič]] *[[Rudi Klarič]] *[[Janja Klasinc]] *[[Tugo Klasinc]] *[[Marjeta Klemenc]] *[[Drago Klemenčič]] *[[Aleksandra Klinar]] *[[Miha Klinar]] *[[Slavko Klinar]] *[[Otmar Klipšteter]] (1933-2015) *[[Tomaž Klipšteter]] *[[Jože Kloboves]] *[[Marija Kmet]] *[[Gregor Knafelc]] *[[Majda Knap]] *[[Bojana Knez]] *[[Andrew Kobal]] *[[Jana Kobal]] *[[Diana Kobler Škoberne]] *[[Darja Kocbek]] *[[Aleš Kocjan]] *[[Miro Kocjan|Miro(slav) Kocjan]] *[[Vida Kocjan]] *[[Karlo Kocjančič]] *[[Vladimir Kocjančič]] *[[Helena Kocmur]] *[[Stane Kocutar]] *Ines Kočar *[[Helena Koder]] *[[Petra Kodra]] *[[Zdenko Kodrič]] *[[Ida Kogej]] *[[Vojko Kogej]] *[[Karmen Kogoj Ogris]] *[[Boštjan Kogovšek]] *[[Peter Kolšek]] *[[Nina Komparič]] *[[Jan Konečnik]] *[[Jan Konečnik]] *[[Viktor Konjar]] *[[Jasna Kontler Salomon]] *[[Jak Koprivc]] *[[Dragica Korade]] *[[Ignac Koprivec]] *[[Aleksander Koren]] *[[France Koren]] *[[Janja Koren]] *[[Jože Koren]] *[[Miran Koren]] *[[Vinko Korent]] *[[Ivo Kores]] *[[Darja Korez-Korenčan]] *[[Antiša Korljan]] *[[Ivan Korošec (1924)|Ivan Korošec]] *[[Janez Korošec (novinar)]] *[[Lojze Kos]] *[[Marjan Kos]] (1929-2024) *[[Marta Kos]] *[[Petra Kos Gnamuš]] *[[Suzana Kos]] *[[Tjaša Kos]] *[[Josip Kosevel|Josip Kosovel]] *[[Klemen Košak]] *[[Darijan Košir]] *[[Fani Košir]] *[[Jože Košir]] *[[Maks Košir]] *[[Manca Košir]] *[[Mitja Košir]] *[[Drago Košmrlj]] *[[Jože Košnjek]] *[[Sergeja Kotnik Zavrl]] *[[Božo Kovač]] *[[Dejan Kovač]] *[[Ludvik Kovač]] *[[Stanislav Kovač]] *[[Vanja Kovač]] *[[Ingrid Kovač Brus]] *[[Hermina Kovačič]] *[[Janez Kovačič]] *[[Breda Kovič]] *[[Luka Kovič]] *[[Petra Kovič]] *[[Vlado Kozak]] *[[Željko Kozinc]] *[[Radovan Kozmos]] *[[Lojze Kožar]] *[[Špela Kožar]] *[[Boris Kralj (novinar)]] *[[Drago Kralj]] *[[Dušan Kralj]] *[[Marjan Kralj]] *[[Tina Kralj]] *[[Bojan Krajnc]] *[[Ivan Krajnc]] *[[Cene Kranjc]] *[[Janez Kranjc (*1950)|Janez Kranjc]] *[[Janez Kramberger]] *[[Nataša Kramberger]] *[[Albert Kramer]] *[[Barbara Kramžar]] *[[Cene Kranjc]] *[[Janez Kranjec]] *[[Mankica Kranjec]] *[[Matjaž Kranjec]] *[[Miško Kranjec]] *[[Milan Krapež]] *[[Jure Krašovec]] *[[Tone Krašovec]] *[[Zlata Krašovec]] *[[Egon Kraus]] *[[Andrej Krbavčič]] *[[Jela Krečič]] *[[Mitja Kreft]] *[[Vlado Krejač]] *[[France Kremžar]] *[[Leo Kremžar]] *[[Tanja Kremžar]] *[[Rudolf Kresal]] *[[Meta Krese]] *[[Nejc Krevs]] *[[Anton Cvetko Kristan]] *[[Etbin Kristan]] *[[Jurij Kristan]] *[[Tina Kristan]] *[[Marijan Krišelj]] *[[Urška Krišelj Grubar]] *[[Franjo Krivec]] *[[Vlajko Krivokapić]] *[[Mirjana Križman]] *[[Silva Križman]] *[[Jožko Krošelj]] *[[Jasna Krljić Vreg]] *[[Marta Krpič]] *[[Milan Krsnik]] *[[Igor Kršinar]] *[[Slavko Krušnik]] *[[Zvone Kržišnik]] *[[Tomaž Kšela]] *[[Lenart J. Kučić]] *[[Alojzij Kuhar]] *[[Avgust Kuhar]] *[[Peter Kuhar]] *[[Štefan Kuhar (1919|Štefan Kuhar]] *[[Števan Kühar (novinar)|Števan Kühar]] *[[Roman Kukovič]] *[[Ivo Kuljaj]] *[[Franc Saleški Kulovec]] *[[Ines Kumalić]] *[[Mojca Kumerdej]] *([[Boris Kuret]]?) *[[Dušan Kuret]] *[[Naim Kurt]] *Ivan Kušar *[[Jože Kušar]] *[[Rok Kušlan]] *[[Boris Kutin]] *[[Štefan Kutoš]] *[[Rok Kužel]] *[[Ambrož Kvartič]] *[[Slavko Kvas]] == L == *[[Tadej Labernik]] *[[Dejan Ladika]] *[[Duška Lah]] *[[Ivan Lah]] *[[Marjan Lah]] *[[Florijan Laimiš]] *[[Tomaž Lajevec|Tom(až) Lajevec]] *[[Boštjan Lajovic]] *[[Janja Lakner Anžin]] *[[Miha Lampreht]] *[[Lojze Lampret]] *[[Tadeja Lampret]] *[[Ivo Lapajne]] *[[Niko Lapajne]] *[[Drago Lavrenčič]] *[[Blaž Lavrič]] *[[Nada Lavrič]] *[[Katarina Lavš|Katarina Lavš Mejač]] *[[Marjan Legan]] *[[Dragomir Legiša]] *[[Ženja Leiler]] *[[Marjan Lekše]] *[[Stane Lenardič]] *[[Katja Lenart]] *[[Jule Lenassi]] *[[Ladislav Lesar]] *[[Miran Lesjak]] *[[Petra Lesjak Tušek]] *[[Bojana Leskovar]] *[[Pavel Leskovec]] *[[Alenka Leskovic]] *[[Nataša Leskovšek]] *[[Urška Leskovšek]] *[[Tanja Lesničar Pučko]] *[[Andreja Lešnik]] *[[Zoran Lešnik]] *[[Robert Levstek]] *[[Vladimir Levstik]] *[[Peter Likar]] *[[Teo Lipicer]] (st./ml.) *[[Margita Lipnik]] *[[Milan Lipovec]] *[[Vinko Lipovec]] *[[Uroš Lipušček]] *[[Boris Ljubič]] *[[Špela Lobe]] *[[Srečko Logar (novinar)]] *[[Janez Lombergar]] *[[Jure Longyka]] *[[Glorija Lorenci]] *[[Janko Lorenci]] *[[Mirko Lorenci]] - Loj *[[Suzana Lovec]] *[[Zdenka Lovec]] *[[Kristina Lovrenčič]] *[[Aleksander Lucu]] *[[Jaka Lucu]] *[[Tina Lucu]] *[[Neva Lukeš]] *[[Vojislav Lukić]] *[[Viktor Luskovec]] ==M== *[[Miloš Macarol]] *[[France Magajna]] *[[Leon Magdalenc]] *[[Marjan Maher]] *[[Ante Mahkota]] *[[Uroš Mahkovec]] *[[Metka Majer]] *[[Jaruška Majovski]] *[[Branko Maksimovič]] *[[Dorica Makuc]] *[[Domen Mal]] *[[Nela Malečkar]] *[[Aleš Malerič]] *[[Patricija Maličev]] *[[Boris Maljevac]] *[[Miroslav Malovrh]] *[[Metka Majer]] *[[Tino Mamić]] *[[Darko Marin]] *[[Marko Marion]] *[[Vesna Marinčič]] *[[Milan Markelj]] *[[Janez Markeš]] *[[Tatjana Markošek]] *[[Nataša Markovič]] *[[Urša Marn]] *[[Saša Martelanc]] *[[Tomo Martelanc]] *[[Vladimir Martelanc (publicist)|Vladimir Martelanc]] *[[Zvezdan Martič]] *[[Mitja Marussig]] *[[Andrej Marušič|Andrej]] [[Marušič]] *[[Drago Marušič (novinar)|Drago Marušič]] *[[Brane Maselj]] *[[Božo Mašanovič]] *[[Katarina Matejčič]] *[[Silvo Matelič]] *[[Zdenko Matoz]] *[[Mojca Mavec]] *[[Milan Maver]] *[[Franjo Mavrič]] *[[Tita Mayer]] *[[Robert Mecilošek]] *[[Milan Meden]] *[[Drago Medved]] *[[Rudi Medved]] *[[Zoran Medved]] *[[Marko Medvešek]] *[[Maja Megla]] *[[Borut Mekina]] *[[Igor Mekina]] *[[Milan Merčun]] (1926-2019) *[[Franc Merkač]] *[[Ivan Merlak]] *[[Ivan Merljak]] *[[Sonja Merljak Zdovc]] *[[Peter Merše]] *[[Mitja Meršol]] *[[Borut Meško]] *[[Domen Mezeg]] *[[Maruša Mihelčič]] *[[Andrej Miholič]] *[[Miloš Mikeln]] *[[Vesna Milek]] *[[Dare Milič]] *[[Danilo Milič]] *[[Helena Milinković]] *[[Franc Milošič]] *[[Drago Mislej - Mef]] *[[Irene Mislej]] *[[Tone Mizerit]] *[[Jelka Mlakar]] *[[Lev Modic]] *[[Georg Mohr]] *[[Fanči Moljk]] *[[Miša Molk]] *[[Miha Moškerc]] *[[Marjan Moškon]] *[[Miriam Možgan]] *[[Jože Možina]] *[[Andrej Mrak]] *[[Boris Mrak]] *[[Jani Muhič]] *[[Francek Mukič]] *[[Ivanka Mulec-Ploj]] *[[Ana Müllner]] *[[Mirko Munda]] *[[Natalija Muršič]] *[[Mirjam Muženič]] ==N== *[[Marica Nadlišek Bartol|Marica Nadlišek]] *[[Marija Namorš]] *[[Janja Napast]] *[[Branimir Nešović]] *[[Bernard Nežmah]] *[[Srečko Niedorfer]] *[[Svetislav Nikolić]] *[[Dušan Nograšek]] *[[Bogdan Novak]] *[[Andrej Novak (novinar)|Andrej Novak]] *[[Jan Novak]] *[[Jaro Novak]] *[[Maja Novak]] *[[Marjeta Novak Kajzer]] *[[Špela Novak]] *[[Vilko Novak ml.]] - Čipči *[[Nace Novak]] *[[Stanislav Novak]] *[[Vojko Novak]] *[[Janja Novoselec]] *[[France Novšak]] ==O== *[[Miha Obit]] *[[Sabina Obolnar]] *[[Goran Obrez]] *[[Rajko Ocepek]] *[[Blaž Ogorevc]] *[[Miran Ogrin]] *[[Horst Ogris]] *[[Nina Orel]] *[[Meta Ornik]] *[[Bogdan Osolnik]] *[[Vlado Ostrouška]], Irena O. *[[Denis Oštir]] *[[Breda Ozim]] *[[Rudolf Ozim]] ==P== *[[Andrej Pagon]] - Ogarev *[[Božidar Pahor]] *[[Breda Pahor]] *[[Vesna Pahor]] *[[Zarja Pahor]] *[[Janko Pajk]] *[[Lidija Pak Horvat]] *[[Rossana Paliaga]] *[[Jurij Paljk]] *[[Srečko Panič]] *[[Slava Partlič]] *[[Aco Pasternjak]] *[[Darko Pašek]] *[[Irena Pavlič]] *[[Martin Pavlič]] *[[Mile Pavlin]] *[[Miran Pavlin]] (1920-2008) *[[Franci Pavšer]] (st./ml.) *[[Gregor Pavšič]] *[[Vladimir Pavšič]] *[[Bojan Peček]] *[[Marko Pečauer]] *[[Drago Pečko]] *[[Otmar Pečko]] *[[Rade Pečnik]] *[[Daša Pelhan]] *[[Aljaž Pengov Bitenc]] *[[Jure Pengov]] *[[Nadja Pengov]] *[[Just Perat]] *[[Franci Perčič]] *[[Vladimir Perhavec]] *[[Borut Perko]] *[[Suzana Perman]] *[[Tomaž Perovič]] *[[Saša Perpar]] *[[Ivo Peršuh]] *[[Aljuš Pertinač]] *[[Rosvita Pesek]] *[[Samo Petančič]] *[[Urška Petaros]] *[[Saša Petejan]] *[[Jože Petek (novinar)|Jože Petek]] *[[Miro Petek]] *[[Franci Petrič]] *[[Jožef Petrič]] *[[Mojca Petrič Bužan]] *[[Ernest Petrin]] *[[Jože Petrovčič (novinar)]] *[[Vida Petrovčič]] *[[Janko Petrovec]] *[[Danica Petrovič]] *[[Slavko Pezdir]] *[[Brane Piano]] *[[Erik Piccini]] *[[Renata Picej]] *[[Ivan Pintar (prevajalec)]] *[[Rok Pintar]] *[[Boštjan Pirc]] *[[Ciril Pirc]] *[[Franjo Pirc]] *[[Helena Pirc]] *[[Louis Pirc]] *[[Tatjana Pirc]] *[[Vanja Pirc]] *[[Nataša Pirc Musar]] *[[Joško Pirnar]] *[[Igor Pirkovič]] *[[Anka Pirš Lucignano]] *[[Janez Pirš]] *[[Urška Pirš]] *[[Aleksandra Pivec]]? *[[Polona Pivec]] *[[Franja Pižmoht]] *[[Miha Plementaš]] *[[Bogdan Pleša]] *[[Jože Plešnar]] *[[Tom Pleterski]] *[[Vojko Plevelj]] *[[Milan Plut]] *[[Miro Poč]] *[[Aleš Podbrežnik]] *[[Franc Podgornik]] *[[Giuseppe Podgornik]] *[[Jovita Podgornik]] *[[Božo Podkrajšek]] *[[Mimi Podkrižnik]] *[[Branko Podobnik]] *[[Nejko Podobnik]] *[[Bogdan Pogačnik]] *[[Bogi Pogačnik]] (1947-1998) *[[Milan Pogačnik (novinar)]] *[[Rok Pogelšek]] *[[Jože Poglajen]] *[[Lado Pohar]] *[[Jože Pojbič]] *[[Nikolaj Polak]] *[[Melita Poler Kovačič]] *[[Veda Ponikvar]] *[[Ilja Popit]] *[[Jurij Popov]] *[[Robert Poredoš]] *[[Pia Porenta]] *[[Zoran Potič]] *[[Alenka Potočnik]] *[[Peter Potočnik]] *[[Lidija Potrč]] *[[Marko Potrč]] *[[Matej Povše]] *[[Andrej Poznič]] *[[Bojan Požar]] *[[Matej Praprotnik]] *[[Rok Praprotnik]] *[[Gregor Preac]] *[[Izidor Predan]] *[[Milan Predan]] *[[Špela Predan]] *([[Vasja Predan]]) *[[Helena Premrl]] *[[Sergij Premru]] *[[Iztok Presl]] *[[Brane Prestor]] *[[Jože Prešeren (1939)]] *[[Milica Prešeren]] *[[Igor Prešern]] *[[Mitja Prešern]] *[[Bogi Pretnar]] Kozinc *[[Maja Prijatelj Videmšek]] *[[Urša Violeta Prosenjak]] *[[Marko Prpić]]? *[[Edi Pucer]] *[[Stane Pučko]] *[[Avgust Pudgar]] *[[Alenka Puhar]] *[[Helena Puhar]] *[[Erter Pust]] *[[Ivko Pustišek]] *[[Rasto Pustoslemšek]] *[[Marko Puš]] *[[Dejan Pušenjak]] ==R== *[[Rado Radešček]] ("Borko Furlan") *[[Danjel Radetič]] *[[Klemen Radetič]] *[[Rajko Ranfl]] *[[Aleksander Rant]] *[[Maja Ratej]] *[[Olga Ratej]] *[[Davorin Ravljen]] *[[Nada Ravter]] *[[Marta Razboršek]] *[[Marjan Raztresen]] *[[Slavko Rebec]] *[[Jadranka Rebernik]] *[[Aljoša Rehar]] *[[Radivoj Rehar]] *[[Miha Remec]] *[[Marjan Remic]] *[[Mišo Renko]] *[[Grega Repovž]] *[[Mija Repovž]] *[[Nataša Repovž]] *[[Nika Repovž]] *[[Laura Resnik]] *[[Ante Ribič]] *[[Adolf Ribnikar]] *[[Bojan Ribnikar]] *[[Vladislav Ribnikar]] star./ml. (slov.-srb.) *[[Nataša Rijavec Bartha]] *[[Niko Robavs]] *[[Bogdan Robida|Bogdan (Dane) Robida]] *[[Dušan Rogelj]] *[[Marjan Rogelj]] *[[Silvestra Rogelj Petrič]] *[[Simeona Rogelj]] *[[Meta Roglič]] *[[Boris Rosina]] *[[Andrej Rot]] *[[Roman Rozina]] *[[Branko Rozman]] *[[Andraž Rožman]] *[[Marko Rožman]] *[[Aleksander Rudolf|Aleksander Saša Rudolf]] *[[Ivan Rudolf (politik)|Ivan Rudolf]] *[[Bruno Rupel]] *[[Anton Rupnik]] *[[Božidar Rustja|Božidar (Božo) Rustja]] *[[Drago Rustja]] *[[Ernest Ružič]] *[[Dušan Rybář]] == S == *[[Karin Sabadin]] *[[Bogo Sajovic]] *[[Bogdan Sajovic]] *[[Kaja Sajovic]] *[[Bogo Samsa]] *[[Valentina Sancin]] *[[Kristijan Sande]] *[[Janko Sarađen]] *[[Miran Sattler]] *[[Silvano Sau]] *[[Franci Savenc]] *[[Domen Savič]] *[[Igor Savič]]? *[[Dušan Savnik]] *[[Sašo Schrott]] *[[Ernest Sečen]] *[[Stane Sedlak]] *[[Alma Sedlar]] *[[Marjan Sedmak]] *[[Franjo Sekolec]] *[[Drago Seliger]] *[[Branko Senica]] - Bonči *[[Zoran Senković]] *[[France Seunig]] *[[Jani Sever]] *[[Jelka Sežun]] *[[Miro Simčič]] *[[Veseljko Simonović]] *[[Danica Simšič]] *[[Sandi Sitar]] *[[Ivan Sivec]] *[[Alenka Sivka]] *[[Bogomir Skaberne]] (1903-39) *[[Dušan Skok]] *[[Petra Skrivarnik]] *[[Marjan Skumavc]] *[[Damijan Slabe]] *[[Uroš Slak]] *[[Niko Slana]] *[[Karel Slanc]] *[[Danilo Slivnik]] *[[Jože Slodnjak]] *[[France Slokan]] *[[Jaka Slokan]] *[[Marjan Slokar]] *[[Tjaša Slokar Kos]] *[[Lojze Smasek]]? *[[Štefan Smej]] *[[Rudolf Smersu]] *[[Jože Smole]] *[[Marjeta Smolnikar]] *[[Tone Smolnikar]] *[[Aleš Smrekar (novinar)]] *[[Dušan Snoj]] *[[Jože Snoj]] *[[Branko Soban]] *[[Ludvik Sočič]] *[[Maja Sodja]] *[[Branko Sosič]] *[[Nataša Sosič]] *[[Jože Splichal]] *[[Urša Splichal]] *[[Tomaž Sršen]] *[[Ciril Stani]] *[[Janez Stanič]] *[[Stane Stanič]] *[[Aca Stanovnik Semič]] *[[Vid Stanovnik]] *Vida Stanovnik-Škodnik *[[Vilma Stanovnik]] *[[Špela Stare]] *[[Tanja Starič]] *[[Dejan Steinbuch]] *[[Matija Stepišnik]] *[[Jadran Sterle]] *[[Sara Sternad]] *[[Veso Stojanov]] *[[Andrej Stopar]] *[[Mirko Strehovec]] *[[Franci Stres]] *[[Franci Strle]] *[[David Stropnik]] *[[Lavoslav Struna]] *[[Gorazd Suhadolnik]] *[[Breda Susič]] *[[Jožef Sušnik]] *[[Stane Sušnik]] *[[Janko Svetina]] *[[Luka Svetina]] == Š == *[[Zmagoslav Šalamun]] *[[Miha Šalehar]] *[[Sonja Šalehar]] *[[Andrej Šavko]] *[[Franc Šebjanič]] *[[Franc Serafin Šegula]]? *[[Milan Šega]] *[[Pavle Šegula (novinar)]] *[[Vladimir Baltazar Šenk]] *[[Željko Šepetavc]] *[[Katja Šeruga]] *[[Zvone Šeruga]] *[[Franc Šetinc]] *[[Lenart Šetinc]] *[[Mile Šetinc]] *[[Mojca P. Šetinc]] *[[Zlatko Šetinc]] *[[Marko Šidjanin]]? *[[Črtomir Šinkovec]] *[[Ivan Šinkovec]] *[[Špela Šipek]] *[[Majda Širca]] *[[Jože Šircelj]] *[[Mojca Širok]] *[[Metka Šišernik]] (-Volčič) *[[Tjaša Škamperle]] *[[Robert Škrjanc]] *[[Uroš Škerl Kramberger]] *[[Boža Škoberne]] *[[Ludvik Škoberne|Ludvik (Luka) Škoberne]] *[[Valerija Škof]] *[[Eva Škabar]] *[[Stane Škrabar]] *[[Mija Škrabec Arbanas]] *[[Robert Škrlj]] *[[Vlado Šlamberger]] *[[Jernej Šmajdek]] *[[Djuro Šmicberger]] *[[Mihael Šmirmaul]] *[[Sonja Šmuc]] *[[Milenko Šober]] *[[Branko Šömen]] *[[Janko Šopar]] *[[Uroš Šoštarič]] *[[Milan Šparovec]] *[[Jelki Šprogar]] *[[Franc Šrimpf]] *[[Marjan Šrimpf]] *[[Srečko Šrot]] *[[Aleks Štakul]] *[[Miha Štamcar]] *[[Ivo Štandeker]] *[[Irena Štaudohar]] *[[Miro Štebe]] *[[Marcel Štefančič]] *[[Bogomir Štefanič]] *[[Ivan Štefe]] *[[Nataša Štefe]] *[[Breda Štivan Bonča]] *[[Katja Štok]] *[[Zora Štok]] *[[Slavoljub Štoka]] *[[Majda Štoviček Štirn]] *[[Ivo Štrakl]] / [[Ivo Štrakelj]] ? *[[Anka Štrukelj Fras]] *[[Barbara Štrukelj]] *[[Ciril Štukelj]] *[[Erika Štular]] *[[Jaka Štular]] *[[Mirko Štular]] *[[Borut Šuklje]]? *[[Rapa Šuklje]] *[[Boris Šuligoj]] *[[Rok Šuligoj]] *[[Matej Šurc]] *[[Barbara Šurk]] *[[Silvester Šurla]] *[[Miran Šuštar]] *[[France Šušteršič]] *Franšišek Šušteršič *[[Mario Šušteršič]] *[[Mitja Švab]] *[[Miloš Švabić]] *[[Tomaž Švagelj]] *[[Janez J. Švajncer]] *[[Miha Švalj]] *[[Karmen Švegl]] *[[Artur Aichi Švarc]] *[[Mladen A. Švarc]] == T == *[[Matjaž Tanko]] *[[David Tasić]] *[[Jana Taškar]] *[[Borut Tavčar]] *[[Igor Tavčar (novinar)]] *[[Ivo Tavčar]] (1924-2005) *[[Marko Tavčar]] *[[Sergio Tavčar]] *[[Vojmir Tavčar]] *[[Simon Tecco]] *[[Janko Tedeško]] *[[Vojmir Tedoldi]] *[[Sandor Tence]] *[[Goran Tenze]] *[[Jasna Tepina]] *[[Jure Tepina]] *[[Tomaž Terček]] *[[Alenka Terlep]] *[[France Terseglav]] *[[Silvo Teršek]] *[[Slavko Tiran]] *[[Tanja Tiselj]] *[[Miran Tišič]] *[[Blaž Tišler]] *[[Ilinka Todorovski]] *[[Taiji Tokuhisa]] *[[Aleksander Toman]] *[[Boris Tomašič]] *[[Martin Tomažin]] *[[Agata Tomažič]] *[[Bojan Tomažič]] *[[Dušan Tomažič, novinar]] *[[Hanzi Tomažič]] *[[Egon Tomc]] *[[Bogdan Tome]] *[[Igor Tominec]] *[[Anton Tomšič]] *[[Marjan Tomšič]] *[[Matevž Tomšič]]? *[[Rajko Topolovec]] *[[Bojan Traven]] *[[Simona Toplak]] *[[Rajko Topolovec]] *[[Jure Trampuš]] *[[Sonja Tramšek]] *[[Igo Tratnik]] *[[Ivica Tratnik Prinčič]] *[[Ksenja Tratnik]] *[[Bojan Traven]] *[[Stane Trbovc]] *[[Mitja Tretjak]] *[[Srečko Trglec]] *[[Vinko Trinkaus]] *[[Milan Trobič]] *[[Matjaž Trošt]] *[[Lojze Trstenjak]] *[[Toni Tršar]] *[[Juš Turk]] ==U== *[[Bogdan Učakar]] *[[Dušan Udovič]] *[[Frane Udovič]] *[[Rudolf Udovič]] *[[Jana Ujčič]] *[[Janez Ujčič]] *[[Miroslav Ulčar]] *[[Irena Ulčar Cvelbar]] *[[Iztok Umer]] *[[Stane Urek]] *[[Mitja Urbančič]] *[[Uroš Urbanija]] *[[Uroš Urbas]] *[[Dušan Uršič]] – [[Samo Glavan]] *[[Marica Uršič Zupan]] *[[Rudi Vahen]] *[[Tone Vahen]] *[[Julka Vahen Sever]] *Marko Valadžija *[[Erik Valenčič]] *[[Rok Valenčič]] *[[Slobodan Valentinčič]] *[[Victor Valjavec|Victor J. Valjavec]] *[[Aleš Varoga]] *[[Mirko Vasle]] *[[Vinko Vasle]] *[[Fran Vatovec]] *[[Jadran Vatovec]] *[[Bojan Velikonja]] *[[Dušan Vendramin]] *[[Matej Venier]] *[[Meta Verbič]] *[[Peter Verč]] *([[Dejan Verčič]]) *[[Barbara Verdnik]] *[[Gorazd Vesel]] *[[Sergij Vesel]] *[[Boštjan Veselič Golob]] *[[Bojan Veselinovič]] *[[Jože Vetrovec]] *[[Ariana Vetrovec]] *[[Petra Vidali]] *[[Boštjan Videmšek]] *[[Ivan Vidic]] *[[Jana Vidic]] *[[Milan Vidic]] *[[Saša Vidmajer]] *[[Igor Vidmar]] (& ''soimenjak v Nm'', r. 1963) *[[Tit Vidmar]] *[[Rajka Vignjević Pupovac]] *[[Jože Vild]] *[[Jože Vilfan]] (1947) *[[Vinko Vilfan]] *[[Marija Vilfan]] *[[Stanko Virant]] *[[Nika Vistropski]] *[[Boris Višnovec]]? *[[Mojca Vizjak Pavšič]] *[[Slavko Vizovišek]] *[[Livijo Vižintin]] *([[Igor Vobič]]) *[[Nina Vobič Arlič]] *[[Emil Vodeb]] (1880-1921) *[[Valentin Vodnik]] *[[Dejan Vodovnik]] *[[Vladimir Vodušek]] *[[France Vogrinc]] *[[Anže Voh Boštic]] *[[Metka Volčič]] *[[Mitja Volčič|Mitja (Dimitrij) Volčič]] *[[Sara Volčič]] *[[Jože Volfand]] *[[Albert Voncina]] *[[Gita Vončina]] *[[Tamara Vonta]] *[[Mitja Volčič|Mitja (Demetrij) Volčič]] *Mitja Volčič *[[Sergej Vošnjak]] *[[Stanislav Vovk]] *[[Tone Vrabl]] *[[Jule Vrbič]] *[[Branko Vrčon]] *[[Franjo Vrčon]] *[[Aljoša Vrečar]] *[[France Vrečar]] *[[France Vreg]] *[[Mile Vreg]] *[[Drago Vresnik]] *[[Vili Vuk]] *[[Katarina Vukovič]] *[[France Vurnik]] *[[Vili Vybihal]] == V == * [[Nika Vajda]] * [[Marjan Vešligaj]] * [[Ivan Vidic|Ivan (Ivo) Vidic]] * [[Stanko Virant]] * [[Emil Vodeb]] (1880-1921) * [[Milan Vogel]] * [[Ana Vojnović Zorman]] * [[Drago Vresnik]] ==W== *[[Dušan Waldhütter]] *[[Marko Waltritsch]] *[[Monika Weiss]] *[[Rado Wuttej]] ==Z== *[[Ludvik Zadnik]] *[[Janez Zadnikar]] *[[Miha Zadnikar]] *[[Jože Zadravec]] (1939-2023) *[[Nina Zagoričnik]] *[[Melita Zajc]] *[[Neva Zajc]] *[[Srečo Zajc]] *[[Rado Zakonjšek]] *[[Miro Zakrajšek]] *[[Vojko Zakrajšek]] *[[Zmago Zakrajšek]] *[[Viktor Zalar]] *[[Uršula Zaletelj]] *[[Jože Zamljen]] *[[Nataša Zanuttini]] *[[Cveto Zaplotnik]] *[[Bojan Zavašnik]] *[[Anuška Zavrl Delić]] *[[Franci Zavrl]] *[[Braco Zavrnik]]? *[[Lada Zei]] *[[Vida Zei]] *[[Zlatko Zei (novinar)|Zlatko Zei]] *[[Blaž Zgaga]] *[[Darja Zgonc]] *[[Ivan Zika]]? *[[Marijan Zlobec]] *[[Ivo Zor|Ivo (Janez) Zor]] *[[Ivan Zoran]] *[[Alenka Zor-Simoniti]] *[[Marko Zorko]] *[[Anton Zorko|Zvone Zorko]] *[[Barbara Zrimšek]] *[[Pavle Zrimšek]] *[[Primož Zrnec]] *[[Florjan Zupan]] *[[Tadeja Zupan Arsov]] *[[Jože Zupančič (novinar)|Jože Zupančič]] *[[Jelka Zupanič]] *[[Tamara Zupanič Čučnik]] *[[Tadej Zupančič]] *[[Darka Zvonar Predan]] *[[Matej Zwitter]] ==Ž== *[[Boštjan Žagar]] *[[Ivo Žajdela]] *[[Štefan Žargi]] *[[Franjo Žebot]] *[[Dora Žebot Lavrenčič]] *[[Maja Žel Nolda]] *[[Alfred Železnik]] *[[Neva Železnik]] *[[Aleksander Železnikar]] *[[Ivan Železnikar]] *[[Dušan Željeznov]] *[[Ali Žerdin|Ali (Aleksander) Žerdin]] *[[Feri Žerdin]] *[[Ivan Žerjal]] *[[Borut Žerjav]] *[[Peter Žerjavič]] *[[Marjan Žiberna]] *[[Miha Žibrat]] *[[Andreja Žibret Ifko]] *[[Rozika Žigon]] *[[Damijana Žišt]] *[[Stojan Žitko]] *[[Edvard Žitnik]] *[[Ignacij Žitnik]] *[[Majda Žlender]] *[[Anita Žmahar]] *[[Breda Žnidarič]] *[[Erika Žnidaršič]] *[[Miha Žorž]] *[[Bojana Žukov-Gregorič]] *[[Branko Žunec]] *[[Jože Zupančič (novinar)|Jože Župančič]] *[[Nande Žužek]] {{seznami narodov po poklicu|novinarjev}} {{stublist}} <references /> [[Kategorija:Slovenski novinarji| ]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Novinarji]] lzwvxhrcy6ti88w4fwc08sd9wnwvocw 0 85386 6775073 6774315 2026-11-05T09:08:52Z Shabicht 3554 6775073 wikitext text/x-wiki [[Slika:Slovenske železnice wordmark logo.svg|desno||250px|thumb|Logotip Slovenskih železnic]] '''Slovenske železnice d. o. o.''' (krajše le ''Slovenske železnice'', [[kratica]] '''SŽ''') so [[podjetje]] [[Slovenski državni holding|Slovenskega državnega holdinga]], ta pa je v lasti [[Slovenija|Republike Slovenije]]. So upravitelj železniške infrastrukture, družbe v njeni skupini pa so izvajalec [[Železniški prevoz|železniškega prometa]] v [[Država|državi]] oziroma izvajalec obvezne gospodarske javne službe vzdrževanja, obratovanja in obnavljanja javne železniške infrastrukture ter obvezne gospodarske javne službe prevoza potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu. Ob slovenski [[Slovenska osamosvojitvena vojna|osamosvojitvi]] so nastale iz ''Železniškega gospodarstva Ljubljana'', ki je na ozemlju [[Slovenija|Slovenije]] in tudi hrvaškega dela [[Istra|Istre]] dotlej upravljalo del omrežja [[Jugoslovanske železnice|Jugoslovanskih železnic]]. Od [[10. junij]]a [[1992]] so Slovenske železnice članica [[Mednarodna železniška zveza|Mednarodne železniške zveze]] (UIC). ''Skupino Slovenske železnice'' sestavljajo podjetja: SŽ Potniški promet, SŽ Vleka in tehnika, SŽ Logistika (SŽ Tovorni promet, Fersped), SŽ Infrastruktura, SŽ Železniško gradbeno podjetje, SŽ Železniško invalidsko podjetje, SŽ Prometni institut Ljubljana in [[NOMAGO|Nomago]]. ==Zgodovina== [[Slika:Zidani most ob južni železnici 1897.jpg|280px|thumb|desno|Železniška postaja Zidani Most (1897)]] ===Avstrijsko obdobje=== Zgodovina železnic na Slovenskem se začne v obdobju [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]] oziroma poznejše [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske monarhije]], ki je vse do razpada leta 1918 vključevala celotno ozemlje današnje [[Slovenija|Republike Slovenije]]. Prvi [[vlak]] je na slovensko ozemlje zapeljal že leta 1846 (na poskusni vožnji od Gradca do [[Pesnica pri Mariboru|Pesnice pri Mariboru]] pa že 1. novembra 1845), le enajst let pozneje, leta 1857, pa je bila dokončana povezava med [[Dunaj]]em in [[Jadransko morje|Jadranskim morjem]], tako imenovana [[Južna železnica]]. Železnice so zaradi zemljepisne lege Slovenije od takrat most med severom in jugom ter vzhodom in zahodom. ===Kraljevina Jugoslavija=== Po koncu [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] so se oblikovale [[Železnice Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]]. Leta 1929 se kraljevina preimenuje v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]] in z njo tudi železnice v [[Jugoslovanske državne železnice]] (JDŽ). Po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] je območje Primorske, Istre in dela Dalmacije, po [[Rapalska pogodba|Rapalski pogodbi]] pripadlo [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]]. Ob tem je del [[Bohinjska proga|Bohinjske proge]], z odsekom do [[Zgodovina železnice v Sloveniji#Proga Prvačina—Ajdovščina (1902)|Ajdovščine]] ter del [[Južna železnica|Južne železnice]] in s tem tudi progi [[Zgodovina železnice v Sloveniji#Proga Pivka—Reka (1873)|Pivka–Reka]] ter [[Zgodovina železnice v Sloveniji#Istrska proga Divača—Pulj (1876)|Divača–Pulj]], prešel pod upravo Italijanskih državnih železnic (FS). Z razširitvijo [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] na jugoslovansko ozemlje leta 1941 JDŽ prenehajo obstajati, razdelijo jih na DRB, FS in MAV, v NDH nastanejo [[Hrvaške državne železnice]] (HDŽ), v Srbiji pa (ponovno) [[Srbske državne železnice]] (SDŽ). === SFR Jugoslavija === Po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] so železniški prevoz vodile [[Jugoslovanske železnice]] (JŽ), ki so pod tem imenom obstajale od leta 1952. Upravljanje je bilo ozemeljsko razdeljeno na 6 železniških transportnih podjetij (Beograd, Zagreb, Sarajevo, Skopje, Titograd in Ljubljana, slednje je bilo dodatno razdeljeno na območne enote Ljubljana, Maribor in Postojna). Z uvedbo samoupravnega socializma je v okviru Združenja Jugoslovanskih železnic obstajala tudi organizacija KRS (Kola za spavanje i ručavanje/Vagoni za spanje in obedovanje). 6. novembra 1960 pridejo v Slovenijo prve štiri garniture [[tirni avtobus|tirnih avtobusov]], ki so bile po osamosvojitvi odstopljene [[Hrvaške železnice|Hrvaškim železnicam]]. Tako se leta 1962 začne elektrifikacija proge [[Postojna]]–[[Ljubljana]] in za njo že drugih, kot so [[Postojna]]–[[Koper]], [[Ljubljana]]–[[Jesenice]], [[Ljubljana]]–[[Maribor]] ter [[Zidani Most]]–[[Dobova]] in tako je leta 1977 dokončana še zadnja elektrificirana proga dotlej, [[Maribor]]–[[Špilje]]. Po razpadu Jugoslovanskih železnic se je Železniško gospodarstvo Ljubljana preimenovalo v Slovenske železnice (SŽ), v okvir katerih so bile združene tudi službe, ki so v Sloveniji dotlej delovale neposredno pod okriljem Jugoslovanskih železnic.[[Slika:29.12.2012, SŽ 310, Ljubljana, Slovenia (16493631710).jpg|alt=|sličica|200x200_pik|Pendolino ETR 310 Slovenskih železnic (SŽ 310) na [[Železniška postaja Ljubljana|Ljubljanski postaji]]]] ==Slovenske železnice (SŽ)== Leta 1994 je italijanski elektromotornik ETR 310 z nagibnim podvozjem, tipa [[Pendolino]], na preiskusni vožnji 17. septembra, na odseku med [[Rače|Račami]] in [[Hoče|Hočami]] dosegel absolutni hitrostni rekord na slovenskih progah – 208,2 kilometra na uro. Leta 2000 so SŽ nabavile tri tovrstne garniture. [[Slika:SŽ 312 317.jpg|thumb|200px |Siemens Desiro Slovenskih železnic (SŽ 312)]] Julija leta 2002 SŽ prejmejo še zadnjo od tridesetih naročenih elektromotornih garnitur serije, imenovanih [[Siemens (podjetje)|Siemens]] [[Siemens Desiro|Desiro]]. Od prevzema naprej vozijo v sklopu lokalnih potniških (LP) in regionalnih vlakov (RG) na vseh elektrificiranih progah v Sloveniji. Aprila 2016 je bila dokončana elektrifikacija proge Pragersko–Hodoš. [[File:Railway map of Slovenia.png|380px|thumb|desno|Mreža železniških prog v Sloveniji]] == Železniško omrežje == Del železniškega omrežja v Sloveniji je elektrificiran (po njem vozijo predvsem elektromotorni [[vlak]]i), nekoliko večji del pa je neelektrificiran (po njem vozijo različni tipi dizelskih vlakov). Skupna dolžina železniških prog je 1208 [[km]],<ref>{{Navedi splet|url=http://slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/zelezniske-proge|title=Železniške proge|date=|accessdate=17. 4. 2018|website=Slovenske železnice|publisher=|last=|first=|language=sl|archive-date=2018-04-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20180418092856/http://slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/zelezniske-proge|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180418092856/http://slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/zelezniske-proge |date=2018-04-18 }}</ref> od tega je elektrificiranega za 609,7 km<ref>{{Navedi novice|url=http://www.slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/elektroenergetika|title=Slovenske železnice - Elektroenergetika|last=|accessdate=2016-10-15|archive-date=2016-09-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20160917051252/http://www.slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/elektroenergetika|url-status=dead}}</ref> omrežja. V Sloveniji so tri vrste elektrificiranih prog. Največji del je elektrificiran z enosmerno napetostjo 3 kV, med [[Dobova|Dobovo]] in državno mejo s [[Hrvaška|Hrvaško]] ter med Hodošem in državno mejo z [[Madžarska|Madžarsko]] je izmenična napetost 25 k[[V]] 50 [[Hz]], med [[Jesenice|Jesenicami]] in državno mejo z [[Avstrija|Avstrijo]] pa 15 kV 16,7&nbsp;Hz. [[File:SŽ_Kranj-Beljak_(c)_Bojan_Schnabl.webm#metadata|thumb|Železniška postaja Kranj z najavo mednarodnega vlaka v Beljak v nemščini. <ref>Glej o pomenu Beljaka za slovensko kulturno zgodovino: Matjaž Klemenčič: Villach/Beljak. V: [[Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem]], 3.zv., str. 1419-1421</ref><ref>O zgodovinskem pomenu Beljaka za slovensko politčno gibanje: Matjaž Klemenčič: Beljaško omizje (Villacher Kreis) in Villach/Beljak. V: [[Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem]], 1.zv., str. 146-147</ref><ref>O spoštovanju slovenščine in slovenske kulturne dediščine (in s tem slovenskih krajevnih imen) glej: Koroška deželna ustava, člen 5: "(2)Das Land Kärnten bekennt sich gemäß Artikel 8 Abs. 2 des Bundes-Verfassungsgesetzes zu seiner gewachsenen sprachlichen und kulturellen Vielfalt, wie sie in Kärnten in der slowenischen Volksgruppe zum Ausdruck kommt. Sprache und Kultur, Traditionen und kulturelles Erbe sind zu achten, zu sichern und zu fördern. Die Fürsorge des Landes gilt allen Landsleuten gleichermaßen." Prevod: "(2)Koroška dežela v skladu z drugim odstavkom 8. člena Zveznega ustavnega zakona priznava svojo jezikovno in kulturno raznolikost, ki jo na Koroškem izraža slovenska narodna skupnost. Jezik in kulturo, tradicijo in kulturno dediščino je treba spoštovati, varovati in spodbujati. Skrb za deželo velja v enaki meri za vse rojake." Koroška deželna ustava, člen 5:[https://www.ris.bka.gv.at/GeltendeFassung.wxe?Abfrage=LrK&Gesetzesnummer=10000208]</ref><ref>Avstrijska zvezna ustava v svoji ciljni določbi člen 8/2 poziva, das "se spoštujejo, varujejo in spodbujajo" jeziki narodnih skupnosti. Original: Artikel 8 (2): "Die Republik (Bund, Länder und Gemeinden) bekennt sich zu ihrer gewachsenen sprachlichen und kulturellen Vielfalt, die in den autochthonen Volksgruppen zum Ausdruck kommt. Sprache und Kultur, Bestand und Erhaltung dieser Volksgruppen sind zu achten, zu sichern und zu fördern.", prevod: Člen 8 (2): "Republika (federacija, dežele in občine) se priznava k svoji zgodovinsko pogojeni jezikovni in kulturni raznolikosti, ki se izraža v avtohtonih narodnostnih skupnostih. Jezik in kultura, obstoj ter ohranjanje teh narodnostnih skupnostih je treba spoštovati, varovati in spodbujati." zitat, BVG, Art. 8 (2), [https://www.ris.bka.gv.at/eli/bgbl/1930/1/A8/NOR40066723] (preverjeno 15.6.2025). To velja tore tudi za pravilno rabo krajevnih imen v jezikih teh skupnostih, mdr. Koroških Slovencev.</ref><ref>[[Seznam slovenskih imen krajev v Avstriji]]</ref>]] === Statistika o železniškem omrežju Slovenskih železnic === * Najbolj strma proga: Prvačina–Štanjel 26,7 [[promila]]. * Najdaljša horizontala: Ruše–Fala v dolžini 6.500 m na progi [[Maribor]]–Prevalje. * Najdaljša ravnina: [[Ptuj]]–[[Velika Nedelja]] v dolžini 15.810 m na progi Pragersko–Središče. * Najviše ležeča železniška postaja: [[Železniška postaja Postojna|Postojna]] 582 m. * Najniže ležeča železniška postaja: [[Železniška postaja Koper|Koper]] 3 m. * Najdaljši most: 575 m [[Novo mesto]] na industrijskem tiru za [[Revoz]]. * Najvišji most: 30 m v [[Most na Soči|Mostu na Soči]] čez reko Idrijco. * Najdaljši predor: [[Bohinjski predor]] 6327,3 m. * Najkrajši predor: [[Radovljica]] 25,03 m. * Najstarejša proga: [[Južna železnica|Južna državna železnica]] [[Šentilj]]–[[Celje]] [[2. junij]] [[1846]].<ref>http://www.slo-zeleznice.si</ref> == Vozni park == {{glavni|Vozni park Slovenskih železnic}} Najhitrejši vlak v Sloveniji je [[Nagibni vlak|nagibna]] [[elektromotorna garnitura]] [[Pendolino]] serije [[SŽ serija 310/316|SŽ 310/316]], letnik 2000, ki vozi pod oznako InterCity Slovenija (ICS) med Ljubljano in Mariborom ter občasno med Ljubljano in Koprom. Najvišja hitrost, ki jo lahko dosega, znaša 160&nbsp;km/h (sicer zmore hitrosti do 200&nbsp;km/h), in sicer jo doseže na relaciji [[Pragersko]]–[[Maribor]] in [[Grobelno]]–[[Štore]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.vlaki.net/slika3353.html |title=arhivska kopija |accessdate=2006-12-30 |archive-date=2007-11-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071103051506/http://www.vlaki.net/slika3353.html |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071103051506/http://www.vlaki.net/slika3353.html |date=2007-11-03 }}</ref> Večja pridobitev za potniški promet so bili na začetku novega tisočletja tudi potniški vlaki [[Siemens Desiro]] serije [[SŽ serija 312/317|312/317]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.vlaki.net/emu.html |title=arhivska kopija |accessdate=2006-12-30 |archive-date=2007-09-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070927013707/http://www.vlaki.net/emu.html |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070927013707/http://www.vlaki.net/emu.html |date=2007-09-27 }}</ref> Večina [[Dizelmotorna garnitura|dizelmotornih garnitur]] je proizvodnje [[Fiat]] z letniki 1973–1976 ([[SŽ serija 813/814|serija 813/814]]), in "kanarčkov" [[SŽ serija 713/715|serije 713/715]] z letniki 1983–1986.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.vlaki.net/dmu.html |title=arhivska kopija |accessdate=2006-12-30 |archive-date=2007-09-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070927013639/http://www.vlaki.net/dmu.html |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070927013639/http://www.vlaki.net/dmu.html |date=2007-09-27 }}</ref> V prometu je tudi še nekaj garnitur [[SŽ serija 711|serije 711]], nekdanjih "zelenih vlakov", izdelanih leta 1970. Aprila 2018 so Slovenske železnice podpisale pogodbo s proizvajalcem [[Stadler Rail|Stadler Rail AG]] za nakup 26 novih potniških garnitur: 11 enonadstropnih elektromotornih, 10 dvonadstropnih elektromotornih in 5 enonadstropnih dizelmotornih garnitur. Maja 2019 je bila podpisana nova pogodba za dobavo dodatnih 16 dizelskih in 10 električnih enonadstropnih garnitur, junija 2023 še dodatnih 20 enonadstropnih dizelmotornih garnitur.<ref>{{Navedi novice|url=https://novaproga.wordpress.com/2018/04/17/novi-vlaki-slovenskih-zeleznic/|title=Novi vlaki Slovenskih železnic|date=17. 4. 2018|newspaper=Nova proga|accessdate=17. 4. 2018|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Slovenske železnice so podpisale pogodbo za dodatnih 26 potniških vlakov Stadler, skupaj jih bo tako 52|date=27. 5. 2019|url=http://www.blog.uporabnastran.si/2019/05/27/slovenske-zeleznice-so-podpisale-pogodbo-za-dodatnih-26-potniskih-vlakov-stadler-skupaj-jih-bo-tako-52/|work=uporabnastran.si}}</ref> <gallery> Slika:Slovenian Pendolino at Zidani Most.jpg|Pendolino ICS ([[SŽ serija 310|serija 310/316]]) Slika:SŽ 510-515 - 006.jpg|Stadler FLIRT EMU [[SŽ serija 510/515]] Slika:Stadler KISS Slovenske železnice Slovenian railways.jpg|Stadler KISS [[SŽ serija 313/318]] Slika:StadlerDMUžalec.jpg|Stadler FLIRT DMU [[SŽ serija 610/615]] Slika:SŽ 312 317.jpg|Siemens Desiro ([[SŽ serija 312/317]]) Slika:SŽ 713 715.jpg|Kanarček v Ljubljani (serija [[SŽ serija 713/715]]) Slika:SŽ Fiat 814 Maribor.jpg|[[SŽ serija 813/814]] </gallery> Lokomotive, ki vozijo po slovenskih tirih, so dizelske ([[Regan]]) ali pa tudi najnovejše [[Siemens (podjetje)|Siemensove]] večsistemke, znane pod imenom Taurus oziroma pod v Sloveniji uveljavljenim imenom Živa. Povprečna starost [[lokomotiva|lokomotiv]] je približno 20 let.{{Cn}} <gallery> Slika:SŽ 541 series locomotive (06).JPG|Električna lokomotiva SŽ 541 »Živa« Slika:Slowenische Eisenbahn (14052959616) (2).jpg|Električna lokomotiva SŽ 363 »Brižitka« Slika:EuroCity 'Emona' (29951827864).jpg|Električna lokomotiva SŽ 342 »Moped« Slika:SŽ 664 108 in Ljubljana.jpg|[[Dizel]]ska [[lokomotiva]] SŽ 664 »Reagan« </gallery> == Nagrade in priznanja == * 1998: [[Valvasorjevo častno priznanje]]<ref name=":30">"Podelili letošnjo Valvasorjevo nagrado in tri priznanja". ''Delo'' (16.05.1998), letnik 40, številka 111. str. 1. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-MGZ9BR2T}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Viri== * Košir, Marko; Bogić, Mladen; Orbanić, Josip: ''Železniška vozila na motorni in elektromotorni pogon v Sloveniji'', Maribor, Pro-Andy, 2019, {{COBISS|ID=302220800}} == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih podjetij]] * [[Železnica v Sloveniji]] * [[Železniški muzej Slovenskih železnic]] *[[Muzej južne železnice|Muzej Južne železnice]], [[Šentjur]] * [[Seznam parnih lokomotiv na Slovenskem]] == Zunanje povezave == {{commonscat|Rail transport in Slovenia}} * http://www.slo-zeleznice.si/ * http://www.vlaki.jesenice.net/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130728075626/http://www.vlaki.jesenice.net/ |date=2013-07-28 }} * https://trainspo.com/country/si/gallery/ * https://www.miniaturna-zeleznica.eu/vlaki.php {{-}} {{SŽ vozni park}} {{railways_Slovenia}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenske železnice|*]] [[Kategorija:Železniški prevozniki v Sloveniji]] [[Kategorija:Prejemniki Valvasorjevega častnega priznanja]] 0ypnw7c2g34t8l9qmi6yey4oe8e2wlf 6775076 6775073 2026-11-05T09:20:01Z Shabicht 3554 6775076 wikitext text/x-wiki [[Slika:Slovenske železnice wordmark logo.svg|desno||250px|thumb|Logotip Slovenskih železnic]] {{Infopolje Podjetje | name = Slovenske železnice d. o. o. | logo = Slovenske železnice wordmark logo.svg | caption = | image = | image_size = | image_alt = | trading_name = | native_name = | native_name_lang = | romanized = | former type = | type = [[družba z omejeno odgovornostjo]] | traded_as = | industry = | genre = [[železniški transport]] | fate = | predecessor = | successor = | foundation = | founder = [[Republika Slovenija]] | defunct = | location_city = [[Ljubljana]] | location_country = {{ikonazastave|Slovenija}} [[Slovenija]] | locations = | area_served = | key_people = | products = | production = | services = vzdrževanje, obratovanje in obnavljanje javne železniške infrastrukture ter prevoz potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu | revenue = | operating_income = | net_income = | aum = | assets = | equity = | owner = [[Republika Slovenija]] | num_employees = | parent = | divisions = | subsid = | homepage = [https://adria-transport.com/ Adria Transport] | footnotes = | intl = | bodystyle = }} '''Slovenske železnice d. o. o.''' (krajše le ''Slovenske železnice'', [[kratica]] '''SŽ''') so [[podjetje]] [[Slovenski državni holding|Slovenskega državnega holdinga]], ta pa je v lasti [[Slovenija|Republike Slovenije]]. So upravitelj železniške infrastrukture, družbe v njeni skupini pa so izvajalec [[Železniški prevoz|železniškega prometa]] v [[Država|državi]] oziroma izvajalec obvezne gospodarske javne službe vzdrževanja, obratovanja in obnavljanja javne železniške infrastrukture ter obvezne gospodarske javne službe prevoza potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu. Ob slovenski [[Slovenska osamosvojitvena vojna|osamosvojitvi]] so nastale iz ''Železniškega gospodarstva Ljubljana'', ki je na ozemlju [[Slovenija|Slovenije]] in tudi hrvaškega dela [[Istra|Istre]] dotlej upravljalo del omrežja [[Jugoslovanske železnice|Jugoslovanskih železnic]]. Od [[10. junij]]a [[1992]] so Slovenske železnice članica [[Mednarodna železniška zveza|Mednarodne železniške zveze]] (UIC). ''Skupino Slovenske železnice'' sestavljajo podjetja: SŽ Potniški promet, SŽ Vleka in tehnika, SŽ Logistika (SŽ Tovorni promet, Fersped), SŽ Infrastruktura, SŽ Železniško gradbeno podjetje, SŽ Železniško invalidsko podjetje, SŽ Prometni institut Ljubljana in [[NOMAGO|Nomago]]. ==Zgodovina== [[Slika:Zidani most ob južni železnici 1897.jpg|280px|thumb|desno|Železniška postaja Zidani Most (1897)]] ===Avstrijsko obdobje=== Zgodovina železnic na Slovenskem se začne v obdobju [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]] oziroma poznejše [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske monarhije]], ki je vse do razpada leta 1918 vključevala celotno ozemlje današnje [[Slovenija|Republike Slovenije]]. Prvi [[vlak]] je na slovensko ozemlje zapeljal že leta 1846 (na poskusni vožnji od Gradca do [[Pesnica pri Mariboru|Pesnice pri Mariboru]] pa že 1. novembra 1845), le enajst let pozneje, leta 1857, pa je bila dokončana povezava med [[Dunaj]]em in [[Jadransko morje|Jadranskim morjem]], tako imenovana [[Južna železnica]]. Železnice so zaradi zemljepisne lege Slovenije od takrat most med severom in jugom ter vzhodom in zahodom. ===Kraljevina Jugoslavija=== Po koncu [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] so se oblikovale [[Železnice Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]]. Leta 1929 se kraljevina preimenuje v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]] in z njo tudi železnice v [[Jugoslovanske državne železnice]] (JDŽ). Po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] je območje Primorske, Istre in dela Dalmacije, po [[Rapalska pogodba|Rapalski pogodbi]] pripadlo [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]]. Ob tem je del [[Bohinjska proga|Bohinjske proge]], z odsekom do [[Zgodovina železnice v Sloveniji#Proga Prvačina—Ajdovščina (1902)|Ajdovščine]] ter del [[Južna železnica|Južne železnice]] in s tem tudi progi [[Zgodovina železnice v Sloveniji#Proga Pivka—Reka (1873)|Pivka–Reka]] ter [[Zgodovina železnice v Sloveniji#Istrska proga Divača—Pulj (1876)|Divača–Pulj]], prešel pod upravo Italijanskih državnih železnic (FS). Z razširitvijo [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] na jugoslovansko ozemlje leta 1941 JDŽ prenehajo obstajati, razdelijo jih na DRB, FS in MAV, v NDH nastanejo [[Hrvaške državne železnice]] (HDŽ), v Srbiji pa (ponovno) [[Srbske državne železnice]] (SDŽ). === SFR Jugoslavija === Po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] so železniški prevoz vodile [[Jugoslovanske železnice]] (JŽ), ki so pod tem imenom obstajale od leta 1952. Upravljanje je bilo ozemeljsko razdeljeno na 6 železniških transportnih podjetij (Beograd, Zagreb, Sarajevo, Skopje, Titograd in Ljubljana, slednje je bilo dodatno razdeljeno na območne enote Ljubljana, Maribor in Postojna). Z uvedbo samoupravnega socializma je v okviru Združenja Jugoslovanskih železnic obstajala tudi organizacija KRS (Kola za spavanje i ručavanje/Vagoni za spanje in obedovanje). 6. novembra 1960 pridejo v Slovenijo prve štiri garniture [[tirni avtobus|tirnih avtobusov]], ki so bile po osamosvojitvi odstopljene [[Hrvaške železnice|Hrvaškim železnicam]]. Tako se leta 1962 začne elektrifikacija proge [[Postojna]]–[[Ljubljana]] in za njo že drugih, kot so [[Postojna]]–[[Koper]], [[Ljubljana]]–[[Jesenice]], [[Ljubljana]]–[[Maribor]] ter [[Zidani Most]]–[[Dobova]] in tako je leta 1977 dokončana še zadnja elektrificirana proga dotlej, [[Maribor]]–[[Špilje]]. Po razpadu Jugoslovanskih železnic se je Železniško gospodarstvo Ljubljana preimenovalo v Slovenske železnice (SŽ), v okvir katerih so bile združene tudi službe, ki so v Sloveniji dotlej delovale neposredno pod okriljem Jugoslovanskih železnic.[[Slika:29.12.2012, SŽ 310, Ljubljana, Slovenia (16493631710).jpg|alt=|sličica|200x200_pik|Pendolino ETR 310 Slovenskih železnic (SŽ 310) na [[Železniška postaja Ljubljana|Ljubljanski postaji]]]] ==Slovenske železnice (SŽ)== Leta 1994 je italijanski elektromotornik ETR 310 z nagibnim podvozjem, tipa [[Pendolino]], na preiskusni vožnji 17. septembra, na odseku med [[Rače|Račami]] in [[Hoče|Hočami]] dosegel absolutni hitrostni rekord na slovenskih progah – 208,2 kilometra na uro. Leta 2000 so SŽ nabavile tri tovrstne garniture. [[Slika:SŽ 312 317.jpg|thumb|200px |Siemens Desiro Slovenskih železnic (SŽ 312)]] Julija leta 2002 SŽ prejmejo še zadnjo od tridesetih naročenih elektromotornih garnitur serije, imenovanih [[Siemens (podjetje)|Siemens]] [[Siemens Desiro|Desiro]]. Od prevzema naprej vozijo v sklopu lokalnih potniških (LP) in regionalnih vlakov (RG) na vseh elektrificiranih progah v Sloveniji. Aprila 2016 je bila dokončana elektrifikacija proge Pragersko–Hodoš. [[File:Railway map of Slovenia.png|380px|thumb|desno|Mreža železniških prog v Sloveniji]] == Železniško omrežje == Del železniškega omrežja v Sloveniji je elektrificiran (po njem vozijo predvsem elektromotorni [[vlak]]i), nekoliko večji del pa je neelektrificiran (po njem vozijo različni tipi dizelskih vlakov). Skupna dolžina železniških prog je 1208 [[km]],<ref>{{Navedi splet|url=http://slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/zelezniske-proge|title=Železniške proge|date=|accessdate=17. 4. 2018|website=Slovenske železnice|publisher=|last=|first=|language=sl|archive-date=2018-04-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20180418092856/http://slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/zelezniske-proge|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180418092856/http://slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/zelezniske-proge |date=2018-04-18 }}</ref> od tega je elektrificiranega za 609,7 km<ref>{{Navedi novice|url=http://www.slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/elektroenergetika|title=Slovenske železnice - Elektroenergetika|last=|accessdate=2016-10-15|archive-date=2016-09-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20160917051252/http://www.slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/elektroenergetika|url-status=dead}}</ref> omrežja. V Sloveniji so tri vrste elektrificiranih prog. Največji del je elektrificiran z enosmerno napetostjo 3 kV, med [[Dobova|Dobovo]] in državno mejo s [[Hrvaška|Hrvaško]] ter med Hodošem in državno mejo z [[Madžarska|Madžarsko]] je izmenična napetost 25 k[[V]] 50 [[Hz]], med [[Jesenice|Jesenicami]] in državno mejo z [[Avstrija|Avstrijo]] pa 15 kV 16,7&nbsp;Hz. [[File:SŽ_Kranj-Beljak_(c)_Bojan_Schnabl.webm#metadata|thumb|Železniška postaja Kranj z najavo mednarodnega vlaka v Beljak v nemščini. <ref>Glej o pomenu Beljaka za slovensko kulturno zgodovino: Matjaž Klemenčič: Villach/Beljak. V: [[Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem]], 3.zv., str. 1419-1421</ref><ref>O zgodovinskem pomenu Beljaka za slovensko politčno gibanje: Matjaž Klemenčič: Beljaško omizje (Villacher Kreis) in Villach/Beljak. V: [[Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem]], 1.zv., str. 146-147</ref><ref>O spoštovanju slovenščine in slovenske kulturne dediščine (in s tem slovenskih krajevnih imen) glej: Koroška deželna ustava, člen 5: "(2)Das Land Kärnten bekennt sich gemäß Artikel 8 Abs. 2 des Bundes-Verfassungsgesetzes zu seiner gewachsenen sprachlichen und kulturellen Vielfalt, wie sie in Kärnten in der slowenischen Volksgruppe zum Ausdruck kommt. Sprache und Kultur, Traditionen und kulturelles Erbe sind zu achten, zu sichern und zu fördern. Die Fürsorge des Landes gilt allen Landsleuten gleichermaßen." Prevod: "(2)Koroška dežela v skladu z drugim odstavkom 8. člena Zveznega ustavnega zakona priznava svojo jezikovno in kulturno raznolikost, ki jo na Koroškem izraža slovenska narodna skupnost. Jezik in kulturo, tradicijo in kulturno dediščino je treba spoštovati, varovati in spodbujati. Skrb za deželo velja v enaki meri za vse rojake." Koroška deželna ustava, člen 5:[https://www.ris.bka.gv.at/GeltendeFassung.wxe?Abfrage=LrK&Gesetzesnummer=10000208]</ref><ref>Avstrijska zvezna ustava v svoji ciljni določbi člen 8/2 poziva, das "se spoštujejo, varujejo in spodbujajo" jeziki narodnih skupnosti. Original: Artikel 8 (2): "Die Republik (Bund, Länder und Gemeinden) bekennt sich zu ihrer gewachsenen sprachlichen und kulturellen Vielfalt, die in den autochthonen Volksgruppen zum Ausdruck kommt. Sprache und Kultur, Bestand und Erhaltung dieser Volksgruppen sind zu achten, zu sichern und zu fördern.", prevod: Člen 8 (2): "Republika (federacija, dežele in občine) se priznava k svoji zgodovinsko pogojeni jezikovni in kulturni raznolikosti, ki se izraža v avtohtonih narodnostnih skupnostih. Jezik in kultura, obstoj ter ohranjanje teh narodnostnih skupnostih je treba spoštovati, varovati in spodbujati." zitat, BVG, Art. 8 (2), [https://www.ris.bka.gv.at/eli/bgbl/1930/1/A8/NOR40066723] (preverjeno 15.6.2025). To velja tore tudi za pravilno rabo krajevnih imen v jezikih teh skupnostih, mdr. Koroških Slovencev.</ref><ref>[[Seznam slovenskih imen krajev v Avstriji]]</ref>]] === Statistika o železniškem omrežju Slovenskih železnic === * Najbolj strma proga: Prvačina–Štanjel 26,7 [[promila]]. * Najdaljša horizontala: Ruše–Fala v dolžini 6.500 m na progi [[Maribor]]–Prevalje. * Najdaljša ravnina: [[Ptuj]]–[[Velika Nedelja]] v dolžini 15.810 m na progi Pragersko–Središče. * Najviše ležeča železniška postaja: [[Železniška postaja Postojna|Postojna]] 582 m. * Najniže ležeča železniška postaja: [[Železniška postaja Koper|Koper]] 3 m. * Najdaljši most: 575 m [[Novo mesto]] na industrijskem tiru za [[Revoz]]. * Najvišji most: 30 m v [[Most na Soči|Mostu na Soči]] čez reko Idrijco. * Najdaljši predor: [[Bohinjski predor]] 6327,3 m. * Najkrajši predor: [[Radovljica]] 25,03 m. * Najstarejša proga: [[Južna železnica|Južna državna železnica]] [[Šentilj]]–[[Celje]] [[2. junij]] [[1846]].<ref>http://www.slo-zeleznice.si</ref> == Vozni park == {{glavni|Vozni park Slovenskih železnic}} Najhitrejši vlak v Sloveniji je [[Nagibni vlak|nagibna]] [[elektromotorna garnitura]] [[Pendolino]] serije [[SŽ serija 310/316|SŽ 310/316]], letnik 2000, ki vozi pod oznako InterCity Slovenija (ICS) med Ljubljano in Mariborom ter občasno med Ljubljano in Koprom. Najvišja hitrost, ki jo lahko dosega, znaša 160&nbsp;km/h (sicer zmore hitrosti do 200&nbsp;km/h), in sicer jo doseže na relaciji [[Pragersko]]–[[Maribor]] in [[Grobelno]]–[[Štore]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.vlaki.net/slika3353.html |title=arhivska kopija |accessdate=2006-12-30 |archive-date=2007-11-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071103051506/http://www.vlaki.net/slika3353.html |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071103051506/http://www.vlaki.net/slika3353.html |date=2007-11-03 }}</ref> Večja pridobitev za potniški promet so bili na začetku novega tisočletja tudi potniški vlaki [[Siemens Desiro]] serije [[SŽ serija 312/317|312/317]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.vlaki.net/emu.html |title=arhivska kopija |accessdate=2006-12-30 |archive-date=2007-09-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070927013707/http://www.vlaki.net/emu.html |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070927013707/http://www.vlaki.net/emu.html |date=2007-09-27 }}</ref> Večina [[Dizelmotorna garnitura|dizelmotornih garnitur]] je proizvodnje [[Fiat]] z letniki 1973–1976 ([[SŽ serija 813/814|serija 813/814]]), in "kanarčkov" [[SŽ serija 713/715|serije 713/715]] z letniki 1983–1986.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.vlaki.net/dmu.html |title=arhivska kopija |accessdate=2006-12-30 |archive-date=2007-09-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070927013639/http://www.vlaki.net/dmu.html |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070927013639/http://www.vlaki.net/dmu.html |date=2007-09-27 }}</ref> V prometu je tudi še nekaj garnitur [[SŽ serija 711|serije 711]], nekdanjih "zelenih vlakov", izdelanih leta 1970. Aprila 2018 so Slovenske železnice podpisale pogodbo s proizvajalcem [[Stadler Rail|Stadler Rail AG]] za nakup 26 novih potniških garnitur: 11 enonadstropnih elektromotornih, 10 dvonadstropnih elektromotornih in 5 enonadstropnih dizelmotornih garnitur. Maja 2019 je bila podpisana nova pogodba za dobavo dodatnih 16 dizelskih in 10 električnih enonadstropnih garnitur, junija 2023 še dodatnih 20 enonadstropnih dizelmotornih garnitur.<ref>{{Navedi novice|url=https://novaproga.wordpress.com/2018/04/17/novi-vlaki-slovenskih-zeleznic/|title=Novi vlaki Slovenskih železnic|date=17. 4. 2018|newspaper=Nova proga|accessdate=17. 4. 2018|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Slovenske železnice so podpisale pogodbo za dodatnih 26 potniških vlakov Stadler, skupaj jih bo tako 52|date=27. 5. 2019|url=http://www.blog.uporabnastran.si/2019/05/27/slovenske-zeleznice-so-podpisale-pogodbo-za-dodatnih-26-potniskih-vlakov-stadler-skupaj-jih-bo-tako-52/|work=uporabnastran.si}}</ref> <gallery> Slika:Slovenian Pendolino at Zidani Most.jpg|Pendolino ICS ([[SŽ serija 310|serija 310/316]]) Slika:SŽ 510-515 - 006.jpg|Stadler FLIRT EMU [[SŽ serija 510/515]] Slika:Stadler KISS Slovenske železnice Slovenian railways.jpg|Stadler KISS [[SŽ serija 313/318]] Slika:StadlerDMUžalec.jpg|Stadler FLIRT DMU [[SŽ serija 610/615]] Slika:SŽ 312 317.jpg|Siemens Desiro ([[SŽ serija 312/317]]) Slika:SŽ 713 715.jpg|Kanarček v Ljubljani (serija [[SŽ serija 713/715]]) Slika:SŽ Fiat 814 Maribor.jpg|[[SŽ serija 813/814]] </gallery> Lokomotive, ki vozijo po slovenskih tirih, so dizelske ([[Regan]]) ali pa tudi najnovejše [[Siemens (podjetje)|Siemensove]] večsistemke, znane pod imenom Taurus oziroma pod v Sloveniji uveljavljenim imenom Živa. Povprečna starost [[lokomotiva|lokomotiv]] je približno 20 let.{{Cn}} <gallery> Slika:SŽ 541 series locomotive (06).JPG|Električna lokomotiva SŽ 541 »Živa« Slika:Slowenische Eisenbahn (14052959616) (2).jpg|Električna lokomotiva SŽ 363 »Brižitka« Slika:EuroCity 'Emona' (29951827864).jpg|Električna lokomotiva SŽ 342 »Moped« Slika:SŽ 664 108 in Ljubljana.jpg|[[Dizel]]ska [[lokomotiva]] SŽ 664 »Reagan« </gallery> == Nagrade in priznanja == * 1998: [[Valvasorjevo častno priznanje]]<ref name=":30">"Podelili letošnjo Valvasorjevo nagrado in tri priznanja". ''Delo'' (16.05.1998), letnik 40, številka 111. str. 1. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-MGZ9BR2T}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Viri== * Košir, Marko; Bogić, Mladen; Orbanić, Josip: ''Železniška vozila na motorni in elektromotorni pogon v Sloveniji'', Maribor, Pro-Andy, 2019, {{COBISS|ID=302220800}} == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih podjetij]] * [[Železnica v Sloveniji]] * [[Železniški muzej Slovenskih železnic]] *[[Muzej južne železnice|Muzej Južne železnice]], [[Šentjur]] * [[Seznam parnih lokomotiv na Slovenskem]] == Zunanje povezave == {{commonscat|Rail transport in Slovenia}} * http://www.slo-zeleznice.si/ * http://www.vlaki.jesenice.net/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130728075626/http://www.vlaki.jesenice.net/ |date=2013-07-28 }} * https://trainspo.com/country/si/gallery/ * https://www.miniaturna-zeleznica.eu/vlaki.php {{-}} {{SŽ vozni park}} {{railways_Slovenia}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenske železnice|*]] [[Kategorija:Železniški prevozniki v Sloveniji]] [[Kategorija:Prejemniki Valvasorjevega častnega priznanja]] apaozp6rjetiahxkm1tdmxxdlo9f95x 6775077 6775076 2026-11-05T09:21:03Z Shabicht 3554 6775077 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Podjetje | name = Slovenske železnice d. o. o. | logo = Slovenske železnice wordmark logo.svg | caption = | image = | image_size = | image_alt = | trading_name = | native_name = | native_name_lang = | romanized = | former type = | type = [[družba z omejeno odgovornostjo]] | traded_as = | industry = | genre = [[železniški transport]] | fate = | predecessor = | successor = | foundation = | founder = [[Republika Slovenija]] | defunct = | location_city = [[Ljubljana]] | location_country = {{ikonazastave|Slovenija}} [[Slovenija]] | locations = | area_served = | key_people = | products = | production = | services = vzdrževanje, obratovanje in obnavljanje javne železniške infrastrukture ter prevoz potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu | revenue = | operating_income = | net_income = | aum = | assets = | equity = | owner = [[Republika Slovenija]] | num_employees = | parent = | divisions = | subsid = | homepage = [https://adria-transport.com/ Adria Transport] | footnotes = | intl = | bodystyle = }} '''Slovenske železnice d. o. o.''' (krajše le ''Slovenske železnice'', [[kratica]] '''SŽ''') so [[podjetje]] [[Slovenski državni holding|Slovenskega državnega holdinga]], ta pa je v lasti [[Slovenija|Republike Slovenije]]. So upravitelj železniške infrastrukture, družbe v njeni skupini pa so izvajalec [[Železniški prevoz|železniškega prometa]] v [[Država|državi]] oziroma izvajalec obvezne gospodarske javne službe vzdrževanja, obratovanja in obnavljanja javne železniške infrastrukture ter obvezne gospodarske javne službe prevoza potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu. Ob slovenski [[Slovenska osamosvojitvena vojna|osamosvojitvi]] so nastale iz ''Železniškega gospodarstva Ljubljana'', ki je na ozemlju [[Slovenija|Slovenije]] in tudi hrvaškega dela [[Istra|Istre]] dotlej upravljalo del omrežja [[Jugoslovanske železnice|Jugoslovanskih železnic]]. Od [[10. junij]]a [[1992]] so Slovenske železnice članica [[Mednarodna železniška zveza|Mednarodne železniške zveze]] (UIC). ''Skupino Slovenske železnice'' sestavljajo podjetja: SŽ Potniški promet, SŽ Vleka in tehnika, SŽ Logistika (SŽ Tovorni promet, Fersped), SŽ Infrastruktura, SŽ Železniško gradbeno podjetje, SŽ Železniško invalidsko podjetje, SŽ Prometni institut Ljubljana in [[NOMAGO|Nomago]]. ==Zgodovina== [[Slika:Zidani most ob južni železnici 1897.jpg|280px|thumb|desno|Železniška postaja Zidani Most (1897)]] ===Avstrijsko obdobje=== Zgodovina železnic na Slovenskem se začne v obdobju [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]] oziroma poznejše [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske monarhije]], ki je vse do razpada leta 1918 vključevala celotno ozemlje današnje [[Slovenija|Republike Slovenije]]. Prvi [[vlak]] je na slovensko ozemlje zapeljal že leta 1846 (na poskusni vožnji od Gradca do [[Pesnica pri Mariboru|Pesnice pri Mariboru]] pa že 1. novembra 1845), le enajst let pozneje, leta 1857, pa je bila dokončana povezava med [[Dunaj]]em in [[Jadransko morje|Jadranskim morjem]], tako imenovana [[Južna železnica]]. Železnice so zaradi zemljepisne lege Slovenije od takrat most med severom in jugom ter vzhodom in zahodom. ===Kraljevina Jugoslavija=== Po koncu [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] so se oblikovale [[Železnice Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]]. Leta 1929 se kraljevina preimenuje v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]] in z njo tudi železnice v [[Jugoslovanske državne železnice]] (JDŽ). Po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] je območje Primorske, Istre in dela Dalmacije, po [[Rapalska pogodba|Rapalski pogodbi]] pripadlo [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]]. Ob tem je del [[Bohinjska proga|Bohinjske proge]], z odsekom do [[Zgodovina železnice v Sloveniji#Proga Prvačina—Ajdovščina (1902)|Ajdovščine]] ter del [[Južna železnica|Južne železnice]] in s tem tudi progi [[Zgodovina železnice v Sloveniji#Proga Pivka—Reka (1873)|Pivka–Reka]] ter [[Zgodovina železnice v Sloveniji#Istrska proga Divača—Pulj (1876)|Divača–Pulj]], prešel pod upravo Italijanskih državnih železnic (FS). Z razširitvijo [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] na jugoslovansko ozemlje leta 1941 JDŽ prenehajo obstajati, razdelijo jih na DRB, FS in MAV, v NDH nastanejo [[Hrvaške državne železnice]] (HDŽ), v Srbiji pa (ponovno) [[Srbske državne železnice]] (SDŽ). === SFR Jugoslavija === Po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] so železniški prevoz vodile [[Jugoslovanske železnice]] (JŽ), ki so pod tem imenom obstajale od leta 1952. Upravljanje je bilo ozemeljsko razdeljeno na 6 železniških transportnih podjetij (Beograd, Zagreb, Sarajevo, Skopje, Titograd in Ljubljana, slednje je bilo dodatno razdeljeno na območne enote Ljubljana, Maribor in Postojna). Z uvedbo samoupravnega socializma je v okviru Združenja Jugoslovanskih železnic obstajala tudi organizacija KRS (Kola za spavanje i ručavanje/Vagoni za spanje in obedovanje). 6. novembra 1960 pridejo v Slovenijo prve štiri garniture [[tirni avtobus|tirnih avtobusov]], ki so bile po osamosvojitvi odstopljene [[Hrvaške železnice|Hrvaškim železnicam]]. Tako se leta 1962 začne elektrifikacija proge [[Postojna]]–[[Ljubljana]] in za njo že drugih, kot so [[Postojna]]–[[Koper]], [[Ljubljana]]–[[Jesenice]], [[Ljubljana]]–[[Maribor]] ter [[Zidani Most]]–[[Dobova]] in tako je leta 1977 dokončana še zadnja elektrificirana proga dotlej, [[Maribor]]–[[Špilje]]. Po razpadu Jugoslovanskih železnic se je Železniško gospodarstvo Ljubljana preimenovalo v Slovenske železnice (SŽ), v okvir katerih so bile združene tudi službe, ki so v Sloveniji dotlej delovale neposredno pod okriljem Jugoslovanskih železnic.[[Slika:29.12.2012, SŽ 310, Ljubljana, Slovenia (16493631710).jpg|alt=|sličica|200x200_pik|Pendolino ETR 310 Slovenskih železnic (SŽ 310) na [[Železniška postaja Ljubljana|Ljubljanski postaji]]]] ==Slovenske železnice (SŽ)== Leta 1994 je italijanski elektromotornik ETR 310 z nagibnim podvozjem, tipa [[Pendolino]], na preiskusni vožnji 17. septembra, na odseku med [[Rače|Račami]] in [[Hoče|Hočami]] dosegel absolutni hitrostni rekord na slovenskih progah – 208,2 kilometra na uro. Leta 2000 so SŽ nabavile tri tovrstne garniture. [[Slika:SŽ 312 317.jpg|thumb|200px |Siemens Desiro Slovenskih železnic (SŽ 312)]] Julija leta 2002 SŽ prejmejo še zadnjo od tridesetih naročenih elektromotornih garnitur serije, imenovanih [[Siemens (podjetje)|Siemens]] [[Siemens Desiro|Desiro]]. Od prevzema naprej vozijo v sklopu lokalnih potniških (LP) in regionalnih vlakov (RG) na vseh elektrificiranih progah v Sloveniji. Aprila 2016 je bila dokončana elektrifikacija proge Pragersko–Hodoš. [[File:Railway map of Slovenia.png|380px|thumb|desno|Mreža železniških prog v Sloveniji]] == Železniško omrežje == Del železniškega omrežja v Sloveniji je elektrificiran (po njem vozijo predvsem elektromotorni [[vlak]]i), nekoliko večji del pa je neelektrificiran (po njem vozijo različni tipi dizelskih vlakov). Skupna dolžina železniških prog je 1208 [[km]],<ref>{{Navedi splet|url=http://slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/zelezniske-proge|title=Železniške proge|date=|accessdate=17. 4. 2018|website=Slovenske železnice|publisher=|last=|first=|language=sl|archive-date=2018-04-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20180418092856/http://slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/zelezniske-proge|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180418092856/http://slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/zelezniske-proge |date=2018-04-18 }}</ref> od tega je elektrificiranega za 609,7 km<ref>{{Navedi novice|url=http://www.slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/elektroenergetika|title=Slovenske železnice - Elektroenergetika|last=|accessdate=2016-10-15|archive-date=2016-09-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20160917051252/http://www.slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/elektroenergetika|url-status=dead}}</ref> omrežja. V Sloveniji so tri vrste elektrificiranih prog. Največji del je elektrificiran z enosmerno napetostjo 3 kV, med [[Dobova|Dobovo]] in državno mejo s [[Hrvaška|Hrvaško]] ter med Hodošem in državno mejo z [[Madžarska|Madžarsko]] je izmenična napetost 25 k[[V]] 50 [[Hz]], med [[Jesenice|Jesenicami]] in državno mejo z [[Avstrija|Avstrijo]] pa 15 kV 16,7&nbsp;Hz. [[File:SŽ_Kranj-Beljak_(c)_Bojan_Schnabl.webm#metadata|thumb|Železniška postaja Kranj z najavo mednarodnega vlaka v Beljak v nemščini. <ref>Glej o pomenu Beljaka za slovensko kulturno zgodovino: Matjaž Klemenčič: Villach/Beljak. V: [[Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem]], 3.zv., str. 1419-1421</ref><ref>O zgodovinskem pomenu Beljaka za slovensko politčno gibanje: Matjaž Klemenčič: Beljaško omizje (Villacher Kreis) in Villach/Beljak. V: [[Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem]], 1.zv., str. 146-147</ref><ref>O spoštovanju slovenščine in slovenske kulturne dediščine (in s tem slovenskih krajevnih imen) glej: Koroška deželna ustava, člen 5: "(2)Das Land Kärnten bekennt sich gemäß Artikel 8 Abs. 2 des Bundes-Verfassungsgesetzes zu seiner gewachsenen sprachlichen und kulturellen Vielfalt, wie sie in Kärnten in der slowenischen Volksgruppe zum Ausdruck kommt. Sprache und Kultur, Traditionen und kulturelles Erbe sind zu achten, zu sichern und zu fördern. Die Fürsorge des Landes gilt allen Landsleuten gleichermaßen." Prevod: "(2)Koroška dežela v skladu z drugim odstavkom 8. člena Zveznega ustavnega zakona priznava svojo jezikovno in kulturno raznolikost, ki jo na Koroškem izraža slovenska narodna skupnost. Jezik in kulturo, tradicijo in kulturno dediščino je treba spoštovati, varovati in spodbujati. Skrb za deželo velja v enaki meri za vse rojake." Koroška deželna ustava, člen 5:[https://www.ris.bka.gv.at/GeltendeFassung.wxe?Abfrage=LrK&Gesetzesnummer=10000208]</ref><ref>Avstrijska zvezna ustava v svoji ciljni določbi člen 8/2 poziva, das "se spoštujejo, varujejo in spodbujajo" jeziki narodnih skupnosti. Original: Artikel 8 (2): "Die Republik (Bund, Länder und Gemeinden) bekennt sich zu ihrer gewachsenen sprachlichen und kulturellen Vielfalt, die in den autochthonen Volksgruppen zum Ausdruck kommt. Sprache und Kultur, Bestand und Erhaltung dieser Volksgruppen sind zu achten, zu sichern und zu fördern.", prevod: Člen 8 (2): "Republika (federacija, dežele in občine) se priznava k svoji zgodovinsko pogojeni jezikovni in kulturni raznolikosti, ki se izraža v avtohtonih narodnostnih skupnostih. Jezik in kultura, obstoj ter ohranjanje teh narodnostnih skupnostih je treba spoštovati, varovati in spodbujati." zitat, BVG, Art. 8 (2), [https://www.ris.bka.gv.at/eli/bgbl/1930/1/A8/NOR40066723] (preverjeno 15.6.2025). To velja tore tudi za pravilno rabo krajevnih imen v jezikih teh skupnostih, mdr. Koroških Slovencev.</ref><ref>[[Seznam slovenskih imen krajev v Avstriji]]</ref>]] === Statistika o železniškem omrežju Slovenskih železnic === * Najbolj strma proga: Prvačina–Štanjel 26,7 [[promila]]. * Najdaljša horizontala: Ruše–Fala v dolžini 6.500 m na progi [[Maribor]]–Prevalje. * Najdaljša ravnina: [[Ptuj]]–[[Velika Nedelja]] v dolžini 15.810 m na progi Pragersko–Središče. * Najviše ležeča železniška postaja: [[Železniška postaja Postojna|Postojna]] 582 m. * Najniže ležeča železniška postaja: [[Železniška postaja Koper|Koper]] 3 m. * Najdaljši most: 575 m [[Novo mesto]] na industrijskem tiru za [[Revoz]]. * Najvišji most: 30 m v [[Most na Soči|Mostu na Soči]] čez reko Idrijco. * Najdaljši predor: [[Bohinjski predor]] 6327,3 m. * Najkrajši predor: [[Radovljica]] 25,03 m. * Najstarejša proga: [[Južna železnica|Južna državna železnica]] [[Šentilj]]–[[Celje]] [[2. junij]] [[1846]].<ref>http://www.slo-zeleznice.si</ref> == Vozni park == {{glavni|Vozni park Slovenskih železnic}} Najhitrejši vlak v Sloveniji je [[Nagibni vlak|nagibna]] [[elektromotorna garnitura]] [[Pendolino]] serije [[SŽ serija 310/316|SŽ 310/316]], letnik 2000, ki vozi pod oznako InterCity Slovenija (ICS) med Ljubljano in Mariborom ter občasno med Ljubljano in Koprom. Najvišja hitrost, ki jo lahko dosega, znaša 160&nbsp;km/h (sicer zmore hitrosti do 200&nbsp;km/h), in sicer jo doseže na relaciji [[Pragersko]]–[[Maribor]] in [[Grobelno]]–[[Štore]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.vlaki.net/slika3353.html |title=arhivska kopija |accessdate=2006-12-30 |archive-date=2007-11-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071103051506/http://www.vlaki.net/slika3353.html |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071103051506/http://www.vlaki.net/slika3353.html |date=2007-11-03 }}</ref> Večja pridobitev za potniški promet so bili na začetku novega tisočletja tudi potniški vlaki [[Siemens Desiro]] serije [[SŽ serija 312/317|312/317]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.vlaki.net/emu.html |title=arhivska kopija |accessdate=2006-12-30 |archive-date=2007-09-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070927013707/http://www.vlaki.net/emu.html |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070927013707/http://www.vlaki.net/emu.html |date=2007-09-27 }}</ref> Večina [[Dizelmotorna garnitura|dizelmotornih garnitur]] je proizvodnje [[Fiat]] z letniki 1973–1976 ([[SŽ serija 813/814|serija 813/814]]), in "kanarčkov" [[SŽ serija 713/715|serije 713/715]] z letniki 1983–1986.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.vlaki.net/dmu.html |title=arhivska kopija |accessdate=2006-12-30 |archive-date=2007-09-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070927013639/http://www.vlaki.net/dmu.html |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070927013639/http://www.vlaki.net/dmu.html |date=2007-09-27 }}</ref> V prometu je tudi še nekaj garnitur [[SŽ serija 711|serije 711]], nekdanjih "zelenih vlakov", izdelanih leta 1970. Aprila 2018 so Slovenske železnice podpisale pogodbo s proizvajalcem [[Stadler Rail|Stadler Rail AG]] za nakup 26 novih potniških garnitur: 11 enonadstropnih elektromotornih, 10 dvonadstropnih elektromotornih in 5 enonadstropnih dizelmotornih garnitur. Maja 2019 je bila podpisana nova pogodba za dobavo dodatnih 16 dizelskih in 10 električnih enonadstropnih garnitur, junija 2023 še dodatnih 20 enonadstropnih dizelmotornih garnitur.<ref>{{Navedi novice|url=https://novaproga.wordpress.com/2018/04/17/novi-vlaki-slovenskih-zeleznic/|title=Novi vlaki Slovenskih železnic|date=17. 4. 2018|newspaper=Nova proga|accessdate=17. 4. 2018|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Slovenske železnice so podpisale pogodbo za dodatnih 26 potniških vlakov Stadler, skupaj jih bo tako 52|date=27. 5. 2019|url=http://www.blog.uporabnastran.si/2019/05/27/slovenske-zeleznice-so-podpisale-pogodbo-za-dodatnih-26-potniskih-vlakov-stadler-skupaj-jih-bo-tako-52/|work=uporabnastran.si}}</ref> <gallery> Slika:Slovenian Pendolino at Zidani Most.jpg|Pendolino ICS ([[SŽ serija 310|serija 310/316]]) Slika:SŽ 510-515 - 006.jpg|Stadler FLIRT EMU [[SŽ serija 510/515]] Slika:Stadler KISS Slovenske železnice Slovenian railways.jpg|Stadler KISS [[SŽ serija 313/318]] Slika:StadlerDMUžalec.jpg|Stadler FLIRT DMU [[SŽ serija 610/615]] Slika:SŽ 312 317.jpg|Siemens Desiro ([[SŽ serija 312/317]]) Slika:SŽ 713 715.jpg|Kanarček v Ljubljani (serija [[SŽ serija 713/715]]) Slika:SŽ Fiat 814 Maribor.jpg|[[SŽ serija 813/814]] </gallery> Lokomotive, ki vozijo po slovenskih tirih, so dizelske ([[Regan]]) ali pa tudi najnovejše [[Siemens (podjetje)|Siemensove]] večsistemke, znane pod imenom Taurus oziroma pod v Sloveniji uveljavljenim imenom Živa. Povprečna starost [[lokomotiva|lokomotiv]] je približno 20 let.{{Cn}} <gallery> Slika:SŽ 541 series locomotive (06).JPG|Električna lokomotiva SŽ 541 »Živa« Slika:Slowenische Eisenbahn (14052959616) (2).jpg|Električna lokomotiva SŽ 363 »Brižitka« Slika:EuroCity 'Emona' (29951827864).jpg|Električna lokomotiva SŽ 342 »Moped« Slika:SŽ 664 108 in Ljubljana.jpg|[[Dizel]]ska [[lokomotiva]] SŽ 664 »Reagan« </gallery> == Nagrade in priznanja == * 1998: [[Valvasorjevo častno priznanje]]<ref name=":30">"Podelili letošnjo Valvasorjevo nagrado in tri priznanja". ''Delo'' (16.05.1998), letnik 40, številka 111. str. 1. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-MGZ9BR2T}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Viri== * Košir, Marko; Bogić, Mladen; Orbanić, Josip: ''Železniška vozila na motorni in elektromotorni pogon v Sloveniji'', Maribor, Pro-Andy, 2019, {{COBISS|ID=302220800}} == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih podjetij]] * [[Železnica v Sloveniji]] * [[Železniški muzej Slovenskih železnic]] *[[Muzej južne železnice|Muzej Južne železnice]], [[Šentjur]] * [[Seznam parnih lokomotiv na Slovenskem]] == Zunanje povezave == {{commonscat|Rail transport in Slovenia}} * http://www.slo-zeleznice.si/ * http://www.vlaki.jesenice.net/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130728075626/http://www.vlaki.jesenice.net/ |date=2013-07-28 }} * https://trainspo.com/country/si/gallery/ * https://www.miniaturna-zeleznica.eu/vlaki.php {{-}} {{SŽ vozni park}} {{railways_Slovenia}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenske železnice|*]] [[Kategorija:Železniški prevozniki v Sloveniji]] [[Kategorija:Prejemniki Valvasorjevega častnega priznanja]] acjygwfimi8vqbnrxfdv57q6cv3qoog 6775078 6775077 2026-11-05T09:23:56Z Shabicht 3554 6775078 wikitext text/x-wiki [[Slika:Slovenske železnice wordmark logo.svg|desno||250px|thumb|Logotip Slovenskih železnic]] {{Infopolje Podjetje | name = Slovenske železnice d. o. o. | logo = Slovenske železnice wordmark logo.svg | caption = | image = | image_size = | image_alt = | trading_name = | native_name = | native_name_lang = | romanized = | former type = | type = [[družba z omejeno odgovornostjo]] | traded_as = | industry = | genre = [[železniški transport]] | fate = | predecessor = [[Jugoslovanske železnice]] | successor = | foundation = [[1991]] | founder = [[Republika Slovenija]] | defunct = | location_city = [[Ljubljana]] | location_country = {{ikonazastave|Slovenija}} [[Slovenija]] | locations = | area_served = | key_people = | products = | production = | services = vzdrževanje, obratovanje in obnavljanje javne železniške infrastrukture ter prevoz potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu | revenue = | operating_income = | net_income = | aum = | assets = | equity = | owner = [[Republika Slovenija]] | num_employees = | parent = | divisions = | subsid = | homepage = [https://adria-transport.com/ Adria Transport] | footnotes = | intl = | bodystyle = }} '''Slovenske železnice d. o. o.''' (krajše le ''Slovenske železnice'', [[kratica]] '''SŽ''') so [[podjetje]] [[Slovenski državni holding|Slovenskega državnega holdinga]], ta pa je v lasti [[Slovenija|Republike Slovenije]]. So upravitelj železniške infrastrukture, družbe v njeni skupini pa so izvajalec [[Železniški prevoz|železniškega prometa]] v [[Država|državi]] oziroma izvajalec obvezne gospodarske javne službe vzdrževanja, obratovanja in obnavljanja javne železniške infrastrukture ter obvezne gospodarske javne službe prevoza potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu. Ob slovenski [[Slovenska osamosvojitvena vojna|osamosvojitvi]] so nastale iz ''Železniškega gospodarstva Ljubljana'', ki je na ozemlju [[Slovenija|Slovenije]] in tudi hrvaškega dela [[Istra|Istre]] dotlej upravljalo del omrežja [[Jugoslovanske železnice|Jugoslovanskih železnic]]. Od [[10. junij]]a [[1992]] so Slovenske železnice članica [[Mednarodna železniška zveza|Mednarodne železniške zveze]] (UIC). ''Skupino Slovenske železnice'' sestavljajo podjetja: SŽ Potniški promet, SŽ Vleka in tehnika, SŽ Logistika (SŽ Tovorni promet, Fersped), SŽ Infrastruktura, SŽ Železniško gradbeno podjetje, SŽ Železniško invalidsko podjetje, SŽ Prometni institut Ljubljana in [[NOMAGO|Nomago]]. ==Zgodovina== [[Slika:Zidani most ob južni železnici 1897.jpg|280px|thumb|desno|Železniška postaja Zidani Most (1897)]] ===Avstrijsko obdobje=== Zgodovina železnic na Slovenskem se začne v obdobju [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]] oziroma poznejše [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske monarhije]], ki je vse do razpada leta 1918 vključevala celotno ozemlje današnje [[Slovenija|Republike Slovenije]]. Prvi [[vlak]] je na slovensko ozemlje zapeljal že leta 1846 (na poskusni vožnji od Gradca do [[Pesnica pri Mariboru|Pesnice pri Mariboru]] pa že 1. novembra 1845), le enajst let pozneje, leta 1857, pa je bila dokončana povezava med [[Dunaj]]em in [[Jadransko morje|Jadranskim morjem]], tako imenovana [[Južna železnica]]. Železnice so zaradi zemljepisne lege Slovenije od takrat most med severom in jugom ter vzhodom in zahodom. ===Kraljevina Jugoslavija=== Po koncu [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] so se oblikovale [[Železnice Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]]. Leta 1929 se kraljevina preimenuje v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]] in z njo tudi železnice v [[Jugoslovanske državne železnice]] (JDŽ). Po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] je območje Primorske, Istre in dela Dalmacije, po [[Rapalska pogodba|Rapalski pogodbi]] pripadlo [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]]. Ob tem je del [[Bohinjska proga|Bohinjske proge]], z odsekom do [[Zgodovina železnice v Sloveniji#Proga Prvačina—Ajdovščina (1902)|Ajdovščine]] ter del [[Južna železnica|Južne železnice]] in s tem tudi progi [[Zgodovina železnice v Sloveniji#Proga Pivka—Reka (1873)|Pivka–Reka]] ter [[Zgodovina železnice v Sloveniji#Istrska proga Divača—Pulj (1876)|Divača–Pulj]], prešel pod upravo Italijanskih državnih železnic (FS). Z razširitvijo [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] na jugoslovansko ozemlje leta 1941 JDŽ prenehajo obstajati, razdelijo jih na DRB, FS in MAV, v NDH nastanejo [[Hrvaške državne železnice]] (HDŽ), v Srbiji pa (ponovno) [[Srbske državne železnice]] (SDŽ). === SFR Jugoslavija === Po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] so železniški prevoz vodile [[Jugoslovanske železnice]] (JŽ), ki so pod tem imenom obstajale od leta 1952. Upravljanje je bilo ozemeljsko razdeljeno na 6 železniških transportnih podjetij (Beograd, Zagreb, Sarajevo, Skopje, Titograd in Ljubljana, slednje je bilo dodatno razdeljeno na območne enote Ljubljana, Maribor in Postojna). Z uvedbo samoupravnega socializma je v okviru Združenja Jugoslovanskih železnic obstajala tudi organizacija KRS (Kola za spavanje i ručavanje/Vagoni za spanje in obedovanje). 6. novembra 1960 pridejo v Slovenijo prve štiri garniture [[tirni avtobus|tirnih avtobusov]], ki so bile po osamosvojitvi odstopljene [[Hrvaške železnice|Hrvaškim železnicam]]. Tako se leta 1962 začne elektrifikacija proge [[Postojna]]–[[Ljubljana]] in za njo že drugih, kot so [[Postojna]]–[[Koper]], [[Ljubljana]]–[[Jesenice]], [[Ljubljana]]–[[Maribor]] ter [[Zidani Most]]–[[Dobova]] in tako je leta 1977 dokončana še zadnja elektrificirana proga dotlej, [[Maribor]]–[[Špilje]]. Po razpadu Jugoslovanskih železnic se je Železniško gospodarstvo Ljubljana preimenovalo v Slovenske železnice (SŽ), v okvir katerih so bile združene tudi službe, ki so v Sloveniji dotlej delovale neposredno pod okriljem Jugoslovanskih železnic.[[Slika:29.12.2012, SŽ 310, Ljubljana, Slovenia (16493631710).jpg|alt=|sličica|200x200_pik|Pendolino ETR 310 Slovenskih železnic (SŽ 310) na [[Železniška postaja Ljubljana|Ljubljanski postaji]]]] ==Slovenske železnice (SŽ)== Leta 1994 je italijanski elektromotornik ETR 310 z nagibnim podvozjem, tipa [[Pendolino]], na preiskusni vožnji 17. septembra, na odseku med [[Rače|Račami]] in [[Hoče|Hočami]] dosegel absolutni hitrostni rekord na slovenskih progah – 208,2 kilometra na uro. Leta 2000 so SŽ nabavile tri tovrstne garniture. [[Slika:SŽ 312 317.jpg|thumb|200px |Siemens Desiro Slovenskih železnic (SŽ 312)]] Julija leta 2002 SŽ prejmejo še zadnjo od tridesetih naročenih elektromotornih garnitur serije, imenovanih [[Siemens (podjetje)|Siemens]] [[Siemens Desiro|Desiro]]. Od prevzema naprej vozijo v sklopu lokalnih potniških (LP) in regionalnih vlakov (RG) na vseh elektrificiranih progah v Sloveniji. Aprila 2016 je bila dokončana elektrifikacija proge Pragersko–Hodoš. [[File:Railway map of Slovenia.png|380px|thumb|desno|Mreža železniških prog v Sloveniji]] == Železniško omrežje == Del železniškega omrežja v Sloveniji je elektrificiran (po njem vozijo predvsem elektromotorni [[vlak]]i), nekoliko večji del pa je neelektrificiran (po njem vozijo različni tipi dizelskih vlakov). Skupna dolžina železniških prog je 1208 [[km]],<ref>{{Navedi splet|url=http://slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/zelezniske-proge|title=Železniške proge|date=|accessdate=17. 4. 2018|website=Slovenske železnice|publisher=|last=|first=|language=sl|archive-date=2018-04-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20180418092856/http://slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/zelezniske-proge|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180418092856/http://slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/zelezniske-proge |date=2018-04-18 }}</ref> od tega je elektrificiranega za 609,7 km<ref>{{Navedi novice|url=http://www.slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/elektroenergetika|title=Slovenske železnice - Elektroenergetika|last=|accessdate=2016-10-15|archive-date=2016-09-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20160917051252/http://www.slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/elektroenergetika|url-status=dead}}</ref> omrežja. V Sloveniji so tri vrste elektrificiranih prog. Največji del je elektrificiran z enosmerno napetostjo 3 kV, med [[Dobova|Dobovo]] in državno mejo s [[Hrvaška|Hrvaško]] ter med Hodošem in državno mejo z [[Madžarska|Madžarsko]] je izmenična napetost 25 k[[V]] 50 [[Hz]], med [[Jesenice|Jesenicami]] in državno mejo z [[Avstrija|Avstrijo]] pa 15 kV 16,7&nbsp;Hz. [[File:SŽ_Kranj-Beljak_(c)_Bojan_Schnabl.webm#metadata|thumb|Železniška postaja Kranj z najavo mednarodnega vlaka v Beljak v nemščini. <ref>Glej o pomenu Beljaka za slovensko kulturno zgodovino: Matjaž Klemenčič: Villach/Beljak. V: [[Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem]], 3.zv., str. 1419-1421</ref><ref>O zgodovinskem pomenu Beljaka za slovensko politčno gibanje: Matjaž Klemenčič: Beljaško omizje (Villacher Kreis) in Villach/Beljak. V: [[Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem]], 1.zv., str. 146-147</ref><ref>O spoštovanju slovenščine in slovenske kulturne dediščine (in s tem slovenskih krajevnih imen) glej: Koroška deželna ustava, člen 5: "(2)Das Land Kärnten bekennt sich gemäß Artikel 8 Abs. 2 des Bundes-Verfassungsgesetzes zu seiner gewachsenen sprachlichen und kulturellen Vielfalt, wie sie in Kärnten in der slowenischen Volksgruppe zum Ausdruck kommt. Sprache und Kultur, Traditionen und kulturelles Erbe sind zu achten, zu sichern und zu fördern. Die Fürsorge des Landes gilt allen Landsleuten gleichermaßen." Prevod: "(2)Koroška dežela v skladu z drugim odstavkom 8. člena Zveznega ustavnega zakona priznava svojo jezikovno in kulturno raznolikost, ki jo na Koroškem izraža slovenska narodna skupnost. Jezik in kulturo, tradicijo in kulturno dediščino je treba spoštovati, varovati in spodbujati. Skrb za deželo velja v enaki meri za vse rojake." Koroška deželna ustava, člen 5:[https://www.ris.bka.gv.at/GeltendeFassung.wxe?Abfrage=LrK&Gesetzesnummer=10000208]</ref><ref>Avstrijska zvezna ustava v svoji ciljni določbi člen 8/2 poziva, das "se spoštujejo, varujejo in spodbujajo" jeziki narodnih skupnosti. Original: Artikel 8 (2): "Die Republik (Bund, Länder und Gemeinden) bekennt sich zu ihrer gewachsenen sprachlichen und kulturellen Vielfalt, die in den autochthonen Volksgruppen zum Ausdruck kommt. Sprache und Kultur, Bestand und Erhaltung dieser Volksgruppen sind zu achten, zu sichern und zu fördern.", prevod: Člen 8 (2): "Republika (federacija, dežele in občine) se priznava k svoji zgodovinsko pogojeni jezikovni in kulturni raznolikosti, ki se izraža v avtohtonih narodnostnih skupnostih. Jezik in kultura, obstoj ter ohranjanje teh narodnostnih skupnostih je treba spoštovati, varovati in spodbujati." zitat, BVG, Art. 8 (2), [https://www.ris.bka.gv.at/eli/bgbl/1930/1/A8/NOR40066723] (preverjeno 15.6.2025). To velja tore tudi za pravilno rabo krajevnih imen v jezikih teh skupnostih, mdr. Koroških Slovencev.</ref><ref>[[Seznam slovenskih imen krajev v Avstriji]]</ref>]] === Statistika o železniškem omrežju Slovenskih železnic === * Najbolj strma proga: Prvačina–Štanjel 26,7 [[promila]]. * Najdaljša horizontala: Ruše–Fala v dolžini 6.500 m na progi [[Maribor]]–Prevalje. * Najdaljša ravnina: [[Ptuj]]–[[Velika Nedelja]] v dolžini 15.810 m na progi Pragersko–Središče. * Najviše ležeča železniška postaja: [[Železniška postaja Postojna|Postojna]] 582 m. * Najniže ležeča železniška postaja: [[Železniška postaja Koper|Koper]] 3 m. * Najdaljši most: 575 m [[Novo mesto]] na industrijskem tiru za [[Revoz]]. * Najvišji most: 30 m v [[Most na Soči|Mostu na Soči]] čez reko Idrijco. * Najdaljši predor: [[Bohinjski predor]] 6327,3 m. * Najkrajši predor: [[Radovljica]] 25,03 m. * Najstarejša proga: [[Južna železnica|Južna državna železnica]] [[Šentilj]]–[[Celje]] [[2. junij]] [[1846]].<ref>http://www.slo-zeleznice.si</ref> == Vozni park == {{glavni|Vozni park Slovenskih železnic}} Najhitrejši vlak v Sloveniji je [[Nagibni vlak|nagibna]] [[elektromotorna garnitura]] [[Pendolino]] serije [[SŽ serija 310/316|SŽ 310/316]], letnik 2000, ki vozi pod oznako InterCity Slovenija (ICS) med Ljubljano in Mariborom ter občasno med Ljubljano in Koprom. Najvišja hitrost, ki jo lahko dosega, znaša 160&nbsp;km/h (sicer zmore hitrosti do 200&nbsp;km/h), in sicer jo doseže na relaciji [[Pragersko]]–[[Maribor]] in [[Grobelno]]–[[Štore]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.vlaki.net/slika3353.html |title=arhivska kopija |accessdate=2006-12-30 |archive-date=2007-11-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071103051506/http://www.vlaki.net/slika3353.html |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071103051506/http://www.vlaki.net/slika3353.html |date=2007-11-03 }}</ref> Večja pridobitev za potniški promet so bili na začetku novega tisočletja tudi potniški vlaki [[Siemens Desiro]] serije [[SŽ serija 312/317|312/317]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.vlaki.net/emu.html |title=arhivska kopija |accessdate=2006-12-30 |archive-date=2007-09-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070927013707/http://www.vlaki.net/emu.html |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070927013707/http://www.vlaki.net/emu.html |date=2007-09-27 }}</ref> Večina [[Dizelmotorna garnitura|dizelmotornih garnitur]] je proizvodnje [[Fiat]] z letniki 1973–1976 ([[SŽ serija 813/814|serija 813/814]]), in "kanarčkov" [[SŽ serija 713/715|serije 713/715]] z letniki 1983–1986.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.vlaki.net/dmu.html |title=arhivska kopija |accessdate=2006-12-30 |archive-date=2007-09-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070927013639/http://www.vlaki.net/dmu.html |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070927013639/http://www.vlaki.net/dmu.html |date=2007-09-27 }}</ref> V prometu je tudi še nekaj garnitur [[SŽ serija 711|serije 711]], nekdanjih "zelenih vlakov", izdelanih leta 1970. Aprila 2018 so Slovenske železnice podpisale pogodbo s proizvajalcem [[Stadler Rail|Stadler Rail AG]] za nakup 26 novih potniških garnitur: 11 enonadstropnih elektromotornih, 10 dvonadstropnih elektromotornih in 5 enonadstropnih dizelmotornih garnitur. Maja 2019 je bila podpisana nova pogodba za dobavo dodatnih 16 dizelskih in 10 električnih enonadstropnih garnitur, junija 2023 še dodatnih 20 enonadstropnih dizelmotornih garnitur.<ref>{{Navedi novice|url=https://novaproga.wordpress.com/2018/04/17/novi-vlaki-slovenskih-zeleznic/|title=Novi vlaki Slovenskih železnic|date=17. 4. 2018|newspaper=Nova proga|accessdate=17. 4. 2018|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Slovenske železnice so podpisale pogodbo za dodatnih 26 potniških vlakov Stadler, skupaj jih bo tako 52|date=27. 5. 2019|url=http://www.blog.uporabnastran.si/2019/05/27/slovenske-zeleznice-so-podpisale-pogodbo-za-dodatnih-26-potniskih-vlakov-stadler-skupaj-jih-bo-tako-52/|work=uporabnastran.si}}</ref> <gallery> Slika:Slovenian Pendolino at Zidani Most.jpg|Pendolino ICS ([[SŽ serija 310|serija 310/316]]) Slika:SŽ 510-515 - 006.jpg|Stadler FLIRT EMU [[SŽ serija 510/515]] Slika:Stadler KISS Slovenske železnice Slovenian railways.jpg|Stadler KISS [[SŽ serija 313/318]] Slika:StadlerDMUžalec.jpg|Stadler FLIRT DMU [[SŽ serija 610/615]] Slika:SŽ 312 317.jpg|Siemens Desiro ([[SŽ serija 312/317]]) Slika:SŽ 713 715.jpg|Kanarček v Ljubljani (serija [[SŽ serija 713/715]]) Slika:SŽ Fiat 814 Maribor.jpg|[[SŽ serija 813/814]] </gallery> Lokomotive, ki vozijo po slovenskih tirih, so dizelske ([[Regan]]) ali pa tudi najnovejše [[Siemens (podjetje)|Siemensove]] večsistemke, znane pod imenom Taurus oziroma pod v Sloveniji uveljavljenim imenom Živa. Povprečna starost [[lokomotiva|lokomotiv]] je približno 20 let.{{Cn}} <gallery> Slika:SŽ 541 series locomotive (06).JPG|Električna lokomotiva SŽ 541 »Živa« Slika:Slowenische Eisenbahn (14052959616) (2).jpg|Električna lokomotiva SŽ 363 »Brižitka« Slika:EuroCity 'Emona' (29951827864).jpg|Električna lokomotiva SŽ 342 »Moped« Slika:SŽ 664 108 in Ljubljana.jpg|[[Dizel]]ska [[lokomotiva]] SŽ 664 »Reagan« </gallery> == Nagrade in priznanja == * 1998: [[Valvasorjevo častno priznanje]]<ref name=":30">"Podelili letošnjo Valvasorjevo nagrado in tri priznanja". ''Delo'' (16.05.1998), letnik 40, številka 111. str. 1. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-MGZ9BR2T}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Viri== * Košir, Marko; Bogić, Mladen; Orbanić, Josip: ''Železniška vozila na motorni in elektromotorni pogon v Sloveniji'', Maribor, Pro-Andy, 2019, {{COBISS|ID=302220800}} == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih podjetij]] * [[Železnica v Sloveniji]] * [[Železniški muzej Slovenskih železnic]] *[[Muzej južne železnice|Muzej Južne železnice]], [[Šentjur]] * [[Seznam parnih lokomotiv na Slovenskem]] == Zunanje povezave == {{commonscat|Rail transport in Slovenia}} * http://www.slo-zeleznice.si/ * http://www.vlaki.jesenice.net/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130728075626/http://www.vlaki.jesenice.net/ |date=2013-07-28 }} * https://trainspo.com/country/si/gallery/ * https://www.miniaturna-zeleznica.eu/vlaki.php {{-}} {{SŽ vozni park}} {{railways_Slovenia}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenske železnice|*]] [[Kategorija:Železniški prevozniki v Sloveniji]] [[Kategorija:Prejemniki Valvasorjevega častnega priznanja]] 4onf1xnfrcf46jtyiybyglppdx0le62 6775080 6775078 2026-11-05T09:25:42Z Shabicht 3554 6775080 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Podjetje | name = Slovenske železnice d. o. o. | logo = Slovenske železnice wordmark logo.svg | caption = | image = | image_size = | image_alt = | trading_name = | native_name = | native_name_lang = | romanized = | former type = | type = [[družba z omejeno odgovornostjo]] | traded_as = | industry = | genre = [[železniški transport]] | fate = | predecessor = [[Jugoslovanske železnice]] | successor = | foundation = [[1991]] | founder = [[Republika Slovenija]] | defunct = | location_city = [[Ljubljana]] | location_country = {{ikonazastave|Slovenija}} [[Slovenija]] | locations = | area_served = | key_people = | products = | production = | services = vzdrževanje, obratovanje in obnavljanje javne železniške infrastrukture ter prevoz potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu | revenue = | operating_income = | net_income = | aum = | assets = | equity = | owner = [[Republika Slovenija]] | num_employees = | parent = | divisions = | subsid = | homepage = [https://adria-transport.com/ Adria Transport] | footnotes = | intl = | bodystyle = }} '''Slovenske železnice d. o. o.''' (krajše le ''Slovenske železnice'', [[kratica]] '''SŽ''') so [[podjetje]] [[Slovenski državni holding|Slovenskega državnega holdinga]], ta pa je v lasti [[Slovenija|Republike Slovenije]]. So upravitelj železniške infrastrukture, družbe v njeni skupini pa so izvajalec [[Železniški prevoz|železniškega prometa]] v [[Država|državi]] oziroma izvajalec obvezne gospodarske javne službe vzdrževanja, obratovanja in obnavljanja javne železniške infrastrukture ter obvezne gospodarske javne službe prevoza potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu. Ob slovenski [[Slovenska osamosvojitvena vojna|osamosvojitvi]] so nastale iz ''Železniškega gospodarstva Ljubljana'', ki je na ozemlju [[Slovenija|Slovenije]] in tudi hrvaškega dela [[Istra|Istre]] dotlej upravljalo del omrežja [[Jugoslovanske železnice|Jugoslovanskih železnic]]. Od [[10. junij]]a [[1992]] so Slovenske železnice članica [[Mednarodna železniška zveza|Mednarodne železniške zveze]] (UIC). ''Skupino Slovenske železnice'' sestavljajo podjetja: SŽ Potniški promet, SŽ Vleka in tehnika, SŽ Logistika (SŽ Tovorni promet, Fersped), SŽ Infrastruktura, SŽ Železniško gradbeno podjetje, SŽ Železniško invalidsko podjetje, SŽ Prometni institut Ljubljana in [[NOMAGO|Nomago]]. ==Zgodovina== [[Slika:Zidani most ob južni železnici 1897.jpg|280px|thumb|desno|Železniška postaja Zidani Most (1897)]] ===Avstrijsko obdobje=== Zgodovina železnic na Slovenskem se začne v obdobju [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]] oziroma poznejše [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske monarhije]], ki je vse do razpada leta 1918 vključevala celotno ozemlje današnje [[Slovenija|Republike Slovenije]]. Prvi [[vlak]] je na slovensko ozemlje zapeljal že leta 1846 (na poskusni vožnji od Gradca do [[Pesnica pri Mariboru|Pesnice pri Mariboru]] pa že 1. novembra 1845), le enajst let pozneje, leta 1857, pa je bila dokončana povezava med [[Dunaj]]em in [[Jadransko morje|Jadranskim morjem]], tako imenovana [[Južna železnica]]. Železnice so zaradi zemljepisne lege Slovenije od takrat most med severom in jugom ter vzhodom in zahodom. ===Kraljevina Jugoslavija=== Po koncu [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] so se oblikovale [[Železnice Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]]. Leta 1929 se kraljevina preimenuje v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]] in z njo tudi železnice v [[Jugoslovanske državne železnice]] (JDŽ). Po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] je območje Primorske, Istre in dela Dalmacije, po [[Rapalska pogodba|Rapalski pogodbi]] pripadlo [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]]. Ob tem je del [[Bohinjska proga|Bohinjske proge]], z odsekom do [[Zgodovina železnice v Sloveniji#Proga Prvačina—Ajdovščina (1902)|Ajdovščine]] ter del [[Južna železnica|Južne železnice]] in s tem tudi progi [[Zgodovina železnice v Sloveniji#Proga Pivka—Reka (1873)|Pivka–Reka]] ter [[Zgodovina železnice v Sloveniji#Istrska proga Divača—Pulj (1876)|Divača–Pulj]], prešel pod upravo Italijanskih državnih železnic (FS). Z razširitvijo [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] na jugoslovansko ozemlje leta 1941 JDŽ prenehajo obstajati, razdelijo jih na DRB, FS in MAV, v NDH nastanejo [[Hrvaške državne železnice]] (HDŽ), v Srbiji pa (ponovno) [[Srbske državne železnice]] (SDŽ). === SFR Jugoslavija === Po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] so železniški prevoz vodile [[Jugoslovanske železnice]] (JŽ), ki so pod tem imenom obstajale od leta 1952. Upravljanje je bilo ozemeljsko razdeljeno na 6 železniških transportnih podjetij (Beograd, Zagreb, Sarajevo, Skopje, Titograd in Ljubljana, slednje je bilo dodatno razdeljeno na območne enote Ljubljana, Maribor in Postojna). Z uvedbo samoupravnega socializma je v okviru Združenja Jugoslovanskih železnic obstajala tudi organizacija KRS (Kola za spavanje i ručavanje/Vagoni za spanje in obedovanje). 6. novembra 1960 pridejo v Slovenijo prve štiri garniture [[tirni avtobus|tirnih avtobusov]], ki so bile po osamosvojitvi odstopljene [[Hrvaške železnice|Hrvaškim železnicam]]. Tako se leta 1962 začne elektrifikacija proge [[Postojna]]–[[Ljubljana]] in za njo že drugih, kot so [[Postojna]]–[[Koper]], [[Ljubljana]]–[[Jesenice]], [[Ljubljana]]–[[Maribor]] ter [[Zidani Most]]–[[Dobova]] in tako je leta 1977 dokončana še zadnja elektrificirana proga dotlej, [[Maribor]]–[[Špilje]]. Po razpadu Jugoslovanskih železnic se je Železniško gospodarstvo Ljubljana preimenovalo v Slovenske železnice (SŽ), v okvir katerih so bile združene tudi službe, ki so v Sloveniji dotlej delovale neposredno pod okriljem Jugoslovanskih železnic.[[Slika:29.12.2012, SŽ 310, Ljubljana, Slovenia (16493631710).jpg|alt=|sličica|200x200_pik|Pendolino ETR 310 Slovenskih železnic (SŽ 310) na [[Železniška postaja Ljubljana|Ljubljanski postaji]]]] ==Slovenske železnice (SŽ)== Leta 1994 je italijanski elektromotornik ETR 310 z nagibnim podvozjem, tipa [[Pendolino]], na preiskusni vožnji 17. septembra, na odseku med [[Rače|Račami]] in [[Hoče|Hočami]] dosegel absolutni hitrostni rekord na slovenskih progah – 208,2 kilometra na uro. Leta 2000 so SŽ nabavile tri tovrstne garniture. [[Slika:SŽ 312 317.jpg|thumb|200px |Siemens Desiro Slovenskih železnic (SŽ 312)]] Julija leta 2002 SŽ prejmejo še zadnjo od tridesetih naročenih elektromotornih garnitur serije, imenovanih [[Siemens (podjetje)|Siemens]] [[Siemens Desiro|Desiro]]. Od prevzema naprej vozijo v sklopu lokalnih potniških (LP) in regionalnih vlakov (RG) na vseh elektrificiranih progah v Sloveniji. Aprila 2016 je bila dokončana elektrifikacija proge Pragersko–Hodoš. [[File:Railway map of Slovenia.png|380px|thumb|desno|Mreža železniških prog v Sloveniji]] == Železniško omrežje == Del železniškega omrežja v Sloveniji je elektrificiran (po njem vozijo predvsem elektromotorni [[vlak]]i), nekoliko večji del pa je neelektrificiran (po njem vozijo različni tipi dizelskih vlakov). Skupna dolžina železniških prog je 1208 [[km]],<ref>{{Navedi splet|url=http://slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/zelezniske-proge|title=Železniške proge|date=|accessdate=17. 4. 2018|website=Slovenske železnice|publisher=|last=|first=|language=sl|archive-date=2018-04-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20180418092856/http://slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/zelezniske-proge|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180418092856/http://slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/zelezniske-proge |date=2018-04-18 }}</ref> od tega je elektrificiranega za 609,7 km<ref>{{Navedi novice|url=http://www.slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/elektroenergetika|title=Slovenske železnice - Elektroenergetika|last=|accessdate=2016-10-15|archive-date=2016-09-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20160917051252/http://www.slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/elektroenergetika|url-status=dead}}</ref> omrežja. V Sloveniji so tri vrste elektrificiranih prog. Največji del je elektrificiran z enosmerno napetostjo 3 kV, med [[Dobova|Dobovo]] in državno mejo s [[Hrvaška|Hrvaško]] ter med Hodošem in državno mejo z [[Madžarska|Madžarsko]] je izmenična napetost 25 k[[V]] 50 [[Hz]], med [[Jesenice|Jesenicami]] in državno mejo z [[Avstrija|Avstrijo]] pa 15 kV 16,7&nbsp;Hz. [[File:SŽ_Kranj-Beljak_(c)_Bojan_Schnabl.webm#metadata|thumb|Železniška postaja Kranj z najavo mednarodnega vlaka v Beljak v nemščini. <ref>Glej o pomenu Beljaka za slovensko kulturno zgodovino: Matjaž Klemenčič: Villach/Beljak. V: [[Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem]], 3.zv., str. 1419-1421</ref><ref>O zgodovinskem pomenu Beljaka za slovensko politčno gibanje: Matjaž Klemenčič: Beljaško omizje (Villacher Kreis) in Villach/Beljak. V: [[Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem]], 1.zv., str. 146-147</ref><ref>O spoštovanju slovenščine in slovenske kulturne dediščine (in s tem slovenskih krajevnih imen) glej: Koroška deželna ustava, člen 5: "(2)Das Land Kärnten bekennt sich gemäß Artikel 8 Abs. 2 des Bundes-Verfassungsgesetzes zu seiner gewachsenen sprachlichen und kulturellen Vielfalt, wie sie in Kärnten in der slowenischen Volksgruppe zum Ausdruck kommt. Sprache und Kultur, Traditionen und kulturelles Erbe sind zu achten, zu sichern und zu fördern. Die Fürsorge des Landes gilt allen Landsleuten gleichermaßen." Prevod: "(2)Koroška dežela v skladu z drugim odstavkom 8. člena Zveznega ustavnega zakona priznava svojo jezikovno in kulturno raznolikost, ki jo na Koroškem izraža slovenska narodna skupnost. Jezik in kulturo, tradicijo in kulturno dediščino je treba spoštovati, varovati in spodbujati. Skrb za deželo velja v enaki meri za vse rojake." Koroška deželna ustava, člen 5:[https://www.ris.bka.gv.at/GeltendeFassung.wxe?Abfrage=LrK&Gesetzesnummer=10000208]</ref><ref>Avstrijska zvezna ustava v svoji ciljni določbi člen 8/2 poziva, das "se spoštujejo, varujejo in spodbujajo" jeziki narodnih skupnosti. Original: Artikel 8 (2): "Die Republik (Bund, Länder und Gemeinden) bekennt sich zu ihrer gewachsenen sprachlichen und kulturellen Vielfalt, die in den autochthonen Volksgruppen zum Ausdruck kommt. Sprache und Kultur, Bestand und Erhaltung dieser Volksgruppen sind zu achten, zu sichern und zu fördern.", prevod: Člen 8 (2): "Republika (federacija, dežele in občine) se priznava k svoji zgodovinsko pogojeni jezikovni in kulturni raznolikosti, ki se izraža v avtohtonih narodnostnih skupnostih. Jezik in kultura, obstoj ter ohranjanje teh narodnostnih skupnostih je treba spoštovati, varovati in spodbujati." zitat, BVG, Art. 8 (2), [https://www.ris.bka.gv.at/eli/bgbl/1930/1/A8/NOR40066723] (preverjeno 15.6.2025). To velja tore tudi za pravilno rabo krajevnih imen v jezikih teh skupnostih, mdr. Koroških Slovencev.</ref><ref>[[Seznam slovenskih imen krajev v Avstriji]]</ref>]] === Statistika o železniškem omrežju Slovenskih železnic === * Najbolj strma proga: Prvačina–Štanjel 26,7 [[promila]]. * Najdaljša horizontala: Ruše–Fala v dolžini 6.500 m na progi [[Maribor]]–Prevalje. * Najdaljša ravnina: [[Ptuj]]–[[Velika Nedelja]] v dolžini 15.810 m na progi Pragersko–Središče. * Najviše ležeča železniška postaja: [[Železniška postaja Postojna|Postojna]] 582 m. * Najniže ležeča železniška postaja: [[Železniška postaja Koper|Koper]] 3 m. * Najdaljši most: 575 m [[Novo mesto]] na industrijskem tiru za [[Revoz]]. * Najvišji most: 30 m v [[Most na Soči|Mostu na Soči]] čez reko Idrijco. * Najdaljši predor: [[Bohinjski predor]] 6327,3 m. * Najkrajši predor: [[Radovljica]] 25,03 m. * Najstarejša proga: [[Južna železnica|Južna državna železnica]] [[Šentilj]]–[[Celje]] [[2. junij]] [[1846]].<ref>http://www.slo-zeleznice.si</ref> == Vozni park == {{glavni|Vozni park Slovenskih železnic}} Najhitrejši vlak v Sloveniji je [[Nagibni vlak|nagibna]] [[elektromotorna garnitura]] [[Pendolino]] serije [[SŽ serija 310/316|SŽ 310/316]], letnik 2000, ki vozi pod oznako InterCity Slovenija (ICS) med Ljubljano in Mariborom ter občasno med Ljubljano in Koprom. Najvišja hitrost, ki jo lahko dosega, znaša 160&nbsp;km/h (sicer zmore hitrosti do 200&nbsp;km/h), in sicer jo doseže na relaciji [[Pragersko]]–[[Maribor]] in [[Grobelno]]–[[Štore]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.vlaki.net/slika3353.html |title=arhivska kopija |accessdate=2006-12-30 |archive-date=2007-11-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071103051506/http://www.vlaki.net/slika3353.html |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071103051506/http://www.vlaki.net/slika3353.html |date=2007-11-03 }}</ref> Večja pridobitev za potniški promet so bili na začetku novega tisočletja tudi potniški vlaki [[Siemens Desiro]] serije [[SŽ serija 312/317|312/317]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.vlaki.net/emu.html |title=arhivska kopija |accessdate=2006-12-30 |archive-date=2007-09-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070927013707/http://www.vlaki.net/emu.html |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070927013707/http://www.vlaki.net/emu.html |date=2007-09-27 }}</ref> Večina [[Dizelmotorna garnitura|dizelmotornih garnitur]] je proizvodnje [[Fiat]] z letniki 1973–1976 ([[SŽ serija 813/814|serija 813/814]]), in "kanarčkov" [[SŽ serija 713/715|serije 713/715]] z letniki 1983–1986.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.vlaki.net/dmu.html |title=arhivska kopija |accessdate=2006-12-30 |archive-date=2007-09-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070927013639/http://www.vlaki.net/dmu.html |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070927013639/http://www.vlaki.net/dmu.html |date=2007-09-27 }}</ref> V prometu je tudi še nekaj garnitur [[SŽ serija 711|serije 711]], nekdanjih "zelenih vlakov", izdelanih leta 1970. Aprila 2018 so Slovenske železnice podpisale pogodbo s proizvajalcem [[Stadler Rail|Stadler Rail AG]] za nakup 26 novih potniških garnitur: 11 enonadstropnih elektromotornih, 10 dvonadstropnih elektromotornih in 5 enonadstropnih dizelmotornih garnitur. Maja 2019 je bila podpisana nova pogodba za dobavo dodatnih 16 dizelskih in 10 električnih enonadstropnih garnitur, junija 2023 še dodatnih 20 enonadstropnih dizelmotornih garnitur.<ref>{{Navedi novice|url=https://novaproga.wordpress.com/2018/04/17/novi-vlaki-slovenskih-zeleznic/|title=Novi vlaki Slovenskih železnic|date=17. 4. 2018|newspaper=Nova proga|accessdate=17. 4. 2018|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Slovenske železnice so podpisale pogodbo za dodatnih 26 potniških vlakov Stadler, skupaj jih bo tako 52|date=27. 5. 2019|url=http://www.blog.uporabnastran.si/2019/05/27/slovenske-zeleznice-so-podpisale-pogodbo-za-dodatnih-26-potniskih-vlakov-stadler-skupaj-jih-bo-tako-52/|work=uporabnastran.si}}</ref> <gallery> Slika:Slovenian Pendolino at Zidani Most.jpg|Pendolino ICS ([[SŽ serija 310|serija 310/316]]) Slika:SŽ 510-515 - 006.jpg|Stadler FLIRT EMU [[SŽ serija 510/515]] Slika:Stadler KISS Slovenske železnice Slovenian railways.jpg|Stadler KISS [[SŽ serija 313/318]] Slika:StadlerDMUžalec.jpg|Stadler FLIRT DMU [[SŽ serija 610/615]] Slika:SŽ 312 317.jpg|Siemens Desiro ([[SŽ serija 312/317]]) Slika:SŽ 713 715.jpg|Kanarček v Ljubljani (serija [[SŽ serija 713/715]]) Slika:SŽ Fiat 814 Maribor.jpg|[[SŽ serija 813/814]] </gallery> Lokomotive, ki vozijo po slovenskih tirih, so dizelske ([[Regan]]) ali pa tudi najnovejše [[Siemens (podjetje)|Siemensove]] večsistemke, znane pod imenom Taurus oziroma pod v Sloveniji uveljavljenim imenom Živa. Povprečna starost [[lokomotiva|lokomotiv]] je približno 20 let.{{Cn}} <gallery> Slika:SŽ 541 series locomotive (06).JPG|Električna lokomotiva SŽ 541 »Živa« Slika:Slowenische Eisenbahn (14052959616) (2).jpg|Električna lokomotiva SŽ 363 »Brižitka« Slika:EuroCity 'Emona' (29951827864).jpg|Električna lokomotiva SŽ 342 »Moped« Slika:SŽ 664 108 in Ljubljana.jpg|[[Dizel]]ska [[lokomotiva]] SŽ 664 »Reagan« </gallery> == Nagrade in priznanja == * 1998: [[Valvasorjevo častno priznanje]]<ref name=":30">"Podelili letošnjo Valvasorjevo nagrado in tri priznanja". ''Delo'' (16.05.1998), letnik 40, številka 111. str. 1. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-MGZ9BR2T}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Viri== * Košir, Marko; Bogić, Mladen; Orbanić, Josip: ''Železniška vozila na motorni in elektromotorni pogon v Sloveniji'', Maribor, Pro-Andy, 2019, {{COBISS|ID=302220800}} == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih podjetij]] * [[Železnica v Sloveniji]] * [[Železniški muzej Slovenskih železnic]] *[[Muzej južne železnice|Muzej Južne železnice]], [[Šentjur]] * [[Seznam parnih lokomotiv na Slovenskem]] == Zunanje povezave == {{commonscat|Rail transport in Slovenia}} * http://www.slo-zeleznice.si/ * http://www.vlaki.jesenice.net/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130728075626/http://www.vlaki.jesenice.net/ |date=2013-07-28 }} * https://trainspo.com/country/si/gallery/ * https://www.miniaturna-zeleznica.eu/vlaki.php {{-}} {{SŽ vozni park}} {{railways_Slovenia}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenske železnice|*]] [[Kategorija:Železniški prevozniki v Sloveniji]] [[Kategorija:Prejemniki Valvasorjevega častnega priznanja]] 5voio0ho2l8mvy0xkyntj9s5l12el70 6775084 6775080 2026-11-05T09:33:52Z Shabicht 3554 6775084 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Podjetje | name = Slovenske železnice d. o. o. | logo = Slovenske železnice wordmark logo.svg | caption = | image = | image_size = | image_alt = | trading_name = | native_name = | native_name_lang = | romanized = | former type = | type = [[družba z omejeno odgovornostjo]] | traded_as = | industry = | genre = [[železniški transport]] | fate = | predecessor = [[Jugoslovanske železnice]] | successor = | foundation = [[1991]] | founder = [[Republika Slovenija]] | defunct = | location_city = [[Ljubljana]] | location_country = {{ikonazastave|Slovenija}} [[Slovenija]] | locations = | area_served = | key_people = | products = | production = | services = vzdrževanje, obratovanje in obnavljanje javne železniške infrastrukture ter prevoz potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu | revenue = | operating_income = | net_income = | aum = | assets = | equity = | owner = [[Republika Slovenija]] | num_employees = | parent = | divisions = | subsid = | homepage = [https://www.sz.si/] | footnotes = | intl = | bodystyle = }} '''Slovenske železnice d. o. o.''' (krajše le ''Slovenske železnice'', [[kratica]] '''SŽ''') so [[podjetje]] [[Slovenski državni holding|Slovenskega državnega holdinga]], ta pa je v lasti [[Slovenija|Republike Slovenije]]. So upravitelj železniške infrastrukture, družbe v njeni skupini pa so izvajalec [[Železniški prevoz|železniškega prometa]] v [[Država|državi]] oziroma izvajalec obvezne gospodarske javne službe vzdrževanja, obratovanja in obnavljanja javne železniške infrastrukture ter obvezne gospodarske javne službe prevoza potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu. Ob slovenski [[Slovenska osamosvojitvena vojna|osamosvojitvi]] so nastale iz ''Železniškega gospodarstva Ljubljana'', ki je na ozemlju [[Slovenija|Slovenije]] in tudi hrvaškega dela [[Istra|Istre]] dotlej upravljalo del omrežja [[Jugoslovanske železnice|Jugoslovanskih železnic]]. Od [[10. junij]]a [[1992]] so Slovenske železnice članica [[Mednarodna železniška zveza|Mednarodne železniške zveze]] (UIC). ''Skupino Slovenske železnice'' sestavljajo podjetja: SŽ Potniški promet, SŽ Vleka in tehnika, SŽ Logistika (SŽ Tovorni promet, Fersped), SŽ Infrastruktura, SŽ Železniško gradbeno podjetje, SŽ Železniško invalidsko podjetje, SŽ Prometni institut Ljubljana in [[NOMAGO|Nomago]]. ==Zgodovina== [[Slika:Zidani most ob južni železnici 1897.jpg|280px|thumb|desno|Železniška postaja Zidani Most (1897)]] ===Avstrijsko obdobje=== Zgodovina železnic na Slovenskem se začne v obdobju [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]] oziroma poznejše [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske monarhije]], ki je vse do razpada leta 1918 vključevala celotno ozemlje današnje [[Slovenija|Republike Slovenije]]. Prvi [[vlak]] je na slovensko ozemlje zapeljal že leta 1846 (na poskusni vožnji od Gradca do [[Pesnica pri Mariboru|Pesnice pri Mariboru]] pa že 1. novembra 1845), le enajst let pozneje, leta 1857, pa je bila dokončana povezava med [[Dunaj]]em in [[Jadransko morje|Jadranskim morjem]], tako imenovana [[Južna železnica]]. Železnice so zaradi zemljepisne lege Slovenije od takrat most med severom in jugom ter vzhodom in zahodom. ===Kraljevina Jugoslavija=== Po koncu [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] so se oblikovale [[Železnice Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]]. Leta 1929 se kraljevina preimenuje v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]] in z njo tudi železnice v [[Jugoslovanske državne železnice]] (JDŽ). Po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] je območje Primorske, Istre in dela Dalmacije, po [[Rapalska pogodba|Rapalski pogodbi]] pripadlo [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]]. Ob tem je del [[Bohinjska proga|Bohinjske proge]], z odsekom do [[Zgodovina železnice v Sloveniji#Proga Prvačina—Ajdovščina (1902)|Ajdovščine]] ter del [[Južna železnica|Južne železnice]] in s tem tudi progi [[Zgodovina železnice v Sloveniji#Proga Pivka—Reka (1873)|Pivka–Reka]] ter [[Zgodovina železnice v Sloveniji#Istrska proga Divača—Pulj (1876)|Divača–Pulj]], prešel pod upravo Italijanskih državnih železnic (FS). Z razširitvijo [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] na jugoslovansko ozemlje leta 1941 JDŽ prenehajo obstajati, razdelijo jih na DRB, FS in MAV, v NDH nastanejo [[Hrvaške državne železnice]] (HDŽ), v Srbiji pa (ponovno) [[Srbske državne železnice]] (SDŽ). === SFR Jugoslavija === Po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] so železniški prevoz vodile [[Jugoslovanske železnice]] (JŽ), ki so pod tem imenom obstajale od leta 1952. Upravljanje je bilo ozemeljsko razdeljeno na 6 železniških transportnih podjetij (Beograd, Zagreb, Sarajevo, Skopje, Titograd in Ljubljana, slednje je bilo dodatno razdeljeno na območne enote Ljubljana, Maribor in Postojna). Z uvedbo samoupravnega socializma je v okviru Združenja Jugoslovanskih železnic obstajala tudi organizacija KRS (Kola za spavanje i ručavanje/Vagoni za spanje in obedovanje). 6. novembra 1960 pridejo v Slovenijo prve štiri garniture [[tirni avtobus|tirnih avtobusov]], ki so bile po osamosvojitvi odstopljene [[Hrvaške železnice|Hrvaškim železnicam]]. Tako se leta 1962 začne elektrifikacija proge [[Postojna]]–[[Ljubljana]] in za njo že drugih, kot so [[Postojna]]–[[Koper]], [[Ljubljana]]–[[Jesenice]], [[Ljubljana]]–[[Maribor]] ter [[Zidani Most]]–[[Dobova]] in tako je leta 1977 dokončana še zadnja elektrificirana proga dotlej, [[Maribor]]–[[Špilje]]. Po razpadu Jugoslovanskih železnic se je Železniško gospodarstvo Ljubljana preimenovalo v Slovenske železnice (SŽ), v okvir katerih so bile združene tudi službe, ki so v Sloveniji dotlej delovale neposredno pod okriljem Jugoslovanskih železnic.[[Slika:29.12.2012, SŽ 310, Ljubljana, Slovenia (16493631710).jpg|alt=|sličica|200x200_pik|Pendolino ETR 310 Slovenskih železnic (SŽ 310) na [[Železniška postaja Ljubljana|Ljubljanski postaji]]]] ==Slovenske železnice (SŽ)== Leta 1994 je italijanski elektromotornik ETR 310 z nagibnim podvozjem, tipa [[Pendolino]], na preiskusni vožnji 17. septembra, na odseku med [[Rače|Račami]] in [[Hoče|Hočami]] dosegel absolutni hitrostni rekord na slovenskih progah – 208,2 kilometra na uro. Leta 2000 so SŽ nabavile tri tovrstne garniture. [[Slika:SŽ 312 317.jpg|thumb|200px |Siemens Desiro Slovenskih železnic (SŽ 312)]] Julija leta 2002 SŽ prejmejo še zadnjo od tridesetih naročenih elektromotornih garnitur serije, imenovanih [[Siemens (podjetje)|Siemens]] [[Siemens Desiro|Desiro]]. Od prevzema naprej vozijo v sklopu lokalnih potniških (LP) in regionalnih vlakov (RG) na vseh elektrificiranih progah v Sloveniji. Aprila 2016 je bila dokončana elektrifikacija proge Pragersko–Hodoš. [[File:Railway map of Slovenia.png|380px|thumb|desno|Mreža železniških prog v Sloveniji]] == Železniško omrežje == Del železniškega omrežja v Sloveniji je elektrificiran (po njem vozijo predvsem elektromotorni [[vlak]]i), nekoliko večji del pa je neelektrificiran (po njem vozijo različni tipi dizelskih vlakov). Skupna dolžina železniških prog je 1208 [[km]],<ref>{{Navedi splet|url=http://slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/zelezniske-proge|title=Železniške proge|date=|accessdate=17. 4. 2018|website=Slovenske železnice|publisher=|last=|first=|language=sl|archive-date=2018-04-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20180418092856/http://slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/zelezniske-proge|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180418092856/http://slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/zelezniske-proge |date=2018-04-18 }}</ref> od tega je elektrificiranega za 609,7 km<ref>{{Navedi novice|url=http://www.slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/elektroenergetika|title=Slovenske železnice - Elektroenergetika|last=|accessdate=2016-10-15|archive-date=2016-09-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20160917051252/http://www.slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/elektroenergetika|url-status=dead}}</ref> omrežja. V Sloveniji so tri vrste elektrificiranih prog. Največji del je elektrificiran z enosmerno napetostjo 3 kV, med [[Dobova|Dobovo]] in državno mejo s [[Hrvaška|Hrvaško]] ter med Hodošem in državno mejo z [[Madžarska|Madžarsko]] je izmenična napetost 25 k[[V]] 50 [[Hz]], med [[Jesenice|Jesenicami]] in državno mejo z [[Avstrija|Avstrijo]] pa 15 kV 16,7&nbsp;Hz. [[File:SŽ_Kranj-Beljak_(c)_Bojan_Schnabl.webm#metadata|thumb|Železniška postaja Kranj z najavo mednarodnega vlaka v Beljak v nemščini. <ref>Glej o pomenu Beljaka za slovensko kulturno zgodovino: Matjaž Klemenčič: Villach/Beljak. V: [[Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem]], 3.zv., str. 1419-1421</ref><ref>O zgodovinskem pomenu Beljaka za slovensko politčno gibanje: Matjaž Klemenčič: Beljaško omizje (Villacher Kreis) in Villach/Beljak. V: [[Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem]], 1.zv., str. 146-147</ref><ref>O spoštovanju slovenščine in slovenske kulturne dediščine (in s tem slovenskih krajevnih imen) glej: Koroška deželna ustava, člen 5: "(2)Das Land Kärnten bekennt sich gemäß Artikel 8 Abs. 2 des Bundes-Verfassungsgesetzes zu seiner gewachsenen sprachlichen und kulturellen Vielfalt, wie sie in Kärnten in der slowenischen Volksgruppe zum Ausdruck kommt. Sprache und Kultur, Traditionen und kulturelles Erbe sind zu achten, zu sichern und zu fördern. Die Fürsorge des Landes gilt allen Landsleuten gleichermaßen." Prevod: "(2)Koroška dežela v skladu z drugim odstavkom 8. člena Zveznega ustavnega zakona priznava svojo jezikovno in kulturno raznolikost, ki jo na Koroškem izraža slovenska narodna skupnost. Jezik in kulturo, tradicijo in kulturno dediščino je treba spoštovati, varovati in spodbujati. Skrb za deželo velja v enaki meri za vse rojake." Koroška deželna ustava, člen 5:[https://www.ris.bka.gv.at/GeltendeFassung.wxe?Abfrage=LrK&Gesetzesnummer=10000208]</ref><ref>Avstrijska zvezna ustava v svoji ciljni določbi člen 8/2 poziva, das "se spoštujejo, varujejo in spodbujajo" jeziki narodnih skupnosti. Original: Artikel 8 (2): "Die Republik (Bund, Länder und Gemeinden) bekennt sich zu ihrer gewachsenen sprachlichen und kulturellen Vielfalt, die in den autochthonen Volksgruppen zum Ausdruck kommt. Sprache und Kultur, Bestand und Erhaltung dieser Volksgruppen sind zu achten, zu sichern und zu fördern.", prevod: Člen 8 (2): "Republika (federacija, dežele in občine) se priznava k svoji zgodovinsko pogojeni jezikovni in kulturni raznolikosti, ki se izraža v avtohtonih narodnostnih skupnostih. Jezik in kultura, obstoj ter ohranjanje teh narodnostnih skupnostih je treba spoštovati, varovati in spodbujati." zitat, BVG, Art. 8 (2), [https://www.ris.bka.gv.at/eli/bgbl/1930/1/A8/NOR40066723] (preverjeno 15.6.2025). To velja tore tudi za pravilno rabo krajevnih imen v jezikih teh skupnostih, mdr. Koroških Slovencev.</ref><ref>[[Seznam slovenskih imen krajev v Avstriji]]</ref>]] === Statistika o železniškem omrežju Slovenskih železnic === * Najbolj strma proga: Prvačina–Štanjel 26,7 [[promila]]. * Najdaljša horizontala: Ruše–Fala v dolžini 6.500 m na progi [[Maribor]]–Prevalje. * Najdaljša ravnina: [[Ptuj]]–[[Velika Nedelja]] v dolžini 15.810 m na progi Pragersko–Središče. * Najviše ležeča železniška postaja: [[Železniška postaja Postojna|Postojna]] 582 m. * Najniže ležeča železniška postaja: [[Železniška postaja Koper|Koper]] 3 m. * Najdaljši most: 575 m [[Novo mesto]] na industrijskem tiru za [[Revoz]]. * Najvišji most: 30 m v [[Most na Soči|Mostu na Soči]] čez reko Idrijco. * Najdaljši predor: [[Bohinjski predor]] 6327,3 m. * Najkrajši predor: [[Radovljica]] 25,03 m. * Najstarejša proga: [[Južna železnica|Južna državna železnica]] [[Šentilj]]–[[Celje]] [[2. junij]] [[1846]].<ref>http://www.slo-zeleznice.si</ref> == Vozni park == {{glavni|Vozni park Slovenskih železnic}} Najhitrejši vlak v Sloveniji je [[Nagibni vlak|nagibna]] [[elektromotorna garnitura]] [[Pendolino]] serije [[SŽ serija 310/316|SŽ 310/316]], letnik 2000, ki vozi pod oznako InterCity Slovenija (ICS) med Ljubljano in Mariborom ter občasno med Ljubljano in Koprom. Najvišja hitrost, ki jo lahko dosega, znaša 160&nbsp;km/h (sicer zmore hitrosti do 200&nbsp;km/h), in sicer jo doseže na relaciji [[Pragersko]]–[[Maribor]] in [[Grobelno]]–[[Štore]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.vlaki.net/slika3353.html |title=arhivska kopija |accessdate=2006-12-30 |archive-date=2007-11-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071103051506/http://www.vlaki.net/slika3353.html |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071103051506/http://www.vlaki.net/slika3353.html |date=2007-11-03 }}</ref> Večja pridobitev za potniški promet so bili na začetku novega tisočletja tudi potniški vlaki [[Siemens Desiro]] serije [[SŽ serija 312/317|312/317]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.vlaki.net/emu.html |title=arhivska kopija |accessdate=2006-12-30 |archive-date=2007-09-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070927013707/http://www.vlaki.net/emu.html |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070927013707/http://www.vlaki.net/emu.html |date=2007-09-27 }}</ref> Večina [[Dizelmotorna garnitura|dizelmotornih garnitur]] je proizvodnje [[Fiat]] z letniki 1973–1976 ([[SŽ serija 813/814|serija 813/814]]), in "kanarčkov" [[SŽ serija 713/715|serije 713/715]] z letniki 1983–1986.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.vlaki.net/dmu.html |title=arhivska kopija |accessdate=2006-12-30 |archive-date=2007-09-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070927013639/http://www.vlaki.net/dmu.html |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070927013639/http://www.vlaki.net/dmu.html |date=2007-09-27 }}</ref> V prometu je tudi še nekaj garnitur [[SŽ serija 711|serije 711]], nekdanjih "zelenih vlakov", izdelanih leta 1970. Aprila 2018 so Slovenske železnice podpisale pogodbo s proizvajalcem [[Stadler Rail|Stadler Rail AG]] za nakup 26 novih potniških garnitur: 11 enonadstropnih elektromotornih, 10 dvonadstropnih elektromotornih in 5 enonadstropnih dizelmotornih garnitur. Maja 2019 je bila podpisana nova pogodba za dobavo dodatnih 16 dizelskih in 10 električnih enonadstropnih garnitur, junija 2023 še dodatnih 20 enonadstropnih dizelmotornih garnitur.<ref>{{Navedi novice|url=https://novaproga.wordpress.com/2018/04/17/novi-vlaki-slovenskih-zeleznic/|title=Novi vlaki Slovenskih železnic|date=17. 4. 2018|newspaper=Nova proga|accessdate=17. 4. 2018|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Slovenske železnice so podpisale pogodbo za dodatnih 26 potniških vlakov Stadler, skupaj jih bo tako 52|date=27. 5. 2019|url=http://www.blog.uporabnastran.si/2019/05/27/slovenske-zeleznice-so-podpisale-pogodbo-za-dodatnih-26-potniskih-vlakov-stadler-skupaj-jih-bo-tako-52/|work=uporabnastran.si}}</ref> <gallery> Slika:Slovenian Pendolino at Zidani Most.jpg|Pendolino ICS ([[SŽ serija 310|serija 310/316]]) Slika:SŽ 510-515 - 006.jpg|Stadler FLIRT EMU [[SŽ serija 510/515]] Slika:Stadler KISS Slovenske železnice Slovenian railways.jpg|Stadler KISS [[SŽ serija 313/318]] Slika:StadlerDMUžalec.jpg|Stadler FLIRT DMU [[SŽ serija 610/615]] Slika:SŽ 312 317.jpg|Siemens Desiro ([[SŽ serija 312/317]]) Slika:SŽ 713 715.jpg|Kanarček v Ljubljani (serija [[SŽ serija 713/715]]) Slika:SŽ Fiat 814 Maribor.jpg|[[SŽ serija 813/814]] </gallery> Lokomotive, ki vozijo po slovenskih tirih, so dizelske ([[Regan]]) ali pa tudi najnovejše [[Siemens (podjetje)|Siemensove]] večsistemke, znane pod imenom Taurus oziroma pod v Sloveniji uveljavljenim imenom Živa. Povprečna starost [[lokomotiva|lokomotiv]] je približno 20 let.{{Cn}} <gallery> Slika:SŽ 541 series locomotive (06).JPG|Električna lokomotiva SŽ 541 »Živa« Slika:Slowenische Eisenbahn (14052959616) (2).jpg|Električna lokomotiva SŽ 363 »Brižitka« Slika:EuroCity 'Emona' (29951827864).jpg|Električna lokomotiva SŽ 342 »Moped« Slika:SŽ 664 108 in Ljubljana.jpg|[[Dizel]]ska [[lokomotiva]] SŽ 664 »Reagan« </gallery> == Nagrade in priznanja == * 1998: [[Valvasorjevo častno priznanje]]<ref name=":30">"Podelili letošnjo Valvasorjevo nagrado in tri priznanja". ''Delo'' (16.05.1998), letnik 40, številka 111. str. 1. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-MGZ9BR2T}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Viri== * Košir, Marko; Bogić, Mladen; Orbanić, Josip: ''Železniška vozila na motorni in elektromotorni pogon v Sloveniji'', Maribor, Pro-Andy, 2019, {{COBISS|ID=302220800}} == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih podjetij]] * [[Železnica v Sloveniji]] * [[Železniški muzej Slovenskih železnic]] *[[Muzej južne železnice|Muzej Južne železnice]], [[Šentjur]] * [[Seznam parnih lokomotiv na Slovenskem]] == Zunanje povezave == {{commonscat|Rail transport in Slovenia}} * http://www.slo-zeleznice.si/ * http://www.vlaki.jesenice.net/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130728075626/http://www.vlaki.jesenice.net/ |date=2013-07-28 }} * https://trainspo.com/country/si/gallery/ * https://www.miniaturna-zeleznica.eu/vlaki.php {{-}} {{SŽ vozni park}} {{railways_Slovenia}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenske železnice|*]] [[Kategorija:Železniški prevozniki v Sloveniji]] [[Kategorija:Prejemniki Valvasorjevega častnega priznanja]] 6wrem1qhvrwk2nfuj66pc9zbdbmpep2 6775085 6775084 2026-11-05T09:34:47Z Shabicht 3554 6775085 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Podjetje | name = Slovenske železnice d. o. o. | logo = Slovenske železnice wordmark logo.svg | caption = | image = | image_size = | image_alt = | trading_name = | native_name = | native_name_lang = | romanized = | former type = | type = [[družba z omejeno odgovornostjo]] | traded_as = | industry = | genre = [[železniški transport]] | fate = | predecessor = [[Jugoslovanske železnice]] | successor = | foundation = [[1991]] | founder = [[Republika Slovenija]] | defunct = | location_city = [[Ljubljana]] | location_country = {{ikonazastave|Slovenija}} [[Slovenija]] | locations = | area_served = | key_people = | products = | production = | services = vzdrževanje, obratovanje in obnavljanje javne železniške infrastrukture ter prevoz potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu | revenue = | operating_income = | net_income = | aum = | assets = | equity = | owner = [[Republika Slovenija]] | num_employees = | parent = | divisions = | subsid = | homepage = [https://www.sz.si/ https://www.sz.si] | footnotes = | intl = | bodystyle = }} '''Slovenske železnice d. o. o.''' (krajše le ''Slovenske železnice'', [[kratica]] '''SŽ''') so [[podjetje]] [[Slovenski državni holding|Slovenskega državnega holdinga]], ta pa je v lasti [[Slovenija|Republike Slovenije]]. So upravitelj železniške infrastrukture, družbe v njeni skupini pa so izvajalec [[Železniški prevoz|železniškega prometa]] v [[Država|državi]] oziroma izvajalec obvezne gospodarske javne službe vzdrževanja, obratovanja in obnavljanja javne železniške infrastrukture ter obvezne gospodarske javne službe prevoza potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu. Ob slovenski [[Slovenska osamosvojitvena vojna|osamosvojitvi]] so nastale iz ''Železniškega gospodarstva Ljubljana'', ki je na ozemlju [[Slovenija|Slovenije]] in tudi hrvaškega dela [[Istra|Istre]] dotlej upravljalo del omrežja [[Jugoslovanske železnice|Jugoslovanskih železnic]]. Od [[10. junij]]a [[1992]] so Slovenske železnice članica [[Mednarodna železniška zveza|Mednarodne železniške zveze]] (UIC). ''Skupino Slovenske železnice'' sestavljajo podjetja: SŽ Potniški promet, SŽ Vleka in tehnika, SŽ Logistika (SŽ Tovorni promet, Fersped), SŽ Infrastruktura, SŽ Železniško gradbeno podjetje, SŽ Železniško invalidsko podjetje, SŽ Prometni institut Ljubljana in [[NOMAGO|Nomago]]. ==Zgodovina== [[Slika:Zidani most ob južni železnici 1897.jpg|280px|thumb|desno|Železniška postaja Zidani Most (1897)]] ===Avstrijsko obdobje=== Zgodovina železnic na Slovenskem se začne v obdobju [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]] oziroma poznejše [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske monarhije]], ki je vse do razpada leta 1918 vključevala celotno ozemlje današnje [[Slovenija|Republike Slovenije]]. Prvi [[vlak]] je na slovensko ozemlje zapeljal že leta 1846 (na poskusni vožnji od Gradca do [[Pesnica pri Mariboru|Pesnice pri Mariboru]] pa že 1. novembra 1845), le enajst let pozneje, leta 1857, pa je bila dokončana povezava med [[Dunaj]]em in [[Jadransko morje|Jadranskim morjem]], tako imenovana [[Južna železnica]]. Železnice so zaradi zemljepisne lege Slovenije od takrat most med severom in jugom ter vzhodom in zahodom. ===Kraljevina Jugoslavija=== Po koncu [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] so se oblikovale [[Železnice Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]]. Leta 1929 se kraljevina preimenuje v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]] in z njo tudi železnice v [[Jugoslovanske državne železnice]] (JDŽ). Po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] je območje Primorske, Istre in dela Dalmacije, po [[Rapalska pogodba|Rapalski pogodbi]] pripadlo [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]]. Ob tem je del [[Bohinjska proga|Bohinjske proge]], z odsekom do [[Zgodovina železnice v Sloveniji#Proga Prvačina—Ajdovščina (1902)|Ajdovščine]] ter del [[Južna železnica|Južne železnice]] in s tem tudi progi [[Zgodovina železnice v Sloveniji#Proga Pivka—Reka (1873)|Pivka–Reka]] ter [[Zgodovina železnice v Sloveniji#Istrska proga Divača—Pulj (1876)|Divača–Pulj]], prešel pod upravo Italijanskih državnih železnic (FS). Z razširitvijo [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] na jugoslovansko ozemlje leta 1941 JDŽ prenehajo obstajati, razdelijo jih na DRB, FS in MAV, v NDH nastanejo [[Hrvaške državne železnice]] (HDŽ), v Srbiji pa (ponovno) [[Srbske državne železnice]] (SDŽ). === SFR Jugoslavija === Po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] so železniški prevoz vodile [[Jugoslovanske železnice]] (JŽ), ki so pod tem imenom obstajale od leta 1952. Upravljanje je bilo ozemeljsko razdeljeno na 6 železniških transportnih podjetij (Beograd, Zagreb, Sarajevo, Skopje, Titograd in Ljubljana, slednje je bilo dodatno razdeljeno na območne enote Ljubljana, Maribor in Postojna). Z uvedbo samoupravnega socializma je v okviru Združenja Jugoslovanskih železnic obstajala tudi organizacija KRS (Kola za spavanje i ručavanje/Vagoni za spanje in obedovanje). 6. novembra 1960 pridejo v Slovenijo prve štiri garniture [[tirni avtobus|tirnih avtobusov]], ki so bile po osamosvojitvi odstopljene [[Hrvaške železnice|Hrvaškim železnicam]]. Tako se leta 1962 začne elektrifikacija proge [[Postojna]]–[[Ljubljana]] in za njo že drugih, kot so [[Postojna]]–[[Koper]], [[Ljubljana]]–[[Jesenice]], [[Ljubljana]]–[[Maribor]] ter [[Zidani Most]]–[[Dobova]] in tako je leta 1977 dokončana še zadnja elektrificirana proga dotlej, [[Maribor]]–[[Špilje]]. Po razpadu Jugoslovanskih železnic se je Železniško gospodarstvo Ljubljana preimenovalo v Slovenske železnice (SŽ), v okvir katerih so bile združene tudi službe, ki so v Sloveniji dotlej delovale neposredno pod okriljem Jugoslovanskih železnic.[[Slika:29.12.2012, SŽ 310, Ljubljana, Slovenia (16493631710).jpg|alt=|sličica|200x200_pik|Pendolino ETR 310 Slovenskih železnic (SŽ 310) na [[Železniška postaja Ljubljana|Ljubljanski postaji]]]] ==Slovenske železnice (SŽ)== Leta 1994 je italijanski elektromotornik ETR 310 z nagibnim podvozjem, tipa [[Pendolino]], na preiskusni vožnji 17. septembra, na odseku med [[Rače|Račami]] in [[Hoče|Hočami]] dosegel absolutni hitrostni rekord na slovenskih progah – 208,2 kilometra na uro. Leta 2000 so SŽ nabavile tri tovrstne garniture. [[Slika:SŽ 312 317.jpg|thumb|200px |Siemens Desiro Slovenskih železnic (SŽ 312)]] Julija leta 2002 SŽ prejmejo še zadnjo od tridesetih naročenih elektromotornih garnitur serije, imenovanih [[Siemens (podjetje)|Siemens]] [[Siemens Desiro|Desiro]]. Od prevzema naprej vozijo v sklopu lokalnih potniških (LP) in regionalnih vlakov (RG) na vseh elektrificiranih progah v Sloveniji. Aprila 2016 je bila dokončana elektrifikacija proge Pragersko–Hodoš. [[File:Railway map of Slovenia.png|380px|thumb|desno|Mreža železniških prog v Sloveniji]] == Železniško omrežje == Del železniškega omrežja v Sloveniji je elektrificiran (po njem vozijo predvsem elektromotorni [[vlak]]i), nekoliko večji del pa je neelektrificiran (po njem vozijo različni tipi dizelskih vlakov). Skupna dolžina železniških prog je 1208 [[km]],<ref>{{Navedi splet|url=http://slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/zelezniske-proge|title=Železniške proge|date=|accessdate=17. 4. 2018|website=Slovenske železnice|publisher=|last=|first=|language=sl|archive-date=2018-04-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20180418092856/http://slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/zelezniske-proge|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180418092856/http://slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/zelezniske-proge |date=2018-04-18 }}</ref> od tega je elektrificiranega za 609,7 km<ref>{{Navedi novice|url=http://www.slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/elektroenergetika|title=Slovenske železnice - Elektroenergetika|last=|accessdate=2016-10-15|archive-date=2016-09-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20160917051252/http://www.slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/elektroenergetika|url-status=dead}}</ref> omrežja. V Sloveniji so tri vrste elektrificiranih prog. Največji del je elektrificiran z enosmerno napetostjo 3 kV, med [[Dobova|Dobovo]] in državno mejo s [[Hrvaška|Hrvaško]] ter med Hodošem in državno mejo z [[Madžarska|Madžarsko]] je izmenična napetost 25 k[[V]] 50 [[Hz]], med [[Jesenice|Jesenicami]] in državno mejo z [[Avstrija|Avstrijo]] pa 15 kV 16,7&nbsp;Hz. [[File:SŽ_Kranj-Beljak_(c)_Bojan_Schnabl.webm#metadata|thumb|Železniška postaja Kranj z najavo mednarodnega vlaka v Beljak v nemščini. <ref>Glej o pomenu Beljaka za slovensko kulturno zgodovino: Matjaž Klemenčič: Villach/Beljak. V: [[Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem]], 3.zv., str. 1419-1421</ref><ref>O zgodovinskem pomenu Beljaka za slovensko politčno gibanje: Matjaž Klemenčič: Beljaško omizje (Villacher Kreis) in Villach/Beljak. V: [[Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem]], 1.zv., str. 146-147</ref><ref>O spoštovanju slovenščine in slovenske kulturne dediščine (in s tem slovenskih krajevnih imen) glej: Koroška deželna ustava, člen 5: "(2)Das Land Kärnten bekennt sich gemäß Artikel 8 Abs. 2 des Bundes-Verfassungsgesetzes zu seiner gewachsenen sprachlichen und kulturellen Vielfalt, wie sie in Kärnten in der slowenischen Volksgruppe zum Ausdruck kommt. Sprache und Kultur, Traditionen und kulturelles Erbe sind zu achten, zu sichern und zu fördern. Die Fürsorge des Landes gilt allen Landsleuten gleichermaßen." Prevod: "(2)Koroška dežela v skladu z drugim odstavkom 8. člena Zveznega ustavnega zakona priznava svojo jezikovno in kulturno raznolikost, ki jo na Koroškem izraža slovenska narodna skupnost. Jezik in kulturo, tradicijo in kulturno dediščino je treba spoštovati, varovati in spodbujati. Skrb za deželo velja v enaki meri za vse rojake." Koroška deželna ustava, člen 5:[https://www.ris.bka.gv.at/GeltendeFassung.wxe?Abfrage=LrK&Gesetzesnummer=10000208]</ref><ref>Avstrijska zvezna ustava v svoji ciljni določbi člen 8/2 poziva, das "se spoštujejo, varujejo in spodbujajo" jeziki narodnih skupnosti. Original: Artikel 8 (2): "Die Republik (Bund, Länder und Gemeinden) bekennt sich zu ihrer gewachsenen sprachlichen und kulturellen Vielfalt, die in den autochthonen Volksgruppen zum Ausdruck kommt. Sprache und Kultur, Bestand und Erhaltung dieser Volksgruppen sind zu achten, zu sichern und zu fördern.", prevod: Člen 8 (2): "Republika (federacija, dežele in občine) se priznava k svoji zgodovinsko pogojeni jezikovni in kulturni raznolikosti, ki se izraža v avtohtonih narodnostnih skupnostih. Jezik in kultura, obstoj ter ohranjanje teh narodnostnih skupnostih je treba spoštovati, varovati in spodbujati." zitat, BVG, Art. 8 (2), [https://www.ris.bka.gv.at/eli/bgbl/1930/1/A8/NOR40066723] (preverjeno 15.6.2025). To velja tore tudi za pravilno rabo krajevnih imen v jezikih teh skupnostih, mdr. Koroških Slovencev.</ref><ref>[[Seznam slovenskih imen krajev v Avstriji]]</ref>]] === Statistika o železniškem omrežju Slovenskih železnic === * Najbolj strma proga: Prvačina–Štanjel 26,7 [[promila]]. * Najdaljša horizontala: Ruše–Fala v dolžini 6.500 m na progi [[Maribor]]–Prevalje. * Najdaljša ravnina: [[Ptuj]]–[[Velika Nedelja]] v dolžini 15.810 m na progi Pragersko–Središče. * Najviše ležeča železniška postaja: [[Železniška postaja Postojna|Postojna]] 582 m. * Najniže ležeča železniška postaja: [[Železniška postaja Koper|Koper]] 3 m. * Najdaljši most: 575 m [[Novo mesto]] na industrijskem tiru za [[Revoz]]. * Najvišji most: 30 m v [[Most na Soči|Mostu na Soči]] čez reko Idrijco. * Najdaljši predor: [[Bohinjski predor]] 6327,3 m. * Najkrajši predor: [[Radovljica]] 25,03 m. * Najstarejša proga: [[Južna železnica|Južna državna železnica]] [[Šentilj]]–[[Celje]] [[2. junij]] [[1846]].<ref>http://www.slo-zeleznice.si</ref> == Vozni park == {{glavni|Vozni park Slovenskih železnic}} Najhitrejši vlak v Sloveniji je [[Nagibni vlak|nagibna]] [[elektromotorna garnitura]] [[Pendolino]] serije [[SŽ serija 310/316|SŽ 310/316]], letnik 2000, ki vozi pod oznako InterCity Slovenija (ICS) med Ljubljano in Mariborom ter občasno med Ljubljano in Koprom. Najvišja hitrost, ki jo lahko dosega, znaša 160&nbsp;km/h (sicer zmore hitrosti do 200&nbsp;km/h), in sicer jo doseže na relaciji [[Pragersko]]–[[Maribor]] in [[Grobelno]]–[[Štore]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.vlaki.net/slika3353.html |title=arhivska kopija |accessdate=2006-12-30 |archive-date=2007-11-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071103051506/http://www.vlaki.net/slika3353.html |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071103051506/http://www.vlaki.net/slika3353.html |date=2007-11-03 }}</ref> Večja pridobitev za potniški promet so bili na začetku novega tisočletja tudi potniški vlaki [[Siemens Desiro]] serije [[SŽ serija 312/317|312/317]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.vlaki.net/emu.html |title=arhivska kopija |accessdate=2006-12-30 |archive-date=2007-09-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070927013707/http://www.vlaki.net/emu.html |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070927013707/http://www.vlaki.net/emu.html |date=2007-09-27 }}</ref> Večina [[Dizelmotorna garnitura|dizelmotornih garnitur]] je proizvodnje [[Fiat]] z letniki 1973–1976 ([[SŽ serija 813/814|serija 813/814]]), in "kanarčkov" [[SŽ serija 713/715|serije 713/715]] z letniki 1983–1986.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.vlaki.net/dmu.html |title=arhivska kopija |accessdate=2006-12-30 |archive-date=2007-09-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070927013639/http://www.vlaki.net/dmu.html |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070927013639/http://www.vlaki.net/dmu.html |date=2007-09-27 }}</ref> V prometu je tudi še nekaj garnitur [[SŽ serija 711|serije 711]], nekdanjih "zelenih vlakov", izdelanih leta 1970. Aprila 2018 so Slovenske železnice podpisale pogodbo s proizvajalcem [[Stadler Rail|Stadler Rail AG]] za nakup 26 novih potniških garnitur: 11 enonadstropnih elektromotornih, 10 dvonadstropnih elektromotornih in 5 enonadstropnih dizelmotornih garnitur. Maja 2019 je bila podpisana nova pogodba za dobavo dodatnih 16 dizelskih in 10 električnih enonadstropnih garnitur, junija 2023 še dodatnih 20 enonadstropnih dizelmotornih garnitur.<ref>{{Navedi novice|url=https://novaproga.wordpress.com/2018/04/17/novi-vlaki-slovenskih-zeleznic/|title=Novi vlaki Slovenskih železnic|date=17. 4. 2018|newspaper=Nova proga|accessdate=17. 4. 2018|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Slovenske železnice so podpisale pogodbo za dodatnih 26 potniških vlakov Stadler, skupaj jih bo tako 52|date=27. 5. 2019|url=http://www.blog.uporabnastran.si/2019/05/27/slovenske-zeleznice-so-podpisale-pogodbo-za-dodatnih-26-potniskih-vlakov-stadler-skupaj-jih-bo-tako-52/|work=uporabnastran.si}}</ref> <gallery> Slika:Slovenian Pendolino at Zidani Most.jpg|Pendolino ICS ([[SŽ serija 310|serija 310/316]]) Slika:SŽ 510-515 - 006.jpg|Stadler FLIRT EMU [[SŽ serija 510/515]] Slika:Stadler KISS Slovenske železnice Slovenian railways.jpg|Stadler KISS [[SŽ serija 313/318]] Slika:StadlerDMUžalec.jpg|Stadler FLIRT DMU [[SŽ serija 610/615]] Slika:SŽ 312 317.jpg|Siemens Desiro ([[SŽ serija 312/317]]) Slika:SŽ 713 715.jpg|Kanarček v Ljubljani (serija [[SŽ serija 713/715]]) Slika:SŽ Fiat 814 Maribor.jpg|[[SŽ serija 813/814]] </gallery> Lokomotive, ki vozijo po slovenskih tirih, so dizelske ([[Regan]]) ali pa tudi najnovejše [[Siemens (podjetje)|Siemensove]] večsistemke, znane pod imenom Taurus oziroma pod v Sloveniji uveljavljenim imenom Živa. Povprečna starost [[lokomotiva|lokomotiv]] je približno 20 let.{{Cn}} <gallery> Slika:SŽ 541 series locomotive (06).JPG|Električna lokomotiva SŽ 541 »Živa« Slika:Slowenische Eisenbahn (14052959616) (2).jpg|Električna lokomotiva SŽ 363 »Brižitka« Slika:EuroCity 'Emona' (29951827864).jpg|Električna lokomotiva SŽ 342 »Moped« Slika:SŽ 664 108 in Ljubljana.jpg|[[Dizel]]ska [[lokomotiva]] SŽ 664 »Reagan« </gallery> == Nagrade in priznanja == * 1998: [[Valvasorjevo častno priznanje]]<ref name=":30">"Podelili letošnjo Valvasorjevo nagrado in tri priznanja". ''Delo'' (16.05.1998), letnik 40, številka 111. str. 1. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-MGZ9BR2T}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Viri== * Košir, Marko; Bogić, Mladen; Orbanić, Josip: ''Železniška vozila na motorni in elektromotorni pogon v Sloveniji'', Maribor, Pro-Andy, 2019, {{COBISS|ID=302220800}} == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih podjetij]] * [[Železnica v Sloveniji]] * [[Železniški muzej Slovenskih železnic]] *[[Muzej južne železnice|Muzej Južne železnice]], [[Šentjur]] * [[Seznam parnih lokomotiv na Slovenskem]] == Zunanje povezave == {{commonscat|Rail transport in Slovenia}} * http://www.slo-zeleznice.si/ * http://www.vlaki.jesenice.net/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130728075626/http://www.vlaki.jesenice.net/ |date=2013-07-28 }} * https://trainspo.com/country/si/gallery/ * https://www.miniaturna-zeleznica.eu/vlaki.php {{-}} {{SŽ vozni park}} {{railways_Slovenia}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenske železnice|*]] [[Kategorija:Železniški prevozniki v Sloveniji]] [[Kategorija:Prejemniki Valvasorjevega častnega priznanja]] aqt1ot52el85abgb1rfqpgwyr56wjgz 6775086 6775085 2026-11-05T09:36:24Z Shabicht 3554 6775086 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Podjetje | name = Slovenske železnice d. o. o. | logo = Slovenske železnice wordmark logo.svg | caption = | image = Ljubljana, 510-018.jpg| image_size = | image_alt = | trading_name = | native_name = | native_name_lang = | romanized = | former type = | type = [[družba z omejeno odgovornostjo]] | traded_as = | industry = | genre = [[železniški transport]] | fate = | predecessor = [[Jugoslovanske železnice]] | successor = | foundation = [[1991]] | founder = [[Republika Slovenija]] | defunct = | location_city = [[Ljubljana]] | location_country = {{ikonazastave|Slovenija}} [[Slovenija]] | locations = | area_served = | key_people = | products = | production = | services = vzdrževanje, obratovanje in obnavljanje javne železniške infrastrukture ter prevoz potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu | revenue = | operating_income = | net_income = | aum = | assets = | equity = | owner = [[Republika Slovenija]] | num_employees = | parent = | divisions = | subsid = | homepage = [https://www.sz.si/ https://www.sz.si] | footnotes = | intl = | bodystyle = }} '''Slovenske železnice d. o. o.''' (krajše le ''Slovenske železnice'', [[kratica]] '''SŽ''') so [[podjetje]] [[Slovenski državni holding|Slovenskega državnega holdinga]], ta pa je v lasti [[Slovenija|Republike Slovenije]]. So upravitelj železniške infrastrukture, družbe v njeni skupini pa so izvajalec [[Železniški prevoz|železniškega prometa]] v [[Država|državi]] oziroma izvajalec obvezne gospodarske javne službe vzdrževanja, obratovanja in obnavljanja javne železniške infrastrukture ter obvezne gospodarske javne službe prevoza potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu. Ob slovenski [[Slovenska osamosvojitvena vojna|osamosvojitvi]] so nastale iz ''Železniškega gospodarstva Ljubljana'', ki je na ozemlju [[Slovenija|Slovenije]] in tudi hrvaškega dela [[Istra|Istre]] dotlej upravljalo del omrežja [[Jugoslovanske železnice|Jugoslovanskih železnic]]. Od [[10. junij]]a [[1992]] so Slovenske železnice članica [[Mednarodna železniška zveza|Mednarodne železniške zveze]] (UIC). ''Skupino Slovenske železnice'' sestavljajo podjetja: SŽ Potniški promet, SŽ Vleka in tehnika, SŽ Logistika (SŽ Tovorni promet, Fersped), SŽ Infrastruktura, SŽ Železniško gradbeno podjetje, SŽ Železniško invalidsko podjetje, SŽ Prometni institut Ljubljana in [[NOMAGO|Nomago]]. ==Zgodovina== [[Slika:Zidani most ob južni železnici 1897.jpg|280px|thumb|desno|Železniška postaja Zidani Most (1897)]] ===Avstrijsko obdobje=== Zgodovina železnic na Slovenskem se začne v obdobju [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]] oziroma poznejše [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske monarhije]], ki je vse do razpada leta 1918 vključevala celotno ozemlje današnje [[Slovenija|Republike Slovenije]]. Prvi [[vlak]] je na slovensko ozemlje zapeljal že leta 1846 (na poskusni vožnji od Gradca do [[Pesnica pri Mariboru|Pesnice pri Mariboru]] pa že 1. novembra 1845), le enajst let pozneje, leta 1857, pa je bila dokončana povezava med [[Dunaj]]em in [[Jadransko morje|Jadranskim morjem]], tako imenovana [[Južna železnica]]. Železnice so zaradi zemljepisne lege Slovenije od takrat most med severom in jugom ter vzhodom in zahodom. ===Kraljevina Jugoslavija=== Po koncu [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] so se oblikovale [[Železnice Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]]. Leta 1929 se kraljevina preimenuje v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]] in z njo tudi železnice v [[Jugoslovanske državne železnice]] (JDŽ). Po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] je območje Primorske, Istre in dela Dalmacije, po [[Rapalska pogodba|Rapalski pogodbi]] pripadlo [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]]. Ob tem je del [[Bohinjska proga|Bohinjske proge]], z odsekom do [[Zgodovina železnice v Sloveniji#Proga Prvačina—Ajdovščina (1902)|Ajdovščine]] ter del [[Južna železnica|Južne železnice]] in s tem tudi progi [[Zgodovina železnice v Sloveniji#Proga Pivka—Reka (1873)|Pivka–Reka]] ter [[Zgodovina železnice v Sloveniji#Istrska proga Divača—Pulj (1876)|Divača–Pulj]], prešel pod upravo Italijanskih državnih železnic (FS). Z razširitvijo [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] na jugoslovansko ozemlje leta 1941 JDŽ prenehajo obstajati, razdelijo jih na DRB, FS in MAV, v NDH nastanejo [[Hrvaške državne železnice]] (HDŽ), v Srbiji pa (ponovno) [[Srbske državne železnice]] (SDŽ). === SFR Jugoslavija === Po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] so železniški prevoz vodile [[Jugoslovanske železnice]] (JŽ), ki so pod tem imenom obstajale od leta 1952. Upravljanje je bilo ozemeljsko razdeljeno na 6 železniških transportnih podjetij (Beograd, Zagreb, Sarajevo, Skopje, Titograd in Ljubljana, slednje je bilo dodatno razdeljeno na območne enote Ljubljana, Maribor in Postojna). Z uvedbo samoupravnega socializma je v okviru Združenja Jugoslovanskih železnic obstajala tudi organizacija KRS (Kola za spavanje i ručavanje/Vagoni za spanje in obedovanje). 6. novembra 1960 pridejo v Slovenijo prve štiri garniture [[tirni avtobus|tirnih avtobusov]], ki so bile po osamosvojitvi odstopljene [[Hrvaške železnice|Hrvaškim železnicam]]. Tako se leta 1962 začne elektrifikacija proge [[Postojna]]–[[Ljubljana]] in za njo že drugih, kot so [[Postojna]]–[[Koper]], [[Ljubljana]]–[[Jesenice]], [[Ljubljana]]–[[Maribor]] ter [[Zidani Most]]–[[Dobova]] in tako je leta 1977 dokončana še zadnja elektrificirana proga dotlej, [[Maribor]]–[[Špilje]]. Po razpadu Jugoslovanskih železnic se je Železniško gospodarstvo Ljubljana preimenovalo v Slovenske železnice (SŽ), v okvir katerih so bile združene tudi službe, ki so v Sloveniji dotlej delovale neposredno pod okriljem Jugoslovanskih železnic.[[Slika:29.12.2012, SŽ 310, Ljubljana, Slovenia (16493631710).jpg|alt=|sličica|200x200_pik|Pendolino ETR 310 Slovenskih železnic (SŽ 310) na [[Železniška postaja Ljubljana|Ljubljanski postaji]]]] ==Slovenske železnice (SŽ)== Leta 1994 je italijanski elektromotornik ETR 310 z nagibnim podvozjem, tipa [[Pendolino]], na preiskusni vožnji 17. septembra, na odseku med [[Rače|Račami]] in [[Hoče|Hočami]] dosegel absolutni hitrostni rekord na slovenskih progah – 208,2 kilometra na uro. Leta 2000 so SŽ nabavile tri tovrstne garniture. [[Slika:SŽ 312 317.jpg|thumb|200px |Siemens Desiro Slovenskih železnic (SŽ 312)]] Julija leta 2002 SŽ prejmejo še zadnjo od tridesetih naročenih elektromotornih garnitur serije, imenovanih [[Siemens (podjetje)|Siemens]] [[Siemens Desiro|Desiro]]. Od prevzema naprej vozijo v sklopu lokalnih potniških (LP) in regionalnih vlakov (RG) na vseh elektrificiranih progah v Sloveniji. Aprila 2016 je bila dokončana elektrifikacija proge Pragersko–Hodoš. [[File:Railway map of Slovenia.png|380px|thumb|desno|Mreža železniških prog v Sloveniji]] == Železniško omrežje == Del železniškega omrežja v Sloveniji je elektrificiran (po njem vozijo predvsem elektromotorni [[vlak]]i), nekoliko večji del pa je neelektrificiran (po njem vozijo različni tipi dizelskih vlakov). Skupna dolžina železniških prog je 1208 [[km]],<ref>{{Navedi splet|url=http://slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/zelezniske-proge|title=Železniške proge|date=|accessdate=17. 4. 2018|website=Slovenske železnice|publisher=|last=|first=|language=sl|archive-date=2018-04-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20180418092856/http://slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/zelezniske-proge|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180418092856/http://slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/zelezniske-proge |date=2018-04-18 }}</ref> od tega je elektrificiranega za 609,7 km<ref>{{Navedi novice|url=http://www.slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/elektroenergetika|title=Slovenske železnice - Elektroenergetika|last=|accessdate=2016-10-15|archive-date=2016-09-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20160917051252/http://www.slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/elektroenergetika|url-status=dead}}</ref> omrežja. V Sloveniji so tri vrste elektrificiranih prog. Največji del je elektrificiran z enosmerno napetostjo 3 kV, med [[Dobova|Dobovo]] in državno mejo s [[Hrvaška|Hrvaško]] ter med Hodošem in državno mejo z [[Madžarska|Madžarsko]] je izmenična napetost 25 k[[V]] 50 [[Hz]], med [[Jesenice|Jesenicami]] in državno mejo z [[Avstrija|Avstrijo]] pa 15 kV 16,7&nbsp;Hz. [[File:SŽ_Kranj-Beljak_(c)_Bojan_Schnabl.webm#metadata|thumb|Železniška postaja Kranj z najavo mednarodnega vlaka v Beljak v nemščini. <ref>Glej o pomenu Beljaka za slovensko kulturno zgodovino: Matjaž Klemenčič: Villach/Beljak. V: [[Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem]], 3.zv., str. 1419-1421</ref><ref>O zgodovinskem pomenu Beljaka za slovensko politčno gibanje: Matjaž Klemenčič: Beljaško omizje (Villacher Kreis) in Villach/Beljak. V: [[Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem]], 1.zv., str. 146-147</ref><ref>O spoštovanju slovenščine in slovenske kulturne dediščine (in s tem slovenskih krajevnih imen) glej: Koroška deželna ustava, člen 5: "(2)Das Land Kärnten bekennt sich gemäß Artikel 8 Abs. 2 des Bundes-Verfassungsgesetzes zu seiner gewachsenen sprachlichen und kulturellen Vielfalt, wie sie in Kärnten in der slowenischen Volksgruppe zum Ausdruck kommt. Sprache und Kultur, Traditionen und kulturelles Erbe sind zu achten, zu sichern und zu fördern. Die Fürsorge des Landes gilt allen Landsleuten gleichermaßen." Prevod: "(2)Koroška dežela v skladu z drugim odstavkom 8. člena Zveznega ustavnega zakona priznava svojo jezikovno in kulturno raznolikost, ki jo na Koroškem izraža slovenska narodna skupnost. Jezik in kulturo, tradicijo in kulturno dediščino je treba spoštovati, varovati in spodbujati. Skrb za deželo velja v enaki meri za vse rojake." Koroška deželna ustava, člen 5:[https://www.ris.bka.gv.at/GeltendeFassung.wxe?Abfrage=LrK&Gesetzesnummer=10000208]</ref><ref>Avstrijska zvezna ustava v svoji ciljni določbi člen 8/2 poziva, das "se spoštujejo, varujejo in spodbujajo" jeziki narodnih skupnosti. Original: Artikel 8 (2): "Die Republik (Bund, Länder und Gemeinden) bekennt sich zu ihrer gewachsenen sprachlichen und kulturellen Vielfalt, die in den autochthonen Volksgruppen zum Ausdruck kommt. Sprache und Kultur, Bestand und Erhaltung dieser Volksgruppen sind zu achten, zu sichern und zu fördern.", prevod: Člen 8 (2): "Republika (federacija, dežele in občine) se priznava k svoji zgodovinsko pogojeni jezikovni in kulturni raznolikosti, ki se izraža v avtohtonih narodnostnih skupnostih. Jezik in kultura, obstoj ter ohranjanje teh narodnostnih skupnostih je treba spoštovati, varovati in spodbujati." zitat, BVG, Art. 8 (2), [https://www.ris.bka.gv.at/eli/bgbl/1930/1/A8/NOR40066723] (preverjeno 15.6.2025). To velja tore tudi za pravilno rabo krajevnih imen v jezikih teh skupnostih, mdr. Koroških Slovencev.</ref><ref>[[Seznam slovenskih imen krajev v Avstriji]]</ref>]] === Statistika o železniškem omrežju Slovenskih železnic === * Najbolj strma proga: Prvačina–Štanjel 26,7 [[promila]]. * Najdaljša horizontala: Ruše–Fala v dolžini 6.500 m na progi [[Maribor]]–Prevalje. * Najdaljša ravnina: [[Ptuj]]–[[Velika Nedelja]] v dolžini 15.810 m na progi Pragersko–Središče. * Najviše ležeča železniška postaja: [[Železniška postaja Postojna|Postojna]] 582 m. * Najniže ležeča železniška postaja: [[Železniška postaja Koper|Koper]] 3 m. * Najdaljši most: 575 m [[Novo mesto]] na industrijskem tiru za [[Revoz]]. * Najvišji most: 30 m v [[Most na Soči|Mostu na Soči]] čez reko Idrijco. * Najdaljši predor: [[Bohinjski predor]] 6327,3 m. * Najkrajši predor: [[Radovljica]] 25,03 m. * Najstarejša proga: [[Južna železnica|Južna državna železnica]] [[Šentilj]]–[[Celje]] [[2. junij]] [[1846]].<ref>http://www.slo-zeleznice.si</ref> == Vozni park == {{glavni|Vozni park Slovenskih železnic}} Najhitrejši vlak v Sloveniji je [[Nagibni vlak|nagibna]] [[elektromotorna garnitura]] [[Pendolino]] serije [[SŽ serija 310/316|SŽ 310/316]], letnik 2000, ki vozi pod oznako InterCity Slovenija (ICS) med Ljubljano in Mariborom ter občasno med Ljubljano in Koprom. Najvišja hitrost, ki jo lahko dosega, znaša 160&nbsp;km/h (sicer zmore hitrosti do 200&nbsp;km/h), in sicer jo doseže na relaciji [[Pragersko]]–[[Maribor]] in [[Grobelno]]–[[Štore]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.vlaki.net/slika3353.html |title=arhivska kopija |accessdate=2006-12-30 |archive-date=2007-11-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071103051506/http://www.vlaki.net/slika3353.html |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071103051506/http://www.vlaki.net/slika3353.html |date=2007-11-03 }}</ref> Večja pridobitev za potniški promet so bili na začetku novega tisočletja tudi potniški vlaki [[Siemens Desiro]] serije [[SŽ serija 312/317|312/317]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.vlaki.net/emu.html |title=arhivska kopija |accessdate=2006-12-30 |archive-date=2007-09-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070927013707/http://www.vlaki.net/emu.html |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070927013707/http://www.vlaki.net/emu.html |date=2007-09-27 }}</ref> Večina [[Dizelmotorna garnitura|dizelmotornih garnitur]] je proizvodnje [[Fiat]] z letniki 1973–1976 ([[SŽ serija 813/814|serija 813/814]]), in "kanarčkov" [[SŽ serija 713/715|serije 713/715]] z letniki 1983–1986.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.vlaki.net/dmu.html |title=arhivska kopija |accessdate=2006-12-30 |archive-date=2007-09-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070927013639/http://www.vlaki.net/dmu.html |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070927013639/http://www.vlaki.net/dmu.html |date=2007-09-27 }}</ref> V prometu je tudi še nekaj garnitur [[SŽ serija 711|serije 711]], nekdanjih "zelenih vlakov", izdelanih leta 1970. Aprila 2018 so Slovenske železnice podpisale pogodbo s proizvajalcem [[Stadler Rail|Stadler Rail AG]] za nakup 26 novih potniških garnitur: 11 enonadstropnih elektromotornih, 10 dvonadstropnih elektromotornih in 5 enonadstropnih dizelmotornih garnitur. Maja 2019 je bila podpisana nova pogodba za dobavo dodatnih 16 dizelskih in 10 električnih enonadstropnih garnitur, junija 2023 še dodatnih 20 enonadstropnih dizelmotornih garnitur.<ref>{{Navedi novice|url=https://novaproga.wordpress.com/2018/04/17/novi-vlaki-slovenskih-zeleznic/|title=Novi vlaki Slovenskih železnic|date=17. 4. 2018|newspaper=Nova proga|accessdate=17. 4. 2018|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Slovenske železnice so podpisale pogodbo za dodatnih 26 potniških vlakov Stadler, skupaj jih bo tako 52|date=27. 5. 2019|url=http://www.blog.uporabnastran.si/2019/05/27/slovenske-zeleznice-so-podpisale-pogodbo-za-dodatnih-26-potniskih-vlakov-stadler-skupaj-jih-bo-tako-52/|work=uporabnastran.si}}</ref> <gallery> Slika:Slovenian Pendolino at Zidani Most.jpg|Pendolino ICS ([[SŽ serija 310|serija 310/316]]) Slika:SŽ 510-515 - 006.jpg|Stadler FLIRT EMU [[SŽ serija 510/515]] Slika:Stadler KISS Slovenske železnice Slovenian railways.jpg|Stadler KISS [[SŽ serija 313/318]] Slika:StadlerDMUžalec.jpg|Stadler FLIRT DMU [[SŽ serija 610/615]] Slika:SŽ 312 317.jpg|Siemens Desiro ([[SŽ serija 312/317]]) Slika:SŽ 713 715.jpg|Kanarček v Ljubljani (serija [[SŽ serija 713/715]]) Slika:SŽ Fiat 814 Maribor.jpg|[[SŽ serija 813/814]] </gallery> Lokomotive, ki vozijo po slovenskih tirih, so dizelske ([[Regan]]) ali pa tudi najnovejše [[Siemens (podjetje)|Siemensove]] večsistemke, znane pod imenom Taurus oziroma pod v Sloveniji uveljavljenim imenom Živa. Povprečna starost [[lokomotiva|lokomotiv]] je približno 20 let.{{Cn}} <gallery> Slika:SŽ 541 series locomotive (06).JPG|Električna lokomotiva SŽ 541 »Živa« Slika:Slowenische Eisenbahn (14052959616) (2).jpg|Električna lokomotiva SŽ 363 »Brižitka« Slika:EuroCity 'Emona' (29951827864).jpg|Električna lokomotiva SŽ 342 »Moped« Slika:SŽ 664 108 in Ljubljana.jpg|[[Dizel]]ska [[lokomotiva]] SŽ 664 »Reagan« </gallery> == Nagrade in priznanja == * 1998: [[Valvasorjevo častno priznanje]]<ref name=":30">"Podelili letošnjo Valvasorjevo nagrado in tri priznanja". ''Delo'' (16.05.1998), letnik 40, številka 111. str. 1. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-MGZ9BR2T}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Viri== * Košir, Marko; Bogić, Mladen; Orbanić, Josip: ''Železniška vozila na motorni in elektromotorni pogon v Sloveniji'', Maribor, Pro-Andy, 2019, {{COBISS|ID=302220800}} == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih podjetij]] * [[Železnica v Sloveniji]] * [[Železniški muzej Slovenskih železnic]] *[[Muzej južne železnice|Muzej Južne železnice]], [[Šentjur]] * [[Seznam parnih lokomotiv na Slovenskem]] == Zunanje povezave == {{commonscat|Rail transport in Slovenia}} * http://www.slo-zeleznice.si/ * http://www.vlaki.jesenice.net/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130728075626/http://www.vlaki.jesenice.net/ |date=2013-07-28 }} * https://trainspo.com/country/si/gallery/ * https://www.miniaturna-zeleznica.eu/vlaki.php {{-}} {{SŽ vozni park}} {{railways_Slovenia}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenske železnice|*]] [[Kategorija:Železniški prevozniki v Sloveniji]] [[Kategorija:Prejemniki Valvasorjevega častnega priznanja]] tkhbaf9x6popsnx6hafhsyrnpzwx697 6775087 6775086 2026-11-05T09:38:40Z Shabicht 3554 6775087 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Podjetje | name = Slovenske železnice d. o. o. | logo = Slovenske železnice wordmark logo.svg | caption = | image = Ljubljana, 510-018.jpg| image_size = | image_alt = | trading_name = | native_name = | native_name_lang = | romanized = | former type = | type = [[družba z omejeno odgovornostjo]] | traded_as = | industry = | genre = [[železniški transport]] | fate = | predecessor = [[Jugoslovanske železnice]] | successor = | foundation = [[1991]] | founder = [[Republika Slovenija]] | defunct = | location_city = [[Ljubljana]] | location_country = {{ikonazastave|Slovenija}} [[Slovenija]] | locations = | area_served = | key_people = | products = | production = | services = vzdrževanje, obratovanje in obnavljanje javne železniške infrastrukture ter prevoz potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu | revenue = | operating_income = | net_income = | aum = | assets = | equity = | owner = [[Republika Slovenija]] | num_employees = | parent = | divisions = | subsid = | homepage = [https://www.sz.si/ https://www.sz.si] | map = [[File:Railway map of Slovenia.png|250x]] | footnotes = | intl = | bodystyle = }} '''Slovenske železnice d. o. o.''' (krajše le ''Slovenske železnice'', [[kratica]] '''SŽ''') so [[podjetje]] [[Slovenski državni holding|Slovenskega državnega holdinga]], ta pa je v lasti [[Slovenija|Republike Slovenije]]. So upravitelj železniške infrastrukture, družbe v njeni skupini pa so izvajalec [[Železniški prevoz|železniškega prometa]] v [[Država|državi]] oziroma izvajalec obvezne gospodarske javne službe vzdrževanja, obratovanja in obnavljanja javne železniške infrastrukture ter obvezne gospodarske javne službe prevoza potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu. Ob slovenski [[Slovenska osamosvojitvena vojna|osamosvojitvi]] so nastale iz ''Železniškega gospodarstva Ljubljana'', ki je na ozemlju [[Slovenija|Slovenije]] in tudi hrvaškega dela [[Istra|Istre]] dotlej upravljalo del omrežja [[Jugoslovanske železnice|Jugoslovanskih železnic]]. Od [[10. junij]]a [[1992]] so Slovenske železnice članica [[Mednarodna železniška zveza|Mednarodne železniške zveze]] (UIC). ''Skupino Slovenske železnice'' sestavljajo podjetja: SŽ Potniški promet, SŽ Vleka in tehnika, SŽ Logistika (SŽ Tovorni promet, Fersped), SŽ Infrastruktura, SŽ Železniško gradbeno podjetje, SŽ Železniško invalidsko podjetje, SŽ Prometni institut Ljubljana in [[NOMAGO|Nomago]]. ==Zgodovina== [[Slika:Zidani most ob južni železnici 1897.jpg|280px|thumb|desno|Železniška postaja Zidani Most (1897)]] ===Avstrijsko obdobje=== Zgodovina železnic na Slovenskem se začne v obdobju [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]] oziroma poznejše [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske monarhije]], ki je vse do razpada leta 1918 vključevala celotno ozemlje današnje [[Slovenija|Republike Slovenije]]. Prvi [[vlak]] je na slovensko ozemlje zapeljal že leta 1846 (na poskusni vožnji od Gradca do [[Pesnica pri Mariboru|Pesnice pri Mariboru]] pa že 1. novembra 1845), le enajst let pozneje, leta 1857, pa je bila dokončana povezava med [[Dunaj]]em in [[Jadransko morje|Jadranskim morjem]], tako imenovana [[Južna železnica]]. Železnice so zaradi zemljepisne lege Slovenije od takrat most med severom in jugom ter vzhodom in zahodom. ===Kraljevina Jugoslavija=== Po koncu [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] so se oblikovale [[Železnice Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]]. Leta 1929 se kraljevina preimenuje v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]] in z njo tudi železnice v [[Jugoslovanske državne železnice]] (JDŽ). Po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] je območje Primorske, Istre in dela Dalmacije, po [[Rapalska pogodba|Rapalski pogodbi]] pripadlo [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]]. Ob tem je del [[Bohinjska proga|Bohinjske proge]], z odsekom do [[Zgodovina železnice v Sloveniji#Proga Prvačina—Ajdovščina (1902)|Ajdovščine]] ter del [[Južna železnica|Južne železnice]] in s tem tudi progi [[Zgodovina železnice v Sloveniji#Proga Pivka—Reka (1873)|Pivka–Reka]] ter [[Zgodovina železnice v Sloveniji#Istrska proga Divača—Pulj (1876)|Divača–Pulj]], prešel pod upravo Italijanskih državnih železnic (FS). Z razširitvijo [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] na jugoslovansko ozemlje leta 1941 JDŽ prenehajo obstajati, razdelijo jih na DRB, FS in MAV, v NDH nastanejo [[Hrvaške državne železnice]] (HDŽ), v Srbiji pa (ponovno) [[Srbske državne železnice]] (SDŽ). === SFR Jugoslavija === Po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] so železniški prevoz vodile [[Jugoslovanske železnice]] (JŽ), ki so pod tem imenom obstajale od leta 1952. Upravljanje je bilo ozemeljsko razdeljeno na 6 železniških transportnih podjetij (Beograd, Zagreb, Sarajevo, Skopje, Titograd in Ljubljana, slednje je bilo dodatno razdeljeno na območne enote Ljubljana, Maribor in Postojna). Z uvedbo samoupravnega socializma je v okviru Združenja Jugoslovanskih železnic obstajala tudi organizacija KRS (Kola za spavanje i ručavanje/Vagoni za spanje in obedovanje). 6. novembra 1960 pridejo v Slovenijo prve štiri garniture [[tirni avtobus|tirnih avtobusov]], ki so bile po osamosvojitvi odstopljene [[Hrvaške železnice|Hrvaškim železnicam]]. Tako se leta 1962 začne elektrifikacija proge [[Postojna]]–[[Ljubljana]] in za njo že drugih, kot so [[Postojna]]–[[Koper]], [[Ljubljana]]–[[Jesenice]], [[Ljubljana]]–[[Maribor]] ter [[Zidani Most]]–[[Dobova]] in tako je leta 1977 dokončana še zadnja elektrificirana proga dotlej, [[Maribor]]–[[Špilje]]. Po razpadu Jugoslovanskih železnic se je Železniško gospodarstvo Ljubljana preimenovalo v Slovenske železnice (SŽ), v okvir katerih so bile združene tudi službe, ki so v Sloveniji dotlej delovale neposredno pod okriljem Jugoslovanskih železnic.[[Slika:29.12.2012, SŽ 310, Ljubljana, Slovenia (16493631710).jpg|alt=|sličica|200x200_pik|Pendolino ETR 310 Slovenskih železnic (SŽ 310) na [[Železniška postaja Ljubljana|Ljubljanski postaji]]]] ==Slovenske železnice (SŽ)== Leta 1994 je italijanski elektromotornik ETR 310 z nagibnim podvozjem, tipa [[Pendolino]], na preiskusni vožnji 17. septembra, na odseku med [[Rače|Račami]] in [[Hoče|Hočami]] dosegel absolutni hitrostni rekord na slovenskih progah – 208,2 kilometra na uro. Leta 2000 so SŽ nabavile tri tovrstne garniture. [[Slika:SŽ 312 317.jpg|thumb|200px |Siemens Desiro Slovenskih železnic (SŽ 312)]] Julija leta 2002 SŽ prejmejo še zadnjo od tridesetih naročenih elektromotornih garnitur serije, imenovanih [[Siemens (podjetje)|Siemens]] [[Siemens Desiro|Desiro]]. Od prevzema naprej vozijo v sklopu lokalnih potniških (LP) in regionalnih vlakov (RG) na vseh elektrificiranih progah v Sloveniji. Aprila 2016 je bila dokončana elektrifikacija proge Pragersko–Hodoš. [[File:Railway map of Slovenia.png|380px|thumb|desno|Mreža železniških prog v Sloveniji]] == Železniško omrežje == Del železniškega omrežja v Sloveniji je elektrificiran (po njem vozijo predvsem elektromotorni [[vlak]]i), nekoliko večji del pa je neelektrificiran (po njem vozijo različni tipi dizelskih vlakov). Skupna dolžina železniških prog je 1208 [[km]],<ref>{{Navedi splet|url=http://slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/zelezniske-proge|title=Železniške proge|date=|accessdate=17. 4. 2018|website=Slovenske železnice|publisher=|last=|first=|language=sl|archive-date=2018-04-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20180418092856/http://slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/zelezniske-proge|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180418092856/http://slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/zelezniske-proge |date=2018-04-18 }}</ref> od tega je elektrificiranega za 609,7 km<ref>{{Navedi novice|url=http://www.slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/elektroenergetika|title=Slovenske železnice - Elektroenergetika|last=|accessdate=2016-10-15|archive-date=2016-09-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20160917051252/http://www.slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/elektroenergetika|url-status=dead}}</ref> omrežja. V Sloveniji so tri vrste elektrificiranih prog. Največji del je elektrificiran z enosmerno napetostjo 3 kV, med [[Dobova|Dobovo]] in državno mejo s [[Hrvaška|Hrvaško]] ter med Hodošem in državno mejo z [[Madžarska|Madžarsko]] je izmenična napetost 25 k[[V]] 50 [[Hz]], med [[Jesenice|Jesenicami]] in državno mejo z [[Avstrija|Avstrijo]] pa 15 kV 16,7&nbsp;Hz. [[File:SŽ_Kranj-Beljak_(c)_Bojan_Schnabl.webm#metadata|thumb|Železniška postaja Kranj z najavo mednarodnega vlaka v Beljak v nemščini. <ref>Glej o pomenu Beljaka za slovensko kulturno zgodovino: Matjaž Klemenčič: Villach/Beljak. V: [[Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem]], 3.zv., str. 1419-1421</ref><ref>O zgodovinskem pomenu Beljaka za slovensko politčno gibanje: Matjaž Klemenčič: Beljaško omizje (Villacher Kreis) in Villach/Beljak. V: [[Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem]], 1.zv., str. 146-147</ref><ref>O spoštovanju slovenščine in slovenske kulturne dediščine (in s tem slovenskih krajevnih imen) glej: Koroška deželna ustava, člen 5: "(2)Das Land Kärnten bekennt sich gemäß Artikel 8 Abs. 2 des Bundes-Verfassungsgesetzes zu seiner gewachsenen sprachlichen und kulturellen Vielfalt, wie sie in Kärnten in der slowenischen Volksgruppe zum Ausdruck kommt. Sprache und Kultur, Traditionen und kulturelles Erbe sind zu achten, zu sichern und zu fördern. Die Fürsorge des Landes gilt allen Landsleuten gleichermaßen." Prevod: "(2)Koroška dežela v skladu z drugim odstavkom 8. člena Zveznega ustavnega zakona priznava svojo jezikovno in kulturno raznolikost, ki jo na Koroškem izraža slovenska narodna skupnost. Jezik in kulturo, tradicijo in kulturno dediščino je treba spoštovati, varovati in spodbujati. Skrb za deželo velja v enaki meri za vse rojake." Koroška deželna ustava, člen 5:[https://www.ris.bka.gv.at/GeltendeFassung.wxe?Abfrage=LrK&Gesetzesnummer=10000208]</ref><ref>Avstrijska zvezna ustava v svoji ciljni določbi člen 8/2 poziva, das "se spoštujejo, varujejo in spodbujajo" jeziki narodnih skupnosti. Original: Artikel 8 (2): "Die Republik (Bund, Länder und Gemeinden) bekennt sich zu ihrer gewachsenen sprachlichen und kulturellen Vielfalt, die in den autochthonen Volksgruppen zum Ausdruck kommt. Sprache und Kultur, Bestand und Erhaltung dieser Volksgruppen sind zu achten, zu sichern und zu fördern.", prevod: Člen 8 (2): "Republika (federacija, dežele in občine) se priznava k svoji zgodovinsko pogojeni jezikovni in kulturni raznolikosti, ki se izraža v avtohtonih narodnostnih skupnostih. Jezik in kultura, obstoj ter ohranjanje teh narodnostnih skupnostih je treba spoštovati, varovati in spodbujati." zitat, BVG, Art. 8 (2), [https://www.ris.bka.gv.at/eli/bgbl/1930/1/A8/NOR40066723] (preverjeno 15.6.2025). To velja tore tudi za pravilno rabo krajevnih imen v jezikih teh skupnostih, mdr. Koroških Slovencev.</ref><ref>[[Seznam slovenskih imen krajev v Avstriji]]</ref>]] === Statistika o železniškem omrežju Slovenskih železnic === * Najbolj strma proga: Prvačina–Štanjel 26,7 [[promila]]. * Najdaljša horizontala: Ruše–Fala v dolžini 6.500 m na progi [[Maribor]]–Prevalje. * Najdaljša ravnina: [[Ptuj]]–[[Velika Nedelja]] v dolžini 15.810 m na progi Pragersko–Središče. * Najviše ležeča železniška postaja: [[Železniška postaja Postojna|Postojna]] 582 m. * Najniže ležeča železniška postaja: [[Železniška postaja Koper|Koper]] 3 m. * Najdaljši most: 575 m [[Novo mesto]] na industrijskem tiru za [[Revoz]]. * Najvišji most: 30 m v [[Most na Soči|Mostu na Soči]] čez reko Idrijco. * Najdaljši predor: [[Bohinjski predor]] 6327,3 m. * Najkrajši predor: [[Radovljica]] 25,03 m. * Najstarejša proga: [[Južna železnica|Južna državna železnica]] [[Šentilj]]–[[Celje]] [[2. junij]] [[1846]].<ref>http://www.slo-zeleznice.si</ref> == Vozni park == {{glavni|Vozni park Slovenskih železnic}} Najhitrejši vlak v Sloveniji je [[Nagibni vlak|nagibna]] [[elektromotorna garnitura]] [[Pendolino]] serije [[SŽ serija 310/316|SŽ 310/316]], letnik 2000, ki vozi pod oznako InterCity Slovenija (ICS) med Ljubljano in Mariborom ter občasno med Ljubljano in Koprom. Najvišja hitrost, ki jo lahko dosega, znaša 160&nbsp;km/h (sicer zmore hitrosti do 200&nbsp;km/h), in sicer jo doseže na relaciji [[Pragersko]]–[[Maribor]] in [[Grobelno]]–[[Štore]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.vlaki.net/slika3353.html |title=arhivska kopija |accessdate=2006-12-30 |archive-date=2007-11-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071103051506/http://www.vlaki.net/slika3353.html |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071103051506/http://www.vlaki.net/slika3353.html |date=2007-11-03 }}</ref> Večja pridobitev za potniški promet so bili na začetku novega tisočletja tudi potniški vlaki [[Siemens Desiro]] serije [[SŽ serija 312/317|312/317]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.vlaki.net/emu.html |title=arhivska kopija |accessdate=2006-12-30 |archive-date=2007-09-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070927013707/http://www.vlaki.net/emu.html |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070927013707/http://www.vlaki.net/emu.html |date=2007-09-27 }}</ref> Večina [[Dizelmotorna garnitura|dizelmotornih garnitur]] je proizvodnje [[Fiat]] z letniki 1973–1976 ([[SŽ serija 813/814|serija 813/814]]), in "kanarčkov" [[SŽ serija 713/715|serije 713/715]] z letniki 1983–1986.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.vlaki.net/dmu.html |title=arhivska kopija |accessdate=2006-12-30 |archive-date=2007-09-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070927013639/http://www.vlaki.net/dmu.html |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070927013639/http://www.vlaki.net/dmu.html |date=2007-09-27 }}</ref> V prometu je tudi še nekaj garnitur [[SŽ serija 711|serije 711]], nekdanjih "zelenih vlakov", izdelanih leta 1970. Aprila 2018 so Slovenske železnice podpisale pogodbo s proizvajalcem [[Stadler Rail|Stadler Rail AG]] za nakup 26 novih potniških garnitur: 11 enonadstropnih elektromotornih, 10 dvonadstropnih elektromotornih in 5 enonadstropnih dizelmotornih garnitur. Maja 2019 je bila podpisana nova pogodba za dobavo dodatnih 16 dizelskih in 10 električnih enonadstropnih garnitur, junija 2023 še dodatnih 20 enonadstropnih dizelmotornih garnitur.<ref>{{Navedi novice|url=https://novaproga.wordpress.com/2018/04/17/novi-vlaki-slovenskih-zeleznic/|title=Novi vlaki Slovenskih železnic|date=17. 4. 2018|newspaper=Nova proga|accessdate=17. 4. 2018|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Slovenske železnice so podpisale pogodbo za dodatnih 26 potniških vlakov Stadler, skupaj jih bo tako 52|date=27. 5. 2019|url=http://www.blog.uporabnastran.si/2019/05/27/slovenske-zeleznice-so-podpisale-pogodbo-za-dodatnih-26-potniskih-vlakov-stadler-skupaj-jih-bo-tako-52/|work=uporabnastran.si}}</ref> <gallery> Slika:Slovenian Pendolino at Zidani Most.jpg|Pendolino ICS ([[SŽ serija 310|serija 310/316]]) Slika:SŽ 510-515 - 006.jpg|Stadler FLIRT EMU [[SŽ serija 510/515]] Slika:Stadler KISS Slovenske železnice Slovenian railways.jpg|Stadler KISS [[SŽ serija 313/318]] Slika:StadlerDMUžalec.jpg|Stadler FLIRT DMU [[SŽ serija 610/615]] Slika:SŽ 312 317.jpg|Siemens Desiro ([[SŽ serija 312/317]]) Slika:SŽ 713 715.jpg|Kanarček v Ljubljani (serija [[SŽ serija 713/715]]) Slika:SŽ Fiat 814 Maribor.jpg|[[SŽ serija 813/814]] </gallery> Lokomotive, ki vozijo po slovenskih tirih, so dizelske ([[Regan]]) ali pa tudi najnovejše [[Siemens (podjetje)|Siemensove]] večsistemke, znane pod imenom Taurus oziroma pod v Sloveniji uveljavljenim imenom Živa. Povprečna starost [[lokomotiva|lokomotiv]] je približno 20 let.{{Cn}} <gallery> Slika:SŽ 541 series locomotive (06).JPG|Električna lokomotiva SŽ 541 »Živa« Slika:Slowenische Eisenbahn (14052959616) (2).jpg|Električna lokomotiva SŽ 363 »Brižitka« Slika:EuroCity 'Emona' (29951827864).jpg|Električna lokomotiva SŽ 342 »Moped« Slika:SŽ 664 108 in Ljubljana.jpg|[[Dizel]]ska [[lokomotiva]] SŽ 664 »Reagan« </gallery> == Nagrade in priznanja == * 1998: [[Valvasorjevo častno priznanje]]<ref name=":30">"Podelili letošnjo Valvasorjevo nagrado in tri priznanja". ''Delo'' (16.05.1998), letnik 40, številka 111. str. 1. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-MGZ9BR2T}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Viri== * Košir, Marko; Bogić, Mladen; Orbanić, Josip: ''Železniška vozila na motorni in elektromotorni pogon v Sloveniji'', Maribor, Pro-Andy, 2019, {{COBISS|ID=302220800}} == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih podjetij]] * [[Železnica v Sloveniji]] * [[Železniški muzej Slovenskih železnic]] *[[Muzej južne železnice|Muzej Južne železnice]], [[Šentjur]] * [[Seznam parnih lokomotiv na Slovenskem]] == Zunanje povezave == {{commonscat|Rail transport in Slovenia}} * http://www.slo-zeleznice.si/ * http://www.vlaki.jesenice.net/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130728075626/http://www.vlaki.jesenice.net/ |date=2013-07-28 }} * https://trainspo.com/country/si/gallery/ * https://www.miniaturna-zeleznica.eu/vlaki.php {{-}} {{SŽ vozni park}} {{railways_Slovenia}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenske železnice|*]] [[Kategorija:Železniški prevozniki v Sloveniji]] [[Kategorija:Prejemniki Valvasorjevega častnega priznanja]] fdivsarf1eo11q6hvdfqq6hq1d4ju1z 6775088 6775087 2026-11-05T09:40:40Z Shabicht 3554 6775088 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Podjetje | name = Slovenske železnice d. o. o. | logo = Slovenske železnice wordmark logo.svg | caption = | image = Ljubljana, 510-018.jpg| image_size = | image_alt = | trading_name = | native_name = | native_name_lang = | romanized = | former type = | type = [[družba z omejeno odgovornostjo]] | traded_as = | industry = | genre = [[železniški transport]] | fate = | predecessor = [[Jugoslovanske železnice]] | successor = | foundation = [[1991]] | founder = [[Republika Slovenija]] | defunct = | location_city = [[Ljubljana]] | location_country = {{ikonazastave|Slovenija}} [[Slovenija]] | locations = | area_served = | key_people = | products = | production = | services = vzdrževanje, obratovanje in obnavljanje javne železniške infrastrukture ter prevoz potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu | revenue = | operating_income = | net_income = | aum = | assets = | equity = | owner = [[Republika Slovenija]] | num_employees = | parent = | divisions = | subsid = | homepage = [https://www.sz.si/ https://www.sz.si] | map = Railway map of Slovenia.png | footnotes = | intl = | bodystyle = }} '''Slovenske železnice d. o. o.''' (krajše le ''Slovenske železnice'', [[kratica]] '''SŽ''') so [[podjetje]] [[Slovenski državni holding|Slovenskega državnega holdinga]], ta pa je v lasti [[Slovenija|Republike Slovenije]]. So upravitelj železniške infrastrukture, družbe v njeni skupini pa so izvajalec [[Železniški prevoz|železniškega prometa]] v [[Država|državi]] oziroma izvajalec obvezne gospodarske javne službe vzdrževanja, obratovanja in obnavljanja javne železniške infrastrukture ter obvezne gospodarske javne službe prevoza potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu. Ob slovenski [[Slovenska osamosvojitvena vojna|osamosvojitvi]] so nastale iz ''Železniškega gospodarstva Ljubljana'', ki je na ozemlju [[Slovenija|Slovenije]] in tudi hrvaškega dela [[Istra|Istre]] dotlej upravljalo del omrežja [[Jugoslovanske železnice|Jugoslovanskih železnic]]. Od [[10. junij]]a [[1992]] so Slovenske železnice članica [[Mednarodna železniška zveza|Mednarodne železniške zveze]] (UIC). ''Skupino Slovenske železnice'' sestavljajo podjetja: SŽ Potniški promet, SŽ Vleka in tehnika, SŽ Logistika (SŽ Tovorni promet, Fersped), SŽ Infrastruktura, SŽ Železniško gradbeno podjetje, SŽ Železniško invalidsko podjetje, SŽ Prometni institut Ljubljana in [[NOMAGO|Nomago]]. ==Zgodovina== [[Slika:Zidani most ob južni železnici 1897.jpg|280px|thumb|desno|Železniška postaja Zidani Most (1897)]] ===Avstrijsko obdobje=== Zgodovina železnic na Slovenskem se začne v obdobju [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]] oziroma poznejše [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske monarhije]], ki je vse do razpada leta 1918 vključevala celotno ozemlje današnje [[Slovenija|Republike Slovenije]]. Prvi [[vlak]] je na slovensko ozemlje zapeljal že leta 1846 (na poskusni vožnji od Gradca do [[Pesnica pri Mariboru|Pesnice pri Mariboru]] pa že 1. novembra 1845), le enajst let pozneje, leta 1857, pa je bila dokončana povezava med [[Dunaj]]em in [[Jadransko morje|Jadranskim morjem]], tako imenovana [[Južna železnica]]. Železnice so zaradi zemljepisne lege Slovenije od takrat most med severom in jugom ter vzhodom in zahodom. ===Kraljevina Jugoslavija=== Po koncu [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] so se oblikovale [[Železnice Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]]. Leta 1929 se kraljevina preimenuje v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]] in z njo tudi železnice v [[Jugoslovanske državne železnice]] (JDŽ). Po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] je območje Primorske, Istre in dela Dalmacije, po [[Rapalska pogodba|Rapalski pogodbi]] pripadlo [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]]. Ob tem je del [[Bohinjska proga|Bohinjske proge]], z odsekom do [[Zgodovina železnice v Sloveniji#Proga Prvačina—Ajdovščina (1902)|Ajdovščine]] ter del [[Južna železnica|Južne železnice]] in s tem tudi progi [[Zgodovina železnice v Sloveniji#Proga Pivka—Reka (1873)|Pivka–Reka]] ter [[Zgodovina železnice v Sloveniji#Istrska proga Divača—Pulj (1876)|Divača–Pulj]], prešel pod upravo Italijanskih državnih železnic (FS). Z razširitvijo [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] na jugoslovansko ozemlje leta 1941 JDŽ prenehajo obstajati, razdelijo jih na DRB, FS in MAV, v NDH nastanejo [[Hrvaške državne železnice]] (HDŽ), v Srbiji pa (ponovno) [[Srbske državne železnice]] (SDŽ). === SFR Jugoslavija === Po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] so železniški prevoz vodile [[Jugoslovanske železnice]] (JŽ), ki so pod tem imenom obstajale od leta 1952. Upravljanje je bilo ozemeljsko razdeljeno na 6 železniških transportnih podjetij (Beograd, Zagreb, Sarajevo, Skopje, Titograd in Ljubljana, slednje je bilo dodatno razdeljeno na območne enote Ljubljana, Maribor in Postojna). Z uvedbo samoupravnega socializma je v okviru Združenja Jugoslovanskih železnic obstajala tudi organizacija KRS (Kola za spavanje i ručavanje/Vagoni za spanje in obedovanje). 6. novembra 1960 pridejo v Slovenijo prve štiri garniture [[tirni avtobus|tirnih avtobusov]], ki so bile po osamosvojitvi odstopljene [[Hrvaške železnice|Hrvaškim železnicam]]. Tako se leta 1962 začne elektrifikacija proge [[Postojna]]–[[Ljubljana]] in za njo že drugih, kot so [[Postojna]]–[[Koper]], [[Ljubljana]]–[[Jesenice]], [[Ljubljana]]–[[Maribor]] ter [[Zidani Most]]–[[Dobova]] in tako je leta 1977 dokončana še zadnja elektrificirana proga dotlej, [[Maribor]]–[[Špilje]]. Po razpadu Jugoslovanskih železnic se je Železniško gospodarstvo Ljubljana preimenovalo v Slovenske železnice (SŽ), v okvir katerih so bile združene tudi službe, ki so v Sloveniji dotlej delovale neposredno pod okriljem Jugoslovanskih železnic.[[Slika:29.12.2012, SŽ 310, Ljubljana, Slovenia (16493631710).jpg|alt=|sličica|200x200_pik|Pendolino ETR 310 Slovenskih železnic (SŽ 310) na [[Železniška postaja Ljubljana|Ljubljanski postaji]]]] ==Slovenske železnice (SŽ)== Leta 1994 je italijanski elektromotornik ETR 310 z nagibnim podvozjem, tipa [[Pendolino]], na preiskusni vožnji 17. septembra, na odseku med [[Rače|Račami]] in [[Hoče|Hočami]] dosegel absolutni hitrostni rekord na slovenskih progah – 208,2 kilometra na uro. Leta 2000 so SŽ nabavile tri tovrstne garniture. [[Slika:SŽ 312 317.jpg|thumb|200px |Siemens Desiro Slovenskih železnic (SŽ 312)]] Julija leta 2002 SŽ prejmejo še zadnjo od tridesetih naročenih elektromotornih garnitur serije, imenovanih [[Siemens (podjetje)|Siemens]] [[Siemens Desiro|Desiro]]. Od prevzema naprej vozijo v sklopu lokalnih potniških (LP) in regionalnih vlakov (RG) na vseh elektrificiranih progah v Sloveniji. Aprila 2016 je bila dokončana elektrifikacija proge Pragersko–Hodoš. [[File:Railway map of Slovenia.png|380px|thumb|desno|Mreža železniških prog v Sloveniji]] == Železniško omrežje == Del železniškega omrežja v Sloveniji je elektrificiran (po njem vozijo predvsem elektromotorni [[vlak]]i), nekoliko večji del pa je neelektrificiran (po njem vozijo različni tipi dizelskih vlakov). Skupna dolžina železniških prog je 1208 [[km]],<ref>{{Navedi splet|url=http://slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/zelezniske-proge|title=Železniške proge|date=|accessdate=17. 4. 2018|website=Slovenske železnice|publisher=|last=|first=|language=sl|archive-date=2018-04-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20180418092856/http://slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/zelezniske-proge|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180418092856/http://slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/zelezniske-proge |date=2018-04-18 }}</ref> od tega je elektrificiranega za 609,7 km<ref>{{Navedi novice|url=http://www.slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/elektroenergetika|title=Slovenske železnice - Elektroenergetika|last=|accessdate=2016-10-15|archive-date=2016-09-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20160917051252/http://www.slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/elektroenergetika|url-status=dead}}</ref> omrežja. V Sloveniji so tri vrste elektrificiranih prog. Največji del je elektrificiran z enosmerno napetostjo 3 kV, med [[Dobova|Dobovo]] in državno mejo s [[Hrvaška|Hrvaško]] ter med Hodošem in državno mejo z [[Madžarska|Madžarsko]] je izmenična napetost 25 k[[V]] 50 [[Hz]], med [[Jesenice|Jesenicami]] in državno mejo z [[Avstrija|Avstrijo]] pa 15 kV 16,7&nbsp;Hz. [[File:SŽ_Kranj-Beljak_(c)_Bojan_Schnabl.webm#metadata|thumb|Železniška postaja Kranj z najavo mednarodnega vlaka v Beljak v nemščini. <ref>Glej o pomenu Beljaka za slovensko kulturno zgodovino: Matjaž Klemenčič: Villach/Beljak. V: [[Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem]], 3.zv., str. 1419-1421</ref><ref>O zgodovinskem pomenu Beljaka za slovensko politčno gibanje: Matjaž Klemenčič: Beljaško omizje (Villacher Kreis) in Villach/Beljak. V: [[Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem]], 1.zv., str. 146-147</ref><ref>O spoštovanju slovenščine in slovenske kulturne dediščine (in s tem slovenskih krajevnih imen) glej: Koroška deželna ustava, člen 5: "(2)Das Land Kärnten bekennt sich gemäß Artikel 8 Abs. 2 des Bundes-Verfassungsgesetzes zu seiner gewachsenen sprachlichen und kulturellen Vielfalt, wie sie in Kärnten in der slowenischen Volksgruppe zum Ausdruck kommt. Sprache und Kultur, Traditionen und kulturelles Erbe sind zu achten, zu sichern und zu fördern. Die Fürsorge des Landes gilt allen Landsleuten gleichermaßen." Prevod: "(2)Koroška dežela v skladu z drugim odstavkom 8. člena Zveznega ustavnega zakona priznava svojo jezikovno in kulturno raznolikost, ki jo na Koroškem izraža slovenska narodna skupnost. Jezik in kulturo, tradicijo in kulturno dediščino je treba spoštovati, varovati in spodbujati. Skrb za deželo velja v enaki meri za vse rojake." Koroška deželna ustava, člen 5:[https://www.ris.bka.gv.at/GeltendeFassung.wxe?Abfrage=LrK&Gesetzesnummer=10000208]</ref><ref>Avstrijska zvezna ustava v svoji ciljni določbi člen 8/2 poziva, das "se spoštujejo, varujejo in spodbujajo" jeziki narodnih skupnosti. Original: Artikel 8 (2): "Die Republik (Bund, Länder und Gemeinden) bekennt sich zu ihrer gewachsenen sprachlichen und kulturellen Vielfalt, die in den autochthonen Volksgruppen zum Ausdruck kommt. Sprache und Kultur, Bestand und Erhaltung dieser Volksgruppen sind zu achten, zu sichern und zu fördern.", prevod: Člen 8 (2): "Republika (federacija, dežele in občine) se priznava k svoji zgodovinsko pogojeni jezikovni in kulturni raznolikosti, ki se izraža v avtohtonih narodnostnih skupnostih. Jezik in kultura, obstoj ter ohranjanje teh narodnostnih skupnostih je treba spoštovati, varovati in spodbujati." zitat, BVG, Art. 8 (2), [https://www.ris.bka.gv.at/eli/bgbl/1930/1/A8/NOR40066723] (preverjeno 15.6.2025). To velja tore tudi za pravilno rabo krajevnih imen v jezikih teh skupnostih, mdr. Koroških Slovencev.</ref><ref>[[Seznam slovenskih imen krajev v Avstriji]]</ref>]] === Statistika o železniškem omrežju Slovenskih železnic === * Najbolj strma proga: Prvačina–Štanjel 26,7 [[promila]]. * Najdaljša horizontala: Ruše–Fala v dolžini 6.500 m na progi [[Maribor]]–Prevalje. * Najdaljša ravnina: [[Ptuj]]–[[Velika Nedelja]] v dolžini 15.810 m na progi Pragersko–Središče. * Najviše ležeča železniška postaja: [[Železniška postaja Postojna|Postojna]] 582 m. * Najniže ležeča železniška postaja: [[Železniška postaja Koper|Koper]] 3 m. * Najdaljši most: 575 m [[Novo mesto]] na industrijskem tiru za [[Revoz]]. * Najvišji most: 30 m v [[Most na Soči|Mostu na Soči]] čez reko Idrijco. * Najdaljši predor: [[Bohinjski predor]] 6327,3 m. * Najkrajši predor: [[Radovljica]] 25,03 m. * Najstarejša proga: [[Južna železnica|Južna državna železnica]] [[Šentilj]]–[[Celje]] [[2. junij]] [[1846]].<ref>http://www.slo-zeleznice.si</ref> == Vozni park == {{glavni|Vozni park Slovenskih železnic}} Najhitrejši vlak v Sloveniji je [[Nagibni vlak|nagibna]] [[elektromotorna garnitura]] [[Pendolino]] serije [[SŽ serija 310/316|SŽ 310/316]], letnik 2000, ki vozi pod oznako InterCity Slovenija (ICS) med Ljubljano in Mariborom ter občasno med Ljubljano in Koprom. Najvišja hitrost, ki jo lahko dosega, znaša 160&nbsp;km/h (sicer zmore hitrosti do 200&nbsp;km/h), in sicer jo doseže na relaciji [[Pragersko]]–[[Maribor]] in [[Grobelno]]–[[Štore]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.vlaki.net/slika3353.html |title=arhivska kopija |accessdate=2006-12-30 |archive-date=2007-11-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071103051506/http://www.vlaki.net/slika3353.html |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071103051506/http://www.vlaki.net/slika3353.html |date=2007-11-03 }}</ref> Večja pridobitev za potniški promet so bili na začetku novega tisočletja tudi potniški vlaki [[Siemens Desiro]] serije [[SŽ serija 312/317|312/317]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.vlaki.net/emu.html |title=arhivska kopija |accessdate=2006-12-30 |archive-date=2007-09-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070927013707/http://www.vlaki.net/emu.html |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070927013707/http://www.vlaki.net/emu.html |date=2007-09-27 }}</ref> Večina [[Dizelmotorna garnitura|dizelmotornih garnitur]] je proizvodnje [[Fiat]] z letniki 1973–1976 ([[SŽ serija 813/814|serija 813/814]]), in "kanarčkov" [[SŽ serija 713/715|serije 713/715]] z letniki 1983–1986.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.vlaki.net/dmu.html |title=arhivska kopija |accessdate=2006-12-30 |archive-date=2007-09-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070927013639/http://www.vlaki.net/dmu.html |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070927013639/http://www.vlaki.net/dmu.html |date=2007-09-27 }}</ref> V prometu je tudi še nekaj garnitur [[SŽ serija 711|serije 711]], nekdanjih "zelenih vlakov", izdelanih leta 1970. Aprila 2018 so Slovenske železnice podpisale pogodbo s proizvajalcem [[Stadler Rail|Stadler Rail AG]] za nakup 26 novih potniških garnitur: 11 enonadstropnih elektromotornih, 10 dvonadstropnih elektromotornih in 5 enonadstropnih dizelmotornih garnitur. Maja 2019 je bila podpisana nova pogodba za dobavo dodatnih 16 dizelskih in 10 električnih enonadstropnih garnitur, junija 2023 še dodatnih 20 enonadstropnih dizelmotornih garnitur.<ref>{{Navedi novice|url=https://novaproga.wordpress.com/2018/04/17/novi-vlaki-slovenskih-zeleznic/|title=Novi vlaki Slovenskih železnic|date=17. 4. 2018|newspaper=Nova proga|accessdate=17. 4. 2018|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Slovenske železnice so podpisale pogodbo za dodatnih 26 potniških vlakov Stadler, skupaj jih bo tako 52|date=27. 5. 2019|url=http://www.blog.uporabnastran.si/2019/05/27/slovenske-zeleznice-so-podpisale-pogodbo-za-dodatnih-26-potniskih-vlakov-stadler-skupaj-jih-bo-tako-52/|work=uporabnastran.si}}</ref> <gallery> Slika:Slovenian Pendolino at Zidani Most.jpg|Pendolino ICS ([[SŽ serija 310|serija 310/316]]) Slika:SŽ 510-515 - 006.jpg|Stadler FLIRT EMU [[SŽ serija 510/515]] Slika:Stadler KISS Slovenske železnice Slovenian railways.jpg|Stadler KISS [[SŽ serija 313/318]] Slika:StadlerDMUžalec.jpg|Stadler FLIRT DMU [[SŽ serija 610/615]] Slika:SŽ 312 317.jpg|Siemens Desiro ([[SŽ serija 312/317]]) Slika:SŽ 713 715.jpg|Kanarček v Ljubljani (serija [[SŽ serija 713/715]]) Slika:SŽ Fiat 814 Maribor.jpg|[[SŽ serija 813/814]] </gallery> Lokomotive, ki vozijo po slovenskih tirih, so dizelske ([[Regan]]) ali pa tudi najnovejše [[Siemens (podjetje)|Siemensove]] večsistemke, znane pod imenom Taurus oziroma pod v Sloveniji uveljavljenim imenom Živa. Povprečna starost [[lokomotiva|lokomotiv]] je približno 20 let.{{Cn}} <gallery> Slika:SŽ 541 series locomotive (06).JPG|Električna lokomotiva SŽ 541 »Živa« Slika:Slowenische Eisenbahn (14052959616) (2).jpg|Električna lokomotiva SŽ 363 »Brižitka« Slika:EuroCity 'Emona' (29951827864).jpg|Električna lokomotiva SŽ 342 »Moped« Slika:SŽ 664 108 in Ljubljana.jpg|[[Dizel]]ska [[lokomotiva]] SŽ 664 »Reagan« </gallery> == Nagrade in priznanja == * 1998: [[Valvasorjevo častno priznanje]]<ref name=":30">"Podelili letošnjo Valvasorjevo nagrado in tri priznanja". ''Delo'' (16.05.1998), letnik 40, številka 111. str. 1. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-MGZ9BR2T}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Viri== * Košir, Marko; Bogić, Mladen; Orbanić, Josip: ''Železniška vozila na motorni in elektromotorni pogon v Sloveniji'', Maribor, Pro-Andy, 2019, {{COBISS|ID=302220800}} == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih podjetij]] * [[Železnica v Sloveniji]] * [[Železniški muzej Slovenskih železnic]] *[[Muzej južne železnice|Muzej Južne železnice]], [[Šentjur]] * [[Seznam parnih lokomotiv na Slovenskem]] == Zunanje povezave == {{commonscat|Rail transport in Slovenia}} * http://www.slo-zeleznice.si/ * http://www.vlaki.jesenice.net/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130728075626/http://www.vlaki.jesenice.net/ |date=2013-07-28 }} * https://trainspo.com/country/si/gallery/ * https://www.miniaturna-zeleznica.eu/vlaki.php {{-}} {{SŽ vozni park}} {{railways_Slovenia}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenske železnice|*]] [[Kategorija:Železniški prevozniki v Sloveniji]] [[Kategorija:Prejemniki Valvasorjevega častnega priznanja]] 1t9cad6aj6i6i7sr1vornn02z2xfkts 6775090 6775088 2026-11-05T09:42:50Z Shabicht 3554 6775090 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Podjetje | name = Slovenske železnice d. o. o. | logo = Slovenske železnice wordmark logo.svg | caption = | image = Ljubljana, 510-018.jpg| image_size = | image_alt = | trading_name = | native_name = | native_name_lang = | romanized = | former type = | type = [[družba z omejeno odgovornostjo]] | traded_as = | industry = | genre = [[železniški transport]] | fate = | predecessor = [[Jugoslovanske železnice]] | successor = | foundation = [[1991]] | founder = [[Republika Slovenija]] | defunct = | location_city = [[Ljubljana]] | location_country = {{ikonazastave|Slovenija}} [[Slovenija]] | locations = | area_served = | key_people = | products = | production = | services = vzdrževanje, obratovanje in obnavljanje javne železniške infrastrukture ter prevoz potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu | revenue = | operating_income = | net_income = | aum = | assets = | equity = | owner = [[Republika Slovenija]] | num_employees = | parent = | divisions = | subsid = | homepage = [https://www.sz.si/ https://www.sz.si] | map = [[ map of Slovenia.png|250px|sličica]] | footnotes = | intl = | bodystyle = }} '''Slovenske železnice d. o. o.''' (krajše le ''Slovenske železnice'', [[kratica]] '''SŽ''') so [[podjetje]] [[Slovenski državni holding|Slovenskega državnega holdinga]], ta pa je v lasti [[Slovenija|Republike Slovenije]]. So upravitelj železniške infrastrukture, družbe v njeni skupini pa so izvajalec [[Železniški prevoz|železniškega prometa]] v [[Država|državi]] oziroma izvajalec obvezne gospodarske javne službe vzdrževanja, obratovanja in obnavljanja javne železniške infrastrukture ter obvezne gospodarske javne službe prevoza potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu. Ob slovenski [[Slovenska osamosvojitvena vojna|osamosvojitvi]] so nastale iz ''Železniškega gospodarstva Ljubljana'', ki je na ozemlju [[Slovenija|Slovenije]] in tudi hrvaškega dela [[Istra|Istre]] dotlej upravljalo del omrežja [[Jugoslovanske železnice|Jugoslovanskih železnic]]. Od [[10. junij]]a [[1992]] so Slovenske železnice članica [[Mednarodna železniška zveza|Mednarodne železniške zveze]] (UIC). ''Skupino Slovenske železnice'' sestavljajo podjetja: SŽ Potniški promet, SŽ Vleka in tehnika, SŽ Logistika (SŽ Tovorni promet, Fersped), SŽ Infrastruktura, SŽ Železniško gradbeno podjetje, SŽ Železniško invalidsko podjetje, SŽ Prometni institut Ljubljana in [[NOMAGO|Nomago]]. ==Zgodovina== [[Slika:Zidani most ob južni železnici 1897.jpg|280px|thumb|desno|Železniška postaja Zidani Most (1897)]] ===Avstrijsko obdobje=== Zgodovina železnic na Slovenskem se začne v obdobju [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]] oziroma poznejše [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske monarhije]], ki je vse do razpada leta 1918 vključevala celotno ozemlje današnje [[Slovenija|Republike Slovenije]]. Prvi [[vlak]] je na slovensko ozemlje zapeljal že leta 1846 (na poskusni vožnji od Gradca do [[Pesnica pri Mariboru|Pesnice pri Mariboru]] pa že 1. novembra 1845), le enajst let pozneje, leta 1857, pa je bila dokončana povezava med [[Dunaj]]em in [[Jadransko morje|Jadranskim morjem]], tako imenovana [[Južna železnica]]. Železnice so zaradi zemljepisne lege Slovenije od takrat most med severom in jugom ter vzhodom in zahodom. ===Kraljevina Jugoslavija=== Po koncu [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] so se oblikovale [[Železnice Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]]. Leta 1929 se kraljevina preimenuje v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]] in z njo tudi železnice v [[Jugoslovanske državne železnice]] (JDŽ). Po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] je območje Primorske, Istre in dela Dalmacije, po [[Rapalska pogodba|Rapalski pogodbi]] pripadlo [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]]. Ob tem je del [[Bohinjska proga|Bohinjske proge]], z odsekom do [[Zgodovina železnice v Sloveniji#Proga Prvačina—Ajdovščina (1902)|Ajdovščine]] ter del [[Južna železnica|Južne železnice]] in s tem tudi progi [[Zgodovina železnice v Sloveniji#Proga Pivka—Reka (1873)|Pivka–Reka]] ter [[Zgodovina železnice v Sloveniji#Istrska proga Divača—Pulj (1876)|Divača–Pulj]], prešel pod upravo Italijanskih državnih železnic (FS). Z razširitvijo [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] na jugoslovansko ozemlje leta 1941 JDŽ prenehajo obstajati, razdelijo jih na DRB, FS in MAV, v NDH nastanejo [[Hrvaške državne železnice]] (HDŽ), v Srbiji pa (ponovno) [[Srbske državne železnice]] (SDŽ). === SFR Jugoslavija === Po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] so železniški prevoz vodile [[Jugoslovanske železnice]] (JŽ), ki so pod tem imenom obstajale od leta 1952. Upravljanje je bilo ozemeljsko razdeljeno na 6 železniških transportnih podjetij (Beograd, Zagreb, Sarajevo, Skopje, Titograd in Ljubljana, slednje je bilo dodatno razdeljeno na območne enote Ljubljana, Maribor in Postojna). Z uvedbo samoupravnega socializma je v okviru Združenja Jugoslovanskih železnic obstajala tudi organizacija KRS (Kola za spavanje i ručavanje/Vagoni za spanje in obedovanje). 6. novembra 1960 pridejo v Slovenijo prve štiri garniture [[tirni avtobus|tirnih avtobusov]], ki so bile po osamosvojitvi odstopljene [[Hrvaške železnice|Hrvaškim železnicam]]. Tako se leta 1962 začne elektrifikacija proge [[Postojna]]–[[Ljubljana]] in za njo že drugih, kot so [[Postojna]]–[[Koper]], [[Ljubljana]]–[[Jesenice]], [[Ljubljana]]–[[Maribor]] ter [[Zidani Most]]–[[Dobova]] in tako je leta 1977 dokončana še zadnja elektrificirana proga dotlej, [[Maribor]]–[[Špilje]]. Po razpadu Jugoslovanskih železnic se je Železniško gospodarstvo Ljubljana preimenovalo v Slovenske železnice (SŽ), v okvir katerih so bile združene tudi službe, ki so v Sloveniji dotlej delovale neposredno pod okriljem Jugoslovanskih železnic.[[Slika:29.12.2012, SŽ 310, Ljubljana, Slovenia (16493631710).jpg|alt=|sličica|200x200_pik|Pendolino ETR 310 Slovenskih železnic (SŽ 310) na [[Železniška postaja Ljubljana|Ljubljanski postaji]]]] ==Slovenske železnice (SŽ)== Leta 1994 je italijanski elektromotornik ETR 310 z nagibnim podvozjem, tipa [[Pendolino]], na preiskusni vožnji 17. septembra, na odseku med [[Rače|Račami]] in [[Hoče|Hočami]] dosegel absolutni hitrostni rekord na slovenskih progah – 208,2 kilometra na uro. Leta 2000 so SŽ nabavile tri tovrstne garniture. [[Slika:SŽ 312 317.jpg|thumb|200px |Siemens Desiro Slovenskih železnic (SŽ 312)]] Julija leta 2002 SŽ prejmejo še zadnjo od tridesetih naročenih elektromotornih garnitur serije, imenovanih [[Siemens (podjetje)|Siemens]] [[Siemens Desiro|Desiro]]. Od prevzema naprej vozijo v sklopu lokalnih potniških (LP) in regionalnih vlakov (RG) na vseh elektrificiranih progah v Sloveniji. Aprila 2016 je bila dokončana elektrifikacija proge Pragersko–Hodoš. [[File:Railway map of Slovenia.png|380px|thumb|desno|Mreža železniških prog v Sloveniji]] == Železniško omrežje == Del železniškega omrežja v Sloveniji je elektrificiran (po njem vozijo predvsem elektromotorni [[vlak]]i), nekoliko večji del pa je neelektrificiran (po njem vozijo različni tipi dizelskih vlakov). Skupna dolžina železniških prog je 1208 [[km]],<ref>{{Navedi splet|url=http://slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/zelezniske-proge|title=Železniške proge|date=|accessdate=17. 4. 2018|website=Slovenske železnice|publisher=|last=|first=|language=sl|archive-date=2018-04-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20180418092856/http://slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/zelezniske-proge|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180418092856/http://slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/zelezniske-proge |date=2018-04-18 }}</ref> od tega je elektrificiranega za 609,7 km<ref>{{Navedi novice|url=http://www.slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/elektroenergetika|title=Slovenske železnice - Elektroenergetika|last=|accessdate=2016-10-15|archive-date=2016-09-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20160917051252/http://www.slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/elektroenergetika|url-status=dead}}</ref> omrežja. V Sloveniji so tri vrste elektrificiranih prog. Največji del je elektrificiran z enosmerno napetostjo 3 kV, med [[Dobova|Dobovo]] in državno mejo s [[Hrvaška|Hrvaško]] ter med Hodošem in državno mejo z [[Madžarska|Madžarsko]] je izmenična napetost 25 k[[V]] 50 [[Hz]], med [[Jesenice|Jesenicami]] in državno mejo z [[Avstrija|Avstrijo]] pa 15 kV 16,7&nbsp;Hz. [[File:SŽ_Kranj-Beljak_(c)_Bojan_Schnabl.webm#metadata|thumb|Železniška postaja Kranj z najavo mednarodnega vlaka v Beljak v nemščini. <ref>Glej o pomenu Beljaka za slovensko kulturno zgodovino: Matjaž Klemenčič: Villach/Beljak. V: [[Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem]], 3.zv., str. 1419-1421</ref><ref>O zgodovinskem pomenu Beljaka za slovensko politčno gibanje: Matjaž Klemenčič: Beljaško omizje (Villacher Kreis) in Villach/Beljak. V: [[Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem]], 1.zv., str. 146-147</ref><ref>O spoštovanju slovenščine in slovenske kulturne dediščine (in s tem slovenskih krajevnih imen) glej: Koroška deželna ustava, člen 5: "(2)Das Land Kärnten bekennt sich gemäß Artikel 8 Abs. 2 des Bundes-Verfassungsgesetzes zu seiner gewachsenen sprachlichen und kulturellen Vielfalt, wie sie in Kärnten in der slowenischen Volksgruppe zum Ausdruck kommt. Sprache und Kultur, Traditionen und kulturelles Erbe sind zu achten, zu sichern und zu fördern. Die Fürsorge des Landes gilt allen Landsleuten gleichermaßen." Prevod: "(2)Koroška dežela v skladu z drugim odstavkom 8. člena Zveznega ustavnega zakona priznava svojo jezikovno in kulturno raznolikost, ki jo na Koroškem izraža slovenska narodna skupnost. Jezik in kulturo, tradicijo in kulturno dediščino je treba spoštovati, varovati in spodbujati. Skrb za deželo velja v enaki meri za vse rojake." Koroška deželna ustava, člen 5:[https://www.ris.bka.gv.at/GeltendeFassung.wxe?Abfrage=LrK&Gesetzesnummer=10000208]</ref><ref>Avstrijska zvezna ustava v svoji ciljni določbi člen 8/2 poziva, das "se spoštujejo, varujejo in spodbujajo" jeziki narodnih skupnosti. Original: Artikel 8 (2): "Die Republik (Bund, Länder und Gemeinden) bekennt sich zu ihrer gewachsenen sprachlichen und kulturellen Vielfalt, die in den autochthonen Volksgruppen zum Ausdruck kommt. Sprache und Kultur, Bestand und Erhaltung dieser Volksgruppen sind zu achten, zu sichern und zu fördern.", prevod: Člen 8 (2): "Republika (federacija, dežele in občine) se priznava k svoji zgodovinsko pogojeni jezikovni in kulturni raznolikosti, ki se izraža v avtohtonih narodnostnih skupnostih. Jezik in kultura, obstoj ter ohranjanje teh narodnostnih skupnostih je treba spoštovati, varovati in spodbujati." zitat, BVG, Art. 8 (2), [https://www.ris.bka.gv.at/eli/bgbl/1930/1/A8/NOR40066723] (preverjeno 15.6.2025). To velja tore tudi za pravilno rabo krajevnih imen v jezikih teh skupnostih, mdr. Koroških Slovencev.</ref><ref>[[Seznam slovenskih imen krajev v Avstriji]]</ref>]] === Statistika o železniškem omrežju Slovenskih železnic === * Najbolj strma proga: Prvačina–Štanjel 26,7 [[promila]]. * Najdaljša horizontala: Ruše–Fala v dolžini 6.500 m na progi [[Maribor]]–Prevalje. * Najdaljša ravnina: [[Ptuj]]–[[Velika Nedelja]] v dolžini 15.810 m na progi Pragersko–Središče. * Najviše ležeča železniška postaja: [[Železniška postaja Postojna|Postojna]] 582 m. * Najniže ležeča železniška postaja: [[Železniška postaja Koper|Koper]] 3 m. * Najdaljši most: 575 m [[Novo mesto]] na industrijskem tiru za [[Revoz]]. * Najvišji most: 30 m v [[Most na Soči|Mostu na Soči]] čez reko Idrijco. * Najdaljši predor: [[Bohinjski predor]] 6327,3 m. * Najkrajši predor: [[Radovljica]] 25,03 m. * Najstarejša proga: [[Južna železnica|Južna državna železnica]] [[Šentilj]]–[[Celje]] [[2. junij]] [[1846]].<ref>http://www.slo-zeleznice.si</ref> == Vozni park == {{glavni|Vozni park Slovenskih železnic}} Najhitrejši vlak v Sloveniji je [[Nagibni vlak|nagibna]] [[elektromotorna garnitura]] [[Pendolino]] serije [[SŽ serija 310/316|SŽ 310/316]], letnik 2000, ki vozi pod oznako InterCity Slovenija (ICS) med Ljubljano in Mariborom ter občasno med Ljubljano in Koprom. Najvišja hitrost, ki jo lahko dosega, znaša 160&nbsp;km/h (sicer zmore hitrosti do 200&nbsp;km/h), in sicer jo doseže na relaciji [[Pragersko]]–[[Maribor]] in [[Grobelno]]–[[Štore]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.vlaki.net/slika3353.html |title=arhivska kopija |accessdate=2006-12-30 |archive-date=2007-11-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071103051506/http://www.vlaki.net/slika3353.html |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071103051506/http://www.vlaki.net/slika3353.html |date=2007-11-03 }}</ref> Večja pridobitev za potniški promet so bili na začetku novega tisočletja tudi potniški vlaki [[Siemens Desiro]] serije [[SŽ serija 312/317|312/317]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.vlaki.net/emu.html |title=arhivska kopija |accessdate=2006-12-30 |archive-date=2007-09-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070927013707/http://www.vlaki.net/emu.html |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070927013707/http://www.vlaki.net/emu.html |date=2007-09-27 }}</ref> Večina [[Dizelmotorna garnitura|dizelmotornih garnitur]] je proizvodnje [[Fiat]] z letniki 1973–1976 ([[SŽ serija 813/814|serija 813/814]]), in "kanarčkov" [[SŽ serija 713/715|serije 713/715]] z letniki 1983–1986.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.vlaki.net/dmu.html |title=arhivska kopija |accessdate=2006-12-30 |archive-date=2007-09-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070927013639/http://www.vlaki.net/dmu.html |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070927013639/http://www.vlaki.net/dmu.html |date=2007-09-27 }}</ref> V prometu je tudi še nekaj garnitur [[SŽ serija 711|serije 711]], nekdanjih "zelenih vlakov", izdelanih leta 1970. Aprila 2018 so Slovenske železnice podpisale pogodbo s proizvajalcem [[Stadler Rail|Stadler Rail AG]] za nakup 26 novih potniških garnitur: 11 enonadstropnih elektromotornih, 10 dvonadstropnih elektromotornih in 5 enonadstropnih dizelmotornih garnitur. Maja 2019 je bila podpisana nova pogodba za dobavo dodatnih 16 dizelskih in 10 električnih enonadstropnih garnitur, junija 2023 še dodatnih 20 enonadstropnih dizelmotornih garnitur.<ref>{{Navedi novice|url=https://novaproga.wordpress.com/2018/04/17/novi-vlaki-slovenskih-zeleznic/|title=Novi vlaki Slovenskih železnic|date=17. 4. 2018|newspaper=Nova proga|accessdate=17. 4. 2018|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Slovenske železnice so podpisale pogodbo za dodatnih 26 potniških vlakov Stadler, skupaj jih bo tako 52|date=27. 5. 2019|url=http://www.blog.uporabnastran.si/2019/05/27/slovenske-zeleznice-so-podpisale-pogodbo-za-dodatnih-26-potniskih-vlakov-stadler-skupaj-jih-bo-tako-52/|work=uporabnastran.si}}</ref> <gallery> Slika:Slovenian Pendolino at Zidani Most.jpg|Pendolino ICS ([[SŽ serija 310|serija 310/316]]) Slika:SŽ 510-515 - 006.jpg|Stadler FLIRT EMU [[SŽ serija 510/515]] Slika:Stadler KISS Slovenske železnice Slovenian railways.jpg|Stadler KISS [[SŽ serija 313/318]] Slika:StadlerDMUžalec.jpg|Stadler FLIRT DMU [[SŽ serija 610/615]] Slika:SŽ 312 317.jpg|Siemens Desiro ([[SŽ serija 312/317]]) Slika:SŽ 713 715.jpg|Kanarček v Ljubljani (serija [[SŽ serija 713/715]]) Slika:SŽ Fiat 814 Maribor.jpg|[[SŽ serija 813/814]] </gallery> Lokomotive, ki vozijo po slovenskih tirih, so dizelske ([[Regan]]) ali pa tudi najnovejše [[Siemens (podjetje)|Siemensove]] večsistemke, znane pod imenom Taurus oziroma pod v Sloveniji uveljavljenim imenom Živa. Povprečna starost [[lokomotiva|lokomotiv]] je približno 20 let.{{Cn}} <gallery> Slika:SŽ 541 series locomotive (06).JPG|Električna lokomotiva SŽ 541 »Živa« Slika:Slowenische Eisenbahn (14052959616) (2).jpg|Električna lokomotiva SŽ 363 »Brižitka« Slika:EuroCity 'Emona' (29951827864).jpg|Električna lokomotiva SŽ 342 »Moped« Slika:SŽ 664 108 in Ljubljana.jpg|[[Dizel]]ska [[lokomotiva]] SŽ 664 »Reagan« </gallery> == Nagrade in priznanja == * 1998: [[Valvasorjevo častno priznanje]]<ref name=":30">"Podelili letošnjo Valvasorjevo nagrado in tri priznanja". ''Delo'' (16.05.1998), letnik 40, številka 111. str. 1. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-MGZ9BR2T}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Viri== * Košir, Marko; Bogić, Mladen; Orbanić, Josip: ''Železniška vozila na motorni in elektromotorni pogon v Sloveniji'', Maribor, Pro-Andy, 2019, {{COBISS|ID=302220800}} == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih podjetij]] * [[Železnica v Sloveniji]] * [[Železniški muzej Slovenskih železnic]] *[[Muzej južne železnice|Muzej Južne železnice]], [[Šentjur]] * [[Seznam parnih lokomotiv na Slovenskem]] == Zunanje povezave == {{commonscat|Rail transport in Slovenia}} * http://www.slo-zeleznice.si/ * http://www.vlaki.jesenice.net/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130728075626/http://www.vlaki.jesenice.net/ |date=2013-07-28 }} * https://trainspo.com/country/si/gallery/ * https://www.miniaturna-zeleznica.eu/vlaki.php {{-}} {{SŽ vozni park}} {{railways_Slovenia}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenske železnice|*]] [[Kategorija:Železniški prevozniki v Sloveniji]] [[Kategorija:Prejemniki Valvasorjevega častnega priznanja]] sdbeyedua8yxx67450bes9jrcaoxt7c 6775094 6775090 2026-11-05T09:50:49Z Shabicht 3554 6775094 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Podjetje | name = Slovenske železnice d. o. o. | logo = Slovenske železnice wordmark logo.svg | caption = | image = Ljubljana, 510-018.jpg| image_size = | image_alt = | trading_name = | native_name = | native_name_lang = | romanized = | former type = | type = [[družba z omejeno odgovornostjo]] | traded_as = | industry = | genre = [[železniški transport]] | fate = | predecessor = [[Jugoslovanske železnice]] | successor = | foundation = [[1991]] | founder = [[Republika Slovenija]] | defunct = | location_city = [[Ljubljana]] | location_country = {{ikonazastave|Slovenija}} [[Slovenija]] | locations = | area_served = | key_people = | products = | production = | services = vzdrževanje, obratovanje in obnavljanje javne železniške infrastrukture ter prevoz potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu | revenue = | operating_income = | net_income = | aum = | assets = | equity = | owner = [[Republika Slovenija]] | num_employees = | parent = | divisions = SŽ Potniški promet, SŽ Vleka in tehnika, SŽ Logistika (SŽ Tovorni promet, Fersped), SŽ Infrastruktura, SŽ Železniško gradbeno podjetje, SŽ Železniško invalidsko podjetje, SŽ Prometni institut Ljubljana in [[NOMAGO|Nomago]]. | subsid = | homepage = [https://www.sz.si/ https://www.sz.si] | map = [[ map of Slovenia.png|250px|sličica]] | footnotes = | intl = | bodystyle = }} '''Slovenske železnice d. o. o.''' (krajše le ''Slovenske železnice'', [[kratica]] '''SŽ''') so [[podjetje]] [[Slovenski državni holding|Slovenskega državnega holdinga]], ta pa je v lasti [[Slovenija|Republike Slovenije]]. So upravitelj železniške infrastrukture, družbe v njeni skupini pa so izvajalec [[Železniški prevoz|železniškega prometa]] v [[Država|državi]] oziroma izvajalec obvezne gospodarske javne službe vzdrževanja, obratovanja in obnavljanja javne železniške infrastrukture ter obvezne gospodarske javne službe prevoza potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu. Ob slovenski [[Slovenska osamosvojitvena vojna|osamosvojitvi]] so nastale iz ''Železniškega gospodarstva Ljubljana'', ki je na ozemlju [[Slovenija|Slovenije]] in tudi hrvaškega dela [[Istra|Istre]] dotlej upravljalo del omrežja [[Jugoslovanske železnice|Jugoslovanskih železnic]]. Od [[10. junij]]a [[1992]] so Slovenske železnice članica [[Mednarodna železniška zveza|Mednarodne železniške zveze]] (UIC). ''Skupino Slovenske železnice'' sestavljajo podjetja: SŽ Potniški promet, SŽ Vleka in tehnika, SŽ Logistika (SŽ Tovorni promet, Fersped), SŽ Infrastruktura, SŽ Železniško gradbeno podjetje, SŽ Železniško invalidsko podjetje, SŽ Prometni institut Ljubljana in [[NOMAGO|Nomago]]. ==Zgodovina== [[Slika:Zidani most ob južni železnici 1897.jpg|280px|thumb|desno|Železniška postaja Zidani Most (1897)]] ===Avstrijsko obdobje=== Zgodovina železnic na Slovenskem se začne v obdobju [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]] oziroma poznejše [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske monarhije]], ki je vse do razpada leta 1918 vključevala celotno ozemlje današnje [[Slovenija|Republike Slovenije]]. Prvi [[vlak]] je na slovensko ozemlje zapeljal že leta 1846 (na poskusni vožnji od Gradca do [[Pesnica pri Mariboru|Pesnice pri Mariboru]] pa že 1. novembra 1845), le enajst let pozneje, leta 1857, pa je bila dokončana povezava med [[Dunaj]]em in [[Jadransko morje|Jadranskim morjem]], tako imenovana [[Južna železnica]]. Železnice so zaradi zemljepisne lege Slovenije od takrat most med severom in jugom ter vzhodom in zahodom. ===Kraljevina Jugoslavija=== Po koncu [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] so se oblikovale [[Železnice Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]]. Leta 1929 se kraljevina preimenuje v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]] in z njo tudi železnice v [[Jugoslovanske državne železnice]] (JDŽ). Po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] je območje Primorske, Istre in dela Dalmacije, po [[Rapalska pogodba|Rapalski pogodbi]] pripadlo [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]]. Ob tem je del [[Bohinjska proga|Bohinjske proge]], z odsekom do [[Zgodovina železnice v Sloveniji#Proga Prvačina—Ajdovščina (1902)|Ajdovščine]] ter del [[Južna železnica|Južne železnice]] in s tem tudi progi [[Zgodovina železnice v Sloveniji#Proga Pivka—Reka (1873)|Pivka–Reka]] ter [[Zgodovina železnice v Sloveniji#Istrska proga Divača—Pulj (1876)|Divača–Pulj]], prešel pod upravo Italijanskih državnih železnic (FS). Z razširitvijo [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] na jugoslovansko ozemlje leta 1941 JDŽ prenehajo obstajati, razdelijo jih na DRB, FS in MAV, v NDH nastanejo [[Hrvaške državne železnice]] (HDŽ), v Srbiji pa (ponovno) [[Srbske državne železnice]] (SDŽ). === SFR Jugoslavija === Po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] so železniški prevoz vodile [[Jugoslovanske železnice]] (JŽ), ki so pod tem imenom obstajale od leta 1952. Upravljanje je bilo ozemeljsko razdeljeno na 6 železniških transportnih podjetij (Beograd, Zagreb, Sarajevo, Skopje, Titograd in Ljubljana, slednje je bilo dodatno razdeljeno na območne enote Ljubljana, Maribor in Postojna). Z uvedbo samoupravnega socializma je v okviru Združenja Jugoslovanskih železnic obstajala tudi organizacija KRS (Kola za spavanje i ručavanje/Vagoni za spanje in obedovanje). 6. novembra 1960 pridejo v Slovenijo prve štiri garniture [[tirni avtobus|tirnih avtobusov]], ki so bile po osamosvojitvi odstopljene [[Hrvaške železnice|Hrvaškim železnicam]]. Tako se leta 1962 začne elektrifikacija proge [[Postojna]]–[[Ljubljana]] in za njo že drugih, kot so [[Postojna]]–[[Koper]], [[Ljubljana]]–[[Jesenice]], [[Ljubljana]]–[[Maribor]] ter [[Zidani Most]]–[[Dobova]] in tako je leta 1977 dokončana še zadnja elektrificirana proga dotlej, [[Maribor]]–[[Špilje]]. Po razpadu Jugoslovanskih železnic se je Železniško gospodarstvo Ljubljana preimenovalo v Slovenske železnice (SŽ), v okvir katerih so bile združene tudi službe, ki so v Sloveniji dotlej delovale neposredno pod okriljem Jugoslovanskih železnic.[[Slika:29.12.2012, SŽ 310, Ljubljana, Slovenia (16493631710).jpg|alt=|sličica|200x200_pik|Pendolino ETR 310 Slovenskih železnic (SŽ 310) na [[Železniška postaja Ljubljana|Ljubljanski postaji]]]] ==Slovenske železnice (SŽ)== Leta 1994 je italijanski elektromotornik ETR 310 z nagibnim podvozjem, tipa [[Pendolino]], na preiskusni vožnji 17. septembra, na odseku med [[Rače|Račami]] in [[Hoče|Hočami]] dosegel absolutni hitrostni rekord na slovenskih progah – 208,2 kilometra na uro. Leta 2000 so SŽ nabavile tri tovrstne garniture. [[Slika:SŽ 312 317.jpg|thumb|200px |Siemens Desiro Slovenskih železnic (SŽ 312)]] Julija leta 2002 SŽ prejmejo še zadnjo od tridesetih naročenih elektromotornih garnitur serije, imenovanih [[Siemens (podjetje)|Siemens]] [[Siemens Desiro|Desiro]]. Od prevzema naprej vozijo v sklopu lokalnih potniških (LP) in regionalnih vlakov (RG) na vseh elektrificiranih progah v Sloveniji. Aprila 2016 je bila dokončana elektrifikacija proge Pragersko–Hodoš. [[File:Railway map of Slovenia.png|380px|thumb|desno|Mreža železniških prog v Sloveniji]] == Železniško omrežje == Del železniškega omrežja v Sloveniji je elektrificiran (po njem vozijo predvsem elektromotorni [[vlak]]i), nekoliko večji del pa je neelektrificiran (po njem vozijo različni tipi dizelskih vlakov). Skupna dolžina železniških prog je 1208 [[km]],<ref>{{Navedi splet|url=http://slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/zelezniske-proge|title=Železniške proge|date=|accessdate=17. 4. 2018|website=Slovenske železnice|publisher=|last=|first=|language=sl|archive-date=2018-04-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20180418092856/http://slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/zelezniske-proge|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180418092856/http://slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/zelezniske-proge |date=2018-04-18 }}</ref> od tega je elektrificiranega za 609,7 km<ref>{{Navedi novice|url=http://www.slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/elektroenergetika|title=Slovenske železnice - Elektroenergetika|last=|accessdate=2016-10-15|archive-date=2016-09-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20160917051252/http://www.slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/elektroenergetika|url-status=dead}}</ref> omrežja. V Sloveniji so tri vrste elektrificiranih prog. Največji del je elektrificiran z enosmerno napetostjo 3 kV, med [[Dobova|Dobovo]] in državno mejo s [[Hrvaška|Hrvaško]] ter med Hodošem in državno mejo z [[Madžarska|Madžarsko]] je izmenična napetost 25 k[[V]] 50 [[Hz]], med [[Jesenice|Jesenicami]] in državno mejo z [[Avstrija|Avstrijo]] pa 15 kV 16,7&nbsp;Hz. [[File:SŽ_Kranj-Beljak_(c)_Bojan_Schnabl.webm#metadata|thumb|Železniška postaja Kranj z najavo mednarodnega vlaka v Beljak v nemščini. <ref>Glej o pomenu Beljaka za slovensko kulturno zgodovino: Matjaž Klemenčič: Villach/Beljak. V: [[Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem]], 3.zv., str. 1419-1421</ref><ref>O zgodovinskem pomenu Beljaka za slovensko politčno gibanje: Matjaž Klemenčič: Beljaško omizje (Villacher Kreis) in Villach/Beljak. V: [[Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem]], 1.zv., str. 146-147</ref><ref>O spoštovanju slovenščine in slovenske kulturne dediščine (in s tem slovenskih krajevnih imen) glej: Koroška deželna ustava, člen 5: "(2)Das Land Kärnten bekennt sich gemäß Artikel 8 Abs. 2 des Bundes-Verfassungsgesetzes zu seiner gewachsenen sprachlichen und kulturellen Vielfalt, wie sie in Kärnten in der slowenischen Volksgruppe zum Ausdruck kommt. Sprache und Kultur, Traditionen und kulturelles Erbe sind zu achten, zu sichern und zu fördern. Die Fürsorge des Landes gilt allen Landsleuten gleichermaßen." Prevod: "(2)Koroška dežela v skladu z drugim odstavkom 8. člena Zveznega ustavnega zakona priznava svojo jezikovno in kulturno raznolikost, ki jo na Koroškem izraža slovenska narodna skupnost. Jezik in kulturo, tradicijo in kulturno dediščino je treba spoštovati, varovati in spodbujati. Skrb za deželo velja v enaki meri za vse rojake." Koroška deželna ustava, člen 5:[https://www.ris.bka.gv.at/GeltendeFassung.wxe?Abfrage=LrK&Gesetzesnummer=10000208]</ref><ref>Avstrijska zvezna ustava v svoji ciljni določbi člen 8/2 poziva, das "se spoštujejo, varujejo in spodbujajo" jeziki narodnih skupnosti. Original: Artikel 8 (2): "Die Republik (Bund, Länder und Gemeinden) bekennt sich zu ihrer gewachsenen sprachlichen und kulturellen Vielfalt, die in den autochthonen Volksgruppen zum Ausdruck kommt. Sprache und Kultur, Bestand und Erhaltung dieser Volksgruppen sind zu achten, zu sichern und zu fördern.", prevod: Člen 8 (2): "Republika (federacija, dežele in občine) se priznava k svoji zgodovinsko pogojeni jezikovni in kulturni raznolikosti, ki se izraža v avtohtonih narodnostnih skupnostih. Jezik in kultura, obstoj ter ohranjanje teh narodnostnih skupnostih je treba spoštovati, varovati in spodbujati." zitat, BVG, Art. 8 (2), [https://www.ris.bka.gv.at/eli/bgbl/1930/1/A8/NOR40066723] (preverjeno 15.6.2025). To velja tore tudi za pravilno rabo krajevnih imen v jezikih teh skupnostih, mdr. Koroških Slovencev.</ref><ref>[[Seznam slovenskih imen krajev v Avstriji]]</ref>]] === Statistika o železniškem omrežju Slovenskih železnic === * Najbolj strma proga: Prvačina–Štanjel 26,7 [[promila]]. * Najdaljša horizontala: Ruše–Fala v dolžini 6.500 m na progi [[Maribor]]–Prevalje. * Najdaljša ravnina: [[Ptuj]]–[[Velika Nedelja]] v dolžini 15.810 m na progi Pragersko–Središče. * Najviše ležeča železniška postaja: [[Železniška postaja Postojna|Postojna]] 582 m. * Najniže ležeča železniška postaja: [[Železniška postaja Koper|Koper]] 3 m. * Najdaljši most: 575 m [[Novo mesto]] na industrijskem tiru za [[Revoz]]. * Najvišji most: 30 m v [[Most na Soči|Mostu na Soči]] čez reko Idrijco. * Najdaljši predor: [[Bohinjski predor]] 6327,3 m. * Najkrajši predor: [[Radovljica]] 25,03 m. * Najstarejša proga: [[Južna železnica|Južna državna železnica]] [[Šentilj]]–[[Celje]] [[2. junij]] [[1846]].<ref>http://www.slo-zeleznice.si</ref> == Vozni park == {{glavni|Vozni park Slovenskih železnic}} Najhitrejši vlak v Sloveniji je [[Nagibni vlak|nagibna]] [[elektromotorna garnitura]] [[Pendolino]] serije [[SŽ serija 310/316|SŽ 310/316]], letnik 2000, ki vozi pod oznako InterCity Slovenija (ICS) med Ljubljano in Mariborom ter občasno med Ljubljano in Koprom. Najvišja hitrost, ki jo lahko dosega, znaša 160&nbsp;km/h (sicer zmore hitrosti do 200&nbsp;km/h), in sicer jo doseže na relaciji [[Pragersko]]–[[Maribor]] in [[Grobelno]]–[[Štore]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.vlaki.net/slika3353.html |title=arhivska kopija |accessdate=2006-12-30 |archive-date=2007-11-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071103051506/http://www.vlaki.net/slika3353.html |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071103051506/http://www.vlaki.net/slika3353.html |date=2007-11-03 }}</ref> Večja pridobitev za potniški promet so bili na začetku novega tisočletja tudi potniški vlaki [[Siemens Desiro]] serije [[SŽ serija 312/317|312/317]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.vlaki.net/emu.html |title=arhivska kopija |accessdate=2006-12-30 |archive-date=2007-09-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070927013707/http://www.vlaki.net/emu.html |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070927013707/http://www.vlaki.net/emu.html |date=2007-09-27 }}</ref> Večina [[Dizelmotorna garnitura|dizelmotornih garnitur]] je proizvodnje [[Fiat]] z letniki 1973–1976 ([[SŽ serija 813/814|serija 813/814]]), in "kanarčkov" [[SŽ serija 713/715|serije 713/715]] z letniki 1983–1986.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.vlaki.net/dmu.html |title=arhivska kopija |accessdate=2006-12-30 |archive-date=2007-09-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070927013639/http://www.vlaki.net/dmu.html |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070927013639/http://www.vlaki.net/dmu.html |date=2007-09-27 }}</ref> V prometu je tudi še nekaj garnitur [[SŽ serija 711|serije 711]], nekdanjih "zelenih vlakov", izdelanih leta 1970. Aprila 2018 so Slovenske železnice podpisale pogodbo s proizvajalcem [[Stadler Rail|Stadler Rail AG]] za nakup 26 novih potniških garnitur: 11 enonadstropnih elektromotornih, 10 dvonadstropnih elektromotornih in 5 enonadstropnih dizelmotornih garnitur. Maja 2019 je bila podpisana nova pogodba za dobavo dodatnih 16 dizelskih in 10 električnih enonadstropnih garnitur, junija 2023 še dodatnih 20 enonadstropnih dizelmotornih garnitur.<ref>{{Navedi novice|url=https://novaproga.wordpress.com/2018/04/17/novi-vlaki-slovenskih-zeleznic/|title=Novi vlaki Slovenskih železnic|date=17. 4. 2018|newspaper=Nova proga|accessdate=17. 4. 2018|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Slovenske železnice so podpisale pogodbo za dodatnih 26 potniških vlakov Stadler, skupaj jih bo tako 52|date=27. 5. 2019|url=http://www.blog.uporabnastran.si/2019/05/27/slovenske-zeleznice-so-podpisale-pogodbo-za-dodatnih-26-potniskih-vlakov-stadler-skupaj-jih-bo-tako-52/|work=uporabnastran.si}}</ref> <gallery> Slika:Slovenian Pendolino at Zidani Most.jpg|Pendolino ICS ([[SŽ serija 310|serija 310/316]]) Slika:SŽ 510-515 - 006.jpg|Stadler FLIRT EMU [[SŽ serija 510/515]] Slika:Stadler KISS Slovenske železnice Slovenian railways.jpg|Stadler KISS [[SŽ serija 313/318]] Slika:StadlerDMUžalec.jpg|Stadler FLIRT DMU [[SŽ serija 610/615]] Slika:SŽ 312 317.jpg|Siemens Desiro ([[SŽ serija 312/317]]) Slika:SŽ 713 715.jpg|Kanarček v Ljubljani (serija [[SŽ serija 713/715]]) Slika:SŽ Fiat 814 Maribor.jpg|[[SŽ serija 813/814]] </gallery> Lokomotive, ki vozijo po slovenskih tirih, so dizelske ([[Regan]]) ali pa tudi najnovejše [[Siemens (podjetje)|Siemensove]] večsistemke, znane pod imenom Taurus oziroma pod v Sloveniji uveljavljenim imenom Živa. Povprečna starost [[lokomotiva|lokomotiv]] je približno 20 let.{{Cn}} <gallery> Slika:SŽ 541 series locomotive (06).JPG|Električna lokomotiva SŽ 541 »Živa« Slika:Slowenische Eisenbahn (14052959616) (2).jpg|Električna lokomotiva SŽ 363 »Brižitka« Slika:EuroCity 'Emona' (29951827864).jpg|Električna lokomotiva SŽ 342 »Moped« Slika:SŽ 664 108 in Ljubljana.jpg|[[Dizel]]ska [[lokomotiva]] SŽ 664 »Reagan« </gallery> == Nagrade in priznanja == * 1998: [[Valvasorjevo častno priznanje]]<ref name=":30">"Podelili letošnjo Valvasorjevo nagrado in tri priznanja". ''Delo'' (16.05.1998), letnik 40, številka 111. str. 1. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-MGZ9BR2T}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Viri== * Košir, Marko; Bogić, Mladen; Orbanić, Josip: ''Železniška vozila na motorni in elektromotorni pogon v Sloveniji'', Maribor, Pro-Andy, 2019, {{COBISS|ID=302220800}} == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih podjetij]] * [[Železnica v Sloveniji]] * [[Železniški muzej Slovenskih železnic]] *[[Muzej južne železnice|Muzej Južne železnice]], [[Šentjur]] * [[Seznam parnih lokomotiv na Slovenskem]] == Zunanje povezave == {{commonscat|Rail transport in Slovenia}} * http://www.slo-zeleznice.si/ * http://www.vlaki.jesenice.net/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130728075626/http://www.vlaki.jesenice.net/ |date=2013-07-28 }} * https://trainspo.com/country/si/gallery/ * https://www.miniaturna-zeleznica.eu/vlaki.php {{-}} {{SŽ vozni park}} {{railways_Slovenia}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenske železnice|*]] [[Kategorija:Železniški prevozniki v Sloveniji]] [[Kategorija:Prejemniki Valvasorjevega častnega priznanja]] 6afxj7kqjydjdi3toq1qwt8ci65hhkx 6775095 6775094 2026-11-05T09:51:34Z Shabicht 3554 6775095 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Podjetje | name = Slovenske železnice d. o. o. | logo = Slovenske železnice wordmark logo.svg | caption = | image = Ljubljana, 510-018.jpg| image_size = | image_alt = | trading_name = | native_name = | native_name_lang = | romanized = | former type = | type = [[družba z omejeno odgovornostjo]] | traded_as = | industry = | genre = [[železniški transport]] | fate = | predecessor = [[Jugoslovanske železnice]] | successor = | foundation = [[1991]] | founder = [[Republika Slovenija]] | defunct = | location_city = [[Ljubljana]] | location_country = {{ikonazastave|Slovenija}} [[Slovenija]] | locations = | area_served = | key_people = | products = | production = | services = vzdrževanje, obratovanje in obnavljanje javne železniške infrastrukture ter prevoz potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu | revenue = | operating_income = | net_income = | aum = | assets = | equity = | owner = [[Republika Slovenija]] | num_employees = | parent = | divisions = SŽ Potniški promet, SŽ Vleka in tehnika, SŽ Logistika (SŽ Tovorni promet, Fersped), SŽ Infrastruktura, SŽ Železniško gradbeno podjetje, SŽ Železniško invalidsko podjetje, SŽ Prometni institut Ljubljana, [[NOMAGO|Nomago]]. | subsid = | homepage = [https://www.sz.si/ https://www.sz.si] | map = [[ map of Slovenia.png|250px|sličica]] | footnotes = | intl = | bodystyle = }} '''Slovenske železnice d. o. o.''' (krajše le ''Slovenske železnice'', [[kratica]] '''SŽ''') so [[podjetje]] [[Slovenski državni holding|Slovenskega državnega holdinga]], ta pa je v lasti [[Slovenija|Republike Slovenije]]. So upravitelj železniške infrastrukture, družbe v njeni skupini pa so izvajalec [[Železniški prevoz|železniškega prometa]] v [[Država|državi]] oziroma izvajalec obvezne gospodarske javne službe vzdrževanja, obratovanja in obnavljanja javne železniške infrastrukture ter obvezne gospodarske javne službe prevoza potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu. Ob slovenski [[Slovenska osamosvojitvena vojna|osamosvojitvi]] so nastale iz ''Železniškega gospodarstva Ljubljana'', ki je na ozemlju [[Slovenija|Slovenije]] in tudi hrvaškega dela [[Istra|Istre]] dotlej upravljalo del omrežja [[Jugoslovanske železnice|Jugoslovanskih železnic]]. Od [[10. junij]]a [[1992]] so Slovenske železnice članica [[Mednarodna železniška zveza|Mednarodne železniške zveze]] (UIC). ''Skupino Slovenske železnice'' sestavljajo podjetja: SŽ Potniški promet, SŽ Vleka in tehnika, SŽ Logistika (SŽ Tovorni promet, Fersped), SŽ Infrastruktura, SŽ Železniško gradbeno podjetje, SŽ Železniško invalidsko podjetje, SŽ Prometni institut Ljubljana in [[NOMAGO|Nomago]]. ==Zgodovina== [[Slika:Zidani most ob južni železnici 1897.jpg|280px|thumb|desno|Železniška postaja Zidani Most (1897)]] ===Avstrijsko obdobje=== Zgodovina železnic na Slovenskem se začne v obdobju [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]] oziroma poznejše [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske monarhije]], ki je vse do razpada leta 1918 vključevala celotno ozemlje današnje [[Slovenija|Republike Slovenije]]. Prvi [[vlak]] je na slovensko ozemlje zapeljal že leta 1846 (na poskusni vožnji od Gradca do [[Pesnica pri Mariboru|Pesnice pri Mariboru]] pa že 1. novembra 1845), le enajst let pozneje, leta 1857, pa je bila dokončana povezava med [[Dunaj]]em in [[Jadransko morje|Jadranskim morjem]], tako imenovana [[Južna železnica]]. Železnice so zaradi zemljepisne lege Slovenije od takrat most med severom in jugom ter vzhodom in zahodom. ===Kraljevina Jugoslavija=== Po koncu [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] so se oblikovale [[Železnice Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]]. Leta 1929 se kraljevina preimenuje v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]] in z njo tudi železnice v [[Jugoslovanske državne železnice]] (JDŽ). Po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] je območje Primorske, Istre in dela Dalmacije, po [[Rapalska pogodba|Rapalski pogodbi]] pripadlo [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]]. Ob tem je del [[Bohinjska proga|Bohinjske proge]], z odsekom do [[Zgodovina železnice v Sloveniji#Proga Prvačina—Ajdovščina (1902)|Ajdovščine]] ter del [[Južna železnica|Južne železnice]] in s tem tudi progi [[Zgodovina železnice v Sloveniji#Proga Pivka—Reka (1873)|Pivka–Reka]] ter [[Zgodovina železnice v Sloveniji#Istrska proga Divača—Pulj (1876)|Divača–Pulj]], prešel pod upravo Italijanskih državnih železnic (FS). Z razširitvijo [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] na jugoslovansko ozemlje leta 1941 JDŽ prenehajo obstajati, razdelijo jih na DRB, FS in MAV, v NDH nastanejo [[Hrvaške državne železnice]] (HDŽ), v Srbiji pa (ponovno) [[Srbske državne železnice]] (SDŽ). === SFR Jugoslavija === Po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] so železniški prevoz vodile [[Jugoslovanske železnice]] (JŽ), ki so pod tem imenom obstajale od leta 1952. Upravljanje je bilo ozemeljsko razdeljeno na 6 železniških transportnih podjetij (Beograd, Zagreb, Sarajevo, Skopje, Titograd in Ljubljana, slednje je bilo dodatno razdeljeno na območne enote Ljubljana, Maribor in Postojna). Z uvedbo samoupravnega socializma je v okviru Združenja Jugoslovanskih železnic obstajala tudi organizacija KRS (Kola za spavanje i ručavanje/Vagoni za spanje in obedovanje). 6. novembra 1960 pridejo v Slovenijo prve štiri garniture [[tirni avtobus|tirnih avtobusov]], ki so bile po osamosvojitvi odstopljene [[Hrvaške železnice|Hrvaškim železnicam]]. Tako se leta 1962 začne elektrifikacija proge [[Postojna]]–[[Ljubljana]] in za njo že drugih, kot so [[Postojna]]–[[Koper]], [[Ljubljana]]–[[Jesenice]], [[Ljubljana]]–[[Maribor]] ter [[Zidani Most]]–[[Dobova]] in tako je leta 1977 dokončana še zadnja elektrificirana proga dotlej, [[Maribor]]–[[Špilje]]. Po razpadu Jugoslovanskih železnic se je Železniško gospodarstvo Ljubljana preimenovalo v Slovenske železnice (SŽ), v okvir katerih so bile združene tudi službe, ki so v Sloveniji dotlej delovale neposredno pod okriljem Jugoslovanskih železnic.[[Slika:29.12.2012, SŽ 310, Ljubljana, Slovenia (16493631710).jpg|alt=|sličica|200x200_pik|Pendolino ETR 310 Slovenskih železnic (SŽ 310) na [[Železniška postaja Ljubljana|Ljubljanski postaji]]]] ==Slovenske železnice (SŽ)== Leta 1994 je italijanski elektromotornik ETR 310 z nagibnim podvozjem, tipa [[Pendolino]], na preiskusni vožnji 17. septembra, na odseku med [[Rače|Račami]] in [[Hoče|Hočami]] dosegel absolutni hitrostni rekord na slovenskih progah – 208,2 kilometra na uro. Leta 2000 so SŽ nabavile tri tovrstne garniture. [[Slika:SŽ 312 317.jpg|thumb|200px |Siemens Desiro Slovenskih železnic (SŽ 312)]] Julija leta 2002 SŽ prejmejo še zadnjo od tridesetih naročenih elektromotornih garnitur serije, imenovanih [[Siemens (podjetje)|Siemens]] [[Siemens Desiro|Desiro]]. Od prevzema naprej vozijo v sklopu lokalnih potniških (LP) in regionalnih vlakov (RG) na vseh elektrificiranih progah v Sloveniji. Aprila 2016 je bila dokončana elektrifikacija proge Pragersko–Hodoš. [[File:Railway map of Slovenia.png|380px|thumb|desno|Mreža železniških prog v Sloveniji]] == Železniško omrežje == Del železniškega omrežja v Sloveniji je elektrificiran (po njem vozijo predvsem elektromotorni [[vlak]]i), nekoliko večji del pa je neelektrificiran (po njem vozijo različni tipi dizelskih vlakov). Skupna dolžina železniških prog je 1208 [[km]],<ref>{{Navedi splet|url=http://slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/zelezniske-proge|title=Železniške proge|date=|accessdate=17. 4. 2018|website=Slovenske železnice|publisher=|last=|first=|language=sl|archive-date=2018-04-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20180418092856/http://slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/zelezniske-proge|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180418092856/http://slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/zelezniske-proge |date=2018-04-18 }}</ref> od tega je elektrificiranega za 609,7 km<ref>{{Navedi novice|url=http://www.slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/elektroenergetika|title=Slovenske železnice - Elektroenergetika|last=|accessdate=2016-10-15|archive-date=2016-09-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20160917051252/http://www.slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/elektroenergetika|url-status=dead}}</ref> omrežja. V Sloveniji so tri vrste elektrificiranih prog. Največji del je elektrificiran z enosmerno napetostjo 3 kV, med [[Dobova|Dobovo]] in državno mejo s [[Hrvaška|Hrvaško]] ter med Hodošem in državno mejo z [[Madžarska|Madžarsko]] je izmenična napetost 25 k[[V]] 50 [[Hz]], med [[Jesenice|Jesenicami]] in državno mejo z [[Avstrija|Avstrijo]] pa 15 kV 16,7&nbsp;Hz. [[File:SŽ_Kranj-Beljak_(c)_Bojan_Schnabl.webm#metadata|thumb|Železniška postaja Kranj z najavo mednarodnega vlaka v Beljak v nemščini. <ref>Glej o pomenu Beljaka za slovensko kulturno zgodovino: Matjaž Klemenčič: Villach/Beljak. V: [[Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem]], 3.zv., str. 1419-1421</ref><ref>O zgodovinskem pomenu Beljaka za slovensko politčno gibanje: Matjaž Klemenčič: Beljaško omizje (Villacher Kreis) in Villach/Beljak. V: [[Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem]], 1.zv., str. 146-147</ref><ref>O spoštovanju slovenščine in slovenske kulturne dediščine (in s tem slovenskih krajevnih imen) glej: Koroška deželna ustava, člen 5: "(2)Das Land Kärnten bekennt sich gemäß Artikel 8 Abs. 2 des Bundes-Verfassungsgesetzes zu seiner gewachsenen sprachlichen und kulturellen Vielfalt, wie sie in Kärnten in der slowenischen Volksgruppe zum Ausdruck kommt. Sprache und Kultur, Traditionen und kulturelles Erbe sind zu achten, zu sichern und zu fördern. Die Fürsorge des Landes gilt allen Landsleuten gleichermaßen." Prevod: "(2)Koroška dežela v skladu z drugim odstavkom 8. člena Zveznega ustavnega zakona priznava svojo jezikovno in kulturno raznolikost, ki jo na Koroškem izraža slovenska narodna skupnost. Jezik in kulturo, tradicijo in kulturno dediščino je treba spoštovati, varovati in spodbujati. Skrb za deželo velja v enaki meri za vse rojake." Koroška deželna ustava, člen 5:[https://www.ris.bka.gv.at/GeltendeFassung.wxe?Abfrage=LrK&Gesetzesnummer=10000208]</ref><ref>Avstrijska zvezna ustava v svoji ciljni določbi člen 8/2 poziva, das "se spoštujejo, varujejo in spodbujajo" jeziki narodnih skupnosti. Original: Artikel 8 (2): "Die Republik (Bund, Länder und Gemeinden) bekennt sich zu ihrer gewachsenen sprachlichen und kulturellen Vielfalt, die in den autochthonen Volksgruppen zum Ausdruck kommt. Sprache und Kultur, Bestand und Erhaltung dieser Volksgruppen sind zu achten, zu sichern und zu fördern.", prevod: Člen 8 (2): "Republika (federacija, dežele in občine) se priznava k svoji zgodovinsko pogojeni jezikovni in kulturni raznolikosti, ki se izraža v avtohtonih narodnostnih skupnostih. Jezik in kultura, obstoj ter ohranjanje teh narodnostnih skupnostih je treba spoštovati, varovati in spodbujati." zitat, BVG, Art. 8 (2), [https://www.ris.bka.gv.at/eli/bgbl/1930/1/A8/NOR40066723] (preverjeno 15.6.2025). To velja tore tudi za pravilno rabo krajevnih imen v jezikih teh skupnostih, mdr. Koroških Slovencev.</ref><ref>[[Seznam slovenskih imen krajev v Avstriji]]</ref>]] === Statistika o železniškem omrežju Slovenskih železnic === * Najbolj strma proga: Prvačina–Štanjel 26,7 [[promila]]. * Najdaljša horizontala: Ruše–Fala v dolžini 6.500 m na progi [[Maribor]]–Prevalje. * Najdaljša ravnina: [[Ptuj]]–[[Velika Nedelja]] v dolžini 15.810 m na progi Pragersko–Središče. * Najviše ležeča železniška postaja: [[Železniška postaja Postojna|Postojna]] 582 m. * Najniže ležeča železniška postaja: [[Železniška postaja Koper|Koper]] 3 m. * Najdaljši most: 575 m [[Novo mesto]] na industrijskem tiru za [[Revoz]]. * Najvišji most: 30 m v [[Most na Soči|Mostu na Soči]] čez reko Idrijco. * Najdaljši predor: [[Bohinjski predor]] 6327,3 m. * Najkrajši predor: [[Radovljica]] 25,03 m. * Najstarejša proga: [[Južna železnica|Južna državna železnica]] [[Šentilj]]–[[Celje]] [[2. junij]] [[1846]].<ref>http://www.slo-zeleznice.si</ref> == Vozni park == {{glavni|Vozni park Slovenskih železnic}} Najhitrejši vlak v Sloveniji je [[Nagibni vlak|nagibna]] [[elektromotorna garnitura]] [[Pendolino]] serije [[SŽ serija 310/316|SŽ 310/316]], letnik 2000, ki vozi pod oznako InterCity Slovenija (ICS) med Ljubljano in Mariborom ter občasno med Ljubljano in Koprom. Najvišja hitrost, ki jo lahko dosega, znaša 160&nbsp;km/h (sicer zmore hitrosti do 200&nbsp;km/h), in sicer jo doseže na relaciji [[Pragersko]]–[[Maribor]] in [[Grobelno]]–[[Štore]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.vlaki.net/slika3353.html |title=arhivska kopija |accessdate=2006-12-30 |archive-date=2007-11-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071103051506/http://www.vlaki.net/slika3353.html |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071103051506/http://www.vlaki.net/slika3353.html |date=2007-11-03 }}</ref> Večja pridobitev za potniški promet so bili na začetku novega tisočletja tudi potniški vlaki [[Siemens Desiro]] serije [[SŽ serija 312/317|312/317]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.vlaki.net/emu.html |title=arhivska kopija |accessdate=2006-12-30 |archive-date=2007-09-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070927013707/http://www.vlaki.net/emu.html |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070927013707/http://www.vlaki.net/emu.html |date=2007-09-27 }}</ref> Večina [[Dizelmotorna garnitura|dizelmotornih garnitur]] je proizvodnje [[Fiat]] z letniki 1973–1976 ([[SŽ serija 813/814|serija 813/814]]), in "kanarčkov" [[SŽ serija 713/715|serije 713/715]] z letniki 1983–1986.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.vlaki.net/dmu.html |title=arhivska kopija |accessdate=2006-12-30 |archive-date=2007-09-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070927013639/http://www.vlaki.net/dmu.html |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070927013639/http://www.vlaki.net/dmu.html |date=2007-09-27 }}</ref> V prometu je tudi še nekaj garnitur [[SŽ serija 711|serije 711]], nekdanjih "zelenih vlakov", izdelanih leta 1970. Aprila 2018 so Slovenske železnice podpisale pogodbo s proizvajalcem [[Stadler Rail|Stadler Rail AG]] za nakup 26 novih potniških garnitur: 11 enonadstropnih elektromotornih, 10 dvonadstropnih elektromotornih in 5 enonadstropnih dizelmotornih garnitur. Maja 2019 je bila podpisana nova pogodba za dobavo dodatnih 16 dizelskih in 10 električnih enonadstropnih garnitur, junija 2023 še dodatnih 20 enonadstropnih dizelmotornih garnitur.<ref>{{Navedi novice|url=https://novaproga.wordpress.com/2018/04/17/novi-vlaki-slovenskih-zeleznic/|title=Novi vlaki Slovenskih železnic|date=17. 4. 2018|newspaper=Nova proga|accessdate=17. 4. 2018|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Slovenske železnice so podpisale pogodbo za dodatnih 26 potniških vlakov Stadler, skupaj jih bo tako 52|date=27. 5. 2019|url=http://www.blog.uporabnastran.si/2019/05/27/slovenske-zeleznice-so-podpisale-pogodbo-za-dodatnih-26-potniskih-vlakov-stadler-skupaj-jih-bo-tako-52/|work=uporabnastran.si}}</ref> <gallery> Slika:Slovenian Pendolino at Zidani Most.jpg|Pendolino ICS ([[SŽ serija 310|serija 310/316]]) Slika:SŽ 510-515 - 006.jpg|Stadler FLIRT EMU [[SŽ serija 510/515]] Slika:Stadler KISS Slovenske železnice Slovenian railways.jpg|Stadler KISS [[SŽ serija 313/318]] Slika:StadlerDMUžalec.jpg|Stadler FLIRT DMU [[SŽ serija 610/615]] Slika:SŽ 312 317.jpg|Siemens Desiro ([[SŽ serija 312/317]]) Slika:SŽ 713 715.jpg|Kanarček v Ljubljani (serija [[SŽ serija 713/715]]) Slika:SŽ Fiat 814 Maribor.jpg|[[SŽ serija 813/814]] </gallery> Lokomotive, ki vozijo po slovenskih tirih, so dizelske ([[Regan]]) ali pa tudi najnovejše [[Siemens (podjetje)|Siemensove]] večsistemke, znane pod imenom Taurus oziroma pod v Sloveniji uveljavljenim imenom Živa. Povprečna starost [[lokomotiva|lokomotiv]] je približno 20 let.{{Cn}} <gallery> Slika:SŽ 541 series locomotive (06).JPG|Električna lokomotiva SŽ 541 »Živa« Slika:Slowenische Eisenbahn (14052959616) (2).jpg|Električna lokomotiva SŽ 363 »Brižitka« Slika:EuroCity 'Emona' (29951827864).jpg|Električna lokomotiva SŽ 342 »Moped« Slika:SŽ 664 108 in Ljubljana.jpg|[[Dizel]]ska [[lokomotiva]] SŽ 664 »Reagan« </gallery> == Nagrade in priznanja == * 1998: [[Valvasorjevo častno priznanje]]<ref name=":30">"Podelili letošnjo Valvasorjevo nagrado in tri priznanja". ''Delo'' (16.05.1998), letnik 40, številka 111. str. 1. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-MGZ9BR2T}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Viri== * Košir, Marko; Bogić, Mladen; Orbanić, Josip: ''Železniška vozila na motorni in elektromotorni pogon v Sloveniji'', Maribor, Pro-Andy, 2019, {{COBISS|ID=302220800}} == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih podjetij]] * [[Železnica v Sloveniji]] * [[Železniški muzej Slovenskih železnic]] *[[Muzej južne železnice|Muzej Južne železnice]], [[Šentjur]] * [[Seznam parnih lokomotiv na Slovenskem]] == Zunanje povezave == {{commonscat|Rail transport in Slovenia}} * http://www.slo-zeleznice.si/ * http://www.vlaki.jesenice.net/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130728075626/http://www.vlaki.jesenice.net/ |date=2013-07-28 }} * https://trainspo.com/country/si/gallery/ * https://www.miniaturna-zeleznica.eu/vlaki.php {{-}} {{SŽ vozni park}} {{railways_Slovenia}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenske železnice|*]] [[Kategorija:Železniški prevozniki v Sloveniji]] [[Kategorija:Prejemniki Valvasorjevega častnega priznanja]] jcy8rgfilwxjz942sghbz5wyofa41x7 6775097 6775095 2026-11-05T09:52:37Z Shabicht 3554 6775097 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Podjetje | name = Slovenske železnice d. o. o. | logo = Slovenske železnice wordmark logo.svg | caption = | image = Ljubljana, 510-018.jpg| image_size = | image_alt = | trading_name = | native_name = | native_name_lang = | romanized = | former type = | type = [[družba z omejeno odgovornostjo]] | traded_as = | industry = | genre = [[železniški transport]] | fate = | predecessor = [[Jugoslovanske železnice]] (Železniško gospodarstvo Ljubjana) | successor = | foundation = [[1991]] | founder = [[Republika Slovenija]] | defunct = | location_city = [[Ljubljana]] | location_country = {{ikonazastave|Slovenija}} [[Slovenija]] | locations = | area_served = | key_people = | products = | production = | services = vzdrževanje, obratovanje in obnavljanje javne železniške infrastrukture ter prevoz potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu | revenue = | operating_income = | net_income = | aum = | assets = | equity = | owner = [[Republika Slovenija]] | num_employees = | parent = | divisions = SŽ Potniški promet, SŽ Vleka in tehnika, SŽ Logistika (SŽ Tovorni promet, Fersped), SŽ Infrastruktura, SŽ Železniško gradbeno podjetje, SŽ Železniško invalidsko podjetje, SŽ Prometni institut Ljubljana, [[NOMAGO|Nomago]]. | subsid = | homepage = [https://www.sz.si/ https://www.sz.si] | map = [[ map of Slovenia.png|250px|sličica]] | footnotes = | intl = | bodystyle = }} '''Slovenske železnice d. o. o.''' (krajše le ''Slovenske železnice'', [[kratica]] '''SŽ''') so [[podjetje]] [[Slovenski državni holding|Slovenskega državnega holdinga]], ta pa je v lasti [[Slovenija|Republike Slovenije]]. So upravitelj železniške infrastrukture, družbe v njeni skupini pa so izvajalec [[Železniški prevoz|železniškega prometa]] v [[Država|državi]] oziroma izvajalec obvezne gospodarske javne službe vzdrževanja, obratovanja in obnavljanja javne železniške infrastrukture ter obvezne gospodarske javne službe prevoza potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu. Ob slovenski [[Slovenska osamosvojitvena vojna|osamosvojitvi]] so nastale iz ''Železniškega gospodarstva Ljubljana'', ki je na ozemlju [[Slovenija|Slovenije]] in tudi hrvaškega dela [[Istra|Istre]] dotlej upravljalo del omrežja [[Jugoslovanske železnice|Jugoslovanskih železnic]]. Od [[10. junij]]a [[1992]] so Slovenske železnice članica [[Mednarodna železniška zveza|Mednarodne železniške zveze]] (UIC). ''Skupino Slovenske železnice'' sestavljajo podjetja: SŽ Potniški promet, SŽ Vleka in tehnika, SŽ Logistika (SŽ Tovorni promet, Fersped), SŽ Infrastruktura, SŽ Železniško gradbeno podjetje, SŽ Železniško invalidsko podjetje, SŽ Prometni institut Ljubljana in [[NOMAGO|Nomago]]. ==Zgodovina== [[Slika:Zidani most ob južni železnici 1897.jpg|280px|thumb|desno|Železniška postaja Zidani Most (1897)]] ===Avstrijsko obdobje=== Zgodovina železnic na Slovenskem se začne v obdobju [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]] oziroma poznejše [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske monarhije]], ki je vse do razpada leta 1918 vključevala celotno ozemlje današnje [[Slovenija|Republike Slovenije]]. Prvi [[vlak]] je na slovensko ozemlje zapeljal že leta 1846 (na poskusni vožnji od Gradca do [[Pesnica pri Mariboru|Pesnice pri Mariboru]] pa že 1. novembra 1845), le enajst let pozneje, leta 1857, pa je bila dokončana povezava med [[Dunaj]]em in [[Jadransko morje|Jadranskim morjem]], tako imenovana [[Južna železnica]]. Železnice so zaradi zemljepisne lege Slovenije od takrat most med severom in jugom ter vzhodom in zahodom. ===Kraljevina Jugoslavija=== Po koncu [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] so se oblikovale [[Železnice Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]]. Leta 1929 se kraljevina preimenuje v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]] in z njo tudi železnice v [[Jugoslovanske državne železnice]] (JDŽ). Po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] je območje Primorske, Istre in dela Dalmacije, po [[Rapalska pogodba|Rapalski pogodbi]] pripadlo [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]]. Ob tem je del [[Bohinjska proga|Bohinjske proge]], z odsekom do [[Zgodovina železnice v Sloveniji#Proga Prvačina—Ajdovščina (1902)|Ajdovščine]] ter del [[Južna železnica|Južne železnice]] in s tem tudi progi [[Zgodovina železnice v Sloveniji#Proga Pivka—Reka (1873)|Pivka–Reka]] ter [[Zgodovina železnice v Sloveniji#Istrska proga Divača—Pulj (1876)|Divača–Pulj]], prešel pod upravo Italijanskih državnih železnic (FS). Z razširitvijo [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] na jugoslovansko ozemlje leta 1941 JDŽ prenehajo obstajati, razdelijo jih na DRB, FS in MAV, v NDH nastanejo [[Hrvaške državne železnice]] (HDŽ), v Srbiji pa (ponovno) [[Srbske državne železnice]] (SDŽ). === SFR Jugoslavija === Po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] so železniški prevoz vodile [[Jugoslovanske železnice]] (JŽ), ki so pod tem imenom obstajale od leta 1952. Upravljanje je bilo ozemeljsko razdeljeno na 6 železniških transportnih podjetij (Beograd, Zagreb, Sarajevo, Skopje, Titograd in Ljubljana, slednje je bilo dodatno razdeljeno na območne enote Ljubljana, Maribor in Postojna). Z uvedbo samoupravnega socializma je v okviru Združenja Jugoslovanskih železnic obstajala tudi organizacija KRS (Kola za spavanje i ručavanje/Vagoni za spanje in obedovanje). 6. novembra 1960 pridejo v Slovenijo prve štiri garniture [[tirni avtobus|tirnih avtobusov]], ki so bile po osamosvojitvi odstopljene [[Hrvaške železnice|Hrvaškim železnicam]]. Tako se leta 1962 začne elektrifikacija proge [[Postojna]]–[[Ljubljana]] in za njo že drugih, kot so [[Postojna]]–[[Koper]], [[Ljubljana]]–[[Jesenice]], [[Ljubljana]]–[[Maribor]] ter [[Zidani Most]]–[[Dobova]] in tako je leta 1977 dokončana še zadnja elektrificirana proga dotlej, [[Maribor]]–[[Špilje]]. Po razpadu Jugoslovanskih železnic se je Železniško gospodarstvo Ljubljana preimenovalo v Slovenske železnice (SŽ), v okvir katerih so bile združene tudi službe, ki so v Sloveniji dotlej delovale neposredno pod okriljem Jugoslovanskih železnic.[[Slika:29.12.2012, SŽ 310, Ljubljana, Slovenia (16493631710).jpg|alt=|sličica|200x200_pik|Pendolino ETR 310 Slovenskih železnic (SŽ 310) na [[Železniška postaja Ljubljana|Ljubljanski postaji]]]] ==Slovenske železnice (SŽ)== Leta 1994 je italijanski elektromotornik ETR 310 z nagibnim podvozjem, tipa [[Pendolino]], na preiskusni vožnji 17. septembra, na odseku med [[Rače|Račami]] in [[Hoče|Hočami]] dosegel absolutni hitrostni rekord na slovenskih progah – 208,2 kilometra na uro. Leta 2000 so SŽ nabavile tri tovrstne garniture. [[Slika:SŽ 312 317.jpg|thumb|200px |Siemens Desiro Slovenskih železnic (SŽ 312)]] Julija leta 2002 SŽ prejmejo še zadnjo od tridesetih naročenih elektromotornih garnitur serije, imenovanih [[Siemens (podjetje)|Siemens]] [[Siemens Desiro|Desiro]]. Od prevzema naprej vozijo v sklopu lokalnih potniških (LP) in regionalnih vlakov (RG) na vseh elektrificiranih progah v Sloveniji. Aprila 2016 je bila dokončana elektrifikacija proge Pragersko–Hodoš. [[File:Railway map of Slovenia.png|380px|thumb|desno|Mreža železniških prog v Sloveniji]] == Železniško omrežje == Del železniškega omrežja v Sloveniji je elektrificiran (po njem vozijo predvsem elektromotorni [[vlak]]i), nekoliko večji del pa je neelektrificiran (po njem vozijo različni tipi dizelskih vlakov). Skupna dolžina železniških prog je 1208 [[km]],<ref>{{Navedi splet|url=http://slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/zelezniske-proge|title=Železniške proge|date=|accessdate=17. 4. 2018|website=Slovenske železnice|publisher=|last=|first=|language=sl|archive-date=2018-04-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20180418092856/http://slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/zelezniske-proge|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180418092856/http://slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/zelezniske-proge |date=2018-04-18 }}</ref> od tega je elektrificiranega za 609,7 km<ref>{{Navedi novice|url=http://www.slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/elektroenergetika|title=Slovenske železnice - Elektroenergetika|last=|accessdate=2016-10-15|archive-date=2016-09-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20160917051252/http://www.slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/elektroenergetika|url-status=dead}}</ref> omrežja. V Sloveniji so tri vrste elektrificiranih prog. Največji del je elektrificiran z enosmerno napetostjo 3 kV, med [[Dobova|Dobovo]] in državno mejo s [[Hrvaška|Hrvaško]] ter med Hodošem in državno mejo z [[Madžarska|Madžarsko]] je izmenična napetost 25 k[[V]] 50 [[Hz]], med [[Jesenice|Jesenicami]] in državno mejo z [[Avstrija|Avstrijo]] pa 15 kV 16,7&nbsp;Hz. [[File:SŽ_Kranj-Beljak_(c)_Bojan_Schnabl.webm#metadata|thumb|Železniška postaja Kranj z najavo mednarodnega vlaka v Beljak v nemščini. <ref>Glej o pomenu Beljaka za slovensko kulturno zgodovino: Matjaž Klemenčič: Villach/Beljak. V: [[Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem]], 3.zv., str. 1419-1421</ref><ref>O zgodovinskem pomenu Beljaka za slovensko politčno gibanje: Matjaž Klemenčič: Beljaško omizje (Villacher Kreis) in Villach/Beljak. V: [[Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem]], 1.zv., str. 146-147</ref><ref>O spoštovanju slovenščine in slovenske kulturne dediščine (in s tem slovenskih krajevnih imen) glej: Koroška deželna ustava, člen 5: "(2)Das Land Kärnten bekennt sich gemäß Artikel 8 Abs. 2 des Bundes-Verfassungsgesetzes zu seiner gewachsenen sprachlichen und kulturellen Vielfalt, wie sie in Kärnten in der slowenischen Volksgruppe zum Ausdruck kommt. Sprache und Kultur, Traditionen und kulturelles Erbe sind zu achten, zu sichern und zu fördern. Die Fürsorge des Landes gilt allen Landsleuten gleichermaßen." Prevod: "(2)Koroška dežela v skladu z drugim odstavkom 8. člena Zveznega ustavnega zakona priznava svojo jezikovno in kulturno raznolikost, ki jo na Koroškem izraža slovenska narodna skupnost. Jezik in kulturo, tradicijo in kulturno dediščino je treba spoštovati, varovati in spodbujati. Skrb za deželo velja v enaki meri za vse rojake." Koroška deželna ustava, člen 5:[https://www.ris.bka.gv.at/GeltendeFassung.wxe?Abfrage=LrK&Gesetzesnummer=10000208]</ref><ref>Avstrijska zvezna ustava v svoji ciljni določbi člen 8/2 poziva, das "se spoštujejo, varujejo in spodbujajo" jeziki narodnih skupnosti. Original: Artikel 8 (2): "Die Republik (Bund, Länder und Gemeinden) bekennt sich zu ihrer gewachsenen sprachlichen und kulturellen Vielfalt, die in den autochthonen Volksgruppen zum Ausdruck kommt. Sprache und Kultur, Bestand und Erhaltung dieser Volksgruppen sind zu achten, zu sichern und zu fördern.", prevod: Člen 8 (2): "Republika (federacija, dežele in občine) se priznava k svoji zgodovinsko pogojeni jezikovni in kulturni raznolikosti, ki se izraža v avtohtonih narodnostnih skupnostih. Jezik in kultura, obstoj ter ohranjanje teh narodnostnih skupnostih je treba spoštovati, varovati in spodbujati." zitat, BVG, Art. 8 (2), [https://www.ris.bka.gv.at/eli/bgbl/1930/1/A8/NOR40066723] (preverjeno 15.6.2025). To velja tore tudi za pravilno rabo krajevnih imen v jezikih teh skupnostih, mdr. Koroških Slovencev.</ref><ref>[[Seznam slovenskih imen krajev v Avstriji]]</ref>]] === Statistika o železniškem omrežju Slovenskih železnic === * Najbolj strma proga: Prvačina–Štanjel 26,7 [[promila]]. * Najdaljša horizontala: Ruše–Fala v dolžini 6.500 m na progi [[Maribor]]–Prevalje. * Najdaljša ravnina: [[Ptuj]]–[[Velika Nedelja]] v dolžini 15.810 m na progi Pragersko–Središče. * Najviše ležeča železniška postaja: [[Železniška postaja Postojna|Postojna]] 582 m. * Najniže ležeča železniška postaja: [[Železniška postaja Koper|Koper]] 3 m. * Najdaljši most: 575 m [[Novo mesto]] na industrijskem tiru za [[Revoz]]. * Najvišji most: 30 m v [[Most na Soči|Mostu na Soči]] čez reko Idrijco. * Najdaljši predor: [[Bohinjski predor]] 6327,3 m. * Najkrajši predor: [[Radovljica]] 25,03 m. * Najstarejša proga: [[Južna železnica|Južna državna železnica]] [[Šentilj]]–[[Celje]] [[2. junij]] [[1846]].<ref>http://www.slo-zeleznice.si</ref> == Vozni park == {{glavni|Vozni park Slovenskih železnic}} Najhitrejši vlak v Sloveniji je [[Nagibni vlak|nagibna]] [[elektromotorna garnitura]] [[Pendolino]] serije [[SŽ serija 310/316|SŽ 310/316]], letnik 2000, ki vozi pod oznako InterCity Slovenija (ICS) med Ljubljano in Mariborom ter občasno med Ljubljano in Koprom. Najvišja hitrost, ki jo lahko dosega, znaša 160&nbsp;km/h (sicer zmore hitrosti do 200&nbsp;km/h), in sicer jo doseže na relaciji [[Pragersko]]–[[Maribor]] in [[Grobelno]]–[[Štore]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.vlaki.net/slika3353.html |title=arhivska kopija |accessdate=2006-12-30 |archive-date=2007-11-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071103051506/http://www.vlaki.net/slika3353.html |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071103051506/http://www.vlaki.net/slika3353.html |date=2007-11-03 }}</ref> Večja pridobitev za potniški promet so bili na začetku novega tisočletja tudi potniški vlaki [[Siemens Desiro]] serije [[SŽ serija 312/317|312/317]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.vlaki.net/emu.html |title=arhivska kopija |accessdate=2006-12-30 |archive-date=2007-09-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070927013707/http://www.vlaki.net/emu.html |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070927013707/http://www.vlaki.net/emu.html |date=2007-09-27 }}</ref> Večina [[Dizelmotorna garnitura|dizelmotornih garnitur]] je proizvodnje [[Fiat]] z letniki 1973–1976 ([[SŽ serija 813/814|serija 813/814]]), in "kanarčkov" [[SŽ serija 713/715|serije 713/715]] z letniki 1983–1986.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.vlaki.net/dmu.html |title=arhivska kopija |accessdate=2006-12-30 |archive-date=2007-09-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070927013639/http://www.vlaki.net/dmu.html |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070927013639/http://www.vlaki.net/dmu.html |date=2007-09-27 }}</ref> V prometu je tudi še nekaj garnitur [[SŽ serija 711|serije 711]], nekdanjih "zelenih vlakov", izdelanih leta 1970. Aprila 2018 so Slovenske železnice podpisale pogodbo s proizvajalcem [[Stadler Rail|Stadler Rail AG]] za nakup 26 novih potniških garnitur: 11 enonadstropnih elektromotornih, 10 dvonadstropnih elektromotornih in 5 enonadstropnih dizelmotornih garnitur. Maja 2019 je bila podpisana nova pogodba za dobavo dodatnih 16 dizelskih in 10 električnih enonadstropnih garnitur, junija 2023 še dodatnih 20 enonadstropnih dizelmotornih garnitur.<ref>{{Navedi novice|url=https://novaproga.wordpress.com/2018/04/17/novi-vlaki-slovenskih-zeleznic/|title=Novi vlaki Slovenskih železnic|date=17. 4. 2018|newspaper=Nova proga|accessdate=17. 4. 2018|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Slovenske železnice so podpisale pogodbo za dodatnih 26 potniških vlakov Stadler, skupaj jih bo tako 52|date=27. 5. 2019|url=http://www.blog.uporabnastran.si/2019/05/27/slovenske-zeleznice-so-podpisale-pogodbo-za-dodatnih-26-potniskih-vlakov-stadler-skupaj-jih-bo-tako-52/|work=uporabnastran.si}}</ref> <gallery> Slika:Slovenian Pendolino at Zidani Most.jpg|Pendolino ICS ([[SŽ serija 310|serija 310/316]]) Slika:SŽ 510-515 - 006.jpg|Stadler FLIRT EMU [[SŽ serija 510/515]] Slika:Stadler KISS Slovenske železnice Slovenian railways.jpg|Stadler KISS [[SŽ serija 313/318]] Slika:StadlerDMUžalec.jpg|Stadler FLIRT DMU [[SŽ serija 610/615]] Slika:SŽ 312 317.jpg|Siemens Desiro ([[SŽ serija 312/317]]) Slika:SŽ 713 715.jpg|Kanarček v Ljubljani (serija [[SŽ serija 713/715]]) Slika:SŽ Fiat 814 Maribor.jpg|[[SŽ serija 813/814]] </gallery> Lokomotive, ki vozijo po slovenskih tirih, so dizelske ([[Regan]]) ali pa tudi najnovejše [[Siemens (podjetje)|Siemensove]] večsistemke, znane pod imenom Taurus oziroma pod v Sloveniji uveljavljenim imenom Živa. Povprečna starost [[lokomotiva|lokomotiv]] je približno 20 let.{{Cn}} <gallery> Slika:SŽ 541 series locomotive (06).JPG|Električna lokomotiva SŽ 541 »Živa« Slika:Slowenische Eisenbahn (14052959616) (2).jpg|Električna lokomotiva SŽ 363 »Brižitka« Slika:EuroCity 'Emona' (29951827864).jpg|Električna lokomotiva SŽ 342 »Moped« Slika:SŽ 664 108 in Ljubljana.jpg|[[Dizel]]ska [[lokomotiva]] SŽ 664 »Reagan« </gallery> == Nagrade in priznanja == * 1998: [[Valvasorjevo častno priznanje]]<ref name=":30">"Podelili letošnjo Valvasorjevo nagrado in tri priznanja". ''Delo'' (16.05.1998), letnik 40, številka 111. str. 1. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-MGZ9BR2T}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Viri== * Košir, Marko; Bogić, Mladen; Orbanić, Josip: ''Železniška vozila na motorni in elektromotorni pogon v Sloveniji'', Maribor, Pro-Andy, 2019, {{COBISS|ID=302220800}} == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih podjetij]] * [[Železnica v Sloveniji]] * [[Železniški muzej Slovenskih železnic]] *[[Muzej južne železnice|Muzej Južne železnice]], [[Šentjur]] * [[Seznam parnih lokomotiv na Slovenskem]] == Zunanje povezave == {{commonscat|Rail transport in Slovenia}} * http://www.slo-zeleznice.si/ * http://www.vlaki.jesenice.net/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130728075626/http://www.vlaki.jesenice.net/ |date=2013-07-28 }} * https://trainspo.com/country/si/gallery/ * https://www.miniaturna-zeleznica.eu/vlaki.php {{-}} {{SŽ vozni park}} {{railways_Slovenia}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenske železnice|*]] [[Kategorija:Železniški prevozniki v Sloveniji]] [[Kategorija:Prejemniki Valvasorjevega častnega priznanja]] h0h6y6e9fykyi76olb711ke5s3dp8mi 6775098 6775097 2026-11-05T09:53:52Z Shabicht 3554 6775098 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Podjetje | name = Slovenske železnice d. o. o. | logo = Slovenske železnice wordmark logo.svg | caption = | image = Ljubljana, 510-018.jpg| image_size = | image_alt = | trading_name = | native_name = | native_name_lang = | romanized = | former type = | type = [[družba z omejeno odgovornostjo]] | traded_as = | industry = | genre = [[železniški transport]] | fate = | predecessor = [[Jugoslovanske železnice]] (Železniško gospodarstvo Ljubljana) | successor = | foundation = [[1991]] | founder = [[Republika Slovenija]] | defunct = | location_city = [[Ljubljana]] | location_country = {{ikonazastave|Slovenija}} [[Slovenija]] | locations = | area_served = | key_people = | products = | production = | services = vzdrževanje, obratovanje in obnavljanje javne železniške infrastrukture ter prevoz potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu | revenue = | operating_income = | net_income = | aum = | assets = | equity = | owner = [[Republika Slovenija]] | num_employees = | parent = | divisions = SŽ Potniški promet, SŽ Vleka in tehnika, SŽ Logistika (SŽ Tovorni promet, Fersped), SŽ Infrastruktura, SŽ Železniško gradbeno podjetje, SŽ Železniško invalidsko podjetje, SŽ Prometni institut Ljubljana, [[NOMAGO|Nomago]]. | subsid = | homepage = [https://www.sz.si/ https://www.sz.si] | map = [[ map of Slovenia.png|250px|sličica]] | footnotes = | intl = | bodystyle = }} '''Slovenske železnice d. o. o.''' (krajše le ''Slovenske železnice'', [[kratica]] '''SŽ''') so [[podjetje]] [[Slovenski državni holding|Slovenskega državnega holdinga]], ta pa je v lasti [[Slovenija|Republike Slovenije]]. So upravitelj železniške infrastrukture, družbe v njeni skupini pa so izvajalec [[Železniški prevoz|železniškega prometa]] v [[Država|državi]] oziroma izvajalec obvezne gospodarske javne službe vzdrževanja, obratovanja in obnavljanja javne železniške infrastrukture ter obvezne gospodarske javne službe prevoza potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu. Ob slovenski [[Slovenska osamosvojitvena vojna|osamosvojitvi]] so nastale iz ''Železniškega gospodarstva Ljubljana'', ki je na ozemlju [[Slovenija|Slovenije]] in tudi hrvaškega dela [[Istra|Istre]] dotlej upravljalo del omrežja [[Jugoslovanske železnice|Jugoslovanskih železnic]]. Od [[10. junij]]a [[1992]] so Slovenske železnice članica [[Mednarodna železniška zveza|Mednarodne železniške zveze]] (UIC). ''Skupino Slovenske železnice'' sestavljajo podjetja: SŽ Potniški promet, SŽ Vleka in tehnika, SŽ Logistika (SŽ Tovorni promet, Fersped), SŽ Infrastruktura, SŽ Železniško gradbeno podjetje, SŽ Železniško invalidsko podjetje, SŽ Prometni institut Ljubljana in [[NOMAGO|Nomago]]. ==Zgodovina== [[Slika:Zidani most ob južni železnici 1897.jpg|280px|thumb|desno|Železniška postaja Zidani Most (1897)]] ===Avstrijsko obdobje=== Zgodovina železnic na Slovenskem se začne v obdobju [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]] oziroma poznejše [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske monarhije]], ki je vse do razpada leta 1918 vključevala celotno ozemlje današnje [[Slovenija|Republike Slovenije]]. Prvi [[vlak]] je na slovensko ozemlje zapeljal že leta 1846 (na poskusni vožnji od Gradca do [[Pesnica pri Mariboru|Pesnice pri Mariboru]] pa že 1. novembra 1845), le enajst let pozneje, leta 1857, pa je bila dokončana povezava med [[Dunaj]]em in [[Jadransko morje|Jadranskim morjem]], tako imenovana [[Južna železnica]]. Železnice so zaradi zemljepisne lege Slovenije od takrat most med severom in jugom ter vzhodom in zahodom. ===Kraljevina Jugoslavija=== Po koncu [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] so se oblikovale [[Železnice Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]]. Leta 1929 se kraljevina preimenuje v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]] in z njo tudi železnice v [[Jugoslovanske državne železnice]] (JDŽ). Po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] je območje Primorske, Istre in dela Dalmacije, po [[Rapalska pogodba|Rapalski pogodbi]] pripadlo [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]]. Ob tem je del [[Bohinjska proga|Bohinjske proge]], z odsekom do [[Zgodovina železnice v Sloveniji#Proga Prvačina—Ajdovščina (1902)|Ajdovščine]] ter del [[Južna železnica|Južne železnice]] in s tem tudi progi [[Zgodovina železnice v Sloveniji#Proga Pivka—Reka (1873)|Pivka–Reka]] ter [[Zgodovina železnice v Sloveniji#Istrska proga Divača—Pulj (1876)|Divača–Pulj]], prešel pod upravo Italijanskih državnih železnic (FS). Z razširitvijo [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] na jugoslovansko ozemlje leta 1941 JDŽ prenehajo obstajati, razdelijo jih na DRB, FS in MAV, v NDH nastanejo [[Hrvaške državne železnice]] (HDŽ), v Srbiji pa (ponovno) [[Srbske državne železnice]] (SDŽ). === SFR Jugoslavija === Po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] so železniški prevoz vodile [[Jugoslovanske železnice]] (JŽ), ki so pod tem imenom obstajale od leta 1952. Upravljanje je bilo ozemeljsko razdeljeno na 6 železniških transportnih podjetij (Beograd, Zagreb, Sarajevo, Skopje, Titograd in Ljubljana, slednje je bilo dodatno razdeljeno na območne enote Ljubljana, Maribor in Postojna). Z uvedbo samoupravnega socializma je v okviru Združenja Jugoslovanskih železnic obstajala tudi organizacija KRS (Kola za spavanje i ručavanje/Vagoni za spanje in obedovanje). 6. novembra 1960 pridejo v Slovenijo prve štiri garniture [[tirni avtobus|tirnih avtobusov]], ki so bile po osamosvojitvi odstopljene [[Hrvaške železnice|Hrvaškim železnicam]]. Tako se leta 1962 začne elektrifikacija proge [[Postojna]]–[[Ljubljana]] in za njo že drugih, kot so [[Postojna]]–[[Koper]], [[Ljubljana]]–[[Jesenice]], [[Ljubljana]]–[[Maribor]] ter [[Zidani Most]]–[[Dobova]] in tako je leta 1977 dokončana še zadnja elektrificirana proga dotlej, [[Maribor]]–[[Špilje]]. Po razpadu Jugoslovanskih železnic se je Železniško gospodarstvo Ljubljana preimenovalo v Slovenske železnice (SŽ), v okvir katerih so bile združene tudi službe, ki so v Sloveniji dotlej delovale neposredno pod okriljem Jugoslovanskih železnic.[[Slika:29.12.2012, SŽ 310, Ljubljana, Slovenia (16493631710).jpg|alt=|sličica|200x200_pik|Pendolino ETR 310 Slovenskih železnic (SŽ 310) na [[Železniška postaja Ljubljana|Ljubljanski postaji]]]] ==Slovenske železnice (SŽ)== Leta 1994 je italijanski elektromotornik ETR 310 z nagibnim podvozjem, tipa [[Pendolino]], na preiskusni vožnji 17. septembra, na odseku med [[Rače|Račami]] in [[Hoče|Hočami]] dosegel absolutni hitrostni rekord na slovenskih progah – 208,2 kilometra na uro. Leta 2000 so SŽ nabavile tri tovrstne garniture. [[Slika:SŽ 312 317.jpg|thumb|200px |Siemens Desiro Slovenskih železnic (SŽ 312)]] Julija leta 2002 SŽ prejmejo še zadnjo od tridesetih naročenih elektromotornih garnitur serije, imenovanih [[Siemens (podjetje)|Siemens]] [[Siemens Desiro|Desiro]]. Od prevzema naprej vozijo v sklopu lokalnih potniških (LP) in regionalnih vlakov (RG) na vseh elektrificiranih progah v Sloveniji. Aprila 2016 je bila dokončana elektrifikacija proge Pragersko–Hodoš. [[File:Railway map of Slovenia.png|380px|thumb|desno|Mreža železniških prog v Sloveniji]] == Železniško omrežje == Del železniškega omrežja v Sloveniji je elektrificiran (po njem vozijo predvsem elektromotorni [[vlak]]i), nekoliko večji del pa je neelektrificiran (po njem vozijo različni tipi dizelskih vlakov). Skupna dolžina železniških prog je 1208 [[km]],<ref>{{Navedi splet|url=http://slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/zelezniske-proge|title=Železniške proge|date=|accessdate=17. 4. 2018|website=Slovenske železnice|publisher=|last=|first=|language=sl|archive-date=2018-04-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20180418092856/http://slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/zelezniske-proge|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180418092856/http://slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/zelezniske-proge |date=2018-04-18 }}</ref> od tega je elektrificiranega za 609,7 km<ref>{{Navedi novice|url=http://www.slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/elektroenergetika|title=Slovenske železnice - Elektroenergetika|last=|accessdate=2016-10-15|archive-date=2016-09-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20160917051252/http://www.slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/elektroenergetika|url-status=dead}}</ref> omrežja. V Sloveniji so tri vrste elektrificiranih prog. Največji del je elektrificiran z enosmerno napetostjo 3 kV, med [[Dobova|Dobovo]] in državno mejo s [[Hrvaška|Hrvaško]] ter med Hodošem in državno mejo z [[Madžarska|Madžarsko]] je izmenična napetost 25 k[[V]] 50 [[Hz]], med [[Jesenice|Jesenicami]] in državno mejo z [[Avstrija|Avstrijo]] pa 15 kV 16,7&nbsp;Hz. [[File:SŽ_Kranj-Beljak_(c)_Bojan_Schnabl.webm#metadata|thumb|Železniška postaja Kranj z najavo mednarodnega vlaka v Beljak v nemščini. <ref>Glej o pomenu Beljaka za slovensko kulturno zgodovino: Matjaž Klemenčič: Villach/Beljak. V: [[Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem]], 3.zv., str. 1419-1421</ref><ref>O zgodovinskem pomenu Beljaka za slovensko politčno gibanje: Matjaž Klemenčič: Beljaško omizje (Villacher Kreis) in Villach/Beljak. V: [[Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem]], 1.zv., str. 146-147</ref><ref>O spoštovanju slovenščine in slovenske kulturne dediščine (in s tem slovenskih krajevnih imen) glej: Koroška deželna ustava, člen 5: "(2)Das Land Kärnten bekennt sich gemäß Artikel 8 Abs. 2 des Bundes-Verfassungsgesetzes zu seiner gewachsenen sprachlichen und kulturellen Vielfalt, wie sie in Kärnten in der slowenischen Volksgruppe zum Ausdruck kommt. Sprache und Kultur, Traditionen und kulturelles Erbe sind zu achten, zu sichern und zu fördern. Die Fürsorge des Landes gilt allen Landsleuten gleichermaßen." Prevod: "(2)Koroška dežela v skladu z drugim odstavkom 8. člena Zveznega ustavnega zakona priznava svojo jezikovno in kulturno raznolikost, ki jo na Koroškem izraža slovenska narodna skupnost. Jezik in kulturo, tradicijo in kulturno dediščino je treba spoštovati, varovati in spodbujati. Skrb za deželo velja v enaki meri za vse rojake." Koroška deželna ustava, člen 5:[https://www.ris.bka.gv.at/GeltendeFassung.wxe?Abfrage=LrK&Gesetzesnummer=10000208]</ref><ref>Avstrijska zvezna ustava v svoji ciljni določbi člen 8/2 poziva, das "se spoštujejo, varujejo in spodbujajo" jeziki narodnih skupnosti. Original: Artikel 8 (2): "Die Republik (Bund, Länder und Gemeinden) bekennt sich zu ihrer gewachsenen sprachlichen und kulturellen Vielfalt, die in den autochthonen Volksgruppen zum Ausdruck kommt. Sprache und Kultur, Bestand und Erhaltung dieser Volksgruppen sind zu achten, zu sichern und zu fördern.", prevod: Člen 8 (2): "Republika (federacija, dežele in občine) se priznava k svoji zgodovinsko pogojeni jezikovni in kulturni raznolikosti, ki se izraža v avtohtonih narodnostnih skupnostih. Jezik in kultura, obstoj ter ohranjanje teh narodnostnih skupnostih je treba spoštovati, varovati in spodbujati." zitat, BVG, Art. 8 (2), [https://www.ris.bka.gv.at/eli/bgbl/1930/1/A8/NOR40066723] (preverjeno 15.6.2025). To velja tore tudi za pravilno rabo krajevnih imen v jezikih teh skupnostih, mdr. Koroških Slovencev.</ref><ref>[[Seznam slovenskih imen krajev v Avstriji]]</ref>]] === Statistika o železniškem omrežju Slovenskih železnic === * Najbolj strma proga: Prvačina–Štanjel 26,7 [[promila]]. * Najdaljša horizontala: Ruše–Fala v dolžini 6.500 m na progi [[Maribor]]–Prevalje. * Najdaljša ravnina: [[Ptuj]]–[[Velika Nedelja]] v dolžini 15.810 m na progi Pragersko–Središče. * Najviše ležeča železniška postaja: [[Železniška postaja Postojna|Postojna]] 582 m. * Najniže ležeča železniška postaja: [[Železniška postaja Koper|Koper]] 3 m. * Najdaljši most: 575 m [[Novo mesto]] na industrijskem tiru za [[Revoz]]. * Najvišji most: 30 m v [[Most na Soči|Mostu na Soči]] čez reko Idrijco. * Najdaljši predor: [[Bohinjski predor]] 6327,3 m. * Najkrajši predor: [[Radovljica]] 25,03 m. * Najstarejša proga: [[Južna železnica|Južna državna železnica]] [[Šentilj]]–[[Celje]] [[2. junij]] [[1846]].<ref>http://www.slo-zeleznice.si</ref> == Vozni park == {{glavni|Vozni park Slovenskih železnic}} Najhitrejši vlak v Sloveniji je [[Nagibni vlak|nagibna]] [[elektromotorna garnitura]] [[Pendolino]] serije [[SŽ serija 310/316|SŽ 310/316]], letnik 2000, ki vozi pod oznako InterCity Slovenija (ICS) med Ljubljano in Mariborom ter občasno med Ljubljano in Koprom. Najvišja hitrost, ki jo lahko dosega, znaša 160&nbsp;km/h (sicer zmore hitrosti do 200&nbsp;km/h), in sicer jo doseže na relaciji [[Pragersko]]–[[Maribor]] in [[Grobelno]]–[[Štore]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.vlaki.net/slika3353.html |title=arhivska kopija |accessdate=2006-12-30 |archive-date=2007-11-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071103051506/http://www.vlaki.net/slika3353.html |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071103051506/http://www.vlaki.net/slika3353.html |date=2007-11-03 }}</ref> Večja pridobitev za potniški promet so bili na začetku novega tisočletja tudi potniški vlaki [[Siemens Desiro]] serije [[SŽ serija 312/317|312/317]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.vlaki.net/emu.html |title=arhivska kopija |accessdate=2006-12-30 |archive-date=2007-09-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070927013707/http://www.vlaki.net/emu.html |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070927013707/http://www.vlaki.net/emu.html |date=2007-09-27 }}</ref> Večina [[Dizelmotorna garnitura|dizelmotornih garnitur]] je proizvodnje [[Fiat]] z letniki 1973–1976 ([[SŽ serija 813/814|serija 813/814]]), in "kanarčkov" [[SŽ serija 713/715|serije 713/715]] z letniki 1983–1986.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.vlaki.net/dmu.html |title=arhivska kopija |accessdate=2006-12-30 |archive-date=2007-09-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070927013639/http://www.vlaki.net/dmu.html |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070927013639/http://www.vlaki.net/dmu.html |date=2007-09-27 }}</ref> V prometu je tudi še nekaj garnitur [[SŽ serija 711|serije 711]], nekdanjih "zelenih vlakov", izdelanih leta 1970. Aprila 2018 so Slovenske železnice podpisale pogodbo s proizvajalcem [[Stadler Rail|Stadler Rail AG]] za nakup 26 novih potniških garnitur: 11 enonadstropnih elektromotornih, 10 dvonadstropnih elektromotornih in 5 enonadstropnih dizelmotornih garnitur. Maja 2019 je bila podpisana nova pogodba za dobavo dodatnih 16 dizelskih in 10 električnih enonadstropnih garnitur, junija 2023 še dodatnih 20 enonadstropnih dizelmotornih garnitur.<ref>{{Navedi novice|url=https://novaproga.wordpress.com/2018/04/17/novi-vlaki-slovenskih-zeleznic/|title=Novi vlaki Slovenskih železnic|date=17. 4. 2018|newspaper=Nova proga|accessdate=17. 4. 2018|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Slovenske železnice so podpisale pogodbo za dodatnih 26 potniških vlakov Stadler, skupaj jih bo tako 52|date=27. 5. 2019|url=http://www.blog.uporabnastran.si/2019/05/27/slovenske-zeleznice-so-podpisale-pogodbo-za-dodatnih-26-potniskih-vlakov-stadler-skupaj-jih-bo-tako-52/|work=uporabnastran.si}}</ref> <gallery> Slika:Slovenian Pendolino at Zidani Most.jpg|Pendolino ICS ([[SŽ serija 310|serija 310/316]]) Slika:SŽ 510-515 - 006.jpg|Stadler FLIRT EMU [[SŽ serija 510/515]] Slika:Stadler KISS Slovenske železnice Slovenian railways.jpg|Stadler KISS [[SŽ serija 313/318]] Slika:StadlerDMUžalec.jpg|Stadler FLIRT DMU [[SŽ serija 610/615]] Slika:SŽ 312 317.jpg|Siemens Desiro ([[SŽ serija 312/317]]) Slika:SŽ 713 715.jpg|Kanarček v Ljubljani (serija [[SŽ serija 713/715]]) Slika:SŽ Fiat 814 Maribor.jpg|[[SŽ serija 813/814]] </gallery> Lokomotive, ki vozijo po slovenskih tirih, so dizelske ([[Regan]]) ali pa tudi najnovejše [[Siemens (podjetje)|Siemensove]] večsistemke, znane pod imenom Taurus oziroma pod v Sloveniji uveljavljenim imenom Živa. Povprečna starost [[lokomotiva|lokomotiv]] je približno 20 let.{{Cn}} <gallery> Slika:SŽ 541 series locomotive (06).JPG|Električna lokomotiva SŽ 541 »Živa« Slika:Slowenische Eisenbahn (14052959616) (2).jpg|Električna lokomotiva SŽ 363 »Brižitka« Slika:EuroCity 'Emona' (29951827864).jpg|Električna lokomotiva SŽ 342 »Moped« Slika:SŽ 664 108 in Ljubljana.jpg|[[Dizel]]ska [[lokomotiva]] SŽ 664 »Reagan« </gallery> == Nagrade in priznanja == * 1998: [[Valvasorjevo častno priznanje]]<ref name=":30">"Podelili letošnjo Valvasorjevo nagrado in tri priznanja". ''Delo'' (16.05.1998), letnik 40, številka 111. str. 1. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-MGZ9BR2T}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Viri== * Košir, Marko; Bogić, Mladen; Orbanić, Josip: ''Železniška vozila na motorni in elektromotorni pogon v Sloveniji'', Maribor, Pro-Andy, 2019, {{COBISS|ID=302220800}} == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih podjetij]] * [[Železnica v Sloveniji]] * [[Železniški muzej Slovenskih železnic]] *[[Muzej južne železnice|Muzej Južne železnice]], [[Šentjur]] * [[Seznam parnih lokomotiv na Slovenskem]] == Zunanje povezave == {{commonscat|Rail transport in Slovenia}} * http://www.slo-zeleznice.si/ * http://www.vlaki.jesenice.net/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130728075626/http://www.vlaki.jesenice.net/ |date=2013-07-28 }} * https://trainspo.com/country/si/gallery/ * https://www.miniaturna-zeleznica.eu/vlaki.php {{-}} {{SŽ vozni park}} {{railways_Slovenia}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenske železnice|*]] [[Kategorija:Železniški prevozniki v Sloveniji]] [[Kategorija:Prejemniki Valvasorjevega častnega priznanja]] gf0k580ypqag4ygcajvbcpcp9wq2n94 6775100 6775098 2026-11-05T09:58:34Z Shabicht 3554 6775100 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Podjetje | name = Slovenske železnice d. o. o. | logo = Slovenske železnice wordmark logo.svg | caption = | image = Ljubljana, 510-018.jpg| image_size = | image_alt = | trading_name = | native_name = | native_name_lang = | romanized = | former type = | type = [[družba z omejeno odgovornostjo]] | traded_as = | industry = | genre = [[železniški transport]] | fate = | predecessor = [[Jugoslovanske železnice]] (Železniško gospodarstvo Ljubljana) | successor = | foundation = [[1991]] | founder = [[Republika Slovenija]] | defunct = | location_city = [[Ljubljana]] | location_country = {{ikonazastave|Slovenija}} [[Slovenija]] | locations = | area_served = | key_people = | products = | production = | services = vzdrževanje, obratovanje in obnavljanje javne železniške infrastrukture ter prevoz potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu | revenue = | operating_income = | net_income = | aum = | assets = | equity = | owner = [[Republika Slovenija]] | num_employees = | parent = [[Slovenski državni holding]] | divisions = SŽ Potniški promet, SŽ Vleka in tehnika, SŽ Logistika (SŽ Tovorni promet, Fersped), SŽ Infrastruktura, SŽ Železniško gradbeno podjetje, SŽ Železniško invalidsko podjetje, SŽ Prometni institut Ljubljana, [[NOMAGO|Nomago]]. | subsid = | homepage = [https://www.sz.si/ https://www.sz.si] | map = [[ map of Slovenia.png|250px|sličica]] | footnotes = | intl = | bodystyle = }} '''Slovenske železnice d. o. o.''' (krajše le ''Slovenske železnice'', [[kratica]] '''SŽ''') so [[podjetje]] [[Slovenski državni holding|Slovenskega državnega holdinga]], ta pa je v lasti [[Slovenija|Republike Slovenije]]. So upravitelj železniške infrastrukture, družbe v njeni skupini pa so izvajalec [[Železniški prevoz|železniškega prometa]] v [[Država|državi]] oziroma izvajalec obvezne gospodarske javne službe vzdrževanja, obratovanja in obnavljanja javne železniške infrastrukture ter obvezne gospodarske javne službe prevoza potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu. Ob slovenski [[Slovenska osamosvojitvena vojna|osamosvojitvi]] so nastale iz ''Železniškega gospodarstva Ljubljana'', ki je na ozemlju [[Slovenija|Slovenije]] in tudi hrvaškega dela [[Istra|Istre]] dotlej upravljalo del omrežja [[Jugoslovanske železnice|Jugoslovanskih železnic]]. Od [[10. junij]]a [[1992]] so Slovenske železnice članica [[Mednarodna železniška zveza|Mednarodne železniške zveze]] (UIC). ''Skupino Slovenske železnice'' sestavljajo podjetja: SŽ Potniški promet, SŽ Vleka in tehnika, SŽ Logistika (SŽ Tovorni promet, Fersped), SŽ Infrastruktura, SŽ Železniško gradbeno podjetje, SŽ Železniško invalidsko podjetje, SŽ Prometni institut Ljubljana in [[NOMAGO|Nomago]]. ==Zgodovina== [[Slika:Zidani most ob južni železnici 1897.jpg|280px|thumb|desno|Železniška postaja Zidani Most (1897)]] ===Avstrijsko obdobje=== Zgodovina železnic na Slovenskem se začne v obdobju [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]] oziroma poznejše [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske monarhije]], ki je vse do razpada leta 1918 vključevala celotno ozemlje današnje [[Slovenija|Republike Slovenije]]. Prvi [[vlak]] je na slovensko ozemlje zapeljal že leta 1846 (na poskusni vožnji od Gradca do [[Pesnica pri Mariboru|Pesnice pri Mariboru]] pa že 1. novembra 1845), le enajst let pozneje, leta 1857, pa je bila dokončana povezava med [[Dunaj]]em in [[Jadransko morje|Jadranskim morjem]], tako imenovana [[Južna železnica]]. Železnice so zaradi zemljepisne lege Slovenije od takrat most med severom in jugom ter vzhodom in zahodom. ===Kraljevina Jugoslavija=== Po koncu [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] so se oblikovale [[Železnice Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]]. Leta 1929 se kraljevina preimenuje v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]] in z njo tudi železnice v [[Jugoslovanske državne železnice]] (JDŽ). Po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] je območje Primorske, Istre in dela Dalmacije, po [[Rapalska pogodba|Rapalski pogodbi]] pripadlo [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]]. Ob tem je del [[Bohinjska proga|Bohinjske proge]], z odsekom do [[Zgodovina železnice v Sloveniji#Proga Prvačina—Ajdovščina (1902)|Ajdovščine]] ter del [[Južna železnica|Južne železnice]] in s tem tudi progi [[Zgodovina železnice v Sloveniji#Proga Pivka—Reka (1873)|Pivka–Reka]] ter [[Zgodovina železnice v Sloveniji#Istrska proga Divača—Pulj (1876)|Divača–Pulj]], prešel pod upravo Italijanskih državnih železnic (FS). Z razširitvijo [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] na jugoslovansko ozemlje leta 1941 JDŽ prenehajo obstajati, razdelijo jih na DRB, FS in MAV, v NDH nastanejo [[Hrvaške državne železnice]] (HDŽ), v Srbiji pa (ponovno) [[Srbske državne železnice]] (SDŽ). === SFR Jugoslavija === Po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] so železniški prevoz vodile [[Jugoslovanske železnice]] (JŽ), ki so pod tem imenom obstajale od leta 1952. Upravljanje je bilo ozemeljsko razdeljeno na 6 železniških transportnih podjetij (Beograd, Zagreb, Sarajevo, Skopje, Titograd in Ljubljana, slednje je bilo dodatno razdeljeno na območne enote Ljubljana, Maribor in Postojna). Z uvedbo samoupravnega socializma je v okviru Združenja Jugoslovanskih železnic obstajala tudi organizacija KRS (Kola za spavanje i ručavanje/Vagoni za spanje in obedovanje). 6. novembra 1960 pridejo v Slovenijo prve štiri garniture [[tirni avtobus|tirnih avtobusov]], ki so bile po osamosvojitvi odstopljene [[Hrvaške železnice|Hrvaškim železnicam]]. Tako se leta 1962 začne elektrifikacija proge [[Postojna]]–[[Ljubljana]] in za njo že drugih, kot so [[Postojna]]–[[Koper]], [[Ljubljana]]–[[Jesenice]], [[Ljubljana]]–[[Maribor]] ter [[Zidani Most]]–[[Dobova]] in tako je leta 1977 dokončana še zadnja elektrificirana proga dotlej, [[Maribor]]–[[Špilje]]. Po razpadu Jugoslovanskih železnic se je Železniško gospodarstvo Ljubljana preimenovalo v Slovenske železnice (SŽ), v okvir katerih so bile združene tudi službe, ki so v Sloveniji dotlej delovale neposredno pod okriljem Jugoslovanskih železnic.[[Slika:29.12.2012, SŽ 310, Ljubljana, Slovenia (16493631710).jpg|alt=|sličica|200x200_pik|Pendolino ETR 310 Slovenskih železnic (SŽ 310) na [[Železniška postaja Ljubljana|Ljubljanski postaji]]]] ==Slovenske železnice (SŽ)== Leta 1994 je italijanski elektromotornik ETR 310 z nagibnim podvozjem, tipa [[Pendolino]], na preiskusni vožnji 17. septembra, na odseku med [[Rače|Račami]] in [[Hoče|Hočami]] dosegel absolutni hitrostni rekord na slovenskih progah – 208,2 kilometra na uro. Leta 2000 so SŽ nabavile tri tovrstne garniture. [[Slika:SŽ 312 317.jpg|thumb|200px |Siemens Desiro Slovenskih železnic (SŽ 312)]] Julija leta 2002 SŽ prejmejo še zadnjo od tridesetih naročenih elektromotornih garnitur serije, imenovanih [[Siemens (podjetje)|Siemens]] [[Siemens Desiro|Desiro]]. Od prevzema naprej vozijo v sklopu lokalnih potniških (LP) in regionalnih vlakov (RG) na vseh elektrificiranih progah v Sloveniji. Aprila 2016 je bila dokončana elektrifikacija proge Pragersko–Hodoš. [[File:Railway map of Slovenia.png|380px|thumb|desno|Mreža železniških prog v Sloveniji]] == Železniško omrežje == Del železniškega omrežja v Sloveniji je elektrificiran (po njem vozijo predvsem elektromotorni [[vlak]]i), nekoliko večji del pa je neelektrificiran (po njem vozijo različni tipi dizelskih vlakov). Skupna dolžina železniških prog je 1208 [[km]],<ref>{{Navedi splet|url=http://slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/zelezniske-proge|title=Železniške proge|date=|accessdate=17. 4. 2018|website=Slovenske železnice|publisher=|last=|first=|language=sl|archive-date=2018-04-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20180418092856/http://slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/zelezniske-proge|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180418092856/http://slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/zelezniske-proge |date=2018-04-18 }}</ref> od tega je elektrificiranega za 609,7 km<ref>{{Navedi novice|url=http://www.slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/elektroenergetika|title=Slovenske železnice - Elektroenergetika|last=|accessdate=2016-10-15|archive-date=2016-09-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20160917051252/http://www.slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/elektroenergetika|url-status=dead}}</ref> omrežja. V Sloveniji so tri vrste elektrificiranih prog. Največji del je elektrificiran z enosmerno napetostjo 3 kV, med [[Dobova|Dobovo]] in državno mejo s [[Hrvaška|Hrvaško]] ter med Hodošem in državno mejo z [[Madžarska|Madžarsko]] je izmenična napetost 25 k[[V]] 50 [[Hz]], med [[Jesenice|Jesenicami]] in državno mejo z [[Avstrija|Avstrijo]] pa 15 kV 16,7&nbsp;Hz. [[File:SŽ_Kranj-Beljak_(c)_Bojan_Schnabl.webm#metadata|thumb|Železniška postaja Kranj z najavo mednarodnega vlaka v Beljak v nemščini. <ref>Glej o pomenu Beljaka za slovensko kulturno zgodovino: Matjaž Klemenčič: Villach/Beljak. V: [[Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem]], 3.zv., str. 1419-1421</ref><ref>O zgodovinskem pomenu Beljaka za slovensko politčno gibanje: Matjaž Klemenčič: Beljaško omizje (Villacher Kreis) in Villach/Beljak. V: [[Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem]], 1.zv., str. 146-147</ref><ref>O spoštovanju slovenščine in slovenske kulturne dediščine (in s tem slovenskih krajevnih imen) glej: Koroška deželna ustava, člen 5: "(2)Das Land Kärnten bekennt sich gemäß Artikel 8 Abs. 2 des Bundes-Verfassungsgesetzes zu seiner gewachsenen sprachlichen und kulturellen Vielfalt, wie sie in Kärnten in der slowenischen Volksgruppe zum Ausdruck kommt. Sprache und Kultur, Traditionen und kulturelles Erbe sind zu achten, zu sichern und zu fördern. Die Fürsorge des Landes gilt allen Landsleuten gleichermaßen." Prevod: "(2)Koroška dežela v skladu z drugim odstavkom 8. člena Zveznega ustavnega zakona priznava svojo jezikovno in kulturno raznolikost, ki jo na Koroškem izraža slovenska narodna skupnost. Jezik in kulturo, tradicijo in kulturno dediščino je treba spoštovati, varovati in spodbujati. Skrb za deželo velja v enaki meri za vse rojake." Koroška deželna ustava, člen 5:[https://www.ris.bka.gv.at/GeltendeFassung.wxe?Abfrage=LrK&Gesetzesnummer=10000208]</ref><ref>Avstrijska zvezna ustava v svoji ciljni določbi člen 8/2 poziva, das "se spoštujejo, varujejo in spodbujajo" jeziki narodnih skupnosti. Original: Artikel 8 (2): "Die Republik (Bund, Länder und Gemeinden) bekennt sich zu ihrer gewachsenen sprachlichen und kulturellen Vielfalt, die in den autochthonen Volksgruppen zum Ausdruck kommt. Sprache und Kultur, Bestand und Erhaltung dieser Volksgruppen sind zu achten, zu sichern und zu fördern.", prevod: Člen 8 (2): "Republika (federacija, dežele in občine) se priznava k svoji zgodovinsko pogojeni jezikovni in kulturni raznolikosti, ki se izraža v avtohtonih narodnostnih skupnostih. Jezik in kultura, obstoj ter ohranjanje teh narodnostnih skupnostih je treba spoštovati, varovati in spodbujati." zitat, BVG, Art. 8 (2), [https://www.ris.bka.gv.at/eli/bgbl/1930/1/A8/NOR40066723] (preverjeno 15.6.2025). To velja tore tudi za pravilno rabo krajevnih imen v jezikih teh skupnostih, mdr. Koroških Slovencev.</ref><ref>[[Seznam slovenskih imen krajev v Avstriji]]</ref>]] === Statistika o železniškem omrežju Slovenskih železnic === * Najbolj strma proga: Prvačina–Štanjel 26,7 [[promila]]. * Najdaljša horizontala: Ruše–Fala v dolžini 6.500 m na progi [[Maribor]]–Prevalje. * Najdaljša ravnina: [[Ptuj]]–[[Velika Nedelja]] v dolžini 15.810 m na progi Pragersko–Središče. * Najviše ležeča železniška postaja: [[Železniška postaja Postojna|Postojna]] 582 m. * Najniže ležeča železniška postaja: [[Železniška postaja Koper|Koper]] 3 m. * Najdaljši most: 575 m [[Novo mesto]] na industrijskem tiru za [[Revoz]]. * Najvišji most: 30 m v [[Most na Soči|Mostu na Soči]] čez reko Idrijco. * Najdaljši predor: [[Bohinjski predor]] 6327,3 m. * Najkrajši predor: [[Radovljica]] 25,03 m. * Najstarejša proga: [[Južna železnica|Južna državna železnica]] [[Šentilj]]–[[Celje]] [[2. junij]] [[1846]].<ref>http://www.slo-zeleznice.si</ref> == Vozni park == {{glavni|Vozni park Slovenskih železnic}} Najhitrejši vlak v Sloveniji je [[Nagibni vlak|nagibna]] [[elektromotorna garnitura]] [[Pendolino]] serije [[SŽ serija 310/316|SŽ 310/316]], letnik 2000, ki vozi pod oznako InterCity Slovenija (ICS) med Ljubljano in Mariborom ter občasno med Ljubljano in Koprom. Najvišja hitrost, ki jo lahko dosega, znaša 160&nbsp;km/h (sicer zmore hitrosti do 200&nbsp;km/h), in sicer jo doseže na relaciji [[Pragersko]]–[[Maribor]] in [[Grobelno]]–[[Štore]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.vlaki.net/slika3353.html |title=arhivska kopija |accessdate=2006-12-30 |archive-date=2007-11-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071103051506/http://www.vlaki.net/slika3353.html |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071103051506/http://www.vlaki.net/slika3353.html |date=2007-11-03 }}</ref> Večja pridobitev za potniški promet so bili na začetku novega tisočletja tudi potniški vlaki [[Siemens Desiro]] serije [[SŽ serija 312/317|312/317]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.vlaki.net/emu.html |title=arhivska kopija |accessdate=2006-12-30 |archive-date=2007-09-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070927013707/http://www.vlaki.net/emu.html |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070927013707/http://www.vlaki.net/emu.html |date=2007-09-27 }}</ref> Večina [[Dizelmotorna garnitura|dizelmotornih garnitur]] je proizvodnje [[Fiat]] z letniki 1973–1976 ([[SŽ serija 813/814|serija 813/814]]), in "kanarčkov" [[SŽ serija 713/715|serije 713/715]] z letniki 1983–1986.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.vlaki.net/dmu.html |title=arhivska kopija |accessdate=2006-12-30 |archive-date=2007-09-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070927013639/http://www.vlaki.net/dmu.html |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070927013639/http://www.vlaki.net/dmu.html |date=2007-09-27 }}</ref> V prometu je tudi še nekaj garnitur [[SŽ serija 711|serije 711]], nekdanjih "zelenih vlakov", izdelanih leta 1970. Aprila 2018 so Slovenske železnice podpisale pogodbo s proizvajalcem [[Stadler Rail|Stadler Rail AG]] za nakup 26 novih potniških garnitur: 11 enonadstropnih elektromotornih, 10 dvonadstropnih elektromotornih in 5 enonadstropnih dizelmotornih garnitur. Maja 2019 je bila podpisana nova pogodba za dobavo dodatnih 16 dizelskih in 10 električnih enonadstropnih garnitur, junija 2023 še dodatnih 20 enonadstropnih dizelmotornih garnitur.<ref>{{Navedi novice|url=https://novaproga.wordpress.com/2018/04/17/novi-vlaki-slovenskih-zeleznic/|title=Novi vlaki Slovenskih železnic|date=17. 4. 2018|newspaper=Nova proga|accessdate=17. 4. 2018|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Slovenske železnice so podpisale pogodbo za dodatnih 26 potniških vlakov Stadler, skupaj jih bo tako 52|date=27. 5. 2019|url=http://www.blog.uporabnastran.si/2019/05/27/slovenske-zeleznice-so-podpisale-pogodbo-za-dodatnih-26-potniskih-vlakov-stadler-skupaj-jih-bo-tako-52/|work=uporabnastran.si}}</ref> <gallery> Slika:Slovenian Pendolino at Zidani Most.jpg|Pendolino ICS ([[SŽ serija 310|serija 310/316]]) Slika:SŽ 510-515 - 006.jpg|Stadler FLIRT EMU [[SŽ serija 510/515]] Slika:Stadler KISS Slovenske železnice Slovenian railways.jpg|Stadler KISS [[SŽ serija 313/318]] Slika:StadlerDMUžalec.jpg|Stadler FLIRT DMU [[SŽ serija 610/615]] Slika:SŽ 312 317.jpg|Siemens Desiro ([[SŽ serija 312/317]]) Slika:SŽ 713 715.jpg|Kanarček v Ljubljani (serija [[SŽ serija 713/715]]) Slika:SŽ Fiat 814 Maribor.jpg|[[SŽ serija 813/814]] </gallery> Lokomotive, ki vozijo po slovenskih tirih, so dizelske ([[Regan]]) ali pa tudi najnovejše [[Siemens (podjetje)|Siemensove]] večsistemke, znane pod imenom Taurus oziroma pod v Sloveniji uveljavljenim imenom Živa. Povprečna starost [[lokomotiva|lokomotiv]] je približno 20 let.{{Cn}} <gallery> Slika:SŽ 541 series locomotive (06).JPG|Električna lokomotiva SŽ 541 »Živa« Slika:Slowenische Eisenbahn (14052959616) (2).jpg|Električna lokomotiva SŽ 363 »Brižitka« Slika:EuroCity 'Emona' (29951827864).jpg|Električna lokomotiva SŽ 342 »Moped« Slika:SŽ 664 108 in Ljubljana.jpg|[[Dizel]]ska [[lokomotiva]] SŽ 664 »Reagan« </gallery> == Nagrade in priznanja == * 1998: [[Valvasorjevo častno priznanje]]<ref name=":30">"Podelili letošnjo Valvasorjevo nagrado in tri priznanja". ''Delo'' (16.05.1998), letnik 40, številka 111. str. 1. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-MGZ9BR2T}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Viri== * Košir, Marko; Bogić, Mladen; Orbanić, Josip: ''Železniška vozila na motorni in elektromotorni pogon v Sloveniji'', Maribor, Pro-Andy, 2019, {{COBISS|ID=302220800}} == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih podjetij]] * [[Železnica v Sloveniji]] * [[Železniški muzej Slovenskih železnic]] *[[Muzej južne železnice|Muzej Južne železnice]], [[Šentjur]] * [[Seznam parnih lokomotiv na Slovenskem]] == Zunanje povezave == {{commonscat|Rail transport in Slovenia}} * http://www.slo-zeleznice.si/ * http://www.vlaki.jesenice.net/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130728075626/http://www.vlaki.jesenice.net/ |date=2013-07-28 }} * https://trainspo.com/country/si/gallery/ * https://www.miniaturna-zeleznica.eu/vlaki.php {{-}} {{SŽ vozni park}} {{railways_Slovenia}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenske železnice|*]] [[Kategorija:Železniški prevozniki v Sloveniji]] [[Kategorija:Prejemniki Valvasorjevega častnega priznanja]] aw9rdfr1l8vw5p1cojvxkatcoxlzf17 6775102 6775100 2026-11-05T10:00:31Z Shabicht 3554 6775102 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Podjetje | name = Slovenske železnice d. o. o. | logo = Slovenske železnice wordmark logo.svg | caption = | image = Ljubljana, 510-018.jpg| image_size = | image_alt = | trading_name = | native_name = | native_name_lang = | romanized = | former type = | type = [[družba z omejeno odgovornostjo]] | traded_as = | industry = | genre = [[železniški transport]] | fate = | predecessor = [[Jugoslovanske železnice]] (Železniško gospodarstvo Ljubljana) | successor = | foundation = [[1991]] | founder = [[Republika Slovenija]] | defunct = | location_city = [[Ljubljana]] | location_country = {{ikonazastave|Slovenija}} [[Slovenija]] | locations = | area_served = | key_people = | products = | production = | services = vzdrževanje, obratovanje in obnavljanje javne železniške infrastrukture ter prevoz potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu | revenue = | operating_income = | net_income = | aum = | assets = | equity = | owner = [[Republika Slovenija]] | num_employees = | parent = [[Slovenski državni holding]] | divisions = SŽ Potniški promet, SŽ Vleka in tehnika, SŽ Logistika (SŽ Tovorni promet, Fersped), SŽ Infrastruktura, SŽ Železniško gradbeno podjetje, SŽ Železniško invalidsko podjetje, SŽ Prometni institut Ljubljana, [[NOMAGO|Nomago]]. | subsid = | homepage = [https://www.sz.si/ https://www.sz.si] | footnotes = | intl = | bodystyle = }} '''Slovenske železnice d. o. o.''' (krajše le ''Slovenske železnice'', [[kratica]] '''SŽ''') so [[podjetje]] [[Slovenski državni holding|Slovenskega državnega holdinga]], ta pa je v lasti [[Slovenija|Republike Slovenije]]. So upravitelj železniške infrastrukture, družbe v njeni skupini pa so izvajalec [[Železniški prevoz|železniškega prometa]] v [[Država|državi]] oziroma izvajalec obvezne gospodarske javne službe vzdrževanja, obratovanja in obnavljanja javne železniške infrastrukture ter obvezne gospodarske javne službe prevoza potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu. Ob slovenski [[Slovenska osamosvojitvena vojna|osamosvojitvi]] so nastale iz ''Železniškega gospodarstva Ljubljana'', ki je na ozemlju [[Slovenija|Slovenije]] in tudi hrvaškega dela [[Istra|Istre]] dotlej upravljalo del omrežja [[Jugoslovanske železnice|Jugoslovanskih železnic]]. Od [[10. junij]]a [[1992]] so Slovenske železnice članica [[Mednarodna železniška zveza|Mednarodne železniške zveze]] (UIC). ''Skupino Slovenske železnice'' sestavljajo podjetja: SŽ Potniški promet, SŽ Vleka in tehnika, SŽ Logistika (SŽ Tovorni promet, Fersped), SŽ Infrastruktura, SŽ Železniško gradbeno podjetje, SŽ Železniško invalidsko podjetje, SŽ Prometni institut Ljubljana in [[NOMAGO|Nomago]]. ==Zgodovina== [[Slika:Zidani most ob južni železnici 1897.jpg|280px|thumb|desno|Železniška postaja Zidani Most (1897)]] ===Avstrijsko obdobje=== Zgodovina železnic na Slovenskem se začne v obdobju [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]] oziroma poznejše [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske monarhije]], ki je vse do razpada leta 1918 vključevala celotno ozemlje današnje [[Slovenija|Republike Slovenije]]. Prvi [[vlak]] je na slovensko ozemlje zapeljal že leta 1846 (na poskusni vožnji od Gradca do [[Pesnica pri Mariboru|Pesnice pri Mariboru]] pa že 1. novembra 1845), le enajst let pozneje, leta 1857, pa je bila dokončana povezava med [[Dunaj]]em in [[Jadransko morje|Jadranskim morjem]], tako imenovana [[Južna železnica]]. Železnice so zaradi zemljepisne lege Slovenije od takrat most med severom in jugom ter vzhodom in zahodom. ===Kraljevina Jugoslavija=== Po koncu [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] so se oblikovale [[Železnice Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]]. Leta 1929 se kraljevina preimenuje v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]] in z njo tudi železnice v [[Jugoslovanske državne železnice]] (JDŽ). Po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] je območje Primorske, Istre in dela Dalmacije, po [[Rapalska pogodba|Rapalski pogodbi]] pripadlo [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]]. Ob tem je del [[Bohinjska proga|Bohinjske proge]], z odsekom do [[Zgodovina železnice v Sloveniji#Proga Prvačina—Ajdovščina (1902)|Ajdovščine]] ter del [[Južna železnica|Južne železnice]] in s tem tudi progi [[Zgodovina železnice v Sloveniji#Proga Pivka—Reka (1873)|Pivka–Reka]] ter [[Zgodovina železnice v Sloveniji#Istrska proga Divača—Pulj (1876)|Divača–Pulj]], prešel pod upravo Italijanskih državnih železnic (FS). Z razširitvijo [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] na jugoslovansko ozemlje leta 1941 JDŽ prenehajo obstajati, razdelijo jih na DRB, FS in MAV, v NDH nastanejo [[Hrvaške državne železnice]] (HDŽ), v Srbiji pa (ponovno) [[Srbske državne železnice]] (SDŽ). === SFR Jugoslavija === Po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] so železniški prevoz vodile [[Jugoslovanske železnice]] (JŽ), ki so pod tem imenom obstajale od leta 1952. Upravljanje je bilo ozemeljsko razdeljeno na 6 železniških transportnih podjetij (Beograd, Zagreb, Sarajevo, Skopje, Titograd in Ljubljana, slednje je bilo dodatno razdeljeno na območne enote Ljubljana, Maribor in Postojna). Z uvedbo samoupravnega socializma je v okviru Združenja Jugoslovanskih železnic obstajala tudi organizacija KRS (Kola za spavanje i ručavanje/Vagoni za spanje in obedovanje). 6. novembra 1960 pridejo v Slovenijo prve štiri garniture [[tirni avtobus|tirnih avtobusov]], ki so bile po osamosvojitvi odstopljene [[Hrvaške železnice|Hrvaškim železnicam]]. Tako se leta 1962 začne elektrifikacija proge [[Postojna]]–[[Ljubljana]] in za njo že drugih, kot so [[Postojna]]–[[Koper]], [[Ljubljana]]–[[Jesenice]], [[Ljubljana]]–[[Maribor]] ter [[Zidani Most]]–[[Dobova]] in tako je leta 1977 dokončana še zadnja elektrificirana proga dotlej, [[Maribor]]–[[Špilje]]. Po razpadu Jugoslovanskih železnic se je Železniško gospodarstvo Ljubljana preimenovalo v Slovenske železnice (SŽ), v okvir katerih so bile združene tudi službe, ki so v Sloveniji dotlej delovale neposredno pod okriljem Jugoslovanskih železnic.[[Slika:29.12.2012, SŽ 310, Ljubljana, Slovenia (16493631710).jpg|alt=|sličica|200x200_pik|Pendolino ETR 310 Slovenskih železnic (SŽ 310) na [[Železniška postaja Ljubljana|Ljubljanski postaji]]]] ==Slovenske železnice (SŽ)== Leta 1994 je italijanski elektromotornik ETR 310 z nagibnim podvozjem, tipa [[Pendolino]], na preiskusni vožnji 17. septembra, na odseku med [[Rače|Račami]] in [[Hoče|Hočami]] dosegel absolutni hitrostni rekord na slovenskih progah – 208,2 kilometra na uro. Leta 2000 so SŽ nabavile tri tovrstne garniture. [[Slika:SŽ 312 317.jpg|thumb|200px |Siemens Desiro Slovenskih železnic (SŽ 312)]] Julija leta 2002 SŽ prejmejo še zadnjo od tridesetih naročenih elektromotornih garnitur serije, imenovanih [[Siemens (podjetje)|Siemens]] [[Siemens Desiro|Desiro]]. Od prevzema naprej vozijo v sklopu lokalnih potniških (LP) in regionalnih vlakov (RG) na vseh elektrificiranih progah v Sloveniji. Aprila 2016 je bila dokončana elektrifikacija proge Pragersko–Hodoš. [[File:Railway map of Slovenia.png|380px|thumb|desno|Mreža železniških prog v Sloveniji]] == Železniško omrežje == Del železniškega omrežja v Sloveniji je elektrificiran (po njem vozijo predvsem elektromotorni [[vlak]]i), nekoliko večji del pa je neelektrificiran (po njem vozijo različni tipi dizelskih vlakov). Skupna dolžina železniških prog je 1208 [[km]],<ref>{{Navedi splet|url=http://slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/zelezniske-proge|title=Železniške proge|date=|accessdate=17. 4. 2018|website=Slovenske železnice|publisher=|last=|first=|language=sl|archive-date=2018-04-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20180418092856/http://slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/zelezniske-proge|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180418092856/http://slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/zelezniske-proge |date=2018-04-18 }}</ref> od tega je elektrificiranega za 609,7 km<ref>{{Navedi novice|url=http://www.slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/elektroenergetika|title=Slovenske železnice - Elektroenergetika|last=|accessdate=2016-10-15|archive-date=2016-09-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20160917051252/http://www.slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/elektroenergetika|url-status=dead}}</ref> omrežja. V Sloveniji so tri vrste elektrificiranih prog. Največji del je elektrificiran z enosmerno napetostjo 3 kV, med [[Dobova|Dobovo]] in državno mejo s [[Hrvaška|Hrvaško]] ter med Hodošem in državno mejo z [[Madžarska|Madžarsko]] je izmenična napetost 25 k[[V]] 50 [[Hz]], med [[Jesenice|Jesenicami]] in državno mejo z [[Avstrija|Avstrijo]] pa 15 kV 16,7&nbsp;Hz. [[File:SŽ_Kranj-Beljak_(c)_Bojan_Schnabl.webm#metadata|thumb|Železniška postaja Kranj z najavo mednarodnega vlaka v Beljak v nemščini. <ref>Glej o pomenu Beljaka za slovensko kulturno zgodovino: Matjaž Klemenčič: Villach/Beljak. V: [[Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem]], 3.zv., str. 1419-1421</ref><ref>O zgodovinskem pomenu Beljaka za slovensko politčno gibanje: Matjaž Klemenčič: Beljaško omizje (Villacher Kreis) in Villach/Beljak. V: [[Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem]], 1.zv., str. 146-147</ref><ref>O spoštovanju slovenščine in slovenske kulturne dediščine (in s tem slovenskih krajevnih imen) glej: Koroška deželna ustava, člen 5: "(2)Das Land Kärnten bekennt sich gemäß Artikel 8 Abs. 2 des Bundes-Verfassungsgesetzes zu seiner gewachsenen sprachlichen und kulturellen Vielfalt, wie sie in Kärnten in der slowenischen Volksgruppe zum Ausdruck kommt. Sprache und Kultur, Traditionen und kulturelles Erbe sind zu achten, zu sichern und zu fördern. Die Fürsorge des Landes gilt allen Landsleuten gleichermaßen." Prevod: "(2)Koroška dežela v skladu z drugim odstavkom 8. člena Zveznega ustavnega zakona priznava svojo jezikovno in kulturno raznolikost, ki jo na Koroškem izraža slovenska narodna skupnost. Jezik in kulturo, tradicijo in kulturno dediščino je treba spoštovati, varovati in spodbujati. Skrb za deželo velja v enaki meri za vse rojake." Koroška deželna ustava, člen 5:[https://www.ris.bka.gv.at/GeltendeFassung.wxe?Abfrage=LrK&Gesetzesnummer=10000208]</ref><ref>Avstrijska zvezna ustava v svoji ciljni določbi člen 8/2 poziva, das "se spoštujejo, varujejo in spodbujajo" jeziki narodnih skupnosti. Original: Artikel 8 (2): "Die Republik (Bund, Länder und Gemeinden) bekennt sich zu ihrer gewachsenen sprachlichen und kulturellen Vielfalt, die in den autochthonen Volksgruppen zum Ausdruck kommt. Sprache und Kultur, Bestand und Erhaltung dieser Volksgruppen sind zu achten, zu sichern und zu fördern.", prevod: Člen 8 (2): "Republika (federacija, dežele in občine) se priznava k svoji zgodovinsko pogojeni jezikovni in kulturni raznolikosti, ki se izraža v avtohtonih narodnostnih skupnostih. Jezik in kultura, obstoj ter ohranjanje teh narodnostnih skupnostih je treba spoštovati, varovati in spodbujati." zitat, BVG, Art. 8 (2), [https://www.ris.bka.gv.at/eli/bgbl/1930/1/A8/NOR40066723] (preverjeno 15.6.2025). To velja tore tudi za pravilno rabo krajevnih imen v jezikih teh skupnostih, mdr. Koroških Slovencev.</ref><ref>[[Seznam slovenskih imen krajev v Avstriji]]</ref>]] === Statistika o železniškem omrežju Slovenskih železnic === * Najbolj strma proga: Prvačina–Štanjel 26,7 [[promila]]. * Najdaljša horizontala: Ruše–Fala v dolžini 6.500 m na progi [[Maribor]]–Prevalje. * Najdaljša ravnina: [[Ptuj]]–[[Velika Nedelja]] v dolžini 15.810 m na progi Pragersko–Središče. * Najviše ležeča železniška postaja: [[Železniška postaja Postojna|Postojna]] 582 m. * Najniže ležeča železniška postaja: [[Železniška postaja Koper|Koper]] 3 m. * Najdaljši most: 575 m [[Novo mesto]] na industrijskem tiru za [[Revoz]]. * Najvišji most: 30 m v [[Most na Soči|Mostu na Soči]] čez reko Idrijco. * Najdaljši predor: [[Bohinjski predor]] 6327,3 m. * Najkrajši predor: [[Radovljica]] 25,03 m. * Najstarejša proga: [[Južna železnica|Južna državna železnica]] [[Šentilj]]–[[Celje]] [[2. junij]] [[1846]].<ref>http://www.slo-zeleznice.si</ref> == Vozni park == {{glavni|Vozni park Slovenskih železnic}} Najhitrejši vlak v Sloveniji je [[Nagibni vlak|nagibna]] [[elektromotorna garnitura]] [[Pendolino]] serije [[SŽ serija 310/316|SŽ 310/316]], letnik 2000, ki vozi pod oznako InterCity Slovenija (ICS) med Ljubljano in Mariborom ter občasno med Ljubljano in Koprom. Najvišja hitrost, ki jo lahko dosega, znaša 160&nbsp;km/h (sicer zmore hitrosti do 200&nbsp;km/h), in sicer jo doseže na relaciji [[Pragersko]]–[[Maribor]] in [[Grobelno]]–[[Štore]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.vlaki.net/slika3353.html |title=arhivska kopija |accessdate=2006-12-30 |archive-date=2007-11-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071103051506/http://www.vlaki.net/slika3353.html |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071103051506/http://www.vlaki.net/slika3353.html |date=2007-11-03 }}</ref> Večja pridobitev za potniški promet so bili na začetku novega tisočletja tudi potniški vlaki [[Siemens Desiro]] serije [[SŽ serija 312/317|312/317]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.vlaki.net/emu.html |title=arhivska kopija |accessdate=2006-12-30 |archive-date=2007-09-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070927013707/http://www.vlaki.net/emu.html |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070927013707/http://www.vlaki.net/emu.html |date=2007-09-27 }}</ref> Večina [[Dizelmotorna garnitura|dizelmotornih garnitur]] je proizvodnje [[Fiat]] z letniki 1973–1976 ([[SŽ serija 813/814|serija 813/814]]), in "kanarčkov" [[SŽ serija 713/715|serije 713/715]] z letniki 1983–1986.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.vlaki.net/dmu.html |title=arhivska kopija |accessdate=2006-12-30 |archive-date=2007-09-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070927013639/http://www.vlaki.net/dmu.html |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070927013639/http://www.vlaki.net/dmu.html |date=2007-09-27 }}</ref> V prometu je tudi še nekaj garnitur [[SŽ serija 711|serije 711]], nekdanjih "zelenih vlakov", izdelanih leta 1970. Aprila 2018 so Slovenske železnice podpisale pogodbo s proizvajalcem [[Stadler Rail|Stadler Rail AG]] za nakup 26 novih potniških garnitur: 11 enonadstropnih elektromotornih, 10 dvonadstropnih elektromotornih in 5 enonadstropnih dizelmotornih garnitur. Maja 2019 je bila podpisana nova pogodba za dobavo dodatnih 16 dizelskih in 10 električnih enonadstropnih garnitur, junija 2023 še dodatnih 20 enonadstropnih dizelmotornih garnitur.<ref>{{Navedi novice|url=https://novaproga.wordpress.com/2018/04/17/novi-vlaki-slovenskih-zeleznic/|title=Novi vlaki Slovenskih železnic|date=17. 4. 2018|newspaper=Nova proga|accessdate=17. 4. 2018|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Slovenske železnice so podpisale pogodbo za dodatnih 26 potniških vlakov Stadler, skupaj jih bo tako 52|date=27. 5. 2019|url=http://www.blog.uporabnastran.si/2019/05/27/slovenske-zeleznice-so-podpisale-pogodbo-za-dodatnih-26-potniskih-vlakov-stadler-skupaj-jih-bo-tako-52/|work=uporabnastran.si}}</ref> <gallery> Slika:Slovenian Pendolino at Zidani Most.jpg|Pendolino ICS ([[SŽ serija 310|serija 310/316]]) Slika:SŽ 510-515 - 006.jpg|Stadler FLIRT EMU [[SŽ serija 510/515]] Slika:Stadler KISS Slovenske železnice Slovenian railways.jpg|Stadler KISS [[SŽ serija 313/318]] Slika:StadlerDMUžalec.jpg|Stadler FLIRT DMU [[SŽ serija 610/615]] Slika:SŽ 312 317.jpg|Siemens Desiro ([[SŽ serija 312/317]]) Slika:SŽ 713 715.jpg|Kanarček v Ljubljani (serija [[SŽ serija 713/715]]) Slika:SŽ Fiat 814 Maribor.jpg|[[SŽ serija 813/814]] </gallery> Lokomotive, ki vozijo po slovenskih tirih, so dizelske ([[Regan]]) ali pa tudi najnovejše [[Siemens (podjetje)|Siemensove]] večsistemke, znane pod imenom Taurus oziroma pod v Sloveniji uveljavljenim imenom Živa. Povprečna starost [[lokomotiva|lokomotiv]] je približno 20 let.{{Cn}} <gallery> Slika:SŽ 541 series locomotive (06).JPG|Električna lokomotiva SŽ 541 »Živa« Slika:Slowenische Eisenbahn (14052959616) (2).jpg|Električna lokomotiva SŽ 363 »Brižitka« Slika:EuroCity 'Emona' (29951827864).jpg|Električna lokomotiva SŽ 342 »Moped« Slika:SŽ 664 108 in Ljubljana.jpg|[[Dizel]]ska [[lokomotiva]] SŽ 664 »Reagan« </gallery> == Nagrade in priznanja == * 1998: [[Valvasorjevo častno priznanje]]<ref name=":30">"Podelili letošnjo Valvasorjevo nagrado in tri priznanja". ''Delo'' (16.05.1998), letnik 40, številka 111. str. 1. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-MGZ9BR2T}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Viri== * Košir, Marko; Bogić, Mladen; Orbanić, Josip: ''Železniška vozila na motorni in elektromotorni pogon v Sloveniji'', Maribor, Pro-Andy, 2019, {{COBISS|ID=302220800}} == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih podjetij]] * [[Železnica v Sloveniji]] * [[Železniški muzej Slovenskih železnic]] *[[Muzej južne železnice|Muzej Južne železnice]], [[Šentjur]] * [[Seznam parnih lokomotiv na Slovenskem]] == Zunanje povezave == {{commonscat|Rail transport in Slovenia}} * http://www.slo-zeleznice.si/ * http://www.vlaki.jesenice.net/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130728075626/http://www.vlaki.jesenice.net/ |date=2013-07-28 }} * https://trainspo.com/country/si/gallery/ * https://www.miniaturna-zeleznica.eu/vlaki.php {{-}} {{SŽ vozni park}} {{railways_Slovenia}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenske železnice|*]] [[Kategorija:Železniški prevozniki v Sloveniji]] [[Kategorija:Prejemniki Valvasorjevega častnega priznanja]] q82vceyh4lomqq83chr9i3zba9n7tk0 6775105 6775102 2026-11-05T10:04:49Z Shabicht 3554 6775105 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Podjetje | name = Slovenske železnice d. o. o. | logo = Slovenske železnice wordmark logo.svg | caption = | image = Ljubljana, 510-018.jpg| image_size = | image_alt = | trading_name = | native_name = | native_name_lang = | romanized = | former type = | type = [[družba z omejeno odgovornostjo]] | traded_as = | industry = | genre = [[železniški transport]] | fate = | predecessor = [[Jugoslovanske železnice]] (Železniško gospodarstvo Ljubljana) | successor = | foundation = [[1991]] | founder = [[Republika Slovenija]] | defunct = | location_city = [[Ljubljana]] | location_country = {{ikonazastave|Slovenija}} [[Slovenija]] | locations = | area_served = | key_people = | products = | production = | services = vzdrževanje, obratovanje in obnavljanje javne železniške infrastrukture ter prevoz potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu | revenue = | operating_income = | net_income = | aum = | assets = | equity = | owner = [[Republika Slovenija]] | num_employees = | parent = [[Slovenski državni holding]] | divisions = SŽ Potniški promet, SŽ Vleka in tehnika, SŽ Logistika (SŽ Tovorni promet, Fersped), SŽ Infrastruktura, SŽ Železniško gradbeno podjetje, SŽ Železniško invalidsko podjetje, SŽ Prometni institut Ljubljana, [[NOMAGO|Nomago]]. | subsid = | homepage = [https://www.sz.si/ https://www.sz.si] | footnotes = | intl = | bodystyle = }} [[Slika:Railway map of Slovenia.png|250px|thumb|desno|Železniško omrežje v Sloveniji]] '''Slovenske železnice d. o. o.''' (krajše le ''Slovenske železnice'', [[kratica]] '''SŽ''') so [[podjetje]] [[Slovenski državni holding|Slovenskega državnega holdinga]], ta pa je v lasti [[Slovenija|Republike Slovenije]]. So upravitelj železniške infrastrukture, družbe v njeni skupini pa so izvajalec [[Železniški prevoz|železniškega prometa]] v [[Država|državi]] oziroma izvajalec obvezne gospodarske javne službe vzdrževanja, obratovanja in obnavljanja javne železniške infrastrukture ter obvezne gospodarske javne službe prevoza potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu. Ob slovenski [[Slovenska osamosvojitvena vojna|osamosvojitvi]] so nastale iz ''Železniškega gospodarstva Ljubljana'', ki je na ozemlju [[Slovenija|Slovenije]] in tudi hrvaškega dela [[Istra|Istre]] dotlej upravljalo del omrežja [[Jugoslovanske železnice|Jugoslovanskih železnic]]. Od [[10. junij]]a [[1992]] so Slovenske železnice članica [[Mednarodna železniška zveza|Mednarodne železniške zveze]] (UIC). ''Skupino Slovenske železnice'' sestavljajo podjetja: SŽ Potniški promet, SŽ Vleka in tehnika, SŽ Logistika (SŽ Tovorni promet, Fersped), SŽ Infrastruktura, SŽ Železniško gradbeno podjetje, SŽ Železniško invalidsko podjetje, SŽ Prometni institut Ljubljana in [[NOMAGO|Nomago]]. ==Zgodovina== [[Slika:Zidani most ob južni železnici 1897.jpg|280px|thumb|desno|Železniška postaja Zidani Most (1897)]] ===Avstrijsko obdobje=== Zgodovina železnic na Slovenskem se začne v obdobju [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]] oziroma poznejše [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske monarhije]], ki je vse do razpada leta 1918 vključevala celotno ozemlje današnje [[Slovenija|Republike Slovenije]]. Prvi [[vlak]] je na slovensko ozemlje zapeljal že leta 1846 (na poskusni vožnji od Gradca do [[Pesnica pri Mariboru|Pesnice pri Mariboru]] pa že 1. novembra 1845), le enajst let pozneje, leta 1857, pa je bila dokončana povezava med [[Dunaj]]em in [[Jadransko morje|Jadranskim morjem]], tako imenovana [[Južna železnica]]. Železnice so zaradi zemljepisne lege Slovenije od takrat most med severom in jugom ter vzhodom in zahodom. ===Kraljevina Jugoslavija=== Po koncu [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] so se oblikovale [[Železnice Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]]. Leta 1929 se kraljevina preimenuje v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]] in z njo tudi železnice v [[Jugoslovanske državne železnice]] (JDŽ). Po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] je območje Primorske, Istre in dela Dalmacije, po [[Rapalska pogodba|Rapalski pogodbi]] pripadlo [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]]. Ob tem je del [[Bohinjska proga|Bohinjske proge]], z odsekom do [[Zgodovina železnice v Sloveniji#Proga Prvačina—Ajdovščina (1902)|Ajdovščine]] ter del [[Južna železnica|Južne železnice]] in s tem tudi progi [[Zgodovina železnice v Sloveniji#Proga Pivka—Reka (1873)|Pivka–Reka]] ter [[Zgodovina železnice v Sloveniji#Istrska proga Divača—Pulj (1876)|Divača–Pulj]], prešel pod upravo Italijanskih državnih železnic (FS). Z razširitvijo [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] na jugoslovansko ozemlje leta 1941 JDŽ prenehajo obstajati, razdelijo jih na DRB, FS in MAV, v NDH nastanejo [[Hrvaške državne železnice]] (HDŽ), v Srbiji pa (ponovno) [[Srbske državne železnice]] (SDŽ). === SFR Jugoslavija === Po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] so železniški prevoz vodile [[Jugoslovanske železnice]] (JŽ), ki so pod tem imenom obstajale od leta 1952. Upravljanje je bilo ozemeljsko razdeljeno na 6 železniških transportnih podjetij (Beograd, Zagreb, Sarajevo, Skopje, Titograd in Ljubljana, slednje je bilo dodatno razdeljeno na območne enote Ljubljana, Maribor in Postojna). Z uvedbo samoupravnega socializma je v okviru Združenja Jugoslovanskih železnic obstajala tudi organizacija KRS (Kola za spavanje i ručavanje/Vagoni za spanje in obedovanje). 6. novembra 1960 pridejo v Slovenijo prve štiri garniture [[tirni avtobus|tirnih avtobusov]], ki so bile po osamosvojitvi odstopljene [[Hrvaške železnice|Hrvaškim železnicam]]. Tako se leta 1962 začne elektrifikacija proge [[Postojna]]–[[Ljubljana]] in za njo že drugih, kot so [[Postojna]]–[[Koper]], [[Ljubljana]]–[[Jesenice]], [[Ljubljana]]–[[Maribor]] ter [[Zidani Most]]–[[Dobova]] in tako je leta 1977 dokončana še zadnja elektrificirana proga dotlej, [[Maribor]]–[[Špilje]]. Po razpadu Jugoslovanskih železnic se je Železniško gospodarstvo Ljubljana preimenovalo v Slovenske železnice (SŽ), v okvir katerih so bile združene tudi službe, ki so v Sloveniji dotlej delovale neposredno pod okriljem Jugoslovanskih železnic.[[Slika:29.12.2012, SŽ 310, Ljubljana, Slovenia (16493631710).jpg|alt=|sličica|200x200_pik|Pendolino ETR 310 Slovenskih železnic (SŽ 310) na [[Železniška postaja Ljubljana|Ljubljanski postaji]]]] ==Slovenske železnice (SŽ)== Leta 1994 je italijanski elektromotornik ETR 310 z nagibnim podvozjem, tipa [[Pendolino]], na preiskusni vožnji 17. septembra, na odseku med [[Rače|Račami]] in [[Hoče|Hočami]] dosegel absolutni hitrostni rekord na slovenskih progah – 208,2 kilometra na uro. Leta 2000 so SŽ nabavile tri tovrstne garniture. [[Slika:SŽ 312 317.jpg|thumb|200px |Siemens Desiro Slovenskih železnic (SŽ 312)]] Julija leta 2002 SŽ prejmejo še zadnjo od tridesetih naročenih elektromotornih garnitur serije, imenovanih [[Siemens (podjetje)|Siemens]] [[Siemens Desiro|Desiro]]. Od prevzema naprej vozijo v sklopu lokalnih potniških (LP) in regionalnih vlakov (RG) na vseh elektrificiranih progah v Sloveniji. Aprila 2016 je bila dokončana elektrifikacija proge Pragersko–Hodoš. [[File:Railway map of Slovenia.png|380px|thumb|desno|Mreža železniških prog v Sloveniji]] == Železniško omrežje == Del železniškega omrežja v Sloveniji je elektrificiran (po njem vozijo predvsem elektromotorni [[vlak]]i), nekoliko večji del pa je neelektrificiran (po njem vozijo različni tipi dizelskih vlakov). Skupna dolžina železniških prog je 1208 [[km]],<ref>{{Navedi splet|url=http://slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/zelezniske-proge|title=Železniške proge|date=|accessdate=17. 4. 2018|website=Slovenske železnice|publisher=|last=|first=|language=sl|archive-date=2018-04-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20180418092856/http://slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/zelezniske-proge|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180418092856/http://slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/zelezniske-proge |date=2018-04-18 }}</ref> od tega je elektrificiranega za 609,7 km<ref>{{Navedi novice|url=http://www.slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/elektroenergetika|title=Slovenske železnice - Elektroenergetika|last=|accessdate=2016-10-15|archive-date=2016-09-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20160917051252/http://www.slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/elektroenergetika|url-status=dead}}</ref> omrežja. V Sloveniji so tri vrste elektrificiranih prog. Največji del je elektrificiran z enosmerno napetostjo 3 kV, med [[Dobova|Dobovo]] in državno mejo s [[Hrvaška|Hrvaško]] ter med Hodošem in državno mejo z [[Madžarska|Madžarsko]] je izmenična napetost 25 k[[V]] 50 [[Hz]], med [[Jesenice|Jesenicami]] in državno mejo z [[Avstrija|Avstrijo]] pa 15 kV 16,7&nbsp;Hz. [[File:SŽ_Kranj-Beljak_(c)_Bojan_Schnabl.webm#metadata|thumb|Železniška postaja Kranj z najavo mednarodnega vlaka v Beljak v nemščini. <ref>Glej o pomenu Beljaka za slovensko kulturno zgodovino: Matjaž Klemenčič: Villach/Beljak. V: [[Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem]], 3.zv., str. 1419-1421</ref><ref>O zgodovinskem pomenu Beljaka za slovensko politčno gibanje: Matjaž Klemenčič: Beljaško omizje (Villacher Kreis) in Villach/Beljak. V: [[Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem]], 1.zv., str. 146-147</ref><ref>O spoštovanju slovenščine in slovenske kulturne dediščine (in s tem slovenskih krajevnih imen) glej: Koroška deželna ustava, člen 5: "(2)Das Land Kärnten bekennt sich gemäß Artikel 8 Abs. 2 des Bundes-Verfassungsgesetzes zu seiner gewachsenen sprachlichen und kulturellen Vielfalt, wie sie in Kärnten in der slowenischen Volksgruppe zum Ausdruck kommt. Sprache und Kultur, Traditionen und kulturelles Erbe sind zu achten, zu sichern und zu fördern. Die Fürsorge des Landes gilt allen Landsleuten gleichermaßen." Prevod: "(2)Koroška dežela v skladu z drugim odstavkom 8. člena Zveznega ustavnega zakona priznava svojo jezikovno in kulturno raznolikost, ki jo na Koroškem izraža slovenska narodna skupnost. Jezik in kulturo, tradicijo in kulturno dediščino je treba spoštovati, varovati in spodbujati. Skrb za deželo velja v enaki meri za vse rojake." Koroška deželna ustava, člen 5:[https://www.ris.bka.gv.at/GeltendeFassung.wxe?Abfrage=LrK&Gesetzesnummer=10000208]</ref><ref>Avstrijska zvezna ustava v svoji ciljni določbi člen 8/2 poziva, das "se spoštujejo, varujejo in spodbujajo" jeziki narodnih skupnosti. Original: Artikel 8 (2): "Die Republik (Bund, Länder und Gemeinden) bekennt sich zu ihrer gewachsenen sprachlichen und kulturellen Vielfalt, die in den autochthonen Volksgruppen zum Ausdruck kommt. Sprache und Kultur, Bestand und Erhaltung dieser Volksgruppen sind zu achten, zu sichern und zu fördern.", prevod: Člen 8 (2): "Republika (federacija, dežele in občine) se priznava k svoji zgodovinsko pogojeni jezikovni in kulturni raznolikosti, ki se izraža v avtohtonih narodnostnih skupnostih. Jezik in kultura, obstoj ter ohranjanje teh narodnostnih skupnostih je treba spoštovati, varovati in spodbujati." zitat, BVG, Art. 8 (2), [https://www.ris.bka.gv.at/eli/bgbl/1930/1/A8/NOR40066723] (preverjeno 15.6.2025). To velja tore tudi za pravilno rabo krajevnih imen v jezikih teh skupnostih, mdr. Koroških Slovencev.</ref><ref>[[Seznam slovenskih imen krajev v Avstriji]]</ref>]] === Statistika o železniškem omrežju Slovenskih železnic === * Najbolj strma proga: Prvačina–Štanjel 26,7 [[promila]]. * Najdaljša horizontala: Ruše–Fala v dolžini 6.500 m na progi [[Maribor]]–Prevalje. * Najdaljša ravnina: [[Ptuj]]–[[Velika Nedelja]] v dolžini 15.810 m na progi Pragersko–Središče. * Najviše ležeča železniška postaja: [[Železniška postaja Postojna|Postojna]] 582 m. * Najniže ležeča železniška postaja: [[Železniška postaja Koper|Koper]] 3 m. * Najdaljši most: 575 m [[Novo mesto]] na industrijskem tiru za [[Revoz]]. * Najvišji most: 30 m v [[Most na Soči|Mostu na Soči]] čez reko Idrijco. * Najdaljši predor: [[Bohinjski predor]] 6327,3 m. * Najkrajši predor: [[Radovljica]] 25,03 m. * Najstarejša proga: [[Južna železnica|Južna državna železnica]] [[Šentilj]]–[[Celje]] [[2. junij]] [[1846]].<ref>http://www.slo-zeleznice.si</ref> == Vozni park == {{glavni|Vozni park Slovenskih železnic}} Najhitrejši vlak v Sloveniji je [[Nagibni vlak|nagibna]] [[elektromotorna garnitura]] [[Pendolino]] serije [[SŽ serija 310/316|SŽ 310/316]], letnik 2000, ki vozi pod oznako InterCity Slovenija (ICS) med Ljubljano in Mariborom ter občasno med Ljubljano in Koprom. Najvišja hitrost, ki jo lahko dosega, znaša 160&nbsp;km/h (sicer zmore hitrosti do 200&nbsp;km/h), in sicer jo doseže na relaciji [[Pragersko]]–[[Maribor]] in [[Grobelno]]–[[Štore]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.vlaki.net/slika3353.html |title=arhivska kopija |accessdate=2006-12-30 |archive-date=2007-11-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071103051506/http://www.vlaki.net/slika3353.html |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071103051506/http://www.vlaki.net/slika3353.html |date=2007-11-03 }}</ref> Večja pridobitev za potniški promet so bili na začetku novega tisočletja tudi potniški vlaki [[Siemens Desiro]] serije [[SŽ serija 312/317|312/317]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.vlaki.net/emu.html |title=arhivska kopija |accessdate=2006-12-30 |archive-date=2007-09-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070927013707/http://www.vlaki.net/emu.html |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070927013707/http://www.vlaki.net/emu.html |date=2007-09-27 }}</ref> Večina [[Dizelmotorna garnitura|dizelmotornih garnitur]] je proizvodnje [[Fiat]] z letniki 1973–1976 ([[SŽ serija 813/814|serija 813/814]]), in "kanarčkov" [[SŽ serija 713/715|serije 713/715]] z letniki 1983–1986.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.vlaki.net/dmu.html |title=arhivska kopija |accessdate=2006-12-30 |archive-date=2007-09-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070927013639/http://www.vlaki.net/dmu.html |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070927013639/http://www.vlaki.net/dmu.html |date=2007-09-27 }}</ref> V prometu je tudi še nekaj garnitur [[SŽ serija 711|serije 711]], nekdanjih "zelenih vlakov", izdelanih leta 1970. Aprila 2018 so Slovenske železnice podpisale pogodbo s proizvajalcem [[Stadler Rail|Stadler Rail AG]] za nakup 26 novih potniških garnitur: 11 enonadstropnih elektromotornih, 10 dvonadstropnih elektromotornih in 5 enonadstropnih dizelmotornih garnitur. Maja 2019 je bila podpisana nova pogodba za dobavo dodatnih 16 dizelskih in 10 električnih enonadstropnih garnitur, junija 2023 še dodatnih 20 enonadstropnih dizelmotornih garnitur.<ref>{{Navedi novice|url=https://novaproga.wordpress.com/2018/04/17/novi-vlaki-slovenskih-zeleznic/|title=Novi vlaki Slovenskih železnic|date=17. 4. 2018|newspaper=Nova proga|accessdate=17. 4. 2018|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Slovenske železnice so podpisale pogodbo za dodatnih 26 potniških vlakov Stadler, skupaj jih bo tako 52|date=27. 5. 2019|url=http://www.blog.uporabnastran.si/2019/05/27/slovenske-zeleznice-so-podpisale-pogodbo-za-dodatnih-26-potniskih-vlakov-stadler-skupaj-jih-bo-tako-52/|work=uporabnastran.si}}</ref> <gallery> Slika:Slovenian Pendolino at Zidani Most.jpg|Pendolino ICS ([[SŽ serija 310|serija 310/316]]) Slika:SŽ 510-515 - 006.jpg|Stadler FLIRT EMU [[SŽ serija 510/515]] Slika:Stadler KISS Slovenske železnice Slovenian railways.jpg|Stadler KISS [[SŽ serija 313/318]] Slika:StadlerDMUžalec.jpg|Stadler FLIRT DMU [[SŽ serija 610/615]] Slika:SŽ 312 317.jpg|Siemens Desiro ([[SŽ serija 312/317]]) Slika:SŽ 713 715.jpg|Kanarček v Ljubljani (serija [[SŽ serija 713/715]]) Slika:SŽ Fiat 814 Maribor.jpg|[[SŽ serija 813/814]] </gallery> Lokomotive, ki vozijo po slovenskih tirih, so dizelske ([[Regan]]) ali pa tudi najnovejše [[Siemens (podjetje)|Siemensove]] večsistemke, znane pod imenom Taurus oziroma pod v Sloveniji uveljavljenim imenom Živa. Povprečna starost [[lokomotiva|lokomotiv]] je približno 20 let.{{Cn}} <gallery> Slika:SŽ 541 series locomotive (06).JPG|Električna lokomotiva SŽ 541 »Živa« Slika:Slowenische Eisenbahn (14052959616) (2).jpg|Električna lokomotiva SŽ 363 »Brižitka« Slika:EuroCity 'Emona' (29951827864).jpg|Električna lokomotiva SŽ 342 »Moped« Slika:SŽ 664 108 in Ljubljana.jpg|[[Dizel]]ska [[lokomotiva]] SŽ 664 »Reagan« </gallery> == Nagrade in priznanja == * 1998: [[Valvasorjevo častno priznanje]]<ref name=":30">"Podelili letošnjo Valvasorjevo nagrado in tri priznanja". ''Delo'' (16.05.1998), letnik 40, številka 111. str. 1. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-MGZ9BR2T}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Viri== * Košir, Marko; Bogić, Mladen; Orbanić, Josip: ''Železniška vozila na motorni in elektromotorni pogon v Sloveniji'', Maribor, Pro-Andy, 2019, {{COBISS|ID=302220800}} == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih podjetij]] * [[Železnica v Sloveniji]] * [[Železniški muzej Slovenskih železnic]] *[[Muzej južne železnice|Muzej Južne železnice]], [[Šentjur]] * [[Seznam parnih lokomotiv na Slovenskem]] == Zunanje povezave == {{commonscat|Rail transport in Slovenia}} * http://www.slo-zeleznice.si/ * http://www.vlaki.jesenice.net/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130728075626/http://www.vlaki.jesenice.net/ |date=2013-07-28 }} * https://trainspo.com/country/si/gallery/ * https://www.miniaturna-zeleznica.eu/vlaki.php {{-}} {{SŽ vozni park}} {{railways_Slovenia}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenske železnice|*]] [[Kategorija:Železniški prevozniki v Sloveniji]] [[Kategorija:Prejemniki Valvasorjevega častnega priznanja]] 55t5ua7vjvnvypns8dfgw8lfdqqmh1t 6775106 6775105 2026-11-05T10:05:32Z Shabicht 3554 6775106 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Podjetje | name = Slovenske železnice d. o. o. | logo = Slovenske železnice wordmark logo.svg | caption = | image = Ljubljana, 510-018.jpg| image_size = | image_alt = | trading_name = | native_name = | native_name_lang = | romanized = | former type = | type = [[družba z omejeno odgovornostjo]] | traded_as = | industry = | genre = [[železniški transport]] | fate = | predecessor = [[Jugoslovanske železnice]] (Železniško gospodarstvo Ljubljana) | successor = | foundation = [[1991]] | founder = [[Republika Slovenija]] | defunct = | location_city = [[Ljubljana]] | location_country = {{ikonazastave|Slovenija}} [[Slovenija]] | locations = | area_served = | key_people = | products = | production = | services = vzdrževanje, obratovanje in obnavljanje javne železniške infrastrukture ter prevoz potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu | revenue = | operating_income = | net_income = | aum = | assets = | equity = | owner = [[Republika Slovenija]] | num_employees = | parent = [[Slovenski državni holding]] | divisions = SŽ Potniški promet, SŽ Vleka in tehnika, SŽ Logistika (SŽ Tovorni promet, Fersped), SŽ Infrastruktura, SŽ Železniško gradbeno podjetje, SŽ Železniško invalidsko podjetje, SŽ Prometni institut Ljubljana, [[NOMAGO|Nomago]]. | subsid = | homepage = [https://www.sz.si/ https://www.sz.si] | footnotes = | intl = | bodystyle = }} [[Slika:Railway map of Slovenia.png|260px|thumb|desno|Železniško omrežje v Sloveniji]] '''Slovenske železnice d. o. o.''' (krajše le ''Slovenske železnice'', [[kratica]] '''SŽ''') so [[podjetje]] [[Slovenski državni holding|Slovenskega državnega holdinga]], ta pa je v lasti [[Slovenija|Republike Slovenije]]. So upravitelj železniške infrastrukture, družbe v njeni skupini pa so izvajalec [[Železniški prevoz|železniškega prometa]] v [[Država|državi]] oziroma izvajalec obvezne gospodarske javne službe vzdrževanja, obratovanja in obnavljanja javne železniške infrastrukture ter obvezne gospodarske javne službe prevoza potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu. Ob slovenski [[Slovenska osamosvojitvena vojna|osamosvojitvi]] so nastale iz ''Železniškega gospodarstva Ljubljana'', ki je na ozemlju [[Slovenija|Slovenije]] in tudi hrvaškega dela [[Istra|Istre]] dotlej upravljalo del omrežja [[Jugoslovanske železnice|Jugoslovanskih železnic]]. Od [[10. junij]]a [[1992]] so Slovenske železnice članica [[Mednarodna železniška zveza|Mednarodne železniške zveze]] (UIC). ''Skupino Slovenske železnice'' sestavljajo podjetja: SŽ Potniški promet, SŽ Vleka in tehnika, SŽ Logistika (SŽ Tovorni promet, Fersped), SŽ Infrastruktura, SŽ Železniško gradbeno podjetje, SŽ Železniško invalidsko podjetje, SŽ Prometni institut Ljubljana in [[NOMAGO|Nomago]]. ==Zgodovina== [[Slika:Zidani most ob južni železnici 1897.jpg|280px|thumb|desno|Železniška postaja Zidani Most (1897)]] ===Avstrijsko obdobje=== Zgodovina železnic na Slovenskem se začne v obdobju [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]] oziroma poznejše [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske monarhije]], ki je vse do razpada leta 1918 vključevala celotno ozemlje današnje [[Slovenija|Republike Slovenije]]. Prvi [[vlak]] je na slovensko ozemlje zapeljal že leta 1846 (na poskusni vožnji od Gradca do [[Pesnica pri Mariboru|Pesnice pri Mariboru]] pa že 1. novembra 1845), le enajst let pozneje, leta 1857, pa je bila dokončana povezava med [[Dunaj]]em in [[Jadransko morje|Jadranskim morjem]], tako imenovana [[Južna železnica]]. Železnice so zaradi zemljepisne lege Slovenije od takrat most med severom in jugom ter vzhodom in zahodom. ===Kraljevina Jugoslavija=== Po koncu [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] so se oblikovale [[Železnice Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]]. Leta 1929 se kraljevina preimenuje v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]] in z njo tudi železnice v [[Jugoslovanske državne železnice]] (JDŽ). Po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] je območje Primorske, Istre in dela Dalmacije, po [[Rapalska pogodba|Rapalski pogodbi]] pripadlo [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]]. Ob tem je del [[Bohinjska proga|Bohinjske proge]], z odsekom do [[Zgodovina železnice v Sloveniji#Proga Prvačina—Ajdovščina (1902)|Ajdovščine]] ter del [[Južna železnica|Južne železnice]] in s tem tudi progi [[Zgodovina železnice v Sloveniji#Proga Pivka—Reka (1873)|Pivka–Reka]] ter [[Zgodovina železnice v Sloveniji#Istrska proga Divača—Pulj (1876)|Divača–Pulj]], prešel pod upravo Italijanskih državnih železnic (FS). Z razširitvijo [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] na jugoslovansko ozemlje leta 1941 JDŽ prenehajo obstajati, razdelijo jih na DRB, FS in MAV, v NDH nastanejo [[Hrvaške državne železnice]] (HDŽ), v Srbiji pa (ponovno) [[Srbske državne železnice]] (SDŽ). === SFR Jugoslavija === Po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] so železniški prevoz vodile [[Jugoslovanske železnice]] (JŽ), ki so pod tem imenom obstajale od leta 1952. Upravljanje je bilo ozemeljsko razdeljeno na 6 železniških transportnih podjetij (Beograd, Zagreb, Sarajevo, Skopje, Titograd in Ljubljana, slednje je bilo dodatno razdeljeno na območne enote Ljubljana, Maribor in Postojna). Z uvedbo samoupravnega socializma je v okviru Združenja Jugoslovanskih železnic obstajala tudi organizacija KRS (Kola za spavanje i ručavanje/Vagoni za spanje in obedovanje). 6. novembra 1960 pridejo v Slovenijo prve štiri garniture [[tirni avtobus|tirnih avtobusov]], ki so bile po osamosvojitvi odstopljene [[Hrvaške železnice|Hrvaškim železnicam]]. Tako se leta 1962 začne elektrifikacija proge [[Postojna]]–[[Ljubljana]] in za njo že drugih, kot so [[Postojna]]–[[Koper]], [[Ljubljana]]–[[Jesenice]], [[Ljubljana]]–[[Maribor]] ter [[Zidani Most]]–[[Dobova]] in tako je leta 1977 dokončana še zadnja elektrificirana proga dotlej, [[Maribor]]–[[Špilje]]. Po razpadu Jugoslovanskih železnic se je Železniško gospodarstvo Ljubljana preimenovalo v Slovenske železnice (SŽ), v okvir katerih so bile združene tudi službe, ki so v Sloveniji dotlej delovale neposredno pod okriljem Jugoslovanskih železnic.[[Slika:29.12.2012, SŽ 310, Ljubljana, Slovenia (16493631710).jpg|alt=|sličica|200x200_pik|Pendolino ETR 310 Slovenskih železnic (SŽ 310) na [[Železniška postaja Ljubljana|Ljubljanski postaji]]]] ==Slovenske železnice (SŽ)== Leta 1994 je italijanski elektromotornik ETR 310 z nagibnim podvozjem, tipa [[Pendolino]], na preiskusni vožnji 17. septembra, na odseku med [[Rače|Račami]] in [[Hoče|Hočami]] dosegel absolutni hitrostni rekord na slovenskih progah – 208,2 kilometra na uro. Leta 2000 so SŽ nabavile tri tovrstne garniture. [[Slika:SŽ 312 317.jpg|thumb|200px |Siemens Desiro Slovenskih železnic (SŽ 312)]] Julija leta 2002 SŽ prejmejo še zadnjo od tridesetih naročenih elektromotornih garnitur serije, imenovanih [[Siemens (podjetje)|Siemens]] [[Siemens Desiro|Desiro]]. Od prevzema naprej vozijo v sklopu lokalnih potniških (LP) in regionalnih vlakov (RG) na vseh elektrificiranih progah v Sloveniji. Aprila 2016 je bila dokončana elektrifikacija proge Pragersko–Hodoš. [[File:Railway map of Slovenia.png|380px|thumb|desno|Mreža železniških prog v Sloveniji]] == Železniško omrežje == Del železniškega omrežja v Sloveniji je elektrificiran (po njem vozijo predvsem elektromotorni [[vlak]]i), nekoliko večji del pa je neelektrificiran (po njem vozijo različni tipi dizelskih vlakov). Skupna dolžina železniških prog je 1208 [[km]],<ref>{{Navedi splet|url=http://slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/zelezniske-proge|title=Železniške proge|date=|accessdate=17. 4. 2018|website=Slovenske železnice|publisher=|last=|first=|language=sl|archive-date=2018-04-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20180418092856/http://slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/zelezniske-proge|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180418092856/http://slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/zelezniske-proge |date=2018-04-18 }}</ref> od tega je elektrificiranega za 609,7 km<ref>{{Navedi novice|url=http://www.slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/elektroenergetika|title=Slovenske železnice - Elektroenergetika|last=|accessdate=2016-10-15|archive-date=2016-09-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20160917051252/http://www.slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/elektroenergetika|url-status=dead}}</ref> omrežja. V Sloveniji so tri vrste elektrificiranih prog. Največji del je elektrificiran z enosmerno napetostjo 3 kV, med [[Dobova|Dobovo]] in državno mejo s [[Hrvaška|Hrvaško]] ter med Hodošem in državno mejo z [[Madžarska|Madžarsko]] je izmenična napetost 25 k[[V]] 50 [[Hz]], med [[Jesenice|Jesenicami]] in državno mejo z [[Avstrija|Avstrijo]] pa 15 kV 16,7&nbsp;Hz. [[File:SŽ_Kranj-Beljak_(c)_Bojan_Schnabl.webm#metadata|thumb|Železniška postaja Kranj z najavo mednarodnega vlaka v Beljak v nemščini. <ref>Glej o pomenu Beljaka za slovensko kulturno zgodovino: Matjaž Klemenčič: Villach/Beljak. V: [[Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem]], 3.zv., str. 1419-1421</ref><ref>O zgodovinskem pomenu Beljaka za slovensko politčno gibanje: Matjaž Klemenčič: Beljaško omizje (Villacher Kreis) in Villach/Beljak. V: [[Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem]], 1.zv., str. 146-147</ref><ref>O spoštovanju slovenščine in slovenske kulturne dediščine (in s tem slovenskih krajevnih imen) glej: Koroška deželna ustava, člen 5: "(2)Das Land Kärnten bekennt sich gemäß Artikel 8 Abs. 2 des Bundes-Verfassungsgesetzes zu seiner gewachsenen sprachlichen und kulturellen Vielfalt, wie sie in Kärnten in der slowenischen Volksgruppe zum Ausdruck kommt. Sprache und Kultur, Traditionen und kulturelles Erbe sind zu achten, zu sichern und zu fördern. Die Fürsorge des Landes gilt allen Landsleuten gleichermaßen." Prevod: "(2)Koroška dežela v skladu z drugim odstavkom 8. člena Zveznega ustavnega zakona priznava svojo jezikovno in kulturno raznolikost, ki jo na Koroškem izraža slovenska narodna skupnost. Jezik in kulturo, tradicijo in kulturno dediščino je treba spoštovati, varovati in spodbujati. Skrb za deželo velja v enaki meri za vse rojake." Koroška deželna ustava, člen 5:[https://www.ris.bka.gv.at/GeltendeFassung.wxe?Abfrage=LrK&Gesetzesnummer=10000208]</ref><ref>Avstrijska zvezna ustava v svoji ciljni določbi člen 8/2 poziva, das "se spoštujejo, varujejo in spodbujajo" jeziki narodnih skupnosti. Original: Artikel 8 (2): "Die Republik (Bund, Länder und Gemeinden) bekennt sich zu ihrer gewachsenen sprachlichen und kulturellen Vielfalt, die in den autochthonen Volksgruppen zum Ausdruck kommt. Sprache und Kultur, Bestand und Erhaltung dieser Volksgruppen sind zu achten, zu sichern und zu fördern.", prevod: Člen 8 (2): "Republika (federacija, dežele in občine) se priznava k svoji zgodovinsko pogojeni jezikovni in kulturni raznolikosti, ki se izraža v avtohtonih narodnostnih skupnostih. Jezik in kultura, obstoj ter ohranjanje teh narodnostnih skupnostih je treba spoštovati, varovati in spodbujati." zitat, BVG, Art. 8 (2), [https://www.ris.bka.gv.at/eli/bgbl/1930/1/A8/NOR40066723] (preverjeno 15.6.2025). To velja tore tudi za pravilno rabo krajevnih imen v jezikih teh skupnostih, mdr. Koroških Slovencev.</ref><ref>[[Seznam slovenskih imen krajev v Avstriji]]</ref>]] === Statistika o železniškem omrežju Slovenskih železnic === * Najbolj strma proga: Prvačina–Štanjel 26,7 [[promila]]. * Najdaljša horizontala: Ruše–Fala v dolžini 6.500 m na progi [[Maribor]]–Prevalje. * Najdaljša ravnina: [[Ptuj]]–[[Velika Nedelja]] v dolžini 15.810 m na progi Pragersko–Središče. * Najviše ležeča železniška postaja: [[Železniška postaja Postojna|Postojna]] 582 m. * Najniže ležeča železniška postaja: [[Železniška postaja Koper|Koper]] 3 m. * Najdaljši most: 575 m [[Novo mesto]] na industrijskem tiru za [[Revoz]]. * Najvišji most: 30 m v [[Most na Soči|Mostu na Soči]] čez reko Idrijco. * Najdaljši predor: [[Bohinjski predor]] 6327,3 m. * Najkrajši predor: [[Radovljica]] 25,03 m. * Najstarejša proga: [[Južna železnica|Južna državna železnica]] [[Šentilj]]–[[Celje]] [[2. junij]] [[1846]].<ref>http://www.slo-zeleznice.si</ref> == Vozni park == {{glavni|Vozni park Slovenskih železnic}} Najhitrejši vlak v Sloveniji je [[Nagibni vlak|nagibna]] [[elektromotorna garnitura]] [[Pendolino]] serije [[SŽ serija 310/316|SŽ 310/316]], letnik 2000, ki vozi pod oznako InterCity Slovenija (ICS) med Ljubljano in Mariborom ter občasno med Ljubljano in Koprom. Najvišja hitrost, ki jo lahko dosega, znaša 160&nbsp;km/h (sicer zmore hitrosti do 200&nbsp;km/h), in sicer jo doseže na relaciji [[Pragersko]]–[[Maribor]] in [[Grobelno]]–[[Štore]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.vlaki.net/slika3353.html |title=arhivska kopija |accessdate=2006-12-30 |archive-date=2007-11-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071103051506/http://www.vlaki.net/slika3353.html |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071103051506/http://www.vlaki.net/slika3353.html |date=2007-11-03 }}</ref> Večja pridobitev za potniški promet so bili na začetku novega tisočletja tudi potniški vlaki [[Siemens Desiro]] serije [[SŽ serija 312/317|312/317]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.vlaki.net/emu.html |title=arhivska kopija |accessdate=2006-12-30 |archive-date=2007-09-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070927013707/http://www.vlaki.net/emu.html |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070927013707/http://www.vlaki.net/emu.html |date=2007-09-27 }}</ref> Večina [[Dizelmotorna garnitura|dizelmotornih garnitur]] je proizvodnje [[Fiat]] z letniki 1973–1976 ([[SŽ serija 813/814|serija 813/814]]), in "kanarčkov" [[SŽ serija 713/715|serije 713/715]] z letniki 1983–1986.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.vlaki.net/dmu.html |title=arhivska kopija |accessdate=2006-12-30 |archive-date=2007-09-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070927013639/http://www.vlaki.net/dmu.html |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070927013639/http://www.vlaki.net/dmu.html |date=2007-09-27 }}</ref> V prometu je tudi še nekaj garnitur [[SŽ serija 711|serije 711]], nekdanjih "zelenih vlakov", izdelanih leta 1970. Aprila 2018 so Slovenske železnice podpisale pogodbo s proizvajalcem [[Stadler Rail|Stadler Rail AG]] za nakup 26 novih potniških garnitur: 11 enonadstropnih elektromotornih, 10 dvonadstropnih elektromotornih in 5 enonadstropnih dizelmotornih garnitur. Maja 2019 je bila podpisana nova pogodba za dobavo dodatnih 16 dizelskih in 10 električnih enonadstropnih garnitur, junija 2023 še dodatnih 20 enonadstropnih dizelmotornih garnitur.<ref>{{Navedi novice|url=https://novaproga.wordpress.com/2018/04/17/novi-vlaki-slovenskih-zeleznic/|title=Novi vlaki Slovenskih železnic|date=17. 4. 2018|newspaper=Nova proga|accessdate=17. 4. 2018|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Slovenske železnice so podpisale pogodbo za dodatnih 26 potniških vlakov Stadler, skupaj jih bo tako 52|date=27. 5. 2019|url=http://www.blog.uporabnastran.si/2019/05/27/slovenske-zeleznice-so-podpisale-pogodbo-za-dodatnih-26-potniskih-vlakov-stadler-skupaj-jih-bo-tako-52/|work=uporabnastran.si}}</ref> <gallery> Slika:Slovenian Pendolino at Zidani Most.jpg|Pendolino ICS ([[SŽ serija 310|serija 310/316]]) Slika:SŽ 510-515 - 006.jpg|Stadler FLIRT EMU [[SŽ serija 510/515]] Slika:Stadler KISS Slovenske železnice Slovenian railways.jpg|Stadler KISS [[SŽ serija 313/318]] Slika:StadlerDMUžalec.jpg|Stadler FLIRT DMU [[SŽ serija 610/615]] Slika:SŽ 312 317.jpg|Siemens Desiro ([[SŽ serija 312/317]]) Slika:SŽ 713 715.jpg|Kanarček v Ljubljani (serija [[SŽ serija 713/715]]) Slika:SŽ Fiat 814 Maribor.jpg|[[SŽ serija 813/814]] </gallery> Lokomotive, ki vozijo po slovenskih tirih, so dizelske ([[Regan]]) ali pa tudi najnovejše [[Siemens (podjetje)|Siemensove]] večsistemke, znane pod imenom Taurus oziroma pod v Sloveniji uveljavljenim imenom Živa. Povprečna starost [[lokomotiva|lokomotiv]] je približno 20 let.{{Cn}} <gallery> Slika:SŽ 541 series locomotive (06).JPG|Električna lokomotiva SŽ 541 »Živa« Slika:Slowenische Eisenbahn (14052959616) (2).jpg|Električna lokomotiva SŽ 363 »Brižitka« Slika:EuroCity 'Emona' (29951827864).jpg|Električna lokomotiva SŽ 342 »Moped« Slika:SŽ 664 108 in Ljubljana.jpg|[[Dizel]]ska [[lokomotiva]] SŽ 664 »Reagan« </gallery> == Nagrade in priznanja == * 1998: [[Valvasorjevo častno priznanje]]<ref name=":30">"Podelili letošnjo Valvasorjevo nagrado in tri priznanja". ''Delo'' (16.05.1998), letnik 40, številka 111. str. 1. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-MGZ9BR2T}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Viri== * Košir, Marko; Bogić, Mladen; Orbanić, Josip: ''Železniška vozila na motorni in elektromotorni pogon v Sloveniji'', Maribor, Pro-Andy, 2019, {{COBISS|ID=302220800}} == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih podjetij]] * [[Železnica v Sloveniji]] * [[Železniški muzej Slovenskih železnic]] *[[Muzej južne železnice|Muzej Južne železnice]], [[Šentjur]] * [[Seznam parnih lokomotiv na Slovenskem]] == Zunanje povezave == {{commonscat|Rail transport in Slovenia}} * http://www.slo-zeleznice.si/ * http://www.vlaki.jesenice.net/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130728075626/http://www.vlaki.jesenice.net/ |date=2013-07-28 }} * https://trainspo.com/country/si/gallery/ * https://www.miniaturna-zeleznica.eu/vlaki.php {{-}} {{SŽ vozni park}} {{railways_Slovenia}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenske železnice|*]] [[Kategorija:Železniški prevozniki v Sloveniji]] [[Kategorija:Prejemniki Valvasorjevega častnega priznanja]] r7w458lkuke9uwib8dfq4sjqox9c3sm 6775110 6775106 2026-11-05T10:11:37Z Shabicht 3554 6775110 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Podjetje | name = Slovenske železnice d. o. o. | logo = Slovenske železnice wordmark logo.svg | caption = | image = Ljubljana, 510-018.jpg| image_size = | image_alt = | trading_name = | native_name = | native_name_lang = | romanized = | former type = | type = [[družba z omejeno odgovornostjo]] | traded_as = | industry = | genre = [[železniški transport]] | fate = | predecessor = [[Jugoslovanske železnice]] (Železniško gospodarstvo Ljubljana) | successor = | foundation = [[1991]] | founder = [[Republika Slovenija]] | defunct = | location_city = [[Ljubljana]] | location_country = {{ikonazastave|Slovenija}} [[Slovenija]] | locations = | area_served = | key_people = | products = | production = | services = vzdrževanje, obratovanje in obnavljanje javne železniške infrastrukture ter prevoz potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu | revenue = | operating_income = | net_income = | aum = | assets = | equity = | owner = [[Republika Slovenija]] | num_employees = | parent = [[Slovenski državni holding]] | divisions = SŽ Potniški promet, SŽ Vleka in tehnika, SŽ Logistika (SŽ Tovorni promet, Fersped), SŽ Infrastruktura, SŽ Železniško gradbeno podjetje, SŽ Železniško invalidsko podjetje, SŽ Prometni institut Ljubljana, [[NOMAGO|Nomago]]. | subsid = | homepage = [https://www.sz.si/ https://www.sz.si] | footnotes = | intl = | bodystyle = }} [[Slika:Railway map of Slovenia.png|300px|thumb|desno|Železniško omrežje v Sloveniji]] '''Slovenske železnice d. o. o.''' (krajše le ''Slovenske železnice'', [[kratica]] '''SŽ''') so [[podjetje]] [[Slovenski državni holding|Slovenskega državnega holdinga]], ta pa je v lasti [[Slovenija|Republike Slovenije]]. So upravitelj železniške infrastrukture, družbe v njeni skupini pa so izvajalec [[Železniški prevoz|železniškega prometa]] v [[Država|državi]] oziroma izvajalec obvezne gospodarske javne službe vzdrževanja, obratovanja in obnavljanja javne železniške infrastrukture ter obvezne gospodarske javne službe prevoza potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu. Ob slovenski [[Slovenska osamosvojitvena vojna|osamosvojitvi]] so nastale iz ''Železniškega gospodarstva Ljubljana'', ki je na ozemlju [[Slovenija|Slovenije]] in tudi hrvaškega dela [[Istra|Istre]] dotlej upravljalo del omrežja [[Jugoslovanske železnice|Jugoslovanskih železnic]]. Od [[10. junij]]a [[1992]] so Slovenske železnice članica [[Mednarodna železniška zveza|Mednarodne železniške zveze]] (UIC). ''Skupino Slovenske železnice'' sestavljajo podjetja: SŽ Potniški promet, SŽ Vleka in tehnika, SŽ Logistika (SŽ Tovorni promet, Fersped), SŽ Infrastruktura, SŽ Železniško gradbeno podjetje, SŽ Železniško invalidsko podjetje, SŽ Prometni institut Ljubljana in [[NOMAGO|Nomago]]. ==Zgodovina== [[Slika:Zidani most ob južni železnici 1897.jpg|280px|thumb|desno|Železniška postaja Zidani Most (1897)]] ===Avstrijsko obdobje=== Zgodovina železnic na Slovenskem se začne v obdobju [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]] oziroma poznejše [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske monarhije]], ki je vse do razpada leta 1918 vključevala celotno ozemlje današnje [[Slovenija|Republike Slovenije]]. Prvi [[vlak]] je na slovensko ozemlje zapeljal že leta 1846 (na poskusni vožnji od Gradca do [[Pesnica pri Mariboru|Pesnice pri Mariboru]] pa že 1. novembra 1845), le enajst let pozneje, leta 1857, pa je bila dokončana povezava med [[Dunaj]]em in [[Jadransko morje|Jadranskim morjem]], tako imenovana [[Južna železnica]]. Železnice so zaradi zemljepisne lege Slovenije od takrat most med severom in jugom ter vzhodom in zahodom. ===Kraljevina Jugoslavija=== Po koncu [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] so se oblikovale [[Železnice Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]]. Leta 1929 se kraljevina preimenuje v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]] in z njo tudi železnice v [[Jugoslovanske državne železnice]] (JDŽ). Po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] je območje Primorske, Istre in dela Dalmacije, po [[Rapalska pogodba|Rapalski pogodbi]] pripadlo [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]]. Ob tem je del [[Bohinjska proga|Bohinjske proge]], z odsekom do [[Zgodovina železnice v Sloveniji#Proga Prvačina—Ajdovščina (1902)|Ajdovščine]] ter del [[Južna železnica|Južne železnice]] in s tem tudi progi [[Zgodovina železnice v Sloveniji#Proga Pivka—Reka (1873)|Pivka–Reka]] ter [[Zgodovina železnice v Sloveniji#Istrska proga Divača—Pulj (1876)|Divača–Pulj]], prešel pod upravo Italijanskih državnih železnic (FS). Z razširitvijo [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] na jugoslovansko ozemlje leta 1941 JDŽ prenehajo obstajati, razdelijo jih na DRB, FS in MAV, v NDH nastanejo [[Hrvaške državne železnice]] (HDŽ), v Srbiji pa (ponovno) [[Srbske državne železnice]] (SDŽ). === SFR Jugoslavija === Po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] so železniški prevoz vodile [[Jugoslovanske železnice]] (JŽ), ki so pod tem imenom obstajale od leta 1952. Upravljanje je bilo ozemeljsko razdeljeno na 6 železniških transportnih podjetij (Beograd, Zagreb, Sarajevo, Skopje, Titograd in Ljubljana, slednje je bilo dodatno razdeljeno na območne enote Ljubljana, Maribor in Postojna). Z uvedbo samoupravnega socializma je v okviru Združenja Jugoslovanskih železnic obstajala tudi organizacija KRS (Kola za spavanje i ručavanje/Vagoni za spanje in obedovanje). 6. novembra 1960 pridejo v Slovenijo prve štiri garniture [[tirni avtobus|tirnih avtobusov]], ki so bile po osamosvojitvi odstopljene [[Hrvaške železnice|Hrvaškim železnicam]]. Tako se leta 1962 začne elektrifikacija proge [[Postojna]]–[[Ljubljana]] in za njo že drugih, kot so [[Postojna]]–[[Koper]], [[Ljubljana]]–[[Jesenice]], [[Ljubljana]]–[[Maribor]] ter [[Zidani Most]]–[[Dobova]] in tako je leta 1977 dokončana še zadnja elektrificirana proga dotlej, [[Maribor]]–[[Špilje]]. Po razpadu Jugoslovanskih železnic se je Železniško gospodarstvo Ljubljana preimenovalo v Slovenske železnice (SŽ), v okvir katerih so bile združene tudi službe, ki so v Sloveniji dotlej delovale neposredno pod okriljem Jugoslovanskih železnic.[[Slika:29.12.2012, SŽ 310, Ljubljana, Slovenia (16493631710).jpg|alt=|sličica|200x200_pik|Pendolino ETR 310 Slovenskih železnic (SŽ 310) na [[Železniška postaja Ljubljana|Ljubljanski postaji]]]] ==Slovenske železnice (SŽ)== Leta 1994 je italijanski elektromotornik ETR 310 z nagibnim podvozjem, tipa [[Pendolino]], na preiskusni vožnji 17. septembra, na odseku med [[Rače|Račami]] in [[Hoče|Hočami]] dosegel absolutni hitrostni rekord na slovenskih progah – 208,2 kilometra na uro. Leta 2000 so SŽ nabavile tri tovrstne garniture. [[Slika:SŽ 312 317.jpg|thumb|200px |Siemens Desiro Slovenskih železnic (SŽ 312)]] Julija leta 2002 SŽ prejmejo še zadnjo od tridesetih naročenih elektromotornih garnitur serije, imenovanih [[Siemens (podjetje)|Siemens]] [[Siemens Desiro|Desiro]]. Od prevzema naprej vozijo v sklopu lokalnih potniških (LP) in regionalnih vlakov (RG) na vseh elektrificiranih progah v Sloveniji. Aprila 2016 je bila dokončana elektrifikacija proge [[Železniška proga Pragersko–Središče–d. m.|Pragersko–Središče–d. m.]], na odseku Pragersko–Hodoš. == Železniško omrežje == Del železniškega omrežja v Sloveniji je elektrificiran (po njem vozijo predvsem elektromotorni [[vlak]]i), nekoliko večji del pa je neelektrificiran (po njem vozijo različni tipi dizelskih vlakov). Skupna dolžina železniških prog je 1208 [[km]],<ref>{{Navedi splet|url=http://slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/zelezniske-proge|title=Železniške proge|date=|accessdate=17. 4. 2018|website=Slovenske železnice|publisher=|last=|first=|language=sl|archive-date=2018-04-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20180418092856/http://slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/zelezniske-proge|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180418092856/http://slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/zelezniske-proge |date=2018-04-18 }}</ref> od tega je elektrificiranega za 609,7 km<ref>{{Navedi novice|url=http://www.slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/elektroenergetika|title=Slovenske železnice - Elektroenergetika|last=|accessdate=2016-10-15|archive-date=2016-09-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20160917051252/http://www.slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/elektroenergetika|url-status=dead}}</ref> omrežja. V Sloveniji so tri vrste elektrificiranih prog. Največji del je elektrificiran z enosmerno napetostjo 3 kV, med [[Dobova|Dobovo]] in državno mejo s [[Hrvaška|Hrvaško]] ter med Hodošem in državno mejo z [[Madžarska|Madžarsko]] je izmenična napetost 25 k[[V]] 50 [[Hz]], med [[Jesenice|Jesenicami]] in državno mejo z [[Avstrija|Avstrijo]] pa 15 kV 16,7&nbsp;Hz. [[File:SŽ_Kranj-Beljak_(c)_Bojan_Schnabl.webm#metadata|thumb|Železniška postaja Kranj z najavo mednarodnega vlaka v Beljak v nemščini. <ref>Glej o pomenu Beljaka za slovensko kulturno zgodovino: Matjaž Klemenčič: Villach/Beljak. V: [[Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem]], 3.zv., str. 1419-1421</ref><ref>O zgodovinskem pomenu Beljaka za slovensko politčno gibanje: Matjaž Klemenčič: Beljaško omizje (Villacher Kreis) in Villach/Beljak. V: [[Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem]], 1.zv., str. 146-147</ref><ref>O spoštovanju slovenščine in slovenske kulturne dediščine (in s tem slovenskih krajevnih imen) glej: Koroška deželna ustava, člen 5: "(2)Das Land Kärnten bekennt sich gemäß Artikel 8 Abs. 2 des Bundes-Verfassungsgesetzes zu seiner gewachsenen sprachlichen und kulturellen Vielfalt, wie sie in Kärnten in der slowenischen Volksgruppe zum Ausdruck kommt. Sprache und Kultur, Traditionen und kulturelles Erbe sind zu achten, zu sichern und zu fördern. Die Fürsorge des Landes gilt allen Landsleuten gleichermaßen." Prevod: "(2)Koroška dežela v skladu z drugim odstavkom 8. člena Zveznega ustavnega zakona priznava svojo jezikovno in kulturno raznolikost, ki jo na Koroškem izraža slovenska narodna skupnost. Jezik in kulturo, tradicijo in kulturno dediščino je treba spoštovati, varovati in spodbujati. Skrb za deželo velja v enaki meri za vse rojake." Koroška deželna ustava, člen 5:[https://www.ris.bka.gv.at/GeltendeFassung.wxe?Abfrage=LrK&Gesetzesnummer=10000208]</ref><ref>Avstrijska zvezna ustava v svoji ciljni določbi člen 8/2 poziva, das "se spoštujejo, varujejo in spodbujajo" jeziki narodnih skupnosti. Original: Artikel 8 (2): "Die Republik (Bund, Länder und Gemeinden) bekennt sich zu ihrer gewachsenen sprachlichen und kulturellen Vielfalt, die in den autochthonen Volksgruppen zum Ausdruck kommt. Sprache und Kultur, Bestand und Erhaltung dieser Volksgruppen sind zu achten, zu sichern und zu fördern.", prevod: Člen 8 (2): "Republika (federacija, dežele in občine) se priznava k svoji zgodovinsko pogojeni jezikovni in kulturni raznolikosti, ki se izraža v avtohtonih narodnostnih skupnostih. Jezik in kultura, obstoj ter ohranjanje teh narodnostnih skupnostih je treba spoštovati, varovati in spodbujati." zitat, BVG, Art. 8 (2), [https://www.ris.bka.gv.at/eli/bgbl/1930/1/A8/NOR40066723] (preverjeno 15.6.2025). To velja tore tudi za pravilno rabo krajevnih imen v jezikih teh skupnostih, mdr. Koroških Slovencev.</ref><ref>[[Seznam slovenskih imen krajev v Avstriji]]</ref>]] === Statistika o železniškem omrežju Slovenskih železnic === * Najbolj strma proga: Prvačina–Štanjel 26,7 [[promila]]. * Najdaljša horizontala: Ruše–Fala v dolžini 6.500 m na progi [[Maribor]]–Prevalje. * Najdaljša ravnina: [[Ptuj]]–[[Velika Nedelja]] v dolžini 15.810 m na progi Pragersko–Središče. * Najviše ležeča železniška postaja: [[Železniška postaja Postojna|Postojna]] 582 m. * Najniže ležeča železniška postaja: [[Železniška postaja Koper|Koper]] 3 m. * Najdaljši most: 575 m [[Novo mesto]] na industrijskem tiru za [[Revoz]]. * Najvišji most: 30 m v [[Most na Soči|Mostu na Soči]] čez reko Idrijco. * Najdaljši predor: [[Bohinjski predor]] 6327,3 m. * Najkrajši predor: [[Radovljica]] 25,03 m. * Najstarejša proga: [[Južna železnica|Južna državna železnica]] [[Šentilj]]–[[Celje]] [[2. junij]] [[1846]].<ref>http://www.slo-zeleznice.si</ref> == Vozni park == {{glavni|Vozni park Slovenskih železnic}} Najhitrejši vlak v Sloveniji je [[Nagibni vlak|nagibna]] [[elektromotorna garnitura]] [[Pendolino]] serije [[SŽ serija 310/316|SŽ 310/316]], letnik 2000, ki vozi pod oznako InterCity Slovenija (ICS) med Ljubljano in Mariborom ter občasno med Ljubljano in Koprom. Najvišja hitrost, ki jo lahko dosega, znaša 160&nbsp;km/h (sicer zmore hitrosti do 200&nbsp;km/h), in sicer jo doseže na relaciji [[Pragersko]]–[[Maribor]] in [[Grobelno]]–[[Štore]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.vlaki.net/slika3353.html |title=arhivska kopija |accessdate=2006-12-30 |archive-date=2007-11-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071103051506/http://www.vlaki.net/slika3353.html |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071103051506/http://www.vlaki.net/slika3353.html |date=2007-11-03 }}</ref> Večja pridobitev za potniški promet so bili na začetku novega tisočletja tudi potniški vlaki [[Siemens Desiro]] serije [[SŽ serija 312/317|312/317]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.vlaki.net/emu.html |title=arhivska kopija |accessdate=2006-12-30 |archive-date=2007-09-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070927013707/http://www.vlaki.net/emu.html |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070927013707/http://www.vlaki.net/emu.html |date=2007-09-27 }}</ref> Večina [[Dizelmotorna garnitura|dizelmotornih garnitur]] je proizvodnje [[Fiat]] z letniki 1973–1976 ([[SŽ serija 813/814|serija 813/814]]), in "kanarčkov" [[SŽ serija 713/715|serije 713/715]] z letniki 1983–1986.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.vlaki.net/dmu.html |title=arhivska kopija |accessdate=2006-12-30 |archive-date=2007-09-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070927013639/http://www.vlaki.net/dmu.html |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070927013639/http://www.vlaki.net/dmu.html |date=2007-09-27 }}</ref> V prometu je tudi še nekaj garnitur [[SŽ serija 711|serije 711]], nekdanjih "zelenih vlakov", izdelanih leta 1970. Aprila 2018 so Slovenske železnice podpisale pogodbo s proizvajalcem [[Stadler Rail|Stadler Rail AG]] za nakup 26 novih potniških garnitur: 11 enonadstropnih elektromotornih, 10 dvonadstropnih elektromotornih in 5 enonadstropnih dizelmotornih garnitur. Maja 2019 je bila podpisana nova pogodba za dobavo dodatnih 16 dizelskih in 10 električnih enonadstropnih garnitur, junija 2023 še dodatnih 20 enonadstropnih dizelmotornih garnitur.<ref>{{Navedi novice|url=https://novaproga.wordpress.com/2018/04/17/novi-vlaki-slovenskih-zeleznic/|title=Novi vlaki Slovenskih železnic|date=17. 4. 2018|newspaper=Nova proga|accessdate=17. 4. 2018|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Slovenske železnice so podpisale pogodbo za dodatnih 26 potniških vlakov Stadler, skupaj jih bo tako 52|date=27. 5. 2019|url=http://www.blog.uporabnastran.si/2019/05/27/slovenske-zeleznice-so-podpisale-pogodbo-za-dodatnih-26-potniskih-vlakov-stadler-skupaj-jih-bo-tako-52/|work=uporabnastran.si}}</ref> <gallery> Slika:Slovenian Pendolino at Zidani Most.jpg|Pendolino ICS ([[SŽ serija 310|serija 310/316]]) Slika:SŽ 510-515 - 006.jpg|Stadler FLIRT EMU [[SŽ serija 510/515]] Slika:Stadler KISS Slovenske železnice Slovenian railways.jpg|Stadler KISS [[SŽ serija 313/318]] Slika:StadlerDMUžalec.jpg|Stadler FLIRT DMU [[SŽ serija 610/615]] Slika:SŽ 312 317.jpg|Siemens Desiro ([[SŽ serija 312/317]]) Slika:SŽ 713 715.jpg|Kanarček v Ljubljani (serija [[SŽ serija 713/715]]) Slika:SŽ Fiat 814 Maribor.jpg|[[SŽ serija 813/814]] </gallery> Lokomotive, ki vozijo po slovenskih tirih, so dizelske ([[Regan]]) ali pa tudi najnovejše [[Siemens (podjetje)|Siemensove]] večsistemke, znane pod imenom Taurus oziroma pod v Sloveniji uveljavljenim imenom Živa. Povprečna starost [[lokomotiva|lokomotiv]] je približno 20 let.{{Cn}} <gallery> Slika:SŽ 541 series locomotive (06).JPG|Električna lokomotiva SŽ 541 »Živa« Slika:Slowenische Eisenbahn (14052959616) (2).jpg|Električna lokomotiva SŽ 363 »Brižitka« Slika:EuroCity 'Emona' (29951827864).jpg|Električna lokomotiva SŽ 342 »Moped« Slika:SŽ 664 108 in Ljubljana.jpg|[[Dizel]]ska [[lokomotiva]] SŽ 664 »Reagan« </gallery> == Nagrade in priznanja == * 1998: [[Valvasorjevo častno priznanje]]<ref name=":30">"Podelili letošnjo Valvasorjevo nagrado in tri priznanja". ''Delo'' (16.05.1998), letnik 40, številka 111. str. 1. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-MGZ9BR2T}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Viri== * Košir, Marko; Bogić, Mladen; Orbanić, Josip: ''Železniška vozila na motorni in elektromotorni pogon v Sloveniji'', Maribor, Pro-Andy, 2019, {{COBISS|ID=302220800}} == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih podjetij]] * [[Železnica v Sloveniji]] * [[Železniški muzej Slovenskih železnic]] *[[Muzej južne železnice|Muzej Južne železnice]], [[Šentjur]] * [[Seznam parnih lokomotiv na Slovenskem]] == Zunanje povezave == {{commonscat|Rail transport in Slovenia}} * http://www.slo-zeleznice.si/ * http://www.vlaki.jesenice.net/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130728075626/http://www.vlaki.jesenice.net/ |date=2013-07-28 }} * https://trainspo.com/country/si/gallery/ * https://www.miniaturna-zeleznica.eu/vlaki.php {{-}} {{SŽ vozni park}} {{railways_Slovenia}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenske železnice|*]] [[Kategorija:Železniški prevozniki v Sloveniji]] [[Kategorija:Prejemniki Valvasorjevega častnega priznanja]] rscok5wopkoo5xt6aztc2qgjfb3ypli 6775113 6775110 2026-11-05T10:25:57Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ 6775113 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Podjetje | name = Slovenske železnice d. o. o. | logo = Slovenske železnice wordmark logo.svg | caption = | image = Ljubljana, 510-018.jpg| image_size = | image_alt = | trading_name = | native_name = | native_name_lang = | romanized = | former type = | type = [[družba z omejeno odgovornostjo]] | traded_as = | industry = | genre = [[železniški transport]] | fate = | predecessor = [[Jugoslovanske železnice]] (Železniško gospodarstvo Ljubljana) | successor = | foundation = [[1991]] | founder = [[Republika Slovenija]] | defunct = | location_city = [[Ljubljana]] | location_country = {{ikonazastave|Slovenija}} [[Slovenija]] | locations = | area_served = | key_people = | products = | production = | services = vzdrževanje, obratovanje in obnavljanje javne železniške infrastrukture ter prevoz potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu | revenue = | operating_income = | net_income = | aum = | assets = | equity = | owner = [[Republika Slovenija]] | num_employees = | parent = [[Slovenski državni holding]] | divisions = SŽ Potniški promet, SŽ Vleka in tehnika, SŽ Logistika (SŽ Tovorni promet, Fersped), SŽ Infrastruktura, SŽ Železniško gradbeno podjetje, SŽ Železniško invalidsko podjetje, SŽ Prometni institut Ljubljana, [[NOMAGO|Nomago]]. | subsid = | homepage = [https://www.sz.si/ https://www.sz.si] | footnotes = | intl = | bodystyle = }} [[Slika:Railway map of Slovenia.png|300px|thumb|desno|Železniško omrežje v Sloveniji]] '''Slovenske železnice d. o. o.''' (krajše le ''Slovenske železnice'', [[kratica]] '''SŽ''') so [[podjetje]] [[Slovenski državni holding|Slovenskega državnega holdinga]], ta pa je v lasti [[Slovenija|Republike Slovenije]]. So upravitelj železniške infrastrukture, družbe v njeni skupini pa so izvajalec [[Železniški prevoz|železniškega prometa]] v [[Država|državi]] oziroma izvajalec obvezne gospodarske javne službe vzdrževanja, obratovanja in obnavljanja javne železniške infrastrukture ter obvezne gospodarske javne službe prevoza potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu. Ob slovenski [[Slovenska osamosvojitvena vojna|osamosvojitvi]] so nastale iz ''Železniškega gospodarstva Ljubljana'', ki je na ozemlju [[Slovenija|Slovenije]] in tudi hrvaškega dela [[Istra|Istre]] dotlej upravljalo del omrežja [[Jugoslovanske železnice|Jugoslovanskih železnic]]. Od [[10. junij]]a [[1992]] so Slovenske železnice članica [[Mednarodna železniška zveza|Mednarodne železniške zveze]] (UIC). ''Skupino Slovenske železnice'' sestavljajo podjetja: SŽ Potniški promet, SŽ Vleka in tehnika, SŽ Logistika (SŽ Tovorni promet, Fersped), SŽ Infrastruktura, SŽ Železniško gradbeno podjetje, SŽ Železniško invalidsko podjetje, SŽ Prometni institut Ljubljana in [[NOMAGO|Nomago]]. ==Zgodovina== [[Slika:Borovnica viaduct by Varoni.jpg|280px|thumb|desno|Veliki železniški viadukt pri Borovnici, na trasi [[Južna železnica|Južne želaznice]]]] ===Avstrijsko obdobje=== Zgodovina železnic na Slovenskem se začne v obdobju [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]] oziroma poznejše [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske monarhije]], ki je vse do razpada leta 1918 vključevala celotno ozemlje današnje [[Slovenija|Republike Slovenije]]. Prvi [[vlak]] je na slovensko ozemlje zapeljal že leta 1846 (na poskusni vožnji od Gradca do [[Pesnica pri Mariboru|Pesnice pri Mariboru]] pa že 1. novembra 1845), le enajst let pozneje, leta 1857, pa je bila dokončana povezava med [[Dunaj]]em in [[Jadransko morje|Jadranskim morjem]], tako imenovana na [[Južna železnica]]. Železnice so zaradi zemljepisne lege Slovenije od takrat most med severom in jugom ter vzhodom in zahodom. ===Kraljevina Jugoslavija=== Po koncu [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] so se oblikovale [[Železnice Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]]. Leta 1929 se kraljevina preimenuje v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]] in z njo tudi železnice v [[Jugoslovanske državne železnice]] (JDŽ). Po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] je območje Primorske, Istre in dela Dalmacije, po [[Rapalska pogodba|Rapalski pogodbi]] pripadlo [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]]. Ob tem je del [[Bohinjska proga|Bohinjske proge]], z odsekom do [[Zgodovina železnice v Sloveniji#Proga Prvačina—Ajdovščina (1902)|Ajdovščine]] ter del [[Južna železnica|Južne železnice]] in s tem tudi progi [[Zgodovina železnice v Sloveniji#Proga Pivka—Reka (1873)|Pivka–Reka]] ter [[Zgodovina železnice v Sloveniji#Istrska proga Divača—Pulj (1876)|Divača–Pulj]], prešel pod upravo Italijanskih državnih železnic (FS). Z razširitvijo [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] na jugoslovansko ozemlje leta 1941 JDŽ prenehajo obstajati, razdelijo jih na DRB, FS in MAV, v NDH nastanejo [[Hrvaške državne železnice]] (HDŽ), v Srbiji pa (ponovno) [[Srbske državne železnice]] (SDŽ). === SFR Jugoslavija === Po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] so železniški prevoz vodile [[Jugoslovanske železnice]] (JŽ), ki so pod tem imenom obstajale od leta 1952. Upravljanje je bilo ozemeljsko razdeljeno na 6 železniških transportnih podjetij (Beograd, Zagreb, Sarajevo, Skopje, Titograd in Ljubljana, slednje je bilo dodatno razdeljeno na območne enote Ljubljana, Maribor in Postojna). Z uvedbo samoupravnega socializma je v okviru Združenja Jugoslovanskih železnic obstajala tudi organizacija KRS (Kola za spavanje i ručavanje/Vagoni za spanje in obedovanje). 6. novembra 1960 pridejo v Slovenijo prve štiri garniture [[tirni avtobus|tirnih avtobusov]], ki so bile po osamosvojitvi odstopljene [[Hrvaške železnice|Hrvaškim železnicam]]. Tako se leta 1962 začne elektrifikacija proge [[Postojna]]–[[Ljubljana]] in za njo že drugih, kot so [[Postojna]]–[[Koper]], [[Ljubljana]]–[[Jesenice]], [[Ljubljana]]–[[Maribor]] ter [[Zidani Most]]–[[Dobova]] in tako je leta 1977 dokončana še zadnja elektrificirana proga dotlej, [[Maribor]]–[[Špilje]]. Po razpadu Jugoslovanskih železnic se je Železniško gospodarstvo Ljubljana preimenovalo v Slovenske železnice (SŽ), v okvir katerih so bile združene tudi službe, ki so v Sloveniji dotlej delovale neposredno pod okriljem Jugoslovanskih železnic.[[Slika:29.12.2012, SŽ 310, Ljubljana, Slovenia (16493631710).jpg|alt=|sličica|200x200_pik|Pendolino ETR 310 Slovenskih železnic (SŽ 310) na [[Železniška postaja Ljubljana|Ljubljanski postaji]]]] ==Slovenske železnice (SŽ)== Leta 1994 je italijanski elektromotornik ETR 310 z nagibnim podvozjem, tipa [[Pendolino]], na preiskusni vožnji 17. septembra, na odseku med [[Rače|Račami]] in [[Hoče|Hočami]] dosegel absolutni hitrostni rekord na slovenskih progah – 208,2 kilometra na uro. Leta 2000 so SŽ nabavile tri tovrstne garniture. [[Slika:SŽ 312 317.jpg|thumb|200px |Siemens Desiro Slovenskih železnic (SŽ 312)]] Julija leta 2002 SŽ prejmejo še zadnjo od tridesetih naročenih elektromotornih garnitur serije, imenovanih [[Siemens (podjetje)|Siemens]] [[Siemens Desiro|Desiro]]. Od prevzema naprej vozijo v sklopu lokalnih potniških (LP) in regionalnih vlakov (RG) na vseh elektrificiranih progah v Sloveniji. Aprila 2016 je bila dokončana elektrifikacija proge [[Železniška proga Pragersko–Središče–d. m.|Pragersko–Središče–d. m.]], na odseku Pragersko–Hodoš. == Železniško omrežje == Del železniškega omrežja v Sloveniji je elektrificiran (po njem vozijo predvsem elektromotorni [[vlak]]i), nekoliko večji del pa je neelektrificiran (po njem vozijo različni tipi dizelskih vlakov). Skupna dolžina železniških prog je 1208 [[km]],<ref>{{Navedi splet|url=http://slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/zelezniske-proge|title=Železniške proge|date=|accessdate=17. 4. 2018|website=Slovenske železnice|publisher=|last=|first=|language=sl|archive-date=2018-04-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20180418092856/http://slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/zelezniske-proge|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180418092856/http://slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/zelezniske-proge |date=2018-04-18 }}</ref> od tega je elektrificiranega za 609,7 km<ref>{{Navedi novice|url=http://www.slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/elektroenergetika|title=Slovenske železnice - Elektroenergetika|last=|accessdate=2016-10-15|archive-date=2016-09-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20160917051252/http://www.slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/elektroenergetika|url-status=dead}}</ref> omrežja. V Sloveniji so tri vrste elektrificiranih prog. Največji del je elektrificiran z enosmerno napetostjo 3 kV, med [[Dobova|Dobovo]] in državno mejo s [[Hrvaška|Hrvaško]] ter med Hodošem in državno mejo z [[Madžarska|Madžarsko]] je izmenična napetost 25 k[[V]] 50 [[Hz]], med [[Jesenice|Jesenicami]] in državno mejo z [[Avstrija|Avstrijo]] pa 15 kV 16,7&nbsp;Hz. [[File:SŽ_Kranj-Beljak_(c)_Bojan_Schnabl.webm#metadata|thumb|Železniška postaja Kranj z najavo mednarodnega vlaka v Beljak v nemščini. <ref>Glej o pomenu Beljaka za slovensko kulturno zgodovino: Matjaž Klemenčič: Villach/Beljak. V: [[Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem]], 3.zv., str. 1419-1421</ref><ref>O zgodovinskem pomenu Beljaka za slovensko politčno gibanje: Matjaž Klemenčič: Beljaško omizje (Villacher Kreis) in Villach/Beljak. V: [[Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem]], 1.zv., str. 146-147</ref><ref>O spoštovanju slovenščine in slovenske kulturne dediščine (in s tem slovenskih krajevnih imen) glej: Koroška deželna ustava, člen 5: "(2)Das Land Kärnten bekennt sich gemäß Artikel 8 Abs. 2 des Bundes-Verfassungsgesetzes zu seiner gewachsenen sprachlichen und kulturellen Vielfalt, wie sie in Kärnten in der slowenischen Volksgruppe zum Ausdruck kommt. Sprache und Kultur, Traditionen und kulturelles Erbe sind zu achten, zu sichern und zu fördern. Die Fürsorge des Landes gilt allen Landsleuten gleichermaßen." Prevod: "(2)Koroška dežela v skladu z drugim odstavkom 8. člena Zveznega ustavnega zakona priznava svojo jezikovno in kulturno raznolikost, ki jo na Koroškem izraža slovenska narodna skupnost. Jezik in kulturo, tradicijo in kulturno dediščino je treba spoštovati, varovati in spodbujati. Skrb za deželo velja v enaki meri za vse rojake." Koroška deželna ustava, člen 5:[https://www.ris.bka.gv.at/GeltendeFassung.wxe?Abfrage=LrK&Gesetzesnummer=10000208]</ref><ref>Avstrijska zvezna ustava v svoji ciljni določbi člen 8/2 poziva, das "se spoštujejo, varujejo in spodbujajo" jeziki narodnih skupnosti. Original: Artikel 8 (2): "Die Republik (Bund, Länder und Gemeinden) bekennt sich zu ihrer gewachsenen sprachlichen und kulturellen Vielfalt, die in den autochthonen Volksgruppen zum Ausdruck kommt. Sprache und Kultur, Bestand und Erhaltung dieser Volksgruppen sind zu achten, zu sichern und zu fördern.", prevod: Člen 8 (2): "Republika (federacija, dežele in občine) se priznava k svoji zgodovinsko pogojeni jezikovni in kulturni raznolikosti, ki se izraža v avtohtonih narodnostnih skupnostih. Jezik in kultura, obstoj ter ohranjanje teh narodnostnih skupnostih je treba spoštovati, varovati in spodbujati." zitat, BVG, Art. 8 (2), [https://www.ris.bka.gv.at/eli/bgbl/1930/1/A8/NOR40066723] (preverjeno 15.6.2025). To velja tore tudi za pravilno rabo krajevnih imen v jezikih teh skupnostih, mdr. Koroških Slovencev.</ref><ref>[[Seznam slovenskih imen krajev v Avstriji]]</ref>]] === Statistika o železniškem omrežju Slovenskih železnic === * Najbolj strma proga: Prvačina–Štanjel 26,7 [[promila]]. * Najdaljša horizontala: Ruše–Fala v dolžini 6.500 m na progi [[Maribor]]–Prevalje. * Najdaljša ravnina: [[Ptuj]]–[[Velika Nedelja]] v dolžini 15.810 m na progi Pragersko–Središče. * Najviše ležeča železniška postaja: [[Železniška postaja Postojna|Postojna]] 582 m. * Najniže ležeča železniška postaja: [[Železniška postaja Koper|Koper]] 3 m. * Najdaljši most: 575 m [[Novo mesto]] na industrijskem tiru za [[Revoz]]. * Najvišji most: 30 m v [[Most na Soči|Mostu na Soči]] čez reko Idrijco. * Najdaljši predor: [[Bohinjski predor]] 6327,3 m. * Najkrajši predor: [[Radovljica]] 25,03 m. * Najstarejša proga: [[Južna železnica|Južna državna železnica]] [[Šentilj]]–[[Celje]] [[2. junij]] [[1846]].<ref>http://www.slo-zeleznice.si</ref> == Vozni park == {{glavni|Vozni park Slovenskih železnic}} Najhitrejši vlak v Sloveniji je [[Nagibni vlak|nagibna]] [[elektromotorna garnitura]] [[Pendolino]] serije [[SŽ serija 310/316|SŽ 310/316]], letnik 2000, ki vozi pod oznako InterCity Slovenija (ICS) med Ljubljano in Mariborom ter občasno med Ljubljano in Koprom. Najvišja hitrost, ki jo lahko dosega, znaša 160&nbsp;km/h (sicer zmore hitrosti do 200&nbsp;km/h), in sicer jo doseže na relaciji [[Pragersko]]–[[Maribor]] in [[Grobelno]]–[[Štore]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.vlaki.net/slika3353.html |title=arhivska kopija |accessdate=2006-12-30 |archive-date=2007-11-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071103051506/http://www.vlaki.net/slika3353.html |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071103051506/http://www.vlaki.net/slika3353.html |date=2007-11-03 }}</ref> Večja pridobitev za potniški promet so bili na začetku novega tisočletja tudi potniški vlaki [[Siemens Desiro]] serije [[SŽ serija 312/317|312/317]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.vlaki.net/emu.html |title=arhivska kopija |accessdate=2006-12-30 |archive-date=2007-09-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070927013707/http://www.vlaki.net/emu.html |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070927013707/http://www.vlaki.net/emu.html |date=2007-09-27 }}</ref> Večina [[Dizelmotorna garnitura|dizelmotornih garnitur]] je proizvodnje [[Fiat]] z letniki 1973–1976 ([[SŽ serija 813/814|serija 813/814]]), in "kanarčkov" [[SŽ serija 713/715|serije 713/715]] z letniki 1983–1986.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.vlaki.net/dmu.html |title=arhivska kopija |accessdate=2006-12-30 |archive-date=2007-09-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070927013639/http://www.vlaki.net/dmu.html |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070927013639/http://www.vlaki.net/dmu.html |date=2007-09-27 }}</ref> V prometu je tudi še nekaj garnitur [[SŽ serija 711|serije 711]], nekdanjih "zelenih vlakov", izdelanih leta 1970. Aprila 2018 so Slovenske železnice podpisale pogodbo s proizvajalcem [[Stadler Rail|Stadler Rail AG]] za nakup 26 novih potniških garnitur: 11 enonadstropnih elektromotornih, 10 dvonadstropnih elektromotornih in 5 enonadstropnih dizelmotornih garnitur. Maja 2019 je bila podpisana nova pogodba za dobavo dodatnih 16 dizelskih in 10 električnih enonadstropnih garnitur, junija 2023 še dodatnih 20 enonadstropnih dizelmotornih garnitur.<ref>{{Navedi novice|url=https://novaproga.wordpress.com/2018/04/17/novi-vlaki-slovenskih-zeleznic/|title=Novi vlaki Slovenskih železnic|date=17. 4. 2018|newspaper=Nova proga|accessdate=17. 4. 2018|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Slovenske železnice so podpisale pogodbo za dodatnih 26 potniških vlakov Stadler, skupaj jih bo tako 52|date=27. 5. 2019|url=http://www.blog.uporabnastran.si/2019/05/27/slovenske-zeleznice-so-podpisale-pogodbo-za-dodatnih-26-potniskih-vlakov-stadler-skupaj-jih-bo-tako-52/|work=uporabnastran.si}}</ref> <gallery> Slika:Slovenian Pendolino at Zidani Most.jpg|Pendolino ICS ([[SŽ serija 310|serija 310/316]]) Slika:SŽ 510-515 - 006.jpg|Stadler FLIRT EMU [[SŽ serija 510/515]] Slika:Stadler KISS Slovenske železnice Slovenian railways.jpg|Stadler KISS [[SŽ serija 313/318]] Slika:StadlerDMUžalec.jpg|Stadler FLIRT DMU [[SŽ serija 610/615]] Slika:SŽ 312 317.jpg|Siemens Desiro ([[SŽ serija 312/317]]) Slika:SŽ 713 715.jpg|Kanarček v Ljubljani (serija [[SŽ serija 713/715]]) Slika:SŽ Fiat 814 Maribor.jpg|[[SŽ serija 813/814]] </gallery> Lokomotive, ki vozijo po slovenskih tirih, so dizelske ([[Regan]]) ali pa tudi najnovejše [[Siemens (podjetje)|Siemensove]] večsistemke, znane pod imenom Taurus oziroma pod v Sloveniji uveljavljenim imenom Živa. Povprečna starost [[lokomotiva|lokomotiv]] je približno 20 let.{{Cn}} <gallery> Slika:SŽ 541 series locomotive (06).JPG|Električna lokomotiva SŽ 541 »Živa« Slika:Slowenische Eisenbahn (14052959616) (2).jpg|Električna lokomotiva SŽ 363 »Brižitka« Slika:EuroCity 'Emona' (29951827864).jpg|Električna lokomotiva SŽ 342 »Moped« Slika:SŽ 664 108 in Ljubljana.jpg|[[Dizel]]ska [[lokomotiva]] SŽ 664 »Reagan« </gallery> == Nagrade in priznanja == * 1998: [[Valvasorjevo častno priznanje]]<ref name=":30">"Podelili letošnjo Valvasorjevo nagrado in tri priznanja". ''Delo'' (16.05.1998), letnik 40, številka 111. str. 1. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-MGZ9BR2T}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Viri== * Košir, Marko; Bogić, Mladen; Orbanić, Josip: ''Železniška vozila na motorni in elektromotorni pogon v Sloveniji'', Maribor, Pro-Andy, 2019, {{COBISS|ID=302220800}} == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih podjetij]] * [[Železnica v Sloveniji]] * [[Železniški muzej Slovenskih železnic]] *[[Muzej južne železnice|Muzej Južne železnice]], [[Šentjur]] * [[Seznam parnih lokomotiv na Slovenskem]] == Zunanje povezave == {{commonscat|Rail transport in Slovenia}} * http://www.slo-zeleznice.si/ * http://www.vlaki.jesenice.net/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130728075626/http://www.vlaki.jesenice.net/ |date=2013-07-28 }} * https://trainspo.com/country/si/gallery/ * https://www.miniaturna-zeleznica.eu/vlaki.php {{-}} {{SŽ vozni park}} {{railways_Slovenia}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenske železnice|*]] [[Kategorija:Železniški prevozniki v Sloveniji]] [[Kategorija:Prejemniki Valvasorjevega častnega priznanja]] 0n6rc0dlhee04b7uuaqk5bnwj141mcz 6775115 6775113 2026-11-05T10:27:39Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ 6775115 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Podjetje | name = Slovenske železnice d. o. o. | logo = Slovenske železnice wordmark logo.svg | caption = | image = Ljubljana, 510-018.jpg| image_size = | image_alt = | trading_name = | native_name = | native_name_lang = | romanized = | former type = | type = [[družba z omejeno odgovornostjo]] | traded_as = | industry = | genre = [[železniški transport]] | fate = | predecessor = [[Jugoslovanske železnice]] (Železniško gospodarstvo Ljubljana) | successor = | foundation = [[1991]] | founder = [[Republika Slovenija]] | defunct = | location_city = [[Ljubljana]] | location_country = {{ikonazastave|Slovenija}} [[Slovenija]] | locations = | area_served = | key_people = | products = | production = | services = vzdrževanje, obratovanje in obnavljanje javne železniške infrastrukture ter prevoz potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu | revenue = | operating_income = | net_income = | aum = | assets = | equity = | owner = [[Republika Slovenija]] | num_employees = | parent = [[Slovenski državni holding]] | divisions = SŽ Potniški promet, SŽ Vleka in tehnika, SŽ Logistika (SŽ Tovorni promet, Fersped), SŽ Infrastruktura, SŽ Železniško gradbeno podjetje, SŽ Železniško invalidsko podjetje, SŽ Prometni institut Ljubljana, [[NOMAGO|Nomago]]. | subsid = | homepage = [https://www.sz.si/ https://www.sz.si] | footnotes = | intl = | bodystyle = }} [[Slika:Railway map of Slovenia.png|300px|thumb|desno|Železniško omrežje v Sloveniji]] '''Slovenske železnice d. o. o.''' (krajše le ''Slovenske železnice'', [[kratica]] '''SŽ''') so [[podjetje]] [[Slovenski državni holding|Slovenskega državnega holdinga]], ta pa je v lasti [[Slovenija|Republike Slovenije]]. So upravitelj železniške infrastrukture, družbe v njeni skupini pa so izvajalec [[Železniški prevoz|železniškega prometa]] v [[Država|državi]] oziroma izvajalec obvezne gospodarske javne službe vzdrževanja, obratovanja in obnavljanja javne železniške infrastrukture ter obvezne gospodarske javne službe prevoza potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu. Ob slovenski [[Slovenska osamosvojitvena vojna|osamosvojitvi]] so nastale iz ''Železniškega gospodarstva Ljubljana'', ki je na ozemlju [[Slovenija|Slovenije]] in tudi hrvaškega dela [[Istra|Istre]] dotlej upravljalo del omrežja [[Jugoslovanske železnice|Jugoslovanskih železnic]]. Od [[10. junij]]a [[1992]] so Slovenske železnice članica [[Mednarodna železniška zveza|Mednarodne železniške zveze]] (UIC). ''Skupino Slovenske železnice'' sestavljajo podjetja: SŽ Potniški promet, SŽ Vleka in tehnika, SŽ Logistika (SŽ Tovorni promet, Fersped), SŽ Infrastruktura, SŽ Železniško gradbeno podjetje, SŽ Železniško invalidsko podjetje, SŽ Prometni institut Ljubljana in [[NOMAGO|Nomago]]. ==Zgodovina== ===Avstrijsko obdobje=== [[Slika:Borovnica viaduct by Varoni.jpg|300px|thumb|levo|Veliki železniški viadukt pri Borovnici, na trasi [[Južna železnica|Južne želaznice]]]] Zgodovina železnic na Slovenskem se začne v obdobju [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]] oziroma poznejše [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske monarhije]], ki je vse do razpada leta 1918 vključevala celotno ozemlje današnje [[Slovenija|Republike Slovenije]]. Prvi [[vlak]] je na slovensko ozemlje zapeljal že leta 1846 (na poskusni vožnji od Gradca do [[Pesnica pri Mariboru|Pesnice pri Mariboru]] pa že 1. novembra 1845), le enajst let pozneje, leta 1857, pa je bila dokončana povezava med [[Dunaj]]em in [[Jadransko morje|Jadranskim morjem]], tako imenovana na [[Južna železnica]]. Železnice so zaradi zemljepisne lege Slovenije od takrat most med severom in jugom ter vzhodom in zahodom. ===Kraljevina Jugoslavija=== Po koncu [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] so se oblikovale [[Železnice Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]]. Leta 1929 se kraljevina preimenuje v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]] in z njo tudi železnice v [[Jugoslovanske državne železnice]] (JDŽ). Po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] je območje Primorske, Istre in dela Dalmacije, po [[Rapalska pogodba|Rapalski pogodbi]] pripadlo [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]]. Ob tem je del [[Bohinjska proga|Bohinjske proge]], z odsekom do [[Zgodovina železnice v Sloveniji#Proga Prvačina—Ajdovščina (1902)|Ajdovščine]] ter del [[Južna železnica|Južne železnice]] in s tem tudi progi [[Zgodovina železnice v Sloveniji#Proga Pivka—Reka (1873)|Pivka–Reka]] ter [[Zgodovina železnice v Sloveniji#Istrska proga Divača—Pulj (1876)|Divača–Pulj]], prešel pod upravo Italijanskih državnih železnic (FS). Z razširitvijo [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] na jugoslovansko ozemlje leta 1941 JDŽ prenehajo obstajati, razdelijo jih na DRB, FS in MAV, v NDH nastanejo [[Hrvaške državne železnice]] (HDŽ), v Srbiji pa (ponovno) [[Srbske državne železnice]] (SDŽ). === SFR Jugoslavija === Po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] so železniški prevoz vodile [[Jugoslovanske železnice]] (JŽ), ki so pod tem imenom obstajale od leta 1952. Upravljanje je bilo ozemeljsko razdeljeno na 6 železniških transportnih podjetij (Beograd, Zagreb, Sarajevo, Skopje, Titograd in Ljubljana, slednje je bilo dodatno razdeljeno na območne enote Ljubljana, Maribor in Postojna). Z uvedbo samoupravnega socializma je v okviru Združenja Jugoslovanskih železnic obstajala tudi organizacija KRS (Kola za spavanje i ručavanje/Vagoni za spanje in obedovanje). 6. novembra 1960 pridejo v Slovenijo prve štiri garniture [[tirni avtobus|tirnih avtobusov]], ki so bile po osamosvojitvi odstopljene [[Hrvaške železnice|Hrvaškim železnicam]]. Tako se leta 1962 začne elektrifikacija proge [[Postojna]]–[[Ljubljana]] in za njo že drugih, kot so [[Postojna]]–[[Koper]], [[Ljubljana]]–[[Jesenice]], [[Ljubljana]]–[[Maribor]] ter [[Zidani Most]]–[[Dobova]] in tako je leta 1977 dokončana še zadnja elektrificirana proga dotlej, [[Maribor]]–[[Špilje]]. Po razpadu Jugoslovanskih železnic se je Železniško gospodarstvo Ljubljana preimenovalo v Slovenske železnice (SŽ), v okvir katerih so bile združene tudi službe, ki so v Sloveniji dotlej delovale neposredno pod okriljem Jugoslovanskih železnic.[[Slika:29.12.2012, SŽ 310, Ljubljana, Slovenia (16493631710).jpg|alt=|sličica|200x200_pik|Pendolino ETR 310 Slovenskih železnic (SŽ 310) na [[Železniška postaja Ljubljana|Ljubljanski postaji]]]] ==Slovenske železnice (SŽ)== Leta 1994 je italijanski elektromotornik ETR 310 z nagibnim podvozjem, tipa [[Pendolino]], na preiskusni vožnji 17. septembra, na odseku med [[Rače|Račami]] in [[Hoče|Hočami]] dosegel absolutni hitrostni rekord na slovenskih progah – 208,2 kilometra na uro. Leta 2000 so SŽ nabavile tri tovrstne garniture. [[Slika:SŽ 312 317.jpg|thumb|200px |Siemens Desiro Slovenskih železnic (SŽ 312)]] Julija leta 2002 SŽ prejmejo še zadnjo od tridesetih naročenih elektromotornih garnitur serije, imenovanih [[Siemens (podjetje)|Siemens]] [[Siemens Desiro|Desiro]]. Od prevzema naprej vozijo v sklopu lokalnih potniških (LP) in regionalnih vlakov (RG) na vseh elektrificiranih progah v Sloveniji. Aprila 2016 je bila dokončana elektrifikacija proge [[Železniška proga Pragersko–Središče–d. m.|Pragersko–Središče–d. m.]], na odseku Pragersko–Hodoš. == Železniško omrežje == Del železniškega omrežja v Sloveniji je elektrificiran (po njem vozijo predvsem elektromotorni [[vlak]]i), nekoliko večji del pa je neelektrificiran (po njem vozijo različni tipi dizelskih vlakov). Skupna dolžina železniških prog je 1208 [[km]],<ref>{{Navedi splet|url=http://slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/zelezniske-proge|title=Železniške proge|date=|accessdate=17. 4. 2018|website=Slovenske železnice|publisher=|last=|first=|language=sl|archive-date=2018-04-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20180418092856/http://slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/zelezniske-proge|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180418092856/http://slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/zelezniske-proge |date=2018-04-18 }}</ref> od tega je elektrificiranega za 609,7 km<ref>{{Navedi novice|url=http://www.slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/elektroenergetika|title=Slovenske železnice - Elektroenergetika|last=|accessdate=2016-10-15|archive-date=2016-09-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20160917051252/http://www.slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/elektroenergetika|url-status=dead}}</ref> omrežja. V Sloveniji so tri vrste elektrificiranih prog. Največji del je elektrificiran z enosmerno napetostjo 3 kV, med [[Dobova|Dobovo]] in državno mejo s [[Hrvaška|Hrvaško]] ter med Hodošem in državno mejo z [[Madžarska|Madžarsko]] je izmenična napetost 25 k[[V]] 50 [[Hz]], med [[Jesenice|Jesenicami]] in državno mejo z [[Avstrija|Avstrijo]] pa 15 kV 16,7&nbsp;Hz. [[File:SŽ_Kranj-Beljak_(c)_Bojan_Schnabl.webm#metadata|thumb|Železniška postaja Kranj z najavo mednarodnega vlaka v Beljak v nemščini. <ref>Glej o pomenu Beljaka za slovensko kulturno zgodovino: Matjaž Klemenčič: Villach/Beljak. V: [[Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem]], 3.zv., str. 1419-1421</ref><ref>O zgodovinskem pomenu Beljaka za slovensko politčno gibanje: Matjaž Klemenčič: Beljaško omizje (Villacher Kreis) in Villach/Beljak. V: [[Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem]], 1.zv., str. 146-147</ref><ref>O spoštovanju slovenščine in slovenske kulturne dediščine (in s tem slovenskih krajevnih imen) glej: Koroška deželna ustava, člen 5: "(2)Das Land Kärnten bekennt sich gemäß Artikel 8 Abs. 2 des Bundes-Verfassungsgesetzes zu seiner gewachsenen sprachlichen und kulturellen Vielfalt, wie sie in Kärnten in der slowenischen Volksgruppe zum Ausdruck kommt. Sprache und Kultur, Traditionen und kulturelles Erbe sind zu achten, zu sichern und zu fördern. Die Fürsorge des Landes gilt allen Landsleuten gleichermaßen." Prevod: "(2)Koroška dežela v skladu z drugim odstavkom 8. člena Zveznega ustavnega zakona priznava svojo jezikovno in kulturno raznolikost, ki jo na Koroškem izraža slovenska narodna skupnost. Jezik in kulturo, tradicijo in kulturno dediščino je treba spoštovati, varovati in spodbujati. Skrb za deželo velja v enaki meri za vse rojake." Koroška deželna ustava, člen 5:[https://www.ris.bka.gv.at/GeltendeFassung.wxe?Abfrage=LrK&Gesetzesnummer=10000208]</ref><ref>Avstrijska zvezna ustava v svoji ciljni določbi člen 8/2 poziva, das "se spoštujejo, varujejo in spodbujajo" jeziki narodnih skupnosti. Original: Artikel 8 (2): "Die Republik (Bund, Länder und Gemeinden) bekennt sich zu ihrer gewachsenen sprachlichen und kulturellen Vielfalt, die in den autochthonen Volksgruppen zum Ausdruck kommt. Sprache und Kultur, Bestand und Erhaltung dieser Volksgruppen sind zu achten, zu sichern und zu fördern.", prevod: Člen 8 (2): "Republika (federacija, dežele in občine) se priznava k svoji zgodovinsko pogojeni jezikovni in kulturni raznolikosti, ki se izraža v avtohtonih narodnostnih skupnostih. Jezik in kultura, obstoj ter ohranjanje teh narodnostnih skupnostih je treba spoštovati, varovati in spodbujati." zitat, BVG, Art. 8 (2), [https://www.ris.bka.gv.at/eli/bgbl/1930/1/A8/NOR40066723] (preverjeno 15.6.2025). To velja tore tudi za pravilno rabo krajevnih imen v jezikih teh skupnostih, mdr. Koroških Slovencev.</ref><ref>[[Seznam slovenskih imen krajev v Avstriji]]</ref>]] === Statistika o železniškem omrežju Slovenskih železnic === * Najbolj strma proga: Prvačina–Štanjel 26,7 [[promila]]. * Najdaljša horizontala: Ruše–Fala v dolžini 6.500 m na progi [[Maribor]]–Prevalje. * Najdaljša ravnina: [[Ptuj]]–[[Velika Nedelja]] v dolžini 15.810 m na progi Pragersko–Središče. * Najviše ležeča železniška postaja: [[Železniška postaja Postojna|Postojna]] 582 m. * Najniže ležeča železniška postaja: [[Železniška postaja Koper|Koper]] 3 m. * Najdaljši most: 575 m [[Novo mesto]] na industrijskem tiru za [[Revoz]]. * Najvišji most: 30 m v [[Most na Soči|Mostu na Soči]] čez reko Idrijco. * Najdaljši predor: [[Bohinjski predor]] 6327,3 m. * Najkrajši predor: [[Radovljica]] 25,03 m. * Najstarejša proga: [[Južna železnica|Južna državna železnica]] [[Šentilj]]–[[Celje]] [[2. junij]] [[1846]].<ref>http://www.slo-zeleznice.si</ref> == Vozni park == {{glavni|Vozni park Slovenskih železnic}} Najhitrejši vlak v Sloveniji je [[Nagibni vlak|nagibna]] [[elektromotorna garnitura]] [[Pendolino]] serije [[SŽ serija 310/316|SŽ 310/316]], letnik 2000, ki vozi pod oznako InterCity Slovenija (ICS) med Ljubljano in Mariborom ter občasno med Ljubljano in Koprom. Najvišja hitrost, ki jo lahko dosega, znaša 160&nbsp;km/h (sicer zmore hitrosti do 200&nbsp;km/h), in sicer jo doseže na relaciji [[Pragersko]]–[[Maribor]] in [[Grobelno]]–[[Štore]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.vlaki.net/slika3353.html |title=arhivska kopija |accessdate=2006-12-30 |archive-date=2007-11-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071103051506/http://www.vlaki.net/slika3353.html |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071103051506/http://www.vlaki.net/slika3353.html |date=2007-11-03 }}</ref> Večja pridobitev za potniški promet so bili na začetku novega tisočletja tudi potniški vlaki [[Siemens Desiro]] serije [[SŽ serija 312/317|312/317]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.vlaki.net/emu.html |title=arhivska kopija |accessdate=2006-12-30 |archive-date=2007-09-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070927013707/http://www.vlaki.net/emu.html |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070927013707/http://www.vlaki.net/emu.html |date=2007-09-27 }}</ref> Večina [[Dizelmotorna garnitura|dizelmotornih garnitur]] je proizvodnje [[Fiat]] z letniki 1973–1976 ([[SŽ serija 813/814|serija 813/814]]), in "kanarčkov" [[SŽ serija 713/715|serije 713/715]] z letniki 1983–1986.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.vlaki.net/dmu.html |title=arhivska kopija |accessdate=2006-12-30 |archive-date=2007-09-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070927013639/http://www.vlaki.net/dmu.html |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070927013639/http://www.vlaki.net/dmu.html |date=2007-09-27 }}</ref> V prometu je tudi še nekaj garnitur [[SŽ serija 711|serije 711]], nekdanjih "zelenih vlakov", izdelanih leta 1970. Aprila 2018 so Slovenske železnice podpisale pogodbo s proizvajalcem [[Stadler Rail|Stadler Rail AG]] za nakup 26 novih potniških garnitur: 11 enonadstropnih elektromotornih, 10 dvonadstropnih elektromotornih in 5 enonadstropnih dizelmotornih garnitur. Maja 2019 je bila podpisana nova pogodba za dobavo dodatnih 16 dizelskih in 10 električnih enonadstropnih garnitur, junija 2023 še dodatnih 20 enonadstropnih dizelmotornih garnitur.<ref>{{Navedi novice|url=https://novaproga.wordpress.com/2018/04/17/novi-vlaki-slovenskih-zeleznic/|title=Novi vlaki Slovenskih železnic|date=17. 4. 2018|newspaper=Nova proga|accessdate=17. 4. 2018|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Slovenske železnice so podpisale pogodbo za dodatnih 26 potniških vlakov Stadler, skupaj jih bo tako 52|date=27. 5. 2019|url=http://www.blog.uporabnastran.si/2019/05/27/slovenske-zeleznice-so-podpisale-pogodbo-za-dodatnih-26-potniskih-vlakov-stadler-skupaj-jih-bo-tako-52/|work=uporabnastran.si}}</ref> <gallery> Slika:Slovenian Pendolino at Zidani Most.jpg|Pendolino ICS ([[SŽ serija 310|serija 310/316]]) Slika:SŽ 510-515 - 006.jpg|Stadler FLIRT EMU [[SŽ serija 510/515]] Slika:Stadler KISS Slovenske železnice Slovenian railways.jpg|Stadler KISS [[SŽ serija 313/318]] Slika:StadlerDMUžalec.jpg|Stadler FLIRT DMU [[SŽ serija 610/615]] Slika:SŽ 312 317.jpg|Siemens Desiro ([[SŽ serija 312/317]]) Slika:SŽ 713 715.jpg|Kanarček v Ljubljani (serija [[SŽ serija 713/715]]) Slika:SŽ Fiat 814 Maribor.jpg|[[SŽ serija 813/814]] </gallery> Lokomotive, ki vozijo po slovenskih tirih, so dizelske ([[Regan]]) ali pa tudi najnovejše [[Siemens (podjetje)|Siemensove]] večsistemke, znane pod imenom Taurus oziroma pod v Sloveniji uveljavljenim imenom Živa. Povprečna starost [[lokomotiva|lokomotiv]] je približno 20 let.{{Cn}} <gallery> Slika:SŽ 541 series locomotive (06).JPG|Električna lokomotiva SŽ 541 »Živa« Slika:Slowenische Eisenbahn (14052959616) (2).jpg|Električna lokomotiva SŽ 363 »Brižitka« Slika:EuroCity 'Emona' (29951827864).jpg|Električna lokomotiva SŽ 342 »Moped« Slika:SŽ 664 108 in Ljubljana.jpg|[[Dizel]]ska [[lokomotiva]] SŽ 664 »Reagan« </gallery> == Nagrade in priznanja == * 1998: [[Valvasorjevo častno priznanje]]<ref name=":30">"Podelili letošnjo Valvasorjevo nagrado in tri priznanja". ''Delo'' (16.05.1998), letnik 40, številka 111. str. 1. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-MGZ9BR2T}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Viri== * Košir, Marko; Bogić, Mladen; Orbanić, Josip: ''Železniška vozila na motorni in elektromotorni pogon v Sloveniji'', Maribor, Pro-Andy, 2019, {{COBISS|ID=302220800}} == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih podjetij]] * [[Železnica v Sloveniji]] * [[Železniški muzej Slovenskih železnic]] *[[Muzej južne železnice|Muzej Južne železnice]], [[Šentjur]] * [[Seznam parnih lokomotiv na Slovenskem]] == Zunanje povezave == {{commonscat|Rail transport in Slovenia}} * http://www.slo-zeleznice.si/ * http://www.vlaki.jesenice.net/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130728075626/http://www.vlaki.jesenice.net/ |date=2013-07-28 }} * https://trainspo.com/country/si/gallery/ * https://www.miniaturna-zeleznica.eu/vlaki.php {{-}} {{SŽ vozni park}} {{railways_Slovenia}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenske železnice|*]] [[Kategorija:Železniški prevozniki v Sloveniji]] [[Kategorija:Prejemniki Valvasorjevega častnega priznanja]] 73ym9c3rsm2g9f58hgocllrd9if6gw5 6775116 6775115 2026-11-05T10:27:53Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ 6775116 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Podjetje | name = Slovenske železnice d. o. o. | logo = Slovenske železnice wordmark logo.svg | caption = | image = Ljubljana, 510-018.jpg| image_size = | image_alt = | trading_name = | native_name = | native_name_lang = | romanized = | former type = | type = [[družba z omejeno odgovornostjo]] | traded_as = | industry = | genre = [[železniški transport]] | fate = | predecessor = [[Jugoslovanske železnice]] (Železniško gospodarstvo Ljubljana) | successor = | foundation = [[1991]] | founder = [[Republika Slovenija]] | defunct = | location_city = [[Ljubljana]] | location_country = {{ikonazastave|Slovenija}} [[Slovenija]] | locations = | area_served = | key_people = | products = | production = | services = vzdrževanje, obratovanje in obnavljanje javne železniške infrastrukture ter prevoz potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu | revenue = | operating_income = | net_income = | aum = | assets = | equity = | owner = [[Republika Slovenija]] | num_employees = | parent = [[Slovenski državni holding]] | divisions = SŽ Potniški promet, SŽ Vleka in tehnika, SŽ Logistika (SŽ Tovorni promet, Fersped), SŽ Infrastruktura, SŽ Železniško gradbeno podjetje, SŽ Železniško invalidsko podjetje, SŽ Prometni institut Ljubljana, [[NOMAGO|Nomago]]. | subsid = | homepage = [https://www.sz.si/ https://www.sz.si] | footnotes = | intl = | bodystyle = }} [[Slika:Railway map of Slovenia.png|300px|thumb|desno|Železniško omrežje v Sloveniji]] '''Slovenske železnice d. o. o.''' (krajše le ''Slovenske železnice'', [[kratica]] '''SŽ''') so [[podjetje]] [[Slovenski državni holding|Slovenskega državnega holdinga]], ta pa je v lasti [[Slovenija|Republike Slovenije]]. So upravitelj železniške infrastrukture, družbe v njeni skupini pa so izvajalec [[Železniški prevoz|železniškega prometa]] v [[Država|državi]] oziroma izvajalec obvezne gospodarske javne službe vzdrževanja, obratovanja in obnavljanja javne železniške infrastrukture ter obvezne gospodarske javne službe prevoza potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu. Ob slovenski [[Slovenska osamosvojitvena vojna|osamosvojitvi]] so nastale iz ''Železniškega gospodarstva Ljubljana'', ki je na ozemlju [[Slovenija|Slovenije]] in tudi hrvaškega dela [[Istra|Istre]] dotlej upravljalo del omrežja [[Jugoslovanske železnice|Jugoslovanskih železnic]]. Od [[10. junij]]a [[1992]] so Slovenske železnice članica [[Mednarodna železniška zveza|Mednarodne železniške zveze]] (UIC). ''Skupino Slovenske železnice'' sestavljajo podjetja: SŽ Potniški promet, SŽ Vleka in tehnika, SŽ Logistika (SŽ Tovorni promet, Fersped), SŽ Infrastruktura, SŽ Železniško gradbeno podjetje, SŽ Železniško invalidsko podjetje, SŽ Prometni institut Ljubljana in [[NOMAGO|Nomago]]. ==Zgodovina== [[Slika:Borovnica viaduct by Varoni.jpg|280px|thumb|desno|Veliki železniški viadukt pri Borovnici, na trasi [[Južna železnica|Južne želaznice]]]] ===Avstrijsko obdobje=== Zgodovina železnic na Slovenskem se začne v obdobju [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]] oziroma poznejše [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske monarhije]], ki je vse do razpada leta 1918 vključevala celotno ozemlje današnje [[Slovenija|Republike Slovenije]]. Prvi [[vlak]] je na slovensko ozemlje zapeljal že leta 1846 (na poskusni vožnji od Gradca do [[Pesnica pri Mariboru|Pesnice pri Mariboru]] pa že 1. novembra 1845), le enajst let pozneje, leta 1857, pa je bila dokončana povezava med [[Dunaj]]em in [[Jadransko morje|Jadranskim morjem]], tako imenovana na [[Južna železnica]]. Železnice so zaradi zemljepisne lege Slovenije od takrat most med severom in jugom ter vzhodom in zahodom. ===Kraljevina Jugoslavija=== Po koncu [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] so se oblikovale [[Železnice Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]]. Leta 1929 se kraljevina preimenuje v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]] in z njo tudi železnice v [[Jugoslovanske državne železnice]] (JDŽ). Po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] je območje Primorske, Istre in dela Dalmacije, po [[Rapalska pogodba|Rapalski pogodbi]] pripadlo [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]]. Ob tem je del [[Bohinjska proga|Bohinjske proge]], z odsekom do [[Zgodovina železnice v Sloveniji#Proga Prvačina—Ajdovščina (1902)|Ajdovščine]] ter del [[Južna železnica|Južne železnice]] in s tem tudi progi [[Zgodovina železnice v Sloveniji#Proga Pivka—Reka (1873)|Pivka–Reka]] ter [[Zgodovina železnice v Sloveniji#Istrska proga Divača—Pulj (1876)|Divača–Pulj]], prešel pod upravo Italijanskih državnih železnic (FS). Z razširitvijo [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] na jugoslovansko ozemlje leta 1941 JDŽ prenehajo obstajati, razdelijo jih na DRB, FS in MAV, v NDH nastanejo [[Hrvaške državne železnice]] (HDŽ), v Srbiji pa (ponovno) [[Srbske državne železnice]] (SDŽ). === SFR Jugoslavija === Po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] so železniški prevoz vodile [[Jugoslovanske železnice]] (JŽ), ki so pod tem imenom obstajale od leta 1952. Upravljanje je bilo ozemeljsko razdeljeno na 6 železniških transportnih podjetij (Beograd, Zagreb, Sarajevo, Skopje, Titograd in Ljubljana, slednje je bilo dodatno razdeljeno na območne enote Ljubljana, Maribor in Postojna). Z uvedbo samoupravnega socializma je v okviru Združenja Jugoslovanskih železnic obstajala tudi organizacija KRS (Kola za spavanje i ručavanje/Vagoni za spanje in obedovanje). 6. novembra 1960 pridejo v Slovenijo prve štiri garniture [[tirni avtobus|tirnih avtobusov]], ki so bile po osamosvojitvi odstopljene [[Hrvaške železnice|Hrvaškim železnicam]]. Tako se leta 1962 začne elektrifikacija proge [[Postojna]]–[[Ljubljana]] in za njo že drugih, kot so [[Postojna]]–[[Koper]], [[Ljubljana]]–[[Jesenice]], [[Ljubljana]]–[[Maribor]] ter [[Zidani Most]]–[[Dobova]] in tako je leta 1977 dokončana še zadnja elektrificirana proga dotlej, [[Maribor]]–[[Špilje]]. Po razpadu Jugoslovanskih železnic se je Železniško gospodarstvo Ljubljana preimenovalo v Slovenske železnice (SŽ), v okvir katerih so bile združene tudi službe, ki so v Sloveniji dotlej delovale neposredno pod okriljem Jugoslovanskih železnic.[[Slika:29.12.2012, SŽ 310, Ljubljana, Slovenia (16493631710).jpg|alt=|sličica|200x200_pik|Pendolino ETR 310 Slovenskih železnic (SŽ 310) na [[Železniška postaja Ljubljana|Ljubljanski postaji]]]] ==Slovenske železnice (SŽ)== Leta 1994 je italijanski elektromotornik ETR 310 z nagibnim podvozjem, tipa [[Pendolino]], na preiskusni vožnji 17. septembra, na odseku med [[Rače|Račami]] in [[Hoče|Hočami]] dosegel absolutni hitrostni rekord na slovenskih progah – 208,2 kilometra na uro. Leta 2000 so SŽ nabavile tri tovrstne garniture. [[Slika:SŽ 312 317.jpg|thumb|200px |Siemens Desiro Slovenskih železnic (SŽ 312)]] Julija leta 2002 SŽ prejmejo še zadnjo od tridesetih naročenih elektromotornih garnitur serije, imenovanih [[Siemens (podjetje)|Siemens]] [[Siemens Desiro|Desiro]]. Od prevzema naprej vozijo v sklopu lokalnih potniških (LP) in regionalnih vlakov (RG) na vseh elektrificiranih progah v Sloveniji. Aprila 2016 je bila dokončana elektrifikacija proge [[Železniška proga Pragersko–Središče–d. m.|Pragersko–Središče–d. m.]], na odseku Pragersko–Hodoš. == Železniško omrežje == Del železniškega omrežja v Sloveniji je elektrificiran (po njem vozijo predvsem elektromotorni [[vlak]]i), nekoliko večji del pa je neelektrificiran (po njem vozijo različni tipi dizelskih vlakov). Skupna dolžina železniških prog je 1208 [[km]],<ref>{{Navedi splet|url=http://slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/zelezniske-proge|title=Železniške proge|date=|accessdate=17. 4. 2018|website=Slovenske železnice|publisher=|last=|first=|language=sl|archive-date=2018-04-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20180418092856/http://slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/zelezniske-proge|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180418092856/http://slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/zelezniske-proge |date=2018-04-18 }}</ref> od tega je elektrificiranega za 609,7 km<ref>{{Navedi novice|url=http://www.slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/elektroenergetika|title=Slovenske železnice - Elektroenergetika|last=|accessdate=2016-10-15|archive-date=2016-09-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20160917051252/http://www.slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/elektroenergetika|url-status=dead}}</ref> omrežja. V Sloveniji so tri vrste elektrificiranih prog. Največji del je elektrificiran z enosmerno napetostjo 3 kV, med [[Dobova|Dobovo]] in državno mejo s [[Hrvaška|Hrvaško]] ter med Hodošem in državno mejo z [[Madžarska|Madžarsko]] je izmenična napetost 25 k[[V]] 50 [[Hz]], med [[Jesenice|Jesenicami]] in državno mejo z [[Avstrija|Avstrijo]] pa 15 kV 16,7&nbsp;Hz. [[File:SŽ_Kranj-Beljak_(c)_Bojan_Schnabl.webm#metadata|thumb|Železniška postaja Kranj z najavo mednarodnega vlaka v Beljak v nemščini. <ref>Glej o pomenu Beljaka za slovensko kulturno zgodovino: Matjaž Klemenčič: Villach/Beljak. V: [[Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem]], 3.zv., str. 1419-1421</ref><ref>O zgodovinskem pomenu Beljaka za slovensko politčno gibanje: Matjaž Klemenčič: Beljaško omizje (Villacher Kreis) in Villach/Beljak. V: [[Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem]], 1.zv., str. 146-147</ref><ref>O spoštovanju slovenščine in slovenske kulturne dediščine (in s tem slovenskih krajevnih imen) glej: Koroška deželna ustava, člen 5: "(2)Das Land Kärnten bekennt sich gemäß Artikel 8 Abs. 2 des Bundes-Verfassungsgesetzes zu seiner gewachsenen sprachlichen und kulturellen Vielfalt, wie sie in Kärnten in der slowenischen Volksgruppe zum Ausdruck kommt. Sprache und Kultur, Traditionen und kulturelles Erbe sind zu achten, zu sichern und zu fördern. Die Fürsorge des Landes gilt allen Landsleuten gleichermaßen." Prevod: "(2)Koroška dežela v skladu z drugim odstavkom 8. člena Zveznega ustavnega zakona priznava svojo jezikovno in kulturno raznolikost, ki jo na Koroškem izraža slovenska narodna skupnost. Jezik in kulturo, tradicijo in kulturno dediščino je treba spoštovati, varovati in spodbujati. Skrb za deželo velja v enaki meri za vse rojake." Koroška deželna ustava, člen 5:[https://www.ris.bka.gv.at/GeltendeFassung.wxe?Abfrage=LrK&Gesetzesnummer=10000208]</ref><ref>Avstrijska zvezna ustava v svoji ciljni določbi člen 8/2 poziva, das "se spoštujejo, varujejo in spodbujajo" jeziki narodnih skupnosti. Original: Artikel 8 (2): "Die Republik (Bund, Länder und Gemeinden) bekennt sich zu ihrer gewachsenen sprachlichen und kulturellen Vielfalt, die in den autochthonen Volksgruppen zum Ausdruck kommt. Sprache und Kultur, Bestand und Erhaltung dieser Volksgruppen sind zu achten, zu sichern und zu fördern.", prevod: Člen 8 (2): "Republika (federacija, dežele in občine) se priznava k svoji zgodovinsko pogojeni jezikovni in kulturni raznolikosti, ki se izraža v avtohtonih narodnostnih skupnostih. Jezik in kultura, obstoj ter ohranjanje teh narodnostnih skupnostih je treba spoštovati, varovati in spodbujati." zitat, BVG, Art. 8 (2), [https://www.ris.bka.gv.at/eli/bgbl/1930/1/A8/NOR40066723] (preverjeno 15.6.2025). To velja tore tudi za pravilno rabo krajevnih imen v jezikih teh skupnostih, mdr. Koroških Slovencev.</ref><ref>[[Seznam slovenskih imen krajev v Avstriji]]</ref>]] === Statistika o železniškem omrežju Slovenskih železnic === * Najbolj strma proga: Prvačina–Štanjel 26,7 [[promila]]. * Najdaljša horizontala: Ruše–Fala v dolžini 6.500 m na progi [[Maribor]]–Prevalje. * Najdaljša ravnina: [[Ptuj]]–[[Velika Nedelja]] v dolžini 15.810 m na progi Pragersko–Središče. * Najviše ležeča železniška postaja: [[Železniška postaja Postojna|Postojna]] 582 m. * Najniže ležeča železniška postaja: [[Železniška postaja Koper|Koper]] 3 m. * Najdaljši most: 575 m [[Novo mesto]] na industrijskem tiru za [[Revoz]]. * Najvišji most: 30 m v [[Most na Soči|Mostu na Soči]] čez reko Idrijco. * Najdaljši predor: [[Bohinjski predor]] 6327,3 m. * Najkrajši predor: [[Radovljica]] 25,03 m. * Najstarejša proga: [[Južna železnica|Južna državna železnica]] [[Šentilj]]–[[Celje]] [[2. junij]] [[1846]].<ref>http://www.slo-zeleznice.si</ref> == Vozni park == {{glavni|Vozni park Slovenskih železnic}} Najhitrejši vlak v Sloveniji je [[Nagibni vlak|nagibna]] [[elektromotorna garnitura]] [[Pendolino]] serije [[SŽ serija 310/316|SŽ 310/316]], letnik 2000, ki vozi pod oznako InterCity Slovenija (ICS) med Ljubljano in Mariborom ter občasno med Ljubljano in Koprom. Najvišja hitrost, ki jo lahko dosega, znaša 160&nbsp;km/h (sicer zmore hitrosti do 200&nbsp;km/h), in sicer jo doseže na relaciji [[Pragersko]]–[[Maribor]] in [[Grobelno]]–[[Štore]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.vlaki.net/slika3353.html |title=arhivska kopija |accessdate=2006-12-30 |archive-date=2007-11-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071103051506/http://www.vlaki.net/slika3353.html |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071103051506/http://www.vlaki.net/slika3353.html |date=2007-11-03 }}</ref> Večja pridobitev za potniški promet so bili na začetku novega tisočletja tudi potniški vlaki [[Siemens Desiro]] serije [[SŽ serija 312/317|312/317]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.vlaki.net/emu.html |title=arhivska kopija |accessdate=2006-12-30 |archive-date=2007-09-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070927013707/http://www.vlaki.net/emu.html |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070927013707/http://www.vlaki.net/emu.html |date=2007-09-27 }}</ref> Večina [[Dizelmotorna garnitura|dizelmotornih garnitur]] je proizvodnje [[Fiat]] z letniki 1973–1976 ([[SŽ serija 813/814|serija 813/814]]), in "kanarčkov" [[SŽ serija 713/715|serije 713/715]] z letniki 1983–1986.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.vlaki.net/dmu.html |title=arhivska kopija |accessdate=2006-12-30 |archive-date=2007-09-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070927013639/http://www.vlaki.net/dmu.html |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070927013639/http://www.vlaki.net/dmu.html |date=2007-09-27 }}</ref> V prometu je tudi še nekaj garnitur [[SŽ serija 711|serije 711]], nekdanjih "zelenih vlakov", izdelanih leta 1970. Aprila 2018 so Slovenske železnice podpisale pogodbo s proizvajalcem [[Stadler Rail|Stadler Rail AG]] za nakup 26 novih potniških garnitur: 11 enonadstropnih elektromotornih, 10 dvonadstropnih elektromotornih in 5 enonadstropnih dizelmotornih garnitur. Maja 2019 je bila podpisana nova pogodba za dobavo dodatnih 16 dizelskih in 10 električnih enonadstropnih garnitur, junija 2023 še dodatnih 20 enonadstropnih dizelmotornih garnitur.<ref>{{Navedi novice|url=https://novaproga.wordpress.com/2018/04/17/novi-vlaki-slovenskih-zeleznic/|title=Novi vlaki Slovenskih železnic|date=17. 4. 2018|newspaper=Nova proga|accessdate=17. 4. 2018|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Slovenske železnice so podpisale pogodbo za dodatnih 26 potniških vlakov Stadler, skupaj jih bo tako 52|date=27. 5. 2019|url=http://www.blog.uporabnastran.si/2019/05/27/slovenske-zeleznice-so-podpisale-pogodbo-za-dodatnih-26-potniskih-vlakov-stadler-skupaj-jih-bo-tako-52/|work=uporabnastran.si}}</ref> <gallery> Slika:Slovenian Pendolino at Zidani Most.jpg|Pendolino ICS ([[SŽ serija 310|serija 310/316]]) Slika:SŽ 510-515 - 006.jpg|Stadler FLIRT EMU [[SŽ serija 510/515]] Slika:Stadler KISS Slovenske železnice Slovenian railways.jpg|Stadler KISS [[SŽ serija 313/318]] Slika:StadlerDMUžalec.jpg|Stadler FLIRT DMU [[SŽ serija 610/615]] Slika:SŽ 312 317.jpg|Siemens Desiro ([[SŽ serija 312/317]]) Slika:SŽ 713 715.jpg|Kanarček v Ljubljani (serija [[SŽ serija 713/715]]) Slika:SŽ Fiat 814 Maribor.jpg|[[SŽ serija 813/814]] </gallery> Lokomotive, ki vozijo po slovenskih tirih, so dizelske ([[Regan]]) ali pa tudi najnovejše [[Siemens (podjetje)|Siemensove]] večsistemke, znane pod imenom Taurus oziroma pod v Sloveniji uveljavljenim imenom Živa. Povprečna starost [[lokomotiva|lokomotiv]] je približno 20 let.{{Cn}} <gallery> Slika:SŽ 541 series locomotive (06).JPG|Električna lokomotiva SŽ 541 »Živa« Slika:Slowenische Eisenbahn (14052959616) (2).jpg|Električna lokomotiva SŽ 363 »Brižitka« Slika:EuroCity 'Emona' (29951827864).jpg|Električna lokomotiva SŽ 342 »Moped« Slika:SŽ 664 108 in Ljubljana.jpg|[[Dizel]]ska [[lokomotiva]] SŽ 664 »Reagan« </gallery> == Nagrade in priznanja == * 1998: [[Valvasorjevo častno priznanje]]<ref name=":30">"Podelili letošnjo Valvasorjevo nagrado in tri priznanja". ''Delo'' (16.05.1998), letnik 40, številka 111. str. 1. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-MGZ9BR2T}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Viri== * Košir, Marko; Bogić, Mladen; Orbanić, Josip: ''Železniška vozila na motorni in elektromotorni pogon v Sloveniji'', Maribor, Pro-Andy, 2019, {{COBISS|ID=302220800}} == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih podjetij]] * [[Železnica v Sloveniji]] * [[Železniški muzej Slovenskih železnic]] *[[Muzej južne železnice|Muzej Južne železnice]], [[Šentjur]] * [[Seznam parnih lokomotiv na Slovenskem]] == Zunanje povezave == {{commonscat|Rail transport in Slovenia}} * http://www.slo-zeleznice.si/ * http://www.vlaki.jesenice.net/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130728075626/http://www.vlaki.jesenice.net/ |date=2013-07-28 }} * https://trainspo.com/country/si/gallery/ * https://www.miniaturna-zeleznica.eu/vlaki.php {{-}} {{SŽ vozni park}} {{railways_Slovenia}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenske železnice|*]] [[Kategorija:Železniški prevozniki v Sloveniji]] [[Kategorija:Prejemniki Valvasorjevega častnega priznanja]] 0n6rc0dlhee04b7uuaqk5bnwj141mcz 6775117 6775116 2026-11-05T10:29:39Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ 6775117 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Podjetje | name = Slovenske železnice d. o. o. | logo = Slovenske železnice wordmark logo.svg | caption = | image = Ljubljana, 510-018.jpg| image_size = | image_alt = | trading_name = | native_name = | native_name_lang = | romanized = | former type = | type = [[družba z omejeno odgovornostjo]] | traded_as = | industry = | genre = [[železniški transport]] | fate = | predecessor = [[Jugoslovanske železnice]] (Železniško gospodarstvo Ljubljana) | successor = | foundation = [[1991]] | founder = [[Republika Slovenija]] | defunct = | location_city = [[Ljubljana]] | location_country = {{ikonazastave|Slovenija}} [[Slovenija]] | locations = | area_served = | key_people = | products = | production = | services = vzdrževanje, obratovanje in obnavljanje javne železniške infrastrukture ter prevoz potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu | revenue = | operating_income = | net_income = | aum = | assets = | equity = | owner = [[Republika Slovenija]] | num_employees = | parent = [[Slovenski državni holding]] | divisions = SŽ Potniški promet, SŽ Vleka in tehnika, SŽ Logistika (SŽ Tovorni promet, Fersped), SŽ Infrastruktura, SŽ Železniško gradbeno podjetje, SŽ Železniško invalidsko podjetje, SŽ Prometni institut Ljubljana, [[NOMAGO|Nomago]]. | subsid = | homepage = [https://www.sz.si/ https://www.sz.si] | footnotes = | intl = | bodystyle = }} [[Slika:Railway map of Slovenia.png|300px|thumb|desno|Železniško omrežje v Sloveniji]] '''Slovenske železnice d. o. o.''' (krajše le ''Slovenske železnice'', [[kratica]] '''SŽ''') so [[podjetje]] [[Slovenski državni holding|Slovenskega državnega holdinga]], ta pa je v lasti [[Slovenija|Republike Slovenije]]. So upravitelj železniške infrastrukture, družbe v njeni skupini pa so izvajalec [[Železniški prevoz|železniškega prometa]] v [[Država|državi]] oziroma izvajalec obvezne gospodarske javne službe vzdrževanja, obratovanja in obnavljanja javne železniške infrastrukture ter obvezne gospodarske javne službe prevoza potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu. Ob slovenski [[Slovenska osamosvojitvena vojna|osamosvojitvi]] so nastale iz ''Železniškega gospodarstva Ljubljana'', ki je na ozemlju [[Slovenija|Slovenije]] in tudi hrvaškega dela [[Istra|Istre]] dotlej upravljalo del omrežja [[Jugoslovanske železnice|Jugoslovanskih železnic]]. Od [[10. junij]]a [[1992]] so Slovenske železnice članica [[Mednarodna železniška zveza|Mednarodne železniške zveze]] (UIC). ''Skupino Slovenske železnice'' sestavljajo podjetja: SŽ Potniški promet, SŽ Vleka in tehnika, SŽ Logistika (SŽ Tovorni promet, Fersped), SŽ Infrastruktura, SŽ Železniško gradbeno podjetje, SŽ Železniško invalidsko podjetje, SŽ Prometni institut Ljubljana in [[NOMAGO|Nomago]]. ==Zgodovina== ===Avstrijsko obdobje=== [[Slika:Borovnica viaduct by Varoni.jpg|300px|thumb|levo|Veliki železniški viadukt pri Borovnici, na trasi [[Južna železnica|Južne železnice]]]] Zgodovina železnic na Slovenskem se začne v obdobju [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]] oziroma poznejše [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske monaelaznice]]]]rhije]], ki je vse do razpada leta 1918 vključevala celotno ozemlje današnje [[Slovenija|Republike Slovenije]]. Prvi [[vlak]] je na slovensko ozemlje zapeljal že leta 1846 (na poskusni vožnji od Gradca do [[Pesnica pri Mariboru|Pesnice pri Mariboru]] pa že 1. novembra 1845), le enajst let pozneje, leta 1857, pa je bila dokončana povezava med [[Dunaj]]em in [[Jadransko morje|Jadranskim morjem]], tako imenovana na [[Južna železnica]]. Železnice so zaradi zemljepisne lege Slovenije od takrat most med severom in jugom ter vzhodom in zahodom. ===Kraljevina Jugoslavija=== Po koncu [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] so se oblikovale [[Železnice Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]]. Leta 1929 se kraljevina preimenuje v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]] in z njo tudi železnice v [[Jugoslovanske državne železnice]] (JDŽ). Po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] je območje Primorske, Istre in dela Dalmacije, po [[Rapalska pogodba|Rapalski pogodbi]] pripadlo [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]]. Ob tem je del [[Bohinjska proga|Bohinjske proge]], z odsekom do [[Zgodovina železnice v Sloveniji#Proga Prvačina—Ajdovščina (1902)|Ajdovščine]] ter del [[Južna železnica|Južne železnice]] in s tem tudi progi [[Zgodovina železnice v Sloveniji#Proga Pivka—Reka (1873)|Pivka–Reka]] ter [[Zgodovina železnice v Sloveniji#Istrska proga Divača—Pulj (1876)|Divača–Pulj]], prešel pod upravo Italijanskih državnih železnic (FS). Z razširitvijo [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] na jugoslovansko ozemlje leta 1941 JDŽ prenehajo obstajati, razdelijo jih na DRB, FS in MAV, v NDH nastanejo [[Hrvaške državne železnice]] (HDŽ), v Srbiji pa (ponovno) [[Srbske državne železnice]] (SDŽ). === SFR Jugoslavija === Po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] so železniški prevoz vodile [[Jugoslovanske železnice]] (JŽ), ki so pod tem imenom obstajale od leta 1952. Upravljanje je bilo ozemeljsko razdeljeno na 6 železniških transportnih podjetij (Beograd, Zagreb, Sarajevo, Skopje, Titograd in Ljubljana, slednje je bilo dodatno razdeljeno na območne enote Ljubljana, Maribor in Postojna). Z uvedbo samoupravnega socializma je v okviru Združenja Jugoslovanskih železnic obstajala tudi organizacija KRS (Kola za spavanje i ručavanje/Vagoni za spanje in obedovanje). 6. novembra 1960 pridejo v Slovenijo prve štiri garniture [[tirni avtobus|tirnih avtobusov]], ki so bile po osamosvojitvi odstopljene [[Hrvaške železnice|Hrvaškim železnicam]]. Tako se leta 1962 začne elektrifikacija proge [[Postojna]]–[[Ljubljana]] in za njo že drugih, kot so [[Postojna]]–[[Koper]], [[Ljubljana]]–[[Jesenice]], [[Ljubljana]]–[[Maribor]] ter [[Zidani Most]]–[[Dobova]] in tako je leta 1977 dokončana še zadnja elektrificirana proga dotlej, [[Maribor]]–[[Špilje]]. Po razpadu Jugoslovanskih železnic se je Železniško gospodarstvo Ljubljana preimenovalo v Slovenske železnice (SŽ), v okvir katerih so bile združene tudi službe, ki so v Sloveniji dotlej delovale neposredno pod okriljem Jugoslovanskih železnic.[[Slika:29.12.2012, SŽ 310, Ljubljana, Slovenia (16493631710).jpg|alt=|sličica|200x200_pik|Pendolino ETR 310 Slovenskih železnic (SŽ 310) na [[Železniška postaja Ljubljana|Ljubljanski postaji]]]] ==Slovenske železnice (SŽ)== Leta 1994 je italijanski elektromotornik ETR 310 z nagibnim podvozjem, tipa [[Pendolino]], na preiskusni vožnji 17. septembra, na odseku med [[Rače|Račami]] in [[Hoče|Hočami]] dosegel absolutni hitrostni rekord na slovenskih progah – 208,2 kilometra na uro. Leta 2000 so SŽ nabavile tri tovrstne garniture. [[Slika:SŽ 312 317.jpg|thumb|200px |Siemens Desiro Slovenskih železnic (SŽ 312)]] Julija leta 2002 SŽ prejmejo še zadnjo od tridesetih naročenih elektromotornih garnitur serije, imenovanih [[Siemens (podjetje)|Siemens]] [[Siemens Desiro|Desiro]]. Od prevzema naprej vozijo v sklopu lokalnih potniških (LP) in regionalnih vlakov (RG) na vseh elektrificiranih progah v Sloveniji. Aprila 2016 je bila dokončana elektrifikacija proge [[Železniška proga Pragersko–Središče–d. m.|Pragersko–Središče–d. m.]], na odseku Pragersko–Hodoš. == Železniško omrežje == Del železniškega omrežja v Sloveniji je elektrificiran (po njem vozijo predvsem elektromotorni [[vlak]]i), nekoliko večji del pa je neelektrificiran (po njem vozijo različni tipi dizelskih vlakov). Skupna dolžina železniških prog je 1208 [[km]],<ref>{{Navedi splet|url=http://slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/zelezniske-proge|title=Železniške proge|date=|accessdate=17. 4. 2018|website=Slovenske železnice|publisher=|last=|first=|language=sl|archive-date=2018-04-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20180418092856/http://slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/zelezniske-proge|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180418092856/http://slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/zelezniske-proge |date=2018-04-18 }}</ref> od tega je elektrificiranega za 609,7 km<ref>{{Navedi novice|url=http://www.slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/elektroenergetika|title=Slovenske železnice - Elektroenergetika|last=|accessdate=2016-10-15|archive-date=2016-09-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20160917051252/http://www.slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/elektroenergetika|url-status=dead}}</ref> omrežja. V Sloveniji so tri vrste elektrificiranih prog. Največji del je elektrificiran z enosmerno napetostjo 3 kV, med [[Dobova|Dobovo]] in državno mejo s [[Hrvaška|Hrvaško]] ter med Hodošem in državno mejo z [[Madžarska|Madžarsko]] je izmenična napetost 25 k[[V]] 50 [[Hz]], med [[Jesenice|Jesenicami]] in državno mejo z [[Avstrija|Avstrijo]] pa 15 kV 16,7&nbsp;Hz. [[File:SŽ_Kranj-Beljak_(c)_Bojan_Schnabl.webm#metadata|thumb|Železniška postaja Kranj z najavo mednarodnega vlaka v Beljak v nemščini. <ref>Glej o pomenu Beljaka za slovensko kulturno zgodovino: Matjaž Klemenčič: Villach/Beljak. V: [[Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem]], 3.zv., str. 1419-1421</ref><ref>O zgodovinskem pomenu Beljaka za slovensko politčno gibanje: Matjaž Klemenčič: Beljaško omizje (Villacher Kreis) in Villach/Beljak. V: [[Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem]], 1.zv., str. 146-147</ref><ref>O spoštovanju slovenščine in slovenske kulturne dediščine (in s tem slovenskih krajevnih imen) glej: Koroška deželna ustava, člen 5: "(2)Das Land Kärnten bekennt sich gemäß Artikel 8 Abs. 2 des Bundes-Verfassungsgesetzes zu seiner gewachsenen sprachlichen und kulturellen Vielfalt, wie sie in Kärnten in der slowenischen Volksgruppe zum Ausdruck kommt. Sprache und Kultur, Traditionen und kulturelles Erbe sind zu achten, zu sichern und zu fördern. Die Fürsorge des Landes gilt allen Landsleuten gleichermaßen." Prevod: "(2)Koroška dežela v skladu z drugim odstavkom 8. člena Zveznega ustavnega zakona priznava svojo jezikovno in kulturno raznolikost, ki jo na Koroškem izraža slovenska narodna skupnost. Jezik in kulturo, tradicijo in kulturno dediščino je treba spoštovati, varovati in spodbujati. Skrb za deželo velja v enaki meri za vse rojake." Koroška deželna ustava, člen 5:[https://www.ris.bka.gv.at/GeltendeFassung.wxe?Abfrage=LrK&Gesetzesnummer=10000208]</ref><ref>Avstrijska zvezna ustava v svoji ciljni določbi člen 8/2 poziva, das "se spoštujejo, varujejo in spodbujajo" jeziki narodnih skupnosti. Original: Artikel 8 (2): "Die Republik (Bund, Länder und Gemeinden) bekennt sich zu ihrer gewachsenen sprachlichen und kulturellen Vielfalt, die in den autochthonen Volksgruppen zum Ausdruck kommt. Sprache und Kultur, Bestand und Erhaltung dieser Volksgruppen sind zu achten, zu sichern und zu fördern.", prevod: Člen 8 (2): "Republika (federacija, dežele in občine) se priznava k svoji zgodovinsko pogojeni jezikovni in kulturni raznolikosti, ki se izraža v avtohtonih narodnostnih skupnostih. Jezik in kultura, obstoj ter ohranjanje teh narodnostnih skupnostih je treba spoštovati, varovati in spodbujati." zitat, BVG, Art. 8 (2), [https://www.ris.bka.gv.at/eli/bgbl/1930/1/A8/NOR40066723] (preverjeno 15.6.2025). To velja tore tudi za pravilno rabo krajevnih imen v jezikih teh skupnostih, mdr. Koroških Slovencev.</ref><ref>[[Seznam slovenskih imen krajev v Avstriji]]</ref>]] === Statistika o železniškem omrežju Slovenskih železnic === * Najbolj strma proga: Prvačina–Štanjel 26,7 [[promila]]. * Najdaljša horizontala: Ruše–Fala v dolžini 6.500 m na progi [[Maribor]]–Prevalje. * Najdaljša ravnina: [[Ptuj]]–[[Velika Nedelja]] v dolžini 15.810 m na progi Pragersko–Središče. * Najviše ležeča železniška postaja: [[Železniška postaja Postojna|Postojna]] 582 m. * Najniže ležeča železniška postaja: [[Železniška postaja Koper|Koper]] 3 m. * Najdaljši most: 575 m [[Novo mesto]] na industrijskem tiru za [[Revoz]]. * Najvišji most: 30 m v [[Most na Soči|Mostu na Soči]] čez reko Idrijco. * Najdaljši predor: [[Bohinjski predor]] 6327,3 m. * Najkrajši predor: [[Radovljica]] 25,03 m. * Najstarejša proga: [[Južna železnica|Južna državna železnica]] [[Šentilj]]–[[Celje]] [[2. junij]] [[1846]].<ref>http://www.slo-zeleznice.si</ref> == Vozni park == {{glavni|Vozni park Slovenskih železnic}} Najhitrejši vlak v Sloveniji je [[Nagibni vlak|nagibna]] [[elektromotorna garnitura]] [[Pendolino]] serije [[SŽ serija 310/316|SŽ 310/316]], letnik 2000, ki vozi pod oznako InterCity Slovenija (ICS) med Ljubljano in Mariborom ter občasno med Ljubljano in Koprom. Najvišja hitrost, ki jo lahko dosega, znaša 160&nbsp;km/h (sicer zmore hitrosti do 200&nbsp;km/h), in sicer jo doseže na relaciji [[Pragersko]]–[[Maribor]] in [[Grobelno]]–[[Štore]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.vlaki.net/slika3353.html |title=arhivska kopija |accessdate=2006-12-30 |archive-date=2007-11-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071103051506/http://www.vlaki.net/slika3353.html |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071103051506/http://www.vlaki.net/slika3353.html |date=2007-11-03 }}</ref> Večja pridobitev za potniški promet so bili na začetku novega tisočletja tudi potniški vlaki [[Siemens Desiro]] serije [[SŽ serija 312/317|312/317]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.vlaki.net/emu.html |title=arhivska kopija |accessdate=2006-12-30 |archive-date=2007-09-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070927013707/http://www.vlaki.net/emu.html |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070927013707/http://www.vlaki.net/emu.html |date=2007-09-27 }}</ref> Večina [[Dizelmotorna garnitura|dizelmotornih garnitur]] je proizvodnje [[Fiat]] z letniki 1973–1976 ([[SŽ serija 813/814|serija 813/814]]), in "kanarčkov" [[SŽ serija 713/715|serije 713/715]] z letniki 1983–1986.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.vlaki.net/dmu.html |title=arhivska kopija |accessdate=2006-12-30 |archive-date=2007-09-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070927013639/http://www.vlaki.net/dmu.html |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070927013639/http://www.vlaki.net/dmu.html |date=2007-09-27 }}</ref> V prometu je tudi še nekaj garnitur [[SŽ serija 711|serije 711]], nekdanjih "zelenih vlakov", izdelanih leta 1970. Aprila 2018 so Slovenske železnice podpisale pogodbo s proizvajalcem [[Stadler Rail|Stadler Rail AG]] za nakup 26 novih potniških garnitur: 11 enonadstropnih elektromotornih, 10 dvonadstropnih elektromotornih in 5 enonadstropnih dizelmotornih garnitur. Maja 2019 je bila podpisana nova pogodba za dobavo dodatnih 16 dizelskih in 10 električnih enonadstropnih garnitur, junija 2023 še dodatnih 20 enonadstropnih dizelmotornih garnitur.<ref>{{Navedi novice|url=https://novaproga.wordpress.com/2018/04/17/novi-vlaki-slovenskih-zeleznic/|title=Novi vlaki Slovenskih železnic|date=17. 4. 2018|newspaper=Nova proga|accessdate=17. 4. 2018|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Slovenske železnice so podpisale pogodbo za dodatnih 26 potniških vlakov Stadler, skupaj jih bo tako 52|date=27. 5. 2019|url=http://www.blog.uporabnastran.si/2019/05/27/slovenske-zeleznice-so-podpisale-pogodbo-za-dodatnih-26-potniskih-vlakov-stadler-skupaj-jih-bo-tako-52/|work=uporabnastran.si}}</ref> <gallery> Slika:Slovenian Pendolino at Zidani Most.jpg|Pendolino ICS ([[SŽ serija 310|serija 310/316]]) Slika:SŽ 510-515 - 006.jpg|Stadler FLIRT EMU [[SŽ serija 510/515]] Slika:Stadler KISS Slovenske železnice Slovenian railways.jpg|Stadler KISS [[SŽ serija 313/318]] Slika:StadlerDMUžalec.jpg|Stadler FLIRT DMU [[SŽ serija 610/615]] Slika:SŽ 312 317.jpg|Siemens Desiro ([[SŽ serija 312/317]]) Slika:SŽ 713 715.jpg|Kanarček v Ljubljani (serija [[SŽ serija 713/715]]) Slika:SŽ Fiat 814 Maribor.jpg|[[SŽ serija 813/814]] </gallery> Lokomotive, ki vozijo po slovenskih tirih, so dizelske ([[Regan]]) ali pa tudi najnovejše [[Siemens (podjetje)|Siemensove]] večsistemke, znane pod imenom Taurus oziroma pod v Sloveniji uveljavljenim imenom Živa. Povprečna starost [[lokomotiva|lokomotiv]] je približno 20 let.{{Cn}} <gallery> Slika:SŽ 541 series locomotive (06).JPG|Električna lokomotiva SŽ 541 »Živa« Slika:Slowenische Eisenbahn (14052959616) (2).jpg|Električna lokomotiva SŽ 363 »Brižitka« Slika:EuroCity 'Emona' (29951827864).jpg|Električna lokomotiva SŽ 342 »Moped« Slika:SŽ 664 108 in Ljubljana.jpg|[[Dizel]]ska [[lokomotiva]] SŽ 664 »Reagan« </gallery> == Nagrade in priznanja == * 1998: [[Valvasorjevo častno priznanje]]<ref name=":30">"Podelili letošnjo Valvasorjevo nagrado in tri priznanja". ''Delo'' (16.05.1998), letnik 40, številka 111. str. 1. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-MGZ9BR2T}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Viri== * Košir, Marko; Bogić, Mladen; Orbanić, Josip: ''Železniška vozila na motorni in elektromotorni pogon v Sloveniji'', Maribor, Pro-Andy, 2019, {{COBISS|ID=302220800}} == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih podjetij]] * [[Železnica v Sloveniji]] * [[Železniški muzej Slovenskih železnic]] *[[Muzej južne železnice|Muzej Južne železnice]], [[Šentjur]] * [[Seznam parnih lokomotiv na Slovenskem]] == Zunanje povezave == {{commonscat|Rail transport in Slovenia}} * http://www.slo-zeleznice.si/ * http://www.vlaki.jesenice.net/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130728075626/http://www.vlaki.jesenice.net/ |date=2013-07-28 }} * https://trainspo.com/country/si/gallery/ * https://www.miniaturna-zeleznica.eu/vlaki.php {{-}} {{SŽ vozni park}} {{railways_Slovenia}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenske železnice|*]] [[Kategorija:Železniški prevozniki v Sloveniji]] [[Kategorija:Prejemniki Valvasorjevega častnega priznanja]] oi82tem11nbsi69v4mg490fd3u5v6ij 6775119 6775117 2026-11-05T10:37:19Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ 6775119 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Podjetje | name = Slovenske železnice d. o. o. | logo = Slovenske železnice wordmark logo.svg | caption = | image = Ljubljana, 510-018.jpg| image_size = | image_alt = | trading_name = | native_name = | native_name_lang = | romanized = | former type = | type = [[družba z omejeno odgovornostjo]] | traded_as = | industry = | genre = [[železniški transport]] | fate = | predecessor = [[Jugoslovanske železnice]] (Železniško gospodarstvo Ljubljana) | successor = | foundation = [[1991]] | founder = [[Republika Slovenija]] | defunct = | location_city = [[Ljubljana]] | location_country = {{ikonazastave|Slovenija}} [[Slovenija]] | locations = | area_served = | key_people = | products = | production = | services = vzdrževanje, obratovanje in obnavljanje javne železniške infrastrukture ter prevoz potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu | revenue = | operating_income = | net_income = | aum = | assets = | equity = | owner = [[Republika Slovenija]] | num_employees = | parent = [[Slovenski državni holding]] | divisions = SŽ Potniški promet, SŽ Vleka in tehnika, SŽ Logistika (SŽ Tovorni promet, Fersped), SŽ Infrastruktura, SŽ Železniško gradbeno podjetje, SŽ Železniško invalidsko podjetje, SŽ Prometni institut Ljubljana, [[NOMAGO|Nomago]]. | subsid = | homepage = [https://www.sz.si/ https://www.sz.si] | footnotes = | intl = | bodystyle = }} [[Slika:Railway map of Slovenia.png|300px|thumb|desno|Železniško omrežje v Sloveniji]] '''Slovenske železnice d. o. o.''' (krajše le ''Slovenske železnice'', [[kratica]] '''SŽ''') so [[podjetje]] [[Slovenski državni holding|Slovenskega državnega holdinga]], ta pa je v lasti [[Slovenija|Republike Slovenije]]. So upravitelj železniške infrastrukture, družbe v njeni skupini pa so izvajalec [[Železniški prevoz|železniškega prometa]] v [[Država|državi]] oziroma izvajalec obvezne gospodarske javne službe vzdrževanja, obratovanja in obnavljanja javne železniške infrastrukture ter obvezne gospodarske javne službe prevoza potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu. Ob slovenski [[Slovenska osamosvojitvena vojna|osamosvojitvi]] so nastale iz ''Železniškega gospodarstva Ljubljana'', ki je na ozemlju [[Slovenija|Slovenije]] in tudi hrvaškega dela [[Istra|Istre]] dotlej upravljalo del omrežja [[Jugoslovanske železnice|Jugoslovanskih železnic]]. Od [[10. junij]]a [[1992]] so Slovenske železnice članica [[Mednarodna železniška zveza|Mednarodne železniške zveze]] (UIC). ''Skupino Slovenske železnice'' sestavljajo podjetja: SŽ Potniški promet, SŽ Vleka in tehnika, SŽ Logistika (SŽ Tovorni promet, Fersped), SŽ Infrastruktura, SŽ Železniško gradbeno podjetje, SŽ Železniško invalidsko podjetje, SŽ Prometni institut Ljubljana in [[NOMAGO|Nomago]]. ==Zgodovina== ===Avstrijsko obdobje=== [[Slika:Borovnica viaduct by Varoni.jpg|300px|thumb|levo|Veliki železniški viadukt pri Borovnici, na trasi [[Južna železnica|Južne železnice]]]] Zgodovina železnic na Slovenskem se začne v obdobju [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]] oziroma poznejše [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske monaelaznice]]]]rhije]], ki je vse do razpada leta 1918 vključevala celotno ozemlje današnje [[Slovenija|Republike Slovenije]]. Prvi [[vlak]] je na slovensko ozemlje zapeljal že leta 1846 (na poskusni vožnji od Gradca do [[Pesnica pri Mariboru|Pesnice pri Mariboru]] pa že 1. novembra 1845), le enajst let pozneje, leta 1857, pa je bila dokončana povezava med [[Dunaj]]em in [[Jadransko morje|Jadranskim morjem]], tako imenovana na [[Južna železnica]]. Železnice so zaradi zemljepisne lege Slovenije od takrat most med severom in jugom ter vzhodom in zahodom. {{glavni|Južna železnica}} ===Kraljevina Jugoslavija=== Po koncu [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] so se oblikovale [[Železnice Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]]. Leta 1929 se kraljevina preimenuje v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]] in z njo tudi železnice v [[Jugoslovanske državne železnice]] (JDŽ). Po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] je območje Primorske, Istre in dela Dalmacije, po [[Rapalska pogodba|Rapalski pogodbi]] pripadlo [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]]. Ob tem je del [[Bohinjska proga|Bohinjske proge]], z odsekom do [[Zgodovina železnice v Sloveniji#Proga Prvačina—Ajdovščina (1902)|Ajdovščine]] ter del [[Južna železnica|Južne železnice]] in s tem tudi progi [[Zgodovina železnice v Sloveniji#Proga Pivka—Reka (1873)|Pivka–Reka]] ter [[Zgodovina železnice v Sloveniji#Istrska proga Divača—Pulj (1876)|Divača–Pulj]], prešel pod upravo Italijanskih državnih železnic (FS). Z razširitvijo [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] na jugoslovansko ozemlje leta 1941 JDŽ prenehajo obstajati, razdelijo jih na DRB, FS in MAV, v NDH nastanejo [[Hrvaške državne železnice]] (HDŽ), v Srbiji pa (ponovno) [[Srbske državne železnice]] (SDŽ). === SFR Jugoslavija === Po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] so železniški prevoz vodile [[Jugoslovanske železnice]] (JŽ), ki so pod tem imenom obstajale od leta 1952. Upravljanje je bilo ozemeljsko razdeljeno na 6 železniških transportnih podjetij (Beograd, Zagreb, Sarajevo, Skopje, Titograd in Ljubljana, slednje je bilo dodatno razdeljeno na območne enote Ljubljana, Maribor in Postojna). Z uvedbo samoupravnega socializma je v okviru Združenja Jugoslovanskih železnic obstajala tudi organizacija KRS (Kola za spavanje i ručavanje/Vagoni za spanje in obedovanje). 6. novembra 1960 pridejo v Slovenijo prve štiri garniture [[tirni avtobus|tirnih avtobusov]], ki so bile po osamosvojitvi odstopljene [[Hrvaške železnice|Hrvaškim železnicam]]. Tako se leta 1962 začne elektrifikacija proge [[Postojna]]–[[Ljubljana]] in za njo že drugih, kot so [[Postojna]]–[[Koper]], [[Ljubljana]]–[[Jesenice]], [[Ljubljana]]–[[Maribor]] ter [[Zidani Most]]–[[Dobova]] in tako je leta 1977 dokončana še zadnja elektrificirana proga dotlej, [[Maribor]]–[[Špilje]]. Po razpadu Jugoslovanskih železnic se je Železniško gospodarstvo Ljubljana preimenovalo v Slovenske železnice (SŽ), v okvir katerih so bile združene tudi službe, ki so v Sloveniji dotlej delovale neposredno pod okriljem Jugoslovanskih železnic.[[Slika:29.12.2012, SŽ 310, Ljubljana, Slovenia (16493631710).jpg|alt=|sličica|200x200_pik|Pendolino ETR 310 Slovenskih železnic (SŽ 310) na [[Železniška postaja Ljubljana|Ljubljanski postaji]]]] ==Slovenske železnice (SŽ)== Leta 1994 je italijanski elektromotornik ETR 310 z nagibnim podvozjem, tipa [[Pendolino]], na preiskusni vožnji 17. septembra, na odseku med [[Rače|Račami]] in [[Hoče|Hočami]] dosegel absolutni hitrostni rekord na slovenskih progah – 208,2 kilometra na uro. Leta 2000 so SŽ nabavile tri tovrstne garniture. [[Slika:SŽ 312 317.jpg|thumb|200px |Siemens Desiro Slovenskih železnic (SŽ 312)]] Julija leta 2002 SŽ prejmejo še zadnjo od tridesetih naročenih elektromotornih garnitur serije, imenovanih [[Siemens (podjetje)|Siemens]] [[Siemens Desiro|Desiro]]. Od prevzema naprej vozijo v sklopu lokalnih potniških (LP) in regionalnih vlakov (RG) na vseh elektrificiranih progah v Sloveniji. Aprila 2016 je bila dokončana elektrifikacija proge [[Železniška proga Pragersko–Središče–d. m.|Pragersko–Središče–d. m.]], na odseku Pragersko–Hodoš. == Železniško omrežje == Del železniškega omrežja v Sloveniji je elektrificiran (po njem vozijo predvsem elektromotorni [[vlak]]i), nekoliko večji del pa je neelektrificiran (po njem vozijo različni tipi dizelskih vlakov). Skupna dolžina železniških prog je 1208 [[km]],<ref>{{Navedi splet|url=http://slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/zelezniske-proge|title=Železniške proge|date=|accessdate=17. 4. 2018|website=Slovenske železnice|publisher=|last=|first=|language=sl|archive-date=2018-04-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20180418092856/http://slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/zelezniske-proge|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180418092856/http://slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/zelezniske-proge |date=2018-04-18 }}</ref> od tega je elektrificiranega za 609,7 km<ref>{{Navedi novice|url=http://www.slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/elektroenergetika|title=Slovenske železnice - Elektroenergetika|last=|accessdate=2016-10-15|archive-date=2016-09-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20160917051252/http://www.slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/elektroenergetika|url-status=dead}}</ref> omrežja. V Sloveniji so tri vrste elektrificiranih prog. Največji del je elektrificiran z enosmerno napetostjo 3 kV, med [[Dobova|Dobovo]] in državno mejo s [[Hrvaška|Hrvaško]] ter med Hodošem in državno mejo z [[Madžarska|Madžarsko]] je izmenična napetost 25 k[[V]] 50 [[Hz]], med [[Jesenice|Jesenicami]] in državno mejo z [[Avstrija|Avstrijo]] pa 15 kV 16,7&nbsp;Hz. [[File:SŽ_Kranj-Beljak_(c)_Bojan_Schnabl.webm#metadata|thumb|Železniška postaja Kranj z najavo mednarodnega vlaka v Beljak v nemščini. <ref>Glej o pomenu Beljaka za slovensko kulturno zgodovino: Matjaž Klemenčič: Villach/Beljak. V: [[Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem]], 3.zv., str. 1419-1421</ref><ref>O zgodovinskem pomenu Beljaka za slovensko politčno gibanje: Matjaž Klemenčič: Beljaško omizje (Villacher Kreis) in Villach/Beljak. V: [[Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem]], 1.zv., str. 146-147</ref><ref>O spoštovanju slovenščine in slovenske kulturne dediščine (in s tem slovenskih krajevnih imen) glej: Koroška deželna ustava, člen 5: "(2)Das Land Kärnten bekennt sich gemäß Artikel 8 Abs. 2 des Bundes-Verfassungsgesetzes zu seiner gewachsenen sprachlichen und kulturellen Vielfalt, wie sie in Kärnten in der slowenischen Volksgruppe zum Ausdruck kommt. Sprache und Kultur, Traditionen und kulturelles Erbe sind zu achten, zu sichern und zu fördern. Die Fürsorge des Landes gilt allen Landsleuten gleichermaßen." Prevod: "(2)Koroška dežela v skladu z drugim odstavkom 8. člena Zveznega ustavnega zakona priznava svojo jezikovno in kulturno raznolikost, ki jo na Koroškem izraža slovenska narodna skupnost. Jezik in kulturo, tradicijo in kulturno dediščino je treba spoštovati, varovati in spodbujati. Skrb za deželo velja v enaki meri za vse rojake." Koroška deželna ustava, člen 5:[https://www.ris.bka.gv.at/GeltendeFassung.wxe?Abfrage=LrK&Gesetzesnummer=10000208]</ref><ref>Avstrijska zvezna ustava v svoji ciljni določbi člen 8/2 poziva, das "se spoštujejo, varujejo in spodbujajo" jeziki narodnih skupnosti. Original: Artikel 8 (2): "Die Republik (Bund, Länder und Gemeinden) bekennt sich zu ihrer gewachsenen sprachlichen und kulturellen Vielfalt, die in den autochthonen Volksgruppen zum Ausdruck kommt. Sprache und Kultur, Bestand und Erhaltung dieser Volksgruppen sind zu achten, zu sichern und zu fördern.", prevod: Člen 8 (2): "Republika (federacija, dežele in občine) se priznava k svoji zgodovinsko pogojeni jezikovni in kulturni raznolikosti, ki se izraža v avtohtonih narodnostnih skupnostih. Jezik in kultura, obstoj ter ohranjanje teh narodnostnih skupnostih je treba spoštovati, varovati in spodbujati." zitat, BVG, Art. 8 (2), [https://www.ris.bka.gv.at/eli/bgbl/1930/1/A8/NOR40066723] (preverjeno 15.6.2025). To velja tore tudi za pravilno rabo krajevnih imen v jezikih teh skupnostih, mdr. Koroških Slovencev.</ref><ref>[[Seznam slovenskih imen krajev v Avstriji]]</ref>]] === Statistika o železniškem omrežju Slovenskih železnic === * Najbolj strma proga: Prvačina–Štanjel 26,7 [[promila]]. * Najdaljša horizontala: Ruše–Fala v dolžini 6.500 m na progi [[Maribor]]–Prevalje. * Najdaljša ravnina: [[Ptuj]]–[[Velika Nedelja]] v dolžini 15.810 m na progi Pragersko–Središče. * Najviše ležeča železniška postaja: [[Železniška postaja Postojna|Postojna]] 582 m. * Najniže ležeča železniška postaja: [[Železniška postaja Koper|Koper]] 3 m. * Najdaljši most: 575 m [[Novo mesto]] na industrijskem tiru za [[Revoz]]. * Najvišji most: 30 m v [[Most na Soči|Mostu na Soči]] čez reko Idrijco. * Najdaljši predor: [[Bohinjski predor]] 6327,3 m. * Najkrajši predor: [[Radovljica]] 25,03 m. * Najstarejša proga: [[Južna železnica|Južna državna železnica]] [[Šentilj]]–[[Celje]] [[2. junij]] [[1846]].<ref>http://www.slo-zeleznice.si</ref> == Vozni park == {{glavni|Vozni park Slovenskih železnic}} Najhitrejši vlak v Sloveniji je [[Nagibni vlak|nagibna]] [[elektromotorna garnitura]] [[Pendolino]] serije [[SŽ serija 310/316|SŽ 310/316]], letnik 2000, ki vozi pod oznako InterCity Slovenija (ICS) med Ljubljano in Mariborom ter občasno med Ljubljano in Koprom. Najvišja hitrost, ki jo lahko dosega, znaša 160&nbsp;km/h (sicer zmore hitrosti do 200&nbsp;km/h), in sicer jo doseže na relaciji [[Pragersko]]–[[Maribor]] in [[Grobelno]]–[[Štore]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.vlaki.net/slika3353.html |title=arhivska kopija |accessdate=2006-12-30 |archive-date=2007-11-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071103051506/http://www.vlaki.net/slika3353.html |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071103051506/http://www.vlaki.net/slika3353.html |date=2007-11-03 }}</ref> Večja pridobitev za potniški promet so bili na začetku novega tisočletja tudi potniški vlaki [[Siemens Desiro]] serije [[SŽ serija 312/317|312/317]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.vlaki.net/emu.html |title=arhivska kopija |accessdate=2006-12-30 |archive-date=2007-09-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070927013707/http://www.vlaki.net/emu.html |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070927013707/http://www.vlaki.net/emu.html |date=2007-09-27 }}</ref> Večina [[Dizelmotorna garnitura|dizelmotornih garnitur]] je proizvodnje [[Fiat]] z letniki 1973–1976 ([[SŽ serija 813/814|serija 813/814]]), in "kanarčkov" [[SŽ serija 713/715|serije 713/715]] z letniki 1983–1986.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.vlaki.net/dmu.html |title=arhivska kopija |accessdate=2006-12-30 |archive-date=2007-09-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070927013639/http://www.vlaki.net/dmu.html |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070927013639/http://www.vlaki.net/dmu.html |date=2007-09-27 }}</ref> V prometu je tudi še nekaj garnitur [[SŽ serija 711|serije 711]], nekdanjih "zelenih vlakov", izdelanih leta 1970. Aprila 2018 so Slovenske železnice podpisale pogodbo s proizvajalcem [[Stadler Rail|Stadler Rail AG]] za nakup 26 novih potniških garnitur: 11 enonadstropnih elektromotornih, 10 dvonadstropnih elektromotornih in 5 enonadstropnih dizelmotornih garnitur. Maja 2019 je bila podpisana nova pogodba za dobavo dodatnih 16 dizelskih in 10 električnih enonadstropnih garnitur, junija 2023 še dodatnih 20 enonadstropnih dizelmotornih garnitur.<ref>{{Navedi novice|url=https://novaproga.wordpress.com/2018/04/17/novi-vlaki-slovenskih-zeleznic/|title=Novi vlaki Slovenskih železnic|date=17. 4. 2018|newspaper=Nova proga|accessdate=17. 4. 2018|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Slovenske železnice so podpisale pogodbo za dodatnih 26 potniških vlakov Stadler, skupaj jih bo tako 52|date=27. 5. 2019|url=http://www.blog.uporabnastran.si/2019/05/27/slovenske-zeleznice-so-podpisale-pogodbo-za-dodatnih-26-potniskih-vlakov-stadler-skupaj-jih-bo-tako-52/|work=uporabnastran.si}}</ref> <gallery> Slika:Slovenian Pendolino at Zidani Most.jpg|Pendolino ICS ([[SŽ serija 310|serija 310/316]]) Slika:SŽ 510-515 - 006.jpg|Stadler FLIRT EMU [[SŽ serija 510/515]] Slika:Stadler KISS Slovenske železnice Slovenian railways.jpg|Stadler KISS [[SŽ serija 313/318]] Slika:StadlerDMUžalec.jpg|Stadler FLIRT DMU [[SŽ serija 610/615]] Slika:SŽ 312 317.jpg|Siemens Desiro ([[SŽ serija 312/317]]) Slika:SŽ 713 715.jpg|Kanarček v Ljubljani (serija [[SŽ serija 713/715]]) Slika:SŽ Fiat 814 Maribor.jpg|[[SŽ serija 813/814]] </gallery> Lokomotive, ki vozijo po slovenskih tirih, so dizelske ([[Regan]]) ali pa tudi najnovejše [[Siemens (podjetje)|Siemensove]] večsistemke, znane pod imenom Taurus oziroma pod v Sloveniji uveljavljenim imenom Živa. Povprečna starost [[lokomotiva|lokomotiv]] je približno 20 let.{{Cn}} <gallery> Slika:SŽ 541 series locomotive (06).JPG|Električna lokomotiva SŽ 541 »Živa« Slika:Slowenische Eisenbahn (14052959616) (2).jpg|Električna lokomotiva SŽ 363 »Brižitka« Slika:EuroCity 'Emona' (29951827864).jpg|Električna lokomotiva SŽ 342 »Moped« Slika:SŽ 664 108 in Ljubljana.jpg|[[Dizel]]ska [[lokomotiva]] SŽ 664 »Reagan« </gallery> == Nagrade in priznanja == * 1998: [[Valvasorjevo častno priznanje]]<ref name=":30">"Podelili letošnjo Valvasorjevo nagrado in tri priznanja". ''Delo'' (16.05.1998), letnik 40, številka 111. str. 1. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-MGZ9BR2T}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Viri== * Košir, Marko; Bogić, Mladen; Orbanić, Josip: ''Železniška vozila na motorni in elektromotorni pogon v Sloveniji'', Maribor, Pro-Andy, 2019, {{COBISS|ID=302220800}} == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih podjetij]] * [[Železnica v Sloveniji]] * [[Železniški muzej Slovenskih železnic]] *[[Muzej južne železnice|Muzej Južne železnice]], [[Šentjur]] * [[Seznam parnih lokomotiv na Slovenskem]] == Zunanje povezave == {{commonscat|Rail transport in Slovenia}} * http://www.slo-zeleznice.si/ * http://www.vlaki.jesenice.net/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130728075626/http://www.vlaki.jesenice.net/ |date=2013-07-28 }} * https://trainspo.com/country/si/gallery/ * https://www.miniaturna-zeleznica.eu/vlaki.php {{-}} {{SŽ vozni park}} {{railways_Slovenia}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenske železnice|*]] [[Kategorija:Železniški prevozniki v Sloveniji]] [[Kategorija:Prejemniki Valvasorjevega častnega priznanja]] 0ke7grvm8q0v2raqqleo4t9zqq28qk2 6775120 6775119 2026-11-05T10:38:33Z Shabicht 3554 /* Avstrijsko obdobje */ 6775120 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Podjetje | name = Slovenske železnice d. o. o. | logo = Slovenske železnice wordmark logo.svg | caption = | image = Ljubljana, 510-018.jpg| image_size = | image_alt = | trading_name = | native_name = | native_name_lang = | romanized = | former type = | type = [[družba z omejeno odgovornostjo]] | traded_as = | industry = | genre = [[železniški transport]] | fate = | predecessor = [[Jugoslovanske železnice]] (Železniško gospodarstvo Ljubljana) | successor = | foundation = [[1991]] | founder = [[Republika Slovenija]] | defunct = | location_city = [[Ljubljana]] | location_country = {{ikonazastave|Slovenija}} [[Slovenija]] | locations = | area_served = | key_people = | products = | production = | services = vzdrževanje, obratovanje in obnavljanje javne železniške infrastrukture ter prevoz potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu | revenue = | operating_income = | net_income = | aum = | assets = | equity = | owner = [[Republika Slovenija]] | num_employees = | parent = [[Slovenski državni holding]] | divisions = SŽ Potniški promet, SŽ Vleka in tehnika, SŽ Logistika (SŽ Tovorni promet, Fersped), SŽ Infrastruktura, SŽ Železniško gradbeno podjetje, SŽ Železniško invalidsko podjetje, SŽ Prometni institut Ljubljana, [[NOMAGO|Nomago]]. | subsid = | homepage = [https://www.sz.si/ https://www.sz.si] | footnotes = | intl = | bodystyle = }} [[Slika:Railway map of Slovenia.png|300px|thumb|desno|Železniško omrežje v Sloveniji]] '''Slovenske železnice d. o. o.''' (krajše le ''Slovenske železnice'', [[kratica]] '''SŽ''') so [[podjetje]] [[Slovenski državni holding|Slovenskega državnega holdinga]], ta pa je v lasti [[Slovenija|Republike Slovenije]]. So upravitelj železniške infrastrukture, družbe v njeni skupini pa so izvajalec [[Železniški prevoz|železniškega prometa]] v [[Država|državi]] oziroma izvajalec obvezne gospodarske javne službe vzdrževanja, obratovanja in obnavljanja javne železniške infrastrukture ter obvezne gospodarske javne službe prevoza potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu. Ob slovenski [[Slovenska osamosvojitvena vojna|osamosvojitvi]] so nastale iz ''Železniškega gospodarstva Ljubljana'', ki je na ozemlju [[Slovenija|Slovenije]] in tudi hrvaškega dela [[Istra|Istre]] dotlej upravljalo del omrežja [[Jugoslovanske železnice|Jugoslovanskih železnic]]. Od [[10. junij]]a [[1992]] so Slovenske železnice članica [[Mednarodna železniška zveza|Mednarodne železniške zveze]] (UIC). ''Skupino Slovenske železnice'' sestavljajo podjetja: SŽ Potniški promet, SŽ Vleka in tehnika, SŽ Logistika (SŽ Tovorni promet, Fersped), SŽ Infrastruktura, SŽ Železniško gradbeno podjetje, SŽ Železniško invalidsko podjetje, SŽ Prometni institut Ljubljana in [[NOMAGO|Nomago]]. ==Zgodovina== ===Avstrijsko obdobje=== [[Slika:Borovnica viaduct by Varoni.jpg|300px|thumb|levo|Veliki železniški viadukt pri Borovnici, na trasi [[Južna železnica|Južne železnice]]]] Zgodovina železnic na Slovenskem se začne v obdobju [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]] oziroma poznejše [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske monarhije]], ki je vse do razpada leta 1918 vključevala celotno ozemlje današnje [[Slovenija|Republike Slovenije]]. Prvi [[vlak]] je na slovensko ozemlje zapeljal že leta 1846 (na poskusni vožnji od Gradca do [[Pesnica pri Mariboru|Pesnice pri Mariboru]] pa že 1. novembra 1845), le enajst let pozneje, leta 1857, pa je bila dokončana povezava med [[Dunaj]]em in [[Jadransko morje|Jadranskim morjem]], tako imenovana na [[Južna železnica]]. Železnice so zaradi zemljepisne lege Slovenije od takrat most med severom in jugom ter vzhodom in zahodom. {{glavni|Južna železnica}} ===Kraljevina Jugoslavija=== Po koncu [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] so se oblikovale [[Železnice Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]]. Leta 1929 se kraljevina preimenuje v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]] in z njo tudi železnice v [[Jugoslovanske državne železnice]] (JDŽ). Po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] je območje Primorske, Istre in dela Dalmacije, po [[Rapalska pogodba|Rapalski pogodbi]] pripadlo [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]]. Ob tem je del [[Bohinjska proga|Bohinjske proge]], z odsekom do [[Zgodovina železnice v Sloveniji#Proga Prvačina—Ajdovščina (1902)|Ajdovščine]] ter del [[Južna železnica|Južne železnice]] in s tem tudi progi [[Zgodovina železnice v Sloveniji#Proga Pivka—Reka (1873)|Pivka–Reka]] ter [[Zgodovina železnice v Sloveniji#Istrska proga Divača—Pulj (1876)|Divača–Pulj]], prešel pod upravo Italijanskih državnih železnic (FS). Z razširitvijo [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] na jugoslovansko ozemlje leta 1941 JDŽ prenehajo obstajati, razdelijo jih na DRB, FS in MAV, v NDH nastanejo [[Hrvaške državne železnice]] (HDŽ), v Srbiji pa (ponovno) [[Srbske državne železnice]] (SDŽ). === SFR Jugoslavija === Po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] so železniški prevoz vodile [[Jugoslovanske železnice]] (JŽ), ki so pod tem imenom obstajale od leta 1952. Upravljanje je bilo ozemeljsko razdeljeno na 6 železniških transportnih podjetij (Beograd, Zagreb, Sarajevo, Skopje, Titograd in Ljubljana, slednje je bilo dodatno razdeljeno na območne enote Ljubljana, Maribor in Postojna). Z uvedbo samoupravnega socializma je v okviru Združenja Jugoslovanskih železnic obstajala tudi organizacija KRS (Kola za spavanje i ručavanje/Vagoni za spanje in obedovanje). 6. novembra 1960 pridejo v Slovenijo prve štiri garniture [[tirni avtobus|tirnih avtobusov]], ki so bile po osamosvojitvi odstopljene [[Hrvaške železnice|Hrvaškim železnicam]]. Tako se leta 1962 začne elektrifikacija proge [[Postojna]]–[[Ljubljana]] in za njo že drugih, kot so [[Postojna]]–[[Koper]], [[Ljubljana]]–[[Jesenice]], [[Ljubljana]]–[[Maribor]] ter [[Zidani Most]]–[[Dobova]] in tako je leta 1977 dokončana še zadnja elektrificirana proga dotlej, [[Maribor]]–[[Špilje]]. Po razpadu Jugoslovanskih železnic se je Železniško gospodarstvo Ljubljana preimenovalo v Slovenske železnice (SŽ), v okvir katerih so bile združene tudi službe, ki so v Sloveniji dotlej delovale neposredno pod okriljem Jugoslovanskih železnic.[[Slika:29.12.2012, SŽ 310, Ljubljana, Slovenia (16493631710).jpg|alt=|sličica|200x200_pik|Pendolino ETR 310 Slovenskih železnic (SŽ 310) na [[Železniška postaja Ljubljana|Ljubljanski postaji]]]] ==Slovenske železnice (SŽ)== Leta 1994 je italijanski elektromotornik ETR 310 z nagibnim podvozjem, tipa [[Pendolino]], na preiskusni vožnji 17. septembra, na odseku med [[Rače|Račami]] in [[Hoče|Hočami]] dosegel absolutni hitrostni rekord na slovenskih progah – 208,2 kilometra na uro. Leta 2000 so SŽ nabavile tri tovrstne garniture. [[Slika:SŽ 312 317.jpg|thumb|200px |Siemens Desiro Slovenskih železnic (SŽ 312)]] Julija leta 2002 SŽ prejmejo še zadnjo od tridesetih naročenih elektromotornih garnitur serije, imenovanih [[Siemens (podjetje)|Siemens]] [[Siemens Desiro|Desiro]]. Od prevzema naprej vozijo v sklopu lokalnih potniških (LP) in regionalnih vlakov (RG) na vseh elektrificiranih progah v Sloveniji. Aprila 2016 je bila dokončana elektrifikacija proge [[Železniška proga Pragersko–Središče–d. m.|Pragersko–Središče–d. m.]], na odseku Pragersko–Hodoš. == Železniško omrežje == Del železniškega omrežja v Sloveniji je elektrificiran (po njem vozijo predvsem elektromotorni [[vlak]]i), nekoliko večji del pa je neelektrificiran (po njem vozijo različni tipi dizelskih vlakov). Skupna dolžina železniških prog je 1208 [[km]],<ref>{{Navedi splet|url=http://slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/zelezniske-proge|title=Železniške proge|date=|accessdate=17. 4. 2018|website=Slovenske železnice|publisher=|last=|first=|language=sl|archive-date=2018-04-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20180418092856/http://slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/zelezniske-proge|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180418092856/http://slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/zelezniske-proge |date=2018-04-18 }}</ref> od tega je elektrificiranega za 609,7 km<ref>{{Navedi novice|url=http://www.slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/elektroenergetika|title=Slovenske železnice - Elektroenergetika|last=|accessdate=2016-10-15|archive-date=2016-09-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20160917051252/http://www.slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/elektroenergetika|url-status=dead}}</ref> omrežja. V Sloveniji so tri vrste elektrificiranih prog. Največji del je elektrificiran z enosmerno napetostjo 3 kV, med [[Dobova|Dobovo]] in državno mejo s [[Hrvaška|Hrvaško]] ter med Hodošem in državno mejo z [[Madžarska|Madžarsko]] je izmenična napetost 25 k[[V]] 50 [[Hz]], med [[Jesenice|Jesenicami]] in državno mejo z [[Avstrija|Avstrijo]] pa 15 kV 16,7&nbsp;Hz. [[File:SŽ_Kranj-Beljak_(c)_Bojan_Schnabl.webm#metadata|thumb|Železniška postaja Kranj z najavo mednarodnega vlaka v Beljak v nemščini. <ref>Glej o pomenu Beljaka za slovensko kulturno zgodovino: Matjaž Klemenčič: Villach/Beljak. V: [[Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem]], 3.zv., str. 1419-1421</ref><ref>O zgodovinskem pomenu Beljaka za slovensko politčno gibanje: Matjaž Klemenčič: Beljaško omizje (Villacher Kreis) in Villach/Beljak. V: [[Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem]], 1.zv., str. 146-147</ref><ref>O spoštovanju slovenščine in slovenske kulturne dediščine (in s tem slovenskih krajevnih imen) glej: Koroška deželna ustava, člen 5: "(2)Das Land Kärnten bekennt sich gemäß Artikel 8 Abs. 2 des Bundes-Verfassungsgesetzes zu seiner gewachsenen sprachlichen und kulturellen Vielfalt, wie sie in Kärnten in der slowenischen Volksgruppe zum Ausdruck kommt. Sprache und Kultur, Traditionen und kulturelles Erbe sind zu achten, zu sichern und zu fördern. Die Fürsorge des Landes gilt allen Landsleuten gleichermaßen." Prevod: "(2)Koroška dežela v skladu z drugim odstavkom 8. člena Zveznega ustavnega zakona priznava svojo jezikovno in kulturno raznolikost, ki jo na Koroškem izraža slovenska narodna skupnost. Jezik in kulturo, tradicijo in kulturno dediščino je treba spoštovati, varovati in spodbujati. Skrb za deželo velja v enaki meri za vse rojake." Koroška deželna ustava, člen 5:[https://www.ris.bka.gv.at/GeltendeFassung.wxe?Abfrage=LrK&Gesetzesnummer=10000208]</ref><ref>Avstrijska zvezna ustava v svoji ciljni določbi člen 8/2 poziva, das "se spoštujejo, varujejo in spodbujajo" jeziki narodnih skupnosti. Original: Artikel 8 (2): "Die Republik (Bund, Länder und Gemeinden) bekennt sich zu ihrer gewachsenen sprachlichen und kulturellen Vielfalt, die in den autochthonen Volksgruppen zum Ausdruck kommt. Sprache und Kultur, Bestand und Erhaltung dieser Volksgruppen sind zu achten, zu sichern und zu fördern.", prevod: Člen 8 (2): "Republika (federacija, dežele in občine) se priznava k svoji zgodovinsko pogojeni jezikovni in kulturni raznolikosti, ki se izraža v avtohtonih narodnostnih skupnostih. Jezik in kultura, obstoj ter ohranjanje teh narodnostnih skupnostih je treba spoštovati, varovati in spodbujati." zitat, BVG, Art. 8 (2), [https://www.ris.bka.gv.at/eli/bgbl/1930/1/A8/NOR40066723] (preverjeno 15.6.2025). To velja tore tudi za pravilno rabo krajevnih imen v jezikih teh skupnostih, mdr. Koroških Slovencev.</ref><ref>[[Seznam slovenskih imen krajev v Avstriji]]</ref>]] === Statistika o železniškem omrežju Slovenskih železnic === * Najbolj strma proga: Prvačina–Štanjel 26,7 [[promila]]. * Najdaljša horizontala: Ruše–Fala v dolžini 6.500 m na progi [[Maribor]]–Prevalje. * Najdaljša ravnina: [[Ptuj]]–[[Velika Nedelja]] v dolžini 15.810 m na progi Pragersko–Središče. * Najviše ležeča železniška postaja: [[Železniška postaja Postojna|Postojna]] 582 m. * Najniže ležeča železniška postaja: [[Železniška postaja Koper|Koper]] 3 m. * Najdaljši most: 575 m [[Novo mesto]] na industrijskem tiru za [[Revoz]]. * Najvišji most: 30 m v [[Most na Soči|Mostu na Soči]] čez reko Idrijco. * Najdaljši predor: [[Bohinjski predor]] 6327,3 m. * Najkrajši predor: [[Radovljica]] 25,03 m. * Najstarejša proga: [[Južna železnica|Južna državna železnica]] [[Šentilj]]–[[Celje]] [[2. junij]] [[1846]].<ref>http://www.slo-zeleznice.si</ref> == Vozni park == {{glavni|Vozni park Slovenskih železnic}} Najhitrejši vlak v Sloveniji je [[Nagibni vlak|nagibna]] [[elektromotorna garnitura]] [[Pendolino]] serije [[SŽ serija 310/316|SŽ 310/316]], letnik 2000, ki vozi pod oznako InterCity Slovenija (ICS) med Ljubljano in Mariborom ter občasno med Ljubljano in Koprom. Najvišja hitrost, ki jo lahko dosega, znaša 160&nbsp;km/h (sicer zmore hitrosti do 200&nbsp;km/h), in sicer jo doseže na relaciji [[Pragersko]]–[[Maribor]] in [[Grobelno]]–[[Štore]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.vlaki.net/slika3353.html |title=arhivska kopija |accessdate=2006-12-30 |archive-date=2007-11-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071103051506/http://www.vlaki.net/slika3353.html |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071103051506/http://www.vlaki.net/slika3353.html |date=2007-11-03 }}</ref> Večja pridobitev za potniški promet so bili na začetku novega tisočletja tudi potniški vlaki [[Siemens Desiro]] serije [[SŽ serija 312/317|312/317]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.vlaki.net/emu.html |title=arhivska kopija |accessdate=2006-12-30 |archive-date=2007-09-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070927013707/http://www.vlaki.net/emu.html |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070927013707/http://www.vlaki.net/emu.html |date=2007-09-27 }}</ref> Večina [[Dizelmotorna garnitura|dizelmotornih garnitur]] je proizvodnje [[Fiat]] z letniki 1973–1976 ([[SŽ serija 813/814|serija 813/814]]), in "kanarčkov" [[SŽ serija 713/715|serije 713/715]] z letniki 1983–1986.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.vlaki.net/dmu.html |title=arhivska kopija |accessdate=2006-12-30 |archive-date=2007-09-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070927013639/http://www.vlaki.net/dmu.html |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070927013639/http://www.vlaki.net/dmu.html |date=2007-09-27 }}</ref> V prometu je tudi še nekaj garnitur [[SŽ serija 711|serije 711]], nekdanjih "zelenih vlakov", izdelanih leta 1970. Aprila 2018 so Slovenske železnice podpisale pogodbo s proizvajalcem [[Stadler Rail|Stadler Rail AG]] za nakup 26 novih potniških garnitur: 11 enonadstropnih elektromotornih, 10 dvonadstropnih elektromotornih in 5 enonadstropnih dizelmotornih garnitur. Maja 2019 je bila podpisana nova pogodba za dobavo dodatnih 16 dizelskih in 10 električnih enonadstropnih garnitur, junija 2023 še dodatnih 20 enonadstropnih dizelmotornih garnitur.<ref>{{Navedi novice|url=https://novaproga.wordpress.com/2018/04/17/novi-vlaki-slovenskih-zeleznic/|title=Novi vlaki Slovenskih železnic|date=17. 4. 2018|newspaper=Nova proga|accessdate=17. 4. 2018|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Slovenske železnice so podpisale pogodbo za dodatnih 26 potniških vlakov Stadler, skupaj jih bo tako 52|date=27. 5. 2019|url=http://www.blog.uporabnastran.si/2019/05/27/slovenske-zeleznice-so-podpisale-pogodbo-za-dodatnih-26-potniskih-vlakov-stadler-skupaj-jih-bo-tako-52/|work=uporabnastran.si}}</ref> <gallery> Slika:Slovenian Pendolino at Zidani Most.jpg|Pendolino ICS ([[SŽ serija 310|serija 310/316]]) Slika:SŽ 510-515 - 006.jpg|Stadler FLIRT EMU [[SŽ serija 510/515]] Slika:Stadler KISS Slovenske železnice Slovenian railways.jpg|Stadler KISS [[SŽ serija 313/318]] Slika:StadlerDMUžalec.jpg|Stadler FLIRT DMU [[SŽ serija 610/615]] Slika:SŽ 312 317.jpg|Siemens Desiro ([[SŽ serija 312/317]]) Slika:SŽ 713 715.jpg|Kanarček v Ljubljani (serija [[SŽ serija 713/715]]) Slika:SŽ Fiat 814 Maribor.jpg|[[SŽ serija 813/814]] </gallery> Lokomotive, ki vozijo po slovenskih tirih, so dizelske ([[Regan]]) ali pa tudi najnovejše [[Siemens (podjetje)|Siemensove]] večsistemke, znane pod imenom Taurus oziroma pod v Sloveniji uveljavljenim imenom Živa. Povprečna starost [[lokomotiva|lokomotiv]] je približno 20 let.{{Cn}} <gallery> Slika:SŽ 541 series locomotive (06).JPG|Električna lokomotiva SŽ 541 »Živa« Slika:Slowenische Eisenbahn (14052959616) (2).jpg|Električna lokomotiva SŽ 363 »Brižitka« Slika:EuroCity 'Emona' (29951827864).jpg|Električna lokomotiva SŽ 342 »Moped« Slika:SŽ 664 108 in Ljubljana.jpg|[[Dizel]]ska [[lokomotiva]] SŽ 664 »Reagan« </gallery> == Nagrade in priznanja == * 1998: [[Valvasorjevo častno priznanje]]<ref name=":30">"Podelili letošnjo Valvasorjevo nagrado in tri priznanja". ''Delo'' (16.05.1998), letnik 40, številka 111. str. 1. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-MGZ9BR2T}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Viri== * Košir, Marko; Bogić, Mladen; Orbanić, Josip: ''Železniška vozila na motorni in elektromotorni pogon v Sloveniji'', Maribor, Pro-Andy, 2019, {{COBISS|ID=302220800}} == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih podjetij]] * [[Železnica v Sloveniji]] * [[Železniški muzej Slovenskih železnic]] *[[Muzej južne železnice|Muzej Južne železnice]], [[Šentjur]] * [[Seznam parnih lokomotiv na Slovenskem]] == Zunanje povezave == {{commonscat|Rail transport in Slovenia}} * http://www.slo-zeleznice.si/ * http://www.vlaki.jesenice.net/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130728075626/http://www.vlaki.jesenice.net/ |date=2013-07-28 }} * https://trainspo.com/country/si/gallery/ * https://www.miniaturna-zeleznica.eu/vlaki.php {{-}} {{SŽ vozni park}} {{railways_Slovenia}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenske železnice|*]] [[Kategorija:Železniški prevozniki v Sloveniji]] [[Kategorija:Prejemniki Valvasorjevega častnega priznanja]] 5sgkibsxgwvyarb7y6i7glpc1wthpi7 6775121 6775120 2026-11-05T10:41:12Z Shabicht 3554 /* Avstrijsko obdobje */ 6775121 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Podjetje | name = Slovenske železnice d. o. o. | logo = Slovenske železnice wordmark logo.svg | caption = | image = Ljubljana, 510-018.jpg| image_size = | image_alt = | trading_name = | native_name = | native_name_lang = | romanized = | former type = | type = [[družba z omejeno odgovornostjo]] | traded_as = | industry = | genre = [[železniški transport]] | fate = | predecessor = [[Jugoslovanske železnice]] (Železniško gospodarstvo Ljubljana) | successor = | foundation = [[1991]] | founder = [[Republika Slovenija]] | defunct = | location_city = [[Ljubljana]] | location_country = {{ikonazastave|Slovenija}} [[Slovenija]] | locations = | area_served = | key_people = | products = | production = | services = vzdrževanje, obratovanje in obnavljanje javne železniške infrastrukture ter prevoz potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu | revenue = | operating_income = | net_income = | aum = | assets = | equity = | owner = [[Republika Slovenija]] | num_employees = | parent = [[Slovenski državni holding]] | divisions = SŽ Potniški promet, SŽ Vleka in tehnika, SŽ Logistika (SŽ Tovorni promet, Fersped), SŽ Infrastruktura, SŽ Železniško gradbeno podjetje, SŽ Železniško invalidsko podjetje, SŽ Prometni institut Ljubljana, [[NOMAGO|Nomago]]. | subsid = | homepage = [https://www.sz.si/ https://www.sz.si] | footnotes = | intl = | bodystyle = }} [[Slika:Railway map of Slovenia.png|300px|thumb|desno|Železniško omrežje v Sloveniji]] '''Slovenske železnice d. o. o.''' (krajše le ''Slovenske železnice'', [[kratica]] '''SŽ''') so [[podjetje]] [[Slovenski državni holding|Slovenskega državnega holdinga]], ta pa je v lasti [[Slovenija|Republike Slovenije]]. So upravitelj železniške infrastrukture, družbe v njeni skupini pa so izvajalec [[Železniški prevoz|železniškega prometa]] v [[Država|državi]] oziroma izvajalec obvezne gospodarske javne službe vzdrževanja, obratovanja in obnavljanja javne železniške infrastrukture ter obvezne gospodarske javne službe prevoza potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu. Ob slovenski [[Slovenska osamosvojitvena vojna|osamosvojitvi]] so nastale iz ''Železniškega gospodarstva Ljubljana'', ki je na ozemlju [[Slovenija|Slovenije]] in tudi hrvaškega dela [[Istra|Istre]] dotlej upravljalo del omrežja [[Jugoslovanske železnice|Jugoslovanskih železnic]]. Od [[10. junij]]a [[1992]] so Slovenske železnice članica [[Mednarodna železniška zveza|Mednarodne železniške zveze]] (UIC). ''Skupino Slovenske železnice'' sestavljajo podjetja: SŽ Potniški promet, SŽ Vleka in tehnika, SŽ Logistika (SŽ Tovorni promet, Fersped), SŽ Infrastruktura, SŽ Železniško gradbeno podjetje, SŽ Železniško invalidsko podjetje, SŽ Prometni institut Ljubljana in [[NOMAGO|Nomago]]. ==Zgodovina== ===Avstrijsko obdobje=== [[Slika:Borovnica viaduct by Varoni.jpg|300px|thumb|levo|Veliki železniški viadukt pri Borovnici, na trasi [[Južna železnica|Južne železnice]]]] Zgodovina železnic na Slovenskem se začne v obdobju [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]] oziroma poznejše [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske monarhije]], ki je vse do razpada leta 1918 vključevala celotno ozemlje današnje [[Slovenija|Republike Slovenije]]. Prvi [[vlak]] je na slovensko ozemlje zapeljal že leta 1846 (na poskusni vožnji od Gradca do [[Pesnica pri Mariboru|Pesnice pri Mariboru]] pa že 1. novembra 1845), le enajst let pozneje, leta 1857, pa je bila dokončana povezava med [[Dunaj]]em in [[Trst|Trstom]], poimenovana [[Južna železnica]]. Železnice so zaradi zemljepisne lege Slovenije od tedaj pomembna povezava med severom in jugom ter vzhodom in zahodom. {{glavni|Južna železnica}} ===Kraljevina Jugoslavija=== Po koncu [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] so se oblikovale [[Železnice Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]]. Leta 1929 se kraljevina preimenuje v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]] in z njo tudi železnice v [[Jugoslovanske državne železnice]] (JDŽ). Po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] je območje Primorske, Istre in dela Dalmacije, po [[Rapalska pogodba|Rapalski pogodbi]] pripadlo [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]]. Ob tem je del [[Bohinjska proga|Bohinjske proge]], z odsekom do [[Zgodovina železnice v Sloveniji#Proga Prvačina—Ajdovščina (1902)|Ajdovščine]] ter del [[Južna železnica|Južne železnice]] in s tem tudi progi [[Zgodovina železnice v Sloveniji#Proga Pivka—Reka (1873)|Pivka–Reka]] ter [[Zgodovina železnice v Sloveniji#Istrska proga Divača—Pulj (1876)|Divača–Pulj]], prešel pod upravo Italijanskih državnih železnic (FS). Z razširitvijo [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] na jugoslovansko ozemlje leta 1941 JDŽ prenehajo obstajati, razdelijo jih na DRB, FS in MAV, v NDH nastanejo [[Hrvaške državne železnice]] (HDŽ), v Srbiji pa (ponovno) [[Srbske državne železnice]] (SDŽ). === SFR Jugoslavija === Po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] so železniški prevoz vodile [[Jugoslovanske železnice]] (JŽ), ki so pod tem imenom obstajale od leta 1952. Upravljanje je bilo ozemeljsko razdeljeno na 6 železniških transportnih podjetij (Beograd, Zagreb, Sarajevo, Skopje, Titograd in Ljubljana, slednje je bilo dodatno razdeljeno na območne enote Ljubljana, Maribor in Postojna). Z uvedbo samoupravnega socializma je v okviru Združenja Jugoslovanskih železnic obstajala tudi organizacija KRS (Kola za spavanje i ručavanje/Vagoni za spanje in obedovanje). 6. novembra 1960 pridejo v Slovenijo prve štiri garniture [[tirni avtobus|tirnih avtobusov]], ki so bile po osamosvojitvi odstopljene [[Hrvaške železnice|Hrvaškim železnicam]]. Tako se leta 1962 začne elektrifikacija proge [[Postojna]]–[[Ljubljana]] in za njo že drugih, kot so [[Postojna]]–[[Koper]], [[Ljubljana]]–[[Jesenice]], [[Ljubljana]]–[[Maribor]] ter [[Zidani Most]]–[[Dobova]] in tako je leta 1977 dokončana še zadnja elektrificirana proga dotlej, [[Maribor]]–[[Špilje]]. Po razpadu Jugoslovanskih železnic se je Železniško gospodarstvo Ljubljana preimenovalo v Slovenske železnice (SŽ), v okvir katerih so bile združene tudi službe, ki so v Sloveniji dotlej delovale neposredno pod okriljem Jugoslovanskih železnic.[[Slika:29.12.2012, SŽ 310, Ljubljana, Slovenia (16493631710).jpg|alt=|sličica|200x200_pik|Pendolino ETR 310 Slovenskih železnic (SŽ 310) na [[Železniška postaja Ljubljana|Ljubljanski postaji]]]] ==Slovenske železnice (SŽ)== Leta 1994 je italijanski elektromotornik ETR 310 z nagibnim podvozjem, tipa [[Pendolino]], na preiskusni vožnji 17. septembra, na odseku med [[Rače|Račami]] in [[Hoče|Hočami]] dosegel absolutni hitrostni rekord na slovenskih progah – 208,2 kilometra na uro. Leta 2000 so SŽ nabavile tri tovrstne garniture. [[Slika:SŽ 312 317.jpg|thumb|200px |Siemens Desiro Slovenskih železnic (SŽ 312)]] Julija leta 2002 SŽ prejmejo še zadnjo od tridesetih naročenih elektromotornih garnitur serije, imenovanih [[Siemens (podjetje)|Siemens]] [[Siemens Desiro|Desiro]]. Od prevzema naprej vozijo v sklopu lokalnih potniških (LP) in regionalnih vlakov (RG) na vseh elektrificiranih progah v Sloveniji. Aprila 2016 je bila dokončana elektrifikacija proge [[Železniška proga Pragersko–Središče–d. m.|Pragersko–Središče–d. m.]], na odseku Pragersko–Hodoš. == Železniško omrežje == Del železniškega omrežja v Sloveniji je elektrificiran (po njem vozijo predvsem elektromotorni [[vlak]]i), nekoliko večji del pa je neelektrificiran (po njem vozijo različni tipi dizelskih vlakov). Skupna dolžina železniških prog je 1208 [[km]],<ref>{{Navedi splet|url=http://slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/zelezniske-proge|title=Železniške proge|date=|accessdate=17. 4. 2018|website=Slovenske železnice|publisher=|last=|first=|language=sl|archive-date=2018-04-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20180418092856/http://slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/zelezniske-proge|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180418092856/http://slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/zelezniske-proge |date=2018-04-18 }}</ref> od tega je elektrificiranega za 609,7 km<ref>{{Navedi novice|url=http://www.slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/elektroenergetika|title=Slovenske železnice - Elektroenergetika|last=|accessdate=2016-10-15|archive-date=2016-09-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20160917051252/http://www.slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/elektroenergetika|url-status=dead}}</ref> omrežja. V Sloveniji so tri vrste elektrificiranih prog. Največji del je elektrificiran z enosmerno napetostjo 3 kV, med [[Dobova|Dobovo]] in državno mejo s [[Hrvaška|Hrvaško]] ter med Hodošem in državno mejo z [[Madžarska|Madžarsko]] je izmenična napetost 25 k[[V]] 50 [[Hz]], med [[Jesenice|Jesenicami]] in državno mejo z [[Avstrija|Avstrijo]] pa 15 kV 16,7&nbsp;Hz. [[File:SŽ_Kranj-Beljak_(c)_Bojan_Schnabl.webm#metadata|thumb|Železniška postaja Kranj z najavo mednarodnega vlaka v Beljak v nemščini. <ref>Glej o pomenu Beljaka za slovensko kulturno zgodovino: Matjaž Klemenčič: Villach/Beljak. V: [[Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem]], 3.zv., str. 1419-1421</ref><ref>O zgodovinskem pomenu Beljaka za slovensko politčno gibanje: Matjaž Klemenčič: Beljaško omizje (Villacher Kreis) in Villach/Beljak. V: [[Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem]], 1.zv., str. 146-147</ref><ref>O spoštovanju slovenščine in slovenske kulturne dediščine (in s tem slovenskih krajevnih imen) glej: Koroška deželna ustava, člen 5: "(2)Das Land Kärnten bekennt sich gemäß Artikel 8 Abs. 2 des Bundes-Verfassungsgesetzes zu seiner gewachsenen sprachlichen und kulturellen Vielfalt, wie sie in Kärnten in der slowenischen Volksgruppe zum Ausdruck kommt. Sprache und Kultur, Traditionen und kulturelles Erbe sind zu achten, zu sichern und zu fördern. Die Fürsorge des Landes gilt allen Landsleuten gleichermaßen." Prevod: "(2)Koroška dežela v skladu z drugim odstavkom 8. člena Zveznega ustavnega zakona priznava svojo jezikovno in kulturno raznolikost, ki jo na Koroškem izraža slovenska narodna skupnost. Jezik in kulturo, tradicijo in kulturno dediščino je treba spoštovati, varovati in spodbujati. Skrb za deželo velja v enaki meri za vse rojake." Koroška deželna ustava, člen 5:[https://www.ris.bka.gv.at/GeltendeFassung.wxe?Abfrage=LrK&Gesetzesnummer=10000208]</ref><ref>Avstrijska zvezna ustava v svoji ciljni določbi člen 8/2 poziva, das "se spoštujejo, varujejo in spodbujajo" jeziki narodnih skupnosti. Original: Artikel 8 (2): "Die Republik (Bund, Länder und Gemeinden) bekennt sich zu ihrer gewachsenen sprachlichen und kulturellen Vielfalt, die in den autochthonen Volksgruppen zum Ausdruck kommt. Sprache und Kultur, Bestand und Erhaltung dieser Volksgruppen sind zu achten, zu sichern und zu fördern.", prevod: Člen 8 (2): "Republika (federacija, dežele in občine) se priznava k svoji zgodovinsko pogojeni jezikovni in kulturni raznolikosti, ki se izraža v avtohtonih narodnostnih skupnostih. Jezik in kultura, obstoj ter ohranjanje teh narodnostnih skupnostih je treba spoštovati, varovati in spodbujati." zitat, BVG, Art. 8 (2), [https://www.ris.bka.gv.at/eli/bgbl/1930/1/A8/NOR40066723] (preverjeno 15.6.2025). To velja tore tudi za pravilno rabo krajevnih imen v jezikih teh skupnostih, mdr. Koroških Slovencev.</ref><ref>[[Seznam slovenskih imen krajev v Avstriji]]</ref>]] === Statistika o železniškem omrežju Slovenskih železnic === * Najbolj strma proga: Prvačina–Štanjel 26,7 [[promila]]. * Najdaljša horizontala: Ruše–Fala v dolžini 6.500 m na progi [[Maribor]]–Prevalje. * Najdaljša ravnina: [[Ptuj]]–[[Velika Nedelja]] v dolžini 15.810 m na progi Pragersko–Središče. * Najviše ležeča železniška postaja: [[Železniška postaja Postojna|Postojna]] 582 m. * Najniže ležeča železniška postaja: [[Železniška postaja Koper|Koper]] 3 m. * Najdaljši most: 575 m [[Novo mesto]] na industrijskem tiru za [[Revoz]]. * Najvišji most: 30 m v [[Most na Soči|Mostu na Soči]] čez reko Idrijco. * Najdaljši predor: [[Bohinjski predor]] 6327,3 m. * Najkrajši predor: [[Radovljica]] 25,03 m. * Najstarejša proga: [[Južna železnica|Južna državna železnica]] [[Šentilj]]–[[Celje]] [[2. junij]] [[1846]].<ref>http://www.slo-zeleznice.si</ref> == Vozni park == {{glavni|Vozni park Slovenskih železnic}} Najhitrejši vlak v Sloveniji je [[Nagibni vlak|nagibna]] [[elektromotorna garnitura]] [[Pendolino]] serije [[SŽ serija 310/316|SŽ 310/316]], letnik 2000, ki vozi pod oznako InterCity Slovenija (ICS) med Ljubljano in Mariborom ter občasno med Ljubljano in Koprom. Najvišja hitrost, ki jo lahko dosega, znaša 160&nbsp;km/h (sicer zmore hitrosti do 200&nbsp;km/h), in sicer jo doseže na relaciji [[Pragersko]]–[[Maribor]] in [[Grobelno]]–[[Štore]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.vlaki.net/slika3353.html |title=arhivska kopija |accessdate=2006-12-30 |archive-date=2007-11-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071103051506/http://www.vlaki.net/slika3353.html |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071103051506/http://www.vlaki.net/slika3353.html |date=2007-11-03 }}</ref> Večja pridobitev za potniški promet so bili na začetku novega tisočletja tudi potniški vlaki [[Siemens Desiro]] serije [[SŽ serija 312/317|312/317]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.vlaki.net/emu.html |title=arhivska kopija |accessdate=2006-12-30 |archive-date=2007-09-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070927013707/http://www.vlaki.net/emu.html |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070927013707/http://www.vlaki.net/emu.html |date=2007-09-27 }}</ref> Večina [[Dizelmotorna garnitura|dizelmotornih garnitur]] je proizvodnje [[Fiat]] z letniki 1973–1976 ([[SŽ serija 813/814|serija 813/814]]), in "kanarčkov" [[SŽ serija 713/715|serije 713/715]] z letniki 1983–1986.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.vlaki.net/dmu.html |title=arhivska kopija |accessdate=2006-12-30 |archive-date=2007-09-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070927013639/http://www.vlaki.net/dmu.html |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070927013639/http://www.vlaki.net/dmu.html |date=2007-09-27 }}</ref> V prometu je tudi še nekaj garnitur [[SŽ serija 711|serije 711]], nekdanjih "zelenih vlakov", izdelanih leta 1970. Aprila 2018 so Slovenske železnice podpisale pogodbo s proizvajalcem [[Stadler Rail|Stadler Rail AG]] za nakup 26 novih potniških garnitur: 11 enonadstropnih elektromotornih, 10 dvonadstropnih elektromotornih in 5 enonadstropnih dizelmotornih garnitur. Maja 2019 je bila podpisana nova pogodba za dobavo dodatnih 16 dizelskih in 10 električnih enonadstropnih garnitur, junija 2023 še dodatnih 20 enonadstropnih dizelmotornih garnitur.<ref>{{Navedi novice|url=https://novaproga.wordpress.com/2018/04/17/novi-vlaki-slovenskih-zeleznic/|title=Novi vlaki Slovenskih železnic|date=17. 4. 2018|newspaper=Nova proga|accessdate=17. 4. 2018|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Slovenske železnice so podpisale pogodbo za dodatnih 26 potniških vlakov Stadler, skupaj jih bo tako 52|date=27. 5. 2019|url=http://www.blog.uporabnastran.si/2019/05/27/slovenske-zeleznice-so-podpisale-pogodbo-za-dodatnih-26-potniskih-vlakov-stadler-skupaj-jih-bo-tako-52/|work=uporabnastran.si}}</ref> <gallery> Slika:Slovenian Pendolino at Zidani Most.jpg|Pendolino ICS ([[SŽ serija 310|serija 310/316]]) Slika:SŽ 510-515 - 006.jpg|Stadler FLIRT EMU [[SŽ serija 510/515]] Slika:Stadler KISS Slovenske železnice Slovenian railways.jpg|Stadler KISS [[SŽ serija 313/318]] Slika:StadlerDMUžalec.jpg|Stadler FLIRT DMU [[SŽ serija 610/615]] Slika:SŽ 312 317.jpg|Siemens Desiro ([[SŽ serija 312/317]]) Slika:SŽ 713 715.jpg|Kanarček v Ljubljani (serija [[SŽ serija 713/715]]) Slika:SŽ Fiat 814 Maribor.jpg|[[SŽ serija 813/814]] </gallery> Lokomotive, ki vozijo po slovenskih tirih, so dizelske ([[Regan]]) ali pa tudi najnovejše [[Siemens (podjetje)|Siemensove]] večsistemke, znane pod imenom Taurus oziroma pod v Sloveniji uveljavljenim imenom Živa. Povprečna starost [[lokomotiva|lokomotiv]] je približno 20 let.{{Cn}} <gallery> Slika:SŽ 541 series locomotive (06).JPG|Električna lokomotiva SŽ 541 »Živa« Slika:Slowenische Eisenbahn (14052959616) (2).jpg|Električna lokomotiva SŽ 363 »Brižitka« Slika:EuroCity 'Emona' (29951827864).jpg|Električna lokomotiva SŽ 342 »Moped« Slika:SŽ 664 108 in Ljubljana.jpg|[[Dizel]]ska [[lokomotiva]] SŽ 664 »Reagan« </gallery> == Nagrade in priznanja == * 1998: [[Valvasorjevo častno priznanje]]<ref name=":30">"Podelili letošnjo Valvasorjevo nagrado in tri priznanja". ''Delo'' (16.05.1998), letnik 40, številka 111. str. 1. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-MGZ9BR2T}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Viri== * Košir, Marko; Bogić, Mladen; Orbanić, Josip: ''Železniška vozila na motorni in elektromotorni pogon v Sloveniji'', Maribor, Pro-Andy, 2019, {{COBISS|ID=302220800}} == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih podjetij]] * [[Železnica v Sloveniji]] * [[Železniški muzej Slovenskih železnic]] *[[Muzej južne železnice|Muzej Južne železnice]], [[Šentjur]] * [[Seznam parnih lokomotiv na Slovenskem]] == Zunanje povezave == {{commonscat|Rail transport in Slovenia}} * http://www.slo-zeleznice.si/ * http://www.vlaki.jesenice.net/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130728075626/http://www.vlaki.jesenice.net/ |date=2013-07-28 }} * https://trainspo.com/country/si/gallery/ * https://www.miniaturna-zeleznica.eu/vlaki.php {{-}} {{SŽ vozni park}} {{railways_Slovenia}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenske železnice|*]] [[Kategorija:Železniški prevozniki v Sloveniji]] [[Kategorija:Prejemniki Valvasorjevega častnega priznanja]] fsp1cr3e7s9dd51vs95nqatpx00ep62 6775122 6775121 2026-11-05T10:43:53Z Shabicht 3554 /* SFR Jugoslavija */ 6775122 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Podjetje | name = Slovenske železnice d. o. o. | logo = Slovenske železnice wordmark logo.svg | caption = | image = Ljubljana, 510-018.jpg| image_size = | image_alt = | trading_name = | native_name = | native_name_lang = | romanized = | former type = | type = [[družba z omejeno odgovornostjo]] | traded_as = | industry = | genre = [[železniški transport]] | fate = | predecessor = [[Jugoslovanske železnice]] (Železniško gospodarstvo Ljubljana) | successor = | foundation = [[1991]] | founder = [[Republika Slovenija]] | defunct = | location_city = [[Ljubljana]] | location_country = {{ikonazastave|Slovenija}} [[Slovenija]] | locations = | area_served = | key_people = | products = | production = | services = vzdrževanje, obratovanje in obnavljanje javne železniške infrastrukture ter prevoz potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu | revenue = | operating_income = | net_income = | aum = | assets = | equity = | owner = [[Republika Slovenija]] | num_employees = | parent = [[Slovenski državni holding]] | divisions = SŽ Potniški promet, SŽ Vleka in tehnika, SŽ Logistika (SŽ Tovorni promet, Fersped), SŽ Infrastruktura, SŽ Železniško gradbeno podjetje, SŽ Železniško invalidsko podjetje, SŽ Prometni institut Ljubljana, [[NOMAGO|Nomago]]. | subsid = | homepage = [https://www.sz.si/ https://www.sz.si] | footnotes = | intl = | bodystyle = }} [[Slika:Railway map of Slovenia.png|300px|thumb|desno|Železniško omrežje v Sloveniji]] '''Slovenske železnice d. o. o.''' (krajše le ''Slovenske železnice'', [[kratica]] '''SŽ''') so [[podjetje]] [[Slovenski državni holding|Slovenskega državnega holdinga]], ta pa je v lasti [[Slovenija|Republike Slovenije]]. So upravitelj železniške infrastrukture, družbe v njeni skupini pa so izvajalec [[Železniški prevoz|železniškega prometa]] v [[Država|državi]] oziroma izvajalec obvezne gospodarske javne službe vzdrževanja, obratovanja in obnavljanja javne železniške infrastrukture ter obvezne gospodarske javne službe prevoza potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu. Ob slovenski [[Slovenska osamosvojitvena vojna|osamosvojitvi]] so nastale iz ''Železniškega gospodarstva Ljubljana'', ki je na ozemlju [[Slovenija|Slovenije]] in tudi hrvaškega dela [[Istra|Istre]] dotlej upravljalo del omrežja [[Jugoslovanske železnice|Jugoslovanskih železnic]]. Od [[10. junij]]a [[1992]] so Slovenske železnice članica [[Mednarodna železniška zveza|Mednarodne železniške zveze]] (UIC). ''Skupino Slovenske železnice'' sestavljajo podjetja: SŽ Potniški promet, SŽ Vleka in tehnika, SŽ Logistika (SŽ Tovorni promet, Fersped), SŽ Infrastruktura, SŽ Železniško gradbeno podjetje, SŽ Železniško invalidsko podjetje, SŽ Prometni institut Ljubljana in [[NOMAGO|Nomago]]. ==Zgodovina== ===Avstrijsko obdobje=== [[Slika:Borovnica viaduct by Varoni.jpg|300px|thumb|levo|Veliki železniški viadukt pri Borovnici, na trasi [[Južna železnica|Južne železnice]]]] Zgodovina železnic na Slovenskem se začne v obdobju [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]] oziroma poznejše [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske monarhije]], ki je vse do razpada leta 1918 vključevala celotno ozemlje današnje [[Slovenija|Republike Slovenije]]. Prvi [[vlak]] je na slovensko ozemlje zapeljal že leta 1846 (na poskusni vožnji od Gradca do [[Pesnica pri Mariboru|Pesnice pri Mariboru]] pa že 1. novembra 1845), le enajst let pozneje, leta 1857, pa je bila dokončana povezava med [[Dunaj]]em in [[Trst|Trstom]], poimenovana [[Južna železnica]]. Železnice so zaradi zemljepisne lege Slovenije od tedaj pomembna povezava med severom in jugom ter vzhodom in zahodom. {{glavni|Južna železnica}} ===Kraljevina Jugoslavija=== Po koncu [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] so se oblikovale [[Železnice Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]]. Leta 1929 se kraljevina preimenuje v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]] in z njo tudi železnice v [[Jugoslovanske državne železnice]] (JDŽ). Po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] je območje Primorske, Istre in dela Dalmacije, po [[Rapalska pogodba|Rapalski pogodbi]] pripadlo [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]]. Ob tem je del [[Bohinjska proga|Bohinjske proge]], z odsekom do [[Zgodovina železnice v Sloveniji#Proga Prvačina—Ajdovščina (1902)|Ajdovščine]] ter del [[Južna železnica|Južne železnice]] in s tem tudi progi [[Zgodovina železnice v Sloveniji#Proga Pivka—Reka (1873)|Pivka–Reka]] ter [[Zgodovina železnice v Sloveniji#Istrska proga Divača—Pulj (1876)|Divača–Pulj]], prešel pod upravo Italijanskih državnih železnic (FS). Z razširitvijo [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] na jugoslovansko ozemlje leta 1941 JDŽ prenehajo obstajati, razdelijo jih na DRB, FS in MAV, v NDH nastanejo [[Hrvaške državne železnice]] (HDŽ), v Srbiji pa (ponovno) [[Srbske državne železnice]] (SDŽ). === SFR Jugoslavija === Po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] so s železniško infrastrukturo upravljale in železniški prevoz vodile [[Jugoslovanske železnice]] (JŽ), ki so pod tem imenom obstajale od leta 1952. Upravljanje je bilo ozemeljsko razdeljeno na 6 železniških transportnih podjetij (Beograd, Zagreb, Sarajevo, Skopje, Titograd in Ljubljana, slednje je bilo dodatno razdeljeno na območne enote Ljubljana, Maribor in Postojna). Z uvedbo samoupravnega socializma je v okviru Združenja Jugoslovanskih železnic obstajala tudi organizacija KRS (Kola za spavanje i ručavanje/Vagoni za spanje in obedovanje). 6. novembra 1960 pridejo v Slovenijo prve štiri garniture [[tirni avtobus|tirnih avtobusov]], ki so bile po osamosvojitvi odstopljene [[Hrvaške železnice|Hrvaškim železnicam]]. Tako se leta 1962 začne elektrifikacija proge [[Postojna]]–[[Ljubljana]] in za njo že drugih, kot so [[Postojna]]–[[Koper]], [[Ljubljana]]–[[Jesenice]], [[Ljubljana]]–[[Maribor]] ter [[Zidani Most]]–[[Dobova]] in tako je leta 1977 dokončana še zadnja elektrificirana proga dotlej, [[Maribor]]–[[Špilje]]. Po razpadu Jugoslovanskih železnic se je Železniško gospodarstvo Ljubljana preimenovalo v Slovenske železnice (SŽ), v okvir katerih so bile združene tudi službe, ki so v Sloveniji dotlej delovale neposredno pod okriljem Jugoslovanskih železnic.[[Slika:29.12.2012, SŽ 310, Ljubljana, Slovenia (16493631710).jpg|alt=|sličica|200x200_pik|Pendolino ETR 310 Slovenskih železnic (SŽ 310) na [[Železniška postaja Ljubljana|Ljubljanski postaji]]]] ==Slovenske železnice (SŽ)== Leta 1994 je italijanski elektromotornik ETR 310 z nagibnim podvozjem, tipa [[Pendolino]], na preiskusni vožnji 17. septembra, na odseku med [[Rače|Račami]] in [[Hoče|Hočami]] dosegel absolutni hitrostni rekord na slovenskih progah – 208,2 kilometra na uro. Leta 2000 so SŽ nabavile tri tovrstne garniture. [[Slika:SŽ 312 317.jpg|thumb|200px |Siemens Desiro Slovenskih železnic (SŽ 312)]] Julija leta 2002 SŽ prejmejo še zadnjo od tridesetih naročenih elektromotornih garnitur serije, imenovanih [[Siemens (podjetje)|Siemens]] [[Siemens Desiro|Desiro]]. Od prevzema naprej vozijo v sklopu lokalnih potniških (LP) in regionalnih vlakov (RG) na vseh elektrificiranih progah v Sloveniji. Aprila 2016 je bila dokončana elektrifikacija proge [[Železniška proga Pragersko–Središče–d. m.|Pragersko–Središče–d. m.]], na odseku Pragersko–Hodoš. == Železniško omrežje == Del železniškega omrežja v Sloveniji je elektrificiran (po njem vozijo predvsem elektromotorni [[vlak]]i), nekoliko večji del pa je neelektrificiran (po njem vozijo različni tipi dizelskih vlakov). Skupna dolžina železniških prog je 1208 [[km]],<ref>{{Navedi splet|url=http://slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/zelezniske-proge|title=Železniške proge|date=|accessdate=17. 4. 2018|website=Slovenske železnice|publisher=|last=|first=|language=sl|archive-date=2018-04-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20180418092856/http://slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/zelezniske-proge|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180418092856/http://slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/zelezniske-proge |date=2018-04-18 }}</ref> od tega je elektrificiranega za 609,7 km<ref>{{Navedi novice|url=http://www.slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/elektroenergetika|title=Slovenske železnice - Elektroenergetika|last=|accessdate=2016-10-15|archive-date=2016-09-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20160917051252/http://www.slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/elektroenergetika|url-status=dead}}</ref> omrežja. V Sloveniji so tri vrste elektrificiranih prog. Največji del je elektrificiran z enosmerno napetostjo 3 kV, med [[Dobova|Dobovo]] in državno mejo s [[Hrvaška|Hrvaško]] ter med Hodošem in državno mejo z [[Madžarska|Madžarsko]] je izmenična napetost 25 k[[V]] 50 [[Hz]], med [[Jesenice|Jesenicami]] in državno mejo z [[Avstrija|Avstrijo]] pa 15 kV 16,7&nbsp;Hz. [[File:SŽ_Kranj-Beljak_(c)_Bojan_Schnabl.webm#metadata|thumb|Železniška postaja Kranj z najavo mednarodnega vlaka v Beljak v nemščini. <ref>Glej o pomenu Beljaka za slovensko kulturno zgodovino: Matjaž Klemenčič: Villach/Beljak. V: [[Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem]], 3.zv., str. 1419-1421</ref><ref>O zgodovinskem pomenu Beljaka za slovensko politčno gibanje: Matjaž Klemenčič: Beljaško omizje (Villacher Kreis) in Villach/Beljak. V: [[Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem]], 1.zv., str. 146-147</ref><ref>O spoštovanju slovenščine in slovenske kulturne dediščine (in s tem slovenskih krajevnih imen) glej: Koroška deželna ustava, člen 5: "(2)Das Land Kärnten bekennt sich gemäß Artikel 8 Abs. 2 des Bundes-Verfassungsgesetzes zu seiner gewachsenen sprachlichen und kulturellen Vielfalt, wie sie in Kärnten in der slowenischen Volksgruppe zum Ausdruck kommt. Sprache und Kultur, Traditionen und kulturelles Erbe sind zu achten, zu sichern und zu fördern. Die Fürsorge des Landes gilt allen Landsleuten gleichermaßen." Prevod: "(2)Koroška dežela v skladu z drugim odstavkom 8. člena Zveznega ustavnega zakona priznava svojo jezikovno in kulturno raznolikost, ki jo na Koroškem izraža slovenska narodna skupnost. Jezik in kulturo, tradicijo in kulturno dediščino je treba spoštovati, varovati in spodbujati. Skrb za deželo velja v enaki meri za vse rojake." Koroška deželna ustava, člen 5:[https://www.ris.bka.gv.at/GeltendeFassung.wxe?Abfrage=LrK&Gesetzesnummer=10000208]</ref><ref>Avstrijska zvezna ustava v svoji ciljni določbi člen 8/2 poziva, das "se spoštujejo, varujejo in spodbujajo" jeziki narodnih skupnosti. Original: Artikel 8 (2): "Die Republik (Bund, Länder und Gemeinden) bekennt sich zu ihrer gewachsenen sprachlichen und kulturellen Vielfalt, die in den autochthonen Volksgruppen zum Ausdruck kommt. Sprache und Kultur, Bestand und Erhaltung dieser Volksgruppen sind zu achten, zu sichern und zu fördern.", prevod: Člen 8 (2): "Republika (federacija, dežele in občine) se priznava k svoji zgodovinsko pogojeni jezikovni in kulturni raznolikosti, ki se izraža v avtohtonih narodnostnih skupnostih. Jezik in kultura, obstoj ter ohranjanje teh narodnostnih skupnostih je treba spoštovati, varovati in spodbujati." zitat, BVG, Art. 8 (2), [https://www.ris.bka.gv.at/eli/bgbl/1930/1/A8/NOR40066723] (preverjeno 15.6.2025). To velja tore tudi za pravilno rabo krajevnih imen v jezikih teh skupnostih, mdr. Koroških Slovencev.</ref><ref>[[Seznam slovenskih imen krajev v Avstriji]]</ref>]] === Statistika o železniškem omrežju Slovenskih železnic === * Najbolj strma proga: Prvačina–Štanjel 26,7 [[promila]]. * Najdaljša horizontala: Ruše–Fala v dolžini 6.500 m na progi [[Maribor]]–Prevalje. * Najdaljša ravnina: [[Ptuj]]–[[Velika Nedelja]] v dolžini 15.810 m na progi Pragersko–Središče. * Najviše ležeča železniška postaja: [[Železniška postaja Postojna|Postojna]] 582 m. * Najniže ležeča železniška postaja: [[Železniška postaja Koper|Koper]] 3 m. * Najdaljši most: 575 m [[Novo mesto]] na industrijskem tiru za [[Revoz]]. * Najvišji most: 30 m v [[Most na Soči|Mostu na Soči]] čez reko Idrijco. * Najdaljši predor: [[Bohinjski predor]] 6327,3 m. * Najkrajši predor: [[Radovljica]] 25,03 m. * Najstarejša proga: [[Južna železnica|Južna državna železnica]] [[Šentilj]]–[[Celje]] [[2. junij]] [[1846]].<ref>http://www.slo-zeleznice.si</ref> == Vozni park == {{glavni|Vozni park Slovenskih železnic}} Najhitrejši vlak v Sloveniji je [[Nagibni vlak|nagibna]] [[elektromotorna garnitura]] [[Pendolino]] serije [[SŽ serija 310/316|SŽ 310/316]], letnik 2000, ki vozi pod oznako InterCity Slovenija (ICS) med Ljubljano in Mariborom ter občasno med Ljubljano in Koprom. Najvišja hitrost, ki jo lahko dosega, znaša 160&nbsp;km/h (sicer zmore hitrosti do 200&nbsp;km/h), in sicer jo doseže na relaciji [[Pragersko]]–[[Maribor]] in [[Grobelno]]–[[Štore]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.vlaki.net/slika3353.html |title=arhivska kopija |accessdate=2006-12-30 |archive-date=2007-11-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071103051506/http://www.vlaki.net/slika3353.html |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071103051506/http://www.vlaki.net/slika3353.html |date=2007-11-03 }}</ref> Večja pridobitev za potniški promet so bili na začetku novega tisočletja tudi potniški vlaki [[Siemens Desiro]] serije [[SŽ serija 312/317|312/317]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.vlaki.net/emu.html |title=arhivska kopija |accessdate=2006-12-30 |archive-date=2007-09-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070927013707/http://www.vlaki.net/emu.html |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070927013707/http://www.vlaki.net/emu.html |date=2007-09-27 }}</ref> Večina [[Dizelmotorna garnitura|dizelmotornih garnitur]] je proizvodnje [[Fiat]] z letniki 1973–1976 ([[SŽ serija 813/814|serija 813/814]]), in "kanarčkov" [[SŽ serija 713/715|serije 713/715]] z letniki 1983–1986.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.vlaki.net/dmu.html |title=arhivska kopija |accessdate=2006-12-30 |archive-date=2007-09-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070927013639/http://www.vlaki.net/dmu.html |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070927013639/http://www.vlaki.net/dmu.html |date=2007-09-27 }}</ref> V prometu je tudi še nekaj garnitur [[SŽ serija 711|serije 711]], nekdanjih "zelenih vlakov", izdelanih leta 1970. Aprila 2018 so Slovenske železnice podpisale pogodbo s proizvajalcem [[Stadler Rail|Stadler Rail AG]] za nakup 26 novih potniških garnitur: 11 enonadstropnih elektromotornih, 10 dvonadstropnih elektromotornih in 5 enonadstropnih dizelmotornih garnitur. Maja 2019 je bila podpisana nova pogodba za dobavo dodatnih 16 dizelskih in 10 električnih enonadstropnih garnitur, junija 2023 še dodatnih 20 enonadstropnih dizelmotornih garnitur.<ref>{{Navedi novice|url=https://novaproga.wordpress.com/2018/04/17/novi-vlaki-slovenskih-zeleznic/|title=Novi vlaki Slovenskih železnic|date=17. 4. 2018|newspaper=Nova proga|accessdate=17. 4. 2018|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Slovenske železnice so podpisale pogodbo za dodatnih 26 potniških vlakov Stadler, skupaj jih bo tako 52|date=27. 5. 2019|url=http://www.blog.uporabnastran.si/2019/05/27/slovenske-zeleznice-so-podpisale-pogodbo-za-dodatnih-26-potniskih-vlakov-stadler-skupaj-jih-bo-tako-52/|work=uporabnastran.si}}</ref> <gallery> Slika:Slovenian Pendolino at Zidani Most.jpg|Pendolino ICS ([[SŽ serija 310|serija 310/316]]) Slika:SŽ 510-515 - 006.jpg|Stadler FLIRT EMU [[SŽ serija 510/515]] Slika:Stadler KISS Slovenske železnice Slovenian railways.jpg|Stadler KISS [[SŽ serija 313/318]] Slika:StadlerDMUžalec.jpg|Stadler FLIRT DMU [[SŽ serija 610/615]] Slika:SŽ 312 317.jpg|Siemens Desiro ([[SŽ serija 312/317]]) Slika:SŽ 713 715.jpg|Kanarček v Ljubljani (serija [[SŽ serija 713/715]]) Slika:SŽ Fiat 814 Maribor.jpg|[[SŽ serija 813/814]] </gallery> Lokomotive, ki vozijo po slovenskih tirih, so dizelske ([[Regan]]) ali pa tudi najnovejše [[Siemens (podjetje)|Siemensove]] večsistemke, znane pod imenom Taurus oziroma pod v Sloveniji uveljavljenim imenom Živa. Povprečna starost [[lokomotiva|lokomotiv]] je približno 20 let.{{Cn}} <gallery> Slika:SŽ 541 series locomotive (06).JPG|Električna lokomotiva SŽ 541 »Živa« Slika:Slowenische Eisenbahn (14052959616) (2).jpg|Električna lokomotiva SŽ 363 »Brižitka« Slika:EuroCity 'Emona' (29951827864).jpg|Električna lokomotiva SŽ 342 »Moped« Slika:SŽ 664 108 in Ljubljana.jpg|[[Dizel]]ska [[lokomotiva]] SŽ 664 »Reagan« </gallery> == Nagrade in priznanja == * 1998: [[Valvasorjevo častno priznanje]]<ref name=":30">"Podelili letošnjo Valvasorjevo nagrado in tri priznanja". ''Delo'' (16.05.1998), letnik 40, številka 111. str. 1. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-MGZ9BR2T}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Viri== * Košir, Marko; Bogić, Mladen; Orbanić, Josip: ''Železniška vozila na motorni in elektromotorni pogon v Sloveniji'', Maribor, Pro-Andy, 2019, {{COBISS|ID=302220800}} == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih podjetij]] * [[Železnica v Sloveniji]] * [[Železniški muzej Slovenskih železnic]] *[[Muzej južne železnice|Muzej Južne železnice]], [[Šentjur]] * [[Seznam parnih lokomotiv na Slovenskem]] == Zunanje povezave == {{commonscat|Rail transport in Slovenia}} * http://www.slo-zeleznice.si/ * http://www.vlaki.jesenice.net/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130728075626/http://www.vlaki.jesenice.net/ |date=2013-07-28 }} * https://trainspo.com/country/si/gallery/ * https://www.miniaturna-zeleznica.eu/vlaki.php {{-}} {{SŽ vozni park}} {{railways_Slovenia}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenske železnice|*]] [[Kategorija:Železniški prevozniki v Sloveniji]] [[Kategorija:Prejemniki Valvasorjevega častnega priznanja]] 0m18su322f0gs0pt3z9sr1n9x35wrpp 6775125 6775122 2026-11-05T10:49:46Z Shabicht 3554 6775125 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Podjetje | name = Slovenske železnice d. o. o. | logo = Slovenske železnice wordmark logo.svg | caption = | image = Ljubljana, 510-018.jpg| image_size = | image_alt = | trading_name = | native_name = | native_name_lang = | romanized = | former type = | type = [[družba z omejeno odgovornostjo]] | traded_as = | industry = | genre = [[železniški transport]] | fate = | predecessor = [[Jugoslovanske železnice]] (Železniško gospodarstvo Ljubljana) | successor = | foundation = [[1991]] | founder = [[Republika Slovenija]] | defunct = | location_city = [[Ljubljana]] | location_country = {{ikonazastave|Slovenija}} [[Slovenija]] | locations = | area_served = | key_people = | products = | production = | services = vzdrževanje, obratovanje in obnavljanje javne železniške infrastrukture ter prevoz potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu | revenue = | operating_income = | net_income = | aum = | assets = | equity = | owner = [[Republika Slovenija]] | num_employees = | parent = [[Slovenski državni holding]] | divisions = SŽ Potniški promet, SŽ Vleka in tehnika, SŽ Logistika (SŽ Tovorni promet, Fersped), SŽ Infrastruktura, SŽ Železniško gradbeno podjetje, SŽ Železniško invalidsko podjetje, SŽ Prometni institut Ljubljana, [[NOMAGO|Nomago]]. | subsid = | homepage = [https://www.sz.si/ https://www.sz.si] | footnotes = | intl = | bodystyle = }} [[Slika:Railway map of Slovenia.png|300px|thumb|desno|Železniško omrežje v Sloveniji]] '''Slovenske železnice d. o. o.''' (krajše le ''Slovenske železnice'', [[kratica]] '''SŽ''') so [[družba z omejeno odgovornostjo|podjetje]] pod upravo [[Slovenski državni holding|Slovenskega državnega holdinga]], ta pa je v lasti [[Slovenija|Republike Slovenije]]. So upravitelj železniške infrastrukture, družbe v njeni skupini pa so izvajalec [[Železniški prevoz|železniškega prometa]] v [[Država|državi]] oziroma izvajalec obvezne gospodarske javne službe vzdrževanja, obratovanja in obnavljanja javne železniške infrastrukture ter obvezne gospodarske javne službe prevoza potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu. Ob slovenski [[Slovenska osamosvojitvena vojna|osamosvojitvi]] so nastale iz ''Železniškega gospodarstva Ljubljana'', ki je na ozemlju [[Slovenija|Slovenije]] in tudi hrvaškega dela [[Istra|Istre]] dotlej upravljalo del omrežja [[Jugoslovanske železnice|Jugoslovanskih železnic]]. Od [[10. junij]]a [[1992]] so Slovenske železnice članica [[Mednarodna železniška zveza|Mednarodne železniške zveze]] (UIC). ''Skupino Slovenske železnice'' sestavljajo podjetja: SŽ Potniški promet, SŽ Vleka in tehnika, SŽ Logistika (SŽ Tovorni promet, Fersped), SŽ Infrastruktura, SŽ Železniško gradbeno podjetje, SŽ Železniško invalidsko podjetje, SŽ Prometni institut Ljubljana in [[NOMAGO|Nomago]]. ==Zgodovina== ===Avstrijsko obdobje=== [[Slika:Borovnica viaduct by Varoni.jpg|300px|thumb|levo|Veliki železniški viadukt pri Borovnici, na trasi [[Južna železnica|Južne železnice]]]] Zgodovina železnic na Slovenskem se začne v obdobju [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]] oziroma poznejše [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske monarhije]], ki je vse do razpada leta 1918 vključevala celotno ozemlje današnje [[Slovenija|Republike Slovenije]]. Prvi [[vlak]] je na slovensko ozemlje zapeljal že leta 1846 (na poskusni vožnji od Gradca do [[Pesnica pri Mariboru|Pesnice pri Mariboru]] pa že 1. novembra 1845), le enajst let pozneje, leta 1857, pa je bila dokončana povezava med [[Dunaj]]em in [[Trst|Trstom]], poimenovana [[Južna železnica]]. Železnice so zaradi zemljepisne lege Slovenije od tedaj pomembna povezava med severom in jugom ter vzhodom in zahodom. {{glavni|Južna železnica}} ===Kraljevina Jugoslavija=== Po koncu [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] so se oblikovale [[Železnice Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]]. Leta 1929 se kraljevina preimenuje v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]] in z njo tudi železnice v [[Jugoslovanske državne železnice]] (JDŽ). Po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] je območje Primorske, Istre in dela Dalmacije, po [[Rapalska pogodba|Rapalski pogodbi]] pripadlo [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]]. Ob tem je del [[Bohinjska proga|Bohinjske proge]], z odsekom do [[Zgodovina železnice v Sloveniji#Proga Prvačina—Ajdovščina (1902)|Ajdovščine]] ter del [[Južna železnica|Južne železnice]] in s tem tudi progi [[Zgodovina železnice v Sloveniji#Proga Pivka—Reka (1873)|Pivka–Reka]] ter [[Zgodovina železnice v Sloveniji#Istrska proga Divača—Pulj (1876)|Divača–Pulj]], prešel pod upravo Italijanskih državnih železnic (FS). Z razširitvijo [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] na jugoslovansko ozemlje leta 1941 JDŽ prenehajo obstajati, razdelijo jih na DRB, FS in MAV, v NDH nastanejo [[Hrvaške državne železnice]] (HDŽ), v Srbiji pa (ponovno) [[Srbske državne železnice]] (SDŽ). === SFR Jugoslavija === Po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] so s železniško infrastrukturo upravljale in železniški prevoz vodile [[Jugoslovanske železnice]] (JŽ), ki so pod tem imenom obstajale od leta 1952. Upravljanje je bilo ozemeljsko razdeljeno na 6 železniških transportnih podjetij (Beograd, Zagreb, Sarajevo, Skopje, Titograd in Ljubljana, slednje je bilo dodatno razdeljeno na območne enote Ljubljana, Maribor in Postojna). Z uvedbo samoupravnega socializma je v okviru Združenja Jugoslovanskih železnic obstajala tudi organizacija KRS (Kola za spavanje i ručavanje/Vagoni za spanje in obedovanje). 6. novembra 1960 pridejo v Slovenijo prve štiri garniture [[tirni avtobus|tirnih avtobusov]], ki so bile po osamosvojitvi odstopljene [[Hrvaške železnice|Hrvaškim železnicam]]. Tako se leta 1962 začne elektrifikacija proge [[Postojna]]–[[Ljubljana]] in za njo že drugih, kot so [[Postojna]]–[[Koper]], [[Ljubljana]]–[[Jesenice]], [[Ljubljana]]–[[Maribor]] ter [[Zidani Most]]–[[Dobova]] in tako je leta 1977 dokončana še zadnja elektrificirana proga dotlej, [[Maribor]]–[[Špilje]]. Po razpadu Jugoslovanskih železnic se je Železniško gospodarstvo Ljubljana preimenovalo v Slovenske železnice (SŽ), v okvir katerih so bile združene tudi službe, ki so v Sloveniji dotlej delovale neposredno pod okriljem Jugoslovanskih železnic.[[Slika:29.12.2012, SŽ 310, Ljubljana, Slovenia (16493631710).jpg|alt=|sličica|200x200_pik|Pendolino ETR 310 Slovenskih železnic (SŽ 310) na [[Železniška postaja Ljubljana|Ljubljanski postaji]]]] ==Slovenske železnice (SŽ)== Leta 1994 je italijanski elektromotornik ETR 310 z nagibnim podvozjem, tipa [[Pendolino]], na preiskusni vožnji 17. septembra, na odseku med [[Rače|Račami]] in [[Hoče|Hočami]] dosegel absolutni hitrostni rekord na slovenskih progah – 208,2 kilometra na uro. Leta 2000 so SŽ nabavile tri tovrstne garniture. [[Slika:SŽ 312 317.jpg|thumb|200px |Siemens Desiro Slovenskih železnic (SŽ 312)]] Julija leta 2002 SŽ prejmejo še zadnjo od tridesetih naročenih elektromotornih garnitur serije, imenovanih [[Siemens (podjetje)|Siemens]] [[Siemens Desiro|Desiro]]. Od prevzema naprej vozijo v sklopu lokalnih potniških (LP) in regionalnih vlakov (RG) na vseh elektrificiranih progah v Sloveniji. Aprila 2016 je bila dokončana elektrifikacija proge [[Železniška proga Pragersko–Središče–d. m.|Pragersko–Središče–d. m.]], na odseku Pragersko–Hodoš. == Železniško omrežje == Del železniškega omrežja v Sloveniji je elektrificiran (po njem vozijo predvsem elektromotorni [[vlak]]i), nekoliko večji del pa je neelektrificiran (po njem vozijo različni tipi dizelskih vlakov). Skupna dolžina železniških prog je 1208 [[km]],<ref>{{Navedi splet|url=http://slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/zelezniske-proge|title=Železniške proge|date=|accessdate=17. 4. 2018|website=Slovenske železnice|publisher=|last=|first=|language=sl|archive-date=2018-04-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20180418092856/http://slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/zelezniske-proge|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180418092856/http://slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/zelezniske-proge |date=2018-04-18 }}</ref> od tega je elektrificiranega za 609,7 km<ref>{{Navedi novice|url=http://www.slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/elektroenergetika|title=Slovenske železnice - Elektroenergetika|last=|accessdate=2016-10-15|archive-date=2016-09-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20160917051252/http://www.slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/elektroenergetika|url-status=dead}}</ref> omrežja. V Sloveniji so tri vrste elektrificiranih prog. Največji del je elektrificiran z enosmerno napetostjo 3 kV, med [[Dobova|Dobovo]] in državno mejo s [[Hrvaška|Hrvaško]] ter med Hodošem in državno mejo z [[Madžarska|Madžarsko]] je izmenična napetost 25 k[[V]] 50 [[Hz]], med [[Jesenice|Jesenicami]] in državno mejo z [[Avstrija|Avstrijo]] pa 15 kV 16,7&nbsp;Hz. [[File:SŽ_Kranj-Beljak_(c)_Bojan_Schnabl.webm#metadata|thumb|Železniška postaja Kranj z najavo mednarodnega vlaka v Beljak v nemščini. <ref>Glej o pomenu Beljaka za slovensko kulturno zgodovino: Matjaž Klemenčič: Villach/Beljak. V: [[Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem]], 3.zv., str. 1419-1421</ref><ref>O zgodovinskem pomenu Beljaka za slovensko politčno gibanje: Matjaž Klemenčič: Beljaško omizje (Villacher Kreis) in Villach/Beljak. V: [[Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem]], 1.zv., str. 146-147</ref><ref>O spoštovanju slovenščine in slovenske kulturne dediščine (in s tem slovenskih krajevnih imen) glej: Koroška deželna ustava, člen 5: "(2)Das Land Kärnten bekennt sich gemäß Artikel 8 Abs. 2 des Bundes-Verfassungsgesetzes zu seiner gewachsenen sprachlichen und kulturellen Vielfalt, wie sie in Kärnten in der slowenischen Volksgruppe zum Ausdruck kommt. Sprache und Kultur, Traditionen und kulturelles Erbe sind zu achten, zu sichern und zu fördern. Die Fürsorge des Landes gilt allen Landsleuten gleichermaßen." Prevod: "(2)Koroška dežela v skladu z drugim odstavkom 8. člena Zveznega ustavnega zakona priznava svojo jezikovno in kulturno raznolikost, ki jo na Koroškem izraža slovenska narodna skupnost. Jezik in kulturo, tradicijo in kulturno dediščino je treba spoštovati, varovati in spodbujati. Skrb za deželo velja v enaki meri za vse rojake." Koroška deželna ustava, člen 5:[https://www.ris.bka.gv.at/GeltendeFassung.wxe?Abfrage=LrK&Gesetzesnummer=10000208]</ref><ref>Avstrijska zvezna ustava v svoji ciljni določbi člen 8/2 poziva, das "se spoštujejo, varujejo in spodbujajo" jeziki narodnih skupnosti. Original: Artikel 8 (2): "Die Republik (Bund, Länder und Gemeinden) bekennt sich zu ihrer gewachsenen sprachlichen und kulturellen Vielfalt, die in den autochthonen Volksgruppen zum Ausdruck kommt. Sprache und Kultur, Bestand und Erhaltung dieser Volksgruppen sind zu achten, zu sichern und zu fördern.", prevod: Člen 8 (2): "Republika (federacija, dežele in občine) se priznava k svoji zgodovinsko pogojeni jezikovni in kulturni raznolikosti, ki se izraža v avtohtonih narodnostnih skupnostih. Jezik in kultura, obstoj ter ohranjanje teh narodnostnih skupnostih je treba spoštovati, varovati in spodbujati." zitat, BVG, Art. 8 (2), [https://www.ris.bka.gv.at/eli/bgbl/1930/1/A8/NOR40066723] (preverjeno 15.6.2025). To velja tore tudi za pravilno rabo krajevnih imen v jezikih teh skupnostih, mdr. Koroških Slovencev.</ref><ref>[[Seznam slovenskih imen krajev v Avstriji]]</ref>]] === Statistika o železniškem omrežju Slovenskih železnic === * Najbolj strma proga: Prvačina–Štanjel 26,7 [[promila]]. * Najdaljša horizontala: Ruše–Fala v dolžini 6.500 m na progi [[Maribor]]–Prevalje. * Najdaljša ravnina: [[Ptuj]]–[[Velika Nedelja]] v dolžini 15.810 m na progi Pragersko–Središče. * Najviše ležeča železniška postaja: [[Železniška postaja Postojna|Postojna]] 582 m. * Najniže ležeča železniška postaja: [[Železniška postaja Koper|Koper]] 3 m. * Najdaljši most: 575 m [[Novo mesto]] na industrijskem tiru za [[Revoz]]. * Najvišji most: 30 m v [[Most na Soči|Mostu na Soči]] čez reko Idrijco. * Najdaljši predor: [[Bohinjski predor]] 6327,3 m. * Najkrajši predor: [[Radovljica]] 25,03 m. * Najstarejša proga: [[Južna železnica|Južna državna železnica]] [[Šentilj]]–[[Celje]] [[2. junij]] [[1846]].<ref>http://www.slo-zeleznice.si</ref> == Vozni park == {{glavni|Vozni park Slovenskih železnic}} Najhitrejši vlak v Sloveniji je [[Nagibni vlak|nagibna]] [[elektromotorna garnitura]] [[Pendolino]] serije [[SŽ serija 310/316|SŽ 310/316]], letnik 2000, ki vozi pod oznako InterCity Slovenija (ICS) med Ljubljano in Mariborom ter občasno med Ljubljano in Koprom. Najvišja hitrost, ki jo lahko dosega, znaša 160&nbsp;km/h (sicer zmore hitrosti do 200&nbsp;km/h), in sicer jo doseže na relaciji [[Pragersko]]–[[Maribor]] in [[Grobelno]]–[[Štore]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.vlaki.net/slika3353.html |title=arhivska kopija |accessdate=2006-12-30 |archive-date=2007-11-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071103051506/http://www.vlaki.net/slika3353.html |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071103051506/http://www.vlaki.net/slika3353.html |date=2007-11-03 }}</ref> Večja pridobitev za potniški promet so bili na začetku novega tisočletja tudi potniški vlaki [[Siemens Desiro]] serije [[SŽ serija 312/317|312/317]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.vlaki.net/emu.html |title=arhivska kopija |accessdate=2006-12-30 |archive-date=2007-09-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070927013707/http://www.vlaki.net/emu.html |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070927013707/http://www.vlaki.net/emu.html |date=2007-09-27 }}</ref> Večina [[Dizelmotorna garnitura|dizelmotornih garnitur]] je proizvodnje [[Fiat]] z letniki 1973–1976 ([[SŽ serija 813/814|serija 813/814]]), in "kanarčkov" [[SŽ serija 713/715|serije 713/715]] z letniki 1983–1986.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.vlaki.net/dmu.html |title=arhivska kopija |accessdate=2006-12-30 |archive-date=2007-09-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070927013639/http://www.vlaki.net/dmu.html |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070927013639/http://www.vlaki.net/dmu.html |date=2007-09-27 }}</ref> V prometu je tudi še nekaj garnitur [[SŽ serija 711|serije 711]], nekdanjih "zelenih vlakov", izdelanih leta 1970. Aprila 2018 so Slovenske železnice podpisale pogodbo s proizvajalcem [[Stadler Rail|Stadler Rail AG]] za nakup 26 novih potniških garnitur: 11 enonadstropnih elektromotornih, 10 dvonadstropnih elektromotornih in 5 enonadstropnih dizelmotornih garnitur. Maja 2019 je bila podpisana nova pogodba za dobavo dodatnih 16 dizelskih in 10 električnih enonadstropnih garnitur, junija 2023 še dodatnih 20 enonadstropnih dizelmotornih garnitur.<ref>{{Navedi novice|url=https://novaproga.wordpress.com/2018/04/17/novi-vlaki-slovenskih-zeleznic/|title=Novi vlaki Slovenskih železnic|date=17. 4. 2018|newspaper=Nova proga|accessdate=17. 4. 2018|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Slovenske železnice so podpisale pogodbo za dodatnih 26 potniških vlakov Stadler, skupaj jih bo tako 52|date=27. 5. 2019|url=http://www.blog.uporabnastran.si/2019/05/27/slovenske-zeleznice-so-podpisale-pogodbo-za-dodatnih-26-potniskih-vlakov-stadler-skupaj-jih-bo-tako-52/|work=uporabnastran.si}}</ref> <gallery> Slika:Slovenian Pendolino at Zidani Most.jpg|Pendolino ICS ([[SŽ serija 310|serija 310/316]]) Slika:SŽ 510-515 - 006.jpg|Stadler FLIRT EMU [[SŽ serija 510/515]] Slika:Stadler KISS Slovenske železnice Slovenian railways.jpg|Stadler KISS [[SŽ serija 313/318]] Slika:StadlerDMUžalec.jpg|Stadler FLIRT DMU [[SŽ serija 610/615]] Slika:SŽ 312 317.jpg|Siemens Desiro ([[SŽ serija 312/317]]) Slika:SŽ 713 715.jpg|Kanarček v Ljubljani (serija [[SŽ serija 713/715]]) Slika:SŽ Fiat 814 Maribor.jpg|[[SŽ serija 813/814]] </gallery> Lokomotive, ki vozijo po slovenskih tirih, so dizelske ([[Regan]]) ali pa tudi najnovejše [[Siemens (podjetje)|Siemensove]] večsistemke, znane pod imenom Taurus oziroma pod v Sloveniji uveljavljenim imenom Živa. Povprečna starost [[lokomotiva|lokomotiv]] je približno 20 let.{{Cn}} <gallery> Slika:SŽ 541 series locomotive (06).JPG|Električna lokomotiva SŽ 541 »Živa« Slika:Slowenische Eisenbahn (14052959616) (2).jpg|Električna lokomotiva SŽ 363 »Brižitka« Slika:EuroCity 'Emona' (29951827864).jpg|Električna lokomotiva SŽ 342 »Moped« Slika:SŽ 664 108 in Ljubljana.jpg|[[Dizel]]ska [[lokomotiva]] SŽ 664 »Reagan« </gallery> == Nagrade in priznanja == * 1998: [[Valvasorjevo častno priznanje]]<ref name=":30">"Podelili letošnjo Valvasorjevo nagrado in tri priznanja". ''Delo'' (16.05.1998), letnik 40, številka 111. str. 1. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-MGZ9BR2T}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Viri== * Košir, Marko; Bogić, Mladen; Orbanić, Josip: ''Železniška vozila na motorni in elektromotorni pogon v Sloveniji'', Maribor, Pro-Andy, 2019, {{COBISS|ID=302220800}} == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih podjetij]] * [[Železnica v Sloveniji]] * [[Železniški muzej Slovenskih železnic]] *[[Muzej južne železnice|Muzej Južne železnice]], [[Šentjur]] * [[Seznam parnih lokomotiv na Slovenskem]] == Zunanje povezave == {{commonscat|Rail transport in Slovenia}} * http://www.slo-zeleznice.si/ * http://www.vlaki.jesenice.net/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130728075626/http://www.vlaki.jesenice.net/ |date=2013-07-28 }} * https://trainspo.com/country/si/gallery/ * https://www.miniaturna-zeleznica.eu/vlaki.php {{-}} {{SŽ vozni park}} {{railways_Slovenia}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenske železnice|*]] [[Kategorija:Železniški prevozniki v Sloveniji]] [[Kategorija:Prejemniki Valvasorjevega častnega priznanja]] o2zbwi9pjgfou7alis77g50ak53t3w8 6775163 6775125 2026-11-05T11:54:55Z Shabicht 3554 6775163 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Podjetje | name = Slovenske železnice d. o. o. | logo = Slovenske železnice wordmark logo.svg | caption = | image = Ljubljana, 510-018.jpg| image_size = | image_alt = | trading_name = | native_name = | native_name_lang = | romanized = | former type = | type = [[družba z omejeno odgovornostjo]] | traded_as = | industry = | genre = [[železniški transport]] | fate = | predecessor = [[Jugoslovanske železnice]] (Železniško gospodarstvo Ljubljana) | successor = | foundation =25. junij [[1991]] | founder = [[Republika Slovenija]] | defunct = | location_city = [[Ljubljana]] | location_country = {{ikonazastave|Slovenija}} [[Slovenija]] | locations = | area_served = | key_people = | products = | production = | services = vzdrževanje, obratovanje in obnavljanje javne železniške infrastrukture ter prevoz potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu | revenue = | operating_income = | net_income = | aum = | assets = | equity = | owner = [[Republika Slovenija]] | num_employees = | parent = [[Slovenski državni holding]] | divisions = SŽ Potniški promet, SŽ Vleka in tehnika, SŽ Logistika (SŽ Tovorni promet, Fersped), SŽ Infrastruktura, SŽ Železniško gradbeno podjetje, SŽ Železniško invalidsko podjetje, SŽ Prometni institut Ljubljana, [[NOMAGO|Nomago]]. | subsid = | homepage = [https://www.sz.si/ https://www.sz.si] | footnotes = | intl = | bodystyle = }} [[Slika:Railway map of Slovenia.png|300px|thumb|desno|Železniško omrežje v Sloveniji]] '''Slovenske železnice d. o. o.''' (krajše le ''Slovenske železnice'', [[kratica]] '''SŽ''') so [[družba z omejeno odgovornostjo|podjetje]] pod upravo [[Slovenski državni holding|Slovenskega državnega holdinga]], ta pa je v lasti [[Slovenija|Republike Slovenije]]. So upravitelj železniške infrastrukture, družbe v njeni skupini pa so izvajalec [[Železniški prevoz|železniškega prometa]] v [[Država|državi]] oziroma izvajalec obvezne gospodarske javne službe vzdrževanja, obratovanja in obnavljanja javne železniške infrastrukture ter obvezne gospodarske javne službe prevoza potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu. Ob slovenski [[Slovenska osamosvojitvena vojna|osamosvojitvi]] so nastale iz ''Železniškega gospodarstva Ljubljana'', ki je na ozemlju [[Slovenija|Slovenije]] in tudi hrvaškega dela [[Istra|Istre]] dotlej upravljalo del omrežja [[Jugoslovanske železnice|Jugoslovanskih železnic]]. Od [[10. junij]]a [[1992]] so Slovenske železnice članica [[Mednarodna železniška zveza|Mednarodne železniške zveze]] (UIC). ''Skupino Slovenske železnice'' sestavljajo podjetja: SŽ Potniški promet, SŽ Vleka in tehnika, SŽ Logistika (SŽ Tovorni promet, Fersped), SŽ Infrastruktura, SŽ Železniško gradbeno podjetje, SŽ Železniško invalidsko podjetje, SŽ Prometni institut Ljubljana in [[NOMAGO|Nomago]]. ==Zgodovina== ===Avstrijsko obdobje=== [[Slika:Borovnica viaduct by Varoni.jpg|300px|thumb|levo|Veliki železniški viadukt pri Borovnici, na trasi [[Južna železnica|Južne železnice]]]] Zgodovina železnic na Slovenskem se začne v obdobju [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]] oziroma poznejše [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske monarhije]], ki je vse do razpada leta 1918 vključevala celotno ozemlje današnje [[Slovenija|Republike Slovenije]]. Prvi [[vlak]] je na slovensko ozemlje zapeljal že leta 1846 (na poskusni vožnji od Gradca do [[Pesnica pri Mariboru|Pesnice pri Mariboru]] pa že 1. novembra 1845), le enajst let pozneje, leta 1857, pa je bila dokončana povezava med [[Dunaj]]em in [[Trst|Trstom]], poimenovana [[Južna železnica]]. Železnice so zaradi zemljepisne lege Slovenije od tedaj pomembna povezava med severom in jugom ter vzhodom in zahodom. {{glavni|Južna železnica}} ===Kraljevina Jugoslavija=== Po koncu [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] so se oblikovale [[Železnice Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]]. Leta 1929 se kraljevina preimenuje v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]] in z njo tudi železnice v [[Jugoslovanske državne železnice]] (JDŽ). Po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] je območje Primorske, Istre in dela Dalmacije, po [[Rapalska pogodba|Rapalski pogodbi]] pripadlo [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]]. Ob tem je del [[Bohinjska proga|Bohinjske proge]], z odsekom do [[Zgodovina železnice v Sloveniji#Proga Prvačina—Ajdovščina (1902)|Ajdovščine]] ter del [[Južna železnica|Južne železnice]] in s tem tudi progi [[Zgodovina železnice v Sloveniji#Proga Pivka—Reka (1873)|Pivka–Reka]] ter [[Zgodovina železnice v Sloveniji#Istrska proga Divača—Pulj (1876)|Divača–Pulj]], prešel pod upravo Italijanskih državnih železnic (FS). Z razširitvijo [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] na jugoslovansko ozemlje leta 1941 JDŽ prenehajo obstajati, razdelijo jih na DRB, FS in MAV, v NDH nastanejo [[Hrvaške državne železnice]] (HDŽ), v Srbiji pa (ponovno) [[Srbske državne železnice]] (SDŽ). === SFR Jugoslavija === Po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] so s železniško infrastrukturo upravljale in železniški prevoz vodile [[Jugoslovanske železnice]] (JŽ), ki so pod tem imenom obstajale od leta 1952. Upravljanje je bilo ozemeljsko razdeljeno na 6 železniških transportnih podjetij (Beograd, Zagreb, Sarajevo, Skopje, Titograd in Ljubljana, slednje je bilo dodatno razdeljeno na območne enote Ljubljana, Maribor in Postojna). Z uvedbo samoupravnega socializma je v okviru Združenja Jugoslovanskih železnic obstajala tudi organizacija KRS (Kola za spavanje i ručavanje/Vagoni za spanje in obedovanje). 6. novembra 1960 pridejo v Slovenijo prve štiri garniture [[tirni avtobus|tirnih avtobusov]], ki so bile po osamosvojitvi odstopljene [[Hrvaške železnice|Hrvaškim železnicam]]. Tako se leta 1962 začne elektrifikacija proge [[Postojna]]–[[Ljubljana]] in za njo že drugih, kot so [[Postojna]]–[[Koper]], [[Ljubljana]]–[[Jesenice]], [[Ljubljana]]–[[Maribor]] ter [[Zidani Most]]–[[Dobova]] in tako je leta 1977 dokončana še zadnja elektrificirana proga dotlej, [[Maribor]]–[[Špilje]]. Po razpadu Jugoslovanskih železnic se je Železniško gospodarstvo Ljubljana preimenovalo v Slovenske železnice (SŽ), v okvir katerih so bile združene tudi službe, ki so v Sloveniji dotlej delovale neposredno pod okriljem Jugoslovanskih železnic.[[Slika:29.12.2012, SŽ 310, Ljubljana, Slovenia (16493631710).jpg|alt=|sličica|200x200_pik|Pendolino ETR 310 Slovenskih železnic (SŽ 310) na [[Železniška postaja Ljubljana|Ljubljanski postaji]]]] ==Slovenske železnice (SŽ)== Leta 1994 je italijanski elektromotornik ETR 310 z nagibnim podvozjem, tipa [[Pendolino]], na preiskusni vožnji 17. septembra, na odseku med [[Rače|Račami]] in [[Hoče|Hočami]] dosegel absolutni hitrostni rekord na slovenskih progah – 208,2 kilometra na uro. Leta 2000 so SŽ nabavile tri tovrstne garniture. [[Slika:SŽ 312 317.jpg|thumb|200px |Siemens Desiro Slovenskih železnic (SŽ 312)]] Julija leta 2002 SŽ prejmejo še zadnjo od tridesetih naročenih elektromotornih garnitur serije, imenovanih [[Siemens (podjetje)|Siemens]] [[Siemens Desiro|Desiro]]. Od prevzema naprej vozijo v sklopu lokalnih potniških (LP) in regionalnih vlakov (RG) na vseh elektrificiranih progah v Sloveniji. Aprila 2016 je bila dokončana elektrifikacija proge [[Železniška proga Pragersko–Središče–d. m.|Pragersko–Središče–d. m.]], na odseku Pragersko–Hodoš. == Železniško omrežje == Del železniškega omrežja v Sloveniji je elektrificiran (po njem vozijo predvsem elektromotorni [[vlak]]i), nekoliko večji del pa je neelektrificiran (po njem vozijo različni tipi dizelskih vlakov). Skupna dolžina železniških prog je 1208 [[km]],<ref>{{Navedi splet|url=http://slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/zelezniske-proge|title=Železniške proge|date=|accessdate=17. 4. 2018|website=Slovenske železnice|publisher=|last=|first=|language=sl|archive-date=2018-04-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20180418092856/http://slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/zelezniske-proge|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180418092856/http://slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/zelezniske-proge |date=2018-04-18 }}</ref> od tega je elektrificiranega za 609,7 km<ref>{{Navedi novice|url=http://www.slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/elektroenergetika|title=Slovenske železnice - Elektroenergetika|last=|accessdate=2016-10-15|archive-date=2016-09-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20160917051252/http://www.slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/elektroenergetika|url-status=dead}}</ref> omrežja. V Sloveniji so tri vrste elektrificiranih prog. Največji del je elektrificiran z enosmerno napetostjo 3 kV, med [[Dobova|Dobovo]] in državno mejo s [[Hrvaška|Hrvaško]] ter med Hodošem in državno mejo z [[Madžarska|Madžarsko]] je izmenična napetost 25 k[[V]] 50 [[Hz]], med [[Jesenice|Jesenicami]] in državno mejo z [[Avstrija|Avstrijo]] pa 15 kV 16,7&nbsp;Hz. [[File:SŽ_Kranj-Beljak_(c)_Bojan_Schnabl.webm#metadata|thumb|Železniška postaja Kranj z najavo mednarodnega vlaka v Beljak v nemščini. <ref>Glej o pomenu Beljaka za slovensko kulturno zgodovino: Matjaž Klemenčič: Villach/Beljak. V: [[Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem]], 3.zv., str. 1419-1421</ref><ref>O zgodovinskem pomenu Beljaka za slovensko politčno gibanje: Matjaž Klemenčič: Beljaško omizje (Villacher Kreis) in Villach/Beljak. V: [[Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem]], 1.zv., str. 146-147</ref><ref>O spoštovanju slovenščine in slovenske kulturne dediščine (in s tem slovenskih krajevnih imen) glej: Koroška deželna ustava, člen 5: "(2)Das Land Kärnten bekennt sich gemäß Artikel 8 Abs. 2 des Bundes-Verfassungsgesetzes zu seiner gewachsenen sprachlichen und kulturellen Vielfalt, wie sie in Kärnten in der slowenischen Volksgruppe zum Ausdruck kommt. Sprache und Kultur, Traditionen und kulturelles Erbe sind zu achten, zu sichern und zu fördern. Die Fürsorge des Landes gilt allen Landsleuten gleichermaßen." Prevod: "(2)Koroška dežela v skladu z drugim odstavkom 8. člena Zveznega ustavnega zakona priznava svojo jezikovno in kulturno raznolikost, ki jo na Koroškem izraža slovenska narodna skupnost. Jezik in kulturo, tradicijo in kulturno dediščino je treba spoštovati, varovati in spodbujati. Skrb za deželo velja v enaki meri za vse rojake." Koroška deželna ustava, člen 5:[https://www.ris.bka.gv.at/GeltendeFassung.wxe?Abfrage=LrK&Gesetzesnummer=10000208]</ref><ref>Avstrijska zvezna ustava v svoji ciljni določbi člen 8/2 poziva, das "se spoštujejo, varujejo in spodbujajo" jeziki narodnih skupnosti. Original: Artikel 8 (2): "Die Republik (Bund, Länder und Gemeinden) bekennt sich zu ihrer gewachsenen sprachlichen und kulturellen Vielfalt, die in den autochthonen Volksgruppen zum Ausdruck kommt. Sprache und Kultur, Bestand und Erhaltung dieser Volksgruppen sind zu achten, zu sichern und zu fördern.", prevod: Člen 8 (2): "Republika (federacija, dežele in občine) se priznava k svoji zgodovinsko pogojeni jezikovni in kulturni raznolikosti, ki se izraža v avtohtonih narodnostnih skupnostih. Jezik in kultura, obstoj ter ohranjanje teh narodnostnih skupnostih je treba spoštovati, varovati in spodbujati." zitat, BVG, Art. 8 (2), [https://www.ris.bka.gv.at/eli/bgbl/1930/1/A8/NOR40066723] (preverjeno 15.6.2025). To velja tore tudi za pravilno rabo krajevnih imen v jezikih teh skupnostih, mdr. Koroških Slovencev.</ref><ref>[[Seznam slovenskih imen krajev v Avstriji]]</ref>]] === Statistika o železniškem omrežju Slovenskih železnic === * Najbolj strma proga: Prvačina–Štanjel 26,7 [[promila]]. * Najdaljša horizontala: Ruše–Fala v dolžini 6.500 m na progi [[Maribor]]–Prevalje. * Najdaljša ravnina: [[Ptuj]]–[[Velika Nedelja]] v dolžini 15.810 m na progi Pragersko–Središče. * Najviše ležeča železniška postaja: [[Železniška postaja Postojna|Postojna]] 582 m. * Najniže ležeča železniška postaja: [[Železniška postaja Koper|Koper]] 3 m. * Najdaljši most: 575 m [[Novo mesto]] na industrijskem tiru za [[Revoz]]. * Najvišji most: 30 m v [[Most na Soči|Mostu na Soči]] čez reko Idrijco. * Najdaljši predor: [[Bohinjski predor]] 6327,3 m. * Najkrajši predor: [[Radovljica]] 25,03 m. * Najstarejša proga: [[Južna železnica|Južna državna železnica]] [[Šentilj]]–[[Celje]] [[2. junij]] [[1846]].<ref>http://www.slo-zeleznice.si</ref> == Vozni park == {{glavni|Vozni park Slovenskih železnic}} Najhitrejši vlak v Sloveniji je [[Nagibni vlak|nagibna]] [[elektromotorna garnitura]] [[Pendolino]] serije [[SŽ serija 310/316|SŽ 310/316]], letnik 2000, ki vozi pod oznako InterCity Slovenija (ICS) med Ljubljano in Mariborom ter občasno med Ljubljano in Koprom. Najvišja hitrost, ki jo lahko dosega, znaša 160&nbsp;km/h (sicer zmore hitrosti do 200&nbsp;km/h), in sicer jo doseže na relaciji [[Pragersko]]–[[Maribor]] in [[Grobelno]]–[[Štore]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.vlaki.net/slika3353.html |title=arhivska kopija |accessdate=2006-12-30 |archive-date=2007-11-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071103051506/http://www.vlaki.net/slika3353.html |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071103051506/http://www.vlaki.net/slika3353.html |date=2007-11-03 }}</ref> Večja pridobitev za potniški promet so bili na začetku novega tisočletja tudi potniški vlaki [[Siemens Desiro]] serije [[SŽ serija 312/317|312/317]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.vlaki.net/emu.html |title=arhivska kopija |accessdate=2006-12-30 |archive-date=2007-09-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070927013707/http://www.vlaki.net/emu.html |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070927013707/http://www.vlaki.net/emu.html |date=2007-09-27 }}</ref> Večina [[Dizelmotorna garnitura|dizelmotornih garnitur]] je proizvodnje [[Fiat]] z letniki 1973–1976 ([[SŽ serija 813/814|serija 813/814]]), in "kanarčkov" [[SŽ serija 713/715|serije 713/715]] z letniki 1983–1986.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.vlaki.net/dmu.html |title=arhivska kopija |accessdate=2006-12-30 |archive-date=2007-09-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070927013639/http://www.vlaki.net/dmu.html |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070927013639/http://www.vlaki.net/dmu.html |date=2007-09-27 }}</ref> V prometu je tudi še nekaj garnitur [[SŽ serija 711|serije 711]], nekdanjih "zelenih vlakov", izdelanih leta 1970. Aprila 2018 so Slovenske železnice podpisale pogodbo s proizvajalcem [[Stadler Rail|Stadler Rail AG]] za nakup 26 novih potniških garnitur: 11 enonadstropnih elektromotornih, 10 dvonadstropnih elektromotornih in 5 enonadstropnih dizelmotornih garnitur. Maja 2019 je bila podpisana nova pogodba za dobavo dodatnih 16 dizelskih in 10 električnih enonadstropnih garnitur, junija 2023 še dodatnih 20 enonadstropnih dizelmotornih garnitur.<ref>{{Navedi novice|url=https://novaproga.wordpress.com/2018/04/17/novi-vlaki-slovenskih-zeleznic/|title=Novi vlaki Slovenskih železnic|date=17. 4. 2018|newspaper=Nova proga|accessdate=17. 4. 2018|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Slovenske železnice so podpisale pogodbo za dodatnih 26 potniških vlakov Stadler, skupaj jih bo tako 52|date=27. 5. 2019|url=http://www.blog.uporabnastran.si/2019/05/27/slovenske-zeleznice-so-podpisale-pogodbo-za-dodatnih-26-potniskih-vlakov-stadler-skupaj-jih-bo-tako-52/|work=uporabnastran.si}}</ref> <gallery> Slika:Slovenian Pendolino at Zidani Most.jpg|Pendolino ICS ([[SŽ serija 310|serija 310/316]]) Slika:SŽ 510-515 - 006.jpg|Stadler FLIRT EMU [[SŽ serija 510/515]] Slika:Stadler KISS Slovenske železnice Slovenian railways.jpg|Stadler KISS [[SŽ serija 313/318]] Slika:StadlerDMUžalec.jpg|Stadler FLIRT DMU [[SŽ serija 610/615]] Slika:SŽ 312 317.jpg|Siemens Desiro ([[SŽ serija 312/317]]) Slika:SŽ 713 715.jpg|Kanarček v Ljubljani (serija [[SŽ serija 713/715]]) Slika:SŽ Fiat 814 Maribor.jpg|[[SŽ serija 813/814]] </gallery> Lokomotive, ki vozijo po slovenskih tirih, so dizelske ([[Regan]]) ali pa tudi najnovejše [[Siemens (podjetje)|Siemensove]] večsistemke, znane pod imenom Taurus oziroma pod v Sloveniji uveljavljenim imenom Živa. Povprečna starost [[lokomotiva|lokomotiv]] je približno 20 let.{{Cn}} <gallery> Slika:SŽ 541 series locomotive (06).JPG|Električna lokomotiva SŽ 541 »Živa« Slika:Slowenische Eisenbahn (14052959616) (2).jpg|Električna lokomotiva SŽ 363 »Brižitka« Slika:EuroCity 'Emona' (29951827864).jpg|Električna lokomotiva SŽ 342 »Moped« Slika:SŽ 664 108 in Ljubljana.jpg|[[Dizel]]ska [[lokomotiva]] SŽ 664 »Reagan« </gallery> == Nagrade in priznanja == * 1998: [[Valvasorjevo častno priznanje]]<ref name=":30">"Podelili letošnjo Valvasorjevo nagrado in tri priznanja". ''Delo'' (16.05.1998), letnik 40, številka 111. str. 1. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-MGZ9BR2T}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Viri== * Košir, Marko; Bogić, Mladen; Orbanić, Josip: ''Železniška vozila na motorni in elektromotorni pogon v Sloveniji'', Maribor, Pro-Andy, 2019, {{COBISS|ID=302220800}} == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih podjetij]] * [[Železnica v Sloveniji]] * [[Železniški muzej Slovenskih železnic]] *[[Muzej južne železnice|Muzej Južne železnice]], [[Šentjur]] * [[Seznam parnih lokomotiv na Slovenskem]] == Zunanje povezave == {{commonscat|Rail transport in Slovenia}} * http://www.slo-zeleznice.si/ * http://www.vlaki.jesenice.net/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130728075626/http://www.vlaki.jesenice.net/ |date=2013-07-28 }} * https://trainspo.com/country/si/gallery/ * https://www.miniaturna-zeleznica.eu/vlaki.php {{-}} {{SŽ vozni park}} {{railways_Slovenia}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenske železnice|*]] [[Kategorija:Železniški prevozniki v Sloveniji]] [[Kategorija:Prejemniki Valvasorjevega častnega priznanja]] q26ijegfuceh808oy31nhqtxyq1qbbe 0 86387 6774754 6729750 2026-11-04T12:05:00Z Janezdrilc 3152 /* Sakralni objekti */ tabela 6774754 wikitext text/x-wiki {{Drugi pomeni}} {{Infopolje Župnija v Sloveniji |image=Kranj Center 03.jpg |caption= |ustanovljena= |prej= |skofija=[[Nadškofija Ljubljana]] |sedez=Tavčarjeva 43, [[Kranj]] |dekanija= [[Dekanija Kranj]] }} '''Župnija Kranj''' je [[rimskokatoliška cerkev v Sloveniji|rimskokatoliška]] [[župnija]] s sedežem v [[Kranj]]u. Spada v [[Dekanija Kranj|Dekanijo Kranj]] in[[Nadškofija Ljubljana|Nadškofijo Ljubljana]]. Njeni zavetniki so oglejski mučenci [[sveti Kancij, Kancijan in Kancijanila|Kancij, Kancijan, Kancijanila in Prot]]. == Sakralni objekti == Vsi objekti se nahajajo v Kranju. {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash" ! Slika ! Cerkev |- | {{Slika d|Q12786860}} | [[Cerkev sv. Kancijana, Kranj|Cerkev sv. Kancijana]]<br>([[župnijska cerkev]]) |- | {{Slika d|Q60358194}} | [[Cerkev sv. Boštjana, Fabijana in Roka, Kranj|Cerkev sv. Fabijana, Boštjana in Roka]] |- | {{Slika d|Q60358076}} | [[Cerkev sv. Jožefa, Kranj|Cerkev sv. Jožefa]] |- | {{Slika d|Q105701777}} | [[Cerkev sv. Ožbalta, Kranj|Cerkev sv. Ožbalta]] |- | {{Slika d|Q63967021}} | [[Cerkev Rožnovenske Matere božje, Kranj|Cerkev Rožnovenske Matere božje]] |} == Zgodovina == Prve cerkvene stavbe v [[Kranj]]u segajo v konec [[8. stoletje|8. stoletja]]. [[arheologija|Arheološke]] raziskave kažejo, da je v tem času v Kranju obstajal oktagonalni sakralni objekt, najverjetneje [[baptisterij]], zgrajen po vzoru krstilnic v [[Oglej]]u in [[Gradež]]u. Kasneje (najverjetneje v 10. stoletju) nastane kranjska [[pražupnija]], ki jo je ustanovil [[oglejski patriarh]]. Cerkev iz takratnega obdobja ni ohranjena, saj jo porušijo [[Madžari]]. Takratna župnija je obsegala vasi od Podbrezja na zahodu do [[Šenčur]]ja na vzhodu ter od vznožja [[Storžič]]a na severu do [[Sava|Save]] na jugu. Kasneje se je obseg zaradi močnega vpliva zemljiških gospodov in tekmovanja s sosednjimi župnijami (Preddvor, Šenčur) zmanjšal le na Kranj z ožjo okolico. Župnijo in cerkev so vzdrževale bratovščine in kasneje [[beneficij]]i, ustanove z lastnim premoženjem (npr. s podložniki, zemljišči). Mesto kranjskega župnika je bilo zelo ugledno. Sprva so bili kranjski župniki [[Italijani]], od [[14. stoletje|14. stoletja]] dalje pa predvsem [[Nemci]]. Pomembnejši je bil magister [[Koloman de Manswerd]] (+[[1434]]), ki je postal [[generalni vikar]] oglejskega patriarhata. Naziv kranjskega župnika si je [[1511]] nadel tudi ljubljanski škof [[Krištof Ravbar]], vendar pa je ta kranjsko župnijo oddajal oskrbnikom oz. [[vikar]]jem. Zaradi ponavljajočih se epidemij [[kuga|kuge]] in [[turški vpadi|turških vpadov]] v [[15. stoletje|15. stoletju]], zgradijo cerkev sv. Fabijana in Boštjana na Pungertu, v [[16. stoletje|16. stoletju]] pa še cerkev Roženvenske Matere božje, nad spodnjimi mestnimi vrati ob mestnem obzidju. Ob nepravilnostih v cerkvi se je v prvi polovici 16. stoletja tudi v Kranju širil [[protestantizem]]. Leta [[1576]] [[Karel II. Avstrijski|nadvojvoda Karel]] ukaže odstranitev protestantskega [[pastor]]ja iz mesta, tako se večina meščanov odpove protestantizmu in se vrne v katolicizem. V oporo katoliški obnovi so se v Kranju leta [[1641]] naselili [[kapucini]] in zgradili cerkev ter samostan. V 18. stoletju jih odpravi [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef II]]. Leta [[1782]] in [[1785]] se kranjski župniji priključijo [[Primskovo]], Gorenje, Klanec, Huje in Čirče. Dejanska priključitev Primskovega se zavleče v začetek naslednjega stoletja. Istočasno so uredili tudi [[dekanija|dekanije]]. V času [[Ilirske province|Ilirskih provinc]] pride na cerkvenem področju do določenih sprememb. Najbolj znani sta uvedba civilne poroke in skrčenje števila cerkvenih praznikov. Po obnovi avstrijske oblasti, se cerkvi zopet povrne oblast, tudi nad šolstvom. Kranjski dekan Sluga je postal šolski nadzornik in po njegovi zaslugi so [[1816]] dokončali novo poslopje glavne šole. Kranjska duhovščina se v drugi polovici [[19. stoletje|19. stoletja]] tudi politično udejstvuje. Zavzemajo se predvsem za uvedbo slovenskega jezika na kranjski nižji šoli. Leta [[1875]], zaradi »napadov« liberalizma odstopi ljubljanski škof [[Jernej Vidmar]] in se preseli v rodni Kranj. Tu je zgradil poleg župnišča tudi t. i. »škofijo«, kjer je bival do svoje smrti. Med letoma 1877 in 1893 potekajo obnovitvena dela na kranjskih cerkvah. Zaradi pomanjkanja denarja pride do prodaje slik [[gotika|gotskega]] oltarja iz župnijske cerkve dvornemu muzeju na [[Dunaj]]u. Pred [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] pridejo v Kranj [[usmiljene sestre Sv. Vincencija]] in prevzamejo sirotišnico. Leta [[1926]] jih nadomestijo šolske sestre, zavod pa preimenujejo v Marijanišče. Leta [[1934]] so se lotili obsežne prenove kranjske župnijske cerkve sv. Kancijana, pri tem je arhitekt [[Ivan Vurnik]] postavil nov glavni oltar. Malo pred [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] so uredili novo pokopališče na Klancu, načrtovana pa je bila tudi zidava nove cerkve, posvečene Kraljici miru. == Viri == *{{navedi knjigo |last=Gale |first=Jakob |year=1996 |title=Cerkve na Slovenskem, Knj. 1 Farne cerkve ljubljanske nadškofije|publisher=Krašovec publikacije |isbn= |cobiss=59107584|pages=}} * Höfler, Janez. ''Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem : Pražupniji Radovljica in Kranj''. [[Acta ecclesiastica Sloveniae]], 10. Ljubljana, 1988. * Pečnik, Damjana. »Tlorisni razvoj župnijske cerkve sv. Kancijana v Kranju«. ''Kranjski zbornik' (2000), 65-68. * Žontar, Jože, ur. ''900 let Kranja : spominski zbornik''. Kranj, 1960. * Žontar, Josip. ''Zgodovina mesta Kranja''. Ljubljana, 1939. == Glej tudi == * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Kranj]] [[Kategorija:Dekanija Kranj]] [[Kategorija:Župnije v Kranju]] cftdxij82swjttvtvjm59tnjuwgxq3e 6774758 6774754 2026-11-04T12:10:10Z Janezdrilc 3152 /* vrh */ pp inf 6774758 wikitext text/x-wiki {{Drugi pomeni}} {{Infopolje Župnija v Sloveniji | title = | image = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | caption = | headquarters = Tavčarjeva ulica 43<br>4000 [[Kranj]] | parish_church = [[Cerkev sv. Kancijana, Kranj]] | dedication = [[sveti Kancij, Kancijan in Kancijanila]] | established = | first_mentioned = | previous_name = | separated_from_parish = | annexed_parishes = | deanery = [[Dekanija Kranj|Kranj]] | archdeaconry = [[II. arhidiakonat]] | diocese = [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''Župnija Kranj''' je [[rimskokatoliška cerkev v Sloveniji|rimskokatoliška]] [[župnija]] s sedežem v [[Kranj]]u. Spada v [[Dekanija Kranj|Dekanijo Kranj]] in [[Nadškofija Ljubljana|Nadškofijo Ljubljana]]. Njeni zavetniki so oglejski mučenci [[sveti Kancij, Kancijan in Kancijanila|Kancij, Kancijan, Kancijanila in Prot]]. == Sakralni objekti == Vsi objekti se nahajajo v Kranju. {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash" ! Slika ! Cerkev |- | {{Slika d|Q12786860}} | [[Cerkev sv. Kancijana, Kranj|Cerkev sv. Kancijana]]<br>([[župnijska cerkev]]) |- | {{Slika d|Q60358194}} | [[Cerkev sv. Boštjana, Fabijana in Roka, Kranj|Cerkev sv. Fabijana, Boštjana in Roka]] |- | {{Slika d|Q60358076}} | [[Cerkev sv. Jožefa, Kranj|Cerkev sv. Jožefa]] |- | {{Slika d|Q105701777}} | [[Cerkev sv. Ožbalta, Kranj|Cerkev sv. Ožbalta]] |- | {{Slika d|Q63967021}} | [[Cerkev Rožnovenske Matere božje, Kranj|Cerkev Rožnovenske Matere božje]] |} == Zgodovina == Prve cerkvene stavbe v [[Kranj]]u segajo v konec [[8. stoletje|8. stoletja]]. [[arheologija|Arheološke]] raziskave kažejo, da je v tem času v Kranju obstajal oktagonalni sakralni objekt, najverjetneje [[baptisterij]], zgrajen po vzoru krstilnic v [[Oglej]]u in [[Gradež]]u. Kasneje (najverjetneje v 10. stoletju) nastane kranjska [[pražupnija]], ki jo je ustanovil [[oglejski patriarh]]. Cerkev iz takratnega obdobja ni ohranjena, saj jo porušijo [[Madžari]]. Takratna župnija je obsegala vasi od Podbrezja na zahodu do [[Šenčur]]ja na vzhodu ter od vznožja [[Storžič]]a na severu do [[Sava|Save]] na jugu. Kasneje se je obseg zaradi močnega vpliva zemljiških gospodov in tekmovanja s sosednjimi župnijami (Preddvor, Šenčur) zmanjšal le na Kranj z ožjo okolico. Župnijo in cerkev so vzdrževale bratovščine in kasneje [[beneficij]]i, ustanove z lastnim premoženjem (npr. s podložniki, zemljišči). Mesto kranjskega župnika je bilo zelo ugledno. Sprva so bili kranjski župniki [[Italijani]], od [[14. stoletje|14. stoletja]] dalje pa predvsem [[Nemci]]. Pomembnejši je bil magister [[Koloman de Manswerd]] (+[[1434]]), ki je postal [[generalni vikar]] oglejskega patriarhata. Naziv kranjskega župnika si je [[1511]] nadel tudi ljubljanski škof [[Krištof Ravbar]], vendar pa je ta kranjsko župnijo oddajal oskrbnikom oz. [[vikar]]jem. Zaradi ponavljajočih se epidemij [[kuga|kuge]] in [[turški vpadi|turških vpadov]] v [[15. stoletje|15. stoletju]], zgradijo cerkev sv. Fabijana in Boštjana na Pungertu, v [[16. stoletje|16. stoletju]] pa še cerkev Roženvenske Matere božje, nad spodnjimi mestnimi vrati ob mestnem obzidju. Ob nepravilnostih v cerkvi se je v prvi polovici 16. stoletja tudi v Kranju širil [[protestantizem]]. Leta [[1576]] [[Karel II. Avstrijski|nadvojvoda Karel]] ukaže odstranitev protestantskega [[pastor]]ja iz mesta, tako se večina meščanov odpove protestantizmu in se vrne v katolicizem. V oporo katoliški obnovi so se v Kranju leta [[1641]] naselili [[kapucini]] in zgradili cerkev ter samostan. V 18. stoletju jih odpravi [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef II]]. Leta [[1782]] in [[1785]] se kranjski župniji priključijo [[Primskovo]], Gorenje, Klanec, Huje in Čirče. Dejanska priključitev Primskovega se zavleče v začetek naslednjega stoletja. Istočasno so uredili tudi [[dekanija|dekanije]]. V času [[Ilirske province|Ilirskih provinc]] pride na cerkvenem področju do določenih sprememb. Najbolj znani sta uvedba civilne poroke in skrčenje števila cerkvenih praznikov. Po obnovi avstrijske oblasti, se cerkvi zopet povrne oblast, tudi nad šolstvom. Kranjski dekan Sluga je postal šolski nadzornik in po njegovi zaslugi so [[1816]] dokončali novo poslopje glavne šole. Kranjska duhovščina se v drugi polovici [[19. stoletje|19. stoletja]] tudi politično udejstvuje. Zavzemajo se predvsem za uvedbo slovenskega jezika na kranjski nižji šoli. Leta [[1875]], zaradi »napadov« liberalizma odstopi ljubljanski škof [[Jernej Vidmar]] in se preseli v rodni Kranj. Tu je zgradil poleg župnišča tudi t. i. »škofijo«, kjer je bival do svoje smrti. Med letoma 1877 in 1893 potekajo obnovitvena dela na kranjskih cerkvah. Zaradi pomanjkanja denarja pride do prodaje slik [[gotika|gotskega]] oltarja iz župnijske cerkve dvornemu muzeju na [[Dunaj]]u. Pred [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] pridejo v Kranj [[usmiljene sestre Sv. Vincencija]] in prevzamejo sirotišnico. Leta [[1926]] jih nadomestijo šolske sestre, zavod pa preimenujejo v Marijanišče. Leta [[1934]] so se lotili obsežne prenove kranjske župnijske cerkve sv. Kancijana, pri tem je arhitekt [[Ivan Vurnik]] postavil nov glavni oltar. Malo pred [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] so uredili novo pokopališče na Klancu, načrtovana pa je bila tudi zidava nove cerkve, posvečene Kraljici miru. == Viri == *{{navedi knjigo |last=Gale |first=Jakob |year=1996 |title=Cerkve na Slovenskem, Knj. 1 Farne cerkve ljubljanske nadškofije|publisher=Krašovec publikacije |isbn= |cobiss=59107584|pages=}} * Höfler, Janez. ''Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem : Pražupniji Radovljica in Kranj''. [[Acta ecclesiastica Sloveniae]], 10. Ljubljana, 1988. * Pečnik, Damjana. »Tlorisni razvoj župnijske cerkve sv. Kancijana v Kranju«. ''Kranjski zbornik' (2000), 65-68. * Žontar, Jože, ur. ''900 let Kranja : spominski zbornik''. Kranj, 1960. * Žontar, Josip. ''Zgodovina mesta Kranja''. Ljubljana, 1939. == Glej tudi == * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Kranj]] [[Kategorija:Dekanija Kranj]] [[Kategorija:Župnije v Kranju]] c6j9ldy21xtwu628n9jxjnl8arm2z41 0 87270 6774941 6745653 2026-11-04T21:49:55Z TeflonNXT 242719 /* Tabela prepeljanih potnikov v MPP */ 6774941 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Podjetje | name = Javno podjetje Ljubljanski potniški promet, d.o.o. | logo = [[Slika:Logotip LPP.png|200px]] | image = Ljubljana_-_Slovenska_Cesta_8_(53446416795).jpg | type = [[družba z omejeno odgovornostjo]] | foundation = 1901 | location = [[Ljubljana]], Celovška cesta 160<br/>1000 Ljubljana<br />{{SLO}} | key_people = | industry = transport | services = mestni prevoz potnikov<br>vzdrževanje vozil<br>tehnični pregledi | revenue = | operating_income = | net_income = | num_employees = | homepage = {{URL|http://www.lpp.si}} }} '''Ljubljanski potniški promet''' ([[kratica]] '''LPP''') je javno prevozniško [[podjetje]] ([[družba z omejeno odgovornostjo]]), ki deluje v sklopu [[Javni holding Ljubljana|Javnega holdinga Ljubljana]] in primarno zagotavlja [[javni prevoz|javni]] mestni in [[Medkrajevni potniški promet (LPP)|medkrajevni]] [[avtobus]]ni [[transport|prevoz]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] in njeni okolici. Poleg tega podjetje ponuja tudi naročene [[avtobus]]ne prevoze, [[servis]]iranje in popravila gospodarskih vozil in njihovih delov, [[tehnični pregled vozila|tehnične preglede vozil]] in homologacije ter registracije vozil. == Sedež podjetja == Sedež podjetja z upravno [[zgradba|zgradbo]], [[garaža|garažnimi površinami]], s servisnimi delavnicami in stavbo tehničnih pregledov se nahaja v obsežnem kompleksu v [[Zgornja Šiška|Zgornji Šiški]] med [[Celovška cesta, Ljubljana|Celovško]], [[Litostrojska cesta, Ljubljana|Litostrojsko]] in [[Cesta Ljubljanske brigade, Ljubljana|Cesto Ljubljanske brigade]]. == Kratka zgodovina podjetja == ==== Obdobje tramvajev (1901–1958) ==== {{glavni|Ljubljanski tramvaj}} [[Slika:Ljubljana 1911.jpg|sličica|210px|Tramvaj na [[Prešernov trg, Ljubljana|Marijinem trgu]] (današnji Prešernov trg) leta 1911]] Ko je v Ljubljani ob koncu 19. stoletja živelo okrog štirideset tisoč prebivalcev, se je mestna oblast odločila, da uvede javna »mehanizirana« prevozna sredstva. Zato je bila leta 1900 uradno ustanovljena ''Splošna maloželezniška družba'', ki je skrbela za javni prevoz v mestu. Brez posebnih slovesnosti je tramvaj v Ljubljani uradno speljal 6. septembra leta 1901. Prvi dan so prodali kar 6400 voznih listkov. Splošna maloželezniška družba je bila leta 1901 v resnici zelo majhna, saj je premogla le 13 pogonskih voz, 1 prikolico in voz za soljenje cest v zimskem času, zaposlovala pa je 64 ljudi. V vsakem od pogonskih voz je bilo prostora za trideset ljudi (16 sedežev in 14 stojišč), tramvaji pa so dosegali hitrost do trideset kilometrov na uro. Do konca leta 1901 so ljubljanski [[tramvaj]]i prevozili okrog 136.000 kilometrov in prepeljali 330.000 potnikov. Splošna maloželezniška družba, ki je upravljala s tramvaji v Ljubljani, je bila avstrijska zasebna [[delniška družba]] pod vodstvom tujega vlagatelja, nemškega podjetja [[Siemens (podjetje)|Siemens]] & Halske. Po izteku petindvajsetletnega obratovanja cestne železnice je mestu končno pripadla pravica odkupiti tramvajsko podjetje. Leta 1929 se je Splošna maloželezniška družba preimenovala v ''Električno cestno železnico'' (ECŽ) in po letu 1930 se je mesto pospešeno lotilo posodabljanja voznega parka in prog. Nakupili so nova in rabljena vozila, tako da je vozni park leta 1940 štel 52 enot, razširili so mrežo tramvajskih prog in središče povezali s predmestji ter preselili remizo in remontne delavnice iz Vodmata v Zgornjo Šiško ob Celovško cesto. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je tramvajski promet potekal brez večjih posebnosti. Vozila so bila opremljena z dvojezičnimi napisi, vozni čas je bil prilagojen [[policijska ura|policijski uri]], primanjkovalo pa je rezervnih delov. Zanimivo je, da se je promet s tramvaji povečal, saj so se lahko italijanski vojaki prevažali brezplačno. Tramvajska proga do Šentvida je celo prečkala državno mejo, in sicer je bil na Celovški cesti postavljen mejni blok med Italijo in Nemčijo, vendar so Nemci promet tramvajev preko meje prepovedali, tako da so bile vožnje do Šentvida ukinjene oz. skrajšane od oktobra 1941 dalje. ==== Obdobje trolejbusov (1951–1971) ==== {{glavni|Ljubljanski trolejbus}} [[Slika:Trolejbus 2.JPG|sličica|210px|Trolejbus na viškem obračališču]] Po končani drugi svetovni vojni se je Ljubljana hitro širila in tramvaj ni več bil kos rastočim prevoznim potrebam v mestu. Ko so se pričeli uveljavljati osebni avtomobili, je bil to dodaten razlog za drugačno ureditev prometa po ljubljanskih ulicah, ki bi osebnim avtomobilom jemala manj voznih površin. Maja 1951 je ''Mestni ljudski odbor Ljubljana'' ustanovil komisijo, ki je pripravila predlog o prehodu mestnega prometa s tramvaja na [[trolejbus]] in [[avtobus]]. Prehod je bil postopen. Sredi petdesetih let so po ljubljanskih ulicah že redno vozili trolejbusi in prvi avtobusi, leta 1958, ko je tramvaj dokončno prenehal voziti, pa se je tedanja ECŽ preimenovala v ''Ljubljana-Transport''. Tramvaj se je na svojo zadnjo vožnjo odpeljal 20. decembra 1958. Tako kot tramvaji so bili tudi trolejbusi na električni pogon in zato odvisni od napeljanih električnih vodov po mestu. V obratovanju so bile naslednje trolejbusne proge: * proga št. '''1''' ''Vič–Vižmarje'' * proga št. '''6''' ''Vič–Ježica'' * proga št. '''7''' ''Litostroj–Ajdovščina'' * proga št. '''8''' ''Litostroj–Črnuče'' Izkušnje z obratovanjem trolejbusov niso bile najboljše. Tokovni odjemniki so se trolejbusom mnogokrat iztaknili iz kontaktne mreže in jih je bilo treba vsakič ponovno namestiti. Pozimi so bile dodatne težave zaradi [[sneg]]a in posipanja cest s [[sol]]jo. Slana voda je namreč prihajala v stik z električno napeljavo in povzročala kratek stik. Dogajalo se je celo, da je bila pod napetostjo celotna karoserija trolejbusa. To so občutili vstopajoči potniki, ki jih je pošteno streslo, če so se le dotaknili kovinskih delov vozila. Zadnjič je trolejbus vozil po Ljubljani 4. septembra 1971 na progi št. '''1''', nakar so ga v celoti zamenjali avtobusi. ==== Obdobje avtobusov (1950–danes) ==== [[Slika:MB O 317.JPG|sličica|210px|Avtobus '''[[Mercedes-Benz O 317|Mercedes-Benz O317]]''' pred letom [[1971]] v remizi. Vozilo št. 373 je bilo kupljeno novembra 1969, odpisano marca 1986.]] [[Slika:First hydrogen-powered bus in Ljubljana (line 20, november 2025).jpg|thumb|desno|200px|Prvi [[vodik|vodikovi avtobusi]] so uvedeni novembra 2025; [[Mestna avtobusna linija št. 20 (Ljubljana)|avtobus 20]] na postaji [[BS3|Nove Stožice]]]] Šestdeseta in sedemdeseta leta 20. stoletja so prinesla nesluten razvoj mestnega javnega prometa in podjetje, ki se je leta 1971 preimenovalo v ''Viator'', je svoje poslovanje postopoma razširilo po vsej Sloveniji. Razvoj ene dejavnosti se je nadaljeval v razvoj druge in tako so se iz mestnega prometa razvile dejavnosti medkrajevnega, tovornega in turističnega prometa, kar je spodbudilo razvoj turistično-agencijske dejavnosti, v nadaljevanju pa še izgradnjo in prevzem [[Žičnica|žičnic]] in pripadajočih objektov na [[Vogel|Voglu]], [[Velika planina|Veliki planini]], [[Zatrnik]]u, Španovem vrhu, [[Rakitna|Rakitni]], v [[Martuljek|Martuljku]]. Poleg prometa in turizma je nova dejavnost podjetja postala še gostinstvo. Od leta 1971 v podjetju javni prevoz opravljajo izključno z avtobusi. Tri leta kasneje je bila ustanovljena [[taksi]] služba (s prvimi rumenimi avtomobili [[Renault|Renault 12]]) in sposojevalnica avtomobilov. Leta 1977 se je Viator povezal s podjetjem ''SAP'' in nastalo je podjetje s skupnim imenom SOZD ''SAP-VIATOR'', v okviru katerega je že delovala delovna organizacija ''Mestni potniški promet''. Sledile so nadaljnje združitve ter razdružitve in povezave med različnimi prometnimi, turističnimi in hotelskimi organizacijami po vsej Sloveniji in tako se je ''Viator'' 25. marca 1981 znašel v okviru SOZD ''INTEGRAL''. V okviru slednjega se prvič pojavi današnje ime podjetja, in sicer kot delovna organizacija ''Ljubljanski potniški promet''. Leta 1989 se je LPP odločil za izstop iz Integrala, saj v njegovem sestavu ni bilo več razvojnih možnosti za nadaljevanje dejavnosti javnega mestnega prometa za Ljubljano, njene prebivalce in obiskovalce ter njeno primestje. LPP je tako postal javno podjetje v službi prebivalcev glavnega mesta in vseh tistih, ki živijo v primestnih občinah. V času [[Slovenska osamosvojitvena vojna|osamosvojitvene vojne]] je veliko vozil sodelovalo v protitankovskih blokadah, ki so bile postavljene na mestnih vpadnicah in v bližini vojašnic in skladišč orožja. Nekaj vozil je bilo tedaj popolnoma uničenih oz. nepopravljivo poškodovanih (blokade na cesti proti Toškemu Čelu, Šmartinski cesti, Aškerčevi cesti). Od leta 1994 LPP deluje kot javno podjetje, družba z omejeno odgovornostjo, v okviru Javnega holdinga Ljubljana. Po letu 2007 je prišlo do večje širitve mestnega avtobusnega omrežja, posodabljanja voznega parka s sodobnimi, okolju prijaznejšimi ekološkimi avtobusi, prenovljena sta bila tudi plačilni sistem in sistem napovedovanja avtobusnih prihodov ter uvedeni postajališčni vozni redi. Skoraj nikoli v zgodovini podjetja se ni zgodilo, da bi javni avtobusni prevoz obstal za več kot nekaj ur oz. dni, daljša prekinitev je bila le med osamosvojitveno vojno ter zaradi razglašene [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019 v Sloveniji|epidemije bolezni Covid-19]] od 16. marca 2020 do 11. maja 2020 in od 16. oktobra 2020 do 15. decembra 2020. Novembra 2025 je LPP dobil prve avtobuse na (ogljično nevtralni) [[vodik|vodikov]] pogon, ki so del širše posodobitve voznega parka s ciljem Ljubljane kot ogjično nevtralnega mesta do leta 2030. Poleg 10 zgibnih avtobusov na vodikov pogon je bilo v letu 2026 kupljenih še 25 električnih zgibnih avtobusov in 3 enojni električni avtobusi (skupno 38 vozil), kar je največja posodobitev voznega parka v zgodovini LPP. S tem se stari, dizelski avtobusi postopno izločajo iz prometa. === Preglednica nekdanjih mestnih avtobusnih linij in posameznih voženj === {| class="wikitable" ! colspan=2| št. ! relacija ! obdobje obratovanja ! colspan=2| razlog ukinitve |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 1D (Ljubljana)|'''1D''']] | Mestni log – Dolgi most P+R | 3. junij 2010 - 28. februar 2011 | colspan=2| nerentabilnost |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|'''1D''']] | Vižmarje – Mestni log – Dolgi most P+R | 11. maj 2015 - 7. julij 2020 | colspan=2| podaljšanje linije '''1''' iz Mestnega loga do Dolgega mostu P+R |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|'''1S''']] | Nedeljski sejem – Mestni log – Vižmarje – Gameljne | do 2. decembra 2012 | colspan=2| podaljšanje linije '''1B''' do novega obračališča pri Snagi |- | colspan=2 align="center"| '''2''' | Bavarski dvor > Moste > Štepanjsko naselje > Fužine > Nove Jarše<br><small>odhod 3.15 (Del-sob), 4.15 (Ned)</small> | do 31. avgusta 2009 | colspan=2| podaljšanje linije '''N5''' do Štepanjskega naselja |- | colspan=2 align="center"| '''[[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|3]]''' | Litostroj – Rudnik – Nedeljski sejem <small>(Ned)</small> | konec 90. let 20. stol. | colspan=2| selitev bolšjega sejma z Rudnika v center mesta |- | colspan=2 align="center"| '''3L''' | Tovarna LEK – Bavarski dvor<br><small>odhod 22.05 (Del)</small> | do 26. junija 2014 | colspan="2" | podaljšanje linije '''18''' in njenega obratovalnega časa |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 2 (Ljubljana)|'''4''']] | Moste – Žale – Ajdovščina – Moste | začetek 60. let 20. stol. - 3. januar 1980 | colspan=2| preusmeritev proge '''2''' do Novih Jarš, ki ni več krožna proga |- | colspan="2" align="center"|'''[[Mestna avtobusna linija št. 7 (Ljubljana)|7L]]''' |Pržan – Letališka |2007 - 2024 | colspan="2" |podaljšanje linije '''7''' na Letališko cesto |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 9 (Ljubljana)|'''9a''']] | Bavarski dvor – Trnovo | 70. leta 20. stol. | colspan=2| podaljšanje proge s Kodeljevega do Štepanjskega naselja in uvedba obratovanja po 21. uri na vsej trasi |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 25 (Ljubljana)|'''10''']] | Kongresni trg – Zadobrova | sredina 50. let 20. stol. - 2. september 2007 | colspan=2| spojitev s progo '''15''' v linijo '''25'''<br>ukinitev končnega postajališča Kongresni trg in zapora mestnega središča za ves promet |- | colspan=2 align="center"| '''11''' | Zalog > Polje > Zadobrova > Hrastje > Nove Jarše > Bavarski dvor<br><small>odhod 3.45 (Del-sob)</small> | do 31. avgusta 2009 | colspan=2| nerentabilnost voženj preko Sneberij |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 11 (Ljubljana)|'''N11''']] | Bavarski dvor – Zalog | proti koncu 2013 | colspan=2| podaljšanje obratovalnega časa linije '''11B''', ki prevzame funkcijo nočne linije |- | colspan=2 align="center" |[[Mestna avtobusna linija št. 12 (Ljubljana)|'''12''']] |Bežigrad – Vevče |1984 - 30. september 2024 | colspan=2 |podaljšanje linije '''24''' iz Vevč po polovici trase linije '''12''' do Centra Stožice P+R |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 14 (Ljubljana)|'''14B''']] | Savlje – Bokalce | 3. september 2007 - 7. maj 2016 | colspan=2| spojitev linij '''14''' (''Savlje - Vrhovci'') in '''14B''' (''Savlje - Bokalce'') v eno linijo ter sprememba trase na območju Brda |- | colspan=2 align="center"|'''Z14'''<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/zacasna-linija-z14/|title=Začasna linija Z14|date=20.1.2014|accessdate=12.8.2025|website=https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/zacasna-linija-z14/|publisher=Mestna Občina Ljubljana}}</ref> | Trg OF – Tehnološki park | 20. januar 2014 - maj 2014 | colspan=2| uvedena zaradi obvoza linij '''14''' in '''14B''' ob zapori Ceste na Brdo |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 25 (Ljubljana)|'''15''']] | Bavarski dvor – Medvode | sredina 50. let 20. stol. - 2. september 2007 | colspan=2| spojitev s progo '''10''' v linijo '''25'''<br>ukinitev končnega postajališča Bavarski dvor |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 8 (Ljubljana)|'''16''']] | Gameljne – (Brod – Vižmarje) – Bavarski dvor | 1971 - 2. september 2007 | colspan=2| spojitev s progo '''21''' v liniji '''26''' <small>(Del-sob)</small> in '''26B''' <small>(Del)</small><br>podaljšanje linije do Bežigrada <small>(Železne ceste)</small> in preštevilčenje v linijo '''26C''' <small>(Ned)</small><br>ukinitev končnega postajališča Bavarski dvor |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 20 (Ljubljana)|'''17''']] | Trg osvoboditve – Fužine | 4. januar - 17. oktober 1983 | colspan=2| podaljšanje proge '''20''' z Bavarskega dvora do Fužin |- | colspan=2 align="center"| [[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|'''17''']] | Trnovo – Barje | 3. september 1984 - 1988 | colspan=2| podaljšanje proge '''19''' z Bavarskega dvora do Barja |- | rowspan=3 colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 27 (Ljubljana)|'''17''']] | Letališka – Fužine <small>(Del-sob)</small> | 1. april 1992 - 1. junij 1996 | colspan=2| nerentabilnost, preusmeritev skozi razvijajoči se BTC do Kongresnega trga |- | Kongresni trg – BTC – Letališka <small>(Del-sob)</small> | 1. julij 1996 - 1. september 2007 | podaljšanje s Kongresnega trga do nakupovalnega središča Rudnik in preštevilčenje v linijo '''27''' | rowspan=2| ukinitev končnih postajališč v centru mesta |- | Kongresni trg – Kolosej <small>(Ned)</small> | 2001 - 2. september 2007 | skrajšanje od Kongresnega trga do Pošte in preštevilčenje v linijo '''27K''' |- | colspan="2" align="center"|'''[[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|19]]''' |Tomačevo – Barje |1988 - 2011 | colspan="2" |uvedba linij '''19B''' in '''19I''', linija '''19''' se občasno uvede ob obvozih na območju Črne vasi ali Ižanske ceste |- | colspan="2" align="center"| '''[[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|19Z]]''' |Notranje Gorice – Jezero |2021 - 2023 | colspan="2" |začasna linija v času obnove Črnovaške ceste in ukinitve linije '''19B''' |- | colspan="2" align="center"|'''[[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|19P]]''' |Ig AP – Iška vas | | colspan="2" |začasna linija zaradi obvoza/skrajšane trase linije '''19I''' |- | colspan=2 align="center" | [[Mestna avtobusna linija št. 21 (Ljubljana)|'''21''']] | Ruski car – Šlandrova (IMP) | 1980 | colspan=2| nerentabilnost |- | colspan="2" rowspan="2" align="center" | [[Mestna avtobusna linija št. 21 (Ljubljana)|'''21''']] | Bavarski dvor – Reaktor – Beričevo – Dol° <small>(Del-sob)</small> | 1. oktober 1982 - 1. september 2007 | colspan=2| spojitev s progo '''16''' v linijo '''26''' |- | Bavarski dvor – Brnčičeva – Beričevo – Dol° <small>(Del)</small> | 1. oktober 1982 - 31. avgust 2007 | colspan=2| spojitev s progo '''16''' v linijo '''26B''' |- | colspan="2" align="center"|'''[[Mestna avtobusna linija št. 21 (Ljubljana)|21]]''' |Gameljne – Ježica – Beričevo |2. marec 2015 - 30. september 2024 | colspan="2" |uvedba linij '''21D''' in '''28''' |- | colspan="2" align="center"|'''[[Mestna avtobusna linija št. 21D (Ljubljana)|21Z]]''' |Ježica – Šmartno<br>Gameljne – Trata<br>Vižmarje – Beričevo |2022 - 2024 | colspan="2" |začasne linije v času obnove Ceste Vstaje, in tudi posledično skrajšane trase linije '''8''' |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 23 (Ljubljana), 2006-2014|'''23''']] | Kolodvor – Živalski vrt (ZOO) | 1. julij 2006 - 26. junij 2014 | colspan=2| podaljšanje linije '''18''' preko Večne poti do Kolodvora. |- | colspan=2 align="center" | [[Mestna avtobusna linija št. 25 (Ljubljana)|'''25B''']] | Zadobrova – Bavarski dvor | do marca 2014 | colspan=2| spremenjen režim odhoda (v garažo) |- | rowspan=3 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 8 (Ljubljana)|'''26''']] | | Gameljne – Beričevo <small>(Del-sob)</small> | rowspan=2| 3. september 2007 - 23. junij 2008 | rowspan=2 colspan=2| podaljšanje linije '''8''' in nova linija '''21''' <br>predolga linija in prepoved voženj mestnih avtobusov po Štajerski cesti |- | align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 8 (Ljubljana)|'''B''']] | Gameljne – Brnčičeva – Beričevo <small>(Del)</small> |- | align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|'''C''']] | Bežigrad <small>(Železna cesta)</small> – Gameljne <small>(Ned)</small> | 9. september 2007 - 25. junij 2008 | colspan=2| podaljšanje linij '''1B''' in '''1S''' |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 26 (Ljubljana), 2014-2015|'''26''']] | Ježica – Brnčičeva <small>(Del-sob)</small> | 1. december 2014 - 2. marec 2015 | colspan=2| ponovno podaljšanje linije '''8''' na Brnčičevo |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 27 (Ljubljana)|'''27K''']] | Bavarski dvor – BTC Kolosej - (BTC Atlantis) | 2001 - 26. julij 2015 - (25. junij 2023) | colspan=2| nerentabilnost |- | colspan=2 align="center"| '''28'''<br>'''28V''' | Kajuhova – Mali Lipoglav <br>Kajuhova – Vevče – Mali Lipoglav | 1. september 2009 - 31. avgust 2016<br>26. junij 2014 - 1. september 2014 | colspan=2| spojitev linij '''28''' in '''29''' v novo linijo '''26''' ter podaljšanje linije '''24''' do Vevč <br>obratovala samo v času poletnih voznih redov 2014 |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 29 (Ljubljana)|'''29''']] | Kajuhova – Tuji Grm | 1. september 2009 - 31. avgust 2016 | colspan=2| spojitev linij '''28''' in '''29''' v novo linijo '''26''' ter podaljšanje linije '''24''' |- | colspan=2 align="center"| [[Integrirana avtobusna linija št. 62 (Ljubljana)|'''62''']] | Vodice – Šinkov Turn – Polje – Vodice <small>(Del)</small> | 3. september 2012 - 2. november 2012 | colspan=2| sprememba linij '''60''' in '''61''' |- | colspan="2" align="center"| '''64''' |Ljubljana – Letališče Brnik |do 30. junija 2024 | colspan="2" |koncesijo za prevoze v gorenjski regiji prevzame Arriva |- | colspan=2 align="center"| - | obračališče Rudnik – E. Leclerc | februar - december 2001 | colspan=2| nerentabilnost, komercialna proga, financirana s strani podjetja ''E.Leclerc'' |- | colspan=2 align="center"| - | Kolodvor – Avtosejem <small>(Ned)</small> | okoli 1990 | colspan=2| nerentabilnost |- | colspan=2 align="center"| - | Bavarski dvor – Goričane <small>(Sob, Ned)</small> | 13. julij - 8. september 1985 | colspan=2| kopalna proga (kopališče Na Sori) |- |} Legenda: * ''Del'' → vozi od ponedeljka do petka * ''Del-sob'' → vozi od ponedeljka do sobote * ''Sob'' → vozi ob sobotah * ''Ned'' → vozi ob nedeljah in praznikih * ° → podaljšanje do Dola pri Ljubljani le septembra 2002 === Dosedanja poimenovanja podjetja === [[Slika:LPP Remiza.jpg|sličica|210px|Večji del avtobusnega parkirišča leži ob Cesti Ljubljanske brigade]] Podjetje je kar nekajkrat spremenilo ime, večinoma je šlo za spremembo v lastniški strukturi ali pa za uvajanje novih načinov prevoza potnikov po mestu. * ''Allgemeine Oesterreichische Kleinbahngesellschaft'' (slov. ''Družba malih železnic'') (6. september 1901–1927) * ''Splošna maloželezniška družba d.d.'' (1927–1929) * ''Električna cestna železnica'' (1929–1958) * ''Ljubljana-Transport'' (1958–1971) * ''Viator'' (1971–1977) * ''SOZD SAP-VIATOR'' (1977–1981) * ''SOZD INTEGRAL'' (1981–1989) * ''Ljubljanski potniški promet'' (1989–danes) === Tabela prepeljanih potnikov v MPP === Po uvedbi novega plačilnega sistema leta 2010 so številke prepeljanih potnikov natančne, predtem so bile ocene približne. {| class="wikitable" |- ! leto !! št. potnikov |- |''1901'' |326.864<ref>{{Navedi splet|title=Ljubljanski tramvaj - Stran 123 - VLAKI.INFO|url=https://www.vlaki.info/forum/viewtopic.php?t=1405&start=1830|website=www.vlaki.info|accessdate=2025-05-10}}</ref> |- |''1902'' |792.826 |- |''1903'' |929.349 |- |''1908'' |1.015.144 |- | ''1929'' || 2.860.000 |- |''1930'' |3.173.760 |- |''1931'' |5.447.700 |- | ''1932'' || 6.786.942 |- |''1933'' |5.112.588 |- |''1934'' |4.837.880 |- |''1939'' |9.236.140 |- |''1940'' |11.116.887 |- | ''1941'' || 12.830.528 |- |''1942'' |18.473.313 |- |''1943'' |26.122.807 |- |''1944'' |19.632.698 |- |''1946'' |26.172.040 |- | ''1947'' || 29.094.240 |- | ''1950'' || 45.028.499 |- | ''1975'' || 74.000.000 |- | ''1980'' || 97.500.000 |- | ''1982'' || 121.000.000 |- | ''1983'' || 130.000.000 |- | ''1985'' || 160.000.000 |- | ''1995'' || 111.000.000 |- | ''2005'' || 92.000.000 |- | ''2010'' || 42.202.516 |- | ''2011'' || 41.050.121 |- | ''2012'' || 39.437.496 |- | ''2013'' ||40.631.366 |- | ''2014'' ||39.838.115 |- | ''2015'' ||37.928.067 |- | ''2016'' ||37.790.716<ref>{{Navedi splet|url=http://siol.net/siol-plus/lpp-odgovarja-mihi-mazziniju-437525|title=LPP odgovarja Mihi Mazziniju|date=15.3.2017|accessdate=15.3.2017|website=siol.net|publisher=|last=|first=}}</ref> |- | ''2017'' ||37.460.996 |- | ''2018'' ||36.988.034 |- | ''2019'' ||36.347.028 |- | ''2020'' ||16.090.625 |- | ''2021''||19.086.895 |- | ''2022''||28.050.798 |- |2023 |34.368.492 |- |2024 |34.680.233 |- |2025 |35.207.503 |} == Mestni potniški promet == Mestni potniški promet je javna služba, ki se izvaja po vnaprej objavljenih trasah in [[Vozni red|voznih redih]]. Trenutno obratuje '''32''' linij v skupni dolžini '''460''' [[Kilometer|kilometrov]]. Pokrivajo približno 97% urbanega območja [[Ljubljana|Mestne občine Ljubljana]], kar pomeni, da je 97% ljubljanskih gospodinjstev oddaljenih od najbližjega postajališča manj kot 500 [[Meter|metrov]]. === Avtobusne linije === Avtobusi povezujejo središče mesta z mestnimi predeli in obrobnimi naselji znotraj meja [[Mestna občina Ljubljana|Mestne občine Ljubljana]], nekatere linije pa se končujejo tudi na področjih sosednjih občin. Take linije so [[Mestna avtobusna linija št. 15 (Ljubljana)|'''15''']], [[Mestna avtobusna linija št. 25 (Ljubljana)|'''25''']] in [[Integrirana avtobusna linija št. 30 (Ljubljana)|'''30''']] v [[Občina Medvode|Občini Medvode]], '''30''', [[Integrirana avtobusna linija št. 60 (Ljubljana)|'''60''']] in [[Integrirana avtobusna linija št. 61 (Ljubljana)|'''61''']] v [[Občina Vodice|Občini Vodice]], [[Mestna avtobusna linija št. 12D (Ljubljana)|'''12D''']] in '''[[Mestna avtobusna linija št. 21D (Ljubljana)|21D]]''' v [[Občina Domžale|Občini Domžale]], [[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|'''3B in''' '''N3B''']] v [[Občina Škofljica|Občini Škofljica]], [[Integrirana avtobusna linija št. 3G (Ljubljana)|'''3G''']] v [[Občina Grosuplje|Občini Grosuplje]], [[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|'''19I''']] v [[Občina Ig|Občini Ig]], [[Mestna avtobusna linija št. 6B (Ljubljana)|'''6B''']] in [[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|'''19B''']] v [[Občina Brezovica|Občini Brezovica]], [[Integrirana avtobusna linija št. 51 (Ljubljana)|'''51''']], [[Integrirana avtobusna linija št. 52 (Ljubljana)|'''52''']] in [[Integrirana avtobusna linija št. 53 (Ljubljana)|'''53''']] v [[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Občini Dobrova - Polhov Gradec]] ter [[Integrirana avtobusna linija št. 56 (Ljubljana)|'''56''']] v [[Občina Horjul|Občini Horjul]]. ==== Preglednica linij in režim obratovanja ==== {| class="wikitable" ! št. ! relacija ! [[teden|delavnik]] ! [[sobota]] ! [[nedelja]] in [[praznik]] |- | bgcolor="#B31B1B" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''1'''</span>]] | DOLGI MOST P+R – STANEŽIČE P+R | 04:55 - 23:05 | 04:58 - 23:05 | / |- | bgcolor="#B31B1B" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''1B'''</span>]] | DOLGI MOST P+R – Stanežiče P+R – GAMELJNE | colspan=2 align="center"| / | 05:50 - 22:50 |- | bgcolor="#B31B1B" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''N1'''</span>]] | BAVARSKI DVOR – STANEŽIČE P+R BAVARSKI DVOR – Stanežiče P+R GAMELJNE BROD – Stanežiče P+R – BAVARSKI DVOR | '''BD''': 04:30, 05:00 22:30 - 00:34 '''BR''': 04:02, 04:32 | '''BD''': 04:30, 05:00 22:30 - 00:34 '''BR''': 04:02, 04:32 | / '''BD''': 05:30, 06:00 '''BR''': 05:02, 05:32 |- | bgcolor="#507D2A" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 2 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''2'''</span>]] | ZELENA JAMA – NOVE JARŠE | colspan=2 align="center"| 04:02 - 00:25 | 05:02 - 00:25 |- | bgcolor="#FF5A36" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''3'''</span>]] [[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''3B'''</span>]] [[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''N3'''</span>]] [[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''N3B'''</span>]] | LITOSTROJ – RUDNIK LITOSTROJ – ŠKOFLJICA LITOSTROJ – Bavarski dvor – RUDNIK (→) BAVARSKI DVOR – RUDNIK BAVARSKI DVOR – ŠKOFLJICA | 05:28 - 20:32 05:00 - 20:58 '''L''': 20:46 21:00 - 00:15 '''BD''': 04:30, 05:00, 21:20 '''Š''': 21:12 | 05:13 - 20:41 / '''L''': 20:46 <small>04:12-05:12&21:00-00:15</small> / | 06:05 - 20:54 / / <small>05:12-06:12&20:40-00:15</small> / |- | bgcolor="#FF7E00" align="center"| [[Integrirana avtobusna linija št. 3G (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''3G'''</span>]] | BEŽIGRAD <small>(Železna)</small> – GROSUPLJE | 04:19 - 00:25 | 04:49 - 00:25 | 04:49 - 00:35 |- | rowspan=2 bgcolor="#800080" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 5 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''5<br>N5'''</span>]] | rowspan=2| PODUTIK – ŠTEPANJSKO NASELJE PODUTIK – Bavarski dvor – ŠTEPANJSKO NASELJE | 05:02 - 20:54 | 05:05 - 20:50 | 06:10 - 20:54 |- | colspan=2 align="center"| 04:12 - 05:15 & 20:40 - 00:17 | 05:12-06:15 & 20:40-00:17 |- | bgcolor="#848482" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 6 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''6'''</span>]] | DOLGI MOST P+R – ČRNUČE | colspan=2 align="center"| 04:13 - 00:16 | 05:13 - 00:16 |- | bgcolor="#C0C0C0" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 6B (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''6B'''</span>]] | BEŽIGRAD <small>(Železna)</small> – NOTRANJE GORICE | 04:55 - 23:07 | 05:32 - 23:11 | 05:40 - 23:06 |- | bgcolor="#87CEEB" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 7 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''7'''</span>]] | LETALIŠKA P+R – PRŽAN | 04:58 - 22:50 | 04:55 - 22:50 | 05:55 - 22:50 |- | rowspan=2 bgcolor="#1C39BB" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 8 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''8<br>8B'''</span>]] | rowspan=2| GAMELJNE – BRNČIČEVA GAMELJNE – BAVARSKI DVOR (→) | 04:58 - 22:33 | 05:00 - 22:38 | rowspan=2| / |- |'''GM''': 21:51 |'''GM''': 22:00 |- | bgcolor="#93A2D0" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 9 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''9'''</span>]] | BARJE P+R – ŠTEPANJSKO NASELJE | 05:01 - 22:47 | 05:00 - 22:47 | 05:58 - 22:47 |- | bgcolor="#555D50" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 10 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''10'''</span>]] | ZADOBROVA – BESNICA <small>obračališče</small> ZADOBROVA – BESNICA – TUJI GRM <small>(v času poletnih počitnic)</small> | 05:20 - 15:50 '''Z'''^K: 19:15 '''B'''^K: 19:50 | colspan=2 align="center"| / |- | rowspan=2 bgcolor="#FCC200" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 11 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''11<br>11B'''</span>]] | rowspan=2| JEŽICA P+R – ZALOG<br>BEŽIGRAD <small>(Železna)</small> – ZALOG | 04:42 - 21:28 | colspan=2 align="center"| / |- | <small>03:48-05:28 & 20:06-00:33</small> | <small>03:48-04:58 & 20:06-00:33</small> | <small>04:48-06:28 & 20:06-00:33</small> |- | bgcolor="#00009C" align="center" | [[Mestna avtobusna linija št. 12D (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''12D'''</span>]] | BEŽIGRAD <small>(Železna)</small> – DOMŽALE |05:00 - 23:05 |05:00 - 23:05 |06:00 - 23:05 |- | bgcolor="#BDDA57" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 13 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''13'''</span>]] | CENTER STOŽICE P+R – SOSTRO | 05:04 - 23:03 | 05:05 - 23:03 | 06:00 - 23:03 |- | bgcolor="#FE28A2" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 14 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''14'''</span>]] | SAVLJE – BOKALCE | 04:58 - 22:58 | 05:00 - 22:58 | 05:50 - 22:58 |- | bgcolor="#8E4585" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 15 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''15'''</span>]] | STANEŽIČE <small>naselje</small> – SORA <small>obračališče</small> | 05:45 - 21:51 | colspan=2 align="center"| / |- | bgcolor="#6C3082" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 16 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''16'''</span>]] | TRNOVO – ČRNI LOG | 04:50 - 16:01 16:10 - 22:53 (K) | colspan=2 align="center"| / |- | bgcolor="#6D351A" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 18 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''18<br>18L'''</span>]] | KOLODVOR – ZOO – CENTER STOŽICE P+R KOLODVOR – ZOO – LITOSTROJSKA KOLODVOR – ZOO – LITOSTROJ | 05:05 - 22:24 07:12 - 19:32 / | / 05:55 - 20:57 / | / 08:30 - 19:58 20:27 - 22:26 |- | bgcolor="#E68FAC" align="center"| [[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''19B<br>19I'''</span>]] | TOMAČEVO – JEZERO TOMAČEVO – IŠKA VAS <small>obračališče</small> | 04:52 - 23:07 04:40 - 23:02 | 05:30 - 23:02 04:45 - 23:08 | 05:46 - 23:02 05:50 - 23:08 |- | rowspan=2 bgcolor="#008000" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 20 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''20<br>20Z'''</span>]] | rowspan=2| NOVE STOŽICE P+R – FUŽINE P+R NOVE STOŽICE P+R – Fužine P+R – ZALOG | 04:59 - 22:45 | colspan="2" | / |- | align="center" | / |04:50 - 23:05 | 05:20 - 23:05 |- | bgcolor="#009900" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 21 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''21D'''</span>]] | JEŽICA – DOMŽALE | 04:55 - 21:18 21:48 - 23:03 | 05:40 - 21:33 21:48 - 23:03 | / |- | bgcolor="#F28500" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 22 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''22'''</span>]] | GLINCE – FUŽINE P+R | 05:00 - 22:54 | colspan=2 align="center"| / |- | bgcolor="#CD7F32" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 23 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''23'''</span>]] | KAMNA GORICA – PODUTIK | 07:05 - 21:57 (K) | colspan=2 align="center"| / |- | bgcolor="#FF0080" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 24 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''24'''</span>]] | BTC ATLANTIS – CENTER STOŽICE P+R | 05:20 - 23:05 | align="center" | 05:00 - 22:11 |06:00 - 22:11 |- | bgcolor="#007FFF" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 25 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''25'''</span>]] | ZADOBROVA – MEDVODE <small>naselje</small> | 04:54 - 23:09 | 04:58 - 23:09 | 05:58 - 23:09 |- | bgcolor="#00308F" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 26 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''26'''</span>]] | MALI LIPOGLAV – ZD Polje – TUJI GRM MALI LIPOGLAV – ZD Polje <small>(v času poletnih počitnic)</small> | | colspan="2" align="center" | / |- | bgcolor="#39A78E" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 27 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''27'''</span>]] | VEVČE – BTC – NS RUDNIK | 04:45 - 22:44 | 04:55 - 22:35 | / |- | bgcolor="#7f6070" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 28 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''28'''</span>]] |GAMELJNE – ČRNUČE |05:15 - 16:02 16:22 - 22:05 (K) | colspan="2" |/ |- | bgcolor="#A8E4A0" align="center"| [[Integrirana avtobusna linija št. 30 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''30'''</span>]] | VODICE – MEDVODE | 05:00 - 22:20 | colspan=2 align="center"| / |- | bgcolor="#56A0D3" align="center" | [[Integrirana avtobusna linija št. 51 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''51'''</span>]] | LJUBLJANA – POLHOV GRADEC | 5.00 - 22.30 | 6.10 - 14.45 & 18.45 - 19.30 | 8.30 - 14.55 |- | bgcolor="#006A4E" align="center" | [[Integrirana avtobusna linija št. 52 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''52'''</span>]] | POLHOV GRADEC – ČRNI VRH | 5.20 - 21.24 | - | 9.05 - 14.30 |- | bgcolor="#CDA4DE" align="center" | [[Integrirana avtobusna linija št. 53 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''53'''</span>]] | POLHOV GRADEC – SUHI DOL | 5.45 - 16.21 | colspan="2" align="center" | - |- | bgcolor="#9D3C27" align="center" | [[Integrirana avtobusna linija št. 56 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''56'''</span>]] | LJUBLJANA – HORJUL | 4.30 - 22.25 | 5.00 - 14.30 & 19.00 - 20.00 | 7.00 - 12.45 |- | bgcolor="#A4C639" align="center" | [[Integrirana avtobusna linija št. 60 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''60'''</span>]] | LJUBLJANA – Vodice – POLJE <small>obračališče</small> | 4.50 - 22.25 | 5.00 - 14.30 | - |- | bgcolor="#F1B82D" align="center" | [[Integrirana avtobusna linija št. 61 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''61'''</span>]] | VODICE – Polje <small>obračališče</small> – VODICE | 7.00 - 8.05 & 12.19 - 15.19 | colspan="2" align="center" | - |} Legenda: - Število odhodov iz postajališč: * '''L''' = LITOSTROJ * '''BD''' = BAVARSKI DVOR * '''BR''' = BROD * '''Š''' = ŠKOFLJICA * '''GM''' = GAMELJNE * '''Z'''^K= ZADOBROVA (na klic) * '''B'''^K= BESNICA obr. (na klic) - Ostalo: * K = prevoz na klic * (→) = enosmerna linija [[Slika:LPP delavnice.jpg|sličica|210px|Avtomehanične delavnice]] === Shema linij === * [https://www.lpp.si/wp-content/uploads/2026/08/Shema-dnevnih-linij-LPP_junij-2026_net-1.pdf Shema dnevnih linij] * [https://www.lpp.si/wp-content/uploads/2026/08/Shema-nocnih-linij-LPP_junij-2026.pdf Shema nočnih linij] === Spremljanje prihodov avtobusov === Razvitih je nekaj aplikacij za pregledovanje prihodov avtobusov, ki so na voljo tako na sistemih Android in iOS kot na spletu. * Uradna spletna aplikacija LPP ([https://lpp.si Splet]) * Busko ([https://play.google.com/store/apps/details?id=com.busko.app Android] | [https://apps.apple.com/si/app/busko-ljubljana/id1527399145 iOS] | [https://busko.si Splet] | [https://busko.prevozki.si/ Pregled]) * Ljubljana Bus ([https://apps.apple.com/si/app/ljubljana-bus/id1480557825 iOS] | [https://play.google.com/store/apps/details?id=si.dragman.trolabb10 Android]) * Urbana Ljubljana ([https://play.google.com/store/apps/details?id=com.margento.urbanabeta Android] | [https://apps.apple.com/si/app/urbana-ljubljana/id1472324298 iOS]) * LPP vozni red ([https://play.google.com/store/apps/details?id=com.remecsamo.lpp Android]) * Avtobusi LPP ([https://play.google.com/store/apps/details?id=eu.bus_ljubljana.lpp Android] | [https://bus-ljubljana.eu/ Splet]) Na spletni tržnici za Android Google Play je na voljo še več [https://play.google.com/store/search?q=lpp&c=apps aplikacij]. === Avtobusi v mestnem potniškem prometu === V voznem parku mestnega potniškega prometa je trenutno '''224''' mestnih [[avtobus]]ov v treh izvedbah [[vozilo|vozil]], in sicer '''20''' mini oz. midi, '''56''' enojnih in '''148''' zgibnih oz. zglobnih avtobusov. Enojni nizkopodni avtobusi so dolžine 12 metrov, zgibni nizkopodni avtobusi pa so dolžine 18 metrov. Povprečna starost vozil je 10,95 let; 213 vozil je klimatiziranih, 180 jih ima videonadzorni sistem, 212 vozil je s prostorom za osebe z oviranostmi in otroške vozičke, 212 vozil je z zvočnimi napovedniki, namenjenimi slepim in slabovidnim, 185 vozil je opremljenih z vstopno klančino za potnike na invalidskih vozičkih in potnike z otroškimi vozički. Mini in midi avtobusi obratujejo na linijah št. '''[[Mestna avtobusna linija št. 10 (Ljubljana)|10]]''', [[Mestna avtobusna linija št. 15 (Ljubljana)|'''15''']], '''[[Mestna avtobusna linija št. 16 (Ljubljana)|16]]''', [[Mestna avtobusna linija št. 21D (Ljubljana)|'''21D''']], [[Mestna avtobusna linija št. 23 (Ljubljana)|'''23''']], [[Mestna avtobusna linija št. 24 (Ljubljana)|'''24''']], '''[[Mestna avtobusna linija št. 26 (Ljubljana)|26]], [[Mestna avtobusna linija št. 28 (Ljubljana)|28]]''' in [[Integrirana avtobusna linija št. 30 (Ljubljana)|'''30''']], ob sobotah, nedeljah in praznikih tudi na linijah št. '''12D, 13, 18, 18L, 19B''' in '''19I'''. Enojni avtobusi praviloma obratujejo na linijah št. [[Mestna avtobusna linija št. 2 (Ljubljana)|'''2''']], '''[[Mestna avtobusna linija št. 12D (Ljubljana)|12D]], [[Mestna avtobusna linija št. 15 (Ljubljana)|15]]''', '''[[Mestna avtobusna linija št. 16 (Ljubljana)|16]]''', [[Mestna avtobusna linija št. 18 (Ljubljana)|'''18''', '''18L''']], [[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|'''19B''', '''19I''']], '''21D''', [[Mestna avtobusna linija št. 22 (Ljubljana)|'''22''']], [[Mestna avtobusna linija št. 24 (Ljubljana)|'''24''']], '''[[Mestna avtobusna linija št. 26 (Ljubljana)|26]]''', [[Mestna avtobusna linija št. 27 (Ljubljana)|'''27''']], '''[[Mestna avtobusna linija št. 28 (Ljubljana)|28]]''' in '''30''', ob sobotah, nedeljah in praznikih tudi na linijah št. '''3''', '''N3''', '''5''', '''N5''', '''6B''', '''9''', '''13''', '''14''' in '''25'''. Zgibni avtobusi praviloma obratujejo na linijah št. [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|'''1''', '''1B''', '''N1''']], [[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|'''3''', '''3B''', '''N3''', '''N3B''']], [[Mestna avtobusna linija št. 5 (Ljubljana)|'''5''', '''N5''']], [[Mestna avtobusna linija št. 6 (Ljubljana)|'''6''']], [[Mestna avtobusna linija št. 6B (Ljubljana)|'''6B''']], [[Mestna avtobusna linija št. 7 (Ljubljana)|'''7''']], [[Mestna avtobusna linija št. 8 (Ljubljana)|'''8''', '''8B''']], [[Mestna avtobusna linija št. 9 (Ljubljana)|'''9''']], [[Mestna avtobusna linija št. 11 (Ljubljana)|'''11''', '''11B''']], [[Mestna avtobusna linija št. 13 (Ljubljana)|'''13''']], [[Mestna avtobusna linija št. 14 (Ljubljana)|'''14''']], [[Mestna avtobusna linija št. 20 (Ljubljana)|'''20''', '''20Z''']], [[Mestna avtobusna linija št. 25 (Ljubljana)|'''25''']] in '''27'''. Občasno se na posameznih odhodih linij, predvsem na klic, uporabljajo tudi potniška kombinirana vozila. ==== Preglednica vozil ==== ===== eUrban / Prijatelj Kavalir ===== {| class="wikitable" ! št. vozil ! model ! avtomobil ! [[Slika:Wheelchair symbol.svg|15px]] ! leto proizvodnje in garažna številka ! slika |- | 20 | Volkswagen e-Golf | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2016: E01–E20 | [[Slika:E-GOLF LPP E12.jpg|120px]] |- |1 |Opel Vivaro |nizkopodni | |2024: E21 | |- |2 |Peugeot Expert |nizkopodni | |2025: E22<br>2026: E23 | |- |1 |Fiat Ducato |nizkopodni | |?: LJ•HP-770 | [[File:LPP Fiat Ducato.jpg|120px]] |- |1 |Mercedes-Benz eSprinter |nizkopodni | |?: LJ•10-CJK | |} ===== Kavalir & Urban ===== {| class="wikitable" ! št. vozil ! model ! tip vozila ! [[Slika:Wheelchair symbol.svg|15px]] ! leto proizvodnje in garažna številka ! slika |- |2 |Sightseeing Trains Rügen GmbH |nizkopodni | |2018: U1<br>2023: U2 | |- |3 |Italcar Attiva (odprti tip) |nizkopodni |[[Slika:Yes check.svg|15px]] |Kavalir 1<br>Kavalir 2<br>Kavalir 7 | |- |6 |Esagono Energia Geco (zaprti tip) |nizkopodni |[[Slika:Yes check.svg|15px]] |2013: K03<br>2015: K04<br>2017: K06<br>?: K08<br>2022: K09<br>?: K12 | |- |} ===== Midi avtobusi ===== {| class="wikitable" ! št. vozil ! model ! tip vozila – mini / midi ! [[Slika:Wheelchair symbol.svg|15px]] ! leto proizvodnje in garažna številka ! slika |- | 10 | Feniksbus FBI 83 M – 8,3m | visokopodni (nizkopoden pri zadnjih vratih) | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2012: 066 – dizel (1)<br>2013: 067 – CNG (1)<br>2014: 068 – CNG (1)<br>2015: 069, 071, 072 – dizel (3)<br>2016: 073, 074 – CNG (2)<br>2018: 075, 076 – CNG (2) | [[Slika:LPP 066.JPG|120px]][[Slika:FBI 83 M - City Bus - LPP.jpg|120px]] |- | 4 | Otokar Vectio C – 9,3m | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2015: 080–083 | [[Slika:Otokar Vectio C LPP 083.jpg|120px]] |- | 2 | Otokar Vectio U – 9,3m | visokopodni | [[Slika:X mark.svg|15px]] | 2018: 084, 085 | |- |4 |MAN TGE City – 7m |nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] |2022: 061, 062<br>2025: 063, 064 | |- |} ===== Enojni avtobusi ===== {| class="wikitable" ! št. vozil ! model ! tip vozila – enojni ! [[Slika:Wheelchair symbol.svg|15px]] ! leto proizvodnje in garažna številka ! slika |- | 3 | MAN NL 223 (A21) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2003: 137, 139, 142 | [[Slika:LPP MAN NL 223.jpg|120px]] |- | 1 |Mercedes-Benz Citaro FL (O 530) | nizkopodni | [[Slika:X mark.svg|15px]] | 2007: 162 | [[Slika:LPP Mercedes-Benz Citaro II (O530).jpg|120px]] |- | 6 | Mercedes-Benz Conecto (O 345) | nizkopodni | 164[[Slika:X mark.svg|15px]]<br>165–169[[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2007: 164 (1)<br>2009: 165 (1)<br>2010: 166–169 (4) | [[Slika:LPP Mercedes-Benz Conecto.jpg|120px]] |- | 21 | [[Irisbus IVECO Citelis]] 12m [[Zemeljski plin|CNG]] | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2011: 100, 101, 103–109, 111–119 (18)<br>2013: 120–122 (3) | [[Slika:Irisbus Citelis 12m LPP 101.jpg|120px]] |- | 5 | IVECO Crossway LE 12m | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2016: 190–194 | [[Slika:IVECO Crossway LE 12m LPP 194.jpg|120px]] |- |17 |Mercedes-Benz Citaro C2 NGT Hybrid |nizkopodni |[[Slika:Yes check.svg|15px]] |2019: 123–130, 170–178 | [[Slika:Lpp citaro2.JPG|120px]] |- |3 |MAN Lion's City 12 E |nizkopodni |[[Slika:Yes check.svg|15px]] |2026: 750–752 | [[Slika:LPP 751.jpg|120px]] | |- |} ===== Zgibni avtobusi ===== {| class="wikitable" ! št. vozil ! model ! tip vozila – zgibni ! [[Slika:Wheelchair symbol.svg|15px]] ! leto proizvodnje in garažna številka ! slika |- | 5 | MAN NG 313 (A23) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2003: 420, 421, 424, 426, 430 | [[Slika:LPP MAN NG 313.jpg|120px]] |- | 11 | Mercedes-Benz Citaro G (O 530 G) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2006: 208–218 | [[Slika:LPP Mercedes-Benz Citaro G (O530G).jpg|120px]] |- | 1 | MAN Lion's City GL (NG 313, A23) 18,75 m | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2007: 433 | [[Slika:LPP Lion's City GL.jpg|120px]] |- | 16 | MAN Lion's City G (NG 313, A23) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2008: 434–449 | [[Slika:LPP MAN Lion's City G.jpg|120px]] |- | 29 | [[Mercedes-Benz Conecto G]] (O 345 G) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2009: 219–221, 248 (4)<br>2010: 223–247 (25) | [[Slika:MB Conecto LPP.jpg|120px]] |- | 1 | IVECO Citelis 18m CNG | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2013: 450 | [[Slika:LPP_Irisbus_Citelis_18m.jpg|120px]] |- | 40 | MAN Lion's City G CNG (A23) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2014: 451–460 (10) <br>2016: 461–490 (30) | [[Slika:MAN Lion's City G CNG in Ljubljana owned by LPP.jpg|120px]] |- | 10 | MAN Lion's City 18 G (EfficientHybrid) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2022: 300–309 | [[Slika:Lpp-308.jpg|levo|120x120_pik]] |- | 10 | Mercedes-Benz eCitaro G fuel cell | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2025: 350–357 (8)<br>2026: 358, 359 (2) | [[Slika:LPP 357.jpg|120px]] |- | 25 | Mercedes-Benz eCitaro G | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2026: 800–824 | [[Slika:LPP 805.jpg|120px]] |- |}[[Slika:LPP sprejemna pisarna.jpg|sličica|desno|210px|Pogled na sprejemno pisarno delavnic ter karoserijskega oddelka]] === Preizkusni avtobusi === V podjetju občasno v rednem prometu preizkušajo najnovejše mestne avtobuse. V zadnjih letih so bili na preizkušnji naslednji avtobusi: * Ikarus 80e (december 2024) * Mercedes-Benz eCitaro (17. - 22. maj 2024) * BYD eBus B18 (maj 2024) * Feniksbus FBI 90 (električni; 3. april 2024) * Higer KLQ6186GEV (februar 2023) * Caetano Toyota H2.City Gold (september 2022) * Iveco Bus e-Way (junij 2022) * MAN Lion's City 12 E (december 2020) * Scania Citywide Suburban LE CNG 15m (maj 2018; na linijah 3G in 47) *Solaris Urbino 12 Electric (oktober 2017) * Iveco Urbanway CNG (april 2017) * Iveco Urbanway Hybrid (februar 2017) * Iveco Urbanway CNG (maj 2016) * Iveco Crossway LE City 10,8m (marec 2016) * Volvo 7700 Hybrid (april - maj 2015) * Iveco Urbanway (marec 2015) * Anadolu Isuzu Citiport (marec 2015) * Iveco Crossway LE (oktober 2014) * MAN Lion's City Hybrid (september 2013) * MAN Lion's City CNG (april 2012) * MAN Lion's City M (december 2011) * Automet Iveco Daily 70C18 (junij 2011) * Mercedes-Benz Citaro G BlueTec Hybrid (20. - 25. oktober 2010) * Irisbus Iveco Citelis 12m CNG, ZET #793 (22. - 25. marec 2010) * MAN Lion's City Hybrid (21. december 2009 - 8. januar 2010) <ref>[http://24ur.com/novice/slovenija/foto-v-ljubljani-novi-hibrid.html V Ljubljani novi hibrid] 22. december 2009, 24ur.com</ref> * Solaris Urbino 18 Hybrid (16. - 17. junij 2009) * Van Hool AG300 Hyb, De Lijn #5358 (13. junij 2009) * Van Hool A300 Hyb, Connexxion #4883 (13. junij 2009) * King Long XMQ6121G EU (julij 2008) * Mercedes-Benz Sprinter LF (16. - 22. september 2004) * Mercedes-Benz Citaro (O 530) * MAN NM 223 (A76), I&I [[Koper]] (sedaj Arriva) (16. - 22. september 2002–2004) * TAM 260 A 180 M (1990) – vključen, toda kasneje prodan [[Mestni promet Maribor|Certusu]] [[Maribor]] (sedaj Arriva) * MAN SGG 280H (9. - 11. oktober 1985) * IKARUS IK-160 (junij 1982) * Mercedes-Benz O 305 (januar 1975) * [[Mercedes-Benz O 317]]K (13. - 18. december 1967) * Alfa Romeo 1000 (6. oktober 1960) === Nekdanji avtobusi === <gallery> Slika:MB O 317.JPG|MB O 317<br /><small>1969–1991</small> Slika:LPP MAN SU 220.jpg|MAN SÜ 220 <small>(Avtomontaža)</small><br /><small>1980–2012: 100–127 (po 1991)</small> Slika:LPP 101a.jpg|MAN SÜ 220 <small>(Avtomontaža)</small><br /><small>PPP 1992–2008: 501–503<br />MPP 2008–2010: 101–103</small> Slika:LPP 151.jpg|[[Fap Sanos S-115]]<br /><small>1990–2011: 150–152</small> Slika:LPP MAN SG 220.jpg|[[MAN SG 220 (Avtomontaža)|MAN SG 220]] <small>(Avtomontaža)</small><br /><small>1980–2016: 200–330 (po 1991)</small> Slika:LPP MAN SL 202.jpg|MAN SL 202<br /><small>1992–2011: EKO (plinski), 130 (diesel, od 2000);<br>letnik 1988, prvi avtobus s fotodizajnom v LPP</small> Slika:LPP TAM 260 A 116.jpg|[[TAM 260 A 116 M|TAM 260A116M]]<br /><small>1992–2011: 190–199<br>(199 prototip z ročnim menjalnikom)</small> Slika:MAN SG 240 LPP.jpg|[[MAN SG 240 (Avtomontaža)|MAN SG 240]] <small>(Avtomontaža)<br>1991–2010: 350 (prototip)<br>1994–2016: 351–364<br>1994–2011: 671, 672 (PPP, na sliki)</small> Slika:LPP 131.jpg|MAN NL 232 CNG (A15)<br /><small>1995–2011: MAJ (plinski), 131 (diesel, od 2000)</small> Slika:LPP NL 202.jpg|MAN NL 202(2)<br /><small>1993–2016: 147–149</small> Slika:LPP Mercedes-Benz O504N.jpg|Mercedes-Benz O 405 N2 <small>(Avtomontaža)</small><br /><small>1997–2016: 153, 154 1999–2019: 155–161</small> Slika:LPP MAN NL 222.jpg|MAN NL 222<br /><small>2000–2019: 132–136</small> Slika:Irisbus IVECO CityClass LPP 186.jpg|Irisbus IVECO CityClass 491<br /><small>2004–2019: 185–189</small> Slika:Mercedes-Benz O405GN2 LPP 206.jpg|Mercedes-Benz O 405 GN2 <small>(Avtomontaža)</small><br /><small>1998–2023: 205–207</small> Slika:LPP MAN SG 312.jpg|MAN NG 312<br /><small>1996–2026: 370–419</small> </gallery> '''MAN:''' MAN SG 220 (Avtomontaža): * 1987–2010: 290–303, 305–307, 309–311, 313, 315–320 * 1987–2011: 314 * 1987–2014: 304 (julij), 308 (december), 312 (september) * 1991–2014: 323 (julij), 328, 329 (december) * 1991–2016: 330 (marec), 322, 325, 326 (april), 321, 324, 327 (maj; 327 ohranjen v depoju TMS-ja) MAN SG 240 (Avtomontaža): * 1991–2011: 350 (prototip; predelan v party bus) * 1994–2013: 354 * 1994–2014: 360 (julij) * 1994–2015: 361, 363 * 1994–2016: 351 (marec), 352, 353, 355–359, 362, 364 (maj) MAN NL 202(2): * 1993–2013: 148 (doniran(?) mariborskemu Marpromu) * 1993–2016: 149 (maj) MAN NL 222: * 2000–2019: 132–136 (132 predelan v mobilni mladinski center [https://mladizmaji.si/nase-zvezde/ljuba-drago/ Ljuba in Drago] (Mladi zmaji)) MAN NL 223: * 2003–2026: 138, 140, 141 MAN NG 312: * 1996–2010: 377 (februar; zagorel motor) * 1996–2014: 371–376 (julij) * 1996–2016: 370, 378–380, 383 (maj) * 1997–2016: 384 (december) * 1998–2016: 395, 398 (julij); 404 (december) * 1998–2017: 407 (avgust) * 1998–2018: 403 * 2000–2019: 415 * 1998–2020: 397 * 1998–2021: 401 (predelan v skupnostni center [https://mladizmaji.si/nase-zvezde/borc/ Borc] (Mladi zmaji), stoji ob Cesti španskih borcev v Zgornjem Kašlju) * 1997–2022: 387, 390 * 1996–2023: 381 * 1996–2024: 382 (september) * 1996–2025: 382 (julij) * 1997–2025: 389 (julij) * 1998–2025: 394 (julij); 399, 405 (september) * 1997–2026: 385 (junij) * 1998–2026: 392, 393, 400 (junij); 391, 396, 402, 406, 408 (julij) * 2000–2026: 419; 411 (junij); 409, 410, 414, 416-418 (julij) MAN NG 313: * 2003–2018: 429 (julij) * 2003–2020: 431 * 2003–2023: 423 * 2003–2026: 422 (avgust), 425, 427 (junij), 428 (julij), 432 '''Mercedes-Benz:''' Mercedes-Benz O 405 N2 (Avtomontaža): * 1997–2011: 153 * 1997–2016: 154 (junij) * 1999–2016: 156, 160 (maj); 159 (december) * 1999–2017: 157 (avgust) * 1999–2019: 155, 158, 161 Mercedes-Benz O 405 GN2 (Avtomontaža): * 1998–2016: 205 (maj); 207 (junij) * 1998–2023: 206 Mercedes-Benz O 405 GN2: * 1997–2022: 202–204 Mercedes-Benz Citaro FL (O 530): * 2007–2020(?): 163 '''Kutsenits:''' Hydra City II/III Hybrid: * 2010–2017: 063 (januar; zagorel) * 2010–2018: 061, 062, 064, 065 (avgust) '''Feniksbus:''' FBI 83 M: * 2015–2018: 070 (junij; zagorel)<ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042831387|title=V središču Ljubljane zgorel avtobus|date=30. 6. 2018|newspaper=Dnevnik|accessdate=10. 7. 2018|archive-date=2018-07-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20180710133511/https://www.dnevnik.si/1042831387|url-status=dead}}</ref> '''Irisbus IVECO:''' CityClass (491E) * 2004–2019: 185–189 (186 in 187 preurejena v učilnici v Zavetišču za zapuščene živali Ljubljana na Gmajnicah) Citelis 12m CNG * 2025: 102 (zagorel 17.10.2025), 110 '''TAM:''' TAM 260 A 116 M * 1992–2008: 199 (prototip) * 1992–2010: 193 (prvi avtobus s klimo v mestnem prometu, dodatno vgrajena 1999) * 1992–2011: 191, 192, 194–198 (196 razstavljen v [[Tehniški muzej Slovenije|Tehniškem muzeju Slovenije]] v Bistri pri Vrhniki) == Medkrajevni potniški promet == {{glavni|Medkrajevni potniški promet (LPP)}} Sistem linij medkrajevnega prometa se je gradil postopoma, skladno s širjenjem mesta in s tendencami policentričnega razvoja ljubljanske regije. Mreža linij je izrazito radialna, linije potekajo iz zunanjih naselij do središča mesta, na območju zunaj mesta pa je tudi nekaj lokalnih linij, ki povezujejo okoliške kraje (lokalne linije na področju Vrhnike in Grosuplja). Konfiguracija terena, kjer potekajo linije, je zelo raznolika. Precejšen del linij se zaključuje na hribovitih območjih [[Ljubljanska kotlina|ljubljanske kotline]], 25 kilometrov linij je še vedno [[makadam]]skih. Prevoz na 35 rednih linijah, katerih skupna trenutna dolžina znaša 770 kilometrov, poteka po objavljenem [[Vozni red|voznem redu]]. V sklopu medkrajevnega potniškega prometa se izvajajo tudi redni pogodbeni šolski prevozi otrok v šolo, ki so prilagojeni šolskemu pouku na posameznih področjih. == Plačilni sistem == [[Slika:Urbana&žetoni.JPG|sličica|desno|250px|Od žetonov k mestni kartici]] Od uvedbe [[tramvaj]]skega prometa so bili v prodaji vozni listki (vozovnice) za eno vožnjo. Ti so ostali v uporabi vse do konca leta 1974, ko so posodobili plačilni sistem. Tedaj so bili uvedeni [[žeton]]i in različne mesečne vozovnice, sočasno so tudi spremenili način vstopanja v vozilo. Vstopanje je bilo do tedaj le pri zadnjih vratih, kjer je bil sprevodnik, pri prvih vratih pa so smeli vstopati le potniki z mesečnimi vozovnicami. Z ukinitvijo delovnega mesta sprevodnik 13. oktobra 1973, sprva le v enojnih mestnih avtobusih, kasneje tudi v zglobnikih, je bilo vstopanje dovoljeno le še pri prvih vratih, kjer je plačevanje nadziral voznik. Sprva so bili žetoni papirnati, najbolj prepoznavni so bili kovinski žetoni z luknjo, vmes so jih nadomestili plastični žetoni različnih barv in oblik. Jeseni leta 1981 je bilo na progi št. '''20''' ''Reboljeva – Bavarski dvor'' poskusno uvedeno polavtomatsko plačevanje voznine, ki naj bi postopoma nadomestilo žetone. Ponujene so bile predplačilne vozovnice za deset voženj. Potniki z njimi so lahko ponovno vstopali tudi pri zadnjih vratih, pri sprednjih pa poleg njih tudi potniki z gotovino ali žetoni. V avtobusih sta bila nameščena avtomata, ki sta odštevala število voženj, preizkus delovanja so preverjali kontrolorji.<ref>[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MY07J6ZN Spet novost na mestnih avtobusih] 1981, Zbor občanov (dlib.si)</ref> Tak način plačevanja voznine se ni obnesel. Žetoni so bili po tem dokončno ukinjeni šele 1. januarja 2010, plačevanje z gotovino pa z 10. majem 2010. Po tem datumu je bilo plačilo možno le s plačilno kartico Urbana in Moneto (plačilo preko mobilnega telefona). Avgusta 2022 je LPP začel nameščati nove validatorje na katerih je od konca novembra 2023 možno tudi plačevanje z bančno kartico (Visa in Mastercard)<ref>{{Navedi splet|title=Plačevanje s plačilnimi karticami na avtobusih|url=https://www.lpp.si/aktualno/placevanje-s-placilnimi-karticami-na-avtobusih-0|website=Ljubljanski potniški promet|date=2023-11-28|accessdate=2023-12-27|language=sl}}</ref>, ki so zamenjali dotrajane prvotne validatorje (v uporabi od avgusta 2009). === Urbana === {{glavni|Urbana (plačilna kartica)}} [[Enotna mestna kartica]] Urbana je plačilno sredstvo, ki omogoča plačilo storitev [[Mestna knjižnica Ljubljana|Mestne knjižnice Ljubljana]], plačilo parkirnine na parkiriščih v upravljanju JP LPT, plačilo vožnje z mestno vzpenjačo na [[Ljubljanski grad]] in nenazadnje plačilo vožnje z mestnim [[avtobus]]om. Urbano je mogoče kupiti v posebnih avtomatih, imenovanih ''urbanomati'', v potniških centrih LPP, na [[Avtobusna postaja Ljubljana|Avtobusni postaji Ljubljana]], v turistično-informacijskem centru (TIC) ter nekaterih bencinskih črpalkah, trgovinah in trafikah. [[Mestna občina Ljubljana]] je za izvedbo novega sistema izbrala zagorsko podjetje [[Ultra]]. Sistem je prestal trimesečno preizkusno obdobje, v tem času je sistem plačila vožnje z mestnim avtobusom vestno preizkušalo 1500 ljudi, med drugimi zaposleni v [[Mestna občina Ljubljana|Mestni občini Ljubljana]], v podjetju LPP ter ljubljanski osnovnošolci. 15. avgusta 2009 je bila kartica Urbana že naprodaj, s 1. septembrom 2009 pa so bile kot prve zamenjane stare šolske mesečne vozovnice. S 1. januarjem 2010 je Urbana dokončno nadomestila tudi plačevanje z žetoni na avtobusih. S 1. avgustom 2013 je Urbana postala plačilno sredstvo tudi na medkrajevnih linijah, ki obratujejo v sklopu LPP. V ceno enkratne vozovnice je vključena 90-minutna možnost neomejenih prestopanj znotraj izbranih območij (ne velja za plačilo z Moneto in bančno kartico). Obstaja tudi več mesečnih vozovnic v različnih kategorijah. {| class="wikitable" |- ! rowspan=2| vrsta vozovnice ! colspan=3| tarifa za (cena v €) |- ! 1 območje ! 2 območji ! 3 območja |- | enkratna | align="center"| '''1,50''' | align="center"| '''2,50''' | align="center"| '''3,50''' |- | šolska mesečna | align="center"| '''20''' | align="center"| '''25'''* ('''<small>34</small>''') | align="center"| '''25'''* ('''<small>51</small>''') |- | splošna mesečna | align="center" | '''37''' | align="center" | '''49''' | align="center" | '''63''' |- | splošna za brezposelne | align="center"| '''17''' | colspan=2 align="center"| - |- | prenosna mesečna | align="center" | '''42,50''' | colspan="2" align="center" | - |- | prenosna letna | align="center" | '''420''' | colspan="2" align="center" | - |- | splošna letna | align="center" | '''365''' | align="center" | '''490''' | align="center" | '''630''' |- | upokojenska** | colspan="3" align="center" | '''brezplačna''' |- |} Opomba: * * – pomeni državno subvencionirano ceno pri razdalji nad dva kilometra od kraja prebivališča do kraja izobraževanja. * ** – vozovnice za upokojence oz. osebe starejše od 65 let so od oktobra 2021 brezplačne. === Shema območij === * [https://www.lpp.si/sites/www.jhl.si/files/dokumenti/shema_obmocij_lpp_2022_.pdf Shema območij] == Viri in reference == {{sklici}} * {{navedi knjigo |author=Tadej Brate |title=Ljubljanski tramvaj včeraj, danes, jutri = Ljubljana tramway yesterday, today, tomorrow |publisher=Tehniški muzej Slovenije |year=1997 |isbn=961-90361-3-1 }} * {{navedi knjigo |author=Tadej Brate |title=Zgodovina mestnega prometa v Ljubljani |publisher=LPP d.o.o. |year=2005 |isbn=961-91685-0-X }} * {{navedi knjigo |author=Tadej Brate |title=Ljubljanski mestni promet v slikah |publisher=Kmečki glas |year=2008 |isbn=978-961-203-343-9 }} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih podjetij]] * [[Ljubljanski tramvaj]] * [[Ljubljanski trolejbus]] * [[Bavarski dvor]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Ljubljana Passenger Transport}} * [http://lpp.jhl.si/ Uradna spletna stran] * [http://www.geopedia.si/#T231_x465653.5_y101691.75_s12 Linije na Geopediji] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#T231_x465653.5_y101691.75_s12 |date=2017-07-29 }} {{-}} {{Mestni promet}} {{JHLJ}} [[Kategorija:Ljubljanski potniški promet| ]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1901]] [[Kategorija:Avtobusni prevozniki v Sloveniji]] [[Kategorija:Javni holding Ljubljana]] [[Kategorija:Promet v Ljubljani]] [[Kategorija:Mestni promet v Sloveniji|Ljubljana]] 82wpu81ytmb8m104qbrequosfi3dnf7 10 91767 6774826 6774303 2026-11-04T15:24:03Z TadejM 738 --zaklepaj 6774826 wikitext text/x-wiki {{Navpolje | name = Oglasna deska | title = Oglasna deska | state = open<!-- open ali collapsed --> | image = <!-- [[Slika:Crystal Clear app kedit.png|45px]] --> | basestyle = background:#a7d7f9; color:black; | bodyclass = pod-lipo | belowclass = hlist pod-lipo | bodystyle = {{{bodystyle|}}} | liststyle = text-align:left; | abovestyle = background:#eaecf0; | above = Tukaj lahko objavite svoje wikipedijske novice o wikiprojektih, novih portalih, prošnjah za sodelovanje, glasovanjih, srečanjih in drugo. | list1 = {{{!}} style="text-align:center; float:right; font-size:120%; padding:10px; border:5px solid lightgrey; border-style:outset; width:240px;" {{!}} rowspan=2 {{!}} <big>⦁</big> {{!}} Še <span style="color:red;">{{#expr: 200000 - {{formatnum:{{NUMBEROFARTICLES}}|R}}}}</span> člankov {{!}} rowspan=2 {{!}} <big>⦁</big> {{!}}- {{!}} do 200.000! {{!}}} <!-- Novejša obvestila se navedejo na vrhu. Odstranijo se po 20 dneh ali po presoji. --> * Do '''30. novembra''' poteka '''[[Wikipedija:Urejatoni/Armensko-slovenski urejaton|Armensko-slovenski urejaton]]'''. | below = * [[Wikipedija:Wikipedija v občilih|Wikipedija v občilih]] * [[Wikipedija:Portal skupnosti|Portal skupnosti]] * [[Wikipedija:Obvestila|Obvestila]] * [[:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost|Signpost]] }}<noinclude> [[Kategorija:Novice Wikipedije|Oglasna deska občestva]] </noinclude> 0ikjuzqiprxbausj2d7ngrsswdc5wx9 6774839 6774826 2026-11-04T16:15:09Z TadejM 738 mala začetnica 6774839 wikitext text/x-wiki {{Navpolje | name = Oglasna deska | title = Oglasna deska | state = open<!-- open ali collapsed --> | image = <!-- [[Slika:Crystal Clear app kedit.png|45px]] --> | basestyle = background:#a7d7f9; color:black; | bodyclass = pod-lipo | belowclass = hlist pod-lipo | bodystyle = {{{bodystyle|}}} | liststyle = text-align:left; | abovestyle = background:#eaecf0; | above = Tukaj lahko objavite svoje wikipedijske novice o wikiprojektih, novih portalih, prošnjah za sodelovanje, glasovanjih, srečanjih in drugo. | list1 = {{{!}} style="text-align:center; float:right; font-size:120%; padding:10px; border:5px solid lightgrey; border-style:outset; width:240px;" {{!}} rowspan=2 {{!}} <big>⦁</big> {{!}} Še <span style="color:red;">{{#expr: 200000 - {{formatnum:{{NUMBEROFARTICLES}}|R}}}}</span> člankov {{!}} rowspan=2 {{!}} <big>⦁</big> {{!}}- {{!}} do 200.000! {{!}}} <!-- Novejša obvestila se navedejo na vrhu. Odstranijo se po 20 dneh ali po presoji. --> * Do '''30. novembra''' poteka '''[[Wikipedija:Urejatoni/Armensko-slovenski urejaton|armensko-slovenski urejaton]]'''. | below = * [[Wikipedija:Wikipedija v občilih|Wikipedija v občilih]] * [[Wikipedija:Portal skupnosti|Portal skupnosti]] * [[Wikipedija:Obvestila|Obvestila]] * [[:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost|Signpost]] }}<noinclude> [[Kategorija:Novice Wikipedije|Oglasna deska občestva]] </noinclude> 2cmormxs1b91y6knam2m6y08x41bh7t 0 93593 6775111 5927302 2026-11-05T10:11:39Z Erardo Galbi 166658 6775111 wikitext text/x-wiki [[Slika:Corvus.svg|thumb|Shema ''corvusa'']] '''''Corvus''''' ([[latinščina|latinsko]] »[[krokar]]« ali »[[vrana]]«) je bilo [[bojno sredstvo]], uporabljeno na [[ladja]]h [[rimska vojna mornarica|rimske vojne mornarice]]. Ker so bili [[Rimljani]] boljši [[kopenska vojska|kopenski]] kot [[vojna mornarica|pomorski]] bojevniki, so želeli svojo prednost kopenskega [[bojevanje|bojevanja]] prenesti tudi v [[pomorsko bojevanje]]. Tako so razvili poseben [[dvižni most]], ki so jih namestili na [[krov]]e ladij. ''Corvus'' je bil tako odlikovan iz dveh primarnih delov. [[Most]] je bil na enem delu pritrjen na [[jambor]], na spodnji strani drugega konca pa se je nahajala [[železo|železna]] konica, dolga 1-1,5 [[meter|m]]. Sam most je bil dolg med 8 in 10,5 m (odvisno od velikosti ladje). Most je bil tudi obojestransko ograjo, ki je omogočala naslon [[scutum]]ov. Širok je bil okoli 1,2 m. Drugi del ''corvusa'' je bil jambor. Jambor je bil [[krog|krožno]] vrtljiv. Na spodnjem delu je bil pritjen most, na zgornjem delu pa se je nahajal preprost [[škripec]]. Ko se je rimska ladja približevala sovražniku, so se pripadniki [[mornariška pehota|mornariške pehote]] zbrali na krovu in s svojimi scutumi oblikovali ščit okoli celotne ladje; s tem so zaščitili veslači, ki so dobili ukaz, da povečajo hitrost in se tako čim prej približajo sovražnikovi ladji. Ko se prišli v bližino sovražnikove ladje, so mornarji s pomočjo škripca dvignili zgornji del mostu in počakali, da so se popolnoma približali sovražniku. Ko so se dovolj približali (na dolžino mostu), so izpustili vrvi škripca in tako se je most spustil proti sovražnikovem krovu. Železna konica se je zabila v krov in tako preprečila, da bi se lahko sovražnikova ladja odvojila. Tako ko je most padel, so se nanj povzeli marinci. Oblikovali so dve vrsti. Prva dva marinca na mostu sta scutuma držala pred seboj, medtem ko so ostali položili scutum na ograjo. Tako so oblikovali popoln ščit in se pričeli premikati proti sovražnikovi ladji. Ko je prvi par prišel na sovražnikovo ladjo, je na drugem koncu stopil na most nov par. S tem so dosegli nenehni dotok novih marincev na sovražnikovo ladjo. Manjše ladje so imele le en krokar, večje pa po navadi dva. {{rimska vojska}} {{portal|Vojaštvo}} [[Kategorija:Rimska vojska]] iyj0dxylkl1zm9kbop79zu879nmnoml 0 98709 6775124 6748215 2026-11-05T10:48:12Z Upwinxp 126544 o koncu Zaupanja 6775124 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Predsednik | name=Karl Erjavec | order=[[Minister za obrambo RS|Minister za obrambo<br>Republike Slovenije]] | term_start=[[13. september]] [[2018]] | term_end=[[13. marec]] [[2020]] | predecessor=[[Andreja Katič]] | successor=[[Matej Tonin]] | term_start1=[[2004]] | term_end1= [[2008]] | predecessor1=[[Anton Grizold]] | successor1= [[Ljubica Jelušič]] | order2=[[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|Minister za zunanje zadeve<br>Republike Slovenije]] | term_start2=[[10. februar]] [[2012]] | term_end2= [[13. september]] [[2018]] | predecessor2=[[Samuel Žbogar]] | successor2=[[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]] | order3=[[Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije|Minister za okolje in prostor<br>Republike Slovenije]] | term_start3=[[2008]] | term_end3=[[2010]] | predecessor3=[[Janez Podobnik]] | successor3= [[Roko Žarnić]] | order4= | term_start4= | term_end4= | successor4= | birth_date=<!-- WD --> | death_date= | death_place= | spouse= | party=[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] (2004-2021)<br>[[Zaupanje (stranka)|Zaupanje]] (2024- ) | vicepresident= ||premier=[[Marjan Šarec]]|premier1=[[Janez Janša]]|premier2=[[Janez Janša]]<br>[[Alenka Bratušek]]<br>[[Miro Cerar]]|premier3=[[Borut Pahor]]}} '''Karl Erjavec''' (tudi ''Karl Viktor Erjavec''), [[Slovenci|slovenski]] [[politik]], [[pravnik]], * [[21. junij]] [[1960]], [[Aiseau]], [[Belgija]]. Erjavec nekdanji je predsednik [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|Demokratične stranke upokojencev Slovenije]] (DeSUS). Bil je minister v šestih slovenskih vladah. V [[8. vlada Republike Slovenije|vladi]] [[Janez Janša|Janeza Janše]] (2004–2008) je bil [[Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije|minister za obrambo]] in bil vpleten v [[Afera Patria (Slovenija)|afero Patria]], ko je predsedoval [[Borut Pahor]] (2008–2011) je bil [[Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije|minister za okolje in prostor]]. Po letu in pol je odstopil s položaja. Ko je Janez Janša drugič postal slovenski premier (2012–2013), je Erjavec dobil mesto [[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|ministra za zunanje zadeve]]; isto mesto je zasedel v [[11. vlada Republike Slovenije|naslednji vladi]] pod vodstvom [[Alenka Bratušek|Alenke Bratušek]] in v [[12. vlada Republike Slovenije|12. vladi Republike Slovenije]], ko je bil premier [[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]]. Kot minister je sodeloval tudi v [[13. vlada Republike Slovenije|vladi]] [[Marjan Šarec|Marjana Šarca]], in sicer je znova prevzel obrambni resor. Po drugem odhodu iz stranke DeSUS je zapustil politiko in se zaposlil v podjetju [[Iskratel]]. Pozneje se je na kratko vrnil v politiko z novo stranko [[Karl Erjavec – stranka Zaupanje|Zaupanje]]. == Življenjepis == Rodil se je 21. junija 1960 v Aiseauju v Belgiji. Ime Viktor je dobil po belgijski tradiciji, da najstarejši sin podeduje očetovo ime. Oče je bil po poklicu tesar in večkratni državni prvak v kajaku; v Belgijo se je preselil zaradi slabih ekonomskih razmer in tam delal kot rudar. Iz Belgije se je Karl vrnil z 12 leti. Maturiral je na [[gimnazija Kranj|gimnaziji v Kranju]]. Kljub želji po študiju slikarstva se je vpisal na [[Pravna fakulteta v Ljubljani|Pravno fakulteto Univerze v Ljubljani]] in diplomiral leta 1985. Do leta 1990 je bil zaposlen v gospodarstvu, leta 1990 pa je postal član Izvršnega sveta Skupščine občine [[Kranj]] in bil imenovan za sekretarja za občo upravo in druge pravne zadeve. Član prve stranke je postal leta 1993, ko se je včlanil v [[Slovenski krščanski demokrati|SKD]]. Med letoma 1995 in 2000 se je v [[Urad varuha človekovih pravic Republike Slovenije|Uradu varuha človekovih pravic RS]] ukvarjal z zadevami, povezanimi z varovanjem temeljnih človekovih pravic. Bil je vodja kabineta pri varuhu človekovih pravic in direktor strokovne službe. Od leta 2001 do leta 2004 je bil državni sekretar za pravosodno upravo na [[ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije|Ministrstvu za pravosodje RS]]. Po razpadu stranke [[SLS+SKD]] je ostal član [[Slovenska ljudska stranka|SLS-]]a, vendar je zaradi neuresničenih ambicij stranko zapustil in se maja 2004 pridružil [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]. == Državna politika == === Minister za obrambo (2004–2008) === [[Slika:Karl Erjavec, Primož Kozmus, Rajmond Debevec and Lucija Polavder.jpg|sličica|Erjavec kot obrambni minister|levo]] [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]] je zapustil zelo hitro in se tik pred volitvami leta 2004 na povabilo [[Anton Rous|Antona Rousa]] vključil v [[Desus|DeSUS]]. 20. maja 2005 je postal predsednik stranke DeSUS. V času vlade [[Janez Janša|Janeza Janše]], kjer je zasedel mesto [[Minister za obrambo Republike Slovenije|ministra za obrambo]], je večkrat zagrozil z odhodom iz koalicije, vendar do uresničitve odhoda ni prišlo. Pod njegovim vodstvom ministrstva je bila sklenjena pogodba o največjem nakupu orožja v slovenski zgodovini, ki je kasneje postala znana kot [[Afera Patria (Slovenija)|afera Patria]]. Skupaj z generalom Albinom Gutmanom je spremenil zahtevano oborožitev oklepnikov: namesto prej načrtovanih devetdesetih so kupili samo šest najzmogljivejših vozil s topovi, 25 oklepnikov pa naj bi imelo samo "osnovno konfiguracijo", kar pomeni, da so kupili zgolj oklepne školjke brez koles, menjalnika in motorja.<ref>{{Navedi knjigo|title=V imenu države: trilogija. Knj. 3, Prikrivanje|last=Šurc|first=Matej|publisher=Sanje|year=2013|isbn=978-961-274-067-2|location=Ljubljana|page=454–459|cobiss=261187328|last2=Zgaga|first2=Blaž}}</ref> Je prvi obrambni minister v Sloveniji, ki je na funkciji ostal celoten mandat. ==== Minister za okolje in prostor ==== [[Slika:32. seja vlade 2009-06-17 08.jpg|sličica|Erjavec kot minister za okolje in prostor (2009)]] Bil je [[minister za okolje Republike Slovenije]] v [[Pahorjeva vlada|Pahorjevi vladi]]; 26. januarja 2010 je odstopil s položaja zaradi afere s smetmi. K razrešitvi Erjavca je premierja Pahorja takrat pozvalo [[Računsko sodišče Republike Slovenije]] pod vodstvom [[Igor Šoltes|Igorja Šoltesa]]. === Minister za zunanje zadeve === [[Slika:Außenministerin Karin Kneissl trifft slowenischen AußenministerKarl Viktor Erjavec (40921736271).jpg|sličica|Z avstrijsko zunanjo ministrico [[Karin Kneissl]].]] [[Slika:Karl Erjavec in Tallinn (35553082905).jpg|sličica|Ministrski obisk v [[Talin|Talinu]] (2017)]] Na [[državnozborske volitve v Sloveniji 2011|državnozborskih volitvah leta 2011]] je kandidiral na listi svoje stranke in dobil poslanski mandat. DeSUS je pod Erjavčevim vodstvom vstopil v 10. vlado Republike Slovenije pod vodstvom prvaka Slovenske demokratske stranke Janeza Janše. Erjavec je zasedel položaj [[Minister za zunanje zadeve Republike Slovenije|ministra za zunanje zadeve Republike Slovenije]]. Zaradi poročila Komisije za preprečevanje korupcije pri nadzoru nad premoženjskim stanjem predsednikov parlamentarnih strank, ki je bremenilo tudi Janšo, je DeSUS zapustil koalicijo.<ref>[http://desus.si/?p=3535 Desus.si - Sklep o izstopu iz koalicije in iz vlade RS]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Stranka je vstopila v novo [[11. vlada Republike Slovenije|vlado Alenke Bratušek]], kjer je Erjavec ostal na položaju zunanjega ministra, prav tako v času [[12. vlada Republike Slovenije|vlade Mira Cerarja]], v kateri je bila stranka, po zgodovinskem uspehu na volitvah (10 poslanskih mest), druga največja koalicijska stranka. V času Cerarjeve vlade je Erjavčevo ministrovanje pretresel največji diplomatski škandal v Sloveniji, ko so hrvaški obveščevalci prisluškovali slovenskemu arbitru [[Jernej Sekolec|Jerneju Sekolcu]] in agentki [[Simona Drenik|Simoni Drenik]], ki sta o pomembnih vsebinah v zvezi z arbitražno sodbo med [[Slovenija|Slovenijo]] in [[Hrvaška|Hrvaško]] govorila po nezavarovani telefonski liniji.<ref>{{Navedi splet|title=So Hrvati prisluškovali slovenskim novinarjem? #arbitraža|url=https://siol.net/novice/slovenija/so-hrvati-prisluskovali-slovenskim-novinarjem-arbitraza-494724|website=siol.net|accessdate=2020-12-17|language=sl}}</ref> Afera je zatresla arbitražni postopek, od katerega je Republika Hrvaška zaradi – po njihovem mnenju – nespoštovanja pravil s strani Slovenije odstopila. Arbitražno sodišče se je izreklo, da je bil dogodek sicer napaka Slovenije, a da na potek razsodbe ne bo vplivala. Kljub temu je Hrvaška napovedala, da arbitražne razsodbe ne po upoštevala, saj da je zanjo nična.<ref>{{Navedi splet|title=Arbitražna razsodba je znana, kateri so naslednji koraki?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/arbitrazna-razsodba-je-znana-kateri-so-naslednji-koraki/426381|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-12-17|language=sl}}</ref> Erjavec je zavrnil svojo objektivno odgovornost in zavrnil odstop, h kateremu ga je pozvala opozicija.<ref>{{Navedi splet|title=Simona Drenik: Objektivna odgovornost je pač neki široki pravni pojem|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/simona-drenik-objektivna-odgovornost-je-pac-neki-siroki-pravni-pojem/489659|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-12-17|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tonin po razkritju glede arbitražne prisluškovalne afere pričakoval odstop Erjavca|url=https://www.dnevnik.si/1042821347|website=Dnevnik|accessdate=2020-12-17|archive-date=2018-05-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20180509190114/https://www.dnevnik.si/1042821347|url-status=dead}}</ref> Po tem ko je [[Rusija]] leta 2014 okupirala ukrajinski [[Krim (polotok)|Krim]] in sprožila [[Vojna v Donbasu (2014–2022)|vojno v Donbasu]], je Erjavec pozval k ohranitvi ozemeljske celovitosti [[Ukrajina|Ukrajine]] in gospodarski pomoči. Hkrati je trdil, da je podpis sporazuma o približevanju Ukrajine EU bil napaka, saj bi po njegovem mnenju o usmertivi Ukrajine morala odločati tudi Rusija.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Erjavec o Ukrajini: Slovenija bi lahko odigrala vlogo posrednice med Rusijo in EU {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/erjavec-o-ukrajini-slovenija-bi-lahko-odigrala-vlogo-posrednice-med-rusijo-in-eu.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-10-14|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title="Slovenija kot posrednica med Rusijo in EU"|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/slovenija-kot-posrednica-med-rusijo-in-eu-225094|website=www.zurnal24.si|accessdate=2024-10-14|language=sl}}</ref> Erjavec je Slovenijo zaradi »dobrih odnosov« z Rusijo neuspešno skušal ponuditi kot posrednico med EU in Rusijo.<ref name=":2" /> Do predlogov je bil ostro kritičen Zbor za republiko, ki je Erjavca pozval k odstopu in izpostavil, da take izjave Slovenijo predstavljajo kot neopredeljeno državo, ki ni del EU, problematiko ki je v celoti produkt Rusije prelaga na EU in da dajejo vtis, da Slovenija podpira težnje po omejitvah suverenosti držav.<ref>{{Navedi splet|title=Obama: "Putinova politika v Ukrajini ni znamenje moči"|url=https://www.rtvslo.si/svet/obama-putinova-politika-v-ukrajini-ni-znamenje-moci/331279|website=rtvslo.si|accessdate=2024-10-14|language=sl|first=K.|last=S}}</ref> Erjavčevo delo kot zunanji minister je bilo kritizirano, češ da je rusofil in da je Slovenijo zapeljal proti Rusiji. Sam se je na očitke odzval z obtožbo, da je rusofil v resnici [[Janez Janša]].<ref name=":5" /> Ruski veleposlanik v Sloveniji je pred [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|državnozborskimi volitvami v Sloveniji leta 2018]] javno podprl Erjavca.<ref>{{Navedi splet|title=Prijatelj Kremlja Erjavec gostil še enega ruskega ministra|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/prijatelj-kremlja-erjavec-gostil-se-enega-ruskega-ministra-634270?fb_comment_id=1916293218445720_1916325175109191|website=Revija Reporter|accessdate=2024-10-14|language=sl}}</ref> === Minister za obrambo (2018–2020) === [[Slika:2019 NATO Military Committee Conference 190913-D-PB383-012 (48728025998).jpg|sličica|Obrambni minister Erjavec in predsednik države Pahor na konferenci zveze NATO. (2019)]] [[Slika:Saeimas priekšsēdētājas vizīte Slovēnijā (48709514898).jpg|sličica|Erjavec in obrambna ministrica Latvije [[Ināra Mūrniece]] (2019)]] Pred [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|državnozborskimi volitvami 2018]] je Erjavec z ljubljanskim županom [[Zoran Janković|Zoranom Jankovićem]] oblikoval t. i. Levi blok, ki je nasprotoval sodelovanju v vladi [[Janez Janša|Janeza Janše]] ob njegovi morebitni zmagi na volitvah. K bloku je Erjavec povabil tudi druge leve stranke, a se mu ni pridružila nobena. DeSUS je na volitvah doživel enega najnižjih rezultatov v svoji zgodovini; prejeli so 43.129 glasov oz. 4,91 % glasov in tako pet poslanskih mest oz. za polovico manj kot v prejšnjem mandatu. Prav tako se Karlu Erjavcu ni uspelo prebiti v parlament. DeSUS je zavrnil koalicijska pogajanja z zmagovalko volitev [[Slovenska demokratska stranka|Slovensko demokratsko stranko]], so se pa udeležili pogajanj z drugouvrščenim [[Marjan Šarec|Marjanom Šarcem]] in njegovo [[Lista Marjana Šarca|Listo Marjana Šarca]], kljub temu, da je v volilni kampanji Erjavec zatrjeval, da Slovenija potrebuje izkušene politike in da bo ''"nov obraz nova napaka"''.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=96HXUWWFjEk|title=Nov obraz bo nova napaka - Karl Erjavec|date=2. junij 2018|accessdate=6. 12. 2020|website=YouTube|publisher=Anže|last=Vede|first=Anže}}</ref> Erjavec je v Šarčevi vladi zasedel mesto ministra za obrambo. === Pretres v stranki === Januarja 2020, dobro leto po nastopu Šarčeve vlade, je v [[Kongres Demokratične stranke upokojencev Slovenije 2020|stranki DeSUS potekal kongres]]. Poleg Erjavca je kandidaturo napovedala tudi njegova kmetijska ministrica [[Aleksandra Pivec]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-boj-za-vodjo-desus-a-tudi-kmetijska-ministrica-aleksandra-pivec/504880|title=V boj za vodjo DeSUS-a tudi kmetijska ministrica Aleksandra Pivec|work=[[MMC RTV-SLO]]|accessdate=2019-11-14}}</ref> V stranki se je kazalo nezadovoljstvo z Erjavčevim vodenjem stranke, ki je vplivalo tudi na padec podpore na volitvah in v javnomnenjskih raziskavah. Erjavec naj bi užival podporo vodstva stranke in poslanske skupine, Pivčeva pa večjo podporo v pokrajinskih odborih, Pivčevo naj bi podpiral tudi premier Šarec. Na kongresu je Aleksandra Pivec prejela 143 glasov, Erjavec pa 80, s čimer je po štirih mandatih moral prepustiti vodenje stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Aleksandra Pivec je nova predsednica DeSUS-a, Erjavec odstopa|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/aleksandra-pivec-je-nova-predsednica-desus-a-erjavec-odstopa/511999|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-01-19|language=sl}}</ref> Ob tem je napovedal odstop z mesta obrambnega ministra in umik iz [[Politik|politike]], ostaja pa član stranke.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Erjavec po hudem porazu napovedal odstop z ministrskega položaja #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/erjavec-po-hudem-porazu-napovedal-odstop-z-ministrskega-polozaja-516700|website=siol.net|accessdate=2020-08-07|language=sl}}</ref> Do padca Šarčeve vlade čez dva meseca Erjavec ni odstopil.<ref>{{Navedi splet|title=Karl Erjavec še ni odstopil - demokracija.si|url=http://www.demokracija.si/slovenija/karl-erjavec-se-ni-odstopil.html|website=www.demokracija.si|accessdate=2020-08-07|language=sl-si|first=Vir: spletni časopis/ Peter|last=Jančič}}</ref> Po aferah zoper Pivčevo in posledičnem odstopu z mesta predsednice je Erjavec napovedal kandidaturo na izrednem kongresu, ki je potekal 5. decembra 2020. Prejel je 146, protikandidat [[Srečko Krope|Srečko Felix Krope]] pa 71 glasov. S tem rezultatom je Erjavec po 10 mesecih spet prevzel vodenje stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Dan odločitve v DeSUS-u: Vajeti stranke znova prevzema Erjavec|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dan-odlocitve-v-desus-u-vajeti-stranke-znova-prevzema-erjavec/544614|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-12-05|language=sl}}</ref> Erjavca se je ob tem že omenjalo za morebitnega mandatarja [[Koalicija ustavnega loka|Koalicije ustavnega loka]], a je to sprva označil za špekulacije, kasneje, 15. decembra, pa novico potrdil.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=V stranki DeSUS bodo v četrtek odločali o izstopu iz koalicije in izključitvi Polnarja|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/lms-bi-podprla-erjavca-za-mandatarja.html|website=www.24ur.com|accessdate=2020-12-17|language=sl}}</ref> Kot prva med strankami ga je podprla [[Lista Marjana Šarca]].<ref name=":1" /> Poslanska skupina je sporočila, da ji Erjavec možnosti izstopa iz Janševe vlade pred kongresom ni omenjal, zato so jih njegove poteze kasneje razočarale. Štirje poslanci so v primeru Erjavčevih "solo akcij" zagrozili tudi izstop iz poslanske skupine DeSUS, saj so veljavne odločitve organov stranke velevale sodelovanje v vladi.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Polnar proti Erjavcu: Če se to ne bo končalo, gremo po svoje #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/polnar-proti-erjavcu-ce-se-to-ne-bo-koncalo-gremo-po-svoje-541097|website=siol.net|accessdate=2020-12-11|language=sl}}</ref><ref name=":4">{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/slovenija/polnar-ce-se-to-ne-bo-koncalo-bomo-stirje-poslanci|title=Polnar: Če se to ne bo končalo, bomo štirje poslanci Desus ustanovili novo poslansko skupino|date=11. 12. 2020|accessdate=11. 12. 2020|website=www.primorske.si|publisher=Primorske novice|last=STA|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Dnevnik|url=https://4d.rtvslo.si/arhiv/dnevnik/174738367|website=RTV 4D|accessdate=2020-12-10|language=sl|first=Multimedijski center RTV|last=Slovenija}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=twitter.com/bojanpozar/status/1336624450742198272|url=https://twitter.com/bojanpozar/status/1336624450742198272|website=Twitter|accessdate=2020-12-10|date=9. december 2020|last=Požar|first=Bojan}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=twitter.com/mirko_mayer/status/1336718491223793665|url=https://twitter.com/mirko_mayer/status/1336718491223793665|website=Twitter|accessdate=2020-12-10|date=9. december 2020|last=Mayer|first=Mirko}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Erjavec predlagal odhod iz koalicije, poslanci so ga zavrnili #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/neuradno-erjavec-hoce-iz-janseve-koalicije-poslanci-proti-540836|website=siol.net|accessdate=2020-12-10|language=sl}}</ref> === Mandatar Koalicije ustavnega loka === Konec decembra 2020 je Erjavec sporočil, da so dosegli soglasje, da bo mandatar [[Koalicija ustavnega loka]], ki bo poskusila zrušiti tretjo Janševo vlado. 15. decembra 2020 ga je uradno podprla Lista Marjana Šarca, 29. decembra še Socialni demokrati. Erjavec je vložitev nezaupnice napovedal za 15. januar 2021 in povedal, da pričakuje 43 poslanskih podpisov (potrebna večina je 46 poslanskih glasov). Ob tem je napovedal tudi ponovne pogovore s [[Stranka modernega centra|Stranko modernega centra]], ki je koalicijo KUL in Erjavca prej že večkrat zavrnila.<ref>{{Navedi splet|title=Erjavec bo 15. januarja vložil konstruktivno nezaupnico|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/erjavec-bo-15-januarja-vlozil-konstruktivno-nezaupnico.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-01-10|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Erjavec brez večine vztraja z nezaupnico, vložili jo bodo 15. 1.|url=https://siol.net/novice/slovenija/erjavec-konstruktivno-nezaupnico-bomo-vlozili-15-januarja-542772|website=siol.net|accessdate=2021-01-10|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janša: Mislim, da bo ta vlada uspešno zaključila mandat|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-mislim-da-bo-ta-vlada-uspesno-zakljucila-mandat/548303|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-01-10|language=sl}}</ref> Karl Erjavec je 15. januarja v državni zbor vložil nezaupnico proti [[14. vlada Republike Slovenije|14. vladi Republike Slovenije]], za katero je zbral 42 poslanskih podpisov. Podprle so ga [[Lista Marjana Šarca]], [[Socialni demokrati]], [[Stranka Alenke Bratušek]] in [[Levica (politična stranka)|Levica]], Erjavcu pa ob tem ni uspelo pridobiti polne podpore [[Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije|lastne poslanske skupine]]; podpise so prispevali [[Franc Jurša]], [[Ivan Hršak]] in [[Jurij Lep]], zaradi nestrinjanja z vsebino nezaupnice pa je podporo odrekel [[Branko Simonovič]].<ref name=":02">{{Navedi splet|title=Erjavec: Nočemo rušiti vlade, želimo ustaviti rušenje države. Janša: Gre za pobalinsko nagajanje,|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/erjavec-nocemo-rusiti-vlade-zelimo-ustaviti-rusenje-drzave-jansa-gre-za-pobalinsko-nagajanje/549030|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-01-15|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vložili predlog konstruktivne nezaupnice z 42 podpisi|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/izjava-ob-vlozitvi-konstruktivne-nezaupnice-vladi/|website=www.delo.si|accessdate=2021-01-15|language=sl-si}}</ref> Slednji je svojo nepodporo utemeljil s tem, da je bil zdravstveni resor v rokah DeSUS-ovega ministra Gantarja in bi s podporo nezaupnice izrekel nezaupnico lastni stranki.<ref name=":02" /> Zaradi več okužb v poslanskih skupinah opozicijskih strank je Karl Erjavec 19. januarja, dan pred glasovanjem o nezaupnici, umaknil svoje mandatarstvo, s čimer je nezaupnica propadla.<ref>{{Navedi splet|title=Erjavec s ponovno vložitvijo ne namerava čakati na spremembe poslovnika DZ-ja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/erjavec-s-ponovno-vlozitvijo-ne-namerava-cakati-na-spremembe-poslovnika-dz-ja/549421|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-01-19|language=sl}}</ref> Ob tem je napovedal, da jo bo ponovno vložil, ko bodo omogočeni pogoji glasovanja na daljavo.<ref>{{Navedi splet|title=Erjavec: Konstruktivno nezaupnico bomo vložili takoj, ko bodo izpolnjeni pogoji za delo|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/moderndorfer-o-spremembi-poslovnika-jerajeva-rinejo-z-glavo-skozi-zid.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-01-19|language=sl}}</ref> Erjavec je nezaupnico ponovno, a takrat z desetimi poslanskimi podpisi, vložil 10. februarja 2021.<ref>{{Navedi splet|title=Prizor je bil enak, le da so imeli tokrat v rokah še manj glasov #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/prizor-je-bil-enak-le-da-so-imeli-tokrat-v-rokah-se-manj-glasov-video-545516|website=siol.net|accessdate=2021-02-10|language=sl}}</ref> Glasovanje o nezaupnici je potekalo 15. februarja. Nezaupnico je podprlo 40 poslancev, 7 jih je bilo proti, 6 glasovnic je bilo neveljavnih, ostali pa glasovnic niso prevzeli. Nezaupnica s tem ni uspela.<ref>{{Navedi splet|title=Konstruktivna nezaupnica ni uspela, zanjo glasovalo 40 poslancev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/konstruktivna-nezaupnica-ni-uspela-zanjo-glasovalo-40-poslancev/569545|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-02-15|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Konstruktivna nezaupnica: Erjavcu ni uspelo zbrati dovolj glasov|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pred-dz-dan-odlocitve-poslanci-o-nezaupnici-jansevi-vladi.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-02-15|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Konstruktivna nezaupnica z Erjavcem propadla z le 40 glasovi|url=https://siol.net/novice/slovenija/konstruktivna-nezaupnica-z-erjavcem-propadla-z-le-40-glasovi-545862|website=siol.net|accessdate=2021-02-15|language=sl}}</ref> ==== Izstop iz stranke ==== V začetku marca 2021 se je Erjavec zaposlil kot pomočnik direktorja v podjetju [[Iskratel]],<ref>{{Navedi splet|title=Karl Erjavec bo v podjetju Iskratel odgovoren za širitev in vstop na nove trge|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/karl-erjavec-bo-v-podjetju-iskratel-odgovoren-za-siritev-in-vstop-na-nove-trge/572215|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-03-08|language=sl}}</ref> 10. marca pa najavil svoj odstop z mesta predsednika [[DESUS|DeSUS]] in izstop iz nje,<ref>{{Navedi splet|title=Erjavec izstopil iz DeSUS-a: Svetu stranke sem povedal, da ne želim biti več predsednik stranke|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/erjavec-izstopil-iz-desus-a-svetu-stranke-sem-povedal-da-ne-zelim-biti-vec-predsednik-stranke/572390|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-03-10|language=sl}}</ref> kar je tudi uresničil.<ref>{{Navedi splet|title=Erjavec: Svetu stranke sem povedal, da ne želim biti več predsednik stranke|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bo-svet-desus-glasoval-o-nezaupnici-erjavcu.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-03-10|language=sl}}</ref> Po izstopu iz stranke je po [[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji na Ukrajino]] pozval k prekinitvi vojaške pomoči [[Ukrajina|Ukrajini]] in trdil, da so ruske grožnje z jedrskim orožjem »resne«.<ref name=":5" /> === Vrnitev v politiko === 13. oktobra 2023, približno dve leti in pol po izstopu iz stranke, je v javnost prišla informacija, da naj bi se Karl Erjavec vrnil v stranko. V stranki DeSUS so informacijo o pogovorih glede sodelovanja potrdili; Erjavec naj bi se s podporo stranke podal na [[Volitve v Evropski parlament 2024|evropske volitve 2024]].<ref>{{Navedi splet|title=Karel Erjavec naj bi se vrnil v Desus|url=https://siol.net/novice/slovenija/karel-erjavec-naj-bi-se-vrnil-v-desus-617804|website=siol.net|accessdate=2023-10-17|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Karl Erjavec bi se vrnil na politični parket|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/karl-erjavec-bi-se-vrnil-na-politicni-parket/|website=DELO.si|accessdate=2023-10-20|language=sl}}</ref> Ideja kasneje ni bila realizirana, je pa Erjavec julija 2024 pri [[Ruska kapelica|ruski kapelici]] napovedal oblikovanje nove sredinske politične stranke Zbor za prihodnost.<ref>{{Navedi splet|title=Karl Erjavec se vrača v politiko: 'Dovolj je novih obrazov'|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/karl-erjavec-se-vraca-v-politiko-dovolj-je-novih-obrazov.html|website=24ur.com|accessdate=2024-08-01|language=sl}}</ref> Bodoča stranka je bila označena kot proruska, za ustanovitvijo pa naj bi po poročanju [[Delo (časopis)|Dela]] stala Rusija in gospodarstveniki, ki so jih oškodovale sankcije po [[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji na Ukrajino]]. Erjavec je povezave z Rusijo zanikal, češ da gre za trditve ljudi, ki jih je »strah njegove vrnitve« in hkrati izrazil nasprotovanje pomoči napadeni državi.<ref>{{Navedi splet|title=Vrnitev v ruski preobleki: kakšno stranko načrtuje Karl Erjavec|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/vrnitev-v-ruski-preobleki-kaksno-stranko-nacrtuje-karl-erjavec-1297918|website=Revija Reporter|accessdate=2024-10-14|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Je Karl Erjavec ruski plačanec?|url=https://siol.net/novice/slovenija/delo-karla-erjavca-v-politicno-aktivacijo-prisili-rusi-ki-ga-tudi-financirajo-646050|website=siol.net|accessdate=2024-10-14|language=sl}}</ref> Trdil je, da se zavzema za »konec vojne« in izrazil podporo [[Donald Trump|Donaldu Trumpu]] za katerega je trdil, da bi »takoj končal vojno« ter [[Viktor Orbán|Viktorju Orbánu]], katerega obiske [[Vladimir Putin|Putina]] in blokiranje pomoči Ukrajini je označil kot »prava pot za mir«.<ref>{{Navedi splet|title=Karl Erjavec v ekskluzivnem intervjuju: »Če bi se me naveličali, me ne bi nagovarjali.«|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/karl-erjavec-v-ekskluzivnem-intervjuju-ce-bi-se-me-navelicali-me-ne-bi-nagovarjali-1297919|website=Revija Reporter|accessdate=2024-10-14|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Karl Erjavec naštel tiste, s katerimi bi sodeloval|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/karl-erjavec-nastel-tiste-s-katerimi-bi-sodeloval-427372|website=www.zurnal24.si|accessdate=2024-10-14|language=sl}}</ref> 27. novembra 2024 je ustanovil stranko [[Karl Erjavec – stranka Zaupanje]]. 16. decembra 2025 je Erjavec pred stavbo parlamenta predstavil deset tez za prenovo države kot klic k »novi slovenski reformaciji.« V njih se je med drugim zavzel za poboljšanje položaja upokojencev ter mladih, odpravo birokratskih ovir v gospodarstvu in pregon korupcije.<ref>{{Navedi splet|title=Erjavec predstavil deset tez za prenovo države|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/erjavec-predstavil-deset-tez-za-prenovo-drzave/767432|website=rtvslo.si|accessdate=2025-12-25|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Leta 2026 je s stranko kandidiral na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah]]. Sam je kandidiral v volilnem okraju Ljutomer, kjer je dobil 58 glasov (0,6 odstotka) ter ni osvojil mandata poslanca.<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2026-04-02|title=Izidi glasovanja|date=1.4.2026|publisher=Državna volilna komisija}}</ref> Jeseni 2026 je Erjavec stranko Zaupanje prepustil [[Igor Velov|Igorju Velovu]], ki jo je preselil in preimenoval za nastop na [[Lokalne volitve v Mestni občini Kranj 2026|lokalnih volitvah]] v [[Mestna občina Kranj|Mestni občini Kranj]].<ref>{{Navedi splet |title=Objava izreka odločbe o vpisu sprememb pri politični stranki v register političnih strank in grafične upodobitve znaka stranke |url=https://www.gov.si/zbirke/javne-objave/objava-izreka-odlocbe-o-vpisu-sprememb-pri-politicni-stranki-v-register-politicnih-strank-in-graficne-upodobitve-znaka-stranke-6/ |access-date=2026-11-01 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=S.U |date=2026-10-16 |title=Igor Velov gre v boj za vodenje Kranja |url=https://www.kranj24.com/igor-velov-gre-v-boj-za-vodenje-kranja/ |access-date=2026-11-01 |website=kranj24.com |language=sl-SI}}</ref> == Zasebno == Je avtor številnih člankov o varstvu temeljnih človekovih pravic in o delovanju pravosodnega sistema. Pogosto pa je tudi predaval na različnih strokovnih seminarjih in posvetih. Govori francosko in angleško. Poročen je z Ljubo Erjavec in oče hčerk Eve in Ines.<ref>{{Navedi splet|title=FOTO: Erjavca pospremili lepa hči in žena Ljuba|url=https://old.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-trac/foto-erjavca-pospremili-lepa-hci-zena-ljuba|website=old.slovenskenovice.si|date=2014-07-04|accessdate=2021-05-29|language=sl-si|first=Mo|last=S|archive-date=2021-06-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20210602213526/https://old.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-trac/foto-erjavca-pospremili-lepa-hci-zena-ljuba|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Veseli dnevi: Hči Karla Erjavca se je poročila s 53-letnim milijonarjem|url=https://www.vecer.com/zabava/zanimivosti/veseli-dnevi-hci-karla-erjavca-se-je-porocila-s-53-letnim-milijonarjem-10227893|website=www.vecer.com|date=2020-11-23|accessdate=2021-05-29|language=sl-si}}</ref> Njegov [[brat]] je glasbenik in član zasedbe [[Pop Design]] [[Martin Erjavec]].<ref name=":5">{{Navedi splet|title='Največji rusofil med politiki v Sloveniji je Janez Janša'|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/najvecji-rusofil-med-politiki-v-sloveniji-je-janez-jansa.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-05-09|publisher=ProPlus|last=Ena na ena}}</ref> Razglašen je bil za [[Politični obraz leta|Politični obraz leta 2010]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.revijaobrazi.si/obrazi-dneva/politicni-obraz-leta/politicni-obraz-leta-2010-je-karl-erjavec.html |title=Revijaobrazi.si - Politični obraz leta 2010 je Karl Erjavec |accessdate=2011-08-13 |archive-date=2012-03-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120325153933/http://www.revijaobrazi.si/obrazi-dneva/politicni-obraz-leta/politicni-obraz-leta-2010-je-karl-erjavec.html |url-status=dead }}</ref> == Viri in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih politikov]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * [http://www.mladina.si/tednik/200515/clanek/nar-kdo_je_kdaj--ursa_matos/ Mladina Kdo je kdaj: Karl Viktor Erjavec] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060514183808/http://www.mladina.si/tednik/200515/clanek/nar-kdo_je_kdaj--ursa_matos/ |date=2006-05-14 }} {{s-start}} {{s-off}} {{s-bef|before=[[Anton Grizold]]}} {{s-ttl|title=[[Minister za obrambo Republike Slovenije|Minister za obrambo]]|years=2004–2008}} {{s-aft|after=[[Ljubica Jelušič]]}} |- {{s-bef|before=[[Janez Podobnik]]}} {{s-ttl|title=[[Minister za okolje Republike Slovenije|Minister za okolje]]|years=2008–2010}} {{s-aft|after=[[Roko Žarnić]]}} |- {{s-bef|before=[[Samuel Žbogar]]}} {{s-ttl|title=[[Minister za zunanje zadeve Republike Slovenije|Minister za zunanje zadeve]]|years=2012–2018}} {{s-aft|after=[[Miroslav Cerar ml.]]}} |- {{s-bef|before=[[Andreja Katič]]}} {{s-ttl|title=[[Minister za obrambo Republike Slovenije|Minister za obrambo]]|years=2018–2020}} {{s-aft|after= [[Matej Tonin]]}} |- {{s-end}} {{Navpolja| list1= {{12VladaSLO}} {{8VladaSLO}} {{9VladaSLO}} {{Ministri za obrambo Republike Slovenije}} {{Ministri za zunanje zadeve Republike Slovenije}} {{Pred-DeSUS}} {{6DZRS}} }} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Erjavec, Karl}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski pravniki]] [[Kategorija:Diplomiranci Pravne fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Ministri za obrambo Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ministri za okolje in prostor Republike Slovenije]] [[Kategorija:Predsedniki Demokratične stranke upokojencev Slovenije]] [[Kategorija:Afera Patria (Slovenija)]] [[Kategorija:Državni sekretarji na Ministrstvu za pravosodje Republike Slovenije]] [[Kategorija:Politični obraz leta]] [[Kategorija:Poslanci 6. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ministri za zunanje zadeve Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 7. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ministri 12. vlade Republike Slovenije]] [[Kategorija:Podpredsedniki Vlade Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ministri 13. vlade Republike Slovenije]] [[Kategorija:Bivši člani Demokratične stranke upokojencev Slovenije]] [[Kategorija:Bivši člani Liberalne demokracije Slovenije]] [[Kategorija:Bivši člani SLS+SKD Slovenske ljudske stranke]] [[Kategorija:Člani Karla Erjavca – stranke Zaupanja]] p1e8z7tsas6wzatuccija1xq3mqgt65 0 102877 6775056 6237251 2026-11-05T08:15:51Z ~2026-58833-39 268451 Dodala sem nekaj slovničnih popravkov, novih sklicev ter popravila nekaj starih in dodala nekaj pomembne vsebine. 6775056 wikitext text/x-wiki {{popravi}} '''Portir''' (tudi '''postrešček''' ali [[Angleščina|ang.]] '''bellboy''') je [[hotel]]ski nosač, ki je v pomagal [[gost]]om s prenosom njihove [[Prtljaga|prtljage]] s spodnje hale do njihove sobe medtem, ko so se prijavljali ali odjavljali na recepciji. Poleg tega goste pripelje do njihove sobe. Ime izhaja iz angleškega imena ''bellboy,'' saj so imeli včasih pri hotelskih recepcijah [[zvonec]], s katerim so poklicali nosača, ki je gostom pomagal odnesti prtljago v sobo. Zgodovinsko gledano je bilo to delo rezervirano za mlajše ali starejše [[Moški|moške]], ki nimajo posebnih izkušenj ali izobrazbe za bolje plačano delo, imajo pa dovolj moči in discipline za nošenje pritljage. Pogosto portir nosi [[Uniforma|uniformo]], podobno kot receptorji in [[vratar (poklic)|vratar]] predvsem v ZDA, pa tudi v mnogih drugih državah je v navadi, da portirju gost usluge plača z [[Napitnina|napitnino]]. To delo danes opravljajo tudi [[Ženska|ženske]], zato se v [[Združene države Amerike|ameriški]] terminologiji uporablja tudi termin ''bellperson'', da ne prihaja do[[Diskriminacija| spolne diskriminacije]]. Dolžnosti portirja ali portirk danes ni več samo prenašanje prtljage. Poleg tega še parkirajo [[avtomobil]]e, pokličejo [[taksi]], odpirajo vrata in skrbijo, da gost dobi dober prvi vtis, ko ga pozdravi ob vstopu v hotel. V Ljubljani je delo portirja oziroma postreščka izumrlo že pred tridesitimi leti. V takratnem času so portirji pomagali nositi pritljago ljubljančanom do [[Železniška postaja Ljubljana|Železniške Postaje Ljubljana]]. V današnjem času so se to delo odločili opravljati člani društva prvih ljubljanskih postreščkov. Njihovo delo je predvsem opraviti drobna opravila, ki jih potrebujejo predvsem starejši ljudje, morda tudi zaradi njihove socialne osamljenosti. V primeru, da društvo ne more opraviti dela pa pokličejo obrtnike, ki s svojo strokovnostjo opravijo delo. Vsi slovenski hoteli na nivoju kot so [[Grand Hotel Bernardin, Portorož|Grand Hotel Bernardin]], [[Hotel Slon]], [[Hotel Lev]] itd. najemajo osebe za opravljanje dela '''portirja'''. Delo v večini primerov opravljajo študenti, minimalne zahteve za opravljanje tega dela pa je predvsem [[urejenost]] in znanje tujih jezikov. Prednosti dela so predvsem osebni stik z gosti, možnost vožnje luksuznih avtomobilov in možnost dobrega zaslužka. [[Kategorija:Hoteli]] [[Kategorija:Poklici v gostinstvu]] 2hhek30wwlcqyc469fwqskog0pcymql 0 107015 6774862 6774396 2026-11-04T18:06:25Z Upwinxp 126544 popravki, 2. 6774862 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Bivša država | native_name = {{nobold|{{lang|zh-hant|唐|nocat=true}}}} | conventional_long_name = Tang | common_name = Dinastija Tang | era = vzhodnoazijski srednji vek | status = cesarstvo | p1 = Dinastija Sui | p2 = Zahodni turški kaganat | p3 = Vzhodni turški kaganat | p4 = | s1 = Kasnejši Ljang | s2 = Vu (deset kraljestev){{!}}Jang Vu | s3 = Vujue | s4 = Min | s5 = Zgodnji Šu | s6 = Dinastija Ljao | s7 = Drugi turški kaganat | image_map = Tang outline map, 661.svg | image_map_caption = Cesarstvo leta 661, ko je doseglo svoj največji obseg{{sfnp|Blunden|Elvin|1983|pp=92–93}}{{sfnp|Twitchett|Wechsler|1979|p=281}}{{sfnp|Shin|2014|pp=39, 47}} <!-- {{legend-table|style="border:0;" |#c11e1e|Civil administration |#df8d83|Military administration |#f7dcca|Briefly-controlled areas}} -->| capital = {{plainlist| * [[Čangan]]<br />(618–683 in 705–904) * [[Luojang]]<br />(''[[de facto]]'' 664–683; ''[[de jure]]'' 683–705 in 904–907)}} | common_languages = [[Kitajščina|srednja kitajščina]] | religion = {{ublist |[[Budizem|kitajski budizem]] |[[daoizem]] |[[kitajska ljudska verovanja]] |[[nestorijanstvo]] |[[manihejstvo]] |[[zaratustrstvo]] |[[islam]]}} | government_type = [[monarhija|absolutna monarhija]] | title_leader = Cesar | leader1 = [[Gaodzu (dinastija Tang)|Gaodzu ]] | year_leader1 = 618–626 (prvi) | leader2 = [[Tajdzong (dinastija Tang)|Tajdzong]] | year_leader2 = 626–649 | leader3 = [[Šuandzong (dinastija Tang)|Šuandzong]] | year_leader3 = 712–756 | leader4 = [[Ajdi (dinastija Tang)|Ajdi]] | year_leader4 = 904–907 (zadnji) | life_span = {{plainlist| * 618–690, 705–907 * {{nowrap|{{midsize|{{nobold|(690–705: [[Vu Džov]])}}}}}}}} | event_start = ustanovitev | date_start = 18. junij | year_start = 618 | event1 = medvladje dinastije Vu Džov | date_event1 = 690–705^b | event2 = An Lušanov upor | date_event2 = 755–763^c | event_end = odstop v korist Kasnejšega Ljanga | date_end = 1. junij | year_end = 907 | stat_year2 = leta 715 | ref_area2 = <ref>{{cite journal |last1= Turchin|first1= Peter|last2= Adams|first2= Jonathan M.|last3= Hall|first3= Thomas D | title = East-West Orientation of Historical Empires |journal = Journal of World-Systems Research|date= December 2006 |volume= 12 |issue=2 |page=222 |url = http://jwsr.pitt.edu/ojs/index.php/jwsr/article/view/369/381 |issn = 1076-156X }}</ref><ref>{{cite journal |title= Expansion and Contraction Patterns of Large Polities: Context for Russia |first= Rein |last= Taagepera |author-link= |journal= International Studies Quarterly |year= 1997 |volume= 41 |issue= 3 |page= 492 |doi= 10.1111/0020-8833.00053 |jstor= 2600793 |url= http://www.escholarship.org/uc/item/3cn68807 }}</ref> | stat_area2 = 5.400.000 | stat_year3 = | stat_area3 = | stat_year4 = 7. stoletje | stat_area4 = | stat_pop4 = 50 milijonov | stat_year5 = 9. stoletje | stat_area5 = | stat_pop5 = 80 milijonov | currency = kitajski kovanci | footnotes = ^b&nbsp;8. oktober 690 – 3. marec 705.<br />^c&nbsp;16. december 755 – 17. februar 763. }} {{Infobox Chinese | pic = Tang dynasty (Chinese characters).svg | piccap="Dinastija Tang" v kitajski hanski pisavi | picupright = 0.5 | c = {{linktext|唐朝}} | p = Tángcháo | w = Tʻang²-chʻao² | gr = Tarngchaur | bpmf = ㄊㄤˊ&nbsp;&nbsp;&nbsp;ㄔㄠˊ | myr = Tángcháu | mi = {{IPAc-cmn|t|ang|2|.|ch|ao|2}} | tp = Tángcháo | showflag = p | y = Tòhngchìuh | j = Tong4ciu4 | ci = {{IPAc-yue|t|ong|4|.|c|iu|4}} | tl = Tông-tiâu | poj = Tông-tiâu | wuu = Daon zau | mc = dang djew }} '''Dinastija Tang''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 唐朝, Táng cháo) je bila kitajska cesarska dinastija, ki je vladala od 18. junija 618 do 4. junija 907, s prekinitvijo od leta 690 in 705. Pred njo je vladala [[dinastija Sui]], sledilo pa ji je [[obdobje petih dinastij in desetih kraljestev]]. Zgodovinarji obdobje dinastije Tang na splošno štejejo za vrhunec kitajske civilizacije in zlato dobo kozmopolitske kulture.{{sfn|Lewis|2012|p=1}} Ozemlje dinastije Tang, pridobljeno z vojaškimi pohodi njenih zgodnjih vladarjev, je presegalo ozemlje [[Dinastija Han|dinastije Han]] (202 pr. n. št.–9 n. št, 25–220 n. št.). Dinastijo Tang je ustanovila družina Li (李), ki je izkoristila zaton dinastije Sui in celo pospešila njen dokončni propad. Prva polovica vladavine nove dinastije je bila obdobje napredka in stabilnosti. Vladavina dinastije je bila uradno prekinjena med letoma 690 in 705, ko je prestol zasedla cesarica [[Vu Dzetjan]] in razglasila dinastijo [[Vu Džov]]. Vu Dzetjan je bila edina zakonita kitajska cesarica. [[An Lušanov upor]] (755–763) v drugi polovici vladavine dinastije je povzročil opustošenje in slabljenje osrednje vlade. Dinastija Tang je ohranjala državno upravo z zaposlovanjem izobraženih uradnikov na podlagi standardiziranih državnih izpitov in priporočil. V 9. stoletju je vzpon regionalnih vojaških guvernerjev, znanih kot [[džjeduši]]ji, omajal civilni red. V drugi polovici 9. stoletja sta dinastija in osrednja oblast začeli propadati. Kmečki upori so povzročili množično izgubo prebivalstva in razseljevanje, vsesplošno revščino ter nadaljnje slabšanje delovanja vlade, kar je leta 907 privedlo do konca dinastije. [[Čangan]] (današnji [[Šian]]), prestolnica dinastije Tang, je bil večino časa obstoja dinastije mesto z največjim številom prebivalcev na svetu. Popisa prebivalstva v 7. in 8. stoletju sta pokazala, da je cesarstvo imelo približno 50 milijonov prebivalcev.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=91}}{{sfn|Ebrey|1999|pp=111, 141}} Do konca vladavine dinastije je to število naraslo na ocenjenih 80 milijonov prebivalcev.{{sfn|Du|1998|p=37}}{{sfn|Fairbank|Goldman|2006|p=106}}{{efn|Med vladavino dinastije Tang se je svetovna populacija povečala s približno 190 milijonov na približno 240 milijonov, se pravi za približno 50 milijonov.}} Dinastija je imela poklicno vojsko in vojsko nabornikov z nekaj sto tisoč vojaki. Vojska se je borila predvsem z nomadskimi vojskami za nadzor nad [[Srednja Azija|Srednjo Azijo]] in donosnimi trgovskimi potmi vzdolž [[Svilna pot|svilne poti]]. Oddaljena kraljestva in države so dvoru dinastije Tang plačevale davek. Dinastija je prek sistema protektoratov posredno nadzirala tudi številna druga območja. Dinastija Tang je s svojo politično močjo močno vplivala tudi na politiko in kulturo sosednjih vzhodnoazijskih držav [[Japonska|Japonske]] in [[Koreja|Koreje]]. Kitajska kultura je v obdobju dinastije Tang zacvetela in dozorela. Obdobje tradicionalno velja za največje obdobje kitajske poezije.{{sfn|Yu|1998|pp=73–87}} V tem obdobju sta ustvarjala najbolj znana kitajska pesnika [[Li Baj]] in [[Du Fu]]. Pesnika sta skupaj z drugimi pesniki, kot je bil [[Vang Vej]], prispevala k monumentalnemu delu ''[[Tristo tanških pesmi]]''. Aktivni so bili številni znani slikarji, med njimi [[Han Gan]], [[Džang Šuan]] in [[Džov Fang]]. Cvetela je tudi kitajska dvorna glasba z instrumenti, kot je priljubljena [[Pipa (glasbilo)|pipa]]. Učenjaki dinastije Tang so sestavili bogato paleto zgodovinskih zapisov, enciklopedij in geografskih del. Med pomembnejšimi novostmi je bil razvoj lesotiska. V kitajski kulturi je dobil pomemben vpliv [[budizem]], zlasti njegove domače kitajske sekte. Cesar [[Vudzong (dinastija Tang)|Vudzong]] je v 840. letih uvedel politiko zatiranja budizma, katerega vpliv je nato upadel. == Zgodovina == ===Ustanovitev=== Dinastijo Tang je ustanovil cesar [[Gaodzu (dinastija Tang)|Gaodzu]], rojen kot Li Juan. Med propadanjem dinastije [[Dinastija Sui|Sui]] (581–618) je bil vojvoda Tanga in guverner Tajjuana, glavnega mesta sedanjega [[Šanši]]ja.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=90–91}}{{sfn|Graff|2000|p=78, 93}} Rodbina Li je bila [[Kitajci Han|hanskega]] porekla in pripadala severozahodni vojaški aristokraciji, ki je prevladovala v času dinastije Sui.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=90–91}}{{sfn|Adshead|2004|p=40–41}} Po uradnih zapisih dinastije Tang so bili Liji po očetovi strani potomci [[Laodzi]]ja, tradicionalnega ustanovitelja [[Daoizem|daoizma]], Li Guanga, generala dinastije [[Dinastija Han|Han]], in Li Gaoja, ustanovitelja kraljestva [[Zahodni Ljang (555-587)|Zahodni Ljang]], ki mu je vladala dinastija Han.{{sfn|Latourette|1934|p=191}}{{sfn|Drompp|2004|p=126}}{{sfn|Drompp|2005|p=376}} Pomemben član družine je bil pesnik [[Li Baj]]. Cesarji Tanga so bili delno [[Šianbeji|šjanbejskega]] porekla, saj je bila mati cesarja Gaodzuja, vojvodinja Dugu, delno Šjanbejka.{{sfn|Skaff|2012|p=125}}{{sfn|Togan|2011|p=177}} Nekateri zgodovinarji trdijo, da so vezi cesarske družine Tang z uglednim klanom Longši Li, ki je bil hanskega porekla, morda izmišljene. Genetska študija hčerke Li Huja, vojvode Longšija, starega očeta ustanovitelja dinastije Tang, in njene jedrne družine kaže, da je bila družina povezana predvsem s kmečkimi skupnostmi na severu Kitajske. Ugotovitve kažejo, da so bili verjetno hanski aristokrati.{{sfn|Skaff|2012|p=125}}{{sfn|Togan|2011|p=177}} Li Juan je bil ugleden mož z vojaškimi izkušnjami in po materini strani bratranec cesarja Janga iz Suija.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=91}} Li Juan se je leta 617 skupaj s sinom in enako militantno hčerko, princeso Pingjang, ki je imela svojo vojsko, uprl dinastiji Sui. Pozimi 617 je Li Juan zasedel [[Čangan]] in cesarju Jangu namenil položaj upokojenega cesarja. Li Juan je deloval kot regent marionetnega otroškega cesarja Jang Jouja.{{sfn|Adshead|2004|p=40}} Ko je 18. junija 618 izvedel, da je general Juven Huadži umoril cesarja Janga, se je Li Juan razglasil za cesarja novoustanovljene dinastije Tang.{{sfn|Adshead|2004|p=40}}{{sfn|Graff|2000|p=78}} Cesar Gaodzu je vladal do leta 626, ko ga je nasilno odstavil njegov sin [[Tajdzong|Li Šimin]], knez Čina. Li Šimin je že od 18. leta poveljeval vojakom. Bil je spreten z lokom in puščico, mečem in sulico ter znan po svojih učinkovitih napadih s konjenico.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=91}}{{sfn|Graff|2000|p=80}} 28. maja 621 je v bitki pri Hulaoju premagal številčnejšo vojsko kmečkega upornika Dou Džjandeja.{{sfn|Adshead|2004|p=40–42}}{{sfn|Graff|2000|p=78, 82, 85–86, 95}} 2. julija 626 je v strahu pred atentatom v Šuanvuju iz zasede ubil svoja brata Li Juandžija in prestolonaslednika Li Džjančenga.{{sfn|Adshead|2004|p=42}} Kmalu zatem je njegov oče abdiciral v njegovo korist in Li Šimin je postal cesar Tanga. Znan je predvsem pod svojim tempeljskim imenom [[Tajdzong]].{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=91}} Uboj bratov in očetova odstavitev so bili v nasprotju s [[Konfucijanstvo|konfucijansko]] vrednoto sinovske pobožnosti.{{sfn|Adshead|2004|p=42}} Tajdzong se je kljub temu izkazal za sposobnega voditelja, ki je upošteval nasvete najmodrejših članov svojega sveta.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=91}} Leta 628 je imel budistično spominsko slovesnost za žrtve vojne in leta 629 ukazal, da se na prizoriščih večjih bitk zgradijo budistični samostani, v katerih bi menihi molili za padle na obeh sprtih straneh.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=93}} Med kampanjo dinastije Tang proti vzhodnim Turkom je uničil [[Vzhodni turški kaganat]]. Slavni tanški vojaški častnik Li Džing je ujel [[Ilig kagan]]a in kasneje postal kancler dinastije Tang. Turki so po svojem porazu sprejeli Tajdzonga za svojega kagana. Naslavljali so ga »tian kehan« – »sin nebes«.{{sfn|Adshead|2004|p=42–43}}{{sfn|Twitchett|2000|p=124}} Tajdzonga je nasledil njegov sin Li Dži in vladal kot cesar [[Gaodzong]]. {{multiple image | perrow = 3 | total_width = 650 | caption_align = center | align = center | direction = horizontal | image1 = China, 742.svg | caption1 = Okrožja dinastije Tang leta 742; ''The Cambridge History of China'' | image2 = Tang Dynasty emissaries at the court of Varkhuman in Samarkand carrying silk and a string of silkworm cocoons, 648-651 CE, Afrasiyab murals, Samarkand.jpg | caption2 = Odposlanci Tanga na dvoru [[Sogdija|sogdijskega]] kralja [[Varhuman]]a v [[Samarkand]]u; [[Afrasiabske stenske slike]] (648–651) | image3 = Huteng dancer.jpg | caption3 = Sogdijski plesalec; [[pagoda]] templja Šjuding, [[Anjang]], [[Henan]] }} Dinastija Tang se je lotila vojaških pohodov proti zahodnim Turkom in izkoriščala rivalstvo med zahodnimi in vzhodnimi Turki, da bi oboje oslabila. Pod cesarjem Tajdzongom so bili v zahodnih regijah izvedeni pohodi proti [[Gaočang]]u leta 640, Karasahru leta 644 in 648 ter Kučiju leta 648. Vojne proti zahodnim Turkom so se nadaljevale pod cesarjem Gaodzongom. [[Zahodni turški kaganat]] je bil dokončno priključen k dinastiji Tang po zmagi generala Su Dingfanga nad kaganom [[Ašina Helu]]jem leta 657. Približno v tistem obdobju je dvor Tanga užival v obiskih številnih dostojanstvenikov iz tujih dežel. Slednji so upodobljeni na ''[[Portreti občasnih darovalcev|Portretih občasnih darovalcev]]'', ki jih je verjetno naslikal [[Jan Liben]] (601–673).<ref>{{Citation |last1=Zhou |first1=Xiuqin |title=Zhaoling: The Mausoleum of Emperor Tang Taizong |journal=Sino-Platonic Papers |date=April 2009 |volume=187 |page=155 |url=http://www.sino-platonic.org/complete/spp187_taizong_emperor.pdf |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221010/http://www.sino-platonic.org/complete/spp187_taizong_emperor.pdf |archive-date=2022-10-10 |url-status=live}}</ref>{{efn|Od desne proti levi so upodobljeni predstavniki Luja ({{lang|zh|魯國}}), [[Rouranski kaganat|Rouran]]a, [[Sasanidsko cesarstvo|Sasanidskega cesarstva]] ({{lang|zh|波斯國}}), Pekčeja ([[Koreja]]),({{lang|zh|百濟國}}), Kunduza ({{lang|zh|胡密丹}}), [[Balh]]a ({{lang|zh|白題國}}), [[Merv]]a ({{lang|zh|靺國}}), srednje [[Indija|Indije]] ({{lang|zh|中天竺}}), [[Šri Lanka|Šri Lanke]] ({{lang|zh|獅子國}}), severne [[Indija|Indije]] ({{lang|zh|北天竺}}), [[Taškurgan]]a ({{lang|zh|謁盤陀}}), [[Šaanši]]ja (({{lang|zh|武興國}}), [[Kuča|Kuče]] (({{lang|zh|龜茲國}}), [[Japonska|Japonske]] ({{lang|zh|倭國}}), [[Kogurjo]]ja ({{lang|zh|高麗國}}), [[Hotan]]a ({{lang|zh|于闐國}}), [[Silla|Sille]] (Koreja) ({{lang|zh|新羅國}}), [[Dangčang]]a ({{lang|zh|宕昌國}}), [[Malezija|Malezije]] ({{lang|zh|狼牙修}}), [[Čjang]]a ({{lang|zh|鄧至國}}), [[Jarkend]]a ({{lang|zh|周古柯}}), [[Kabadijan]]a ({{lang|zh|阿跋檀}}), [[Barbari Džjanpinga|barbarov Džjanpinga]] ({{lang|zh|建平蠻}}) in [[Tanki|Tankov]] ({{lang|zh|女蜑國}}).}} {{Wide image|王会图 唐阎立本 (annotations).jpg|1000px|align-cap=center|Tuji ambasadorji na obisku dvora Tanga; Jan Liben (601–673): ''[[Portreti občasnih darovalcev]]''}} ===Vu Dzetjanina uzurpacija prestola=== {{Glavni|Vu Dzetjan}} [[Slika:武曌像.jpg|thumb|upright=0.8|[[Vu Dzetjan]], edina priznana cesarica v kitajski zgodovini]] Vu Dzetjan je prišla na dvor dinastije Tang kot nižja soproga cesarja [[Gaodzong (dinastija Tang)|Gaodzonga]], leta 690 pa se je povzpela na najvišji položaj v cesarstvu in ustanovila kratkotrajno dinastijo [[Vu Džov]] (690–705). Cesar Gaodzong je leta 655 doživel možgansko kap in Vu Dzetjan je začela namesto njega sprejemati številne dvorne odločitve ter se o državnih zadevah pogovarjati s svojimi svetniki, ki so od nje sprejemali ukaze, medtem ko je ona sedela za paravanom.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=97–98}} Ko je začel njen najstarejši sin in prestolonaslednik uveljavljati svojo avtoriteto in zagovarjati politiko, ki ji je cesarica Vu nasprotovala, je leta 675 nenadoma umrl. Mnogi so sumili, da ga je cesarica Vu zastrupila. Naslednji dedič prestola se je očitno izogibal politiki, a ga je Vu leta 680 obtožila načrtovanja upora. Bil je izgnan in kasneje prisiljen storiti samomor.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=98}} Leta 683 je cesar Gaodzong umrl. Nasledil ga je cesar [[Džongdzong]], njegov najstarejši preživeli sin s cesarico Vu. Po samo šestih tednih na prestolu je Džongdzonga cesarica Vu odstavila v korist njegovega mlajšega brata, cesarja [[Ruidzong (dinastija Tang)|Ruidzonga]].{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=98}} Odstavitev je leta 684 izzvala upor skupine knezov dinastije Tang. Vujina vojska je upor v dveh mesecih zatrla.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=98}} 16. oktobra 690 je Vu razglasila vladarsko obdobje Tjanšov dinastije Vu Džov{{sfn|Forte|1988|p=234}} in tri dni kasneje cesarja Ruidzonga degradirala v prestolonaslednika. Prisilila ga je, da se je odpovedal očetovemu priimku Li in prevzel njen priimek Vu.{{sfn|Marlowe|2008|p=64}} Zatem je vladala sama kot edina legitimna cesarica v kitajski zgodovini. {{multiple image | perrow = 2 | image1 = 20210220 A model of Luoyang in Sui and Tang dynasty, Henan Museum.jpg| | image2 = 洛阳明堂天堂遗址中明堂的复原模型 (cropped).jpg | footer = Risba cesarske palače Luojang v času vladavine Vu Dzetjan. Med njeno vladavino je bilo zgrajenih veliko pomembnih zgradb, med njimi Svetla dvorana Luojanga (desno). Dvorana je bila visoka 93 metrov.<ref>{{Citation |title=Zizhi Tongjian |title-link=|year=1084 |editor-last=Sima |editor-first=Guang |editor-link= |script-title=zh:資治通鑑 |trans-chapter=Tang #20 |script-chapter=zh:卷第二百四·唐紀二十 |chapter-url=https://ctext.org/wiki.pl?chapter=416283 |language=lzh |via=the Chinese Text Project |script-quote=zh:｢辛亥，明堂成，高二百九十四尺，方三百尺。凡三层：下层法四时，各随方色。中层法十二辰；上为圆盖，九龙捧之。上层法二十四气；亦为圆盖，上施铁凤，高一丈，饰以黄金。中有巨木十围，上下通贯，栭栌棤藉以为本。下施铁渠，为辟雍之象。号曰万象神宫。｣}}</ref> }} Dvorni udar 20. februarja 705 je cesarico Vu prisilil, da je 22. februarja odstopila s položaja cesarice. Naslednji dan je oblast ponovno prevzel njen sin Džongdzong. Dinastija Tang je bila uradno obnovljena 3. marca 705. Vu je kmalu zatem umrla.{{sfn|Adshead|2004|p=45}} Da bi legitimirala svojo vladavino, je objavila dokument, znan kot ''Velika oblačna sutra'', ki je napovedoval, da bo reinkarnacija Maitreje Bude ženska vladarica, ki bo s sveta pregnala bolezni, skrbi in nesreče.{{sfn|Ebrey|1999|p=116}}{{sfn|Sen|2003|p=97–98}} V dokumentu je uporabila številne revidirane pismenke, ki so jih po njeni smrti vrnili v izvirno obliko.{{sfn|Whitfield|2004|p=74}} Verjetno najpomembnejši del njene zapuščine je bilo zmanjšanje hegemonije severozahodne aristokracije, kar je ljudem iz drugih klanov in regij Kitajske omogočilo, da so bili bolj zastopani v kitajski politiki in vladi.{{sfn|Fairbank|Goldman|2006|p=82}}{{sfn|Schafer|1985|p=8}} ===Vladavina cesarja Šuandzonga=== {{multiple image | align = right | total_width = 320 | image_style = border:none; | image1 = 西安大雁塔.jpg | alt1 = 西安大雁塔 | caption1 = [[Velika pagoda divje gosi]] v Čanganu, zgrajena leta 652 in obnovljena leta 704 | image2 = Xi'anwildgoosepagoda2.JPG | alt2 = Xi'anwildgoosepagoda2 | caption2 = [[Mala pagoda divje gosi]], zgrajena leta 709 ob templju Dadžijanfu v Čanganu; v njej so se zbirali budistični menihi in prevajali besedila iz sanskrta v kitajščino{{sfn|Kiang|1999|p=12}}}} [[Slika:西方淨土變.jpg|thumb|Mural, ki prikazuje arhitekturo dinastije Tang v letih 707–710; jame Mogao, jama 217]] Med vladavino cesarice Vu Dzetjan in po njej je bilo na dvoru veliko uglednih žensk, med njimi Šangguan Vaner (664–710), pesnica, pisateljica in zaupanja vredna uradnica, pristojna za cesaričin zasebni urad.{{sfn|Adshead|2004|p=46}} Leta 706 je cesarica Vej (umrla leta 710), žena cesarja [[Džongdzong]]a, prepričala moža, naj na vladne položaje imenuje svojo sestro in njene hčere. Leta 709 je zahtevala, da se ženskam podeli pravica do prenosa dednih privilegijev na sinove, kar je bilo prej izključna domena moških.{{sfn|Benn|2002|p=6}} Cesarica Vej je kasneje zastrupila Džongdzonga in leta 710 na prestol postavila njegovega petnajstletnega sina. Dva tedna pozneje je Li Longdži, kasnejši cesar [[Šuandzong (dinastija Tang)|Šuandzong]], z nekaj privrženci v dvorni palači ubil cesarico Vej in njene pristaše. Na prestol je postavil svojega očeta, cesarja [[Ruidzong (dinastija Tang)|Ruidzonga]] (vladal 710-712).{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=99}} Podobno kot je ob cesarju Džongdzongu vladala cesarica Vej, je ob cesarju Ruidzongu vladala princesa Tajping.{{sfn|Adshead|2004|p=47}} To se je končalo po Tajpinginem spodletelem državnem udaru leta 712. Cesar Ruidzong je prestol prepustil cesarju Šuandzongu.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=99}}{{sfn|Benn|2002|p=6}} Med 44-letnim vladanjem cesarja Šuandzonga je dinastija Tang dosegla svoj vrhunec. To obdobje velja za zlato dobo gospodarskega razcveta in udobnega življenja na cesarskem dvoru.{{sfn|Benn|2002|p=7}}{{sfn|Schafer|1985|p=8}} Šuandzong je veljal za naprednega in blagega vladarja, ki je leta 747 odpravil smrtno kazen. Pred tem je moral vse usmrtitve odobriti cesar. Leta 730 je bilo izvedenih le 24 usmrtitev.{{sfn|Benn|2002|p=47}} Šuandzong je pri sprejemanju političnih odločitev upošteval mnenje svojih ministrov in si prizadeval za pravično kadrovanje v vladnih resorjih z vključevanjem predstavnikov različnih političnih frakcij.{{sfn|Adshead|2004|p=47}} Njegov kancler Džang Džjuling (673–740), zagovornik [[Konfucijanstvo|konfucijanstva]], si je prizadeval povečati količino denarja v obtoku s podpiranjem zasebnega kovništva, medtem ko je njegov naslednik Li Linfu (umrl 753), aristokrat in tehnokrat, zagovarjal državni monopol nad kovanjem denarja.{{sfn|Adshead|2004|p=89}} Po letu 737 je Šuandzong najbolj zaupal svojemu dolgoletnemu kanclerju Li Linfuju, ki je zagovarjal agresivnejšo zunanjo politiko z uporabo generalov, ki niso bili kitajskega rodu. Prav ta politika je na koncu ustvarila pogoje za obsežen upor proti cesarju Šuandzongu.{{sfn|Adshead|2004|pp=47–48}} ===An Lušanov upor in uničenje=== [[An Lušanov upor]], ki je trajal od leta 755 do 763, je uničil blaginjo dinastije Tang, ki je bila pred uporom na vrhuncu svoje moči. An Lušan je bil vojaški poveljnik dinastije Tang. Bil je mešanega sogdijsko-turškega porekla in služboval od leta 744. Leta 744 je premagal [[Kitani|Kitane]] iz [[Mandžurija|Mandžurije]], vendar je bila večina pohodov proti njim neuspešna.{{sfn|Xu|1993|p=455–467}} V Hebeju je imel obsežna pooblastila, kar mu je omogočilo, da se je uprl z vojsko, ki je štela več kot 100.000 mož. Po zavzetju [[Luojang]]a se je razglasil za cesarja nove, a kratkotrajne države [[Jan (Anši)|Jan]]. Tanški general Guo Dzidži je na začetku dosegel nekaj zmag proti upornikom, kasneje pa novoustanovljene tanške enote niso bile kos An Lušanovim prekaljenim veteranom. Dvor Tanga je pobegnil iz Čangana, cesar Šuandzong pa je med zbiranjem nove vojske v [[Šanši]]ju pobegnil v [[Sečuan]] in leta 756 zaprosil za pomoč [[Ujgurski kaganat]]. Ujgurski kan [[Bajančur kan|Bajančur]] je bil nad nad tem navdušen. Kitajskemu diplomatskemu odposlancu je dal svojo hčerko za ženo in v zameno dobil za ženo kitajsko princeso. Ujguri so pomagali osvoboditi prestolnico dinastije Tang, vendar so jo zapustili šele, ko jim je dinastija Tang plačala ogromno odkupnino v svili. Upor so pomagali zatirati celo [[Arabci]] iz [[Abasidski kalifat|Abasidskega kalifata]].{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=100}}{{sfn|Eberhard|2005|p=184–185}}{{sfn|Schafer|1985|p=9}} Med An Lušanovim uporom je leta 760 prišlo do pokola tujih arabskih in perzijskih muslimanskih trgovcev v Jangdžovu, ki ga je zagrešil kitajski general Tjan Šengong.{{sfn|Wan|2017|p=11}}{{sfn|Qi|2010|p=221–227}} Tibetanci so izkoristili priložnost in vdrli na številna območja pod kitajsko oblastjo. Po razpadu [[Tibetansko cesarstvo|Tibetanskega cesarstva]] leta 842 in ujgurskega kraljestva [[Kočo]] kmalu zatem dinastija Tang po letu 763 ni bila več dovolj močna, da bi izkoristila priložnost in ponovno osvojila Srednjo Azijo.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=100}}{{sfn|Sen|2003|p=34}} Izguba ozemlja je bila tako pomembna, da so morali kandidati na državnem izpitu še pol stoletja pozneje pisati esej o vzrokih za propad dinastije Tang.{{sfn|Gascoigne|Gascoigne|2003|p=97}} An Lušana je leta 757 ubil eden od njegovih evnuhov, obdobje nemirov in vsesplošni upori pa so se kljub temu nadaljevali vse do leta 763, ko je upornika Ši Siminga ubil njegov lastni sin.{{sfn|Eberhard|2005|p=185}} [[Slika:Leshan Buddha Statue View.JPG|thumb|Gradnja [[Lešanski veliki Buda|Lešanskega velikega Bude]] se je začela leta 713 in končala leta 803; kip je visok 71 metrov]] [[Slika:Nanchan Temple 1.JPG|thumb|Nančanski tempelj, zgrajen v 8. stoletju]] Po letu 710 so regionalni vojaški guvernerji [[džjeduši]]ji postopoma začeli izpodbijati centralno oblast.{{sfn|Wang|2003|p=91}} Po An Lušanovem uporu je moč džjedušijev v Hebeju presegla moč centralne vlade. Po vrsti uporov med letoma 781 in 784 v današnjih provincah Hebej, Henan, Šandong in Hubej je bila vlada prisiljena uradno priznati dedno vladavino džjedušijev brez predhodne potrditve s strani države. Vlada dinastije Tang se je namreč pri zagotavljanju varnosti in zatiranju lokalnih uporov zanašala ravno na te guvernerje in njihove vojske. V zameno za te usluge jim je vlada priznala pravico do lastne vojske, pobiranja davkov in celo prenašanja privilegijev na dediče.{{sfn|Graff|2008|p=43–44}} Ti vojaški guvernerji so postopoma zmanjšali vpliv civilnih uradnikov, izbranih prek državnega izpitnega sistema, in postajali vse bolj neodvisni od centralne oblasti. Njihova vladavina je trajala do leta 960, ko je bila pod dinastijo [[Dinastija Song|Song]] vzpostavljena nova civilna ureditev. Sistem enakih zemljišč je bil opuščen, kar je pomenilo, da so lahko ljudje prosto kupovali in prodajali zemljo. Številni revni kmetje so se zaradi tega zadolžili in bili prisiljeni prodati svojo zemljo premožnim, kar je vodilo v hitro širjenje velikih posestev.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=100}} Po propadu sistema dodeljevanja zemljišč se centralna kitajska država po letu 755 skorajda ni več vmešavala v upravljanje kmetijstva in je približno tisočletje delovala zgolj kot pobiralec davkov. Izjema je bil neuspešen poskus nacionalizacije zemljišč v času dinastije Song med vojno z [[Mongolsko cesarstvo|Mongoli]] v 13. stoletju.{{sfn|Adshead|2004|pp=90–91}} Ko je osrednja oblast izgubljala nadzor nad različnimi deli cesarstva, so leta 845 zabeležili, da so tolpe razbojnikov in rečnih piratov, ki so štele sto ali več članov, začele brez večjega odpora pleniti naselja ob reki [[Jangce]]. Leta 858 so silovite poplave vzdolž [[Veliki prekop (Kitajska)|Velikega prekopa]] zalile ogromna območja [[Severnokitajska nižina|Severnokitajske nižine]] in pri tem terjale več deset tisoč življenj. Kitajsko verovanje v »nebeški mandat«, podeljen slabeči dinastiji Tang, je bilo omajano, saj so številni podložniki zaradi naravnih nesreč menili, da je dinastija izgubila pravico do vladanja. Leta 873 je temelje cesarstva zamajala katastrofalna letina. Na nekaterih območjih so pridelali le polovico običajnega pridelka in več deset tisoč ljudi se je soočilo s pomanjkanjem hrane in lakoto. V zgodnejšem obdobju vladavine dinastije Tang se je osrednja oblast uspešno spopadala s krizami pri pridelavi hrane. Zapisi kažejo, da se je vlada med letoma 714 in 719 učinkovito odzvala na naravne nesreče z razširitvijo sistema državnih žitnic za uravnavanje cen živil po vsej državi. Osrednja oblast je takrat uspela ustvariti velike zaloge živil za preprečevanje vse večje nevarnosti lakote ter povečati kmetijsko pridelavo s pridobivanjem novih obdelovalnih površin.{{sfn|Benn|2002|p=7}}{{sfn|Bowman|2000|p=105}} ===Obnova in okrevanje=== [[Slika:Xumipagodazhengding.jpg|thumb|upright=0.8|Pagoda Šumi, zgrajena leta 636]] Čeprav so naravne nesreče in upori omajali ugled in zmanjšali učinkovitost osrednje vlade, obdobje v začetku 9. stoletja velja za čas okrevanja dinastije Tang.{{sfn|Benn|2002|p=15–17}} Umik vlade iz upravljanja gospodarstva je imel nepričakovan pozitiven učinek spodbujanja trgovine. Odprlo se veliko trgov z manj birokratskimi omejitvami.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=101}}{{sfn|Fairbank|Goldman|2006|p=85}} Do leta 780 sta bila davek v žitu in obvezna delovna služba, uvedena v 7. stoletju, nadomeščena s polletnim davkom v denarju, kar je pomenilo prehod na denarno gospodarstvo, ki ga je krepil trgovski sloj.{{sfn|Schafer|1985|p=9}} V poznem obdobju dinastije Tang so gospodarsko najbolj cvetela mesta v južni regiji Džjengnan, med njimi Jangdžov, Sudžov in Hangdžov.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=101}} Državni monopol nad proizvodnjo soli, ki je po An Lušanovem uporu oslabel, je prešel pod pristojnost Komisije za sol. Komisija je postala ena najmočnejših državnih ustanov, ki so je vodili sposobni ministri, izbrani na podlagi svojega strokovnega znanja. Komisija je uvedla prakso prodaje pravic trgovcem za nakup monopolne soli, ki so jo ti nato prevažali in prodajali na lokalnih trgih. Leta 799 je sol predstavljala več kot polovico državnih prihodkov.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=100}} Prvič v zgodovini se je zgodilo, da je davek na sol postal glavni vir prihodkov kakšne velike države. Tudi potem, ko je moč osrednje vlade v drugi polovici 8. stoletja začela upadati, je ravno ta davek omogočal, da je država še vedno delovala in v velikem obsegu izdajala cesarske odloke. V ''[[Stara knjiga Tanga|Stari knjigi Tanga]]'' je zapis, da je vladni odlok iz leta 828 po vsej državi poenotil uporabo verižnih črpalk za namakanje s pravokotnimi lopatami.{{sfn|Needham|1986b|p=347}} Zadnji ambiciozni vladar dinastije Tang je bil cesar [[Šjandzong (dinastija Tang)|Šjandzong]] (vladal 805–820). Njegovemu vladanju so močno pomagale fiskalne reforme iz 80. let 8. stoletja, vključno z uvedbo državnega monopola nad proizvodnjo soli. V prestolnici je imel nastanjeno učinkovito in dobro usposobljeno cesarsko vojsko pod poveljstvom dvornih evnuhov. Njegova Vojska božanske strategije je leta 806 štela 240.000 mož. Med letoma 806 in 819 je cesar Šjandzong izvedel sedem obsežnih vojaških pohodov za zatiranje uporov v provincah, ki so zahtevale avtonomijo in se odcepile od osrednje oblasti. Pokoril je vse province razen dveh. V času njegovega vladanja je bilo za kratek čas prekinjeno dedovanje položajev vojaških guvernerjev ''[[džjeduši]]jev''. Na njihove položaje je imenoval svoje vojaške častnike, regionalne civilne upravne organe pa znova zapolnil s civilnimi uradniki.{{sfn|Adshead|2004|p=51}} Šjandzongovi nasledniki so se izkazali za manj sposobne. Bolj kot vladanju so se posvečali užitkom, kot so lov, gostije in športi na prostem, s čimer so evnuhom omogočili kopičenje moči. Od incidenta Ganlu, v katerem cesarju [[Vendzong (dinastija Tang)|Vendzongu]] (vladal 826–840) ni uspelo odstraniti evnuhov z oblasti, moč evnuhov ni bila ogrožena. Namesto tega so bili Vendzongovi zavezniki na ukaz evnuhov javno usmrčeni na Zahodni tržnici v prestolnici Čangan.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=101}} [[Slika:Mogao Cave 156 battle.jpg|thumb|upright=1.3|Freska iz poznega obdobja dinastije Tang, ki slavi zmago generala Džang Jičaa nad Tibetanskim cesarstvom leta 848; Jame Mogao, jama 156]] Več desetletij po An Lušanovem uporu je dinastija Tang uspela zbrati dovolj moči za nekaj vojaških pohodov, vključno z uničenjem [[Ujgurski kaganat|Ujgurskega kaganata]] v Mongoliji med letoma 840 in 847.{{sfn|Baumer|2012|p=310}} Dinastiji je uspelo ponovno vzpostaviti posredno oblast nad nekdanjimi ozemlji vse do koridorja Heši in mesta Dunhuang v provinci Gansu na zahodu. Ozemlja v posesti Tibetanskega cesarstva je leta 848 med državljansko vojno v Tibetanskem cesarstvu osvojil general Džang Jičao (799–872).{{sfn|Taenzer|2016|p=35–37}} Cesar Šuandzong ga je za uspehe nagradil s položajem zaščitnika (''fangjuši'') prefekture Ša in vojaškega guvernerja novega okrožja Guiji.<ref>''[[Dzidži tongdžjan]]'', zv. 249]].</ref> ===Konec dinastije Tang=== Poleg naravnih nesreč in prizadevanj džjedušijev za pridobitev avtonomije je tako sever kot jug Kitajske opustošil [[Huang Čaov upor]] v letih 874 do 884. Njegovo zatrtje je trajalo celo desetletje in privedlo do plenjenja mest Čangan in Luojang.{{sfn|Eberhard|2005|p=189–190}} V letih 878 in 879 je Huangova vojska v južnem pristanišču [[Guangdžov]]u pobila tuje trgovce, arabske in perzijske muslimane, zaratustrovce, jude in kristjane.{{sfn|Gernet|1996|p=292}} Srednjeveški kitajski vir navaja, da je bilo med Huang Čaovim uporom ubitih osem milijonov ljudi.<ref>{{zhi|c=《殘唐五代史演義傳》：“卓吾]]子評：‘僖宗以貌取人，失之巢賊，致令殺人八百萬，血流三千里’”}}</ref> Dinastija Tang si po Huangovem uporu ni nikoli več opomogla in je kmalu zatem propadla. V zadnjih letih dinastije Tang so podeželje pustošile velike tolpe razbojnikov, velike kot manjše vojske. Tolpe so se ukvarjale s tihotapljenjem soli, napadi na trgovce in trgovske karavane in celo z obleganji utrjenih mest.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=108}} Starejši zapisi Huang Čaov upor opisujejo kot dogodek, ki je uničil aristokracijo dinastije Tang, novejše raziskave pa kažejo, da je aristokracija na uradniških položajih začela propadati že dolgo pred tem.{{sfn|Wen|Wang|Hout|2024}}{{sfn|Wang Haixiao|2025}}{{sfn|Zhou Ding|2024}} Razen tega je dejanska fizična škoda, ki jo je eliti dinastije Tang povzročil upor, močno precenjena. Dinastija je ponovno utrdila svoj položaj v provinci Džjangnan in drugih južnih provincah in ohranila svoj vpliv še globoko v 10. stoletje.{{sfn|Zhou Ding|2024}} Plenjenje mest in nenehni frakcijski boji med evnuhi in uradniki, ki so imeli za posledico zlom državne uprave, so zagotovo osiromašili številne stare metropolitanske družine ali jih celo prisilili zapustiti svoje domove, kar je pripravilo teren za vzpon novega regionalnega plemstva v [[Obdobje petih dinastij in desetih kraljestev|obdobjih petih dinastij]] in dinastije [[Dinastija Song|Song]].{{sfn|Mote|2003|pp=6–7}}<ref>{{citation |last1=Scheidel |first1=Walter |title=The Great Leveler: Violence and the History of Inequality from the Stone Age to the Twenty-First Century |year=2018 |publisher=Princeton University Press |isbn=978-0-691-18325-1 |pages=276–278}}</ref>{{sfn|Zhou Ding|2024}} V zadnjih dveh desetletjih dinastije Tang je postopni razpad osrednje oblasti privedel do vzpona tekmujočih vojaških voditeljev [[Li Kejong]]a in [[Džu Ven]]a na severu Kitajske.{{sfn|Mote|2003|pp=7–12}} Sile dinastije Tang so s pomočjo zavezniških [[Šatuoji|Šatuojev]], turškega ljudstva z območja današnje province [[Šanši]], pod vodstvom Li Kejonga, zatrle Huangov upor. Li Kejong je bil imenovan za džjedušija in pozneje za kneza Džina. Dvor dinastije Tang mu je podelil cesarski priimek Li.{{sfn|Mote|2003|p=6–7, 10, 12}} Džu Ven, sprva tihotapec soli in častnik v vojski upornika Huang Čaa, se je predal silam dinastije Tang, kar je pripomoglo k Huangovemu porazu. Džu Vena so preimenovali v Džu Čuandžonga (Džu popolne zvestobe) in ga po nizu hitrih napredovanj imenovali za vojaškega guvernerja okrožja Šuanvu.{{sfn|Mote|2003|p=7, 10, 12}}{{sfn|Needham|1986c|p=320–321|loc=footnote h}} Leta 901 je Džu Ven iz svojega oporišča v Kajfengu prevzel nadzor nad Čanganom, prestolnico dinastije Tang, in s tem tudi nad cesarsko družino.{{sfn|Mote|2003|p=7}} Do leta 903 je cesarja [[Džaodzong (dinastija Tang)|Džaodzonga]] prisilil, da prestolnico preseli v Luojang, s čimer se je že pripravljal na prevzem prestola. Leta 904 je cesarja Džaodzonga umoril in ga nadomestil z njegovim mladim sinom, cesarjem Aijem. Leta 905 je Džu ukazal usmrtiti Aijeve brate, številne uradnike in cesarico vdovo He. Dinastija Tang se je končala leta 907, ko je Džu Ven odstavil Aija in zasedel prestol Tanga kot cesar Tajdzu. Ustanovil je dinastijo [[Kasnejši Ljang]], s čimer se je začelo [[obdobje petih dinastij in desetih kraljestev]]. Leto pozneje je Džu odstavljenega cesarja Aija ukazal zastrupiti.{{sfn|Mote|2003|p=7, 10, 12}} Džu Venov sovražnik Li Kejong je umrl leta 908. Zaradi zvestobe dinastiji Tang si ni nikoli nadel cesarskega naslova. Njegov sin Li Cunšu, cesar Džuangdzong, je podedoval očetov naslov kneza Džina in z njim tudi očetovo rivalstvo z Džujem. Leta 923 je Li Cunšu razglasil obnovljeno dinastijo Tang, znano kot [[Kasnejši Tang]], in še istega leta strmoglavil dinastijo [[Kasnejši Ljang]]. Južna Kitajska je kljub temu ostala razdrobljena na številna majhna kraljestva, vse dokler ni bila večina Kitajske ponovno združena pod dinastijo [[Dinastija Song|Song]] (960–1279). Iz tega obdobja izvira tudi oblast [[Kitani|kitanske]] dinastije Ljao nad deli severovzhodne Kitajske in [[Mandžurija|Mandžurije]]. Leta 905 je kitanski voditelj [[Abaodzi]] sklenil vojaško zavezništvo z Li Kejongom proti Džu Venu, vendar so se Kitani sčasoma obrnili proti dinastiji Kasnejši Tang in pomagali šatuojskemu voditelju [[Ši Džintang]]u iz dinastije [[Kasnejši Džin]], da je leta 936 strmoglavil dinastijo Kasnejši Tang.{{sfn|Mote|2003|p=10–13}} ==Uprava in politika== ===Prve reforme=== [[Slika:李隆基像.jpg|thumb|upright=0.8|Cesar [[Šuandzong (dinastija Tang)|Šuandzong]] z oblačili in pokrivalom učenjaka]] Cesar Tajdzong se je najprej lotil reševanja težav znotraj vlade, ki so nenehno pestile pretekle dinastije. Na podlagi ''Zakonika dinastije Sui'' je izdal nov ''[[Zakonik dinastije Tang]]'', po katerem so se zgledovale naslednje kitajske dinastije, pa tudi sosednje države v [[Vietnam]]u, [[Koreja|Koreji]] in na [[Japonska|Japonskem]].{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=91}} Najstarejši ohranjeni zakonik je iz leta 653. Razdeljen je bil na 500 členov, ki so zajemali različna kazniva dejanja in kazni: od desetih udarcev z lahko palico do stotih udarcev s težko palico, izgnanstva, prisilnega dela do usmrtitve. Za enako kaznivo dejanje, ki so ga storili pripadniki različnih družbenih in političnih razredov, je zakonik zazlikoval različne stopnje strogosti. Če je služabnik ali nečak ubil svojega gospodarja oziroma strica, je bila kazen drugačna kot v primeru, če je gospodar ubil služabnika ali ali stric nečaka.{{sfn|Ebrey|1999|pp=111–112}} [[Slika:CMOC Treasures of Ancient China exhibit - tri-coloured figure of a civil official.jpg|thumb|upright=0.8| Grobna figura iz dinastije Tang, ki prikazuje uradnika, oblečenega v ''hanfu'']] ''Zakonik dinastija Tang'' so v veliki meri prevzeli kasnejši zakoniki, kot je ''Zakonik zgodnje dinastije Ming'' (1368–1644) iz leta 1397.{{sfn|Andrew|Rapp|2000|p=25}} Kasneje je doživel več revizij, na primer tisto, ki je izboljšala lastninske pravice žensk v času dinastije [[Dinastija Song|Song]] (960–1279).{{sfn|Ebrey|1999|p=158}}{{sfn|Bernhardt|1995|p=274–275}} Državna uprava Tanga je imela tri urade (省, ''šeng''), ki so bili dolžni pripraviti, pregledati in izvajati državno politiko. V uradu, ki je izvajal politiko, je bilo šest ministrstev (部, ''bù'') z različnimi nalogami. Ti [[trije uradi in šest ministrstev]] so vključevali upravo za kadre, finance, obrede, vojsko, pravosodje in javna dela – upravni model, ki je trajal do padca dinastije [[Dinastija Čing|Čing]] (1644–1912).{{sfn|Fairbank|Goldman|2006|p=78}} Ustanovitelji dinastije Tang so svojo slavo prevzeli predvsem iz slave prejšnje dinastije [[Dinastija Han|Han]] (202 pr. n. št. – 220 n. št.), vendar je bila osnova večine njihove upravne organizacije zelo podobna tisti iz prejšnjih severnih in južnih dinastij. Sistem divizijske milice iz dinastije [[Severni Džov]] (6. stoletje) je nadaljeval tudi Tang, vključno s kmečkimi vojaki, ki so služili v zameno za pridobljeno kmetijsko zemljišče. Ohranil se je tudi sistem enakih polj iz dinastije [[Severni Vej]] (4.–6. stoletje), vendar z nekaj prilagoditvami.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=91}} Četudi so centralna oblast in lokalne oblasti vodile obsežne evidence o zemljiški lastnini za odmero davkov, je v dinastiji Tang postala običajna praksa, da so pismeni in premožni ljudje ustvarjali lastne zasebne dokumente in sklepali pogodbe. Ustvarjalci teh dokumentov so s svojim podpisom in podpisoma priče in pisarja na sodišču, če je bilo potrebno, dokazali, da je njihova zahteva po lastnini legitimna. Prototip tega postopka je dejansko obstajal že v starodavni dinastiji Han, vendar je v dinastiji Tang postal bolj pogost in se je v kasnejših dinastijah vtisnil v kitajsko kulturo.{{sfn|Brook|1998|p=59}} Središče politične moči dinastije Tang je bilo glavno mesto [[Čangan]], današnji [[Šian]], kjer je cesar vzdrževal svojo veliko palačo in sprejemal in zabaval politične odposlance z glasbo, športom, akrobati, poezijo, slikami in dramatičnimi gledališkimi predstavami. Prestolnica je bila neverjetno bogata. Ko so leta 643 kitajski prefekturni vladni uradniki dopotovali v prestolnico, da bi predstavili letno poročilo o zadevah v svojih okrožjih, je cesar Tajdzong ugotovil, da mnogi nimajo ustreznih prostorov za bivanje in najemajo sobe od trgovcev. Tajdzong je vladnim agencijam, odgovornim za občinsko gradnjo, naročil, naj vsakemu gostujočemu uradniku v prestolnici zgradijo zasebni dvorec.{{sfn|Benn|2002|p=59}} ===Državni izpiti=== [[Slika:Civilserviceexam1.jpg|thumb|[[Čju Jing]]ova (1494–1552) slika iz dinastije [[Dinastija Ming|Ming]] prikazuje kandidate za civilne službe, ki berejo na zidu objavljene rezultate izpitov]] Študenti [[Konfucijanstvo|konfucijanskih]] študij so bili kandidati za cesarske izpite, pogoj za imenovanje v lokalne, pokrajinske in osrednje vladne birokracije. Obstajali sta dve vrsti izpitov: ''mingdžing'' (明經, ''osvetljevanje klasik'') in ''džinši'' (進士, ''predstavljeni učenjak''). ''Mingdžing'' je temeljil na konfucijanskih klasikah in je preverjal študentovo poznavanje širokega nabora besedil. ''Džinši'' je preverjal študentove literarne sposobnosti pri pisanju esejev kot odgovor na vprašanja o upravljanju in politiki ter pri pisanju poezije.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=91–92}} Kandidati so bili ocenjeni tudi po primernem vedenju, videzu, govoru in kaligrafiji, kar so bila subjektivna merila, ki so dajala prednost bogatim pred tistimi s skromnejšimi sredstvi, ki si niso mogli plačati učiteljev retorike in pisanja. Čeprav je nesorazmerno veliko civilnih uradnikov prihajalo iz aristokratskih družin, bogastvo in plemiški status nista bila pogoja, izpiti pa so bili odprti za vse moške podložnike, katerih očetje niso bili iz obrtniškega ali trgovskega razreda.{{sfn|Gascoigne|Gascoigne|2003|p=95}}{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=97}} Za spodbujanje široke konfucijanske izobrazbe je vlada dinastije Tang ustanovila državne šole in izdala standardne različice ''[[Štiri knjige in Pet klasik|Pet klasik]]'' s komentarji.{{sfn|Ebrey|1999|p=112}} Odprt natečaj je bil zasnovan tako, da bi v vlado pritegnil najboljše talente. Takšna zasnova je bila pomembna zato, da bi vladarji dinastije Tang z zaposlovanjem kariernih uradnikov brez družinske ali lokalne opore moči, ne bi bili odvisni od močnih aristokratskih družin in vojskovodij. ''Zakonik dinastije Tang'' je zagotavljal enakomerno delitev podedovanega premoženja med legitimne dediče, in spodbujal družbeno mobilnost, saj je preprečeval močnim družinam, da bi s prvorojenstvom postale zemljiško plemstvo.{{sfn|Fairbank|Goldman|2006|p=83}} V nasprotju s starejšimi poročili, ki so cesarski izpit v času dinastije Tang prikazovala kot obrobnega, nedavne kvantitativne raziskave kažejo, da je do konca 7. stoletja stopnja ''džinši'' že postala glavna pot do visokih položajev, medtem ko je rodovnik aristokratske družine v veliki meri izgubil svojo napovedno moč za birokratsko imenovanje.{{sfn|Wen|Wang|Hout|2024}}<ref>Wang, E. H., &amp; Yang, C. Z. (2025). ''The Political Economy of China’s Imperial Examination System''. Cambridge University Press. [https://www.cambridge.org/core/elements/political-economy-of-chinas-imperial-examination-system/3DA0EC88AE5901AEE641FD5686C7F8B8 Open-access Cambridge University Press link].</ref>{{sfn|Wang Haixiao|2025}} Izpitni sistem dinastije Tang je tako igral odločilno institucionalno vlogo pri izpodrivanju dednih privilegijev in spodbujanju birokratske elite, izbrane po zaslugah. Od časov dinastije Tang do konca dinastije Čing leta 1912 so učenjaki-uradniki služili kot posredniki med ljudstvom in vlado, njihova avtoriteta pa je izhajala manj iz porekla kot iz uspeha na izpitih. === Religija in politika === [[Slika:Audience by Emperor Tang Xuanzong.jpg|thumb|right| Ren Renfa (1254–1327): Džang Guo na sprejemu pri cesarju Šuandzongu]] Religija je od samega začetka igrala pomembno vlogo v politiki dinastije Tang. Li Juan je v svojem prizadevanju za prihod oblast pritegnil privržence s trditvijo, da izvira od [[Daoizem|daoističnega]] modreca [[Laodzi]]ja (ok. 6. stoletje pr. n. št.).{{sfn|Graff|2000|p=79}} Študentje, ki so opravljali državne izpite, so prosili budistične menihe, naj molijo za njihov uspeh, uspešni diplomanti pa so jim v zameno darovali. Pred obdobjem preganjanja budizma v 9. stoletju sta bila sprejemljiva tako [[budizem]] kot [[daoizem]]. Religija je bila osrednjega pomena v času vladavine cesarja [[Šuandzong (dinastija Tang)|Šuandzonga]] (vladal 712–756). Cesar je na svoj dvor povabil daoistične in budistične menihe in klerike, zasul Laodzija z visokimi nazivi, pisal komentarje k daoističnim svetim spisom in ustanovil šolo za usposabljanje kandidatov za daoistične izpite. Leta 726 je pozval indijskega meniha Vadžrabodhija (671–741), naj izvede tantrične obrede za preprečitev suše. Leta 742 je osebno držal kadilnico, medtem ko je patriarh šingonske šole Amoghavajra (705–774) recitiral ''"mistična zaklinjanja, da bi zagotovil zmago sil dinastije Tang"''.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=99}} Cesar Šuandzong je strogo reguliral financiraje verskih dejavnosti. V začetku svoje vladavine je leta 713 ukinil neizčrpno zakladnico uglednega budističnega samostana v Čanganu. Samostan je zbral ogromno bogastvo, saj so množice anonimnih skesancev pred njegovimi vrati puščale denar, svilo in dragocenosti. Čeprav je samostan svoja sredstva radodarno razdajal, ga je cesar obsodil goljufivih bančnih praks in njegovo bogastvo razdelil drugim budističnim in daoističnim samostanom ter za popravilo lokalnih kipov, dvoran in mostov.{{sfn|Benn|2002|p=61}} Leta 714 je trgovinam v Čanganu prepovedal prodajo prepisov budističnih suter in monopol nad to trgovino prepustil budistični duhovščini.{{sfn|Benn|2002|p=57}} ===Davki in popisi prebivalstva=== Vlada dinastije Tang je poskušala izvesti natančne [[popis prebivalstva|popise prebivalstva]] cesarstva, predvsem zaradi učinkovitega obdavčevanja in novačenja vojakov. Dinastija je v zgodnjem obdobju za gospodinjstva uvedla skromne davke na žito in tkanine, s čimer jih je spodbujala k registraciji in posredovanju natančnih demografskih podatkov vladi.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=91}} V uradnem popisu prebivalstva leta 609 je bilo zabeleženih 9 milijonov gospodinjstev, se pravi približno 50 milijonov ljudi.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=91}} Število se v popisu leta 742 ni povečalo.{{sfn|Ebrey|1999|p=141}} Število se ni povečalo niti v primerjavi z dinastijo [[Dinastija Han|Han]], ki je leta 2 n. št. zabeležila 58 milijonov prebivalcev.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=91}}{{sfn|Nishijima|1986|p=595–596}} Adshead meni, da število prebivalcev v popisu leta 742 ni realno in ocenjuje, da je imelo cesarstvo leta 750 približno 75 milijonov prebivalcev.{{sfn|Adshead|2004|p=72}} V popisu prebivalstva dinastije Tang iz leta 754 je bilo v celotnem cesarstvu zabeleženih 1859 mest, 321 prefektur in 1538 okrožij.{{sfn|Benn|2002|p=45}} Četudi je bilo v cesarstvu veliko velikih in pomembnih mest, so podeželska in kmetijska območja predstavljala 80–90 % prebivalstva.{{sfn|Benn|2002|p=32}} V tem času so se dogajale tudi dramatične selitve prebivalstva s severa na jug cesarstva. Na začetku dinastije je na severu države živelo 75 % celotnega prebivalstva. Do konca dinastije se je število zmanjšalo na 50 %.{{sfn|Adshead|2004|p=75}} Kitajsko prebivalstvo se ni dramatično povečalo vse do dinastije Song, ko se je povečalo na 100 milijonov. Vzrok za povečanje je bilo zlasti obsežno povečanje gojenja riža v osrednji in južni Kitajski in s tem večji tržni presežki.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=156}} ==Vojska in zunanja politika== ===Protektorati in davkoplačevalci=== [[Slika:Emperor Taizong gives an audience to the ambassador of Tibet.jpg|thumb|upright=1.35|Cesar Tajdzong (626-649) sprejema Gar Tonngcena Juslunga, ambasadorja [[Tibetansko cesarstvo|Tibetanskega cesarstva]]]] 7. stoletje in prva polovica 8. stoletja veljata za obdobje, v katerem je dinastija Tang dosegla vrhunec svoje moči. V tem času se je oblast dinastije Tang raztezala dlje proti zahodu kot v kateri koli prejšnji dinastiji. Država je segala od severnega [[Vietnam]]a na jugu prek območja severno od [[Kašmirska dolina|Kašmirja]], ki je na zahodu mejil na [[Perzija|Perzijo]], vse do severne [[Koreja|Koreje]] na severovzhodu.{{sfn|Benn|2002|pp=xii, 4}} Med kraljestva, ki so dinastiji Tang plačevala davek, so spadala Kašmir, Nepal, Hotan, Kuča, Kašgar, Silla, Čampa ter kraljestva v dolinah [[Amu Darja|Amu Darje]] in [[Sir Darja|Sir Darje]].{{sfn|Whitfield|2004|p=47}}{{sfn|Twitchett|2000|p=116–118}} Turški nomadi so cesarja dinastije Tang nazivali s ''tjan kehan'' – ''božanski kan''.{{sfn|Twitchett|2000|p=124}} Potem ko je Su Dingfang (591–667) leta 657 pri jezeru [[Isik Kul]] zadušil obsežen upor [[Gokturki|Gokturkov]] pod vodstvom kana [[Ašina Helu]]ja (u. 658), je cesar [[Gaodzong (dinastija Tang)|Gaodzong]] ustanovil več protektoratov pod upravo generalnih protektorjev ali velikih generalnih protektorjev, s čimer se je kitajska vplivna sfera razširila vse do [[Herat]]a v zahodnem [[Afganistan]]u.{{sfn|Twitchett|2000|p=118, 122}} Generalni protektorji so imeli veliko avtonomije pri reševanju lokalnih kriz, ne da bi morali čakati na odobritev osrednje oblasti. Med vladavino cesarja [[Šuandzong (dinastija Tang)|Šuandzonga]] so vojaški guvernerji [[džjeduši]]ji pridobili ogromna pooblastila, vključno s pravico do vzdrževanja lastnih vojsk, pobiranja davkov in dednega prenosa svojih nazivov. To obdobje velja za začetek propada centralne oblasti dinastije Tang.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=100}}{{sfn|Wang|2003|p=91}} [[Slika:Officer of the Guard of Honour. Tomb of Princess Changle (长乐公主墓), Zhao Mausoleum, Shaanxi province. Tang Zhenguan year 17, ie 644 CE.jpg|thumb|left|upright=0.8| Kitajski častnik Častne straže v grobnici princese Čangle, mavzolej Džao, Šaanši]] === Vojska in novačenje=== Do leta 737 je cesar Šuandzong opustil politiko novačenja vojakov, ki so jih menjavali vsaka tri leta, in jih nadomestil z bolj prekaljenimi in učinkovitimi stalnimi vojaki. Sistem je bil bolj gospodaren, saj je usposabljanje rekrutov in njihovo pošiljanje na mejo vsaka tri leta izčrpavalo državno blagajno.{{sfn|Benn|2002|p=9}} Konec 7. stoletja so vojaki lolalnih milic, vključeni v sistem ''[[fubing]]'', začeli zapuščati vojaško službo in domove, ki so jim bili zagotovljeni v sistemu enakih polj. Domnevni standard 100 [[mu]] zemlje, dodeljene vsaki družini, se je v krajih, kjer se je prebivalstvo znatno povečalo in so bogati pokupili večino zemlje, dejansko zmanjšal. Osiromašeni kmetje in potepuhi so bili prisiljeni oditi v vojaško službo z ugodnostmi oprostitve davkov in dela, pa tudi z določbami o kmetijskih zemljiščih in bivališčih za vzdrževane osebe, ki so spremljale vojake na meji.{{sfn|Graff|2002|p=208–209}} Do leta 742 se je skupno število vpoklicanih vojakov v vojskah Tanga povečalo na približno 500.000 mož.{{sfn|Benn|2002|p=9}} ===Vzhodne regije=== V vzhodni Aziji so bile vojaške kampanje dinastije Tang povsod manj uspešne kot v prejšnjih kitajskih cesarskih dinastijah. Tako kot cesarji dinastije Sui pred njim, je tudi Tajdzong leta 644 začel vojno proti korejskemu kraljestvu [[Kogurjo]]. V prvi kampanji se je moral umakniti, ker ni uspel premagati uspešne obrambe Korejcev pod poveljstvom generala Jon Kesomuna. Tajdzong se je zato povezal s kraljestvom [[Silla]]. Kitajci in vojaki Sille so se avgusta 663 v bitki pri Baekgangu borili proti kraljestvu [[Baekje]] in njegovemu japonskemu zavezniku Jamatu in odločilno zmagali. Mornarica dinastije Tang je imela na voljo več različnih tipov ladij, ki jih je opisal Li Čuan v svojem delu ''Kanon belega in mračnega planeta vojne'' (''Taipai Jinjing'') iz leta 759.{{sfn|Needham|1986c|p=685–687}} V drugi skupni invaziji s kraljestvom Silla je vojska dinastije Tang močno oslabila kraljestvo Kogurjo na severu Korejskega polotoka, tako da je leta 645 uničila njegove obmejne utrdbe. Skupni napadi vojsk Sille in Tanga pod poveljnikom Li Šidžijem (594–669) so do leta 668 uničili kraljestvo Kogurjo.{{sfn|Benn|2002|p=4}} [[Slika:Mogao Cave 61, painting of Mount Wutai monasteries.jpg|thumb|300px| Stenska poslikava iz 10. stoletja v jamah [[Jame Mogao|Mogao]] v [[Dunhuang]]u, ki prikazuje samostansko arhitekturo na gori Vutaj v dinastiji Tang]] Cesarstvo Tang je po uničenju v svojo upravo in vojsko sprejelo uradnike in generale iz Kogurjoja, čeprav sta bila prej sovražnika. Med sprejetimi generali sta bila brata Jon Namsaeng (634–679) in Jon Namsan (639–701). Dinastija Tang je v severni Koreji vladala od leta 668 do 676. Leta 671 je Silla prekinila zavezništvo in začela vojno z dinastijo Tang, da bi jo pregnala iz Koreje. Tang se je hkrati soočal z grožnjami na svoji zahodni meji, ko so Tibetanci leta 670 na reki Dafei premagali veliko kitajsko vojsko. Do leta 676 je Silla izgnala Kitajce iz Koreje.{{sfn|Kang|2006|p=54}} Po uporu vzhodnih Turkov leta 679 je Tang opustil svoje pohode na Korejo.{{sfn|Graff|2002|p=201}} Čeprav se je dinastija Tang občasno vojskovala z Japonci, je z Japonsko ohranjala prisrčne odnose. Sprejela je veliko japonskih cesarskih veleposlaništev in diplomatskih misij, ki jih je cesar [[Cesar Uda|Uda]] (vladal 887–897) ustavil šele leta 894 na prepričevanje svojega svetovalca Sugavare no Mičidzane (845–903).{{sfn|Kitagawa|Tsuchida|1975|p=222}} Japonski cesar [[Cesar Tenmu|Tenmu]] (vladal 672–686) je po kitajskem vzoru ustanovil svojo naborniško vojsko, organiziral državne slovesnosti in zgradil svojo palačo v Fudživari.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=144}} Na Japonsko je prišlo tudi veliko kitajskih budističnih menihov, da bi pomagali pri širjenju budizma. Dva meniha iz 7. stoletja, Dži Ju in Dži Jov, sta obiskala dvor cesarja [[Cesar Tendži|Tendžija]] (vladal 661–672) in mu podarila [[Voz, ki kaže jug|voz, ki kaže jug]], ki sta ga sama izdelala.{{sfn|Needham|1986b|p=289}} V ''[[Nihon Šoki]]ju'' (720) je zapis, da so leta 666 po zgledu na ta voz za cesarja Tendžija izdelali več različnih voz z enakim diferencialnim pogono. Kitajsko so hkrati obiskovali japonski menihi, med njimi Ennin (794–864), ki je pisal o svojih potovalnih izkušnjah, vključno s potovanjem po [[Veliki prekop (Kitajska)|Velikem prekopu]].{{sfn|Needham|1986c|p=308}}{{sfn|Reischauer|1940|p=152}} Japonski menih Enčin (814–891) je bil Kitajskem od leta 839 do 847 in nato ponovno od leta 853 do 858. Pristal je blizu Fudžova v Fudžjanu in med svojim drugim potovanjem na Kitajsko odplul na Japonsko iz Tadžova v Džedžjangu.{{sfn|Reischauer|1940|p=155}}{{sfn|Adshead|2004|p=51}} ===Zahodne in severne regije=== [[Slika:Tang Pottery Horse & Rider2.jpg|thumb|Grobna figurica konjenika, podobna tisti iz grobnice prestolonaslednika Li Čongruna]] [[Slika:Tang Dynasty circa 700 CE.png|alt=Tang Dynasty circa 700 CE|thumb|Dinastija Tang okoli leta 700]] Vladarji dinastij Sui in Tang so izvedli uspešne vojaške pohode proti stepskim nomadom. Kitajska zunanja politika na severu in zahodu se je morala soočiti s turškimi nomadi, ki so postajali prevladujoča etnična skupina v [[Srednja Azija|Srednji Aziji]].{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=113}}{{sfn|Xue|1992|p=149–152, 257–264}} Da bi obvladala oziroma preprečila grožnje Turkov, je vlada dinastije Sui obnovila obmejne utrdbe ter sprejemala njihove trgovske in politične delegacije.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=92}} Dinastija Sui je v koviru politike poročnih zavezništev (''hečin'') v letih 597, 599, 614 in 617 poročila štiri svoje princese s turškimi plemenskimi voditelji. Ob tem je med drugimi etničnimi skupinami spodbujala nemire in spore, usmerjene proti Turkom.{{sfn|Benn|2002|p=2–3}}{{sfn|Cui|2005|p=655–659}} Turki so že v obdobju dinastije Sui postali pomembna vojaška sila, ki so jo Kitajci vključevali v svoje vrste. Ko so [[Kitani]] leta 605 začeli vdirati v severovzhodno Kitajsko, je kitajski general proti njim povedel 20.000 Turkov. Za nagrado je mednje razdelil kitansko živino in ženske.{{sfn|Ebrey|1999|p=111}} V obdobju med letoma 635 in 636 so bile cesarske princese dinastije Tang dvakrat poročene s turškimi najemniki ali generali v kitajski službi.{{sfn|Cui|2005|pp=655–659}} V celotnem obdobju dinastije Tang, vse do konca leta 755, je v kitajski vojski služilo približno deset turških generalov.{{sfn|Xue|1992|p=788}}{{sfn|Twitchett|2000|p=125}} Medtem ko so večino vojske dinastije Tang sestavljali kitajski naborniki iz sistema ''[[fubing]]'', so enote pod poveljstvom turških generalov sestavljali večinoma pripadniki nekitajskih ljudstev. Te enote so delovale predvsem na zahodnih mejnih območjih, kjer je bila prisotnost vojakov iz sistema ''fubing'' majhna.{{sfn|Liu|2000|p=85–95}} Nekatere turške enote so v resnici sestavljali pripadniki kitajskih Hanov, ki so prevzeli turški način življenja in izgubili svojo kitajsko kulturno identiteto.{{sfn|Gernet|1996|p=248}} Do leta 626 je bila državljanska vojna na Kitajskem skoraj povsem končana. Leta 628 je sledil še poraz vojskovodje Liang Šiduja v Ordoški regiji. Po končanju notranjih spopadov je dinastija Tang sprožila ofenzivo proti Turkom.{{sfn|Xue|1992|p=226–227}} Leta 630 so vojske dinastije Tang zavzele območja puščave Ordos v današnji provinci [[Notranja Mongolija]] in južno [[Mongolija|Mongolijo]].{{sfn|Ebrey|1999|p=111}}{{sfn|Xue|1992|p=380–386}} Po tej vojaški zmagi je cesar [[Tajdzong (dinastija Tang)|Tajdzong]] 11. junija 631 poslal k [[Šuejantuoji|Šuejantuojem]] odposlance z zlatom in svilo, da bi izpogajali osvoboditev kitajskih ujetnikov, ki so bili zajeti na severni meji v času prehoda z dinastije Sui v dinastijo Tang. Delegaciji je uspelo osvoboditi 80.000 Kitajcev in Kitajk, ki so se nato vrnili na Kitajsko.{{sfn|Benn|2002|p=2}}{{sfn|Xue|1992|p=222–225}} [[Slika:Cernuschi Museum 20060812 162.jpg|thumb|left|upright=0.8|Čuvaj grobnice, najden v grobnici dinastije Tang, zgodnje 8. stoletje]] V času, ko so bili Turki še naseljeni v regiji Ordos na nekdanjem ozemlju [[Šiungnu]]jev, je vlada dinastije Tang sprejela politiko vzpostavljanja vojaške prevlade v Srednjeazijski stepi. Vojska dinastije Tang in njeni turški zavezniki v 40. in 50. letih 7. stoletja osvojili in podredili Srednjo Azijo.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=92}} Pohodi, ne le proti [[Gokturki|Gokturkom]], temveč tudi proti drugim ljudstvom, so se začeli že med vladavino cesarja Tajdzonga. V času cesarja [[Gaodzong (dinastija Tang)|Gaodzonga]] je bil pod poveljstvom generala Su Dingfanga organiziran pohod proti [[Zahodni turški kaganat|Zahodnim Turkom]], ki jim je vladal [[Ašina Helu]].{{sfn|Skaff|2009|p=183}} Cesartvo Tang je s [[Tibetansko cesarstvo|Tibetanskim cesarstvom]] tekmovalo za nadzor nad ozemlji v Notranji in Srednji Aziji. Spori so bili včasih rešeni s sklepanjem zakonskih zvez. Takšna je bila na primer poroka princese Venčeng (u. 680) s Songcen Gampojem (u. 649).{{sfn|Whitfield|2004|p=193}}{{sfn|Sen|2003|p=24, 30–31}} Tibetansko izročilo navaja, da so kitajske čete po smrti Songcen Gampoja zavzele [[Lasa (prefekturno mesto)|Laso]],<ref>{{citation |url=https://books.google.com/books?id=U7C0I2KRyEUC&q=chinese+captured+lhasa+650&pg=PA28 |title=Tibet Past and Present |author-link= |first=Charles |last=Bell |year=1924 |publisher=Oxford University Press |edition=Repr. |isbn=978-81-208-1048-8 |page=28 |access-date=July 17, 2010}}</ref> vendar tega ne omenjajo niti kitajski letopisi niti tibetanski rokopisi iz [[Dunhuang]]a.<ref>{{citation |title=The historical status of Tibet |first=Tieh-tseng |last=Li |author-mask=Li Tieh-tseng (李鐵錚) |year=1956 |publisher=King's Crown |page=6 |url=https://books.google.com/books?id=hdVwAAAAMAAJ&q=lhasa+gampo++captured}}</ref> Med letoma 670 in 692 je prišlo do niza spopadov s Tibetom zaradi ozemelj v [[Tarimska kotlina|Tarimski kotlini]]. Med [[An Lušanov upor|An Lušanovim uporom]] so Tibetanci leta 763 za petnajst dni zavzeli [[Čangan]].{{sfn|Beckwith|1987|p=146}}{{sfn|Stein|1972|p=65}} Med tem uporom je dinastija Tang umaknila svoje zahodne garnizije, nameščene na območju današnjih provinc [[Gansu]] in [[Činghaj]]. Ta ozemlja so nato zasedli Tibetanci, skupaj z ozemljem današnjega [[Šindžjang]]a.{{sfn|Twitchett|2000|p=109}} Sovražnosti med dinastijo Tang in Tibetom so trajale vse do podpisa Čangčinskega sporazuma leta 821.{{sfn|Benn|2002|p=11}} Določbe sporazuma, vključno z natančno določenimi mejami med državama, so bile zapisane v dvojezičnem besedilu na kamnitem stebru pred templjem [[Jokang|Jokhang]] v Lasi.{{sfn|Richardson|1985|p=106–143}} [[Slika:Emperor Taizongs horses by Yan Liben.jpg|thumb|Jan Liben (okoli 650): plitvi relief vojaka in cesarjevega konja Jesenska rosa z bogato okrašenim sedlom in stremeni, grobnica cesarja Tajdzonga]] Med islamskim osvajanjem [[Perzija|Perzije]] (633–656) sta se princ [[Peroz III.]], sin zadnjega vladarja [[Sasanidsko cesarstvo|Sasanidskega cesarstva]], in njegov dvor umaknila na Kitajsko.{{sfn|Whitfield|2004|p=47}}{{sfn|Schafer|1985|p=10, 25–26}} Po navedbah v ''[[Stara knjiga Tanga|Stari knjigi Tanga]]'' je bil Peroz imenovan za vladarja perzijske province s sedežem v današnjem Zarandžu v [[Afganistan]]u. Med osvajanjem Perzije je [[Rašidunski kalifat|rašidunski]] kalif [[Osman ibn Afan|Utman]] (vladal 644–656) poslal delegacijo na dvor dinastije Tang v Čanganu.{{sfn|Twitchett|2000|p=125}} Arabski viri trdijo, da je [[Omajadski kalifat|omajadski]] poveljnik [[Kutajba ibn Muslim]] za kratek čas zavzel Kašgar, a se je po sklenitvi mirovnega sporazuma umaknil.<ref>{{citation |first=Muhamad S. |last=Olimat |title=China and Central Asia in the Post-Soviet Era: A Bilateral Approach |url=https://books.google.com/books?id=cLqpCwAAQBAJ&q=715+Alutar+Ikhshid&pg=PA10 |year=2015 |publisher=Lexington |isbn=978-1-4985-1805-5 |page=10}}</ref> Sodobni zgodovinarji to trditev v celoti zavračajo.<ref>{{citation |chapter=The Arab Conquest |first1=B. A. |last1=Litvinsky |first2=A. H. |last2=Jalilov |first3=A. I. |last3=Kolesnikov |pages=449–472 |editor-first=B. A. |editor-last=Litvinsky |title=History of civilizations of Central Asia, Volume III: The crossroads of civilizations: A.D. 250 to 750 |location=Paris |publisher=UNESCO Publishing |year=1996 |isbn=978-92-3-103211-0 |chapter-url=https://books.google.com/books?id=883OZBe2sMYC&pg=PA458}}</ref><ref>Bosworth, C. E. (1986). »Ḳutayba b. Muslim«. V Bosworth, C. E.; van Donzel, E.; Lewis, B. & Pellat, Ch. (ur.). Enciklopedija Islama, 2. izdaja. Zvezek V: Khe–Mahi. Leiden: E. J. Brill. str. 541–542. ISBN 978-90-04-07819-2.</ref> <ref>{{citation |title=The Arab Conquests in Central Asia |first=H. A. R. |last=Gibb |author-link=|publisher=The Royal Asiatic Society |location=London |year=1923 |url=https://archive.org/details/arabconquestsinc00gibbuoft |oclc=685253133 |pages=[https://archive.org/details/arabconquestsinc00gibbuoft/page/48 48]–51}}</ref> Leta 715 je arabski [[Omajadski kalifat]] odstavil Ihšida, kralja [[Ferganska dolina|Ferganske doline]], in na prestol postavil novega vladarja Alutarja. Odstavljeni kralj je pobegnil v [[Kuča|Kučo]] in zaprosil za kitajsko posredovanje. Kitajci so v Fergansko dolino poslali 10.000 vojakov pod poveljstvom Džang Šjaosonga, ki je pri Namanganu premagal Alutarja in arabske okupacijske sile ter na prestol ponovno postavil Ihšida.{{sfn|Bai|2003|p=235–236}} Dinastija Tang je v bitki pri Aksuju leta 717 premagala arabske omajadske napadalce. Arabski poveljnik al-Jaškuri je po porazu s svojo vojsko pobegnil v [[Taškent]].<ref>{{citation |first=Christopher I. |last=Beckwith |title=The Tibetan Empire in Central Asia: A History of the Struggle for Great Power Among Tibetans, Turks, Arabs, and Chinese During the Early Middle Ages |url=https://books.google.com/books?id=oeI9DwAAQBAJ&q=aksu+717&pg=PA88 |year=1993 |publisher=Princeton University Press |isbn=978-0-691-02469-1 |pages=88–89}}</ref> Turgeši so nato uničili arabske Omajade in jih pregnali. Do 40. let 8. stoletja so Arabci iz [[Abasidski kalifat|Abasidskega kalifata]] ponovno vzpostavili svojo prisotnost v Sogdiji in Ferganski dolini. Propad Omajadskega kalifata leta 750 je v kombinaciji s širitveno politiko cesarja [[Šuandzong (dinastija Tang)|Šuandzong]]a dinastiji Tang omogočil, da je ponovno uveljavila svoj vpliv v [[Transoksanija|Transoksaniji]] in postala prevladujoča sila v kitajskem [[Turkestan]]u.<ref name=Chaffee>{{cite book|last=Chaffee |first=John W. |title=The Muslim Merchants of Premodern China:The History of a Maritime Asian Trade Diaspora, 750-1400 |year=2018 |publisher=Cambridge University Press |url=https://www.cambridge.org/core/books/muslim-merchants-of-premodern-china/merchants-of-an-imperial-trade/2736CF75BA700D965FAA934381F261EC |page=17}}</ref> Ponovni vzpon se je nenadoma končal v bitki pri Talasu v bližini današnjega Taškenta leta 751,<ref name=Chaffee/> v karteri je bila vojska dinastije Tang pod poveljstvom Gao Šjandžija poražena proti abasidski vojski, ki jo je vodil Zijad ibn Salih. Število vojakov in žrtev je v različnih virih različno. V kitajski vojski naj bi bilo od 10.000 do 100.000 vojakov, v arabski pa od 30.000 do 200.000 vojakov. Višji številki sta v obeh primerih verjetno pretirane. Kitajski viri navajajo, da je vojska dinastije Tang utrpela od 20.000 do 30.000 žrtev, medtem ko arabski viri poročajo o 50.000 ubitih in 20.000 zajetih vojakih dinastije Tang. Poraz je pomenil konec vpliva dinastije Tang v Transoksaniji in ustavil njeno širjenje proti zahodu. V Transoksaniji so se utrdili Abasidi.<ref>{{cite book|last=Monro|first=Alexander|year=2016|title=The Paper Trail: An Unexpected History of a Revolutionary Invention|url=https://archive.org/details/papertrailunexpe0000monr_x4p7|publisher=Alfred A. Knopf |page=[https://archive.org/details/papertrailunexpe0000monr_x4p7/page/151 151]}}</ref><ref>{{Cite book|last=Park |first=Hyunhee |title=Mapping the Chinese and Islamic Worlds: Cross-Cultural Exchange in Pre-Modern Asia |url=https://archive.org/details/mappingchineseis0000park |year=2012 |publisher=Cambridge University Press |page=[https://archive.org/details/mappingchineseis0000park/page/n56 25] |isbn=978-1-139-53662-2}}</ref><ref>Daniel Elton L. New Cambridge History of Islam, zv. 1. Poglavje: ''The Islamic East''. str. 457–458.</ref><ref name="donvito">{{Cite journal |last=Donvito |first=Filippo |year=2015 |title=Treacherous auxiliaries: The Battle of the River Talas |journal=Medieval Warfare |volume=5 |issue=1 |pages=22–27 |issn=2211-5129 |jstor=48578413}}</ref><ref>{{cite book|last=Daniel |first=Elton L. |author-link= |title=The political and social history of Khurasan under Abbasid rule, 747-820 |url=https://archive.org/details/politicalsocialh0000dani |year=1979 |publisher=Bibliotheca Islamica |page=[https://archive.org/details/politicalsocialh0000dani/page/89 89] |quote=}}</ref> S širjenjem kitajske oblasti v regije zahodno od Kitajske se je razširilo kitajsko znanje izdelave [[papir]]ja, ki so ga kitajski ujetniki prenesli na Arabce.{{sfn|Bai|2003|pp=242–243}}{{sfn|Eberhard|2005|p=183}} Tehnika izdelave papirja je do 12. stoletja prek [[Iberski polotok|Iberskega polotoka]], ki je bil pod arabsko oblastjo, naposled dosegle tudi [[Evropa|Evropo]].<ref>{{citation |last=Fuller |first=Neathery Batsell |title=A Brief history of paper |year=2002 |url=http://users.stlcc.edu/nfuller/paper/ |access-date=September 14, 2016 |archive-date=August 22, 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180822144311/http://users.stlcc.edu/nfuller/paper/ |url-status=dead}}</ref> 11. junija 758 je kljub spopadu pri Talasu v prestolnico Čangan prispela abasidska delegacija z darili za kitajskega cesarja.{{sfn|Schafer|1985|p=26}} Istočasno je v Čangan prišla tudi delegacija [[Ujgurski kaganat|Ujgurov]]. V letih 788–789 so Kitajci sklenili vojaško zavezništvo z Ujguri, ki so dvakrat premagali Tibetance: leta 789 v bližini mesta [[Gaočang]] v [[Džungarija|Džungariji]] in leta 791 v bližini [[Ningšja|Ningšje]] ob [[Rumena reka|Rumeni reki]].<ref>{{Citation |url=https://books.google.com/books?id=EYlxAAAAMAAJ&q=chinese+captured+lhasa+650 |title=Encyclopaedia of Tibet: History and geography of Tibet |first=S. K. |last=Sharma |first2=Usha |last2=Sharma |year=1996 |publisher=Anmol |isbn=978-81-7488-414-5 |page=46 |access-date=July 17, 2010}}</ref> Leta 643 naj bi na dvor cesarja Tajdzonga prispela delegacija [[Antiohija|antiohijskega]] patriarha z darili za cesarja.{{sfn|Needham|1986b|p=476}} Delegacije verjetno ni poslal antiohijski patriarh ampak cesar [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]] [[Konstans II. |Konstans II. Pogonat]].{{sfn|Adshead|1995|pp=104–106}}<ref name="Hirth2000">{{citation |orig-year=1885 |year=2000 |last=Hirth |first=Friedrich |author-link= |editor-first=Jerome S. |editor-last=Arkenberg |url=http://www.fordham.edu/halsall/eastasia/romchin1.html |title=East Asian History Sourcebook: Chinese Accounts of Rome, Byzantium and the Middle East, c. 91 B.C.E. – 1643 C.E. |publisher=Fordham University |access-date=September 14, 2016 |archive-date=September 10, 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140910050947/http://www.fordham.edu/halsall/eastasia/romchin1.html |url-status=dead}}</ref>{{sfn|Yule|1915|p=54–55}} Obiski bizantinskih delegacij so se nadaljevali vse do 8. stoletja.<ref name="Hirth2000" />{{sfn|Yule|1915|p=54–55}}{{sfn|Adshead|1995|p=104–106}} ''[[Stara knjiga Tanga|Stara]]'' in ''[[Nova knjiga Tanga]]'' vsebujeta opis bizantinske prestolnice [[Konstantinopel]],{{sfn|Ball|2016|p=152–153|loc=endnote 114}}{{sfn|Yule|1915|p=46–48}} vključno z obleganjem mesta pod vodstvom omajadskega kalifa [[Muavija I.|Muavije I.]], ki je prebivalce prisilil k plačevanju davka Arabcem.<ref name="Hirth2000" />{{sfn|Yule|1915|p=48–49}} ==Gospodarstvo== [[Slika:Gilt silver jar with pattern of dancing horses.jpg|thumb|200px|Pozlačena srebrna posoda v obliki nomadske usnjene torbe,{{sfn|Ebrey|1999|p=127}} okrašena s plesočim konjem s čašo v ustih; konj naj bi pripadal cesarju [[Šuandzong (dinastija Tang)|Šuandzongu]] in bil zdresiran, da je plesal{{sfn|Ebrey|1999|p=127}}]] S kopenskimi trgovskimi potmi vzdolž [[Svilna pot|svilne poti]] in pomorsko trgovino z ladjami na jadra je dinastija Tang pridobila številne nove tehnologije, kulturne prakse, redke luksuzne predmete in sodobne izdelke. Iz [[Evropa|Evrope]], [[Bližnji vzhod|Bližnjega vzhoda]] ter [[Srednja Azija|Srednje]] in [[Južna Azija|Južne Azije]] je prevzela nove modne zamisli, nove vrste keramike in izpopolnjene tehnike obdelave srebra. V tem obdobju so se postopoma začeli uporabljati tudi stoli in pručke za sedenje. Kitajci so dotlej vedno sedeli na podlogah, položenih na tla.{{sfn|Ebrey|1999|p=118–119}} Med prebivalci Bližnjega vzhoda je bilo kitajsko blago zelo cenjeno in so ga kupovali v velikih količinah. Med najbolj cenjeno blago so spadali svila, porcelan in lakirani izdelki.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=112}} V času dinastije Tang so na Kitajskem postale priljubljene pesmi, plesi in glasbila iz tujih dežel.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=114}}{{sfn|Whitfield|2004|p=255}} Med temi glasbili so bili [[Oboa|oboe]], piščali in majhni lakirani bobni iz [[Kuča|Kuče]] v [[Tarimska kotlina|Tarimski kotlini]] ter indijska tolkala, na primer činele.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=114}} Na dvoru se je število glasbenih zasedb povečalo s sedem v dinastij [[Dinastija Sui|Sui]] na devet. Zsedbe so izvajale raznoliko azijsko glasbo.{{sfn|Benn|2002|p=134}} V dinastiji Tang je potekala živahna kulturna izmenjava z [[Indija|Indijo]], središčem [[Budizem|budističnega]] znanja. Indijo so obiskali znameniti kitajski popotniki, med njimi [[Šuandzang]] (u. 664). Šuandzangu je po sedemnajstletnem potovanju uspelo na Kitajsko prinesti dragocena besedila v [[Sanskrt|sanskrtu]], ki so jih nato prevedli v kitajščino. Učenjakom in študentom je bil na voljo tudi turško-kitajski slovar, turške ljudske pesmi pa so navdihnile nekatere kitajske pesnitve.{{sfn|Schafer|1985|p=28}}{{sfn|Eberhard|2005|p=182}} V notranjosti Kitajske je trgovino omogočal [[Veliki prekop (Kitajska)|Veliki prekop]]. Vlada dinastije Tang je tudi sicer vzdrževala obsežen sistem prekopov, kar je znižalo stroške prevoza žita in drugega blaga.{{sfn|Benn|2002|p=7}} Država je upravljala tudi približno 32.100 km dolg poštni sistem, ki je deloval s pomočjo konj in plovil.{{sfn|Adshead|2004|p=90}} ===Svilna pot=== [[Slika:Tang Sancai Porcelain with Musicians on a Camel (no background).jpg|thumb|200px|Kipec [[Sogdija|sogdijskih]] glasbenikov na [[Dvogrba kamela|dvogrbi kameli]]]] Svilna pot od Kitajske do Evrope in zahodnega sveta je bila prvotno vzpostavljena v času vladavine [[Vu, cesar Hana|cesarja Vuja]] (141–87 pr. n. št.) iz dinastije [[Dinastija Han|Han]]. Ponovno jo je leta 639 odprla dinastija Tang, ko je njen general in kancler Hov Džundži (u. 643) osvojil zahodna ozemlja. Pot je ostala odprta skoraj štiri desetletja do leta 678, ko so jo zavzeli [[Tibetansko cesarstvo|Tibetanci]] in jo prekinili. Ponovno se je odprla leta 699, ko so Kitajci pregnali Tibetance{{sfn|Twitchett|2000|p=118}} in znova po kopnem neposredno povezala Kitajsko z zahodom.{{sfn|Eberhard|2005|p=179}} Leta 722 je dinastija Tang od Tibeta zavzela ključno pot skozi dolino [[Gilgit]] in jo leta 737 izgubila. Znova jo je pridobila s pomočjo korejskega generala Gao Šjandžija in [[Kogurjo]]ja.{{sfn|Sen|2003|pp=30–32}} Po koncu [[An Lušanov upor|An Lušanovega upora]] leta 763 je cesarstvo Tang umaknilo svoje čete z zahodnih ozemelj, s čimer je Tibetanskemu cesarstvu omogočilo, da je v veliki meri prekinilo neposreden dostop Kitajske do svilne poti. Upor v Tibetu leta 848 je odstavil tibetanske vladarje in dinastija Tang je leta 851 znova prevzela severozahodna okrožja. V teh okrožjih so bili obsežni pašniki, ključni za vzrejo konj, ki jih je dinastija Tang nujno potrebovala.{{sfn|Benn|2002|p=11}}{{sfn|Whitfield|2004|pp=57, 228}} V nasprotju s številnim evropskim popotniki, ki so prihajali na Kitajsko živet in trgovat, so mnogi popotniki, predvsem menihi in misijonarji, zabeležili stroge kitajske zakone o priseljencih. Njihovi zapisi omenjajo, da je bilo vzdolž svilne poti veliko kontrolnih točk, ki so preverjale potovalna dovoljenja v cesarstvo Tang. Zapisi omenjajo tudi razbojništvo. [[Šuandzang]] omenja, da so njegovo skupino popotnikov večkrat napadli razbojniki.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=112}} Svilna pot je vplivala tudi na umetnost tistega obdobja. Konji so postali pomemben simbol blaginje in moči ter orodje vojaške in diplomatske politike. Konje so častili kot sorodnike zmaja.{{sfn|Andrews|2010|p=25}} <gallery widths="200px" heights="200px"> Slika:20090822 Shanghai Museum 3596.jpg|Tanški glaziran kip konjenika Slika:CMOC Treasures of Ancient China exhibit - pottery horse, detail 1.jpg|Tanški glaziran kip konja, izkopan v [[Šian]]u </gallery> === Morska pristanišča in pomorska trgovina === [[Slika:Chinese Slave trade.jpg|thumb|upright=0.8| Pogodba iz obdobja dinastije Tang, najdena na pokopališču Astana v Turfanu, ki beleži nakup petnajstletnega sužnja za šest kosov navadne svile in pet kitajskih kovancev]] Kitajski odposlanci so po [[Indijski ocean|Indijskem oceanu]] pluli že v 2. stoletju pr. n. št.{{sfn|Sun|1989|p=161–167}}{{sfn|Chen|2002|p=67–71}} V času dinastije Tang so kitajske ladje zelo pogosto plule tudi po [[Perzijski zaliv|Perzijskem zalivu]] in [[Rdeče morje|Rdečem morju]] vse do [[Perzija|Perzije]] in [[Mezopotamija|Mezopotamije]], [[Arabski polotok|Arabije]], [[Egipt]]a, [[Etiopija|Etiopije]] in [[Somalija|Somalije]] na [[Afriški rog|Afriškem rogu]].{{sfn|Bowman|2000|p=104–105}} V času dinastije Tang so v številna kitajska mesta prišli in se v njih naselili tuji trgovci, ki so poslovali s Kitajsko. Med njimi so bili Perzijci, Arabci, Indijci, Malajci, Bengalci, Singalci, Kmeri, Čami, Judje in nestorijanski kristjani z Bližnjega vzhoda.{{sfn|Benn|2002|p=46}}{{sfn|Schafer|1985|p=20}} Leta 748 je budistični menih Džjan Džen opisal [[Guangdžov]] kot živahno trgovsko središče, v katerem so pristajale številne velike tuje ladje. Zapisal je, da so številne ladje prihajale z [[Borneo|Bornea]], iz Perzije in [[Java|Jave]] in tovorile [[Začimba|začimbe]], [[biser]]e ter ogromne količine [[žad]]a.{{sfn|Tang|1991|p=61}}{{sfn|Schafer|1985|p=15}} Odnosi z Arabci so bili pogosto napeti. Med An Lušanovim uporom so arabski in perzijski pirati 30. oktobra 758 požgali in oplenili Guangdžov.{{Sfn|Benn|2002|p=11}} Oblasti dinastije Tang so se odzvale tako, da so pristanišče v Guangdžovu zaprle za približno petdeset let. Tuje ladje so zato začele pristajati v [[Hanoj]]u.{{sfn|Schafer|1985|p=16}} Ko so pristanišče znova odprli, je znova zacvetelo. Leta 851 je arabski trgovec Sulejman al-Tadžir opazoval izdelavo [[porcelan]]a v Guangdžovu in občudoval njegovo prosojnost.{{sfn|Shen|1996|p=163}} Opisal je tudi znamenitosti mesta, žitnice, lokalno upravo in odnos do popotnikov ter omenil uporabo keramike, riža, vina in čaja.{{sfn|Woods|1996|p=143}} Prisotnost tujcev se je končala leta 878 z maščevalnim pokolom v Guangdžovu, ki ga je izvedel upornik Huang Čao. Ubitih je bilo več tisoč ljudi, ne glede na njihovo etnično pripadnost.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=108}}{{sfn|Schafer|1985|p=10, 16}}{{sfn|Eberhard|2005|p=190}} Huangov upor je bil zadušen leta 884. V trgovanje v [[Rumeno morje|Rumenem morju]], v katerem je prevladovala korejska država [[Silla]], so bile vključene tudi ladje iz drugih vzhodnoazijskih držav in japonske province Hizen. Ko so se v poznem 7. stoletju med Sillo in Japonsko znova razplamtele sovražnosti, se je večina japonskih pomorskih trgovcev, da bi se v Rumenem morju izognila korejskim ladjam, odločila za plovbo iz [[Nagasaki]]ja proti izlivu reke Huai, [[Jangce]]ju in celo bolj proti jugu do [[Hangdžov]]a.{{sfn|Schafer|1985|p=11}}{{sfn|Reischauer|1940|p=157}} Japonsko odposlanstvo na Kitajskem je za vrnitev na Japonsko leta 838 najelo devet ladij in šestdeset korejskih mornarjev iz korejskih četrti v mestih Čudžov in Ljanšui ob reki Huaj.{{sfn|Reischauer|1940|p=162}} Znano je tudi, da so kitajske trgovske ladje, namenjene na Japonsko, izplule iz različnih pristanišč ob obalah provinc Džedžjang in Fudžjan.{{sfn|Reischauer|1940|pp=155–156}} Kitajci so vsaj že v dinastiji Tang veliko proizvajali za izvoz v tujino. Trditev dokazuje najdba razbitine arabske ladje (''[[dhov]]''), pri otoku Belitung, ki se je ohranila v morskem mulju. Na njej so našli 63.000 predmetov iz keramike iz obdobja dinastije Tang ter predmete iz srebra in zlata. Med slednjimi je bila skleda iz Čangšaja z zapisanim datumom, ki ustreza letu 826. Datum je okvirno potrdilo tudi radiokarbonsko datiranje [[janež|zvezdastega janeža]], najdenega na razbitini.<ref>{{Citation |access-date=October 21, 2008 |date=October 18, 2008 |title=The treasure trove making waves: Simon Worrall explains why a recent discovery on the seabed of the Indian Ocean will revolutionise our understanding of two ancient civilisations |newspaper=BBC News |url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/programmes/from_our_own_correspondent/7675866.stm}}</ref> Od leta 785 dalje so Kitajci začeli redno pristajati v Sufali na vzhodni afriški obali, da bi se izognili arabskim posrednikom.{{sfn|Shen|1996|p=155}} Različni kitajski viri iz tistega časa podrobno opisujejo trgovanje v Afriki. Uradnik in geograf Džja Dan (730–805) je opisal dve pogosti pomorski trgovski poti iz svojega časa. Prva je vodila od obale [[Bohajsko morje|Bohajskega morja]] proti [[Koreja|Koreji]], druga pa od Guangdžova prek Malake proti Nikobarskim otokom, Šrilanki in Indiji ter naprej ob vzhodni in severni obali Arabskega morja vse do Evfrata.{{sfn|Hsu|1988|p=96}} Leta 863 je kitajski avtor Duan Čengši (umrl 863) podrobno opisal trgovanje s sužnji, slonovino in ambro v deželi, imenovani Bobali. Zgodovinarji menijo, da gre za Berberu v današnji Somaliji.{{sfn|Levathes|1994|p=38}} V egiptovskem [[Fustat]]u je bila kitajska keramika tako cenjena in povpraševanje tako veliko, da so Kitajci pogosto pluli tja.{{sfn|Shen|1996|p=158}}{{sfn|Adshead|2004|p=80}} Iz tega obdobja je zapis arabskega trgovca Šulame, ki je občudoval kitajske ladje ([[džunka|džunke]]), a hkrati opozoril, da je njihov ugrez prevelik za plovbo po Evfratu. Tovor in potnike so morali zato preložiti na manjša plovila. Šulama je zapisal tudi to, da so bile kitajske ladje pogosto tako velike, da so lahko sprejele do 700 potnikov.{{sfn|Hsu|1988|p=96}}{{sfn|Liu|1991|p=178}} ==Kultura in družba== {{wide image|EightySevenCelestials3.jpg|1000px|Vu Daodzi: ''Sedeminosemdeset nebesnikov'', skica za fresko}} Tako dinastija Sui kot Tang sta se odvrnili od bolj fevdalne kulture prejšnjih severnih dinastij v korist trdnega civilnega [[Konfucijanstvo|konfucijanstva]].{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=91}} Državni sistem je podpiral obsežen razred konfucijanskih intelektualcev, izbranih bodisi z izpiti za državne uslužbence bodisi s priporočili. V obdobju Tanga sta bila [[daoizem]] in [[budizem]] pogosto prakticirani ideologiji, ki sta igrali veliko vlogo v vsakdanjem življenju ljudi. Kitajci v dinastiji Tang so uživali v gostijah, pitju, praznikih, športu in vseh vrstah zabave. Kitajska književnost je cvetela in bila zaradi novih tehnik tiskanja širše dostopna. Bogati meščani in plemiči, ki so častili duhove, so želeli povedati, kako pomembni in občudovanja vredni so, in so zato sami pisali ali naročili pisanje lastnih osmrtnic. V grobove so prilagali kipce, da bi odgnali zle duhove.<ref>{{Citation |last=MacGregor |first=Neil |title=A History of the World in 100 Objects |publisher=Viking |year=2011 |isbn=978-0-670-02270-0 |edition=First American |location=New York |pages=351, 357 |author-link=}}</ref> ===Čangan=== [[Slika:Prince Yide's tomb, towers.jpg|thumb|left|upright=0.8|Stenska poslikava 706, ki prikazuje vogalni stolp, najverjetneje v Čanganu; grobnica princa Jideja (u. 701) v mavzoleju Čjanling]] Čangan je bil prestolnica že v času dinastij Han in Džin, vendar je svojo podobo prestolnice v obdobju dinastije Tang dobil po vojnah v času dinastije Sui. Mesto je imelo približno kvadraten tloris. Zunanje obzidje je v smeri vzhod–zahod merilo 10 km, v smeri sever–jug pa več kot 8 km.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=93}} Kraljeva palača Tajdži je stala severno od osrednje osi mesta.<ref>{{Citation |last=McMullen |first=David L. |title=State and court ritual in China |year=1999 |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-0-521-62157-1 |page=166 |editor-last=McDermott |editor-first=Joseph P.}}</ref> Od velikih vrat Mingde sredi južnega južnega obzidja je široka mestna avenija vodila do osrednjega upravnega dela mesta. Za njim so stala vrata Čentjan, ki so vodila v kraljevo palačo oziroma cesarsko mesto. To os je prečkalo štirinajst glavnih ulic v smeri vzhod–zahod in enajst glavnih ulic v smeri sever–jug. Mreža ulic je ustvarila 108 pravokotnih mestnih četrti, obdanih z obzidjem s štirimi vrati. Vsaka četrt je imela več manjših mestnih blokov. Mesto je postalo znano prav po tej šahovniški razporeditvi glavnih ulic in obzidanih četrti z vrati. Ureditev je opisana celo v eni od Du Fujevih pesmi.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=103}} Po vzoru na Čangan je bilo zasnovano tudi japonsko mesto Heian-kjo, današnji [[Kjoto]]. Od 108 mestnih četrti v Čanganu sta bili dve namenjeni tržnicam pod vladnim nadzorom, preostali prostor pa je bil rezerviran za templje, vrtove, ribnike in drugo.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=92–93}} V mestu je bilo 111 budističnih samostanov, 41 daoističnih samostanov, 38 družinskih svetišč, 2 uradna templja, 7 cerkva tujih verstev, 10 četrti s pokrajinskimi uradi za zveze, 12 večjih gostišč in 6 pokopališč. Nekatere mestne četrti so bile dobesedno zapolnjene z odprtimi javnimi igrišči ali dvorišči razkošnih palač, namenjenimi igranju pola na konjih in igre cuju, kitajske različice nogometa.{{sfn|Benn|2002|p=xiv–xviii}} Leta 662 je cesar [[Gaodzong (dinastija Tang)|Gaodzong]] cesarski dvor preselil v palačo Daming, ki je postala politično središče cesarstva in je več kot 220 let služila kot kraljeva rezidenca cesarjev iz dinastije Tang.<ref>{{Citation |title=A Journey into China's Antiquity |year=1997 |publisher=Morning Glory |location=Beijing |isbn=978-7-5054-0507-3 |page=56 |editor-last=Yu |editor-first=Weichao}}</ref> [[Slika:Chang'an of Tang.jpg|upright=1.35|thumb|Zemljevid Čangana o obdobju dinastije Tang]] Prestolnica dinastije Tang je bila v svojem času največje mesto na svetu. Število prebivalcev v samem mestu in v okolici je doseglo številko dva milijona.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=93}} Mesto je bilo izjemno kozmopolitsko, saj so v njem prebivali pripadniki različnih narodnosti iz Perzije, Srednje Azije, Japonske, Koreje, Vietnama, Tibeta, Indije in drugod. Zaradi prisotnosti tako raznolikih etničnih skupin so mestu prakticirali številne različne vere, med drugim [[budizem]], [[Nestorijanstvo|nestorijansko]] krščanstvo, [[islam]] in [[zaratustrstvo]].{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=79}} Zahvaljujoč svilni poti se je na Kitajsko priselilo veliko tujcev. Samo v Čanganu jih je živelo približno 25.000.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=112}} Gostom so v gostilnah stregle eksotične [[Toharci|Toharke]] z zelenimi očmi in svetlimi lasmi, ki so točile vino v čaše iz [[ahat]]a in [[jantar]]ja ter ob tem pele in plesale. Če je tujec na Kitajskem želel poročiti s Kitajko, je moral ostati na Kitajskem in svoje neveste ni smel odpeljati v svojo domovino. To je določal zakon iz leta 628, sprejet za zaščito žensk pred začasnimi zakonskimi zvezami s tujimi odposlanci. V času dinastije Tang je bilo sprejetih več zakonov, ki so zahtevali razlikovanje tujcev od domačega prebivalstva. Leta 779 je cesarska oblast izdala odlok, ki je [[Ujguri|Ujgure]] v prestolnici Čanganu prisilil k nošenju njihovih tradicionalnih oblačil, jim prepovedal sklepanje zakonskih zvez s Kitajkami ter jim onemogočil, da bi se izdajali za Kitajce.{{sfn|Schafer|1985|p=21–22, 25}} [[Slika:Jingyun Bell.JPG|thumb|left|200px|Bronast zvon Džingjun, ulit leta 711; visok je 247 cm in tehta 6.500 kg; zvon je zdaj obešen v [[Šian]]u]] Čangan je bil središče osrednje oblasti in dom cesarske družine, poln sijaja in bogastva, vendar v času dinastije Tang ni bil tudi gospodarsko središče. Največje gospodarsko središče je bilo mesto Jangdžov ob [[Veliki prekop (Kitajska)|Velikem prekopu]], nedaleč od reke [[Jangce]].{{sfn|Benn|2002|p=46}}{{sfn|Schafer|1985|p=17–18}} Jangdžov je bil sedež državnega monopola na sol in tudi največje industrijsko središče na Kitajskem. Deloval je kot vmesna postaja pri prevozu tujega blaga, namenjenega večjim mestom na severu.{{sfn|Benn|2002|p=46}} Podobno kot pristaniško mesto Guangdžov na jugu je tudi Jangdžov gostil na tisoče tujih trgovcev iz vse Azije.{{sfn|Schafer|1985|p=17–18}}{{sfn|Reischauer|1940|p=143–144}} Cesarstvo je imelo tudi pomožno prestolnico [[Luojang]], ki je bila cesarici [[Vu Dzetjan]] ljubša od Čangana. Leta 691 je ukazala, naj se več kot 100.000 družin iz okolice Čangana preseli v Luojang. Po preselitvi je imel Luojang okoli milijonom prebivalcev in postal drugo največje mesto v cesarstvu. Zaradi bližine reke Luo je imel veliko koristi od rodovitnih kmetijskih zemljišč na jugu in trgovskega prometa po Velikem prekopu. Dvor dinastije Tang je sčasoma znižal status Luojanga kot prestolnice in ga po letu 743, ko so v Čanganu rešili težavo z oskrbo za celo leto, ni več obiskoval.{{sfn|Benn|2002|p=46}} Leta 736 so na ključnih točkah vzdolž poti od Jangdžova do Čangana zgradili žitnice, s čimer so odpravili zamude pri prevozu, kvarjenje blaga in tatvine. Leta 743 so vzhodno od Čangana uredili umetno jezero, ki je služilo kot pretovorno pristanišče. Tam so si lahko radovedni prebivalci s severa končno ogledali raznolike ladje, značilne za južno Kitajsko.{{sfn|Schafer|1985|p=18–20}} ===Književnost=== [[Slika:"Lan-ting Xu" Preface to the Poems Composed at the Orchid Pavilion, copy by an artist in the Tang dynasty - Google Art Project.jpg|thumb|upright=1.8| Kopija predgovora k pesmim iz obdobja Tang, napisanim v Paviljonu orhidelj; pesmi so se prvotno pripisovale Vang Šidžiju (303–361) iz dinastije [[Dinastija Džin (266–420)|Džin]] (265-420)]] [[Slika:LiBai-Kalligraphie.jpg|thumb|upright=1.35|Li Baijeva (701–762) pesem, edini ohranjeni primer Li Baijeve [[Kaligrafija|kaligrafije]]; Palačni muzej, Peking]] Dinastija Tang je bila zlata doba kitajske književnosti in umetnosti. Ohranjenih je več kot 48.900 pesmi več kot 2.200 avtorjev, napisanih v času dinastije Tang.{{sfn|Ebrey|1999|p=120}} Veščina pisanja poezije je postala obvezen študijski predmet za tiste, ki so želeli opraviti cesarske izpite.{{sfn|Benn|2002|p=259}} Med gosti na banketih in dvorjani so bila pogosta pesniška tekmovanja.{{sfn|Benn|2002|p=137}} Med priljubljenimi pesniškimi slogi sta bila ''guši'' in ''džentiši''. Po prvem slogu je znan predvsem pesnik Li Baj (701–762), po drugem pa pesnika Vang Vej (701–761) in Cui Hao (704–754). ''Džintiši'' ali ''regulirani verz'' je imel osemvrstične kitice, od katerih je vsaka vsebovala pet ali sedem znakov z določenim vzorcem tonov, in je zahtevala, da sta drugi in tretji dvostih antitetična.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=102}} Pesmi iz obdobja Tanga so ostale priljubljene in veliko posnemane v dinastiji [[Dinastija Song|Song]]. V tem obdobju je bil pesnik Jan Ju (1194–1245) prvi, ki je poeziji visokega Tanga (ok. 713–766) podelil kanonični status znotraj klasične pesniške tradicije. Jan Ju je med vsemi pesniki Tanga najboolj spoštoval Du Fuja (712–770), ki v svojem času ni veljal za takega in so ga vrstniki označili za protitradicionalnega upornika{{sfn|Yu|1998|.p=75–76}} Klasično prozo so v veliki meri spodbujali spisi Liu Dzongjuana (773–819) in Han Juja (768–824). Ta novi prozni slog se je odcepil od pesniške tradicije sloga ''piantiven'' (''vzporedna proza''), ki se je začel v dinastiji [[Dinastija Han|Han]]. Čeprav so pisatelji klasične proze posnemali ''piantiven'', so ga hkrati kritizirali zaradi njegove pogosto nejasne vsebine in pomanjkanja pogovornega jezika. Pisatelji so se vse bolj osredotočali na jasnost in natančnost, da bi bilo njihovo pisanje bolj neposredno.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=106}} Slog ''guven'' (''arhaična proza'') je mogoče slediti nazaj do Han Juja. Slog je bil v veliki meri povezan z ortodoksnim novokonfucijanstvom.{{sfn|Huters|1987|p=52}} Kratke zgodbe in povesti so bile priljubljene tudi v času dinastije Tang. Ena bolj znanih je Jingjinova biografija Juan Džena (779–831), ki je bila v njegovem času zelo razširjena in je v času dinastije Juan (1279–1368) postala osnova za kitajsko opero.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=104–105}}{{sfn|Wong|1979|p=97}} Biografija je ljubezenska zgodba, postavljena v širši kontekst ljubezenskih zgodb dinastije Tang, v katerih so pogosti zapleti hitre strasti in neizogibnega družbenega pritiska, ki vodi v opustitev romance, čemur sledi obdobje melanholije.{{sfn|Wong|1979|p=95–100}} Nekaj podobnega se najde tudi v zahodnih romancah, kot je ''[[Romeo in Julija]]''.{{sfn|Wong|1979|p=98–99}} Poleg tega je književnost dinastije Tang pogosto razpravljala o spolnosti. Literarna besedila, kot sta ''Tjandi jingjang džjaohuan dale fu'' in ''Jov šjanku'', opisujejo, kako je plemstvo Tanga poudarjalo taoistično seksologijo.<ref>YAO, PING. "BETWEEN TOPICS AND SOURCES: Researching the History of Sexuality in Imperial China." V ''Sexuality in China: Histories of Power and Pleasure'', ur. HOWARD CHIANG, 43. University of Washington Press, 2018. [http://www.jstor.org/stable/j.ctvcwnwj4.7].</ref> Številni pesniki in literati Tanga so odkrito izražali svojo ljubezen do moških spremljevalcev, ker so menili, da njihove žene, pogosto nepismene, niso sposobne razumeti njihovih težav.<ref>Hinsch, Bret. "Passions of the Cut Sleeve." Academic Publisher. De Gruyter Brill, 1990. str. 80, [https://www.degruyterbrill.com/document/doi/10.1525/9780520912656/html].</ref> [[Slika:Li Shiming Fountain Memory.jpg|thumb|upright=0.8|left|Kaligrafija cesarja [[Tajdzong (dinastija Tang)|Tajdzonga]] na Steli Tanga]] V času dinastije Tang so bile objavljene obsežne [[Enciklopedija|enciklopedije]]. ''[[Yiwen leiju]]'' je bila sestavljena leta 624 pod vodstvom glavnega urednika Oujang Šuna (557–641), Linghu Defena (582–666) in Čen Šudeja (umrl 635). Do leta 729 je ekipa pod vodstvom učenjaka Gautama Sidhe (ok. 8. stoletje), po poreklu Indijca, rojenega v Čanganu, dokončala astrološko enciklopedijo ''[[Razprava o astrologiji v kaijuanskem obdobju]]''. Kitajski geografi, kot je bil Džja Dan, so natančno opisali kraje daleč onkraj ozemlja dinastije Tang. Džja Dan je v svojem delu, napisanem med letoma 785 in 805, opisal morsko pot do [[Hormuška ožina|Hormuške ožine]] na vhodu v [[Perzijski zaliv]]. Omenil je tudi to, da so Iranci v morju postavili "okrasne stebre", ki so služili kot svetilniki za ladje, da ne bi zgrešile poti.{{sfn|Needham|1986c|p=661}} Svetilnike sta v svojih poročilih stoletje po Džjau omenila in potrdila arabska pisca [[al-Masudi]] in [[Al Mukadasi|al-Mukadasi]]. Vang Šuance, diplomat dinastije Tang, je v 7. stoletju odpotoval v Magadho v današnji severovzhodni Indiji{{sfn|Sen|2003|p=9, 22–24}} in kasneje napisal ''Džang tjandžu guotu'' (''Ilustrirana poročila o osrednji Indiji''), knjigo, ki je vsebovala veliko geografskih informacij.{{sfn|Needham|1986a|p=511}} Med letoma 636 in 659 so dvorni uradniki med vladavino cesarja [[Tajdzong (dinastija Tang)|Tajdzonga]] in kmalu po njej sestavili številne zgodovine prejšnjih dinastij. Med njimi so bile ''[[Knjiga Ljanga]]'', ''[[Knjiga Čena]]'', ''[[Knjiga Severnega Čija]]'', ''[[Knjiga Džova]]'', ''[[Knjiga Suija]]'', ''[[Knjiga Džina]]'', ''[[Zgodovina severnih dinastij]]'' in ''[[Zgodovina južnih dinastij]]''. Zgodovini ''[[Dzidži tongdžjan]]'' in ''[[Stara knjiga Tanga]]'' nista vključeni v uradnih štiriindvajset zgodovin, vendar sta izjemno dragoceni pisni zgodovinski deli iz obdobja dinastije Tang. ''[[Šitong]]'', ki ga je leta 710 napisal Liu Džidži, je metazgodovina, ki je zajela vse dotedanje zgodovinopisje. ''[[Datang šijudži]]'' (''Zapisi o zahodnih regijah dinastije Tang''), ki jih je sestavil Bjandži, so opisali potovanja Šuandzanga, najbolj znanega budističnega meniha iz obdobja dinastije Tang. Med druga pomembna knjižna dela spada Duan Čengšijeva (umrl 863) ''[[Joujang zazu]]'' (''Barvita zbirka zgodb iz Joujanga''), zabavna zbirka tujih legend in pripovedi, poročil o naravnih pojavih, kratkih anekdot, mitskih in vsakdanjih zgodb ter zapiskov o različnih temah. Natančna literarna kategorija, v katero bi spadala Duanova obsežna neformalna pripoved, je še vedno predmet razprav med znanstveniki in zgodovinarji.{{sfn|Reed|2003|p=121}} ===Religija in filozofija=== [[Slika:TangBodhisattva.JPG|thumb|upright=0.8|Kip [[Bodhisatva|Bodisatve]] iz obdobja dinastije Tang]] [[Slika:Anonymous-Describing the Doctrine Under a Tree.jpg|thumb|upright=0.8|Amitabova Čista dežela budizma; slika na svili iz 8. stoletja]] Kitajci so že v davnini častili svoja ljudska božanstva in prakticirali [[Daoizem|taoizem]], ki je vključeval številna božanstva. Verjeli so, da sta Tao in posmrtno življenje resničnost, vzporedna s svetom živih, s svojo birokracijo in posmrtno valuto, ki jo potrebujejo mrtvi predniki. Pogrebne prakse so vključevale zagotavljanje pokojnikom vsega, kar bi lahko potrebovali v posmrtnem življenju, vključno z živalmi, služabniki, zabavljači, lovci, domovi in uradniki. Ta ideal se odraža tudi v umetnosti Tanga{{sfn|Andrews|2010|p=26}} in številnih kratkih zgodbah, o ljudeh, ki so se pomotoma znašli v kraljestvu mrtvih, vendar so se vrnili in poročali o svojih izkušnjah.{{sfn|Whitfield|2004|p=333}} Taoistične ideologije, ki so obkrožale medicinske in zdravstvene koristi heteroseksualnosti, so bile zelo razširjene. Čeprav takšne ideologije niso nujno preprečevale homoseksualnih ali biseksualnih praks, so se zavzemale za zdravje in dobro počutje, skladno s heteroseksualnostjo.<ref>Yao, Ping. "Between Topics and Soueces: Researching the History of Sexuality in Imperial China." V ''Sexuality in China: Histories of Power and Pleasure'', ur. Howard Chiang, 37. University of Washington Press, 2018. [http://www.jstor.org/stable/j.ctvcwnwj4.7].</ref> [[Budizem]], ki je nastal v [[Indija|Indiji]] približno v času [[Konfucij]]a, je imel vpliv tudi v dinastiji Tang. Sprejeli so ga celo nekateri člani cesarske družine. Temeljito pokitajčen je posta trajen del tradicionalne kitajske kulture. V času pred pojavom neokonfucijanstva in osebnosti, kot je bil [[Džu Ši]] (1130–1200), je budizem na Kitajskem začel cveteti v obdobju [[severne in južne dinastije|severnih in južnih dinastij]], v času dinastije Tang pa je postal prevladujoča ideologija. Budistični samostani so imeli v kitajski družbi pomembno vlogo. Na odročnih območjih so popotnikom nudili prenočišče, po vsej državi so zagotavljali šole za otroke, mestnim izobražencem pa so služili kot prizorišče za družabne dogodke in srečanja, na primer za poslovilne zabave. Budistični samostani so bili vključeni tudi v gospodarstvo, saj so jim zemljiška posest in podložniki zagotavljali dovolj dohodkov za gradnjo mlinov, stiskalnic za olje in drugih gospodarskih obratov.{{sfn|Eberhard|2005|p=181}}{{sfn|Adshead|2004|p=86}} Samostani so imeli podložnike, vendar so ti od samostana odvisni posamezniki dejansko lahko imeli svoje premoženje in za pomoč pri delu najemali druge ljudi in izrabljali lastne sužnje.{{sfn|Ebrey|1999|p=121–122, 126}} Ugled budizma v kitajski kulturi je začel upadati sočasno z zatonom dinastije Tang in osrednje oblasti v obdobju od konca 8. do 9. stoletja. Budistični samostani in templji, ki so bili dotlej oproščeni državnih davkov, so postali predmet obdavčitve s strani države. Leta 845 je cesar [[Vudzong (dinastija Tang)|Vudzong]] zaprl 4600 budističnih samostanov ter 40.000 templjev in svetišč, s čimer je 260.000 budističnih menihov in nun prisilil k vrnitvi v posvetno življenje.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=96}}{{sfn|Fairbank|Goldman|2006|p=86}} Ta dogodek je bil kasneje označen za enega od štirih preganjanj budizma na Kitajskem. Čeprav so prepoved odpravili le nekaj let pozneje, budizem v kitajski kulturi nikoli več ni dosegel svojega nekdanjega prevladujočega položaja.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=96}}{{sfn|Fairbank|Goldman|2006|p=86}}{{sfn|Ebrey|1999|p=124}}{{sfn|Harper|2005|p=34}} Do tega je prišlo tudi zaradi ponovnega zanimanja za avtohtone kitajske filozofije, kot sta [[konfucijanstvo]] in taoizem. [[Han Ju]] (786–824), opisan kot izjemen polemik in goreč ksenofob, je bil eden prvih mislecev v dinastiji Tang, ki je ostro nastopil proti budizmu.{{sfn|Wright|1959|p=88}} Nekateri sodobniki so ga imeli za grobega in zoprnega, vendar je napovedal kasnejše preganjanje budizma v času dinastije Tang ter oživitev konfucijanske misli, ki je privedla do vzpona neokonfucijanstva v času dinastije [[Dinastija Song|Song]].{{sfn|Wright|1959|p=88}} Budizem ''čan'' (''zen'') je kljub temu pridobil na priljubljenosti med izobraženo elito.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=96}} V obdobju dinastije Tang je delovalo tudi več znanih menihov šole ''čan'', med njimi [[Mazu Daoyi|Mazu Daoji]], Bajdžang in Huangbo Šijun. V času dinastije Tang je bila zelo priljubljena tudi šola Čiste dežele, ki jo je utemeljil kitajski menih Huijuan (334–416).{{sfn|Ebrey|1999|p=123}} [[Slika:Wutai Foguang Si 2013.08.28 11-20-48.jpg|thumb|left|Lesena dvorana v budističnem templju Foguang na gori Vutaj v Šanšiju, zgrajena leta 857{{sfn|Steinhardt|2004|p=228–229}}]] Budizmu je konkuriral taoizem, avtohtoni kitajski filozofski in verski sistem, ki je korenine pognal v delih ''[[Tao Te Čing]]'' in ''[[Džuangdzi]]''. Vladajoča rodbina Li iz dinastije Tang je celo trdila, da izhaja iz [[Laodzi]]ja, ki velja za avtorja ''Tao Te Činga''.{{sfn|Benn|2002|p=60}} V številnih primerih, ko so princi iz dinastije Tang postali prestolonasledniki ali so princese vstopile v taoistični red kot duhovnice, so bile njihove razkošne nekdanje rezidence preurejene v taoistične samostane in bogoslužne prostore.{{sfn|Benn|2002|p=60}} Mnogi taoisti so se ukvarjali z [[Alkimija|alkimijo]], saj so iskali eliksir nesmrtnosti in način, kako iz mešanic različnih elementov pridobiti [[zlato]]. Čeprav pri teh jalovih prizadevanjih niso dosegli svojih ciljev, so prispevali k odkritju novih kovinskih zlitin, porcelana in barvil. Delo taoističnih alkimistov se zato včasih označuje kot praznanost in ne kot psevdoznanost.{{sfn|Fairbank|Goldman|2006|p=81}} Tezo nekaterih sinologov o tesni povezanosti med taoizmom in alkimijo drugi zavračajo in trdijo, da je bila alkimija prav tako, če ne celo bolj, razširjena v posvetnem okolju, kjer so se z njo ukvarjali laiki.<ref>{{Citation |last=Sivin |first=Nathan |publisher=Variorum |year=1995 |access-date=August 13, 2008 |title="Taoism and Science" in ''Medicine, Philosophy and Religion in Ancient China'' |url=http://ccat.sas.upenn.edu/~nsivin/7tao.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20080623085807/http://ccat.sas.upenn.edu/~nsivin/7tao.html |archive-date=June 23, 2008 |url-status=dead}}</ref> [[Slika:Xian Great Mosque 12 (5459243082).jpg|thumb|Molilna dvorana Velike mošeje v Šjanu]] [[Islam]] je na Kitajsko prišel v zgodnjem obdobju dinastije Tang in sicer na območju od [[Čangan]]a do provinc Fudžijan in [[Guangdong]].<ref>{{Cite book |last=Dao |first=Zhi |url=https://www.google.com.sa/books/edition/Islamic_History_in_China/T7OLDwAAQBAJ?hl=en&gbpv=1&dq=islam+in+the+tang+dynasty&pg=PT3&printsec=frontcover |title=Islamic History in China |publisher=DeepLogic |language=en}}</ref> Kitajski učenjaki za leto prihoda islama na Kitajsko štejejo drugo leto vladarskega obdobja Jonghui dinastije Tang (leto 651). Prvi muslimani so bili trgovci, ki so poslovali po kopnem po svilnio poti in po morju. Naselili so se v notranjosti cesarstva, zlasti v Čanganu, pa tudi v obalnih mestih Guangdžov in Čuandžov. Velika mošeja v Šjanu je bila zgrajena leta 742. Med drugimi ohranjenimi zgodovinskimi mošejami iz obdobja dinastije Tang, sta mošeji Huajšeng in Šinšjan, obe v Guangdžovu. {{multiple image | align = right | direction = vertical | width = 250 | header = [[Nestorijanstvo|Nestorijansko krščanstvo]] | image1 = Sutras on the Origin of Origins of Ta-ch‘in Luminous Religion (detail).jpg | caption1 = | image2 = Sutras on the Origin of Origins of Ta-ch‘in Luminous Religion (detail-L).jpg | caption2 = Odtisi [[Luojanški nestorijanski steber|Luojanškega nestorijanskega stebra]] | image3 = Church of the East in the Middle Ages.svg | caption3 = Največji geografski obseg Cerkve Vzhoda v srednjem veku }} Dinastija Tang je uradno priznavala tudi različne druge tuje religije. Ena od njih je bila [[Vzhodna asirska cerkev]]. Leta 781 je nastal [[Luojanški nestorijanski steber]], postavljen v čast dosežkom te skupnosti na Kitajskem. V provinci [[Šaanši]] je bil ustanovljen krščanski samostan, kjer še danes stoji pagoda Dačin. V njej so ohranjena umetniška dela s krščansko tematiko. Ta vera je po obdobju dinastije Tang večinoma zamrla in na Kitajskem ponovno oživela po mongolskih vdorih v 13. stoletju.{{sfn|Gernet|1962|p=215}} [[Sogdija|Sogdijci]], ki so med 2. in 4. stoletjem iz Indije na Kitajsko prenesli budizem, so kmalu zatem zaradi svojih vezi s [[Sasanidsko cesarstvo|sasanidsko]] [[Perzija|Perzijo]] v veliki meri prestopili v [[zaratustrstvo]]. Sogdijski trgovci in njihove družine, ki so živeli v Čanganu, Luojangu, Šjangjangu in drugod, so običajno zgradili zaratustrski tempelj, brž ko je njihova lokalna skupnost štela več kot 100 gospodinjstev.{{sfn|Howard|2012|p=[https://books.google.com/books?id=6QPWXrCCzBIC&lpg=PP1&pg=PA134 134]}} Sogdijci so bili zaslužni tudi za širjenje [[Manihejstvo|manihejstva]] na Kitajskem in v [[Ujgurski kaganat|Ujgurskem kaganatu]]. [[Ujguri]] so leta 768 na Kitajskem zgradili prvi manihejski samostan. Leta 843 je vlada dinastije Tang kot odziv na izbruh vojne z Ujgurskim kaganatom odredila zaplembo premoženja vseh manihejskih samostanov. Dve leti pozneje je sledila splošna prepoved tujih verstev, zaradi česar se je manihejstvo umaknilo v ilegalo in na Kitajskem nikoli več ni zaživelo.{{sfn|Liu|2001|p=168–169}} ===Prosti čas=== {{multiple image | align = left | image1 = Palefrenier menant deux chevaux par Han Gan.jpg | total_width = 400 | caption1 = ''Pastir na konju'', Han Gan (706–783), dvorni umetnik cesarja [[Šuandzong (dinastija Tang)|Šuandzonga]] | image2 = Spring Outing of the Tang Court.jpg | caption2 = ''Spomladanski izlet tanškega dvora'', Džang Šuan (713–755) }} V obdobju dinastije Tang je bil, še bolj kot v prejšnjih obdobjih in zlasti v višjih slojih, del časa posvečen prostočasnim dejavnostim. Priljubljeni številni športi in dejavnosti na prostem, med drugim lokostrelstvo,{{sfn|Benn|2002|p=39, 170}} lov,{{sfn|Benn|2002|p=22, 32}} polo,{{sfn|Benn|2002|p=16, 90}} ''cudžu'' (nogomet), petelinji boji{{sfn|Benn|2002|p=173–174}} in celo vlečenje vrvi.{{sfn|Benn|2002|p=149–152}} Državni uradniki so bili med opravljanjem svoje službe upravičeni do dopusta. Vsaka tri leta so lahko koristili 30 dni prostega časa za obisk staršev, če so ti živeli 1000 milj (1600 km) daleč, oziroma 15 dni, če so starši živeli več kot 167 milj (269 km) daleč. Čas potovanja ni bil vštet v dopust. Za poroko sina ali hčerke so uradniki prejeli devet dni dopusta, za poroko bližnjih sorodnikov pet, tri ali en dan. Čas potovanja ni bil vštet. Uradniki so bili upravičeni tudi do skupno treh dni prostega časa ob sinovem obredu prehoda v odraslost, tako imenovanem 'nadevanju pokrivala', ter do enega dneva prostega časa ob podobnem obredu za sina bližnjega sorodnika.{{sfn|Benn|2002|p=149}} V cesarski Kitajski se je med vladajočo elito ohranila tradicija istospolnih odnosov med moškimi. [[Evnuh]]i so pogosto uživali posebno naklonjenost članov vladarske družine, zlasti zaradi svojega videza in talentov.<ref>Hinsch, Bret. [https://www.degruyterbrill.com/document/doi/10.1525/9780520912656/html "Passions of the Cut Sleeve"]. Academic Publisher. De Gruyter Brill, 1990. str.78.</ref> [[Slika:Tang Dynasty-Polo Game Relief Block.JPG|thumb|left|Igralci pola]] Tradicionalni kitajski prazniki, kot so kitajsko novo leto, praznik luči, praznik hladne hrane in drugi, so bili vsesplošni prazniki. V mestu Čangan je bilo praznovanje vedno živahno, še posebej med praznikom luči, saj je vlada za tri dni odpravila nočno policijsko uro. Med letoma 628 in 758 je cesarski dvor po vsej državi priredil skupno devetinšestdeset velikih slavij. Organizirala so se na cesarjevo pobudo ob posebnih priložnostih, kot so bile pomembne vojaške zmage, bogate letine po dolgotrajni suši ali lakoti, razglasitev amnestij ali imenovanje prestolonaslednika.{{sfn|Benn|2002|p=150–155}} Za organizacijo gostij so skrbele posebne dvorne službe. Med gostijo za 1100 starešin iz Čangana leta 664 je bilo pogoščenih 3500 častnikov 'vojske božanske strategije'. Leta 768 in 826 je bila prirejena gostija za 1200 članov cesarske družine in dvorne gospe.{{sfn|Benn|2002|p=132}} Uživanje alkohola je bilo pomemben del kitajske kulture. V času dinastije Tang so ljudje pili ob skoraj vsakem družabnem dogodku. ===Položaj žensk=== {{multiple image | image1 = Chou Fang 004.jpg | width1 = 250 | caption1 = Džov Fang (8. stoletje): ''Lepotički s cvetjem'' | image2 = Joueuse de polo Tang 29102.jpg | width2 = 136 | caption2 = Igralka pola (8. stoletje) }} [[Slika:Tang-4.jpg|thumb|upright=0.8|Boginja [[Kvamon]] s spremljevalko; slika na svilenem praporu iz dinastije Tang ali zhodnjega obdobja devetih dinastij; [[Dunhuang]], zdaj [[Britanski muzej]]]] Koncepti ženskih družbenih pravic in družbenega statusa so bili v obdobju dinastije Tang za tisti čas izjemno liberalni, vendar so v veliki meri veljali le za ženske iz elitnih krogov v mestih. Na podeželju so morali tako moški kot ženske trdo delali, pri čemer so imeli različne zadolžitve. Žene in hčere so skrbele predvsem za opravila v gospodinjstvu, kot sta tkanje in gojenje sviloprejk, medtem ko so moški obdelovali polja.{{sfn|Benn|2002|p=32}} Ženske so lahko postale verske avtoritete, če so sprejele zaobljube in postale taoistične duhovnice.{{sfn|Benn|2002|p=60}} V Čanganu so običajne [[Kurtizana|kurtizane]] prebivale v Severni četrti.{{sfn|Blanchard|2001|p=79}} Običajno so dobro poznale pravila popivanja, deležne pa so bile tudi posebnega usposabljanja za vedenje za mizo.{{sfn|Benn|2002|p=64–66}} Čeprav so bile znane po svoji vljudnosti, je veljalo, da v pogovorih med pripadniki elite prevladujejo prav one. Kurtizane se niso bale odkrito kritizirati nesramnosti uglednih gostov, če so ti na primer preveč ali preglasno govorili oziroma se hvalili s svojimi dosežki.{{sfn|Benn|2002|p=66}} Kurtizane so bile včasih deležne pretepanja s strani svojih zvodnic.<ref>唐·孙棨《北里志》：诸女自幼丐，有或佣其下里贫家。常有不调之徒，潜为渔猎，亦有良家子为其家聘之，以转求厚赂。误陷其中，则无以自脱。初教之歌令，而责之甚急，微涉退怠，则鞭朴备至。</ref> Poklicne kurtizane, ki so se ukvarjale s petjem, so imele pomemben kulturni položaj in so bile vključene v agencije za umetnike, imenovane ''džjaofang''. Cesar je v ''džjaofangih'' izbiral posebej nadarjene kurtizane in iz njih oblikoval 'pomladni dvor', ki so ga dopolnjevale kurtizane iz drugih skupin.{{sfn|Bossler|2012|p=71–99}} Kurtizane pevke so bile pogosto tudi nadarjene pesnice{{sfn|Blanchard|2001|p=119}} in skladateljice in so celo popularizirale novo obliko liričnega verza, v katerega so vključevale navedke znanih zgodovinskih osebnosti.{{sfn|Ebrey|1999|p=120}} Moškim so bile všeč ženske s polno postavo in družba odločnih in dejavnih žensk. Polo, konjeniški šport, ki je v kitajsko elito prišel iz [[Perzija|Perzije]], je postal izjemno priljubljen. Pogosto so ga igrale tudi ženske, kar dokazujejo glazirane keramične figurice iz tistega obdobja.{{sfn|Ebrey|1999|p=114–115}} Ženske so si lase najraje urejale v visoke, zapletene pričeske, ki so se dvigovale nad čelom.{{sfn|Gernet|1962|p=165–166}} Premožne dame so nosile razkošna pokrivala, glavnike, biserne ogrlice, puder za obraz in dišave.{{sfn|Gernet|1962|p=165}} Z zakonom iz leta 671 so želeli ženske prisiliti, da bi zaradi spodobnosti znova nosile pokrivala z tančicami, vendar so ženske te predpise prezrle. Nekatere so začele nositi preproste kape ali pa so bile odkrite. Pogosto so nosile moška jahalna oblačila, škornje in oprijeta oblačila za zgornji del telesa.{{sfn|Schafer|1985|p=28–29}} Po obdobju cesarice [[Vu Dzetjan]] so na dvoru delovale nekatere vplivne ženske, kot je bila [[Jang Guifej]] (719–756), ki je dosegla, da je cesar [[Šuandzong (dinastija Tang)|Šuandzong]] številne njene sorodnike in zaupnike imenoval na pomembne ministrske in vojaške položaje.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=99}} ===Kuhinja=== [[Slika:Chajing.jpeg|thumb|Lu Ju (dinastije Tang): besedilo, posvečeno čaju]] V času zgodnejših [[Severne in južne dinastije|severnih in južnih dinastij]] (420–589), morda celo prej, je na jugu Kitajske postalo priljubljeno pitje [[čaj]]a (''Camellia sinensis''). Čaj so takrat šteli za okusen napitek z zdravilnimi učinki.{{sfn|Ebrey|1999|p=120}} V času dinastije Tang je čaj postal sinonim za vse prefinjeno v družbi. Pesnik Lu Tong (790–835) je večino svoje poezije posvetil svoji ljubezni do čaja. Lu Ju, avtor iz 8. stoletja, znan kot modrec čaja, je napisal razpravo o umetnosti pitja čaja z naslovom ''Klasika čaja''.{{sfn|Ebrey|1999|p=95}} Ovojni papir, ki se je na Kitajskem uporabljal že od 2. stoletja pred našim štetjem, se je v času dinastije Tang začel uporabljati za izdelavo zloženih in sešitih kvadratnih vrečk za shranjevanje in ohranjanje okusa čajnih listov. Zatem se je začel papir uporabljati tudi za več drugih stvari. Leta 589 je bilo prvič omenjeno, da se uporablja za toaletni papir. Uporabljal ga je učenjak in uradnik Jan Džitui (531–591), kar je leta 851 potrdil arabski popotnik, ki je pripomnil, da ''"ljudstvo Tang ni čisto, ker se zanaša na toaletni papir namesto na umivanje z vodo"''.{{sfn|Needham|1986d|p=122–123}} V antičnih časih so Kitajci pet najosnovnejših živil opredelili kot pet [[Žito|žit]]: sezam, [[stročnice]], [[pšenica]], mehko [[proso]] in lepljivo proso. Song Jinšing, enciklopedist dinastije [[Dinastija Ming|Ming]], je zapisal, da [[riž]] od časa legendarnega in pobožanega kitajskega modreca Šennonga, ki je zanj zapisal, da je ''"negotova stvar"'', do 2. tisočletja pred našim štetjem ni bil štet med pet žit. Kitajci se takrat še niso povsem naselili ali obvladovali ustrezno vlažnega in mokrega podnebja na jugu Kitajske za gojenje riža.{{sfn|Song|1966|p=3–4}} Song Jingšing je zapisal, da je v dinastiji Ming sedem desetin živil prebivalcev predstavljal riž. V času dinastije Tang riž ni bil najpomembnejša osnovna živila samo na jugu Kitajske, temveč je postal priljubljen tudi na severu, kjer je bila središče oblasti.{{sfn|Wang Saishi|2003|p=18}} V času dinastije Tang je proso nadomestila pšenica in postala glavni osnovni pridelek. Posledično so pšenične testenine in pecivo predstavljali precejšen delež v osnovni prehrani dinastije Tang.{{sfn|Wang Saishi|2003|p=1}} Obstajale so štiri glavne vrste pšeničnih izdelkov: parjene in kuhane testenine, palačinke in kolač hu. Parjene testenine so pogosto uživali tako preprosti ljudje kot aristokrati. Tako kot [[rougamo]] v sodobni kitajski kuhinji so bile tudi parjene testenine običajno polnjene z mesom in zelenjavo. Kuhane testenine so bile osnovna hrana severnih dinastij in so ohranile svojo priljubljenost tudi v dinastiji Tang. Vključevala je široko paleto jedi, podobnih sodobnim vontonom, rezancem in številnim drugim vrstam hrane, pripravljenim z namakanjem pšenice v vodi. Medtem ko so aristokrati imeli raje vonton, so preprosti ljudje običajno uživali rezance in juho z rezanci, ki jih je bilo lažje pripraviti.{{sfn|Wang Saishi|2003|p=6}} Palačinke so bile na Kitajskem pred dinastijo Tang redke, v njenem času pa so postale priljubljene.<ref>{{citation |last=Jia |first=Junxia |year=2009 |title=Analysis of cake food of Chang'an in Han and Tang Dynasty |journal=Tangdu Journal |volume=25}}</ref> Kolač hu je bil v času dinastije Tang izjemno priljubljen.{{sfn|Wang Saishi|2003|p=4}} Pekli so ga v pečici, ga posipali s sezamovimi semeni in postregli v prenočiščih, gostilnah in trgovinah. Japonski budistični menih Enin je zapisal, da je bil kolač hu priljubljen med vsemi kitajskimi prebivalci.<ref>{{citation |title=Ennin's Diary: The Record of a Pilgrimage to China in Search of the Law |last=Ennin |volume=3}}</ref> V času dinastije Tang so bila poleg že naštetih v rabi še naslednja živila in sestavine za kuhanje: [[ječmen]], [[česen]], [[sol]], [[repa]], [[soja]], [[Hruška|hruške]], [[Marelica|marelice]], [[Breskev|breskve]], [[Jabolko|jabolka]], [[Granatno jabolko|granatna jabolka]], [[žižule]], [[rabarbara]], lešniki, pinjole, [[Pravi kostanj|kostanj]], [[orehi]], [[jam]], [[taro]] itd. Med mesa, ki so jih uživali, so spadla svinjina, piščanec, jagnjetina in bravina, še posebej priljubljena na severu, morska vidra, medved, ki ga je bilo težko ujeti, vendar so obstajali recepti za kuhanega, kuhanega in mariniranega medveda, in celo dvogrbe kamele.{{sfn|Benn|2002|p=120}} Na jugu so bili ob obali najpogostejši morski sadeži. Kitajci so z veseljem jedli kuhane [[Meduza (zoologija)|meduze]] s [[cimet]]om, sečuanskim poprom, [[kardamom]]om in [[ingver]]jem, [[Ostriga|ostrige]] z vinom, ocvrte [[Lignji|lignje]] z [[ingver]]jem in kisom, [[Podkovnjaki|podkovnjake]] in rdeče plavajoče rake, kozice in ribe napihovalke, ki so jih Kitajci imenovali "morski pujsek".{{sfn|Benn|2002|p=121}} Po kopnem in morju so na Kitajsko prihajala [[Breskev|breskve]] iz [[Samarkand]]a, [[Pravi datljevec|datlji]], [[Pistacija|pistacije]] in [[figa|fige]] iz [[Perzija|Perzije]], pinjole in korenine [[ginseng]]a iz [[Koreja|Koreje]] ter [[Mangovec|mango]] iz jugovzhodne Azije.{{sfn|Benn|2002|p=123}}{{sfn|Schafer|1985|p=1–2}} Na Kitajskem je bilo veliko povpraševanje po [[sladkor]]ju. Med vladavino [[Harša|Harše]] v severni [[Indija|Indiji]] (vladal 606–647) so indijski odposlanci v dinastijo Tang pripeljali dva proizvajalca sladkorja, ki sta Kitajce uspešno naučili gojiti [[sladkorni trs]].{{sfn|Sen|2003|p=38–40}}{{sfn|Adshead|2004|p=76, 83–84}} [[Bombaž]] je prihajal iz Indije, iz Bengalije tudi kot končni izdelki, čeprav so Kitajci v času dinastije Tang že sami začeli gojiti in predelovati bombaž. Do dinastije [[Dinastija Juan|Juan]] so bombažne tkanine postale najpogostejše tkanine na Kitajskem.{{sfn|Adshead|2004|p=83}} Nekatera živila so bila prepovedana, saj je dvor dinastije Tang ljudi spodbujal prebivalce, naj ne jedo govedine. Prepoved je bila posledica vloge vola kot dragocene delovne živali. Med letoma 831 in 833 je cesar [[Vendzong (dinastija Tang)|Vendzong]] prepovedal klanje goveda zaradi svojega budističnega verskega prepričanja.{{sfn|Benn|2002|p=125}} Pomembne so bile metode konzerviranja hrane, ki so bile v rabi po vsej Kitajski. Običajni ljudje so uporabljali preproste metode konzerviranja: shranjevanje v globokih jamah in jarkih, soljenje in vlaganje v slanico.{{sfn|Benn|2002|p=126–127}} Cesar je imel v parkih v Čanganu in okolici velike ledenice. Manjše ledenice so imeli tudi bogataši in vplivneži. Cesar je vsako leto naročil delavcem, naj iz zamrznjenih potokov v gorskih dolinah izklesajo 1000 blokov ledu z dimenzijami 0,9 m × 0,9 m × 1,1 m in poleti užival v zamrznjenih in ohlajenih dobrotah.{{sfn|Benn|2002|p=126}} <gallery widths="200px" heights="200px"> Slika:鸳鸯莲瓣纹金碗 20091112.jpg|Pozlačena skleda s motivi lotosa in živali iz dinastije Tang Slika:Plat à offrandes Chine Musée Guimet 2418 3.jpg| Rebrasta glazirana skleda z vrezanimi okraski, dinastija Tang, 8. stoletje Slika:Dame Chine Guimet 291003.jpg| Služkinja, grobna figura iz obdobja Tang (7.–8. stoletje) Slika:Plat à offrandes Chine Musée Guimet 2418 1.jpg|Tribarvni krožnik (8. stojetje) </gallery> ==Znanost in tehnologija== ===Inženirstvo=== [[Slika:Mirror with phoenixes, birds, and flowers - Google Art Project.jpg|thumb|Kvadratno [[bron]]asto ogledalo z motivom [[feniks]]a iz zlata in srebra in intarzijami; 8. stoletje]] Tehnologija v obdobju dinastije Tang je temeljila tudi na preteklih zgledih. Džang Hengovi (78–139) in Ma Junovi (pred 3. stoletjem) zobniški mehanizmi za merjenje časa so matematiku, strojnemu inženirju, astronomu in menihu Ji Šingu (683–727) iz dinastije Tang dali navdih, da je leta 725 izumil prvi urni mehanizem na svetu.{{sfn|Needham|1986a|p=319}} Njegov mehanizem se je skupaj z [[Vodna ura|vodno uro]] in vodnim kolesom uporabljal za pogon vrteče se armilarne krogle, ki je predstavljala astronomsko opazovanje. Ji Šingova naprava je imela tudi mehansko časovno nastavljiv zvonec, ki je samodejno udarjal vsako uro, in boben, ki je samodejno udarjal vsake četrt ure. Ji Šingova astronomska ura in armilarna krogla na vodni pogon sta postali znani po vsej državi, saj so morali študenti, ki so poskušali opraviti cesarske izpite do leta 730, kot izpitno zahtevo napisati esej o tej napravi.{{sfn|Needham|1986b|p=473–475}} Najpogostejša javna in dvorna naprava za merjenje časa je bila še vedno vodna ura. Njeno zasnovo sta okoli leta  610 izboljšala Geng Šun in Juven Kaj, inženirja iz dinastije [[Dinastija Sui|Sui]]. Inženirja sta izumila decimalno tehtnico, ki je omogočala nastavljanje tlačne višine kompenzacijske posode in krmiljenje hitrosti pretoka za različne dolžine dneva in noči.{{sfn|Needham|1986b|p=480}} V obdobju dinastije Tang je bilo tudi veliko drugih mehanskih izumov. Med njimi je bil 0,9 m visok mehanizem za serviranje vina, ustvarjen v začetku 8. stoletja. Imel je obliko gore, izdelane iz železa, in postavljen na lakirano leseno ogrodje v obliki želve. Napravo je opisal zgodovinar Charles Benn: : ''"Na sredini južne strani gore je zmaj ... Zver odpre gobec in bruhne vino v kelih, ki stoji na velikem železnem lotosovem listu pod njim. Ko je kelih 80 % poln, zmaj neha bruhati vino in gost mora takoj zgrabiti kelih. Če je počasen pri praznjenju keliha in njegovem vračanju na list, se odprejo vrata paviljona na vrhu gore. Na njih se pojavi mehanski vinski točaj s kapo, oblečen v haljo in z leseno palico v roki. Ko gost vrne kelih, ga zmaj takoj ponovno napolni. Vinski točaj se umakne in vrata paviljona se zaprejo. Črpalka načrpa vino v posodo za vino skozi skrito luknjo iz rezervoarja znotraj gore, ki vsebuje več kot 15 litrov vina."''{{sfn|Benn|2002|p=144}} Točaj v napravi za serviranje vina ni bil ravno izum dinastije Tang, saj raba mehanskih lutk na Kitajskem sega v čas dinastije [[Dinastija Čin|Čin]] (221–206 pr. n. št.). V 3. stoletju je imel Ma Jun celo mehansko lutkovno gledališče, ki ga je poganjalo vodno kolo.{{sfn|Needham|1986b|p=158}} Obstaja veliko zgodb o mehanizmih, ki so se uporabljali v dinastiji Tang, vključno z lesenim kipom generala Jang Vulijana z iztegnjenima rokama, ki je pobiral denar. Ko je število kovancev doseglo določeno težo, sta roki odložili denar v torbo.{{sfn|Needham|1986b|p=163}} Ta mehanizem z utežjo in vzvodom je bil popolnoma enak [[Heron]]ovemu igralnemu avtomatu za novčič.{{sfn|Needham|1986b|p=163|loc=footnote c}} Med drugimi napravami je bila tudi Vang Džujeva lesena vidra, ki je domnevno lahko lovila ribe. Vidra je bila verjetno nekakšna past z vzmetjo.{{sfn|Needham|1986b|p=163}} Na področju gradbeništva in arhitekture so obstajali vladni standardni gradbeni predpisi, zapisani v ''Jingšan ling''. Fragmenti te knjige so se ohranili v ''Zakonikih Tanga'' (''Tang Lü''). Arhitekturni priročnik ''Jingdzao faši'' iz dinastije [[Dinastija Song|Song]], ki ga je leta 1103 napisal Li Džje (1065–1101), je najstarejša obstoječa tehnična razprava o kitajski arhitekturi, ki se je ohranila v celoti. Med vladavino cesarja Šuandzonga (712–756) je bilo v državi 34.850 registriranih obrtnikov, ki so služili državi. Upravljala jih je agencija za gradnjo palač.{{sfn|Guo|1998|p=1, 3}} ===Tiskanje z lesorezom=== Lesorez je omogočil dostop pisane besede do širokega kroga bralcev. Eden od najstarejših ohranjenih tiskanih dokumentov na svetu je miniaturna budistična dharani sutra, odkrita v [[Šian]]u leta 1974, ki datira približno med leti 650 in 670. {{sfn|Pan|1997|p=979–980}} ''Diamantna sutra'' je prva v celoti ohranjena tiskana knjiga, ki vsebuje tudi ilustracije, in je natančno datirana v leto 868.{{sfn|Temple|1986|p=112}}{{sfn|Needham|1986d|p=151}} Med najzgodnejšimi natisnjenimi dokumenti so bila budistična besedila in koledarji. Slednji so bili ključni za izračun in določanje ugodnih in neugodnih dni.{{sfn|Ebrey|1999|p=124–125}} S številnimi knjigami, ki so prišle v širšo javnost, se je stopnja pismenosti izboljšala. Nižji družbeni sloji so s knjigami dobili cenejše in dostopnejše vire znanja. V kasnejšem obdobju dinastije Tang se je za cesarske izpite prijavilo in jih opravilo vse več ljudi iz nižjih slojev.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=159}}{{sfn|Fairbank|Goldman|2006|p=94}}{{sfn|Ebrey|1999|p=147}} V 11. stoletju se je pojavil Bi Šengov tisk s premičnimi črkami, a je lesorez, ki se je razširil v dinastiji Tang, ostal prevladujoča metoda tiska na Kitajskem. Izpodrinila ga je šele naprednejša evropska tiskarska stiskalnica.{{sfn|Needham|1986d|p=227}} Stranski proizvod tiska z lesorezom so bile igralne karte.{{sfn|Needham|1986d|p=131–132}} ===Kartografija=== [[Slika:Dunhuang star map.jpg|thumb| Detajl Dunhuanške zvezdne katre iz dinastije Tang, ki prikazuje severno polarno območje{{sfn|Xi|1981|p=464}} (Britanska knjižnica Or.8210/S.3326). Karta je bila izdelana okoli leta 700 v času vladavine cesarja [[Džongdzong (dinastija Tang)|Džongdzonga]] iz dinastije Tang (vladal 705–710). Vu Šjanova, Gan Dejeva in Ši Šenova ozvezdja so bila označena z belo, črno oziroma rumeno barvo. Vse zvezdne karte skupaj so vsebovale 1300 zvezd.<ref>{{cite web |url=http://idp.bl.uk/education/astronomy_researchers/index.a4d |title=The Dunhuang Chinese Sky: A comprehensive study of the oldest known star atlas |last1=Bonnet-Bidaud |first1=J. M. |author-link1= |last2=Praderie |first2=Françoise |last3=Whitfield |first3=S. |author-link3= |publisher=International Dunhuang Project, British Library |access-date=March 13, 2015 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20140402021617/http://idp.bl.uk/education/astronomy_researchers/index.a4d |archive-date=April 2, 2014}}</ref>]] V kartografiji je dinastija Tang dosegla napredek, ki je presegel standarde dinastije Han. Ko je Pej Džu (547–627), kancler dinastije Tang leta 605 služboval v dinastiji Sui kot trgovinski komisar, je ustvaril dobro znan mrežni zemljevid z graduiranim merilom v tradiciji Pej Šjuja (224–271).{{sfn|Needham|1986a|p=538–540, 543}} Šu Džingdzong (592–672), kancler dinastije Tang, je bil znan tudi po svojem zemljevidu Kitajske, ki ga je narisal leta 658. Leta 785 je cesar Dedzong naročil geografu in kartografu Džja Danu (730–805), da dokonča zemljevid Kitajske in njenih nekdanjih kolonij v Srednji Aziji. Po dokončanju leta 801 je bil zemljevid dolg 9,1 m in visok 10 m. Narisan je bil na mreži v merilu en palec proti sto lijem.{{sfn|Needham|1986a|p=543}} Kitajski zemljevid iz leta 1137 je po kompleksnosti podoben tistemu, ki ga je izdelal Džja Dan in je vklesan v kamnito stelo z razločljivostjo mreže 100 li.{{sfn|Needham|1986a|p=Plate LXXXI}} Edini ohranjeni zemljevidi iz obdobja dinastije Tang, so zvezdne karte. Najstarejši ohranjeni terenski zemljevid Kitajske je iz prejšnje Kitajske dinastije Čin.{{sfn|Hsu|1993|p=90}} ===Medicina=== Kitajci v obdobju dinastije Tang so ugotovili prednosti uradne klasifikacije pripravkov, ki so se uporabljajo v farmakologiji. Leta 657 je cesar [[Gaodzong (dinastija Tang)|Gaodzong]] (vladal 649–683) naročil uradno ''[[Materia medica|materio medico]]'' z besedilom in risbami za 833 različnih zdravilnih snovi.{{sfn|Benn|2002|p=235}} Razen sestavljanja [[Farmakopeja|farmakopej]] je Tang spodbujal učenje medicine s podpiranjem cesarskih medicinskih fakultet, državnih izpitov za zdravnike in objavljanjem forenzičnih priročnikov za zdravnike.{{sfn|Adshead|2004|p=83}} Med pomembnimi avtorji na področju medicine medicine v obdobju dinastije Tang sta bila [[Džen Čuan]] (umrl 643) in [[Sun Simiao]] (581–682). Prvi je bil prvi, ki je ugotovil in zapisal, da imajo bolniki s [[Sladkorna bolezen|sladkorno boleznijo]] v [[Seč|urin]]u preveč [[sladkor]]ja, drugi pa je bil prvi, ki je spoznal, da se morajo diabetiki izogibati uživanju [[alkohol]]a in živil s [[škrob]]om. Džen Čuan in drugi zdravniki v obdobju Tang so [[Ščitnica|ščitnice]] ovac in prašičev uspešno uporabljali za zdravljenje golše. Izvlečki ščitnice se na Zahodu niso uporabljali vse do leta 1890.{{sfn|Temple|1986|p=132–135}} Uporaba zobnega [[amalgam]]a iz [[Kositer|kositra]] in [[Srebro|srebra]] je bila prvič predstavljena v medicinskem besedilu ''[[Šinšju bencao]]'', ki ga je napisal [[Su Gong]] leta 659.<ref>{{citation |last=Czarnetzki |first=A. |author2=Ehrhardt S. |title=Re-dating the Chinese amalgam-filling of teeth in Europe |journal=International Journal of Anthropology |year=1990 |volume=5 |issue=4 |pages=325–332}}</ref> ===Alkimija, plinske cevi in klimatska naprava=== Kitajski učenjaki iz obdobja dinastije Tang so uporabljali kompleksne kemijske formule za vrsto različnih pripravkov, pogosto odkritih z [[Alkimija|alkimističnimi]] poskusi. Med njimi so bili vodoodporen in prašno odporen premaz ali lak za oblačila in orožje, ognjevarni cement za steklene in porcelanaste izdelke, vodoodporna krema za svilena oblačila potapljačev, krema za poliranje bronastih ogledal in številne druge uporabne formule.{{sfn|Needham|1986e|p=452}} [[Porcelan]] je bil na Kitajskem izumljen v času dinastije Tang, vendar so bile pred tem izumljene številne vrste glazirane keramike.{{sfn|Adshead|2004|p=80}}{{sfn|Wood|1999|p=49}} Kitajci so že od časa dinastije [[Dinastija Han|Han]] vrtali globoke vrtine za pridobivanje [[Zemeljski plin|zemeljskega plina]] in uporabljali [[bambus]]ne cevi za njegov transport transport do peči, kjer so v litoželeznih kotlih uparevali slanico za pridobivanje [[sol]]i.{{sfn|Temple|1986|p=78–79}} V času dinastije Tang je geografski slovar province Sečuan navedel, da so moški v enem od teh "ognjenih vodnjakov" zbirali zemeljski plin v prenosne bambusove cevi.{{sfn|Temple|1986|p=79–80}} Cevi so bile v bistvu prve plinske jeklenke. Domneva se, da so bile cevi opremljene z nekakšnimi pipami.{{sfn|Temple|1986|pp=79–80}} Izumitelj [[Ding Huan]] iz dinastije Han, ki je ustvarjal okoli leta 180, je izumil [[ventilator]] za klimatiziranje prostorov.{{sfn|Needham|1986b|p=99, 151, 233}} Leta 747 je cesar [[Šuandzong (dinastija Tang)|Šuandzong]] ukazal v cesarski palači zgraditi "hladno dvorano". Tang Julin je sistem hlajenja opisal kot kombinacijo ventilatorja, ki ga je gnalo vodno kolo, in vodne zavese, ki je hladila zrak.{{sfn|Needham|1986b|p=134, 151}} V poznejši dinastiji [[Dinastija Song|Song]] pisni viri omenjajo, da je bila raba ventilatorja zelo razširjena.{{sfn|Needham|1986b|p=151}} ==Zgodovinopisje== Prvo klasično delo o dinastiji Tang je ''[[Stara knjiga Tanga]]'' avtorjev [[Liu Šu]]ja in sodelavcev iz poznega obdobja dinastije [[Dinastija Džin (266–420)|Džin]]. To delo so kot ''[[Nova knjiga Tanga|Novo knjigo Tanga]]'' uredili zgodovinarji [[Oujang Šju]], [[Song Či]] in njuni sodelavci v dinastiji Song. Oba deli sta temeljili na starejših, zdaj izgubljenih, letopisih.<ref>{{citation |first=Denis Crispin |last=Twitchett |title=The Writing of Official History Under the T'ang |year=1992 |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-0-521-41348-0}}</ref> Obe knjigi se uvrščata med [[Štiriindvajset zgodovin|štiriindvajset kitajskih zgodovin]]. Eden od ohranjenih virov ''Stare knjige Tanga'', ki zajema predvsem obdobje do leta 756, je ''[[Tongdian]]'', ki ga je cesarju predstavil [[Du Jov]] leta 801. Obdobje dinastije Tang je umeščeno tudi v ogromno univerzalno zgodovinsko besedilo ''[[Dzidži tongdžjan]]'' v 294 zvezkih, ki ga je leta 1084 uredila, sestavila in dokončala skupina učenjakov pod vodstvom [[Sima Guang|Sime Guanga]], kanclerja dinastije Song. To zgodovinsko besedilo zajema zgodovino Kitajske od začetka [[Obdobje vojskujočih se držav|obdobja vojskujočih se držav]] leta 403 pr. n. št. do začetka dinastije Song leta 960. == Cesarji dinastije Tang == <table border="1" cellpadding="2" cellspacing="0" class="wikitable"> <tr> <th style="background:#efefef;">[[Tempeljsko ime]]</th> <th style="background:#efefef;">[[Kitajski priimek]] in ime</th> <th style="background:#efefef;">Vladavina</th> <th style="background:#efefef;">Ime in trajanje vladarskega obdobja</th> </tr> <tr> <!-- <td colspan="4" align="center">''Konvencija: "Tang" + tempeljsko ime''<br /> Opomba: Vu Hou (武后 Wǔ Hòu) (Cesarica Vu) je [[posthumno ime]].</td> </tr> --> <tr> <td>[[Gaodzu (dinastija Tang)|Gaodzu]] <br> (高祖, Gāo Zǔ)</td> <td>Li Juan (李淵, Lǐ Yuān)</td> <td>618–626</td> <td>Vude (武德, Wǔ dé) 618–626<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Tajdzong (dinastija Tang)|Tajdzong]] <br> (太宗, Tài Zōng)</td> <td>Li Šimin <br> (李世民, Lǐ Shì Mín)</td> <td>626–649</td> <td>Dženguan (貞觀, Zhēn guān) 627–649<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Gaodzong (dinastija Tang)|Gaodzong]] <br> (高宗, Gāo zōng)</td> <td>Li Dži (李治, Lǐ Zhì)</td> <td>650–683</td> <td>Jonghui (永徽, Yǒng huī) 650–655<br /> Čjančing (顯慶, Xiǎn qìng) 656–661<br /> Longšuo (龍朔, Lóng shuò) 661–663<br /> Linde (麟德, Lín dé) 664–665<br /> Čjanfeng (乾封, Qían fēng) 666–668<br /> Dzongdžang (總章, Zǒng zhāng) 668–670<br /> Šjanheng (咸亨, Xián hēng) 670–674<br /> Šangjuan (上元, Shàng yuán) 674–676<br /> Jifeng (儀鳳, Yí fèng) 676]–679<br /> Tiaolu (調露, Tiáo lù) 679–680<br /> Jonglong (永隆, Yǒng lóng) 680–681<br /> Kaijao (開耀, Kāi yào) 681–682<br /> Jongčun (永淳, Yǒng chún) 682–683<br /> Hongdao (弘道, Hóng dào) 683<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Džongdzong (dinastija Tang)|Džongdzong]] <br> (中宗, Zhōng zōng)<br />(razrešila ga je [[Vu Dzetjan]])</td> <td>Li Šjan (李顯, Lǐ Xiǎn) ali <br />Li Dže (李哲, Lǐ Zhé)</td> <td>684<br />(tudi 705–710)</td> <td>Sišeng (嗣聖, Sì shèng) 684<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Ruidzong (dinastija Tang)|Ruidzong]] <br> (睿宗, Ruì zōng)<br />(razrešila ga je [[Vu Dzetjan]])</td> <td>Li Dan (李旦, Lǐ Dàn)</td> <td>684<br />(tudi 710–712)</td> <td>Venming (文明, Wén míng) 684<br /> </td> </tr> <tr> <td>Vu Hou (武后 Wǔ hòu)</td> <td>cesarica [[Vu Dzetjan]] <br> (武則天, Wǔ Zé Tiān)</td> <td>684–705</td> <td>Guangdžai (光宅, Guāng zhái) 684<br /> Čuigong (垂拱, Chuí gǒng) 685–688<br /> Jongčang (永昌, Yǒng chāng) 689<br /> Zaiču (載初, Zài chū) 690<br /> </td> </tr> <tr> <td colspan="4" align="center" style="background:#efefef;">'''[[Dinastija Džov]] (690–705)'''</td> </tr> <tr> <td colspan="4" align="center" style="background:#efefef;">Nadaljevanje dinastije Tang '''</td> </tr> <tr> <td>[[Džongdzong (dinastija Tang)|Džongdzong]]<br> (中宗, Zhōng zōng)<br />(drugo vladanje)</td> <td>Li Šjan (李顯, Lǐ Xiǎn) or<br />Li Zhe (李哲, Lǐ Zhé)</td> <td>(tudi 684)<br />705–710</td> <td>Šenlong (神龍, Shén lóng) 705–707<br /> Džinglong (景龍, Jǐng lóng) 707–710<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Šang (dinastija Tang)|Šang]]<br> (殤帝, Shāng dì) </td> <td>Li Čong Mao (李重茂, Lǐ Chóng Mào)</td> <td>710</td> <td>Tanglong (唐隆, Táng lóng) 710</td> </td> </tr> <tr> <td>[[Ruidzong (dinastija Tang)|Ruidzong ]] <br> (睿宗, Ruì zōng)<br />(drugo vladanje)</td> <td>Li Dan (李旦, Lǐ Dàn)</td> <td>(tudi 684)<br />710–712</td> <td>Džingjun (景雲, Jǐng yún) 710–711<br /> Taidži (太極, Tài jí) 712<br /> Janhe (延和, Yán hé) 712<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Šuandzong (dinastija Tang)|Šuandzong]] <br> (玄宗 Xuán zōng)</td> <td>Li Long Ji (李隆基 Lǐ Lóng Jī)</td> <td>712–756</td> <td>Šjantian (先天, Xiān tiān) 712–713<br /> Kaijuan (開元, Kāi yuán) 713–741<br /> Tianbao (天寶, Tiān bǎo) 742–756<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Sudzong (dinastija Tang)|Sudzong]] <br> (肅宗, Sù zōng)</td> <td>Li Heng (李亨, Lǐ Hēng)</td> <td>756–762</td> <td>Džide (至德, Zhì dé) 756–758<br /> Čjanjuan (乾元, Qián yuán) 758–760<br /> Šangjuan (上元, Shàng yuán) 760–761<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Dajdzong (dinastija Tang)|Dajdzong]] <br> (代宗, Dài zōng)</td> <td>Li Ju (李豫, Lǐ Yù)</td> <td>762–779</td> <td>Baojing (寶應, Bǎo yìng) 762–763<br /> Guangde (廣德, Guǎng dé) 763–764<br /> Jongtai (永泰, Yǒng tài) 765–766<br /> Dali (大曆, Dà lì) 766–779<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Dedzong (dinastija Tang)|Dedzong]] <br>(德宗 Dé zōng)</td> <td>Li Kuo (李适, Lǐ Kuò)</td> <td>780–805</td> <td>Džjandžong (建中, Jiàn zhōng) 780–783<br /> Šingjuan (興元, Xīng yuán) 784<br /> Dženjuan (貞元, Zhēn yuán) 785–805<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Šundzong (dinastija Tang)|Šundzong]] <br> (順宗, Shùn zōng)</td> <td>Li Song (李誦, Lǐ Sòng)</td> <td>805</td> <td>Jongdžen (永貞, Yǒng zhēn) 805<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Šjandzong (dinastija Tang)|Šjandzong]] <br> (憲宗, Xiàn zōng)</td> <td>Li Čun (李純, Lǐ Chún)</td> <td>806–820</td> <td>Juanhe (元和, Yuán hé) 806–820<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Mudzong (dinastija Tang)|Mudzong]] <br> (穆宗, Mù zōng)</td> <td>Li Heng (李恆, Lǐ Héng)</td> <td>821–824</td> <td>Čangčing (長慶, Cháng qìng) 821–824<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Džingdzong (dinastija Tang)|Džingdzong]] <br> (敬宗, Jìng zōng)</td> <td>Li Džan (李湛, Lǐ Zhàn)</td> <td>824–826</td> <td>Baoli (寶曆, Bǎo lì) 824–826<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Vendzong (dinastija Tang)|Vendzong]] <br> (文宗, Wén zōng)</td> <td>Li Ang (李昂, Lǐ Áng)</td> <td>826–840</td> <td>Baoli (寶曆, Bǎo lì) 826<br /> Dahe (大和, Dà hé) ali Tajhe (太和, Tài hé) 827–835<br /> Kaičeng (開成, Kāi chéng) 836–840<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Vudzong (dinastija Tang)|Vudzong]] <br> (武宗, Wǔ zōng)</td> <td>Li Jan (李炎, Lǐ Yán)</td> <td>840–846</td> <td>Huičang (會昌, Huì chāng) 841–846<br /> </td> </tr> <tr> <td> [[Šuandzong (dinastija Tang)|Šuandzong]] (drugič) <br> (宣宗, Xuān zōng)</td> <td>Li Čen (李忱, Lǐ Chén)</td> <td>846–859</td> <td>Dačong (大中, Dà chōng) 847–859<br /> </td> </tr> <tr> <td> [[Jidzong (dinastija Tang)|Jidzong]] <br> (懿宗, Yì zōng)</td> <td>Li Cui (李漼, Lǐ Cuǐ)</td> <td>859–873</td> <td>Dačong (大中, Dà chōng) 859<br /> Šjantong (咸通, Xián tōng) 860–873<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Šidzong (dinastija Tang)|Šidzong]] <br> (僖宗, Xī zōng)</td> <td>Li Šuan (李儇, Lǐ Xuān)</td> <td>873–888</td> <td>Šjantong (咸通, Xián tōng) 873–874<br /> Čjanfu (乾符, Qián fú) 874–879<br /> Guangming (廣明, Guǎng míng) 880–881<br /> Džonghe (中和, Zhōng hé) 881–885<br /> Guangči (光啟, Guāng qǐ) 885–888<br /> Vende (文德, Wén dé) 888<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Džaodzong (dinastija Tang)|Džaodzong]]<br> (昭宗, Zhāo zōng)</td> <td>Li Je (李曄, Lǐ Yè)</td> <td>888–904</td> <td>LongDŽi (龍紀, Lóng jì) 889<br /> Dašun (大順, Dà shùn) 890–891<br /> Džingfu (景福, Jǐng fú) 892–893<br /> Čjanning (乾寧, Qián níng) 894–898<br /> Guanghua (光化, Guāng huà) 898–901<br /> Tjanfu (天復, Tiān fù) 901–904<br /> Tjanjou (天佑, Tiān yòu) 904<br /> </td> </tr> <tr> <td> [[Ajdi (dinastija Tang)|Ajdi]] <br> (哀帝, Aī dì) ali <br />Džaošuan di <br> (昭宣帝, Zhāo xuān dì)</td> <td>Li Džu (李柷, Lǐ Zhù)</td> <td>904–907</td> <td>Tjanjou (天佑, Tiān yòu) 904–907<br /> </td> </tr> </table> == Opombe == {{Notelist|2}} ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} * {{Citation |last=Adshead |first=S. A. M. |title=China in World History |year=1995 |edition=2nd |place=New York |publisher=Palgrave Macmillan |isbn=978-0-333-62132-5 |orig-year=1988}} * {{Citation |last=Adshead |first=S. A. M. |author-mask=3 |title=T'ang China: The Rise of the East in World History |year=2004 |place=New York |publisher=Palgrave Macmillan |isbn=978-1-4039-3456-7}} * {{Citation |last1=Andrew |first1=Anita N. |last2=Rapp |first2=John A. |title=Autocracy and China's Rebel Founding Emperors: Comparing Chairman Mao and Ming Taizu |year=2000 |place=Lanham, MD |publisher=Rowman & Littlefield |isbn=978-0-8476-9580-5}} * {{Citation |last=Andrews |first=Gail C. |title=Birmingham Museum of Art: guide to the collection |publisher=Birmingham Museum of Art |location=Birmingham, Alabama |year=2010 |isbn=978-1-904832-77-5}} * {{Citation |last=Bai |first=Shouyi |volume=2 |year=2003 |trans-title=A History of Chinese Muslims |script-title=zh:中国回回民族史 |place=Beijing |publisher=Zhonghua Book Company |language=zh |isbn=978-7-101-02890-4 |author-link=}} * {{Citation |last=Ball |first=Warwick |title=Rome in the East: Transformation of an Empire |year=2016 |edition=2nd |place=London |publisher=Routledge |isbn=978-0-415-72078-6 |author-link=}} * {{Citation |last=Baumer |first=Christoph |title=The History of Central Asia: The Age of the Steppe Warriors |year=2012}} * {{Citation |last=Beckwith |first=Christopher I. |title=The Tibetan Empire in Central Asia |year=1987 |publisher=Princeton University Press |isbn=978-0-691-02469-1}} * {{Citation |last=Benn |first=Charles |title=China's Golden Age: Everyday Life in the Tang dynasty |year=2002 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-517665-0}} * {{Citation |last=Bernhardt |first=Kathryn |title=The Inheritance Right of Daughters: the Song Anomaly? |date=July 1995 |work=Modern China |pages=269–309 |doi=10.1177/009770049502100302 |s2cid=143637417}} * {{Citation |last=Blanchard |first=Lara Caroline Williams |title=Visualizing Love and Longing in Song Dynasty Paintings of Women |year=2001 |publisher=University of Michigan |isbn=0-493-41557-2}} * {{Citation |last1=Blunden |first1=Caroline |last2=Elvin |first2=Mark |title=Cultural Atlas of China |year=1983 |place=Oxford |publisher=Phaidon |isbn=0-7148-2309-0}} * {{Citation |last=Bossler |first=Beverly |title=Vocabularies of Pleasure: Categorizing Female Entertainers in the Late Tang Dynasty |journal=Harvard Journal of Asiatic Studies |volume=72 |issue=1 |pages=71–99 |year=2012 |issn=0073-0548 |jstor=23214360}} * {{Citation |last=Bowman |first=John S. |title=Columbia Chronologies of Asian History and Culture |year=2000 |place=New York |publisher=Columbia University Press}} * {{Citation |last=Brook |first=Timothy |title=The Confusions of Pleasure: Commerce and Culture in Ming China |title-link= |year=1998 |place=Berkeley |publisher=University of California Press |isbn=978-0-520-22154-3 |author-link=}} * {{Citation |last=Chen |first=Yan |title=Maritime Silk Route and Chinese-Foreign Cultural Exchanges |year=2002 |publisher=Peking University Press |isbn=978-7-301-03029-5}} * {{Citation |last=Cui |first=Mingde |author-mask=Cui Mingde (崔明德) |year=2005 |trans-title=The History of Chinese Heqin |script-title=zh:中国古代和亲史 |place=Beijing |publisher=Renmin chubanshe |language=zh |isbn=978-7-01-004828-4}} * {{Citation |last=Drompp |first=Michael R. |title=Tang China and the Collapse of the Uighur Empire: A Documentary History |year=2004 |url=https://books.google.com/books?id=NB6DEdAxLOsC |series=Brill's Inner Asian Library |place=Leiden |publisher=Brill |isbn=978-90-04-14129-2}} * {{Citation |last=Drompp |first=Michael R. |author-mask=3 |title=Hawai'i Reader in Traditional Chinese Culture |pages=368–376 |year=2005 |editor1-last=Mair |editor1-first=Victor H. |editor2-last=Steinhardt |editor2-first=Nancy S. |editor-last3=Goldin |editor-first3=Paul R. |chapter=Late-Tang Foreign Relations: The Uyghur Crisis |chapter-url=https://books.google.com/books?id=XdouAQAAIAAJ |place=Honolulu |publisher=University of Hawaiʻi Press |isbn=978-0-8248-2785-4}} * {{Citation |last=Du |first=Wenyu |title=Tang Song Jingji Shili Bijiao Yanjiu |work=Researches in Chinese Economic History |volume=1998 |issue=4 |year=1998 |trans-title=Comparative Study of Tang and Song Dynasty's Economic Strength |issn=1002-8005 |language=zh}} * {{Citation |last=Eberhard |first=Wolfram |title=A History of China |year=2005 |place=New York |publisher=Cosimo |isbn=978-1-59605-566-7}} * {{Citation |last=Ebrey |first=Patricia Buckley |title=The Cambridge Illustrated History of China |year=1999 |url=https://archive.org/details/cambridgeillustr00ebre |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-0-521-66991-7 |author-link=}} * {{Citation |last1=Ebrey |first1=Patricia Buckley |author1-mask=3 |last2=Walthall |first2=Anne |last3=Palais |first3=James B. |title=East Asia: A Cultural, Social, and Political History |year=2006 |url=https://archive.org/details/eastasiacultural00ebre_0 |place=Boston |publisher=Houghton Mifflin |isbn=978-0-618-13384-0}} * {{Citation |last1=Fairbank |first1=John King |last2=Goldman |first2=Merle |orig-year=1992 |title=China: A New History |year=2006 |edition=2nd |place=Cambridge, MA |publisher=Belknap |isbn=978-0-674-01828-0}} * {{Citation |last=Forte |first=Antonino |title=Tang China and Beyond. Studies on East Asia from the Seventh to the Tenth Century |location=Kyoto |publisher=Italian School of East Asian Studies |work=Essays |volume=1 |year=1988 |hdl=11574/38489}} * {{Citation |last1=Gascoigne |first1=Bamber |last2=Gascoigne |first2=Christina |title=The Dynasties of China: A History |year=2003 |url=https://archive.org/details/dynastiesofchina00gasc |place=New York |publisher=Carroll & Graf |isbn=978-0-7867-1219-9}} * {{Citation |last=Gernet |first=Jacques |title=Daily Life in China on the Eve of the Mongol Invasion, 1250–1276 |year=1962 |url=https://archive.org/details/dailylifeinchina00gern |publisher=Stanford University Press |isbn=978-0-8047-0720-6 |author-link= |translator-last=Wright |translator-first=H. M.}} * {{Citation |last=Gernet |first=Jacques |author-mask=3 |title=A History of Chinese Civilization |year=1996 |url=https://archive.org/details/historyofchinese00gern_0 |edition=2nd |place=New York |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-0-521-49781-7}} * {{Citation |last=Graff |first=David Andrew |title=Warfare in Chinese History |pages=77–105 |year=2000 |editor-last=van de Ven |editor-first=Hans |chapter=Dou Jiande's dilemma: Logistics, strategy, and state |place=Leiden |publisher=Brill |isbn=978-90-04-11774-7}} * {{Citation |last=Graff |first=David Andrew |author-mask=3 |title=Medieval Chinese Warfare, 300–900 |year=2002 |place=New York |publisher=Routledge |isbn=978-0-415-23954-7}} * {{Citation |last=Graff |first=David Andrew |author-mask=3 |title=Battlefronts Real and Imagined: War, Border, and Identity in the Chinese Middle Period |pages=43–58 |year=2008 |editor-last=Wyatt |editor-first=Don J. |chapter=Provincial Autonomy and Frontier Defense in Late Tang: The Case of the Lulong Army |place=New York |publisher=Palgrave MacMillan |isbn=978-1-4039-6084-9}} * {{Citation |last=Guo |first=Qinghua |title=Yingzao Fashi: Twelfth-Century Chinese Building Manual |title-link= |journal=Architectural History |volume=41 |pages=1–13 |year=1998 |jstor=1568644 |s2cid=192365949}} * {{Citation |last=Harper |first=Damian |title=China |year=2005 |url=https://archive.org/details/lonelyplanetchin00dami_1 |place=Footscray, VC |publisher=Lonely Planet |isbn=978-1-74059-687-9}} * {{Citation |last=Howard |first=Michael C. |title=Transnationalism in Ancient and Medieval Societies: The Role of Cross Border Trade and Travel |year=2012 |place=Jefferson, NC |publisher=McFarland |isbn=978-0-7864-9033-2}} * {{Citation |last=Hsu |first=Mei-ling |title=Chinese Marine Cartography: Sea Charts of Pre-Modern China |journal=Imago Mundi |volume=40 |issue=1 |pages=96–112 |year=1988 |doi=10.1080/03085698808592642}} * {{Citation |last=Hsu |first=Mei-ling |author-mask=3 |title=The Qin Maps: A Clue to Later Chinese Cartographic Development |journal=Imago Mundi |volume=45 |issue=1 |pages=90–100 |year=1993 |doi=10.1080/03085699308592766}} * {{Citation |last=Huters |first=Theodore |title=From Writing to Literature: The Development of Late Qing Theories of Prose |date=June 1987 |journal=Harvard Journal of Asiatic Studies |volume=47 |issue=1 |pages=51–96 |jstor=2719158}} * {{Citation |last=Kang |first=Jae-eun |title=The Land of Scholars: Two Thousand Years of Korean Confucianism |year=2006 |place=Paramus |publisher=Homa & Sekey |isbn=978-1-931907-37-8 |translator-last=Lee |translator-first=Suzanne}} * {{Citation |last=Kiang |first=Heng Chye |title=Cities of Aristocrats and Bureaucrats: The Development of Medieval Chinese Cityscapes |year=1999 |publisher=Singapore University Press |isbn=978-9971-69-223-0}} * {{Citation |last1=Kitagawa |first1=Hiroshi |last2=Tsuchida |first2=Bruce T. |title=The Tale of the Heike |year=1975 |editor-last=Seidensticker |editor-first=Edward |publisher=University of Tokyo Press |isbn=978-0-86008-128-9}} * {{Citation |last=Latourette |first=Kenneth Scott |title=The Chinese: Their History and Culture |volume=1 |year=1934 |url=https://books.google.com/books?id=ultxAAAAMAAJ |place=New York |publisher=Macmillan |oclc=1625342 |author-link=}} * {{Citation |last=Levathes |first=Louise |title=When China Ruled the Seas |year=1994 |place=New York |publisher=Simon & Schuster |isbn=978-0-671-70158-1}} * {{Citation |last=Lewis |first=Mark Edward |title=China's Cosmopolitan Empire: The Tang Dynasty |year=2012 |publisher=Harvard University Press |isbn=978-0-674-03306-1}} * {{Citation |last=Liu |first=Pean |title=Viewing Chinese ancient navigation and shipbuilding through Zheng He's ocean expeditions |work=Proceedings of the International Sailing Ships Conference in Shanghai |year=1991}} * {{Citation |last=Liu |first=Xinru |title=Agricultural and Pastoral Societies in Ancient and Classical History |pages=151–179 |year=2001 |editor-last=Michael Adas |chapter=The Silk Road: Overland Trade and Cultural Interactions in Eurasia |place=Philadelphia |publisher=American Historical Association, Temple University Press |isbn=978-1-56639-832-9}} * {{Citation |last=Liu |first=Zhaoxiang |title=History of Military Legal System |year=2000 |others=et al. |place=Beijing |publisher=Encyclopedia of China Publishing House |isbn=978-7-5000-6303-2}} * {{Citation |last=Marlowe |first=Britt |title=Empress Wu Zhao, Son of Heaven: Uses of Religious Patronage and Propaganda to Secure Support and Quell Dissension during the Tang Dynasty |type=Masters' thesis |publisher=University of Colorado |oclc=430842673 |year=2008}}{{better source needed|date=August 2024}} * {{Citation |last=Mote |first=Frederick W. |title=Imperial China: 900–1800 |year=2003 |publisher=Harvard University Press |isbn=978-0-674-01212-7}} * {{Citation |title=Mathematics and the Sciences of the Heavens and the Earth |volume=III |year=1986 |editor-last=Needham |editor-first=Joseph |series=Science and Civilization in China |place=Taipei |publisher=Caves |ref={{sfnref|Needham|1986a}} |editor-link=Joseph Needham}} * {{Citation |title=Physics and Physical Engineering: Mechanical Engineering |volume=IV:2 |year=1986 |editor-last=Needham |editor-first=Joseph |series=Science and Civilization in China |place=Taipei |publisher=Caves |ref={{sfnref|Needham|1986b}} |editor-mask=3}} * {{Citation |title=Physics and Physical Technology: Civil Engineering and Nautics |volume=IV:3 |year=1986 |editor-last=Needham |editor-first=Joseph |series=Science and Civilization in China |place=Taipei |publisher=Caves |ref={{sfnref|Needham|1986c}} |editor-mask=3}} * {{Citation |title=Chemistry and Chemical Technology: Paper and Printing |volume=V:1 |year=1986 |editor-last=Needham |editor-first=Joseph |series=Science and Civilization in China |place=Taipei |publisher=Caves |ref={{sfnref|Needham|1986d}} |editor-mask=3}} * {{Citation |title=Chemistry and Chemical Technology: Spagyrical Discovery and Invention: Apparatus, Theories and Gifts |volume=V:4 |year=1986 |editor-last=Needham |editor-first=Joseph |series=Science and Civilization in China |place=Taipei |publisher=Caves |ref={{sfnref|Needham|1986e}} |editor-mask=3}} * {{Citation |last=Nishijima |first=Sadao |title=Cambridge History of China: Volume I: the Ch'in and Han Empires, 221 B.C. – A.D. 220 |pages=545–607 |year=1986 |editor1-last=Twitchett |editor1-first=Denis |editor2-last=Loewe |editor2-first=Michael |chapter=The Economic and Social History of Former Han |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-0-521-24327-8}} * {{Citation |last=Pan |first=Jixing |title=On the Origin of Printing in the Light of New Archaeological Discoveries |journal=Chinese Science Bulletin |volume=42 |issue=12 |pages=976–981 |year=1997 |bibcode=1997ChSBu..42..976P |doi=10.1007/BF02882611 |s2cid=98230482}} * {{Citation |last=Qi |first=Dongfang |title=Shipwrecked: Tang Treasures and Monsoon Winds |pages=221–227 |year=2010 |editor1-last=Krahl |editor1-first=Regina |editor2-last=Guy |editor2-first=John |editor-last3=Wilson |editor-first3=J. Keith |editor-last4=Raby |editor-first4=Julian |url=https://asia.si.edu/research/exhibition-catalogues/shipwrecked-catalog/ |access-date=February 9, 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210504233858/https://asia.si.edu/research/exhibition-catalogues/shipwrecked-catalog/ |archive-date=May 4, 2021 |url-status=dead |chapter=Gold and Silver Wares on the Belitung Shipwreck |chapter-url=https://asia.si.edu/wp-content/uploads/2017/10/17Qi.pdf |place=Washington, D.C. |publisher=Arthur M. Sackler Gallery, Smithsonian Institution |isbn=978-1-58834-305-5}} * {{Citation |last=Reed |first=Carrie E. |title=Motivation and Meaning of a 'Hodge-podge': Duan Chengshi's 'Youyang zazu' |date=January–March 2003 |work=Journal of the American Oriental Society |volume=123 |issue=1 |pages=121–145 |jstor=3217847}} * {{Citation |last=Reischauer |first=Edwin O. |title=Notes on T'ang Dynasty Sea Routes |journal=Harvard Journal of Asiatic Studies |volume=5 |issue=2 |pages=142–164 |year=1940 |jstor=2718022}} * {{Citation |last=Richardson |first=Hugh Edward |title=A Corpus of Early Tibetan Inscriptions |year=1985 |place=London |publisher=Psychology |isbn=978-0-947593-00-1}} * {{Citation |last=Schafer |first=Edward H. |title=The Golden Peaches of Samarkand: A study of T'ang Exotics |year=1985 |place=Berkeley |publisher=University of California Press |isbn=978-0-520-05462-2 |orig-year=1963}} * {{Citation |last=Sen |first=Tansen |title=Buddhism, Diplomacy, and Trade: The Realignment of Sino-Indian Relations, 600–1400 |year=2003 |place=Manoa |publisher=Asian Interactions and Comparisons |isbn=978-0-8248-2593-5}} * {{Citation |last=Shen |first=Fuwei |title=Cultural flow between China and the outside world |year=1996 |place=Beijing |publisher=Foreign Languages Press |isbn=978-7-119-00431-0}} * {{Citation |title=Korean History in Maps |year=2014 |editor-last=Shin |editor-first=Michael D. |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-1-107-09846-6}} * {{Citation |last=Skaff |first=Jonathan Karam |title=Military Culture in Imperial China |pages=165–191 |year=2009 |editor-last=Di Cosmo |editor-first=Nicola |chapter=Tang Military Culture and Its Inner Asian Influences |publisher=Harvard University Press |isbn=978-0-674-03109-8}} * {{Citation |last=Skaff |first=Jonathan Karam |author-mask=3 |title=Sui-Tang China and Its Turko-Mongol Neighbors: Culture, Power, and Connections, 580–800 |year=2012 |url=https://books.google.com/books?id=Jrv-6_U5gfwC |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-999627-8}} * {{Citation |last=Song |first=Yingxing |title=T'ien-Kung K'ai-Wu: Chinese Technology in the Seventeenth Century |year=1966 |place=University Park |publisher=Pennsylvania State University Press |author-link=}} * {{Citation |last=Stein |first=R. A. |chapter=Tibetan Civilization |title=The Geographical Journal |year=1972 |volume=138 |issue=4 |page=501 |publisher=Stanford University Press |jstor=1795516 |bibcode=1972GeogJ.138..501W |isbn=978-0-8047-0806-7 |orig-year=1962}} * {{Citation |last=Steinhardt |first=Nancy Shatzman |title=The Tang Architectural Icon and the Politics of Chinese Architectural History |journal=The Art Bulletin |volume=86 |issue=2 |pages=228–254 |year=2004 |jstor=3177416}} * {{Citation |last=Sun |first=Guangqi |author-mask=Sun Guangqi (孙光圻) |year=1989 |trans-title=History of Navigation in Ancient China |script-title=zh:中国古代航海史 |place=Beijing |publisher=Haiyang chubanshe |language=zh |isbn=978-7-5027-0532-9}} * {{Citation |last=Taenzer |first=Gertraud |title=Transfer of Buddhism Across Central Asian Networks (7th to 13th Centuries) |pages=19–56 |year=2016 |editor-last=Carmen Meinert |chapter=Changing Relations between Administration, Clergy and Lay People in Eastern Central Asia: a Case Study According to the Dunhuang Manuscripts Referring to the Transition from Tibetan to Local Rule in Dunhuang, 8th–11th Centuries |place=Leiden |publisher=Brill |isbn=978-90-04-30741-4}} * {{Citation |last=Tang |first=Zhiba |title=The influence of the sail on the development of the ancient navy |work=Proceedings of the International Sailing Ships Conference in Shanghai |year=1991}} * {{Citation |last=Temple |first=Robert |title=The Genius of China: 3,000 Years of Science, Discovery, and Invention |year=1986 |place=New York |publisher=Simon and Schuster |isbn=978-0-671-62028-8}} * {{Citation |last=Togan |first=Isenbike |title=Royal Courts in Dynastic States and Empires: A Global Perspective |pages=171–198 |year=2011 |editor1-last=Duindam |editor1-first=Jeroen |editor2-last=Artan |editor2-first=Tülay |editor3-last=Kunt |editor3-first=Metin |chapter=Court Historiography in Early Tang China: Assigning a Place to History and Historians at the Palace |chapter-url=https://books.google.com/books?id=iKX39fOyvNoC |place=Leiden |publisher=Brill |isbn=978-90-04-20622-9}} * {{Citation |last1=Twitchett |first1=Denis |last2=Wechsler |first2=Howard J. |title=Sui and T'ang China, 589–906, Part I |volume=3 |pages=242–289 |year=1979 |editor-last=Twitchett |editor-first=Denis |series=The Cambridge History of China |chapter=Kao-tsung (reign 649–83) and the Empress Wu: The Inheritor and the Usurper |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-0-521-21446-9}} * {{Citation |last=Twitchett |first=Denis |title=Warfare in Chinese History |pages=106–179 |year=2000 |editor-last=van de Ven |editor-first=Hans |chapter=Tibet in Tang's Grand Strategy |place=Leiden |publisher=Koninklijke Brill |isbn=978-90-04-11774-7}} * {{Citation |last=Wan |first=Lei |title=The earliest Muslim communities in China |volume=8 |page=11 |year=2017 |url=https://www.kfcris.com/en/view/post/155 |series=Qiraat |place=Riyadh |publisher=King Faisal Center for research and Islamic Studies |isbn=978-603-8206-39-3}}{{better source needed|date=August 2024}} * {{Citation |author=王海骁 (Wang, Haixiao)|year=2025|title=从唐代士族衰亡看史学量化范式的科学使用|trans-title=How to Adequately Employ Quantitative Methods in Historical Research from the Perspective of the Fall of the Aristocracy in the Tang Dynasty|journal=《历史研究》(Historical Research)|volume=6|pages=165–187, 192|url=https://papers.ssrn.com/sol3/papers.cfm?abstract_id=5515282 |ssrn=5515282|ref={{sfnref|Wang Haixiao|2025}} }} * {{Citation |last=Wang |first=Saishi |author-mask=Wang Saishi (王赛时) |year=2003 |trans-title=Tang Cuisine |script-title=zh:唐代饮食 |place=Dongying |publisher=Qilu Publishing House |language=zh |isbn=978-7-5333-1174-2 |ref={{harvid|Wang Saishi|2003}}}} * {{Citation |last=Wang |first=Yongxing |author-mask=Wang Yongxing (王永兴) |year=2003 |trans-title=Draft Discussion of Early Tang Dynasty's Military Affairs History |script-title=zh:唐代前期军事史略论稿 |place=Beijing |publisher=Kunlun |language=zh |isbn=978-7-80040-669-0}} * {{Citation |last=Wen |first=F.|last2=Wang|first2=E. H.|last3=Hout|first3=M.|year=2024|title=Social mobility in the Tang Dynasty as the Imperial Examination rose and aristocratic family pedigree declined, 618–907 CE.|journal=Proceedings of the National Academy of Sciences|volume=121|issue=4|article-number=e2305564121|doi=10.1073/pnas.2305564121|pmc=10823257}} * {{Citation |last=Whitfield |first=Susan |title=The Silk Road: Trade, Travel, War and Faith |year=2004 |place=Chicago |publisher=Serindia |isbn=978-1-932476-13-2}} * {{Citation |last=Wood |first=Nigel |title=Chinese Glazes: Their Origins, Chemistry, and Recreation |year=1999 |url=https://archive.org/details/chineseglazesthe0000wood |place=Philadelphia |publisher=University of Pennsylvania Press |isbn=978-0-8122-3476-3 |url-access=registration}} * {{Citation |last=Woods |first=Frances |title=Did Marco Polo go to China? |year=1996 |publisher=Westview |isbn=978-0-8133-8999-8}} * {{Citation |last=Wong |first=Timothy C. |title=Self and Society in Tang Dynasty Love Tales |journal=Journal of the American Oriental Society |volume=99 |issue=1 |pages=95–100 |year=1979 |jstor=598956}} * {{Citation |last=Wright |first=Arthur F. |title=Buddhism in Chinese History |year=1959 |url=https://archive.org/details/buddhisminchinesehistoryarthurwrightf._313_g/page/n97/mode/2up |publisher=Stanford University Press |isbn=978-1-5036-2067-4}} * {{Citation |last=Xi |first=Zezong |title=Chinese Studies in the History of Astronomy, 1949–1979 |journal=Isis |volume=72 |issue=3 |pages=456–470 |year=1981 |doi=10.1086/352793 |bibcode=1981Isis...72..456X |jstor=352793 |s2cid=144323050}} * {{Citation |last=Xu |first=Daoxun |title=People's Press |year=1993 |trans-title=The Biography of Tang Xuanzong |script-chapter=zh:唐玄宗传 |place=Beijing |language=zh |isbn=978-7-01-001210-0}} * {{Citation |last=Xue |first=Zongzheng |year=1992 |trans-title=Turkic peoples |script-title=zh:突厥史 |place=Beijing |publisher=China Social Sciences Press |language=zh |isbn=978-7-5004-0432-3 |author-link=}} * {{Citation |last=Yu |first=Pauline |title=Charting the Landscape of Chinese Poetry |work=Chinese Literature: Essays, Articles, Reviews |volume=20 |pages=71–87 |year=1998 |jstor=495264}} * {{Citation |last=Yule |first=Henry |title=Cathay and the Way Thither: Being a Collection of Medieval Notices of China |volume=1 |year=1915 |editor-last=Cordier |editor-first=Henri |url=https://archive.org/stream/cathaywaythither01yule |edition=New |place=London |publisher=Hakluyt Society |author-link=|orig-year=1866}} * {{Citation |author=周鼎 (Zhou Ding)|year=2024|title=《井邑无衣冠：地方视野的唐代精英与社会》|trans-title=Counties Without Court Attire: Tang Elites and Society from a Local Perspective|publisher=四川人民出版社 (Sichuan People’s Publishing House)|isbn=9787220137891|ref={{sfnref|Zhou Ding|2024}} }} {{refend}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Dinastije v kitajski zgodovini|Tang]] [[Kategorija:Dinastija Tang|*]] [[Kategorija:Ustanovitve v 7. stoletju]] [[Kategorija:Ukinitve v 10. stoletju]] d5e85q9csrf0o9cnzhvfrsnmox17xx7 0 110027 6774990 6271338 2026-11-05T01:25:00Z ~2026-44996-51 264415 /* Poklicna pot */ 6774990 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Amy Jean Klobuchar''', [[Američani|ameriška]] [[pravo|pravnica]] in [[Senat Združenih držav Amerike|senatorka]] [[Ameriški Slovenci|slovenskega rodu]], * [[25. maj]] [[1960]], [[Plymouth, Minnesota|Plymouth]], [[Minnesota]]. == Družina in izobrazba == Njen praded Mihael Klobučar se je rodil na [[Tanča Gora|Tanči Gori]] v Beli krajini in je konec 19. stoletja odšel v Ameriko v [[Minnesota|Minnesoto]], kjer si je našel delo kot rudar v t.i. železnem pasu ([[Iron Range]]) okoli [[Gornje jezero|Gornjega jezera]]. Njegova rojstna hiša še stoji in je še vedno v lasti Klobučarjev, le da jo uporabljajo za shranjevanje kmečkih stvari, saj so si poleg zgradili novo hišo.<ref name="Po sledeh">[https://www.delo.si/magazin/zanimivosti/po-sledeh-slovenskih-prednikov-amy-klobuchar-148291.html Po sledeh slovenskih prednikov Amy Klobuchar], Delo.si, pridobljeno 13. februar 2013.</ref> Vsi stari starši očeta Amy Klobuchar so v Minnesoto prišli iz Bele krajine.<ref>[https://gw.geneanet.org/tdowling?lang=en&p=amy+jean&n=klobuchar&oc=0&type=tree Družinsko drevo], Geneanet, pridobljeno 7. november 2020.</ref> Njen oče James John Klobuchar je bil športni novinar, sodelavec časopisa ''Star Tribune''. Mati Rose Katherine, rojena Heuberger, je švicarskega rodu, po poklicu pa je bila učiteljica. Poleg Amy sta imela še mlajšo hčer Beth. Oče je imel težave z alkoholizmom in je bil pogosto odsoten od doma ter tudi večkrat aretiran zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Ko je bila Amy stara 15 let, sta se starša ločila – na očetovo lastno pobudo. Beth je imela zaradi tega precej težav in je pustila študij, zgodaj šla od doma in se soočala še z drugimi osebnimi težavami. Amy je stik s svojim očetom v polnosti obnovila šele v 90. letih, ko je nehal piti.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/?id=RkhsCgAAQBAJ&printsec=frontcover#v=onepage&q=divorce|title=The Senator Next Door: A Memoir from the Heartland|last=Klobuchar|first=Amy|date=August 25, 2015|publisher=Macmillan|isbn=9781627794176|language=en}}</ref> Starša sta se nekaj let po ločitvi spravila in ostala najboljša prijatelja, oče je naposled tudi obžaloval posledice, ki jih je njegova ločitev povzročila družini.<ref>{{navedi knjigo | url=https://books.google.com/?id=RkhsCgAAQBAJ&printsec=frontcover#v=onepage&q=divorce | title=The Senator Next Door: A Memoir from the Heartland| isbn=9781627794176| last1=Klobuchar| first1=Amy| date=August 25, 2015}}</ref> Študij prava na [[Univerza Yale|Univerzi Yale]] je končala z [[magna cum laude]], nadaljevala pa na [[Univerza v Chicagu|Univerzi v Chicagu]], kjer je napisala tezo o gradnji [[Hubert H. Humphrey Metrodome|Metrodoma]] v [[Minneapolis, Minnesota|Minneapolis]]u. == Karierna pot == Klobuchar je bila leta 1998 izvoljena, štiri leta kasneje pa potrjena za glavno tožilko minnesotskega okraja [[Hennepin]]. V letu 2001 je bila s strani ''Minnesota Lawyer'' izbrana za ''odvetnico leta''. V novembru 2002 je bila za eno leto predsednica okrajne odvetniške zveze Minnesote. V letu 2006 je kandidirala za mesto v ameriškem zveznem senatu kot predstavnica ''Demokratske kmečko-delavske stranke Minnesote'' in bila z 58 % glasov dne 7. novembra vanj tudi izvoljena. Tako je postala prva izvoljena ameriška senatorka iz Minnesote. Novembra 2026 je bila izvoljena za guvernerko te ameriške zvezne države. Slovenijo je obiskala dvakrat: Leta 1980 sta jo z očetom prekolesarila, drugič pa jo je obiskala z možem Johnom Besslerjem in hčerko Abigail leta 2013.<ref>[https://si.aleteia.org/2019/02/12/na-obisku-pri-kandidatki-za-predsednico-zda-amy-klobuchar-potica-nikoli-ne-manjka/ Na obisku pri kandidatki za predsednico ZDA: Potica nikoli ne manjka], Si.aleteia.org, pridobljeno 13. februar 2019.</ref> Takrat se je srečala tudi s predsednikom [[Borut Pahor|Borutom Pahorjem]] in takratno predsednico vlade [[Alenka Bratušek|Alenko Bratušek]].<ref name="Po sledeh"/> === Kandidatura za predsednico ZDA === 10. februarja 2019 je napovedala kandidaturo na [[Volitve predsednika Združenih držav Amerike 2020|ameriških predsedniških volitvah 2020]].<ref>{{Navedi splet|title=FOTO:Klobucharjeva se podaja v boj za predsedniški stolček|url=https://www.delo.si/novice/svet/warrena-v-boj-za-predsedniski-stolcek-caka-se-se-napoved-amy-klobuchar-148716.html|website=www.delo.si|date=2019-02-10|accessdate=2019-02-10|language=sl-si|first=STA, P.|last=V}}</ref> == Sklici == {{Sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * [http://www.hennepinattorney.org/index.asp Hennepin] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20061211003251/http://www.hennepinattorney.org/index.asp |date=2006-12-11 }} * [http://www.amyklobuchar.com Uradna spletna stran]{{-}} {{USSenMN}} {{normativna kontrola}} {{politician-stub}} {{DEFAULTSORT:Klobuchar, Amy}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Ameriški Slovenci]] [[Kategorija:Ameriški pravniki]] [[Kategorija:Senatorji Združenih držav Amerike iz Minnesote]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Chicagu]] [[Kategorija:Člani Demokratske stranke (ZDA)]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze Yale]] lvdevxlncyy0hs3tk4tqph8yw1cwmk0 0 118317 6775112 6728644 2026-11-05T10:22:14Z Erardo Galbi 166658 6775112 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaški konflikt |conflict= Druga punska vojna |partof= [[Punske vojne|punskih vojn]] |image= [[Slika:Map of Rome and Carthage at the start of the Second Punic War.svg|300px]] |caption= Meje Rimskega in Kartažanskega vpliva iz leta 218 |date= <!-- war lasting from --> [[218 pr. n. št.|218]] do [[202 pr. n. št.]] |place= [[Italija]], [[Sicilija]], [[Hispanija]], [[Galija]], [[Afrika (rimska provinca)|Rimska provinca Afrika]], [[Stara Grčija|Grčija]] |territory= Rimska zasedba Iberije in Kartažanskih otokov |result= Odločna zmaga [[Stari Rim|Rimljanov]] | combatant1=[[File:Flag of the Roman Empire.svg|20px]] [[Rimska republika]] | combatant2=[[File:Carthage standard.svg|12px|Carthage standard]] [[antična Kartagina]] |commander1= [[File:Flag of the Roman Empire.svg|20px]] [[Publij Kornelij Scipion starejši]] †,<br />[[File:Flag of the Roman Empire.svg|20px]] Tiberij Sempronij Long<br />[[File:Flag of the Roman Empire.svg|20px]] [[Publij Kornelij Scipion Afriški|Publij Kornelij Scipion Afričan]],<br />[[File:Flag of the Roman Empire.svg|20px]] Gaj Faminij †,<br />[[File:Flag of the Roman Empire.svg|20px]] [[Fabij Maksim]],<br />[[File:Flag of the Roman Empire.svg|20px]] Mark Klavdij Marcel †,<br />[[File:Flag of the Roman Empire.svg|20px]] Lucij Emilij Paul †,<br />[[File:Flag of the Roman Empire.svg|20px]] Gaj Terencij Varo,<br /[[File:Flag of the Roman Empire.svg|20px]] >Mark Livij Salinator,<br />[[File:Flag of the Roman Empire.svg|20px]] Gaj Klavdij Neron,<br />[[File:Flag of the Roman Empire.svg|20px]] [[Gnej Kornelij Scipion Kalvo]] †,<br />[[Masinisa]] |commander2= [[File:Carthage standard.svg|12px|Carthage standard]] [[Hanibal Barka]],<br />[[File:Carthage standard.svg|12px|Carthage standard]] [[Hasdrubal Barka]] †,<br />[[File:Carthage standard.svg|12px|Carthage standard]] [[Mago Barka]] †,<br />[[File:Carthage standard.svg|12px|Carthage standard]] [[Hasdrubal Gisco]] †,<br />[[File:Carthage standard.svg|12px|Carthage standard]] Maharbal,<br /[[File:Carthage standard.svg|12px|Carthage standard]] >[[File:Carthage standard.svg|12px|Carthage standard]] Hano starejši †,,<br />Sifaks,<br />[[Masinisa]] |strength1= |strength2= <!-- unknown, do not add any numbers you find for Hannibal only --> |casualties1= |casualties2= |notes= }} {{Druga punska vojna}} '''Druga punska vojna''' (tudi '''''Vojna proti [[Hanibal]]u''''', kot so jo imenovali Rimljani) je druga izmed treh glavnih [[Punske vojne|punskih vojn]] med [[Ciper|ciprsko]]-[[Fenicija|feničansko]] [[kolonija (geografija)|kolonijo]] [[Kartagina|Kartagino]] in [[Stari Rim|Rimom]]. Potekala je med letoma [[218 pr. n. št.|218]] in [[202 pr. n. št.]] in vključevala bojevnike iz [[Mediteran]]a. [[Hanibal]], najslavnejši kartažanski vojskovodja, je pozimi med letoma 219 in 218 pr. n. št. z ogromno vojsko, ki je štela okoli 50.000 pešakov, 9.000 konjenikov in 37 slonov, odšel iz Španije in preko Pirenejev, južne Francije in zasneženih Alp vdrl v [[Padska nižina|Padsko nižino]]. V prvih spopadih na severu Apeninskega polotoka je premagal [[Rimska republika|Rimljane]]. [[Bitka pri Kanah]] (216 pr. n. št.) je v jugovzhodnem delu Italije Rimljanom prinesla najhujši poraz v dotedanji zgodovini. Kartažani so pod Hanibalovim vodstvom popolnoma uničili rimsko vojsko. Posledice tega poraza so v Rimu čutii z izgubo zaveznikov, le italska plemena v srednji Italiji in večina grških zavezniških mest jim je ostala zvesta. Kartažani so tedaj zamudili priložnost za napad na Rim, saj so Rimljani brezglavo vpili: ''»Hanibal je pred vrati!«''. Rimljani so za nadaljevanje pripravili načrt, s katerim so skušali Hanibala odrezati od njegovih zvez z zunanjim svetom. Bojišče so odprli v južni Španiji in na Siciliji. Pod vodstvom [[Publij Kornelij Scipion Afriški|Publija Kornelija Scipiona]] so se izkrcali v Severni Afriki. Hanibala so prisilili, da je prišel na pomoč ogroženemu domačemu mestu in s tem zapustil Italijo. Leta 202 pr. n. št. je bila odločilna [[bitka pri Zami]], v kateri je Scipion, imenovan tudi Afriški, porazil Hanibala in dosegel sklenitev miru pod rimskimi pogoji: [[Španija]] je postala [[rimska provinca]], Kartažani so morali plačati vojno odškodnino in izročiti Rimljanom ladjevje in posesti v zahodnem Sredozemlju. Moč Kartagine je bila dokončno omajana, rimska pa je rasla. == Primarni viri == [[File:Stele des Polybios.jpg|thumb|upright=0.45|Enobarvna reliefna stela, ki prikazuje moškega v klasičnih grških oblačilih, ki dviguje eno roko]] Najbolj zanesljiv vir za drugo punsko vojno{{#tag:ref|Izraz ''punski'' izvira iz [[latinske]] besede {{lang|la|Punicus}} (ali {{lang|la|Poenicus}}), ki pomeni "[[Zgodovina Kartagine|Kartažan]]" in se nanaša na [[fenicijanske]] prednike Kartažanov.{{sfn|Sidwell|Jones|1998|p=16}}|group=note}} je zgodovinar [[Polibij]], ({{circa|200|118 pr. n. št.}}) starogrški talec, poslan v Rim leta 167 pr. n. št. kot talec.{{sfn|Goldsworthy|2006|pp=20–21}} Najbolj je znan po delu ''Zgodovine'', napisanem nekje po letu 146 pr. n. št.{{sfn|Goldsworthy|2006|pp=20–21}}{{sfn|Walbank|1990|pp=11–12}} Polibijevo delo velja za na splošno objektivno in večinoma nevtralno med [[Antična Kartagina|kartažanskimi]] in [[Rimska republika|rimskimi]] stališči .{{sfn|Lazenby|1996|pp=x–xi}}{{sfn|Hau|2016|pp=23–24}} Polibij je bil [[Zgodovinar#Analiza zgodovine|analitični zgodovinar]] in je, kjer koli je bilo mogoče, intervjuval udeležence z obeh strani v dogodki, o katerih je pisal.{{sfn|Goldsworthy|2006|pp=20–21}}{{sfn|Shutt|1938|p=55}}{{sfn|Champion|2015|pp=98, 101}} Sodobni zgodovinarji menijo, da je Polibij s sorodniki [[Publij Kornelij Scipion Emilijski|Scipiona Aemiliana]], svojega zavetnika in prijatelja, obravnaval pretirano ugodno, vendar se vsi strinjajo, da njegovo poročilo večinoma sprejmejo dobesedno.{{sfn|Goldsworthy|2006|pp=20–21}}{{sfn|Lazenby|1996|pp=x–xi, 82–84}} Sodobni zgodovinar Andrew Curry meni, da je bil Polibij "dokaj zanesljiv";{{sfn|Curry|2012|p=34}} Craige B. Champion ga opisuje kot "izjemno dobro obveščenega, marljivega in pronicljivega" zgodovinar".{{sfn|Champion|2015|p=102}} Velik del Polibijevega poročila o drugi punski vojni po letu 216 pr. n. št. manjka ali pa obstaja le v fragmentirani obliki. Posledično je glavni vir za večji del vojne delo, ki ga je napisal rimski zgodovinar [[Tit Livij|Livij]]. To delo pogosto uporabljajo sodobni zgodovinarji, kjer Polibijevo poročilo ni ohranjeno. Livij se je močno zanašal na Polibija, vendar je pisal bolj strukturirano, z več podrobnostmi o rimski politiki; bil je tudi odkrito prorimski.{{sfn|Lazenby|1998|p=87}}{{sfn|Goldsworthy|2006|p=22}}{{sfn|Champion|2015|p=95}} Njegova poročila o vojaških spopadih so pogosto dokazljivo netočna; klasicist Adrian Goldsworthy pravi, da je Livijeva »zanesljivost pogosto sumljiva«,{{sfn|Goldsworthy|2006|p=222}}, zgodovinar Phillip Sabin pa se sklicuje na Livijevo »vojaško nevednost«.{{sfn|Sabin|1996|p=62}} Obstajajo tudi druge, poznejše antične zgodovine vojne, čeprav pogosto v fragmentarni ali povzetni obliki.{{sfn|Goldsworthy|2006|pp=21–23}}{{#tag:ref|Vire, ki niso Polibijevi, obravnava Bernard Mineo v »Glavni literarni viri za punske vojne (razen Polibija)«.{{sfn|Mineo|2015|pp=111–127}}|group=note}} Sodobni zgodovinarji običajno upoštevajo spise [[Diodor Sicilski|Diodorja Sicilskega]] in [[Kasij Dion|Kasija Diona]], dveh grških avtorjev, ki sta pisala v času Grčije v rimskem obdobju doba; John Lazenby jih opisuje kot "očitno precej slabše" od Livija, vendar je iz njihovih besedil mogoče najti nekaj Polibijevih fragmentov.{{sfn|Lazenby|1998|p=87}}{{sfn|Goldsworthy|2006|pp=20–21}} Grški moralist [[Plutarh]] je v svojih ''Vzporednih življenjepisih'' napisal več biografij rimskih poveljnikov.{{sfn|Mineo|2015|pp=111–127}} Drugi viri vključujejo kovance, napise, arheološke dokaze in empirične dokaze iz rekonstrukcij.{{sfn|Goldsworthy|2006|pp=23, 98}} == Nasprotujoče si sile == Večina moških rimskih državljanov je bila vojaško zavezana in so služili kot [[pehota]], bogatejši [[Vitez (Equites)|vitezi (equites)]] pa so zagotavljali [[konjenica|konjenico]]. Tradicionalno so Rimljani v vojni zbrali štiri [[rimska legija|legije]], vsako z 4.200 pešaki{{#tag:ref|To se je v nekaterih okoliščinah lahko povečalo na 5000,{{sfn|Bagnall|1999|p=23}} ali redko celo več.{{sfn|Goldsworthy|2006|p=287}}|group=note}} in 300 konjeniki. Približno 1.200 pehotnih mož, revnejših ali mlajših moških, ki si niso mogli privoščiti oklepa in opreme standardnega legionarja, je služilo kot z kopjem oborožena lahka pehota, znani kot [[veliti]]. Nosili so več kopij, ki so jih metali od daleč, kratek meč in ščit velikosti 90-centimetrov.{{sfn|Goldsworthy|2006|p=48}} Ostali so bili opremljeni kot težka pehota, z oklepom, velikim ščitom in kratkimi meči za vbode. Razdeljeni so bili v tri vrste: [[hastati|prva vrsta hastati]] je tako nosila dve kopji, [[princepsi|druga princepsi]] in [[triariji|tretja vrsta triariji]] pa sta bili opremljeni s sulico hasta. Legionarski [[Manipel|manipli]] in posamezni legionarji so se borili v relativno odprtem redu. Dolgoletni rimski postopek je bil, da so vsako leto izvolili dva moža za višja [[Magistrat|magistrata]], znana kot [[rimski konzul|konzula]], ki sta v vojnem času vodila vsak svojo vojsko. Vojska je bila običajno oblikovana z združitvijo dveh rimskih legij z podobno velikima in opremljenima parom legij, ki so jih zagotovili njihovi latinski zavezniki (''Socii''). Te legije so običajno imele večjo konjenico kot rimske.{{sfn|Bagnall|1999|pp=22–25}}{{sfn|Goldsworthy|2006|pp=44–50}}{{sfn|Rawlings|2015|p=312}} Kartažanski državljani so služili v svoji vojski le, če je obstajala neposredna grožnja mestu.{{sfn|Lazenby|1998|p=9}}{{sfn|Scullard|2006|p=494}} Borili so se kot kot dobro oklepljena težka pehota, oborožena z dolgimi sulicami, čeprav so bili slabo izurjeni in nedisciplinirani. V večini primerov je Kartagina za sestavo svoje vojske rekrutirala tujce.{{#tag:ref|Rimski in grški viri te tuje borce slabšalno imenujejo "najemniki", vendar sodobni zgodovinar Adrian Goldsworthy to opisuje kot "hudo poenostavitev". Služili so v skladu z različnimi dogovori; nekateri so bili na primer redne čete zavezniških mest ali kraljestev, ki so bile napotene v Kartagino v okviru formalnih pogodb, nekateri so bili iz zavezniških držav, ki so se borile pod svojim voditeljem, mnogi pa so bili prostovoljci z območij pod kartažanskim nadzorom, ki niso bili kartažanski državljani (kar je bilo večinoma rezervirano za prebivalce mesta Kartagina.){{sfn|Goldsworthy|2006|p=33}}|group=note}} Mnogi so bili iz Severne Afrike in pogosto so jih imenovali "Libijci". Regija je ponujala več vrst borcev, vključno z: pehoto v strnjenem vrstnem redu, opremljeno z velikimi ščiti, čeladami, kratkimi meči in dolgimi sulicami; lahko pehoto, oboroženo s sulicami; udarna konjenica tesnega reda{{#tag:ref|"Udarne" čete so tiste, ki so usposobljene za hitro in agresivno približevanje nasprotnikom, z namenom, da pred stikom ali takoj po njem prekinejo njihovo formacijo.{{sfn|Jones|1987|p=1}}|group=note}} znana tudi kot "težka konjenica", ki nosi sulice in lahka konjenica, ki je metala kopja z razdalje in se izogibala boju od blizu. Slednja konjenica je bila običajno [[Numidija|numidska]].{{sfn|Goldsworthy|2006|pp=32–34}}{{sfn|Koon|2015|pp=79–87}} Libijska pehota v strnjenem vrstnem redu in civilna milica sta se borili v tesno strnjeni formaciji, znani kot [[falanga]].{{sfn|Koon|2015|p=80}} Občasno so nekateri pehotni vojaki nosili ujete rimske oklepe, zlasti med [[Hanibal|Hanibalovimi]] četami.{{sfn|Rawlings|2015|p=305}} Tako [[Iberci]] kot [[Galci]] so zagotavljali veliko število izkušenih pehotnih in konjenih vojakov. Ta pehota je bila neoklepna četa, ki je divje napadla, a je imela sloves, da se je umaknila, če se je boj zavlekel.{{sfn|Goldsworthy|2006|pp=32–34}}{{sfn|Bagnall|1999|p=9}} Galska konjenica in morda tudi nekateri Iberci so nosili oklep in se borili v tesnem vrstnem redu; večina ali vsi Iberci na konjih so bili lahka konjenica.{{sfn|Carey|2007|p=13}} Balearski pračarji so bili pogosto rekrutirani z Balearskih otokov.{{sfn|Goldsworthy|2006|p=32}}{{sfn|Bagnall|1999|p=8}} Kartažani so uporabljali tudi bojne slone; V Severni Afriki so bili takrat avtohtoni afriški gozdni sloni. n jih ne smemo zamenjevati z večjimi afriškimi grmovskimi sloni.{{sfn|Miles|2011|p=240}}{{sfn|Bagnall|1999|p=9}}{{sfn|Lazenby|1996|p=27}} Garnizijska dolžnost in kopenske blokade so bile najpogostejše operacije.{{sfn|Goldsworthy|2006|pp=82, 311, 313–314}}{{sfn|Bagnall|1999|p=237}} Ko so vojske vodile pohode, so bili pogosti presenetljivi napadi, zasede in vojne zvijače.{{sfn|Koon|2015|p=93}}{{sfn|Goldsworthy|2006|p=55}} Več formalnih bitk je običajno sledilo temu, da sta se vojski več dni ali tednov utaborili {{convert|2|-|12|km|mi}} narazen; včasih sta se vsak dan postavili v bojni red. Če se je kateri koli poveljnik počutil v slabšem položaju je lahko odkorakal, ne da bi se spopadel. V takšnih okoliščinah je bilo težko izsiliti bitko, če se drugi poveljnik ni bil pripravljen boriti.{{sfn|Goldsworthy|2006|p=56}}{{sfn|Sabin|1996|p=64}} Postavljanje v bojni red je bila zapletena in vnaprej premišljena zadeva, ki je trajala več ur. Pehota je bila običajno postavljena na sredino bojne linije, z lahkimi pehotnimi bojnimi enotami spredaj in konjenico na vsakem boku.{{sfn|Goldsworthy|2006|p=57}} Številne bitke so bile odločene, ko je bila pehotna sila napadena v bok ali zadaj in je bila delno ali v celoti obkrožena.{{sfn|Koon|2015|p=93}}{{sfn|Sabin|1996|p=66}} Obe državi sta imeli ves čas vojne veliko floto. Kartažanska flota je redko plula na morje in ko je, je to običajno storila za spremstvo transportnih ladij; le redko je delovala agresivno. To je Rimljanom dalo pomorsko premoč za čas vojne.{{sfn|Bagnall|1999|p=328}} == Ozadje == {{Glej tudi|Prva punska vojna|Rimsko_osvajanje_Iberskega_polotoka#Druga_punska_vojna}} [[File:First Punic War 264 BC.jpg|thumb|alt=barva zahodnega sredozemskega območja, ki prikazuje območja pod rimskim in kartažanskim nadzorom leta 264 pr. n. št.|upright=1.5|{{center|Približni obseg ozemlja, ki sta ga nadzorovala Rim in Kartagina tik pred začetkom prve punske vojne}}]] Rimska republika se je agresivno širila na južni italijanski celini že stoletje{{sfn|Miles|2011|pp=157–158}} in je do leta 270 pr. n. št., po [[Pir Epirski|Pirovi vojni]], ko so se grška mesta južne Italije ([[Magna Graecia]]) podredila, osvojila polotok Italije južno od reke Arno.{{sfn|Bagnall|1999|pp=21–22}} V tem obdobju rimske ekspanzije je Kartagina s prestolnico v današnji [[Tunizija|Tuniziji]] prevladovala nad južno [[Iberija|Iberijo]], večjim delom obalnih regij [[Severna Afrika|Severne Afrike]], [[Balearski otoki|Balearskimi otoki]], [[Korzika|Korziko]], [[Sardinija|Sardinijo]] in zahodno polovico Sicilije.{{sfn|Goldsworthy|2006|pp=29–30}} Do leta 264 pr. n. št. je bila Kartagina prevladujoča zunanja sila na Siciliji, Kartagina in Rim pa sta bili prevladujoči sili v zahodnem Sredozemlju.{{sfn|Goldsworthy|2006|pp=25–26}} Odnosi so bili dobri, državi sta večkrat izjavili medsebojno prijateljstvo in obstajale so močne trgovinske vezi.{{sfn|Miles|2011|pp=94, 160, 163, 164–165}}{{sfn|Goldsworthy|2006|pp=69–70}} Po mnenju klasicista Richarda Milesa je ekspanzionistični odnos Rima potem, ko je južna Italija prišla pod njegov nadzor, skupaj s Kartaginskim lastniškim pristopom do Sicilije povzročil, da sta se obe sili znašli v vojni bolj po naključju kot namerno.{{sfn|Miles|2011|pp=175–176}} Neposredni vzrok za [[prva punska vojna|prvo punsko vojno]] je bilo vprašanje nadzora nad neodvisno sicilijansko [[mestna država|mestno državo]] Messano (sodobna [[Messina]]).{{sfn|Goldsworthy|2006|pp=74–75}} Leta 264 pr. n. št. sta se Kartagina in Rim spopadla.{{sfn|Warmington|1993|p=168}} Vojna se je odvijala predvsem na Siciliji in v njenih okoliških vodah; Rimljani so leta 256 pr. n. št. prav tako neuspešno napadli Severno Afriko. To je bil najdaljši neprekinjen konflikt in največja pomorska vojna antike, z ogromnimi materialnimi in človeškimi izgubami na obeh straneh. Leta 241 pr. n. št. so bili Kartažani po 23 letih vojne poraženi.{{sfn|Lazenby|1996|p=157}}{{sfn|Bagnall|1999|p=97}} Kartaga je po rimsko narekovani Lutacijevi pogodbi prepustila svoje sicilijanske posesti Rimu.{{sfn|Beck|2015|p=235}} Rim je izkoristil Kartagino odvrnitev pozornosti med uporom najemiške vojske, da so prekinil mirovno pogodbo in pripojil kartažansko Sardinijo in Korziko leta 238 pr. n. št.{{sfn|Scullard|2006|p=569}}{{sfn|Miles|2011|pp=209, 212–213}} Pod vodstvom Hamilkarja Barce je Kartagina leta 237 pr. n. št. premagala upornike.{{sfn|Hoyos|2000|p=378}}{{sfn|Hoyos|2007|p=248}} [[File:Carthage, quarter shekel, 237-209 BC, SNG BM Spain 102.jpg|thumb|upright=0.9|alt=Slika obeh strani kovanca: ena prikazuje moško glavo; druga slona|{{center|Kartaginski kovanec četrt-šekel, datiran 237–209 pr. n. št., ki prikazuje punskega boga Melkarta, ki je bil povezan s [[Herkul|Herkulom]]/[[Heraklej|Heraklejem]]. Na hrbtni strani je slon, morda bojni slon; ti so bili povezani z dinastijo Barcidov.{{sfn|Miles|2011|pp=226–227}}}}]] Po zatiranju upora je Hamilkar razumel, da mora Kartagina okrepiti svojo gospodarsko in vojaško bazo, če se želi ponovno soočiti z Rimom;{{sfn|Hoyos|2015|p=77}} Kartažanske posesti v Iberskem polotoku (današnja Španija in Portugalska) so bile omejene na peščico uspešnih obalnih mest na jugu{{sfn|Hoyos|2015|p=80}} in Hamilkar je leta 237 pr. n. št. odpeljal vojsko, ki jo je vodil v vojni najemnikov v Iberijo in izoblikovalo kvazimonarhično, avtonomno državo v južni in vzhodni Iberiji.{{sfn|Miles|2011|p=220}} To je Kartagini dalo rudnike srebra, kmetijsko bogastvo,[delovno silo, vojaške objekte kot so ladjedelnice in velikost ozemlja, da se je lahko samozavestno spopadla s prihodnjimi rimskimi zahtevami.{{sfn|Miles|2011|pp=219–220, 225}}{{sfn|Eckstein|2006|pp=173–174}} Hamilkar je vladal kot podkralj, nasledil pa ga je njegov zet [[Hasdrubal Lepi]] leta 229 pr. n. št.{{sfn|Bagnall|1999|pp=146–147}}, nato pa njegov sin [[Hanibal]] leta 221 pr. n. št.{{sfn|Miles|2011|p=225}} Leta 226 pr. n. št. je bila sklenjena pogodba iz Ebra z Rimom, pri čemer je določil [[Ebro|reko Ebro]] kot severno mejo kartažanske sfere vpliva.{{sfn|Goldsworthy|2006|pp=143–144}} Nekje v naslednjih šestih letih je Rim sklenil ločen sporazum z mestom Saguntum, ki je ležalo precej južno od Ebra.{{sfn|Goldsworthy|2006|pp=143–144}} Leta 219 pr. n. št. je kartažanska vojska pod Hanibalom oblegala Saguntum in ga po osmih mesecih zavzela in izropala.{{sfn|Collins|1998|p=13}}{{sfn|Goldsworthy|2006|pp=144–145}} Rim se je pritožil kartažanski vladi in v senat poslal odposlanstvo pod vodstvom Kvinta Fabija Maksima]] z odločnimi zahtevami. Ko so bile te zavrnjene, je Rim spomladi leta 218 pr. n. št. napovedal vojno. Od konca prve punske vojne se je tudi Rim širil, zlasti na območju severne Italije na obeh straneh reke Pad, znane kot [[Cisalpska Galija]]. Rimski poskusi ustanovitve mest in kmetij v regiji od leta 232 pr. n. št. so privedli do ponavljajočih se vojn z lokalnimi galskimi plemeni, ki so bila leta 222 dokončno poražena. Leta 218 so Rimljani prodrli še dlje proti severu, ustanovili dve novi mesti oziroma "koloniji" na reki [[Pad]] in si prisvojili velika območja najboljše zemlje. Večina Galcev je bila zaradi tega vdora sovražno nastrojena do Rima.{{sfn|Goldsworthy|2006|pp=139–140}} == Italija == === Hanibal prečka Alpe, 218 pr. n. št. === [[File:Hannibal's Travels during the Second Punic War.png|thumb|upright=1.4|alt=zemljevid zahodnega Sredozemlja, ki prikazuje pot, ki so jo Kartažani sledili iz Iberskega polotoka v Italijo|{{center|Hanibalova pot iz Iberskega polotoka v Italijo}}]] Med letom 218 pr. n. št. je prišlo do nekaj pomorskih spopadov v vodah okoli Sicilije; Rimljani so v bitki pri Lilibeju odbili kartažanski napad{{sfn|Briscoe|2006|p=61}}{{sfn|Edwell|2015|p=327}} in [[Malta|zavzeli otok Malto]].{{sfn|Castillo|2006|p=25}} V Cisalpinski Galiji (sodobna severna Italija) so glavna galska plemena napadla tamkajšnje rimske kolonije, zaradi česar so naseljenci pobegnili v svojo prej ustanovljeno kolonijo Mutina (sodobna [[Modena]]), kjer so jih oblegali. Rimska pomoč je prebila obleganje, a je bila nato napadena iz zasede in sama oblegana. Rimljani so pred tem zbrali vojsko za pohod v Iberskem polotoku, vendar je [[rimski senat]] iz nje oddelil eno rimsko in eno zavezniško legijo, da bi ju poslal v severno Italijo. Zaradi novačenja svežih vojakov, ki bi nadomestili te, se je odhod vojske v Iberijo odložil na september.{{sfn|Goldsworthy|2006|pp=151–152}} Hkrati se je rimska vojska na Siciliji pod poveljstvom konzula Tiberiusa Semproniusa Longusa (konzul 218 pr. n. št.) pripravljala na invazijo na Afriko.{{sfn|Zimmermann|2015|p=284}} Medtem je Hanibal v Novi Kartagini (sodobna Cartagena, Španija) zbral kartažansko vojsko in jo maja ali junija vodil proti severu vzdolž iberske obale. Vstopila je v Galijo in se po celinski poti odpravila na pot, da bi se izognila rimskim zaveznikom na jugu.{{sfn|Mahaney|2008|p=221}} V bitki pri prehodu čez Rono je Hanibal premagal silo lokalnih Galcev, ki so mu poskušali preprečiti pot.{{sfn|Bagnall|1999|pp=161–162}} Rimska flota z vojsko, ki je bila namenjena na Iberski polotok, se je izkrcala pri rimskem zavezniku Masaliji (sodobni [[Marseille]]) ob ustju [[Rona|Rone]],{{sfn|Fronda|2015|p=252}}, vendar se je Hanibal Rimljanom izognil in nadaljeval pot v Italijo.{{sfn|Zimmermann|2015|p=291}} Kartažani so pozno jeseni dosegli vznožje Alp in jih prečkali v 15 dneh, pri čemer so premagali podnebne težave. teren{{sfn|Mahaney|2008|p=221}} in [[gverilsko bojevanje|taktike gverilskega bojevanja]] domačih Ligurcev. Hanibal je prispel v Cisalpinsko Galijo z 20.000 pešaki, 6.000 konjeniki in neznanim številom slonov{{snd}}preživelih od 37 slonov, s katerimi je zapustil Iberijo{{sfn|Erdkamp|2015|p=71}}{{sfn|Hoyos|2015b|p=107}}{{snd}}nekje novembra; Rimljani so se že odpravili v svoja zimska bivališča. Hanibalov presenetljiv vstop na italijanski polotok je privedel do odpovedi načrtovane rimske kampanje za to leto: invazije na Afriko.{{sfn|Zimmermann|2015|pp=283–284}} === Kartažanske zmage, 218–216 pr. n. št. === [[File:Hannibal Barca bust from Capua photo.jpg|alt=črno-bela fotografija bronaste glave, ki prikazuje Hanibala|thumb|{{center|Hannibal, upodobljen na kapuanskem doprsnem kipu}}]] Kmalu po prihodu v Italijo so Kartažani zavzeli glavno mesto sovražnega plemena [[Tavrini|Tavrinov]] (na območju sodobnega [[Torino|Torina]]) in zasegli njegove zaloge hrane.{{sfn|Bagnall|1999|p=171}}{{sfn|Goldsworthy|2006|p=168}} Konec novembra Leta 218 pr. n. št. je kartažanska konjenica v bitki pri Ticinu premagala rimsko konjenico in lahko pehoto.{{sfn|Fronda|2015|p=243}} Posledično se je večina galskih plemen izrekla za kartažansko stvar in Hanibalova vojska je narasla na več kot 40.000 mož.{{sfn|Zimmermann|2015|p=284}}{{sfn|Goldsworthy|2006|pp=177–178}} Senat je ukazal vojski na severu Sicilije naj se pridruži silam, ki so se že soočale s Hanibalom, s čimer je opustil načrt za invazijo na Afriko.{{sfn|Zimmermann|2015|p=284}} Združeno rimsko silo pod poveljstvom Sempronija je Hanibal v [[Bitka pri Trebiji|bitki pri Trebiji]] zvabil v boj na ozemlju, ki ga je sam izbral. Kartažani so obkolili Rimljane in le 10.000 od 40.000 se je uspelo prebiti na varno. Ko si je Hanibal s to zmago zagotovil položaj v Cisalpinski Galiji, je svoje čete za zimo namestil med Galce. Slednji so se v velikem številu pridružil njegovi vojski, s čimer se je njeno število povečalo na 50.000 mož.{{sfn|Zimmermann|2015|p=284}}{{sfn|Bagnall|1999|pp=175–176, 193}}{{sfn|Miles|2011|p=270}} Ko je novica o porazu dosegla Rim je bil šok, a se je pomiril, ko je prispel Sempronius, ki je na običajen način vodil konzularne volitve.{{sfn|Goldsworthy|2006|p=181}} Izvoljeni konzuli so rekrutirali nadaljnje legije, tako rimske kot latinske zaveznike; okrepili Sardinijo in Sicilijo pred možnostjo kartažanskih napadov ali invazije; iz podobnih razlogov so namestili garnizije v [[Taranto|Tarentu]] in drugih krajih; zgradili so floto s 60 kvinkeremami; ter vzpostavili skladišči v [[Rimini|Ariminumu]] in [[Arezzo|Arretiju]] v pripravah na pohod proti severu pozneje v letu.{{sfn|Lazenby|1998|p=58}} Oblikovani sta bili dve vojski s po štirimi legijami, dve rimski in dve zavezniški, vendar z močnejšimi kontingenti konjenice kot običajno.{{sfn|Goldsworthy|2006|p=181}} Ena je bila nameščena v Arretiumu, druga pa na [[jadran|jadranski]] obali; lahko bi blokirali Hanibalov morebitni prodor v osrednjo Italijo in so bili postavljeni za premaknitev proti severu, da bi delovali v Cisalpinski Galiji.{{sfn|Zimmermann|2015|p=285}}{{sfn|Goldsworthy|2006|p=182}} Zgodaj spomladi 217 pr. n. št. so Kartažani brez nasprotovanja prečkali [[Apenini|Apenine]] po težki, a nevarovani poti.{{sfn|Goldsworthy|2006|p=184}} Hanibal je poskušal zvabiti glavno rimsko vojsko pod Gajem Flaminijem (konzul 223 pr. n. št.) v bitko, tako da je opustošil območje, ki so ga poslali varovat{{sfn|Liddell Hart|1967|p=45}}, s čimer je izzval Flaminija v prenagljeno zasledovanje. Hanibal je postavil zasedo{{sfn|Fronda|2015|p=244}} in v bitki pri Trazimenskem jezeru popolnoma premagal rimsko vojsko, pri čemer je ubil 15.000 Rimljanov,{{sfn|Goldsworthy|2006|p=190}} vključno s Flaminijem,{{sfn|Fronda|2015|p=244}} in ujel 10.000 [[vojni ujetniki|ujetnikov]]. Tudi 4.000 konjenikov iz druge rimske vojske je bili v bitki pri Umbrijskem jezeru poraženih in uničenih.{{sfn|Goldsworthy|2006|p=190}} Z ujetniki so trdo ravnali, če so bili Rimljani; z ujetimi latinskimi zavezniki pa so Kartažani dobro ravnali in mnoge osvobodili ter poslali nazaj v njihova mesta, v pričakovanju, da bodo dobro govorili o kartažanskih bojnih spretnostih in o njihovem ravnanju. {{sfn|Miles|2011|p=270}}{{sfn|Lomas|2015|p=243}} Hanibal je upal, da bo nekatere od teh zaveznikov mogoče prepričati v prebeg.{{sfn|Fronda|2015|p=246}} [[File:N26FabiusCunctator (cropped).jpg|upright=0.6|thumb|alt= barvna fotografija belega kipa moškega v starorimskem oklepu|{{center|Kip [[Fabij Maksim|Fabija Maksima]] iz leta 1777}}]] Kartažani so nadaljevali svoj pohod skozi [[Etrurija|Etrurijo]], nato [[Umbrija|Umbrijo]] do jadranske obale, nato pa so zavili proti jugu v [[Apulija|Apulija]],{{sfn|Fronda|2015|p=247}} v upanju, da bo pridobila na svojo stran nekatere etnične Grke in mesta [[Ljudstva antične Italije|Italikov]] v južni Italiji.{{sfn|Zimmermann|2015|p=285}}{{sfn|Lazenby|1998|p=86}} Novica o porazu je v Rimu znova povzročila paniko. Vodja veleposlaništva, ki je bilo poslano v Kartagino tik pred izbruhom vojne leta 218 pr. n. št., [[Fabij Maksim|Kvint Fabij Maksim]], je bil s strani rimske skupščine izvoljen za [[Rimski diktator|diktatorja]] in je sprejel "Fabijansko strategijo", da se je izogibal bitkam in se namesto tega zanašal na nadlegovanje nizke intenzitete, da bi izčrpal napadalca, dokler Rim ne bi mogel obnoviti svoje vojaške moči. Hanibal je imel v naslednjem letu večinoma proste roke, da je pustošil Apulijo.{{sfn|Miles|2011|p=279}}{{sfn|Briscoe|2006|p=50}} Fabij v tem obdobju ni bil priljubljen med deli rimske vojske, javnostjo in senatom, ker se je izogibal bitki, medtem ko je Italijo pustošil sovražnik: zavedali so se, da njegova taktika ne bo privedla do hitrega konca vojne.{{sfn|Zimmermann|2015|p=285}}{{sfn|Goldsworthy|2006|pp=195–196}} Hanibal je korakal skozi najbogatejše in najrodovitnejše province Italije v upanju, da bo opustošenje Fabija privabilo v boj, vendar je Fabij to zavrnil.{{sfn|Bagnall|1999|pp=184–188}} Rimsko prebivalstvo je Fabija posmehovalo kot "Zavlačevalca" (v [[latinščina|latinščini]] {{lang|la|Cunctator}}) in leta 216 pr. n. št. izvolil nova konzula: Gaja Terencija Varona, ki je zagovarjal bolj agresivno vojno strategijo in Lucija Emilija Pavla (konzul 219 pr. n. št.), ki je zagovarjal strategijo nekje med Fabijevo in tisto, ki jo je predlagal Varon.{{sfn|Zimmermann|2015|p=286}} Spomladi leta 216 pr. n. št. je Hanibal zavzel veliko vojno skladišče v [[Kane|Kanah]] na [[Apulija|Apulijski nižini]]. Rimski senat je Varonu in Paullusu dovolil, da zbereta dvojno veliko vojsko, silo 86.000 mož, največjo v rimski zgodovini do takrat.{{sfn|Bagnall|1999|pp=191, 194}}{{sfn|Goldsworthy|2006|pp=198–199}} Pavel in Varon sta odkorakala proti jugu, da bi se soočila s Hanibalom, in se utaborila {{convert|10|km|mi|abbr=on|sigfig=1}} stran. Hanibal je sprejel bitko na odprti ravnini med vojskama v [[Bitka pri Kanah|bitki pri Kanah]]. Rimske legije so se prebile skozi Hanibalov namerno šibek center, toda libijska težka pehota na krilih se je obrnila okoli njihovega napredovanja in ogrozila njihove boke.{{sfn|Fronda|2015|p=245}} [[Hasdrubal Gisco]]{{sfn|Carey|2007|p=64}} je vodil kartažansko konjenico na levem krilu in premagal rimsko konjenico na nasprotni strani, nato pa se je prebil okoli zaledja Rimljanov in napadel njihovo konjenico na drugem krilu. Dosti manjša kartažanska pehota je vzdržala, dokler Hasdrubal ni napadel legij od zadaj. Posledično je bila rimska pehota obkoljena brez možnosti pobega. Najmanj 67.500 Rimljanov je bilo ubitih ali ujetih.{{sfn|Fronda|2015|p=245}}{{sfn|Bagnall|1999|pp=192–194}}{{sfn|Carey|2007|p=64}} Miles opisuje Kanne kot "največjo rimsko vojaško katastrofo".{{sfn|Miles|2011|p=279}} Toni Ñaco del Hoyo opisuje Trebijo, Trazimensko jezero in Kane kot tri "velike vojaške nesreče", ki so jih Rimljani utrpeli v prvih treh letih vojne.{{sfn|Ñaco del Hoyo|2015|p=377}} Brian Carey piše, da so ti trije porazi Rim pripeljali na rob propada.{{sfn|Carey|2007|p=2}} V nekaj tednih po Kanah je bila zbrana 25.000-glava rimska vojska. v bitki pri Silvi Litani v Cisalpinski Galiji so jo napadli galski [[Boji]] in jo uničili.{{sfn|Roberts|2017|pp=vi–1x}} Fabij je postal konzul leta 215 pr. n. št. in je bil ponovno izvoljen leta 214 pr. n. št.{{sfn|Goldsworthy|2006|p=227}}{{sfn|Lazenby|1998|p=94}} === Prebeg rimskih zaveznikov, 216–214 pr. n. št. === Od [[Polibij]]evega poročila o Hanibalovi vojski v Italiji po Kanah se je ohranilo le malo. [[Tit Livij]] podaja popolnejši zapis, vendar je po Goldsworthyjevem mnenju "njegova zanesljivost pogosto vprašljiva", zlasti glede njegovih opisov bitk; mnogi sodobni zgodovinarji se strinjajo, a kljub temu je njegov vir najboljši ohranjen za ta del vojne.{{sfn|Lazenby|1998|p=87}}{{sfn|Goldsworthy|2006|p=222}}{{sfn|Sabin|1996|p=62}} Več mestnih držav v južni Italiji se je povezalo s Hanibalom ali pa so bile ujete, ko so prokartažanske frakcije izdale njihovo obrambo. Med njimi sta bili veliko mesto [[Capua]] in glavno pristaniško mesto Tarentum (sodobni Taranto). Kartažanskemu cilju sta se pridružili tudi dve glavni plemeni [[Samniti|Samnitov]]. Do leta 214 pr. n. št. se je večina južne Italije obrnila proti Rimu, čeprav je bilo veliko izjem in večina rimskih zaveznikov v osrednji Italiji je ostala zvestih. Vsa mesta, razen najmanjših, so bila preveč utrjena, da bi jih Hanibal lahko zavzel z napadom, blokada pa je lahko bila dolgotrajna zadeva, če pa je bil cilj zavzetja pristanišče, pa nemogoče. Kartagini novi zavezniki niso čutili veliko skupnoega s Kartagino ali celo med seboj. Povečali so število krajev, ki naj bi jih Hanibalova vojska branila pred rimskimi povračilnimi ukrepi, vendar so pri tem zagotovili relativno malo svežih vojakov. Zbrane italijanske sile so se upirale delovanju stran od svojih domačih mest in so se slabo odrezale, ko so bile v to prisiljene.{{sfn|Goldsworthy|2006|pp=222–226}} [[File:Second Punic war (cropped).png|thumb|upright=0.85|alt=zemljevid južne polotoške Italije, ki prikazuje največji obseg kartažanskega nadzora|{{center|Hanibalovi zavezniki v južni Italiji {{circa|213}} pr. n. št., prikazano z modro barvo}}]] Pomemben del Hanibalove kampanje v Italiji je bil poskus boja proti Rimljanom z uporabo lokalnih virov; zbiranje rekrutov med lokalnim prebivalstvom. Njegov podrejeni poveljnik Hanno je leta 214 pr. n. št. uspel zbrati čete v [[Samnij|Samniju]], vendar so Rimljani te nove vojake prestregli v bitki pri Beneventumu (214 pr. n. št.) in jih uničili, preden so se srečali s Hanibalom. Hanibal je lahko pridobil zaveznike, toda obramba pred Rimljani je bila nov in težaven problem, saj so Rimljani še vedno lahko postavili več vojsk, ki so skupaj močno prekašale njegove lastne sile.{{sfn|Rawlings|2015|pp=312–316}} Največja pridobitev je bila drugo največje mesto v Italiji, [[Capua|Capua]], ko je Hanibalova vojska leta 216 pr. n. št. vkorakala v [[Kampanija|Kampanijo]]. Prebivalci Capue so imeli omejeno rimsko državljanstvo, aristokracija pa je bila z Rimljani povezana prek zakonskih zvez in prijateljstva, vendar se je možnost, da bi po očitnih rimskih katastrofah postali vrhovno mesto Italije, izkazala za premočno skušnjavo. Pogodbo med njimi in Hanibalom lahko opišemo kot sporazum o prijateljstvu, saj Capuanci niso imeli nobenih obveznosti.{{sfn|Hoyos|2015b|pp=128–129}} Ko je pristaniško mesto [[Locri]] poleti 215 pr. n. št. prebegnilo h Kartagini, je bilo takoj uporabljeno za okrepitev kartažanskih sil v Italiji z vojaki, zalogami in bojnimi sloni.{{sfn|Lazenby|1998|p=98}} To je bil edini čas med vojno, ko je Kartagina okrepila Hanibala.{{sfn|Erdkamp|2015|p=75}} Druga sila pod poveljstvom Hanibalovega najmlajšega brata Maga Barca naj bi se izkrcala v Italiji leta 215 pr. n. št., vendar je bila po velikem kartažanskem porazu tam preusmerjena v Iberijo.{{sfn|Lazenby|1998|p=98}}{{sfn|Barceló|2015|p=370}} Medtem so Rimljani sprejeli drastične ukrepe za vzpostavitev novih legij: včlanili so sužnje, kriminalce in tiste, ki niso izpolnjevali običajnih premoženjskih pogojev. Do začetka leta 215 pr. n. št. so imeli vsaj 12 legij; do leta 214 pr. n. št. 18 in do leta 213 pr. n. št. kar 22. Do leta 212 pr. n. št. bi celotna sestava nameščenih legij presegla 100.000 mož, poleg tega pa je bilo, kot vedno, podobno število zavezniških čet. Večina je bila nameščena v južni Italiji v vojskah s približno 20.000 možmi. To ni bilo dovolj, da bi se z Hanibalovo vojsko spopadli z njim v odprtem boju, je pa bilo dovolj, da ga je prisililo, da je zbral svoje sile in ovirali njegove premike.{{sfn|Goldsworthy|2006|pp=226–227}} === Makedonija, Sardinija in Sicilija === Med letom 215 pr. n. št. je makedonski kralj [[Filip V. Makedonski|Filip V]] obljubil svojo podporo Hanibalu{{sfn|Miles|2011|p=243}} in leta 215 pr. n. št. začel prvo makedonsko vojno proti Rimu. Rimljani so bili zaskrbljeni, da bodo [[Makedonija (kraljestvo)|Makedonci]] poskušali prečkati [[Otrantska vrata|Otrantsko ožino]] in se izkrcati v Italiji. Močno so okrepili svojo mornarico na tem območju in poslali legijo, da bi stala na straži in grožnja je izginila. Leta 211 pr. n. št. je Rim zajezil Makedonce z zavezništvom z [[Etolska zveza|Etolsko ligo]], koalicijo grških mestnih držav, ki je bila že v vojni z Makedonijo. Leta 205 pr. n. št. se je ta vojna končala z dogovorjenim mirom.{{sfn|Goldsworthy|2006|pp=253–260}} Leta 213 pr. n. št. je na Sardiniji izbruhnil upor v podporo Kartažanom, vendar so ga Rimljani hitro zatrli.{{sfn|Miles|2011|p=288}} [[File:Archimedes before his death with the Roman soldier, Roman mosaic.jpg|thumb|alt=barvit mozaik z mečem oboroženega vojaka, ki kaže na sedečega moškega v antičnih oblačilih|{{center|Arhimed, preden ga ubije rimski vojak – kopija rimskega mozaika iz 2. stoletja}}]] Pred letom 215 pr. n. št. je Sicilija ostala trdno v rimskih rokah in je blokirala Hanibalove okrepitve in oskrbo iz Kartagine. [[Hieron II.|Hiero II.]], stari sirakuški tiran s štiriinštiridesetletnim mandatom in zvest rimski zaveznik, je umrl leta 215 pr. n. št., njegov naslednik Hieronim Sirakuzeški pa je bil nezadovoljen s svojim položajem. Hanibal je s pogajanji sklenil pogodbo, po kateri so [[Sirakuze|Sirakuze]] pripadle Kartagini, za ceno da je celotna Sicilija postala sirakuška posest. Sirakuška vojska se ni mogla kosati z rimsko vojsko, ki jo je vodil Marcus Claudius Marcellus in do pomladi 213 pr. n. št. je Sirakuza bila oblegana.{{sfn|Edwell|2015|pp=327–328}}{{sfn|Bagnall|1999|p=200}} Tako Polibijevo kot Livijevo poročilo o obleganju se osredotočata na [[Arhimed]]ov izum bojnih strojev za preprečevanje rimskega oblegovalnega vojskovanja, ki ga je že tako oteževala močna obramba mesta.{{sfn|Edwell|2015|p=328}} Velika kartažanska vojska pod vodstvom Himilka je bila poslana na pomoč mestu leta 213 pr. n. št.{{sfn|Miles|2011|p=288}}{{sfn|Edwell|2015|p=329}} in še nekaj drugih siciliskih mest je zapustilo Rimljane.{{sfn|Miles|2011|p=288}} Spomladi leta 212 pr. n. št. so Rimljani v presenetljivem nočnem napadu zavzeli Sirakuze in zavzeli več mestnih okrožij. Medtem je kartažansko vojsko ohromila [[kuga]]. Ker Kartažanom ni uspelo oskrbeti mesta, je preostali del Sirakuz padel jeseni 212 pr. n. št.; Arhimeda je ubil rimski vojak.{{sfn|Goldsworthy|2006|pp=264–266}} Kartagina je leta 211 pr. n. št. poslala na Sicilijo dodatne okrepitve in prešla v ofenzivo. Leta 211 pr. n. št. je Hanibal na Sicilijo poslal numidsko konjenico, ki jo je vodil spretni libijsko-feniški častnik Mottones, ki je rimski vojski z proti-napadi povzročil velike izgube. Nova rimska vojska je leta 210 pr. n. št. napadla glavno kartažansko trdnjavo na otoku, [[Agrigento|Agrigentum]], mesto pa je nezadovoljni kartažanski častnik izdal Rimljanom. Preostala mesta pod kartažanskim nadzorom so se nato predala ali pa so bila zavzeta s silo ali izdajo{{sfn|Edwell|2015|p=330}}{{sfn|Goldsworthy|2006|pp=266–267}} in oskrba Rima in njegovih vojsk s Sicilije z žitom se je nadaljevala.{{sfn|Rawlings|2015|p=311}} === Italija, 213–208 pr. n. št. === Enajst let po Kanah je v južni Italiji divjala vojna, saj so mesta prešla v roke Kartažanov ali pa so bila zavzeta s prevaro, Rimljani pa so jih ponovno zavzeli z obleganjem ali s podkupovanjem notranjih frakcij, da bi jim omogočili vstop. Hanibal je večkrat premagal rimske vojske, toda kjer koli njegova glavna vojska ni bila aktivna, so Rimljani grozili mestom, ki so podpirala Kartažane ali pa so iskali boj s kartažanskimi silami ali zavezniškimi oddelki; pogosto uspešno. Do leta 208 pr. n. št. so se mnoga mesta in ozemlja, ki so se pridružila kartažanskim silam, vrnila pod rimsko zvestobo.{{sfn|Goldsworthy|2006|pp=222–238}} Fabij je leta 213 pr. n. št. zavzel s kartažanskimi zavezniki mesto Arpi.{{sfn|Rawlings|2015|p=312}} Leta 212 pr. n. št. je Hanibal v bitki pri Silaru v severozahodni Lukaniji uničil rimsko vojsko Centenija Penule.{{sfn|Dupuy in Dupuy|1993|p=75}} Kasneje istega leta je Hanibal v bitki pri Herdoniji premagal drugo rimsko vojsko, pri čemer so izgubili 16.000 mož od 18.000.{{sfn|Hoyos|2015b|p=85}}{{sfn|Fronda|2015|p=253}} Kljub tem izgubam so Rimljani oblegali [[Capua|Capuo]], ključnega zaveznika Kartažanov v Italiji.{{sfn|Rawlings|2015|pp=299–300}} Hanibal je Rimljanom ponudil boj; Livijevo poročilo o poznejših bojih ni jasno, vendar se zdi, da so Rimljani utrpeli velike izgube, medtem ko Kartažani niso mogli prekiniti obleganja. Hanibal je nato napadel rimska oblegovalna dela, vendar mesta spet ni mogel rešiti. Leta 211 pr. n. št. je Hanibal ponovno ponudil boj oblegovalnim rimskim silam, tokrat pa te niso hotele zapustiti svojih utrdb. V obupu jih je Hanibal ponovno napadel in se spet ni uspel prebiti. Nato je s svojo vojsko odkorakal proti Rimu v upanju, da bo Rimljane prisilil, da opustijo obleganje in ga branijo; vendar je oblegovalna sila ostala na mestu in Capua je kmalu zatem padla. Mesto je bila odvzeta politična avtonomija in postavljena pod rimske namestnike.{{sfn|Goldsworthy|2006|pp=221, 233–235}} Leta 210 so Kartažani presenetili rimsko vojsko pred Herdonijo in jo močno premagali, potem ko je njen poveljnik sprejel bitko.{{sfn|Goldsworthy|2006|pp=235–236}}{{sfn|Bagnall|1999|p=256}} Livij nato navaja Hanibala, da se je bojeval v neodločeni bitki pri Numistru, čeprav sodobni zgodovinarji dvomijo v njegovo poročilo.{{sfn|Bagnall|1999|p=256}}{{sfn|Lazenby|1998|p=171}} Rimljani so ostali Hanibalu za petami in se bojevali v še eni ostri bitki pri Canusiumu leta 209 pr. n. št. in ponovno utrpeli velike izgube.{{sfn|Rawlings|2015|p=302}}{{sfn|Bagnall|1999|p=258}} Ta bitka je omogočila drugi rimski vojski, da se je približala Tarentumu in ga zavzela z izdajo.{{sfn|Goldsworthy|2006|pp=235–236}}{{sfn|Bagnall|1999|p=258}} === Italija, 207–203 pr. n. št. === Spomladi leta 207 pr. n. št. je [[Hasdrubal Barka]] ponovil podvig svojega starejšega brata in z vojsko prepotoval Alpe. Z vojsko 35.000 mož je napadel Cisalpinsko Galijo, da bi se pridružil Hanibalu, vendar se Hanibal ni zavedal njegove prisotnosti. Rimljani, ki so se soočili s Hanibalom v južni Italiji, so ga prevarali, da je celotna rimska vojska še vedno v taboru, medtem ko je velik del vojske odkorakal proti severu pod poveljstvom konzula Gaja Klavdija Nerona. Okrepili so Rimljane pod poveljstvom drugega konzula, Marka Livija Salinatorja, ki so se že soočali s Hasdrubalom Barko. Ta združena rimska sila je napadla v bitki pri Metavru in uničila kartažansko vojsko, pri čemer je bil Hasdrubal Barka ubit. Ta bitka je potrdila rimsko prevlado v Italiji in zaznamovala konec njihove fabijanske strategije. Brez pričakovane okrepitve so bile Hanibalove sile prisiljene evakuirati zavezniška mesta in se umakniti v Bruttium.{{sfn|Zimmermann|2015|pp=289–290}}{{sfn|Miles|2011|pp=304–305}} Leta 205 pr. n. št. se je [[Mago Barka]], še en Hanibalov mlajši brat, izkrcal v [[Genova|Genovi]] v severozahodni Italiji z ostanki svoje španske vojske. Kmalu je prejel galske in ligurske okrepitve. Magovemu prihodu na sever italijanskega polotoka je sledila Hanibalova neodločena bitka pri Crotoni leta 204 pr. n. št. na skrajnem jugu polotoka. Mago je s svojo okrepljeno vojsko odkorakal proti deželam glavnih galskih zaveznikov Kartagine v Cisalpinski Galiji, a ga je leta 203 pr. n. št. ustavila velika rimska vojska in ga v bitki pri Insubriji premagala. Potem, ko je rimska vojska leta 204 pr. n. št. napadla Kartažane v njihovi domovini in v dveh večjih bitkah premagala Kartažane in si pridobila zvestobo numidskih kraljestev Severne Afrike, so bili Hanibal in ostanki njegove vojske odpoklicani nazaj domov. Izpluli so iz Krotona in se s 15.000–20.000 izkušenimi veterani izkrcali v Kartagini. Odpoklican je bil tudi Mago; na potovanju je umrl zaradi ran, nekatere njegove ladje pa so prestregli Rimljani.{{sfn|Miles|2011|p=312}} == Iberija == === Iberija 218–211 pr. n. št. === [[File:Relieve de Osuna (M.A.N. Madrid) 03.jpg|thumb|upright=0.7| alt= Črno-bela fotografija očitno zelo starega in surovega eliefa bojevnika |{{center|Iberijski bojevnik z reliefa {{ok.|200 pr. n. št.}}. Oborožen je s falcato in ovalnim ščitom.}}]] Rimska flota je jeseni 218 pr. n. št. nadaljevala pot iz Massale in izkrcala vojsko, ki jo je prevažala, v severovzhodni Iberiji, kjer si je pridobila podporo lokalnih plemen.{{sfn|Zimmermann|2015|p=291}} Rimljanske sile med [[Ebro]]m in [[Pireneji]] je blokiralo pot iz Iberije v Italijo, zaradi česar je bila pošiljanje okrepitev iz Iberije Hanibalu oteženo.{{sfn|Edwell|2015|p=321}} Kartažanski napad konec leta 218 pr. n. št. je bil odbit v bitki pri Cissi.{{sfn|Zimmermann|2015|p=291}} Leta 217 pr. n. št. je bilo v bitki pri reki Ebru premaganih 40 kartažanskih in iberskih bojnih ladij s strani 35 rimskih in masalskih ladij, pri čemer je bilo izgubljenih 29 kartažanskih ladij.{{sfn|Goldsworthy|2006|pp=248–249}} Leta 216 je Hasdrubal prejel ukaz iz Kartage, naj se premakne v Italijo in se pridruži Hanibalu, da bi pritisnil na Rimljane v njihovi domovini. Hasdrubal je ugovarjal, češ da je kartažanska oblast nad iberskimi plemeni preveč krhka in rimske sile na tem območju premočne, da bi lahko izvedel načrtovano potezo. Leta 215 je Hasdrubal končno ukrepal, oblegal prorimsko mesto in ponudil bitko pri Dertosi,{{sfn|Goldsworthy|2006|pp=249–250}}{{sfn|Edwell|2015|p=321}}, kjer je poskušal uporabiti svojo konjeniško premoč, da bi očistil boke rimske vojske, medtem ko je s pehoto obkrožil njen center na obeh straneh. Vendar so Rimljani prebili sredino kartažanske linije in nato premagali vsako krilo posebej, kar je povzročilo hude izgube.{{sfn|Edwell|2015|p=322}}{{sfn|Bagnall|1999|p=204}} Hasdrubal ni mogel več okrepiti Hanibala v Italiji. {{sfn|Zimmermann|2015|p=291}}{{sfn|Edwell|2015|p=322}} Kartažani so utrpeli val prebegov lokalnih [[Keltiberi|keltiberskih]] plemen v Rim. {{sfn|Zimmermann|2015|p=291}} Rimski poveljniki so leta 212 pr. n. št. zavzeli Saguntum, leta 211 pr. n. št. pa so najeli 20.000 keltiberskih najemnikov, da bi okrepili svojo vojsko. Rimljani so opazili, da so kartažanske sile v Iberiji razdeljene v tri vojske, ki so bile nameščene ločeno druga od druge, zato so svoje sile razdelili. {{sfn|Edwell|2015|p=322}} Ta strategija je leta 211 privedla do dveh ločenih bitk, ki ju običajno skupaj imenujemo bitka pri Zgornjem Betiju. Obe bitki sta se končali s popolnim porazom za Rimljane, saj je Hasdrubal podkupil rimske najemnike, da so dezertirali. Rimski preživeli so se umaknili v svojo obalno trdnjavo severno od Ebra, od koder jih Kartažani spet niso uspeli pregnati. {{sfn|Zimmermann|2015|p=291}}{{sfn|Edwell|2015|p=322}} Klavdij Neron je leta 210 pr. n. št. pripeljal okrepitve in stabiliziral razmere. {{sfn|Edwell|2015|p=322}} === Iberija, 211–205 pr. n. št. === [[File:Bust of Sulla (loan from Ny Carlsberg Glyptotek) - Glyptothek - Munich - Germany 2017.jpg|thumb|alt=črno-bela fotografija marmornega doprsnega kipa moškega z odlomljenim nosom|thumb|upright=0.55|left|{{center|2. stoletje{{nbsp}}pr. n. št. marmorni doprsni kip mlajšega Scipiona, Ny Carlsberg Glyptotek{{sfn|Coarelli|2002|str.= 73–74}}{{sfn|Etcheto|2012|str.= 274–278}}}}]] Leta 210 pr. n. št. [[Publij Kornelij Scipion Afričan]]{{#tag:ref|Publij Scipion je bil žalujoči sin prejšnjega Rimski sopoveljnik v Iberiji, imenovan tudi Publij Scipio, in nečak drugega sopoveljnika, Gneja Scipiona.{{sfn|Miles|2011|pp=268, 298–299}}|group=note}} prispel v Iberijo z nadaljnjimi rimskimi okrepitvami.{{sfn|Edwell|2015|p=323}} V skrbno načrtovanem napadu leta 209 pr. n. št. je zavzel]] slabo branjeno središče kartažanske moči v Iberiji, Novo Kartagino{{sfn|Edwell|2015|p=323}}{{sfn|Zimmermann|2015|p=292}} in zasegel ogromen plen zlata, srebra in oblegovalnega orožja. Izpustil je ujeto prebivalstvo in osvobodil iberske talce, ki so jih tam držali Kartažani, da bi si zagotovil zvestobo svojih plemen. {{sfn|Edwell|2015|p=323}}{{sfn|Barceló|2015|p=362}} Spomladi leta 208 pr. n. št. se je Hasdrubal premaknil v spopad s Scipionom v bitki pri Baekuli.{{sfn|Edwell|2015|p=323}} Kartažani so bili poraženi, vendar je Hasdrubalu uspelo umakniti večino svoje vojske in preprečiti kakršno koli rimsko zasledovanje; večino izgub je utrpel med svojimi iberskimi zavezniki. Scipio ni mogel preprečiti Hasdrubalu, da bi svojo zmanjšano vojsko popeljal čez zahodne prelaze [[Pireneji|Pirenejev]] v Galijo. Leta 207 pr. n. št. je Hasdrubal po obsežnem novačenju v Galiji prečkal Alpe v Italijo, da bi se pridružil svojemu bratu Hanibalu, a je bil poražen, še preden je to lahko storil.{{sfn|Edwell|2015|p=323}}{{sfn|Carey|2007|pp=86–90}}{{sfn|Bagnall|1999|p=211}} Leta 206 pr. n. št. je v bitki pri Ilipi Scipio s 48.000 možmi, polovico italijanskimi in polovico iberskimi, premagal kartažansko vojsko 54.500 mož in 32 slonov. To je zapečatilo usodo Kartažanov v Iberiji.{{sfn|Edwell|2015|p=323}}{{sfn|Zimmermann|2015|p=293}} Zadnje kartažansko mesto v Iberiji [[Cádiz|Gades]] je prebegnilo k Rimljanom.{{sfn|Miles|2011|p=303}} Kasneje istega leta je med rimskimi četami izbruhnil upor v Sukru, ki je pritegnil podporo iberskih voditeljev, razočaranih, da so rimske sile po izgonu Kartažanov ostale na polotoku, vendar ga je Scipio zatrl. Leta 205 pr. n. št. je Mago poskušal ponovno zavzeti Novo Kartagino, ko sta rimske okupatorje pretresla nov upor in iberska vstaja, vendar je bil poskus odbit.{{sfn|Bagnall|1999|p=216}}{{sfn|Carey|2007|pp=96, 99}} Mago je s preostalimi silami zapustil Iberijo in se odpravil v severno Italijo.{{sfn|Barceló|2015|p=362}}{{sfn|Carey|2007|p=111}} Leta 203 pr. n. št. je Kartagini uspelo rekrutirati vsaj 4.000 najemnikov iz [[iberija|Iberije]], kljub nominalnemu rimskemu nadzoru.{{sfn|Edwell|2015|p=334}} == Afrika == === Afrika, 213–206 pr. n. št. === [[File:Publius Scipio's Invasion of Africa, 204–201 BC.png|thumb|right|upright=1.5|alt= Zemljevid severne Tunizije in severovzhodne Alžirije, ki prikazuje pot Scipionove vojske |{{center|[[Publij Kornelij Scipion Afričan]] na njegovem vojaškem pohodu v Afriki (204–203{{nbsp}}pr. n. št.)}}]] Leta 213 pr. n. št. se je Sifakso, močan [[Numidija|numidijski]] kralj v Severni Afriki razglasil za rimskega zaveznika. V odgovor so bile iz Španije v Severno Afriko poslane kartažanske čete.{{sfn|Edwell|2015|p=322}}{{sfn|Miles|2011|p=308}} Leta 206 pr. n. št. so Kartažani končali to izčrpavanje svojih virov tako, da so si s Sifaksom razdelili več numidskih kraljestev. Eden od razdedinjenih je bil numidijski princ [[Masinisa|Masinissa ]], ki je bil tako potisnjen v objem Rima.{{sfn|Barceló|2015|p=372}} === Rimska invazija na Afriko, 204–201 pr. n. št. === Leta 205 pr. n. št. je Publij Scipion dobil poveljstvo nad legijami na Siciliji in mu je bilo dovoljeno, da vpiše prostovoljce za svoj načrt za konec vojne z invazijo na Afriko. Po izkrcanju v Afriki leta 204 pr. n. št. se mu je pridružil Masinissa in numidijska konjenica. {{sfn|Goldsworthy|2006|pp=286–288, 291–292}} Scipio se je dvakrat spopadel in uničil dve veliki kartažanski vojski. {{sfn|Miles|2011|p=310}} Po drugem spopadu je Masinissa v bitki pri Cirti zasledoval in ujel Sifaksa; Masinissa je nato z rimsko pomočjo zasegla večino Sifaksovega kraljestva.{{sfn|Bagnall|1999|pp=282–283}} Rim in Kartagina sta začela mirovna pogajanja, Kartagina pa je iz Italije odpoklicala Hanibala in Maga.{{sfn|Carey|2007|p=111}} Rimski senat je ratificiral osnutek pogodbe, vendar jo je Kartagina zaradi nezaupanja in porasta zaupanja ob prihodu Hanibala iz Italije zavrnila.{{sfn|Bagnall|1999|pp=287–291}} Hanibal je bil postavljen za poveljnika druge vojske, ki so jo sestavljali njegovi veterani iz Italije in na novo zbrani vojaki iz Afrike, vendar z malo konjenice.{{sfn|Goldsworthy|2006|p=302}} Odločilna [[Bitka pri Zami|bitka pri Zami]] je sledila oktobra 202 pr. n. št.{{sfn|Miles|2011|p=315}} Za razliko od večine bitk druge punske vojne so imeli Rimljani premoč v konjenici, Kartažani pa v pehoti.{{sfn|Goldsworthy|2006|p=302}} Hanibal je poskušal uporabiti 80 slonov, da bi vdrl v rimsko pehotno formacijo, vendar so se Rimljani učinkovito uprli in sloni so se umaknili skozi kartažanske vrste. Rimska in zavezniška numidska konjenica je nato nadaljevala z napadi in pregnala kartažansko konjenico z bojišča. Pehota obeh strani se je borila brez prepričljivih rezultatov, dokler se ni rimska konjenica vrnila in napadla kartažanski z hrbta. Kartažanska formacija se je sesula; Hanibal je bil eden redkih, ki je pobegnil z bojišča.{{sfn|Miles|2011|p=315}}{{sfn|Carey|2007|p=118}} == Rimska zmaga == {{Glej tudi|Tretja punska vojna}} Nova mirovna pogodba, ki jo je narekoval Rim, je Kartagini odvzela vsa njena čezmorska ozemlja in tudi nekatera afriška. Odškodnina v višini 10.000 talentov srebra naj bi bila plačana v 50 letih, vzeli pa so tudi talce.{{#tag:ref|10.000 talentov je bilo približno {{convert|265|LT|kg|order=flip}}.{{sfn|Lazenby|1996|p=158}}|group=note}} Kartagini je bilo prepovedano posedovati bojne slone, njena flota pa je bila omejena na deset vojnih ladij. Prepovedano ji je bilo vojskovanje zunaj Afrike in v Afriki le z dovoljenjem Rima. Mnogi vidni Kartažani so želeli pogodbo zavrniti, vendar se je Hanibal odločno zavzel zanjo in bila je sprejeta spomladi 201 pr. n. št. Odtlej je bilo jasno, da je Kartagina politično podrejena Rimu.{{sfn|Carey|2007|p=132}} Scipio je prejel [[rimski triumf in agnomen "Afričan".{{sfn|Miles|2011|p=318}} Rimski afriški zaveznik, numidijski kralj [[Masinisa]], je izkoristil prepoved vojskovanja Kartagini, da je večkrat nekaznovano plenil in zasegal kartažansko ozemlje.{{sfn|Kunze|2015|pp=398, 407}} Leta 149 pr. n. št., petdeset let po koncu druge punske vojne, je Kartagina poslala vojsko pod poveljstvom Hasdrubala Beotarha proti Masinisi, kljub pogodbi. Kampanja se je končala katastrofalno v bitki pri Oroskopi, protikartažanske frakcije v Rimu pa so nezakonito vojaško akcijo uporabile kot izgovor za pripravo kazenske odprave.{{sfn|Kunze|2015|pp=399, 407}} [[Tretja punska vojna]] se je začela pozneje leta 149 pr. n. št., ko se je velika rimska vojska izkrcala v Severni Afriki in oblegala Kartagino.{{sfn|Purcell|1995|p=134}}{{sfn|Goldsworthy|2006|p=341}} Spomladi leta 146 pr. n. št. so Rimljani sprožili svoj zadnji napad, sistematično uničili mesto in pobili njegove prebivalce; 50.000 preživelih je bilo prodanih v suženjstvo.{{sfn|Le Bohec|2015|p=441}}{{sfn|Scullard|2002|p=316}} Nekdanja kartažanska ozemlja so postala [[Afrika (rimska provinca)|rimska provinca Afrika]].{{sfn|Scullard|1955|p=103}}{{sfn|Scullard|2002|pp=310, 316}} Minilo je stoletje, preden je bilo območje Kartagine obnovljeno v rimsko mesto.{{sfn|Richardson|2015|pp=480–481}}{{sfn|Miles|2011|pp=363–364}} {{Predloga:Vojne antičnega Rima}} === Opombe === {{sklici|group=note|30em}} === Navedbe === {{sklici|20em}} === Viri === {{refbegin|30em}} * {{navedi knjigo |last=Bagnall |first=Nigel |date=1999 |title=The Punic Wars: Rome, Carthage and the Struggle for the Mediterranean|url=https://archive.org/details/punicwarsromecar0000bagn |location=London |publisher=Pimlico |isbn=978-0-7126-6608-4|author-link= Nigel Bagnall}} * {{navedi knjigo | editor1-last=Hoyos | editor1-first=Dexter | first=Hans | last=Beck | chapter=The Reasons for War | date=2015 | orig-year=2011 | title=A Companion to the Punic Wars | location=Chichester, West Sussex | publisher=John Wiley | pages= 225–241|isbn=978-1-119-02550-4}} * {{navedi knjigo | editor1-last=Hoyos | editor1-first=Dexter | first=Pedro | last=Barceló | chapter=Punic Politics, Economy, and Alliances, 218–201 | date=2015 | orig-year=2011 | title=A Companion to the Punic Wars | location=Chichester, West Sussex | publisher=John Wiley | pages= 357–375|isbn=978-1-119-02550-4}} * {{navedi knjigo |last1=Brizzi |first1=Giovanni |title=Scipione e Annibale, la guerra per salvare Roma|url=https://archive.org/details/scipioneeannibal0000briz |year=2007 |publisher=Laterza |location=Bari-Roma |isbn=978-88-420-8332-0 |ref=Brizzi 2007}} * {{navedi knjigo | editor1-last=Hoyos | editor1-first=Dexter | first=Yann | last=Le Bohec | chapter= The "Third Punic War": The Siege of Carthage (148–146 BC) | date=2015 | orig-year=2011 | title=A Companion to the Punic Wars | location=Chichester, West Sussex | publisher=John Wiley | pages=430–446 | isbn=978-1-1190-2550-4 | author-link=Yann Le Bohec}} * {{navedi knjigo | last=Briscoe | first=John | year=2006 | orig-year=1989 | title=The Cambridge Ancient History: Rome and the Mediterranean to 133 B.C. | volume=VIII | location=Cambridge | publisher=Cambridge University Press | pages=44–80 | isbn=978-0-521-23448-1 | chapter=The Second Punic War | editor1-last=Astin | editor1-first=A. E. | editor2-last=Walbank | editor2-first=F. W. | editor2-link=F. W. Walbank | editor3-last=Frederiksen | editor3-first=M. W. | editor4-last=Ogilvie | editor4-first=R. M.|editor4-link=Robert Maxwell Ogilvie}} * {{navedi knjigo | last=Carey | first=Brian Todd | date=2007 | title=Hannibal's Last Battle: Zama & the Fall of Carthage | url=https://archive.org/details/hannibalslastbat0000care | location=Barnslet, South Yorkshire | publisher=Pen & Sword | page= | isbn=978-1-84415-635-1 | author-link= }} * {{navedi knjigo |last1=Castillo |first1=Dennis Angelo |title=The Maltese Cross: A Strategic History of Malta |url=https://archive.org/details/maltesecrossstra0000denn |date=2006|location=Westport, Connecticut |publisher=Greenwood Publishing Group |isbn=978-0-313-32329-4}} * {{navedi knjigo | editor1-last=Hoyos | editor1-first=Dexter | first=Craige B. | last=Champion | chapter=Polybius and the Punic Wars | date=2015 | orig-year=2011 | title=A Companion to the Punic Wars | location=Chichester, West Sussex | publisher=John Wiley | pages=95–110 | isbn=978-1-1190-2550-4 }} * {{Cite journal | volume =II | issue =1 | pages=47–75 | last=Coarelli | first=Filippo | title =I ritratti di 'Mario' e 'Silla' a Monaco e il sepolcro degli Scipioni | journal =Eutopia Nuova Serie | year =2002 | issn =1121-1628 | language=it }} * {{navedi knjigo|last=Collins|first=Roger|author-link=Roger Collins |title=Spain: An Oxford Archaeological Guide|url=https://archive.org/details/spainoxfordarcha0000coll|location=Oxford|publisher=[[Oxford University Press]]|year=1998|isbn=978-0-19-285300-4}} * {{Cite journal | volume =65 | issue =1 | pages =32–37 | last =Curry | first =Andrew | title =The Weapon that Changed History | url =https://archive.org/details/sim_archaeology_january-february-2012_65_1/page/n33 | journal =Archaeology | year =2012 | jstor =41780760}} * {{navedi knjigo | last1=Dupuy | first1=R. Ernest | last2=Dupuy | first2=Trevor N. | title=The Harper Encyclopedia of Military History | url=https://archive.org/details/harperencycloped0000dupu_i8x6 | publisher=HarperCollins | location=New York City | date=1993 | isbn=978-0-06-270056-8 | ref={{sfnref|Dupuy and Dupuy|1993}} }} * {{navedi knjigo | last=Eckstein | first=Arthur | date=2006 | title=Mediterranean Anarchy, Interstate War, and the Rise of Rome | url=https://archive.org/details/mediterraneanana0000ecks | location=Berkeley | publisher=University of California Press | isbn=978-0-520-24618-8 | author-link=Arthur Eckstein }} * {{navedi knjigo | editor1-last=Hoyos | editor1-first=Dexter | first=Peter | last=Edwell | chapter=War Abroad: Spain, Sicily, Macedon, Africa | year=2015 | orig-year=2011 | title=A Companion to the Punic Wars | location=Chichester, West Sussex | publisher=John Wiley | pages= 320–338|isbn=978-1-119-02550-4}} * {{navedi knjigo | editor1-last=Hoyos | editor1-first=Dexter | first=Paul | last=Erdkamp | chapter=Manpower and Food Supply in the First and Second Punic Wars | date=2015 | orig-year=2011 | title=A Companion to the Punic Wars | location=Chichester, West Sussex | publisher=John Wiley | pages= 58–76 | isbn=978-1-1190-2550-4}} * {{navedi knjigo | last=Etcheto | first=Henri | date=2012 | title=Les Scipions. Famille et pouvoir à Rome à l'époque républicaine | url=https://hal.archives-ouvertes.fr/hal-01984245/document | location=Bordeaux | publisher=Ausonius Éditions | isbn=978-2-35613-073-0 | language=fr }} * {{navedi knjigo| editor-last1 = Hoyos| editor-first1 = Dexter| title = A Companion to the Punic Wars| chapter=Hannibal: Tactics, Strategy, and Geostrategy |author-last=Fronda|author-first=Michael P. |pages=242–259| publisher = Wiley-Blackwell| location = Oxford|date=2015 | orig-year=2011| isbn = 978-1-405-17600-2}} * {{navedi knjigo|last=Goldsworthy|first=Adrian|author-link=Adrian Goldsworthy|title=The Fall of Carthage: The Punic Wars 265–146 BC|url=https://archive.org/details/fallofcarthagepu0000gold|publisher=Phoenix|location=London|year=2006|orig-year=2000|isbn=978-0-304-36642-2}} * {{navedi knjigo | last=Hau | first=Lisa | date=2016 | title=Moral History from Herodotus to Diodorus Siculus | location=Edinburgh | publisher=Edinburgh University Press | isbn=978-1-4744-1107-3}} * {{Cite journal | volume =143 | issue =3/4 | pages =369–380 | first=Dexter | last=Hoyos | year=2000 | title =Towards a Chronology of the 'Truceless War', 241–237 B.C. | journal =Rheinisches Museum für Philologie | jstor =41234468 }} * {{navedi knjigo | first=Dexter | last=Hoyos | date=2007 | title=Truceless War: Carthage's Fight for Survival, 241 to 237 BC | location=Leiden ; Boston | publisher=Brill | isbn=978-90-474-2192-4 }} * {{navedi knjigo | first=Dexter | last=Hoyos | date=2015 | orig-year=2011 | title=A Companion to the Punic Wars | location=Chichester, West Sussex | publisher=John Wiley | isbn=978-1-1190-2550-4}} * {{navedi knjigo|last=Hoyos|first=Dexter|title=Mastering the West: Rome and Carthage at War|year=2015b|publisher=Oxford University Press |location=Oxford |isbn=978-0-19-986010-4}} * {{navedi knjigo | last= Jones | first=Archer | date=1987 | title=The Art of War in the Western World | url= https://archive.org/details/artofwarinwester0000jone_n4s2 | location=Urbana | publisher=University of Illinois Press | isbn=978-0-252-01380-5 }} * {{navedi knjigo|editor1-last=Hoyos|editor1-first=Dexter|last=Koon | first=Sam|chapter=Phalanx and Legion: the "Face" of Punic War Battle | date=2015 | orig-year=2011|title=A Companion to the Punic Wars|location=Chichester, West Sussex|publisher=John Wiley|pages=77–94 |isbn=978-1-1190-2550-4}} * {{navedi knjigo|editor1-last=Hoyos|editor1-first=Dexter|last=Kunze | first=Claudia|chapter=Carthage and Numidia, 201–149 | date=2015 | orig-year=2011|title=A Companion to the Punic Wars|location=Chichester, West Sussex|publisher=John Wiley|pages=395–411 |isbn=978-1-1190-2550-4}} * {{navedi knjigo|last=Lazenby|first=John|title=The First Punic War: A Military History|url=https://archive.org/details/firstpunicwarmil00laze|location=Stanford, California|publisher=Stanford University Press|year=1996|isbn=978-0-8047-2673-3}} * {{navedi knjigo | last=Lazenby | first=John | date=1998 | title=Hannibal's War: A Military History of the Second Punic War | location=Warminster | publisher=Aris & Phillips | isbn=978-0-85668-080-9 }} * {{navedi knjigo | last= Liddell Hart | first=Basil | date=1967 | title=Strategy: The Indirect Approach | location=London | publisher=Penguin | oclc=470715409 | author-link=B. H. Liddell Hart}} * {{navedi knjigo | editor1-last=Hoyos | editor1-first=Dexter | first=Kathryn | last=Lomas | chapter= Rome, Latins, and Italians in the Second Punic War | date=2015 | orig-year=2011 | title=A Companion to the Punic Wars | location=Chichester, West Sussex | publisher=John Wiley | pages= 339–356|isbn=978-1-119-02550-4}} * {{navedi knjigo | last=Mahaney | first=W.C. | date=2008 | title=Hannibal's Odyssey: Environmental Background to the Alpine Invasion of Italia | location=Piscataway, New Jersey | publisher=Gorgias Press | isbn=978-1-59333-951-7}} * {{navedi knjigo|last=Miles|first=Richard|author-link= Richard Miles (historian) |title=Carthage Must be Destroyed|url=https://archive.org/details/isbn_9780141018096|location=London|publisher=Penguin |year=2011|isbn=978-0-14-101809-6}} * {{navedi knjigo | editor1-last=Hoyos | editor1-first=Dexter | first=Bernard | last=Mineo | chapter=Principal Literary Sources for the Punic Wars (apart from Polybius) | date=2015 | orig-year=2011 | title=A Companion to the Punic Wars | location=Chichester, West Sussex | publisher=John Wiley | pages= 111–128 | isbn=978-1-1190-2550-4 }} * {{navedi knjigo | editor1-last=Hoyos | editor1-first=Dexter | first=Toni | last=Ñaco del Hoyo | chapter= Roman Economy, Finance, and Politics in the Second Punic War | date=2015 | orig-year=2011 | title=A Companion to the Punic Wars | location=Chichester, West Sussex | publisher=John Wiley | pages= 376–392 | isbn=978-1-1190-2550-4 }} * {{navedi knjigo | last=Purcell | first= Nicholas | date=1995 | title=Ethics and Rhetoric: Classical Essays for Donald Russell on his Seventy Fifth Birthday | url=https://archive.org/details/ethicsrhetoriccl0000unse | location=Oxford | publisher=Clarendon | pages=[https://archive.org/details/ethicsrhetoriccl0000unse/page/n154 133]–148 | isbn=978-0-19-814962-0 | author-link=Nicholas Purcell (classicist) | chapter=On the Sacking of Carthage and Corinth | editor1-last= Innes | editor1-first=Doreen | editor2-last= Hine | editor2-first=Harry | editor3-last=Pelling | editor3-first=Christopher | name-list-style=amp }} * {{navedi knjigo | editor1-last=Hoyos | editor1-first=Dexter | first=Louis | last=Rawlings | chapter=The War in Italy, 218–203 | date=2015 | orig-year=2011 | title=A Companion to the Punic Wars | location=Chichester, West Sussex | publisher=John Wiley | pages= 58–76 | isbn=978-1-1190-2550-4}} * {{navedi knjigo | editor1-last=Hoyos | editor1-first=Dexter | first=John | last=Richardson | chapter=Spain, Africa, and Rome after Carthage | date=2015 | orig-year=2011 | title=A Companion to the Punic Wars | location=Chichester, West Sussex | publisher=John Wiley | pages= 467–482 | isbn=978-1-1190-2550-4 }} * {{navedi knjigo | last=Roberts | first=Mike | date=2017 | title=Hannibal's Road: The Second Punic War in Italy 213–203 BC | url= | location=Pen & Sword | publisher=Barnsley, South Yorkshire | page= | isbn=978-1-47385-595-3 | author-link= }} * {{Cite journal | volume =67 | pages =59–79 | last =Sabin | first =Philip | title =The Mechanics of Battle in the Second Punic War | journal =Bulletin of the Institute of Classical Studies. Supplement | year =1996 | issue =67 | jstor =43767903 | author-link= Philip Sabin}} * {{Cite journal | volume =2 | issue =3 | pages =98–107 | last =Scullard | first =Howard|author-link= Howard Hayes Scullard | title =Carthage | url =https://archive.org/details/sim_greece-rome_1955-10_2_3/page/98 | journal =Greece & Rome | year =1955 | doi =10.1017/S0017383500022166 | jstor =641578 | s2cid =248519024 }} * {{navedi knjigo | last=Scullard | first=Howard H. | date=2002 | title= A History of the Roman World, 753 to 146 BC | url=https://archive.org/details/historyofromanwo0000scul_v3m5 | location=London | publisher=[[Routledge]] | isbn=978-0-415-30504-4}} * {{navedi knjigo |first=Howard H. |last=Scullard |chapter=Carthage and Rome |pages=486–569 | editor1-first= F. W. |editor1-last=Walbank |editor2-first=A. E. |editor2-last=Astin |editor3-first=M. W. |editor3-last=Frederiksen |editor4-first=R. M. |editor4-last=Ogilvie|title=Cambridge Ancient History: Volume 7, Part 2, 2nd Edition| location=Cambridge|publisher=Cambridge University Press|name-list-style=amp |year=2006 |orig-year=1989| isbn= 978-0-521-23446-7}} * {{Cite journal | volume =8 | issue =22 | pages =50–57 | last =Shutt | first =Rowland | title =Polybius: A Sketch | url =https://archive.org/details/sim_greece-rome_1938-10_8_22/page/50 | journal =Greece & Rome | year =1938 | jstor =642112 | doi =10.1017/S001738350000588X| s2cid =162905667 }} * {{navedi knjigo | last1 = Sidwell | first1 = Keith C. | last2=Jones | first2= Peter V. |author-link2= Peter Jones (classicist) | title = The World of Rome: an Introduction to Roman Culture | url = https://archive.org/details/worldofromeintro0000unse | publisher=Cambridge University Press | year = 1998 | location=Cambridge | isbn = 978-0-521-38600-5}} * {{navedi knjigo | last=Walbank | first=F.W. | date=1990 | title=Polybius | volume =1 | location=Berkeley | publisher=University of California Press | isbn= 978-0-520-06981-7 | author-link=F. W. Walbank}} * {{navedi knjigo|last=Warmington|first=Brian|author-link= Brian Herbert Warmington|title=Carthage|url=https://archive.org/details/carthage0000warm_a5q6|publisher=Barnes & Noble, Inc|year=1993|orig-year=1960|location=New York|isbn=978-1-56619-210-1}} * {{navedi knjigo |editor-last1=Hoyos |editor-first1=Dexter |title=A Companion to the Punic Wars |chapter=Roman Strategy and Aims in the Second Punic War|pages=280–298 | author-last=Zimmermann |author-first=Klaus |author-link=Klaus Zimmermann |publisher=Wiley-Blackwell |location=Oxford |date=2015 |orig-year=2011 |isbn=978-1-405-17600-2}} {{refend}} == Zunanji viri == {{Commons and category}} {{Library resources box |by=no |onlinebooks=yes |others=yes |about=yes |label=Second Punic War |viaf= |lcheading= |wikititle= }} * [https://penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Roman/Texts/Polybius/home.html Polybius's ''The History''] == Glej tudi == * [[prva punska vojna]] * [[tretja punska vojna]] {{mil-hist-stub}} {{portal|Vojaštvo}} [[Kategorija:Vojne 3. stoletja pr. n. št.]] [[Kategorija:Vojne antičnega Rima]] [[Kategorija:200. leta pr. n. št.]] [[Kategorija:210. leta pr. n. št.]] [[Kategorija:Rimska republika]] [[Kategorija:Zgodovina Italije]] [[Kategorija:Zgodovina Rima]] [[Kategorija:Kartagina]] {{normativna kontrola}} gz255en69757tjic5v142bcqttms967 6775118 6775112 2026-11-05T10:30:15Z Erardo Galbi 166658 6775118 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaški konflikt |conflict= Druga punska vojna |partof= [[Punske vojne|punskih vojn]] |image= [[Slika:Map of Rome and Carthage at the start of the Second Punic War.svg|300px]] |caption= Meje Rimskega in Kartažanskega vpliva iz leta 218 |date= <!-- war lasting from --> [[218 pr. n. št.|218]] do [[202 pr. n. št.]] |place= [[Italija]], [[Sicilija]], [[Hispanija]], [[Galija]], [[Afrika (rimska provinca)|Rimska provinca Afrika]], [[Stara Grčija|Grčija]] |territory= Rimska zasedba Iberije in Kartažanskih otokov |result= Odločna zmaga [[Stari Rim|Rimljanov]] | combatant1=[[File:Flag of the Roman Empire.svg|20px]] [[Rimska republika]] | combatant2=[[File:Carthage standard.svg|12px|Carthage standard]] [[antična Kartagina]] |commander1= [[File:Flag of the Roman Empire.svg|20px]] [[Publij Kornelij Scipion starejši]] †,<br />[[File:Flag of the Roman Empire.svg|20px]] Tiberij Sempronij Long<br />[[File:Flag of the Roman Empire.svg|20px]] [[Publij Kornelij Scipion Afriški|Publij Kornelij Scipion Afričan]],<br />[[File:Flag of the Roman Empire.svg|20px]] Gaj Faminij †,<br />[[File:Flag of the Roman Empire.svg|20px]] [[Fabij Maksim]],<br />[[File:Flag of the Roman Empire.svg|20px]] Mark Klavdij Marcel †,<br />[[File:Flag of the Roman Empire.svg|20px]] Lucij Emilij Paul †,<br />[[File:Flag of the Roman Empire.svg|20px]] Gaj Terencij Varo,<br /[[File:Flag of the Roman Empire.svg|20px]] >Mark Livij Salinator,<br />[[File:Flag of the Roman Empire.svg|20px]] Gaj Klavdij Neron,<br />[[File:Flag of the Roman Empire.svg|20px]] [[Gnej Kornelij Scipion Kalvo]] †,<br />[[Masinisa]] |commander2= [[File:Carthage standard.svg|12px|Carthage standard]] [[Hanibal Barka]],<br />[[File:Carthage standard.svg|12px|Carthage standard]] [[Hasdrubal Barka]] †,<br />[[File:Carthage standard.svg|12px|Carthage standard]] [[Mago Barka]] †,<br />[[File:Carthage standard.svg|12px|Carthage standard]] [[Hasdrubal Gisco]] †,<br />[[File:Carthage standard.svg|12px|Carthage standard]] Maharbal,<br /[[File:Carthage standard.svg|12px|Carthage standard]] >[[File:Carthage standard.svg|12px|Carthage standard]] Hano starejši †,,<br />Sifaks,<br />[[Masinisa]] |strength1= |strength2= <!-- unknown, do not add any numbers you find for Hannibal only --> |casualties1= |casualties2= |notes= }} {{Druga punska vojna}} '''Druga punska vojna''' (tudi '''''Vojna proti [[Hanibal]]u''''', kot so jo imenovali Rimljani) je druga izmed treh glavnih [[Punske vojne|punskih vojn]] med [[Ciper|ciprsko]]-[[Fenicija|feničansko]] [[kolonija (geografija)|kolonijo]] [[Kartagina|Kartagino]] in [[Stari Rim|Rimom]]. Potekala je med letoma [[218 pr. n. št.|218]] in [[202 pr. n. št.]] in vključevala bojevnike iz [[Mediteran]]a. [[Hanibal]], najslavnejši kartažanski vojskovodja, je pozimi med letoma 219 in 218 pr. n. št. z ogromno vojsko, ki je štela okoli 50.000 pešakov, 9.000 konjenikov in 37 slonov, odšel iz Španije in preko Pirenejev, južne Francije in zasneženih Alp vdrl v [[Padska nižina|Padsko nižino]]. V prvih spopadih na severu Apeninskega polotoka je premagal [[Rimska republika|Rimljane]]. [[Bitka pri Kanah]] (216 pr. n. št.) je v jugovzhodnem delu Italije Rimljanom prinesla najhujši poraz v dotedanji zgodovini. Kartažani so pod Hanibalovim vodstvom popolnoma uničili rimsko vojsko. Posledice tega poraza so v Rimu čutii z izgubo zaveznikov, le italska plemena v srednji Italiji in večina grških zavezniških mest jim je ostala zvesta. Kartažani so tedaj zamudili priložnost za napad na Rim, saj so Rimljani brezglavo vpili: ''»Hanibal je pred vrati!«''. Rimljani so za nadaljevanje pripravili načrt, s katerim so skušali Hanibala odrezati od njegovih zvez z zunanjim svetom. Bojišče so odprli v južni Španiji in na Siciliji. Pod vodstvom [[Publij Kornelij Scipion Afriški|Publija Kornelija Scipiona]] so se izkrcali v Severni Afriki. Hanibala so prisilili, da je prišel na pomoč ogroženemu domačemu mestu in s tem zapustil Italijo. Leta 202 pr. n. št. je bila odločilna [[bitka pri Zami]], v kateri je Scipion, imenovan tudi Afriški, porazil Hanibala in dosegel sklenitev miru pod rimskimi pogoji: [[Španija]] je postala [[rimska provinca]], Kartažani so morali plačati vojno odškodnino in izročiti Rimljanom ladjevje in posesti v zahodnem Sredozemlju. Moč Kartagine je bila dokončno omajana, rimska pa je rasla. == Primarni viri == [[File:Stele des Polybios.jpg|thumb|upright=0.45|Enobarvna reliefna stela, ki prikazuje moškega v klasičnih grških oblačilih, ki dviguje eno roko]] Najbolj zanesljiv vir za drugo punsko vojno{{#tag:ref|Izraz ''punski'' izvira iz [[latinske]] besede {{lang|la|Punicus}} (ali {{lang|la|Poenicus}}), ki pomeni "[[Zgodovina Kartagine|Kartažan]]" in se nanaša na [[fenicijanske]] prednike Kartažanov.{{sfn|Sidwell|Jones|1998|p=16}}|group=note}} je zgodovinar [[Polibij]], ({{circa|200|118 pr. n. št.}}) starogrški talec, poslan v Rim leta 167 pr. n. št. kot talec.{{sfn|Goldsworthy|2006|pp=20–21}} Najbolj je znan po delu ''Zgodovine'', napisanem nekje po letu 146 pr. n. št.{{sfn|Goldsworthy|2006|pp=20–21}}{{sfn|Walbank|1990|pp=11–12}} Polibijevo delo velja za na splošno objektivno in večinoma nevtralno med [[Antična Kartagina|kartažanskimi]] in [[Rimska republika|rimskimi]] stališči .{{sfn|Lazenby|1996|pp=x–xi}}{{sfn|Hau|2016|pp=23–24}} Polibij je bil [[Zgodovinar#Analiza zgodovine|analitični zgodovinar]] in je, kjer koli je bilo mogoče, intervjuval udeležence z obeh strani v dogodki, o katerih je pisal.{{sfn|Goldsworthy|2006|pp=20–21}}{{sfn|Shutt|1938|p=55}}{{sfn|Champion|2015|pp=98, 101}} Sodobni zgodovinarji menijo, da je Polibij s sorodniki [[Publij Kornelij Scipion Emilijski|Scipiona Aemiliana]], svojega zavetnika in prijatelja, obravnaval pretirano ugodno, vendar se vsi strinjajo, da njegovo poročilo večinoma sprejmejo dobesedno.{{sfn|Goldsworthy|2006|pp=20–21}}{{sfn|Lazenby|1996|pp=x–xi, 82–84}} Sodobni zgodovinar Andrew Curry meni, da je bil Polibij "dokaj zanesljiv";{{sfn|Curry|2012|p=34}} Craige B. Champion ga opisuje kot "izjemno dobro obveščenega, marljivega in pronicljivega" zgodovinar".{{sfn|Champion|2015|p=102}} Velik del Polibijevega poročila o drugi punski vojni po letu 216 pr. n. št. manjka ali pa obstaja le v fragmentirani obliki. Posledično je glavni vir za večji del vojne delo, ki ga je napisal rimski zgodovinar [[Tit Livij|Livij]]. To delo pogosto uporabljajo sodobni zgodovinarji, kjer Polibijevo poročilo ni ohranjeno. Livij se je močno zanašal na Polibija, vendar je pisal bolj strukturirano, z več podrobnostmi o rimski politiki; bil je tudi odkrito prorimski.{{sfn|Lazenby|1998|p=87}}{{sfn|Goldsworthy|2006|p=22}}{{sfn|Champion|2015|p=95}} Njegova poročila o vojaških spopadih so pogosto dokazljivo netočna; klasicist Adrian Goldsworthy pravi, da je Livijeva »zanesljivost pogosto sumljiva«,{{sfn|Goldsworthy|2006|p=222}}, zgodovinar Phillip Sabin pa se sklicuje na Livijevo »vojaško nevednost«.{{sfn|Sabin|1996|p=62}} Obstajajo tudi druge, poznejše antične zgodovine vojne, čeprav pogosto v fragmentarni ali povzetni obliki.{{sfn|Goldsworthy|2006|pp=21–23}}{{#tag:ref|Vire, ki niso Polibijevi, obravnava Bernard Mineo v »Glavni literarni viri za punske vojne (razen Polibija)«.{{sfn|Mineo|2015|pp=111–127}}|group=note}} Sodobni zgodovinarji običajno upoštevajo spise [[Diodor Sicilski|Diodorja Sicilskega]] in [[Kasij Dion|Kasija Diona]], dveh grških avtorjev, ki sta pisala v času Grčije v rimskem obdobju doba; John Lazenby jih opisuje kot "očitno precej slabše" od Livija, vendar je iz njihovih besedil mogoče najti nekaj Polibijevih fragmentov.{{sfn|Lazenby|1998|p=87}}{{sfn|Goldsworthy|2006|pp=20–21}} Grški moralist [[Plutarh]] je v svojih ''Vzporednih življenjepisih'' napisal več biografij rimskih poveljnikov.{{sfn|Mineo|2015|pp=111–127}} Drugi viri vključujejo kovance, napise, arheološke dokaze in empirične dokaze iz rekonstrukcij.{{sfn|Goldsworthy|2006|pp=23, 98}} == Nasprotujoče si sile == Večina moških rimskih državljanov je bila vojaško zavezana in so služili kot [[pehota]], bogatejši [[Vitez (Equites)|vitezi (equites)]] pa so zagotavljali [[konjenica|konjenico]]. Tradicionalno so Rimljani v vojni zbrali štiri [[rimska legija|legije]], vsako z 4.200 pešaki{{#tag:ref|To se je v nekaterih okoliščinah lahko povečalo na 5000,{{sfn|Bagnall|1999|p=23}} ali redko celo več.{{sfn|Goldsworthy|2006|p=287}}|group=note}} in 300 konjeniki. Približno 1.200 pehotnih mož, revnejših ali mlajših moških, ki si niso mogli privoščiti oklepa in opreme standardnega legionarja, je služilo kot z kopjem oborožena lahka pehota, znani kot [[veliti]]. Nosili so več kopij, ki so jih metali od daleč, kratek meč in ščit velikosti 90-centimetrov.{{sfn|Goldsworthy|2006|p=48}} Ostali so bili opremljeni kot težka pehota, z oklepom, velikim ščitom in kratkimi meči za vbode. Razdeljeni so bili v tri vrste: [[hastati|prva vrsta hastati]] je tako nosila dve kopji, [[princepsi|druga princepsi]] in [[triariji|tretja vrsta triariji]] pa sta bili opremljeni s sulico hasta. Legionarski [[Manipel|manipli]] in posamezni legionarji so se borili v relativno odprtem redu. Dolgoletni rimski postopek je bil, da so vsako leto izvolili dva moža za višja [[Magistrat|magistrata]], znana kot [[rimski konzul|konzula]], ki sta v vojnem času vodila vsak svojo vojsko. Vojska je bila običajno oblikovana z združitvijo dveh rimskih legij z podobno velikima in opremljenima parom legij, ki so jih zagotovili njihovi latinski zavezniki (''Socii''). Te legije so običajno imele večjo konjenico kot rimske.{{sfn|Bagnall|1999|pp=22–25}}{{sfn|Goldsworthy|2006|pp=44–50}}{{sfn|Rawlings|2015|p=312}} Kartažanski državljani so služili v svoji vojski le, če je obstajala neposredna grožnja mestu.{{sfn|Lazenby|1998|p=9}}{{sfn|Scullard|2006|p=494}} Borili so se kot kot dobro oklepljena težka pehota, oborožena z dolgimi sulicami, čeprav so bili slabo izurjeni in nedisciplinirani. V večini primerov je Kartagina za sestavo svoje vojske rekrutirala tujce.{{#tag:ref|Rimski in grški viri te tuje borce slabšalno imenujejo "najemniki", vendar sodobni zgodovinar Adrian Goldsworthy to opisuje kot "hudo poenostavitev". Služili so v skladu z različnimi dogovori; nekateri so bili na primer redne čete zavezniških mest ali kraljestev, ki so bile napotene v Kartagino v okviru formalnih pogodb, nekateri so bili iz zavezniških držav, ki so se borile pod svojim voditeljem, mnogi pa so bili prostovoljci z območij pod kartažanskim nadzorom, ki niso bili kartažanski državljani (kar je bilo večinoma rezervirano za prebivalce mesta Kartagina.){{sfn|Goldsworthy|2006|p=33}}|group=note}} Mnogi so bili iz Severne Afrike in pogosto so jih imenovali "Libijci". Regija je ponujala več vrst borcev, vključno z: pehoto v strnjenem vrstnem redu, opremljeno z velikimi ščiti, čeladami, kratkimi meči in dolgimi sulicami; lahko pehoto, oboroženo s sulicami; udarna konjenica tesnega reda{{#tag:ref|"Udarne" čete so tiste, ki so usposobljene za hitro in agresivno približevanje nasprotnikom, z namenom, da pred stikom ali takoj po njem prekinejo njihovo formacijo.{{sfn|Jones|1987|p=1}}|group=note}} znana tudi kot "težka konjenica", ki nosi sulice in lahka konjenica, ki je metala kopja z razdalje in se izogibala boju od blizu. Slednja konjenica je bila običajno [[Numidija|numidska]].{{sfn|Goldsworthy|2006|pp=32–34}}{{sfn|Koon|2015|pp=79–87}} Libijska pehota v strnjenem vrstnem redu in civilna milica sta se borili v tesno strnjeni formaciji, znani kot [[falanga]].{{sfn|Koon|2015|p=80}} Občasno so nekateri pehotni vojaki nosili ujete rimske oklepe, zlasti med [[Hanibal|Hanibalovimi]] četami.{{sfn|Rawlings|2015|p=305}} Tako [[Iberci]] kot [[Galci]] so zagotavljali veliko število izkušenih pehotnih in konjenih vojakov. Ta pehota je bila neoklepna četa, ki je divje napadla, a je imela sloves, da se je umaknila, če se je boj zavlekel.{{sfn|Goldsworthy|2006|pp=32–34}}{{sfn|Bagnall|1999|p=9}} Galska konjenica in morda tudi nekateri Iberci so nosili oklep in se borili v tesnem vrstnem redu; večina ali vsi Iberci na konjih so bili lahka konjenica.{{sfn|Carey|2007|p=13}} Balearski pračarji so bili pogosto rekrutirani z Balearskih otokov.{{sfn|Goldsworthy|2006|p=32}}{{sfn|Bagnall|1999|p=8}} Kartažani so uporabljali tudi bojne slone; V Severni Afriki so bili takrat avtohtoni afriški gozdni sloni. n jih ne smemo zamenjevati z večjimi afriškimi grmovskimi sloni.{{sfn|Miles|2011|p=240}}{{sfn|Bagnall|1999|p=9}}{{sfn|Lazenby|1996|p=27}} Garnizijska dolžnost in kopenske blokade so bile najpogostejše operacije.{{sfn|Goldsworthy|2006|pp=82, 311, 313–314}}{{sfn|Bagnall|1999|p=237}} Ko so vojske vodile pohode, so bili pogosti presenetljivi napadi, zasede in vojne zvijače.{{sfn|Koon|2015|p=93}}{{sfn|Goldsworthy|2006|p=55}} Več formalnih bitk je običajno sledilo temu, da sta se vojski več dni ali tednov utaborili {{convert|2|-|12|km|mi}} narazen; včasih sta se vsak dan postavili v bojni red. Če se je kateri koli poveljnik počutil v slabšem položaju je lahko odkorakal, ne da bi se spopadel. V takšnih okoliščinah je bilo težko izsiliti bitko, če se drugi poveljnik ni bil pripravljen boriti.{{sfn|Goldsworthy|2006|p=56}}{{sfn|Sabin|1996|p=64}} Postavljanje v bojni red je bila zapletena in vnaprej premišljena zadeva, ki je trajala več ur. Pehota je bila običajno postavljena na sredino bojne linije, z lahkimi pehotnimi bojnimi enotami spredaj in konjenico na vsakem boku.{{sfn|Goldsworthy|2006|p=57}} Številne bitke so bile odločene, ko je bila pehotna sila napadena v bok ali zadaj in je bila delno ali v celoti obkrožena.{{sfn|Koon|2015|p=93}}{{sfn|Sabin|1996|p=66}} Obe državi sta imeli ves čas vojne veliko floto. Kartažanska flota je redko plula na morje in ko je, je to običajno storila za spremstvo transportnih ladij; le redko je delovala agresivno. To je Rimljanom dalo pomorsko premoč za čas vojne.{{sfn|Bagnall|1999|p=328}} == Ozadje == {{Glej tudi|Prva punska vojna|Rimsko_osvajanje_Iberskega_polotoka#Druga_punska_vojna}} [[File:First Punic War 264 BC.jpg|thumb|alt=barva zahodnega sredozemskega območja, ki prikazuje območja pod rimskim in kartažanskim nadzorom leta 264 pr. n. št.|upright=1.5|{{center|Približni obseg ozemlja, ki sta ga nadzorovala Rim in Kartagina tik pred začetkom prve punske vojne}}]] Rimska republika se je agresivno širila na južni italijanski celini že stoletje{{sfn|Miles|2011|pp=157–158}} in je do leta 270 pr. n. št., po [[Pir Epirski|Pirovi vojni]], ko so se grška mesta južne Italije ([[Magna Graecia]]) podredila, osvojila polotok Italije južno od reke Arno.{{sfn|Bagnall|1999|pp=21–22}} V tem obdobju rimske ekspanzije je Kartagina s prestolnico v današnji [[Tunizija|Tuniziji]] prevladovala nad južno [[Iberija|Iberijo]], večjim delom obalnih regij [[Severna Afrika|Severne Afrike]], [[Balearski otoki|Balearskimi otoki]], [[Korzika|Korziko]], [[Sardinija|Sardinijo]] in zahodno polovico Sicilije.{{sfn|Goldsworthy|2006|pp=29–30}} Do leta 264 pr. n. št. je bila Kartagina prevladujoča zunanja sila na Siciliji, Kartagina in Rim pa sta bili prevladujoči sili v zahodnem Sredozemlju.{{sfn|Goldsworthy|2006|pp=25–26}} Odnosi so bili dobri, državi sta večkrat izjavili medsebojno prijateljstvo in obstajale so močne trgovinske vezi.{{sfn|Miles|2011|pp=94, 160, 163, 164–165}}{{sfn|Goldsworthy|2006|pp=69–70}} Po mnenju klasicista Richarda Milesa je ekspanzionistični odnos Rima potem, ko je južna Italija prišla pod njegov nadzor, skupaj s Kartaginskim lastniškim pristopom do Sicilije povzročil, da sta se obe sili znašli v vojni bolj po naključju kot namerno.{{sfn|Miles|2011|pp=175–176}} Neposredni vzrok za [[prva punska vojna|prvo punsko vojno]] je bilo vprašanje nadzora nad neodvisno sicilijansko [[mestna država|mestno državo]] Messano (sodobna [[Messina]]).{{sfn|Goldsworthy|2006|pp=74–75}} Leta 264 pr. n. št. sta se Kartagina in Rim spopadla.{{sfn|Warmington|1993|p=168}} Vojna se je odvijala predvsem na Siciliji in v njenih okoliških vodah; Rimljani so leta 256 pr. n. št. prav tako neuspešno napadli Severno Afriko. To je bil najdaljši neprekinjen konflikt in največja pomorska vojna antike, z ogromnimi materialnimi in človeškimi izgubami na obeh straneh. Leta 241 pr. n. št. so bili Kartažani po 23 letih vojne poraženi.{{sfn|Lazenby|1996|p=157}}{{sfn|Bagnall|1999|p=97}} Kartaga je po rimsko narekovani Lutacijevi pogodbi prepustila svoje sicilijanske posesti Rimu.{{sfn|Beck|2015|p=235}} Rim je izkoristil Kartagino odvrnitev pozornosti med uporom najemiške vojske, da so prekinil mirovno pogodbo in pripojil kartažansko Sardinijo in Korziko leta 238 pr. n. št.{{sfn|Scullard|2006|p=569}}{{sfn|Miles|2011|pp=209, 212–213}} Pod vodstvom Hamilkarja Barce je Kartagina leta 237 pr. n. št. premagala upornike.{{sfn|Hoyos|2000|p=378}}{{sfn|Hoyos|2007|p=248}} [[File:Carthage, quarter shekel, 237-209 BC, SNG BM Spain 102.jpg|thumb|upright=0.9|alt=Slika obeh strani kovanca: ena prikazuje moško glavo; druga slona|{{center|Kartaginski kovanec četrt-šekel, datiran 237–209 pr. n. št., ki prikazuje punskega boga Melkarta, ki je bil povezan s [[Herkul|Herkulom]]/[[Heraklej|Heraklejem]]. Na hrbtni strani je slon, morda bojni slon; ti so bili povezani z dinastijo Barcidov.{{sfn|Miles|2011|pp=226–227}}}}]] Po zatiranju upora je Hamilkar razumel, da mora Kartagina okrepiti svojo gospodarsko in vojaško bazo, če se želi ponovno soočiti z Rimom;{{sfn|Hoyos|2015|p=77}} Kartažanske posesti v Iberskem polotoku (današnja Španija in Portugalska) so bile omejene na peščico uspešnih obalnih mest na jugu{{sfn|Hoyos|2015|p=80}} in Hamilkar je leta 237 pr. n. št. odpeljal vojsko, ki jo je vodil v vojni najemnikov v Iberijo in izoblikovalo kvazimonarhično, avtonomno državo v južni in vzhodni Iberiji.{{sfn|Miles|2011|p=220}} To je Kartagini dalo rudnike srebra, kmetijsko bogastvo,[delovno silo, vojaške objekte kot so ladjedelnice in velikost ozemlja, da se je lahko samozavestno spopadla s prihodnjimi rimskimi zahtevami.{{sfn|Miles|2011|pp=219–220, 225}}{{sfn|Eckstein|2006|pp=173–174}} Hamilkar je vladal kot podkralj, nasledil pa ga je njegov zet [[Hasdrubal Lepi]] leta 229 pr. n. št.{{sfn|Bagnall|1999|pp=146–147}}, nato pa njegov sin [[Hanibal]] leta 221 pr. n. št.{{sfn|Miles|2011|p=225}} Leta 226 pr. n. št. je bila sklenjena pogodba iz Ebra z Rimom, pri čemer je določil [[Ebro|reko Ebro]] kot severno mejo kartažanske sfere vpliva.{{sfn|Goldsworthy|2006|pp=143–144}} Nekje v naslednjih šestih letih je Rim sklenil ločen sporazum z mestom Saguntum, ki je ležalo precej južno od Ebra.{{sfn|Goldsworthy|2006|pp=143–144}} Leta 219 pr. n. št. je kartažanska vojska pod Hanibalom oblegala Saguntum in ga po osmih mesecih zavzela in izropala.{{sfn|Collins|1998|p=13}}{{sfn|Goldsworthy|2006|pp=144–145}} Rim se je pritožil kartažanski vladi in v senat poslal odposlanstvo pod vodstvom Kvinta Fabija Maksima]] z odločnimi zahtevami. Ko so bile te zavrnjene, je Rim spomladi leta 218 pr. n. št. napovedal vojno. Od konca prve punske vojne se je tudi Rim širil, zlasti na območju severne Italije na obeh straneh reke Pad, znane kot [[Cisalpska Galija]]. Rimski poskusi ustanovitve mest in kmetij v regiji od leta 232 pr. n. št. so privedli do ponavljajočih se vojn z lokalnimi galskimi plemeni, ki so bila leta 222 dokončno poražena. Leta 218 so Rimljani prodrli še dlje proti severu, ustanovili dve novi mesti oziroma "koloniji" na reki [[Pad]] in si prisvojili velika območja najboljše zemlje. Večina Galcev je bila zaradi tega vdora sovražno nastrojena do Rima.{{sfn|Goldsworthy|2006|pp=139–140}} == Italija == === Hanibal prečka Alpe, 218 pr. n. št. === [[File:Hannibal's Travels during the Second Punic War.png|thumb|upright=1.4|alt=zemljevid zahodnega Sredozemlja, ki prikazuje pot, ki so jo Kartažani sledili iz Iberskega polotoka v Italijo|{{center|Hanibalova pot iz Iberskega polotoka v Italijo}}]] Med letom 218 pr. n. št. je prišlo do nekaj pomorskih spopadov v vodah okoli Sicilije; Rimljani so v bitki pri Lilibeju odbili kartažanski napad{{sfn|Briscoe|2006|p=61}}{{sfn|Edwell|2015|p=327}} in [[Malta|zavzeli otok Malto]].{{sfn|Castillo|2006|p=25}} V Cisalpinski Galiji (sodobna severna Italija) so glavna galska plemena napadla tamkajšnje rimske kolonije, zaradi česar so naseljenci pobegnili v svojo prej ustanovljeno kolonijo Mutina (sodobna [[Modena]]), kjer so jih oblegali. Rimska pomoč je prebila obleganje, a je bila nato napadena iz zasede in sama oblegana. Rimljani so pred tem zbrali vojsko za pohod v Iberskem polotoku, vendar je [[rimski senat]] iz nje oddelil eno rimsko in eno zavezniško legijo, da bi ju poslal v severno Italijo. Zaradi novačenja svežih vojakov, ki bi nadomestili te, se je odhod vojske v Iberijo odložil na september.{{sfn|Goldsworthy|2006|pp=151–152}} Hkrati se je rimska vojska na Siciliji pod poveljstvom konzula Tiberiusa Semproniusa Longusa (konzul 218 pr. n. št.) pripravljala na invazijo na Afriko.{{sfn|Zimmermann|2015|p=284}} Medtem je Hanibal v Novi Kartagini (sodobna Cartagena, Španija) zbral kartažansko vojsko in jo maja ali junija vodil proti severu vzdolž iberske obale. Vstopila je v Galijo in se po celinski poti odpravila na pot, da bi se izognila rimskim zaveznikom na jugu.{{sfn|Mahaney|2008|p=221}} V bitki pri prehodu čez Rono je Hanibal premagal silo lokalnih Galcev, ki so mu poskušali preprečiti pot.{{sfn|Bagnall|1999|pp=161–162}} Rimska flota z vojsko, ki je bila namenjena na Iberski polotok, se je izkrcala pri rimskem zavezniku Masaliji (sodobni [[Marseille]]) ob ustju [[Rona|Rone]],{{sfn|Fronda|2015|p=252}}, vendar se je Hanibal Rimljanom izognil in nadaljeval pot v Italijo.{{sfn|Zimmermann|2015|p=291}} Kartažani so pozno jeseni dosegli vznožje Alp in jih prečkali v 15 dneh, pri čemer so premagali podnebne težave. teren{{sfn|Mahaney|2008|p=221}} in [[gverilsko bojevanje|taktike gverilskega bojevanja]] domačih Ligurcev. Hanibal je prispel v Cisalpinsko Galijo z 20.000 pešaki, 6.000 konjeniki in neznanim številom slonov{{snd}}preživelih od 37 slonov, s katerimi je zapustil Iberijo{{sfn|Erdkamp|2015|p=71}}{{sfn|Hoyos|2015b|p=107}}{{snd}}nekje novembra; Rimljani so se že odpravili v svoja zimska bivališča. Hanibalov presenetljiv vstop na italijanski polotok je privedel do odpovedi načrtovane rimske kampanje za to leto: invazije na Afriko.{{sfn|Zimmermann|2015|pp=283–284}} === Kartažanske zmage, 218–216 pr. n. št. === [[File:Hannibal Barca bust from Capua photo.jpg|alt=črno-bela fotografija bronaste glave, ki prikazuje Hanibala|thumb|{{center|Hannibal, upodobljen na kapuanskem doprsnem kipu}}]] Kmalu po prihodu v Italijo so Kartažani zavzeli glavno mesto sovražnega plemena [[Tavrini|Tavrinov]] (na območju sodobnega [[Torino|Torina]]) in zasegli njegove zaloge hrane.{{sfn|Bagnall|1999|p=171}}{{sfn|Goldsworthy|2006|p=168}} Konec novembra Leta 218 pr. n. št. je kartažanska konjenica v bitki pri Ticinu premagala rimsko konjenico in lahko pehoto.{{sfn|Fronda|2015|p=243}} Posledično se je večina galskih plemen izrekla za kartažansko stvar in Hanibalova vojska je narasla na več kot 40.000 mož.{{sfn|Zimmermann|2015|p=284}}{{sfn|Goldsworthy|2006|pp=177–178}} Senat je ukazal vojski na severu Sicilije naj se pridruži silam, ki so se že soočale s Hanibalom, s čimer je opustil načrt za invazijo na Afriko.{{sfn|Zimmermann|2015|p=284}} Združeno rimsko silo pod poveljstvom Sempronija je Hanibal v [[Bitka pri Trebiji|bitki pri Trebiji]] zvabil v boj na ozemlju, ki ga je sam izbral. Kartažani so obkolili Rimljane in le 10.000 od 40.000 se je uspelo prebiti na varno. Ko si je Hanibal s to zmago zagotovil položaj v Cisalpinski Galiji, je svoje čete za zimo namestil med Galce. Slednji so se v velikem številu pridružil njegovi vojski, s čimer se je njeno število povečalo na 50.000 mož.{{sfn|Zimmermann|2015|p=284}}{{sfn|Bagnall|1999|pp=175–176, 193}}{{sfn|Miles|2011|p=270}} Ko je novica o porazu dosegla Rim je bil šok, a se je pomiril, ko je prispel Sempronius, ki je na običajen način vodil konzularne volitve.{{sfn|Goldsworthy|2006|p=181}} Izvoljeni konzuli so rekrutirali nadaljnje legije, tako rimske kot latinske zaveznike; okrepili Sardinijo in Sicilijo pred možnostjo kartažanskih napadov ali invazije; iz podobnih razlogov so namestili garnizije v [[Taranto|Tarentu]] in drugih krajih; zgradili so floto s 60 kvinkeremami; ter vzpostavili skladišči v [[Rimini|Ariminumu]] in [[Arezzo|Arretiju]] v pripravah na pohod proti severu pozneje v letu.{{sfn|Lazenby|1998|p=58}} Oblikovani sta bili dve vojski s po štirimi legijami, dve rimski in dve zavezniški, vendar z močnejšimi kontingenti konjenice kot običajno.{{sfn|Goldsworthy|2006|p=181}} Ena je bila nameščena v Arretiumu, druga pa na [[jadran|jadranski]] obali; lahko bi blokirali Hanibalov morebitni prodor v osrednjo Italijo in so bili postavljeni za premaknitev proti severu, da bi delovali v Cisalpinski Galiji.{{sfn|Zimmermann|2015|p=285}}{{sfn|Goldsworthy|2006|p=182}} Zgodaj spomladi 217 pr. n. št. so Kartažani brez nasprotovanja prečkali [[Apenini|Apenine]] po težki, a nevarovani poti.{{sfn|Goldsworthy|2006|p=184}} Hanibal je poskušal zvabiti glavno rimsko vojsko pod Gajem Flaminijem (konzul 223 pr. n. št.) v bitko, tako da je opustošil območje, ki so ga poslali varovat{{sfn|Liddell Hart|1967|p=45}}, s čimer je izzval Flaminija v prenagljeno zasledovanje. Hanibal je postavil zasedo{{sfn|Fronda|2015|p=244}} in v bitki pri Trazimenskem jezeru popolnoma premagal rimsko vojsko, pri čemer je ubil 15.000 Rimljanov,{{sfn|Goldsworthy|2006|p=190}} vključno s Flaminijem,{{sfn|Fronda|2015|p=244}} in ujel 10.000 [[vojni ujetniki|ujetnikov]]. Tudi 4.000 konjenikov iz druge rimske vojske je bili v bitki pri Umbrijskem jezeru poraženih in uničenih.{{sfn|Goldsworthy|2006|p=190}} Z ujetniki so trdo ravnali, če so bili Rimljani; z ujetimi latinskimi zavezniki pa so Kartažani dobro ravnali in mnoge osvobodili ter poslali nazaj v njihova mesta, v pričakovanju, da bodo dobro govorili o kartažanskih bojnih spretnostih in o njihovem ravnanju.{{sfn|Miles|2011|p=270}}{{sfn|Lomas|2015|p=243}} Hanibal je upal, da bo nekatere od teh zaveznikov mogoče prepričati v prebeg.{{sfn|Fronda|2015|p=246}} [[File:N26FabiusCunctator (cropped).jpg|upright=0.6|thumb|alt= barvna fotografija belega kipa moškega v starorimskem oklepu|{{center|Kip [[Fabij Maksim|Fabija Maksima]] iz leta 1777}}]] Kartažani so nadaljevali svoj pohod skozi [[Etrurija|Etrurijo]], nato [[Umbrija|Umbrijo]] do jadranske obale, nato pa so zavili proti jugu v [[Apulija|Apulija]],{{sfn|Fronda|2015|p=247}} v upanju, da bo pridobila na svojo stran nekatere etnične Grke in mesta [[Ljudstva antične Italije|Italikov]] v južni Italiji.{{sfn|Zimmermann|2015|p=285}}{{sfn|Lazenby|1998|p=86}} Novica o porazu je v Rimu znova povzročila paniko. Vodja veleposlaništva, ki je bilo poslano v Kartagino tik pred izbruhom vojne leta 218 pr. n. št., [[Fabij Maksim|Kvint Fabij Maksim]], je bil s strani rimske skupščine izvoljen za [[Rimski diktator|diktatorja]] in je sprejel "Fabijansko strategijo", da se je izogibal bitkam in se namesto tega zanašal na nadlegovanje nizke intenzitete, da bi izčrpal napadalca, dokler Rim ne bi mogel obnoviti svoje vojaške moči. Hanibal je imel v naslednjem letu večinoma proste roke, da je pustošil Apulijo.{{sfn|Miles|2011|p=279}}{{sfn|Briscoe|2006|p=50}} Fabij v tem obdobju ni bil priljubljen med deli rimske vojske, javnostjo in senatom, ker se je izogibal bitki, medtem ko je Italijo pustošil sovražnik: zavedali so se, da njegova taktika ne bo privedla do hitrega konca vojne.{{sfn|Zimmermann|2015|p=285}}{{sfn|Goldsworthy|2006|pp=195–196}} Hanibal je korakal skozi najbogatejše in najrodovitnejše province Italije v upanju, da bo opustošenje Fabija privabilo v boj, vendar je Fabij to zavrnil.{{sfn|Bagnall|1999|pp=184–188}} Rimsko prebivalstvo je Fabija posmehovalo kot "Zavlačevalca" (v [[latinščina|latinščini]] {{lang|la|Cunctator}}) in leta 216 pr. n. št. izvolil nova konzula: Gaja Terencija Varona, ki je zagovarjal bolj agresivno vojno strategijo in Lucija Emilija Pavla (konzul 219 pr. n. št.), ki je zagovarjal strategijo nekje med Fabijevo in tisto, ki jo je predlagal Varon.{{sfn|Zimmermann|2015|p=286}} Spomladi leta 216 pr. n. št. je Hanibal zavzel veliko vojno skladišče v [[Kane|Kanah]] na [[Apulija|Apulijski nižini]]. Rimski senat je Varonu in Paullusu dovolil, da zbereta dvojno veliko vojsko, silo 86.000 mož, največjo v rimski zgodovini do takrat.{{sfn|Bagnall|1999|pp=191, 194}}{{sfn|Goldsworthy|2006|pp=198–199}} Pavel in Varon sta odkorakala proti jugu, da bi se soočila s Hanibalom, in se utaborila {{convert|10|km|mi|abbr=on|sigfig=1}} stran. Hanibal je sprejel bitko na odprti ravnini med vojskama v [[Bitka pri Kanah|bitki pri Kanah]]. Rimske legije so se prebile skozi Hanibalov namerno šibek center, toda libijska težka pehota na krilih se je obrnila okoli njihovega napredovanja in ogrozila njihove boke.{{sfn|Fronda|2015|p=245}} [[Hasdrubal Gisco]]{{sfn|Carey|2007|p=64}} je vodil kartažansko konjenico na levem krilu in premagal rimsko konjenico na nasprotni strani, nato pa se je prebil okoli zaledja Rimljanov in napadel njihovo konjenico na drugem krilu. Dosti manjša kartažanska pehota je vzdržala, dokler Hasdrubal ni napadel legij od zadaj. Posledično je bila rimska pehota obkoljena brez možnosti pobega. Najmanj 67.500 Rimljanov je bilo ubitih ali ujetih.{{sfn|Fronda|2015|p=245}}{{sfn|Bagnall|1999|pp=192–194}}{{sfn|Carey|2007|p=64}} Miles opisuje Kanne kot "največjo rimsko vojaško katastrofo".{{sfn|Miles|2011|p=279}} Toni Ñaco del Hoyo opisuje Trebijo, Trazimensko jezero in Kane kot tri "velike vojaške nesreče", ki so jih Rimljani utrpeli v prvih treh letih vojne.{{sfn|Ñaco del Hoyo|2015|p=377}} Brian Carey piše, da so ti trije porazi Rim pripeljali na rob propada.{{sfn|Carey|2007|p=2}} V nekaj tednih po Kanah je bila zbrana 25.000-glava rimska vojska. v bitki pri Silvi Litani v Cisalpinski Galiji so jo napadli galski [[Boji]] in jo uničili.{{sfn|Roberts|2017|pp=vi–1x}} Fabij je postal konzul leta 215 pr. n. št. in je bil ponovno izvoljen leta 214 pr. n. št.{{sfn|Goldsworthy|2006|p=227}}{{sfn|Lazenby|1998|p=94}} === Prebeg rimskih zaveznikov, 216–214 pr. n. št. === Od [[Polibij]]evega poročila o Hanibalovi vojski v Italiji po Kanah se je ohranilo le malo. [[Tit Livij]] podaja popolnejši zapis, vendar je po Goldsworthyjevem mnenju "njegova zanesljivost pogosto vprašljiva", zlasti glede njegovih opisov bitk; mnogi sodobni zgodovinarji se strinjajo, a kljub temu je njegov vir najboljši ohranjen za ta del vojne.{{sfn|Lazenby|1998|p=87}}{{sfn|Goldsworthy|2006|p=222}}{{sfn|Sabin|1996|p=62}} Več mestnih držav v južni Italiji se je povezalo s Hanibalom ali pa so bile ujete, ko so prokartažanske frakcije izdale njihovo obrambo. Med njimi sta bili veliko mesto [[Capua]] in glavno pristaniško mesto Tarentum (sodobni Taranto). Kartažanskemu cilju sta se pridružili tudi dve glavni plemeni [[Samniti|Samnitov]]. Do leta 214 pr. n. št. se je večina južne Italije obrnila proti Rimu, čeprav je bilo veliko izjem in večina rimskih zaveznikov v osrednji Italiji je ostala zvestih. Vsa mesta, razen najmanjših, so bila preveč utrjena, da bi jih Hanibal lahko zavzel z napadom, blokada pa je lahko bila dolgotrajna zadeva, če pa je bil cilj zavzetja pristanišče, pa nemogoče. Kartagini novi zavezniki niso čutili veliko skupnoega s Kartagino ali celo med seboj. Povečali so število krajev, ki naj bi jih Hanibalova vojska branila pred rimskimi povračilnimi ukrepi, vendar so pri tem zagotovili relativno malo svežih vojakov. Zbrane italijanske sile so se upirale delovanju stran od svojih domačih mest in so se slabo odrezale, ko so bile v to prisiljene.{{sfn|Goldsworthy|2006|pp=222–226}} [[File:Second Punic war (cropped).png|thumb|upright=0.85|alt=zemljevid južne polotoške Italije, ki prikazuje največji obseg kartažanskega nadzora|{{center|Hanibalovi zavezniki v južni Italiji {{circa|213}} pr. n. št., prikazano z modro barvo}}]] Pomemben del Hanibalove kampanje v Italiji je bil poskus boja proti Rimljanom z uporabo lokalnih virov; zbiranje rekrutov med lokalnim prebivalstvom. Njegov podrejeni poveljnik Hanno je leta 214 pr. n. št. uspel zbrati čete v [[Samnij|Samniju]], vendar so Rimljani te nove vojake prestregli v bitki pri Beneventumu (214 pr. n. št.) in jih uničili, preden so se srečali s Hanibalom. Hanibal je lahko pridobil zaveznike, toda obramba pred Rimljani je bila nov in težaven problem, saj so Rimljani še vedno lahko postavili več vojsk, ki so skupaj močno prekašale njegove lastne sile.{{sfn|Rawlings|2015|pp=312–316}} Največja pridobitev je bila drugo največje mesto v Italiji, [[Capua|Capua]], ko je Hanibalova vojska leta 216 pr. n. št. vkorakala v [[Kampanija|Kampanijo]]. Prebivalci Capue so imeli omejeno rimsko državljanstvo, aristokracija pa je bila z Rimljani povezana prek zakonskih zvez in prijateljstva, vendar se je možnost, da bi po očitnih rimskih katastrofah postali vrhovno mesto Italije, izkazala za premočno skušnjavo. Pogodbo med njimi in Hanibalom lahko opišemo kot sporazum o prijateljstvu, saj Capuanci niso imeli nobenih obveznosti.{{sfn|Hoyos|2015b|pp=128–129}} Ko je pristaniško mesto [[Locri]] poleti 215 pr. n. št. prebegnilo h Kartagini, je bilo takoj uporabljeno za okrepitev kartažanskih sil v Italiji z vojaki, zalogami in bojnimi sloni.{{sfn|Lazenby|1998|p=98}} To je bil edini čas med vojno, ko je Kartagina okrepila Hanibala.{{sfn|Erdkamp|2015|p=75}} Druga sila pod poveljstvom Hanibalovega najmlajšega brata Maga Barca naj bi se izkrcala v Italiji leta 215 pr. n. št., vendar je bila po velikem kartažanskem porazu tam preusmerjena v Iberijo.{{sfn|Lazenby|1998|p=98}}{{sfn|Barceló|2015|p=370}} Medtem so Rimljani sprejeli drastične ukrepe za vzpostavitev novih legij: včlanili so sužnje, kriminalce in tiste, ki niso izpolnjevali običajnih premoženjskih pogojev. Do začetka leta 215 pr. n. št. so imeli vsaj 12 legij; do leta 214 pr. n. št. 18 in do leta 213 pr. n. št. kar 22. Do leta 212 pr. n. št. bi celotna sestava nameščenih legij presegla 100.000 mož, poleg tega pa je bilo, kot vedno, podobno število zavezniških čet. Večina je bila nameščena v južni Italiji v vojskah s približno 20.000 možmi. To ni bilo dovolj, da bi se z Hanibalovo vojsko spopadli z njim v odprtem boju, je pa bilo dovolj, da ga je prisililo, da je zbral svoje sile in ovirali njegove premike.{{sfn|Goldsworthy|2006|pp=226–227}} === Makedonija, Sardinija in Sicilija === Med letom 215 pr. n. št. je makedonski kralj [[Filip V. Makedonski|Filip V]] obljubil svojo podporo Hanibalu{{sfn|Miles|2011|p=243}} in leta 215 pr. n. št. začel prvo makedonsko vojno proti Rimu. Rimljani so bili zaskrbljeni, da bodo [[Makedonija (kraljestvo)|Makedonci]] poskušali prečkati [[Otrantska vrata|Otrantsko ožino]] in se izkrcati v Italiji. Močno so okrepili svojo mornarico na tem območju in poslali legijo, da bi stala na straži in grožnja je izginila. Leta 211 pr. n. št. je Rim zajezil Makedonce z zavezništvom z [[Etolska zveza|Etolsko ligo]], koalicijo grških mestnih držav, ki je bila že v vojni z Makedonijo. Leta 205 pr. n. št. se je ta vojna končala z dogovorjenim mirom.{{sfn|Goldsworthy|2006|pp=253–260}} Leta 213 pr. n. št. je na Sardiniji izbruhnil upor v podporo Kartažanom, vendar so ga Rimljani hitro zatrli.{{sfn|Miles|2011|p=288}} [[File:Archimedes before his death with the Roman soldier, Roman mosaic.jpg|thumb|alt=barvit mozaik z mečem oboroženega vojaka, ki kaže na sedečega moškega v antičnih oblačilih|{{center|Arhimed, preden ga ubije rimski vojak – kopija rimskega mozaika iz 2. stoletja}}]] Pred letom 215 pr. n. št. je Sicilija ostala trdno v rimskih rokah in je blokirala Hanibalove okrepitve in oskrbo iz Kartagine. [[Hieron II.|Hiero II.]], stari sirakuški tiran s štiriinštiridesetletnim mandatom in zvest rimski zaveznik, je umrl leta 215 pr. n. št., njegov naslednik Hieronim Sirakuzeški pa je bil nezadovoljen s svojim položajem. Hanibal je s pogajanji sklenil pogodbo, po kateri so [[Sirakuze|Sirakuze]] pripadle Kartagini, za ceno da je celotna Sicilija postala sirakuška posest. Sirakuška vojska se ni mogla kosati z rimsko vojsko, ki jo je vodil Marcus Claudius Marcellus in do pomladi 213 pr. n. št. je Sirakuza bila oblegana.{{sfn|Edwell|2015|pp=327–328}}{{sfn|Bagnall|1999|p=200}} Tako Polibijevo kot Livijevo poročilo o obleganju se osredotočata na [[Arhimed]]ov izum bojnih strojev za preprečevanje rimskega oblegovalnega vojskovanja, ki ga je že tako oteževala močna obramba mesta.{{sfn|Edwell|2015|p=328}} Velika kartažanska vojska pod vodstvom Himilka je bila poslana na pomoč mestu leta 213 pr. n. št.{{sfn|Miles|2011|p=288}}{{sfn|Edwell|2015|p=329}} in še nekaj drugih siciliskih mest je zapustilo Rimljane.{{sfn|Miles|2011|p=288}} Spomladi leta 212 pr. n. št. so Rimljani v presenetljivem nočnem napadu zavzeli Sirakuze in zavzeli več mestnih okrožij. Medtem je kartažansko vojsko ohromila [[kuga]]. Ker Kartažanom ni uspelo oskrbeti mesta, je preostali del Sirakuz padel jeseni 212 pr. n. št.; Arhimeda je ubil rimski vojak.{{sfn|Goldsworthy|2006|pp=264–266}} Kartagina je leta 211 pr. n. št. poslala na Sicilijo dodatne okrepitve in prešla v ofenzivo. Leta 211 pr. n. št. je Hanibal na Sicilijo poslal numidsko konjenico, ki jo je vodil spretni libijsko-feniški častnik Mottones, ki je rimski vojski z proti-napadi povzročil velike izgube. Nova rimska vojska je leta 210 pr. n. št. napadla glavno kartažansko trdnjavo na otoku, [[Agrigento|Agrigentum]], mesto pa je nezadovoljni kartažanski častnik izdal Rimljanom. Preostala mesta pod kartažanskim nadzorom so se nato predala ali pa so bila zavzeta s silo ali izdajo{{sfn|Edwell|2015|p=330}}{{sfn|Goldsworthy|2006|pp=266–267}} in oskrba Rima in njegovih vojsk s Sicilije z žitom se je nadaljevala.{{sfn|Rawlings|2015|p=311}} === Italija, 213–208 pr. n. št. === Enajst let po Kanah je v južni Italiji divjala vojna, saj so mesta prešla v roke Kartažanov ali pa so bila zavzeta s prevaro, Rimljani pa so jih ponovno zavzeli z obleganjem ali s podkupovanjem notranjih frakcij, da bi jim omogočili vstop. Hanibal je večkrat premagal rimske vojske, toda kjer koli njegova glavna vojska ni bila aktivna, so Rimljani grozili mestom, ki so podpirala Kartažane ali pa so iskali boj s kartažanskimi silami ali zavezniškimi oddelki; pogosto uspešno. Do leta 208 pr. n. št. so se mnoga mesta in ozemlja, ki so se pridružila kartažanskim silam, vrnila pod rimsko zvestobo.{{sfn|Goldsworthy|2006|pp=222–238}} Fabij je leta 213 pr. n. št. zavzel s kartažanskimi zavezniki mesto Arpi.{{sfn|Rawlings|2015|p=312}} Leta 212 pr. n. št. je Hanibal v bitki pri Silaru v severozahodni Lukaniji uničil rimsko vojsko Centenija Penule.{{sfn|Dupuy in Dupuy|1993|p=75}} Kasneje istega leta je Hanibal v bitki pri Herdoniji premagal drugo rimsko vojsko, pri čemer so izgubili 16.000 mož od 18.000.{{sfn|Hoyos|2015b|p=85}}{{sfn|Fronda|2015|p=253}} Kljub tem izgubam so Rimljani oblegali [[Capua|Capuo]], ključnega zaveznika Kartažanov v Italiji.{{sfn|Rawlings|2015|pp=299–300}} Hanibal je Rimljanom ponudil boj; Livijevo poročilo o poznejših bojih ni jasno, vendar se zdi, da so Rimljani utrpeli velike izgube, medtem ko Kartažani niso mogli prekiniti obleganja. Hanibal je nato napadel rimska oblegovalna dela, vendar mesta spet ni mogel rešiti. Leta 211 pr. n. št. je Hanibal ponovno ponudil boj oblegovalnim rimskim silam, tokrat pa te niso hotele zapustiti svojih utrdb. V obupu jih je Hanibal ponovno napadel in se spet ni uspel prebiti. Nato je s svojo vojsko odkorakal proti Rimu v upanju, da bo Rimljane prisilil, da opustijo obleganje in ga branijo; vendar je oblegovalna sila ostala na mestu in Capua je kmalu zatem padla. Mesto je bila odvzeta politična avtonomija in postavljena pod rimske namestnike.{{sfn|Goldsworthy|2006|pp=221, 233–235}} Leta 210 so Kartažani presenetili rimsko vojsko pred Herdonijo in jo močno premagali, potem ko je njen poveljnik sprejel bitko.{{sfn|Goldsworthy|2006|pp=235–236}}{{sfn|Bagnall|1999|p=256}} Livij nato navaja Hanibala, da se je bojeval v neodločeni bitki pri Numistru, čeprav sodobni zgodovinarji dvomijo v njegovo poročilo.{{sfn|Bagnall|1999|p=256}}{{sfn|Lazenby|1998|p=171}} Rimljani so ostali Hanibalu za petami in se bojevali v še eni ostri bitki pri Canusiumu leta 209 pr. n. št. in ponovno utrpeli velike izgube.{{sfn|Rawlings|2015|p=302}}{{sfn|Bagnall|1999|p=258}} Ta bitka je omogočila drugi rimski vojski, da se je približala Tarentumu in ga zavzela z izdajo.{{sfn|Goldsworthy|2006|pp=235–236}}{{sfn|Bagnall|1999|p=258}} === Italija, 207–203 pr. n. št. === Spomladi leta 207 pr. n. št. je [[Hasdrubal Barka]] ponovil podvig svojega starejšega brata in z vojsko prepotoval Alpe. Z vojsko 35.000 mož je napadel Cisalpinsko Galijo, da bi se pridružil Hanibalu, vendar se Hanibal ni zavedal njegove prisotnosti. Rimljani, ki so se soočili s Hanibalom v južni Italiji, so ga prevarali, da je celotna rimska vojska še vedno v taboru, medtem ko je velik del vojske odkorakal proti severu pod poveljstvom konzula Gaja Klavdija Nerona. Okrepili so Rimljane pod poveljstvom drugega konzula, Marka Livija Salinatorja, ki so se že soočali s Hasdrubalom Barko. Ta združena rimska sila je napadla v bitki pri Metavru in uničila kartažansko vojsko, pri čemer je bil Hasdrubal Barka ubit. Ta bitka je potrdila rimsko prevlado v Italiji in zaznamovala konec njihove fabijanske strategije. Brez pričakovane okrepitve so bile Hanibalove sile prisiljene evakuirati zavezniška mesta in se umakniti v Bruttium.{{sfn|Zimmermann|2015|pp=289–290}}{{sfn|Miles|2011|pp=304–305}} Leta 205 pr. n. št. se je [[Mago Barka]], še en Hanibalov mlajši brat, izkrcal v [[Genova|Genovi]] v severozahodni Italiji z ostanki svoje španske vojske. Kmalu je prejel galske in ligurske okrepitve. Magovemu prihodu na sever italijanskega polotoka je sledila Hanibalova neodločena bitka pri Crotoni leta 204 pr. n. št. na skrajnem jugu polotoka. Mago je s svojo okrepljeno vojsko odkorakal proti deželam glavnih galskih zaveznikov Kartagine v Cisalpinski Galiji, a ga je leta 203 pr. n. št. ustavila velika rimska vojska in ga v bitki pri Insubriji premagala. Potem, ko je rimska vojska leta 204 pr. n. št. napadla Kartažane v njihovi domovini in v dveh večjih bitkah premagala Kartažane in si pridobila zvestobo numidskih kraljestev Severne Afrike, so bili Hanibal in ostanki njegove vojske odpoklicani nazaj domov. Izpluli so iz Krotona in se s 15.000–20.000 izkušenimi veterani izkrcali v Kartagini. Odpoklican je bil tudi Mago; na potovanju je umrl zaradi ran, nekatere njegove ladje pa so prestregli Rimljani.{{sfn|Miles|2011|p=312}} == Iberija == === Iberija 218–211 pr. n. št. === [[File:Relieve de Osuna (M.A.N. Madrid) 03.jpg|thumb|upright=0.7| alt= Črno-bela fotografija očitno zelo starega in surovega eliefa bojevnika |{{center|Iberijski bojevnik z reliefa {{ok.|200 pr. n. št.}}. Oborožen je s falcato in ovalnim ščitom.}}]] Rimska flota je jeseni 218 pr. n. št. nadaljevala pot iz Massale in izkrcala vojsko, ki jo je prevažala, v severovzhodni Iberiji, kjer si je pridobila podporo lokalnih plemen.{{sfn|Zimmermann|2015|p=291}} Rimljanske sile med [[Ebro]]m in [[Pireneji]] je blokiralo pot iz Iberije v Italijo, zaradi česar je bila pošiljanje okrepitev iz Iberije Hanibalu oteženo.{{sfn|Edwell|2015|p=321}} Kartažanski napad konec leta 218 pr. n. št. je bil odbit v bitki pri Cissi.{{sfn|Zimmermann|2015|p=291}} Leta 217 pr. n. št. je bilo v bitki pri reki Ebru premaganih 40 kartažanskih in iberskih bojnih ladij s strani 35 rimskih in masalskih ladij, pri čemer je bilo izgubljenih 29 kartažanskih ladij.{{sfn|Goldsworthy|2006|pp=248–249}} Leta 216 je Hasdrubal prejel ukaz iz Kartage, naj se premakne v Italijo in se pridruži Hanibalu, da bi pritisnil na Rimljane v njihovi domovini. Hasdrubal je ugovarjal, češ da je kartažanska oblast nad iberskimi plemeni preveč krhka in rimske sile na tem območju premočne, da bi lahko izvedel načrtovano potezo. Leta 215 je Hasdrubal končno ukrepal, oblegal prorimsko mesto in ponudil bitko pri Dertosi,{{sfn|Goldsworthy|2006|pp=249–250}}{{sfn|Edwell|2015|p=321}}, kjer je poskušal uporabiti svojo konjeniško premoč, da bi očistil boke rimske vojske, medtem ko je s pehoto obkrožil njen center na obeh straneh. Vendar so Rimljani prebili sredino kartažanske linije in nato premagali vsako krilo posebej, kar je povzročilo hude izgube.{{sfn|Edwell|2015|p=322}}{{sfn|Bagnall|1999|p=204}} Hasdrubal ni mogel več okrepiti Hanibala v Italiji.{{sfn|Zimmermann|2015|p=291}}{{sfn|Edwell|2015|p=322}} Kartažani so utrpeli val prebegov lokalnih [[Keltiberi|keltiberskih]] plemen v Rim.{{sfn|Zimmermann|2015|p=291}} Rimski poveljniki so leta 212 pr. n. št. zavzeli Saguntum, leta 211 pr. n. št. pa so najeli 20.000 keltiberskih najemnikov, da bi okrepili svojo vojsko. Rimljani so opazili, da so kartažanske sile v Iberiji razdeljene v tri vojske, ki so bile nameščene ločeno druga od druge, zato so svoje sile razdelili.{{sfn|Edwell|2015|p=322}} Ta strategija je leta 211 privedla do dveh ločenih bitk, ki ju običajno skupaj imenujemo bitka pri Zgornjem Betiju. Obe bitki sta se končali s popolnim porazom za Rimljane, saj je Hasdrubal podkupil rimske najemnike, da so dezertirali. Rimski preživeli so se umaknili v svojo obalno trdnjavo severno od Ebra, od koder jih Kartažani spet niso uspeli pregnati.{{sfn|Zimmermann|2015|p=291}}{{sfn|Edwell|2015|p=322}} Klavdij Neron je leta 210 pr. n. št. pripeljal okrepitve in stabiliziral razmere.{{sfn|Edwell|2015|p=322}} === Iberija, 211–205 pr. n. št. === [[File:Bust of Sulla (loan from Ny Carlsberg Glyptotek) - Glyptothek - Munich - Germany 2017.jpg|thumb|alt=črno-bela fotografija marmornega doprsnega kipa moškega z odlomljenim nosom|thumb|upright=0.55|left|{{center|2. stoletje{{nbsp}}pr. n. št. marmorni doprsni kip mlajšega Scipiona, Ny Carlsberg Glyptotek{{sfn|Coarelli|2002|str.= 73–74}}{{sfn|Etcheto|2012|str.= 274–278}}}}]] Leta 210 pr. n. št. [[Publij Kornelij Scipion Afričan]]{{#tag:ref|Publij Scipion je bil žalujoči sin prejšnjega Rimski sopoveljnik v Iberiji, imenovan tudi Publij Scipio, in nečak drugega sopoveljnika, Gneja Scipiona.{{sfn|Miles|2011|pp=268, 298–299}}|group=note}} prispel v Iberijo z nadaljnjimi rimskimi okrepitvami.{{sfn|Edwell|2015|p=323}} V skrbno načrtovanem napadu leta 209 pr. n. št. je zavzel]] slabo branjeno središče kartažanske moči v Iberiji, Novo Kartagino{{sfn|Edwell|2015|p=323}}{{sfn|Zimmermann|2015|p=292}} in zasegel ogromen plen zlata, srebra in oblegovalnega orožja. Izpustil je ujeto prebivalstvo in osvobodil iberske talce, ki so jih tam držali Kartažani, da bi si zagotovil zvestobo svojih plemen.{{sfn|Edwell|2015|p=323}}{{sfn|Barceló|2015|p=362}} Spomladi leta 208 pr. n. št. se je Hasdrubal premaknil v spopad s Scipionom v bitki pri Baekuli.{{sfn|Edwell|2015|p=323}} Kartažani so bili poraženi, vendar je Hasdrubalu uspelo umakniti večino svoje vojske in preprečiti kakršno koli rimsko zasledovanje; večino izgub je utrpel med svojimi iberskimi zavezniki. Scipio ni mogel preprečiti Hasdrubalu, da bi svojo zmanjšano vojsko popeljal čez zahodne prelaze [[Pireneji|Pirenejev]] v Galijo. Leta 207 pr. n. št. je Hasdrubal po obsežnem novačenju v Galiji prečkal Alpe v Italijo, da bi se pridružil svojemu bratu Hanibalu, a je bil poražen, še preden je to lahko storil.{{sfn|Edwell|2015|p=323}}{{sfn|Carey|2007|pp=86–90}}{{sfn|Bagnall|1999|p=211}} Leta 206 pr. n. št. je v bitki pri Ilipi Scipio s 48.000 možmi, polovico italijanskimi in polovico iberskimi, premagal kartažansko vojsko 54.500 mož in 32 slonov. To je zapečatilo usodo Kartažanov v Iberiji.{{sfn|Edwell|2015|p=323}}{{sfn|Zimmermann|2015|p=293}} Zadnje kartažansko mesto v Iberiji [[Cádiz|Gades]] je prebegnilo k Rimljanom.{{sfn|Miles|2011|p=303}} Kasneje istega leta je med rimskimi četami izbruhnil upor v Sukru, ki je pritegnil podporo iberskih voditeljev, razočaranih, da so rimske sile po izgonu Kartažanov ostale na polotoku, vendar ga je Scipio zatrl. Leta 205 pr. n. št. je Mago poskušal ponovno zavzeti Novo Kartagino, ko sta rimske okupatorje pretresla nov upor in iberska vstaja, vendar je bil poskus odbit.{{sfn|Bagnall|1999|p=216}}{{sfn|Carey|2007|pp=96, 99}} Mago je s preostalimi silami zapustil Iberijo in se odpravil v severno Italijo.{{sfn|Barceló|2015|p=362}}{{sfn|Carey|2007|p=111}} Leta 203 pr. n. št. je Kartagini uspelo rekrutirati vsaj 4.000 najemnikov iz [[iberija|Iberije]], kljub nominalnemu rimskemu nadzoru.{{sfn|Edwell|2015|p=334}} == Afrika == === Afrika, 213–206 pr. n. št. === [[File:Publius Scipio's Invasion of Africa, 204–201 BC.png|thumb|right|upright=1.5|alt= Zemljevid severne Tunizije in severovzhodne Alžirije, ki prikazuje pot Scipionove vojske |{{center|[[Publij Kornelij Scipion Afričan]] na njegovem vojaškem pohodu v Afriki (204–203{{nbsp}}pr. n. št.)}}]] Leta 213 pr. n. št. se je Sifakso, močan [[Numidija|numidijski]] kralj v Severni Afriki razglasil za rimskega zaveznika. V odgovor so bile iz Španije v Severno Afriko poslane kartažanske čete.{{sfn|Edwell|2015|p=322}}{{sfn|Miles|2011|p=308}} Leta 206 pr. n. št. so Kartažani končali to izčrpavanje svojih virov tako, da so si s Sifaksom razdelili več numidskih kraljestev. Eden od razdedinjenih je bil numidijski princ [[Masinisa|Masinissa ]], ki je bil tako potisnjen v objem Rima.{{sfn|Barceló|2015|p=372}} === Rimska invazija na Afriko, 204–201 pr. n. št. === Leta 205 pr. n. št. je Publij Scipion dobil poveljstvo nad legijami na Siciliji in mu je bilo dovoljeno, da vpiše prostovoljce za svoj načrt za konec vojne z invazijo na Afriko. Po izkrcanju v Afriki leta 204 pr. n. št. se mu je pridružil Masinissa in numidijska konjenica.{{sfn|Goldsworthy|2006|pp=286–288, 291–292}} Scipio se je dvakrat spopadel in uničil dve veliki kartažanski vojski.{{sfn|Miles|2011|p=310}} Po drugem spopadu je Masinissa v bitki pri Cirti zasledoval in ujel Sifaksa; Masinissa je nato z rimsko pomočjo zasegla večino Sifaksovega kraljestva.{{sfn|Bagnall|1999|pp=282–283}} Rim in Kartagina sta začela mirovna pogajanja, Kartagina pa je iz Italije odpoklicala Hanibala in Maga.{{sfn|Carey|2007|p=111}} Rimski senat je ratificiral osnutek pogodbe, vendar jo je Kartagina zaradi nezaupanja in porasta zaupanja ob prihodu Hanibala iz Italije zavrnila.{{sfn|Bagnall|1999|pp=287–291}} Hanibal je bil postavljen za poveljnika druge vojske, ki so jo sestavljali njegovi veterani iz Italije in na novo zbrani vojaki iz Afrike, vendar z malo konjenice.{{sfn|Goldsworthy|2006|p=302}} Odločilna [[Bitka pri Zami|bitka pri Zami]] je sledila oktobra 202 pr. n. št.{{sfn|Miles|2011|p=315}} Za razliko od večine bitk druge punske vojne so imeli Rimljani premoč v konjenici, Kartažani pa v pehoti.{{sfn|Goldsworthy|2006|p=302}} Hanibal je poskušal uporabiti 80 slonov, da bi vdrl v rimsko pehotno formacijo, vendar so se Rimljani učinkovito uprli in sloni so se umaknili skozi kartažanske vrste. Rimska in zavezniška numidska konjenica je nato nadaljevala z napadi in pregnala kartažansko konjenico z bojišča. Pehota obeh strani se je borila brez prepričljivih rezultatov, dokler se ni rimska konjenica vrnila in napadla kartažanski z hrbta. Kartažanska formacija se je sesula; Hanibal je bil eden redkih, ki je pobegnil z bojišča.{{sfn|Miles|2011|p=315}}{{sfn|Carey|2007|p=118}} == Rimska zmaga == {{Glej tudi|Tretja punska vojna}} Nova mirovna pogodba, ki jo je narekoval Rim, je Kartagini odvzela vsa njena čezmorska ozemlja in tudi nekatera afriška. Odškodnina v višini 10.000 talentov srebra naj bi bila plačana v 50 letih, vzeli pa so tudi talce.{{#tag:ref|10.000 talentov je bilo približno {{convert|265|LT|kg|order=flip}}.{{sfn|Lazenby|1996|p=158}}|group=note}} Kartagini je bilo prepovedano posedovati bojne slone, njena flota pa je bila omejena na deset vojnih ladij. Prepovedano ji je bilo vojskovanje zunaj Afrike in v Afriki le z dovoljenjem Rima. Mnogi vidni Kartažani so želeli pogodbo zavrniti, vendar se je Hanibal odločno zavzel zanjo in bila je sprejeta spomladi 201 pr. n. št. Odtlej je bilo jasno, da je Kartagina politično podrejena Rimu.{{sfn|Carey|2007|p=132}} Scipio je prejel rimski triumf in agnomen "Afričan".{{sfn|Miles|2011|p=318}} Rimski afriški zaveznik, numidijski kralj [[Masinisa]], je izkoristil prepoved vojskovanja Kartagini, da je večkrat nekaznovano plenil in zasegal kartažansko ozemlje.{{sfn|Kunze|2015|pp=398, 407}} Leta 149 pr. n. št., petdeset let po koncu druge punske vojne, je Kartagina poslala vojsko pod poveljstvom Hasdrubala Beotarha proti Masinisi, kljub pogodbi. Kampanja se je končala katastrofalno v bitki pri Oroskopi, protikartažanske frakcije v Rimu pa so nezakonito vojaško akcijo uporabile kot izgovor za pripravo kazenske odprave.{{sfn|Kunze|2015|pp=399, 407}} [[Tretja punska vojna]] se je začela pozneje leta 149 pr. n. št., ko se je velika rimska vojska izkrcala v Severni Afriki in oblegala Kartagino.{{sfn|Purcell|1995|p=134}}{{sfn|Goldsworthy|2006|p=341}} Spomladi leta 146 pr. n. št. so Rimljani sprožili svoj zadnji napad, sistematično uničili mesto in pobili njegove prebivalce; 50.000 preživelih je bilo prodanih v suženjstvo.{{sfn|Le Bohec|2015|p=441}}{{sfn|Scullard|2002|p=316}} Nekdanja kartažanska ozemlja so postala [[Afrika (rimska provinca)|rimska provinca Afrika]].{{sfn|Scullard|1955|p=103}}{{sfn|Scullard|2002|pp=310, 316}} Minilo je stoletje, preden je bilo območje Kartagine obnovljeno v rimsko mesto.{{sfn|Richardson|2015|pp=480–481}}{{sfn|Miles|2011|pp=363–364}} {{Predloga:Vojne antičnega Rima}} === Opombe === {{sklici|group=note|30em}} === Navedbe === {{sklici|20em}} === Viri === {{refbegin|30em}} * {{navedi knjigo |last=Bagnall |first=Nigel |date=1999 |title=The Punic Wars: Rome, Carthage and the Struggle for the Mediterranean|url=https://archive.org/details/punicwarsromecar0000bagn |location=London |publisher=Pimlico |isbn=978-0-7126-6608-4|author-link= Nigel Bagnall}} * {{navedi knjigo | editor1-last=Hoyos | editor1-first=Dexter | first=Hans | last=Beck | chapter=The Reasons for War | date=2015 | orig-year=2011 | title=A Companion to the Punic Wars | location=Chichester, West Sussex | publisher=John Wiley | pages= 225–241|isbn=978-1-119-02550-4}} * {{navedi knjigo | editor1-last=Hoyos | editor1-first=Dexter | first=Pedro | last=Barceló | chapter=Punic Politics, Economy, and Alliances, 218–201 | date=2015 | orig-year=2011 | title=A Companion to the Punic Wars | location=Chichester, West Sussex | publisher=John Wiley | pages= 357–375|isbn=978-1-119-02550-4}} * {{navedi knjigo |last1=Brizzi |first1=Giovanni |title=Scipione e Annibale, la guerra per salvare Roma|url=https://archive.org/details/scipioneeannibal0000briz |year=2007 |publisher=Laterza |location=Bari-Roma |isbn=978-88-420-8332-0 |ref=Brizzi 2007}} * {{navedi knjigo | editor1-last=Hoyos | editor1-first=Dexter | first=Yann | last=Le Bohec | chapter= The "Third Punic War": The Siege of Carthage (148–146 BC) | date=2015 | orig-year=2011 | title=A Companion to the Punic Wars | location=Chichester, West Sussex | publisher=John Wiley | pages=430–446 | isbn=978-1-1190-2550-4 | author-link=Yann Le Bohec}} * {{navedi knjigo | last=Briscoe | first=John | year=2006 | orig-year=1989 | title=The Cambridge Ancient History: Rome and the Mediterranean to 133 B.C. | volume=VIII | location=Cambridge | publisher=Cambridge University Press | pages=44–80 | isbn=978-0-521-23448-1 | chapter=The Second Punic War | editor1-last=Astin | editor1-first=A. E. | editor2-last=Walbank | editor2-first=F. W. | editor2-link=F. W. Walbank | editor3-last=Frederiksen | editor3-first=M. W. | editor4-last=Ogilvie | editor4-first=R. M.|editor4-link=Robert Maxwell Ogilvie}} * {{navedi knjigo | last=Carey | first=Brian Todd | date=2007 | title=Hannibal's Last Battle: Zama & the Fall of Carthage | url=https://archive.org/details/hannibalslastbat0000care | location=Barnslet, South Yorkshire | publisher=Pen & Sword | page= | isbn=978-1-84415-635-1 | author-link= }} * {{navedi knjigo |last1=Castillo |first1=Dennis Angelo |title=The Maltese Cross: A Strategic History of Malta |url=https://archive.org/details/maltesecrossstra0000denn |date=2006|location=Westport, Connecticut |publisher=Greenwood Publishing Group |isbn=978-0-313-32329-4}} * {{navedi knjigo | editor1-last=Hoyos | editor1-first=Dexter | first=Craige B. | last=Champion | chapter=Polybius and the Punic Wars | date=2015 | orig-year=2011 | title=A Companion to the Punic Wars | location=Chichester, West Sussex | publisher=John Wiley | pages=95–110 | isbn=978-1-1190-2550-4 }} * {{Cite journal | volume =II | issue =1 | pages=47–75 | last=Coarelli | first=Filippo | title =I ritratti di 'Mario' e 'Silla' a Monaco e il sepolcro degli Scipioni | journal =Eutopia Nuova Serie | year =2002 | issn =1121-1628 | language=it }} * {{navedi knjigo|last=Collins|first=Roger|author-link=Roger Collins |title=Spain: An Oxford Archaeological Guide|url=https://archive.org/details/spainoxfordarcha0000coll|location=Oxford|publisher=[[Oxford University Press]]|year=1998|isbn=978-0-19-285300-4}} * {{Cite journal | volume =65 | issue =1 | pages =32–37 | last =Curry | first =Andrew | title =The Weapon that Changed History | url =https://archive.org/details/sim_archaeology_january-february-2012_65_1/page/n33 | journal =Archaeology | year =2012 | jstor =41780760}} * {{navedi knjigo | last1=Dupuy | first1=R. Ernest | last2=Dupuy | first2=Trevor N. | title=The Harper Encyclopedia of Military History | url=https://archive.org/details/harperencycloped0000dupu_i8x6 | publisher=HarperCollins | location=New York City | date=1993 | isbn=978-0-06-270056-8 | ref={{sfnref|Dupuy and Dupuy|1993}} }} * {{navedi knjigo | last=Eckstein | first=Arthur | date=2006 | title=Mediterranean Anarchy, Interstate War, and the Rise of Rome | url=https://archive.org/details/mediterraneanana0000ecks | location=Berkeley | publisher=University of California Press | isbn=978-0-520-24618-8 | author-link=Arthur Eckstein }} * {{navedi knjigo | editor1-last=Hoyos | editor1-first=Dexter | first=Peter | last=Edwell | chapter=War Abroad: Spain, Sicily, Macedon, Africa | year=2015 | orig-year=2011 | title=A Companion to the Punic Wars | location=Chichester, West Sussex | publisher=John Wiley | pages= 320–338|isbn=978-1-119-02550-4}} * {{navedi knjigo | editor1-last=Hoyos | editor1-first=Dexter | first=Paul | last=Erdkamp | chapter=Manpower and Food Supply in the First and Second Punic Wars | date=2015 | orig-year=2011 | title=A Companion to the Punic Wars | location=Chichester, West Sussex | publisher=John Wiley | pages= 58–76 | isbn=978-1-1190-2550-4}} * {{navedi knjigo | last=Etcheto | first=Henri | date=2012 | title=Les Scipions. Famille et pouvoir à Rome à l'époque républicaine | url=https://hal.archives-ouvertes.fr/hal-01984245/document | location=Bordeaux | publisher=Ausonius Éditions | isbn=978-2-35613-073-0 | language=fr }} * {{navedi knjigo| editor-last1 = Hoyos| editor-first1 = Dexter| title = A Companion to the Punic Wars| chapter=Hannibal: Tactics, Strategy, and Geostrategy |author-last=Fronda|author-first=Michael P. |pages=242–259| publisher = Wiley-Blackwell| location = Oxford|date=2015 | orig-year=2011| isbn = 978-1-405-17600-2}} * {{navedi knjigo|last=Goldsworthy|first=Adrian|author-link=Adrian Goldsworthy|title=The Fall of Carthage: The Punic Wars 265–146 BC|url=https://archive.org/details/fallofcarthagepu0000gold|publisher=Phoenix|location=London|year=2006|orig-year=2000|isbn=978-0-304-36642-2}} * {{navedi knjigo | last=Hau | first=Lisa | date=2016 | title=Moral History from Herodotus to Diodorus Siculus | location=Edinburgh | publisher=Edinburgh University Press | isbn=978-1-4744-1107-3}} * {{Cite journal | volume =143 | issue =3/4 | pages =369–380 | first=Dexter | last=Hoyos | year=2000 | title =Towards a Chronology of the 'Truceless War', 241–237 B.C. | journal =Rheinisches Museum für Philologie | jstor =41234468 }} * {{navedi knjigo | first=Dexter | last=Hoyos | date=2007 | title=Truceless War: Carthage's Fight for Survival, 241 to 237 BC | location=Leiden ; Boston | publisher=Brill | isbn=978-90-474-2192-4 }} * {{navedi knjigo | first=Dexter | last=Hoyos | date=2015 | orig-year=2011 | title=A Companion to the Punic Wars | location=Chichester, West Sussex | publisher=John Wiley | isbn=978-1-1190-2550-4}} * {{navedi knjigo|last=Hoyos|first=Dexter|title=Mastering the West: Rome and Carthage at War|year=2015b|publisher=Oxford University Press |location=Oxford |isbn=978-0-19-986010-4}} * {{navedi knjigo | last= Jones | first=Archer | date=1987 | title=The Art of War in the Western World | url= https://archive.org/details/artofwarinwester0000jone_n4s2 | location=Urbana | publisher=University of Illinois Press | isbn=978-0-252-01380-5 }} * {{navedi knjigo|editor1-last=Hoyos|editor1-first=Dexter|last=Koon | first=Sam|chapter=Phalanx and Legion: the "Face" of Punic War Battle | date=2015 | orig-year=2011|title=A Companion to the Punic Wars|location=Chichester, West Sussex|publisher=John Wiley|pages=77–94 |isbn=978-1-1190-2550-4}} * {{navedi knjigo|editor1-last=Hoyos|editor1-first=Dexter|last=Kunze | first=Claudia|chapter=Carthage and Numidia, 201–149 | date=2015 | orig-year=2011|title=A Companion to the Punic Wars|location=Chichester, West Sussex|publisher=John Wiley|pages=395–411 |isbn=978-1-1190-2550-4}} * {{navedi knjigo|last=Lazenby|first=John|title=The First Punic War: A Military History|url=https://archive.org/details/firstpunicwarmil00laze|location=Stanford, California|publisher=Stanford University Press|year=1996|isbn=978-0-8047-2673-3}} * {{navedi knjigo | last=Lazenby | first=John | date=1998 | title=Hannibal's War: A Military History of the Second Punic War | location=Warminster | publisher=Aris & Phillips | isbn=978-0-85668-080-9 }} * {{navedi knjigo | last= Liddell Hart | first=Basil | date=1967 | title=Strategy: The Indirect Approach | location=London | publisher=Penguin | oclc=470715409 | author-link=B. H. Liddell Hart}} * {{navedi knjigo | editor1-last=Hoyos | editor1-first=Dexter | first=Kathryn | last=Lomas | chapter= Rome, Latins, and Italians in the Second Punic War | date=2015 | orig-year=2011 | title=A Companion to the Punic Wars | location=Chichester, West Sussex | publisher=John Wiley | pages= 339–356|isbn=978-1-119-02550-4}} * {{navedi knjigo | last=Mahaney | first=W.C. | date=2008 | title=Hannibal's Odyssey: Environmental Background to the Alpine Invasion of Italia | location=Piscataway, New Jersey | publisher=Gorgias Press | isbn=978-1-59333-951-7}} * {{navedi knjigo|last=Miles|first=Richard|author-link= Richard Miles (historian) |title=Carthage Must be Destroyed|url=https://archive.org/details/isbn_9780141018096|location=London|publisher=Penguin |year=2011|isbn=978-0-14-101809-6}} * {{navedi knjigo | editor1-last=Hoyos | editor1-first=Dexter | first=Bernard | last=Mineo | chapter=Principal Literary Sources for the Punic Wars (apart from Polybius) | date=2015 | orig-year=2011 | title=A Companion to the Punic Wars | location=Chichester, West Sussex | publisher=John Wiley | pages= 111–128 | isbn=978-1-1190-2550-4 }} * {{navedi knjigo | editor1-last=Hoyos | editor1-first=Dexter | first=Toni | last=Ñaco del Hoyo | chapter= Roman Economy, Finance, and Politics in the Second Punic War | date=2015 | orig-year=2011 | title=A Companion to the Punic Wars | location=Chichester, West Sussex | publisher=John Wiley | pages= 376–392 | isbn=978-1-1190-2550-4 }} * {{navedi knjigo | last=Purcell | first= Nicholas | date=1995 | title=Ethics and Rhetoric: Classical Essays for Donald Russell on his Seventy Fifth Birthday | url=https://archive.org/details/ethicsrhetoriccl0000unse | location=Oxford | publisher=Clarendon | pages=[https://archive.org/details/ethicsrhetoriccl0000unse/page/n154 133]–148 | isbn=978-0-19-814962-0 | author-link=Nicholas Purcell (classicist) | chapter=On the Sacking of Carthage and Corinth | editor1-last= Innes | editor1-first=Doreen | editor2-last= Hine | editor2-first=Harry | editor3-last=Pelling | editor3-first=Christopher | name-list-style=amp }} * {{navedi knjigo | editor1-last=Hoyos | editor1-first=Dexter | first=Louis | last=Rawlings | chapter=The War in Italy, 218–203 | date=2015 | orig-year=2011 | title=A Companion to the Punic Wars | location=Chichester, West Sussex | publisher=John Wiley | pages= 58–76 | isbn=978-1-1190-2550-4}} * {{navedi knjigo | editor1-last=Hoyos | editor1-first=Dexter | first=John | last=Richardson | chapter=Spain, Africa, and Rome after Carthage | date=2015 | orig-year=2011 | title=A Companion to the Punic Wars | location=Chichester, West Sussex | publisher=John Wiley | pages= 467–482 | isbn=978-1-1190-2550-4 }} * {{navedi knjigo | last=Roberts | first=Mike | date=2017 | title=Hannibal's Road: The Second Punic War in Italy 213–203 BC | url= | location=Pen & Sword | publisher=Barnsley, South Yorkshire | page= | isbn=978-1-47385-595-3 | author-link= }} * {{Cite journal | volume =67 | pages =59–79 | last =Sabin | first =Philip | title =The Mechanics of Battle in the Second Punic War | journal =Bulletin of the Institute of Classical Studies. Supplement | year =1996 | issue =67 | jstor =43767903 | author-link= Philip Sabin}} * {{Cite journal | volume =2 | issue =3 | pages =98–107 | last =Scullard | first =Howard|author-link= Howard Hayes Scullard | title =Carthage | url =https://archive.org/details/sim_greece-rome_1955-10_2_3/page/98 | journal =Greece & Rome | year =1955 | doi =10.1017/S0017383500022166 | jstor =641578 | s2cid =248519024 }} * {{navedi knjigo | last=Scullard | first=Howard H. | date=2002 | title= A History of the Roman World, 753 to 146 BC | url=https://archive.org/details/historyofromanwo0000scul_v3m5 | location=London | publisher=[[Routledge]] | isbn=978-0-415-30504-4}} * {{navedi knjigo |first=Howard H. |last=Scullard |chapter=Carthage and Rome |pages=486–569 | editor1-first= F. W. |editor1-last=Walbank |editor2-first=A. E. |editor2-last=Astin |editor3-first=M. W. |editor3-last=Frederiksen |editor4-first=R. M. |editor4-last=Ogilvie|title=Cambridge Ancient History: Volume 7, Part 2, 2nd Edition| location=Cambridge|publisher=Cambridge University Press|name-list-style=amp |year=2006 |orig-year=1989| isbn= 978-0-521-23446-7}} * {{Cite journal | volume =8 | issue =22 | pages =50–57 | last =Shutt | first =Rowland | title =Polybius: A Sketch | url =https://archive.org/details/sim_greece-rome_1938-10_8_22/page/50 | journal =Greece & Rome | year =1938 | jstor =642112 | doi =10.1017/S001738350000588X| s2cid =162905667 }} * {{navedi knjigo | last1 = Sidwell | first1 = Keith C. | last2=Jones | first2= Peter V. |author-link2= Peter Jones (classicist) | title = The World of Rome: an Introduction to Roman Culture | url = https://archive.org/details/worldofromeintro0000unse | publisher=Cambridge University Press | year = 1998 | location=Cambridge | isbn = 978-0-521-38600-5}} * {{navedi knjigo | last=Walbank | first=F.W. | date=1990 | title=Polybius | volume =1 | location=Berkeley | publisher=University of California Press | isbn= 978-0-520-06981-7 | author-link=F. W. Walbank}} * {{navedi knjigo|last=Warmington|first=Brian|author-link= Brian Herbert Warmington|title=Carthage|url=https://archive.org/details/carthage0000warm_a5q6|publisher=Barnes & Noble, Inc|year=1993|orig-year=1960|location=New York|isbn=978-1-56619-210-1}} * {{navedi knjigo |editor-last1=Hoyos |editor-first1=Dexter |title=A Companion to the Punic Wars |chapter=Roman Strategy and Aims in the Second Punic War|pages=280–298 | author-last=Zimmermann |author-first=Klaus |author-link=Klaus Zimmermann |publisher=Wiley-Blackwell |location=Oxford |date=2015 |orig-year=2011 |isbn=978-1-405-17600-2}} {{refend}} == Zunanji viri == {{Commons and category}} {{Library resources box |by=no |onlinebooks=yes |others=yes |about=yes |label=Second Punic War |viaf= |lcheading= |wikititle= }} * [https://penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Roman/Texts/Polybius/home.html Polybius's ''The History''] == Glej tudi == * [[prva punska vojna]] * [[tretja punska vojna]] {{mil-hist-stub}} {{portal|Vojaštvo}} [[Kategorija:Vojne 3. stoletja pr. n. št.]] [[Kategorija:Vojne antičnega Rima]] [[Kategorija:200. leta pr. n. št.]] [[Kategorija:210. leta pr. n. št.]] [[Kategorija:Rimska republika]] [[Kategorija:Zgodovina Italije]] [[Kategorija:Zgodovina Rima]] [[Kategorija:Kartagina]] {{normativna kontrola}} 1weu6yhvspeudcgwcn9wxt5y6dearub 0 124398 6774748 6774746 2026-11-04T11:59:05Z TadejM 738 /* Sklici in opombe */ -> Sklici 6774748 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10121582_b4 | latd = 45 |latm = 47 |lats = 41.26 |latNS = N | longd = 15 |longm = 13 |longs = 38.68 |longEW = E |najdisi=Veliki+Slatnik |slika=Veliki Slatnik, Novo mesto, Slovenia.jpg |povrsina=2,40 |prebivalstvo=189 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=207,9 |postna=8000 |posta=Novo mesto |obcina=Novo mesto |pokrajina=Dolenjska |regija=Jugovzhodna Slovenija }} {{drugipomeni3|Slatnik}} '''Veliki Slatnik''' je [[naselje]] v [[Mestna občina Novo mesto|Občini Novo mesto]]. Ime naselja izvira iz danes porušenega dvorca Slatnik (nem. Slateneck) ==Sklici== {{sklici}} <!-- * [http://www3.gov.si/loksam/htm/85/214.htm Zemljevid naselja Veliki Slatnik] --> {{Novo mesto}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Mestne občine Novo mesto]] mzqyza0jl4zg4lym12x28gm7dbh2m2o 0 126158 6774929 6694965 2026-11-04T20:49:37Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6774929 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10148219_b4 | latd = 46 |latm = 34 |lats = 17.4 |latNS = N | longd = 15 |longm = 38 |longs = 25.55 |longEW = E |najdisi=Za+Kalvarijo |slika=Maribor - St. Barbaras Church (8665926150).jpg |povrsina=0,45 |prebivalstvo=166 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=335,8 |postna=2000 |posta=Maribor |obcina=Maribor |pokrajina=Štajerska |regija=Podravska regija }} '''Za Kalvarijo''' je [[naselje]] v [[Mestna občina Maribor|Mestni občini Maribor]]. Leta 2025 je imelo 179 prebivalcev, od tega 76 žensk in 103 moških.<ref>{{Navedi splet|title=Prebivalstvo po: OBČINA/NASELJE, LETO, MERITVE|url=https://pxweb.stat.si/SiStatDataSiStatData/pxweb/sl/Data/Data/05C5003S.px/|website=PxWeb|accessdate=2026-01-11|language=sl}}</ref> == Grič Kalvarija == Kalvarija je v večji meri zasajena z vinogradi. Na vrh vodi 454 stopnic, imenovane "štenge na Kalvarijo".<ref>{{Navedi splet|title=Kalvarija (cerkev svete Barbare)|url=https://www.hribi.net/gora/kalvarija_cerkev_svete_barbare/162/3444#google_vignette|website=www.hribi.net|accessdate=2026-01-11}}</ref> Na vrhu griča stoji kapelica. Leta 1681 so jo postavili mariborski meščani meščani v spomin na kugo iz let 1673 do 1682.<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=Leksikon dravske banovine|publisher=Tiskarna Slovnenija|year=1937|location=Ljubljana|page=434}}</ref> Na griču so do jožefinskih cerkvenih reform živeli menihi.<ref name=":0" /> Naravoslovna učna pot Piramida–Kalvarija je označena pohodniška steza, ki povezuje Mestni park v Mariboru z gričema Piramida in Kalvarija ter pot ob treh ribnikih. Pot je dolga približno 5 km in poteka skozi vinograde, gozdne predele in razgledne točke, ki jih spremlja več tematskih tabel o naravnih in kulturnih značilnostih območja. Namen poti je obiskovalcem približati naravo in kulturno dediščino ter omogočiti prijetno, nezahtevno pohodniško izkušnjo v bližini mestnega jedra.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.visitmaribor.si/media/6222/zlozenka_piramida_kalvarija_slo.pdf|title=Naravoslovna pot Piramida-Kalvarija|website=visitmaribor.si|publisher=Zavod za gozdove Slovenija|access-date=2026-01-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20240614204152/https://www.visitmaribor.si/media/6222/zlozenka_piramida_kalvarija_slo.pdf|archive-date=2024-06-14|url-status=dead}}</ref> Na Kalvariji je urejena razgledna točka, ki obiskovalcem omogoča panoramski pogled na [[Maribor]] in njegovo okolico. Razgledna ploščad je bila urejena kot del projekta izboljšanja dostopnosti in turistične ponudbe območja ter je priljubljena točka za sprehode in fotografiranje. Z nje se odpira pogled na mestno središče, reko [[Drava|Dravo]] in okoliške griče.<ref>{{Navedi splet|title=FOTO: To je nova panoramska točka s čudovitim razgledom na Maribor {{!}} Mariborinfo.com|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/foto-je-nova-panoramska-tocka-s-cudovitim-razgledom-na-maribor/32534|website=mariborinfo.com|date=2019-10-06|accessdate=2026-01-11|language=sl}}</ref> ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] {{Naselja MOM}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Mestne občine Maribor]] [[Kategorija:Kraji v poštnem okolišu Maribor]] suyl0wzlwza7l67sj23f4n97gh0s4id 0 127249 6774977 6645275 2026-11-04T23:49:06Z ~2026-44996-51 264415 /* Tramvajsko omrežje leta 1940 */ 6774977 wikitext text/x-wiki {{Infopolje javni prevoz |vrsta = tramvaj |ime = Ljubljanski tramvaj |slika = Tramvaj Ljubljana.JPG |podpis = Tramvaj št. 13 na današnji Zaloški cesti |država = Slovenija |lokacija = [[Ljubljana]] |datum uvedbe = 6. septembra [[1901]] |datum likvidacije = 20. decembra [[1958]] |število linij = 4 |upravljavec = Električna cestna železnica |število depojev = 1 |tirna širina = 1000 mm |pogonski sistem = nadzemni vod |elektrifikacija = 500 V |vozni park = 53 |dolžina poti = 21 km }} '''Ljubljanski tramvaj''' je bil javni [[tramvaj]], namenjen prevozu potnikov po [[Ljubljana|Ljubljani]]. Ljubljanski tramvaj je uradno obratoval od 6. septembra 1901 do 20. decembra 1958. V zadnjem času se pojavljajo ideje o ponovni uvedbi tramvaja, tokrat v modernejši izvedbi.{{Navedi vir}} == Kratka zgodovina ljubljanskega tramvaja == [[Slika:Pogled_na_Ijubljansko_bolnico_1927.jpg|thumb|300px|levo|Tramvaja na Zaloški cesti leta 1927]] Ljubljanski župan [[Ivan Hribar]] je 1. januarja 1900 napovedal, da se bo mesto zavzelo za uvedbo električnega [[tramvaj]]a. Kmalu zatem so se začela prva projektna dela, gradnja remize (v [[Vodmat]]u) in prvih prog pa se je začela spomladi 1901. Poleti so opravljali prve poskusne vožnje, 6. septembra 1901 pa je tramvaj uradno začel z obratovanjem. Tramvajski promet je takrat potekal po treh progah s 13 tramvajskimi vozovi z lastnim pogonom, eno prikolico in delovnim vozilom. Omrežje je merilo skupno 5220 metrov in je bilo v celoti elektrificirano s sistemom enosmerne napetosti 500V. Tramvajski vozovi so imeli vozniško kabino na obeh koncih in so lahko popolnoma enakovredno vozili v obe smeri, tako da na končnih postajah ni bilo potrebno obračanje. Vozilo je lahko sprejelo okoli 30 potnikov in je dosegalo hitrosti do 30 km/h. Lastnik tramvaja je bilo podjetje ''Splošna maloželezniška družba'', ki je bilo v lasti nemškega podjetja ''Siemens & Halske''. V prvih letih obratovanja tramvaj ni prinesel želenega dobička, zato ga je v začetku tridesetih let prevzelo v ta namen ustanovljeno podjetje ''Cestna električna železnica'' v mestni lasti. V letih od 1931 do 1940 so zgradili več novih prog in podaljšali obstoječe. Kupljenih je bilo tudi 15 novih pogonskih voz, 9 tramvajev pa je bilo izdelanih v lastnih delavnicah v remizi. Slednje je načrtoval inženir [[Feliks Lobe]]. Rezultat je bilo tramvajsko omrežje z več kot 21 kilometri skupne dolžine, s 53 pogonskimi vozovi in z 19 potniškimi prikolicami. Zgradili so tudi novo remizo v Šiški - starejši Ljubljančani stavbo in prostore današnje avtobusne garaže še vedno imenujejo ''Remiza'' ali ''Tramvajkomanda''. [[Slika:TramvajskaKarta.jpg|thumb|400px|''Vozovnica za ljubljanski tramvaj po letu [[1950]]. Na vozovnici je shema prog (do Ježice so vozili le trolejbusi)''.]] Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je tramvajski promet potekal brez večjih posebnosti. Vozila so bila opremljena z dvojezičnimi napisi, vozni čas je bil prilagojen [[policijska ura|policijski uri]], primanjkovalo pa je rezervnih delov. Zanimivo je, da se je promet s tramvaji povečal, saj so se lahko italijanski vojaki prevažali brezplačno. Tramvajska proga do Šentvida je celo prečkala državno mejo, kjer je bil na Celovški cesti postavljen [[Državna meja|mejni blok]] med Italijo in Nemčijo, vendar so Nemci promet tramvajev preko meje prepovedali, tako da so bile vožnje do Šentvida ukinjene oz. skrajšane od oktobra 1941 dalje. Po drugi svetovni vojni so poskušali obnoviti vozni park in proge, vendar pa je bil tramvaj vedno bolj nezaželen. Leta 1951 je začel obratovati [[trolejbus]] in za tramvaj je bil to začetek konca. Dne 20. decembra 1958 se je ljubljanski tramvaj odpeljal na svojo zadnjo vožnjo - njegov "pogreb" je pospremila večtisočglava množica. Tračnice so potem zelo hitro demontirali, še uporabna vozila pa so prodali v [[Osijek]] in [[Subotica|Subotico]], kjer so potem vozila še nekaj let. Že kmalu po ukinitvi tramvaja so se pojavile ideje o njegovi ponovni uvedbi, vendar pa so do danes te ideje ostale le na [[papir]]ju. === Režim obratovanja === Tramvaji so vozili po dveh objavljenih voznih redih, in sicer po ''zimskem'' in ''poletnem''. Po slednjem voznem redu so tramvaji pričeli z obratovanjem ob 6.00, končali pa so ob 22.00, pozimi pa so tramvaji pričeli in končali z rednim obratovanjem pol ure prej. Interval ljubljanskega tramvaja je bil med 9.00 in 20.00 15-minutni, izven omenjenega časa pa so vozili v intervalu na 7,5 minute. ==== Tramvajsko omrežje leta 1905 ==== [[File:Ljubljana 1909 (Salvatore Spina) removed watermark.ogg|thumb|250px|Najstarejši ohranjeni filmski posnetki Ljubljane (1909), s prikazom ljubljanskega tramvaja, ulic in praznovanja<ref>{{cite journal |url=http://books.google.si/books?id=w1IqAQAAIAAJ |title=Dokumenti Slovenskega gledališkega in filmskega muzeja |volume=16–19 |publisher=Slovenski gledališki in filmski muzej |year=1980 |page=128}}</ref>]] Skupna dolžina tramvajskega omrežja: 5.220 metrov. [[Slika:Ljubljana 1911.jpg|thumb|250px|Tramvaj na [[Prešernov trg, Ljubljana|Marijinem trgu]]]] {| class="wikitable" |- ! številka proge ! relacija |- | št. '''1''' | ''Glavna železniška postaja – Magistrat'' |- | št. '''2''' | ''(Magistrat) Mestni trg – Vojna bolnica'' |- | št. '''3''' | ''Magistrat (Mestni trg) – Dolenjski kolodvor'' |} ==== Tramvajsko omrežje leta 1940 ==== Skupna dolžina tramvajskega omrežja: 21.400 metrov {| class="wikitable" |- ! številka proge ! relacija |- | št. '''1''' | ''Šentvid – Ajdovščina – Splošna bolnica'' |- | št. '''2''' | ''Vič – Ajdovščina – Sveti Križ (Žale)'' |- | št. '''3''' | ''Magistrat – Rakovnik'' |- | št. '''4''' | ''Glavna pošta – Sveti Križ (Žale)'' |} == Načrt ponovne uvedbe tramvaja (cestne železnice) == Po novem ''Prostorskem načrtu MOL'' (2008), kjer je opredeljeno urejanje prostora do leta 2025, naj bi bil v prihodnosti tramvaj (cestna železnica) primarni nosilec mestnega javnega prometa v Ljubljani. Hrbtenica zasnove so glavne mestne vpadnice [[Celovška cesta, Ljubljana|Celovška]], [[Dunajska cesta, Ljubljana|Dunajska]], [[Šmartinska cesta, Ljubljana|Šmartinska]], [[Zaloška cesta, Ljubljana|Zaloška]], Barjanska in [[Tržaška cesta, Ljubljana|Tržaška cesta]], ki se združujejo v mestnem središču. Celoten projekt naj bi stal okoli 2 milijardi evrov. == Viri == * {{navedi knjigo |author=Brate, Tadej |title=Ljubljanski tramvaj včeraj, danes, jutri = Ljubljana tramway yesterday, today, tomorrow |publisher=Tehniški muzej Slovenije |year=1997 |isbn=961-90361-3-1|cobiss=68695040}} * {{navedi knjigo |author=Tadej Brate |title=Zgodovina mestnega prometa v Ljubljani |publisher=LPP d.o.o. |year=2005 |isbn=961-91685-0-X }} * {{navedi knjigo |author=Tadej Brate |title=Ljubljanski mestni promet v slikah |publisher=Kmečki glas |year=2008 |isbn=978-961-203-343-9 }} *Ljubljana, Glasilo Mestne občine Ljubljana, številka 2, letnik XIII, predstavitev novega Prostorskega načrta MOL, 21. in 22. april 2008; str 40-43. == Glej tudi == * [[Ljubljanski potniški promet]] * [[Ljubljanski trolejbus]] * [[Mestna avtobusna linija št. 2 (Ljubljana)|Avtobusna linija številka 2]] * [[Piranski tramvaj]] ==Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Trams in Ljubljana}} *[http://tms.pfmb.uni-mb.si/si/vodnik/promet/zacasne_postavitve/prvi_lj_tramvaj/index.html Prvi ljubljanski tramvaj]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, Tehniški muzej Slovenije * [http://geopedia.si/?params=T2382_vT_b2_x462225.75_y100776.875_s16#T2382_x462225.75_y100776.875_s16_b2 Zemljevid tramvajskih prog v Ljubljani]. Geopedia.si. [[Kategorija:Promet v Ljubljani]] [[Kategorija:Tramvaji v Sloveniji]] 8nvlutq52tvj70wdkuamzu0kl34cr5k 0 127315 6774949 6720730 2026-11-04T22:17:28Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6774949 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta dvoživke}} {{Automatic taxobox | name = Zelena žaba | image = Teichfrosch.jpg | taxon = Pelophylax | species_text = '''''[[Pelophylax lessonae|P. lessonae]]'' × ''[[Pelophylax ridibundus|P. ridibundus]]''''' | binomial_text = ''Pelophylax'' [[klepton|kl.]] ''esculentus'' | authority = ([[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758) | synonyms = * ''Pelophylax esculentus'' <small>([[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758)</small> * ''Rana esculenta'' <small>[[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758</small> }} [[File:Edible frogs, sounds. May. The Village of Krzemienica, Łódź Voivodeship, Poland.ogg|thumb|Oglašanje zelene žabe]] [[Slika:Edible frog (Pelophylax esculentus).jpg|thumb|Zelena žaba v močvirju [[Botanični vrt Univerze v Ljubljani|ljubljanskega botaničnega vrta]].]] '''Zelena žaba''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Pelophylax [[klepton|kl.]] esculentus''''', prej '''''Rana kl. esculenta''''') je pogosta [[Evropa|evropska]] [[žabe|žaba]]. Gre za [[Križanec|križanca]] med [[pisana žaba|pisano žabo]] (''Pelophylax lessonae'') in [[debeloglavka|debeloglavko]] (''Pelophylax ridibundus''), kar označuje tudi okrajšava »kl.« (za [[klepton]] ali [[sinklepton]]) v imenu vrste. V času [[Ledena doba|poledenitev]] se je [[populacija (biologija)|populacija]] obeh vrst razcepila. Novi populaciji sta nato divergirali, vendar pa sta si ostali zadosti sorodni, da imata plodne potomce. Potomci zelenih žab so pogosto deformirani, tako da čiste populacije zelenih žab ne obstajajo. == Značilnosti == Zelena žaba ima čokato telo, močno zaobljen gobec, vodoravne zenice in na hrbtu dve vrsti dobro vidnih žlez. Samec ima dva [[zvočni mehur|zvočna mehurja]]. Plavalna mrežica ne sega dlje kot do polovice prstov na nogi. Hrbet je živozelene do rjave barve, pri samcu je spodnja stran rumena. Samica zelene žabe je dolga med 5 in 9 cm, samec med 6 in 11 cm. Zelene žabe živijo 6 do 10 let. == Življenjski prostor == Zelena žaba je [[endemit]] Evrope. Razširjena je na severnega dela Francije do zahodne Rusije, ter od Estonije in Danske do Bolgarije in severne Italije. Zelena žaba je bila vnesena v Španijo,<!--- supplied reference is for P. ridibundus, and by implication the hybrid esculentus ---><ref>{{cite iucn |author=Sergius Kuzmin, David Tarkhnishvili, Vladimir Ishchenko, Tatjana Dujsebayeva, Boris Tuniyev, Theodore Papenfuss, Trevor Beebee, Ismail H. Ugurtas, Max Sparreboom, Nasrullah Rastegar-Pouyani, Ahmad Mohammed Mousa Disi, Steven Anderson, Mathieu Denoël, Franco Andreone |date=2009 |title=''Pelophylax ridibundus'' |volume=2009 |article-number=e.T58705A11825745 |doi=10.2305/IUCN.UK.2009.RLTS.T58705A11825745.en |access-date=6 November 2023}}</ref> Norveško<ref>{{navedi splet |url=https://artsdatabanken.no/fremmedarter/2018/N/62 |title=''Pelophylax esculentus'' |website=artsdatabanken.no |language=no |access-date=2022-05-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230530212504/https://artsdatabanken.no/fremmedarter/2018/N/62 |archive-date=2023-05-30 |url-status=dead}}</ref> in Združeno Kraljestvo.<ref>{{navedi splet |url=https://www.arc-trust.org/non |title=Non-native amphibians |author=<!--Not stated--> |website=The Amphibian and Reptile Conservation Trust |access-date=9 September 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170909191234/https://www.arc-trust.org/non |archive-date=9 September 2017 }}</ref> Njeno naravno območje razširjenosti je skoraj identično ''[[pisana žaba|P. lessonae]]''.<ref>{{navedi splet|title=''Pelophylax esculentus'', Edible Frog|url=http://amphibiaweb.org/cgi/amphib_query?query_src=aw_lists_genera_&where-genus=Pelophylax&where-species=esculentus|work=AmphibiaWeb.|access-date=28 January 2014}}</ref> Zeleno žabo najdemo po vsej Sloveniji, do nadmorske višine 1.100 m.<ref name="c814">{{navedi splet | title=ZELENE ŽABE Pelophylax sp. Fitzinger, 1843 | website=Informacijski center za varstvo dvoživk Slovenije / CKFF | url=https://www.ckff.si/icvds/vrste-dvozivk/pelophylax | access-date=2026-02-14}}</ref> Živi v obrežnem pasu jezer, ribnikov in mlak in v počasi tekočih rekah z bogatim rastlinjem. Pogosto se sonči na obrežju ali na listih vodnih rastlin. Ko se začne zima, se zakoplje v zemljo na dnu mlake ali reke, kjer negibna počiva vse do pomladi. Nima stalne temperature. Njena temperatura je odvisna od temperature okolja. == Razmnoževanje == Hibridne populacije se širijo s parjenjem samic zelenih žab z eno od starševskih vrst. Samci zelenih žab nimajo potomcev. Parjenje poteka 15 dni v mesecih med februarjem in aprilom. Samica izleže med 1500 in 4000 jajčec. Paglavci se v ugodnem okolju izležejo po dveh do treh tednih in se razvijajo dva do tri mesece. Spolno zrelost dosežejo po treh letih. ==Prehranjevanje== Zelena žaba se prehranjuje z žuželkami, največkrat z muhami, prehranjuje pa se še z ribjimi mladički. == Posebnosti == Zeleno žabo med vsemi žabami največ uporabljajo v prehrani, in sicer [[žabji kraki|žabje krake]].<ref>{{cite journal |first=Matthew |last=Truman |url=https://books.google.com/books?id=sd0RAAAAYAAJ&pg=PA40 |page=40 |title=Food and its influence on food and disease |journal=The Eclectic Magazine of Foreign Literature, Science, and Art |volume=1 |publisher=Leavitt, Trow, & Company |year=1843}}</ref> Ima veliko naravnih sovražnikov: ščuke, belouške in štorklje. ==Sklici== {{Reflist}} == Zunanje povezave == * {{commons-inline}} * [https://www.archeozoo.org/archeozootheque/picture/2848-rana_esculenta/search/2979 ArchéoZooThèque : Edible frog skeleton drawing] {{Taxonbar|from=Q31694}} {{normativna kontrola}} {{Škrbina-žival}} [[Kategorija:V Sloveniji zavarovane vrste]] [[Kategorija:Dvoživke Slovenije]] [[Kategorija:Prave žabe]] [[Kategorija:Križanci dvoživk]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] oow27bpiyq9q8uje2uyotqcxi01su3o 0 127521 6775155 6767776 2026-11-05T11:25:54Z Romanm 13 tn. 6775155 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Josip Nikolaj Sadnikar''', [[Slovenci|slovenski]] [[veterinar]] in zbiratelj [[umetnina|umetnin]], * [[5. december]] [[1863]], [[Ljubljana]], † [[4. november]] [[1952]], [[Kamnik]]. Sadnikar je diplomiral na visoki šoli na [[Dunaj]]u. Po končanem študiju se je prav tam izpopolnjeval iz [[Mikrobiologija|mikrobiologije]], in [[higiena|higiene]] [[mleko|mleka]]. Po končanem izpopolnjevanju je krajši čas služboval v [[Ljubljana|Ljubljani]], [[Radovljica|Radovljici]] in [[Črnomelj|Črnomlju]]. Potem pa je sprejel službo veterinarskega inšpektorja v Kamniku in jo opravljal od 1889 do 1926. V tem času je organiziral veterinarsko službo, uredil higiensko službo in v [[Krtina, Domžale|Krtini]] pri [[Domžale|Domžalah]] zgradil [[živali|živalsko]] [[pokopališče|grobišče]]. Ob poklicnem delu v Kamniku in njegovi okolici pa je Sadnikar marljivo zbiral [[Etnografija|etnografske]], [[arheologija|arheološke]] in [[kultura|kulturno]] [[zgodovina|zgodovinske]] predmete, ter leta 1893 v svoji hiši na [[Šutna, Kamnik|Šutni]] v Kamniku osnoval največji [[Slovenija|slovenski]] [[Sadnikarjev muzej|zasebni muzej]], ki je bil znan tudi v tujini. Med Sadnikarjevimi prijatelji so bili slovenski [[slikar]]ji : [[Ferdo Vesel]], [[Ivana Kobilca]], [[Stane Cuderman]], [[Miha Maleš]], pa tudi [[hrvati|hrvaški]] [[kipar]] [[Ivan Meštrović]]. Kot [[mecen]] je pomagal [[Maksim Gaspari|Gaspariju]], da se je lahko iz trgovskega pomočnika ( to delo je opravljal pri kamniškem trgovcu Strgarju ) usmeril v slikarstvo, [[Lojze Perko|Perku]] pa je priskrbel naročilo za opremo [[oltar]]ja v ''župnijski cerkvi v Kamniku''. Številne umetnine iz Sadnikarjeve zbirke je po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] prevzel [[Medobčinski muzej Kamnik|muzej]] v Kamniku, ki je danes lociran na [[Grad Zaprice|gradu Zaprice]]. Pogosto je obiskoval veleposestnico in zbiralko narodnih vezenin, pisanic in drugega ljudskega blaga [[Zofija Kapelle Haring|Zofijo Kapelle Haring]] (1843–1929) ter njeno hčer, pesnico [[Olga Haring|Olgo Haring]]. Njegova sinova sta bila Nikolaj (Niko) Sadnikar, (vojaški) zdravnik rentgenolog, ki je nadaljeval muzejsko in kulturno dejavnost in veterinar Demeter-Meto. == Glej tudi == * [[seznam slovenskih veterinarjev]] * [[seznam muzejev v Sloveniji]] * [[seznam častnih občanov občine Kamnik]] == Zunanje povezave == * {{SloBio|id=531196|avtor=Zadnikar Marjan|ime=Sadnikar Josip Nikolaj|vir=SBL}} * {{leksikon.si|124}} {{bio-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Sadnikar, Josip Nikolaj}} [[Kategorija:Slovenski veterinarji]] [[Kategorija:Slovenski meceni]] [[Kategorija:Kamničani]] 1u6ilklpke2chnh929ttbw6c0k7nbt9 0 130069 6774989 6770195 2026-11-05T01:16:22Z ~2026-44996-51 264415 /* Dela */ 6774989 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar|name=Igor Omerza|organization=|term_start3=[[23. december]] [[1992]]|order3=[[1. državni zbor Republike Slovenije|Poslanec v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]]|box_width=|footnotes=|website=|signature_size=|signature_alt=|signature=|awards=|parents=|children=|spouse=|party=[[Demokratska stranka Slovenije]] {{small|nekdanja}}<br>[[LDS]] {{small|nekdanja}}|employer=|image=<!--WD-->|years_active=|occupation=<!-- WD -->|alma_mater=[[Univerza v Ljubljani]]|successor=|predecessor=|term_end=|term_start=|order=|successor1=|predecessor1=|term_end1=|term_start1=|order1=|term_end3=[[28. november]] [[1996]]}}'''Igor Omerza''', [[Slovenci|slovenski]] [[ekonomist]], [[politik]], [[publicist]] in [[raziskovalec]], * [[20. avgust]] [[1950]], [[Ljubljana]]. Najprej je delal v Mikrohitu, nato v Mikro-Adi, kjer je kot direktor sodeloval z [[Janez Janša|Janezom Janšo]], ki je bil njegov namestnik in tudi Igorjem Bavčarjem. To je bilo edino podjetje, ki je v takratni državi lahko uvažalo programsko opremo. V drugi polovici [[80.|80. let]] 20. stoletja je sodeloval v procesih demokratizacije in nato osamosvajanja Slovenije. Ob aretaciji Janše leta 1988 so tudi njega nekaj ur zasliševali, nato je deloval kot član vodstva [[Odbor za varstvo človekovih pravic|Odbora za varstvo človekovih pravic]], nato pa v stranki [[Slovenska demokratična zveza]], po njenem razpadu pa v okviru [[Demokrati Slovenije|Demokratov Slovenije]], stranke, ki se je nato priključila [[Liberalna demokracija Slovenije|Liberalni demokraciji Slovenije]]. V letih 1991-92 je opravljal funkcijo direktorja [[Služba družbenega knjigovodstva|Službe družbenega knjigovodstva]], nato pa funkcijo poslanca [[1. državni zbor Republike Slovenije|prvega sklica slovenskega državnega zbora]]. Po zaključku podžupanskega mandata v [[Ljubljana|Ljubljani]] se je umaknil iz javno-političnega življenja predvsem v publicistično dejavnost. Zadnja leta se posveča predvsem raziskovanju arhivov, predvsem preučevanju dokumentov s časa [[Jugoslavija|Jugoslavije]]. Razkril je več kontroverz tega časa; med njimi, da je nekdanji sistem sledil več slovenskim politikom (Dimitriju Ruplu, Borisu Pahorju).<ref>{{Navedi splet|title=mag. Igor Omerza|url=https://4d.rtvslo.si/arhiv/intervju-tv/174730668|website=RTV 4D|accessdate=2020-11-10|language=sl|first=Multimedijski center RTV|last=Slovenija}}</ref> Leta 2026 ga je [[16. vlada Republike Slovenije|četrta vlada Janeza Janše]] imenovala v svet [[Muzej slovenske osamosvojitve|Muzeja slovenske osamosvojitve]].<ref>{{Navedi splet |title=Vlada imenovala svoje predstavnike v svet Muzeja slovenske osamosvojitve |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/vlada-imenovala-svoje-predstavnike-v-svet-muzeja-slovenske-osamosvojitve/794067 |access-date=2026-09-19 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> == Parlamentarno delovanje == Leta 1992 je bil [[volitve|izvoljen]] v [[1. državni zbor Republike Slovenije]]; v tem [[mandat (politika)|mandat]]u je bil član naslednjih [[delovno telo Državnega zbora Republike Slovenije|delovnih teles]]:<ref name="dz-rs.si">{{Navedi splet |url=http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/mediji/odzivi/vprasanjaNovinarjev/vprasanjeNovinarjaInOdgovorNanj/dcac2bef-c827-4e6e-b26f-eeff635ed400 |title=DZ-RS.si - Trajanje mandatnih obdobij Državnega zbora od leta 1992 dalje |accessdate=2020-11-10 |archive-date=2020-11-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201116133621/http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/mediji/odzivi/vprasanjaNovinarjev/vprasanjeNovinarjaInOdgovorNanj/dcac2bef-c827-4e6e-b26f-eeff635ed400 |url-status=dead }}</ref> * [[Odbor za nadzor proračuna in drugih javnih financ Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za nadzor proračuna in drugih javnih financ]] (predsednik; do [[26. maj]]a [[1994]]), * Preiskovalna komisija o domnevnem škodljivem, nedopustnem in nezakonitem ter neustavnem delovanju in poslovanju Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljana, izvršnih svetov Skupščin občin Postojna, Trbovlje in Izola ter vseh tistih izvršnih svetov skupščin občin, pri katerih delovanju so bile s strani Službe družbenega knjigovodstva ali drugih pristojnih državnih organov ugotovljene nepravilnosti in nezakonitosti, ter o sumu zlorabe pooblastil nekaterih javnih funkcionarjev in drugih tovrstnih nepravilnosti (predsednik; od 26. maja 1994), * [[Komisija za spremljanje in nadzor lastninskega preoblikovanja družbene lastnine Državnega zbora Republike Slovenije|Komisija za spremljanje in nadzor lastninskega preoblikovanja družbene lastnine]], * [[Odbor za finance in kreditno-monetarno politiko Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za finance in kreditno-monetarno politiko]], * [[Odbor za gospodarstvo Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za gospodarstvo]] in * [[Preiskovalna komisija o domnevnem škodljivem, nedopustnem in nezakonitem ter neustavnem delovanju in poslovanju Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljana, izvršnih svetov Skupščin občin Postojna, Trbovlje in Izola (...)|Preiskovalna komisija o domnevnem škodljivem, nedopustnem in nezakonitem ter neustavnem delovanju in poslovanju Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljana, izvršnih svetov Skupščin občin Postojna, Trbovlje in Izola ter vseh tistih izvršnih svetov skupščin občin, pri katerih delovanju so bile s strani Službe družbenega knjigovodstva ali drugih pristojnih državnih organov ugotovljene nepravilnosti in nezakonitosti, ter o sumu zlorabe pooblastil nekaterih javnih funkcionarjev in drugih tovrstnih nepravilnosti]] (do 26. maja 1994). ==Dela== * {{navedi knjigo |title=Ricardova teorija vrednosti |year=1986 |publisher=Univerzitetna konferenca ZSMS |location=Ljubljana |cobiss= 12984321}} * {{navedi knjigo |title=Cestna afera |year=1989 |publisher=Magellan |location=Ljubljana |cobiss=14959360}} * ''Edvard Kocbek: osebni dosje št. 584'', Ljubljana, 2010. ISBN 978-961-226-979-1 * {{navedi knjigo |title=Od Belce do Velikovca ali kako sem vzljubil bombo |year=2011 |publisher=Mohorjeva družba |location=Celovec |isbn=978-3-7086-0622-4 |cobiss= 256050176}} * {{navedi knjigo |title=88 stopnic do pekla / Kako je Zemljaričev Janez ugrabil Bato Todorovića |year=2013 |publisher=Mohorjeva družba |location=Celovec |isbn=978-3-7086-0725-2 |cobiss= 264455424}} * {{navedi knjigo |title=JBTZ : časi poprej in dnevi pozneje |year=2013 |publisher=Karantanija |location=Ljubljana |cobiss=266965248 |last=|first=|page=}} * {{navedi knjigo |title=Kliči U za umor |year=2014 |publisher=Mohorjeva družba |location=Celovec |cobiss=273672960 |last=|first=|page=}} * {{navedi knjigo |title=Veliki in dolgi pohod Nove revije |year=2015 |publisher=Mohorjeva družba |location=Celovec |cobiss=278706432 |last=|first=|page=}} * ''Karla: Udba o Dragi''. Trst: Mladika. 2015 *{{navedi knjigo |title=Melania Trump - gola resnica |year=2016 |publisher=Dobra knjiga |location=Ljubljana |isbn=9789619404515 |cobiss= |last=|first=|page=}} soavtorstvo z [[Bojan Požar|Bojanom Požarjem]]<ref>{{Navedi splet|title=Bojan Požar, Igor Omerza: Melania Trump - Gola resnica|url=https://www.biblos.si/isbn/9789619404515|website=www.biblos.si|accessdate=2020-11-10}}</ref> *{{navedi knjigo |title=1984, Orwellovo leto Agopa Stepanjana |year=2016 |publisher=Mohorjeva družba |location=Celovec |cobiss=284358656 |last=|first=|page=}} *''Boris Pahor - v žrelu UDBE'', 2017 *{{navedi knjigo |title=Kriminalni temelji Teritorialne obrambe in NLB |year=2018 |publisher=Podjetniška analitika |location=Ljubljana |cobiss= 297001984}} soavtorstvo z Radom Pezdirjem *{{navedi knjigo |title=Prva dama Melania Trump - kot je bila |year=2019 |publisher=Klub Native Speakerjev Slovenije |location=Ljubljana |cobiss= 97519617}} soavtorstvo z Ninom Mihalekom *{{navedi knjigo |title=[[Pravi obraz Janeza Stanovnika]] |year=2020 |publisher=Dobra knjiga |location=Ljubljana |isbn=978-961-95096-0-9 |cobiss= 27198467|last=|first=|page=}}<ref>{{Navedi splet|title=Pravi obraz Janeza Stanovnika – Dobra knjiga|url=https://www.dobra-knjiga.si/pravi-obraz-janeza-stanovnika/|accessdate=2020-11-10|language=sl-SI}}</ref> *{{navedi knjigo |title=Udba in akcija Sever |year=2020 |publisher=Dobra knjiga |location=Ljubljana |isbn=978-961-290-952-9 |cobiss= 18173443|last=|first=|page=}}<ref>{{Navedi splet|title=Udba in akcija Sever|url=https://www.dobra-knjiga.si/udba-in-akcija-sever/|accessdate=2022-10-23|language=sl-SI}}</ref> *{{navedi knjigo |title=Kocbek, Pahor, Jančar in Udba |year=2022 |publisher=Dobra knjiga |location=Ljubljana |isbn= |cobiss=140984835 |last=|first=|page=}}<ref>{{Navedi splet|title=Kocbek, Pahor, Jančar in Udba|url=https://www.dobra-knjiga.si/kocbek-pahor-jancar-in-udba/|accessdate=2022-10-23|language=sl-SI}}</ref> *''Jovanka in Udba: neukročena trmoglavka: blaznost na Titovem rdečem dvoru,'' 2022 *''Temna stran Dela:'' Knj. 1: ''osupljiva anatomija režimsko-udbovskih labirintov''; Knj. 2, ''Kronika propadle "udbovsko-čebinske" Slovenije''; Knj. 3: ''Svetla stran Dela'' (komplet) *''Milan Kučan in Udba: kronologija tajnega poročanja in pojavljanja 1969-1990'', 2024 *''Kocbekovo tržaško pričevanje in Udba'', 2025 *''Slovenska Udba i Počasni bleiburški vod'', 2025 *''Komisarka: Marta Kos kot zanesljiva sodelavka komunistične tajne policije'', 2026 *{{cite book |title=Anti-Pirjevec: akademika površnost v znanosti! |publisher=Zavod Aruma |year=2026 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=301212419}} (soavtor [[Jože Dežman]]) *''Velikani slovenske osamosvojitve in Udba'' (serija: Mladika, Trst) **''Ciril Žebot – Peter'' (1. del - 2021) **''Igor Bavčar – Deviacija'' (2023) **''France Bučar'' ''–'' ''Tikveš'' (2023) **''Jože Pučnik – Psevdomarksist'' (2023) **''Franc Jeza'' ''– Separatist'' (2024) **''Janez Janša – Kaplar'' (2026) **''Dimitrij Rupel – Negativ'' **sledijo še: Niko Grafenauer - ''Granit'', Spomenka in Tine Hribar, Janez Toplišek == Glej tudi == * [[seznam slovenskih ekonomistov]] * [[seznam slovenskih politikov]] * [[seznam poslancev Državnega zbora Republike Slovenije]] * [[seznam poslancev Državnega zbora Republike Slovenije (1992-1996)]] == Sklici == <references /> {{1DZRS}} {{normativna kontrola}} {{politician-stub}} {{DEFAULTSORT:Omerza, Igor}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski ekonomisti]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Poslanci 1. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:mestni svetniki Mestne občine Ljubljana (2002–2006)]] [[Kategorija:Bivši člani Liberalne demokracije Slovenije]] [[Kategorija:Diplomiranci Ekonomske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Ekonomski fakulteti v Ljubljani]] ask1qtgko6oeo936xboue8zo39ap19r 0 130071 6774785 6759975 2026-11-04T13:39:34Z ~2026-45085-22 264465 /* Nagrade */ 6774785 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar|name=Tone Partljič|footnotes=|parents=|awards=|signature=|signature_alt=|signature_size=|website=|box_width=|spouse=|order3=|term_start3=|born=5. avgust 1940|term_start2=27. oktober 2000|term_end2=22. oktober 2004|president=[[Herman Rigelnik]]|president1=[[Janez Podobnik]]|children=|party=[[LDS]]|years_active=|order=[[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanec v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]]|term_end3=|order1=|term_start1=28. november 1996|term_end1=27. oktober 2000|predecessor1=|successor1=|term_start=23. december 1992|employer=|term_end=28. november 1996|predecessor=|successor=|alma_mater=|occupation=<!-- WD -->|image=<!--WD-->|organization=|president2=[[Borut Pahor]]<br> [[Franc Feri Horvat]]}} '''Tone Partljič''' [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], [[dramatik]], [[učitelj|predmetni učitelj]], [[scenarist]], [[politik]], komediograf, * [[5. avgust]] [[1940]], [[Maribor]]. == Življenje == [[slika:Tone Partljič 2011 (3).jpg|thumb|Tone Partljič med govorom leta 2011]] Rodil se je v Mariboru. Prve mesece svojega življenja je preživel v Hočah. Že leta 1940 se je družina preselila v [[Pesnica pri Mariboru|Pesnico pri Mariboru]], kjer je oče dobil službo na železnici. Osnovno šolo je obiskoval v domačem kraju. Šolanje je nadaljeval na nižji gimnaziji v Mariboru, po maturi leta 1960 je bil poslan v občino [[Radlje ob Dravi]] za učitelja. Poučeval je v Brezovcu (zdaj [[Sveti Trije Kralji, Radlje ob Dravi|Sveti Trije kralji]]) pri Radljah, Ribnici na Pohorju, Vuzenici in na Sladkem Vrhu. Diplomiral je iz [[angleščina|angleškega]] in slovenskega jezika na Mariborski pedagoški akademiji leta 1965. Leta 1971 je postal [[dramaturg]] v Drami Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Leta 1987 je prevzel umetniško vodstvo [[Mestno gledališče ljubljansko|MGL]] in leta 1991 vodstvo SNG Drame Ljubljana. Dvanajst let je bil [[poslanec]] [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnega zbora Republike Slovenije]]; od leta 1992 kot poslanec [[Liberalna demokracija Slovenije|Liberalne demokracije Slovenije]]. Čeprav je deloval kot politik, je ostal pisatelj. Izjavil je: ''"Moja duša in moje srce nista za mikrofonom, ampak za pisalnim strojem"''.-Bil je predsednik društva [[Bralna značka|Bralne značke Slovenije]] in strokovne žirije za nagrado [[Večernica (nagrada)|večernica]], sodeloval pa je tudi pri [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovem srečanju]] v Mariboru. V Pesnici pri Mariboru je po njem poimenovana kulturna dvorana. Njegova hči je dramska igralka [[Mojca Partljič]], igralka je prav tako vnukinja [[Urška Taufer]]. Nečak je kulturnik in ljubiteljski zgodovinar [[Matjaž Partlič]] (znan tudi po vlogi Tinčka v filmu Moj ata, socialistični kulak). ==Delo== Z literaturo in pisanjem se je Tone Partljič začel ukvarjati v šestdesetih letih. Njegova dela so [[Črtica (književnost)|črtice]], [[Novela (književnost)|novele]], [[roman]]i in dramska dela. Pisal je [[Proza|kratko prozo]] in romane. Izdal je več zbirk humorističnih in satiričnih besedil ter otroških spominskih črtic v knjigah. ===Komedije=== Partljičeve satirične igre so večkrat uprizorili in režirali; leta 1987 so premierno predvajali film ''[[Moj ata, socialistični kulak]]'', ki ga je režiral [[Matjaž Klopčič]]. Komedije zajemajo snov iz okolja. V Kulaku opisuje nasilno kolektivizacijo kmetijstva v času, ko si je mali kmet obetal, da bo na svojem gospodar, kar so mu tudi obljubljali in ga, kakor vedno prej in ga bodo tudi v bodoče zavedli. V Ščukah je okolje radijski kolektiv, v katerega v času, ko obstaja veliko nesorazmerje med deklariranim poslušanjem malega človeka in spretnim usmerjanjem množic, prispe pripravnik in kasnejši urednik, ki na lastni koži občuti razliko med teorijo in prakso samoupravljanja. Občuti jo tako on, kot tudi vsi njegovi sodelavci. Le da oni to vedo že od prej, zato se bistveno bolj trudijo za položaj in privilegije. Prve knjižno izdane komedije so bile politično obarvane; ''Politika, bolezen moja'' in ''Gospa poslančeva'' sta bili uprizorjeni leta 1996. Kasneje je postal žanr komedij širši. ===Mladinska književnost=== Za mladino je napisal zbirko kratkih proz ali spominskih črtic ''[[Hotel sem prijeti sonce]]''. Za osnovnošolce je napisal črtice z naslovom ''[[Slišal sem, kako trava raste]]'' in krajšo pripoved o mlajši deklici, z naslovom [[Maša in Tjaša]]. === Motivi v dramatiki === Partljič v svojih delih večkrat omenja Cankarjeve učitelje. Pogosto se sklicuje na svoje znanje o NOB - ju. Tudi kmetijstvo in kmetje niso redko prisotni motivi njegovih del. === Izhodišča njegovega pisanja === Pogosto se jasno vidi, da dramatik Tone Partljič prične z etično in deloma cankarjansko prizadetostjo o povojnem dogajanju. Zelo uspešno uporablja tudi svoje opazne avtobiografske prvine, s tem je dokazal, da kljub temu, da so bili v otroštvu revna in neizobražena družina pa mu je vseeno uspelo pokazati, da temu ni tako. S svojim znanjem je dokazal, da preteklost ni pomemben del prihodnosti. == Bibliografija == === Dramatika === * ''Ribe na plitvini'', MGL (1968) * ''Naj poje čuk'', Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica (1971) * ''Tolmun in kamen'', Prešernovo gledališče Kranj (1972) * ''Ščuke pa ni'', Slovensko narodno gledališče Maribor (1973) * ''Oskubite jastreba'', Slovensko narodno gledališče Maribor (1977) * ''Nekoč in danes'', monodrama (1979) * ''Za koga naj še molim?'', Slovensko narodno gledališče Maribor (1980) * ''Taki ste, take smo'' (1980) * ''Nasvidenje nad zvezdami'', Mestno gledališče ljubljansko (1981) * ''O, ne, ščuke pa ne'', Slovensko narodno gledališče Maribor (1982) * ''Moj ata, socialistični kulak'', Slovensko narodno gledališče Maribor (1983) * ''Sekretar za humor'', Slovensko narodno gledališče Maribor (1984) * ''Rdeče in sinje med drevjem'', Neuprizorjeno. V knjigi ZO Maribor (1985) * ''Justifikacija'', Mestno gledališče ljubljansko (1986) * ''Ščuka, da te kap'', Slovensko ljudsko gledališče (1987) * ''Pesnikova žena prihaja'', Mestno gledališče ljubljansko (1989) * ''Deni me kot pečat na svoje srce'' (1990) * ''Moj deda, socialistični mrtvak'' (1991) * ''Štajerc v Ljubljani'' (1995) * ''Politika, bolezen moja'' (1996) * ''Gospa poslančeva'' (1996) * ''Komedije'' (1997) * ''Maister in Marjeta'' (1998) * ''Čistilka Marija'' (1998) * ''En dan resnice'' (1999) * ''Krivica boli'' (1999) * ''Čaj za dve'' (2001) * ''Edelweis ali Denis in Ditka'' (2001) * ''Izbrane komedije'' (2003) * ''Poroka čistilke Marije'' (2006) * ''Zveze in partnerstva'' (2007) * ''Za nacionalni interes'' (2007) * ''Aldo in Micika'' (2012) * ''Dve komediji in pekrska gledališka zgodba'' (2023) ===Proza=== ====Za odrasle==== * ''Nikoli ne glej za pticami'', [[Mladinska knjiga]] (1967) {{COBISS|ID=5647105}} * ''Jalovost'', Mladinska knjiga (1971) {{COBISS|ID=835614}} * ''Volk na madridskih ulicah'', Založba Obzorja (1974) {{COBISS|ID=833822}} * ''Nasvidenje nad zvezdami'', Mladinska knjiga (1982) {{COBISS|ID=24173063}} * ''Pepsi ali provincialni donjuan'', Založba Borec (1987) {{COBISS|ID=16604417}} * ''Rdeče in sinje med drevjem'' (1987) {{COBISS|ID=6826752}} * ''Kulturne humoreske, prosim'', Prešernova družba (1988){{COBISS|ID=6767616}} * ''Prelesti, prelesti'', Mladinska knjiga (1990) {{COBISS|ID=16382976}} * ''Goool!: predvolilne humoreske'', [[Liberalno demokratska stranka]] (1992) {{COBISS|ID=32305920}} * ''Mala'', Prešernova družba (1992) {{COBISS|ID=30731264}} * ''[[Pri Mariji Snežni zvoni]]'', Obzorja (1994) {{COBISS|ID=36097793}} * ''[[Starec za plotom]]'', Obzorja (1995) {{COBISS|ID=38551553}} * ''Samo roko daj'', [[Pisanica]] (1997) {{COBISS|ID=68857856}} * ''Pisatelj v parlamentu'', Pisanica 1998) {{COBISS|ID=78804224}} * ''Usodna privlačnost'', Pisanica (2001) {{COBISS|ID= 110534400}} * ''Kampanja'', Prešernova družba (2002) {{COBISS|ID=118813696}} * ''Golaž, reka in mostovi'', Pisanica (2003) {{COBISS|ID=125975552}} * ''Grob pri Mariji Snežni'', Pisanica (2005) {{COBISS|ID=223155200}} * ''Hvala vam, bogovi, za te blodnje'', Litera ( 2010) * ''Pasja ulica'', Litera (2013) *''Sebastjan in most'', Beletrina (2014) *''Nebesa pod Pohorjem'', Litera (2016) *''Ljudje iz Maribora'', Beletrina (2017) *''Ne bom jih pozabil'', Litera (2018) *''Pesnica'', Beletrina (2019) *''Ljudje z otoka'', Beletrina (2021) *''Strnišča. Zgodbe o otrocih in vojni'', Pivec (2022) *''Veter z vzhoda'', Beletrina (2023) *''Pesniški Dvor'' (2024) *''Voranc. Prva knjiga'': ''Samorastnik'' (2025) *''Voranc: Druga knjiga'' (2026) ====Za mladino==== *''[[Hotel sem prijeti sonce]]'', Mladinska knjiga (1981) {{COBISS|ID=73720320}} *''[[Slišal sem, kako trava raste]]'', Mladinska knjiga (1990) {{COBISS|ID=50867712}} *''Dupleška mornarica'', Pisanica (1996) {{COBISS|ID=493885}} *''[[Maša in Tjaša]]'', Prešernova družba (1999) {{COBISS|ID=103602944}} *''General: deset črtic o Rudolfu Maistru'', [[Karantanija]] (2006) {{COBISS|ID=228252928}} *''Deklica in general: general Maister'' (2011, 2018 -2. dop.izdaja) ===Televizijske igre=== * ''[[Mama umrla stop]]'', [[RTV Ljubljana]] (1974) * ''[[O težavah s Kalmanovim truplom in neprimerni ljubezni med Frančekom in Gelo]]'', RTV Ljubljana (1977) * ''[[Ščuke pa ni, ščuke pa ne]]'', TV nadaljevanka, RTV Ljubljana (1980) * ''Odločitev (Ko poje čuk)'', TV igra, RTV Ljubljana (1980) * ''[[Pasja pot]]'' (po noveli ''Dvojčka'' Prežihovega Voranca), RTV Ljubljana (1983) * ''Oblaki so rdeči'', TV nadaljevanka, RTV Ljubljana (1983) * ''Pri Mariji Snežni zvoni'', RTV Ljubljana (1990) * ''Silvestrska sprava'', TV komedija, RTV Ljubljana (2001) * ''Slovenska vigred'', TV komedija, RTV Ljubljana (2006) ===Filmska scenarija=== * ''[[Moj ata, socialistični kulak]]'', [[Viba film]] (1987) * ''[[Vdovstvo Karoline Žašler]]'', Viba film (1976) ===Gledališke režije=== * ''[[Janez Trdina]]: Bajke in povesti'', drama ([[SNG Maribor]], 1984) ===Dramatizacije=== * ''Kekec je pač Kekec'' (1974) * ''Zločin na meji'' (1974) * ''Vsem galjotom vile v vamp'' (1984) === Komedije === * ''Čaj za dve'' * ''Partnerska poroka'' * ''Gospa poslančeva'' * ''Politika, ljubezen moja'' ===Radijske igre=== * ''Veličastna smrt dramskega in televizijskega igralca Vinka Kurenca'', [[Radio Maribor]] (1979) * ''Marjetice'', Radio Maribor (1981) * ''Nekoč in danes'', monokomedija, RTV Ljubljana (1982) * ''Rdeče in sinje med drevjem'', RTV Ljubljana (1987) ===Zborniki=== * ''Štirinajst'' (soavtor, 1967) * ''Siti in lačni Slovenci'' (soavtor, 1969) * ''Skupaj'' (soavtor, 1973) * ''Slovenski narod in slovenska kultura'' (soavtor, 1985) ==Nagrade== * ''[[nagrada Prešernovega sklada]]'' za satirično komedijske igre (1980) * ''[[Levstikova nagrada]]'' za knjigo ''[[Hotel sem prijeti sonce]]'' (1982) * ''[[Grumova nagrada]]'' za dramo ''Moj ata, socialistični kulak'' (1984) * ''[[Glazerjeva nagrada]]'' mesta [[Maribor]] za življenjsko delo na področju kulture (2006) * [[Ježkova nagrada|''Ježkova nagrada'']] za življenjsko delo(?) (2008) * ''[[Prešernova nagrada]]'' za življenjsko delo (2016) -'''Častni občan''' * občina Pesnica (1998) * občina Ribnica na Pohorju (2009) * mestna občina Maribor (2021) '''Odlikovanja''' Zlati red za zasluge Republike Slovenije (2006) ==Politično delo== Leta 1992 je bil izvoljen v [[1. državni zbor Republike Slovenije]]; v tem mandatu je bil član naslednjih [[delovno telo Državnega zbora Republike Slovenije|delovnih teles]]: * [[Komisija za narodni skupnosti Državnega zbora Republike Slovenije|Komisija za narodni skupnosti]], * [[Komisija za žensko politiko Državnega zbora Republike Slovenije|Komisija za žensko politiko]] (od 6. oktobra 1994), * [[Odbor za kulturo, šolstvo in šport Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za kulturo, šolstvo in šport]], * [[Odbor za mednarodne odnose Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za mednarodne odnose]] (od 6. oktobra 1994) in * [[Odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko]]. == Viri in opombe == {{sklici|2}} * Lorenci, Mirko. ''Tone Partljič''. Partizanska knjiga, Ljubljana 1990. {{COBISS|ID=21196288}} * Partljič, Tone. ''Izbrane komedije''. Karantanija, Ljubljana 2003. {{COBISS|ID=120184320}} * Blažić, Milena. ''Svet iz besed 7: delovni zvezek za branje v 7. razredu devetletne osnovne šole''. Rokus, Ljubljana 2003 {{COBISS|ID=119446272}} * Lavrenčič Vrabec, Darja. ''Šolski album slovenskih književnikov''. Mladinska knjiga, Ljubljana 2007. {{COBISS|ID=232022784}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih dramatikov]] * [[seznam slovenskih pisateljev]] * [[seznam slovenskih scenaristov]] * [[seznam slovenskih politikov]] * [[seznam poslancev Državnega zbora Republike Slovenije]] * [[seznam poslancev Državnega zbora Republike Slovenije (1992-1996)]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * http://www.drustvo-dsp.si/si/pisatelji/470/detail.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120128022447/http://www.drustvo-dsp.si/si/pisatelji/470/detail.html |date=2012-01-28 }} * http://www.bralnaznacka.si/ * [https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/174708726 "Knjige in bel list, to je Tone Partljič - in to je moja edina svoboda."]. Naši umetniki pred mikrofonom (1. avgust 2020). RTV Slovenija. {{Navpolja| list1= &nbsp; {{PrejemnikiNagradePresernovegaSklada}} {{LevstikoviNagrajenci}} {{GrumoviNagrajenci}} {{GlazerjeviNagrajenci}} {{JezkoviNagrajenci}} {{1DZRS}} {{2DZRS}} {{3DZRS}} }} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Partljič, Tone}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski dramatiki]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski scenaristi]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Člani Liberalne demokracije Slovenije]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Levstikovi nagrajenci]] [[Kategorija:Grumovi nagrajenci]] [[Kategorija:Slovenski učitelji]] [[Kategorija:Ježkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Glazerjevi nagrajenci]] [[Kategorija:Prejemniki Glazerjeve listine]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] [[Kategorija:Mariborčani]] [[Kategorija:Poslanci 1. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 2. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 3. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Tone Partljič|*]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] fxf5u20ypyxksjp61covcbjcqrkcqtl 6774786 6774785 2026-11-04T13:44:06Z ~2026-45085-22 264465 /* Nagrade */ 6774786 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar|name=Tone Partljič|footnotes=|parents=|awards=|signature=|signature_alt=|signature_size=|website=|box_width=|spouse=|order3=|term_start3=|born=5. avgust 1940|term_start2=27. oktober 2000|term_end2=22. oktober 2004|president=[[Herman Rigelnik]]|president1=[[Janez Podobnik]]|children=|party=[[LDS]]|years_active=|order=[[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanec v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]]|term_end3=|order1=|term_start1=28. november 1996|term_end1=27. oktober 2000|predecessor1=|successor1=|term_start=23. december 1992|employer=|term_end=28. november 1996|predecessor=|successor=|alma_mater=|occupation=<!-- WD -->|image=<!--WD-->|organization=|president2=[[Borut Pahor]]<br> [[Franc Feri Horvat]]}} '''Tone Partljič''' [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], [[dramatik]], [[učitelj|predmetni učitelj]], [[scenarist]], [[politik]], komediograf, * [[5. avgust]] [[1940]], [[Maribor]]. == Življenje == [[slika:Tone Partljič 2011 (3).jpg|thumb|Tone Partljič med govorom leta 2011]] Rodil se je v Mariboru. Prve mesece svojega življenja je preživel v Hočah. Že leta 1940 se je družina preselila v [[Pesnica pri Mariboru|Pesnico pri Mariboru]], kjer je oče dobil službo na železnici. Osnovno šolo je obiskoval v domačem kraju. Šolanje je nadaljeval na nižji gimnaziji v Mariboru, po maturi leta 1960 je bil poslan v občino [[Radlje ob Dravi]] za učitelja. Poučeval je v Brezovcu (zdaj [[Sveti Trije Kralji, Radlje ob Dravi|Sveti Trije kralji]]) pri Radljah, Ribnici na Pohorju, Vuzenici in na Sladkem Vrhu. Diplomiral je iz [[angleščina|angleškega]] in slovenskega jezika na Mariborski pedagoški akademiji leta 1965. Leta 1971 je postal [[dramaturg]] v Drami Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Leta 1987 je prevzel umetniško vodstvo [[Mestno gledališče ljubljansko|MGL]] in leta 1991 vodstvo SNG Drame Ljubljana. Dvanajst let je bil [[poslanec]] [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnega zbora Republike Slovenije]]; od leta 1992 kot poslanec [[Liberalna demokracija Slovenije|Liberalne demokracije Slovenije]]. Čeprav je deloval kot politik, je ostal pisatelj. Izjavil je: ''"Moja duša in moje srce nista za mikrofonom, ampak za pisalnim strojem"''.-Bil je predsednik društva [[Bralna značka|Bralne značke Slovenije]] in strokovne žirije za nagrado [[Večernica (nagrada)|večernica]], sodeloval pa je tudi pri [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovem srečanju]] v Mariboru. V Pesnici pri Mariboru je po njem poimenovana kulturna dvorana. Njegova hči je dramska igralka [[Mojca Partljič]], igralka je prav tako vnukinja [[Urška Taufer]]. Nečak je kulturnik in ljubiteljski zgodovinar [[Matjaž Partlič]] (znan tudi po vlogi Tinčka v filmu Moj ata, socialistični kulak). ==Delo== Z literaturo in pisanjem se je Tone Partljič začel ukvarjati v šestdesetih letih. Njegova dela so [[Črtica (književnost)|črtice]], [[Novela (književnost)|novele]], [[roman]]i in dramska dela. Pisal je [[Proza|kratko prozo]] in romane. Izdal je več zbirk humorističnih in satiričnih besedil ter otroških spominskih črtic v knjigah. ===Komedije=== Partljičeve satirične igre so večkrat uprizorili in režirali; leta 1987 so premierno predvajali film ''[[Moj ata, socialistični kulak]]'', ki ga je režiral [[Matjaž Klopčič]]. Komedije zajemajo snov iz okolja. V Kulaku opisuje nasilno kolektivizacijo kmetijstva v času, ko si je mali kmet obetal, da bo na svojem gospodar, kar so mu tudi obljubljali in ga, kakor vedno prej in ga bodo tudi v bodoče zavedli. V Ščukah je okolje radijski kolektiv, v katerega v času, ko obstaja veliko nesorazmerje med deklariranim poslušanjem malega človeka in spretnim usmerjanjem množic, prispe pripravnik in kasnejši urednik, ki na lastni koži občuti razliko med teorijo in prakso samoupravljanja. Občuti jo tako on, kot tudi vsi njegovi sodelavci. Le da oni to vedo že od prej, zato se bistveno bolj trudijo za položaj in privilegije. Prve knjižno izdane komedije so bile politično obarvane; ''Politika, bolezen moja'' in ''Gospa poslančeva'' sta bili uprizorjeni leta 1996. Kasneje je postal žanr komedij širši. ===Mladinska književnost=== Za mladino je napisal zbirko kratkih proz ali spominskih črtic ''[[Hotel sem prijeti sonce]]''. Za osnovnošolce je napisal črtice z naslovom ''[[Slišal sem, kako trava raste]]'' in krajšo pripoved o mlajši deklici, z naslovom [[Maša in Tjaša]]. === Motivi v dramatiki === Partljič v svojih delih večkrat omenja Cankarjeve učitelje. Pogosto se sklicuje na svoje znanje o NOB - ju. Tudi kmetijstvo in kmetje niso redko prisotni motivi njegovih del. === Izhodišča njegovega pisanja === Pogosto se jasno vidi, da dramatik Tone Partljič prične z etično in deloma cankarjansko prizadetostjo o povojnem dogajanju. Zelo uspešno uporablja tudi svoje opazne avtobiografske prvine, s tem je dokazal, da kljub temu, da so bili v otroštvu revna in neizobražena družina pa mu je vseeno uspelo pokazati, da temu ni tako. S svojim znanjem je dokazal, da preteklost ni pomemben del prihodnosti. == Bibliografija == === Dramatika === * ''Ribe na plitvini'', MGL (1968) * ''Naj poje čuk'', Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica (1971) * ''Tolmun in kamen'', Prešernovo gledališče Kranj (1972) * ''Ščuke pa ni'', Slovensko narodno gledališče Maribor (1973) * ''Oskubite jastreba'', Slovensko narodno gledališče Maribor (1977) * ''Nekoč in danes'', monodrama (1979) * ''Za koga naj še molim?'', Slovensko narodno gledališče Maribor (1980) * ''Taki ste, take smo'' (1980) * ''Nasvidenje nad zvezdami'', Mestno gledališče ljubljansko (1981) * ''O, ne, ščuke pa ne'', Slovensko narodno gledališče Maribor (1982) * ''Moj ata, socialistični kulak'', Slovensko narodno gledališče Maribor (1983) * ''Sekretar za humor'', Slovensko narodno gledališče Maribor (1984) * ''Rdeče in sinje med drevjem'', Neuprizorjeno. V knjigi ZO Maribor (1985) * ''Justifikacija'', Mestno gledališče ljubljansko (1986) * ''Ščuka, da te kap'', Slovensko ljudsko gledališče (1987) * ''Pesnikova žena prihaja'', Mestno gledališče ljubljansko (1989) * ''Deni me kot pečat na svoje srce'' (1990) * ''Moj deda, socialistični mrtvak'' (1991) * ''Štajerc v Ljubljani'' (1995) * ''Politika, bolezen moja'' (1996) * ''Gospa poslančeva'' (1996) * ''Komedije'' (1997) * ''Maister in Marjeta'' (1998) * ''Čistilka Marija'' (1998) * ''En dan resnice'' (1999) * ''Krivica boli'' (1999) * ''Čaj za dve'' (2001) * ''Edelweis ali Denis in Ditka'' (2001) * ''Izbrane komedije'' (2003) * ''Poroka čistilke Marije'' (2006) * ''Zveze in partnerstva'' (2007) * ''Za nacionalni interes'' (2007) * ''Aldo in Micika'' (2012) * ''Dve komediji in pekrska gledališka zgodba'' (2023) ===Proza=== ====Za odrasle==== * ''Nikoli ne glej za pticami'', [[Mladinska knjiga]] (1967) {{COBISS|ID=5647105}} * ''Jalovost'', Mladinska knjiga (1971) {{COBISS|ID=835614}} * ''Volk na madridskih ulicah'', Založba Obzorja (1974) {{COBISS|ID=833822}} * ''Nasvidenje nad zvezdami'', Mladinska knjiga (1982) {{COBISS|ID=24173063}} * ''Pepsi ali provincialni donjuan'', Založba Borec (1987) {{COBISS|ID=16604417}} * ''Rdeče in sinje med drevjem'' (1987) {{COBISS|ID=6826752}} * ''Kulturne humoreske, prosim'', Prešernova družba (1988){{COBISS|ID=6767616}} * ''Prelesti, prelesti'', Mladinska knjiga (1990) {{COBISS|ID=16382976}} * ''Goool!: predvolilne humoreske'', [[Liberalno demokratska stranka]] (1992) {{COBISS|ID=32305920}} * ''Mala'', Prešernova družba (1992) {{COBISS|ID=30731264}} * ''[[Pri Mariji Snežni zvoni]]'', Obzorja (1994) {{COBISS|ID=36097793}} * ''[[Starec za plotom]]'', Obzorja (1995) {{COBISS|ID=38551553}} * ''Samo roko daj'', [[Pisanica]] (1997) {{COBISS|ID=68857856}} * ''Pisatelj v parlamentu'', Pisanica 1998) {{COBISS|ID=78804224}} * ''Usodna privlačnost'', Pisanica (2001) {{COBISS|ID= 110534400}} * ''Kampanja'', Prešernova družba (2002) {{COBISS|ID=118813696}} * ''Golaž, reka in mostovi'', Pisanica (2003) {{COBISS|ID=125975552}} * ''Grob pri Mariji Snežni'', Pisanica (2005) {{COBISS|ID=223155200}} * ''Hvala vam, bogovi, za te blodnje'', Litera ( 2010) * ''Pasja ulica'', Litera (2013) *''Sebastjan in most'', Beletrina (2014) *''Nebesa pod Pohorjem'', Litera (2016) *''Ljudje iz Maribora'', Beletrina (2017) *''Ne bom jih pozabil'', Litera (2018) *''Pesnica'', Beletrina (2019) *''Ljudje z otoka'', Beletrina (2021) *''Strnišča. Zgodbe o otrocih in vojni'', Pivec (2022) *''Veter z vzhoda'', Beletrina (2023) *''Pesniški Dvor'' (2024) *''Voranc. Prva knjiga'': ''Samorastnik'' (2025) *''Voranc: Druga knjiga'' (2026) ====Za mladino==== *''[[Hotel sem prijeti sonce]]'', Mladinska knjiga (1981) {{COBISS|ID=73720320}} *''[[Slišal sem, kako trava raste]]'', Mladinska knjiga (1990) {{COBISS|ID=50867712}} *''Dupleška mornarica'', Pisanica (1996) {{COBISS|ID=493885}} *''[[Maša in Tjaša]]'', Prešernova družba (1999) {{COBISS|ID=103602944}} *''General: deset črtic o Rudolfu Maistru'', [[Karantanija]] (2006) {{COBISS|ID=228252928}} *''Deklica in general: general Maister'' (2011, 2018 -2. dop.izdaja) ===Televizijske igre=== * ''[[Mama umrla stop]]'', [[RTV Ljubljana]] (1974) * ''[[O težavah s Kalmanovim truplom in neprimerni ljubezni med Frančekom in Gelo]]'', RTV Ljubljana (1977) * ''[[Ščuke pa ni, ščuke pa ne]]'', TV nadaljevanka, RTV Ljubljana (1980) * ''Odločitev (Ko poje čuk)'', TV igra, RTV Ljubljana (1980) * ''[[Pasja pot]]'' (po noveli ''Dvojčka'' Prežihovega Voranca), RTV Ljubljana (1983) * ''Oblaki so rdeči'', TV nadaljevanka, RTV Ljubljana (1983) * ''Pri Mariji Snežni zvoni'', RTV Ljubljana (1990) * ''Silvestrska sprava'', TV komedija, RTV Ljubljana (2001) * ''Slovenska vigred'', TV komedija, RTV Ljubljana (2006) ===Filmska scenarija=== * ''[[Moj ata, socialistični kulak]]'', [[Viba film]] (1987) * ''[[Vdovstvo Karoline Žašler]]'', Viba film (1976) ===Gledališke režije=== * ''[[Janez Trdina]]: Bajke in povesti'', drama ([[SNG Maribor]], 1984) ===Dramatizacije=== * ''Kekec je pač Kekec'' (1974) * ''Zločin na meji'' (1974) * ''Vsem galjotom vile v vamp'' (1984) === Komedije === * ''Čaj za dve'' * ''Partnerska poroka'' * ''Gospa poslančeva'' * ''Politika, ljubezen moja'' ===Radijske igre=== * ''Veličastna smrt dramskega in televizijskega igralca Vinka Kurenca'', [[Radio Maribor]] (1979) * ''Marjetice'', Radio Maribor (1981) * ''Nekoč in danes'', monokomedija, RTV Ljubljana (1982) * ''Rdeče in sinje med drevjem'', RTV Ljubljana (1987) ===Zborniki=== * ''Štirinajst'' (soavtor, 1967) * ''Siti in lačni Slovenci'' (soavtor, 1969) * ''Skupaj'' (soavtor, 1973) * ''Slovenski narod in slovenska kultura'' (soavtor, 1985) ==Nagrade in priznanja== * ''[[nagrada Prešernovega sklada]]'' za satirično komedijske igre (1980) * ''[[Levstikova nagrada]]'' za knjigo ''[[Hotel sem prijeti sonce]]'' (1982) * ''[[Grumova nagrada]]'' za dramo ''Moj ata, socialistični kulak'' (1984) * ''[[Glazerjeva nagrada]]'' mesta [[Maribor]] za življenjsko delo na področju kulture (2006) * [[Ježkova nagrada|''Ježkova nagrada'']] za življenjsko delo(?) (2008) * ''[[Prešernova nagrada]]'' za življenjsko delo (2016) -'''Častni občan''' * občina Pesnica (1998) * občina Ribnica na Pohorju (2009) * mestna občina Maribor (2021) '''Odlikovanja''' Zlati red za zasluge Republike Slovenije (2006) ==Politično delo== Leta 1992 je bil izvoljen v [[1. državni zbor Republike Slovenije]]; v tem mandatu je bil član naslednjih [[delovno telo Državnega zbora Republike Slovenije|delovnih teles]]: * [[Komisija za narodni skupnosti Državnega zbora Republike Slovenije|Komisija za narodni skupnosti]], * [[Komisija za žensko politiko Državnega zbora Republike Slovenije|Komisija za žensko politiko]] (od 6. oktobra 1994), * [[Odbor za kulturo, šolstvo in šport Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za kulturo, šolstvo in šport]], * [[Odbor za mednarodne odnose Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za mednarodne odnose]] (od 6. oktobra 1994) in * [[Odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko]]. == Viri in opombe == {{sklici|2}} * Lorenci, Mirko. ''Tone Partljič''. Partizanska knjiga, Ljubljana 1990. {{COBISS|ID=21196288}} * Partljič, Tone. ''Izbrane komedije''. Karantanija, Ljubljana 2003. {{COBISS|ID=120184320}} * Blažić, Milena. ''Svet iz besed 7: delovni zvezek za branje v 7. razredu devetletne osnovne šole''. Rokus, Ljubljana 2003 {{COBISS|ID=119446272}} * Lavrenčič Vrabec, Darja. ''Šolski album slovenskih književnikov''. Mladinska knjiga, Ljubljana 2007. {{COBISS|ID=232022784}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih dramatikov]] * [[seznam slovenskih pisateljev]] * [[seznam slovenskih scenaristov]] * [[seznam slovenskih politikov]] * [[seznam poslancev Državnega zbora Republike Slovenije]] * [[seznam poslancev Državnega zbora Republike Slovenije (1992-1996)]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * http://www.drustvo-dsp.si/si/pisatelji/470/detail.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120128022447/http://www.drustvo-dsp.si/si/pisatelji/470/detail.html |date=2012-01-28 }} * http://www.bralnaznacka.si/ * [https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/174708726 "Knjige in bel list, to je Tone Partljič - in to je moja edina svoboda."]. Naši umetniki pred mikrofonom (1. avgust 2020). RTV Slovenija. {{Navpolja| list1= &nbsp; {{PrejemnikiNagradePresernovegaSklada}} {{LevstikoviNagrajenci}} {{GrumoviNagrajenci}} {{GlazerjeviNagrajenci}} {{JezkoviNagrajenci}} {{1DZRS}} {{2DZRS}} {{3DZRS}} }} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Partljič, Tone}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski dramatiki]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski scenaristi]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Člani Liberalne demokracije Slovenije]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Levstikovi nagrajenci]] [[Kategorija:Grumovi nagrajenci]] [[Kategorija:Slovenski učitelji]] [[Kategorija:Ježkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Glazerjevi nagrajenci]] [[Kategorija:Prejemniki Glazerjeve listine]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] [[Kategorija:Mariborčani]] [[Kategorija:Poslanci 1. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 2. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 3. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Tone Partljič|*]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] k8zg6e0ebyn4m3j3kfr1qtlvcbnr7hs 6774787 6774786 2026-11-04T13:44:27Z ~2026-45085-22 264465 /* Politično delo */ 6774787 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar|name=Tone Partljič|footnotes=|parents=|awards=|signature=|signature_alt=|signature_size=|website=|box_width=|spouse=|order3=|term_start3=|born=5. avgust 1940|term_start2=27. oktober 2000|term_end2=22. oktober 2004|president=[[Herman Rigelnik]]|president1=[[Janez Podobnik]]|children=|party=[[LDS]]|years_active=|order=[[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanec v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]]|term_end3=|order1=|term_start1=28. november 1996|term_end1=27. oktober 2000|predecessor1=|successor1=|term_start=23. december 1992|employer=|term_end=28. november 1996|predecessor=|successor=|alma_mater=|occupation=<!-- WD -->|image=<!--WD-->|organization=|president2=[[Borut Pahor]]<br> [[Franc Feri Horvat]]}} '''Tone Partljič''' [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], [[dramatik]], [[učitelj|predmetni učitelj]], [[scenarist]], [[politik]], komediograf, * [[5. avgust]] [[1940]], [[Maribor]]. == Življenje == [[slika:Tone Partljič 2011 (3).jpg|thumb|Tone Partljič med govorom leta 2011]] Rodil se je v Mariboru. Prve mesece svojega življenja je preživel v Hočah. Že leta 1940 se je družina preselila v [[Pesnica pri Mariboru|Pesnico pri Mariboru]], kjer je oče dobil službo na železnici. Osnovno šolo je obiskoval v domačem kraju. Šolanje je nadaljeval na nižji gimnaziji v Mariboru, po maturi leta 1960 je bil poslan v občino [[Radlje ob Dravi]] za učitelja. Poučeval je v Brezovcu (zdaj [[Sveti Trije Kralji, Radlje ob Dravi|Sveti Trije kralji]]) pri Radljah, Ribnici na Pohorju, Vuzenici in na Sladkem Vrhu. Diplomiral je iz [[angleščina|angleškega]] in slovenskega jezika na Mariborski pedagoški akademiji leta 1965. Leta 1971 je postal [[dramaturg]] v Drami Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Leta 1987 je prevzel umetniško vodstvo [[Mestno gledališče ljubljansko|MGL]] in leta 1991 vodstvo SNG Drame Ljubljana. Dvanajst let je bil [[poslanec]] [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnega zbora Republike Slovenije]]; od leta 1992 kot poslanec [[Liberalna demokracija Slovenije|Liberalne demokracije Slovenije]]. Čeprav je deloval kot politik, je ostal pisatelj. Izjavil je: ''"Moja duša in moje srce nista za mikrofonom, ampak za pisalnim strojem"''.-Bil je predsednik društva [[Bralna značka|Bralne značke Slovenije]] in strokovne žirije za nagrado [[Večernica (nagrada)|večernica]], sodeloval pa je tudi pri [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovem srečanju]] v Mariboru. V Pesnici pri Mariboru je po njem poimenovana kulturna dvorana. Njegova hči je dramska igralka [[Mojca Partljič]], igralka je prav tako vnukinja [[Urška Taufer]]. Nečak je kulturnik in ljubiteljski zgodovinar [[Matjaž Partlič]] (znan tudi po vlogi Tinčka v filmu Moj ata, socialistični kulak). ==Delo== Z literaturo in pisanjem se je Tone Partljič začel ukvarjati v šestdesetih letih. Njegova dela so [[Črtica (književnost)|črtice]], [[Novela (književnost)|novele]], [[roman]]i in dramska dela. Pisal je [[Proza|kratko prozo]] in romane. Izdal je več zbirk humorističnih in satiričnih besedil ter otroških spominskih črtic v knjigah. ===Komedije=== Partljičeve satirične igre so večkrat uprizorili in režirali; leta 1987 so premierno predvajali film ''[[Moj ata, socialistični kulak]]'', ki ga je režiral [[Matjaž Klopčič]]. Komedije zajemajo snov iz okolja. V Kulaku opisuje nasilno kolektivizacijo kmetijstva v času, ko si je mali kmet obetal, da bo na svojem gospodar, kar so mu tudi obljubljali in ga, kakor vedno prej in ga bodo tudi v bodoče zavedli. V Ščukah je okolje radijski kolektiv, v katerega v času, ko obstaja veliko nesorazmerje med deklariranim poslušanjem malega človeka in spretnim usmerjanjem množic, prispe pripravnik in kasnejši urednik, ki na lastni koži občuti razliko med teorijo in prakso samoupravljanja. Občuti jo tako on, kot tudi vsi njegovi sodelavci. Le da oni to vedo že od prej, zato se bistveno bolj trudijo za položaj in privilegije. Prve knjižno izdane komedije so bile politično obarvane; ''Politika, bolezen moja'' in ''Gospa poslančeva'' sta bili uprizorjeni leta 1996. Kasneje je postal žanr komedij širši. ===Mladinska književnost=== Za mladino je napisal zbirko kratkih proz ali spominskih črtic ''[[Hotel sem prijeti sonce]]''. Za osnovnošolce je napisal črtice z naslovom ''[[Slišal sem, kako trava raste]]'' in krajšo pripoved o mlajši deklici, z naslovom [[Maša in Tjaša]]. === Motivi v dramatiki === Partljič v svojih delih večkrat omenja Cankarjeve učitelje. Pogosto se sklicuje na svoje znanje o NOB - ju. Tudi kmetijstvo in kmetje niso redko prisotni motivi njegovih del. === Izhodišča njegovega pisanja === Pogosto se jasno vidi, da dramatik Tone Partljič prične z etično in deloma cankarjansko prizadetostjo o povojnem dogajanju. Zelo uspešno uporablja tudi svoje opazne avtobiografske prvine, s tem je dokazal, da kljub temu, da so bili v otroštvu revna in neizobražena družina pa mu je vseeno uspelo pokazati, da temu ni tako. S svojim znanjem je dokazal, da preteklost ni pomemben del prihodnosti. == Bibliografija == === Dramatika === * ''Ribe na plitvini'', MGL (1968) * ''Naj poje čuk'', Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica (1971) * ''Tolmun in kamen'', Prešernovo gledališče Kranj (1972) * ''Ščuke pa ni'', Slovensko narodno gledališče Maribor (1973) * ''Oskubite jastreba'', Slovensko narodno gledališče Maribor (1977) * ''Nekoč in danes'', monodrama (1979) * ''Za koga naj še molim?'', Slovensko narodno gledališče Maribor (1980) * ''Taki ste, take smo'' (1980) * ''Nasvidenje nad zvezdami'', Mestno gledališče ljubljansko (1981) * ''O, ne, ščuke pa ne'', Slovensko narodno gledališče Maribor (1982) * ''Moj ata, socialistični kulak'', Slovensko narodno gledališče Maribor (1983) * ''Sekretar za humor'', Slovensko narodno gledališče Maribor (1984) * ''Rdeče in sinje med drevjem'', Neuprizorjeno. V knjigi ZO Maribor (1985) * ''Justifikacija'', Mestno gledališče ljubljansko (1986) * ''Ščuka, da te kap'', Slovensko ljudsko gledališče (1987) * ''Pesnikova žena prihaja'', Mestno gledališče ljubljansko (1989) * ''Deni me kot pečat na svoje srce'' (1990) * ''Moj deda, socialistični mrtvak'' (1991) * ''Štajerc v Ljubljani'' (1995) * ''Politika, bolezen moja'' (1996) * ''Gospa poslančeva'' (1996) * ''Komedije'' (1997) * ''Maister in Marjeta'' (1998) * ''Čistilka Marija'' (1998) * ''En dan resnice'' (1999) * ''Krivica boli'' (1999) * ''Čaj za dve'' (2001) * ''Edelweis ali Denis in Ditka'' (2001) * ''Izbrane komedije'' (2003) * ''Poroka čistilke Marije'' (2006) * ''Zveze in partnerstva'' (2007) * ''Za nacionalni interes'' (2007) * ''Aldo in Micika'' (2012) * ''Dve komediji in pekrska gledališka zgodba'' (2023) ===Proza=== ====Za odrasle==== * ''Nikoli ne glej za pticami'', [[Mladinska knjiga]] (1967) {{COBISS|ID=5647105}} * ''Jalovost'', Mladinska knjiga (1971) {{COBISS|ID=835614}} * ''Volk na madridskih ulicah'', Založba Obzorja (1974) {{COBISS|ID=833822}} * ''Nasvidenje nad zvezdami'', Mladinska knjiga (1982) {{COBISS|ID=24173063}} * ''Pepsi ali provincialni donjuan'', Založba Borec (1987) {{COBISS|ID=16604417}} * ''Rdeče in sinje med drevjem'' (1987) {{COBISS|ID=6826752}} * ''Kulturne humoreske, prosim'', Prešernova družba (1988){{COBISS|ID=6767616}} * ''Prelesti, prelesti'', Mladinska knjiga (1990) {{COBISS|ID=16382976}} * ''Goool!: predvolilne humoreske'', [[Liberalno demokratska stranka]] (1992) {{COBISS|ID=32305920}} * ''Mala'', Prešernova družba (1992) {{COBISS|ID=30731264}} * ''[[Pri Mariji Snežni zvoni]]'', Obzorja (1994) {{COBISS|ID=36097793}} * ''[[Starec za plotom]]'', Obzorja (1995) {{COBISS|ID=38551553}} * ''Samo roko daj'', [[Pisanica]] (1997) {{COBISS|ID=68857856}} * ''Pisatelj v parlamentu'', Pisanica 1998) {{COBISS|ID=78804224}} * ''Usodna privlačnost'', Pisanica (2001) {{COBISS|ID= 110534400}} * ''Kampanja'', Prešernova družba (2002) {{COBISS|ID=118813696}} * ''Golaž, reka in mostovi'', Pisanica (2003) {{COBISS|ID=125975552}} * ''Grob pri Mariji Snežni'', Pisanica (2005) {{COBISS|ID=223155200}} * ''Hvala vam, bogovi, za te blodnje'', Litera ( 2010) * ''Pasja ulica'', Litera (2013) *''Sebastjan in most'', Beletrina (2014) *''Nebesa pod Pohorjem'', Litera (2016) *''Ljudje iz Maribora'', Beletrina (2017) *''Ne bom jih pozabil'', Litera (2018) *''Pesnica'', Beletrina (2019) *''Ljudje z otoka'', Beletrina (2021) *''Strnišča. Zgodbe o otrocih in vojni'', Pivec (2022) *''Veter z vzhoda'', Beletrina (2023) *''Pesniški Dvor'' (2024) *''Voranc. Prva knjiga'': ''Samorastnik'' (2025) *''Voranc: Druga knjiga'' (2026) ====Za mladino==== *''[[Hotel sem prijeti sonce]]'', Mladinska knjiga (1981) {{COBISS|ID=73720320}} *''[[Slišal sem, kako trava raste]]'', Mladinska knjiga (1990) {{COBISS|ID=50867712}} *''Dupleška mornarica'', Pisanica (1996) {{COBISS|ID=493885}} *''[[Maša in Tjaša]]'', Prešernova družba (1999) {{COBISS|ID=103602944}} *''General: deset črtic o Rudolfu Maistru'', [[Karantanija]] (2006) {{COBISS|ID=228252928}} *''Deklica in general: general Maister'' (2011, 2018 -2. dop.izdaja) ===Televizijske igre=== * ''[[Mama umrla stop]]'', [[RTV Ljubljana]] (1974) * ''[[O težavah s Kalmanovim truplom in neprimerni ljubezni med Frančekom in Gelo]]'', RTV Ljubljana (1977) * ''[[Ščuke pa ni, ščuke pa ne]]'', TV nadaljevanka, RTV Ljubljana (1980) * ''Odločitev (Ko poje čuk)'', TV igra, RTV Ljubljana (1980) * ''[[Pasja pot]]'' (po noveli ''Dvojčka'' Prežihovega Voranca), RTV Ljubljana (1983) * ''Oblaki so rdeči'', TV nadaljevanka, RTV Ljubljana (1983) * ''Pri Mariji Snežni zvoni'', RTV Ljubljana (1990) * ''Silvestrska sprava'', TV komedija, RTV Ljubljana (2001) * ''Slovenska vigred'', TV komedija, RTV Ljubljana (2006) ===Filmska scenarija=== * ''[[Moj ata, socialistični kulak]]'', [[Viba film]] (1987) * ''[[Vdovstvo Karoline Žašler]]'', Viba film (1976) ===Gledališke režije=== * ''[[Janez Trdina]]: Bajke in povesti'', drama ([[SNG Maribor]], 1984) ===Dramatizacije=== * ''Kekec je pač Kekec'' (1974) * ''Zločin na meji'' (1974) * ''Vsem galjotom vile v vamp'' (1984) === Komedije === * ''Čaj za dve'' * ''Partnerska poroka'' * ''Gospa poslančeva'' * ''Politika, ljubezen moja'' ===Radijske igre=== * ''Veličastna smrt dramskega in televizijskega igralca Vinka Kurenca'', [[Radio Maribor]] (1979) * ''Marjetice'', Radio Maribor (1981) * ''Nekoč in danes'', monokomedija, RTV Ljubljana (1982) * ''Rdeče in sinje med drevjem'', RTV Ljubljana (1987) ===Zborniki=== * ''Štirinajst'' (soavtor, 1967) * ''Siti in lačni Slovenci'' (soavtor, 1969) * ''Skupaj'' (soavtor, 1973) * ''Slovenski narod in slovenska kultura'' (soavtor, 1985) ==Nagrade in priznanja== * ''[[nagrada Prešernovega sklada]]'' za satirično komedijske igre (1980) * ''[[Levstikova nagrada]]'' za knjigo ''[[Hotel sem prijeti sonce]]'' (1982) * ''[[Grumova nagrada]]'' za dramo ''Moj ata, socialistični kulak'' (1984) * ''[[Glazerjeva nagrada]]'' mesta [[Maribor]] za življenjsko delo na področju kulture (2006) * [[Ježkova nagrada|''Ježkova nagrada'']] za življenjsko delo(?) (2008) * ''[[Prešernova nagrada]]'' za življenjsko delo (2016) '''Častni občan''' * občina Pesnica (1998) * občina Ribnica na Pohorju (2009) * mestna občina Maribor (2021) '''Odlikovanja''' Zlati red za zasluge Republike Slovenije (2006) ==Politično delo== Leta 1992 je bil izvoljen v [[1. državni zbor Republike Slovenije]]; v tem mandatu je bil član naslednjih [[delovno telo Državnega zbora Republike Slovenije|delovnih teles]]: * [[Komisija za narodni skupnosti Državnega zbora Republike Slovenije|Komisija za narodni skupnosti]], * [[Komisija za žensko politiko Državnega zbora Republike Slovenije|Komisija za žensko politiko]] (od 6. oktobra 1994), * [[Odbor za kulturo, šolstvo in šport Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za kulturo, šolstvo in šport]], * [[Odbor za mednarodne odnose Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za mednarodne odnose]] (od 6. oktobra 1994) in * [[Odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko]]. == Viri in opombe == {{sklici|2}} * Lorenci, Mirko. ''Tone Partljič''. Partizanska knjiga, Ljubljana 1990. {{COBISS|ID=21196288}} * Partljič, Tone. ''Izbrane komedije''. Karantanija, Ljubljana 2003. {{COBISS|ID=120184320}} * Blažić, Milena. ''Svet iz besed 7: delovni zvezek za branje v 7. razredu devetletne osnovne šole''. Rokus, Ljubljana 2003 {{COBISS|ID=119446272}} * Lavrenčič Vrabec, Darja. ''Šolski album slovenskih književnikov''. Mladinska knjiga, Ljubljana 2007. {{COBISS|ID=232022784}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih dramatikov]] * [[seznam slovenskih pisateljev]] * [[seznam slovenskih scenaristov]] * [[seznam slovenskih politikov]] * [[seznam poslancev Državnega zbora Republike Slovenije]] * [[seznam poslancev Državnega zbora Republike Slovenije (1992-1996)]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * http://www.drustvo-dsp.si/si/pisatelji/470/detail.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120128022447/http://www.drustvo-dsp.si/si/pisatelji/470/detail.html |date=2012-01-28 }} * http://www.bralnaznacka.si/ * [https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/174708726 "Knjige in bel list, to je Tone Partljič - in to je moja edina svoboda."]. Naši umetniki pred mikrofonom (1. avgust 2020). RTV Slovenija. {{Navpolja| list1= &nbsp; {{PrejemnikiNagradePresernovegaSklada}} {{LevstikoviNagrajenci}} {{GrumoviNagrajenci}} {{GlazerjeviNagrajenci}} {{JezkoviNagrajenci}} {{1DZRS}} {{2DZRS}} {{3DZRS}} }} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Partljič, Tone}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski dramatiki]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski scenaristi]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Člani Liberalne demokracije Slovenije]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Levstikovi nagrajenci]] [[Kategorija:Grumovi nagrajenci]] [[Kategorija:Slovenski učitelji]] [[Kategorija:Ježkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Glazerjevi nagrajenci]] [[Kategorija:Prejemniki Glazerjeve listine]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] [[Kategorija:Mariborčani]] [[Kategorija:Poslanci 1. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 2. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 3. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Tone Partljič|*]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] s7xlfblxz01shsy3ewtyxqimnz750pi 6774790 6774787 2026-11-04T13:48:32Z ~2026-45085-22 264465 /* Komedije */ 6774790 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar|name=Tone Partljič|footnotes=|parents=|awards=|signature=|signature_alt=|signature_size=|website=|box_width=|spouse=|order3=|term_start3=|born=5. avgust 1940|term_start2=27. oktober 2000|term_end2=22. oktober 2004|president=[[Herman Rigelnik]]|president1=[[Janez Podobnik]]|children=|party=[[LDS]]|years_active=|order=[[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanec v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]]|term_end3=|order1=|term_start1=28. november 1996|term_end1=27. oktober 2000|predecessor1=|successor1=|term_start=23. december 1992|employer=|term_end=28. november 1996|predecessor=|successor=|alma_mater=|occupation=<!-- WD -->|image=<!--WD-->|organization=|president2=[[Borut Pahor]]<br> [[Franc Feri Horvat]]}} '''Tone Partljič''' [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], [[dramatik]], [[učitelj|predmetni učitelj]], [[scenarist]], [[politik]], komediograf, * [[5. avgust]] [[1940]], [[Maribor]]. == Življenje == [[slika:Tone Partljič 2011 (3).jpg|thumb|Tone Partljič med govorom leta 2011]] Rodil se je v Mariboru. Prve mesece svojega življenja je preživel v Hočah. Že leta 1940 se je družina preselila v [[Pesnica pri Mariboru|Pesnico pri Mariboru]], kjer je oče dobil službo na železnici. Osnovno šolo je obiskoval v domačem kraju. Šolanje je nadaljeval na nižji gimnaziji v Mariboru, po maturi leta 1960 je bil poslan v občino [[Radlje ob Dravi]] za učitelja. Poučeval je v Brezovcu (zdaj [[Sveti Trije Kralji, Radlje ob Dravi|Sveti Trije kralji]]) pri Radljah, Ribnici na Pohorju, Vuzenici in na Sladkem Vrhu. Diplomiral je iz [[angleščina|angleškega]] in slovenskega jezika na Mariborski pedagoški akademiji leta 1965. Leta 1971 je postal [[dramaturg]] v Drami Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Leta 1987 je prevzel umetniško vodstvo [[Mestno gledališče ljubljansko|MGL]] in leta 1991 vodstvo SNG Drame Ljubljana. Dvanajst let je bil [[poslanec]] [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnega zbora Republike Slovenije]]; od leta 1992 kot poslanec [[Liberalna demokracija Slovenije|Liberalne demokracije Slovenije]]. Čeprav je deloval kot politik, je ostal pisatelj. Izjavil je: ''"Moja duša in moje srce nista za mikrofonom, ampak za pisalnim strojem"''.-Bil je predsednik društva [[Bralna značka|Bralne značke Slovenije]] in strokovne žirije za nagrado [[Večernica (nagrada)|večernica]], sodeloval pa je tudi pri [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovem srečanju]] v Mariboru. V Pesnici pri Mariboru je po njem poimenovana kulturna dvorana. Njegova hči je dramska igralka [[Mojca Partljič]], igralka je prav tako vnukinja [[Urška Taufer]]. Nečak je kulturnik in ljubiteljski zgodovinar [[Matjaž Partlič]] (znan tudi po vlogi Tinčka v filmu Moj ata, socialistični kulak). ==Delo== Z literaturo in pisanjem se je Tone Partljič začel ukvarjati v šestdesetih letih. Njegova dela so [[Črtica (književnost)|črtice]], [[Novela (književnost)|novele]], [[roman]]i in dramska dela. Pisal je [[Proza|kratko prozo]] in romane. Izdal je več zbirk humorističnih in satiričnih besedil ter otroških spominskih črtic v knjigah. ===Komedije=== Partljičeve satirične igre so večkrat uprizorili in režirali; leta 1987 so premierno predvajali film ''[[Moj ata, socialistični kulak]]'', ki ga je režiral [[Matjaž Klopčič]]. Komedije zajemajo snov iz okolja. V Kulaku opisuje nasilno kolektivizacijo kmetijstva v času, ko si je mali kmet obetal, da bo na svojem gospodar, kar so mu tudi obljubljali in ga, kakor vedno prej in ga bodo tudi v bodoče zavedli. V Ščukah je okolje radijski kolektiv, v katerega v času, ko obstaja veliko nesorazmerje med deklariranim poslušanjem malega človeka in spretnim usmerjanjem množic, prispe pripravnik in kasnejši urednik, ki na lastni koži občuti razliko med teorijo in prakso samoupravljanja. Občuti jo tako on, kot tudi vsi njegovi sodelavci. Le da oni to vedo že od prej, zato se bistveno bolj trudijo za položaj in privilegije. Prve knjižno izdane komedije so bile politično obarvane; ''Politika, bolezen moja'' in ''Gospa poslančeva'' sta bili uprizorjeni leta 1996. Kasneje je postal žanr komedij širši. ===Mladinska književnost=== Za mladino je napisal zbirko kratkih proz ali spominskih črtic ''[[Hotel sem prijeti sonce]]''. Za osnovnošolce je napisal črtice z naslovom ''[[Slišal sem, kako trava raste]]'' in krajšo pripoved o mlajši deklici, z naslovom [[Maša in Tjaša]]. === Motivi v dramatiki === Partljič v svojih delih večkrat omenja Cankarjeve učitelje. Pogosto se sklicuje na svoje znanje o NOB - ju. Tudi kmetijstvo in kmetje niso redko prisotni motivi njegovih del. === Izhodišča njegovega pisanja === Pogosto se jasno vidi, da dramatik Tone Partljič prične z etično in deloma cankarjansko prizadetostjo o povojnem dogajanju. Zelo uspešno uporablja tudi svoje opazne avtobiografske prvine, s tem je dokazal, da kljub temu, da so bili v otroštvu revna in neizobražena družina pa mu je vseeno uspelo pokazati, da temu ni tako. S svojim znanjem je dokazal, da preteklost ni pomemben del prihodnosti. == Bibliografija == === Dramatika === * ''Ribe na plitvini'', MGL (1968) * ''Naj poje čuk'', Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica (1971) * ''Tolmun in kamen'', Prešernovo gledališče Kranj (1972) * ''Ščuke pa ni'', Slovensko narodno gledališče Maribor (1973) * ''Oskubite jastreba'', Slovensko narodno gledališče Maribor (1977) * ''Nekoč in danes'', monodrama (1979) * ''Za koga naj še molim?'', Slovensko narodno gledališče Maribor (1980) * ''Taki ste, take smo'' (1980) * ''Nasvidenje nad zvezdami'', Mestno gledališče ljubljansko (1981) * ''O, ne, ščuke pa ne'', Slovensko narodno gledališče Maribor (1982) * ''Moj ata, socialistični kulak'', Slovensko narodno gledališče Maribor (1983) * ''Sekretar za humor'', Slovensko narodno gledališče Maribor (1984) * ''Rdeče in sinje med drevjem'', Neuprizorjeno. V knjigi ZO Maribor (1985) * ''Justifikacija'', Mestno gledališče ljubljansko (1986) * ''Ščuka, da te kap'', Slovensko ljudsko gledališče (1987) * ''Pesnikova žena prihaja'', Mestno gledališče ljubljansko (1989) * ''Deni me kot pečat na svoje srce'' (1990) * ''Moj deda, socialistični mrtvak'' (1991) * ''Štajerc v Ljubljani'' (1995) * ''Politika, bolezen moja'' (1996) * ''Gospa poslančeva'' (1996) * ''Komedije'' (1997) * ''Maister in Marjeta'' (1998) * ''Čistilka Marija'' (1998) * ''En dan resnice'' (1999) * ''Krivica boli'' (1999) * ''Čaj za dve'' (2001) * ''Edelweis ali Denis in Ditka'' (2001) * ''Izbrane komedije'' (2003) * ''Poroka čistilke Marije'' (2006) * ''Zveze in partnerstva'' (2007) * ''Za nacionalni interes'' (2007) * ''Aldo in Micika'' (2012) * ''Dve komediji in pekrska gledališka zgodba'' (2023) ===Proza=== ====Za odrasle==== * ''Nikoli ne glej za pticami'', [[Mladinska knjiga]] (1967) {{COBISS|ID=5647105}} * ''Jalovost'', Mladinska knjiga (1971) {{COBISS|ID=835614}} * ''Volk na madridskih ulicah'', Založba Obzorja (1974) {{COBISS|ID=833822}} * ''Nasvidenje nad zvezdami'', Mladinska knjiga (1982) {{COBISS|ID=24173063}} * ''Pepsi ali provincialni donjuan'', Založba Borec (1987) {{COBISS|ID=16604417}} * ''Rdeče in sinje med drevjem'' (1987) {{COBISS|ID=6826752}} * ''Kulturne humoreske, prosim'', Prešernova družba (1988){{COBISS|ID=6767616}} * ''Prelesti, prelesti'', Mladinska knjiga (1990) {{COBISS|ID=16382976}} * ''Goool!: predvolilne humoreske'', [[Liberalno demokratska stranka]] (1992) {{COBISS|ID=32305920}} * ''Mala'', Prešernova družba (1992) {{COBISS|ID=30731264}} * ''[[Pri Mariji Snežni zvoni]]'', Obzorja (1994) {{COBISS|ID=36097793}} * ''[[Starec za plotom]]'', Obzorja (1995) {{COBISS|ID=38551553}} * ''Samo roko daj'', [[Pisanica]] (1997) {{COBISS|ID=68857856}} * ''Pisatelj v parlamentu'', Pisanica 1998) {{COBISS|ID=78804224}} * ''Usodna privlačnost'', Pisanica (2001) {{COBISS|ID= 110534400}} * ''Kampanja'', Prešernova družba (2002) {{COBISS|ID=118813696}} * ''Golaž, reka in mostovi'', Pisanica (2003) {{COBISS|ID=125975552}} * ''Grob pri Mariji Snežni'', Pisanica (2005) {{COBISS|ID=223155200}} * ''Hvala vam, bogovi, za te blodnje'', Litera ( 2010) * ''Pasja ulica'', Litera (2013) *''Sebastjan in most'', Beletrina (2014) *''Nebesa pod Pohorjem'', Litera (2016) *''Ljudje iz Maribora'', Beletrina (2017) *''Ne bom jih pozabil'', Litera (2018) *''Pesnica'', Beletrina (2019) *''Ljudje z otoka'', Beletrina (2021) *''Strnišča. Zgodbe o otrocih in vojni'', Pivec (2022) *''Veter z vzhoda'', Beletrina (2023) *''Pesniški Dvor'' (2024) *''Voranc. Prva knjiga'': ''Samorastnik'' (2025) *''Voranc: Druga knjiga'' (2026) ====Za mladino==== *''[[Hotel sem prijeti sonce]]'', Mladinska knjiga (1981) {{COBISS|ID=73720320}} *''[[Slišal sem, kako trava raste]]'', Mladinska knjiga (1990) {{COBISS|ID=50867712}} *''Dupleška mornarica'', Pisanica (1996) {{COBISS|ID=493885}} *''[[Maša in Tjaša]]'', Prešernova družba (1999) {{COBISS|ID=103602944}} *''General: deset črtic o Rudolfu Maistru'', [[Karantanija]] (2006) {{COBISS|ID=228252928}} *''Deklica in general: general Maister'' (2011, 2018 -2. dop.izdaja) ===Televizijske igre=== * ''[[Mama umrla stop]]'', [[RTV Ljubljana]] (1974) * ''[[O težavah s Kalmanovim truplom in neprimerni ljubezni med Frančekom in Gelo]]'', RTV Ljubljana (1977) * ''[[Ščuke pa ni, ščuke pa ne]]'', TV nadaljevanka, RTV Ljubljana (1980) * ''Odločitev (Ko poje čuk)'', TV igra, RTV Ljubljana (1980) * ''[[Pasja pot]]'' (po noveli ''Dvojčka'' Prežihovega Voranca), RTV Ljubljana (1983) * ''Oblaki so rdeči'', TV nadaljevanka, RTV Ljubljana (1983) * ''Pri Mariji Snežni zvoni'', RTV Ljubljana (1990) * ''Silvestrska sprava'', TV komedija, RTV Ljubljana (2001) * ''Slovenska vigred'', TV komedija, RTV Ljubljana (2006) ===Filmska scenarija=== * ''[[Moj ata, socialistični kulak]]'', [[Viba film]] (1987) * ''[[Vdovstvo Karoline Žašler]]'', Viba film (1976) ===Gledališke režije=== * ''[[Janez Trdina]]: Bajke in povesti'', drama ([[SNG Maribor]], 1984) ===Dramatizacije=== * ''Kekec je pač Kekec'' (1974) * ''Zločin na meji'' (1974) * ''Vsem galjotom vile v vamp'' (1984) === Komedije === * ''Čaj za dve'' * ''Partnerska poroka'' * ''Gospa poslančeva'' * ''Politika, ljubezen moja'' * (''Izbrane komedije,'' 2003) ===Radijske igre=== * ''Veličastna smrt dramskega in televizijskega igralca Vinka Kurenca'', [[Radio Maribor]] (1979) * ''Marjetice'', Radio Maribor (1981) * ''Nekoč in danes'', monokomedija, RTV Ljubljana (1982) * ''Rdeče in sinje med drevjem'', RTV Ljubljana (1987) ===Zborniki=== * ''Štirinajst'' (soavtor, 1967) * ''Siti in lačni Slovenci'' (soavtor, 1969) * ''Skupaj'' (soavtor, 1973) * ''Slovenski narod in slovenska kultura'' (soavtor, 1985) ==Nagrade in priznanja== * ''[[nagrada Prešernovega sklada]]'' za satirično komedijske igre (1980) * ''[[Levstikova nagrada]]'' za knjigo ''[[Hotel sem prijeti sonce]]'' (1982) * ''[[Grumova nagrada]]'' za dramo ''Moj ata, socialistični kulak'' (1984) * ''[[Glazerjeva nagrada]]'' mesta [[Maribor]] za življenjsko delo na področju kulture (2006) * [[Ježkova nagrada|''Ježkova nagrada'']] za življenjsko delo(?) (2008) * ''[[Prešernova nagrada]]'' za življenjsko delo (2016) '''Častni občan''' * občina Pesnica (1998) * občina Ribnica na Pohorju (2009) * mestna občina Maribor (2021) '''Odlikovanja''' * [[Zlati red za zasluge]] Republike Slovenije (2006) ==Politično delo== Leta 1992 je bil izvoljen v [[1. državni zbor Republike Slovenije]]; v tem mandatu je bil član naslednjih [[delovno telo Državnega zbora Republike Slovenije|delovnih teles]]: * [[Komisija za narodni skupnosti Državnega zbora Republike Slovenije|Komisija za narodni skupnosti]], * [[Komisija za žensko politiko Državnega zbora Republike Slovenije|Komisija za žensko politiko]] (od 6. oktobra 1994), * [[Odbor za kulturo, šolstvo in šport Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za kulturo, šolstvo in šport]], * [[Odbor za mednarodne odnose Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za mednarodne odnose]] (od 6. oktobra 1994) in * [[Odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko]]. == Viri in opombe == {{sklici|2}} * Lorenci, Mirko. ''Tone Partljič''. Partizanska knjiga, Ljubljana 1990. {{COBISS|ID=21196288}} * Partljič, Tone. ''Izbrane komedije''. Karantanija, Ljubljana 2003. {{COBISS|ID=120184320}} * Blažić, Milena. ''Svet iz besed 7: delovni zvezek za branje v 7. razredu devetletne osnovne šole''. Rokus, Ljubljana 2003 {{COBISS|ID=119446272}} * Lavrenčič Vrabec, Darja. ''Šolski album slovenskih književnikov''. Mladinska knjiga, Ljubljana 2007. {{COBISS|ID=232022784}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih dramatikov]] * [[seznam slovenskih pisateljev]] * [[seznam slovenskih scenaristov]] * [[seznam slovenskih politikov]] * [[seznam poslancev Državnega zbora Republike Slovenije]] * [[seznam poslancev Državnega zbora Republike Slovenije (1992-1996)]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * http://www.drustvo-dsp.si/si/pisatelji/470/detail.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120128022447/http://www.drustvo-dsp.si/si/pisatelji/470/detail.html |date=2012-01-28 }} * http://www.bralnaznacka.si/ * [https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/174708726 "Knjige in bel list, to je Tone Partljič - in to je moja edina svoboda."]. Naši umetniki pred mikrofonom (1. avgust 2020). RTV Slovenija. {{Navpolja| list1= &nbsp; {{PrejemnikiNagradePresernovegaSklada}} {{LevstikoviNagrajenci}} {{GrumoviNagrajenci}} {{GlazerjeviNagrajenci}} {{JezkoviNagrajenci}} {{1DZRS}} {{2DZRS}} {{3DZRS}} }} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Partljič, Tone}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski dramatiki]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski scenaristi]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Člani Liberalne demokracije Slovenije]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Levstikovi nagrajenci]] [[Kategorija:Grumovi nagrajenci]] [[Kategorija:Slovenski učitelji]] [[Kategorija:Ježkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Glazerjevi nagrajenci]] [[Kategorija:Prejemniki Glazerjeve listine]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] [[Kategorija:Mariborčani]] [[Kategorija:Poslanci 1. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 2. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 3. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Tone Partljič|*]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] pbxqly0mrjddp8rqe0ornyyuvc4o8f4 6774793 6774790 2026-11-04T13:53:08Z JoMK 240261 pp 6774793 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar|name=Tone Partljič|footnotes=|parents=|awards=|signature=|signature_alt=|signature_size=|website=|box_width=|spouse=|order3=|term_start3=|born=5. avgust 1940|term_start2=27. oktober 2000|term_end2=22. oktober 2004|president=[[Herman Rigelnik]]|president1=[[Janez Podobnik]]|children=|party=[[LDS]]|years_active=|order=[[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanec v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]]|term_end3=|order1=|term_start1=28. november 1996|term_end1=27. oktober 2000|predecessor1=|successor1=|term_start=23. december 1992|employer=|term_end=28. november 1996|predecessor=|successor=|alma_mater=|occupation=<!-- WD -->|image=<!--WD-->|organization=|president2=[[Borut Pahor]]<br> [[Franc Feri Horvat]]}} '''Tone Partljič''', [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], [[dramatik]], [[učitelj|predmetni učitelj]], [[scenarist]], [[politik]], komediograf, * [[5. avgust]] [[1940]], [[Maribor]]. == Življenje == [[slika:Tone Partljič 2011 (3).jpg|thumb|Tone Partljič med govorom leta 2011]] Rodil se je v Mariboru. Prve mesece svojega življenja je preživel v Hočah. Že leta 1940 se je družina preselila v [[Pesnica pri Mariboru|Pesnico pri Mariboru]], kjer je oče dobil službo na železnici. Osnovno šolo je obiskoval v domačem kraju. Šolanje je nadaljeval na nižji gimnaziji v Mariboru, po maturi leta 1960 je bil poslan v občino [[Radlje ob Dravi]] za učitelja. Poučeval je v Brezovcu (zdaj [[Sveti Trije Kralji, Radlje ob Dravi|Sveti Trije kralji]]) pri Radljah, Ribnici na Pohorju, Vuzenici in na Sladkem Vrhu. Diplomiral je iz [[angleščina|angleškega]] in slovenskega jezika na Mariborski pedagoški akademiji leta 1965. Leta 1971 je postal [[dramaturg]] v Drami Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Leta 1987 je prevzel umetniško vodstvo [[Mestno gledališče ljubljansko|MGL]] in leta 1991 vodstvo SNG Drame Ljubljana. Dvanajst let je bil [[poslanec]] [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnega zbora Republike Slovenije]]; od leta 1992 kot poslanec [[Liberalna demokracija Slovenije|Liberalne demokracije Slovenije]]. Čeprav je deloval kot politik, je ostal pisatelj. Izjavil je: ''"Moja duša in moje srce nista za mikrofonom, ampak za pisalnim strojem"''.-Bil je predsednik društva [[Bralna značka|Bralne značke Slovenije]] in strokovne žirije za nagrado [[Večernica (nagrada)|večernica]], sodeloval pa je tudi pri [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovem srečanju]] v Mariboru. V Pesnici pri Mariboru je po njem poimenovana kulturna dvorana. Njegova hči je dramska igralka [[Mojca Partljič]], igralka je prav tako vnukinja [[Urška Taufer]]. Nečak je kulturnik in ljubiteljski zgodovinar [[Matjaž Partlič]] (znan tudi po vlogi Tinčka v filmu Moj ata, socialistični kulak). == Delo == Z literaturo in pisanjem se je Tone Partljič začel ukvarjati v šestdesetih letih. Njegova dela so [[Črtica (književnost)|črtice]], [[Novela (književnost)|novele]], [[roman]]i in dramska dela. Pisal je [[Proza|kratko prozo]] in romane. Izdal je več zbirk humorističnih in satiričnih besedil ter otroških spominskih črtic v knjigah. === Komedije === Partljičeve satirične igre so večkrat uprizorili in režirali; leta 1987 so premierno predvajali film ''[[Moj ata, socialistični kulak]]'', ki ga je režiral [[Matjaž Klopčič]]. Komedije zajemajo snov iz okolja. V Kulaku opisuje nasilno kolektivizacijo kmetijstva v času, ko si je mali kmet obetal, da bo na svojem gospodar, kar so mu tudi obljubljali in ga, kakor vedno prej in ga bodo tudi v bodoče zavedli. V Ščukah je okolje radijski kolektiv, v katerega v času, ko obstaja veliko nesorazmerje med deklariranim poslušanjem malega človeka in spretnim usmerjanjem množic, prispe pripravnik in kasnejši urednik, ki na lastni koži občuti razliko med teorijo in prakso samoupravljanja. Občuti jo tako on, kot tudi vsi njegovi sodelavci. Le da oni to vedo že od prej, zato se bistveno bolj trudijo za položaj in privilegije. Prve knjižno izdane komedije so bile politično obarvane; ''Politika, bolezen moja'' in ''Gospa poslančeva'' sta bili uprizorjeni leta 1996. Kasneje je postal žanr komedij širši. === Mladinska književnost === Za mladino je napisal zbirko kratkih proz ali spominskih črtic ''[[Hotel sem prijeti sonce]]''. Za osnovnošolce je napisal črtice z naslovom ''[[Slišal sem, kako trava raste]]'' in krajšo pripoved o mlajši deklici, z naslovom [[Maša in Tjaša]]. === Motivi v dramatiki === Partljič v svojih delih večkrat omenja Cankarjeve učitelje. Pogosto se sklicuje na svoje znanje o NOB - ju. Tudi kmetijstvo in kmetje niso redko prisotni motivi njegovih del. === Izhodišča njegovega pisanja === Pogosto se jasno vidi, da dramatik Tone Partljič prične z etično in deloma cankarjansko prizadetostjo o povojnem dogajanju. Zelo uspešno uporablja tudi svoje opazne avtobiografske prvine, s tem je dokazal, da kljub temu, da so bili v otroštvu revna in neizobražena družina pa mu je vseeno uspelo pokazati, da temu ni tako. S svojim znanjem je dokazal, da preteklost ni pomemben del prihodnosti. == Bibliografija == === Dramatika === * ''Ribe na plitvini'', MGL (1968) * ''Naj poje čuk'', Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica (1971) * ''Tolmun in kamen'', Prešernovo gledališče Kranj (1972) * ''Ščuke pa ni'', Slovensko narodno gledališče Maribor (1973) * ''Oskubite jastreba'', Slovensko narodno gledališče Maribor (1977) * ''Nekoč in danes'', monodrama (1979) * ''Za koga naj še molim?'', Slovensko narodno gledališče Maribor (1980) * ''Taki ste, take smo'' (1980) * ''Nasvidenje nad zvezdami'', Mestno gledališče ljubljansko (1981) * ''O, ne, ščuke pa ne'', Slovensko narodno gledališče Maribor (1982) * ''Moj ata, socialistični kulak'', Slovensko narodno gledališče Maribor (1983) * ''Sekretar za humor'', Slovensko narodno gledališče Maribor (1984) * ''Rdeče in sinje med drevjem'', Neuprizorjeno. V knjigi ZO Maribor (1985) * ''Justifikacija'', Mestno gledališče ljubljansko (1986) * ''Ščuka, da te kap'', Slovensko ljudsko gledališče (1987) * ''Pesnikova žena prihaja'', Mestno gledališče ljubljansko (1989) * ''Deni me kot pečat na svoje srce'' (1990) * ''Moj deda, socialistični mrtvak'' (1991) * ''Štajerc v Ljubljani'' (1995) * ''Politika, bolezen moja'' (1996) * ''Gospa poslančeva'' (1996) * ''Komedije'' (1997) * ''Maister in Marjeta'' (1998) * ''Čistilka Marija'' (1998) * ''En dan resnice'' (1999) * ''Krivica boli'' (1999) * ''Čaj za dve'' (2001) * ''Edelweis ali Denis in Ditka'' (2001) * ''Izbrane komedije'' (2003) * ''Poroka čistilke Marije'' (2006) * ''Zveze in partnerstva'' (2007) * ''Za nacionalni interes'' (2007) * ''Aldo in Micika'' (2012) * ''Dve komediji in pekrska gledališka zgodba'' (2023) === Proza === ==== Za odrasle ==== * ''Nikoli ne glej za pticami'', [[Mladinska knjiga]] (1967) {{COBISS|ID=5647105}} * ''Jalovost'', Mladinska knjiga (1971) {{COBISS|ID=835614}} * ''Volk na madridskih ulicah'', Založba Obzorja (1974) {{COBISS|ID=833822}} * ''Nasvidenje nad zvezdami'', Mladinska knjiga (1982) {{COBISS|ID=24173063}} * ''Pepsi ali provincialni donjuan'', Založba Borec (1987) {{COBISS|ID=16604417}} * ''Rdeče in sinje med drevjem'' (1987) {{COBISS|ID=6826752}} * ''Kulturne humoreske, prosim'', Prešernova družba (1988){{COBISS|ID=6767616}} * ''Prelesti, prelesti'', Mladinska knjiga (1990) {{COBISS|ID=16382976}} * ''Goool!: predvolilne humoreske'', [[Liberalno demokratska stranka]] (1992) {{COBISS|ID=32305920}} * ''Mala'', Prešernova družba (1992) {{COBISS|ID=30731264}} * ''[[Pri Mariji Snežni zvoni]]'', Obzorja (1994) {{COBISS|ID=36097793}} * ''[[Starec za plotom]]'', Obzorja (1995) {{COBISS|ID=38551553}} * ''Samo roko daj'', [[Pisanica]] (1997) {{COBISS|ID=68857856}} * ''Pisatelj v parlamentu'', Pisanica 1998) {{COBISS|ID=78804224}} * ''Usodna privlačnost'', Pisanica (2001) {{COBISS|ID= 110534400}} * ''Kampanja'', Prešernova družba (2002) {{COBISS|ID=118813696}} * ''Golaž, reka in mostovi'', Pisanica (2003) {{COBISS|ID=125975552}} * ''Grob pri Mariji Snežni'', Pisanica (2005) {{COBISS|ID=223155200}} * ''Hvala vam, bogovi, za te blodnje'', Litera ( 2010) * ''Pasja ulica'', Litera (2013) *''Sebastjan in most'', Beletrina (2014) *''Nebesa pod Pohorjem'', Litera (2016) *''Ljudje iz Maribora'', Beletrina (2017) *''Ne bom jih pozabil'', Litera (2018) *''Pesnica'', Beletrina (2019) *''Ljudje z otoka'', Beletrina (2021) *''Strnišča. Zgodbe o otrocih in vojni'', Pivec (2022) *''Veter z vzhoda'', Beletrina (2023) *''Pesniški Dvor'' (2024) *''Voranc. Prva knjiga'': ''Samorastnik'' (2025) *''Voranc: Druga knjiga'' (2026) ==== Za mladino ==== *''[[Hotel sem prijeti sonce]]'', Mladinska knjiga (1981) {{COBISS|ID=73720320}} *''[[Slišal sem, kako trava raste]]'', Mladinska knjiga (1990) {{COBISS|ID=50867712}} *''Dupleška mornarica'', Pisanica (1996) {{COBISS|ID=493885}} *''[[Maša in Tjaša]]'', Prešernova družba (1999) {{COBISS|ID=103602944}} *''General: deset črtic o Rudolfu Maistru'', [[Karantanija]] (2006) {{COBISS|ID=228252928}} *''Deklica in general: general Maister'' (2011, 2018 -2. dop.izdaja) === Televizijske igre === * ''[[Mama umrla stop]]'', [[RTV Ljubljana]] (1974) * ''[[O težavah s Kalmanovim truplom in neprimerni ljubezni med Frančekom in Gelo]]'', RTV Ljubljana (1977) * ''[[Ščuke pa ni, ščuke pa ne]]'', TV nadaljevanka, RTV Ljubljana (1980) * ''Odločitev (Ko poje čuk)'', TV igra, RTV Ljubljana (1980) * ''[[Pasja pot]]'' (po noveli ''Dvojčka'' Prežihovega Voranca), RTV Ljubljana (1983) * ''Oblaki so rdeči'', TV nadaljevanka, RTV Ljubljana (1983) * ''Pri Mariji Snežni zvoni'', RTV Ljubljana (1990) * ''Silvestrska sprava'', TV komedija, RTV Ljubljana (2001) * ''Slovenska vigred'', TV komedija, RTV Ljubljana (2006) === Filmska scenarija === * ''[[Moj ata, socialistični kulak]]'', [[Viba film]] (1987) * ''[[Vdovstvo Karoline Žašler]]'', Viba film (1976) === Gledališke režije === * ''[[Janez Trdina]]: Bajke in povesti'', drama ([[SNG Maribor]], 1984) === Dramatizacije === * ''Kekec je pač Kekec'' (1974) * ''Zločin na meji'' (1974) * ''Vsem galjotom vile v vamp'' (1984) === Komedije === * ''Čaj za dve'' * ''Partnerska poroka'' * ''Gospa poslančeva'' * ''Politika, ljubezen moja'' * (''Izbrane komedije,'' 2003) === Radijske igre === * ''Veličastna smrt dramskega in televizijskega igralca Vinka Kurenca'', [[Radio Maribor]] (1979) * ''Marjetice'', Radio Maribor (1981) * ''Nekoč in danes'', monokomedija, RTV Ljubljana (1982) * ''Rdeče in sinje med drevjem'', RTV Ljubljana (1987) === Zborniki === * ''Štirinajst'' (soavtor, 1967) * ''Siti in lačni Slovenci'' (soavtor, 1969) * ''Skupaj'' (soavtor, 1973) * ''Slovenski narod in slovenska kultura'' (soavtor, 1985) == Nagrade in priznanja == * ''[[nagrada Prešernovega sklada]]'' za satirično komedijske igre (1980) * ''[[Levstikova nagrada]]'' za knjigo ''[[Hotel sem prijeti sonce]]'' (1982) * ''[[Grumova nagrada]]'' za dramo ''Moj ata, socialistični kulak'' (1984) * ''[[Glazerjeva nagrada]]'' mesta [[Maribor]] za življenjsko delo na področju kulture (2006) * [[Ježkova nagrada|''Ježkova nagrada'']] za življenjsko delo(?) (2008) * ''[[Prešernova nagrada]]'' za življenjsko delo (2016) === Častni občan === * občina Pesnica (1998) * občina Ribnica na Pohorju (2009) * mestna občina Maribor (2021) === Odlikovanja === * [[Zlati red za zasluge]] Republike Slovenije (2006) == Politično delo == Leta 1992 je bil izvoljen v [[1. državni zbor Republike Slovenije]]; v tem mandatu je bil član naslednjih [[delovno telo Državnega zbora Republike Slovenije|delovnih teles]]: * [[Komisija za narodni skupnosti Državnega zbora Republike Slovenije|Komisija za narodni skupnosti]], * [[Komisija za žensko politiko Državnega zbora Republike Slovenije|Komisija za žensko politiko]] (od 6. oktobra 1994), * [[Odbor za kulturo, šolstvo in šport Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za kulturo, šolstvo in šport]], * [[Odbor za mednarodne odnose Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za mednarodne odnose]] (od 6. oktobra 1994) in * [[Odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko]]. == Viri in opombe == {{sklici|2}} * Lorenci, Mirko. ''Tone Partljič''. Partizanska knjiga, Ljubljana 1990. {{COBISS|ID=21196288}} * Partljič, Tone. ''Izbrane komedije''. Karantanija, Ljubljana 2003. {{COBISS|ID=120184320}} * Blažić, Milena. ''Svet iz besed 7: delovni zvezek za branje v 7. razredu devetletne osnovne šole''. Rokus, Ljubljana 2003 {{COBISS|ID=119446272}} * Lavrenčič Vrabec, Darja. ''Šolski album slovenskih književnikov''. Mladinska knjiga, Ljubljana 2007. {{COBISS|ID=232022784}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih dramatikov]] * [[seznam slovenskih pisateljev]] * [[seznam slovenskih scenaristov]] * [[seznam slovenskih politikov]] * [[seznam poslancev Državnega zbora Republike Slovenije]] * [[seznam poslancev Državnega zbora Republike Slovenije (1992-1996)]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * http://www.drustvo-dsp.si/si/pisatelji/470/detail.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120128022447/http://www.drustvo-dsp.si/si/pisatelji/470/detail.html |date=2012-01-28 }} * http://www.bralnaznacka.si/ * [https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/174708726 "Knjige in bel list, to je Tone Partljič - in to je moja edina svoboda."]. Naši umetniki pred mikrofonom (1. avgust 2020). RTV Slovenija. {{Navpolja| list1= &nbsp; {{PrejemnikiNagradePresernovegaSklada}} {{LevstikoviNagrajenci}} {{GrumoviNagrajenci}} {{GlazerjeviNagrajenci}} {{JezkoviNagrajenci}} {{1DZRS}} {{2DZRS}} {{3DZRS}} }} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Partljič, Tone}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski dramatiki]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski scenaristi]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Člani Liberalne demokracije Slovenije]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Levstikovi nagrajenci]] [[Kategorija:Grumovi nagrajenci]] [[Kategorija:Slovenski učitelji]] [[Kategorija:Ježkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Glazerjevi nagrajenci]] [[Kategorija:Prejemniki Glazerjeve listine]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] [[Kategorija:Mariborčani]] [[Kategorija:Poslanci 1. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 2. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 3. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Tone Partljič|*]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] pq15n6khgd2u7owb5c87bjkgidy74bz 6774794 6774793 2026-11-04T13:54:21Z ~2026-45085-22 264465 /* Za odrasle */ 6774794 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar|name=Tone Partljič|footnotes=|parents=|awards=|signature=|signature_alt=|signature_size=|website=|box_width=|spouse=|order3=|term_start3=|born=5. avgust 1940|term_start2=27. oktober 2000|term_end2=22. oktober 2004|president=[[Herman Rigelnik]]|president1=[[Janez Podobnik]]|children=|party=[[LDS]]|years_active=|order=[[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanec v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]]|term_end3=|order1=|term_start1=28. november 1996|term_end1=27. oktober 2000|predecessor1=|successor1=|term_start=23. december 1992|employer=|term_end=28. november 1996|predecessor=|successor=|alma_mater=|occupation=<!-- WD -->|image=<!--WD-->|organization=|president2=[[Borut Pahor]]<br> [[Franc Feri Horvat]]}} '''Tone Partljič''', [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], [[dramatik]], [[učitelj|predmetni učitelj]], [[scenarist]], [[politik]], komediograf, * [[5. avgust]] [[1940]], [[Maribor]]. == Življenje == [[slika:Tone Partljič 2011 (3).jpg|thumb|Tone Partljič med govorom leta 2011]] Rodil se je v Mariboru. Prve mesece svojega življenja je preživel v Hočah. Že leta 1940 se je družina preselila v [[Pesnica pri Mariboru|Pesnico pri Mariboru]], kjer je oče dobil službo na železnici. Osnovno šolo je obiskoval v domačem kraju. Šolanje je nadaljeval na nižji gimnaziji v Mariboru, po maturi leta 1960 je bil poslan v občino [[Radlje ob Dravi]] za učitelja. Poučeval je v Brezovcu (zdaj [[Sveti Trije Kralji, Radlje ob Dravi|Sveti Trije kralji]]) pri Radljah, Ribnici na Pohorju, Vuzenici in na Sladkem Vrhu. Diplomiral je iz [[angleščina|angleškega]] in slovenskega jezika na Mariborski pedagoški akademiji leta 1965. Leta 1971 je postal [[dramaturg]] v Drami Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Leta 1987 je prevzel umetniško vodstvo [[Mestno gledališče ljubljansko|MGL]] in leta 1991 vodstvo SNG Drame Ljubljana. Dvanajst let je bil [[poslanec]] [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnega zbora Republike Slovenije]]; od leta 1992 kot poslanec [[Liberalna demokracija Slovenije|Liberalne demokracije Slovenije]]. Čeprav je deloval kot politik, je ostal pisatelj. Izjavil je: ''"Moja duša in moje srce nista za mikrofonom, ampak za pisalnim strojem"''.-Bil je predsednik društva [[Bralna značka|Bralne značke Slovenije]] in strokovne žirije za nagrado [[Večernica (nagrada)|večernica]], sodeloval pa je tudi pri [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovem srečanju]] v Mariboru. V Pesnici pri Mariboru je po njem poimenovana kulturna dvorana. Njegova hči je dramska igralka [[Mojca Partljič]], igralka je prav tako vnukinja [[Urška Taufer]]. Nečak je kulturnik in ljubiteljski zgodovinar [[Matjaž Partlič]] (znan tudi po vlogi Tinčka v filmu Moj ata, socialistični kulak). == Delo == Z literaturo in pisanjem se je Tone Partljič začel ukvarjati v šestdesetih letih. Njegova dela so [[Črtica (književnost)|črtice]], [[Novela (književnost)|novele]], [[roman]]i in dramska dela. Pisal je [[Proza|kratko prozo]] in romane. Izdal je več zbirk humorističnih in satiričnih besedil ter otroških spominskih črtic v knjigah. === Komedije === Partljičeve satirične igre so večkrat uprizorili in režirali; leta 1987 so premierno predvajali film ''[[Moj ata, socialistični kulak]]'', ki ga je režiral [[Matjaž Klopčič]]. Komedije zajemajo snov iz okolja. V Kulaku opisuje nasilno kolektivizacijo kmetijstva v času, ko si je mali kmet obetal, da bo na svojem gospodar, kar so mu tudi obljubljali in ga, kakor vedno prej in ga bodo tudi v bodoče zavedli. V Ščukah je okolje radijski kolektiv, v katerega v času, ko obstaja veliko nesorazmerje med deklariranim poslušanjem malega človeka in spretnim usmerjanjem množic, prispe pripravnik in kasnejši urednik, ki na lastni koži občuti razliko med teorijo in prakso samoupravljanja. Občuti jo tako on, kot tudi vsi njegovi sodelavci. Le da oni to vedo že od prej, zato se bistveno bolj trudijo za položaj in privilegije. Prve knjižno izdane komedije so bile politično obarvane; ''Politika, bolezen moja'' in ''Gospa poslančeva'' sta bili uprizorjeni leta 1996. Kasneje je postal žanr komedij širši. === Mladinska književnost === Za mladino je napisal zbirko kratkih proz ali spominskih črtic ''[[Hotel sem prijeti sonce]]''. Za osnovnošolce je napisal črtice z naslovom ''[[Slišal sem, kako trava raste]]'' in krajšo pripoved o mlajši deklici, z naslovom [[Maša in Tjaša]]. === Motivi v dramatiki === Partljič v svojih delih večkrat omenja Cankarjeve učitelje. Pogosto se sklicuje na svoje znanje o NOB - ju. Tudi kmetijstvo in kmetje niso redko prisotni motivi njegovih del. === Izhodišča njegovega pisanja === Pogosto se jasno vidi, da dramatik Tone Partljič prične z etično in deloma cankarjansko prizadetostjo o povojnem dogajanju. Zelo uspešno uporablja tudi svoje opazne avtobiografske prvine, s tem je dokazal, da kljub temu, da so bili v otroštvu revna in neizobražena družina pa mu je vseeno uspelo pokazati, da temu ni tako. S svojim znanjem je dokazal, da preteklost ni pomemben del prihodnosti. == Bibliografija == === Dramatika === * ''Ribe na plitvini'', MGL (1968) * ''Naj poje čuk'', Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica (1971) * ''Tolmun in kamen'', Prešernovo gledališče Kranj (1972) * ''Ščuke pa ni'', Slovensko narodno gledališče Maribor (1973) * ''Oskubite jastreba'', Slovensko narodno gledališče Maribor (1977) * ''Nekoč in danes'', monodrama (1979) * ''Za koga naj še molim?'', Slovensko narodno gledališče Maribor (1980) * ''Taki ste, take smo'' (1980) * ''Nasvidenje nad zvezdami'', Mestno gledališče ljubljansko (1981) * ''O, ne, ščuke pa ne'', Slovensko narodno gledališče Maribor (1982) * ''Moj ata, socialistični kulak'', Slovensko narodno gledališče Maribor (1983) * ''Sekretar za humor'', Slovensko narodno gledališče Maribor (1984) * ''Rdeče in sinje med drevjem'', Neuprizorjeno. V knjigi ZO Maribor (1985) * ''Justifikacija'', Mestno gledališče ljubljansko (1986) * ''Ščuka, da te kap'', Slovensko ljudsko gledališče (1987) * ''Pesnikova žena prihaja'', Mestno gledališče ljubljansko (1989) * ''Deni me kot pečat na svoje srce'' (1990) * ''Moj deda, socialistični mrtvak'' (1991) * ''Štajerc v Ljubljani'' (1995) * ''Politika, bolezen moja'' (1996) * ''Gospa poslančeva'' (1996) * ''Komedije'' (1997) * ''Maister in Marjeta'' (1998) * ''Čistilka Marija'' (1998) * ''En dan resnice'' (1999) * ''Krivica boli'' (1999) * ''Čaj za dve'' (2001) * ''Edelweis ali Denis in Ditka'' (2001) * ''Izbrane komedije'' (2003) * ''Poroka čistilke Marije'' (2006) * ''Zveze in partnerstva'' (2007) * ''Za nacionalni interes'' (2007) * ''Aldo in Micika'' (2012) * ''Dve komediji in pekrska gledališka zgodba'' (2023) === Proza === ==== Za odrasle ==== * ''Nikoli ne glej za pticami'', [[Mladinska knjiga]] (1967) {{COBISS|ID=5647105}} * ''Jalovost'', Mladinska knjiga (1971) {{COBISS|ID=835614}} * ''Volk na madridskih ulicah'', Založba Obzorja (1974) {{COBISS|ID=833822}} * ''Nasvidenje nad zvezdami'', Mladinska knjiga (1982) {{COBISS|ID=24173063}} * ''Pepsi ali provincialni donjuan'', Založba Borec (1987) {{COBISS|ID=16604417}} * ''Rdeče in sinje med drevjem'' (1987) {{COBISS|ID=6826752}} * ''Kulturne humoreske, prosim'', Prešernova družba (1988){{COBISS|ID=6767616}} * ''Prelesti, prelesti'', Mladinska knjiga (1990) {{COBISS|ID=16382976}} * ''Goool!: predvolilne humoreske'', [[Liberalno demokratska stranka]] (1992) {{COBISS|ID=32305920}} * ''Mala'', Prešernova družba (1992) {{COBISS|ID=30731264}} * ''[[Pri Mariji Snežni zvoni]]'', Obzorja (1994) {{COBISS|ID=36097793}} * ''[[Starec za plotom]]'', Obzorja (1995) {{COBISS|ID=38551553}} * ''Samo roko daj'', Pisanica (1997) {{COBISS|ID=68857856}} * ''Pisatelj v parlamentu'', Pisanica 1998) {{COBISS|ID=78804224}} * ''Usodna privlačnost'', Pisanica (2001) {{COBISS|ID= 110534400}} * ''Kampanja'', Prešernova družba (2002) {{COBISS|ID=118813696}} * ''Golaž, reka in mostovi'', Pisanica (2003) {{COBISS|ID=125975552}} * ''Grob pri Mariji Snežni'', Pisanica (2005) {{COBISS|ID=223155200}} * ''Hvala vam, bogovi, za te blodnje'', Litera ( 2010) * ''Pasja ulica'', Litera (2013) *''Sebastjan in most'', Beletrina (2014) *''Nebesa pod Pohorjem'', Litera (2016) *''Ljudje iz Maribora'', Beletrina (2017) *''Ne bom jih pozabil'', Litera (2018) *''Pesnica'', Beletrina (2019) *''Ljudje z otoka'', Beletrina (2021) *''Strnišča. Zgodbe o otrocih in vojni'', Pivec (2022) *''Veter z vzhoda'', Beletrina (2023) *''Pesniški Dvor'' (2024) *''Voranc. Prva knjiga'': ''Samorastnik'' (2025) *''Voranc: Druga knjiga'' (2026) ==== Za mladino ==== *''[[Hotel sem prijeti sonce]]'', Mladinska knjiga (1981) {{COBISS|ID=73720320}} *''[[Slišal sem, kako trava raste]]'', Mladinska knjiga (1990) {{COBISS|ID=50867712}} *''Dupleška mornarica'', Pisanica (1996) {{COBISS|ID=493885}} *''[[Maša in Tjaša]]'', Prešernova družba (1999) {{COBISS|ID=103602944}} *''General: deset črtic o Rudolfu Maistru'', [[Karantanija]] (2006) {{COBISS|ID=228252928}} *''Deklica in general: general Maister'' (2011, 2018 -2. dop.izdaja) === Televizijske igre === * ''[[Mama umrla stop]]'', [[RTV Ljubljana]] (1974) * ''[[O težavah s Kalmanovim truplom in neprimerni ljubezni med Frančekom in Gelo]]'', RTV Ljubljana (1977) * ''[[Ščuke pa ni, ščuke pa ne]]'', TV nadaljevanka, RTV Ljubljana (1980) * ''Odločitev (Ko poje čuk)'', TV igra, RTV Ljubljana (1980) * ''[[Pasja pot]]'' (po noveli ''Dvojčka'' Prežihovega Voranca), RTV Ljubljana (1983) * ''Oblaki so rdeči'', TV nadaljevanka, RTV Ljubljana (1983) * ''Pri Mariji Snežni zvoni'', RTV Ljubljana (1990) * ''Silvestrska sprava'', TV komedija, RTV Ljubljana (2001) * ''Slovenska vigred'', TV komedija, RTV Ljubljana (2006) === Filmska scenarija === * ''[[Moj ata, socialistični kulak]]'', [[Viba film]] (1987) * ''[[Vdovstvo Karoline Žašler]]'', Viba film (1976) === Gledališke režije === * ''[[Janez Trdina]]: Bajke in povesti'', drama ([[SNG Maribor]], 1984) === Dramatizacije === * ''Kekec je pač Kekec'' (1974) * ''Zločin na meji'' (1974) * ''Vsem galjotom vile v vamp'' (1984) === Komedije === * ''Čaj za dve'' * ''Partnerska poroka'' * ''Gospa poslančeva'' * ''Politika, ljubezen moja'' * (''Izbrane komedije,'' 2003) === Radijske igre === * ''Veličastna smrt dramskega in televizijskega igralca Vinka Kurenca'', [[Radio Maribor]] (1979) * ''Marjetice'', Radio Maribor (1981) * ''Nekoč in danes'', monokomedija, RTV Ljubljana (1982) * ''Rdeče in sinje med drevjem'', RTV Ljubljana (1987) === Zborniki === * ''Štirinajst'' (soavtor, 1967) * ''Siti in lačni Slovenci'' (soavtor, 1969) * ''Skupaj'' (soavtor, 1973) * ''Slovenski narod in slovenska kultura'' (soavtor, 1985) == Nagrade in priznanja == * ''[[nagrada Prešernovega sklada]]'' za satirično komedijske igre (1980) * ''[[Levstikova nagrada]]'' za knjigo ''[[Hotel sem prijeti sonce]]'' (1982) * ''[[Grumova nagrada]]'' za dramo ''Moj ata, socialistični kulak'' (1984) * ''[[Glazerjeva nagrada]]'' mesta [[Maribor]] za življenjsko delo na področju kulture (2006) * [[Ježkova nagrada|''Ježkova nagrada'']] za življenjsko delo(?) (2008) * ''[[Prešernova nagrada]]'' za življenjsko delo (2016) === Častni občan === * občina Pesnica (1998) * občina Ribnica na Pohorju (2009) * mestna občina Maribor (2021) === Odlikovanja === * [[Zlati red za zasluge]] Republike Slovenije (2006) == Politično delo == Leta 1992 je bil izvoljen v [[1. državni zbor Republike Slovenije]]; v tem mandatu je bil član naslednjih [[delovno telo Državnega zbora Republike Slovenije|delovnih teles]]: * [[Komisija za narodni skupnosti Državnega zbora Republike Slovenije|Komisija za narodni skupnosti]], * [[Komisija za žensko politiko Državnega zbora Republike Slovenije|Komisija za žensko politiko]] (od 6. oktobra 1994), * [[Odbor za kulturo, šolstvo in šport Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za kulturo, šolstvo in šport]], * [[Odbor za mednarodne odnose Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za mednarodne odnose]] (od 6. oktobra 1994) in * [[Odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko]]. == Viri in opombe == {{sklici|2}} * Lorenci, Mirko. ''Tone Partljič''. Partizanska knjiga, Ljubljana 1990. {{COBISS|ID=21196288}} * Partljič, Tone. ''Izbrane komedije''. Karantanija, Ljubljana 2003. {{COBISS|ID=120184320}} * Blažić, Milena. ''Svet iz besed 7: delovni zvezek za branje v 7. razredu devetletne osnovne šole''. Rokus, Ljubljana 2003 {{COBISS|ID=119446272}} * Lavrenčič Vrabec, Darja. ''Šolski album slovenskih književnikov''. Mladinska knjiga, Ljubljana 2007. {{COBISS|ID=232022784}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih dramatikov]] * [[seznam slovenskih pisateljev]] * [[seznam slovenskih scenaristov]] * [[seznam slovenskih politikov]] * [[seznam poslancev Državnega zbora Republike Slovenije]] * [[seznam poslancev Državnega zbora Republike Slovenije (1992-1996)]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * http://www.drustvo-dsp.si/si/pisatelji/470/detail.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120128022447/http://www.drustvo-dsp.si/si/pisatelji/470/detail.html |date=2012-01-28 }} * http://www.bralnaznacka.si/ * [https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/174708726 "Knjige in bel list, to je Tone Partljič - in to je moja edina svoboda."]. Naši umetniki pred mikrofonom (1. avgust 2020). RTV Slovenija. {{Navpolja| list1= &nbsp; {{PrejemnikiNagradePresernovegaSklada}} {{LevstikoviNagrajenci}} {{GrumoviNagrajenci}} {{GlazerjeviNagrajenci}} {{JezkoviNagrajenci}} {{1DZRS}} {{2DZRS}} {{3DZRS}} }} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Partljič, Tone}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski dramatiki]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski scenaristi]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Člani Liberalne demokracije Slovenije]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Levstikovi nagrajenci]] [[Kategorija:Grumovi nagrajenci]] [[Kategorija:Slovenski učitelji]] [[Kategorija:Ježkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Glazerjevi nagrajenci]] [[Kategorija:Prejemniki Glazerjeve listine]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] [[Kategorija:Mariborčani]] [[Kategorija:Poslanci 1. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 2. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 3. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Tone Partljič|*]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] 0jxw77j950xh1wsz666rlelynw2wppb 0 130080 6774849 6766333 2026-11-04T17:07:38Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6774849 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |image = <!--Wikipodatki--> |caption = |order = |office = [[Župan Ljubljane|Županja Mestne občine Ljubljana]] |term_start = [[1998]] |term_end = [[2002]] |predecessor = [[Dimitrij Rupel]] |successor = [[Danica Simšič]] |office1 = |premier1 = |term_start1 = |term_end1 = |predecessor1 = |successor1 = |birth_date = <!--Wikipodatki--> |birth_place = <!--Wikipodatki--> |party = [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]] (?–2007)<ref>{{navedi novice |title=Jakič in Potočnikova izstopila iz LDS |date=2007-01-25 |work=Finance |url=https://www.finance.si/finance/jakic-in-potocnikova-izstopila-iz-lds/a/173506}}</ref> |spouse = |children = |signature = }} '''Viktorija »Vika« Potočnik''', [[Slovenci|slovenska]] [[političarka]], [[poslanka]] in [[pedagoginja]], * [[3. januar]] [[1957]], [[Bučkovci]]. == Življenjepis == Leta 1986 je postala poslanka [[Zvezna skupščina Socialistične federativne republike Jugoslavije|zvezne skupščine SFR Jugoslavije]].<ref>{{navedi splet |url=https://reporter.si/clanek/slovenija/vika-potocnik-1075957 |title=Vika Potočnik: Ker sem v Beogradu glasovala po svoje, sem morala v Sloveniji iti na pranje glave |date=2023-07-29 |work=Reporter}}</ref> Leta 1989 je prejela naziv [[Slovenka leta]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.slovenkaleta.si/Arhiv/Slovenka-leta-1989/Vika-Potocnik.html |title=Slovenka leta - Vika Potočnik |website=slovenkaleta.si |archiveurl=https://web.archive.org/web/20120210014321/http://www.slovenkaleta.si/Arhiv/Slovenka-leta-1989/Vika-Potocnik.html |archivedate=2012-02-10}}</ref> Na [[Volitve v Skupščino Socialistične republike Slovenije (1990)|volitvah leta 1990]] je bila na listi [[Zveza socialistične mladine Slovenije|ZSMS]] (kasnejše [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]) izvoljena v [[Skupščina Socialistične republike Slovenije|skupščino SR Slovenije]] v zbor občin.<ref>{{navedi splet |url=https://www.gov.si/assets/organi-v-sestavi/Arhiv-RS/Arhivalija-meseca-/2026/April-2026/Porocilo-o-izzidu-glasovanja-v-Zbor-obcin.pdf |title=Poročilo o rezultatih volitev delegatov v Zbor občin Republike Slovenije, 25. april 1990 |website=gov.si}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/pp/izbranP/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3I2CTA0CXYycfIMNjA2CzQz0w_EpMHEy0I8iRr8BDuBIpH48CqLwG1-QGxoa6qioCAD4662g/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?idOsebe=P156&mandatId=ZO |title=Viktorija Potočnik - Skupščina 1990 - 1992 |website=dz-rs.si |accessdate=2026-10-17}} {{Slepa povezava|date=november 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Ponovno je bila [[Državnozborske volitve v Sloveniji 1992|izvoljena]] leta 1992 v [[1. državni zbor Republike Slovenije]]; v tem mandatu je bila članica naslednjih [[delovno telo Državnega zbora Republike Slovenije|delovnih teles]]: * [[Komisija za žensko politiko Državnega zbora Republike Slovenije|Komisija za žensko politiko]] (podpredsednica), * [[Odbor za nadzor proračuna in drugih javnih financ Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za nadzor proračuna in drugih javnih financ]], * [[Odbor za obrambo Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za obrambo]] in * [[Odbor za spremljanje uresničevanja Resolucije o izhodiščih zasnove nacionalne varnosti Republike Slovenije Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za spremljanje uresničevanja Resolucije o izhodiščih zasnove nacionalne varnosti Republike Slovenije]]. Potem ko je bil leta 1997 dotedanji župan Ljubljane [[Dimitrij Rupel]] imenovan za veleposlanika v ZDA, je bila na nadomestnih volitvah izvoljena za županjo.<ref>{{navedi novice |title=Vika Potočnik - nova ljubljanska županja |date=1998-01-12 |work=24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vika-potocnik-nova-ljubljanska-zupanja.html}}</ref> Pol leta kasneje je v prvem krogu rednih lokalnih volitev prejela 53&nbsp;% glasov in tako potrdila svoj županski mandat.<ref>{{navedi splet |url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/lv1998/rez_z2.html#78 |title=Lokalne volitve 1998 - neuradni rezultati po občinah |website=dvk-rs.si |accessdate=2026-10-17}}</ref> Na županskih volitvah 2002 je v drugem krogu izgubila proti [[Danica Simšič|Danici Simšič]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2002-01-5416/porocilo-o-izidu-rednih-volitev-zupana-mestne-obcine-ljubljana-10--novembra-2002-in-1--decembra-2002 |title=Poročilo o izidu rednih volitev župana Mestne občine Ljubljana 10. novembra 2002 in 1. decembra 2002 |website=Uradni list |accessdate=2026-04-12}}</ref> Kasneje je bila mdr. direktorica [[Pionirski dom Ljubljana|Pionirskega doma]] v Ljubljani. == Viri in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih politikov]] * [[seznam poslancev Državnega zbora Republike Slovenije]] :* [[seznam poslancev Državnega zbora Republike Slovenije (1992–1996)]] == Zunanje povezave == * [https://www.ljubljana.si/sl/mestna-obcina/o-ljubljani/vsi-ljubljanski-zupani/viktorija-potocnik-1997 Viktorija Potočnik, 1997 – Vsi ljubljanski župani] * [http://www.rtvslo.si/odprtikop/absolutno_globalno/vika-potocnik/ Intervju z Viko Potočnik na RTV Slovenija (v Odprtem kopu)] {{-}} {{Župani Ljubljane}} {{1DZRS}} {{Slovenka leta}}{{škrbina-politik}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Potočnik, Vika}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski pedagogi]] [[Kategorija:Poslanci 1. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Člani Liberalne demokracije Slovenije]] [[Kategorija:Župani Ljubljane]] [[Kategorija:Slovenka leta]] efpclo07i6n7dwzh4ar3kygtxwu18qi 0 135994 6774831 6771987 2026-11-04T15:28:05Z MaksiKavsek 244409 /* Viri in literatura */ lit. 6774831 wikitext text/x-wiki [[Slika:Edvard Kardelj 25. junija 1945 sporoča Kidriču v depeši.jpg|sličica|Depeša [[Edvard Kardelj|Edvarda Kardelja]] [[Boris Kidrič|Borisu Kidriču]]]] '''Povojni poboji na Slovenskem''' so izraz za skoraj izključno izvensodne [[usmrtitev|pomore]] vojnih ujetnikov in civilistov neposredno po koncu [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] v današnji [[Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Izraz predstavlja povojne revolucionarne [[Čistka|čistke]] imenovane tudi čiščenja, ki jih je po vzoru sovjetske revolucije ukazalo tedanje jugoslovansko partijsko vodstvo. Zato je nujno opravljati tozadevne raziskave v povezavi z drugimi bivšimi jugoslovanskimi republikami, ki so doživljale podobne ali pa še hujše pogrome.<ref>{{navedi splet|url=https://www.koreni.rs/stravicni-podaci-zlocini-komunista-nad-srpskim-narodom-u-20-veku/|title=Stravični podaci: Zločini komunista nad srpskim narodom u 20. veku|publisher=koreni.rs|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=15. maj 2020|accessdate=10. julij 2026}}</ref> Po raziskavah zgodovinarja [[Jože Dežman|Jožeta Dežmana]], nekdanjega predsednika [[Komisija Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč|Komisije Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč]], jih je izvajalo približno 15.000 pripadnikov enot [[Korpus narodne obrambe Jugoslavije|Korpusa narodne obrambe Jugoslavije]], med najodgovornejšimi zanje pa so bili [[Josip Broz]], [[Edvard Kardelj]], [[Boris Kidrič]] in [[Ivan Maček]].<ref>{{navedi novice |url=https://pomurske-novice.si/arheologi-nasli-kaksnih-1500-pobitih-slovencev-zrtev-krutih-pobojev-s-strani-slovenske-narodne-vojske-v-kocevskem-rogu/ |title=Arheologi našli kakšnih 1500 pobitih Slovencev, žrtev krutih pobojev s strani Slovenske narodne vojske v Kočevskem rogu! |date=30. oktober 2019}}</ref> Za zunajsodne poboje po drugi svetovni vojni je bil kazensko ovaden tudi [[Mitja Ribičič]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mitja-ribicic-ovaden-za-genocid/37066|title=Mitja Ribičič ovaden za genocid|publisher=MMC RTV SLO|author=Uredništvo|place=|language=sl|date=24. maj 2005|accessdate=10. julij 2026}}</ref> Množična grobišča, rezultat morije, so bila desetletja načrtno skrita pred javnostjo, dasiravno so lokalni prebivalci vedeli zanje. V veliki večini primerov je šlo za likvidacije na samem mestu grobišča. Do sedaj je evidentiranih okoli 700 množičnih grobišč. Razkrivanje, evidentiranje in urejanje grobišč se je pričelo leta 2000, deset let po slovenski osamosvojitvi.<ref>Ferenc, Mitja (2004). [https://ojs.inz.si/pnz/article/download/2262/2594/ Kako do evidence prikritih grobišč v Republiki Sloveniji?] ''Prispevki za novejšo zgodovino XLIV'' 1.</ref> ==Lokacije== Seznam medvojnih in povojnih prikritih grobišč je možno videti [http://www.geopedia.si/?params=L7387#T105_L7387_x499072_y112072_s9_b4 tukaj].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.geopedia.si/?params=L7387#T105_L7387_x499072_y112072_s9_b4|title=Geopedia|date=december 2009|accessdate=1.10.2017|website=Lokacije prikritih vojnih grobišč|publisher=Služba za vojna grobišča, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve|last=|first=|archive-date=2017-10-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20171001213958/http://www.geopedia.si/?params=L7387#T105_L7387_x499072_y112072_s9_b4|url-status=dead}}</ref> *[[Crngrob]]<ref>http://oddaje.ognjisce.si/mojazgodba/2015/09/21/20-9-2015-jo-e-kranjc-in-tone-logonder-n-crngrob-pri-evanje 20. 9. 2015, Jože Kranjc in Tone Logonder – Crngrob pričevanje</ref><ref>http://www.hawlina.com/teksti/Povojna_grobisca_Crngrob.htm POVOJNA GROBIŠČA V CRNGROBU Alojzij Pavel Florjančič</ref> *[[Barbara rov]] == Glej tudi == * [[Slovensko povojno begunstvo]] *[[Seznam grobišč žrtev povojnih pobojev v Sloveniji]] *[[Pliberška tragedija]] * [[Barbara rov]] * [[Rudnik Pečovnik]] * [[Pokol v Kočevskem Rogu]] *[[Partizanski pokol v Mariji Reki|Poboj v Mariji Reki]] *[[Tezenski pokol|Poboj na Teznu]] *[[Partizanski zločin v Mostcu|Poboj v Mostcu]] * [[OZNA]] == Galerija == <gallery perrow="6"> File:Crngrob 1 napis na križu.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob, Napis na križu File:Crngrob 1.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob 1, lokacija 46 ° 11 ' 45,67 " , 14 ° 18 ' 21,61 " File:Crngrob 2.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob 2, lokacija 46 ° 11 ' 45,53 " , 14 ° 18 ' 16,87 " File:Crngrob 5 tabla.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob 5, tabla File:Crngrob 5.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob 5 lokacija 46 ° 11' 52,9 " , 14 ° 18 ' 5,61 " File:Crngrob 5a.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob 5a File:Crngrob 5b.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob 5b </gallery> == Glej tudi == * [[Nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja]] ==Sklici== {{sklici}} == Viri in literatura == * {{navedi knjigo |last=Aplenc |first=Andrej |last2=Jančar |first2=Drago |author-link2=Drago Jančar |title=Temna stran meseca : kratka zgodovina totalitarizma v Sloveniji 1945-1990 |publisher=Nova revija |place=Ljubljana |year=1998 |author-link=Andrej Aplenc |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHBR01SD |cobiss=79178240 |language=sl}} * {{navedi knjigo |last=Corsellis |first=John |author-link=John Corsellis |title=Slovenija 1945 : smrt in preživetje po drugi svetovni vojni |publisher=Mladinska knjiga |place=Ljubljana |year=2006 |cobiss=224978176 |language=sl |last2=Ferrar |first2=Marcus |author-link2=Marcus Ferrar}} * {{cite book |last=Blumenwitz |first=Dieter |author-link=Dieter Blumenwitz |title=Okupacija in revolucija v Sloveniji (1941–1946): mednarodnopravna študija |publisher=Mohorjeva družba |year=2005 |place=Celovec; Ljubljana; Dunaj |language=sl |cobiss=222654976}} * {{cite book |last=Čoh Kladnik |first=Mateja |author-link=Mateja Čoh Kladnik |title=Kazen naj obsojenca prevzgoji : kazenske ustanove v Ljubljani in okolici, 1945–1954 |last2=Piškurić |first2=Jelka |author-link2=Jelka Piškurić |publisher=Študijski center za narodno spravo |year=2024 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=179824899}} * {{cite journal |last=Čoh Kladnik |first=Mateja |year=2026 |title=Sodna represija in obračun s političnimi nasprotniki poleti 1945 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B88E75N5 |journal=Dileme |language=sl |volume=10 |issue=1 |pages=77–112}} * {{cite book |last=Dežman |first=Jože |author-link=Jože Dežman |title=Moč preživetja: sprava z umorjenimi starši |publisher=Mohorjeva družba |year=2004 |place=Celovec; Ljubljana; Dunaj |language=sl |cobiss=215576832}} * {{navedi knjigo |last=Dežman |first=Jože |title=Poročilo Komisije vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč : 2005-2008 |publisher=Družina |place=Ljubljana |year=2008a |cobiss=240748800 |language=sl}} * {{cite book |last=Dežman |first=Jože |url=https://slovenianhistoricaltours.com/wp-content/uploads/2024/12/CRIMES_COMMITTED_BY_TOTALITARIAN_REGIMES.pdf |title=Crimes committed by totalitarian regimes |publisher=Slovenian Presidency of the Council of the European Union |year=2008b |editor-last=Jambrek |editor-first=Peter |place=Ljubljana |pages=197–206 |language=en |chapter=Communist repression and transitional justice in Slovenia}} * {{navedi knjigo|last=Dežman|first=Jože|title=Resnica in sočutje : prispevki k črni knjigi titoizma : 3. poročilo Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč 2009-2011|publisher=Družina|place=Ljubljana|year=2011|cobiss=259366656|language=sl}} * {{navedi knjigo |last1=Dežman |first1=Jože |title=Etično-personalistični pristop k popravi krivic žrtvam titoizma po arhivu Komisije Vlade RS za izvajanje Zakona o popravi krivic |last2=Žalec |first2=Bojan |author-link2=Bojan Žalec |last3=Erzar |first3=Tomaž |author-link3=Tomaž Erzar |publisher=[J. Dežman] |year=2014 |location=Ljubljana |type=doktorska disertacija |cobiss=6749274}} * {{navedi knjigo|last=Dežman|first=Jože|title=Ni bilo lahko, a smo obstali in stojimo : titoizem, poraz nasilja|publisher=Mohorjeva|place=Celovec|year=2015|cobiss=278726656|language=sl}} * {{navedi knjigo |last=Dežman |first=Jože |last2=Benčina |first2=Anica |author-link2=Anica Benčina |title=Nemoč laži : poročilo 4 Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč 2011-2018 |publisher=Družina |place=Ljubljana |year=2019 |cobiss=298709504 |language=sl}} * {{navedi knjigo|last=Dežman|first=Jože|title=Pravica do groba : Republika Slovenija in vojni grobovi : 5. poročilo Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč|publisher=Družina|place=Ljubljana|year=2021|cobiss=61742851|language=sl}} * {{navedi knjigo|last=Dežman|first=Jože|title=3.450 umorjenih : bratomor v Jami pod Macesnovo Gorico : 6. poročilo Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč|publisher=Družina|place=Ljubljana|year=2024|cobiss=192336899|language=sl}} * {{navedi knjigo|last=Dežman|first=Jože|title=Komisija Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč 1990–2025|publisher=Državni svet|place=Ljubljana|year=2025|cobiss=260984067|language=sl|url=https://www.ds-rs.si/sites/default/files/2026-01/Komisija%20vlade%20RS-net%20zbornik.pdf}} * {{navedi knjigo |last=Dornik Šubelj |first=Ljuba |title=Oddelek za zaščito naroda za Slovenijo |publisher=Arhiv Republike Slovenije |place=Ljubljana |year=1999 |author-link=Ljuba Dornik Šubelj |url=https://www.sistory.si/publication/44864 |cobiss=103354368 |language=slovenščina}} * {{navedi knjigo|last=Dornik Šubelj|first=Ljuba|title=Ozna in prevzem oblasti 1944–46|publisher=Modrijan : Arhiv RS|place=Ljubljana|year=2013|cobiss=268747264|language=sl}} * {{cite journal |last=Dujo Jurjevčič |first=Mirjam |author-link=Mirjam Dujo Jurjevčič |year=2025 |title=Povojni izvensodni poboji : dolgo zamolčane usode žensk iz Loške doline |url=https://dirros.openscience.si/Dokument.php?id=40110&lang=slv |journal=Dileme |language=sl |volume=9 |issue=2 |pages=35–68 |cobiss=265667843}} * {{navedi knjigo|last=Ferenc|first=Mitja|title=Prikrito in očem zakrito: prikrita grobišča 60 let po koncu druge svetovne vojne|publisher=Muzej novejše zgodovine|location=Celje|year=2005|cobiss=219436288|author-link=Mitja Ferenc}} * {{cite book |last=Ferenc |first=Mitja |url=https://slovenianhistoricaltours.com/wp-content/uploads/2024/12/CRIMES_COMMITTED_BY_TOTALITARIAN_REGIMES.pdf |title=Crimes committed by totalitarian regimes |publisher=Slovenian Presidency of the Council of the European Union |year=2008 |editor-last=Jambrek |editor-first=Peter |place=Ljubljana |pages=155–160 |language=en |chapter=Secret World War Two Mass Graves in Slovenia}} * {{cite book |last=Ferenc |first=Mitja |url=https://sistory.si/publication/46221 |title=Prekopi žrtev iz prikritih grobišč : (1991–2011) |publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete |year=2012 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=265856512}} * {{navedi knjigo |last=Ferenc |first=Mitja |last2=Alić |first2=Mehmedalija |author-link2=Mehmedalija Alić |last3=Jamnik |first3=Pavel |author-link3=Pavel Jamnik |title=Huda Jama: skrito za enajstimi pregradami: poročilo 2 |publisher=Družina |location=Ljubljana |year=2012 |cobiss=259727616}} * {{navedi knjigo |last1=Ferenc |first1=Mitja |last2=Košir |first2=Uroš |author-link2=Uroš Košir |title=Prikrivena grobišta Hrvata u Sloveniji |year=2025 |publisher=Školska knjiga |location=Zagreb |language=hr |cobiss=261184771}} * {{cite journal |last=Florjančič |first=Alojzij Pavel |author-link=Alojzij Pavel Florjančič |year=2001 |title=Povojna grobišča v Crngrobu |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-310XI8PT |journal=Loški razgledi |language=sl |volume=48 |issue=1 |pages=217–244}} * {{navedi knjigo |editor-last=Gabrič |editor-first=Aleš |editor-link=Aleš Gabrič |title=Slovenija v letu 1945 : zbornik referatov |publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije |place=Ljubljana |year=1996 |url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/38001-39000/38560/Slovenija_v_letu_1945.pdf |cobiss=57087744 |language=sl}} * {{cite book |last=Jamnik |first=Pavel |author-link=Pavel Jamnik |url=https://slovenianhistoricaltours.com/wp-content/uploads/2024/12/CRIMES_COMMITTED_BY_TOTALITARIAN_REGIMES.pdf |title=Crimes committed by totalitarian regimes |publisher=Slovenian Presidency of the Council of the European Union |year=2008 |editor-last=Jambrek |editor-first=Peter |place=Ljubljana |pages=207–214 |language=en |chapter=Post-World War Two Crimes on the Territory of Slovenia}} * {{cite book |last=Jamnik |first=Pavel |title=Slovenska sprava |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti |year=2021 |editor-last=Bajd |editor-first=Tadej |place=Ljubljana |pages=51–66 |language=sl |chapter=Proces prepoznave konspirativno in organizirano izvedenih pobojev po drugi svetovni vojni na območju Slovenije kot nezastarljivih kaznivih dejanj proti človečnosti |cobiss=76843267}} * {{navedi knjigo|editor=Jančar|title=Poročilo o pobojih: Vmesno poročilo o raziskovanju povojnih množičnih pobojev Preiskovalne komisije Državnega zbora Republike Slovenije o raziskovanju povojnih množičnih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih tovrstnih nepravilnosti|publisher=Inštitut dr. Jožeta Pučnika|location=Ljubljana|year=2010|cobiss=251994368|language=sl|editor-first=Mateja|editor-link=Mateja Jančar}} * {{navedi knjigo|last=Jeločnik|first=Nikolaj|title=Teharje so tlakovane z našo krvjo|publisher=N. Jeločnik|location=Buenos Aires|year=1973|cobiss=27366401|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DC2KXNVC|author-link=Nikolaj Jeločnik}} * {{cite book |last=Jeza |first=Franc |author-link=Franc Jeza |title=In zgodil se bo čudež |publisher=Slovenska matica |year=2012 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=262093056}} * {{navedi splet|last=Kekec|first=Bojan|last2=Valič Zver|first2=Andreja|last3=Ferenc|first3=Mitja|last4=Grdina|first4=Igor|last5=Griesser Pečar|first5=Tamara|title=70 let potem, posvet v Državnem svetu|website=youtube.com|date=2015|url=https://www.youtube.com/watch?v=81wIZGuWZ4Q|accessdate=14. november 2025|last6=Prunk|first6=Janko|last7=Gradna|first7=Stane|last8=Juhant|first8=Janez|last9=Maver|first9=Aleš}} * {{navedi knjigo |last=Korošec |first=Ivan |author-link=Ivan Korošec |title=Teharje : krvave arene |publisher=Ilex-Impex |location=Ljubljana |year=1994 |cobiss=41121536}} * {{Navedi knjigo |title=Teharske žive rane |last=Leljak |first=Roman |author-link=Roman Leljak |publisher=Društvo za raziskovanje polpretekle zgodovine |year=2012a |location=Radenci |cobiss=71074049}} * {{cite book |last=Leljak |first=Roman |title=Zločini slovenskega Kajna. Del 1, Odgovorni za poboje na Celjskem leta 1945 |publisher=Društvo za raziskovanje polpretekle zgodovine |year=2012b |place=Radenci |language=sl |cobiss=69648641}} * {{cite book |last=Leljak |first=Roman |title=Zločini slovenskega Kajna. Del 2, Zločinci in žrtve na širšem območju Celja v času od 1945 do 1946. leta |publisher=Društvo za raziskovanje polpretekle zgodovine |year=2012c |place=Radenci |language=sl |cobiss=70799873}} * {{cite book |last=Leljak |first=Roman |title=Zbornik Vetrinje, Teharje, Rog |publisher=Društvo za raziskovanje polpretekle zgodovine |year=2013 |place=Radenci |language=sl |cobiss=74511361}} * [[Milko Mikola|Mikola, Milko]] (1999). ''Zaplembe premoženja v Sloveniji 1943–1952''. Celje: ZAC {{COBISS|ID=104001280}} * Mikola, Milko (2007). ''Dokumenti in pričevanja o povojnih koncentracijskih taboriščih v Sloveniji : Strnišče, Hrastovec, Brestrnica in Filovci''. Ljubljana: Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije. {{COBISS|ID=235013632}} * Mikola, Milko (2008a). ''Dokumenti in pričevanja o povojnih koncentracijskih taboriščih v Sloveniji. Št. Vid nad Ljubljano, Škofja Loka in Teharje ter taborišče za otroke Petriček''. Ljubljana: Študijski center za narodno spravo. {{COBISS|ID=242952704}} * {{cite book |last=Mikola |first=Milko |url=https://slovenianhistoricaltours.com/wp-content/uploads/2024/12/CRIMES_COMMITTED_BY_TOTALITARIAN_REGIMES.pdf |title=Crimes committed by totalitarian regimes |publisher=Slovenian Presidency of the Council of the European Union |year=2008b |editor-last=Jambrek |editor-first=Peter |place=Ljubljana |pages=161–172 |language=en |chapter=Communist Repression of “Interior Enemies” in Slovenia}} * {{navedi knjigo|last=Mikola|first=Milko|title=Rdeče nasilje: Represija v Sloveniji po letu 1945|publisher=Celjska Mohorjeva družba|location=Celje|year=2012|cobiss=263646208|language=sl}} * {{cite video|last=Možina|first=Jože|title=Zločin, ki ne zastara : Slovenska Bistrica 1946|publisher=RTV Slovenija|year=2001|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/dosje/174267587|cobiss=176353539|language=sl}} * {{cite book |author-link= |title="Nemci" na Slovenskem 1941–1955 : izsledki projekta |publisher=Znanstveni inštitut FF |year=1998 |editor-last=Nećak |editor-first=Dušan |editor-link=Dušan Nečak |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=74079232}} * {{cite book |last=Nećak |first=Dušan |url=https://www.sistory.si/publication/38540 |title=Migracije in slovenski prostor od antike do danes |publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije |year=2010 |place=Ljubljana |pages=576–599 |language=sl |chapter="Nemci" na Slovenskem ob koncu druge svetovne vojne – maščevanje in pregon? |cobiss=43741026}} * {{cite book |last=Omerza |first=Igor |author-link=Igor Omerza |title=Edvard Kocbek: osebni dosje št. 584 |publisher=Karantanija |year=2010 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=250056960}} * {{navedi knjigo |last1=Potočnik |first1=Terezija |last2=Friš |first2=Darko |author-link2=Darko Friš |title=Taborišče Teharje in amnestija leta 1945 |publisher=[T. Potočnik] |location=Maribor |year=2009 |cobiss=17063944 |author-link=Terezija Potočnik |url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=10952}} * {{navedi knjigo |first=Jože |author-link=Jože Pirjevec |last=Pirjevec |first2=Darko |last2=Dukovski |first3=Nevenka |author-link2=Darko Dukovski |last3=Troha |first4=Gorazd |author-link3=Nevenka Troha |last4=Bajc |first5=Guido |author-link5=Guido Franzinetti |author-link4=Gorazd Bajc |last5=Franzinetti |title=Fojbe |publisher=Cankarjeva založba |location=Ljubljana |year=2012 |cobiss=259725312}} * {{Navedi knjigo |last=Pirjevec |first=Jože |title=Partizani |publisher=Cankarjeva založba |year=2020 |location=Ljubljana |cobiss=21064963}} * {{Navedi knjigo |last=Pirjevec |first=Jože |title=Kardelj : socialistični utopist na oblasti |publisher=Beletrina |year=2026 |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=275074819}} * {{cite journal |last=Piškurić |first=Jelka |author-link=Jelka Piškurić |year=2026 |title=Kazenske ustanove po koncu druge svetovne vojne in njihova vloga pri pregonu političnih nasprotnikov |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7U8UNYFL |journal=Dileme |language=sl |volume=10 |issue=1 |pages=113–143}} * {{navedi knjigo |last=Plohl |first=Andrej |last2=Guštin |first2=Damijan |author-link2=Damijan Guštin |title=Povojni poboji na Slovenskem 1945 |publisher=[A. Plohl] |location=Ljubljana |year=2009 |cobiss=28724829 |author-link=Andrej Plohl |url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska_dela_1/pdfs/mb11_plohl-andrej.pdf}} * {{navedi knjigo |editor-last=Pučnik |editor-first=Jože |editor-link=Jože Pučnik |title=Iz arhivov slovenske politične policije |publisher=Veda |place=Ljubljana |year=1996 |cobiss=146036 |language=sl}} * {{cite book |last=Rulitz |first=Florian Thomas |author-link=Florian Thomas Rulitz |title=Vetrinjska in bleiburška tragedija : nasilje partizanskih enot nad begunci v maju 1945 na avstrijskem Koroškem |publisher=Mohorjeva družba |year=2013 |place=Celovec |language=sl |cobiss=266193920}} * {{cite book |last=Saje |first=Andrej |url=https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/book/959 |title=Edinost, sreča, sprava |year=2026 |editor-last=Jezernik |editor-first=Božidar |pages=149–167 |language=sl |chapter=Teološki razmislek o spravi v slovenskem narodu: »Da bi bili vsi eno«}} * {{cite book |last=Sirc |first=Ljubo |author-link=Ljubo Sirc |url=https://slovenianhistoricaltours.com/wp-content/uploads/2024/12/CRIMES_COMMITTED_BY_TOTALITARIAN_REGIMES.pdf |title=Crimes committed by totalitarian regimes |publisher=Slovenian Presidency of the Council of the European Union |year=2008 |editor-last=Jambrek |editor-first=Peter |place=Ljubljana |pages=135–144 |language=en |chapter=Totalitarian Features of the Judiciary in the Republic of Slovenia (1945–90) |cobiss=241500672}} * {{cite book |last=Smiljanić |first=Ivan |url=https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/book/959 |title=Edinost, sreča, sprava |year=2026 |editor-last=Jezernik |editor-first=Božidar |pages=31–61 |language=sl |chapter=Čakajoč spravo}} * {{navedi knjigo |last1=Tolstoy |first1=Nikolaj |author-link=Nikolaj Tolstoy |last2=Jeločnik |first2=Nikolaj |author-link2=Nikolaj Jeločnik |last3=Rozman |first3=Branko |author-link3=Branko Rozman |title=Trilogija o poboju vojnih beguncev iz leta 1945 : Vetrinje–Teharje–Rog |edition=Ponatis |publisher=ZAT |location=Maribor |year=1991 |cobiss=23354112}} * {{cite journal|last=Tominšek Čehulić|first=Tadeja|year=2012|title=Leto 1945 – korenine in posledice obračuna v Sloveniji|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VEABCJ71|journal=Časopis za zgodovino in narodopisje|language=sl|volume=83|issue=4|pages=63–83|author-link=Tadeja Tominšek Čehulić}} * {{cite journal|last=Tominšek Čehulić|first=Tadeja|year=2014|title=Usmrčeni po sodbah vojaških in civilnih sodišč v Sloveniji (1945–1952)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EC1PRB6A|journal=Nasilje vojnih in povojnih dni|language=sl|pages=289–324|cobiss=3194996}} * {{navedi knjigo |last=Vodušek Starič |first=Jerca |title=Prevzem oblasti 1944–1946 |publisher=Cankarjeva založba |location=Ljubljana |year=1992 |cobiss=31963904 |author-link=Jerca Vodušek Starič |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJGKL4QT}} == Zunanje povezave == *»[https://www.gov.si/novice/2025-07-01-redke-pisne-sledi-o-povojnih-izvensodnih-pobojih/ Redke pisne sledi o povojnih izvensodnih pobojih]«. ''Arhivalija meseca'' (julij 2025). Arhiv Republike Slovenije.{{hist-stub}} [[Kategorija:Druga svetovna vojna v Sloveniji]] [[Kategorija:Zločini druge svetovne vojne]] tqnc2c3kanojkrtxrzqri4sq0e2x9c4 0 136221 6774864 6271712 2026-11-04T18:28:27Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6774864 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Knjiga | name = Vojniški rokopis | author = neznan | language = neznan (možno naravni ali umetni jezik, nekaj besed je tudi v&nbsp;latinščini in visoki nemščini) | isbn = 978-0-300-21723-0 | media_type = kodeks | pub_date = začetek 15.&nbsp;stol. | image = Voynich manuscript excerpt.svg }} '''Vojničev rokopis''' je [[Ilustracija|ilustrirana]] [[knjiga]], ročno popisana z&nbsp;neznanim jezikom v&nbsp;neznani pisavi.{{sfn|Schinner|2007}} [[Pergament]], na katerem je napisana, je bil z&nbsp;ogljično analizo umeščen v začetek 15.&nbsp;stoletja (1404–1438). Stilistična analiza kaže, da je morda nastal v&nbsp;Italiji v&nbsp;času [[Italijanska renesansa|italijanske renesanse.]]<ref>{{Navedi splet|title=Experts determine age of book 'nobody can read'|url=https://phys.org/news/2011-02-experts-age.html|website=phys.org|accessdate=2023-06-12|language=en|first=Daniel|last=Stolte|first2=University of|last2=Arizona}}</ref> O&nbsp;izvoru, avtorstvu in namenu rokopisa se še vedno razpravlja. Domneva se, da gre za pisavo naravnega ali [[Umetni jezik|umetnega jezika]], za [[Šifra|šifro]] ali pa za potegavščino. Rokopis obsega približno 240 strani, vendar obstajajo dokazi, da nekaj listov manjka. Nekateri listi so zložljivi, različne velikosti. Na večini strani so ilustracije ali diagrami, nekateri grobo obarvani, deli rokopisa pa prikazujejo tudi ljudi, izmišljene rastline, [[Astrologija|astrološke]] simbole itd. Besedilo je pisano od leve proti desni. Rokopis se imenuje po [[Wilfrid Voynich|'''Wilfridu Voynichu''']], poljsko-litvanskem trgovcu s&nbsp;knjigami, ki ga je kupil leta 1912.<ref>{{harvnb|Brumbaugh|1978}}</ref> Od leta 1969 ga hranijo v&nbsp;''[[Knjižnica redkih knjig in rokopisov Beinecke|Knjižnici redkih knjig in rokopisov Beinecke]], [[Univerza Yale|univerze Yale]]'' (''[https://beinecke.library.yale.edu/ Yale University's Beinecke Rare Book and Manuscript Library])''.<ref name="online">{{navedi splet|title=MS 408|url=http://www.bibliotecapleyades.net/ciencia/imagenes_manuscrito/manuscrito002.jpg|format=image|publisher=Yale Library|access-date=June 8, 2016}}</ref><ref name="MS 408">{{harvnb|Shailor}}</ref><ref name="autogenerated1">{{navedi splet|url=http://beinecke.library.yale.edu/digitallibrary/voynich.html|title=Voynich Manuscript|access-date=June 8, 2016|publisher=Beinecke Library|archive-url=https://web.archive.org/web/20130113093359/http://beinecke.library.yale.edu/digitallibrary/voynich.html|archive-date=January 13, 2013|url-status=dead}}</ref> Vojničev rokopis je bil predmet številnih študij in poskusov profesionalnih in amaterskih [[kriptografija|kriptografov]], dešifrirati so ga poskušali tudi najboljši [[Američani|ameriški]] in [[Združeno Kraljestvo|britanski]] »lomilci kod«, ki so zasloveli v času 1.&nbsp;in 2.&nbsp;svetovne vojne<ref name="MH2013">{{navedi splet|last=Hogenboom|first=Melissa|url=https://www.bbc.co.uk/news/science-environment-22975809|title=Mysterious Voynich manuscript has 'genuine message'|website=[[BBC News]]|date=June 21, 2013|access-date=June 8, 2016}}</ref> (med njimi [[Prescott Currier]], [[William Friedman]], [[Elizabeth Friedman]] in [[John Tiltman]]) – nihče ni dešifriral niti ene same besede.<ref>{{navedi knjigo|last=Turing =|first=Dermot|title=The Codebreakers of Bletchley Park|url=https://archive.org/details/codebreakersofbl0000turi|accessdate=|edition=|origyear=|year=2020|publisher=Arcturus Publishing|location=London|isbn=9781789506211|oclc=|pages=[https://archive.org/details/codebreakersofbl0000turi/page/135 135],136}}</ref> Ta vrsta neuspehov je Vojničevemu rokopisu prinesla svetovno slavo v&nbsp;zgodovini kriptografije, vendar pa je tudi vzbudila pomisleke, da je knjiga domiselna potegavščina, sestavljena iz nesmiselne vrste naključnih [[simbol]]ov. Nikoli ni bilo dokazano, da bi bil rokopis razvozlan in nobena od predlaganih domnev ni bila neodvisno preverjena.<ref>{{navedi splet|url=http://www.ciphermysteries.com/the-voynich-manuscript/voynich-theories|title=Voynich theories|last=Pelling|first=Nick|access-date=June 8, 2016|website=ciphermysteries.com}}</ref> Skrivnost njegovega pomena in izvora je razburkala ljudsko domišljijo ter sprožila razprave in ugibanja. Leta 2020 je [[univerza Yale]] v&nbsp;svoji digitalni knjižnici na spletu objavila rokopis v celoti – na 225 straneh.<ref>{{navedi splet|title=Voynich Manuscript|url=https://collections.library.yale.edu/catalog/2002046|website=Yale University Library - Beinecke Rare Book and Manuscript Library}}</ref> <ref>''Le Code Voynich'', kompletni rokopis s&nbsp;kratko prezentacijo [[Francoščina|francoščini]], urednik: Jean-Claude Gawsewitch, (2005) ISBN 2-35013-022-3.</ref> == Opis == === Kodeksologija === Raziskovalci so preučevali fizične značilnosti rokopisa (kodeksologija). Rokopis meri 23,5&nbsp;×&nbsp;16,2&nbsp;×&nbsp;5&nbsp;cm, z&nbsp;na stotine pergamentnih strani zbranih v&nbsp;18 zvezanih svežnjih. Skupno število strani je približno 240 – točno število je odvisno od načina štetja posebnih zgibov rokopisa.<ref name="MS 408" /> Na različnih mestih so bili ti svežnji oštevilčeni od 1 do 20, pri čemer je bil uporabljen način številčenja, ki se je uporabljal v&nbsp;15.&nbsp;stoletju, v&nbsp;zgornjem desnem kotu vsake desne strani pa so bile številke od 1 do 116, pri čemer je bil uporabljen kasnejši način številčenja. Glede na različne vrzeli v&nbsp;oštevilčenju v&nbsp;svežnjih in straneh se zdi verjetno, da je imel rokopis v&nbsp;preteklosti vsaj 272 strani v&nbsp;20 svežnjih, od katerih jih je nekaj manjkalo že, ko je rokopis leta 1912 prevzel Wilfrid Voynich. Obstajajo trdni dokazi, da so bili številni listi knjige (4 stranski) v različnih obdobjih njene zgodovine preurejeni in da so bili prvotno v drugačnem vrstnem redu, kot so danes.<ref name="analysis">{{harvnb|Barabe|2009}}</ref><ref name="Pelling">{{harvnb|Pelling|2006}}</ref> === Pergament, platnice in vezava === Vzorci različnih delov rokopisa so bili leta 2009 [[Radiokarbonska datacija|radiokarbonsko datirani]] na Univerzi v&nbsp;[[Arizona|Arizoni]]. Rezultati so bili za vse testirane vzorce skladni in so pergament umestili med leti 1404 in 1438.<ref name="voynich.nu_origin2">{{navedi splet|last=Zandbergen|first=René|title=The origin of the Voynich MS|url=http://www.voynich.nu/origin.html#n04|website=Voynich.nu|date=May 11, 2016|access-date=June 8, 2016}}</ref> Analiza beljakovin leta 2014 je pokazala, da je bil pergament izdelan iz [[Govedo|telečje]] kože; multispektralna analiza pa je pokazala, da pred nastankom rokopisa na njem ni bilo nič napisanega (tj.&nbsp;ni [[palimpsest]]). Kakovost pergamenta je povprečna in ima pomanjkljivosti, kot so luknje in raztrganine, ki so običajne za pergamentne rokopise, vendar je bil pripravljen tako skrbno, da se kožna stran večinoma ne razlikuje od mesne.<ref name="voynich.nu_origin2" /> Pergament je pripravljen iz "vsaj štirinajstih ali petnajstih celih telečjih kož".<ref name="EamonDuffy">{{cite magazine|last=Duffy|first=Eamon|date=20 April 2017|title=Secret Knowledge – or a Hoax?|magazine=The New York Review of Books|volume=64|issue=7|pages=44–46}}</ref> Nekateri listi (npr. 42.&nbsp;in 47.) so debelejši od običajnega pergamenta.<ref name="voynich.nu_carbon">{{navedi splet|last=Zandbergen|first=René|title=The Radio-Carbon Dating of the Voynich MS|url=http://www.voynich.nu/extra/carbon.html|website=Voynich.nu|date=May 11, 2016|access-date=June 8, 2016}}</ref> Vezava in platnice iz kozje kože<ref>{{navedi splet|last=Zandbergen|first=René|title=About the binding of the MS|url=http://www.voynich.nu/descr.html#cover|website=Voynich.nu|date=May 27, 2016|access-date=June 9, 2016}}</ref> niso izvirne, ampak so iz obdobja, ko je knjigo posedoval [[Collegio Romano]] (Rimski kolegij). Na prvem in zadnjem foliju rokopisa (v&nbsp;sedanjem vrstnem redu) so prisotne luknje žuželk, kar kaže na to, da je bil pred poznejšimi platnicami ovitek lesen. Razbarvanje na robovih kaže na to, da je bila notranjost ovitka iz strojenega usnja.<ref name="voynich.nu_origin2" /> === Črnilo === Veliko strani vsebuje velike risbe ali diagrame, ki so pobarvan. Na podlagi sodobne analize s&nbsp;[[Polarizacijski mikroskop|polarizacijsko svetlobno mikroskopijo (PLM)]] je bilo ugotovljeno, da sta bili za besedilo in obrise slik uporabljeni ptičje pero in črnilo iz železovega žolča. Črnilo na risbah, besedilu ter številkah strani in vrstic ima podobne mikroskopske značilnosti. Leta 2009 je bilo z&nbsp;[[Energijska disperzna rentgenska spektroskopija (EDS)|energijsko disperzno rentgensko spektroskopijo (EDS)]] ugotovljeno, da črnila vsebujejo večje količine [[Ogljik|ogljika]], [[Železo|železa]], [[Žveplo|žvepla]], [[Kalij|kalija]] in [[Kalcij|kalcija]] ter sledove [[Baker|bakra]] in občasno [[Cink|cinka]]. EDS ni pokazala prisotnosti [[Svinec|svinca]], z&nbsp;[[Rentgenska difrakcija (XRD)|rentgenskim uklonom/difrakcijo (XRD)]] pa so bili v enem od testiranih vzorcev ugotovljeni [[kalijev svinčev oksid]], [[kalijev hidrogen sulfat]] in [[Singenit|sintgenit]]. Podobnost med črnili za risbe in za besedila nakazuje sočasen izvor. === Barva === Barva je bila nanesena (nekoliko grobo) na podobe, narisane s&nbsp;tušem, verjetno pozneje. Modre, bele, rdeče-rjave in zelene barve rokopisa so bile analizirane z&nbsp;uporabo [[Polarizacijski mikroskop|PLM]], XRD, EDS in [[Vrstični elektronski mikroskop|vrstičnega elektronskega mikroskopa (SEM)]]. * Izkazalo se je, da je modra barva mleti [[azurit]] z&nbsp;manjšimi sledovi bakrovega oksida [[Kuprit|kuprita]].<ref name="analysis" /> * Bela barva je verjetno mešanica jajčnega beljaka in [[Kalcijev karbonat|kalcijevega karbonata]].<ref name="analysis" /> * Za zeleno barvo sta okvirno značilna [[baker]] in bakro-klorova smola; kristalni material bi bil lahko [[atakamit]] ali kakšna druga bakro-klorova spojina.<ref name="analysis" /> * Analiza rdeče-rjave barve je pokazala rdečo [[Oker|okro]] s&nbsp;kristalnimi fazami [[Hematit|hematita]] in [[Železov sulfid|železovega sulfida]]. V&nbsp;rdeče rjavi barvi so morda prisotne manjše količine [[Svinčev sulfid|svinčevega sulfida]] in [[Palmierit|palmierita]].<ref name="analysis" /> Uporabljeni pigmenti niso bili dragi.<ref name="voynich.nu_origin2" /> [[Slika:Voynich Manuscript (3) f1r detail ((retouching)).jpg|sličica|221x221_pik|Evidence of retouching of text; page 3; ''f1r'']] === Spremembe === [[File:Voynich_Manuscript_(131)_f72v3_detail_((retouching)).jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Voynich_Manuscript_(131)_f72v3_detail_((retouching)).jpg|desno|sličica|Retouching of drawing; page 131; ''f72v3'']] Računalničar [[Jorge Stolfi]] z&nbsp;univerze v&nbsp;Campinasu je poudaril, da so bili deli besedila in risbe spremenjeni, pri čemer je bilo uporabljeno temnejše črnilo na šibkejši, zgodnejši pisavi. Dokazi za to so vidni na različnih listih, med drugim na ''f1r, f3v, f26v, f57v, f67r2, f71r, f72v1, f72v3'' in ''f73r''.<ref name="Stolfi">{{navedi splet|last=Stolfi|first=Jorge|date=July 22, 2004|title=Evidence of text retouching of f1r|url=http://www.ic.unicamp.br/~stolfi/voynich/04-07-15-retouching/|access-date=June 8, 2016}}</ref> [[Slika:Voynich manuscript recipe example 107r crop.jpg|sličica|264x264_pik|Stran 191; f107r, podrobnosti besedila]] === Besedilo === Na vsaki strani rokopisa je besedilo, večinoma v&nbsp;neznanem jeziku, na nekaterih pa je tudi tuje besedilo v&nbsp;[[Latinica|latinici]]. Večina besedila na 240 straneh rokopisa je napisana v&nbsp;neznani pisavi, ki teče od leve proti desni. Večina znakov je sestavljena iz ene ali dveh preprostih potez peresa. Obstajajo razhajanja o&nbsp;tem, ali gre ponekod za različne znake, vendar bi pisava z&nbsp;20–25 znaki predstavljala skoraj celotno besedilo; izjema je nekaj deset redkejših znakov, ki se pojavijo le enkrat ali dvakrat. Očitnih [[Ločilo|ločil]] ni. Velik del besedila je napisan v&nbsp;enem stolpcu v&nbsp;jedru strani, z&nbsp;rahlo razdrobljenim desnim robom in odstavki, včasih pa z&nbsp;zvezdicami na levem robu.<ref name="MS 4083">{{harvnb|Shailor}}</ref> Druga besedila se pojavljajo v&nbsp;razpredelnicah ali kot oznake, povezane z&nbsp;ilustracijami. Na nobenem mestu v dokumentu ni znakov o&nbsp;kakršnih koli napakah ali popravkih. Pisanje teče gladko, kar daje vtis, da simboli niso bili šifrirani; med znaki ni zamikov, kot bi jih običajno pričakovali pri pisnem kodiranem besedilu. ==== Tuje pisanje ==== Le nekaj besed v rokopisu naj ne bi bilo napisanih v&nbsp;neznani (vojničevi) pisavi:<ref name="D-Imperio-1978">{{navedi knjigo|last=D'Imperio|first=M.E.|author-link=Mary D'Imperio|year=1978|title=The Voynich Manuscript: An elegant enigma|publisher=U.S. [[National Security Agency]]|url=https://apps.dtic.mil/dtic/tr/fulltext/u2/a070618.pdf|archive-url=https://web.archive.org/web/20200927074208/https://apps.dtic.mil/dtic/tr/fulltext/u2/a070618.pdf|url-status=live|archive-date=September 27, 2020|access-date=February 1, 2021}}; Laguna Hills, CA: Aegean Park Press, 1978, {{isbn|978-0-89412-038-1}}; Saffron Walden, UK: Books Express Publishing, 2011, {{ISBN|978-1-78039-009-3}}</ref> * f1r: zaporedje [[Latinica|latiničnih]] črk na desnem robu je vzporedno z&nbsp;znaki iz neznane pisave, prav tako je na spodnjem robu zdaj nečitljiv podpis "''[[Jacobus Sinapius|Jacobj à Tepenece]]''". * f17r: Na zgornjem robu je vrstica pisave v&nbsp;latinici. * f66r: Nekaj besed v&nbsp;levem spodnjem kotu ob risbi golega moškega je bilo prebranih kot "''der Mussteil''", [[Visoka nemščina|visokonemški]]<ref name="D-Imperio-19782">{{navedi knjigo|last=D'Imperio|first=M.E.|author-link=Mary D'Imperio|year=1978|title=The Voynich Manuscript: An elegant enigma|publisher=U.S. [[National Security Agency]]|url=https://apps.dtic.mil/dtic/tr/fulltext/u2/a070618.pdf|archive-url=https://web.archive.org/web/20200927074208/https://apps.dtic.mil/dtic/tr/fulltext/u2/a070618.pdf|url-status=live|archive-date=September 27, 2020|access-date=February 1, 2021}}; Laguna Hills, CA: Aegean Park Press, 1978, {{isbn|978-0-89412-038-1}}; Saffron Walden, UK: Books Express Publishing, 2011, {{ISBN|978-1-78039-009-3}}</ref> izraz za "vdovski delež". * f70v-f73v: V&nbsp;astrološki seriji diagramov v&nbsp;astronomskem delu so imena desetih mesecev (od marca do decembra) napisana v&nbsp;latinici, pri čemer je mogoče sklepati na srednjeveške jezike Francije, severozahodne Italije ali [[Iberski polotok|Iberskega polotoka]].<ref>{{navedi splet|url=http://inamidst.com/voynich/months|last=Palmer|first=Sean B.|year=2004|title=Voynich Manuscript: Months|website=Inamidst.com|access-date=June 8, 2016}}</ref> * f116v: Štiri vrstice, napisane v&nbsp;precej popačeni latinici, razen dveh besed v neznani pisavi. Zdi se, da so besede v&nbsp;latinici popačene z&nbsp;značilnostmi neznanega jezika. Pisava spominja na evropske abecede s konca 14.&nbsp;in 15.&nbsp;stoletja, vendar se zdi, da besede nimajo smisla v&nbsp;nobenem jeziku.<ref>{{navedi splet|url=http://inamidst.com/voynich/michitonese|last=Palmer|first=Sean B.|title=Notes on f116v's Michitonese|website=Inamidst.com|year=2004|access-date=June 8, 2016}}</ref> Ni znano, ali so bili ti koščki latinice del prvotnega besedila ali so bili dodani pozneje.[[Slika:Voynich Manuscript (119).jpg|sličica|278x278_pik|Stran 119; f66r, prikaz značilnosti besedila]] ==== Prepis ==== [[Slika:Voynich EVA.png|sličica|726x726px|Evropska Vojničeva abeceda: Velike črke EVA se včasih uporabljajo za ponazoritev različic istega znaka.]] Za lažje kriptoanaliziranje so bile ustvarjene različne prečrkovalne abecede za izenačitev Vojničevih znakov z latinico,<ref>{{navedi splet|last=Zandbergen|first=René|title=Text Analysis – Transcription of the Text|url=http://www.voynich.nu/transcr.html|website=Voynich.nu|access-date=March 31, 2018}}</ref> kot je razširljiva (prvotno: evropska) Vojničeva abeceda (EVA).<ref>{{navedi splet|last=Zandbergen|first=René|title=Text Analysis – Transcription of the Text: Eva|url=http://www.voynich.nu/transcr.html#Eva|website=Voynich.nu|access-date=March 31, 2018}}</ref> Prvo večjo je ustvarila "prva študijska skupina" (''First Study Group'') pod vodstvom kriptografa [[William F. Friedman|Williama F.&nbsp;Friedmana]] v&nbsp;40.&nbsp;letih 20.&nbsp;stoletja, ki je vsako vrstico rokopisa prepisala na IBM-ovo [[Luknjana kartica|luknjano kartico]], da je bila strojno berljiva.<ref>{{navedi splet|last=Zandbergen|first=René|title=Text Analysis – Transcription of the Text: FSG|url=http://www.voynich.nu/transcr.html#FSG|website=Voynich.nu|access-date=March 31, 2018}}</ref><ref name="Reeds1994">{{navedi splet|url=http://www.apprendre-en-ligne.net/crypto/mystere/wff.pdf|title=William F.&nbsp;Friedman's Transcription of the Voynich Manuscript|last=Reeds|first=Jim|publisher=[[AT&T Bell Laboratories]]|date=September 7, 1994|pages=1–23|access-date=June 8, 2016}}</ref> ==== Statistični vzorci ==== Besedilo je sestavljeno iz več kot 170&nbsp;000 znakov,<ref name="Schmeh">{{cite magazine|last=Schmeh|first=Klaus|date=January–February 2011|title=The Voynich manuscript: The book nobody can read|url=http://www.csicop.org/si/show/the_voynich_manuscript_the_book_nobody_can_read|magazine=[[Skeptical Inquirer]]|volume=35|issue=1|access-date=8 June 2016}}</ref> s&nbsp;presledki, ki delijo besedilo na približno 35&nbsp;000 skupin različne dolžine, običajno imenovanih "besede" ali "besedni žetoni" (37&nbsp;919); 8114 od teh besed se šteje za edinstvene "besedne vrste".<ref>{{navedi splet|last1=Reddy|first1=Sravana|last2=Knight|first2=Kevin|year=2011|title=What we know about the Voynich manuscript|pages=1–9|url=http://www.isi.edu/natural-language/people/voynich-11.pdf|access-date=11 June 2016|website=www.isi.edu|archive-url=https://web.archive.org/web/20110826041911/http://www.isi.edu/natural-language/people/voynich-11.pdf|archive-date=2011-08-26|url-status=dead}}</ref> Zdi se, da struktura teh besed sledi nekakšnim fonološkim ali pravopisnim zakonom; na primer, nekateri znaki se morajo pojaviti v&nbsp;vsaki besedi (kot npr.&nbsp;samoglasniki v&nbsp;slovenščini običajno), nekateri znaki nikoli ne sledijo drugim, nekateri so lahko podvojeni ali potrojeni, drugi pa ne. Tudi razporeditev črk v&nbsp;besedah je precej nenavadna: nekateri znaki se pojavljajo le na začetku besede, nekateri le na koncu (kot grški [[Sigma|ς]]), nekateri pa vedno v sredini.<ref>{{navedi splet|last=Zandbergen|first=René|title=Analysis Section ( 2/5 ) – Character statistics|url=http://www.voynich.nu/a2_char.html|website=Voynich.nu|access-date=March 31, 2018}}</ref> Številni raziskovalci so komentirali ta zelo pravilni ustroj besed.<ref>{{navedi splet|last=Zandbergen|first=René|date=26 December 2015|title=Analysis Section ( 3/5 ) – Word structure|url=http://www.voynich.nu/a3_para.html|website=Voynich.nu|access-date=June 8, 2016}}</ref> Profesor [[Gonzalo Rubio]], strokovnjak za stare jezike na [[Državna univerza v Pensilvaniji|državni univerzi v&nbsp;Pensilvaniji]], je izjavil:<blockquote>Stvari, ki jih poznamo kot ''slovnične označevalce'' – stvari, ki se običajno pojavljajo na začetku ali koncu besed, npr.&nbsp;"s" ali "d" v&nbsp;našem jeziku (op.: v&nbsp;[[Angleščina|angleščini]]), in ki se uporabljajo za izražanje slovničnih značilnosti –, se v&nbsp;Vojničevem rokopisu nikoli ne pojavljajo na sredini "besed". Tega ne poznamo v&nbsp;nobenem [[Indoevropski jeziki|indoevropskem]], [[Madžarščina|madžarskem]] ali [[Finščina|finskem]] jeziku.<ref name="Telegraph">{{navedi splet|last=Day|first=Michael|date=May 24, 2011|title=The Voynich Manuscript: will we ever be able to read this book?|url=https://www.telegraph.co.uk/news/science/science-news/8532458/The-Voynich-Manuscript-will-we-ever-be-able-to-read-this-book.html|archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220112/https://www.telegraph.co.uk/news/science/science-news/8532458/The-Voynich-Manuscript-will-we-ever-be-able-to-read-this-book.html|archive-date=2022-01-12|url-access=subscription|url-status=live|website=[[The Daily Telegraph|The Telegraph]]|access-date=8 June 2016}}{{cbignore}}</ref></blockquote>[[Stephan Vonfelt]] je preučeval statistične lastnosti porazdelitve črk in njihovih razmerij (lastnosti, ki jih lahko nejasno označimo kot ritmično resonanco, [[Aliteracija|soglasniški]] ali [[Asonanca|samoglasniški stik]]) in ugotovil, da je v&nbsp;tem pogledu jezik Vojničevega rokopisa bolj podoben mandarinskemu kitajskemu [[Pinjin|pinjinskemu]] besedilu ''Zapisi velikega zgodovinarja'' kot besedilom del iz evropskih jezikov, čeprav so številčne razlike med jezikom Vojničevega rokopisa in mandarinskim kitajskim pinjinom videti večje kot razlike med mandarinskim kitajskim pinjinom in evropskimi jeziki.<ref>{{navedi splet|last=Vonfelt|first=S.|year=2014|title=The strange resonances of the Voynich manuscript|website=[[Free (ISP)]] Graphométrie|url=http://graphometrie.free.fr/publications/Voynich_en.pdf|archive-url=https://web.archive.org/web/20180928122339/http://graphometrie.free.fr/publications/Voynich_en.pdf|archive-date=28 September 2018}}</ref> Praktično nobena beseda nima manj kot dveh črk ali več kot desetih.<ref name="Schmeh2">{{cite magazine|last=Schmeh|first=Klaus|date=January–February 2011|title=The Voynich manuscript: The book nobody can read|url=http://www.csicop.org/si/show/the_voynich_manuscript_the_book_nobody_can_read|magazine=[[Skeptical Inquirer]]|volume=35|issue=1|access-date=8 June 2016}}</ref> Nekatere besede se pojavljajo le v&nbsp;določenih delih ali le na nekaj straneh, druge pa se pojavljajo v&nbsp;celotnem rokopisu. Med približno tisoč napisi ob ilustracijah je malo ponovitev. V&nbsp;nekaterih primerih se ista skupna beseda pojavi do trikrat zapored<ref name="Schmeh3">{{cite magazine|last=Schmeh|first=Klaus|date=January–February 2011|title=The Voynich manuscript: The book nobody can read|url=http://www.csicop.org/si/show/the_voynich_manuscript_the_book_nobody_can_read|magazine=[[Skeptical Inquirer]]|volume=35|issue=1|access-date=8 June 2016}}</ref> (glej [[Zipfov zakon]]). Tudi besede, ki se razlikujejo le za eno črko, se ponavljajo nenavadno pogosto, zaradi česar se pri dešifriranju z&nbsp;eno nadomestno abecedo dobi besedilo, ki spominja na blebetanje. Leta 1962 je [[Kriptoanaliza|kriptoanalitičarka]] [[Elizebeth Friedman]] takšne statistične analize opisala kot "obsojene na popolno frustracijo".<ref>{{Navedi revijo|last=Smith Friedman |first=Elizabeth |date=1978|title=»The Most Mysterious MS« Still an Enigma| trans-title=»Najbolj skrivnosten rokopis« še vedno uganka|url=https://www.mgh-bibliothek.de//dokumente/b/b043178.pdf|magazine=Washington Post|language=en|page=27|access-date=13. 6. 2023}}</ref> Leta 2014 je skupina, ki jo je vodil [[Diego Amancio]] z&nbsp;[[Univerze v&nbsp;São Paulu]], objavila študijo, v kateri je s statističnimi metodami analizirala razmerja med besedami v&nbsp;besedilu. Namesto da bi poskušala najti pomen, je Amancieva ekipa iskala povezave in sklope besed. Amancio je trdil, da je z&nbsp;merjenjem pogostosti in prekinitev besed prepoznal ključne besede besedila ter izdelal tridimenzionalne modele strukture besedila in pogostosti besed. Ekipa je ugotovila, da so sistemi Vojnovičevega rokopisa v&nbsp;90&nbsp;% primerov podobni sistemom drugih znanih knjig, kar kaže na to, da je besedilo v&nbsp;dejanskem jeziku, in ne naključna žlubodravščina.<ref name="Amancio-etal-2013">{{cite journal|last1=Amâncio|first1=Diego R.|last2=Altmann|first2=Eduardo G.|last3=Rybski|first3=Diego|last4=Oliveira|first4=Osvaldo N., Jr.|last5=da&nbsp;Costa|first5=Luciano F.|date=July 2013|title=Probing the statistical properties of unknown texts: Application to the Voynich manuscript|url=http://www.plosone.org/article/info%3Adoi%2F10.1371%2Fjournal.pone.0067310|journal=PLOS ONE|volume=31|issue=2|pages=95–107|arxiv=1303.0347|bibcode=2013PLoSO...867310A|doi=10.1080/01611190601133539|pmc=3699599|pmid=23844002|access-date=8 June 2016}}</ref><blockquote>Uporaba sistema je bila ponazorjena z&nbsp;analizo Vojničevega rokopisa, s&nbsp;končno ugotovitvijo, da se razlikuje od naključnega zaporedja besed in je združljiv z&nbsp;naravnimi jeziki. Čeprav naš pristop ni namenjen dešifriranju Vojničevega rokopisa, je bil zmožen zagotoviti ključne besede, ki bi lahko pomagale dešifrantom v&nbsp;prihodnosti.<ref name="Amancio-etal-2013" /></blockquote>Jezikoslovca [[Claire Bowern]] in [[Luke Lindemann]] sta za Vojničev rokopis uporabila statistične metode in ga primerjala z&nbsp;drugimi jeziki in kodiranjem jezikov ter ugotovila tako podobnosti kot razlike v&nbsp;statističnih lastnostih. Zaporedja znakov v&nbsp;jezikih se merijo z&nbsp;metriko, imenovano h2 ali pogojna entropija drugega reda. Naravni jeziki imajo običajno h2 med 3 in 4, jezik Vojničevega rokopisa pa ima veliko bolj predvidljiva zaporedja znakov in h2 okoli 2. Na višjih ravneh organizacije pa ima rokopis podobne lastnosti kot naravni jeziki. Na podlagi tega Bowern zavrača teorije, da je rokopis navadna žlubodravščina.<ref name="Miller">{{cite journal|last1=Miller|first1=Greg|date=20 August 2021|title=Can statistics help crack the mysterious Voynich manuscript?|url=https://knowablemagazine.org/article/society/2021/can-statistics-help-crack-mysterious-voynich-manuscript|journal=Knowable Magazine|doi=10.1146/knowable-081921-1|access-date=31 August 2021|doi-access=free}}</ref> Verjetno gre za kodiran naravni jezik ali umeten jezik. Bowern tudi ugotavlja, da statistične lastnosti rokopisa niso skladne z uporabo [[Zamenjalna šifra|zamenjalne šifre]] ali polialfabetične šifre.<ref name="Bowern3">{{cite journal|last1=Bowern|first1=Claire L.|last2=Lindemann|first2=Luke|date=14 January 2021|title=The Linguistics of the Voynich Manuscript|url=https://www.annualreviews.org/doi/10.1146/annurev-linguistics-011619-030613|journal=Annual Review of Linguistics|volume=7|issue=1|pages=285–308|doi=10.1146/annurev-linguistics-011619-030613|access-date=30 August 2021|s2cid=228894621}}</ref> Kot je navedeno v&nbsp;Bowernovem poročilu, je rokopis morda napisalo več pisarjev ali "rok", ki so morda uporabili dve metodi kodiranja vsaj enega naravnega jezika.<ref name="Bowern2">{{cite journal|last1=Bowern|first1=Claire L.|last2=Lindemann|first2=Luke|date=14 January 2021|title=The Linguistics of the Voynich Manuscript|url=https://www.annualreviews.org/doi/10.1146/annurev-linguistics-011619-030613|journal=Annual Review of Linguistics|volume=7|issue=1|pages=285–308|doi=10.1146/annurev-linguistics-011619-030613|access-date=30 August 2021|s2cid=228894621}}</ref><ref name="Currier1976">{{navedi splet|last1=Currier|first1=PH|last2=Zandbergen|first2=R|title=Papers on the Voynich manuscript. The Voynich Manuscript|url=http://www.voynich.nu/extra/curr_main.html|access-date=30 August 2021}}</ref><ref name="Davis2020">{{cite journal|last1=Davis|first1=Lisa Fagin|date=2020|title=How many glyphs and how many scribes? Digital paleography and the Voynich Manuscript|url=https://repository.upenn.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1082&context=mss_sims|journal=Manuscr. Stud.|volume=5|pages=164–80|doi=10.1353/mns.2020.0011|access-date=30 August 2021|s2cid=218957807|archive-url=https://web.archive.org/web/20210926115210/https://repository.upenn.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1082&context=mss_sims|archive-date=2021-09-26|url-status=dead}}</ref><ref name="Reddy2011">{{navedi knjigo|last1=Reddy|chapter=What we know about the Voynich manuscript|first1=Sravana|last2=Knight|first2=Kevin|title=Proceedings of the 5th ACL-HLT Workshop on Language Technology for Cultural Heritage, Social Sciences, and Humanities|date=2011|publisher=Assoc. Comput. Linguist.|location=Stroudsburg, PA|pages=78–86}}</ref> Jezik A se pojavlja v&nbsp;[[Herbarij|herbarijskem]] in [[Farmacija|zdravilskem]] delu rokopisa. Jezik B se pojavlja v&nbsp;[[Termalni in mineralni vrelci v Sloveniji|balneološkem]] delu, nekaterih delih [[Medicina|medicinskih]] in [[Herbarij|herbarijskih]] poglavij ter [[Astrologija|astrološkem]] delu. Najpogostejše besedne zveze jezikov A in B se bistveno razlikujejo. [[:en:Topic_model|Tematsko modeliranje]] rokopisa kaže, da se strani, ki so označene kot napisane s&nbsp;strani določenega pisarja, lahko nanašajo na drugo temo.<ref name="Bowern3" /> Če [[Oblikoslovje|oblikoslovno]] domnevamo, da presledki v&nbsp;rokopisu označujejo prekinitve besed, obstajajo dosledni vzorci, ki kažejo na tridelno zgradbo besed: predpona, koren ali srednja predpona in končnica. Določeni znaki in kombinacije znakov se pogosteje pojavljajo v&nbsp;določenih poljih. Obstajajo manjše razlike med jezikoma A in B. Zdi se, da predvidljivost določenih črk v&nbsp;razmeroma majhnem številu kombinacij v&nbsp;določenih delih besed pojasnjuje nizko entropijo (h2) jezika Vojničevega rokopisa. Ker ni očitnih ločil, se zdi, da so nekatere različice iste besede značilne za tipografske položaje, kot je začetek odstavka, vrstice ali stavka.<ref name="Bowern3" /> Zdi se, da so pogostosti obeh različic besed v skladu z&nbsp;[[Zipfov zakon|Zipfijevo porazdelitvijo]], kar podpira zamisel, da ima besedilo jezikovni pomen. To vpliva na metode kodiranja, ki so bile najverjetneje uporabljene, saj nekatere oblike kodiranja posegajo v Zipfijevo porazdelitev. Meritve sorazmerne pogostosti desetih najpogostejših besed so podobne meritvam [[Semitski jeziki|semitskih]], [[Iranski jeziki|iranskih]] in [[Germanski jeziki|germanskih]] jezikov. Drugo merilo morfološke kompleksnosti, [[Indeks MATTR|indeks MATTR (Moving-Average Type-Token Ratio)]], je podobno [[Iranski jeziki|iranskim]], [[Germanski jeziki|germanskim]] in [[Romanski jeziki|romanskim]] jezikom.<ref name="Bowern3" /> [[Slika:Voynich manuscript bathtub2 example 78r cropped.jpg|sličica|Detajl iz balneološkega dela rokopisa]] [[Slika:Voynich Manuscript (50) detail ((dragon)).jpg|sličica|Detajl strani 50, ''f25v''; spominja na zmaja]] [[Slika:Voynich-86-1006231.jpg|sličica|Detajl strani 158, ''f86r6''; grad]] === Ilustracije === Ilustracije se običajno uporabljajo za razdelitev večine rokopisa na šest delov, saj besedila ni mogoče brati. Za vsak razdelek so značilne ilustracije z&nbsp;različnimi slogi in domnevno tematiko,<ref name="Schmeh" /> razen za zadnji razdelek, v&nbsp;katerem so edine risbe majhne zvezdice na robu. V&nbsp;nadaljevanju so navedeni razdelki in njihova dogovorjena imena: * '''Herbarijski, 112 listov''': Na vsaki strani so rastlina ali dve in nekaj odstavkov besedila, kar je oblika, značilna za takratne evropske [[Herbarij|herbarije]]. Nekateri deli teh risb so večje in čistejše kopije skic, ki jih vidimo v&nbsp;"lekarniškem" razdelku. Nobena od prikazanih rastlin ni nedvoumno prepoznavna.<ref name="MS 4082">{{harvnb|Shailor}}</ref><ref name="VIB">{{navedi splet|last=Schwerdtfeger|first=Elias|year=2004|title=Voynich Information Browser|url=http://voynich.freie-literatur.de/index.php?show=overview|access-date=June 11, 2016|archive-date=2019-07-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20190726165051/http://voynich.freie-literatur.de/index.php?show=overview|url-status=dead}}</ref> * '''Astronomski, 21 listov''': Vsebuje krožne diagrame, ki kažejo na [[Astronomija|astronomijo]] ali [[Astrologija|astrologijo]], nekateri od njih s&nbsp;sonci, lunami in zvezdami. Ena serija 12 diagramov prikazuje običajne simbole za [[Zodiak|zodiakalna]] ozvezdja ([[Ribi (ozvezdje)|dve ribi]], [[Bik (ozvezdje)|bik]], lovec s&nbsp;samostrelom za [[Strelec (ozvezdje)|strelca]] itd.) Vsak od teh diagramov ima 30 ženskih figur, razporejenih v&nbsp;dveh ali več sosrednih pasovih. Večina žensk je vsaj delno golih in vsaka drži v&nbsp;rokah nekaj, kar se zdi označena zvezda, ali pa je prikazana z zvezdo, pritrjeno na obe roki z&nbsp;nekakšno vrvjo ali vrvico. Zadnji dve strani tega dela sta se izgubili ([[Vodnar (ozvezdje)|Vodnar]] in [[Kozorog (ozvezdje)|Kozorog]], približno januar in februar), medtem ko sta [[Oven (ozvezdje)|Oven]] in [[Bik (ozvezdje)|Bik]] razdeljena na štiri parne diagrame s&nbsp;po 15 ženskami in 15 zvezdami. Nekateri od teh diagramov so na razgrnjenih straneh.<ref name="MS 4082" /><ref name="VIB" /> * '''Balneološki, 20 listov''': V&nbsp;gosto, neprekinjeno besedilo so vpletene risbe, ki večinoma prikazujejo majhne gole ženske, nekatere s&nbsp;krono, ki se kopajo v&nbsp;bazenih ali kadeh, povezanih z&nbsp;zapleteno mrežo cevi. Lista 78 (levo) in 81 (desno) tvorita polo s celostno zasnovo, pri kateri teče voda od enega lista do drugega.<ref name="voynich.nu_origin">{{navedi splet|last=Zandbergen|first=René|title=The origin of the Voynich MS|url=http://www.voynich.nu/origin.html#n04|website=Voynich.nu|date=May 11, 2016|access-date=June 8, 2016}}</ref><ref name="VIB" /> * '''Kozmološki, 13 listov''': Več krožnih diagramov, vendar so nejasne narave. V&nbsp;tem razdelku so tudi zgibanke; ena od njih obsega šest strani in se običajno imenuje Rozete, vsebuje pa zemljevid ali diagram z devetimi "otoki" ali "rozetami", povezanimi s&nbsp;potmi, na katerih so gradovi in nekaj, kar bi bil lahko vulkan.<ref name="MS 4082" /><ref name="VIB" /><ref name="Zandbergen-rosettes">{{navedi splet|last=Zandbergen|first=René|date=May 17, 2016|title=Rosettes folio|url=http://www.voynich.nu/q14/index.html#fRos|access-date=June 9, 2016}}</ref> * '''Lekarniški, 34 listov''': Veliko označenih risb posameznih rastlinskih delov (korenin, listov itd.), predmetov, podobnih lekarniškim posodam, ki se razlikujejo od vsakdanjih do fantastičnih, in nekaj odstavkov besedila.<ref name="MS 4082" /><ref name="VIB" /> * '''Recepti, 22 listov''': Polne strani besedila, razdeljene na številne kratke odstavke, označene z&nbsp;zvezdico na levem robu.<ref name="MS 4082" /><ref name="VIB" /> Pet listov vsebuje samo besedilo, najmanj 28 listov pa v&nbsp;rokopisu manjka.<ref name="VIB" /> [[Slika:Voynich Manuscript (66).jpg|sličica|Stran 66, f33v, je bila interpretirana kot sončnica.]] === Namen === Splošni vtis, ki ga dajejo ohranjeni listi rokopisa, je, da naj bi služil kot [[farmakopeja]] ali obravnaval teme iz srednjeveške ali zgodnje novoveške medicine. Vendar so skrivnostne podrobnosti ilustracij spodbudile številne teorije o&nbsp;izvoru knjige, vsebini njenega besedila in namenu.<ref name="Schmeh" /> Prvi del knjige je skoraj zagotovo herbarijski, vendar so bili poskusi prepoznave rastlin – bodisi z&nbsp;dejanskimi primerki bodisi s&nbsp;stiliziranimi risbami sodobnih herbarijev – neuspešni.<ref name="KennedyChurchill20112">{{harvnb|Kennedy|Churchill|2011|pp=12–}}</ref> Le nekaj risb rastlin je mogoče prepoznati z&nbsp;zadostno gotovostjo, na primer [[:en:Viola_tricolor|divjo mačeho (tudi divja vijolica)]] in [http://roze.si/lasna-praprot lasno praprot]. Slike rastlin, ki se ujemajo s&nbsp;farmakološkimi skicami, se zdijo nj8hove čiste kopije, le da so bili manjkajoči deli dopolnjeni z&nbsp;neverjetnimi podrobnostmi. Pravzaprav se zdi, da je veliko rastlinskih risb v&nbsp;zeliščnem oddelku sestavljenih: korenine ene vrste so bile pritrjene na liste druge, s cvetovi tretje.<ref name="KennedyChurchill2011">{{harvnb|Kennedy|Churchill|2011|pp=12–}}</ref> Astrološki vidiki so pogosto igrali pomembno vlogo pri nabiranju zelišč, puščanju krvi in drugih medicinskih postopkih, ki so bili običajni v&nbsp;najverjetnejših obdobjih nastanka rokopisa. Vendar pa razlaga ostaja le zgolj ugibanje, razen očitnih simbolov zodiaka in enega diagrama, ki morda prikazuje [[Osončje|klasične planete]].<ref name="Schmeh" /> {{-}} == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * [https://omniglot.com/conscripts/erikvoynich.htm Voynich Script for English (Omniglot)] * [https://beinecke.library.yale.edu/collections/highlights/voynich-manuscript Voynich Manuscript (Benecke Rare Book & Manuscript Library)] * [https://medcraveonline.com/JHAAS/JHAAS-07-00262.pdf The Voynich Manuscript: Decoded (MedCrave)] * [https://collections.library.yale.edu/catalog/2002046 Voynich manuscript (Yale University Library)] - digitalna knjiga, skenirane vse strani * [https://stephenbax.net/?p=741 On factors distorting the plant images of the Voynich Manuscript (Stephen Bax)] * [https://www.youtube.com/watch?v=p6keMgLmFEk Voynich Manuscript Revealed (Voynich Manuscript Research, 2018, YouTube)] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Kriptografija]] [[Kategorija:Iluminirani rokopisi]] [[Kategorija:Knjige 15. stoletja]] [[Kategorija:Umetne pisave]] cianvkego34w5f8j23c9qttn2bihopw 0 137120 6775107 6754898 2026-11-05T10:07:27Z Erardo Galbi 166658 6775107 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaški konflikt |conflict=Prva punska vojna | image= File:Sicilia_-_prima_guerra_punica.svg | caption= Zemljevid Sicilije med prvo punsko vojno | partof=[[punske vojne|punskih vojn]] | date=[[264 pr. n. št.|264]] - [[241 pr. n. št.]] | place=[[Sicilija]], [[Tunizija]] | territory = Rimska aneksija Sicilije (razen [[Sirakuze|Sirakuz]]), naknadno še [[Sardinija|Sardinije]] in [[Korzika|Korzike]] | result=Rimska zmaga | combatant1=[[File:Flag of the Roman Empire.svg|20px]] [[Rimska republika]] | combatant2=[[File:Carthage standard.svg|12px|Carthage standard]] [[antična Kartagina]] | commander1=[[File:Flag of the Roman Empire.svg|20px]] Apio Claudio Cáudex<br />[[File:Flag of the Roman Empire.svg|20px]] Manio Otacilio Craso<br />[[File:Flag of the Roman Empire.svg|20px]] Manio Valerio Máximo Mesala<br />[[File:Flag of the Roman Empire.svg|20px]] Lucio Cecilio Metelo <br>[[File:Flag of the Roman Empire.svg|20px]] Marco Atilio Régulo <br>[[File:Flag of the Roman Empire.svg|20px]] Publio Claudio Pulcro <br>[[File:Flag of the Roman Empire.svg|20px]] Lucio Junio Pulo | commander2= [[File:Carthage standard.svg|12px|Kartažanski prapor]] [[Hanon (Hanibalov sin)]]<br />[[File:Carthage standard.svg|12px|Kartažanski prapor]] [[Hieron II.]]<br />[[File:Carthage standard.svg|12px|Kartažanski prapor]] Ksantip [[Antična Šparta|Špartanec]] <br>[[File:Carthage standard.svg|12px|Kartažanski prapor]] Bostar <br>[[File:Carthage standard.svg|12px|Carthage standard]] [[Hanibal Gisko]]<br />[[File:Carthage standard.svg|12px|Kartažanski prapor]] [[Hamilkar Barka]] (oče generala [[Hanibal]]a) | strength1= | strength2= | casualties1= | casualties2= }} '''Prva punska vojna''' (264–241 pr. n. št.) je bila prva od [[punske vojne|treh vojn]] med [[Antični Rim|antičnim Rimom]] in [[Antična Kartagina|antično Kartagino]], dvema glavnima silama zahodnega [[Sredozemlje|Sredozemlja]] v začetku 3. stoletja pr. n. št. Dolgih 23 let sta se v najdaljšem neprekinjenem konfliktu in največji pomorski vojni antike obe sili borili za prevlado. Vojna se je odvijala predvsem na sredozemskem otoku [[Sicilija]] in v okoliških vodah ter tudi v [[Severna Afrika|Severni Afriki]]. Po ogromnih izgubah na obeh straneh so bili Kartažani poraženi in Rim je pridobil ozemlje od Kartagine. Vojna se je začela leta 264 pr. n. št., ko so Rimljani pridobili oporišče na Siciliji pri [[Mesana|Mesani]] (današnja [[Messina]]). Rimljani so nato prisilili [[Sirakuze]], edino pomembno neodvisno silo na otoku, da se z njimi povežejo in oblegali glavno kartažansko bazo pri Akragasu. Velika kartažanska vojska je poskušala prekiniti obleganje leta 262 pr. n. št., vendar je bila močno poražena v bitki pri Akragasu. Rimljani so nato zgradili mornarico, da bi se zoperstavili Kartažanom in z uporabo novih taktik zadali več porazov. Kartažansko bazo na [[Korzika|Korziki]] so zavzeli, vendar je bil napad na [[Sardinija|Sardinijo]] odbit; baza na Korziki je bila nato izgubljena. Izkoristivši svoje pomorske zmage so Rimljani sprožili invazijo na Severno Afriko, ki so jo Kartažani prestregli. V bitki pri rtu Ecnomus so bili Kartažani ponovno premagani, to je bila verjetno največja pomorska bitka v zgodovini po številu vpletenih borcev. Invazija je sprva potekala dobro in leta 255 pr. n. št. so Kartažani prosili za mir, predlagani pogoji so bili tako ostri, da so se borili naprej in premagali napadalce. Rimljani so poslali floto, da bi evakuirali preživele, Kartažani pa so se ji zoperstavili v bitki pri rtu Hermaeum ob Afriki, Kartažani so bili močno poraženi. Rimska flota pa je bila ob vrnitvi v Italijo uničena v nevihti, pri čemer je izgubila večino svojih ladij in več kot 100.000 mož. Vojna se je nadaljevala, pri čemer nobena stran ni mogla pridobiti odločilne prednosti. Kartažani so leta 255 pr. n. št. napadli in ponovno zavzeli Akragas, vendar so, ker niso verjeli, da bi lahko obdržali mesto, ga porušili in zapustili. Rimljani so hitro obnovili svojo floto, dodali 220 novih ladij in leta 254 pr. n. št. zavzeli Panormus (današnji [[Palermo]]). Naslednje leto so izgubili 150 ladij v nevihti. Leta 251 pr. n. št. so Kartažani poskušali ponovno zavzeti Panormus, vendar so bili poraženi v bitki zunaj obzidja. Počasi so Rimljani zasedli večino Sicilije; leta 249 pr. n. št. so oblegali zadnji dve kartažanski trdnjavi na skrajnem zahodu. Sprožili so tudi presenetljiv napad na kartažansko floto, vendar so bili poraženi v bitki pri Drepanu. Kartažani so nadaljevali svojo zmago in večina preostalih rimskih vojaških ladij je bila izgubljena v bitki pri Fintiasu. Po več letih zastoja so Rimljani leta 243 pr. n. št. ponovno obnovili svojo floto in učinkovito blokirali kartažanske garnizone. Kartagina je zbrala floto, ki jih je poskušala rešiti, vendar je bila uničena v bitki pri [[Egadsko otočje|Egatskih otokih]] leta 241 pr. n. št., kar je prisililo odrezane kartažanske čete na Siciliji, da so se pogajale za mir. Dogovorjena je bila pogodba. Po njenih pogojih je Kartagina plačala velike vojne odškodnine in Sicilija je bila priključena kot rimska provinca. Od takrat naprej je bil Rim vodilna vojaška sila v zahodnem Sredozemlju in vse bolj v celotni sredozemski regiji. Ogromen napor pri gradnji 1.000 [[galeja|galej]] med vojno je postavil temelje za rimsko pomorsko prevlado za 600 let. Konec vojne je sprožil velik, a neuspešen upor znotraj Kartažanskega imperija. Nerešeno strateško rivalstvo med Rimom in Kartagino je leta 218 pr. n. št. privedlo do izbruha [[druga punska vojna|druge punske vojne]]. ==Primarni viri== [[File:Stele des Polybios.jpg|thumb|upright=0.5|alt=Monokromna reliefna stela, ki prikazuje moškega v klasični grški obleki, ki dviga eno roko|{{center|[[Polibij]], starogrški zgodovinar}}]] Izraz ''punski'' izhaja iz latinske besede ''{{lang|la|Punicus}}'' (ali ''{{lang|la|Poenicus}}''), kar pomeni '[[Fenicija|feničanski]]' in se nanaša na feničansko poreklo Kartažanov.{{sfn|Sidwell|Jones|1997|p=16}} Glavni vir za skoraj vsak vidik prve punske vojne je zgodovinar [[Polibij]] ({{circa|200}} – {{circa|118}}&nbsp;pr. n. št.), Grk, poslan v [[Rim]] leta 167&nbsp;pr. n. št. kot talec.{{sfn|Goldsworthy|2006|p=20}}{{sfn|Tipps|1985|p=432}} Njegova dela vključujejo zdaj izgubljen priročnik o vojaški taktiki,{{sfn|Shutt|1938|p=53}} vendar je danes znan po delu ''Zgodovine'', napisanih nekje po letu 146&nbsp;pr. n. št. ali približno stoletje po koncu vojne.{{sfn|Goldsworthy|2006|p=20}}{{sfn|Walbank|1990|pp=11–12}} Polibijevo delo velja za splošno objektivno in v veliki meri nevtralno med kartažanskimi in rimskimi stališči.{{sfn|Lazenby|1996|pp=x–xi}}{{sfn|Hau|2016|pp=23–24}} Kartažanski pisni zapisi [[tretja punska vojna|so bili uničeni]] skupaj z njihovo prestolnico [[Kartagina (mesto)|Kartagino]] leta 146&nbsp;pr. n. št., zato Polibijev opis prve punske vojne temelji na več zdaj izgubljenih grških in latinskih virih.{{sfn|Goldsworthy|2006|p=23}} Polibij je bil analitični zgodovinar in je, kjer je bilo mogoče, osebno intervjuval udeležence dogodkov, o katerih je pisal.{{sfn|Shutt|1938|p=55}}{{sfn|Goldsworthy|2006|p=21}} Samo prva knjiga od 40, ki sestavljajo ''Zgodovine'', obravnava prvo punsko vojno.{{sfn|Goldsworthy|2006|pp=20–21}} Natančnost Polibijevega opisa je bila v zadnjih 150 letih veliko razpravljana, vendar je sodobno soglasje, da se ga v veliki meri sprejme kot verodostojnega in podrobnosti vojne v sodobnih virih skoraj v celoti temeljijo na interpretacijah Polibijevega opisa.{{sfn|Goldsworthy|2006|pp=20–21}}{{sfn|Lazenby|1996|pp=x–xi, 82–84}}{{sfn|Tipps|1985|pp=432–433}} Sodobni zgodovinar Andrew Curry meni, da "Polibij [se izkaže za] precej zanesljivega";{{sfn|Curry|2012|p=34}} medtem ko ga Craige B.&nbsp;Champion opisuje kot "izjemno dobro obveščenega, delavnega in pronicljivega zgodovinarja".{{sfn|Hoyos|2015|p=102}} Obstajajo tudi druge, kasnejše zgodovine vojne, vendar v fragmentarni ali povzetni obliki.{{sfn|Tipps|1985|p=432}}{{sfn|Goldsworthy|2006|p=22}} Sodobni zgodovinarji običajno upoštevajo fragmentarne spise različnih rimskih analistov, zlasti [[Tit Livij|Livij]]a (ki se je opiral na Polibija), sicilskega Grka [[Diodor Sicilski|Diodorja Sicilskega]] in kasnejših grških piscev [[Apijan]]a in [[Kasij Dion|Kasija Diona]].{{sfn|Mineo|2015|pp=111–127}} Klasicist Adrian Goldsworthy navaja, da je "Polibijev opis običajno prednosten, kadar se razlikuje od katerega koli drugega našega opisa".{{sfn|Goldsworthy|2006|p=21}}{{#tag:ref|Vire, razen Polibija, obravnava Bernard Mineo v "Glavnih literarnih virih za punske vojne (razen Polibija)".{{sfn|Mineo|2015|pp=111–127}}|group=note}} Drugi viri vključujejo napise, kopenske arheološke dokaze in empirične dokaze iz rekonstrukcij, kot je trirema ''Olympias''.{{sfn|Goldsworthy|2006|pp=23, 98}} Od leta 2010 so arheologi v morju ob zahodni obali Sicilije našli 19 bronastih kljunov vojaških ladij, mešanico rimskih in kartažanskih. Najdenih je bilo tudi deset bronastih čelad in na stotine [[amfora|amfor]].{{sfn|RPM Foundation|2020}}{{sfn|Tusa|Royal|2012|p=12}}{{sfn|Prag|2013}}{{sfn|Murray|2019|}} Kljuni, sedem čelad in šest celih amfor, skupaj z velikim številom fragmentov, so bili od takrat najdeni.{{sfn|Tusa|Royal|2012|pp=12, 26,"""31–32}} Verjame se, da so bili ovni pritrjeni na potopljeno vojaško ladjo, ko so bili spuščeni na morsko dno.{{sfn|Tusa|Royal|2012|p=39}} Vpleteni arheologi so izjavili, da lokacija doslej odkritih artefaktov podpira Polibijev opis, kje se je odvijala bitka pri Egatskih otokih.{{sfn|Tusa|Royal|2012|pp=35–36}} Na podlagi dimenzij najdenih ovnov arheologi, ki so jih preučevali, verjamejo, da so vsi prišli iz [[trirema|trireme]], v nasprotju s Polibijevim opisom, da so bile vse vpletene vojaške ladje [[Rimska vojna mornarica|kvinkvereme]].{{sfn|Murray|2019|}}{{sfn|Tusa|Royal|2012|pp=39–42}} Vendar pa verjamejo, da številne identificirane amfore potrjujejo točnost drugih vidikov Polibijevega opisa te bitke: "Gre za iskano in željeno zbliževanje arheoloških in zgodovinskih zapisov."{{sfn|Tusa|Royal|2012|pp=45–46}} ==Ozadje== [[File:Carthage view.jpg|thumb|upright=1.15|left|alt=Črno-bela letalska fotografija urbanega območja ob morju z vodnim, torusno oblikovanim zalivom.|{{center|Letalska fotografija ostankov pomorske baze mesta Kartagina. Ostanki trgovskega pristanišča so v sredini, ostanki vojaškega pristanišča pa spodaj desno. Pred vojno je imela Kartagina najmočnejšo mornarico v zahodnem Sredozemlju.}}]] [[Rimska republika]] se je gresivno širila na južnoitalijansko celino stoletje pred prvo punsko vojno.{{sfn|Miles|2011|pp=157–158}} Osvojila je polotoško Italijo južno od [[Arno (reka)|reke Arno]] do leta 272&nbsp;pr. n. št., ko so se grška mesta južne Italije ([[Magna Graecia]]) podredila ob zaključku [[Pir Epirski|Pirove vojne]].{{sfn|Bagnall|1999|pp=21–22}} V tem obdobju je Kartagina, s prestolnico v današnji [[Tunizija|Tuniziji]], prevladovala nad južno [[Španija|Španijo]], večino obalnih regij Severne Afrike, [[Balearski otoki|Balearskimi otoki]], Korziko, Sardinijo in zahodno polovico Sicilijo v vojaškem in trgovskem imperiju.{{sfn|Goldsworthy|2006|pp=29–30}} Od leta 480&nbsp;pr. n. št. je Kartagina vodila vrsto nedokončanih vojn proti grškim [[mestna država|mestnim državam]] Sicilije, ki jih je vodila Sirakuze.{{sfn|Miles|2011|pp=115, 132}} Do leta 264&nbsp;pr. n. št. sta bili Kartagina in Rim prevladujoči sili v zahodnem Sredozemlju.{{sfn|Goldsworthy|2006|pp=25–26}} Obe državi sta večkrat potrdili svoje medsebojno prijateljstvo z formalnimi zavezništvi: leta 509&nbsp;pr. n. št., 348&nbsp;pr. n. št. in okoli 279&nbsp;pr. n. št. Odnosi so bili dobri, z močnimi trgovskimi povezavami. Med Pirovo vojno 280–275&nbsp;pr. n. št., proti kralju [[Epir|Epirja]], ki se je izmenično boril proti Rimu v Italiji in Kartagini na Siciliji, je Kartagina zagotavljala material Rimljanom in vsaj enkrat uporabila svojo mornarico za prevoz rimske sile.{{sfn|Miles|2011|pp=94, 160, 163, 164–165}}{{sfn|Goldsworthy|2006|pp=69–70}} Leta 289&nbsp;pr. n. št. je skupina italijanskih [[najemniki|najemnikov]], znanih kot Mamertinci, ki jih je prej najela Sirakuze, zasedla mesto Messana (današnja [[Messina]]) na severovzhodnem koncu Sicilije.{{sfn|Warmington|1993|p=165}} Pod pritiskom Sirakuz so Mamertinci leta 265&nbsp;pr. n. št. zaprosili za pomoč tako Rim kot Kartagino. Kartažani so ukrepali prvi, pritisnili na [[Hieron II.|Hierona II.]], kralja Sirakuz, da ne bi nadaljeval z dejanji in prepričali Mamertince, da sprejmejo kartažansko garnizijo.{{sfn|Bagnall|1999|p=44}} Po Polibiju je nato v Rimu potekala precejšnja razprava o tem ali naj sprejmejo prošnjo Mamertincev za pomoč. Ker so Kartažani že zasedli Messano, bi sprejem zlahka privedel do vojne s Kartagino. Rimljani prej niso kazali nobenega zanimanja za Sicilijo in si niso želeli pomagati vojakom, ki so neupravičeno ukradli mesto njegovim zakonitim lastnikom. Vendar pa so mnogi od njih videli strateške in denarne prednosti v pridobivanju oporišča na Siciliji. Zastoj v [[Rimski senat|rimskem senatu]], morda na pobudo Apija Klavdija Kavdeksa, je zadevo predložil ljudski skupščini leta 264 pr. n. št. Kavdeks je spodbujal glasovanje za akcijo in obljubljal obilen plen; ljudska skupščina se je odločila sprejeti zahtevo Mamertincev.{{sfn|Bagnall|1999|pp=42–45}}{{sfn|Rankov|2015|p=150}}{{sfn|Scullard|2006|p=544}} Kavdeks je bil imenovan za poveljnika vojaške odprave z ukazom, da prečka na Sicilijo in namesti rimsko garnizijo v Mesani.{{sfn|Starr|1991|p=479}}{{sfn|Warmington|1993|pp=168–169}} Vojna se je začela z rimskim izkrcanjem na Siciliji leta 264 pr. n. št. Kljub kartaginski pomorski premoči je bil rimski prehod [[Mesinski preliv|Mesinskega preliva]] neučinkovito oviran.{{sfn|Lazenby|1996|pp=48–49}} Dve legiji pod poveljstvom Kavdeksa sta korakali proti Mesani, kjer so Mamertinci izgnali kartaginsko garnizijo pod poveljstvom Hana (brez sorodstva z Hano II. Veliki) in so jih oblegali tako Kartažani kot Sirakužani.{{sfn|Bagnall|1999|p=52}} Viri niso jasni zakaj, vendar so se najprej Sirakužani, nato pa še Kartažani umaknili iz obleganja. Rimljani so korakali proti jugu in nato oblegali Sirakuze, vendar niso imeli dovolj močne sile niti varnih oskrbovalnih poti za uspešno obleganje in so se kmalu umaknili.{{sfn|Bagnall|1999|pp=52–53}} Kartažanske izkušnje v preteklih dveh stoletjih vojskovanja na Siciliji so bile, da je odločno delovanje nemogoče; vojaška prizadevanja so se izjalovila po velikih izgubah in ogromnih stroških. Kartaginski voditelji so pričakovali, da bo ta vojna potekala podobno. Medtem bi jim njihova izjemna pomorska premoč omogočila, da bi vojno držali na razdalji in celo nadaljevali z uspehom.{{sfn|Miles|2011|p=179}} To bi jim omogočilo, da bi rekrutirali in plačali vojsko, ki bi delovala na odprtem proti Rimljanom, medtem ko bi se njihova močno utrjena mesta lahko oskrbovala po morju in zagotavljala obrambno bazo za delovanje.{{sfn|Warmington|1993|p=171}} === Vojske === {{main|Rimska vojska}} [[File:Altar Domitius Ahenobarbus Louvre n3 (cropped).jpg|thumb|right|upright=0.7|alt=Monokromni reliefni steber, ki prikazuje dve figuri, oblečeni kot rimski legionarji|{{center|Detajl iz Ahenobarbovega reliefa, ki prikazuje dva rimska pešca iz 2. stoletja pr. n. št.}}]] Odrasli moški rimski državljani so bili zavezani vojaški službi; večina bi služila kot [[pehota]], bogatejša manjšina pa bi zagotavljala [[Rimska konjenica|konjeniško]] komponento. Tradicionalno bi Rimljani zbrali dve [[Rimska legija|legiji]], vsako z 4.200 pešaki{{#tag:ref|To se je v nekaterih okoliščinah lahko povečalo na 5.000.{{sfn|Bagnall|1999|p=23}}|group=note}} in 300 konjeniki. Majhno število pešakov je služilo kot s [[kopje| kopjem]] oboroženi ''[[veliti]]'' (lahka pehota). Preostali so bili opremljeni kot težka pehota, z [[Oklep|oklepom]], velikim ''[[scutum]] ščitom in ''[[Gladij|gladiji]] (kratkimi bodalnimi meči). Razdeljeni so bili v tri vrste, od katerih je prva vrsta ''[[hastati]]'' nosila dve metalni kopji, medtem ko sta druga ''[[princepsi]]'' in tretja ''[[triariji]]'' vrsta imeli namesto tega ''hasto'' (bodalno kopje). Tako legionarne podenote [[Manipel|manipeli]] kot posamezni [[legionar|legionarji]] so se borili v razmeroma odprti formaciji. Vojska je bila običajno oblikovana z združitvijo rimske legije s podobno veliko in opremljeno legijo, ki so jo zagotovili njihovi latinski zavezniki.{{sfn|Bagnall|1999|pp=22–25}} Kartažanski državljani so služili v svoji vojski le, če je obstajala neposredna grožnja mestu. V večini okoliščin je Kartagina rekrutirala tujce za svojo vojsko. Mnogi so bili iz Severne Afrike, ki je zagotavljala več vrst borcev, vključno z pehoto v zaprti formaciji, opremljeni z velikimi ščiti, čeladami, kratkimi meči in dolgimi potisnimi sulicami; lahko pehoto, oboroženo s kopji, ki je delovala kot izvidnica; konjenico v zaprti formaciji za šok napade (znana tudi kot "težka konjenica"), ki je nosila sulice; in lahko konjenico, ki je delovala kot izvidnica, metala kopja z razdalje in se izogibala bližnjemu boju. Tako [[Iberija]] kot [[Galija]] sta zagotavljali izkušeno pehoto; neoklepljene čete, ki so silovito napadale, vendar so imele sloves, da so se umaknile, če se je boj zavlekel. Večina kartažanske pehote se je borila v tesno zbiti formaciji, znani kot [[falanga]], običajno v dveh ali treh vrstah. Specializirani metalci so bili rekrutirani iz [[Baleari|Balearskih otokov]]. Kartažani so uporabljali tudi bojne slone; Severna Afrika je imela takrat avtohtone afriške gozdne slone. Viri niso jasni glede tega ali so nosili stolpe z borci. === Mornarici === [[Rimska_vojna_mornarica#Peteroveslača|Kvinkereme]], kar pomeni 's petimi vesli', so bile delovni konj rimskih in kartažanskih flot skozi punske vojne. Tip je bil tako vseprisoten, da ga Polibij uporablja kot okrajšavo za 'vojno ladjo' na splošno. Kvinkerema je imela posadko 300 ljudi: 280 veslačev in 20 palubnih članov posadke in častnikov. Običajno bi imela tudi dopolnilo 40 [[marinci|marincev]] — običajno vojakov, dodeljenih ladji — če se je pričakovala bitka, bi se to povečalo na kar 120. Da bi veslači veslali kot enota, kaj šele izvajali bolj zapletene bojne manevre, je bilo potrebno dolgo in naporno usposabljanje. Vsaj polovica veslačev bi morala imeti nekaj izkušenj, če naj bi se ladja učinkovito upravljala. Posledično so bili Rimljani sprva v slabšem položaju proti bolj izkušenim Kartažanom. Da bi to preprečili, so Rimljani uvedli [[Corvus (naprava)|''corvus'']], most širok 1,2 m in dolg 11 m, s težko konico na spodnji strani prostega konca, ki je bil zasnovan za prebadanje in sidranje v palubo sovražne ladje. To je rimskim legionarjem, ki so delovali kot marinci, omogočilo, da se vkrcajo na sovražne ladje in jih zajamejo, namesto da bi uporabljali prej tradicionalno taktiko nabijanja. Vse vojaške ladje so bile opremljene z ovni, trojnim kompletom 60 cm širokih bronastih rezil, ki so tehtala do 270 kg in so bila nameščena na vodni črti. V stoletju pred punskimi vojnami je vkrcevanje postalo vse pogostejše, napadi z ovni pa so se zmanjšali, saj so večja in težja plovila, sprejeta v tem obdobju, imela pomanjkanje hitrosti in okretnosti, potrebne za napadi z ovni, medtem ko je njihova trdnejša konstrukcija zmanjšala učinek ovna tudi v primeru uspešnega napada. Rimska prilagoditev ''corvusa'' je bila nadaljevanje tega trenda in je nadomestila njihovo začetno pomanjkljivost v spretnostih manevriranja ladij. Dodana teža na premcu je ogrozila tako okretnost ladje kot njeno plovnost in v razburkanem morju je ''corvus'' postal neuporaben. ==Sicilija 264–256 pr. n. št.== <gallery> First Punic War Sicily 1 264-262BC-fr.svg|Rimske akcije: 264, izkrcanje v Messini; 263, podreditev Sirakuz; 262, obleganje in zavzetje Agrigenta First Punic War Sicily 2 261-259BC-fr.svg|260: Rim osvobodi Segesto, zavzame Makello, vendar je poražen pri Termah; 260: pomorska bitka pri Mylae; 259: kartažanski napadi na Enno in Camarino First Punic War Sicily 3 258-256BC-fr.svg|258: rimski neuspeh pri Panormosu, zavzetje Myttistratona in Enne; 257: pomorska bitka pri Tyndarisu; 256: pomorska bitka pri Ecnome; 256-255 rimska odprava v Afriko; 255: rimska flota uničena v nevihti </gallery> Velik del vojne se je odvijal na Siciliji ali v vodah blizu nje. Daleč od obale je njen hribovit in razgiban teren oteževal manevriranje velikih sil in dajal prednost obrambi pred napadom. Kopenske operacije so bile v veliki meri omejene na napade, obleganja in preprečevanje; v 23 letih vojne na Siciliji sta bili le dve obsežni bitki – [[Agrigento|Akragas]] leta 262 pr. n. št. in [[Palermo|Panormus]] leta 250 pr. n. št. Garnizijska služba in kopenske blokade so bile najpogostejše operacije za obe vojski. [[File:Punic-war_1_262.jpg|thumb|200px|left|Vojno prizorišče Sicilija 264–260 (siva: Kartagina, zelena: Sirakuze, magenta: Rim)]] Dolgoletni rimski postopek je bil, da sta vsako leto imenovala dva moža, znana kot [[rimski konzul|konzula]], ki sta vsak vodila vojsko. Leta 263 pr. n. št. sta bila oba konzula poslana na Sicilijo s silo 40.000 mož. Sirakuze so bile ponovno oblegane in ker ni bilo pričakovane kartažanske pomoči, so Sirakuze hitro sklenile mir z Rimljani: postale so rimska zaveznica, plačale odškodnino 100 talentov srebra in morda najpomembneje, se strinjale, da bodo pomagale oskrbovati rimsko vojsko na Siciliji. Po prebegu Sirakuz se je več manjših kartažanskih zaveznikov preusmerilo k Rimljanom. Akragas ({{lang|la|Agrigentum}}; sodobni Agrigento), pristaniško mesto na pol poti ob južni obali Sicilije, so Kartažani izbrali za svoje strateško središče. Rimljani so ga napadli leta 262 pr. n. št. in ga oblegali. Rimljani so imeli neustrezen sistem oskrbe, deloma zato, ker jim je kartažanska pomorska premoč preprečevala prevoz zalog po morju, in v nobenem primeru niso bili navajeni hraniti vojske, velike kot 40.000 mož. Ob žetvi je bila večina vojske razpršena po širokem območju, da bi pobirala pridelke in iskala hrano. Kartažani, pod poveljstvom [[Hanibal Gisko|Hanibala Giska]] so silovito napadli, presenetili Rimljane in prodrli v njihov tabor; Rimljani so se zbrali in pregnali Kartažane; po tej izkušnji sta bili obe strani bolj previdni. Medtem je Kartagina zbrala vojsko, ki se je zbrala v Afriki in bila poslana na Sicilijo. Sestavljalo jo je 50.000 pešcev, 6.000 konjenikov in 60 slonov, poveljeval pa ji je [[Hanon (Hanibalov sin)]]; deloma so jo sestavljali Ligurci, Kelti in Iberci. Pet mesecev po začetku obleganja je Hanon odkorakal na pomoč Akragasu. Ko je prispel, se je preprosto utaboril na visoki zemlji, se vključil v neorganizirane spopade in uril svojo vojsko. Dva meseca kasneje, spomladi 261 pr. n. št., je napadel. Kartažani so bili poraženi z velikimi izgubami v bitki pri Akragasu. Rimljani, pod obema konzuloma – Lucijem Postumijem Megelom in Kvintom Mamilijem Vitulom – so zasledovali, zajeli kartažanske slone in prtljago. Tisto noč je kartažanska garnizija pobegnila, medtem ko so bili Rimljani raztreseni. Naslednji dan so Rimljani zavzeli mesto in njegove prebivalce, 25.000 jih je bilo prodanih v suženjstvo. [[File:Punic-war 1 260 to 259.jpg|thumb|200px|left|Vojno prizorišče Sicilija 260–259]] Po tem uspehu Rimljanov je vojna za nekaj let postala razdrobljena, z manjšimi uspehi za vsako stran, vendar brez jasnega fokusa. Delno je bilo to zato, ker so Rimljani preusmerili veliko svojih virov v na koncu neuspešno kampanjo proti Korziki in Sardiniji, nato pa v enako neuspešno odpravo v Afriko. Po zavzetju Akragasa so Rimljani napredovali proti zahodu, da bi sedem mesecev oblegali Mytistraton, brez uspeha. Leta 259 pr. n. št. so napredovali proti Termam na severni obali. Po prepiru so se rimske čete in njihovi zavezniki utaborili ločeno. [[Hamilkar Barka]] je to izkoristil za protinapad, presenetil enega od kontingentov, ko so razbijali tabor in ubil 4.000–6.000 mož. Hamilkar je nato zavzel Enno v osrednji Siciliji in Kamarino na jugovzhodu, nevarno blizu Sirakuz. Zdelo se je, da je Hamilkar blizu zavzetja celotne Sicilije. Naslednje leto so Rimljani ponovno zavzeli Enno in končno zavzeli Mytistraton. Nato so se premaknili na Panormus (današnji Palermo), vendar so se morali umakniti, čeprav so zavzeli Hippano. Leta 258 pr. n. št. so po dolgotrajnem obleganju ponovno zavzeli Kamarino. Naslednjih nekaj let so se na Siciliji nadaljevali manjši napadi, spopadi in občasne prebege manjših mest z ene strani na drugo. ==Rim gradi floto== [[File:Trireme 1.jpg|izquierda|thumb|upright=0.8|Sodobna predstavitev rimske [[trirema|trireme]]]] Vojna na Siciliji je dosegla pat pozicijo, saj so se Kartažani osredotočili na obrambo svojih dobro utrjenih mest; ta so bila večinoma na obali in so jih tako lahko oskrbovali in krepili, ne da bi Rimljani lahko uporabili svojo superiorno vojsko za preprečevanje. Fokus vojne se je preusmeril na morje, kjer so imeli Rimljani malo izkušenj; v redkih primerih, ko so prej čutili potrebo po pomorski prisotnosti, so se običajno zanašali na majhne eskadre, ki so jih zagotovili njihovi latinski ali grški zavezniki. Leta 260 pr. n. št. so se Rimljani odločili zgraditi floto in so uporabili razbitino kartažanske kvinkvereme kot načrt za svojo. Kot neizkušeni ladjedelci so Rimljani zgradili kopije, ki so bile težje od kartažanskih plovil, zaradi česar so bile veliko počasnejše in manj okretne. Rimljani so zgradili 120 vojaških ladij in jih leta 260 pr. n. št. poslali na Sicilijo, da bi njihove posadke opravile osnovno usposabljanje. Eden od konzulov za to leto, [[Gnej Kornelij Scipion]] je z prvimi 17 ladjami priplul do [[Eolsko otočje|Liparskih otokov]], ki so bili malo stran od severovzhodne obale Sicilije, v poskusu, da bi zavzel glavno pristanišče otokov, Liparo. Kartažanski floti je poveljeval Hanibal Gisco, general, ki je poveljeval garniziji Akragas in je imel bazo v Panormusu, približno 100 km od Lipare. Ko je Hanibal slišal za premik Rimljanov, je poslal 20 ladij pod Boodesom v mesto. Kartažani so prispeli ponoči in ujeli Rimljane v pristanišču. Boodesove ladje so napadle in Scipionovi neizkušeni možje so nudili malo odpora. Nekateri Rimljani so panično pobegnili v notranjost, konzul pa je bil sam ujet. Vse rimske ladje so bile zajete, večina z malo škode. Malo kasneje je Hanibal izvidoval s 50 kartažanskimi ladjami, ko je naletel na celotno rimsko floto. Pobegnil je, vendar je izgubil večino svojih ladij. Po tem spopadu so Rimljani namestili korvus na svoje ladje. Scipijev kolega konzul, Gaj Duilij, je rimske vojaške enote postavil pod podrejene in prevzel poveljstvo nad floto. Takoj je odplul, iskal bitko. Obe floti sta se srečali ob obali Myle v bitki pri Mylah. Hanibal je imel 130 ladij, zgodovinar John Lazenby pa ocenjuje, da je imel Duilij približno enako število. Kartažani so pričakovali zmago zaradi vrhunskih izkušenj svojih posadk ter hitrejših in bolj manevrirnih galej in so prekinili formacijo, da bi se hitro približali Rimljanom. Prvih 30 kartažanskih ladij so Rimljani zgrabili s korvusom in jih uspešno vkrcali, vključno s Hanibalovo ladjo – pobegnil je v čolnu. Ko so to videli, so se preostali Kartažani razširili, poskušali so napasti Rimljane s strani ali od zadaj. Rimljani so uspešno odgovorili in zajeli še 20 kartažanskih plovil. Preživeli Kartažani so prekinili akcijo in ker so bili hitrejši od Rimljanov, so lahko pobegnili. Duilij je odplul, da bi razbremenil rimsko mesto [[Segesta|Segesto]], ki je bilo oblegano. Od zgodnjega leta 262 pr. n. št. so kartažanske ladje napadale italijansko obalo iz baz na Sardiniji in Korziki. Leto po Mylah, 259 pr. n. št., je konzul Lucij Kornelij Scipio vodil del flote proti [[Aléria|Aleriji]] na Korziki in jo zavzel. Nato je napadel Ulbijo na Sardiniji, vendar je bil odbit in je izgubil tudi Alerijo. Leta 258 pr. n. št. je močnejša rimska flota napadla manjšo kartažansko floto v bitki pri Sulciju ob mestu Sulci, v zahodni Sardiniji in ji zadala hud poraz. Kartažanski poveljnik Hanibal Gisco, ki je zapustil svoje može in pobegnil v Sulci, je bil kasneje ujet s strani svojih vojakov in križan. Kljub tej zmagi Rimljani – ki so poskušali podpreti sočasne ofenzive proti Sardiniji in Siciliji – je niso mogli izkoristiti in napad na kartažansko Sardinijo je zamrl. [[File:Punic-war 1 258 to 256.jpg|thumb|200px|left|Vojno prizorišče Sicilija 258–256]] Leta 257 pr. n. št. je rimska flota po naključju sidrala ob [[Tindari|Tindarisu]] v severovzhodni Siciliji, ko je kartažanska flota, nevedna o njeni prisotnosti, plula mimo v razpršeni formaciji. Rimski poveljnik Gaj Atilij Regul, je ukazal takojšen napad, s čimer se je začela bitka pri Tindarisu.To je posledično povzročilo, da je rimska flota neurejeno izplula. Kartažani so se hitro odzvali, zabili in potopili devet od desetih vodilnih rimskih ladij. Ko je glavna rimska sila začela delovati, so potopili osem kartažanskih ladij in jih deset zajeli. Kartažani so se umaknili, spet hitrejši od Rimljanov in so se tako lahko umaknili brez nadaljnjih izgub.{{sfn|Goldsworthy|2006|pp=109–110}} Rimljani so nato napadli tako Lipare kot [[Malta]].{{sfn|Lazenby|1996|p=78}} ==Invazija na Afriko== [[Image:First Punic War Africa 256-255BC.svg|thumb|upright=1|alt=zemljevid današnjega severovzhodnega Tunizije, ki prikazuje napredovanje, glavne vojaške spopade in umik invazijske rimske vojske v letih 256–255 pr. n. št.|1: Rimljani pristanejo in zavzamejo Aspis (256&nbsp;pr. n. št.)<br /> 2: Rimska zmaga pri Adisu (256&nbsp;pr. n. št.)<br /> 3: Rimljani zavzamejo Tunis (256&nbsp;pr. n. št.)<br /> 4: Xanthippus odide iz Kartagine z veliko vojsko (255&nbsp;pr. n. št.)<br /> 5: Rimljani so poraženi v bitki pri Tunisu. (255&nbsp;pr. n. št.)<br /> 6: Rimljani se umaknejo v Aspis in zapustijo Afriko. (254&nbsp;pr. n. št.)]] Rimske pomorske zmage pri Mylaeju in Sulciju ter njihova frustracija zaradi zastoja na Siciliji so jih privedle do sprejetja pomorske strategije in razvoja načrta za invazijo na kartažansko srce v Severni Afriki in ogrožanje Kartagine (blizu [[Tunis]]a).{{sfn|Rankov|2015|p=155}} Obe strani sta bili odločeni vzpostaviti pomorsko premoč in sta vložili velike količine denarja in delovne sile v vzdrževanje in povečanje velikosti svojih mornaric.{{sfn|Goldsworthy|2006|p=110}}{{sfn|Lazenby|1996|p=83}} Rimska flota 330 vojaških ladij in neznano število transportnih ladij je izplula iz [[Ostia Antica|Ostie]], rimskega pristanišča, v začetku leta 256&nbsp;pr. n. št., pod poveljstvom konzulov za to leto,|Marcus Atilius Regulus in Lucius Manlius Vulso Longus.{{sfn|Tipps|1985|p=434}} Rimljani so tik pred bitko vkrcali približno 26.000 legionarjev iz rimskih sil na Siciliji. Načrtovali so prehod v Afriko in invazijo na današnjo Tunizijo.{{sfn|Tipps|1985|p=435}}{{sfn|Walbank|1959|p=10}}{{sfn|Lazenby|1996|pp=84–85}} Kartažani so vedeli za rimske namere in so zbrali vseh svojih 350 vojaških ladij pod Hanonom Velikim in Hamilkarjem ob južni obali Sicilije, da bi jih prestregli. S skupno približno 680 vojaškimi ladjami, ki so prevažale do 290.000 članov posadke in marincev, je bila posledična bitka pri rtu Ecnomus morda največja pomorska bitka v zgodovini po številu vpletenih borcev.{{sfn|Goldsworthy|2006|pp=110–111}}{{sfn|Lazenby|1996|p=87}}{{sfn|Tipps|1985|p=436}} Na začetku bitke so Kartažani prevzeli pobudo v upanju, da se bodo izkazale njihove vrhunske spretnosti pri upravljanju ladij.{{sfn|Goldsworthy|2006|pp=112–113}}{{sfn|Tipps|1985|p=459}} Po dnevu dolgotrajnih in zmedenih bojev so bili Kartažani poraženi, izgubili so 30 potopljenih ladij in 64 zajetih, medtem ko so rimske izgube znašale 24 potopljenih ladij.{{sfn|Bagnall|1999|p=69}} Po zmagi se je rimska vojska pod poveljstvom Regulusa izkrcala v Afriki blizu Aspisa (današnja Kelibia) na [[Polotok Bon|polotoku Cape Bon]] in začela pustošiti kartažansko podeželje. Po kratkem obleganju je bil Aspis zavzet.{{sfn|Warmington|1993|p=176}}{{sfn|Miles|2011|p=186}} Večina rimskih ladij se je vrnila na Sicilijo, Regulusa pa so pustili s 15.000 pešaki in 500 konjeniki, da nadaljujejo vojno v Afriki; Regulus je oblegal mesto [[Uthina|Adys]].{{sfn|Miles|2011|p=186}} Kartažani so poklicali Hamilkarja s Sicilije s 5.000 pešaki in 500 konjeniki. Hamilkar, Hasdrubal, sin Hanona in tretji general, imenovan Bostar, so bili postavljeni v skupno poveljstvo vojske, ki je bila močna v konjenici in slonih in je bila približno enake velikosti kot rimska sila. Kartažani so postavili tabor na hribu blizu Adysa. Rimljani so izvedli nočni pohod in sprožili presenetljiv napad ob zori na tabor iz dveh smeri. Po zmedenih bojih so se Kartažani razbežali in pobegnili. Njihove izgube so neznane, čeprav so njihovi sloni in konjenica pobegnili z malo žrtvami. Rimljani so nadaljevali in zavzeli Tunis, le 16 km od Kartagine. Iz Tunisa so Rimljani napadali in opustošili neposredno okolico Kartagine. V obupu so Kartažani prosili za mir, vendar je Regulus ponudil tako ostre pogoje, da so se Kartažani odločili nadaljevati boj. Za usposabljanje njihove vojske je bil zadolžen [[Antična Šparta|špartanski] najemniški poveljnik Ksantip. Leta 255 pr. n. št. je Ksantip vodil vojsko 12.000 pešakov, 4.000 konjenikov in 100 slonov proti Rimljanom in jih premagal v bitki pri Tunisu. Približno 2.000 Rimljanov se je umaknilo v Aspis; 500, vključno z Regulusom, je bilo ujetih; ostali so bili ubiti. Ksantip, v strahu pred zavistjo kartažanskih generalov, ki jih je prekašal, je vzel svoje plačilo in se vrnil v Grčijo. Rimljani so poslali floto, da bi evakuirali preživele. Prestregla jo je kartažanska flota pri rtu Bon (na severovzhodu sodobne Tunizije) in v bitki pri rtu Hermaeum so bili Kartažani močno poraženi, izgubili so 114 zajetih ladij. Rimska flota je bila uničena v nevihti med vračanjem v Italijo, s 384 potopljenimi ladjami od skupno 464 in 100.000 izgubljenimi možmi, večinoma nerimskimi latinskimi zavezniki. Možno je, da je prisotnost korvusa povzročila, da so bile rimske ladje slabo plovne; po tej katastrofi ni zapisa o njihovi uporabi. ==Sicilija 255–248 pr. n. št.== <gallery> First Punic War Sicily 4 255BC-fr.svg|Rimska akcija: 255: uničenje rimske flote med nevihto First Punic War Sicily 5 253-251BC-fr.svg|Rimske akcije: 254: zavzetje [[Cefalù|Kefaloidona]] in Panorma; 253: neuspeh pred Lylibejem, napad na Afriko; 252: zavzetje Term in Liparija; 251: bitka pri Panormu, podreditev Iote, Petre, Solousa First Punic War Sicily 6 250-249BC-fr.svg|Rimske akcije: 250: zavzetje Herakleje Minoe in Selinonte, začetek obleganja Lilybeja; 249: pomorski poraz pri Drepanu, zavzetje Eryxa First Punic War Sicily 7 248-241BC-fr.svg|248-241: obleganja Lilybeja, Drepanuma, Eryxa. 248-244: kartažanska okupacija gore Heircté, napadi na Italijo. 241: bitka pri Egatskih otokih </gallery> Potem, ko so leta 255 pr. n. št. izgubili večino svoje flote v nevihti, so jo Rimljani hitro obnovili in dodali 220 novih ladij. Leta 254 pr. n. št. so Kartažani napadli in zavzeli [[Agrigento|Akragas]], vendar ker niso verjeli, da bi lahko obdržali mesto, so ga požgali, porušili njegove zidove in odšli. Medtem so Rimljani sprožili odločno ofenzivo na Siciliji. Celotna njihova flota, pod obema konzuloma, je zgodaj v letu napadla Panormus. Mesto je bilo obkoljeno in blokirano, postavljeni so bili oblegovalni stroji. Ti so naredili preboj v zidovih, ki so jih Rimljani napadli, zavzeli zunanje mesto in niso dajali milosti. Notranje mesto se je takoj predalo. 14.000 prebivalcev, ki so si to lahko privoščili, se je odkupilo, preostalih 13.000 pa je bilo prodanih v suženjstvo. Velik del zahodne notranjosti Sicilije je zdaj prešel na Rimljane: Ietas, Solous, Petra in Tyndaris so vsi sklenili mir. [[File:Punic-war 1 254 to 251.jpg|thumb|200px|upright|left|Vojno prizorišče Sicilija 254–251]] Leta 253 pr. n. št. so Rimljani ponovno preusmerili svojo pozornost na Afriko in izvedli več napadov. Izgubili so še 150 ladij iz flote 220 v nevihti med vračanjem z napadov na severnoafriško obalo vzhodno od Kartagine. Ponovno so se obnovili. Naslednje leto so Rimljani preusmerili svojo pozornost na severozahodno Sicilijo. Poslali so pomorsko odpravo proti [[Marsala|Lilybaeumu]]. Na poti so Rimljani zavzeli in požgali kartažanska oporišča [[Selinunt]] in [[Herakleja Minoja|Heraklejo Minojo]], ampak niso uspeli zavzeti Lilybaeuma. Leta 252 pr. n. št. so zavzeli Terme in Lipare, ki so bile izolirane po padcu Panorma. Sicer so se leta 252 in 251 pr. n. št. izogibali bitki, po Polibiju zato, ker so se bali vojnih slonov, ki so jih Kartažani pripeljali na Sicilijo.{{sfn|Lazenby|1996|p=118}}{{sfn|Rankov|2015|p=159}} [[File:C._Caecilius_Metellus_Caprarius,_denarius,_125_BC,_RRC_269-1.jpg|alt=|thumb|Denar Cecilija Metela Kaprarija, kovan leta 125 pr. n. št. Na hrbtni strani je prikazan triumf njegovega prednika Lucija Cecilija Metela s sloni, ki jih je zajel pri bitki pri Panormu.{{sfn|Crawford|1974|p=292, 293}}]] Pozno poleti 251 pr. n. št.{{sfn|Goldsworthy|2006|p=93}} je kartažanski poveljnik Hasdrubal, ki se je v Afriki soočil z Regulusom slišal, da je en konzul za zimo zapustil Sicilijo z polovico rimske vojske, napredoval proti Panormu in opustošil podeželje.{{sfn|Rankov|2015|p=159}}{{sfn|Lazenby|1996|p=169}}{{sfn|Bagnall|1999|p=82}} Rimska vojska, ki je bila razpršena za žetev, se je umaknila v Panormus. Hasdrubal je drzno napredoval z večino svoje vojske, vključno s sloni, proti mestnemu obzidju. Rimski poveljnik Lucij Cecilij Metel (konzul 251 pr. n. št.) je poslal izvidnike, da bi nadlegovali Kartažane in jih nenehno oskrboval z sulicami iz zalog v mestu. Tla so bila prekrita z obrambnimi zemeljskimi deli, zgrajenimi med rimskim obleganjem, kar je slonom oteževalo napredovanje. Obmetavani z izstrelki in nesposobni za povračilne ukrepe, so sloni pobegnili skozi kartažansko pehoto za njimi. Metel je oportunistično premaknil veliko silo na levi bok Kartažanov in ti so napadli svoje neurejene nasprotnike. Kartažani so pobegnili; Metel je zajel deset slonov, vendar ni dovolil zasledovanja.{{sfn|Bagnall|1999|pp=82–83}} Sodobni zapisi ne poročajo o izgubah nobene strani, sodobni zgodovinarji pa menijo, da so kasnejše trditve o 20.000–30.000 kartažanskih žrtvah neverjetne.{{sfn|Goldsworthy|2006|pp=93–94}} [[Image:Attacksrenewed2 (cropped).JPG|thumb|200px|alt=zemljevid Sicilije, ki prikazuje ozemlja Rima in Kartagine, gibanja in glavne vojaške spopade 253–251 pr. n. št.|{{center|Rimski napadi 250–249 pr. n. št.}}]] Ohrabreni z zmago pri Panormu so Rimljani leta 249 pr. n. št. napadli glavno kartažansko bazo na Siciliji, Lilybaeum. Velika vojska pod poveljstvom konzulov tistega leta Publija Klavdija Pulherja in Lucija Junija Pula je oblegala mesto. Obnovili so svojo floto, in 200 ladij je blokiralo pristanišče.{{sfn|Miles|2011|p=190}} Na začetku blokade se je 50 kartažanskih kvinkverem zbralo ob Egatskih otokih, ki ležijo 40 km zahodno od Sicilije. Ko je bil močan zahodni veter, so pripluli v Lilybaeum, preden so Rimljani lahko reagirali in izkrcali okrepitve ter veliko količino zalog. Izognili so se Rimljanom tako, da so odšli ponoči in evakuirali kartažansko konjenico.{{sfn|Goldsworthy|2006|p=117}}{{sfn|Bagnall|1999|p=85}} Rimljani so zaprli kopenski dostop do Lilybaeuma z zemeljskimi in lesenimi tabori ter zidovi. Večkrat so poskušali blokirati vhod v pristanišče z močno leseno zapornico, vendar zaradi prevladujočih morskih razmer niso bili uspešni.{{sfn|Bagnall|1999|pp=84–86}} Kartažanska garnizija je bila oskrbovana z ladjami, ki so prebijale blokado, lahkimi in okretnimi kvinkveremami z visoko usposobljenimi posadkami in izkušenimi morskimi piloti]].{{sfn|Goldsworthy|2006|pp=117–118}} Pulher se je odločil napasti kartažansko floto, ki je bila v pristanišču bližnjega mesta Drepana (današnji [[Trapani]]). Rimska flota je plula ponoči, da bi izvedla presenetljiv napad, vendar so se razkropili v temi. Kartažanskemu poveljniku admiralu Adherbalu je uspelo popeljati svojo floto na morje, preden so bili ujeti in napadeni v bitki pri Drepanu. Rimljani so bili pritisnjeni ob obalo in po težkem dnevu bojev so bili močno poraženi s strani bolj okretnih kartažanskih ladij z bolje usposobljenimi posadkami. To je bila največja pomorska zmaga Kartagine v vojni.{{sfn|Goldsworthy|2006|pp=117–121}} Kartagina se je obrnila na pomorsko ofenzivo, zadala še en težak pomorski poraz v bitki pri Fintiasu in skorajda pometla Rimljane z morja.{{sfn|Bagnall|1999|pp=88–91}} Minilo je sedem let, preden je Rim ponovno poskušal postaviti znatno floto, medtem ko je Kartagina večino svojih ladij dala v rezervo, da bi prihranila denar in sprostila delovno silo.{{sfn|Goldsworthy|2006|pp=121–122}}{{sfn|Rankov|2015|p=163}} ==Zaključek== [[File:CILI(2)p47fgtXXFastitriumphales.jpg|left|thumb|upright=1|{{center|Fragment ''[[Fasti Triumphales]]'', ki navaja vse rimske [[Rimski triumf|triumfatorje]] vojne}}]] Do leta 248 pr. n. št. so Kartažani imeli le dve mesti na Siciliji: Lilybaeum in Drepano; ti sta bili dobro utrjeni in se nahajali na zahodni obali, kjer so ju lahko oskrbovali in krepili, ne da bi Rimljani lahko uporabili svojo superiorno vojsko za vmešavanje.{{sfn|Bagnall|1999|pp=64–66}}{{sfn|Goldsworthy|2006|pp=94–95}} Ko je Hamilkar Barka (oče znamenitega kartažanskega generala Hanibala) {{#tag:ref|Hamilkar Barka je bil oče Hanibala.{{sfn|Lazenby|1996|p=165}}|group=note}} leta 247 pr. n. št. prevzel poveljstvo nad Kartažani na Siciliji, je dobil le majhno vojsko in kartažanska flota je bila postopoma umaknjena. Sovražnosti med rimskimi in kartažanskimi silami so se zmanjšale na manjše kopenske operacije, kar je ustrezalo kartažanski strategiji. Hamilkar je uporabljal taktiko kombiniranega orožja v [[Fabij Maksim|fabijanski strategiji]] iz svoje baze v Eryxu (Sicilija), severno od Drepane. To [[gverilsko vojskovanje]] je zadrževalo rimske legije in ohranilo kartažansko oporišče na Siciliji.{{sfn|Lazenby|1996|p=144}}{{sfn|Bagnall|1999|pp=92–94}}{{sfn|Goldsworthy|2006|p=95}} Po več kot 20 letih vojne sta bili obe državi finančno in demografsko izčrpani.{{sfn|Bringmann|2007|p=127}} Dokaz za finančno stanje Kartagine je njihova prošnja za posojilo v višini 2.000 talentov,{{#tag:ref|2.000 talentov je bilo približno 51 kg srebra.{{sfn|Lazenby|1996|p=158}}|group=note}} ki ga je [[Ptolemajsko kraljestvo|Ptolemajski Egipt]] zavrnil.{{sfn|Bagnall|1999|p=92}} Rim je bil prav tako blizu bankrota in število odraslih moških državljanov, ki so zagotavljali delovno silo za mornarico in legije, se je od začetka vojne zmanjšalo za 17 odstotkov.{{sfn|Bagnall|1999|p=91}} Goldsworthy opisuje rimske izgube delovne sile kot "grozljive".{{sfn|Goldsworthy|2006|p=131}} Konec leta 243 pr. n. št., ko so spoznali, da ne bodo zavzeli Drepane in Lilybaeuma, razen če ne bodo mogli razširiti svoje blokade na morje, se je senat odločil zgraditi novo floto.{{sfn|Miles|2011|p=195}} Ker so bile državne blagajne izčrpane, se je senat obrnil na najbogatejše rimske državljane za posojila za financiranje gradnje vsake ladje, ki bi bila poplačana iz [[Vojne reparacije|vojnih reparacij]], ki bi bile naložene Kartagini, ko bi bila vojna dobljena. Rezultat je bila flota približno 200 kvinkverem, zgrajenih, opremljenih in z posadkami brez vladnih stroškov.{{sfn|Lazenby|1996|p=150}} Rimljani so ladje svoje nove flote modelirali po zajeti ladji za preboj blokade z izjemno dobrimi lastnostmi.{{sfn|Miles|2011|p=195}} Do takrat so bili Rimljani že izkušeni v ladjedelništvu in z zajeto ladjo kot modelom so izdelali visokokakovostne kvinkvereme.{{sfn|Goldsworthy|2006|p=124}} Pomembno je, da je bil {{lang|la|corvus}} opuščen,{{sfn|Miles|2011|p=195}} kar je izboljšalo hitrost in vodljivost ladij, vendar je Rimljane prisililo k spremembi taktike; morali so biti boljši mornarji, ne pa boljši vojaki, da bi premagali Kartažane.{{sfn|Lazenby|1996|p=150}}{{sfn|Casson|1991|p=150}}{{sfn|Bagnall|1999|p=95}} [[File:Punic-war 1 248 to 241.jpg|thumb|200px|upright|Vojno prizorišče Sicilija 248–241]] Kartažani so zbrali večjo floto, ki so jo nameravali uporabiti za dobavo zalog na Sicilijo. Nato bi se vkrcal velik del kartažanske vojske, nameščene tam, da bi jo uporabili kot marince. Prestregla jo je rimska flota pod poveljstvom Gaja Lutatija Katula in Kvinta Valerija Falte in v težki bitki pri Egadskih otokih so bolje usposobljeni Rimljani premagali številčno podhranjeno in slabo usposobljeno kartažansko floto.{{sfn|Miles|2011|p=196}}{{sfn|Bagnall|1999|p=96}} Po doseženi odločilni zmagi so Rimljani nadaljevali svoje kopenske operacije na Siciliji proti Lilybaeumu in Drepani.{{sfn|Goldsworthy|2006|pp=125–126}} Kartažanski senat ni bil pripravljen dodeliti sredstev, potrebnih za izgradnjo in opremljanje še ene flote.{{sfn|Bagnall|1999|p=97}} Namesto tega je Hamilkarju ukazal, naj se pogaja o mirovni pogodbi z Rimljani, kar je prepustil svojemu podrejenemu Giscu (umrl 239 pr. n. št.).{{sfn|Bagnall|1999|p=97}}{{sfn|Lazenby|1996|p=157}} Podpisana je bila Lutatijeva pogodba, ki je končala prvo punsko vojno: Kartagina je evakuirala Sicilijo, predala vse ujetnike, zajete med vojno, in plačala odškodnino v višini 3.200 talentov {{#tag:ref|3.200 talentov je bilo približno {{convert|81|lt|kg|disp=flip|abbr=off}} srebra.{{sfn|Lazenby|1996|p=158}}|group=note}} v desetih letih.{{sfn|Miles|2011|p=196}} ==Posledice== {{Glej tudi|Najemniška vojna|Rimsko_osvajanje_Iberskega_polotoka#Druga_punska_vojna}} [[File:First Punic War 237 BC.jpg|thumb|upright=1.35|{{center|Ozemlje, ki ga je Kartagina prepustila Rimu po pogodbi, je prikazano v rožnati barvi}}]] Vojna je trajala 23 let, kar je bila najdaljša vojna v rimsko-grški zgodovini in največja pomorska vojna antičnega sveta.{{sfn|Lazenby|1996|p=x}} Po njej je Kartagina poskušala preprečiti polno plačilo tujim vojakom, ki so se borili v njeni vojni. Sčasoma so se najemniki uprli in pridružile so se jim številne nezadovoljne lokalne skupine.{{sfn|Bagnall|1999|pp=112–114}}{{sfn|Goldsworthy|2006|pp=133–134}}{{sfn|Hoyos|2000|p=371}} Z veliko težavo in precejšnjo surovostjo so jih zatrli. Leta 237 pr. n. št. je Kartagina pripravila odpravo za ponovno osvojitev otoka Sardinije, ki je bil izgubljen upornikom.{{sfn|Goldsworthy|2006|p=135}}{{sfn|Miles|2011|pp=209, 212–213}} Rimljani so cinično izjavili, da to štejejo za vojno dejanje. Njihovi mirovni pogoji so bili odstop Sardinije in Korzike ter plačilo dodatne odškodnine v višini 1.200 talentov.{{#tag:ref|1.200 talentov je bilo približno {{convert|30|lt|kg|disp=flip|abbr=in}} srebra.{{sfn|Lazenby|1996|p=158}}|group=note}} Oslabljena po 30 letih vojne je Kartagina raje privolila, kot da bi ponovno vstopila v konflikt z Rimom; dodatno plačilo in odpoved Sardiniji in Korziki sta bila dodana pogodbi kot dodatek.{{sfn|Sidwell|Jones|1997|p=16}}{{sfn|Lazenby|1996|p=175}} Ta dejanja Rima so podžgala zamero v Kartagini, ki se ni sprijaznila z rimskim dojemanjem svojega položaja in veljajo za dejavnike, ki so prispevali k izbruhu [[Druga punska vojna|druge punske vojne]].{{sfn|Lazenby|1996|p=175}} Vodstvena vloga Hamilkarja Barke pri porazu uporniških tujih čet in afriških upornikov je močno povečala ugled in moč družine Barcid. Leta 237 pr. n. št. je Hamilkar vodil številne svoje veterane na odpravo za razširitev kartažanskih posesti na južnem Iberskem polotoku (današnja Španija). V naslednjih 20 letih je to postalo polavtonomno barkidsko fevdalno posestvo in vir večine srebra, uporabljenega za plačilo velike odškodnine, dolgovane Rimu.{{sfn|Collins|1998|p=13}}{{sfn|Goldsworthy|2006|pp=152–155}} Za Rim je konec prve punske vojne zaznamoval začetek širitve Rima onkraj [[Apeninski polotok|Apeninskega polotoka]]. Sicilija je postala prva rimska provinca kot Sicilija, ki ji je vladal nekdanji pretor. Sicilija je postala pomembna za Rim kot vir žita. Sardinija in Korzika, skupaj sta prav tako postali rimski provinci in vir žita pod [[pretor]]jem, čeprav je bila močna vojaška prisotnost potrebna vsaj naslednjih sedem let, saj so se Rimljani trudili zatreti lokalne prebivalce. Sirakuze so dobile nominalno neodvisnost in status zaveznika za življenjsko dobo [[Hieron II.|Hierona II.]] Od takrat naprej je bil Rim vodilna vojaška sila v zahodnem Sredozemlju in vse bolj v celotni sredozemski regiji. Rimljani so med vojno zgradili več kot 1.000 galej in ta izkušnja gradnje, posadke, usposabljanja, oskrbe in vzdrževanja tako velikega števila ladij je postavila temelje za rimsko pomorsko prevlado za 600 let. Vprašanje, katera država bo nadzorovala zahodno Sredozemlje, je ostalo odprto in ko je Kartagina leta 218 pr. n. št. oblegala rimsko zaščiteno mesto Saguntum v vzhodni Iberiji, je to sprožilo [[druga punska vojna|drugo punsko vojno]] z Rimom. == Bitke == * [[Bitka za Mile]] (260 pr. n. št.) * [[Bitka pri Liparskih otokih]] (260 pr. n. št.) * [[Bitka pri Sulcih]] (258 pr. n. št.) * [[Bitka pri rtu Ecnomus]] (256 pr. n. št.) * [[Bitka pri Adysu]] (256 pr. n. št.) * [[Bitka pri reki Bagradas]] (255 pr. n. št.) * [[Potop rimske flote]] (255 pr. n. št.) * [[Bitka pri Panormusu]] (250 pr. n. št.) * [[Bitka pri Drepani]] (249 pr. n. št.) * [[Bitka pri Phintiasu]] (249 pr. n. št.) * [[Obleganje Lilybaeuma (250–241 pr. n. št.)]] * [[Bitka pri Aegatih]] (241 pr. n. št.) == Glej tudi == * [[Seznam vojn]] * [[druga punska vojna]] * [[tretja punska vojna]] {{Predloga:Vojne antičnega Rima}} {{portal|Vojaštvo}} == Opombe == {{sklici|group=note|30em}} == Sklici == {{sklici}} ===Viri=== {{refbegin|30em|indent=yes}} * {{navedi knjigo|last1=Allen|first1=William|last2=Myers|first2=Philip Van Ness|author-link2=|title=Ancient History for Colleges and High Schools: Part II – A Short History of the Roman People|location=Boston|publisher=Ginn & Company|year=1890|url=https://archive.org/details/cu31924028286692|oclc=702198714 }} * {{navedi knjigo |last=Bagnall |first=Nigel |date=1999 |title=The Punic Wars: Rome, Carthage and the Struggle for the Mediterranean|url=https://archive.org/details/punicwarsromecar0000bagn |location=London |publisher=Pimlico |isbn=978-0-7126-6608-4|author-link=}} * {{navedi knjigo|last=Bringmann|first=Klaus|title=A History of the Roman Republic|location=Cambridge, UK|publisher=Polity Press|year=2007|isbn=978-0-7456-3370-1|url=https://books.google.com/books?id=ftlpza5l9R4C}} * {{navedi knjigo|last=Casson|first=Lionel|title=The Ancient Mariners|url=https://archive.org/details/ancientmarinerss0000cass|location=Princeton, NJ|publisher=Princeton University Press|edition=2nd|year=1991|isbn=978-0-691-06836-7}} * {{navedi knjigo |title=Ships and Seamanship in the Ancient World |first=Lionel|last= Casson |location=Baltimore, MD |publisher=Johns Hopkins University Press |year=1995 |isbn=978-0-8018-5130-8}} * {{navedi knjigo|last=Collins|first=Roger |author-link=|title=Spain: An Oxford Archaeological Guide|url=https://archive.org/details/spainoxfordarcha0000coll|location=Oxford|publisher=Oxford University Press|year=1998|isbn=978-0-19-285300-4}} * {{navedi knjigo|last=Crawford|first=Michael|date=1974|title=Roman Republican Coinage|location=Cambridge|publisher=Cambridge University Press|oclc=859598398|author-link=}} * {{Cite journal| volume =65| issue =1| pages =32–37| last =Curry| first =Andrew| title =The Weapon That Changed History| url =https://archive.org/details/sim_archaeology_january-february-2012_65_1/page/n33| journal =Archaeology| date =2012| jstor =41780760}} * {{Cite journal| volume =143| issue =3/4| pages =369–380|first=Dexter|last=Hoyos|date=2000| title =Towards a Chronology of the 'Truceless War', 241–237 B.C.| journal =Rheinisches Museum für Philologie| jstor =41234468}} * {{navedi knjigo|editor1-last=Hoyos|editor1-first=Dexter|first=Paul|last=Erdkamp|chapter=Manpower and Food Supply in the First and Second Punic Wars|date=2015|orig-year=2011|title=A Companion to the Punic Wars|location=Chichester, West Sussex|publisher=John Wiley|pages= 58–76|isbn=978-1-119-02550-4}} * {{citation |last=Ghaki |first=Mansour |contribution=Toponymie et Onomastique Libyques: L'Apport de l'Écriture Punique/Néopunique |contribution-url=https://s3.amazonaws.com/academia.edu.documents/50105050/Toponymie_et_onomastique_Lapport_de_lecriture_punique_neopunique.pdf |pages=65–71 |date=2015 |location=Naples |publisher=Unior |editor=Anna Maria di Tolla |display-editors=0 |title=La Lingua nella Vita e la Vita della Lingua: Itinerari e Percorsi degli Studi Berberi |series=Studi Africanistici: Quaderni di Studi Berberi e Libico-Berberi |volume=4 |isbn=978-88-6719-125-3 |issn=2283-5636 |language=fr |access-date=2018-11-02 |archive-date=2020-04-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200428044658/https://s3.amazonaws.com/academia.edu.documents/50105050/Toponymie_et_onomastique_Lapport_de_lecriture_punique_neopunique.pdf |url-status=dead }} * {{navedi knjigo|last=Goldsworthy|first=Adrian|author-link=|title=The Fall of Carthage: The Punic Wars 265–146 BC|url=https://archive.org/details/fallofcarthagepu0000gold|publisher=Phoenix|location=London|year=2006|isbn=978-0-304-36642-2}} * {{navedi knjigo|last=Harris|first=William|title=War and Imperialism in Republican Rome, 327–70 BC|url=https://archive.org/details/warimperialismin0000harr|location=Oxford |publisher=Clarendon Press|date=1979|isbn=978-0-19-814866-1}} * {{navedi knjigo|last=Hau|first=Lisa|date=2016|title=Moral History from Herodotus to Diodorus Siculus|location=Edinburgh|publisher=Edinburgh University Press|isbn=978-1-4744-1107-3}} * {{citation |last1=Head |first1=Barclay |editor=Ed Snible |first2=G.F.|last2= Hill |first3=George |last3=MacDonald |first4=W. |last4=Wroth |url=http://snible.org/coins/hn/index.html |title=Historia Numorum |contribution=Numidia|contribution-url=http://snible.org/coins/hn/numidia.html |pages=884–887 |date=1911 |edition=2nd |location=Oxford |publisher=Clarendon Press }} * {{navedi knjigo|first=Dexter|last=Hoyos|date=2015|orig-year=2011|title=A Companion to the Punic Wars|location=Chichester, West Sussex|publisher=John Wiley|isbn=978-1-119-02550-4}} * {{navedi knjigo|last= Jones|first=Archer|date=1987|title=The Art of War in the Western World|url= https://archive.org/details/artofwarinwester0000jone_n4s2|location=Urbana |publisher=University of Illinois Press|isbn=978-0-252-01380-5}} * {{navedi knjigo|editor1-last=Hoyos|editor1-first=Dexter|last=Koon|first=Sam|chapter=Phalanx and Legion: the "Face" of Punic War Battle|date=2015|orig-year=2011|title=A Companion to the Punic Wars |location=Chichester, West Sussex|publisher=John Wiley|pages=77–94 |isbn=978-1-119-02550-4}} * {{navedi knjigo|last=Lazenby|first=John|title=The First Punic War: A Military History|url=https://archive.org/details/firstpunicwarmil00laze|location=Stanford, California|publisher=Stanford University Press|year=1996|isbn=978-0-8047-2673-3}} * {{navedi knjigo|last=Miles|first=Richard|author-link= |title=Carthage Must be Destroyed|url=https://archive.org/details/isbn_9780141018096|location=London|publisher=Penguin |year=2011|isbn=978-0-14-101809-6}} * {{navedi knjigo|editor1-last=Hoyos|editor1-first=Dexter|first=Bernard|last=Mineo|chapter=Principal Literary Sources for the Punic Wars (apart from Polybius)|date=2015|orig-year=2011 |title=A Companion to the Punic Wars|url=https://books.google.com/books?id=UzJ3BwAAQBAJ&q=A+companion+to+the+Punic+Wars|location=Chichester, West Sussex|publisher=John Wiley|pages= 111–128|isbn=978-1-119-02550-4}} * {{navedi knjigo|title=The Age of Titans: The Rise and Fall of the Great Hellenistic Navies|url=https://archive.org/details/ageoftitansrisef0000murr|last=Murray|first=William |publisher=Oxford University Press|year=2011|isbn=978-0-19-993240-5|location=Oxford}} * {{navedi splet|url=https://classicalstudies.org/annual-meeting/145/abstract/ship-classes-egadi-rams-and-polybius’-account-first-punic-war|title=The Ship Classes of the Egadi Rams and Polybius' Account of the First Punic War |last=Murray|first=William|date=2019|website= Society for Classical Studies|access-date=16 January 2020}} * {{navedi splet|url=http://www.ox.ac.uk/media/news_releases_for_journalists/130405.html/ |access-date=2014-08-03 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20131001150839/http://www.ox.ac.uk/media/news_releases_for_journalists/130405.html |archive-date=2013-10-01|title=Rare Bronze Rams Excavated from Site of the Final Battle of the First Punic War|last=Prag|first=Jonathan|date=2013|website=University of Oxford media site|publisher=University of Oxford }} * {{navedi knjigo |author-link= |editor-last1=Hoyos |editor-first1=Dexter |title=A Companion to the Punic Wars |chapter=A War of Phases: Strategies and Stalemates |pages=149–166 |author-last=Rankov |author-first=Boris |location=Chichester, West Sussex|publisher=John Wiley |date=2015|orig-year=2011|isbn=978-1-4051-7600-2 }} * {{navedi splet|url=https://rpmnautical.org/projects/egadi-islands-project/|title=Battle of the Egadi Islands Project|date=2020|ref={{sfnRef|RPM Foundation|2020}}|publisher=RPM Nautical Foundation|access-date=7 October 2020}} * {{Cite journal| volume =67| issue =67| pages =59–79| last =Sabin| first =Philip| title =The Mechanics of Battle in the Second Punic War| journal =Bulletin of the Institute of Classical Studies. Supplement| date =1996 | jstor =43767903 |author-link= }} * {{navedi knjigo |first=H.H. |last=Scullard |author-link= |chapter=Carthage and Rome |pages=486–569|editor1-first= F. W. |editor1-last=Walbank |editor2-first=A. E. |editor2-last=Astin |editor3-first=M. W. |editor3-last=Frederiksen |editor4-first=R. M. |editor4-last=Ogilvie|title=Cambridge Ancient History: Volume 7, Part 2, 2nd Edition| location=Cambridge|publisher=Cambridge University Press|name-list-style=amp |year=2006 |orig-year=1989| isbn= 978-0-521-23446-7}} * {{Cite journal| volume =8| issue =22| pages =50–57| last =Shutt| first =Rowland| title =Polybius: A Sketch| url =https://archive.org/details/sim_greece-rome_1938-10_8_22/page/50| journal =Greece & Rome| date =1938| jstor =642112| doi =10.1017/S001738350000588X| s2cid =162905667}} * {{navedi knjigo|last1=Sidwell|first1=Keith C.|author2-link=|location=Cambridge; New York|last2=Jones|first2=Peter V.|title=The World of Rome: An Introduction to Roman Culture|url=https://archive.org/details/worldofromeintro0000unse|publisher=Cambridge University Press| year=1997|isbn=978-0-521-38600-5}} * {{navedi knjigo | first = Philip | last = de Souza | chapter=Naval Forces | pages = 357–367 | editor1-first = Philip | editor1-last = Sabin | editor2-first = Hans | editor2-last = van Wees | editor3-first = Michael | editor3-last = Whitby |name-list-style=amp | title = The Cambridge History of Greek and Roman Warfare, Volume 1: Greece, the Hellenistic World and the Rise of Rome | publisher = Cambridge University Press | year = 2008 |location=Cambridge | isbn = 978-0-521-85779-6}} * {{navedi knjigo|last=Starr|first=Chester |author-link=|title=A History of the Ancient World|url=https://archive.org/details/historyofancient0000star_w5h5|location=New York, New York|publisher=Oxford University Press|orig-year=1965|year=1991|isbn=978-0-19-506628-9}} * {{Cite journal| volume = 34| issue = 4| pages =432–465| last = Tipps| first = G.K.| title = The Battle of Ecnomus| journal = Historia: Zeitschrift für Alte Geschichte| date = 1985| jstor = 4435938}} * {{Cite journal| volume =25| pages =7–48| last1 =Tusa| first1 =Sebastiano |author1-link= | last2 = Royal| first2 =Jeffrey| title =The Landscape of the Naval Battle at the Egadi Islands (241 B.C.)| journal =Journal of Roman Archaeology| date =2012| issn =1047-7594 | publisher = Cambridge University Press |doi=10.1017/S1047759400001124| s2cid =159518193}} * {{Cite journal| volume =64| issue =1| pages =10–11| last =Walbank| first =Frank|author-link=| title =Naval Triarii| journal =The Classical Review| date =1959| jstor =702509| doi =10.1017/S0009840X00092258| s2cid =162463877}} * {{navedi knjigo|last=Walbank|first=F.W.|date=1990|title=Polybius|volume =1|location=Berkeley|publisher=University of California Press|isbn= 978-0-520-06981-7}} * {{navedi knjigo|last=Wallinga|first=Herman|title=The Boarding-bridge of the Romans: Its Construction and its Function in the Naval Tactics of the First Punic War|oclc=458845955|publisher=J.B. Wolters|location= Groningen|year=1956}} * {{navedi knjigo|last=Warmington|first=Brian|author-link= |title=Carthage|url=https://archive.org/details/carthage0000warm_a5q6|publisher=Barnes & Noble, Inc|year=1993|orig-year=1960|location=New York|isbn=978-1-56619-210-1}} {{refend}} ===Nadaljnje branje=== * {{Cite journal| volume =112| issue =3| pages =350–367| last =Biggs| first =T.| title =Primus Romanorum: Origin Stories, Fictions of Primacy, and the First Punic War| journal =Classical Philology| date =2017| issn =0009-837X| doi=10.1086/692606| s2cid =164526422|ref=none}} * {{navedi knjigo|last=Dexter|first=Hoyos|date=1998|title=Unplanned Wars: The Origins of the First and Second Punic Wars|url=https://books.google.com/books?id=ja4fAAAAQBAJ&q=Unplanned+wars:+The+origins+of+the+First+and+Second+Punic+Wars|location=Berlin and New York|publisher=Walter de Gruyter|isbn=978-3-11-080835-3|ref=none}} * {{navedi splet|url=https://penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Roman/Texts/Polybius/1*.html|title=The Histories|last=Polybius|author-link=|date=2020|translator-last1= Paton| translator-first1=William Roger|translator-last2=Thayer| translator-first2=Bill|translator1-link=William Roger Paton|website= Bill Thayer's Web Site|publisher=University of Chicago|access-date=4 May 2020|orig-year=c. 167–118 BC|ref=none }} [[Kategorija:Vojne antičnega Rima]] [[Kategorija:Vojne 3. stoletja pr. n. št.]] [[Kategorija:Rimska republika]] [[Kategorija:Zgodovina Italije]] [[Kategorija:Kartagina]] {{normativna kontrola}} rfm3bzvpbeepvrf8xc54f8mgxdyt3g4 2 137299 6774892 6565730 2026-11-04T19:25:41Z Yerpo 8417 /* Biologija */ +1 6774892 wikitext text/x-wiki {{Uporabnik:Yerpo/Glava}} [[Image:Carl Spitzweg - "The Bookworm".jpg|border|right|250px]] Seznam referenčnih del, ki si jih lastim ali imam do njih lahek dostop, in so uporabna kot vir za pisanje člankov. ===Biologija=== * {{navedi knjigo |last=Alcock |first=John |year=2006 |title=Animal Behavior – An Evolutionary Approach |edition=8. |location=München |publisher=Elsevier – Spektrum Akademischer Verlag |isbn=3-8274-1783-X}} * {{navedi knjigo |last1=Arnold |first1=Nicholas |last2=Ovenden |first2=Denys |year=2004 |orig-year=2002 |title=A field guide to the reptiles and amphibians of Britain and Europe |edition=2. |publisher=Collins |isbn=978-0-00-219964-3}} * {{navedi knjigo |last=Balmer |first=Elizabeth |title=A concise guide to butterflies & moths |publisher=Parragon |location=Bath | date=2007 |isbn=978-1-4054-8798-6 |oclc=620000720}} * {{navedi knjigo |first1=Nicholas H. |last1=Barton |first2=Derek E.G. |last2=Briggs |first3=Jonathan A. |last3=Eisen |first4=David B. |last4=Goldstein |first5=Nipam H. |last5=Patel |year=2007 |title=Evolution |edition=1. |location=New York |publisher=Cold Spring Harbor Laboratory Press |isbn=978-0-87969-684-9 |cobiss=59610369}} * {{navedi knjigo |last1= |first1= |last2= |first2= |year=2015 |chapter= |editor-first1=Jean-Pierre |editor-last=Boudot |editor-first2=Vincent J. |editor-last2=Kalkman |title=Atlas of the European dragonflies and damselflies |publisher=KNNV Publishing |location=Nizozemska |isbn=978-90-5011-4806 |pages=}} * {{navedi knjigo |last1=Bradbury |first1=Jack W. |last2=Vehrencamp |first2=Sandra L. |year=2011 |title=Principles of animal communication |edition=2. |location=Sunderland |publisher=Sinauer Associates, Inc |isbn=978-0-87893-045-6}} * {{navedi enciklopedijo |editor-last=Capinera |editor-first=John L. |year=2008 |title=XX |encyclopedia=Encyclopedia of Entomology |edition=2. |publisher=[[Springer Science+Business Media|Springer]] |isbn=978-1-4020-6242-1}} * {{navedi knjigo |last=Chinery |first=Michael |year=1993 |title=Field guide: Insects of Britain and Northern Europe |edition=3. |location=London |publisher=HarperCollins Publishers |isbn=0-00-219918-1 |cobiss=51755265}} * {{navedi knjigo |chapter= |editor-last1=Cocroft |editor-first1=Reginald B. |editor-last2=Gogala |editor-first2=Matija |editor-last3=Hill |editor-first3=Peggy S.M. |editor-last4=Wessel |editor-first4=Andreas |display-editors=1 |year=2014 |title=Studying Vibrational Communication |location=Berlin Heidelberg |publisher=[[Springer Science+Business Media]] |isbn=978-3-662-43606-6 |doi=10.1007/978-3-662-43607-3}} * {{navedi knjigo |last1=Cooper |first1=G.M. |last2=Hausman |first2=R.E. |year=2004 |title=The Cell: a molecular approach |edition=3. |location=Sunderland |publisher=Sinauer Associates, Inc |isbn=0-87893-214-3}} * {{navedi knjigo |last=Dijkstra |first=Klass-Douwe B. |year=2006 |title=Field Guide to the Dragonflies of Britain and Europe |location=Gillingham |publisher=British Wildlife Publishing |isbn=0-9531399-4-8 |cobiss=1715279}} * {{navedi knjigo |chapter= |editor-last1=Drosopoulos |editor-first1=Sakis |editor-last2=Claridge |editor-first2=Michael F. |year=2006 |title=Insect sounds and communication |publisher=CRC Press |location=Boca Raton |isbn=0-8493-2060-7}} * {{navedi knjigo |chapter= |editor-last1=Foottit |editor-first1=Robert G. |editor-last2=Adler |editor-first2=Peter H. |year=2009 |title=Insect Biodiversity: Science and Society |publisher=Wiley-Blackwell |isbn=978-1-405-15142-9 |pages=}} * {{navedi knjigo| last=Gillott |first=Cedric |year=2005 |chapter= |title=Entomology |edition=3. |publisher=[[Springer Science+Business Media|Springer]] |isbn=978-1-4020-3183-0 |pages=}} * {{navedi knjigo |last=Gogala |first=Andrej |year=2014 |title=Čebele Slovenije |location=Ljubljana |publisher=Založba ZRC |isbn=978-961-254-753-0 |cobiss=277049088}} * {{navedi knjigo |last1=Gould |first1=James L. |last2=Keeton |first2=William T. |year=1996 |title=Biological Science |edition=6. |publisher=W.W. Norton & Co |isbn=0-39396920-7}} * {{navedi knjigo |last1=Grad |first1=Janez |last2=Gogala |first2=Andrej |last3=Kozmus |first3=Peter |last4=Jenič |first4=Aljaž |last5=Bevk |first5=Danilo |year=2010 |title=Pomembni in ogroženi opraševalci: čmrlji v Sloveniji |location=Lukovica |publisher=Čebelarska zveza Slovenije |isbn=978-961-6516-30-3 |cobiss=249756416}} * {{navedi knjigo |last=Greenfield |first=Michael D. |year=2002 |title=Signalers and receivers: Mechanisms and evolution of arhtropod communication |location=New York |publisher=Oxford University Press |isbn=0-19-513452-4}} * {{navedi knjigo |editor-last1=Gregori |editor-first1=Janez |editor-last2=Martinčič |editor-first2=Andrej |editor-link2=Andrej Martinčič |editor-last3=Tarman |editor-first3=Kazimir |editor-link3=Kazimir Tarman |editor-last4=Urbanc-Berčič |editor-first4=Olga |editor-last5=Tome |editor-first5=Davorin |editor-last6=Zupančič |editor-first6=Mitja |editor-link6=Mitja Zupančič |editor-last7=Smolej |editor-first7=Helena |editor-last8=Watton |editor-first8=Irena |year=1996 |title=Narava Slovenije, stanje in perspektive |location=Ljubljana |publisher=Društvo ekologov Slovenije |cobiss=64702208}} * {{navedi knjigo |last1=Grimaldi |first1=David |last2=Engel |first2=Michael S. |year=2005 |title=Evolution of the Insects |location=Cambridge |publisher=Cambridge University Press |isbn=0521821495 |cobiss=55898625}} * {{navedi knjigo |last1=Gullan |first1=Penny J. |last2=Cranston |first2=Peter S. |year=2005 |title=The Insects - an outline of entomology |edition=3. |publisher=Blackwell publishing |isbn=1-4051-1113-5 |cobiss=427253}} * {{navedi knjigo |first1=Jon F. |last1=Harrison |first2=H. Arthur |last2=Woods |first3=Stephen P. |last3=Roberts |year=2012 |title=Ecological and environmental physiology of insects |location=Oxford |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-922594-1}} * {{navedi revijo |last1=Jančar |first1=Tomaž |last2=Bračko |first2=Franc |last3=Grošelj |first3=Peter |last4=Mihelič |first4=Tomaž |last5=Tome |first5=Davorin |last6=Trilar |first6=Tomi |last7=Vrezec |first7=Al |year=1999 |title=Imenik ptic zahodne Palearktike |url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9CAWNWCD |journal=[[Acrocephalus (revija)|Acrocephalus]] |volume=20 |issue=94-96 |cobiss=69621}} * {{navedi knjigo |last1=Janeway |first1=Charles A. jr. |last2=Travers |first2=Paul |last3=Walport |first3=Mark |last4=Shlomchik |first4=Mark J. |year=2005 |title=Immunobiology |edition=6. |location=New York |publisher=Garland Science Publishing |isbn=0-8153-4101-6 |cobiss=53959425}} * {{navedi knjigo |last1=Johnson |first1=Owen |last2=More |first2=David |year=2010 |title=Drevesa |location=Olševek |publisher=Narava |isbn=978-961-6582-63-6 |cobiss=249423104}} * {{navedi knjigo |last=Kotarac |first=Mladen |year=1997 |title=Atlas kačjih pastirjev (Odonata) Slovenije z Rdečim seznamom |location=Miklavž na Dravskem polju |publisher=Center za kartografijo favne in flore |isbn=961-90512-0-3 |cobiss=41247233}} * {{navedi knjigo |last=Krebs |first=Charles J. |year=2001 |title=Ecology: The experimental analysis of distribution and abundance |edition=5. |location=San Francisco |publisher=Benjamin Cummings |isbn=0-321-04289-1 |cobiss=872527}} * {{navedi knjigo |last1=Krofel |first1=Miha |last2=Potočnik |first2=Hubert |year=2016 |title=Stopinje in sledovi živali |location=Ljubljana |publisher=[[Lovska zveza Slovenije]] |isbn=978-961-93962-3-0 |cobiss=287497472}} * {{navedi knjigo |last=Kryštufek |first=Boris |authorlink=Boris Kryštufek |year=1991 |title=Sesalci Slovenije |url=http://www2.pms-lj.si/pdf/Sesalci_Slovenije.pdf |publisher=[[Prirodoslovni muzej Slovenije]] |location=Ljubljana |cobiss=27570432}} * {{navedi knjigo |last=Kurillo |first=Jurij |authorlink=Jurij Kurillo |year=1992 |title=Metulji Slovenije |publisher=[[Državna založba Slovenije|DZS]] |location=Ljubljana |isbn=86-341-0710-8 |cobiss=29972480}} * {{navedi knjigo |editor-last=Macdonald |editor-first=David W. |year=1996 |title=Velika enciklopedija: Sesalci |location=Ljubljana |publisher=[[Mladinska knjiga]] |isbn=86-11-14524-0 |cobiss=61844992}} * {{navedi knjigo |last1=Martinčič |first1=Andrej |authorlink1=Andrej Martinčič |last2=Wraber |first2=Tone |authorlink2=Tone Wraber |last3=Jogan |first3=Nejc |last4=Ravnik |first4=Vlado |authorlink4=Vladimir Ravnik |last5=Podobnik |first5=Andrej |last6=Turk |first6=Boris |last7=Vreš |first7=Branko |year=1999 |title=[[Mala flora Slovenije]] |edition=3. |location=Ljubljana |publisher=[[Tehniška založba Slovenije]] |isbn=86-365-0300-0 |cobiss=99439616}} * {{navedi knjigo |first1=John |last1=Maynard Smith |authorlink1=John Maynard Smith |last2=Harper |first2=David |year=2003 |title=Animal Signals |location=Oxford |publisher=Oxford University Press |isbn=0-19-852685-7}} * {{navedi knjigo |authorlink=Ernst Mayr |last=Mayr |first=Ernst |year=1982 |title=The Growth of Biological Thought |location=Cambridge |publisher=The Belknap Press of Harvard University Press |isbn=0-674-36446-5}} * {{navedi knjigo |last= |first= |chapter= |title=Atlas ptic Slovenije. Popis gnezdilk 2002–2017 |url=https://ptice.si/wp-content/uploads/2025/01/AtlasPticSlovenije2019.pdf |year=2019 |editor-last1=Mihelič |editor-first1=Tomaž |editor-last2=Kmecl |editor-first2=Primož |editor-last3=Denac |editor-first3=Katarina |editor-last4=Koce |editor-first4=Urška |editor-last5=Vrezec |editor-first5=Al |editor-last6=Denac |editor-first6=Damijan |location=Ljubljana |publisher=[[Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije]] |isbn=978-961-6674-33-1 |cobiss=299139584}} * {{navedi knjigo |authorlink=Narcis Mršić |last=Mršić |first=Narcis |year=1997 |title=Živali naših tal |location=Ljubljana |publisher=[[Tehniška založba Slovenije]] |isbn=86-365-0213-6 |cobiss=64647680}} * {{navedi knjigo |last1=Povž |first1=Meta |last2=Sket |first2=Boris |authorlink2=Boris Sket |year=1990 |title=Naše sladkovodne ribe |location=Ljubljana |publisher=[[Mladinska knjiga]] |isbn=86-11-04812-1 |cobiss=20627456}} * {{navedi knjigo |last1=Randall |first1=David |last2=Burggren |first2=Warren |last3=French |first3=Kathleen |year=2002 |title=Eckert Animal Physiology |edition=5. |publisher=W.H. Freeman & Co |isbn=0-7167-3863-5 |cobiss=1035599}} * {{navedi knjigo |last= |first= |year=2009 |chapter= |editor-last1=Resh |editor-first1=Vincent H. |editor-last2=Cardé |editor-first2=Ring T. |title=Encyclopedia of Insects |edition=2. |location=Burlington |publisher=Academic Press |isbn=978-0-12-374144-8 |pages=}} * {{navedi knjigo |last=Roots |first=Clive |year=2006 |title=Hibernation |publisher=Greenwood Press |isbn=0313335443}} * {{navedi knjigo |last1=Ruppert |first1=Edward E. |last2=Barnes |first2=Robert D. |year=1994 |chapter= |title=Invertebrate Zoology |edition=6. |publisher=Saunders College Publishing |isbn=0030266688 |cobiss=35352833}} * {{navedi knjigo |chapter= |editor-last1=Schaeffer |editor-first1=Carl W. |editor-last2=Panizzi |editor-first2=Antônio Ricardo |title=Heteroptera of Economic Importance |publisher=CRC Press |isbn=0-8493-0695-7 |pages=}} * {{navedi knjigo |first1=Randall T. |last1=Schuh |first2=James A. |last2=Slater |year=1995 |title=True Bugs of the World (Hemiptera: Heteroptera): Classification and Natural History |publisher=Cornell University Press |isbn=0-8014-2066-0 |pages=}} * {{navedi knjigo |editor-last1=Sket |editor-first1=Boris |editor-link1=Boris Sket |editor-last2=Gogala |editor-first2=Matija |editor-link2=Matija Gogala |editor-last3=Kuštor |editor-first3=Valerija |year=2003 |title=Živalstvo Slovenije |location=Ljubljana |publisher=[[Tehniška založba Slovenije]] |isbn=86-365-0410-4 |cobiss=123099392}} * {{navedi knjigo |last=Snodgrass |first=Robert E. |year=1993 |title=Principles of Insect Morphology |publisher=Cornell University Press |isbn=0801481252}} * {{navedi knjigo |last=Sovinc |first=Andrej |year=1994 |title=Zimski ornitološki atlas Slovenije |location=Ljubljana |publisher=[[Tehniška založba Slovenije]] |isbn=86-365-0160-1 |cobiss=44945664}} * {{navedi knjigo |last=Stevens |first=Martin |year=2013 |title=Sensory ecology, behaviour & evolution |location=Oxford |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-960178-3}} * {{navedi knjigo |last1=Svensson |first1=Lars |last2=Mullarney |first2=Killian |last3=Zetterström |first3=Dan |year=2022 |title=Collins Bird Guide |location=Dublin |edition=3. |publisher=HarperCollins |isbn=978-0-00-854745-5}} * {{navedi knjigo |last1=Svensson |first1=Lars |last2=Mullarney |first2=Killian |last3=Zetterström |first3=Dan |year=2025 |title=Ptice Slovenije, Evrope in Sredozemlja |location=Ljubljana |publisher=[[Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije]] |isbn=978-961-6674-36-2 |cobiss=224305411 |origyear=izvirnik 2022}} * {{navedi knjigo |last=Tarman |first=Kazimir |authorlink=Kazimir Tarman |year=1992 |title=Osnove ekologije in ekologija živali |location=Ljubljana |publisher=[[DZS|Državna založba Slovenije]] |isbn=86-341-0713-2}} * {{navedi knjigo |last1=Triplehorn |first1=Charles A. |last2=Johnson |first2=Norman F. |year=2005 |title=Borror and DeLong's Introduction to the Study of Insects |edition=7. |location=Belmont |publisher=Thomson Brooks/Cole |isbn=0-03-096835-6 |cobiss=1573286}} * {{navedi knjigo |last1=Veenvliet |first1=Paul |last2=Kus Veenvliet |first2=Jana |year=2003 |title=Dvoživke Slovenije: Priročnik za določanje |location=Grahovo |publisher=Symbiosis |isbn=961-91109-0-0 |cobiss=123972096}} * {{navedi knjigo |last=Vozelj |first=Marjan |year=2000 |title=Temelji imunologije |location=Ljubljana |publisher=[[Državna založba Slovenije|DZS]] |isbn=86-341-2863-6 |cobiss=108317184}} * {{navedi knjigo |last1=Winkler |first1=David W. |last2=Billerman |first2=Shawn M. |last3=Lovette |first3=Irby L. |year=2015 |title=Bird Families of the World |publisher=Lynx Editions |isbn=978-84-941892-0-3}} ====Spletni viri==== * {{navedi splet |last1= |first1= |last2= |first2= |last3= |first3= |last4= |first4= |last5= |first5= |year= |title=naslovstrani |version=1.0 |work=Birds of the World |editor1=Billerman, S.M. |editor2=Keeney, B.K. |editor3=Rodewald, P.G. |editor4=Schulenberg, T.S. |publisher=Cornell Lab of Ornithology |location=Ithaca |doi= |url=https://birdsoftheworld.org/bow |accessdate=}} * {{navedi splet |url=http://www.palaeos.com/ |title=Naslovstrani |accessdate= |author=White, T. |work=Palaeos |language=en}} * {{navedi splet| url=https://animaldiversity.org |title=Naslovstrani |last= |first= |year= |work=Animal Diversity Web |publisher=Zoološki muzej Univerze Michigana |accessdate=}} Glej tudi [[Wikipedija:Spletni viri‎]]. ===Geografija=== * {{navedi knjigo |first=Roman A. |last=Cybriwsky |chapter= |title=Capital Cities around the World |publisher=ABC-CLIO |year=2013 |isbn=9781610692489 |pages=}} * {{navedi knjigo |last1=Orožen Adamič |first1=Milan |authorlink1=Milan Orožen Adamič |last2=Perko |first2=Drago |authorlink2=Drago Perko |last3=Kladnik |first3=Drago |authorlink3=Drago Kladnik |year=1995 |title=Krajevni leksikon Slovenije |location=Ljubljana |publisher=[[Državna založba Slovenije|DZS]] |isbn=86-341-1141-5 |cobiss=36607233}} * {{navedi knjigo |editor-last=Pavšič |editor-first=Jernej |year=2008 |title=Ljubljansko barje |location=Ljubljana |publisher=Društvo Slovenska matica |isbn=978-961-213-179-1 |cobiss=242367232}} * {{navedi knjigo |year=2001 |title=Seznam tujih zemljepisnih imen v slovenskem jeziku |url=https://www.gov.si/assets/organi-v-sestavi/GURS/Dokumenti/Delovna_telesa/KSZI/Publikacije/seznam_tujih_zemljepisnih_imen.pdf |publisher=[[Geodetska uprava Republike Slovenije|Geodetska uprava RS]]}} * [http://publications.europa.eu/code/sl/sl-5000500.htm Seznam držav, ozemelj in valut]. ''Medinstitucionalni slogovni priročnik''. ===Književnost=== * {{navedi knjigo |editor-last1=James |editor-first1=Edward |editor-last2=Mendlesohn |editor-first2=Farah |year=2003 |title=The Cambridge Companion to Science Fiction |location=Cambridge |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-0-521-01657-5}} * {{navedi enciklopedijo |author= |title= |encyclopedia=The Encyclopedia of Science fiction |url=http://sf-encyclopedia.com |editor-last1=Nicholls |editor-first1=Peter |editor-last2=Clute |editor-first2=John |editor-last3=Langford |editor-first3=David |year=2011 |edition=3. |publisher=Gollancz & SFE, Ltd.}} * {{navedi enciklopedijo |editor=Mann, G. |year=2001 |encyclopedia=The Mammoth Encyclopedia of Science Fiction |location=London |publisher=Robinson |isbn=1-84119-177-9}} === Drugo=== * {{navedi knjigo |editor-last=Ivanič |editor-first=Martin |year=2011 |chapter= |title=[[Slovenika]] |volume=A-O/P-Ž |publisher=Mladinska knjiga |location=Ljubljana |cobiss=257461504}} m06747b1swhgcqa7g8i1pkvv4nom7jm 0 144837 6775135 5929941 2026-11-05T11:00:22Z TadejM 738 --archive.today 6775135 wikitext text/x-wiki {{Assault_Gun|gun=Heckler & Koch HK416 |picture= [[Slika:HK416N.png|300px]] |type=[[jurišna puška]] |in_service= od [[2005]] naprej |manufacturer=[[Heckler & Koch]], [[Nemčija]] |naboj=[[5,56x45 NATO]] |skup_dolzina= 796 - 1037 [[milimeter|mm]] |dolzina_uvl_kop= 701 - 941 [[milimeter|mm]] |dol_cevi= 267 - 508 [[milimeter|mm]] |navoj_cevi= |sirina= |dolz_nam_linije= |max_vis= |weight_empty= 3,02 - 3,85 [[kilogram|kg]] |bojna_masa= |hitr_strel=700 - 900 [[naboj (orožje)|nab]]/[[Minuta|min]] |range= |nabojnik=različni vrste [[M16]], običajno 30 [[naboj (orožje)|nabojev]] |nacin_streljanje=polavtomatsko, avtomatsko}} '''Heckler & Koch HK416''' je [[jurišna puška]], proizvod [[nemčija|nemškega]] [[orožje|oborožitvenega]] [[koncern]]a [[Heckler & Koch]], kot nadomestek oziroma nadgradnja ameriške družine jurišnih pušk [[M16]]. == Zgodovina == Družina jurišnih pušk M16, ki deluje na principu odvoda [[smodnik|smodniških]] [[plin]]ov z [[valj]]asto vrtljivim zaklepom, ima težave z zanesljivostjo delovanja v težkih pogojih delovanja ([[puščava|puščave]], [[džungla]]), še posebej, če puška ni deležna temeljitega vsakodnevnega čiščenja in vzdrževanja. Poročanja o težavah so se začela že v času [[Vietnamska vojna|Vietnamske vojne]], po udeležbi [[Združene države Amerike|ZDA]] v več spopadih in vojnah na [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]], [[Arabski polotok|Arabskem polotoku]] in [[Afrika|Afriki]] konec 20. stoletja, pa so se, kljub nenehnim izboljšavam s strani proizvajalca, koncerna [[Colt]], le pomnožila. Medtem, ko so drugi proizvajalci, z namenom pridobiti obsežna naročila ob morebitni prihodnji zamenjavi težavnih pušk M16, začeli z načrtovanjem novih modelov pušk, je koncern Heckler & Koch ponovil poslovno tvegano, a nekoč (leta 2000 pri [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanski]] puški [[Enfield SA80|SA80]]) že uspešno potezo in različnim vejam [[Oborožene sile Združenih držav Amerike|Oboroženih sil ZDA]] ponujal zanje nakupno neobvezujoč program izboljšave družine pušk M16, katerega stroške bi v celoti kril Heckler & Koch. Do leta 2001 Američani ponudbe niso sprejeli v nobeni veji svojih sil. Vrsto let so pripadniki posebne enote [[Kopenska vojska Združenih držav Amerike|Ameriške vojske]], imenovane [[Delta Force|Delta]], za svojo obstoječo oborožitev, [[M4 Karabinka|karabinke M4]], skušali najti zamenjavo, ki bi obdržala vse njene prednosti, a hkrati popravila napake in težave z zanesljivostjo pri delovanju v težkih bojnih razmerah. Šele leta 2001 so izvedeli za ponudbo nemškega koncerna in jo sprejeli. Koncern Heckler & Koch je zahteval dobavo nekaj primerkov rabljenih karabink M4, izvedel obširna testiranja in raziskave ter nato prek več prototipov prišel do končne oblike puške, izdelal pa je tudi module za nadgradnjo obstoječih pušk celotne družine M16. Razen nekaterih posameznih manjših enot, so Ameriške oborožene sile v celoti, kljub več načrtom zamenjave obstoječih pušk družine M16 in testiranjem novih pušk v zadnjem desetletju, zaradi količin morebitne zamenjave potrebnega orožja, pa tudi političnih razlogov, najprej sprejele odločitev, da svoje osnovne oborožitve tudi v prihodnje ne bodo bistveno spremenile. Šele zaradi mnogih poročil o težavah z delovanjem pušk M16 in M4 v [[Irak]]u v zadnjih nekaj letih, kjer so te nehale delovati tudi sredi bojev, in posledičnega pritiska tako laične kot dela strokovne javnosti, so se odločili za ponovno pretehtanje svoje odločitve in nova primerjalna testiranja, kjer bo med drugim udeležena tudi puška HK416. == Zasnova == Puška HK416 je tako po zunanjosti kot značilnostih in večini opravil zelo podobna puškam M16 oziroma karabinkam M4. Popolnoma spremenjen pa je strelni mehanizem, ki temelji na plinsko vrtljivem [[zaklep]]u, v večji meri prevzetem iz puške G36. Spremenjeni so tudi nekateri drugi notranji sestavni deli, vse skupaj pa izdatno izboljšuje zanesljivost delovanja orožja v težkih pogojih ob večinoma zadržanih odlikah pušk M4 oziroma družine M16. [[Orožje]] je zasnovano kot popolnoma nova puška v več izvedbah, glede na dolžino cevi, prav tako pa v obliki nadgradnih modulov za katerokoli puško iz družine M16. Heckler & Koch sicer ni bil prvi, ki je ponudil tako rešitev za družino pušk M16, vendar je njegov sistem rešitev bistveno bolj dodelan, bil pa je tudi edini doslej, ki je zanj uspel pridobiti večje naročilo znotraj ameriške vojske. Modeli pušk (glede na dolžino cevi): * D10RS (dolžina cevi 10.4'''[[Palec|"]]''' / 264&nbsp;mm ) * D145RS (dolžina cevi 14.5" / 368&nbsp;mm ) - primerljiva s karabinko M4 * D165RS (dolžina cevi 16.5" / 419&nbsp;mm ) * D20RS (dolžina cevi 20.0" / 508&nbsp;mm) - primerljiva s puško [[M16A2]] == Uporaba po svetu == * ZDA: Puško so prvi začeli uporabljati pripadniki posebne enote Delta v letu 2005, kasneje pa tudi pripadniki enot [[SEAL]]. Puška je prisotna tudi v nekaterih policijskih posebnih enotah. * Norveška: Po preizkusih se je Norveška vojska odločila za nakup prek 8000 pušk HK416 kot nadomestilo njihove dosedanje osnovne oborožitve, puške [[Heckler & Koch G3|AG-3]]. == Zunanje povezave == * [http://www.hkpro.com/hk416.htm HKPro.com članek o HK416 (v angleščini)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070409025138/http://www.hkpro.com/hk416.htm |date=2007-04-09 }} * [http://world.guns.ru/assault/as75-e.htm Modern Firearms - HK416 (v angleščini)] * [http://www.armytimes.com/news/2007/07/army_rifle_070715/ Novica o novem primerjalnem testiranju pušk M4] {{HK}} {{AR-15 variants}} {{portal|Vojaštvo}} [[Kategorija:Jurišne puške]] [[Kategorija:Puške Heckler & Koch]] gw0gyibx5mljg52fjkr59dlac8qc46h 0 152946 6774968 6767507 2026-11-04T23:35:44Z ~2026-44996-51 264415 /* M */ 6774968 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[predavatelj]]ev na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]]. ('''Opomba: vsebuje sedanje in nekdanje habilitirane predavatelje oddelkov oz. študijev, ki so sedaj matični na FF, pa tudi 7 naravoslovnih oddelkov oz. študijev do leta 1957, ko je prišlo do dokončne razdelitve med Filozofsko in [[Naravoslovna fakulteta v Ljubljani|Naravoslovno fakulteto]] oz. so bili kasneje priključeni drugim fakultetam; ni predavateljev obrambe-SLO in DS ter telovadbe/športne vzgoje, prav tako niso v celoti zajeti vsi lektorji jezikov). {{CompactTOC2}} == A == [[Sandi Abram]] | [[Milan Adamič]] | [[Miroslav Adlešič]] | [[Kozma Ahačič]] | [[Kornelija Ajlec]] | [[Melita Ambrožič]] | [[Milica Antić Gaber]] | [[Jana Arbeiter]] | [[Špela Arhar Holdt]] | [[Ivan Arnejc]] | [[Andreja Avsec]] | == B == [[Matjaž Babič]] | [[Vanda Babič]] | [[Ines Babnik]] | [[Katarina Babnik]] | [[Jasna Baebler]] | [[Henrik Baerent]] | [[Eva Bahovec]] | [[Barbara Bajd]] | [[Anton Bajec]] | [[Boštjan Bajec]] | [[Blaž Bajič]] | [[Ana Bajželj]] | [[Tatjana Balažic Bulc]] | [[Bojan Balkovec]] | [[Varja Balžalorsky Antić]] | [[Tatjana Balažic Bulc]] | [[Marinko Banjac]] | [[Štefan Barbarič]] | [[Matjaž Barbo]] | [[Tomaž Bartol]] | [[Kurt Bartsch]] | [[Alenka Bartulović]] | [[Bojan Baskar]] | [[Angelos Baš]] | [[Franjo Baš]] | [[Marjan Bat]] | [[Robin Bates]] | [[Marjana Baumgarten Briški]] | [[Janez Bečaj]] | [[Kasilda Bedenk]] | [[Katarina Bedina]] | [[Andrej Bekeš]] | [[Vitomir Belaj]] | [[Mojca Belak]] | [[Martin Benedik (profesor)|Martin Benedik]] | [[Saša Benulič]] | [[Sonja Berce]] | [[Branko Berčič]] | [[Marija Bergamo]] | [[Milica Bergant]] | [[Martina Berič]] | [[France Bernik]] | [[Stane Bernik]] | [[France Bezlaj]] | [[Adolf Bibič]] | [[Maja Bitenc]] | [[Zvonko Bizjak]] | [[Aleksander Bjelčevič]] | [[Dana Blaganje]] | [[Jason Blake]] | [[Andrej Blatnik]] | [[Janez Bogataj (etnolog)|Janez Bogataj]] | [[Katarina Bogunović]] | [[Marja Boršnik]] | [[Eva Boštjančič]] | [[Miran Božovič]] | [[Stojan Bračič]] | [[Rajka Bračun Sova]] | [[Fran Bradač]] | [[Rajko Bratož]] | [[Valter Braz]] | [[Kaja Katarina Brecelj]] | [[Danijela Brečko]] | [[Valentina Brečko Grubar]] | [[Tatjana Bregant]] | [[Klas Matija Brenk]] | [[Nina Breznikar]] | [[Alja Brglez]] | [[Mojca Brglez]] | [[Slavko Brinovec]] | [[Marjan Britovšek]] | [[Vera Brnčić]] | [[Srečko Brodar]] | [[Dalibor Brozović]] | [[Bojan Brumen]] | [[Borut Brumen]] | [[Mihajlo Bubnov]] | [[Nikolaj Mihajlovič Bubnov]] | [[Valentin Bucik]] | [[Mihael Budja]] | [[Milan Bufon]] | [[Zoran Bujas]] | [[Lara Burazer]] | [[Lilijana Burcar]] | [[Václav Burian]] | [[Stanko Buser]] | == C == [[Mojca Cajnko]] | [[Izidor Cankar]] | [[Andrej Capuder]] | [[Alenka Cedilnik]] | [[Ana Cergol Paradiž]] | [[Borut Cerkovnik]] | [[Gašper Cerkovnik]] | [[Dejan Cigale]] | [[Jan Ciglenečki]] | [[Slavko Ciglenečki]] | [[Breda Cigoj-Leben]] | [[Alojz Cindrič]] | [[Fanny Copeland|Fanny S. Copeland]] | [[Luka Culiberg]] | [[Dragotin Cvetko]] | [[Varja Cvetko Orešnik]] | [[Igor Cvetko]] | [[Janez Cvirn]] | == Č == [[Robert Čampa]] | [[Ludvik Čarni]] | [[Neža Čebron Lipovec]] | [[Uršula Čebron Lipovec]] | [[Dragica Čeč]] | [[Danica Čerče]] | [[Andrej Černe]] | [[Majda Černič Istenič]] | [[Matej Černigoj]] | [[Pavel Češarek]] | [[Lucija Čok]] | [[Bojan Čop]] | [[Breda Čop]] | [[Dušan Čop]] | [[Rosana Čop]] | [[Vesna Čopič]] | [[Gregor Čremošnik]] | [[Matija Črešnar]] | [[Darko Čuden]] | [[Miran Čuk]] | [[Tomislav Ćužić]] | == D == [[Roberto Dapit]] | [[Margaret Davis]] | [[Božidar Debenjak]] | [[Doris Debenjak]] | [[Jože Debevec]] | [[Bojan Dekleva]] | [[Marica Dekleva-Modic]] | [[Tinka Delakorda Kawashima]] | [[Jure Demšar]] | [[Katja Depolli Steiner]] | [[Aleksandra Derganc]] | [[Jože Derganc]] | [[Nataša Dernovšček Hafner]] | [[Jure Dimec]] | [[Zlata Dimec]] | [[Ljudmil Dimitrov]] | [[Zvonimir Dintinjana]] ''|'' [[Nina Ditmajer Prando]] | [[Tamara Ditrich]] | [[Bojan Djurić]] | [[Simon Dobrišek]] | [[Metoda Dodič Fikfak]] | [[Mladen Dolar]] | [[Darko Dolinar]] | [[France Martin Dolinar]] | [[Zlata Dolinar-Osole]] | [[Marjana Dolšina Delač]] '''|''' [[Marjeta Domicelj]] | [[Fran Dominko]] | [[Marijan Dović]] | [[Srečo Dragoš]] | [[Kazimir Drašlar]] | [[Andreja Drašler]] | [[Janez Dular (slavist)|Janez Dular]] | [[Eugenio Dupré Theseider]] | == E == [[Kristina Egumenovska]] | [[Janez Erat]] | [[Aleš Erjavec]] | == F == [[Tomaž Faganel]] | [[Patrizia Farinelli]] | [[Urška Fekonja]] | [[Lars Felgner]] | [[Ina Ferbežar]] | [[Mitja Ferenc]] | [[Tone Ferenc]] | [[Jadran Ferluga]] | [[Majda Ficko]] | [[Goran Filipi]] | [[Breda Filo]] | [[Darja Fišer]] | [[Dušana Findeisen]] | [[Božidar Flajšman]] | [[Leonora Flis]] | [[Ignac Fock]] | [[Ignacija Fridl Jarc]] | [[Franc Friedl]] | [[Metka Furlan]] | == G == [[Mateja Gaber]] | [[Stane Gabrovec]] | [[Dušan Gabrovšek]] | [[Florence Gacoin Marks]] | [[Luka Gale|Luka]] [[Luka Gale|Gale]] | [[Ivan Gams]] | [[Apolonija Gantar|Apolonija (Polona) Gantar]] | [[Kajetan Gantar]] | [[Andrej Gaspari]] | [[Evel Gasparini]] | [[Artur Gavazzi]] | [[Tine Germ]] | [[Ferdo Gestrin]] | [[Erik Gilk]] | [[Velemir Gjurin]] | [[Helga Glušič]] | [[Vesna Godina|Vesna V. Godina]] | [[Stanko Gogala]] | [[Marija Golden]] | [[Dietmar Goldschnigg]] | [[Boris Golec]] | [[Darja Golež]] | [[Petra Golja]] | [[Nataša Golob]] | [[Nina Golob]] | [[Tina Golob]] | [[Alenka Goričan]] | [[Vojko Gorjanc]] | [[Barbara Gornik]] | [[Anton Gosar]] | [[David Gosar]] | [[Monika Govekar - Okoliš|Monika Govekar-Okoliš]] | [[Anton Grad]] | [[Martin Grad]] | [[Bogo Grafenauer]] | [[Drago Grah]] | [[Käthe Grah]] | [[Nina Grahek Križnar]] | [[Stane Granda]] | [[Igor Grdina]] | [[Janez Gregorač]] | [[Marta Gregorčič]] | [[Petra Gregorčič Mrvar]] | [[Matejka Grgič]] | [[Darja Grosman]] | [[Meta Grosman]] | [[Milan Grošelj]] | [[Nada Grošelj]] | [[Robert Grošelj]] | [[Ada Gruntar Jermol]] | [[Aleš Gulič]]? | [[Mita Gustinčič Pahor]] | [[Damijan Guštin]] == H == [[Peter Habič]] | [[Mateja Habinc]] | [[Jernej Habjan]] | [[Kaja Hacin Beyazoglu]] | [[Dušan Hadži]] | [[Jovan Hadži]] | [[Fabjan Hafner]] | [[Stanislav Hafner]] | [[Simon Hajdini]] | [[Bruno Hartman]] | [[Ljudmil Hauptmann]] | [[Vito Hazler]] | [[Cvetka Tóth|Cvetka Hedžet Tóth]] | [[Siegfried Heusinger]] | [[Paul van den Heuvel]] | [[Nataša Hirci]] | [[Miran Hladnik]] | [[Kristina Hmeljak Sangawa]] | [[Andreja Hočevar]] | [[Janez Höfler]] | [[Gert Hofmann]] | [[Lena Holmquist|Lena Holmquist-Petrič]] | [[Petr Hora]] | [[Luka Horjak]] | [[Jasna Horvat]] | [[Ludvik Horvat]] | [[Milena Horvat (arheologinja)|Milena Horvat]] | [[Štefan Horvatić]] | [[Sonja Ana Hoyer]] | [[Nataša Hrastnik]] | [[Angelika Hribar]] | [[Mirko Hribar]] | [[Tine Hribar]] | [[Valentina Hribar Sorčan]] | [[Jože Hudales (etnolog)|Jože Hudales]] | [[Niko Hudelja]] | [[Tereza Hussu]] | == I == [[Svetozar Ilešič]] | [[Gašper Ilc]] | [[Josip Ilc]] | [[Mojca Ilc Klun]] | [[Andreja Inkret]] | [[Aleksander Isačenko]] | [[Jelena Isak Kres]] | [[Janka Istenič]] | [[Saša Istenič]] [[Kotar]] | [[Barbara Ivančič Kutin]] | [[France Ivančič]] | == J == [[Vladislav Jagodic]] | [[Franc Jakopin]] | [[Primož Jakopin]] | [[Zorka Jakoš]] | [[Vlasta Jalušič]] | [[Nina Jamar]] | [[Zoltan Jan]] | [[Anton Janko]] | [[Marija Javor Briški]] | [[Marija Javornik]] | [[Miha Javornik]] | [[Zoran Jelenc]] | [[Sabina Jelenc Krašovec]] | [[Alojz Jembrih]] | [[Sidonija Jeras]] | [[Elza Jereb]] | [[Frane Jerman]] | [[Sašo Jerše]] | [[Matjaž Jeršič]] | [[Fran Jesenko]] | [[Ana Ješe Perković]] | [[Božidar Jezernik]] | [[Katja Jeznik]] | [[Andraž Jež]] | [[Niko Jež|Niko(laj) Jež]] | [[Dejan Jontes]] | [[Jurij Jug]] | [[Tjaša Jug]] | [[Klement Jug]] | [[Hermina Jug-Kranjec]] | [[Mirko Jurak]] | [[Janko Jurančič]] | [[Klementina Jurančič]] ''|'' [[Franco Juri]] | [[Igor Jurinčič]] | [[Mojca Juriševič]] | [[Primož Jurko]] | [[Mirko Juteršek]] | [[Blaga Juvan]] (r. Carevska) | [[Marko Juvan]] | [[Friderik Juvančič]] | [[Primož Južnič]] | == K == [[Valentin Kalan]] | [[Branka Kalenić Ramšak]] | [[Vatroslav Kalenić]] | [[Janica Kalin|Jan(ic)a Kalin]] | [[Ivan Kanič]] | [[Pavel Karlin]] | [[Monika Kartin]] | [[Jože Kastelic]] | [[Monika Kavalir]] | [[Jerneja Kavčič]] | [[Nataša Kavčič]] | [[Tina Kavčič]] | [[Polona Kelava]] | [[Jakob Kelemina]] | [[Jana Kenda]] | [[Roman Kenk]] | [[Taras Kermauner]] | [[Damjana Kern Andoljšek]] | [[Duša Kernel Umek]] | [[Marko Kerševan]] | [[Anton Keš-Stojan]] | [[Andreja Kiauta|Andreja (Grošelj) Kiauta]] | [[France Kidrič]] | [[Borut Klabjan]] | [[Josip Klemenc]] | [[Andreja Klemenčič]] | [[Ivan Klemenčič (muzikolog)|Ivan Klemenčič]] | [[Marijan M. Klemenčič]] | [[Matej Klemenčič]] | [[Matjaž Klemenčič]] | [[Simona Klemenčič]] | [[Slavo Klemenčič]] | [[Vladimir Klemenčič]] | [[Stanko Klinar]] | [[Branko Klun]] | [[Matjaž Kmecl]] | [[Žiga Knap]] | [[Timotej Knific]] | [[Ljubo Knop]] | [[Darja Kobal Grum]] | [[Zdravko Kobe]] | [[Gregor Kocijan]] | [[Matic Kocijančič]] | [[Nike Kocijančič Pokorn]] | [[Tina Kogovšek]] | [[Jože Kokole]] | [[Metoda Kokole]] | [[Vladimir Kokole]] | [[Rudolf Kolarič]] | [[Vida Kološa]] | [[Nataša Komac]] | [[Smiljana Komar]] | [[Tatjana Komarova]] | [[Dean Komel]] | [[Milček Komelj]] | [[Luka Komidar]] | [[Dušan Kompare]] | [[Edvard Konrad]] | [[Ivan Konte]] | [[Marjana Kordaš]] | [[Meta Kordiš]] | [[Evald Koren]] | [[Alenka Koron]] | [[Josip Korošec]] | [[Josip Korošec ml.]] | [[Tomo Korošec]] | [[Viktor Korošec]] | [[Jože Koruza]] | [[Dušan Kos]] | [[Franc Kos (diplomat)|Franc Kos]] | [[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]] | [[Matevž Kos]] | [[Milko Kos]] | [[Peter Kos]] | [[Živa Kos]] | [[Iztok Kosem]] | [[Brigita Kosevski Puljić]] | [[Jernej Kosi]] | [[Marija Košak]] | [[Katja Košir]] | [[Niko Košir]] | [[Tadej Košmerl]] | [[Janko Kotnik]] | [[Rudi Kotnik]] | [[Edvard Kovač]] | [[Marija Kovač Kozina]] | [[Miha Kovač]] | [[Mojca Kovač Šebart]] | [[Asja Nina Kovačev]] | [[Gorazd Kovačič]] | [[Irena Kovačič]] | [[Miha Kozorog]] | [[Boris Kožuh]] | [[Boža Krakar Vogel]] | [[Lado Kralj]] | [[Igor Kramberger]] | [[Petra Kramberger]] | [[Ana Krajnc]] | [[Andrej Kranjc]] | [[Simona Kranjc]] | [[Staša Krapež]] | [[Primož Krašovec]] | [[Aljoša Kravanja]] | [[Boštjan Kravanja]] | [[Bratko Kreft]] | [[Lev Kreft]] | [[Janez Krek]] | [[Simon Krek]] | [[Vekoslav (Slavko) Kremenšek|Vekoslav Kremenšek]] | [[Mojca Krevel]] | [[Marko Krevs]] | [[Uršula Krevs Birk]] | [[Doris Križaj]] (r. [[Kelemina]]) | [[Martina Križaj Ortar]] | [[Naško Križnar]] | [[Robi Kroflič]] | [[Gregor Kroupa]] | [[Domen Krvina]] | [[Erika Kržišnik]] | [[Roman Kuhar]] | [[Zmaga Kumer]] | [[Sonja Kump]] | [[Jelka Kunaver]] | [[Jurij Kunaver]] | [[Bojana Kunst]] | [[Helena Kuster Kopač]] | [[Simon Kušar]] | [[Ivan Kuščer]] | == L == [[Jean Lacroix]] | [[Klemen Lah, sociolog|Klemen Lah]] | [[Meta Lah]] | [[Špela Lah]] | [[Kristina Lahl]] | [[Tanja Lamovec]] | [[Barbara Lampič]] | [[Primož Lampič]] | [[Maja Lavrač]] | [[Mateja Lavrič]] | [[Vladimir Leban]] | [[Stanko Leben]] | [[Lojze Lebič]] | [[Žan Lep]] | [[Darja Leskovar Mazi]] | [[Tamara Leskovar]] | [[Alfred Leskovec]] | [[Andrea Leskovec]] | [[Mojca Leskovec]] | [[Avgust Lešnik]] | [[Nives Ličen]] | [[David Limon]] | [[Albina Lipovec]] | [[Frančiška Lipovšek]] | [[Marijan Lipovšek]] | [[Cene Logar]] | [[Nataša Logar]] | [[Tine Logar]] | [[Borut Loparnik]] | [[Milan Lovenjak]] | [[Franc Lovrenčak]] | [[Janko Lozar Mrevlje]] | [[Rajko Ložar]] | [[Dušan Ludvik]] | [[Johann Georg Lughofer]] | [[Walter Lukan]] | [[Sarah Lunaček]] Brumen | [[Ivan Lunjak]] | == M == [[Alasdair Henderson Mackinnon]] | [[Amalija Maček]] | [[Tina Mahkota]] | [[Joža Mahnič]] | [[Katja Mahnič]] | [[Boris Majer]] | [[Jasna Makovec Černe]] | [[Danijela Makovec Radovan]] | [[Jasna Malešič]] | [[Martina Malešič]] | [[Vincenc Malovrh]] | [[Bojana Maltarić]] | [[Damjan Mandelc]] | [[Oleg Mandić]] | [[Christina Manouilidou]] | [[Josip Mantuani]] | [[Ljubica Marjanović Umek]] | [[Barica Marentič Požarnik]] | [[Katarina Marinčič]] | [[Marko Marinčič]] | [[Irena Marinko]] | [[Ljubica Marjanović Umek]] | [[Jasmina Markič]] | [[Olga Markič]] | [[Janez Marolt]] | [[René Martel]] | [[Branko Marušić]] | [[Tatjana Marvin]] Derganc | [[Ivan Maselj]] | [[Robert Masten]] | [[Vanesa Matajc]] | [[Franci Matičič]] | [[Janez Matičič]] | [[Polona Matjan Štuhec]] | [[Igor Maver]] | [[Jasna Maver]] | [[Ernest Mayer]] | [[Jasna Mažgon]] | [[Jakob Medved]] | [[Zdenko Medveš]] | [[Mojca Medvešek]] | [[Anton Melik]] | [[Vasilij Melik]] | [[Lev Menaše]] | [[Luc Menaše]] | [[Mirjam Mencej]] | [[Tanja Merčun Kariž]] ''|'' [[Boris Merhar]] | [[Viljem Merhar]] | [[Darja Mertelj]] | [[France Mesesnel]] | [[Adriana Mezeg]] | [[Silva Mežnarić]] | [[Darja Mihelič]] | [[Stane Mihelič]] | [[Erika Mihevc Gabrovec]] | [[Nena Mijoč]] | [[Tjaša Miklič]] | [[Tamara Mikolič]]-[[Južnič]] | [[Borut Mikulec]] | [[Peter Mikša]] | [[Janez Mikuž]] | [[Metod Mikuž]] | [[Stane Mikuž]] | [[Mira Miladinović Zalaznik]] | [[Maja Milčinski]] | [[Milena Milojević Sheppard]] | [[Žanina Mirčevska]] | [[Vera Mirt Levovnik]] | [[Nenad Miščević]] | [[Dušan Mlacović]] | [[Dimitrij Mlekuž]] | [[Janez Mlinar (zgodovinar)|Janez Mlinar]] | [[Zdravko Mlinar]] | [[Jože Mlinarič (latinist)|Jože Mlinarič]] | [[Josip Rastko Močnik]] | [[Gregor Moder (filozof)|Gregor Moder]] | [[Vojeslav Mole]] | [[Bojan Moll]] | [[Anja Moric]] | [[Nagisa Moritoki Škof]] | [[Valter Motaln]] | [[David Movrin]] | [[Uroš Mozetič]] | [[Anja Mrak]] | [[Irena Mrak]] | [[Albert Mrgole]] | [[Ilija Mrmak]] | [[Blažka Müller]] | [[Janko Muršak]] | [[Rajko Muršič]] | [[Janek Musek]] | [[Ana Marija Muster]] | [[Branko Mušič]] | == N == [[Aleš Nagode]] | [[Rajko Nahtigal]] | [[Karel Natek]] | [[Milan Natek]] | [[Albina Nećak-Lük]] | [[Dušan Nećak]] | [[Bernard Nežmah]] | [[Mojca Nidorfer]] | [[Boris A. Novak]] | [[Irena Novak Popov]] | [[Renata Novak Klemenčič]] | [[Sonja Novak Lukanović]] | [[Vilko Novak]] | [[Predrag Novaković]] | [[Silva Novljan]] | [[Črtomir Nučič]] | == O == [[Anton Ocvirk]] | [[Darko Ogrin]] | [[Matej Ogrin]] | [[Luka Omladič]] | [[Irena Orel]] | [[Silvana Orel Kos]] | [[Janez Orešnik]] | [[Martina Orožen]] | [[Franc Osole (arheolog)|Franc Osole]] | [[Vladimir Osolnik]] | [[Monika Osvald]] | [[Bożena Ostromęcka-Frączak]] | [[Borut Ošlaj]] | [[Karel Oštir]] | [[Božo Otorepec]] | [[Juan Carlos Oven]] | [[Jacqueline Oven]] | [[Karel Ozvald]] | [[Martina Ožbot Currie]] | [[Ana Ožura]] | == P == [[Mirko Pak]] | [[Vlasta Pacheiner]] | [[Jozef Pallay]] | [[Sandro Paolucci]] | [[Katerina Paternost]] | [[Boris Paternu]] | [[Darja Pavlič]] | [[Dušan Pavlič]] | [[Sonja Pečjak]] | [[Vid Pečjak]] | [[Marija Peklenik]] | [[Cirila Peklaj]] | [[Egon Pelikan]] | [[Josipina Perdan]] | [[Urška Perenič]] | [[Gregor Perko]] | [[Jurij Perovšek]] | [[Bogomir Peršič]] | [[Janez Peršič]] | [[Robert Peskar]] | [[Marija Petek]] | [[Nina Petek]] | [[Anton Peterlin]] | [[Marija Mojca Peternel]] | [[Zdravko Petkovšek]] | [[Jerneja Petrič]] | [[Marija Petrič]] | [[Lena Petrič-Holmquist]] | [[Mateja Petrovčič]] | [[Oto Petrovič]] | [[Peter Petru]] | [[Simona Petru]] | [[Svanibor Pettan]] | [[Mateja Pezdirc Bartol]] | [[Darja Piciga]] | [[Borut Pihler]] | [[Barbara Pihler Ciglič]] | [[Miha Pintarič]] | [[Josip Pipenbacher]] | [[Nataša Pirih Svetina]] | [[Dušan Pirjevec]] | [[Marta Pirnat-Greenberg]] | [[Zvezdan Pirtošek]] | [[Agnes Pisanski Peterlin]] | [[Jelka Pirkovič]] | [[Jan Pisanski]] | [[Janez Planina]] | [[Josip Plemelj]] | [[Janko Pleterski]] | [[Dušan Plut]] | [[Leopoldina Plut]] [[Pregelj]] | [[Gregor Pobežin]] | [[Melita Počkar]] | [[Vesna Podgornik]] | [[Saša Podgoršek]] | [[Dan Podjed]] | [[Anja Podlesek]] | [[Blaž Podlesnik]] | [[Darka Podmenik]] | [[Jasna Podreka]] | [[Andej Pogačnik]] | [[Vladimir Pogačnik]] | [[Breda Pogorelec]] | [[Vida Pohar]] | [[Janja Polajnar Lenarčič]] | [[Marko Polič]] | [[Mirjana Polić Bobić]] | [[Gregor Pompe]] | [[Denis Poniž]] | [[Damjan Popič]] | [[Mirko Popovič]] | [[Irma Potočnik Slavič]] | [[Tina Potočnik]] | [[Julija Potrč]] | [[Matjaž Potrč]] | [[Vesna Požgaj Hadži]] | [[Peter Praper]] | [[Katarina Katja Predovnik]] | [[Barbara Pregelj]] | [[Marjeta Prelesnik Drozg]] | [[Mirjam Premrl Podobnik]] | [[Mirjam Premrl]] | [[Juan Octavio Prenz]] | [[Nikolaj Preobraženski]] | [[Tone Pretnar]] | [[Igor Pribac]] | [[Ivan Prijatelj]] | [[Irena Prosenc]] Šegula | [[Janko Pučnik]] | [[Nina Purg Suljič]] | [[Maruša Pušnik]]?| == R == [[Manca Račič]] | [[Darko Radinja]] | [[Nikola Radojčić]] | [[Marko Radovan]] '''|''' [[Atilij Rakar]] | [[Ivan Rakovec]] | [[Fran Ramovš]] | [[Mirko Ramovš]] | [[Mojca Ramšak]] | [[Marjan Ravbar]] | [[Mojca Ravnik]] | [[Bruno Ravnikar]] | [[Dejan Rebernik]] | [[Donald Francis Reindl]] | [[Vanja Rejec]] | [[Branko Reisp]] | [[Vanja Rejec]] | [[Ana Renčelj]] | [[Luka Repanšek]] | [[Blaž Repe]] | [[Božo Repe]] | [[Jaka Repič]] | [[Grega Repovž]] | [[Metod Resman]] | [[Tatjana Resnik Planinc]] | [[Andreja Retelj]] | [[Oskar Reya]] | [[Lidija Rezoničnik]] | [[Tjaša Ribizel Popič]] | [[Jakob Rigler]] | [[Rado Riha]] | [[Andrej Rijavec]] | [[Nataša Rijavec Klobučar]] | [[Blaže Ristovski]] | [[Rudi Rizman]] | [[Alejandro Rodríguez Díaz del Real]] | [[Boštjan Rogelj]] | [[Mihajlo Rostohar]] | [[Jana Rošker]] | [[Nikola Rot]] | [[Veronika Rot Gabrovec]] | [[Braco Rotar|Drago (Braco) Rotar]] | [[Janez Rotar]] | [[Branka Rotar Pance]] | [[Andrej Rozman]] | [[Franc Rozman (zgodovinar)|France Rozman]] | [[Tadeja Rozman]] | [[Wojciech Rubinowicz|Wojciech (Vojteh) Rubinowicz]] | [[Matevž Rudolf]] | [[Mirko Rupel]] | [[Veljko Rus]] | [[Velko S. Rus]] | [[Vojan Rus]] | [[Dušan Rutar]] | [[Miloš Rybář]] | [[Anna Rýzková]] | == S == [[Argio Sabadin]] | [[Janez Sagadin]] | [[Mitja Saje]] | [[Tomaž Sajovic]] | [[Igor Saksida]] | [[Iztok Saksida]] | [[Stane Saksida]] | [[Marijan Salopek]] | [[Barbara Samaluk]] | [[Irena Samide]] | [[Noriaki Sangawa]] | [[Gemma María Santiago Alonso]] | [[Balduin Saria]] | [[Mojca Schlamberger Brezar]] | [[Vlado Schmidt]] | [[Éva Schwetter]] | [[Polona Selič]] | [[Vladimir Seliškar]] | [[Irena Selišnik]] | [[Brane Senegačnik]] | [[Miša Sepe]] | [[Tea Sernelj]] | [[Urška Sešek]] | [[Jože Sever]] | [[Špela Sevšek Šramel]] | [[Chikako Shigemori Bučar]] | [[Eva Sicherl]] | [[Peter Simonič]] | [[Jurij Simoniti]] | [[Primož Simoniti]] | [[Vasko Simoniti]] | [[Jože Sivec (glasbenik)|Jože Sivec]] | [[Vinko Skalar]] | [[Aleksander Skaza]] | [[Janez Skela]] | [[Petar Skok]] | [[Klara Skubic Ermenc]] | [[Mitja Skubic|Mitja (Dimitrij) Skubic]] | [[Anka Slana Ozimič]] | [[Božidar Slapšak]] | [[Svetlana Slapšak]] | [[Ingrid Slavec Gradišnik]] | [[Joanna Sławińska]] | [[Franc Slivnik]] | [[Anton Slodnjak]] | [[Vera Smole]] | [[Mojca Smolej]] | [[Tone Smolej]] | [[Viktor Smolej]] | [[Žiga Smolič]] | [[Rok Smrdelj]] | [[Borut Smrekar]] | [[Mary Snell Hornby]] | [[Jurij Snoj]] | [[Marko Snoj]] | [[Vid Snoj]] | [[Gregor Sočan]] | [[Josip Sodja]] | [[Alma Sodnik]] | [[Cvetka Sokolov]] | [[Anton Sovre]] | [[Dimitrij Sovre]] | [[Helena Spanring]] | [[Jože Spanring]] | [[Anita Srebnik]] | [[Tatjana Srebot Rejec]] | [[Marko Stabej]] | [[Zoran Stančič]] | [[Miljana Stanković]] | [[Petra Stankovska]] | [[Janez Stanonik]] | [[Marija Stanonik]] | [[Majda Stanovnik]] | [[Vasilka Stanovnik]] | [[France Stare]] | [[Dragi Stefanija]] | [[Leon Stefanija]] | [[France Stele (umetnostni zgodovinar)|France Stele]] | [[Uroš Stepišnik]] | [[Rok Stergar]] | [[Miroslav Stiplovšek]] | [[Aleksandar Stojičević]] | [[Andrej Stopar]] | [[Ivan Stopar]] | [[Judita Stopar]] | [[Vojko Strahovnik]] | [[Janez Strehovec]] | [[Mojca Stritar Kučuk]] | [[Urška Strle]] | [[France Strmčnik|Franc(e) Strmčnik]] | [[Marjana Strmčnik]] | [[Đurđa Strsoglavec]] | [[Nežka Struc]] | [[Andrej Studen]] | [[Bogo Stupan]] | [[Helena Stupan]] | [[Namita Subiotto]] | [[Nejc Sukljan]] | [[Ante Sušjan]] | [[Janko Sušnik]] | [[Ana Svetel]] | [[Matija Svetina]] | [[Peter Svetina (pisatelj)|Peter Svetina]] == Š == [[Maja Šabec]] | [[Borut Šali]] | [[Marjeta Šarić]] | [[Jaroslav Šašel]] | [[Alenka Šauperl]] | [[Levin Šebek]] | [[Agata Šega]] | [[Barbara Šega Čeh]] | [[Meta Šega Potokar]] | [[Matej Šekli]] | [[Marija Šetinc]] | [[Marjana Šifrar Kalan]] | [[Marjan Šimenc]] | [[Alen Albin Širca]] | [[Alenka Šivic Dular]] | [[Pavel Šivic]] | [[Igor Škamperle]] | [[Dane Škerl]] | [[Božo Škerlj]] | [[Stanko Škerlj]] | [[Brina Škvor Jernejčič]] | [[Sergij Šlenc]] | [[Neva Šlibar]] | [[Zmago Šmitek]] | [[Jana Šnytová]] | [[Iztok Šori]] | [[Metka Špes]] | [[Anamarija Šporčič]] | [[Urban Šrimpf]] | [[Emil Štampar]] | [[Samo Štefanac]] | [[Rozka Štefan]] | [[Damijan Štefanc]] | [[Marija Štefančič]] | [[Barbara Šteh]] | [[Jože Šter]] | [[Peter Štih]] | [[Tea Štoka]] | [[Marko Štuhec]] | [[Saška Štumberger]] | [[Franc Šturm]] | [[Vida Šturm]] | [[Mirko Šubic]] | [[Nace Šumi]] | [[Andrej Šurla]] | [[Jelica Šumič Riha]] | [[Janez Šumrada]] | [[Rastislav Šuštaršič]] | [[Katarina Švab]] | [[Marija Švajger]] | == T == [[Borut Telban]] | [[Nataša Terbovšek Coklin]] | [[Denis Terček]] | [[Marko Terseglav]] | [[Biba Teržan]] | [[Lucien Tesnière]] '''|''' [[Eva Tibenská]] | [[Hotimir Tivadar]] | [[Ivan Toličič]] | [[Tatjana Tomazo Ravnik]] | [[Gabrijel Tomažič]] | [[Kristina Tomc]] | [[Željko Tomičić]] | [[Ana Tomić]]-''Trdin'' | [[Vlasta Tominšek]] | [[France Tomšič (jezikoslovec)|France Tomšič]] | [[Andrina Tonkli-Komel|Andrina Tonkli Komel]] | [[Jože Toporišič]] | [[Tomaž Toporišič]] | [[Andreja Trenc]] | [[Tajan Trobec]] | [[Frančiška Trobevšek Drobnak]] | [[Gašper Troha]] | [[Tadej Troha]] | [[Štefan Trojar]] | [[Anton Trstenjak]] | [[Danijela Trškan]] | [[Boštjan Marko Turk|Boštjan M. Turk]] | [[Ernest Turk]] | [[Ivan Turk (arheolog)|Ivan Turk]] | [[Maja Turnher Miklavc]] | [[Maks Tušak]] | == U == [[Tjaša Učakar]] | [[Mladen Uhlik]] | [[Majda Ujčič]] | [[Vilko Ukmar]] | [[Andrej Ule]] | [[Alenka Umek]] | [[Ema Umek]] | [[Maja Umek]] | [[Peter Umek]] | [[Jerneja Umer Kljun]] | [[Boris Urbančič]] | [[Ivan Urbančič]] | [[Matej Urbančič]] | [[Jože Urbanija (1941)|Jože Urbanija]] | [[Janja Urbas]] | [[Marko Uršič]] | == V == [[Anton Vakselj]] | [[Miha Valant]] | [[Urška Valenčič Arh]] | [[Nataša Vampelj Suhadolnik]] | [[Marjeta Vasič]] | [[Sonia Vaupot]] | [[France Veber]] | [[Vislava Velikonja]] | [[Katerina Veljanovska]] | [[Tomaž Verbič]] | [[Marta Verginella]] | [[Maks Veselko]] | [[Vita Veselko]] | [[Ivan Vidav]] | [[Gaj Vidmar]] | [[Ičo Vidmar|Ičo (Igor) Vidmar]] | [[Tadej Vidmar]] | [[Ksenja Vidmar Horvat]] | [[Ada Vidovič Muha]] | [[Nives Vidrih]] | [[Rebeka Vidrih]] | [[Polona Vilar]] | [[Claude Vincenot]] | [[Zdenko Vinski]] | [[Katja Vintar Mally]] | [[Špela Vintar]] | [[Špela Virant]] | [[Tomo Virk]] | [[Nataša Visočnik]] [[Gerželj]] | [[Primož Vitez]] | [[Peter Vodopivec]] | [[Jerica Vogel]] | [[Jože Vogrinc]] | [[Ignacij Voje]] | [[Urša Vogrinc Javoršek]] | [[Ana Vogrinčič Čepič]] | [[Helena Vogrinec Hribar]] | [[Vida Vončina]] | [[Sebastjan Vörös]] | [[Nives Vrabec-Lenassi]] | [[Ivan Vrbančič]] | Alenka Vrbinc | [[Marjeta Vrbinc]] | [[Asta Vrečko]] | [[Janez Vrečko]] | [[France Vreg]] | [[Vanda Vremšak Richter]] | [[Larisa Vrhunc]] | [[Andreja Vrišer]] | [[Igor Vrišer]] | [[Sergej Vrišer]] | == W == [[Maria Wacławek]] | [[Jernej Weiss]] | [[Peter Weiss]] | [[Sonja Weiss]] | [[Maria Wtorkowska|Maria Zofia Wtorkowska]] | == Z == [[Blaž Zabel]] | [[Igor Zabel]] | [[Vlasta Zabukovec]] | [[Miha Zadnikar]] | [[Franc Zadravec]] | [[Gaja Zager Kocjan]] | [[Anja Zalta Bratuž]] | [[Katharina Zanier]] | [[Mihaela Zavašnik Arčnik]] | [[Veronika Zavratnik]] | [[Miroslav Zei]] | [[Jana Zemljarič Miklavčič]] | [[Mavricij Zgonik]] | [[Jana Zidar Forte]] | [[Boris Ziherl]] | [[Marija Zlatnar Moe]] | [[Janez Zor]] | [[Darja Zorc Maver]] | [[Franci Zore]] | [[Zinka Zorko]] | [[Leon Zorman]] | [[Marina Zorman]] | [[Nubia Zrimec]] | [[Stane Zrimec]] | [[Alojzija Zupan Sosič]] | [[Jernej Zupančič]] | [[Maja Zupančič]] | [[Metka Zupančič (literarna zgodovinarka)|Metka Zupančič]] | [[Ana Zwitter Vitez]] | [[Fran Zwitter]] | [[Žiga Zwitter]] | == Ž == [[Drago Žagar]] | [[Marjan Žagar]] | [[Bojan Žalec]] | [[Alenka Žbogar]] | [[Mirjana Želježič]] | [[Andreja Žele]] | [[Milan Železnik]] | [[Beti Žerovc]] | [[Adela Žgur]] | [[Andreja Žibrat Gašparič]] | [[Tanja Žigon]] | [[Sašo Živanović]] | [[Peter Žiža]] | [[Slavoj Žižek]] | [[Sabina S. Žnidaršič]] | [[Martin Žnideršič]] | [[Jože Žontar]] | [[Maja Žumer]] | [[Vladimir Žumer]] | [[Anton Žun]] | [[Igor Žunkovič]] | [[Niko Županič]]/''Zupanič'' | [[Anton Žvan]] | [[Gregor Žvelc]] | == Glej tudi == *[[seznam slovenskih filozofov]] ([[Oddelek za filozofijo, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelek za filozofijo]]) *[[Seznam jezikoslovcev na oddelku za slovenistiko FF UNI LJ|Seznam jezikoslovcev na oddelku za slovenistiko FF UL]] (seznam slovenskih slovenistov; [[Slovenistika]]) *[[seznam slovenskih slavistov]] ([[Oddelek za slovanske jezike in književnosti]], [[Slavistika]], , [[Rusistika]], [[bohemistika]], [[polonistika]]) *[[seznam slovenskih prevajalcev]] ([[Oddelek za prevajalstvo, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelek za prevajalstvo]]) *[[seznam tujih slovenistov]] ([[Oddelek za slovenistiko, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelek za slovenistiko]]) *[[seznam slovenskih jezikoslovcev]] ([[Oddelek za primerjalno in splošno jezikoslovje]]; [[splošno jezikoslovje]], [[primerjalno jezikoslovje]], [[indoevropeistika]], [[hetitologija]]) *[[seznam slovenskih filologov]] ([[Oddelek za klasično filologijo, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelek za klasično filologijo]]; ...) *[[seznam slovenskih latinistov]] ([[Latinistika]]) *[[seznam slovenskih grecistov]] ([[Grecistika]]) *[[seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev]] ([[Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo]]) *[[seznam slovenskih bibliotekarjev]] ([[Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo]]) *[[seznam slovenskih zgodovinarjev]] ([[Oddelek za zgodovino]]) *[[seznam slovenskih muzeologov]] ([[muzeologija]]) *[[seznam slovenskih arhivistov]] ([[arhivistika]]) *[[seznam slovenskih umetnostnih zgodovinarjev]] ([[Oddelek za umetnostno zgodovino, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelek za umetnostno zgodovino]]) *[[seznam slovenskih geografov]] ([[Oddelek za geografijo]]) *[[seznam slovenskih arheologov]] ([[Oddelek za arheologijo]]) *[[seznam slovenskih etnologov]] ([[Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo]]) *[[seznam slovenskih antropologov]] *[[seznam slovenskih muzikologov]] ([[Oddelek za muzikologijo, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelek za muzikologijo]]) *[[seznam slovenskih pedagogov]] ([[Oddelek za pedagogiko in andragogiko]]) *[[seznam slovenskih andragogov]] *[[seznam slovenskih psihologov]] ([[Oddelek za psihologijo]]) *[[seznam slovenskih anglistov]] ([[anglistika]] in [[amerikanistika]]) *[[seznam slovenskih sinologov]] ([[sinologija|sinologija;]] [[Oddelek za azijske študije, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelek za azijske študije]]) *[[seznam slovenskih japonologov]] ([[japonologija]]; [[Oddelek za azijske študije, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelek za azijske študije]]) *[[seznam slovenskih romanistov]] ([[romanistika]], [[italijanistika]], [[hispanistika]], [[luzitanistika]]) *[[seznam slovenskih germanistov]] ([[nemcistika]], [[nederlandistika]], [[skandinavistika]]) *[[seznam slovenskih sociologov]] in sociologov kulture ([[Oddelek za sociologijo, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelek za sociologijo]]) *[[Seznam predavateljev na Teološki fakulteti v Ljubljani|seznam predavateljev na Teološki fakulteti]] *[[seznam zaslužnih profesorjev Univerze v Ljubljani]] *[[seznam slovenskih akademikov]] (članov [[SAZU]]) {{FILOF}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami predavateljev po ustanovah|Filozofska fakulteta v Ljubljani]] [[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani|*]] cwjim96h6vjpessvtfewf3imf71ynsg 0 171249 6774816 6756722 2026-11-04T14:57:37Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6774816 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Vanessa Hudgens | Background = person | Birth_name = Vanessa Anne Hudgens | Alias = | Origin = [[Salinas, Kalifornija|Salinas]], [[Kalifornija]], [[Združene države Amerike]] | Instrument = [[Vokal]] | Genre = [[pop glasba|pop]], [[R&B]], [[Dance (zvrst)|Dance]]<ref>{{citeweb|url=http://www.allmusic.com/cg/amg.dll|title=((( Vanessa Hudgens > )))|publisher=www.allmusic.com|accessdate=10.3.2009|archive-date=2002-11-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20021119052725/http://www.allmusic.com/cg/AMG.dll|url-status=dead}}</ref> | Occupation = <!-- WD --> | Years_active = 2002–danes | Label = [[Hollywood Records]]<small> (2006 - 2009)</small> | Associated_acts = [[Corbin Bleu]], [[Drew Seeley]], [[Lil Mama]], [[Rock Mafia]], [[Windy Wagner]], [[Ashley Tisdale]], [[Zac Efron]], [[Monique Coleman]] }} '''Vanessa Anne Hudgens'''<ref name="yahoo">[http://movies.yahoo.com/movie/contributor/1808436979/bio »Življenjepis Vanesse Hudgens«] Yahoo! Pridobljeno dne ''06.12.2009''</ref>, [[Američani|ameriška]] [[filmska igralka|filmska]], [[gledališki igralec|gledališka]] in [[televizijski igralec|televizijska]] [[igralec (umetnik)|igralka]], [[pevka]] ter [[plesalka]], * [[14. december]] [[1988]], [[Salinas, Kalifornija|Salinas]], [[Kalifornija]], [[Združene države Amerike]].<ref name=inquirer>{{navedi splet |url=http://showbizandstyle.inquirer.net/entertainment/entertainment/view_article.php?article_id=81617 |title=»Vanessa Hudgens: 'Rada sem filipinka'« |accessdate=18.9.2007 |author=Ruben V. Nepales |date=9. avgust 2007 |publisher=[[Philippine Daily Inquirer]] |archive-date=2008-11-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081108111259/http://showbizandstyle.inquirer.net/entertainment/entertainment/view_article.php?article_id=81617 |url-status=dead }}</ref> Vanessa Hudgens je najbolj prepoznavna po vlogi lika [[Gabriella Montez|Gabrielle Montez]] v seriji filmov ''[[Srednješolski muzikal]]''.<ref>[{{Allmusic|class=artist|id=p761737|pure_url=yes}} »Življenjepis Vanesse Hudgens«] Allmusic</ref> Veliko pozornosti s strani filmskih kritikov je dobila tudi, ko je leta 2009 zaigrala v [[film]]u ''Bandslam''<ref name="hollywood-reporter-will">{{navedi splet | url=http://www.hollywoodreporter.com/hr/content_display/news/e3i4707d81dca25b84728d90e674475f1b0 | title='Glasbene' zvezde bodo nekaj postale | author=Borys Kit ([[The Hollywood Reporter]]) | date=11. januar 2008 | accessdate=11.1.2008 }} {{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{Dead link|date=Oktober 2010|bot=H3llBot}}</ref> Kot igralka se je Vanessa Hudgens pojavila v številnih [[televizijska serija|televizijskih serijah]], kot so ''[[Peterčki]]'', ''Still Standing'', ''[[Paglavca v hotelu]]'', ''The Brothers García'' in ''[[Drake & Josh]]''. Svojo prvo filmsko vlogo je dobila leta 2003, ko je kot Noel zaigrala v filmu ''[[Trinajsletnici (film, 2003)|Trinajsletnici]]'' poleg [[Holly Hunter]], [[Nikki Reed]] in [[Evan Rachel Wood]]. Njen prvi glasbeni album, ''[[V (album, Vanessa Hudgens)|V]]'', je izšel 26. septembra 2006. Album se je uvrstil na štiriindvajseto mesto lestvice [[Billboard 200|''Billboard'' 200]],<ref name="Billboard.com">{{navedi novice |first=Katie |last=Hasty |authorlink= |author= |title=Ludacris pristane na prvem mestu z albumom ''Release Therapy'' |url=http://www.billboard.com/bbcom/search/google/article_display.jsp?vnu_content_id=1003219507 |work=[[Billboard (magazine)|Billboard]] |publisher=[[Nielsen Company|Nielsen Business Media, Inc.]] |date=4. oktober 2006 |accessdate=24.7.2008 |archiveurl=https://archive.today/20120629134146/http://www.billboard.com/bbcom/search/google/article_display.jsp?vnu_content_id=1003219507%23/bbcom/search/google/article_display.jsp?vnu_content_id=1003219507 |archivedate=2012-06-29 |url-status=live }}</ref> kasneje pa prejel zlato certifikacijo. Svoj drugi glasbeni album, ''[[Identified]]'', je izdala 1. julija 2008. Slavo Vanesse Hudgens je zaznamovalo tudi obdobje, ko so preko interneta brez njenega dovoljenja objavili njene privatne fotografije, na katerih je posnela samo sebe golo. Fotografije so seveda povzročile velik škandal, najprej leta 2007 in nato ponovno leta 2009. == Zgodnje življenje in začetek kariere == Vanessa Anne Hudgens se je rodila v [[Salinas, Kalifornija|Salinasu]], [[Kalifornija]], [[Združene države Amerike]], kot hči pisarniške uslužbenke Gine (rojene Guangco) in [[gasilec|gasilca]] Gregoryja Hudgensa. Med otroštvom je živela povsod po [[West Coast]]u - od [[Oregon]]a do južne Kalifornije.<ref name="yahoo" /><ref name=inquirer /> Vzgojena je bila v duhu [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliške cerkve]]<ref>{{navedi splet|title=Vanessa Hudgens: »Zaradi svojih mlajših oboževalcev si ne želim več imeti otrok!« |work=[[The Daily Mirror]]|date=2.8.2009 |url=http://www.mirror.co.uk/celebs/celebs-on-sunday/2009/08/02/vanessa-hudgens-my-young-fans-have-put-me-off-having-kids-115875-21553938/|accessdate=22.8.2009 }}</ref> in ima mlajšo sestro [[Stella Hudgens|Stello]], ki je tudi [[igralec (umetnik)|igralka]]. Ima zelo mešane korenine: po očetovi strani ima za prednike [[ameriški staroselci|ameriške staroselce]] in [[Irci|Irce]], po mamini pa [[Filipinci|Filipince]], [[Španci|Špance]] in [[Kitajci|Kitajce]].<ref name=inquirer/><ref>{{navedi splet|title=Vanessa Hudgens|work=[[Complex (magazine)|Complex]]|date=26.8.2009|url=http://www.complex.com/blogs/2009/08/26/worlwide-wednesday-the-10-hottest-multiracial-women/2/|accessdate=2.9.2009|archive-date=2010-04-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20100409030205/http://www.complex.com/blogs/2009/08/26/worlwide-wednesday-the-10-hottest-multiracial-women/2/|url-status=dead}}</ref><ref name="TeenHollywood">{{navedi splet | author=Lynn Barker | publisher=TeenHollywood | date=17. maj 2006 | title=Intervju: Zac Efron, Vanessa Anne Hudgens: ''Srednješolski muzikal'' | url=http://www.teenhollywood.com/d.asp?r=123403&c=1038&p=10 | accessdate=6.1.2007 | quote=Vanessa Hudgens - intervju. | archive-date=2007-09-28 | archive-url=https://web.archive.org/web/20070928073513/http://www.teenhollywood.com/d.asp?r=123403&c=1038&p=10 | url-status=dead }}</ref> Vsi njeni stari starši so bili po poklicu [[glasbenik]]i.<ref name="kids"/> Z osmimi leti je Vanessa Hudgens začela prepevati v glasbenih gledališčih in se pojavila v lokalnih produkcijah iger ''[[Čarovnik iz Oza]]'', ''Carousel'', ''The Music Man'', ''[[Pepelka]]'' in ''The King and I'' poleg drugih.<ref name="vanbio">[http://www.sing365.com/music/lyric.nsf/Vanessa-Hudgens-Biography/1D3E3038159B6760482571F50005D332 Življenjepis Vanesse Hudgens] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090211112100/http://sing365.com/music/lyric.nsf/Vanessa-Hudgens-Biography/1D3E3038159B6760482571F50005D332 |date=2009-02-11 }}. sing365.com. Pridobljeno dne 12.6.2009.</ref> Dve leti po začetku svoje kariere se je z družino preselila v [[Los Angeles]], saj je dobila vlogo v neki reklami.<ref name="kids">[http://www.kidzworld.com/article/8777-vanessa-hudgens-biography Življenjepis Vanesse Hudgens] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100210175211/http://www.kidzworld.com/article/8777-vanessa-hudgens-biography |date=2010-02-10 }} KidzWorld.com</ref> Takrat je pričela hoditi na razne avdicije za vloge v filmih in na televiziji.<ref name="parade">{{navedi splet|last=Kaplan|first=James|title=Vanessa Hudgens, High School Sweetheart|url=http://www.parade.com/celebrity/2009/07/vanessa-hudgens-high-school-sweetheart.html|date=26.7.2009 |work=[[Parade (magazine)|Parade]]|accessdate=20.9.2009 }}</ref> Njena igralska kariera se je pričela, ko je imela petnajst let in od takrat dalje se je nekaj časa šolala na šoli [[Orange County High School of the Arts]], kasneje pa se je šolala doma s pomočjo mentorjev.<ref>{{navedi splet|author=Jocelyn Vena|title=''Srednješolski muzikal'' je bila edina srednješolska izkušnja Vanesse Hudgens ce|url=http://www.mtv.com/movies/news/articles/1597627/20081021/story.jhtml|date=22.10.2008|work=[[MTV]]|accessdate=20.9.2009|archive-date=2008-10-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20081025045723/http://www.mtv.com/movies/news/articles/1597627/20081021/story.jhtml|url-status=dead}}</ref><ref>Heather Phares. [http://music.aol.com/artist/vanessa-hudgens/biography/381790 Življenjepis Vanesse Hudgens] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090413133445/http://music.aol.com/artist/vanessa-hudgens/biography/381790 |date=2009-04-13 }} AOL.com. Pridobljeno dne 12.6.2009.</ref> [[Slika:Vanessa Hudgens and Drew Seeley 10.jpg|right|thumb|Vanessa Hudgens skupaj z [[Drew Seeley|Drewom Seeleyjem]] na turneji ''[[High School Musical: The Concert]]''.]] == Kariera == === 2003 - 2008: Serija filmov ''Srednješolski muzikal'' === Leta 2003 je Vanessa Hudgens zaigrala v neodvisnem [[Dramski film|dramskem filmu]] ''[[Trinajstletnici (film, 2003)|Trinajstletnici]]'', kjer je zaigrala Noel, najboljšo prijateljico glavnega lika (Tracy, zaigrala jo je [[Evan Rachel Wood]]). Film je prejel veliko pohval s strani filmskih kritikov, prejel je nominacijo za [[zlati globus]] in iztržil je več kot 4 milijone [[$]]. Zatem je Vanessa Hudgens dobila vlogo Tintin v [[znanstvena fantastika|znanstveno-fantastični]] [[avantura|avanturi]] ''Thunderbirds'' (2004). Na žalost film ni bil uspešen, saj je zaslužil zelo malo denarja, preko [[internet]]a pa je ob izidu naletel na veliko kritik. Pozno leta 2005 se je Vanessa Hudgens pojavila v [[televizijska serija|televizijskih serijah]] ''[[Peterčki]]'', ''Still Standing'', ''[[Paglavca v hotelu]]'', ''The Brothers García'' in ''[[Drake & Josh]]''. [[Slika:Vanessa Hudgens (Melbourne, 2008).jpg|left|thumb|Vanessa Hudgens na [[premiera (dogodek)|premieri]] njenega komercialno uspešnega filma ''[[Srednješolski muzikal 3: Zadnji letnik]]'' v [[Melbourne]]u]] Pozno leta 2005 je Vanessa Hudgens dobila vlogo [[Gabriella Montez|Gabrielle Montez]] v filmu ''[[Srednješolski muzikal]]'' poleg [[Zac Efron]].<ref>{{navedi splet|last=Christopher|first=Rocchio |title=Vanessa Hudgens je najprej nameravala oditi na avdicijo za oddajo ''Ameriški idol'' |url=http://www.realitytvworld.com/news/vanessa-hudgens-original-plan-was-audition-for-american-idol-6189.php|date=29.11.2007 |work=Reality TV World|accessdate=21.9.2009 }}</ref> Njen nastop ji je prislužil veliko nagrad in nominacij.<ref name="imagen" /><ref name="young" /> Zaradi uspeha filma je ''[[British Broadcasting Corporation|BBC]]'' predvidel, da bo Vanessa Hudgens postala »velika zvezda« v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]].<ref>{{navedi novice|title=Velika Britanija predvidi, da bo zvezda filma ''Srednješolski muzikal'' postala uspešna igralka |url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/entertainment/5334380.stm|date=11.9.2006 |work=[[BBC UK]]|accessdate=21.9.2009 }}</ref> Leta 2007 je Vanessa Hudgens ponovno odigrala vlogo Gabrielle Montez v nadaljevanju filma ''Srednješolski muzikal'', ''[[Srednješolski muzikal 2]]''.<ref name="mel">{{navedi novice|last=Blake|first=Sara|title=Fotografije gole Vanesse Hudgens še naprej krožijo po spletu Internet|url=http://www.news.com.au/story/0,23599,22383467-2,00.html|date=9.9.2007|work=[[The Sunday Telegraph]]|accessdate=20.9.2009|archiveurl=https://archive.today/20121205211200/http://www.news.com.au/top-stories/teen-star-sorry-over-nude-photo/story-e6frfkp9-1111114372089|archivedate=2012-12-05|url-status=dead}}</ref> Virginia Heffernan iz revije ''TV Review'' je nastop Vanesse Hudgens opisala kot »mat«, saj naj bi »žarela kot pravi genij«.<ref>{{navedi novice|last=Heffernan|first=Virginia|title=Življenje srednješolcev, tokrat na počitnicah |url=http://www.nytimes.com/2007/08/17/arts/television/17musi.html?_r=1|date=18.8.2007 |work=TV Review|accessdate=11.10.2009 }}</ref> Vanessa Hudgens je Gabriello Montez ponovno upodobila leta 2008, ko je zaigrala v filmu ''[[Srednješolski muzikal 3: Zadnji letnik]]''.<ref>{{navedi splet | author=The Freeman| work=[[The Philippine Star]]| title=Vanessa Hudgens se kot Gabriella vrne v film ''Srednješolski muzikal 3:'' | date=4.10.2008 |url=http://www.philstar.com/Article.aspx?articleid=404694 | accessdate=7.9.2009 }}</ref> Za svoj nastop v tem filmu si je prislužila nagrado v kategoriji za »najljubšo filmsko igralko« na podelitvi nagrad [[Kids Choice Awards]] leta 2009.<ref>{{navedi splet |last=Lang |first=Derrik |url=http://www.hitfix.com/articles/2009-3-28-high-school-musical-3-wins-at-kids-choice-awards/ |title=''Srednješolski muzikal 3'' nagrajen z nagradami Kids Choice Awards |date=28.3.2009 |work=Hitflix |accessdate=22.9.2009 |archive-date=2010-02-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100217113357/http://www.hitfix.com/articles/2009-3-28-high-school-musical-3-wins-at-kids-choice-awards/ |url-status=dead }}</ref> [[Slika:Bandslam-vanessa.jpg|right|thumb|upright|Vanessa Hudgens na premieri filma ''Bandslam''. Njena upodobitev Sa5m je prejela veliko pohval s strani filmskih kritikov.]] === 2009 - danes: Po seriji ''Srednješolski muzikal'' === Po seriji filmov ''Srednješolski muzikal'' je Vanessa Hudgens povedala, da se v prihodnosti namerava osredotočiti na igranje in filme ter si »vzeti premor« od njene kariere kot samostojne glasbene izvajalke.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.mtv.com/movies/news/articles/1614529/story.jhtml |title=Vanessa Hudgens si bi »vzela premor« od glasbe, da bi se osredotočila na igranje {{!}} MTV Movie News |accessdate=2010-12-15 |archive-date=2009-06-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090626003347/http://www.mtv.com/movies/news/articles/1614529/story.jhtml |url-status=dead }}</ref> Zaigrala je stransko vlogo v [[muzikal|glasbeni]] [[komedija|komediji]] ''Bandslam'', ki je v kinematografih izšla 14. avgusta leta 2009.<ref>{{navedi novice | title=Graffovi najstniki iz filma ''Bandslam'' so modrejši, kot bi jim prisodili glede na leta | date = 3.5.2009 | author=Mark Olsen |publisher=[[Los Angeles Times]] |url=http://www.latimes.com/entertainment/news/movies/moviesneaks/la-ca-bandslam3-2009may03,0,4725559.story| accessdate=3.5.2009 }}</ref><ref name="weird">{{navedi splet|work=[[Entertainment Weekly]]|author=Jocelyn Vena|title=Vanessa Hudgens postane »čudna« v filmu ''Bandslam''|date=14.4.2009|url=http://www.mtv.com/movies/news/articles/1609147/20090413/story.jhtml|accessdate=2010-12-15|archive-date=2009-04-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20090418160955/http://www.mtv.com/movies/news/articles/1609147/20090413/story.jhtml|url-status=dead}}</ref> Vanessa Hudgens igra »Sa5m«, čudaško petnajstletno učenko prvega letnika srednje šole z neodkritimi talenti.<ref>{{navedi splet|last=Hamm|first=Liza|work=[[People (magazine)|People]]|title=Čudaško igranje Vanesse Hudgens|date=14.8.2009|url=http://www.people.com/people/article/0,,20297990,00.html|accessdate=26.9.2009|archive-date=2009-08-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20090821123016/http://www.people.com/people/article/0,,20297990,00.html|url-status=dead}}</ref> Kljub temu, da je bil film ''Bandslam'' komercialno neuspešen, je Vanessa Hudgens za svoj nastop s strani filmskih kritikov prejela veliko pohval.<ref>{{navedi splet|work=[[American Broadcasting Company]]|last=Pennacchio|first=George|date=14.8.2009|title=Ocena filma: Film ''Bandslam'' je presenetljivo zabaven|url=http://abclocal.go.com/kabc/story?section=news%2Fhollywood_wrap&id=6966092|accessdate=15.8.2009|archive-date=2009-09-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20090929103852/http://abclocal.go.com/kabc/story?section=news%2Fhollywood_wrap&id=6966092|url-status=dead}}</ref> David Waddington iz revije ''North Wales Pioneer'' je napisal, da Vanessa Hudgens »izstopa od ostale igralske zasedbe, saj se ne more zliti skupaj z njimi in tako naredi konec neizogiben vse večjemu pričakovanju,«<ref>{{navedi splet|work=North Wales Pioneer|last=Waddintgon|first=David|date=14.8.2009|title=FILM: ''Bandslam'' (PG)|url=http://www.northwalespioneer.co.uk/news/77238/film-bandslam-pg-.aspx|accessdate=12.1.2010|archive-date=2010-06-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20100614114030/http://www.northwalespioneer.co.uk/news/77238/film-bandslam-pg-.aspx|url-status=dead}}</ref> Philip French iz revije ''[[The Guardian]]'' pa jo je primerjal s [[Thandie Newton]] in [[Dorothy Parker]].<ref>{{navedi novice|work=[[The Guardian]]|last=French|first=Philip|date = 16.8.2009 |title=Bandslam |url=http://www.guardian.co.uk/film/2009/aug/16/bandslam-review|accessdate=16.8.2009 | location=London}}</ref> [[Slika:Vanessa Hudgens Comic-Con cropped.jpg|thumb|left|upright|Vanessa Hudgens na prireditvi [[Comic-Con]] v [[San Diego|San Diegu]] leta 2010]] Vanessa Hudgens je skupaj z mnogimi drugimi glasbeniki nastopila na 81. podelitvi nagrad [[Academy Awards]].<ref>{{navedi novice |last=Babula|first=Caroline| title=Hugh Jackman, gostitelj 81. podelitve nagrad Academy Awards, v slabo komedijo prinese glasbo | date = 24.2.2009 | url=http://www.eastside-online.org/entertainment/hugh-jackman-81st-annual-academy-awards-host-brings-music-in-leau-of-comedy/| accessdate=29.9.2009}}</ref> Vanessa Hudgens je kasneje svoj glas posodila enemu izmed likov televizijske serije ''Robot Chicken''. Njeno sodelovanje prvi filmu ''Beastly'', ki je temeljil na istoimenskem romanu [[Alex Flinn|Alexa Flinna]], je bilo potrjeno zgodaj leta 2009.<ref>{{navedi novice |author=Dave Mcnary |title=Vanessa Hudgens bo zaigrala v filmu ''Beastly'' |date=22.4.2009 |url=http://www.variety.com/article/VR1118002716.html?categoryid=2430&cs=1 |work=[[Variety (magazine)|Variety]] |accessdate=29.5.2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090425151922/http://www.variety.com/article/VR1118002716.html?categoryid=2430&cs=1 |archive-date=2009-04-25 |url-status=dead }}</ref> Zaigrala bo enega izmed glavnih junakov v filmu, [[Linda Owens|Lindo Taylor]], ki jo je sama opisala kot »lepotico« zgodbe, vendar ne na stereotipen način, saj ni taka, kot vsi menijo.<ref>{{navedi splet|last=Carroll|first=Larry|title=Vanessa Hudgens pravi, da ni tipična lepotica iz filma ''Beastly''|date=28.4.2010|work=[[MTV]]|url=http://www.mtv.com/news/articles/1637927/20100427/story.jhtml|accessdate=28.4.2010|archive-date=2010-04-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20100430194639/http://www.mtv.com/news/articles/1637927/20100427/story.jhtml|url-status=dead}}</ref> Skupaj s soigralcem iz filma ''Beastly'', [[Alex Pettyfer|Alexom Pettyferjem]] je bila Vanessa Hudgens prepoznana za eno izmed »Zvezd jutrišnjega dne« po mnenju revije ''[[ShoWest]]''.<ref name="tomorrow">{{navedi novice|last=DiOrio|first=Carl|title=''ShoWest'' izbere zvezdnika filma ''Beastly''|date=8.2.2010|url=http://www.hollywoodreporter.com/hr/content_display/film/news/e3ib96053a9e47796d713fee5c66ab98fca|work=[[The Hollywood Reporter]]|accessdate=10.2.2010|archive-date=2013-01-25|archive-url=https://archive.today/20130125224704/http://www.hollywoodreporter.com/hr/content_display/film/news/e3ib96053a9e47796d713fee5c66ab98fca|url-status=dead}}</ref> Vanessa Hudgens je bila kasneje izbrana za igranje v [[akcija|akcijskem filmu]] [[Zack Snyder|Zacka Snyderja]], ''[[Prikriti udarec - Beg pred resničnostjo (film)|Prikriti udarec - Beg pred resničnostjo]]'', kjer je zaigrala Blondie, institucionalizirano dekle v azilu, ki bo izšel marca 2010.<ref>{{navedi novice | title =Vanessa Hudgens se poskuša prebiti stran od Disneyja | date = 15.5.2009 | url = http://www.nytimes.com/aponline/2009/05/15/arts/AP-US-People-Hudgens.html?_r=1|work=[[New York Times]]| accessdate=16.5.2009 }} {{Dead link|date=Avgust 2010|bot=RjwilmsiBot}}</ref> Po več letih se je Vanessa Hudgens vrnila nazaj v [[gledališče]], kjer je zaigrala Mimi v [[muzikal]]u ''Rent''. Muzikal so igrali med 6. in 8. avgustom leta 2010 v [[Hollywood Bowl]]u.<ref name="broadwayv">{{navedi novice |last=Wada|first=Karen| title =Vanessa Hudgens bo zaigrala v filmu ''Rent'' v Hollywood Bowlu to poletje | date = 9.4.2010 | url = http://latimesblogs.latimes.com/culturemonster/2010/04/vanessa-hudgens-to-star-in-rent-at-the-hollywood-bowl-this-summer.html|work=[[The Los Angeles Times]]| accessdate=10.4.2010 }}</ref> Njen nastop v tej gledališki igri je prejel negativne komentarje, vendar je [[režiser]] igre, [[Neil Patrick Harris]], branil svojo odločitev za to, da je za vlogo izbral njo, z besedami: »Vanessa [Hudgens] je enkratna. Je prijateljica. Prosil sem jo, naj pride na avdicijo in nam nekaj zapoje, da bi se prepričal, da ima prave zarebrnice za to. In bila je zelo predana in zdela se mi je enkratna.«<ref>{{navedi novice|last=Burch|first=Jacob|title=Neil Patrick Harris brani svojo izbiro Vanesse Hudgens za igralsko zasedbo igre ''Rent''|date=12.4.2010|url=http://www.ontheredcarpet.com/2010/04/neil-patrick-harris-defends-casting-vanessa-hudgens-in-rent.html|work=On The Red Carpet|accessdate=14.4.2010|archive-date=2010-06-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20100629004905/http://www.ontheredcarpet.com/2010/04/neil-patrick-harris-defends-casting-vanessa-hudgens-in-rent.html|url-status=dead}}</ref> Oktobra 2010 so oznanili, da bo Vanessa Hudgens poleg [[Dwayne Johnson|Dwaynea Johnsona]] in [[Josh Hutcherson|Josha Hutchersona]] zaigrala simpatijo lika Josha Hutchersona v nadaljevanju filma iz leta 2008, ''[[Potovanje v središče Zemlje (film, 2008)|Potovanje v središče Zemlje]]''. Film naj bi izšel leta 2011.<ref>{{navedi novice|last=Leins|first=Jeff|title=Vanessa Hudgens se pridruži igralski zasedbi filma ''Potovanje 2''|date=15.10.2010|url=http://www.newsinfilm.com/2010/10/15/vanessa-hudgens-joins-journey-2/?utm_source=twitterfeed&utm_medium=twitter&utm_campaign=Feed:+NewsInFilm+(News+in+Film|work=News in Film|accessdate=16.10.2010|archive-date=2011-11-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20111130084414/http://www.newsinfilm.com/2010/10/15/vanessa-hudgens-joins-journey-2/?utm_source=twitterfeed&utm_medium=twitter&utm_campaign=Feed:+NewsInFilm+%28News+in+Film|url-status=dead}}</ref> [[Slika:Vanessa Hudgens and Lucas Grabeel.jpg|thumb|right|Vanessa Hudgens skupaj z [[Lucas Grabeel|Lucasom Grabeelom]] nastopa na turneji ''High School Musical Concert'' zgodaj leta 2007]] == Glasbena kariera == Vanessa Hudgens je podpisala pogodbo za snemanje glasbe z založbo [[Hollywood Records]].<ref name="yuddy">{{navedi splet |url=http://www.yuddy.com/celebrity/vanessa-hudgens/bio |publisher=Yuddy |title=Življenjepis Vanesse Hudgens |accessdate=9.5.2009 |archive-date=2008-10-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081019175339/http://www.yuddy.com/celebrity/vanessa-hudgens/bio |url-status=dead }}</ref> Septembra 2006 je izdala svoj prvi glasbeni album, naslovljen kot ''[[V (album, Vanessa Hudgens)|V]]''. Album se je uvrstil na štiriindvajseto mesto lestvice [[Billboard 200|''Billboard'' 200]]<ref name="Billboard.com"/> ter 27. februarja 2007 prejel zlato certifikacijo.<ref name="RIAA">[http://www.riaa.com/goldandplatinumdata.php?resultpage=1&table=SEARCH_RESULTS&action=&title=&artist=vanessa%20hudgens&format=&debutLP=&category=&sex=&releaseDate=&requestNo=&type=&level=&label=&company=&certificationDate=&awardDescription=&catalogNo=&aSex=&rec_id=&charField=&gold=&platinum=&multiPlat=&level2=&certDate=&album=&id=&after=&before=&startMonth=1&endMonth=1&startYear=1958&endYear=2008&sort=Artist&perPage=25 Certifikacije albuma ''V'' s strani organizacije RIAA] (27. februar 2007). Pridobljeno dne 2. november 2008.</ref> Njen prvi singl, »[[Come Back to Me (pesem, Vanessa Hudgens)|Come Back to Me]]«, je postal njen najuspešnejši singl na glasbenih lestvicah. Drugi singl iz albuma je nosil naslov »[[Say OK]]«. Bralci revije ''Billboard'' so album ''V'' označili za sedmi najboljši glasbeni album leta.<ref name="readers">{{navedi splet | url=http://www.billboard.com/bbcom/yearend/2007/readers/index.html | title=''Billboardovi'' najboljši albumi po izbiri bralcev | publisher=[[Billboard (magazine)|Billboard]] | accessdate=24.7.2008 | archiveurl=https://web.archive.org/web/20080621165418/http://www.billboard.com/bbcom/yearend/2007/readers/index.html | archivedate=2008-06-21 | url-status=live }}</ref> Vanessa Hudgens je prejela nagrado v kategoriji za »preboj ženske leta« na podelitvi nagrad [[Teen Choice Awards]] leta 2007.<ref>{{navedi novice |first=Michael |last=Cidoni |title=''Pirati'' in Sophia Bush na vrhu nagrad Teen Choice Awards |url=http://www.washingtonpost.com/wp-dyn/content/article/2007/08/26/AR2007082601514.html |work=Associated Press |date=27. avgust 2007 |accessdate=9.4.2008 }}</ref> Vanessa Hudgens je jeseni leta 2006 nastopila tudi na turneji ''[[High School Musical: The Concert]]'', ki je potekala v več državah. Nastopila je s pesmimi iz [[soundtrack]]a filma ''[[Srednješolski muzikal]]'' ter s tremi pesmimi iz svojega prvega glasbenega albuma.<ref name="high">{{navedi splet | url=http://highschoolmusical.aeglive.com/tour.php | title= High School Musical The Concert | author=Disney| publisher=Disney | accessdate=2008-07-20}}</ref> Zapela je [[duet]] »Still There For Me« skupaj s [[Corbin Bleu|Corbinom Bleuom]] za njegov prvi glasbeni album. Decembra 2007 je skupaj z mnogimi drugimi [[glasbenik]]i zapela [[George W. Bush|Georgeu Bushu]], ki je bil takrat še predsednik [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]], ter njegovi družini na [[božič]]ni prireditvi v muzeju [[National Building Museum]] v [[Washington, D.C.|Washingtonu, D.C.]]<ref>[http://www.instyle.com/instyle/parties/party/0,,20165290_20379396,00.html Katharine McPhee in Vanessa Hudgens] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110728174829/http://www.instyle.com/instyle/parties/party/0,,20165290_20379396,00.html |date=2011-07-28 }} ''InStyle''. Pridobljeno dne 6.6.2009.</ref> Njen drugi glasbeni album, ''[[Identified]]'', ki je s strani glasbenih kritikov v glavnem prejel pozitivne ocene,<ref>{{navedi splet | url=http://www.metacritic.com/music/artists/hudgensvanessa/identified | title=Identified | work=[[Metacritic]] | publisher=[[CNET Networks]] | accessdate=2010-12-15 | archive-date=2009-10-14 | archive-url=https://web.archive.org/web/20091014225340/http://www.metacritic.com/music/artists/hudgensvanessa/identified | url-status=dead }}</ref> je izšel 1. julija 2008 in takoj pristal na triindvajsetem mestu lestvice [[Billboard 200|''Billboard'' 200]].<ref>{{navedi splet|author=Wendy|url=http://tv.popcrunch.com/vanessa-hudgens-new-identified-cd-sales-22000-copies-sold-in-first-week/|title=Nova prodaja CD-ja Vanesse Hudgens, ''Identified'': 22.000 prodanih kopij v prvem tednu od izida|date=9.7.2009|work=TV Popcrunch|accessdate=14.8.2009|archive-date=2008-12-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20081226233814/http://tv.popcrunch.com/vanessa-hudgens-new-identified-cd-sales-22000-copies-sold-in-first-week/|url-status=dead}}</ref> Glavni singl albuma, »[[Sneakernight]]«, je zasedel oseminosemdeseto mesto na lestvici ''Billboard'' Hot 100<ref>{{navedi splet |url=http://www.billboard.com/#/artist/Vanessa+Hudgens/chart-history/716702?f=379&g=Singles |title=Zgodovina dosežkov na lestvicah Vanesse Hudgens |work=Billboard |publisher=Nielsen Business Media |accessdate=3.6.2010 }}</ref> ter štiriindevetdeseto mesto na lestvici [[ARIA Charts|Australian Singles Chart]].<ref>{{navedi splet |url=http://pandora.nla.gov.au/pan/23790/20090120-0000/issue986.pdf |title=Poročilo ARIE |publisher=[[Australian Recording Industry Association]] |accessdate=3.6.2010 }}</ref> Prva samostojna turneja Vanesse Hudgens, ''[[Identified#Identified Summer Tour|Identified Summer Tour]]'', se je pričela 1. avgusta 2008 in končala 9. septembra istega leta.<ref>{{navedi novice | title=Poletni turneji Vanesse Hudgens in Mandy Moore | date=2.9.2008 | url=http://eventful.com/events/vanessa-hudgens-and-mandy-moore-summer-tour-/E0-001-015039630-6 | accessdate=22.9.2009 | archive-date=2012-02-23 | archive-url=https://web.archive.org/web/20120223062846/http://eventful.com/events/vanessa-hudgens-and-mandy-moore-summer-tour-/E0-001-015039630-6 | url-status=dead }}</ref> [[Slika:Vanessa Hudgens & Zac Efron at 2009 Academy Awards.JPG|upright|left|thumb|left|Vanessa Hudgens z [[Zac Efron|Zacom Efronom]] na 81. podelitvi nagrad [[Academy Awards]]]] == Javna podoba in zasebno življenje == Vanessa Hudgens je visoka 1,60 m.<ref>{{navedi splet |title=Najstniki govorijo z: Vanessa Anne Hudgens |work=[[Teen Magazine]] |url=http://www.teenmag.com/celeb-stuff/vanessa-hudgens-interview |accessdate=21.9.2009 |archive-date=2009-02-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090226222152/http://www.teenmag.com/celeb-stuff/vanessa-hudgens-interview |url-status=dead }}</ref> Revija ''[[Us (revija)|Us]]'' je napisala, da sta se Vanessa Hudgens in njen soigralec iz serije filmov ''[[Srednješolski muzikal]]'', [[Zac Efron]], »prvič spoznala leta 2005 na snemanju filma ''Srednješolski muzikal'' ter se zaljubila kakšni dve leti kasneje.«<ref name=ussplit>[http://www.usmagazine.com/healthylifestyle/news/zac-efron-vanessa-hudgens-split-20101312 Prebojna novica: Razhod Zaca Efrona in Vanesse Hudgens], ''[[Us (magazine)|Us]]'', 13. december 2010</ref> Zaradi kemije so ju postavili v isto skupino že na avdiciji za film ''Srednješolski muzikal''.<ref>{{navedi splet|last=Nudd|first=Tim|title=Zac Efron: Vedno je imel kemijo z Vanesso|url=http://www.people.com/people/article/0,,20046723,00.html|date=17.7.2007|work=[[People (magazine)|People]]|accessdate=20.9.2009|archive-date=2009-06-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20090601185404/http://www.people.com/people/article/0,,20046723,00.html|url-status=dead}}</ref> Par se je razšel decembra leta 2010.<ref name=ussplit /> Leta 2006 naj bi imela Vanessa Hudgens v lasti 2 milijona [[$]] vredne uhane.<ref>{{navedi splet |title=Richest Teen Stars |work=Comcast Entertainment |url=http://www.comcast.net/slideshow/entertainment-richestteens/ |accessdate=21.9.2009 |archive-date=2011-04-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110404075150/http://www.comcast.net/slideshow/entertainment-richestteens/ |url-status=dead }}</ref> Vanessa Hudgens je bila leta 2007 vključena na seznam »najbogatejših ljudi« revije ''[[Forbes]]'', ki je bil objavljen na njihovi uradni spletni strani. Vključena je bila tudi na njihov seznam »najbolje plačanih mladih zvezd v Hollywoodu«.<ref>{{navedi novice |work=[[Forbes]] | title=Najbolje plačane mlade zvezde v Hollywoodu | date = 26. februar 2007 | url=http://www.forbes.com/2007/02/23/celebrities-hollywood-earnings-tech-ent_cz_0226youngstars.html| accessdate=13.6.2009 }}</ref> 12. decembra 2008 jo je revija ''Forbes'' uvrstila na dvajseto mesto njihovega seznama »najbolje plačanih ljudi pod tridesetim letom,« saj naj bi tistega leta zaslužila 3 milijone $.<ref>{{navedi splet|title=Beyonce Knowles tops list of richest young stars|url=http://www.welt.de/english-news/article2832329/Beyonce-Knowles-tops-list-of-richest-young-stars.html|date=2008-12-05|work=[[Die Welt]]|accessdate=2009-09-21}}</ref><ref name="Forbes-December2008">[http://uk.real.com/video/browse/movie/17382/-Beyonce_Knowles_tops_rich_list/ »Najbolje plačani ljudje pod tridesetim letom«]. (12. december 2008) ''[[Forbes]]''. Pridobljeno dne 13.12.2008.</ref> Uvrstila se je na dvainšestdeseto mesto lestvice »najprivlačnejših žensk na svetu« revije ''[[FHM]]'' leta 2008, leta 2009 pa se je povzpela na dvainštirideseto mesto.<ref>[http://entertainment.uk.msn.com/celebrity/PhotoGalleries/article.aspx?cp-documentid=8153845 Seznam najprivlačnejših žensk na svetu leta 2008] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090418214216/http://entertainment.uk.msn.com/celebrity/PhotoGalleries/article.aspx?cp-documentid=8153845 |date=2009-04-18 }} Pridobljeno dne 11. julij 2008.</ref><ref>[http://www.fhmonline.com/Site/customPage/DefaultPlain.aspx?ID=40625 FHM Girls - 100 najprivlačnejših žensk na svetu]</ref> Vanessa Hudgens je bila vključena tudi na nekaj seznamov revije ''[[Maxim (revija)|Maxim]]''.<ref>[http://www.maxim.com/girls/76430/young-hot-hollywood-2009.html?p=3 Mlad, vroč Hollywood] Pridobljeno dne 11. maj 2009.</ref> V letih 2008 in 2009 se je uvrstila na seznam »100 najlepših ljudi na svetu« revije ''[[People (revija)|People]]''.<ref>{{navedi novice | title=Najlepši ljudje na svetu | date=30.4.2008 | url=http://www.people.com/people/package/gallery/0,,20193583_20196426_13,00.html | accessdate=2.6.2009 | archive-date=2011-08-11 | archive-url=https://web.archive.org/web/20110811151908/http://www.people.com/people/package/gallery/0,,20193583_20196426_13,00.html | url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi novice | title=Lepota pri vsaki starosti | date=11.5.2009 | url=http://www.people.com/people/archive/article/0,,20277182,00.html | accessdate=2.6.2009 | archive-date=2011-08-11 | archive-url=https://web.archive.org/web/20110811151946/http://www.people.com/people/archive/article/0,,20277182,00.html | url-status=dead }}</ref> Vanesso Hudgens zastopa agencija [[William Morris Agency]].<ref>{{navedi novice |last=Lewis|first=Hilary| title=Zadnje odkritje Williama Morrisa: Spike Lee | date = 20.10.2008 | url=http://www.businessinsider.com/2008/10/william-morris-s-latest-woe-spike-lee|work=Business Insider| accessdate=28.9.2009 }}</ref> Vanessa Hudgens med drugim tudi promovira podjetje [[Neutrogena]],<ref>{{navedi splet|title=Neutrogena podpiše novo pogodbo z novim talentom za predstavljanje branda |work=[[Zimbio]]|date=27.8.2007 |url=http://www.zimbio.com/Vanessa+Hudgens/notes/1/Neutrogena+Signs+Emerging+New+Talent+Represent|accessdate=4.9.2009 }}</ref> leta 2008 pa je tudi sodelovala pri [[Sears]] kampanji ob »vrnitvi v šolo«.<ref>{{navedi splet|title=Vanessa Hudgens Sears Commercial Peak|work=[[The Insider (TV series)|The Insider]]|date=8.5.2008|url=http://www.theinsider.com/news/1031210_Vanessa_Hudgens_Sears_Commercial_Peak|accessdate=4.9.2009|archive-date=2008-10-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20081009023146/http://www.theinsider.com/news/1031210_Vanessa_Hudgens_Sears_Commercial_Peak|url-status=dead}}</ref> Bila je bila tudi govornica za izdelke podjetja [[Mark Ecko]].<ref>{{navedi splet|last=Hinojosa|first=Stacy|title=Uau - Vanessa Hudgens je bogata!|work=Style Bakery Teen|date=31.3.2009|url=http://www.stylebakeryteen.com/2009/03/whoa---vanessa-hudgens-is-rich.html|accessdate=4.9.2009|archive-date=2009-05-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20090501223453/http://www.stylebakeryteen.com/2009/03/whoa---vanessa-hudgens-is-rich.html|url-status=dead}}</ref> Pozno leta 2009 je končala dveletno pogodbo s podjetjem Mark Ecko.<ref>{{navedi novice | title=Vanessa Hudgens podpira Ecko Red s pojavom v trgovini ''SKECHERS Flagship'' | date = 3.12.2009 | url=http://www.stockhouse.com/News/USReleasesDetail.aspx?n=7577795| accessdate=24.12.2009 }}</ref> Vanessa Hudgens tudi redno sodeluje na prostovoljnih dobrodelnih aktivnostih, vključno s tistimi za organizacije [[Best Buddies International]],<ref>{{navedi novice| last=Elias| first=Laura| work=Entertainment Wise| title=Miley Cyrus, Vanessa Hudgens & Jessica se združijo za dobrodelnost| date=17.9.2008| url=http://www.entertainmentwise.com/news/44775/miley-cyrus-vanessa-hudgens--jessica-alba-team-up-for-charity| accessdate=30.8.2009| archive-date=2008-09-21| archive-url=https://web.archive.org/web/20080921111142/http://www.entertainmentwise.com/news/44775/miley-cyrus-vanessa-hudgens--jessica-alba-team-up-for-charity| url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi novice| work=[[Ecko]]| title=Vanessa Hudgens oblikuje majice za dobrodelne namene| date=22.9.2008| url=http://hudgens.ecko.com/blogs/5911/| accessdate=30.8.2009| archive-date=2008-10-03| archive-url=https://web.archive.org/web/20081003074507/http://hudgens.ecko.com/blogs/5911/| url-status=dead}}</ref> Lollipop Theater Network,<ref>{{navedi novice | work=[[Access Hollywood]] | title=Taylor Lautner & Vanessa Hudgens prejmeta 100 $ od CVS-ja za dobrodelnost | url=http://www.accesshollywood.com/twilight/taylor-lautner-and-vanessa-hudgens-accept-100k-from-cvs-for-charity_video_928501 | accessdate=30.8.2009 | archive-url=https://web.archive.org/web/20090731094821/http://www.accesshollywood.com/twilight/taylor-lautner-and-vanessa-hudgens-accept-100k-from-cvs-for-charity_video_928501 | archive-date=2009-07-31 | url-status=dead }}</ref> [[St. Jude Children's Research Hospital]]<ref>{{navedi novice| work=[[Life (magazine)|Life]]| date=6.10.2007| title=Moč revije ''Variety'' glede Youth Benefiting St. Jude Children's Hospital predstavlja Tiger Electronics - Znotraj| url=http://www.life.com/image/79055992| accessdate=30.8.2009| archive-date=2010-02-17| archive-url=https://web.archive.org/web/20100217170921/http://www.life.com/image/79055992| url-status=dead}}</ref> in [[VH1 Save The Music Foundation]].<ref>{{navedi novice | work=[[VH1]] | date=1.10.2009 | title=VH1 REŠI GLASBO S TEM, KO PROSLAVLJAJO VRNITEV V ŠOLO | url=http://www.vh1savethemusic.com/node/5019 | accessdate=26.9.2009 | archive-date=2012-05-30 | archive-url=https://archive.today/20120530130931/http://www.vh1savethemusic.com/node/5019 | url-status=dead }}</ref> Je del albuma ''[[A Very Special Christmas Vol.7]]'', ki je bil med drugim predvajan tudi na [[Olimijske igre|Olimijskih igrah]].<ref>{{navedi novice | title=Album ''A Very Special Christmas Volume 7'' bo vseboval več mladih zvezdnikov, predvajali pa ga bodo tudi na Olimijskih igrah. | date=1.10.2009 | url=http://au.sys-con.com/node/1127986 | work=Cloud Computing Journal | accessdate=1.10.2009 }}{{Slepa povezava|date=marec 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{Dead link|date=September 2010|bot=H3llBot}}</ref> Vanessa Hudgens je del organizacije »Stand Up to Cancer (SU2C): Change The Odds« skupaj z drugimi mladimi Hollywoodskimi zvezdniki, kot so Zac Efron, [[Dakota Fanning]], [[Kristen Bell]] in drugi.<ref>{{navedi splet |title=Vrsta zvezdnikov, ki se bori proti raku je znana |url=http://www.looktothestars.org/news/4939-stand-up-to-cancer-announces-celebrity-lineup |accessdate=2010-12-15 |archive-date=2011-07-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110728050416/http://www.looktothestars.org/news/4939-stand-up-to-cancer-announces-celebrity-lineup |url-status=dead }}</ref> [[Slika:HSM Concert 13.jpg|thumb|right|upright|Vanessa Hudgens in njena soigralka iz serije filmov ''Srednješolski muzikal'', [[Ashley Tisdale]], pozno leta 2006]] 6. septembra 2007 so preko spleta začele krožiti fotografije Vanesse Hudgens, na katerih je nekje pozirala v spodnjem perilu, drugod gola. Njen tiskovni predstavnik je v izjavi povedal, da so bile fotografije posnete privatno in da so se na internetu znašle po nesreči. Vanessa Hudgens se je kasneje tudi sama opravičila in dejala, da je »zaradi situacije zelo osramočena« in da obžaluje, da je »[te] fotografije sploh posnela«.<ref>{{navedi splet |title=Vanessa Hudgens »osramočena«, se opraviči zaradi golih fotografij |url=http://www.people.com/people/article/0,,20055380,00.html |date=8.9.2007 |work=[[People (magazine)|People]] |accessdate=9.9.2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090601185536/http://www.people.com/people/article/0,,20055380,00.html |archive-date=2009-06-01 |url-status=dead }}</ref> Vanessa Hudgens je kasneje izdala izjavo, v kateri je dejala, da škandala v prihodnje ne namerava komentirati.<ref>{{navedi splet|last=Silverman|first=Stephen|title=Vanessa Hudgens pove, kako se sooča s škandalom ob fotografijah, na katerih je sama gola|url=http://www.people.com/people/article/0,,20169046,00.html|date=3.1.2008|work=[[People (magazine)|People]]|accessdate=20.9.2009|archive-url=https://web.archive.org/web/20120702121716/http://www.people.com/people/article/0,,20169046,00.html|archive-date=2012-07-02|url-status=dead }}</ref> Revija [[OK!]] je razmišljala o tem, da Vanessa Hudgens zaradi fotografij ne bo sodelovala pri filmu ''[[Srednješolski muzikal 3: Zadnji letnik]]''.<ref>{{navedi splet|title=Zavese se spustijo za Vanessin ''Srednješolski muzikal'' |publisher=OK!|date=7.10.2007 |url=http://www.ok-magazine.com/news/view/2031|accessdate=17.10.2007 }}</ref> Podjetje The Walt Disney Company je zanikalo te govorice z besedami: »Vanessa se je opravičila za to, kar je očitno slaba presoja. Upamo samo, da se je iz tega kaj naučila.«<ref>{{navedi splet |url=http://www.boston.com/news/globe/living/articles/2007/09/08/musical_actress_apologizes |title=Igralka »muzikala« se opraviči |publisher=The Boston Globe |date=8. september 2007 |access-date=2010-12-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160303221751/http://www.boston.com/news/globe/living/articles/2007/09/08/musical_actress_apologizes/ |archive-date=2016-03-03 |url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi novice|last=Keating|first=Gina|url=http://www.reuters.com/article/televisionNews/idUSN0746838620070908|accessdate=8.9.2007 |publisher=[[Reuters]]|title=Disney krije hrbet zvezdnici po njenem opravičilu zaradi golih fotografij | date=8.9.2007 }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.msnbc.msn.com/id/21347677 |title=Zvezda »muzikala« Vanessa Hudgens ni dobila Disneyjeve noge |publisher=MSNBC |date=17. oktober 2007 |accessdate=23.12.2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090726123935/http://www.msnbc.msn.com/id/21347677 |archive-date=2009-07-26 |url-status=dead }}</ref> V avgustu 2009 so prek interneta ponovno pričele krožiti fotografije Vanesse Hudgens, na katerih je pozirala zgoraj brez. Tiskovni predstavniki Vanesse Hudgens fotografij niso komentirali, čeprav so njeni odvetniki zahtevali, da se fotografije umaknejo s spleta.<ref>{{navedi splet |url=http://www.digitalspy.co.uk/showbiz/a169701/hudgens-facing-second-nude-pic-scandal.html?imdb |title=»Vanessa Hudgens se sooči z novim škandalom golih fotografij« |author=Lara Martin |date=6. avgust 2009 |accessdate=7.8.2009 |publisher=[[Digital Spy]] |archive-date=2010-02-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100217211840/http://www.digitalspy.co.uk/showbiz/a169701/hudgens-facing-second-nude-pic-scandal.html?imdb |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.eonline.com/uberblog/marc_malkin/b137908_hudgens_real_story_on_latest_nude_pics.html |title=Vanessa Hudgens: Resnična zgodba zadnjih golih fotografij |author=Marc Malkin |date=5. avgust 2009 |accessdate=7.8.2009 |publisher=[[E!]]}}</ref> Pozno leta 2009 je Vanessa Hudgens tožila spletno stran »www.moejackson.com« zaradi objave fotografij, na katerih je pozirala gola, ki jih je z mobilnim telefonom na domu »posnela sama«.<ref>{{navedi splet|date=24.12.2009|url=http://www.monstersandcritics.com/people/news/article_1521250.php/Vanessa-Hudgens-sues-website-for-posting-nude-pics|title=Vanessa Hudgens toži spletno stran zaradi objave fotografij, na katerih je gola|author=Jon Boon|accessdate=24.12.2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20091226215603/http://www.monstersandcritics.com/people/news/article_1521250.php/Vanessa-Hudgens-sues-website-for-posting-nude-pics|archivedate=2009-12-26|url-status=dead}}</ref> Vanessa Hudgens je oktobra tistega leta opisala, kako so fotografije vplivale na njeno kariero, ko je povedala: »Ko me vprašajo, če bi se slekla v filmu, se jim, če rečem, da je to nekaj, pri čemur mi ni prijetno, zdi: 'Nakladaš, saj si to že naredila!' Če nič drugega, je vse skupaj še toliko bolj sramotno, ker je to zasebna stvar. Grozno je, da mi nekdo lahko naredi kaj takšnega. Ampak vsaj ljudje se lahko česa naučijo iz moje napake.«<ref>{{navedi splet |url=http://www.allure.com/magazine/2009/10/vanessa_hudgens?slide=2#slide=2 |title=Vanessa Hudgens: Njeno fotografiranje za revijo ''Allure'' |date=22. september 2009 |accessdate=3.10.2009 |publisher=[[Allure (magazine)|Allure]] |archive-date=2009-09-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090923223859/http://www.allure.com/magazine/2009/10/vanessa_hudgens?slide=2#slide=2 |url-status=dead }}</ref> Brian Schall je leta 2007 nazadnje tožil Vanesso Hudgens zaradi »kršenja pogodbe«; po mnenju Briana Schalla mu ni plačala dovolj za snemanje in pisanje pesmi.<ref>{{navedi splet|title=Odvetnik toži Vanesso Hudgens za 150.000 $|work=[[NBC]]|date=8.9.2007|url=http://www.msnbc.msn.com/id/20853530/|accessdate=3.6.2009|archive-url=https://web.archive.org/web/20090728004002/http://www.msnbc.msn.com/id/20853530/|archive-date=2009-07-28|url-status=dead }}</ref> Brian Schall je trdil, da mu Vanessa Hudgens dolguje 150.000 $, saj ji je pomagal zaslužiti več kot 5 milijonov dolarjev v njeni karieri. Vanessa Hudgens je dejala, da je bila oktobra 2005, ko je z njim podpisala pogodbo, še mladoletna, saj je imela takrat samo šestnajst let. Vanessa Hudgens je vse obdožbe Briana Schalla nazadnje 9. oktobra 2008 zanikala. Njen odvetnik je na sodišču predložil dokumente, v katerih je citiral kalifornijski družinski zakon, ki »določa, da se manjšo pogodbo lahko takoj razveljavi, če jo podpiše mladoletna oseba (pod starostjo 18 let) ali kasneje v razumnem roku.«<ref>{{navedi splet |url=http://www.mtv.com/news/articles/1573241/20071101/winehouse_amy.jhtml |title=Amy Winehouse pade med nastopom na podelitvi nagrad EMA Awards; plus Justin Timberlake, Avril Lavigne, Britney Spears, Lindsay Lohan & več skupaj na posnetku |date=1.11.2008 |work=[[MTV]] |accessdate=20.9.2009 |archive-date=2010-03-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100325213452/http://www.mtv.com/news/articles/1573241/20071101/winehouse_amy.jhtml |url-status=dead }}</ref> Leta 2008 je Vanesso Hudgens tožil Johnny Vieira, ki je trdil, da mu dolguje delež svojih predplačil za njegove avtorske honorarje in trgovanje s prihodki v zameno za njegove usluge kot usluge menedžerja. Johnny Vieira je Vanesso Hudgens obtožili, da je zapustila svojo skupino talentov takoj, ko je postala komercialno ime v obdobju slave filmov iz serije ''Srednješolski muzikal''.<ref>{{navedi splet |url=http://www.dose.ca/story.html?id=3d340fa5-deeb-4cd7-8f25-09f61218707c |title=Vanesso Hudgens tožijo ... spet! |author=Kat Angus |date=12. avgust 2008 |accessdate=7.8.2009 |archive-date=2010-02-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100217192613/http://www.dose.ca/story.html?id=3d340fa5-deeb-4cd7-8f25-09f61218707c |url-status=dead }}</ref> Primer so začeli obravnavati maja leta 2009.<ref>{{navedi splet |url=http://entertainment.oneindia.in/hollywood/top-stories/scoop/2009/vanessa-5m-lawsuit-040509.html |title=Vanessa začne z 5 milijonov $ vredno tožbo z Johnnyjem |date=1. maj 2009 |accessdate=7.8.2009 }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Filmografija == {| border="2" cellpadding="4" cellspacing="0" style="margin: 1em 1em 1em 0; background: #f9f9f9; border: 1px #aaa solid; border-collapse: collapse; font-size: 90%;" |- bgcolor="#CCCCCC" align="center" ! colspan="4" style="background: LightSteelBlue;"|Filmi |- bgcolor="#CCCCCC" align="center" ! Leto ! Naslov ! Vloga ! Opombe |- | 2003 | ''[[Trinajstletnici (film, 2003)|Trinajstletnici]]'' | Noel | |- | 2004 | ''Thunderbirds'' | Tintin | |- | 2008 | ''[[Srednješolski Muzikal 3: Zadnji letnik]]'' | [[Gabriella Montez]] | |- | 2009 | ''Bandslam'' | Sa5m | |- | rowspan="3"|2011 | ''Beastly'' | Linda Taylor | Končano |- | ''[[Prikriti udarec - Beg pred resničnostjo (film)|Prikriti udarec - Beg pred resničnostjo]]'' | Blondie | [[Post-produkcija]] |- | ''Journey 2: The Mysterious Island'' | Kailani | [[Pre-produkcija]] |- |- bgcolor="#CCCCCC" align="center" ! colspan="4" style="background: LightSteelBlue;"|Televizijski filmi |- bgcolor="#CCCCCC" align="center" ! Leto ! Naslov ! Vloga ! Kanal |- | 2006 | ''[[Srednješolski Muzikal]]'' |rowspan=2| [[Gabriella Montez]] |rowspan=2| ''[[Disney Channel]]'' |- | 2007 | ''[[Srednješolski Muzikal 2]]'' |- |- bgcolor="#CCCCCC" align="center" ! colspan="4" style="background: LightSteelBlue;"|Televizijske serije |- bgcolor="#CCCCCC" align="center" ! Leto ! Naslov ! Vloga ! Epizoda/e |- | rowspan=2| 2002 | ''Still Standing'' | Tiffany | »Still Rocking« (sezona 1, epizoda 4) |- | ''Robbery Homicide Division'' | Nicole | »Had« (sezona 1, epizoda 10) |- | 2003 | ''The Brothers Garcia'' | Lindsay | »New Tunes« (sezona 4, epizoda 37) |- | 2005 | ''[[Peterčki]]'' | Carmen | »The Coconut Kapow« (sezona 1, epizoda 22) |- | rowspan=2| 2006 | ''Drake and Josh'' | Rebecca | »Little Sibling« (sezona 3, epizoda 13) |- | ''[[Paglavca v hotelu]]'' | Corrie | »Forever Plaid« (sezona 2, epizoda 6) <br />»Not So Suite 16« (sezona 2, epizoda 10) <br />»Neither a Borrower Nor a Speller Bee« (sezona 2, epizoda 12) <br />»Kept Man« (sezona 2, epizoda 14) |- | 2009 | ''Robot Chicken'' | Lara Lor-Van / Butterbear / Erin Esurance | »Especially the Animal Keith Crofford« (sezona 4, epizoda 19) |- |} == Gledališče == * ''Rent'' - Mimi Marquez (Hollywood Bowl, 2010)<ref>{{navedi splet |date=9. april 2010 |url=http://thecelebritycafe.com/feature/vanessa-hudgens-star-%E2%80%98rent%E2%80%99-04-09-2010 |title=Vanessa Hudgens bo zaigrala v igri ''Rent'' |work=The Celebrity Cafe |accessdate=9.4.2010 |archive-date=2011-08-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110813082214/http://thecelebritycafe.com/feature/vanessa-hudgens-star-%E2%80%98rent%E2%80%99-04-09-2010 |url-status=dead }}</ref> == Diskografija == {{glavni|Diskografija Vanesse Hudgens}} === Albumi === {| class="wikitable" style="text-align:center;" ! rowspan="2"| Leto ! rowspan="2"| Detajli albuma ! colspan="10"| Dosežki na lestvicah ! rowspan="2"| Certifikacije |- ! width="25"|<small>[[Billboard 200|Združene države Amerike]]</small><br /><ref>[http://www.billboard.com/#/artist/vanessa-hudgens/chart-history/716702?f=305&g=Albums Zgodovina ''Billboardovih'' albumov]</ref> ! width="25"|<small>[[Irish Albums Chart|Irska]]</small> ! width="25"|<small>[[UK Albums Chart|Velika Britanija]]</small><br /><ref>{{Navedi splet |url=http://www.chartstats.com/artistinfo.php?id=12253 |title=Vanessa Hudgens na chartstats.com |accessdate=2012-06-29 |archive-date=2012-10-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121022150845/http://www.chartstats.com/artistinfo.php?id=12253 |url-status=dead }}</ref> ! width="25"|<small>[[Francija]]</small><br /><ref>[http://www.lescharts.com/search.asp?search=Vanessa+Hudgens&cat=a lescharts.com album Išči Vanesso Hudgens]</ref> ! width="25"|<small>[[Nemčija]]</small><br /><ref>{{Navedi splet |url=http://www.musicline.de/de/chartverfolgung_summary/artist/Hudgens%2CVanessa/?type=longplay |title=musicline.de Albumi - Išči Vanesso Hudgens |accessdate=2010-12-15 |archive-date=2012-04-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120405012532/http://www.musicline.de/de/chartverfolgung_summary/artist/Hudgens,Vanessa/?type=longplay |url-status=dead }}</ref> ! width="25"|<small>[[European Hot 100|Evropa]]</small><br /><ref>[http://www.billboard.com/#/artist/vanessa-hudgens/chart-history/716702?f=293&g=Albums&sort=timeon Evropski albumi - Išči Vanesso Hudgens]</ref> ! width="25"|<small>[[Švica]]</small><br /><ref>[http://www.swisscharts.com/search.asp?search=Vanessa+Hudgens&cat=a swisscharts.com Išči Vanesso Hudgens]</ref> ! width="25"|<small>[[Avstralija]]</small><br /><ref>[http://austriancharts.at/search.asp?search=Vanessa+Hudgens&cat=a austriancharts.com Išči Vanesso Hudgens]</ref> ! width="25"|<small>[[Avstrija]]</small><br /><ref>{{navedi splet|url=http://pandora.nla.gov.au/pan/23790/20081120-0000/issue974.pdf|title=pandora.nla.gov.au/pan/23790/20081120-0000/issue974.pdf<!--INSERT TITLE-->|format=PDF}}</ref> ! width="25"|<small>[[Nova Zelandija]]</small><br /><ref>{{Navedi splet |url=http://charts.org.nz/showitem.asp?interpret=Vanessa+Hudgens&titel=V&cat=a |title=Dosežki albumov Vanesse Hudgens na Novi Zelandiji |accessdate=2010-12-15 |archive-date=2012-11-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121102221731/http://charts.org.nz/showitem.asp?interpret=Vanessa+Hudgens&titel=V&cat=a |url-status=dead }}</ref> |- |2006 |align="left"|'''''[[V (album, Vanessa Hudgens)|V]]''''' * 1. studijski album * Izdan: 26. september 2006 * Založba: [[Hollywood Records|Hollywood]] * Formats: [[kompaktni disk|CD]], [[digitalno]]</small> |<center> 24 |<center> 27<ref>{{Navedi splet |url=http://www.chart-track.co.uk/index.jsp?c=p%2Fmusicvideo%2Fmusic%2Farchive%2Findex_test.jsp&ct=240002&arch=t&lyr=2007&year=2007&week=4 |title=Najboljših 75 albumov glasbenikov, konec tedna 27. januar 2007 |accessdate=2010-12-15 |archive-date=2012-06-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120612110830/http://www.chart-track.co.uk/index.jsp?c=p%2Fmusicvideo%2Fmusic%2Farchive%2Findex_test.jsp&ct=240002&arch=t&lyr=2007&year=2007&week=4 |url-status=dead }}</ref> |<center> — |<center> 59 |<center> — |<center> — |<center> — |<center> — |<center> — |<center> 35 |align="left"| * [[RIAA|US]]: Zlata<ref name="RIAA"/> * [[CAPIF|ARG]]: Platinasta<ref name="CAPIF">{{Navedi splet |url=http://www.capif.org.ar/Default.asp?PerDesde_MM=0&PerDesde_AA=0&PerHasta_MM=0&PerHasta_AA=0&interprete=Vanessa+Hudgens&album=V&LanDesde_MM=0&LanDesde_AA=0&LanHasta_MM=0&LanHasta_AA=0&Galardon=P&Tipo=0&ACCION2=+Buscar+&ACCION=Buscar&CO=5&CODOP=ESOP |title=CAPIF certifications - CAPIF - Representando a la Industria Argentina de la Música |accessdate=2010-12-15 |archive-date=2011-05-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110531190146/http://www.capif.org.ar/Default.asp?PerDesde_MM=0&PerDesde_AA=0&PerHasta_MM=0&PerHasta_AA=0&interprete=Vanessa+Hudgens&album=V&LanDesde_MM=0&LanDesde_AA=0&LanHasta_MM=0&LanHasta_AA=0&Galardon=P&Tipo=0&ACCION2=+Buscar+&ACCION=Buscar&CO=5&CODOP=ESOP |url-status=dead }}</ref> |- |2008 |align="left"|'''''[[Identified]]''''' * 2. studijski album * Izdan: 1. julij 2008 * Založba: [[Hollywood Records|Hollywood]] * Formats: [[kompaktni disk|CD]], [[digitalno]]</small> |<center> 23 |<center> 37<ref>{{Navedi splet |url=http://www.chart-track.co.uk/index.jsp?c=p%2Fmusicvideo%2Fmusic%2Farchive%2Findex_test.jsp&ct=240002&arch=t&lyr=2009&year=2009&week=11 |title=Najboljših 75 albumov glasbenikov, konec tedna 12. marec 2009 |accessdate=2010-12-15 |archive-date=2012-06-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120612110855/http://www.chart-track.co.uk/index.jsp?c=p%2Fmusicvideo%2Fmusic%2Farchive%2Findex_test.jsp&ct=240002&arch=t&lyr=2009&year=2009&week=11 |url-status=dead }}</ref> |<center> 46 |<center> — |<center> 60 |<center> 94 |<center> 74 |<center> 115 |<center> 35 |<center> — |align="left"| |- | colspan="14" style="font-size: 8pt"| »—« pomeni, da se na lestvico album ni uvrstil ali pa ni izšel na tistem območju. |} === Singli === {| class="wikitable" style="text-align:center;" |- ! rowspan="2"| Leto ! rowspan="2"| Singl ! colspan="7"| Dosežki na lestvicah ! rowspan="2"| Album |- style="font-size:smaller;" ! width="35"| [[Billboard Hot 100|ZDA]]<br /><ref name="US">{{navedi novice|title=Zgodovina uvrstitev na lestvico U.S. ''Billboard'' Hot 100 Vanesse Hudgens |url=http://www.billboard.com/#/artist/vanessa-hudgens/chart-history/716702?f=379&g=Singles|accessdate=23.12.2009 |publisher=[[Billboard (magazine)|Billboard]]}}</ref> ! width="35"| [[Canadian Hot 100|Kanada]]<br /><ref name="CAN">{{navedi novice|title=Zgodovina uvrstitev na lestvico Canadian Hot 100 Vanesse Hudgens |url=http://www.billboard.com/#/artist/vanessa-hudgens/chart-history/716702?f=793&g=Singles|accessdate=23.12.2009 |publisher=[[Billboard (magazine)|Billboard]]}}</ref> ! width="35"| [[Syndicat National de l'Édition Phonographique|Francija]]<br /><ref name=FRA>{{navedi splet|url=http://lescharts.com/search.asp?search=vanessa+hudgens&cat=s |title=Francoska diskografija Vanesse Hudgens |date=|accessdate=23.12.2009 |publisher=Lescharts at Hung Medien|work=[[Syndicat National de l'Édition Phonographique]], Hung Medien}}</ref> ! width="35"| [[Media Control Charts|Nemčija]]<br /><ref name=GER>{{navedi splet|url=http://www.musicline.de/de_wmh/chartverfolgung_summary/artist/Hudgens%2CVanessa/single|title=Nemška diskografija Vanesse Hudgens|accessdate=11.3.2009|work=Musicline.de|archive-date=2012-09-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20120930225933/http://www.musicline.de/de_wmh/chartverfolgung_summary/artist/Hudgens,Vanessa/single|url-status=dead}}</ref> ! width="35"| [[RIANZ|Nova Zelandija]]<br /><ref name=NZ>{{navedi splet |url=http://charts.org.nz/search.asp?search=vanessa+hudgens&cat=s |title=Novozelandska diskografija Vanesse Hudgens |accessdate=23.12.2009 |publisher=Charts.org.nz na Hung Medien |work=[[Recording Industry Association of New Zealand]] |archive-date=2012-10-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121024024759/http://charts.org.nz/search.asp?search=vanessa+hudgens&cat=s |url-status=dead }}</ref> ! width="35"| [[Productores de Música de España|Španija]]<br /><ref name=ES>{{navedi splet|url=http://spanishcharts.com/showitem.asp?interpret=Vanessa+Hudgens&titel=Come+Back+To+Me&cat=s|title=Pesem »Come Back to Me« Vanesse Hudgens na spanishcharts.com |accessdate=23.12.2009 |publisher=Spanishcharts.com at Hung Medien|work=[[Productores de Música de España]]}}</ref> ! width="35"| [[ARIA Charts|Avstralija]]<br /><ref name="AUS">{{navedi novice|title=Avstralska diskografija Vanesse Hudgens |url=http://australian-charts.com/search.asp?search=vanessa+hudgens&cat=s|accessdate=23.12.2009 |publisher=Australian-charts.com at Hung Medien|work=[[Australian Recording Industry Association]]}}</ref> |- | 2006 | align="left"| »[[Come Back to Me (pesem, Vanessa Hudgens)|Come Back to Me]]« | 55 | — | 12 | 58 | 6 | 17 | 36 | align="center" rowspan="2"| ''V'' |- | 2007 | align="left"| »[[Say OK]]« | 61 | — | — | — | — | — | — |- | 2008 | align="left"| »[[Sneakernight]]« | 88 | 95 | — | — | — | — | 94<ref>http://pandora.nla.gov.au/pan/23790/20090120-0000/issue986.pdf</ref> | align="center"| ''Identified'' |- | colspan="15" style="font-size:8pt"| »—« pomeni, da se na lestvico pesem ni uvrstila ali pa ni izšla na tistem območju. |- |} [[Slika:Vanessa Hudgens 3.jpg|thumb|upright|right|Vanessa Hudgens nastopa s pesmijo »[[Let's Dance]]« na koncertu ''High School Musical Concert'' zgodaj leta 2007]] === Kot [[Gabriella Montez]] === Vanessa Hudgens je sledeče single izvedla kot Gabriella Montez na sountrackih filmov iz serije ''Srednješolski muzikal''. Vse pesmi, razen »When There Was Me And You«, vključujejo tudi [[Zac Efron|Zaca Efrona]]. {| class="wikitable" style="text-align:center;" !rowspan="2"|Leto !rowspan="2"|Naslov !colspan="7"|Dosežki na lestvicah !rowspan="2"|Album |- ! width="35"|<small>[[Billboard Hot 100|ZDA]]</small> ! width="35"|<small>[[UK Singles Chart|Velika Britanija]]</small> ! width="35"|<small>[[Swiss Music Charts|Švica]]</small> ! width="35"|<small>[[Media Control Charts|Nemčija]]</small> ! width="35"|<small>[[Irish Singles Chart|Irska]]</small> ! width="35"|<small>[[Canadian Hot 100|Kanada]]</small> ! width="35"|<small>[[ARIA Charts|Avstralija]]</small> |- |rowspan="3"|2006 |align="left"|»[[Breaking Free]]« |align="center"|4<ref name="BreakingFree">{{navedi novice|title=Zac Efron in Vanessa Hudgens - »Breaking Free« |url=http://acharts.us/song/7208|publisher=ACharts.us|accessdate=22.12.2009 }}</ref> |align="center"|9<ref name="hsmuk">{{navedi novice|title=Zac Efron in Vanessa Hudgens - »Breaking Free« |url=http://www.chartstats.com/songinfo.php?id=32735|publisher=ChartStats.com|accessdate=22.12.2009 }}</ref> |align="center"|— |align="center"|46 |align="center"|— |align="center"|— |align="center"|13 |align="center" rowspan="3"|''[[Srednješolski muzikal (soundtrack)|Srednješolski muzikal: Soundtrack]]'' |- |align="left"|»[[What I've Been Looking For]]« |align="center"|67<ref name="BreakingFree"/> |align="center"|— |align="center"|— |align="center"|— |align="center"|— |align="center"|— |align="center"|— |- |align="left"|»When There Was Me and You« |align="center"|72<ref name="ww">{{navedi novice|title=Vanessa Hudgens - »When There Was Me and You« |url=http://acharts.us/song/7712|publisher=ACharts.us|accessdate=22.12.2009 }}</ref> |align="center"|— |align="center"|— |align="center"|— |align="center"|— |align="center"|— |align="center"|— |- |rowspan="3"|2007 |align="left"|»[[You Are the Music in Me]]« |align="center"|31<ref name="YATMIM">{{navedi novice|title=Zac Efron in Vanessa Hudgens - »You Are the Music in Me« |url=http://acharts.us/song/27366|publisher=ACharts.us|accessdate=22.12.2009 }}</ref> |align="center"|98<ref name="YATMIMuk">{{navedi novice|title=Zac Efron in Vanessa Hudgens - »You Are the Music in Me«|url=http://www.chartstats.com/artistinfo.php?id=11409|publisher=ChartStats.com|accessdate=22.12.2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20071016203027/http://www.chartstats.com/artistinfo.php?id=11409|archivedate=2007-10-16|url-status=live}}</ref> |align="center"|75 |align="center"|— |align="center"|— |align="center"|54<ref name="YATMIM"/> |align="center"|86 |align="center" rowspan="3"|''[[Srednješolski muzikal 2 (soundtrack)|Srednješolski muzikal 2: Soundtrack]]'' |- |align="left"|»Gotta Go My Own Way« |align="center"|34<ref name="YATMIM"/> |align="center"|40<ref name="YATMIMuk"/> |align="center"|75<ref name="YATMIM"/> |align="center"|— |align="center"|54<ref name="YATMIM"/> |align="center"|67 |align="center"|— |- |align="left"|»[[Everyday (pesem, Srednješolski muzikal 2)|Everyday]]« |align="center"|65<ref name="ED">{{navedi novice|title=Zac Efron in Vanessa Hudgens - »Everyday« |url=http://acharts.us/song/27370|publisher=ACharts.us|accessdate=22.12.2009 }}</ref> |align="center"|59<ref name="hsmuk"/> |align="center"|— |align="center"|— |align="center"|— |align="center"|— |align="center"|— |- |rowspan="2"|2008 |align="left"|»[[Right Here, Right Now (pesem, Srednješoslki muzikal)|Right Here, Right Now]]« |align="center"|113 |align="center"|— |align="center"|— |align="center"|92<ref name="RHRN">{{navedi novice|title=Zac Efron in Vanessa Hudgens - »Right Here, Right Now« |url=http://acharts.us/song/42404|publisher=ACharts.us|accessdate=22.12.2009 }}</ref> |align="center"|— |align="center"|— |align="center"|— |align="center" rowspan="2"|''[[Srednješolski muzikal 3: Zadnji letnik (soundtrack)|Srednješolski muzikal 3: Soundtrack]]'' |- |align="left"|»Can I Have This Dance« |align="center"|98<ref name="CIHTD">{{navedi novice|title=Zac Efron in Vanessa Hudgens - »Can I Have This Dance« |url=http://acharts.us/song/40066|publisher=ACharts.us|accessdate=22.12.2009 }}</ref> |align="center"|— |align="center"|— |align="center"|— |align="center"|— |align="center"|— |align="center"|84<ref name="CIHTD"/> |- | align="center" colspan="12"| <small>»—« pomeni, da se na lestvico pesem ni uvrstila ali pa ni izšla na tistem območju. .</small> |} === Nesamostojni singli === * 2007: »Still There for Me« <small>(skupaj s [[Corbin Bleu|Corbinom Bleuom]])</small> iz albuma ''[[Another Side (album, Corbin Bleu)|Another Side]]'' === Ostale pomembnejše pesmi === {| class="wikitable" style="text-align:center;" !rowspan="2"|Leto !rowspan="2"|Naslov !colspan="1"|Dosežki na lestvicah !rowspan="2"|Album |- !width="60"|<small>[[Japan Hot 100 Singles|Japonska]]</small> |- |2008 |align="left"|»Identified« |align="center"|98<ref>{{Navedi splet |url=http://www.billboard.com/bbcom/esearch/chart_display.jsp?cfi=848&cfgn=Singles&cfn=Japan+Hot+100+Singles&ci=3097498&cdi=9826000&cid=2008-11-07 |title=Identified on Japan Hot 100<!-- Bot generated title --> |accessdate=2008-12-16 |archive-date=2008-12-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081216124419/http://www.billboard.com/bbcom/esearch/chart_display.jsp?cfi=848&cfgn=Singles&cfn=Japan+Hot+100+Singles&ci=3097498&cdi=9826000&cid=2008-11-07 |url-status=live }}</ref> |''Identified'' |} === Ostali pojavi === {| class="wikitable" ! Leto ! width="240"| Pesem ! Album |- |rowspan=2| 2006 |align="left"|»We're All in This Together«<br /><small>(z igralsko zasedbo filma ''Srednješolski muzikal'')</small> |align="left" rowspan=2|''Srednješolski muzikal: Soundtrack'' |- |align="left"|»Stick to the Status Quo«<br /><small>(z igralsko zasedbo filma ''Srednješolski muzikal'')</small> |- |rowspan=4| 2007 |align="left"|»[[Colors of the Wind]]« |align="left"|''[[Disneymania 5]]'' |- |align="left"|»What Time is It?«<br /><small>(z igralsko zasedbo filma ''Srednješolski muzikal 2'')</small> |align="left" rowspan=3|''Srednješolski muzikal 2: Soundtrack'' |- |align="left"|»Work This Out«<br /><small>(z igralsko zasedbo filma ''Srednješolski muzikal 2'')</small> |- |align="left"|»All for One«<br /><small>(z igralsko zasedbo filma ''Srednješolski muzikal 2'')</small> |- |rowspan=4|2008 |align="left"|»High School Musical«<br /><small>(z igralsko zasedbo filma ''Srednješolski muzikal 3: Zadnji letnik'')</small> |align="left" rowspan=4|''Srednješolski muzikal 3: Zadnji letnik: Soundtrack'' |- |align="left"|»Now or Never«<br /><small>(z igralsko zasedbo filma ''Srednješolski muzikal 3: Zadnji letnik'')</small> |- |align="left"|»Just Wanna Be with You«<br /><small>(skupaj z [[Olesya Rulin|Olesyo Rulin]], [[Lucas Grabeel|Lucasom Grabeelom]] in [[Zac Efron|Zacom Efronom]])</small> |- |align="left"|»Senior Year Spring Musical«<br /><small>(z igralsko zasedbo filma ''Srednješolski muzikal 3: Zadnji letnik'')</small> |- |rowspan=2| 2009 |align="left"|»[[Everything I Own]]« |align="left"|''Bandslam: Soundtrack'' |- |align="left"|»[[Winter Wonderland]]« |align="left"|''[[A Very Special Christmas 7]]'' <ref>{{Navedi splet |url=http://www.spillitnow.com/viewtopic.php?t=80332 |title=arhivska kopija |accessdate=2010-12-15 |archive-date=2011-07-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110716120114/http://www.spillitnow.com/viewtopic.php?t=80332 |url-status=dead }}</ref> |} === Videospoti === {|class="wikitable" ! Leto || Naslov || Album || Režiser |- | 2006 | »Come Back to Me« | align="center" rowspan=2| ''[[V (album, Vanessa Hudgens)|V]]'' | [[Chris Applebaum]]<ref>{{navedi splet|url=http://www.mtv.com/overdrive/?artist=2446077&vid=109988|title=Chris Applebaum režira novi videospot Vanesse Hudgens|publisher=MTV.com|accessdate=23.12.2009|archive-date=2007-06-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20070616105301/http://www.mtv.com/overdrive/?artist=2446077&vid=109988|url-status=dead}}</ref> |- | 2007 | »Say OK« | [[Darren Grant]]<ref>{{navedi splet|url=http://watch.muchmusic.com/artists-a-z/v/vanessa-hudgens/clip82587#clip82587|title=Vanessa Hudgens - »Say OK«|publisher=Muchmusic.com|accessdate=27.9.2008|archive-date=2013-07-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20130704213804/http://www.muchmusic.com/#clip82587|url-status=dead}}</ref> |- | 2008 | »Sneakernight« | ''[[Identified]]'' | [[Malcolm Jones]]<ref>[http://www.mtv.com/overdrive/?vid=252770 Malcolm Jones directs Sneakernight<!-- Bot generated title -->] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080828045850/http://www.mtv.com/overdrive/?vid=252770 |date=2008-08-28 }} Videospot za pesem Sneakernight na MTV.com</ref> |} === Neizdane pesmi === * »She wants U back« <small>(David Richards Norland, [[Shelly Peiken]])</small><ref>[http://www.ascap.com/ace/search.cfm?requesttimeout=300&mode=results&searchstr=496784773&search_in=i&search_type=exact&search_det=t,s,w,p,b,v&results_pp=30&start=1 »She wants U back« - Vanessa Hudgens]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} [[ASCAP]]</ref> == Nagrade in nominacije == {| class="wikitable" |- ! Leto !! Nagrada !! Kategorija !! Osvojila? !! Vir |- |rowspan="2"|2006 | [[Imagen Foundation Awards]] | »Najboljša igralka - Televizija« | Ne |<ref name="imagen">[http://www.imagen.org/2006_nominees Finalisti na 21. podelitvi nagrad Imagen Awards] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090812071554/http://www.imagen.org/2006_nominees |date=2009-08-12 }} (2006). Pridobljeno dne 24.6.2009.</ref> |- |rowspan="2"| [[Teen Choice Awards]] | »Izbira televizijske kemije« <small>(skupaj z [[Zac Efron|Zacom Efronom]])</small> | {{award-won |align=left}} |<ref name="people">Stephen M. Silverman (21. avgust 2006). [http://www.people.com/people/article/0,,1229244,00.html Nick in Jessica Dodge prideta na vrsto na podelitvi nagrad Teen Choice Awards] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180918185806/http://www.people.com/people/article/0,,1229244,00.html |date=2018-09-18 }}. ''People''. Pridobljeno dne 23.9.2008.</ref> |- |rowspan="2"|2007 | »Izbira glasbe: Prebojni ustvarjalec - Ženski« | {{award-won |align=left}} |<ref name="montreal">Jennifer McDonnell (31. julij 2007). [http://www.canada.com/montrealgazette/news/arts/story.html?id=a68a2bbd-9f74-4d33-bdb2-74b87a1a2f32 Zmagovalci na podelitvi nagrad Teen Choice Awards leta 2007] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140512064104/http://www.canada.com/montrealgazette/news/arts/story.html?id=a68a2bbd-9f74-4d33-bdb2-74b87a1a2f32 |date=2014-05-12 }}. ''Montreal Gazette''. Pridobljeno dne 23.7.2008.</ref> |- | [[Young Artist Award]] | »Najboljši nastop v televizijskem filmu, miniseriji ali specijalki (komedija ali drama) - Glavna mlada igralka« |Ne |<ref name="young">(10. marec 2007). [http://www.youngartistawards.org/noms28.htm 28. podelitev nagrad Young Artist Awards - Nominacije]. ''Young Artist Foundation''. Pridobljeno dne 13.6.2009.</ref> |- |rowspan="1"|2008 | [[Teen Choice Awards]] | »Izbira privlačne osebe« | {{award-won |align=left}} |<ref>(17. junij 2008). [http://theenvelope.latimes.com/awards/env-2008-teen-choice-awards-scorecard17jun17,0,1198329.htmlstory Nominiranci in zmagovalci na podelitvi nagrad Teen Choice Awards 2008]. ''Teen Choice Awards 2008''. Pridobljeno dne 6.9.2008.</ref> |- |rowspan="6"|2009 | [[Kids Choice Awards]] | »Najljubša filmska igralka« | {{award-won |align=left}} |<ref name="kids"/> |- |rowspan="2"| [[MTV Movie Awards]] | »Prebojni ženski nastop« |Ne |rowspan="2"|<ref name="mtv">{{navedi novice |date= 5. maj 2009 |title= Twilight, Slumdog hog MTV movie awards |url= http://www.india.com/entertainment/movies/twilight_slumdog_hog_mtv_movie_awards_4499 |accessdate= 30.5.2009 |archive-date= 2009-05-08 |archive-url= https://web.archive.org/web/20090508001716/http://www.india.com/entertainment/movies/twilight_slumdog_hog_mtv_movie_awards_4499 |url-status= dead }}</ref> |- | »Najboljši poljub« <small>(skupaj z Zacom Efronom) |Ne |- |rowspan="3"| [[Teen Choice Awards]] | »Izbira filmske igralke: Glasba/ples« |Ne |rowspan="3"|<ref>{{navedi novice |date= 16.6.2009 |title= Nominirani za nagrade Teen Choice Awards 2009 in glasovanje! (Celoten seznam) |url= http://backseatcuddler.com/2009/06/16/2009-teen-choice-awards-nominees-voting-full-list/ |accessdate= 6.9.2009 |archive-date= 2011-10-04 |archive-url= https://web.archive.org/web/20111004194458/http://backseatcuddler.com/2009/06/16/2009-teen-choice-awards-nominees-voting-full-list/ |url-status= dead }}</ref> |- | »Izbira filmske šminke« <small>(skupaj z Zacom Efronom)</small> |Ne |- | »Izbira privlačne osebe« |Ne |- |- |} == Glej tudi == * [[Seznam ameriških igralcev (H)]] == Literatura == {{seznam_referenc}} == Zunanje povezave == {{Commons}} * [http://vanessahudgens.silverback.sparkart.net/ Vanessa Hudgens: Uradna spletna stran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100114111143/http://vanessahudgens.silverback.sparkart.net/ |date=2010-01-14 }} <!--http://www.fhm.com/girls/covergirls/vanessa-hudgens--> * {{imdb name|name=Vanessa Anne Hudgens|id=1227814}} * [http://www.youtube.com/PeaceAndLovexx1 Vanessa Hudgens] na [[YouTube]]u * [http://www.allmusic.com/artist/p761737 Vanessa Hudgens] na [[Allmusic]] {{Vanessa Hudgens}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:HUDGENS, Vanessa}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Ameriški filmski igralci]] [[Kategorija:Ameriški gledališki igralci]] [[Kategorija:Ameriški televizijski igralci]] [[Kategorija:Ameriški glasbeniki]] [[Kategorija:Ameriški pevci]] [[Kategorija:Ameriški dance pevci]] [[Kategorija:Ameriški plesalci]] [[Kategorija:Ameriški staroselci]] [[Kategorija:Filipinski Američani]] [[Kategorija:Španski Američani]] [[Kategorija:Irski Američani]] [[Kategorija:Kitajski Američani]] [[Kategorija:Azijski Američani]] gxjhzu7h0mun59j6e6zxd73cimp6cxg 0 175889 6774795 6626816 2026-11-04T13:56:27Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6774795 wikitext text/x-wiki {{Infobox meteor shower | name = Ursidi (URS) | image = <div style="position: relative">[[File:Ursa Minor IAU.svg|255px|alt=Diagram showing star positions and boundaries of the Ursa Minor constellation and its surroundings]] <div style="position: absolute; left: 52.0%; top: 50.5%;">[[File:Cercle rouge 100%.svg|12px]]</div> </div> | caption = [[Radiant (astronomija)|Radiant]] Ursidov je obkrožen<ref name=IMO2012P/> | pronounce = | date = | parent = [[8P/Tuttle]]<ref name="Kronk"/> <!-- Radiant --> | constellation = [[Mali medved (ozvezdje)|Mali medved]] (blizu [[Kohab]]) | ra = {{RA|14|28}}<ref name=moore_rees2011/> | dec = {{DEC|+78}}<ref name=moore_rees2011/> ([[severna polobla]]) <!-- Properties --> | month = {{Nowrap|17. december - 25. december}}<ref name="Kronk"/> | peak = 22.&nbsp;december<ref name="Kronk"/> | velocity = 33<ref name=IMO2012P>{{Navedi splet |url=http://www.imo.net/calendar/2012#urs |title=IMO Meteor Shower Calendar 2012: Ursids (URS) |access-date=2014-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121226024039/http://www.imo.net/calendar/2012#urs |archive-date=2012-12-26 |url-status=dead}}</ref> | zhr = 10<ref name="Kronk"/> | notes = }} '''Ursidi''' so [[meteor]]ji, ki pripadajo vsakoletnemu [[meteorski roj|meteorskemu roju]].<br /> [[Radiant (astronomija)|Radiant]] Ursidov leži v [[ozvezdje|ozvezdju]] [[Mali medved (ozvezdje)|Malega medveda (UMi)]] (Ursa Minor). Ursidi se pojavljajo od 17. decembra do 26. decembra, svoj vrhunec pa dosežejo 22. decembra. Starševsko telo (izvorni [[komet]]) je komet [[Komet Tuttle|8P/Tuttle]] (obhodna doba okoli 14 let). == Zgodovina == Urside je odkril leta [[1900]] [[Britanci|britanski]] [[astronom]] [[William F. Denning]] (1848 – 1931). Precej časa ni bilo resnih analiz tega roja, dokler ni [[Čehi|češki]] astronom Becvár [[22. december|22. decembra]] leta [[1945]] opazoval roj, ki je imel 169 utrinkov na uro <ref>{{Navedi splet |url=http://meteorshowersonline.com/showers/ursids.html |title=Zgodovina opazovanja Ursidov |accessdate=2008-04-05 |archive-date=2012-03-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120320000533/http://meteorshowersonline.com/showers/ursids.html |url-status=dead }}</ref>. V naslednjih letih so Urside sistematično opazovali. == Opazovanje == Radiant leži v ozvezdju [[Mali voz (ozvezdje)|Mali voz]] (Ursa Minor) v bližini zvezde [[Kohab]] (β Ursae Minoris). Roj je običajno zelo šibek. V zadnjih 70 letih so opazili dva zelo močna izbruha tega meteorskega roja (leta 1945 in 1986) <ref>[http://www.imo.net/calendar/2008 Koledar rojev pri IMO]</ref> V letih 1988, 1994, 2000 in 2006 je bil roj močnejši. Na severni [[polobla|polobli]] se roj zelo slabo vidi. == Sklici == {{sklici|refs= <ref name=moore_rees2011>{{citation | first1=Patrick | last1=Moore | first2=Robin | last2=Rees | title=Patrick Moore's Data Book of Astronomy | edition=2. | publisher=Cambridge University Press | year=2011 | isbn=0-521-89935-4 | page=275 | url=http://books.google.com/books?id=2FNfjWKBZx8C&pg=PA275}}</ref> <ref name="Kronk">{{navedi splet |title=Observing the Ursids |publisher=Meteor Showers Online |author=[[Gary W. Kronk]] |url=http://meteorshowersonline.com/showers/ursids.html |accessdate=2012-11-17 |archive-date=2012-03-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120320000533/http://meteorshowersonline.com/showers/ursids.html |url-status=dead }}</ref> }} == Glej tudi == * [[meteorski roj]] * [[seznam meteorskih rojev]] == Zunanje povezave == * [http://www.leoniden.info/ursiden.htm Opis roja Ursidov] {{ikona en}} * [http://ursid.seti.org/ Opis roja Ursidov] {{ikona en}} * [http://meteorshowersonline.com/showers/ursids.html Zgodovina Ursidov] {{ikona en}} * [http://www.imo.net/calendar/2008 Koledar za opazovanje rojev za leto 2008 pri IMO] {{ikona en}} {{Meteorski roji}} [[Kategorija:Meteorski roji]] qw1s1xbvr6jhk9d2dejcyi89xrxhcps 0 178940 6774815 6647470 2026-11-04T14:57:10Z ~2026-45085-22 264465 /* H */ 6774815 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[bibliograf]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Štefan Adamič]] † * [[Friedrich Ahn]] † * [[Terezija Antolin]] * [[Janez Arnež|Janez A. Arnež]] † == B == * [[Karel Bačer]] † * [[Jože Bajec]] † *[[Ivanka Baran]] (r. Žmavc) † * [[Tomaž Bartol]]? *[[Franjo Baš]] † *[[Marjana Benčina]] *[[Branko Berčič]] † *[[Marjan Blažon]] ? *[[Janez Bogataj (etnolog)|Janez Bogataj]] *[[Jana Bradač]] ? *[[Marijan Brecelj (književnik)|Marijan Brecelj]] † *[[Nikica Brumen]] † * [[Štefka Bulovec]] † * [[Stanko Bunc]] † *[[Vida Burkeljca]] == C == * [[Karel Ceglar]] † * [[Jadranka Cergol]] * [[Nataša Ciber]] * [[Alojz Cindrič]] † * [[Majda Clemenz]]? * [[Etbin Henrik Costa]] † *[[Drago Cvetko]] == Č == * [[Betka Černač]] * [[Breda Čop]] * Robert Čuden == D == * [[Stanka Dimc]] *[[France Dobrovoljc]] † *[[Anton Dokler]] † * [[Mojca Dolgan-Petrič]] ? * [[Marjeta Domej]] *[[Ivan Dornik]] † *[[Marko Dvořák]] == E == * [[Jakob Emeršič]] † * [[Marija Vera Erjavec]] == F == * [[Jože Faganel]] * [[Bogomil Fatur]] † * [[Simona Frankl]] * [[Darja Frelih|Darja (Božidara) Frelih]] † == G == *[[Bogomil Gerlanc]] † *[[Karel Glaser]] † *[[Nataša Godec]] *[[Lojze Golobič]] † *[[Sonja Gorec]] † *[[Martin Grum]] *[[Eva Gspan]] == H == *[[Jana Hafner]] *[[Polona Hanžek Novak]] *[[Miran Hladnik]] *[[Ivica Hočevar]] *[[Matjaž Hočevar]] *[[Tatjana Hojan]] † *[[Eva Holz]] *[[Marija Hribar]] *[[Nina Hriberšek Vuk]] *[[Renata Hrovatič]]? == I == * [[Jana Intihar Ferjan]] == J == *[[Marija Jagodic]]=[[Marija Makarovič]] *[[Miloš Jakopec]] *[[Andreina Jejčič]] Troha *[[Ivo Jevnikar]] *Janez Jug (1957) *[[Stanko Jug]] † *[[Hermina Jug-Kranjec]] † *[[Ana Juvančič Mehle]] *[[Primož Južnič]] *[[Stanislav Južnič]]? == K == *[[Ludvik Kaluža]] *[[Nataša Kandus]] *[[Zdenka Karlin]] *[[France Kidrič]] † *[[Ivan Klemenčič (muzikolog)|Ivan Klemenčič]] *[[Katja Klopčič Lavrenčič]]? *[[Elizabeta Kmecl]] (r. [[Kavkler]]) *[[Ida Knez Račič]] † *[[Ana Koblar Horetzky]] † *[[Urša Kocjan]] * [[Rudolf Kodela]] * [[Jože Kokole]] † * [[Miroslav Kokolj]] † *[[Petra Kolenc]]? *[[Rudolf Kolarič]] † * [[Antonija Kolerič]] † * [[Bogo Komelj]]? † * [[Petra Koršič]]? *[[Stanislav Kos]] † *[[Tatjana Kovač]] (*1950) *[[Fanika Krajnc Vrečko]]? *[[Darja Kramberger]] *[[Andrej Kranjc]]? *[[Marko Kranjec (bibliotekar)|Marko Kranjec]] † *[[Mateja Krapež]] * [[Vilma Krapež]] *[[Janko Krek]] † * [[Anton Cvetko Kristan]] † *[[Franc Kuzmič]] † == L == *[[Andrijan Lah]] † *[[Marija Lebar]] *[[Dunja Legat]] *[[Janez Logar]] † *[[Alenka Logar Pleško]] *[[Slavka Lokar]] † *[[Mira Lojk]] *Nina Antonija [[Lovrenčič]]-[[Lenček]] † *[[Helena Ložar Podlogar]] == M == *[[Ksenija Majovski]] *J.ože? Malnar *[[Josip Mantuani]] † *[[Josip Marn]] † *[[Apolonija Marolt Zupan]] *[[Milko Matičetov]] † *[[Alenka Mayer Laznik]] *[[Ana Mehle]] *[[Veselin Mišković]] *[[Mojca Mlinar Strgar]] *[[Janko Moder]] † *[[Ivan Molek]] † *[[Jože Munda]] † *[[Matija Murko]]? † == N == * [[Nada Novak]] * [[Vlado Novak (literarni zgodovinar)|Vlado Novak]] † * [[Zdravko Novak]] † == O == * [[Ferdinand Odak]] * [[Mojca Ogrin]] *[[Borut Osojnik]] ? *[[Katja Ozebek]] == P == *[[Breda Pajsar]] *[[Darja Peperko Golob]]? *[[Albina Perkič]]? *[[Marjan Pertot]] † *[[Rajko Perušek]] † *[[Maja Peteh]] *[[France Pibernik]]? † *[[Avgust Pirjevec]] † *[[Zlata Pirnat-Cognard]] *[[Melita Pivec Stele]] † *[[Boža Pleničar]] † *[[Pavel Plesničar]] † *[[Mateja Podlesnik]] *[[Marko Pohlin]] † *[[Alenka Porenta]] *[[Ančka Posavec]] † *[[Jasna Posavec]] *[[Jože Povšič]] † *[[Nada Prašelj]] † *[[Igor Presl]] == R == *[[Mojca Račič Simončič]] *[[Sonja Reisp]] † *[[Boris Rifl]] * [[Janko Rogelj]]? * [[Zala Rott]]? * [[Niko Rupel]] † == S == *[[Irena Sajovic]]? *[[Drago Samec]] *[[Miša Sepe]] *[[Franc Simonič (bibliograf)|Franc Simonič]] † *[[Ivan Simonič]] † *[[Primož Simoniti]] † *[[Anka Sollner Perdih]] *[[Nataša Stergar]] *[[Sonja Stergaršek]] *[[Stane Suhadolnik]]? † == Š == *[[Miša Šalamun]] ([[Dagmar Šalamun]], r. [[Gulič]]) † *Barbara Šatej *[[Tatjana Šifrer]] † *[[Ivan Škafar]] † *[[Dušan Škedl]]? *[[Daniela Škerget]] *[[France Škerl]] † *[[Edo Škulj]] † *[[Janko Šlebinger]] † *[[Majda Špes]] *[[Rado Šturm]] † *[[Tanja Šulak]]? *[[Marjeta Šušterčič]] *[[Mateja Švajncer]] == T == * [[Darka Tancer Kajnih]] * [[Ivan Tomšič (učitelj)|Ivan Tomšič]] † *[[Jurij Matej Trunk]] † == U == *[[Majda Ujčič]] *[[Tjaša Ujčič]] *[[Mojca Uran]] *[[Cecilij Urban]] † == V == *[[Marijana Vajngerl]] *[[Franc Verbinc]] † *[[Zvone Verstovšek]] † *[[Maks Veselko]] † *[[Anka Vidovič Miklavčič]] *[[Vera Visočnik]] *[[Mira Vončina]] *[[Mira Vovk-Avšič]]? == W == * [[Lidija Wagner]] (r. [[Pavčnik]]) == Z == *[[Ana Zadnikar]] *[[Renata Zadravec Pešec]] *[[Frank Zajc]] *[[Alenka Zelenik]] *[[Igor Zemljič]] *[[Marja Zorn-Pogorelc|Marja Zorn-''Pogorelc'']] Marja Zorn *[[Špela Zupanc]] *[[Jože Zupančič (bibliotekar)]] == Ž == * [[Nena Židov]]? * [[Avgust Žigon]] ?† == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih bibliotekarjev]] * [[Seznam slovenskih leksikografov]] * [[Seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev]] {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|B]] [[Kategorija:Slovenski bibliografi| ]] 0lczobpcmgva02tmyft07e03l8bowzr 0 179462 6774920 6734032 2026-11-04T20:25:28Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6774920 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Programje | name = Wine | logo = [[Slika:WINE-Logo.svg|45px|Logotip]] | developer = [http://source.winehq.org/source/AUTHORS Avtorji] | latest_release_version = 1.6.2 | latest_release_date = 17. avgust 2014 | operating_system = [[Linux]] in drugi [[operacijski sistemi podobni Unixu]] | genre = [[združljivostni sloj]] | license = [[LGPL|Manj splošno dovoljenje GNU]] | website = [http://www.winehq.org/ winehq.org] |latest_preview_date = 3. april 2015|latest_preview_version = 1.7.40}} '''Wine''' je [[prosto programje|prosto dostopen]] [[odprta koda|odprtokodni]] [[računalniški program]], ki omogoča poganjanje programov primarno napisanih za [[operacijski sistem]] [[Microsoft Windows|MS Windows]] na [[operacijski sistemi podobni Unixu|operacijskih sistemih podobnih]] [[Unix]]u. Projekt ponuja tudi [[knjižnica (računalništvo)|programsko knjižnico]] ''Winelib'', ki razvijalcem pomaga prilagoditi program za Wine, namesto da ga bi ponovno napisali za vsak operacijski sistem posebej<ref>{{navedi splet | url = http://www.winehq.org/site/winelib | publisher = Wine HQ | title = Winelib | accessdate = 2006-10-27 }}</ref>. Najbolj znan program, ki je bil prilagojen za delovanje na Wine je [[Picasa]]. Kratica WINE je [[rekurzija|rekurzivni]] [[akronim]] in pomeni »'''W'''ine '''I'''s '''N'''ot an '''E'''mulator« (v prevodu: ''Wine ni [[emulator]]''). Medtem, ko se v različnih člankih pojavljata tako oblika »WINE« kot »wine«, so razvijalci sprejeli odločitev za standardizacijo imena na »Wine«.<ref>{{navedi splet |url=http://wiki.winehq.org/FAQ#head-8b4fbbe473bd0d51d936bcf298f5b7f0e8d25f2e |title=Why do some people write WINE and not Wine? }}</ref> Zadnja razvojna različica je 1.7.40. == Zgodovina == Bob Amstadt (prvotni vodja projekta) in Eric Youngdale sta začela s projektom Wine leta 1993, z namenom možnosti uporabe aplikacij za okolje MS Windows na [[Linux]]u. Navdušil ju je [[Sun Microsystems|Sunova]] javna MS Windows iniciativa in [[Wabi]] <ref>[http://groups.google.com/group/comp.windows.x.i386unix/browse_thread/thread/88fbd87c0ae2e48f/5003eb8ed33ae522] Stanje projekta Wine 29. septembra 1993</ref> (poskus izgradnje reimplantacije okolja Windows v javni lasti) za [[Solaris (operacijski sistem)|Solaris]]. Vodstvo nad projektom je leta 1994 prevzel [[Alexandre Julliard]]. Wine je kompatibilnostni sloj in ne [[emulator]], saj ponuja lastne interpretacije knjižnic [[DLL]] in zamenjavo za jedro [[Windows NT]]. Razvijalci Wine so program napisali primarno za Linux, vendar so trenutno različice za [[Mac OS X]], [[FreeBSD]] in [[Solaris (operacijski sistem)|Solaris]] zelo dobro oskrbovane.<ref>{{navedi splet | url = http://www.winehq.org/site/docs/wine-faq/index#UNDER-WHAT-PLATFORMS-WILL-WINE-RUN | title = Wine FAQ }}</ref> Wine je na voljo tudi za druge distribucije BSDja (npr. OpenBSD in NetBSD) in celo za Windows<ref>{{navedi splet | url = http://sourceforge.net/project/showfiles.php?group_id=6241&package_id=112520 | title = Wine Win32 Packages }}</ref>, vendar so paketi pogosto zastareli. Razvijanje je časovno zahtevno in pogosto težko, večinoma zaradi nedokončane in/ali nepravilne [[dokumentacija|dokumentacije]] za [[Windows API]]. Medtem, ko je [[Microsoft]] dokumentiral večino funkcij Win32, so nekatera področja (zlasti [[datotečni format]]i in [[Protokol (računalništvo)|protokoli]]) namerno nedokumentirani (poslovne skrivnosti). Prav tako so nedokumentirane nizko-stopenjske funkcije in nekatere napake, ki jih mora Wine posnemati za pravilno delovanje nekaterih aplikacij, zlasti tistih za delo s strojno opremo. Vpletenost [[Corel]]a v projekt se kaže predvsem v zaposlitvi vodje projekta (Alexandre Julliard) ter njegovih sodelavcev ter v zanimanju za prenos njihove pisarniške zbirke [[WordPerfect Office]] na Linux. Na žalost je Microsoft naredil nekaj pomembnih investicij v podjetje in tako Corel prisilil v preklic vseh projektov povezanih z Linuxom in s tem tudi trud za izboljšanje Wine.<ref>{{navedi splet | url = http://www.newsforge.com/article.pl?sid=02/02/25/1449229 | title = That's All Folks: Corel Leaves Open Source Behind | publisher = NewsForge }}{{Slepa povezava|date=november 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Julliard in drugi razvijalci so sedaj zaposleni v podjetju [[CodeWeavers]], ki dela na projektih Wine in [[CrossOver]] (plačljiva in podprta različica Wine z dodatnimi orodji in nekaterimi lastniškimi komponentami). Wine je bil sprva izdan pod pogoji licence MIT, vendar so razvijalci projektu zaradi lažjega povezovanja z lastniškimi različicami (prenos funkcionalnosti iz lastniških različic nazaj v glavni projekt), marca 2002 spremenili licenco v LGPL. Razvijalci projekta Wine so prvo [[programska izdaja|različico beta]] (Wine 0.9) izdali 25. oktobra 2005 po 12 letih aktivnega razvoja. Prvi kandidat za izdajo 1.0 je bil izdan 9. maja 2008. Od takrat do izdaje prve stabilne različice Wine 1.0, 17. junija 2008, je bil projekt Wine v stanju zamrznitve kode, kar pomeni da razvijalci delajo le na odpravi manjših hroščev.<ref>{{navedi splet | url=http://wiki.winehq.org/WineReleasePlan?action=recall&rev=14 | title=Wine Release Plan | publisher=winehq.org | date=2008-04-25 | accessdate=2008-04-29 }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Funkcionalnost == [[Slika:Wine configuration screenshot sl.png|thumb|Zaslonski posnetek orodja winecfg (zavihek ''Vključitev v namizje'')]] Od sredine leta 2007 je Wine zmožen poganjati nekatere programe precej stabilno, večinoma pa z manjšimi problemi. Večina sistemskih knjižnic DLL potrebnih za izvajanje 32-bitnih Windows programov je bila na novo napisana znotraj projekta in ne vključuje nič Microsoftove kode. Razvijalci posnemovalnika [[Direct3D]] za Wine delajo na implementaciji novih značilnosti, da bi povečali nabor iger, ki delujejo na Wine.<ref>{{navedi splet | url = http://wiki.winehq.org/DirectX-Shaders | title = DirectX-Shaders-The Official Wine Wiki | accessdate = 2008-05-25 | archive-date = 2007-07-15 | archive-url = https://web.archive.org/web/20070715191810/http://wiki.winehq.org/DirectX-Shaders | url-status = dead }}</ref> Wine lahko neposredno uporablja tudi izvirne knjižnice DLL, kar razširja seznam delujočih programov, vendar se je potrebno strinjati s pogoji, ki jih postavlja Microsoft, razen če knjižnice ponuja nek drug ponudnik programske opreme. ''winecfg'' je [[grafični uporabniški vmesnik]] vključen v Wine za nastavljanje. winecfg je močno poenostavil nastavljanje, saj je deloma odpravil neposredno spreminjanje registra. === 64-bitne aplikacije === Wine trenutno ne more poganjati 64-bitnih aplikacij MS Windows; vseeno se ga lahko uporablja na 64-bitnih operacijskih sistemih. Glede na to, da so programi še vedno večinoma na voljo le v 32-bitni različici, ima podpora 64-bitnim aplikacijam nizko prioriteto, načrtovana je za izdaje po različici 1.0. Na 64-bitnem sistemu Linux je podpora 32-bitnim aplikacijam MS Windows izvedena z uporabo 32-bitnih deljenih knjižnic. == Razširjenost == V anketi, ki jo je leta 2007 opravil ''Desktoplinux.com'' je med 38.500 uporabniki Linuxa, 31,5% anketiranih odgovorilo, da za poganjanje Windows aplikacij uporablja Wine.<ref>{{navedi splet |title = 2007 Desktop Linux Market survey |url = http://www.desktoplinux.com/cgi-bin/survey/survey.cgi?view=archive&id=0813200712407 |date = 2007-08-21 |accessdate = 2007-10-08 |archive-date = 2012-05-24 |archive-url = https://archive.today/20120524145331/http://www.desktoplinux.com/cgi-bin/survey/survey.cgi?view=archive&id=0813200712407 |url-status = dead }}</ref> Delež uporabe med anketiranimi je bil večji, kot delež uporabe vseh [[virtualizacija|virtualizacijskih programov]] skupaj, prav tako večji od tistih, ki Windows aplikacij sploh ne uporabljajo in tudi večji od uporabe komercialnih različic. == Orodja za Wine == [[Slika:Wine-Doors installing 7-Zip.png|thumb|[[Grafični uporabniški vmesnik]] orodja Wine-Doors med namestitvijo programa 7-Zip]] ''Wine-Doors'' je upravitelj aplikacij nameščenih v Wine, prilagojen je za okolje [[GNOME]]. Wine-Doors je alternativa za WineTools, ki deluje v ukazni vrstici.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.wine-doors.org/ |title=Stran projekta Wine-doors |access-date=2008-05-25 |archive-date=2008-05-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080514120748/http://www.wine-doors.org/ |url-status=dead }}</ref> ''WineBot'' je upravitelj aplikacij nameščenih v Wine, ki se zgleduje po privzetih upraviteljih paketov za okolje Linux - npr. [[apt]] in [[rpm]].<ref>{{Navedi splet |url=http://winebot.sandbox.cz/tracker |title=WineBot |accessdate=2008-05-25 |archive-date=2007-07-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070702131340/http://winebot.sandbox.cz/tracker |url-status=dead }}</ref> ''WineTricks'' je preprosta skripta, ki pomaga pri namestitvi nekaterih osnovnih komponent (neposredno s strani Microsofta), ki niso vključene v projekt, potrebnih za pravilno delovanje nekaterih programov. <ref>[http://wiki.winehq.org/winetricks winetricks - The Official Wine Wiki<!-- Bot generated title -->]</ref> ''IES4LINUX'' je orodje za namestitev brskalnika [[Internet Explorer]] (različice 4 do 6 in poskusno tudi 7) <ref>[http://www.tatanka.com.br/ IEs4Linux]</ref> ''WineLocale'' je razširitev, ki omogoča uporabo prikaza znakov, ki niso v unikodu, kot npr. japonske, korejske, kitajske pismenkke, grška in arabska pisava.<ref>[http://ubuntuforums.org/showthread.php?t=383628 HOWTO: CJK in Wine (Chinese, Japanese & Korean) - Ubuntu Forums]{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> ''PlayOnLinux'' je aplikacija, ki poenostavlja namestitev Windows iger z uporabo Wine. Uporablja spletno zbirko skript, ki spremenijo konfiguracijo nekaterih iger tako, da ustrezajo Wine. Poleg iger se lahko namesti tudi druge programe, vsakega v svojo inštalacijo (WINEPREFIX), da se prepreči konflikte med različnimi programi, na podoben način kot delujejo t. i. [[CrossOver Office]] bottles.<ref>[http://www.playonlinux.com/en Play on Linux]</ref> == Druge različice Wine == Razvoj projekta Wine je usmerjen zgolj v izdelavo pravilne implementacije Windows API, kar je vzrok številnih slabosti na drugih področjih posnemanja okolja Windows. Tako je npr. Direct3D ostal neimplementiran vse do leta 1998,<ref>{{navedi splet | url = http://www.kernel-traffic.org/wine/wn20040203_208.html | title = Wine Traffic #208 (2004), kernel-traffic.org | accessdate = 2008-05-25 | archive-date = 2007-09-28 | archive-url = https://web.archive.org/web/20070928191850/http://www.kernel-traffic.org/wine/wn20040203_208.html | url-status = dead }}</ref> medtem ko pri novejših izdajah še vedno ni implementirana neposredna podpora strojni opremi ali pa nekaterim pisavam. Zaradi tega je bilo razvitih več (plačljivih) kopij projekta. Lastniški program [[CrossOver]], ki ga ponuja podjetje CodeWeavers je specializiran za poganjanje [[Microsoft Office]]-a in drugih paradnih konjev Windowsa, vključno z nekaterimi igrami. Isto podjetje je 10. januarja 2007 izdalo tudi različico svojega programa [[Crossover Mac]] za računalnike [[Apple Macintosh]] (s procesorjem [[Intel]])<ref>[http://linux.slashdot.org/article.pl?sid=07/01/10/1924235 CodeWeavers Releases CrossOver 6 for Mac and Linux]</ref>. Dobiček od prodaje je namenjen nadaljnjemu razvoju projekta Wine. Podjetje TransGaming Technologies razvija plačljivi program [[Cedega]]. Prej znana kot WineX, Cedega predstavlja kopijo zadnje različice projekta Wine, ki je bil še licenciran z dovoljenjem MIT. TransGaming je to različico optimiziral za igranje računalniških igric, ki delujejo le na naročnino. Transgaming je razvil tudi projekt [[Cider]], knjižnico Wine za računalnike Macintosh, ki je zasnovan kot sloj, ki omogoča igranje iger na operacijskem sistemu Mac OS X brez spreminjanja izvorne kode. '''Izvorno kodo projekta Wine vključujejo tudi:''' * [[ReactOS]] — operacijski sistem kompatibilen jedru [[Windows NT]] vse do podpore gonilnikom. * [[Darwine]] — izvedba knjižnic Wine za sistema [[Darwin (operacijski sitem)|Darwin]] in [[Mac OS X]]. * [[Odin]] — projekt za podporo Win32 izvedljivim knjižnicam v [[OS/2]]. * [[E/OS]] — projekt, ki poskuša pripraviti podlago za uporabo kateregakoli programa za katerikoli poljuben operacijski sistem, na kateremkoli drugem operacijskem sistemu brez dejanske namestitve. * [[Rewind]] — zastarela kopija . * [[Parallels]] — lastniški virtualizacijski program, ki uporablja nekaj kode projekta Wine za podporo DirectX. == Microsoft in Wine == Microsoft javno še ni komentiral projekta Wine. Kljub temu, sistem [[Microsoft Update]] zazna in prepreči nadgradnjo Microsoftovih produktov v vseh okoljih, ki temeljijo na projektu Wine, kar je 16. februarja 2005 razkril Ivan Leo Puoti, ko je ugotovil da je Microsoft začel na skrivaj preverjati registrske datoteke. O tem je poročal na dopisnem seznamu uporabnikov Wine: {{navedek|... even if this is only an initial attempt, they appear to want to discriminate against Wine users. While this may be acceptable for operating system components/updates, this is probably a violation of anti-trust law for all other downloads. It's also the first time Microsoft has acknowledged the existence of Wine.<ref>{{navedi splet | first = Ivan Leo | last = Puoti | year = 2005 | url = http://www.winehq.org/pipermail/wine-users/2005-February/016988.html | title = Microsoft genuine downloads looking for Wine | format = mailing list | accessdate = 2006-01-23 | archive-date = 2008-06-22 | archive-url = https://web.archive.org/web/20080622211545/http://www.winehq.org/pipermail/wine-users/2005-February/016988.html | url-status = dead }}</ref>}} Tudi sistem [[Windows Genuine Advantage]] (WGA) preverja obstoj ključev registra Wine. V seznamu pogosto zastavljenih vprašanj in odgovorov Microsoft navaja, da WGA načeloma ne bo deloval v okolju Wine, ker naj Wine ne bi predstavljal legalne kopije Windowsa.<ref>{{navedi splet | url = http://www.microsoft.com/genuine/downloads/FAQ.aspx | title = Genuine Windows FAQ | publisher = Microsoft Corporation | accessdate= 2006-01-30 }}</ref> Kadar WGA zazna Wine, obvesti uporabnika, da uporablja nelegalno/neoriginalno kopijo Windowsa (kljub temu, da Wine ne vključuje niti vrstice Microsoftove kode in potemtakem ni ''kopija'') in onemogoči delovanje sistema WGA. Obstajajo nekatera poročila o delujočem sistemu WGA na Wine,<ref>{{navedi splet | url = http://linux.slashdot.org/article.pl?sid=07/06/18/0037223 | work = Slashdot | title= Ubuntu Linux Validates as Genuine Windows }}; {{navedi splet | url = http://forums.bit-tech.net/showthread.php?t=95654 | title = WGA running in Wine }}</ref> vendar je bila ta vrzel odpravljena s prvo nadgradnjo komponente WGA. V primeru [[Internet Explorer 7]] in [[Windows Media Player]] je bila zahteva po WGA (najverjetneje zaradi izgubljanja tržnega deleža<ref>{{Navedi splet |url=http://news.cnet.com/Microsoft-disables-Internet-Explorer-7-validation-process/2100-1012_3-6212280.html |title=Microsoft disables Internet Explorer 7 validation process |access-date=2008-05-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080719170909/http://news.cnet.com/Microsoft-disables-Internet-Explorer-7-validation-process/2100-1012_3-6212280.html |archive-date=2008-07-19 |url-status=dead}}</ref>) umaknjena. == Glej tudi == * [[ReactOS]] * [[Linux Unified Kernel]] == Sklici == {{sklici|3}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Wine (software)}} * [news://comp.emulators.ms-windows.wine Novičarska skupina Wine] * [http://forum.winehq.org Uradni forum Wine] - pomoč uporabnikom * [http://appdb.winehq.org Wine AppDB] - informacije o kompatibilnosti aplikacij {{portal|Prosto programje}} [[Kategorija:Združljivostni sloji]] [[Kategorija:Prosta programska oprema]] [[Kategorija:Linux]] [[Kategorija:Unix]] [[Kategorija:Programska oprema leta 1993]] o86twa7mb8v5h4z4x51wxkkvimverv1 0 181125 6774940 6767269 2026-11-04T21:35:42Z ~2026-44996-51 264415 6774940 wikitext text/x-wiki '''Kavčič''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|21. najblj pogost]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 31. decembra 2007 uporabljalo 2.956 oseb. Izvira iz poklicnega priimka [[Tkalec (priimek)|Tkalec]].<ref name="Mladina - Tednik">{{navedi splet | url = http://www.mladina.si/tednik/200420/clanek/slo-intervju--bernard_nezmah/ | title = Izvor priimkov | accessdate = 3.12.2008 | publisher = Mladina - Tednik }}</ref> Pojavlja se tudi v obliki [[Kaučič]]. == Znani nosilci priimka == [[Slika:Tomaž Kavčič 2016.jpg|sličica|250px|Kuhar Tomaž Kavčič]] * [[Aleksander Kavčič]], alpski smučar * [[Alenka Kavčič Čolić]], bibliotekarka, informatičarka (NUK) * [[Alenka Kavčič]] (* 1968), informatičarka, računalničarka (FRI) * [[Aleks Kavčič]], rokometaš * [[Aljaž Kavčič]] (* 1994), nogometaš * [[Ana Kavčič Pucihar]] (* 1976), flavtistka * [[Andrej Kavčič]] (1752–1826), duhovnik in šolnik * [[Anton Kavčič]] (1743–1814), škof * [[Barbara Kavčič]], knjižničarka, vodja ženske hokejske reprezentance * [[Blaž Kavčič (politik)|Blaž Kavčič]] (* 1951), politik, ekonomist, gospodarstvenik * [[Blaž Kavčič (tenisač)|Blaž Kavčič]] (* 1987), tenisač * [[Bogdan Kavčič]] (1939–2022), sociolog, strokovnjak za menedžment, univerzitetni profesor * [[Bojan Kavčič]] (* 1946), športni novinar, nogometaš * [[Bojan Kavčič]], cineast * [[Bojana Dornig|Bojana Dornig Kavčič]] (* 1960), smučarka * [[Boštjan Kavčič]] (* 1973), kipar, vizualni umetnik * [[Ciril Kavčič]] (1924–2019), novinar * [[Domen Kavčič]] (* 1979), japonolog, prevajalec, nabiralec, kuhar * [[Ela Kavčič]] (1903–?), igralka * [[Ernest Kavčič]], slikar samouk * [[Filip Kavčič]] (1899–1969), duhovnik, liturgik * [[Franc Kavčič (slikar)|Franc Kavčič]] (1755–1828), slikar, profesor in rektor dunajske akademije * [[Franc (Fran) Kavčič]] (1846–?), učitelj * [[Franc Kavčič (gospodarstvenik)|Franc Kavčič]] (1922–2000), partizan, gospodarstvenik * [[Gabriel Kavčič]], duhovnik, moralni teolog * [[Hinko Kavčič]] (1846–1893), politik * [[Ivan Kavčič-Nande]] (1913–1943), partizan, narodni heroj * [[Ivica Kavčič]] (* 1933), kemičarka, političarka, muzealka * [[Iztok Kavčič]], slikar samouk * [[Jakob Kavčič (pravnik)|Jakob Kavčič]] (1851–1923), pravnik, sodnik * [[Jakob Kavčič (1862)|Jakob Kavčič]] (1862–1915), duhovnik, nabožni pisec * [[Jane Kavčič]] (1923–2007), filmski režiser * [[Janez Kavčič Traunkar]] (1865–1921), podobar, rezbar * [[Janez Kavčič]] (1943–2017), zgodovinar, domoznanec, muzealec, profesor * [[Janko Kavčič (kemik)|Janko Kavčič]] (1898–1988), kemik, univerzitetni profesor * [[Janko Kavčič (pedagog)|Janko Kavčič]] (1909–1990), športni pedagog, univerzitetni profesor * [[Jerica Snoj]] (rojena Kavčič) (* 1954), jezikoslovka, leksikologinja in leksikografinja * [[Jerneja Kavčič]] (* 1975), klasična filologinja, grecistka * [[Josip Kavčič|Josip (Jožef) Kavčič]] (1821–1903), notar in narodni buditelj * [[Jože Kavčič]] (* 1931), politik, urbanist * [[Kajetan Kavčič]] (1903–1972), inženir, bibliotekar, direktor [[CTK]] * [[Klemen Kavčič (profesor)|Klemen Kavčič]], strokovnjak za menedžment, profesor * [[Klemen Kavčič (slikar)|Klemen Kavčič]] (* 1979), slikar * [[Lenka Kavčič]] (* 1968), arhitektka, kritičarka, državna sekretarka za prostorsko planiranje * [[Lucija Kavčič]], novinarka * [[Maks Kavčič]] (1909–1973), slikar, scenograf, restavrator, profesor * [[Marko Kavčič]] (* 1949), alpski smučar * [[Martin Kavčič]], štajerski narodni buditelj * [[Mateja Kavčič]] (* 1970), slikarka, večmedijska umetnica, pedagoginja * [[Mateja Kavčič]], arhitektka, konservatorka-restavratorka * [[Matija Kavčič]] (1802–1863), pravnik, politik * [[Matija Kavčič (nogometaš)|Matija Kavčič]] (*1997), nogometaš * [[Metka Kavčič|Metka Kavčič Takač]] (* 1960), kiparka, restavratorka * [[Milena Kavčič]], oblikovalka nakita * [[Nada Kavčič]] (* 1991), hispanistka, pesnica, prevjalka * [[Nataša Kavčič]] (* 1983), umetnostna zgodovinarka * [[Niko Kavčič]] (1915–2011), obveščevalec, bančnik, publicist * [[Pavle Kavčič]] (* 1957), hokejski trener * [[Pavel Kavčič]] (1852–1895), učitelj * [[Peter Kavčič]] (1932–2018), košarkarski sodnik * [[Rajko Kavčič]] (1915–1976), kemik, univerzitetni profesor * [[Rajko Kavčič (* 1969)|Rajko Kavčič]] (* 1969), balinar * [[Rudolf Kavčič]] (1885–?), inženir, direktor državnih železnic * [[Silvija Kavčič]], zgodovinarka * [[Slavka Kavčič]] (* 1938), ekonomistka, gospodarstvenica, univerzitetna profesorica * [[Srečko Kavčič]] (* 1938), novinar, urednik, kulturni delavec * [[Stane Kavčič]] (1919–1987), partizan in politik * [[Stanko Kavčič]] (1913–1996), surdopedagog * [[Terezija Kavčič]] (1942–2024), ginekologinja, porodničarka * [[Tihomir Kavčič]] (1926–2021), živilski tehnolog, profesor * [[Tine Kavčič]] (* 1994), nogometaš * [[Tomaž Kavčič]] (* 1953), nogometaš, trener * [[Tomaž Kavčič (kuhar)|Tomaž Kavčič]] (* 1969), kuharski mojster * [[Urška Kavčič]], razvojna psihologinja * [[Vladimir Kavčič]] (1932–2014), pisatelj, urednik, kulturni politik * [[Jean Vodaine|Vladimir Kavčič]] (psevdonim [[Jean Vodaine]]) (1921–2006), slovensko-francoski pesnik, tiskar, tipograf, publicist in slikar * [[Vladimir Kavčič (sodelavec OF)|Vladimir Kavčič]] (1907–?), tigrovec in sodelavec OF * [[Vojko Kavčič]], psiholog, nevroznanstvenik * [[Žan Kavčič]] (* 1986), šahist == Glej tudi == * priimek [[Kaučič]] * priimke [[Kalcijev hidroksid|Kalc]], [[Kauc]], [[Kavčnik]], [[Tkalec]], [[Tkavc]], [[Tekavec]], [[Kavkler]] itd. == Viri == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Kavčič}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 5udm43ef11rwt1i9l76dkc4tybh96ek 6774967 6774940 2026-11-04T23:35:43Z ~2026-44996-51 264415 /* Znani nosilci priimka */ 6774967 wikitext text/x-wiki '''Kavčič''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|21. najblj pogost]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 31. decembra 2007 uporabljalo 2.956 oseb. Izvira iz poklicnega priimka [[Tkalec (priimek)|Tkalec]].<ref name="Mladina - Tednik">{{navedi splet | url = http://www.mladina.si/tednik/200420/clanek/slo-intervju--bernard_nezmah/ | title = Izvor priimkov | accessdate = 3.12.2008 | publisher = Mladina - Tednik }}</ref> Pojavlja se tudi v obliki [[Kaučič]]. == Znani nosilci priimka == [[Slika:Tomaž Kavčič 2016.jpg|sličica|250px|Kuhar Tomaž Kavčič]] * [[Aleksander Kavčič]], alpski smučar * [[Alenka Kavčič Čolić]], bibliotekarka, informatičarka (NUK) * [[Alenka Kavčič]] (* 1968), informatičarka, računalničarka (FRI) * [[Aleks Kavčič]], rokometaš * [[Aljaž Kavčič]] (* 1994), nogometaš * [[Ana Kavčič Pucihar]] (* 1976), flavtistka * [[Andrej Kavčič]] (1752–1826), duhovnik in šolnik * [[Anton Kavčič]] (1743–1814), škof * [[Barbara Kavčič]], knjižničarka, vodja ženske hokejske reprezentance * [[Blaž Kavčič (politik)|Blaž Kavčič]] (* 1951), politik, ekonomist, gospodarstvenik * [[Blaž Kavčič (tenisač)|Blaž Kavčič]] (* 1987), tenisač * [[Bogdan Kavčič]] (1939–2022), sociolog, strokovnjak za menedžment, univerzitetni profesor * [[Bojan Kavčič]] (* 1946), športni novinar, nogometaš * [[Bojan Kavčič]], cineast * [[Bojana Dornig|Bojana Dornig Kavčič]] (* 1960), smučarka * [[Boštjan Kavčič]] (* 1973), kipar, vizualni umetnik * [[Ciril Kavčič]] (1924–2019), novinar * [[Domen Kavčič]] (* 1979), japonolog, prevajalec, nabiralec, kuhar * [[Ela Kavčič]] (1903–?), igralka * [[Ernest Kavčič]], slikar samouk * [[Filip Kavčič]] (1899–1969), duhovnik, liturgik * [[Franc Kavčič (slikar)|Franc Kavčič]] (1755–1828), slikar, profesor in rektor dunajske akademije * [[Franc (Fran) Kavčič]] (1846–?), učitelj * [[Franc Kavčič (gospodarstvenik)|Franc Kavčič]] (1922–2000), partizan, gospodarstvenik * [[Gabriel Kavčič]], duhovnik, moralni teolog * [[Hinko Kavčič]] (1846–1893), politik * [[Ivan Kavčič-Nande]] (1913–1943), partizan, narodni heroj * [[Ivica Kavčič]] (* 1933), kemičarka, političarka, muzealka * [[Iztok Kavčič]], slikar samouk * [[Jakob Kavčič (pravnik)|Jakob Kavčič]] (1851–1923), pravnik, sodnik * [[Jakob Kavčič (1862)|Jakob Kavčič]] (1862–1915), duhovnik, nabožni pisec * [[Jane Kavčič]] (1923–2007), filmski režiser * [[Janez Kavčič Traunkar]] (1865–1921), podobar, rezbar * [[Janez Kavčič]] (1943–2017), zgodovinar, domoznanec, muzealec, profesor * [[Janko Kavčič (kemik)|Janko Kavčič]] (1898–1988), kemik, univerzitetni profesor * [[Janko Kavčič (pedagog)|Janko Kavčič]] (1909–1990), športni pedagog, univerzitetni profesor * [[Jerica Snoj]] (rojena Kavčič) (* 1954), jezikoslovka, leksikologinja in leksikografinja * [[Jerneja Kavčič]] (* 1975), klasična filologinja, grecistka * [[Josip Kavčič|Josip (Jožef) Kavčič]] (1821–1903), notar in narodni buditelj * [[Jože Kavčič]] (1931–2020?), politik, urbanist, častni občan=? * [[Kajetan Kavčič]] (1903–1972), inženir, bibliotekar, direktor [[CTK]] * [[Klemen Kavčič (profesor)|Klemen Kavčič]], strokovnjak za menedžment, profesor * [[Klemen Kavčič (slikar)|Klemen Kavčič]] (* 1979), slikar * [[Lenka Kavčič]] (* 1968), arhitektka, kritičarka, državna sekretarka za prostorsko planiranje * [[Lucija Kavčič]], novinarka * [[Maks Kavčič]] (1909–1973), slikar, scenograf, restavrator, profesor * [[Marko Kavčič]] (* 1949), alpski smučar * [[Martin Kavčič]], štajerski narodni buditelj * [[Mateja Kavčič]] (* 1970), slikarka, večmedijska umetnica, pedagoginja * [[Mateja Kavčič]], arhitektka, konservatorka-restavratorka * [[Matija Kavčič]] (1802–1863), pravnik, politik * [[Matija Kavčič (nogometaš)|Matija Kavčič]] (*1997), nogometaš * [[Metka Kavčič|Metka Kavčič Takač]] (* 1960), kiparka, restavratorka * [[Milena Kavčič]], oblikovalka nakita * [[Nada Kavčič]] (* 1991), hispanistka, pesnica, prevjalka * [[Nataša Kavčič]] (* 1983), umetnostna zgodovinarka * [[Niko Kavčič]] (1915–2011), obveščevalec, bančnik, publicist * [[Pavle Kavčič]] (* 1957), hokejski trener * [[Pavel Kavčič]] (1852–1895), učitelj * [[Peter Kavčič]] (1932–2018), košarkarski sodnik * [[Rajko Kavčič]] (1915–1976), kemik, univerzitetni profesor * [[Rajko Kavčič (* 1969)|Rajko Kavčič]] (* 1969), balinar * [[Rudolf Kavčič]] (1885–?), inženir, direktor državnih železnic * [[Silvija Kavčič]], zgodovinarka * [[Slavka Kavčič]] (* 1938), ekonomistka, gospodarstvenica, univerzitetna profesorica * [[Srečko Kavčič]] (* 1938), novinar, urednik, kulturni delavec * [[Stane Kavčič]] (1919–1987), partizan in politik * [[Stanko Kavčič]] (1913–1996), surdopedagog * [[Terezija Kavčič]] (1942–2024), ginekologinja, porodničarka * [[Tihomir Kavčič]] (1926–2021), živilski tehnolog, profesor * [[Tine Kavčič]] (* 1994), nogometaš * [[Tomaž Kavčič]] (* 1953), nogometaš, trener * [[Tomaž Kavčič (kuhar)|Tomaž Kavčič]] (* 1969), kuharski mojster * [[Urška Kavčič]], razvojna psihologinja * [[Vladimir Kavčič]] (1932–2014), pisatelj, urednik, kulturni politik * [[Jean Vodaine|Vladimir Kavčič]] (psevdonim [[Jean Vodaine]]) (1921–2006), slovensko-francoski pesnik, tiskar, tipograf, publicist in slikar * [[Vladimir Kavčič (sodelavec OF)|Vladimir Kavčič]] (1907–?), tigrovec in sodelavec OF * [[Vojko Kavčič]], psiholog, nevroznanstvenik * [[Žan Kavčič]] (* 1986), šahist == Glej tudi == * priimek [[Kaučič]] * priimke [[Kalcijev hidroksid|Kalc]], [[Kauc]], [[Kavčnik]], [[Tkalec]], [[Tkavc]], [[Tekavec]], [[Kavkler]] itd. == Viri == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Kavčič}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] hajwkzrrp506cvorh3nwkgpjpfbs7q2 0 181552 6774942 6768793 2026-11-04T21:51:49Z ~2026-58593-75 268438 /* */ partner 6774942 wikitext text/x-wiki {{slog}} {{BŽO brez virov}} {{Infopolje Igralec | name = Jurij Zrnec |birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=| image = <!-- Wikidata --> |caption=| birthname = | birthdate = <!-- Wikidata --> | birthplace = <!-- Wikidata --> | occupation = <!-- Wikidata --> |parents=[[Ciril Zrnec]] (oče)<br>[[Alenka Zrnec]] (mati)|partner(s)=| yearsactive = 1998–danes |partner=}} '''Jurij Zrnec''', [[Slovenci|slovenski]] [[igralec (umetnik)|igralec]], [[komik]], [[televizijski voditelj]] in [[režiser]], * [[25. marec]] [[1978]]. == Življenjepis == Kot osnovnošolec je treniral latinskoameriške in standardne plese, kjer je bil zelo uspešen. Obiskoval je srednjo šolo za oblikovanje, kasneje pa se je vpisal na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo]]. V drugem poskusu je opravil sprejemni izpit. Najprej je igral v [[Šentjakobsko gledališče Ljubljana|Šentjakobskem gledališču]], leta 2003 pa je postal član [[Ljubljanska Drama|Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana]], katerega član je še danes. Že leto kasneje je prejel Borštnikovo nagrado za mladega igralca. Slovenski javnosti bolj poznan je postal, ko ga je režiser [[Janez Lapajne]] ob [[Tjaša Železnik|Tjaši Železnik]] izbral za vodenje podelitve [[Viktor (nagrada)|Viktorji leta 2003]], kjer je presenetil s svojim humorjem. Leta 2006 je z vlogo mladega zdravnika Muca v Naši Mali Kliniki požel velik uspeh in postal zelo slaven. Kmalu za tem pa je na [[POP TV|POP TV-ju]] z [[Lado Bizovičar|Ladom Bizovičarjem]] dve leti vodil razvedrilno oddajo [[As ti tud not padu?!|»As ti tud not padu?!«]], ki mu je prinesla štiri viktorje. Kot režiser je soustvarjal gledališko predstavo [[5moških.com]]. Leta [[2010]] so premierno predvajali mladinski celovečerni film [[Gremo mi po svoje]], kjer je imel Jurij glavno moško vlogo, za katero je prejel tudi nagrado. Prav zaradi Jurijeve priljubljenosti in prepoznavnosti je Gremo mi po svoje postal najbolj gledan slovenski film vseh časov. Po velikem uspehu filma so dve leti kasneje posneli še drugi del, ki pa je ostal v senci prvega. === Zasebno === Na vrhuncu njegove kariere se je leta [[2008]] poročil z igralko [[Sabina Kogovšek|Sabino Kogovšek]], s katero ima dve deklici. Kasneje se je njegovo zdravstveno stanje poslabšalo. Imel je dva infarkta in pljučno embolijo. Njegovo življenje je viselo na nitki, vendar si je opomogel, zakonska zveza s Sabino pa se kljub vsemu ni obdržala. Zaradi bolezni je bil pred časom njegov videz precej spremenjen, zmanjšal je tudi intenzivnost nastopanja. V zadnjem letu je izgubil nekaj kilogramov in se vrača v ustaljene vode, več se posveča tudi svojima hčerkama. Njegova partnerka je [[Aleksandra Ilijevski]], pevka zasedbe [[Pliš]]. == Osvojeni viktorji == * najboljši voditelj zabavne TV-oddaje (2007, 2008, 2009) * TV-osebnost (2008) == Vloge == === Filmi === * [[Gajin svet 2]] (2022) * [[Prebujanja]] (2017) * [[Gremo mi po svoje]] (2010) * [[Gremo mi po svoje 2|Gremo mi po svoje]] 2 (2013) * [[Garfield]] (posodil glas Garfieldu) * [[Planet 51]] (posodil glas Astronavtu) * [[Belo se pere na devetdeset (film)|Belo se pere na devetdeset]] (2025) === Serije === * [[Naša mala klinika]] - dr. Igor Muc * [[Ja, Chef!]] - chef Ljubomir Bohinc == Ostale osvojene nagrade == * Borštnikova nagrada za mladega igralca, za vlogi Kočarja v Krstu pri Savici Dominika Smoleta in Charlesa Morela v Iskanju izgubljenega časa Marcela Prousta v priredbi Harolda Pinterja in Di Trevis (SNG Drama Lj) (2004) * Vikendov gong popularnosti za najbolj priljubljenega igralca (2007) * Vesna za najboljšo glavno moško vlogo v filmu [[Gremo mi po svoje]] (2010) == Zunanje povezave == * [https://val202.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/135/174925589 Jurij Zrnec: Prepričljiv igralec mora kopati tudi po neprijetnih sferah svoje biti]. Nedeljski gost (1. januar 2023). Val 202 (RTV Slovenija). {{kategorija v Zbirki}} {{actor-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Zrnec, Jurij}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski televizijski voditelji]] [[Kategorija:Slovenski filmski igralci]] [[Kategorija:Slovenski gledališki igralci]] [[Kategorija:Slovenski humoristi]] [[Kategorija:Slovenski gledališki režiserji]] [[Kategorija:Dobitniki viktorja]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] f7j6wwmd4spg6nxoaq76e3fc3yu0wel 0 182746 6774951 6774702 2026-11-04T22:47:23Z Marko3 1829 /* Zdravljenje */ 6774951 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zdravstveno stanje | name = Hudi akutni respiratorni sindrom<br />(SARS) | synonyms = | image = SARS virion.gif | caption = Elektronski mikrograf [[virion]]a koronavirusa SARS | field = [[infektologija]] | symptoms = vročina, persistenten suh kašelj, glavobol, mišična bolečina, težko dihanje | complications = akutni respiratorni distresni sindrom (ARDS) z drugimi soobolevnostmi, kar končno pripelje do smrti | onset = 4–6 dni po izpostavitvi | types = | causes = [[konoranivus hudega akutnega respiratornega sindroma]] (SARS-CoV-1) | risks = | diagnosis = | differential = | prevention = respiratorji N95 ali FFP2, predihavanje, UVGI, izogibanje potovanju na prizadeta območja<ref>{{cite journal |title=Effect of ultraviolet germicidal irradiation on viral aerosols |date=2007 |pmid=17822117 |last1=Walker |first1=C. M. |last2=Ko |first2=G. |journal=Environmental Science & Technology |volume=41 |issue=15 |pages=5460–5465 |doi=10.1021/es070056u |bibcode=2007EnST...41.5460W }}</ref> | treatment = | medication = | prognosis = 9,5-% možnost smrti (vse države) | frequency = 8096 skupaj potrjenih primerov (2002–2004), od leta 2004 ni bilo novih primerov | deaths = 783 znanih (zlasti v Aziji) | alt = }} '''SARS''' ('''hudi akutni respiratorni sindrom''', angl. '''''s'''evere '''a'''cute '''r'''espiratory '''s'''yndrome''<ref>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5537767/SARS?query=sars&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 6. 4. 2020.</ref>) je resna [[respiratorna bolezen]], ki jo povzroča [[koronavirus]].<ref name=Thiel>{{navedi knjigo | editor = Thiel, V. | title = Coronaviruses: Molecular and Cellular Biology | edition = 1. | publisher = Caister Academic Press | year = 2007 | url = http://www.horizonpress.com/cor | id = [http://www.horizonpress.com/cor ISBN 978-1-904455-16-5 ] | access-date = 2008-07-21 | archive-date = 2013-08-31 | archive-url = https://web.archive.org/web/20130831050425/http://www.horizonpress.com/cor | url-status = dead }}</ref> Gre za [[atipična pljučnica|atipično]] [[pljučnica|pljučnico]], ki so jo prvič opazili novembra [[2002]] v kitajski provinci [[Guangdong]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.infekt.ch/updown/documents/griot_sars.pdf |title=arhivska kopija |accessdate=2004-07-24 |archive-date=2004-07-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20040724045125/http://www.infekt.ch/updown/documents/griot_sars.pdf |url-status=dead }}</ref> V času do julija 2003 je grozila pandemija; po znanih podatkih se je okužilo 8.096 ljudi, od tega je bilo 774 smrtnih primerov.<ref>[http://www.who.int/csr/sars/country/table2004_04_21/en/index.html WHO | Summary of probable SARS cases with onset of illness from 1 November 2002 to 31 July 2003<!-- Bot generated title -->]</ref> Maja [[2005]] je [[Svetovna zdravstvena organizacija]] objavila, da je bolezen iztrebljena – to je šele druga bolezen, ki je dobila takšno oznako, prve so bile [[črne koze]]. Odtlej niso zaznali nobene okužbe niti niso odkrili virusa kjer koli izven laboratorijev.<ref>[http://www.nytimes.com/2005/05/15/health/15sars.html After Its Epidemic Arrival, SARS Vanishes], The New York Times, 15. maj 2005. Pridobljeno 17. maj 2008</ref> [[Smrtnost]] okužbe je pri bolnikih, mlajših od 24 let, znašala 1 odstotek, pri bolnikih, starih 25–45 let 6 odstotkov, pri starih 45–64 let 15 odstotkov, pri starejših od 65 let pa kar več kot 50 odstotkov.<ref>[http://www.who.int/csr/sarsarchive/2003_05_07a/en/ Update 49 - SARS case fatality ratio, incubation period], World Health Organization, 7. maj 2003. Pridobljeno 17. maja 2008.</ref> == Povzročitelj == Navadno povzročajo atipične pljučnice [[bakterije]], kot so [[klamidije]], [[mikoplazme]] in [[legionele]], vendar pri bolnikih s SARS-om teh bakterij niso odkrili. Bolezen se tudi ni odzivala na zdravljenje z [[antibiotik]]i. Zatorej so se pojavile domneve, da je povzročitelj [[virus]]. Sprva so menili, da je povzročitelj [[paramiksovirus]], [[26. marec|26. marca]] [[2003]] pa so se pojavili močnejši sumi, da gre za koronavirus. Virus so kot nov tip koronavirusov hkrati identificirali na hongkonški univerzi, hamburškem inštitutu Bernhard-Nocht-Institut in v atlantskem Centru za nadzor bolezni. Na podlagi virusovega [[genom]]a obstajata teoriji, da je nov virus nastal bodisi z [[mutacija|mutacijo]] ali pa je že obstoječ virus preskočil iz neke živalske vrste tudi na človeka. Virusov genom je uspelo dešifrirati kanadskim raziskovalcem. Nekateri strokovnjaki menijo, da predstavlja žarišče virusov določena živalska vrsta, verjetno cibetovka, ki živi na jugu Kitajske in ki jo tam prodajajo na tržnicah ter uživajo kot delikateso. Ugotovili so tudi, da lahko imajo kot [[vektor (epidemiologija)|vektorji]] okužbe pomembno vlogo [[ščurki]]. Septembra 2005 je študija na številnih divjih živalih širšega hongkonškega območja pokazala, da virus prenašajo tudi [[netopir]]ji ''[[Rhinopholus sinicus]]''. V kar 40 odstotkih primerov so bili omenjeni netopirji okuženi s koronavirusi, ki so genetsko zelo podobni virusom, odkritih pri bolnikih s SARS-om. Vendar netopirji niso kazali nobenih bolezenskih znakov. == Simptomi == [[Inkubacijska doba]] okužbe znaša 2–7 dni. [[Simptom]]i, ki jih omenja SZO, so: * [[vneto žrelo]] * [[kašelj]] in [[hripavost]] * visoka [[vročina]] (nad 38&nbsp;°C), ki se pojavi nenadno in se hitro viša * [[dihalna stiska]] * bolečine v mišicah * [[glavobol]] * vnetje pljuč ([[pljučnica]]) * možni posledici sta tudi [[trombocitopenija]] in [[levkocitopenija]] == Zdravljenje == Ker so povzročitelji virusi, antibiotiki niso učinkoviti. Zato so simptome lajšali zlasti z [[antipiretik]]i, dovajanjem [[kisik]]a ter [[umetna ventilacija|umetno ventilacijo]]. Bolnike s SARS-om je potrebno [[karantena|izolirati]]. Strokovnjaki so preskušali učinkovitost zdravil proti [[aids]]u, [[hepatitis]]u, [[gripa|gripi]] in drugih protivirusnih zdravil. Leta 2006 so s sistematičnim pregledom vseh študij, izvedenih leta 2003 med epidemijo, ugotovili, da ni nobenih dokazov o učinkovitosti protivirusnih zdravil, [[steroidi|steroidov]] in drugih zdravil.<ref>{{cite journal |author1=Stockman LJ |author2=Bellamy R |author3=Garner P |title=SARS: systematic review of treatment effects |journal=[[PLoS Medicine|PLoS Med.]] |volume=3 |issue=9 |pages=e343 |year=2006 |pmid=16968120 |pmc=1564166 |doi=10.1371/journal.pmed.0030343 |url=http://medicine.plosjournals.org/perlserv/?request=get-document&doi=10.1371/journal.pmed.0030343 |access-date=2008-07-21 |archive-date=2008-05-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080501154816/http://medicine.plosjournals.org/perlserv/?request=get-document&doi=10.1371%2Fjournal.pmed.0030343 |url-status=dead }}</ref> Najpogosteje uporabljena zdravila pri bolnikih so bili [[kortikosteroidi]] in [[ribavarin|ribavirin]], vendar brez dokazane učinkovitosti. == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Medical resources | DiseasesDB = 32835 | ICD11 = {{ICD11|1D65}} | ICD10 = {{ICD10|U|04||u|00}} | ICD9 = {{ICD9|079.82}} | ICDO = | OMIM = | MedlinePlus = 007192 | eMedicineSubj = med | eMedicineTopic = 3662 | MeshID = D045169 }} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Virusne okužbe dihal]] [[Kategorija:Kratice]] 9htc9hvug6f0720mg8dfrlv44no53nv 6774959 6774951 2026-11-04T23:08:08Z TadejM 738 popravek prevoda 6774959 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zdravstveno stanje | name = Hudi akutni respiratorni sindrom<br />(SARS) | synonyms = | image = SARS virion.gif | caption = Elektronski mikrograf [[virion]]a koronavirusa SARS | field = [[infektologija]] | symptoms = vročina, persistenten suh kašelj, glavobol, mišična bolečina, težko dihanje | complications = akutni respiratorni distresni sindrom (ARDS) z drugimi soobolevnostmi, kar končno pripelje do smrti | onset = 4–6 dni po izpostavitvi | types = | causes = [[konoranivus hudega akutnega respiratornega sindroma]] (SARS-CoV-1) | risks = | diagnosis = | differential = | prevention = respiratorji N95 ali FFP2, predihavanje, UVGI, izogibanje potovanju na prizadeta območja<ref>{{cite journal |title=Effect of ultraviolet germicidal irradiation on viral aerosols |date=2007 |pmid=17822117 |last1=Walker |first1=C. M. |last2=Ko |first2=G. |journal=Environmental Science & Technology |volume=41 |issue=15 |pages=5460–5465 |doi=10.1021/es070056u |bibcode=2007EnST...41.5460W }}</ref> | treatment = | medication = | prognosis = 9,5-% možnost smrti (vse države) | frequency = 8096 skupaj potrjenih primerov (2002–2004), od leta 2004 ni bilo novih primerov | deaths = 783 znanih (predvsem v Aziji) | alt = }} '''SARS''' ('''hudi akutni respiratorni sindrom''', angl. '''''s'''evere '''a'''cute '''r'''espiratory '''s'''yndrome''<ref>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5537767/SARS?query=sars&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 6. 4. 2020.</ref>) je resna [[respiratorna bolezen]], ki jo povzroča [[koronavirus]].<ref name=Thiel>{{navedi knjigo | editor = Thiel, V. | title = Coronaviruses: Molecular and Cellular Biology | edition = 1. | publisher = Caister Academic Press | year = 2007 | url = http://www.horizonpress.com/cor | id = [http://www.horizonpress.com/cor ISBN 978-1-904455-16-5 ] | access-date = 2008-07-21 | archive-date = 2013-08-31 | archive-url = https://web.archive.org/web/20130831050425/http://www.horizonpress.com/cor | url-status = dead }}</ref> Gre za [[atipična pljučnica|atipično]] [[pljučnica|pljučnico]], ki so jo prvič opazili novembra [[2002]] v kitajski provinci [[Guangdong]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.infekt.ch/updown/documents/griot_sars.pdf |title=arhivska kopija |accessdate=2004-07-24 |archive-date=2004-07-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20040724045125/http://www.infekt.ch/updown/documents/griot_sars.pdf |url-status=dead }}</ref> V času do julija 2003 je grozila pandemija; po znanih podatkih se je okužilo 8.096 ljudi, od tega je bilo 774 smrtnih primerov.<ref>[http://www.who.int/csr/sars/country/table2004_04_21/en/index.html WHO | Summary of probable SARS cases with onset of illness from 1 November 2002 to 31 July 2003<!-- Bot generated title -->]</ref> Maja [[2005]] je [[Svetovna zdravstvena organizacija]] objavila, da je bolezen iztrebljena – to je šele druga bolezen, ki je dobila takšno oznako, prve so bile [[črne koze]]. Odtlej niso zaznali nobene okužbe niti niso odkrili virusa kjer koli izven laboratorijev.<ref>[http://www.nytimes.com/2005/05/15/health/15sars.html After Its Epidemic Arrival, SARS Vanishes], The New York Times, 15. maj 2005. Pridobljeno 17. maj 2008</ref> [[Smrtnost]] okužbe je pri bolnikih, mlajših od 24 let, znašala 1 odstotek, pri bolnikih, starih 25–45 let 6 odstotkov, pri starih 45–64 let 15 odstotkov, pri starejših od 65 let pa kar več kot 50 odstotkov.<ref>[http://www.who.int/csr/sarsarchive/2003_05_07a/en/ Update 49 - SARS case fatality ratio, incubation period], World Health Organization, 7. maj 2003. Pridobljeno 17. maja 2008.</ref> == Povzročitelj == Navadno povzročajo atipične pljučnice [[bakterije]], kot so [[klamidije]], [[mikoplazme]] in [[legionele]], vendar pri bolnikih s SARS-om teh bakterij niso odkrili. Bolezen se tudi ni odzivala na zdravljenje z [[antibiotik]]i. Zatorej so se pojavile domneve, da je povzročitelj [[virus]]. Sprva so menili, da je povzročitelj [[paramiksovirus]], [[26. marec|26. marca]] [[2003]] pa so se pojavili močnejši sumi, da gre za koronavirus. Virus so kot nov tip koronavirusov hkrati identificirali na hongkonški univerzi, hamburškem inštitutu Bernhard-Nocht-Institut in v atlantskem Centru za nadzor bolezni. Na podlagi virusovega [[genom]]a obstajata teoriji, da je nov virus nastal bodisi z [[mutacija|mutacijo]] ali pa je že obstoječ virus preskočil iz neke živalske vrste tudi na človeka. Virusov genom je uspelo dešifrirati kanadskim raziskovalcem. Nekateri strokovnjaki menijo, da predstavlja žarišče virusov določena živalska vrsta, verjetno cibetovka, ki živi na jugu Kitajske in ki jo tam prodajajo na tržnicah ter uživajo kot delikateso. Ugotovili so tudi, da lahko imajo kot [[vektor (epidemiologija)|vektorji]] okužbe pomembno vlogo [[ščurki]]. Septembra 2005 je študija na številnih divjih živalih širšega hongkonškega območja pokazala, da virus prenašajo tudi [[netopir]]ji ''[[Rhinopholus sinicus]]''. V kar 40 odstotkih primerov so bili omenjeni netopirji okuženi s koronavirusi, ki so genetsko zelo podobni virusom, odkritih pri bolnikih s SARS-om. Vendar netopirji niso kazali nobenih bolezenskih znakov. == Simptomi == [[Inkubacijska doba]] okužbe znaša 2–7 dni. [[Simptom]]i, ki jih omenja SZO, so: * [[vneto žrelo]] * [[kašelj]] in [[hripavost]] * visoka [[vročina]] (nad 38&nbsp;°C), ki se pojavi nenadno in se hitro viša * [[dihalna stiska]] * bolečine v mišicah * [[glavobol]] * vnetje pljuč ([[pljučnica]]) * možni posledici sta tudi [[trombocitopenija]] in [[levkocitopenija]] == Zdravljenje == Ker so povzročitelji virusi, antibiotiki niso učinkoviti. Zato so simptome lajšali zlasti z [[antipiretik]]i, dovajanjem [[kisik]]a ter [[umetna ventilacija|umetno ventilacijo]]. Bolnike s SARS-om je potrebno [[karantena|izolirati]]. Strokovnjaki so preskušali učinkovitost zdravil proti [[aids]]u, [[hepatitis]]u, [[gripa|gripi]] in drugih protivirusnih zdravil. Leta 2006 so s sistematičnim pregledom vseh študij, izvedenih leta 2003 med epidemijo, ugotovili, da ni nobenih dokazov o učinkovitosti protivirusnih zdravil, [[steroidi|steroidov]] in drugih zdravil.<ref>{{cite journal |author1=Stockman LJ |author2=Bellamy R |author3=Garner P |title=SARS: systematic review of treatment effects |journal=[[PLoS Medicine|PLoS Med.]] |volume=3 |issue=9 |pages=e343 |year=2006 |pmid=16968120 |pmc=1564166 |doi=10.1371/journal.pmed.0030343 |url=http://medicine.plosjournals.org/perlserv/?request=get-document&doi=10.1371/journal.pmed.0030343 |access-date=2008-07-21 |archive-date=2008-05-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080501154816/http://medicine.plosjournals.org/perlserv/?request=get-document&doi=10.1371%2Fjournal.pmed.0030343 |url-status=dead }}</ref> Najpogosteje uporabljena zdravila pri bolnikih so bili [[kortikosteroidi]] in [[ribavarin|ribavirin]], vendar brez dokazane učinkovitosti. == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Medical resources | DiseasesDB = 32835 | ICD11 = {{ICD11|1D65}} | ICD10 = {{ICD10|U|04||u|00}} | ICD9 = {{ICD9|079.82}} | ICDO = | OMIM = | MedlinePlus = 007192 | eMedicineSubj = med | eMedicineTopic = 3662 | MeshID = D045169 }} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Virusne okužbe dihal]] [[Kategorija:Kratice]] n530jq9jvm68qp9kq49mcc6lwqsj70y 0 183186 6775079 6720849 2026-11-05T09:25:38Z TadejM 738 +klasifikacija in zunanji viri 6775079 wikitext text/x-wiki {{redirect|Modrica}} {{Infobox medical condition (new) | name = Hematom | synonyms = haematoma | image = Upper Arm Bruise.jpg | alt = | caption = Modrica, enostavna oblika hematoma | field = [[urgentna medicina]] | symptoms = | complications = | onset = | duration = | types = | causes = | risks = | diagnosis = | differential = | prevention = | treatment = | medication = | prognosis = | frequency = | deaths = }} [[Slika:Hämatom und Naht.jpg|thumb|right|Hematom okoli očesa]] '''Hematóm''' je nakopičenje [[kri|krvi]] ali [[krvni strdek]] v [[tkivo|tkivih]]. Kri se iz žile v okolno tkivo izlije zaradi [[poškodba|poškodbe]], bolezni ali kirurškega posega.<ref>{{navedi splet |url= http://library.med.utah.edu/WebPath/ATHHTML/ATH040.html |title=Hematoma, toenail, gross |work=library.med.utah.edu |year=2013 |access-date=18. 1. 2013}}</ref> '''Modríca''' ali '''podplútba''' je hematom v podkožnem tkivu, ki je viden kot modrikasta lisa v koži.<ref> https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5533422/podplutba?query=Podplutba&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 12. 12. 2024.</ref> Vendar pa hematomi niso omejeni samo na podkožno tkivo. [[Zlom kosti|Kostni prelom]] skoraj vedno spremljajo hematomi v okoliškem tkivu. Najnevarnejši so hematomi v [[lobanja|lobanji]] po [[poškodba glave|poškodbi glave]]. S pritiskom na [[možgani|možgane]] povzročijo [[nezavest]] ali [[ohromelost]] in znatne osebnostne spremembe. Navadno je nujno, da jih kirurško odstranimo. Majhni hematomi izginejo postopoma sami od sebe. Za hitrejšo odpravo ter tudi za preprečitev pojava hematoma se pogosto uporablja [[led]]. == Sklici == {{sklici}} {{Medical resources | DiseasesDB =5487 | ICD10 = {{ICD10|M79.81}} | ICD9 = {{ICD9|729.92}} | ICDO = | OMIM = | MedlinePlus = | MeSH =D006406 | GeneReviewsNBK = | GeneReviewsName = }} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Anatomska patologija]] {{med-stub}} 09ol94ssiv7xd51omoa6irhhpl30ln6 0 183558 6775082 4764833 2026-11-05T09:27:43Z TadejM 738 novo infopolje; klasifikacija in zunanji viri 6775082 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zdravstveno stanje | name = Levkopenija | image = Blausen 0909 WhiteBloodCells.png | caption = 3D-upodobitev različnih vrst belih krvničk<ref>{{Cite journal|title=Medical gallery of Blausen Medical 2014|url=https://en.wikiversity.org/wiki/WikiJournal_of_Medicine/Medical_gallery_of_Blausen_Medical_2014|journal=WikiJournal of Medicine|year=2014|language=en|volume=1|issue=2|doi=10.15347/wjm/2014.010|doi-access=free}} </ref> | pronounce = | field = [[infektologija]], [[hematologija]] | symptoms = | complications = | onset = | duration = | types = | causes = | risks = | diagnosis = | differential = | prevention = | treatment = | medication = | prognosis = | frequency = | deaths = }} '''Levkopeníja''' je znižanje števila [[bela krvnička|belih krvničk]] (levkocitov) v [[kri|krvi]] pod vrednostjo 4.000 na mikroliter. Zniža se lahko število različnih podvrst belih krvnih celic, največkrat gre za [[nevtrofilec|nevtrofilne granulocite]] ([[nevtropenija]]). Pri zmanjšanju števila [[limfocit]]ov ([[limfopenija]]) se skupno število belih krvničk le redkokdaj zmanjša. Pri znatnejšem znižanju števila levkocitov v krvi je bolnik podvržen [[okužba]]m, saj je prvotna funkcija levkocitov obramba pred infekti. Nasprotno, torej povišano število belih krvničk, imenujemo [[levkocitoza]]. == Vzroki == Levkopenijo lahko povzročajo zdravljenje s [[kemoterapija|kemoterapijo]], [[obsevanje]], [[levkemija]], [[mielofibroza]], [[aplastična anemija]], [[sepsa]] ... Vzrok so lahko tudi različne okužbe ([[tifus]], [[malarija]], [[HIV]], [[jetika]] ...), povečanje [[vranica|vranice]], pomanjkanje [[folat]]ov ... Tudi številna [[zdravilo|zdravila]] lahko povzročijo levkopenijo (npr. [[klozapin]], [[imunosupresiv]]i, [[antipsihotik]]i). == Diagnoza == Levkopenija se prepozna s štetjem belih krvničk v krvi ([[bela krvna slika]]). == Zdravljenje == Le redke zdravstvene ustanove v svetu omogočajo nadomeščanje granulocitov s krvnimi pripravki v obliki [[transfuzija|transfuzije]] in prav tako pogosto ni učinkovito, saj imajo granulociti, prejeti s transfuzijo, kratko življenjsko dobo. Povišanje koncentracije levkocitov lahko z zdravili zvišajo z dajanjem hematopoetskih rastnih dejavnikov, kot je [[G-CSF]] (granulocitne kolonije stimulirajoči faktor), ki ga vsebuje na primer zdravilo [[filgrastim]]. {{Medical resources | DiseasesDB = 32396 | ICD10 = {{ICD10|D|72|8|d|72}} | ICD9 = {{ICD9|288.50}} | ICDO = | OMIM = | MedlinePlus = | eMedicineSubj = | eMedicineTopic = | MeshID = D007970 }} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Bolezni krvi]] t9zp9pnchjenoz0wzl7k6bcwfmrh9qw 0 184550 6775019 6562320 2026-11-05T06:39:03Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6775019 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Planet | discovery=yes | physical_characteristics = yes | bgcolour=#FFFFC0 | name=93 Minerva | discoverer= [[James Craig Watson]] | discovered=[[24. avgust]] [[1867]] | alt_names= | mp_category=[[asteroidni pas]] ([[družina Gefion]]) | orbit_ref = <ref name= JPL-small-body >[http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=93 Podatki pri JPL]</ref> | epoch=[[14. maj]] [[2008]] ([[julijanski dan|JD]] 2454600,5) | semimajor=2,755 [[astronomska enota|a.e.]] | perihelion=2,634 a.e. | aphelion=3,146 a.e. | eccentricity=0,142 | period=1669,86 [[dan|dni]] (4,57 [[julijansko leto|let]]) | inclination=8,557[[kotna stopinja|°]] | asc_node=4,139° | arg_peri=275,751° | mean_anomaly=333,990° | avg_speed= | dimensions=141,55 km | mass= | density= | surface_grav= | escape_velocity= | rotation= | spectral_type=[[asteroid tipa C]] (Tholen in SMASS) | magnitude = | abs_magnitude=7,70 | albedo=0,0733 [[geometrični albedo]] | angular_size = | single_temperature= }} '''93 Minerva''' (mednarodno [[poimenovanje astronomskih teles|ime]] je tudi ''93 Minerva'') je [[asteroid]] v glavnem [[asteroidni pas|asteroidnem pasu]]. Pripada [[družina asteroidov|družini asteroidov]] [[družina Gefion|Gefion]]. Včasih so celotno družino Gefion po njem imenovali [[družina Minerva]] == Odkritje == Asteroid Minervo je odkril [[James Craig Watson]] [[24. avgust]]a [[1867]]. Asteroid je dobil ime po [[boginja|boginji]] modrosti [[Minerva (mitologija)|Minervi]] iz [[rimska mitologija|rimske mitologije]]. V [[grška mitologija|grški mitologiji]] Minervi odgovarja boginja [[Atena]]. == Lastnosti == Spada med asteroide [[asteroid tipa C|tipa CU]] (po [[Spektralna razvrstitev asteroidov#Razvrščanje po Tholenu|Tholenovem načinu]]) in [[asteroid skupine C|tipa C]] (po [[Spektralna razvrstitev asteroidov#Razvrščanje po SMASS|načinu SMASS]]) <ref name=JPL-small-body/>. == Okultacije == Opazovali so že več [[okultacija|okultacij]] z [[zvezda]]mi <ref name= ludek>{{Navedi splet |url=http://sorry.vse.cz/~ludek/mp/world/mpocc1.txt |title=Pregled okultacij z asteroidi |accessdate=2008-08-22 |archive-date=2008-04-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080410180639/http://sorry.vse.cz/~ludek/mp/world/mpocc1.txt |url-status=dead }}</ref>. Prvo okultacijo so opazovali v [[Francija|Franciji]], [[Španija|Španiji]] in [[Združene države Amerike|ZDA]] [[22. november|22. novembra]] [[1982]]. [[meritev|Meritve]] med potekom okultacije so omogočile oceno premera asteroida na ~170 km. Od takrat so opazovali še dve okultaciji, ki pa sta dali za premer asteroida samo ~150 km<ref name=ludek/><ref>[http://mpocc.astro.cz/world/mpocc1.txt Okultacije, 26. julij 2005] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171210115513/http://mpocc.astro.cz/world/mpocc1.txt |date=2017-12-10 }} {{ikona en}}</ref>. == Opombe in reference == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=93%20Minerva;orb=1;cov=0;log=0#orb Simulacija tirnice] {{ikona en}} * [http://www.cfa.harvard.edu/iau/lists/NumberedMPs000001.html Odkritja asteroidov] {{ikona en}} {{Navigacija Mali planeti|92 Undina|94 Aurora}} {{Navpred MaliPlaneti}} {{DEFAULTSORT:Minerva}} [[Kategorija:Asteroidi, poimenovani po rimski mitologiji]] [[Kategorija:Asteroidi tipa C]] [[Kategorija:Asteroidi družine Gefion]] [[Kategorija:Astronomska telesa, odkrita leta 1867]] 9mb4bdv5jzcrrul8fcoeh2t1oi6h4ik 0 188739 6774753 6733125 2026-11-04T12:04:45Z Anzet 118843 6774753 wikitext text/x-wiki {{Infopolje radijska postaja | name = Val 202 | slogan = Ujame vse | airdate = {{Začetni datum|1972|06|16|df=y}} | languages = [[slovenščina]] | facility_id = <!-- unikatna številka za postaje v ZDA --> | coordinates = <!-- {{coord|}} --> | webcast = {{URL|mp3.rtvslo.si/val202}} | website = {{URL|val202.rtvslo.si}} |logo=[[Slika:Logo VAL202 full.svg|200px]] }} [[Slika:Val 202 head unit IMG 0815.jpg|thumb|right|220px|Val 202 na [[avtoradio|avtoradiu]] Blaupunkt Buenos Aires 200]] '''Val 202''' je drugi program [[Radio Slovenija|Radia Slovenija]]. Je najbolj poslušan program [[Radiotelevizija Slovenija|Radia Slovenija]] in spada med nekaj najbolj poslušanih radijskih programov v [[Slovenija|Sloveniji]]. Oddaja 24 ur dnevno. Njegova programska zasnova vključuje večinoma sodobno popularno glasbo (npr. pop, rock, rap, jazz), spremlja glasbene novosti, ima informativne oddaje (podnevi kratka poročila vsako uro), [[šport]] (prenosi in komentarji tekem), [[satira|satirične]] rubrike, pogovorne oddaje (klici poslušalcev) in specializirane glasbene oddaje zvečer. == O radiu == Program je prvič pričel z oddajanjem 16. junija 1972, ime pa je dobil po [[valovna dolžina|valovni dolžini]] 202 m, na kateri je oddajal srednjevalovni oddajnik na [[Ljubljanski grad|Ljubljanskem gradu]].<ref>[http://www.dnevnik.si/objektiv/vec-vsebin/1042374363 Že leta najbolj poslušana Val 202 in Prvi program Radia Slovenija] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304115753/http://www.dnevnik.si/objektiv/vec-vsebin/1042374363 |date=2016-03-04 }}, Dnevnik, 17. julij 2010</ref><ref>[http://www.rtvslo.si/kultura/priporocamo/z-juretom-longyko-po-vesoljski-dediscini-slovenske-popularne-glasbe/285080 Z Juretom Longyko po vesoljski dediščini slovenske popularne glasbe]. MMC RTV Slovenija.</ref> Leta 2003, 2011 in 2014 je postaja prejela [[Viktor (nagrada)|viktorja]] za najboljšo radijsko postajo, njen voditelj [[Andrej Karoli]] pa je Viktorja do leta 2009 prejel šestkrat. V letu 2012 je bila že petič zapored v anketi bralcev slovenske izdaje revije ''Reader's Digest'' v kategoriji radijskih postaj izbrana za blagovno znamko, ki ji ljudje najbolj zaupajo (»trusted brand«).<ref>[http://www.rtvslo.si/gospodarstvo/val-202-si-je-ze-petic-prisluzil-naziv-trusted-brand/283746 Val 202 si je že petič prislužil naziv Trusted Brand]. MMC RTV Slovenija</ref> Karoli je viktorja prejel tudi leta 2009, Val 202 pa leto pozneje viktorja za posebne dosežke. Po raziskavah poslušanosti, ki jih je naročila Agencija za pošto in elektronske komunikacije RS, je bil Val 202 med letoma 2006 in 2010 na dnevni ravni najbolj poslušana radijska postaja v Sloveniji, v naslednjih dveh letih pa ga je prehitel komercialni [[Radio 1]]. Tudi leta 2012 je Val 202 s tedenskim dosegom 20 % poslušalcev še bil najbolj poslušan na tedenski ravni, vendar je njegova prednost pred Radiom 1 znašala le še eno odstotno točko.<ref>{{navedi splet|url=http://www.akos-rs.si/files/Elektronski_mediji/Medijska_ucilnica/Raziskave_in_analize/2013-10-04-APK107-poslusanost-radijev-in-navade-poslusalcev-porocilo.pdf |title=Poslušanost radijskih postaj |date=4.10.2013 |publisher=Valicon |accessdate=18.10.2016}}</ref> Znani voditelji oddaj in programa so [[Andrej Karoli]], [[Aleš Smrekar]], [[Miha Šalehar]], [[Anže Tomić]], [[Maruša Kerec]], [[Uršula Zaletelj]], [[Gašper Andrinek]], [[Matej Praprotnik]], ... ==Največkrat predvajane skladbe na letni ravni== ===2010−2019=== ;2010<ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/magazin/film-glasba-tv/kaj-smo-poslusali-lani-110435|title=Kaj smo poslušali lani |accessdate=20. 12. 2024 |date=29. 1. 2011 |format= |work= }}</ref> {| class="wikitable" |- ! Domače !! Tuje |- | :1. Črni konji čez nebo – Hamo & Gal<br> :4. Misel nate – E.V.A.<br> :5. Poljubljena – Tabu | # Fireflies – Owl City # Radioactive – Kings of Leon # All the Lovers – Kylie Minouge # Wonderful Life – Hurts # Empire State of Mind – Jay-Z & Alicia Keys |} ;2011<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/val-202-najveckrat-zavrtel-bilbi/280472|title=Val 202 največkrat zavrtel Bilbi |accessdate=20. 12. 2024 |date=5. 4. 2012 |format= |work= }}</ref> 1. Kaj pa ti – Bilbi (89)<br> 2. V aorto – Elevators (73)<br> 3. Paradise – Coldplay (68)<br> 4. Ciao, ciao – Katarina Mala (65)<br> 5. Pumped Up Kicks – Foster The People (64)<br> 6. Enaka – Vulture and the Guru ft. Tokac (63)<br> =. Kje si lubi – Manouche (63)<br> 8. Slovenka – LeeLooJamais (62)<br> 9. Moje luči – Tabu (61)<br> =. Rolling In The Deep – Adele (61)<br> ;2012<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/slovenci-brez-primata-med-najbolj-predvajanimi-radijskimi-skladbami/304812|title=Slovenci brez primata med najbolj predvajanimi radijskimi skladbami |accessdate=20. 12. 2024 |date=19. 3. 2013 |format= |work= }}</ref> {| class="wikitable" |- ! Domače !! Tuje |- | # Romanje − Tabu in Andrej Šifrer # Metulji − Pliš # Knjiga obrazov − Gal Gjurin | # We Take Care of Our Own – Bruce Springsteen # Drive By – Train # Pumped Up Kicks – Foster the People |} ;2015<ref name="o16">{{navedi splet |url=http://val202.rtvslo.si/2017/01/zlati-casi-za-balladera/ |title=Zlati časi za Balladera! |accessdate=20. 12. 2024 |date=9. 1. 2017 |format= |work= |archive-date=2017-04-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170415160610/http://val202.rtvslo.si/2017/01/zlati-casi-za-balladera/ |url-status=bot: unknown }}</ref> # Original – Carpe Diem # Tivoli – Magnifico # Sailor – Jardier # Mava to – Clemens # Pleši z mano – Društvo mrtvih pesnikov Največkrat predvajana tuja skladba je bila Uptown Funk (Mark Ronson ft. Bruno Mars). ;2016<ref name="o16"/> {| class="wikitable" |- ! Domače <small>(tudi skupna prva deseterica)</small> !! Tuje |- | # Zlati časi – Balladero # Cloudless Skies – Jakob Kobal # Veliko mesto – Mistermarsh # Where You Left Me – Muff # Črno bel – Raiven # Greva naprej – Rudi Bučar & Istrabend # Do kosti – Tabu # Nov planet – Raiven # Jutro v Tivoliju – Voranc Boh # Nihče me ne razume – Nipke | # Can't Stop the Feeling! – Justin Timberlake # I Can't Stop Thinking About You – Sting # Good Grief – Bastille # 7 years – Lukas Graham # Cake by the Ocean – DNCE # Dark Necessities – Red Hot Chili Peppers # Stressed Out – Twenty One Pilots # Adventure of a Lifetime – Coldplay # 13 buone ragioni – Zucchero # Jackie and Wilson – Hozier |} ;2017<ref>https://www.facebook.com/photo/?fbid=1976033409303457&set=always-%C4%8De-te-najdem-je-bila-najve%C4%8Dkrat-predvajana-skladba-na-valu202-v-letu-2017</ref><ref>https://x.com/Val202/status/953526016114339840</ref><ref>https://x.com/Val202/status/953526169583923200</ref><ref>https://x.com/Val202/status/953525621631737857</ref><ref>https://x.com/Val202/status/953525373228249088</ref><ref>{{navedi splet |url= http://val202.rtvslo.si/2018/01/najveckrat-predvajane-skladbe-v-2017|title=Največkrat predvajane skladbe v 2017 |accessdate=10. 1. 2025 |date= |format= |work= }}</ref> {| class="wikitable" |- ! Domače !! Tuje |- | # Always (Če te najdem) − MRFY # Pazi, da bo prav – Xequtifz # Modro sonce – Gušti # V mleku – Tretji kanu # Klic – MRFY | # Green Light – Lorde # No Roots – Alice Merton # Feel It Still – Portugal. The Man # That's What I Like – Bruno Mars # You're in Love with a Psycho – Kasabian |} ;2018<ref>{{navedi splet |url=https://val202.rtvslo.si/2019/01/najveckrat-predvajane-skladbe-2018/ |title=Največkrat predvajane skladbe na Valu 202 v 2018 |accessdate=20. 12. 2024 |date=9. 1. 2019 |format= |work= |archive-date=2019-02-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190213005528/https://val202.rtvslo.si/2019/01/najveckrat-predvajane-skladbe-2018/ |url-status=bot: unknown }}</ref> {| class="wikitable" |- ! Domače <small>(tudi skupna prva deseterica)</small> !! Tuje |- | 1. (1) Svoboda – Mila (113)<br> 2. (2) Sinner – Fed Horses (104)<br> =. (=) Lepo mi godrnjaš – Lusterdam (104)<br> 4. (4) Nekaj je – Tretji kanu (102)<br> 5. (5) Tretje oko – Mrfy (101)<br> 6. (6) Sanja se ti ne – Big Foot Mama (97) | 1. (27) Feel It Still – Portugal. The Man (65)<br> 2. (29) New Light – John Mayer (64)<br> 3. (30) Pink Lemonade – James Bay (62)<br> 4. (38) These Days – Rudimental ft. Jess Glynne<br> 5. (39) Samurai Cop (Oh Joy Begin) – Dave Matthews Band |} V prvem oklepaju je navedeno mesto na skupni lestvici (domače in tuje), v drugem pa število predvajanj. ;2019<ref>https://x.com/Val202/status/1214804106084311040</ref><ref>{{navedi splet |url=https://val202.rtvslo.si/2019/12/glasbeno-jutro-39/ |title=Glasbeno leto 2019 v številkah |accessdate=21. 12. 2024 |date=8. 1. 2020 |format= |work= |archive-date=2020-09-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200919093741/https://val202.rtvslo.si/2019/12/glasbeno-jutro-39/ |url-status=bot: unknown }}</ref> {| class="wikitable" |- ! Domače !! Tuje |- | # Ker tu je vse tako lepo – Koala Voice (151) # Spremembe – Fed Horses (129) # Pust me do besede – Batista Cadillac (105) # Drugačen – Jure Lesar (96) # Love sistem – Tabu (94) | # (23.) This Life – Vampire Weekend # (34.) Harmony Hall – Vampire Weekend # (36.) Juice – Lizzo # (42.) Giant – Calvin Harris, Rag'n'Bone Man # (42.) Moderation – Florence & The Machine |} Med stotimi največkrat prevajanimi skladbami je bilo 81 domačih. Pri domačih je v oklepajih število predvajanj, pri tujih pa mesto na skupni lestvici (domače in tuje). ===2020–2025=== ;2020<ref>{{navedi splet |url=https://val202.rtvslo.si/2020/12/najveckrat-predvajane-2020/ |title=Glasbeno leto 2020 v številkah |accessdate=21. 12. 2024 |date=6. 1. 2021 |format= |work= |archive-date=2021-09-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210925031024/https://val202.rtvslo.si/2020/12/najveckrat-predvajane-2020/ |url-status=bot: unknown }}</ref> {| class="wikitable" |- ! Domače !! Tuje |- | # Klic na pomoč – Sladica ft. Lara Love (136 predvajanj) # Vem da greš – Joker Out (130) # Tam drevesa rastejo počasi – Lusterdam (107) # Magnolije – Batista Cadillac (101) # Kam da dam (Povej mi stvari) – Domen Don Holc & Thomas March Collective (98) | # If You're Too Shy (Let Me Know) – The 1975 (74) # Blinding Lights – The Weeknd (71) # The Steps – Haim (64) # Colors – Black Pumas (53) # Circles – Post Malone (52) |} Med 30 največkrat predvajanimi skladbami so bile tri tuje, najvišje uvrščena, If You're Too Shy (Let Me Know), je bila na 13. mestu. ;2021<ref>{{navedi splet |url=https://val202.rtvslo.si/2021/12/glasbeno-leto-2021/ |title=Glasbeno leto 2021 v številkah |accessdate=20. 12. 2024 |date=5. 1. 2022 |format= |work= |archive-date=2022-01-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220105073849/https://val202.rtvslo.si/2021/12/glasbeno-leto-2021/ |url-status=bot: unknown }}</ref> # Pepel − Ember (138 predvajanj) # Generacija neba − Batista Cadillac (132) # Wine − Regen (115) # Prjatučki − MRFY (112) # Argentina − Fed Horses (107) ;2022<ref>{{navedi splet |url= https://val202.rtvslo.si/podkast/jutro-202/173251476/174926213|title=Največkrat predvajana skladba na Valu 202 v letu 2022 je Sledim (Hauptman) |accessdate=20. 12. 2024 |date=4. 1. 2023 |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://val202.rtvslo.si/clanek/najveckrat-predvajana-skladba-na-valu-202-v-letu-2022-je-sledim/653126|title=Največkrat predvajana skladba na Valu 202 v letu 2022 je Sledim |accessdate=20. 12. 2024 |date=4. 1. 2023 |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://open.spotify.com/playlist/38Ym65fRQLE7w6vWAU77iH?si=4fd6573198ee40a7&nd=1|title=Spotify seznam skladb |accessdate=10. 1. 2025 |date= |format= |work= }}</ref> # Sledim – Hauptman # Mim pravil – Batista Cadillac # California – Regen # San Francisco – MRFY # Ni panike – Masayah # As It Was – Harry Styles (112 predvajanj) # Angeli – MRFY # Gdč. Blonde – Jure Lesar # Tobogan – MRFY # Še zadnjič – Jet Black Diamonds {| class="wikitable collapsible collapsed" |- ! 11.−50. mesto{{efn|Po vrstnem redu na seznamu predvajanja na Spotifyu.}} |- | * O naju – Lara Love & SKY * Kinderšpil – Leopold I. * Dol – Sladica ft. Tokac * Zmaji – TABU * Ljubezen – Fed Horses * Sončen dan – Hamo & Tribute 2 Love * Svet se podira vase – Batista Cadillac * Barve oceana – Joker Out * Prej in potem – Monolits * Grow Old – AKA Neomi * carta – zalagasper ft. Blackpanda * Prjatučki (Kdo bo rešil svet) – MRFY * Nova romantika – Gušti ft. Leyre * Himna – Lara Love & SKY * Daj le daj – Jet Black Diamonds * Love Indifferent – Noair * Stran od oči – Masharik * Retro anorak – Jet Black Diamonds * Barve – The Margins * Nikomur ne poveš – Gušti * Tuki zdej – Eva Pavli * Pepel – Ember * Tukaj sva – Fat Butlers * Nočna zver – AKA Neomi * Postapokaliptični svet – Koala Voice * Mižim – Eva Pavli * Če kdo ve, kje je – Čedahuči * Roadtrip – Martin Martian ft. AKA Neomi * Marelice – Balladero * Nepopisan list – I.C.E. * Argentina – Fed Horses * Tak je tak bo – Domen Don Holc * The Fire – Regen * Youth – Regen * Neskončno dolgi objemi – Vazz ft. Manca Trampuš * Omama – Paul Grem * Nič vedeti – Plateau * Ljujezen – Emkej * Tub teb se lahk zgodi – Le Serpentine * Večvredne romance – Jet Black Diamonds |} {{seznam opomb}} ;2023<ref>{{navedi splet |url= https://val202.rtvslo.si/podkast/glasba-202/173251598/175014514|title=Največkrat predvajane skladbe v letu 2023 |accessdate=20. 12. 2024 |date=10. 1. 2024 |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://open.spotify.com/playlist/4fRewsGv1Luds92dyRIwGR?si=4ee8e27dc4b443f5|title=Seznam sto največkrat predvajanih na Valu 202 v letu 2023 |accessdate=9. 1. 2025 |date= |format= |work= }}</ref> # MLAD – Fed Horses # Carpe Diem – Joker Out # Vsak dan – Tabu # Takes Time – Funk Fact # Lukatova mami – KOKOSY # Tobogan – MRFY # Strah me je – Jet Black Diamonds # San Francisco – MRFY # Flowers – Miley Cyrus # Lejla – Hauptman {| class="wikitable collapsible collapsed" |- ! 11.−50. mesto{{efn|Po vrstnem redu na seznamu predvajanja na Spotifyu.}} |- | * Preblizu pleševa – Mate Bro * Rada znala bi plesati – Regen * Marija – KOKOSY * Bright Light – freekind. * happysad – Bad Lori * Angeli – MRFY * California – Regen * Nočna zver – AKA Neomi * Hey Julie – Astrid & The Scandals * Res je čudno – Neisha & Hamo * Sonce – Martin Martian * Ni mi več žou – 2nite * Sledim – Hauptman * As It Was – Harry Styles * Barve – The Margins * Umetnost lahke gravitacije – Mistermarsh * Not Strong Enough – boygenius * Cukr – Ember * french love connection – RANR * Other Side – Sahareya * Levi govorijo – Plateau * Skači Marko – Vlado Kreslin * O naju – Lara Love & SKY * Mim pravil – Batista Cadillac * Prjatučki (Kdo bo rešil svet) – MRFY * Insomnia – LPS * Omni – Before Time * Dolgo ne – RANR * Pust me do besede – Batista Cadillac & Maja Keuc * Love Indifferent – Noair * Osem korakov – LPS * Ni panike – Masayah * A še verjamemo – I.C.E. * Najdem te še kdaj – Plateau * Good Vibrations – freekind. * Zavedno – Masayah * Jutro brez vonja – Anomalo * Ker tu je vse tako lepo – Koala Voice * Moje napake (Na skrivaj) – Martin Martian & Thomas March Collective * Anima – Lara Love & SKY |} {{seznam opomb}} ;2024<ref>{{navedi splet |url= https://val202.rtvslo.si/podkast/glasba-202/173251598/175099712|title=Največkrat predvajane skladbe v letu 2024 |accessdate=9. 1. 2025 |date=8. 1. 2025 |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://open.spotify.com/playlist/07vkvfG81gDCRurCdvurpa |title=Spotify seznam 100 največkrat predvajanih skladb v letu 2024 |accessdate=9. 1. 2025 |date= |format= |work= }}</ref> # Rada znala bi plesati − Regen (123 predvajanj) # Srce − KOKOSY # Tista zakartana ura − Leopold I. (105) # Ideje boga − Hamo & Tribute 2 Love (105) # Tudi to je življenje – Fed Horses (103) # Počakaj me – LPS # Lep dan – Jure Lesar in Krila ptice # Nekaj novega – LPS # Dry Out – Astrid & The Scandals # Settle Down – Liamere {| class="wikitable collapsible collapsed" |- ! 11.−50. mesto{{efn|Po vrstnem redu na seznamu predvajanja na Spotifyu.}} |- | * Otroci cvetja − Masharik * Kim − Yoko Nono * Vest − Koala Voice * Birds of a Feather − Billie Eilish * Avantura − BOOOM! * Labirint − Maja Keuc * Ljubljana podtalno − Vazz * Prazno − RANR * Včasih − Maša in Klemen * Tebi bi pel − 2nite * Sonce pomaranča − Koala Voice * Vonj po svežem − RANR * Vsak dan − Tabu * Satelita − Siddharta * Too Sweet − Hozier * Se ti zdi? − Yoko Nono * Vlak − Jet Black Diamonds * happysad − Bad Lori * Ne pusti − Harpier * X sonca − Društvo mrtvih pesnikov * Nabiram zvezde − Lara Baruca * (Kruh in mortadela − Tin Božič) * Tebe imam rajši od drugih − Koala Voice * Šećer − ĐOKO * Grem nazaj − Harpier * Brat moj − Masharik * Skupaj − Masharik * Mestne luči − Skova in Skovani * Hint − Buržuazija * Beautiful People (Stay High) − The Black Keys * palipali − MRFY * MLAD − Fed Horses * Vidm te − Žena * Spet sem si zaspal − Demm * Usedi se z mano − Kavč * Mali mož (Čao sonce) − Hamo & Tribute 2 Love * Ogledalo − Kompara * Dolgo ne − RANR * 0..s teboj − Fed Horses * California − Regen * Zanimivo je − Jure Lesar |} {{seznam opomb}} Sedem tujih skladb med prvo stoterico, največkrat predvajana, Birds of a Feather, na 14. oz. 15. mestu (navedeno mesto na seznamu predvajanja na Spotifyu): :14. Birds of a Feather − Billie Eilish<br> :25. Too Sweet − Hozier<br> :39. Beautiful People (Stay High) − The Black Keys<br> :66. Training Season − Dua Lipa<br> :81. I Had Some Help − Post Malone ft. Morgan Wallen<br> :84. Spirit − The Killers<br> :89. Texas Hold 'Em − Beyoncé ;2025<ref>{{navedi splet |url=https://val202.rtvslo.si/podkast/jutro-202/173251476/175188382 |title=Kej si (Generator) je največkrat predvajana skladba leta 2025 |accessdate=8. 1. 2026 |date=7. 1. 2026 |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://open.spotify.com/playlist/3uepsRVC0mOBRwlcXIHVXu?si=e7f8edefce5a41c2 |title=Največkrat predvajane skladbe na Valu 202 v 2025 |accessdate=8. 1. 2026 |date= |format= |work= }}</ref> # Kej si – Generator (131 predvajanj) # Jasno je nebo – Generator (108) # Love Don't Mean a Thing – Plateau (105) # Venera – MRFY (85) # Rada znala bi plesati – Regen (84) # Perry – LPS (82) # 6. štuk – EMBER # Birds of a Feather – Billie Eilish # Ne reci – RANR # 300.000 – Haiku Garden, Malidah {| class="wikitable collapsible collapsed" |- ! 11.−50. mesto{{efn|Po vrstnem redu na seznamu predvajanja na Spotifyu.}} |- | * Naj bo lepo – Monolits (73) * Ona – Cona40 * Hey Julie – Astrid * Impostor – Martina et al. * Red Dress – Dear Annie * Messy – Lola Young * Settle Down – Liamere * Mim pravil – Batista Cadillac * Zavedno – Masayah * Razpad srca – Delta Riff * Ljubljana podtalno – Vazz * Js in Irena – KOKOSY * Sončne oči – RANR * Počakaj me – Harpier * Bonbon – Tabu * Mesto duhov – Joker Out * TU TU TU TU TU TU TU – Čao Portorož * Vedno – RANR * Tujec – Masharik * Jaz in ti – Regen * Angeli – MRFY * I'm Not Every Woman – Sladica, Marina Martensson * Naive – Leyre * Ne konča – EarlGrey * Vidm te – Žena * Labirint – Maja Keuc * Ne kliči – Yoko Nono * Vse OK – ĐOKO * Mestne luči – Skova in Skovani * Vse ti dam – Jon Vitezič * Too Sweet – Hozier * Tobogan – MRFY * Včasih – Maša in Klemen * Goff – MRFY * Na dnu morja – Masharik * Se ti zdi? – Yoko Nono * V prepolni sobi – Telegram * Other Side – Sahareya * O teh stvareh – Tabu * Kahuka – Haiku Garden * |} Med prvo stoterico je bilo 91 skladb slovenskih. {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici}} ==Glej tudi== * [[Izštekani]] * [[Popevka tedna na Valu 202]] * [[Ime leta]] == Zunanje povezave == * [https://val202.rtvslo.si Spletna stran Vala 202] * [http://www.apek.si/sl/ra_in_tv_frekvence_register?postaja=1&program=69&sort=OddajnaFrekvenca&stran= Frekvence Vala 202]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{RTVSLO}} {{škrbina-radio}} [[Kategorija:Radijske postaje Radiotelevizije Slovenija]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1972]] [[Kategorija:Val 202| ]] 9jbypzfi7fbibj4olctl8olh4hdataw 6774760 6774753 2026-11-04T12:19:53Z Anzet 118843 6774760 wikitext text/x-wiki {{Infopolje radijska postaja | name = Val 202 | slogan = Ujame vse | airdate = {{Začetni datum|1972|06|16|df=y}} | languages = [[slovenščina]] | facility_id = <!-- unikatna številka za postaje v ZDA --> | coordinates = <!-- {{coord|}} --> | webcast = {{URL|mp3.rtvslo.si/val202}} | website = {{URL|val202.rtvslo.si}} |logo=[[Slika:Logo VAL202 full.svg|200px]] }} [[Slika:Val 202 head unit IMG 0815.jpg|thumb|right|220px|Val 202 na [[avtoradio|avtoradiu]] Blaupunkt Buenos Aires 200]] '''Val 202''' je drugi program [[Radio Slovenija|Radia Slovenija]]. Je najbolj poslušan program [[Radiotelevizija Slovenija|Radia Slovenija]] in spada med nekaj najbolj poslušanih radijskih programov v [[Slovenija|Sloveniji]]. Oddaja 24 ur dnevno. Njegova programska zasnova vključuje večinoma sodobno popularno glasbo (npr. pop, rock, rap, jazz), spremlja glasbene novosti, ima informativne oddaje (podnevi kratka poročila vsako uro), [[šport]] (prenosi in komentarji tekem), [[satira|satirične]] rubrike, pogovorne oddaje (klici poslušalcev) in specializirane glasbene oddaje zvečer. == O radiu == Program je prvič pričel z oddajanjem 16. junija 1972, ime pa je dobil po [[valovna dolžina|valovni dolžini]] 202 m, na kateri je oddajal srednjevalovni oddajnik na [[Ljubljanski grad|Ljubljanskem gradu]].<ref>[http://www.dnevnik.si/objektiv/vec-vsebin/1042374363 Že leta najbolj poslušana Val 202 in Prvi program Radia Slovenija] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304115753/http://www.dnevnik.si/objektiv/vec-vsebin/1042374363 |date=2016-03-04 }}, Dnevnik, 17. julij 2010</ref><ref>[http://www.rtvslo.si/kultura/priporocamo/z-juretom-longyko-po-vesoljski-dediscini-slovenske-popularne-glasbe/285080 Z Juretom Longyko po vesoljski dediščini slovenske popularne glasbe]. MMC RTV Slovenija.</ref> Leta 2003, 2011 in 2014 je postaja prejela [[Viktor (nagrada)|viktorja]] za najboljšo radijsko postajo, njen voditelj [[Andrej Karoli]] pa je Viktorja do leta 2009 prejel šestkrat. V letu 2012 je bila že petič zapored v anketi bralcev slovenske izdaje revije ''Reader's Digest'' v kategoriji radijskih postaj izbrana za blagovno znamko, ki ji ljudje najbolj zaupajo (»trusted brand«).<ref>[http://www.rtvslo.si/gospodarstvo/val-202-si-je-ze-petic-prisluzil-naziv-trusted-brand/283746 Val 202 si je že petič prislužil naziv Trusted Brand]. MMC RTV Slovenija</ref> Karoli je viktorja prejel tudi leta 2009, Val 202 pa leto pozneje viktorja za posebne dosežke. Po raziskavah poslušanosti, ki jih je naročila Agencija za pošto in elektronske komunikacije RS, je bil Val 202 med letoma 2006 in 2010 na dnevni ravni najbolj poslušana radijska postaja v Sloveniji, v naslednjih dveh letih pa ga je prehitel komercialni [[Radio 1]]. Tudi leta 2012 je Val 202 s tedenskim dosegom 20 % poslušalcev še bil najbolj poslušan na tedenski ravni, vendar je njegova prednost pred Radiom 1 znašala le še eno odstotno točko.<ref>{{navedi splet|url=http://www.akos-rs.si/files/Elektronski_mediji/Medijska_ucilnica/Raziskave_in_analize/2013-10-04-APK107-poslusanost-radijev-in-navade-poslusalcev-porocilo.pdf |title=Poslušanost radijskih postaj |date=4.10.2013 |publisher=Valicon |accessdate=18.10.2016}}</ref> Znani voditelji oddaj in programa so [[Andrej Karoli]], [[Aleš Smrekar]], [[Miha Šalehar]], [[Anže Tomić]], [[Maruša Kerec]], [[Uršula Zaletelj]], [[Gašper Andrinek]], [[Matej Praprotnik]], ... ==Največkrat predvajane skladbe na letni ravni== ===2010−2019=== ;2010<ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/magazin/film-glasba-tv/kaj-smo-poslusali-lani-110435|title=Kaj smo poslušali lani |accessdate=20. 12. 2024 |date=29. 1. 2011 |format= |work= }}</ref> {| class="wikitable" |- ! Domače !! Tuje |- | :1. Črni konji čez nebo – Hamo & Gal<br> :4. Misel nate – E.V.A.<br> :5. Poljubljena – Tabu | # Fireflies – Owl City # Radioactive – Kings of Leon # All the Lovers – Kylie Minouge # Wonderful Life – Hurts # Empire State of Mind – Jay-Z & Alicia Keys |} ;2011<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/val-202-najveckrat-zavrtel-bilbi/280472|title=Val 202 največkrat zavrtel Bilbi |accessdate=20. 12. 2024 |date=5. 4. 2012 |format= |work= }}</ref> 1. Kaj pa ti – Bilbi (89)<br> 2. V aorto – Elevators (73)<br> 3. Paradise – Coldplay (68)<br> 4. Ciao, ciao – Katarina Mala (65)<br> 5. Pumped Up Kicks – Foster The People (64)<br> 6. Enaka – Vulture and the Guru ft. Tokac (63)<br> =. Kje si lubi – Manouche (63)<br> 8. Slovenka – LeeLooJamais (62)<br> 9. Moje luči – Tabu (61)<br> =. Rolling In The Deep – Adele (61)<br> ;2012<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/slovenci-brez-primata-med-najbolj-predvajanimi-radijskimi-skladbami/304812|title=Slovenci brez primata med najbolj predvajanimi radijskimi skladbami |accessdate=20. 12. 2024 |date=19. 3. 2013 |format= |work= }}</ref> {| class="wikitable" |- ! Domače !! Tuje |- | # Romanje − Tabu in Andrej Šifrer # Metulji − Pliš # Knjiga obrazov − Gal Gjurin | # We Take Care of Our Own – Bruce Springsteen # Drive By – Train # Pumped Up Kicks – Foster the People |} ;2015<ref name="o16">{{navedi splet |url=http://val202.rtvslo.si/2017/01/zlati-casi-za-balladera/ |title=Zlati časi za Balladera! |accessdate=20. 12. 2024 |date=9. 1. 2017 |format= |work= |archive-date=2017-04-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170415160610/http://val202.rtvslo.si/2017/01/zlati-casi-za-balladera/ |url-status=bot: unknown }}</ref> # Original – Carpe Diem # Tivoli – Magnifico # Sailor – Jardier # Mava to – Clemens # Pleši z mano – Društvo mrtvih pesnikov Največkrat predvajana tuja skladba je bila Uptown Funk (Mark Ronson ft. Bruno Mars). ;2016<ref name="o16"/> {| class="wikitable" |- ! Domače <small>(tudi skupna prva deseterica)</small> !! Tuje |- | # Zlati časi – Balladero # Cloudless Skies – Jakob Kobal # Veliko mesto – Mistermarsh # Where You Left Me – Muff # Črno bel – Raiven # Greva naprej – Rudi Bučar & Istrabend # Do kosti – Tabu # Nov planet – Raiven # Jutro v Tivoliju – Voranc Boh # Nihče me ne razume – Nipke | # Can't Stop the Feeling! – Justin Timberlake # I Can't Stop Thinking About You – Sting # Good Grief – Bastille # 7 years – Lukas Graham # Cake by the Ocean – DNCE # Dark Necessities – Red Hot Chili Peppers # Stressed Out – Twenty One Pilots # Adventure of a Lifetime – Coldplay # 13 buone ragioni – Zucchero # Jackie and Wilson – Hozier |} ;2017<ref>https://www.facebook.com/photo/?fbid=1976033409303457&set=always-%C4%8De-te-najdem-je-bila-najve%C4%8Dkrat-predvajana-skladba-na-valu202-v-letu-2017</ref><ref>https://x.com/Val202/status/953526016114339840</ref><ref>https://x.com/Val202/status/953526169583923200</ref><ref>https://x.com/Val202/status/953525621631737857</ref><ref>https://x.com/Val202/status/953525373228249088</ref><ref>{{navedi splet |url= http://val202.rtvslo.si/2018/01/najveckrat-predvajane-skladbe-v-2017|title=Največkrat predvajane skladbe v 2017 |accessdate=10. 1. 2025 |date= |format= |work= }}</ref> {| class="wikitable" |- ! Domače !! Tuje |- | # Always (Če te najdem) − MRFY # Pazi, da bo prav – Xequtifz # Modro sonce – Gušti # V mleku – Tretji kanu # Klic – MRFY | # Green Light – Lorde # No Roots – Alice Merton # Feel It Still – Portugal. The Man # That's What I Like – Bruno Mars # You're in Love with a Psycho – Kasabian |} ;2018<ref>{{navedi splet |url=https://val202.rtvslo.si/2019/01/najveckrat-predvajane-skladbe-2018/ |title=Največkrat predvajane skladbe na Valu 202 v 2018 |accessdate=20. 12. 2024 |date=9. 1. 2019 |format= |work= |archive-date=2019-02-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190213005528/https://val202.rtvslo.si/2019/01/najveckrat-predvajane-skladbe-2018/ |url-status=bot: unknown }}</ref> {| class="wikitable" |- ! Domače <small>(tudi skupna prva deseterica)</small> !! Tuje |- | 1. (1) Svoboda – Mila (113)<br> 2. (2) Sinner – Fed Horses (104)<br> =. (=) Lepo mi godrnjaš – Lusterdam (104)<br> 4. (4) Nekaj je – Tretji kanu (102)<br> 5. (5) Tretje oko – Mrfy (101)<br> 6. (6) Sanja se ti ne – Big Foot Mama (97) | 1. (27) Feel It Still – Portugal. The Man (65)<br> 2. (29) New Light – John Mayer (64)<br> 3. (30) Pink Lemonade – James Bay (62)<br> 4. (38) These Days – Rudimental ft. Jess Glynne<br> 5. (39) Samurai Cop (Oh Joy Begin) – Dave Matthews Band |} V prvem oklepaju je navedeno mesto na skupni lestvici (domače in tuje), v drugem pa število predvajanj. ;2019<ref>https://x.com/Val202/status/1214804106084311040</ref><ref>{{navedi splet |url=https://val202.rtvslo.si/2019/12/glasbeno-jutro-39/ |title=Glasbeno leto 2019 v številkah |accessdate=21. 12. 2024 |date=8. 1. 2020 |format= |work= |archive-date=2020-09-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200919093741/https://val202.rtvslo.si/2019/12/glasbeno-jutro-39/ |url-status=bot: unknown }}</ref> {| class="wikitable" |- ! Domače !! Tuje |- | # Ker tu je vse tako lepo – Koala Voice (151) # Spremembe – Fed Horses (129) # Pust me do besede – Batista Cadillac (105) # Drugačen – Jure Lesar (96) # Love sistem – Tabu (94) | # (23.) This Life – Vampire Weekend # (34.) Harmony Hall – Vampire Weekend # (36.) Juice – Lizzo # (42.) Giant – Calvin Harris, Rag'n'Bone Man # (42.) Moderation – Florence & The Machine |} Med stotimi največkrat prevajanimi skladbami je bilo 81 domačih. Pri domačih je v oklepajih število predvajanj, pri tujih pa mesto na skupni lestvici (domače in tuje). ===2020–2025=== ;2020<ref>{{navedi splet |url=https://val202.rtvslo.si/2020/12/najveckrat-predvajane-2020/ |title=Glasbeno leto 2020 v številkah |accessdate=21. 12. 2024 |date=6. 1. 2021 |format= |work= |archive-date=2021-09-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210925031024/https://val202.rtvslo.si/2020/12/najveckrat-predvajane-2020/ |url-status=bot: unknown }}</ref> {| class="wikitable" |- ! Domače !! Tuje |- | # Klic na pomoč – Sladica ft. Lara Love (136 predvajanj) # Vem da greš – Joker Out (130) # Tam drevesa rastejo počasi – Lusterdam (107) # Magnolije – Batista Cadillac (101) # Kam da dam (Povej mi stvari) – Domen Don Holc & Thomas March Collective (98) | # If You're Too Shy (Let Me Know) – The 1975 (74) # Blinding Lights – The Weeknd (71) # The Steps – Haim (64) # Colors – Black Pumas (53) # Circles – Post Malone (52) |} Med 30 največkrat predvajanimi skladbami so bile tri tuje, najvišje uvrščena, If You're Too Shy (Let Me Know), je bila na 13. mestu. ;2021<ref>{{navedi splet |url=https://val202.rtvslo.si/2021/12/glasbeno-leto-2021/ |title=Glasbeno leto 2021 v številkah |accessdate=20. 12. 2024 |date=5. 1. 2022 |format= |work= |archive-date=2022-01-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220105073849/https://val202.rtvslo.si/2021/12/glasbeno-leto-2021/ |url-status=bot: unknown }}</ref> # Pepel − Ember (138 predvajanj) # Generacija neba − Batista Cadillac (132) # Wine − Regen (115) # Prjatučki − MRFY (112) # Argentina − Fed Horses (107) ;2022<ref>{{navedi splet |url= https://val202.rtvslo.si/podkast/jutro-202/173251476/174926213|title=Največkrat predvajana skladba na Valu 202 v letu 2022 je Sledim (Hauptman) |accessdate=20. 12. 2024 |date=4. 1. 2023 |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://val202.rtvslo.si/clanek/najveckrat-predvajana-skladba-na-valu-202-v-letu-2022-je-sledim/653126|title=Največkrat predvajana skladba na Valu 202 v letu 2022 je Sledim |accessdate=20. 12. 2024 |date=4. 1. 2023 |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://open.spotify.com/playlist/38Ym65fRQLE7w6vWAU77iH?si=4fd6573198ee40a7&nd=1|title=Spotify seznam skladb |accessdate=10. 1. 2025 |date= |format= |work= }}</ref> # Sledim – Hauptman # Mim pravil – Batista Cadillac # California – Regen # San Francisco – MRFY # Ni panike – Masayah # As It Was – Harry Styles (112 predvajanj) # Angeli – MRFY # Gdč. Blonde – Jure Lesar # Tobogan – MRFY # Še zadnjič – Jet Black Diamonds {| class="wikitable collapsible collapsed" |- ! 11.−50. mesto{{efn|name=op1|Po vrstnem redu na seznamu predvajanja na Spotifyu.}} |- | * O naju – Lara Love & SKY * Kinderšpil – Leopold I. * Dol – Sladica ft. Tokac * Zmaji – TABU * Ljubezen – Fed Horses * Sončen dan – Hamo & Tribute 2 Love * Svet se podira vase – Batista Cadillac * Barve oceana – Joker Out * Prej in potem – Monolits * Grow Old – AKA Neomi * carta – zalagasper ft. Blackpanda * Prjatučki (Kdo bo rešil svet) – MRFY * Nova romantika – Gušti ft. Leyre * Himna – Lara Love & SKY * Daj le daj – Jet Black Diamonds * Love Indifferent – Noair * Stran od oči – Masharik * Retro anorak – Jet Black Diamonds * Barve – The Margins * Nikomur ne poveš – Gušti * Tuki zdej – Eva Pavli * Pepel – Ember * Tukaj sva – Fat Butlers * Nočna zver – AKA Neomi * Postapokaliptični svet – Koala Voice * Mižim – Eva Pavli * Če kdo ve, kje je – Čedahuči * Roadtrip – Martin Martian ft. AKA Neomi * Marelice – Balladero * Nepopisan list – I.C.E. * Argentina – Fed Horses * Tak je tak bo – Domen Don Holc * The Fire – Regen * Youth – Regen * Neskončno dolgi objemi – Vazz ft. Manca Trampuš * Omama – Paul Grem * Nič vedeti – Plateau * Ljujezen – Emkej * Tub teb se lahk zgodi – Le Serpentine * Večvredne romance – Jet Black Diamonds |} ;2023<ref>{{navedi splet |url= https://val202.rtvslo.si/podkast/glasba-202/173251598/175014514|title=Največkrat predvajane skladbe v letu 2023 |accessdate=20. 12. 2024 |date=10. 1. 2024 |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://open.spotify.com/playlist/4fRewsGv1Luds92dyRIwGR?si=4ee8e27dc4b443f5|title=Seznam sto največkrat predvajanih na Valu 202 v letu 2023 |accessdate=9. 1. 2025 |date= |format= |work= }}</ref> # MLAD – Fed Horses # Carpe Diem – Joker Out # Vsak dan – Tabu # Takes Time – Funk Fact # Lukatova mami – KOKOSY # Tobogan – MRFY # Strah me je – Jet Black Diamonds # San Francisco – MRFY # Flowers – Miley Cyrus # Lejla – Hauptman {| class="wikitable collapsible collapsed" |- ! 11.−50. mesto{{efn|name=op1|Po vrstnem redu na seznamu predvajanja na Spotifyu.}} |- | * Preblizu pleševa – Mate Bro * Rada znala bi plesati – Regen * Marija – KOKOSY * Bright Light – freekind. * happysad – Bad Lori * Angeli – MRFY * California – Regen * Nočna zver – AKA Neomi * Hey Julie – Astrid & The Scandals * Res je čudno – Neisha & Hamo * Sonce – Martin Martian * Ni mi več žou – 2nite * Sledim – Hauptman * As It Was – Harry Styles * Barve – The Margins * Umetnost lahke gravitacije – Mistermarsh * Not Strong Enough – boygenius * Cukr – Ember * french love connection – RANR * Other Side – Sahareya * Levi govorijo – Plateau * Skači Marko – Vlado Kreslin * O naju – Lara Love & SKY * Mim pravil – Batista Cadillac * Prjatučki (Kdo bo rešil svet) – MRFY * Insomnia – LPS * Omni – Before Time * Dolgo ne – RANR * Pust me do besede – Batista Cadillac & Maja Keuc * Love Indifferent – Noair * Osem korakov – LPS * Ni panike – Masayah * A še verjamemo – I.C.E. * Najdem te še kdaj – Plateau * Good Vibrations – freekind. * Zavedno – Masayah * Jutro brez vonja – Anomalo * Ker tu je vse tako lepo – Koala Voice * Moje napake (Na skrivaj) – Martin Martian & Thomas March Collective * Anima – Lara Love & SKY |} ;2024<ref>{{navedi splet |url= https://val202.rtvslo.si/podkast/glasba-202/173251598/175099712|title=Največkrat predvajane skladbe v letu 2024 |accessdate=9. 1. 2025 |date=8. 1. 2025 |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://open.spotify.com/playlist/07vkvfG81gDCRurCdvurpa |title=Spotify seznam 100 največkrat predvajanih skladb v letu 2024 |accessdate=9. 1. 2025 |date= |format= |work= }}</ref> # Rada znala bi plesati − Regen (123 predvajanj) # Srce − KOKOSY # Tista zakartana ura − Leopold I. (105) # Ideje boga − Hamo & Tribute 2 Love (105) # Tudi to je življenje – Fed Horses (103) # Počakaj me – LPS # Lep dan – Jure Lesar in Krila ptice # Nekaj novega – LPS # Dry Out – Astrid & The Scandals # Settle Down – Liamere {| class="wikitable collapsible collapsed" |- ! 11.−50. mesto{{efn|name=op1|Po vrstnem redu na seznamu predvajanja na Spotifyu.}} |- | * Otroci cvetja − Masharik * Kim − Yoko Nono * Vest − Koala Voice * Birds of a Feather − Billie Eilish * Avantura − BOOOM! * Labirint − Maja Keuc * Ljubljana podtalno − Vazz * Prazno − RANR * Včasih − Maša in Klemen * Tebi bi pel − 2nite * Sonce pomaranča − Koala Voice * Vonj po svežem − RANR * Vsak dan − Tabu * Satelita − Siddharta * Too Sweet − Hozier * Se ti zdi? − Yoko Nono * Vlak − Jet Black Diamonds * happysad − Bad Lori * Ne pusti − Harpier * X sonca − Društvo mrtvih pesnikov * Nabiram zvezde − Lara Baruca * (Kruh in mortadela − Tin Božič) * Tebe imam rajši od drugih − Koala Voice * Šećer − ĐOKO * Grem nazaj − Harpier * Brat moj − Masharik * Skupaj − Masharik * Mestne luči − Skova in Skovani * Hint − Buržuazija * Beautiful People (Stay High) − The Black Keys * palipali − MRFY * MLAD − Fed Horses * Vidm te − Žena * Spet sem si zaspal − Demm * Usedi se z mano − Kavč * Mali mož (Čao sonce) − Hamo & Tribute 2 Love * Ogledalo − Kompara * Dolgo ne − RANR * 0..s teboj − Fed Horses * California − Regen * Zanimivo je − Jure Lesar |} Sedem tujih skladb med prvo stoterico, največkrat predvajana, Birds of a Feather, na 14. oz. 15. mestu (navedeno mesto na seznamu predvajanja na Spotifyu): :14. Birds of a Feather − Billie Eilish<br> :25. Too Sweet − Hozier<br> :39. Beautiful People (Stay High) − The Black Keys<br> :66. Training Season − Dua Lipa<br> :81. I Had Some Help − Post Malone ft. Morgan Wallen<br> :84. Spirit − The Killers<br> :89. Texas Hold 'Em − Beyoncé ;2025<ref>{{navedi splet |url=https://val202.rtvslo.si/podkast/jutro-202/173251476/175188382 |title=Kej si (Generator) je največkrat predvajana skladba leta 2025 |accessdate=8. 1. 2026 |date=7. 1. 2026 |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://open.spotify.com/playlist/3uepsRVC0mOBRwlcXIHVXu?si=e7f8edefce5a41c2 |title=Največkrat predvajane skladbe na Valu 202 v 2025 |accessdate=8. 1. 2026 |date= |format= |work= }}</ref> # Kej si – Generator (131 predvajanj) # Jasno je nebo – Generator (108) # Love Don't Mean a Thing – Plateau (105) # Venera – MRFY (85) # Rada znala bi plesati – Regen (84) # Perry – LPS (82) # 6. štuk – EMBER # Birds of a Feather – Billie Eilish # Ne reci – RANR # 300.000 – Haiku Garden, Malidah {| class="wikitable collapsible collapsed" |- ! 11.−50. mesto{{efn|name=op1|Po vrstnem redu na seznamu predvajanja na Spotifyu.}} |- | * Naj bo lepo – Monolits (73) * Ona – Cona40 * Hey Julie – Astrid * Impostor – Martina et al. * Red Dress – Dear Annie * Messy – Lola Young * Settle Down – Liamere * Mim pravil – Batista Cadillac * Zavedno – Masayah * Razpad srca – Delta Riff * Ljubljana podtalno – Vazz * Js in Irena – KOKOSY * Sončne oči – RANR * Počakaj me – Harpier * Bonbon – Tabu * Mesto duhov – Joker Out * TU TU TU TU TU TU TU – Čao Portorož * Vedno – RANR * Tujec – Masharik * Jaz in ti – Regen * Angeli – MRFY * I'm Not Every Woman – Sladica, Marina Martensson * Naive – Leyre * Ne konča – EarlGrey * Vidm te – Žena * Labirint – Maja Keuc * Ne kliči – Yoko Nono * Vse OK – ĐOKO * Mestne luči – Skova in Skovani * Vse ti dam – Jon Vitezič * Too Sweet – Hozier * Tobogan – MRFY * Včasih – Maša in Klemen * Goff – MRFY * Na dnu morja – Masharik * Se ti zdi? – Yoko Nono * V prepolni sobi – Telegram * Other Side – Sahareya * O teh stvareh – Tabu * Kahuka – Haiku Garden * |} Med prvo stoterico je bilo 91 skladb slovenskih. ==Opombe== {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici}} ==Glej tudi== * [[Izštekani]] * [[Popevka tedna na Valu 202]] * [[Ime leta]] == Zunanje povezave == * [https://val202.rtvslo.si Spletna stran Vala 202] * [http://www.apek.si/sl/ra_in_tv_frekvence_register?postaja=1&program=69&sort=OddajnaFrekvenca&stran= Frekvence Vala 202]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{RTVSLO}} {{škrbina-radio}} [[Kategorija:Radijske postaje Radiotelevizije Slovenija]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1972]] [[Kategorija:Val 202| ]] 1655pi1en937b3b0g8lyinltah9yz7e 0 196785 6774772 6767261 2026-11-04T12:54:51Z ~2026-45085-22 264465 /* Pesniške zbirke */ 6774772 wikitext text/x-wiki {{zapomen|slovenskega šolnika|Vinko Möderndorfer (1894)}} {{Infopolje Oseba}} '''Vinko Möderndorfer''', [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], [[pesnik]], [[dramatik]], [[esejist]], [[gledališče|gledališki]], [[radio|radijski]], [[film|filmski]] in [[televizija|televizijski]] [[režiser]], * [[22. september]] [[1958]], [[Celje]], [[Slovenija]]. V Celju je končal gimnazijo pedagoške smeri. Študiral je na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]] (AGRFT), kjer je diplomiral leta 1982 iz gledališke in radijske režije s predstavo ''[[Snubač]]'' A. P. Čehova. === Film in gledališče === Po končani akademiji je pričel z delom v slovenskih gledališčih. Hkrati pa je prevzel umetniško vodenje gledališča [[Glej]]. Delal je kot gledališki režiser nadaljeval v slovenskih gledališčih, kjer je do leta 2010 zrežiral 90 predstav. V svojem režijskem iskanju se je spoprijel z vsemi gledališkimi zvrstmi, stili in žanri. Leta 2003 je postal [[docent]] gledališke režije. Deloval je kot gledališki režiser, ob tem pa tudi kot radijski, filmski in televizijski režiser. V televizijskem mediju je režiral predvsem TV igre in dokumentarne TV filme po svojih scenarijih. Leta 2003 je po svojem romanu posnel prvi celovečerni film ''[[Predmestje (film)|Predmestje]]'', ki je na mednarodnih festivalih prejel številne nagrade. Leta 2022 je izšla obsežna monografija ''Gledališče Möderndorfer'' (1216 strani). V njej se avtor posveča 106 uprizoritvam, ki jih je režijsko zasnoval v dobrih štirih desetletjih režijskega ustvarjanja, od svoje prve režije leta 1980 v Eksperimentalnem gledališču Glej do krstne uprizoritve opere Samorog leta 2021. === Društva === Leta 1983 se je pridružil [[Društvo slovenskih pisateljev|Društvu slovenskih pisateljev]]. Je tudi član [[Združenje dramskih umetnikov Slovenije|Združenja dramskih umetnikov Slovenije]] in slovenskega [[PEN]] centra. Leta 2016 je prevzel funkcijo predsednika upravnega odbora [[Prešernov sklad|Prešernovega sklada]]. === Pisanje === Svojo literarno pot je začel kot pesnik v drugi polovici sedemdesetih let. Od leta 1981 do leta 2006 je v knjižni obliki objavil 30 del s področja proze, poezije, dramatike in esejistike, zrežiral okoli 70 gledaliških in opernih predstav, 12 TV iger in dokumentarnih filmov. Pisal je tudi [[pesniška zbirka|pesniške zbirke]] in [[zgodba|zgodbe]] za otroke. Med bolj znanimi so zgodbe ''[[Muc Langus & čarovnička Gajka]]'', ''[[Potovanje muca Langusa & čarovničke Gajke]]'', ''[[Vrnitev muca Langusa & čarovničke Gajke]]''. Od leta 1989 je za radio napisal prek 80 radijskih iger, izmed katerih so bile mnoge odigrane tudi v tujini ([[Nemčija]], [[Italija]], [[Češka]], [[Slovaška]], [[Hrvaška]]). Vzporedno je svoja literarna in strokovna dela objavljal doma in v vseh slovenskih revijah. V svojih strokovnih razmišljanjih se loteva predvsem področja gledališke režije, dramaturgije in igre. == Nagrade == * 1986, [[Borštnikova nagrada]] za režijo predstave ''[[Potujoče gledališče Šopalovič]]'', avtorja [[L. Simovič]], (Primorsko dramsko gledališče) * 1993, prva nagrada na anonimnem natečaju [[Radio Slovenija|Radia Slovenija]] za otroško radijsko igro ''[[Kristalni cvet]]'' * 1994, prva nagrada na anonimnem natečaju Radia Slovenija in [[WDR]] za radijsko igro za odrasle ''[[Pokrajina]]'' (igra bila na WDR predvajana pod naslovom ''[[Die Landschaft]]'') * 1994, [[Župančičeva nagrada]] mesta [[Ljubljana|Ljubljane]] za zbirko novel ''[[Krog male smrti]]'' * 1995, prva nagrada na anonimnem natečaju [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovega srečanja]] za komedijo ''[[Štirje letni časi]]'' ob 200. obletnici smrti [[Anton Tomaž Linhart|Antona Tomaža Linharta]] * 1996, prva nagrada na anonimnem natečaju Radia Slovenija za radijsko igro za odrasle ''[[Na sončni strani]]'' * 1998, nagrada za najboljše komedijsko besedilo na [[Dnevi komedije v Celju|Dnevih komedije v Celju]] za komedijo ''[[Vaja zbora]]'' * 1999, nagrada za najboljše komedijsko besedilo ''[[Limonada slovenica]]'' * 2000, nagrada [[Prešernov sklad|Prešernovega sklada]] za knjigo novel ''[[Nekatere ljubezni]]'' * 2000, prva nagrada na anonimnem natečaju Radia Slovenija za radijsko igro ''[[Zlati klub]]'' * 2000, tretja nagrada na anonimnem natečaju [[Radio Slovenija|Radia Slovenija]] za radijsko igro ''[[Račun]]'' * 2001, nagrada za najboljše komedijsko besedilo ''[[Podnajemnik]]'' * 2001, nagrada na anonimnem natečaju [[Mohorjeva družba|Mohorjeve družbe]] za gledališko igro ''[[Praznina]]'' * 2003, nagrada [[Marjan Rožanc|Marjana Rožanca]] za leto 2002 za knjigo esejev ''[[Gledališče v ogledalu]]'' * 2003, nagrada za igro za najboljše komedijsko besedilo ''[[Na kmetih]]'' *2009, [[Čaša nesmrtnosti|velenjica-čaša nesmrtnosti]] za vrhunski desetletni pesniški opus v 21. stoletju * 2010, [[Ježkova nagrada]] za režijo filma ''[[Kandidatka in šofer]]'' * 2010, Šeligova nagrada: ''Lep dan za umret'' (avtor in režija Vinko Möderndorfer, Prešernovo gledališče Kranj) * 2012, Grumova nagrada: ''Vaje za tesnobo'' * 2013, [[modra ptica (nagrada)|modra ptica]] za mladinski roman ''[[Kot v filmu]]'' * 2014, [[Desetnica (nagrada)|desetnica]] in [[večernica (nagrada)|večernica]] za mladinski roman ''Kot v filmu'' * 2014, Grumova nagrada: ''Evropa'' *2017, [[Desetnica (nagrada)|desetnica]]: ''Kit na plaži'' * 2018, Grumova nagrada: ''Romeo in Julija sta bila begunca'' == Dela == ===Poezija za otroke=== * ''[[Kako se dan lepo začne]]'' (1993) {{COBISS|ID=33882624}} * ''[[Madonca fleten svet]]'' (1995) {{COBISS|ID=1208636}} * ''Zakaj so sloni rahlospeči'' (2003) {{COBISS|ID=127686912}} * ''Luža, čevelj, smrkelj in rokav'' (2009) {{COBISS|ID=248995328}} ===Proza za otroke=== * ''[[Sin Srakolin]]'' (1999) {{COBISS|ID=44088065}} * ''[[Muc Langus in Čarovnička Gajka]]'' (2002) {{COBISS|ID=120606720}} * ''[[Vrnitev muca Langusa in Čarovničke Gajke]]'' (2006) {{COBISS|ID=227790848}} * ''[[Potovanje muca Langusa & čarovničke Gajke]]'' (2009) {{COBISS|ID=246711296}} * ''[[Rdečehlačka : vesele zgodbe zelo male deklice|Rdečehlačka: vesele zgodbe zelo male deklice]]'' (2010) {{COBISS|ID=253481728}} * ''[[Velika žehta]]'' (2011) {{COBISS|ID=256709888}} * ''[[Švrk: res huda pasja biografija]]'' (2025) ===Dramska besedila za otroke=== * ''[[Pozor! Hudobe na delu!]]'' (1997) * ''[[Miši v operni hiši]]'' (2007) === Pesniške zbirke === * ''[[Rdeči ritual]]'' (1975) {{COBISS|ID=12540}} * ''[[Razstava slik]]'' (1977) * ''[[Pesmičice]]'' (1977) {{COBISS|ID=4237878}} * ''[[Punčica iz moje ulice]]'' (1978) * ''[[Mah (Vinko Möderndorfer)|Mah]]'' (1981/1986) {{COBISS|ID=18734592}} * ''[[Telo (Vinko Möderndorfer)|Telo]]'' (1989) {{COBISS|ID=117065}} * ''[[Male nočne ljubavne pesmi]]'' (1993) {{COBISS|ID=33663488}} * ''[[Madonca fleten svet]]'' (1995) {{COBISS|ID=1208636}} * ''[[Zlodejeve žalostinke]]'' (1999) {{COBISS|ID=43791361}} * ''[[Pesmi iz črne kronike]]'' (1999) {{COBISS|ID=105243136}} * ''[[Temno modro kot september]]'' (2003) {{COBISS|ID=122004736}} * ''[[Skala in srce]]'' (2004) {{COBISS|ID=218920192}} * ''[[Razhajanja]]'' (2007) {{COBISS|ID=234371584}} * ''[[Dotikanja]]'' (2008) {{COBISS|ID=237144320}} * ''[[Tavanja]]'' (2010) {{COBISS|ID=248474112}} * ''[[Prostost sveta]]'' (2011) {{COBISS|ID=257298944}} * ''[[Nimam več sadja zate]]'' (2011) * ''[[Predanost]]'' (2018) * ''[[Romeo in Julija iz sosednje ulice: pesmi in ena tragedija s hollywoodskim koncem]]'' (2021) ({{COBISS|ID=111806723}}){{COBISS|ID=255040000}} * ''[[Samota: Pariz, 2018-Prule, 2021]]'' (2023) * ''[[Naprej naprej]]'' (2023) * ''[[Erotika: Oblačila zaljubljencev]]'' (2025) === Kratka proza === * ''[[Krog male smrti]]'' (1993) {{COBISS|ID=34179328}} * ''[[Čas brez angelov]]'' (1994) {{COBISS|ID=43741952}} * ''[[Tarok pri Mariji]]'' (1994) {{COBISS|ID=42802176}} * ''[[Ležala sva tam in se slinila kot hudič]]'' (1996) {{COBISS|ID=63168256}} * ''[[Nekatere ljubezni]]'' (1997) {{COBISS|ID=70370304}} * ''[[Total (Möderndorfer)|Total]]'' (2000) {{COBISS|ID=108410368}} * ''[[Druga soba: novelete]]'' (2004) {{COBISS|ID=52698881}} * ''[[Vsakdanja spominjanja : zgodbe 1993-2007|Vsakdanja spominjanja: zgodbe 1993-2007]]'' (2008) {{COBISS|ID=240650496}} * ''[[Kino dom : zgodbe nekega kina|Kino dom: zgodbe nekega kina]]'' (2008) {{COBISS|ID=238657280}} * ''[[Plava ladja]]'' (2010) {{COBISS|ID=252744960}} * ''[[Vaje za tesnobo|Vaje iz tesnobe]]'' (2012) {{COBISS|ID=259990784}} *''[[Navodila za srečo]]'' (2018) === Romani === * ''[[Tek za rdečo hudičevko]]'' (1996) {{COBISS|ID=39213057}} * ''[[Pokrajina št. 2]]'' (1998) {{COBISS|ID=42912001}} * ''[[Predmestje (roman)|Predmestje]]'' (2002) {{COBISS|ID=128944128}} * ''[[Omejen rok trajanja]]'' (2003) {{COBISS|ID=122914304}} * ''[[Ljubezni Sinjebradca]]'' (2005) {{COBISS|ID=217406208}} * ''[[Nespečnost]]'' (2006) {{COBISS|ID=225656576}} * ''[[Odprla sem oči in šla k oknu]]'' (2007) {{COBISS|ID=230799360}} * ''[[Opoldne nekega dne]]'' (2008) {{COBISS|ID=240319232}} * ''[[Nihče več ne piše pisem]]'' (2011) {{COBISS|ID=253993472}} *''[[Balzacov popek: Pripoved običajne norosti]]'' (2013) *''[[Konec zgodbe]]'' (2017) *[[Druga preteklost : freska|''Druga preteklost: freska'']] (825 str.; 2017) * ''[[Odštevanje (roman)|Odštevanje]]: roman o času in poti'' (2023) - 1. del trilogije ''Spomin stvari'' * ''[[Zvezda, žlica in ura]]'' (2024) - 2. del trilogije ''Spomin stvari'' * ''[[1980: Roman o neki mladosti]]'' (2024) * ''[[Vanja: kratek roman o predolgem življenju]]'' (2025) - 3. del trilogije ''Spomin stvari'' ===Mladinski romani=== * ''[[Kot v filmu]]'' (2013) {{COBISS|ID=267965952}} * ''[[Kit na plaži]]'' (2015) {{COBISS|ID=280234752}} * ''[[Jaz sem Andrej]]'' (2018) {{COBISS|ID=295569152}} * ''[[Sončnica (Vinko Möderndorfer)|Sončnica]]'' (2021) {{COBISS|IID=48631555}} *''[[Jaz sem Gaj]]: o tem, kdo sem, kakšen sem. In podobno'' (2024) *''[[Resnična zgodba: kratek roman]]'' (2025) ===Dramska besedila=== * ''[[Kruti dnevi]]'' (1982) * ''[[Prilika o doktorju Josefu Mengeleju]]'' (1986) * ''[[Help]]'' (1989) * ''[[Vinko Möderndorfer: Camera obscura|Camera obscura]]'' (1990) * ''[[Hamlet in Ofelija]]'' (1994) * ''[[Transvestitska svatba]]'' (1994) * ''[[Sredi vrtov]]'' (1995) * ''[[Štirje letni časi]]'' (1996) * ''[[Jožef in Marija]]'' (1997) * ''[[Vaja zbora - tri komedije (Vaja zbora, Mama je umrla dvakrat, Transvestitska svatba)]]'' (1998) {{COBISS|ID=19635768}} * ''[[Limonada slovenica]]'' (1999) * ''[[Mama je umrla dvakrat]]'' (1999) * ''[[Podnajemnik]]'' (2000) * ''[[Klub Fahreinheit]]'' (2001) * ''[[Mefistovo poročilo]]'' (2002) * ''[[Tri sestre (Möderndorfer)|Tri sestre]]'' (2002) * ''[[Limonada slovenica: štiri komedije (Limonada slovenica, Truth story, Podnajemnik, Na kmetih)]]'' (2003) {{COBISS|ID=124130048}} * ''[[Na kmetih]]'' (2003) * ''[[Mrtve duše (drama)|Mrtve duše]]'' (2004) * ''[[Na dnu]]'' (2006) * ''[[Šah mat ali Šola moralne prenove za može in žene]]'' (2006) * ''[[Mefistovo poročilo: igre in komedije (Mefistovo poročilo, Tri sestre, Klub Fahrenheit, Človek na dolge proge)]]'' (2006) {{COBISS|ID=56707073}} * ''[[Štiri komedije (Šah mat, Bruselj hotel, Mrtve duše, Oblast]]'' (2008) {{COBISS|ID=237584896}} * ''[[Lep dan za umret]]'' (2009) {{COBISS|ID=63166977}} * ''[[Blumen aus Krain: igre 1990-2010]]'' (2011) {{COBISS|ID=254751488}} * ''[[Spalnica: 3 igre]]'' (2012) {{COBISS|ID=264197120}} * ''[[Grenlandija]]'' (2014) * ''Evropa'' (2015) * ''[[Romeo in Julija sta bila begunca]]'' (2018) ===Eseji=== * ''[[Gledališče v ogledalu]]'' (2001) {{COBISS|ID=46353921}} * ''[[Vzporedni svet : razmišljanja o ustvarjanju|Vzporedni svet: razmišljanja o ustvarjanju]]'' (2005) {{COBISS|ID=217675264}} * ''[[Hvalnica koži]]'': ''pesnitev'' (2011) {{COBISS|ID=256944384}} {{COBISS}} * ''[[Ljudomrznik na tržnici]]'' (2019) * ''[[Življenje ali gledališče]]: O prepletanju gledališča in življenja, umetnosti in politike'' (2026) === Radijske igre === ==== Za otroke ==== * ''[[Pojoči prstki]]'' (izv. 1988) * ''[[Kako začarati zajca]]'' (izv. 1989) * ''[[Miši v operni hiši]]'' (izv. 1991) * ''[[Čarovnička Gajka]]'' (izv. 1992) * ''[[Vrnitev čarovničke Gajke]]'' (izv. 1992) * ''[[Muc Langus in čarovnička Gajka]]'' (izv. 1992) * ''[[Čudesa iz čistega ničesa]]'' (izv. 1993) * ''[[Kristalni cvet]]'' (izv. 1993) * ''[[Strašni razred 4. a]]'' (izv. 1993) * ''[[Dve hudobi]]'' (izv. 1994) * ''[[Popki]]'' (izv. 1994) * ''[[Zadnja Stradivarijeva hči]]'' (2008) ==== Za odrasle ==== * ''[[Snubitev anno 90]]'' (izv. [[1991]]) * ''[[Lov za nočnim gledalcem]], [[Skrivnostni umor v parku]], [[Nepokopani mrtvec]], [[Mrtvi tujec]], [[Silvesterska noč]], [[Popolnoma resnične kriminalistične štorije]]'' (vse izv. 1993) * ''[[Sredi vrtov]], [[Vinko Möderndorfer: Pokrajina | Pokrajina]], [[Blumen aus Krain]]'' ali ''[[Uršula in povodni mož]]'' (vse izv. 1994) === Filmografija === * ''[[Blumen aus Krain]] - [[Rožc'e s Kranjskega]]'' (1992) * ''[[Vsi smo le norci, portret opernega pevca]]'' [[Ferdinand Radovan|Ferdinanda Radovana]] (1994) * ''[[Vesele zgodbe iz zakonskega življenja]]'', (serija štirih iger) (1995) * ''[[Vinko Möderndorfer: Paradiž | Paradiž]]'' (1996) * ''[[Vinko Möderndorfer: Drevo | Drevo]]'' (1996) * ''[[Vinko Möderndorfer: Pokrajina | Pokrajina]]'' (1996) * ''[[Pesmi za mamke]]'' (1998) * ''[[Stoji stoji en beli grad]]'' (1999) * ''[[Človek v šipi (film)|Človek v šipi]]'' (1999) * ''[[Življenje je vredno le, če je poezija]]'' (2000) * ''[[Silvestrska zmešnjava]]'' (2001) * ''[[Vinko Möderndorfer: Miloš Mikeln |Miloš Mikeln]]'' (2002) * ''[[Predmestje (film)|Predmestje]]'' (2004) * ''[[Pokrajina št. 2 (film)|Pokrajina št. 2]]'' (2008) * ''[[Inferno (slovenski film)|Inferno]]'' (2014) * ''[[Zastoj (film)|Zastoj]]'' (2021) == Viri == * {{COBISS|ID=239785216}} * ''Enciklopedija Slovenije''; knjiga 7, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1993 {{COBISS|ID=17411}} * Vid Sagadin: ''Iščoči osebki'', Literatura, LDS, Ljubljana, 1995 {{COBISS|ID=48607232}} * Polona Hanžek Novak: ''V srcu mladi'', Genija, 2004 {{COBISS|ID=216673536}} * Tia Benko: ''Knjiga za ljudi z močnim želodcem'', Literatura, LDS, Ljubljana, 2005 {{COBISS|ID=227084288}} * ''Veliki splošni leksikon''; knjiga 11, DZS, Ljubljana, 2006 {{COBISS|ID=224226304}} * Mare Cestnik: ''Vinko Möderndorfer, Vzporedni svet'', Ampak, Nova revija, Ljubljana, 2007 {{COBISS|ID=239883776}} == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih pisateljev]] * [[Seznam slovenskih dramatikov]] * [[Seznam slovenskih režiserjev]] == Zunanje povezave == {{wikivir}} * [http://www.dlib.si/v2/Results.aspx?query='keywords%3dvinko+moderndorfer'&pageSize=20 Avtorjeva dela v Digitalni knjižnici Slovenije] * [http://www.dlib.si/v2/Details.aspx?query=%27keywords%3dVinko+Moderndorfer%27&pageSize=20&URN=URN%3aNBN%3aSI%3adoc-4WP5FUC8 Intervju: Vinko Möderndorfer] * [http://www.siol.net/kultura/novice/2010/11/jezkova_nagrada_za_vinka_moderndorferja.aspx Ježkova nagrada za Vinka Möderndorferja] * [http://www.mladina.si/tednik/200430/clanek/kul-knjige--bernard_nezmah/ Vinko Möderndorfer: Druga soba] * [http://www.ljudmila.org/litcenter/novo/moederndorfer.html Ljudmila] * [http://www.pokrajina-st2.org/index-si.html Pokrajina Št. 2] * [http://www.imdb.com/name/nm1628186/ Imdb] * [http://www.rtvslo.si/kultura/film/vinko-moederndorfer-se-predstavi-benetkam/156125 Vinko Möderndorfer se predstavi Benetkam] * [http://www.rtvslo.si/kultura/oder/linhartova-nezka-v-sodobni-moederndorferjevi-preobleki/255452 Linhartova Nežka v sodobni Möderndorferjevi preobleki] * [http://www.mladina.si/tednik/200903/vinko_moderndorfer_vsakdanja_spominjanja Vinko Möderndorfer: Vsakdanja spominjanja] * [https://365.rtvslo.si/arhiv/profil/175239233 Vinko Möderndorfer]. Profil (29. julij 2026). RTV Slovenija. {{ZupanciceviNagrajenci}} {{RozanceviNagrajenci}} {{JezkoviNagrajenci}}{{Večernica}}{{Grumovi nagrajenci}}{{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Möderndorfer, Vinko}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski filmski režiserji]] [[Kategorija:Slovenski televizijski režiserji]] [[Kategorija:Slovenski gledališki režiserji]] [[Kategorija:Slovenski esejisti]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski dramatiki]] [[Kategorija:Slovenski esejisti]] [[Kategorija:Župančičevi nagrajenci]] [[Kategorija:Borštnikovi nagrajenci]] [[Kategorija:Vinko Möderndorfer|*]] [[Kategorija:Rožančevi nagrajenci]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] gsrehd7974ck8rlha42i7l42fdd6rcp 6774778 6774772 2026-11-04T13:05:47Z ~2026-45085-22 264465 /* Nagrade */ 6774778 wikitext text/x-wiki {{zapomen|slovenskega šolnika|Vinko Möderndorfer (1894)}} {{Infopolje Oseba}} '''Vinko Möderndorfer''', [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], [[pesnik]], [[dramatik]], [[esejist]], [[gledališče|gledališki]], [[radio|radijski]], [[film|filmski]] in [[televizija|televizijski]] [[režiser]], * [[22. september]] [[1958]], [[Celje]], [[Slovenija]]. V Celju je končal gimnazijo pedagoške smeri. Študiral je na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]] (AGRFT), kjer je diplomiral leta 1982 iz gledališke in radijske režije s predstavo ''[[Snubač]]'' A. P. Čehova. === Film in gledališče === Po končani akademiji je pričel z delom v slovenskih gledališčih. Hkrati pa je prevzel umetniško vodenje gledališča [[Glej]]. Delal je kot gledališki režiser nadaljeval v slovenskih gledališčih, kjer je do leta 2010 zrežiral 90 predstav. V svojem režijskem iskanju se je spoprijel z vsemi gledališkimi zvrstmi, stili in žanri. Leta 2003 je postal [[docent]] gledališke režije. Deloval je kot gledališki režiser, ob tem pa tudi kot radijski, filmski in televizijski režiser. V televizijskem mediju je režiral predvsem TV igre in dokumentarne TV filme po svojih scenarijih. Leta 2003 je po svojem romanu posnel prvi celovečerni film ''[[Predmestje (film)|Predmestje]]'', ki je na mednarodnih festivalih prejel številne nagrade. Leta 2022 je izšla obsežna monografija ''Gledališče Möderndorfer'' (1216 strani). V njej se avtor posveča 106 uprizoritvam, ki jih je režijsko zasnoval v dobrih štirih desetletjih režijskega ustvarjanja, od svoje prve režije leta 1980 v Eksperimentalnem gledališču Glej do krstne uprizoritve opere Samorog leta 2021. === Društva === Leta 1983 se je pridružil [[Društvo slovenskih pisateljev|Društvu slovenskih pisateljev]]. Je tudi član [[Združenje dramskih umetnikov Slovenije|Združenja dramskih umetnikov Slovenije]] in slovenskega [[PEN]] centra. Leta 2016 je prevzel funkcijo predsednika upravnega odbora [[Prešernov sklad|Prešernovega sklada]]. === Pisanje === Svojo literarno pot je začel kot pesnik v drugi polovici sedemdesetih let. Od leta 1981 do leta 2006 je v knjižni obliki objavil 30 del s področja proze, poezije, dramatike in esejistike, zrežiral okoli 70 gledaliških in opernih predstav, 12 TV iger in dokumentarnih filmov. Pisal je tudi [[pesniška zbirka|pesniške zbirke]] in [[zgodba|zgodbe]] za otroke. Med bolj znanimi so zgodbe ''[[Muc Langus & čarovnička Gajka]]'', ''[[Potovanje muca Langusa & čarovničke Gajke]]'', ''[[Vrnitev muca Langusa & čarovničke Gajke]]''. Od leta 1989 je za radio napisal prek 80 radijskih iger, izmed katerih so bile mnoge odigrane tudi v tujini ([[Nemčija]], [[Italija]], [[Češka]], [[Slovaška]], [[Hrvaška]]). Vzporedno je svoja literarna in strokovna dela objavljal doma in v vseh slovenskih revijah. V svojih strokovnih razmišljanjih se loteva predvsem področja gledališke režije, dramaturgije in igre. == Nagrade in priznanja == * 1986, [[Borštnikova nagrada]] za režijo predstave ''[[Potujoče gledališče Šopalovič]]'', avtorja [[L. Simovič]], (Primorsko dramsko gledališče) * 1993, prva nagrada na anonimnem natečaju [[Radio Slovenija|Radia Slovenija]] za otroško radijsko igro ''[[Kristalni cvet]]'' * 1994, prva nagrada na anonimnem natečaju Radia Slovenija in [[WDR]] za radijsko igro za odrasle ''[[Pokrajina]]'' (igra bila na WDR predvajana pod naslovom ''[[Die Landschaft]]'') * 1994, [[Župančičeva nagrada]] mesta [[Ljubljana|Ljubljane]] za zbirko novel ''[[Krog male smrti]]'' * 1995, prva nagrada na anonimnem natečaju [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovega srečanja]] za komedijo ''[[Štirje letni časi]]'' ob 200. obletnici smrti [[Anton Tomaž Linhart|Antona Tomaža Linharta]] * 1996, prva nagrada na anonimnem natečaju Radia Slovenija za radijsko igro za odrasle ''[[Na sončni strani]]'' * 1998, nagrada za najboljše komedijsko besedilo na [[Dnevi komedije v Celju|Dnevih komedije v Celju]] za komedijo ''[[Vaja zbora]]'' * 1999, nagrada za najboljše komedijsko besedilo ''[[Limonada slovenica]]'' * 2000, nagrada [[Prešernov sklad|Prešernovega sklada]] za knjigo novel ''[[Nekatere ljubezni]]'' * 2000, prva nagrada na anonimnem natečaju Radia Slovenija za radijsko igro ''[[Zlati klub]]'' * 2000, tretja nagrada na anonimnem natečaju [[Radio Slovenija|Radia Slovenija]] za radijsko igro ''[[Račun]]'' * 2001, nagrada za najboljše komedijsko besedilo ''[[Podnajemnik]]'' * 2001, nagrada na anonimnem natečaju [[Mohorjeva družba|Mohorjeve družbe]] za gledališko igro ''[[Praznina]]'' * 2003, nagrada [[Marjan Rožanc|Marjana Rožanca]] za leto 2002 za knjigo esejev ''[[Gledališče v ogledalu]]'' * 2003, nagrada za igro za najboljše komedijsko besedilo ''[[Na kmetih]]'' *2009, [[Čaša nesmrtnosti|velenjica-čaša nesmrtnosti]] za vrhunski desetletni pesniški opus v 21. stoletju * 2010, [[Ježkova nagrada]] za režijo filma ''[[Kandidatka in šofer]]'' * 2010, Šeligova nagrada: ''Lep dan za umret'' (avtor in režija Vinko Möderndorfer, Prešernovo gledališče Kranj) * 2012, Grumova nagrada: ''Vaje za tesnobo'' * 2013, [[modra ptica (nagrada)|modra ptica]] za mladinski roman ''[[Kot v filmu]]'' * 2014, [[Desetnica (nagrada)|desetnica]] in [[večernica (nagrada)|večernica]] za mladinski roman ''Kot v filmu'' * 2014, Grumova nagrada: ''Evropa'' *2017, [[Desetnica (nagrada)|desetnica]]: ''Kit na plaži'' * 2018, Grumova nagrada: ''Romeo in Julija sta bila begunca'' * 2020, Slovenski avtor v središču ([[Vilenica]] 2020) == Dela == ===Poezija za otroke=== * ''[[Kako se dan lepo začne]]'' (1993) {{COBISS|ID=33882624}} * ''[[Madonca fleten svet]]'' (1995) {{COBISS|ID=1208636}} * ''Zakaj so sloni rahlospeči'' (2003) {{COBISS|ID=127686912}} * ''Luža, čevelj, smrkelj in rokav'' (2009) {{COBISS|ID=248995328}} ===Proza za otroke=== * ''[[Sin Srakolin]]'' (1999) {{COBISS|ID=44088065}} * ''[[Muc Langus in Čarovnička Gajka]]'' (2002) {{COBISS|ID=120606720}} * ''[[Vrnitev muca Langusa in Čarovničke Gajke]]'' (2006) {{COBISS|ID=227790848}} * ''[[Potovanje muca Langusa & čarovničke Gajke]]'' (2009) {{COBISS|ID=246711296}} * ''[[Rdečehlačka : vesele zgodbe zelo male deklice|Rdečehlačka: vesele zgodbe zelo male deklice]]'' (2010) {{COBISS|ID=253481728}} * ''[[Velika žehta]]'' (2011) {{COBISS|ID=256709888}} * ''[[Švrk: res huda pasja biografija]]'' (2025) ===Dramska besedila za otroke=== * ''[[Pozor! Hudobe na delu!]]'' (1997) * ''[[Miši v operni hiši]]'' (2007) === Pesniške zbirke === * ''[[Rdeči ritual]]'' (1975) {{COBISS|ID=12540}} * ''[[Razstava slik]]'' (1977) * ''[[Pesmičice]]'' (1977) {{COBISS|ID=4237878}} * ''[[Punčica iz moje ulice]]'' (1978) * ''[[Mah (Vinko Möderndorfer)|Mah]]'' (1981/1986) {{COBISS|ID=18734592}} * ''[[Telo (Vinko Möderndorfer)|Telo]]'' (1989) {{COBISS|ID=117065}} * ''[[Male nočne ljubavne pesmi]]'' (1993) {{COBISS|ID=33663488}} * ''[[Madonca fleten svet]]'' (1995) {{COBISS|ID=1208636}} * ''[[Zlodejeve žalostinke]]'' (1999) {{COBISS|ID=43791361}} * ''[[Pesmi iz črne kronike]]'' (1999) {{COBISS|ID=105243136}} * ''[[Temno modro kot september]]'' (2003) {{COBISS|ID=122004736}} * ''[[Skala in srce]]'' (2004) {{COBISS|ID=218920192}} * ''[[Razhajanja]]'' (2007) {{COBISS|ID=234371584}} * ''[[Dotikanja]]'' (2008) {{COBISS|ID=237144320}} * ''[[Tavanja]]'' (2010) {{COBISS|ID=248474112}} * ''[[Prostost sveta]]'' (2011) {{COBISS|ID=257298944}} * ''[[Nimam več sadja zate]]'' (2011) * ''[[Predanost]]'' (2018) * ''[[Romeo in Julija iz sosednje ulice: pesmi in ena tragedija s hollywoodskim koncem]]'' (2021) ({{COBISS|ID=111806723}}){{COBISS|ID=255040000}} * ''[[Samota: Pariz, 2018-Prule, 2021]]'' (2023) * ''[[Naprej naprej]]'' (2023) * ''[[Erotika: Oblačila zaljubljencev]]'' (2025) === Kratka proza === * ''[[Krog male smrti]]'' (1993) {{COBISS|ID=34179328}} * ''[[Čas brez angelov]]'' (1994) {{COBISS|ID=43741952}} * ''[[Tarok pri Mariji]]'' (1994) {{COBISS|ID=42802176}} * ''[[Ležala sva tam in se slinila kot hudič]]'' (1996) {{COBISS|ID=63168256}} * ''[[Nekatere ljubezni]]'' (1997) {{COBISS|ID=70370304}} * ''[[Total (Möderndorfer)|Total]]'' (2000) {{COBISS|ID=108410368}} * ''[[Druga soba: novelete]]'' (2004) {{COBISS|ID=52698881}} * ''[[Vsakdanja spominjanja : zgodbe 1993-2007|Vsakdanja spominjanja: zgodbe 1993-2007]]'' (2008) {{COBISS|ID=240650496}} * ''[[Kino dom : zgodbe nekega kina|Kino dom: zgodbe nekega kina]]'' (2008) {{COBISS|ID=238657280}} * ''[[Plava ladja]]'' (2010) {{COBISS|ID=252744960}} * ''[[Vaje za tesnobo|Vaje iz tesnobe]]'' (2012) {{COBISS|ID=259990784}} *''[[Navodila za srečo]]'' (2018) === Romani === * ''[[Tek za rdečo hudičevko]]'' (1996) {{COBISS|ID=39213057}} * ''[[Pokrajina št. 2]]'' (1998) {{COBISS|ID=42912001}} * ''[[Predmestje (roman)|Predmestje]]'' (2002) {{COBISS|ID=128944128}} * ''[[Omejen rok trajanja]]'' (2003) {{COBISS|ID=122914304}} * ''[[Ljubezni Sinjebradca]]'' (2005) {{COBISS|ID=217406208}} * ''[[Nespečnost]]'' (2006) {{COBISS|ID=225656576}} * ''[[Odprla sem oči in šla k oknu]]'' (2007) {{COBISS|ID=230799360}} * ''[[Opoldne nekega dne]]'' (2008) {{COBISS|ID=240319232}} * ''[[Nihče več ne piše pisem]]'' (2011) {{COBISS|ID=253993472}} *''[[Balzacov popek: Pripoved običajne norosti]]'' (2013) *''[[Konec zgodbe]]'' (2017) *[[Druga preteklost : freska|''Druga preteklost: freska'']] (825 str.; 2017) * ''[[Odštevanje (roman)|Odštevanje]]: roman o času in poti'' (2023) - 1. del trilogije ''Spomin stvari'' * ''[[Zvezda, žlica in ura]]'' (2024) - 2. del trilogije ''Spomin stvari'' * ''[[1980: Roman o neki mladosti]]'' (2024) * ''[[Vanja: kratek roman o predolgem življenju]]'' (2025) - 3. del trilogije ''Spomin stvari'' ===Mladinski romani=== * ''[[Kot v filmu]]'' (2013) {{COBISS|ID=267965952}} * ''[[Kit na plaži]]'' (2015) {{COBISS|ID=280234752}} * ''[[Jaz sem Andrej]]'' (2018) {{COBISS|ID=295569152}} * ''[[Sončnica (Vinko Möderndorfer)|Sončnica]]'' (2021) {{COBISS|IID=48631555}} *''[[Jaz sem Gaj]]: o tem, kdo sem, kakšen sem. In podobno'' (2024) *''[[Resnična zgodba: kratek roman]]'' (2025) ===Dramska besedila=== * ''[[Kruti dnevi]]'' (1982) * ''[[Prilika o doktorju Josefu Mengeleju]]'' (1986) * ''[[Help]]'' (1989) * ''[[Vinko Möderndorfer: Camera obscura|Camera obscura]]'' (1990) * ''[[Hamlet in Ofelija]]'' (1994) * ''[[Transvestitska svatba]]'' (1994) * ''[[Sredi vrtov]]'' (1995) * ''[[Štirje letni časi]]'' (1996) * ''[[Jožef in Marija]]'' (1997) * ''[[Vaja zbora - tri komedije (Vaja zbora, Mama je umrla dvakrat, Transvestitska svatba)]]'' (1998) {{COBISS|ID=19635768}} * ''[[Limonada slovenica]]'' (1999) * ''[[Mama je umrla dvakrat]]'' (1999) * ''[[Podnajemnik]]'' (2000) * ''[[Klub Fahreinheit]]'' (2001) * ''[[Mefistovo poročilo]]'' (2002) * ''[[Tri sestre (Möderndorfer)|Tri sestre]]'' (2002) * ''[[Limonada slovenica: štiri komedije (Limonada slovenica, Truth story, Podnajemnik, Na kmetih)]]'' (2003) {{COBISS|ID=124130048}} * ''[[Na kmetih]]'' (2003) * ''[[Mrtve duše (drama)|Mrtve duše]]'' (2004) * ''[[Na dnu]]'' (2006) * ''[[Šah mat ali Šola moralne prenove za može in žene]]'' (2006) * ''[[Mefistovo poročilo: igre in komedije (Mefistovo poročilo, Tri sestre, Klub Fahrenheit, Človek na dolge proge)]]'' (2006) {{COBISS|ID=56707073}} * ''[[Štiri komedije (Šah mat, Bruselj hotel, Mrtve duše, Oblast]]'' (2008) {{COBISS|ID=237584896}} * ''[[Lep dan za umret]]'' (2009) {{COBISS|ID=63166977}} * ''[[Blumen aus Krain: igre 1990-2010]]'' (2011) {{COBISS|ID=254751488}} * ''[[Spalnica: 3 igre]]'' (2012) {{COBISS|ID=264197120}} * ''[[Grenlandija]]'' (2014) * ''Evropa'' (2015) * ''[[Romeo in Julija sta bila begunca]]'' (2018) ===Eseji=== * ''[[Gledališče v ogledalu]]'' (2001) {{COBISS|ID=46353921}} * ''[[Vzporedni svet : razmišljanja o ustvarjanju|Vzporedni svet: razmišljanja o ustvarjanju]]'' (2005) {{COBISS|ID=217675264}} * ''[[Hvalnica koži]]'': ''pesnitev'' (2011) {{COBISS|ID=256944384}} {{COBISS}} * ''[[Ljudomrznik na tržnici]]'' (2019) * ''[[Življenje ali gledališče]]: O prepletanju gledališča in življenja, umetnosti in politike'' (2026) === Radijske igre === ==== Za otroke ==== * ''[[Pojoči prstki]]'' (izv. 1988) * ''[[Kako začarati zajca]]'' (izv. 1989) * ''[[Miši v operni hiši]]'' (izv. 1991) * ''[[Čarovnička Gajka]]'' (izv. 1992) * ''[[Vrnitev čarovničke Gajke]]'' (izv. 1992) * ''[[Muc Langus in čarovnička Gajka]]'' (izv. 1992) * ''[[Čudesa iz čistega ničesa]]'' (izv. 1993) * ''[[Kristalni cvet]]'' (izv. 1993) * ''[[Strašni razred 4. a]]'' (izv. 1993) * ''[[Dve hudobi]]'' (izv. 1994) * ''[[Popki]]'' (izv. 1994) * ''[[Zadnja Stradivarijeva hči]]'' (2008) ==== Za odrasle ==== * ''[[Snubitev anno 90]]'' (izv. [[1991]]) * ''[[Lov za nočnim gledalcem]], [[Skrivnostni umor v parku]], [[Nepokopani mrtvec]], [[Mrtvi tujec]], [[Silvesterska noč]], [[Popolnoma resnične kriminalistične štorije]]'' (vse izv. 1993) * ''[[Sredi vrtov]], [[Vinko Möderndorfer: Pokrajina | Pokrajina]], [[Blumen aus Krain]]'' ali ''[[Uršula in povodni mož]]'' (vse izv. 1994) === Filmografija === * ''[[Blumen aus Krain]] - [[Rožc'e s Kranjskega]]'' (1992) * ''[[Vsi smo le norci, portret opernega pevca]]'' [[Ferdinand Radovan|Ferdinanda Radovana]] (1994) * ''[[Vesele zgodbe iz zakonskega življenja]]'', (serija štirih iger) (1995) * ''[[Vinko Möderndorfer: Paradiž | Paradiž]]'' (1996) * ''[[Vinko Möderndorfer: Drevo | Drevo]]'' (1996) * ''[[Vinko Möderndorfer: Pokrajina | Pokrajina]]'' (1996) * ''[[Pesmi za mamke]]'' (1998) * ''[[Stoji stoji en beli grad]]'' (1999) * ''[[Človek v šipi (film)|Človek v šipi]]'' (1999) * ''[[Življenje je vredno le, če je poezija]]'' (2000) * ''[[Silvestrska zmešnjava]]'' (2001) * ''[[Vinko Möderndorfer: Miloš Mikeln |Miloš Mikeln]]'' (2002) * ''[[Predmestje (film)|Predmestje]]'' (2004) * ''[[Pokrajina št. 2 (film)|Pokrajina št. 2]]'' (2008) * ''[[Inferno (slovenski film)|Inferno]]'' (2014) * ''[[Zastoj (film)|Zastoj]]'' (2021) == Viri == * {{COBISS|ID=239785216}} * ''Enciklopedija Slovenije''; knjiga 7, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1993 {{COBISS|ID=17411}} * Vid Sagadin: ''Iščoči osebki'', Literatura, LDS, Ljubljana, 1995 {{COBISS|ID=48607232}} * Polona Hanžek Novak: ''V srcu mladi'', Genija, 2004 {{COBISS|ID=216673536}} * Tia Benko: ''Knjiga za ljudi z močnim želodcem'', Literatura, LDS, Ljubljana, 2005 {{COBISS|ID=227084288}} * ''Veliki splošni leksikon''; knjiga 11, DZS, Ljubljana, 2006 {{COBISS|ID=224226304}} * Mare Cestnik: ''Vinko Möderndorfer, Vzporedni svet'', Ampak, Nova revija, Ljubljana, 2007 {{COBISS|ID=239883776}} == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih pisateljev]] * [[Seznam slovenskih dramatikov]] * [[Seznam slovenskih režiserjev]] == Zunanje povezave == {{wikivir}} * [http://www.dlib.si/v2/Results.aspx?query='keywords%3dvinko+moderndorfer'&pageSize=20 Avtorjeva dela v Digitalni knjižnici Slovenije] * [http://www.dlib.si/v2/Details.aspx?query=%27keywords%3dVinko+Moderndorfer%27&pageSize=20&URN=URN%3aNBN%3aSI%3adoc-4WP5FUC8 Intervju: Vinko Möderndorfer] * [http://www.siol.net/kultura/novice/2010/11/jezkova_nagrada_za_vinka_moderndorferja.aspx Ježkova nagrada za Vinka Möderndorferja] * [http://www.mladina.si/tednik/200430/clanek/kul-knjige--bernard_nezmah/ Vinko Möderndorfer: Druga soba] * [http://www.ljudmila.org/litcenter/novo/moederndorfer.html Ljudmila] * [http://www.pokrajina-st2.org/index-si.html Pokrajina Št. 2] * [http://www.imdb.com/name/nm1628186/ Imdb] * [http://www.rtvslo.si/kultura/film/vinko-moederndorfer-se-predstavi-benetkam/156125 Vinko Möderndorfer se predstavi Benetkam] * [http://www.rtvslo.si/kultura/oder/linhartova-nezka-v-sodobni-moederndorferjevi-preobleki/255452 Linhartova Nežka v sodobni Möderndorferjevi preobleki] * [http://www.mladina.si/tednik/200903/vinko_moderndorfer_vsakdanja_spominjanja Vinko Möderndorfer: Vsakdanja spominjanja] * [https://365.rtvslo.si/arhiv/profil/175239233 Vinko Möderndorfer]. Profil (29. julij 2026). RTV Slovenija. {{ZupanciceviNagrajenci}} {{RozanceviNagrajenci}} {{JezkoviNagrajenci}}{{Večernica}}{{Grumovi nagrajenci}}{{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Möderndorfer, Vinko}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski filmski režiserji]] [[Kategorija:Slovenski televizijski režiserji]] [[Kategorija:Slovenski gledališki režiserji]] [[Kategorija:Slovenski esejisti]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski dramatiki]] [[Kategorija:Slovenski esejisti]] [[Kategorija:Župančičevi nagrajenci]] [[Kategorija:Borštnikovi nagrajenci]] [[Kategorija:Vinko Möderndorfer|*]] [[Kategorija:Rožančevi nagrajenci]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] pbdzl9g305o2oxxsefu2bd30td2lhn0 6774800 6774778 2026-11-04T14:11:42Z ~2026-45085-22 264465 /* Nagrade in priznanja */ 6774800 wikitext text/x-wiki {{zapomen|slovenskega šolnika|Vinko Möderndorfer (1894)}} {{Infopolje Oseba}} '''Vinko Möderndorfer''', [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], [[pesnik]], [[dramatik]], [[esejist]], [[gledališče|gledališki]], [[radio|radijski]], [[film|filmski]] in [[televizija|televizijski]] [[režiser]], * [[22. september]] [[1958]], [[Celje]], [[Slovenija]]. V Celju je končal gimnazijo pedagoške smeri. Študiral je na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]] (AGRFT), kjer je diplomiral leta 1982 iz gledališke in radijske režije s predstavo ''[[Snubač]]'' A. P. Čehova. === Film in gledališče === Po končani akademiji je pričel z delom v slovenskih gledališčih. Hkrati pa je prevzel umetniško vodenje gledališča [[Glej]]. Delal je kot gledališki režiser nadaljeval v slovenskih gledališčih, kjer je do leta 2010 zrežiral 90 predstav. V svojem režijskem iskanju se je spoprijel z vsemi gledališkimi zvrstmi, stili in žanri. Leta 2003 je postal [[docent]] gledališke režije. Deloval je kot gledališki režiser, ob tem pa tudi kot radijski, filmski in televizijski režiser. V televizijskem mediju je režiral predvsem TV igre in dokumentarne TV filme po svojih scenarijih. Leta 2003 je po svojem romanu posnel prvi celovečerni film ''[[Predmestje (film)|Predmestje]]'', ki je na mednarodnih festivalih prejel številne nagrade. Leta 2022 je izšla obsežna monografija ''Gledališče Möderndorfer'' (1216 strani). V njej se avtor posveča 106 uprizoritvam, ki jih je režijsko zasnoval v dobrih štirih desetletjih režijskega ustvarjanja, od svoje prve režije leta 1980 v Eksperimentalnem gledališču Glej do krstne uprizoritve opere Samorog leta 2021. === Društva === Leta 1983 se je pridružil [[Društvo slovenskih pisateljev|Društvu slovenskih pisateljev]]. Je tudi član [[Združenje dramskih umetnikov Slovenije|Združenja dramskih umetnikov Slovenije]] in slovenskega [[PEN]] centra. Leta 2016 je prevzel funkcijo predsednika upravnega odbora [[Prešernov sklad|Prešernovega sklada]]. === Pisanje === Svojo literarno pot je začel kot pesnik v drugi polovici sedemdesetih let. Od leta 1981 do leta 2006 je v knjižni obliki objavil 30 del s področja proze, poezije, dramatike in esejistike, zrežiral okoli 70 gledaliških in opernih predstav, 12 TV iger in dokumentarnih filmov. Pisal je tudi [[pesniška zbirka|pesniške zbirke]] in [[zgodba|zgodbe]] za otroke. Med bolj znanimi so zgodbe ''[[Muc Langus & čarovnička Gajka]]'', ''[[Potovanje muca Langusa & čarovničke Gajke]]'', ''[[Vrnitev muca Langusa & čarovničke Gajke]]''. Od leta 1989 je za radio napisal prek 80 radijskih iger, izmed katerih so bile mnoge odigrane tudi v tujini ([[Nemčija]], [[Italija]], [[Češka]], [[Slovaška]], [[Hrvaška]]). Vzporedno je svoja literarna in strokovna dela objavljal doma in v vseh slovenskih revijah. V svojih strokovnih razmišljanjih se loteva predvsem področja gledališke režije, dramaturgije in igre. == Nagrade in priznanja == * 1986, [[Borštnikova nagrada]] za režijo predstave ''[[Potujoče gledališče Šopalovič]]'', avtorja [[L. Simovič]], (Primorsko dramsko gledališče) * 1993, prva nagrada na anonimnem natečaju [[Radio Slovenija|Radia Slovenija]] za otroško radijsko igro ''[[Kristalni cvet]]'' * 1994, prva nagrada na anonimnem natečaju Radia Slovenija in [[WDR]] za radijsko igro za odrasle ''[[Pokrajina]]'' (igra bila na WDR predvajana pod naslovom ''[[Die Landschaft]]'') * 1994, [[Župančičeva nagrada]] mesta [[Ljubljana|Ljubljane]] za zbirko novel ''[[Krog male smrti]]'' * 1995, prva nagrada na anonimnem natečaju [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovega srečanja]] za komedijo ''[[Štirje letni časi]]'' ob 200. obletnici smrti [[Anton Tomaž Linhart|Antona Tomaža Linharta]] * 1996, prva nagrada na anonimnem natečaju Radia Slovenija za radijsko igro za odrasle ''[[Na sončni strani]]'' * 1998, nagrada za najboljše komedijsko besedilo na [[Dnevi komedije v Celju|Dnevih komedije v Celju]] za komedijo ''[[Vaja zbora]]'' * 1999, nagrada za najboljše komedijsko besedilo ''[[Limonada slovenica]]'' * 2000, nagrada [[Prešernov sklad|Prešernovega sklada]] za knjigo novel ''[[Nekatere ljubezni]]'' * 2000, prva nagrada na anonimnem natečaju Radia Slovenija za radijsko igro ''[[Zlati klub]]'' * 2000, tretja nagrada na anonimnem natečaju [[Radio Slovenija|Radia Slovenija]] za radijsko igro ''Račun'' * 2001, nagrada za najboljše komedijsko besedilo ''[[Podnajemnik]]'' * 2001, nagrada na anonimnem natečaju [[Mohorjeva družba|Mohorjeve družbe]] za gledališko igro ''Praznina'' * 2003, nagrada [[Marjan Rožanc|Marjana Rožanca]] za leto 2002 za knjigo esejev ''[[Gledališče v ogledalu]]'' * 2003, nagrada za igro za najboljše komedijsko besedilo ''[[Na kmetih]]'' *2009, [[Čaša nesmrtnosti|velenjica-čaša nesmrtnosti]] za vrhunski desetletni pesniški opus v 21. stoletju * 2010, [[Ježkova nagrada]] (za režijo filma ''[[Kandidatka in šofer]]'')? * 2010, Šeligova nagrada: ''[[Lep dan za umret]]'' (avtor in režija Vinko Möderndorfer, Prešernovo gledališče Kranj) * 2012, Grumova nagrada: ''[[Vaje za tesnobo]]'' * 2013, [[modra ptica (nagrada)|modra ptica]] za mladinski roman ''[[Kot v filmu]]'' * 2014, [[Desetnica (nagrada)|desetnica]] in [[večernica (nagrada)|večernica]] za mladinski roman ''Kot v filmu'' * 2014, Grumova nagrada: ''Evropa'' *2017, [[Desetnica (nagrada)|desetnica]]: ''Kit na plaži'' * 2018, Grumova nagrada: ''Romeo in Julija sta bila begunca'' * 2020, Slovenski avtor v središču ([[Vilenica]] 2020) == Dela == ===Poezija za otroke=== * ''[[Kako se dan lepo začne]]'' (1993) {{COBISS|ID=33882624}} * ''[[Madonca fleten svet]]'' (1995) {{COBISS|ID=1208636}} * ''Zakaj so sloni rahlospeči'' (2003) {{COBISS|ID=127686912}} * ''Luža, čevelj, smrkelj in rokav'' (2009) {{COBISS|ID=248995328}} ===Proza za otroke=== * ''[[Sin Srakolin]]'' (1999) {{COBISS|ID=44088065}} * ''[[Muc Langus in Čarovnička Gajka]]'' (2002) {{COBISS|ID=120606720}} * ''[[Vrnitev muca Langusa in Čarovničke Gajke]]'' (2006) {{COBISS|ID=227790848}} * ''[[Potovanje muca Langusa & čarovničke Gajke]]'' (2009) {{COBISS|ID=246711296}} * ''[[Rdečehlačka : vesele zgodbe zelo male deklice|Rdečehlačka: vesele zgodbe zelo male deklice]]'' (2010) {{COBISS|ID=253481728}} * ''[[Velika žehta]]'' (2011) {{COBISS|ID=256709888}} * ''[[Švrk: res huda pasja biografija]]'' (2025) ===Dramska besedila za otroke=== * ''[[Pozor! Hudobe na delu!]]'' (1997) * ''[[Miši v operni hiši]]'' (2007) === Pesniške zbirke === * ''[[Rdeči ritual]]'' (1975) {{COBISS|ID=12540}} * ''[[Razstava slik]]'' (1977) * ''[[Pesmičice]]'' (1977) {{COBISS|ID=4237878}} * ''[[Punčica iz moje ulice]]'' (1978) * ''[[Mah (Vinko Möderndorfer)|Mah]]'' (1981/1986) {{COBISS|ID=18734592}} * ''[[Telo (Vinko Möderndorfer)|Telo]]'' (1989) {{COBISS|ID=117065}} * ''[[Male nočne ljubavne pesmi]]'' (1993) {{COBISS|ID=33663488}} * ''[[Madonca fleten svet]]'' (1995) {{COBISS|ID=1208636}} * ''[[Zlodejeve žalostinke]]'' (1999) {{COBISS|ID=43791361}} * ''[[Pesmi iz črne kronike]]'' (1999) {{COBISS|ID=105243136}} * ''[[Temno modro kot september]]'' (2003) {{COBISS|ID=122004736}} * ''[[Skala in srce]]'' (2004) {{COBISS|ID=218920192}} * ''[[Razhajanja]]'' (2007) {{COBISS|ID=234371584}} * ''[[Dotikanja]]'' (2008) {{COBISS|ID=237144320}} * ''[[Tavanja]]'' (2010) {{COBISS|ID=248474112}} * ''[[Prostost sveta]]'' (2011) {{COBISS|ID=257298944}} * ''[[Nimam več sadja zate]]'' (2011) * ''[[Predanost]]'' (2018) * ''[[Romeo in Julija iz sosednje ulice: pesmi in ena tragedija s hollywoodskim koncem]]'' (2021) ({{COBISS|ID=111806723}}){{COBISS|ID=255040000}} * ''[[Samota: Pariz, 2018-Prule, 2021]]'' (2023) * ''[[Naprej naprej]]'' (2023) * ''[[Erotika: Oblačila zaljubljencev]]'' (2025) === Kratka proza === * ''[[Krog male smrti]]'' (1993) {{COBISS|ID=34179328}} * ''[[Čas brez angelov]]'' (1994) {{COBISS|ID=43741952}} * ''[[Tarok pri Mariji]]'' (1994) {{COBISS|ID=42802176}} * ''[[Ležala sva tam in se slinila kot hudič]]'' (1996) {{COBISS|ID=63168256}} * ''[[Nekatere ljubezni]]'' (1997) {{COBISS|ID=70370304}} * ''[[Total (Möderndorfer)|Total]]'' (2000) {{COBISS|ID=108410368}} * ''[[Druga soba: novelete]]'' (2004) {{COBISS|ID=52698881}} * ''[[Vsakdanja spominjanja : zgodbe 1993-2007|Vsakdanja spominjanja: zgodbe 1993-2007]]'' (2008) {{COBISS|ID=240650496}} * ''[[Kino dom : zgodbe nekega kina|Kino dom: zgodbe nekega kina]]'' (2008) {{COBISS|ID=238657280}} * ''[[Plava ladja]]'' (2010) {{COBISS|ID=252744960}} * ''[[Vaje za tesnobo|Vaje iz tesnobe]]'' (2012) {{COBISS|ID=259990784}} *''[[Navodila za srečo]]'' (2018) === Romani === * ''[[Tek za rdečo hudičevko]]'' (1996) {{COBISS|ID=39213057}} * ''[[Pokrajina št. 2]]'' (1998) {{COBISS|ID=42912001}} * ''[[Predmestje (roman)|Predmestje]]'' (2002) {{COBISS|ID=128944128}} * ''[[Omejen rok trajanja]]'' (2003) {{COBISS|ID=122914304}} * ''[[Ljubezni Sinjebradca]]'' (2005) {{COBISS|ID=217406208}} * ''[[Nespečnost]]'' (2006) {{COBISS|ID=225656576}} * ''[[Odprla sem oči in šla k oknu]]'' (2007) {{COBISS|ID=230799360}} * ''[[Opoldne nekega dne]]'' (2008) {{COBISS|ID=240319232}} * ''[[Nihče več ne piše pisem]]'' (2011) {{COBISS|ID=253993472}} *''[[Balzacov popek: Pripoved običajne norosti]]'' (2013) *''[[Konec zgodbe]]'' (2017) *[[Druga preteklost : freska|''Druga preteklost: freska'']] (825 str.; 2017) * ''[[Odštevanje (roman)|Odštevanje]]: roman o času in poti'' (2023) - 1. del trilogije ''Spomin stvari'' * ''[[Zvezda, žlica in ura]]'' (2024) - 2. del trilogije ''Spomin stvari'' * ''[[1980: Roman o neki mladosti]]'' (2024) * ''[[Vanja: kratek roman o predolgem življenju]]'' (2025) - 3. del trilogije ''Spomin stvari'' ===Mladinski romani=== * ''[[Kot v filmu]]'' (2013) {{COBISS|ID=267965952}} * ''[[Kit na plaži]]'' (2015) {{COBISS|ID=280234752}} * ''[[Jaz sem Andrej]]'' (2018) {{COBISS|ID=295569152}} * ''[[Sončnica (Vinko Möderndorfer)|Sončnica]]'' (2021) {{COBISS|IID=48631555}} *''[[Jaz sem Gaj]]: o tem, kdo sem, kakšen sem. In podobno'' (2024) *''[[Resnična zgodba: kratek roman]]'' (2025) ===Dramska besedila=== * ''[[Kruti dnevi]]'' (1982) * ''[[Prilika o doktorju Josefu Mengeleju]]'' (1986) * ''[[Help]]'' (1989) * ''[[Vinko Möderndorfer: Camera obscura|Camera obscura]]'' (1990) * ''[[Hamlet in Ofelija]]'' (1994) * ''[[Transvestitska svatba]]'' (1994) * ''[[Sredi vrtov]]'' (1995) * ''[[Štirje letni časi]]'' (1996) * ''[[Jožef in Marija]]'' (1997) * ''[[Vaja zbora - tri komedije (Vaja zbora, Mama je umrla dvakrat, Transvestitska svatba)]]'' (1998) {{COBISS|ID=19635768}} * ''[[Limonada slovenica]]'' (1999) * ''[[Mama je umrla dvakrat]]'' (1999) * ''[[Podnajemnik]]'' (2000) * ''Praznina'' * ''[[Klub Fahreinheit]]'' (2001) * ''[[Mefistovo poročilo]]'' (2002) * ''[[Tri sestre (Möderndorfer)|Tri sestre]]'' (2002) * ''[[Na kmetih]]'' (2003) * ''[[Limonada slovenica: štiri komedije (Limonada slovenica, Truth story, Podnajemnik, Na kmetih)]]'' (2003) {{COBISS|ID=124130048}} * ''[[Mrtve duše (drama)|Mrtve duše]]'' (2004) * ''[[Na dnu]]'' (2006) * ''[[Šah mat ali Šola moralne prenove za može in žene]]'' (2006) * ''[[Mefistovo poročilo: igre in komedije (Mefistovo poročilo, Tri sestre, Klub Fahrenheit, Človek na dolge proge)]]'' (2006) {{COBISS|ID=56707073}} * ''[[Štiri komedije (Šah mat, Bruselj hotel, Mrtve duše, Oblast]]'' (2008) {{COBISS|ID=237584896}} * ''[[Lep dan za umret]]'' (2009) {{COBISS|ID=63166977}} * ''[[Blumen aus Krain: igre 1990-2010]]'' (2011) {{COBISS|ID=254751488}} * ''[[Spalnica: 3 igre]]'' (2012) {{COBISS|ID=264197120}} * ''Grenlandija'' (2014) * ''Evropa'' (2015) * ''[[Romeo in Julija sta bila begunca]]'' (2018) ===Eseji=== * ''[[Gledališče v ogledalu]]'' (2001) {{COBISS|ID=46353921}} * ''[[Vzporedni svet : razmišljanja o ustvarjanju|Vzporedni svet: razmišljanja o ustvarjanju]]'' (2005) {{COBISS|ID=217675264}} * ''[[Hvalnica koži]]'': ''pesnitev'' (2011) {{COBISS|ID=256944384}} {{COBISS}} * ''[[Ljudomrznik na tržnici]]'' (2019) * ''[[Življenje ali gledališče]]: O prepletanju gledališča in življenja, umetnosti in politike'' (2026) === Radijske igre === ==== Za otroke ==== * ''[[Pojoči prstki]]'' (izv. 1988) * ''[[Kako začarati zajca]]'' (izv. 1989) * ''[[Miši v operni hiši]]'' (izv. 1991) * ''[[Čarovnička Gajka]]'' (izv. 1992) * ''[[Vrnitev čarovničke Gajke]]'' (izv. 1992) * ''[[Muc Langus in čarovnička Gajka]]'' (izv. 1992) * ''[[Čudesa iz čistega ničesa]]'' (izv. 1993) * ''[[Kristalni cvet]]'' (izv. 1993) * ''[[Strašni razred 4. a]]'' (izv. 1993) * ''[[Dve hudobi]]'' (izv. 1994) * ''[[Popki]]'' (izv. 1994) * ''[[Zadnja Stradivarijeva hči]]'' (2008) ==== Za odrasle ==== * ''[[Snubitev anno 90]]'' (izv. [[1991]]) * ''[[Lov za nočnim gledalcem]], [[Skrivnostni umor v parku]], [[Nepokopani mrtvec]], [[Mrtvi tujec]], [[Silvesterska noč]], [[Popolnoma resnične kriminalistične štorije]]'' (vse izv. 1993) * ''[[Sredi vrtov]], [[Vinko Möderndorfer: Pokrajina | Pokrajina]], [[Blumen aus Krain]]'' ali ''[[Uršula in povodni mož]]'' (vse izv. 1994) === Filmografija === * ''[[Blumen aus Krain]] - [[Rožc'e s Kranjskega]]'' (1992) * ''[[Vsi smo le norci, portret opernega pevca]]'' [[Ferdinand Radovan|Ferdinanda Radovana]] (1994) * ''[[Vesele zgodbe iz zakonskega življenja]]'', (serija štirih iger) (1995) * ''[[Vinko Möderndorfer: Paradiž |Paradiž]]'' (1996) * ''[[Vinko Möderndorfer: Drevo |Drevo]]'' (1996) * ''[[Vinko Möderndorfer: Pokrajina |Pokrajina]]'' (1996) * ''[[Pesmi za mamke]]'' (1998) * ''[[Stoji stoji en beli grad]]'' (1999) * ''[[Človek v šipi (film)|Človek v šipi]]'' (1999) * ''[[Življenje je vredno le, če je poezija]]'' (2000) * ''[[Silvestrska zmešnjava]]'' (2001) * ''[[Vinko Möderndorfer: Miloš Mikeln |Miloš Mikeln]]'' (2002) * ''[[Predmestje (film)|Predmestje]]'' (2004) * ''[[Pokrajina št. 2 (film)|Pokrajina št. 2]]'' (2008) * ''[[Kandidatka in šofer]]'' (2009/10?) * ''[[Inferno (slovenski film)|Inferno]]'' (2014) * ''[[Zastoj (film)|Zastoj]]'' (2021) == Viri == * {{COBISS|ID=239785216}} * ''Enciklopedija Slovenije''; knjiga 7, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1993 {{COBISS|ID=17411}} * Vid Sagadin: ''Iščoči osebki'', Literatura, LDS, Ljubljana, 1995 {{COBISS|ID=48607232}} * Polona Hanžek Novak: ''V srcu mladi'', Genija, 2004 {{COBISS|ID=216673536}} * Tia Benko: ''Knjiga za ljudi z močnim želodcem'', Literatura, LDS, Ljubljana, 2005 {{COBISS|ID=227084288}} * ''Veliki splošni leksikon''; knjiga 11, DZS, Ljubljana, 2006 {{COBISS|ID=224226304}} * Mare Cestnik: ''Vinko Möderndorfer, Vzporedni svet'', Ampak, Nova revija, Ljubljana, 2007 {{COBISS|ID=239883776}} == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih pisateljev]] * [[Seznam slovenskih dramatikov]] * [[Seznam slovenskih režiserjev]] == Zunanje povezave == {{wikivir}} * [http://www.dlib.si/v2/Results.aspx?query='keywords%3dvinko+moderndorfer'&pageSize=20 Avtorjeva dela v Digitalni knjižnici Slovenije] * [http://www.dlib.si/v2/Details.aspx?query=%27keywords%3dVinko+Moderndorfer%27&pageSize=20&URN=URN%3aNBN%3aSI%3adoc-4WP5FUC8 Intervju: Vinko Möderndorfer] * [http://www.siol.net/kultura/novice/2010/11/jezkova_nagrada_za_vinka_moderndorferja.aspx Ježkova nagrada za Vinka Möderndorferja] * [http://www.mladina.si/tednik/200430/clanek/kul-knjige--bernard_nezmah/ Vinko Möderndorfer: Druga soba] * [http://www.ljudmila.org/litcenter/novo/moederndorfer.html Ljudmila] * [http://www.pokrajina-st2.org/index-si.html Pokrajina Št. 2] * [http://www.imdb.com/name/nm1628186/ Imdb] * [http://www.rtvslo.si/kultura/film/vinko-moederndorfer-se-predstavi-benetkam/156125 Vinko Möderndorfer se predstavi Benetkam] * [http://www.rtvslo.si/kultura/oder/linhartova-nezka-v-sodobni-moederndorferjevi-preobleki/255452 Linhartova Nežka v sodobni Möderndorferjevi preobleki] * [http://www.mladina.si/tednik/200903/vinko_moderndorfer_vsakdanja_spominjanja Vinko Möderndorfer: Vsakdanja spominjanja] * [https://365.rtvslo.si/arhiv/profil/175239233 Vinko Möderndorfer]. Profil (29. julij 2026). RTV Slovenija. {{ZupanciceviNagrajenci}} {{RozanceviNagrajenci}} {{JezkoviNagrajenci}}{{Večernica}}{{Grumovi nagrajenci}}{{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Möderndorfer, Vinko}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski filmski režiserji]] [[Kategorija:Slovenski televizijski režiserji]] [[Kategorija:Slovenski gledališki režiserji]] [[Kategorija:Slovenski esejisti]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski dramatiki]] [[Kategorija:Slovenski esejisti]] [[Kategorija:Župančičevi nagrajenci]] [[Kategorija:Borštnikovi nagrajenci]] [[Kategorija:Vinko Möderndorfer|*]] [[Kategorija:Rožančevi nagrajenci]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] 7r3d1fxt8mabwvvvvcyqwh2tkv6na8z 6774804 6774800 2026-11-04T14:14:21Z ~2026-45085-22 264465 /* Viri */ 6774804 wikitext text/x-wiki {{zapomen|slovenskega šolnika|Vinko Möderndorfer (1894)}} {{Infopolje Oseba}} '''Vinko Möderndorfer''', [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], [[pesnik]], [[dramatik]], [[esejist]], [[gledališče|gledališki]], [[radio|radijski]], [[film|filmski]] in [[televizija|televizijski]] [[režiser]], * [[22. september]] [[1958]], [[Celje]], [[Slovenija]]. V Celju je končal gimnazijo pedagoške smeri. Študiral je na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]] (AGRFT), kjer je diplomiral leta 1982 iz gledališke in radijske režije s predstavo ''[[Snubač]]'' A. P. Čehova. === Film in gledališče === Po končani akademiji je pričel z delom v slovenskih gledališčih. Hkrati pa je prevzel umetniško vodenje gledališča [[Glej]]. Delal je kot gledališki režiser nadaljeval v slovenskih gledališčih, kjer je do leta 2010 zrežiral 90 predstav. V svojem režijskem iskanju se je spoprijel z vsemi gledališkimi zvrstmi, stili in žanri. Leta 2003 je postal [[docent]] gledališke režije. Deloval je kot gledališki režiser, ob tem pa tudi kot radijski, filmski in televizijski režiser. V televizijskem mediju je režiral predvsem TV igre in dokumentarne TV filme po svojih scenarijih. Leta 2003 je po svojem romanu posnel prvi celovečerni film ''[[Predmestje (film)|Predmestje]]'', ki je na mednarodnih festivalih prejel številne nagrade. Leta 2022 je izšla obsežna monografija ''Gledališče Möderndorfer'' (1216 strani). V njej se avtor posveča 106 uprizoritvam, ki jih je režijsko zasnoval v dobrih štirih desetletjih režijskega ustvarjanja, od svoje prve režije leta 1980 v Eksperimentalnem gledališču Glej do krstne uprizoritve opere Samorog leta 2021. === Društva === Leta 1983 se je pridružil [[Društvo slovenskih pisateljev|Društvu slovenskih pisateljev]]. Je tudi član [[Združenje dramskih umetnikov Slovenije|Združenja dramskih umetnikov Slovenije]] in slovenskega [[PEN]] centra. Leta 2016 je prevzel funkcijo predsednika upravnega odbora [[Prešernov sklad|Prešernovega sklada]]. === Pisanje === Svojo literarno pot je začel kot pesnik v drugi polovici sedemdesetih let. Od leta 1981 do leta 2006 je v knjižni obliki objavil 30 del s področja proze, poezije, dramatike in esejistike, zrežiral okoli 70 gledaliških in opernih predstav, 12 TV iger in dokumentarnih filmov. Pisal je tudi [[pesniška zbirka|pesniške zbirke]] in [[zgodba|zgodbe]] za otroke. Med bolj znanimi so zgodbe ''[[Muc Langus & čarovnička Gajka]]'', ''[[Potovanje muca Langusa & čarovničke Gajke]]'', ''[[Vrnitev muca Langusa & čarovničke Gajke]]''. Od leta 1989 je za radio napisal prek 80 radijskih iger, izmed katerih so bile mnoge odigrane tudi v tujini ([[Nemčija]], [[Italija]], [[Češka]], [[Slovaška]], [[Hrvaška]]). Vzporedno je svoja literarna in strokovna dela objavljal doma in v vseh slovenskih revijah. V svojih strokovnih razmišljanjih se loteva predvsem področja gledališke režije, dramaturgije in igre. == Nagrade in priznanja == * 1986, [[Borštnikova nagrada]] za režijo predstave ''[[Potujoče gledališče Šopalovič]]'', avtorja [[L. Simovič]], (Primorsko dramsko gledališče) * 1993, prva nagrada na anonimnem natečaju [[Radio Slovenija|Radia Slovenija]] za otroško radijsko igro ''[[Kristalni cvet]]'' * 1994, prva nagrada na anonimnem natečaju Radia Slovenija in [[WDR]] za radijsko igro za odrasle ''[[Pokrajina]]'' (igra bila na WDR predvajana pod naslovom ''[[Die Landschaft]]'') * 1994, [[Župančičeva nagrada]] mesta [[Ljubljana|Ljubljane]] za zbirko novel ''[[Krog male smrti]]'' * 1995, prva nagrada na anonimnem natečaju [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovega srečanja]] za komedijo ''[[Štirje letni časi]]'' ob 200. obletnici smrti [[Anton Tomaž Linhart|Antona Tomaža Linharta]] * 1996, prva nagrada na anonimnem natečaju Radia Slovenija za radijsko igro za odrasle ''[[Na sončni strani]]'' * 1998, nagrada za najboljše komedijsko besedilo na [[Dnevi komedije v Celju|Dnevih komedije v Celju]] za komedijo ''[[Vaja zbora]]'' * 1999, nagrada za najboljše komedijsko besedilo ''[[Limonada slovenica]]'' * 2000, nagrada [[Prešernov sklad|Prešernovega sklada]] za knjigo novel ''[[Nekatere ljubezni]]'' * 2000, prva nagrada na anonimnem natečaju Radia Slovenija za radijsko igro ''[[Zlati klub]]'' * 2000, tretja nagrada na anonimnem natečaju [[Radio Slovenija|Radia Slovenija]] za radijsko igro ''Račun'' * 2001, nagrada za najboljše komedijsko besedilo ''[[Podnajemnik]]'' * 2001, nagrada na anonimnem natečaju [[Mohorjeva družba|Mohorjeve družbe]] za gledališko igro ''Praznina'' * 2003, nagrada [[Marjan Rožanc|Marjana Rožanca]] za leto 2002 za knjigo esejev ''[[Gledališče v ogledalu]]'' * 2003, nagrada za igro za najboljše komedijsko besedilo ''[[Na kmetih]]'' *2009, [[Čaša nesmrtnosti|velenjica-čaša nesmrtnosti]] za vrhunski desetletni pesniški opus v 21. stoletju * 2010, [[Ježkova nagrada]] (za režijo filma ''[[Kandidatka in šofer]]'')? * 2010, Šeligova nagrada: ''[[Lep dan za umret]]'' (avtor in režija Vinko Möderndorfer, Prešernovo gledališče Kranj) * 2012, Grumova nagrada: ''[[Vaje za tesnobo]]'' * 2013, [[modra ptica (nagrada)|modra ptica]] za mladinski roman ''[[Kot v filmu]]'' * 2014, [[Desetnica (nagrada)|desetnica]] in [[večernica (nagrada)|večernica]] za mladinski roman ''Kot v filmu'' * 2014, Grumova nagrada: ''Evropa'' *2017, [[Desetnica (nagrada)|desetnica]]: ''Kit na plaži'' * 2018, Grumova nagrada: ''Romeo in Julija sta bila begunca'' * 2020, Slovenski avtor v središču ([[Vilenica]] 2020) == Dela == ===Poezija za otroke=== * ''[[Kako se dan lepo začne]]'' (1993) {{COBISS|ID=33882624}} * ''[[Madonca fleten svet]]'' (1995) {{COBISS|ID=1208636}} * ''Zakaj so sloni rahlospeči'' (2003) {{COBISS|ID=127686912}} * ''Luža, čevelj, smrkelj in rokav'' (2009) {{COBISS|ID=248995328}} ===Proza za otroke=== * ''[[Sin Srakolin]]'' (1999) {{COBISS|ID=44088065}} * ''[[Muc Langus in Čarovnička Gajka]]'' (2002) {{COBISS|ID=120606720}} * ''[[Vrnitev muca Langusa in Čarovničke Gajke]]'' (2006) {{COBISS|ID=227790848}} * ''[[Potovanje muca Langusa & čarovničke Gajke]]'' (2009) {{COBISS|ID=246711296}} * ''[[Rdečehlačka : vesele zgodbe zelo male deklice|Rdečehlačka: vesele zgodbe zelo male deklice]]'' (2010) {{COBISS|ID=253481728}} * ''[[Velika žehta]]'' (2011) {{COBISS|ID=256709888}} * ''[[Švrk: res huda pasja biografija]]'' (2025) ===Dramska besedila za otroke=== * ''[[Pozor! Hudobe na delu!]]'' (1997) * ''[[Miši v operni hiši]]'' (2007) === Pesniške zbirke === * ''[[Rdeči ritual]]'' (1975) {{COBISS|ID=12540}} * ''[[Razstava slik]]'' (1977) * ''[[Pesmičice]]'' (1977) {{COBISS|ID=4237878}} * ''[[Punčica iz moje ulice]]'' (1978) * ''[[Mah (Vinko Möderndorfer)|Mah]]'' (1981/1986) {{COBISS|ID=18734592}} * ''[[Telo (Vinko Möderndorfer)|Telo]]'' (1989) {{COBISS|ID=117065}} * ''[[Male nočne ljubavne pesmi]]'' (1993) {{COBISS|ID=33663488}} * ''[[Madonca fleten svet]]'' (1995) {{COBISS|ID=1208636}} * ''[[Zlodejeve žalostinke]]'' (1999) {{COBISS|ID=43791361}} * ''[[Pesmi iz črne kronike]]'' (1999) {{COBISS|ID=105243136}} * ''[[Temno modro kot september]]'' (2003) {{COBISS|ID=122004736}} * ''[[Skala in srce]]'' (2004) {{COBISS|ID=218920192}} * ''[[Razhajanja]]'' (2007) {{COBISS|ID=234371584}} * ''[[Dotikanja]]'' (2008) {{COBISS|ID=237144320}} * ''[[Tavanja]]'' (2010) {{COBISS|ID=248474112}} * ''[[Prostost sveta]]'' (2011) {{COBISS|ID=257298944}} * ''[[Nimam več sadja zate]]'' (2011) * ''[[Predanost]]'' (2018) * ''[[Romeo in Julija iz sosednje ulice: pesmi in ena tragedija s hollywoodskim koncem]]'' (2021) ({{COBISS|ID=111806723}}){{COBISS|ID=255040000}} * ''[[Samota: Pariz, 2018-Prule, 2021]]'' (2023) * ''[[Naprej naprej]]'' (2023) * ''[[Erotika: Oblačila zaljubljencev]]'' (2025) === Kratka proza === * ''[[Krog male smrti]]'' (1993) {{COBISS|ID=34179328}} * ''[[Čas brez angelov]]'' (1994) {{COBISS|ID=43741952}} * ''[[Tarok pri Mariji]]'' (1994) {{COBISS|ID=42802176}} * ''[[Ležala sva tam in se slinila kot hudič]]'' (1996) {{COBISS|ID=63168256}} * ''[[Nekatere ljubezni]]'' (1997) {{COBISS|ID=70370304}} * ''[[Total (Möderndorfer)|Total]]'' (2000) {{COBISS|ID=108410368}} * ''[[Druga soba: novelete]]'' (2004) {{COBISS|ID=52698881}} * ''[[Vsakdanja spominjanja : zgodbe 1993-2007|Vsakdanja spominjanja: zgodbe 1993-2007]]'' (2008) {{COBISS|ID=240650496}} * ''[[Kino dom : zgodbe nekega kina|Kino dom: zgodbe nekega kina]]'' (2008) {{COBISS|ID=238657280}} * ''[[Plava ladja]]'' (2010) {{COBISS|ID=252744960}} * ''[[Vaje za tesnobo|Vaje iz tesnobe]]'' (2012) {{COBISS|ID=259990784}} *''[[Navodila za srečo]]'' (2018) === Romani === * ''[[Tek za rdečo hudičevko]]'' (1996) {{COBISS|ID=39213057}} * ''[[Pokrajina št. 2]]'' (1998) {{COBISS|ID=42912001}} * ''[[Predmestje (roman)|Predmestje]]'' (2002) {{COBISS|ID=128944128}} * ''[[Omejen rok trajanja]]'' (2003) {{COBISS|ID=122914304}} * ''[[Ljubezni Sinjebradca]]'' (2005) {{COBISS|ID=217406208}} * ''[[Nespečnost]]'' (2006) {{COBISS|ID=225656576}} * ''[[Odprla sem oči in šla k oknu]]'' (2007) {{COBISS|ID=230799360}} * ''[[Opoldne nekega dne]]'' (2008) {{COBISS|ID=240319232}} * ''[[Nihče več ne piše pisem]]'' (2011) {{COBISS|ID=253993472}} *''[[Balzacov popek: Pripoved običajne norosti]]'' (2013) *''[[Konec zgodbe]]'' (2017) *[[Druga preteklost : freska|''Druga preteklost: freska'']] (825 str.; 2017) * ''[[Odštevanje (roman)|Odštevanje]]: roman o času in poti'' (2023) - 1. del trilogije ''Spomin stvari'' * ''[[Zvezda, žlica in ura]]'' (2024) - 2. del trilogije ''Spomin stvari'' * ''[[1980: Roman o neki mladosti]]'' (2024) * ''[[Vanja: kratek roman o predolgem življenju]]'' (2025) - 3. del trilogije ''Spomin stvari'' ===Mladinski romani=== * ''[[Kot v filmu]]'' (2013) {{COBISS|ID=267965952}} * ''[[Kit na plaži]]'' (2015) {{COBISS|ID=280234752}} * ''[[Jaz sem Andrej]]'' (2018) {{COBISS|ID=295569152}} * ''[[Sončnica (Vinko Möderndorfer)|Sončnica]]'' (2021) {{COBISS|IID=48631555}} *''[[Jaz sem Gaj]]: o tem, kdo sem, kakšen sem. In podobno'' (2024) *''[[Resnična zgodba: kratek roman]]'' (2025) ===Dramska besedila=== * ''[[Kruti dnevi]]'' (1982) * ''[[Prilika o doktorju Josefu Mengeleju]]'' (1986) * ''[[Help]]'' (1989) * ''[[Vinko Möderndorfer: Camera obscura|Camera obscura]]'' (1990) * ''[[Hamlet in Ofelija]]'' (1994) * ''[[Transvestitska svatba]]'' (1994) * ''[[Sredi vrtov]]'' (1995) * ''[[Štirje letni časi]]'' (1996) * ''[[Jožef in Marija]]'' (1997) * ''[[Vaja zbora - tri komedije (Vaja zbora, Mama je umrla dvakrat, Transvestitska svatba)]]'' (1998) {{COBISS|ID=19635768}} * ''[[Limonada slovenica]]'' (1999) * ''[[Mama je umrla dvakrat]]'' (1999) * ''[[Podnajemnik]]'' (2000) * ''Praznina'' * ''[[Klub Fahreinheit]]'' (2001) * ''[[Mefistovo poročilo]]'' (2002) * ''[[Tri sestre (Möderndorfer)|Tri sestre]]'' (2002) * ''[[Na kmetih]]'' (2003) * ''[[Limonada slovenica: štiri komedije (Limonada slovenica, Truth story, Podnajemnik, Na kmetih)]]'' (2003) {{COBISS|ID=124130048}} * ''[[Mrtve duše (drama)|Mrtve duše]]'' (2004) * ''[[Na dnu]]'' (2006) * ''[[Šah mat ali Šola moralne prenove za može in žene]]'' (2006) * ''[[Mefistovo poročilo: igre in komedije (Mefistovo poročilo, Tri sestre, Klub Fahrenheit, Človek na dolge proge)]]'' (2006) {{COBISS|ID=56707073}} * ''[[Štiri komedije (Šah mat, Bruselj hotel, Mrtve duše, Oblast]]'' (2008) {{COBISS|ID=237584896}} * ''[[Lep dan za umret]]'' (2009) {{COBISS|ID=63166977}} * ''[[Blumen aus Krain: igre 1990-2010]]'' (2011) {{COBISS|ID=254751488}} * ''[[Spalnica: 3 igre]]'' (2012) {{COBISS|ID=264197120}} * ''Grenlandija'' (2014) * ''Evropa'' (2015) * ''[[Romeo in Julija sta bila begunca]]'' (2018) ===Eseji=== * ''[[Gledališče v ogledalu]]'' (2001) {{COBISS|ID=46353921}} * ''[[Vzporedni svet : razmišljanja o ustvarjanju|Vzporedni svet: razmišljanja o ustvarjanju]]'' (2005) {{COBISS|ID=217675264}} * ''[[Hvalnica koži]]'': ''pesnitev'' (2011) {{COBISS|ID=256944384}} {{COBISS}} * ''[[Ljudomrznik na tržnici]]'' (2019) * ''[[Življenje ali gledališče]]: O prepletanju gledališča in življenja, umetnosti in politike'' (2026) === Radijske igre === ==== Za otroke ==== * ''[[Pojoči prstki]]'' (izv. 1988) * ''[[Kako začarati zajca]]'' (izv. 1989) * ''[[Miši v operni hiši]]'' (izv. 1991) * ''[[Čarovnička Gajka]]'' (izv. 1992) * ''[[Vrnitev čarovničke Gajke]]'' (izv. 1992) * ''[[Muc Langus in čarovnička Gajka]]'' (izv. 1992) * ''[[Čudesa iz čistega ničesa]]'' (izv. 1993) * ''[[Kristalni cvet]]'' (izv. 1993) * ''[[Strašni razred 4. a]]'' (izv. 1993) * ''[[Dve hudobi]]'' (izv. 1994) * ''[[Popki]]'' (izv. 1994) * ''[[Zadnja Stradivarijeva hči]]'' (2008) ==== Za odrasle ==== * ''[[Snubitev anno 90]]'' (izv. [[1991]]) * ''[[Lov za nočnim gledalcem]], [[Skrivnostni umor v parku]], [[Nepokopani mrtvec]], [[Mrtvi tujec]], [[Silvesterska noč]], [[Popolnoma resnične kriminalistične štorije]]'' (vse izv. 1993) * ''[[Sredi vrtov]], [[Vinko Möderndorfer: Pokrajina | Pokrajina]], [[Blumen aus Krain]]'' ali ''[[Uršula in povodni mož]]'' (vse izv. 1994) === Filmografija === * ''[[Blumen aus Krain]] - [[Rožc'e s Kranjskega]]'' (1992) * ''[[Vsi smo le norci, portret opernega pevca]]'' [[Ferdinand Radovan|Ferdinanda Radovana]] (1994) * ''[[Vesele zgodbe iz zakonskega življenja]]'', (serija štirih iger) (1995) * ''[[Vinko Möderndorfer: Paradiž |Paradiž]]'' (1996) * ''[[Vinko Möderndorfer: Drevo |Drevo]]'' (1996) * ''[[Vinko Möderndorfer: Pokrajina |Pokrajina]]'' (1996) * ''[[Pesmi za mamke]]'' (1998) * ''[[Stoji stoji en beli grad]]'' (1999) * ''[[Človek v šipi (film)|Človek v šipi]]'' (1999) * ''[[Življenje je vredno le, če je poezija]]'' (2000) * ''[[Silvestrska zmešnjava]]'' (2001) * ''[[Vinko Möderndorfer: Miloš Mikeln |Miloš Mikeln]]'' (2002) * ''[[Predmestje (film)|Predmestje]]'' (2004) * ''[[Pokrajina št. 2 (film)|Pokrajina št. 2]]'' (2008) * ''[[Kandidatka in šofer]]'' (2009) * ''[[Inferno (slovenski film)|Inferno]]'' (2014) * ''[[Zastoj (film)|Zastoj]]'' (2021) == Viri == * {{COBISS|ID=239785216}} * ''Enciklopedija Slovenije''; knjiga 7, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1993 {{COBISS|ID=17411}} * Vid Sagadin: ''Iščoči osebki'', Literatura, LDS, Ljubljana, 1995 {{COBISS|ID=48607232}} * Polona Hanžek Novak: ''V srcu mladi'', Genija, 2004 {{COBISS|ID=216673536}} * Tia Benko: ''Knjiga za ljudi z močnim želodcem'', Literatura, LDS, Ljubljana, 2005 {{COBISS|ID=227084288}} * ''Veliki splošni leksikon''; knjiga 11, DZS, Ljubljana, 2006 {{COBISS|ID=224226304}} * Mare Cestnik: ''Vinko Möderndorfer, Vzporedni svet'', Ampak, Nova revija, Ljubljana, 2007 {{COBISS|ID=239883776}} == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih pisateljev]] * [[Seznam slovenskih dramatikov]] * [[Seznam slovenskih režiserjev]] == Zunanje povezave == {{wikivir}} * [http://www.dlib.si/v2/Results.aspx?query='keywords%3dvinko+moderndorfer'&pageSize=20 Avtorjeva dela v Digitalni knjižnici Slovenije] * [http://www.dlib.si/v2/Details.aspx?query=%27keywords%3dVinko+Moderndorfer%27&pageSize=20&URN=URN%3aNBN%3aSI%3adoc-4WP5FUC8 Intervju: Vinko Möderndorfer] * [http://www.siol.net/kultura/novice/2010/11/jezkova_nagrada_za_vinka_moderndorferja.aspx Ježkova nagrada za Vinka Möderndorferja] * [http://www.mladina.si/tednik/200430/clanek/kul-knjige--bernard_nezmah/ Vinko Möderndorfer: Druga soba] * [http://www.ljudmila.org/litcenter/novo/moederndorfer.html Ljudmila] * [http://www.pokrajina-st2.org/index-si.html Pokrajina Št. 2] * [http://www.imdb.com/name/nm1628186/ Imdb] * [http://www.rtvslo.si/kultura/film/vinko-moederndorfer-se-predstavi-benetkam/156125 Vinko Möderndorfer se predstavi Benetkam] * [http://www.rtvslo.si/kultura/oder/linhartova-nezka-v-sodobni-moederndorferjevi-preobleki/255452 Linhartova Nežka v sodobni Möderndorferjevi preobleki] * [http://www.mladina.si/tednik/200903/vinko_moderndorfer_vsakdanja_spominjanja Vinko Möderndorfer: Vsakdanja spominjanja] * [https://365.rtvslo.si/arhiv/profil/175239233 Vinko Möderndorfer]. Profil (29. julij 2026). RTV Slovenija. {{ZupanciceviNagrajenci}} {{RozanceviNagrajenci}} {{JezkoviNagrajenci}}{{Večernica}}{{Grumovi nagrajenci}}{{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Möderndorfer, Vinko}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski filmski režiserji]] [[Kategorija:Slovenski televizijski režiserji]] [[Kategorija:Slovenski gledališki režiserji]] [[Kategorija:Slovenski esejisti]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski dramatiki]] [[Kategorija:Slovenski esejisti]] [[Kategorija:Župančičevi nagrajenci]] [[Kategorija:Borštnikovi nagrajenci]] [[Kategorija:Vinko Möderndorfer|*]] [[Kategorija:Rožančevi nagrajenci]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] pzaop1rjabjbbn1llrrwatuzhtbc7gm 6774819 6774804 2026-11-04T15:07:31Z ~2026-45085-22 264465 /* Dela */ 6774819 wikitext text/x-wiki {{zapomen|slovenskega šolnika|Vinko Möderndorfer (1894)}} {{Infopolje Oseba}} '''Vinko Möderndorfer''', [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], [[pesnik]], [[dramatik]], [[esejist]], [[gledališče|gledališki]], [[radio|radijski]], [[film|filmski]] in [[televizija|televizijski]] [[režiser]], * [[22. september]] [[1958]], [[Celje]], [[Slovenija]]. V Celju je končal gimnazijo pedagoške smeri. Študiral je na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]] (AGRFT), kjer je diplomiral leta 1982 iz gledališke in radijske režije s predstavo ''[[Snubač]]'' A. P. Čehova. === Film in gledališče === Po končani akademiji je pričel z delom v slovenskih gledališčih. Hkrati pa je prevzel umetniško vodenje gledališča [[Glej]]. Delal je kot gledališki režiser nadaljeval v slovenskih gledališčih, kjer je do leta 2010 zrežiral 90 predstav. V svojem režijskem iskanju se je spoprijel z vsemi gledališkimi zvrstmi, stili in žanri. Leta 2003 je postal [[docent]] gledališke režije. Deloval je kot gledališki režiser, ob tem pa tudi kot radijski, filmski in televizijski režiser. V televizijskem mediju je režiral predvsem TV igre in dokumentarne TV filme po svojih scenarijih. Leta 2003 je po svojem romanu posnel prvi celovečerni film ''[[Predmestje (film)|Predmestje]]'', ki je na mednarodnih festivalih prejel številne nagrade. Leta 2022 je izšla obsežna monografija ''[[Gledališče Möderndorfer]]'' (1216 strani). V njej se avtor posveča 106 uprizoritvam, ki jih je režijsko zasnoval v dobrih štirih desetletjih režijskega ustvarjanja, od svoje prve režije leta 1980 v Eksperimentalnem [[Gledališče Glej|gledališču Glej]] do krstne uprizoritve opere Samorog leta 2021 ([[SNG Opera in balet]] Ljubljana). Režiral je še v [[Lutkovno gledališče Ljubljana|Lutkovnem gledališču Ljubljana]], [[Slovensko mladinsko gledališče|Slovenskem mladinskem gledališču]], [[SNG Drama Ljubljana]], [[Prešernovo gledališče Kranj|Prešernovem gledališču Kranj]], [[Cafe Teater|Cafe Teatru]], [[SNG Nova Gorica]]. === Društva === Leta 1983 se je pridružil [[Društvo slovenskih pisateljev|Društvu slovenskih pisateljev]]. Je tudi član [[Združenje dramskih umetnikov Slovenije|Združenja dramskih umetnikov Slovenije]] in slovenskega [[PEN]] centra. Leta 2016 je prevzel funkcijo predsednika upravnega odbora [[Prešernov sklad|Prešernovega sklada]]. === Pisanje === Svojo literarno pot je začel kot pesnik v drugi polovici sedemdesetih let. Od leta 1981 do leta 2006 je v knjižni obliki objavil 30 del s področja proze, poezije, dramatike in esejistike, zrežiral okoli 70 gledaliških in opernih predstav, 12 TV iger in dokumentarnih filmov. Pisal je tudi [[pesniška zbirka|pesniške zbirke]] in [[zgodba|zgodbe]] za otroke. Med bolj znanimi so zgodbe ''[[Muc Langus & čarovnička Gajka]]'', ''[[Potovanje muca Langusa & čarovničke Gajke]]'', ''[[Vrnitev muca Langusa & čarovničke Gajke]]''. Od leta 1989 je za radio napisal prek 80 radijskih iger, izmed katerih so bile mnoge odigrane tudi v tujini ([[Nemčija]], [[Italija]], [[Češka]], [[Slovaška]], [[Hrvaška]]). Vzporedno je svoja literarna in strokovna dela objavljal doma in v vseh slovenskih revijah. V svojih strokovnih razmišljanjih se loteva predvsem področja gledališke režije, dramaturgije in igre. == Nagrade in priznanja == * 1986, [[Borštnikova nagrada]] za režijo predstave ''[[Potujoče gledališče Šopalovič]]'', avtorja [[L. Simovič]], (Primorsko dramsko gledališče) * 1993, prva nagrada na anonimnem natečaju [[Radio Slovenija|Radia Slovenija]] za otroško radijsko igro ''[[Kristalni cvet]]'' * 1994, prva nagrada na anonimnem natečaju Radia Slovenija in [[WDR]] za radijsko igro za odrasle ''[[Pokrajina]]'' (igra bila na WDR predvajana pod naslovom ''[[Die Landschaft]]'') * 1994, [[Župančičeva nagrada]] mesta [[Ljubljana|Ljubljane]] za zbirko novel ''[[Krog male smrti]]'' * 1995, prva nagrada na anonimnem natečaju [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovega srečanja]] za komedijo ''[[Štirje letni časi]]'' ob 200. obletnici smrti [[Anton Tomaž Linhart|Antona Tomaža Linharta]] * 1996, prva nagrada na anonimnem natečaju Radia Slovenija za radijsko igro za odrasle ''[[Na sončni strani]]'' * 1998, nagrada za najboljše komedijsko besedilo na [[Dnevi komedije v Celju|Dnevih komedije v Celju]] za komedijo ''[[Vaja zbora]]'' * 1999, nagrada za najboljše komedijsko besedilo ''[[Limonada slovenica]]'' * 2000, nagrada [[Prešernov sklad|Prešernovega sklada]] za knjigo novel ''[[Nekatere ljubezni]]'' * 2000, prva nagrada na anonimnem natečaju Radia Slovenija za radijsko igro ''[[Zlati klub]]'' * 2000, tretja nagrada na anonimnem natečaju [[Radio Slovenija|Radia Slovenija]] za radijsko igro ''Račun'' * 2001, nagrada za najboljše komedijsko besedilo ''[[Podnajemnik]]'' * 2001, nagrada na anonimnem natečaju [[Mohorjeva družba|Mohorjeve družbe]] za gledališko igro ''Praznina'' * 2003, nagrada [[Marjan Rožanc|Marjana Rožanca]] za leto 2002 za knjigo esejev ''[[Gledališče v ogledalu]]'' * 2003, nagrada za igro za najboljše komedijsko besedilo ''[[Na kmetih]]'' *2009, [[Čaša nesmrtnosti|velenjica-čaša nesmrtnosti]] za vrhunski desetletni pesniški opus v 21. stoletju * 2010, [[Ježkova nagrada]] (za režijo filma ''[[Kandidatka in šofer]]'')? * 2010, Šeligova nagrada: ''[[Lep dan za umret]]'' (avtor in režija Vinko Möderndorfer, Prešernovo gledališče Kranj) * 2012, Grumova nagrada: ''[[Vaje za tesnobo]]'' * 2013, [[modra ptica (nagrada)|modra ptica]] za mladinski roman ''[[Kot v filmu]]'' * 2014, [[Desetnica (nagrada)|desetnica]] in [[večernica (nagrada)|večernica]] za mladinski roman ''Kot v filmu'' * 2014, Grumova nagrada: ''Evropa'' *2017, [[Desetnica (nagrada)|desetnica]]: ''Kit na plaži'' * 2018, Grumova nagrada: ''Romeo in Julija sta bila begunca'' * 2020, Slovenski avtor v središču (mednarodno literarno srečanje Vilenica, 2020) == Dela == ===Poezija za otroke=== * ''[[Kako se dan lepo začne]]'' (1993) {{COBISS|ID=33882624}} * ''[[Madonca fleten svet]]'' (1995) {{COBISS|ID=1208636}} * ''Zakaj so sloni rahlospeči'' (2003) {{COBISS|ID=127686912}} * ''Luža, čevelj, smrkelj in rokav'' (2009) {{COBISS|ID=248995328}} ===Proza za otroke=== * ''[[Sin Srakolin]]'' (1999) {{COBISS|ID=44088065}} * ''[[Muc Langus in Čarovnička Gajka]]'' (2002) {{COBISS|ID=120606720}} * ''[[Vrnitev muca Langusa in Čarovničke Gajke]]'' (2006) {{COBISS|ID=227790848}} * ''[[Potovanje muca Langusa & čarovničke Gajke]]'' (2009) {{COBISS|ID=246711296}} * ''[[Rdečehlačka : vesele zgodbe zelo male deklice|Rdečehlačka: vesele zgodbe zelo male deklice]]'' (2010) {{COBISS|ID=253481728}} * ''[[Velika žehta]]'' (2011) {{COBISS|ID=256709888}} * ''[[Švrk: res huda pasja biografija]]'' (2025) ===Dramska besedila za otroke=== * ''[[Pozor! Hudobe na delu!]]'' (1997) * ''[[Miši v operni hiši]]'' (2007) === Pesniške zbirke === * ''[[Rdeči ritual]]'' (1975) {{COBISS|ID=12540}} * ''[[Razstava slik]]'' (1977) * ''[[Pesmičice]]'' (1977) {{COBISS|ID=4237878}} * ''[[Punčica iz moje ulice]]'' (1978) * ''[[Mah (Vinko Möderndorfer)|Mah]]'' (1981/1986) {{COBISS|ID=18734592}} * ''[[Telo (Vinko Möderndorfer)|Telo]]'' (1989) {{COBISS|ID=117065}} * ''[[Male nočne ljubavne pesmi]]'' (1993) {{COBISS|ID=33663488}} * ''[[Madonca fleten svet]]'' (1995) {{COBISS|ID=1208636}} * ''[[Zlodejeve žalostinke]]'' (1999) {{COBISS|ID=43791361}} * ''[[Pesmi iz črne kronike]]'' (1999) {{COBISS|ID=105243136}} * ''[[Temno modro kot september]]'' (2003) {{COBISS|ID=122004736}} * ''[[Skala in srce]]'' (2004) {{COBISS|ID=218920192}} * ''[[Razhajanja]]'' (2007) {{COBISS|ID=234371584}} * ''[[Dotikanja]]'' (2008) {{COBISS|ID=237144320}} * ''[[Tavanja]]'' (2010) {{COBISS|ID=248474112}} * ''[[Prostost sveta]]'' (2011) {{COBISS|ID=257298944}} * ''[[Nimam več sadja zate]]'' (2011) * ''[[Predanost]]'' (2018) * ''[[Romeo in Julija iz sosednje ulice: pesmi in ena tragedija s hollywoodskim koncem]]'' (2021) ({{COBISS|ID=111806723}}){{COBISS|ID=255040000}} * ''[[Samota: Pariz, 2018-Prule, 2021]]'' (2023) * ''[[Naprej naprej]]'' (2023) * ''[[Erotika: Oblačila zaljubljencev]]'' (2025) === Kratka proza === * ''[[Krog male smrti]]'' (1993) {{COBISS|ID=34179328}} * ''[[Čas brez angelov]]'' (1994) {{COBISS|ID=43741952}} * ''[[Tarok pri Mariji]]'' (1994) {{COBISS|ID=42802176}} * ''[[Ležala sva tam in se slinila kot hudič]]'' (1996) {{COBISS|ID=63168256}} * ''[[Nekatere ljubezni]]'' (1997) {{COBISS|ID=70370304}} * ''[[Total (Möderndorfer)|Total]]'' (2000) {{COBISS|ID=108410368}} * ''[[Druga soba: novelete]]'' (2004) {{COBISS|ID=52698881}} * ''[[Vsakdanja spominjanja : zgodbe 1993-2007|Vsakdanja spominjanja: zgodbe 1993-2007]]'' (2008) {{COBISS|ID=240650496}} * ''[[Kino dom : zgodbe nekega kina|Kino dom: zgodbe nekega kina]]'' (2008) {{COBISS|ID=238657280}} * ''[[Plava ladja]]'' (2010) {{COBISS|ID=252744960}} * ''[[Vaje za tesnobo|Vaje iz tesnobe]]'' (2012) {{COBISS|ID=259990784}} *''[[Navodila za srečo]]'' (2018) === Romani === * ''[[Tek za rdečo hudičevko]]'' (1996) {{COBISS|ID=39213057}} * ''[[Pokrajina št. 2]]'' (1998) {{COBISS|ID=42912001}} * ''[[Predmestje (roman)|Predmestje]]'' (2002) {{COBISS|ID=128944128}} * ''[[Omejen rok trajanja]]'' (2003) {{COBISS|ID=122914304}} * ''[[Ljubezni Sinjebradca]]'' (2005) {{COBISS|ID=217406208}} * ''[[Nespečnost]]'' (2006) {{COBISS|ID=225656576}} * ''[[Odprla sem oči in šla k oknu]]'' (2007) {{COBISS|ID=230799360}} * ''[[Opoldne nekega dne]]'' (2008) {{COBISS|ID=240319232}} * ''[[Nihče več ne piše pisem]]'' (2011) {{COBISS|ID=253993472}} *''[[Balzacov popek: Pripoved običajne norosti]]'' (2013) *''[[Konec zgodbe]]'' (2017) *[[Druga preteklost : freska|''Druga preteklost: freska'']] (825 str.; 2017) * ''[[Odštevanje (roman)|Odštevanje]]: roman o času in poti'' (2023) - 1. del trilogije ''[[Spomin stvari]]'' * ''[[Zvezda, žlica in ura]]'' (2024) - 2. del trilogije ''Spomin stvari'' * ''[[1980: Roman o neki mladosti]]'' (2024) * ''[[Vanja: kratek roman o predolgem življenju]]'' (2025) - 3. del trilogije ''Spomin stvari'' ===Mladinski romani=== * ''[[Kot v filmu]]'' (2013) {{COBISS|ID=267965952}} * ''[[Kit na plaži]]'' (2015) {{COBISS|ID=280234752}} * ''[[Jaz sem Andrej]]'' (2018) {{COBISS|ID=295569152}} * ''[[Sončnica (Vinko Möderndorfer)|Sončnica]]'' (2021) {{COBISS|IID=48631555}} *''[[Jaz sem Gaj]]: o tem, kdo sem, kakšen sem. In podobno'' (2024) *''[[Resnična zgodba: kratek roman]]'' (2025) ===Dramska besedila=== * ''[[Kruti dnevi]]'' (1982) * ''[[Prilika o doktorju Josefu Mengeleju]]'' (1986) * ''[[Help]]'' (1989) * ''[[Vinko Möderndorfer: Camera obscura|Camera obscura]]'' (1990) * ''[[Hamlet in Ofelija]]'' (1994) * ''[[Transvestitska svatba]]'' (1994) * ''[[Sredi vrtov]]'' (1995) * ''[[Štirje letni časi]]'' (1996) * ''[[Jožef in Marija]]'' (1997) * ''[[Vaja zbora - tri komedije (Vaja zbora, Mama je umrla dvakrat, Transvestitska svatba)]]'' (1998) {{COBISS|ID=19635768}} * ''[[Limonada slovenica]]'' (1999) * ''[[Mama je umrla dvakrat]]'' (1999) * ''[[Podnajemnik]]'' (2000) * ''Praznina'' * ''[[Klub Fahreinheit]]'' (2001) * ''[[Mefistovo poročilo]]'' (2002) * ''[[Tri sestre (Möderndorfer)|Tri sestre]]'' (2002) * ''[[Na kmetih]]'' (2003) * ''[[Limonada slovenica: štiri komedije (Limonada slovenica, Truth story, Podnajemnik, Na kmetih)]]'' (2003) {{COBISS|ID=124130048}} * ''[[Mrtve duše (drama)|Mrtve duše]]'' (2004) * ''[[Na dnu]]'' (2006) * ''[[Šah mat ali Šola moralne prenove za može in žene]]'' (2006) * ''[[Mefistovo poročilo: igre in komedije (Mefistovo poročilo, Tri sestre, Klub Fahrenheit, Človek na dolge proge)]]'' (2006) {{COBISS|ID=56707073}} * ''[[Štiri komedije (Šah mat, Bruselj hotel, Mrtve duše, Oblast]]'' (2008) {{COBISS|ID=237584896}} * ''[[Lep dan za umret]]'' (2009) {{COBISS|ID=63166977}} * ''[[Blumen aus Krain: igre 1990-2010]]'' (2011) {{COBISS|ID=254751488}} * ''[[Spalnica: 3 igre]]'' (2012) {{COBISS|ID=264197120}} * ''Grenlandija'' (2014) * ''Evropa'' (2015) * ''[[Romeo in Julija sta bila begunca]]'' (2018) ===Eseji=== * ''[[Gledališče v ogledalu]]'' (2001) {{COBISS|ID=46353921}} * ''[[Vzporedni svet : razmišljanja o ustvarjanju|Vzporedni svet: razmišljanja o ustvarjanju]]'' (2005) {{COBISS|ID=217675264}} * ''[[Hvalnica koži]]'': ''pesnitev'' (2011) {{COBISS|ID=256944384}} {{COBISS}} * ''[[Ljudomrznik na tržnici]]'' (2019) * ''[[Življenje ali gledališče]]: O prepletanju gledališča in življenja, umetnosti in politike'' (2026) === Radijske igre === ==== Za otroke ==== * ''[[Pojoči prstki]]'' (izv. 1988) * ''[[Kako začarati zajca]]'' (izv. 1989) * ''[[Miši v operni hiši]]'' (izv. 1991) * ''[[Čarovnička Gajka]]'' (izv. 1992) * ''[[Vrnitev čarovničke Gajke]]'' (izv. 1992) * ''[[Muc Langus in čarovnička Gajka]]'' (izv. 1992) * ''[[Čudesa iz čistega ničesa]]'' (izv. 1993) * ''[[Kristalni cvet]]'' (izv. 1993) * ''[[Strašni razred 4. a]]'' (izv. 1993) * ''[[Dve hudobi]]'' (izv. 1994) * ''[[Popki]]'' (izv. 1994) * ''[[Zadnja Stradivarijeva hči]]'' (2008) ==== Za odrasle ==== * ''[[Snubitev anno 90]]'' (izv. [[1991]]) * ''[[Lov za nočnim gledalcem]], [[Skrivnostni umor v parku]], [[Nepokopani mrtvec]], [[Mrtvi tujec]], [[Silvesterska noč]], [[Popolnoma resnične kriminalistične štorije]]'' (vse izv. 1993) * ''[[Sredi vrtov]], [[Vinko Möderndorfer: Pokrajina |Pokrajina]], [[Blumen aus Krain]]'' ali ''[[Uršula in povodni mož]]'' (vse izv. 1994) === Filmografija === * ''[[Blumen aus Krain]] - [[Rožc'e s Kranjskega]]'' (1992) * ''[[Vsi smo le norci, portret opernega pevca]]'' [[Ferdinand Radovan|Ferdinanda Radovana]] (1994) * ''[[Vesele zgodbe iz zakonskega življenja]]'', (serija štirih iger) (1995) * ''[[Vinko Möderndorfer: Paradiž |Paradiž]]'' (1996) * ''[[Vinko Möderndorfer: Drevo |Drevo]]'' (1996) * ''[[Vinko Möderndorfer: Pokrajina |Pokrajina]]'' (1996) * ''[[Pesmi za mamke]]'' (1998) * ''[[Stoji stoji en beli grad]]'' (1999) * ''[[Človek v šipi (film)|Človek v šipi]]'' (1999) * ''[[Življenje je vredno le, če je poezija]]'' (2000) * ''[[Silvestrska zmešnjava]]'' (2001) * ''[[Vinko Möderndorfer: Miloš Mikeln |Miloš Mikeln]]'' (2002) * ''[[Predmestje (film)|Predmestje]]'' (2004) * ''[[Pokrajina št. 2 (film)|Pokrajina št. 2]]'' (2008) * ''[[Kandidatka in šofer]]'' (2009) * ''[[Tisti, ki je zgradil šolo]]: portret učitelja, etnologa in politika'' ''[[Vinko Möderndorfer (1894)|Vinka Möderndorferja]]''(dokumentarni film, 2014) * ''[[Inferno (slovenski film)|Inferno]]'' (2014) * ''[[Zastoj (film)|Zastoj]]'' (2021) == Viri == * {{COBISS|ID=239785216}} * ''[[Enciklopedija Slovenije]]''; knjiga 7, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1993 {{COBISS|ID=17411}} * [[Vid Sagadin]]: ''Iščoči osebki'', Literatura, LDS, Ljubljana, 1995 {{COBISS|ID=48607232}} * [[Polona Hanžek Novak]]: ''V srcu mladi'', Genija, 2004 {{COBISS|ID=216673536}} * [[Tia Benko]]: ''Knjiga za ljudi z močnim želodcem'', Literatura, LDS, Ljubljana, 2005 {{COBISS|ID=227084288}} * ''Veliki splošni leksikon''; knjiga 11, DZS, Ljubljana, 2006 {{COBISS|ID=224226304}} * [[Mare Cestnik]]: ''Vinko Möderndorfer, Vzporedni svet'', Ampak, Nova revija, Ljubljana, 2007 {{COBISS|ID=239883776}} * Leksikon ''Osebnosti'', Ljubljana, MK, 2008 * ''[[Slovenika]]: slovenska nacionalna enciklopedija'', MK, 2011 == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih pisateljev]] * [[Seznam slovenskih dramatikov]] * [[Seznam slovenskih režiserjev]] == Zunanje povezave == {{wikivir}} * [http://www.dlib.si/v2/Results.aspx?query='keywords%3dvinko+moderndorfer'&pageSize=20 Avtorjeva dela v Digitalni knjižnici Slovenije] * [http://www.dlib.si/v2/Details.aspx?query=%27keywords%3dVinko+Moderndorfer%27&pageSize=20&URN=URN%3aNBN%3aSI%3adoc-4WP5FUC8 Intervju: Vinko Möderndorfer] * [http://www.siol.net/kultura/novice/2010/11/jezkova_nagrada_za_vinka_moderndorferja.aspx Ježkova nagrada za Vinka Möderndorferja] * [http://www.mladina.si/tednik/200430/clanek/kul-knjige--bernard_nezmah/ Vinko Möderndorfer: Druga soba] * [http://www.ljudmila.org/litcenter/novo/moederndorfer.html Ljudmila] * [http://www.pokrajina-st2.org/index-si.html Pokrajina Št. 2] * [http://www.imdb.com/name/nm1628186/ Imdb] * [http://www.rtvslo.si/kultura/film/vinko-moederndorfer-se-predstavi-benetkam/156125 Vinko Möderndorfer se predstavi Benetkam] * [http://www.rtvslo.si/kultura/oder/linhartova-nezka-v-sodobni-moederndorferjevi-preobleki/255452 Linhartova Nežka v sodobni Möderndorferjevi preobleki] * [http://www.mladina.si/tednik/200903/vinko_moderndorfer_vsakdanja_spominjanja Vinko Möderndorfer: Vsakdanja spominjanja] * [https://365.rtvslo.si/arhiv/profil/175239233 Vinko Möderndorfer]. Profil (29. julij 2026). RTV Slovenija. {{ZupanciceviNagrajenci}} {{RozanceviNagrajenci}} {{JezkoviNagrajenci}}{{Večernica}}{{Grumovi nagrajenci}}{{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Möderndorfer, Vinko}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski filmski režiserji]] [[Kategorija:Slovenski televizijski režiserji]] [[Kategorija:Slovenski gledališki režiserji]] [[Kategorija:Slovenski esejisti]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski dramatiki]] [[Kategorija:Slovenski esejisti]] [[Kategorija:Župančičevi nagrajenci]] [[Kategorija:Borštnikovi nagrajenci]] [[Kategorija:Vinko Möderndorfer|*]] [[Kategorija:Rožančevi nagrajenci]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] tn3yeoc0vorrvoenspwcsxdon3s8k1b 6774820 6774819 2026-11-04T15:09:58Z ~2026-45085-22 264465 6774820 wikitext text/x-wiki {{zapomen|slovenskega šolnika|Vinko Möderndorfer (1894)}} {{Infopolje Oseba}} '''Vinko Möderndorfer''', [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], [[pesnik]], [[dramatik]], [[esejist]], [[gledališče|gledališki]], [[radio|radijski]], [[film|filmski]] in [[televizija|televizijski]] [[režiser]], * [[22. september]] [[1958]], [[Celje]], [[Slovenija]]. V Celju je končal gimnazijo pedagoške smeri. Študiral je na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]] (AGRFT), kjer je diplomiral leta 1982 iz gledališke in radijske režije s predstavo ''[[Snubač]]'' A. P. Čehova. === Film in gledališče === Po končani akademiji je pričel z delom v slovenskih gledališčih. Hkrati pa je prevzel umetniško vodenje gledališča [[Glej]]. Delal je kot gledališki režiser nadaljeval v slovenskih gledališčih, kjer je do leta 2010 zrežiral 90 predstav. V svojem režijskem iskanju se je spoprijel z vsemi gledališkimi zvrstmi, stili in žanri. Leta 2003 je postal [[docent]] gledališke režije. Deloval je kot gledališki režiser, ob tem pa tudi kot radijski, filmski in televizijski režiser. V televizijskem mediju je režiral predvsem TV igre in dokumentarne TV filme po svojih scenarijih. Leta 2003 je po svojem romanu posnel prvi celovečerni film ''[[Predmestje (film)|Predmestje]]'', ki je na mednarodnih festivalih prejel številne nagrade. Leta 2022 je izšla obsežna monografija ''[[Gledališče Möderndorfer]]'' (1216 strani). V njej se avtor posveča 106 uprizoritvam, ki jih je režijsko zasnoval v dobrih štirih desetletjih režijskega ustvarjanja, od svoje prve režije leta 1980 v Eksperimentalnem [[Gledališče Glej|gledališču Glej]] do krstne uprizoritve opere Samorog leta 2021 ([[SNG Opera in balet]] Ljubljana). Režiral je še v [[Lutkovno gledališče Ljubljana|Lutkovnem gledališču Ljubljana]], [[Slovensko mladinsko gledališče|Slovenskem mladinskem gledališču]], [[SNG Drama Ljubljana]], [[Prešernovo gledališče Kranj|Prešernovem gledališču Kranj]], [[Cafe Teater|Cafe Teatru]], [[SNG Nova Gorica]], [[Slovensko ljudsko gledališče Celje|SLG Celje]]. === Društva === Leta 1983 se je pridružil [[Društvo slovenskih pisateljev|Društvu slovenskih pisateljev]]. Je tudi član [[Združenje dramskih umetnikov Slovenije|Združenja dramskih umetnikov Slovenije]] in slovenskega [[PEN]] centra. Leta 2016 je prevzel funkcijo predsednika upravnega odbora [[Prešernov sklad|Prešernovega sklada]]. === Pisanje === Svojo literarno pot je začel kot pesnik v drugi polovici sedemdesetih let. Od leta 1981 do leta 2006 je v knjižni obliki objavil 30 del s področja proze, poezije, dramatike in esejistike, zrežiral okoli 70 gledaliških in opernih predstav, 12 TV iger in dokumentarnih filmov. Pisal je tudi [[pesniška zbirka|pesniške zbirke]] in [[zgodba|zgodbe]] za otroke. Med bolj znanimi so zgodbe ''[[Muc Langus & čarovnička Gajka]]'', ''[[Potovanje muca Langusa & čarovničke Gajke]]'', ''[[Vrnitev muca Langusa & čarovničke Gajke]]''. Od leta 1989 je za radio napisal prek 80 radijskih iger, izmed katerih so bile mnoge odigrane tudi v tujini ([[Nemčija]], [[Italija]], [[Češka]], [[Slovaška]], [[Hrvaška]]). Vzporedno je svoja literarna in strokovna dela objavljal doma in v vseh slovenskih revijah. V svojih strokovnih razmišljanjih se loteva predvsem področja gledališke režije, dramaturgije in igre. == Nagrade in priznanja == * 1986, [[Borštnikova nagrada]] za režijo predstave ''[[Potujoče gledališče Šopalovič]]'', avtorja [[L. Simovič]], (Primorsko dramsko gledališče) * 1993, prva nagrada na anonimnem natečaju [[Radio Slovenija|Radia Slovenija]] za otroško radijsko igro ''[[Kristalni cvet]]'' * 1994, prva nagrada na anonimnem natečaju Radia Slovenija in [[WDR]] za radijsko igro za odrasle ''[[Pokrajina]]'' (igra bila na WDR predvajana pod naslovom ''[[Die Landschaft]]'') * 1994, [[Župančičeva nagrada]] mesta [[Ljubljana|Ljubljane]] za zbirko novel ''[[Krog male smrti]]'' * 1995, prva nagrada na anonimnem natečaju [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovega srečanja]] za komedijo ''[[Štirje letni časi]]'' ob 200. obletnici smrti [[Anton Tomaž Linhart|Antona Tomaža Linharta]] * 1996, prva nagrada na anonimnem natečaju Radia Slovenija za radijsko igro za odrasle ''[[Na sončni strani]]'' * 1998, nagrada za najboljše komedijsko besedilo na [[Dnevi komedije v Celju|Dnevih komedije v Celju]] za komedijo ''[[Vaja zbora]]'' * 1999, nagrada za najboljše komedijsko besedilo ''[[Limonada slovenica]]'' * 2000, nagrada [[Prešernov sklad|Prešernovega sklada]] za knjigo novel ''[[Nekatere ljubezni]]'' * 2000, prva nagrada na anonimnem natečaju Radia Slovenija za radijsko igro ''[[Zlati klub]]'' * 2000, tretja nagrada na anonimnem natečaju [[Radio Slovenija|Radia Slovenija]] za radijsko igro ''Račun'' * 2001, nagrada za najboljše komedijsko besedilo ''[[Podnajemnik]]'' * 2001, nagrada na anonimnem natečaju [[Mohorjeva družba|Mohorjeve družbe]] za gledališko igro ''Praznina'' * 2003, nagrada [[Marjan Rožanc|Marjana Rožanca]] za leto 2002 za knjigo esejev ''[[Gledališče v ogledalu]]'' * 2003, nagrada za igro za najboljše komedijsko besedilo ''[[Na kmetih]]'' *2009, [[Čaša nesmrtnosti|velenjica-čaša nesmrtnosti]] za vrhunski desetletni pesniški opus v 21. stoletju * 2010, [[Ježkova nagrada]] (za režijo filma ''[[Kandidatka in šofer]]'')? * 2010, Šeligova nagrada: ''[[Lep dan za umret]]'' (avtor in režija Vinko Möderndorfer, Prešernovo gledališče Kranj) * 2012, Grumova nagrada: ''[[Vaje za tesnobo]]'' * 2013, [[modra ptica (nagrada)|modra ptica]] za mladinski roman ''[[Kot v filmu]]'' * 2014, [[Desetnica (nagrada)|desetnica]] in [[večernica (nagrada)|večernica]] za mladinski roman ''Kot v filmu'' * 2014, Grumova nagrada: ''Evropa'' *2017, [[Desetnica (nagrada)|desetnica]]: ''Kit na plaži'' * 2018, Grumova nagrada: ''Romeo in Julija sta bila begunca'' * 2020, Slovenski avtor v središču (mednarodno literarno srečanje Vilenica, 2020) == Dela == ===Poezija za otroke=== * ''[[Kako se dan lepo začne]]'' (1993) {{COBISS|ID=33882624}} * ''[[Madonca fleten svet]]'' (1995) {{COBISS|ID=1208636}} * ''Zakaj so sloni rahlospeči'' (2003) {{COBISS|ID=127686912}} * ''Luža, čevelj, smrkelj in rokav'' (2009) {{COBISS|ID=248995328}} ===Proza za otroke=== * ''[[Sin Srakolin]]'' (1999) {{COBISS|ID=44088065}} * ''[[Muc Langus in Čarovnička Gajka]]'' (2002) {{COBISS|ID=120606720}} * ''[[Vrnitev muca Langusa in Čarovničke Gajke]]'' (2006) {{COBISS|ID=227790848}} * ''[[Potovanje muca Langusa & čarovničke Gajke]]'' (2009) {{COBISS|ID=246711296}} * ''[[Rdečehlačka : vesele zgodbe zelo male deklice|Rdečehlačka: vesele zgodbe zelo male deklice]]'' (2010) {{COBISS|ID=253481728}} * ''[[Velika žehta]]'' (2011) {{COBISS|ID=256709888}} * ''[[Švrk: res huda pasja biografija]]'' (2025) ===Dramska besedila za otroke=== * ''[[Pozor! Hudobe na delu!]]'' (1997) * ''[[Miši v operni hiši]]'' (2007) === Pesniške zbirke === * ''[[Rdeči ritual]]'' (1975) {{COBISS|ID=12540}} * ''[[Razstava slik]]'' (1977) * ''[[Pesmičice]]'' (1977) {{COBISS|ID=4237878}} * ''[[Punčica iz moje ulice]]'' (1978) * ''[[Mah (Vinko Möderndorfer)|Mah]]'' (1981/1986) {{COBISS|ID=18734592}} * ''[[Telo (Vinko Möderndorfer)|Telo]]'' (1989) {{COBISS|ID=117065}} * ''[[Male nočne ljubavne pesmi]]'' (1993) {{COBISS|ID=33663488}} * ''[[Madonca fleten svet]]'' (1995) {{COBISS|ID=1208636}} * ''[[Zlodejeve žalostinke]]'' (1999) {{COBISS|ID=43791361}} * ''[[Pesmi iz črne kronike]]'' (1999) {{COBISS|ID=105243136}} * ''[[Temno modro kot september]]'' (2003) {{COBISS|ID=122004736}} * ''[[Skala in srce]]'' (2004) {{COBISS|ID=218920192}} * ''[[Razhajanja]]'' (2007) {{COBISS|ID=234371584}} * ''[[Dotikanja]]'' (2008) {{COBISS|ID=237144320}} * ''[[Tavanja]]'' (2010) {{COBISS|ID=248474112}} * ''[[Prostost sveta]]'' (2011) {{COBISS|ID=257298944}} * ''[[Nimam več sadja zate]]'' (2011) * ''[[Predanost]]'' (2018) * ''[[Romeo in Julija iz sosednje ulice: pesmi in ena tragedija s hollywoodskim koncem]]'' (2021) ({{COBISS|ID=111806723}}){{COBISS|ID=255040000}} * ''[[Samota: Pariz, 2018-Prule, 2021]]'' (2023) * ''[[Naprej naprej]]'' (2023) * ''[[Erotika: Oblačila zaljubljencev]]'' (2025) === Kratka proza === * ''[[Krog male smrti]]'' (1993) {{COBISS|ID=34179328}} * ''[[Čas brez angelov]]'' (1994) {{COBISS|ID=43741952}} * ''[[Tarok pri Mariji]]'' (1994) {{COBISS|ID=42802176}} * ''[[Ležala sva tam in se slinila kot hudič]]'' (1996) {{COBISS|ID=63168256}} * ''[[Nekatere ljubezni]]'' (1997) {{COBISS|ID=70370304}} * ''[[Total (Möderndorfer)|Total]]'' (2000) {{COBISS|ID=108410368}} * ''[[Druga soba: novelete]]'' (2004) {{COBISS|ID=52698881}} * ''[[Vsakdanja spominjanja : zgodbe 1993-2007|Vsakdanja spominjanja: zgodbe 1993-2007]]'' (2008) {{COBISS|ID=240650496}} * ''[[Kino dom : zgodbe nekega kina|Kino dom: zgodbe nekega kina]]'' (2008) {{COBISS|ID=238657280}} * ''[[Plava ladja]]'' (2010) {{COBISS|ID=252744960}} * ''[[Vaje za tesnobo|Vaje iz tesnobe]]'' (2012) {{COBISS|ID=259990784}} *''[[Navodila za srečo]]'' (2018) === Romani === * ''[[Tek za rdečo hudičevko]]'' (1996) {{COBISS|ID=39213057}} * ''[[Pokrajina št. 2]]'' (1998) {{COBISS|ID=42912001}} * ''[[Predmestje (roman)|Predmestje]]'' (2002) {{COBISS|ID=128944128}} * ''[[Omejen rok trajanja]]'' (2003) {{COBISS|ID=122914304}} * ''[[Ljubezni Sinjebradca]]'' (2005) {{COBISS|ID=217406208}} * ''[[Nespečnost]]'' (2006) {{COBISS|ID=225656576}} * ''[[Odprla sem oči in šla k oknu]]'' (2007) {{COBISS|ID=230799360}} * ''[[Opoldne nekega dne]]'' (2008) {{COBISS|ID=240319232}} * ''[[Nihče več ne piše pisem]]'' (2011) {{COBISS|ID=253993472}} *''[[Balzacov popek: Pripoved običajne norosti]]'' (2013) *''[[Konec zgodbe]]'' (2017) *[[Druga preteklost : freska|''Druga preteklost: freska'']] (825 str.; 2017) * ''[[Odštevanje (roman)|Odštevanje]]: roman o času in poti'' (2023) - 1. del trilogije ''[[Spomin stvari]]'' * ''[[Zvezda, žlica in ura]]'' (2024) - 2. del trilogije ''Spomin stvari'' * ''[[1980: Roman o neki mladosti]]'' (2024) * ''[[Vanja: kratek roman o predolgem življenju]]'' (2025) - 3. del trilogije ''Spomin stvari'' ===Mladinski romani=== * ''[[Kot v filmu]]'' (2013) {{COBISS|ID=267965952}} * ''[[Kit na plaži]]'' (2015) {{COBISS|ID=280234752}} * ''[[Jaz sem Andrej]]'' (2018) {{COBISS|ID=295569152}} * ''[[Sončnica (Vinko Möderndorfer)|Sončnica]]'' (2021) {{COBISS|IID=48631555}} *''[[Jaz sem Gaj]]: o tem, kdo sem, kakšen sem. In podobno'' (2024) *''[[Resnična zgodba: kratek roman]]'' (2025) ===Dramska besedila=== * ''[[Kruti dnevi]]'' (1982) * ''[[Prilika o doktorju Josefu Mengeleju]]'' (1986) * ''[[Help]]'' (1989) * ''[[Vinko Möderndorfer: Camera obscura|Camera obscura]]'' (1990) * ''[[Hamlet in Ofelija]]'' (1994) * ''[[Transvestitska svatba]]'' (1994) * ''[[Sredi vrtov]]'' (1995) * ''[[Štirje letni časi]]'' (1996) * ''[[Jožef in Marija]]'' (1997) * ''[[Vaja zbora - tri komedije (Vaja zbora, Mama je umrla dvakrat, Transvestitska svatba)]]'' (1998) {{COBISS|ID=19635768}} * ''[[Limonada slovenica]]'' (1999) * ''[[Mama je umrla dvakrat]]'' (1999) * ''[[Podnajemnik]]'' (2000) * ''Praznina'' * ''[[Klub Fahreinheit]]'' (2001) * ''[[Mefistovo poročilo]]'' (2002) * ''[[Tri sestre (Möderndorfer)|Tri sestre]]'' (2002) * ''[[Na kmetih]]'' (2003) * ''[[Limonada slovenica: štiri komedije (Limonada slovenica, Truth story, Podnajemnik, Na kmetih)]]'' (2003) {{COBISS|ID=124130048}} * ''[[Mrtve duše (drama)|Mrtve duše]]'' (2004) * ''[[Na dnu]]'' (2006) * ''[[Šah mat ali Šola moralne prenove za može in žene]]'' (2006) * ''[[Mefistovo poročilo: igre in komedije (Mefistovo poročilo, Tri sestre, Klub Fahrenheit, Človek na dolge proge)]]'' (2006) {{COBISS|ID=56707073}} * ''[[Štiri komedije (Šah mat, Bruselj hotel, Mrtve duše, Oblast]]'' (2008) {{COBISS|ID=237584896}} * ''[[Lep dan za umret]]'' (2009) {{COBISS|ID=63166977}} * ''[[Blumen aus Krain: igre 1990-2010]]'' (2011) {{COBISS|ID=254751488}} * ''[[Spalnica: 3 igre]]'' (2012) {{COBISS|ID=264197120}} * ''Grenlandija'' (2014) * ''Evropa'' (2015) * ''[[Romeo in Julija sta bila begunca]]'' (2018) ===Eseji=== * ''[[Gledališče v ogledalu]]'' (2001) {{COBISS|ID=46353921}} * ''[[Vzporedni svet : razmišljanja o ustvarjanju|Vzporedni svet: razmišljanja o ustvarjanju]]'' (2005) {{COBISS|ID=217675264}} * ''[[Hvalnica koži]]'': ''pesnitev'' (2011) {{COBISS|ID=256944384}} {{COBISS}} * ''[[Ljudomrznik na tržnici]]'' (2019) * ''[[Življenje ali gledališče]]: O prepletanju gledališča in življenja, umetnosti in politike'' (2026) === Radijske igre === ==== Za otroke ==== * ''[[Pojoči prstki]]'' (izv. 1988) * ''[[Kako začarati zajca]]'' (izv. 1989) * ''[[Miši v operni hiši]]'' (izv. 1991) * ''[[Čarovnička Gajka]]'' (izv. 1992) * ''[[Vrnitev čarovničke Gajke]]'' (izv. 1992) * ''[[Muc Langus in čarovnička Gajka]]'' (izv. 1992) * ''[[Čudesa iz čistega ničesa]]'' (izv. 1993) * ''[[Kristalni cvet]]'' (izv. 1993) * ''[[Strašni razred 4. a]]'' (izv. 1993) * ''[[Dve hudobi]]'' (izv. 1994) * ''[[Popki]]'' (izv. 1994) * ''[[Zadnja Stradivarijeva hči]]'' (2008) ==== Za odrasle ==== * ''[[Snubitev anno 90]]'' (izv. [[1991]]) * ''[[Lov za nočnim gledalcem]], [[Skrivnostni umor v parku]], [[Nepokopani mrtvec]], [[Mrtvi tujec]], [[Silvesterska noč]], [[Popolnoma resnične kriminalistične štorije]]'' (vse izv. 1993) * ''[[Sredi vrtov]], [[Vinko Möderndorfer: Pokrajina |Pokrajina]], [[Blumen aus Krain]]'' ali ''[[Uršula in povodni mož]]'' (vse izv. 1994) === Filmografija === * ''[[Blumen aus Krain]] - [[Rožc'e s Kranjskega]]'' (1992) * ''[[Vsi smo le norci, portret opernega pevca]]'' [[Ferdinand Radovan|Ferdinanda Radovana]] (1994) * ''[[Vesele zgodbe iz zakonskega življenja]]'', (serija štirih iger) (1995) * ''[[Vinko Möderndorfer: Paradiž |Paradiž]]'' (1996) * ''[[Vinko Möderndorfer: Drevo |Drevo]]'' (1996) * ''[[Vinko Möderndorfer: Pokrajina |Pokrajina]]'' (1996) * ''[[Pesmi za mamke]]'' (1998) * ''[[Stoji stoji en beli grad]]'' (1999) * ''[[Človek v šipi (film)|Človek v šipi]]'' (1999) * ''[[Življenje je vredno le, če je poezija]]'' (2000) * ''[[Silvestrska zmešnjava]]'' (2001) * ''[[Vinko Möderndorfer: Miloš Mikeln |Miloš Mikeln]]'' (2002) * ''[[Predmestje (film)|Predmestje]]'' (2004) * ''[[Pokrajina št. 2 (film)|Pokrajina št. 2]]'' (2008) * ''[[Kandidatka in šofer]]'' (2009) * ''[[Tisti, ki je zgradil šolo]]: portret učitelja, etnologa in politika'' ''[[Vinko Möderndorfer (1894)|Vinka Möderndorferja]]''(dokumentarni film, 2014) * ''[[Inferno (slovenski film)|Inferno]]'' (2014) * ''[[Zastoj (film)|Zastoj]]'' (2021) == Viri == * {{COBISS|ID=239785216}} * ''[[Enciklopedija Slovenije]]''; knjiga 7, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1993 {{COBISS|ID=17411}} * [[Vid Sagadin]]: ''Iščoči osebki'', Literatura, LDS, Ljubljana, 1995 {{COBISS|ID=48607232}} * [[Polona Hanžek Novak]]: ''V srcu mladi'', Genija, 2004 {{COBISS|ID=216673536}} * [[Tia Benko]]: ''Knjiga za ljudi z močnim želodcem'', Literatura, LDS, Ljubljana, 2005 {{COBISS|ID=227084288}} * ''Veliki splošni leksikon''; knjiga 11, DZS, Ljubljana, 2006 {{COBISS|ID=224226304}} * [[Mare Cestnik]]: ''Vinko Möderndorfer, Vzporedni svet'', Ampak, Nova revija, Ljubljana, 2007 {{COBISS|ID=239883776}} * Leksikon ''Osebnosti'', Ljubljana, MK, 2008 * ''[[Slovenika]]: slovenska nacionalna enciklopedija'', MK, 2011 == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih pisateljev]] * [[Seznam slovenskih dramatikov]] * [[Seznam slovenskih režiserjev]] == Zunanje povezave == {{wikivir}} * [http://www.dlib.si/v2/Results.aspx?query='keywords%3dvinko+moderndorfer'&pageSize=20 Avtorjeva dela v Digitalni knjižnici Slovenije] * [http://www.dlib.si/v2/Details.aspx?query=%27keywords%3dVinko+Moderndorfer%27&pageSize=20&URN=URN%3aNBN%3aSI%3adoc-4WP5FUC8 Intervju: Vinko Möderndorfer] * [http://www.siol.net/kultura/novice/2010/11/jezkova_nagrada_za_vinka_moderndorferja.aspx Ježkova nagrada za Vinka Möderndorferja] * [http://www.mladina.si/tednik/200430/clanek/kul-knjige--bernard_nezmah/ Vinko Möderndorfer: Druga soba] * [http://www.ljudmila.org/litcenter/novo/moederndorfer.html Ljudmila] * [http://www.pokrajina-st2.org/index-si.html Pokrajina Št. 2] * [http://www.imdb.com/name/nm1628186/ Imdb] * [http://www.rtvslo.si/kultura/film/vinko-moederndorfer-se-predstavi-benetkam/156125 Vinko Möderndorfer se predstavi Benetkam] * [http://www.rtvslo.si/kultura/oder/linhartova-nezka-v-sodobni-moederndorferjevi-preobleki/255452 Linhartova Nežka v sodobni Möderndorferjevi preobleki] * [http://www.mladina.si/tednik/200903/vinko_moderndorfer_vsakdanja_spominjanja Vinko Möderndorfer: Vsakdanja spominjanja] * [https://365.rtvslo.si/arhiv/profil/175239233 Vinko Möderndorfer]. Profil (29. julij 2026). RTV Slovenija. {{ZupanciceviNagrajenci}} {{RozanceviNagrajenci}} {{JezkoviNagrajenci}}{{Večernica}}{{Grumovi nagrajenci}}{{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Möderndorfer, Vinko}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski filmski režiserji]] [[Kategorija:Slovenski televizijski režiserji]] [[Kategorija:Slovenski gledališki režiserji]] [[Kategorija:Slovenski esejisti]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski dramatiki]] [[Kategorija:Slovenski esejisti]] [[Kategorija:Župančičevi nagrajenci]] [[Kategorija:Borštnikovi nagrajenci]] [[Kategorija:Vinko Möderndorfer|*]] [[Kategorija:Rožančevi nagrajenci]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] t0dova0pzd4o5ppi6g4ocsuicqs79kn 6774827 6774820 2026-11-04T15:24:25Z ~2026-45085-22 264465 6774827 wikitext text/x-wiki {{zapomen|slovenskega šolnika|Vinko Möderndorfer (1894)}} {{Infopolje Oseba}} '''Vinko Möderndorfer''', [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], [[pesnik]], [[dramatik]], [[esejist]], [[gledališče|gledališki]], [[radio|radijski]], [[film|filmski]] in [[televizija|televizijski]] [[režiser]], * [[22. september]] [[1958]], [[Celje]], [[Slovenija]]. V Celju je končal gimnazijo pedagoške smeri. Študiral je na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]] (AGRFT), kjer je diplomiral leta 1982 iz gledališke in radijske režije s predstavo ''[[Snubač]]'' A. P. Čehova. === Film in gledališče === Po končani akademiji je pričel z delom v slovenskih gledališčih. Hkrati pa je prevzel umetniško vodenje gledališča [[Glej]]. Delal je kot gledališki režiser nadaljeval v slovenskih gledališčih, kjer je do leta 2010 zrežiral 90 predstav. V svojem režijskem iskanju se je spoprijel z vsemi gledališkimi zvrstmi, stili in žanri. Leta 2003 je postal [[docent]] gledališke režije. Deloval je kot gledališki režiser, ob tem pa tudi kot radijski, filmski in televizijski režiser. V televizijskem mediju je režiral predvsem TV igre in dokumentarne TV filme po svojih scenarijih. Leta 2003 je po svojem romanu posnel prvi celovečerni film ''[[Predmestje (film)|Predmestje]]'', ki je na mednarodnih festivalih prejel številne nagrade. Leta 2022 je izšla obsežna monografija ''[[Gledališče Möderndorfer]]'' (1216 strani). V njej se avtor posveča 106 uprizoritvam, ki jih je režijsko zasnoval v dobrih štirih desetletjih režijskega ustvarjanja, od svoje prve režije leta 1980 v Eksperimentalnem [[Gledališče Glej|gledališču Glej]] do krstne uprizoritve opere Samorog leta 2021 ([[SNG Opera in balet]] Ljubljana). Režiral je tudi v skoraj vseh ostalih pomembnejših slovenskih gledališčih: [[Lutkovno gledališče Ljubljana|Lutkovnem gledališču Ljubljana]], [[Slovensko mladinsko gledališče|Slovenskem mladinskem gledališču]], [[SNG Drama Ljubljana]], [[Prešernovo gledališče Kranj|Prešernovem gledališču Kranj]], [[Mini teater|Mini teatru]], [[Cafe Teater|Cafe Teatru]], [[SNG Nova Gorica]], [[Slovensko ljudsko gledališče Celje|SLG Celje]], [[SNG Maribor]]. === Društva === Leta 1983 se je pridružil [[Društvo slovenskih pisateljev|Društvu slovenskih pisateljev]]. Je tudi član [[Združenje dramskih umetnikov Slovenije|Združenja dramskih umetnikov Slovenije]] in slovenskega [[PEN]] centra. Leta 2016 je prevzel funkcijo predsednika upravnega odbora [[Prešernov sklad|Prešernovega sklada]]. === Pisanje === Svojo literarno pot je začel kot pesnik v drugi polovici sedemdesetih let. Od leta 1981 do leta 2006 je v knjižni obliki objavil 30 del s področja proze, poezije, dramatike in esejistike, zrežiral okoli 70 gledaliških in opernih predstav, 12 TV iger in dokumentarnih filmov. Pisal je tudi [[pesniška zbirka|pesniške zbirke]] in [[zgodba|zgodbe]] za otroke. Med bolj znanimi so zgodbe ''[[Muc Langus & čarovnička Gajka]]'', ''[[Potovanje muca Langusa & čarovničke Gajke]]'', ''[[Vrnitev muca Langusa & čarovničke Gajke]]''. Od leta 1989 je za radio napisal prek 80 radijskih iger, izmed katerih so bile mnoge odigrane tudi v tujini ([[Nemčija]], [[Italija]], [[Češka]], [[Slovaška]], [[Hrvaška]]). Vzporedno je svoja literarna in strokovna dela objavljal doma in v vseh slovenskih revijah. V svojih strokovnih razmišljanjih se loteva predvsem področja gledališke režije, dramaturgije in igre. == Nagrade in priznanja == * 1986, [[Borštnikova nagrada]] za režijo predstave ''[[Potujoče gledališče Šopalovič]]'', avtorja [[L. Simovič]], (Primorsko dramsko gledališče) * 1993, prva nagrada na anonimnem natečaju [[Radio Slovenija|Radia Slovenija]] za otroško radijsko igro ''[[Kristalni cvet]]'' * 1994, prva nagrada na anonimnem natečaju Radia Slovenija in [[WDR]] za radijsko igro za odrasle ''[[Pokrajina]]'' (igra bila na WDR predvajana pod naslovom ''[[Die Landschaft]]'') * 1994, [[Župančičeva nagrada]] mesta [[Ljubljana|Ljubljane]] za zbirko novel ''[[Krog male smrti]]'' * 1995, prva nagrada na anonimnem natečaju [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovega srečanja]] za komedijo ''[[Štirje letni časi]]'' ob 200. obletnici smrti [[Anton Tomaž Linhart|Antona Tomaža Linharta]] * 1996, prva nagrada na anonimnem natečaju Radia Slovenija za radijsko igro za odrasle ''[[Na sončni strani]]'' * 1998, nagrada za najboljše komedijsko besedilo na [[Dnevi komedije v Celju|Dnevih komedije v Celju]] za komedijo ''[[Vaja zbora]]'' * 1999, nagrada za najboljše komedijsko besedilo ''[[Limonada slovenica]]'' * 2000, nagrada [[Prešernov sklad|Prešernovega sklada]] za knjigo novel ''[[Nekatere ljubezni]]'' * 2000, prva nagrada na anonimnem natečaju Radia Slovenija za radijsko igro ''[[Zlati klub]]'' * 2000, tretja nagrada na anonimnem natečaju [[Radio Slovenija|Radia Slovenija]] za radijsko igro ''Račun'' * 2001, nagrada za najboljše komedijsko besedilo ''[[Podnajemnik]]'' * 2001, nagrada na anonimnem natečaju [[Mohorjeva družba|Mohorjeve družbe]] za gledališko igro ''Praznina'' * 2003, nagrada [[Marjan Rožanc|Marjana Rožanca]] za leto 2002 za knjigo esejev ''[[Gledališče v ogledalu]]'' * 2003, nagrada za igro za najboljše komedijsko besedilo ''[[Na kmetih]]'' *2009, [[Čaša nesmrtnosti|velenjica-čaša nesmrtnosti]] za vrhunski desetletni pesniški opus v 21. stoletju * 2010, [[Ježkova nagrada]] (za režijo filma ''[[Kandidatka in šofer]]'')? * 2010, Šeligova nagrada: ''[[Lep dan za umret]]'' (avtor in režija Vinko Möderndorfer, Prešernovo gledališče Kranj) * 2012, Grumova nagrada: ''[[Vaje za tesnobo]]'' * 2013, [[modra ptica (nagrada)|modra ptica]] za mladinski roman ''[[Kot v filmu]]'' * 2014, [[Desetnica (nagrada)|desetnica]] in [[večernica (nagrada)|večernica]] za mladinski roman ''Kot v filmu'' * 2014, Grumova nagrada: ''Evropa'' *2017, [[Desetnica (nagrada)|desetnica]]: ''Kit na plaži'' * 2018, Grumova nagrada: ''Romeo in Julija sta bila begunca'' * 2020, Slovenski avtor v središču (mednarodno literarno srečanje Vilenica, 2020) == Dela == ===Poezija za otroke=== * ''[[Kako se dan lepo začne]]'' (1993) {{COBISS|ID=33882624}} * ''[[Madonca fleten svet]]'' (1995) {{COBISS|ID=1208636}} * ''Zakaj so sloni rahlospeči'' (2003) {{COBISS|ID=127686912}} * ''Luža, čevelj, smrkelj in rokav'' (2009) {{COBISS|ID=248995328}} ===Proza za otroke=== * ''[[Sin Srakolin]]'' (1999) {{COBISS|ID=44088065}} * ''[[Muc Langus in Čarovnička Gajka]]'' (2002) {{COBISS|ID=120606720}} * ''[[Vrnitev muca Langusa in Čarovničke Gajke]]'' (2006) {{COBISS|ID=227790848}} * ''[[Potovanje muca Langusa & čarovničke Gajke]]'' (2009) {{COBISS|ID=246711296}} * ''[[Rdečehlačka : vesele zgodbe zelo male deklice|Rdečehlačka: vesele zgodbe zelo male deklice]]'' (2010) {{COBISS|ID=253481728}} * ''[[Velika žehta]]'' (2011) {{COBISS|ID=256709888}} * ''[[Švrk: res huda pasja biografija]]'' (2025) ===Dramska besedila za otroke=== * ''[[Pozor! Hudobe na delu!]]'' (1997) * ''[[Miši v operni hiši]]'' (2007) === Pesniške zbirke === * ''[[Rdeči ritual]]'' (1975) {{COBISS|ID=12540}} * ''[[Razstava slik]]'' (1977) * ''[[Pesmičice]]'' (1977) {{COBISS|ID=4237878}} * ''[[Punčica iz moje ulice]]'' (1978) * ''[[Mah (Vinko Möderndorfer)|Mah]]'' (1981/1986) {{COBISS|ID=18734592}} * ''[[Telo (Vinko Möderndorfer)|Telo]]'' (1989) {{COBISS|ID=117065}} * ''[[Male nočne ljubavne pesmi]]'' (1993) {{COBISS|ID=33663488}} * ''[[Madonca fleten svet]]'' (1995) {{COBISS|ID=1208636}} * ''[[Zlodejeve žalostinke]]'' (1999) {{COBISS|ID=43791361}} * ''[[Pesmi iz črne kronike]]'' (1999) {{COBISS|ID=105243136}} * ''[[Temno modro kot september]]'' (2003) {{COBISS|ID=122004736}} * ''[[Skala in srce]]'' (2004) {{COBISS|ID=218920192}} * ''[[Razhajanja]]'' (2007) {{COBISS|ID=234371584}} * ''[[Dotikanja]]'' (2008) {{COBISS|ID=237144320}} * ''[[Tavanja]]'' (2010) {{COBISS|ID=248474112}} * ''[[Prostost sveta]]'' (2011) {{COBISS|ID=257298944}} * ''[[Nimam več sadja zate]]'' (2011) * ''[[Predanost]]'' (2018) * ''[[Romeo in Julija iz sosednje ulice: pesmi in ena tragedija s hollywoodskim koncem]]'' (2021) ({{COBISS|ID=111806723}}){{COBISS|ID=255040000}} * ''[[Samota: Pariz, 2018-Prule, 2021]]'' (2023) * ''[[Naprej naprej]]'' (2023) * ''[[Erotika: Oblačila zaljubljencev]]'' (2025) === Kratka proza === * ''[[Krog male smrti]]'' (1993) {{COBISS|ID=34179328}} * ''[[Čas brez angelov]]'' (1994) {{COBISS|ID=43741952}} * ''[[Tarok pri Mariji]]'' (1994) {{COBISS|ID=42802176}} * ''[[Ležala sva tam in se slinila kot hudič]]'' (1996) {{COBISS|ID=63168256}} * ''[[Nekatere ljubezni]]'' (1997) {{COBISS|ID=70370304}} * ''[[Total (Möderndorfer)|Total]]'' (2000) {{COBISS|ID=108410368}} * ''[[Druga soba: novelete]]'' (2004) {{COBISS|ID=52698881}} * ''[[Vsakdanja spominjanja : zgodbe 1993-2007|Vsakdanja spominjanja: zgodbe 1993-2007]]'' (2008) {{COBISS|ID=240650496}} * ''[[Kino dom : zgodbe nekega kina|Kino dom: zgodbe nekega kina]]'' (2008) {{COBISS|ID=238657280}} * ''[[Plava ladja]]'' (2010) {{COBISS|ID=252744960}} * ''[[Vaje za tesnobo|Vaje iz tesnobe]]'' (2012) {{COBISS|ID=259990784}} *''[[Navodila za srečo]]'' (2018) === Romani === * ''[[Tek za rdečo hudičevko]]'' (1996) {{COBISS|ID=39213057}} * ''[[Pokrajina št. 2]]'' (1998) {{COBISS|ID=42912001}} * ''[[Predmestje (roman)|Predmestje]]'' (2002) {{COBISS|ID=128944128}} * ''[[Omejen rok trajanja]]'' (2003) {{COBISS|ID=122914304}} * ''[[Ljubezni Sinjebradca]]'' (2005) {{COBISS|ID=217406208}} * ''[[Nespečnost]]'' (2006) {{COBISS|ID=225656576}} * ''[[Odprla sem oči in šla k oknu]]'' (2007) {{COBISS|ID=230799360}} * ''[[Opoldne nekega dne]]'' (2008) {{COBISS|ID=240319232}} * ''[[Nihče več ne piše pisem]]'' (2011) {{COBISS|ID=253993472}} *''[[Balzacov popek: Pripoved običajne norosti]]'' (2013) *''[[Konec zgodbe]]'' (2017) *[[Druga preteklost : freska|''Druga preteklost: freska'']] (825 str.; 2017) * ''[[Odštevanje (roman)|Odštevanje]]: roman o času in poti'' (2023) - 1. del trilogije ''[[Spomin stvari]]'' * ''[[Zvezda, žlica in ura]]'' (2024) - 2. del trilogije ''Spomin stvari'' * ''[[1980: Roman o neki mladosti]]'' (2024) * ''[[Vanja: kratek roman o predolgem življenju]]'' (2025) - 3. del trilogije ''Spomin stvari'' ===Mladinski romani=== * ''[[Kot v filmu]]'' (2013) {{COBISS|ID=267965952}} * ''[[Kit na plaži]]'' (2015) {{COBISS|ID=280234752}} * ''[[Jaz sem Andrej]]'' (2018) {{COBISS|ID=295569152}} * ''[[Sončnica (Vinko Möderndorfer)|Sončnica]]'' (2021) {{COBISS|IID=48631555}} *''[[Jaz sem Gaj]]: o tem, kdo sem, kakšen sem. In podobno'' (2024) *''[[Resnična zgodba: kratek roman]]'' (2025) ===Dramska besedila=== * ''[[Kruti dnevi]]'' (1982) * ''[[Prilika o doktorju Josefu Mengeleju]]'' (1986) * ''[[Help]]'' (1989) * ''[[Vinko Möderndorfer: Camera obscura|Camera obscura]]'' (1990) * ''[[Hamlet in Ofelija]]'' (1994) * ''[[Transvestitska svatba]]'' (1994) * ''[[Sredi vrtov]]'' (1995) * ''[[Štirje letni časi]]'' (1996) * ''[[Jožef in Marija]]'' (1997) * ''[[Vaja zbora - tri komedije (Vaja zbora, Mama je umrla dvakrat, Transvestitska svatba)]]'' (1998) {{COBISS|ID=19635768}} * ''[[Limonada slovenica]]'' (1999) * ''[[Mama je umrla dvakrat]]'' (1999) * ''[[Podnajemnik]]'' (2000) * ''Praznina'' * ''[[Klub Fahreinheit]]'' (2001) * ''[[Mefistovo poročilo]]'' (2002) * ''[[Tri sestre (Möderndorfer)|Tri sestre]]'' (2002) * ''[[Na kmetih]]'' (2003) * ''[[Limonada slovenica: štiri komedije (Limonada slovenica, Truth story, Podnajemnik, Na kmetih)]]'' (2003) {{COBISS|ID=124130048}} * ''[[Mrtve duše (drama)|Mrtve duše]]'' (2004) * ''[[Na dnu]]'' (2006) * ''[[Šah mat ali Šola moralne prenove za može in žene]]'' (2006) * ''[[Mefistovo poročilo: igre in komedije (Mefistovo poročilo, Tri sestre, Klub Fahrenheit, Človek na dolge proge)]]'' (2006) {{COBISS|ID=56707073}} * ''[[Štiri komedije (Šah mat, Bruselj hotel, Mrtve duše, Oblast]]'' (2008) {{COBISS|ID=237584896}} * ''[[Lep dan za umret]]'' (2009) {{COBISS|ID=63166977}} * ''[[Blumen aus Krain: igre 1990-2010]]'' (2011) {{COBISS|ID=254751488}} * ''[[Spalnica: 3 igre]]'' (2012) {{COBISS|ID=264197120}} * ''Grenlandija'' (2014) * ''Evropa'' (2015) * ''[[Romeo in Julija sta bila begunca]]'' (2018) ===Eseji=== * ''[[Gledališče v ogledalu]]'' (2001) {{COBISS|ID=46353921}} * ''[[Vzporedni svet : razmišljanja o ustvarjanju|Vzporedni svet: razmišljanja o ustvarjanju]]'' (2005) {{COBISS|ID=217675264}} * ''[[Hvalnica koži]]'': ''pesnitev'' (2011) {{COBISS|ID=256944384}} {{COBISS}} * ''[[Ljudomrznik na tržnici]]'' (2019) * ''[[Življenje ali gledališče]]: O prepletanju gledališča in življenja, umetnosti in politike'' (2026) === Radijske igre === ==== Za otroke ==== * ''[[Pojoči prstki]]'' (izv. 1988) * ''[[Kako začarati zajca]]'' (izv. 1989) * ''[[Miši v operni hiši]]'' (izv. 1991) * ''[[Čarovnička Gajka]]'' (izv. 1992) * ''[[Vrnitev čarovničke Gajke]]'' (izv. 1992) * ''[[Muc Langus in čarovnička Gajka]]'' (izv. 1992) * ''[[Čudesa iz čistega ničesa]]'' (izv. 1993) * ''[[Kristalni cvet]]'' (izv. 1993) * ''[[Strašni razred 4. a]]'' (izv. 1993) * ''[[Dve hudobi]]'' (izv. 1994) * ''[[Popki]]'' (izv. 1994) * ''[[Zadnja Stradivarijeva hči]]'' (2008) ==== Za odrasle ==== * ''[[Snubitev anno 90]]'' (izv. [[1991]]) * ''[[Lov za nočnim gledalcem]], [[Skrivnostni umor v parku]], [[Nepokopani mrtvec]], [[Mrtvi tujec]], [[Silvesterska noč]], [[Popolnoma resnične kriminalistične štorije]]'' (vse izv. 1993) * ''[[Sredi vrtov]], [[Vinko Möderndorfer: Pokrajina |Pokrajina]], [[Blumen aus Krain]]'' ali ''[[Uršula in povodni mož]]'' (vse izv. 1994) === Filmografija === * ''[[Blumen aus Krain]] - [[Rožc'e s Kranjskega]]'' (1992) * ''[[Vsi smo le norci, portret opernega pevca]]'' [[Ferdinand Radovan|Ferdinanda Radovana]] (1994) * ''[[Vesele zgodbe iz zakonskega življenja]]'', (serija štirih iger) (1995) * ''[[Vinko Möderndorfer: Paradiž |Paradiž]]'' (1996) * ''[[Vinko Möderndorfer: Drevo |Drevo]]'' (1996) * ''[[Vinko Möderndorfer: Pokrajina |Pokrajina]]'' (1996) * ''[[Pesmi za mamke]]'' (1998) * ''[[Stoji stoji en beli grad]]'' (1999) * ''[[Človek v šipi (film)|Človek v šipi]]'' (1999) * ''[[Življenje je vredno le, če je poezija]]'' (2000) * ''[[Silvestrska zmešnjava]]'' (2001) * ''[[Vinko Möderndorfer: Miloš Mikeln |Miloš Mikeln]]'' (2002) * ''[[Predmestje (film)|Predmestje]]'' (2004) * ''[[Pokrajina št. 2 (film)|Pokrajina št. 2]]'' (2008) * ''[[Kandidatka in šofer]]'' (2009) * ''[[Tisti, ki je zgradil šolo]]: portret učitelja, etnologa in politika'' ''[[Vinko Möderndorfer (1894)|Vinka Möderndorferja]]''(dokumentarni film, 2014) * ''[[Inferno (slovenski film)|Inferno]]'' (2014) * ''[[Zastoj (film)|Zastoj]]'' (2021) == Viri == * {{COBISS|ID=239785216}} * ''[[Enciklopedija Slovenije]]''; knjiga 7, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1993 {{COBISS|ID=17411}} * [[Vid Sagadin]]: ''Iščoči osebki'', Literatura, LDS, Ljubljana, 1995 {{COBISS|ID=48607232}} * [[Polona Hanžek Novak]]: ''V srcu mladi'', Genija, 2004 {{COBISS|ID=216673536}} * [[Tia Benko]]: ''Knjiga za ljudi z močnim želodcem'', Literatura, LDS, Ljubljana, 2005 {{COBISS|ID=227084288}} * ''Veliki splošni leksikon''; knjiga 11, DZS, Ljubljana, 2006 {{COBISS|ID=224226304}} * [[Mare Cestnik]]: ''Vinko Möderndorfer, Vzporedni svet'', Ampak, Nova revija, Ljubljana, 2007 {{COBISS|ID=239883776}} * Leksikon ''Osebnosti'', Ljubljana, MK, 2008 * ''[[Slovenika]]: slovenska nacionalna enciklopedija'', MK, 2011 == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih pisateljev]] * [[Seznam slovenskih dramatikov]] * [[Seznam slovenskih režiserjev]] == Zunanje povezave == {{wikivir}} * [http://www.dlib.si/v2/Results.aspx?query='keywords%3dvinko+moderndorfer'&pageSize=20 Avtorjeva dela v Digitalni knjižnici Slovenije] * [http://www.dlib.si/v2/Details.aspx?query=%27keywords%3dVinko+Moderndorfer%27&pageSize=20&URN=URN%3aNBN%3aSI%3adoc-4WP5FUC8 Intervju: Vinko Möderndorfer] * [http://www.siol.net/kultura/novice/2010/11/jezkova_nagrada_za_vinka_moderndorferja.aspx Ježkova nagrada za Vinka Möderndorferja] * [http://www.mladina.si/tednik/200430/clanek/kul-knjige--bernard_nezmah/ Vinko Möderndorfer: Druga soba] * [http://www.ljudmila.org/litcenter/novo/moederndorfer.html Ljudmila] * [http://www.pokrajina-st2.org/index-si.html Pokrajina Št. 2] * [http://www.imdb.com/name/nm1628186/ Imdb] * [http://www.rtvslo.si/kultura/film/vinko-moederndorfer-se-predstavi-benetkam/156125 Vinko Möderndorfer se predstavi Benetkam] * [http://www.rtvslo.si/kultura/oder/linhartova-nezka-v-sodobni-moederndorferjevi-preobleki/255452 Linhartova Nežka v sodobni Möderndorferjevi preobleki] * [http://www.mladina.si/tednik/200903/vinko_moderndorfer_vsakdanja_spominjanja Vinko Möderndorfer: Vsakdanja spominjanja] * [https://365.rtvslo.si/arhiv/profil/175239233 Vinko Möderndorfer]. Profil (29. julij 2026). RTV Slovenija. {{ZupanciceviNagrajenci}} {{RozanceviNagrajenci}} {{JezkoviNagrajenci}}{{Večernica}}{{Grumovi nagrajenci}}{{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Möderndorfer, Vinko}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski filmski režiserji]] [[Kategorija:Slovenski televizijski režiserji]] [[Kategorija:Slovenski gledališki režiserji]] [[Kategorija:Slovenski esejisti]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski dramatiki]] [[Kategorija:Slovenski esejisti]] [[Kategorija:Župančičevi nagrajenci]] [[Kategorija:Borštnikovi nagrajenci]] [[Kategorija:Vinko Möderndorfer|*]] [[Kategorija:Rožančevi nagrajenci]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] aulnar5acfzk4ktaehyeczxjbei24pk 6774828 6774827 2026-11-04T15:26:19Z ~2026-45085-22 264465 /* Filmografija */ 6774828 wikitext text/x-wiki {{zapomen|slovenskega šolnika|Vinko Möderndorfer (1894)}} {{Infopolje Oseba}} '''Vinko Möderndorfer''', [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], [[pesnik]], [[dramatik]], [[esejist]], [[gledališče|gledališki]], [[radio|radijski]], [[film|filmski]] in [[televizija|televizijski]] [[režiser]], * [[22. september]] [[1958]], [[Celje]], [[Slovenija]]. V Celju je končal gimnazijo pedagoške smeri. Študiral je na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]] (AGRFT), kjer je diplomiral leta 1982 iz gledališke in radijske režije s predstavo ''[[Snubač]]'' A. P. Čehova. === Film in gledališče === Po končani akademiji je pričel z delom v slovenskih gledališčih. Hkrati pa je prevzel umetniško vodenje gledališča [[Glej]]. Delal je kot gledališki režiser nadaljeval v slovenskih gledališčih, kjer je do leta 2010 zrežiral 90 predstav. V svojem režijskem iskanju se je spoprijel z vsemi gledališkimi zvrstmi, stili in žanri. Leta 2003 je postal [[docent]] gledališke režije. Deloval je kot gledališki režiser, ob tem pa tudi kot radijski, filmski in televizijski režiser. V televizijskem mediju je režiral predvsem TV igre in dokumentarne TV filme po svojih scenarijih. Leta 2003 je po svojem romanu posnel prvi celovečerni film ''[[Predmestje (film)|Predmestje]]'', ki je na mednarodnih festivalih prejel številne nagrade. Leta 2022 je izšla obsežna monografija ''[[Gledališče Möderndorfer]]'' (1216 strani). V njej se avtor posveča 106 uprizoritvam, ki jih je režijsko zasnoval v dobrih štirih desetletjih režijskega ustvarjanja, od svoje prve režije leta 1980 v Eksperimentalnem [[Gledališče Glej|gledališču Glej]] do krstne uprizoritve opere Samorog leta 2021 ([[SNG Opera in balet]] Ljubljana). Režiral je tudi v skoraj vseh ostalih pomembnejših slovenskih gledališčih: [[Lutkovno gledališče Ljubljana|Lutkovnem gledališču Ljubljana]], [[Slovensko mladinsko gledališče|Slovenskem mladinskem gledališču]], [[SNG Drama Ljubljana]], [[Prešernovo gledališče Kranj|Prešernovem gledališču Kranj]], [[Mini teater|Mini teatru]], [[Cafe Teater|Cafe Teatru]], [[SNG Nova Gorica]], [[Slovensko ljudsko gledališče Celje|SLG Celje]], [[SNG Maribor]]. === Društva === Leta 1983 se je pridružil [[Društvo slovenskih pisateljev|Društvu slovenskih pisateljev]]. Je tudi član [[Združenje dramskih umetnikov Slovenije|Združenja dramskih umetnikov Slovenije]] in slovenskega [[PEN]] centra. Leta 2016 je prevzel funkcijo predsednika upravnega odbora [[Prešernov sklad|Prešernovega sklada]]. === Pisanje === Svojo literarno pot je začel kot pesnik v drugi polovici sedemdesetih let. Od leta 1981 do leta 2006 je v knjižni obliki objavil 30 del s področja proze, poezije, dramatike in esejistike, zrežiral okoli 70 gledaliških in opernih predstav, 12 TV iger in dokumentarnih filmov. Pisal je tudi [[pesniška zbirka|pesniške zbirke]] in [[zgodba|zgodbe]] za otroke. Med bolj znanimi so zgodbe ''[[Muc Langus & čarovnička Gajka]]'', ''[[Potovanje muca Langusa & čarovničke Gajke]]'', ''[[Vrnitev muca Langusa & čarovničke Gajke]]''. Od leta 1989 je za radio napisal prek 80 radijskih iger, izmed katerih so bile mnoge odigrane tudi v tujini ([[Nemčija]], [[Italija]], [[Češka]], [[Slovaška]], [[Hrvaška]]). Vzporedno je svoja literarna in strokovna dela objavljal doma in v vseh slovenskih revijah. V svojih strokovnih razmišljanjih se loteva predvsem področja gledališke režije, dramaturgije in igre. == Nagrade in priznanja == * 1986, [[Borštnikova nagrada]] za režijo predstave ''[[Potujoče gledališče Šopalovič]]'', avtorja [[L. Simovič]], (Primorsko dramsko gledališče) * 1993, prva nagrada na anonimnem natečaju [[Radio Slovenija|Radia Slovenija]] za otroško radijsko igro ''[[Kristalni cvet]]'' * 1994, prva nagrada na anonimnem natečaju Radia Slovenija in [[WDR]] za radijsko igro za odrasle ''[[Pokrajina]]'' (igra bila na WDR predvajana pod naslovom ''[[Die Landschaft]]'') * 1994, [[Župančičeva nagrada]] mesta [[Ljubljana|Ljubljane]] za zbirko novel ''[[Krog male smrti]]'' * 1995, prva nagrada na anonimnem natečaju [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovega srečanja]] za komedijo ''[[Štirje letni časi]]'' ob 200. obletnici smrti [[Anton Tomaž Linhart|Antona Tomaža Linharta]] * 1996, prva nagrada na anonimnem natečaju Radia Slovenija za radijsko igro za odrasle ''[[Na sončni strani]]'' * 1998, nagrada za najboljše komedijsko besedilo na [[Dnevi komedije v Celju|Dnevih komedije v Celju]] za komedijo ''[[Vaja zbora]]'' * 1999, nagrada za najboljše komedijsko besedilo ''[[Limonada slovenica]]'' * 2000, nagrada [[Prešernov sklad|Prešernovega sklada]] za knjigo novel ''[[Nekatere ljubezni]]'' * 2000, prva nagrada na anonimnem natečaju Radia Slovenija za radijsko igro ''[[Zlati klub]]'' * 2000, tretja nagrada na anonimnem natečaju [[Radio Slovenija|Radia Slovenija]] za radijsko igro ''Račun'' * 2001, nagrada za najboljše komedijsko besedilo ''[[Podnajemnik]]'' * 2001, nagrada na anonimnem natečaju [[Mohorjeva družba|Mohorjeve družbe]] za gledališko igro ''Praznina'' * 2003, nagrada [[Marjan Rožanc|Marjana Rožanca]] za leto 2002 za knjigo esejev ''[[Gledališče v ogledalu]]'' * 2003, nagrada za igro za najboljše komedijsko besedilo ''[[Na kmetih]]'' *2009, [[Čaša nesmrtnosti|velenjica-čaša nesmrtnosti]] za vrhunski desetletni pesniški opus v 21. stoletju * 2010, [[Ježkova nagrada]] (za režijo filma ''[[Kandidatka in šofer]]'')? * 2010, Šeligova nagrada: ''[[Lep dan za umret]]'' (avtor in režija Vinko Möderndorfer, Prešernovo gledališče Kranj) * 2012, Grumova nagrada: ''[[Vaje za tesnobo]]'' * 2013, [[modra ptica (nagrada)|modra ptica]] za mladinski roman ''[[Kot v filmu]]'' * 2014, [[Desetnica (nagrada)|desetnica]] in [[večernica (nagrada)|večernica]] za mladinski roman ''Kot v filmu'' * 2014, Grumova nagrada: ''Evropa'' *2017, [[Desetnica (nagrada)|desetnica]]: ''Kit na plaži'' * 2018, Grumova nagrada: ''Romeo in Julija sta bila begunca'' * 2020, Slovenski avtor v središču (mednarodno literarno srečanje Vilenica, 2020) == Dela == ===Poezija za otroke=== * ''[[Kako se dan lepo začne]]'' (1993) {{COBISS|ID=33882624}} * ''[[Madonca fleten svet]]'' (1995) {{COBISS|ID=1208636}} * ''Zakaj so sloni rahlospeči'' (2003) {{COBISS|ID=127686912}} * ''Luža, čevelj, smrkelj in rokav'' (2009) {{COBISS|ID=248995328}} ===Proza za otroke=== * ''[[Sin Srakolin]]'' (1999) {{COBISS|ID=44088065}} * ''[[Muc Langus in Čarovnička Gajka]]'' (2002) {{COBISS|ID=120606720}} * ''[[Vrnitev muca Langusa in Čarovničke Gajke]]'' (2006) {{COBISS|ID=227790848}} * ''[[Potovanje muca Langusa & čarovničke Gajke]]'' (2009) {{COBISS|ID=246711296}} * ''[[Rdečehlačka : vesele zgodbe zelo male deklice|Rdečehlačka: vesele zgodbe zelo male deklice]]'' (2010) {{COBISS|ID=253481728}} * ''[[Velika žehta]]'' (2011) {{COBISS|ID=256709888}} * ''[[Švrk: res huda pasja biografija]]'' (2025) ===Dramska besedila za otroke=== * ''[[Pozor! Hudobe na delu!]]'' (1997) * ''[[Miši v operni hiši]]'' (2007) === Pesniške zbirke === * ''[[Rdeči ritual]]'' (1975) {{COBISS|ID=12540}} * ''[[Razstava slik]]'' (1977) * ''[[Pesmičice]]'' (1977) {{COBISS|ID=4237878}} * ''[[Punčica iz moje ulice]]'' (1978) * ''[[Mah (Vinko Möderndorfer)|Mah]]'' (1981/1986) {{COBISS|ID=18734592}} * ''[[Telo (Vinko Möderndorfer)|Telo]]'' (1989) {{COBISS|ID=117065}} * ''[[Male nočne ljubavne pesmi]]'' (1993) {{COBISS|ID=33663488}} * ''[[Madonca fleten svet]]'' (1995) {{COBISS|ID=1208636}} * ''[[Zlodejeve žalostinke]]'' (1999) {{COBISS|ID=43791361}} * ''[[Pesmi iz črne kronike]]'' (1999) {{COBISS|ID=105243136}} * ''[[Temno modro kot september]]'' (2003) {{COBISS|ID=122004736}} * ''[[Skala in srce]]'' (2004) {{COBISS|ID=218920192}} * ''[[Razhajanja]]'' (2007) {{COBISS|ID=234371584}} * ''[[Dotikanja]]'' (2008) {{COBISS|ID=237144320}} * ''[[Tavanja]]'' (2010) {{COBISS|ID=248474112}} * ''[[Prostost sveta]]'' (2011) {{COBISS|ID=257298944}} * ''[[Nimam več sadja zate]]'' (2011) * ''[[Predanost]]'' (2018) * ''[[Romeo in Julija iz sosednje ulice: pesmi in ena tragedija s hollywoodskim koncem]]'' (2021) ({{COBISS|ID=111806723}}){{COBISS|ID=255040000}} * ''[[Samota: Pariz, 2018-Prule, 2021]]'' (2023) * ''[[Naprej naprej]]'' (2023) * ''[[Erotika: Oblačila zaljubljencev]]'' (2025) === Kratka proza === * ''[[Krog male smrti]]'' (1993) {{COBISS|ID=34179328}} * ''[[Čas brez angelov]]'' (1994) {{COBISS|ID=43741952}} * ''[[Tarok pri Mariji]]'' (1994) {{COBISS|ID=42802176}} * ''[[Ležala sva tam in se slinila kot hudič]]'' (1996) {{COBISS|ID=63168256}} * ''[[Nekatere ljubezni]]'' (1997) {{COBISS|ID=70370304}} * ''[[Total (Möderndorfer)|Total]]'' (2000) {{COBISS|ID=108410368}} * ''[[Druga soba: novelete]]'' (2004) {{COBISS|ID=52698881}} * ''[[Vsakdanja spominjanja : zgodbe 1993-2007|Vsakdanja spominjanja: zgodbe 1993-2007]]'' (2008) {{COBISS|ID=240650496}} * ''[[Kino dom : zgodbe nekega kina|Kino dom: zgodbe nekega kina]]'' (2008) {{COBISS|ID=238657280}} * ''[[Plava ladja]]'' (2010) {{COBISS|ID=252744960}} * ''[[Vaje za tesnobo|Vaje iz tesnobe]]'' (2012) {{COBISS|ID=259990784}} *''[[Navodila za srečo]]'' (2018) === Romani === * ''[[Tek za rdečo hudičevko]]'' (1996) {{COBISS|ID=39213057}} * ''[[Pokrajina št. 2]]'' (1998) {{COBISS|ID=42912001}} * ''[[Predmestje (roman)|Predmestje]]'' (2002) {{COBISS|ID=128944128}} * ''[[Omejen rok trajanja]]'' (2003) {{COBISS|ID=122914304}} * ''[[Ljubezni Sinjebradca]]'' (2005) {{COBISS|ID=217406208}} * ''[[Nespečnost]]'' (2006) {{COBISS|ID=225656576}} * ''[[Odprla sem oči in šla k oknu]]'' (2007) {{COBISS|ID=230799360}} * ''[[Opoldne nekega dne]]'' (2008) {{COBISS|ID=240319232}} * ''[[Nihče več ne piše pisem]]'' (2011) {{COBISS|ID=253993472}} *''[[Balzacov popek: Pripoved običajne norosti]]'' (2013) *''[[Konec zgodbe]]'' (2017) *[[Druga preteklost : freska|''Druga preteklost: freska'']] (825 str.; 2017) * ''[[Odštevanje (roman)|Odštevanje]]: roman o času in poti'' (2023) - 1. del trilogije ''[[Spomin stvari]]'' * ''[[Zvezda, žlica in ura]]'' (2024) - 2. del trilogije ''Spomin stvari'' * ''[[1980: Roman o neki mladosti]]'' (2024) * ''[[Vanja: kratek roman o predolgem življenju]]'' (2025) - 3. del trilogije ''Spomin stvari'' ===Mladinski romani=== * ''[[Kot v filmu]]'' (2013) {{COBISS|ID=267965952}} * ''[[Kit na plaži]]'' (2015) {{COBISS|ID=280234752}} * ''[[Jaz sem Andrej]]'' (2018) {{COBISS|ID=295569152}} * ''[[Sončnica (Vinko Möderndorfer)|Sončnica]]'' (2021) {{COBISS|IID=48631555}} *''[[Jaz sem Gaj]]: o tem, kdo sem, kakšen sem. In podobno'' (2024) *''[[Resnična zgodba: kratek roman]]'' (2025) ===Dramska besedila=== * ''[[Kruti dnevi]]'' (1982) * ''[[Prilika o doktorju Josefu Mengeleju]]'' (1986) * ''[[Help]]'' (1989) * ''[[Vinko Möderndorfer: Camera obscura|Camera obscura]]'' (1990) * ''[[Hamlet in Ofelija]]'' (1994) * ''[[Transvestitska svatba]]'' (1994) * ''[[Sredi vrtov]]'' (1995) * ''[[Štirje letni časi]]'' (1996) * ''[[Jožef in Marija]]'' (1997) * ''[[Vaja zbora - tri komedije (Vaja zbora, Mama je umrla dvakrat, Transvestitska svatba)]]'' (1998) {{COBISS|ID=19635768}} * ''[[Limonada slovenica]]'' (1999) * ''[[Mama je umrla dvakrat]]'' (1999) * ''[[Podnajemnik]]'' (2000) * ''Praznina'' * ''[[Klub Fahreinheit]]'' (2001) * ''[[Mefistovo poročilo]]'' (2002) * ''[[Tri sestre (Möderndorfer)|Tri sestre]]'' (2002) * ''[[Na kmetih]]'' (2003) * ''[[Limonada slovenica: štiri komedije (Limonada slovenica, Truth story, Podnajemnik, Na kmetih)]]'' (2003) {{COBISS|ID=124130048}} * ''[[Mrtve duše (drama)|Mrtve duše]]'' (2004) * ''[[Na dnu]]'' (2006) * ''[[Šah mat ali Šola moralne prenove za može in žene]]'' (2006) * ''[[Mefistovo poročilo: igre in komedije (Mefistovo poročilo, Tri sestre, Klub Fahrenheit, Človek na dolge proge)]]'' (2006) {{COBISS|ID=56707073}} * ''[[Štiri komedije (Šah mat, Bruselj hotel, Mrtve duše, Oblast]]'' (2008) {{COBISS|ID=237584896}} * ''[[Lep dan za umret]]'' (2009) {{COBISS|ID=63166977}} * ''[[Blumen aus Krain: igre 1990-2010]]'' (2011) {{COBISS|ID=254751488}} * ''[[Spalnica: 3 igre]]'' (2012) {{COBISS|ID=264197120}} * ''Grenlandija'' (2014) * ''Evropa'' (2015) * ''[[Romeo in Julija sta bila begunca]]'' (2018) ===Eseji=== * ''[[Gledališče v ogledalu]]'' (2001) {{COBISS|ID=46353921}} * ''[[Vzporedni svet : razmišljanja o ustvarjanju|Vzporedni svet: razmišljanja o ustvarjanju]]'' (2005) {{COBISS|ID=217675264}} * ''[[Hvalnica koži]]'': ''pesnitev'' (2011) {{COBISS|ID=256944384}} {{COBISS}} * ''[[Ljudomrznik na tržnici]]'' (2019) * ''[[Življenje ali gledališče]]: O prepletanju gledališča in življenja, umetnosti in politike'' (2026) === Radijske igre === ==== Za otroke ==== * ''[[Pojoči prstki]]'' (izv. 1988) * ''[[Kako začarati zajca]]'' (izv. 1989) * ''[[Miši v operni hiši]]'' (izv. 1991) * ''[[Čarovnička Gajka]]'' (izv. 1992) * ''[[Vrnitev čarovničke Gajke]]'' (izv. 1992) * ''[[Muc Langus in čarovnička Gajka]]'' (izv. 1992) * ''[[Čudesa iz čistega ničesa]]'' (izv. 1993) * ''[[Kristalni cvet]]'' (izv. 1993) * ''[[Strašni razred 4. a]]'' (izv. 1993) * ''[[Dve hudobi]]'' (izv. 1994) * ''[[Popki]]'' (izv. 1994) * ''[[Zadnja Stradivarijeva hči]]'' (2008) ==== Za odrasle ==== * ''[[Snubitev anno 90]]'' (izv. [[1991]]) * ''[[Lov za nočnim gledalcem]], [[Skrivnostni umor v parku]], [[Nepokopani mrtvec]], [[Mrtvi tujec]], [[Silvesterska noč]], [[Popolnoma resnične kriminalistične štorije]]'' (vse izv. 1993) * ''[[Sredi vrtov]], [[Vinko Möderndorfer: Pokrajina |Pokrajina]], [[Blumen aus Krain]]'' ali ''[[Uršula in povodni mož]]'' (vse izv. 1994) === Filmografija === * ''[[Blumen aus Krain]] - [[Rožc'e s Kranjskega]]'' (1992) * ''[[Predmestje (film)|Predmestje]]'' (2003) * ''[[Vsi smo le norci, portret opernega pevca]]'' [[Ferdinand Radovan|Ferdinanda Radovana]] (1994) * ''[[Vesele zgodbe iz zakonskega življenja]]'', (serija štirih iger) (1995) * ''[[Vinko Möderndorfer: Paradiž |Paradiž]]'' (1996) * ''[[Vinko Möderndorfer: Drevo |Drevo]]'' (1996) * ''[[Vinko Möderndorfer: Pokrajina |Pokrajina]]'' (1996) * ''[[Pesmi za mamke]]'' (1998) * ''[[Stoji stoji en beli grad]]'' (1999) * ''[[Človek v šipi (film)|Človek v šipi]]'' (1999) * ''[[Življenje je vredno le, če je poezija]]'' (2000) * ''[[Silvestrska zmešnjava]]'' (2001) * ''[[Vinko Möderndorfer: Miloš Mikeln |Miloš Mikeln]]'' (2002) * ''[[Predmestje (film)|Predmestje]]'' (2004) * ''[[Pokrajina št. 2 (film)|Pokrajina št. 2]]'' (2008) * ''[[Kandidatka in šofer]]'' (2009) * ''[[Tisti, ki je zgradil šolo]]: portret učitelja, etnologa in politika'' ''[[Vinko Möderndorfer (1894)|Vinka Möderndorferja]]''(dokumentarni film, 2014) * ''[[Inferno (slovenski film)|Inferno]]'' (2014) * ''[[Zastoj (film)|Zastoj]]'' (2021) == Viri == * {{COBISS|ID=239785216}} * ''[[Enciklopedija Slovenije]]''; knjiga 7, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1993 {{COBISS|ID=17411}} * [[Vid Sagadin]]: ''Iščoči osebki'', Literatura, LDS, Ljubljana, 1995 {{COBISS|ID=48607232}} * [[Polona Hanžek Novak]]: ''V srcu mladi'', Genija, 2004 {{COBISS|ID=216673536}} * [[Tia Benko]]: ''Knjiga za ljudi z močnim želodcem'', Literatura, LDS, Ljubljana, 2005 {{COBISS|ID=227084288}} * ''Veliki splošni leksikon''; knjiga 11, DZS, Ljubljana, 2006 {{COBISS|ID=224226304}} * [[Mare Cestnik]]: ''Vinko Möderndorfer, Vzporedni svet'', Ampak, Nova revija, Ljubljana, 2007 {{COBISS|ID=239883776}} * Leksikon ''Osebnosti'', Ljubljana, MK, 2008 * ''[[Slovenika]]: slovenska nacionalna enciklopedija'', MK, 2011 == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih pisateljev]] * [[Seznam slovenskih dramatikov]] * [[Seznam slovenskih režiserjev]] == Zunanje povezave == {{wikivir}} * [http://www.dlib.si/v2/Results.aspx?query='keywords%3dvinko+moderndorfer'&pageSize=20 Avtorjeva dela v Digitalni knjižnici Slovenije] * [http://www.dlib.si/v2/Details.aspx?query=%27keywords%3dVinko+Moderndorfer%27&pageSize=20&URN=URN%3aNBN%3aSI%3adoc-4WP5FUC8 Intervju: Vinko Möderndorfer] * [http://www.siol.net/kultura/novice/2010/11/jezkova_nagrada_za_vinka_moderndorferja.aspx Ježkova nagrada za Vinka Möderndorferja] * [http://www.mladina.si/tednik/200430/clanek/kul-knjige--bernard_nezmah/ Vinko Möderndorfer: Druga soba] * [http://www.ljudmila.org/litcenter/novo/moederndorfer.html Ljudmila] * [http://www.pokrajina-st2.org/index-si.html Pokrajina Št. 2] * [http://www.imdb.com/name/nm1628186/ Imdb] * [http://www.rtvslo.si/kultura/film/vinko-moederndorfer-se-predstavi-benetkam/156125 Vinko Möderndorfer se predstavi Benetkam] * [http://www.rtvslo.si/kultura/oder/linhartova-nezka-v-sodobni-moederndorferjevi-preobleki/255452 Linhartova Nežka v sodobni Möderndorferjevi preobleki] * [http://www.mladina.si/tednik/200903/vinko_moderndorfer_vsakdanja_spominjanja Vinko Möderndorfer: Vsakdanja spominjanja] * [https://365.rtvslo.si/arhiv/profil/175239233 Vinko Möderndorfer]. Profil (29. julij 2026). RTV Slovenija. {{ZupanciceviNagrajenci}} {{RozanceviNagrajenci}} {{JezkoviNagrajenci}}{{Večernica}}{{Grumovi nagrajenci}}{{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Möderndorfer, Vinko}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski filmski režiserji]] [[Kategorija:Slovenski televizijski režiserji]] [[Kategorija:Slovenski gledališki režiserji]] [[Kategorija:Slovenski esejisti]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski dramatiki]] [[Kategorija:Slovenski esejisti]] [[Kategorija:Župančičevi nagrajenci]] [[Kategorija:Borštnikovi nagrajenci]] [[Kategorija:Vinko Möderndorfer|*]] [[Kategorija:Rožančevi nagrajenci]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] q6exv8n2imr1s6qhko0xfw6ce5i7ui7 6774829 6774828 2026-11-04T15:26:33Z ~2026-45085-22 264465 /* Filmografija */ 6774829 wikitext text/x-wiki {{zapomen|slovenskega šolnika|Vinko Möderndorfer (1894)}} {{Infopolje Oseba}} '''Vinko Möderndorfer''', [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], [[pesnik]], [[dramatik]], [[esejist]], [[gledališče|gledališki]], [[radio|radijski]], [[film|filmski]] in [[televizija|televizijski]] [[režiser]], * [[22. september]] [[1958]], [[Celje]], [[Slovenija]]. V Celju je končal gimnazijo pedagoške smeri. Študiral je na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]] (AGRFT), kjer je diplomiral leta 1982 iz gledališke in radijske režije s predstavo ''[[Snubač]]'' A. P. Čehova. === Film in gledališče === Po končani akademiji je pričel z delom v slovenskih gledališčih. Hkrati pa je prevzel umetniško vodenje gledališča [[Glej]]. Delal je kot gledališki režiser nadaljeval v slovenskih gledališčih, kjer je do leta 2010 zrežiral 90 predstav. V svojem režijskem iskanju se je spoprijel z vsemi gledališkimi zvrstmi, stili in žanri. Leta 2003 je postal [[docent]] gledališke režije. Deloval je kot gledališki režiser, ob tem pa tudi kot radijski, filmski in televizijski režiser. V televizijskem mediju je režiral predvsem TV igre in dokumentarne TV filme po svojih scenarijih. Leta 2003 je po svojem romanu posnel prvi celovečerni film ''[[Predmestje (film)|Predmestje]]'', ki je na mednarodnih festivalih prejel številne nagrade. Leta 2022 je izšla obsežna monografija ''[[Gledališče Möderndorfer]]'' (1216 strani). V njej se avtor posveča 106 uprizoritvam, ki jih je režijsko zasnoval v dobrih štirih desetletjih režijskega ustvarjanja, od svoje prve režije leta 1980 v Eksperimentalnem [[Gledališče Glej|gledališču Glej]] do krstne uprizoritve opere Samorog leta 2021 ([[SNG Opera in balet]] Ljubljana). Režiral je tudi v skoraj vseh ostalih pomembnejših slovenskih gledališčih: [[Lutkovno gledališče Ljubljana|Lutkovnem gledališču Ljubljana]], [[Slovensko mladinsko gledališče|Slovenskem mladinskem gledališču]], [[SNG Drama Ljubljana]], [[Prešernovo gledališče Kranj|Prešernovem gledališču Kranj]], [[Mini teater|Mini teatru]], [[Cafe Teater|Cafe Teatru]], [[SNG Nova Gorica]], [[Slovensko ljudsko gledališče Celje|SLG Celje]], [[SNG Maribor]]. === Društva === Leta 1983 se je pridružil [[Društvo slovenskih pisateljev|Društvu slovenskih pisateljev]]. Je tudi član [[Združenje dramskih umetnikov Slovenije|Združenja dramskih umetnikov Slovenije]] in slovenskega [[PEN]] centra. Leta 2016 je prevzel funkcijo predsednika upravnega odbora [[Prešernov sklad|Prešernovega sklada]]. === Pisanje === Svojo literarno pot je začel kot pesnik v drugi polovici sedemdesetih let. Od leta 1981 do leta 2006 je v knjižni obliki objavil 30 del s področja proze, poezije, dramatike in esejistike, zrežiral okoli 70 gledaliških in opernih predstav, 12 TV iger in dokumentarnih filmov. Pisal je tudi [[pesniška zbirka|pesniške zbirke]] in [[zgodba|zgodbe]] za otroke. Med bolj znanimi so zgodbe ''[[Muc Langus & čarovnička Gajka]]'', ''[[Potovanje muca Langusa & čarovničke Gajke]]'', ''[[Vrnitev muca Langusa & čarovničke Gajke]]''. Od leta 1989 je za radio napisal prek 80 radijskih iger, izmed katerih so bile mnoge odigrane tudi v tujini ([[Nemčija]], [[Italija]], [[Češka]], [[Slovaška]], [[Hrvaška]]). Vzporedno je svoja literarna in strokovna dela objavljal doma in v vseh slovenskih revijah. V svojih strokovnih razmišljanjih se loteva predvsem področja gledališke režije, dramaturgije in igre. == Nagrade in priznanja == * 1986, [[Borštnikova nagrada]] za režijo predstave ''[[Potujoče gledališče Šopalovič]]'', avtorja [[L. Simovič]], (Primorsko dramsko gledališče) * 1993, prva nagrada na anonimnem natečaju [[Radio Slovenija|Radia Slovenija]] za otroško radijsko igro ''[[Kristalni cvet]]'' * 1994, prva nagrada na anonimnem natečaju Radia Slovenija in [[WDR]] za radijsko igro za odrasle ''[[Pokrajina]]'' (igra bila na WDR predvajana pod naslovom ''[[Die Landschaft]]'') * 1994, [[Župančičeva nagrada]] mesta [[Ljubljana|Ljubljane]] za zbirko novel ''[[Krog male smrti]]'' * 1995, prva nagrada na anonimnem natečaju [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovega srečanja]] za komedijo ''[[Štirje letni časi]]'' ob 200. obletnici smrti [[Anton Tomaž Linhart|Antona Tomaža Linharta]] * 1996, prva nagrada na anonimnem natečaju Radia Slovenija za radijsko igro za odrasle ''[[Na sončni strani]]'' * 1998, nagrada za najboljše komedijsko besedilo na [[Dnevi komedije v Celju|Dnevih komedije v Celju]] za komedijo ''[[Vaja zbora]]'' * 1999, nagrada za najboljše komedijsko besedilo ''[[Limonada slovenica]]'' * 2000, nagrada [[Prešernov sklad|Prešernovega sklada]] za knjigo novel ''[[Nekatere ljubezni]]'' * 2000, prva nagrada na anonimnem natečaju Radia Slovenija za radijsko igro ''[[Zlati klub]]'' * 2000, tretja nagrada na anonimnem natečaju [[Radio Slovenija|Radia Slovenija]] za radijsko igro ''Račun'' * 2001, nagrada za najboljše komedijsko besedilo ''[[Podnajemnik]]'' * 2001, nagrada na anonimnem natečaju [[Mohorjeva družba|Mohorjeve družbe]] za gledališko igro ''Praznina'' * 2003, nagrada [[Marjan Rožanc|Marjana Rožanca]] za leto 2002 za knjigo esejev ''[[Gledališče v ogledalu]]'' * 2003, nagrada za igro za najboljše komedijsko besedilo ''[[Na kmetih]]'' *2009, [[Čaša nesmrtnosti|velenjica-čaša nesmrtnosti]] za vrhunski desetletni pesniški opus v 21. stoletju * 2010, [[Ježkova nagrada]] (za režijo filma ''[[Kandidatka in šofer]]'')? * 2010, Šeligova nagrada: ''[[Lep dan za umret]]'' (avtor in režija Vinko Möderndorfer, Prešernovo gledališče Kranj) * 2012, Grumova nagrada: ''[[Vaje za tesnobo]]'' * 2013, [[modra ptica (nagrada)|modra ptica]] za mladinski roman ''[[Kot v filmu]]'' * 2014, [[Desetnica (nagrada)|desetnica]] in [[večernica (nagrada)|večernica]] za mladinski roman ''Kot v filmu'' * 2014, Grumova nagrada: ''Evropa'' *2017, [[Desetnica (nagrada)|desetnica]]: ''Kit na plaži'' * 2018, Grumova nagrada: ''Romeo in Julija sta bila begunca'' * 2020, Slovenski avtor v središču (mednarodno literarno srečanje Vilenica, 2020) == Dela == ===Poezija za otroke=== * ''[[Kako se dan lepo začne]]'' (1993) {{COBISS|ID=33882624}} * ''[[Madonca fleten svet]]'' (1995) {{COBISS|ID=1208636}} * ''Zakaj so sloni rahlospeči'' (2003) {{COBISS|ID=127686912}} * ''Luža, čevelj, smrkelj in rokav'' (2009) {{COBISS|ID=248995328}} ===Proza za otroke=== * ''[[Sin Srakolin]]'' (1999) {{COBISS|ID=44088065}} * ''[[Muc Langus in Čarovnička Gajka]]'' (2002) {{COBISS|ID=120606720}} * ''[[Vrnitev muca Langusa in Čarovničke Gajke]]'' (2006) {{COBISS|ID=227790848}} * ''[[Potovanje muca Langusa & čarovničke Gajke]]'' (2009) {{COBISS|ID=246711296}} * ''[[Rdečehlačka : vesele zgodbe zelo male deklice|Rdečehlačka: vesele zgodbe zelo male deklice]]'' (2010) {{COBISS|ID=253481728}} * ''[[Velika žehta]]'' (2011) {{COBISS|ID=256709888}} * ''[[Švrk: res huda pasja biografija]]'' (2025) ===Dramska besedila za otroke=== * ''[[Pozor! Hudobe na delu!]]'' (1997) * ''[[Miši v operni hiši]]'' (2007) === Pesniške zbirke === * ''[[Rdeči ritual]]'' (1975) {{COBISS|ID=12540}} * ''[[Razstava slik]]'' (1977) * ''[[Pesmičice]]'' (1977) {{COBISS|ID=4237878}} * ''[[Punčica iz moje ulice]]'' (1978) * ''[[Mah (Vinko Möderndorfer)|Mah]]'' (1981/1986) {{COBISS|ID=18734592}} * ''[[Telo (Vinko Möderndorfer)|Telo]]'' (1989) {{COBISS|ID=117065}} * ''[[Male nočne ljubavne pesmi]]'' (1993) {{COBISS|ID=33663488}} * ''[[Madonca fleten svet]]'' (1995) {{COBISS|ID=1208636}} * ''[[Zlodejeve žalostinke]]'' (1999) {{COBISS|ID=43791361}} * ''[[Pesmi iz črne kronike]]'' (1999) {{COBISS|ID=105243136}} * ''[[Temno modro kot september]]'' (2003) {{COBISS|ID=122004736}} * ''[[Skala in srce]]'' (2004) {{COBISS|ID=218920192}} * ''[[Razhajanja]]'' (2007) {{COBISS|ID=234371584}} * ''[[Dotikanja]]'' (2008) {{COBISS|ID=237144320}} * ''[[Tavanja]]'' (2010) {{COBISS|ID=248474112}} * ''[[Prostost sveta]]'' (2011) {{COBISS|ID=257298944}} * ''[[Nimam več sadja zate]]'' (2011) * ''[[Predanost]]'' (2018) * ''[[Romeo in Julija iz sosednje ulice: pesmi in ena tragedija s hollywoodskim koncem]]'' (2021) ({{COBISS|ID=111806723}}){{COBISS|ID=255040000}} * ''[[Samota: Pariz, 2018-Prule, 2021]]'' (2023) * ''[[Naprej naprej]]'' (2023) * ''[[Erotika: Oblačila zaljubljencev]]'' (2025) === Kratka proza === * ''[[Krog male smrti]]'' (1993) {{COBISS|ID=34179328}} * ''[[Čas brez angelov]]'' (1994) {{COBISS|ID=43741952}} * ''[[Tarok pri Mariji]]'' (1994) {{COBISS|ID=42802176}} * ''[[Ležala sva tam in se slinila kot hudič]]'' (1996) {{COBISS|ID=63168256}} * ''[[Nekatere ljubezni]]'' (1997) {{COBISS|ID=70370304}} * ''[[Total (Möderndorfer)|Total]]'' (2000) {{COBISS|ID=108410368}} * ''[[Druga soba: novelete]]'' (2004) {{COBISS|ID=52698881}} * ''[[Vsakdanja spominjanja : zgodbe 1993-2007|Vsakdanja spominjanja: zgodbe 1993-2007]]'' (2008) {{COBISS|ID=240650496}} * ''[[Kino dom : zgodbe nekega kina|Kino dom: zgodbe nekega kina]]'' (2008) {{COBISS|ID=238657280}} * ''[[Plava ladja]]'' (2010) {{COBISS|ID=252744960}} * ''[[Vaje za tesnobo|Vaje iz tesnobe]]'' (2012) {{COBISS|ID=259990784}} *''[[Navodila za srečo]]'' (2018) === Romani === * ''[[Tek za rdečo hudičevko]]'' (1996) {{COBISS|ID=39213057}} * ''[[Pokrajina št. 2]]'' (1998) {{COBISS|ID=42912001}} * ''[[Predmestje (roman)|Predmestje]]'' (2002) {{COBISS|ID=128944128}} * ''[[Omejen rok trajanja]]'' (2003) {{COBISS|ID=122914304}} * ''[[Ljubezni Sinjebradca]]'' (2005) {{COBISS|ID=217406208}} * ''[[Nespečnost]]'' (2006) {{COBISS|ID=225656576}} * ''[[Odprla sem oči in šla k oknu]]'' (2007) {{COBISS|ID=230799360}} * ''[[Opoldne nekega dne]]'' (2008) {{COBISS|ID=240319232}} * ''[[Nihče več ne piše pisem]]'' (2011) {{COBISS|ID=253993472}} *''[[Balzacov popek: Pripoved običajne norosti]]'' (2013) *''[[Konec zgodbe]]'' (2017) *[[Druga preteklost : freska|''Druga preteklost: freska'']] (825 str.; 2017) * ''[[Odštevanje (roman)|Odštevanje]]: roman o času in poti'' (2023) - 1. del trilogije ''[[Spomin stvari]]'' * ''[[Zvezda, žlica in ura]]'' (2024) - 2. del trilogije ''Spomin stvari'' * ''[[1980: Roman o neki mladosti]]'' (2024) * ''[[Vanja: kratek roman o predolgem življenju]]'' (2025) - 3. del trilogije ''Spomin stvari'' ===Mladinski romani=== * ''[[Kot v filmu]]'' (2013) {{COBISS|ID=267965952}} * ''[[Kit na plaži]]'' (2015) {{COBISS|ID=280234752}} * ''[[Jaz sem Andrej]]'' (2018) {{COBISS|ID=295569152}} * ''[[Sončnica (Vinko Möderndorfer)|Sončnica]]'' (2021) {{COBISS|IID=48631555}} *''[[Jaz sem Gaj]]: o tem, kdo sem, kakšen sem. In podobno'' (2024) *''[[Resnična zgodba: kratek roman]]'' (2025) ===Dramska besedila=== * ''[[Kruti dnevi]]'' (1982) * ''[[Prilika o doktorju Josefu Mengeleju]]'' (1986) * ''[[Help]]'' (1989) * ''[[Vinko Möderndorfer: Camera obscura|Camera obscura]]'' (1990) * ''[[Hamlet in Ofelija]]'' (1994) * ''[[Transvestitska svatba]]'' (1994) * ''[[Sredi vrtov]]'' (1995) * ''[[Štirje letni časi]]'' (1996) * ''[[Jožef in Marija]]'' (1997) * ''[[Vaja zbora - tri komedije (Vaja zbora, Mama je umrla dvakrat, Transvestitska svatba)]]'' (1998) {{COBISS|ID=19635768}} * ''[[Limonada slovenica]]'' (1999) * ''[[Mama je umrla dvakrat]]'' (1999) * ''[[Podnajemnik]]'' (2000) * ''Praznina'' * ''[[Klub Fahreinheit]]'' (2001) * ''[[Mefistovo poročilo]]'' (2002) * ''[[Tri sestre (Möderndorfer)|Tri sestre]]'' (2002) * ''[[Na kmetih]]'' (2003) * ''[[Limonada slovenica: štiri komedije (Limonada slovenica, Truth story, Podnajemnik, Na kmetih)]]'' (2003) {{COBISS|ID=124130048}} * ''[[Mrtve duše (drama)|Mrtve duše]]'' (2004) * ''[[Na dnu]]'' (2006) * ''[[Šah mat ali Šola moralne prenove za može in žene]]'' (2006) * ''[[Mefistovo poročilo: igre in komedije (Mefistovo poročilo, Tri sestre, Klub Fahrenheit, Človek na dolge proge)]]'' (2006) {{COBISS|ID=56707073}} * ''[[Štiri komedije (Šah mat, Bruselj hotel, Mrtve duše, Oblast]]'' (2008) {{COBISS|ID=237584896}} * ''[[Lep dan za umret]]'' (2009) {{COBISS|ID=63166977}} * ''[[Blumen aus Krain: igre 1990-2010]]'' (2011) {{COBISS|ID=254751488}} * ''[[Spalnica: 3 igre]]'' (2012) {{COBISS|ID=264197120}} * ''Grenlandija'' (2014) * ''Evropa'' (2015) * ''[[Romeo in Julija sta bila begunca]]'' (2018) ===Eseji=== * ''[[Gledališče v ogledalu]]'' (2001) {{COBISS|ID=46353921}} * ''[[Vzporedni svet : razmišljanja o ustvarjanju|Vzporedni svet: razmišljanja o ustvarjanju]]'' (2005) {{COBISS|ID=217675264}} * ''[[Hvalnica koži]]'': ''pesnitev'' (2011) {{COBISS|ID=256944384}} {{COBISS}} * ''[[Ljudomrznik na tržnici]]'' (2019) * ''[[Življenje ali gledališče]]: O prepletanju gledališča in življenja, umetnosti in politike'' (2026) === Radijske igre === ==== Za otroke ==== * ''[[Pojoči prstki]]'' (izv. 1988) * ''[[Kako začarati zajca]]'' (izv. 1989) * ''[[Miši v operni hiši]]'' (izv. 1991) * ''[[Čarovnička Gajka]]'' (izv. 1992) * ''[[Vrnitev čarovničke Gajke]]'' (izv. 1992) * ''[[Muc Langus in čarovnička Gajka]]'' (izv. 1992) * ''[[Čudesa iz čistega ničesa]]'' (izv. 1993) * ''[[Kristalni cvet]]'' (izv. 1993) * ''[[Strašni razred 4. a]]'' (izv. 1993) * ''[[Dve hudobi]]'' (izv. 1994) * ''[[Popki]]'' (izv. 1994) * ''[[Zadnja Stradivarijeva hči]]'' (2008) ==== Za odrasle ==== * ''[[Snubitev anno 90]]'' (izv. [[1991]]) * ''[[Lov za nočnim gledalcem]], [[Skrivnostni umor v parku]], [[Nepokopani mrtvec]], [[Mrtvi tujec]], [[Silvesterska noč]], [[Popolnoma resnične kriminalistične štorije]]'' (vse izv. 1993) * ''[[Sredi vrtov]], [[Vinko Möderndorfer: Pokrajina |Pokrajina]], [[Blumen aus Krain]]'' ali ''[[Uršula in povodni mož]]'' (vse izv. 1994) === Filmografija === * ''[[Blumen aus Krain]] - [[Rožc'e s Kranjskega]]'' (1992) * * ''[[Vsi smo le norci, portret opernega pevca]]'' [[Ferdinand Radovan|Ferdinanda Radovana]] (1994) * ''[[Vesele zgodbe iz zakonskega življenja]]'', (serija štirih iger) (1995) * ''[[Vinko Möderndorfer: Paradiž |Paradiž]]'' (1996) * ''[[Vinko Möderndorfer: Drevo |Drevo]]'' (1996) * ''[[Vinko Möderndorfer: Pokrajina |Pokrajina]]'' (1996) * ''[[Pesmi za mamke]]'' (1998) * ''[[Stoji stoji en beli grad]]'' (1999) * ''[[Človek v šipi (film)|Človek v šipi]]'' (1999) * ''[[Življenje je vredno le, če je poezija]]'' (2000) * ''[[Silvestrska zmešnjava]]'' (2001) * ''[[Vinko Möderndorfer: Miloš Mikeln |Miloš Mikeln]]'' (2002) * ''[[Predmestje (film)|Predmestje]]'' (2004) * ''[[Pokrajina št. 2 (film)|Pokrajina št. 2]]'' (2008) * ''[[Kandidatka in šofer]]'' (2009) * ''[[Tisti, ki je zgradil šolo]]: portret učitelja, etnologa in politika'' ''[[Vinko Möderndorfer (1894)|Vinka Möderndorferja]]''(dokumentarni film, 2014) * ''[[Inferno (slovenski film)|Inferno]]'' (2014) * ''[[Zastoj (film)|Zastoj]]'' (2021) == Viri == * {{COBISS|ID=239785216}} * ''[[Enciklopedija Slovenije]]''; knjiga 7, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1993 {{COBISS|ID=17411}} * [[Vid Sagadin]]: ''Iščoči osebki'', Literatura, LDS, Ljubljana, 1995 {{COBISS|ID=48607232}} * [[Polona Hanžek Novak]]: ''V srcu mladi'', Genija, 2004 {{COBISS|ID=216673536}} * [[Tia Benko]]: ''Knjiga za ljudi z močnim želodcem'', Literatura, LDS, Ljubljana, 2005 {{COBISS|ID=227084288}} * ''Veliki splošni leksikon''; knjiga 11, DZS, Ljubljana, 2006 {{COBISS|ID=224226304}} * [[Mare Cestnik]]: ''Vinko Möderndorfer, Vzporedni svet'', Ampak, Nova revija, Ljubljana, 2007 {{COBISS|ID=239883776}} * Leksikon ''Osebnosti'', Ljubljana, MK, 2008 * ''[[Slovenika]]: slovenska nacionalna enciklopedija'', MK, 2011 == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih pisateljev]] * [[Seznam slovenskih dramatikov]] * [[Seznam slovenskih režiserjev]] == Zunanje povezave == {{wikivir}} * [http://www.dlib.si/v2/Results.aspx?query='keywords%3dvinko+moderndorfer'&pageSize=20 Avtorjeva dela v Digitalni knjižnici Slovenije] * [http://www.dlib.si/v2/Details.aspx?query=%27keywords%3dVinko+Moderndorfer%27&pageSize=20&URN=URN%3aNBN%3aSI%3adoc-4WP5FUC8 Intervju: Vinko Möderndorfer] * [http://www.siol.net/kultura/novice/2010/11/jezkova_nagrada_za_vinka_moderndorferja.aspx Ježkova nagrada za Vinka Möderndorferja] * [http://www.mladina.si/tednik/200430/clanek/kul-knjige--bernard_nezmah/ Vinko Möderndorfer: Druga soba] * [http://www.ljudmila.org/litcenter/novo/moederndorfer.html Ljudmila] * [http://www.pokrajina-st2.org/index-si.html Pokrajina Št. 2] * [http://www.imdb.com/name/nm1628186/ Imdb] * [http://www.rtvslo.si/kultura/film/vinko-moederndorfer-se-predstavi-benetkam/156125 Vinko Möderndorfer se predstavi Benetkam] * [http://www.rtvslo.si/kultura/oder/linhartova-nezka-v-sodobni-moederndorferjevi-preobleki/255452 Linhartova Nežka v sodobni Möderndorferjevi preobleki] * [http://www.mladina.si/tednik/200903/vinko_moderndorfer_vsakdanja_spominjanja Vinko Möderndorfer: Vsakdanja spominjanja] * [https://365.rtvslo.si/arhiv/profil/175239233 Vinko Möderndorfer]. Profil (29. julij 2026). RTV Slovenija. {{ZupanciceviNagrajenci}} {{RozanceviNagrajenci}} {{JezkoviNagrajenci}}{{Večernica}}{{Grumovi nagrajenci}}{{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Möderndorfer, Vinko}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski filmski režiserji]] [[Kategorija:Slovenski televizijski režiserji]] [[Kategorija:Slovenski gledališki režiserji]] [[Kategorija:Slovenski esejisti]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski dramatiki]] [[Kategorija:Slovenski esejisti]] [[Kategorija:Župančičevi nagrajenci]] [[Kategorija:Borštnikovi nagrajenci]] [[Kategorija:Vinko Möderndorfer|*]] [[Kategorija:Rožančevi nagrajenci]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] epzxar2u11znw7giekppwzmhp6x7tdd 6774830 6774829 2026-11-04T15:27:13Z ~2026-45085-22 264465 /* Viri */ 6774830 wikitext text/x-wiki {{zapomen|slovenskega šolnika|Vinko Möderndorfer (1894)}} {{Infopolje Oseba}} '''Vinko Möderndorfer''', [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], [[pesnik]], [[dramatik]], [[esejist]], [[gledališče|gledališki]], [[radio|radijski]], [[film|filmski]] in [[televizija|televizijski]] [[režiser]], * [[22. september]] [[1958]], [[Celje]], [[Slovenija]]. V Celju je končal gimnazijo pedagoške smeri. Študiral je na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]] (AGRFT), kjer je diplomiral leta 1982 iz gledališke in radijske režije s predstavo ''[[Snubač]]'' A. P. Čehova. === Film in gledališče === Po končani akademiji je pričel z delom v slovenskih gledališčih. Hkrati pa je prevzel umetniško vodenje gledališča [[Glej]]. Delal je kot gledališki režiser nadaljeval v slovenskih gledališčih, kjer je do leta 2010 zrežiral 90 predstav. V svojem režijskem iskanju se je spoprijel z vsemi gledališkimi zvrstmi, stili in žanri. Leta 2003 je postal [[docent]] gledališke režije. Deloval je kot gledališki režiser, ob tem pa tudi kot radijski, filmski in televizijski režiser. V televizijskem mediju je režiral predvsem TV igre in dokumentarne TV filme po svojih scenarijih. Leta 2003 je po svojem romanu posnel prvi celovečerni film ''[[Predmestje (film)|Predmestje]]'', ki je na mednarodnih festivalih prejel številne nagrade. Leta 2022 je izšla obsežna monografija ''[[Gledališče Möderndorfer]]'' (1216 strani). V njej se avtor posveča 106 uprizoritvam, ki jih je režijsko zasnoval v dobrih štirih desetletjih režijskega ustvarjanja, od svoje prve režije leta 1980 v Eksperimentalnem [[Gledališče Glej|gledališču Glej]] do krstne uprizoritve opere Samorog leta 2021 ([[SNG Opera in balet]] Ljubljana). Režiral je tudi v skoraj vseh ostalih pomembnejših slovenskih gledališčih: [[Lutkovno gledališče Ljubljana|Lutkovnem gledališču Ljubljana]], [[Slovensko mladinsko gledališče|Slovenskem mladinskem gledališču]], [[SNG Drama Ljubljana]], [[Prešernovo gledališče Kranj|Prešernovem gledališču Kranj]], [[Mini teater|Mini teatru]], [[Cafe Teater|Cafe Teatru]], [[SNG Nova Gorica]], [[Slovensko ljudsko gledališče Celje|SLG Celje]], [[SNG Maribor]]. === Društva === Leta 1983 se je pridružil [[Društvo slovenskih pisateljev|Društvu slovenskih pisateljev]]. Je tudi član [[Združenje dramskih umetnikov Slovenije|Združenja dramskih umetnikov Slovenije]] in slovenskega [[PEN]] centra. Leta 2016 je prevzel funkcijo predsednika upravnega odbora [[Prešernov sklad|Prešernovega sklada]]. === Pisanje === Svojo literarno pot je začel kot pesnik v drugi polovici sedemdesetih let. Od leta 1981 do leta 2006 je v knjižni obliki objavil 30 del s področja proze, poezije, dramatike in esejistike, zrežiral okoli 70 gledaliških in opernih predstav, 12 TV iger in dokumentarnih filmov. Pisal je tudi [[pesniška zbirka|pesniške zbirke]] in [[zgodba|zgodbe]] za otroke. Med bolj znanimi so zgodbe ''[[Muc Langus & čarovnička Gajka]]'', ''[[Potovanje muca Langusa & čarovničke Gajke]]'', ''[[Vrnitev muca Langusa & čarovničke Gajke]]''. Od leta 1989 je za radio napisal prek 80 radijskih iger, izmed katerih so bile mnoge odigrane tudi v tujini ([[Nemčija]], [[Italija]], [[Češka]], [[Slovaška]], [[Hrvaška]]). Vzporedno je svoja literarna in strokovna dela objavljal doma in v vseh slovenskih revijah. V svojih strokovnih razmišljanjih se loteva predvsem področja gledališke režije, dramaturgije in igre. == Nagrade in priznanja == * 1986, [[Borštnikova nagrada]] za režijo predstave ''[[Potujoče gledališče Šopalovič]]'', avtorja [[L. Simovič]], (Primorsko dramsko gledališče) * 1993, prva nagrada na anonimnem natečaju [[Radio Slovenija|Radia Slovenija]] za otroško radijsko igro ''[[Kristalni cvet]]'' * 1994, prva nagrada na anonimnem natečaju Radia Slovenija in [[WDR]] za radijsko igro za odrasle ''[[Pokrajina]]'' (igra bila na WDR predvajana pod naslovom ''[[Die Landschaft]]'') * 1994, [[Župančičeva nagrada]] mesta [[Ljubljana|Ljubljane]] za zbirko novel ''[[Krog male smrti]]'' * 1995, prva nagrada na anonimnem natečaju [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovega srečanja]] za komedijo ''[[Štirje letni časi]]'' ob 200. obletnici smrti [[Anton Tomaž Linhart|Antona Tomaža Linharta]] * 1996, prva nagrada na anonimnem natečaju Radia Slovenija za radijsko igro za odrasle ''[[Na sončni strani]]'' * 1998, nagrada za najboljše komedijsko besedilo na [[Dnevi komedije v Celju|Dnevih komedije v Celju]] za komedijo ''[[Vaja zbora]]'' * 1999, nagrada za najboljše komedijsko besedilo ''[[Limonada slovenica]]'' * 2000, nagrada [[Prešernov sklad|Prešernovega sklada]] za knjigo novel ''[[Nekatere ljubezni]]'' * 2000, prva nagrada na anonimnem natečaju Radia Slovenija za radijsko igro ''[[Zlati klub]]'' * 2000, tretja nagrada na anonimnem natečaju [[Radio Slovenija|Radia Slovenija]] za radijsko igro ''Račun'' * 2001, nagrada za najboljše komedijsko besedilo ''[[Podnajemnik]]'' * 2001, nagrada na anonimnem natečaju [[Mohorjeva družba|Mohorjeve družbe]] za gledališko igro ''Praznina'' * 2003, nagrada [[Marjan Rožanc|Marjana Rožanca]] za leto 2002 za knjigo esejev ''[[Gledališče v ogledalu]]'' * 2003, nagrada za igro za najboljše komedijsko besedilo ''[[Na kmetih]]'' *2009, [[Čaša nesmrtnosti|velenjica-čaša nesmrtnosti]] za vrhunski desetletni pesniški opus v 21. stoletju * 2010, [[Ježkova nagrada]] (za režijo filma ''[[Kandidatka in šofer]]'')? * 2010, Šeligova nagrada: ''[[Lep dan za umret]]'' (avtor in režija Vinko Möderndorfer, Prešernovo gledališče Kranj) * 2012, Grumova nagrada: ''[[Vaje za tesnobo]]'' * 2013, [[modra ptica (nagrada)|modra ptica]] za mladinski roman ''[[Kot v filmu]]'' * 2014, [[Desetnica (nagrada)|desetnica]] in [[večernica (nagrada)|večernica]] za mladinski roman ''Kot v filmu'' * 2014, Grumova nagrada: ''Evropa'' *2017, [[Desetnica (nagrada)|desetnica]]: ''Kit na plaži'' * 2018, Grumova nagrada: ''Romeo in Julija sta bila begunca'' * 2020, Slovenski avtor v središču (mednarodno literarno srečanje Vilenica, 2020) == Dela == ===Poezija za otroke=== * ''[[Kako se dan lepo začne]]'' (1993) {{COBISS|ID=33882624}} * ''[[Madonca fleten svet]]'' (1995) {{COBISS|ID=1208636}} * ''Zakaj so sloni rahlospeči'' (2003) {{COBISS|ID=127686912}} * ''Luža, čevelj, smrkelj in rokav'' (2009) {{COBISS|ID=248995328}} ===Proza za otroke=== * ''[[Sin Srakolin]]'' (1999) {{COBISS|ID=44088065}} * ''[[Muc Langus in Čarovnička Gajka]]'' (2002) {{COBISS|ID=120606720}} * ''[[Vrnitev muca Langusa in Čarovničke Gajke]]'' (2006) {{COBISS|ID=227790848}} * ''[[Potovanje muca Langusa & čarovničke Gajke]]'' (2009) {{COBISS|ID=246711296}} * ''[[Rdečehlačka : vesele zgodbe zelo male deklice|Rdečehlačka: vesele zgodbe zelo male deklice]]'' (2010) {{COBISS|ID=253481728}} * ''[[Velika žehta]]'' (2011) {{COBISS|ID=256709888}} * ''[[Švrk: res huda pasja biografija]]'' (2025) ===Dramska besedila za otroke=== * ''[[Pozor! Hudobe na delu!]]'' (1997) * ''[[Miši v operni hiši]]'' (2007) === Pesniške zbirke === * ''[[Rdeči ritual]]'' (1975) {{COBISS|ID=12540}} * ''[[Razstava slik]]'' (1977) * ''[[Pesmičice]]'' (1977) {{COBISS|ID=4237878}} * ''[[Punčica iz moje ulice]]'' (1978) * ''[[Mah (Vinko Möderndorfer)|Mah]]'' (1981/1986) {{COBISS|ID=18734592}} * ''[[Telo (Vinko Möderndorfer)|Telo]]'' (1989) {{COBISS|ID=117065}} * ''[[Male nočne ljubavne pesmi]]'' (1993) {{COBISS|ID=33663488}} * ''[[Madonca fleten svet]]'' (1995) {{COBISS|ID=1208636}} * ''[[Zlodejeve žalostinke]]'' (1999) {{COBISS|ID=43791361}} * ''[[Pesmi iz črne kronike]]'' (1999) {{COBISS|ID=105243136}} * ''[[Temno modro kot september]]'' (2003) {{COBISS|ID=122004736}} * ''[[Skala in srce]]'' (2004) {{COBISS|ID=218920192}} * ''[[Razhajanja]]'' (2007) {{COBISS|ID=234371584}} * ''[[Dotikanja]]'' (2008) {{COBISS|ID=237144320}} * ''[[Tavanja]]'' (2010) {{COBISS|ID=248474112}} * ''[[Prostost sveta]]'' (2011) {{COBISS|ID=257298944}} * ''[[Nimam več sadja zate]]'' (2011) * ''[[Predanost]]'' (2018) * ''[[Romeo in Julija iz sosednje ulice: pesmi in ena tragedija s hollywoodskim koncem]]'' (2021) ({{COBISS|ID=111806723}}){{COBISS|ID=255040000}} * ''[[Samota: Pariz, 2018-Prule, 2021]]'' (2023) * ''[[Naprej naprej]]'' (2023) * ''[[Erotika: Oblačila zaljubljencev]]'' (2025) === Kratka proza === * ''[[Krog male smrti]]'' (1993) {{COBISS|ID=34179328}} * ''[[Čas brez angelov]]'' (1994) {{COBISS|ID=43741952}} * ''[[Tarok pri Mariji]]'' (1994) {{COBISS|ID=42802176}} * ''[[Ležala sva tam in se slinila kot hudič]]'' (1996) {{COBISS|ID=63168256}} * ''[[Nekatere ljubezni]]'' (1997) {{COBISS|ID=70370304}} * ''[[Total (Möderndorfer)|Total]]'' (2000) {{COBISS|ID=108410368}} * ''[[Druga soba: novelete]]'' (2004) {{COBISS|ID=52698881}} * ''[[Vsakdanja spominjanja : zgodbe 1993-2007|Vsakdanja spominjanja: zgodbe 1993-2007]]'' (2008) {{COBISS|ID=240650496}} * ''[[Kino dom : zgodbe nekega kina|Kino dom: zgodbe nekega kina]]'' (2008) {{COBISS|ID=238657280}} * ''[[Plava ladja]]'' (2010) {{COBISS|ID=252744960}} * ''[[Vaje za tesnobo|Vaje iz tesnobe]]'' (2012) {{COBISS|ID=259990784}} *''[[Navodila za srečo]]'' (2018) === Romani === * ''[[Tek za rdečo hudičevko]]'' (1996) {{COBISS|ID=39213057}} * ''[[Pokrajina št. 2]]'' (1998) {{COBISS|ID=42912001}} * ''[[Predmestje (roman)|Predmestje]]'' (2002) {{COBISS|ID=128944128}} * ''[[Omejen rok trajanja]]'' (2003) {{COBISS|ID=122914304}} * ''[[Ljubezni Sinjebradca]]'' (2005) {{COBISS|ID=217406208}} * ''[[Nespečnost]]'' (2006) {{COBISS|ID=225656576}} * ''[[Odprla sem oči in šla k oknu]]'' (2007) {{COBISS|ID=230799360}} * ''[[Opoldne nekega dne]]'' (2008) {{COBISS|ID=240319232}} * ''[[Nihče več ne piše pisem]]'' (2011) {{COBISS|ID=253993472}} *''[[Balzacov popek: Pripoved običajne norosti]]'' (2013) *''[[Konec zgodbe]]'' (2017) *[[Druga preteklost : freska|''Druga preteklost: freska'']] (825 str.; 2017) * ''[[Odštevanje (roman)|Odštevanje]]: roman o času in poti'' (2023) - 1. del trilogije ''[[Spomin stvari]]'' * ''[[Zvezda, žlica in ura]]'' (2024) - 2. del trilogije ''Spomin stvari'' * ''[[1980: Roman o neki mladosti]]'' (2024) * ''[[Vanja: kratek roman o predolgem življenju]]'' (2025) - 3. del trilogije ''Spomin stvari'' ===Mladinski romani=== * ''[[Kot v filmu]]'' (2013) {{COBISS|ID=267965952}} * ''[[Kit na plaži]]'' (2015) {{COBISS|ID=280234752}} * ''[[Jaz sem Andrej]]'' (2018) {{COBISS|ID=295569152}} * ''[[Sončnica (Vinko Möderndorfer)|Sončnica]]'' (2021) {{COBISS|IID=48631555}} *''[[Jaz sem Gaj]]: o tem, kdo sem, kakšen sem. In podobno'' (2024) *''[[Resnična zgodba: kratek roman]]'' (2025) ===Dramska besedila=== * ''[[Kruti dnevi]]'' (1982) * ''[[Prilika o doktorju Josefu Mengeleju]]'' (1986) * ''[[Help]]'' (1989) * ''[[Vinko Möderndorfer: Camera obscura|Camera obscura]]'' (1990) * ''[[Hamlet in Ofelija]]'' (1994) * ''[[Transvestitska svatba]]'' (1994) * ''[[Sredi vrtov]]'' (1995) * ''[[Štirje letni časi]]'' (1996) * ''[[Jožef in Marija]]'' (1997) * ''[[Vaja zbora - tri komedije (Vaja zbora, Mama je umrla dvakrat, Transvestitska svatba)]]'' (1998) {{COBISS|ID=19635768}} * ''[[Limonada slovenica]]'' (1999) * ''[[Mama je umrla dvakrat]]'' (1999) * ''[[Podnajemnik]]'' (2000) * ''Praznina'' * ''[[Klub Fahreinheit]]'' (2001) * ''[[Mefistovo poročilo]]'' (2002) * ''[[Tri sestre (Möderndorfer)|Tri sestre]]'' (2002) * ''[[Na kmetih]]'' (2003) * ''[[Limonada slovenica: štiri komedije (Limonada slovenica, Truth story, Podnajemnik, Na kmetih)]]'' (2003) {{COBISS|ID=124130048}} * ''[[Mrtve duše (drama)|Mrtve duše]]'' (2004) * ''[[Na dnu]]'' (2006) * ''[[Šah mat ali Šola moralne prenove za može in žene]]'' (2006) * ''[[Mefistovo poročilo: igre in komedije (Mefistovo poročilo, Tri sestre, Klub Fahrenheit, Človek na dolge proge)]]'' (2006) {{COBISS|ID=56707073}} * ''[[Štiri komedije (Šah mat, Bruselj hotel, Mrtve duše, Oblast]]'' (2008) {{COBISS|ID=237584896}} * ''[[Lep dan za umret]]'' (2009) {{COBISS|ID=63166977}} * ''[[Blumen aus Krain: igre 1990-2010]]'' (2011) {{COBISS|ID=254751488}} * ''[[Spalnica: 3 igre]]'' (2012) {{COBISS|ID=264197120}} * ''Grenlandija'' (2014) * ''Evropa'' (2015) * ''[[Romeo in Julija sta bila begunca]]'' (2018) ===Eseji=== * ''[[Gledališče v ogledalu]]'' (2001) {{COBISS|ID=46353921}} * ''[[Vzporedni svet : razmišljanja o ustvarjanju|Vzporedni svet: razmišljanja o ustvarjanju]]'' (2005) {{COBISS|ID=217675264}} * ''[[Hvalnica koži]]'': ''pesnitev'' (2011) {{COBISS|ID=256944384}} {{COBISS}} * ''[[Ljudomrznik na tržnici]]'' (2019) * ''[[Življenje ali gledališče]]: O prepletanju gledališča in življenja, umetnosti in politike'' (2026) === Radijske igre === ==== Za otroke ==== * ''[[Pojoči prstki]]'' (izv. 1988) * ''[[Kako začarati zajca]]'' (izv. 1989) * ''[[Miši v operni hiši]]'' (izv. 1991) * ''[[Čarovnička Gajka]]'' (izv. 1992) * ''[[Vrnitev čarovničke Gajke]]'' (izv. 1992) * ''[[Muc Langus in čarovnička Gajka]]'' (izv. 1992) * ''[[Čudesa iz čistega ničesa]]'' (izv. 1993) * ''[[Kristalni cvet]]'' (izv. 1993) * ''[[Strašni razred 4. a]]'' (izv. 1993) * ''[[Dve hudobi]]'' (izv. 1994) * ''[[Popki]]'' (izv. 1994) * ''[[Zadnja Stradivarijeva hči]]'' (2008) ==== Za odrasle ==== * ''[[Snubitev anno 90]]'' (izv. [[1991]]) * ''[[Lov za nočnim gledalcem]], [[Skrivnostni umor v parku]], [[Nepokopani mrtvec]], [[Mrtvi tujec]], [[Silvesterska noč]], [[Popolnoma resnične kriminalistične štorije]]'' (vse izv. 1993) * ''[[Sredi vrtov]], [[Vinko Möderndorfer: Pokrajina |Pokrajina]], [[Blumen aus Krain]]'' ali ''[[Uršula in povodni mož]]'' (vse izv. 1994) === Filmografija === * ''[[Blumen aus Krain]] - [[Rožc'e s Kranjskega]]'' (1992) * * ''[[Vsi smo le norci, portret opernega pevca]]'' [[Ferdinand Radovan|Ferdinanda Radovana]] (1994) * ''[[Vesele zgodbe iz zakonskega življenja]]'', (serija štirih iger) (1995) * ''[[Vinko Möderndorfer: Paradiž |Paradiž]]'' (1996) * ''[[Vinko Möderndorfer: Drevo |Drevo]]'' (1996) * ''[[Vinko Möderndorfer: Pokrajina |Pokrajina]]'' (1996) * ''[[Pesmi za mamke]]'' (1998) * ''[[Stoji stoji en beli grad]]'' (1999) * ''[[Človek v šipi (film)|Človek v šipi]]'' (1999) * ''[[Življenje je vredno le, če je poezija]]'' (2000) * ''[[Silvestrska zmešnjava]]'' (2001) * ''[[Vinko Möderndorfer: Miloš Mikeln |Miloš Mikeln]]'' (2002) * ''[[Predmestje (film)|Predmestje]]'' (2004) * ''[[Pokrajina št. 2 (film)|Pokrajina št. 2]]'' (2008) * ''[[Kandidatka in šofer]]'' (2009) * ''[[Tisti, ki je zgradil šolo]]: portret učitelja, etnologa in politika'' ''[[Vinko Möderndorfer (1894)|Vinka Möderndorferja]]'' (dokumentarni film, 2014) * ''[[Inferno (slovenski film)|Inferno]]'' (2014) * ''[[Zastoj (film)|Zastoj]]'' (2021) == Viri == * {{COBISS|ID=239785216}} * ''[[Enciklopedija Slovenije]]''; knjiga 7, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1993 {{COBISS|ID=17411}} * [[Vid Sagadin]]: ''Iščoči osebki'', Literatura, LDS, Ljubljana, 1995 {{COBISS|ID=48607232}} * [[Polona Hanžek Novak]]: ''V srcu mladi'', Genija, 2004 {{COBISS|ID=216673536}} * [[Tia Benko]]: ''Knjiga za ljudi z močnim želodcem'', Literatura, LDS, Ljubljana, 2005 {{COBISS|ID=227084288}} * ''Veliki splošni leksikon''; knjiga 11, DZS, Ljubljana, 2006 {{COBISS|ID=224226304}} * [[Mare Cestnik]]: ''Vinko Möderndorfer, Vzporedni svet'', Ampak, Nova revija, Ljubljana, 2007 {{COBISS|ID=239883776}} * Leksikon ''Osebnosti'', Ljubljana, MK, 2008 * ''[[Slovenika]]: slovenska nacionalna enciklopedija'', MK, 2011 == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih pisateljev]] * [[Seznam slovenskih dramatikov]] * [[Seznam slovenskih režiserjev]] == Zunanje povezave == {{wikivir}} * [http://www.dlib.si/v2/Results.aspx?query='keywords%3dvinko+moderndorfer'&pageSize=20 Avtorjeva dela v Digitalni knjižnici Slovenije] * [http://www.dlib.si/v2/Details.aspx?query=%27keywords%3dVinko+Moderndorfer%27&pageSize=20&URN=URN%3aNBN%3aSI%3adoc-4WP5FUC8 Intervju: Vinko Möderndorfer] * [http://www.siol.net/kultura/novice/2010/11/jezkova_nagrada_za_vinka_moderndorferja.aspx Ježkova nagrada za Vinka Möderndorferja] * [http://www.mladina.si/tednik/200430/clanek/kul-knjige--bernard_nezmah/ Vinko Möderndorfer: Druga soba] * [http://www.ljudmila.org/litcenter/novo/moederndorfer.html Ljudmila] * [http://www.pokrajina-st2.org/index-si.html Pokrajina Št. 2] * [http://www.imdb.com/name/nm1628186/ Imdb] * [http://www.rtvslo.si/kultura/film/vinko-moederndorfer-se-predstavi-benetkam/156125 Vinko Möderndorfer se predstavi Benetkam] * [http://www.rtvslo.si/kultura/oder/linhartova-nezka-v-sodobni-moederndorferjevi-preobleki/255452 Linhartova Nežka v sodobni Möderndorferjevi preobleki] * [http://www.mladina.si/tednik/200903/vinko_moderndorfer_vsakdanja_spominjanja Vinko Möderndorfer: Vsakdanja spominjanja] * [https://365.rtvslo.si/arhiv/profil/175239233 Vinko Möderndorfer]. Profil (29. julij 2026). RTV Slovenija. {{ZupanciceviNagrajenci}} {{RozanceviNagrajenci}} {{JezkoviNagrajenci}}{{Večernica}}{{Grumovi nagrajenci}}{{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Möderndorfer, Vinko}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski filmski režiserji]] [[Kategorija:Slovenski televizijski režiserji]] [[Kategorija:Slovenski gledališki režiserji]] [[Kategorija:Slovenski esejisti]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski dramatiki]] [[Kategorija:Slovenski esejisti]] [[Kategorija:Župančičevi nagrajenci]] [[Kategorija:Borštnikovi nagrajenci]] [[Kategorija:Vinko Möderndorfer|*]] [[Kategorija:Rožančevi nagrajenci]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] 9r5fv4h2uct4v653wqxecf32uk037ww 6774833 6774830 2026-11-04T15:52:08Z ~2026-45085-22 264465 /* Nagrade in priznanja */ 6774833 wikitext text/x-wiki {{zapomen|slovenskega šolnika|Vinko Möderndorfer (1894)}} {{Infopolje Oseba}} '''Vinko Möderndorfer''', [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], [[pesnik]], [[dramatik]], [[esejist]], [[gledališče|gledališki]], [[radio|radijski]], [[film|filmski]] in [[televizija|televizijski]] [[režiser]], * [[22. september]] [[1958]], [[Celje]], [[Slovenija]]. V Celju je končal gimnazijo pedagoške smeri. Študiral je na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]] (AGRFT), kjer je diplomiral leta 1982 iz gledališke in radijske režije s predstavo ''[[Snubač]]'' A. P. Čehova. === Film in gledališče === Po končani akademiji je pričel z delom v slovenskih gledališčih. Hkrati pa je prevzel umetniško vodenje gledališča [[Glej]]. Delal je kot gledališki režiser nadaljeval v slovenskih gledališčih, kjer je do leta 2010 zrežiral 90 predstav. V svojem režijskem iskanju se je spoprijel z vsemi gledališkimi zvrstmi, stili in žanri. Leta 2003 je postal [[docent]] gledališke režije. Deloval je kot gledališki režiser, ob tem pa tudi kot radijski, filmski in televizijski režiser. V televizijskem mediju je režiral predvsem TV igre in dokumentarne TV filme po svojih scenarijih. Leta 2003 je po svojem romanu posnel prvi celovečerni film ''[[Predmestje (film)|Predmestje]]'', ki je na mednarodnih festivalih prejel številne nagrade. Leta 2022 je izšla obsežna monografija ''[[Gledališče Möderndorfer]]'' (1216 strani). V njej se avtor posveča 106 uprizoritvam, ki jih je režijsko zasnoval v dobrih štirih desetletjih režijskega ustvarjanja, od svoje prve režije leta 1980 v Eksperimentalnem [[Gledališče Glej|gledališču Glej]] do krstne uprizoritve opere Samorog leta 2021 ([[SNG Opera in balet]] Ljubljana). Režiral je tudi v skoraj vseh ostalih pomembnejših slovenskih gledališčih: [[Lutkovno gledališče Ljubljana|Lutkovnem gledališču Ljubljana]], [[Slovensko mladinsko gledališče|Slovenskem mladinskem gledališču]], [[SNG Drama Ljubljana]], [[Prešernovo gledališče Kranj|Prešernovem gledališču Kranj]], [[Mini teater|Mini teatru]], [[Cafe Teater|Cafe Teatru]], [[SNG Nova Gorica]], [[Slovensko ljudsko gledališče Celje|SLG Celje]], [[SNG Maribor]]. === Društva === Leta 1983 se je pridružil [[Društvo slovenskih pisateljev|Društvu slovenskih pisateljev]]. Je tudi član [[Združenje dramskih umetnikov Slovenije|Združenja dramskih umetnikov Slovenije]] in slovenskega [[PEN]] centra. Leta 2016 je prevzel funkcijo predsednika upravnega odbora [[Prešernov sklad|Prešernovega sklada]]. === Pisanje === Svojo literarno pot je začel kot pesnik v drugi polovici sedemdesetih let. Od leta 1981 do leta 2006 je v knjižni obliki objavil 30 del s področja proze, poezije, dramatike in esejistike, zrežiral okoli 70 gledaliških in opernih predstav, 12 TV iger in dokumentarnih filmov. Pisal je tudi [[pesniška zbirka|pesniške zbirke]] in [[zgodba|zgodbe]] za otroke. Med bolj znanimi so zgodbe ''[[Muc Langus & čarovnička Gajka]]'', ''[[Potovanje muca Langusa & čarovničke Gajke]]'', ''[[Vrnitev muca Langusa & čarovničke Gajke]]''. Od leta 1989 je za radio napisal prek 80 radijskih iger, izmed katerih so bile mnoge odigrane tudi v tujini ([[Nemčija]], [[Italija]], [[Češka]], [[Slovaška]], [[Hrvaška]]). Vzporedno je svoja literarna in strokovna dela objavljal doma in v vseh slovenskih revijah. V svojih strokovnih razmišljanjih se loteva predvsem področja gledališke režije, dramaturgije in igre. == Nagrade in priznanja == * 1986, [[Borštnikova nagrada]] za režijo predstave ''[[Potujoče gledališče Šopalovič]]'', avtorja [[L. Simovič]], (Primorsko dramsko gledališče) * 1993, prva nagrada na anonimnem natečaju [[Radio Slovenija|Radia Slovenija]] za otroško radijsko igro ''[[Kristalni cvet]]'' * 1994, prva nagrada na anonimnem natečaju Radia Slovenija in [[WDR]] za radijsko igro za odrasle ''[[Pokrajina]]'' (igra bila na WDR predvajana pod naslovom ''[[Die Landschaft]]'') * 1994, [[Župančičeva nagrada]] mesta [[Ljubljana|Ljubljane]] za zbirko novel ''[[Krog male smrti]]'' * 1995, prva nagrada na anonimnem natečaju [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovega srečanja]] za komedijo ''[[Štirje letni časi]]'' ob 200. obletnici smrti [[Anton Tomaž Linhart|Antona Tomaža Linharta]] * 1996, prva nagrada na anonimnem natečaju Radia Slovenija za radijsko igro za odrasle ''[[Na sončni strani]]'' * 1998, nagrada za najboljše komedijsko besedilo na [[Dnevi komedije v Celju|Dnevih komedije v Celju]] za komedijo ''[[Vaja zbora]]'' * 1999, nagrada za najboljše komedijsko besedilo ''[[Limonada slovenica]]'' * 2000, nagrada [[Prešernov sklad|Prešernovega sklada]] za knjigo novel ''[[Nekatere ljubezni]]'' * 2000, prva nagrada na anonimnem natečaju Radia Slovenija za radijsko igro ''[[Zlati klub]]'' * 2000, tretja nagrada na anonimnem natečaju [[Radio Slovenija|Radia Slovenija]] za radijsko igro ''Račun'' * 2001, nagrada za najboljše komedijsko besedilo ''[[Podnajemnik]]'' * 2001, nagrada na anonimnem natečaju [[Mohorjeva družba|Mohorjeve družbe]] za gledališko igro ''Praznina'' * 2003, nagrada [[Marjan Rožanc|Marjana Rožanca]] za leto 2002 za knjigo esejev ''[[Gledališče v ogledalu]]'' * 2003, nagrada za igro za najboljše komedijsko besedilo ''[[Na kmetih]]'' *2009, [[Čaša nesmrtnosti|velenjica-čaša nesmrtnosti]] za vrhunski desetletni pesniški opus v 21. stoletju * 2010, [[Ježkova nagrada]] (za režijo filma ''[[Kandidatka in šofer]]'')? * 2010, Šeligova nagrada: ''[[Lep dan za umret]]'' (avtor in režija Vinko Möderndorfer, Prešernovo gledališče Kranj) * 2012, Grumova nagrada: ''[[Vaje za tesnobo]]'' * 2013, [[modra ptica (nagrada)|modra ptica]] za mladinski roman ''[[Kot v filmu]]'' * 2014, [[Desetnica (nagrada)|desetnica]] in [[večernica (nagrada)|večernica]] za mladinski roman ''Kot v filmu'' * 2014, Grumova nagrada: ''Evropa'' *2017, [[Desetnica (nagrada)|desetnica]]: ''Kit na plaži'' *2018, Častna lista IBBY: ''Kit na plaži'' * 2018, Grumova nagrada: ''Romeo in Julija sta bila begunca'' * 2020, Slovenski avtor v središču (mednarodno literarno srečanje Vilenica, 2020) *2020, nominacija za [[Cankarjeva nagrada|Cankarjevo nagrado]] (''[[Ljudomrznik na tržnici]]'') *2021, nagrada za najboljšo režijo na 37. filmskem festivalu v [[Aleksandrija|Aleksandriji]] (film ''[[Zastoj (film)|Zastoj]]'') *2026, finalist nagrade ''Strega Ragazze e Ragazzi'' v Italiji za italijnske prevod knjige ''Kit na plaži (Una balena in spiaggia)'' == Dela == ===Poezija za otroke=== * ''[[Kako se dan lepo začne]]'' (1993) {{COBISS|ID=33882624}} * ''[[Madonca fleten svet]]'' (1995) {{COBISS|ID=1208636}} * ''Zakaj so sloni rahlospeči'' (2003) {{COBISS|ID=127686912}} * ''Luža, čevelj, smrkelj in rokav'' (2009) {{COBISS|ID=248995328}} ===Proza za otroke=== * ''[[Sin Srakolin]]'' (1999) {{COBISS|ID=44088065}} * ''[[Muc Langus in Čarovnička Gajka]]'' (2002) {{COBISS|ID=120606720}} * ''[[Vrnitev muca Langusa in Čarovničke Gajke]]'' (2006) {{COBISS|ID=227790848}} * ''[[Potovanje muca Langusa & čarovničke Gajke]]'' (2009) {{COBISS|ID=246711296}} * ''[[Rdečehlačka : vesele zgodbe zelo male deklice|Rdečehlačka: vesele zgodbe zelo male deklice]]'' (2010) {{COBISS|ID=253481728}} * ''[[Velika žehta]]'' (2011) {{COBISS|ID=256709888}} * ''[[Švrk: res huda pasja biografija]]'' (2025) ===Dramska besedila za otroke=== * ''[[Pozor! Hudobe na delu!]]'' (1997) * ''[[Miši v operni hiši]]'' (2007) === Pesniške zbirke === * ''[[Rdeči ritual]]'' (1975) {{COBISS|ID=12540}} * ''[[Razstava slik]]'' (1977) * ''[[Pesmičice]]'' (1977) {{COBISS|ID=4237878}} * ''[[Punčica iz moje ulice]]'' (1978) * ''[[Mah (Vinko Möderndorfer)|Mah]]'' (1981/1986) {{COBISS|ID=18734592}} * ''[[Telo (Vinko Möderndorfer)|Telo]]'' (1989) {{COBISS|ID=117065}} * ''[[Male nočne ljubavne pesmi]]'' (1993) {{COBISS|ID=33663488}} * ''[[Madonca fleten svet]]'' (1995) {{COBISS|ID=1208636}} * ''[[Zlodejeve žalostinke]]'' (1999) {{COBISS|ID=43791361}} * ''[[Pesmi iz črne kronike]]'' (1999) {{COBISS|ID=105243136}} * ''[[Temno modro kot september]]'' (2003) {{COBISS|ID=122004736}} * ''[[Skala in srce]]'' (2004) {{COBISS|ID=218920192}} * ''[[Razhajanja]]'' (2007) {{COBISS|ID=234371584}} * ''[[Dotikanja]]'' (2008) {{COBISS|ID=237144320}} * ''[[Tavanja]]'' (2010) {{COBISS|ID=248474112}} * ''[[Prostost sveta]]'' (2011) {{COBISS|ID=257298944}} * ''[[Nimam več sadja zate]]'' (2011) * ''[[Predanost]]'' (2018) * ''[[Romeo in Julija iz sosednje ulice: pesmi in ena tragedija s hollywoodskim koncem]]'' (2021) ({{COBISS|ID=111806723}}){{COBISS|ID=255040000}} * ''[[Samota: Pariz, 2018-Prule, 2021]]'' (2023) * ''[[Naprej naprej]]'' (2023) * ''[[Erotika: Oblačila zaljubljencev]]'' (2025) === Kratka proza === * ''[[Krog male smrti]]'' (1993) {{COBISS|ID=34179328}} * ''[[Čas brez angelov]]'' (1994) {{COBISS|ID=43741952}} * ''[[Tarok pri Mariji]]'' (1994) {{COBISS|ID=42802176}} * ''[[Ležala sva tam in se slinila kot hudič]]'' (1996) {{COBISS|ID=63168256}} * ''[[Nekatere ljubezni]]'' (1997) {{COBISS|ID=70370304}} * ''[[Total (Möderndorfer)|Total]]'' (2000) {{COBISS|ID=108410368}} * ''[[Druga soba: novelete]]'' (2004) {{COBISS|ID=52698881}} * ''[[Vsakdanja spominjanja : zgodbe 1993-2007|Vsakdanja spominjanja: zgodbe 1993-2007]]'' (2008) {{COBISS|ID=240650496}} * ''[[Kino dom : zgodbe nekega kina|Kino dom: zgodbe nekega kina]]'' (2008) {{COBISS|ID=238657280}} * ''[[Plava ladja]]'' (2010) {{COBISS|ID=252744960}} * ''[[Vaje za tesnobo|Vaje iz tesnobe]]'' (2012) {{COBISS|ID=259990784}} *''[[Navodila za srečo]]'' (2018) === Romani === * ''[[Tek za rdečo hudičevko]]'' (1996) {{COBISS|ID=39213057}} * ''[[Pokrajina št. 2]]'' (1998) {{COBISS|ID=42912001}} * ''[[Predmestje (roman)|Predmestje]]'' (2002) {{COBISS|ID=128944128}} * ''[[Omejen rok trajanja]]'' (2003) {{COBISS|ID=122914304}} * ''[[Ljubezni Sinjebradca]]'' (2005) {{COBISS|ID=217406208}} * ''[[Nespečnost]]'' (2006) {{COBISS|ID=225656576}} * ''[[Odprla sem oči in šla k oknu]]'' (2007) {{COBISS|ID=230799360}} * ''[[Opoldne nekega dne]]'' (2008) {{COBISS|ID=240319232}} * ''[[Nihče več ne piše pisem]]'' (2011) {{COBISS|ID=253993472}} *''[[Balzacov popek: Pripoved običajne norosti]]'' (2013) *''[[Konec zgodbe]]'' (2017) *[[Druga preteklost : freska|''Druga preteklost: freska'']] (825 str.; 2017) * ''[[Odštevanje (roman)|Odštevanje]]: roman o času in poti'' (2023) - 1. del trilogije ''[[Spomin stvari]]'' * ''[[Zvezda, žlica in ura]]'' (2024) - 2. del trilogije ''Spomin stvari'' * ''[[1980: Roman o neki mladosti]]'' (2024) * ''[[Vanja: kratek roman o predolgem življenju]]'' (2025) - 3. del trilogije ''Spomin stvari'' ===Mladinski romani=== * ''[[Kot v filmu]]'' (2013) {{COBISS|ID=267965952}} * ''[[Kit na plaži]]'' (2015) {{COBISS|ID=280234752}} * ''[[Jaz sem Andrej]]'' (2018) {{COBISS|ID=295569152}} * ''[[Sončnica (Vinko Möderndorfer)|Sončnica]]'' (2021) {{COBISS|IID=48631555}} *''[[Jaz sem Gaj]]: o tem, kdo sem, kakšen sem. In podobno'' (2024) *''[[Resnična zgodba: kratek roman]]'' (2025) ===Dramska besedila=== * ''[[Kruti dnevi]]'' (1982) * ''[[Prilika o doktorju Josefu Mengeleju]]'' (1986) * ''[[Help]]'' (1989) * ''[[Vinko Möderndorfer: Camera obscura|Camera obscura]]'' (1990) * ''[[Hamlet in Ofelija]]'' (1994) * ''[[Transvestitska svatba]]'' (1994) * ''[[Sredi vrtov]]'' (1995) * ''[[Štirje letni časi]]'' (1996) * ''[[Jožef in Marija]]'' (1997) * ''[[Vaja zbora - tri komedije (Vaja zbora, Mama je umrla dvakrat, Transvestitska svatba)]]'' (1998) {{COBISS|ID=19635768}} * ''[[Limonada slovenica]]'' (1999) * ''[[Mama je umrla dvakrat]]'' (1999) * ''[[Podnajemnik]]'' (2000) * ''Praznina'' * ''[[Klub Fahreinheit]]'' (2001) * ''[[Mefistovo poročilo]]'' (2002) * ''[[Tri sestre (Möderndorfer)|Tri sestre]]'' (2002) * ''[[Na kmetih]]'' (2003) * ''[[Limonada slovenica: štiri komedije (Limonada slovenica, Truth story, Podnajemnik, Na kmetih)]]'' (2003) {{COBISS|ID=124130048}} * ''[[Mrtve duše (drama)|Mrtve duše]]'' (2004) * ''[[Na dnu]]'' (2006) * ''[[Šah mat ali Šola moralne prenove za može in žene]]'' (2006) * ''[[Mefistovo poročilo: igre in komedije (Mefistovo poročilo, Tri sestre, Klub Fahrenheit, Človek na dolge proge)]]'' (2006) {{COBISS|ID=56707073}} * ''[[Štiri komedije (Šah mat, Bruselj hotel, Mrtve duše, Oblast]]'' (2008) {{COBISS|ID=237584896}} * ''[[Lep dan za umret]]'' (2009) {{COBISS|ID=63166977}} * ''[[Blumen aus Krain: igre 1990-2010]]'' (2011) {{COBISS|ID=254751488}} * ''[[Spalnica: 3 igre]]'' (2012) {{COBISS|ID=264197120}} * ''Grenlandija'' (2014) * ''Evropa'' (2015) * ''[[Romeo in Julija sta bila begunca]]'' (2018) ===Eseji=== * ''[[Gledališče v ogledalu]]'' (2001) {{COBISS|ID=46353921}} * ''[[Vzporedni svet : razmišljanja o ustvarjanju|Vzporedni svet: razmišljanja o ustvarjanju]]'' (2005) {{COBISS|ID=217675264}} * ''[[Hvalnica koži]]'': ''pesnitev'' (2011) {{COBISS|ID=256944384}} {{COBISS}} * ''[[Ljudomrznik na tržnici]]'' (2019) * ''[[Življenje ali gledališče]]: O prepletanju gledališča in življenja, umetnosti in politike'' (2026) === Radijske igre === ==== Za otroke ==== * ''[[Pojoči prstki]]'' (izv. 1988) * ''[[Kako začarati zajca]]'' (izv. 1989) * ''[[Miši v operni hiši]]'' (izv. 1991) * ''[[Čarovnička Gajka]]'' (izv. 1992) * ''[[Vrnitev čarovničke Gajke]]'' (izv. 1992) * ''[[Muc Langus in čarovnička Gajka]]'' (izv. 1992) * ''[[Čudesa iz čistega ničesa]]'' (izv. 1993) * ''[[Kristalni cvet]]'' (izv. 1993) * ''[[Strašni razred 4. a]]'' (izv. 1993) * ''[[Dve hudobi]]'' (izv. 1994) * ''[[Popki]]'' (izv. 1994) * ''[[Zadnja Stradivarijeva hči]]'' (2008) ==== Za odrasle ==== * ''[[Snubitev anno 90]]'' (izv. [[1991]]) * ''[[Lov za nočnim gledalcem]], [[Skrivnostni umor v parku]], [[Nepokopani mrtvec]], [[Mrtvi tujec]], [[Silvesterska noč]], [[Popolnoma resnične kriminalistične štorije]]'' (vse izv. 1993) * ''[[Sredi vrtov]], [[Vinko Möderndorfer: Pokrajina |Pokrajina]], [[Blumen aus Krain]]'' ali ''[[Uršula in povodni mož]]'' (vse izv. 1994) === Filmografija === * ''[[Blumen aus Krain]] - [[Rožc'e s Kranjskega]]'' (1992) * * ''[[Vsi smo le norci, portret opernega pevca]]'' [[Ferdinand Radovan|Ferdinanda Radovana]] (1994) * ''[[Vesele zgodbe iz zakonskega življenja]]'', (serija štirih iger) (1995) * ''[[Vinko Möderndorfer: Paradiž |Paradiž]]'' (1996) * ''[[Vinko Möderndorfer: Drevo |Drevo]]'' (1996) * ''[[Vinko Möderndorfer: Pokrajina |Pokrajina]]'' (1996) * ''[[Pesmi za mamke]]'' (1998) * ''[[Stoji stoji en beli grad]]'' (1999) * ''[[Človek v šipi (film)|Človek v šipi]]'' (1999) * ''[[Življenje je vredno le, če je poezija]]'' (2000) * ''[[Silvestrska zmešnjava]]'' (2001) * ''[[Vinko Möderndorfer: Miloš Mikeln |Miloš Mikeln]]'' (2002) * ''[[Predmestje (film)|Predmestje]]'' (2004) * ''[[Pokrajina št. 2 (film)|Pokrajina št. 2]]'' (2008) * ''[[Kandidatka in šofer]]'' (2009) * ''[[Tisti, ki je zgradil šolo]]: portret učitelja, etnologa in politika'' ''[[Vinko Möderndorfer (1894)|Vinka Möderndorferja]]'' (dokumentarni film, 2014) * ''[[Inferno (slovenski film)|Inferno]]'' (2014) * ''[[Zastoj (film)|Zastoj]]'' (2021) == Viri == * {{COBISS|ID=239785216}} * ''[[Enciklopedija Slovenije]]''; knjiga 7, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1993 {{COBISS|ID=17411}} * [[Vid Sagadin]]: ''Iščoči osebki'', Literatura, LDS, Ljubljana, 1995 {{COBISS|ID=48607232}} * [[Polona Hanžek Novak]]: ''V srcu mladi'', Genija, 2004 {{COBISS|ID=216673536}} * [[Tia Benko]]: ''Knjiga za ljudi z močnim želodcem'', Literatura, LDS, Ljubljana, 2005 {{COBISS|ID=227084288}} * ''Veliki splošni leksikon''; knjiga 11, DZS, Ljubljana, 2006 {{COBISS|ID=224226304}} * [[Mare Cestnik]]: ''Vinko Möderndorfer, Vzporedni svet'', Ampak, Nova revija, Ljubljana, 2007 {{COBISS|ID=239883776}} * Leksikon ''Osebnosti'', Ljubljana, MK, 2008 * ''[[Slovenika]]: slovenska nacionalna enciklopedija'', MK, 2011 == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih pisateljev]] * [[Seznam slovenskih dramatikov]] * [[Seznam slovenskih režiserjev]] == Zunanje povezave == {{wikivir}} * [http://www.dlib.si/v2/Results.aspx?query='keywords%3dvinko+moderndorfer'&pageSize=20 Avtorjeva dela v Digitalni knjižnici Slovenije] * [http://www.dlib.si/v2/Details.aspx?query=%27keywords%3dVinko+Moderndorfer%27&pageSize=20&URN=URN%3aNBN%3aSI%3adoc-4WP5FUC8 Intervju: Vinko Möderndorfer] * [http://www.siol.net/kultura/novice/2010/11/jezkova_nagrada_za_vinka_moderndorferja.aspx Ježkova nagrada za Vinka Möderndorferja] * [http://www.mladina.si/tednik/200430/clanek/kul-knjige--bernard_nezmah/ Vinko Möderndorfer: Druga soba] * [http://www.ljudmila.org/litcenter/novo/moederndorfer.html Ljudmila] * [http://www.pokrajina-st2.org/index-si.html Pokrajina Št. 2] * [http://www.imdb.com/name/nm1628186/ Imdb] * [http://www.rtvslo.si/kultura/film/vinko-moederndorfer-se-predstavi-benetkam/156125 Vinko Möderndorfer se predstavi Benetkam] * [http://www.rtvslo.si/kultura/oder/linhartova-nezka-v-sodobni-moederndorferjevi-preobleki/255452 Linhartova Nežka v sodobni Möderndorferjevi preobleki] * [http://www.mladina.si/tednik/200903/vinko_moderndorfer_vsakdanja_spominjanja Vinko Möderndorfer: Vsakdanja spominjanja] * [https://365.rtvslo.si/arhiv/profil/175239233 Vinko Möderndorfer]. Profil (29. julij 2026). RTV Slovenija. {{ZupanciceviNagrajenci}} {{RozanceviNagrajenci}} {{JezkoviNagrajenci}}{{Večernica}}{{Grumovi nagrajenci}}{{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Möderndorfer, Vinko}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski filmski režiserji]] [[Kategorija:Slovenski televizijski režiserji]] [[Kategorija:Slovenski gledališki režiserji]] [[Kategorija:Slovenski esejisti]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski dramatiki]] [[Kategorija:Slovenski esejisti]] [[Kategorija:Župančičevi nagrajenci]] [[Kategorija:Borštnikovi nagrajenci]] [[Kategorija:Vinko Möderndorfer|*]] [[Kategorija:Rožančevi nagrajenci]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] ix76eu9pwd9z4d0z9teixww34xgwr2p 6774836 6774833 2026-11-04T16:02:53Z ~2026-45085-22 264465 /* Viri */ 6774836 wikitext text/x-wiki {{zapomen|slovenskega šolnika|Vinko Möderndorfer (1894)}} {{Infopolje Oseba}} '''Vinko Möderndorfer''', [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], [[pesnik]], [[dramatik]], [[esejist]], [[gledališče|gledališki]], [[radio|radijski]], [[film|filmski]] in [[televizija|televizijski]] [[režiser]], * [[22. september]] [[1958]], [[Celje]], [[Slovenija]]. V Celju je končal gimnazijo pedagoške smeri. Študiral je na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]] (AGRFT), kjer je diplomiral leta 1982 iz gledališke in radijske režije s predstavo ''[[Snubač]]'' A. P. Čehova. === Film in gledališče === Po končani akademiji je pričel z delom v slovenskih gledališčih. Hkrati pa je prevzel umetniško vodenje gledališča [[Glej]]. Delal je kot gledališki režiser nadaljeval v slovenskih gledališčih, kjer je do leta 2010 zrežiral 90 predstav. V svojem režijskem iskanju se je spoprijel z vsemi gledališkimi zvrstmi, stili in žanri. Leta 2003 je postal [[docent]] gledališke režije. Deloval je kot gledališki režiser, ob tem pa tudi kot radijski, filmski in televizijski režiser. V televizijskem mediju je režiral predvsem TV igre in dokumentarne TV filme po svojih scenarijih. Leta 2003 je po svojem romanu posnel prvi celovečerni film ''[[Predmestje (film)|Predmestje]]'', ki je na mednarodnih festivalih prejel številne nagrade. Leta 2022 je izšla obsežna monografija ''[[Gledališče Möderndorfer]]'' (1216 strani). V njej se avtor posveča 106 uprizoritvam, ki jih je režijsko zasnoval v dobrih štirih desetletjih režijskega ustvarjanja, od svoje prve režije leta 1980 v Eksperimentalnem [[Gledališče Glej|gledališču Glej]] do krstne uprizoritve opere Samorog leta 2021 ([[SNG Opera in balet]] Ljubljana). Režiral je tudi v skoraj vseh ostalih pomembnejših slovenskih gledališčih: [[Lutkovno gledališče Ljubljana|Lutkovnem gledališču Ljubljana]], [[Slovensko mladinsko gledališče|Slovenskem mladinskem gledališču]], [[SNG Drama Ljubljana]], [[Prešernovo gledališče Kranj|Prešernovem gledališču Kranj]], [[Mini teater|Mini teatru]], [[Cafe Teater|Cafe Teatru]], [[SNG Nova Gorica]], [[Slovensko ljudsko gledališče Celje|SLG Celje]], [[SNG Maribor]]. === Društva === Leta 1983 se je pridružil [[Društvo slovenskih pisateljev|Društvu slovenskih pisateljev]]. Je tudi član [[Združenje dramskih umetnikov Slovenije|Združenja dramskih umetnikov Slovenije]] in slovenskega [[PEN]] centra. Leta 2016 je prevzel funkcijo predsednika upravnega odbora [[Prešernov sklad|Prešernovega sklada]]. === Pisanje === Svojo literarno pot je začel kot pesnik v drugi polovici sedemdesetih let. Od leta 1981 do leta 2006 je v knjižni obliki objavil 30 del s področja proze, poezije, dramatike in esejistike, zrežiral okoli 70 gledaliških in opernih predstav, 12 TV iger in dokumentarnih filmov. Pisal je tudi [[pesniška zbirka|pesniške zbirke]] in [[zgodba|zgodbe]] za otroke. Med bolj znanimi so zgodbe ''[[Muc Langus & čarovnička Gajka]]'', ''[[Potovanje muca Langusa & čarovničke Gajke]]'', ''[[Vrnitev muca Langusa & čarovničke Gajke]]''. Od leta 1989 je za radio napisal prek 80 radijskih iger, izmed katerih so bile mnoge odigrane tudi v tujini ([[Nemčija]], [[Italija]], [[Češka]], [[Slovaška]], [[Hrvaška]]). Vzporedno je svoja literarna in strokovna dela objavljal doma in v vseh slovenskih revijah. V svojih strokovnih razmišljanjih se loteva predvsem področja gledališke režije, dramaturgije in igre. == Nagrade in priznanja == * 1986, [[Borštnikova nagrada]] za režijo predstave ''[[Potujoče gledališče Šopalovič]]'', avtorja [[L. Simovič]], (Primorsko dramsko gledališče) * 1993, prva nagrada na anonimnem natečaju [[Radio Slovenija|Radia Slovenija]] za otroško radijsko igro ''[[Kristalni cvet]]'' * 1994, prva nagrada na anonimnem natečaju Radia Slovenija in [[WDR]] za radijsko igro za odrasle ''[[Pokrajina]]'' (igra bila na WDR predvajana pod naslovom ''[[Die Landschaft]]'') * 1994, [[Župančičeva nagrada]] mesta [[Ljubljana|Ljubljane]] za zbirko novel ''[[Krog male smrti]]'' * 1995, prva nagrada na anonimnem natečaju [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovega srečanja]] za komedijo ''[[Štirje letni časi]]'' ob 200. obletnici smrti [[Anton Tomaž Linhart|Antona Tomaža Linharta]] * 1996, prva nagrada na anonimnem natečaju Radia Slovenija za radijsko igro za odrasle ''[[Na sončni strani]]'' * 1998, nagrada za najboljše komedijsko besedilo na [[Dnevi komedije v Celju|Dnevih komedije v Celju]] za komedijo ''[[Vaja zbora]]'' * 1999, nagrada za najboljše komedijsko besedilo ''[[Limonada slovenica]]'' * 2000, nagrada [[Prešernov sklad|Prešernovega sklada]] za knjigo novel ''[[Nekatere ljubezni]]'' * 2000, prva nagrada na anonimnem natečaju Radia Slovenija za radijsko igro ''[[Zlati klub]]'' * 2000, tretja nagrada na anonimnem natečaju [[Radio Slovenija|Radia Slovenija]] za radijsko igro ''Račun'' * 2001, nagrada za najboljše komedijsko besedilo ''[[Podnajemnik]]'' * 2001, nagrada na anonimnem natečaju [[Mohorjeva družba|Mohorjeve družbe]] za gledališko igro ''Praznina'' * 2003, nagrada [[Marjan Rožanc|Marjana Rožanca]] za leto 2002 za knjigo esejev ''[[Gledališče v ogledalu]]'' * 2003, nagrada za igro za najboljše komedijsko besedilo ''[[Na kmetih]]'' *2009, [[Čaša nesmrtnosti|velenjica-čaša nesmrtnosti]] za vrhunski desetletni pesniški opus v 21. stoletju * 2010, [[Ježkova nagrada]] (za režijo filma ''[[Kandidatka in šofer]]'')? * 2010, Šeligova nagrada: ''[[Lep dan za umret]]'' (avtor in režija Vinko Möderndorfer, Prešernovo gledališče Kranj) * 2012, Grumova nagrada: ''[[Vaje za tesnobo]]'' * 2013, [[modra ptica (nagrada)|modra ptica]] za mladinski roman ''[[Kot v filmu]]'' * 2014, [[Desetnica (nagrada)|desetnica]] in [[večernica (nagrada)|večernica]] za mladinski roman ''Kot v filmu'' * 2014, Grumova nagrada: ''Evropa'' *2017, [[Desetnica (nagrada)|desetnica]]: ''Kit na plaži'' *2018, Častna lista IBBY: ''Kit na plaži'' * 2018, Grumova nagrada: ''Romeo in Julija sta bila begunca'' * 2020, Slovenski avtor v središču (mednarodno literarno srečanje Vilenica, 2020) *2020, nominacija za [[Cankarjeva nagrada|Cankarjevo nagrado]] (''[[Ljudomrznik na tržnici]]'') *2021, nagrada za najboljšo režijo na 37. filmskem festivalu v [[Aleksandrija|Aleksandriji]] (film ''[[Zastoj (film)|Zastoj]]'') *2026, finalist nagrade ''Strega Ragazze e Ragazzi'' v Italiji za italijnske prevod knjige ''Kit na plaži (Una balena in spiaggia)'' == Dela == ===Poezija za otroke=== * ''[[Kako se dan lepo začne]]'' (1993) {{COBISS|ID=33882624}} * ''[[Madonca fleten svet]]'' (1995) {{COBISS|ID=1208636}} * ''Zakaj so sloni rahlospeči'' (2003) {{COBISS|ID=127686912}} * ''Luža, čevelj, smrkelj in rokav'' (2009) {{COBISS|ID=248995328}} ===Proza za otroke=== * ''[[Sin Srakolin]]'' (1999) {{COBISS|ID=44088065}} * ''[[Muc Langus in Čarovnička Gajka]]'' (2002) {{COBISS|ID=120606720}} * ''[[Vrnitev muca Langusa in Čarovničke Gajke]]'' (2006) {{COBISS|ID=227790848}} * ''[[Potovanje muca Langusa & čarovničke Gajke]]'' (2009) {{COBISS|ID=246711296}} * ''[[Rdečehlačka : vesele zgodbe zelo male deklice|Rdečehlačka: vesele zgodbe zelo male deklice]]'' (2010) {{COBISS|ID=253481728}} * ''[[Velika žehta]]'' (2011) {{COBISS|ID=256709888}} * ''[[Švrk: res huda pasja biografija]]'' (2025) ===Dramska besedila za otroke=== * ''[[Pozor! Hudobe na delu!]]'' (1997) * ''[[Miši v operni hiši]]'' (2007) === Pesniške zbirke === * ''[[Rdeči ritual]]'' (1975) {{COBISS|ID=12540}} * ''[[Razstava slik]]'' (1977) * ''[[Pesmičice]]'' (1977) {{COBISS|ID=4237878}} * ''[[Punčica iz moje ulice]]'' (1978) * ''[[Mah (Vinko Möderndorfer)|Mah]]'' (1981/1986) {{COBISS|ID=18734592}} * ''[[Telo (Vinko Möderndorfer)|Telo]]'' (1989) {{COBISS|ID=117065}} * ''[[Male nočne ljubavne pesmi]]'' (1993) {{COBISS|ID=33663488}} * ''[[Madonca fleten svet]]'' (1995) {{COBISS|ID=1208636}} * ''[[Zlodejeve žalostinke]]'' (1999) {{COBISS|ID=43791361}} * ''[[Pesmi iz črne kronike]]'' (1999) {{COBISS|ID=105243136}} * ''[[Temno modro kot september]]'' (2003) {{COBISS|ID=122004736}} * ''[[Skala in srce]]'' (2004) {{COBISS|ID=218920192}} * ''[[Razhajanja]]'' (2007) {{COBISS|ID=234371584}} * ''[[Dotikanja]]'' (2008) {{COBISS|ID=237144320}} * ''[[Tavanja]]'' (2010) {{COBISS|ID=248474112}} * ''[[Prostost sveta]]'' (2011) {{COBISS|ID=257298944}} * ''[[Nimam več sadja zate]]'' (2011) * ''[[Predanost]]'' (2018) * ''[[Romeo in Julija iz sosednje ulice: pesmi in ena tragedija s hollywoodskim koncem]]'' (2021) ({{COBISS|ID=111806723}}){{COBISS|ID=255040000}} * ''[[Samota: Pariz, 2018-Prule, 2021]]'' (2023) * ''[[Naprej naprej]]'' (2023) * ''[[Erotika: Oblačila zaljubljencev]]'' (2025) === Kratka proza === * ''[[Krog male smrti]]'' (1993) {{COBISS|ID=34179328}} * ''[[Čas brez angelov]]'' (1994) {{COBISS|ID=43741952}} * ''[[Tarok pri Mariji]]'' (1994) {{COBISS|ID=42802176}} * ''[[Ležala sva tam in se slinila kot hudič]]'' (1996) {{COBISS|ID=63168256}} * ''[[Nekatere ljubezni]]'' (1997) {{COBISS|ID=70370304}} * ''[[Total (Möderndorfer)|Total]]'' (2000) {{COBISS|ID=108410368}} * ''[[Druga soba: novelete]]'' (2004) {{COBISS|ID=52698881}} * ''[[Vsakdanja spominjanja : zgodbe 1993-2007|Vsakdanja spominjanja: zgodbe 1993-2007]]'' (2008) {{COBISS|ID=240650496}} * ''[[Kino dom : zgodbe nekega kina|Kino dom: zgodbe nekega kina]]'' (2008) {{COBISS|ID=238657280}} * ''[[Plava ladja]]'' (2010) {{COBISS|ID=252744960}} * ''[[Vaje za tesnobo|Vaje iz tesnobe]]'' (2012) {{COBISS|ID=259990784}} *''[[Navodila za srečo]]'' (2018) === Romani === * ''[[Tek za rdečo hudičevko]]'' (1996) {{COBISS|ID=39213057}} * ''[[Pokrajina št. 2]]'' (1998) {{COBISS|ID=42912001}} * ''[[Predmestje (roman)|Predmestje]]'' (2002) {{COBISS|ID=128944128}} * ''[[Omejen rok trajanja]]'' (2003) {{COBISS|ID=122914304}} * ''[[Ljubezni Sinjebradca]]'' (2005) {{COBISS|ID=217406208}} * ''[[Nespečnost]]'' (2006) {{COBISS|ID=225656576}} * ''[[Odprla sem oči in šla k oknu]]'' (2007) {{COBISS|ID=230799360}} * ''[[Opoldne nekega dne]]'' (2008) {{COBISS|ID=240319232}} * ''[[Nihče več ne piše pisem]]'' (2011) {{COBISS|ID=253993472}} *''[[Balzacov popek: Pripoved običajne norosti]]'' (2013) *''[[Konec zgodbe]]'' (2017) *[[Druga preteklost : freska|''Druga preteklost: freska'']] (825 str.; 2017) * ''[[Odštevanje (roman)|Odštevanje]]: roman o času in poti'' (2023) - 1. del trilogije ''[[Spomin stvari]]'' * ''[[Zvezda, žlica in ura]]'' (2024) - 2. del trilogije ''Spomin stvari'' * ''[[1980: Roman o neki mladosti]]'' (2024) * ''[[Vanja: kratek roman o predolgem življenju]]'' (2025) - 3. del trilogije ''Spomin stvari'' ===Mladinski romani=== * ''[[Kot v filmu]]'' (2013) {{COBISS|ID=267965952}} * ''[[Kit na plaži]]'' (2015) {{COBISS|ID=280234752}} * ''[[Jaz sem Andrej]]'' (2018) {{COBISS|ID=295569152}} * ''[[Sončnica (Vinko Möderndorfer)|Sončnica]]'' (2021) {{COBISS|IID=48631555}} *''[[Jaz sem Gaj]]: o tem, kdo sem, kakšen sem. In podobno'' (2024) *''[[Resnična zgodba: kratek roman]]'' (2025) ===Dramska besedila=== * ''[[Kruti dnevi]]'' (1982) * ''[[Prilika o doktorju Josefu Mengeleju]]'' (1986) * ''[[Help]]'' (1989) * ''[[Vinko Möderndorfer: Camera obscura|Camera obscura]]'' (1990) * ''[[Hamlet in Ofelija]]'' (1994) * ''[[Transvestitska svatba]]'' (1994) * ''[[Sredi vrtov]]'' (1995) * ''[[Štirje letni časi]]'' (1996) * ''[[Jožef in Marija]]'' (1997) * ''[[Vaja zbora - tri komedije (Vaja zbora, Mama je umrla dvakrat, Transvestitska svatba)]]'' (1998) {{COBISS|ID=19635768}} * ''[[Limonada slovenica]]'' (1999) * ''[[Mama je umrla dvakrat]]'' (1999) * ''[[Podnajemnik]]'' (2001) * ''[[Klub Fahreinheit]]'' (2001) * ''[[Mefistovo poročilo]]'' (2002) * ''[[Tri sestre (Möderndorfer)|Tri sestre]]'' (2002) * ''[[Na kmetih]]'' (2003) * ''[[Limonada slovenica: štiri komedije (Limonada slovenica, Truth story, Podnajemnik, Na kmetih)]]'' (2003) {{COBISS|ID=124130048}} * ''[[Mrtve duše (drama)|Mrtve duše]]'' (2004) * ''[[Na dnu]]'' (2006) * ''[[Šah mat ali Šola moralne prenove za može in žene]]'' (2006) * ''[[Mefistovo poročilo: igre in komedije (Mefistovo poročilo, Tri sestre, Klub Fahrenheit, Človek na dolge proge)]]'' (2006) {{COBISS|ID=56707073}} * ''[[Štiri komedije (Šah mat, Bruselj hotel, Mrtve duše, Oblast]]'' (2008) {{COBISS|ID=237584896}} * ''[[Lep dan za umret]]'' (2009) {{COBISS|ID=63166977}} * ''[[Blumen aus Krain: igre 1990-2010]]'' (2011) {{COBISS|ID=254751488}} * ''[[Spalnica: 3 igre]]'' (2012) {{COBISS|ID=264197120}} * ''Grenlandija'' (2014) * ''Evropa'' (2015) * ''[[Romeo in Julija sta bila begunca]]'' (2018) ===Eseji=== * ''[[Gledališče v ogledalu]]'' (2001) {{COBISS|ID=46353921}} * ''[[Vzporedni svet : razmišljanja o ustvarjanju|Vzporedni svet: razmišljanja o ustvarjanju]]'' (2005) {{COBISS|ID=217675264}} * ''[[Hvalnica koži]]'': ''pesnitev'' (2011) {{COBISS|ID=256944384}} {{COBISS}} * ''[[Ljudomrznik na tržnici]]'' (2019) * ''[[Življenje ali gledališče]]: O prepletanju gledališča in življenja, umetnosti in politike'' (2026) === Radijske igre === ==== Za otroke ==== * ''[[Pojoči prstki]]'' (izv. 1988) * ''[[Kako začarati zajca]]'' (izv. 1989) * ''[[Miši v operni hiši]]'' (izv. 1991) * ''[[Čarovnička Gajka]]'' (izv. 1992) * ''[[Vrnitev čarovničke Gajke]]'' (izv. 1992) * ''[[Muc Langus in čarovnička Gajka]]'' (izv. 1992) * ''[[Čudesa iz čistega ničesa]]'' (izv. 1993) * ''[[Kristalni cvet]]'' (izv. 1993) * ''[[Strašni razred 4. a]]'' (izv. 1993) * ''[[Dve hudobi]]'' (izv. 1994) * ''[[Popki]]'' (izv. 1994) * ''[[Zadnja Stradivarijeva hči]]'' (2008) ==== Za odrasle ==== * ''[[Snubitev anno 90]]'' (izv. [[1991]]) * ''[[Lov za nočnim gledalcem]], [[Skrivnostni umor v parku]], [[Nepokopani mrtvec]], [[Mrtvi tujec]], [[Silvesterska noč]], [[Popolnoma resnične kriminalistične štorije]]'' (vse izv. 1993) * ''[[Sredi vrtov]], [[Vinko Möderndorfer: Pokrajina |Pokrajina]], [[Blumen aus Krain]]'' ali ''[[Uršula in povodni mož]]'' (vse izv. 1994) === Filmografija === * ''[[Blumen aus Krain]] - [[Rožc'e s Kranjskega]]'' (1992) * ''[[Vsi smo le norci, portret opernega pevca]]'' [[Ferdinand Radovan|Ferdinanda Radovana]] (1994) * ''[[Vesele zgodbe iz zakonskega življenja]]'', (serija štirih iger) (1995) * ''[[Vinko Möderndorfer: Paradiž |Paradiž]]'' (1996) * ''[[Vinko Möderndorfer: Drevo |Drevo]]'' (1996) * ''[[Vinko Möderndorfer: Pokrajina |Pokrajina]]'' (1996) * ''[[Pesmi za mamke]]'' (1998) * ''[[Stoji stoji en beli grad]]'' (1999) * ''[[Človek v šipi (film)|Človek v šipi]]'' (1999) * ''[[Življenje je vredno le, če je poezija]]'' (2000) * ''[[Silvestrska zmešnjava]]'' (2001) * ''[[Vinko Möderndorfer: Miloš Mikeln |Miloš Mikeln]]'' (2002) * ''[[Predmestje (film)|Predmestje]]'' (2004) * ''[[Pokrajina št. 2 (film)|Pokrajina št. 2]]'' (2008) * ''[[Kandidatka in šofer]]'' (2009) * ''[[Tisti, ki je zgradil šolo]]: portret učitelja, etnologa in politika'' ''[[Vinko Möderndorfer (1894)|Vinka Möderndorferja]]'' (dokumentarni film, 2014) * ''[[Inferno (slovenski film)|Inferno]]'' (2014) * ''[[Zastoj (film)|Zastoj]]'' (2021) == Viri == * {{COBISS|ID=239785216}} * ''[[Enciklopedija Slovenije]]''; knjiga 7, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1993 {{COBISS|ID=17411}} * [[Vid Sagadin]]: ''Iščoči osebki'', Literatura, LDS, Ljubljana, 1995 {{COBISS|ID=48607232}} * [[Polona Hanžek Novak]]: ''V srcu mladi'', Genija, 2004 {{COBISS|ID=216673536}} * [[Tia Benko]]: ''Knjiga za ljudi z močnim želodcem'', Literatura, LDS, Ljubljana, 2005 {{COBISS|ID=227084288}} * ''Veliki splošni leksikon''; knjiga 11, DZS, Ljubljana, 2006 {{COBISS|ID=224226304}} * [[Mare Cestnik]]: ''Vinko Möderndorfer, Vzporedni svet'', Ampak, Nova revija, Ljubljana, 2007 {{COBISS|ID=239883776}} * Leksikon ''Osebnosti'', Ljubljana, MK, 2008 * ''[[Slovenika]]: slovenska nacionalna enciklopedija'', MK, 2011 == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih pisateljev]] * [[Seznam slovenskih dramatikov]] * [[Seznam slovenskih režiserjev]] == Zunanje povezave == {{wikivir}} * [http://www.dlib.si/v2/Results.aspx?query='keywords%3dvinko+moderndorfer'&pageSize=20 Avtorjeva dela v Digitalni knjižnici Slovenije] * [http://www.dlib.si/v2/Details.aspx?query=%27keywords%3dVinko+Moderndorfer%27&pageSize=20&URN=URN%3aNBN%3aSI%3adoc-4WP5FUC8 Intervju: Vinko Möderndorfer] * [http://www.siol.net/kultura/novice/2010/11/jezkova_nagrada_za_vinka_moderndorferja.aspx Ježkova nagrada za Vinka Möderndorferja] * [http://www.mladina.si/tednik/200430/clanek/kul-knjige--bernard_nezmah/ Vinko Möderndorfer: Druga soba] * [http://www.ljudmila.org/litcenter/novo/moederndorfer.html Ljudmila] * [http://www.pokrajina-st2.org/index-si.html Pokrajina Št. 2] * [http://www.imdb.com/name/nm1628186/ Imdb] * [http://www.rtvslo.si/kultura/film/vinko-moederndorfer-se-predstavi-benetkam/156125 Vinko Möderndorfer se predstavi Benetkam] * [http://www.rtvslo.si/kultura/oder/linhartova-nezka-v-sodobni-moederndorferjevi-preobleki/255452 Linhartova Nežka v sodobni Möderndorferjevi preobleki] * [http://www.mladina.si/tednik/200903/vinko_moderndorfer_vsakdanja_spominjanja Vinko Möderndorfer: Vsakdanja spominjanja] * [https://365.rtvslo.si/arhiv/profil/175239233 Vinko Möderndorfer]. Profil (29. julij 2026). RTV Slovenija. {{ZupanciceviNagrajenci}} {{RozanceviNagrajenci}} {{JezkoviNagrajenci}}{{Večernica}}{{Grumovi nagrajenci}}{{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Möderndorfer, Vinko}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski filmski režiserji]] [[Kategorija:Slovenski televizijski režiserji]] [[Kategorija:Slovenski gledališki režiserji]] [[Kategorija:Slovenski esejisti]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski dramatiki]] [[Kategorija:Slovenski esejisti]] [[Kategorija:Župančičevi nagrajenci]] [[Kategorija:Borštnikovi nagrajenci]] [[Kategorija:Vinko Möderndorfer|*]] [[Kategorija:Rožančevi nagrajenci]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] cbgdd5cpqqwl308ejmmgjbnplljgz5t 6774837 6774836 2026-11-04T16:10:59Z ~2026-45085-22 264465 /* Društva */ 6774837 wikitext text/x-wiki {{zapomen|slovenskega šolnika|Vinko Möderndorfer (1894)}} {{Infopolje Oseba}} '''Vinko Möderndorfer''', [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], [[pesnik]], [[dramatik]], [[esejist]], [[gledališče|gledališki]], [[radio|radijski]], [[film|filmski]] in [[televizija|televizijski]] [[režiser]], * [[22. september]] [[1958]], [[Celje]], [[Slovenija]]. V Celju je končal gimnazijo pedagoške smeri. Študiral je na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]] (AGRFT), kjer je diplomiral leta 1982 iz gledališke in radijske režije s predstavo ''[[Snubač]]'' A. P. Čehova. === Film in gledališče === Po končani akademiji je pričel z delom v slovenskih gledališčih. Hkrati pa je prevzel umetniško vodenje gledališča [[Glej]]. Delal je kot gledališki režiser nadaljeval v slovenskih gledališčih, kjer je do leta 2010 zrežiral 90 predstav. V svojem režijskem iskanju se je spoprijel z vsemi gledališkimi zvrstmi, stili in žanri. Leta 2003 je postal [[docent]] gledališke režije. Deloval je kot gledališki režiser, ob tem pa tudi kot radijski, filmski in televizijski režiser. V televizijskem mediju je režiral predvsem TV igre in dokumentarne TV filme po svojih scenarijih. Leta 2003 je po svojem romanu posnel prvi celovečerni film ''[[Predmestje (film)|Predmestje]]'', ki je na mednarodnih festivalih prejel številne nagrade. Leta 2022 je izšla obsežna monografija ''[[Gledališče Möderndorfer]]'' (1216 strani). V njej se avtor posveča 106 uprizoritvam, ki jih je režijsko zasnoval v dobrih štirih desetletjih režijskega ustvarjanja, od svoje prve režije leta 1980 v Eksperimentalnem [[Gledališče Glej|gledališču Glej]], ki ga je tudi umetniško vodil, do krstne uprizoritve opere Samorog leta 2021 ([[SNG Opera in balet]] Ljubljana). Režiral je tudi v skoraj vseh ostalih pomembnejših slovenskih gledališčih: [[Lutkovno gledališče Ljubljana|Lutkovnem gledališču Ljubljana]], [[Slovensko mladinsko gledališče|Slovenskem mladinskem gledališču]], [[SNG Drama Ljubljana]], [[Prešernovo gledališče Kranj|Prešernovem gledališču Kranj]], [[Mini teater|Mini teatru]], [[Cafe Teater|Cafe Teatru]], [[SNG Nova Gorica]], [[Slovensko ljudsko gledališče Celje|SLG Celje]], [[SNG Maribor]]. === Društva === Leta 1983 se je pridružil [[Društvo slovenskih pisateljev|Društvu slovenskih pisateljev]]. Je tudi član [[Združenje dramskih umetnikov Slovenije|Združenja dramskih umetnikov Slovenije]] in slovenskega [[PEN]] centra. Leta 2016 je prevzel funkcijo predsednika upravnega odbora [[Prešernov sklad|Prešernovega sklada]]. === Pisanje === Svojo literarno pot je začel kot pesnik v drugi polovici sedemdesetih let. Od leta 1981 do leta 2006 je v knjižni obliki objavil 30 del s področja proze, poezije, dramatike in esejistike, zrežiral okoli 70 gledaliških in opernih predstav, 12 TV iger in dokumentarnih filmov. Pisal je tudi [[pesniška zbirka|pesniške zbirke]] in [[zgodba|zgodbe]] za otroke. Med bolj znanimi so zgodbe ''[[Muc Langus & čarovnička Gajka]]'', ''[[Potovanje muca Langusa & čarovničke Gajke]]'', ''[[Vrnitev muca Langusa & čarovničke Gajke]]''. Od leta 1989 je za radio napisal prek 80 radijskih iger, izmed katerih so bile mnoge odigrane tudi v tujini ([[Nemčija]], [[Italija]], [[Češka]], [[Slovaška]], [[Hrvaška]]). Vzporedno je svoja literarna in strokovna dela objavljal doma in v vseh slovenskih revijah. V svojih strokovnih razmišljanjih se loteva predvsem področja gledališke režije, dramaturgije in igre. == Nagrade in priznanja == * 1986, [[Borštnikova nagrada]] za režijo predstave ''[[Potujoče gledališče Šopalovič]]'', avtorja [[L. Simovič]], (Primorsko dramsko gledališče) * 1993, prva nagrada na anonimnem natečaju [[Radio Slovenija|Radia Slovenija]] za otroško radijsko igro ''[[Kristalni cvet]]'' * 1994, prva nagrada na anonimnem natečaju Radia Slovenija in [[WDR]] za radijsko igro za odrasle ''[[Pokrajina]]'' (igra bila na WDR predvajana pod naslovom ''[[Die Landschaft]]'') * 1994, [[Župančičeva nagrada]] mesta [[Ljubljana|Ljubljane]] za zbirko novel ''[[Krog male smrti]]'' * 1995, prva nagrada na anonimnem natečaju [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovega srečanja]] za komedijo ''[[Štirje letni časi]]'' ob 200. obletnici smrti [[Anton Tomaž Linhart|Antona Tomaža Linharta]] * 1996, prva nagrada na anonimnem natečaju Radia Slovenija za radijsko igro za odrasle ''[[Na sončni strani]]'' * 1998, nagrada za najboljše komedijsko besedilo na [[Dnevi komedije v Celju|Dnevih komedije v Celju]] za komedijo ''[[Vaja zbora]]'' * 1999, nagrada za najboljše komedijsko besedilo ''[[Limonada slovenica]]'' * 2000, nagrada [[Prešernov sklad|Prešernovega sklada]] za knjigo novel ''[[Nekatere ljubezni]]'' * 2000, prva nagrada na anonimnem natečaju Radia Slovenija za radijsko igro ''[[Zlati klub]]'' * 2000, tretja nagrada na anonimnem natečaju [[Radio Slovenija|Radia Slovenija]] za radijsko igro ''Račun'' * 2001, nagrada za najboljše komedijsko besedilo ''[[Podnajemnik]]'' * 2001, nagrada na anonimnem natečaju [[Mohorjeva družba|Mohorjeve družbe]] za gledališko igro ''Praznina'' * 2003, nagrada [[Marjan Rožanc|Marjana Rožanca]] za leto 2002 za knjigo esejev ''[[Gledališče v ogledalu]]'' * 2003, nagrada za igro za najboljše komedijsko besedilo ''[[Na kmetih]]'' *2009, [[Čaša nesmrtnosti|velenjica-čaša nesmrtnosti]] za vrhunski desetletni pesniški opus v 21. stoletju * 2010, [[Ježkova nagrada]] (za režijo filma ''[[Kandidatka in šofer]]'')? * 2010, Šeligova nagrada: ''[[Lep dan za umret]]'' (avtor in režija Vinko Möderndorfer, Prešernovo gledališče Kranj) * 2012, Grumova nagrada: ''[[Vaje za tesnobo]]'' * 2013, [[modra ptica (nagrada)|modra ptica]] za mladinski roman ''[[Kot v filmu]]'' * 2014, [[Desetnica (nagrada)|desetnica]] in [[večernica (nagrada)|večernica]] za mladinski roman ''Kot v filmu'' * 2014, Grumova nagrada: ''Evropa'' *2017, [[Desetnica (nagrada)|desetnica]]: ''Kit na plaži'' *2018, Častna lista IBBY: ''Kit na plaži'' * 2018, Grumova nagrada: ''Romeo in Julija sta bila begunca'' * 2020, Slovenski avtor v središču (mednarodno literarno srečanje Vilenica, 2020) *2020, nominacija za [[Cankarjeva nagrada|Cankarjevo nagrado]] (''[[Ljudomrznik na tržnici]]'') *2021, nagrada za najboljšo režijo na 37. filmskem festivalu v [[Aleksandrija|Aleksandriji]] (film ''[[Zastoj (film)|Zastoj]]'') *2026, finalist nagrade ''Strega Ragazze e Ragazzi'' v Italiji za italijnske prevod knjige ''Kit na plaži (Una balena in spiaggia)'' == Dela == ===Poezija za otroke=== * ''[[Kako se dan lepo začne]]'' (1993) {{COBISS|ID=33882624}} * ''[[Madonca fleten svet]]'' (1995) {{COBISS|ID=1208636}} * ''Zakaj so sloni rahlospeči'' (2003) {{COBISS|ID=127686912}} * ''Luža, čevelj, smrkelj in rokav'' (2009) {{COBISS|ID=248995328}} ===Proza za otroke=== * ''[[Sin Srakolin]]'' (1999) {{COBISS|ID=44088065}} * ''[[Muc Langus in Čarovnička Gajka]]'' (2002) {{COBISS|ID=120606720}} * ''[[Vrnitev muca Langusa in Čarovničke Gajke]]'' (2006) {{COBISS|ID=227790848}} * ''[[Potovanje muca Langusa & čarovničke Gajke]]'' (2009) {{COBISS|ID=246711296}} * ''[[Rdečehlačka : vesele zgodbe zelo male deklice|Rdečehlačka: vesele zgodbe zelo male deklice]]'' (2010) {{COBISS|ID=253481728}} * ''[[Velika žehta]]'' (2011) {{COBISS|ID=256709888}} * ''[[Švrk: res huda pasja biografija]]'' (2025) ===Dramska besedila za otroke=== * ''[[Pozor! Hudobe na delu!]]'' (1997) * ''[[Miši v operni hiši]]'' (2007) === Pesniške zbirke === * ''[[Rdeči ritual]]'' (1975) {{COBISS|ID=12540}} * ''[[Razstava slik]]'' (1977) * ''[[Pesmičice]]'' (1977) {{COBISS|ID=4237878}} * ''[[Punčica iz moje ulice]]'' (1978) * ''[[Mah (Vinko Möderndorfer)|Mah]]'' (1981/1986) {{COBISS|ID=18734592}} * ''[[Telo (Vinko Möderndorfer)|Telo]]'' (1989) {{COBISS|ID=117065}} * ''[[Male nočne ljubavne pesmi]]'' (1993) {{COBISS|ID=33663488}} * ''[[Madonca fleten svet]]'' (1995) {{COBISS|ID=1208636}} * ''[[Zlodejeve žalostinke]]'' (1999) {{COBISS|ID=43791361}} * ''[[Pesmi iz črne kronike]]'' (1999) {{COBISS|ID=105243136}} * ''[[Temno modro kot september]]'' (2003) {{COBISS|ID=122004736}} * ''[[Skala in srce]]'' (2004) {{COBISS|ID=218920192}} * ''[[Razhajanja]]'' (2007) {{COBISS|ID=234371584}} * ''[[Dotikanja]]'' (2008) {{COBISS|ID=237144320}} * ''[[Tavanja]]'' (2010) {{COBISS|ID=248474112}} * ''[[Prostost sveta]]'' (2011) {{COBISS|ID=257298944}} * ''[[Nimam več sadja zate]]'' (2011) * ''[[Predanost]]'' (2018) * ''[[Romeo in Julija iz sosednje ulice: pesmi in ena tragedija s hollywoodskim koncem]]'' (2021) ({{COBISS|ID=111806723}}){{COBISS|ID=255040000}} * ''[[Samota: Pariz, 2018-Prule, 2021]]'' (2023) * ''[[Naprej naprej]]'' (2023) * ''[[Erotika: Oblačila zaljubljencev]]'' (2025) === Kratka proza === * ''[[Krog male smrti]]'' (1993) {{COBISS|ID=34179328}} * ''[[Čas brez angelov]]'' (1994) {{COBISS|ID=43741952}} * ''[[Tarok pri Mariji]]'' (1994) {{COBISS|ID=42802176}} * ''[[Ležala sva tam in se slinila kot hudič]]'' (1996) {{COBISS|ID=63168256}} * ''[[Nekatere ljubezni]]'' (1997) {{COBISS|ID=70370304}} * ''[[Total (Möderndorfer)|Total]]'' (2000) {{COBISS|ID=108410368}} * ''[[Druga soba: novelete]]'' (2004) {{COBISS|ID=52698881}} * ''[[Vsakdanja spominjanja : zgodbe 1993-2007|Vsakdanja spominjanja: zgodbe 1993-2007]]'' (2008) {{COBISS|ID=240650496}} * ''[[Kino dom : zgodbe nekega kina|Kino dom: zgodbe nekega kina]]'' (2008) {{COBISS|ID=238657280}} * ''[[Plava ladja]]'' (2010) {{COBISS|ID=252744960}} * ''[[Vaje za tesnobo|Vaje iz tesnobe]]'' (2012) {{COBISS|ID=259990784}} *''[[Navodila za srečo]]'' (2018) === Romani === * ''[[Tek za rdečo hudičevko]]'' (1996) {{COBISS|ID=39213057}} * ''[[Pokrajina št. 2]]'' (1998) {{COBISS|ID=42912001}} * ''[[Predmestje (roman)|Predmestje]]'' (2002) {{COBISS|ID=128944128}} * ''[[Omejen rok trajanja]]'' (2003) {{COBISS|ID=122914304}} * ''[[Ljubezni Sinjebradca]]'' (2005) {{COBISS|ID=217406208}} * ''[[Nespečnost]]'' (2006) {{COBISS|ID=225656576}} * ''[[Odprla sem oči in šla k oknu]]'' (2007) {{COBISS|ID=230799360}} * ''[[Opoldne nekega dne]]'' (2008) {{COBISS|ID=240319232}} * ''[[Nihče več ne piše pisem]]'' (2011) {{COBISS|ID=253993472}} *''[[Balzacov popek: Pripoved običajne norosti]]'' (2013) *''[[Konec zgodbe]]'' (2017) *[[Druga preteklost : freska|''Druga preteklost: freska'']] (825 str.; 2017) * ''[[Odštevanje (roman)|Odštevanje]]: roman o času in poti'' (2023) - 1. del trilogije ''[[Spomin stvari]]'' * ''[[Zvezda, žlica in ura]]'' (2024) - 2. del trilogije ''Spomin stvari'' * ''[[1980: Roman o neki mladosti]]'' (2024) * ''[[Vanja: kratek roman o predolgem življenju]]'' (2025) - 3. del trilogije ''Spomin stvari'' ===Mladinski romani=== * ''[[Kot v filmu]]'' (2013) {{COBISS|ID=267965952}} * ''[[Kit na plaži]]'' (2015) {{COBISS|ID=280234752}} * ''[[Jaz sem Andrej]]'' (2018) {{COBISS|ID=295569152}} * ''[[Sončnica (Vinko Möderndorfer)|Sončnica]]'' (2021) {{COBISS|IID=48631555}} *''[[Jaz sem Gaj]]: o tem, kdo sem, kakšen sem. In podobno'' (2024) *''[[Resnična zgodba: kratek roman]]'' (2025) ===Dramska besedila=== * ''[[Kruti dnevi]]'' (1982) * ''[[Prilika o doktorju Josefu Mengeleju]]'' (1986) * ''[[Help]]'' (1989) * ''[[Vinko Möderndorfer: Camera obscura|Camera obscura]]'' (1990) * ''[[Hamlet in Ofelija]]'' (1994) * ''[[Transvestitska svatba]]'' (1994) * ''[[Sredi vrtov]]'' (1995) * ''[[Štirje letni časi]]'' (1996) * ''[[Jožef in Marija]]'' (1997) * ''[[Vaja zbora - tri komedije (Vaja zbora, Mama je umrla dvakrat, Transvestitska svatba)]]'' (1998) {{COBISS|ID=19635768}} * ''[[Limonada slovenica]]'' (1999) * ''[[Mama je umrla dvakrat]]'' (1999) * ''[[Podnajemnik]]'' (2001) * ''[[Klub Fahreinheit]]'' (2001) * ''[[Mefistovo poročilo]]'' (2002) * ''[[Tri sestre (Möderndorfer)|Tri sestre]]'' (2002) * ''[[Na kmetih]]'' (2003) * ''[[Limonada slovenica: štiri komedije (Limonada slovenica, Truth story, Podnajemnik, Na kmetih)]]'' (2003) {{COBISS|ID=124130048}} * ''[[Mrtve duše (drama)|Mrtve duše]]'' (2004) * ''[[Na dnu]]'' (2006) * ''[[Šah mat ali Šola moralne prenove za može in žene]]'' (2006) * ''[[Mefistovo poročilo: igre in komedije (Mefistovo poročilo, Tri sestre, Klub Fahrenheit, Človek na dolge proge)]]'' (2006) {{COBISS|ID=56707073}} * ''[[Štiri komedije (Šah mat, Bruselj hotel, Mrtve duše, Oblast]]'' (2008) {{COBISS|ID=237584896}} * ''[[Lep dan za umret]]'' (2009) {{COBISS|ID=63166977}} * ''[[Blumen aus Krain: igre 1990-2010]]'' (2011) {{COBISS|ID=254751488}} * ''[[Spalnica: 3 igre]]'' (2012) {{COBISS|ID=264197120}} * ''Grenlandija'' (2014) * ''Evropa'' (2015) * ''[[Romeo in Julija sta bila begunca]]'' (2018) ===Eseji=== * ''[[Gledališče v ogledalu]]'' (2001) {{COBISS|ID=46353921}} * ''[[Vzporedni svet : razmišljanja o ustvarjanju|Vzporedni svet: razmišljanja o ustvarjanju]]'' (2005) {{COBISS|ID=217675264}} * ''[[Hvalnica koži]]'': ''pesnitev'' (2011) {{COBISS|ID=256944384}} {{COBISS}} * ''[[Ljudomrznik na tržnici]]'' (2019) * ''[[Življenje ali gledališče]]: O prepletanju gledališča in življenja, umetnosti in politike'' (2026) === Radijske igre === ==== Za otroke ==== * ''[[Pojoči prstki]]'' (izv. 1988) * ''[[Kako začarati zajca]]'' (izv. 1989) * ''[[Miši v operni hiši]]'' (izv. 1991) * ''[[Čarovnička Gajka]]'' (izv. 1992) * ''[[Vrnitev čarovničke Gajke]]'' (izv. 1992) * ''[[Muc Langus in čarovnička Gajka]]'' (izv. 1992) * ''[[Čudesa iz čistega ničesa]]'' (izv. 1993) * ''[[Kristalni cvet]]'' (izv. 1993) * ''[[Strašni razred 4. a]]'' (izv. 1993) * ''[[Dve hudobi]]'' (izv. 1994) * ''[[Popki]]'' (izv. 1994) * ''[[Zadnja Stradivarijeva hči]]'' (2008) ==== Za odrasle ==== * ''[[Snubitev anno 90]]'' (izv. [[1991]]) * ''[[Lov za nočnim gledalcem]], [[Skrivnostni umor v parku]], [[Nepokopani mrtvec]], [[Mrtvi tujec]], [[Silvesterska noč]], [[Popolnoma resnične kriminalistične štorije]]'' (vse izv. 1993) * ''[[Sredi vrtov]], [[Vinko Möderndorfer: Pokrajina |Pokrajina]], [[Blumen aus Krain]]'' ali ''[[Uršula in povodni mož]]'' (vse izv. 1994) === Filmografija === * ''[[Blumen aus Krain]] - [[Rožc'e s Kranjskega]]'' (1992) * ''[[Vsi smo le norci, portret opernega pevca]]'' [[Ferdinand Radovan|Ferdinanda Radovana]] (1994) * ''[[Vesele zgodbe iz zakonskega življenja]]'', (serija štirih iger) (1995) * ''[[Vinko Möderndorfer: Paradiž |Paradiž]]'' (1996) * ''[[Vinko Möderndorfer: Drevo |Drevo]]'' (1996) * ''[[Vinko Möderndorfer: Pokrajina |Pokrajina]]'' (1996) * ''[[Pesmi za mamke]]'' (1998) * ''[[Stoji stoji en beli grad]]'' (1999) * ''[[Človek v šipi (film)|Človek v šipi]]'' (1999) * ''[[Življenje je vredno le, če je poezija]]'' (2000) * ''[[Silvestrska zmešnjava]]'' (2001) * ''[[Vinko Möderndorfer: Miloš Mikeln |Miloš Mikeln]]'' (2002) * ''[[Predmestje (film)|Predmestje]]'' (2004) * ''[[Pokrajina št. 2 (film)|Pokrajina št. 2]]'' (2008) * ''[[Kandidatka in šofer]]'' (2009) * ''[[Tisti, ki je zgradil šolo]]: portret učitelja, etnologa in politika'' ''[[Vinko Möderndorfer (1894)|Vinka Möderndorferja]]'' (dokumentarni film, 2014) * ''[[Inferno (slovenski film)|Inferno]]'' (2014) * ''[[Zastoj (film)|Zastoj]]'' (2021) == Viri == * {{COBISS|ID=239785216}} * ''[[Enciklopedija Slovenije]]''; knjiga 7, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1993 {{COBISS|ID=17411}} * [[Vid Sagadin]]: ''Iščoči osebki'', Literatura, LDS, Ljubljana, 1995 {{COBISS|ID=48607232}} * [[Polona Hanžek Novak]]: ''V srcu mladi'', Genija, 2004 {{COBISS|ID=216673536}} * [[Tia Benko]]: ''Knjiga za ljudi z močnim želodcem'', Literatura, LDS, Ljubljana, 2005 {{COBISS|ID=227084288}} * ''Veliki splošni leksikon''; knjiga 11, DZS, Ljubljana, 2006 {{COBISS|ID=224226304}} * [[Mare Cestnik]]: ''Vinko Möderndorfer, Vzporedni svet'', Ampak, Nova revija, Ljubljana, 2007 {{COBISS|ID=239883776}} * Leksikon ''Osebnosti'', Ljubljana, MK, 2008 * ''[[Slovenika]]: slovenska nacionalna enciklopedija'', MK, 2011 == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih pisateljev]] * [[Seznam slovenskih dramatikov]] * [[Seznam slovenskih režiserjev]] == Zunanje povezave == {{wikivir}} * [http://www.dlib.si/v2/Results.aspx?query='keywords%3dvinko+moderndorfer'&pageSize=20 Avtorjeva dela v Digitalni knjižnici Slovenije] * [http://www.dlib.si/v2/Details.aspx?query=%27keywords%3dVinko+Moderndorfer%27&pageSize=20&URN=URN%3aNBN%3aSI%3adoc-4WP5FUC8 Intervju: Vinko Möderndorfer] * [http://www.siol.net/kultura/novice/2010/11/jezkova_nagrada_za_vinka_moderndorferja.aspx Ježkova nagrada za Vinka Möderndorferja] * [http://www.mladina.si/tednik/200430/clanek/kul-knjige--bernard_nezmah/ Vinko Möderndorfer: Druga soba] * [http://www.ljudmila.org/litcenter/novo/moederndorfer.html Ljudmila] * [http://www.pokrajina-st2.org/index-si.html Pokrajina Št. 2] * [http://www.imdb.com/name/nm1628186/ Imdb] * [http://www.rtvslo.si/kultura/film/vinko-moederndorfer-se-predstavi-benetkam/156125 Vinko Möderndorfer se predstavi Benetkam] * [http://www.rtvslo.si/kultura/oder/linhartova-nezka-v-sodobni-moederndorferjevi-preobleki/255452 Linhartova Nežka v sodobni Möderndorferjevi preobleki] * [http://www.mladina.si/tednik/200903/vinko_moderndorfer_vsakdanja_spominjanja Vinko Möderndorfer: Vsakdanja spominjanja] * [https://365.rtvslo.si/arhiv/profil/175239233 Vinko Möderndorfer]. Profil (29. julij 2026). RTV Slovenija. {{ZupanciceviNagrajenci}} {{RozanceviNagrajenci}} {{JezkoviNagrajenci}}{{Večernica}}{{Grumovi nagrajenci}}{{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Möderndorfer, Vinko}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski filmski režiserji]] [[Kategorija:Slovenski televizijski režiserji]] [[Kategorija:Slovenski gledališki režiserji]] [[Kategorija:Slovenski esejisti]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski dramatiki]] [[Kategorija:Slovenski esejisti]] [[Kategorija:Župančičevi nagrajenci]] [[Kategorija:Borštnikovi nagrajenci]] [[Kategorija:Vinko Möderndorfer|*]] [[Kategorija:Rožančevi nagrajenci]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] 1u7lqydp6pn653rwjlqis3r79eofmkw 0 210943 6774919 5855034 2026-11-04T20:25:09Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6774919 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Različica OS | name = Microsoft Windows 98 | family = Microsoft Windows | logo = Microsoft Windows 98 logo with wordmark.svg | logo_size = 200px | screenshot = Windows 98 slo snap.png | screenshot_size = 300px | caption = Pozdravni zaslon Windows 98 | developer = [[Microsoft|Microsoft Corporation]] | discontinued = da | website = | source_model = zaprta koda | license = Microsoft EULA | kernel_type = monolitno | updatemodel = | first_release_date = 15. maj 1998<small> (za proizvajalce)</small><br/>25. junij 1998<small> (splošna dostopnost)</small> | first_release_url = | release_version = Second Edition (4.10.2222 A) | release_date = 5. maj 1999 | release_url = | preceded_by = [[Windows 95]] (1995) | succeeded_by = [[Windows Me]] (2000) | preview_version = | preview_date = | preview_url = | sales = | support_status = nepodprt od 11. julija 2006 | other_articles = }} '''Windows 98''' (kodno ime '' '''Memphis''''') je [[Microsoft]]ov [[operacijski sistem]], ki je izšel 25. junija 1998 in je nasledil [[Windows 95]]. Kot njegov predhodnik je hibridni 16-bitni/32-bitni monolitični izdelek, ki temelji na kodi [[MS-DOS]]. 14. septembra 2000 ga je nasledil [[Windows Me]]. == Novi gonilniški standardi == Windows 98 je prvi operacijski sistem, ki uporablja Windows Driver Model (WDM). To žal ni bilo dovolj oglaševano, ko je izšel, zato so proizvajalci [[strojna oprema|strojne opreme]] še vedno razvijali gonilnike na starejšem standardu, VxD. Standard WDM se je razširil šele nekaj let po izdaji s sistemoma [[Windows 2000]] in [[Windows XP]]. Danes gonilniki za novo strojno opremo, tudi če niso prilagojeni za Windows 98, delujejo na Windows 98. == Sistemske zahteve == * 486DX-2/66&nbsp;MHz ali močnejši procesor (priporočen procesor Pentium) * 16 MB RAM (24 MB priporočeno) * Vsaj 500 MB prostora na disku (odvisno od tipa namestitve) :* Nadgrajevanje z Windows 95 (FAT16) ali 3.1 (FAT): 140-400 MB (običajno 205 MB). :* Sveža namestitev (FAT32): 190-305 MB (običajno 210 MB). :* '''Opozorilo:''' Windows 98 in Windows 98 SE imata velike težave z diski, večjimi od 32 GB. To se zgodi samo v določenih nastavitvah Phoenix BIOS. Izdali so posodobitev, ki popravi to napako.<ref>http://www.microsoft.com/windows98/downloads/contents/WURecommended/S_WUFeatured/bigide/Default.asp</ref> :* '''Opozorilo2:''' Windows 98 in Windows 98 SE ne moreta kontrolirati diskov, večjih od 137 GB, ker manjka podpora 48 Bit LBA. Možna je poškodba podatkov. Poskusna posodobitev popravi to napako.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.msfn.org/board/Enable48BitLBA-Break-the-137Gb-barrier-t78592.html |title=arhivska kopija |accessdate=2009-05-01 |archive-date=2008-06-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080629041310/http://www.msfn.org/board/Enable48BitLBA-Break-the-137Gb-barrier-t78592.html |url-status=dead }}</ref> * zaslon z VGA ali višjo ločljivostjo * pogon CD-ROM ali DVD-ROM (prva izdaja je izšla tudi na disketah, vendar je to zelo redko) * Microsoft Mouse ali druga kazalna naprava<ref>Sistemske zahteve so iz Microsoft Windows 98 SE priročnika</ref> == Predstavitev == Aprila 1998 so v Comdexu na tiskovni konferenci predstavili Windows 98. Predsednik Microsofta, [[Bill Gates]], je poudarjal izboljšano podporo za Plug and Play (PnP). Ko pa je pomočnik predstavitve, Chris Capossela, vključil optični čitalnik in ga skušal namestiti, se je Windows 98 sesul in prikazal Moder zaslon smrti (Blue Screen of Death).<ref>http://www.youtube.com/watch?v=-NsXHPq71Bs</ref> Video je postal internetni fenomen. == Windows 98 Second Edition == [[Slika:Win98secover.png|thumb|right|200px|Škatla Windows 98 SE]] '''Windows 98 Second Edition''' (krajše tudi '''SE''') je posodobljena izdaja Windows 98. Izšla je 5. maja 1999. Vsebuje veliko popravkov, izboljšano podporo [[Univerzalno serijsko vodilo|USB]] in [[Internet Explorer]] 5, ki nadomesti počasnejši [[Internet Explorer]] 4. Med drugim je tudi NetMeeting 3 in podporo za DVD-pogone. Zgodilo se je tudi, da se je Windows 98 sesul, če je deloval brez prestanka 49,7 dni.<ref>{{Navedi splet |url=http://news.cnet.com/2100-1040-222391.html |title=arhivska kopija |access-date=2009-05-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110615045104/http://news.cnet.com/2100-1040-222391.html |archive-date=2011-06-15 |url-status=dead}}</ref> Ta napaka je bila odpravljena z Windows 98 SE. Windows 98 Second Edition se lahko dobi kot nadgradnjo ali polno različico. == Sistemska orodja == * [[ScanDisk]] - Orodje za vzdrževanje diska. Na voljo je v DOS in različici z uporabniškim vmesnikom. Uporablja se za vzdrževanje neoporečnosti. * [[Defragmentacija diska]] - Poišče in popravi napake na okvarjenih sektorjih. * [[Scanreg]] - Uporablja se za obnovitev sistemskega registra. * [[Msconfig]] - Sistemsko orodje za omogočanje programov pri zagonu. * [[Regedit]] - Orodje za ročno urejanje registra. == Različice in razširjanje == <div align="center"> {| border="2" cellpadding="1" cellspacing="0" style="font-size:85%; border:gray solid 2px; border-collapse:collapse; tex:100%;" |- !style="background: #ececec;"|Izdaja !style="background: #ececec;"|Različica !style="background: #ececec;"|Datum izida !style="background: #ececec;"|[[Internet Explorer]] |- !style="background: #ececec;"|Windows 98 |4.10.1998 |25. junij 1998 |4.01 |- !style="background: #ececec;"|Windows 98 SE |4.10.2222A |5. maj 1999 |5.0 |} </div> Na Windows 98 se lahko namestijo DirectX 9.0c, Windows .NET Framework 2.0 in Internet Explorer 6 SP1. [[Mozilla Firefox]] ni več podprt od različice 3, brskalnik [[Opera (spletni brskalnik)|Opera]] pa od različice 10. S pomočjo dodatne programske opreme je mogoč tudi priklop trdega diska do 2 terabajta. == Življenjski cikel == Microsoft je nameraval ukiniti podporo 14. januarja 2004, vendar je zaradi popularnosti podaljšal podporo do 11. julija 2006 skupaj z Windows Me.<ref>http://news.bbc.co.uk/1/hi/technology/5164450.stm</ref> == Glej tudi == * [[Windows 95]] * [[Microsoft Windows]] == Sklici == {{sklici|3}} == Zunanje povezave == * [http://support.microsoft.com/kb/182751/ Windows 98 sistemske zahteve] * [http://www.guidebookgallery.org/guis/windows/win98 GUIdebook: Windows 98 Gallery] * BBC News: [http://news.bbc.co.uk/1/hi/5164450.stm BBC News: Microsoft shuts down Windows 98] * [https://web.archive.org/web/19991005233259/http://microsoft.com/Windows98/ Arhivirana spletna stran Windows-a 98 iz leta 1999] {{-}} {{Windows}} [[Kategorija:Microsoft Windows]] [[Kategorija:Operacijski sistemi]] [[Kategorija:Programska oprema leta 1998]] {{normativna kontrola}} 47n5demnty7r8whgppc0n5alwna95i0 0 213446 6774973 6584820 2026-11-04T23:41:12Z ~2026-44996-51 264415 /* Nove metode in novi slušatelji (1957-1977) */ 6774973 wikitext text/x-wiki '''Oddelek za [[primerjalna književnost|primerjalno književnost]] in [[literarna teorija|literarno teorijo]]''' deluje na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani]]. Posveča se odnosom med književnostmi različnih nacionalnih, etničnih in drugih kultur ter različnih jezikov. Raziskuje literarnogodovinske vplive in medbesedilna razmerja, gibanja in literarne smeri, vire literarnih del, teme, strukture literarnih besedil, literarne žanre itd. Slovenska primerjalna veda se posveča tudi študiju slovenske književnosti ter njenemu položaju v evropskem in mednarodnem literarnem razvoju. Literarna teorija se ukvarja z osnovnimi vprašanji literarne umetnost, njenimi značilnostmi, raziskuje obstoj literature, oblike in zvrsti literarnih besedil in razmerja z drugimi umetnostmi. Oddelek je edini za primerjalno književnost in literarno teorijo na slovenskih univerzah ter eno izmed središč razvoja slovenske literarne vede. Na njem so zaposleni redni predavatelji oddelka, bibliotekarka in tajnica, v pedagoško delo pa so vključeni tudi predavatelji in lektorji z drugih oddelkov Filozofske fakultete in drugih ustanov (npr. z Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede pri ZRC SAZU) ter zunanji sodelavci.<ref name=":0">Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo. Ljubljana: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Pridobljeno 15.5.2015 s svetovnega spleta: http://www.ff.uni-lj.si/primknjz {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050315213903/http://www.ff.uni-lj.si/primknjz/ |date=2005-03-15 }}</ref> ==Zgodovina== Zgodovino oddelka delimo na 5 obdobij: ===Začetki (1925-1937)=== Zgodovina Oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo se začne 24. junija 1925, ko je Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani sprejela izpitni red beograjske, ki je predvideval diplomski izpit iz primerjalne književnosti s teorijo književnosti. Ustanoviti je bilo treba novo stolico, ki jo je začasno prevzel [[France Kidrič]], profesor za starejšo slovansko literaturo s posebnim ozirom na slovensko. Samostojno se je študij primerjalne književnosti pojavil v napovedniku predavanj šele leta 1929. Po dogovoru naj bi bil Kidrič zadolžen za primerjalno literarno zgodovino, germanist [[Jakob Kelemina]] za literarno teorijo, slavist [[Ivan Prijatelj]] pa za zgodovino kritike. Leta 1929 je potekal prvi doktorski izpit iz primerjalne književnosti, kjer je imel zagovor [[Janko Tavzes]]. Leta 1930 je na tem oddelku diplomiral tudi [[Anton Ocvirk]].<ref>Kos, J. (1989). Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo. V Zbornik Filozofske fakultete v Ljubljani : 1919-1989, str. 223-228. Ljubljana: Filozofska fakulteta. ISBN 86-7207-011-9.</ref> ===Razcvet (1938-1957)=== Po smrti slovenista Ivana Prijatelja je njegovo mesto zasedel Anton Ocvirk, ki je v zimskem semestru 1937/38 začel s predavanji, najprej na slavistiki in nato še na primerjalni književnosti. Skupaj s Kidričem si delita primerjalnozgodovinska predavanja, Ocvirk pa sam začne še z literarnoteoretskimi predavanji. Leta 1938 postane docent za primerjalno zgodovino starejših in modernih književnosti in s tem prvi habilitirani specialist za primerjalno književnost.V času vojne sta se Kidrič in Ocvirk pridružila odporniškemu gibanju, zato so oba zaprli. Na katedro sta se vrnila z zimskim semestrom 1945/46. Pozimi 1945 je Ocvirk postal izredni profesor.<ref name=":1" /> V letu 1946 je Ocvirk postal urednik ''[[Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev|Zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev]]'', dve leti pozneje pa še ''[[Slavistična revija|Slavistične revije]]''. Kidrič je leta 1948 nehal predavati. Od poletnega semestra 1949 je Ocvirk predaval le še na primerjalni književnosti. S tem postane prvi profesor, ki predava le na tej katedri (takrat seminarju, kasneje oddelku; vodil ga je vse do leta 1971). Leta 1957 je Ocvirk hudo zbolel. Njegovo mesto je začasno prevzel slavist [[Anton Slodnjak]]. ===Nove metode in novi slušatelji (1957-1977)=== Od leta 1960 oddelek deluje v novi stavbi Filozofske fakultete na Aškerčevi. Njegovi predavatelji so zelo dejavni tudi pri zahtevnih založniških projektih zunaj Filozofske fakultete: tako začne pri Cankarjevi založbi leta 1964 izhajati zbirka ''[[Sto romanov]],'' projekt, ki ga je zasnoval Anton Ocvirk. V desetih letnikih so želeli objaviti sto reprezentativnih romanov s strokovno poglobljenimi uvodnimi študijami, ki so jih med drugim prispevali prav nekateri profesorji z oddelka. Pomembno ime, povezano z zgodovino oddelka je tudi [[Dušan Pirjevec]]. Na oddelku je začel predavati v študijskem letu 1963/64. Z njegovim nastopom se je zelo povečalo število slušateljev. V študijlskem letu 1967/68 se je vpisalo nad sto novincev, kar je desetkrat toliko kot leta 1960. Leta 1971 je oddelek dobil svojo prvo redno zaposleno bibliotekarko in ime, ki ga nosi še danes: Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo. Leta 1970 se je na oddelku kot profesor zaposlil [[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]], ki je bistveno zaznamoval njegovo delo. Leta 1973 je Prijevec postal redni profesor, Ocvirk pa se je upokojil. Njegov zadnji uredniški projekt je bil ''[[Literarni leksikon]]'', ki je bil namenjen študijam o literarnovednih metodah, literarnih obdobjih in literarnih vrstah. Leta 1977, ko je Pirjevec umrl, sta bila poleg Janka Kosa na oddelku zaposlena še [[Lado Kralj]] in [[Evald Koren]].<ref name=":1">Smolej, T. Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo. V Zbornik Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani: 1919-2009. Ljubljana: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Pridobljeno 15.5.2015 s svetovnega spleta: http://www.ff.uni-lj.si/Portals/0/Dokumenti/FF-zgodovina/zbornik_web_.pdf {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150924012045/http://www.ff.uni-lj.si/Portals/0/Dokumenti/FF-zgodovina/zbornik_web_.pdf |date=2015-09-24 }}</ref> ===Zrelost (1978-1998)=== Leta 1978 je postal na oddelku asistent [[Janez Vrečko]], v študijskem letu 1987/88 pa se je po nekajletni odsotnosti, ko vrnil tudi Lado Kralj. V devetdesetih letih se je oddelek kadrovsko okrepil: pridružili so se mu [[Tomo Virk]] (1992), [[Vid Snoj]] (1993), [[Matevž Kos]] (1996) in [[Boris A. Novak]] (1997). Jeseni 1997 se je oddelek preselil v nove kabinete, prvič pa je ustrezne prostore dobila tudi knjižnica. ===Od 1998 naprej=== Konec devetdesetih sta se upokojila Kos in Koren, pozneje pa še Kralj. Na oddelku sta se zaposlila [[Vanesa Matajc]] in [[Tone Smolej]]. V tem času se je oddelek intenzivno povezal s tujino. Profesorji so z gostujočimi predavanji sodelovali na tujih univerzah, oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo pa je obiskalo nekaj uglednih evropskih literarnih teoretikov in komparativistov. Število študentov primerjalne književnosti se je povečevalo, v študijskem letu 2008/09 jih je bilo v vse letnike vpisanih 410<ref name=":1" />. V študijskem letu 2009/10 je oddelek prvič razpisal prvostopenjski enopredmetni in dvodisciplinarni bolonjski študij. ==Študijski program:== ===Do leta 2008/09=== Od druge polovice šestdesetih let naprej, ko se je Filozofska fakulteta odločila odpraviti dotedanje tripredmetne študijske skupine, so študentje vpisovali primerjalno književnost kot A- in B- predmet (ta je trajal le 3 leta). V študijskem letu 1997/98 je Filozofska fakulteta uvedla namesto dotedanje A- in B-smeri dvopredmetni študij, kar pomeni, da je bila obremenjenost študentov na obeh predmetih izenačena. Do študijskega leta 2008/09 je dodiplomski študij tako trajal 4 leta in se zaključil z diplomsko nalogo. Diplomant ali diplomantka je pridobil/a strokovni naziv univerzitetni diplomirani literarni komparativist oz. univerzitetna diplomirana literarna komparativistka. Do študijskega leta 2008/09 se je bilo možno vpisati v petletni magistrski program ter prav tako petletni doktorski program. Ob koncu študija je kandidat/ka predstavil/a in zagovarjal/a magistrsko nalogo oz. doktorsko disertacijo, s čimer je pridobil/a naziv magister/magistrica oz. doktor/doktorica znanosti s področja literarnih ved. ===Od leta 2009/10 dalje=== Študijski programi Oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo temeljijo na šestih predmetnih sklopih. Profesorji vsako leto sestavijo izbor predmetov iz teh sklopov in v predavanja vnašajo izsledke svojih najnovejših raziskav. Enopredmetni študij obsega dodatna predavanja iz slovenskega jezika, slovenske stilistike in slovanskih književnosti na Oddelku za slovanske jezike in literature ter lektorat dveh tujih jezikov.<ref name=":0" /> Enopredmetni študij obsega predmetne sklope: * Primerjalna književnost * Zgodovina svetovne književnosti * Literarna teorija * Literarni prevod * Literatura in kultura * Metodologija literarna vede Primerjalno književnost in literarno teorijo je mogoče študirati na dveh prvostopenjskih (dodiplomskih) in treh drugostopenjskih (magistrskih) študijskih programih, izmed katerih je eden tudi pedagoški, ter na skupnem tretjestopenjskem (doktorskem) študijskem programu. ==== Dodiplomski študij ==== Prvostopenjski študijski program Primerjalna književnost in literarna teorija posreduje študentom/študentkam znanja z najširšega področja literarne vede in jih vpeljuje v osnove komparativistike, literarne zgodovine ter literarne teorije. Posebno pozornost namenja razmerju literature skupaj z drugimi umetnostmi, pa tudi problematiki slovenske literature na ozadju evropske oziroma svetovne literature. Eno izmed osrednjih težišč študija je prav preučevanje slovenske literature v mednarodnem kontekstu.<ref name=":0" /> Na Filozofski fakulteti je mogoče Primerjalno književnost študirati kot enopredmetni študij ali v kombinaciji z drugim predmetom. Oba programa trajata 3 leta in se zaključita z diplomskim delom. <u>Enopredmetni nepedagoški program Primerjalne književnosti in literarne teorije </u> Enopredmetni študijski program v večjem obsegu zajema področje slovenskega jezika in književnosti ter študente dodatno usposablja za razumevanje i rabo dveh tujih jezikov. Po končanem študiju diplomant/ka pridobi strokovni naziv: diplomirani literarni komparativist oz. diplomirana literarna komparativistka (UN), okrajšano: dipl. lit. komp. (UN). <u>Dvopredmetni nepedagoški program Primerjalne književnosti in literarne teorije</u> Dvodisciplinarni študijski program je namenjen povezovanju vsakokrat po dveh ved i njunih področij. Omogočata kombinacije t drugimi študijskimi programi, ki se poučujejo na Filozofski fakulteti (pogosto npr. s študijem slovenskega jezika s književnostjo, slovanskih, germanskih in romanskih jezikov s književnostmi, umetnostne zgodovine, filozofije, sociologije, itn.), ali kombinacije s študijskimi programi nekaterih drugih fakultet Univerze v Ljubljani (Teološka fakulteta). Po končanem študiju in zagovoru diplomske naloge diplomant/ka pridobi strokovni naziv: diplomirani literarni komarativist/diplomirana literarna komparativistka (UN) in diplomirani/a [naziv druge smeri] (UN), okrajšano: dipl. lit. komp. (UN) in dipl. [naziv druge smeri] (UN). ==== Podiplomski študij ==== Drugostopenjski oziroma magistrski študij obsega tri programe: enopredmetnega, dvodisciplinarnega in dvopredmetnega pedagoškega. Vsi trije trajajo 2 leti in se zaključijo z magistrskim delom. Vsi trije programi posredujejo natančnejša znanja s področij primerjalne književnosti, zgodovine svetovne književnosti, slovenske književnosti v evropskem oziroma svetovnem literarnem kontekstu in literarne teorije. Ta znanja nadgrajujejo s poglobljeno obravnavo razmerij med literaturo in kulturo ter uvajajo v raziskovanje naštetih področij z metodologijo literarne vede, ki sledi aktualnim raziskovalnim smernicam v literarni vedi in humanistiki. Odpirajo tudi vpogled v temelje literarnega prevajanja in ustvarjanja izvirnih literarnih besedil. Priprava magistrskega dela v 4. semestru študija pod mentorskim vodstvom pomeni prehod k sklepni individualnejši obliki študija.<ref name=":0" /> Magistrski študij, predvsem v kombinacijah s študiji tujih jezikov in književnosti, usposablja za strokovna sodelovanja z literarnimi založbami, revijami, časopisi in drugimi mediji, prevajanje literarnih besedil in pisanje kritike, organiziranje domačih in mednarodnih kulturno-literarnih dogodkov in festivalov ter vodenje delavnic kreativnega pisanja. V pedagoških kombinacijah s študijem tujih jezikov in književnosti ali slovenskega jezika s književnostjo usposablja za poučevanje v osnovnih in srednjih šolah. Eno- in dvo-disciplinarni študijski program nadalje razvijata usmeritve iz predhodnih, prvostopenjskih študijskih programov, dvodisciplinarni pedagoški pa v kombinaciji z drugim strokovnim področjem usposablja za učiteljsko delo v osnovnem in srednješolskem izobraževanju.  <u>Enopredmetni nepedagoški študijski program</u>  Magistrant/magistrantka pridobi strokovni naziv: magister/magistrica primerjalne književnosti, okrajšano: mag. prim. knjiž.  <u>Dvodisciplinarni nepedagoški študijski program</u>  Dvodisciplinarni nepedagoški program primerjalne književnosti in literarne teorije je mogoč samo v kombinaciji s kakim drugim nepedagoškim študijskim programom.   Magistrant/magistrantka po končanem študiju pridobi strokovni naziv: magister/magistrica primerjalne književnosti in [naziv druge smeri], okrajšano mag. prim. knjiž. in [naziv druge smeri]. <u>Dvopredmetni pedagoški študijski program</u>  Dvopredmetni pedagoški študijski program je mogoč samo v kombinaciji s kakim drugim pedagoškim programom.  Magistrant/magistrantka po končanem študiju pridobi strokovni naziv: magister profesor/magistrica profesorica primerjalne književnosti in literarne teorije in [naziv drugega predmeta], okrajšano: mag. prof. prim. knjiž. in [naziv drugega predmeta]. ==== Doktorski študij ==== Kandidati, ki so opravili magisterij oziroma imajo zadostno število strokovnih objav, lahko kandidirajo za doktorski študij. Po uspešnem zagovoru doktorske disertacije kandidat/ka dobi naziv doktor oz. doktorica literarnih ved. Doktorski študij literarnih ved v okviru skupnega programa, ki ga izvajajo profesorji s filoloških oddelkov Filozofske fakultete, obsega individualni študijski program, prilagojen študentovi doktorski temi. Usposablja za samostojno znanstvenoraziskovalno delo. ==Predstojniki== ===Seznam predstojnikov po dr. Antonu Ocvirku=== * 1971-1976 Dr. Dušan Pirjevec * 1976-1986 Dr. Janko Kos * 1986-1990 Dr. Evald Koren * 1990-1994 Dr. Janko Kos * 1994-1998 Dr. Evald Koren * 1998-2002 Dr. Lado Kralj * 2002-2004 Dr. [[Vid Snoj]] * 2004-2006 Dr. [[Janez Vrečko]] * 2006-2010 Dr. [[Tomo Virk]] * 2010-2012 Dr. [[Matevž Kos]] * 2012-2014 Dr. Vid Snoj * 2014-? Dr. Vanesa Matajc *Dr. Tone Smolej *Dr. [[Varja Balžalorsky Antić]] ==Knjižnica oddelka== Knjižnica oddelka je bila ustanovljena leta 1927. Danes se nahaja v sobi 422 v 4. nadstropju Filozofske fakultete. Prva zaposlena bibliotekarka je bila Vera Troha. Od leta 2001 jo vodi dr. Seta Knop. Knjižnica Oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo je osrednja slovenska strokovna knjižnica za literarno vedo. Hrani predvsem knjižno gradivo, s katerim podpira pedagoško in raziskovalno delo na oddelku. Poleg obveznega študijskega gradiva si tako prizadeva spremljati stanje literarne vede ne le v slovenskem prostoru, ampak po vsem svetu; gre zlasti za raziskave s področja primerjalne književnosti, literarne teorije in literarne zgodovine. Prejema širok izbor tujih in domačih znanstvenih in strokovnih časopisov s tega področja. Večina strokovne literature je v tujih jezikih. Fond knjižnice je v letu 2014 obsegal ok. 21.300 enot knjižničnega gradiva: * okoli 17.400 monografij (od tega je ok. 1800 diplomskih in magistrskih del ter doktorskih disertacij) * okoli 2100 letnikov strokovnih in znanstvenih časopisov == Mednarodna dejavnost == Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo razvija mednarodno dejavnost v več smereh: * Študentje lahko del študija opravijo v tujini v okviru programa [[Erasmus Student Network|Erasmus]].V ta namen ima oddelek sklenjene bilateralne pogodbe za študentsko izmenjavo z akademskimi ustanovami. * Profesorji gostujejo na univerzah v tujini. Oddelek ima sklenjene bilateralne pogodbe za izmenjavo učnega osebja z nekaterimi neslovenskimi univerzami. * Profesorji delujejo kot člani v mednarodnih uredniških odborih slovenskih in tujih znanstvenih revij, redno sodelujejo na mednarodnih konferencah v Sloveniji in tujini ter objavljajo dognanja iz svojih raziskav pri tujih znanstvenih založbah in v znanstvenih revijah z mednarodno veljavo. * Profesorji organizirajo mednarodne kolokvije, konference in simpozije.<ref name=":0" /> Mednarodna dejavnost oddelka se pri organizaciji konferenc, kolokvijev in simpozijev pogosto povezuje s Slovenskim društvom za primerjalno književnost in njegovo, v mednarodni stroki uveljavljeno revijo ''[[Primerjalna književnost (revija)|Primerjalna književnost]]'', katere soustanovitelj je bil Oddelek. ==Publikacije== Študentje in študentke na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo so izdajali različne revije, od leta 2013 v okviru Društva študentov primerjalne književnosti izhaja revija ''Ocvirk''. Od leta 2005 občasno izhaja oddelčna knjižna zbirka ''Acta comparativistica Slovenica''. ==Viri== {{sklici}} * Osebne konzultacije z dr. Tonetom Smolejem ==Zunanje povezave== * [http://www.ff.uni-lj.si/primknjz/ Spletna stran Oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050315213903/http://www.ff.uni-lj.si/primknjz/ |date=2005-03-15 }} * [http://sdpk.si/ Slovensko društvo za primerjalno književnost] * Revija ''[http://sdpk.si/revijaPKn.xml Primerjalna književnost]'' {{FILOF}} {{Portal: Literatura/povezava}} [[Kategorija:Filozofska fakulteta v Ljubljani]] {{normativna kontrola}} 9mx06q4g6dgthqf0rdz48a3gzy9mkg9 6774974 6774973 2026-11-04T23:42:52Z ~2026-44996-51 264415 /* Seznam predstojnikov po dr. Antonu Ocvirku */ 6774974 wikitext text/x-wiki '''Oddelek za [[primerjalna književnost|primerjalno književnost]] in [[literarna teorija|literarno teorijo]]''' deluje na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani]]. Posveča se odnosom med književnostmi različnih nacionalnih, etničnih in drugih kultur ter različnih jezikov. Raziskuje literarnogodovinske vplive in medbesedilna razmerja, gibanja in literarne smeri, vire literarnih del, teme, strukture literarnih besedil, literarne žanre itd. Slovenska primerjalna veda se posveča tudi študiju slovenske književnosti ter njenemu položaju v evropskem in mednarodnem literarnem razvoju. Literarna teorija se ukvarja z osnovnimi vprašanji literarne umetnost, njenimi značilnostmi, raziskuje obstoj literature, oblike in zvrsti literarnih besedil in razmerja z drugimi umetnostmi. Oddelek je edini za primerjalno književnost in literarno teorijo na slovenskih univerzah ter eno izmed središč razvoja slovenske literarne vede. Na njem so zaposleni redni predavatelji oddelka, bibliotekarka in tajnica, v pedagoško delo pa so vključeni tudi predavatelji in lektorji z drugih oddelkov Filozofske fakultete in drugih ustanov (npr. z Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede pri ZRC SAZU) ter zunanji sodelavci.<ref name=":0">Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo. Ljubljana: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Pridobljeno 15.5.2015 s svetovnega spleta: http://www.ff.uni-lj.si/primknjz {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050315213903/http://www.ff.uni-lj.si/primknjz/ |date=2005-03-15 }}</ref> ==Zgodovina== Zgodovino oddelka delimo na 5 obdobij: ===Začetki (1925-1937)=== Zgodovina Oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo se začne 24. junija 1925, ko je Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani sprejela izpitni red beograjske, ki je predvideval diplomski izpit iz primerjalne književnosti s teorijo književnosti. Ustanoviti je bilo treba novo stolico, ki jo je začasno prevzel [[France Kidrič]], profesor za starejšo slovansko literaturo s posebnim ozirom na slovensko. Samostojno se je študij primerjalne književnosti pojavil v napovedniku predavanj šele leta 1929. Po dogovoru naj bi bil Kidrič zadolžen za primerjalno literarno zgodovino, germanist [[Jakob Kelemina]] za literarno teorijo, slavist [[Ivan Prijatelj]] pa za zgodovino kritike. Leta 1929 je potekal prvi doktorski izpit iz primerjalne književnosti, kjer je imel zagovor [[Janko Tavzes]]. Leta 1930 je na tem oddelku diplomiral tudi [[Anton Ocvirk]].<ref>Kos, J. (1989). Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo. V Zbornik Filozofske fakultete v Ljubljani : 1919-1989, str. 223-228. Ljubljana: Filozofska fakulteta. ISBN 86-7207-011-9.</ref> ===Razcvet (1938-1957)=== Po smrti slovenista Ivana Prijatelja je njegovo mesto zasedel Anton Ocvirk, ki je v zimskem semestru 1937/38 začel s predavanji, najprej na slavistiki in nato še na primerjalni književnosti. Skupaj s Kidričem si delita primerjalnozgodovinska predavanja, Ocvirk pa sam začne še z literarnoteoretskimi predavanji. Leta 1938 postane docent za primerjalno zgodovino starejših in modernih književnosti in s tem prvi habilitirani specialist za primerjalno književnost.V času vojne sta se Kidrič in Ocvirk pridružila odporniškemu gibanju, zato so oba zaprli. Na katedro sta se vrnila z zimskim semestrom 1945/46. Pozimi 1945 je Ocvirk postal izredni profesor.<ref name=":1" /> V letu 1946 je Ocvirk postal urednik ''[[Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev|Zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev]]'', dve leti pozneje pa še ''[[Slavistična revija|Slavistične revije]]''. Kidrič je leta 1948 nehal predavati. Od poletnega semestra 1949 je Ocvirk predaval le še na primerjalni književnosti. S tem postane prvi profesor, ki predava le na tej katedri (takrat seminarju, kasneje oddelku; vodil ga je vse do leta 1971). Leta 1957 je Ocvirk hudo zbolel. Njegovo mesto je začasno prevzel slavist [[Anton Slodnjak]]. ===Nove metode in novi slušatelji (1957-1977)=== Od leta 1960 oddelek deluje v novi stavbi Filozofske fakultete na Aškerčevi. Njegovi predavatelji so zelo dejavni tudi pri zahtevnih založniških projektih zunaj Filozofske fakultete: tako začne pri Cankarjevi založbi leta 1964 izhajati zbirka ''[[Sto romanov]],'' projekt, ki ga je zasnoval Anton Ocvirk. V desetih letnikih so želeli objaviti sto reprezentativnih romanov s strokovno poglobljenimi uvodnimi študijami, ki so jih med drugim prispevali prav nekateri profesorji z oddelka. Pomembno ime, povezano z zgodovino oddelka je tudi [[Dušan Pirjevec]]. Na oddelku je začel predavati v študijskem letu 1963/64. Z njegovim nastopom se je zelo povečalo število slušateljev. V študijlskem letu 1967/68 se je vpisalo nad sto novincev, kar je desetkrat toliko kot leta 1960. Leta 1971 je oddelek dobil svojo prvo redno zaposleno bibliotekarko in ime, ki ga nosi še danes: Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo. Leta 1970 se je na oddelku kot profesor zaposlil [[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]], ki je bistveno zaznamoval njegovo delo. Leta 1973 je Prijevec postal redni profesor, Ocvirk pa se je upokojil. Njegov zadnji uredniški projekt je bil ''[[Literarni leksikon]]'', ki je bil namenjen študijam o literarnovednih metodah, literarnih obdobjih in literarnih vrstah. Leta 1977, ko je Pirjevec umrl, sta bila poleg Janka Kosa na oddelku zaposlena še [[Lado Kralj]] in [[Evald Koren]].<ref name=":1">Smolej, T. Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo. V Zbornik Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani: 1919-2009. Ljubljana: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Pridobljeno 15.5.2015 s svetovnega spleta: http://www.ff.uni-lj.si/Portals/0/Dokumenti/FF-zgodovina/zbornik_web_.pdf {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150924012045/http://www.ff.uni-lj.si/Portals/0/Dokumenti/FF-zgodovina/zbornik_web_.pdf |date=2015-09-24 }}</ref> ===Zrelost (1978-1998)=== Leta 1978 je postal na oddelku asistent [[Janez Vrečko]], v študijskem letu 1987/88 pa se je po nekajletni odsotnosti, ko vrnil tudi Lado Kralj. V devetdesetih letih se je oddelek kadrovsko okrepil: pridružili so se mu [[Tomo Virk]] (1992), [[Vid Snoj]] (1993), [[Matevž Kos]] (1996) in [[Boris A. Novak]] (1997). Jeseni 1997 se je oddelek preselil v nove kabinete, prvič pa je ustrezne prostore dobila tudi knjižnica. ===Od 1998 naprej=== Konec devetdesetih sta se upokojila Kos in Koren, pozneje pa še Kralj. Na oddelku sta se zaposlila [[Vanesa Matajc]] in [[Tone Smolej]]. V tem času se je oddelek intenzivno povezal s tujino. Profesorji so z gostujočimi predavanji sodelovali na tujih univerzah, oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo pa je obiskalo nekaj uglednih evropskih literarnih teoretikov in komparativistov. Število študentov primerjalne književnosti se je povečevalo, v študijskem letu 2008/09 jih je bilo v vse letnike vpisanih 410<ref name=":1" />. V študijskem letu 2009/10 je oddelek prvič razpisal prvostopenjski enopredmetni in dvodisciplinarni bolonjski študij. ==Študijski program:== ===Do leta 2008/09=== Od druge polovice šestdesetih let naprej, ko se je Filozofska fakulteta odločila odpraviti dotedanje tripredmetne študijske skupine, so študentje vpisovali primerjalno književnost kot A- in B- predmet (ta je trajal le 3 leta). V študijskem letu 1997/98 je Filozofska fakulteta uvedla namesto dotedanje A- in B-smeri dvopredmetni študij, kar pomeni, da je bila obremenjenost študentov na obeh predmetih izenačena. Do študijskega leta 2008/09 je dodiplomski študij tako trajal 4 leta in se zaključil z diplomsko nalogo. Diplomant ali diplomantka je pridobil/a strokovni naziv univerzitetni diplomirani literarni komparativist oz. univerzitetna diplomirana literarna komparativistka. Do študijskega leta 2008/09 se je bilo možno vpisati v petletni magistrski program ter prav tako petletni doktorski program. Ob koncu študija je kandidat/ka predstavil/a in zagovarjal/a magistrsko nalogo oz. doktorsko disertacijo, s čimer je pridobil/a naziv magister/magistrica oz. doktor/doktorica znanosti s področja literarnih ved. ===Od leta 2009/10 dalje=== Študijski programi Oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo temeljijo na šestih predmetnih sklopih. Profesorji vsako leto sestavijo izbor predmetov iz teh sklopov in v predavanja vnašajo izsledke svojih najnovejših raziskav. Enopredmetni študij obsega dodatna predavanja iz slovenskega jezika, slovenske stilistike in slovanskih književnosti na Oddelku za slovanske jezike in literature ter lektorat dveh tujih jezikov.<ref name=":0" /> Enopredmetni študij obsega predmetne sklope: * Primerjalna književnost * Zgodovina svetovne književnosti * Literarna teorija * Literarni prevod * Literatura in kultura * Metodologija literarna vede Primerjalno književnost in literarno teorijo je mogoče študirati na dveh prvostopenjskih (dodiplomskih) in treh drugostopenjskih (magistrskih) študijskih programih, izmed katerih je eden tudi pedagoški, ter na skupnem tretjestopenjskem (doktorskem) študijskem programu. ==== Dodiplomski študij ==== Prvostopenjski študijski program Primerjalna književnost in literarna teorija posreduje študentom/študentkam znanja z najširšega področja literarne vede in jih vpeljuje v osnove komparativistike, literarne zgodovine ter literarne teorije. Posebno pozornost namenja razmerju literature skupaj z drugimi umetnostmi, pa tudi problematiki slovenske literature na ozadju evropske oziroma svetovne literature. Eno izmed osrednjih težišč študija je prav preučevanje slovenske literature v mednarodnem kontekstu.<ref name=":0" /> Na Filozofski fakulteti je mogoče Primerjalno književnost študirati kot enopredmetni študij ali v kombinaciji z drugim predmetom. Oba programa trajata 3 leta in se zaključita z diplomskim delom. <u>Enopredmetni nepedagoški program Primerjalne književnosti in literarne teorije </u> Enopredmetni študijski program v večjem obsegu zajema področje slovenskega jezika in književnosti ter študente dodatno usposablja za razumevanje i rabo dveh tujih jezikov. Po končanem študiju diplomant/ka pridobi strokovni naziv: diplomirani literarni komparativist oz. diplomirana literarna komparativistka (UN), okrajšano: dipl. lit. komp. (UN). <u>Dvopredmetni nepedagoški program Primerjalne književnosti in literarne teorije</u> Dvodisciplinarni študijski program je namenjen povezovanju vsakokrat po dveh ved i njunih področij. Omogočata kombinacije t drugimi študijskimi programi, ki se poučujejo na Filozofski fakulteti (pogosto npr. s študijem slovenskega jezika s književnostjo, slovanskih, germanskih in romanskih jezikov s književnostmi, umetnostne zgodovine, filozofije, sociologije, itn.), ali kombinacije s študijskimi programi nekaterih drugih fakultet Univerze v Ljubljani (Teološka fakulteta). Po končanem študiju in zagovoru diplomske naloge diplomant/ka pridobi strokovni naziv: diplomirani literarni komarativist/diplomirana literarna komparativistka (UN) in diplomirani/a [naziv druge smeri] (UN), okrajšano: dipl. lit. komp. (UN) in dipl. [naziv druge smeri] (UN). ==== Podiplomski študij ==== Drugostopenjski oziroma magistrski študij obsega tri programe: enopredmetnega, dvodisciplinarnega in dvopredmetnega pedagoškega. Vsi trije trajajo 2 leti in se zaključijo z magistrskim delom. Vsi trije programi posredujejo natančnejša znanja s področij primerjalne književnosti, zgodovine svetovne književnosti, slovenske književnosti v evropskem oziroma svetovnem literarnem kontekstu in literarne teorije. Ta znanja nadgrajujejo s poglobljeno obravnavo razmerij med literaturo in kulturo ter uvajajo v raziskovanje naštetih področij z metodologijo literarne vede, ki sledi aktualnim raziskovalnim smernicam v literarni vedi in humanistiki. Odpirajo tudi vpogled v temelje literarnega prevajanja in ustvarjanja izvirnih literarnih besedil. Priprava magistrskega dela v 4. semestru študija pod mentorskim vodstvom pomeni prehod k sklepni individualnejši obliki študija.<ref name=":0" /> Magistrski študij, predvsem v kombinacijah s študiji tujih jezikov in književnosti, usposablja za strokovna sodelovanja z literarnimi založbami, revijami, časopisi in drugimi mediji, prevajanje literarnih besedil in pisanje kritike, organiziranje domačih in mednarodnih kulturno-literarnih dogodkov in festivalov ter vodenje delavnic kreativnega pisanja. V pedagoških kombinacijah s študijem tujih jezikov in književnosti ali slovenskega jezika s književnostjo usposablja za poučevanje v osnovnih in srednjih šolah. Eno- in dvo-disciplinarni študijski program nadalje razvijata usmeritve iz predhodnih, prvostopenjskih študijskih programov, dvodisciplinarni pedagoški pa v kombinaciji z drugim strokovnim področjem usposablja za učiteljsko delo v osnovnem in srednješolskem izobraževanju.  <u>Enopredmetni nepedagoški študijski program</u>  Magistrant/magistrantka pridobi strokovni naziv: magister/magistrica primerjalne književnosti, okrajšano: mag. prim. knjiž.  <u>Dvodisciplinarni nepedagoški študijski program</u>  Dvodisciplinarni nepedagoški program primerjalne književnosti in literarne teorije je mogoč samo v kombinaciji s kakim drugim nepedagoškim študijskim programom.   Magistrant/magistrantka po končanem študiju pridobi strokovni naziv: magister/magistrica primerjalne književnosti in [naziv druge smeri], okrajšano mag. prim. knjiž. in [naziv druge smeri]. <u>Dvopredmetni pedagoški študijski program</u>  Dvopredmetni pedagoški študijski program je mogoč samo v kombinaciji s kakim drugim pedagoškim programom.  Magistrant/magistrantka po končanem študiju pridobi strokovni naziv: magister profesor/magistrica profesorica primerjalne književnosti in literarne teorije in [naziv drugega predmeta], okrajšano: mag. prof. prim. knjiž. in [naziv drugega predmeta]. ==== Doktorski študij ==== Kandidati, ki so opravili magisterij oziroma imajo zadostno število strokovnih objav, lahko kandidirajo za doktorski študij. Po uspešnem zagovoru doktorske disertacije kandidat/ka dobi naziv doktor oz. doktorica literarnih ved. Doktorski študij literarnih ved v okviru skupnega programa, ki ga izvajajo profesorji s filoloških oddelkov Filozofske fakultete, obsega individualni študijski program, prilagojen študentovi doktorski temi. Usposablja za samostojno znanstvenoraziskovalno delo. ==Predstojniki== ===Seznam predstojnikov po dr. Antonu Ocvirku=== * 1971-1976 Dr. Dušan Pirjevec * 1976-1986 Dr. Janko Kos * 1986-1990 Dr. Evald Koren * 1990-1994 Dr. Janko Kos * 1994-1998 Dr. Evald Koren * 1998-2002 Dr. Lado Kralj * 2002-2004 Dr. Vid Snoj * 2004-2006 Dr. Janez Vrečko * 2006-2010 Dr. Tomo Virk * 2010-2012 Dr. Matevž Kos * 2012-2014 Dr. Vid Snoj * 2014-? Dr. Vanesa Matajc *Dr. Tone Smolej *Dr. [[Varja Balžalorsky Antić]] ==Knjižnica oddelka== Knjižnica oddelka je bila ustanovljena leta 1927. Danes se nahaja v sobi 422 v 4. nadstropju Filozofske fakultete. Prva zaposlena bibliotekarka je bila Vera Troha. Od leta 2001 jo vodi dr. Seta Knop. Knjižnica Oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo je osrednja slovenska strokovna knjižnica za literarno vedo. Hrani predvsem knjižno gradivo, s katerim podpira pedagoško in raziskovalno delo na oddelku. Poleg obveznega študijskega gradiva si tako prizadeva spremljati stanje literarne vede ne le v slovenskem prostoru, ampak po vsem svetu; gre zlasti za raziskave s področja primerjalne književnosti, literarne teorije in literarne zgodovine. Prejema širok izbor tujih in domačih znanstvenih in strokovnih časopisov s tega področja. Večina strokovne literature je v tujih jezikih. Fond knjižnice je v letu 2014 obsegal ok. 21.300 enot knjižničnega gradiva: * okoli 17.400 monografij (od tega je ok. 1800 diplomskih in magistrskih del ter doktorskih disertacij) * okoli 2100 letnikov strokovnih in znanstvenih časopisov == Mednarodna dejavnost == Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo razvija mednarodno dejavnost v več smereh: * Študentje lahko del študija opravijo v tujini v okviru programa [[Erasmus Student Network|Erasmus]].V ta namen ima oddelek sklenjene bilateralne pogodbe za študentsko izmenjavo z akademskimi ustanovami. * Profesorji gostujejo na univerzah v tujini. Oddelek ima sklenjene bilateralne pogodbe za izmenjavo učnega osebja z nekaterimi neslovenskimi univerzami. * Profesorji delujejo kot člani v mednarodnih uredniških odborih slovenskih in tujih znanstvenih revij, redno sodelujejo na mednarodnih konferencah v Sloveniji in tujini ter objavljajo dognanja iz svojih raziskav pri tujih znanstvenih založbah in v znanstvenih revijah z mednarodno veljavo. * Profesorji organizirajo mednarodne kolokvije, konference in simpozije.<ref name=":0" /> Mednarodna dejavnost oddelka se pri organizaciji konferenc, kolokvijev in simpozijev pogosto povezuje s Slovenskim društvom za primerjalno književnost in njegovo, v mednarodni stroki uveljavljeno revijo ''[[Primerjalna književnost (revija)|Primerjalna književnost]]'', katere soustanovitelj je bil Oddelek. ==Publikacije== Študentje in študentke na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo so izdajali različne revije, od leta 2013 v okviru Društva študentov primerjalne književnosti izhaja revija ''Ocvirk''. Od leta 2005 občasno izhaja oddelčna knjižna zbirka ''Acta comparativistica Slovenica''. ==Viri== {{sklici}} * Osebne konzultacije z dr. Tonetom Smolejem ==Zunanje povezave== * [http://www.ff.uni-lj.si/primknjz/ Spletna stran Oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050315213903/http://www.ff.uni-lj.si/primknjz/ |date=2005-03-15 }} * [http://sdpk.si/ Slovensko društvo za primerjalno književnost] * Revija ''[http://sdpk.si/revijaPKn.xml Primerjalna književnost]'' {{FILOF}} {{Portal: Literatura/povezava}} [[Kategorija:Filozofska fakulteta v Ljubljani]] {{normativna kontrola}} fu8rda3bi8ncgodeyc13ugzdckhq9t3 0 215847 6774923 6774562 2026-11-04T20:29:38Z Andrejj 94 /* Najvišje stavbe */ MB 6774923 wikitext text/x-wiki '''Seznam najvišjih stavb in zgradb v Sloveniji''' po uradni višini razvršča vse stavbe in zgradbe, ki so bile kadarkoli zgrajene na ozemlju [[Slovenija|Slovenije]]. Najvišja stavba v Sloveniji je trenutno 106 metrov visok [[Razgledni stolp Kristal]] v Rogaški Slatini. Najvišji objekt v Sloveniji pa je [[Trboveljski dimnik]], ki v višino meri 360 metrov. == Najvišje stavbe == {{Poravnava tabele}} {| class="wikitable sortable col1center col5center col6center col7center" width=100% ! # ! width=2% | Slika ! Zgradba ! Naselje ! Višina ! Nivoji ! Leto ! width=35% | Opombe |- | | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Razgledni stolp Kristal]] | [[Rogaška Slatina]] | 106 m | | 2024 | Najvišja stavba Sloveniji. <ref>https://www.rogaska-slatina.si/si/obcinska-uprava/podrocja-dela/oddelek-za-razvoj-in-investicije/stolp-kristal/</ref> |- | 1. | [[Slika:BTC City panorama.jpg|center|150px]] | [[Kristalna palača, Ljubljana|Kristalna palača]] | [[Ljubljana]] | 89 m | 20 | 2011 | Najvišja stavba v Ljubljani. |- | rowspan="2" | 2. | rowspan="2" | [[Slika:Celovška dvojčka, Ljubljana.jpg|center|150px]] | Spektra - Južni stolp | [[Ljubljana]] | 85 m | 21 | 2023 | rowspan="2" |Najvišji stanovanjski stavbi v Sloveniji.<ref>{{Navedi splet|title=Zlata celovška dvojčka končana, kdaj se bodo vselili prvi stanovalci?|url=https://www.metropolitan.si/novice/slovenija/celovska-dvojcka-koncana-kdaj-se-bodo-vselili-prvi-stanovalci-foto/|website=Metropolitan.si|date=2023-04-06|accessdate=2023-12-03|language=en}}</ref> |- | style="text-align:left;" | Spektra - Severni stolp | [[Ljubljana]] | style="text-align:center;" | 85 m | style="text-align:center;" | 21 | 2023 |- | 3. | [[Slika:SLO — Ljubljana (Hotel InterContinental) 2020.JPG|center|150px]] | [[Hotel Intercontinental Ljubljana]] | [[Ljubljana]] | 81,5 m | 21 | 2017 | S konico do višine 100 m.<ref>{{navedi splet|url=http://www.gradbenik.net/novice/53/hotel-intercontinental|title=Hotel InterContinental|date=4.10.2017|work=Gradbenik|accessdate=25.10.2017}}</ref> |- | 4. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | Atower | [[Ljubljana]] | 81 m | 23 | 2021 | Namembnost - hotel. S konico do višine 90 m. |- | 5. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Situla (stavba)|Situla]] | [[Ljubljana]] | 75 m | 21 | 2013 | |- | 6. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[World trade center Ljubljana]] | [[Ljubljana]] | 72 m | 18 | 1993 | |- | 7. | [[Slika:Neboticnik Tower 2.jpg|center|150px]] | [[Nebotičnik, Ljubljana|Nebotičnik]] | [[Ljubljana]] | 70 m | 13 | 1933 | Prvi nebotičnik v Sloveniji, ob izgradnji najvišja stavba v Sloveniji in na celotnem [[Balkan]]u ter deveta najvišja stavba v [[Evropa|Evropi]].<ref>Vesna Paradiž, ''[http://www.sloveniatimes.com/en/inside.cp2?uid=A293880E-E654-1DE2-E105-85875DC0DEC7&linkid=news&cid=839A4F2D-F008-C37A-2CC9-4314C8A807ED Ljubljana - Creating the city] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110614142754/http://www.sloveniatimes.com/en/inside.cp2?uid=A293880E-E654-1DE2-E105-85875DC0DEC7&linkid=news&cid=839A4F2D-F008-C37A-2CC9-4314C8A807ED|date=2011-06-14}}'', The Slovenia Times, 6. avgust 2010, pridobljeno 24. junij 2011.</ref> |- | 8. | [[Slika:Ljubljano, Jozefa Kirko de SU, 4.jpeg|center|150px]] | [[Cerkev sv. Jožefa, Ljubljana|Cerkev sv. Jožefa]] | [[Ljubljana]] | 69 m | — | 1922 | Najvišji cerkveni [[zvonik]] v Sloveniji. |- | 9. | [[Slika:Trg republike.jpg|center|150px]] | [[Trg republike, Ljubljana|Trg republike 3]] | [[Ljubljana]] | 69 m | 17 | 1973 | |- | 10. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Stolpnica BTC]] | [[Ljubljana]] | 67 m | 12 | 2000 | |- | 11. | [[Slika:Bernavski_park.jpg|center|150px]] | [[Betnavski park]] | [[Maribor]] | 67 m | 17 | 2010 | Tri blok stolpnice enake višine z istim številom nadstropij. Najvišje stavbe v Sloveniji izven Ljubljane. |- | 12. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Petrolova stolpnica]] | [[Ljubljana]] | 67 m | 16 | 1979 | |- | 13. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[S2]] | [[Ljubljana]] | 66,6 m | 15 | 1981 | <ref>[http://www.skyscrapercity.com/showpost.php?p=21742831&postcount=698 OPPN za območje Bavarskega dvora], Skyscrapercity.com, pridobljeno 29. julij 2011.</ref> |- | 14. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Avtotehna]] | [[Ljubljana]] | 66,2 m | 16 | 1969 | |- | 15. | [[Slika:Kirurška stolpnica UKC Maribor.jpg|center|150px]] | [[Kirurška stolpnica UKC Maribor]] | [[Maribor]] | 65,5 m | 16 | 1973 | |- | 16. | [[Slika:SentjakovskaCerkev-Ljubljana.JPG|center|150px]] | [[Cerkev sv. Jakoba, Ljubljana|Cerkev sv. Jakoba]] | [[Ljubljana]] | 65 m | — | 1615 | Sedanji zvonik je bil nadgrajen leta 1895 |- | 17. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | stolpnice v [[BS3]] | [[Ljubljana]] | 63,7 m | 21 | 1981 | |- | 18. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Delova stolpnica]] | [[Ljubljana]] | 63,6 m | 15 | 1981 | |- | 19. | [[Slika:Eda center.JPG|center|150px]] | [[Eda center]] | [[Nova Gorica]] | 62 m | 15 | 2011 | |- | 20. | [[Slika:St. George's Parish Church 02.JPG|center|150px]] | [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|Cerkev sv. Jurija]] | [[Slovenske Konjice]] | 62 m | — | konec 13.<br>stoletja | Leta 1720 je bil zvonik povišan in je dobil tedanjo baročno kupolasto streho. |- | 21. | [[Slika:Cerkev sv. Nikolaja v Murski Soboti.JPG|center|150px]] | [[Stolnica sv. Nikolaja, Murska Sobota|Stolnica sv. Nikolaja]] | [[Murska Sobota]] | 60 m | — | 1912 | Zvonik je ostal še od prejšnje srednjeveške cerkve.<ref>''[http://www.sv-nikolaj.si/index.php/predstavitev1/zupnija-in-cerkev Soboška župnija in cerkev] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150823070312/http://www.sv-nikolaj.si/index.php/predstavitev1/zupnija-in-cerkev|date=2015-08-23}}'', Sv-nikolaj.si, pridobljeno 16. avgust 2015.</ref> |- | 22. | [[Slika:Smartno pri Litiji Slovenia - church.JPG|center|150px]] | [[Cerkev sv. Martina, Šmartno pri Litiji|Cerkev sv. Martina]] | [[Šmartno pri Litiji]] | 60 m | — | 1901 | |- | 23. | [[Slika:1960s postcard of Ljubljana (3).jpg|center|150px]] | [[Metalka]] | [[Ljubljana]] | 60 m | 15 | 1963 | |- | 24. | [[Slika:Trg republike.jpg|center|150px]] | [[Trg republike, Ljubljana|Trg republike 2]] | [[Ljubljana]] | 60 m | 12 | 1975 | |- | 25. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[R5]] | [[Ljubljana]] | 59 m | 17 | 2010 | |- | 26. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Radisson Blu Plaza Hotel]] | [[Ljubljana]] | 58,5 m | 17 | 2012 | |- | 27. | [[Slika:Frančiškanska cerkev Maribor.jpg|center|150px]] | [[Bazilika Matere Usmiljenja, Maribor|Bazilika Matere Usmiljenja]] | [[Maribor]] | 58 m | — | 1900 | |- | 28. | [[Slika:15-11-25-Maribor Inenstadt-RalfR-WMA 4288a.jpg|center|150px]] | [[Stolnica sv. Janeza Krstnika, Maribor|Stolnica sv. Janeza Krstnika]] | [[Maribor]] | 57 m | — | 1623 | Zvonik je bil prvotno visok 76 metrov, vendar so ga po udaru strele leta 1792 znižali na zdajšnjo višino. Najvišja stavba na Slovenskem od leta 1623 do leta 1895.<ref>''[http://www.stolnicamaribor.si/index.php/zgodovina-drugic Zgodovina: Iz zgodovine mariborske stolnice] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151109044846/http://www.stolnicamaribor.si/index.php/zgodovina-drugic|date=2015-11-09}}'', Stolnicamaribor.si, pridobljeno 16. avgust 2015.</ref> |- | 29. | [[Slika:2250 Ptuj, Slovenia - panoramio.jpg|center|150px]] | [[Cerkev sv. Jurija, Ptuj|Cerkev sv. Jurija]] | [[Ptuj]] | 57 m | — | 1558 | Pozidan je bil že v času gotike, posebej pa ga omenja mestni statut iz leta 1376. Leta 1556 je ptujska mestna oblast naročila italijanskemu gradbeniku Antoniu de Pivo, naj na mestu starega zvonika postavi novega. Prvotno se je zvonik dvigal v višino petih etaž in je bil prekrit z dvokapno streho, po požaru leta 1705 pa so se meščani zaradi varnosti odločili, da ga znižajo za eno etažo. Takrat je zvonik dobil čebulasto streho. |- | 30. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Stolpnice na Topniški]] | [[Ljubljana]] | 56 m | 17 | 1970-72 | Tri stolpnice iste višine z istim številom nadstropij. |- | 31. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | Nebotičnik | [[Kranj]] | 55,2 m | 17 | 1964 | Kranjski nebotičnik je bil nekoč najvišja stavba v Sloveniji. Prvotno je bila v pritličju zajtrkovalnica, od 1. do 5. nadstropja poslovni prostori, od 6. do 14. nadstropja so bila stanovanja, v 15. in 16. so bile sobe (prenočišča) v 17. nadstropju je bila razgledna kavarna in restavracija. Danes so v nebotičniku le še stanovanja in poslovni prostori. Zadnje etaže so bile kasneje spremenjene v stanovanja. Restavracijo v 17. nadstropju so preuredili v pisarne. Nekoč se je na strehi nebotičnika vrtel osvetljen neonski logotip podjetja Iskra Kranj. |- | 32. | [[Slika:Stolp Vinarium.jpeg|center|150px]] | [[Stolp Vinarium]] | [[Lendava]] | 53,5 m | 9 | 2015 | Razgledni stolp, iz katerega se vidi v 3 sosednje države: Avstrijo, Hrvaško in na Madžarsko. |- | 33. | [[Slika:Koper, Eslovènia (agost 2013) - panoramio (1).jpg|center|150px]] | [[Stolnica Marijinega vnebovzetja, Koper|Stolnica Koper]] | [[Koper]] | 53 m | — | 12. stoletje | Nekdanji romanski mestni stolp iz 12. stoletja, leta 1644 je bil zvonik nadzidan z oktagonalno piramidalno kapo oglejskega tipa. |} == Najvišji objekti == {{Poravnava tabele}} {| class="wikitable sortable col1center col5center col6center col7center" width=100% ! # ! width=2% | Slika ! Zgradba ! Naselje ! Višina ! Nivoji ! Leto ! width=35% | Opombe |- | 1. | [[Slika:Termoelektrarna Trbovlje in Sava IMG 2581.jpg|center|150px]] | [[Trboveljski dimnik|Dimnik]] [[Termoelektrarna Trbovlje|TET]] blok 4 | [[Trbovlje]] | 360 m | — | 1976 | Je najvišji objekt, ki je bil kadarkoli zgrajen v Sloveniji. Sicer pa je to najvišji dimnik v Evropi in sedmi najvišji na svetu.<ref>{{navedi novice|url=https://bojanambrozic.com/2015/11/05/plezanje-na-trboveljski-dimnik/|title=Najvišji objekt v Sloveniji|work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]|accessdate=17 January 2019}}</ref> |- | 2. | [[Slika:Dimnik Termoelektrarne Šoštanj.jpg|center|150px]] | Dimnik [[Termoelektrarna Šoštanj|TEŠ]] [[Termoelektrarna Šoštanj blok 5|blok 5]] | [[Šoštanj]] | 230 m | — | 1978 | Drugi največji dimnik in druga najvišja zgradba kadarkoli zgrajena v Sloveniji. Dimnik bloka 5. |- | 3. | [[Slika:Termoelektrana Sostanj - panoramio.jpg|center|150px]] | Hladilni stolp TEŠ [[Termoelektrarna Šoštanj blok 6|bloka 6]] | [[Šoštanj]] | 165 m | — | 2012 | |- | rowspan="2" | 4. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | Dimnik TEŠ [[Termoelektrarna Šoštanj blok 4|bloka 4]] | [[Šoštanj]] | 150 m | — | 1972 | |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Energetika Ljubljana|Dimnik Šiška, Energetika LJ]] | [[Ljubljana]] | 150 m | — | 1981 | |- | 5. | [[Slika:Tovarna glinice in aluminija Kidričevo 1961.jpg|center|150px]] | Dimnik [[Talum]] Kidričevo | [[Kidričevo]] | 143 m | — | 1947-96 | Dimnik so porušili na tovarniški praznik 21. novembra 1996.<ref>{{navedi novice|url=https://vimeo.com/86819398|title=Rušenje dimnika Talum Kidričevo|work=[[vimeo]]|accessdate=17 January 2019}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.youtube.com/watch?v=1Ap_46d2zV8|title=Rušenje dimnika Talum Kidričevo|work=[[YouTube]]|accessdate=17 January 2019}}</ref> |- | 6. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | Kotel TEŠ [[Termoelektrarna Šoštanj blok 6|bloka 6]] | [[Šoštanj]] | 122 m | — | 2014 | |- | 7. | [[Slika:Toplarna.JPG|center|150px]] | [[Termoelektrarna Toplarna Ljubljana|Dimnik Moste, Toplarna LJ]] | [[Ljubljana]] | 101 m | — | 1966 | |- | rowspan="2" | 8. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | Dimnik TEŠ [[Termoelektrarna Šoštanj blok 1 in 2|bloki 1,2]],[[Termoelektrarna Šoštanj blok 3|3]] | [[Šoštanj]] | 100 m | — | 1956 | |- | [[Slika:Krvavec TV tower 2.jpg|center|150px]] | [[Krvavec (oddajnik)|Oddajnik Krvavec]] | [[Krvavec]] | 100 m | — | 1991 | Najvišji televizijski oddajnik/antena v Sloveniji. Stari kovinski stolp je bil na istem mestu zgrajen že leta 1957, a so ga podrli, saj je bil poškodovan v osamosvojitveni vojni. |- | 9. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | Kotel TEŠ [[Termoelektrarna Šoštanj blok 5|bloka 5]] | [[Šoštanj]] | 96 m | — | 1977 | |- | 10. | [[Slika:Termoelektrarna Šoštanj SV blok 6.jpg|center|150px]] | Stara hladilna stolpa blokov 5 in 6 | [[Šoštanj]] | 94 m | — | | Identična stara hladilna stolpa 5 in 6 merita v višino 94 metrov. |- | 11. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | Kotel TEŠ [[Termoelektrarna Šoštanj blok 4|bloka 4]] | [[Šoštanj]] | 89 m | — | 1972 | |- | 12. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | Jeseniški dimnik | [[Jesenice]] | 75 m | — | 1960-ta | Dimnik železarne Acroni na Jesenicah zgrajen v 1960ih. Danes ne deluje več, je pa simbol in kulturni spomenik mesta. |} == Sklici == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[Seznam razglednih stolpov v Sloveniji]] * [[Seznam cerkva po velikosti v Sloveniji]] {{Škrbinski seznam}} [[Kategorija:Seznami zgradb in objektov v Sloveniji|Stavbe najvišje]] [[Kategorija:Slovenski rekordi]] [[Kategorija:Nebotičniki v Sloveniji| ]] henia64ia7do2tprj5vdtszv7wcieyy 6775007 6774923 2026-11-05T04:54:41Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Datoteka SLO_—_Ljubljana_(Hotel_InterContinental)_2020.JPG je bila v Zbirki izbrisana, zaradi per [[:c:Commons:Deletion requests/Files in Category:Hotels in Ljubljana|]]. Odstranjevanje. 6775007 wikitext text/x-wiki '''Seznam najvišjih stavb in zgradb v Sloveniji''' po uradni višini razvršča vse stavbe in zgradbe, ki so bile kadarkoli zgrajene na ozemlju [[Slovenija|Slovenije]]. Najvišja stavba v Sloveniji je trenutno 106 metrov visok [[Razgledni stolp Kristal]] v Rogaški Slatini. Najvišji objekt v Sloveniji pa je [[Trboveljski dimnik]], ki v višino meri 360 metrov. == Najvišje stavbe == {{Poravnava tabele}} {| class="wikitable sortable col1center col5center col6center col7center" width=100% ! # ! width=2% | Slika ! Zgradba ! Naselje ! Višina ! Nivoji ! Leto ! width=35% | Opombe |- | | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Razgledni stolp Kristal]] | [[Rogaška Slatina]] | 106 m | | 2024 | Najvišja stavba Sloveniji. <ref>https://www.rogaska-slatina.si/si/obcinska-uprava/podrocja-dela/oddelek-za-razvoj-in-investicije/stolp-kristal/</ref> |- | 1. | [[Slika:BTC City panorama.jpg|center|150px]] | [[Kristalna palača, Ljubljana|Kristalna palača]] | [[Ljubljana]] | 89 m | 20 | 2011 | Najvišja stavba v Ljubljani. |- | rowspan="2" | 2. | rowspan="2" | [[Slika:Celovška dvojčka, Ljubljana.jpg|center|150px]] | Spektra - Južni stolp | [[Ljubljana]] | 85 m | 21 | 2023 | rowspan="2" |Najvišji stanovanjski stavbi v Sloveniji.<ref>{{Navedi splet|title=Zlata celovška dvojčka končana, kdaj se bodo vselili prvi stanovalci?|url=https://www.metropolitan.si/novice/slovenija/celovska-dvojcka-koncana-kdaj-se-bodo-vselili-prvi-stanovalci-foto/|website=Metropolitan.si|date=2023-04-06|accessdate=2023-12-03|language=en}}</ref> |- | style="text-align:left;" | Spektra - Severni stolp | [[Ljubljana]] | style="text-align:center;" | 85 m | style="text-align:center;" | 21 | 2023 |- | 3. | | [[Hotel Intercontinental Ljubljana]] | [[Ljubljana]] | 81,5 m | 21 | 2017 | S konico do višine 100 m.<ref>{{navedi splet|url=http://www.gradbenik.net/novice/53/hotel-intercontinental|title=Hotel InterContinental|date=4.10.2017|work=Gradbenik|accessdate=25.10.2017}}</ref> |- | 4. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | Atower | [[Ljubljana]] | 81 m | 23 | 2021 | Namembnost - hotel. S konico do višine 90 m. |- | 5. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Situla (stavba)|Situla]] | [[Ljubljana]] | 75 m | 21 | 2013 | |- | 6. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[World trade center Ljubljana]] | [[Ljubljana]] | 72 m | 18 | 1993 | |- | 7. | [[Slika:Neboticnik Tower 2.jpg|center|150px]] | [[Nebotičnik, Ljubljana|Nebotičnik]] | [[Ljubljana]] | 70 m | 13 | 1933 | Prvi nebotičnik v Sloveniji, ob izgradnji najvišja stavba v Sloveniji in na celotnem [[Balkan]]u ter deveta najvišja stavba v [[Evropa|Evropi]].<ref>Vesna Paradiž, ''[http://www.sloveniatimes.com/en/inside.cp2?uid=A293880E-E654-1DE2-E105-85875DC0DEC7&linkid=news&cid=839A4F2D-F008-C37A-2CC9-4314C8A807ED Ljubljana - Creating the city] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110614142754/http://www.sloveniatimes.com/en/inside.cp2?uid=A293880E-E654-1DE2-E105-85875DC0DEC7&linkid=news&cid=839A4F2D-F008-C37A-2CC9-4314C8A807ED|date=2011-06-14}}'', The Slovenia Times, 6. avgust 2010, pridobljeno 24. junij 2011.</ref> |- | 8. | [[Slika:Ljubljano, Jozefa Kirko de SU, 4.jpeg|center|150px]] | [[Cerkev sv. Jožefa, Ljubljana|Cerkev sv. Jožefa]] | [[Ljubljana]] | 69 m | — | 1922 | Najvišji cerkveni [[zvonik]] v Sloveniji. |- | 9. | [[Slika:Trg republike.jpg|center|150px]] | [[Trg republike, Ljubljana|Trg republike 3]] | [[Ljubljana]] | 69 m | 17 | 1973 | |- | 10. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Stolpnica BTC]] | [[Ljubljana]] | 67 m | 12 | 2000 | |- | 11. | [[Slika:Bernavski_park.jpg|center|150px]] | [[Betnavski park]] | [[Maribor]] | 67 m | 17 | 2010 | Tri blok stolpnice enake višine z istim številom nadstropij. Najvišje stavbe v Sloveniji izven Ljubljane. |- | 12. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Petrolova stolpnica]] | [[Ljubljana]] | 67 m | 16 | 1979 | |- | 13. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[S2]] | [[Ljubljana]] | 66,6 m | 15 | 1981 | <ref>[http://www.skyscrapercity.com/showpost.php?p=21742831&postcount=698 OPPN za območje Bavarskega dvora], Skyscrapercity.com, pridobljeno 29. julij 2011.</ref> |- | 14. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Avtotehna]] | [[Ljubljana]] | 66,2 m | 16 | 1969 | |- | 15. | [[Slika:Kirurška stolpnica UKC Maribor.jpg|center|150px]] | [[Kirurška stolpnica UKC Maribor]] | [[Maribor]] | 65,5 m | 16 | 1973 | |- | 16. | [[Slika:SentjakovskaCerkev-Ljubljana.JPG|center|150px]] | [[Cerkev sv. Jakoba, Ljubljana|Cerkev sv. Jakoba]] | [[Ljubljana]] | 65 m | — | 1615 | Sedanji zvonik je bil nadgrajen leta 1895 |- | 17. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | stolpnice v [[BS3]] | [[Ljubljana]] | 63,7 m | 21 | 1981 | |- | 18. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Delova stolpnica]] | [[Ljubljana]] | 63,6 m | 15 | 1981 | |- | 19. | [[Slika:Eda center.JPG|center|150px]] | [[Eda center]] | [[Nova Gorica]] | 62 m | 15 | 2011 | |- | 20. | [[Slika:St. George's Parish Church 02.JPG|center|150px]] | [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|Cerkev sv. Jurija]] | [[Slovenske Konjice]] | 62 m | — | konec 13.<br>stoletja | Leta 1720 je bil zvonik povišan in je dobil tedanjo baročno kupolasto streho. |- | 21. | [[Slika:Cerkev sv. Nikolaja v Murski Soboti.JPG|center|150px]] | [[Stolnica sv. Nikolaja, Murska Sobota|Stolnica sv. Nikolaja]] | [[Murska Sobota]] | 60 m | — | 1912 | Zvonik je ostal še od prejšnje srednjeveške cerkve.<ref>''[http://www.sv-nikolaj.si/index.php/predstavitev1/zupnija-in-cerkev Soboška župnija in cerkev] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150823070312/http://www.sv-nikolaj.si/index.php/predstavitev1/zupnija-in-cerkev|date=2015-08-23}}'', Sv-nikolaj.si, pridobljeno 16. avgust 2015.</ref> |- | 22. | [[Slika:Smartno pri Litiji Slovenia - church.JPG|center|150px]] | [[Cerkev sv. Martina, Šmartno pri Litiji|Cerkev sv. Martina]] | [[Šmartno pri Litiji]] | 60 m | — | 1901 | |- | 23. | [[Slika:1960s postcard of Ljubljana (3).jpg|center|150px]] | [[Metalka]] | [[Ljubljana]] | 60 m | 15 | 1963 | |- | 24. | [[Slika:Trg republike.jpg|center|150px]] | [[Trg republike, Ljubljana|Trg republike 2]] | [[Ljubljana]] | 60 m | 12 | 1975 | |- | 25. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[R5]] | [[Ljubljana]] | 59 m | 17 | 2010 | |- | 26. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Radisson Blu Plaza Hotel]] | [[Ljubljana]] | 58,5 m | 17 | 2012 | |- | 27. | [[Slika:Frančiškanska cerkev Maribor.jpg|center|150px]] | [[Bazilika Matere Usmiljenja, Maribor|Bazilika Matere Usmiljenja]] | [[Maribor]] | 58 m | — | 1900 | |- | 28. | [[Slika:15-11-25-Maribor Inenstadt-RalfR-WMA 4288a.jpg|center|150px]] | [[Stolnica sv. Janeza Krstnika, Maribor|Stolnica sv. Janeza Krstnika]] | [[Maribor]] | 57 m | — | 1623 | Zvonik je bil prvotno visok 76 metrov, vendar so ga po udaru strele leta 1792 znižali na zdajšnjo višino. Najvišja stavba na Slovenskem od leta 1623 do leta 1895.<ref>''[http://www.stolnicamaribor.si/index.php/zgodovina-drugic Zgodovina: Iz zgodovine mariborske stolnice] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151109044846/http://www.stolnicamaribor.si/index.php/zgodovina-drugic|date=2015-11-09}}'', Stolnicamaribor.si, pridobljeno 16. avgust 2015.</ref> |- | 29. | [[Slika:2250 Ptuj, Slovenia - panoramio.jpg|center|150px]] | [[Cerkev sv. Jurija, Ptuj|Cerkev sv. Jurija]] | [[Ptuj]] | 57 m | — | 1558 | Pozidan je bil že v času gotike, posebej pa ga omenja mestni statut iz leta 1376. Leta 1556 je ptujska mestna oblast naročila italijanskemu gradbeniku Antoniu de Pivo, naj na mestu starega zvonika postavi novega. Prvotno se je zvonik dvigal v višino petih etaž in je bil prekrit z dvokapno streho, po požaru leta 1705 pa so se meščani zaradi varnosti odločili, da ga znižajo za eno etažo. Takrat je zvonik dobil čebulasto streho. |- | 30. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Stolpnice na Topniški]] | [[Ljubljana]] | 56 m | 17 | 1970-72 | Tri stolpnice iste višine z istim številom nadstropij. |- | 31. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | Nebotičnik | [[Kranj]] | 55,2 m | 17 | 1964 | Kranjski nebotičnik je bil nekoč najvišja stavba v Sloveniji. Prvotno je bila v pritličju zajtrkovalnica, od 1. do 5. nadstropja poslovni prostori, od 6. do 14. nadstropja so bila stanovanja, v 15. in 16. so bile sobe (prenočišča) v 17. nadstropju je bila razgledna kavarna in restavracija. Danes so v nebotičniku le še stanovanja in poslovni prostori. Zadnje etaže so bile kasneje spremenjene v stanovanja. Restavracijo v 17. nadstropju so preuredili v pisarne. Nekoč se je na strehi nebotičnika vrtel osvetljen neonski logotip podjetja Iskra Kranj. |- | 32. | [[Slika:Stolp Vinarium.jpeg|center|150px]] | [[Stolp Vinarium]] | [[Lendava]] | 53,5 m | 9 | 2015 | Razgledni stolp, iz katerega se vidi v 3 sosednje države: Avstrijo, Hrvaško in na Madžarsko. |- | 33. | [[Slika:Koper, Eslovènia (agost 2013) - panoramio (1).jpg|center|150px]] | [[Stolnica Marijinega vnebovzetja, Koper|Stolnica Koper]] | [[Koper]] | 53 m | — | 12. stoletje | Nekdanji romanski mestni stolp iz 12. stoletja, leta 1644 je bil zvonik nadzidan z oktagonalno piramidalno kapo oglejskega tipa. |} == Najvišji objekti == {{Poravnava tabele}} {| class="wikitable sortable col1center col5center col6center col7center" width=100% ! # ! width=2% | Slika ! Zgradba ! Naselje ! Višina ! Nivoji ! Leto ! width=35% | Opombe |- | 1. | [[Slika:Termoelektrarna Trbovlje in Sava IMG 2581.jpg|center|150px]] | [[Trboveljski dimnik|Dimnik]] [[Termoelektrarna Trbovlje|TET]] blok 4 | [[Trbovlje]] | 360 m | — | 1976 | Je najvišji objekt, ki je bil kadarkoli zgrajen v Sloveniji. Sicer pa je to najvišji dimnik v Evropi in sedmi najvišji na svetu.<ref>{{navedi novice|url=https://bojanambrozic.com/2015/11/05/plezanje-na-trboveljski-dimnik/|title=Najvišji objekt v Sloveniji|work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]|accessdate=17 January 2019}}</ref> |- | 2. | [[Slika:Dimnik Termoelektrarne Šoštanj.jpg|center|150px]] | Dimnik [[Termoelektrarna Šoštanj|TEŠ]] [[Termoelektrarna Šoštanj blok 5|blok 5]] | [[Šoštanj]] | 230 m | — | 1978 | Drugi največji dimnik in druga najvišja zgradba kadarkoli zgrajena v Sloveniji. Dimnik bloka 5. |- | 3. | [[Slika:Termoelektrana Sostanj - panoramio.jpg|center|150px]] | Hladilni stolp TEŠ [[Termoelektrarna Šoštanj blok 6|bloka 6]] | [[Šoštanj]] | 165 m | — | 2012 | |- | rowspan="2" | 4. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | Dimnik TEŠ [[Termoelektrarna Šoštanj blok 4|bloka 4]] | [[Šoštanj]] | 150 m | — | 1972 | |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Energetika Ljubljana|Dimnik Šiška, Energetika LJ]] | [[Ljubljana]] | 150 m | — | 1981 | |- | 5. | [[Slika:Tovarna glinice in aluminija Kidričevo 1961.jpg|center|150px]] | Dimnik [[Talum]] Kidričevo | [[Kidričevo]] | 143 m | — | 1947-96 | Dimnik so porušili na tovarniški praznik 21. novembra 1996.<ref>{{navedi novice|url=https://vimeo.com/86819398|title=Rušenje dimnika Talum Kidričevo|work=[[vimeo]]|accessdate=17 January 2019}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.youtube.com/watch?v=1Ap_46d2zV8|title=Rušenje dimnika Talum Kidričevo|work=[[YouTube]]|accessdate=17 January 2019}}</ref> |- | 6. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | Kotel TEŠ [[Termoelektrarna Šoštanj blok 6|bloka 6]] | [[Šoštanj]] | 122 m | — | 2014 | |- | 7. | [[Slika:Toplarna.JPG|center|150px]] | [[Termoelektrarna Toplarna Ljubljana|Dimnik Moste, Toplarna LJ]] | [[Ljubljana]] | 101 m | — | 1966 | |- | rowspan="2" | 8. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | Dimnik TEŠ [[Termoelektrarna Šoštanj blok 1 in 2|bloki 1,2]],[[Termoelektrarna Šoštanj blok 3|3]] | [[Šoštanj]] | 100 m | — | 1956 | |- | [[Slika:Krvavec TV tower 2.jpg|center|150px]] | [[Krvavec (oddajnik)|Oddajnik Krvavec]] | [[Krvavec]] | 100 m | — | 1991 | Najvišji televizijski oddajnik/antena v Sloveniji. Stari kovinski stolp je bil na istem mestu zgrajen že leta 1957, a so ga podrli, saj je bil poškodovan v osamosvojitveni vojni. |- | 9. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | Kotel TEŠ [[Termoelektrarna Šoštanj blok 5|bloka 5]] | [[Šoštanj]] | 96 m | — | 1977 | |- | 10. | [[Slika:Termoelektrarna Šoštanj SV blok 6.jpg|center|150px]] | Stara hladilna stolpa blokov 5 in 6 | [[Šoštanj]] | 94 m | — | | Identična stara hladilna stolpa 5 in 6 merita v višino 94 metrov. |- | 11. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | Kotel TEŠ [[Termoelektrarna Šoštanj blok 4|bloka 4]] | [[Šoštanj]] | 89 m | — | 1972 | |- | 12. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | Jeseniški dimnik | [[Jesenice]] | 75 m | — | 1960-ta | Dimnik železarne Acroni na Jesenicah zgrajen v 1960ih. Danes ne deluje več, je pa simbol in kulturni spomenik mesta. |} == Sklici == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[Seznam razglednih stolpov v Sloveniji]] * [[Seznam cerkva po velikosti v Sloveniji]] {{Škrbinski seznam}} [[Kategorija:Seznami zgradb in objektov v Sloveniji|Stavbe najvišje]] [[Kategorija:Slovenski rekordi]] [[Kategorija:Nebotičniki v Sloveniji| ]] j92pccsi1vvemvvu01g29nscw7pz1ki 0 216119 6774848 6730056 2026-11-04T17:06:44Z Kelja Kelmi 268213 popravek tiskarske napake 6774848 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pisec | name = Juš Kozak | image = <!-- WD --> | caption = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | occupation = <!-- WD --> }} '''Juš Kozak''', [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], [[esejist]], [[gledališče|gledališki]] [[kritik]] in [[urednik]], * [[26. junij]] [[1892]], [[Ljubljana]], † [[29. avgust]] [[1964]], [[Ljubljana]]. == Življenje == Juš Kozak se je rodil posestniku, gostilničarju in mesarju v šentpetrskem predmestju Ljubljane. Otroštvo je preživljal skupaj z mlajšim bratom [[Ferdo Kozak|Ferdom Kozakom]]. Osnovno šolo in maturo je opravil v rodnem mestu, nato pa je na [[Dunaj]]u med letoma 1911 in 1914 študiral [[zemljepis]] in [[zgodovina|zgodovino]]. Bil je vodja slovenskih študentov na [[Dunaj]]u in sodeloval pri prepovedanem gibanju [[preporodovci|preporodovcev]], zaradi česar je bil po [[Gavrilo Princip|sarajevskem atentatu]] skoraj pol leta v preiskovalnem zaporu, na procesu v Ljubljani leta 1914 pa obsojen na en mesec zapora. V [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] je bil med letoma 1914 in 1917 vojak na ruski in [[Soška fronta|soški fronti]]. Leta 1920 je [[diploma|diplomiral]] na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]], a je že od leta 1918 opravljal poklic [[učitelj|učitelja]]. Od 1918 do 1941 je poučeval na ljubljanskih gimnazijah (na Poljanski gimnaziji je učil Borisa Fakina - Igorja Torkarja), hkrati pa je bil med letoma 1935 do 1941 [[urednik]] [[Ljubljanski zvon|Ljubljanskega zvona]] in knjižne zbirke Slovenske poti (od 1932 do 1934). Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je sodeloval z Osvobodilno fronto, zato so ga Italijani leta 1942 zaprli in internirali, po kapitulaciji Italije pa se je leta 1944 pridružil [[partizani|partizanom]]. Po koncu [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je bil urednik ''Slovenskega zbornika'' (1945), [[revija|revije]] ''Novi svet'' (od 1946 do 1947) in upravnik [[Drama SNG Ljubljana|Drame SNG v Ljubljani]] (od leta 1948 do upokojitve leta 1955). Redni član [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|SAZU]] je postal leta 1961 (dopisni član [[JAZU]] je bil že od 1951). Leta 1963 je prejel [[Prešernova nagrada|Prešernovo nagrado]] za življenjsko delo v slovenski literaturi. Eden od njegovih sinov je [[Domen Kozak]]<ref>{{Navedi knjigo |last=Šnuderl |first=Makso |title=Dnevnik II - v partizanih |publisher=[[Založba Obzorja Maribor]] |year=1994 |location=Maribor |isbn=86-377-0739-4 |language=slovenščina |id={{COBISS.SI-ID|36558337}}}}</ref>, drugi pa [[Miklavž Kozak]]<ref> {{Navedi knjigo | title = Osebnosti slovenske humanistike in družboslovja | publisher = [[Založba ZRC]] | location = Ljubljana | year = 2024 | isbn = 978-961-05-0844-1 | language = slovenščina | id = {{COBISS.SI-ID|188474115}} }}</ref>. Vnuk je raziskovalec [[Matic Legiša]]. == Književno delo == Kozak se je oblikoval ob [[Ivan Cankar|Cankarjevi]] [[proza|pripovedni prozi]] in vitalizmu [[Oton Župančič|Župančičeve]] [[lirika|lirike]]. Z [[novela (književnost)|novelami]] in [[črtica (književnost)|črticami]], v katerih je spočetka v impresionističnem slogu upodabljal življenje, je sodeloval v ''Slovanu'' in [[Ljubljanski zvon|Ljubljanskem zvonu]]. V obdobju od 1918 do 1930 je razkrival razkol med patriarhalnim kmečkim in sodobnim meščanskim življenjem v [[novela (književnost)|novelah]] ''Razori'' (1918), ''Marki Groll'' (1918), ''Dota'' (1923), ''Tuja žena'' (1929) in ''Leteči angel'' (1930). Vrh zgodnjega obdobja ustvarjanja predstavlja [[roman]] ''Šentpeter'', ki je od leta 1924 do 1926 izhajal v [[Ljubljanski zvon|Ljubljanskem zvonu]], leta 1931 pa izšel tudi v knjižni izdaji. Delo je zasnovano kot [[družinski]] [[roman]], v katerem Kozak z realističnim slikanjem in mnogimi [[nova romantika|novoromantičnimi]] ter [[ekspresionizem|ekspresionističnimi]] potezami prikazuje razgibano podobo ljubljanskega predmestja na koncu [[19. stoletje|19. stoletja]]. Kozak je napisal [[planinska povest|planinski]] in [[kmečka povest|kmečki povesti]] ''[[Beli macesen]]'' (1926) in ''Lectov grad'' (1929). ''Beli macesen'' je prvi izraziti primer planinske povesti, ki je po navedbi Mirana Hladnika omogočila, da je hribe osvojila tudi liberalna meščanska literatura. Leta 1932 se je z [[zaporniška pripoved|zaporniško pripovedjo]] ''Celica'' premaknil v smer [[socialni realizem|socialnega realizma]]. Pisatelj popisuje doživetja v ječi leta 1914 in skozi bogato galerijo oseb iz jetnišnice in izven njenih zidov slika podobo človeka, ki je sanjal o pravici in svobodi. Podobo časa pred drugo svetovno vojno, ko je [[fašizem]] grozil uničiti evropsko kulturo, je Kozak razgrnil v zbirki pripovednih [[esej|esejev]] ''Maske'' (1940), kjer je prepričljiv popis mesta [[Ljubljana]] in njegovih spominov na otroštvo. Po osvoboditvi je izdal esejistično knjigo ''Blodnje'' (1946), v kateri analizira nastajanje svojega idejnega in literarnega obzorja. Kozakovo najobsežnejše delo je roman ''Lesena žlica '' (1947 in 1952) z mozaikom spominov, ki opisujejo dogodke iz življenja pisatelja in njegove družine in hkrati kroniko preganjanega naroda. Tematiko povojnega življenja je ubesedil v povestih: ''Agrarna reforma'' (1947), ''Gašper Osat'' (1949), ''Balada o ulici v neenakih kiticah'' (1956). Poleg naštetih del je Kozak napisal še [[reportaža|reportažni]] [[potopis]] ''Za prekmurskimi kolniki'' (1934), satirično pravljico ''Špridion'' (1937) in portret otroka ''Aleš'' (1953). Njegovo zadnje delo pa je izpovedni [[roman]] ''Pavljihova kronika'' (1964). V Kozakovih delih se odražajo refleksivnost, [[družbena kritika]] ter promocija [[humanizem|humanističnih]] in progresivnih misli. Veljavo daje predvsem osebnim spoznanjem, odsev tega je tudi njegov slog, ki pogosto razodeva bolj misleca kot pripovednika. Ustvaril je pripovedni tip [[esej|esejistike]], ki je postala važen del nove stvarnosti in [[socialni realizem|socialnega realizma]] tridesetih let dvajsetega stoletja. == Bibliografija == === Pripovedništvo === * [[Razori (Kozak)|Razori]], 1918 {{COBISS|ID=29849601}} * [[Marki Groll]], 1918 {{COBISS|ID=30548736}} * [[Beli mecesen|Beli macesen]], 1926 {{COBISS|ID=6132793}} * [[Boj za Mount Everest]], 1927 {{COBISS|ID=8037689}} * [[Lectov grad]], 1929 {{COBISS|ID=818999}} * [[Šenpeter]], roman, 1931 {{COBISS|ID=21664263}} * [[Celica (Kozak)|Celica]], 1932 {{COBISS|ID=34722305}} * [[Za prekmurskimi kolniki]], potopis, 1934 {{COBISS|ID=115457}} * [[Špiridion]], 1937 {{COBISS|ID=28686593}} * [[Lesena žlica]], roman, 1947–1952 {{COBISS|ID=35925760}} * [[Gašper Osat]], 1949 {{COBISS|ID=2096670}} * [[Stezice]], 1952 {{COBISS|ID=4207619}} * [[Aleš (Kozak)|Aleš]], 1953 {{COBISS|ID=7903033}} * [[Balada o ulici v neenakih kiticah]], 1956 {{COBISS|ID=33862913}} * [[Rodno mesto]], 1957 {{COBISS|ID=391681}} * [[Portreti]], 1962 {{COBISS|ID=2300929}} * [[Pavlihova kronika]], roman, 1964 {{COBISS|ID=1893896}} === Esejistika === * [[Maske (Kozak)|Maske]], 1940 {{COBISS|ID=10626}} * [[Blodnje]], 1946 {{COBISS|ID=23789057}} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih pisateljev]] * [[seznam dobitnikov Župančičeve nagrade]] * [[seznam prejemnikov Prešernove nagrade]] == Viri == {{wikivir-avtor}} * Marjeta Žebovec: ''Slovenski književniki rojeni od leta 1870 do 1899''. Ljubljana: Karantanija, 2010. * Juš Kozak: ''Zbrano delo'', 1–13. Ur. Jože Munda. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1988–2003. (Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev). == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * {{dlib|ime=Juš Kozak}} * {{Geopedia2|L11689_F28_s16_b4_vF|Grob Juša Kozaka na Žalah}} * [http://www.ff.uni-lj.si/hp/dnsk/a.exe?name=dnsk&expression=ju%B9+kozak Diplomske naloge na temo Juš Kozak]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{:Portal:Literatura/povezava}} {{-}} {{PrejemnikiPresernoveNagrade}} {{ZupanciceviNagrajenci}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kozak, Juš}} [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski esejisti]] [[Kategorija:Slovenski kritiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] [[Kategorija:Redni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Slovenski učitelji]] [[Kategorija:Župančičevi nagrajenci]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Slovenski partizani]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali ulico]] [[Kategorija:Juš Kozak| ]] 1r24c7hu1ih65xcch525m9t06uhk9pr 6774850 6774848 2026-11-04T17:08:33Z Kelja Kelmi 268213 prvi je bil Miklavž, drugi pa Damijan (Domen) 6774850 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pisec | name = Juš Kozak | image = <!-- WD --> | caption = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | occupation = <!-- WD --> }} '''Juš Kozak''', [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], [[esejist]], [[gledališče|gledališki]] [[kritik]] in [[urednik]], * [[26. junij]] [[1892]], [[Ljubljana]], † [[29. avgust]] [[1964]], [[Ljubljana]]. == Življenje == Juš Kozak se je rodil posestniku, gostilničarju in mesarju v šentpetrskem predmestju Ljubljane. Otroštvo je preživljal skupaj z mlajšim bratom [[Ferdo Kozak|Ferdom Kozakom]]. Osnovno šolo in maturo je opravil v rodnem mestu, nato pa je na [[Dunaj]]u med letoma 1911 in 1914 študiral [[zemljepis]] in [[zgodovina|zgodovino]]. Bil je vodja slovenskih študentov na [[Dunaj]]u in sodeloval pri prepovedanem gibanju [[preporodovci|preporodovcev]], zaradi česar je bil po [[Gavrilo Princip|sarajevskem atentatu]] skoraj pol leta v preiskovalnem zaporu, na procesu v Ljubljani leta 1914 pa obsojen na en mesec zapora. V [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] je bil med letoma 1914 in 1917 vojak na ruski in [[Soška fronta|soški fronti]]. Leta 1920 je [[diploma|diplomiral]] na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]], a je že od leta 1918 opravljal poklic [[učitelj|učitelja]]. Od 1918 do 1941 je poučeval na ljubljanskih gimnazijah (na Poljanski gimnaziji je učil Borisa Fakina - Igorja Torkarja), hkrati pa je bil med letoma 1935 do 1941 [[urednik]] [[Ljubljanski zvon|Ljubljanskega zvona]] in knjižne zbirke Slovenske poti (od 1932 do 1934). Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je sodeloval z Osvobodilno fronto, zato so ga Italijani leta 1942 zaprli in internirali, po kapitulaciji Italije pa se je leta 1944 pridružil [[partizani|partizanom]]. Po koncu [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je bil urednik ''Slovenskega zbornika'' (1945), [[revija|revije]] ''Novi svet'' (od 1946 do 1947) in upravnik [[Drama SNG Ljubljana|Drame SNG v Ljubljani]] (od leta 1948 do upokojitve leta 1955). Redni član [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|SAZU]] je postal leta 1961 (dopisni član [[JAZU]] je bil že od 1951). Leta 1963 je prejel [[Prešernova nagrada|Prešernovo nagrado]] za življenjsko delo v slovenski literaturi. Eden od njegovih sinov je [[Miklavž Kozak]]<ref> {{Navedi knjigo | title = Osebnosti slovenske humanistike in družboslovja | publisher = [[Založba ZRC]] | location = Ljubljana | year = 2024 | isbn = 978-961-05-0844-1 | language = slovenščina | id = {{COBISS.SI-ID|188474115}} }}</ref>, drugi pa [[Domen Kozak|Damijan (Domen) Kozak]]<ref>{{Navedi knjigo |last=Šnuderl |first=Makso |title=Dnevnik II - v partizanih |publisher=[[Založba Obzorja Maribor]] |year=1994 |location=Maribor |isbn=86-377-0739-4 |language=slovenščina |id={{COBISS.SI-ID|36558337}}}}</ref>. Vnuk je raziskovalec [[Matic Legiša]]. == Književno delo == Kozak se je oblikoval ob [[Ivan Cankar|Cankarjevi]] [[proza|pripovedni prozi]] in vitalizmu [[Oton Župančič|Župančičeve]] [[lirika|lirike]]. Z [[novela (književnost)|novelami]] in [[črtica (književnost)|črticami]], v katerih je spočetka v impresionističnem slogu upodabljal življenje, je sodeloval v ''Slovanu'' in [[Ljubljanski zvon|Ljubljanskem zvonu]]. V obdobju od 1918 do 1930 je razkrival razkol med patriarhalnim kmečkim in sodobnim meščanskim življenjem v [[novela (književnost)|novelah]] ''Razori'' (1918), ''Marki Groll'' (1918), ''Dota'' (1923), ''Tuja žena'' (1929) in ''Leteči angel'' (1930). Vrh zgodnjega obdobja ustvarjanja predstavlja [[roman]] ''Šentpeter'', ki je od leta 1924 do 1926 izhajal v [[Ljubljanski zvon|Ljubljanskem zvonu]], leta 1931 pa izšel tudi v knjižni izdaji. Delo je zasnovano kot [[družinski]] [[roman]], v katerem Kozak z realističnim slikanjem in mnogimi [[nova romantika|novoromantičnimi]] ter [[ekspresionizem|ekspresionističnimi]] potezami prikazuje razgibano podobo ljubljanskega predmestja na koncu [[19. stoletje|19. stoletja]]. Kozak je napisal [[planinska povest|planinski]] in [[kmečka povest|kmečki povesti]] ''[[Beli macesen]]'' (1926) in ''Lectov grad'' (1929). ''Beli macesen'' je prvi izraziti primer planinske povesti, ki je po navedbi Mirana Hladnika omogočila, da je hribe osvojila tudi liberalna meščanska literatura. Leta 1932 se je z [[zaporniška pripoved|zaporniško pripovedjo]] ''Celica'' premaknil v smer [[socialni realizem|socialnega realizma]]. Pisatelj popisuje doživetja v ječi leta 1914 in skozi bogato galerijo oseb iz jetnišnice in izven njenih zidov slika podobo človeka, ki je sanjal o pravici in svobodi. Podobo časa pred drugo svetovno vojno, ko je [[fašizem]] grozil uničiti evropsko kulturo, je Kozak razgrnil v zbirki pripovednih [[esej|esejev]] ''Maske'' (1940), kjer je prepričljiv popis mesta [[Ljubljana]] in njegovih spominov na otroštvo. Po osvoboditvi je izdal esejistično knjigo ''Blodnje'' (1946), v kateri analizira nastajanje svojega idejnega in literarnega obzorja. Kozakovo najobsežnejše delo je roman ''Lesena žlica '' (1947 in 1952) z mozaikom spominov, ki opisujejo dogodke iz življenja pisatelja in njegove družine in hkrati kroniko preganjanega naroda. Tematiko povojnega življenja je ubesedil v povestih: ''Agrarna reforma'' (1947), ''Gašper Osat'' (1949), ''Balada o ulici v neenakih kiticah'' (1956). Poleg naštetih del je Kozak napisal še [[reportaža|reportažni]] [[potopis]] ''Za prekmurskimi kolniki'' (1934), satirično pravljico ''Špridion'' (1937) in portret otroka ''Aleš'' (1953). Njegovo zadnje delo pa je izpovedni [[roman]] ''Pavljihova kronika'' (1964). V Kozakovih delih se odražajo refleksivnost, [[družbena kritika]] ter promocija [[humanizem|humanističnih]] in progresivnih misli. Veljavo daje predvsem osebnim spoznanjem, odsev tega je tudi njegov slog, ki pogosto razodeva bolj misleca kot pripovednika. Ustvaril je pripovedni tip [[esej|esejistike]], ki je postala važen del nove stvarnosti in [[socialni realizem|socialnega realizma]] tridesetih let dvajsetega stoletja. == Bibliografija == === Pripovedništvo === * [[Razori (Kozak)|Razori]], 1918 {{COBISS|ID=29849601}} * [[Marki Groll]], 1918 {{COBISS|ID=30548736}} * [[Beli mecesen|Beli macesen]], 1926 {{COBISS|ID=6132793}} * [[Boj za Mount Everest]], 1927 {{COBISS|ID=8037689}} * [[Lectov grad]], 1929 {{COBISS|ID=818999}} * [[Šenpeter]], roman, 1931 {{COBISS|ID=21664263}} * [[Celica (Kozak)|Celica]], 1932 {{COBISS|ID=34722305}} * [[Za prekmurskimi kolniki]], potopis, 1934 {{COBISS|ID=115457}} * [[Špiridion]], 1937 {{COBISS|ID=28686593}} * [[Lesena žlica]], roman, 1947–1952 {{COBISS|ID=35925760}} * [[Gašper Osat]], 1949 {{COBISS|ID=2096670}} * [[Stezice]], 1952 {{COBISS|ID=4207619}} * [[Aleš (Kozak)|Aleš]], 1953 {{COBISS|ID=7903033}} * [[Balada o ulici v neenakih kiticah]], 1956 {{COBISS|ID=33862913}} * [[Rodno mesto]], 1957 {{COBISS|ID=391681}} * [[Portreti]], 1962 {{COBISS|ID=2300929}} * [[Pavlihova kronika]], roman, 1964 {{COBISS|ID=1893896}} === Esejistika === * [[Maske (Kozak)|Maske]], 1940 {{COBISS|ID=10626}} * [[Blodnje]], 1946 {{COBISS|ID=23789057}} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih pisateljev]] * [[seznam dobitnikov Župančičeve nagrade]] * [[seznam prejemnikov Prešernove nagrade]] == Viri == {{wikivir-avtor}} * Marjeta Žebovec: ''Slovenski književniki rojeni od leta 1870 do 1899''. Ljubljana: Karantanija, 2010. * Juš Kozak: ''Zbrano delo'', 1–13. Ur. Jože Munda. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1988–2003. (Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev). == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * {{dlib|ime=Juš Kozak}} * {{Geopedia2|L11689_F28_s16_b4_vF|Grob Juša Kozaka na Žalah}} * [http://www.ff.uni-lj.si/hp/dnsk/a.exe?name=dnsk&expression=ju%B9+kozak Diplomske naloge na temo Juš Kozak]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{:Portal:Literatura/povezava}} {{-}} {{PrejemnikiPresernoveNagrade}} {{ZupanciceviNagrajenci}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kozak, Juš}} [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski esejisti]] [[Kategorija:Slovenski kritiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] [[Kategorija:Redni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Slovenski učitelji]] [[Kategorija:Župančičevi nagrajenci]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Slovenski partizani]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali ulico]] [[Kategorija:Juš Kozak| ]] e6ljy5laq8bd5hktvsdm2iu9hbcljc3 0 220630 6774869 6585309 2026-11-04T18:43:43Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6774869 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni|Volkodlaki (razločitev)}} '''[[Volkodlak]]i''', ki nastopajo v [[Somrak (serija)|seriji Somrak]], se ne starajo, če se redno preobražujejo. Alfa volkodlak [[La Push]]ovega plemena volkodlakov je Sam Uley, beta pa [[Jacob Black]]. == Člani tropa == === Sam Uley === '''Sam Uley''' je alfa plemena volkodlakov [[La Push]]a. Njegov oče, Joshua Uley, je njega in njegovo mamo zapustil, ko je bil Sam še zelo majhen. Preden se je začel preobraževati v volkodlaka, se je spogledoval s sošolko iz srednje šole, Leah Clearwater. Njuno razmerje je prešlo v krizno stanje, ko je Sam Leah razodel, v kaj se spreminja, dokončno pa je razpadlo, ko je Sam spoznal Leahino sestrično v drugem kolenu, Emily, in z njo doživel vtisnjenje - postopek, pri katerem volkodlaki najdejo dušo dvojčico. Ko se preobrazi, postane črn in največji volkodlak v tropu; tak je vse do četrtega [[roman]]a, ''[[Jutranja zarja (roman)|Jutranja zarja]]'', ko ga Jacob preraste. Je alfa samec, vendar ne po krvni liniji: ta vloga bi morala po pravilih pripadati Jacobu, vendar mu ta do ''Jutranje zarje'' vseeno pusti voditi trop. [[Solomon Trimble]] je v [[film]]u ''[[Somrak (film, 2008)|Somrak]]'' upodobil Jacobovega prijatelja<ref name="trimble">{{navedi splet|url=http://media.www.dailyvanguard.com/media/storage/paper941/news/2008/03/05/News/Role-In.Twilight.Lets.Student.Shine-3252653.shtml|title=Role in Twilight lets student shine|work=The Daily Vanguard |date=2008-03-05|accessdate=2008-03-05|archive-date=2008-03-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20080307035953/http://media.www.dailyvanguard.com/media/storage/paper941/news/2008/03/05/News/Role-In.Twilight.Lets.Student.Shine-3252653.shtml|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet | author=Larry Carroll | title='Twilight' Premiere: Robert Pattinson Loses His Hearing, Taylor Lautner Gets An Indecent Proposal | url=http://www.mtv.com/movies/news/articles/1599586/20081118/story.jhtml?rsspartner=rssMozilla | publisher=[[MTV]] | date=2008-11-18 | accessdate=2009-03-28 | archive-date=2009-04-04 | archive-url=https://web.archive.org/web/20090404131438/http://www.mtv.com/movies/news/articles/1599586/20081118/story.jhtml?rsspartner=rssMozilla | url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet | author=Rebecca Murray | title=''Twilight'': Taylor Lautner and Solomon Trimble Interviews | url=http://movies.about.com/library/weekly/bltwilight-premiere-taylor-lautner.htm | publisher=About.com | accessdate=2009-03-28 | archive-date=2009-02-09 | archive-url=https://web.archive.org/web/20090209165738/http://movies.about.com/library/weekly/bltwilight-premiere-taylor-lautner.htm | url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet | author=Christina Radish | title=Solomon Trimble Keeps His Possibilities Open | url=http://www.mediablvd.com/magazine/the_news/celebrity/solomon_trimble_keeps_his_possibilities_open_200902021545.html | publisher=Media Blvd | date=2009-02-02 | accessdate=2009-03-28 | archive-date=2009-03-03 | archive-url=https://web.archive.org/web/20090303113953/http://www.mediablvd.com/magazine/the_news/celebrity/solomon_trimble_keeps_his_possibilities_open_200902021545.html | url-status=dead }}</ref>, vendar bo v filmih ''[[Mlada luna (film, 2009)|Mlada luna]]'', ''[[Mrk (film, 2010)|Mrk]]'' in ''Jutranja zarja'' Sama upodobil [[igralec (umetnik)|igralec]] [[Chaske Spencer]].<ref name=Wolfpack>{{navedi splet |author=Susan Wloszczyna |title=Wanted: Birth and brawn |publisher=USA Today |date=2009-04-21 |url=http://www.usatoday.com/life/movies/news/2009-04-21-newmoon-side_N.htm |accessdate=2009-06-03}}</ref> === Jacob Black === {{glavni članek|Jacob Black}} === Quil Ateara === '''Quil Ateara''' je tretji član La Pushovega tropa volkodlakov. Opisan je kot zelo mišičast. Quil je eden izmed petih članov tropa, ki so doživeli vtisnjenje: on ga je z Emilynijino dveletno nečakinjo, Claire. V filmu ''Mlada luna'' je Quila upodobil igralec [[Tyson Houseman]].<ref>{{navedi splet |author=Jenny Davies |title=Meet the New New Moon Cast - Wolf Pack |publisher=ReelzChannel |url=http://www.reelzchannel.com/article/863/meet-the-new-new-moon-cast-wolf-pack |accessdate=2009-06-03 |archive-date=2011-03-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110307133330/http://www.reelzchannel.com/article/863/meet-the-new-new-moon-cast-wolf-pack/ |url-status=dead }}</ref> === Embry Call === '''Embry Call''' ima (ko se spremeni v volkodlaka) sivo dlako. Pojavi se v knjigah ''[[Mlada luna (roman)|Mlada luna]]'' in ''[[Mrk (roman)|Mrk]]''. Embry [[Bella Swan|Bello Swan]] kliče "vampirsko dekle", saj se druži z družino Cullen. Ker njegova mama ni iz rodu Quileutov, sam ne pozna očeta, lahko pa se preobrazi v volkodlaka, je trop prišel do sklepa, da mora biti njegov oče oče Jacoba Blacka, Sama Uleyja ali Quila Ateare. Vsi "možni očetje" so se poročili pred Embryjevim rojstvom. V filmu ''Somrak'' je Embryja upodobil igralec [[Krys Hyatt]],<ref>{{navedi knjigo |title=Twilight: Director's Notebook |url=https://archive.org/details/twilightdirector0000hard_z9g6 |last=Hardwicke |first=Catherine |authorlink=Catherine Hardwicke |year=2009 |publisher=[[Little, Brown and Company]] |location=New York |isbn=0316070521 |page=[https://archive.org/details/twilightdirector0000hard_z9g6/page/42 42] }}</ref> v ''Mladi luni'' pa mu bo videz posodil [[Kiowa Gordon]].<ref name=Wolfpack/> === Paul === '''Paul''' je bil, ko je izvedel, da se lahko spreminja v volkodlaka precej jezen. Je eden izmed največjih volkodlakov in ima temno sivo dlako. Na začetku četrte knjige Paul doživi vtisnjenje z Jacobovo starejšo sestro Rachel. To Jacoba in Billyja spravlja ob živce, saj je kar naprej v njuni hiši in je njuno hrano, vendar ga Billy sčasoma vzljubi, saj je ravno on razlog, da je Rachel več časa doma. V filmu ''Mlada luna'' bo Paula upodobil igralec [[Alex Meraz]].<ref name=Meraz>{{cite video |date=2009-04-16 |title=Alex Meraz: Life On The Set Of 'New Moon' |url=http://www.accesshollywood.com/video_1087333&dst=ah |publisher=Access Hollywood |accessdate=2009-04-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090502084028/http://www.accesshollywood.com/video_1087333%26dst%3Dah |archive-date=2009-05-02 |url-status=dead }}</ref> === Jared === '''Jared''' je bil drugi v tropu, ki je ugotovil, da se lahko spreminja v volkodlaka (prehitel ga je samo Sam Uley). Tudi on je eden izmed peterice, ki je doživela vtisnjenje: njegova izbranka je Kim, dekle, ki sedi zraven njega pri nekaj šolskih predmetih. Preden se je začel preobraževati, je ni niti opazil, po preobrazbi pa sta popolnoma nerazdružljiva. V filmu ''Mlada luna'' bo Jareda upodobil igralec [[Bronson Pelletier]].<ref name=Wolfpack/> === Leah Clearwater === '''Leah Clearwater''' je edina ženska članica tropa v zgodovini. V ''Mladi luni'' odkrije svoj skriti talent, ob pribljižno istem času pa se prvič preobrazi tudi njen mlajši brat, Seth. Ti dve preobrazbi naj bi bili povezani s [[srčna kap|srčno kapjo]] in smrtjo njunega očeta Harryja. S Samom Uleyjem hodi že leta, ko pa Sam spozna njeno sestrično v drugem kolenu, Emily, in z njo doživi vtisnjenje, zveza razpade. Sam pusti Leah in začne hoditi z Emily, rezultat tega pa je, da Leah postane zelo cinična in antigonistična. V ''Jutranji zarji'' se pridruži na novo ustanovljenemu tropu, katerega vodja je [[Jacob Black]]. V filmu ''[[Mrk (film, 2010)|Mrk]]'' (ki prihaja leta [[2010]]) Leah Clearwater bo upodobila [[igralec (umetnik)|igralka]] [[Julia Jones]].<ref name="Clearwaters">{{navedi splet | author=Nicole Sperling | title='Twilight Saga: Eclipse' beings production today | url=http://news-briefs.ew.com/2009/08/18/twilight-saga-eclipse-begins-production-today/ | work=[[Entertainment Weekly]] | date=2009-08-18 | accessdate=2009-08-20 | archive-date=2012-04-01 | archive-url=https://web.archive.org/web/20120401213456/http://news-briefs.ew.com/2009/08/18/twilight-saga-eclipse-begins-production-today/ | url-status=dead }}</ref> === Seth Clearwater === '''Seth Clearwater''' je Leahin mlajši brat. Ko se spremeni v volkodlaka, je barva njegove dlake rjava. Prvič se preobrazi v volkodlaka v drugi knjigi, ''Mlada luna'', ob pribljižno istem času kot njegova sestra. Med napadi v romanu ''[[Mrk (roman)|Mrk]]'', ko za nekaj časa ostane pri [[Bella Swan|Belli Swan]] in [[Edward Cullen|Edwardu Cullenu]], je star komaj petnajst let. Ko se prikažeta [[Jamesov klan#Victoria|Victoria]] in njen prijatelj Riley, se Seth bori in uniči Rileyja. V ''[[Jutranja zarja (roman)|Jutranji zarji]]'' se nekoliko spoprijatelji z Edwardom in celo pride na Bellino in Edwardovo [[poroka|poroko]]. Ko Jacob v isti knjigi ustanovi svoj trop, se mu Seth kaj hitro pridruži. V filmu ''Mrk'' bo Setha Clearwaterja upodobil [[igralec (umetnik)|igralec]] in [[pevec]] [[Boo Boo Stewart]].<ref name="Clearwaters"/> === Collin in Brady === '''Collin''' in '''Brady''' sta najmlajša člana [[La Push]]ovega tropa [[volkodlak]]ov. V ''Mrku'' sta stara 13 let in v ''Jutranji zarji'' sta predstavljena kot člana Samovega tropa. === Ostali volkodlaki === V ''Jutranji zarji'' je omenjenih še sedem volkodlakov, katerih imena so neznana. === Ephariam Black === '''Ephariam Black''' je bil dedek Billyja Blacka in bil je zadnja alfa Quileutskega tropa. Poleg njega sta njegov trop sestavljala še dva volkodlaka: Levi Uley in Quil Ateara St. (pradedek Jacobovega prijatelja Quila). Ephariam Black se je pogodil s Cullenovimi, ki so obljubili, da ne bodo nikoli stopili na ozemlje volkodlakov in da ne bodo nikoli pili človeške krvi. == Literatura == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Portal|Somrak}} *[http://www.stepheniemeyer.com Stephenie Meyer - Uradna spletna stran] [[Kategorija:Literarni liki]] [[Kategorija:Serija Somrak]] [[Kategorija:Liki serije Somrak]] qdgz1zxl6jov8ylltqmtyb0izhzgnzc 0 222372 6775015 6562817 2026-11-05T05:54:07Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6775015 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Planet | discovery=yes | physical_characteristics = yes | bgcolour=#FFFFC0 | name=2060 Hiron (asteroid) [[Slika:Chiron symbol (bold).svg|24px|⚷]]<br />95P/Hiron (komet) | discoverer=[[Charles Thomas Kowal|Charles T. Kowal]] | discovered=[[18. oktober]] [[1977]] | alt_names=1977 UB | mp_category=[[kentaver]],<ref name=Buie>{{navedi splet |author=[[Marc W. Buie]] |date=18. 8. 2007 |title=Orbit Fit and Astrometric record for 2060 |publisher=SwRI (Space Science Department) |url=http://www.boulder.swri.edu/~buie/kbo/astrom/2060.html |accessdate=13. 10. 2008}}</ref> [[komet]] |orbit_ref =<ref name=jpldata>{{navedi splet |date=28. 11. 2008 |title=JPL Small-Body Database Browser: 2060 Chiron (1977 UB) |url=http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=Chiron;orb=0;cov=0#phys_par |accessdate=15. 3. 2009}}</ref> | epoch=[[18. junij]] [[2009]] ([[julijanski dan|JD]] 2455000,5) | semimajor=13,708 [[astronomska enota|a.e.]] | perihelion=8,5114 AU <br />1,273 Gm | aphelion=18,891 AU <br />2,826 Gm | eccentricity=0,37911 | period=18539,017 [[dan|dni]] (50,76 let) | inclination=6,9311[[kotna stopinja|°]] | asc_node=209,31° | arg_peri=339,98° | mean_anomaly=94,716° | avg_speed=7,75 km/[[sekunda|s]] | dimensions=233&nbsp;±&nbsp;14 km<ref name=spitzer>{{navedi knjigo |chapter=Physical Properties of Kuiper Belt and Centaur Objects: Constraints from Spitzer Space Telescope |first1=John |last1=Stansberry |first2=Will |last2=Grundy |first3=Mike |last3=Brown |first4=Dale |last4=Cruikshank |first5=John |last5=Spencer |first6=David |last6=Trilling |first7=Jean-Luc |last7=Margot |title=The Solar System Beyond Neptune |publisher=The University of Arizona Press |editor1=Barucci, M.A. |editor2=Boehnhardt, H. |editor3=Cruikshank, D.P. |editor4=Morbidelli, A. |pages=161–179 |chapter-url=https://www.lpi.usra.edu/books/ssbn2008/7017.pdf |year=2007 |isbn=978-0-8165-2755-7}}</ref><br /> 132–152 km<ref name="Groussin2004">{{cite journal |url = http://adsabs.harvard.edu/cgi-bin/nph-bib_query?bibcode=2004A%26A...413.1163G&db_key=AST&high=3ec9955c7527328 |title = Properties of the nuclei of Centaurs Chiron and Chariklo |last = Groussin |date = januar 2004 |journal = Astronomy and Astrophysics |volume=413 |pages=1163–1175}}</ref> | mass=≈1. 10¹⁹ [[kilogram|kg]] (predvidevanje) <ref name=mass>Uporabljen polmer 116,5 km, določen z [[Vesoljski teleskop Spitzer|Vesoljskim teleskopom Spitzer]]; [[prostornina]] [[krogla|krogle]]* pri predpostavljeni gostoti 1,5 g/cm³ nam da maso (m=d*v) 9,93 {{e|18}}kg</ref> | density=''neznana'' | surface_grav=0,037–0,040 m/s² | escape_velocity=0,070–0,075 km/s | rotation=0,2466 [[dan|dni]] (5,918 [[ura|ur]]) <ref name=jpldata/> | spectral_type=B (po Tholenu), <br /> Cb (po SMASS) <ref name=jpldata/> | magnitude = ~18,7 <ref name=AstDys>{{navedi splet |title=AstDys (2060) Chiron Ephemerides |publisher=Department of Mathematics, University of Pisa, Italy |url=http://hamilton.dm.unipi.it/astdys/index.php?pc=1.1.3.0&n=Chiron |accessdate=15. 3. 2009}}</ref><br />15,6 ([[apsidna točka|prisončje]]&nbsp;opozicija) | abs_magnitude=6,5<ref name=jpldata/> | albedo=0,075&nbsp;±&nbsp;0,01<ref name=spitzer/><br /> 0,11&nbsp;±&nbsp;0,02 <ref name="Groussin2004"/> | angular_size = 0,035"&nbsp;(največ) <ref name="arcsec">{{navedi splet | last = Meech | first = Karen | date = 19. februar 1994 | url = http://www.stecf.org/poa/FOS/props/3769c.prop | title = The Structure of the Inner Coma of Comet Chiron: Imaging The Exopause | publisher = Institute for Astronomy, University of Hawaii | accessdate = 19. 10. 2007 | archive-url = https://web.archive.org/web/20090227063130/http://www.stecf.org/poa/FOS/props/3769c.prop | archive-date = 2009-02-27 | url-status = dead}}</ref> | single_temperature=~75 [[kelvin|K]]}} '''2060 Hiron''' (mednarodno [[poimenovanje astronomskih teles|ime]] asteroida je '''2060 Chiron''', kot komet pa ga označujejo '''95P|Hiron''' oziroma z uradno oznako '''95P/Chiron''') je [[asteroid]] [[asteroid tipa B|tipa B]] (po Tholenu) oziroma [[asteroid tipa C|tipa Cb]] (po SMASS), ki spada v skupino [[kentaver (planetoid)|kentavrov]]. Zaradi nekaterih lastnosti ga prištevajo tudi med [[komet]]e. == Odkritje == Asteroid je odkril [[Američani|ameriški]] [[astronom]] [[Charles Thomas Kowal]] 18. oktobra 1977 na [[Observatorij Palomar|Observatoriju Palomar]] <ref name=Kowal> {{cite conference | last1 = Kowal | first1 = C. T. | authorlink = Charles Kowal | last2 = Liller | first2 = W. | last3 = Marsden | first3 = B.G. | title = The Discovery and Orbit of (2060) Chiron | book-title = Dynamics of the solar system; Proceedings of the Symposium, Tokyo, Japan, 26-23 maj 1978. | pages = 245-250 | publisher = Reidel Publishing Co. | date = 1979 | location = Tokyo | url = http://articles.adsabs.harvard.edu/full/1979IAUS...81..245K | doi = | bibcode = 1979IAUS...81..245K | accessdate = 17. 3. 2009}}</ref>. Odkrito telo je dobilo začasno oznako 1977 _UB <ref name=Campins>{{navedi revijo| last1 = Campins | first1 = H. | authorlink = | last2 = Telesco | first2 = C. M. | last3 = Osip | first3 = D. J. | last4 = Rieke | first4 = G. H. | last5 = Rieke | first5 = M. J. | last6 = Schulz | first6 = B. | title = The Color Temperature of (2060) Chiron: A Warm and Small Nucleus | journal = [[The Astronomical Journal]] | volume = 108 | issue = 6 | pages = 2318–2322 | publisher = | location = | date = december 1994 | url = http://adsabs.harvard.edu/full/1994AJ....108.2318C | doi = 10.1086/117244 | bibcode = 1994AJ....108.2318C | accessdate = 15. 3. 2009}}</ref>. V času odkritja je bilo telo v [[apsidna točka|prisončju]] in je bil najbolj oddaljen znan [[asteroid]] <ref name=Campins/> Pozneje so ga našli še na nakaterih posnetkih, ki so bili posneti celo v letu 1895. Zaradi tega so njegovo [[tir]]nico lahko precej natančno določili <ref name=Kowal/>. V prisončju je bil v letu 1945, vendar ga niso opazili, ker se je v tistih letih zelo malo opazovali nebo. Tudi plošče niso bile dovolj občutljive, da bi lahko opazili počasi se gibajoče telo <ref name=Kowal/>. Ime je dobil v letu 1979 <ref name=Campins/> po [[kentaver|kentavru]] Hironu ( [[grščina|grško]] {{jezik-el|Χείρων}}) == Lastnosti == V vidnem področju in blizu [[infrardeče sevanje|infrardečega]] dela [[spekter|spektra]] kaže Hiron nevtralno sliko. Podoben je asteroidom [[asteroid tipa C|asteroidom tipa C]] in jedru [[Halleyjev komet|Halleyjevega kometa]] <ref name=Luu/>. Podatki o ocenjeni velikosti se precej razlikujejo. Lebofsky je ocenil, da ima Hiron premer okoli 180 [[kilometer|km]] <ref name="Groussin2004"/>. Ocene v 90. letih so bile bliže vrednosti 150&nbsp;km <ref name=jpldata/><ref name="Groussin2004"/>. Meritve med [[okultacija|okultacijo]] iz leta 1993 so kazale na premer okoli 180&nbsp;km <ref name="Groussin2004"/>. [[Vesoljski teleskop Spitzer]] je izmeril velikost premera telesa na 233 14 &nbsp;±&nbsp; 14&nbsp;km. To pomeni, da je Hiron velik približno tako kot asteroid [[10199 Hariklo]] <ref name=spitzer/>. Okoli svoje osi se zavrti v 5,918 [[ura]]h <ref name=Campins/>. == Hiron kot komet == V februarju 1988 je svetlost Hirona nenadoma narasla za 75% <ref name=croswell1990>{{navedi splet |date=1990-08-25 |title=The changing face of Chiron |publisher=New Scientist issue 1731 |author=Ken Croswell (Harvard University) |url=http://www.newscientist.com/article/mg12717314.800-the-changing-face-of-chiron-when-astronomers-discoveredchiron-between-the-orbits-of-saturn-and-uranus-in-1977-they-thought-itwasan-asteroid-in-a-very-strange-orbit-but-in-the-past-few-years-this-oddobject-has-begun-to-look-like-a-gigantic-comet-.html |accessdate=13. 10. 2008}}</ref>. To je značilnost [[komet]]ov in ne [[asteroid]]ov. V naslednjem letu je Hiron razvil tudi komo <ref name=croswell1990/>, v letu 1993 pa je kazal tudi rep <ref name=Campins/>. Hiron se je razlikoval od drugih kometov tudi po sestavi kome. V njegovi komi ni toliko vode, kot v komah drugih kometov. Hiron je predaleč od [[Sonce|Sonca]], da bi lahko voda [[sublimacija|sublimirala]] v večjih količinah <ref name=Luu>{{navedi revijo | last1 = Luu | first1 = Jane X. | authorlink = | last2 = Jewitt | first2 = David C. | title = Cometary activity in 2060 Chiron | journal = [[The Astronomical Journal]] | volume = 100 | issue = | pages = 913–932 | publisher = | location = | date = september 1990 | url = http://adsabs.harvard.edu/full/1990AJ....100..913L | doi = 10.1086/115571 | bibcode = 1990AJ....100..913L | accessdate = 15. 3. 2009}}</ref>. Hiron je uradno asteroid in komet. Takšna telesa včasih imenujejo tudi protokometi. Ker pa ima najmanj 130&nbsp;km v premeru, je za komet zelo velik. Po odkritju Hirona so odkrili še druge kentavre. Med njimi so skoraj vsi klasificirani tudi kot kometi. Primer: Asteroid [[60558 Eheklos]] kaže [[Komet#Koma|komo]] in so mu dodelili tudi oznako za komet [[174P/Eheklos]]. Med prehodom [[apsidna točka|prisončja]] je tudi kentaver [[52872 Okiroja]] (Okyrhoe ) postal svetlejši. Obstajajo pa tudi asteroidi, ki niso kentavri, pa jih prištevamo med komete glavni glavnega [[asteroidni pas|asteroidnega pasu]]. To so na primer [[4015 Wilson-Harrington]], [[7968 Elst-Pizaro]] in [[118401 LINEAR]]. == Tirnica == Hironova tirnica ima veliko [[izsrednost]]. Njegovo [[apsidna točka|prisončje]] je znotraj [[tir]]nice [[Saturn]]a, [[apsidna točka|odsončje]] pa je malo zunaj tirnice [[Uran]]a. V modernih časih se je komet maja 720 približal Saturnu na samo 30 [[giga|G]][[meter|metrov]]. Takrat se je velika polos njegove tirnice zmanjšala od 14,4 a.e.<ref name=Chiron700AD>{{navedi splet |title=Chiron's Osculating Elements 700AD generated with Solex 10 |url=http://home.comcast.net/~kpheider/Chiron700AD.gif |accessdate=2009-04-16}}</ref> na 13,7 a.e.<ref name=jpldata/>. Hiron je postal zanimiv, ker je to prvo telo, ki ima tirnico precej zunaj glavnega [[asteroidni pas|asteroidnega pasu]]. Kentavri nimajo stabilne tirnice. V milijonih let so zaradi težnostnih vplivov velikih planetov izvrženi iz [[Osončje|Osončja]] ali pa močno spremenijo svojo tirnico <ref name=Jewitt2006>{{navedi knjigo| authorlink=David C. Jewitt| first1=David C.| last1= Jewitt| first2= A.|last2= Delsanti| chapter=The Solar System Beyond The Planets| title=Solar System Update : Topical and Timely Reviews in Solar System Sciences| url=https://archive.org/details/isbn_9783540260561| publisher=Springer-Praxis Ed.| isbn= 3-540-26056-0| year=2006}} ([http://www.ifa.hawaii.edu/faculty/jewitt/papers/2006/DJ06.pdf Verzija PDF])</ref> Hiron bo v milijonu let postal kratkoperiodični komet <ref name=Horner2004>{{cite journal |last1= Horner |first1= J. |last2= Evans|first2= N.W.|last3= Bailey|first3= M. E. |title= Simulations of the Population of Centaurs II: Individual Objects |year=2004 |url=http://arxiv.org/abs/astro-ph/0408576 |accessdate=28. 8. 2008 }}</ref>. == Reference in opombe == {{portal|Astronomija}} {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=2060;orb=1;cov=0;log=0#orb Simulacija tirnice] {{ikona en}} * [http://www.aerith.net/comet/catalog/0095P/index.html Komet Hiron na strani Jošide Seiči] {{ikona en}} * [http://cometography.com/pcomets/095p.html Hiron na Kometografiji] {{ikona en}} * [http://jcometobs.web.fc2.com/pcmtn/0095p.htm Komet na strani Comet Orbit Home Page] {{ikona en}} {{start box}} {{succession box| title=[[Seznam periodičnih kometov]]| years= Komet Hiron<br />asteroid/komet<br />(95P/Hiron)| before=[[Komet Russell 4]]<br />(94P/Russell)| after=[[Komet Machholz 1]]<br />(96P/Machholz) }} {{end box}} {{Navigacija Mali planeti|2059 Baboquivari|2061 Anza}} {{Navpred MaliPlaneti}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Periodični kometi]] [[Kategorija:Asteroidi|0002060]] [[Kategorija:Asteroidi tipa C]] [[Kategorija:Astronomska telesa, odkrita leta 1977]] 6xm98sqrbm27kjqwbhr2xcebdth10fj 0 222653 6774824 6585467 2026-11-04T15:20:04Z Skot 232434 /* Delovanje v cesarstvu */ Higher resolution version of image #NKCR 6774824 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kraljevska oseba | name = Karel IV. | image = <!-- Wikidata --> | image_size = 180px | caption ='' Karel IV. z votivne slike nadškofa Jana Očka z Vlašimi''. Anežský klášter, Staroměstské náměstí, Praga, okrog 1370. | succession = Češki kralj | reign = 26. avgust 1346 - <br />29. november 1378 | predecessor = [[Ivan Češki|Ivan]] | successor = [[Vaclav IV. Češki|Vaclav IV.]] | coronation = 2. september 1347, [[Praga]] | succession1 = [[Rimsko-nemški kralj]] | reign1 = 11. julij 1346 - <br />29. november 1378 | predecessor1 = [[Ludvik IV. Wittelsbaški|Ludvik IV.]] | successor1 = [[Vaclav IV. Češki|Vaclav IV.]] | coronation1 = 26. november 1346, [[Bonn]] | succession2 = cesar [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] | reign2 = 1355 - <br />29. november 1378 | predecessor2 = [[Ludvik IV. Wittelsbaški|Ludvik IV.]] | successor2 = [[Sigismund Luksemburški|Sigismund]] | coronation2 = 5. april 1355, [[Rim]] | spouse = Blanche de Valoijska<br>Ana [[Palatinat|Pfalška]]<br>Ana [[Świdnica|Świdniška]]<br>Elizabeta [[Pomorjansko|Pomorjanska]] | issue = Margareta<br>Katarina<br>Elizabeta<br>[[Vaclav IV. Češki|Vaclav IV.]]<br>Ana<br>[[Sigismund Luksemburški|Sigismund]]<br> Ivan<br>Margareta | house = [[Luksemburžani]] | father = [[Ivan Češki|Ivan]] | mother = Elizabeta Přemysl (hči [[Vaclav II. Češki|Vaclava II.]]) | birth_date = <!-- Wikidata --> | birth_place = <!-- Wikidata --> | death_date = <!-- Wikidata --> | death_place = <!-- Wikidata --> | place of burial = [[Stolnica svetega Vida, Praga]] | religion = [[Katolicizem|katoliška]] }} '''Karel IV.''', [[Rimsko-nemški kralj|rimsko-nemški]] in [[Češka (zgodovinska dežela)|češki]] [[kralj]], [[cesar]] [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]], * [[14. maj]] [[1316]], [[Praga]], † [[29. november]] [[1378]], Praga. Karel je bil eden od najbolje izobraženih in diplomatsko spretnih vladarjev svojega časa. Več je dosegel z diplomacijo kot z vojno. Srednji Evropi je zagotovil obdobje miru. Pod njegovim vladanjem je postala Praga politični, ekonomski in kulturni center Svetega rimskega cesarstva. Izkazal se je že petnajstleten, ko je nadomeščal očeta na osvojenih ozemljih v severni Italiji in potem kot upravitelj na Češkem. Izkoristil je spor med tedanjim kraljem-cesarjem [[Ludvik IV. Wittelsbaški|Ludvikom IV. Wittelsbaškim]] in papežem ter s pomočjo papeža in starega strica [[Balduin Luksemburški|Balduina]] (brata cesarja [[Henrik VII. Luksemburški|Henrika VII.]]) dosegel, da ga je del nemških volilnih knezov izvolil za nemškega protikralja. S smrtjo očeta in kmalu nato tudi aktualnega cesarja je postal češki in rimsko-nemški kralj. Kot češki kralj je uredil upravljanje države, spodbudil velike gradnje v Pragi in jo napravil za politični, ekonomski in kulturni center in končno tudi za prestolnico Svetega rimskega cesarstva. Kot cesar je izdal temeljni zakon cesarstva (''[[Zlata bula (1356)|Zlato bulo]])'', ki je odtlej brez vmešavanja papeža urejal volitve rimsko-nemškega kralja. Dvakrat je potoval v [[Rim]], kjer se je pustil kronati za cesarja Svetega rimskega cesarstva, vendar trajnega vpliva cesarstva v Italiji ni mogel uveljaviti. Spore v cesarstvu je urejal z osebno prisotnostjo, s karizmo in ugledom cesarskega položaja. Svoji dinastiji, ki jo je osvobodil odvisnosti od [[Pariz|pariškega]] dvora, je pridobil [[Spodnja Lužica|Spodnjo Lužico]] in mejno grofijo [[Brandenburg (volilna kneževina)|Brandenburg]]. Za časa svojega življenja je dosegel kronanje sina [[Vaclav IV. Češki|Vaclava]] za rimsko-nemškega kralja. Napisal je avtobiografijo. ==Mladost== Karel je bil sin [[Luksemburg|luksemburškega]] grofa [[Ivan Češki|Ivana]], ki so si ga Čehi po uboju kralja [[Vaclav III. Češki|Vaclava III.]] izbrali za kralja, in Elizabete, hčerke češkega kralja [[Vaclav II. Češki|Vaclava II.]] iz rodu [[Přemyslidi|Přemyslidov]]. Po češkem deželnem zavetniku so ga krstili za Vaclava. Ko je bil star tri leta, ga je oče, ki je bil v sporu z ženo, na silo odvzel iz materine oskrbe. Nekaj časa je bil v varstvu barona Viljema Zajíc Vladeka, spomladi 1323 pa je s teto Marijo, ki se je poročila s francoskim kraljem [[Karel IV. Francoski|Karlom IV.]], prišel v vzgojo na pariški dvor, kjer so pred njim vzgajali že njegovega deda [[Henrik VII. Luksemburški|Henrika VII.]] in očeta Ivana. Pri birmi je prevzel ime svojega kraljevega botra, Karel, do katerega je čutil globoko spoštovanje. Poročili so ga z Blanko iz rodbine [[Valoijski]]h, nečakinjo francoskega kralja [[Filip IV. Francoski|Filipa IV.]] in polsestro kasnejšega kralja [[Filip VI. Francoski|Filipa VI.]] Deležen je bil temeljite vzgoje. Dokončal je študij na pariški univerzi. Velik vpliv nanj je imel tudi opat v [[Fécamp]]u, Pierre Roger, kasnejši papež [[Papež Klemen VI.|Klemen VI.]] Karla je utrdil v njegovi globoki religioznosti, mu posredoval občutek izbranosti, legitimnosti monarhove oblasti in predstavo o monarhovih nalogah in dolžnostih. Karel je napisal avtobiografijo, v kateri je na štiridesetih straneh popisal svoja otroška in mladeniška leta (do kronanja 1346), iz katere je razvidno, da do očeta ni imel nobenih čustvenih vezi.<ref>Hoensch, str. 107-108</ref> ==Odgovorne naloga v času očetovega vladanja== Petnajstletni Karel je moral leta 1331 v severni Italiji nadomeščati očeta (ko se je ta pogajal s cesarjem Ludvikom IV. na donavskem otoku pri [[Regensburg]]u). Kljub neizkušenosti je v težkih okoliščinah uspel obdržati osvojena ozemlja in bil po zmagi v bitki pri San Felice blizu [[Modena|Modene]] (25. avgusta 1332)<ref>Hoensch, str. 83</ref> povzdignjen v viteza. Oktobra 1333 se je na izrecno željo čeških baronov, ki niso bili zadovoljni z načinom vladanja njegovega očeta, vrnil v rodno deželo. Oče mu je podelil naziv mejnega grofa [[Moravska|Moravske]] in ga imenoval za upravnika [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]]. Tedaj je že obvladal francoščino, latinščino, nemščino in italijanščino, češčine pa se je moral na novo naučiti; kmalu jo je govoril "kot vsak drug Čeh". Njegovo prizadevanje, da bi obnovil tradicijo vladavine Přemyslidov, mu je prineslo široko priznanje in izboljšalo odnos Čehov do luksemburške dinastije. Osredotočil se je na obnovo upravljanja, pravne varnosti, saniranje financ in povrnitev zastavljenih kronskih posesti. Pri tem je bil tako uspešen, da se je oče zbal za svoj položaj in ga julija 1335 odstavil.<ref>Hoensch, str. 108</ref> Po smrti koroškega vojvode [[Henrik Koroški|Henrika]] (1335) je Karel nekaj časa pomagal svojemu mlajšemu bratu Ivanu Henriku (ki je bil poročen s Henrikovo hčerko [[Margareta Tirolska|Margareto]], dedinjo Tirolske) upravljati [[Tirolska|Tirolsko]].<ref>Hoensch, str. 94</ref> Pozimi 1336/37 se je pridružil očetu na njegovem drugem vojaškem pohodu v Litvo.<ref>Hoensch, str. 89</ref> Leta 1338, ob izbruhu stoletne vojne med Anglijo in Francijo, se je oče Ivan postavil na stran Francije in Karel se mu je pridružil.<ref>Hoensch, str. 90/91</ref><ref>Hoensch, str. 109</ref> Po premirju med Francozi in Angleži v [[Tournai]]u (24. september 1340, [[stoletna vojna]]) je Ivan v pričakovanju odločilne bitke sestavil oporoko, v kateri je za svojega glavnega naslednika določil Karla in mu namenil [[Češka (zgodovinska dežela)|Češko]], [[Šlezija|Šlezijo]] in [[Zgornja Lužica|Zgornjo Lužico]]; Ivanu Henriku je namenil [[Moravska|Moravsko]] in najmlajšemu Vaclavu [[Luksemburg]] in francoske [[fevd]]e.<ref name="H95">Hoensch, str. 95</ref> Februarja 1340 sta se nekdanji učenec Karel in njegov vzgojitelj Pierre Roger v [[Avignon]]u ponovno srečala in si medsebojno napovedala, da bo Pierre postal papež in Karel cesar.<ref name="H95"/> Kralj Ivan je popolnoma oslepel in ponovno predal Češko Karlu v upravljanje. 8. junija 1341 so se Čehi v Pragi na zboru plemstva, prelatov in predstavnikov mest poklonili Karlu kot bodočemu vladarju, čeprav je ta še vedno nosil samo naslov mejnega grofa Moravske. Papež [[Papež Benedikt XII.|Benedikt XII.]] je pooblastil praškega škofa, da Karla in njegovo ženo Blanko krona za kralja in kraljico Češke, toda Karel je iz obzirnosti do slepega očeta to odklonil. Začel je utrjevati prijateljske in obrambne vezi s poljskim kraljem [[Kazimir III. Poljski|Kazimirjem III.]] in ogrskim kraljem [[Ludvik I. Ogrski|Ludvikom I.]] (ki sta ga junija 1341 in februarja 1343 obiskala v Pragi)<ref>Hoensch, str. 96</ref> Že leta 1338 je Karel začel tkati sorodstvene vezi z evropskimi dvori. Svojo triletno hčer Margareto je zaročil s precej starejšim ogrskim (takrat še) prestolonaslednikom Ludvikom. ==Lobiranje in izvolitev za nemškega protikralja== Takratni nemški kralj in cesar Svetega rimskega cesarstva [[Ludvik IV. Wittelsbaški|Ludvik IV.]] iz rodu [[Wittelsbachi|Wittelsbachov]] je bi v nenehnem sporu s papežem; [[Papež Janez XXII.|Janez XXII.]] ga je izobčil in [[Papež Benedikt XII.|Benedikt XII.]] izobčenja ni odpravil. Cesarju so bili nenaklonjeni tudi [[Habsburžani]], ki so že bili nekoč cesarji, in [[Luksemburžani]], ki so menili, da jim je Wittelsbach po smrti Henrika VII. neupravičeno odvzel nasledstvo v cesarstvu. Tako so Luksemburžani in Habsburžani 15. decembra 1341 sklenili proti cesarju obrambno zvezo do končne zmage. Njihov načrt, da ustanovijo protikraljestvo s Karlom na čelu in potem Ludviku odvzamejo oblast, je podprl tudi novi papež [[Papež Klemen VI.|Klemen VI.]] Temu cilju so bili namenjeni številni obiski očeta Ivana in sina Karla pri [[Škofovska kurija|kuriji]] v Avignonu (v letih 1340, 1344 in 1346). Leta 1344 je Klemen VI. Karla imenoval za kandidata za protikralja in odobril ustanovitev nadškofije v Pragi; Češka je tako v cerkveni organiziranosti postala neodvisna od nadškofije v [[Mainz]]u;<ref>Hoensch, str. 97</ref> prvi praški nadškof je leta 1344 postal Arnošt z Pardubic. Po epizodi z udeležbo na tretjem Ivanovem pohodu v [[Litva|Litvo]] (1344/45), ki je pripeljal do številnih vojaških zapletov, Karla pa za nekaj časa celo v ujetništvo<ref>Hoensch, str. 98</ref> , je Karel sam prevzel pobudo pri lobiranju za protikralja. Povezal se je z vplivnim starim stricem [[Balduin Luksemburški|Balduinom]], bratom cesarja Henrika VII. in nadškofom v [[Trier]]u, s katerim Karel dotlej ni imel prijateljskih odnosov. Karel mu je obljubil, da bo dal nadškofiji v fevd velike dele luksemburških ozemelj (ki so bila namenjena njegovemu mlajšemu bratu Vaclavu). Prisilil je kralja Ivana in njegovo ženo Beatrice, da sta za 30.000 florintov zastavila nekaj svojih mest, s katerimi je potem Balduin podkupil [[köln]]skega nadškofa Walrama (von Jülich). Balduin je zastavil ves svoj prestiž in obljubil podobne usluge tudi drugim renskim knezom. Aprila 1346 sta bila kralj Ivan in Karel ponovno v Avignonu pri papežu; papež je na tem sestanku sebi in svojim naslednikom utrl pravico, da smejo sodelovati pri odločanju o vseh tedanjih in bodočih sporih med Francijo in cesarstvom. 28. aprila je Klemen VI. razglasil mesto rimsko-nemškega kralja za nezasedeno in pozval volilne kneze k izvolitvi Karla za kralja. 20. maja je (proti volji stolnega [[Kapitelj|kapitlja]] ravnokar imenovani) majnški nadškof Gerlach von Nassau pozval [[Volilni knez|volilne kneze]] ne volitve v [[Rhens]]. 11. julija 1346 so se volitev udeležili [[Mainz|majnški]], [[köln]]ski in [[trier]]ski nadškof, češki kralj in [[Saška (volilna kneževina)|saški]] volilni knez. [[Brandenburg (volilna kneževina)|Brandenburški]] glas so razglasili za nezasedenega, [[Palatinat|pfalški]] volilni knez pa je bil odsoten. Volivci so soglasno za novega rimsko-nemškega kralja razglasili Karla. Kronanje je bilo predvideno za 26. avgust v [[Aachen|Aachnu]].<ref>Hoensch, str. 99-100</ref> ==Uveljavitev na položaju rimsko-nemškega kralja== Cesar Ludvik IV. Karlove izvolitve seveda ni priznal. Ravnokar je od svojih nizozemskih sorodnikov podedoval velika zemljišča ([[Hainaut]], [[Holandija|Holandijo]], [[Zelandija|Zelandijo]]), ki so povečala njegove dohodke. Južno nemške pokrajine in [[Svobodno cesarsko mesto|cesarska mesta]] so bili v njegovem taboru. Pred kratkim si je pridobil Brandenburg in Tirolsko. Sklenil je zavezništvo s francoskim kraljem [[Filip VI. Francoski|Filipom VI.]] Nasprotno je Luksemburžanom grozila vojna. Angleški kralj [[Edvard III. Angleški|Edvard III.]] se je 12. julija 1346 izkrcal v [[Normandija|Normandiji]]. Luksemburžani, zvesti pogodbi iz leta 1332, so priskočili Francozom na pomoč. Slepi Ivan je prevzel poveljevanje francoske predhodnice. Pridružil se mu je tudi Karel s češkim kontingentom. 26. avgusta 1346 so Angleži [[Bitka pri Crecyju|pri Crécyju]] močno porazili številčno veliko močnejše Francoze. Med desetimi francoskimi knezi in osemdesetimi zastavonošami je padel tudi kralj Ivan. Laže ranjenega Karla je spremstvo rešilo iz boja.<ref>Hoensch, str. 101</ref> V nasprotju z očetovo oporoko je Karel namesto mladoletnega brata Vaclava sam prevzel oblast v grofiji Luksemburg. Izpolnil je obljube, ki jih je dal Balduinu pred volitvami. Klemen VI. je 6. novembra 1346 slavnostno priznal Karla za rimskega kralja, kar pa ni spodbudilo večine državnih knezov, da bi mu sledili. Ker Aachen in Köln Karla nista hotela sprejeti, ga je 26. novembra na hitro v [[Bonn]]u okronal kölnski nadškof Walram. Bolj slavnostno je bilo 2. septembra 1347 kronanje v Pragi za češkega kralja v [[Stolnica svetega Vida, Praga|cerkvi sv. Vida]], ki so se ga vendarle udeležili številni posvetni in cerkveni knezi. Pred tem je Karel mestom in plemstvu podelil številne privilegije. Najel je že veliko vojsko za napad na [[Vojvodina Bavarska|Bavarsko]], ko je izvedel, da je njegov nasprotnik, Ludvik IV., pri lovu na medveda 11. oktobra doživel srčni napad in umrl. Čeprav je trajalo še dve leti, da je obvladal vsa nasprotovanja in uveljavil svojo oblast, je bil odtlej še bolj prepričan, da je od boga izbran za vladarja.<ref>Hoensch, str. 110-111</ref> Med sinovi Ludvika IV. ni bilo nobenega, ki bi ga hotel naslediti. Karlu se je na potovanju skozi [[Frankovska|Frankovsko]] in [[Švabska|Švabsko]] poklonilo vse več knezov. Knezom in mestom je potrjeval stare privilegije in bil radodaren z novimi. Ko je prišel v [[Porenje]], so njegovi nasprotniki (10. januarja 1348) za protikralja izvolili angleškega kralja Edvarda III., ki pa krone ni sprejel, pač pa je sprejel od Karla ponujeno pogodbo o zavezništvu. 26. maja 1348 je Karlu priznal [[vazal]]stvo tudi avstrijski vojvoda [[Albreht II. Avstrijski|Albert II.]] Šele v začetku leta 1349 je vitez-najemnik, [[Turingija|turingijski]] grof Günter von Schwarzburg izrazil pripravljenost, da prevzeme vlogo protikralja. Izvolili so ga knezi [[Palatinat|Pfalza]], [[Brandenburg (volilna kneževina)|Brandenburga]] in Sachsen-Lauenburga.<ref>Hoensch, str. 114-115</ref> Avgusta 1348 se je pred nadškofom [[Magdeburg]]a pojavil star romar, ki se je izdajal za Waldemarja, sina mejnega grofa Waldemarja Brandenburškega Velikega, katerega grofijo je bil umrli cesar Ludvik IV., kljub protestom grofovega sorodstva, podelil v fevd svojemu sinu [[Ludvik Starejši|Ludviku V. Bavarskemu, Starejšemu]]. Karel IV. je izkoristil nezadovoljstvo z oblastjo Wittelsbachov in domnevnemu Waldemarju podelil v fevd mejno grofijo [[Brandenburg (volilna kneževina)|Brandenburg]], potem ko se je ta v korist češke krone odrekel [[Spodnja Lužica|Spodnji Lužici.]] Pogodba (22. novembra 1348) s poljskim kraljem [[Kazimir III. Poljski|Kazimirjem III.]] je uredila razmere na češko poljski meji in potrdila češko oblast nad [[Šlezija|šlezijskimi]] vojvodstvi, ki so se kmalu nato tudi formalno pridružila češki kroni. Na obisku v [[Dresden|Dresdnu]] je uspelo Karlu pridobiti na svojo stran tudi deželne grofe [[Turingija|Turingije]] in mejne grofe [[Meißen|Meißna]]. Po nekaj spopadih pri [[Mainz]]u, začetkom maja 1349, se je bolni Günther za 20.000 mark srebra odpovedal kraljevski časti in že 12. junija umrl.<ref>Hoensch, str. 115-116</ref> Med tem pa je Karel s presenetljivim manevrom razrešil sebi v prid tudi spor z Wittelsbachi. 1. avgusta 1348 je umrla Karlova prva žena Blanka in Karel se je 4. marca 1349 na hitro poročil z dvajsetletno Ano, hčerko [[Palatinat#Nastop Wittelsbachov|pfalškega]] grofa Rudolfa II., ki je bil brez sina in je zetu zapisal v pričakovanje Zgornji palatinat (''Oberpfalz''), ki je mejil na Češko. S tem ni zarezal le v enotnost Wittelsbachov, ampak tudi v njihovo pfalško vejo. Ludvik Starejši in njegovi bratje so spoznali, da je najpametneje pobotati se s Karlom. Ta se je pokazal velikodušnega in je grofijo Brandenburg ponovno dal v fevd Wittelsbachom (1350). Lažni Waldemar ni bil več potreben in je brezmočen čez šest let umrl.<ref>Hoensch, str. 116</ref> Po tem uspehu se je dal Karel 17. junija 1349 ponovno izvoliti za rimsko-nemškega kralja; izvoljen je bil soglasno. Kronanje je bilo šest tednov kasneje; to pot ga je kronal stari stric Balduin v Aachnu. Karel se je počutil kot četrti naslednik Karla Velikega, zato Karel IV. (tudi kot češki kralj, čeprav bi tam moral biti I.) Vsesplošno priznanje knezov in mest je Karel plačal z izredno velikodušnim podeljevanjem fevdov in koncesij, za kar je porabil še preostalo kronsko imetje in zastavil dolgoletne dohodke od cesarskih mest, skupaj v nepredstavljivi vrednosti 1,8 milijonov florintov.<ref>Hoensch, str. 117</ref> Skoraj polovico od tega so dobili volilni knezi. Z varčnim gospodarjenjem v cesarstvu je potem do 1370-tih let mnoge fevde vrnil kroni, pri čemer iz Češke (zaradi obljub, ki jih je dal Čehom ob volitvah za češkega kralja) ni smel prelivati denarja. ==Kralj na Češkem== [[slika:Karte_B%C3%B6hmen_unter_Karl_IV.png|thumb|Dežele češke krone ob koncu vladanja Karla IV.]] Karel je leta 1346, ustrezno očetovi oporoki, mlajšemu bratu Ivanu-Henriku (ki so ga Tirolci zaradi neprimernega vedenja izgnali) prepustil v upravljanje mejno grofijo [[Moravska|Moravsko]]. Leta 1349 mu je dal grofijo v fevd pod pogojem, da se brat in njegovi nasledniki odpovejo pravici nasledstva na Češkem, dokler bo Karlova družina imela naslednike, in pod pogojem, da se škofija Olomuc in vojvodina Troppau neposredno podredita Češki.<ref>Hoensch, str. 120</ref> ===Graditev prestolnice v Pragi=== [[slika:FFridrich%2C_Karl%C5%A1tejn.jpg|thumb|Grad Karlštejn na fotografiji iz leta 1870.]] Karel je ob ustanovitvi češko-moravske [[Cerkvena pokrajina|cerkvene pokrajine]], ki je sledila ustanovitvi praške nadškofije (1344), na [[Hradčani]]h položil temeljni kamen za praško [[Stolnica svetega Vida, Praga|katedralo sv. Vida]] in ukazal gradnjo [[Praški grad|nove kraljeve palače]] ter s tem jasno pokazal, da bo tu bodoče upravno in duhovno središče kraljevine. Marca 1348 je ukazal gradnjo praškega [[Praga#Novo mesto (Nové Město)|Novega mesta]], kjer je ustanovil tudi Emausov samostan. 7. aprila 1348 je ustanovil [[Praga#Karlova univerza v Pragi (UK)|praško univerzo]] z oddelki za teologijo, filozofijo, pravo in medicino. En dan ježe iz Prage je dal zgraditi [[grad Karlštejn]], namenjen hranjenju nemških in čeških kraljevih insignij in relikvij, ki jih je strastno zbiral. Reprezentativne zgradbe je do svoje smrti (1352) načrtoval arhitekt kralja Ivana, Matija iz Arrasa (Mathieu d'Arras), po njegovi smrti pa je delo nadaljeval [[Peter Parler]], kateremu je Karel zaupal tudi gradnjo novega [[Karlov most|kamnitega mostu]] preko Vltave z znamenitimi stolpi.<ref>Hoensch, str. 118-119</ref> ===Zakonodaja in sodstvo=== Karel je februarja 1348 v Pragi sklical predstavnike stanov vseh čeških kronskih dežel na posvetovanje, kako zbrati stare pravne zakone, jih poenotiti in izdati v enem pravnem zborniku. 2. aprila je, ne kot češki vladar ampak kot ''Romana regia auctoritate'', potrdil vrsto listin in starih privilegijev, ki so jih izdali cesarji od [[Friderik I. Barbarossa|Friderika I.]] (1158) do [[Albreht I. Habsburški|Alberta I.]] (1298) in so utemeljevali svobodno in suvereno češko kraljevino. Vpeljal pa je tudi novosti: poleg moškega nasledstva je za luksemburško dinastijo predvidel tudi dedovanje po ženski liniji. Pravico stanov, da volijo kralja, je priznal samo še ob izumrtju dinastije. Dober ducat šlezijskih vojvodstev, ki so se od 1290-tih let prostovoljno podredile češki kroni, je neposredno vključil v češko kraljevino. Ni pa mu uspelo odpraviti deželnih institucij, tako da sta Šlezija in Moravska ohranili svojo pokrajinsko samostojnost.<ref>Hoensch, str. 119-120</ref> Karel je okrog sebe zbral krog predanih mu baronov, ki so prevzeli najvažnejše državne službe. Vzpodbujal je pripadnost češki kroni in ji dajal prednost pred cesarsko. Podpiral je neplemiške stanove in kraljevo oblast krepil z izkoriščanjem nasprotij med visokim in nizkim plemstvom. Ni pa mu uspelo vpeljati [[vazal]]nega odnosa po zahodnjaškem vzorcu in odstraniti starih nasprotij med kraljem in plemstvom. Moral je sprejeti četrtletna sestajanja plemiških deželnih sodišč, na katerih so sodili iz plemstva izvoljeni porotniki. Zemljiški gospodje so sodili svojim podložnikom. Vrhovnemu kraljevemu sodnemu nadzoru so se izmikala tudi mesta in duhovščina. Tako je imelo kraljevo dvorno sodišče sodno oblast le nad neposrednimi kraljevimi vazali.<ref>Hoensch, str. 121-122</ref> Karel je dal pripraviti celovit sistem 127-tih zakonov, kasneje poznan pod imenom ''Maiestas Carolina'', ki bi ob sodelovanju vseh stanov zagotavljal centralizirano, pravno in upravno urejeno vodenje države. Zakoni so bili naperjeni proti samovolji plemiških magnatov, poudarjali so skrb za vse državljane in neobhodnost sodelovanja plemstva pri modernem upravljanju. Toda plemstvo, ki je v vzhodnoevropskih deželah tradicionalno zavračalo vse napisane zakone, ki bi ga kakorkoli omejevali, je jeseni 1355 na državnem zboru stanov osnutek zakonov zavrnilo. Po tem razočaranju Karel in njegovi nasledniki do leta 1419 niso več sklicali skupnega zbora čeških kronskih dežel. Karel je odtlej svoje cilje uveljavljal vljudno s svojim osebnim vplivom, finančnimi spodbudami, pa tudi s podkupovanji, intrigami, z laskanjem in grožnjami.<ref>Hoensch, str. 122-123</ref> Med svojim dolgim vladanjem je izdal množico pravnih predpisov in zakonov za vse veje gospodarstva in dejavnosti, predpisov potrebnih pri gradnji mest, davčnih spodbud itn. Osebno se je npr. posvetil načrtom praškega Novega mesta z njegovim pravokotnim sistemom ulic, vplival na predpise za oprostitev davkov za nove naseljence v prvih dvanajstih letih, izbiro dovoljenih obrti, velikosti zidanih stavb in delavnic, pa tudi ureditev mestnega reda.<ref>Hoensch, str. 125</ref> Zapustil je ogromno evropsko korespondenco, 7.500 pisnih dokumentov, trikrat več listin kot njegov cesarski predhodnik Ludvik IV. v enako dolgem času vladanja. Ustvaril je kraljevo vladarsko in upravno centralo. Čeprav je moral obljubiti, da bo zaposloval le domačine, je vendarle pripeljal v Prago vrsto izjemnih strokovnjakov, veliko iz [[Nürnberg|nürnberških]] trgovskih in bančnih krogov. Močno je napredoval tudi jezik, ki so ga uporabljali v listinah. Njegovi svetovalci so bili pretežno pravno izobraženi, le maloštevilni so izhajali iz visokega plemstva. Med njimi so bili najpomembnejši praški nadškof Arnošt z Pardubic, sin viteške rodbine v kraljevi službi, in po smrti tega (1364) njegov naslednik Jan Očko z Vlašimi; Jan IX. ze Středy (oz. Johann von Neumarkt) je bil dvajset let vodja kraljeve pisarne in je bil zaslužen za jasne formulacije v listinah.<ref>Hoensch, str. 125-127</ref> ===Finance=== V času najemniških vojska in velikih gradenj so dohodki od kronskih posesti in pravic malo zalegli, kot tudi prihodki od carin, mitnin, taks, dohodki od soli in vina. Glavni vir dohodkov je bilo rudarstvo, predvsem pridobivanje srebra iz čeških rudnikov ([[Kutna Gora]], Jihlava in Stříbro).<ref>Hoensch, str. 187</ref> Vse pomembnejši so postali dohodki, ki so prihajali iz mest; Karel je kmalu spoznal, da se denar najhitreje koncentrira v trgovini in bančništvu. Pomembne so bile dajatve [[Judje|Judov]], ki so jih državi plačevali za svojo zaščito. Plemstvo je kralju dovoljevalo razpis posebnih davkov le ob izrednih stiskah, vendar jih je Karel kljub temu z veliko iznajdljivostjo vedno znova zahteval. Z železno varčnostjo in z reorganizacijo upravljanja kraljevih prihodkov je v svojem dolgem vladanju uspel kroni povrniti v času kralja Ivana zastavljeno kraljevo imetje in, posebno s pomočjo upravnikov iz krogov meščanstva, toliko napolniti blagajne, da je mogel izpeljati gradbena dela v Pragi in drugod po deželi in celo dokupiti ozemlja, s katerimi je zaokrožil češke dežele.<ref>Hoensch, str. 124-125</ref> ===Udarci usode=== Osebno so Karla v tem času doleteli težki udarci usode. Leta 1349 mu je od [[Kuga|kuge]] umrla hči Margareta, ki se je malo pred tem poročila z Ludvikom I. Ogrskim. Istega leta je umrla tudi Karlova sestra Bona/Guta. Karlova druga žena Ana, ki je bila novembra 1349 v Pragi kronana za češko kraljico, je januarja 1350 rodila dolgo pričakovanega prestolonaslednika Vaclava, ki pa je umrl že decembra 1351; februarja 1353 je umrla tudi Ana. V skrbi za nasledstvo dinastije se je Karel že v marcu dogovoril z nekdanjim zetom, [[Ludvik I. Ogrski|Ludvikom I. Ogrskim]], za poroko s štirinajstletno Ano [[Świdnica|Švidniško]], nečakinjo Ludvika I. in pranečakinjo poljskega kralja [[Kazimir III. Poljski|Kazimirja III.]], ki so jo vzgajali na ogrskem dvoru in je bila namenjena umrlemu Vaclavu. Zaroka je bila že maja 1353. A Karel je moral čakati do leta 1358, da mu je Ana rodila prvega otroka, hčer Elizabeto; drugi (1361) je bil sin [[Vaclav IV. Češki|Vaclav]]. Takšna ženitvena politika pa je Karlu in luksemburški dinastiji prinašala tudi nova ozemlja. Septembra 1352 je umrl nekdanji Karlov tast, pfalški grof Rudolf II. in Karel je lahko Zgornji palatinat (''Oberpfalz'') priključil Češki; malo kasneje je k temu dodal še vas [[Erlangen]]. Leta 1368 je umrl vojvoda Bolko II., gospodar vojvodine Świdnica-Jauer, ki je bil brez sinov in je bil Anin skrbnik. Tako je Češki pripadla tudi ta zadnja izmed sedemnajstih delnih vojvodin, na katere je v začetku 14. stoletja razpadla nekdanja vojvodina Šlezija.<ref>Hoensch, str. 128-131</ref> ==Delovanje v cesarstvu== [[slika:HRR_14Jh.jpg|thumb|Sveto rimsko cesarstvo v času Karla IV.]] Med tem ko se je mudil na Češkem, je Karel vodenje cesarstva prepuščal staremu stricu [[Balduin Luksemburški|Balduinu]], ki ga je imenoval za cesarskega [[vikar]]ja. Ko je stric januarja 1349 umrl, je za cesarskega vikarja imenoval grofa Bömunda von Saarbrückna. Cesarstvo je močno prizadela [[kuga]], ki se je leta 1348 z veliko hitrostjo od zahoda razširila po vsem ozemlju in v treh letih pomorila najmanj četrtino, ponekod celo tretjino prebivalstva.<ref>Kuga se je ponovila v letih 1357-62, 1369-76, 1380-83. Prebivalstvo se je zmanjšalo najmanj za četrtino, ponekod za polovico, na območju cesarstva od 12-13 milijonov na 8-9 milijonov in se do leta 1420 še naprej zmanjševalo; na prvotno vrednost se je vrnilo šele okrog leta 1500. Hoensch, str. 179</ref> Ljudje so imeli epidemijo za božjo kazen, ki so jo s svojimi grehi priklicali predvsem Judje. Tudi plemiči in mestni sveti so spodbujali k pogromom proti njim in plenili njihovo premoženje. Karel, ki je od Judov celo pobiral davek za njihovo zaščito, bil pa je pri njih tudi močno zadolžen, se je potuhnil in jim v cesarstvu ni nudil pravne in vojaške zaščite; s tem je postal tajni sokrivec ekscesov. Nasprotno je, očitno prepričan v nedolžnost Judov, na Češkem in v Šleziji nastopil proti histeriji pogromov, tako da se je v te dežele zateklo mnogo Judov iz cesarstva. ===Potovanje v Rim na kronanje za cesarja=== Karel je že od leta 1350 pripravljal pot na kronanje za cesarja v Italijo, ki pa je bila zelo nemirna; za svoje interese so se med seboj bojevali [[rimska kurija]], [[Milano]], [[Firence]] in [[Beneška republika|Benetke]]. Tudi novi papež, [[Papež Inocenc VI.|Inocenc VI.]] je kazal interes, da prenese svoj sedež iz Avignona nazaj v Rim, seveda pod pogojem, če bi Karel uspel prej pomiriti deželo. Karel je želel najprej poskrbeti za mir severno od [[Alpe|Alp]]. Poleti 1353 je objezdil [[Bavarska|Bavarsko]], [[Frankovska|Frankovsko]], [[Švabska|Švabsko]], Zgornje in Srednje [[Porenje]] pa tudi [[Lotaringija|Lotaringijo]]. S svojo osebno prisotnostjo je miril spore, krepil obstoječe mirovne povezave in vzpostavljal nove. Nasprotoval je povezovanju mest, spodbujal pa je povezave med plemstvom in mesti.<ref>Hoensch, str. 136</ref> Kot prvi cesar po [[Staufovci]]h je obiskal [[Metz]] na skrajnem zahodu cesarstva. Ponovno je oživil deželni mir (ki ga je leta 1343 uveljavil njegov oče) in opozoril meščane, da si lahko vladajo tudi sami, brez pariškega dvora ali parlamenta.<ref>Hoensch, str. 139</ref> Karel se je 19. marca 1354, izključno v svojem interesu (proti interesu cesarstva), povezal s [[Družina Visconti|protiviscontijevsko]] ligo, ki naj bi mu omogočila prehod Alp in pot do Rima. Potem ko je zgodaj poleti 1354 podprl avstrijskega vojvodo [[Albreht II. Avstrijski|Alberta II.]] v sporu s [[Švica]]rji in se 1. avgusta pobotal z Ludvikom Starejšim, ki je dovolil njegovi vojski prehod preko Bavarske, je konec septembra v spremstvom 300 mož odrinil iz [[Nürnberg]]a proti Italiji. Junija je Karlovo odposlanstvo z nadškofom [[Giovanni Visconti (nadškof)|Giovannijem Viscontijem]] in njegovimi tremi nečaki sklenilo pogodbo (nasprotno tisti z ligo), ki naj bi bodočemu cesarju omogočila začeti mirovno misijo. 4. januarja je Karel preko [[Udine|Udin]] in [[Mantova|Mantove]] prispel v [[Milano]] in bil naslednji dan, kot njegov ded [[Henrih VII. Luksemburški|Henrik VII.]], kronan z [[Železna krona Langobardov|železno krono Langobardov]] v cerkvi sv. Ambrozija. Za plačilo 150.000 florintov je [[Družina Visconti|Viscontije]] priznal za cesarske vikarje na območju, ki je bilo pod njihovo oblastjo. Ti so prispevali tudi 50.000 florintov za Karlovo pot v Rim in mu v spremstvo dodali 200 vitezov. Z diplomatsko spretnostjo je istočasno dosegel premirje v severni Italiji. 18. jan je prispel v [[Pisa|Piso]] in takoj ustavil strankarske boje v mestu. Potrdil je stare in podelil nove pravice in se dogovoril za plačilo obljubljene denarne podpore. Priključila sta se mu žena Ana, ki jo je pripeljalo češko spremstvo, in kardinal Petrus von Ostia, ki naj bi izpeljal kronanje. Karla je tedaj spremljala že za boj sposobna skupina vojakov. Odposlanci Firenc so s poskusom podkupovanja Karlovih ljudi skušali doseči, da bi Karel priznal mestne statute, ne da bi vstopil v mesto. Ko je Karel že pripravljal napad, so se s posredovanjem kardinalskega legata Petrusa vendarle sporazumeli, da bo Karel priznal njihove zakone, mesto pa bo plačalo 100.000 florintov zaostalega cesarskega davka in potem še sproti vsako leto 4.000 ter da bo najelo 200 vitezov za Karlovo spremstvo. Ob prihodu v [[Siena|Sieno]] je v mestu ravno prišlo do prevrata. Papež je uredil navidezno pobotanja med Luksemburžani in [[Neapeljsko kraljestvo|neapeljsko]] vladarsko hišo; kraljici [[Ivana I. Neapeljska|Ivani]] so bili potrjeni cesarski fevdi-grofije [[Provansa]], [[Forcalquier]] in [[Piemont]]. [[slika:Adolf Liebscher - Vjezd Karla IV. s Annou Svídnickou do Říma roku 1355 (Historie českého národa v obrazech, obr. 031) retouched.jpg|thumb|Karel IV. in Ana Švidniška na ježi v Rim.]] 1. aprila 1355 je Karlov sprevod prispel pred [[Rim]]. Ker je Karel prejšnjemu papežu Klemenu VI. obljubil, da bo v mesto vstopil le na dan kronanja, je sprva obiskal Rim oblečen v romarja. Uradno je v večno mesto vstopil na velikonočno nedeljo, 5. aprila 1355, v spremstvu soproge Ane in 1.500 vitezov. V mestu je vladal mir in kronanje je bilo mogoče izpeljati po starodavnem običaju. Že zvečer je sprevod zapustil mesto. Upanje Inocenca VI., da bo Karel kot zapriseženi zaščitnik cerkve takoj z vojsko nastopil proti njegovim sovražnikom v Rimu, se ni izpolnilo. 19. aprila je Karel ponovno prispel v Sieno. Viscontiji niso bili zadovoljni, ker je cesar podeljeval imenovanja tudi njihovim sovražnikom. Odločno je odklanjal pogoste zahteve, da bi ukinil razsodbe svojega deda in tako spravil pod vprašaj pravičnost Henrikovega razsojanja v Italiji. V Pisi je prišel vladarski par v smrtno nevarnost, ko je zagorela hiša, v kateri je bival. S postankoma v [[Cremona|Cremoni]] in [[Belluno|Bellunu]] se je Karel hitro vrnil domov in prispel v [[Regensburg]] 3. julija 1355.<ref>Hoensch, str. 140-143</ref> [[Francesco Petrarca]], ki je veliko pričakoval od Karlovega prihoda, je njegov hitri odhod grajal, firenški kronist Matteo Villani pa je prvi napisal, da je Karel po finančnem pritisku na italijanske komune z znatnim bogastvom zapustil izropano deželo. Dejansko je večino denarja porabil na poti. ===Zlata bula. Karel na višku cesarske oblasti=== [[slika:Goldene-bulle_1c-480x475.jpg|thumb|[[Zlata bula (1356)]].]] Cesar je za 1. november 1355 v [[Nürnberg]]u sklical dvorni zbor, na katerem so obravnavali predvsem dve temi: velikokrat sporno pravico sodelovanja pri volitvah nemškega kralja in način volitev. Rezultat dolgotrajnih pogajanj je bila 10. januarja 1356 na slavnostnem zboru v Nürnbergu objavljena listina, ki je po zlatem pečatu kmalu dobila ime ''[[Zlata bula (1356)|Zlata bula]]'' in ki je postala (edina) ustava prvega nemškega [[Sveto rimsko cesarstvo|rajha]]. V 23-tih poglavjih je natančno določeno, kdo ima pravico voliti novega rimsko-nemškega kralja, opisan je postopek volitev in privilegiji volilnih knezov. 11. decembra 1356 je bilo v [[Metz]]u dodanih še 8 poglavij. Zlata bula je papežu, ki v njej sploh ni omenjen, onemogočila vmešavanje v volitve kralja. Dejanski zmagovalci pogajanj so bili [[volilni knez]]i, ki so s pridobljenimi pravicami znotraj svojih kneževin dobili tako rekoč neomejeno oblast. Med sedmimi volilnimi knezi, ki so dobili pravico voliti kralja, ni bilo Habsburžanov in bavarskih Wittelsbachov, glavnih tekmecev Luksemburžanov.<ref>Hoensch, str. 144-148</ref> Pogajanja o Zlati buli so spremljali številni dogodki. Leta 1356 je prišlo na meji med Moravsko in [[Spodnja Avstrija|Spodnjo Avstrijo]] do konflikta s [[Habsburžani]], ki ga je razrešila razsodba ogrskega kralja šele naslednje leto. Ob tej priložnosti sta se Karel in Ludvik I. na srečanju v [[Gjur|Győru]] pogovarjala tudi o Ludvikovi nameri, da ponovno zavzame [[Dalmacija|Dalmacijo]]; Karel je namero podprl. Toda prvi ogrski napad na [[Treviso]], avgusta 1356, [[Ludvik I. Ogrski#Obdobje 1355-1358. Zavzetje Dalmacije|ni bil uspešen]] in šele februarja 1358 je Ogrski z mirom v [[Zadar|Zadru]] uspelo doseči, da so se Benečani odpovedali Dalmaciji.<ref>Hoensch, str. 149</ref> Konec maja 1356 so na [[Dunaj]]u potekali pogovori z vojvodo [[Albreht II. Avstrijski|Albertom II.]], namenjeni reševanju obmejnega spora in pomiritvi Habsburžanov, ker niso bili sprejeti v krog volilnih knezov. Karlov zet, avstrijski vojvoda [[Rudolf IV. Habsburški|Rudolf IV.]] je poskušal ta primanjkljaj nadomestiti tako, da je s [[Vojvodina Avstrija#Obdobje Rudolfa IV. in njegovih bratov|ponarejenimi listinami]] dokazoval višji rang avstrijskega vojvodstva (nadel si je naziv nadvojvoda).<ref>Hoensch, str. 150</ref> Po porazu Francozov v bitki proti Angležem [[Bitka pri Poitiersu|pri Poitieresu]] (19. septembra 1356), v kateri so Angleži zajeli francoskega kralja [[Ivan II. Francoski|Ivana II.]], je Karel novembra 1356 sklical dvorni zbor v [[Metz]]u. Da bi zmanjšal francoski vpliv na tem mejnem območju cesarstva, se mu je zdelo potrebno ponovno obnoviti deželni mir za [[Lotaringija|Lotaringijo]] iz leta 1354, h kateremu je pristopil tudi nadškof [[Trier]]ja. 22. decembra je prišel v Metz z velikim spremstvom tudi francoski dofen [[Karel V. Francoski|Karel (V.)]]. Cesar ga je pripravil do tega, da mu je priznal vazalstvo, v zameno pa mu je obljubil, da se bo pri angleškem kralju [[Edvard III. Angleški|Edvardu III.]] zavzel za izpustitev njegovega očeta in za sklenitev premirja. Cesar je na srečanjih v Metzu, ki so se končala z božičnim praznovanjem, kuriji nazorno pokazal, da ne namerava upoštevati njenih zahtev po aprobaciji rimskega kralja in cesarskih vikarjev v Italiji. Kurija se je temu prilagodila in začela s cesarjem sodelovati. Na njegovo pobudo je imenovala 17 škofov. Karel, ki je imel brezpogojno podporo volilnih knezov, je bil tedaj nedvomno na višku svoje oblasti. Po 7. januarju je odpotoval v [[Aachen]], kjer se je v popolni cesarski slavnostni opravi v katedrali usedel na prestol [[Karel Veliki|Karla Velikega]].<ref>Hoensch, str. 151-153</ref> A bavarski [[Wittelsbachi]] in [[Habsburžani]] niso mogli pozabiti, da niso bili uvrščeni med volilne kneze. Ludvik Starejši je poleti 1357 ponovno začel z bojevanjem, ki se je prenehalo šele po posredovanju avstrijskega vojvode Alberta II. [[Rudolf IV. Habsburški|Rudolf IV.]] je dal pobudo za širše zastavljeno zaroto proti tastu-cesarju in za nove cesarske volitve. Leta 1359 je prišlo tudi do napetosti med papežem in cesarjem. Vsa ta nasprotovanja Karlovega položaja niso ogrožala. Na izzivanja se je odzival s potrpežljivostjo in brez maščevanja.<ref>Hoensch, str. 153-154</ref> ==Krepitev luksemburške dinastije== Tudi pri tkanju družinskih vezi in širjenju ozemlja luksemburške dinastije je Karel pokazal veliko pogajalske spretnosti in presenetljivih manevrov. 26. februarja 1361 se mu je rodil prestolonaslednik Vaclav. 11. julija 1362 je ob naslednjem porodu umrla njegova mati Ana Svidniška. Že leta 1363 je dal Karel dveletnega sina kronati za češkega kralja [[Vaclav IV. Češki|Vaclava VI.]] Junija 1370 ga je zaročil z Ivano, hčerko bavarskega vojvode Alberta I., tudi holandskega in hainautskega grofa (petega sina Ludvika IV. Wittelsbaškega). Leta 1361 so se, domnevno zaradi Karlovega neprimernega izražanja o [[Elizabeta Poljska|Elizabeti Poljski]] (materi ogrskega kralja Ludvika I. in sestri poljskega kralja Kazimirja III.) in drugih nestrinjanj, pojavile napetosti med sorodnimi družinami. Ludvik I. in Kazimir III., katerima sta se pridružila tudi Karlov zet Rudolf IV. in [[Majnhard III. Goriško-Tirolski|Majnahrd III. Tirolski]], sta decembra Karlu napovedala vojno. Še preden pa so se boji začeli, je prišlo do poravnave med Karlom in Ludvikom. A nesoglasja so ostala in januarja 1363 sta se proticesarski koaliciji pridružila tudi danski kralj Valdemar IV. Atterdag in pomorjanski vojvoda Boguslav. Karel je tedaj zaprosil za roko šestnajstletne Elizabete Pomorjanske, vnukinje Kazimirja III. Nagla poroka 21. maja v [[Krakov]]u je razorožila nasprotnike, Karlovim potomcem pa odprla možno pot do poljskega prestola.<ref>Hoensch, str. 155-156</ref> Po smrti zadnjega moškega tirolskega Wittelsbacha, [[Majnhard III. Goriško-Tirolski|Majnharda III.]] (sina Ludvika Starejšega in Margarete Tirolske, 1363), je Tirolsko zavzel avstrijski vojvoda Rudolf IV., ki je izstopil iz proticesarske koalicije. Nesoglasje med brati Wittelsbachi (sinovi Ludvika IV.) glede volilnega glasu, ki je pripadal grofiji Brandenburg (ki jo je Ludvik V. Starejši še za življenja prepustil polbratoma Ludviku VI. Rimljanu in Otonu V.) je Karel izkoristil tako, da je marca 1363 z lojalnimi mu volilnimi knezi v Nürnbergu sklenil dogovor, da imajo pravico do nasledstva grofije samo sinovi teh bratov na pa tudi drugi Wittelsbachi, in s tem olajšal Luksemburžanom pot do grofije in brandenburškega volilnega glasu. Dogovor o poroki Karlove petletne hčerke Elizabete z 22 letnim Otonom V. naj bi to nasledstvo naredil bolj verjetno.<ref>Hoensch, str. 158</ref> Karel je svojega zeta Rudolfa IV. pridobil tako, da mu je dal v fevd Tirolsko in sklenil leta 1364 v [[Brno|Brnu]] med Luksemburžani in Habsburžani dedno pogodbo (leta 1437, po smrti Karlovega sina [[Sigismund Luksemburški|Sigismunda]], je dejansko stopila v veljavo). Rudolf IV. je leta 1356 šestindvajsetleten umrl brez otrok, njegova vdova, Karlova hčerka Katarina, pa se je namesto svoje polsestre Elizabete formalno poročila z Otonom V. Elizabeto so poročili z naslednikom v vojvodini Avstriji, [[Albreht III. Habsburški|Albertom III.]], ki je vodil svojo politiko povsem po Karlovih željah. Karel se je potem spet bolj posvetil zadevam cesarstva.<ref>Hoensch, str. 158-159</ref> ==Karlova druga pot v Rim== Karel se je 4. junija 1365, kot prvi cesar po [[Friderik I. Barbarossa|Frideriku Barbarossi]], pustil v [[Arles]]u kronati za kralja Burgundije in dosegel, da je [[Burgundska grofija|Svobodna grofija Burgundija]] (ki je bila v sklopu cesarstva) po dolgotrajnih sporih pripadla Margareti Flandrijski.<ref>Hoensch, str. 160</ref> [[slika: Kaja4Gelnhausenkodex.jpg|thumb|Karel IV. kot cesar Svetega rimskega cesarstva.]] Papež [[Papež Urban V.|Urban V.]] je bolj kot njegovi predhodniki izražal željo po vrnitvi v Rim. Kljub neugodnim okoliščinam zaradi izbruha tretjega vala kuge (1367) je Karel (na veliko jezo pfalškega grofa Ruperta I.) imenoval za cesarskega [[vikar]]ja svojega brata Vaclava in se aprila 1368 s cesarsko vojsko napotil v Italijo. Okoliščine niso dovoljevale kaj dosti bojevanja, zato je že avgusta sklenil v [[Modena|Modeni]] mir z [[Družina Visconti|Viscontiji]] in njihovimi zavezniki. [[Bernabò Visconti|Barnabo Viscontija]] je priznal za cesarskega vikarja v [[Lombardija|Lombardiji]], ta pa je Karlu za čas njegovega zadrževanja v Italiji dodelil 1000 vojakov. Teže je bilo s Firencami, ki jih je Karel skušal ukloniti z vojaškimi akcijami. Februarja 1369 pa je le prišlo do pogodbe, po kateri je Karel dobil 50.000 florintov, v zameno pa je Firencam obljubil, da ne bo ustregel rimski kuriji, ki je želela dobiti oblast nad [[Toskana|Toskano]]. 21. oktobra 1368 je Karel slavnostno pripeljal papeža v [[Rim]] (po starem običaju je na povodcu vodil osla, na katerem je jahal papež). Na višku slavja je Urban V. okronal Karlovo soprogo Elizabeto za cesarico. Na povratku se je Karel skoraj pol leta zadrževal v [[Lucca|Lucci]], ki jo je osvobodil odvisnosti od [[Pisa|Pise]] in jo podredil neposredno cesarstvu. Upore, ki so se pojavljali zaradi njegovih odločitev, je dušil z vojsko. V Firencah je moral zaradi denarne stiske zastaviti cesarsko krono. Avgusta 1369 se je hitro vrnil v Nemčijo. [[Francesco Petrarca|Petrarca]], ki je od Karlovega prihoda veliko pričakoval, in papež sta bila razočarana. (Papež se je tudi sam leta 1370 vrnil v Avignon, od koder bi laže posredoval v ponovno vzplamtelih sovražnostih med Anglijo in Francijo, če ne bi že decembra umrl.) Karel je z osebnim vplivom v Italiji kratkotrajno sicer zaustavil nekatere boje, dolgoročno pa Italiji ni mogel zagotoviti miru. Leta 1372 je za vikarja v Italiji imenoval [[Savoja#Od grofov do vojvod Savojskih (od 11. do srede 15. stoletja)|savojskega]] grofa [[Amadej VI. Savojski|Amadeja VI.]] in se s problemi Italije osebno ni več ukvarjal.<ref>Hoensch, str. 161-163</ref> ==Osvojitev mejne grofije Brandenburg za luksemburško dinastijo== Med tem se je v Nemčiji proti cesarju organizirala močna koalicija vladarjev, ki so bili nezadovoljni s kopičenjem ozemelj v prid luksemburške dinastije. Pfalški grof Rupert I. je v koalicijo pritegnil bavarske sorodnike, renske volilne kneze (mainškega, trierskega in kölnskega) ter ogrskega in poljskega kralja. [[slika:Busta_Karel_IV.jpg|thumb|Doprsni kip Karla IV. v cerkvi sv. Vida v Pragi iz 1370-tih let.]] Karel se je aktivno odzval. Obrnil se je na papeža, ki je poslal odposlanca, ki je oba kralja nekoliko pomiril. Leta 1370 je Karel v [[Spodnja Lužica|Spodnji Lužici]] (ki jo je leta 1367 kupil od Wittelsbachov) pustil pri Fürstenbergu (danes del [[Eisenhüttenstadt]]a) zgraditi preko [[Odra|Odre]] močno utrjen most kot izhodišče za vojaško posredovanje v Brandenburgu in v Gubenu prisilil Otona V., da je potrdil leta 1363 z volilnimi knezi v korist Luksemburžanov dosežen dogovor o dedovanju. Toda Oton se je upiral. Karel je Otona celo napadel z vojsko (junij 1371), a je napad hitro zaustavil in sklenil premirje (do binkošti 1373), kateremu so sledila pogajanja med Karlom in Ludvikom I. (Kazimir III. je med tem umrl), ki so bila zapečatena z dogovorom o poroki med cesarjevim petletnim sinom [[Sigismund Luksemburški|Sigismundom]] in pravkar rojeno [[Ludvik I. Ogrski|Ludvikovo]] drugo hčerko Marijo.<ref>Hoensch, str. 163-165</ref> A ker so pfalški grof in bavarski vojvode odklanjali vse Karlove ponudbe, da bi po pravni poti rešili razhajanje glede grofije Brandenburg, je Karel po izteku premirja, junija 1373, ponovno napadel. Po izgubi nekaj mest sta morala Oton V. in njegov nečak Friderik, ki sta ostala brez pomoči ogrskega kralja, pristati na takojšnjo izročitev grofije. Cesar je bil pripravljen zanjo plačati izredno veliko ceno: Otonu, ki je lahko ohranil naslov volilnega kneza do konca življenja, in ostalim Wittelsbachom je izplačal številne premije v skupnem znesku 500.000 florintov. Karel je kot cesar podelil mejno grofijo v cesarski fevd svojim sinovom Vaclavu, Sigismundu in Ivanu skupaj. Luksemburžani so tako razpolagali z dvema volilnima glasovoma. Mejna grofija Brandenburg, ki je imela 200.000 prebivalcev, je bila zaradi preteklih medsebojnih bojev plemičev opustošena in revna. Karel je zagotovil mir in varnost in začel odločno vpeljevati moderno kmetijstvo, z zemljiško knjigo po češkem vzoru. Papež je grofijo vključil v češko [[Cerkvena pokrajina|cerkveno pokrajino]]. V trgovskem pogledu je ozemlje grofije povezovalo Prago s trgovsko močnim [[Lübeck]]om, kateremu je cesar podelil nove privilegije. Karel je dal v letu 1374 v kraju [[Tangermünde]] zgraditi novo kraljevo rezidenco, v kateri se je zadrževal več kot v Pragi. Karel je velik del kupnine za Brandenburg naprtil mestom, zaradi česar so se prej prijazni odnosi med cesarjem in mesti skalili. Nekaj mest je celo hotel zastaviti Bavarcem. Mesta so se v uporu proti Karlovim obremenitvam in namenom združila pod vodstvom [[Ulm]]a v ''švabsko zvezo mest''. Poklonitev Karlovemu sinu Vaclavu, ki ga je oče hotel še za časa svojega življenja kronati za rimsko-nemškega kralja, so mesta vezala na izpolnitev svojih zahtev. Karel jih je skušal s silo pokoriti, a je bila cesarska vojska v spopadu (14. maja 1377) pri [[Reutlingen]]u poražena. Karel je moral popustiti zahtevam mest in tolerirati njihovo združenje, ki je potem naraslo na 89 članov.<ref>Hoensch, str. 166-168</ref> ==Kronanje sina Vaclava za rimsko-nemškega kralja== Od leta 1374 je vsa Karlova politična prizadevanja vodila želja, da sina Vaclava krona za rimsko-nemškega kralja še za časa svojega življenja. Tak primer v ''Zlati buli'' ni bil predviden in Karel se je zavedal, da lahko edino soglasnost vseh odločujočih prepreči kasnejši razkol. Porabil je vse ostanke finančnih virov v cesarstvu, da je k soglasju prepričal-podkupil vse vplivne posvetne in cerkvene kneze; s tem pa je kasnejšim cesarjem odvzel temelje gospodarske moči. Vaclav je bil 10. junija 1376 soglasno izvoljen za rimsko-nemškega kralja, slavnostno kronanje pa je bilo v Aachnu 6. julija 1376. Karel, ki je slutil, da se bodo njegovi značajsko zelo različni sinovi med seboj težko usklajevali, je v oporoki 21. decembra 1376 mednje razdelil svojo dediščino: Vaclav je dobil kraljevino Češko z vrhovno oblastjo nad mejno grofijo Moravsko, šlezijskimi vojvodinami in deli Zgornje Lužice, dalje češke fevde v Zgornjem palatinatu, v Frankovski, Švabski, Turingiji in Meissnu; Sigismund je dobil skoraj vso mejno grofijo Brandenburg in bil, v primeru da Vaclav umre brez sina, določen za njegovega naslednika; za Ivana je oče ustanovil novo vojvodino Görlitz (Spodnja in del Zgornje Lužice), ki je bila češki fevd. Sinovi so morali pisno obljubiti, da bodo med seboj sodelovali. Karlovo upanje, da bo sinu Sigismundu zaroka z ogrsko princeso Marijo (drugo hčerko Ludvika I.) prinesla poljsko in ogrsko krono, se je zelo omajalo, ko je njen oče zahteval od poljskih veljakov, da so se poklonili njegovi najstarejši hčerki Katarini, ki jo je obljubil za ženo drugemu sinu francoskega kralja [[Karel V. Francoski|Karla V.]], Ludviku Orleanskemu, ki je bil predviden tudi za dediča v [[Neapeljsko kraljestvo|Neapeljskem kraljestvu]]. Karel je na svojem obisku v Parizu (pozimi 1377/78) predal francoskemu dofenu, bodočemu [[Karel VI. Francoski|Karlu VI.]], v doživljenjsko v upravljanje [[Arleško kraljestvo]] (z izjemo [[Savoja|Savoje]] in [[Dauphiné]]), kar je dolgoročno pomenilo večanje francoskega vpliva v tej mejni pokrajini cesarstva; v zameno mu je dofen dal nejasno obljubo, da ne bo škodoval Sigismundovi pravici do poljskega prestola. Že bolni Karel se ni pravočasno odzval na spor, ki je po smrti papeža [[Papež Gregor XI.|Gregorja XI.]] pripeljal do izvolitve dveh papežev, [[Papež Urban VI.|Urbana VI.]] in [[Protipapež Klemen VII.|Klemena VII.]] in povzročil štiridesetletni [[Zahodni razkol|razkol]] v zahodni cerkvi in tudi evropski politiki, saj so Klemena VII. priznale Francija, Navarra, Aragonija, Neapelj, Kastilija in Škotska, Urbana VI. pa Nemčija, Flandrija, Ogrska, Poljska, Portugalska, Skandinavija, Anglija in večina Italije. Karel je večino svojih potovanj opravil jahajoč na konju. Padec s konja je bil za dvainšestdesetletnega bolnega cesarja tudi usoden in je povzročil njegovo smrt.<ref>Hoensch, str. 169-174</ref> ==Karlova osebnost== [[slika: Karel_Lucembursk%C3%BD.jpg|thumb|Karel IV. na grafiki iz konca 17. stoletja.]] Večina zgodovinarjev ima Karla IV. za najpomembnejšega vladarja poznega srednjega veka, za vzornega vladarja, ki je izpolnjeval svoje dolžnosti odgovorno, modro, pravično in miroljubno, nikakor pa ne nesebično.<ref>Hoensch, str. 174</ref> Bil je intelektualec, ki je dajal prednost diplomatskim rešitvam in je bolj zaupal moči argumentov kot argumentom moči.<ref>Hoensch, str. 105</ref> Vojsko je uporabljal predvsem za grožnjo in je boje hitro zaustavil in nadaljeval s pogajanji; tako v njegovem času v srednji Evropi ni bilo nobene "prave" vojne. Pri srečanjih z voditelji držav se je pokazal kot pameten, potrpežljiv, pripravljen na kompromise, ob pravem trenutku pa je znal hitro in odločno ukrepati.<ref>Hoensch, str. 106</ref> Imel je posebno sposobnost vplivanja na svojo okolico. Izžareval je svojo vladarsko veličino in vrline, ki se od vladarja pričakujejo, pravičnost, predanost, blagost; podložniki so to razpoznavali in mu vračali s poslušnostjo.<ref>Hoensch, str. 144</ref> Bil je globoko veren in prepričan, da je vladar po božji volji; temu ustrezno je uravnaval vse svoje življenje. Bil je strasten zbiralec relikvij. Svetost češke kraljeve krone je povezal s kultom deželnega zaščitnika sv. Vaclava. ''Corona regni Bohemiae'' je bila zanj najbolj cenjeni simbol monarhije, ki naj bi spodbudil vse podložnike k delovanju za interese vseh čeških kronskih dežel.<ref>Hoensch, str. 107</ref> Zgodovinar Ferdinand Seibt je napisal, da je bil Karl "mojster politike, ki je znal vrteti kolo zgodovine v svoj prid."<ref>Hoensch, str. 176</ref> ==Družina== Karel je bil štirikrat poročen. Prva žena je bila Blanche/Blanka (1316-48), hči Karla, grofa Valoijskega, in polsestra francoskega kralja [[Filip VI. Francoski|Filipa VI.]] Imela sta tri otroke: * sin (1334), kmalu umrl * Margareta (1335-1349) ∞ ogrski kralj [[Ludvik I. Ogrski|Ludvik I.]] * Katarina (1342-95) ∞ 1) avstrijski nadvojvoda [[Rudolf IV. Habsburški|Rudolf IV.]]; 2) Oton V. Bavarski, [[Brandenburg (volilna kneževina)|brandenburški]] volilni knez Druga žena je bila Ana (1329–53), hčerka Rudolfa II., [[Palatinat|pfalškega]] grofa (volilni knez v letih 1329-53). Imela sta enega sina: * Vaclav (1350–51) Tretja žena je bila Ana (1339–62), hčerka Henrika II., vojvode [[Świdnica|Świdnice]] in Katarine, hčerke ogrskega kralja [[Karel I. Ogrski|Karla I.]]. Imela sta tri otroke: * Elizabeta (1358-1373) ∞ avstrijski vojvoda [[Albreht III. Habsburški|Albert III.]] * [[Vaclav IV. Češki|Vaclav]] (1361–1419), češki in rimsko-nemški kralj ∞ 1) Ivana, hčerka bavarskega vojvode Alberta I. (5. sina cesarja [[Ludvik IV. Wittelsbaški|Ludvika IV.]]); 2) Zofija, hčerka münchensko-bavarskega vojvode Ivana II. Četrta žena je bila Elizabeta (1345/1347-1393), hčerka [[Pomorjansko|pomorjanskega]] vojvode Botislava V., in Elizabete, hčerke poljskega kralja [[Kazimir III. Poljski|Kazimirja III.]] Imela sta šest otrok: * Ana (1366–94) ∞ angleški kralj [[Rihard II. Angleški|Rihard II.]] * [[Sigismund Luksemburški|Sigismund]] (1368-1437), ogrski, rimsko-nemški in češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva ∞ 1) Marija, ogrska kraljica, hčerka [[Ludvik I. Ogrski|Ludvika I.]]; 2) [[Barbara Celjska]] * Ivan (1370–96), vojvoda Görlitza, mejni grof Moravske ∞ Richardis Catherine von Mecklenburg * Karel (1372-1373) * Margareta (1373–1410) ∞ nürnberški mestni grof Ivan * Henrik (1377–78). == Sklici in opombe== {{sklici|3}} ==Viri== * {{navedi knjigo |title=Die Luxemburger |last=Hoensch |first= Jörg K. |authorlink= |year=2000 |publisher= W. Kohlhammer GmbH |location= Stuttgart |isbn= 3-17-015159-2 |cobiss= |page= |pages= |accessdate=}} * Heinz Stoob, ''Karl IV. und seine Zeit''. Graz etc., 1990. * Ferdinand Seibt, ''Karl IV. Ein Kaiser in Europa''. Frankfurt am Main, 1978. * Jiri Spevacek, ''Karl IV. Sein Leben und seine staatsmännische Leistung''. Praga, Berlin, 1979. * Hans Patze, ur. ''Kaiser Karl IV. 1316–1378 : Forschungen über Kaiser und Reich''. Göttingen, 1978. == Zunanje povezave == {{commonscat|Charles IV, Holy Roman Emperor}} {{Cesarji Svetega rimskega cesarstva}} {{Češki vladarji}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Luksemburžani]] [[Kategorija:Češki kralji]] [[Kategorija:Nemški kralji]] [[Kategorija:Svetorimski cesarji]] om8ouv6h8vai5xr308m30t7in53rwgl 100 225722 6774766 6774454 2026-11-04T12:33:47Z TadejM 738 +novica: dvojna zmaga demokratov v ZDA 6774766 wikitext text/x-wiki <templatestyles src="Portal:V novicah/styles.css"/> <div class="p-current-events">{{Stanje vzdrževanja portala|manual=yes|subpages=checked|datum=april 2023|maintainer=TadejM}}{{Portal description}} <div class="p-current-events-headlines" role="region" aria-labelledby="Trenutno_v_novicah"><!-- --><h2>Trenutno v novicah</h2><!-- -->{{Portal:V novicah/Glavna stran}} {{break}} {{break}} {{nobreak|{{#invoke:Clickable button 2|main|Portal:V novicah/Glavna stran/{{LOCALMONTHNAME}} {{currentyear}}|Urejanje predloge|class=mw-ui-quiet}} {{#invoke:Clickable button 2|main|Portal:V novicah/Arhiv|Arhiv|class=mw-ui-quiet}} {{#invoke:Clickable button 2|main|Portal:V novicah/Projektna stran|Projektna stran|class=mw-ui-quiet}}}} </div> == Splošno == <div style="display: flex; flex-flow: row wrap; margin: 0 -5px;"> <div style="flex: 100 1 200px; margin: 0 5px;"> {{Portal:V novicah/Vključitev meseca|januar 2025}}<!-- NOTE: This part of the portal expands rightwards to accommodate the body copy within it. DO NOT REMOVE THIS COMMENT, REGARDLESS OF DATE --><!-- Vse novice spadajo pod to vrstico --><!-- NOTE: This part of the portal expands rightwards to accommodate the body copy within it. DO NOT REMOVE THIS COMMENT, REGARDLESS OF DATE --><!-- Vse novice spadajo pod to vrstico --><h2 style="background-color:#ffe0b2; padding:0.25em 0.5em; border-radius:4px; color:#333; font-weight:bold; font-size:1.2em;"> Gospodarstvo in kmetijstvo </h2> ;17. januar * Predstavniki [[Evropska unija|Evropske unije]] in južnoameriškega trgovinskega bloka [[Mercosur]] so podpisali trgovinski sporazum, ki bo odpravil več ovir pri trgovanju med stranema. [https://www.rtvslo.si/evropska-unija/von-der-leyen-vzpostavljamo-najvecje-prostotrgovinsko-obmocje-na-svetu/770412 (MMC RTV Slovenija)] <!-- <h2 style="background-color:#ffe0b2; padding:0.25em 0.5em; border-radius:4px; color:#333; font-weight:bold; font-size:1.2em;"> Kultura in umetnost </h2> --> <h2 style="background-color:#ffe0b2; padding:0.25em 0.5em; border-radius:4px; color:#333; font-weight:bold; font-size:1.2em;"> Mednarodni odnosi </h2> ;17. januar * [[Vlada Republike Slovenije|Slovenska vlada]] je sklenila, da bosta na vojaški vaji [[operacija Arktična odpornost|Arktična odpornost]] na [[Grenlandija|Grenlandiji]] sodelovala tudi dva častnika [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]]. [https://www.rtvslo.si/slovenija/tudi-ce-gre-le-za-dva-vojaka-to-veliko-pomeni-saj-vidimo-da-slovenija-podpira-grenlandijo/770450 (MMC RTV Slovenija)] ;15. oktober * V Ljubljani je potekalo srečanje predsednikov 11 evropskih držav v okviru [[Arraiolos (skupina)|skupine Arraiolos]]. [https://www.rtvslo.si/slovenija/natasa-pirc-musar-v-ljubljani-gosti-predsednike-11-evropskih-drzav/796944 (RTV Slovenija)] <h2 style="background-color:#ffe0b2; padding:0.25em 0.5em; border-radius:4px; color:#333; font-weight:bold; font-size:1.2em;"> Oboroženi konflikti in napadi </h2> ;28. februar * [[Izrael]] in [[Združene države Amerike]] so izvedli koordinirane zračne napade na več ciljev v [[Iran]]u, v katerih je bil ubit iranski vrhovni voditelj [[Ali Hamenej]]. [https://www.rtvslo.si/svet/bliznji-vzhod/iran-po-smrti-ajatole-alija-hameneja-napovedal-ostro-mascevanje/774924 (MMC RTV Slovenija)] <h2 style="background-color:#ffe0b2; padding:0.25em 0.5em; border-radius:4px; color:#333; font-weight:bold; font-size:1.2em;"> Politika in volitve </h2> ;4. junij * V [[Državni zbor Republike Slovenije|državnem zboru]] je bila izvoljena 16. vlada Republike Slovenije pod vodstvom premierja Janeza Janše. [https://radio.ognjisce.si/sl/298/novice/42275/slovenija-je-dobila-cetrto-vlado-janeza-janse.htm (Radio Ognjišče]) ;11. oktober * V Sloveniji so potekali en zakonodajni referendum ([[Referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi|o parlamentarni preiskavi]]) ter trije posvetovalni referendumi ([[Referendum o ukinitvi obveznega plačevanja RTV prispevka|o ukinitvi obveznega plačevanja prispevka za RTV]], [[Referendum o denarni socialni pomoči za delovno sposobne upravičence|o denarni socialni pomoči za delovno sposobne upravičence]] in [[Referendum o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah|o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah]]). [https://www.delo.si/novice/slovenija/referendumi-zakonodajni-posvetovalni (Delo.si)] ;25. oktober * Na predčasnih volitvah v [[Srbija|Srbiji]] je največ glasov dobila Študentska lista, [[Aleksandar Vučić]] pa je priznal poraz. [https://www.rtvslo.si/svet/evropa/vucic-priznal-poraz-po-drzavi-slavje-podpornikov-studentske-liste/798020 (MMC RTV Slovenija)] ;4. november * Na vmesnih volitvah v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] je [[Demokratska stranka (Združene države Amerike)|demokratom]] uspelo osvojiti večino tako v [[Predstavniški dom ameriškega kongresa|predstavniškem domu]] kot [[Senat Združenih držav Amerike|senatu]]. [https://www.rtvslo.si/svet/s-in-j-amerika/demokrati-prevzeli-oba-doma-kongresa-nepricakovane-zmage-v-teksasu-kansasu-in-obeh-karolinah/798950 (MMC RTV Slovenija)] <h2 style="background-color:#ffe0b2; padding:0.25em 0.5em; border-radius:4px; color:#333; font-weight:bold; font-size:1.2em;"> Pravo in črna kronika </h2> ;13. marec * Nekaj tednov pred [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|splošnimi volitvami 22. marca]] so se pojavili posnetki zvoka in skrivaj posneti [[videoposnetek|videoposnetki]], v katerih več slovenskih politikov obtožujejo [[korupcija|korupcije]]. [https://sloveniatimes.com/46912/leaks-send-shockwaves-through-election-campaign (The Slovenia Times)] ;28. oktober * V [[Trčenje vlakov pri Toledu leta 2026 |trčenju hitrih potniških vlakov]] južno od [[Madrid]]a je umrlo najmanj 69 ljudi, približno sto je bilo ranjenih. [https://www.rtvslo.si/svet/evropa/stevilo-zrtev-zelezniske-nesrece-se-je-povzpelo-na-69-zvocni-posnetek-kaze-na-clovesko-napako/798384 (MMC RTV Slovenija)] <h2 style="background-color:#ffe0b2; padding:0.25em 0.5em; border-radius:4px; color:#333; font-weight:bold; font-size:1.2em;"> Šport </h2> ;29. marec * Domen Prevc in Nika Prevc sta v svojih kategorijah osvojila zmagi v skupnih seštevkih za svetovni pokal v smučarskih skokih 2026. ([https://www.rtvslo.si/sport/zimski-sporti/svetovni-pokal-v-nordijskem-smucanju/sandro-pertile-diskvalifikacij-je-bilo-manj-saj-je-bilo-kontrole-petkrat-vec/778064 (MMC RTV Slovenija)] ;26. april * [[Sabastian Sawe]] je kot prvi človek pretekel uradno priznan [[maraton]] v manj kot dveh urah (1:59:30).[https://www.rtvslo.si/sport/atletika/sawe-prvi-zemljan-ki-je-maraton-na-tekmi-pretekel-hitreje-od-dveh-ur/780565 (MMC RTV Slovenija)] ;11. junij * Začelo se je [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026|23. svetovno prvenstvo v nogometu]].[https://www.dnevnik.si/sport/nogomet/prvi-pisk-v-mehiki-zacelo-se-je-svetovno-prvenstvo-v-nogometu-2808596/ (Dnevnik)] ;26. julij * [[Tadej Pogačar]] (na sliki) je petič osvojil [[Tour de France]] in s tem postal peti kolesar v zgodovini, ki mu je to uspelo.[https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/kako-je-tadej-petic-osvojil-dirko-po-franciji/789009 (MMC RTV Slovenija)] <h2 style="background-color:#ffe0b2; padding:0.25em 0.5em; border-radius:4px; color:#333; font-weight:bold; font-size:1.2em;"> Zdravje in okolje </h2> ;23. november *Slovenski volilci so na [[Referendum o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja|zakonodajnem referendumu]] zavrnili predlog zakona o [[pomoč pri prostovoljnem končanju življenja|pomoči pri prostovoljnem končanju življenja]].[https://www.rtvslo.si/slovenija/referendum-o-pomoci-pri-koncanju-zivljenja/nasprotniki-zakona-o-pomoci-pri-prostovoljnem-koncanju-zivljenja-zbrali-dovolj-glasov/764976 (MMC RTV Slovenija)] ;17. maj * Svetovna zdravstvena organizacija je razglasila epidemijo ebole v DR Kongo in Ugandi za javnozdravstveno izredno stanje mednarodnega pomena. [https://www.who.int/news/item/17-05-2026-epidemic-of-ebola-disease-in-the-democratic-republic-of-the-congo-and-uganda-determined-a-public-health-emergency-of-international-concern (WHO)] ;24. junij * [[Venezuela|Venezuelo]] sta stresla [[potres v Venezueli (2026)|potresna sunka]] z magnitudama 7,2 in 7,5.[https://www.delo.si/novice/svet/najhujsi-potres-v-zgodovini-venezuele-razgalil-kaos-in-pocasne-odzive-oblasti (Delo.si)] <h2 style="background-color:#ffe0b2; padding:0.25em 0.5em; border-radius:4px; color:#333; font-weight:bold; font-size:1.2em;"> Znanost in tehnika </h2> ;6. april * [[Nasa|Nasina]] odprava s človeško posadko [[Artemis II]] je kot prva po Apollu 17 obkrožila Luno. [https://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/orion-obletel-luno-zacela-se-je-pot-domov-vrnili-se-bomo/247961 (MMC RTV Slovenija)] ;30. avgust * Nasa je z raketo [[Falcon Heavy]] v vesolje izstrelila [[Vesoljski teleskop Nancy Grace Roman|infrardeči teleskop Nancy Grace Roman]]. [https://www.delo.si/novice/svet/nasin-teleskop-po-trumpovih-rezih-koncno-poletel-v-vesolje (Delo.si)] ;18. september * V [[Bolivija|bolivijskih]] gozdovih so odkrili doslej neznano vrsto divje mačke ''[[Tilcayo|Leopardus tilcayo]]''.[https://www.delo.si/novice/svet/v-bolivijskih-gozdovih-odkrili-doslej-neznano-vrsto-macke (Delo.si)] ;15. oktober * [[Mednarodni urad za mere in uteži]] je glasoval za ukinitev [[prestopna sekunda|prestopne sekunde]] zaradi zaskrbljenosti glede motenj v delovanju računalniških sistemov. [https://portal24.si/svet-ukinja-prestopno-sekundo-ur-ne-bomo-vec-popravljali-po-eno-sekundo/ (Portal24.si)] <h2 style="background-color:#ffe0b2; padding:0.25em 0.5em; border-radius:4px; color:#333; font-weight:bold; font-size:1.2em;"> Kultura </h2> ; 21. marec * V [[Škofja Loka|Škofji Loki]] je bila po 11 letih ponovno uprizorjena predstava [[Škofjeloški pasijon]]. [https://www.rtvslo.si/enostavno/zanimivosti/skofjeloski-pasijon/777436 (MMC RTV Slovenija)] ; 18. oktober * Vesno za najboljši celovečerec so na 29. [[Festival slovenskega filma|festivalu slovenskega filma]] podelili [[Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo|Idi, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo]] režiserke [[Ester Ivakič]]. [https://www.dnevnik.si/kultura/film/vesna-za-prepricljiv-in-hkrati-nepredvidljiv-prvenec-2834597/ (Dnevnik.si)] ; 3. november * [[Ježkova nagrada|Nagrado Franeta Milčinskega - Ježka]] za leto 2026 je prejel [[Jure Karas]]. [https://www.rtvslo.si/kultura/glasba/nagrado-franeta-milcinskega-jezka-za-leto-2026-je-prejel-jure-karas/798892 (MMC RTV Slovenija)] </div> <div style="flex: 1 100 250px; margin: 0 5px;"> {{Portal:V novicah/Oktober 2026/Koledar}} {{Portal:V novicah/Stranska letvica}} </div> </div> {{commons category|October 2026}} <!--{{Portal:V novicah/Dogodki po mesecih}}--> </div><noinclude> [[Kategorija:Aktualno dogajanje| ]] [[Kategorija:Zgodovinski portali]] [[Kategorija:Portal V novicah| ]] [[Kategorija:Leto {{CURRENTYEAR}}| 13]] </noinclude> 3o55uo5uju1qdl0iy5zaajadug5oqnv 6774803 6774766 2026-11-04T14:13:59Z TadejM 738 zamenjava koledarja 6774803 wikitext text/x-wiki <templatestyles src="Portal:V novicah/styles.css"/> <div class="p-current-events">{{Stanje vzdrževanja portala|manual=yes|subpages=checked|datum=april 2023|maintainer=TadejM}}{{Portal description}} <div class="p-current-events-headlines" role="region" aria-labelledby="Trenutno_v_novicah"><!-- --><h2>Trenutno v novicah</h2><!-- -->{{Portal:V novicah/Glavna stran}} {{break}} {{break}} {{nobreak|{{#invoke:Clickable button 2|main|Portal:V novicah/Glavna stran/{{LOCALMONTHNAME}} {{currentyear}}|Urejanje predloge|class=mw-ui-quiet}} {{#invoke:Clickable button 2|main|Portal:V novicah/Arhiv|Arhiv|class=mw-ui-quiet}} {{#invoke:Clickable button 2|main|Portal:V novicah/Projektna stran|Projektna stran|class=mw-ui-quiet}}}} </div> == Splošno == <div style="display: flex; flex-flow: row wrap; margin: 0 -5px;"> <div style="flex: 100 1 200px; margin: 0 5px;"> {{Portal:V novicah/Vključitev meseca|november 2026}}<!-- NOTE: This part of the portal expands rightwards to accommodate the body copy within it. DO NOT REMOVE THIS COMMENT, REGARDLESS OF DATE --><!-- Vse novice spadajo pod to vrstico --><!-- NOTE: This part of the portal expands rightwards to accommodate the body copy within it. DO NOT REMOVE THIS COMMENT, REGARDLESS OF DATE --><!-- Vse novice spadajo pod to vrstico --><h2 style="background-color:#ffe0b2; padding:0.25em 0.5em; border-radius:4px; color:#333; font-weight:bold; font-size:1.2em;"> Gospodarstvo in kmetijstvo </h2> ;17. januar * Predstavniki [[Evropska unija|Evropske unije]] in južnoameriškega trgovinskega bloka [[Mercosur]] so podpisali trgovinski sporazum, ki bo odpravil več ovir pri trgovanju med stranema. [https://www.rtvslo.si/evropska-unija/von-der-leyen-vzpostavljamo-najvecje-prostotrgovinsko-obmocje-na-svetu/770412 (MMC RTV Slovenija)] <!-- <h2 style="background-color:#ffe0b2; padding:0.25em 0.5em; border-radius:4px; color:#333; font-weight:bold; font-size:1.2em;"> Kultura in umetnost </h2> --> <h2 style="background-color:#ffe0b2; padding:0.25em 0.5em; border-radius:4px; color:#333; font-weight:bold; font-size:1.2em;"> Mednarodni odnosi </h2> ;17. januar * [[Vlada Republike Slovenije|Slovenska vlada]] je sklenila, da bosta na vojaški vaji [[operacija Arktična odpornost|Arktična odpornost]] na [[Grenlandija|Grenlandiji]] sodelovala tudi dva častnika [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]]. [https://www.rtvslo.si/slovenija/tudi-ce-gre-le-za-dva-vojaka-to-veliko-pomeni-saj-vidimo-da-slovenija-podpira-grenlandijo/770450 (MMC RTV Slovenija)] ;15. oktober * V Ljubljani je potekalo srečanje predsednikov 11 evropskih držav v okviru [[Arraiolos (skupina)|skupine Arraiolos]]. [https://www.rtvslo.si/slovenija/natasa-pirc-musar-v-ljubljani-gosti-predsednike-11-evropskih-drzav/796944 (RTV Slovenija)] <h2 style="background-color:#ffe0b2; padding:0.25em 0.5em; border-radius:4px; color:#333; font-weight:bold; font-size:1.2em;"> Oboroženi konflikti in napadi </h2> ;28. februar * [[Izrael]] in [[Združene države Amerike]] so izvedli koordinirane zračne napade na več ciljev v [[Iran]]u, v katerih je bil ubit iranski vrhovni voditelj [[Ali Hamenej]]. [https://www.rtvslo.si/svet/bliznji-vzhod/iran-po-smrti-ajatole-alija-hameneja-napovedal-ostro-mascevanje/774924 (MMC RTV Slovenija)] <h2 style="background-color:#ffe0b2; padding:0.25em 0.5em; border-radius:4px; color:#333; font-weight:bold; font-size:1.2em;"> Politika in volitve </h2> ;4. junij * V [[Državni zbor Republike Slovenije|državnem zboru]] je bila izvoljena 16. vlada Republike Slovenije pod vodstvom premierja Janeza Janše. [https://radio.ognjisce.si/sl/298/novice/42275/slovenija-je-dobila-cetrto-vlado-janeza-janse.htm (Radio Ognjišče]) ;11. oktober * V Sloveniji so potekali en zakonodajni referendum ([[Referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi|o parlamentarni preiskavi]]) ter trije posvetovalni referendumi ([[Referendum o ukinitvi obveznega plačevanja RTV prispevka|o ukinitvi obveznega plačevanja prispevka za RTV]], [[Referendum o denarni socialni pomoči za delovno sposobne upravičence|o denarni socialni pomoči za delovno sposobne upravičence]] in [[Referendum o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah|o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah]]). [https://www.delo.si/novice/slovenija/referendumi-zakonodajni-posvetovalni (Delo.si)] ;25. oktober * Na predčasnih volitvah v [[Srbija|Srbiji]] je največ glasov dobila Študentska lista, [[Aleksandar Vučić]] pa je priznal poraz. [https://www.rtvslo.si/svet/evropa/vucic-priznal-poraz-po-drzavi-slavje-podpornikov-studentske-liste/798020 (MMC RTV Slovenija)] ;4. november * Na vmesnih volitvah v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] je [[Demokratska stranka (Združene države Amerike)|demokratom]] uspelo osvojiti večino tako v [[Predstavniški dom ameriškega kongresa|predstavniškem domu]] kot [[Senat Združenih držav Amerike|senatu]]. [https://www.rtvslo.si/svet/s-in-j-amerika/demokrati-prevzeli-oba-doma-kongresa-nepricakovane-zmage-v-teksasu-kansasu-in-obeh-karolinah/798950 (MMC RTV Slovenija)] <h2 style="background-color:#ffe0b2; padding:0.25em 0.5em; border-radius:4px; color:#333; font-weight:bold; font-size:1.2em;"> Pravo in črna kronika </h2> ;13. marec * Nekaj tednov pred [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|splošnimi volitvami 22. marca]] so se pojavili posnetki zvoka in skrivaj posneti [[videoposnetek|videoposnetki]], v katerih več slovenskih politikov obtožujejo [[korupcija|korupcije]]. [https://sloveniatimes.com/46912/leaks-send-shockwaves-through-election-campaign (The Slovenia Times)] ;28. oktober * V [[Trčenje vlakov pri Toledu leta 2026 |trčenju hitrih potniških vlakov]] južno od [[Madrid]]a je umrlo najmanj 69 ljudi, približno sto je bilo ranjenih. [https://www.rtvslo.si/svet/evropa/stevilo-zrtev-zelezniske-nesrece-se-je-povzpelo-na-69-zvocni-posnetek-kaze-na-clovesko-napako/798384 (MMC RTV Slovenija)] <h2 style="background-color:#ffe0b2; padding:0.25em 0.5em; border-radius:4px; color:#333; font-weight:bold; font-size:1.2em;"> Šport </h2> ;29. marec * Domen Prevc in Nika Prevc sta v svojih kategorijah osvojila zmagi v skupnih seštevkih za svetovni pokal v smučarskih skokih 2026. ([https://www.rtvslo.si/sport/zimski-sporti/svetovni-pokal-v-nordijskem-smucanju/sandro-pertile-diskvalifikacij-je-bilo-manj-saj-je-bilo-kontrole-petkrat-vec/778064 (MMC RTV Slovenija)] ;26. april * [[Sabastian Sawe]] je kot prvi človek pretekel uradno priznan [[maraton]] v manj kot dveh urah (1:59:30).[https://www.rtvslo.si/sport/atletika/sawe-prvi-zemljan-ki-je-maraton-na-tekmi-pretekel-hitreje-od-dveh-ur/780565 (MMC RTV Slovenija)] ;11. junij * Začelo se je [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026|23. svetovno prvenstvo v nogometu]].[https://www.dnevnik.si/sport/nogomet/prvi-pisk-v-mehiki-zacelo-se-je-svetovno-prvenstvo-v-nogometu-2808596/ (Dnevnik)] ;26. julij * [[Tadej Pogačar]] (na sliki) je petič osvojil [[Tour de France]] in s tem postal peti kolesar v zgodovini, ki mu je to uspelo.[https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/kako-je-tadej-petic-osvojil-dirko-po-franciji/789009 (MMC RTV Slovenija)] <h2 style="background-color:#ffe0b2; padding:0.25em 0.5em; border-radius:4px; color:#333; font-weight:bold; font-size:1.2em;"> Zdravje in okolje </h2> ;23. november *Slovenski volilci so na [[Referendum o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja|zakonodajnem referendumu]] zavrnili predlog zakona o [[pomoč pri prostovoljnem končanju življenja|pomoči pri prostovoljnem končanju življenja]].[https://www.rtvslo.si/slovenija/referendum-o-pomoci-pri-koncanju-zivljenja/nasprotniki-zakona-o-pomoci-pri-prostovoljnem-koncanju-zivljenja-zbrali-dovolj-glasov/764976 (MMC RTV Slovenija)] ;17. maj * Svetovna zdravstvena organizacija je razglasila epidemijo ebole v DR Kongo in Ugandi za javnozdravstveno izredno stanje mednarodnega pomena. [https://www.who.int/news/item/17-05-2026-epidemic-of-ebola-disease-in-the-democratic-republic-of-the-congo-and-uganda-determined-a-public-health-emergency-of-international-concern (WHO)] ;24. junij * [[Venezuela|Venezuelo]] sta stresla [[potres v Venezueli (2026)|potresna sunka]] z magnitudama 7,2 in 7,5.[https://www.delo.si/novice/svet/najhujsi-potres-v-zgodovini-venezuele-razgalil-kaos-in-pocasne-odzive-oblasti (Delo.si)] <h2 style="background-color:#ffe0b2; padding:0.25em 0.5em; border-radius:4px; color:#333; font-weight:bold; font-size:1.2em;"> Znanost in tehnika </h2> ;6. april * [[Nasa|Nasina]] odprava s človeško posadko [[Artemis II]] je kot prva po Apollu 17 obkrožila Luno. [https://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/orion-obletel-luno-zacela-se-je-pot-domov-vrnili-se-bomo/247961 (MMC RTV Slovenija)] ;30. avgust * Nasa je z raketo [[Falcon Heavy]] v vesolje izstrelila [[Vesoljski teleskop Nancy Grace Roman|infrardeči teleskop Nancy Grace Roman]]. [https://www.delo.si/novice/svet/nasin-teleskop-po-trumpovih-rezih-koncno-poletel-v-vesolje (Delo.si)] ;18. september * V [[Bolivija|bolivijskih]] gozdovih so odkrili doslej neznano vrsto divje mačke ''[[Tilcayo|Leopardus tilcayo]]''.[https://www.delo.si/novice/svet/v-bolivijskih-gozdovih-odkrili-doslej-neznano-vrsto-macke (Delo.si)] ;15. oktober * [[Mednarodni urad za mere in uteži]] je glasoval za ukinitev [[prestopna sekunda|prestopne sekunde]] zaradi zaskrbljenosti glede motenj v delovanju računalniških sistemov. [https://portal24.si/svet-ukinja-prestopno-sekundo-ur-ne-bomo-vec-popravljali-po-eno-sekundo/ (Portal24.si)] <h2 style="background-color:#ffe0b2; padding:0.25em 0.5em; border-radius:4px; color:#333; font-weight:bold; font-size:1.2em;"> Kultura </h2> ; 21. marec * V [[Škofja Loka|Škofji Loki]] je bila po 11 letih ponovno uprizorjena predstava [[Škofjeloški pasijon]]. [https://www.rtvslo.si/enostavno/zanimivosti/skofjeloski-pasijon/777436 (MMC RTV Slovenija)] ; 18. oktober * Vesno za najboljši celovečerec so na 29. [[Festival slovenskega filma|festivalu slovenskega filma]] podelili [[Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo|Idi, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo]] režiserke [[Ester Ivakič]]. [https://www.dnevnik.si/kultura/film/vesna-za-prepricljiv-in-hkrati-nepredvidljiv-prvenec-2834597/ (Dnevnik.si)] ; 3. november * [[Ježkova nagrada|Nagrado Franeta Milčinskega - Ježka]] za leto 2026 je prejel [[Jure Karas]]. [https://www.rtvslo.si/kultura/glasba/nagrado-franeta-milcinskega-jezka-za-leto-2026-je-prejel-jure-karas/798892 (MMC RTV Slovenija)] </div> <div style="flex: 1 100 250px; margin: 0 5px;"> {{Portal:V novicah/November 2026/Koledar}} {{Portal:V novicah/Stranska letvica}} </div> </div> {{commons category|October 2026}} <!--{{Portal:V novicah/Dogodki po mesecih}}--> </div><noinclude> [[Kategorija:Aktualno dogajanje| ]] [[Kategorija:Zgodovinski portali]] [[Kategorija:Portal V novicah| ]] [[Kategorija:Leto {{CURRENTYEAR}}| 13]] </noinclude> 5tv9iqhkphh60o0wdujwkfpglb07qzo 0 227699 6775065 6307014 2026-11-05T08:45:15Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6775065 wikitext text/x-wiki {{Infobox Actor | name = Alex Meraz | image = <!-- Wikidata --> | caption = <!-- Wikidata --> | birthname = <!-- Wikidata --> | birth_date = <!-- Wikidata --> | birth_place = <!-- Wikidata --> | yearsactive = 2005 — danes | occupation = <!-- Wikidata --> | spouse = Kim Meraz (? - danes), 1 otrok | URL = }} '''Alex Meraz''', [[Američani|ameriški]] [[televizijski igralec|televizijski]] in [[filmski igralec]], *[[10. januar]] [[1985]], [[Mesa, Arizona]], [[Združene države Amerike]]. Njegova najbolj znana vloga je vloga temperamentnega [[volkodlak]]a [[Volkodlaki (Somrak)#Paul|Paula]] v [[film]]u ''[[Mlada luna (film, 2009)|Mlada luna]]'', nadaljevanju filma ''[[Somrak (film, 2008)|Somrak]]''.<ref name=Meraz>{{cite video |date=2009-04-16 |title=Alex Meraz: Life On The Set Of 'New Moon' |url=http://www.accesshollywood.com/video_1087333&dst=ah |publisher=Access Hollywood |accessdate=2009-04-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090502084028/http://www.accesshollywood.com/video_1087333%26dst%3Dah |archive-date=2009-05-02 |url-status=dead }}</ref> == Zgodnje in zasebno življenje == [[Slika:Kiowa Gordon and Alex Meraz with a poster for Twilight- New Moon.jpg|thumb|left|Alex Meraz in [[Kiowa Gordon]] pred reklamnim posterjem za [[film]] ''[[Mlada luna (film, 2009)|Mlada luna]]''.]] Alex Meraz se je rodil [[10. januar]]ja 1985 v [[Mesa, Arizona|Mesi]], [[Arizona]], [[Združene države Amerike]]. Ima [[Mehičani|mehiške]] korenine.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.thedeadbolt.com/news/105577/newmoonwolfden_news.php |title=arhivska kopija |accessdate=2009-12-12 |archive-date=2016-05-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160515033945/http://www.thedeadbolt.com/news/105577/newmoonwolfden_news.php |url-status=dead }}</ref><ref>{{Navedi splet |url=http://www.azcentral.com/arizonarepublic/arizonaliving/articles/2009/11/16/20091116twilight1117.html |title=arhivska kopija |accessdate=2009-12-12 |archive-date=2011-11-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111111163901/http://www.azcentral.com/arizonarepublic/arizonaliving/articles/2009/11/16/20091116twilight1117.html |url-status=dead }}</ref> Šolal se je na šoli ''New School for the Arts'' in po šolanju je postal [[slikar]] in [[ilustrator]], kasneje pa se je raje posvetil igralski karieri.<ref name="imdb">{{IMDb name|id=2158803}}</ref> Poročen je z [[Američani|Američanko]] [[Vietnam|vietnamskega]] izvora, po imenu Kim in z njo ima sina Somaka Meraza.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.celebuzz.com/7-things-you-need-know-s97481/ |title=arhivska kopija |accessdate=2009-12-12 |archive-date=2015-01-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150121032143/http://www.celebuzz.com/7-things-you-need-know-s97481/ |url-status=dead }}</ref> Njegov mentor, Raoul Trujillo, je Somakov [[boter]]. == Kariera == S svojo igralsko kariero je Alex Meraz začel leta [[2005]] v filmu ''The New World'', nadaljeval pa jo je leta [[2007]], ko se je pojavil v filmu [http://www.aifisf.com/aiff/2008/?fMenu=film&q=&fContent=film&id=147 Two Spirits, One Journey<!-- Bot generated title -->] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091001193041/http://www.aifisf.com/aiff/2008/?fMenu=film&q=&fContent=film&id=147 |date=2009-10-01 }} ter [[resničnostni šov|resničnostnemu šovu]] ''»Dancing with Spirit«-Here on Earth''. Letos je igral v filmu ''[[Mlada luna (film, 2009)|Mlada luna]]'' ter [[televizijska serija|televizijskih serijah]] ''We Shall Remain'' in ''The American Experience'', trenutno pa je ravno dokončal s snemanjem filma ''[[Mrk (film, 2010)|Mrk]]'', nadaljevanje filma ''Mlada luna'', ki v kinematografe predvidoma pride leta [[2010]]. == Filmografija == [[Slika:TaylorLautner2009mediaconf.JPG|thumb|]] {| class="wikitable" |- ! Leto !! Naslov !! Vloga !! Ostalo |- | rowspan="1" | 2005 || ''The New World'' || Core Warrior || film |- | rowspan="2" | 2007 || ''[http://www.aifisf.com/aiff/2008/?fMenu=film&q=&fContent=film&id=147 Two Spirits, One Journey<!-- Bot generated title -->] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091001193041/http://www.aifisf.com/aiff/2008/?fMenu=film&q=&fContent=film&id=147 |date=2009-10-01 }}'' || Luke || kratki film |- | ''»Dancing with Spirit«-Here on Earth'' || Plesalec || TV |- | rowspan="3" | [[2009]] || ''We Shall Remain'' || Warrior || TV |- | ''The American Experience'' || Warrior || TV |- | ''[[Mlada luna (film, 2009)|Mlada luna]]'' || [[Volkodlaki (Somrak)#Paul|Paul]] || film |- | 2010 || ''[[Mrk (film, 2010)|Mrk]]'' || Paul || ''post-production'' |} == Nagrade in nominacije == * 2008 - [[Gemini (nagrada)|Gemini]] za »najboljši nastop v umetniškem programu ali televizijski seriji« za ''Dancing with Spirit'' - ''nominiran'' == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == * {{IMDb Name|name=Alex Meraz|id=2158803}} * [http://twitter.com/TheAlexMeraz Alex Meraz] na [http://twitter.com/ Twitterju] * [http://alex-meraz.com/ Alex Meraz] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160109115431/http://alex-meraz.com/ |date=2016-01-09 }} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:MERAZ, Alex}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Ameriški televizijski igralci]] [[Kategorija:Ameriški filmski igralci]] [[Kategorija:Ameriški plesalci]] smigyj7et522kynbbj3owkbzo6tl6sz 0 230024 6774979 6585967 2026-11-04T23:53:25Z ~2026-44996-51 264415 /* Življenjepis */ 6774979 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|death_date=}} '''Bogdan''' (Bogomir) '''Kavčič''', [[Slovenci|slovenski]] [[sociolog]], * [[2. april]] [[1939]], [[Podgora, Gorenja vas - Poljane|Podgora]], † [[2022]]<ref>{{Navedi splet|title=Profesor dr. Bogdan Kavčič, 1939 – 2022|url=https://www.fdv.uni-lj.si/obvestila-in-informacije/novice-in-obvestila/profesor-dr.-bogdan-kavcic-dekan-fspn-1985-1987|website=Novice in obvestila|accessdate=2023-02-25|language=sl}}</ref> == Življenjepis == Kavčič je leta 1962 [[diploma|diplomiral]] na [[Ljubljana|ljubljanski]] [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] iz [[psihologija|psihologije]] [[sociologija|sociologije]] ter 1971 [[doktorat|doktoriral]] iz socioloških znanosti na [[Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani|FSPN]] v Ljubljani. Od leta 1964 do 1973 je bil zaposlen na Zvezi sindikatov Slovenije, nato do 1976 na VŠOD v Kranju (predhodnici sedanje [[Fakulteta za organizacijske vede v Kranju|FOV]]) in od 1976 do 1991/92 na FSPN, na kateri je nadomestil v "čistki" odstranjenega [[Veljko Rus|Veljka Rusa]] in bil od 1983 [[profesor|redni profesor]] za sociologijo dela in teorijo organizacij (do 1992).<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (1991). Knjiga 5. Ljubljana: Mladinska knjiga</ref> V letih 1985–87 je bil tudi njen dekan. 1987 se je študijsko izpopolnjeval na Japonskem. Po odhodu s fakultete v začetku 90. let se je na Inštitutu za trženje in organizacijo posvetil razvojnemu in svetovalnemu delu ter kot predavatelj sodeloval tudi z Ekonomsko fakulteto UL, kjer je na podiplomskem študju predaval poslovno komuniciranje ter več zasebnimi visokimi šolami oziroma fakultetami. == Samostojne publikacije == * Družbeno upravljanje v zdravstvu (z [[Jože Derganc|Jožetom Dergancem]], 1961 * ''Poglavja iz sociologije dela'' (z [[Marjan Svetličič|Marjanom Svetličičem]], 1972) * ''Hierarchy in Organizations'' (z drugimi, San Francisco, Washington, London, 1974) * ''Hierarhija'' (s soavtorji, 1975) * ''Samoupravljanje v združenem delu'' (1976) * ''Samoupravjna urejenost in gospodarska uspešnost delovne orgnizacije'' (z [[Vojko Antončič|Vojkom Antončičem]], 1978) * ''Poglavja iz sociologije dela'' (1979) * ''Organizacijska povezanost v delovni organizaciji'' (1984) * ''Sociologija dela'' (1987) * ''Strategija in uspešnost'' (1990) * ''Sodobne teorije organizacije'' (1991) * ''Kako se uspešno pogajati'' (1992) * ''Delavci in upravljanje podjetij'' (1992) * ''Spretnost pogajanja'' (1996) * ''Poslovno komuniciranje'' (1998, dopolnjena izd. 2000/02) * ''Očrt poslovnega komuniciranja'' (2008) * ''Organizacijska kultura'' (2008) * ''Medkulturna pogajanja'' (2009) == Glej tudi == * priimek [[Kavčič]] * [[seznam slovenskih sociologov]] == Viri == {{sklici}} {{scientist-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kavčič, Bogdan}} [[Kategorija:Slovenski sociologi]] [[Kategorija:Osebnosti s Škofjeloškega]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Predavatelji na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani]] myc5252jdzxsbua44x0v6kjmhe2yar9 6774980 6774979 2026-11-04T23:54:10Z ~2026-44996-51 264415 6774980 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|death_date=}} '''Bogdan''' (Bogomir) '''Kavčič''', [[Slovenci|slovenski]] [[sociolog]], * [[2. april]] [[1939]], [[Podgora, Gorenja vas - Poljane|Podgora]], † februar [[2022]]<ref>{{Navedi splet|title=Profesor dr. Bogdan Kavčič, 1939 – 2022|url=https://www.fdv.uni-lj.si/obvestila-in-informacije/novice-in-obvestila/profesor-dr.-bogdan-kavcic-dekan-fspn-1985-1987|website=Novice in obvestila|accessdate=2023-02-25|language=sl}}</ref> == Življenjepis == Kavčič je leta 1962 [[diploma|diplomiral]] na [[Ljubljana|ljubljanski]] [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] iz [[psihologija|psihologije]] [[sociologija|sociologije]] ter 1971 [[doktorat|doktoriral]] iz socioloških znanosti na [[Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani|FSPN]] v Ljubljani. Od leta 1964 do 1973 je bil zaposlen na Zvezi sindikatov Slovenije, nato do 1976 na VŠOD v Kranju (predhodnici sedanje [[Fakulteta za organizacijske vede v Kranju|FOV]]) in od 1976 do 1991/92 na FSPN, na kateri je nadomestil v "čistki" odstranjenega [[Veljko Rus|Veljka Rusa]] in bil od 1983 [[profesor|redni profesor]] za sociologijo dela in teorijo organizacij (do 1992).<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (1991). Knjiga 5. Ljubljana: Mladinska knjiga</ref> V letih 1985–87 je bil tudi njen dekan. 1987 se je študijsko izpopolnjeval na Japonskem. Po odhodu s fakultete v začetku 90. let se je na Inštitutu za trženje in organizacijo posvetil razvojnemu in svetovalnemu delu ter kot predavatelj sodeloval tudi z Ekonomsko fakulteto UL, kjer je na podiplomskem študju predaval poslovno komuniciranje ter več zasebnimi visokimi šolami oziroma fakultetami. == Samostojne publikacije == * Družbeno upravljanje v zdravstvu (z [[Jože Derganc|Jožetom Dergancem]], 1961 * ''Poglavja iz sociologije dela'' (z [[Marjan Svetličič|Marjanom Svetličičem]], 1972) * ''Hierarchy in Organizations'' (z drugimi, San Francisco, Washington, London, 1974) * ''Hierarhija'' (s soavtorji, 1975) * ''Samoupravljanje v združenem delu'' (1976) * ''Samoupravjna urejenost in gospodarska uspešnost delovne orgnizacije'' (z [[Vojko Antončič|Vojkom Antončičem]], 1978) * ''Poglavja iz sociologije dela'' (1979) * ''Organizacijska povezanost v delovni organizaciji'' (1984) * ''Sociologija dela'' (1987) * ''Strategija in uspešnost'' (1990) * ''Sodobne teorije organizacije'' (1991) * ''Kako se uspešno pogajati'' (1992) * ''Delavci in upravljanje podjetij'' (1992) * ''Spretnost pogajanja'' (1996) * ''Poslovno komuniciranje'' (1998, dopolnjena izd. 2000/02) * ''Očrt poslovnega komuniciranja'' (2008) * ''Organizacijska kultura'' (2008) * ''Medkulturna pogajanja'' (2009) == Glej tudi == * priimek [[Kavčič]] * [[seznam slovenskih sociologov]] == Viri == {{sklici}} {{scientist-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kavčič, Bogdan}} [[Kategorija:Slovenski sociologi]] [[Kategorija:Osebnosti s Škofjeloškega]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Predavatelji na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani]] h7wl797qg2v1bss5mngzpo9a4p2x961 0 230758 6774812 6774630 2026-11-04T14:45:48Z MaksiKavsek 244409 -- okr. 6774812 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Film | name = Trst je naš! | image = Trst-je-nas-plakat.jpg | caption = Poster | director = [[Žiga Virc]] | producer = | writer = Žiga Virc | starring = [[Gojmir Lešnjak]]<br />[[Anja Drnovšek]]<br />[[Silva Čušin]]<br />[[Dario Varga]]<br /> | music = | cinematography = | editing = | studio = [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]<br />[[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]] | distributor = | released = {{start date|2009|11|08}}<br /><small>Sežana</small> | runtime = 27 min. | country = Slovenija | language = slovenščina | budget = | gross = }} '''''Trst je naš!''''' je kratki igrani [[film]], diplomsko delo režiserja [[Žiga Virc|Žige Virca]]. Film traja 27 minut in je študijska produkcija oziroma projekt [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]] v koprodukciji z [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]]. Zgodba je postavljena v leto 2009 in govori o Francu, zagrenjenemu Primorcu srednjih let ([[Gojmir Lešnjak]]), ki je razočaran nad odnosom mladine ter celotne družbe do dogodkov med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] in vloge slovenskih [[partizani|partizanov]] v njej. V prostem času se ukvarja z uprizarjanjem zgodovinskih bitk, pri čemer naleti na nerazumevanje žene Marije ([[Silva Čušin|Silve Čušin]]), opraviti pa mora tudi s policijo, ki ne dovoljuje uprizarjanja bitk. Film je še pred prvo projekcijo povzročil burne odzive v Italiji. Italijanski zunanji minister [[Franco Frattini]] se je odzval na poziv Unije Istranov,<ref>(5.11.2009). »[http://www.rtvslo.si/kultura/film/trst-je-nas-moti-tudi-italijanskega-zunanjega-ministra/216205 Trst je naš! moti tudi italijanskega zunanjega ministra]«. ''MMC RTV-SLO''. Pridobljeno 4.1.2010.</ref> ene izmed pomembnejših organizacij italijanskih [[Optant|optantov]], ki je ostro kritizirala film. Izkazalo se je, da sta Unijo razburila le napovednik in naslov, ki sta namenoma provokativna, premiera je bila šele nekaj dni kasneje v [[Sežana|Sežani]]. Tudi Frattinijev odziv se je nanašal na napovednik, čeprav je podal svojo izjavo po premieri, ko je bilo že jasno, da gre za satirično obravnavo osvoboditve [[Trst]]a leta 1945 in ne za prikaz sodobnega vojaškega spopada.<ref>(3.11.2009). »[http://www.rtvslo.si/kultura/film/bo-komandant-franc-osvobodil-trst/216055 Bo komandant Franc osvobodil Trst?]«. ''MMC RTV-SLO''. Pridobljeno 4.1.2010.</ref> == Opombe in reference == {{sklici}} ==Zunanje povezave== * {{IMDb title|id=5267070}} * {{BSF|id=trst-je-nas}} * [http://kumba.agrft.uni-lj.si/ZAC/index.asp?PID=9540&l=1 Opis na eKumba] [[Kategorija:Slovenski dramski filmi]] [[Kategorija:Filmi leta 2009]] [[Kategorija:Slovenski kratki filmi]] [[Kategorija:Filmi v režiji Žige Virca]] peuue6gh3bfc15lv4p2fyjve1nrxv26 0 232302 6775008 6586201 2026-11-05T04:54:49Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Datoteka 0122_Pickern-Pekre.jpg je bila v Zbirki izbrisana, zaradi per [[:c:Commons:Deletion requests/File:0122 Pickern-Pekre.jpg|]]. Odstranjevanje. 6775008 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Jožef Lešnik''' (tudi ''Josef Löschnig''), [[Slovenci|slovenski]] [[agronom]] in [[sadjarstvo|sadjar]], * [[18. marec]] [[1872]], [[Starše]], [[Štajerska (vojvodina)|Štajerska]], [[Avstro-Ogrska]], † [[23. oktober]] [[1949]], [[Dunaj]], [[Avstrija]]. Jožef Lešnik se je rodil v [[Starše|Staršah]] ali Št. Janžu na Dravskem polju očetu kmetu Francu in materi Ani (roj. Finžgar). Ljudsko šolo je končal v domačem kraju, nekaj razredov realke pa nato še v Mariboru. Leta 1889 je končal Kmetijsko šolo v Grottenhofu pri [[Gradec|Gradcu]] ({{interlanguage link|Landwirtschaftliche Fachschule Grottenhof-Hardt|de}}), ki deluje še danes. Kot izredni študent se je nato vpisal na Visoko šolo za kmetijstvo in gozdarstvo na Dunaju (Universität für Bodenkultur Wien). Lešnik se je nato za dve leti (1893-1894) zaposlil na veleposestvu [[Meranovo]], ki ga je leta 1822 kot center za uvajanje [[vinska trta|vinskih trt]] iz [[Porenje|Porenja]] ustanovil [[Janez Habsburško-Lotarinški|nadvojvoda Janez]], v času Lešnikovega službovanja pa ga je upravljal vnuk nadvojvode Janeza [[grof]] Janez von Meran (1867-1947), po katerem je posestvo tudi dobilo ime. Na [[Meranovo|Meranovem]] je že leta 1832 začela delovati vinogradniška šola, danes pa je [[Meranovo]] del [[Fakulteta_za_kmetijstvo_in_biosistemske_vede_v_Mariboru|Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede]] [[Univerza v Mariboru|Univerze v Mariboru]] <ref>Zgodovina Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru [http://www.fkbv.um.si/index.php/o-fakulteti/zgodovina Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210120010423/http://fkbv.um.si/index.php/o-fakulteti/zgodovina |date=2021-01-20 }}</ref>. Nato je Lešnik moral leto dni odslužiti v cesarski vojski. Po vojaščini je med leti 1894 in 1898 deloval kot strokovni in potujoči učitelj na [[Biotehniška šola Maribor|Deželni sadjarski in vinarski šoli]] v Mariboru, ki je bila ustanovljena leta 1872. Potoval je po podeželju in prirejal različne strokovne tečaje za napredne sadjarje in vinogradnike tistega časa. Leta 1898 se je preselil v [[Krems an der Donau|Krems]] v [[Spodnja Avstrija|Spodnji Avstriji]], kjer je postal strokovni učitelj na {{ill|Vinarska in sadjarska šola|lt=Vinarski in sadjarski šoli|de|Weinbauschule Krems}}. Posvetil se je predvsem sadjarstvu in začel pisati knjige in članke s tega področja. Po njegovih usmeritvah so začeli saditi obcestne sadne nasade, ki so še v 60-tih letih 20. stoletja stali ob glavnih magistralnih cestah na slovenskem Štajerskem. Leta 1905 je bil imenovan za deželnega sadjarskega nadzornika za [[Spodnja Avstrija|Spodnjo Avstrijo]]. Med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je kot vojak in oficir pionirskih enot preživel zimo v [[Karpati|Karpatih]], sodeloval v bitkah pri [[Doberdob|Doberdobu]], [[Kobarid|Kobaridu]] in tudi pri avstrijskem preboju [[Soška fronta|soške fronte]], ki je znana kot [[čudež pri Kobaridu]]. Leta 1917 je bil odpoklican iz vojske, saj ga je država zaradi občega pomanjkanja hrane bolj potrebovala kot strokovnjaka za prehrano. Pod njegovim vodstvom so zato leta 1917 v {{ill|Münchendorf|lt=Münchendorfu|de|Münchendorf}} ustanovili tovarno za predelavo [[sadje|sadja]]. Ko je končal {{ill|Visoka šola za kmetijstvo in gozdarstvo na Dunaju|lt=Visoko šolo za kmetijstvo in gozdarstvo na Dunaju|de|Universität für Bodenkultur Wien}} je na njej kot honorarni [[docent]] in predstojnik [[katedra|Katedre]] za [[sadjarstvo]] predaval med leti 1919 in 1923. Leta 1923 je bil imenovan za vladnega svetnika, leta 1925 pa za {{ill|dvorni svetnik|lt=dvornega svetnika|de|Hofrat}}. Leta 1927 je postal predsednik Zveze avstrijskih sadjarjev. Jožef Lešnik je leta 1934 odšel na študijsko popotovanje po [[Združene države Amerike|ZDA]], predvsem na ogled tamkajšnjih sadjarskih in vinogradniških področij. Obiskal pa je tudi akademske agronomske raziskovalne centre, med drugim tudi najpomembnejši takratni ameriški center za agronomijo na [[Univerza Kalifornije, Berkeley|Univerzi Kalifornije, Berkeley]]. Svoje popotne vtise je opisal v knjigi “40 Tage Nordamerika: Wahrnehmungen und Eindrücke einer Studienreise nach U.S.A.” <ref>Josef Löschnig, ''40 Tage Nordamerika : Wahrnehmungen und Eindrücke einer Studienreise nach U.S.A.'', Wien : Hauptverband der Weinbautreibenden Österreichs und Gemeinschaft österreichischer Obstzüchter, 1935 {{COBISS|ID=7867257}}</ref>. Lešnik je napisal več kot dvajset strokovnih knjig in več kot sto člankov v strokovnih revijah, ki jih je tudi sam izdajal (npr. Der Obstzüchter (Sadjar) od leta 1904 naprej <ref>[https://archive.org/details/derobstzchter00unkngoog Der Obstzüchter]</ref>). Kot odličen risar je sadje in vse kar je bilo s tem v zvezi v svojih publikacijah v veliki meri narisal kar sam. Redno se je udeleževal raznih kongresov, posvetovanj in drugih strokovnih prireditev. Za svoje delo je prejel številna avstrijska državna priznanja in odlikovanja <ref>''Enciklopedija Slovenije'' (1992). Knjiga 6. Ljubljana: Mladinska knjiga {{COBISS|ID=17411}}</ref> <ref name=prvi>Ivan Klep, ''Jožef Lešnik in dr. Ivan Toličič, pomembni osebnosti občine Starše'', v ''Starše skozi čas : zbornik občine Starše'' (2010), str. 387-392. {{COBISS|ID=7229214}}</ref>. [[File:Löschniggasse.jpg|thumb|left|Street sign for Löschniggasse, 22. District Donaustadt, Vienna, Austria|thumb|left|Ulična oznaka za Lešnikovo ulico na Dunaju]] Nekatere njegove knjige, kot na primer priročnik o vkuhavanju sadja, so danes, po stotih letih od prve izdaje, še vedno v tisku <ref>Josef Löschnig, ''Das Einkochen des Obstes im bürgerlichen Haushalte'', Leipzig : Darmstadt Reprint-Verlag, 2012 [http://d-nb.info/1017125163 Deutsche Nationalbibliothek]</ref>. Po njemu se od leta 1972 imenuje ulica na Dunaju <ref>[https://www.geschichtewiki.wien.gv.at/L%C3%B6schniggasse Löschniggasse], stran na Wien Geschichte Wiki</ref>. Ob 120-letnici rojstva Jožefa Lešnika so na njegovi domačiji v Staršah 4. oktobra 1992 odkrili spominsko ploščo. == Družina == [[File:2017-03-11 GuentherZ (123) Muenchendorf Friedhof Grab Löschnig+Neubacher.JPG|thumb|Nagrobnik Jožefa Lešnika in Hermanna Neubacherja na pokopališču v Muenchendorfu]] Jožef Lešnik izhaja iz kmečke družine v [[Starše|Staršah]] ali Št. Janžu na [[Dravsko polje|Dravskem polju]], ki se je po domače imenovala pri “Zemljakovih“. Njegov oče Franc Lešnik (1846 - 1892) je bil izobražen in premožen kmet, ki je med drugim 24 let vodil graščinsko posestvo grofa Herbersteina v Št. Janžu na Dravskem polju. Jožefova mama, kmetica Ana, rojena Finžgar leta 1843, je bila po rodu iz [[Marjeta na Dravskem polju|Marjete na Dravskem polju]]. Rodila je šest otrok in umrla leta 1931. Za kmetijstvo, sadjarstvo in vinogradništvo se je Jožef navdušil že kot otrok, ko je svojemu očetu pomagal pri delih na graščinskem posestvu <ref name=prvi />. Jožefov mlajši brat Fric Lešnik je bil v času [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]] župan Starš. Njegova nečakinja Jelka, ki se je rodila v zakonu Jožefove sestre Marije in učitelja Janka Kodermana, pa je postala žena slovenskega pisatelja in novinarja [[Davorin Ravljen|Davorina Ravljena]] <ref>''Marija Koderman'', [[Jutro (1920–1945)|Jutro]] XX., št. 77, sobota 1. aprila 1939, str. 3 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XP2UF2X7 Digitalna knjižnica Slovenije]</ref>. Lešnik se je leta 1897, ko je učil na [[Biotehniška šola Maribor|Vinarski in sadjarski šoli v Mariboru]], poročil s Štefanijo Hren, hčerko nadučitelja Antona Hrena v Staršah <ref name=prvi />. Stefanija Hren se je rodila 1872 v {{ill|Rein|lt=Reini|de|Stift Rein}} na Štajerskem, kjer stoji znameniti cisterijanski samostan. Leta 1899 se jima je v [[Maribor|Mariboru]] rodila hčerka Karolina Ana Marija Löschnig. Ko je njen oče Jožef Lešnik med leti 1919 in 1923 predaval na {{ill|Visoka šola za kmetijstvo in gozdarstvo na Dunaju|lt=Visoki šoli za kmetijstvo in gozdarstvo na Dunaju|de|Universität für Bodenkultur Wien}} je na tej šoli leta 1919 diplomiral {{ill|Hermann Neubacher|lt=Hermann Neubacher|en|Hermann Neubacher}} (1893-1960), s katerim se je Karolina 29. 6. 1920 poročila <ref>''Neubacher, Hermann Josef'' [https://www.deutsche-biographie.de/gnd120150700.html#ndbcontent Deutsche Biographie]</ref>. V času od 13. 3. 1938 do 14. 12. 1940 je bil Hermann Neubacher {{ill|župan mesta Dunaj|lt=župan mesta Dunaj|en|List of mayors of Vienna}}, med [[druga svetovna vojna| drugo svetovno vojno]] pa posebni diplomatski predstavnik [[tretji rajh|tretjega Reicha]] za celotni [[Balkan]]. Svoje spomine na ta čas je dr. {{ill|Hermann Neubacher|lt=Hermann Neubacher|de|Hermann Neubacher}} opisal v svoji knjigi “Sonderauftrag Südost, 1940-1945. Bericht eines fliegenden Diplomaten“, 1956 {{COBISS|ID=1809524}}. Karolina je umrla leta 1989 na Dunaju. == Viri == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Lešnik, Jožef}} [[Kategorija:Slovenski agronomi]] [[Kategorija:Slovenski sadjarji]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali ulico]] o019hxmjvgu3i1plxms7393nh3zspvv 0 232383 6775142 6244566 2026-11-05T11:02:16Z TadejM 738 --archive.today 6775142 wikitext text/x-wiki {{Sezona dirkaške serije|Image=|Series=Azijska GP2|Previous=2008|Current=2008–09|Next=2009–10}} '''[[GP2|Azijska GP2]] sezona 2008-09''' je druga sezona serije, ki je potekala med [[18. oktober|18. oktobrom]] [[2008]] in [[26. april]]om [[2009]]. Dirkaški naslov prvaka je osvojil [[Japonci|japonski]] dirkač [[Kamui Kobajaši]]. == Dirkači in moštva == {| class="wikitable" ! Moštvo ! Št ! Dirkač ! Dirke |- | rowspan=4 | {{ikonazastave|Francija}} [[ART Grand Prix]] | 1 | {{ikonazastave|Japonska}} [[Sakon Jamamoto]]<ref>[http://www.art-grandprix.com/en/ Sakon Yamamoto: official GP2 Asia driver of ART] art-grandprix.com</ref> | Vse |- |rowspan=3| 2 | {{ikonazastave|Francija}} [[Nelson Philippe]]<ref name="autosport entry list">{{cite journal |editor=Freeman Glenn|year=oktober 2008 |title=Japan leads GP2 Asia charge |journal=[[Autosport]] |volume=194 |issue=3 |pages=22–23 }}</ref> | 1 |- |{{ikonazastave|Venezuela}} [[Pastor Maldonado]]<ref>{{navedi novice| title =Maldonado to race for ART in 2009| publisher =autosport.com| url =http://www.autosport.com/news/report.php/id/72067| date =2008-11-10| accessdate =2008-11-11}}</ref> | 2, 5-6 |- |{{ikonazastave|Nemčija}} [[Nico Hülkenberg]]<ref>{{navedi novice| title =Hulkenberg takes pole on GP2 debut| publisher =Autosport.com| url =http://www.autosport.com/news/report.php/id/72942| date =2009-01-22| accessdate =2009-01-22}}</ref> | 3-4 |- | rowspan=4 | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Arden International|Arden Motorsport]] | 3 | {{ikonazastave|Brazilija}} [[Luiz Razia]]<ref name="Razia & Villa"/> | Vse |- |rowspan=3| 4 | {{ikonazastave|Finska}} [[Mika Mäki]]<ref>[http://gp2series.com/en//website/2008gp2series/news/newsasia/newsdetail.php?articleid=2104 GP2: Trust Team Arden Confirm Mika Maki and Luiz Razia for GP2 Asia 2008/09]</ref> | 1 |- |{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Renger van der Zande]]<ref>{{navedi novice| title =Van der Zande to replace Maki in Dubai| publisher =gp2.gpupdate.net| url =http://gp2.gpupdate.net/en/news/2008/10/27/van-der-zande-to-replace-maki-in-dubai/| date =2008-10-27 | accessdate =2008-10-28}}</ref> | 2 |- |{{ikonazastave|Italija}} [[Edoardo Mortara]]<ref>{{navedi novice| title =Mortara signs for Arden| publisher =autosport.com| url =http://www.autosport.com/news/report.php/id/72920| date =2009-01-21 | accessdate =2009-01-21}}</ref> | 3-6 |- | rowspan=2 | {{ikonazastave|Španija}} [[Addax Team|Barwa International Campos]] | 5 |{{ikonazastave|Rusija}} [[Vitalij Petrov]]<ref>[http://www.camposracing.com/pilotos.php?t=2 Campos Racing]</ref> | Vse |- | 6 |{{ikonazastave|Mehika}} [[Sergio Pérez]]<ref name="autosport entry list"/> | Vse |- | rowspan=2 | {{ikonazastave|Francija}} [[DAMS]] | 7 |{{ikonazastave|Belgija}} [[Jérôme d'Ambrosio]]<ref name="autosport entry list"/> | Vse |- | 8 |{{ikonazastave|Japonska}} [[Kamui Kobajaši]]<ref name="autosport entry list"/> | Vse |- | rowspan=2 | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[iSport International|GFH Team iSport]] | 9 |{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Giedo van der Garde]]<ref>{{navedi novice| title =Van der Garde joins iSport for Asia Series| publisher =gp2.gpupdate.net| url =http://gp2.gpupdate.net/en/news/2008/10/02/van-der-garde-joins-isport-for-asia-series/| date =2008-10-02| accessdate =2008-10-02}}</ref> | Vse |- | 10 |{{ikonazastave|BHR}} [[Hamad Al Fardan]]<ref>{{navedi novice| title =Al Fardan joins GFH iSport| publisher =gp2.gpupdate.net| url =http://gp2.gpupdate.net/en/news/2008/09/23/al-fardan-joins-gfh-isport/| date =2008-09-23| accessdate =2008-10-02}}</ref> | Vse |- | rowspan=2 | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Super Nova Racing]] | 11 | {{ikonazastave|Španija}} [[Javier Villa]]<ref name="Razia & Villa">{{navedi novice| title =Razia joins Arden, Villa to Super Nova | publisher =gp2.gpupdate.net| url =http://gp2.gpupdate.net/en/news/2008/10/02/razia-joins-arden-villa-to-super-nova/| date =2008-10-02| accessdate =2008-10-02}}</ref> | Vse |- | 12 | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[James Jakes]]<ref name="autosport entry list"/> | Vse |- | rowspan=3 | {{ikonazastave|Italija}} [[Fisichella Motor Sport|FMS International]] |rowspan=2| 14 | {{ikonazastave|Združeni arabski emirati}} [[Andreas Zuber]]<ref name="autosport entry list"/> | 1-2 |- | {{ikonazastave|Venezuela}} [[Rodolfo González]]<ref>{{navedi novice| title =Gonzalez joins Fisichella for GP2 Asia | publisher =autosport.com| url =http://www.autosport.com/news/report.php/id/72921| date =2009-01-21| accessdate =2009-01-21}}</ref> | 3-6 |- | 15 | {{ikonazastave|TWN}} [[Kevin Naj Čja Čen]]<ref name="autosport entry list"/> | Vse |- | rowspan=3 | {{ikonazastave|Italija}} [[Durango (racing team)|Durango]] | 16 | {{ikonazastave|Italija}} [[Davide Valsecchi]]<ref>[http://gp2.gpupdate.net/en/news/2008/09/23/durango-and-valsecchi-extend-contract/ GP2: Durango and Valsecchi extend contract] gpupdate.com</ref> | Vse |- | rowspan=2 | 17 | {{ikonazastave|Brazilija}} [[Carlos Iaconelli]]<ref>[http://www.durango.it/en/press/gp2/389.html GP2: Iaconelli to team with valsecchi at shanghai] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151004102444/http://www.durango.it/en/press/gp2/389.html |date=2015-10-04 }} durango.it</ref> | 1 |- | {{ikonazastave|Italija}} [[Michael Dalle Stelle]]<ref>{{navedi novice| title =Durango signs teen for Asia campaign| publisher =crash.net| url =http://www.crash.net/motorsport/gp2/news/172281-0/durango_signs_teen_for_asia_campaign.html| date =2008-12-01| accessdate =2008-12-02}}</ref> | 2-6 |- | rowspan=4 | {{ikonazastave|MYS}} [[Qi-Meritus Mahara|My Qi-Meritus Mahara]] | rowspan=2 | 18 | {{ikonazastave|MYS}} [[Alex Yoong]]<ref>[http://www.gp2series.com/en//website/2008gp2series/news/newsasia/newsdetail.php?articleid=2103 My Team Qi-Meritus.Mahara signs Alex Yoong]</ref> | 1-2 |- | {{ikonazastave|Italija}} [[Marco Bonanomi]]<ref>{{navedi novice| title =Bonanomi replaces Yoong at Meritus| publisher =autosport.com| url =http://www.autosport.com/news/report.php/id/72849| date =2009-01-17| accessdate =2009-01-17}}</ref> | 3-6 |- | rowspan=2 | 19 | {{ikonazastave|Nova Zelandija}} [[Earl Bamber]]<ref>[http://www.crash.net/motorsport/gp2/news/170252-0/meritus_confirms_kiwi_to_second_seat.html GP2: Meritus confirms Kiwi to second seat] crash.net</ref> | 1-3 |- | {{ikonazastave|Portugalska}} [[Álvaro Parente]]<ref>{{navedi novice| title =Parente joins Meritus for Qatar| publisher =autosport.com| url =http://www.autosport.com/news/report.php/id/73216| date =2009-02-11| accessdate =2009-02-11}}</ref> | 4-6 |- | rowspan=2 | {{ikonazastave|Italija}} {{ikonazastave|Brazilija}} [[Minardi Piquet Sports|Piquet GP]] | 20 | {{ikonazastave|Španija}} [[Roldán Rodríguez]]<ref>[http://www.gpracingcars.com/template/DetailComunicatiStampa.asp?IDFolder=132&IDOggetto=2740&SottoCategoria=&LN=IT GP2: Piquet GP & Rodríguez together for GP2 Asia and GP2 Main] Piquet GP official site - 23.09.2008.</ref> | Vse |- | 21 | {{ikonazastave|Brazilija}} [[Diego Nunes]]<ref>[http://www.gpracingcars.com/template/DetailComunicatiStampa.asp?IDFolder=132&IDOggetto=2743&SottoCategoria=&LN=IT GP2: Diego Nunes second car in GP2 Asia Series] Piquet GP official site - 07.10.2008.</ref> | Vse |- | rowspan=3 | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[David Price Racing]] | 22 | {{ikonazastave|Romunija}} [[Michael Herck]]<ref name="Herck & Sekiguchi">{{navedi novice| title =Sekiguchi joins DPR for Asia campaign| publisher =crash.net| url =http://www.crash.net/motorsport/gp2/news/170530-0/sekiguchi_joins_dpr_for_asia_campaign.html| date =2008-10-15| accessdate =2008-10-15| url-status =dead}}</ref> | Vse |- | rowspan=2| 23 | {{ikonazastave|Japonska}} [[Juhi Sekiguči]]<ref name="Herck & Sekiguchi"/> | 1 |- | {{ikonazastave|Italija}} [[Giacomo Ricci]]<ref name="Ricci & Valerio">{{navedi novice| title =Driver changes aplenty in Dubai| publisher =crash.net| url =http://www.crash.net/motorsport/gp2/news/172365-0/driver_changes_aplenty_in_dubai.html| date =2008-12-04| accessdate =2008-12-04}}</ref> | 2-6 |- | rowspan=5 | {{ikonazastave|Španija}} [[Ocean Racing Technology|BCN Competición]]<br />{{ikonazastave|Portugalska}} [[Ocean Racing Technology]] | rowspan=3 | 24 | {{ikonazastave|Japonska}} [[Hiroki Jošimoto]]<ref name="autosport entry list"/> | 1 |- | {{ikonazastave|Nizozemska}} [[Yelmer Buurman]]<ref name="Buurman & Crestani">{{navedi novice| title =Ocean sign Crestani as second driver | publisher =autosport.com| url =http://www.autosport.com/news/report.php/id/72299| date =2008-12-02| accessdate =2008-12-02}}</ref> | 2-5 |- | {{ikonazastave|Indija}} [[Karun Čandok|Karun Chandhok]]<ref>{{navedi novice| title =08/09 GP2 Asia Series – Round 6| publisher =[[GP2 Asia Series]]| url =http://www.gp2series.com/en//website/2008gp2series/media_secure/media/news/newsasia/newsdetail.php?articleid=2278| date =2009-04-23| accessdate =2009-04-23}}</ref> | 6 |- | rowspan=2 | 25 | {{ikonazastave|Italija}} [[Luca Filippi]]<ref>[http://www.crash.net/motorsport/gp2/news/169944-0/filippi_back_with_bcn.html GP2: Filippi back with BCN] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081207085443/http://www.crash.net/motorsport/gp2/news/169944-0/filippi_back_with_bcn.html |date=2008-12-07 }} crash.net</ref> | 1 |- | {{ikonazastave|Italija}} [[Fabrizio Crestani]]<ref name="Buurman & Crestani"/> | 2-6 |- | rowspan=7 | {{ikonazastave|Italija}} [[Trident Racing]] | rowspan=4 | 26 | {{ikonazastave|Italija}} [[Giacomo Ricci]]<ref name="autosport entry list"/> | 1 |- | {{ikonazastave|Brazilija}} [[Alberto Valerio]]<ref name="Ricci & Valerio"/> | 2 |- | {{ikonazastave|Italija}} [[Frankie Provenzano]]<ref name="Provenzano & Vallés">{{navedi novice| title =Trident names new pairing.| publisher =crash.net| url =http://www.crash.net/motorsport/gp2/news/173415-0/trident_names_new_pairing.html| date =2009-01-21| accessdate =2009-01-21| archive-date =2012-08-01| archive-url =https://archive.today/20120801153141/http://www.crash.net/motorsport/gp2/news/173415-0/trident_names_new_pairing.html| url-status =dead}}</ref> | 3-4 |- | {{ikonazastave|Portugalska}} [[Ricardo Teixeira (racing driver)|Ricardo Teixeira]]<ref>{{navedi novice| title =08/09 GP2 Asia Series – Round 5| publisher =[[GP2 Asia Series]]| url =http://www.gp2series.com/en//website/2008gp2series/media_secure/media/news/newsasia/newsdetail.php?articleid=2261| date =2009-04-02| accessdate =2009-04-02}}</ref> | 5-6 |- |rowspan=3| 27 | {{ikonazastave|Nova Zelandija}} [[Chris van der Drift]]<ref name="autosport entry list"/> | 1-2 |- | {{ikonazastave|Španija}} [[Adrián Vallés]]<ref name="Provenzano & Vallés"/> | 3 |- | {{ikonazastave|Italija}} [[Davide Rigon]]<ref>{{navedi novice| title =Rigon replaces Valles at Trident| publisher =autosport.com| url =http://www.autosport.com/news/report.php/id/73204| date =2009-02-10| accessdate =2009-02-10}}</ref> | 4-6 |} === Koledar dirk === {| class="wikitable" ! Št || Dir. || Dirkališče || Lokacija || Datum || Zmag. dirkač || Zmag. moštvo |- ! rowspan=2 | 1 ! R1 | rowspan=2 | {{ikonazastave|Kitajska}} [[Shanghai International Circuit]] | rowspan=2 | [[Šanghaj]], [[Ljudska republika Kitajska]] | [[18. oktober]] | {{ikonazastave|Španija}} [[Roldán Rodríguez]] | {{ikonazastave|Brazilija}} [[Piquet Sports|Piquet GP]] |- ! R2 | [[19. oktober]] | {{ikonazastave|Italija}} [[Davide Valsecchi]] | {{ikonazastave|Italija}} [[Durango (racing team)|Durango]] |- ! rowspan=2 | 2 ! R1 | rowspan=2 | {{ikonazastave|Združeni arabski emirati}} [[Dubai Autodrome]] | rowspan=2 | [[Dubaj]], [[Združeni arabski emirati]] | [[5. december]] | {{ikonazastave|Japonska}} [[Kamui Kobajaši]] | {{ikonazastave|Francija}} [[DAMS]] |- ! R2 | [[6. december]] | colspan=2 align=center| ''odpoved dirke zaradi dežja'' |- ! rowspan=2 | 3 ! R1 | rowspan=2 | {{ikonazastave|BHR}} [[Bahrain International Circuit]] | rowspan=2 | [[Sahir]], [[Bahrajn]] | [[23. januar]] | {{ikonazastave|Japonska}} [[Kamui Kobajaši]] | {{ikonazastave|Francija}} [[DAMS]] |- ! R2 | [[24. januar]] | {{ikonazastave|Mehika}} [[Sergio Pérez]] | {{ikonazastave|Španija}} [[Addax Team|Barwa International Campos]] |- ! rowspan=2 | 4 ! R1 | rowspan=2 | {{ikonazastave|QAT}} [[Losail International Circuit]] | rowspan=2 | [[Doha]], [[Katar]] | [[13. februar]] | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Nico Hülkenberg]] | {{ikonazastave|Francija}} [[ART Grand Prix]] |- ! R2 | [[14. februar]] | {{ikonazastave|Mehika}} [[Sergio Pérez]] | {{ikonazastave|Španija}} [[Addax Team|Barwa International Campos]] |- ! rowspan=2 | 5 ! R1 | rowspan=2 | {{ikonazastave|MYS}} [[Sepang International Circuit]] | rowspan=2 | [[Sepang]], [[Malezija]] | [[4. april]] | {{ikonazastave|Brazilija}} [[Diego Nunes]] | {{ikonazastave|Brazilija}} [[Piquet Sports|Piquet GP]] |- ! R2 | [[5. april]] | {{ikonazastave|Rusija}} [[Vitalij Petrov]] | {{ikonazastave|Španija}} [[Addax Team|Barwa International Campos]] |- ! rowspan=2 | 6 ! R1 | rowspan=2 | {{ikonazastave|BHR}} [[Bahrain International Circuit]] | rowspan=2 | [[Sahir]], [[Bahrajn]] | [[25. april]] | {{ikonazastave|Brazilija}} [[Diego Nunes]] | {{ikonazastave|Brazilija}} [[Piquet Sports|Piquet GP]] |- ! R2 | [[26. april]] | {{ikonazastave|Brazilija}} [[Luiz Razia]] | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Arden International|Arden Motorsport]] |} == Rezultati == === Dirkaško prvenstvo === :''Odebeljen rezultat pomeni [[najboljši štartni položaj]] (2 točki), * pa [[najhitrejši krog]] (1 točka)'' {| | {| class="wikitable" style="font-size:85%" |- style="background:#f9f9f9" valign="top" !valign="middle"| Poz !valign="middle"| Dirkač ! [[Shanghai International Circuit|KIT<br />FEA]]<br />{{ikonazastave|Kitajska}} ! [[Shanghai International Circuit|KIT<br />SPR]]<br />{{ikonazastave|Kitajska}} ! [[Dubai Autodrome|DUB<br />FEA]]<br />{{ikonazastave|Združeni arabski emirati}} ! [[Dubai Autodrome|DUB<br />SPR]]<br />{{ikonazastave|Združeni arabski emirati}} ! [[Bahrain International Circuit|BAH1<br />FEA]]<br />{{ikonazastave|BHR}} ! [[Bahrain International Circuit|BAH1<br />SPR]]<br />{{ikonazastave|BHR}} ! [[Losail International Circuit|KAT<br />FEA]]<br />{{ikonazastave|QAT}} ! [[Losail International Circuit|KAT<br />SPR]]<br />{{ikonazastave|QAT}} ! [[Sepang International Circuit|MAL<br />FEA]]<br />{{ikonazastave|MYS}} ! [[Sepang International Circuit|MAL<br />SPR]]<br />{{ikonazastave|MYS}} ! [[Bahrain International Circuit|BAH2<br />FEA]]<br />{{ikonazastave|BHR}} ! [[Bahrain International Circuit|BAH2<br />SPR]]<br />{{ikonazastave|BHR}} !valign="middle"| Toč |- ! 1 | {{ikonazastave|Japonska}} [[Kamui Kobajaši]] |bgcolor="#DFDFDF"| 2* |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#FBFFBF"| '''1*''' | C |bgcolor="#FBFFBF"| 1* |bgcolor="#DFFFDF"| 6 |bgcolor="#DFFFDF"| 4 |bgcolor="#CFCFFF"| 18 |bgcolor="#DFDFDF"| 2 |bgcolor="#CFCFFF"| 7 |bgcolor="#DFFFDF"| '''4''' |bgcolor="#DFFFDF"| 5 |align="right"| '''56''' |- ! 2 | {{ikonazastave|Belgija}} [[Jérôme d'Ambrosio]] |bgcolor="#CFCFFF"| 9 |bgcolor="#DFFFDF"| 5 |bgcolor="#DFFFDF"| 7 | C |bgcolor="#DFDFDF"| 2 |bgcolor="#FFDF9F"| 3* |bgcolor="#DFFFDF"| 5 |bgcolor="#CFCFFF"| 7 |bgcolor="#EFCFFF"| '''Ret''' |bgcolor="black" style="color:white"| DSQ |bgcolor="#FFDF9F"| 3* |bgcolor="#DFDFDF"| 2* |align="right"| '''36''' |- ! 3 |{{ikonazastave|Španija}} [[Roldán Rodríguez]] |bgcolor="#FBFFBF"| '''1''' |bgcolor="#DFFFDF"| 6 |bgcolor="#FFDF9F"| 3 | C |bgcolor="#DFFFDF"| 6 |bgcolor="#CFCFFF"| 23 |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#CFCFFF"| 17 |bgcolor="#DFFFDF"| 4 |bgcolor="#CFCFFF"| 12 |bgcolor="#DFDFDF"| 2 |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |align="right"| '''35''' |- ! 4 |{{ikonazastave|Italija}} [[Davide Valsecchi]] |bgcolor="#DFFFDF"| 8 |bgcolor="#FBFFBF"| '''1''' |bgcolor="#DFDFDF"| 2 | C |bgcolor="#DFFFDF"| 5 |bgcolor="#DFDFDF"| 2 |bgcolor="#DFFFDF"| 6 |bgcolor="#DFFFDF"| 5 |bgcolor="#DFFFDF"| 8 |bgcolor="#FFDF9F"| '''3''' |bgcolor="#CFCFFF"| 16 |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |align="right"| '''34''' |- ! 5 | {{ikonazastave|Rusija}} [[Vitalij Petrov]] |bgcolor="#DFFFDF"| 5 |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#DFFFDF"| 5 | C |bgcolor="#CFCFFF"| 10 |bgcolor="#CFCFFF"| 12 |bgcolor="#FFDF9F"| 3 |bgcolor="#DFDFDF"| 2 |bgcolor="#DFFFDF"| 6 |bgcolor="#FBFFBF"| 1 |bgcolor="#CFCFFF"| 19 |bgcolor="#CFCFFF"| 11 |align="right"| '''28''' |- ! 6 | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Nico Hülkenberg]] || || || || |bgcolor="#DFFFDF"| '''4''' |bgcolor="#DFFFDF"| 4 |bgcolor="#FBFFBF"| '''1'''* |bgcolor="#FFDF9F"| 3 || || || || |align="right"| '''27''' |- ! 7 | {{ikonazastave|Mehika}} [[Sergio Pérez]] |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#CFCFFF"| 7 |bgcolor="#DFFFDF"| 6 | C |bgcolor="#DFFFDF"| 8 |bgcolor="#FBFFBF"| '''1''' |bgcolor="#DFDFDF"| 2 |bgcolor="#FBFFBF"| 1* |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#DFFFDF"| 6 |bgcolor="#CFCFFF"| 12 |bgcolor="#CFCFFF"| 9 |align="right"| '''26''' |- ! 8 |{{ikonazastave|Brazilija}} [[Diego Nunes]] |bgcolor="#CFCFFF"| 12 |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#EFCFFF"| Ret | C |bgcolor="#CFCFFF"| 13 |bgcolor="#CFCFFF"| 22 |bgcolor="#CFCFFF"| 11 |bgcolor="#CFCFFF"| 12 |bgcolor="#FBFFBF"| 1 |bgcolor="#DFFFDF"| 4 |bgcolor="#FBFFBF"| 1 |bgcolor="#DFFFDF"| 6 |align="right"| '''24''' |- ! 9 |{{ikonazastave|Japonska}} [[Sakon Jamamoto]] |bgcolor="#FFDF9F"| 3 |bgcolor="#CFCFFF"| 14 |bgcolor="#DFFFDF"| 8 | C |bgcolor="#CFCFFF"| 17 |bgcolor="#CFCFFF"| 11 |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#CFCFFF"| 14 |bgcolor="#CFCFFF"| 12 |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#DFFFDF"| 6 |bgcolor="#DFFFDF"| 4 |align="right"| '''13''' |- ! 10 | {{ikonazastave|Španija}} [[Javier Villa]] |bgcolor="#DFFFDF"| 4 |bgcolor="#FFDF9F"| 3* |bgcolor="#CFCFFF"| 9 | C |bgcolor="#CFCFFF"| 9 |bgcolor="#DFFFDF"| 5 |bgcolor="#CFCFFF"| 13 |bgcolor="#CFCFFF"| 10 |bgcolor="#CFCFFF"| 19 |bgcolor="#CFCFFF"| 18 |bgcolor="#CFCFFF"| 15 |bgcolor="#CFCFFF"| 12 |align="right"| '''12''' |- ! 11 | {{ikonazastave|Italija}} [[Edoardo Mortara]] || || || || |bgcolor="#FFDF9F"| 3 |bgcolor="#CFCFFF"| 8 |bgcolor="#DFFFDF"| 7 |bgcolor="#DFFFDF"| 4 |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#CFCFFF"| 17 |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#CFCFFF"| 16 |align="right"| '''11''' |- ! 12 | {{ikonazastave|Nizozemska}} [[Giedo van der Garde]] |bgcolor="#CFCFFF"| 10 || DNS |bgcolor="#DFFFDF"| 4 | C |bgcolor="#DFFFDF"| 7 |bgcolor="#CFCFFF"| 14 |bgcolor="#CFCFFF"| 12 |bgcolor="#CFCFFF"| 8 |bgcolor="#CFCFFF"| 14 |bgcolor="#CFCFFF"| 10 |bgcolor="#DFFFDF"| 5 |bgcolor="#CFCFFF"| 7 |align="right"| '''11''' |- ! 13 |{{ikonazastave|Brazilija}} [[Luiz Razia]] |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#CFCFFF"| 17 |bgcolor="#CFCFFF"| 10 | C |bgcolor="#CFCFFF"| 14 |bgcolor="#CFCFFF"| 9 |bgcolor="#DFFFDF"| 8 |bgcolor="#DFFFDF"| '''6''' |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#DFFFDF"| 8 |bgcolor="#FBFFBF"| '''1''' |align="right"| '''9''' |- ! 14 |{{ikonazastave|Nova Zelandija}} [[Earl Bamber]] |bgcolor="#DFFFDF"| 6 |bgcolor="#DFDFDF"| 2 |bgcolor="#EFCFFF"| Ret | C |bgcolor="#CFCFFF"| 11 |bgcolor="#CFCFFF"| 7 || || || || || || |align="right"| '''8''' |- ! 15 | {{ikonazastave|Venezuela}} [[Pastor Maldonado]] || || |bgcolor="#EFCFFF"| Ret | C || || || || |bgcolor="#DFFFDF"| 7 |bgcolor="#DFDFDF"| 2 |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |align="right"| '''7''' |- ! 16 | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[James Jakes]] |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#CFCFFF"| 11 |bgcolor="#CFCFFF"| 12 | C |bgcolor="#CFCFFF"| 22 |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#CFCFFF"| 9 |bgcolor="#CFCFFF"| 9 |bgcolor="#FFDF9F"| 3* |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#CFCFFF"| 10 |bgcolor="#CFCFFF"| 14 |align="right"| '''7''' |- ! 17 | {{ikonazastave|Italija}} [[Davide Rigon]] || || || || || || |bgcolor="#CFCFFF"| 14 |bgcolor="#CFCFFF"| 15 |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#CFCFFF"| 13 |bgcolor="#DFFFDF"| 7 |bgcolor="#FFDF9F"| 3 |align="right"| '''6''' |- ! 18 | {{ikonazastave|Nova Zelandija}} [[Chris van der Drift]] |bgcolor="#DFFFDF"| 7 |bgcolor="#DFFFDF"| 4 |bgcolor="#EFCFFF"| Ret | C || || || || || || || || |align="right"| '''5''' |- ! 19 | {{ikonazastave|Nizozemska}} [[Yelmer Buurman]] || || |bgcolor="#EFCFFF"| Ret | C |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#CFCFFF"| 13 |bgcolor="#EFCFFF"| Ret | DNS |bgcolor="#DFFFDF"| 5 |bgcolor="#CFCFFF"| 11 || || |align="right"| '''4''' |- ! 20 |{{ikonazastave|BHR}} [[Hamad Al Fardan]] |bgcolor="#CFCFFF"| 15 |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#EFCFFF"| Ret | C |bgcolor="#CFCFFF"| 12 |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#CFCFFF"| 9 |bgcolor="#DFFFDF"| 5 |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#CFCFFF"| 17 |align="right"| '''2''' |- ! 21 | {{ikonazastave|Portugalska}} [[Álvaro Parente]] || || || || || || |bgcolor="#CFCFFF"| 17 |bgcolor="#CFCFFF"| 16 |bgcolor="#CFCFFF"| 11 |bgcolor="#CFCFFF"| 9* |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#CFCFFF"| 13 |align="right"| '''1''' |- ! 22 | {{ikonazastave|Italija}} [[Marco Bonanomi]] || || || || |bgcolor="#CFCFFF"| 20 |bgcolor="#CFCFFF"| 10 |bgcolor="#CFCFFF"| 16 |bgcolor="#CFCFFF"| 11 |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#CFCFFF"| 14 |bgcolor="#CFCFFF"| 14 |bgcolor="#CFCFFF"| 8 |align="right"| '''0''' |- ! 23 | {{ikonazastave|Venezuela}} [[Rodolfo González]] || || || || |bgcolor="#CFCFFF"| 16 |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#CFCFFF"| 19 |bgcolor="#CFCFFF"| 10 |bgcolor="#CFCFFF"| 8 |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |align="right"| '''0''' |- ! 24 | {{ikonazastave|Japonska}} [[Hiroki Jošimoto]] |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#CFCFFF"| 8 || || || || || || || || || || |align="right"| '''0''' |- ! 25 |{{ikonazastave|MYS}} [[Alex Yoong]] |bgcolor="#CFCFFF"| 14 |bgcolor="#CFCFFF"| 9 |bgcolor="#EFCFFF"| Ret | C || || || || || || || || |align="right"| '''0''' |- ! 26 | {{ikonazastave|Indija}} [[Karun Čandok|Karun Chandhok]] || || || || || || || || || || |bgcolor="#CFCFFF"| 9 |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |align="right"| '''0''' |- ! 27 | {{ikonazastave|Italija}} [[Giacomo Ricci]] |bgcolor="#CFCFFF"| 13 |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#CFCFFF"| 13 | C |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#CFCFFF"| 16 |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#CFCFFF"| 13 |bgcolor="#CFCFFF"| 16 |bgcolor="#CFCFFF"| 15 |bgcolor="#CFCFFF"| 11 |bgcolor="#CFCFFF"| 10 |align="right"| '''0''' |- ! 28 | {{ikonazastave|Italija}} [[Fabrizio Crestani]] || || |bgcolor="#CFCFFF"| 14 | C |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#CFCFFF"| 17 |bgcolor="#CFCFFF"| 10 |bgcolor="#CFCFFF"| 21 |bgcolor="#CFCFFF"| 15 |bgcolor="#CFCFFF"| 16 |bgcolor="#CFCFFF"| 18 |bgcolor="#CFCFFF"| 15 |align="right"| '''0''' |- ! 29 |{{ikonazastave|Finska}} [[Mika Mäki]] |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#CFCFFF"| 10 || || || || || || || || || || |align="right"| '''0''' |- ! 30 |{{ikonazastave|Brazilija}} [[Carlos Iaconelli]] |bgcolor="#CFCFFF"| 11 |bgcolor="#EFCFFF"| Ret || || || || || || || || || || |align="right"| '''0''' |- ! 31 | {{ikonazastave|Nizozemska}} [[Renger van der Zande]] || || |bgcolor="#CFCFFF"| 11 | C || || || || || || || || |align="right"| '''0''' |- ! 32 |{{ikonazastave|Japonska}} [[Juhi Sekiguči]] |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#CFCFFF"| 12 || || || || || || || || || || |align="right"| '''0''' |- ! 33 |{{ikonazastave|Romunija}} [[Michael Herck]] |bgcolor="#CFCFFF"| 16 |bgcolor="#CFCFFF"| 16 |bgcolor="#CFCFFF"| 15 | C |bgcolor="#CFCFFF"| 18 |bgcolor="#CFCFFF"| 18 |bgcolor="#CFCFFF"| 15 |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#CFCFFF"| 13 |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#CFCFFF"| 13 |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |align="right"| '''0''' |- ! 34 | {{ikonazastave|Francija}} [[Nelson Philippe]] |bgcolor="#CFCFFF"| 17 |bgcolor="#CFCFFF"| 13 || || || || || || || || || || |align="right"| '''0''' |- ! 35 | {{ikonazastave|Italija}} [[Frankie Provenzano]] || || || || |bgcolor="#CFCFFF"| 15 |bgcolor="#CFCFFF"| 15 |bgcolor="#CFCFFF"| 19 |bgcolor="#CFCFFF"| 20 || || || || |align="right"| '''0''' |- ! 36 | {{ikonazastave|TWN}} [[Kevin Chen|Kevin Nai Chia Chen]] |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#CFCFFF"| 15 |bgcolor="#CFCFFF"| 18 | C |bgcolor="#CFCFFF"| 21 |bgcolor="#CFCFFF"| 21 |bgcolor="#CFCFFF"| 18 |bgcolor="#CFCFFF"| 23 |bgcolor="#CFCFFF"| 20 |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#CFCFFF"| 18 |align="right"| '''0''' |- ! 37 | {{ikonazastave|Brazilija}} [[Alberto Valerio]] || || |bgcolor="#CFCFFF"| 16 | C || || || || || || || || |align="right"| '''0''' |- ! 38 | {{ikonazastave|Portugalska}} [[Ricardo Teixeira (racing driver)|Ricardo Teixeira]] || || || || || || || || |bgcolor="#CFCFFF"| 17 |bgcolor="#CFCFFF"| 19 |bgcolor="#CFCFFF"| 17 |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |align="right"| '''0''' |- ! 39 | {{ikonazastave|Italija}} [[Michael Dalle Stelle]] || || |bgcolor="#CFCFFF"| 17 | C |bgcolor="#CFCFFF"| 19 |bgcolor="#CFCFFF"| 20 |bgcolor="#CFCFFF"| 20 |bgcolor="#CFCFFF"| 22 |bgcolor="#CFCFFF"| 18 |bgcolor="#CFCFFF"| 20 |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#CFCFFF"| 19 |align="right"| '''0''' |- ! 40 | {{ikonazastave|Španija}} [[Adrián Vallés]] || || || || |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#CFCFFF"| 19 || || || || || || |align="right"| '''0''' |- ! | {{ikonazastave|Združeni arabski emirati}} [[Andreas Zuber]] |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#EFCFFF"| Ret | C || || || || || || || || |align="right"| '''0''' |- ! | {{ikonazastave|Italija}} [[Luca Filippi]] |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#EFCFFF"| Ret || || || || || || || || || || |align="right"| '''0''' |- style="background:#f9f9f9" valign="top" !valign="middle"| Poz !valign="middle"| Dirkač ! [[Shanghai International Circuit|KIT<br />FEA]]<br />{{ikonazastave|Kitajska}} ! [[Shanghai International Circuit|KIT<br />SPR]]<br />{{ikonazastave|Kitajska}} ! [[Dubai Autodrome|DUB<br />FEA]]<br />{{ikonazastave|Združeni arabski emirati}} ! [[Dubai Autodrome|DUB<br />SPR]]<br />{{ikonazastave|Združeni arabski emirati}} ! [[Bahrain International Circuit|BAH1<br />FEA]]<br />{{ikonazastave|BHR}} ! [[Bahrain International Circuit|BAH1<br />SPR]]<br />{{ikonazastave|BHR}} ! [[Losail International Circuit|KAT<br />FEA]]<br />{{ikonazastave|QAT}} ! [[Losail International Circuit|KAT<br />SPR]]<br />{{ikonazastave|QAT}} ! [[Sepang International Circuit|MAL<br />FEA]]<br />{{ikonazastave|MYS}} ! [[Sepang International Circuit|MAL<br />SPR]]<br />{{ikonazastave|MYS}} ! [[Bahrain International Circuit|BAH2<br />FEA]]<br />{{ikonazastave|BHR}} ! [[Bahrain International Circuit|BAH2<br />SPR]]<br />{{ikonazastave|BHR}} !valign="middle"| Toč |} |valign="top"| {{F1 driver results legend}} |} === Moštveno prvenstvo === :''Odebeljen rezultat pomeni [[najboljši štartni položaj]] (2 točki), * pa [[najhitrejši krog]] (1 točka)'' {| | {| class="wikitable" style="font-size:85%" |- style="background:#f9f9f9" valign="top" !valign="middle"| Poz !valign="middle"| Dirkač !valign="middle"| Št.<br />dir. ! [[Shanghai International Circuit|KIT<br />FEA]]<br />{{ikonazastave|Kitajska}} ! [[Shanghai International Circuit|KIT<br />SPR]]<br />{{ikonazastave|Kitajska}} ! [[Dubai Autodrome|DUB<br />FEA]]<br />{{ikonazastave|Združeni arabski emirati}} ! [[Dubai Autodrome|DUB<br />SPR]]<br />{{ikonazastave|Združeni arabski emirati}} ! [[Bahrain International Circuit|BAH1<br />FEA]]<br />{{ikonazastave|BHR}} ! [[Bahrain International Circuit|BAH1<br />SPR]]<br />{{ikonazastave|BHR}} ! [[Losail International Circuit|KAT<br />FEA]]<br />{{ikonazastave|QAT}} ! [[Losail International Circuit|KAT<br />SPR]]<br />{{ikonazastave|QAT}} ! [[Sepang International Circuit|MAL<br />FEA]]<br />{{ikonazastave|MYS}} ! [[Sepang International Circuit|MAL<br />SPR]]<br />{{ikonazastave|MYS}} ! [[Bahrain International Circuit|BAH2<br />FEA]]<br />{{ikonazastave|BHR}} ! [[Bahrain International Circuit|BAH2<br />SPR]]<br />{{ikonazastave|BHR}} !valign="middle"| Toč |- !rowspan="2"| 1 |rowspan="2"| {{ikonazastave|Francija}} [[DAMS]] | 7 |bgcolor="#CFCFFF"| 9 |bgcolor="#DFFFDF"| 5 |bgcolor="#DFFFDF"| 7 | C |bgcolor="#DFDFDF"| 2 |bgcolor="#FFDF9F"| 3* |bgcolor="#DFFFDF"| 5 |bgcolor="#CFCFFF"| 7 |bgcolor="#EFCFFF"| '''Ret''' |bgcolor="black" style="color:white"| DSQ |bgcolor="#FFDF9F"| 3* |bgcolor="#DFDFDF"| 2* |align="right" rowspan="2"| '''92''' |- | 8 |bgcolor="#DFDFDF"| 2* |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#FBFFBF"| '''1*''' | C |bgcolor="#FBFFBF"| 1* |bgcolor="#DFFFDF"| 6 |bgcolor="#DFFFDF"| 4 |bgcolor="#CFCFFF"| 18 |bgcolor="#DFDFDF"| 2 |bgcolor="#CFCFFF"| 7 |bgcolor="#DFFFDF"| '''4''' |bgcolor="#DFFFDF"| 5 |- !rowspan="2"| 2 |rowspan="2"| {{ikonazastave|Italija}} {{ikonazastave|Brazilija}} [[Minardi Piquet Sports|Piquet GP]] | 20 |bgcolor="#FBFFBF"| '''1''' |bgcolor="#DFFFDF"| 6 |bgcolor="#FFDF9F"| 3 | C |bgcolor="#DFFFDF"| 6 |bgcolor="#CFCFFF"| 23 |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#CFCFFF"| 17 |bgcolor="#DFFFDF"| 4 |bgcolor="#CFCFFF"| 12 |bgcolor="#DFDFDF"| 2 |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |align="right" rowspan="2"| '''59''' |- | 21 |bgcolor="#CFCFFF"| 12 |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#EFCFFF"| Ret | C |bgcolor="#CFCFFF"| 13 |bgcolor="#CFCFFF"| 22 |bgcolor="#CFCFFF"| 11 |bgcolor="#CFCFFF"| 12 |bgcolor="#FBFFBF"| 1 |bgcolor="#DFFFDF"| 4 |bgcolor="#FBFFBF"| 1 |bgcolor="#DFFFDF"| 6 |- !rowspan="2"| 3 |rowspan="2"| {{ikonazastave|Španija}} [[Addax Team|Barwa International Campos]] | 5 |bgcolor="#DFFFDF"| 5 |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#DFFFDF"| 5 | C |bgcolor="#CFCFFF"| 10 |bgcolor="#CFCFFF"| 12 |bgcolor="#FFDF9F"| 3 |bgcolor="#DFDFDF"| 2 |bgcolor="#DFFFDF"| 6 |bgcolor="#FBFFBF"| 1 |bgcolor="#CFCFFF"| 19 |bgcolor="#CFCFFF"| 11 |align="right" rowspan="2"| '''54''' |- | 6 |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#CFCFFF"| 7 |bgcolor="#DFFFDF"| 6 | C |bgcolor="#DFFFDF"| 8 |bgcolor="#FBFFBF"| '''1''' |bgcolor="#DFDFDF"| 2 |bgcolor="#FBFFBF"| 1* |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#DFFFDF"| 6 |bgcolor="#CFCFFF"| 12 |bgcolor="#CFCFFF"| 9 |- !rowspan="2"| 4 |rowspan="2"| {{ikonazastave|Francija}} [[ART Grand Prix]] | 1 |bgcolor="#FFDF9F"| 3 |bgcolor="#CFCFFF"| 14 |bgcolor="#DFFFDF"| 8 | C |bgcolor="#CFCFFF"| 17 |bgcolor="#CFCFFF"| 11 |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#CFCFFF"| 14 |bgcolor="#CFCFFF"| 12 |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#DFFFDF"| 6 |bgcolor="#DFFFDF"| 4 |align="right" rowspan="2"| '''47''' |- | 2 |bgcolor="#CFCFFF"| 17 |bgcolor="#CFCFFF"| 13 |bgcolor="#EFCFFF"| Ret | C |bgcolor="#DFFFDF"| '''4''' |bgcolor="#DFFFDF"| 4 |bgcolor="#FBFFBF"| '''1'''* |bgcolor="#FFDF9F"| 3 |bgcolor="#DFFFDF"| 7 |bgcolor="#DFDFDF"| 2 |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |- !rowspan="2"| 5 |rowspan="2"| {{ikonazastave|Italija}} [[Durango (racing team)|Durango]] | 16 |bgcolor="#DFFFDF"| 8 |bgcolor="#FBFFBF"| '''1''' |bgcolor="#DFDFDF"| 2 | C |bgcolor="#DFFFDF"| 5 |bgcolor="#DFDFDF"| 2 |bgcolor="#DFFFDF"| 6 |bgcolor="#DFFFDF"| 5 |bgcolor="#DFFFDF"| 8 |bgcolor="#FFDF9F"| '''3''' |bgcolor="#CFCFFF"| 16 |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |align="right" rowspan="2"| '''34''' |- | 17 |bgcolor="#CFCFFF"| 11 |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#CFCFFF"| 17 | C |bgcolor="#CFCFFF"| 19 |bgcolor="#CFCFFF"| 20 |bgcolor="#CFCFFF"| 20 |bgcolor="#CFCFFF"| 22 |bgcolor="#CFCFFF"| 18 |bgcolor="#CFCFFF"| 20 |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#CFCFFF"| 19 |- !rowspan="2"| 6 |rowspan="2"| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Arden International|Arden Motorsport]] | 3 |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#CFCFFF"| 17 |bgcolor="#CFCFFF"| 10 | C |bgcolor="#CFCFFF"| 14 |bgcolor="#CFCFFF"| 9 |bgcolor="#DFFFDF"| 8 |bgcolor="#DFFFDF"| '''6''' |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#DFFFDF"| 8 |bgcolor="#FBFFBF"| '''1''' |align="right" rowspan="2"| '''20''' |- | 4 |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#CFCFFF"| 10 |bgcolor="#CFCFFF"| 11 | C |bgcolor="#FFDF9F"| 3 |bgcolor="#CFCFFF"| 8 |bgcolor="#DFFFDF"| 7 |bgcolor="#DFFFDF"| 4 |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#CFCFFF"| 17 |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#CFCFFF"| 16 |- !rowspan="2"| 7 |rowspan="2"| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Super Nova Racing]] | 11 |bgcolor="#DFFFDF"| 4 |bgcolor="#FFDF9F"| 3* |bgcolor="#CFCFFF"| 9 | C |bgcolor="#CFCFFF"| 9 |bgcolor="#DFFFDF"| 5 |bgcolor="#CFCFFF"| 13 |bgcolor="#CFCFFF"| 10 |bgcolor="#CFCFFF"| 19 |bgcolor="#CFCFFF"| 18 |bgcolor="#CFCFFF"| 15 |bgcolor="#CFCFFF"| 12 |align="right" rowspan="2"| '''19''' |- | 12 |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#CFCFFF"| 11 |bgcolor="#CFCFFF"| 12 | C |bgcolor="#CFCFFF"| 22 |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#CFCFFF"| 9 |bgcolor="#CFCFFF"| 9 |bgcolor="#FFDF9F"| 3* |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#CFCFFF"| 10 |bgcolor="#CFCFFF"| 14 |- !rowspan="2"| 8 |rowspan="2"| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[iSport International|GFH Team iSport]] | 9 |bgcolor="#CFCFFF"| 10 || DNS |bgcolor="#DFFFDF"| 4 | C |bgcolor="#DFFFDF"| 7 |bgcolor="#CFCFFF"| 14 |bgcolor="#CFCFFF"| 12 |bgcolor="#CFCFFF"| 8 |bgcolor="#CFCFFF"| 14 |bgcolor="#CFCFFF"| 10 |bgcolor="#DFFFDF"| 5 |bgcolor="#CFCFFF"| 7 |align="right" rowspan="2"| '''13''' |- | 10 |bgcolor="#CFCFFF"| 15 |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#EFCFFF"| Ret | C |bgcolor="#CFCFFF"| 12 |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#CFCFFF"| 9 |bgcolor="#DFFFDF"| 5 |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#CFCFFF"| 17 |- !rowspan="2"| 9 |rowspan="2"| {{ikonazastave|Italija}} [[Trident Racing]] | 26 |bgcolor="#CFCFFF"| 13 |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#CFCFFF"| 16 | C |bgcolor="#CFCFFF"| 15 |bgcolor="#CFCFFF"| 15 |bgcolor="#CFCFFF"| 19 |bgcolor="#CFCFFF"| 20 |bgcolor="#CFCFFF"| 17 |bgcolor="#CFCFFF"| 13 |bgcolor="#CFCFFF"| 17 |bgcolor="#FFDF9F"| 3 |align="right" rowspan="2"| '''11''' |- | 27 |bgcolor="#DFFFDF"| 7 |bgcolor="#DFFFDF"| 4 |bgcolor="#EFCFFF"| Ret | C |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#CFCFFF"| 19 |bgcolor="#CFCFFF"| 14 |bgcolor="#CFCFFF"| 15 |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#CFCFFF"| 19 |bgcolor="#DFFFDF"| 7 |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |- !rowspan="2"| 10 |rowspan="2"| {{ikonazastave|MYS}} [[Qi-Meritus Mahara|My Qi-Meritus Mahara]] | 18 |bgcolor="#CFCFFF"| 14 |bgcolor="#CFCFFF"| 9 |bgcolor="#EFCFFF"| Ret | C |bgcolor="#CFCFFF"| 20 |bgcolor="#CFCFFF"| 10 |bgcolor="#CFCFFF"| 16 |bgcolor="#CFCFFF"| 11 |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#CFCFFF"| 14 |bgcolor="#CFCFFF"| 14 |bgcolor="#CFCFFF"| 8 |align="right" rowspan="2"| '''9''' |- | 19 |bgcolor="#DFFFDF"| 6 |bgcolor="#DFDFDF"| 2 |bgcolor="#EFCFFF"| Ret | C |bgcolor="#CFCFFF"| 11 |bgcolor="#CFCFFF"| 7 |bgcolor="#CFCFFF"| 17 |bgcolor="#CFCFFF"| 16 |bgcolor="#CFCFFF"| 11 |bgcolor="#CFCFFF"| 9* |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#CFCFFF"| 13 |- !rowspan="2"| 11 |rowspan="2"| {{ikonazastave|Španija}} [[Ocean Racing Technology|BCN Competición]]<br />{{ikonazastave|Portugalska}} [[Ocean Racing Technology]] | 24 |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#CFCFFF"| 8 |bgcolor="#EFCFFF"| Ret | C |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#CFCFFF"| 13 |bgcolor="#EFCFFF"| Ret | DNS |bgcolor="#DFFFDF"| 5 |bgcolor="#CFCFFF"| 11 |bgcolor="#CFCFFF"| 9 |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |align="right" rowspan="2"| '''4''' |- | 25 |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#CFCFFF"| 14 | C |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#CFCFFF"| 17 |bgcolor="#CFCFFF"| 10 |bgcolor="#CFCFFF"| 21 |bgcolor="#CFCFFF"| 15 |bgcolor="#CFCFFF"| 16 |bgcolor="#CFCFFF"| 18 |bgcolor="#CFCFFF"| 15 |- !rowspan="2"| 12 |rowspan="2"| {{ikonazastave|Italija}} [[Fisichella Motor Sport|FMS International]] | 14 |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#EFCFFF"| Ret | C |bgcolor="#CFCFFF"| 16 |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#CFCFFF"| 19 |bgcolor="#CFCFFF"| 10 |bgcolor="#CFCFFF"| 8 |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |align="right" rowspan="2"| '''0''' |- | 15 |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#CFCFFF"| 15 |bgcolor="#CFCFFF"| 18 | C |bgcolor="#CFCFFF"| 21 |bgcolor="#CFCFFF"| 21 |bgcolor="#CFCFFF"| 18 |bgcolor="#CFCFFF"| 23 |bgcolor="#CFCFFF"| 20 |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#CFCFFF"| 18 |- !rowspan="2"| 13 |rowspan="2"| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[David Price Racing]] | 22 |bgcolor="#CFCFFF"| 16 |bgcolor="#CFCFFF"| 16 |bgcolor="#CFCFFF"| 15 | C |bgcolor="#CFCFFF"| 18 |bgcolor="#CFCFFF"| 18 |bgcolor="#CFCFFF"| 15 |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#CFCFFF"| 13 |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#CFCFFF"| 13 |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |align="right" rowspan="2"| '''0''' |- | 23 |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#CFCFFF"| 12 |bgcolor="#CFCFFF"| 13 | C |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#CFCFFF"| 16 |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#CFCFFF"| 13 |bgcolor="#CFCFFF"| 16 |bgcolor="#CFCFFF"| 15 |bgcolor="#CFCFFF"| 11 |bgcolor="#CFCFFF"| 10 |- valign="top" !valign="middle"| Poz !valign="middle"| Dirkač !valign="middle"| Št.<br />dir. ! [[Shanghai International Circuit|KIT<br />FEA]]<br />{{ikonazastave|Kitajska}} ! [[Shanghai International Circuit|KIT<br />SPR]]<br />{{ikonazastave|Kitajska}} ! [[Dubai Autodrome|DUB<br />FEA]]<br />{{ikonazastave|Združeni arabski emirati}} ! [[Dubai Autodrome|DUB<br />SPR]]<br />{{ikonazastave|Združeni arabski emirati}} ! [[Bahrain International Circuit|BAH1<br />FEA]]<br />{{ikonazastave|BHR}} ! [[Bahrain International Circuit|BAH1<br />SPR]]<br />{{ikonazastave|BHR}} ! [[Losail International Circuit|KAT<br />FEA]]<br />{{ikonazastave|QAT}} ! [[Losail International Circuit|KAT<br />SPR]]<br />{{ikonazastave|QAT}} ! [[Sepang International Circuit|MAL<br />FEA]]<br />{{ikonazastave|MYS}} ! [[Sepang International Circuit|MAL<br />SPR]]<br />{{ikonazastave|MYS}} ! [[Bahrain International Circuit|BAH2<br />FEA]]<br />{{ikonazastave|BHR}} ! [[Bahrain International Circuit|BAH2<br />SPR]]<br />{{ikonazastave|BHR}} !valign="middle"| Toč |} | valign="top"| {{F1 driver results legend}} |} == Opombe in viri == {{Kategorija v Zbirki|GP2 Asia Series}} {{seznam referenc|2}} [[Kategorija:Sezone GP2|2008-09]] [[Kategorija:2008 v športu]] [[Kategorija:2009 v športu]] e56e83rbqu37tpdjyn7xqa5g9mh7mo9 0 239321 6774985 6771843 2026-11-05T00:32:03Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6774985 wikitext text/x-wiki {{For|ostale pomene|Čarovniki s trga Waverly (razločitev)}} {{Infopolje TV-serija | naslov_serije = Čarovniki s trga Waverly | slika = | naslov = | žanr = [[Fantazijska pripoved|Fantazijska]] [[komedija]] | čas_trajanja = 22–23 minut | stvaritelj = <!-- WikiData --> | glavni_igralci = [[Selena Gomez]]<br /> [[David Henrie]]<br /> [[Jake T. Austin]]<br /> [[Jennifer Stone]]<br /> [[Maria Canals Barrera]]<br /> [[David DeLuise]] | država = <!-- WikiData --> | jezik = <!-- WikiData --> | število_predvajanih sezon = <!-- WikiData --> | število_predvajanih epizod = <!-- WikiData --> | začetek/konec_predvajanja = 12. oktober 2007 – danes | spletna_stran = <!-- WikiData --> }} '''''Čarovniki s trga Waverly''''' (izvirno ''Wizards of Waverly Place'') je z [[emmy]]jem nagrajena [[televizijska serija]] iz [[Disney Channel]]a, ki se je prvič predvajana 12. oktobra 2007. Na 61. podelitvi emmyjev leta 2009 je prejela emmyja za ''najboljšo otroško televizijsko serijo''.<ref name="Emmys"/> Serijo je napisal Todd J. Greenwald, v njej pa igrajo [[Selena Gomez]], [[David Henrie]] in [[Jake T. Austin]], kot brat in sestra z magičnimi sposobnostmi.<ref>{{cite press release | title = Premiera otroške in družinske televizijske serije »''Čarovniki s trga Waverly''« ... »Petek, 15. februarja na Disney Channelu« | publisher = Disney Channel Media Net | date = 6. september 2007 | url = http://www.disneychannelmedianet.com/DNR/2007/doc/Wizards_Witches_Weekrelease.doc | quote = Premierna epizoda, »Crazy Ten Minute Sale« | accessdate = 20.9.2007 | archive-date = 2012-02-10 | archive-url = https://web.archive.org/web/20120210070216/http://www.disneychannelmedianet.com/DNR/2007/doc/Wizards_Witches_Weekrelease.doc | url-status = dead }}</ref> Sicer so med glavno igralsko zasedbo všteti tudi [[Jennifer Stone]], [[Maria Canals Barrera]] and [[David DeLuise]].<ref>{{cite press release | title = Premiera otroške in družinske televizijske serije »''Čarovniki s trga Waverly''« ... »Petek, 15. februarja na Disney Channelu« | publisher = Disney Channel Media Net | date = September 6, 2007 | url = http://www.disneychannelmedianet.com/DNR/2007/doc/Wizards_Witches_Weekrelease.doc | quote = Premierna epizoda, »Crazy Ten Minute Sale« | accessdate = 20.9.2007 | archive-date = 2012-02-10 | archive-url = https://web.archive.org/web/20120210070216/http://www.disneychannelmedianet.com/DNR/2007/doc/Wizards_Witches_Weekrelease.doc | url-status = dead }}</ref> Serija je z začetkom 3. sezone, 9. oktobra 2009 z epizodo »Franken Girl,« prešla na visoko ločljivost (HD), s čimer je postala ena izmed treh Disney Channelovih serij, ki so se iz standrdne ločljivosti raje odločile za uporabo visoke ločljivosti.<ref>http://www.tvguide.com/News/Disney-Renews-Wizards-1005680.aspx/</ref> Serijo snemajo v studiju pred občinstvom v živo. Snemanje za tretjo sezono se je končalo 23. marca 2010.<ref>http://twitter.com/selenagomez/status/10948716543</ref> Filmska upodobitev televizijske serije, ''[[Čarovniki s trga Waverly: Film]]'', se je prvič predvajala na Disney Channelu 28. avgusta 2009. V juniju 2010 je [[Disney Channel]] razkril, da imajo ustvarjalci serije v načrtu tudi snemanje četrte epizode in da se trenutno ukvarjajo z drugim delom njene filmske upodobitve.<ref name="fourthseason">[http://tvbythenumbers.com/2010/06/03/disney-channel-renews-wizards-of-waverly-place-for-a-fourth-season/53112 Disney Channel razkrije četrto sezono serije ''Čarovniki s trga Waverly''; načrtujejo tudi drugi del filma] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100605033642/http://tvbythenumbers.com/2010/06/03/disney-channel-renews-wizards-of-waverly-place-for-a-fourth-season/53112 |date=2010-06-05 }} 3. junija 2010 objavil Robert Seidman iz spletne revije TVbytheNumbers</ref><ref>[http://www.allheadlinenews.com/articles/7018896380 Disney Channel naroči četrto in zadnjo sezono serije ''Čarovniki s trga Waverly'' in nadaljevanje filmske upodobitve] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100607064931/http://www.allheadlinenews.com/articles/7018896380 |date=2010-06-07 }} Vse uradne novice 4. junija 2010 24:49 (EST)</ref> Serija je bila premierno predvajana na [[Kanal A|Kanalu A]] 1. avgusta 2010. == Predpostavki == Serija, snemana na [[Waverly Place]]u v soseski [[Manhattan, New York|Manhattanove]] ([[New York]]) [[Greenwich Village]], se osredotoči na italijansko-mehiško družino Russo, ki vključuje tudi Alex ([[Selena Gomez]]), njenega mlajšega brata Maxa ([[Jake T. Austin]]) in njunega starejšega brata Justina ([[David Henrie]]). Brata in sestra so čarovniki, čarovništva pa jih uči njihov [[Italijani|italio]]-[[Američani|ameriški]] oče Jerry ([[David DeLuise]]), bivšim čarovnikom. Poleg očeta živijo tudi z mamo Thereso [[Mehičani|mehiškega]] porekla ([[Maria Canals Barrera]]). Alexina najboljša prijateljica Harper ([[Jennifer Stone]]) izve za čarovniške sposobnosti družine Russo v drugi sezoni, natančneje v epizodi »Harper Knows«. Otroci pa morajo skrivnost obdržati zase in še naprej živeti v normalnem svetu. Ko odrastejo, se bodo v tekmovanju pomerili, ki bo odločil, kdo bo svoje čarobne sposobnosti obdržal in tako postal družinski čarovnik njihove generacije ter moči posredoval svojim potomcem. Zaradi tega se njihov oče Jerry trudi, da se trije otroci ne bi zanašali na čarovniški svet, saj bosta dva izmed njih ko odrasteta izgubila svoje moči. Čarovniški svet je včasih zelo ekscentričen in nerealen. == Produkcija == Serijo je ustvaril in produciral Todd J. Greenwald, ki je s tem projektom začel po tem, ko je produciral in sodeloval z ustvarjalci prve sezone televizijske serije ''[[Hannah Montana (serija)|Hannah Montana]]''. Serijo sta producirali tudi organizaciji [[It's a Laugh Productions]] in Disney Channel Original Productions. Uvodna pesem za serijo, ki sta jo napisala John Adair in Steve Hampton, je v [[techno]]-[[pop glasba|pop]] stilu, izvedla pa jo je [[Selena Gomez]]. Pesem nosi naslov »Everything Is Not What It Seems«. Serijo so snemali tudi v studiju [[Hollywood Center Studios]] v [[Hollywood]]u, [[Kalifornija]]. Prva sezona je s strani [[Disney Channel]]a prejela mešane kritike. == Glavna prizorišča == * '''Waverly Sub Station''' je prodajalna sendvičev družine Russo. Vsi trije otroci pomagajo pri delu v prodajalni, tam pa lahko ostanejo tudi, ko delajo nalogo ali se družijo s prijatelji. * '''The Wizard Lair''' je prostor, kjer se Russovi otroci učijo čaranja z njihovim očetom Jerryjem. Dokler ne uporabijo svojih čarobnih sposobnosti, ima prostor podobo zmrzovalnika. * '''[[Waverly Place]]''' je zunaj Waverly Sub Stationa. V glavnem ima podobo ozke ulice, na Waverly Placeu pa snemajo samo ob redkih priložnostih, kot je ''First Kiss'', kjer je ulica pokazana po prizoru s stekleno kroglo. Določene trgovine zunaj trga so poimenovane po ustvarjalcih filma, kot na primer »Greenwald's Hardware« (Todd J. Greenwald) in »Murrieta Art Supply« (Peter Murrieta). * '''Tribeca Prep''' je šola, kjer se Justin, Alex, Max in njihovi nečarovniški prijatelji šolajo. * '''WizTech''' je čarovniška šola, ki se prikaže v epizodah »Wizard School« in »Saving WizTech«, kamor so se morali Justin, Alex in Max začasno vpisali. Šola ima veliko značilnosti [[Bradavičarka|Bradavičarke]] v [[Harry Potter|Harryju Potterju]], zlasti opazna je ta, da morajo vsi učenci nositi črno obleko in očala, ki so enaka tistim na Bradavičarki. Vseh svojih čarobnih sposobnosti se naučijo tam. * '''Kuhinja''' je prostor, kjer družina Russo naredi svoje sendviče in pijače za lokal. Je blizu Sub Stationa in Wizard Laira. [[Slika:Selena Gomez 2008.jpg|thumb|right|upright|Selena Gomez (Alex Russo)]] == Igralska zasedba == === Glavna igralska zasedba === * '''[[Selena Gomez]]''' kot '''Alexandra »Alex« Margarita Russo''' - srednji otrok in edina deklica v družini. Zaradi napačne uporabe magičnih sposobnosti pogosto zaide v težave in zaradi tega prva osumljenka, če gre v družini kaj narobe, še posebej, če je povezano s čarovnijami. Je zelo slaba v šoli in na učnih urah čaranja, kljub temu, da se zdi, da je to bolj zaradi lenobe kot zaradi nesposobnosti. * '''[[David Henrie]]''' kot '''Justin Vincento Pepe Russo''' - najstarejši otrok v družini Russo. Vedno se osredotoči na svoje učne ure čaranja in je napreden čarovnik. V tretji sezoni, ko konča svoje ure čaranja, postane lovec na pošasti, kar je del njegovega neodvisnega študija. Verjame, da lahko postane zmagovalec tekmovanja, v katerem se bodo pomerili, ko bodo odrasli. Kakorkoli že, Alex ga v [[film]]u ''[[Čarovniki s trga Waverly (film)|Čarovniki s trga Waverly: Film]]'' vseeno premaga. * '''[[Jake T. Austin]]''' kot '''Maxmillion »Max« Justin Russo''' - najmlajši otrok v družini Russo. Prosti čas si krajša z zelo čudnimi stvarmi. Kot Alex tudi on magijo pogosto uporablja za napačne namene. Ni preveč pameten, kljub temu pa je v epizodi '''Wizard for a Day''' omenjeno, da ima matematiko zaključeno z oceno -3, na kar se Alex odzove z: ''-3? Kako si lahko pri matematiki boljši od mene?''. [[Slika:David Henrie.jpg|thumb|right|upright|David Henrie (Justin Russo)]] Ima čarobnega mentorja imenovanega Mentor. V filmu ''[[Čarovniki s trga Waverly (film)|Čarovniki s trga Waverly: Film]]'' se z Alex in Justinom ne pomeri v tekmovanju, saj takrat še ni obstajal.(Alex si zaželi, da se njeni starši nikoli ne bi srečali, med tem pa v rokah drži knjigo z uroki, zaradi česar se njena želja tudi uresniči. Trije otroci se torej nikoli niso rodili, zato morajo v določenem času vsi trije izginiti.) * '''[[David DeLuise]]''' kot '''Jaredd Vincent »Jerry« Russo ''' - oče in učitelj Alex, Justina in Maxa. Bil je zmagovalec tekmovanja, vendar je svoje čarobne moči daroval za to, da bi se lahko poročil s Thereso, ki je navaden človek. V veliko epizodah se vidi, da si želi, da bi bil še vedno čarovnik. * '''[[Maria Canals Barrera]]''' kot '''Theresa Russo (Theresa Margarita Devez)''' - mama Alex, Justina in Maxa, ki nima čarobnih moči. Čaranja ne mara preveč, vendar ima zelo rada svojo družino. * '''[[Jennifer Stone]]''' kot '''Harper Finkle''' - Alexina najboljša prijateljica. Za čaranje je izvedela v epizodi ''Harper Knows''. Alexino uporabljanje magije jo zelo straši. Ko je pod pritiskom ali ko Alex naredi kaj slabega in ona za to (iz)ve, vedno uporabi izgovor, kot je ''Se vidimo pri športu!''. Je zelo zaljubljena v Justina, vendar ga preboli, ko Justin začne hoditi z Juliet. V epizodi ''Wizards and Vampires vs. Zombies'' se zaljubi v Zekea, Justinovega najboljšega prijatelja. Nosi zelo čudne obleke, ki jih oblikuje in izdela sama, obleke, ki jih nosi, pa so po navadi povezane s hrano. V tretji sezoni se preseli k družini Russo. [[Slika:Jake T. Austin 2008.jpg|thumb|upright|right|Jake T. Austin (Max Russo)]] === Stranska igralska zasedba === * [[Amanda Tepe]] kot '''ženska s čudnim tonom''' * [[Daniel Samonas]] kot '''Dean Moriarty''' * [[Josh Sussman]] kot '''Hugh Normous''' * [[Ian Abercrombie]] kot '''profesor Crumbs''' * [[Bill Chott]] kot '''g. Herschel Laritate''' * [[Dan Benson]] kot '''Zachary »Zeke« Rosenblatt Beakerman'''<ref>"Smarty Pants", sezona 2, epizoda 1 je pod igralsko zasedbo naveden kot »Zeke«; v »Movies«, sezona 1, epizoda 9, je poimenovan kot »Zack«.</ref> * [[Bridgit Mendler]] kot '''Juliet Van Heusen''' * [[JD Cullum]] in [[Anne Ramsay]] kot '''Alucard in Cindy Van Heusen''' * [[Fred Willard]] kot '''Mr. Stuffleby''' * [[Kelsey Sanders]] in '''Heather Trzyna''' kot '''The Wannabes''' * Brian Kubach kot '''Riley''' * [[Jeff Garlin]] kot '''Kelbo Russo''' * [[Andy Pessoa]] kot '''Alfred''' [[Slika:Jennifer Stone 2009.jpg|thumb|right|upright|Jennifer Stone (Harper Finkle)]] * [[Moises Arias]] kot '''Conscience''' * [[Daryl Sabara]] kot '''T.J. Taylor''' * [[Lucy Hale]] kot '''Miranda Hampson''' * [[Gregg Sulkin]] kot '''Mason Greyback''' * Skyler Samuels kot '''Gertrude »Gigi« Hollingsworth''' * [[Paulie Litt]] kot '''Frankie/Joey''' * [[Chad Duell]] kot '''Ronald Longcape mlajši''' * [[Maurice Godin (igralec)|Maurice Godin]] kot '''Ronald Longcape starejši''' * [[Andy Kindler]] kot '''Chancellor Rudy Tootietooie''' * [[Octavia Spencer]] kot '''Dr. Evilini''' * [[J. Evan Bonifant]] kot '''Jerko Phoenix''' * [[Hayley Kiyoko]] kot '''Stevie Nichols''' * Perry Mattfeld kot '''Frankengirl/Frankie Stein''' * Veronica Sixtos kot '''»Pozitivna« Nellie Rodriguez''' * Gilland Jones kot '''Jennifer »Jenny« Majorheely''' == Epizode == {| class="wikitable" |- ! colspan="2" |Sezona ! Število epizod ! Prvič predvajana ! Nazadnje predvajana |- | style="background-color: #C71585; color: #100; text-align: center; top" | | style="text-align: center; top" | '''1''' | style="text-align: center; top" | 21 | style="text-align: center; top" | 12. oktober 2007 | style="text-align: center; top" | 31. avgust 2008 |- | style="background-color: #0000FF; color: #100; text-align: center; top" | | style="text-align: center; top" | '''2''' | style="text-align: center; top" | 30 | style="text-align: center; top" | 12. september 2008 | style="text-align: center; top" | 21. avgust 2009 |- | style="background-color: #FF0000; color: #100; text-align: center; top" | | style="text-align: center; top" | '''3''' | style="text-align: center; top" | 35<ref>{{Navedi splet |url=http://www.disneychannelmedianet.com/DNR/2009/doc/WOWP_Extended_in_Season3.doc |title=WOWP Extended in Season3 |accessdate=2010-04-18 |archive-date=2010-01-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100113171336/http://disneychannelmedianet.com/DNR/2009/doc/WOWP_Extended_in_Season3.doc |url-status=dead }}</ref> | style="text-align: center; top" | 9. oktober 2009 | style="text-align: center; top" | TBA |} == Filmi == === ''Čarovniki s trga Waverly'' === {{glavni|Čarovniki s trga Waverly (film)}} [[Disney]]jev [[televizijski film]], ki je temeljil na televizijski seriji, je izšel 28. avgusta 2009 na [[Disney Channel]]u. Film ''Čarovniki s trga Waverly'' so snemali v [[Puerto Rico|Puertu Ricu]], [[Los Angeles]]u in [[New York]]ju od 16. februarja do 27. marca 2009.<ref name=WOWPM>{{navedi splet|url=http://www.disneychannelmedianet.com/DNR/2009/doc/WOWP_MoviePremiere.doc|title=''Čarovniki s trga Waverly: Film''|publisher=Disney Channel|accessdate=12.7.2009|archive-date=2010-01-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20100113035337/http://disneychannelmedianet.com/DNR/2009/doc/WOWP_MoviePremiere.doc|url-status=dead}}</ref> Premiero filma si je ogledalo 13.5 gledalcev, kar je pomenilo drugi film z največ gledalci na premiero na Disney Channelu za filmom ''[[Srednješolski muzikal 2]]''. Predvajan je bil tudi na kanalu No. 1.<ref name="tvbythenumbers.com">{{Navedi splet |url=http://tvbythenumbers.com/2009/12/29/espn-domination-top-100-most-watched-telecasts-on-basic-cable-for-2009/37284 |title=arhivska kopija |accessdate=2010-04-18 |archive-date=2010-06-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100603013633/http://tvbythenumbers.com/2009/12/29/espn-domination-top-100-most-watched-telecasts-on-basic-cable-for-2009/37284 |url-status=dead }}</ref> Je tudi eden izmed največkrat ogledanih filmov leta 2009.<ref name="tvbythenumbers.com"/> Leta 2010 je film prejel nagrado [[Emmy]] v kategoriji za »izstopajoč otroški program.« === Nadaljevanje filma === Nadaljevanje filma je zaenkrat poznano pod imenom ''Čarovniki s trga Waverly: Film 2''. [[Disney]] je začetek produkcije oznanil 2. junija 2010.<ref>[http://www.allheadlinenews.com/articles/7018896380 Disney naroči četrto sezono serije ''Čarovniki s trga Waverly'' in nadaljevanje filma] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100607064931/http://www.allheadlinenews.com/articles/7018896380 |date=2010-06-07 }} Vse glavne novice 4. junija 2010, 24:49 (EST)</ref> Poznano je, da se je že začela pre-produkcija filma. Potrjeno je bilo tudi, da bo v njem igrala [[Selena Gomez]]. Zaenkrat je znano tudi to, da bo [[scenarij]] za film napisal [[Dan Berendsen]].<ref>{{Navedi splet |url=http://tvbythenumbers.com/2010/06/03/disney-channel-renews-wizards-of-waverly-place-for-a-fourth-season/53112 |title=Disney Channel razkrije četrto sezono serije ''Čarovniki s trga Waverly''; načrtuje drugi del filma |accessdate=2010-06-25 |archive-date=2010-06-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100605033642/http://tvbythenumbers.com/2010/06/03/disney-channel-renews-wizards-of-waverly-place-for-a-fourth-season/53112 |url-status=dead }}</ref> Igralec [[Gregg Sulkin]] bo v filmu upodobil [[Mason Greyback|Masona Greybacka]]. == Trženje == === Glasba iz serije === {{glavni|Čarovniki s trga Waverly (glasba)}} Izdali so tudi [[sountrack]] z glasbo iz uspešne [[Disney Channel]]ove televizijske serije, ki je nosil enako ime, kot serija sama. Album je kot [[zgoščenka|CD]] in [[digitalno]] izšel 4. avgusta 2009 in sicer pod založbo [[Walt Disney Records]].<ref name="Amazon">{{navedi splet|url=http://www.amazon.com/Wizards-Waverly-Place-Soundtrack/dp/B002BA9QMK/ref=sr_1_6?ie=UTF8&s=music&qid=1244079309&sr=8-6|title=Amazon.com: ''Čarovniki s trga Waverly''|publisher=[[Amazon.com]]|accessdate=3. avgust 2009}}</ref><ref name="target">{{navedi splet|url=http://www.target.com/Wizards-Waverly-Place-Soundtrack/dp/B002BA9QMK|title=Trženje - Soundtrack ''Čarovniki s trga Waverly''|publisher=[[Target Corporation|Target.com]] Merchandise|accessdate=3. avgust 2009}}</ref><ref name=allmusic>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/wizards-of-waverly-place-songs-from-and-inspired-by-the-hit-tv-series-r1612628|title=Wizards of Waverly Place: Songs from and Inspired by the Hit TV Series Various Artists |last=Thomas Erlewine |first=Stephen |work=[[Allmusic]] |accessdate=3. avgust 2009|date=3. avgust 2009}}</ref><ref name=magicgomez>{{navedi splet|url=http://disneychannelmedianet.com/DNR/2009/doc/MagicVideo_072309.doc|title=VIDEOSPOT ZA PESEM SELENE GOMEZ, »MAGIC,« SE PRVIČ PREDVAJA V PETEK, 24. JULIJA, NA DISNEY CHANNELU|publisher=[[Disney Channel]]|date=23. julij 2009|author=Kelly Grant, Brenda|accessdate=3. avgust 2009}}</ref> Soundtrack vključuje tudi pesmi iz filmske upodobitve televizijske serije, ''[[Čarovniki s trga Waverly: Film]]''.<ref name=magicgomez /><ref name="video">{{navedi splet|url=http://disney.go.com/videos/#/videos/musicvideos/&content=358849|title=Disney 365 - Čarovniški soundtrack|publisher=[[Disney.com]]|accessdate=3. avgust 2009}}</ref> Ob izidu soundtracka je [[Stephen Thomas Erlewine]] s spletne strani ''[[Allmusic]]'' zapisal, da je glasba iz serije ''Čarovniki s trga Waverly'' »najstniška klasika, ob kateri lahko uživajo tudi starši.« Napisal je tudi, da je album »prijeten« in da Selena Gomez »neizogibno izstopa iz klana.« Kakorkoli že, Stephen Thomas Erlewine je na koncu povzel: »Grozna verzija [[America (glasba)|Americine]] pesmi '[[You Can Do Magic (pesem)|You Can Do Magic]]' v izvedbi [[Drew Seeley|Drewa Seeleyja]] je potopila svoje hiper-klavstrofobične ritme, največja preureditev tona pa je tukaj zlahka najslabši del albuma.«<ref name=allmusic /> === Videoigra === {{glavni|Čarovniki s trga Waverly (videoigra)}} [[Videoigra]] ''[[Čarovniki s trga Waverly (videoigra)|Čarovniki s trga Waverly]]'', ki je temeljila na istoimenski seriji, je izšla avgusta 2009.<ref>http://hmv.com/hmvweb/displayProductDetails.do?ctx=280;-1;-1;-1;-1&sku=11116</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.amazon.com/Wizards-Waverly-Place-Soundtrack/dp/B002BA9QMK/ref=sr_1_6?ie=UTF8&s=music&qid=1244079309&sr=8-6|title=Čarovniki s trga Waverly [SOUNDTRACK] |publisher=Amazon.com|accessdate=9.6.2009}}</ref> === DVDji === {| class="wikitable" ! Ime !! Vključene epizode !! Izid 1 !! Izid 2 |- | style="text-align: left; top" | Wizards of Waverly Place: Wizard School | style="text-align: center; top" | Wizard School Part 1, Wizard School Part 2, Curb Your Dragon, Disenchanted Evening | style="text-align: center; top" | 29. julij 2008<ref>[http://www.amazon.com/dp/B0018CWEU8 Amazon.com: The Wizards of Waverly Place: Wizard School: Todd J. Greenwald: Movies & TV<!-- Bot generated title -->]</ref> | style="text-align: center; top" | TBA |- | style="text-align: left; top" | Wizards of Waverly Place: Supernaturally Stylin' | style="text-align: center; top" | Credit Check, Smarty Pants, Beware Wolf, Graphic Novel | style="text-align: center; top" | 10. februar 2009<ref>{{Navedi splet |url=http://disneydvd.disney.go.com/wizards-of-waverly-place-supernaturally-stylin.html#27848 |title=DisneyDVD.com: The Wizards of Waverly Place: Supernaturally Stylin': Todd J. Greenwald: Movies & TV<!-- Bot generated title --> |accessdate=2010-04-18 |archive-date=2009-10-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20091018025001/http://disneydvd.disney.go.com/wizards-of-waverly-place-supernaturally-stylin.html#27848 |url-status=dead }}</ref> | style="text-align: center; top" | TBA |- | style="text-align: left; top" | Wizards of Waverly Place: Magically Charming | style="text-align: center; top" | Alex Charms a Boy, Franken Girl, Halloween, Wizards Vs Werewolves, Dude Looks Like Shakira | style="text-align: center; top" | 18. maj 2010<ref>{{Navedi splet |url=http://disneydvd.disney.go.com/wizards-of-waverly-place-supernaturally-stylin.html#27848 |title=DisneyDVD.com: The Wizards of Waverly Place: Charming Magical Boys: Todd J. Greenwald: Movies & TV<!-- Bot generated title --> |accessdate=2010-04-18 |archive-date=2009-10-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20091018025001/http://disneydvd.disney.go.com/wizards-of-waverly-place-supernaturally-stylin.html#27848 |url-status=dead }}</ref> |- |} Celotna prva sezona televizijske serije je v [[Nemčija|Nemčiji]] izšla 10. septembra 2009 in v [[Španija|Španiji]] 1. oktobra 2009<ref>http://www.zonadvd.com/modules.php?name=News&file=article&sid=23282</ref> 3. marca 2010 v [[Francija|Franciji]],<ref>http://www.amazon.de/Die-Zauberer-vom-Waverly-Place/dp/B002CO8VF8/ref=sr_1_5?ie=UTF8&s=dvd&qid=1247937808&sr=8-5</ref> 12. marca 2010 pa na [[Poljska|Poljskem]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.dvdmax.pl/dvd/art/id/67508 |title=arhivska kopija |accessdate=2010-04-18 |archive-date=2015-12-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151223142221/http://www.dvdmax.pl/dvd/art/id/67508 |url-status=dead }}</ref> V [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]] in [[Brazilija|Braziliji]] je prvi del prve sezone izšel 5. oktobra 2009.<ref>http://www.amazon.co.uk/Wizards-Waverly-Place-Vol-1-DVD/dp/B002OSYFP2/ref=sr_1_1?ie=UTF8&s=dvd&qid=1254668699&sr=1-1</ref> Prva sezona je izšla 3. marca 2010 v [[Avstralija|Avstraliji]].<ref>http://www.ezydvd.com.au/item.zml/810662</ref> Drugi del je izšel 2. junija 2010,<ref>https://www.ezydvd.com.au/item.zml/812369</ref> celotna sezona pa je izšla 6. maja 2010 v Nemčiji.<ref>{{Navedi splet |url=http://savedisneyshows.de/merchandising.php |title=arhivska kopija |accessdate=2010-04-18 |archive-date=2010-09-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100914212938/http://savedisneyshows.de/merchandising.php |url-status=dead }}</ref> == Nagrade in nominacije == {| border="2" cellpadding="4" cellspacing="0" style="margin: 1em 1em 1em 0; background: #f9f9f9; border: 1px #aaa solid; border-collapse: collapse; font-size: 90%;" |- bgcolor="#BCBCBC" align="center" |- bgcolor="#BCBCBC" align="center" ! align="center"| Leto ! width="170"| Nagrada ! width="150"| Kategorija ! width="100"| Prejemnik ! width="150"| Osvojeno? |- |rowspan="3"| 2008 |rowspan="2"| [[Alma Award]]<ref name="almaawards.com">{{navedi splet |url=http://www.almaawards.com/2008-nominees.html |work=[[Alma Award|AlmaAward.com]] |date=2008 |accessdate=20.10.2009 |title=Alma Awards 2008 |archive-date=2008-07-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080730002201/http://www.almaawards.com/2008-nominees.html |url-status=dead }}</ref> |»Najboljši moški nastop v komični televizijski seriji« |[[Jake T. Austin]] |rowspan="4"| Ne |- |»Najboljši ženski nastop v komični televizijski seriji« |rowspan="5"| [[Selena Gomez]] |- |[[Imagen Award]]<ref name="Imagen.org">{{navedi splet |url=http://www.imagen.org/awards/2008/nominees |title=HBO-jev Rodrigo Garcia, Tony Plana z ''Grde račke'' in scenarist Ligiah Villalobos iz La Misma Luna bodo prejeli največjo čast |work=[[Imagen Awards|Imagen.org]] |date=2009 |accessdate=6.8.2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090820030426/http://www.imagen.org/awards/2008/nominees |archive-date=2009-08-20 |url-status=dead }}</ref> |»Najboljša televizijska igralka« |- |rowspan="7"| 2009 |[[Image Award]]<ref>{{navedi splet |url=http://www.naacpimageawards.net/40/win_tv.php |title=40. podelitev nagrad NAACP Image Awards |work=[[Image Awards|Naacpimageawards.net]] |date=2009 |accessdate=6.8.2009 |archive-date=2009-12-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20091231132741/http://www.naacpimageawards.net/40/win_tv.php |url-status=dead }}</ref> |»Izstopajoči nastop v najstniški/otroški seriji« |- |[[Nickelodeon Kids' Choice Awards]]<ref>{{navedi splet |url=http://www.nickkcapress.com/2009KCA/ |title=Podelitev nagrad Nickelodeon Kids' Choice Awards leta 2009 |work=[[Nickelodeon (televizijski kanal)|Nickkcapress.com]] |date=30.3.2009 |accessdate=6.8.2009 |archive-date=2016-02-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160215073802/http://nickkcapress.com/2009KCA/ |url-status=dead }}</ref> |»Najljubša TV igralka« | {{award-won |align=left}} |- |[[Young Artist Award]]<ref name="yaa24">{{navedi splet |url=http://www.youngartistawards.org/noms30.html |title=30. podelitev nagrad Young Artist Awards |work=[[Young Artist Award|YoungArtistAwards.org]] |accessdate=20.10.2009 |date=21.6.2009}}</ref> |»Najboljši nastop v televizijski seriji - glavna mlada igralka« |Ne |- |[[Emmy]]<ref name="Emmys">{{navedi splet |url=http://www.emmys.com/nominations?tid=123 |title=75th Emmy Nominations Announcement |accessdate=8.10.2009 |date=8.10.2009 |work=Emmys |archive-date=2012-04-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120404094711/http://www.emmys.com/nominations?tid=123 |url-status=dead }}</ref> |»Izstopajoča otroška serija« |Igralska zasedba |rowspan="2" | {{award-won |align=left}} |- |rowspan="2"| [[Alma Award]]<ref>{{navedi splet |url=http://www.almaawards.com/2009-winners.html |date=2009 |accessdate=20.10.2009 |work=[[Alma Award|AlmaAward.com]] |title=Alma Awards 2009 |archive-date=2013-02-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130204231400/http://www.almaawards.com/2009-winners.html |url-status=dead }}</ref> |rowspan="2"| »Najboljša komična televizijska igralka« |Selena Gomez |- |[[Maria Canals Barrera]] |rowspan="3" | Ne |- |[[Imagen Award]]<ref>{{navedi splet |url=http://www.imagen.org/awards/2009/nominees |title=Nominiranci na 24. podelitvi nagrad Imagen Awards potrjeni |work=[[Imagen Awards|Imagen.org]] |date=2009 |accessdate=21.12.2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100714102939/http://www.imagen.org/awards/2009/nominees |archive-date=2010-07-14 |url-status=dead}}</ref> |»Najboljša televizijska igralka« |rowspan="3"| Selena Gomez |- |rowspan="10"| 2010 |[[Image Award]]<ref>{{navedi splet |url=http://www.naacpimageawards.net/41/nominees-and-voting/nominees/ |title=41. podelitev nagrad NAACP Image Awards |work=[[Image Awards|Naacpimageawards.net]] |date=2010 |accessdate=6.1.2010 |archive-date=2010-07-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100730132425/http://www.naacpimageawards.net/41/nominees-and-voting/nominees/ |url-status=dead }}</ref> |»Izstopajoči nastop v najstniški/otroški seriji« |- |rowspan="2"| [[Nickelodeon Kids' Choice Awards]]<ref>{{navedi splet|url=http://www.chiff.com/pop-culture/kids-choice-awards.htm |title=Podelitev nagrad Nickelodeon Kids' Choice Awards leta 2010 |work=[[Nickelodeon (televizijski kanal)|Nickkcapress.com]] |date=14.2.2010 |accessdate=14.2.2010}}</ref> |»Najljubša TV igralka« |{{award-won |align=left}} |- |»Najljubša TV serija« |Igralska zasedba |rowspan="6" | Ne |- |rowspan="3"| [[Teen Choice Awards]]<ref>{{navedi splet |url=http://www.chiff.com/pop-culture/teen-choice-awards.htm |title=Nominirani za podelitev nagrad Teen Choice Award leta 2010 |work=[[Teen Choice Awards|TeenChoiceAwards.com]] |date=11.8.2009 |accessdate=15.6.2010}}</ref> |»Izbira TV igralke: Komedija« |Selena Gomez |- |»Izbira TV serije: Komedija« |Igralska zasedba |- |»Izbira TV zvezde: Poletje« |David Henrie |- | rowspan="3"| [[Emmy]]<ref name="Emmys"/> |»Izstopajoči otroški program« (za ''Čarovniki s trga Waverly: Film'') | rowspan="2"| Igralska zasedba |- |»Izstopajoči otroški program« |} == Izid == ; Gledanost Serija je izšla na Disney Channelu 12. oktobra 2007 po predvajanju serije ''[[Najstniški čarovnici 2]]'' z 5.9 milijoni gledalcev.<ref>{{navedi splet|url=http://www.usatoday.com/life/television/news/2007-10-17-nielsens-analysis_N.htm|title=Nielsens: V petek zvečer se je zgodil 'umor' na ABC-ju}}</ref> Februarja leta 2009 je epizoda "Helping Hand" podrla rekord za epizodo, predvajano ob 19:00 uri z največ gledalci na Disney Channelu, saj si je epizodo ogledalo 4.5 milijonov gledalcev.<ref>{{navedi splet|url=http://tvbythenumbers.com/2009/02/17/disney-channel-shines-with-night-of-stars-programming-event/12981|title=Disney Channel se sveti z »nočjo zvezd« - televizijskim dogodkom|accessdate=2010-04-18|archive-date=2012-10-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20121020221251/http://tvbythenumbers.zap2it.com/2009/02/17/disney-channel-shines-with-night-of-stars-programming-event/12981/|url-status=dead}}</ref> V juniju 2009 je epizoda »Paint By Committee« postala s 6 milijoni gledalcev najbolje gledana epizoda televizijske serije, rekord pa je na to podrla epizoda "Wizards vs. Werewolves". Epizoda je izšla po premieri dobro gledanega filma ''Princess Protection Program''.<ref>{{Navedi splet |url=http://tvbythenumbers.com/2009/06/27/princess-protection-program-is-tv%E2%80%99s-no-1-entertainment-telecast-of-2009-in-kids-6-11-and-tweens-9-14/21543 |title=Princess Protection Program je največkrat gledani televizijski film iz leta 2009 med otroci od šestega do enajstega leta in najstniki od devetega do štirinajstega leta |accessdate=2010-04-18 |archive-date=2010-05-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100521042710/http://tvbythenumbers.com/2009/06/27/princess-protection-program-is-tv%E2%80%99s-no-1-entertainment-telecast-of-2009-in-kids-6-11-and-tweens-9-14/21543 |url-status=dead }}</ref> 22. januarja 2010 je epizoda »Wizards vs. Werewolves« postala najbolje gledana epizoda s 6.2 milijoni gledalcev.<ref name="ReferenceA">{{Navedi splet |url=http://tvbythenumbers.com/2009/12/22/disney-channel-sets-new-viewing-records-in-2009/36997 |title=arhivska kopija |accessdate=2010-04-18 |archive-date=2009-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20091228005609/http://tvbythenumbers.com/2009/12/22/disney-channel-sets-new-viewing-records-in-2009/36997 |url-status=dead }}</ref> V letu 2009 je serija postala najpriljubljenejša serija med otroci in najstniki med devetim in štirinajstim letom (1.63 milijon/6.7 ocene) in druga najpriljubljenejša serija med otroci med šestim in enajstim letom (1.81 milijon/7.4 ocene), kjer pa jo je za las prehitela serija ''[[Paglavca na krovu]]'' (1.82 milijon/7.4 ocene)<ref name="ReferenceA"/> === Mednarodna izdaja === {| class="wikitable" |- ! Država/Regija ! Kanal(i) ! Začetek predvajanja ! Naslov serije v državi |- | rowspan="2"| {{ikonazastave|Turčija}} [[Turčija]] | [[Digiturk]]<ref>{{Navedi splet |url=http://www.digiturk.gen.tr/theme/detail.aspx?content=3432 |title=arhivska kopija |accessdate=2010-04-18 |archive-date=2008-01-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080115101121/http://www.digiturk.gen.tr/theme/detail.aspx?content=3432 |url-status=dead }}</ref> | 24. oktober 2007 | rowspan="2"| Waverly Büyücüleri |- | [[Disney Channel Turkey]]<ref>{{Navedi splet |url=http://www.disneychannel.com.tr/DisneyChannel/supersites/wizardsofwaverlyplace |title=arhivska kopija |accessdate=2010-04-18 |archive-date=2012-06-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120615101523/http://www.disneyturkiye.com.tr/waverly-buyuculeri/ |url-status=dead }}</ref> | rowspan="3"| 12. oktober 2007 |- | {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Združene države Amerike]] | [[Disney Channel]]<ref>http://tv.disney.go.com/disneychannel/wizardsofwaverlyplace/index.html</ref> | rowspan="21"| ''Wizards of Waverly Place'' |- | {{ikonazastave|Pakistan}} [[Pakistan]] | [[Disney Channel]] |- | rowspan="2"| {{ikonazastave|Avstralija}} [[Avstralija]] | [[Disney Channel Australia]]<ref name="disney.com.au">{{Navedi splet |url=http://www.disney.com.au/DisneyChannel/wizardsofwaverlyplace/?utm_source=hp&utm_medium=charnav&utm_campaign=wizards |title=arhivska kopija |accessdate=2010-04-18 |archive-date=2010-04-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100412042717/http://www.disney.com.au/DisneyChannel/wizardsofwaverlyplace/?utm_source=hp&utm_medium=charnav&utm_campaign=wizards |url-status=dead }}</ref> | 19. oktober 2007 |- | [[Seven Network]] | 4. oktober 2008 |- | {{ikonazastave|Nova Zelandija}} [[Nova Zelandija]] | [[Disney Channel New Zealand]]<ref name="disney.com.au"/> | 19. oktober 2007 |- | rowspan="2"| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] | [[Disney Channel UK]]<ref name="www2.disney.co.uk">{{Navedi splet |url=http://www2.disney.co.uk/DisneyChannel/supersites/wizardsofwaverlyplace/ |title=arhivska kopija |accessdate=2010-04-18 |archive-date=2012-06-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120624060553/http://www.disney.co.uk/wizards-of-waverly-place/ |url-status=dead }}</ref> | 3. november 2007 |- | [[Five (TV-kanal)|Five]]<ref>http://www.five.tv/programmes/teen/wizards-of-waverly-place</ref> | 4. oktober 2009 |- |{{ikonazastave|Irska}} [[Irska]] | [[Disney Channel UK|Disney Channel Ireland]]<ref name="www2.disney.co.uk"/> | 3. november 2007 |- | {{ikonazastave|Kanada}} [[Kanada]] | [[Family (TV channel)|Family]]<ref>{{Navedi splet |url=http://www.family.ca/wizardsofwaverlyplace// |title=arhivska kopija |accessdate=2010-04-18 |archive-date=2012-06-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120628094416/http://www.family.ca/wizardsofwaverlyplace/ |url-status=dead }}</ref> | 26. oktober 2007 |- | {{ikonazastave|Indija}} [[Indija]] | rowspan="3"| [[Disney Channel India]]<ref>{{Navedi splet |url=http://www.disney.in/DisneyChannel/supersites/wizardsofwaverlyplace// |title=arhivska kopija |accessdate=2010-04-18 |archive-date=2010-04-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100418004835/http://www.disney.in/DisneyChannel/supersites/wizardsofwaverlyplace/ |url-status=dead }}</ref> | rowspan="3"| 5. maj 2008 |- | {{ikonazastave|Sri Lanka}} [[Šri Lanka]] |- | {{ikonazastave|Bangladesh}} [[Bangladesh]] |- | {{ikonazastave|Malezija}} [[Malezija]] | [[Disney Channel Malaysia]]<ref>{{Navedi splet |url=http://www.disneychannel-asia.com/DisneyChannel/supersites/wizardsofwaverlyplace/// |title=arhivska kopija |accessdate=2010-04-18 |archive-date=2010-10-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20101028151530/http://www.disneychannel-asia.com/DisneyChannel/supersites/wizardsofwaverlyplace/ |url-status=dead }}</ref> | 9. marec 2008 |- | [[Arabija]] | [[Disney Channel Middle East]]<ref name="disneychannel-asia.com">{{Navedi splet |url=http://www.disneychannel-asia.com/DisneyChannel/supersites/wizardsofwaverlyplace/ |title=arhivska kopija |accessdate=2010-04-18 |archive-date=2010-10-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20101028151530/http://www.disneychannel-asia.com/DisneyChannel/supersites/wizardsofwaverlyplace/ |url-status=dead }}</ref> | 29. februar 2008 |- | [[Nizozemska]] | rowspan="2"| [[Disney Channel (Netherlands & Belgium)]]<ref name="disney.nl">http://www.disney.nl/DisneyChannel/supersites/wizardsofwaverlyplace/</ref> | 3. oktober 2009 |- | rowspan="1"| {{ikonazastave|Belgija}} [[Belgija]] | 1. november 2009 |- | {{ikonazastave|Hong Kong}} [[Hong Kong]] | rowspan="7"|[[Disney Channel Asia]]<ref name="disneychannel-asia.com"/> | rowspan="7"|9. marec 2008 |- | {{ikonazastave|Indonezija}} [[Indonezija]] |- | {{ikonazastave|Philippines}} [[Filipini]] |- | {{ikonazastave|Singapur}} [[Singapur]] |- | {{ikonazastave|Tajska}} [[Tajska]] |- | {{ikonazastave|South Korea}} [[Južna Koreja]] | ''우리가족마법사'' |- | {{ikonazastave|Vietnam}} [[Vietnam]] | Những phù thủy xứ Waverly |- | {{ikonazastave|Kanada}} [[Kanada]] | [[VRAK.TV]]<ref>http://www.vrak.tv/emissions/les-sorciers-de-waverly-place/</ref> | 24. avgust 2009 | rowspan="3"| ''Les Sorciers de Waverly Place'' |- | rowspan="2"| {{ikonazastave|Francija}} [[Francija]] | rowspan="1"| [[Disney Channel France]]<ref>{{Navedi splet |url=http://www.disney.fr/DisneyChannel/supersites/wizardsofwaverlyplace/ |title=arhivska kopija |accessdate=2010-04-18 |archive-date=2012-06-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120623073809/http://www.disney.fr/les-sorciers-de-waverly-place/ |url-status=dead }}</ref> | rowspan="1"| 22. januar 2008 |- | [[NRJ12]]<ref>{{Navedi splet |url=http://www.nrj12.fr/la-chaine-3282/toutes-les-emissions-et-series-3289/emission/fiche/169-les-sorciers-de-waverly-place-saison-1.html |title=arhivska kopija |accessdate=2010-04-18 |archive-date=2012-05-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120511075912/http://www.nrj12.fr/la-chaine-3282/toutes-les-emissions-et-series-3289/emission/fiche/169-les-sorciers-de-waverly-place-saison-1.html |url-status=dead }}</ref> | 31. avgust 2009 |- | {{ikonazastave|Izrael}} [[Izrael]] | rowspan="1"|[[Disney Channel Israel]]<ref>{{Navedi splet |url=http://disney.co.il/DisneyChannel/supersites/wizardsofwaverlyplace/ |title=arhivska kopija |accessdate=2010-04-18 |archive-date=2012-06-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120615143159/http://www.disney.co.il/wizards-of-waverly-place/ |url-status=dead }}</ref> | rowspan="1"|Junij 2008 |''המכשפים מווברלי פלייס'' |- | rowspan="2"|{{ikonazastave|Bolgarija}} [[Bolgarija]] | [[BNT 1]] | 28 marec 2009 | rowspan="2"|''Магьосниците от Уейвърли Плейс'' |- | [[Disney Channel Bulgaria]] | 19. september 2009 |- | rowspan="2"| {{ikonazastave|Grčija}} [[Grčija]] | [[Disney Channel Greece]] | 7. november 2009 | rowspan="2"| ''Οι Μάγοι του Γουέβερλυ |- | [[Hellenic Broadcasting Corporation|ERT]]<ref>http://tvradio.ert.gr/tv/details.asp?pid=3185795&chid=8{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> | 5. januar 2010 |- | rowspan="2"| {{ikonazastave|Italija}} [[Italija]] | [[Disney Channel Italy]]<ref name="disney.nl"/> | 26. januar 2008 | rowspan="2"| ''I Maghi Di Waverly'' |- | [[Italia 1]]<ref>{{Navedi splet |url=http://www.tv.mediaset.it/italia1/i_maghi_di_waverly_place/index.shtml |title=arhivska kopija |accessdate=2010-04-18 |archive-date=2012-03-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120313102629/http://www.tv.mediaset.it/italia1/i_maghi_di_waverly_place/index.shtml |url-status=dead }}</ref> | 12. januar 2010 |- | {{ikonazastave|Poljska}} [[Poljska]] | [[Disney Channel Poland]]<ref>http://www.disney.pl/DisneyChannel/supersites/wizardsofwaverlyplace{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> | rowspan="5"| 29. februar 2008 | ''Czarodzieje z Waverly Place'' |- | {{ikonazastave|Finska}} [[Finska]] | rowspan="4"| [[Disney Channel Scandinavia]]<ref>{{Navedi splet |url=http://www.disney.fi/DisneyChannel/supersites/wizardsofwaverlyplace/ |title=arhivska kopija |accessdate=2010-04-18 |archive-date=2012-05-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120529071215/http://www.disney.fi/waverly-placen-velhot/ |url-status=dead }}</ref> | ''Waverly Placen velhot'' |- | {{ikonazastave|Danska}} [[Danska]]<ref>http://www.disney.dk/DisneyChannel/supersites/wizardsofwaverlyplace/</ref> | rowspan="2"| ''Magi på Waverly Place'' |- | {{ikonazastave|Švedska}} [[Švedska]]<ref>{{Navedi splet |url=http://www.disney.se/DisneyChannel/supersites/wizardsofwaverlyplace/ |title=arhivska kopija |accessdate=2010-04-18 |archive-date=2012-07-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120703211600/http://www.disney.se/magi-pa-waverly-place/ |url-status=dead }}</ref> |- | {{ikonazastave|Norveška}} [[Norveška]]<ref>{{Navedi splet |url=http://www.disney.no/DisneyChannel/supersites/wizardsofwaverlyplace/ |title=arhivska kopija |accessdate=2010-04-18 |archive-date=2012-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120618124157/http://www.disney.no/magikerne-pa-waverly-place/ |url-status=dead }}</ref> | ''Magikerne på Waverly Place'' |- | rowspan="2"| {{ikonazastave|Nemčija}} [[Nemčija]] | [[Disney Channel|Disney Channel Germany]]<ref>{{Navedi splet |url=http://www.disney.de/DisneyChannel/supersites/wizardsofwaverlyplace/ |title=arhivska kopija |accessdate=2010-04-18 |archive-date=2012-07-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120701171527/http://www.disney.de/die-zauberer-vom-waverly-place/ |url-status=dead }}</ref> | 8. marec 2008 | rowspan="4"| ''Die Zauberer vom Waverly Place'' |- | [[Super RTL]]<ref>{{Navedi splet |url=http://www.superrtl.de/Infosf%C3%BCrEltern/TOGGOInfosf%C3%BCrEltern/DieZauberervomWaverlyPlace/tabid/551/Default.aspx/ |title=arhivska kopija |accessdate=2010-04-18 |archive-date=2014-04-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140408032127/http://www.superrtl.de/Infosf%C3%BCrEltern/TOGGOInfosf%C3%BCrEltern/DieZauberervomWaverlyPlace/tabid/551/Default.aspx/ |url-status=dead }}</ref> | 1. september 2008 |- | {{ikonazastave|Švica}} [[Švica]] | [[SF 2|SF Zwei]]<ref>http://www.sf.tv/sendungen/tubii/artikel.php?docid=serie-zauberer&catid=tubiiartikelprogramm{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> | 11. april 2009 |- | {{ikonazastave|Avstrija}} [[Avstrija]] | [[ORF 1]]<ref>http://okidoki.orf.at/?story=1782</ref> | June 20, 2009 |- | rowspan="2"| {{ikonazastave|Španija}} [[Španija]] | [[Disney Channel Spain]]<ref>http://www.disney.es/DisneyChannel/supersites/wizardsofwaverlyplace/</ref> | rowspan="4"| 18. januar 2008 | rowspan="2"| Los Magos de Waverly Place |- | [[Antena 3 (Španija)|Antena 3]]<ref>{{Navedi splet |url=http://www.laguiatv.com/actualidad/noticias/41187/reportajes/antena-emitira-los-magos-waverly-place-otros-productos-disney.html/ |title=arhivska kopija |accessdate=2010-04-18 |archive-date=2011-07-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110713181320/http://www.laguiatv.com/actualidad/noticias/41187/reportajes/antena-emitira-los-magos-waverly-place-otros-productos-disney.html/ |url-status=dead }}</ref> |- | rowspan="2"| {{ikonazastave|Portugalska}} [[Portugalska]] | [[Disney Channel Latin America|Disney Channel Portugal]]<ref>{{Navedi splet |url=http://www.disney.pt/DisneyChannel/supersites/wizardsofwaverlyplace// |title=arhivska kopija |accessdate=2010-04-18 |archive-date=2012-06-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120614124840/http://www.disney.pt/os-feiticeiros-de-waverly-place/ |url-status=dead }}</ref> | rowspan="4"| ''Os Feiticeiros de Waverly Place'' |- | [[SIC]]<ref>http://sic.sapo.pt/online/sites+sic/disney+kids/series/feiticeirosdewaverlyplace.htm</ref> |- | rowspan="2"| {{ikonazastave|Brazilija}} [[Brazilija]] | [[Rede Globo]]<ref>{{Navedi splet |url=http://rd1audienciadatv.wordpress.com/2009/05/09/rede-globo-adquire-os-feiticeiros-de-waverly-place/ |title=arhivska kopija |accessdate=2009-05-30 |archive-date=2009-05-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090530014226/http://rd1audienciadatv.wordpress.com/2009/05/09/rede-globo-adquire-os-feiticeiros-de-waverly-place/ |url-status=live }}</ref> | 29. junij 2009 |- | rowspan="14"| [[Disney Channel Latin America]]<ref>{{Navedi splet |url=http://www.disneylatino.com/disneychannel/wizardsofwaverlyplace/ |title=arhivska kopija |accessdate=2010-04-18 |archive-date=2012-06-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120613211516/http://www.disneylatino.com/disneychannel/wizardsofwaverlyplace/ |url-status=dead }}</ref> | 23. marec 2008<br>11. april 2008 (premiera) |- | [[Dominikanska republika]] | rowspan="13"| 23. marec 2008<br>14. april 2008<br>(premiera) | rowspan="13"| ''Los Hechiceros de Waverly Place'' |- | {{ikonazastave|Argentina}} [[Argentina]] |- | {{ikonazastave|Bolivia}} [[Bolivija]] |- | {{ikonazastave|Čile}} [[Čile]] |- | {{ikonazastave|Kolumbija}} [[Kolumbija]] |- | {{ikonazastave|Ekvador}} [[Ekvador]] |- | {{ikonazastave|Haiti}} [[Haiti]] |- | {{ikonazastave|Mehika}} [[Mehika]] |- | {{ikonazastave|Peru}} [[Peru]] |- | {{ikonazastave|Paragvaj}} [[Paragvaj]] |- | {{ikonazastave|Urugvaj}} [[Uragvaj]] |- | {{ikonazastave|Venezuela}}[[Venezuela]] |- | {{ikonazastave|Panama}} [[Panama]] |- | {{ikonazastave|Taiwan}} [[Tajska]] | [[Disney Channel Taiwan]]<ref>{{Navedi splet |url=http://www.disney.com.tw/DisneyChannel/supersites/wizardsofwaverlyplace/ |title=arhivska kopija |accessdate=2010-04-18 |archive-date=2012-04-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120419004048/http://www.disney.com.tw/DisneyChannel/supersites/wizardsofwaverlyplace/ |url-status=dead }}</ref> | 28. marec 2008 | 《少年魔法師》 |- | {{ikonazastave|Japonska}}[[Japonska]] | [[Disney Channel Japan]]<ref>{{Navedi splet |url=http://www.disney.co.jp/records/wizard/ |title=arhivska kopija |accessdate=2010-04-18 |archive-date=2012-04-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120407074018/http://www.disney.co.jp/records/wizard/ |url-status=dead }}</ref> | 18. april 2008 | ''ウェイバリー通りのウィザードたち'' |- | {{ikonazastave|Albanija}} [[Albanija]] | [[Digitalb]]<ref>http://www.digitalb.al/artikull.php?id=4753</ref> | Julij 2009 | Magjistaret e sheshit Uejverli |- | {{ikonazastave|Romunija}} [[Romunija]] | [[Disney Channel Romania]]<ref>http://www.disney.ro/DisneyChannel/originalmovies/wizardsofwaverlyplacethemovie/</ref> | 19. september 2009 | Magicienii Din Waverly Place |- | [[Češka]] | rowspan="3"| [[Disney Channel (Madžarska, Češka, Slovaška)|Disney Channel East Europe]]<ref>{{Navedi splet |url=http://www.disney.hu/DisneyChannel/originalmovies/wizardsofwaverlyplacethemovie/ |title=arhivska kopija |accessdate=2010-04-18 |archive-date=2012-07-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120724043514/http://www.disney.hu/varazslok-a-waverly-helybol/ |url-status=dead }}</ref><ref>{{Navedi splet |url=http://www.disney.cz/DisneyChannel/originalmovies/wizardsofwaverlyplacethemovie/ |title=arhivska kopija |accessdate=2010-04-18 |archive-date=2012-07-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120724043514/http://www.disney.cz/kouzelnici-z-waverly/ |url-status=dead }}</ref><ref>{{Navedi splet |url=http://www.disney.cz/DisneyChannel/originalmovies/wizardsofwaverlyplacethemovie// |title=arhivska kopija |accessdate=2010-04-18 |archive-date=2012-07-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120724043514/http://www.disney.cz/kouzelnici-z-waverly/ |url-status=dead }}</ref> | rowspan="3"| November 2008 | rowspan="2"| ''Kouzelníci z Waverly'' |- | {{ikonazastave|Slovaška}} [[Slovaška]] |- | {{ikonazastave|Madžarska}} [[Madžarska]] | ''Varázslók a Waverly helyből'' |- | rowspan="2"| [[Rusija]] | [[STS (TV channel)|СТС]] | rowspan="1"| 2. november 2009 | rowspan="2"| ''Волшебники из Вэйверли Плэйс'' |- | [[Disney Channel (Rusija)]] | rowspan="1"| 3. april 2010 |- | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Slovenija]] | [[Kanal A]] | 1. avgust 2010 |} == Literatura == {{seznam_referenc}} == Zunanje povezave == {{Wikiquote|Wizards of Waverly Place}} * [http://tv.disney.go.com/disneychannel/wizardsofwaverlyplace Uradna spletna stran] * {{imdb title|id=0799922|title=Čarovniki s trga Waverly}} * [http://www.tv.com/wizards-of-waverly-place/show/69866/summary.html ''Čarovniki s trga Waverly''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100412113513/http://www.tv.com/wizards-of-waverly-place/show/69866/summary.html |date=2010-04-12 }} na [http://www.tv.com/ TV.com] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190520230801/http://www.tv.com/ |date=2019-05-20 }} * [[Wikia:wizards-of-waverly-place|''Čarovniki s trga Waverly'']] na [[Wikia|Wikiji]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ameriške televizijske serije]] [[Kategorija:Televizijske serije leta 2007]] 0396rmu0b2pd6md558333215cw36nbc 0 240681 6774755 6248423 2026-11-04T12:06:38Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6774755 wikitext text/x-wiki Turneje [[Demi Lovato]] == Demi Live! Warm Up Tour == === Predstavitev === Turneja '''Demi Live! Warm Up Tour''' je bila prva [[turneja]] [[Demi Lovato]], ki se je odvijala v poletju leta 2008, preden je Lovatova nastopila na turneji [[Burnin' Up Tour]] z [[glasbena skupina|glasbeno skupino]] [[Jonas Brothers]]. Včasih turnejo imenujejo tudi "House of Blues Tour".<ref name="HoB tour">{{navedi splet|url=http://www.everybody-fits.com/actingforfilm_news.htm|title=News from Cathryn Sullivan|last=Sullivan|first=Cathryn|date=May 2008|accessdate=2009-03-21|archive-date=2009-02-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20090218235448/http://www.everybody-fits.com/actingforfilm_news.htm|url-status=dead}}</ref> Na turneji je promovirala svoj prvi samostojni [[glasbeni album]], imenovan ''[[Don't Forget]]''. Turneja se je začela 1. junija 2008 in končala 31. julija tistega leta, štela pa je petnajst koncertov. === Snemanje === Nastop Demi Lovato v [[Gramercy Theater]]-ju, [[New York]] je bil posnet in objavljen kot posebna funkcija na albumu ''[[Don't Forget]]''. === Seznam pesmi === #"[[That's How You Know#Verzija Demi Lovato|That's How You Know]]" #"The Middle" #"Daydream" <small>(verzija [[Avril Lavigne]])</small> #"Party" #"[[Don't Forget (pesem)|Don't Forget]]" #"[[This Is Me (pesem, Camp Rock)|This is Me]]" #"Gonna Get Caught" #"Two Worlds Collide " #"[[La La Land]]" #"Until You're Mine" #"[[Get Back (pesem, Demi Lovato)|Get Back]]" === Datumi === {| class="wikitable" cellspacing="0" cellpadding="3" ! Datum !! Lokacija !! Prostor |- bgcolor="#DDDDDD" | colspan=4 align=center | '''Združene države Amerike''' |- bgcolor="#CCCCCCC" |- |- |1. junij 2008 || Hershey, PA || [[Hershey Park]] |- |8. junij 2008 || Atlanta, GA || [[Six Flags Over Georgia]] |- |9. junij 2008 || Orlando, FL || [[House of Blues]] |- |13. junij 2008 || New Orleans, LA || House of Blues |- |15. junij 2008 || St. Louis, MO || [[Six Flags St. Louis]] |- |17. junij 2008 || Cleveland, OH || House of Blues |- |18. junij 2008 || Syracuse, NY || [[Palace Theatre, Syracuse|Palace Theatre]] |- |19. junij 2008 || Upper Marlboro, MD || [[Six Flags America]] |- |22. junij 2008 || Gurnee, IL || [[Six Flags Great America]] |- |24. junij 2008 || Farmingdale, NY || The Crazy Donkey |- |26. junij 2008 || Springfield, MA || Six Flags |- |27. junij 2008 || Jackson, NJ || [[Six Flags Great Adventure]] |- |28. junij 2008 || New York, NY || [[Gramercy Theater|Blender Theatre at Gramercy]] |- |29. junij 2008 || New York, NY || [[Gramercy Theater|Blender Theatre at Gramercy]] |- |31. julij 2008 || Arlington, TX || [[Six Flags Over Texas]] |} == Burnin' Up Tour == {{glavni|Turneje Jonas Brothers #Burnin' Up Tour}} Turneja '''Burnin' Up Tour''' je peta koncertna turneja [[glasbena skupina|glasbene skupine]] [[Jonas Brothers]]. [[Demi Lovato]] je med turnejo nastopala kot gost. Turneja se je odvijala z namenom in sicer kot promocija tretjega glasbenega skupine Jonas Brothers, ''[[A Little Bit Longer]]'', promocija [[Walt Disney Studios|Disneyjevega]] [[film]]a ''Camp Rock'' in zato, da bi glasbo Demi Lovato predstavili založbi Disney. Turneja se je začela 4. julija 2008. [[3-D]] koncertni film, naslovljen kot ''[[Jonas Brothers: The 3D Concert Experience]]'', je izšel 27. februarja 2009, v njem pa igrajo vsi trije člani skupine Jonas Brothers, [[Nick Jonas|Nick]], [[Joe Jonas|Joe]] in [[Kevin Jonas]] ter Demi Lovato in [[Taylor Swift]]. === Seznam pesmi === ==== Seznam pesmi, ki jih je izvedla Demi Lovato ==== #"That’s How You Know" #"[[La La Land]]" #"Trainwreck" #"Gonna Get Caught" #"Until You’re Mine" #"Party" #"Two Worlds Collide" #"[[Don't Forget (pesem)|Don't Forget]]" #"[[Get Back (pesem, Demi Lovato)|Get Back]]" === Datumi === {| class="wikitable" |- bgcolor="#CCCCCC" ! width="175" rowspan="1"| Datum ! width="175" rowspan="1"| Mesto ! width="175" rowspan="1"| Država ! width="215" rowspan="1"| Prostor |- |- bgcolor="#DDDDDD" | colspan=4 align=center | '''Severna Amerika''' <ref>{{navedi splet|url=https://tickets.jonasbrothersfanclub.com/|title=Jonas Brothers Concert Tickets|accessdate=2008-11-12|archive-date=2011-02-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20110208170044/https://tickets.jonasbrothersfanclub.com/|url-status=dead}}</ref> |- bgcolor="#CCCCCCC" |- | align="center"|4. julij 2008 | align="center"|[[Toronto]] | align="center"|[[Kanada]] | align="center"|[[Molson Amphitheatre]] |- | align="center"|5. julij 2008 | align="center"|[[Detroit]] | align="center" rowspan="45"|[[Združene države Amerike]] | align="center"|[[DTE Energy Music Theater]] |- | align="center"|6. julij 2008 | align="center"|[[Milwaukee]] | align="center"|[[Summerfest]] |- | align="center"|8. julij 2008 | align="center"|[[Oklahoma City]] | align="center"|[[Ford Center]] |- | align="center"|9. julij 2008 | align="center"|[[Dallas, Teksas|Dallas]] | align="center"|[[SuperPages.com Center]] |- | align="center"|11. julij 2008 | align="center"|[[Phoenix, Arizona|Phoenix]] | align="center"|[[Cricket Wireless Pavilion]] |- | align="center"|12. julij 2008 | align="center"|[[Irvine, Kalifornija|Irvine]] | align="center"|[[Verizon Wireless Amphitheater (Irvine)|Verizon Wireless Amphitheater]] |- | align="center"|13. julij 2008 | align="center"|[[Anaheim]] | align="center"|[[Honda Center]] |- | align="center"|14. julij 2008 | align="center"|[[Anaheim]] | align="center"|[[Honda Center]] |- | align="center"|15. julij 2008 | align="center"|[[San Jose, Kalifornija|Mountain View/San Jose]] | align="center"|[[Shoreline Amphitheatre]] |- | align="center"|16. julij 2008 | align="center"|[[Sacramento]] | align="center"|Sleep Train Amphitheatre |- | align="center"|17. julij 2008 | align="center"|[[Concord, Kalifornija|Concord]] | align="center"|[[Sleep Train Pavilion]] |- | align="center"|19. julij 2008 | align="center"|[[Denver]] | align="center"|[[Fiddler's Green Amphitheatre (Greenwood Village, Colorado)|Fiddler's Green Amphitheatre]] |- | align="center"|21. julij 2008 | align="center"|[[Omaha]] | align="center"|[[Qwest Center]] |- | align="center"|22. julij 2008 | align="center"|[[St. Louis]] | align="center"|[[Verizon Wireless Amphitheater St. Louis]] |- | align="center"|23. julij 2008 | align="center"|[[Indianapolis]] | align="center"|[[Verizon Wireless Music Center (Indiana)|Verizon Wireless Music Center]] |- | align="center"|25. julij 2008 | align="center"|[[Hershey]] | align="center"|[[Hersheypark Stadium]] & [[Star Pavilion]] |- | align="center"|26. julij 2008 | align="center"|[[Hartford]] | align="center"|[[New England Dodge Music Center]] |- | align="center"|28. julij 2008 | align="center"|[[Cincinnati]] | align="center"|[[Riverbend Music Center]] |- | align="center"|29. julij 2008 | align="center"|[[Charlotte]] | align="center"|[[Verizon Wireless Amphitheatre Charlotte]] |- | align="center"|30. julij 2008 | align="center"|[[Raleigh, North Carolina|Raleigh]] | align="center"|[[Walnut Creek Amphitheatre]] |- | align="center"|1. avgust 2008 | align="center"|[[Scranton]] | align="center"|[[Toyota Pavilion at Montage Mountain]] |- | align="center"|2. avgust 2008 | align="center"|[[Saratoga Springs]] | align="center"|[[Saratoga Performing Arts Center]] |- | align="center"|6. avgust 2008 | align="center"|[[Baltimore]] | align="center"|[[1st Mariner Arena]] |- | align="center"|7. avgust 2008 | align="center"|[[Mansfield]] | align="center"|[[Comcast Center (amphitheatre)|Comcast Center]] |- | align="center"|8. avgust 2008 | align="center"|[[Wantagh]] | align="center"|[[Nikon at Jones Beach Theater]] |- | align="center"|9. avgust 2008 | align="center" rowspan="3"|[[New York]] | align="center" rowspan="3"|[[Madison Square Garden]] |- | align="center"|10. avgust 2008 |- | align="center"|11. avgust 2008 |- | align="center"|14. avgust 2008 | align="center"|[[Bethel, New York|Bethel]] | align="center"|[[Bethel Woods|Bethel Woods Center for The Arts]] |- | align="center"|15. avgust 2008 | align="center"|[[Buffalo, New York|Buffalo]] | align="center"|[[Darien Lake|Darien Lake Performing Arts Center]] |- | align="center"|16. avgust 2008 | align="center"|[[Holmdel]] | align="center"|[[PNC Bank Arts Center]] |- | align="center"|18. avgust 2008 | align="center"|[[Washington, DC]] | align="center"|[[Nissan Pavilion]] |- | align="center"|19. avgust 2008 | align="center"|[[Virginia Beach]] | align="center"|[[Verizon Wireless Virginia Beach Amphitheater]] |- | align="center"|20. avgust 2008 | align="center"|[[Atlanta, Georgia|Atlanta]] | align="center"|[[Lakewood Amphitheatre]] |- | align="center"|22. avgust 2008 | align="center"|[[Cleveland, Ohio|Cleveland]] | align="center"|[[Blossom Music Center]] |- | align="center"|23. avgust 2008 | align="center"|[[Columbus, Ohio|Columbus]] | align="center"|[[Nationwide Arena]] |- | align="center"|24. avgust 2008 | align="center"|[[Chicago]] | align="center"|[[First Midwest Bank Amphitheatre]] |- | align="center"|26. avgust 2008 | align="center"|[[Pittsburgh]] | align="center"|[[Post-Gazette Pavilion]] |- | align="center"|27. avgust 2008 | align="center"|[[Camden, New Jersey|Camden]] | align="center"|[[Susquehanna Bank Center]] |- | align="center"|29. avgust 2008 | align="center"|[[Syracuse, New York|Syracuse]] | align="center"|New York State Fair |- | align="center"|30. avgust 2008 | align="center"|[[Allentown, Pensilvanija|Allentown]] | align="center"|[[Great Allentown Fair]] |- | align="center"|31. avgust 2008 | align="center"|[[Essex Junction, Vermont|Essex Junction]] | align="center"|The Champlain Valley Exposition |- | align="center"|2. september 2008 | align="center"|[[University Park, Pensilvanija|University Park]] | align="center"|[[Bryce Jordan Center]] |- | align="center"|4. september 2008 | align="center"|[[Tampa Bay]] | align="center"|[[Ford Amphitheatre (Tampa)|Ford Amphitheatre]] |- | align="center"|5. september 2008 | align="center"|[[West Palm Beach]] | align="center"|[[Cruzan Amphitheatre]] |- |- bgcolor="#DDDDDD" | colspan=4 align=center | '''Karibi''' |- bgcolor="#CCCCCCC" |- | align="center"|22. marec 2009 | align="center"|[[San Juan, Puerto Rico|San Juan]] | align="center"|[[Puerto Rico]] | align="center"|[[José Miguel Agrelot Coliseum|Coliseo de Puerto Rico, José Miguel Agrelot]] |- |} == Summer Tour 2009 == Turneja '''Summer Tour 2009''' je bila druga koncertna turneja Demi Lovato. Nacionalna turneja se je pričela 21. junija 2009 in končala 21. avgusta tistega leta, med tem časom pa je Demi Lovato nastopila v sedeminštiridesetih mestih. [[David Archuleta]] je na vseh koncertih v sklopu te turneje nastopil kot posebni gost, v nekaterih mestih pa je imel celo koncerte, ki niso bili povezani s turnejo Summer Tour 2009. Imel je tudi samostojne nastope na mestih, kjer so turnejo Summer Tour 2009 odpovedali, kot sta Louisville in Grand Rapids.<ref>{{navedi splet|url=http://www.artistdirect.com/nad/news/article/0,,5289041,00.html|title=Demi Lovato Lines Up Lengthy Summer Tour|date=2009-04-16|publisher=artistdirect|accessdate=2009-04-18|archive-date=2012-10-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20121025091856/http://www.artistdirect.com/nad/news/article/0,,5289041,00.html|url-status=dead}}</ref> Ostali gostje na turneji so bili [[glasbena skupina]] [[KSM (glasbena skupina)|KSM]] in [[Jordan Pruitt]], vendar so se ti pojavljali le na izbranih koncertih.<ref>{{navedi splet|url=http://www.mtv.com/news/articles/1609297/20090415/lovato__demi.jhtml|title=Demi Lovato To Tour With David Archuleta This Summer|date=2009-04-15|publisher=MTV|accessdate=2009-04-18|archive-date=2009-04-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20090416075942/http://www.mtv.com//news//articles//1609297//20090415//lovato__demi.jhtml|url-status=dead}}</ref> Na tej turneji je Demi Lovato promovirala svoj album "[[Here We Go Again (album)|Here We Go Again]]". Zadnji trije koncerti na turneji so bili odpovedani in prestavljeni v oktober in november 2009 ter tako postali del turneje Fall Tour 2009.<ref>{{navedi splet|url=http://angryape.com/news/demi-lovato-david-archuleta-reschedule-concerts|title=Demi Lovato Tour Dates Rescheduled to October.|date=2009-08-20|publisher=angryape|accessdate=2009-08-20}}</ref> Turneja je bila leta 2009 nagrajena z nagrado [[Teen Choice Awards]] v kategoriji za "izbrano poletno turnejo", nagrado pa si je Demi Lovato delila z [[David Archuleta|Davidom Archuleto]]. === Seznam pesmi === [[Slika:Mike, Demi, Kevin & Drew.jpg|thumb|right|Demi Lovato s svojim bandom nastopa na turneji Summer Tour 2009.]] #"[[La La Land]]" #"So Far So Great" #"Gonna Get Caught" #"U Got Nothin' On Me" #"Got Dynamite" (odprta noč) #"Party" #"Trainwreck" #"Catch Me" <small> </small> #"[[This Is Me (pesem, Camp Rock)|This Is Me]]" (dodana 1. julija 2009) (z izbranim članom iz občinstva) #"Until You're Mine" #"Solo" #"Stop the World" #"Two Worlds Collide" #"Behind Enemy Lines" #"[[(You Make Me Feel Like) A Natural Woman]]" (Verzija [[Aretha Franklin|Arethe Franklin]]) #"Everytime You Lie" #"[[Remember December]]" #"[[Here We Go Again (pesem)|Here We Go Again]]" Dodatki: #"[[Don't Forget (pesem)|Don't Forget]]" #"[[Get Back (pesem, Demi Lovato)|Get Back]]" ==== Seznam pesmi, ki jih je izvedel David Archuleta ==== #"Touch My Hand" #"Waiting For Yesterday" #"My Hands" #"Somebody Out There" #"Works For Me" #"A Little Too Not Over You" #"Don't Let Go" #"Barriers" #"[[Apologize (pesem)|Apologize]]" (Verzija [[OneRepublic]]) #"Zero Gravity" #"[[Crush (pesem, David Archuleta)|Crush]]" ==== Seznam pesmi, ki jih je izvedel KSM ==== #"I Want You to Want Me" #"Saturdays and Sundays" #"Don't Rain on My Parade" #"Distracted" #"Read Between The Lines" ==== Seznam pesmi, ki jih je izvedla Jordan Pruitt ==== #"Jump to the Rhythm" #"Don't Lose Yourself" #"Outside Looking In" #"My Shoes" #"One Love" === Datumi === {| class="wikitable" cellspacing="0" cellpadding="3" |- ! Datum !! Lokacija !! Prostor |- |+ '''Summer Tour 2009''' |- | 21. junij 2009 || Hartford, Connecticut || [[XL Center]] |- | 22. junij 2009 || Wilkes-Barre, Pensilvanija || [[Wachovia Arena]] |- | 24. junij 2009 || Uniondale, New York || [[Nassau Coliseum]] |- | 25. junij 2009 || Newark, New Jersey || [[Prudential Center]] |- | 26. junij 2009 || Boston, Massachusetts|| [[Agganis Arena]] |- | 27. junij 2009 ||Philadelphia, Pensilvanija|| [[Mann Center for the Performing Arts|Mann Music Theater]] |- | 29. junij 2009 ||Duluth, Georgia|| [[Arena at Gwinnett Center|The Arena]] |- | 1. julij 2009 ||Lafayette, Louisiana|| [[Cajundome]] |- | 2. julij 2009 ||Little Rock, Arkansas|| [[Verizon Arena]] |- | 3. julij 2009 ||Houston, Teksas|| [[Reliant Arena]] |- | 5. julij 2009 ||Grand Prairie, Texas|| [[Nokia Theatre at Grand Prairie]] |- | 6. julij 2009 ||Tulsa, Oklahoma|| [[BOK Center]] |- | 9. julij 2009 ||Glendale, Arizona|| [[Jobing.com Arena]]} |- | 10. julij 2009 ||Fresno, Kalifornija|| [[Save Mart Center]] |- | 11. julij 2009 ||San Jose, Kalifornija|| [[The Event Center Arena|SJ Events Center]] |- | <s>13. julij 2009</s> ||<s>Portland, Oregon</s>|| <s>[[Rose Garden (arena)|Rose Garden]]</s><ref name="rosegardencancel">{{navedi splet|url=http://www.rosequarter.com/RQEventDetail/tabid/97/EventID/567/Default.aspx|title=Demi Lovato at Rose Garden , Portland Oregon (CANCELLED)|publisher=Rose Garden Official Website|accessdate=2009-06-29|archive-date=2009-04-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20090426182416/http://www.rosequarter.com/RQEventDetail/tabid/97/EventID/567/Default.aspx|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090426182416/http://www.rosequarter.com/RQEventDetail/tabid/97/EventID/567/Default.aspx |date=2009-04-26 }}</ref> |- | 14. julij 2009 ||Seattle, Washington|| [[WaMu Theater]] |- | 16. julij 2009 ||Sacramento, Kalifornija|| [[ARCO Arena]] |- | 17. julij 2009 ||Los Angeles, Kalifornija|| [[LA Live|Nokia Theatre]] |- | 18. julij 2009 ||Las Vegas, Nevada|| [[Orleans Arena]] |- | 20. julij 2009 ||Denver, Colorado|| [[Colorado Convention Center|Wells Fargo Theater]] |- | 22. julij 2009 ||Kansas City, Missouri|| [[Sprint Center]] |- | 24. julij 2009 ||Chicago, Illinois|| [[Allstate Arena]] |- | 25. julij 2009 ||Cincinnati, Ohio|| [[US Bank Arena]] |- | 27. julij 2009 ||Cleveland, Ohio|| [[Wolstein Center]] |- | 28. julij 2009 ||Pittsburgh, Pensilvanija|| [[Byome]] |- | 29. julij 2009 ||Greensboro, Severna Karolina|| [[Greensboro Coliseum]] |- | 31. julij 2009 ||Tampa, Florida|| [[St. Pete Times Forum]] |- | 1. avgust 2009 ||Fort Lauderdale, Florida|| [[BankAtlantic Center]] |- | 2. avgust 2009 ||Orlando, Florida|| [[Amway Arena]] |- | 4. avgust 2009 ||Greenville, South Carolina|| [[Bi-Lo Center]] |- | <s>5. avgust 2009</s> ||<s>Louisville, Kentucky</s>|| <s>[[Broadbent Arena]]</s><ref name="louisvillecancelled">{{navedi splet|url=http://www.ticketmaster.com/event/16004290A8E55911|title=Demi Lovato: Louisville, Kentucky Tour (Cancelled)|publisher=Ticketmaster|accessdate=2009-06-25}}</ref> |- | 6. avgust 2009 ||Columbus, Ohio|| [[Ohio State Fair]] |- | 8. avgust 2009 ||Minneapolis, Minnesota|| [[Target Center]] |- | 9. avgust 2009 ||West Allis, Wisconsin|| [[Wisconsin State Fair]] |- | 10. avgust 2009 ||Indianapolis, Indiana|| [[Indiana State Fair]] |- | 12. avgust 2009 ||Nashville, Tennessee|| [[Sommet Center]] |- | 13. avgust 2009 ||St. Louis, Missouri|| [[Chaifetz Arena]] |- | 14. avgust 2009 ||Moline, Illinois|| [[I wireless Center|iWireless Center]] |- | 15. avgust 2009 ||Omaha, Nebraska|| [[Qwest Center]] |- | <s>August 17, 2009</s> ||<s>Grand Rapids, Michigan</s>|| <s>[[Van Andel Arena]]</s><ref name="grandrapidscancel">{{navedi splet|url=http://www.vanandelarena.com/Events?eventid=1599|title=Demi Lovato with special guest David Archuleta has been canceled|publisher=Van Andel Arena|accessdate=2009-06-29|archive-date=2009-07-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20090727085138/http://www.vanandelarena.com/Events?eventid=1599|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090727085138/http://www.vanandelarena.com/Events?eventid=1599 |date=2009-07-27 }}</ref> |- | 18. avgust 2009 ||Clarkston, Michigan|| [[DTE Energy Music Theater]] |- | 20. avgust 2009 ||Fairfax, Virginia|| [[Patriot Center]] |- | 21. avgust 2009 ||Hershey, Pensilvanija|| [[Star Pavilion]] |- |} * - Zadnji trije koncerti so bili odpovedani in premeščeni v sklop turneje The Fall Tour 2009. == Fall Tour 2009 == Turneja '''Fall Tour 2009''' vsebuje tri koncerte, ki naj bi se izvajali še v sklopu turneje Summer Tour 2009 med oktobrom in novembrom 2009, vendar so bili premeščeni v turnejo Fall Tour 2009. Turneja Fall Tour 2009 je bila pravzaprav nadaljevanje turneje Summer Tour 2009. === Seznam pesmi === #"[[La La Land]]" #"So Far So Great" #"Quiet" #"Gonna Get Caught" #"U Got Nothin' On Me" #"Got Dynamite" #"Party" #"Trainwreck" #"Catch Me" <small> </small> #"[[This Is Me (pesem, Camp Rock)|This Is Me]]" <small>(s svojo sestro [[Madison De La Garza]] ali članom iz občinstva)</small> #"Until You're Mine" #"Solo" #"Stop the World" #"Two Worlds Collide" #"Behind Enemy Lines" #"[[(You Make Me Feel Like) A Natural Woman]]" ([[Aretha Franklin|Arethe Franklin]]) #"Everytime You Lie" #"Remember December" #"[[Here We Go Again (pesem)|Here We Go Again]]" Dodatki: #"[[Don't Forget (pesem)|Don't Forget]]" #"[[Get Back (pesem, Demi Lovato)|Get Back]]" ==== Seznam pesmi, ki jih je izvedel David Archuleta ==== #"Touch My Hand" #"Waiting For Yesterday" #"My Hands" #"Somebody Out There" #"Works For Me" #"A Little Too Not Over You" #"Don't Let Go" #"Barriers" #"[[Apologize (pesem)|Apologize]]" (Verzija [[OneRepublic]]) #"Zero Gravity" #"[[Crush (pesem, David Archuleta)|Crush]]" === Datumi === {| class="wikitable" cellspacing="0" cellpadding="3" |- ! Datum !! Lokacija !! Prostor |- |+ '''Fall Tour Tour 2009''' |- | 29. oktober 2009 || Manchester, New Hampshire || [[Verizon Wireless]] |- | 30. oktober 2009 || Providence, Rhode Island || Dunkin’ Donuts Center |- | 1. november 2009 || Atlantic City, New Jersey || [[Trump Taj Mahal Casino Resort]] |} == South American Tour 2010 == Turneja '''South American Tour 2010''' je četrti koncert Demi Lovato in hkrati tudi njena druga koncertna turneja, s katero je promovirala album ''[[Here We Go Again (album)|Here We Go Again]]'' ter prva mednarodna turneja. V [[Brazilija|Braziliji]] so se vstopnice za turnejo začele prodajati 30. marca 2010, vendar so bile dostopne le članom njenega uradnega kluba oboževalcev, ostali javnosti pa so dostopne šele od 1. aprila 2010. Po informacijah [[Via Funchal]]a je bilo naprodaj 7,500, ki pa so se dokončno prodale 5. maja 2010. V [[HSBC Arena (Rio de Janeiro)|HSBC Arena]], [[Rio de Janeiro]] je bilo več kot polovica vstopnic že prodanih ali rezerviranih do 10. aprila 2010. V [[Kolumbija|Kolumbiji]] so se vstopnice za turnejo začele prodajati 9. aprila 2010, v [[Čile|Čilah]] pa 12. aprila tistega leta. === Seznam pesmi === #"[[La La Land]]" #"So Far So Great" #"Quiet" #"Gonna Get Caught" #"U Got Nothin' On Me" #"Got Dynamite" #"Party" #"Trainwreck" #"Catch Me" <small> </small> #"Lo Que Soy" #"Until You're Mine" #"Solo". #"Stop the World" #"Two Worlds Collide" #"Behind Enemy Lines" #"[[(You Make Me Feel Like) A Natural Woman]]" (verzija [[Aretha Franklin|Arethe Franklin]]) #"Everytime You Lie" #"Remember December" #"[[Here We Go Again (pesem)|Here We Go Again]]" Dodatki: #"[[Don't Forget (pesem)|Don't Forget]]" #"[[Get Back (pesem, Demi Lovato)|Get Back]]" === Datumi === {| class="wikitable" cellspacing="0" cellpadding="3" |- ! Datum !! Lokacija !! Prostor |- |+ '''South America Tour 2010''' |- | 23. maj 2010 || Santiago, Čile || [[Movistar Arena]] |- | 25. maj 2010 || Bogota, Kolumbija || [[Coliseo Cubierto El Campín|Coliseo El Campin]] |- | 27. maj 2010 || Rio de Janeiro, Brazilija || [[HSBC Arena (Rio de Janeiro)|HSBC Arena]] |- | 28. maj 2010 || São Paulo, Brazilija || [[Via Funchal]] |} == Jonas Brothers World Tour 2010 == {{glavni|Turneje Jonas Brothers #World Tour 2010}} 27. aprila 2010 so Demi Lovato in skupina Jonas Brothers uradno potrdili svojo turnejo '''Jonas Brothers World Tour 2010''' preko uradnih spletnih strani in [[MySpace]]a.<ref>http://blogs.myspace.com/index.cfm?fuseaction=blog.view&friendId=71815043&blogId=533484912</ref><ref>{{Navedi splet |url=http://jonasbrothersfanclub.com/news/news.php?uid=561 |title=arhivska kopija |accessdate=2010-05-10 |archive-date=2010-05-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100504013102/http://jonasbrothersfanclub.com/news/news.php?uid=561 |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100504013102/http://jonasbrothersfanclub.com/news/news.php?uid=561 |date=2010-05-04 }}</ref> Na turneji bodo nastopili Jonas Brothers in Demi Lovato kot posebna gostja ter njihova prijateljica in sodelavka iz filmov ''Camp Rock''. Turneja bo vsebovala tako njihove pesmi kot pesmi iz filmov ''Camp Rock''.<ref>https://tickets.jonasbrothersfanclub.com/index-old.php</ref><ref>http://jonasworld.org/?p=14889 {{Slepa povezava|date=november 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> === Datumi === {| class="wikitable" |- bgcolor="#CCCCCC" ! width="175" rowspan="1"| Datum ! width="175" rowspan="1"| Mesto ! width="175" rowspan="1"| Država ! width="215" rowspan="1"| Prostor |- |- bgcolor="#DDDDDD" | colspan=4 align=center | '''Severna Amerika''' |- bgcolor="#CCCCCCC" |- | align="center"|17. julij 2010 | align="center"|[[Dallas, Teksas|Dallas]] | align="center" rowspan="20"|[[Združene države Amerike]] | align="center"|[[Superpages.com Center]] |- | align="center"|29. julij 2010 | align="center"|[[San Antonio]] | align="center"|[[AT&T Center]] |- | align="center"|31. julij 2010 | align="center"|[[Houston, Teksas|Houston]] | align="center"|[[Cynthia Woods Mitchell Pavilion]] |- | align="center"|2. avgust 2010 | align="center"|[[Tulsa]] | align="center"|[[BOK Center]] |- | align="center"|3. avgust 2010 | align="center"|[[Wichita]] | align="center"|[[Intrust Bank Arena]] |- | align="center"|5. avgust 2010 | align="center"|[[Indianapolis]] | align="center"|[[Verizon Wireless Music Center (Indiana)|Verizon Wireless Music Center]] |- | align="center"|6. avgust 2010 | align="center"|[[St. Louis]] | align="center"|Verizon Amphitheater |- | align="center"|7. avgust 2010 | align="center"|[[Tinley Park]] | align="center"|[[First Midwest Bank Amphitheater]] |- | align="center"|10. avgust 2010 | align="center"|[[Cincinnati]] | align="center"|[[Riverbend Music Center]] |- | align="center"|11. avgust 2010 | align="center"|[[Pittsburgh]] | align="center"|First Niagra Pavilion |- | align="center"|12. avgust 2010 | align="center"|[[Bristow]] | align="center"|Jiffy Lube Live Pavilion |- | align="center"|13. avgust 2010 | align="center"|[[Hartford]] | align="center"|[[Comcast Theatre]] |- | align="center"|14. avgust 2010 | align="center"|[[Hershey]] | align="center"|[[Hersheypark Stadium|Hershey Stadium]] |- | align="center"|16. avgust 2010 | align="center"|[[Holmdel]] | align="center"|[[PNC Bank Arts Center]] |- | align="center"|21. avgust 2010 | align="center"|[[Wantagh]] | align="center"|[[Nikon at Jones Beach Theater]] |- | align="center"|25. avgust 2010 | align="center"|[[Boston, Massachusetts|Boston]] | align="center"|[[Comcast Center (amphitheatre)|Comcast Center]] |- | align="center"|27. avgust 2010 | align="center"|[[Camden, New Jersey|Camden]] | align="center"|[[Susquehanna Bank Center]] |- | align="center"|29. avgust 2010 | align="center"|[[Virginia Beach]] | align="center"|[[Virginia Beach Amphitheater]] |- | align="center"|31. avgust 2010 | align="center"|[[Cleveland, Ohio|Cleveland]] | align="center"|[[Quicken Loans Arena]] |- | align="center"|1. september 2010 | align="center"|[[Detroit]] | align="center"|[[DTE Energy Music Theatre]] |- | align="center"|2. september 2010 | align="center"|[[Toronto]] | align="center" rowspan="2"|[[Kanada]] | align="center"|[[Molson Amphitheatre]] |- | align="center"|4. september 2010 | align="center"|[[Montreal]] | align="center"|[[Bell Centre]] |- | align="center"|7. september 2010 | align="center"|[[Milwaukee]] | align="center" rowspan="5"|[[Združene države Amerike]] | align="center"|[[Marcus Amphitheater]] |- | align="center"|8. september 2010 | align="center"|[[Minneapolis, Minnesota|Minneapolis]] | align="center"|[[Xcel Energy Center]] |- | align="center"|9. september 2010 | align="center"|[[Omaha]] | align="center"|[[Qwest Center]] |- | align="center"|11. september 2010 | align="center"|[[Denver]] | align="center"|[[Fiddler's Green Amphitheater]] |- | align="center"|14. september 2010 | align="center"|[[Seattle]] | align="center"|[[White River Amphitheater]] |- | align="center"|15. september 2010 | align="center"|[[Vancouver]] | align="center" rowspan="1"|[[Kanada]] | align="center"|[[General Motors Place]] |- | align="center"|17. september 2010 | align="center"|[[Wheatland]] | align="center" rowspan="17"|[[Združene države Amerike]] | align="center"|[[Sleep Train Amphitheater]] |- | align="center"|18. september 2010 | align="center"|[[San Jose]] | align="center"|[[Shoreline Amphitheatre]] |- | align="center"|19. september 2010 | align="center"|[[Concord]] | align="center"|[[Sleep Train Pavilion]] |- | align="center"|21. september 2010 | align="center"|[[Fresno]] | align="center"|[[Save Mart Center]] |- | align="center"|23. september 2010 | align="center"|[[Irvine]] | align="center"|[[Verizon Wireless Amphitheatre (Irvine)|Verizon Wireless Amphitheatre]] |- | align="center"|25. september 2010 | align="center"|[[Chula Vista]] | align="center"|[[Cricket Wireless Amphitheatre]] |- | align="center"|26. september 2010 | align="center"|[[Phoenix, Arizona|Phoenix]] | align="center"|[[Cricket Wireless Pavilion]] |- | align="center"|29. september 2010 | align="center"|[[Oklahoma City]] | align="center"|[[Ford Center]] |- | align="center"|30. september 2010 | align="center"|[[Little Rock]] | align="center"|[[Alltel Arena]] |- | align="center"|6. oktober 2010 | align="center"|[[New Orleans]] | align="center"|[[New Orleans Arena]] |- | align="center"|8. oktober 2010 | align="center"|[[Tampa]] | align="center"|[[Ford Amphitheatre (Tampa)|Ford Amphitheatre]] |- | align="center"|9. oktober 2010 | align="center"|[[West Palm Beach]] | align="center"|[[TBA]] |- | align="center"|12. oktober 2010 | align="center"|[[Orlando]] | align="center"|[[Amway Center]] |- | align="center"|14. oktober 2010 | align="center"|[[Atlanta, Georgia|Atlanta]] | align="center"|[[Lakewood Amphitheater]] |- | align="center"|15. oktober 2010 | align="center"|[[Nashville]] | align="center"|[[Bridgestone Arena]] |- | align="center"|16. oktober 2010 | align="center"|[[Charlotte]] | align="center"|[[Verizon Wireless Amphitheater Charlotte]] |- | align="center"|17. oktober 2010 | align="center"|[[Raleigh]] | align="center"|Time Warner Cable Music Pavilion |} == Literatura == {{seznam_referenc}} {{Demi Lovato}} [[Kategorija:Koncertne turneje]] r9d8p9opgvxp4nueftj2i3h72xhqkn6 0 245049 6774903 6587444 2026-11-04T19:56:14Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6774903 wikitext text/x-wiki '''Weissov parameter''' je relativna velikost odseka, ki ga kristalna ploskev odseka na kristalografski osi. Weissove parametre kristalne ploskve se izračuna tako, da se absolutne vrednosti odsekov na kristalografskih oseh deli z vrednostmi enot za posamezne osi. Parametri vseh treh osi se nato delijo z najmanjšim parametrom.<ref>M. Dobnikar, Kristalografija KP3.ppt http://www.geo.ntf.uni-lj.si/mdobnikar/Kristalografija/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120206223720/http://www.geo.ntf.uni-lj.si/mdobnikar/Kristalografija/ |date=2012-02-06 }}</ref> Ime so dobili po nemškem [[kristalografija|kristalografu]] in [[mineralog]]u [[Christian Samuel Weiss|Christianu Samuelu Weissu]]. ==Primeri== V ne-heksagonalnih kristalih kristalne ploskve sekajo kristalografske osi na tri možne načine:<ref>S.A. Nelson: Mineralogy (2009) http://www.tulane.edu/~sanelson/eens211/axial_ratios_paramaters_miller_indices.htm{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> ===Kristalna ploskev seka samo eno kristalografsko os=== [[Slika:Weissovi parametri 01.png|200px]] <br clear="all"> Temnejša kristalna ploskev na zgornji sliki seka os '''''c''''', ne seka pa osi '''''a''''' in'''''b'''''. Če predpostavimo, da je odsek na osi '''''c''''' dolg eno enoto osi, so Weissovi parametri ploskve enaki '''''∞a''''', '''''∞b''''', '''''1c'''''. ===Kristalna ploskev seka dve kristalografski osi=== [[Slika:Weissovi parametri 02.png|200px]] <br clear="all"> Temnejša kristalna ploskev na zgornji sliki seka osi '''''a''''' in '''''b''''', ne seka pa osi '''''c'''''. Če sta odseka na oseh '''''a''''' in '''''b''''' dolga po eno enoto, so Weissovi parametri ploskve enaki '''''1a''''', '''''1b''''','''''∞c'''''. ===Kristalna ploskev seka vse tri kristalografske osi=== [[Slika:Weissovi parametri 03.png|200px]] <br clear="all"> Temna ploskev na zgornji sliki seka vse tri kristalografske osi. Če so odseki na oseh dolgi po eno enoto, so parametri ploskve enaki '''''1a''''', '''''1b''''','''''1c'''''. Za presečišča ploskev veljata pomembni pravili: * presečišča oziroma parametri imajo relativne vrednosti in ne predstavljajo aktualnih dolžin odsekov, * ker so vrednosti relativne, se lahko ploskev premakne vzporedno s samo seboj ne da bi se pri tem spremenila njena relativna presečišča oziroma parametri. Dimenzije osnovne celice so običajno neznane, zato je težko reči, kakšno vrednost ima presečišče, dokler se enemu od presečišč ne predpiše vrednosti 1. Največja kristalna ploskev, ki seka vse tri kristalografske osi, ima zato po dogovoru parametre '''''1a''''', '''''1b''''' in '''''1c''''' in se imenuje '''''enotna ploskev'''''. ===Ortorombski kristal=== [[Slika:Weissovi parametri 04.png|200px]] <br clear="all"> Na ortorombskem kristalu na zgornji sliki je enotna ploskev zasenčena ploskev, ki seka vse tri osi. [[Slika:Weissovi parametri 05.png|200px]] <br clear="all"> Ko je določena enotna ploskev, se lahko enostavno določijo tudi parametri manjše ploskve. Njene vrednosti so '''''2a''''', '''''2b''''','''''2/3c'''''. Po deljenju s skupnim faktorjem 2 dobijo parametri vrednosti '''''1a''''', '''''1b''''','''''1/3c'''''. Iz tega je ponovno razvidno, da premik ploskve vzporedno s samo seboj ne spremeni relativnih presečišč. Glede na to, da so odseki oziroma parametri relativni, ne predstavljajo aktualnih dolžin odsekov na kristalografskih oseh. ==Zaključek== S tako definiranimi presečišči oziroma Weissovimi parametri se lahko enoznačno opiše vsako kristalno ploskev. Zapis je precej okoren, zato so kristalografi razvili drug način identificiranja oziroma označevanja ploskev z [[Millerjevi indeksi|Millerjevimi indeksi]]. Sodobni kristalografi lahko z rentgensko difrakcijo določijo absolutno velikost osnovne celice kristala iz nje pa tudi absolutne velikosti kristalografskih osi. Kamena strela na primer tvori heksagonalen kristale z dimenzijami :a1 = a2 = a3 = 4,913Å :c = 5,405Å ==Sklici== {{sklici}} ==Vir== * Stephen A. Nelson: Mineralogy, Tulane University, ZDA (2009) http://www.tulane.edu/~sanelson/eens211/index.html [[Kategorija:Kristalografija]] oyf0gj5t74qqwjl5e8odll2zxq9px20 0 246569 6774982 6336271 2026-11-04T23:58:39Z Galicijac 231792 Removed a duplicate link. 6774982 wikitext text/x-wiki '''Lučane''' je lahko: * [[Lučane, Avstrija]] (Leutschach) - občina v Avstriji (Štajerska) * [[Lučane, Hrvaška]] * [[Lučane, Srbija]] {{razločitev-kraj}} 53fluyuj5jnzvl1hllckvrx3zdc853q 0 253613 6774963 6594117 2026-11-04T23:29:09Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6774963 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje na Hrvaškem |slika= |prebivalstvo=2130 |prebivalstvo_od=2001 |nadmorska=282 |postna=21266 |posta=Zmijavci |mesto= |obcina=Zmijavci |zupanija=[[Slika:Zastava splitsko dalmatinske zupanije.gif|25px|Splitsko-dalmatinska županija]] [[Splitsko-dalmatinska županija]] }} '''Zmijavci''' so [[naselje]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]], ki je središče [[občina Zmijavci|občine Zmijavci]]; le-ta pa spada pod [[Splitsko-dalmatinska županija|Splitsko-dalmatinsko županijo]]. == Znani krajani == * [[Ivan Gudelj]] - nekdanji nogometaš in nogometni trener * [[Anita Hrstić]], r. Gudelj - novinarka, urednica in voditeljica<ref>[http://novine.novilist.hr/default.asp?WCI=Rubrike&WCU=285A28602863285B2863285A2858285828602863289C289E2863286328632863286328582863B Novi list] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210312115029/https://novine.novilist.hr/?WCI=Rubrike&WCU=285A28602863285B2863285A2858285828602863289C289E2863286328632863286328582863B |date=2021-03-12 }} Anita Hrstić, novinarka i TV voditeljica HTV-ove emisije »Treća dob«</ref> * [[Milan Ivkošić]] - novinar in publicist * [[Mladen Karoglan]] - nogometaš in podjetnik * [[Ivo Lončar]] - novinar in politik * [[Ivan Milas]] - politik * [[Luka Milas]] - znanstvenik * [[Mijo Milas]] - psihiater, publicist, zgodovinar * [[Milan Milas-Baraban]] - specialist interne medicine, dolgoletni zdravnik v imotski ambulanti * [[Cvitan Milas-Baraban]] - mag. Oecc, književnik * [[Miroslav Piplica]] - svetovni prvak v kickboksu * [[Petar Šuto]] - nogometaš, bivši član [[HNK Hajduk Split|Hajduka]] * [[Ivica Todorić]] - podjetnik, predsednik [[Agrokor]] koncerna * [[Zvonko Todorić]] - kegljač * [[Hrvoje Zovko]] - novinar * [[Mate Milas]] - književnik == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="15" | Pregled števila prebivalcev po letih<ref>[http://www.dzs.hr - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.]</ref> |- | [[1857]] || [[1869]] || [[1880]] || [[1890]] || [[1900]] || [[1910]] || [[1921]] || [[1931]] || [[1948]] || [[1953]] || [[1961]] || [[1971]] || [[1981]] || [[1991]] || [[2001]] |- | 442 || 0 || 585 || 667 || 794 || 816 || 0 || 949 || 2377 || 2405 || 2491 || 2195 || 2271 || 2535 || 2130 |- |} == Viri in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == {{commonscat|Zmijavci}} * [[seznam naselij na Hrvaškem]] {{normativna kontrola}} {{hr-naselje-stub}} [[Kategorija:Naselja Splitsko-dalmatinske županije]] oamzc4u00j8nt2qcjjuuj1ss9zc5poe 0 261339 6774757 6771228 2026-11-04T12:09:20Z ~2026-45085-22 264465 /* L */ 6774757 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[agronom]]ov''' {{Seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Matija Absec]] * [[Tomaž Accetto]] * [[France Adamič]] * [[Jelisava Adamič]] * [[Vojko Adamič]] * [[Halil Agović]] * [[Matija Ahacel]] * [[Peter Aleš]] * [[Gabrijel Ambrož]] * [[Barbara Ambrožič Turk]] * [[Borut Ambrožič (star.)|Borut Ambrožič]] * [[Franc Aplenc]] * [[Evgen Arčon]] * [[Ivan Arh]] * [[Jože Arh]] * [[Ana Arsov]] * [[Anica Avguštin]] * [[Lojze Avšič]] * [[Silva Avšič]] * [[Marija Mojca Ažman]] * [[Marjan Ažnik]] == B == * [[Drago Babnik]] * [[Jana Babnik Garmuš]] * [[Marko Babnik]] * [[Stanislav Bah]] * [[Viktor Bajec]] * [[Marko Bajuk (1938-2007)|Marko Bajuk]] (Argentina) * ([[Inoslava Balarin]]) * [[Dunja Bandelj]] * [[Tone Bantan]] * [[Dea Baričevič]] * [[Ivan Barle]] * [[Konrad Barle]] * [[Alenka Baruca Arbeiter]] * [[Ivan Baša (šolnik)|Ivan Baša]] * [[Breda Bavdaž Čopi]]? * [[Franc Bavec]] * [[Martina Bavec]] * [[Irena Bedrač]] * [[Matej Bedrač]] * [[Ivan Belle]] * [[Boris Beloglavec]] * [[Danilo Beloglavec]] * [[Franjo Benčič]] * [[Borut Benedejčič]] * [[Ivan Benko]] * ([[Mihael Bergmann]]) * [[Tončka Berlič]] * [[Rajko Bernik]] * [[Dare Bernot]] * [[Ivan Bernot]] * ([[Irena Bertoncelj]]) * [[Marko Bertoncelj]] * ([[Josip Bevk|Josip/Jožef Bevk]]) * [[Franc Bitenc]] * [[Alojz Bizjak (sadjar)|Alojz Bizjak]] * [[Evgen Blankin]] * [[Mateja Bogolin]] * [[Franc Bogovič]] * [[Borut Bohanec]] * [[Danijela Bojkovski]] * [[Ivan Bolle]] * [[Andreja Borec]] * [[Marjana Borštnar-Gliha]] * [[Silvana Božič]] * [[Milan Bračika]] * [[Emilij Brankovič|Emilij (Milan) Brankovič]] * [[Leopold Brankovič]] * [[Jože Brežnik]] * [[Ivan Brodnjak]] * [[Mirko Brumen]] * [[Milena Bučar Miklavčič]] * [[Jože Bučer]] * [[Tjaša Burnik]] * [[Franc But]] * [[Jože Butinar]] == C == * [[Alenka Caf]] * [[France Cegnar (1925)|France Cegnar]] * [[Franci Celar]] * [[Franc Cijan]] * [[Vida Cimperšek]] * [[Marta Ciraj]] * [[Angela Cividini]] * ([[Bojan Cizej]]) * [[Dolfe Cizej]] * [[Josip Cizel]] * [[Jože Colnarič]] * [[Dario Cortese]] (1964-2021) * [[Franjo Cotič]] * [[Jože Cotič]] * [[Rozalija Cvejić]] * [[Nika Cvelbar Weber]] (jagodičje) == Č == * [[Anka Čebulj]] * Barbara Čeh? * [[Janez Čemažar]] * [[Zoran Čergan]] (1957-2012) * [[Slavko Čepin]] * [[Marko Čepon]] * [[Zoran Čergan]] * ([[Jernej Černe]]) * [[Mihaela Černe]] * ([[Valentin Černe]]) * [[Matjaž Červek]] * [[Alojz Četina]] * [[Andrej Čok (agronom)|Andrej Čok]] * [[Jure Čop|Jur(č)e Čop]] * [[Danijel Čotar|Danilo Čotar]] * [[Zalika Črepinšek]] * [[Jernej Črnko]] * [[Silvo Črnko]] * [[Jana Čuk]] * [[Franci Čuš]] == D == * [[Nevenka Daks]] * [[Slava Doberšek-Urbanc]] * [[Tit Doberšek]] * [[Marko Dobrilovič]] * [[Franc Dolenc]] * [[Rihard Dolenc]] * [[Stanko Dolenšek]] (1923-2013) * [[Marta Dolinar]] * [[Ivan Dolinšek]] * [[Peter Dolničar]] * [[Štefan Domej]] * [[Ciril Dovč]] * [[Peter Dovč]] * [[Slavko Dragovan]] * [[Tanja Dreo]] * [[Marjana Drobnič]] * [[Rado Dvoršak]] * [[Geza Džuban]] * Miran Daković == E == * [[Franc Einspieler]] * [[Erik Eiselt]] * [[Klemen Eler]] * [[Nadja Engelman]] * [[Emil Erjavec]] * [[Jana Erjavec]] * [[Janez Erjavec]] * [[Ljuba Erjevec|Ljuba Erjavec]] * [[Milan Erjavec]] * [[Štefan Erjavec]] * [[Ernest Ermenc]] * [[Jože Erpič]] * [[Maša Eržen Vodenik]] == F == * [[Andrej Fabjan]] * [[Jožica Fabjan]] * [[Gvido Fajdiga]] * [[Nikita Fajt]] * [[Milojka Fekonja]] * ([[Nataša Ferant]]) * [[Jože Ferčej]] * [[Jakob Ferjan]] * [[Bogdan Ferlinc]] * Irma Ferlinc-Guzelj * [[Alojz Filipič]] * [[Miloš Fišakov]] * [[Slavko Fidler]] * [[Marko Flajšman]] * [[Zita Flisar Novak]] * [[Anton Flego (starejši)|Anton Flego]] * [[Jožef Forčič]] * [[Alojz Fornazarič]] * [[Franc Forstnerič (agronom)|Franc Forstnerič]] * [[Martin Fras]] * [[Ana Frelih-Larsen]] * [[Leon Frelih]] * [[Janez Furlan]] == G == * [[Blaž Germšek]] * [[Anton Geržina]] * [[Matjaž Glavan]] * [[Rafael Gliha]] * [[Slavko Gliha]] * [[Slavko Glinšek]] * [[Boštjan Godec]] * [[Andrej Golob]] * [[Franc Golob (agronom)|Franc Golob]] * [[Izidor Golob]] * [[Mojca Golobič]] * [[Franc Gombač (agronom)|Franc Gombač]] * [[Franc Goričan]] * [[Sergej Goriup]] * [[Gregor Gorjanc]] * Rudolf Gornik (Hrvaška: tobak) * [[Vinko Gornjak]] * [[Tone Gorše]] * [[France Goršič]] * [[Josip Gosak|Josip (Jože) Gosak]] * [[Lavoslav Gosak]] * [[Borut Gosar]], agronom?'''/'''biotehnolog (zdravilne rastline, analitika zdravilnih učinkovin (HPLC …) podjetnik (dr.zn.) * [[Marta Gosar]] * [[Darja Grapar Babšek]] * [[Mateja Grašič]] * [[Helena Grčman]] * [[Mario Gregori]] ([[Gregorič]]) * [[Jože Grom]] * [[Katarina Groznik]] * [[Franc Grum]] * [[Anastazija Gselman]] * [[Dragotin Gustinčič]] * [[Jože Guzelj]] * [[Rudolf Gyergyek]] == H == * [[Franc Habe]] * [[Simona Hauptman]] * [[Tatjana Hlišč]] * [[Franc Ksaver Hlubek]] * [[Jože Hobič]] * [[Jelka Hočevar]] * [[Franc Holc]]/Holz * [[Antonija Holcman]] * [[Dragan Honzak]] * [[Simon Horvat]] * [[Alojz Hrček]] * [[Tone Hrovat]] * [[Marta Hrustel Majcen]] * [[Rafael Hrustel]] * [[Zmago Hrušovar]] * [[Aleksander Hržič]] * [[Metka Hudina]] * [[Martin Humek]] == I == * [[Jože Ileršič]] * [[Aleš Irgolič]] * [[Janez Istenič]] * [[Anton Ivančič]] == J == [[Anton Jagodic]] - [[Manfred Jakop]] - [[Jerneja Jakopič]] - [[Jakob Jakopin]] - [[Jernej Jakše]] - [[Marijana Jakše]] - [[Alojz Jamnik]] - [[Stanko Jamnik]] - [[Erika Jamšek]] - [[Magda Jamšek]] - [[Svetka Jamšek Korić]] - [[Franc Janežič]] - [[Marjan Janžekovič]] - [[Slavko Janžekovič]] - [[Iztok Jarc]] - [[Branka Javornik-Cregeen]] - [[Milena Jazbec]] - [[Ciril Jeglič]] - [[Viktor Jejčič]] - [[Ivan Jelačin]] - [[Ivo Jelačin]] (1926) - [[Anton Jelen]] - [[Martin Jelen]] - ([[Marko Jelnikar]]) - [[Raoul Jenčič]] - [[Anton Jenšterle]] - [[Jožef Jeraj|Jože Jeraj]] - [[Niko Jereb]] - [[Fran Jesenko]] - [[Franc Jesenko]] - [[Marijan Jošt]] - [[Martin Jošt]] - [[Mihael Judež]] - [[Oskar Jug]] - [[Tjaša Jug]] - [[Franc Juriševič]] - ([[Jože Jurkovič]])? - [[Marjan Južnič]] == K == [[Nina Kacjan Maršić]] - ([[Janko Kač]]) - [[Lojze Kač]] - [[Miljeva Kač]] - [[Franc Kafol]] - [[Stanko Kapun]] - [[Katarina Kastelic]] - [[Tatjana Kavar]] - [[Stane (Stanko) Kavčič]] - [[Franc Kebe]] - [[Ajda Kermauner|Ajda Kermauner-Kavčič]] - [[France Kervina]] - [[Jana Klajnšček]] - [[Stane Klemenčič]] - [[Stanislava Klemenčič Kosi]] - [[Franc Klobasa]] - [[Florjan Klofutar|Florjan (Cveto) Klofutar]]? - [[Marija Klopčič]] - [[Aleš Kmecl]] - [[Elizabeta Kmecl]] - [[Milan Kneževič]] - [[Darja Kocjan Ačko]] - [[Matija Kocjančič]] - [[Marija Kodrič|Marija (Smiljana) Kodrič]] - [[Miloš Kodrič]] - [[Aleš Kolmanič]] - [[Milica Koman]] - [[Erika Komel]] - [[Ivan Koncilja]] - [[Aleksander Konjajev]] - [[Franc Koprivšek]] - [[Nataša Kopušar]] ''-'' [[Darinka Koron]] - [[Jože Korošec]] - [[Tamara Korošec]] - [[Vladimir Korošec (agronom)|Vladimir Korošec]]? - [[Zora Korošec Koruza]] - [[Boris Koruza]] - [[Jasna Koruza]] - [[Andrej Kos]] - [[Boštjan Kos]] - [[Marijana Kos|Mar(i)jan(c)a Kos]] - [[Hilarij Kosta]] - [[Milena Kovač]] - [[Matija Kovačič]] - ([[Stanko Kovačič]]) - [[Anton Krajnc]] - ([[Božidar Krajnčič]]) - [[Dragica Kralj]] - [[Branko Kramberger]] - [[Ernest Kramer]] - Ivan Kranjc - [[Zlatko Krasnič]] - [[Teodor Kravina]] - [[Aleksander Kravos]] - [[Ivan Kreft]] - [[Dušan Kresal]] - [[Lucijan Krivec]] - [[Tilka Krivic]] (r. Klinar) - [[Sava Kroflič]] - [[Franc Kropivšek]] - [[Ana Kučan]] - [[Franc Kučan]] - [[Aleš Kuhar]] - [[Ivan Kukovec]] - [[Bojka Kump]] - [[Marija Kump]] - [[Franjo Kuralt]] - [[Vladimir Kuret]] - [[Miloš Kus]] - [[Anita Kušar]] - == L == [[Rado Lah]] - [[Anton Lap]] - [[Andrej Lavrenčič]] - ([[Jože Lavrič]]) - Jože Lavrič (1899-1959) - [[Franjo Ledinek]] - [[Marjan Legan]] - [[Drago Legen]] - [[Rado Legvart]] - [[Milena Lekšan]] - Ana Le Marechal Kolar - [[Jelka Lemut|Ana Gabrijela (Jelka) Lemut]] - [[Matjaž Lemut]] - [[Silvester Lemut]] (1938-2024) - [[Andrej (Andrija) Lenarčič]] (1859–1936) - Andrej Lenarčič - Michele Leonardi - [[Mirko Leskošek]] - [[Borut Leskovar]] - [[Elizabeta Leskovec|Elizabeta (Elza) Leskovec]] - [[Matej Leskovec]] - [[Jožef Lešnik]] - [[Mario Lešnik]] - ([[Zoran Lešni|Zoran Lešnik]]) - [[Domen Leštan]] - [[Jože Levstik]] - [[Mihael Levstik]] - [[Rado Linzner]] - [[Janko Lipovec]] - [[Ivan Lobe]] (1843-1935) - [[Franc Lobnik]] - [[Franc Ločniškar]] - [[Betka Logar]] - [[France Lombergar]] - [[Jožef Löschnig]] - [[Branko Lovše]] - [[Ignac Lovšin]] - [[Branko Lukač]] - [[Franjo Lukman]] - [[Aleksander Lunaček]] - [[Zlata Luthar]] == M == [[Jože Maček (1896-1980)|Jože Maček]] (1896-1980) - [[Jože Maček]] - [[Olga Maček]] (r. [[Mayer]]) - [[Zoran Madon]] - [[France Magajna]] - [[Vera Maglica]] (r. Umek) - [[Irena Majcen (političarka)|Irena Majcen]] - [[Dušica Majer]] - [[Srečko Majer]] - [[Janez Nepomuk Majnik]] - [[Ivo Marenk]] - [[Janez Marentič]] - [[Vera Marentič Novak]] - [[Andrej Marinc]] - [[Viktor Marinc]] - [[Marija Markeš]] - [[Stane Markoja]] - [[Primož Marolt]] - [[Tone Marolt]] - [[Ivan Marušič|Ivan Janez Marušič]] - [[Miran Marušič]] - [[Vilko Masten]] - [[Martin Mastnak (agronom)|Martin Mastnak]] - [[Matjaž Mastnak]] - [[Stanko Matekovič]] - [[Ana Matičič]] - [[Branivoj Matičič]] - [[Gustav Matis]] - [[Jože Matjašec]] - [[Roman Mavec]] - [[Franc Mavrič]] - [[Evgen Mayer]] - [[Aljaž Medič]] - [[Nežika Medved]] - [[Vladimir Meglič]] - [[France Megušar]] - [[Danilo Meolic]] - [[Alojzij Metelko]] - [[France Mežan]] - [[Miran Mihelič]] - [[Rok Mihelič]] - [[Niko Miholič]] - [[Jože Miklavc]] - [[Zvonko Miklič]] - [[Maja Mikulič Petkovšek]] - [[Ivo Mikluš]] - [[Franc Mikuž]] - [[Lea Milevoj]] - [[Jakob Mlakar]] - [[Dušan Modic]] - [[Jože Mohar]] - [[Davor Mrzlić]] - [[Oton Muck]] - [[Alenka Munda]] - [[Alojz Mustar]] == N == * [[Miran Naglič]] * [[Janez Narat]] * [[Mojca Narat]] * [[David Nabergoj]] * [[Julij Nemanič]] * [[Bojan Nendl]] * Ernest Novak * Franc in Jože Novak * [[Josip Novak (agronom)|Josip Novak]] * [[Milan Novak]] * [[Roman Novak]] == O == [[Milica Oblak]] - [[Stanislav Oblak]] - [[Aleš Ocepek]] - [[Srečko Ocvirk]] - [[Miha Ogorevc]] - [[Dušan Ogrin]] - [[Albert Ogrizek]] - [[Simon Ogrizek]] - [[Marija Opara]] - [[Jožef Orel]] - [[Miran Orel]] - [[Vladimir Orel (pravnik)|Vladimir Orel]] - [[Andrej Orešnik]] - [[Marija Orešnik]] - ([[Albin Orthaber]]) - [[Monika Oset Luskar]]? - [[Gregor Osterc]] - [[Jožef Jakob Osterc|Jože Osterc]] - [[Jože Osvald]] - [[Marinka Kogoj Osvald]] - [[Doroteja Ozimič]] == P == [[Bogdan Pahor]] - [[Neva Pajntar]] - [[Franc Papler]] - [[Martin Pavlovič]] - [[Srečko Pečar]] - [[Franc Pegan]] - [[Bogdan Perko]] - [[Janez Perovšek]] - [[Pepca Perovšek-Bitenc]] - [[Milena Perušek]] - [[Valentin Petkovšek]] - [[Anton Petriček]] - [[Anton Pevc]] - [[Jana Pintar]] - [[Jernej Pintar]] - [[Lovro Pintar]] - [[Marina Pintar]] - [[Marjeta Pintar]] - [[Barbara Pipan]] - [[Alfonz Pirc]] - [[Franc Pirc]] - [[Gustav Pirc]] - [[Vilma Pirkovič Bebler]] - [[Eva Plestenjak]] - [[Darko Plohl]] - [[Anton Podgornik]] - [[Franc Podgornik]] - [[Maja Podgornik]] - [[Ruth Podgornik Reš]] - [[Jože Podgoršek]] - [[Marjan Podobnik]] - [[Janez Pogačar]] - [[Jurij Pohar]] - Janez Poklukar - [[Franc Postič]] - [[Ervin Potočnik]] - [[Franc Potočnik]] - [[Klemen Potočnik]] - [[Fran Povše]] - [[Anton Praprotnik]] - [[Franc Praprotnik]] - [[Janez Prešern]] -[[Josip Priol]] - [[Boštjan Protner]] - [[Jože Protner]] - [[Tomaž Prus]] - [[Janez Pšenica]] (1930-2020) - Ivan Pucelj (1906-79) - [[Jože Pučko]] - [[Alojz Pučnik]] - [[Anton Puklavec]] - [[Jože Pukšič]] - [[Borut Pulko]] - [[Miša Pušenjak]] == R == [[Branimir Radikon]] - Sebastjan Radišek - M. Raduha - [[Aleksij Rainer]] - [[Zdenko Rajher]] - ([[Florjan Rak]]) - [[Magda Rak Cizej]] - [[Matija Rant]] - Andrej Rebernišek - [[Stanislav Renčelj]] - [[Pavel Renko]] - [[Viktor Repanšek]] - [[Vida Rezar]] - [[Franc Režonja (agronom)]] - [[Peter Ribič]]? - [[Jože Rihar]] - [[Niko Rihar]] - [[Danilo Rihtarič]] - [[Dragotin Ferdinand Ripšl]] - [[Tone Robič]] - [[Rok Roblek]] - [[Janko Rode]] - [[Simona Rogl]] - [[Viljem Rohrman]] - [[Mojca Rot]] - [[Črtomir Rozman]] - [[Ludvik Rozman]] - [[Janez Rupreht]] - [[Denis Rusjan]] - [[Josip Rustja]] (1894-1967) == S == [[Vinko Sadar]] - [[Matjaž Sagadin]] - [[Janez Saje]] - [[Ivan (Janez) Saksida]] - [[Janez Salobir]] - [[Karl Salobir]] - [[Franc Sancin]] - [[Ivo Sancin]] - [[Vitjan Sancin]] - [[Ivan Saunig]] - [[Gabrijel Seljak]] - [[Lojze Senegačnik]] - [[Mojca Simčič]] - [[Zvonimir Simčič]] - [[Andrej Simončič]] - [[Anton Simončič]] - [[Darko Simončič]] - [[Jože Simončič]] - [[Primož Simonič]] - [[Lovro Sinkovič]] - [[France Sitar]] - [[Janez Sitar]] - [[Bohuslav Skalicky]] - [[Anton Skaza]] - [[Rudolf Skazil]] - [[Feliks Skerlep]] - [[Franc Skledar]] - [[Marija Skledar]] - [[Anamarija Slabe]] - [[Ivan Skočir]] - [[Janko Skok]] - [[Jože Skubic]] - [[Andrej Skulj]] - [[Alojz Slavič]] - [[Tatjana Slanovec]] - [[Tadej Sluga]] - [[Julija Smole]] - [[Jože Smolinger]] - [[Ciril Smrkolj]] - [[Anita Solar]] - [[Jože Spanring]] - [[Fran Spiller-Muys]] - [[Ester Stajič]] - [[Denis Stajnko]] ''-'' [[Niko Stare]] - [[Jasna Stekar]] - [[Dušan Stepančič]] - [[Matej Stopar]] - [[Jože Strgar]] - [[Albin Stritar mlajši|Albin Stritar]] - [[Evgen Strmecki]] - [[Ludvik Strobl]] - [[Jože Suhadolc]] - [[Marjetka Suhadolc|M(arj)etka Suhadolc]] - [[Franc Sunčič]] - [[Josip Sustič]] - [[Danica Sušek]] - [[Janez Sušin]] - [[Jože Sušin]] - [[Andreja Sušnik]] - [[Marko Svete]] == Š == [[Srečko Šabec]] - [[Jože Šavor]] - [[Jakob Šalamun]] - [[Andrej Šalehar]] - [[Sabina Šegula]] - [[Emerik Šiftar]] - [[Aleksander Šiftar]] - [[Venčeslava Šikovec|Venčeslava (Slavica) Šikovec]] - [[Jože Šilc]] - [[Irena Šinko]] - [[Metka Šiško]] - [[Mirko Šiško]] - [[Branko Šket]] - [[Dejan Škorjanc]] - [[Ladislav Škraban]] - [[Iris Škrebot]] - [[Tone Škvarč]] - [[Jože Šlibar (vinogradnik)|Jože Šlibar]] - [[Bojan Šobar]] - [[Davorin Šobar]] - [[Jožef Špindler]] - [[Ivan Šporar]] - [[Marjan Šporar]] - [[Marjan Špur]] - [[Roman Štabuc]] - [[Nataša Štajner]] - [[Franci Štampar]] - [[Vekoslav Štampar]] - [[Vinko Štampar]] - [[Mateja Štefančič]] - [[Terezija Štefančič]] - [[Vinko Štefančič]] (st./ml.) - [[Vilko Štern]] - [[Milena Štolfa]] - [[Alojzij Štrekelj]] - [[Anton Štrekelj]] - [[Josip Štrekelj]] - [[Alojz Štuhec]] - [[Franc Štuhec]] - [[Ivan Štuhec (1950)|Ivan Štuhec]] - [[Franc Štupar]] - [[Miroslav Štruklec]] - [[Tatjana Štupica]] - [[Rado Šturm]] - [[Katja Šuklje]] - [[Tanja Šumrada]] - [[Andrej Šušek]] - [[Jelka Šuštar Vozlič]] == T == [[Anton Tajnšek|Anton (Tone) Tajnšek]] - [[Rudolf Tancik]] - [[Adolf Tavčar]] - [[Alois Tavčar]] - [[Blaž Telban]] (1928-2007) - [[Dušan Terčelj]] - [[Dušan Terčič]] - [[Janez Terlep]] - [[Josip Teržan]] - [[Jože Tesovnik]] - [[Neta Timer]] - [[Oskar Tinta]] - [[Primož Titan]] - [[Stanislav Tojnko]] - [[Aleksander Toman]] - [[Branko Tomažič (inženir kmetijstva)|Branko Tomažič]] - [[Irma Tomažič]] - [[Andrej Toplak]] - [[Janža Toplak]] - [[Jože Toplak]] - [[Mitja Törnar]] - [[Dragica Toš Majcen]] - [[Tomaž Toš]] - [[Franc Trampuž|Franc (Franjo) Trampuž]] - [[Tanja Travnikar]] - ([[Alojz Trček]]) - [[Fran Trček]] - [[Franc Trček (agrarni ekonomist)]] - [[Ferdinand Trenc]] - [[Ana Tretjak]] - [[Vlado Tumpej]] - [[Anton Turk (vinogradnik)]] - [[Bojan Turk]] - [[Jakob Turk]] - [[Jernej Turk]] - [[Marija Turk]] - [[Rudolf Turk]] - [[Stanislav Trdan]] - [[Irena Tušar]] == U == * [[Andrej Udovč]] * [[Marjetka Uhan]] * [[Kristina Ugrinovič]] * ([[Josip Ukmar]] 1894-1982) * [[Tatjana Unuk]] * [[Filip Uratnik]] * [[Katja Urbanek]] * [[Joža Urbas]] * [[Gregor Urek]] * [[Ivanka Us]] (r. [[Brilej]]) * [[Valentina Usenik]] * [[Just Ušaj]] == V == [[Angela Vadnal]] - [[Katja Vadnal]] - [[Janez Valdhuber]] - [[Vasilij Valenčič]] - [[France Vardjan]] (1900-94) - ([[Miran Vadjan]]) - [[Daniel Vargazon]] - [[Peter Varl]] - [[Robert Veberič]] - [[Jože Vengust]] - [[Janez Verbič (1962)]] - [[Janko Verbič]] - [[Jože Verbič]] - [[Marija Verbič]] - [[Darko Vernik]] - [[Gvido Vesel]] - [[Svetka Vesel|Svetka (Svetoslava) Vesel]] - [[Viljanka Vesel]] - [[Miran Veselič]] - [[Alojz Vesenjak]] - [[Jožef Vest]] - [[Nataša Vidic]] - [[Rajko Vidrih]] - [[Tone Vidrih]] - [[Majda Virant]] - [[Mojca Viršček Marn]] - [[Miha Vizjak]] - [[Dominik Vodnik]] - [[Miran Vodopivec]] - [[Tone (Anton) Vodovnik]] - [[Franc Vojsk]] - [[Slavko Volk]] - [[Bogdan Vovk]] - [[Herman Vovk]] - [[Savo Vovk]] - [[Stojan Vrabl]] - [[Franc Vratarič]] - [[Karel Vrečko]] - [[Vladimir Vrečko]] - [[Vladimir Vremec]] - [[Borut Vrščaj]] - [[Stanko Vršič|Stanko (Stane) Vršič]] - [[Damijan Vrtin]] - [[Vili Vybihal]] == W == * [[Tone Wagner|Tone (Anton) Wagner]] * [[Vesna Weingerl]] * [[Boris (Beno) Wenko]] * [[France Wernig]] * [[Feliks Wieser (agronom)|Feliks Wieser]] * [[Mojmir Wondra]] == Z == * [[Josip Zabavnik]] * [[Nevenka Zabavnik Cmok]] * [[Ludvik Zabret]] * [[Jože Zabukovec]] * [[Franc Zadravec (agronom)|Franc Zadravec]] * [[Anton/Tone Zafošnik]] * [[Franc Zagožen]] * [[Anton Zajec|Anton (Tone) Zajec]] * [[Anton/Zvone Zakotnik]] * [[Janez Zaplotnik]] * [[Rudolf Zdolšek]] * [[Andrej Zemljič]] * [[Josip Zidanšek (1883)|Josip Zidanšek]] * [[Milovan Zidar]] * [[Ivo Zobec]] * [[Teo Zor]] * [[Uda Zor]] * [[Anton Zorc]] * [[Stane Zorčič]] * [[Nada Zorko]]-Braun * [[Barbara Zrimšek]] * [[Manja Zupan Šemrov]] * [[Marko Zupan]] * [[Martin Zupanc]] * [[Alenka Zupančič (agronomka)|Alenka Zupančič]] * [[Martin Zupančič]]? * [[Ivo Zupanič]] * [[Franz Zweifler]] == Ž == * [[Maša Žagar]] * [[Pavle Žaucer]] * [[Jana Žel]] * [[Ivan Žežlina]] * [[Jaka Žgajnar]] * [[Janez Žgajnar]] * [[Silvester Žgur]] * [[Janko Žirovnik]] * [[Sašo Žitnik]] * [[Andrej Žmavc]] * [[Mihael Žmavc]] * [[Tomaž Žnidaršič]] * ([[Ivo Žolnir]]) * [[Jože Žunkovič]] * [[Roman Žveglič]] * [[Silvo Žveplan]] ==Glej tudi== * [[seznam slovenskih biologov]] in [[seznam slovenskih botanikov]] * [[seznam slovenskih vrtnarjev]] in [[seznam slovenskih živilskih tehnologov]] * [[seznam slovenskih inženirjev gozdarstva]] in [[seznam slovenskih veterinarjev]]) {{seznami narodov po poklicu|agronomov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Agronomi]] [[Kategorija:Seznami agronomov|Slovenci]] [[Kategorija:Slovenski agronomi|*]] 6ivggtg8ekepqfd4n7ysn9zxygibjrt 0 263577 6775017 6757148 2026-11-05T06:30:53Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6775017 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni singl | Name = 7 Things | Cover = Miley-Cyrus-7-Things.png | Border = yes | Artist = [[Miley Cyrus]] | from Album = [[Breakout (album)|Breakout]] | Released = 17. junij 2008 | Recorded = Studios Wishbone <small>([[Los Angeles]])</small>, East Iris <small>([[Nashville, Tennessee]])</small>, Flowers Studios <small>([[Minneapolis, Minnesota]])</small><ref name="linernotes">''[[Breakout (album)|Breakout]]'' - Dodatni zapisi [CD] [[Hollywood Records]] (2008).</ref> | Format = [[zgoščenka|CD]], [[digitalno]] | Genre = [[Pop rock]] | Length = 3:33 | Label = [[Hollywood Records|Hollywood]] | Writer = [[Miley Cyrus]], [[Antonina Armato]], [[Tim James (music producer)|Tim James]] | Producer = John Fields | Certification = | Last single = »[[Start All Over]]«<br />(2008) | This single = »7 Things«<br />(2008) | Next single = »[[Fly on the Wall (pesem)|Fly on the Wall]]«<br />(2009) | Misc = }} »'''7 Things'''« je [[pop rock]] [[Pesem (petje)|pesem]] [[Američani|ameriške]] [[glasbenik|glasbenice]] [[Miley Cyrus]]. Pesem je napisala Miley Cyrus v sodelovanju z Antonino Armato in [[Tim James (glasbeni producent)|Timom Jamesom]], produciral pa jo je John Fields. Izšla je 17. junija 2008 preko založbe [[Hollywood Records]], in sicer kot glavni singl z drugega glasbenega albuma Miley Cyrus, ''[[Breakout (album)|Breakout]]''. Poznana je tudi pod imenom »Seven Things I Hate About You«, kakor jo je Miley Cyrus imenovala, ko je nastopala na svoji prvi glasbeni turneji, [[Best of Both Worlds Tour]]. Povedala je tudi, da pesem govori o čustvih do mnogih njenih bivših fantih, na katere je večinoma jezna. Po izidu pesmi so se začele pojavljati govorice, da pesem govori o glavnem pevcu glasbene skupine [[Jonas Brothers]], [[Nick Jonas|Nicku Jonasu]], ki pa jih Miley Cyrus ni ne potrdila ne zanikala. Glasbeno ima pesem »7 Things« značilnosti [[country]] in [[punk pop]] glasbe, med tem ko besedilo govori o sedmih stvareh, ki jih pevka sovraži na svojem bivšem fantu. Pesem »7 Things« je prejela mešane ocene s strani glasbenih kritikov, vendar je uživala v svetovnem komercialnem uspehu, ter se uvrstila med prvih deset pesmi na lestvicah v [[Avstralija|Avstraliji]], na [[Japonska|Japonskem]], [[Norveška|Norveškem]] in v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]]. Prejel je zlato certifikacijo s strani organizacije [[Australian Recording Industry Association]] (ARIA) ter s tem, da se je uvrstil na lestvico [[Japan Hot 100]] postal prva pesem Miley Cyrus, ki se je uvrstila na azijsko glasbeno lestvico. [[Videospot]] za pesem »7 Things« je režiral [[Brett Ratner]], prikazuje pa Miley Cyrus med nastopanjem pesmi s svojo spremljevalno glasbeno skupino ter mnoga dekleta, ki skupaj z njo pojejo na playback. Dekleta v videospotu prikažejo tudi različne stvari s sentimentalno vrednostjo, kot so [[ljubezensko pismo|ljubezenska pisma]] in [[snežne krogle]], stvari, ki jih je Miley Cyrus podaril njen bivši fant. Videospot je v letih 2008 in 2009 prejel nominacijo za nagrado [[MTV Video Music Award]]. Miley Cyrus je pesem promovirala na mnogih prireditvah, vključno s svojo prvo samostojno svetovno [[turneja|turnejo]], [[Wonder World Tour]]. == Ozadje == Pesem »7 Things« je legalno poznana tudi pod naslovom »Seven Things I Hate About You«, kakor je registrirana na organizaciji [[Broadcast Music Incorporated]] (BMI).<ref>{{navedi splet|url=http://repertoire.bmi.com/title.asp?blnWriter=True&blnPublisher=True&blnArtist=True&keyID=9688182&ShowNbr=0&ShowSeqNbr=0&querytype=WorkID|publisher=[[BMI Foundation]]|work=[[Broadcast Music Incorporated]]|accessdate=20. december 2009|title=»7 Things«}}</ref> Kot večino pesmi iz albuma ''Breakout'' je tudi pesem »7 Things« Miley Cyrus izvajala na svoji turneji [[Best of Both Worlds Tour]] od oktobra leta 2007 do januarja leta 2008.<ref name="onair">{{cite interview|url=http://ryan.kiisfm.com/cc-common/mediaplayer/player.html?redir=yes&mps=kiisfm.php&mid=http://a1135.g.akamai.net/f/1135/18227/1h/cchannel.download.akamai.com/18227/podcast/LOSANGELES-CA/KIIS-FM/MILEYCYRUS062508.mp3?CPROG=PCAST&CPROG=RICHMEDIA&MARKET=LOSANGELES-CA&NG_FORMAT=personality&NG_ID=RYAN1027IP&OR_NEWSFORMAT=&OWNER=&SERVER_NAME=ryan.kiisfm.com&SITE_ID=3108&STATION_ID=RYAN-IP&TRACK=|title=''On Air with Ryan Seacrest''|work=[[On Air with Ryan Seacrest (radio)|On Air with Ryan Seacrest]]|access-date=20. december 2009|first=Miley|last=Cyrus|subject-link=Miley Cyrus|interviewer=[[Ryan Seacrest]]}}</ref> {{navedek|Celoten čas sem bila ujeta v avtobusu. In mislila sem si, kakšen dober čas za to, da si vzamem minuto zase, za katero nikoli ne dobim priložnosti. In bilo je tako enkratno, da sem to zares naredila, tako da sem šla čez vse različne perspektive tega, kar se je dogajalo v zadnjih nekaj letih. In menila sem, da bo to kar zabavno. Nikoli pa si ne bi mislila, da bo vse skupaj za, saj veste, pesem ali kaj podobnega. Ampak bila je enkratna priložnost in mislila sem si: »Zdaj pa začni pisati.« Vživela sem se v vse skupaj in zapela del pesmi svoji sestri, ki mi je potem rekla: »Punca, to je super!« Zelo sem se zabavala, vse skupaj je bilo kot dober trenutek, neke vrste terapija zame, saj sem bila sposobna iti čez popolnoma vse. Bilo je enkratno. Tako zabavno je bilo pisati.<ref name="onair" />}} Miley Cyrus je povedala, da je pesem »7 Things« navdihnil njen bivši fant.<ref name="7video" /> V [[intervju]]ju z [[Ryan Seacrest|Ryanom Seacrestom]] je Miley Cyrus povedala, da je »šla čez [...] devetsto različnih občutkov, ko je poskušala napisati pesem« in da je besedo »sovraštvo« uporabila zato, da bi demonstrirala, kako besna je bila.<ref name="onair" /> Ko jo je Ryan Seacrest vprašal, če jo skrbi, da bo predmet pesmi slišal pesem in bil zaradi tega žalosten, je dejala, da je bila rahlo zaskrbljena, vendar »si želim, da bi bil žalosten. To je moj vidik.«<ref name="onair" /> Svoj izdelek je, ko ga je končala, pokazala svojim so-tekstopiscem in producentom, Timu Jamesu in Antoniji Armato, ki so ji predlagali, da bi pesem vključila v album ''Breakout''.<ref name="onair" /> Originalno je bila pesem »7 Things« »nežna in prijazna,« vendar se je Miley Cyrus »zmešalo« med snemanjem, zaradi česar je pesem dobila trši zvok.<ref name="soundcheck">{{navedi splet|url=http://soundcheck.walmart.com/miley-cyrus|title=Pregled pesmi Walmart: Intervju - 2. del|work=Pregled pesmi Walmarta |publisher=[[Wal-Mart]]|accessdate=20. december 2009}}</ref> Miley Cyrus je najprej izbrala pesem »[[Fly on the Wall (pesem)|Fly on the Wall]]« za glavni singl pesmi ''Breakout'', vendar jo je nato nadomestila s pesmijo »7 Things«, saj je menila, da bi »bolje predstavila« celoten album.<ref name="mtvfly">{{navedi splet|url=http://www.mtv.com/news/articles/1599176/20081112/cyrus__miley.jhtml|title=Miley Cyrus ponovno upodobi videospot Michaela Jacksona za pesem »Thriller« -- Plešoče zombije nadomestijo paparazzi|work=[[MTV News]]|publisher=[[Viacom]]|first=Jcelyn|last=Vena|date=13. november 2008|accessdate=20. december 2009|archive-date=2010-01-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20100109231246/http://www.mtv.com/news/articles/1599176/20081112/cyrus__miley.jhtml|url-status=dead}}</ref> === Domnevne povezave z Nickom Jonasom === [[Slika:Nicholas Jerry Jonas.jpg|thumb|left|150px| Po izidu pesmi 7 Things, je javnost začela ugibati, da pesem govori o [[Nick Jonas|Nicku Jonasu]], članu glasbene skupine [[Jonas Brothers]].]] Ugibanja, da pesem »7 Things« govori o [[Nick Jonas|Nicku Jonasu]], glavnemu pevcu glasbene skupine [[Jonas Brothers]], so se sprožile takoj, ko se je pesem prvič predvajala 13. maja 2008 na [[oddaja|oddaji]] [[Elvis Duran and the Morning Show]].<ref>{{navedi splet |url=http://blogs.accesshollywood.com/archives/2008/05/miley-cyrus-debuts-new-single.html |title=Miley Cyrus izda svoj novi singl |date=13. maj 2008 |work=[[Access Hollywood]] |publisher=[[NBC Universal Television Distribution]] |accessdate=22. december 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20091214153438/http://blogs.accesshollywood.com/archives/2008/05/miley-cyrus-debuts-new-single.html |archive-date=2009-12-14 |url-status=dead}}</ref> Miley Cyrus in Nick Jonas sta hodila dve leti, preden sta se razšla ob koncu leta 2007.<ref name="datesnick">{{navedi splet|url=http://www.people.com/people/article/0,,20217447,00.html|title=Miley: Nick Jonas in jaz »sva bila zaljubljena«|work=[[People (magazine)|People]]|accessdate=20. december 2009|first=Liz|last=McNeil|date=7. avgust 2009|publisher=[[Time Inc]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20100117075612/http://www.people.com/people/article/0%2C%2C20217447%2C00.html|archive-date=2010-01-17|url-status=dead}}</ref> Miley Cyrus je trdila, da sta »Nick in jaz ljubila drug drugega« in da je bila potem, ko sta se razšla, »naravnost potrta še kakšen mesec,« saj se je poskušala upirati vsemu, kar je »Nick želel, da bi bila.«<ref name="datesnick" /> Henry Freeland iz [[revija|revije]] ''[[Paste (revija)|Paste]]'' je pesem »7 Things« opisal kot »seznam stvari, ki jih sovraži na svojem bivšem fantu (ki bi lahko bil, glavni pevec skupine Jonas Brother, Nick Jonas« ter njeno »skrb [...] je to, da vse to sovraštvo vodi do njene ljubezni, mogoče Nicka [...]čedalje več.«<ref name="paste" /> Molly Lambert iz revije ''[[The New York Times]]'' je napisala »[Miley Cyrus] se je pravkar razšla s svojim prvim resnim fantom - tudi Disneyjevim zvezdnikom, Nickom Jonasom, članom glasbene skupine Jonas Brothers, ki je bil tudi v areni na njenem koncertu med njuno skrivnostno dveletno ljubezensko afero. V videospotu za pesem '7 Things' nosi Nickove citate glede diabetesa, med tem ko poje o njegovi nečimrnosti in negotovosti, ki je oslabila njuno razmero.«<ref name="lambert">{{navedi splet|url=http://www.nytimes.com/2008/11/23/magazine/23Favorites-t.html?_r=2&pagewanted=3|title=Zaljubljenost |first=Molly|last=Lambert|work=[[The New York Times]]|publisher=[[The New York Times Company]]|date=23. november 2008|accessdate=23. december 2009}}</ref> Jessica Herndon iz revije ''[[People (revija)|People]]'' se je na podoben način osredotočila na ogrlico, ki jo nosi na videospotu in dejstvo, da je Nick Jonas »tisti, ki se je razšel z Miley Cyrus ob koncu leta 2007 po dveh letih razmerja - [[sladkorna bolezen tipa 1|diabetik tipa 1]] in govornik za ozaveščenost za bolezen.«<ref name="people">{{navedi splet|url=http://www.people.com/people/article/0,,20222798,00.html|title=Mileyjinih »7 stvari« govori o Nicku Jonasu, pravi režiser|first=Jessica|last=Herndon|date=2. september 2009|accessdate=23. december 2009|work=[[People (magazine)|People]]|publisher=[[Time Inc]]|archive-date=2008-12-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20081203231944/http://www.people.com/people/article/0,,20222798,00.html|url-status=dead}}</ref> Ko so jo vprašali, če so govorice resnične, je Miley Cyrus dejala: {{Navedek|Za pesem »7 Things« mnogo ljudi meni, da govori o Nicku Jonasu in če mislijo, da je to res, je vse v redu, pa tudi če mislijo, da govori o kom drugem. Vendar večinoma pesem govori o nekom, em, ki si želi biti tak. Večinoma pa govori o tem, da čeprav dekle sovraži svojega trenutnega ali bivšega fanta - v mojem primeru bivšega fanta - torej menite, saj veste, da je Nick nekdo, ki je zares pomemben v mojem življenju, vendar ga ne sovražim. Je zelo dobra pesem in zelo zabavna.<ref name="popstar" />}} Med tem se je Nick Jonas na govorice odzval z besedami: »Mislim, da je smešno. Odkrito rečeno, nisem negotov, moji prijatelji so enkratni - zato pesem ne more govoriti o meni!«<ref name="popstar">{{navedi splet|url=http://popstaronline.com/blog/entry/miley__nick_world_exclusive/|title=Miley glede Nicka, Nick glede Miley|work=[[Popstar! Magazine]]|publisher=Leisure Publishing|date=20. julij 2009|accessdate=23. december 2009|archive-date=2010-08-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20100819041125/http://www.popstaronline.com/blog/entry/miley__nick_world_exclusive/|url-status=dead}}</ref> Po mnenju revije ''[[Tiger Beat]]'', ki je najboljšo prijateljico Miley Cyrus, Mandy Jiroux vprašala, če pesem »7 Things« govori o Nicku Jonasu, je ta na to odvrnila: »Da.«<ref name="tigerbeat">{{navedi splet |url=http://www.bopandtigerbeat.com/jonas-brothers/mileys-message-to-nick/ |title=Mileyjino sporočilo Nicku? |date=29. julij 2008 |work=[[Tiger Beat]] |publisher=[[Laufer Media]] |accessdate=22. december 2009 |archive-date=2010-01-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100102133510/http://www.bopandtigerbeat.com/jonas-brothers/mileys-message-to-nick/ |url-status=dead }}</ref> == Sestava == Pesem »7 Things« je [[pop rock]] pesem, ki traja tri minute in triintrideset sekund.<ref name="allmusicrev">{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/breakout-r1397847|work=[[Allmusic]]|publisher=[[Macrovision Corporation]]|accessdate=8. oktober 2009|title=Allmusic -{{{Breakout > Overview}}}|first=Heather|last=Phares}}</ref> Po mnenju Sala Cinquemanija je revija ''[[Slant Magazine]]'', so verzi pesmi obarvani s [[country]] glasbo, ki pa vsebuje tudi pričakovanja [[pop punk]]a.<ref name="slant" /> Pesem je napisana v [[E-duru]], vokali Miley Cyrus pa se raztezajo čez eno oktavo, od G#₃ do G#₄.<ref name="sheet">{{navedi splet|url=http://www.musicnotes.com/sheetmusic/mtd.asp?ppn=MN0066929|title=Digitalna glasba - Miley Cyrus - »7 Things«|accessdate=21. december 2009|work=Musicnotes.com|publisher=[[Alfred Publishing]]|archiveurl=http://webcache.googleusercontent.com/search?q=cache:http://www.musicnotes.com/sheetmusic/mtd.asp?ppn%3DMN0066929&ie=utf-8&oe=utf-8&aq=t&rls=org.mozilla:en-US:official&client=firefox-a|archivedate=11. januar 2009}}</ref> Fraser McAlpine iz [[British Broadcasting Corporation|BBC]]-ja je pesem označil za »tri-ritemsko sestavljeno odejo.«<ref name="chartblog">{{navedi splet |url=http://www.bbc.co.uk/blogs/chartblog/2008/10/miley_cyrus_7_things.shtml |title=Miley Cyrus šteje do štiri ... |last1=McAlpine |first1=Fraser |date=30. oktober 2008 |work=[[BBC Online]] |publisher= [[British Broadcasting Corporation|BBC]] |accessdate=22. december 2009}}</ref> V pesmi je uvedba in glasbena skupina pričela z brnenjem akustičnih kitar<ref name="latimes" /> v moderatnem tempu, med tem ko je Miley Cyrus začela peti z zlogom: »Ša.«<ref name="sheet" /> Ritem ostaja enak, Miley Cyrus pa zapoje prvi verz v pesmi.<ref name="sheet" /> Ob začetku refrena pri pesmi »7 Things« vsakič začnejo s povspešeno dramatiko, nato pa vokali Miley Cyrus postanejo bolj agresivni in siloviti;<ref name="aboutrev" /> Chris Willman iz revije ''[[Entertainment Weekly]]'' je tranzicijo opisal z besedami: »Od čutne pesmi o razhodu nas preko trših verzov pripeljejo do pesmi z zbornim časom.«<ref name="ewr" /> McAlpine je napisal še, da je samoglasnike v pesmi nadomestila: »Namesto 'you' ('ti') je rekla 'yerw', namesto 'oh' 'erw' in tako dalje in tako dalje ...«<ref name="chartblog" /> Besedilo pesmi je napisano v drugi osebi, pevka pa pošilja sporočilo svojemu bivšemu fantu, v katerem so vsi detajli tega, kako in s čim jo je prizadel med tem, ko sta hodila. Refren je seznam sedmih stvari, ki jih pevka najbolj »sovraži« glede svojega bivšega fanta, s sedmimi stvarmi, ki jo frustrirajo kljub njegovim izjemam, ki jo pripravijo do tega, da ga ljubi.<ref name="latimes" /> Ben Ratliff iz revije ''The New York Times'' je napisal, da seznam pravzaprav »vsebuje osem do enajst stvari, odvisno od tega, kako šteješ.«<ref name="nytimes" /> Henry Freedland iz revije ''Paste'' je pesem primerjal z naslovom filma iz leta 1999, ''[[10 razlogov, zakaj te sovražim]]'' (v originalu ''10 Things I Hate About You'').<ref name="paste" /> V enem izmed verzov Miley Cyrus prosi za opravičilo z besedami: »Če ga pošlješ, ga bom zbrisala« (»If you text it, I'll delete it«), glede česar je Molly Lambert iz revije ''The New York Times'' povedala: »To se odlično ujame s časom, ko smo v zmedenem obdobju tehnološko posredovanega dvorjenja.«<ref name="lambert" /> Pesem se zaključi z drugačno verzijo refrena, v kateri Miley Cyrus našteje sedem stvari, ki so ji na njenem bivšem fantu najbolj všeč, kjer pa ponovno zaključi z »moram te imeti rada.«<ref name="nytimes" /> == Kritični sprejem == [[Slika:7 Things - Wonder World Tour.jpg|thumb|180px|left|Miley Cyrus nastopa s pesmijo »7 Things« na svoji prvi samostojni svetovni turneji, [[Wonder World Tour]].]] Pesem »7 Things« je prejela mešane ocene s strani glasbenih kritikov. Fraser McAlpine iz [[British Broadcasting Corporation|BBC]]-ja je pesem označila za »razbijajočo,« Miley Cyrus pa je pohvalila za »bolj punkovski slog in popolnoma prenovljen brezmadežni sijaj«.<ref name="chartblog" /> Todd Martens iz revije ''[[The Los Angeles Times]]'' je napisal, da si je želel, da bi konec ostal frustriran bolj kot to, da bi zaključila z mehkejšim verzom, saj naj bi bili »zmagovalni verzi z vsemi čustvi -- in Mileyjina oblicia -- so dovolj, da je pesem uspešna.«<ref name="latimes" /> Ben Ratliff iz revije ''The New York Times'' je napisal, da je pesem »7 Things« »seznam s klepetavo negotovostjo, kar sovraži na svojem fantu« in »sedmih stvari, ki so ji na njem všeč [...] sramežljiv Disneyjev konec.«<ref name="nytimes">{{navedi splet|url=http://www.nytimes.com/2008/07/21/arts/music/21choi.html|title=»Breakout« (Hollywood)|work=[[The New York Times]]|publisher=[[The New York Times Company]]|accessdate=21. december 2009|first=Ben|last=Ratliff|date=21. julij 2009}}</ref> Heather Phares iz revije [[Allmusic]] je pesem »7 Things« označila za »povečan, pameten del ljubezensko-sovražnega popa, ki bi ga lahko napisal oddaljen spogledljivi sorodnik [[Shania Twain|Shanie Twain]], ki rad meša country in rock« ter pesem označila za eno izmed najboljših pesmi na albumu ''Breakout''.<ref name="allmusic">{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/breakout-r1397847|title=Allmusic {{{Breakout > Review}}}|work=Allmusic|publisher=Rovi Corporation|accessdate=14. november 2009}}</ref> Chris Willman iz revije ''Entertainment Weekly'' je pesem označil za eno izmed »najboljših pesmi« na albumu ''Breakout'', saj »pusti Miley Cyrus biti rokerica brez da bi postala posegla po zvokih, kakršne uporablja [[Avril Lavigne|Avril]],«<ref name="ewr">{{navedi splet|url=http://www.ew.com/ew/article/0,,20213160,00.html|title=''Breakout'' (2008)|work=[[Entertainment Weekly]]|publisher=[[Time Warner|Time Warner, Inc]]|accessdate=5. december 2009|date=18. julij 2009|first=Chris|last=William|archive-date=2010-07-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20100729163658/http://www.ew.com/ew/article/0,,20213160,00.html|url-status=dead}}</ref> medtem ko je Josh Timmermann iz revije ''[[PopMatters]]'' pesem označil za »privlačno.«<ref>{{navedi splet |url=http://www.popmatters.com/pm/review/miley-cyrus-breakout |title=Miley Cyrus: ''Breakout'' |last1= |first1= |last2= |first2= |date=31. julij 2008 |work=[[PopMatters]]|publisher= |accessdate=22. december 2009}}</ref> Mordechai Shinefield iz revije ''[[The Village Voice]]'' je pesem opisala kot »dovolj spevno in ujemajočo se,« vendar poslušalce opozorila, da je »samo korak stran od preveč ogretega [[emo]] prevladujočega stališča.«<ref>{{navedi splet |url=http://www.villagevoice.com/2008-07-23/music/miley-cyrus-teen-siren/ |title=Miley Cyrus, najstniška sirena |last1=Shinefield |first1=Mordechai |date=22. julij 2008 |work=[[The Village Voice]] |publisher=[[Village Voice Media]] |accessdate=22. december 2009 |archive-date=2009-12-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20091213133724/http://www.villagevoice.com/2008-07-23/music/miley-cyrus-teen-siren |url-status=dead }}</ref> Sarah Rodman iz revije ''[[The Boston Globe]]'' je trdila, da je »v pesmi '7 Things' skrit zastrašujoč tržni pop-punk Avril Lavigne.«<ref name="boston">{{navedi splet|url=http://www.boston.com/ae/music/cd_reviews/articles/2008/07/22/with_her_new_cd_miley_cyrus_breaks_out____a_little/|title=S svojim novim CD-jem, se Miley Cyrus prebije -- nekoliko|date=22. julij 2009|first=Sarah|last=Rodman|accessdate=5. december 2009|work=[[The Boston Globe]]|publisher=[[The New York Times Company]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20090611083116/http://www.boston.com/ae/music/cd_reviews/articles/2008/07/22/with_her_new_cd_miley_cyrus_breaks_out____a_little/|archive-date=2009-06-11|url-status=dead}}</ref> [[Robert Christgau]] je za najboljši pesmi na albumu ''Brekout'' označil singla »7 Things« in »Brekout«.<ref>{{navedi splet|url=http://www.robertchristgau.com/get_artist.php?id=6013&name=Miley+Cyrus|title=''Breakout''|work=RobertChristgau.com|publisher=[[Robert Christgau]]|accessdate=6. december 2009|first=Robert|last=Christgau}}</ref> Chris Richards iz revije ''[[The Washington Post]]'' je trdil, da je »albumova prekomerna produkcija razvidna predvsem v refrenu prvega singla z albuma, '7 Things,' ki vsebuje plaz kitar in prehitro izgovorjenih zlogov.«<ref>{{navedi splet |url=http://www.washingtonpost.com/wp-dyn/content/article/2008/07/21/AR2008072102492.html |title='Preboj' Disneyjeve zvezdnice, brez prekomernega miniranja |last1=Richards |first1=Chris |date=22. julij 2008 |work=[[The Washington Post]] |publisher=[[Washington Post Company]] |accessdate=22. december 2009}}</ref> Sal Cinquemani iz revije ''Slant Magazine'' je pesem označil za »nekoliko nadležno in nevredno temu, da bi sledila pesmi '[[See You Again]]'«,<ref name="slant">{{navedi splet|url=http://slantmagazine.com/music/music_review.asp?ID=1436|title=Miley Cyrus - ''Breakout''|date=20. julij 2009|first=Sal|last=Cinquemani|work=[[Slant Magazine]]|accessdate=6. december 2009}}</ref> med tem ko jo je Bill Lamb iz spletne strani About.com označil za »zmagovalni nastop«, kar je tudi demonstriral, in sicer z besedami: »Miley Cyrus ne namerava preprosto ostati dekle, ki se pojavlja na televiziji, temveč poskuša postati fenomen v svetu pop glasbe. Je prepričljiva pop ustvarjalka, kar si tudi zasluži.«<ref name="aboutrev">{{navedi splet |url=http://top40.about.com/od/singles/gr/mileycyrus7th.htm |title=Miley Cyrus - »7 Things« |last1=Lamb |first1=Bill |work=[[About.com]] |publisher=[[The New York Times Company]] |accessdate=22. december 2009 |archive-date=2009-02-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090214192210/http://top40.about.com/od/singles/gr/mileycyrus7th.htm |url-status=dead }}</ref> {{clear}} == Dosežki na lestvicah == Ob koncu tedna 21. julija 2008 se je pesem »7 Things« prvič uvrstila na lestvico [[Billboard Hot 100|''Billboard'' Hot 100]], in sicer na petinosemdeseto mesto.<ref name="acharts">{{navedi splet|url=http://acharts.us/song/36150|title=Miley Cyrus - »7 Things« - Glasbeni dosežki |publisher=aCharts.us|accessdate=20. december 2009}}</ref> Pesem se je ob koncu tedna 5. julija tistega leta povzpela na sedemdeseto mesto lestvice, v tretjem tednu na lestvici pa je prodala že 130.000 digitalnih kopij.<ref>{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/bbcom/news/article_display.jsp?vnu_content_id=1003821230#/bbcom/news/article_display.jsp?vnu_content_id=1003821230|title=Katy Perry postavi rekord za 1.000. uspešnico na prvem mestu v obdobju rock glasbe |work=[[Billboard (magazine)|Billboard]]|publisher=[[Nielsen Business Media, Inc]]|accessdate=20. december 2009}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/#/news/chart-beat-katy-perry-kathy-griffin-miley-1003821205.story|title=Bitka dosežkov na glasbenih lestvicah: Katy Perry, Kathy Griffin in Miley Cyrus|work=[[Billboard (magazine)|Billboard]]|publisher=[[Nielsen Business Media, Inc]]|accessdate=20. december 2009}}</ref> Pesem »7 Things« se je premaknila na deveto mesto na glasbeni lestvici ob koncu tedna 26. julija leta 2008, s čimer je postal najbolje uvrščeni singl Miley Cyrus na lestvici Hot 100 (naslov je prej pripadal pesmi »See You Again«).<ref>{{navedi novice|url=http://www.billboard.com/bbcom/news/article_display.jsp?vnu_content_id=1003828776#/bbcom/news/article_display.jsp?vnu_content_id=1003828776|title=Katy Perry začne s četrtim tednom na vrhu lestvice ''Billboard'' Hot 100 |last=Cohen|first=Jonathan|date=17. julij 2008|work=Billboard|publisher=Nielsen Business Media, Inc|accessdate=20. december 2009}}</ref><ref name="billboard">{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/#/song/miley-cyrus/7-things/11483681|title=»7 Things« - Miley Cyrus|work=Billboard|publisher=Nielsen Business Media, Inc|accessdate=20. december 2009}}</ref> Pesem »7 Things« je dosegla tudi štirinajsto mesto na zdaj že ukinjeni lestvici ''Billboard'' [[Pop 100]].<ref name="allmusiccharts">{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/artist/hannah-montana-p827976|title=Allmusic {{{Hannah Montana > Charts & Awards > Billboard Singles}}}|work=Allmusic|publisher=Macrovision Corporation|accessdate=20. december 2009}}</ref> V [[Kanada|Kanadi]] se je pesem uvrstila na štirideseto mesto ob koncu tedna 5. julija leta 2008 in nazadnje dosegla trinajsto mesto ob koncu tedna 26. julija leta.<ref name="acharts" /><ref name="billboard" /> Pesem »7 Things« je dosegla velik uspeh tudi v Avstraliji in na [[Nova Zelandija|Novi Zelandiji]]. Pesem se je uvrstila na glasbeno lestvico [[Australian Singles Chart]], kjer je najprej zasedla triinosemdeseto mesto 17. avgusta leta 2008.<ref name="aus">{{navedi splet|url=http://australian-charts.com/showitem.asp?interpret=Miley+Cyrus&titel=7+Things&cat=s|title=Miley-Cyrus - »7 Things« (pesem)|work=Australian-charts.com|publisher=[[Australian Recording Industry Association]]|accessdate=20. december 2009}}</ref> Po petih tednih se je pesem »7 Things« na lestvici uvrstila najvišje, in sicer na deseto mesto lestvice.<ref name="aus" /> Pesem je prejela zlato certifikacijo s strani organizacije [[Australian Recording Industry Association]] (ARIA) za 35.000 prodanih kopij.<ref name="auscerti">{{navedi splet |url=http://www.aria.com.au/pages/httpwww.aria.com.aupageshttpwww.aria.com.aupagesARIACharts-Accreditations-2008Singles.htm|title=Glasbena lestvica ARIA Charts – Akreditacije – Singli leta 2008|accessdate=20. december 2009|work=ARIA.com.au|publisher=Australian Recording Industry Association}}</ref> Pesem »7 Things« se je uvrstila na sedemindvajseto mesto glasbene lestvice [[New Zealand Singles Chart]] 17. avgusta 2008 in, po osmih tednih na lestvici, nazadnje napredovala na štiriindvajseto mesto.<ref name="nz">{{navedi splet|url=http://charts.org.nz/showitem.asp?interpret=Miley+Cyrus&titel=7+Things&cat=s|title=Miley Cyrus - »7 Things« (pesem)|work=Charts.org.nz|publisher=[[Recording Industry Association of New Zealand]]|accessdate=20. december 2009|archivedate=2008-10-27|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081027161551/http://charts.org.nz/showitem.asp?interpret=Miley+Cyrus&titel=7+Things&cat=s|url-status=dead}}</ref> Pesem »7 Things« je bila tudi prva pesem Miley Cyrus, ki se je uvrstila na azijsko glasbeno lestvico: ob koncu tedna 27. septembra 2008 je namreč dosegla enainosemdeseto mesto na glasbeni lestvici [[Japan Hot 100]];<ref name="acharts" /> zatem je ob koncu tedna 17. oktobra tistega leta dosegla deveto in nazadnje, 24. oktobra 2008, osmo mesto.<ref>{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/#/charts/japan-hot-100?chartDate=2008-10-17|title=Japan Hot 100|work=[[Billboard (magazine)|Billboard]]|publisher=[[Nielsen Business Media, Inc]]|accessdate=20. december 2009}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/#/charts/japan-hot-100?chartDate=2008-10-24|title=Glasbena lestvica Japan Hot 100|work=Billboard|publisher=Nielsen Business Media, Inc|accessdate=20. december 2009}}</ref> Na glasbeni lestvici [[UK Singles Chart]] ([[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]) se je pesem »7 Things« uvrstila na sedeminosemdeseto mesto in sicer ob koncu tedna 13. septembra 2008, nato pa se 13. decembra tistega leta povzpela na petindvajseto mesto.<ref name="uk">{{navedi splet|url=http://www.chartstats.com/songinfo.php?id=33996|title=Lestvica se prične - Miley Cyrus - »7 Things«|publisher=[[The Official Charts Company]]|work=ChartStats.com|accessdate=20. december 2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080917172308/http://www.chartstats.com/songinfo.php?id=33996|archivedate=2008-09-17|url-status=live}}</ref> Kasneje je pesem zasedla šestindvajseto mesto na lestvici.<ref name="acharts" /> V srednji [[Evropa|Evropi]] je pesem zasedla štiriinštirideseto mesto na lestvici [[Eurochart Hot 100 Singles]] ter štirinajsto mesto na lestvici v [[Avstrija|Avstriji]].<ref name="billboard" /><ref name="austria">{{navedi splet|url=http://austriancharts.at/showitem.asp?interpret=Miley+Cyrus&titel=7+Things&cat=s|title=Miley Cyrus - »7 Things« (pesem)|work=Austriancharts.at|publisher=[[Ö3 Austria Top 40]]|accessdate=20. december 2009|language=de}}</ref> Pesem »7 Things« se je 19. avgusta 2008 uvrstila na osmo mesto lestvice [[Norwegian Singles Chart]].<ref name="norway">{{navedi splet|url=http://norwegiancharts.com/showitem.asp?interpret=Miley+Cyrus&titel=7+Things&cat=s|title=Miley Cyrus - »7 Things« (pesem)|work=Norwegiancharts.com|publisher=[[VG-lista]]|accessdate=20. december 2009}}</ref> Podoben komercialni uspeh je pesem uživala tudi v preostalem delu Evrope; uvrstila se je med prvih štirideset pesmi na lestvicah v [[Belgija|Belgiji]] (Flandrija in Valonija), [[Švica|Švici]] in [[Nemčija|Nemčiji]].<ref name="norway" /> == Videospot == Miley Cyrus je povabila [[Brett Ratner|Bretta Ratnerja]], režiserja [[videospot]]a za pesem »7 Things,« na njen dom, da bi mu povedala, koliko ji pomeni ta pesem in o čem zares govori.<ref name="7video">{{navedi splet|url=http://www.mtv.com/news/articles/1593775/20080828/cyrus__miley.jhtml|title=»7 Things«, pesem Miley Cyrus govori o Nicku Jonasu, režiser Brett Ratner Seemingly Reveals|work=[[MTV News]]|publisher=[[Viacom]]|accessdate=21. december 2009|date=29. avgust 2008|first=Jocelyn|last=Vena|archive-date=2009-12-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20091227190831/http://www.mtv.com/news/articles/1593775/20080828/cyrus__miley.jhtml|url-status=dead}}</ref> Potem, ko sta šla čez mnoge različne ideje, sta se odločila, da bo videospot za pesem »preprost z belim ozadjem.«<ref name="onair" /> Miley Cyrus je dejala, da ne ona ne Brett Ratner nista želela, da bi bil »celoten videospot samo o [njej]«, saj mora sporočilo pesmi ostati univerzalno; »skoraj vsako dekle v Ameriki bi lahko trdilo, da sovraži svojega trenutnega ali bivšega fanta,« je povedala Miley Cyrus.<ref name="onair" /> Rezultat tega je bilo to, da se je v videospotu pojavilo mnogo najstniških deklet, vključno z igralkami, kot so [[Nicola Peltz]], [[Liana Liberato]] in [[Maiara Walsh]].<ref name="onair" /><ref>{{cite journal |year=2008 |title=Video Vixen! |journal=Life Story |pages=33–34}}</ref> Med obdobjem načrtovanja videospota je Miley Cyrus Brettu Ratnerju pokazala predmete, ki jih je podaril njen bivši fant, kot so fotografije in njegove umazane nogavice, ki jih je shranila pod svojo posteljo.<ref name="7video" /> Odločila sta se, da bosta v videospot vključila tudi nekatere izmed teh predmetov kot rekvizite. Za primer, ogrlica, ki jo Miley Cyrus nosi v videospotu, je bila last njenega bivšega fanta kot medicinski listek, ki jo je prejel, ker ima [[sladkorna bolezen|sladkorno bolezen]].<ref name="7video" /> Videospot so snemali 30. maja 2008 v [[Los Angeles]]u, [[Kalifornija]]. Nepričakovano so mnoga dekleta med snemanjem videospota pričela jokati; Miley Cyrus je to pripisovala čustvom, ki so prisotna v pesmi.<ref name="onair" /> Bretta Ratnerja je bil očaran nad nagonom in sposobnostjo Miley Cyrus, da poveže čustvena vprašanja z »zabavo ob istem času.«<ref name="people" /> Brett Ratner jo je primerjal z [[Madonna (glasbenik)|Madonna]], povedal pa je tudi: »Lahko se druži z drugimi in se smejati, nato pa pred njo postaviš kamero in si misliš: 'Ojoj!'«<ref name="7video" /> Zaradi čustvenosti je bilo za režiserja zelo težko posneti videospot.<ref name="7video" /> Povedal je: »To je bil najtežji videospot, kar sem jih kdaj snemal, ker je bil vsak trenutek enkraten. Vsak trenutek, ko se je pojavila na zaslonu, je bila osupljiva. Na njej je nekaj posebnega, nekaj neverjetnega. Ko dobi kamero in to je tisto, kar naredi videospot enkraten.«<ref name="7video" /> Miley Cyrus je komentirala, da se ji je videospot zdel »bolj odkrit kot pesem,« in da je v videospotu »pela [...] za tisto posebno osebo«.<ref name="onair" /> Videospot se je zaključil z zaključnimi posnetki obraza Miley Cyrus, ko je štela za spremljevalno glasbeno skupino. Za nekaj trenutkov so njen obraz nadomestili z drugimi dekleti, ki so v rokah nosile plišaste živalice. Nato se ponovno pojavi Miley Cyrus z ogrlico in oblečeno v večbarvno školjkasto obleko, ki jo je oblikovala organizacija [[Sass & Bide]],<ref>{{navedi splet|url=http://www.perthnow.com.au/entertainment/perth-confidential/miley-cyrus-wants-sass-and-bide-harlequin-frock-for-new-video/story-e6frg30l-1111117199292|title=Miley Cyrus si želi obleko Sass and Bide in Harlekinovo bluzo za svoj novi videospot |date=14. avgust 2008|work=[[The Daily Telegraph]]|publisher=[[Telegraph Media Group]]|accessdate=12 marec 2010}}</ref> črne čevlje [[Chuck Taylor All-Stars]] in nogavice. Njena valovita pričeska je ohlapno padala pred njena ramena. Ko Miley Cyrus nadaljuje s petjem, jo nadomestijo še druga dekleta s plišastimi medvedki, plišastimi živalicami, snežnimi kroglami in ljubezenskimi pismi. Ko pesem pristopi do svojega zaključka, Miley Cyrus in dekleta začnejo poskakovati in plesati. Miley Cyrus nadaljuje s petjem in v rokah drži belo vrtnico in dekleta začnejo brisati sporočila svojih fantov z mobitelov. Na neki točki, Miley Cyrus pokaže fotografijo svojega fanta s črnimi kodrastimi lasmi, njegov obraz pa prekriva del papirja. Miley Cyrus na koncu pošlje poljub h kameri, z ustnicami oblikuje besede »Ljubim te« in se obrne stran. === Sprejem videospota === Videospot se je prvič predvajal 28. junija 2008 na kanalu [[American Broadcasting Company|ABC]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.tvguide.com/news/Disney-Announces-Lineup-12365.aspx|title=Disney potrdi vrsto za noro poletno glasbo|work=[[TV Guide]]|publisher=OpenGate Capital|date=13. junij 2008|accessdate=21. december 2009}}</ref> Videospot je postal najbolje gledan posnetek, povezan z glasbo na [[YouTube]]u,<ref>{{navedi splet|url=http://www.musicweek.com/story.asp?sectioncode=1&storycode=1039613&c=1|title=Ameriški videi preko spleta dosežejo le 14% procentov |first=Eamonn|last=Forde|date=13. januar 2010|work=[[Music Week]]|publisher=[[United Business Media]]|accessdate=12. marec 2010}}</ref> dokler ga spomladi leta 2010 ni presenetil videospot za pesem »[[Bad Romance]]« [[Lady GaGa]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.vancouversun.com/technology/most+popular+YouTube+videos+time/2774643/story.html|title=5 najpopularnejših posnetkov na YouTubeu vseh časov|date=7. april 2010|work=[[Vancouver Sun]]|publisher=[[CanWest Global Communications Corp.]]|accessdate=8. april 2010|archive-date=2010-04-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20100409064153/http://www.vancouversun.com/technology/most%2Bpopular%2BYouTube%2Bvideos%2Btime/2774643/story.html|url-status=dead}}</ref> Todd Martens iz revije ''[[The Los Angeles Times]]'' je bil razočaran nad posebnimi učinki videospota in produkcijsko vrednosti, kjer je dodal, da je vse skupaj izgledalo kot »če bi bil posnet z eno samo kamero na stativu v garaži z eno žarnico.«<ref name="latimes">{{navedi splet|url=http://latimesblogs.latimes.com/extendedplay/2008/06/miley-cyrus-7-t.html|publisher=[[Tribune Company]]|work=[[The Los Angeles Times]]|accessdate=21. december 2009|first=Todd|last=Martens|title=»7 Things« od Miley Cyrus: Je čas zato, da jo vzamemo resno?|date=29. junij 2008}}</ref> Kakorkoli že, pohvalil jo je za to, kako »prikazuje Mileyjine univerzalne pritožbe«.<ref name="latimes" /> Henry Freeland iz revije ''Paste'' je napisal: »Miley Cyrus si sem in tja nadane lasuljo za kamero, ko se njen obraz bori z gravitacijo in komaj zmaga.«<ref name="paste">{{navedi splet|url=http://www.pastemagazine.com/blogs/ctrl-v/2009/03/on-miley-cyrus-7-things-10-things-i-hate-about-you.html|work=[[Paste (magazine)|Paste]]|publisher=Paste Media Group LLC|accessdate=21. december 2009|date=11. marec 2009|title=»7 Things« od Miley Cyrus proti ''10 stvari, zakaj te sovražim''|first=Henry|last=Freeland|archive-date=2010-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20100124045706/http://www.pastemagazine.com/blogs/ctrl-v/2009/03/on-miley-cyrus-7-things-10-things-i-hate-about-you.html|url-status=dead}}</ref> Pop-kulturni novinar iz [[MTV]]-ja je videospot opisal kot »videospot, ki so ga odobrili starši in [[The Walt Disney Company|Disney]].«<ref name="buzz">{{navedi splet|url=http://buzzworthy.mtv.com/2008/06/30/new-video-miley-cyrus-7-things/|title=Nov videospot: Miely Cyrus - »7 Things«|work=[[MTV]]|publisher=Viacom|accessdate=21. december 2009|date=30. junij 2009|author=Pop Cultured|archive-date=2010-02-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20100212030450/http://buzzworthy.mtv.com/2008/06/30/new-video-miley-cyrus-7-things/|url-status=dead}}</ref> Ocena se je nadaljevala z rahlo jezo, kjer je Miley Cyrus primerjal z »polito verzijo mlajše sestre [[Avril Lavigne]] in psevdo-uporniškim likom [[Lindsay Lohan]] v filmu ''[[Odštekani petek (film, 2003)|Odštekani petek]]'' — minus črta pod očmi.«<ref name="buzz" /> Leigh Holmwood iz revije ''[[The Guardian]]'' je komentiral: »Mileyjin novi videospot me spominja, grozljivo, na mlajšo [[Britney Spears|Britney]].«<ref>{{navedi splet|url=http://www.guardian.co.uk/media/pda/2008/jul/04/guardianviralvideochart70|title=Video klepetalnica ''Guardian Viral''|work=[[The Guardian]]|publisher=[[Guardian Media Group]]|accessdate=21. december 2009|date=4. junij 2008|author=Holmwood, Leigh}}</ref> Molly Lambert iz revije ''New York Times'' je Miley Cyrus označil za »karizmatični center« videospota ter napisal: »Ko izstopata Nickova ogrlica in slika njiju skupaj, se ona zdi tako osvetoljuba in sramotno ranljiva, kot . . . petnajstletnica, ki prvič trpi zaradi zlomljenega srca po resni zvezi, pravzaprav.«<ref name="lambert" /> Videospot je prejel nominacijo za nagrado [[MTV Video Music Award]] v kategoriji za »najboljšega novega ustvarjalca« na podelitvi nagrade leta 2008, vendar je nagrado v tej kategoriji nazadnje prejela glasbena skupina [[Tokio Hotel]] za videospot njihove pesmi »[[Übers Ende der Welt|Ready, Set, Go!]]«.<ref>{{navedi splet|url=http://www.mtv.com/ontv/vma/2008/|work=[[2008 MTV Video Music Awards]]|publisher=[[MTV Video Music Awards]]|accessdate=21. december 2009|title=MTV Video Music Awards leta 2008 - Zmagovalci|archive-date=2009-12-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20091214094318/http://www.mtv.com/ontv/vma/2008/|url-status=dead}}</ref> Na podelitvi nagrade leta 2009 je videospot prejel nominacijo za nagrado [[MTV Video Music Award]] v kategoriji za »najboljše urejanje«, vendar jo je nazadnje prejela [[Beyoncé Knowles]] z videospotom za pesem »[[Single Ladies (Put a Ring on It)]].«<ref>{{navedi splet|url=http://www.mtv.com/ontv/vma/2009/winners.jhtml|work=[[MTV Video Music Awards]] leta 2009|publisher=[[MTV Video Music Awards]]|accessdate=21. december 2009|title=2009 MTV Video Music Awards - Zmagovalci|archive-date=2010-04-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20100426161948/http://www.mtv.com/ontv/vma/2009/winners.jhtml|url-status=dead}}</ref> == Nastopi v živo == [[Slika:Start all over on wonder world.jpg|thumb|right|180px|Miley Cyrus nastopa s pesmijo »7 Things« na turneji [[Wonder World Tour]].]] Miley Cyrus je 17. maja 2008 v živo nastopila s pesmijo »7 Things« na prireditvi [[Zootopia]] leta 2008, poletnem koncertu radijske postaje [[WHTZ|Z100]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.rollingstone.com/music/news/14367/76670?method=method.fetch.album&title=To+The+Sea&artist=Jack+Johnson&page=1&pagesize=1|title=Jonas Brothers, novi otroci v bloku, Miley Cyrus si prisluži krike oboževalcev na prireditvi Zootopia|work=[[Rolling Stone]]|publisher=[[Jann Wenner]]|first=Erica|last=Futterman|date=19. maj 2008|accessdate=27. september 2009}}</ref> Kasneje tistega poletja, je pesem promovirala na koncertu na prostem, ki sta ga producirali oddaji ''[[Good Morning America]]''<ref name="gma">{{navedi splet|url=http://abcnews.go.com/GMA/SummerConcert/Story?id=5404016&page=1|title=Miley je pripravljena za »preboj« po napaki na VF-ju |first=Olivia|last=Sterns|date=22. julij 2008|accessdate=27. september 2009|work=[[ABC News]]|publisher=The Walt Disney Company}}</ref> in ''[[Today (NBC program)|The Today Show]]''<ref>{{navedi splet|url=http://www.accesshollywood.com/video_279699|title=Miley Cyrus nastopa s pesmijo »7 Things« na oddaji ''Today Show'' (25. julij 2008)|work=Access Hollywood|publisher=NBC Universal Television Distribution|date=25. julij 2008|accessdate=17. junij 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20081230174545/http://www.accesshollywood.com/video_279699|archive-date=2008-12-30|url-status=dead}}</ref> ter med gostenjem podelitve nagrad [[Teen Choice Awards]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.mtv.com/news/articles/1592066/20080804/cyrus__miley.jhtml|first=Chris|last=Harris|work=MTV News|publisher=Viacom|accessdate=22. december 2009|date=4. avgust 2009|title=Miley Cyrus, Jonas Brothers, Chris Brown in ''Opravljivka'' prejmejo veliko nagrad na podelitvi nagrad Teen Choice Awards|archive-date=2010-06-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20100605131815/http://www.mtv.com/news/articles/1592066/20080804/cyrus__miley.jhtml|url-status=dead}}</ref> Miley Cyrus je s promocijo pesmi »7 Things« v [[Evropa|Evropi]] pričela jeseni leta 2008, ko je začela nastopati na [[Velika Britanija|britanskem]] kanalu [[GMTV]], [[Francija|francoskem]] kanalu ''Le Grand Journal'' in britanskem pevskem tekmovanju ''[[The X Factor (UK)|The X Factor]]'' ter na mnogih drugih priredivah.<ref>{{navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/7756442.stm|work=BBC Online|publisher=BBC|accessdate=22. december 2009|title=Britney bo nastopila na oddaji ''X Factor'' |date=29. november 2009}}</ref> S pesmijo je dvakrat nastopila na prireditvi ''[[FNMTV]]''; enkrat 1. avgusta leta 2008<ref>{{navedi splet|url=http://latimesblogs.latimes.com/soundboard/2008/08/fntmv-miley-cyr.html|title=FNMTV: Miley Cyrus nastopi; se uvrsti na lestvico, ves čas nizko, David Banner|work=The Los Angeles Times|publisher=Tribune Comapny|date=1. avgust 2008|accessdate=27. september 2009|first=Margaret|last=Wappler}}</ref> ter kasneje ponovno na [[novoletni večer]] leta 2008 s [[Pete Wentz|Peteom Wentzom]].<ref name="fnmtv">{{navedi splet|url=http://www.mtv.com/news/articles/1601653/20081219/cyrus__miley.jhtml|title=Miley Cyrus bo pomagala začeti oddaji ''FNMTV'' konec leta 2008 -- iz spalnice velikega oboževalca!|date=17. december 2008|accessdate=27. september 2009|publisher=Viacom|work=MTV News|archive-date=2010-04-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20100426025206/http://www.mtv.com/news/articles/1601653/20081219/cyrus__miley.jhtml|url-status=dead}}</ref> Miley Cyrus je s pesmijo »7 Things« skupaj še z mnogimi drugimi svojimi pesmimi 24. aprila 2009 nastopila na prireditvi [[Apple Store]] v [[London]]u. Ti nastopi so bili posneti in ekskluzivno prodani preko britanske trgovine [[iTunes Store]] kot [[EP]], imenovan ''iTunes Live from London''.<ref name="livefromlondon">{{navedi splet|url=http://itunes.apple.com/WebObjects/MZStore.woa/wa/viewAlbum?i=316595910&id=316595900&s=143444&uo=4|title=''iTunes: Live from London''|work=[[iTunes Store]] v Veliki Britaniji|publisher=[[Apple Inc.|Apple Inc]]|accessdate=7. november 2009|archive-url=https://web.archive.org/web/20250628185740/https://itunes.apple.com/WebObjects/MZStore.woa/wa/viewAlbum%3Fi%3D316595910%26id%3D316595900%26s%3D143444%26uo%3D4|archive-date=2025-06-28|url-status=dead}}</ref> 7. junija leta 2009 je Miley Cyrus s pesmijo nastopila na dvajseti obletnici prireditve A Time for Heroes Celebrity Carnival, karnevala na prostem, ki ga je podpirala organizacija [[Elizabeth Glaser Pediatric AIDS Foundation]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.instyle.com/instyle/parties/party/0,,20283773_20631203,00.html|title=Miley Cyrus - A Time for Heroes Celebrity Carnival|date=8. junij 2009|accessdate=5. december 2009|work=[[InStyle]]|publisher=[[IPC Media]]|archive-date=2009-06-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20090612023324/http://www.instyle.com/instyle/parties/party/0%2C%2C20283773_20631203%2C00.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.seventeen.com/fun-stuff/17-buzz/miley-performs-at-aids-benefit|title=Miley zažiga na prireditvi v boju proti AIDS-u v Los Angelesu!|work=[[Seventeen (magazine)|Seventeen]]|publisher=[[Hearst Corporation]]|accessdate=22. december 2009|date=10. junij 2009}}</ref> Pesem »7 Things« je bila vključena tudi na seznam pesmi, ki jih je Miley Cyrus izvedla na svoji prvi samostojni svetovni turneji, [[Wonder World Tour]]; Miley Cyrus je s pesmijo nastopila, oblečen v črno usnje, usklajenim s srebrnim rožnim vencem, med tem ko se je na projekciji v ozadju predvajala scena [[požar]]a.<ref name="wwt2">{{navedi splet |last=Thompsen|first=Melinda M.|title=Ocena: Miley Cyrus zažiga v Rose Gardenu ko prične s turnejo v Portlandu |work=[[The Oregonian]]|publisher=[[Advance Publications]]|date=15. september 2009|url=http://www.oregonlive.com/music/index.ssf/2009/09/review_miley_cyrus_rocks_the_r.html|accessdate=22. december 2009|archiveurl=http://webcache.googleusercontent.com/search?q=cache:b73ZvTjz_tEJ:www.oregonlive.com/music/index.ssf/2009/09/review_miley_cyrus_rocks_the_r.html+%227+Things%22+%22leather%22+%22wonder+world%22&cd=14&hl=en&ct=clnk&gl=us&client=firefox-a|archivedate=11. januar 2010}}</ref> Melinda M. Thompsen iz revije ''[[The Oregonian]]'' je napisala, da je ji nastop s pesmijo »7 Things« na koncertu 14. septembra v [[Portland, Oregon|Portlandu]], [[Oregon]] v areni [[Rose Garden (arena)|Rose Garden Arena]] »pokazal, kakšno moč ima lahko njen glas in vpliv, ki ga ima lahko sporočilo njene pesmi.«<ref name="wwt2" /> Nastop s pesmijo na koncertu 22. septembra v Los Angelesu, Kalifornija v centru [[Staples Center]] je Lael Loewenstein iz revije ''[[Variety (revija)|Variety]]'' označil za »agresivno športnega,« Mikael Wood iz revije ''[[The Los Angeles Times]]'' pa za »najstniško-rockerski dragulj« in »izspostavek hitrejšemu ritmu.«<ref name="variety">{{navedi splet|url=http://www.variety.com/review/VE1117941205.html?categoryid=34&cs=1|title=Ocena koncerta: Miley Cyrus|date=23. september 2009|accessdate=22. december 2009|first=Lael|last=Loewenstein|work=[[Variety (magazine)|Variety]]|publisher=[[Reed Business Information]]}}</ref><ref name="lalive">{{navedi splet|url=http://latimesblogs.latimes.com/music_blog/2009/09/live-review-miley-cyrus-wonder-world-concert-at-staples-center.html|title=Ocena v živo: Koncert v sklopu turneje ''Wonder World'' Miley Cyrus v centru Staples Center|date=23. september 2009|accessdate=22. december 2009|work=[[The Los Angeles Times]]|first=Mikael|last=Wood|publisher=[[Tribune Company]]}}</ref> Kasneje je Miley Cyrus s pesmijo nastopila na koncertih v sklopu prireditve [[Rock in Rio#Rock in Rio Lisboa & Madrid (2010)|Rock in Rio]] v [[Lizbona|Lizboni]], [[Portugalska]] in [[Madrid]]u, [[Španija]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.dailymail.co.uk/tvshowbiz/article-1282550/Miley-Cyrus-struts-stage-VERY-racy-costume.html|title=O, Miley! Disneyjeva zvezdnica skaka po odru v ZELO živahnem kostumu |date=30. maj 2010|work=[[Daily Mail]]|publisher=[[Daily Mail and General Trust]]|accessdate=30. maj 2010}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/news/miley-cyrus-to-play-rock-in-rio-madrid-1004065510.story#/news/miley-cyrus-to-play-rock-in-rio-madrid-1004065510.story|title= Miley Cyrus bo nastopila na prireditvi Rock In Rio v Madridu |first=Howell|last=Llewellyn|date=5. februar 2010|work=Billboard|publisher=Nielsen Business Media, Inc|accessdate=8. junij 2010}}</ref> == Seznam verzij == {{col-begin}} {{col-2}} * '''Ameriška digitalna verzija''' # »7 Things« <small>(verzija z albuma)</small> – 3:33 * '''Ameriški / Evropski 2-delni CD Singl''' # »7 Things« <small>(verzija z albuma)</small> – 3:33 # »7 Things« <small>(instrumentalna verzija)</small> – 3:36 * '''Evropski 2-delni CD Singl / Digitalno / JP CD Singl''' # »7 Things« <small>(verzija z albuma)</small> – 3:33 # »[[See You Again]]« <small>(remix Rock Mafia)</small> – 3:42 {{col-2}} * '''Ameriški / Britanski / Evropski 2-delni CD Single'''<ref>[http://eil.com/shop/moreinfo.asp?catalogid=451902 eil.com]</ref> # »7 Things« <small>(verzija z albuma)</small> – 3:33 # »See You Again« <small>(radijska verzija Wideboys)</small> – 3:42 * '''Evropski Remix Maxi-CD Singl''' # »7 Things« <small>(klubski remix [[Bimbo Jones]])</small> – 6:33 # »7 Things« <small>(dubski remix Bimbo Jones)</small> – # »7 Things« <small>(radijska verzija Bimbo Jones)</small> – 2:58 # »7 Things« <small>(radijska verzija)</small> – 3:24 {{col-end}} == Dosežki == {{col-begin}} {{col-2}} {|class="wikitable sortable" !align="center"|Lestvica (2008) !align="center"|Dosežek |- |align="left"|[[ARIA Charts|Australian Singles Chart]]<ref name="aus" /> |align="center"|10 |- |align="left"|[[Ö3 Austria Top 40|Austrian Singles Chart]]<ref name="austria" /> |align="center"|14 |- |align="left"|[[Ultratop 50|Belgian Singles Chart]] (Flandrija)<ref>{{navedi splet|url=http://www.ultratop.be/nl/showitem.asp?interpret=Miley+Cyrus&titel=7+Things&cat=s|title=Miley Cyrus - »7 Things« (Nummer)|work=Ultratop.be/nl|publisher=[[Ultratop]]|accessdate=20. december 2009|language=nl}}</ref> |align="center"|22 |- |align="left"|[[Ultratop 40|Belgian Singles Chart]] (Valonija)<ref>{{navedi splet|url=http://www.ultratop.be/fr/showitem.asp?interpret=Miley+Cyrus&titel=7+Things&cat=s|title=Miley Cyrus - »7 Things« (Chanson)|work=Ultratop.be/fr|publisher=Ultratop|accessdate=20. december 2009|language=fr}}</ref> |align="center"|22 |- |[[Canadian Hot 100]]<ref name="billboard" /> |align="center"|13 |- |[[International Federation of the Phonographic Industry|Czech Airplay Singles Chart]]<ref>{{navedi splet|url=http://www.ifpicr.cz/hitparada/index.php?a=titul&hitparada=2&titul=146409&sec=e337563674dd2925898148eb6dc6de51|title=»7 Things« - Radio Top100 Oficiální|work=IFPIcr.cz|publisher=[[International Federation of the Phonographic Industry]]|accessdate=3. julij 2010}}</ref> |align="center"|11 |- |align="left"|[[Mega Single Top 100|Dutch Mega Single Top 100]]<ref>{{navedi splet|url=http://dutchcharts.nl/showitem.asp?interpret=Miley+Cyrus&titel=7+Things&cat=s|title=Miley Cyrus - »7 Things« (Nummer)|work=Dutchcharts.nl|publisher=[[MegaCharts]]|accessdate=20. december 2009|language=nl}}</ref> |align="center"|80 |- |align="left"|[[Eurochart Hot 100 Singles]]<ref name="billboard" /> |align="center"|44 |- |[[Media Control Charts|German Singles Chart]]<ref name="acharts" /> |align="center"|17 |- |align="left"|[[Irish Singles Chart]]<ref name="acharts" /> |align="center"|26 |- |align="left"|[[Japan Hot 100]]<ref name="billboard" /> |align="center"|8 |- |align="left"|[[RIANZ|New Zealand Singles Chart]]<ref name="nz" /> |align="center"|24 |- |align="left"|[[VG-lista|Norwegian Singles Chart]]<ref name="norway" /> |align="center"|8 |- |align="left"|[[Swiss Music Charts|Swiss Singles Chart]]<ref>{{navedi splet|url=http://hitparade.ch/showitem.asp?interpret=Miley+Cyrus&titel=7+Things&cat=s|title=Miley Cyrus - »7 Things« (Song)|work=Hitparade.ch|publisher=[[Swiss Music Charts]]|accessdate=20. december 2009|language=de}}</ref> |align="center"|35 |- |[[UK Singles Chart]]<ref name="uk" /> |align="center"|25 |- |align="left"| U.S. [[Billboard Hot 100|''Billboard'' Hot 100]]<ref name="billboard" /> |align="center"|9 |- |align="left"| U.S. [[Pop 100|''Billboard'' Pop 100]]<ref name="allmusiccharts" /> |align="center"|14 |- |} {{col-2}} === Dosežki ob koncu leta === {|class="wikitable sortable" !Lestvica (2008) !Dosežek |- |Australian Singles Chart<ref>{{navedi splet|url=http://www.aria.com.au/pages/aria-charts-end-of-year-charts-top-100-singles-2008.htm|title=Glasbena lestvica ARIA - Glasbena lestvica ob koncu leta - Najboljših 100 singlov 2008|accessdate=13. marec 2010|work=ARIA.com.au|publisher=Australian Recording Industry Association}}</ref> |align="center"|50 |- |[[Canadian Hot 100]]<ref>{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/#/charts-year-end/canadian-hot-100?year=2008|work=Billboard|publisher=Nielsen Business Media, Inc|accessdate=12. marec 2010|title=Najboljše leta 2008 - Kanadskih najboljših 100 pesmi}}</ref> |align="center"|72 |- | [[UK Singles Chart]]<ref>{{navedi splet|url=http://www.ukchartsplus.co.uk/ChartsPlusYE2008.pdf|title=Britanska lasbena lestvica ob koncu leta 2008|publisher=The Official Charts Company|work=[[ChartsPlus]]|pages=5|accessdate=14. junij 2010|format=PDF}}</ref> |align="center"|170 |- |U.S. [[Top Hot 100 Hits of 2008|''Billboard'' Hot 100]]<ref>{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/#/charts-year-end/hot-100-songs?year=2008|work=Billboard|publisher=Nielsen Business Media, Inc|accessdate=12. marec 2010|title=Najboljše pesmi iz leta 2008 - Najboljših 100 pesmi}}</ref> |align="center"|92 |- |} {{col-end}} == Literatura == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.youtube.com/watch?v=Hr0Wv5DJhuk&feature=channel Videospot za pesem »7 Things«] na [[YouTube]]u (objavila založba [[Hollywood Records]]) {{Singli Miley Cyrus}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Pesmi Miley Cyrus]] [[Kategorija:Singli leta 2008]] i4bhy5ztg5p731flwaofsslgpd0oma7 0 267115 6775131 6597539 2026-11-05T10:57:44Z TadejM 738 --archive.today 6775131 wikitext text/x-wiki {{Refimprove}} {{lektura|razlog=slaba slovnica in pravopis|datum=maj 2012}} {{Infobox Weapon |name= Castle Bravo |image= [[Image:Castle Bravo Blast.jpg|250px]] |caption= Castle Bravo - [[jedrska goba]]. |origin= [[Združene države Amerike|ZDA]] |type= <!-- WD --> |is_explosive= da |used_by= ZDA |wars= Hladna vojna |designer= Edward Teller |design_date= 24 februar 1954 (GMT) |manufacturer= <!-- WD --> |unit_cost= |production_date= |number= 1 |variants= |spec_label= |weight= 23,500 lb |length= 179.5 in. |diameter= 53.9 in. |yield= 15 - 22 [[megaton]] }} '''Castle Bravo''' je bila [[vojaška operacija|operacija]], med katero so [[Združene države Amerike|ZDA]] prvič testirali [[vodikova bomba|termonuklearno vodikovo bombo]]. Test so opravili 1. marca 1954, pri [[Bikini (atol)|atolu Bikini]] na [[Maršalovi otoki|Maršalovih otokih]]. Neposredna posledica eksplozije je bil [[jedrski dež]], ki je zastrupil otočane, ki so se po detonaciji vrnili na otok. Zastrupili so se tudi člani posadke japonske ribiške ladje [[Lucky Dragon No. 5]], kar je sprožilo mednarodno vprašanje o varnosti izvajanja jedrskih poizkusov. Za bombo je bilo uporabljeno [[litij]]-[[devterij]]evo gorivo za [[nuklearna reakcija|nuklearno reakcijo]] kot tudi [[kriogen]]ska, devterij–[[tritij]]eva tekočina, ki je bila uporabljena kot gorivo za jedrsko reakcijo. Bomba [[Ivy Mike]], ki je bila 16. jedrska bomba, je predstavljala prvi preizkus [[vodikova bomba|vodikove bombe]] ameriških oboroženih sil. [[Sovjetska zveza]] je že prej uporabila litijev devterij v [[Sloika]] (znano kot ''[[Alarm Clock]]'' v ZDA) leta 1953. To ni bila prava vodikova bomba; reakcija je sprostila samo 15-20% svojega donosa, večinoma dobljen s pospešenih reakcij [[fuzija|fuzije]]. Njen donos je bil omejen na 400 kiloton in ni bila prava jedrska bomba. [[Teller-Ulam]]ov model je imel v osnovi veliko večji donos 10,4MT, vendar je večino tega prišlo od cepitev.: 77% celotnega donosa je prišlo iz hitre cepitve naravnega [[uran]]a. Castle Bravo je imel najboljši izid vseh jedrskih testiranj vojske ZDA, 15MT, čeprav je zopet znaten delež prišel iz cepitev urana. V modelu Teller-Ulam faze cepitve in fuzije nastanejo fizično ločeno. Castle Bravo je bila najmočnejša ameriška jedrska bomba, kadarkoli detonirana s strani ZDA. Z močjo 15 megaton je močno presegla predvideno moč 4-6 megaton. V kombinaciji z drugimi dejavniki je bila najbolj significirano-radiološka naprava v zgodovini ZDA. Merjeno v [[kilotona]]h je bila Castle Bravo 1200-krat močnejša od bomb, odvrženih na Hirošimo in Nagasaki v času druge svetovne vojne. Največja jedrska eksplozija kadakoli pa je bila detonirana v Sovjetski zvezi 7 let kasneje. [[Carska bomba]] je imela moč 50 megaton. Pomembni so še test 219 (24,2 MT) in še dva 20-MT testa Sovjetske zveze iz leta 1962, ki so bili izvedeni na [[Otočje|otočju]] [[Nova dežela]]. ==Model in namen naprave== [[Image:Castle Bravo (black and white).jpg|thumb|left|150px|Operacija Castle Bravo.]] Bomba je imela enako osnovno konfiguracijo kot Ivy Mike, z razliko drugačnega fuzijskega goriva. Ta konfiguracija je bila uporabljena tudi zaradi primerjave zasnove, saj so uporabili [[aluminij]] in ne jeklo kot pri Ivy Miku. Znotraj valjastega primera je bil manjši cilinder iz litij-fuzijskega goriva na sekundarni strani, na primarni strani pa je bila [[Jedrsko orožje|atomska bomba]]; slednja je bila uporabljena za ustvarjanje pogojev, potrebnih za zagon fuzijske reakcije. Po sredini sekundarne strani so bile nameščene valjaste palice plutonija, ki so prižgale fuzijsko reakcijo. Okoli tega sklopa je bil naravni uran za spreminjanje prostora, med zaščitne in sodno oblikovana sevanja kanala za vodenja [[Rentgenski žarki|X-žarki]] iz primarnega na sekundar. Funkcija X-žarka je bila stiskanje sekundarja, kar povečuje [[gostoro|gostoto]] in temperaturo devterija na raven, potrebno za ohranitev termonuklrearne reakcije in stiskanje vmesnika za vžig. Naprava v obliki valja je tehtala 10.7 t in je visoka 4.56 m, široka pa 1.37 m; zgrajena je bila na umetnem otoku Namu Island znotraj atola Bikini. [[Image:Castle Bravo Shrimp device.jpg|thumb|right|Naprava ''Shrimp'']] Do eksplozije je prišlo ob 06:45 1. marca po lokalnem času (18:45 28. februar GMT). Ko je Bravo eksplodiral, se je oblikovala jedrska goba, ki je dosegal višino približno 7.000 m. Ta ognjena krogla je bila videna tudi na atolu [[Kwajalein]], oddaljenem več kot 450&nbsp;km stran. Eksplozija je pustila krater velikosti 2.000 m v širino in 75 m v globino. [[Oblak]] v obliki gobe je v eni minuti dosegel višino 14.000 m in s širino 11.000 m, nato pa je dosegel višino 40.000 m in ustvaril oblak premera 100.000 m v manj kot desetih minutah, ki se je širil s hitrostjo 100&nbsp;m/s (360&nbsp;km/h). Eksplozija je označila več kot enajst tisoč kvadratnih kilometrov okoliškega [[Tihi ocean|Tihega oceana]], vključno z nekaj okoliškimi otoki. ===Vzrok za ogromno moč=== Moč 15 megaton je bila 2,5-krat večja od pričakovane. Vzrok za višjo moč je bila v teoretični napaki pri oblikovalcih v [[Los Alamos, Nova Mehika|Los Alamosu]]. Menili so, da bi bil reaktiven saizotop mo litiiju, izotop za lititop, ki je predstavljal 6ij vseb litijaine, pa la domnevali, da ne bo reagiral. Bilo je pričakovati, da bi izotop litij-6 absorbiral nevtrone iz cepljenega plutonija in oddajal alfa delce ter tritij v procesu, ki bi se potem pomešal z devterijem in povečal moč na predviden način. Vendar pa, ko se litij-7 izotopov obstreljuje z nevtroni, da ujame nevtron in razpade v obliki alfa delcev, tritij jedro ter zavzame nevtrone. To pomeni, da je bila proizvedena več tritija kot je bilo pričakovano ter še dodatno zlitje tritija z devterijem. Poleg nastajanja tritija, se dodatni nevtroni sprostijo iz litija-7, katerih razkroj proizvaja večji tok nevtronov. To je povzročilo večje cepljenje urana in večjo moč. ===Radioaktivne posledice=== [[Image:Bravo fallout2.png|right|thumb|300px|Usedanje ''Bravo'' plume in širjenje nevarnih ravni sevanja na površini več kot 100 milj (160km) dolžine.]] Cepitve reakcije naravnega [[uran]]a so bile kar umazane, saj so proizvajale velike količine radioaktivnega prahu. To, v kombinaciji z zelo večjim od pričakovanega donosa in velikim premikom vetra, so pokazale številne, zelo resne posledice. V de-uvrščen film "Operatio Castle", delovna skupina generalnega poveljnika Clarksona prikazuje diagram, ki kaže, da je bil vetrni premik še vedno v območju "spremenljivih padavin", čeprav komaj. Odločitev za bombni ogenj Bravo pod prevladujočimi vetrovi je izdelal Alvin C. Graves (1912-1966), strokovni direktor operacije Gradu. Graves je imel skupni nadzor nad streljanjem orožja, ki je bil večji od nadzora vojaškega poveljnika gradu. Graves je sam prejel izpostavljenost 400 röntgenov v nesreči Los Alamos 1946 leta, njegov osebni prijatelj Louis Slotin pa je umrl. Graves dobi na voljo test imenovan Ivy "Mike" iz 1952 leta, ki obravnava zadnje trenutke padavinskih odločitev. Pripovedovalec (filmski igralec [[Reed Hadley]]), je posnet na krovu ladje za nadzor v tem filmu, ki prikazuje zaključno konferenco. [[Hadley]] poudarja, da 20000 ljudi živi v potencialnem področju radioaktivnega prahu. Znanstvenik sprašuje nadzorni plošči, če je mogoče test prekiniti. Odgovor je ja, vendar bi uničila vse svoje priprave na ustanovitev časovno merilnih instrumentov na tekmi proti Rusom. Mike radioaktivni prah je bil ustrezno obležen severno od naseljenega območja, v testu Bravo 1954 leta pa je bilo veliko strižnega vetra in ta veter, kateri je pihal proti severu, je na dan pred preiskusom stalno menjal smer proti vzhodu. Radioaktivne padavine so bile razširjene po naseljenem območju [[Rongalap]] in [[Rongerik]] atolu, katero so z zakasnjenostjo evakuirali. Posledično so mnogi domačini Marshallovega otoka utrpeli škodo zaradi prirojenih okvar in zato prejeli nadomestila iz Ameriške zvezne vlade. Medicinski študij, ki se imenuje [[Projekt 4.1]], je preučeval učinke učinke radioaktivnega prahu na Otočane. Usedanje prašnih delcev se je širilo proti vzhodu, vendar pa, ko so padavine pristale v vodi, so jih morski tokovi širili v različnih smereh. Japonska ribiška ladja ''Daigo Fukurya Maru'' je prišla v neposreden stik s škodljivimi padavinami, ki so povzročili, da je večji del posadke zbolel, eden od članov posadke pa je tudi umrl. To je povzročilo razburjenje japonske vlade glede sevanja, še posebej zaradi tega, ker so bili japonski državljani še enkrat prizadeti zaradi ameriškega jedrskega orožja. Uradna izjava ZDA je bila, da rastoča moč atomske bombe ne spremlja enakovredno rast radioaktivnega sevanja. Japonski znanstveniki, ki so zbirali podatke iz evidenc ribiških plovil, se s tem niso strinjali. Sir Joseph Rotblat, ki je delal v bolnišnici St Bartholomew v Londonu, je demonstracijsko pokazal, da je imela bomba tri faze in je dokazal, da cepitvena faza na koncu eksplozije poveča količino radioaktivnosti za vsaj tisočkrat. Rotblatov članek je bil objavljen v medijih in protesti na Japonskem so dosegli takšno raven, da so diplomatski odnosi ta incident kot drugo Hirošimo. Kljub temu, da sta japonska in ameriška vlada hitro dosegli politično rešitev (dva milijona ameriških dolarjev za odškodnino glede ribolova in vsaka živeča žrtev je prejela dva milijona jenov). Prav tako je bilo dogovorjeno, da žrtve ne bodo dobile statusa [[Hibakusha]]. Nepričakovane padavine in sevanje je vplivalo tudi na veliko plovil in osebja, ki so sodelovali pri preizkusu. Eden od uglednih znanstvenikov je kasneje povedal, da je bil na ladji oddaljeni 48 kilometrov od eksplozije, pri čemer je ladja prejela rentgenskeo sevanje; šestnajst članov posadke letalonosilke ''[[USS Bairoko]]'' je prejelo tako imenovane beta žarke in pri njih se je pokazala povečana stopnja obolelosti za rakom. Radioaktivna konteminacija je vplivala tudi na veliko preizkusnih objektov, zgrajenih na drugih otokih v okolici atola Bikini. Širjenje in usedanje radioaktivnih snovi je bilo zaznano še v Avstraliji, Indiji, Japonskem in celo v Združenih Državah Amerike in nekaterih delih Evrope. Čeprav je bila organizacija mišljena kot tajni test, je operacija Castle Bravo hitro postala mednarodni incident, zaradi česar so pozivali k prepovedi testiranj termonuklearnih naprav. Poleg tega so bile nepričakovano močno poškodovane številne trajne stavbe na kontrolni strani otoka daleč stran od atola. Posledično je [[Nevil Shute]] napisal roman ''[[Na plaži]]'', ki je vznemiril javnost in sprožil tako ozaveščenost javnosti kot tudi strah. Roman govori o vojni, ki sprosti toliko radioaktivnih padavin, da vse življenje na severni polobli izgine medtem, ko južno poloblo čaka podobna usoda. Ameriška revija ''Consumer Reports'' je opozorila na kontaminacijo mleka z radioaktivnim izotopom tako imenovanega [[stroncij]]a-90, ki je prav tako zaskrbel javnost. Padavine so vplivale tudi na otočane, ki so predhodno naseljevali atol in so se čez nekaj časa tja vrnili. Pozneje je bilo ugotovljeno, da je radioaktivni celzij prisoten v lokalnem pridelanem kokosovem mleku, saj rastline in drevesa absorbirajo kalij kot del običajnega biološkega procesa, zlahka pa absorbirajo tudi radioaktivni cezij, če je prisoten, saj gre za isto skupino v periodnem sistemu. Otočani, ki so uživali kontaminirano kokosovo mleko, so imeli v telesih prisotne nenormalno visoke koncentracije cezija, zaradi česar so jih nato morali evakuirati iz atola. ==Kasnejše naprave== Naprava, imenovana ''Shrimp'', je postala osnova za bombo z imenom Mk-21; vse skupaj so izdelali 275 takih bomb. Bomba Mk-21 tehta 6800 kilogramov in meri v dolžino 3,8 metra in 56 centimetrov v širino 1,4 metra. Bomba z 4 megatonsko močjo je bila v izdelavi med julijem 1956 in letom 1957; tega leta so jo preoblikovali v Mk-36. ==Glej tudi== * [[Jedrsko orožje]] ==Literatura== {{sklici}} {{Refbegin}} * Gerard DeGroot, ''The Bomb: A Life'' (London: Jonathan Cape, 2004) ISBN 0-224-06232-8 * Chuck Hansen, ''U. S. Nuclear Weapons: The Secret History'' (Arlington: AeroFax, 1988) * [[Richard Rhodes]], ''Dark Sun: The Making of the Hydrogen Bomb'' (New York: Simon and Schuster, 1995) * Holly M. Barker, ''Bravo for the Marshallese: Regaining control in a Post-Nuclear, Post Colonial World'' (Belmont, CA: Wadsworth, 2004) * [http://www.rmiembassyus.org/Nuclear%20Issues.htm Republic of the Marshall Islands Embassy website] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160424042410/http://www.rmiembassyus.org/Nuclear%20Issues.htm |date=2016-04-24 }} * {{cite journal | title = Historical events associated with fallout from Bravo Shot&nbsp;— Operation Castle and 25 Y of medical findings | author1 = Cronkite E.P. |author2=Conard R.A. |author3=Bond V.P. | journal = Health Physics | year = 1997 | volume = 73 | issue = 1 | pages = 176–186 | url = http://www.health-physics.com/pt/re/healthphys/abstract.00004032-199707000-00014.htm | doi = 10.1097/00004032-199707000-00014 | pmid = 9199227 }} {{Refend}} ==Zunanje povezave== * Video of the [http://www.sonicbomb.com/modules.php?name=Content&pa=showpage&pid=61 '''Castle Bravo''']{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} shot at [http://www.sonicbomb.com sonicbomb.com] * [http://www.archive.org/details/CastleCommandersReport1954 Downloadable/Streamable Declassified Film: Operation Castle Commanders Report, at the Internet Archive] *[http://www.archive.org/details/MilitaryEffectsStudiesonOperationCastle1954 Downloadable/Streamable Declassified Film: Military Effects Studies Operation Castle, at the Internet Archive] * [http://nuclearweaponarchive.org/Usa/Tests/Castle.html Operation Castle] * [http://news.bbc.co.uk/onthisday/hi/dates/stories/march/1/newsid_2781000/2781419.stm US tests hydrogen bomb in Bikini] ([[BBC News]]) * [http://www.sonicbomb.com/modules.php?name=News&file=article&sid=104 First-person article about conducting the test] * [http://video.google.co.uk/videoplay?docid=-5251367183171614419 Compilation Video of Operation Castle shots] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120217174346/http://video.google.co.uk/videoplay?docid=-5251367183171614419 |date=2012-02-17 }} on google video {{Coord|11|41|50|N|165|16|19|E|type:landmark|display=title}} [[Kategorija:Vojaške operacije hladne vojne]] [[Kategorija:Jedrski poligoni]] [[Kategorija:Leto 1954]] l0tep3ctudxhprjawks87rajhhdssnw 0 270255 6774969 6745739 2026-11-04T23:36:09Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6774969 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Zora Janžekovič|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=Zora Janžekovič leta 1968|alma_mater=[[Medicinska fakulteta v Zagrebu]]|employer=[[Univerzitetni klinični center Maribor]]|known_for=kirurškem zdravljenju opeklin|nationality=Slovenka|occupation=<!-- WD -->|residence=[[Maribor]], [[Slovenija]]|years_active=1947-1984}} '''Zora Janžekovič''', [[Slovenci|slovenska]] [[kirurg]]inja, [[primarij]]ka in [[Profesor|univerzitetna profesorica]], * [[30. september]] [[1918]], [[Slovenska Bistrica]], † [[17. marec]] [[2015]], [[Radenci]]. Zora Janžekovič je svetovno znana kot [[pionir]]ka na področju kirurškega [[Zdravljenje|zdravljenja]] [[Opeklina|opeklin]] z lastno izvirno metodo imenovano zgodnja tangencialna ekscizija opekline.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/8374697/janzekovic-zora|title=Termania - Slovenski medicinski slovar - Janžekovič, Zora|accessdate=2018-01-20|website=www.termania.net}}</ref> Omenjena metoda je danes splošno sprejeta in priznana, njeni dosežki pa so omenjeni v veliki večni sodobnih učbenikih [[Kirurgija|kirurgije]] po svetu.<ref name=":0" /> == Otroštvo in izobraževanje == Zora Janžekovič se je rodila kot druga od štirih otrok v [[Slovenska Bistrica|Slovenski Bistrici]], kjer je zaključila osnovno in meščansko šolo. Šolanje je nadaljevala na realni gimnaziji v [[Maribor]]u, kamor se je preselila celotna družina. Leta 1938 se je vpisala na [[Medicinska fakulteta v Zagrebu|Medicinsko fakulteto v Zagrebu]], vendar je študij prekinila zaradi [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. V letih od 1943 do 1945 je kot študentka medicine službovala v bolnišnici v Varaždinu. Po vojni je študij dokončala in za doktorja medicine promovirala leta 1947.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.xn--tajerci-pqb.si/osebe/jan%C5%BEekovi%C4%8D-zora/4/|title=JANŽEKOVIČ Zora|accessdate=2018-01-20|website=www.xn--tajerci-pqb.si|last=Qualitas|archive-date=2018-01-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20180121071213/http://www.xn--tajerci-pqb.si/osebe/jan%C5%BEekovi%C4%8D-zora/4/|url-status=dead}}</ref> Specializacijo iz [[Plastična kirurgija|plastične kirurgije]] je končala leta 1957 v [[Beograd|Beogradu.]] == Delo == Takoj po diplomi se je v septembru 1947 leta zaposlila v Splošni bolnišnici, danes [[Univerzitetni klinični center Maribor|Univerzitetnem kliničnem centru Maribor]], kjer je ostala vse do upokojitve leta 1984. Leta 1955 je prevzela vodenje novoustanovljenega Odseka za plastično kirurgijo z izjemno omejenim kadrom in finančnimi sredstvi ter se takoj usmerila v kirurško zdravljenje [[Opeklina|opeklin]]. Februarja 1961 je pričela zdraviti opekline po novi doktrini, z revolucionarno metodo z zgodnjim tangencialnim odstranjevanjem odmrle [[Koža|kože]] v prvih štirih dneh po nastanku opekline in takojšnjim kritjem razgaljenih površin s prostimi krožnimi presadki. Po dveh letih zdravljenja s to metodo je bilo zdravljeno dovolj pacientov, da je lahko metodo predstavljala širši strokovni javnosti. Izsledki so kazali da je možnost preživetja huje opečenih bistveno večja, čas zdravljenja krajši, posledice po končanem zdravljenju pa manjše.<ref name=":1">{{Navedi novice|url=https://issuu.com/gooya/docs/intern_isis_05-16/65|title=Glasilo Zdravniške zbornice Slovenija Maj 2016, številka 5|newspaper=Issuu|accessdate=2018-01-20|language=en|archive-date=2024-10-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20241021120042/https://issuu.com/gooya/docs/intern_isis_05-16/65|url-status=dead}}</ref> Metoda je bila dokončno sprejeta leta 1968, ko je v Mariboru potekal kongres plastičnih in maksilofacialnih kirurgov ter po objavi članka v reviji [[Journal of Trauma]] leta 1970.<ref>{{Navedi revijo|url=https://journals.lww.com/jtrauma/Citation/1970/12000/A_NEW_CONCEPT_IN_THE_EARLY_EXCISION_AND_IMMEDIATE.1.aspx|title=A NEW CONCEPT IN THE EARLY EXCISION AND IMMEDIATE GRAFTING OF BURNS|last=Janžekovic|first=Zora|date=December 1970|journal=Journal of Trauma and Acute Care Surgery|issue=12|volume=10|pages=1103|issn=2163-0755}}</ref> Njena metoda zdravljenja je rešila tisočih in predstavlja izjemen doprinos h kirurški terapiji opeklin.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.burnsjournal.com/article/S0305-4179(15)00141-2/pdf|title=Obituary Zora Janžekovič (September 30, 1918–March 17, 2015)|date=2015|accessdate=|website=burns 41 (2015) 1374|publisher=|last=Trop|first=Marija}}</ref> Svojo metodo zdravljenja je v tujini sprva predstavljala v [[Združene države Amerike|ZDA]] in [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]].<ref>{{Navedi novice|url=http://pediatric-house-calls.djmed.net/zora-janzekovic-burn-care/|title=Zora Janžekovič - Pediatric Burn Pioneer|date=2016-09-26|newspaper=Pediatric House Calls|accessdate=2018-01-20|language=en-US|archive-date=2018-01-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20180121071511/http://pediatric-house-calls.djmed.net/zora-janzekovic-burn-care/|url-status=dead}}</ref> Maribor pa je postal za več kot desetletje svetovni center zdravljenja opeklin. Na izobraževanje k njej so prihajali najeminentnejši svetovni strokovnjaki s področja plastične, rekonstrukcijske kirurgije in opeklin.<ref>{{Navedi splet|url=https://maribor-pohorje.si/zora-janzekovic.aspx|title=Zora Janžekovič|accessdate=2018-01-20|website=maribor-pohorje.si|last=Pohorje|first=Zavod za turizem Maribor -|language=sl-SI|archive-url=https://web.archive.org/web/20180121125818/https://maribor-pohorje.si/zora-janzekovic.aspx|archive-date=2018-01-21|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.ecpb.info/index.php?id=1|title=European Club for Paediatric Burns|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=|archive-date=2018-01-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20180122001012/http://www.ecpb.info/index.php?id=1|url-status=dead}}</ref> Skupaj je tako v Mariboru od leta 1965 do 1986 Oddelek za plastično kirurgijo obiskalo 237 takrat najeminentnejših kirurgov iz celega sveta,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ukc-mb.si/oddelki-sluzbe-enote/klinika-za-kirurgijo/oddelek-za-plasticno-in-rekonstruktivno-kirurgijo/predstavitev-oddelka/|title=Predstavitev oddelka |accessdate=2018-01-21|publisher=Oddelek za plastično in rekonstruktivno kirurgijo UKC Maribor|language=sl|archive-date=2017-08-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20170818215128/http://www.ukc-mb.si/oddelki-sluzbe-enote/klinika-za-kirurgijo/oddelek-za-plasticno-in-rekonstruktivno-kirurgijo/predstavitev-oddelka/|url-status=dead}}</ref> Janžekovičeva pa je o zdravljenju opeklin predavala v več državah sveta.<ref name=":1" /> Za svoje strokovno in znanstveno-raziskovalno delo je leta 1967 prejela naziv [[primarij]], leta 1978 pa je bila izvoljena v naziv [[Profesor|izrednega profesorja]] za področje [[Kirurgija|kirurgije]] na [[Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani|Medicinski fakulteti]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani.]]<ref>{{Navedi splet|url=http://www.ktvslb.com/datoteke-upload/Informator%20%C5%A1t.2%20april%202015(4M).pdf|title=Informator - Glasilo občine Slovenska Bistrica, Leto 5, številka 2|date=april 2015|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=|archive-date=2015-05-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20150529060934/http://www.ktvslb.com/datoteke-upload/Informator%20%C5%A1t.2%20april%202015(4M).pdf|url-status=dead}}</ref> == Priznanja == Leta 2000 je prejela [[častni znak svobode Republike Slovenije]] z naslednjo utemeljitvijo: »za dolgoletno nesebično in požrtvovalno zdravniško delo«<ref>{{Navedi splet |url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/dokumentiweb/53ACF6D8ACD7179FC12573CC004AF359?OpenDocument |title=Up-rs.si - Seznam vseh odlikovancev od leta 1992 do decembra 2007 |accessdate=2011-01-21 |archive-date=2008-01-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080118174625/http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/dokumentiweb/53ACF6D8ACD7179FC12573CC004AF359?OpenDocument |url-status=dead }}</ref>, leta 2004 pa še [[Seznam nosilcev reda za zasluge Republike Slovenije|zlati red za zasluge Republike Slovenije]] z obrazložitvijoː »za življenjsko delo v medicini, poseben prispevek k razvoju sodobne metode zdravljenja opeklin in mednarodnemu uveljavljanju slovenske medicinske znanosti«.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Seznam-vseh-odlikovancev-od-leta-1992-do-decembra-2012?OpenDocument|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Seznam vseh odlikovancev od leta 1992 do decembra 2012|accessdate=2018-01-20|website=www.up-rs.si}}</ref> Leta 1999 je prejela naziv [[Seznam častnih občanov Mestne občine Maribor|častne občanke Mestne občine Maribor]]<ref>{{Navedi splet|url=http://www.maribor.si/povezava.aspx?pid=13|title=Mestna občina Maribor|accessdate=2018-01-20|website=www.maribor.si|archive-date=2018-01-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20180121071430/http://www.maribor.si/povezava.aspx?pid=13|url-status=dead}}</ref> in občine Slovenska Bistrica. [[Univerza v Mariboru]] pa ji je leta 1996 podelila naslov častna doktorica.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.um.si/univerza/medijsko-sredisce/novice/Strani/novice.aspx?p=1124|title=UM Novice|accessdate=2018-01-20|website=www.um.si|language=sl-SI|archive-date=2018-01-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20180121000007/https://www.um.si/univerza/medijsko-sredisce/novice/Strani/novice.aspx?p=1124|url-status=dead}}</ref> Za svoje raziskovalno in inovativno delo je dobila več odlikovanj, med drugim leta 1974 v [[Cincinnati|Cincinnatiju]] odličje Everett Idris Evansa, spominsko odličje [[Ameriško opeklinsko združenje|Ameriškega opeklinskega združenja]] (ABA), leta 2011 pa še priznanje ABA za življenjsko delo. Po Zori Janžekovič je bila poimenovana nagrada Evropskega kluba za otroške opekline "Zlata britev", katere prva dobitnica je.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.ecpb.info/index.php?id=20|title=Zora Janžekovič Prize|accessdate=2018-01-20 |language=en-EN |publisher= European Club for Paediatric Burns |archive-date=2018-01-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20180120235941/http://www.ecpb.info/index.php?id=20 |url-status=dead}}</ref> Posthumno jo je leta 2017 uredništvo mednarodnega medicinskega portala ''[[Medscape]]'' uvrstilo na svoj seznam 25 najvplivnejših zdravnikov 20. stoletja.<ref>{{navedi splet |url=https://www.medscape.com/slideshow/2017-influential-physicians-6009095?src=soc_tw_170928_mscpedt_news_onc_oncologists#3 |title=The 25 Most Influential Physicians in the Past Century |last=Rourke |first=Steven |date=2017-09-25 |work=Medscape |accessdate=2020-07-04}}</ref> == Sklici in opombe == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Seznam prejemnikov častnega znaka svobode Republike Slovenije]] {{CastniZnakSvobodeSLO}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Janžekovič, Zora}} [[Kategorija:Slovenski kirurgi]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Častni občani Mestne občine Maribor]] [[Kategorija:Mariborčani]] [[Kategorija:Mariborski zdravniki]] [[Kategorija:Diplomiranci Medicinske fakultete v Zagrebu]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] j0mae5wzif7k41qi2gunwcydmvto185 0 270317 6774759 6711404 2026-11-04T12:19:04Z ~2026-45085-22 264465 6774759 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Rajko Šugman''', [[Slovenci|slovenski]] [[šport]]ni [[pedagogika|pedagog]] in [[organizator športa]], * [[29. marec]] [[1935]], [[Gorišnica]] pri [[Ptuj]]u, † [[10. julij]] [[2026]].<ref>{{Navedi splet |title=Rajko ŠUGMAN |url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/rajko-sugman/ |access-date=2026-11-04 |website=Obrazi slovenskih pokrajin |language=sl-SI}}</ref> Bil je redni profesor na [[Fakulteta za šport v Ljubljani|Fakulteti za šport]] v pokoju in zaslužni profesor [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]. Bil je brat dramskega igralca [[Zlatko Šugman|Zlatka Šugmana]]. == Šolanje == Po maturi na Učiteljišču v [[Maribor]]u (1954) in končani Visoki šoli za telesno kulturo v [[Ljubljana|Ljubljani]] je nadaljeval študij na [[Pravna fakulteta v Ljubljani|Pravni fakulteti v Ljubljani]] (nedokončani študij); doktoriral je na [[Kineziološka fakulteta v Zagrebu|Fakulteti za telesno kulturo v Zagrebu]]. Izpopolnjeval se je na Inštitutu za telesno kulturo v [[Moskva|Moskvi]] in Leningradu (danes [[Sankt Peterburg]]), na Fakulteti za telesno vzgojo in šport [[Karlova univerza v Pragi|Karlove Univerze v Pragi]], na [[Dunaj]]u kot [[Knafljeva ustanova|Knafljev štipendist]] in v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]] (štipendija [[British Council]]). == Zaposlitev == Zaposlen je bil na Obrtno izobraževalnem centru kovinskih in elektro-tehničnih strok, Okrajni zvezi za telesno kulturo, Šolskem centru za telesno vzgojo, Republiškem sekretariata za prosveto in kulturo (kot pomočnik), Telesnokulturni skupnosti Slovenije in od 1978 dalje na [[Fakulteta za šport v Ljubljani|Fakulteti za šport]], kjer je bil habilitiran za področje Organizacije-menedžmenta športa (kasneje [[Kineziologija|kineziologije]] v športu). == Funkcije v slovenskem športu == Bil je podpredsednik Okrajne zveze za telesno kulturo [[Ljubljana]], predsednik [[Gimnastična zveza Slovenije|Gimnastične zveze Slovenije]], predsednik IO TKS [[Slovenija|Slovenije]], predsednik Skupnosti jugoslovanskih fakultet za telesno kulturo, član Komiteja ICSSPE »Šport in prosti čas«, član Komiteja za raziskovalno delo (CDSR) pri Komiteju za razvoj športa [[Svet Evrope|Sveta Evrope]] v [[Strasbourg]]u, član predsedstva ZTKO Slovenije in Jugoslavije, predsednik Športne zveze Slovenije, član InO za ustanovitev [[Olimpijski komite Slovenije|Olimpijskega komiteja Slovenije]] in Slovenske olimpijske akademije ter osem let direktor slednje, dekan [[Fakulteta za šport v Ljubljani|Fakultete za šport]] in prorektor [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]. == Sodelovanje z domačimi in tujimi institucijami == Sodeloval je s Centrom za proučevanje sodelovanja dežel v razvoju oz. s [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteto za družbene vede]] (prej FSPN), [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|filozofsko]], [[Ekonomska fakulteta v Ljubljani|ekonomsko]], [[Fakulteta za upravo v Ljubljani|upravno]] in [[Biotehniška fakulteta v Ljubljani|biotehnično]] v Ljubljani, [[Ekonomsko-poslovna fakulteta v Mariboru|Ekonomsko-poslovno]] v [[Maribor]]u in Fakulteto za komercialne in poslovne vede v [[Celje|Celju]], z [[GEA College - Visoka šola za podjetništvo|Gea Collegom]], Studijem 3S (obe v Ljubljani), s Fakulteto za telesno vzgojo in šport [[Karlova univerza v Pragi|Karlove Univerze v Pragi]], s Fakulteto za telesno kulturo v [[Zagreb]]u in Fakulteto za telesno kulturo v [[Skopje|Skopju]], Visoko športno šolo v [[Köln]]u, Nacionalno športno akademijo v [[Sofija|Sofiji]] in drugimi. == Knjige in članki == Izdal je 24 strokovnih, literarnih in poljudnih del ter 16 učbenikov in 31 raziskav; objavljenih ima 40 referatov na konferencah v tujini in doma ter 202 znanstvenih in strokovnih člankov ter 108 strokovno poljudnih in drugih prispevkov; izdal je enot 40 strokovnih gradiv in izdelal 89 recenzij; v [[Vzajemni bibliografski sistem COBISS|Cobissu]] ima 530 zavedenih bibliografskih enot. Predaval je na mnogih fakultetah v Sloveniji in izven nje ter sodeloval na 62 (predvsem) mednarodnih znanstvenih kongresih, simpozijih in posvetovanjih. Uredil je 34 publikacij in bil od 1986 do 1999 glavni in odgovorni urednik revije ''Šport''. V zadnjem obdobju se je predvsem posvetil publicistični dejavnosti, povezanosti športa z gospodarstvom ter odnosom med športom in kulturo v najširšem pomenu besede. === Najpomembnejša dela === *SPORTS. Same aspects of past and future south-south cooperation in the field of sport (1987, skupaj s K. Petrovičem in D. Stajkovićem); *Mednarodno sodelovanje v športu (izhodišča, vsebina, organiziranost -1992); *The conditions and relationships between governmental and non – governmental Sports organizations in the European States (1993, skupaj z M. Žvanom in I. E. Bergantom); *Športna prireditev (1995), ISBN 961-6016-12-1; *[[Josip Primožič|Josip Primožič -Tošo]] (1996, skupaj z M. Rožmanom); *Od Aten do Atlante. 100 let olimpijskih iger. 100 vprašanj - 100 odgovorov (1996 - skupaj z drugimi avtorji); *Zgodovina svetovnega in slovenskega športa (1997), ISBN 961-6016-29-6; *Organiziranost športa doma in v svetu (1998), ISBN 961-6016-41-5; *Slovenski šport v mednarodnem prostoru po letu 1991 (1998); *Prelomno obdobje slovenskega športa 1988-1994 (1999), ISBN 961-6016-60-1 2; *[[Zlatko Šugman|Moj brat - njegovo življenje in ustvarjalnost]] (2002), ISBN 961-6152-14-9; *Tišina vročine (2005), ISBN 961-236-591-1; *Hura, igrajmo se v prostem času. Dediščina tradicionalnih ljudskih iger-sodobni šport (2005), ISBN 961-6548-00-X; ISBN 961-6016-39-3; *[[Drago Ulaga]] (2006), ISBN 86-11-17728-2; *[[Evgen Bergant (novinar)|Kuki - Evgen Bergant]] (2008), 978-961-01-0387-5); *Športni špasi (1995); *Šaljive športne prigode. Kapljica smeha iz zakladnice slovenskega športa (2010), ISBN 978-961-6181-69-3; *[[Branko Elsner|Branko Elsner – Brane]] (2011). ISBN 978-961-6181-75-4; *»Kristo, Kristo, Kristo…« Življenje, športna ustvarjalnost in delo univ. dipl. ing. [[Boris Kristančič|Borisa Kristančiča]] (2013). ISBN 978-961-269-993-6; *Olimpizem (2013). ISBN 978-961-6476-07-2, * Na krilih  atletike (skupaj z M. Račičem). 2013. ISBN 978-961-93570-0-2 . == Priznanja == Za svoje znanstveno, strokovno in organizacijsko delo je prejel mnogo priznanj. Najpomembnejša so: *[[Bloudkova nagrada]] (1985); *Zlata plaketa s svečano listino [[Univerza v Ljubljani|Univerze]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] (1988); *Zlata plaketa Športne zveze Slovenije (1996); *Najvišje priznanje [[Mednarodni olimpijski komite|Mednarodnega olimpijskega komiteja]] STATUO IOC za šport in izobraževanje za leto 1999; *Zlati medaljon - najvišje priznanje [[Fakulteta za šport v Ljubljani|Fakultete za šport]] (2001); *Zlata plaketa [[Olimpijski komite Slovenije|Olimpijskega komiteja Slovenije]]-Združenja športnih zvez (2001); *[[Častni znak svobode Republike Slovenije]] (2001); *[[Zaslužni profesor]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] (2005); *Nagrada glavnega mesta [[Ljubljana]] (2010); *Častna listina [[Olimpijski komite Slovenije|Olimpijskega komiteja Slovenije]] – Združenja športnih zvez (2012) Imel je tudi zlati znački ZŠD Branik Maribor in AŠZ Olimpija Ljubljana. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam prejemnikov častnega znaka svobode Republike Slovenije]] {{CastniZnakSvobodeSLO}} {{normativna kontrola}} {{sportnik-stub}} {{DEFAULTSORT:Šugman, Rajko}} [[Kategorija:Slovenski športni pedagogi]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Doktorirali na Univerzi v Zagrebu]] [[Kategorija:Predavatelji na Fakulteti za šport v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Žagarjevi nagrajenci]] gta27brvawr0s8kb42z7ug47h3ff4k6 0 287163 6774770 5932636 2026-11-04T12:51:17Z Engelbert 76895 pp 6774770 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Marie-François-Joseph Laffon |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–1940 |rank=[[Brigadni general (Francija)|Brigadni general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Marie-François-Joseph Laffon''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[27. julij]] [[1881]], † [[15. januar]] [[1959]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Laffon/Marie-Fran%C3%A7ois-Joseph/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Laffon, Marie-François-Joseph}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] eal7x3kxr2r1p4n180pxfoyu7b4y31r 0 287164 6775089 5927328 2026-11-05T09:42:01Z Engelbert 76895 pp 6775089 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Cyr-Auguste-Marie-Emile-Henri de Lafond |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears= |rank=[[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Cyr-Auguste-Marie-Emile-Henri de Lafond''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[1880]], † [[1964]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Lafond, Cyr-Auguste-Marie-Emile-Henri de}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] elrtfrdvsg46d6larr7ndmxthql2jdt 0 287165 6775092 5933574 2026-11-05T09:47:12Z Engelbert 76895 pp, koda za sklice 6775092 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Michel-Laurent-Marie-Joseph Lafont |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=1894–1939<br>1940 |rank=[[Korpusni general (Francija)|Korpusni general]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Michel-Laurent-Marie-Joseph Lafont''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[27. september]] [[1874]], † [[25. januar]] [[1961]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Lafont/Michel-Laurent-Marie-Joseph/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Lafont, Michel-Laurent-Marie-Joseph}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] q1nc33amlykxht33pe6eo9016e8j93h 6775093 6775092 2026-11-05T09:50:13Z Engelbert 76895 + 5 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6775093 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Michel-Laurent-Marie-Joseph Lafont |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=1894–1939<br>1940 |rank=[[Korpusni general (Francija)|Korpusni general]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Michel-Laurent-Marie-Joseph Lafont''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[27. september]] [[1874]], † [[25. januar]] [[1961]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Lafont/Michel-Laurent-Marie-Joseph/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Lafont, Michel-Laurent-Marie-Joseph}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1914–1918]] [[Kategorija:Nosilci reda krone Italije]] [[Kategorija:Diplomiranci École spéciale militaire de Saint-Cyr]] 8ljyqm0cm2ss89lbom6ufilzlni5pox 0 289583 6774817 6380448 2026-11-04T14:58:37Z ~2026-45085-22 264465 /* Znani nosilci priimka */ 6774817 wikitext text/x-wiki '''Hanžek''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 18 oseb. == Znani nosilci priimka == * [[Branko Hanžek]] (*1957), hrvaški fizik in zgodovinar znanosti * [[Hana Hanžek Turnšek]], slovenska biologinja *[[Janja Hanžek]] (1919-2007), hrvaška pevka sopranistka *[[Lavoslav Hanžek]] (1884-1942), hrvaški pravnik in politik *[[Matjaž Hanžek]] (*1949), slovenski pesnik, sociolog in politik *[[Polona Hanžek Novak]], bibliografka mladinskih pisateljev... *[[Zenon Hanžek]] (1909-1990), hrvaški matematik == Glej tudi == * priimke [[Hanž]], [[Hanžič]], [[Hanželić]] * priimek [[Hanžeković]] * priimek [[Hanževački]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Hanžek}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] o9huhe3dw5v1nsrb4va6ve6oddgbrb3 6774818 6774817 2026-11-04T15:01:15Z ~2026-45085-22 264465 /* Znani nosilci priimka */ 6774818 wikitext text/x-wiki '''Hanžek''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 18 oseb. == Znani nosilci priimka == * [[Branko Hanžek]] (*1957), hrvaški fizik in zgodovinar znanosti * [[Hana Hanžek Turnšek]], slovenska biologinja *[[Janja Hanžek]] (1919-2007), hrvaška pevka sopranistka *[[Lavoslav Hanžek]] (1884-1942), hrvaški pravnik in politik *[[Matjaž Hanžek]] (*1949), slovenski pesnik, sociolog in politik *[[Polona Hanžek Novak]], slovenska bibliografka (mladinskih pisateljev...) *[[Zenon Hanžek]] (1909-1990), hrvaški matematik == Glej tudi == * priimke [[Hanž]], [[Hanžič]], [[Hanželić]] * priimek [[Hanžeković]] * priimek [[Hanževački]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Hanžek}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] ne18x68gk1dugoc2knnbrcfdjsfoj1g 0 291176 6775005 6772231 2026-11-05T04:13:29Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 5 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6775005 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni singl | Name = ...Baby One More Time | Cover = Britney-Spears-Baby-One-More-Time-Single.png | Artist = [[Britney Spears]] | Album = [[...Baby One More Time]] | B-side = »Autumn Goodbye« | Released = 23. oktober 1998 | Format = [[Zgoščenka|CD]], [[gramofon|gramofonska plošča]] | Recorded = Marec 1998<br />Cheiron Studios<br /><small>([[Stockholm]], [[Švedska]]) | Genre = [[Dance-pop]], [[teen pop]] | Length = 3:30 | Label = [[Jive Records|Jive]] | Writer = Max Martin | Producer = Denniz Pop, Max Martin, Rami | Certification = | Last single = | This single = »'''...Baby One More Time'''«<br />(1998) | Next single = »[[Sometimes (pesem, Britney Spears)|Sometimes]]«<br />(1999) | Misc = }} »'''...Baby One More Time'''« je pesem ameriške glasbenice [[Britney Spears]]. Pesem je napisal in produciral Max Martin, poleg njega pa sta bila producenta pesmi tudi Denniz Pop in Rami. Izšel je preko debitantskega glasbenega albuma Britney Spears, ''[[...Baby One More Time]]'' (1999) in založbe [[Jive Records]]. Izšel je 23. oktobra 1998 kot njen debitantski singl in hkrati tudi prvi singl z albuma. [[Teen pop]] pesem govori o dekletu, ki po prekinitvi zveze to obžaluje in si želi, da bi bila zopet skupaj s svojim fantom. Pesem se začne, ko Britney Spears izreče za ta singl značilne besede: »Oh baby baby«, ki so jih kasneje uporabili tudi na njenih drugih singlih (»[[Oops!... I Did It Again (pesem)|Oops!... I Did It Again]]« iz leta 2000 in »[[If U Seek Amy]]« iz leta 2008). Pesem »...Baby One More Time« je prejela veliko hvale s strani mednarodnih glasbenih kritikov, ki so pesem večinoma obravnavali kot vrhunec celotnega albuma. Nominirana je bila za [[grammy]]ja v kategoriji za »najboljši ženski pop vokalni nastop«. Pesem »…Baby One More Time« je uživala tudi v velikem komercialnem uspehu, saj je zasedla prvo mesto na glasbenih lestvicah v vseh državah, kjer je izšla in do danes ostaja tudi najuspešnejši singl Britney Spears. V [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]] je postal najbolje prodajani singl leta 1999 in tudi eden izmed britanskih najbolje prodajanih singlov vseh časov, saj je tam prodal več kot devet milijonov kopij. Videospot za pesem »...Baby One More Time« je režiral Nigel Dick. V njem se Britney Spears pokaže kot šolarka iz katoliške šole, ki sanja o plesu in petju po šoli med opazovanjem svoje simpatije od daleč. Kasneje so podoben videospot posneli tudi za pesem »If U Seek Amy«, kjer je pevkina izmišljena hčerka oblečena v podobno šolsko uniformo, v svojih laseh pa ima rožnate trakove. Leta 2010 so videospot pesmi »...Baby One More Time« izglasovali za najvplivnejši videospot v zgodovini [[pop glasba|pop]] glasbe. Pesem »...Baby One More Time« so od izida izvedli na vsaki turneji Britney Spears. Na turneji [[...Baby One More Time Tour]] so jo izvedli na vsakem koncertu, na turneji [[Oops!... I Did It Again World Tour]] pa je pevka s pesmijo nastopila po plesnem uvodu, v katerem plesalci pokažejo svoje individualne gibe, medtem ko se na ekranu pojavijo njihova imena. Singl je bil vključen tudi v turnejo [[Dream Within a Dream Tour]], ki so jo organizirali leta 2001, za turnejo [[The Onyx Hotel Tour]] pa so jo prenovili tako, da je vsebovala več elementov [[jazz]]a in [[blues]]a. Britney Spears je z njo nastopila tudi na nekaterih koncertih v sklopu promocijske turneje v Hiši bluesa, imenovani [[The M+M's Tour]], na turneji [[The Circus Starring Britney Spears]] pa je pesem pridobila več elementov [[elektro]]nske glasbe. == Ozadje == Potem, ko je podpisala pogodbo z založbo Jive Records, je Britney Spears začela delati s številnimi producenti. Leta 1998 je odletela na [[Švedska|Švedsko]], kjer je sodelovala s producenti, kot so Max Martin, Rami, Denniz Pop in drugi.<ref name="rsintw">{{citeweb |url=http://www.rollingstone.com/artists/britneyspears/articles/story/5938512/cover_story_britney_spears |title=Zgodba z naslovnice: Britney Spears |date=april 1999 |publisher=[[Rolling Stone]]. Jann Wenner |accessdate=5. 3. 2011 |archive-date=2008-05-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080505011004/http://www.rollingstone.com/artists/britneyspears/articles/story/5938512/cover_story_britney_spears |url-status=dead |language=en}}</ref> Max Martin je njej in njenemu menedžerju pokazal pesem, ki so jo v originalu spisali za ameriško [[R&B]] [[glasbena skupina|glasbeno skupino]] [[TLC (glasbena skupina)|TLC]]; kakorkoli že, ko so jim pesem poslali, so jo člani te skupine takoj zavrnili. Britney Spears je kasneje trdila, da je bila ob poslušanju pesmi zelo vznemerjena, saj je vedela, da bo pesem postala velika uspešnica.<ref name="especial">{{Cite episode |title=Specijalka kanala E! Entertainment: Britney Spears |episodelink= |url=http://www.imdb.com/title/tt0427200/ |accessdate= |series= |serieslink= |credits=Ray W. Keziah |network=E! |station= |city= |airdate=14.3.2004 |began= |ended= |season= |seriesno= |number= |minutes=60 |time= |transcript= |transcripturl= |quote= |language=en }}</ref> »Mi iz založbe Jive smo si rekli: 'To je prekleto dobro,'« je razkril takratni uslužbenec založbe, Steven Lunt;<ref name=bubbling>{{navedi knjigo|last = Knopper|first = Steve|authorlink = |title = Appetit za samouničevanje: Spektakularni zlom glasbene industrije v digitalni dobi |url = https://archive.org/details/appetiteforselfd00knop|publisher = Simon and Schuste|year = 2009|isbn = 9781416552154 |page=[https://archive.org/details/appetiteforselfd00knop/page/92 93] |language=en}}</ref> kakorkoli že, ostali producenti pesmi so bili zaskrbljeni zaradi kitice »Udari me« (»Hit Me«), saj naj bi promovirala nasilje med partnerji, zaradi česar so pesem preimenovali v »...Baby One More Time«.<ref name="especial"/> Britney Spears je dejala, da vrstica »ne pomeni, da me udari fizično. [...] Pravzaprav pomeni, da mi pošlji znak. Mislim, da je nekoliko smešno, da so ljudje to vzeli tako dobesedno.«<ref name="rsintw"/> Britney Spears je pesem posnela marca 1998 v studijih Cheiron Studios v [[Stockholm]]u, Švedska. Pevka je razkrila, da ji »prvi dan v snemalnem studiju [pri snemanju pesmi] sploh ni šlo dobro, saj sem bila tako živčna. Zato sem šla ponoči ven in se malo zabavala. Naslednji dan sem bila sproščena in vse skupaj sem obvladala. Pri petju pesmi '… Baby One More Time' moraš biti sproščen.«<ref name="blender">{{cite journal|trans-title=500 največjih pesmi od tvojega rojstva|title=The 500 Greatest Songs Since You Were Born – Blender|work=[[Blender (revija)|Blender]]|publisher=Alpha Media Group|last=Staff|first=Blender|issn=1534-0554|language=en}}</ref> Pesem so producirali Denniz Pop, Max Martin in Rami, v studijih Cheiron Studios pa so posneli tudi Martinov remix. Thomas Lindberg je igral [[kitara|kitaro]], Johan Carlberg pa [[bas kitara|bas kitaro]]. Spremljevalne vokale so peli Britney Spears, Max Martin in Nana Hedin.<ref name=liner>Dodatki k albumu ''[[...Baby One More Time]]''. Jive Records (1999) {{ikona en}}</ref> Britney Spears je posnela tudi pesem, imenovano »Autumn Goodbye«, ki jo je napisal in produciral Eric Foster White, izšla pa je kot B-stran singla »...Baby One More Time.« Pesem so posneli leta 1997 v studijih 4MW East Studios v [[New Jersey]]ju.<ref name=liner2>Dodatki k albumu ''[[...Baby One More Time]]''. Jive Records (1998) {{ikona en}}</ref> == Sestava == Pesem »...Baby One More Time« je teen pop in dance-pop pesem, ki traja tri minute in trideset sekund. Pesem je napisana v [[e-mol]]u, vokali Britney Spears pa segajo od F₃ do C₅.<ref name="notes">{{navedi splet|url=http://www.musicnotes.com/sheetmusic/mtdVPE.asp?ppn=MN0027207|title=Britney Spears - »Baby One More Time« - Glasba |work=Music Notes|publisher=[[Alfred Music Publishing]]|accessdate=21. 11. 2009 }} {{ikona en}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://allmusic.com/album/baby-one-more-time-us-cd-single-r377377|title=»...Baby One More Time« (ameriški CD singl) - Britney Spears - AllMusic}} {{ikona en}}</ref> Začne se s tremi notami, zaigranimi na [[klavir]]ju, zaradi česar so pesem večkrat primerjali s pesmimi »[[We Will Rock You]]« (1977), »[[Start Me Up]]« (1981) in tematsko pesmijo [[film]]a ''[[Žrelo (film)|Žrelo]]'' (1975), saj naj bi vse »pritegnile pozornost v natanko eni sekundi.«<ref name="blender"/> Kot je bilo navedeno v članku revije ''Blender'' je pesem sestavljena iz »kitarskih kitic in elektrokaridografskih basov.«<ref name="blender"/> Besedilo pesmi govori o ljubezni. Britney Spears sama je dejala, da je to »[pesem], s katero se lahko poveže vsako dekle. Obžaluje. Želi ga nazaj.«<ref name="tsc">{{navedi splet | last=Vena | first=Jocelyn | date=2009-11-16 | title=Režiser videospota za prvo pesem Britney Spears, »... Baby One More Time«, se ozira nazaj | work=[[MTV]] | publisher=MTV Networks | url=http://www.mtv.com/news/articles/1626312/20091113/spears_britney.jhtml | accessdate=19. 10. 2009 | archive-date=2010-01-03 | archive-url=https://web.archive.org/web/20100103195708/http://www.mtv.com/news/articles/1626312/20091113/spears_britney.jhtml | url-status=dead }} {{ikona en}}</ref> Pesem je prepoznaven tudi po svoji uvodni kitici, »Oh baby baby«, ki jo je Britney Spears uporabila tudi pri singlih »[[Oops!... I Did It Again (pesem)|Oops!... I Did It Again]]« (2000) in »[[If U Seek Amy]]« (2008), ki ju je, tako kot pesem »...Baby One More Time«, napisal Max Martin. Pesem je v Združenih državah Amerike ob izidu obveljala za kontroverzno zaradi kitice »Še enkrat me udari, dragi« (»Hit me baby one more time«), saj naj bi namigovala na nasilje med partnerjema.<ref name="…Baby One More Time Album Review">{{Citeweb|first=Barry |last=Walters|url=http://www.rollingstone.com/music/albumreviews/baby-one-more-time-20030113|title=Glasbena ocena pesmi »...Baby One More Time« |work=[[Rolling Stone]]|publisher=Jann Wenner |date=januar 2003 |accessdate=2. 3. 2011 }} {{ikona en}}</ref> == Sprejem kritikov == Pesmi »... Baby One More Time« so kritiki podeljevali večinoma pozitivne ocene. Amanda Murray iz spletne strani Sputnikmusic jo je označila za »nedvomno najvišja točka tega albuma. Je dobro sestavljena, natančno urejena in mejam v glasu Britney Spears navkljub se lahko vpiše v pop zgodovino.« Dejala je tudi, da je bila pesem vrhunec [[pop glasba|pop]] glasbene zvrsti in dodala: »Ne dvomim, da se bo mnogo ljudi pesmi '...Baby One More Time' spominjalo kot eno izmed temeljev pop glasbe nasploh in je kandidatka za najboljši glasbeni prototip v preporodu popa v devetdesetih.«<ref name="spntk">{{citeweb|first=Amanda|last=Murray|url=http://www.sputnikmusic.com/review/5825/Britney-Spears-...Baby-One-More-Time/|title=Ocena albuma Britney Spears, ''…Baby One More Time'' |work=Sputnikmusic |publisher=Jeremy Ferwerda|accessdate=26. 3. 2006 }} {{ikona en}}</ref> Beth Johnson iz revije ''Entertainment Weekly'' je pesem označila za »sladko pop pesem s funkovskim pridihom«.<ref>{{citeweb |first=Beth |last=Johnson |url=http://www.ew.com/ew/article/0,,286184,00.html |title=...»Baby One More Time« (1998) |work=Entertainment Weekly |publisher=Time Warner |date=1998-12-18 |accessdate=2. 5. 2011 |archive-date=2014-02-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140222062802/http://www.ew.com/ew/article/0%2C%2C286184%2C00.html |url-status=dead |language=en}}</ref> Stephen Thomas Erlewine iz spletne strani Allmusic je pesem opisal kot »genijalno,«<ref>{{citeweb|first=Stephen Thomas |last=Erlewine. |url={{Allmusic|class=album|id=r384763/review|pure_url=yes}}|title=Ocena albuma ''…Baby One More Time'' |work=Allmusic|publisher=Rovi Corporation |accessdate=10. 11. 2009 }} {{ikona en}}</ref> medtem ko jo je Barry Walters iz revije ''[[Rolling Stone]]'' primerjal z začetnimi uspešnicami [[Samantha Fox|Samanthe Fox]], saj naj bi »efektivno [spremenila] bivšo deklico iz serije ''Klub Miki Miške'', ki se je rodila v majhnem mestecu Louisiana in odrasla v lepotičko.«<ref name="…Baby One More Time Album Review"/> Brian Raftery iz revije ''Blender'' je pesem označil za »popolnoma dobro, saj se drži pop glasbene zvrsti. [...] Do danes je bil teen-pop fantovski klub, vendar medtem ko so še vedno fantje mrmrali o zatreskanosti, je Spearsova že načrtovala zabavo v pižamah«.<ref name="blender"/> V oceni iz časopisa ''NME'' je bila pesem opisana kot »enkratna«, saj »so simfonije najstniških časov bolj jasne od vsega, kar je kdaj napisal Brian Wilson - resnično velika pop pesem, ki prekosi vse do zdajšnje čudaške grozote z Lolitami zaradi odklona njenih gorečih oboževalcev.«<ref name=nme>{{navedi splet|url=http://www.nme.com/reviews/britney-spears/2330|title=''...Baby One More Time'' - Ocena revije NME |publisher=New Musical Express |date=december 2004 |accessdate=2. 5. 2011 }} {{ikona en}}</ref> == Dosežki na lestvicah == Pesem »Baby One More Time« so 23. oktobra 1998 uradno poslali raznim ameriškim radijskim postajam.<ref name="especial"/> 21. novembra 1998 je pesem prvič pristala na glasbeni lestvici [[Billboard Hot 100|''Billboard'' Hot 100]], in sicer na sedemnajstem mestu, vrh te lestvice pa je zasedel šele čez dva meseca in pol, ko je premagal singl »[[Have You Ever?]]« [[R&B]] pevke [[Brandy Norwood|Brandy]].<ref name="Hot 100 debut">{{navedi splet | title=Billboard Hot 100 | date=november 1998 | url=http://www.billboard.com/song/britney-spears/baby-one-more-time/1567776 | work=Billboard | publisher=Prometheus Global Media | accessdate=14. 7. 2009 | url-status=dead | language=en | archive-url=https://web.archive.org/web/20090822171421/http://www.billboard.com/song/britney-spears/baby-one-more-time/1567776 | archive-date=2009-08-22}}</ref> Hkrati je pristal tudi na vrhu [[Kanada|kanadske glasbene lestvice]], imenovane Canadian Singles Chart.<ref name="Billboard charts">{{navedi splet|url=http://allmusic.com/artist/britney-spears-p320976/charts-awards/billboard-singles|title=Britney Spears - Zgodovina ''Billboardovih'' lestvic |work=Allmusic |publisher=Rovi Corporation |accessdate=2. 5. 2011 }} {{ikona en}}</ref> Pesem je zasedla tudi prvo mesto na lestvici Hot 100 Singles Sales in tam ostala štiri tedne. Zaradi tega je singl dokaj kmalu prejel platinasto certifikacijo s strani organizacije Recording Industry Association of America.<ref name="RIAA"/> Čeprav tam ni bila tako uspešna, se je pesem »...Baby One More Time« uvrstila med prvih deset pesmi tudi na lestvici Hot 100 Airplay, kjer se je uvrstila na osmo mesto.<ref>{{navedi splet| work=Billboard | publisher=Prometheus Global Media | title=Hot 100 Airplay | date=marec 1999 | url=http://www.billboard.com/#/charts/radio-songs?chartDate=29.3.1999 | accessdate=13. 7. 2009 }} {{ikona en}}</ref> Singl je postal tudi velika radijska uspešnica na lestvici Top 40 Radio ter zasedel eno izmed prvih desetih mest na lestvicah Top 40 Tracks in Rhythmic Top 40, pa tudi prvo mesto na lestvici Mainstream Top 40, kjer je ostal še pet tednov.<ref name="Billboard charts"/> Pesem »...Baby One More Time« je dvaintrideset tednov preživela na vrhu lestvice ''Billboard'' Hot 100 in nazadnje pristala na petem mestu ''Billboardovega'' seznama najuspešnejših singlov tistega leta.<ref name="Hot 100 debut"/> Pesem je zasedla prvo mesto na vseh lestvicah v [[Evropa|Evropi]], na katere se je uvrstila.<ref name="French charts">{{navedi splet| url=http://lescharts.com/showitem.asp?interpret=Britney+Spears&titel=...Baby+One+More+Time&cat=s | title=Lescharts.com – Britney Spears – ''...Baby One More Time'' | language=fr| publisher=Les classement single. Hung Medien | date=april 1999 | accessdate=14. 7. 2009 }}</ref> Deset zaporednh tednov je ostala na vrhu lestvice Eurochart Hot 100 Singles.<ref name="European Charts">{{navedi splet | url=http://www.mariah-charts.com/chartdata/PBritneySpears.htm | title=Dosežki na lestvicah: Britney Spears | publisher=Mariah Charts | year=1999 | accessdate=14. 7. 2009 | archiveurl=https://web.archive.org/web/20090604224138/http://www.mariah-charts.com/chartdata/PBritneySpears.htm | archivedate=2009-06-04 | url-status=dead |language=en}}</ref> Poleg tega je pesem »...Baby One More Time« dva zaporedna tedna preživela na vrhu [[Francija|francoske glasbene lestvice]] in potem, ko je v državi prodala 500.000 kopij izvodov, prejela tudi platinasto certifikacijo s strani organizacije Syndicat National de l'Édition Phonographique.<ref name="French charts"/><ref name="SNEP"/> Singl je šest zaporednih tednov ostal tudi na prvem mestu [[Nemčija|nemške glasbene lestvice]] in potem, ko je v državi prodal 750.000 kopij, prejel trikratno zlato certifikacijo s strani organizacije International Federation of the Phonographic Industry.<ref name="European Charts"/><ref name="IFPI Germany"/> V [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]] je pesem »…Baby One More Time« po podatkih založbe Britney Spears, Jive Records, v roku treh dni prodala več kot 250.000 kopij izvodov.<ref>{{navedi splet |title=Strašljiva Spiceova Baby, Hole, Britney Spears in ODB v koščkih novic |first=Craig |last=Rosen |work=Yahoo! Music |publisher=Yahoo! |url=http://ca.music.yahoo.com/read/news/12058401 |date=februar 1999 |archiveurl=http://www.webcitation.org/5iXT7KRki |archivedate=25. 7. 2009 |url-status=live |accessdate=23. 7. 2009 }}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{ikona en}}</ref> Britney Spears je, ko je singl »...Baby One More Time« prodal 460.000 kopij izvodov, v Veliki Britaniji podrla rekord za najboljšo prodajo singla ženske ustvarjalke v prvem tednu od izida.<ref name="fastest-selling">{{navedi splet| title=Razdiralci rekordov in trivia : Singli : Individualne uspešnice : Prodaja | work=The Official Charts Company |publisher=Every Hit | url=http://everyhit.com/record4.html | accessdate=14. 7. 2009 }} {{ikona en}}</ref> Singl je kasneje prodal 1,5 milijona kopij izvodov ter postal najbolje prodajani singl v Veliki Britaniji tistega leta in petindvajseti najbolje prodajani singl v Veliki Britaniji vseh časov.<ref name="UK sales">{{navedi splet| work=The Official Charts Company |title=Najbolje prodajani singli vseh časov | publisher=Every Hit | url=http://www.everyhit.com/bestsellingsingles.html | accessdate=13. 7. 2009 }} {{ikona en}}</ref><ref name="OCC"/> Nazadnje je 26. marca 1999 s strani organizacije British Phonographic Industry prejel dvakratno platinasto certifikacijo.<ref name="BPI"/> Poleg tega se je Britney Spears pridružila izbrani skupini sedmih ženskih glasbenic, ki so v Veliki Britaniji izdale vsaj en singl, ki je tam prodal milijon kopij izvodov, med katere so vključene tudi [[Kylie Minogue]], [[Whitney Houston]], [[Cher (umetnica)|Cher]], [[Céline Dion]] in druge.<ref>{{navedi splet | first=James | last=Masterton | work=Yahoo! Music | publisher=Yahoo! | title=Opazovanje glasbenih lestvic | date=januar 2009 | url=http://new.uk.music.yahoo.com/blogs/chartwatch/2213/week-ending-january-17th-2009/ | accessdate=14. 7. 2009 | url-status=dead | language=en | archive-date=2009-10-01 | archive-url=https://web.archive.org/web/20091001051639/http://new.uk.music.yahoo.com/blogs/chartwatch/2213/week-ending-january-17th-2009 }}</ref> Pesem »...Baby One More Time« je takoj po izidu pristala na dvajsetem mestu [[Avstralija|avstralske glasbene lestvice]] in šele čez mesec dni zasedla prvo mesto, kjer pa je nato ostala devet zaporednih tednov.<ref name="ARIA charts">{{navedi splet| url=http://australian-charts.com/showitem.asp?interpret=Britney+Spears&titel=...Baby+One+More+Time&cat=s | title=Australian-charts.com – Britney Spears – »...Baby One More Time« | publisher=ARIA Top 50 Singles. Hung Medien | date=februar 1999 | accessdate=23. 10. 2010 }} {{ikona en}}</ref> Pesem je nazadnje postala drugi najbolje prodajani singl v Avstraliji tistega leta, takoj za pesmijo »[[Mambo No. 5|Mambo#5]]« [[Lou Bega|Louja Bege]], in prejela trikratno platinasto certifikacijo s strani organizacije Australian Recording Industry Association za več kot 210.000 prodanih kopij izvodov.<ref name="ARIA Annual"/><ref name="ARIA"/> V [[Nova Zelandija|Novi Zelandiji]] je singl štiri zaporedne tedne preživel na vrhu njihove glasbene lestvice in potem, ko je prodal 15.000 kopij izvodov, s strani organizacije Recording Industry Association of New Zealand prejel platinasto certifikacijo.<ref name="RIANZ charts">{{navedi splet | url=http://charts.org.nz/showitem.asp?interpret=Britney+Spears&titel=...Baby+One+More+Time&cat=s | title=Charts.org.nz – Britney Spears – »...Baby One More Time« | publisher=Top 40 Singles. Hung Medien | date=februar 1999 | accessdate=14. 7. 2009 | archive-date=2009-06-29 | archive-url=https://web.archive.org/web/20090629021257/http://charts.org.nz/showitem.asp?interpret=Britney+Spears&titel=%2E%2E%2EBaby+One+More+Time&cat=s | url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090629021257/http://charts.org.nz/showitem.asp?interpret=Britney+Spears&titel=%2E%2E%2EBaby+One+More+Time&cat=s |date=2009-06-29 }} {{ikona en}}</ref><ref name="RIANZ"/> == Videospot == === Razvoj === Videospot za pesem so posneli 6., 7. in 8. avgusta 1998 v [[Los Angeles, Kalifornija|Los Angelesu]], [[Kalifornija]], režiral pa ga je Nigel Dick.<ref name="video">{{navedi splet | work=[[MTV]] | publisher=MTV Networks | title=Britney Spears za zabavo posne debitantski videospot | date=december 1998 | url=http://www.mtv.com/news/articles/1434423/19981218/spears_britney.jhtml | accessdate=30. 7. 2008 | url-status=dead | language=en | archive-date=2010-04-24 | archive-url=https://web.archive.org/web/20100424051911/http://www.mtv.com/news/articles/1434423/19981218/spears_britney.jhtml }}</ref> Potem, ko so ga izbrali za snemanje, so ga njegovi kolegi zelo kritizirali zaradi njegove želje po tem, da bi sodeloval z Britney Spears. Nato se je odzval z besedami: »To je enkratna pesem. O Britney ne vem ničesar. Nikoli nisem gledal serije ''The Mickey Mouse Club''. Zdi se mi kot priden otrok in zelo navdušena nad svojim delom, vendar preprosto obožujem pesem. To je samo enkratna pesem.«<ref name="tsc"/> Videospot so na začetku snemali visokokontrastno in šele kasneje začeli snemati na način, uporabljen v izdani verziji. Nameravali so namreč posneti videospot, podoben [[risanka|risanki]], s čimer so želeli privlačiti občinstvo, sestavljeno iz mlajših otrok.<ref name="video" /> Britney Spears pa s tem ni bila zadovoljna in je želela, da bi videospot prikazoval življenje njenega občinstva, zaradi česar so videospot posneli v šoli.<ref name="tsc" /><ref name="video" /> Britney Spears je ob predlogu še razložila, da si želi, da bi videospot vseboval veliko plesnih prizorov. Prejšnje ideje so zamenjali z njenim predlogom.<ref name="tsc"/> Originalna ideja Nigela Dicka glede oblačil so bile kavbojke in majica, vendar se je med pomerjanjem Britney Spears odločila, da bo garderobo zamenjala z garderobo s šolsko uniformo. Nigel Dick je nato povedal: »Vsak del garderobe iz videospota je izdelalo podjetje Kmart in takrat so mi povedali, da noben kos ni dražji od 17 $. Takrat je bilo to res. To je najbrž del videospotove očarljivosti.«<ref name="tsc" /> Majico, ki jo je Britney Spears nosila v videospotu, so oblikovali posebej zanjo po njenem predlogu, sama pa je kasneje povedala: »Obleke so izgledale nekoliko piflarske, zato sem jim dejala: 'Malce skrajšajmo tole srajico in bodimo luštni.'«<ref>{{navedi splet|title=Profil Britney Spears na uradni spletni strani revije ''People'' | work= People | publisher=Time Warner |url=http://www.people.com/people/britney_spears| accessdate=19. 11. 2011 }} {{ikona en}}</ref> O izkušnji ob snemanju svojega prvega videospota je Britney Spears kasneje dejala: »Bila je čudovita izkušnja. Vsi tisti ljudje, ki delajo zate. Imela sem svoj napovednik. Bila je resnično enkratna izkušnja.«<ref name="tsc"/> Videospot so snemali na srednji šoli Venice, kjer so snemali tudi film ''[[Brilijantina (film)|Brilijantina]]''.<ref name="video"/> === Zgodba === Videospot se prične z Britney Spears, ki se dolgočasi med poukom na neki katoliški šoli.<ref name="video"/> Njena asistentka Felicia Culotta je zaigrala njeno učiteljico.<ref name="video"/> Ko zazvoni, se Britney Spears požene na hodnik in začne plesati. Nato se pojavi zunaj, oblečena v športna oblačila. Preden se vrnejo nazaj v šolo, s še nekaj drugimi učenci izvaja različne gimnastične gibe. Potem se pojavi na tribuni, s katere opazuje košarkaško tekmo. Njena simpatija, ki jo je zaigral njen bratranec Chad, sedi blizu nje.<ref name="video"/> Po tem kratkem prizoru Britney Spears izvede še zadnjo plesno točko, videospot pa se konča kmalu za tem in nazadnje se razkrije, da si je protagonistka vse skupaj samo zamišljala.<ref name="video"/> Preko [[DVD]]-ja ''[[Greatest Hits: My Prerogative (DVD)|Greatest Hits: My Prerogative]]'' so izdali še dve alternativni verziji videospota. === Sprejem === Videospot za pesem »…Baby One More Time« je Britney Spears hitro spremenil v superzvezdnico. Šolska obleka naj bi bila njen ikonični izgled in je na voljo za ogled v Hard Rock Hotel and Casino-ju v [[Las Vegas]]u, [[Nevada]].<ref>{{navedi splet| first=Scott |last=Heisel | title=Proti meni!: Preoblikovanje originalne vloge (baza podatkov za iskanje) | work=Alternative Press |publisher=Alternative Press Magazine, Inc | date=maj 2008 | url=http://www.altpress.com/features/169.htm | accessdate=30. 7. 2008 }} {{ikona en}}</ref> Med starševskimi združenji so mnogi prizori iz videospota, ki so prikazovali najstniško življenje, naletelo na veliko neodobravanja. Britney Spears so kritizirali tudi zaradi njenih besed: »Razkazovanje mojega trebuščka? Sem z juga; tam si neumen, če na plesnih vajah ne nosiš odrezane majice, saj boš čisto prepoten.«<ref name="tsc"/> Leta 1999 si je z videospotom za pesem »...Baby One More Time« prislužila tri nominacije za nagrado [[MTV Video Music Award]], in sicer v kategorijah za »najboljši pop videospot«, za »najboljšo koreografijo« in za »najboljši ženski videospot«.<ref name="vma">{{navedi splet | work=[[MTV]] | publisher=MTV Networks | title=Britney Spears se »znori« z novim singlom in videospotom zanj | date=avgust 1999 | url=http://www.mtv.com/news/articles/1434404/19990812/spears_britney.jhtml | accessdate=30. 7. 2008 | url-status=dead | language=en | archive-date=2009-03-17 | archive-url=https://web.archive.org/web/20090317085246/http://www.mtv.com/news/articles/1434404/19990812/spears_britney.jhtml }}</ref> Na seznamu najboljših videospotov vseh časov, ki ga je leta 2001 sestavil kanal VH1, je videospot dosegel devetdeseto mesto.<ref>{{citeweb|url=http://www.rockonthenet.com/archive/2001/vh1videos.htm|work=VH1 |publisher=Rock on the Net |title=VH1: 100 največjih videospotov |accessdate=11. 11. 2009 }} {{ikona en}}</ref> Bil je tudi prvi izmed njenih štirinajstih videospotov, ki so se predvajali v zadnji epizodi oddaje ''TRL'' na [[MTV]]-ju. V zadnji epizodi, triurni specijalki, ki je izšla 16. novembra 2008, je bil videospot za pesem »…Baby One More Time« prvi na seznamu njihovih najbolj ikoničnih videospotov vseh časov, hkrati pa je bil tudi zadnji videospot, predvajan v seriji.<ref>{{navedi splet | first=James | last=Montgomery | title=Justin Timberlake, Beyonce, Eminem in Fall Out Boy zaznamujejo obdobje konca oddaje ''TRL'' | work=MTV | publisher=MTV Networks | date=november 2008 | url=http://www.mtv.com/news/articles/1599452/justin-timberlake-beyonce-more-bid-farewell-trl.jhtml | url-status=dead | accessdate=19. 11. 2009 | archive-url=https://web.archive.org/web/20130613044618/http://www.mtv.com/news/articles/1599452/justin-timberlake-beyonce-more-bid-farewell-trl.jhtml | archive-date=2013-06-13 }} {{ikona en}}</ref> Na latinski verziji MTV-ja, MTV Latin America, je videospot pristal na sedmem mestu seznama »najbolj MTV-jevski videospoti« in na tretjem mestu seznama »100 najboljših pop videospotov«, samo za videospotom za [[Madonna|Madonnino]] pesem »[[Like a Virgin]]« in za videospotom za pesem »[[Billie Jean]]« [[Michael Jackson|Michaela Jacksona]]. Wesley Yang je v svojem eseju, »Znotraj škatle« (»Inside the Box«) na ''n+1'' videospot primerjal z videospotom pesmi »Girlschool« [[Britny Fox]], saj sta oba vključevala »učilnico, polno katoliških šolark, ki nameravajo kljubovati svoji strogi učiteljici. [...] Vendar je bil to najprivlačnejši videospot metal glasbene skupine z grozljivo frizuro, ki izkorišča ženske. Britney Spears je bila nekaj drugega - točka inačic v kulturi.«<ref>{{navedi splet| author=Wesley Yang | title=»Znotraj škatle« | publisher=n+1 | date=februar 2009 | url= http://www.nplusonemag.com/inside-box | accessdate=19. 11. 2009 }} {{ikona en}}</ref> Videospot je naveden v videospotu za singl »[[If U Seek Amy]]« iz leta 2009. Britney Spears, ki se sama iz hiše prikaže oblečena kot gospodinja, namreč sledi tudi njena izmišljena hčerka, oblečena podobno, kot je bila ona v videospotu za pesem »...Baby One More Time« z rožnatimi sponkami v svojih laseh.<ref name="bestmtv">{{navedi splet | url=http://www.mtv.com/news/articles/1606882/20090312/spears_britney.jhtml | title=Je videospot za pesem »If U Seek Amy« Britney Spears njen najboljši videospot doslej? | first=James | last=Montgomery | work=MTV News | publisher=MTV Networks | date=marec 2009 | accessdate=12. 3. 2009 | archive-date=2009-03-14 | archive-url=https://web.archive.org/web/20090314024740/http://www.mtv.com/news/articles/1606882/20090312/spears_britney.jhtml | url-status=dead }} {{ikona en}}</ref> == Nastopi v živo == [[Slika:Britney Spears Greensboro 7.jpg|300px|thumb|right|Britney Spears nastopa na turneji [[The Circus Starring Britney Spears Tour]] med točko »Electro Circ«]] Britney Spears je s pesmijo »...Baby One More Time« nastopila ob mnogih priložnostih. Leta 1999 jo je izvedla na podelitvi nagrad [[MTV Video Music Awards]],<ref>{{Citeweb |url=http://www.mtv.com/photos/piece-of-me-britneys-best-vma-moments/1568977/2583384/photo.jhtml |title=Britney nastopi s pesmijo ...Baby One More Time na svoji prvi podelitvi nagrad MTV Video Music Awards. (1999) |date=junij 2007 |work=[[MTV]] |publisher=MTV Networks |accessdate=2. 5. 2011 |archive-date=2013-10-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131021052359/http://www.mtv.com/photos/piece-of-me-britneys-best-vma-moments/1568977/2583384/photo.jhtml |url-status=dead }} {{ikona en}}</ref> na podelitvi nagrad [[MTV Europe Music Awards]] (kjer je nastopila tudi s pesmijo »[[(You Drive Me) Crazy]]«)<ref>{{Citeweb |url=http://www.mtv.com/photos/ema-showstopping-performances/1650105/5323406/photo.jhtml |title=Britney Spears nastopi s pesmima »...Baby One More Time« in »(You Drive Me) Crazy« na podelitvi nagrad MTV Europe Music Awards leta 1999 v Dublinu, Irska. |date=oktober 2010 |work=[[MTV]] |publisher=MTV Networks |accessdate=2. 5. 2011 |archive-date=2013-10-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131021052401/http://www.mtv.com/photos/ema-showstopping-performances/1650105/5323406/photo.jhtml |url-status=dead }}</ref> in na podelitvi nagrad Billboard Music Awards.<ref>{{citeweb |url=http://www.billboard.com/bbma/features/30-memorable-moments-from-1005127682.story |title=30 dogodkov, ki se jih lahko spominjamo iz prejšnjih podelitev nagrad Billboard Music Awards |work=Billboard |publisher=Prometheus Global Media |date=maj 2011 |accessdate=8. 5. 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110508211911/http://www.billboard.com/bbma/features/30-memorable-moments-from-1005127682.story |archive-date=2011-05-08 |url-status=dead }} {{ikona en}}</ref> Pesem je skupaj s pesmijo »[[From the Bottom of My Broken Heart]]« izvedla tudi na 42. podelitvi [[grammy]]jev. Na začetku nastopa je nosila puli in dolgo tilasto krilo, medtem ko so jo njeni spremljevalni plesalci obkrožili z velikanskimi pahljačami. Potem, ko je zapela krajšo verzijo pesmi, si je vzela nekaj trenutkov za to, da se je preoblekla v prilegajočo se rdečo obleko s stranskimi izrezi in takoj zatem stekla na oder izvajati pesem »...Baby One More Time«.<ref name=mtvgrammy>{{navedi splet |url=http://www.mtv.com/news/articles/1429665/20000223/houston_whitney.jhtml |title=Will Smith, Ricky Martin in Whitney Houston pomagajo začeti z grammyji |author=Basham, David |date=februar 2000 |publisher=[[MTV]]. MTV Networks |accessdate=25. 12. 2010 |archive-date=2008-04-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080430190238/http://www.mtv.com/news/articles/1429665/20000223/houston_whitney.jhtml |url-status=dead }} {{ikona en}}</ref> Kasneje, leta 2003, je nastopila z remixom pesmi, izdanem preko koncertne specijalke ''Britney Spears: In the Zone'', ki se je [[premiera (dogodek)|premierno]] predvajala na [[American Broadcasting Company|ABC-ju]] 17. novembra 2003.<ref name=dispatch>{{navedi novice|url=http://news.google.com/newspapers?id=z60cAAAAIBAJ&sjid=FlMEAAAAIBAJ&pg=3588,1495931|title= Britney Spears nov album predstavi v ABC-jevi specijalki pred nogometom |date=november 2003 |accessdate=2. 5. 2010 | last=Brown|first=Joel|work=The Dispatch}}</ref> S pesmijo »...Baby One More Time« je 4. septembra 2003 Britney Spears nastopila tudi na prireditvi NFL Kickoff Live 2003 v nakupovalnem centru National, kjer so je izvedla v kombinaciji s singlom »[[I'm a Slave 4 U]]« (2001), nastop pa je vključeval tudi pirotehniko.<ref name=coy>{{navedi novice|url=http://www.mtv.com/news/articles/1477935/20030905/spears_britney.jhtml|title=Britney govori o novem albumu, vendar ostaja skromnobesedna o prvem singlu|date=september 2003|accessdate=22. 9. 2010|last=Staff|first=MTV News|publisher=MTV. MTV Networks|language=en|archive-date=2009-08-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20090818142306/http://www.mtv.com/news/articles/1477935/20030905/spears_britney.jhtml|url-status=dead}}</ref><ref name=auction>{{navedi splet|url=http://www.mtv.com/news/articles/1480648/20031124/spears_britney.jhtml|title=Novice - Članki - 1480648 - 20031124|date=november 2003|accessdate=26. 10. 2010|last=Staff report|first=MTV News|publisher=MTV. MTV Networks|archive-date=2010-04-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20100425134742/http://www.mtv.com/news/articles/1480648/20031124/spears_britney.jhtml|url-status=dead}} {{ikona en}}</ref><ref name=nfl>{{navedi novice |url=http://pqasb.pqarchiver.com/baltsun/access/396205141.html?dids=396205141:396205141&FMT=ABS&FMTS=ABS:FT&type=current&date=Sep+05%2C+2003&author=Rashod+D.+Ollison&pub=The+Sun&desc=NFL+kicks+off+the+season+with+sizzle+%3B+Fans+%27Dream+On%27+at+pop-rock+concert+on+Washington%27s+Mall%3B+Pop+MusicReview&pqatl=google |title=NFL s sezono prične s cvrčanjem ; oboževalci »še naprej sanjajo« o pop-rock koncertu v nakupovalnem centru v Washingtonu; Pop MusicReview |last=Ollison |first=Rashod D |date=september 2003 |work=The Baltimore Sun |publisher=Tribune Company |accessdate=26. 10. 2010 |archive-date=2011-07-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110720015547/http://pqasb.pqarchiver.com/baltsun/access/396205141.html?dids=396205141:396205141&FMT=ABS&FMTS=ABS:FT&type=current&date=Sep+05%2C+2003&author=Rashod+D.+Ollison&pub=The+Sun&desc=NFL+kicks+off+the+season+with+sizzle+%3B+Fans+%27Dream+On%27+at+pop-rock+concert+on+Washington%27s+Mall%3B+Pop+MusicReview&pqatl=google |url-status=dead }} {{ikona en}}</ref> Na nastopu je bila oblečena v črne nogometne hlače, belo-črn top in [[Reebok]]ove škornje.<ref name=post>{{navedi splet|url=http://pqasb.pqarchiver.com/nypost/access/400909571.html?dids=400909571:400909571&FMT=ABS&FMTS=ABS:FT&type=current&date=Sep+06%2C+2003&author=MARY+HUHN&pub=New+York+Post&desc=BRITNEY+FUMBLES+THE+BALL%3B+REUTERS&pqatl=google|title=Britney brcne žogo|last=Huhn|first=Mary|date=september 2003|work=New York Post|publisher=News Corporation|accessdate=26. 10. 2010|archive-date=2011-07-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20110720015547/http://pqasb.pqarchiver.com/nypost/access/400909571.html?dids=400909571:400909571&FMT=ABS&FMTS=ABS:FT&type=current&date=Sep+06%2C+2003&author=MARY+HUHN&pub=New+York+Post&desc=BRITNEY+FUMBLES+THE+BALL%3B+REUTERS&pqatl=google|url-status=dead}} {{ikona en}}</ref> Njeno obleko so kasneje podarili dobrodelni organizaciji Britney Spears Foundation.<ref name=auction/> S pesmijo »...Baby One More Time« je Britney Spears od njenega izida nastopila tudi na vsaki turneji. Na turneji [[...Baby One More Time Tour]] je pesem izvedla oblečena v rožnato majico, rožnato minikrilo in črne dokolenke.<ref name=sfc>{{navedi novice |url=http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/e/a/1999/07/30/WEEKEND10994.dtl&type=printable |title=Glasbeno okolje z dekliškimi sladkarijami |date=julij 1999 |accessdate=1. 1. 2010 |last=Ganahl |first=Jane |work=San Francisco Chronicle |publisher=Hearst Corporation |archive-date=2011-06-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110629055854/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=%2Fe%2Fa%2F1999%2F07%2F30%2FWEEKEND10994.dtl&type=printable |url-status=dead }} {{ikona en}}</ref> Leta 2000 je med turnejo [[Oops!... I Did It Again World Tour]] je s pesmijo nastopila po plesnem uvodu v katerem so plesalci pokazali vsak svoje gibe, nato pa so se na ekranih pokazala njihova imena. Britney Spears je na oder prišla oblečena v konzervativno šolsko uniformo in začela peti pesem. Na približno polovici pesmi so se ji pridružili še spremljevalni plesalci, prav tako oblečeni v šolske uniforme.<ref name=pitch>{{navedi novice|url=http://www.pitch.com/2000-07-20/music/britney-spears-mikaila%26page%3D211|title=Britney Spears/Mikaila|date=julij 2000|accessdate=20. 1. 2010|last=Miller|first=Andrew|work=The Pitch|publisher=Village Voice Media|url-status=dead}} {{ikona en}}</ref> Pesem »...Baby One More Time« je bila vključena tudi v turnejo [[Dream Within a Dream Tour]] iz leta 2001. Nastop se je pričel z gromozansko projekcijo holograma Britney Spears na vodnem ekranu. Projekcija se je počasi manjšala, dokler ni izginila, ko je na oder prišla Britney Spears, oblečena v plastični kavbojski klobuk, modre kratke hlače in ujemajoč top. Pričela je nastopati z verzijo balade pesmi »...Baby One More Time« ter se počasi pomikala proti koncu odra. Medtem ko je še naprej pela pesem, so, ko je dosegla konec odra, prikazali veliko pirotehničnih učinkov, pesem pa je dobila več [[techno]] ritmov.<ref name=livedesign>{{navedi novice|url=http://livedesignonline.com/mag/britneys_big_splash/index.html?smte=wr|title=Britneyjin velik pljusk |date=julij 2002 |accessdate=4. 2. 2010 |last=McHugh|first=Catherine|work=Live Design|publisher=Penton Media }} {{ikona en}}</ref><ref name=mtvreview>{{navedi novice|url=http://www.mtv.com/news/articles/1450487/20011102/spears_britney.jhtml|title=Britney postane plešasta, igra majhno plesalko, na turneji pa jo ujame dež|last=Reid|first=Shaheem|last2=Moss|first2=Corey|date=november 2001|work=[[MTV]]|publisher=MTV Networks|accessdate=6. 1. 2010|archive-date=2008-04-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20080418101925/http://www.mtv.com/news/articles/1450487/20011102/spears_britney.jhtml|url-status=dead}} {{ikona en}}</ref> Na turneji [[The Onyx Hotel Tour]] je s pesmijo »...Baby One More Time« nastopila potem, ko so prikazali posnetek »[[In the Zone|Showdown]]«, video uvod, ki je vključeval Britney Spears in njene prijatelje v klubu. Medtem ko je zapuščala klub, je opazila žensko, oblečena v slogu tridesetih. Sledila ji je in ženska jo je vprašala, če bi želela oditi v klub »Mystic Lounge«. Nato se je na odru pojavila Britney Spears, oblečena v steznik in nastopila s pesmimi »…Baby One More Time«, »[[Oops!...I Did It Again (pesem)|Oops!...I Did It Again]]« in »[[(You Drive Me) Crazy]]«.<ref name=seattlereview>{{navedi novice|url=http://www.seattlepi.com/default/article/Britney-ready-for-Vegas-in-a-show-rated-R-for-1139522.phpl|title=Britney pripravljena na Vegas na turneji, ocenjeno z 'E' za energično |date=marec 2004 |accessdate=24. 12. 2009 |last=Stout|first=Gene|work=Seattle Post-Intelligencer |publisher=Hearst Corporation |language=en }}</ref> Vse tri pesmi so preuredili tako, da so vključevale elemente [[jazz]]a in [[blues]]a.<ref name=rehearsal>{{navedi splet |url=http://www.mtv.com/news/articles/1485503/20040302/spears_britney.jhtml |title=Britney začne s turnejo Into Onyx Hotel, oblečena v radirkasto obleko |date=marec 2004 |accessdate=24. 12. 2009 |last=Vineyard |first=Jennifer |publisher=MTV. MTV Networks |language=en |archive-date=2010-01-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100106232643/http://www.mtv.com/news/articles/1485503/20040302/spears_britney.jhtml |url-status=dead }}</ref> S pesmijo »...Baby One More Time« je nastopila tudi v Hiši bluesa, kjer je nastopala v sklopu promocijske turneje [[The M+M's Tour]]. Nastop se je pričel z Britney Spears, oblečeno v bele škornje, belo minikrilo in bleščeče rožnat zgornji del [[bikini]]k.<ref name="mtv">{{Navedi splet |url=http://www.mtv.com/news/articles/1558527/20070502/spears_britney.jhtml |title=Britney se je vrnila! Spearsova se vrne na oder z zabavo petih pesmi z umazanim plesom - Glasba, slavne osebnosti, ustvarjalci - Novice {{!}} MTV |accessdate=2011-05-29 |archive-date=2010-01-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100106232727/http://www.mtv.com/news/articles/1558527/20070502/spears_britney.jhtml |url-status=dead }}</ref> Na turneji [[The Circus Starring Britney Spears]] je pesem izvedla z elektronskim cirkuškim aktom.<ref name=msnbcp>{{navedi novice |url=http://today.msnbc.msn.com/id/29491690 |title=Oboževalci Big Easyja zgroženi nad Britneyjinim cirkuškim aktom |date=marec 2009 |accessdate=16. 12. 2009 |last=Press |first=Associated |first2= |last2= |work=msnbc.com |publisher=NBC Universal / [[Microsoft]] |language=en |archive-date=2012-09-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120929222740/http://today.msnbc.msn.com/id/29491690 |url-status=dead }}</ref> To je bila zadnja pesem, s katero je nastopila na turneji, sledila pa je pesmi »[[Toxic (pesem)|Toxic]]«. Na turneji je Britney Spears skupaj s spremljevalnimi plesalci remix te pesmi.<ref name=usat>{{navedi novice|url=http://www.usatoday.com/life/music/news/2009-03-04-britney-concert_N.htm|title=Britney na koncertu: Cirkus je končno spet v mestu |date=marec 2009 |accessdate=11. 12. 2009 |last=Shriver|first=Jerry|first2=|last2=|work=USA Today |publisher=Gannett Company, Inc. |language=en }}</ref> == Verzije drugih izvajalcev == [[Slika:Britney Spears 2002.jpg|left|thumb|220px|Nastop s pesmijo »...Baby One More Time« na turneji [[Dream Within a Dream Tour]] (2002) z Britney Spears, ki stoji na vodnem ekranu]] Pesem »...Baby One More Time« je ob različnih priložnostih izvedlo še mnogo drugih glasbenikov. Eno izmed prvih verzij pesmi je posnela [[škotska]] [[glasbena skupina]] [[Travis (glasbena skupina)|Travis]], ki jo je izvedla tudi na enem izmed svojih koncertov v sklopu turneje The Bay Tavern v Severnem Yorkshireu, [[Anglija]].<ref name="guardian">{{citeweb|first=Caroline |last=Sullivan|url=http://www.guardian.co.uk/culture/1999/dec/22/artsfeatures4|title=Travis|work=The Guardian |publisher=Guardian News and Media|accessdate=16. 7. 2016 |language=en }}</ref> Pesem so leta 1999 vključili v samostojno izdajo njihovega singla »[[Turn (pesem)|Turn]]«. Glavni pevec skupine, Francis Healey, je dejal: »Na začetku smo to naredili za zabavo. [...] Ko pa smo jo zaigralo, je ironija ušla smehu. To je bila zelo tehnično izpopolnjena pesem. Ima neko čarobnost.«<ref name="blender" /> Revija ''[[The Guardian]]'' je napisala, da je ta verzija pokazala novo in »temnejšo« plat glasbene skupine, saj naj bi »vsebina zvenela nekoliko žalujoče, vendar je neverjetno, kako izpopolnjeno je zvenela vrstica 'Ta osamljenost me ubija / Še enkrat me udari, dragi' ('This loneliness is killing me / Hit me, baby, one more time').«<ref name="guardian" /> Spletna stran PopWreckoning.com je pesem označila za »po vsej verjetnosti najbolje narejeno verzijo Britneyjine garancije za večno slavo.«<ref name="pw">{{citeweb |url=http://popwreckoning.com/2009/01/28/under-cover-britney-spears-baby-one-more-time/ |title=Pod verzijo: »…Baby One More Time« Britney Spears |publisher=PopWreckoning.com |date=januar 2009 |accessdate=2. 5. 2011 |archive-date=2013-06-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130617223520/http://popwreckoning.com/2009/01/28/under-cover-britney-spears-baby-one-more-time/ |url-status=dead |language=en}}</ref> Britney Spears je to verzijo pesmi slišala med nakupovanjem v nakupovalnem centru in je o tem dejala: »Bilo je čudno. Všeč mi je, menila sem, da je kul. Posneli so drugačen ton, kot mi.«<ref name="nme2">{{citeweb|url=http://www.nme.com/news/britneyspears/3509|title=Travisova verzija jih naredi za mednarodne zvezdnike |work=New Musical Express |date=junij 2000 |accessdate=2. 5. 2011 }} {{ikona en}}</ref> Leta 2005 je glasbena skupina [[The Dresden Dolls]] s pesmijo nastopila med njihovim poletnimi koncerti, ko je nastopala kot spremljevalna glasbena skupina na turneji skupini [[Panic! at the Disco]]. 18. julija 2006 se je glavni pevec skupine, [[Brendon Urie]], pridružil glasbeni skupini in pesem izvedel v [[Pittsburgh]]u, [[Pennsylvania]]. Spletna stran PopWreckoning.com je napisala, da je bila ta verzija pesmi »čudaška mešanica umazanega in popa. Bila je občutno temnejša in pravzaprav mučna v primerjavi z Britneyjinim brezupom šolskega dekleta.«<ref name="pw" /> 29. novembra 2008, istega dne, kot je Britney Spears izvedla pesem »[[Womanizer (pesem)|Womanizer]]« v seriji ''The X Factor'', so tekmovalci v tej seriji, člani glasbene skupine [[JLS (glasbena skupina)|JLS]], nastopili s svojo verzijo pesmi, ki pa se je sodniku v seriji, [[Simon Cowell|Simonu Cowellu]] zdela »butasta«.<ref name="mj">{{citeweb|url=http://www.mirror.co.uk/celebs/news/2008/12/06/michael-jackson-wants-x-factor-s-jls-to-support-him-on-uk-tour-115875-20949589/|title=Michael Jackson od ''X Factor-jevih'' JLS-jevcev želi, da bi nastopili na njegovi turneji|work=Daily Mirror |publisher=Trinity Mirror |date=december 2008 |accessdate=2. 5. 2011 }} {{ikona en}}</ref> 13. julija 2009 je Tori Amos pesem v živo izvedla na svoji turneji [[Sinful Attraction Tour]] v teatru [[Paramount]] v [[Oakland, Kalifornija|Oaklandu]], [[Kalifornija]].<ref name="tori">{{citeweb|url=http://www.nme.com/awards/video/id/Ozt1Uf-UBPc/search/tory|title=Tori Amos - »Baby One More Time« v Oaklandu 13.7.2009 - Posnetek |work=New Musical Express |date=avgust 2009 |accessdate=2. 5. 2011 }} {{ikona en}}</ref> 15. oktobra 2009 je [[Kris Allen]] pesem prvič zapel na koncertu v srednji šoli Seton v [[Cincinnati, Ohio|Cincinnatiju]], [[Ohio]]. Njegova verzija pesmi je s strani kritikov prejela v glavnem pozitivne ocene.<ref name="ew">{{citeweb |first=Michael |last=Slezak |url=http://music-mix.ew.com/2009/10/15/kris-allen-britney-baby-one-more-time/ |title=Kris Allen posname svojo verzijo pesmi »...Baby One More Time«: Bi to morala biti dodatna pesem na njegovem debitanskem albumu? |work=Entertainment Weekly |publisher=[[Time Warner]] |date=oktober 2009 |accessdate=2. 5. 2011 |archive-date=2013-12-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131216190241/http://music-mix.ew.com/2009/10/15/kris-allen-britney-baby-one-more-time/ |url-status=dead |language=en}}</ref> Švedska humoristična [[heavy metal]] glasbena skupina [[Black Ingvars]] je svojo verzijo pesmi posnela za svoj album ''Kids Superhits'' (2000).<ref name="amazon">{{citeweb|url=http://www.amazon.com/dp/B00005J9L5|title=''Kids Superhits'': Black Ingvars: Glasba |publisher=Amazon.com |date=november 2009 |accessdate=2. 5. 2011 }} {{ikona en}}</ref> Istega leta je death metal glasbena skupina [[Ten Masked Men]] svojo verzijo pesmi vključila na svoj album ''[[Return of the Ten Masked Men]]''.<ref name="nmetmk">{{citeweb|url=http://www.nme.com/artists/ten-masked-men|title=Ten Masked Men: NME Artists|work=[[New Musical Express]]|date=november 2009 |accessdate=2. 5. 2011 }} {{ikona en}}</ref> Verzija [[Ahmet Zappa|Ahmeta]] in [[Dweezil Zappa]] je bila vključena na [[soundtrack]] [[film]]a ''Ready to Rumble''.<ref name="rtr">{{citeweb|url=http://www.amazon.com/dp/B00004ST2I|title=Ready to Rumble'' (film, 2000) |publisher=Amazon.com|date=november 2009 |accessdate=2. 5. 2011 }} {{ikona en}}</ref> Leta 2003 je pesem posnela tudi ameriška [[pop glasba|pop]] [[punk]] glasbena skupina [[Bowling for Soup]]; njihova različica pesmi je kasneje tistega leta izšla na soundtracku filma ''[[Odštekani petek (film, 2003)|Odštekani petek]]''. O svoji verziji te pesmi so napisali, da je »res, res temačna in res rockovska [...] Ni ena izmed tistih dekliško pop stvari, ki jih posnamemo po navadi.«<ref name="bfs">{{citeweb|url=http://new.music.yahoo.com/bowling-for-soup/news/bowling-for-soup-covers-britney-for-freaky-friday-soundtrack--12043394|title=Bowling For Soup posname svojo verzijo Britneyjino pesem za soundtrack filma ''Odštekani petek'' |work=Yahoo! Music |publisher=Yahoo! | date=julij 2003 |accessdate=2. 5. 2011 }} {{ikona en}}</ref> Leta 2005 je power pop glasbena skupina [[Fountains of Wayne]] je svojo različico pesmi izdala preko svoje kompilacije ''[[Out-of-State Plates]]''. Robert Christgau iz revije ''The Village Voice'' je njihovo pesem opisal kot »ljubko pesem, ki spominja na prejšnja dela glasbene skupine [Fountains of Wayne]«.<ref name="vv">{{citeweb |first=Robert |last=Christgau |url=http://www.villagevoice.com/2005-06-28/music/baby-one-more-time/ |title=''...Baby One More Time'' |work=The Village Voice |publisher=Michael Cohen |date=junij 2005 |accessdate=2. 5. 2011 |archive-date=2013-10-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131016091246/http://www.villagevoice.com/2005-06-28/music/baby-one-more-time/ |url-status=dead |language=en}}</ref> Japonska pop pevka Shiori Takei je svojo verzijo pesmi posnela za svoj album ''The Note of My Nineteen Years'' (2005).<ref>{{navedi splet|title=Uradna spletna stran Shiori Takei (〜竹井詩織里オフィシャルサイト〜): Diskografija (ディスコグラフィー)|url=http://shiori-takei.com/disco.html|language=zh|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090524060311/http://shiori-takei.com/disco.html|archivedate=2009-05-24|url-status=dead|accessdate=20. 6. 2009}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090524060311/http://shiori-takei.com/disco.html |date=2009-05-24 }}</ref> Leta 2006 je glasbena skupina Trombo Combo svojo različico pesmi izdala preko svojega albuma ''Trombo Combo: Swedish Sound Deluxe''.<ref name="cdu">{{citeweb|url=http://www.cduniverse.com/search/xx/music/pid/7007259/a/Trombo+Combo,+Swedish+Sound+Deluxe.htm|title=CD ''Trombo Combo, Swedish Sound Deluxe'' |work=CD Universe |publisher=Chuck Beilman|accessdate=8. 11. 2009 }} {{ikona en}}</ref> Glasbena založba Almighty Records je izdala tudi različico pesmi »...Baby One More Time«, ki jo je posnela Jayne Montgomery.<ref>{{navedi splet |title=Almighty Records.com &#124; Jayne Montgomery &#124; »...Baby One More Time« |url=http://www.almightyrecords.com/product/ALMY142/ |work= |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110127101707/http://www.almightyrecords.com/product/ALMY142/ |archivedate=2011-01-27 |url-status=dead |accessdate=20. 6. 2009 }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110127101707/http://www.almightyrecords.com/product/ALMY142/ |date=2011-01-27 }} {{ikona en}}</ref> Leta 2009 sta preko kompilacije ''[[Punk Goes Pop 2]]'' izšli dve pesmi Britney Spears: prvo, »...Baby One More Time« je zapela glasbena skupina [[August Burns Red]], drugo, »[[Toxic (pesem)|Toxic]]«, pa glasbena skupina[[A Static Lullaby]].<ref name="ap">{{citeweb |url=http://www.absolutepunk.net/showthread.php?t=924282 |title=''Punk Goes Pop 2'': Ocena albuma |work=AbsolutePunk |publisher=Buzz Media |date=marec 2009 |accessdate=2. 5. 2011 |url-status=dead }} {{ikona en}}</ref><ref name="atp">{{citeweb|first=Sean |last=Reid |url=http://www.alterthepress.com/2009/03/album-review-various-artists-punk-goes.html|title=Ocena albuma: Več ustvarjalcev – ''Punk Goes Pop 2'' |work=Alter the Press|date=marec 2009 |accessdate=8. 11. 2009 }} {{ikona en}}</ref> Glasbeni [[duet]] [[Doll Factory]] je svojo verzijo te pesmi izdal preko svojega albuma ''Weightless''.<ref>{{navedi splet|title=Uradna trgovina dueta Doll Factory|url=http://www.dollfactory.org/?page_id=3|work=|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090403171719/http://www.dollfactory.org/?page_id=3|archivedate=2009-04-03|url-status=dead|accessdate=20. 6. 2009|publisher=DollFactory.org}} {{ikona en}}</ref> Pevec in tekstopisec [[Christopher Dallman]] je preko [[EP]]-ja ''Sad Britney'' izdal svoje različice pesmi Britney Spears, kot so »...Baby One More Time«, »[[Gimme More]]«, »Toxic« in »[[Radar (pesem)|Radar]]«.<ref name=chrisdal>{{navedi splet | first=Christopher | last=Dallman | title=Zahvale | work=CJD Music | publisher= | date=november 2009 | url=http://www.cjdmusic.com/giving-thanks | accessdate=27. 11. 2009 | archive-date=2013-10-17 | archive-url=https://web.archive.org/web/20131017180726/http://www.cjdmusic.com/giving-thanks | url-status=dead }} {{ikona en}}</ref> Svojo različico pesmi »...Baby One More Time« so posneli tudi glasbeniki, kot so Brainshake, Intwine, Kevorkian, P.T. Grimm and the Dead Puppies, Jenny Owen Youngs, Neil Sahgal, Annie Bethancourt in drugi.<ref name="pw"/> == Dediščina == [[Slika:Baby One More Time 2009.jpg|thumb|right|upright|Britney Spears s pesmijo »...Baby One More Time« nastopa na turneji [[The Circus Starring Britney Spears]], 2009]] Pesem »…Baby One More Time« se je večkrat uvrstila na sezname najboljših pesmi; med drugim je zasedla petindvajseto mesto na lestvici »največjih pop pesmi od leta 1963«, seznamu, ki sta ga leta 2000 sestavila kanal MTV in revija ''[[Rolling Stone (revija)|Rolling Stone]]''.<ref>{{citeweb|url=http://www.rockonthenet.com/archive/2000/rsmtv100.htm|title=''Rolling Stone'' & MTV: »100 največjih pop pesmi«: 1-50 |work=[[MTV]] |publisher=Rock on the Net |accessdate=11. 11. 2009 }} {{ikona en}}</ref> Revija ''Blender'' je pesmi dodelila deveto mesto na seznamu »500 največjih pesmi, odkar ste se rodili«.<ref name="blender" /> Pesem je kanal VH1 označil tudi za sedmo najboljšo pesem devetdesetih<ref>{{citeweb|url=http://www.rockonthenet.com/archive/2007/vh190s.htm |title=VH1: največje pesmi devetdesetih |work=VH1 |publisher=Rock on the Net|date=2007|accessdate=11. 11. 2009 }} {{ikona en}}</ref> na seznamu »100 najboljših pesmi v zadnjih petindvajsetih letih«, ki so ga sestavili leta 2003, pa je zasedel osemindvajseto mesto.<ref>{{citeweb|url=http://www.rockonthenet.com/archive/2003/vh125songs.htm|title=VH1-jevih »100 najboljših pesmi v zadnjih petindvajsetih letih« |work=VH1 |publisher=Rock on the Net|accessdate=11. 11. 2009 }} {{ikona en}}</ref> Videospot pesmi so izglasovali za tretji najvplivnejši videospot v zgodovini [[pop glasba|pop]] glasbe vprašalnika, ki ga je organiziralo podjetje Jam!.<ref>{{citeweb |url=http://jam.canoe.ca/Music/2010/05/03/13804931-wenn-story.html |title=»Thriller« na vrhu vprašalnika o najboljših videospotih |work=Jam! |publisher=Sun Media |date=maj 2010 |accessdate=2. 5. 2011 }} {{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{ikona en}}</ref> Pesem »...Baby One More Time« eden izmed najbolje prodajanih singlov vseh časov, saj je prodala več kot devet milijonov kopij,<ref>{{navedi splet| url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/entertainment/6376213.stm | work=BBC News |publisher=[[BBC]] | title=Kako je tolpa iz Disneyjeve televizije odrasla | date=februar 2007 |accessdate=2. 5. 2011 }} {{ikona en}}</ref> Britney Spears pa si je z njo prislužila svojo prvo nominacijo za grammyja v kategoriji za »najboljši ženski pop vokalni nastop«.<ref name="grammy">{{navedi splet | title=Santana zagrabi deset nominacij za grammyja | work=Billboard | publisher=Prometheus Global Media | date=januar 2000 | url=http://www.billboard.com/bbcom/search/google/article_display.jsp?vnu_content_id=869393 | accessdate=30. 7. 2008 | url-status=dead | language=en | archive-url=https://web.archive.org/web/20121103084534/http://www.billboard.com/bbcom/search/google/article_display.jsp?vnu_content_id=869393 | archive-date=2012-11-03}}</ref> Singl je prejel tudi mnoge druge nagrade, kot sta Teen Choice Award v kategoriji za »singl leta« in [[MTV Europe Music Award]] v kategoriji za »najboljšo pesem«.<ref name="ema">{{navedi splet | work=Billboard | publisher=Prometheus Global Media | title=Britney Spears na vrhu podelitve nagrad MTV Europe Music Awards leta 1999 | date=november 1999 | url=http://www.billboard.com/bbcom/search/google/article_display.jsp?vnu_content_id=949845 | accessdate=30. 7. 2008 | url-status=dead | language=en | archive-url=https://web.archive.org/web/20121103084545/http://www.billboard.com/bbcom/search/google/article_display.jsp?vnu_content_id=949845 | archive-date=2012-11-03}}</ref> Aprila 2005 je britanski televizijski program ITV izdal kratko serijo, naslovljeno kot ''Hit Me Baby One More Time'', ki jo je gostil Vernon Kay. V seriji so razni glasbeniki, ki so imeli v osemdesetih eno samo uspešnico, tekmovali drug z drugim tako, da so zapeli verzije raznih takrat popularnih pesmi. Občinstvo je z glasovanjem izbralo svoje najljubše. Ameriško verzijo serije je leto pozneje predvajal kanal NBC, tudi to pa je vodil Vernon Kay.<ref>{{Citeweb|url=http://www.imdb.com/title/tt0460088/combined|title=''Hit Me, Baby, One More Time'' (TV serija)|date=2005|accessdate=2. 5. 2011 |work=[[Internet Movie Database]] |publisher=Amazon.com }} {{ikona en}}</ref> Verzija pesmi je uporabljena tudi v [[20th Century Fox]]ovem [[animacija|animiranem]] [[film]]u ''[[Roboti (film)|Roboti]]'' (2005)<ref>{{navedi splet |title=Music from Monsters vs Aliens, Robots & Planet 51 |url=https://open.spotify.com/album/3LBBANmaZaGbAgkQ6ofkvW?highlight=spotify:track:1Rj6pw3fblhISUPC3X7XGq |website=spotify.com}}</ref> Leta 2010 je v epizodi serije ''[[Glee]]'', naslovljeni kot »Britney/Brittany«, lik Rachel Berry, ki jo je upodobila [[Lea Michele]], izvedel svojo verzijo pesmi, pri čemer pa so uporabili oblačila, podobna tistim, ki so jih uporabili v videospotu. V epizodi je zaigrala tudi Britney Spears, kjer je prevzela vlogo neke manj pomembne učiteljice.<ref>{{navedi splet|url=http://www.mtv.com/news/articles/1648932/britney-spears-glee-episode-takes-on-baby-one-more-time.jhtml|title=Epizoda serije ''Glee'', posvečena Britney Spears, vključuje tudi pesem »... Baby One More Time«|author=Semigran, Ali|date=september 2010|publisher=MTV|accessdate=5. 2. 2011|archive-date=2013-10-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20131021174837/http://www.mtv.com/news/articles/1648932/britney-spears-glee-episode-takes-on-baby-one-more-time.jhtml|url-status=dead}} {{ikona en}}</ref> {{clear}} == Seznam verzij == {{col-begin}} {{col-2}} * '''Posebni CD singl'''<ref>{{navedi splet|url=http://www.amazon.com/dp/B00000FDLP/|title=Amazon.co.uk: »Baby One More Time« (dodatni singl): Britney Spears: Glasba |date=november 2009 |publisher=Jive|accessdate=4. 2. 2011 }} {{ikona en}}</ref> # »…Baby One More Time« — 3:30 # »Autumn Goodbye« — 3:41 # »…Baby One More Time« (posebni videospot) * '''Britanski enojni CD'''<ref>{{navedi splet|url=http://www.amazon.co.uk/dp/B00000IBD2|title=Amazon.co.uk: »Baby One More Time« - Enojni CD (singl): Britney Spears: Glasba |date=marec 1998 |publisher=Jive/Zomba|accessdate=7. 3. 2011 }} {{ikona en}}</ref> # »…Baby One More Time« — 3:30 # »…Baby One More Time« (platinasti vokalni remix Sharp) — 8:11 # »…Baby One More Time« (klubski remix Davidsona Ospine) — 5:40 * '''Britanski dvojni CD'''<ref>{{navedi splet|url=http://www.amazon.co.uk/dp/B00004WRW4|title=Amazon.co.uk: »Baby One More Time« - Dvojni CD (singl): Britney Spears: Glasba |date=marec 1998 |publisher=Jive Records |accessdate=7. 3. 2011 }} {{ikona en}}</ref> # »…Baby One More Time« (radijska verzija) — 3:30 # »…Baby One More Time« (inštrumentalna verzija) — 3:30 # »Autumn Goodbye« — 3:41 {{col-2}} * '''Gramofonska plošča'''<ref>{{Cite music release notes|title=»…Baby One More Time« |type=Gramofonska plošča |others=Britney Spears |year=1998|format=Opombe z gramofonske plošče |publisher=Jive Records |id=01241-42535-1}} {{ikona en}}</ref> # »…Baby One More Time« (klubski remix Davidsona Ospine) — 5:40 # »…Baby One More Time« (pripovedni remix Davidsona Ospine) — 6:30 # »…Baby One More Time« — 3:30 # »…Baby One More Time« (platinasti vokalni remix Sharp) — 8:11 # »…Baby One More Time« (klasični remix Sharp) — 6:50 * '''Francoski CD s singlom / Dodatek k albumu ''[[The Singles Collection (album, Britney Spears)|The Singles Collection]]'''''<ref>{{navedi splet|url=http://www.amazon.com/dp/tracks/B002R68U7K/|title=Amazon.com: ''The Singles Collection'': Seznam pesmi iz dodatka |date=november 2009 |publisher=Jive|accessdate=4. 2. 2011 }} {{ikona en}}</ref> # »…Baby One More Time« — 3:30 # »Autumn Goodbye« — 3:41 {{col-end}} == Ostali ustvarjalci == {{col-begin}} {{col-2}} »'''...Baby One More Time'''« * Britney Spears – glavni vokali spremljevalni vokali * Denniz Pop – producent * Max Martin – [[tekstopisec]], producer, avdio mešanje, spremljevalni vokali * Rami Yacoub – tekstopisec, producent * Nana Hedin – spremljevalni vokali * Thomas Lindberg – [[kitara]] * Johan Carlberg – [[bas kitara]] * Tom Coyne – urejanje {{col-2}} »'''Autumn Goodbye'''« * Britney Spears – glavni vokali, spremljevalni vokali * Eric Foster White – tekstopisec, producent, avdio mešanje, vsi inštrumenti * Nikki Gregoroff – spremljevalni vokali * Tom Coyne – urejanje {{col-end}} Vir:<ref name=liner/> == Lestvice == === Tedenske lestvice === {|class="wikitable sortable" |- ! Lestvica (1998/1999) ! Dosežek |- | [[Avstralija]] (ARIA)<ref>http://australian-charts.com/showitem.asp?interpret=Britney+Spears&titel=...Baby+One+More+Time&cat=s {{ikona en}}</ref> | style="text-align:center;"|1 |- | [[Avstrija]] (Ö3 Austria Top 75)<ref>http://www.austriancharts.at/showitem.asp?interpret=Britney+Spears&titel=...Baby+One+More+Time&cat=s {{ikona de}}</ref> | style="text-align:center;"|1 |- | [[Belgija]], [[Flandrija]] (Ultratop 50)<ref>http://www.ultratop.be/nl/showitem.asp?interpret=Britney+Spears&titel=...Baby+One+More+Time&cat=s (nizozemščina)</ref> | style="text-align:center;"|1 |- | [[Belgija]], [[Valonija]] (Ultratop 40)<ref>http://www.ultratop.be/fr/showitem.asp?interpret=Britney+Spears&titel=...Baby+One+More+Time&cat=s {{ikona fr}}</ref> | style="text-align:center;"|1 |- | [[Kanada]] (Canadian Hot 100)<ref>http://www.billboard.com/#/artist/Britney+Spears/chart-history/290150?f=793&g=Singles {{ikona en}}</ref> | style="text-align:center;"|1 |- | Lestvica kanadske revije ''RPM''<ref>{{navedi splet|url=http://www.collectionscanada.gc.ca/rpm/028020-119.01-e.php?&file_num=nlc008388.7472&type=1&interval=50&PHPSESSID=c6btf3r8hs459qqt5ln3o3dcv5|title=Najboljši singli - Volum 68, št. 16, 8. februar 1999 |work=[[RPM (magazine)|RPM]] |publisher=Walt Grealis |accessdate=31. 1. 2011 }} {{ikona en}}</ref> | style="text-align:center;"|1 |- | [[Danska]] (IFPI)<ref>{{navedi knjigo|title=''Billboardov'' dnevnik |date=april 1999 |work=Billboard |publisher=Prometheus Global Media |url=http://books.google.com/books?id=eigEAAAAMBAJ&lpg=PA8&dq=Billboard%20mar%201999&hl=da&pg=RA1-PA55#v=onepage&q=denmark&f=false|accessdate=28. 11. 2010 }} {{ikona en}}</ref> | style="text-align:center;"|1 |- | [[Evropa]] (European Hot 100 Singles) | style="text-align:center;"|1 |- | [[Finska]] (Suomen virallinen lista)<ref>http://www.finnishcharts.com/showitem.asp?interpret=Britney+Spears&titel=...Baby+One+More+Time&cat=s {{ikona en}}</ref> | style="text-align:center;"|1 |- | [[Francija]] (SNEP)<ref>http://lescharts.com/showitem.asp?interpret=Britney+Spears&titel=...Baby+One+More+Time&cat=s {{ikona fr}}</ref> | style="text-align:center;"|1 |- | [[Nemčija]] (Media Control AG)<ref>http://musicline.de/de/chartverfolgung_summary/title/Spears%2C+Britney/...Baby+One+More+Time/single {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120917154745/http://musicline.de/de/chartverfolgung_summary/title/Spears,+Britney/...Baby+One+More+Time/single |date=2012-09-17 }} {{ikona de}}</ref> | style="text-align:center;"|1 |- | Irska (IRMA)<ref>{{navedi splet | publisher=Irish Recorded Music Association]] | title=Irska lestvica s singli | date=februar 1999 | url=http://www.irishcharts.ie/search/placement | accessdate=14. 7. 2009 | archiveurl=https://web.archive.org/web/20090609154740/http://www.irishcharts.ie/search/placement | archivedate=2009-06-09 | url-status=dead |language=en}}</ref> | style="text-align:center;"|1 |- | [[Nizozemska]] (Mega Single Top 100)<ref>http://www.dutchcharts.nl/showitem.asp?interpret=Britney+Spears&titel=...Baby+One+More+Time&cat=s (nizozemščina)</ref> | style="text-align:center;"|1 |- | [[Nova Zelandija]] (RIANZ)<ref>http://www.charts.org.nz/showitem.asp?interpret=Britney+Spears&titel=...Baby+One+More+Time&cat=s {{ikona en}}</ref> | style="text-align:center;"|1 |- | [[Norveška]] (VG-lista)<ref>http://www.norwegiancharts.com/showitem.asp?interpret=Britney+Spears&titel=...Baby+One+More+Time&cat=s {{ikona en}}</ref> | style="text-align:center;"|1 |- | [[Švedska]] (Sverigetopplistan)<ref>http://www.swedishcharts.com/showitem.asp?interpret=Britney+Spears&titel=...Baby+One+More+Time&cat=s {{ikona en}}</ref> | style="text-align:center;"|1 |- | [[Švica]] (Media Control AG)<ref>http://www.swisscharts.com/showitem.asp?interpret=Britney+Spears&titel=...Baby+One+More+Time&cat=s {{ikona en}}</ref> | style="text-align:center;"|1 |- | [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] (The Official Charts Company)<ref>https://web.archive.org/web/20110810141753/http://www.chartstats.com/songinfo.php?id=27095 {{ikona en}}</ref> | style="text-align:center;"|1 |- | [[Združene države Amerike]] (''Billboard'' Hot 100)<ref>http://allmusic.com/artist/britney-spears-p320976/charts-awards/billboard-singles {{ikona en}}</ref> | style="text-align:center;"|1 |- | Združene države Amerike (Pop Songs)<ref>http://www.billboard.com/#/artist/Britney+Spears/chart-history/290150?f=381&g=Singles {{ikona en}}</ref> | style="text-align:center;"|1 |} {{col-2}} === Lestvice ob koncu leta === {|class="wikitable sortable" |- ! Država ! Dosežek |- | Avstralija<ref name="ARIA Annual">{{navedi splet| work=Australian Recording Industry Association | publisher=ARIA | year=1999 | title= 1999 - Avstrijska lestvica ob koncu leta |url=http://www.aria.com.au/pages/aria-charts-end-of-year-charts-top-100-singles-1999.htm | accessdate=13. 7. 2009 }} {{ikona en}}</ref> | style="text-align:center;"|2 |- | Avstrija<ref>{{navedi splet| title= 1999 - Avstrijska lestvica ob koncu leta | publisher=Ö3 Austria Top 40. Hung Medien | year=1999 | url=http://www.austriancharts.at/1999_single.asp | accessdate=13. 7. 2009 }} {{ikona en}}</ref> | style="text-align:center;"|3 |- | Belgija<ref>{{navedi splet| title=1999 - Belgijska glasbena lestvica ob koncu leta | language=nl |publisher=Ultratop 50. Ultratop & Hung Medien | year=1999 | url=http://www.ultratop.be/en/annualoverview.asp?year=1999 | accessdate=13. 7. 2009 }} {{ikona en}}</ref> | style="text-align:center;"|1 |- | Kanada<ref>{{navedi splet|url=http://www.collectionscanada.gc.ca/rpm/028020-119.01-e.php?&file_num=nlc008388.9952&type=1&interval=50&PHPSESSID=c6btf3r8hs459qqt5ln3o3dcv5|title=Najboljši singli - Volum 70, št. 8, 13. december 1999|work=RPM|accessdate=31. 1. 2011 }} {{ikona en}}</ref> | style="text-align:center;"|19 |- | Evropa<ref name="Europe">{{navedi splet | work=Billboard | publisher=[[Prometheus Global Media]] | title=Ženske vladajo na evropski glasbeni lestvici ob koncu leta 1999 | date=december 1999 | url=http://www.billboard.com/bbcom/search/google/article_display.jsp?vnu_content_id=949693 | accessdate=13. 7. 2009 | url-status=dead | language=en | archive-url=https://web.archive.org/web/20121026124307/http://www.billboard.com/bbcom/search/google/article_display.jsp?vnu_content_id=949693 | archive-date=2012-10-26}}</ref> | style="text-align:center;"|3 |- | Francija<ref>{{navedi splet|url=http://www.disqueenfrance.com/fr/pag-259376-Classements-Annuels.html?year=1999|title=Classement Singles - année 1999|publisher=Syndicat National de l'Édition Phonographique|accessdate=3. 5. 2011|language=fr|archive-date=2012-03-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20120305145452/http://www.disqueenfrance.com/fr/pag-259376-Classements-Annuels.html?year=1999|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120305145452/http://www.disqueenfrance.com/fr/pag-259376-Classements-Annuels.html?year=1999 |date=2012-03-05 }}</ref> | style="text-align:center;"|7 |- | Nemčija<ref>{{navedi splet | publisher=Universität Würzburg | title=1999 - Vsakoletna nemška lestvica | year=1999 | url=http://ki.informatik.uni-wuerzburg.de/~topsi/deu1999/deu_1999t.html | accessdate=13. 7. 2009 | archive-date=2012-06-19 | archive-url=https://web.archive.org/web/20120619052359/http://ki.informatik.uni-wuerzburg.de/~topsi/deu1999/deu_1999t.html | url-status=dead |language=de}}</ref> | style="text-align:center;"|3 |- | Švica<ref>{{navedi splet| title=1999 Year-End Chart - swisscharts.com | publisher=Švicarska lestvica s singli. Hung Medien | year=1999 | url=http://swisscharts.com/year.asp?key=1999 | accessdate=13. 7. 2009 }} {{ikona en}}</ref> | style="text-align:center;"|3 |- | Velika Britanija<ref name="OCC">{{navedi splet | author=The Official Charts Company | title=Vsakoletna britanska lestvica | publisher=The Official Charts | year=1999 | url=http://www.bpi.co.uk/assets/files/yearly%20best%20selling%20singles.pdf | accessdate=13. 7. 2009 | archive-date=2012-10-18 | archive-url=https://web.archive.org/web/20121018142431/http://www.bpi.co.uk/assets/files/yearly%20best%20selling%20singles.pdf | url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121018142431/http://www.bpi.co.uk/assets/files/yearly%20best%20selling%20singles.pdf |date=2012-10-18 }} {{ikona en}}</ref> | style="text-align:center;"|1 |- | Združene države Amerike<ref name="Billboard Annual Chart">{{navedi splet | title=Vsakoletna lestvica ''Billboard'' Hot 100 | date=december 1999 | url=http://www.billboard.com/bbcom/charts/yearend_chart_display.jsp?f=The+Billboard+Hot+100&g=Year-end+Singles&year=1999 | work=Billboard | publisher=Prometheus Global Media | accessdate=13. 7. 2009 | archive-date=2007-11-14 | archive-url=https://web.archive.org/web/20071114175557/http://www.billboard.com/bbcom/charts/yearend_chart_display.jsp?f=The+Billboard+Hot+100&g=Year-end+Singles&year=1999 | url-status=bot: unknown }} {{ikona en}}</ref> | style="text-align:center;"|5 |} === Lestvice ob koncu desetletja === {| class="wikitable sortable" |- ! Lestvica (1990–1999) ! Dosežek |- | Združene države Amerike (''Billboard'' Hot 100)<ref name="1990sbb">{{navedi knjigo | author = Geoff Mayfield | url = http://books.google.co.kr/books?id=9w0EAAAAMBAJ&lpg=PP1&lr&rview=1&pg=RA1-PA4#v=onepage&q&f=false | title = 1999 - Leto v glasbi totalnih devetdesetih: Dnevnik desetletja - Seznam najboljših pop albumov devetdesetih & najboljših singlov devetdesetih | work = Billboard |publisher=Prometheus Global Media | date = december 1999 | accessdate = 15. 10. 2010 }} {{ikona en}}</ref> | style="text-align:center;"|78 |- | [[Izrael]] (Israelian Hot 100)<ref>{{citeweb|url=http://www.glgltz.co.il/Programs/Program.aspx?Pid=100|title=גלגלצ|date=december 1999|accessdate=2. 5. 2011|archive-date=2011-01-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20110109062546/http://www.glgltz.co.il/Programs/Program.aspx?Pid=100|url-status=dead |language=en}}</ref> | style="text-align:center;"|24 |} === Certifikacije === {| class="wikitable sortable" |- !Država !Organizacija !Certifikacija !Prodaja |- |Avstralija |ARIA | style="text-align:center;"|3× Platinasta<ref name="ARIA">{{navedi splet| url=http://www.aria.com.au/pages/aria-charts-accreditations-singles-1999.htm | title=Avstralske certifikacije | author=Australian Recording Industry Association | year=1999 | accessdate=14. 7. 2009 }} {{ikona en}}</ref> | style="text-align:center;"|270.000<ref name="Certifying Awards of Countries">{{navedi splet | format=PDF | url=http://www.riaj.or.jp/e/issue/pdf/RIAJ2005E.pdf | title=Standrdi certifikacij po državah | author=Več | publisher=Recording Industry Association of Japan | year=2005 | accessdate=14. 7. 2009 | archive-date=2012-02-14 | archive-url=https://web.archive.org/web/20120214002411/http://www.riaj.or.jp/e/issue/pdf/RIAJ2005E.pdf | url-status=dead }} {{ikona en}}</ref> |- |Avstrija |IFPI | style="text-align:center;"|Platinasta<ref>{{navedi splet | url=http://www.ifpi.at/?section=goldplatin | title=Avstrijske certifikacije | author=International Federation of the Phonographic Industry - Avstrija | date=april 1999 | accessdate=2009-07-14 | archiveurl=https://web.archive.org/web/20090608024513/http://www.ifpi.at/?section=goldplatin | archivedate=2009-06-08 | url-status=dead |language=en}}</ref> | style="text-align:center;"|500.000<ref name="Certifying Awards of Countries"/> |- |Francija |SNEP | style="text-align:center;"|Platinasta<ref name="SNEP">{{navedi splet | url=http://www.disqueenfrance.com/fr/monopage.xml?id=259165&year=1999&type=9 | title=Francoske certifikacije | author=Syndicat National de l'Édition Phonographique | date=december 1999 | accessdate=14. 7. 2009 | archiveurl=https://web.archive.org/web/20120322082758/http://www.disqueenfrance.com/fr/monopage.xml?id=259165&year=1999&type=9 | archivedate=2012-03-22 | url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120322082758/http://www.disqueenfrance.com/fr/monopage.xml?id=259165&year=1999&type=9 |date=2012-03-22 }} {{ikona fr}}</ref> | style="text-align:center;"|575.000<ref name="Certifying Awards of Countries"/> |- |Nemčija |IFPI | style="text-align:center;"|3× Zlata<ref name="IFPI Germany">{{cite gold platin| accessdate=14. 7. 2009 }} {{ikona en}}</ref> | style="text-align:center;"|950.000<ref>{{navedi splet | url=http://www.musikindustrie.de/uploads/media/TT-Formular_blanko_02.pdf | title=Nemške stopnje certifikacij | archiveurl=https://web.archive.org/web/20090220092434/http://www.musikindustrie.de/uploads/media/TT-Formular_blanko_02.pdf | archivedate=2009-02-20 | publisher=International Federation of the Phonographic Industry - Nemčija | year=1999 | accessdate=14. 7. 2009 | url-status=live |language=en}}</ref> |- |Nizozemska |NVPI | style="text-align:center;"|Platinasta<ref>{{navedi splet | author=Nederlandse Vereniging van Producenten en Importeurs van beeld- en geluidsdragers | title=Nizozemske certifikacije | year=1999 | url=http://www.nvpi.nl/nvpi/pagina.asp?pagkey=60461 | accessdate=14. 7. 2009 | archiveurl=https://web.archive.org/web/20090618214709/http://www.nvpi.nl/nvpi/pagina.asp?pagkey=60461 | archivedate=2009-06-18 | url-status=dead |language=en}}</ref> | style="text-align:center;"|110.000<ref name="Certifying Awards of Countries"/> |- |Nova Zelandija |RIANZ | style="text-align:center;"|Platinasta<ref name="RIANZ">{{navedi splet | url=http://www.rianz.org.nz/rianz/chart.asp | title=Novozelandske certifikacije | author=Recording Industry Association of New Zealand | date=september 1999 | accessdate=14. 7. 2009 | archiveurl=https://web.archive.org/web/20090728094028/http://www.rianz.org.nz/rianz/chart.asp | archivedate=2009-07-28 | url-status=dead |language=en}}</ref> | style="text-align:center;"|20.000<ref name="Certifying Awards of Countries"/> |- |Norveška |IFPI | style="text-align:center;"|2× Platinasta<ref>{{navedi splet | url=http://www.ifpi.no/sok/index_trofe.htm | title=Norveške certifikacije | author=International Federation of the Phonographic Industry - Norway | year=1999 | accessdate=14. 7. 2009 | archiveurl=https://web.archive.org/web/20110510083043/http://www.ifpi.no/sok/index_trofe.htm | archivedate=2011-05-10 | url-status=dead |language=en}}</ref> | style="text-align:center;"|25,000<ref name="Certifying Awards of Countries"/> |- |Švedska |IFPI | style="text-align:center;"|Platinum<ref>{{navedi splet | url=http://www.ifpi.se/wp/wp-content/uploads/ar-19991.pdf | title=Švedske certifikacije | author=International Federation of the Phonographic Industry - Švedska | year=1999 | accessdate=14. 7. 2009 | archiveurl=https://web.archive.org/web/20120305020027/http://www.ifpi.se/wp/wp-content/uploads/ar-19991.pdf | archivedate=2012-03-05 | url-status=live |language=en}}</ref> | style="text-align:center;"|30.000<ref name="Certifying Awards of Countries"/> |- |Švica |align="left"|IFPI | style="text-align:center;"|Platinasta<ref name="IFPI Switzerland">{{navedi splet| url=http://hitparade.ch/awards.asp?year=1999 | title=Swiss Certification | author=International Federation of the Phonographic Industry - Švica | year=1999 | accessdate=14. 7. 2009 }} {{ikona en}}</ref> | style="text-align:center;"|70.000<ref name="IFPI Switzerland"/> |- |Velika Britanija |BPI | style="text-align:center;"|2× Platinasta<ref name="BPI">{{navedi splet | url=http://www.bpi.co.uk/music-business/article/awards.aspx | title=Britanske certifikacije | author=British Phonographic Industry | date=marec 1999 | accessdate=14. 7. 2009 | archive-date=2018-06-12 | archive-url=https://web.archive.org/web/20180612162312/https://www.bpi.co.uk/music-business/article/awards.aspx | url-status=dead |language=en}}</ref> | style="text-align:center;"|1.580.000<ref name="UK sales"/> |- |Združene države Amerike |RIAA | style="text-align:center;"|Platinasta<ref name="RIAA">{{navedi splet| url=http://www.riaa.com/goldandplatinumdata.php?resultpage=1&table=SEARCH_RESULTS&action=&title=&artist=Britney%20Spears&format=SINGLE&debutLP=&category=&sex=&releaseDate=&requestNo=&type=&level=&label=&company=&certificationDate=&awardDescription=&catalogNo=&aSex=&rec_id=&charField=&gold=&platinum=&multiPlat=&level2=&certDate=&album=&id=&after=&before=&startMonth=1&endMonth=1&startYear=1958&endYear=2009&sort=Artist&perPage=25 | title=Ameriške certifikacije | author=Recording Industry Association of America | date=januar 1999 | accessdate=14. 7. 2009 }} {{ikona en}}</ref> | style="text-align:center;"|1.750.000<ref name="Certifying Awards of Countries"/> |} {{col-end}} == Sklici == {{sklici|3}} == Zunanje povezave == * [http://www.vevo.com/watch/britney-spears/baby-one-more-time/USZM20300030 Uradni videospot pesmi »...Baby One More Time« na »Vevu«] — Vevo. {{S-start}} {{Succession box | before = »[[Believe (pesem, Cher)|Believe]]« od [[Cher (umetnica)|Cher]] | title = Najbolje prodajan britanski singl leta | years = 1999 | after = »[[Can We Fix It?]]« od [[Bob the Builder|Boba the Builderja]] }} {{S-bef| before = »[[Have You Ever?]]« od [[Brandy (glasbenica)|Brandy]]}} {{S-ttl| title = Prvo mesto na lestvici [[Billboard Hot 100|''Billboard'' Hot 100]] | years = 30. januar–6. februar 1999}} {{S-aft| after = »[[Angel of Mine]]« od [[Monica (pevka)|Monice]]}} |- {{S-bef| before = »[[You Get What You Give]]« od [[New Radicals]]}} {{S-ttl| title = Prvo mesto na [[Kanada|kanadski glasbeni lestvici]] | years = 1. februar 1999–1. marec 1999}} {{S-aft| after = »Believe« od Cher}} |- {{S-bef| before = »[[Pretty Fly (For a White Guy)]]« od [[The Offspring]]}} {{S-ttl| title = Prvo mesto na [[Irska|irski glasbeni lestvici]] | years = 20. februar 1999–3. april 1999}} {{S-aft| after = »[[Swear It Again]]« od [[Westlife]]}} |- {{S-bef| before = »[[Fly Away (pesem, Lenny Kravitz)|Fly Away]]« od [[Lenny Kravitz|Lennyja Kravitza]]}} {{S-ttl| title = Prvo mesto na [[Velika Britanija|britanski glasbeni lestvici]] | years = 21. februar 1999–7. marec 1999}} {{S-aft| after = »[[When the Going Gets Tough, the Tough Get Going]]« od [[Boyzone]]}} |- {{S-bef| before = »[[Silly Love Songs]]« od [[Ardijah]]a <br /> »My Side of Town« od [[Lutricia McNeal|Lutricie McNeal]] <br /> »[[I Love the Way You Love Me (pesem, Boyzone)|I Love the Way You Love Me]]« od [[Boyzone]]}} {{S-ttl| title = Prvo mesto na [[Nova Zelandija|novozelandski glasbeni lestvici]] | years = 21. februar 1999–7. marec 1999 <br /> 21. marec 1999–28. marec 1999 <br /> 18. april 1999–25. april 1999}} {{S-aft| after = »[[You Get What You Give]]« od [[New Radicals]] <br /> »[[Heartbeat (pesem, Steps)|Heartbeat/Tragedy]]« od [[Steps (glasbena skupina)|Steps]] <br /> »[[No Scrubs]]« od [[TLC (glasbena skupina)|TLC-ja]]}} |- {{S-bef| before = »[[Pretty Fly (For a White Guy)]]« od [[The Offspring]]}} {{S-ttl| title = Prvo mesto na [[Norveška|norveški glasbeni lestvici]] | years = 8. teden 1999–16. teden 1999}} {{S-aft| after = »[[Changes (pesem, 2Pac)|Changes]]« od [[Tupac Shakur|2Paca]]}} |- {{S-bef| before = »Believe« od Cher}} {{S-ttl| title = Prvo mesto na [[Avstralija|avstralski glasbeni lestvici]] | years = 28. februar 1999–2. maj 1999}} {{S-aft| after = »[[No Scrubs]]« od [[TLC (glasbena skupina)|TLC-ja]]}} |- {{S-bef| before = »[[Better Off Alone (pesem, Alice DeeJay)|Better Off Alone]]« od [[Alice Deejay]]}} {{S-ttl| title = Prvo mesto na [[Nemčija|nemški glasbeni lestvici]] | years = 5. marec 1999–16. april 1999}} {{S-aft| after = »[[Flat Beat]]« od [[Mr. Oizo|Mr. Oiza]]}} |- {{S-bef| before = »[[Changes (pesem, 2Pac)|Changes]]« od [[Tupac Shakur|2Paca]]}} {{S-ttl| title = Prvo mesto na [[Nizozemska|nizozemski glasbeni lestvici]] | years = 6. marec 1999–17. april 1999}} {{S-aft| after = »[[We're Going To Ibiza!]]« od [[Vengaboys]]}} |- {{S-bef| before = »[[Pretty Fly (For A White Guy)]]« od [[The Offspring]]}} {{S-ttl| title = Prvo mesto na [[Belgija|belgijski (flemski) glasbeni lestvici]] | years = 13. marec 1999–8. maj 1999}} {{S-aft| after = »[[Flat Beat]]« od [[Mr. Oizo|Mr. Oiza]]}} |- {{S-bef| before = »[[Big Big World (pesem)|Big Big World]]« od [[Emilia Rydberg|Emilie Rydberg]]}} {{S-ttl| title = Prvo mesto na [[Švica|švicarski glasbeni lestvici]] | years = 14. marec 1999–16. april 1999}} {{S-aft| after = »[[I Want It That Way]]« od [[Backstreet Boys]]}} |- {{S-bef| before = »Vi drar till fjällen« od [[Markoolio|Markoolia]]}} {{S-ttl| title = Prvo mesto na [[Švedska|švedski glasbeni lestvici]] | years = 18. marec 1999–8. april 1999}} {{S-aft| after = »(Du är så) yeah yeah, wow wow« od Martina}} |- {{S-bef| before = »Romeo« od Blå Øjnea}} {{S-ttl| title = Prvo mesto na [[Danska|danski glasbeni lestvici]] | years = 20. marec 1999–24. april 1999}} {{S-aft| after = »Dig & Mig« od Blå Øjnea}} |- {{S-bef| before = »A klana Indiana« od A klana Indiane}} {{S-ttl| title = Prvo mesto na [[Avstrija|avstrijski glasbeni lestvici]] | years = 21. marec 1999–16. maj 1999}} {{S-aft| after = »[[I Want It That Way]]« od [[Backstreet Boys]]}} |- {{S-bef| before = »[[Tu m'oublieras]]« od [[Larusso|Larussa]]}} {{S-ttl| title = Prvo mesto na [[Belgija|belgijski glasbeni lestvici]] | years = 27. marec 1999–29. maj 1999}} {{S-aft| after = »[[Au nom de la rose]]« od [[Moos (pevec)|Moosa]]}} |- {{S-bef| before = »Hallaa« od [[Apulanta|Apulante]]}} {{S-ttl| title = Prvo mesto na [[Finska|finski glasbeni lestvici]] | years = 16. teden leta 1999 –17. teden 1999}} {{S-aft| after = »Hallaa« od [[Apulanta|Apulante]]}} |- {{S-bef| before = »[[Tu m'oublieras]]« od [[Larusso|Larussa]]}} {{S-ttl| title = Prvo mesto na [[Francija|francoski glasbeni lestvici]] | years = 24. april 1999 –8. maj 1999}} {{S-aft| after = »[[Au nom de la rose]]« od [[Moos (pevec)|Moosa]]}} |- {{S-end}} {{Britney Spears}} {{Singli Britney Spears}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Pesmi Britney Spears]] [[Kategorija:Singli leta 1998]] 9mwun5bazs2oo1ia4mumax8kaus52q7 0 299037 6775021 6713399 2026-11-05T06:52:11Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6775021 wikitext text/x-wiki [[Slika:Metelkova mesto entry.jpg|thumb|Vhod v kompleks z [[Masarykova cesta, Ljubljana|Masarykove ceste]]]] '''AKC Metelkova mesto''' (tudi samo '''Metelkova''') je avtonomni kulturni center, ki se nahaja v središču [[Ljubljana|Ljubljane]] v severnem delu kompleksa nekdanje vojašnice iz časa [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] ob [[Metelkova cesta, Ljubljana|Metelkovi cesti]]. Metelkova velja za eno najpomembnejših središč alternativne kulture v [[Slovenija|Sloveniji]]. Sestavljajo ga različni klubi, lokali in [[galerija|galerije]] ter [[Hostel Celica]], ki ima prostore v stavbi nekdanjega vojaškega [[zapor]]a.<ref>{{navedi splet| url=http://tovarna.org/files0/active/3/primerjalni%20pregled%20CENTRI%20ALTERNATIVNE%20KULTURE.doc |title=Centri alternativne kulture - primerjalni pregled |author=Križaj, Marjana & Žagar, Katarina |date=16. 11. 2009 |publisher=Raziskovalno dokumentacijski sektor Državnega zbora RS}}</ref><ref>{{navedi novico |url=http://travel.nytimes.com/2008/02/03/travel/03next.html?pagewanted=all |title=Where Soldiers Slept, a Cultural Enclave Rises |author=Kitamura, Katie |date=3. 2. 2008 |work=[[New York Times]] |accessdate=31. 8. 2011}}</ref> Celoten kompleks vojašnice, v katerem so tudi prostori [[Slovenski etnografski muzej|Slovenskega etnografskega muzeja]], [[Slovenski narodni muzej|Slovenskega narodnega muzeja]] in Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, je vpisan v register nepremične kulturne dediščine.<ref name="DEDI">{{navedi splet |url=http://www.dedi.si/dediscina/345-kompleks-metelkova |title=Kompleks Metelkova |work=Enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem |author=Treo, Viljem |accessdate=31. 8. 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111220022804/http://www.dedi.si/dediscina/345-kompleks-metelkova |archive-date=2011-12-20 |url-status=dead}}</ref> Center je nastal leta 1993, ko je skupina prostovoljcev in aktivistov, povezanih v t.i. ''Mrežo za Metelkovo'', [[skvotanje|zasedla]] stavbe kompleksa, iz katerega so se dve leti pred tem umaknili vojaki [[Jugoslovanska ljudska armada|JLA]] in so bile namenjene za rušenje.<ref>{{navedi splet |url=http://www.visitljubljana.si/si/ljubljana-in-vec/imenik/1420/detail.html |title=Metelkova mesto - alternativni kulturni center |work=Visit Ljubljana |accessdate=31. 8. 2011 }}{{Slepa povezava|date=marec 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Od takrat projekt zaznamuje tudi neurejen pravni status (uradni lastnik zemljišča je [[Mestna občina Ljubljana]]), zaradi česar občasno, kljub načelni toleranci, prihaja do bolj ali manj konkretnih ogrožanj njegovega obstoja s strani aktualnih oblasti.<ref>{{navedi novico |url=http://www.mladina.si/tednik/200625/clanek/slo--alternativa-sebastijan_ozmec/ |author=Ozmec, Sebastijan |title=Začetek konca Metelkove? |year=2006 |work=[[Mladina (revija)|Mladina]] |accessdate=31. 8. 2011}}</ref> == Zgodovina == Izgradnja Avstro-Ogrske vojašnice je bila pričeta leta 1882 in dokončana leta 1911. Do junija leta 1991 so bili prostori v lasti Jugoslovanske ljudske armade. Del objektov vojašnice je kasneje prešel v last ministrstva za kultura in bil namenjen muzejski dejavnosti.<ref name=":6">{{Navedi splet|title=Metelkova mesto Autonomous Cultural Zone|url=https://www.culture.si/en/Metelkova_mesto_Autonomous_Cultural_Zone|website=Culture of Slovenia|accessdate=2021-06-03|language=en|archive-date=2018-09-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20180923124352/https://www.culture.si/en/Metelkova_mesto_Autonomous_Cultural_Zone|url-status=dead}}</ref> Leta 1990 je bila vzpostavljena ''Mreža za Metelkovo'', katere pobudniki so predlagali nov ustvarjalen način uporabe prostorov opuščene vojašnice na Metelkovi ulici. Leta 1991 je ''Mreža'' novi vladi samostojne Republike Slovenije uradno podala pobudo za prenos lastništva poslopja.<ref name=":6" /> Vlada RS je kot lastnica opuščenih prostorov vojašnice leta 1992 prepustila pobudnikom projekta ''Mreža za Metelkovo'', ki jo je organiziralo okoli 300 umetnikov in pripadnikov različnih subkultur, ki so želeli na območju ustvariti kulturni center. Na skupščini MOL marca 1993 je občina obljubila, da bo zakonsko uredila predajo vojašnice v rabo ''Mreži'', vendar se je prenos kljub podpisu dveh dogovorov ustavil pri primopredaji. ''Mreža'' je v začetku septembra napovedala, da bo konec meseca vojašnico zasedla tudi če pravni aspekti ne bodo dokončno urejeni. Pri pripravi morebitnega prevzema so Mreži za Metelkovo pomagali izkušeni skvoterji iz Utrechta.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Desant na Metelkovo|url=http://www.mladina.si/97657/desant-na-metelkovo/|website=Mladina.si|accessdate=2021-06-03}}</ref> 9. septembra 1993 je bila na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo organiziran seminar o perspektivni preureditvi prostorov vojašnice. Sodelujoči so med pripravami na seminar na strehi zgradbe opazili delavce in nato ugotovili, da poteka prikrito rušenje stavbe ter o tem obvestili aktiviste ''Mreže''. Rušenje je potekalo zgolj na stavbah, dodeljenih ''Mreži'', naročila pa ga je ljubljanska mestna vlada. Da bi preprečili rušenje so aktivisti in podporniki zasedli prostore. Zaradi zasedbe je kasneje ''Mrežo'' neuspešno tožila mestna vlada.<ref name=":4" /> Leta 2006 je državni inšpektorat za okolje in prostor porušil urbano likovno skulpturo Mala šola, kot stavbo, zgrajeno brez ustreznih dovoljenj.<ref>{{navedi novico |url=http://24ur.com/novice/slovenija/togo-delovanje-institucij.html |title=Togo delovanje institucij |date=2. 8. 2006 |work=[[24ur.com]] |accessdate=31. 8. 2011}}</ref> === Lastništvo in upravljanje Hostela Celice === Julija 2016 je ŠOU v Ljubljani, ki je do tedaj upravljal Hostel Celico,<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Hostel Celica: namesto kupcev Jankovića 'okupirali' protestniki #foto #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/hostel-celica-na-drazbo-kdo-bi-za-stavbo-na-metelkovi-odstel-dobra-dva-milijona-455433|website=siol.net|accessdate=2021-06-03|language=sl}}</ref> odločil prodati ustanoviteljske pravice zavoda Celica po izhodiščni ceni 288.000 €.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Študentska organizacija Univerze v Ljubljani se ne bo več ukvarjala s hotelirstvom|url=https://www.dnevnik.si/1042746394|website=Dnevnik|accessdate=2021-06-03|archive-date=2021-06-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20210603042651/https://www.dnevnik.si/1042746394|url-status=dead}}</ref> Tedaj je ŠOU za Celico ljubljanski občini plačeval okoli 79.000 € najemnine letno (MOL ŠOU do leta 2011 ni zaračunaval najemnine za stavbo).<ref name=":0" /> ŠOU je načrtoval tudi prenos svojega lastniškega deleža na MOL (v zameno za lastništvo občinskih prostorov drugod); MOL je bil tedaj tudi že večinski (75 %<ref name=":0" />) lastnik stavbe in bi po prenosu 100 % lastnik Hostela Celica.<ref name=":1" /> Avgusta tega leta je ŠOU ustanoviteljske pravice Celice za 290.000 € prodala dotedanjemu direktorju Celice (oz. njegovemu podjetju), ki je po navedbah ŠOU edini oddal veljavno ponudbo, po nekaterih ocenah pa je bila prodajna cena močno pod dejansko vrednostjo.<ref>{{Navedi splet|title=Hostel Celica: Tristo tisočakov za najboljši hostel na Balkanu|url=https://www.dnevnik.si/1042748874|website=Dnevnik|accessdate=2021-06-03|archive-date=2021-06-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20210603042649/https://www.dnevnik.si/1042748874|url-status=dead}}</ref> Leta 2017 se je MOL odločil za poskus prodaje stavbe Hostela Celica.<ref>{{Navedi splet|title=Ljubljanska občina prodaja hostel Celica|url=https://www.dnevnik.si/1042793104|website=Dnevnik|accessdate=2021-06-03|archive-date=2021-06-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20210603042649/https://www.dnevnik.si/1042793104|url-status=dead}}</ref> MOL je decembra tega leta neuspešno izvedla javno dražbo zemljišča, saj nobeden od ponudnikov ni bi pripravljen plačati varščine, ki je znašala dobrih 200.000 € (oz. 10 % izklicne cene 2,34 milijona €). V času dražbe je pred stavbo MOL potekal protest proti prodaji, ki so ga označili za napad na Metelkovovo, in zahtevali, da MOL hostel dodeli v skupno upravljanje Metelkovi. Med protestniki so bili poleg aktivistov tudi podporniki tedanjega upravljalca hostela.<ref name=":0" /> MOL je januarja 2018 naznanil, da bo lastništvo stavbe in zemljišča Hostela Celica ostalo v lasti občine, upravljanje pa bo za naslednjih 10 let prenešeno na mestni Javni zavod Ljubljanski grad.<ref>{{Navedi splet|title=Namesto privatizacije nacionalizacija Hostla Celica?|url=https://radiostudent.si/politika/n-euro-moment/namesto-privatizacije-nacionalizacija-hostla-celica|website=Radio Študent|accessdate=2021-06-03|language=sl}}</ref> Stavba in prostori so bili tudi prenovljeni, program pa je zagotavljalo Kulturno umetniško društvo (KUD). Pogodba MOL z najemnikom Tomažem Juvanom je sicer potekla konec leta 2017. Juvan je občini predlagal odkup njegove lastnine, povezane s Celico, ki je med drugim vključevala blagovno znamko imena hostela.<ref>{{Navedi splet|title=S Hostlom Celica, ki ostaja v lasti občine, bo upravljal javni zavod Ljubljanski grad|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/s-hostlom-celica-ki-ostaja-v-lasti-obcine-bo-upravljal-javni-zavod-ljubljanski-grad/442565|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-06-03|language=sl}}</ref> === Incidenti in neredi === Metelkova se po besedah predstavnikov iz leta 2018 sooča s porastom agresivnih uporabnikov in preprodaje prepovedanih drog na območju.<ref name=":7">{{Navedi splet|title=Požar v klubu Jalla jalla po mnenju Galerije Alkatraz ni bil enkraten incident|url=https://www.dnevnik.si/1042825012|website=Dnevnik|accessdate=2021-06-03|archive-date=2021-06-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20210603073514/https://www.dnevnik.si/1042825012|url-status=dead}}</ref><ref name=":8">{{Navedi splet|title=Nasilni narkomani ogrožajo Ljubljano? - Svet24.si|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/crna-kronika/5b1c1338911a9/nasilni-narkomani-ogrozajo-ljubljano|website=Vsa resnica na enem mestu - Svet24.si|accessdate=2021-06-03|language=sl}}</ref> Objekti na območju Metelkove pa so bili tudi tarča več požigov, tarča požigov pa je bil največkrat lokal Jalla Jalla. Prvi poskus požiga Jalla Jalla se je zgodil leta 2008. Do zažiga je prišlo tudi leta 2017, ko je oseba v streho lokala vrgla molotovko po tem, ko mu v lokalu niso želeli postreči pijače. Sredi leta 2018 je prišlo do požara v zapuščeni stavbi, ki naj bi jo občasno uporabljali uporabniki mamil.<ref name=":8" /> Julija 2018 se je v nočnih urah zgodil požig kluba Jalla Jalla. Požar je z vnetljivo tekočino zanetil 25-letnik moški, ki je nato s kraja pobegnil. Storilca je kmalu po dogodku v bližini prijela policija. Požar je zajel celotno pročelje kluba in uničil del notranjosti, pri gašenju pa je sodelovalo 13 gasilcev s štirimi vozili in 5 prostovoljnih gasilcev z enim vozilom.<ref>{{Navedi splet|title=Jalla Jalla ponoči v plamenih|url=https://www.delo.si/lokalno/ljubljana-in-okolica/jalla-jalla-ponoci-v-plamenih/|website=www.delo.si|accessdate=2021-06-03|language=sl-si}}</ref> Pri požigu je nastalo za več tisoč evrov škode.<ref>{{Navedi splet|title=Degradirano območje v središču Ljubljane: »Lajne si delajo kar na prostem, boli njih!«|url=http://www.times.si/crna-kronika/degradirano-obmocje-v-srediscu-ljubljane-lajne-si-delajo-kar-na-prostem-boli-njih--6dc1bb91cf5404436cdb40c5976f0a243b3ee3fb.html|website=Times.si|accessdate=2021-06-03|language=sl|archive-date=2021-06-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20210603073518/http://www.times.si/crna-kronika/degradirano-obmocje-v-srediscu-ljubljane-lajne-si-delajo-kar-na-prostem-boli-njih--6dc1bb91cf5404436cdb40c5976f0a243b3ee3fb.html|url-status=dead}}</ref> Storilec je bil obravnavan na psihiatrični kliniki, po odpustu dva dni kasneje pa se je vrnil na Metelkovo in se s požigom hvalil ter tamkajšnjim grozil s umorom. Storilec je sicer že pred požigom na območju Metelkove grozil, med drugim z nožem.<ref name=":5">{{Navedi splet|title=Požigalca lokala Jalla Jalla na Metelkovi poslali na zdravljenje|url=https://www.dnevnik.si/1042846173|website=Dnevnik|accessdate=2021-06-03|archive-date=2021-06-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20210603070042/https://www.dnevnik.si/1042846173|url-status=dead}}</ref> Osebo so zaradi nadlegovanja in nasilja večkrat prijavili policiji, a se je oseba kljub posredovanju še naprej vračala na Metelkovo.<ref name=":7" /> Nekaj mesecev po požigu na Metelkovi je ista oseba zanetila še en požar v nekem drugem ljubljanskem lokalu.<ref>{{Navedi splet|title=Priprli požigalca kluba Jalla Jalla na Metelkovi|url=https://www.dnevnik.si/1042826323|website=Dnevnik|accessdate=2021-06-03|archive-date=2021-06-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20210603070040/https://www.dnevnik.si/1042826323|url-status=dead}}</ref> Na sojenju je storilec izjavil, da je nameraval zgolj lažje poškodovati vrata in ne požgati celotne zgradbe, vzrok za dejanje pa naj bi bilo maščevanje najemnikom lokala. Izvedenec psihiatrične stroke je na sojenju navedel, da je bil obtoženi ob storitvi dejanja psihotičen in zato neprišteven. Kolektiv Jalla Jalla od storilca ni zahteval povračitve škode zaradi osebnih okoliščin storilca.<ref name=":5" /> === Izselitev nevladnih organizacij iz prostorov na Metelkovi 6 === V prostorih zgradbe bivše vojašnice na Metelkovi 6, ki so v lasti ministrstva za kulturo, domuje več nevladnih organizacij. Oktobra 2020 je kulturno ministrstvo uporabnike stavbe na Metelkovi 6 obvestilo, da morajo do konca januarja 2021 prostore zapustiti. Kulturno ministrstvo je nekaterim uporabnikom poslalo predlog sporazuma o prenehnaju najemne pogodbe. Ministrstvo je kot razlog za izpraznitev navedlo dotrajanost stavbe in namen prenove ter namen uporabe prostorov za lastne potrebe. Stavba naj bi bila strukturno oporečna, neodporna na proteste in nevarna za bivanje. Uporabniki so v odzivu opozorili, da so sredstva za obnovo predvidena šele v letu 2023, stavba pa da je edina, ki jo ministrstvo namenja neodvisnim kulturnim, umetniškim in raziskovalnim organizacijam.<ref>{{Navedi splet|title=Ministrstvo za kulturo "deložira" nevladne organizacije, ki pa Metelkove 6 "ne nameravajo zapustiti"|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/ministrstvo-za-kulturo-delozira-nevladne-organizacije-ki-pa-metelkove-6-ne-nameravajo-zapustiti/539717|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-06-03|language=sl}}</ref> === Obisk pripadnikov posebne policijske enote === Februarja 2021 je v večernih urah na območje Metelkove prispela skupina 30-40<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Posebne enote policije na Metelkovi|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/posebne-enote-policije-na-metelkovi/|website=www.delo.si|accessdate=2021-06-03|language=sl-si}}</ref> oz. več kot 40<ref name=":3">{{Navedi splet|title=VIDEO: Policisti z orožjem na Metelkovi|url=https://www.mladina.si/204990/video-policisti-z-orozjem-na-metelkovi/|website=Mladina.si|accessdate=2021-06-03}}</ref> pripadnikov posebne policijske enote,<ref name=":2" /> med katerimi so bili nekateri pripadniki oboroženi tudi z dolgocevnim orožjem. Še več policistov je v bližini čakalo v policijskih vozilih. Na kraju so policisti pričeli s trkanjem na vrata tamkajšnih prostorov in zahtevali, naj jim morebitni uporabniki prostorov vrata odprejo. Predhodno isti dan so se na območju Metelkove sicer zbrali protestniki<ref name=":3" /> in se nekateri po protivladnem protestu tja vrnili, dan poprej pa se je na območju zbrala provladna aktivistična skupina [[Rumeni jopiči (Slovenija)|Rumeni jopiči]] in pozvala k uničenju mesta Metelkova.<ref name=":2" /> Po neuradnih podatkih Mladine naj bi policisti na območju iskali protestnike.<ref name=":3" /> Predstavnik PU Ljubljana se je na medijsko vprašanje glede policijske akcije odzval, da je šlo za običajno policijsko varovanje protestnega shoda in zanikal očitke, da je bil namen policijske akcije ustrahovanje.<ref name=":2" /> == Ustanove == === Klubi === * Klub Gromka - večnamenski prostor za koncerte, gledališke predstave in podobne dogodke * Klub Monokel - [[homoseksualnost|lezbični]] klub * Klub Tiffany - gejevski klub * Klub Channel Zero - glasbeni klub * Gala hala - koncertno prizorišče * Menza pri koritu - glasbeno prizorišče in mladinski center * Jalla Jalla - artistični klub *Bizzarnica pri Mariči - umetniško, glasbeni, prireditveni klub (kulturno-socialna socializacija) === Galerije in drugo === * [[Galerija Alkatraz]] - galerija del sodobne umetnosti * Galerija Mizzart - galerija del mladih in neuveljavljenih umetnikov * Klub SOT24,5 - galerija del invalidnih umetnikov * Škratova čitalnica - informacijski center in čitalnica ter prostor za filmske projekcije * Galerija Channel Zero - najmanjši razstavni prostor v Sloveniji {{Cn}} == Sklici in opombe == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Metelkova mesto}} * {{official|http://www.metelkovamesto.org/}} * [http://www.culture.si/en/Metelkova_mesto_Autonomous_Cultural_Zone Metelkova mesto Autonomous Cultural Zone] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111128024957/http://www.culture.si/en/Metelkova_mesto_Autonomous_Cultural_Zone |date=2011-11-28 }}. ''Culture.si'' {{Ljubljana}} {{normativna kontrola}} {{koord|46|3|23|N|14|31|0|E|region:SI|display=title}} [[Kategorija:Kulturno-umetniške ustanove v Ljubljani]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1993]] b41be7ogrn0u53gbyki4d2k9les4h35 0 302674 6774984 6372908 2026-11-05T00:06:24Z ~2026-44996-51 264415 6774984 wikitext text/x-wiki '''Pivk''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Bojan Pivk]], novinar * [[Bojana Pivk Križnar]] (*1969), radijska voditeljica * [[Darija Pivk]], slovakistka * [[Domen Pivk]], reli-voznik, dirkač * [[Franc Pivk]] (1930-2014), duhovnik, gimn. prof., župnik (Vipava), dekan, monsinjor *[[Herman Pivk]] (*1963), fotograf, vizulani umetnik *[[Ivan Pivk]] (1926-2017), 4 x predsednik in častni predsednik Zveze društev vojnih invalidov Slovenije *[[Ivo Pivk]], dr. *[[Karel Pivk]], pravnik (mdr. Univ. na Du) *[[Ljubo Pivk]] (1938-1996), arhitekt * [[Katja Pivk]], slovenska karting dirkačica * [[Mateja Pivk]], ilustratorka, fotografinja * [[Mavric Pivk]], fotoreporter * [[Neža Pivk]] (por. [[Cankar]]) (1843—1897), mati Ivana Cankarja * [[Olga Pivk]], arhivistka * [[Petra Pivk]] (*1982), balinarka (mikrobiologinja) * [[Silvo Pivk]], strok. za kamnoseštvo, sodni izvedenec ... *[[Valentin Pivk]] (1933—2021), matematik, šolnik * [[Vesna Pavlič Pivk]], pravnica/sodnica == Glej tudi == * priimek [[Pivka (priimek)]] * priimek [[Pivko]] * priimek [[Pivec]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Pivk}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 98k60ooxk7mgpujelwt9o4n6g5tulvx 0 305077 6775066 6766024 2026-11-05T08:46:23Z Vilimerc 87568 /* Zunanje povezave */ 6775066 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pisec | name = Silvester Vogrinec | image = Silvester Vogrinec.jpg | caption = Silvester Vogrinec | occupation = [[pisatelj]], [[pesnik]], [[publicist]], [[učitelj]], [[bibliotekar]] | nationality = [[slovenci|slovenska]] | genre = [[roman]], [[pesem]], [[kratka zgodba]] | notableworks = [[Orfejeva lira]], [[Tretji planet]], [[Giri: Bojevnikova dolžnost]] | website = * [https://abvptuj.wixsite.com/silvester-vogrinec/ Silvester Vogrinec pisatelj] }} '''Silvester Vogrinec''', [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], [[pesnik]] in [[publicist]]. * [[31. december]] [[1963]], [[Maribor]], [[Slovenija]]. ==Življenje== Rodil se je v družini ekonomista Franca Vogrinca in učiteljice Anice Vogrinec, rojene Krivak. Mama mu je pogosto brala pravljice in mu privzgojila ljubezen do lepe besede. Otroštvo in mladost je preživel na [[Ptuj|Ptuju]], kjer je med leti 1971 in 1978 obiskoval Osnovno šolo Franca Osojnika, med leti 1978 in 1982 pa Gimnazijo Dušana Kvedra, jezikovno-družboslovno smer. Že v mladosti je razvil veliko zanimanje za književnost in postal strasten bralec. Med letoma 1982 in 1983 je služil vojaški rok. V letih 1983 in 1986 je na Pedagoški akademiji v Mariboru študiral [[zgodovina|zgodovino]] in družbeno-moralno vzgojo. Po diplomi predmetnega učitelja je nadaljeval študij zgodovine in [[sociologija|sociologije]] na [[Filozofska fakulteta|Filozofski fakulteti]] [[Ljubljana]] med leti 1986 in 1989. Na Visoki poslovni šoli DOBA Fakulteta Maribor je diplomiral iz poslovne [[ekonomija|ekonomije]] v letih 2007 in 2010. Na Pedagoški fakulteti Koper je med leti 2017 in 2020 študiral inkluzivno [[pedagogika|pedagogiko]] ter pridobil naziv [[magister]] [[profesor]]. Na [[NUK|NUK-u]] (Narodni univerzitetni knjižnici) Ljubljana je opravil strokovni izpit za [[bibliotekar|bibliotekarja]]. V prosveti je od l. 1992 zaposlen kot [[učitelj]] in šolski [[knjižničar]]. Nekaj časa se je ukvarjal z [[novinarstvo|novinarstvom]] in založništvom. V otroštvu se je navdušil nad [[borilne veščine|borilnimi veščinami]], s katerimi se ukvarja vse življenje in imajo pomembno mesto tudi v njegovem literarnem ustvarjanju. Je mojster [[karate|karateja]], [[aikido|aikida]] in [[samurajsko mečevanje|samurajskega mečevanja]] ([[kendo]], [[iaido]], [[kenjutsu]]) ter strokovni vodja in trener v Društvu Akademija bojevniških veščin Ptuj. V svoji športni karieri je deloval kot tekmovalec, sodnik, funkcionar, urednik revij, promotor ter organizator tekmovanj in drugih prireditev s področja borilnih veščin. Pomembno področje njegovega literarnega ustvarjanja je tudi [[znanstvena fantastika]]. Že med študijem v Mariboru je objavil prve kratke znanstvenofantastične zgodbe v [[Katedra|Katedri (časopis)]], pozneje pa še v reviji [[Supernova (revija za spekulativno fikcijo)]]. ==Delo== Njegova dela sodijo v [[mladinski roman]], [[žanrska literatura|žanrsko literaturo]], [[poezija|poezijo]] in [[publicistika|publicistiko]]. V [[mladinski roman|mladinskih romanih]] obravnava tematiko odraščanja, medosebnih odnosov, ljubezni, prijateljstva ter posameznikovega soočanja z družbenimi pričakovanji in življenjskimi preizkušnjami. V ospredju so osebnostni razvoj in odnosi z družinskim ter širšim družbenim okoljem. Posamezna dela obravnavajo tudi občutljivejša družbena vprašanja, kot so prepovedana ljubezen, razmerja moči, predsodki, medijska izpostavljenost in posledice javnega obsojanja. V [[znanstvena fantastika|znanstveno fantastičnih romanih]] ga zanima prihodnost človeštva, tehnološki razvoj, raziskovanje vesolja ter odnosi med posameznikom in družbenimi sistemi. Loteva se vprašanj človekove svobode, nadzora, etičnih dilem in posledic tehnološkega napredka, pri čemer znanstvenofantastične prvine povezuje s pustolovsko in družbenokritično tematiko. V soavtorstvu z [[Aksinja Kermauner|Aksinjo Kermauner]] je napisal trilogijo [[fantastični romani|fantastičnih romanov]] [[Srebrna sekira]], v kateri prepletata slovansko mitologijo, zgodovinske motive in pustolovsko pripoved. Zgodbe vključujejo mitološka bitja, nadnaravne pojave in spopade med različnimi silami, pri čemer obravnavajo tudi vprašanja prijateljstva, zvestobe, poguma in posameznikove odgovornosti. Napisal je prve [[roman o borilnih veščinah|romane o borilnih veščinah]] in velja za utemeljitelja te literarne zvrsti v Sloveniji. Sodi tudi med začetnike slovenskega [[športni roman|športnega romana]]. V teh delih obravnava športna tekmovanja, borilne veščine in njihov vpliv na osebnostni razvoj posameznika. V pripovedih povezuje telesno vadbo z vprašanji samodiscipline, časti, odgovornosti in moralnih odločitev, pri čemer vključuje tudi zgodovinske, kulturne in filozofske vidike borilnih veščin. Pomembno mesto zavzemajo medosebni odnosi, notranji konflikti likov ter soočanje z nasiljem in družbenimi pričakovanji. V [[ljubezenski roman|ljubezenskem romanu]] se loteva tematike medosebnih odnosov, čustvenih konfliktov in življenjskih preizkušenj literarnih likov. V ospredju so razvoj partnerskih odnosov, osebna pričakovanja ter vpliv življenjskih okoliščin na posameznikove odločitve. Njegova [[pesniška zbirka|pesniška zbirka]] sodi v postmodernistično poezijo. V njej obravnava vprašanja človekovega bivanja, družbenih sprememb in posameznikovega odnosa do sodobnega sveta. Na področju [[publicistika|publicistike]] je predstavil [[roman o borilnih veščinah]] kot posebno literarno zvrst. Je avtor prve celovite zgodovine karateja v svetu in prve zgodovine slovenskega karateja. Bil je glavni in odgovorni urednik več revij za borilne veščine (Budo Sensei, Slovenski karate idr.). Pri Društvu [[Bralna značka]] Slovenije - ZPMS je bila na njegovo pobudo leta 2021 ustanovljena [[Pivkova bralna značka]], ki se imenuje po dr. [[Ljudevit Pivko|Ljudevitu Pivku]]. ==Bibliografija== ===Romani=== Mladinski romani * ''[[Disko kraljica]]'' (2001) {{COBISS|ID=46352129}}, (2015) {{COBISS|ID=278448896}} * ''[[Maturant]]'' (2012) {{COBISS|ID=260040192}} * ''[[Vrnitev kralja diskoteke]]'' (2016) {{COBISS|ID=284184576}} * ''[[Ana: prepovedana ljubezen]]'' (2019) {{COBISS|ID=298546432}} Znanstvenofantastični romani * ''[[Do konca in naprej]]'' (2014) {{COBISS|ID=272328192}} * ''[[Kara Red]]'' (2026) {{COBISS|ID=268410627}} * ''[[Tretji planet]]'' (2026) {{COBISS|ID=275089411}} Fantastični romani * ''[[Orfejeva lira]]'' (2023) {{COBISS|ID=138519043}} * ''[[Perunova sekira]]'' (2024) {{COBISS|ID=199631107}} * ''[[Ejalina zaponka]]'' (2025) {{COBISS|ID=240677123}} Romani o borilnih veščinah in športni romani * ''[[Karate bojevnik 1: Beli galeb]]'' (1995) {{COBISS|ID=38146049}}, (2024) {{COBISS|ID=184617987}} * ''[[Gladiator (roman)|Gladiator]]'' (2010) {{COBISS|ID=252225792}} * ''[[Karate bojevnik 2: Dvoboj]]'' (2013) {{COBISS|ID=264971008}} * ''[[Slovenska Elektra: Bojevnica svetlobe]]'' (2013) {{COBISS|ID=268409856}} * ''[[Kenin, telesni stražar]]'' (2014) {{COBISS|ID=275227904}} * ''[[Bojevnikova pot]]'' (2022) {{COBISS|ID=99969795}} * ''[[Gladiatorji na preizkušnji]]'' (2024) {{COBISS|ID=184617475}} * ''[[Roža in meč]]'' (2024) {{COBISS|ID=184639747}} * ''[[Giri: bojevnikova dolžnost]]'' (2026) {{COBISS|ID=282641667}} Ljubezenski romani * ''[[Ljubezen v Parizu]]'' (2016) {{COBISS|ID=283581184}} ===Pesniška zbirka=== * [[Apokalipsa zdaj (Vogrinec)]] (2009) {{COBISS|ID=63343873}} ===Publicistika=== * ''[[Karate v Sloveniji]]'' (1996) {{COBISS|ID=39072001}} * ''[[Karate med tradicijo in športom]]'' (1999) {{COBISS|ID=44292609}} * ''[[Roman o borilnih veščinah: Junaki prihajajo]]'' (2024) {{COBISS|ID=185464323}} ==Nagrade in priznanja== * 2023 - Mednarodno priznanje ''Bele vrane'' za roman [[Orfejeva lira]] fondacije ''Mednarodna mladinska knjižnica'' (International Youth Library); * 2024/25 - Uvrstitev romana [[Orfejeva lira]] v projekt ''Rastem s knjigo'' JAK (Javne agencije za knjigo) za srednješolce. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * [https://sites.google.com/site/romanoborilnihvescinah/slovenski-roman-o-borilnih-vescinah Slovenski roman o borilnih veščinah] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160630010835/https://sites.google.com/site/romanoborilnihvescinah/slovenski-roman-o-borilnih-vescinah |date=2016-06-30 }} * dr. Aksinja Kermauner (2019). Pedagoško delo med naklonjenostjo in medijskim linčem (Spremna beseda za Ana: prepovedana ljubezen). Ptuj: ABV. {{COBISS|ID=298546432}} * Majda Goznik (2014). "Pisatelj je predvsem kronist časa...". Štajerski Tednik, 15.10., str. 10. * Vlado Novak (2013). Popisati list papirja. Ob 30, obletnici pisateljevanja Silvestra Vogrinca. Ptujčan, št. 9, str. 22. * Majda Goznik (2024). Žanrska romana za mlade: Orfejeva lira in Perunova sekira. Svet 24. * Aleš Cimprič (2026). Tretji planet in Kara Red. Bukla, junij-avgust. * prof. dr. Aleksander Kramar (2026). Med ljubeznijo in dolžnostjo (iz recenzije romana Giri). Založba Primus. * Mojca Vučajnk (1998). Slovenski športni roman: diplomska naloga. Ljubljana. * Vlado Novak (2013). Roman o borilnih veščinah (Spremna beseda za Karate bojevnik 2). Ptuj: ABV. {{COBISS|ID=264971008}} * Damjan Mulej (2026). Največje bitke ne potekajo z orožjem, temveč v človeškem srcu (knjižničarji ocenjujejo: roman Giri). Knjižnica A.T. Linharta Radovljica. * mag. Tilka Jamnik (2026). Priporočilnica bralne značke za roman Kara Red. Društvo Bralna značka Slovenije - ZPMS. * prof. dr. Aleksander Kramar (2009). Po labirintih našega časa (Spremna beseda za Apokalipsa zdaj). Ptuj: ABV. {{COBISS|ID=63343873}} * Portret mojstra (2016). Ob 40. obletnici Silvestra Vogrinca v borilnih veščinah. Svet24. * Primož Debenak (1996). Iz recenzije Karate v Sloveniji. Ptuj: ABŠ {{COBISS|ID=39072001}} * Koiji Sakuro (1999). Iz recenzije Karate med tradicijo in športom. Ptuj: Milenium {{COBISS|ID=44292609}} == Glej tudi== * [[Seznam slovenskih pisateljev]] * [[Seznam slovenskih pesnikov]] * [[Seznam slovenskih mladinskih pisateljev]] * [[Roman o borilnih veščinah]] * [[Slovenska znanstvena fantastika]] * [[Ljubezenski roman]] * [[Športni roman]] * [[Wikipedija:WikiProjekt Bibliotekarji o romanih|Projekt Bibliotekarji o romanih]] == Zunanje povezave == * [https://abvptuj.wixsite.com/silvester-vogrinec/ Silvester Vogrinec, pisatelj] * [https://abvptuj.si/#/trener/ Silvester Vogrinec, trener Akademije bojevniških veščin Ptuj] * [https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/vogrinec-silvester/ Silvester Vogrinec, obrazi slovenskih pokrajin] * {{dlib|ime={{PAGENAME}}}} {{Silvester Vogrinec}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Vogrinec, Silvester}} [[Kategorija:Silvester Vogrinec]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Slovenski mladinski pisatelji]] 6zzet53dthpn5ybet2ui0ea7797hzrp 0 305844 6774873 6771723 2026-11-04T18:53:37Z ~2026-44996-51 264415 6774873 wikitext text/x-wiki '''Žgank''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Andrej Žgank]], elektrotehnik, univ. prof. (FRI UM) * [[Andrej Žgank, rogist]]-solist, glasb. pedagog * [[Mihael Žgank]] (*1994), judoist (slov.-turški) * [[Nada Žgank]], fotografinja * [[Nestl Žgank]] (1909–2004), gospodarstvenik in politik * [[Saša Žgank]], baletna plesalka * [[Žiga Žgank]], vetrerinar-kirurg == Glej tudi == * priimke [[Žganec]], [[Žgavec]], [[Žgajnar]], [[Žgajner]], [[Žgalin]], [[Požgan]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Žgank}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] sjongan0amfnkj2yt95dpupll7wjlyw 0 307391 6774957 6260714 2026-11-04T23:05:19Z TadejM 738 umrl T. Tomaževič, ginekolog 6774957 wikitext text/x-wiki '''Tomaževič''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Blaž Tomaževič]] (1909—1986), slavist, prof., literarni zgodovinar * [[Blaž Tomaževič (hokejist)|Blaž Tomaževič]] (*1997), hokejist * [[Ivan Tomaževič]] * [[Lojze Tomaževič]] * [[Marko Tomaževič]] * [[Miha Tomaževič]] (*1942), gradbenik, strokovnjak za potresno inženirstvo, akademik, univ. prof. * [[Tomaž Tomaževič]] (1943–2026), zdravnik ginekolog, porodničar, prof. MF == Glej tudi == * priimka [[Tomaž]], [[Tomažič]] * priimka [[Tomaževec]], [[Tomaževic]] * priimka [[Tomažin]], [[Tomažinčič]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Tomaževič}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] h4csq7lhab7c74nx3n8dws9q4a5h7u8 6774958 6774957 2026-11-04T23:05:56Z TadejM 738 dolgi pomišljaj -> pomišljaj 6774958 wikitext text/x-wiki '''Tomaževič''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Blaž Tomaževič]] (1909–1986), slavist, prof., literarni zgodovinar * [[Blaž Tomaževič (hokejist)|Blaž Tomaževič]] (*1997), hokejist * [[Ivan Tomaževič]] * [[Lojze Tomaževič]] * [[Marko Tomaževič]] * [[Miha Tomaževič]] (*1942), gradbenik, strokovnjak za potresno inženirstvo, akademik, univ. prof. * [[Tomaž Tomaževič]] (1943–2026), zdravnik ginekolog, porodničar, prof. MF == Glej tudi == * priimka [[Tomaž]], [[Tomažič]] * priimka [[Tomaževec]], [[Tomaževic]] * priimka [[Tomažin]], [[Tomažinčič]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Tomaževič}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 5apv64y9xhfoigfyzbpzckggx5ehpun 0 327395 6774915 6676819 2026-11-04T20:21:40Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6774915 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Programje | name = Winamp | logo = [[Slika:Winamp_color_logo.png|250px]] | screenshot = [[Slika:Winamp_screenshot.png|250px]] | caption = Zaslonska slika Winamp 5.6 | developer = [[Nullsoft]] | released = 21. april 1997 | latest release version = 5.666 | latest release date = 26. november 2013 | programming language = [[programski jezik C|C]] / [[C++]] | operating system = [[Microsoft Windows]], [[Android_(operacijski_sistem)|Android]], [[Mac OS X]] | language = [[mnogojezičnost|mnogojezično]] (16 različnih jezikov) | genre = medijski predvajalnik | website = {{URL|www.winamp.com|Winamp.com}} }} '''Winamp''' je medijski predvajalnik, ki je v prvi vrsti namenjen poslušanju [[glasba|glasbe]], zmožen pa je predvajati tudi razne video formate. Napisan je za operacijske sisteme [[Microsoft Windows]], [[Mac OS X]] in [[Android (operacijski sistem)|Android]]. Osnovna različica je bila na voljo [[brezplačno programje|brezplačno]] z uradne spletne strani, napredna različica Winamp Pro pa je bila plačljiva. ==Zgodovina== Winamp je sprogramiral ameriški programer [[Justin Frankel]], ki je tudi ustanovitelj podjetja [[Nullsoft]]. Prva verzija je izšla 27. aprila 1997 pod imenom WinAMP 0.20a. Z verzijo 1, ki je izšla 7. junija 1997, se je Winamp preimenoval (majhne črke) in že dobil svoj znan videz – temno sivo ozadje s srebrnimi gumbi in zeleno pisavo za prikaz časa in naslova predvajane datoteke. Popularnost Winampa je hitro naraščala in do verzije 2.10 dosegla velik krog uporabnikov (30.000 dnevnih obiskovalcev na takratni spletni strani Winampa<ref>{{navedi splet|author=Po Bronson|url=http://www.wired.com/wired/archive/6.07/newmedia.html|publisher=wired.com|title=Rebootlegger|accessdate=9. januar 2012|date=julij 1998|archive-url=https://web.archive.org/web/20121104003233/http://www.wired.com/wired/archive/6.07/newmedia.html|archive-date=2012-11-04|url-status=dead}}</ref>). [[AOL]] je 1. junija 1999 kupil podjetje [[Nullsoft]] za 400 milijonov dolarjev.<ref>{{navedi splet|author=Beth Lipton Krigel|url=http://news.cnet.com/2100-1023-226540.html|publisher=news.cnet.com|title=AOL buys Spinner, Nullsoft for $400 million|accessdate=9. januar 2012|date=1. junij 1999|archive-url=https://web.archive.org/web/20120409194318/http://news.cnet.com/2100-1023-226540.html|archive-date=2012-04-09|url-status=dead}}</ref> Sledila je verzija 3 (avgust 2002), ki ni požela takšnega uspeha in v javnosti ni bila tako dobro sprejeta kot verzija 2. Naslednja verzija je izšla decembra 2003 in je nosila številko 5, saj naj bi združila najboljše funkcije verzije 2 in verzije 3 (2 + 3 = 5).<ref>{{navedi splet|url=http://www.winamp.com/help/FAQ#General|title=Winamp FAQ - General|publisher=winamp.com|accessdate=9. januar 2012|archive-date=2013-12-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20131219003849/http://www.winamp.com/help/FAQ#General|url-status=dead}}</ref> Kljub izidu nove verzije je veliko ljudi še zmeraj uporabljalo verzijo 2, zaradi hitrejšega delovanja oz. manjše porabe sistemskih virov. Danes je Winamp eden najpopularnejših medijskih predvajalnikov.<ref name="TimeGoodbye">{{navedi novice |url=http://techland.time.com/2013/11/21/saying-goodbye-to-winamp-with-one-last-spin/ |title=Saying Goodbye to Winamp with One Last Spin |last=Newman |first=Jared |date=21.11.2013 |work=TIME |accessdate=4.1.2014 |archive-date=2014-01-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140104224049/http://techland.time.com/2013/11/21/saying-goodbye-to-winamp-with-one-last-spin/ |url-status=dead }}</ref> V zadnjih letih je razvoj potekal predvsem v smeri spletnih storitev (spletni radio, prikazovanje dodatnih podatkov o glasbi, vključitev spletnega brskalnika). Na voljo je tudi ogromno vtičnikov (več kot 950) in velika zbirka preoblek (več kot 2850), ki jih lahko uporabniki brezplačno prenesejo. Novembra 2013 je AOL oznanil, da bo ukinil razvoj in podporo Winampu.<ref name="TimeGoodbye"/> Skupaj s storitvijo Shoutcast naj bi ga prevzelo podjetje Radionomy, ki se ukvarja z gostovanjem spletnih radijskih postaj.<ref>{{navedi novice| url=http://techcrunch.com/2014/01/01/aol-sells-winamp-and-shoutcast-music-services-to-online-radio-aggregator-radionomy/ |title=AOL Sells Winamp And Shoutcast Music Services To Online Radio Aggregator Radionomy |last=Lunden |first=Ingrid |date=1.1.2014 |work=TechCrunch |accessdate=4.1.2014}}</ref> ==Funkcije== Osnovna funkcionalnost Winampa je predvajanje glasbenih datotek, podpira pa tudi prikaz raznih video formatov. Winamp podpira 60 različnih audio in video formatov, med njimi so najbolj razširjeni audio formati [[MP3]], [[WAV]], [[WMA]], [[MIDI]], [[AAC]], [[OGG]] in video formati [[AVI]], [[MPG]], [[MPEG]], [[WMV]], [[MKV]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.winamp.com/help/Player_Features#Supported_File_Types|title=Winamp Player Features - Supported File Types|publisher=winamp.com|accessdate=9. januar 2012|archive-date=2013-12-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20131219003102/http://www.winamp.com/help/Player_Features#Supported_File_Types|url-status=dead}}</ref> Winamp omogoča predvajanje pretočne (stream) glasbe in videa – preko vgrajene storitve [[SHOUTcast]] lahko iščemo in poslušamo internetni radio ali gledamo internetne televizijske kanale. Vredno je omeniti, da je bil Winamp med prvimi programi, ki so omogočali to funkcionalnost. Pri instalaciji si lahko izberemo enega izmed 15 uradno podprtih jezikov, kasneje pa lahko vgradimo še druge jezikovne pakete.<ref>{{navedi splet|url=http://www.winamp.com/plugins/language-packs/9|title=Winamp Language Packs|publisher=winamp.com|accessdate=9. januar 2012|archive-date=2011-12-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20111228001013/http://www.winamp.com/plugins/language-packs/9|url-status=dead}}</ref> Vgrajeno ima tudi podporo za dodajanje vtičnikov ter spreminjanje preoblek. ===Vtičniki=== Vtičniki za Winamp so datoteke, ki razširjajo njegove funkcionalnosti. V maju 1998 je bil Winamp deležen velike prenove arhitekture, ki je omogočala uporabo vtičnikov.<ref>{{navedi splet|url=http://www.winamp.com/winamp/newfeatures.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/19981202223045/http://www.winamp.com/winamp/newfeatures.html|title=Winamp Plug-ins|publisher=winamp.com|archivedate=1998-12-02|date=5. december 1998|accessdate=2013-12-23|url-status=dead}}</ref> Odziv javnosti je bil pozitiven in razvoj vtičnikov je bil razmeroma hiter – v roku pol leta je bilo na voljo že 66 vtičnikov. Za razvoj le-teh obstaja poseben Winamp SDK, s katerim lahko razvijalci ustvarijo sedem različnih tipov vtičnikov.<ref>{{navedi splet|url=http://dev.aol.com/sdk/winamp|title=AOL Developer Network – Winamp|accessdate=9. januar 2012|publisher=dev.aol.com|archive-date=2010-07-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20100717140950/http://dev.aol.com/sdk/winamp|url-status=dead}}</ref> * ''Vhodni vtičniki'': omogočajo, da Winamp predvaja tipe [[Datoteka|datotek]], ki v osnovi niso podprti. * ''Izhodni vtičniki'': določajo, na kateri izhodni kanal ali datoteko bodo poslani zvočni podatki. * ''DSP/Efekt'': DSP vtičniki preoblikujejo zvočne podatke preden so poslani na izhodni kanal. * ''Vizualizacija'': ti vtičniki prikazujejo vizualne efekte glede na glasbo, ki se trenutno predvaja v Winampu. * ''Jezikovni paketi'': internacionalizirajo Winamp v izbran [[Jezik_(sredstvo_sporazumevanja)|jezik]]. * ''Vtičniki za knjižnico'': razširjajo funkcionalnosti knjižnice Winampa, npr. dodajanje podpore za prenosne naprave kot je [[iPod]] ipd. * ''Vtičniki za splošne namene'': so vtičniki, ki se morajo izvajati nenehno v ozadju oz. ne spadajo v nobeno drugo kategorijo in so splošno namenski. ===Preobleke=== Winamp nam omogoča, da spremenimo grafično podobo programa in dodamo funkcije s pomočjo preoblek. Z izidom verzije 2 (leta 1998) je izšla tudi dokumentacija o izdelovanju preoblek, do leta 2000 pa je bilo na spletu že več kot 3000 preoblek. Poznamo 2 vrsti preoblek za Winamp (Winamp 5 podpira obojne):<ref>{{navedi splet|url=http://wiki.winamp.com/wiki/Skin_Developer|title=Winamp Skin Developer|accessdate=10. januar 2012|publisher=winamp.com|archive-date=2012-01-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20120105000529/http://wiki.winamp.com/wiki/Skin_Developer|url-status=dead}}</ref> * Klasične preobleke (Classic Skins) :V osnovi so namenjene Winampu 2. Ne omogočajo tolikšne svobode pri oblikovanju preobleke kot moderne preobleke, ne moremo dodajati funkcij ali spreminjati obliko okna (oblika ostaja pravokotna). Pravzaprav so te preobleke le skupek slikovnih datotek, ki zamenjajo privzete slike. * Moderne preobleke (Modern Skins) :So bile razvite za Winamp3 in se razlikujejo od klasičnih preoblek v tem, da lahko oblikovalec sam določi obliko okna (pravzaprav ni nobenih omejitev), lahko doda nestandardne gumbe ali nove funkcionalnosti. Prav zato pa so moderne preobleke težje za sprogramirati. ==Različice== Na uradni strani so za prenos pripravljene 3 različice Winampa. <ref>{{navedi splet|url=http://www.winamp.com/help/Player_Features|title=Winamp Player Features|accessdate=16. januar 2012|publisher=winamp.com|archive-date=2013-12-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20131219003102/http://www.winamp.com/help/Player_Features|url-status=dead}}</ref> ===Winamp Lite=== * Velikost: 7MB * Cena: brezplačno<ref>{{navedi splet|url=http://www.winamp.com/media-player/free-download-lite|title=Winamp Lite Download|accessdate=16. januar 2012|publisher=winamp.com|archive-date=2012-01-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20120120165254/http://www.winamp.com/media-player/free-download-lite|url-status=dead}}</ref> Je okrnjena različica Winampa, ki omogoča le najbolj osnovne funkcije – predvajanje določenih audio in video datotek, menjavo preoblek in vključitev vtičnikov. ===Winamp Full=== * Velikost: 15MB * Cena: brezplačno<ref>{{navedi splet|url=http://www.winamp.com/media-player/free-download-full|title=Winamp Full Download|accessdate=16. januar 2012|publisher=winamp.com|archive-date=2012-01-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20120120155707/http://www.winamp.com/media-player/free-download-full|url-status=dead}}</ref> V različici Winamp Full najdemo vse funkcionalnosti različice Lite, prav tako pa je omogočeno veliko število dodatnih funkcij, kot na primer dostop do storitve SHOUTcast, podpora za moderne preobleke, sinhronizacija s prenosnimi napravami, samodejno prenašanje meta podatkov o predvajanih datotekah, spletni brskalnik, peka audio [[CD-ROM|CD]]-jev (do 2x hitrosti), možnost izločanja audio datotek s [[CD-ROM|CD]]-jev (do 8x hitrosti in le v določene formate, med katere ne spada MP3) itd. S to različico dobimo tudi 50 brezplačnih prenosov MP3 datotek s storitve [[eMusic]]<ref>{{navedi splet|url=http://www.emusic.com|title=eMusic|accessdate=16. januar 2012|publisher=eMusic}}</ref>. Pri prenosu lahko tudi odkljukamo možnost paketa Bundle<ref>{{navedi splet|url=http://www.winamp.com/media-player/free-download-bundle|title=Winamp Bundle Download|accessdate=16. januar 2012|publisher=winamp.com|archive-date=2012-01-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20120118055333/http://www.winamp.com/media-player/free-download-bundle|url-status=dead}}</ref>, v katerem se nahaja še 5 MP3-jev. Različico Winamp Full lahko nadgradimo oz. vpišemo veljavno serijsko številko, ter tako omogočimo vse funkcionalnosti iz različice Pro. ===Winamp Pro=== * Velikost 15MB * Cena: 13,49€ (na dan 16.1.2012) Je polno opremljena različica Winampa, ki omogoča vse, kar omogoča Winamp Full. Poleg tega ne postavlja tako nizkih omejitev pri izločanju audio datotek s [[CD-ROM|CD-jev]] (ni omejitve hitrosti, podprt je tudi format [[MP3]]) in pri peki audio CD-jev (do 48x hitrosti), ter odklene možnost predvajanja video datotek, ki potrebujejo kodek [[H.264]]. ==Sklici in opombe== {{sklici|colwidth=50em}} ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki}} * {{Official website|http://www.winamp.com}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Programska oprema leta 1997]] [[Kategorija:Brezplačna programska oprema]] [[Kategorija:Multimedijski predvajalniki]] 16xfq7v2rsx8wxs6wrotcf9japnszcl 0 327871 6775064 6569346 2026-11-05T08:41:47Z Shabicht 3554 /* ETR 310 v Sloveniji */ 6775064 wikitext text/x-wiki '''Pendolino''' (iz italijanske besede pendolo, ki v prevodu pomeni nihalo oz. nihati) je splošno skupno poimenovanje za italijansko skupino hitrih nagibnih vlakov, ki so v uporabi na železnicah v [[Italija|Italiji]], [[Španija|Španiji]], na [[Poljska|Poljskem]], v [[Slovenija|Sloveniji]], na [[Finska|Finskem]], v [[Ruska federacija|Rusiji]], na [[Češka|Češkem]], [[Slovaška|Slovaškem]], v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]], [[Švica|Švici]] in na [[Kitajska|Kitajskem]]. Njihova posebnost je, da se ob vožnji v ovinek nagibajo, zaradi nagiba pa lahko skozi ovinke vozijo do 35% hitreje kot vlaki s togim podvozjem. == Razvoj == === ETR 401 === Začetek razvoja vlakov tipa Pendolino sega v leto 1970, ko je bil izdelan prvi prototip. Po številnih izboljšavah in številnih opravljenih testih so leta 1975 izdelali prvi vlak tipa Pendolino, z oznako ETR 401. Tedaj je bil to vlak najvišjega standarda, vozil pa je na progi med [[Rim]]om in [[Neapelj|Neapljem]]. Žal pa je zaradi tedanje italijanske politike, ki ni vzpodbujala železniškega prometa, projekt obstal na stranskem tiru in ni doživel nadaljnjega razvoja. === ETR 450 === Leta 1982 so se italijanske železnice odločile za ponoven zagon projekta. Odkupile so nagibno tehnologijo propadlega britanskega projekta APT ter popolnoma spremenile vlečni sistem. Tako so leta 1987 predstavile nov model ETR 450. Vlak se na ovinkih lahko nagne do 13°, njegov vlečni sistem pa je razporejen po celotni dolžini vlaka, kar omogoča lažje nagibanje. ETR 450 vozi po celi Italiji, njegova hitrost v komercialni uporabi pa je okoli 250&nbsp;km/h. === ETR 460 === Leta 1993 je bila predstavljena naslednja generacija vlaka Pendolino in sicer model ETR 460, katerega dizajn je prispeval italijanski industrijski oblikovalec [[Giorgetto Giugiaro]] (na Slovenskem znan kot oblikovalec [[Zastava Yugo|avtomobila Yugo]]). ETR 460 je vseboval številne izboljšave, ki so še dodatno dvignile raven potovanja. Nagib na ovinkih je bil zaradi varnostnih razlogov zmanjšan na 8°. Vlak ima nizko osno obremenitev (14,5 ton/ os), kar je takrat pomenilo, da je ovinke premagoval do 35% hitreje kot ostali vlaki brez nagibne tehnologije. ==== ETR 310 v Sloveniji ==== [[Slika:SŽ 310 series EMU (03).JPG|sličica|250px|Pendolino ETR 310 Slovenskih železnic (SŽ 310) na [[Železniška postaja Ljubljana|Ljubljanski postaji]]]] [[Slovenske železnice]] imajo v uporabi tri kompozicije tipa Pendolino ETR 310 (varianto tipa ETR 460), na Slovenskem so znane tudi kot vlaki ICS (Intercity Slovenia). Ti vlaki vozijo na relaciji [[Maribor]]-[[Ljubljana]] od leta 2000. Kasneje so bili vpeljani tudi na relaciji [[Koper]]-[[Ljubljana]]-[[Maribor]] (nekajkrat na teden) in [[Maribor]]-[[Graz|Graz (Gradec)]]. Slovenska različica vlaka Pendolino ETR 310 ima dva razreda: 2. razred in 1. razred. Vagoni so pri vsakem vlaku trije, prostora v njih pa je za okoli 160 potnikov. Največja dovoljena hitrost vlakov Pendolino ETR 310 je 200&nbsp;km/h, vendar je zaradi veljavne zakonodaje v Republiki Sloveniji omejena na največ 160&nbsp;km/h (na odseku proge [[Pragersko]]-[[Maribor]]). Rekordna hitrost, ki jo je vlak dosegel na slovenskih tirih, sicer znaša 207&nbsp;km/h, dosežena pa je bila na odseku proge Pragersko-Maribor (v postopku testiranja in pridobitve homologacije vozila). === ETR 470 === Kasneje sta izšli še izboljšani različici ETR 460 in sicer ETR 470 za italijansko-švicarsko podjetje Cisalpino ter ETR 480 za italijanskega operaterja Trenitalia. === New Pendolino (ETR 600 in ETR 610) === Leta 2000 je francoska družba Alstom kupila družbo Fiat Ferroviaria, ki je dotedaj razvijala vlakovne kompozicije tipa Pendolino. Leta 2006 je bila predstavljena nova generacija poimenovana »New Pendolino«. Konstruirana sta bila dva nova vlaka ETR 600 in ETR 610, ki sta izpolnjevala zahteve podjetij Cisalpino in Trenitalia. Vlaka imata veliko izboljšav glede na prejšnjo generacijo. Da bi izboljšali zanesljivost je bila povečana vlečna moč vozila, povišala pa se je tudi raven redundance komponent in opreme. Vlaka pa sta dobila tudi stilske izboljšave tako zunanjosti kot tudi notranjosti. Razlika med ETR 600 se od ETR 610 je, da je ETR 610 narejen za Nemčijo in Švico in podpira napetosti in signalizacije po tamkajšnjih uporabljenih standardih. ==Sklici== {{sklici}} ==Viri== * ==Glej tudi== * [[Seznam hitrih vlakov]] ==Zunanje povezave== * {{kategorija v Zbirki}} [[Kategorija:Potniški vlaki]] eologhbstickhajgntbw12zzblzdajt 6775067 6775064 2026-11-05T08:48:04Z Shabicht 3554 /* New Pendolino (ETR 600 in ETR 610) */ 6775067 wikitext text/x-wiki '''Pendolino''' (iz italijanske besede pendolo, ki v prevodu pomeni nihalo oz. nihati) je splošno skupno poimenovanje za italijansko skupino hitrih nagibnih vlakov, ki so v uporabi na železnicah v [[Italija|Italiji]], [[Španija|Španiji]], na [[Poljska|Poljskem]], v [[Slovenija|Sloveniji]], na [[Finska|Finskem]], v [[Ruska federacija|Rusiji]], na [[Češka|Češkem]], [[Slovaška|Slovaškem]], v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]], [[Švica|Švici]] in na [[Kitajska|Kitajskem]]. Njihova posebnost je, da se ob vožnji v ovinek nagibajo, zaradi nagiba pa lahko skozi ovinke vozijo do 35% hitreje kot vlaki s togim podvozjem. == Razvoj == === ETR 401 === Začetek razvoja vlakov tipa Pendolino sega v leto 1970, ko je bil izdelan prvi prototip. Po številnih izboljšavah in številnih opravljenih testih so leta 1975 izdelali prvi vlak tipa Pendolino, z oznako ETR 401. Tedaj je bil to vlak najvišjega standarda, vozil pa je na progi med [[Rim]]om in [[Neapelj|Neapljem]]. Žal pa je zaradi tedanje italijanske politike, ki ni vzpodbujala železniškega prometa, projekt obstal na stranskem tiru in ni doživel nadaljnjega razvoja. === ETR 450 === Leta 1982 so se italijanske železnice odločile za ponoven zagon projekta. Odkupile so nagibno tehnologijo propadlega britanskega projekta APT ter popolnoma spremenile vlečni sistem. Tako so leta 1987 predstavile nov model ETR 450. Vlak se na ovinkih lahko nagne do 13°, njegov vlečni sistem pa je razporejen po celotni dolžini vlaka, kar omogoča lažje nagibanje. ETR 450 vozi po celi Italiji, njegova hitrost v komercialni uporabi pa je okoli 250&nbsp;km/h. === ETR 460 === Leta 1993 je bila predstavljena naslednja generacija vlaka Pendolino in sicer model ETR 460, katerega dizajn je prispeval italijanski industrijski oblikovalec [[Giorgetto Giugiaro]] (na Slovenskem znan kot oblikovalec [[Zastava Yugo|avtomobila Yugo]]). ETR 460 je vseboval številne izboljšave, ki so še dodatno dvignile raven potovanja. Nagib na ovinkih je bil zaradi varnostnih razlogov zmanjšan na 8°. Vlak ima nizko osno obremenitev (14,5 ton/ os), kar je takrat pomenilo, da je ovinke premagoval do 35% hitreje kot ostali vlaki brez nagibne tehnologije. ==== ETR 310 v Sloveniji ==== [[Slika:SŽ 310 series EMU (03).JPG|sličica|250px|Pendolino ETR 310 Slovenskih železnic (SŽ 310) na [[Železniška postaja Ljubljana|Ljubljanski postaji]]]] [[Slovenske železnice]] imajo v uporabi tri kompozicije tipa Pendolino ETR 310 (varianto tipa ETR 460), na Slovenskem so znane tudi kot vlaki ICS (Intercity Slovenia). Ti vlaki vozijo na relaciji [[Maribor]]-[[Ljubljana]] od leta 2000. Kasneje so bili vpeljani tudi na relaciji [[Koper]]-[[Ljubljana]]-[[Maribor]] (nekajkrat na teden) in [[Maribor]]-[[Graz|Graz (Gradec)]]. Slovenska različica vlaka Pendolino ETR 310 ima dva razreda: 2. razred in 1. razred. Vagoni so pri vsakem vlaku trije, prostora v njih pa je za okoli 160 potnikov. Največja dovoljena hitrost vlakov Pendolino ETR 310 je 200&nbsp;km/h, vendar je zaradi veljavne zakonodaje v Republiki Sloveniji omejena na največ 160&nbsp;km/h (na odseku proge [[Pragersko]]-[[Maribor]]). Rekordna hitrost, ki jo je vlak dosegel na slovenskih tirih, sicer znaša 207&nbsp;km/h, dosežena pa je bila na odseku proge Pragersko-Maribor (v postopku testiranja in pridobitve homologacije vozila). === ETR 470 === Kasneje sta izšli še izboljšani različici ETR 460 in sicer ETR 470 za italijansko-švicarsko podjetje Cisalpino ter ETR 480 za italijanskega operaterja Trenitalia. === New Pendolino (ETR 600 in ETR 610) === [[Slika:Frecciargenta (8614781688).jpg|250px|thumb|desno|Novi pendolino (ETR 610), poimenovan »Freccia argento« (srebrna puščica)]] Leta 2000 je francoska družba Alstom kupila družbo Fiat Ferroviaria, ki je dotedaj razvijala vlakovne kompozicije tipa Pendolino. Leta 2006 je bila predstavljena nova generacija poimenovana »New Pendolino«. Konstruirana sta bila dva nova vlaka ETR 600 in ETR 610, ki sta izpolnjevala zahteve podjetij Cisalpino in Trenitalia. Vlaka imata veliko izboljšav glede na prejšnjo generacijo. Da bi izboljšali zanesljivost je bila povečana vlečna moč vozila, povišala pa se je tudi raven redundance komponent in opreme. Vlaka pa sta dobila tudi stilske izboljšave tako zunanjosti kot tudi notranjosti. Razlika med ETR 600 se od ETR 610 je, da je ETR 610 narejen za Nemčijo in Švico in podpira napetosti in signalizacije po tamkajšnjih uporabljenih standardih. ==Sklici== {{sklici}} ==Viri== * ==Glej tudi== * [[Seznam hitrih vlakov]] ==Zunanje povezave== * {{kategorija v Zbirki}} [[Kategorija:Potniški vlaki]] 9w6s5siagi7eakbw3bna8df8u8tbfia 6775068 6775067 2026-11-05T08:50:08Z Shabicht 3554 /* New Pendolino (ETR 600 in ETR 610) */ 6775068 wikitext text/x-wiki '''Pendolino''' (iz italijanske besede pendolo, ki v prevodu pomeni nihalo oz. nihati) je splošno skupno poimenovanje za italijansko skupino hitrih nagibnih vlakov, ki so v uporabi na železnicah v [[Italija|Italiji]], [[Španija|Španiji]], na [[Poljska|Poljskem]], v [[Slovenija|Sloveniji]], na [[Finska|Finskem]], v [[Ruska federacija|Rusiji]], na [[Češka|Češkem]], [[Slovaška|Slovaškem]], v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]], [[Švica|Švici]] in na [[Kitajska|Kitajskem]]. Njihova posebnost je, da se ob vožnji v ovinek nagibajo, zaradi nagiba pa lahko skozi ovinke vozijo do 35% hitreje kot vlaki s togim podvozjem. == Razvoj == === ETR 401 === Začetek razvoja vlakov tipa Pendolino sega v leto 1970, ko je bil izdelan prvi prototip. Po številnih izboljšavah in številnih opravljenih testih so leta 1975 izdelali prvi vlak tipa Pendolino, z oznako ETR 401. Tedaj je bil to vlak najvišjega standarda, vozil pa je na progi med [[Rim]]om in [[Neapelj|Neapljem]]. Žal pa je zaradi tedanje italijanske politike, ki ni vzpodbujala železniškega prometa, projekt obstal na stranskem tiru in ni doživel nadaljnjega razvoja. === ETR 450 === Leta 1982 so se italijanske železnice odločile za ponoven zagon projekta. Odkupile so nagibno tehnologijo propadlega britanskega projekta APT ter popolnoma spremenile vlečni sistem. Tako so leta 1987 predstavile nov model ETR 450. Vlak se na ovinkih lahko nagne do 13°, njegov vlečni sistem pa je razporejen po celotni dolžini vlaka, kar omogoča lažje nagibanje. ETR 450 vozi po celi Italiji, njegova hitrost v komercialni uporabi pa je okoli 250&nbsp;km/h. === ETR 460 === Leta 1993 je bila predstavljena naslednja generacija vlaka Pendolino in sicer model ETR 460, katerega dizajn je prispeval italijanski industrijski oblikovalec [[Giorgetto Giugiaro]] (na Slovenskem znan kot oblikovalec [[Zastava Yugo|avtomobila Yugo]]). ETR 460 je vseboval številne izboljšave, ki so še dodatno dvignile raven potovanja. Nagib na ovinkih je bil zaradi varnostnih razlogov zmanjšan na 8°. Vlak ima nizko osno obremenitev (14,5 ton/ os), kar je takrat pomenilo, da je ovinke premagoval do 35% hitreje kot ostali vlaki brez nagibne tehnologije. ==== ETR 310 v Sloveniji ==== [[Slika:SŽ 310 series EMU (03).JPG|sličica|250px|Pendolino ETR 310 Slovenskih železnic (SŽ 310) na [[Železniška postaja Ljubljana|Ljubljanski postaji]]]] [[Slovenske železnice]] imajo v uporabi tri kompozicije tipa Pendolino ETR 310 (varianto tipa ETR 460), na Slovenskem so znane tudi kot vlaki ICS (Intercity Slovenia). Ti vlaki vozijo na relaciji [[Maribor]]-[[Ljubljana]] od leta 2000. Kasneje so bili vpeljani tudi na relaciji [[Koper]]-[[Ljubljana]]-[[Maribor]] (nekajkrat na teden) in [[Maribor]]-[[Graz|Graz (Gradec)]]. Slovenska različica vlaka Pendolino ETR 310 ima dva razreda: 2. razred in 1. razred. Vagoni so pri vsakem vlaku trije, prostora v njih pa je za okoli 160 potnikov. Največja dovoljena hitrost vlakov Pendolino ETR 310 je 200&nbsp;km/h, vendar je zaradi veljavne zakonodaje v Republiki Sloveniji omejena na največ 160&nbsp;km/h (na odseku proge [[Pragersko]]-[[Maribor]]). Rekordna hitrost, ki jo je vlak dosegel na slovenskih tirih, sicer znaša 207&nbsp;km/h, dosežena pa je bila na odseku proge Pragersko-Maribor (v postopku testiranja in pridobitve homologacije vozila). === ETR 470 === Kasneje sta izšli še izboljšani različici ETR 460 in sicer ETR 470 za italijansko-švicarsko podjetje Cisalpino ter ETR 480 za italijanskega operaterja Trenitalia. === New Pendolino (ETR 600 in ETR 610) === [[Slika:Frecciargenta (8614781688).jpg|250px|thumb|desno|Novi pendolino (ETR 610), italijanskega nacionalnega železniškega operaterja Trenitalia, poimenovan »Freccia argento« (srebrna puščica)]] Leta 2000 je francoska družba Alstom kupila družbo Fiat Ferroviaria, ki je dotedaj razvijala vlakovne kompozicije tipa Pendolino. Leta 2006 je bila predstavljena nova generacija poimenovana »New Pendolino«. Konstruirana sta bila dva nova vlaka ETR 600 in ETR 610, ki sta izpolnjevala zahteve podjetij Cisalpino in Trenitalia. Vlaka imata veliko izboljšav glede na prejšnjo generacijo. Da bi izboljšali zanesljivost je bila povečana vlečna moč vozila, povišala pa se je tudi raven redundance komponent in opreme. Vlaka pa sta dobila tudi stilske izboljšave tako zunanjosti kot tudi notranjosti. Razlika med ETR 600 se od ETR 610 je, da je ETR 610 narejen za Nemčijo in Švico in podpira napetosti in signalizacije po tamkajšnjih uporabljenih standardih. ==Sklici== {{sklici}} ==Viri== * ==Glej tudi== * [[Seznam hitrih vlakov]] ==Zunanje povezave== * {{kategorija v Zbirki}} [[Kategorija:Potniški vlaki]] 0h84t9u1vumoak5tc4tn5begkiw7xic 6775070 6775068 2026-11-05T08:59:35Z Shabicht 3554 /* ETR 401 */ 6775070 wikitext text/x-wiki '''Pendolino''' (iz italijanske besede pendolo, ki v prevodu pomeni nihalo oz. nihati) je splošno skupno poimenovanje za italijansko skupino hitrih nagibnih vlakov, ki so v uporabi na železnicah v [[Italija|Italiji]], [[Španija|Španiji]], na [[Poljska|Poljskem]], v [[Slovenija|Sloveniji]], na [[Finska|Finskem]], v [[Ruska federacija|Rusiji]], na [[Češka|Češkem]], [[Slovaška|Slovaškem]], v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]], [[Švica|Švici]] in na [[Kitajska|Kitajskem]]. Njihova posebnost je, da se ob vožnji v ovinek nagibajo, zaradi nagiba pa lahko skozi ovinke vozijo do 35% hitreje kot vlaki s togim podvozjem. == Razvoj == === ETR 401 === [[Slika:ETR.401 14.jpg|250px|thumb|desno|Prvi »Pendolino« (ETR 401) na tirih v bližini [[Ancona|Ancone]]]] Začetek razvoja vlakov tipa Pendolino sega v leto 1970, ko je bil izdelan prvi prototip. Po številnih izboljšavah in številnih opravljenih testih so leta 1975 izdelali prvi vlak tipa Pendolino, z oznako ETR 401. Tedaj je bil to vlak najvišjega standarda, vozil pa je na progi med [[Rim]]om in [[Neapelj|Neapljem]]. Žal pa je zaradi tedanje italijanske politike, ki ni vzpodbujala železniškega prometa, projekt obstal na stranskem tiru in ni doživel nadaljnjega razvoja. === ETR 450 === Leta 1982 so se italijanske železnice odločile za ponoven zagon projekta. Odkupile so nagibno tehnologijo propadlega britanskega projekta APT ter popolnoma spremenile vlečni sistem. Tako so leta 1987 predstavile nov model ETR 450. Vlak se na ovinkih lahko nagne do 13°, njegov vlečni sistem pa je razporejen po celotni dolžini vlaka, kar omogoča lažje nagibanje. ETR 450 vozi po celi Italiji, njegova hitrost v komercialni uporabi pa je okoli 250&nbsp;km/h. === ETR 460 === Leta 1993 je bila predstavljena naslednja generacija vlaka Pendolino in sicer model ETR 460, katerega dizajn je prispeval italijanski industrijski oblikovalec [[Giorgetto Giugiaro]] (na Slovenskem znan kot oblikovalec [[Zastava Yugo|avtomobila Yugo]]). ETR 460 je vseboval številne izboljšave, ki so še dodatno dvignile raven potovanja. Nagib na ovinkih je bil zaradi varnostnih razlogov zmanjšan na 8°. Vlak ima nizko osno obremenitev (14,5 ton/ os), kar je takrat pomenilo, da je ovinke premagoval do 35% hitreje kot ostali vlaki brez nagibne tehnologije. ==== ETR 310 v Sloveniji ==== [[Slika:SŽ 310 series EMU (03).JPG|sličica|250px|Pendolino ETR 310 Slovenskih železnic (SŽ 310) na [[Železniška postaja Ljubljana|Ljubljanski postaji]]]] [[Slovenske železnice]] imajo v uporabi tri kompozicije tipa Pendolino ETR 310 (varianto tipa ETR 460), na Slovenskem so znane tudi kot vlaki ICS (Intercity Slovenia). Ti vlaki vozijo na relaciji [[Maribor]]-[[Ljubljana]] od leta 2000. Kasneje so bili vpeljani tudi na relaciji [[Koper]]-[[Ljubljana]]-[[Maribor]] (nekajkrat na teden) in [[Maribor]]-[[Graz|Graz (Gradec)]]. Slovenska različica vlaka Pendolino ETR 310 ima dva razreda: 2. razred in 1. razred. Vagoni so pri vsakem vlaku trije, prostora v njih pa je za okoli 160 potnikov. Največja dovoljena hitrost vlakov Pendolino ETR 310 je 200&nbsp;km/h, vendar je zaradi veljavne zakonodaje v Republiki Sloveniji omejena na največ 160&nbsp;km/h (na odseku proge [[Pragersko]]-[[Maribor]]). Rekordna hitrost, ki jo je vlak dosegel na slovenskih tirih, sicer znaša 207&nbsp;km/h, dosežena pa je bila na odseku proge Pragersko-Maribor (v postopku testiranja in pridobitve homologacije vozila). === ETR 470 === Kasneje sta izšli še izboljšani različici ETR 460 in sicer ETR 470 za italijansko-švicarsko podjetje Cisalpino ter ETR 480 za italijanskega operaterja Trenitalia. === New Pendolino (ETR 600 in ETR 610) === [[Slika:Frecciargenta (8614781688).jpg|250px|thumb|desno|Novi pendolino (ETR 610), italijanskega nacionalnega železniškega operaterja Trenitalia, poimenovan »Freccia argento« (srebrna puščica)]] Leta 2000 je francoska družba Alstom kupila družbo Fiat Ferroviaria, ki je dotedaj razvijala vlakovne kompozicije tipa Pendolino. Leta 2006 je bila predstavljena nova generacija poimenovana »New Pendolino«. Konstruirana sta bila dva nova vlaka ETR 600 in ETR 610, ki sta izpolnjevala zahteve podjetij Cisalpino in Trenitalia. Vlaka imata veliko izboljšav glede na prejšnjo generacijo. Da bi izboljšali zanesljivost je bila povečana vlečna moč vozila, povišala pa se je tudi raven redundance komponent in opreme. Vlaka pa sta dobila tudi stilske izboljšave tako zunanjosti kot tudi notranjosti. Razlika med ETR 600 se od ETR 610 je, da je ETR 610 narejen za Nemčijo in Švico in podpira napetosti in signalizacije po tamkajšnjih uporabljenih standardih. ==Sklici== {{sklici}} ==Viri== * ==Glej tudi== * [[Seznam hitrih vlakov]] ==Zunanje povezave== * {{kategorija v Zbirki}} [[Kategorija:Potniški vlaki]] 09422t5tsbcn17korwi7wm9ppezqs64 6775071 6775070 2026-11-05T09:07:10Z Shabicht 3554 /* New Pendolino (ETR 600 in ETR 610) */ 6775071 wikitext text/x-wiki '''Pendolino''' (iz italijanske besede pendolo, ki v prevodu pomeni nihalo oz. nihati) je splošno skupno poimenovanje za italijansko skupino hitrih nagibnih vlakov, ki so v uporabi na železnicah v [[Italija|Italiji]], [[Španija|Španiji]], na [[Poljska|Poljskem]], v [[Slovenija|Sloveniji]], na [[Finska|Finskem]], v [[Ruska federacija|Rusiji]], na [[Češka|Češkem]], [[Slovaška|Slovaškem]], v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]], [[Švica|Švici]] in na [[Kitajska|Kitajskem]]. Njihova posebnost je, da se ob vožnji v ovinek nagibajo, zaradi nagiba pa lahko skozi ovinke vozijo do 35% hitreje kot vlaki s togim podvozjem. == Razvoj == === ETR 401 === [[Slika:ETR.401 14.jpg|250px|thumb|desno|Prvi »Pendolino« (ETR 401) na tirih v bližini [[Ancona|Ancone]]]] Začetek razvoja vlakov tipa Pendolino sega v leto 1970, ko je bil izdelan prvi prototip. Po številnih izboljšavah in številnih opravljenih testih so leta 1975 izdelali prvi vlak tipa Pendolino, z oznako ETR 401. Tedaj je bil to vlak najvišjega standarda, vozil pa je na progi med [[Rim]]om in [[Neapelj|Neapljem]]. Žal pa je zaradi tedanje italijanske politike, ki ni vzpodbujala železniškega prometa, projekt obstal na stranskem tiru in ni doživel nadaljnjega razvoja. === ETR 450 === Leta 1982 so se italijanske železnice odločile za ponoven zagon projekta. Odkupile so nagibno tehnologijo propadlega britanskega projekta APT ter popolnoma spremenile vlečni sistem. Tako so leta 1987 predstavile nov model ETR 450. Vlak se na ovinkih lahko nagne do 13°, njegov vlečni sistem pa je razporejen po celotni dolžini vlaka, kar omogoča lažje nagibanje. ETR 450 vozi po celi Italiji, njegova hitrost v komercialni uporabi pa je okoli 250&nbsp;km/h. === ETR 460 === Leta 1993 je bila predstavljena naslednja generacija vlaka Pendolino in sicer model ETR 460, katerega dizajn je prispeval italijanski industrijski oblikovalec [[Giorgetto Giugiaro]] (na Slovenskem znan kot oblikovalec [[Zastava Yugo|avtomobila Yugo]]). ETR 460 je vseboval številne izboljšave, ki so še dodatno dvignile raven potovanja. Nagib na ovinkih je bil zaradi varnostnih razlogov zmanjšan na 8°. Vlak ima nizko osno obremenitev (14,5 ton/ os), kar je takrat pomenilo, da je ovinke premagoval do 35% hitreje kot ostali vlaki brez nagibne tehnologije. ==== ETR 310 v Sloveniji ==== [[Slika:SŽ 310 series EMU (03).JPG|sličica|250px|Pendolino ETR 310 Slovenskih železnic (SŽ 310) na [[Železniška postaja Ljubljana|Ljubljanski postaji]]]] [[Slovenske železnice]] imajo v uporabi tri kompozicije tipa Pendolino ETR 310 (varianto tipa ETR 460), na Slovenskem so znane tudi kot vlaki ICS (Intercity Slovenia). Ti vlaki vozijo na relaciji [[Maribor]]-[[Ljubljana]] od leta 2000. Kasneje so bili vpeljani tudi na relaciji [[Koper]]-[[Ljubljana]]-[[Maribor]] (nekajkrat na teden) in [[Maribor]]-[[Graz|Graz (Gradec)]]. Slovenska različica vlaka Pendolino ETR 310 ima dva razreda: 2. razred in 1. razred. Vagoni so pri vsakem vlaku trije, prostora v njih pa je za okoli 160 potnikov. Največja dovoljena hitrost vlakov Pendolino ETR 310 je 200&nbsp;km/h, vendar je zaradi veljavne zakonodaje v Republiki Sloveniji omejena na največ 160&nbsp;km/h (na odseku proge [[Pragersko]]-[[Maribor]]). Rekordna hitrost, ki jo je vlak dosegel na slovenskih tirih, sicer znaša 207&nbsp;km/h, dosežena pa je bila na odseku proge Pragersko-Maribor (v postopku testiranja in pridobitve homologacije vozila). === ETR 470 === Kasneje sta izšli še izboljšani različici ETR 460 in sicer ETR 470 za italijansko-švicarsko podjetje Cisalpino ter ETR 480 za italijanskega operaterja Trenitalia. === New Pendolino (ETR 600 in ETR 610) === [[Slika:Frecciargenta (8614781688).jpg|250px|thumb|desno|Novi pendolino (ETR 610), italijanskega nacionalnega železniškega operaterja [[Trenitalia]] poimenovan »Freccia argento« (srebrna puščica)]] Leta 2000 je francoska družba Alstom kupila družbo Fiat Ferroviaria, ki je dotedaj razvijala vlakovne kompozicije tipa Pendolino. Leta 2006 je bila predstavljena nova generacija poimenovana »New Pendolino«. Konstruirana sta bila dva nova vlaka ETR 600 in ETR 610, ki sta izpolnjevala zahteve podjetij Cisalpino in Trenitalia. Vlaka imata veliko izboljšav glede na prejšnjo generacijo. Da bi izboljšali zanesljivost je bila povečana vlečna moč vozila, povišala pa se je tudi raven redundance komponent in opreme. Vlaka pa sta dobila tudi stilske izboljšave tako zunanjosti kot tudi notranjosti. Razlika med ETR 600 se od ETR 610 je, da je ETR 610 narejen za Nemčijo in Švico in podpira napetosti in signalizacije po tamkajšnjih uporabljenih standardih. ==Sklici== {{sklici}} ==Viri== * ==Glej tudi== * [[Seznam hitrih vlakov]] ==Zunanje povezave== * {{kategorija v Zbirki}} [[Kategorija:Potniški vlaki]] 5ft0mrwa0etc12fy47m0ncqs7813blm 6775072 6775071 2026-11-05T09:08:11Z Shabicht 3554 /* ETR 310 v Sloveniji */ 6775072 wikitext text/x-wiki '''Pendolino''' (iz italijanske besede pendolo, ki v prevodu pomeni nihalo oz. nihati) je splošno skupno poimenovanje za italijansko skupino hitrih nagibnih vlakov, ki so v uporabi na železnicah v [[Italija|Italiji]], [[Španija|Španiji]], na [[Poljska|Poljskem]], v [[Slovenija|Sloveniji]], na [[Finska|Finskem]], v [[Ruska federacija|Rusiji]], na [[Češka|Češkem]], [[Slovaška|Slovaškem]], v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]], [[Švica|Švici]] in na [[Kitajska|Kitajskem]]. Njihova posebnost je, da se ob vožnji v ovinek nagibajo, zaradi nagiba pa lahko skozi ovinke vozijo do 35% hitreje kot vlaki s togim podvozjem. == Razvoj == === ETR 401 === [[Slika:ETR.401 14.jpg|250px|thumb|desno|Prvi »Pendolino« (ETR 401) na tirih v bližini [[Ancona|Ancone]]]] Začetek razvoja vlakov tipa Pendolino sega v leto 1970, ko je bil izdelan prvi prototip. Po številnih izboljšavah in številnih opravljenih testih so leta 1975 izdelali prvi vlak tipa Pendolino, z oznako ETR 401. Tedaj je bil to vlak najvišjega standarda, vozil pa je na progi med [[Rim]]om in [[Neapelj|Neapljem]]. Žal pa je zaradi tedanje italijanske politike, ki ni vzpodbujala železniškega prometa, projekt obstal na stranskem tiru in ni doživel nadaljnjega razvoja. === ETR 450 === Leta 1982 so se italijanske železnice odločile za ponoven zagon projekta. Odkupile so nagibno tehnologijo propadlega britanskega projekta APT ter popolnoma spremenile vlečni sistem. Tako so leta 1987 predstavile nov model ETR 450. Vlak se na ovinkih lahko nagne do 13°, njegov vlečni sistem pa je razporejen po celotni dolžini vlaka, kar omogoča lažje nagibanje. ETR 450 vozi po celi Italiji, njegova hitrost v komercialni uporabi pa je okoli 250&nbsp;km/h. === ETR 460 === Leta 1993 je bila predstavljena naslednja generacija vlaka Pendolino in sicer model ETR 460, katerega dizajn je prispeval italijanski industrijski oblikovalec [[Giorgetto Giugiaro]] (na Slovenskem znan kot oblikovalec [[Zastava Yugo|avtomobila Yugo]]). ETR 460 je vseboval številne izboljšave, ki so še dodatno dvignile raven potovanja. Nagib na ovinkih je bil zaradi varnostnih razlogov zmanjšan na 8°. Vlak ima nizko osno obremenitev (14,5 ton/ os), kar je takrat pomenilo, da je ovinke premagoval do 35% hitreje kot ostali vlaki brez nagibne tehnologije. ==== ETR 310 v Sloveniji ==== [[Slika:SŽ 310 series EMU (03).JPG|sličica|250px|Pendolino ETR 310 [[Slovenske železnice|Slovenskih železnic]] (SŽ 310) na [[Železniška postaja Ljubljana|Ljubljanski postaji]]]] [[Slovenske železnice]] imajo v uporabi tri kompozicije tipa Pendolino ETR 310 (varianto tipa ETR 460), na Slovenskem so znane tudi kot vlaki ICS (Intercity Slovenia). Ti vlaki vozijo na relaciji [[Maribor]]-[[Ljubljana]] od leta 2000. Kasneje so bili vpeljani tudi na relaciji [[Koper]]-[[Ljubljana]]-[[Maribor]] (nekajkrat na teden) in [[Maribor]]-[[Graz|Graz (Gradec)]]. Slovenska različica vlaka Pendolino ETR 310 ima dva razreda: 2. razred in 1. razred. Vagoni so pri vsakem vlaku trije, prostora v njih pa je za okoli 160 potnikov. Največja dovoljena hitrost vlakov Pendolino ETR 310 je 200&nbsp;km/h, vendar je zaradi veljavne zakonodaje v Republiki Sloveniji omejena na največ 160&nbsp;km/h (na odseku proge [[Pragersko]]-[[Maribor]]). Rekordna hitrost, ki jo je vlak dosegel na slovenskih tirih, sicer znaša 207&nbsp;km/h, dosežena pa je bila na odseku proge Pragersko-Maribor (v postopku testiranja in pridobitve homologacije vozila). === ETR 470 === Kasneje sta izšli še izboljšani različici ETR 460 in sicer ETR 470 za italijansko-švicarsko podjetje Cisalpino ter ETR 480 za italijanskega operaterja Trenitalia. === New Pendolino (ETR 600 in ETR 610) === [[Slika:Frecciargenta (8614781688).jpg|250px|thumb|desno|Novi pendolino (ETR 610), italijanskega nacionalnega železniškega operaterja [[Trenitalia]] poimenovan »Freccia argento« (srebrna puščica)]] Leta 2000 je francoska družba Alstom kupila družbo Fiat Ferroviaria, ki je dotedaj razvijala vlakovne kompozicije tipa Pendolino. Leta 2006 je bila predstavljena nova generacija poimenovana »New Pendolino«. Konstruirana sta bila dva nova vlaka ETR 600 in ETR 610, ki sta izpolnjevala zahteve podjetij Cisalpino in Trenitalia. Vlaka imata veliko izboljšav glede na prejšnjo generacijo. Da bi izboljšali zanesljivost je bila povečana vlečna moč vozila, povišala pa se je tudi raven redundance komponent in opreme. Vlaka pa sta dobila tudi stilske izboljšave tako zunanjosti kot tudi notranjosti. Razlika med ETR 600 se od ETR 610 je, da je ETR 610 narejen za Nemčijo in Švico in podpira napetosti in signalizacije po tamkajšnjih uporabljenih standardih. ==Sklici== {{sklici}} ==Viri== * ==Glej tudi== * [[Seznam hitrih vlakov]] ==Zunanje povezave== * {{kategorija v Zbirki}} [[Kategorija:Potniški vlaki]] 0ri0lr1ioi1yne82sak0bcuulv6t9qa 0 329045 6775011 5993784 2026-11-05T04:57:00Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Datoteka Zgradba_IZUM.gif je bila v Zbirki izbrisana, zaradi per [[:c:Commons:Deletion requests/File:Zgradba IZUM.gif|]]. Odstranjevanje. 6775011 wikitext text/x-wiki {{refimprove}} [[Slika:Status regionalnega centra UNESCO.gif|alt=IZUM - UNESCO regionalni centra za knjižnične informacijske sisteme in informacijske sisteme o raziskovalni dejavnosti.|sličica|414x414_pik|Logotip]] '''Institut informacijskih znanosti''' (IZUM) je slovenski javni zavod s sedežem v Mariboru, ki ga je leta 1992 ustanovila Republika Slovenija kot informacijski servis slovenske znanosti, kulture in izobraževanja. Status in dejavnost IZUM-a sta primarno vezana na razvoj in delovanje sistema in servisov [[COBISS]] (Kooperativni online bibliografski sistem in servisi), ki predstavlja temelj knjižničnega informacijskega sistema Slovenije ter knjižničnih informacijskih sistemov nekaterih drugih držav, povezanih v mrežo [[COBISS.net]]. Leta 2011 je UNESCO podelil IZUM-u status regionalnega centra za knjižnične informacijske sisteme in informacijske sisteme o raziskovalni dejavnosti. IZUM je tako postal Unescov center II. kategorije.<ref>{{cite journal |last=Šoštarič |first=Davor |year=2016 |title=IZUM v vlogi UNESCOVEGA regionalnega centra |journal=Organizacija znanja |volume=21 |issue=1 |pages=2–4 |cobiss=2176021}} {{dlib |urn=URN:NBN:SI:doc-NCAF94DU |tip=kratko}}</ref> Od leta 2009 se podatki iz vzajemne bibliografsko-kataložne baze podatkov slovenskih knjižnic COBIB.SI prenašajo tudi v svetovni vzajemni katalog [[WorldCat]]. Ob upravljanju sistema COBISS in virtualne knjižnice Slovenije (COBISS+) je IZUM vzpostavil in aktivno upravlja tudi [[SICRIS|Informacijski sistem o raziskovalni dejavnosti Slovenije]] (SICRIS). Poleg tega IZUM slovenskim uporabnikom s področij znanosti, kulture in izobraževanja omogoča še dostop do nekaterih drugih storitev, servisov in tujih baz podatkov. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{Official}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Javni zavodi Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1992]] [[Kategorija:Informatika]] otyhataci30e3565rbziyj5xzd11y44 0 334660 6775016 6299218 2026-11-05T06:08:58Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6775016 wikitext text/x-wiki {{chembox | verifiedrevid = 477220910 | ImageFile_Ref = {{chemboximage|correct|??}} | ImageFile=4-Aminobenzoic acid.svg |ImageSize=100px |IUPACName=4-aminobenzojska kislina |OtherNames=''para''-aminobenzojska kislina; ''p''-aminobenzojska kislina; PABA; vitamin B_x; bakterijski vitamin H¹ |Section1= {{Chembox Identifiers | UNII_Ref = {{fdacite|correct|FDA}} | UNII = TL2TJE8QTX | KEGG_Ref = {{keggcite|correct|kegg}} | KEGG = D02456 | InChI = 1/C7H7NO2/c8-6-3-1-5(2-4-6)7(9)10/h1-4H,8H2,(H,9,10) | InChIKey = ALYNCZNDIQEVRV-UHFFFAOYAH | ChEMBL_Ref = {{ebicite|correct|EBI}} | ChEMBL = 542 | StdInChI_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChI = 1S/C7H7NO2/c8-6-3-1-5(2-4-6)7(9)10/h1-4H,8H2,(H,9,10) | StdInChIKey_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChIKey = ALYNCZNDIQEVRV-UHFFFAOYSA-N | CASNo_Ref = {{cascite|correct|CAS}} | CASNo=150-13-0 | PubChem=978 | ChemSpiderID_Ref = {{chemspidercite|correct|chemspider}} | ChemSpiderID = 953 | ChEBI_Ref = {{ebicite|correct|EBI}} | ChEBI = 30753 | DrugBank_Ref = {{drugbankcite|correct|drugbank}} | DrugBank = DB02362 | SMILES = O=C(O)c1ccc(N)cc1 }} |Section2= {{Chembox Properties | C=7|H=7|N=1|O=2 | Appearance= belosivi kristali | Density=1,374 g/mL | MeltingPt=187–189 °C | BoilingPt=340 °C | Solubility=1 g/170 mL (25 °C)<br/>1 g/90 mL (90 °C) }} |Section3= {{Chembox Hazards | MainHazards= | FlashPt= | Autoignition= }} }} '''4-aminobenzojska kislina''' ('''''para''-aminobenzojska kislina''', '''''p''-aminobenzojska kislina''' ali okrajšano '''PABA''') je derivat [[benzojska kislina|benzojske kisline]] in strukturna komponenta [[folna kislina|folne kisline]], ki pri [[bakterija]]h vstopa v sintezo folne kisline; [[kompetitivni inhibitor]]ji te sinteze so [[sulfonamid]]i.<ref>http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=kislina{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 17. 5. 2012.</ref> Pri ljudeh ni vključena v sintezo folne kisline. V industriji se uporablja kot izhodna snov za proizvodnjo določenih [[ester|estrov]], [[sol]]i, folne kisline, [[azobarvilo|azobarvil]] in drugih [[organska spojina|organskih spojin]]. V kozmetičnih pripravkih za sončenje se dodaja kot sestavina za blokiranje [[svetloba UV|žarkov UV]], v medicini pa se uporablja kot sestavina nekaterih [[mazilo|mazil]].<ref>http://chemicalland21.com/specialtychem/finechem/p-AMINOBENZOIC%20ACID.htm {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120513014217/http://chemicalland21.com/specialtychem/finechem/p-AMINOBENZOIC%20ACID.htm |date=2012-05-13 }}, vpogled: 17. 5. 2012.</ref> ==Sinteza in naravni viri== V prozvodnji se pridobiva predvsem na dva načina: z [[redukcija|redukcijo]] [[nitrobenzojska kislina|4-nitrobenzojske kisline]] ali s [[Hofmannova razgradnja|Hofmannovo razgradnjo]] [[amid|monoamida]], pridobljenega iz [[tereftalatna kislina|tereftalatne kisline]].<ref name=Ullmann>Maki, T.; Takeda, K. (2000). "Benzoic Acid and Derivatives". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. Wiley-VCH.</ref> Prehranski viri p-aminobenzojske kisline so [[jetra]], [[pivski kvas]], [[ledvice]], [[gobe]], [[melasa]] in polnozrnati izdelki.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.healthsupplementsnutritionalguide.com/PABA.html#FOODS |title=Nutritional Health Resource |accessdate=2012-05-17 |archive-date=2009-12-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20091216224758/http://www.healthsupplementsnutritionalguide.com/PABA.html#FOODS |url-status=dead }}</ref> ==Biologija== ===Biokemija=== PABA je [[intermediat]] v bakterijski sintezi [[folat]]a. V preteklosti so to spojino imenovali tudi [[vitamin|vitamin B_x]].<ref name=MedlinePlus>{{navedi splet | author = | year = 2007 | url = http://www.nlm.nih.gov/medlineplus/ency/article/002518.htm | title = Para-aminobenzoic acid poisoning | publisher = National Institute of Health: National Library of Medicine | accessdate = 19. 6. 2007 | archiveurl = https://web.archive.org/web/20070614125130/http://www.nlm.nih.gov/medlineplus/ency/article/002518.htm | archivedate = 2007-06-14 | url-status = live }}</ref> Nekatere bakterije človekove črevesne flore, npr. [[Escherichia coli|''E. coli'']], proizvajajo PABA iz [[korizmična kislina|korizmične kisline]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.pubmedcentral.nih.gov/articlerender.fcgi?artid=341757 |title=Folate Synthesis (Abstract) |accessdate=2012-05-17 |archive-date=2020-06-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200626054531/https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC341757/ |url-status=dead }}</ref> Človek nima [[encim]]a, ki pretvarja PABA v folat in zato potrebuje vnos folne kisline s hrano, kot je na primer zelenolistna solata. Določeno količino folne kisline iz PABA pa lahko proizvedejo tudi bakterije črevesne flore.<ref>Wegkamp A, Oorschot W, de Vos WM, and Smid EJ, "Characterization of the role of para-aminobenzoic acid biosynthesis in folate production by Lactococcus Iactic, Appl Environ Microbiology, April 2007, 73(8), str. 2673–2681</ref> Nekateri [[sev]]i ''E. coli'' lahko sintetizirajo folno kislino,<ref>{{Navedi splet |url=http://2008.igem.org/Team:Caltech/Project/Vitamins |title=In ''vivo'' Folate Production |access-date=2012-05-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200626054530/http://2008.igem.org/Team:Caltech/Project/Vitamins |archive-date=2020-06-26 |url-status=dead}}</ref> pri čemer je potrebnih 6 encimsko kataliziranih reakcij in vse ne potečejo v isti bakteriji. Za človeka PABA ne velja za esencialno snov in se zato ne prišteva med vitamine.<ref>[http://www.nlm.nih.gov/medlineplus/ency/article/002518.htm Para-aminobenzoic acid: MedlinePlus Medical Encyclopedia<!-- Bot generated title -->]</ref> [[Sulfonamidni antibiotiki]] so po zgradbi podobni ''p''-aminobenzojski kislini in z njo tekmujejo za vezavo na encim [[dihidropteroat-sintetaza]], ki pretvarja PABA v folat, predhodnik [[DNK]] in [[RNK]] tako pri bakterijah kot pri [[sesalci]]h, vendar, kot je že omenjeno, sesalci pridobivajo folno kislino s hrano in zato sulfoamidi na sintezo [[jedrna kislina|jedrnih kislin]] v sesalčjih celicah ne vplivajo.<ref>Rang, Dale, Ritter: Pharmacology, 4. izdaja, 1999, Churchill Livingstone Elsevier, str. 688–690.</ref> === Uporaba v zdravstvu === Kalijeva sol ''p''-aminobenzojske kisline se uporablja kot zdravilo proti fibrotičnim kožnim boleznim, kot je [[Peyroniejeva bolezen]].<ref name=PubChem> {{navedi splet | author= | year= 2006 | url = http://pubchem.ncbi.nlm.nih.gov/summary/summary.cgi?cid=978 | title = Compound Summary on PubChem | work = [[PubChem]] | publisher= National Institute of Health: National Library of Medicine | accessdate = 5. 4. 2006 }}</ref> ===Prehranska dopolnila === Kljub temu, da ne poznamo nobenega sindroma, povezanega s pomanjkanjem PABA v človeškem organizmu, so na tržišču [[prehransko dopolnilo|prehranska dopolnila]], ki vsebujejo PABA in obljubljajo različne zdravstvene koristi, npr. kot pomoč pri [[utrujenost]]i, razdražljivosti, [[depresija|depresiji]], rosečih se ekcemih, [[sklerodermija|sklerodermiji]], [[vitiligo|vitiligu]] (depigmentirani predeli kože) in prezgodnji sivitvi las.<ref>{{Navedi splet |url=http://healthlibrary.epnet.com/GetContent.aspx?token=5b000b40-3809-4cb2-88a4-68bfd31b5c51&chunkiid=21831 |title=Health Library (Supplements) PABA |accessdate=2012-05-17 |archive-date=2017-08-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170804174706/http://healthlibrary.epnet.com/GetContent.aspx?token=5b000b40-3809-4cb2-88a4-68bfd31b5c51&chunkiid=21831 |url-status=dead }}</ref> ==Komercialna in industrijska uporaba == PABA se uporablja zlasti v [[biomedicina|biomedicini]] ter pridobivanju azobarvil in sredstev za premreževanje. V preteklosti se je uporabljala pogosto v [[zaščita pred soncem|zaščitnih kremah pred soncem]] kot zaščitno sredstvo pred žarki UV, saj ima lastnosti [[UVB]]-absorbenta, torej absorbira svetlobo [[valovna dolžina|valovne dolžine]] 290–320&nbsp;nm.<ref>[http://www.sciencenews.org/pages/sn_arc98/6_6_98/bob2.htm Melanoma Madness The scientific flap over sunscreens and skin cancer -- Chemical studies], Science News Online, 6/6/98 (accessed 10/1/2009, 2009)</ref> Za ta namen so jo patentirali že leta 1943 in s tem je PABA postala ena prvih aktivnih sestavin, uporabljenih za zaščito pred sončenjem.<ref name=Gasparro,>F. P.; Mitchnick, M.; Nash, J. F. A Review of Sunscreen Safety and Efficacy Photochem. Photobiol. 1998, 68, 243 <last_page> 256.</ref> Prvotne študije ''in vivo'' na miših so pokazale zmanjšanje poškodbe kože zaradi žarkov UV, študije na glodalcih pa so pokazale tudi zmanjšanje tveganja za nastanek kožnih [[novotvorba|novotvorb]].<ref name=Hansen,>H.; Thune, P.; Eeg Larsen, T. The inhibiting effect of PABA on photocarcinogenesis Arch. Dermatol. Res. 1990, 282, 38 <last_page> 41</ref> V začetku 1980-ih let pa so študije ''in vitro'' ter na živalih pokazale možnost povečanja tveganja za celične poškodbe zaradi UV-svetlobe.<ref name=Sensitization>{{cite journal | last1 = Osgood | first1 = Pauline J. | last2 = Moss | first2 = Stephen H. | last3 = Davies | first3 = David J. G. | title = The Sensitization of Near-Ultraviolet Radiation Killing of Mammalian Cells by the Sunscreen Agent Para-aminobenzoic Acid | journal = Journal of Investigative Dermatology | volume = 79 | issue = 6 | pages = 354–357 | year = 1982 | pmid = 6982950 | doi = 10.1111/1523-1747.ep12529409}}</ref> Zaradi teh novih študij ter povzročanja [[alergija|alergij]] in razbarvanih madežev na oblačilih je začela uporaba v ta namen pešati. Še danes pa se v nekaterih izdelkih za zaščito pred soncem uporabljajo določeni v vodi netopni derivati PABA, na primer [[padimat O]]. == Varnost == PABA je načeloma netoksična spojina; [[srednji smrtni odmerek]] pri psih znaša 2 g/kg pri zaužitju.<ref name=Ullmann/> Možne so preobčutljivostne reakcije (alergije). PABA nastaja tudi pri presnavljanju določenih [[lokalni anestetik|lokalnih anestetikov]] in številne preobčutljivostne reakcije na lokalne anestetike so posledica nastanka PABA.<ref>[http://emedicine.medscape.com/article/819628-overview Toxicity, Local Anesthetics: eMedicine Emergency Medicine<!-- Bot generated title -->]</ref> ==Viri== {{seznam_referenc}} [[Kategorija:Anilini]] 7vikbnvy98z8e210brnh28ksc5nq973 0 336928 6775001 6360460 2026-11-05T03:10:28Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6775001 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Špela Rozin''', v tujini znana pod [[umetniško ime|umetniškim imenom]] '''Sheyla Rosin''',<ref name="Turnšek">{{navedi revijo |last1=Turnšek |first1=Roman |last2= |first2= |year=2014 |title=Resnična diva: Špela Rozin |journal=Lady |volume=XXV |issue=51 |pages=20-21 |publisher=Skupina Krater - Krater Media |doi= |url= |accessdate= }}</ref> [[Slovenci|slovenska]] [[filmska igralka]], *&nbsp;[[31.&nbsp;januar]] [[1943]], [[Ljubljana]]. {{Quote box|width=246px|bgcolor=#ACE1AF|align=left|quote=»Delala sem po vsem svetu in sem to delo v&nbsp;dobrih in slabih plateh do potankosti izkusila. Moji partnerji so bili veliki zvezdniki [[Raff Valone]], [[Mickey Rooney]], [[Dalida]], [[Stewart Granger]], [[Jane Birkin]], [[Serge Gainsbourg]], [[Yul Brynner]], [[Vittorio Gassmann]], [[Richard Harrison]], [[Orson Welles]], [[Gina Lollobrigida]]. Pa naši [[Boris Cavazza]], [[Radko Polič|Rac Polič]], [[Bata Živojinović]], [[Boris Dvornik]], [[Pavle Vujisić]], [[Milena Dravić]] in mnogi drugi. Gibala sem se v&nbsp;svetu, v&nbsp;katerem so blesteli [[Sophia Loren]], [[Clint Eastwood]], [[Charlton Heston]], [[Liz Taylor]], [[Richard Burton]], [[Burt Lancaster]], [[Alain Delon]], [[Maria Callas]] in drugi. Najlepša igralka, kar sem jih osebno srečala, pa je zame brez konkurence [[Ava Gardner]].«|salign=right |source=Špela Rozin<ref name="Turnšek"></ref>}} Špela Rozin je debitirala leta 1958 v&nbsp;kratkem filmu [[Mirko Grobler|Mirka Groblerja]] ''On in njegovi'', v&nbsp;celovečernem filmu pa je prvič nastopila leta 1959 v&nbsp;''[[Dobri stari pianino|Dobrem starem pianinu]]'' [[France Kosmač|Franceta Kosmača]]. Do leta 1991 je odigrala štiriinštirideset vlog v&nbsp;celovečernih filmih, večinoma tujih in koprodukcijskih. Petkrat je nastopila v&nbsp;slovenskih celovečernih filmih in ob tem igrala tudi v&nbsp;nadaljevankah. Po dolgih letih se je vrnila na velika platna z&nbsp;vlogo Lidije v&nbsp;Lapajnetovem filmu ''[[Osebna prtljaga]]'' in prejela zanjo posebno priznanje na 12.&nbsp;Festivalu slovenskega filma 2009.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.fsf.si/STARO/index.php?module=strani&stranid=102&ajdi=8|title=Arhiv Festivala slovenskega filma|date=2009-10-03|accessdate=2023-05-12|website=Festival slovenskega filma}} {{Slepa povezava|date=november 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Velja za drugo slovensko profesionalno filmsko igralko po [[Ita Rina|Iti Rini]]. Leta 2012 ji je bila v&nbsp;Muzeju slovenskih filmskih igralcev v&nbsp;Divači, v&nbsp;rojstni hiši Ite Rine, posvečena tradicionalna prireditev Poklon. Novembra 2018 ji je Društvo slovenskih filmskih režiserjev podelilo [[Nagrada bert|nagrado bert]],<ref>{{Navedi novice|url=http://www.rtvslo.si/kultura/film/nagrada-bert-speli-rozin-igralki-ki-je-v-slovenski-film-vnesla-sodobno-svezino/470877|title=Nagrada bert Špeli Rozin, igralki, ki je v&nbsp;slovenski film vnesla sodobno svežino|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=2018-11-05}}</ref> Društvo slovenskih avdiovizualnih igralcev pa leta 2023 [[Nagrada ita rina|nagrado ita rina]] za življenjsko delo. ==Vloge== * ''[[Dobri stari pianino]]'' (1959) * ''[[Nočni izlet]]'' (1961) * ''[[Bitka na Neretvi (film)|Bitka na Neretvi]] (1969) * ''[[Osebna prtljaga]]'' (2009) ==Sklici== {{refsez}} ==Viri== * {{IMDb-ime|0744392}} * [http://www.rtvslo.si/kultura/film/poklon-speli-rozin-drugi-slovenski-profesionalni-igralki/286885 RTVSLO: Poklon Špeli Rozin, drugi slovenski profesionalni igralki] {{film-actor-stub}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Rozin, Špela}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski filmski igralci]] [[Kategorija:Ljubljančani]] b0qljjvb70g1amyoicvogoimpbi71wm 0 337599 6775009 6619919 2026-11-05T04:54:52Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Datoteka 0122_Pickern-Pekre.jpg je bila v Zbirki izbrisana, zaradi per [[:c:Commons:Deletion requests/File:0122 Pickern-Pekre.jpg|]]. Odstranjevanje. 6775009 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kraljevska oseba | succession = Cesarski regent [[Nemško cesarstvo (1848-49)|nemškega cesarstva]] | reign-type = Na položaju | reign = 12. julij 1848 – 20. december 1849 | predecessor = [[Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški|Ferdinand I. Avstrijski]] (kot predsednik [[Nemška zveza|Nemške zveze]]) | successor = [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef I. Avstrijski]] (kot predsednik [[Nemška zveza|Nemške zveze]]) | house = [[Rodbina Habsburško-Lotarinška|Habsburško-Lotarinški]] | father = [[Leopold II. Habsburško-Lotarinški]] | mother = [[Marija Luiza Španska]] }} [[File:Anna Plochl1.jpg|thumb|Portret Anne Plochl]] Nadvojvoda '''Janez Habsburško-Lotarinški''', rojen kot Johann Baptist Josef Fabian Sebastian, ljudsko imenovan tudi '''nadvojvoda Janez''', je bil [[Avstrijsko cesarstvo|avstrijski]] nadvojvoda in [[feldmaršal]] * 20. januar 1782, [[Firence]], (danes [[Italija]]); † 11. maj 1859, [[Graz|Gradec]]. Nadvojvoda Janez se je rodil kot trinajsti izmed šestnajstih otrok velikega vojvode Toskane (kasnejšega cesarja [[Leopold II. Habsburško-Lotarinški|Leopolda II.]]) in Marije Ludovike Burbonske, hčerke takratnega španskega kralja [[Karel III. Španski|Karla III.]] == Vojaška služba == Ko je oče [[Leopold II. Habsburško-Lotarinški|Leopold II.]] leta 1790 na prestolu nasledil cesarja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]], se je družina iz [[Toskana|Toskane]] preselila na [[Dunaj]]. Šest let kasneje je pričel nadvojvoda Janez svojo vojaško kariero. Septembra 1800 mu je bilo podeljeno poveljstvo armade v Nemčiji, četudi je imenovanju osebno nasprotoval. Izkazal se je z osebnim junaštvom, toda njegove čete so bile poražene v bitki pri Hohenlindenu 3. decembra 1800. Potem, ko je morala Avstrija po izgubljeni bitki leta 1805 [[Tirolska|Tirolsko]] prepustiti [[Bavarska|Bavarski]], je nadvojvoda Janez v neuspešnem tirolskem boju za neodvisnost podpiral svojega prijatelja [[Andreas Hofer|Andreasa Hoferja]]. Leta 1805 je vodil uspešno obrambo več tirolskih prelazov proti [[Francozi|francozom]] in bil nagrajen s poveljniškim križem [[Vojaški red Marije Terezije|reda Marije Terezije]]. Med boji je organiziral tudi enote deželne brambe po [[Prusija|pruskem]] vzoru. ===Odlikovanja=== [[Slika:Red_ribbon_bar_-_general_use.svg|80px]] vitez [[Red zlatega runa|reda zlatega runa]]<br> [[Slika:AUT Imperial Order of Leopold ribbon Grand Cross.svg|80px]] veliki križ [[red Leopolda|reda Leopolda]]<br> [[Slika:Ord.MariaTeresa-GC.png|80px]] veliki križec [[Vojaški red Marije Terezije|Vojaškega reda Marije Terezije]] == Delovanje na Štajerskem == Franc, ki je medtem kot cesar [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Franc I.]] zasedel avstrijski prestol, je bratu nadvojvodi Janezu prepovedal bivanje na [[Tirolska|Tirolskem]] in vsakršno povezavo s Tirolci. Zaradi tega je nadvojvoda Janez svoje aktivnosti usmeril na [[Štajerska (vojvodina)|Štajersko]], kjer je leta 1811 v [[Graz|Gradcu]] z daritvijo svoje zbirke pripomogel k ustanovitvi prvega deželnega muzeja, sedaj znanega kot [[Joanneum]]. Po njegovi zaslugi so leta 1817 ustanovili tudi Štajerski deželni arhiv in v [[Vordernberg]]u leta 1826 odprli [[rudarstvo|rudarsko]] in [[železarna|železarsko]] šolo. Poleg tega je sodeloval pri ustanovitvi Štajerske hranilnice in Annine otroške bolnišnice v Gradcu. Po privolitvi cesarja, ki je tej zvezi dolgo nasprotoval, se je nadvojvoda Janez leta 1829 lahko poročil s svojo veliko ljubeznijo Anno Plochl, hčerko načelnika poštne postaje v [[Bad Aussee|Aussee]]ju. Nadvojvoda Janez je leta [[1828]] ustanovil zavarovalnico Grazer Wechselseitige, ki je na Slovenskem sedaj znana pod imenom [[GRAWE zavarovalnica d.d.|Grawe]]. Sodila je med tiste dejavnosti nadvojvode, s katerimi je skušal izboljšati gospodarstvo v tedanji [[Štajerska (zvezna dežela)|deželi Štajerski]]. V svojem konceptu vsestranskega razvoja nikakor ni pozabil na [[kmetijstvo]]. Odtod njegova zamisel o ustanovitvi Kmetijske družbe, ki je nastala v Gradcu marca 1819, oktobra istega leta pa sta bili ustanovljeni podružnici v [[Maribor]]u in [[Celje|Celju]]. == Posestvo Meranovo == Nadvojvoda Janez je med svojimi mnogimi nagnjenji k novostim posebej skrbno negoval tudi svoj odnos do kmetijstva, posebej še do vinogradništva. Tedanje [[vinogradništvo]] na [[Štajerska|Štajerskem]] je bilo v Janezovih očeh zaostalo, v vinogradih je bilo veliko sort slabo rodne trte, njihova oskrba in kletarjenje pa nestrokovna. Ker je nadvojvoda dobro poznal vinogradniške razmere ob [[Ren]]u in kakovost tamkajšnjih vin, se je odločil za prenos tamkajšnjih sort v štajerske kraje. Za središče, v katerem bi trte iz [[Porenje|Porenja]] poskusno uvajali, je zaradi ugodnih klimatskih razmer izbral okolico [[Pekre|Peker]] in [[Limbuš]]a, kjer je leta 1822 kupil posestvo, danes znano pod imenom Meranovo. Meranovo je dobilo ime po sinu nadvojvode Janeza, [[grof]]u Francu von Meran (1839-1891), ki je leta 1862 prevzel upravljanje posestva, kasneje pa je posestvo vodil še njegov vnuk grof Janez von Meran (1867-1947). Leta 1823 so začeli tam saditi nove sorte trt, izjemen uspeh pa se je pokazal že ob prvi trgatvi leta 1826, katere se je nadvojvoda Janez osebno udeležil, kasneje pa na Meranovem tudi pogosto bival. [[Vinograd]]i so postali tako ugledni in znani, da so na Meranovem leta 1832 ustanovili prvo vinogradniško šolo na Štajerskem, ki se ji je pozneje priključil še sklad za nagrajevanje prizadevnih in uspešnih viničarjev. Na Meranovem je v letih 1893-1894 deloval tudi [[Jožef Lešnik]], ki je kasneje postal svetovno znani sadjar, vinogradnik in agronom. Meranovo je danes del [[Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru|Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede]] [[Univerza v Mariboru|Univerze v Mariboru]].<ref>Zgodovina Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru [http://www.fkbv.um.si/index.php/o-fakulteti/zgodovina Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210120010423/http://fkbv.um.si/index.php/o-fakulteti/zgodovina |date=2021-01-20 }}</ref> == Gradnja južne železnice == Nadvojvoda Janez je bil tudi pobudnik gradnje znamenite [[Južna železnica|Južne železnice]] od [[Dunaj]]a do [[Trst]]a, ki so jo slovesno odprli leta 1857. Hvaležni prebivalci celjskega okrožja so mu v letih 1825/26 zaradi zaslug pri gradnji kamnitega mostu čez [[Savinja|Savinjo]] v [[Zidani Most|Zidanem Mostu]] dali postaviti enega najlepših [[Klasicizem|klasicističnih]] spomenikov na Slovenskem, portretna doprsna podoba z latinskim napisom na visokem kamnitem podstavku je nekdaj stala v majhnem okroglem paviljonu, bila nato odstranjena in uničena med bombardiranjem v [[2. svetovna vojna|drugi svetovni vojni]]. == Povezanost z narodom == Leta 1841 je cesar nadvojvodo Janeza imenoval za predsedujočega novoustanovljenega cesarskega [[parlament]]a in je to funkcijo opravljal do svojega odstopa 10. decembra 1849. V [[Stainz]]u je nadvojvoda Janez leta 1841 kupil gosposko posestvo. Bil je zelo povezan z narodom in je rad nosil tradicionalno štajersko narodno nošo. Od leta 1850 do svoje smrti leta 1859 je bil v Stainzu celo prvi svobodno voljeni [[župan]]. Nadvojvoda Janez je umrl 11. maja 1859 v svoji palači v Gradcu, bil tam pokopan, deset let kasneje pa so njegove posmrtne ostanke prenesli v grad Schenna na [[Južna Tirolska|Južnem Tirolskem]], danes v [[Italija|Italiji]]. == Drugi spomeniki nadvojvodi Janezu na Slovenskem == [[Slika:Ukanc - Spominska plošča nadvojvodi Johanu pri slapu Savica (1807) - 2015-09-18.jpg|250px|thumb|Spomenik nadvojvodu Janezu pri [[Slap Savica|slapu Savica]] (1807)]] Na Slovenskem so v prvi polovici [[19. stoletje|19. stoletja]] nastali značilni spomeniki. Postavljali so jih v spomin na visoke obiske, na pomembne dosežke, na padle vojake in v spomin na osebnosti, zaslužne za napredek naroda. Od slednjih jih je imel nadvojvoda Janez daleč največ, to dejstvo pa nikakor ne preseneča. Eden od njih je posvečen nadvojvodovemu obisku [[slap Savica|slapa Savice]]. Na preprosti [[marmor]]ni plošči je habsburški nadvojvodski [[grb]] in latinski napis, da je [[baron]] [[Žiga Zois]], lastnik bohinjskih fužin, spomenik posvetil nadvojvodu Janezu, raziskovalcu alpskega apnenca, ki je 8. julija 1807 obiskal izvir [[Sava|Save]]. [[Slika:Postcard of Huda Luknja 1908.jpg|250px|sličica|desno|[[Huda luknja]] (1829), nekdanji spomenik [[Nadvojvoda Janez|Nadvojvodu Janezu]]]] Ohranil se je tudi spomenik, ki so ga na celjskem, v soteski [[Huda luknja]], postavili nadvojvodu Janezu. Ta stoji ob cesti, za katere gradnjo se je bil zavzel nadvojvoda. Potem, ko so leta 1826 zgradili cesto skozi sotesko, so člani [[Slovenj Gradec|slovenjegraške]] kmetijske podružnice leta [[1829]] v znak hvaležnosti dali postaviti spomenik in ga leto pozneje slovesno odkrili. Na [[obelisk]]u je napis z besedilom v nemščini in [[bron]]ast reliefni medaljon s portretom nadvojvode, izdelan po risbi [[dunaj]]skega slikarja in [[litografija|litografa]] Johanna Wachtla. Spomenik so izdelali v Gradcu. Južna Štajerska se je nadvojvodi spominsko oddolžila leta 1883 s spomenikom v [[Maribor]]u, ki pa so ga leta 1918 odstranili iz mestnega parka in je zdaj v [[Pokrajinski muzej Maribor|Pokrajinskem muzeju]]. Njegova kopija od nedavna krasi [[Meranovo]]. [[Slika:Erzherzog Johann-Brunnen, Hauptplatz Graz, Bild 1.jpg|250px|thumb|desno|Spomenik nadvojvodi Janezu na Glavnem trgu v [[Gradec|Gradcu]]]] == Potomstvo == Z ženo Anno, roj. Plochl sta imela sina Franca, rojenega leta 1839. Ta je bil leta 1845 povzdignjen v grofa Meranskega. Tudi Anna je kasneje dobila plemiški naziv baronice Brandhofen in kasneje grofice Meranske, kar je bilo za tiste čase izjemna redkost, za žensko iz nižjega družbenega sloja.<ref>{{navedi splet |url=https://www.deutsche-biographie.de/sfz61812.html |title=Deutsche Biographie: Meran, Anna Gräfin von |accessdate=14. julij 2025 |date= |format= |work=|language=DE }}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Radovanovič, Sašo |year=1996 |title=''Podravje, Maribor, Ptuj A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' |publisher= |isbn=86-7195-219-3 |cobiss=40212481 |pages=}} * Pohl, Walther: ''Habsburžani:zgodovina evropske rodbine'', Ljubljana, Mladinska knjiga, 1994 {{COBISS|ID=38746880}} == Glej tudi == * [[Graz|Gradec]] * [[Joanneum]] * [[Meranovo]] * [[Habsburžani]] == Zunanje povezave == {{portal|Vojaštvo}} {{normativna kontrola}} {{noble-stub}} [[Kategorija:Rojeni leta 1782]] [[Kategorija:Umrli leta 1859]] [[Kategorija:Habsburžani]] [[Kategorija:Nadvojvode Avstrije]] [[Kategorija:Nosilci reda Marije Terezije]] [[Kategorija:Avstrijski feldmaršali]] [[Kategorija:Lotarinški Habsburžani]] 8s2ldqxmn1mnvbaoetnfrbs9b00ygyq 0 343211 6774870 6204392 2026-11-04T18:44:02Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6774870 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Športnik | medaltemplates= {{MedalSport | moška [[atletika]]}} {{MedalCountry | {{URS}} }} {{MedalOlympic|Atletika na Poletnih olimpijskih igrah}} {{MedalGold| [[Poletne olimpijske igre 1960|Rim 1960]] | [[Atletika na Poletnih olimpijskih igrah 1960|H. hoja na 20 km]]}} {{MedalGold| [[Poletne olimpijske igre 1968|México 1968]] | [[Atletika na Poletnih olimpijskih igrah 1968|H. hoja na 20 km]]}} {{MedalSilver| [[Poletne olimpijske igre 1972|München 1972]] | [[Atletika na Poletnih olimpijskih igrah 1972|H. hoja na 20 km]]}} {{MedalBronze| [[Poletne olimpijske igre 1964|Tokio 1964]] | [[Atletika na Poletnih olimpijskih igrah 1964|H. hoja na 20 km]]}} {{MedalEuropeanChampionships|Evropsko prvenstvo v atletiki}} {{MedalGold|[[Evropsko prvenstvo v atletiki 1974|Rim 1974]] | H. hoja na 20 km}} {{MedalSilver|[[Evropsko prvenstvo v atletiki 1966|Budimpešta 1966]] | H. hoja na 20 km}} {{MedalBronze|[[Evropsko prvenstvo v atletiki 1962|Beograd 1962]] | H. hoja na 20 km}} }} '''Volodimir Stepanovič Golubniči''' ({{lang-ua|Володимир Степанович Голубничий}}), [[Ukrajinci|ukrajinski]] [[atlet]], * [[2. junij]] [[1936]], [[Sumi]], [[Sovjetska zveza]], † [[16. avgust]] [[2021]], [[Sumi]], [[Ukrajina]].<ref>{{Navedi splet|title=European Athletics {{!}} European Athletics|url=https://european-athletics.com/news/race-walking-great-and-two-time-olympic-champion-volodymyr-holubnychy-dies-at-the-age-of-85|website=european-athletics.com|accessdate=2021-08-30|language=en|archive-url=https://web.archive.org/web/20210818194529/https://european-athletics.com/news/race-walking-great-and-two-time-olympic-champion-volodymyr-holubnychy-dies-at-the-age-of-85|archive-date=2021-08-18|url-status=dead}}</ref> Golubniči je v svoji karieri nastopil na [[Poletne olimpijske igre|poletnih olimpijskih igrah]] v letih [[Poletne olimpijske igre 1960|1960]] v [[Rim]]u, [[Poletne olimpijske igre 1964|1964]] v [[Tokio|Tokiu]], [[Poletne olimpijske igre 1968|1968]] v [[Ciudad de México|Ciudad de Méxicu]], [[Poletne olimpijske igre 1972|1972]] v [[München|Münchnu]] in [[Poletne olimpijske igre 1976|1976]] v [[Montreal]]u. V letih 1960 in 1968 je postal olimpijski prvak v [[hitra hoja na 20 km|hitri hoji na 20 km]], leta 1972 podprvak, leta 1964 pa dobitnik bronaste medalje. Na [[Evropsko prvenstvo v atletiki|evropskih prvenstvih]] je osvojil naslov prvaka leta [[Evropsko prvenstvo v atletiki 1974|1974]], podprvaka leta [[Evropsko prvenstvo v atletiki 1966|1966]] in bron leta [[Evropsko prvenstvo v atletiki 1962|1962]]. Dvakrat je postavil nov [[Moški svetovni rekord v hitri hoji na 20 km|svetovni rekord v hitri hoji na 20 km]], 23. septembra 1955 s časom 1:30:36, ki je veljal do julija sledečega leta, in 15. julija 1959 s časom 1:27:04, ki je veljal do septembra istega leta. Leta 2012 je bil sprejet v novoustanovljeni [[Mednarodni atletski hram slavnih]], kot eden izmed prvih štiriindvajsetih atletov. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{s-start}} {{s-ach|rec}} {{succession box|before={{flagicon|TCH}} [[Josef Doležal]]<br>{{flagicon|URS}} [[Leonid Spirin]]|title=[[Moški svetovni rekord v hitri hoji na 20 km|Svetovni rekorder v hitri hoji na 20 km]]|years=23. september 1955 &ndash; 25. julij 1956<br>15. julij 1959 &ndash; 6. september 1959|after={{flagicon|TCH}} [[Josef Doležal]]<br>{{flagicon|URS}} [[Anatolij Vedjakov]]}} {{s-end}} {{Footer Olympic Champions 20 km Walk Men}} {{Footer European Champions 20 km Walk Men}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o atletu}} {{DEFAULTSORT:Golubniči, Volodimir}} [[Kategorija:Ukrajinski atleti]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Sovjetsko zvezo]] [[Kategorija:Prejemniki zlatih olimpijskih medalj za Sovjetsko zvezo]] [[Kategorija:Prejemniki srebrnih olimpijskih medalj za Sovjetsko zvezo]] [[Kategorija:Prejemniki bronastih olimpijskih medalj za Sovjetsko zvezo]] [[Kategorija:Atleti Poletnih olimpijskih iger 1960]] [[Kategorija:Atleti Poletnih olimpijskih iger 1964]] [[Kategorija:Atleti Poletnih olimpijskih iger 1968]] [[Kategorija:Atleti Poletnih olimpijskih iger 1972]] [[Kategorija:Atleti Poletnih olimpijskih iger 1976]] [[Kategorija:Sprejeti v Mednarodni atletski hram slavnih]] [[Kategorija:Tekmovalci v hitri hoji]] 50m4tey25ynahjvkuevgokvluc5k4b1 0 343557 6775006 6608480 2026-11-05T04:54:40Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Datoteka Lev_web.jpg je bila v Zbirki izbrisana, zaradi per [[:c:Commons:Deletion requests/Files in Category:Hotels in Ljubljana|]]. Odstranjevanje. 6775006 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} [[Slika:GZZ 1955 web.jpg|sličica|340x340_pik|Glavna zadružna zveza 1955]] '''Emil Medvešček''', [[Slovenci|slovenski]] [[arhitekt]], * [[11. oktober]] [[1911]], [[Trst]], † [[9. avgust]] [[1963]], [[Ljubljana]]. == Življenje in delo == [[Diploma|Diplomiral]] je leta 1937 na ljubljanski [[Tehniška fakulteta v Ljubljani|tehniški fakulteti]], oddelek za arhitekturo. Po [[druga svetovna vojna|2. svetovni vojni]] je bil do leta 1955 zaposlen pri Ministrstvu za gradnje [[Ljudska republika Slovenija|Ljudske republike Slovenije]], nato pri Slovenija projektu, od 1961 pri gradbenem podjetju Tehnika ter nazadnje pri projektantski organizaciji Progres. Izdelal je načrte za velike industrijske komplekse: Sava v [[Kranj]]u, Predilnica in Tekstilni kombinat v [[Štip]]u ([[Makedonija]]) Novoteks v [[Novo mesto|Novem mestu]].<ref>''Primorski slovenski biografski leksikon''. Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1974-1994.</ref> Predvsem pa so pomembne njegove arhitekturne rešitve v Ljubljani. V duhu podaljšanega funkcionalizma je projektiral Fizikalni inštitut [[SAZU|Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] in [[Institut "Jožef Stefan"]]. Njegov najvidnejši dosežek pa je zgradba Glavne zadružne zveze Slovenije, zdaj Gospodarske zbornice Slovenije v Ljubljani (skupaj z [[Oton Jugovec|Otonom Jugovcem]], 1954-1955). Med poznejšimi deli so stavba Interevrope v [[Koper|Kopru]], v Ljubljani pa poslovno-stanovanjska stavba Tehnike, poslovna stavba Koteks-Tobus in [[Hotel Lev, Ljubljana|hotel Lev]] v Ljubljani (1961-1962).<ref>''Enciklopedija Slovenije''. Mladinska knjiga, Ljubljana 1987-2002</ref> == Avtorska dela == 1948 - Industrijski objekt Sava Kranj 1948 - Dom kulture Kočevje 1950-54 - Tekstilni kombinat Makedonka - Štip 1950-54 - Vrstne hiše na Viču, Ljubljana 1950-54 - Žebljarna Veriga Lesce 1950-54 - Remont Slovenijaceste 1950-54 - Samski domovi Trbovlje, Kranj, Jesenice, Ilirska Bistrica 1954 - Fizikalni inštitut Jožefa Stefana, Jadranska cesta v Ljubljani: 1954 - Glavna stavba 1954 - Predavalnica Tehnične visoke šole 1954 - Upravna zgradba bombažne predilnice in tkalnice Tržič 1953-55 - Natečaj za Trgovsko hišo Slovenija avto v Ljubljani (1953), nerealizirano (na istem mestu je zgrajena Glavna zadružna zveza) 1955 - Stanovanjska hiša Inštituta za jeklene konstrukcije - Igriška ulica v Ljubljani 1956-62 - Poslovna stavba Toplovod (danes IMP) - Dunajska cesta v Ljubljani 1956-58 - Sanovanjska hiša in uprava GP Tehnika, Vošnjakova ulica v Ljubljani 1956-57 - Upravna zgradba Interevropa Koper 1958-63 - Hotel Lev v Ljubljani - Vošnjakova ulica 1958-63 - Stanovanjska zgradba Lev - Vošnjakova ulica 1958-63 - Lokali  Tehnounion in Continental-Export 1958-63 - Stanovanjska zgradba Domino 1962-63 - Upravna stavba in trgovina Koteks Tobus - Miklošičeva cesta v Ljubljani == Viri == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih arhitektov]] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Medvešček, Emil}} [[Kategorija:Rojeni leta 1911]] [[Kategorija:Umrli leta 1963]] [[Kategorija:Slovenski arhitekti]] qm4z0bjz812hy1al49hktcley3qxux1 1 352166 6774960 5407856 2026-11-04T23:10:05Z TadejM 738 ocena [[WP:MED]] 6774960 wikitext text/x-wiki {{WPMED|class=start|importance=mid}} == SARS ni ena bolezen z enim povzročiteljem, ampak skupina simptomov pri raznih okoliščinah == SARS je kratica za ''hude težave z dihanjem''.(Severe Acute Respriatory Sindrome). Nastane tudi zaradi drugih razlogov, ne le zaradi virusa in pri bolezni, ki jih obravnava ta prispevek (SARS iz leta 2002/2003). <br> V letu 2020 ta sindrom (celokupnost bolezenskih znakov SARS)najpogosteje povzroči bolezen [[COVID-19|CoViD-19]]; vzroki pa so lahko tudi drugi mikroorganizmi, preobčutljivst (alergičnost, ki prizadene samo nekatere, ki kaj vdihnejo) in vdihavanje strupenih snovi (strupenih za vse - plinov, kapljic ali trdnih delcev), kar ta prispevek nekoliko že omenja. <br> Stran SARS je najbrž treba popraviti, *bodisi dopolniti tako, ''da se opis za akutne težave z dihanjem'' (SARSindrom) dopolni s podatki tudi o COVID-19, *bodisi razdeli na tri članke: :* hude težave z dihanjem/hudi akutni respiratorni sindrom, angl. severe acute respiratory syndrome - ki se po potrebi dopolni (kaj je značilno za katere 'atipične pljučnice' in katere doslej poznamo) :*zgodba o virusu in bolezni iz 2003 se prestavi iz tega v nov članek, recimo SARS (2003). :*zgodba o [[COVID-19]] <br> Kot je članek trenutno napisan, več reči v njem tudi ne drži: :*SARS ne povzročajo samo virusi (in ni samo virusna atipična pljučnica) - napačno sklepanje iz kategorije, v kateri je prispevek :*Virus, ki je 2003 povzročal SARS, lahko da je iztrebljen, ampak SARS sam pa je še vedno aktualen (in je letos povrzočil deset tisoče smrti)<br> Vsebina tega prispevka, ki se nanaša na zgodbo iz 2002/2003 je sicer odlična (in jo je treba obdržati), a ne več v prispevku s splošnim imenom SARS. --[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 22:41, 11. december 2020 (CET) s333ffle786jq4r6zok33d1ph8nn3eo 0 358619 6774927 6756786 2026-11-04T20:42:25Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6774927 wikitext text/x-wiki {{DISPLAYTITLE:''xkcd''}} [[slika:Xkcd philosophy.png|thumb|Okvirček iz stripa #220 (»Philosophy«)]] '''''xkcd''''' (včasih zapisan kot XKCD) je [[spletni strip]] ameriškega avtorja [[Randall Munroe|Randalla Munroeja]], ki običajno izhaja trikrat tedensko na naslovu {{url|http://xkcd.com/}}. Avtor ga opisuje s sloganom »''A webcomic of romance, sarcasm, math, and language''« (Spletni strip o [[ljubezen|ljubezni]], [[sarkazem|sarkazmu]], [[matematika|matematiki]] in [[jezik (sredstvo sporazumevanja)|jeziku]]). Objavljen je pod licenco »[[Creative Commons]]-Priznanje avtorstva-Nekomercialno 2.5«. Munroe, nekdanji [[robotika|robotik]] pri [[NASA|Nasi]],<ref name="wired">{{navedi splet |url=http://www.wired.com/entertainment/theweb/news/2007/11/xkcd |last=So |first=Adrienne |title=Real Geek Heart Beats in Xkcd's Stick Figures |work=Wired |date=13.11.2007 |accessdate=1.6.2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140123130010/http://www.wired.com/entertainment/theweb/news/2007/11/xkcd |archive-date=2014-01-23 |url-status=dead}}</ref> poleg stripa objavlja na istem naslovu še [[blog]] in projekt »What If?«, kjer odgovarja na hipotetična vprašanja bralcev. Risarski slog je minimalističen, z liki iz navadnih črt in praznimi ozadji,<ref name="Guzman">{{navedi splet |url=http://www.seattlepi.com/lifestyle/315214_stayonline11.html |title=What's Online |work=Seattle Post-Intelligencer |first=Mónica |last=Guzmán |page=D7 |date=11.5.2007 |accessdate=31.5.2013}}</ref> kljub temu pa je strip popularen zaradi avtorjevih domislic, pogosto v obliki šal na temo matematike ali [[računalništvo|računalništva]]. Nekatere so v celoti razumljive le računalniško ali splošneje razgledanim bralcem.<ref name="NYT">{{navedi novice |last=Cohen |first=Noam |title=This Is Funny Only if You Know Unix |work=[[The New York Times]] |accessdate=1.6.2013 |date=26.5.2008 |url=http://www.nytimes.com/2008/05/26/business/media/26link.html?partner=rssnyt&emc=rss}}</ref><ref>{{navedi novice| url=http://www.csmonitor.com/Innovation/Horizons/2010/1015/Shibboleet-XKCD-s-clever-code-word-explained |title=Shibboleet: XKCD's clever code word explained |last=Gaylord |first=Chris |date=15.10.2010 |work=The Christian Science Monitor |accessdate=31.5.2013}}</ref> Pogoste so tudi pop-kulturne reference, vključno z [[Wikipedija|Wikipedijo]],<ref>{{navedi novice |title=One-Day Wonder |accessdate=31.5.2013 |url=http://www.boston.com/bostonglobe/ideas/articles/2010/05/30/one_day_wonder/ |work=The Boston Globe |first=Erin |last=McKean |date=30.5.2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100602063650/http://www.boston.com/bostonglobe/ideas/articles/2010/05/30/one_day_wonder/ |archive-date=2010-06-02 |url-status=dead}}</ref> zlasti odmevne pa so posebne epizode, v katerih Munroe eksperimentira s kombiniranjem tehničnih možnosti interneta in stripovskega medija za inovativno podajanje vsebine in subtilno sporočilnost.<ref>{{navedi splet |url=http://www.avclub.com/articles/check-out-xkcds-epic-multiday-animation-comic,95486/ |title=Check out XKCD’s epic multi-day animation comic |work=A.V. Club |date=26.3.2013 |last=Robinson |first=Tasha |accessdate=31.5.2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131029011741/http://www.avclub.com/articles/check-out-xkcds-epic-multiday-animation-comic%2C95486/ |archive-date=2013-10-29 |url-status=dead}}</ref> Strip sicer nima enotne zgodbe, epizode povezujejo le nekateri (domnevno) stalni liki. Nastalo je več [[spletna skupnost|spletnih skupnosti]], ki debatirajo o posameznih epizodah, med njimi [[wiki]], na katerem bralci objavljajo razlage.<ref>{{navedi splet| url=http://www.explainxkcd.com/wiki/index.php?title=Main_Page |title=explain xkcd |accessdate=31.5.2013}}</ref> Nekateri stripi, ki omenjajo različne aktivnosti, so spodbudili ljudi, da so jih izvedli v živo, denimo zbrali na [[Geografski koordinatni sistem|koordinatah]], ki jih je vrnila formula v enem od njih.<ref name="wired"/> V epizodi #353 je prikazan eden od likov, kako lebdi v zraku in na vprašanje, kako mu to uspe, odvrne, da je preprosto napisal <tt>import antigravity</tt> v programskem jeziku [[Python (programski jezik)|Python]] (epizoda je poklon preprostosti in zabavnosti programiranja v Pythonu). V kasnejše različice tega programskega jezika so ustvarjalci zato [[Velikonočno jajce (mediji)|za šalo vdelali]] ukaz <tt>import antigravity</tt>, ki odpre privzeti [[spletni brskalnik|brskalnik]] in prikaže to epizodo.<ref>{{navedi splet |url=http://svn.python.org/view/python/trunk/Lib/antigravity.py?view=markup&pathrev=66902 |title=Source of antigravity.py |date=1.6.2009 |accessdate=1.6.2013}}</ref> Leta 2008 je bil ''xkcd'' nominiran za nagrade v več kategorijah na podelitvi ''Web Cartoonists' Choice Awards''.<ref>{{navedi splet |url=http://www.ccawards.com/2008finalists.html |title=2008 List of Winners and Finalists |accessdate=31.5.2013 |work=Web Cartoonists' Choice Awards |archive-date=2009-03-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090310200607/http://www.ccawards.com/2008finalists.html |url-status=dead }}</ref> Munroe je bil leta 2011 nominiran tudi za [[nagrada Hugo|nagrado Hugo]] za najboljšega ljubiteljskega umetnika.<ref>{{navedi splet | url=http://www.renovationsf.org/hugo-intro.php | title=Hugo Awards Page | accessdate=1.6.2013 | archive-date=2011-04-29 | archive-url=https://web.archive.org/web/20110429050214/http://www.renovationsf.org/hugo-intro.php | url-status=dead }}</ref> == Sklici in opombe == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Zbirka}} * {{official|http://xkcd.com/}} {{normativna kontrola}} {{škrbina}} [[Kategorija:Stripi]] [[Kategorija:Računalniški humor]] 2ge3eznczm7of8xf7d1xbxo8pw9tcd3 0 359913 6775055 6747257 2026-11-05T08:15:39Z ~2026-59005-47 268450 6775055 wikitext text/x-wiki {{Avtobiografija}} {{primarni viri}} {{Infopolje Oseba}} '''Bojan Macuh''', [[Slovenci|slovenski]] [[sociolog]], pisatelj in [[učitelj]], [[24. julij]] [[1959]], [[Maribor]] == Življenjepis == Leta 1988 je zaključil [[Filozofska fakulteta v Mariboru|Pedagoško akademijo v Mariboru]], smer Slovenski jezik in družbeno moralna vzgoja. Leta 2000 je diplomiral na dvopredmetnem študijskem programu Sociologija in Slovenski jezik in književnost. Leta 2009 je zaključil magistrski študij na študijskem programu Sociologija na Filozofski fakulteti v Univerze v Mariboru. Doktorski študij je zaključil na študijskem programu Edukacijske vede na [[Pedagoška fakulteta Koper|Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem]]. Kot docent za področje sociologije predava na Fakulteti za poslovne in komercialne vede v Celju in VSŠKV v Ljubljani. Je raziskovalec IRDO Ljubljana. == Bibliografija == === Leposlovje === * Zakaj? Zakaj pa ne ... – dramatika (2005) * Hrepenenje ostaja – pesniška zbirka (2006) * Mulci kot mulci – (tudi e-knjiga) – roman (2008) * Počitniška pustolovščina – roman (2010) * Počitniška pustolovščina – (Audiobook) – (2023) * Ljubezen.com (tudi e-knjiga) – roman (2012) * Dogodivščine garažnega benda (tudi e-knjiga) – roman (2014) * Mulci še vedno v akciji (tudi e-knjiga) – roman (2014) * Prosim, pusti me na miru! (tudi e-knjiga) – roman (2014) * Dom kot drugi dom (tudi e-knjiga) – roman (2014) * Kandidatura – dramatika (2015) * Pridi, Loki, greva (tudi e-knjiga) – roman (2016) * Tjan dobi novega prijatelja – pobarvanka (2016) * Tjan dobi novega prijatelja – (turi e-knjiga) slikanica (2017) * Tjan dobi novega prijatelja – (Audiobook) – (2023) * Tian gets a new friend – (e-knjiga) (2021) * Tjan in Inja – (tudi e-knjiga) slikanica (2020) * Vrni se (tudi e-knjiga) – roman (2021) * Mi se ne damo (v pripravi) – (2023) * Inja in Tjan na morju – (2023) * Inja in Tjan na morju – (Audiobook) – (2024) * Nikoli te ne bom pozabila – roman – (2025) * Gmajna skrivnosti – roman – (v tisku) (2026) === Strokovna literatura === * Med veroukom in moralno vzgojo (2001) * Osnovna šola Razkrižje nekoč in danes – publikacija (2004) * Državljanska vzgoja in etika – priročnik (2007) * Sociologija – učno gradivo (2010) * Uvod v sociologijo – učbenik (2013) * Dan je dolg 24 ur: Kako se prebiti skozi vsakodnevno delo in prosti čas – soavtor (2016) * Polemike in razmišljanja – (2018) * Čustvena inteligenca in osebnostni razvoj – učbenik (2020) * Teme iz sociologije – učbenik (2021) * Teme iz sociologije – (e-učbenik) (2022) * Čustvena inteligenca in osebnostni razvoj – e-učbenik/2. izdaja (2023) * Poslovna etika – učbenik – (soavtor) – (2023) * Odzivi na aktualna družbena dogajanja – Eseji – (2024) * Resnica najbolj boli – Eseji – (2024) * Besede skozi čas – Eseji – (2025) * Povejte na glas – Eseji – (2026) * Med vestjo in družbo – Eseji – (v pripravi 2026) * Menedžment socialnih dejavnosti – E-učbenik – (2026) === Znanstvene monografije === * Ženska – mati po prenehanju zakonske in izvenzakonske zveze (2014) * Življenjski slog starostnikov v domovih za starejše (2017) * Dolgoročni razvoj sodelavcev in podjetja – soavtor (2019) * Upravljanje organizacije in vodenje sodelavcev – soavtor (2019) * Medgeneracijsko sodelovanje: Potreba in zahteva časa (2019) * S skrbjo za sodelavce do boljših rezultatov podjetja – soavtor (2020) * Čustvena inteligenca: kako lažje nad tegobe sodobnega načina življenja – (2021) * Trajnostno naravnani dostopni turizem – soavtor (2021) * Etika in kultura v primežu sodobne globalne družbe – (2022) * Etika in kultura v primežu sodobne globalne družbe – (e-knjiga) – (2022) * Raziskovanje kot trajnostni izziv – (e-knjiga) – (2022) * Raziskovanje kot trajnostni izziv – (2023) * Sustainable accssible Tourism – (soavtor) – (2023) * Poslovna etika – (soavtor) – (2024) * Poslovna etika – (soavtor) – e-knjiga – (2025) * STARANJE: stigma ali izziv – (soavtor – prvi avtor) – (2026) * ČLOVEŠKI DEJAVNIK PRI VARNOSTNIH TVEGANJIH V TURIZMU – (soavtor) – (2026) * Krizni management v turizmu - monografija (soavtor) – (v pripravi) – (2026) * Pomen vzgoje in učenja otrok s čustvenimi ter vedenjskimi težavami in motnjami – (v pripravi) – (2027) === Znanstveni članki in prispevki na znanstvenih konferencah === * The social role of mother after the cessation of marital and extra-marital relationship (2014) * Lifelong education and learning together with their influence on the life quality of the adults - sociological view (2014) * Using quality educational approaches to implement new skills (2016) * Vpliv družine in svojcev na kakovost življenja starostnikov v tretjem in četrtem življenjskem obdobju in vpliv na vključevanje v vseživljenjsko učenje v domu za starejše (2016) * Življenjski slog starejših v domovih za starejše (2017) * Ovire starejših pri aktivnostih v domovih  za starejše (2017) * Vpliv časa in prostega časa na aktivnost študentov (2017) * Deficitarnost kadra v slovenskem gostinstvu: 2008–2017– soavtor (2017) * Vseživljenjsko učenje in izobraževanje kot osnova kakovosti življenja pedagoških delavcev (2018) * Duhovna oskrba starostnikov v domovih za starejše (2018) * Media exposure and Secondary School Delinquency – soavtor (2018) * Aktivno staranje v slovenskih domovih za starejše: prostočasne dejavnosti starostnikov (2019) * Starejši v domovih za starejše – znanstvena konferenca (2019) * Pomen medgeneracijskega sodelovanja za starostnike v tretjem in četrtem življenjskem obdobju (2019) * Ponudba turističnih storitev za ljudi s posebnimi potrebami – soavtor (2019) * Kako se ljudje s posebnimi potrebami vključujejo v ponudbo turistične ponudbe društev – soavtor (2019) * Društva upokojencev kot pospeševalci turistične potrošnje in prostočasnih dejavnosti slovenskih upokojencev (soavtor) 2020 * Pomen zadovoljstva otrok in mladostnikov v mladinskem domu – soavtor (2020) * Vloga staršev pri socializaciji otrok in mladostnikov v mladinskem domu – soavtor (2020) * Vloga TIC-ov pri informiranju ljudi s posebnimi potrebami – soavtor (2020) * Promoviranje turistične ponudbe s poudarkom na prostočasnih dejavnostih za segment ljudi s posebnimi potrebami – soavtor (2020) * Prostočasne in turistične dejavnosti ljudi s posebnimi potrebami – soavtor (2021) * Potrebe starostnikov v tretjem in četrtem življenjskem obdobju (2021) * Medgeneracijsko sodelovanje: interes mladih za delo in pomoč starostnikom – soavtor (2021) * Importance of intergenerational cooperation for an ageing society – soavtor (2022) * Medgeneracijsko sodelovanje: interes mladih za delo in pomoč starostnikom – soavtor (2022) * Upravljanje referatov za študentske zadeve v slovenskem visokem šolstvu med globalno pandemijo: Izkušnje, pridobljene v času pandemije COVID- 19 – soavtor (2022) * Starajoča se družba in medgeneracijsko povezovanje – (2022) * Social Challenges and Social Gerontology Competencies  The Case of Slovenia – soavtor (2023) * SLOVENSKO VISOKOŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE: OD ZGODOVINSKIH KORENIN DO IZZIVOV V ČASU COVID-19 – soavtor (2024) * Dinamika upokojevanja v Sloveniji in ustreznost minimalnih pokojnin glede na BDP – soavtor (2026) * SAMOZAPOSLITEV, PRISPEVKI IN TVEGANJE REVŠČINE: UTEMELJITEV MINIMALNE URNE POSTAVKE V SLOVENIJI – soavtor (2026) * Dinamika upokojevanja v Sloveniji in ustreznost minimalnih pokojnin glede na BDP – soavtor (2026) === Revije === '''SOCIOLOŠKA SPOZNANJA''' Od leta 2024 naprej izdanih 8. št. interdisciplinarne strokovne revije Sociološka spoznanja. Več na: '''https://socioloskaspoznanja-bm.si/''' == Vir == * [https://web.archive.org/web/20180311050045/http://www.lektor-bm.si/kdo_sem.htm Biografija]. * [https://socioloskaspoznanja-bm.si/ Revija: https://socioloskaspoznanja-bm.si/] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Macuh, Bojan}} [[Kategorija:Slovenski učitelji]] [[Kategorija:Slovenski sociologi]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Pedagoške akademije v Mariboru]] [[Kategorija:Magistrirali na Filozofski fakulteti v Mariboru]] [[Kategorija:Doktorirali na Pedagoški fakulteti Koper]] nocklqn2qg9k329nvvv0aqyuye6sc3f 0 360150 6775137 6569609 2026-11-05T11:01:06Z TadejM 738 --archive.today 6775137 wikitext text/x-wiki {{Budizem}} '''Srednja pot''' (pali: ''{{IAST|majjhimā paṭipadā}}''; sanskrt: ''{{IAST|madhyamā-pratipad}}'')<ref>Kohn (1991), str. 143.</ref><ref>Glej tudi palijsko različico Dhammačakkappavattana sutte (na voljo na [http://www.mettanet.lk/tipitaka/2Sutta-Pitaka/3Samyutta-Nikaya/Samyutta5/55-Sacca-Samyutta/02-Dhammacakkappavattanavaggo-p.html SLTP, n.d.-b, sutta 12.2.1]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}) kjer je fraza ''{{IAST|majjhimā patipadā'}}'' pogosto uporabljena.</ref> je izraz, ki ga je [[Buda|Siddhartha Gavtama]] uporabil za opis značaja [[Plemenita osemčlena pot|plemenite osemčlene poti]], ki jo je odkril in ki vodi do [[mokša|odrešitve]]. V [[mahajana|mahajanskem]] budizmu se ''srednja pot'' nanaša na vpogled v [[šunjata|praznino]], ki sega onstran nasprotnih polov obstoja.<ref>David Kalupahana, ''Mulamadhyamakakarika of Nagarjuna.'' Motilal Banarsidass, 2006, str 1.: »Dva aspekta Budovih učenj, filozofski in praktični, ki sta vzajemno povezana, sta jasno podana v dveh razpravah, v Kaččaajanagotta sutti in v Dhammačakkappavattana sutti, ki ju skoraj vse budistične šole zelo spoštujejo, kljub medsebojnemu sektaškemu rivalstvu. Kaččaajanagotta sutta, ki jo citirajo skoraj vse večje šole budizma, se ukvarja s filozofsko srednjo potjo v primerjavi z dvema absolutističnima teorijama indijske filozofije: stalen obstoj ({{IAST|atthitaa}}), ki so ga zagovarjale zgodnje Upanišade, in nihilistični neobstoj ({{IAST|natthitaa}}), katerega zagovorniki so bili materialisti.«</ref> == Theravada == V [[palijski kanon|palijskem kanonu]] [[theravada|theravadskega]] budizma Buda izraz ''srednja pot'' uporablja v svojih prvih učenjih (''[[Dhammačakkappavattana sutta]]'') za opis [[Plemenita osemčlena pot|plemenite osemčlene poti]], ki je pot med skrajnostma askeze in čutnega vdajanja. Kasneje se tudi v [[palijska književnost|palijski književnosti]] pojavlja izraz ''srednja pot'', ki se nanaša na Budova učenja o [[soodvisen nastanek|soodvisnem nastanku]], ki je svetovni nazor med skrajnostma eternalizma in uničenja. === Plemenita osemčlena pot === Izraz ''srednja pot'' se uporablja v [[Dhammačakkappavattana Sutta|Dhammačakkappavattana sutti]], ki je prvo učenje Bude po njegovem razsvetljenju.<ref>[[Samyutta Nikaya]], 56:11. Glej [http://www.accesstoinsight.org/tipitaka/sn/sn56/sn56.011.than.html]</ref> V tej sutti Buda opisuje srednjo pot kot pot zmernosti med skrajnostma čutnega vdajanja in askeze. Buda je menil, da je to pot [[pragnja|modrosti]]. {{navedek|Menihi, ti dve skrajnosti ne bi smel prakticirati tisti, ki je zapustil družinsko življenje. (Kaj sta ti dve skrajnosti?) Poznamo odvisnost od čutnih užitkov, ki je nizkotna, surova, pot običajnih ljudi, nevredna in nekoristna; nato pa je še odvisnost od samotrpinčenja, ki je boleče, nevredno in nekoristno.<br> [[Tathagata]] (»Popolni«) je realiziral srednjo pot, tako da se je izogibal obeh skrajnosti; ta pot daje vizijo, daje znanje ter vodi do miru, do vpogleda, do razsvetljenja in do [[nirvana|nibbane]]. In kaj je ta srednja pot, ki jo je Tathagata realiziral...? To je [[plemenita osmera pot]] in nič drugega: pravilno razumevanje, pravilen namen, pravilen govor, pravilno delovanje, pravilen način življenja, pravilen trud, pravilno zavedanje in pravilna zbranost.<ref>Piyadassi (1999).</ref>}} Sodeč po tradicionalni zgodbi je Buda poučeval Dhammačakkappavattana sutto skupini petih asketov, s katerimi je bil prej prakticiral izjemno samozanikanje.<ref>Glej na primer Mahasaccaka Sutto ([[Madžhima nikaja|MN]] 36 [http://www.accesstoinsight.org/tipitaka/mn/mn.036x.than.html Thanissaro, 1998] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080801091439/http://www.accesstoinsight.org/tipitaka/mn/mn.036x.than.html |date=2008-08-01 }}).</ref> Zaradi tega osebnega konteksta, kot tudi zaradi širšega konteksta indijskih [[šramana|šramanskih]] praks, je svarilo zoper skrajnost (pali: ''{{IAST|antā}}'') samotrpinčenja (pali: ''{{IAST|atta-kilamatha}}'') in askeze še toliko bolj ustrezno. === Soodvisen nastanek === [[Soodvisen nastanek]] (sanskrt: ''{{IAST|pratītyasamutpāda}}'') opisuje obstoj predmetov in pojavov, ki so posledica vzrokov. Ko se vzrok spremeni ali izgine, se bo predmet ali pojav, ki izvira iz tega vzroka, tudi spremenil ali izginil; enako se bo zgodilo s predmeti ali pojavi, ki so odvisni od spreminjajočega se predmeta ali pojava. Zaradi tega ne obstaja ničesar, kar bi imelo večni jaz (sanskrt: ''{{IAST|ātman}}''), temveč obstaja le vzajemno odvisen nastanek/izvor in obstoj. Vendar odsotnost večnega jaza ne pomeni, da ni ničesar, kar obstaja. Zgodnji budizem zagovarja stvaren pristop, ki ne zanika obstoja kot takega, temveč zanika obstoj večnih in neodvisnih stvari. Ta nazor se imenuje s''rednja pot'' med eternalizmom in nihilizmom: {{navedek|Nazor, ki pravi, da »oseba« obstaja v vzročni povezanosti odvisnega nastajanja, je v budistični filozofiji pogosto prikazan kot »sredina« med stališčem »eternalizma« (''{{IAST|śaśvata-/sassata-vāda}}'') in »nihilizma« (''{{IAST|uccheda-vāda}}'').<ref>Gethin (1998), str. 145</ref><ref>Gethinova opomba (str. 290, ''op''. 22) nato navaja Samjutta nikajo 12.17. Glej [http://www.accesstoinsight.org/tipitaka/sn/sn12/sn12.017.than.html Thanissaro 2005]</ref>}} === Anatman === Soodvisen nastanek pravi, da tudi osebe nimajo osebnega bistva ali atmana. V theravadskih besedilih lahko takšno uporabo izraza »srednja pot« najdemo v [[atthakatha|palijskih komentarjih]] iz 5. stoletja n. št.: {{navedek|[[Buda|Tathāgata]] uči [[dharma (budizem)|dhammo]] uravnovešeno, ne da bi se nagibal h katerikoli izmed teh dveh skrajnosti — eternalizema in nihilizema — ki ju je brez pomisleka opustil. Uči tako, da sledi srednji poti. Kaj je ta dhamma? S pomočjo formule soodvisnega nastanka, se učinek pokaže v vzroku in izgine z izginotjem vzroka, vendar ni opisano gibalo ali oseba, ki to izkuša.<ref>Bodhi (2000), str. 739 note 41, citat iz [[Samjutta nikaja]] [[Atthakatha|komentarja]] (SN-a ali Spk.) o [[Samjutta nikaja|SN]] 12.17 (S ii.20)</ref>}} V [[Visuddhimagga|Visuddhimaggi]] najdemo sledeče: {{navedek|»Soodvisen nastanek« (''{{IAST|paticca-samuppada}}'') predstavlja srednjo pot, ki zavrača doktrini »kdor deluje tudi žanje« in »eden deluje, drugi pa žanje« (S.ii.20) ...<ref>[[Buddhaghosa]] in {{IAST|Ñāṇamoli}} (1999), [[Visuddhimagga]] XVII, 24, str. 531</ref>}} V palijskem kanonu se ta pogled ne imenuje dobesedno »srednja pot«, temveč mu pravijo »učenje iz sredine« (''{{IAST|majjhena dhamma}}''). === Ponovno rojstvo === Pogojeno nastajanje je hkrati tudi logična osnova za [[reinkarnacija (budizem)|ponovno rojstvo]]: {{navedek|Pogojeno nastajanje je [...] »srednja pot«, ki se izogiba ekstremov »eternalizma« in »nihilizma«: preživetja večnega jaza ali popolnega uničenja osebe ob smrti.<ref>Harvey (2007), str. 58.</ref>}} V theravadski budistični [[soteriologija|soteriologiji]] ne obstaja trajni jaz, niti popolno uničenje »osebe« v trenutku smrti; obstaja le nastajanje in minevanje vzročno povezanih pojavov.<ref> Glej npr. Bodhi (2005), str. 315: »Številne sutte imajo soodvisen nastanek za 'učenje iz sredine' (''{{IAST|majjhena tathāgato dhammaṃ deseti}}''). 'Učenje iz sredine' je zato, ker prekorači ekstremna pogleda, ki polarizirata filozofsko refleksijo o človeškem stanju. Ena skrajnost, metafizična teza eternalizma (''{{IAST|sassatavāda}}''), zagovarja, da je jedro človeške identitete neuničljiv in večni jaz — tako individualni kot univerzalni [...] Druga skrajnost, nihilizem (''{{IAST|ucchedavāda}}''), pa trdi, da je ob smrti oseba popolnoma uničena... Soodvisen nastanek ponuja radikalno drugačno gledišče, ki prekorači omenjeni skrajnosti. Pokaže, da je individualen obstoj sestavljen iz toka pogojenih pojavov brez metafizičnega jaza, vendar kljub temu vztraja od rojstva do rojstva, dokler učinkujejo vzroki, ki ga ohranjajo.«</ref> Pogojeno nastajanje opisuje tudi dvanajst faktorjev pogojenega izvora [[Duḥkha|trpljenja]], ki vodijo do ponovnega rojstva, od [[avidja (budizem)|nevednosti]] do [[džaramarana|staranja in smrti]], ter vzporedno (v obratnem vrstnem redu) soodvisno minevanje teh faktorjev (glej [[Soodvisen nastanek]] in [[Dvanajst nidan]]).<ref>V theravadskem budizmu je »brezpogojna« le [[nirvana]]; v skladu s kanonom celo arhat ali tathagatha (ki je dosegel nirvano) niti obstaja, niti ne obstaja.</ref> == Mahajana == === Madhjamaka === V mahajanskem budizmu filozofska šola [[madhjamaka|madhjamake]] (»srednje poti«) zagovarja stališče srednje poti med metafizičnima trditvama, da stvari konec koncev ali obstajajo ali ne obstajajo.<ref>Kohn (1991), pp. 131, 143.</ref> [[Nagardžuna|Nagardžunovi]] vplivni ''[[Mūlamadhyamakakārikā|Stihi o srednji poti]]'' razlagajo uporabo izrazov za opisovanje resničnosti, kar vodi do vpogleda v [[šunjata|praznino]]. Vsebuje tudi omembno besedila ''{{IAST|Kaccāyanagotta sutta}}'' iz [[Samjutta nikaja|Samjutta nikaje]], katerega avtor naj bi bil Buda: {{navedek|»Vse obstaja«: to je ena skrajnost. <br> »Nič ne obstaja«: to je druga skrajnost. <br> Z izogibanjem teh dveh skrajnosti, <br> Tathagata dhammo uči po srednji poti...«"<ref>[http://www.accesstoinsight.org/tipitaka/sn/sn12/sn12.015.than.html Thanissaro (1997), ''Translation of Kaccayanagotta Sutta'', [[Samjutta nikaja|SN]] 12.15]</ref><ref>Sabbamatthī'ti kho ..., ayameko anto. <br> Sabba{{IAST|ṃ}} natthī'ti aya{{IAST|ṃ}} dutiyo anto. <br> ... [U]bho ante anupagamma <br> majjhena tathāgato dhamma{{IAST|ṃ}} deseti.''</ref><ref>{{Navedi splet |url=http://www.mettanet.org/tipitaka/2Sutta-Pitaka/3Samyutta-Nikaya/Samyutta2/12-Abhisamaya-Samyutta/02-Aharavaggo-p.html |title=(SLTP, n.d.-a, sutta 1.2.5). |accessdate=2013-07-01 |archive-date=2007-12-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071226142235/http://www.mettanet.org/tipitaka/2Sutta-Pitaka/3Samyutta-Nikaya/Samyutta2/12-Abhisamaya-Samyutta/02-Aharavaggo-p.html |url-status=dead }}</ref>}} === Kitajski budizem === ==== Tendai ==== V [[tendai]]ski šoli se »srednja pot« nanaša na sintezo teze, da so vse stvari »[[šunjata|prazne]]« in na antitezo, ki pravi, da imajo vse stvari empirični obstoj.<ref>Kohn (1991), str. 143-144.</ref> ==== Čan ==== V ''čan'' ali [[zen budizem|zen budizmu]] srednja pot opisuje realizacijo osvobojenosti od enostranske perspektive, ki skrajnosti katere koli polarnosti dojema kot objektivno resničnost. V desetem poglavju [[Tribunska sutra|Tribunske sutre]]<ref>Angl.: [http://en.wikipedia.org/wiki/Platform_Sutra »Platform Sutra«]</ref> Huineng daje navodila za poučevanje dharme. Huineng našteva šestintrideset temeljnih nasprotij zavesti in razlaga kako je [[daoizem|pot]] prosta obeh skrajnosti: {{navedek|Če nekdo sprašuje o posvetnem, uporabi parno nasprotje svetega; če nekdo sprašuje o svetem, uporabi parno nasprotje posvetnega. Vzajemna vzročnost Poti dvojnosti srednji poti da pomen. Zato pri posameznem vprašanju uporabimo posamezen par nasprotij, za druga vprašanja pa posamezen par, ki se na enak način ujema — na ta način ne izgubimo vodila. Na primer: »Recimo, da imamo osebo, ki nas vpraša: "Kaj je to, kar imenujemo tema?" Odgovori mu: "Svetloba je neposreden vzrok, tema pa je pomožni vzrok. Ko se svetloba konča, se pojavi tema. S pomočjo svetlobe se pojavi tema; s pomočjo teme se pojavi svetloba. Njuno pojavljanje in izginevanje sta vzajemno neposredna vzroka in postanega pomen srednje poti."«}} == Glej tudi == * [[Budizem]] * [[Madhjamaka]] * [[Nagardžuna]] * [[Nirvana]] *[[Plemenita osemčlena pot]] == Opombe == {{sklici|2}} == Bibliografija == {{refbegin}} * [[Bhikkhu Bodhi|Bodhi, Bhikkhu]] (prevod) (2000). ''The Connected Discourses of the Buddha: A Translation of the Sa{{IAST|ṃ}}yutta Nikāya''. Boston: Wisdom Publications. ISBN 0-86171-331-1. * Bodhi, Bhikkhu (ured., prevedel) (2005). ''In the Buddha's Words: An Anthology of Discourses from the Pāli Canon''. Somerville: Wisdom Publications. ISBN 0-86171-491-1. * [[Buddhaghosa]], Bhadantācariya & Bhikkhu Ñā{{IAST|ṇ}}amoli (prevod) (1999). ''The Path of Purification: Visuddhimagga''. Seattle, WA: [[Buddhist Publication Society|BPS]] Pariyatti Editions. ISBN 1-928706-00-2. * Dhamma, Rewata (1997). ''The First Discourse of the Buddha: Turning the wheel of Dhamma''. Somerville, MA: Wisdom Publications. ISBN 0-86171-104-1. * [[Rupert Gethin|Gethin, Rupert]] (1998). ''The Foundations of Buddhism''. Oxford: Oxford University Press. ISBN 0-19-289223-1. * [[Peter Harvey|Harvey, Peter]] (2007). ''An Introduction to Buddhism: Teachings, History and Practices.'' Cambridge: Cambridge University Press. ISBN 0-521-31333-3. * Kohn, Michael H. (prevod) (1991). ''The Shambhala Dictionary of Buddhism and Zen''. Boston: Shambhala. ISBN 0-87773-520-4. * [[Piyadassi Thera]] (prevod) (1999). ''Dhammacakkappavattana Sutta: Setting in Motion the Wheel of Truth'' ([[Samyutta Nikaya|SN]] 56.11). Pridobljeno 2008-01-03 iz "Access to Insight" na http://www.accesstoinsight.org/tipitaka/sn/sn56/sn56.011.piya.html. * [[T.W. Rhys Davids|Rhys Davids, T.W.]] & William Stede (eds.) (1921-5). ''The Pali Text Society’s Pali–English Dictionary'' (PED). Chipstead: [[Pali Text Society]]. Splošni spletni iskalnik za PED je na voljo na http://dsal.uchicago.edu/dictionaries/pali/. Pridobljeno 2008-01-03, geslo za "pabbajita" je na voljo na http://dsal.uchicago.edu/cgi-bin/philologic/getobject.pl?c.2:1:1639.pali. * Sri Lanka Buddha Jayanti Tipitaka Series [SLTP] (n.d.-a). ''Ahara vaggo'' ([[Samyutta Nikaya|SN]] 12.2) [v paliju]. Retrieved 2008-01-03 from "MettaNet - Lanka" na http://www.metta.lk/tipitaka/2Sutta-Pitaka/3Samyutta-Nikaya/Samyutta2/12-Abhisamaya-Samyutta/02-Aharavaggo-p.html. * Sri Lanka Buddha Jayanti Tipitaka Series [SLTP] (n.d.-b). ''Dhammacakkappavattana vaggo'' ([[Samyutta Nikaya|SN]] 55.2) [in Pali]. Pridobljeno 2008-01-03 iz "MettaNet - Lanka" na http://www.metta.lk/tipitaka/2Sutta-Pitaka/3Samyutta-Nikaya/Samyutta5/55-Sacca-Samyutta/02-Dhammacakkappavattanavaggo-p.html. * [[Thanissaro Bhikkhu]] (prevod) (1997). ''Kaccayanagotta Sutta: To Kaccayana Gotta (on Right View)'' ([[Samyutta Nikaya|SN]] 12.15). Pridobljeno 2008-01-03 iz "Access to Insight" na http://www.accesstoinsight.org/tipitaka/sn/sn12/sn12.015.than.html. * Thanissaro Bhikkhu (prevod) (1998). ''Maha-Saccaka Sutta: The Longer Discourse to Saccaka (odlomek)'' ([[Majjhima Nikaya|MN]] 36). Pridobljeno 2008-01-03 iz "Access to Insight" na http://www.accesstoinsight.org/tipitaka/mn/mn.036x.than.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080801091439/http://www.accesstoinsight.org/tipitaka/mn/mn.036x.than.html |date=2008-08-01 }}. * Thanissaro Bhikkhu (prevod) (2005). ''Acela Sutta: To the Clothless Ascetic'' ([[Samyutta Nikaya|SN]] 12.17). Pridobljeno 2008-01-03 iz "Access to Insight" na http://www.accesstoinsight.org/tipitaka/sn/sn12/sn12.017.than.html. {{refend}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Budizem]] er3v4sj1lqcubb43xuogzyxmwmxktny 0 364411 6774774 6659531 2026-11-04T12:56:43Z ~2026-58860-57 268413 6774774 wikitext text/x-wiki Mark Jord. je dobil prav dobro.{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Nino Ošlak | Img = | Background = solo_singer | Birth_name = | Alias = | Origin = | Instrument = [[klavir]] | Genre = [[pop glasba|Pop]] | Years_active = 2008–danes | Label = | Associated_acts = | Current_members = | Past_members = | Notable_instruments = | image = | birth_date = | website = }} '''Nino Ošlak''', znan tudi samo kot '''Nino''', [[Slovenci|slovenski]] [[pevec]], avtor glasbe in besedil, producent in glasbeni pedagog, * [[19. avgust]] [[1991]], [[Slovenj Gradec]], [[Slovenija]].<ref>http://www.panonija.si/festival2011/program{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Rojen je bil v Slovenj Gradcu, otroštvo je preživel v [[Velenje|Velenju]], od srednje šole naprej pa živi in ustvarja v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Jeseni 2008 je predstavil singel »Mi amor«, za katerega je posnel svoj prvi videospot.<ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/ekskluziv/glasba/ko-gola-skaceva.html|title=“Ko gola skačeva …” |accessdate=23. 4. 2020 |date=24. 9. 2008 |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://music24.si/novice/novi-singel-mi-amor|title=Novi single Mi Amor |accessdate=23. 4. 2020 |date=23. 10. 2008 |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/ekskluziv/glasba/video-predajte-se-ninu.html|title=VIDEO: Predajte se Ninu |accessdate=25. 4. 2020 |date=28. 12. 2008 |format= |work= }}</ref> Leta 2009 je zaključil šolanje na [[Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana|Srednji glasbeni in baletni šoli Ljubljana]] in pričel s študijem na [[Akademija za glasbo v Ljubljani|Akademiji za glasbo v Ljubljani]]. V študijskih letih je izdal več radijskih singlov in nekaj videospotov (»Zadnje upanje«, »Simfonija«, »A je vse ok?«, »Ti in jaz«, »Žal mi je«). Leta 2011 je s pesmijo »S tabo je lepo« nastopil na mednarodnem glasbenem festivalu Sunčane skale v Črni Gori.<ref>{{Navedi splet|title = Nino navdušuje s poljubi|url = http://www.24ur.com/ekskluziv/glasba/nino.html|website = 24ur.com|accessdate = 2016-02-21}}</ref> Septembra 2013 je izdal prvi album z naslovom ''Simfonija'', ki je vseboval 13 pesmi, za katere je glasbo in besedila v celoti napisal sam, pri aranžmajih pa je sodeloval z različnimi glasbeniki (Damjan Pančur, Franci Zabukovec).<ref>{{Navedi splet|url=http://www.24ur.com/ekskluziv/glasba/s-ponosom-predstavlja-svoj-prvi-album.html|title=S ponosom predstavlja svoj prvi album|date=2013-09-26|accessdate=2016-02-26|work=[[24ur.com]]}}</ref> Za naslovno pesem je posnel svoj peti videospot. Leta 2015 se je njegov videospot za »A je vse ok?« uvrstil na program glasbene televizije MTV Adria. Tega leta je tudi magistriral na Akademiji za glasbo v Ljubljani, izdal nekaj radijskih singlov (»Lepa si«, »Dovolj romantike«) in snemal svoj drugi album.<ref>{{Navedi splet|title = AVDIO: Novo pesem v celoti posneli v živo|url = http://www.24ur.com/ekskluziv/glasba/avdio-novo-pesem-v-celoti-posneli-v-zivo.html|website = 24ur.com|accessdate = 2016-02-21}}</ref> Aprila 2016 je izdal svojo drugo ploščo z naslovom ''Pod tušem'',<ref>{{Navedi splet|url=http://www.24ur.com/ekskluziv/glasba/album-posnel-na-prigovarjanje-svojih-zvestih-poslusalk.html|title=Album posnel na prigovarjanje svojih zvestih poslušalk|accessdate=2016-07-08}}</ref> ob tem pa posnel tudi dva nova videospota. Spomladi 2017 je pričel kot producent sodelovati z mlado pevko Anabel, ki je s pesmijo »Ob kavi«, za katero je napisal glasbo (skupaj z njo) in aranžma, zmagala na festivalu [[Dnevi slovenske zabavne glasbe 2017|Poprock]]. Pesem je bila nominirana tudi za [[Žarometi 2017|žaromet]] za Hit leta 2017. V začetku leta 2018 je predstavil svoj nov radijski singel »Nekaj je na tebi«.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.slotop50.si/Novice/nino-predstavlja-svez-singel-videospot-nekaj-je-na-tebi-488|title=NINO predstavlja svež singel & videospot NEKAJ JE NA TEBI|accessdate=2018-03-16|website=SloTop50|last=SloTop50|language=sl-SI|archive-date=2018-03-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20180317102048/https://www.slotop50.si/Novice/nino-predstavlja-svez-singel-videospot-nekaj-je-na-tebi-488|url-status=dead}}</ref> Za pesem je posnel svoj 10. videospot, v poletnih mesecih pa izdal še novo pesem »Moja moja«. V začetku leta 2019 je sledil singel »Rabim te«, ki je bil en teden 2. najbolj predvajana slovenska pesem v etru na lestvici [[SloTop50]]. Pesem je v mesecu dni presegla 150.000 ogledov na Youtubu. Istega leta je izšla njegova 3. plošča ''Nekaj je na tebi''. V letu 2020 je izdal najprej videospot in singel »A si za to«, v času pandemije koronavirusa pa je od doma s svojo spremljevalno skupino posnel tudi pesem ''Kako si lepa nocoj – LIVE''. V poletnih mesecih je sledila pesem po izidu zadnje plošče, z novim videospotom ''Midva''. V začetku leta je napovedal snemanje akustičnega albuma in izdal dva akustična LIVE videospota, z novima verzijama uspešnic ''Lepa si'' in ''Midva''. Aprila 2021 je izdal nov radijski singel ''Ko si z mano'' in predstavi svoj 15. videospot. Pesem je v drugem tednu po izidu postala najbolj predvajana slovenska pesem (skupaj s tujimi hiti pa 2. najbolj predvajana pesem v Sloveniji) na lestvici vseh radijskih postaj [[SloTop50]]. Leta 2022 je izdal novo pesem in videospot ''Za oba,'' posnel pa tudi klavirsko, akustično priredbo ter videospot za eno od starejših pesmi – ''Dovolj romantike''. Junija 2023 je predstavil nov singel ''To je to'', za katerega z režiserjem Nikom Karom posnel svoj 20. videospot. Septembra 2023 je s skladbo ''Med nama'' nastopil na [[Popevka 2023|Popevki 2023]] in z njo zmagal po izboru občinstva.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/zmagovalna-pesem-popevke-2023-je-skladba-med-nama-ki-jo-je-zapel-nino-oslak/680822|title=Zmagovalna pesem Popevke 2023 je skladba Med nama, ki jo je zapel Nino Ošlak|date=9. 9. 2023|accessdate=10. 9. 2023|website=RTV Slovenija}}</ref> V jeseni 2024 napove svoj 4. studijski album in izda singel ''Kdo te zdaj objema''. Novembra 2024 v Cankarjevem domu s posebnim koncertom obeleži 15. obletnico kariere, decembra pa izda 4. album z naslovom ''Elektro-romantika'' pri založbi Menart records.<ref>{{Navedi splet|title=Nino Ošlak: Album se mi zdi ena lepa pika na i|url=https://evrovizija.com/nino-oslak-album-se-mi-zdi-pika-na-i/|website=Evrovizija.com|date=2024-12-12|accessdate=2025-01-21|language=sl-SI|first=Alesh|last=Maatko}}</ref>,<ref>{{Navedi splet|title=Nino Ošlak na poseben način obeležuje 15. obletnico kreativnega delovanja|url=https://www.24ur.com/popin/domaca-scena/nino-oslak-na-poseben-nacin-obelezuje-15-obletnico-kreativnega-delovanja.html|website=www.24ur.com|accessdate=21.9.2024}}</ref> V začetku leta 2026 izda 5. album, ki je prvi njegov album v živo, posnet na velikem koncertu v Festivalni dvorani v Ljubljani, konec leta 2025. <ref>{{Navedi splet|title=Nino Ošlak razkril svoj najbolj oseben projekt doslej|url=https://evrovizija.com/nino-oslak-razkril-svoj-najbolj-oseben-projekt-doslej/|website=Evrovizija.com|date=2026-04-04|accessdate=2026-04-14|language=sl-SI|first=Alesh|last=Maatko}}</ref> Nino deluje kot profesor glasbe, piše pa glasbo tudi za nekatere druge izvajalce, npr. [[Helena Blagne|Heleno Blagne]] (»Za božič pridemo skupaj«), Tomaža Ahačiča - Fogla (»Povej mi, koliko ti še pomenim jaz«), [[San Di EGO]] (»Brez tebe«, [[EMA 2016]]), [[Anabel (pevka)|Anabel]] (Poprock 2017, [[EMA 2018]]), [[Ansambel Poskočni muzikanti|Poskočne]] ("Pokvarjeni fantje" - naslovni singel albuma) in Tilna Lotriča.<ref>{{Navedi novice|url=https://siol.net/trendi/glasba/kaj-bo-za-bozic-podarila-helena-blagne-246701|title=Kaj bo za božič podarila Helena Blagne?|date=23. 12. 2014}}</ref><ref>{{Navedi splet|title = Fogl: To je pesem, v kateri se lahko najde čisto vsak|url = http://www.24ur.com/ekskluziv/glasba/fogl-to-je-pesem-v-kateri-se-lahko-najde-cisto-vsak.html|website = 24ur.com|accessdate = 2016-02-21}}</ref> Ukvarja se tudi s sinhronizacijo risank in celovečernih risanih filmov: ''Alvin in veverički: Velika Alvintura'' (Theodore),<ref>{{Navedi splet|title=Alvin in veverički: Velika Alvintura|url=https://www.cineplexx.si/movie/alvin-in-vevericki-velika-alvintura/|website=www.cineplexx.si|accessdate=2016-02-21|archive-date=2016-03-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20160303135730/https://www.cineplexx.si/movie/alvin-in-vevericki-velika-alvintura/|url-status=dead}}</ref> ''Čas za sneg'' (glavni junak Luka), ''Spuži na suhem'' (Patrick), ''Smrkci'' (nov, glavni lik "Brezimni") <ref>{{Navedi splet|title=Smrkci premierno priplešejo v kina že ta konec tedna {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/smrkci-premierno-priplesejo-v-kina-ze-ta-konec-tedna.html|website=www.24ur.com|accessdate=2025-09-01|language=sl}}</ref> in drugih. == Diskografija == === Albumi === * ''Simfonija'' (2013): 13 pesmi * ''Pod tušem'' (2016): 10 pesmi * ''Nekaj je na tebi'' (2019): 9 pesmi * ''Elektro-romantika'' (2024): 10 pesmi * ''Sr(e)čni momenti'' (2026): 11 pesmi === Radijski singli in videospoti=== {| class="wikitable" style="font-size: 95%" |- ! Leto !! Pesem !! <small>Uradni<br>videospot</small> !! Album |- !2008 | Mi amor ! style="text-align:center" |✓ | rowspan="12" |''Simfonija'' |- ! 2009 | Noro sva zaljubljena ! |- ! 2010 | Žal mi je ! style="text-align:center" |✓ |- ! rowspan="2" |2011 | S tabo je lepo ! |- | Padajo poljubi<ref>{{navedi splet |url=https://www.zarolaj.si/mp3-novi-singel-nino-padajo-poljubi/ |title=mp3: Novi singel: NINO – PADAJO POLJUBI |accessdate=25. 4. 2020 |date=3. 10. 2011 |format= |work= |archive-date=2023-03-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230328011241/https://www.zarolaj.si/mp3-novi-singel-nino-padajo-poljubi/ |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://music24.si/novice/nino-4|title=NINO |accessdate=25. 4. 2020 |date=5. 10. 2011 |format= |work= }}</ref> ! |- ! 2012 | Ti in jaz ! style="text-align:center" |✓ |- ! rowspan="2" |2013 | Zadnje upanje ! style="text-align:center" |✓ |- | Simfonija ! style="text-align:center" |✓ |- ! rowspan="4" |2014 | Jutro ! |- | Poletje ! |- | Zvezdno nebo<ref>{{navedi splet |url=https://www.zarolaj.si/nino-predstavlja-zvezdno-nebo/ |title=Nino predstavlja Zvezdno nebo |accessdate=25. 4. 2020 |date=29. 8. 2014 |format= |work= |archive-date=2023-03-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230328011238/https://www.zarolaj.si/nino-predstavlja-zvezdno-nebo/ |url-status=dead }}</ref> ! |- | A je vse ok? ! style="text-align:center" |✓ |- ! rowspan="2" |2015 | Dovolj romantike ! | rowspan="6" style="text-align:center" |''Pod tušem'' |- | Lepa si ! |- ! rowspan="4" |2016 | Pod tušem ! style="text-align:center" |✓ |- | Mojito<ref>{{navedi splet |url= https://music24.si/novice/nino-%E2%80%A2-mojito|title=NINO • MOJITO |accessdate=25. 4. 2020 |date=11. 5. 2016 |format= |work= }}</ref> ! |- | Pesem zate ! style="text-align:center" |✓ |- | Življenje brez pravil<ref>{{navedi splet |url=https://www.evrovizija.com/nino-in-njegovo-zivljenje-brez-pravil-3747 |title=Nino in njegovo življenje brez pravil |accessdate=25. 4. 2020 |date=7. 11. 2016 |format= |work= }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> ! |- ! 2017 | Za tvoj nasmeh ! style="text-align:center" |✓ | rowspan="7" style="text-align:center" |''Nekaj je na tebi'' |- ! rowspan="2" |2018 | Nekaj je na tebi ! style="text-align:center" |✓ |- | Moja moja ! style="text-align:center" |✓ |- ! rowspan="2" |2019 | Rabim te ! style="text-align:center" |✓ |- | Ljubim ! |- ! rowspan="3" |2020 | A si za to ! style="text-align:center" |'''✓''' |- | Kako si lepa nocoj<ref>{{navedi splet |url=https://www.radiotomi.si/novice/glasbene-novice/domace/28433-nino-oslak-kreativno-prezivlja-zadnje-tedne-in-s-svojim-bandom-je-kar-od-doma-posnel-novo-pesem |title=Nino Ošlak kreativno preživlja zadnje tedne in s svojim bandom je kar od doma posnel novo pesem |accessdate=23. 4. 2020 |date=21. 4. 2020 |format= |work= }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> ! |- |Midva !'''✓''' | rowspan="10" |''Elektro-romantika'' |- ! rowspan="3" |2021 |Midva (akustična) !'''✓''' |- |Lepa si (akustična) !'''✓''' |- |Ko si z mano !'''✓''' |- ! rowspan="2" |2022 |Dovolj romantike (akustična) !'''✓''' |- |Za oba !'''✓''' |- ! rowspan="2" |2023 |To je to !'''✓''' |- |Med nama (Popevka 2023) !'''✓''' |- ! rowspan="2" |2024 |Kdo te zdaj objema !'''✓''' |- |Med nama (akustična) ! |} ;SloTop50 {| class="wikitable" |- ! Pesem !! <small>SloTop50<br><ref>Najvišja uvrstitev na lestvici: * Poletje: {{navedi splet |url=https://www.slotop50.si/Glasbene-lestvice/Tedenske-lestvice/?year=2014&week=22 |title=SloTop50 / 22. teden 2014 |publisher=[[SloTop50]] |accessdate=25. 4. 2020 |archive-date=2019-04-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190401151136/https://www.slotop50.si/Glasbene-lestvice/Tedenske-lestvice/?year=2014&week=22 |url-status=dead }} * Lepa si: {{navedi splet |url=https://www.slotop50.si/Glasbene-lestvice/Tedenske-lestvice/?year=2015&week=32 |title=SloTop50 / 32. teden 2015 |publisher=[[SloTop50]] |accessdate=25. 4. 2020 |archive-date=2020-08-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200806051302/https://www.slotop50.si/Glasbene-lestvice/Tedenske-lestvice/?year=2015&week=32 |url-status=dead }} * Nekaj je na tebi: {{navedi splet |url=https://www.slotop50.si/Glasbene-lestvice/Tedenske-lestvice/?year=2018&week=3 |title=SloTop50 / 3. teden 2018 |publisher=[[SloTop50]] |accessdate=25. 4. 2020 |archive-date=2018-07-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180718144517/https://www.slotop50.si/Glasbene-lestvice/Tedenske-lestvice/?year=2018&week=3 |url-status=dead }} * Rabim te: {{navedi splet |url=https://www.slotop50.si/Glasbene-lestvice/Tedenske-lestvice/?year=2019&week=5 |title=SloTop50 / 5. teden 2019 |publisher=[[SloTop50]] |accessdate=25. 4. 2020 |archive-date=2020-08-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200808041320/https://www.slotop50.si/Glasbene-lestvice/Tedenske-lestvice/?year=2019&week=5 |url-status=dead }}</ref></small> !! Leto |- | Poletje || style="text-align:center"|49. || 2014 |- | Lepa si || style="text-align:center"|48. || 2015 |- | Nekaj je na tebi || style="text-align:center"|32. || 2018 |- | Rabim te || style="text-align:center"|19. || 2019 |- |Ko si z mano |2. |2021 |} * ==Sklici in viri== {{sklici|2}} * {{navedi splet |url=https://4d.rtvslo.si/arhiv/godbe-z-zgodbo/174539340 |title=NEŽA PAČUR NESSY IN NINO OŠLAK |accessdate=25. 4. 2020 |date=16. 5. 2018 |format= |work=Godbe z zgodbo (Prvi) }} == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih pevcev zabavne glasbe]] == Zunanje povezave == * {{official|http://www.nino.si}} {{škrbina o glasbeniku}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Ošlak, Nino}} [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Nastopajoči na Slovenski popevki]] [[Kategorija:Zmagovalci Slovenske popevke]] c3vlm8j5rlvi9k7l3v4sxxa15ep7ijf 6774775 6774774 2026-11-04T13:00:43Z Upwinxp 126544 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-58860-57|~2026-58860-57]] ([[User talk:~2026-58860-57|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Yerpo|Yerpo]] 6659531 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Nino Ošlak | Img = | Background = solo_singer | Birth_name = | Alias = | Origin = | Instrument = [[klavir]] | Genre = [[pop glasba|Pop]] | Years_active = 2008–danes | Label = | Associated_acts = | Current_members = | Past_members = | Notable_instruments = | image = | birth_date = | website = }} '''Nino Ošlak''', znan tudi samo kot '''Nino''', [[Slovenci|slovenski]] [[pevec]], avtor glasbe in besedil, producent in glasbeni pedagog, * [[19. avgust]] [[1991]], [[Slovenj Gradec]], [[Slovenija]].<ref>http://www.panonija.si/festival2011/program{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Rojen je bil v Slovenj Gradcu, otroštvo je preživel v [[Velenje|Velenju]], od srednje šole naprej pa živi in ustvarja v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Jeseni 2008 je predstavil singel »Mi amor«, za katerega je posnel svoj prvi videospot.<ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/ekskluziv/glasba/ko-gola-skaceva.html|title=“Ko gola skačeva …” |accessdate=23. 4. 2020 |date=24. 9. 2008 |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://music24.si/novice/novi-singel-mi-amor|title=Novi single Mi Amor |accessdate=23. 4. 2020 |date=23. 10. 2008 |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/ekskluziv/glasba/video-predajte-se-ninu.html|title=VIDEO: Predajte se Ninu |accessdate=25. 4. 2020 |date=28. 12. 2008 |format= |work= }}</ref> Leta 2009 je zaključil šolanje na [[Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana|Srednji glasbeni in baletni šoli Ljubljana]] in pričel s študijem na [[Akademija za glasbo v Ljubljani|Akademiji za glasbo v Ljubljani]]. V študijskih letih je izdal več radijskih singlov in nekaj videospotov (»Zadnje upanje«, »Simfonija«, »A je vse ok?«, »Ti in jaz«, »Žal mi je«). Leta 2011 je s pesmijo »S tabo je lepo« nastopil na mednarodnem glasbenem festivalu Sunčane skale v Črni Gori.<ref>{{Navedi splet|title = Nino navdušuje s poljubi|url = http://www.24ur.com/ekskluziv/glasba/nino.html|website = 24ur.com|accessdate = 2016-02-21}}</ref> Septembra 2013 je izdal prvi album z naslovom ''Simfonija'', ki je vseboval 13 pesmi, za katere je glasbo in besedila v celoti napisal sam, pri aranžmajih pa je sodeloval z različnimi glasbeniki (Damjan Pančur, Franci Zabukovec).<ref>{{Navedi splet|url=http://www.24ur.com/ekskluziv/glasba/s-ponosom-predstavlja-svoj-prvi-album.html|title=S ponosom predstavlja svoj prvi album|date=2013-09-26|accessdate=2016-02-26|work=[[24ur.com]]}}</ref> Za naslovno pesem je posnel svoj peti videospot. Leta 2015 se je njegov videospot za »A je vse ok?« uvrstil na program glasbene televizije MTV Adria. Tega leta je tudi magistriral na Akademiji za glasbo v Ljubljani, izdal nekaj radijskih singlov (»Lepa si«, »Dovolj romantike«) in snemal svoj drugi album.<ref>{{Navedi splet|title = AVDIO: Novo pesem v celoti posneli v živo|url = http://www.24ur.com/ekskluziv/glasba/avdio-novo-pesem-v-celoti-posneli-v-zivo.html|website = 24ur.com|accessdate = 2016-02-21}}</ref> Aprila 2016 je izdal svojo drugo ploščo z naslovom ''Pod tušem'',<ref>{{Navedi splet|url=http://www.24ur.com/ekskluziv/glasba/album-posnel-na-prigovarjanje-svojih-zvestih-poslusalk.html|title=Album posnel na prigovarjanje svojih zvestih poslušalk|accessdate=2016-07-08}}</ref> ob tem pa posnel tudi dva nova videospota. Spomladi 2017 je pričel kot producent sodelovati z mlado pevko Anabel, ki je s pesmijo »Ob kavi«, za katero je napisal glasbo (skupaj z njo) in aranžma, zmagala na festivalu [[Dnevi slovenske zabavne glasbe 2017|Poprock]]. Pesem je bila nominirana tudi za [[Žarometi 2017|žaromet]] za Hit leta 2017. V začetku leta 2018 je predstavil svoj nov radijski singel »Nekaj je na tebi«.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.slotop50.si/Novice/nino-predstavlja-svez-singel-videospot-nekaj-je-na-tebi-488|title=NINO predstavlja svež singel & videospot NEKAJ JE NA TEBI|accessdate=2018-03-16|website=SloTop50|last=SloTop50|language=sl-SI|archive-date=2018-03-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20180317102048/https://www.slotop50.si/Novice/nino-predstavlja-svez-singel-videospot-nekaj-je-na-tebi-488|url-status=dead}}</ref> Za pesem je posnel svoj 10. videospot, v poletnih mesecih pa izdal še novo pesem »Moja moja«. V začetku leta 2019 je sledil singel »Rabim te«, ki je bil en teden 2. najbolj predvajana slovenska pesem v etru na lestvici [[SloTop50]]. Pesem je v mesecu dni presegla 150.000 ogledov na Youtubu. Istega leta je izšla njegova 3. plošča ''Nekaj je na tebi''. V letu 2020 je izdal najprej videospot in singel »A si za to«, v času pandemije koronavirusa pa je od doma s svojo spremljevalno skupino posnel tudi pesem ''Kako si lepa nocoj – LIVE''. V poletnih mesecih je sledila pesem po izidu zadnje plošče, z novim videospotom ''Midva''. V začetku leta je napovedal snemanje akustičnega albuma in izdal dva akustična LIVE videospota, z novima verzijama uspešnic ''Lepa si'' in ''Midva''. Aprila 2021 je izdal nov radijski singel ''Ko si z mano'' in predstavi svoj 15. videospot. Pesem je v drugem tednu po izidu postala najbolj predvajana slovenska pesem (skupaj s tujimi hiti pa 2. najbolj predvajana pesem v Sloveniji) na lestvici vseh radijskih postaj [[SloTop50]]. Leta 2022 je izdal novo pesem in videospot ''Za oba,'' posnel pa tudi klavirsko, akustično priredbo ter videospot za eno od starejših pesmi – ''Dovolj romantike''. Junija 2023 je predstavil nov singel ''To je to'', za katerega z režiserjem Nikom Karom posnel svoj 20. videospot. Septembra 2023 je s skladbo ''Med nama'' nastopil na [[Popevka 2023|Popevki 2023]] in z njo zmagal po izboru občinstva.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/zmagovalna-pesem-popevke-2023-je-skladba-med-nama-ki-jo-je-zapel-nino-oslak/680822|title=Zmagovalna pesem Popevke 2023 je skladba Med nama, ki jo je zapel Nino Ošlak|date=9. 9. 2023|accessdate=10. 9. 2023|website=RTV Slovenija}}</ref> V jeseni 2024 napove svoj 4. studijski album in izda singel ''Kdo te zdaj objema''. Novembra 2024 v Cankarjevem domu s posebnim koncertom obeleži 15. obletnico kariere, decembra pa izda 4. album z naslovom ''Elektro-romantika'' pri založbi Menart records.<ref>{{Navedi splet|title=Nino Ošlak: Album se mi zdi ena lepa pika na i|url=https://evrovizija.com/nino-oslak-album-se-mi-zdi-pika-na-i/|website=Evrovizija.com|date=2024-12-12|accessdate=2025-01-21|language=sl-SI|first=Alesh|last=Maatko}}</ref>,<ref>{{Navedi splet|title=Nino Ošlak na poseben način obeležuje 15. obletnico kreativnega delovanja|url=https://www.24ur.com/popin/domaca-scena/nino-oslak-na-poseben-nacin-obelezuje-15-obletnico-kreativnega-delovanja.html|website=www.24ur.com|accessdate=21.9.2024}}</ref> V začetku leta 2026 izda 5. album, ki je prvi njegov album v živo, posnet na velikem koncertu v Festivalni dvorani v Ljubljani, konec leta 2025. <ref>{{Navedi splet|title=Nino Ošlak razkril svoj najbolj oseben projekt doslej|url=https://evrovizija.com/nino-oslak-razkril-svoj-najbolj-oseben-projekt-doslej/|website=Evrovizija.com|date=2026-04-04|accessdate=2026-04-14|language=sl-SI|first=Alesh|last=Maatko}}</ref> Nino deluje kot profesor glasbe, piše pa glasbo tudi za nekatere druge izvajalce, npr. [[Helena Blagne|Heleno Blagne]] (»Za božič pridemo skupaj«), Tomaža Ahačiča - Fogla (»Povej mi, koliko ti še pomenim jaz«), [[San Di EGO]] (»Brez tebe«, [[EMA 2016]]), [[Anabel (pevka)|Anabel]] (Poprock 2017, [[EMA 2018]]), [[Ansambel Poskočni muzikanti|Poskočne]] ("Pokvarjeni fantje" - naslovni singel albuma) in Tilna Lotriča.<ref>{{Navedi novice|url=https://siol.net/trendi/glasba/kaj-bo-za-bozic-podarila-helena-blagne-246701|title=Kaj bo za božič podarila Helena Blagne?|date=23. 12. 2014}}</ref><ref>{{Navedi splet|title = Fogl: To je pesem, v kateri se lahko najde čisto vsak|url = http://www.24ur.com/ekskluziv/glasba/fogl-to-je-pesem-v-kateri-se-lahko-najde-cisto-vsak.html|website = 24ur.com|accessdate = 2016-02-21}}</ref> Ukvarja se tudi s sinhronizacijo risank in celovečernih risanih filmov: ''Alvin in veverički: Velika Alvintura'' (Theodore),<ref>{{Navedi splet|title=Alvin in veverički: Velika Alvintura|url=https://www.cineplexx.si/movie/alvin-in-vevericki-velika-alvintura/|website=www.cineplexx.si|accessdate=2016-02-21|archive-date=2016-03-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20160303135730/https://www.cineplexx.si/movie/alvin-in-vevericki-velika-alvintura/|url-status=dead}}</ref> ''Čas za sneg'' (glavni junak Luka), ''Spuži na suhem'' (Patrick), ''Smrkci'' (nov, glavni lik "Brezimni") <ref>{{Navedi splet|title=Smrkci premierno priplešejo v kina že ta konec tedna {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/smrkci-premierno-priplesejo-v-kina-ze-ta-konec-tedna.html|website=www.24ur.com|accessdate=2025-09-01|language=sl}}</ref> in drugih. == Diskografija == === Albumi === * ''Simfonija'' (2013): 13 pesmi * ''Pod tušem'' (2016): 10 pesmi * ''Nekaj je na tebi'' (2019): 9 pesmi * ''Elektro-romantika'' (2024): 10 pesmi * ''Sr(e)čni momenti'' (2026): 11 pesmi === Radijski singli in videospoti=== {| class="wikitable" style="font-size: 95%" |- ! Leto !! Pesem !! <small>Uradni<br>videospot</small> !! Album |- !2008 | Mi amor ! style="text-align:center" |✓ | rowspan="12" |''Simfonija'' |- ! 2009 | Noro sva zaljubljena ! |- ! 2010 | Žal mi je ! style="text-align:center" |✓ |- ! rowspan="2" |2011 | S tabo je lepo ! |- | Padajo poljubi<ref>{{navedi splet |url=https://www.zarolaj.si/mp3-novi-singel-nino-padajo-poljubi/ |title=mp3: Novi singel: NINO – PADAJO POLJUBI |accessdate=25. 4. 2020 |date=3. 10. 2011 |format= |work= |archive-date=2023-03-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230328011241/https://www.zarolaj.si/mp3-novi-singel-nino-padajo-poljubi/ |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://music24.si/novice/nino-4|title=NINO |accessdate=25. 4. 2020 |date=5. 10. 2011 |format= |work= }}</ref> ! |- ! 2012 | Ti in jaz ! style="text-align:center" |✓ |- ! rowspan="2" |2013 | Zadnje upanje ! style="text-align:center" |✓ |- | Simfonija ! style="text-align:center" |✓ |- ! rowspan="4" |2014 | Jutro ! |- | Poletje ! |- | Zvezdno nebo<ref>{{navedi splet |url=https://www.zarolaj.si/nino-predstavlja-zvezdno-nebo/ |title=Nino predstavlja Zvezdno nebo |accessdate=25. 4. 2020 |date=29. 8. 2014 |format= |work= |archive-date=2023-03-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230328011238/https://www.zarolaj.si/nino-predstavlja-zvezdno-nebo/ |url-status=dead }}</ref> ! |- | A je vse ok? ! style="text-align:center" |✓ |- ! rowspan="2" |2015 | Dovolj romantike ! | rowspan="6" style="text-align:center" |''Pod tušem'' |- | Lepa si ! |- ! rowspan="4" |2016 | Pod tušem ! style="text-align:center" |✓ |- | Mojito<ref>{{navedi splet |url= https://music24.si/novice/nino-%E2%80%A2-mojito|title=NINO • MOJITO |accessdate=25. 4. 2020 |date=11. 5. 2016 |format= |work= }}</ref> ! |- | Pesem zate ! style="text-align:center" |✓ |- | Življenje brez pravil<ref>{{navedi splet |url=https://www.evrovizija.com/nino-in-njegovo-zivljenje-brez-pravil-3747 |title=Nino in njegovo življenje brez pravil |accessdate=25. 4. 2020 |date=7. 11. 2016 |format= |work= }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> ! |- ! 2017 | Za tvoj nasmeh ! style="text-align:center" |✓ | rowspan="7" style="text-align:center" |''Nekaj je na tebi'' |- ! rowspan="2" |2018 | Nekaj je na tebi ! style="text-align:center" |✓ |- | Moja moja ! style="text-align:center" |✓ |- ! rowspan="2" |2019 | Rabim te ! style="text-align:center" |✓ |- | Ljubim ! |- ! rowspan="3" |2020 | A si za to ! style="text-align:center" |'''✓''' |- | Kako si lepa nocoj<ref>{{navedi splet |url=https://www.radiotomi.si/novice/glasbene-novice/domace/28433-nino-oslak-kreativno-prezivlja-zadnje-tedne-in-s-svojim-bandom-je-kar-od-doma-posnel-novo-pesem |title=Nino Ošlak kreativno preživlja zadnje tedne in s svojim bandom je kar od doma posnel novo pesem |accessdate=23. 4. 2020 |date=21. 4. 2020 |format= |work= }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> ! |- |Midva !'''✓''' | rowspan="10" |''Elektro-romantika'' |- ! rowspan="3" |2021 |Midva (akustična) !'''✓''' |- |Lepa si (akustična) !'''✓''' |- |Ko si z mano !'''✓''' |- ! rowspan="2" |2022 |Dovolj romantike (akustična) !'''✓''' |- |Za oba !'''✓''' |- ! rowspan="2" |2023 |To je to !'''✓''' |- |Med nama (Popevka 2023) !'''✓''' |- ! rowspan="2" |2024 |Kdo te zdaj objema !'''✓''' |- |Med nama (akustična) ! |} ;SloTop50 {| class="wikitable" |- ! Pesem !! <small>SloTop50<br><ref>Najvišja uvrstitev na lestvici: * Poletje: {{navedi splet |url=https://www.slotop50.si/Glasbene-lestvice/Tedenske-lestvice/?year=2014&week=22 |title=SloTop50 / 22. teden 2014 |publisher=[[SloTop50]] |accessdate=25. 4. 2020 |archive-date=2019-04-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190401151136/https://www.slotop50.si/Glasbene-lestvice/Tedenske-lestvice/?year=2014&week=22 |url-status=dead }} * Lepa si: {{navedi splet |url=https://www.slotop50.si/Glasbene-lestvice/Tedenske-lestvice/?year=2015&week=32 |title=SloTop50 / 32. teden 2015 |publisher=[[SloTop50]] |accessdate=25. 4. 2020 |archive-date=2020-08-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200806051302/https://www.slotop50.si/Glasbene-lestvice/Tedenske-lestvice/?year=2015&week=32 |url-status=dead }} * Nekaj je na tebi: {{navedi splet |url=https://www.slotop50.si/Glasbene-lestvice/Tedenske-lestvice/?year=2018&week=3 |title=SloTop50 / 3. teden 2018 |publisher=[[SloTop50]] |accessdate=25. 4. 2020 |archive-date=2018-07-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180718144517/https://www.slotop50.si/Glasbene-lestvice/Tedenske-lestvice/?year=2018&week=3 |url-status=dead }} * Rabim te: {{navedi splet |url=https://www.slotop50.si/Glasbene-lestvice/Tedenske-lestvice/?year=2019&week=5 |title=SloTop50 / 5. teden 2019 |publisher=[[SloTop50]] |accessdate=25. 4. 2020 |archive-date=2020-08-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200808041320/https://www.slotop50.si/Glasbene-lestvice/Tedenske-lestvice/?year=2019&week=5 |url-status=dead }}</ref></small> !! Leto |- | Poletje || style="text-align:center"|49. || 2014 |- | Lepa si || style="text-align:center"|48. || 2015 |- | Nekaj je na tebi || style="text-align:center"|32. || 2018 |- | Rabim te || style="text-align:center"|19. || 2019 |- |Ko si z mano |2. |2021 |} * ==Sklici in viri== {{sklici|2}} * {{navedi splet |url=https://4d.rtvslo.si/arhiv/godbe-z-zgodbo/174539340 |title=NEŽA PAČUR NESSY IN NINO OŠLAK |accessdate=25. 4. 2020 |date=16. 5. 2018 |format= |work=Godbe z zgodbo (Prvi) }} == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih pevcev zabavne glasbe]] == Zunanje povezave == * {{official|http://www.nino.si}} {{škrbina o glasbeniku}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Ošlak, Nino}} [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Nastopajoči na Slovenski popevki]] [[Kategorija:Zmagovalci Slovenske popevke]] 5u61qwtn678boommbr2547znc36jgjt 0 368135 6775040 6744647 2026-11-05T07:38:00Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6775040 wikitext text/x-wiki {{Infobox former country |native_name = ''Pārsa'' |conventional_long_name = Ahemenidsko Perzijsko cesarstvo |common_name = Perzija |continent = Evrazija |region = Bližnji vzhod |country = Perzija |era = [[antika]] |government_type = Fevdalna monarhija |year_start = 550 pr. n. št. |year_end = 330 pr. n. št. |life_span = 550–330 pr. n. št. |event_start = [[perzijska vstaja]] |date_start = |event_end = Padec pod Makedonijo |date_end = |event1 = Zasedba Lidije |date_event1 = 547 pr. n. št. |event2 = Zasedba Babilonije |date_event2 = 539 pr. n. št. |event3 = Zasedba Egipta |date_event3 = 525 pr. n. št. |event4 = Grško-perzijska vojna |date_event4 = 499–449 pr. n. št. |p1 = Medijsko cesarstvo |flag_p1 = Median Empire.jpg |p2 = Novobabilonsko cesarstvo |flag_p2 = Neo-Babylonian Empire.png |p3 = Lidija |flag_p3 = Map Anatolia ancient regions-en.svg |p4 = Stari Egipt |flag_p4 = Ancient Egypt map-en.svg |s1 = Makedonski imperij |flag_s1 =Vergina_sun.svg |image_flag = Standard of Cyrus the Great (White).svg |flag = Zastava Irana |flag_type = Prapor Kira II. |image_coat = |symbol = |symbol_type = |image_map = Achaemenid Empire ~480 BC.png |image_map_caption = Zemljevid Ahemenidskega cesarstva v največjem obsegu do približno 480. pr. n. št. |capital = [[Babilon]]<ref name=EY>{{navedi knjigo|last=Yarshater|first=Ehsan|title=The Cambridge History of Iran, Volume 3|year=1993|isbn=978-0-521-20092-9|page=482|quote=Of the four residences of the Achaemenids named by Herodotus — Ecbatana, Pasargadae or Persepolis, Susa and Babylon — the last [situated in Iraq] was maintained as their most important capital, the fixed winter quarters, the central office of bureaucracy, exchanged only in the heat of summer for some cool spot in the highlands. Under the Seleucids and the Parthians the site of the Mesopotamian capital moved a little to the north on the Tigris — to Seleucia and Ctesiphon. It is indeed symbolic that these new foundations were built from the bricks of ancient Babylon, just as later Baghdad, a little further upstream, was built out of the ruins of the Sassanian double city of Seleucia-Ctesiphon.}}</ref> (glavno mesto), Pasargad, [[Ekbatana]], [[Suza, Perzija|Suza]], [[Perzepolis]] |common_languages = [[perzijščina|stara perzijščina]],{{anchor|infoa}}^{[[#inforefa|[a]]]} [[aramajščina]]{{anchor|infob}}^{[[#inforefb|[b]]] (uradni jezik),} [[akadščina]],<ref>{{navedi knjigo| first1= Harald |last1=Kittel |first2=Juliane |last2=House |first3=Brigitte |last3=Schultze| title = Traduction: encyclopédie internationale de la recherche sur la traduction| url = http://books.google.com/?id=oD0dBqGDNscC| year = 2007| publisher = Walter de Gruyter| isbn = 978-3-11-017145-7| pages = 1194–5 }}</ref> [[medijščina]], [[elamščina]], [[sumerščina]]{{anchor|infoc}}^{[[#inforefc|[c]]]} |religion = [[Zoroastrstvo]], [[Babilonska vera]]<ref>{{navedi knjigo|last=Boiy|first=T.|title=Late Achaemenid and Hellenistic Babylon|year=2004|publisher=Peeters Publishers|isbn=978-90-429-1449-0|page=101}}</ref> |currency = [[Daric]], [[Siglos]] | |leader1 = [[Kir II.]] Veliki |leader2 = [[Darej III.]] |year_leader1 = 559–529 pr. n. št. |year_leader2 = 336–330 pr. n. št. |title_leader = [[Seznam perzijskih kraljev|Šahanšah]] | |stat_year1 = 500 pr. n. št. |stat_area1 = 8.000.000 |stat_pop1 = 50.000.000 |ref_pop1 = <ref name="1996, p. 47">Yarshater ([http://books.google.com/books?id=WBAZAQAAIAAJ&q=%28Meyer+p.85%29 1996, p. 47])</ref> |today = {{Collapsible list |titlestyle=font-weight:normal; background:transparent; text-align:left;|title=Današnje države| {{flag|Afganistan}}|{{flag|Armenija}}|{{flag|Azerbajdžan}}|{{flag|Bahrajn}}<ref name="Mojtahed-Zadeh">''Security and Territoriality in the Persian Gulf: A Maritime Political Geography'' by Pirouz Mojtahed-Zadeh, page 119</ref>|{{flag|Bolgarija}}|{{flag|Ljudska republika Kitajska}}|{{flag|Ciper}}|{{flag|Egipt}}|{{flag|Eritreja}}|{{flag|Gruzija}}|{{flag|Grčija}}|{{flag|Indija}}|{{flag|Iran}}|{{flag|Irak}}|{{flag|Izrael}}|{{flag|Jordanija}}|{{flag| Kazahstan}}|{{flag|Kuvajt}}|{{flag|Kirgizistan}}|{{flag|Libanon}}|{{flag|Libija}}|{{flag|Severna Makedonija}}|{{flag|Oman}}<ref name="livius.org">{{Navedi splet |url=http://www.livius.org/maa-mam/maka/maka.html |title=arhivska kopija |accessdate=2014-01-18 |archive-date=2012-01-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120112094900/https://www.livius.org/maa-mam/maka/maka.html |url-status=dead }}</ref>|{{flag|Pakistan}}|{{flagicon|Palestina}} [[Država Palestina|Palestina]]|{{flag|Katar}}|{{flag|Romunija}}|{{flag|Rusija}}|{{flag| Saudova Arabija}}|{{flag|Sudan}}|{{flag|Sirija}}| Tadžikistan}}|{{flag|Turčija}}|{{flag|Turkmenistan}}|{{flag|Združeni arabski emirati}}|{{flag|Ukrajina}}|{{flag|Uzbekistan}}|{{flag|Jemen}} }} {{Iran}} '''Ahemenidsko Perzijsko cesarstvo''' (perzijsko: هخامنشیان, staroperzijski Haxâmanešiyan) je bilo prvo Perzijsko cesarstvo, ki je od leta 550. do 330. pr. n. št. obsegalo prostor [[Veliki Iran|Velikega Irana]]. [[Ahemenidi]] so bili druga iranska cesarska dinastija po [[Medijsko cesarstvo|Medijskem cesarstvu]]. Na vrhuncu svoje moči se je iransko Ahemenidsko cesarstvo raztezalo na okoli 10,7 milijonov km², kar je največje cesarstvo v zgodovini starega veka. Prav tako je cesarstvo v tem času obsegalo okoli 46% svetovne populacije. Ahemenidsko Perzijsko cesarstvo je ustanovil [[Kir II.|Kir Veliki]], ki ga je razširil na večji del azijskega dela Bližnjega vzhoda, njegovi nasledniki [[Kambiz II.]] in [[Darej I.|Darej Veliki]] pa so ga razširili tudi na Afriko in Evropo, kar je pomenilo, da je bilo prvo cesarstvo, ki se je raztezalo na treh kontinentih. Ozemlje cesarstva je razen [[Iran]]a obsegalo dele današnje [[Indija|Indije]] in [[Pakistan]]a, področje [[Srednja Azija|Srednje Azije]], [[Mala Azija|Male Azije]], [[Trakija|Trakije]], večji del obal [[Črno morje|Črnega morja]], [[Mezopotamija|Mezopotamijo]], sever Arabskega polotoka, [[Levant]], [[Sirija|Sirijo]] ter severovzhodni del Afrike z [[Egipt]]om, [[Libija|Libijo]], [[Sudan]]om in [[Etiopija|Etiopijo]]. V zahodni zgodovini si Ahemenidsko perzijsko cesarstvo najlažje zapomnimo po [[Grško-perzijske vojne|grško-perzijskih vojnah]], uspešnem modelu Kirove in Darejeve centralizirane administracije,<ref name="R. Schmitt: „Ahemenidska dinastija“">[http://wikiwix.com/cache/?url=http://www.iranica.com/newsite/articles/v1f4/v1f4a109.html&title=Achaemenid%20Dynasty (arhiva) R. Schmitt: „Ahemenidska dinastija“ (I. klan i dinastija), enciklopedija Iranica]</ref> bogati umetniški zapuščini, osvoboditvi Židov iz babilonskega ujetništva, toleranci do verskih manjšin ter prvem pisanem spomeniku o človekovih pravicah ([[Kirov valj]]). Ahemenidsko cesarstvo je propadlo tekom 4. stoletja pr. n. št., ko ga leta 330. pr. n. št. osvoji [[Aleksander Veliki]]. == Zgodovinski viri == [[Slika:Darius I the Great's inscription crop.jpg|250px|thumb|right|[[Behistunski napis]] Dareja Velikega]] Problem pri raziskovanju Ahemenidskega cesarstva predstavlja omejeno število pisanih dokumentov, kar ahemenidske vladarje razlikuje na primer od asirskih kraljev. Velik del perzijskih zgodovinskih zapisov je bil uničen v mnogih opustošenjih makedonskih, arabskih ter posebej mongolskih osvajalcev. Ohranjeni dokumenti v glavnem vsebujejo administrativne evidence o kraljevskih [[satrapija]]h (dedovanje zemlje, davčne dokumente in podobno). Velik del zgodovinskih virov o Ahemenidskom cesarstvu temelji na zapisih njihovih sovražnikov [[Grki|Grkov]]; [[Herodot]], [[Strabon]], [[Ktezij]], [[Polibij]], [[Klavdij Elijan]], itd. Ostali tuji viri so egiptovski zapisi in biblijske knjige o Ezri in Esteri, ki tudi vsebujejo reference na nekaj perzijskih kraljev. Antični avtorji so precej pisali o Ahemenidskom cesarstvu, vendar je večina teh del izgubljena, ohranjeno je le nekaj odlomkov. Ahemenidski vladarji so zapustili precejšnje število kraljevskih zapisov (npr. v Behistunu) v katerih opisujejo dela na gradbiščih in njihov pomen za politiko cesarstva. Taki dokumenti le delno odpirajo zgodovinsko perspektivo v kontekstu razumevanja njihovega izvajanja oblasti..<ref name="Briant, 2002">Briant, Pierre (2002). From Cyrus to Alexander: A History of the Persian Empire |p=17</ref> {{sfn|Briant|2002|p=17}} Literatura o Ahemenidih je zelo raznolika, njihova analiza pa problematična glede na to, kako je neenakomerno distribuirana v prostoru in času. Na primer, medtem ko na področjih kot so Fars, Suza, Egipt in Babilon obstajajo številni dokumenti, jih je v ostalih delih cesarstva malo ali nič. V kronološkem smislu, je doba vladavine Kira Velikega, Dareja Velikega, Artakserksa I. in Dareja II. polna dokumentov, kar ni primer z ostalimi obdobji. == Zgodovina == [[Slika:Map Achaemenids Capitals locations.png|250px|thumb|right|Karta Irana z vrisanimi najpomembnejšimi mesti iz dobe Ahemenidskega Perzijskega cesarstva]] === Poreklo dinastije === {{glavni|Ahemen}} Ustanovitelj ahemenidske dinastije je po legendi Ahemen (staroperzijsko Haxamaniš: „prijateljskega duha“), vendar je obstoj te zgodovinske osebe sporen. Glede na Behistunske napise, je bil Ahemen kralj perzijskih plemen v zahodnem Iranu (blizu [[Urmijsko jezero|Urmijskega jezera]]) ob koncu 8. stoletja pr. n. št., davek pa je plačeval Asircem, ki so v tem času vladali v regiji.<ref name="R. Schmitt: „Ahemenidska dinastija“"/> Pod pritiskom mogočnih kraljestev Medijcev, Asircev in Urartu, so se Perzijci selili južno od gorskega masiva [[Zagros]] in ob koncu 2. tisočletja pr. n. št. postopno naselili področje okoli mesta [[Anšan]]a.{{sfn|Briant|2002|p=28}} Ahemenov sin, perzijski vladar [[Teisp]] je širil ahemenidski vpliv na osvojena ozemlja okoli Anšana in v regiji Fars ter se imenoval za kralja Anšana, medtem ko asirski kralj [[Asurbanipal]] osvaja [[Suza, Perzija|Suzo]] in s tem izgine [[Elam]]sko kraljestvo. Teisp je postal prvi ahemenidskil kralj, ki je nosil titulo kralja Anšana. Po njegovi smrti se je kraljestvo razdelilo med dva njegova sinova: Kira I. (Kuraš), ki mu je pripadel Anšan in Arijaramna (Arijaramna:„tisti, ki je prinesel mir v Iran“), ki mu pripade Parsumaš. Ta kralja imata samo omejeno vlogo v regiji v kateri so še naprej dominirali [[Medijci]] in [[Asirci]]. Obstoj Kira I. je dokazan s pečatom na katerem piše „Anšan Kuraš, sin Teispov“. To se je nanašalo na priznanje izplačila davka asirskemu kralju Asurbanipalu od Kuraša Parsumaša, kar s kombiniranjem perzijskih in asirskih virov kaže na to, da je Kir I. združil dve kroni (svojo in Arijaramnovo).<ref>E. F. Weidner: „Najstarejši zapisi perzijskih kraljev“</ref> Tak scenarij je verjeten glede na to, da Perzijci pod asirsko dominacijo niso želeli ločevati svoja kraljestva. Alternativna zgodba bi bila, da je obstajal samo en kralj (Kir I.), ki je vladal tako Anšani kot Parsumašu, medtem ko je Arijaramn izmišljen lik. Vseeno pa ločeno omenjanje Anšana in Parsumaša sugerira, da sta obstajala dva perzijska kralja. Po padcu Novoasirskega cesarstva, so Ahemenidi priznali medijsko nadvlado v regiji.<ref>[http://www.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?lookup=Hdt.+1.127.1 Herodot, 1.127.1]</ref> Vzroki in oblika prehoda pod Medijsko cesarstvo so še naprej nepoznani. Darej Veliki je bil prvi, ki je omenil Ahemena kot prednika Kira Velikega (576 - 529 pr. n. št.) oziroma kot ustanovitelja ahemenidske dinastije. Nekateri zgodovinarji verjamejo, da si je Darej Veliki izmislil Ahemenov lik, da bi upravičil svoj prihod na oblast z zamenjavo Smerdisa.<ref>David Stronach: ''Darius at Pasargadae'', 1997., str. 37.-40.</ref> V primeru obstoja Ahemena bi to pomenilo, da ahemenidska dinastija datira od začetka 7. stoletja pr. n. št. in traja skoraj štiri stojetja, vse do 330. pr. n. št. === Ahemenidski vladarji === {{glavni|Ahemenidi}} [[Slika:Ahemenidsko Obiteljsko Stablo.png|thumb|right|250px|Družinsko drevo Ahemenidi dinastije]] {|class="wikitable" border="1" |- !style="background:gold;"|'''Vladar''' !style="background:gold;"|'''Doba vladanja''' !style="background:gold;"|'''Sorodstvo''' |+ |- |[[Ahemen]] |align="center"|cca [[705 pr. n. št.|705]] - cca [[675 pr. n. št.]] |align="center"|''Nepoznan'' |- |[[Teisp]] |align="center"|cca [[675 pr. n. št.|675]] - cca [[640 pr. n. št.]] |align="center"|sin Ahemena |- |[[Kir I.|Kir I. Anšanski]] |align="center"|cca [[640 pr. n. št.|640]] - cca [[580 pr. n. št.]] |align="center"|sin Teispa |- |[[Kambiz I.]] |align="center"|[[580 pr. n. št.|580]] - [[559 pr. n. št.]] |align="center"|sin Kira I. |- |[[Kir II.|Kir II. Veliki]] |align="center"|[[559 pr. n. št.|559]] - [[530 pr. n. št.]] |align="center"|sin Kambiza I. |- |[[Kambiz II.]] |align="center"|[[530 pr. n. št.|530]] - [[522 pr. n. št.]] |align="center"|sin Kira Velikega |- |[[Smerdis]] |align="center"|marec [[522 pr. n. št.|522]] - september [[522 pr. n. št.]] |align="center"|sin Kira Velikega |- |[[Darej I.|Darej I. Veliki]] |align="center"|september [[522 pr. n. št.|522]] - oktober [[486 pr. n. št.]] |align="center"|sin [[Histasp]]a, bratranec Kambiza II. |- |[[Kserkses I.|Kserkses I. Veliki]] |align="center"|september [[486 pr. n. št.|486]] - oktober [[465 pr. n. št.]] |align="center"|sin Dareja Velikega, vnuk Kira Velikega |- |[[Artakserks I.|Artakserks I. Dolgoroki]] |align="center"|[[465 pr. n. št.|465]] - [[424 pr. n. št.]] |align="center"|sin Kserksa I. Velikega |- |[[Kserkses II.]] |align="center"|[[424 pr. n. št.|424]] - [[424 pr. n. št.]] |align="center"|sin Artakserksa I. |- |[[Sogdijan]] |align="center"|[[424 pr. n. št.|424]] - [[423 pr. n. št.]] |align="center"|sin Artakserksa I. |- |[[Darej II.]] |align="center"|[[423 pr. n. št.|423]] - [[404 pr. n. št.]] |align="center"|sin Artakserksa I. |- |[[Artakserks II.|Artakserks II. Mnemon]] |align="center"|travanj [[404 pr. n. št.|404]] - marec [[358 pr. n. št.]] |align="center"|sin Dareja II. |- |[[Artakserks III.|Artakserks III. Noh]] |align="center"|marec [[358 pr. n. št.|358]] - september [[338 pr. n. št.]] |align="center"|sin Artakserksa II. |- |[[Artakserks IV.]] |align="center"|september [[338 pr. n. št.|338]] - junij [[336 pr. n. št.]] |align="center"|sin Artakserksa III. |- |[[Darej III.]] |align="center"|junij [[336 pr. n. št.|336]] - [[330 pr. n. št.]] |align="center"|sin Arsama, bratranec Artakserksa IV. |} === Vzpostavitev in širjenje cesarstva === ==== Kir Veliki ==== {{glavni| Kir II.}} [[Slika:Pasargades winged man.jpg|thumb|220px|Kirov relief v Pasargadi, današnji Iran]] Leta 559 pr. n. št. anšanski prestol zasede [[Kir II.]] Veliki, sin Kambiza I. Ker je Kir Veliki zedinil obe perzijski kraljestvi, ga štejejo za prvega pravega perzijskega kralja. V začetku Kirove vladavine je bila Perzija še naprej pod nadvlado močnega Medijskega cesarstva. Med letoma 553 in 550 pr. n. št. se Perzijci uprejo oziroma nastane vojna med Medijci in Perzijci, v kateri Kir Veliki premaga svojega deda, medijskega kralja Astiaga in zavzame [[Ekbatana|Ekbatano]] (Hagmatana „Mesto zbiranja“, danes Hamadan). Ta prevrat je bil vzrok prenosa politične moči od Medijcev na drug iranski narod - Perzijce, ki so sedaj dominirali nad Medijci.<ref>[http://www.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?lookup=Hdt.+1.129.1 Herodot, 1.129.1]</ref> Kir Veliki se je proti bivšemu medijskemu kralju obnašal velikodušno; pustil ga je živeti in mu obljubil, da se bo obnašal kot njegov legitimni naslednik. Glede na zapis Ktezija in Ksenofonta, se je Kir poročil z Astiagovo hčerjo Amitiso, kas se zdi nelogično, ker bi to bila tako njegova žena kot teta. Verjetna razlaga je, da se je Astiag še enkrat poročil in da je njegova druga žena rodila navedeno hčer.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.livius.org/as-at/astyages/astyages.htm |title=Astijag, Livius.org |accessdate=2014-01-18 |archive-date=2011-05-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110514015539/http://www.livius.org/as-at/astyages/astyages.htm |url-status=dead }}</ref> Ekbatana, do tedaj glavno mesto Medije, je zaradi svojega velikega strateškega pomena kontrole Srednje Azije, postalo glavno mesto novega Ahemenidskega Perzijskega cesarstva.{{sfn|Briant|2002|p=43}} Prenos politične dominacije od Medijcev na Perzijce je pomenil velik preobrat na Bližnjem vzhodu, ker je moral Kir Veliki po pokoritvi Medijskega cesarstva obračunati še s svojimi sosedi in nekdanjimi medijskimi zavezniki; mogočnim [[Lidija|Lidijskim]] in [[Babilon]]skim cesarstvom. Lidijski kralj [[Krez]] (Astijagov svak) je v prevratu med dvema iranskima dinastijama videl priložnost za razširitev svojega Lidijskega cesarstva, in je s svojo vojsko krenil na pohod proti Ahemenidskemu cesarstvu. Kir Veliki ubrani cesarstvo od napada v [[Bitka pri Pterii|bitki pri Pterii]] in nadaljuje boj proti Lidijcem vse do končne osvojitve lidijskega glavnega mesta [[Sarde]]sa, in s tem Lidijsko cesarstvo neha obstajati. Bogati lidijski kralj Krez je bil ujet,{{sfn|Briant|2002|p=46}} a ga je Kir pomilostil in vzel za svojega osebnega svetovalca na kraljevem dvoru. Leta 546 pr. n. št. se Kir Veliki vrne iz Male Azije, ki je bila popolnoma pokorjena razen jonska in eolijska mesta. Perzijski veliki kralj takoj začne nove vojne pohode proti Babiloniji, [[Skitija|Skitiji]], [[Baktrija|Baktriji]] in [[Egipt]]u, ki so bili politična pretnja Perzijskemu cesarstvu. To obdobje je slabo poznano, razen tega, da je bila babilonska vojska poražena v bitki pri Opisu, potem pa je leta 539 pr. n. št. tudi samo glavno mesto Babilon padlo v perzijske roke po zvitem obleganju, v katerem se je perzijska vojska ob [[Evfrat]]u vtihotapila v mesto in ga zavzela brez odpora. Po Babilonu je Kir Veliki leta 540 pr. n. št. osvojil Baktrijo in [[Sakija|Sakijo]]. Predpostavljajo, da je medtem Kir osvojil tudi [[Partija (satrapija)|Partijo]], [[Drangijana|Drangijano]], [[Arija (satrapija)|Arij]]o, [[Horezm]], [[Gandara|Gandar]]o, del Skitije, [[Sagartija|Sagartijo]], [[Arahozija|Arahozijo]] in južni [[Baludžistan]] (Makran). Ti podatki so znani iz Darejevih Behistunskih napisov na katerih so navedena vsa osvojena ozemlja. Politika Kira Velikega na osvojenih ozemljih je bila zelo tolerantna, s čimer si je perzijski vladar poskušal zagotoviti lojalnost pokorjenih narodov. Kir in njegovi naslednik so tudi skušali omiliti nacionalistične napetosti med narodi znotraj cesarstva, kar je predstavljalo revolucionarni preobrat glede na ostala obdobja zgodovine Bližnjega vzhoda. Po zavzetju Babilona, Kir Veliki omogoči ujetim Židom vrnitev v Jeruzalem, in jim financira vrnitev in rekonstrukcijo porušenega Salomonovega templja. Po tem Kir osvoji celotno Mezopotamijo in severne dele Arabskega polotoka in tako pod njegovo oblast pridejo tudi Arabci. Okoli leta 545 pr. n. št. je osvojen tudi Ciper. Glede na omejene zgodovinske vire, se o Kirovem osvajanju Sirije, Fenicije in Palestine ve zelo malo. ==== Kambiz II. ==== {{glavni|Kambiz II.}} [[Slika:Cambyses II capturing Psamtik III.png|thumb|250px|right|Kambiz II. kaznuje Psametika III. - (perzijski pečat)]] Kirov naslednik in njegov sin [[Kambiz II.]] med letoma 525 in 522 pr. n. št. vodi afriške ekspedicije in osvaja Egipt in večji del severovzhodne Afrike; kraljestva Libije, Kirenaike in Nubije.{{sfn|Briant|2002|p=64}} Kambiz se je za puščavsko ekspedicijo pripravil tako, da je sklenil zavezništvo z arabskimi poglavarji, ki so perzijski vojski dobavljali potrebno vodo. Egiptovski faraon [[Amazis II.]] je upal da mu bo zavezništvo z Grki pomagalo da se upre perzijski invaziji. Faraonovo upanje je propadlo, ker so se ciprska mesta in tiran Polikrat z otoka Samosa, ki je posedoval veliko mornarico, odločili priključiti Perziji, medtem ko je poveljnik grških enot Fan iz Halikarnasa prestopil k perzijski vojski. V odločilni [[Bitka pri Peluziji|bitki pri Peluziji]] je bila egiptovska vojska poražena, kmalu zatem pa osvojeno mesto [[Memfis, Egipt|Memfis]]. Bitka je postala popularna po tem, da so Perzijci kot ščite uporabili mačke, ki so bile Egipčanom svete, pa so se ti predali iz strahu, da jih ne bi poškodovale.<ref>[http://www.crystalinks.com/dynasty27.html 27. dinastija: Kambiz (Crystalinks.com)]</ref> Ujeti faraon [[Psametik III.]] je bil ubit, ker je poskušal z vstajo. Egipčanski zapisi govore, da je Kambiz uradno prevzel [[faraon]]ski naslov. Kambiz II. je iz Egipta poskušal osvojiti Kuš, kraljestvo, ki se je nahajalo v današnjem Sudanu in Etiopiji. Njegova vojska ni uspela prečkati surovo pustinjo in se je ob velikih izgubah vrnila. V času Kambizovih pohodov v Afriki, se je v srcu Perzije pojavil človek, ki je trdil, da je Bardija ([[Smerdis]]), čeprav je bil pravi Smerdis ubit tri leta prej. Bil je to čarovniški uzurpator Gaumati, ki je želel zasesti perzijski prestol, kar mu je tudi uspelo, ker so ga priznali za kralja. Kambiz II. je poskušal obračunati z njim, a je na poti v Pasargad izgubil življenje. Po Darejevih navedbah, je Kambiz naredil samomor, ker je menil da nima možnosti da se vrne na prestol. Grški zgodovinarji Herodot in Ktezije pa navajata, da je bila smrt nesrečen slučaj. ==== Darej Veliki ==== {{glavni| Darej I.}} [[Slika:Darius-Vase.jpg|250px|thumb|right|Darej Veliki (grška vaza)]] Nihče se ni upal upreti lažnemu kralju razen Dareja I. Velikega, ki ga s pomočjo šestih perzijskih plemičev preseneti in ubije leta 522 pr. n. št. Darej Veliki postane perzijski veliki kralj. Poroči se z Atoso, ženo lažnega kralja in hčerko Kira Velikega. Imel je sina Kserksesa I., ki ga bo nasledil. Nenadno zamenjavo na vrhu države so perzijske province videle kot dobro priložnost da se osamosvojijo. V Suzi, Babilonu, Mediji in Sagartiji uporniki zbirajo vojsko. Vendar Darej v dveh letih vse te upore zaduši. Tudi Babilon, ki se je dvakrat uprl, prizna oblast Dareja Velikega. Darej Veliki nadaljuje širiti Perzijsko cesarstvo v Srednjo Azijo in Evropo; leta 512 pr. n. št. začne vojno proti nomadskim Skitom. Velika perzijska vojska je prečkala [[Bospor]] in zavzela vzhodno Trakijo, medtem ko se je [[Makedonija]] prostovoljno priključila Perziji, je ta prešla Donavo. Osvajanje Trakije je bilo pomembno glede nato, kako je bila ta regija bogata z lesom potrebnim za gradnjo ladij in s plemenitimi kovinami.{{sfn|Briant|2002|p=156}} Po umiritvi jonskega upora, Darej Veliki začne načrtovati kako umiriti grške pretnje iz zahoda, oziroma kako kaznovati Atene in Eretrije zaradi podpore jonskemu uporu, pri čemer je bilo opustošeno perzijsko mesto [[Sarde]] v Lidiji.<ref name="Holland, 177.-178.">Holland, str. 177.-178.</ref> V času vladavine Dareja Velikega sta se odvila dva večja pohoda proti sovražnim polisom.<ref name="Holland, 177.-178."/>. Prvi perzijski kazenski pohod se je začel leta 492 pr. n. št. in ga je vodil Mardonij <ref name="Herodot, 6.45.1">[http://www.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?lookup=Hdt.+6.45.1 Herodot, 6.45.1]</ref>, zet Dareja Velikega. Ponovno osvoji evropsko regijo Trakijo, ki je nominalno bila del Perzijskega cesarstva že od leta 513 pr. n. št.. Mardonij potem priključi Makedonijo, čeprav je bila kraljevina Makedonija predhodno neodvisni zaveznik Perzijcem.<ref name="Herodot, 6.44.1">[http://www.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?lookup=Hdt.+6.44.1 Herodot, 6.44.1]</ref> Njegovi nadaljnji pohodi so bili ustavljeni pri polotoku [[Atos]], kjer mu je bila večina mornarice uničena v veliki nevihti, nakar se je vrnil v Malo Azijo.<ref name="Herodot, 6.45.1"/><ref name="Herodot, 6.44.1"/> Leta 490 pr. n. št. sta bila perzijska vojaška poveljnika Datis in Artafern mlajši, zadolžena od Dareja Velikega, da pripravita kombinirane kopenske in pomorske moči proti [[Atene|Atenam]] in [[Šparta|Šparti]]. Perzijska vojska začne s pohodom proti otoku Naksos, ki se mu maščujejo za neuspešen pohod njihovih jonskih zaveznikov desetletje prej <ref>Holland, str. 183.-186.</ref>, zatem pridejo do Evbeje, kjer je bil eden od dveh glavnih ciljev; mesto Eretrija, ki pade po perzijskem obleganju. Vseeno vojna operacija proti Atenam doživi neuspeh v [[Bitka na Maratonskem polju|bitki pri Maratonu]]. Dareja Velikega se spominjamo tudi po gradnji monumentalnih palač v Suzi in veličastnem novem glavnem mestu [[Perzepolis]], ki je služil kot metropola njegovim naslednikom. === Zunanja politika === {{glavni| Grško-perzijske vojne}} ==== Kserkses I. ==== {{glavni|Kserkses I.}} Kserkses I. (perz. Xšayarša: „Vladar heroj“) leta 486 pr. n. št. nasledi svojega očeta Dareja Velikega na perzijskem prestolu. Že v začetku Kserksesove vladavine se pojavijo upori v Egiptu in Grčiji, tako da Kserkses začne vojne pohode s ciljem zatrtja uporov. Po umiritvi v Egiptu, Kserkses zbere glavnino perzijske vojske in krene na pohod proti Atenam in Šparti. Perzijska vojska je pri [[Dardanele|Dardanelah]] prešla na evropsko kopno s pomočjo dveh velikih pontonskih [[most]]ov, ki so predstavljali vrhunski inženirski dosežek tistega časa.<ref>[http://www.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?lookup=Hdt.+7.36.1 Herodot, 7.36.1]</ref> Grška vojska je poskušala zaustaviti Perzijce v [[Bitka pri Termopilah|bitki pri Termopilah]] in Artemizijo, vendar so jih Perzijci premagali in nadaljevali prodor do zapuščenih Aten, ki jih je Kserkses porušil kot maščevanje za njihovo pomoč jonski vstaji, ko je bilo uničeno mesto Sarde. Atenčani in Špartanci so se umaknili na [[Peloponez]] in na [[Korint]]ski ožini postavili utrdbe. Atenčani so zmago proti Perzijcem dosegli šele v pomorski [[Bitka pri Salamini|bitki pri Salamini]] <ref>{{Navedi splet |url=http://www.livius.org/saa-san/salamis/battle.html |title=Bitka pri Salamini (Livius.org, Jona Lendering) |accessdate=2014-01-18 |archive-date=2013-09-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130923015311/http://www.livius.org/saa-san/salamis/battle.html |url-status=dead }}</ref>, ko je [[Temistokles]] izkoristil prednosti plitvega in ozkega zaliva v katerem perzijska mornarica ni mogla manevrirati. Ko je slišal za nerede u perzijski satrapiji Babilon, je Kserkses z vojsko odšel iz Grčije in za kontrolo pustil manjši del vojske svojim grškim zaveznikom na čelu z Mardonijem, ki so ga po letu dni Atenci in Špartanci porazili v [[Bitka pri Platajah|bitki pri Platajah]]. Uradno se je vojna med Perzijci in Grki končala s Kalijinim mirom trideset let po velikih bitkah. U prvim letih vladavine Kserkses spremeni tolerantno perzijsko politiko proti osvojenim narodom, ki sta jo vodila njegova predhodnika Kir in Darej.{{sfn|Briant|2002|p=558}} Po zadušitvi upora v Babilonu, Atenah, Baktriji in Egiptu, jih je kaznoval z rušenjem lokalnih templjev. Titule faraona in babilonskega kralja je ukinil in te države pretvoril v satrapije. Egipčani so se kasneje dvakrat uspešno uprli in si povrnili neodvisnost. Perzijski kralji so vladali Egiptu kot XXVII. in XXXI. dinastija. ==== Artakserks I. ==== {{ glavni|Artakserks I.}} [[Artakserks I.]], Kserksov sin, je nasledil očeta na prestolu leta 465 pr. n. št. po tem ko je bil ubit v dvornih spletkah{{sfn|Briant|2002|p=582-583}}, in takoj zadušil upor v Baktriji. Zatem izvaja pravne in politične reforme v kontekstu redefiniranja odnosov med velikim kraljem in perzijsko aristokracijo.{{sfn|Briant|2002|p=588}} Nadaljuje z gradnjo kompleksa v Perzepolisu, a kljub temu mesto izgublja politični pomen v korist Suze in Babilona. Glede na nekatere hipoteze je Perzepolis postal kraljevsko počitniško mesto, vendar to ni zanesljivo.{{sfn|Briant|2002|p=590}} Po Baktriji, zaradi novic o uboju Kserksesa in visokih davkov, nastanejo novi neredi leta 460 pr. n. št. v Egiptu, kjer je bil ubit satrap, zavzeto mesto Memfis in zaprošena pomoč od Aten.<ref>Diodor Sicilski XI, 71.3-6</ref> Perzija je na upor odgovorila z vojnim pohodom pod vodstvom perzijskega generala Megabiza II., ki je vodil vojsko skozi Judejo in leta 454 pr. n. št. zadušil egipčansko vstajo in ujel vstajnike.{{sfn|Briant|2002|p=592}} Paralelno z nemiri v perzijski provinci Egipt, se krepijo napetosti tudi z grškimi polisi. ==== Kserkses II., Sogdijan in Darej II. ==== {{glavni|Darej II.}} Leta 424 pr. n. št. je Artakserks I. umrl v Suzi, pokopan pa je v kompleksu grobnic Nakš-e Rustam blizu Perzepolisa, kjer so pokopani tudi njegovi predhodniki. Nasledil ga je [[Kserkses II.]], njegov sin in edini legitimni naslednik, ki ga je po samo 45 dneh vladanja ubil polbrat [[Sogdijan]].{{sfn|Briant|2002|p=605}} Ocho (staroperz. Vahuka), drugi polbrat Kserksesa II., po šestih in pol mesecih vladanja Sogdijana vrže s prestola in se okrona kot [[Darej II.]]. Čas je bil politično turbulenten, saj je vsak od navedenih polbratov vodil svojo propagandno kampanjo v dokazovanju svoje pravice do prestola, borba za oblast pa je označila tudi začetek slabljenja Perzijskega cesarstva. Iz obdobja vladavine Dareja II. obstaja omejeno število zgodovinskih virov, ki govore izključno o politični situaciji na zahodnih mejah cesarstva, kjer so še naprej vladala trenja med Grki in Perzijci.{{sfn|Briant|2002|p=610}} Med letoma 411 in 407 pr. n. št. Atenci izkoristijo neorganizirane in nasprotujoče poteze perzijskih satrapov v Mali Aziji in osvojijo del obalnega področja. ==== Artakserks II. Mnemon ==== {{glavni|Artakserks II.}} [[Slika:Persepolis Artaxerxes II tomb.jpg|thumb|right|250px|Grobnica Artakserksa II. v Perzepolisu]] Po tem ko je leta 404 pr. n. št. nasledil svojega očeta Dareja II., Artakserks II. Mnemon mora braniti pravico do prestola proti njegovemu bratu Kiru mlajšem, ki ga je poskušal usmrtiti takoj po ustoličenju. Poskus atentata je propadel in Kir mlajši postane ujetnik, a ga na prigovarjanje matere Parisatide, Artakserks II. pomilosti in ga pošlje v satrapijo Lidijo. Leta 401 pr. n. št. Kir mlajši v Mali Aziji zbere 10.000 grških plačancev <ref>[[Ksenofont]]: „Anabasis“</ref> in še toliko azijskih vojakov, ter ponovno krene v boj proti Artakserksu II. za perzijski prestol. V bitki pri Kunaksi Kir mlajši umre, s čimer je upor zadušen in položaj Artakserksa II. okrepljen.{{sfn|Briant|2002|p=640-650}} Politične nemire v Perziji izkoristi Egipt, ki se pod vodstvom Amirteja osamosvoji. Kaznovanje satrapij in mest Male Azije, ki so bili na strani Kira mlajšega, Artakserks II. poveri perzijskemu vojskovodji Tisafernu. Ta poteza obrne nekatera jonska mesta da poiščejo pomoč pri Šparti in špartanski kralj [[Agesilaj II.]] začne z vojnim pohodom v Mali Aziji a brez večjih uspehov.{{sfn|Briant|2002|p=653-664}} Da bi preprečil nadaljnje grške operacije v Mali Aziji, Artakserks II. pomaga Atenam v Korintski vojni s čimer oslabi vpliv Šparte. Po desetih letih vojn, leta 386 pr. n. št. Perzija Grkom diktira ''Kraljevski mir'' na katerega so pristali vsi, od nedavnih sovražnikov Špartancev do nedavnih zaveznikov Atencev.{{sfn|Briant|2002|p=668}} S tem mirom si je Perzija zagotovila mir in stabilnost v svojih pokrajinah ob obali Male Azije, Šparti pa poklonila dominacijo nad grškim kopnim. Čeprav uspešen proti Grkom, je imel Artakserks II. probleme proti Egipčanom, ki so se uspešno uprli neposredno po njegovem ustoličenju na perzijski prestol. Leta 383 pr. n. št. v Egipt pošlje vojsko pod poveljstvom Farnabaza II. in Titrausta. Egipčanski [[faraon]] [[Hakor]] odvrne napadalce. Čeprav ni uspel pokoriti Egipta, je uspešno obranil [[Fenicija|Fenicijo]] od egipčansko-špartanske invazije. Med letoma 366 in 358 pr. n. št. nastane upor v [[Kapadokija|Kapadokiji]], ki pa je hitro zatrt brez posebnih političnih posledic. V času kraljevanja Artakserksa II. se začne malikovanje zoroastrskih božanstev [[Anahita|Anahite]] (perzijska boginja voda in rodnosti ) in [[Mitra (bog sonca)|Mitre]], kar se pri prejšnjih perzijskih kraljih ne omenja, samo izključno [[Ahura Mazda]]. Zgodovinarji dvomijo ali je bila ta religijska praksa uvedena v dobi Kserksesa ali je vseeno obstajala že prej. ==== Artakserks III. in IV. ==== {{glavni|Artakserks III.}} [[Slika:Achaemenid Empire-ArtaxerxesIII conquest.png|thumb|250px|right|Perzijsko cesarstvo na začetku vladavine Artakserksa III. (zeleno) in njegova osvajanja in zatiranja uporov (temno sivo)]] Pred prihodom na prestol je imel Artakserks III. funkcijo satrapa in generala v vojski svojega očeta. Njegov brat Darej, najstarejši sin Artakserksa II. je začel z zaroto z namenom da ubije očeta, a so ga odkrili in ubili. Smrt princa Dareja je za prestolonaslednika postavila sledečega sina Arijaspa, ki je menda naredil samomor po tem ko sta ga [[Artakserks III.]] (tretji kraljev sin) in poveljnik kraljevske garde Tiribaz prepričala, da ga kralj Artakserks II. sumi zarote. Z njegovo smrtjo postane prestolonaslednik četrti sin Arsam, ki je bil tudi ubit. Obupan nad izgubo svojih sinov, Artakserks II. umre v globoki starosti leta 358 pr. n. št., nasledi pa ga Artakserks III. Po nekaterih virih naj bi takoj po zasedbi oblasti dal pobiti vse potomce svojega očeta, ki bi lahko ogrozili njegovo pravico do prestola Perzije.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.iranologie.com/history/Achaemenid/chapter%20V.html |title=Zgodovina Irana - Ahemenidsko cesarstvo (Iranologie.com) |accessdate=2014-01-18 |archive-date=2008-06-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080619124220/http://www.iranologie.com/history/Achaemenid/chapter%20V.html |url-status=dead }}</ref> Zgodbe o prihodu Artakserksa III. na perzijski prestol temeljijo izključno na Plutarhovih delih in jih mnogi zgodovinarji nimajo za verodostojne.{{sfn|Briant|2002|p=699-700}} Takoj po prihodu na prestol se Artakserks III. sooči s političnimi nemiri po vsem Perzijskem cesarstva. Okoli leta 351 pr. n. št. začne vojno operacijo obnavljanja kontrole nad Egiptom, ki se je uprl in osamosvojil v času vladavine njegovega očeta Artakserksa II. Istočasno se uprejo tudi v Mali Aziji, ki je s podporo Teb pretila z resnimi zaostritvami.<ref>[http://www.livius.org/arl-arz/artaxerxes/artaxerxes_iii_ochus.html Artakserks III. (Livius.org, Jona Lendering)]</ref> Artakserks III. je vodil veliko vojsko v Egipt proti faraonu Nektanebu II. a Perzijci doživijo poraz in se umaknejo nazaj v Azijo. Nedolgo po perzijskem porazu v Egiptu, prepričani v šibkost Perzijskega cesarstva, vladarji Fenicije, Male Azije in Cipra razglasijo neodvisnost. Leta 343 pr. n. št. Artakserks III. pooblasti princa Hidrija iz Karije da zatre upor na Cipru, ki za to zaposli 8.000 grških plačancev in 40 [[Trirema|trirem]], ki jih vodi Atenec Focion.<ref name="Artakserkso III. (PersianEmpire.info)">{{Navedi splet |url=http://persianempire.info/ArtaxerxesIII.htm |title=Artakserkso III. (PersianEmpire.info) |accessdate=2014-01-18 |archive-date=2016-03-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160303193045/http://persianempire.info/ArtaxerxesIII.htm |url-status=dead }}</ref> Ciprska vstaja je hitro zatrta. Istočasno Artakserks III. imenuje sirijskega satrapa Belesija in cilicijskega satrapa Mezeja kot poveljnika pohodov proti feničanskemu mestu [[Sidon]]. Oba satrapa sta doživela poraz proti sidonskemu kralju Teneju, kateremu so na pomoč poslali 40.000 grških plačancev, egiptovski faraon Nektanebo II. in Mentor iz Rodosa. Perzijci so bili prisiljeni k umiku iz Fenicije. Po tem neuspehu se Artakserks III. odloči osebno obračunati s Sidonom. Menda je zbral veliko vojsko 300.000 pešakov, 30.000 konjenikov, 300 trirem in 500 transportnih in pomožnih ladij. Prihod te ogromne perzijske vojske pred Sidon je zlomil moralo prebivalcev. Sidonski kralj je neuspešno poskušal pridobiti milost perzijskega vladarja, a je bilo mesto hitro pokorjeno, Tenej pa obsojen izdaje in usmrčen. Takoj po zasedbi Sidona je sledil nov vojni pohod proti Egiptu. Egipčanski faraon [[Nektaneb II.]] svojo vojsko umesti na reki Nil in s tem poskuša izkoristiti številne rečne kanale in močvirja ter podporo mornarice proti premočnemu sovražniku. Ena od egiptovskih strategij je bila tudi zadrževanje Perzijcev in s tem izčrpavanje njihovih zalog ter posledično umik iz Egipta. Vseeno je egipčanska vojska doživela težek poraz, faraon Nektanebo II. zbeži v Memfis in pusti za sabo številna utrjena mesta na milost vojnim enotam, ki so jih varovale. Ko je končno padel tudi Memfis, Nektanebo II. zbeži še južneje v Etiopijo. Po tem dejanju Artakserks III. postane faraon Egipta in ustanovitelj nove XXXI. dinastije. Po povratku v Perzijo je bogato nagradil svoje plačance in se vrnil v Perzepolis kot zmagovalec, ki je po Kambizu II. ponovno uspel pokoriti veliki in bogati Egipt. Artakserks III. naslednjih nekaj let preživi z umirjanjem raznih manjših uporov in nemirov širom cesarstva, vendar do njegove smrti nihče več ni ogrozil cesarstvo ali njega na prestolu. Egipt je ostal del Perzijskega cesarstva vse do prihoda Aleksandra Velikega. Mentor in Bagoas, dva perzijska generala, ki sta med najzaslužnejšimi za zmago v Egiptu, sta napredovala: Bagoas se je vrnil v glavno mesto Perzepolis skupaj z Artakserksom in postal glavni diplomat v mednarodni administraciji. Zadnjih šest let vladavine Artakserksa III. naj bi si zapomnili kot eno od najbolje organiziranih in učinkovitih perzijskih oblasti v zgodovini ahemenidske dinastije.<ref name="Artakserkso III. (PersianEmpire.info)"/> Artakserks III. je umrl leta 338 pr. n. št. in je pokopan v Perzepolisu. Grški zgodovinar [[Diodor Sicilski]] trdi, da je perzijski general Bagoas zastrupil Artakserksa III., vendar zapisi na klinopisih (danes v Britanskem muzeju) govorijo, da je kralj umrl naravne smrti.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.livius.org/arl-arz/artaxerxes/artaxerxes_iv.html |title=Artakserks IV. (Livius.org, Jona Lendering) |accessdate=2014-01-18 |archive-date=2008-05-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080513084133/http://www.livius.org/arl-arz/artaxerxes/artaxerxes_iv.html |url-status=dead }}</ref> Artakserksa III. je na perzijskem prestolu nasledil njegov sin [[Artakserks IV.]], katerega je, po grškim virih, prav tako zastrupil general Bagoas, kot tudi večino perzijskih princev.{{sfn|Olmstead|1948|p=489}} Tako naj bi za postavljanje Dareja III. (nečaka Artakserksa IV.) na mesto perzijskega kralja posredoval sam Bagoas.<ref>Élien, VH XII, 43.; Plutarh - ''Moralia'' 326e, 337e, 340b</ref> ==== Padec cesarstva ==== {{glavni|Darej III.}} Pred prihodom na oblast je bil [[Darej III.]] satrap Armenije in za razliko od njegovih predhodnikov iz ahemenidske dinastije, ni imel nikakršnih izkušenj z vladanjem cesarstva, niti ni kazal ambicij za to. Pomanjkanje teh kvalitet v času velike krize so se pokazale usodne za usodo prvega Perzijskega cesarstva. Darej III. je sam prisilil Bagoasa da popije strup s čimer je končal njegove manipulacije s perzijskim prestolom, izkazal pa se je tudi v dobi vladavine Artakserksa III., ko je kot kraljevski glasnik diplomatsko pomiril dva vojskujoča kralja nomadskih plemen Kadusija na severovzhodu cesarstva.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.livius.org/aj-al/alexander/alexander_t66.html |title=Vzpon Darija III. (Livius.org, Jona Lendering) |accessdate=2014-01-18 |archive-date=2011-05-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110514021807/http://www.livius.org/aj-al/alexander/alexander_t66.html |url-status=dead }}</ref><ref>Diodor Sicilski, XVII, 6.1-3; Justin X.3</ref> Leta 336 pr. n. št. je bil [[Filip II. Makedonski]] imenovan za voditelja Korintske lige in je načrtoval invazijo na maloazijska grška mesta pod perzijskim nadzorom.<ref name="britannica.com">[http://www.britannica.com/EBchecked/topic/151631/Darius-III Enciklopedija Britannica: Darij III.]</ref> Spomladi pošlje svoja generala Parmeniona in Atala v »osvoboditev« teh mest, a je bil v času njihovih vojnih pohodov Filip II. Makedonski istega leta ubit. Leta 334 pr. n. št. sin Filipa II., [[Aleksander Makedonski]], postane voditelj Korintske lige in vodi kombinirano makedonsko vojsko v invazijo na perzijsko Malo Azijo. Po Aleksandrovem prodoru v Azijo, makedonska vojska premaga maloazijske Perzijce v [[Bitka pri Graniku|bitki pri Graniku]]. Darej III. ni sodeloval v tej bitki, ki jo je smatral za navaden obrobni upor, ki so bilo pogosti v tem času, niti ni slutil kaj ima Aleksander Makedonski v načrtu. Mislil je, da bodo perzijski satrapi obračunali z Aleksandrom in je mirno ostal v svoji prestolnici Perzepolis. Šele leto in pol po bitki pri Graniku, leta 333 pr. n. št. se Darej III. odloči zbrati vojsko in osebno obračunati z makedonskim osvajalcem. V [[Bitka pri Isu|bitki pri Isu]] se Perzijci skupaj z grškimi plačanci spopadejo z makedonskimi in korintskimi vojaki. Aleksandrova vojska jih preko boka zaobide in porazi perzijsko vojsko. Okoliščine so bile na strani Dareja III. leta 331 pr. n. št., ko je pred [[Bitka pri Gavgameli|bitko pri Gavgameli]] zbral precejšnje število skupin in jih dobro organiziral ter dobil vojaško podporo večine perzijskih satrapov. Kljub vsem tem ugodnim dejavnikom, Darej III. ponovno izgubi bitko proti Aleksandru in je moral spet bežati, da bi se rešil makedonskih preganjalcev. Zbežal je v mesto Ekbatana, kjer je poskušal zbrati novo vojsko za boj proti Aleksandru. Aleksander Makedonski je istočasno zasedel Babilon, Suzo in perzijsko prestolnico Perzepolis. Po tem ko je porazil Ariobarzana v bitki pri Perzijskih vratih (Tang i-Khas), bi Aleksander že lahko proglasil zmago, a je nadaljeval preganjati Dareja III., ki je bežal proti vzhodu.<ref>[http://thenagain.info/WebChron/MiddleEast/DariusIII.html Darij III. (ThenAgain.info)]</ref> Na begu, ga je baktrijski satrap Bes, ki se je pri [[bitka pri Gavgameli|Gavgameli]] boril skupaj z Darejem III. in ki se je predstavljal kot njegov privrženi zaveznik, izdal zaradi osebnih interesov.{{sfn|Briant|2002|p=884-891}} [[Slika:Den Leichnam des Darius.jpg|thumb|250px|right|Aleksandwr Makedonski prekriva mrtvo telo Darwja III. s svojim plaščem (bakrorez iz 18. stoletja)]] Leta 330 pr. n. št. je satrap Bes ubil Dareja III. in pustil njegovo truplo na vozu, ki so ga našli makedonski vojaki.<ref name="britannica.com"/> Ta dogodek je razočaral Aleksandra, ki je želel Dareja III. ujeti živega. Ko je zagledal mrtvo Darejvo telo, je vzel njegov kraljevski prstan,njegovo telo pa poslal v Perzepolis, kjer so ga pokopali v kraljevskih grobnicah z vsemi častmi. Po pokopu se je Aleksander leta 334 pr. n. št. poročil z njegovo hčerjo Stateiro II. (Roksana Baktrijska ) in tako utrdil vlogo naslednika perzijskega kralja. Satrap Bes se je tudi pokušal predstaviti kot njegov naslednik in se imenoval kot Artakserks V. ter se predstavil vzhodnim ostankom Perzijskega cesarstva kot veliki kralj Perzije.{{sfn|Briant|2002|p=884-891}} Kmalu so ga ujeli makedonski vojaki, Aleksander Makedonski pa ga je dal mučiti in ubiti, ker ga je smatral za izdajalca perzijske kraljevske hiše. Ahemenidsko dinastijo je nadaljeval sam Aleksander, ki se je kot rečeno, poročil z Darejevo hčerjo Stateiro II. Po eni od teorij naj bi sam Aleksander tudi pripadal ahemenidski veji, ker se trdi, da je bil sin perzijskega cesarja Artakserksa III. in makedonske princese, ki jo je Filip II. Makedonski poslal v znak politične pomiritve. Aleksander Makedonski umre v Babilonu leta 323 pr. n. št., a istega leta v boju za oblast ubijejo vse njegove žene in otroke, s tem pa se definitivno konča ahemenidska dinastija.{{sfn|Briant|2002|p=884-891}} Perziji bo naslednjih sto let vladala helenistična dinastija [[Selevkidsko cesarstvo|Selevkidov]], ki bo potisnila iranski narod Partom in ustanovila tretjo iransko kraljevsko dinastijo [[Partsko cesarstvo|Arsakidov]], njih pa bo pokorila perzijska dinastija [[Sasanidsko cesarstvo|Sasanidov]] in ustanovila četrto iransko, oziroma drugo Perzijsko cesarstvo. == Politika in administracija == Ahemenidsko Perzijsko cesarstvo je bilo večnacionalna država v kateri so Perzijci dominirali na večini vojaških in civilnih funkcijah. Državna uprava je bila razdeljena na province, ki so se imenovale »države« (staroperzijsko ''dahyāva'') ali ''satrapije'' (starogrška izpeljanka perzijske besede ''xšaçapāvan'' kar pomeni „zaščitnik kraljestva“). Zahvaljujoč taki ureditvi je Ahemenidsko cesarstvo pogosto imenovano prva federacija v zgodovini. Perzijske pokrajine so bile različnih in nedefiniranih velikosti, z njimi so vladali lokalni vladarji (''satrap''), ki je imel moč sprejemati zakone a le na lokalnem nivoju. Zaradi indo-iranskega nasledstva, je bilo cesarstvo fevdalna družba, ki je temeljila na osebni predanosti med velikim kraljem in vsemi njegovimi subjekti.<ref>Geo Widengren: ''Der Feudalismus im alten Iran'', Köln, 1969.</ref> Največ pooblastil za kraljem so imeli perzijski plemiči, ki so bili zadolženi za formiranje sodišč. Kraljevski dvor jih je imenoval ''podaniki'' oziroma ''sledilci''.<ref>staroperzijsko ''bandaka'' DB I.21ff., IV.65-67.</ref> Njihova lojalnost je bila velikodušno nagrajena od kralja, za nezaupanje ali izdajo pa so bili strogo kaznovani.<ref>DB I.21ff., IV.65-67.</ref> Družba kot celota je bila podložna velikemu kralju, ki se je predstavljal kot podrejen Ahura Mazdi (zoroastrski ''Bog dobrega''). Obstoj specifičnih institucionalnih razredov ali kast v Ahemenidskem cesarstvu ni mogoče dokazati. Iz Darejevih napisov v Behistunu pa se da zaključiti, da so perzijski veliki kralji glorificirali svoje arijsko (iransko) poreklo in vključili fraze v katerih se Ahura Mazda imenuje ''Bog Arijcev''. Za razliko od drugih vzhodnjaških narodov te dobe (npr. Hetiti, Asirci, Židje) pri katerih sočutje in strpnost niso bile religijsko zaželene lastnosti ali so se povezovale kot slabost, so bili ahemenidski kralji zelo liberalni in tolerantni proti osvojenim narodom in so take postopke smatrali kot vrlino na katero je treba biti ponosen. Prav tako so odobravali znatno avtonomijo pokorjenim narodom.<ref name="R. Schmitt: „Ahemenidska dinastija“"/> Združevanje narodov se je nanašalo izključno na upravni nivo, brez kakršnihkoli namenov vzpostaviti kulturno enotnost. Vsak narod je imel možnost zadržati svoje običaje, politično organiziranost, jezik in religijo. Skupno delo mnogih narodov ob gradnji monumentalnih stavb v Suzi in Perzepolisu je igralo veliko vlogo pri medsebojni toleranci in asimilaciji raznih narodov. === Obseg cesarstva === Računanje površine Ahemenidskega cesarstva je kontroverzno in se ne more natančno določiti iz več razlogov: nasprotujočih si informacij o prodoru perzijskih osvajanj, nepoznavanja ali so bila določena ozemlja naseljena ali ne, nemogoče identifikacije določenih držav ki jih omenjajo perzijski zapisi, pogostim uporom in občasnim izgubam ozemelj, itd. Najtežje je določiti meje v severovzhodni Afriki, ker se zagotovo ne ve do kam je prišla vojska Kambiza II. pri pohodih južno in zahodno od Egipta. Prav tako Herodot trdi, da je Darejeva vojska prišla do reke Volge v času pohoda v Evropo kar ni zanesljivo, kompleksnost merjenja otežuje tudi konstantno menjanje mej v prostrani Sredini Aziji, kjer so bili velike vojne proti skitskim plemenom. Po približnem določanju najširših ahemenidskih mej preslikano preko 38 modernih držav iz treh kontinentov, je površina Ahemenidskega cesarstva okoli leta 490 pr. n. št. v času vladavine Dareja Velikega znašala okoli 10,7 milijonov km², kar je daleč največje cesarstvo v zgodovini starega veka; večje tudi od Trajanovega Rimskega cesarstva, cesarstva Aleksandra Makedonskega ali kitajskega Han cesarstva. Po modernih ocenah je Ahemenidsko cesarstvo v tem času obsegalo skoraj polovico svetovnega prebivalstva, kar predstavlja največji delež v vsej zgodovini. {|class="wikitable" border="1" |- !style="background:gold;"|'''Moderna država''' !style="background:gold;"|'''Odstotek''' !style="background:gold;"|'''Skupna površina (km²)''' !style="background:gold;"|'''Del nekdanjega cesarstva (km²)''' |+ |- |'''[[Iran]]''' |align="center"|100% |align="center"|1.648.000 |align="center"|1.648.000 |- |[[Makedonija]] |align="center"|75% |align="center"|25.333 |align="center"|19.000 |- |[[Grčija]] |align="center"|40% |align="center"|131.940 |align="center"|52.776 |- |[[Bolgarija]] |align="center"|80% |align="center"|110.910 |align="center"|88.728 |- |[[Romunija]] |align="center"|15% |align="center"|237.500 |align="center"|35.625 |- |[[Turčija]] |align="center"|100% |align="center"|780.580 |align="center"|780.580 |- |[[Ciper]] |align="center"|100% |align="center"|9.250 |align="center"|9.250 |- |[[Libija]] |align="center"|20% |align="center"|1.759.540 |align="center"|351.908 |- |[[Egipt]] |align="center"|90% |align="center"|1.001.450 |align="center"|901.305 |- |[[Sudan]] |align="center"|30% |align="center"|2.505.810 |align="center"|751.743 |- |[[Eritreja]] |align="center"|100% |align="center"|121.320 |align="center"|121.320 |- |[[Džibuti]] |align="center"|100% |align="center"|23.000 |align="center"|23.000 |- |[[Etiopija]] |align="center"|25% |align="center"|1.127.127 |align="center"|281.781 |- |[[Libanon]] |align="center"|100% |align="center"|10.400 |align="center"|10.400 |- |[[Izrael]] |align="center"|100% |align="center"|20.770 |align="center"|20.770 |- |[[Država Palestina|Palestina]] |align="center"|100% |align="center"|6.220 |align="center"|6.220 |- |[[Sirija]] |align="center"|100% |align="center"|185.180 |align="center"|185.180 |- |[[Jordanija]] |align="center"|100% |align="center"|92.300 |align="center"|92.300 |- |[[Savdska Arabija]] |align="center"|20% |align="center"|2.149.690 |align="center"|429.938 |- |[[Bahrajn]] |align="center"|100% |align="center"|665 |align="center"|665 |- |[[Združeni arabski emirati]] |align="center"|80% |align="center"|83.600 |align="center"|66.880 |- |[[Katar]] |align="center"|100% |align="center"|11.437 |align="center"|11.437 |- |[[Oman]] |align="center"|35% |align="center"|309.500 |align="center"|108.325 |- |[[Kuvajt]] |align="center"|100% |align="center"|17.820 |align="center"|17.820 |- |[[Irak]] |align="center"|100% |align="center"|437.072 |align="center"|437.072 |- |[[Azerbajdžan]] |align="center"|100% |align="center"|86.600 |align="center"|86.600 |- |[[Armenija]] |align="center"|100% |align="center"|29.800 |align="center"|29.800 |- |[[Gruzija]] |align="center"|100% |align="center"|69.700 |align="center"|69.700 |- |[[Rusija]] |align="center"|3% |align="center"|17.075.200 |align="center"|512.256 |- |[[Turkmenistan]] |align="center"|95% |align="center"|488.100 |align="center"|463.695 |- |[[Uzbekistan]] |align="center"|75% |align="center"|447.400 |align="center"|335.550 |- |[[Kazahstan]] |align="center"|30% |align="center"|2.717.300 |align="center"|815.190 |- |[[Kirgizistan]] |align="center"|85% |align="center"|198.500 |align="center"|168.725 |- |[[Tadžikistan]] |align="center"|100% |align="center"|143.100 |align="center"|143.100 |- |[[Afganistan]] |align="center"|100% |align="center"|647.500 |align="center"|647.500 |- |[[Pakistan]] |align="center"|95% |align="center"|803.940 |align="center"|763.743 |- |[[Indija]] |align="center"|4% |align="center"|3.287.590 |align="center"|131.504 |- |[[Kitajska]] |align="center"|1% |align="center"|9.595.960 |align="center"|95.959 |- style="background:wheat;" |'''Skupaj''' |align="center"| |align="center"| |align="center"|'''10.715.346&nbsp;km²''' |} === Vlada in administrativni centri === Administrativno središče Ahemenidskega Perzijskega cesarstva je bila kraljeva palača, kjer je bila uprava organizirana po vzoru iz Babilonije. Upravni organi kot sodstvo so bili strogo organizirani, še posebej po Kirovih in Darejvih reformah. Kot diplomatski jezik se je uporabljal cesarski aramejski, ki je širšo uporabo doživel tekom vladavine Dareja Velikega. V času Kira Velikega, je bilo glavno mesto cesarstva najprej Ekbatana, center moči pa se je hitro preselil v novonastalo mesto [[Pasargad]], ki ga je dal zgraditi sam Kir. S prihodom Dareja I. na oblast, administrativno glavno mesto postane Suza, zatem pa Perzepolis. Grški avtorji trdijo, da so Perzijci menjali funkcijo glavnega mesta glede na gletne čase; Suza je naj bila glavno mesto pozimi, [[Ekbatana]] poleti, [[Perzepolis]] jeseni, preostanek leta pa [[Babilon]].<ref>[[Ksenofont]]: „Kiropedija“ (8.6.22); Ksenofont: „Anabasis“ (3.5.l5)</ref> Po nekaterih teorijah, Pasargad in Perzepolis nista bili glavni temveč ceremonijalni mesti. === Satrapije === {{glavni|Satrapija}} Organizacija cesarstva v satrapije je prisotna od dobe vladavine Kira Velikega, ki je dovolil da lokalni vladarji zadržijo oblast nad njihovim področji. To ideološko strategijo je kasneje uveljavil tudi Kirov sin Kambiz II. in njihovi nasledniki. Toleranca obstoječih lokalnih religij in uprav je pri pokorjenih narodih ustvarila velike simpatije do Perzijcev, lokalni vladarji so jim postali politično zelo privrženi. Satrapi so imeli status ''zaščitnikov kraljestva'', imenoval jih je perzijski veliki kralj za nedoločen čas. Kot titula že implicira, so bili lokalni vladarji praktično ''čuvarji reda in miru'' in ne podrejeni kralji. Vseeno pa so bili direktno odgovorni za izvajanje globalne perzijske politike, zbiranje davkov, izvajanje zakonov in stabilnost lokalnega gospodarstva. Prav tako so imeli pooblastilo se pregovarjati s sosednimi državama in se vojskovati. Satrapi so bili v glavnem izbrani iz plemiških perzijskih in medijskih družin, ki so imeli privilegiran politični položaj glede na ostale narode cesarstva, a neredko so bili izbrani tudii sami perzijski princi.{{sfn|Briant|2002|p=91}} Primer: Histasp (oče Dareja Velikega) je bil namestnik v Partiji<ref>DB II.93ff.</ref>, Kserksesov brat Masist je bil namestnik Baktrije.<ref>[http://www.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?lookup=Hdt.+9.113.1 Herodot, 9.113.1]</ref> Delo satrapov je veliki kralj nadzoroval s pomočjo specialno izurjenih nadzornikov imenovanih ''Kraljeve oči in ušesa''<ref>[http://www.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?lookup=Hdt.+1.114.1 Herodot, 1.114.1]</ref><ref>[[Ksenofont]]: „Kiropedija“ (8.2.10-12, 6.16)</ref>, ki so predhodnica modernih obveščevalnih agencij. Ti inšpektorji so tajno potovali po cesarstvu in od velikega kralja lahko zahtevali tudi vojaško pomoč v primeru nevarnosti. Opravljali so nenajavljene kontrole v vseh satrapijah in vsako nepravilnost prijavili kraljevskemu dvoru ali direktno perzijskemu kralju. Satrapi so imeli v različnih obdobjih ahemenidske zgodovine različna politična pooblastila, ki so kulminirale v začetku in sredini 4. stoletja pr. n. št., ko so imeli posamezni satrapi tako moč, da so lahko direktno ogrožali sam perzijski prestol. === Darejeve reforme === {{glavni|Darej I.}} Veliki reformator in organizator Darej Veliki je reformiral perzijski administrativni in pravni aparat. Njegova revizija se je nanašala na zakone pričevanja, depozita, podkupovanja in nasilja. Mnogi narodi iz Darejvega časa so začeli uporabljati perzijsko besedo ''dāta'' (zakon; kraljev zakon). Cesarstvo je sestavljalo 20 pokrajin (satrapij), ki so jih upravljali lokalni vladarji, ki so imeli pravico na specifične zakone, predpise, tradicije in elito. Visoka stopnja lokalne politične avtonomije ni vključevala tudi oblast nad vojsko. Davčni sistem je omogočal velike dohodke v zlatu in srebru. Vsaka provinca je imela neodvisnega finančnega kontrolorja, neodvisnega vojaškega koordinatorja in satrapa, ki je nadzoroval administracijo in zakon. Vsi trije so bili direktno odgovorni velikemu kralju. Število satrapij se je povečalo, da bi se olajšala administracija ali i zmanjšala njihova politična moč. Taka organizacija in delitev oblasti je bila razlog stabilnosti in celovitosti države, ker so bile možnosti za upiranje ali odvajanje zmanjšane na minimum Darej je tudi povečal število članov državne uprave, ki je bila sestavljena iz pisarjev, ki so pošiljali zakone in odredbe po cesarstvu. Po zapisih v Behistunu Darej omenja skupaj 23 satrapij. To so bile: Perzija, Elam, Babilonija, Asirija, Arabija, Egipt, Morski narodi, Lidija, Jonija, Medija, Armenija, Kapadokija, Partija, Drangijana, Arija, Horezm, Baktrija, Sogdijana, Gandara, Skitija, Satagidija, Arahozija in Maka.<ref>DB I.14-7</ref> Pokorjeni narodi so prikazani tudi na vzhodnem monumentalnem stopnišču Perzepolisa, kjer so narodi vseh satrapi v iranskega novega leta (Novruz) prinašali darila perzijskemu kralju. Darej je poznan tud i kot sijajen ekonomist. Reformiral je gospodarstvo in uvedel zlati denar ''darik'' kot fiksno plačilno sredstvo. Razvijal je trgovino znotraj cesarstva in z oddaljenimi državami. Pošiljal je odprave na čelu s karijskim kapetanom Skilaksom, ki so raziskovale celo obalo Indijskega oceana od Indije do Afrike. Tekom njegove vladavine je populacija narasla, v mestih je cvetela obrt in industrija. Fizikalne enote kot masa in dolžina so bile standardizirane tzv. ''kraljevsko mero'', čeprav so Egipčani in Babilonci še vedno uporabljali svoje merske enote. Taki predpisi so poenostavili mednarodno trgovino, kar je imelo velik vpliv na rast perzijskega gospodarstva, kot tudi na razvoj komunikacij in administrativne mreže. === Zakoni in pravosodje === {{glavni|Kirov valj}} Kir II. in Darej I. sta najbolj poznana zakonodajalca med ahemenidskimi velikimi kralji. Ti zakoni se posebej nanašajo na državljanske pravice, ki so kasneje močno vplivali na zakonodajalce drugih cesarstev na Bližnjem vzhodu.{{sfn|Olmstead|1948|p=122}} Na žalost se razen Kirovega valja ni ohranilo več zakonskih dokumentov. [[Kirov valj]] velja za prvi tekst v zgodovini, ki govori o človekovih pravicah in opisuje altruistično vizijo družbe te dobe<ref>{{Navedi splet |url=http://www.iranchamber.com/history/cyrus/cyrus_charter.php |title=Shapour Ghasemi: „Kirov cilinder“ (Iran Chamber) |access-date=2014-01-18 |archive-date=2011-05-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110514025037/http://www.iranchamber.com/history/cyrus/cyrus_charter.php |url-status=dead }}</ref>: * Tekst priznava suverenost pokorjenim narodom in predlaga mirno reševanje vsakega spora. * Prepovedano je suženjstvo in prisilno delo, navedena je pravica do plačila, dela in imetja. * Jamči se svoboda vere in pravica do konverzije, svoboda gibanja in spoštovanje tradicije in običajev. * Uvaja se načelo individualne odgovornosti za storjene zločine. * Omenja se spoštovanje predpisanih pravic, borba proti zatiranju in pravica do življenja. Čeprav so bili vsi ahemenidski vladarji zakonodajalci, se Darej Veliki posebej izpostavlja zaradi obsežnih reform pravnega reda. Reorganiziranje Perzijskega cesarstva je zahtevalo velike prilagoditve zakonov po celem ozemlju in so predstavljale bistvene komponente javnega reda. Vsi perzijski napisi iz te dobe poudarjajo Dareja kot zakonodajalca in navajajo njegovo privrženost „božjemu zakonu“ in nazorom, ki jih je predstavljala zoroastrska religija.<ref>Darejevi napisi (DB I.22ff.); Kserksovi napisi (XPh 49f., 51.-53.)</ref> Kraljevi zakoni so dajali istočasno pomen lokalnim zakonom in običajem, o čemer pričajo zapisi v egipčanskih templjih zgrajenih v Memfisu, Edfuu in Veliki Oazi.<ref>Diodor Sicilski, 1.95.4</ref> V egipčanski tradiciji velja Darej za enega od največjih dobrotnikov in zakonodajalcem v egipčanski zgodovini. V Bibliji se navaja kako je Darej Židom dovolil obnovo Salomonovega templja, zaradi česar si je zagotovil častno mesto v judaizmu <ref>[[Biblija]] - Ezri (7:11-26)</ref>, kot tudi Kir Veliki, ki je osvobodil Žide iz babilonskega suženjstva. Podoben odnos je imel Darej tudi pri Grkih, ki jim je financiral gradnjo velikih templjev, ukinjal suženjstvo v grških mestih in Apolonova sveta območja oprostil davkov. To je ustvarilo velike simpatije jonskih in makedonskih Grkov do Dariju, zato so se postavili na perzijsko stran v času Grško-perzijskih vojn. Perzijski veliki kralj je bil odgovoren tudi za sodstvo, zato je osebno imenoval sodnike, ki so se imenovali „kraljevi sodniki“ <ref>[http://www.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?lookup=Hdt.+3.31.1 Herodot, 3.31.1]</ref>, zaradi česar je načelo absolutne oblasti kralja nesporno. Vloga sodnikov je bila vodenje pravne administracije in izvajanje sprejetih zakonov. Herodot v svojih delih opisuje osnovna načela perzijskih sodišč, ki se morajo znajti v vseh okoliščinah <ref>[http://remacle.org/bloodwolf/historiens/herodote/polymnie.htm Herodot, 7.194.1-2]</ref>: pazljivo pregledati dejstva, preveriti kriminalno ozadnje posameznika, itd. Ta določila temeljijo na zoroastrskih nazorih. Perzijski vladarji so dajali pravici veliko težo; grški zgodovinarji so pisali, kako so bili skorumpirani sodniki kaznovani s smrtjo. Kazni za kriminalce so bile zelo stroge v vseh delih regije.<ref>DB II.73.-76., 88.-91.</ref> == Gospodarstvo == === Monetarni sistem === {{glavni|Darik}} [[Slika:Achaemenid_coin_daric_420BC_front.jpg|thumb|right|250px|''Tip IIIb''<ref>{{Navedi splet |url=http://www.iranica.com/newsite/articles/v7f1/v7f134.html |title=Darik tip IIIb (enciklopedija Iranica) |accessdate=2014-01-18 |archive-date=2007-03-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070313124643/http://www.iranica.com/newsite/articles/v7f1/v7f134.html |url-status=dead }}</ref> perzijskega darika iz okoli 490 pr. n. št.]] [[Slika:Pharnabazus silver stater as Satrap of Cilicia 379 374 BC.jpg|thumb|left|250px|Srebrni stater iz dobe cilicijska satrapa Farnabaza III. (379 pr. n. št. - 374 pr. n. št.), Britanski muzej]] Darej I. je bil verjetno prvi ahemenidski veliki kralj, ki je dal kovati lastno valuto<ref>[http://www.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?lookup=Hdt.+4.166.1 Herodot, 4.166.1]</ref>, perzijski zlati darik.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.iranica.com/newsite/articles/v7f1/v7f134.html |title=Enciklopedija Iranica: Darik |accessdate=2014-01-18 |archive-date=2007-03-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070313124643/http://www.iranica.com/newsite/articles/v7f1/v7f134.html |url-status=dead }}</ref> Na tem kovancu je perzijski kralj prikazan v vojaški pozi kar predstavlja tako ideološko kot ekonomsko simboliko. Razen zlatega darika, so kovali tudi srebrni denar znan kot siglos. Glede na to, da je Darej uveljavil standardizirane merske enote, je bila masa darika določena s strogimi predpisi. To je bila revolucionarna metoda monetarnega sistema, ki je poenostavila trgovino in bančništvo. Darik je bil zelo dobre kvalitete<ref>[http://www.britannica.com/EBchecked/topic/151554/daric Enciklopedija Britannica: Darik]</ref>, s čistočo 95.83%<ref>Charles Anthon, ''A Classical Dictionary'', Harper & Brothers, New York (1841.)</ref> in maso 8.385 grama.<ref>{{Navedi splet |url=http://numizmatika.antikviteti.net/pojma/dd.html |title=Darik (Numizmatika - Antikviteti |accessdate=2014-01-18 |archive-date=2011-07-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110723015554/http://numizmatika.antikviteti.net/pojma/dd.html |url-status=dead }}</ref> Stari Grki menili, da je ime za kovanec „darik“ (grško dareikós statḗr) izpeljanka od imena perzijskega kralja Dareja Velikega, bolj verjetno pa je izpeljanka iz perzijske besede „zarig“ kar pomeni zlato. Kovanje zlatega kovnca je bila isključna pravica perzijskega kralja. Istočasno je bil v cesarstvu v uporabi tudi srebrni šekel ali grško siglos, katerega uporaba datira še iz Mezopotamije okoli 3000 pr. n. št. Siglos je imel čistočo okoli 90% , težo okoli 5,56 grama in dvajset kovancev siglosa je bilo vredno en darik. Kovance so občasno kovali tudi satrapi širom po cesarstvu. Prehod na denarni sistem ''darika'' je naveden na glinenih zapisih najdenih v Perzepolisu. V prvih letih vladavine Dareja Velikega se je plačevalo v glavnem v naravi, tako da je sistem polno veljavo doživel šele v času vladanja Darejvega sina in naslednika, Kserksa I. Velikega. Medtem je bila trgovina z drugimi državami večinoma zasnovana na izmenjavi v naravi. Perzijska valuta je igrala važno vlogo v trgovini z grškimi provincami. Reforma monetarnega sistema je bila samo delna, glede nato kako so perzijski kralji zbirali zlato v svojih zakladnicah, saj večina plemenitih kovin ni bila nikoli spremenjena v kovance. === Davčni sistem === V času vladavine Kira Velikega in Kambiza II. so perzijski kralji kot [[davek]] dobivali razna darila od pokorjenih narodov. Od vladavine Dareja Velikega dalje pa so vsa davčna območja (približno so sledila satrapijam) morali plačevati fiksni davek, ki je bil določen s količino zlata in srebra, ta pa je bila odvisna od naravnih resursov satrapije. Nekatera davčna območja, siromašna s plemenitimi kovinami, so davek plačala s posebnimi resursi; konji, lesom, žitaricami, itd. Ta oblika fiksnega davka je bila vsiljena vsem pokorejnim državam, razen regije Fars (Perzija), v kateri so živeli Perzijci.<ref>DB I.19ff., I.22ff., 23ff.</ref> Zbrana sredstva so uporabljali za financiranje stroškov države in kraljevega dvora; plačila uslužbencev, javnih del, gradnjo prometnic, kanalov, palač, itd. Davki so bili glavni vir prihodkov za Perzijsko cesarstvo. Zbrano [[zlato]] in [[srebro]] so hranili v kraljevskih zakladnicah v Perzepolisu, Suzi in Ekbatani.<ref>[http://www.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?lookup=Hdt.+3.96.1 Herodot, 3.96.1]</ref> Pri arheoloških raziskovanjih v Perzepolisu so odkrili na tisoče glinenih zapisov v [[klinopis]]u, ki so detajlno opisovali aktivnosti davčnih uslužbencev. Napisani so tudi druge vrste prihodkov: pristojbine za ceste ali mesto, ki so se plačevale na cestah ali na vhodu v mesto. Delo davčnih uslužbencev v satrapijah so izvajali tajni inšpektorji, ki so jih imenovali ''kraljeve oči in ušesa'' in ki so pošiljali poročila o lokalnih poslih. Detajlna [[statistika]] o davkih je zapisana v [[Herodot]]ovim delih, kjer z veliko natančnostjo opisuje fiksne davke določene posametnim satrapijam. Herodotov popis sestoji iz 20 območij Perzijskega cesarstva in navaja davke iz dobe Dareja I. Velikega (549 - 486 pr. n. št.), katerega vladavina se je končala vsega dve leti pred Herodotovim rojstvom. Ne glede na tradicionalno vprašljivo verodostojnost statistike grškega zgodovinarja, so njegovi podatki primeren pokazatelj ekonomske moči posamezne pokrajine v cesarstvu. Količina davka je bila izražena v ''talentih'', starodavni meri za maso - enota 1 talent odgovarja masi vode v polno izpolnjeni amfori.<ref>[http://www.unitconversion.org/weight/talent-biblical-hebrew-conversion.html Talent (unitconversion.org)]</ref> [[Grški talent|Grški]] ali antični talent je znašal 26&nbsp;kg,<ref name="Humphrey">John William Humphrey, John Peter Oleson i Andrew Neil Sherwood: ''Greek and Roman technology'', str. 487.</ref> [[Egipčanski talent|egipčanski]] 27&nbsp;kg<ref name="Humphrey"/>, in [[babilonski talent|babilonski]] 30,3&nbsp;kg<ref>Robin Waterfield i Carolyn Dewald: ''Herodotus - The histories'', 1998., str. 593.</ref>. Preračunano v današnji denar je bil grški ''talent'' srebra vreden od 20.000 $ (tečaj iz leta 2004) <ref>[http://penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Roman/Texts/Plutarch/Lives/Crassus*.html ''Life of Crassus'', University of Chicago]</ref>. Tudi vrednost starodavnega ''talenta'' srebra se ocenjuje kot ekvivalent devetletnega strokovnega dela enega človeka.<ref>{{Navedi splet |url=http://eh.net/encyclopedia/article/engen.greece |title=Darel Engen: ''The Economy of Ancient Greece'', EH.Net Encyclopedia, 2004. |accessdate=2014-01-19 |archive-date=2006-05-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20060502201333/http://eh.net/encyclopedia/article/engen.greece |url-status=dead }}</ref> === Promet === {{glavni|Kraljevska cesta}} [[Slika:Map achaemenid empire en.png|250px|right|thumb|Karta Perzijskega cesarstva z označeno Kraljevsko cesto]] Da bi olajšal komunikacijo po ogromnem cesarstvu, je Darej Veliki dal zgraditi mrežo dobrih [[Cesta|cest]], od katerih je najbolj znana [[Kraljevska cesta]]. Potekala je od lidijskega mesta [[Sarde]] na zahodu do perzijskih mest [[Suza, Perzija|Suza]], [[Pasargad]] in [[Perzepolis]] na vzhodu.<ref>[http://www.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?lookup=Hdt.+5.52.1 Herodot, 5.52-54]</ref> Razdalja med dvema mestoma je bila 2.700&nbsp;km in sli na konjih so to razdaljo prepotovali samo v sedmih dneh. Gradnja tako dolge in sofisticirane ceste skozi maloazijske gore, asirske puščave, babilonska močvirja in neprehodna področja zahodnega Irana je predstavljala vrhunec antičnega znanja gradbeništva. Zaradi njene izjemne kvalitete so cesto uporabljali tudi v rimski dobi v času [[Trajan]]a in [[Hadrijan]]a, skoraj 700 let po Dareju.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.livius.org/ro-rz/royal_road/royal_road.htm |title=Kraljevska cesta (Livius.org, Jona Lendering) |accessdate=2014-01-19 |archive-date=2011-06-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110629155230/http://www.livius.org/ro-rz/royal_road/royal_road.htm |url-status=dead }}</ref> Dareja bomo pomnili tudi po [[Sueški prekop|Sueškem prekopu]], ki ga je dal zgraditi med [[Nil]]om in [[Suez]]om, kjer so perzijske ladje prehajale iz [[Rdeče morje|Rdečega morja]] v [[Mediteran]] in obratno. Spoštovanja vredni dosežki perzijskih inženirjev so bili izvedeni tudi v dobi Darejevega sina Kserksesa, ki je ob pohodu proti Grčiji dal zgraditi dva [[Pontonski most|pontonska mostova]] preko [[Dardanele|Dardanel]], da bi omogočil lažji prehod svoji vojski na evropska tla, skozi polotok [[Atos]] pa, zaradi pogostih neviht, ki so pretile perzijski mornarici, skopal dvokilometrski kanal.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.gein.noa.gr/xerxes_canal/ENG_XERX/ENGWEB.htm |title=The Canal of Xerxes in Northern Greece: (1991.-2001.) |accessdate=2014-01-19 |archive-date=2008-01-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080111050229/http://www.gein.noa.gr/xerxes_canal/ENG_XERX/ENGWEB.htm |url-status=dead }}</ref> === Poljedelstvo in namakanje === {{glavni|Kanat}} [[Slika:Qanat-3.svg|thumb|right|250px|Prerez kanata (3D prerez)]] Doba Ahemenidov je prinesla velike spremembe v poljedelstvu, ki je imelo pomembno vlogo v gospodarstvu cesarstva. Izboljšano je bilo namakanje, še posebej v področjih, kjer je bil dostop do vode omejen: Egipt, Babilonija, Iran ter Srednja Azija. Namakanje se je vršilo s pomočjo kompleksnih sistemov - [[kanat]]ov, ki so jih razvili stari Perzijci. Ta sistem je še posebej vplival na razvoj modernega Irana in Afganistana, kjer se ta sistem še danes uporablja, pa tudi drugje po svetu. Perzijski kralji so spodbujali gradnjo teh podzemnih kanalov za namakanje tudi s tem, da so jih tistim, ki so sodelovali pri gradnji dajali v najem za dobo petih generacij.<ref>Polibije, 10.28.3</ref> Kanat je sistem, ki sestoji od niza vertikalnih jaškov podobnih vodnjakom, ki so pri dnu povezani z rahlo nagnjenim kanalom. Osnovne značilnosti so: * Učinkovito pridobivanje velikih količin sveže vode iz podzemlja brez potrebe po črpanju. Pretok vode se vrši z gravitacijo, cilj je nižje od vira, ki je najpogosteje gorski vodonosnik. * Omogoča pretok vode na velike razdalje, kjer je klima suha in vroča, brez izgub zaradi izhlapevanja in puščanja. Izvedba kanatov je običajna za področja, kjer so izviri vode neposredno v podnožju gora ali tam kjer je izvir najbližji površini terena. Glavni lastniki polj in kmetij so bili iranski plemiči, templji in tedanja podjetja. Razvoj poljedelstva in namakanja je pripomogel k razvoju slavnih perzijskih vrtov.<ref>Albert T. Clay: ''Business documents of Murashû sons of Nippur dated in the reign of Darius II'', Philadelphia; Department of Archæology and Palæontology of the University of Pennsylvania, 1904.</ref> Po elamskem klinopisu, najdenem v Perzepolisu, je Pasargad v staroperzijskem jeziku imenovan ''Batrakataš'' ali ''Pâthragâda'' (''Perzijski vrt''), današnje ime pa ima koren v grški izpeljanki. Velja, da grška beseda za raj ''paradeisos'' izvira od imena mesta Pasargad, ki je bil v starem veku poznan po prelepih vrtovih širom sveta. == Vojska == [[Slika:Persian warriors from Berlin Museum.jpg|250px|right|thumb|Perzijski vojaki iz starodavnega reliefa]] [[Slika:Pasargadae 2.jpg|thumb|250px|right|Grobnica Kira Velikega]] Perzijska vojska je predstavljala okostje cesarske moči in ni imela pravega tekmeca v svetu v starem veku vse do prihoda Aleksandra Velikega. Glede na to kako veliko in prostrano je bilo Perzijsko cesarstvo, s kraji oddaljenimi tisoče kilometrov in z različnimi geografskimi karakteristikami, je bila za njegovo kontrolo potrebna zahtevna vojaška veščina. V času Kira Velikega, ko je Perzija še bila pod dominacijo močne Medije, so se bili vsi Perzijci dolžni boriti za perzijskega kralja. Poleg velikega strateškega pomena, je perzijska vojska igrala tudi veliko politično vlogo zagotavljanja politične enotnosti med vsemi območji, ki so bili pod oblastjo Ahemenidov. Elito perzijske vojske so predstavljali [[Perzijski nesmrtniki]], ki so vedno šteli točno 10.000 vojakov <ref name="Herodot, 7.83.1">[http://www.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?lookup=Hdt.+7.83.1 Herodot, 7.83.1]</ref>, v času mira pa so služili kot kraljeva garda. Člani teh elitnih enot so lahko postali samo Perzijci, Medijci in Elamiti.<ref>[http://www.raceandhistory.com/cgi-bin/forum/webbbs_config.pl/noframes/read/790 O Elamitima (RaceAndHistory.com)]</ref> Glede na to, da so bili od rojstva trenirani po strogih vojaških pravilih in da so sodelovali po svetu v številnih bitkah, so jih imeli za najkvalitetnejše vojake starega veka. Glavnega generala perzijskih nesmrtnikov (perz. ''hazaparati'') so često imenovali ''drugi za kraljem'', saj je poveljeval celi kraljevi vojski. Perzijska vojska je bila razdeljena na pešake in konjenico, nadrejeni pa so bili v glavnem iz perzijskega plemstva. Perzijska vojska je bila najbolj poznana po odlični konjenici in izvrstnih strelcih. Iz kasnejšega ahemenidskega obdobja so bili poznani tudi perzijski bojni vozovi, ki so imeli na kolesih ostrice, ki so ob vrtenju kolesa dobesedno razkosale sovražnikove vojake. Te nevarne naprave, ki jih je uporabil Kir Veliki pri osvajanju Jonije še niso poznali Grki in zato so bili hiro poraženi. Karakteristika perzijskih bojnih enot (npr. ''sparabara'') je bila fleksibilnost in hitrost manevriranja, ki pa ni prišla do izraza v bojih proti Grkom, ki so to perzijsko prednost nevtralizirali z izkoristkom primernega terena in težkih oklepov. Perzijska vojska je imela stalne vojašnice po vsem cesarstvu. Vodili so jih perzijski častniki. Vojašnice so bile postavljene na važnih strateških točkah, ob glavnih cestah ali na sami meji cesarstva (primer otok Elefantina na Nilu). Vojaki mnogih narodov so sodelovali v perzijski vojski: poleg Perzijcev, Medijcev in Elamitov tudi Asirci, Feničani, Babilonci, Indijci, Grki, Egipčani, Židje, Arabci, itd. Satrapi so bili odgovorni za rekrutacijo, vzdrževanje in financiranje vojske v njihovih administrativnih enotah, niso pa imeli pooblastila upravljati s to vojsko. S satrapijskimi vojskami so upravljali posebni perzijski namestniki, ki so bili vdani velikemu kralju.{{sfn|Briant|2002|p=352}} V času miru, ko ni bilo potrebe po rekrutaciji, je bila vojska sestavljena iz profesionalnih perzijskih in medijskih vojakov. V času vojn so vojsko razširili s pomočjo rekrutiranja vojakov iz različnih narodov cesarstva. Pokrajine so imele svoje bojne enote, ki so bile čuvarji reda in so bile opremljene v skladu z lokalno vojaško tradicijo. Po Herodotu: perzijska vojska je bila heterogena in zelo raznolika. Obsegala naj bil 67 etničnih kontingentov in bila razdeljena v tri glavne rodove; pešake, konjenico in mornarico, pešaki in konjenica pa so imeli še posebne kontingente strelcev.{{sfn|Briant|2002|p=207-211}} Raznolikost vojske, njihovega orožja in opreme ter borbenih tehnik nakazuje, da so morali perzijski generali obvladati zahtevno strateško in taktično veščino za uspešno in koordinirano poveljevanje. Zgodovinar Briant predpostavlja, da so Kserkses I. in nekateri kasnejši perzijski kralji imeli samo ceremonialno vlogo v vojski ali vlogo prikazovanja celovitosti cesarstva, njihove avtoritete in za večanje morale v vojski. Rimski zgodovinar [[Kvint Kurcije Ruf]] predpostavlja, da so pri raznolikosti vojske vztrajali sami perzijski kralji, ki so s tem želeli prikazati raznolikost a enotnost cesarstva.{{sfn|Briant|2002|p=207-211}} == Kultura == === Jezik === {{glavni|Perzijščina}} Perzijski jezik je imel status glavnega jezika, kot administrativni jezik pa so uporabljali tudi aramejski, ki ga je v glavnem uporabljala diplomacija. Uporaba ostalih jezikov je bila omejena na obseg področja v katerem so živeli njihovi izvorni govorci. Znano je, da se je [[elamščina|elamski jezik]] uporabljal kot uradni na sodišču v regiji Fars, o čemer pričajo zapisi iz Perzepolisa, ki datirajo med leta 509 in 458 pr. n. št.. Ostali jeziki so imeli lokalno uporabo; egipčansko, grško, lidijsko in likijsko. Elamski in [[akadščina|akadski jezik]] so uporabljali v trojezičnih kraljevskih napisih skupaj s perzijskim, ki se je uporabljal v glavnem za reprezentativne namene, kot je to primer v Behistunu. === Življenje v času Ahemenidov === ==== Življenje na kraljevskem dvoru ==== Kraljevski perzijski dvor je imel neomejeno oblast v cesarstvu, kar je veljalo za kralja, njegovo družino in perzijsko plemstvo. Na dvoru so sprejemali upravne in strateške odločitve, ki so jih izvajali njihovi podložniki. Zgodovinskih dokumentov, ki se nanašajo na perzijsko sodstvo je zelo malo in so nerenakomerno razdeljeni.{{sfn|Briant|2002|p=161}} Glede na to v kateri kraljevi rezidenci (Perzepolis, Suza, Babilon, Ekbatana) je dvor bival, so z njim potovali tudi kraljevska družina in večji del administracije. Na potovanju so kralj in plemstvo bivali v velikem in luksuznem šotoru, postavljenem na sredini začasnega prebivališča in označenim s posebnimi simboli. Zgodovinar Pierre Briant predpostavlja, da so spominjali na palače v Suzi in Perzepolisu. Življenje na dvoru je bilo regulirano po strogih normah obnašanja. Kralj je bil obkrožen z raznimi visokimi uslužbenci, upraviteljem zakladnice in kartoteke ter diplomati zadolženimi za odnose z javnostmi in tujimi delegacijami. Ljudje so imeli pravico prositi za obisk kralja, kar so morali posredovati preko čuvarja, ki jih je obevstil o eventualni odobritvi in terminu. Herodot in Ksenofont opisujeta, kako je perzijski kralj osebno izbiral hrano zaradi preventivnih varnostnih razlogov. Na banketih je pazljivo izbiral goste. Udeleženci banketa so bili strogo rasporejeni na posebna mesta tudi zaradi ceremonialnih in varnostnih razlogov. Grški avtorji opisujejo perzijske bankete kot zelo luksuzne in svečane, saj so s tem kazali kraljevo moč in avtoriteto pa tudi gostoljubnost. Prehrano za kralja in nesmrtnike so pripravljali ločeno elitni gastronomi in v primeru zastrupitve s hrano bi bili gastronomi strogo kaznovani. Voda je prihajala iz reke Šaour ob kateri je ležalo mesto Suza in so jo pred zaužitjem prekuhavali ter servirali v srebrnih posodah. Perzijci so veliko pozornost namenjali oblikovanju posode, ki je odražala moč in dober okus. <center> <gallery> Slika:Gold cup kalardasht.jpg|Zlata posoda Slika:Gold vessels from the Oxus treasure by Nickmard Khoey.jpg|Zlate posode Slika:Rython boz.jpg|Zlati [[riton]] (vrč) najden v Ekbatani, ''(Nacionalni muzej v Iranu)'' Slika:Persia - Achaemenian Vessels.jpg|Zlati vrč v animalistični obliki, ''(Nacionalni muzej v Iranu)'' </gallery> </center> Važno vlogo na kraljevem dvoru so imeli [[zdravnik]]i, ki so bili stalno kraljevo spremstvo. Njihova vloga je bila tudi kontrola hrane. Kraljevi zdravniki so bili neredko tudi Grki in Egipčani. Dvorjane so stregli [[evnuh]]i razdeljeni v dve kategorije; tisto, ki je stregla kraljevo družino in ostale služabnike. Glede na velikost dvora, je bila služinčad številna. {{sfn|Briant|2002|p=284}} Mnogi antični avtorji navajajo, da so perzijski kralji prakticirali [[Poligamija|poligamijo]] in imeli mnogo otrok ter velike [[harem]]e. Moderni zgodovinski dokazi govore, da prvotna predpostavljena funkcija harema v Perzepolisu ni točna in da so to bili v resnici kraljičini prostori. Žene z dvora, kraljice in princese, so imele veliko avtonomijo, imele so pravico potovati, kar piše v zapisih iz Perzepolisa. Ženske so imele v Perzijskem cesarstvu velike pravice glede na ostanek starodavnega sveta; v nekaterih pokrajinah cesarstva so vladale ženske satrapi. V času grško-perzijskih vojn je na strani perzijske vojske sodelovala tudi ena admiralica (Artemizij I. iz Karije) <ref>{{Navedi splet |url=http://www.irandokht.com/editorial/index4.php?area=org&sectionID=14&editorialID=3292 |title=Artemizij I. (Irandokht.com) |accessdate=2014-01-19 |archive-date=2011-06-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110622074428/http://irandokht.com/editorial/index4.php?area=org&sectionID=14&editorialID=3292&PHPSESSID=7545117a28efd77fac162c57f4ef553a |url-status=dead }}</ref>). Lov je bil priljubljena zabava perzijskih kraljev. Na ta način so vzdrževali telesno kondicijo in kazali svojo hrabrost in sposobnost. Na lovu je bil prvi met kopja izključna pravica kralja. Lov so prakticirali tudi v posebnih vrtovih (perz. ''pairidaeza'': ograjeni prostor), ki so služili tudi kot mesto za sprostitev in uživanje, saj so bili bogato okrašeni. Načini lova so se razlikovali odvisno od vrste orožja: lovili so peš, na konju ali z vozovi, uporabljali so meč, lok, kopje ali mreže. Pismo, ki ga je Darej Veliki poslal jonskemu satrapu Gadatu navaja transport plodov med Evfratom in azijsko obalo, kar priča o velikem interesu kralja za hortikulturo. ==== Življenje izven kraljevskega dvora ==== Glede na malo znanih dokumentov, življenje običajnih ljudi ni posebej znano. Arheološka raziskovanja kažejo, da so bile perzijske hiše večinoma zgrajene iz na soncu sušene opeke iz zemlje, v katerih je bilo vezivo slama. Za izolacijo spodnjih delov zidov so uporabili [[bitumen]]. Hiše so bile zgrajene okoli notranjega dvorišča z verando, najpogosteje so imele eno ali dve etaži. Glede na to, da so Perzijci znani po izdelavi tekstila predpostavljajo, da so bile hiše okrašene s preprogami visoke kvalitete ter opremljene z vrhunsko oblikovanim pohištvom. Oblačenje je dobro znano, saj obstaja mnogo umetniških ilustracij, ki prikazujejo ljudi iz ahemenidske dobe. Perzijci so nosili dolge plašče (z ali brez rokavov) prevezane s pasom ter hlače iz usnja ali fine tkanine. Obutev je bila dveh vrst; zaprti čevlji s 3 ali 4 vezalkami ali sandali. Kape so bile raznih oblik in materialov: od enostavne preveze preko glave, do bogato okrašenih pletenih kap. Barva oblek je bila različna glede na družbeni sloj dobe, rdeča je bila barva bojevnikov, bela svečenikov, modra kmetov. Kralji so se oblačili v vse tri barve in s tem pokazali svojo avtoriteto nad vsemi družbenimi sloji. Najverodostojnejši viri o perzijski noši so reliefi iz Perzepolisa. Izobraževanje v ahemenidski dobi je precejšnja neznanka. Perzijski plemiči so šolali svoje otroke, večina kmetov je bila nepismena. Glede na dostopne zgodovinske vire se je šolanje mladih perzijskih plemičev začelo v starosti pet let in je trajalo deset do dvajset let, odvisno od vira. Strabon piše, da so se mladi ljudje ukvarjali z gimnastiko, se učili loviti, uporabljati kopje, prepoznavati rastline in izdelovati obleko in mreže. Ksenofont piše, da je njihovo šolanje obsegalo učenje pri katerem so morali razviti smisel za pravičnost, poslušnost, vzdržljivost, upornost in samokontrolo. === Religija === {{glavni|Zoroastrstvo}} [[Slika:Farvahar001.JPG|thumb|250px|right|Zoroastrski simbol ''farvahar'' (Perzepolis, Iran)]] Pod vladavino ahemenidske dinastije je [[zoroastrstvo]] postalo državna [[religija]] in se razširila iz jugozahodnega Irana širom po Bližnjem vzhodu. Zoroastrstvo in njegovi nazori so postali smiselni element perzijske kulture. Istočasno se pojavlja tudi močan sinkretizem z drugimi religijami, posebej s tistimi v Mezopotamiji. Dobro v Zoroastrstvu predstavlja bog [[Ahura Mazda]]. Predstavljal ga je ogenj kot simbol čistosti in moči. Zlo je naravna sila ločena od Ahure Mazde in nasprotujoča njemu in njegovemu delu in obstaja samo v duhovnem planu, za razliko od duhovnega in fizičnega obstoja tistega kar je ustvaril Ahura Mazda. Napad zla ali zlega duha Ahrimana se dogaja med tema dvema skrajnima točkama na časovnem traku. Sredi 5. stojetja pr. n. št. v dobi vladavine Artakserksa I. in Dareja II., Herodot piše: „Perzijci niso prikazovali božanstva, niti niso gradili velikih templjev temveč izključno žrtvenike, za razliko od Grkov, niso verovali da so božanstva v obliki ljudskih bitij. Perzijci so prinašili žrtve Soncu, Luni, Zemlji, ognju, vodi in vetrovom.“ Herodot tudi trdi, da molitev ali žrtev ni mogla biti izvedena brez navzočnosti zoroastrskega svečenika, ki niso bili povezani s svečeniki nobene druge religije. Poleg tega se je funckija svečenika prenašala nasledstveno, z očeta na sina. V času Darejvega vladanja je zoroastrstvo postalo posebej vezano na kraljevo ideologijo.{{sfn|Briant|2002|p=259}} V mnogih zapisih Dareja I. in njegovega sina Kserksesa, kot so Behistunski napisi ali reliefi v Perzepolisu in Suzi piše, da legitimnost kraljeve moči prihaja po volji Ahure Mazde, ki se prikazuje kot zaščitnik kralja in samega cesarstva. Portal iz Perzepolisa je bogato okrašen z reliefi z obeh strani in prikazujejo: Ahura Mazdo, kralja Dareja I. na prestolu, tri vrste vojakov iz kraljeve osebne straže. Ti motivi želijo prikazati kako ''Bog dobrega'' (Ahura Mazda) ščiti perzijskega kralja in vojsko oziroma kako je kraljeva oblast legitimna.{{sfn|Dutz|Matheson |1998|p=82}} == Umetnost == Perzijska umetnost v dobi Ahemenidov cveti, je pa njen namen predvsem poveličevanje slave vladajoče dinastije. S širjenjem Perzijskega cesarstva se je vzporedno širila tudi perzijska umetnost, ki doseže vrhunec tedaj, ko je bilo tudi cesarstvo na vrhuncu, predvsem zahvaljujoč bogatim davkom, ki jih je kraljevski dvor dobival iz številnih pokorjenih držav. === Arhitektura in urbanizem === [[Slika:Colonne persepolis muze iran bastan teheran.jpg|thumb|250px|right|Značilen perzijski steber iz apadane v Perzepolisu, Iran]] [[Slika:Tomb of Xerxes.JPG|thumb|right|250px|Grobnica Kserksesa Velikega (cca 20x30 m) vklesana v goro Nakš-e Rustama, Iran]] Ahemenidsko cesarstvo je zapustilo številne monumentalne palače predvsem v Suzi, Pasargadu, Ekbatani in Perzepolisu. Za razliko od mnogih drugih monumentalnih objektov starega veka, kot je [[Partenon]] v Grčiji ali [[Kolosej]] v [[Rim]]u, perzijske zgradbe niso gradili sužnji temveč plačani delavci iz vseh držav cesarstva: Babilonije, Karije, Jonije, Asirije, Egipta, itd. V zgodnji dobi perzijska plemena niso imela enotnega arhitektonskega sloga, saj so bili polnomadski narod kmetov in jahačev.{{sfn|Stierlin|2006|p=86}} Po tem, ko je Kir Veliki leta 550 pr. n. št. ustanovil Perzijsko cesarstvo, so širom države začele rasti monumentalne zgradbe. Na začetku je ahemenidska arhitektura temeljila na elementih pokorjenih narodov, a se je hitro razvil avtohtoni slog. Prvo perzijsko mesto Pasargad še kaže nekatere nomadske vplive, kjer so objekti razpršeni v ogromnem parku, petdeset let kasneje pa se gradi Perzepolis, ki postane simbol racionalizacije in ravnotežja v perzijski arhitekturi. Načrt kompleksa je strogo ortogonalen, število stebrov v dvoranah je v razmerju 1:1 ali 1:2, razpored objektov je urejen na zaščiteni terasi. Terase z dvojnimi kolonadami na [[Apadana|apadani]] se sekajo na vogalih, ki postanejo stolpi, kar je bila velika funkcionalna in estetska inovacija. H kompleksu se dostopa preko dveh velikih portalov skozi katere teče ves promet. Uspehi teh originalnih del temeljijo na številnih elementih, ki kombinirajo arhitekturo podjarmljenih narodov. Perzijski elementi niso hibrid temveč fuzija slogov, ki ustvarjajo novega. Izhajajo iz strokovnosti arhitektov in delavcev širom cesarstva, zato je perzijska arhitektura utilitaristična, ritualna in simbolična. Perzepolis je poln elementov, ki pričajo o njihovih številnih vplivih.{{sfn|Stierlin|2006|p=86,94,102,111,115}} Egipčanski elementi so prepoznani na zgornjih vencih in portalih, mezopotamski je način povezovanja dveh palač, kjer ima ena privatno, druga pa javno funkcijo. Rozete in rastlinski [[Relief (umetnost)|reliefi]] na stopniščih skupaj z nazobčanimi obzidjem in zidovi spominja na arhitekturo [[zigurat]]ov, ki so predhodno rastli v Mezopotamiji in Elamu. Glazure reliefov imajo babilonski vpliv, krilati ljudje-biki na portalih izhajajo iz asirskega sloga. Po vključitvi Jonije v Perzijsko cesarstvo, na perzijsko arhitekturo močno vpliva ta grški jonski red in obratno. Ti vplivi so posebej vidni pri dvoranah na stebrih ([[hipostil]]). Lidijski in jonski arhitekti so sodelovali pri delih v Pasargadu in kasneje v Perzepolisu in Suzi, o čemer pričajo [[grafit]]i v grščini v [[kamnolom]]u blizu Perzepolisa in zapisi iz Suze. Spiralni elementi (volute) na perzijskih kapitelih so kasneje postali glavno znamenje grške arhitekture jonskega reda. Perzepolis je kasneje močno vplival na [[Artemida (mitologija)|Artemidin]] tempelj v Efezu, eno od sedem antičnih svetovnih čudes. Načelo notranjega prostora, kjer dvorana s stebri predstavlja jedro palače, je prisotno na Bližnjem vzhodu že pred dobo Perzijskega cesarstva. Pa vendar, sofisticiranost perzijske tehnologije, ki jo je videti pri višini in razponih med stebri, je narekovala veliko prostranost in uporobnost dvoran, za razliko od sličnih ''hipostilov'' v Grčiji in Egiptu, kjer so bili stebri čokati, razponi majhni in prostori omejeni.{{sfn|Stierlin|2006|p=78,92,93}} Konstruktivni sistemi so v Perzepolisu izključno tektonski in sastojijo iz stebrov in nosilcev, ni sledov stereotomskih elementov (lokovi, oboki in kupole). Večina stebrov izdelanih iz lesa je izginila, ohranjene pa so njihove kamnite baze. V dvoranah, kjer so bile višine prevelike za uporabo lesa, so bili stebri zgrajeni iz masivnih kamnitih blokov. Kamniti stebri, ki so preživeli, so zelo heterogenih slogov in kažejo na vpliv različnih civilizacij. Baza stebra ima hetitski vpliv, razmerje višine in premera debla pa je skoraj identičen stebrom jonskega reda. Ogromni kapiteli, ki predstavljajo skoraj tretjino skupne višine stebra je karakteristična za egipčanske stebre s kapitelom lotosa. Skulpturalni kapiteli z živvalskimi oblikami so verjetno inspirirani iz asirske arhitekture pa vendar predstavljajo originalni perzijski slog. Kot večina ahemenidskih palač je tudi Perzepolis imel zidove zgrajene iz opeke, ki morda zgledajo neobičajno na področju, kjer je kamen dostopen v velikih količinah. To je skupna značilnost vsem narodom Vzhoda, ki kamen uporabljajo v glavnem za mestna obzidja. Danes so pogosto ohranjeni samo temelji zidov, kot tudi masivni kamniti portali in stebri. Čeprav so ga gradili skoraj dve stojetji, Perzepolis kot celota kaže slog, ki je značilnost ahemenidske umetnosti. Kasnejši ahemenidski vladarji niso preveč odstopali od umetnosti in tehnike, ki jo je začel Kir Veliki v Pasargadu oziroma Darej Veliki nadaljeval v Perzepolisu. Samo novejše kraljevske grobnice Artakserksa II. in Artakserksa III. se razlikujejo od tistih v Nakš-e Rustamu po tem, da niso vklesane v navpično skalo v gori ampak v nagnjen teren, vendar na pročelju vsebujejo iste elemente kot Darejva grobnica. === Kiparstvo === Najbolj znane skulpture iz ahemenidske dobe se nahajajo v Perzepolisu. Številni reliefi krasijo stebrišča, panele pred palačo in notranjost kraljevskih dvoran. Ugibajo lahko, kako so bili izkoriščeni prostori med stebri. Navdih za skulpture izhaja iz Egipta, Grčije in Asirije, odlikuje jih velika preciznost in detajlnost izvedbe. Tipologija skulpturalnega oblikovanja je tipična za orijentalsko umetnost; vsi liki so prikazani v profilu. Reliefi najpogosteje prikazujejo perzijskega kralja in vojake, bike, leve in [[grifon]]e; živali so zelo stilizirane, brez varijacij. Razen reliefov, zgodovinarji kot Herodot in Plutarh navajajo Kserksesov kip v Perzepolisu ter kip Darejeve žene Artistone v Suzi. Nekatere skulpture so zelo realistične, kot na primer pes (mastif), ki je najden na vogali apadane. <center> <gallery> Slika:Persepolis-lion_capital.jpg|Skulptura leva pred apadano v Perzepolisu Slika:Persepolis - statue of a mastiff.jpg|Skulptura mastifa Slika:Statue darius.jpg|Kip Dareja Velikega iz Heliopolisa, Nacionalni muzej v Iranu)' Slika:Bull capital Apadana Louvre AOD1.jpg|Skulptura bika iz kapitela perzijskega stebra apadane v Perzepolisu </gallery> </center> === Polikromija === Polikromija ima važno vlogo v perzijski umetnosti in jo karakterizirajo pisani in bogato okrašeni reliefi na zidovih. Za razliko od Perzepolisa, palača v Suzi nima reliefe vrezane v kamen temveč raznobarvne keramične glazure na zidovih iz opeke, očitno navdahnjene z mezopotamsko kulturo. Na njih so najpogosteje oblikovani liki raznih živali (levi, biki, grifoni) ali perzijski vojaki, ki spominjajo na reliefe v Perzepolisu. V Suzi je polikromija na keramiki ohranjena, kar ni slučaj s kamnitimi reliefi v Perzepolisu, kjer je pigment s časom razpadel. Področja kjer so bile uporabljene barve je težko potrditi, glede na to, da je pigment skoraj povsem izginil. Čas, tanek sloj barve in razpadanje organskih pigmentov so glavni razlogi izginotja. Dokazi o uporabi barv se nahajajo v sledovih po palači, kar pomeni da Perzepolis ni bil enoličen, temveč bogato obarvan.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.achemenet.com/ressources/enligne/arta/pdf/2005.002-Ambers-Simpson.pdf |title=Some pigments identifications for objects from Persepolis (Janet Ambers in St John Simpson, The British Museum) |access-date=2014-01-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070928104125/http://www.achemenet.com/ressources/enligne/arta/pdf/2005.002-Ambers-Simpson.pdf |archive-date=2007-09-28 |url-status=dead}}</ref> Našli so tudi mnogo posod, ki so sodeč po notranjosti pigmentov služile za shranjevanje barve. Barve so bile uporabljene na vseh arhitektonskih elementih: zidovih, reliefih, stebrih, vratih, tleh, stopnicah, kipih, itd. Opeka je bila glazirana, rdeča oker barva je bila uporabljena na tleh iz apnenca ali sivo-zelenkastega gipsa, stebri so bili poslikani v več barvah, poslikana je bila tudi zunanjost palače. Sledi rdeče barve so našli tudi na skulpturi Darejeve žene Artistone, ki je danes v iranskem Nacionalnem muzeju v [[Teheran]]u. Velika paleta najdenih barv govori o njihovem bogatem polikromatskem poreklu. Navedena je tudi uporaba rastlinskih pigmentov, ki pa na žalost niso ohranjeni. <center> <gallery> Slika:Plaque of Lapis-Lazuli - Persepolis - Achaemenid - National Museum of Iran - Inv. number 2436.jpg|Poslikana perzijska broška Slika:Sphinx Darius Louvre.jpg|Sfinga Dareja I. najdena v Suzi Slika:Decorative motives2 griffins frieze Louvre Sb3323.jpg|Dekorativni motivi v obliki spirale Slika:Archer Darius palace Louvre AOD487.jpg|Perzijski vojak </gallery> </center> === Zlatarstvo === Zlatarstvo je eden od najpomembnejših elementov perzijske kulture in se je v ahemenidski dobi razširilo po vsem cesarstvu. Reliefi v nekaterih mestih kažejo, kako so Perzijci zlatemu nakitu dajali velik pomen.{{sfn|Stierlin|2006|p=122,131}} Odkritja številnih kosov posod izdelanih iz plemenitih kovin kot sta zlato in srebro kažejo, kako je bilo zlatarstvo pomembna značilnost perzijske kulture in dokazujejo njihovo estetsko zrelost in napredne tehnologije. Okraševanje vaz, čaš, posod, nakita, celo orožja kombinira klasicizem in sinkretizem. Tudi na zlatarstvo so vplivale razne pokorjene kulture, ki so jih Perzijci izkoristili pri ustvarjanju novega in originalnega perzijskega sloga. Arheološke najdbe zlatih predmetov v Mali Aziji kažejo podobnost s tistimi iz pokrajine Fars, včasih so podobnosti tolikšne, da se predpostavlja, da prihajajo iz iste delavnice, čeprav so to predmeti, ki datirajo desetletja ali celo stoletja kasneje. Nekatere slogovne analogije je mogoče najti tudi v Grčiji in Trakiji, kar priča o velikem perzijskem vplivu tudi na Evropo. <center> <gallery> Slika:Model of a chariot from the Oxus Treasure by Nickmard Khoey.jpg|Zlati model kočije Slika:Gold fish shaped vessel from the Oxus Treasure by Nickmard Khoey.jpg|Okras v obliki ribe Slika:Vase handle ibex Louvre AO2748.jpg|Motiv iz perzijske vaze v obliki krilatega kozoroga Slika:Ars Summum Tesoro Oxus brazalete.JPG|Zapestnica z vrezanim dragim kamenjem </gallery> </center> == Tehnologija == [[Slika:Pasargadae Swallow-Tail Staples.jpg|right|thumb|250px|Konstruktivne sponke med kamnitimi bloki, ki so uporabljene v Perzepolisu in Pasargadu - 6. st. pr. n. št.]] [[Slika:Persepolis001.jpg|thumb|250px|right|Ne glede na aktivno potresno con so perzijski stebri apadane v Perzepolisu višji in vitkejši od katerih koli v starem veku]] Kompleksi v Pasargadu in Perzepolisu imajo polno inovativnih elementov na področju gradbenega inženirstva. Novejša raziskovanja strukturalne tehnologije v Pasargadu, ki je oddaljen vsega 43&nbsp;km in zgrajen tri desetletja pred Perzepolisom so pokazala, da so perzijski inženirji zgradili kompleks, ki je lahko prenesel močne [[potres]]e celo do 7. stopnje po [[Richterjeva potresna lestvica|Richterjevi lestvici]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.payvand.com/news/05/feb/1133.html |title=Pasargadae Can Withstand Earthquakes (Payvand) |accessdate=2014-01-19 |archive-date=2011-06-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110624113347/http://www.payvand.com/news/05/feb/1133.html |url-status=dead }}</ref> Temelji stavbnih elementov so zgrajeni s tehnologijo izolirane baze temeljev, ki se danes uporablja pri gradnji modernih občutljivih objektov kot so nuklearne elektrane, zaradi zaščite pred seizmičnimi aktivnostmi. Velik napredek predstavlja tudi uporaba konstruktivnih kovinskih sponk med kamnitimi bloki. Ta konstruktivni element, skupaj z izolirano bazo temeljev, je predpogoj za gradnjo mnogo večjih in tanjših konstruktivnih elementov, ki so svoj vrhunec doživeli v apadani Perzepolisa, kjer so bili stebri visoki celo 20 m, kar je najvišje glede na debelino stebrov v staroveškem gradbeništvu. Razponi med stebri 8,65 m so prav tako večji od kateregakoli arhitektonskega izdelka te dobe. Velik prispevek perzijskih inženirjev je bil na področju oskrbe z vodo s tzv. [[kanat]]i, ki so jih graditelji vsekali globoko v gore, da bi z njihovo pomočjo dovajali in ohranjali svežo vodo. Zahvaljujoč temu vodovodnemu sistemu in znanju kontroliranja tlaka, je v kompleksu Perzepolis zgrajen sofisticiran sistem vodovodnih, kanalizacijskih in drenažnih cevovodov. Mreža cevovodov je bila vsekana v teren terase pred gradnjo temeljev, kar predstavlja prvi tak primer v zgodovini. Ogromni perzijski inženirski podvigi kot je bila gradnja prvega Sueškega prekopa, pontonskih mostov preko Dardanel ali kanala skozi polotok Atos, predstavljajo tehnološke uspehe, ki niso bili izvedeni nikoli prej v zgodovini, niti stotine let kasneje. == Kulturni vpliv == V zgodovini starega veka Ahemenidsko Perzijsko cesarstvo zavzema posebno mesto in je imelo ogromen vpliv na zgodovino, ki je sledila. Pod ahemenidsko dinastijo je bilo združeno desetine različnih narodov v eni državi, ki se je raztezala od reke Ind do Egejskega morja. Administrativna organizacija, ki so jo postavili Perzijci, so uporabili tako Aleksander Veliki in številna druga cesarstva, ki so oponašali perzijski sistem politične federacije. Iranska kultura se je razširila po večjem delu Bližnjega Vzhoda, kot tudi uporaba perzijskega jezika. Perzijska kultura je pustila velik vpliv na samega Aleksandra, ki se je proti koncu življenja oblačil kot Perzijec, prevzel Perzijce kot večji del svoje vojske, poročil se je s Perzijko iz ahemenidske dinastije in glavno mesto svojega cesarstva prenesel v (tedaj) perzijski Babilon. Te Aleksandrove poteze so povzročile veliko nezadovoljstvo pri njegovih generalih (''dijadosih''). Novonastalo [[Selevkidsko cesarstvo]] je združilo ahemenidsko in helenistično kulturo, kar je kasneje pustilo globoko sled tudi na politično ureditev novega iranskega Arsakidskega cesarstva in kasneje [[Sasanidsko cesarstvo|Sasanidskega cesarstva]], ki je povrnilo stari sijaj Perzije. Glede na to, da so Stari Grki imenovali Iran ''Perzija'' po vladajoči perzijski dinastiji Ahemenidov, so se od konca 6. stoletja pr. n. št. v zahodnem svetu vse države iranskih vladarskih dinastij imenovale ''Perzija'', kar se je obdržalo do danes. Ahemenidsko Perzijsko cesarstvo predstavlja velik pomen za moderni Iran, glede na to da ta staroveška država predstavlja začetek dominacije Perzijcev nad ostalimi iranskimi narodi, kar se je obdržalo do današnjih dni (Perzijci predstavljajo 51% prebivalstva Irana). Ustanovitelja cesarstva Kira Velikega pogosto imenujejo ''očeta Irana''.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.niasnet.org/iran-history/persian-leaders/cyrus-the-great/ |title=Kir Veliki (Niasnet.org) |accessdate=2014-01-19 |archive-date=2010-07-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100705134536/http://www.niasnet.org/iran-history/persian-leaders/cyrus-the-great/ |url-status=dead }}</ref> == Viri in sklici == {{sklici|3}} == Literatura == === Antična dela === * [[Ksenofont]]: „Ekspedicija“ (''Κυρου Ανάβασις'' - ''Anabasis'') * [[Ksenofont]]: „Kiropedija“ (''Κύρου παιδεία'' - ''Cyropaedia'') * [[Herodot]]: „Zgodovina“ (''Ιστορίης Απόδειξη'') * [[Diodor Sicilski]]: „Knjižnica“ (''Ιστορικη Βιβλιοθήκη'') * [[Strabon]]: „Geografija“ (''Γεωγραφικά'') * [[Polibij]]: „Zgodovina“ (''Histories'') === Moderna dela === * {{navedi knjigo| last=Briant|first=Pierre | others= prevedel Peter Daniels| title = From Cyrus to Alexander: A History of the Persian Empire|trans-title=Od Kaira do Aleksandra: Zgodovina Perzijskega cesarstva | url = http://books.google.com/?id=lxQ9W6F1oSYC| year = 2002| publisher = Eisenbrauns| isbn = 978-1-57506-031-6}} * {{navedi knjigo| last=Olmstead|first=A.T.|title=History of the Persian Empire| url=https://archive.org/details/in.ernet.dli.2015.532747| publisher=University of Chicago Press|year=1948|trans-title=Zgodovina Perzijskega cesarstva}} * {{navedi knjigo| last=Stierlin|first=Henri|trans-title=Velikani iz Perzijskega cesarstva|title=Splendeurs de l’Empire perse|publisher=Gründ|location=Pariz|year=2006|language=fr}} * {{navedi knjigo| last=Dutz |first= Werner F. |last2=Matheson |first2=Sylvia A.|trans-title=Perzepolis: arheološka nahajališča v provinci Fars I.|title=Parsa (Persepolis) Archaelogical sites in Fars (I)|edition=Yavassoli|location=Teheran|year=1998}} * {{fr}} Philip Huyse: Antična Perzija (''La Perse antique''), Pariz, 2005 * Kolekcija Pregled antične Perzije (''Regards sur la Perse antique''), 1998 * Josef Wiesehöfer; Azizeh Azodi (prevajalec): Antična Perzija 550 pr. n. št. - 650 (''Ancient Persia: 550 BC to 650 AD''), London in New York, 2001 * {{fr}} Eugene Flandin in Pascal Coste: Pot v Perzijo (''Voyage en Perse''), Pariz (1851) * {{fr}} Georges Perrot in Charles Chipiez: Antična zgodovina umetnosti v Egiptu, Asiriji, Perziji, Mali Aziji, Grčiji, Etruriji, Rimu (''Histoire de l'art dans l'Antiquité, Égypte, Assyrie, Perse, Asie mineure, Grece, Etrurie, Rome''). Zvezek V.: Perzija, Frigija, Lidija in Karija, Licija (''Perse, Phrygie, Lydie et Carie, Lycie''), Pariz (1890) * Arthur Upham Pope: Perzijska arhitektura (''Persian Architecture''), London (1965) * Arthur Upham Pope: Elaborat perzijske umetnosti od prazgodovine do danes (''A Survey of Persian Art from Prehistoric Times to the Present''), Izdajatelj: Charles Scribner’s Sons, New York (1931) * Peter Green: Grško-perzijske vojne (''The Greco-Persian Wars'') * ''Timelife Persians: Masters of the Empire (Lost Civilizations)'' * J. M. Cook: Perzijsko cesarstvo (''The Persian Empire''), izdal: Shocken Books, New York (1983) * Philip De Souza: Grško-perzijske vojne 499-386 pr. n. št. (''The Greco-Persian Wars 499–386 BC'') * {{de}} Franz Stolze: Perzepolis: ahemenidski in sasanidski spomeniki in napisi iz Perzepolisa, Istakhra, Pasargada, Šapura“ ''Persepolis, die achaemenidischen und sasanidischen Denkmäler und Inschriften von Persepolis, Istakhr, Pasargadae, Shâpur'', A. Asher ed, Berlin (1882) * Richard Hallock: ''[http://oi.uchicago.edu/pdf/OIP92.pdf »Zapisi iz Perzepolisa« (''Persepolis Fortification Tablets'')] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070621133316/http://oi.uchicago.edu/pdf/OIP92.pdf |date=2007-06-21 }}'' * Richard N. Frye: Dediščina Perzije (''The Heritage of Persia'') * John E. Curtis: Pozabljeno cesarstvo: Svet antične Perzije (''Forgotten Empire: The World of Ancient Persia''), Berkeley, Los Angeles * Lindsay Allen: Perzijsko cesarstvo (''The Persian Empire'') * M. A. Dandamaev: Politična zgodovina Ahemenidskega cesarstva“ (''A Political History of the Achaemenid Empire''), Leiden, 1989 == Zunanje povezave == {{Commons category|Achaemenid Empire}} * [http://www.livius.org/aa-ac/achaemenians/achaemenians.html Ahemenidi] * [http://www.persiansarenotarabs.com/page/persian_history/persian_history.html Perzijska zgodovina] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140111060306/http://www.persiansarenotarabs.com/page/persian_history/persian_history.html |date=2014-01-11 }} * [http://www.livius.org/be-bm/behistun/behistun01.html Behistunski napisi] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070510195821/http://www.livius.org/be-bm/behistun/behistun01.html |date=2007-05-10 }} * [http://www.livius.org/aa-ac/achaemenians/inscriptions.html Ahamenidski kraljevi napisi] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161218193522/http://www.livius.org/aa-ac/achaemenians/inscriptions.html |date=2016-12-18 }} * [http://www.museum-achemenet.college-de-france.fr/ Muzej Ahemenidov] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150512232809/http://www.museum-achemenet.college-de-france.fr/ |date=2015-05-12 }} {{normativna kontrola}} {{Predloga:Iranska zgodovina}} [[Kategorija:Ahemenidsko cesarstvo|*]] [[Kategorija:Zgodovina Irana]] [[Kategorija:Bivši imperiji]] [[Kategorija:Bivše države v Aziji]] 1hd5hy1oklm8o3eubhlm77jlx5hlesv 0 369269 6774986 6756893 2026-11-05T00:45:49Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6774986 wikitext text/x-wiki {|{{Infobox aircraft begin |name= J-20 Dragon |image= J-20 at Airshow China 2016.jpg |caption=J-20 }}{{Infobox aircraft type |type= Večnamensko [[lovsko letalo]] |national origin = [[Kitajska]] |manufacturer= [[Čengdu Aircraft Corporation]] |first flight= 11. januar 2011<ref>Bodeen, Christopher. [http://www.msnbc.msn.com/id/41020711/ns/world_news-asia_pacific/t/chinese-stealth-fighter-makes-first-test-flight/ "Chinese stealth fighter makes first test flight."] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121105121215/http://www.msnbc.msn.com/id/41020711/ns/world_news-asia_pacific/t/chinese-stealth-fighter-makes-first-test-flight/ |date=2012-11-05 }} ''The Washington Post'', 11 January 2011.</ref><ref name=Sweetman /> |introduced= 2017<ref name="Dominguez_2018-02-12"/> |status= V uporabi<ref name=Sweetman/><ref name="Dominguez_2018-02-12"/> |retired= |primary user= [[Kitajske letalske sile]] |more users= |number built= 150 |program cost= |unit cost= |developed from= |variants with their own articles= |developed into= }} |} '''Čengdu J-20''' ({{zh|s=[[wikt:歼|歼]]-20|t=[[wikt:殲|殲]]-20|p=Jiān èr shí}}) je kitajski [[lovec pete generacije]]. Lovec uporablja tehnologijo majhne radarske opaznosti - [[stealth]]. Letalo je razvilo podjetje [[Čengdu]] za [[Kitajske letalske sile]].<ref name="Defense Update">[http://www.defense-update.com/products/j/29122010_j-20.html "Chengdu J-20 – China’s 5th Generation Fighter."] ''Defense Update''. Retrieved 23 January 2011.</ref> Prvič je poletel 11. januarja 2011.<ref>[http://www.bbc.co.uk/news/world-asia-pacific-12159571 "China conducts first test-flight of stealth plane."] ''[[BBC News]],'' 11 January 2011.</ref><ref name = "BODEEN">Bodeen, Christopher. [http://news.yahoo.com/s/ap/20110111/ap_on_bi_ge/as_china_stealth_fighter "Chinese stealth fighter makes first test flight."] ''(AP), Associated Press,'' via ''Yahoo! News,'' 11 January 2011, while [[United States Secretary of Defense]] [[Robert Gates]] was in China.</ref> V uporabo je vstopil marca 2017.<ref name=Sweetman>Sweetman, William ‘Bill’. [http://www.aviationweek.com/aw/generic/story.jsp?id=news/awst/2011/01/03/AW_01_03_2011_p18-279564.xml&channel=defense "China’s J-20 Stealth Fighter In Taxi Tests."] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111120111639/http://www.aviationweek.com/aw/generic/story.jsp?id=news%2Fawst%2F2011%2F01%2F03%2FAW_01_03_2011_p18-279564.xml&channel=defense |date=2011-11-20 }} ''[[Aviation Week & Space Technology]],'' 3 January 2011. Retrieved 30 June 2011.</ref><ref name="《面对面》对话何为荣">[http://news.xinhuanet.com/mil/2009-11/09/content_12416003.htm "《面对面》对话何为荣：中国正在研制第四代战机"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170710003635/http://news.xinhuanet.com/mil/2009-11/09/content_12416003.htm |date=2017-07-10 }} ''[[Xinhua News Agency]]'' 2 February 2013</ref><ref name="[面对面]何为荣">[http://space.tv.cctv.com/video/VIDE1257691556223886 "&#91;面对面&#93;何为荣：剑啸长空(2009.11.08)"] ''space.tv.cctv.com'' 2 February 2013</ref><ref name="Dominguez_2018-02-12">{{navedi splet |last1=Dominguez |first1=Gabriel |url=http://www.janes.com/article/77794/plaaf-inducts-j-20-into-combat-units |title=PLAAF inducts J-20 into combat units |website=Jane's 360 |date=2 February 2018 |access-date=27 May 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181202054926/https://www.janes.com/article/77794/plaaf-inducts-j-20-into-combat-units |archive-date=2 December 2018 |url-status=dead}}</ref> [[Slika:Chengdu J-20.svg|sličica|Shema J-20]] Kitajske letalske sile (PLAAF) so dale programu oznako "Projekt 718".<ref name=Erickson>Erickson, Andrew and Gabe Collins. [http://www.andrewerickson.com/2011/01/j-20-fighter-development-outlook-strategic-implications/ "China’s New Project 718/J-20 Fighter: Development outlook and strategic implications."] andrewerickson.com, 17 January 2011. Retrieved 23 January 2011.</ref> Glavni konstruktor je [[Jang Vei]], ki je bil tudi glavni načrtovalec [[CAC/PAC JF-17 Thunder]]. Letalo nosi orožje v notranjosti trupa, kot ameriški [[F-22]]. Orožje nameščeno na podkrilnih nosilcih je namreč zelo opazno na radarju. Kitajski voditelji trdijo, da je J-20 boljše letalo kot Suhoj [[Suhoj Su-57|Su-57]].<ref>[http://www.globalsecurity.org/military/world/china/j-xx.htm "Chinese Stealth Fighter / J-X / J-XX / XXJ / J-12 / J-13 / J-14 / J-20."] ''Globalsecurity.org.'' Retrieved: 14 January 2011.</ref> Leta 2011 je BBC objavil, da je J-20 uporabil tehnologijo iz [[F-117]], ki je bil sestreljen v Srbiji.<ref name="BBC Report F-117 Crash">{{navedi splet|title=China stealth fighter 'copied parts from downed US jet'|url=http://www.bbc.co.uk/news/world-asia-pacific-12266973|publisher=BBC|accessdate=13 January 2014|date=24 January 2011}}</ref> Sicer naj bi bila tehnologija bazirana na F-117, desetletja za letalom F-22, ki uporablja sodobno ameriško tehnologijo.<ref>Axe, David. [http://www.wired.com/dangerroom/2011/01/was-chinas-stealth-tech-made-in-america/ "Was China’s Stealth Tech Made in America?"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110726100750/http://www.wired.com/dangerroom/2011/01/was-chinas-stealth-tech-made-in-america/ |date=2011-07-26 }} ''Wired'', 24 January 2011.</ref> Kitajski testni pilot Šu Jongling je izjavil, da je J-20 plod domače kitajske tehnologije.<ref>[http://www.bbc.co.uk/news/world-asia-pacific-12274807 "China newspaper rejects J-20 stealth jet claim."] ''BBC'', 25 January 2011.</ref> Nekateri viri poročajo o kitajskem vohunstvu na programih [[Northrop B-2|B-2]], [[F-22]] in [[F-35]].<ref name=Sweetman /><ref name="mcinerney">McInerney, Thomas. [http://www.foxnews.com/opinion/2011/01/06/stealth-chinese-fighter-jet-photos-accident/ "'Stealth' Chinese Fighter Jet Photos No Accident."] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140302160606/http://www.foxnews.com/opinion/2011/01/06/stealth-chinese-fighter-jet-photos-accident/ |date=2014-03-02 }} ''Fox News'', 6 January 2011.</ref> J-20 je sprva poganjal ruski motor [[Saturn AL-31]], s septembrom 2019 pa ga je nadomestil kitajski motor WS-10.<ref name="janes_zhuhai21">{{navedi splet|url=https://www.janes.com/defence-news/news-detail/airshow-china-2021-chinese-air-force-displays-j-20a-powered-by-domestic-engines |title=Airshow China 2021: Chinese air force displays J-20A powered by domestic engines |website=Janes |date=29 September 2021 |first1=Andreas |last1=Rupprecht |first2=Alessandra |last2=Giovanzanti}}</ref> J-20 naj bi uporabljal [[AESA radar]]. ==Dizajn== J-20 ima dolg in širok trup, z dvema nagnjenima vertikalnima repoma, podobno kot [[F-22]] in [[Suhoj Su-57|Su-57]]. Za razliko od slednjih J-20 uporablja [[kanardi|kanarde]]. Krilo je konfiguracije diamant. Izpuh motorjev je konvencionalno okrogel.<ref name="Adelaide Now">[http://www.adelaidenow.com.au/ipad/chinas-stealthy-military-leap/story-fn6t2xlc-1225977690081 "China's stealthy military leap."] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120815022147/http://www.adelaidenow.com.au/ipad/chinas-stealthy-military-leap/story-fn6t2xlc-1225977690081 |date=2012-08-15 }} ''adelaidenow.com.au.'' Retrieved 23 January 2011.</ref><ref>[http://www.informationdissemination.net/2011/01/my-thoughts-on-j-20.html "My thoughts on J-20"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130517114752/http://www.informationdissemination.net/2011/01/my-thoughts-on-j-20.html |date=2013-05-17 }} ''Information Dissemination'' 5 December 2012</ref><ref>[http://learn.digitalglobe.com/lp/worldviewreport/worldviewreport-vol15.html "Worldview Report | Vol. 14"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200918130228/https://web.archive.org/web/20130104005858/http://learn.digitalglobe.com/lp/worldviewreport/worldviewreport-vol15.html |date=2020-09-18 }} ''DIGITALGLOBE'' 2 January 2013</ref> ==Tehnične specifikacije== (okvirne specifikacije) *'''Posadka:''' 1 (pilot) *'''Dolžina:''' 20,3 m (66 ft 7 in) *'''Razpon kril:''' 12,88 m (42 ft 3 in) *'''Višina:''' 4,45 m (14 ft 7 in) *'''Površina kril:''' 73 m² (790 sq ft) *'''Maks. vzletna teža:''' 36 288 kg (80 001 lb) ==Sklici== {{sklici|1}} ==Glej tudi== * [[Lovec pete generacije]] * [[Šenjang J-XX]] * [[Suhoj Su-57]] * [[Suhoj/HAL FGFA]] * [[Šenjang J-31]] * [[Lockheed Martin F-22 Raptor|F-22]] Raptor * [[TAI TFX]] ==Zunanje povezave== {{commons category|Chengdu J-20}} *[http://www.educatedearth.net/video.php?id=4518 First Video of J-20 In Flight] via Educated Earth. *[http://armour.ws/pictures-of-the-j-20/ Video footage and images of the J-20 prototype] *[http://www.airforceworld.com/pla/english/J20-china-4th-generation-stealth-fighter.html AirForceWorld.com J-20 photos and introduction] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181027054646/http://www.airforceworld.com/pla/english/J20-china-4th-generation-stealth-fighter.html |date=2018-10-27 }} {{Reaktivna lovska letala}} [[Kategorija:Lovska letala]] [[Kategorija:Letala Čengdu]] [[Kategorija:Stealth letala]] [[Kategorija:Lovci pete generacije]] [[Kategorija:Kitajska lovska letala]] i1ovonsmj3u8mo0n0xf258j3ednq1x9 0 375790 6774907 5726142 2026-11-04T20:09:06Z Shabicht 3554 6774907 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Verski voditelj | type = škof | honorific-prefix = | name = Henrik I. Krški | honorific-suffix = | title = | image = | image_size = | alt = | caption = | native_name = | native_name_lang = | church = | archdiocese = [[škofija Celovec|Celovec]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | appointed = | elected = | term_start = | term_end = | retired = | resigned = | predecessor = | successor = | opposed = | other_post = <!---------- Redovi ----------> | ordination = 1167 | ordained_by = nadškof [[Konrad II. Krški|Konrad II.]] | consecration = 1168 | consecrated_by = nadškof [[Konrad II. Krški|Konrad II.]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Osebni podatki ----------> | buried = | tomb = | resting_place_coordinates = | nationality = | religion = | residence = | parents = | partner = | spouse = | children = | occupation = | previous_post = | profession = | education = | alma_mater = | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Drugo ----------> | module = | other = }} '''Henrik''' († [[3. oktober]] [[1174]]) je bil kot Henrik I. za [[škof]]a v [[Krška škofija|Krški škofiji]] postavljen s strani metropolitanske knezoškofije [[Nadškofija Salzburg|Salzburg]]. Njegov teritorij je zajemal takratno [[Vojvodina Koroška|Vojdovino Koroško]], ki v grobem ustreza ozemlju današnje [[Koroška (zvezna dežela)|Koroške]]. n Henrik je bil [[opat]] v Benediktinskem samostanu sv. Petra v Salzburgu. Za krškega škofa ga je imenoval leta 1167 nadškof [[, ki ga je leta 1168 v [[Breže (Koroška)|Brežah]] tudi posvetil. Njegovo poreklo ni znano. Konrad II. Babenberški|Konrad II.]] Vladanje škofa Henrika je padlo v čas razkola med papežem in cesarjem ([[investiturni boj]]). Oglejski patriarh [[Ulrik (oglejski patriarh)|Ulrik]] je poskusil pridobiti salzburškega nadškofa v proti-cesarsko zavezništvo. Vendar pa je ta v soglasju s krškim škofom poslal sporočilo, da je bil ravno takrat cesar nagnjen k spravi s papežem [[Papež Aleksander III.|Aleksandrom III.]]. Nadškof Konrad je umrl leta 1168 in njegov naslednik [[Adalbert III. Češki|Adalbert Češki]] je bil tudi zagovornik papeža. 1169 je bil Henrik soposvečevalec nadškofa Adalberta. Leta 1170 je bil rimsko-nemški cesar [[Friderik I. Barbarossa|Friderik I.]] v Brežah in se je tudi srečal s škofom Henrikom, da bi ga pritegnil na svojo stran. V ta namen je podelil krški škofiji pomembno darilno listino za rudnike, ki so bili predtem rezervirani za salzburške nadškofijo. Ker je salzburški nadškof svoje insignije v letu 1169 prepustil cesarju, je bil cesar formalno pristojen za to daritev. Ta kratkoročni status Krke se je končal s koncem razkola pod Henrikovim naslednikom. 1172 je papež imenoval Henrika za generalnega vikarja v Salzburgu. Leta 1176 je vsem prelatom salzburške nadškofije ukazal pokorščino nadškofu Adalbertu in zagrozil s prekletstvom tistim, ki bi se ne izognili cesarjevim glasnikom. Škof Henrik je med letoma 1170 in 1173 (natančen datum ni znan) ustanovil [[Kartuzija Jurklošter|Kartuzijanski samostan Jurklošter]] in sicer na ozemlju t. i. marke, ki ga je krška škofija pridobila po ukinitvi samostana, ta pa od svoje ustanoviteljice in zaščitnice Svete Eme Krške. Henrik je del te posesti - grad in gospostvo [[Grad Lemberg (Lengenburg)|Lemberg]] podelil v fevd [[Gebhard II. Žovneški|Gebhardu II. Žovneškemu]], ki se je občasno tudi imenoval po tem gradu. Henrik je bival v poletnih mesecih večinoma v letni rezidenci krških škofov na prelazu Blatnica (nem. Flattnitz) in zgradil lokalno cerkev posvečeni Janezu Krstniku. Škof Henrik je nadaljeval z dograjevanjem [[Bazilika v Krki, Avstrija|Bazilike v Krki]] (katedrale) in dočakal izgradnjo kripte s stotimi stebri, kamor je dal leta 1174 prekopati ostanke [[Sveta Ema Krška|Svete Eme Krške]] iz bližnjega benediktinskega samostana. Na zasedanju cesarskega dvora v Regensburgu leta 1174 je briksenški škof Richer s soglasjem krškega škofa Henrika I. odstavil Adalberta in za novega nadškofa imenoval [[prošt]]a Henrika I. v samostanu Berchtesgaden. Nadškof Adalbert pa je potem oba škofa izobčil. Kmalu po izobčenju je škof Henrik I. [[3. oktobra]] [[1174]] umrl. Administratorji samostana Sv. Petra niso smeli za svojega sobrata opraviti maše zadušnice in so se na nadškofa obrnili s prošnjo, da umrlemu odpusti in mu podeli odvezo. V Krški škofiji umrlega Henrika nasledi novi škof [[Roman II. Lipniški]]. == Viri == * Jakob Obersteiner: ''Die Bischöfe von Gurk. 1072–1822''. Verlag des Geschichtsvereines für Kärnten, Klagenfurt 1969, (''Aus Forschung und Kunst'' 5, {{ISSN|0067-0642}}), S. 45–53. == Glej tudi == * [[Seznam rimskokatoliških škofov Celovca]] {{DEFAULTSORT:Henrik I. Krški}} [[Kategorija:Umrli leta 1174]] [[Kategorija:Rimskokatoliški škofje Krke]] [[Kategorija:Neznano leto rojstva]] j5gltpgz7ubqt1adsl9xkm6kfl81fch 6774908 6774907 2026-11-04T20:09:57Z Shabicht 3554 6774908 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Verski voditelj | type = škof | honorific-prefix = | name = Henrik I. Krški | honorific-suffix = | title = | image = | image_size = | alt = | caption = | native_name = | native_name_lang = | church = | archdiocese = [[škofija Celovec|Celovec]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | appointed = | elected = | term_start = | term_end = | retired = | resigned = | predecessor = | successor = | opposed = | other_post = <!---------- Redovi ----------> | ordination = | ordained_by = | consecration = 1168 | consecrated_by = nadškof [[Konrad II. Krški|Konrad II.]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Osebni podatki ----------> | buried = | tomb = | resting_place_coordinates = | nationality = | religion = | residence = | parents = | partner = | spouse = | children = | occupation = | previous_post = | profession = | education = | alma_mater = | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Drugo ----------> | module = | other = }} '''Henrik''' († [[3. oktober]] [[1174]]) je bil kot Henrik I. za [[škof]]a v [[Krška škofija|Krški škofiji]] postavljen s strani metropolitanske knezoškofije [[Nadškofija Salzburg|Salzburg]]. Njegov teritorij je zajemal takratno [[Vojvodina Koroška|Vojdovino Koroško]], ki v grobem ustreza ozemlju današnje [[Koroška (zvezna dežela)|Koroške]]. n Henrik je bil [[opat]] v Benediktinskem samostanu sv. Petra v Salzburgu. Za krškega škofa ga je imenoval leta 1167 nadškof [[, ki ga je leta 1168 v [[Breže (Koroška)|Brežah]] tudi posvetil. Njegovo poreklo ni znano. Konrad II. Babenberški|Konrad II.]] Vladanje škofa Henrika je padlo v čas razkola med papežem in cesarjem ([[investiturni boj]]). Oglejski patriarh [[Ulrik (oglejski patriarh)|Ulrik]] je poskusil pridobiti salzburškega nadškofa v proti-cesarsko zavezništvo. Vendar pa je ta v soglasju s krškim škofom poslal sporočilo, da je bil ravno takrat cesar nagnjen k spravi s papežem [[Papež Aleksander III.|Aleksandrom III.]]. Nadškof Konrad je umrl leta 1168 in njegov naslednik [[Adalbert III. Češki|Adalbert Češki]] je bil tudi zagovornik papeža. 1169 je bil Henrik soposvečevalec nadškofa Adalberta. Leta 1170 je bil rimsko-nemški cesar [[Friderik I. Barbarossa|Friderik I.]] v Brežah in se je tudi srečal s škofom Henrikom, da bi ga pritegnil na svojo stran. V ta namen je podelil krški škofiji pomembno darilno listino za rudnike, ki so bili predtem rezervirani za salzburške nadškofijo. Ker je salzburški nadškof svoje insignije v letu 1169 prepustil cesarju, je bil cesar formalno pristojen za to daritev. Ta kratkoročni status Krke se je končal s koncem razkola pod Henrikovim naslednikom. 1172 je papež imenoval Henrika za generalnega vikarja v Salzburgu. Leta 1176 je vsem prelatom salzburške nadškofije ukazal pokorščino nadškofu Adalbertu in zagrozil s prekletstvom tistim, ki bi se ne izognili cesarjevim glasnikom. Škof Henrik je med letoma 1170 in 1173 (natančen datum ni znan) ustanovil [[Kartuzija Jurklošter|Kartuzijanski samostan Jurklošter]] in sicer na ozemlju t. i. marke, ki ga je krška škofija pridobila po ukinitvi samostana, ta pa od svoje ustanoviteljice in zaščitnice Svete Eme Krške. Henrik je del te posesti - grad in gospostvo [[Grad Lemberg (Lengenburg)|Lemberg]] podelil v fevd [[Gebhard II. Žovneški|Gebhardu II. Žovneškemu]], ki se je občasno tudi imenoval po tem gradu. Henrik je bival v poletnih mesecih večinoma v letni rezidenci krških škofov na prelazu Blatnica (nem. Flattnitz) in zgradil lokalno cerkev posvečeni Janezu Krstniku. Škof Henrik je nadaljeval z dograjevanjem [[Bazilika v Krki, Avstrija|Bazilike v Krki]] (katedrale) in dočakal izgradnjo kripte s stotimi stebri, kamor je dal leta 1174 prekopati ostanke [[Sveta Ema Krška|Svete Eme Krške]] iz bližnjega benediktinskega samostana. Na zasedanju cesarskega dvora v Regensburgu leta 1174 je briksenški škof Richer s soglasjem krškega škofa Henrika I. odstavil Adalberta in za novega nadškofa imenoval [[prošt]]a Henrika I. v samostanu Berchtesgaden. Nadškof Adalbert pa je potem oba škofa izobčil. Kmalu po izobčenju je škof Henrik I. [[3. oktobra]] [[1174]] umrl. Administratorji samostana Sv. Petra niso smeli za svojega sobrata opraviti maše zadušnice in so se na nadškofa obrnili s prošnjo, da umrlemu odpusti in mu podeli odvezo. V Krški škofiji umrlega Henrika nasledi novi škof [[Roman II. Lipniški]]. == Viri == * Jakob Obersteiner: ''Die Bischöfe von Gurk. 1072–1822''. Verlag des Geschichtsvereines für Kärnten, Klagenfurt 1969, (''Aus Forschung und Kunst'' 5, {{ISSN|0067-0642}}), S. 45–53. == Glej tudi == * [[Seznam rimskokatoliških škofov Celovca]] {{DEFAULTSORT:Henrik I. Krški}} [[Kategorija:Umrli leta 1174]] [[Kategorija:Rimskokatoliški škofje Krke]] [[Kategorija:Neznano leto rojstva]] sa59cplp0x6ir963959tbds1esigimn 6774910 6774908 2026-11-04T20:16:27Z Shabicht 3554 6774910 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Verski voditelj | type = škof | honorific-prefix = | name = Henrik I. Krški | honorific-suffix = | title = | image = | image_size = | alt = | caption = | native_name = | native_name_lang = | church = | archdiocese = [[škofija Celovec|Celovec]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | appointed = | elected = | term_start = | term_end = | retired = | resigned = | predecessor = | successor = [[Roman II. Lipniški]] | opposed = | other_post = <!---------- Redovi ----------> | ordination = | ordained_by = | consecration = 1168 | consecrated_by = nadškof [[Konrad II. Babenberški|Konrad II.]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Osebni podatki ----------> | buried = | tomb = | resting_place_coordinates = | nationality = | religion = | residence = | parents = | partner = | spouse = | children = | occupation = | previous_post = | profession = | education = | alma_mater = | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Drugo ----------> | module = | other = }} '''Henrik''' († [[3. oktober]] [[1174]]) je bil kot Henrik I. za [[škof]]a v [[Krška škofija|Krški škofiji]] postavljen s strani metropolitanske knezoškofije [[Nadškofija Salzburg|Salzburg]]. Njegov teritorij je zajemal takratno [[Vojvodina Koroška|Vojdovino Koroško]], ki v grobem ustreza ozemlju današnje [[Koroška (zvezna dežela)|Koroške]]. n Henrik je bil [[opat]] v Benediktinskem samostanu sv. Petra v Salzburgu. Za krškega škofa ga je imenoval leta 1167 salzburški nadškof [[Konrad II. Babenberški|Konrad II.]], ki ga je leta 1168 v [[Breže (Koroška)|Brežah]] tudi posvetil. Njegovo poreklo ni znano. Konrad II. Babenberški|Konrad II.]] Vladanje škofa Henrika je padlo v čas razkola med papežem in cesarjem ([[investiturni boj]]). Oglejski patriarh [[Ulrik (oglejski patriarh)|Ulrik]] je poskusil pridobiti salzburškega nadškofa v proti-cesarsko zavezništvo. Vendar pa je ta v soglasju s krškim škofom poslal sporočilo, da je bil ravno takrat cesar nagnjen k spravi s papežem [[Papež Aleksander III.|Aleksandrom III.]]. Nadškof Konrad je umrl leta 1168 in njegov naslednik [[Adalbert III. Češki|Adalbert Češki]] je bil tudi zagovornik papeža. 1169 je bil Henrik soposvečevalec nadškofa Adalberta. Leta 1170 je bil rimsko-nemški cesar [[Friderik I. Barbarossa|Friderik I.]] v Brežah in se je tudi srečal s škofom Henrikom, da bi ga pritegnil na svojo stran. V ta namen je podelil krški škofiji pomembno darilno listino za rudnike, ki so bili predtem rezervirani za salzburške nadškofijo. Ker je salzburški nadškof svoje insignije v letu 1169 prepustil cesarju, je bil cesar formalno pristojen za to daritev. Ta kratkoročni status Krke se je končal s koncem razkola pod Henrikovim naslednikom. 1172 je papež imenoval Henrika za generalnega vikarja v Salzburgu. Leta 1176 je vsem prelatom salzburške nadškofije ukazal pokorščino nadškofu Adalbertu in zagrozil s prekletstvom tistim, ki bi se ne izognili cesarjevim glasnikom. Škof Henrik je med letoma 1170 in 1173 (natančen datum ni znan) ustanovil [[Kartuzija Jurklošter|Kartuzijanski samostan Jurklošter]] in sicer na ozemlju t. i. marke, ki ga je krška škofija pridobila po ukinitvi samostana, ta pa od svoje ustanoviteljice in zaščitnice Svete Eme Krške. Henrik je del te posesti - grad in gospostvo [[Grad Lemberg (Lengenburg)|Lemberg]] podelil v fevd [[Gebhard II. Žovneški|Gebhardu II. Žovneškemu]], ki se je občasno tudi imenoval po tem gradu. Henrik je bival v poletnih mesecih večinoma v letni rezidenci krških škofov na prelazu Blatnica (nem. Flattnitz) in zgradil lokalno cerkev posvečeni Janezu Krstniku. Škof Henrik je nadaljeval z dograjevanjem [[Bazilika v Krki, Avstrija|Bazilike v Krki]] (katedrale) in dočakal izgradnjo kripte s stotimi stebri, kamor je dal leta 1174 prekopati ostanke [[Sveta Ema Krška|Svete Eme Krške]] iz bližnjega benediktinskega samostana. Na zasedanju cesarskega dvora v Regensburgu leta 1174 je briksenški škof Richer s soglasjem krškega škofa Henrika I. odstavil Adalberta in za novega nadškofa imenoval [[prošt]]a Henrika I. v samostanu Berchtesgaden. Nadškof Adalbert pa je potem oba škofa izobčil. Kmalu po izobčenju je škof Henrik I. [[3. oktobra]] [[1174]] umrl. Administratorji samostana Sv. Petra niso smeli za svojega sobrata opraviti maše zadušnice in so se na nadškofa obrnili s prošnjo, da umrlemu odpusti in mu podeli odvezo. V Krški škofiji umrlega Henrika je nasledil novi škof [[Roman II. Lipniški]]. == Viri == * Jakob Obersteiner: ''Die Bischöfe von Gurk. 1072–1822''. Verlag des Geschichtsvereines für Kärnten, Klagenfurt 1969, (''Aus Forschung und Kunst'' 5, {{ISSN|0067-0642}}), S. 45–53. == Glej tudi == * [[Seznam rimskokatoliških škofov Celovca]] {{DEFAULTSORT:Henrik I. Krški}} [[Kategorija:Umrli leta 1174]] [[Kategorija:Rimskokatoliški škofje Krke]] [[Kategorija:Neznano leto rojstva]] fbaxvnnk09kj2qht2ih1sk1lc1sccbp 0 376033 6774998 6386947 2026-11-05T02:15:38Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6774998 wikitext text/x-wiki {|{{Infobox aircraft begin |name = Shenyang J-31 |image =J-31-2.jpg |caption = J-31 prototip }}{{Infobox aircraft type |type = [[Stealth]] večnamenski [[lovsko letalo|lovec]] |national origin = [[Kitajska]] |manufacturer = [[Šenjang]] |designer = |first flight = 31. oktober 2012<ref name="South China Morning Post">{{navedi novice|title=China unveils new fifth-generation stealth fighter|url=http://www.scmp.com/news/china/article/1074027/china-adds-new-fifth-generation-stealth-fighter-arsenal}}</ref> |introduced = |retired = |status = Testiranje |primary user = |more users = |produced = |number built = 2 prototipa |unit cost = |program cost = |developed from= |variants with their own articles = |developed into= }} |} '''Šenjang J-31''',<ref name="defenseupdate20120916">{{navedi splet|url=http://defense-update.com/20120916_new-chinese-fighter-f60-j31.html|title=A New Stealth Fighter Unveiled in China|author=Tamir Eshel|work=Defense Update|date=2012-09-16|accessdate=2014-07-08|archive-date=2012-09-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20120919104939/http://defense-update.com/20120916_new-chinese-fighter-f60-j31.html|url-status=dead}}</ref><ref name="chinesemilitaryreview20120916">{{navedi splet |url=http://chinesemilitaryreview.blogspot.com/2012/09/chinese-f-60j-21j31-fifth-generation.html |title=Chinese F-60/J-21/J31 Fifth Generation Stealth Fighter Jet Unveiled |work=Chinese Military Review |date=2012-09-16}}</ref> je kitajski dvomotorni [[Lovec pete generacije|lovec 5. generacije]], ki ga razvija podjetje [[Šenjang]]. Vzdevek naj bi imel "[[arktični sokol]]". <ref>{{Navedi splet |url=http://www.defense-aerospace.com/cgi-bin/client/modele.pl?shop=dae&modele=release&prod=147569&cat=3 |title=DefenseAerospace.com: Intensive Flight-Tests for China's J-31 Fighter; May Challenge US for Market Share |accessdate=2014-07-08 |archive-date=2014-11-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141110213357/http://www.defense-aerospace.com/cgi-bin/client/modele.pl?shop=dae&modele=release&prod=147569&cat=3 |url-status=dead }}</ref><ref name="falcon eagle">[http://www.wired.com/dangerroom/2012/10/china-stealth-first-flight/ China’s Newest Stealth Fighter Takes Flight] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140320014037/http://www.wired.com/dangerroom/2012/10/china-stealth-first-flight |date=2014-03-20 }} - Wired.com, October 31, 2012</ref>Letalo v medijih označujejo tudi z oznakami '''F-60''' ali '''J-21''' (雪鸮) Letalo naj bi bilo manjših dimenzij kot [[Čengdu J-20]]. J-31 ima dvojni rep. Motorji na prototipu so ruski RD-93. Na proizvodnih letalih bodo najverjetneje motorji [[Guizhou WS-13]], ki se trenutno uporabljajo na [[CAC/PAC JF-17 Thunder]]. ==Okvirne specifikacije== {{Aircraft specs |ref=Chris Pocock<ref>{{Navedi splet |url=http://www.ainonline.com/aviation-news/ain-defense-perspective/2012-11-02/first-flight-chinas-second-stealth-fighter |title="First Flight for China’s Second Stealth Fighter." |accessdate=2014-07-08 |archive-date=2014-11-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141112161631/http://www.ainonline.com/aviation-news/ain-defense-perspective/2012-11-02/first-flight-chinas-second-stealth-fighter |url-status=dead }}</ref> in Aviation Week.<ref>[http://www.aviationweek.com/Article.aspx?id=/article-xml/AW_11_19_2012_p26-517474.xml "Avic Promotes J-31 As An Export Fighter."] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130327193743/http://www.aviationweek.com/Article.aspx?id=%2Farticle-xml%2FAW_11_19_2012_p26-517474.xml |date=2013-03-27 }} ''Aviation Week'', 16 November 2012.</ref> |prime units?=met |crew=1 |capacity= |length m= 16,9 |length ft= 55,5 |length in= |length note= |span m= 11,5 |span ft= |span in= |span note= |height m= 4,8 |height ft= |height in= |height note= |wing area sqm= 40 |wing area sqft= 130 |wing area note= |aspect ratio= |airfoil= |empty weight kg= |empty weight lb= |empty weight note= |gross weight kg= |gross weight lb= |gross weight note= |max takeoff weight kg= |max takeoff weight lb= |max takeoff weight note= |fuel capacity= |more general= |eng1 number=2 |eng1 name=RD-93 / WS-13A |eng1 type=[[turbofan]] z [[dodatno zgorevanje|dodatnim zgorevanjem]] |eng1 kn= |eng1 lbf= |eng1 note= |power original= |thrust original= |eng1 kn-ab= |eng1 lbf-ab= |weapon load kg= |perfhide= |max speed kmh= |max speed mph= |max speed kts= |max speed note= |max speed mach= |cruise speed kmh= |cruise speed mph= |cruise speed kts= |cruise speed note= |cruise speed mach= |stall speed kmh= |stall speed mph= |stall speed kts= |stall speed note= |never exceed speed kmh= |never exceed speed mph= |never exceed speed kts= |never exceed speed note= |range km= |range miles= |range nmi= |range note= |combat range km= |combat range miles= |combat range nmi= |combat range note= |ferry range km= |ferry range miles= |ferry range nmi= |ferry range note= |endurance= |ceiling m= |ceiling ft= |ceiling note= |g limits= |roll rate= |glide ratio= |climb rate ms= |climb rate ftmin= |climb rate note= |time to altitude= |lift to drag= |wing loading kg/m2= |wing loading lb/sqft= |wing loading note= |fuel consumption kg/km= |fuel consumption lb/mi= |thrust/weight= |more performance= |armament= |avionics= }} ==Glej tudi== * [[Čengdu J-20]] * [[Northrop YF-23]] * [[Lockheed Martin F-22 Raptor]] * [[Lockheed Martin F-35 Lightning II]] * [[Suhoj PAK-FA]] * [[Suhoj/HAL FGFA]] * [[HAL AMCA]] * [[TAI TFX]] * [[Mitsubishi ATD-X]] ==Sklici in referece== {{sklici|1}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Shenyang J-31}} [[Kategorija:Letala Šenjang]] [[Kategorija:Lovska letala]] [[Kategorija:Stealth letala]] [[Kategorija:Eksperimentalna letala]] [[Kategorija:Lovci pete generacije]] [[Kategorija:Kitajska lovska letala]] {{Reaktivna lovska letala}} 9ixn1hfdw9o8eqsdwy1981oqqtvx2tq 0 384257 6774835 6676741 2026-11-04T15:58:02Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6774835 wikitext text/x-wiki '''Veliki kitajski požarni zid''' je obsežen večnivojski sistem internetnega nadzora na [[Ljudska republika Kitajska|Kitajskem]]. Leto 1998 je bilo na Kitajskem prelomno leto s področja [[internet|interneta]]. Ministrstvo za javno varnost je oblikoval urad za informacijsko varnost in nadzor. Na podlagi tega je bilo ustanovljeno Ministrstvo za informacijsko industrijo, njegova dolžnost pa je bila urejanje proizvodnje informacijskih produktov na Kitajskem. Kljub temu je bila Kitajska še vedno tehnološko odvisna od tuje IT industrije. Leto 1998 je tudi začetek gradnje projekta Zlati ščit in z njim povezanega Velikega kitajskega požarnega zidu. Veliki kitajski požarni zid predstavlja obsežen sistem internetnega nadzora, zaščite in [[cenzura|cenzure]], ki je dinamičen in se odvija na večjih nivojih. <ref>{{Navedi splet|url = http://www.dnevnik.si/vec-vsebin/1042409465|title = Cenzura na obeh straneh|date = 11. 12. 2010|accessdate = |website = dnevnik.si|publisher = |last = Krajčinović|first = Nina|archive-date = 2016-03-22|archive-url = https://web.archive.org/web/20160322121601/http://www.dnevnik.si/vec-vsebin/1042409465|url-status = dead}}</ref>Vsi podatki o celotnem sistemu Velikega kitajskega požarnega zidu ni dostopnih, večino informacij o njem vemo na podlagi raziskovalnih eksperimentov tujih novinarjev in inštitutov. Gradnja Zlatega ščita in Velikega kitajskega požarnega zidu je potekala s pomočjo teoretske in tehnične podpore iz strani predvsem ameriških podjetij (IBM,General Electric), saj Američani vidijo veliko potenciala v kitajskem informacijskem trgu. Veliki kitajski požarni zid je bil ustanovljen z namenom vzpostavitve sistema, ki naj bi policiji olajšal opravljanje dela. <ref name=":0">{{Navedi splet|url = http://www.miha.jesensek.si/slo/internet/nadziranje-in-cenzura-interneta-na-kitajskem/|title = Nadziranje in cenzura interneta na Kitajskem|date = 20. 6. 2007|accessdate = |website = miha.jesensek.si|publisher = |last = Jesenšek|first = Miha|archive-url = https://web.archive.org/web/20140427164422/http://www.miha.jesensek.si/slo/internet/nadziranje-in-cenzura-interneta-na-kitajskem/|archive-date = 2014-04-27|url-status = dead}}</ref> Zlati ščit lahko razumemo kot ogromen konvergenčni, nadzorovalni, varnostni in cenzurni projekt, katerega končni cilj je sestaviti enovito, obsežno bazo podatkov o vseh državljanih Republike Kitajske. Eden od ciljev projekta Zlati ščit je namreč tudi uporaba najnovejše tehnologije za spremljanje ljudi. To bi dosegli preko CCTV kamer, informacijskega in medijskega nadzora, tradicionalnih birokratskih podatkov, pametnih osebnih izkaznic ter drugih metod. Njegov cilj je tudi nadzor nad najpomembnejšimi medijskimi hišami tega tisočletja. <ref>{{Navedi splet|url = http://www.scribd.com/doc/26301886/An%C5%BEe-Sendelbah-Kitajski-po%C5%BEarni-zid#scribd|title = Kitajski požarni zid|date = |accessdate = |website = scribd.com|publisher = |last = Sendelbah|first = Anže}}</ref> Prav tako je cilj Zlatega ščita narediti zaprt potrošniški prostor, v katerem se bodo lahko izolirali od zahodnega potrošniškega sveta, z namenom zaščite kitajskega prebivalstva pred okužbami [[Demokracija|demokracije]].<ref name=":1">{{Navedi splet|url = http://www.mojmikro.si/news/zlati_scit|title = Zlati ščit|date = 1. 4. 2012|accessdate = |website = mojmikro.si|publisher = mojMikro|last = |first = |archive-date = 2012-05-30|archive-url = https://web.archive.org/web/20120530091214/http://mojmikro.si/news/zlati_scit|url-status = dead}}</ref> Veliki zid danes skrbi za filtriranje prometa ([[DNS]], URL in paketno), blokiranje določenih IP naslovov, DNS poisoning, ipd., država pa je zaposlila tudi tisoče internetnih policistov, ki bdijo nad forumi, blogi in drugimi objavami. “Kritične” objave na najbolj obiskanih spletnih mestih so izbrisane v roku nekaj minut.<ref>{{Navedi splet|url = http://money.cnn.com/2014/12/30/technology/china-internet-firewall-google/|title = The Great Firewall of China is nearly complete|date = 30. 12. 2014|accessdate = |website = |publisher = |last = Riley|first = Charles|archive-date = 2015-01-06|archive-url = https://web.archive.org/web/20150106054328/http://money.cnn.com/2014/12/30/technology/china-internet-firewall-google/|url-status = dead}}</ref> Organizirano cenzuriranje se je začelo pred kratkim. Leta 2005 je Kitajska nabavila več kot 200 Cisco usmerjevalnikov (routerjev) in drugo opremo, ki omogoča napredene pristope k nadziranju in usmerjanju internetnega prometa. <ref name=":0" /> Zaradi strahu pred kriminalom, uličnimi tolpami in teroristi je veliko ljudi pripravljeno žrtvovati zasebnost na račun večje varnosti. [[Biometrija]] je že del potnih listov, v katerih so oznake RFID. Manjka še sistem, ki bi fotografijo naložil v policijsko bazo podatkov, ki bi bila hkrati povezana tudi z bazami z [[Osebni podatek|osebnimi podatki]] državljanov. To pa je prvi korak do množične baze podatke s podatki o posamezniku, po kateri je zelo preprosto iskati. Ko bo kitajski projekt Zlati ščit zaključen, bo imel v bazi fotografije večine Kitajcev. Korporacije, ki pomagajo Kitajcem pri projektu, pa tudi že lobirajo pri svojih vladah, da bi zaradi večje varnostni nekaj podobnega lahko naredili tudi v zahodnih državah. Ni pa rečeno, da bo Zlati ščit omejen le na Kitajsko. Integracija kamer z internetom, pametnimi telefoni, programi za prepoznavo oseb, GPS-sledenje, vse, kar so preizkusili v projektu, bodo uporabili povsod po Kitajskem, lahko pa, da tudi drugje po svetu. <ref name=":1" /> ==Sklici== {{sklici}} [[Kategorija:Cenzura interneta]] [[Kategorija:Znanost in tehnika na Kitajskem]] mjqx79iktc0toj20sg9iq36p9f4vx35 2 386841 6774900 6774286 2026-11-04T19:50:28Z Shabicht 3554 6774900 wikitext text/x-wiki [https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Seznam_infopolj Seznam infopolj]<br> '''Prosim, pusti to vrstico pri miru!!''' (glava peskovnika) '''<br> '''Ne spreminjaj vsebine peskovnika med urejanjem uporabnika, da ne pride do NAVZKRIŽNEGA UREJANJA !!!'''<br> ==Ustanovitev in izgradnja romanske cerkve== Kartuzijo Jurklošter je v samotni dolini ob potoku Gračnica okoli leta 1170 dal ustanoviti [[Škofija Celovec|krški škof]] [[Henrik I. Krški]]. Zaradi tako zgodnje ustanovitve je bila to šele druga kartuzija izven Francije in Italije, pred njo je bila na slovenskem ustanovljena le [[Žička kartuzija]]. Prvotni [[kartuzijani|redovniki]] so bili najverjetneje [[Francozi]] in [[Italijani]], ki so po tedanjih pravilih reda tu zgradili dva samostana (t.i. ''domus superior'' za patre in ''domus inferior'' za brate konverze),, ki so z delom skrbeli za gospodarski razvoj samostana in oskrbo patrov, toda kartuzija ni uspevala. Med letoma 1189 in 1191 je bil prior kartuzije Odon iz Novare, ki je bil, zaradi svetniškega življenja, leta 1859 razglašen za [[Beatifikacija|blaženega]]. Maja 1199 je generalni kapitelj kartuzijanskega reda škofa ustanovitelja obvestil, da jurklošterski menihi niso hoteli ali mogli živeti po strogih pravilih reda. Leta 1200 je tako tedanji krški škof Ekerhart spisal listino o razpustitvi kartuzije in o ustanovitvi proštije. Kakšni natančno so bili razlogi za razpustitev ni povsem jasno, na podlagi ohranjenih listin iz tistega obdobja pa je moč sklepati, da menih niso uspeli pridobiti sredstev za primerno delovanje in življenje, zaradi česar so posegli po načinih, ki niso ustrezali kartuzijanskim pravilom. Proštija, ki je bila tedaj ustanovljena v Jurkloštru, je v arhivskih virih zadnjič izpričana leta 1223. ===Arhitektura prve cerkve=== O tem, kakšna je bila cerkev v prvih treh desetletjih po ustanovitvi kartuzije v Jurkloštru, vemo zelo malo. Najverjetneje pa je bila že tedaj zidana in je imela odprto ostrešje, ali pa raven leseni strop. [[Cerkvena ladja]] je imela v [[Tloris|tlorisu]] preprosto obliko pravokotnika. Severno in južno od [[Prezbiterij|prezbiterija]] je bila že v romanski fazi zgrajeni zakristija in kapiteljska dvorana, ki sta obe služili tudi kot kapeli, severna kot kapela Matere Božje in južna kot kapela Janeza Krstnika. Vhod v zakristijo je omogočal prehod v severovzhodnem vogalu cerkvene ladje, malo pred slavolokom. Ali je bila kapiteljska dvorana prav tako dostopna iz cerkve ali le iz malega [[Križni hodnik|križnega hodnika]], iz sedanje arhitekture ni mogoče ugotoviti. ===Samostan bratov konverzov=== Kartuzije, ki so bile ustanovljene do sredine 13. stoletja, so se praviloma delile, kot je bilo že omenjeno, na zgornji in spodnji samostan. Kje v Jurkloštru stal spodnji samostan konverzov, sedaj ni znano, verjetno pa je bil zgrajen v smeri proti Planine pri Sevnici, od koder je bil tudi glavni vhod v kartuzijo. Domneva se, da je stal na levem bregu Gračnice, v vasi Mrzlo Polje, ki je nekdaj nosila ime Marof. Spodnji samostan je bil opuščen najverjetneje v prvi polovici 15. stoletja. Po preselitvi bratov konverzov v zgornji samostan, je bila tudi samostanska cerkev, s pohodno pregrado v ladji, t.i. letnerjem, ločena na meniški in bratovski predel. ==Druga ustanovitev, izgradnja gotskega samostana, novi zavetnik sv. Mavricij== <<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<d Ustanovil ga je [[Henrik I. Krški|Henrik I.]], [[Škofija Celovec|krški škof]] leta 1173 ali 1174. Prvotni redovniki so bili [[Francozi]] in [[Italijani]], ki so postavili kot običajno dva samostana (enega za patre in enega za brate). Toda samostan ni uspeval. Tako je bil leta 1189 sem poslan [[Odon iz Novare]], ki je ponovno obudil samostan, vendar je bil dve leti po njegovi smrti (1198) samostan leta 1200 razpuščen. Del samostanskega posestva (spodnji samostan bratov) so prevzeli [[kanoniki]], del pa je pričel propadati. [[Slika:Vischer - Topographia Ducatus Stiria - 097 Gairach bei Tüffer - Jurkloster.jpg|levo|sličica|Geirach Abkomene Carthusen, [[Georg Matthäus Vischer]], 1681]] [[Slika:056 Gairach — Jurkloster, Die vormahlige Karthause Geyrach, lith. Folwarczni - J.F.Kaiser Lithografirte Ansichten der Steiermark 1830 (2).jpg|levo|sličica|Die vormahlige Karthause Geyrach, <bdi>Joseph Franz Kaiser</bdi><bdi>,</bdi> ok. 1830]] ==Druga ustanovitev, izgradnja gotskega samostana, novi zavetnik sv. Mavricij== Tudi po posredovanju [[Kartuzijanski samostan Žiče|žičkega]] priora je [[Leopold VI. Babenberški]] prevzel varstvo nad samostanom. Prvi kartuzijani so se ponovno naselili leta 1208. Ustanovno listino jim je podelil naslednje leto. Z njegovo denarno pomočjo so obnovili samostan, dozidali in povečali samostansko cerkev. Z izumrtjem [[Babenberžani|Babenberžanov]] so zaščito samostana prevzeli [[Celjski grofje]]. ==Grofje Celjski, povečava križnega hodnika in pokop Veronike Deseniške== ==Razpust kartuzije, izgradnja in rušitev dvorca ter prezidava cerkve== Koncem [[16. stoletje|16. stoletja]] je Jurklošter izgubil svojo gospodarsko neodvisnost, saj je [[kardinal Delfin]] izročil njihova posestva sprva [[Družba Jezusova|jezuitom]], nato so jih prevzeli [[cistercijani]], nato pa spet jezuiti. Po nekaj letih tožarjenja med prizadetimi stranmi so leta 1595 določili, da Jurklošter prevzamejo [[Gradec|graški]] jezuiti. S tem je bila končana zgodovina kartuzije Jurklošter. [[Slika:Postcard of Jurklošter monastery.jpg|250px|desno|thumb|razglednica s podobo nekdanjega baročno-klasicističnega dvorca v Jurkloštru]] ==Morje== [[Habsburška monarhija|Habsburška dinastija]] je izhod na morje dobila že leta že leta 1374, ko je nasledila del [[Istra|Istre]] in [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]] ter je leta 1382 [[Trst]], pod pokroviteljstvom avstrijskega nadvojvode Leopolda II., sklenil dogovor o zaščiti, kar je predstavljalo temelj pomorske trgovine. V tem obdobju je nad številnimi istrskimi obalnim mesti dominirala [[Beneška republika]]. Kljub temu je Habsburška monarhija leta [[1527]] pridobila del vzhodne jadranske obale (Hrvaško primorje s [[Senj|Senjem]] in [[Reka, Hrvaška|Reko]] ter [[Trsat]]). Avstrijski in beneški podaniki so leta [[1571]] skupaj sodelovali v pomorski bitki pri Lepantu proti [[Otomansko cesarstvo|otomanskemu imperiju]], v kateri je združeno ladevje [[Beneška republika|Benetk]], [[Malteški viteški red|Malte]], [[Kraljevina Španija|habsburške Španije]], [[Papeška država|Papeške države]] in drugih uničilo otomansko floto ter za nekaj časa zagotovilo nemoteno plovbo po [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]]. {{glavni|Bitka pri Lepantu (1571)}} Leta [[1719]] so [[Habsburžani]] razglasili [[Trst]] za svoje svobodno pristanišče. Cesar [[Karel VI. Habsburški|Karel VI.]] je dal v [[Ladjedelnica Kraljevica|Kraljevici]] leta [[1729]] zgraditi prvi avstrijski pomorski arzenal. [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] je na podlagi določil [[Campoformijski mir|mirovne pogodbe iz Campoformida]] pri [[Videm, Italija|Vidmu]] leta 1797, v zameno za ozemlja v današnji Belgiji dobila dotlej beneška ozemlja in mesta v [[Istra|Istri]] in [[Dalmacija|Dalmaciji]]. Miru je kmalu sledila nova vojna z [[Napoleon Bonaparte|Napoleonom]] in ker beneška vojna mornarica ni imela večjega pomena za celinsko orientirano Avstrijo, sta sledila razorožitev in razrez še nedokončanih ladij. Avstrijska posest [[Benetke|Benetk]] in ozemelj na vzhodni obali [[Jadransko morje|jadranskega morja]] je bila ponovno potrjena po napoleonovem porazu, na [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]] leta 1815. Avstrija je tako prevzela [[Arsenal, Benetke|beneški arsenal]] in tudi mornariško kadetnico (Collegio di cadetti di marina), vendar se je avstrijska vojna mornarica med 1820 in 1848 razvijala in delovala pod močnim vplivom italijanskih in dalmatinskih pomorščakov. V letu 1820 je v Ameriko in v Vzhodno Azijo odplula njena prva vojaška ladja - korveta Carolina. V času pomladi narodov [[1848]] je v [[Benetke|Benetkah]] izbruhnil upor, s težnjami po odcepitvi, pri katerem so sodelovali tudi avstrijski pomorščaki italijanske narodnosti, kar je imelo za posledico, da je kar 113 ladij od 162 prestopilo na stran beneških upornikov in je tako avstrijska mornarica čez noč skoraj prenehala obstajati. Ko je leta 1849 Avstrija ponovno pridobila Benetke, italijanski pomorski kader ni bil več deležen zaupanja. Leta 1854 je cesar [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef]] za vrhovnega poveljnika vojne mornarice najel in imenoval danskega [[viceadmiral|viceadmirala]] [[Hans Birch Dahlerup|Hansa Birch von Dahlerupa]], ki je mornarico reorganiziral po angleških vzorih, nezanesljivi italijanski kader nadomestil z ljudmi iz drugih delov monarhije, ter uvedel poveljevanje v nemščini. Lesenim jadrnicam, ki so jih prevzeli v Benetkah, so se pridružile prve parne ladje. Leta 1859 se je z uspešnega potovanja okoli sveta vrnila fregata Novara. Dahlerupove zasluge so, da so pomorske ustanove in vojaško oporišče preselili najprej na začasno lokacijo v [[Trst]], zatem pa v [[Pulj]], kjer so leta 1856 položili temeljni kamen za novi arzenal in začeli urejati glavno [[Vojaška baza|mornariško bazo]] s pristaniščem, postopoma pa so tam namestili tudi večino drugih vojaških pomorskih ustanov. Istočasno je država gradila [[železniška proga|železniške povezave]] s pristanišči. Leta [[1857]] je bila končana t.i. [[Južna železnica]], ki je povezala [[Dunaj]] s [[Trst|Trstom]], leta 1973 odsek [[Pivka]] - [[Reka, Hrvaška|Reka]], leta 1876 pa je dobilo železniško povezavo še glavno vojaško pristanišče v [[Pulj|Pulju]]. Oporišči vojne mornarice sta postala tudi [[Šibenik]] in [[Boka Kotorska]], na [[Reka, Hrvaška|Reko]] pa so leta 1866 iz Trsta preselili Pomorsko vojaško akademijo (k.u.k. Marine-Akademie in Fiume), ki je sprva delovala v Benetkah. [[Slika:Nautische Akademie Fiume.jpg|250px|thumb|desno|Nekdanja pomorska vojaška akademija na Reki]] Leta 1862, so začeli, ob podpori novega vrhovnega poveljnika, brata [[cesar]]ja [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]], nadvojvode [[Maksimilijan I. Mehiški|Ferdinand Maksimilijan]] (1832–1867), graditi prve oklepne fregate. [[Kapitan fregate|Kapitanu fregate]], kasnejšemu [[viceadmiral|viceadmiralu]] [[Wilhelm von Tegetthoff|Wilhelmu von Tegetthoffu]], rojenemu v [[Maribor]]u, je uspelo v [[Bitka pri Visu (1866)|Bitki pri Visu]] leta 1866 odločilno poraziti veliko večjo, modernejšo, vendar slabo vodeno italijansko ladjevje. Cesarstvo je kljub temu uspehu na kopnem izgubilo vojno proti Prusiji in se moralo odpovedati svojim pokrajinam v Italiji, pa tudi se dogovoriti z [[Madžari]] o skupnem vodenju politike, o financiranju in vojaških vprašanjih. Do svoje smrti, leta 1871, je Tegetthoff pripravil načrt izgradnje nove flote, kar pa so zaradi pomanjkanjkanja denarnih sredstev uresničili le delno, vendar se je mornarica krepila in je koncem 19. in v začetku 20. stoletja stopila v vrste velikih pomorskih sil. Od leta 1889 dalje je tako mornarica nosila naziv »Cesarska in kraljeva« (Kaiserliche und Königliche) ([[kratica]] v splošni rabi: k.u.k) s katerim so poudarili dvojnost monarhije. Konec 19. stoletja je gradila obalne bojne ladje (oklepnice tipa predrednot), tik pred [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] pa že večje oklepne [[Bojna ladja|bojne ladje]], tipa rednot, z težkim topništvom, oklepne in lahke [[križarka|križarke]], kot izvidniške ladje, ter [[Rušilec|rušilce]] za zaščitne namene. Prvi avstrijski vojni ladji, korveti Carolina, ki je bila v Vzhodni Aziji leta 1821, je do razpada monarhije sledilo 21 vojnih ladij, na 37 čezmorskih potovanjih. Med lesenimi jadrnicami so bile Novara, Donau, Erzherzog Friedrich, Fasana, Helgoland, Saida, Frunsberg, Aurora ter Zrinyi, ki so jim postopoma vgrajevali pogon s [[Parni stroj|parnimi stroji]], ter leseni torpedni ladji Albatros in Nautilus. Proti koncu stoletja so tja že plule modernejše ladje, torpedne oz. lahke križarke razreda Kaiser Franz Joseph I ([[SMS Kaiserin Elisabeth|Kaiserin Elisabeth]] in [[SMS Kaiser Franz Joseph I|Kaiser Franz Joseph I]]) lahke križarke razreda Zenta (Zenta, Aspern in Szigetvar), [[Torpedovka|torpedovki]] Panther in Leopard ter oklepni križarki Kaiserin und Köenigin Maria Theresia in Kaiser Karl VI. Februarja 1918 so se [[Upor mornarjev v Boki Kotorski|uprli mornarji v Boki Kotorski]], ki so ga zatrli po dveh dneh. Zaradi upora je dotedanjega glavnega poveljnika mornarice, [[Maksimilijan Njegovan|admirala Njegovana]], na položaju zamenjal [[Miklós Horthy|admiral Horthy]]. [[Slika:Austro-Hungarian fleet.jpg|thumb|right|240px|Avstro-ogrsko ladevje na manevrih pred prvo svetovno vojno, v ospredju [[bojna ladja]] SMS Tegetthoff]] Kronski svet Avstro-Ogrske je s sklepom dne 29. oktobra 1918 celotno vojno in trgovsko ladjevje dualne monarhije z vsemi pristanišči in kopenskimi objekti predal [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Državi SHS]], vendar je skoraj celotno ladjevje po [[Rapalska pogodba|rapalski mirovni pogodbi]] pripadlo Italiji. tl2c1vmme6dqda9q0upzzxkp0m0jtuy 6774902 6774900 2026-11-04T19:56:14Z Shabicht 3554 /* Ustanovitev in izgradnja romanske cerkve */ 6774902 wikitext text/x-wiki [https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Seznam_infopolj Seznam infopolj]<br> '''Prosim, pusti to vrstico pri miru!!''' (glava peskovnika) '''<br> '''Ne spreminjaj vsebine peskovnika med urejanjem uporabnika, da ne pride do NAVZKRIŽNEGA UREJANJA !!!'''<br> ==Ustanovitev in izgradnja romanske cerkve== [[Slika:Vallis Sancti Mauricij in Gerio in Slauonia.jpg|250px|desno|thumb|''Vallis Sancti Mauricij in Gerio in Slauonia''. V prevodu: Dolina svetega Mavricija v Jurjevem v ''Sloveniji'', [[Bernhard Strigl]], ok. 1512]] Kartuzijo Jurklošter je v samotni dolini ob potoku Gračnica okoli leta 1170 dal ustanoviti [[Škofija Celovec|krški škof]] [[Henrik I. Krški]]. Zaradi tako zgodnje ustanovitve je bila to šele druga kartuzija izven Francije in Italije, pred njo je bila na slovenskem ustanovljena le [[Žička kartuzija]]. Prvotni [[kartuzijani|redovniki]] so bili najverjetneje [[Francozi]] in [[Italijani]], ki so po tedanjih pravilih reda tu zgradili dva samostana (t.i. ''domus superior'' za patre in ''domus inferior'' za brate konverze),, ki so z delom skrbeli za gospodarski razvoj samostana in oskrbo patrov, toda kartuzija ni uspevala. Med letoma 1189 in 1191 je bil prior kartuzije Odon iz Novare, ki je bil, zaradi svetniškega življenja, leta 1859 razglašen za [[Beatifikacija|blaženega]]. Maja 1199 je generalni kapitelj kartuzijanskega reda škofa ustanovitelja obvestil, da jurklošterski menihi niso hoteli ali mogli živeti po strogih pravilih reda. Leta 1200 je tako tedanji krški škof Ekerhart spisal listino o razpustitvi kartuzije in o ustanovitvi proštije. Kakšni natančno so bili razlogi za razpustitev ni povsem jasno, na podlagi ohranjenih listin iz tistega obdobja pa je moč sklepati, da menih niso uspeli pridobiti sredstev za primerno delovanje in življenje, zaradi česar so posegli po načinih, ki niso ustrezali kartuzijanskim pravilom. Proštija, ki je bila tedaj ustanovljena v Jurkloštru, je v arhivskih virih zadnjič izpričana leta 1223. ===Arhitektura prve cerkve=== O tem, kakšna je bila cerkev v prvih treh desetletjih po ustanovitvi kartuzije v Jurkloštru, vemo zelo malo. Najverjetneje pa je bila že tedaj zidana in je imela odprto ostrešje, ali pa raven leseni strop. [[Cerkvena ladja]] je imela v [[Tloris|tlorisu]] preprosto obliko pravokotnika. Severno in južno od [[Prezbiterij|prezbiterija]] je bila že v romanski fazi zgrajeni zakristija in kapiteljska dvorana, ki sta obe služili tudi kot kapeli, severna kot kapela Matere Božje in južna kot kapela Janeza Krstnika. Vhod v zakristijo je omogočal prehod v severovzhodnem vogalu cerkvene ladje, malo pred slavolokom. Ali je bila kapiteljska dvorana prav tako dostopna iz cerkve ali le iz malega [[Križni hodnik|križnega hodnika]], iz sedanje arhitekture ni mogoče ugotoviti. ===Samostan bratov konverzov=== Kartuzije, ki so bile ustanovljene do sredine 13. stoletja, so se praviloma delile, kot je bilo že omenjeno, na zgornji in spodnji samostan. Kje v Jurkloštru stal spodnji samostan konverzov, sedaj ni znano, verjetno pa je bil zgrajen v smeri proti Planine pri Sevnici, od koder je bil tudi glavni vhod v kartuzijo. Domneva se, da je stal na levem bregu Gračnice, v vasi Mrzlo Polje, ki je nekdaj nosila ime Marof. Spodnji samostan je bil opuščen najverjetneje v prvi polovici 15. stoletja. Po preselitvi bratov konverzov v zgornji samostan, je bila tudi samostanska cerkev, s pohodno pregrado v ladji, t.i. letnerjem, ločena na meniški in bratovski predel. ==Druga ustanovitev, izgradnja gotskega samostana, novi zavetnik sv. Mavricij== <<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<d Ustanovil ga je [[Henrik I. Krški|Henrik I.]], [[Škofija Celovec|krški škof]] leta 1173 ali 1174. Prvotni redovniki so bili [[Francozi]] in [[Italijani]], ki so postavili kot običajno dva samostana (enega za patre in enega za brate). Toda samostan ni uspeval. Tako je bil leta 1189 sem poslan [[Odon iz Novare]], ki je ponovno obudil samostan, vendar je bil dve leti po njegovi smrti (1198) samostan leta 1200 razpuščen. Del samostanskega posestva (spodnji samostan bratov) so prevzeli [[kanoniki]], del pa je pričel propadati. [[Slika:Vischer - Topographia Ducatus Stiria - 097 Gairach bei Tüffer - Jurkloster.jpg|levo|sličica|Geirach Abkomene Carthusen, [[Georg Matthäus Vischer]], 1681]] [[Slika:056 Gairach — Jurkloster, Die vormahlige Karthause Geyrach, lith. Folwarczni - J.F.Kaiser Lithografirte Ansichten der Steiermark 1830 (2).jpg|levo|sličica|Die vormahlige Karthause Geyrach, <bdi>Joseph Franz Kaiser</bdi><bdi>,</bdi> ok. 1830]] ==Druga ustanovitev, izgradnja gotskega samostana, novi zavetnik sv. Mavricij== Tudi po posredovanju [[Kartuzijanski samostan Žiče|žičkega]] priora je [[Leopold VI. Babenberški]] prevzel varstvo nad samostanom. Prvi kartuzijani so se ponovno naselili leta 1208. Ustanovno listino jim je podelil naslednje leto. Z njegovo denarno pomočjo so obnovili samostan, dozidali in povečali samostansko cerkev. Z izumrtjem [[Babenberžani|Babenberžanov]] so zaščito samostana prevzeli [[Celjski grofje]]. ==Grofje Celjski, povečava križnega hodnika in pokop Veronike Deseniške== ==Razpust kartuzije, izgradnja in rušitev dvorca ter prezidava cerkve== Koncem [[16. stoletje|16. stoletja]] je Jurklošter izgubil svojo gospodarsko neodvisnost, saj je [[kardinal Delfin]] izročil njihova posestva sprva [[Družba Jezusova|jezuitom]], nato so jih prevzeli [[cistercijani]], nato pa spet jezuiti. Po nekaj letih tožarjenja med prizadetimi stranmi so leta 1595 določili, da Jurklošter prevzamejo [[Gradec|graški]] jezuiti. S tem je bila končana zgodovina kartuzije Jurklošter. [[Slika:Postcard of Jurklošter monastery.jpg|250px|desno|thumb|razglednica s podobo nekdanjega baročno-klasicističnega dvorca v Jurkloštru]] ==Morje== [[Habsburška monarhija|Habsburška dinastija]] je izhod na morje dobila že leta že leta 1374, ko je nasledila del [[Istra|Istre]] in [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]] ter je leta 1382 [[Trst]], pod pokroviteljstvom avstrijskega nadvojvode Leopolda II., sklenil dogovor o zaščiti, kar je predstavljalo temelj pomorske trgovine. V tem obdobju je nad številnimi istrskimi obalnim mesti dominirala [[Beneška republika]]. Kljub temu je Habsburška monarhija leta [[1527]] pridobila del vzhodne jadranske obale (Hrvaško primorje s [[Senj|Senjem]] in [[Reka, Hrvaška|Reko]] ter [[Trsat]]). Avstrijski in beneški podaniki so leta [[1571]] skupaj sodelovali v pomorski bitki pri Lepantu proti [[Otomansko cesarstvo|otomanskemu imperiju]], v kateri je združeno ladevje [[Beneška republika|Benetk]], [[Malteški viteški red|Malte]], [[Kraljevina Španija|habsburške Španije]], [[Papeška država|Papeške države]] in drugih uničilo otomansko floto ter za nekaj časa zagotovilo nemoteno plovbo po [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]]. {{glavni|Bitka pri Lepantu (1571)}} Leta [[1719]] so [[Habsburžani]] razglasili [[Trst]] za svoje svobodno pristanišče. Cesar [[Karel VI. Habsburški|Karel VI.]] je dal v [[Ladjedelnica Kraljevica|Kraljevici]] leta [[1729]] zgraditi prvi avstrijski pomorski arzenal. [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] je na podlagi določil [[Campoformijski mir|mirovne pogodbe iz Campoformida]] pri [[Videm, Italija|Vidmu]] leta 1797, v zameno za ozemlja v današnji Belgiji dobila dotlej beneška ozemlja in mesta v [[Istra|Istri]] in [[Dalmacija|Dalmaciji]]. Miru je kmalu sledila nova vojna z [[Napoleon Bonaparte|Napoleonom]] in ker beneška vojna mornarica ni imela večjega pomena za celinsko orientirano Avstrijo, sta sledila razorožitev in razrez še nedokončanih ladij. Avstrijska posest [[Benetke|Benetk]] in ozemelj na vzhodni obali [[Jadransko morje|jadranskega morja]] je bila ponovno potrjena po napoleonovem porazu, na [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]] leta 1815. Avstrija je tako prevzela [[Arsenal, Benetke|beneški arsenal]] in tudi mornariško kadetnico (Collegio di cadetti di marina), vendar se je avstrijska vojna mornarica med 1820 in 1848 razvijala in delovala pod močnim vplivom italijanskih in dalmatinskih pomorščakov. V letu 1820 je v Ameriko in v Vzhodno Azijo odplula njena prva vojaška ladja - korveta Carolina. V času pomladi narodov [[1848]] je v [[Benetke|Benetkah]] izbruhnil upor, s težnjami po odcepitvi, pri katerem so sodelovali tudi avstrijski pomorščaki italijanske narodnosti, kar je imelo za posledico, da je kar 113 ladij od 162 prestopilo na stran beneških upornikov in je tako avstrijska mornarica čez noč skoraj prenehala obstajati. Ko je leta 1849 Avstrija ponovno pridobila Benetke, italijanski pomorski kader ni bil več deležen zaupanja. Leta 1854 je cesar [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef]] za vrhovnega poveljnika vojne mornarice najel in imenoval danskega [[viceadmiral|viceadmirala]] [[Hans Birch Dahlerup|Hansa Birch von Dahlerupa]], ki je mornarico reorganiziral po angleških vzorih, nezanesljivi italijanski kader nadomestil z ljudmi iz drugih delov monarhije, ter uvedel poveljevanje v nemščini. Lesenim jadrnicam, ki so jih prevzeli v Benetkah, so se pridružile prve parne ladje. Leta 1859 se je z uspešnega potovanja okoli sveta vrnila fregata Novara. Dahlerupove zasluge so, da so pomorske ustanove in vojaško oporišče preselili najprej na začasno lokacijo v [[Trst]], zatem pa v [[Pulj]], kjer so leta 1856 položili temeljni kamen za novi arzenal in začeli urejati glavno [[Vojaška baza|mornariško bazo]] s pristaniščem, postopoma pa so tam namestili tudi večino drugih vojaških pomorskih ustanov. Istočasno je država gradila [[železniška proga|železniške povezave]] s pristanišči. Leta [[1857]] je bila končana t.i. [[Južna železnica]], ki je povezala [[Dunaj]] s [[Trst|Trstom]], leta 1973 odsek [[Pivka]] - [[Reka, Hrvaška|Reka]], leta 1876 pa je dobilo železniško povezavo še glavno vojaško pristanišče v [[Pulj|Pulju]]. Oporišči vojne mornarice sta postala tudi [[Šibenik]] in [[Boka Kotorska]], na [[Reka, Hrvaška|Reko]] pa so leta 1866 iz Trsta preselili Pomorsko vojaško akademijo (k.u.k. Marine-Akademie in Fiume), ki je sprva delovala v Benetkah. [[Slika:Nautische Akademie Fiume.jpg|250px|thumb|desno|Nekdanja pomorska vojaška akademija na Reki]] Leta 1862, so začeli, ob podpori novega vrhovnega poveljnika, brata [[cesar]]ja [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]], nadvojvode [[Maksimilijan I. Mehiški|Ferdinand Maksimilijan]] (1832–1867), graditi prve oklepne fregate. [[Kapitan fregate|Kapitanu fregate]], kasnejšemu [[viceadmiral|viceadmiralu]] [[Wilhelm von Tegetthoff|Wilhelmu von Tegetthoffu]], rojenemu v [[Maribor]]u, je uspelo v [[Bitka pri Visu (1866)|Bitki pri Visu]] leta 1866 odločilno poraziti veliko večjo, modernejšo, vendar slabo vodeno italijansko ladjevje. Cesarstvo je kljub temu uspehu na kopnem izgubilo vojno proti Prusiji in se moralo odpovedati svojim pokrajinam v Italiji, pa tudi se dogovoriti z [[Madžari]] o skupnem vodenju politike, o financiranju in vojaških vprašanjih. Do svoje smrti, leta 1871, je Tegetthoff pripravil načrt izgradnje nove flote, kar pa so zaradi pomanjkanjkanja denarnih sredstev uresničili le delno, vendar se je mornarica krepila in je koncem 19. in v začetku 20. stoletja stopila v vrste velikih pomorskih sil. Od leta 1889 dalje je tako mornarica nosila naziv »Cesarska in kraljeva« (Kaiserliche und Königliche) ([[kratica]] v splošni rabi: k.u.k) s katerim so poudarili dvojnost monarhije. Konec 19. stoletja je gradila obalne bojne ladje (oklepnice tipa predrednot), tik pred [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] pa že večje oklepne [[Bojna ladja|bojne ladje]], tipa rednot, z težkim topništvom, oklepne in lahke [[križarka|križarke]], kot izvidniške ladje, ter [[Rušilec|rušilce]] za zaščitne namene. Prvi avstrijski vojni ladji, korveti Carolina, ki je bila v Vzhodni Aziji leta 1821, je do razpada monarhije sledilo 21 vojnih ladij, na 37 čezmorskih potovanjih. Med lesenimi jadrnicami so bile Novara, Donau, Erzherzog Friedrich, Fasana, Helgoland, Saida, Frunsberg, Aurora ter Zrinyi, ki so jim postopoma vgrajevali pogon s [[Parni stroj|parnimi stroji]], ter leseni torpedni ladji Albatros in Nautilus. Proti koncu stoletja so tja že plule modernejše ladje, torpedne oz. lahke križarke razreda Kaiser Franz Joseph I ([[SMS Kaiserin Elisabeth|Kaiserin Elisabeth]] in [[SMS Kaiser Franz Joseph I|Kaiser Franz Joseph I]]) lahke križarke razreda Zenta (Zenta, Aspern in Szigetvar), [[Torpedovka|torpedovki]] Panther in Leopard ter oklepni križarki Kaiserin und Köenigin Maria Theresia in Kaiser Karl VI. Februarja 1918 so se [[Upor mornarjev v Boki Kotorski|uprli mornarji v Boki Kotorski]], ki so ga zatrli po dveh dneh. Zaradi upora je dotedanjega glavnega poveljnika mornarice, [[Maksimilijan Njegovan|admirala Njegovana]], na položaju zamenjal [[Miklós Horthy|admiral Horthy]]. [[Slika:Austro-Hungarian fleet.jpg|thumb|right|240px|Avstro-ogrsko ladevje na manevrih pred prvo svetovno vojno, v ospredju [[bojna ladja]] SMS Tegetthoff]] Kronski svet Avstro-Ogrske je s sklepom dne 29. oktobra 1918 celotno vojno in trgovsko ladjevje dualne monarhije z vsemi pristanišči in kopenskimi objekti predal [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Državi SHS]], vendar je skoraj celotno ladjevje po [[Rapalska pogodba|rapalski mirovni pogodbi]] pripadlo Italiji. i69s00ht5xuvlyywk4t8sf108oyr8aw 6774904 6774902 2026-11-04T19:56:44Z Shabicht 3554 /* Ustanovitev in izgradnja romanske cerkve */ 6774904 wikitext text/x-wiki [https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Seznam_infopolj Seznam infopolj]<br> '''Prosim, pusti to vrstico pri miru!!''' (glava peskovnika) '''<br> '''Ne spreminjaj vsebine peskovnika med urejanjem uporabnika, da ne pride do NAVZKRIŽNEGA UREJANJA !!!'''<br> ==Ustanovitev in izgradnja romanske cerkve== [[Slika:Vallis Sancti Mauricij in Gerio in Slauonia.jpg|250px|desno|thumb|''Vallis Sancti Mauricij in Gerio in Slauonia''. V prevodu: Dolina svetega Mavricija v Jurjevem v ''Sloveniji'', Bernhard Strigl, ok. 1512]] Kartuzijo Jurklošter je v samotni dolini ob potoku Gračnica okoli leta 1170 dal ustanoviti [[Škofija Celovec|krški škof]] [[Henrik I. Krški]]. Zaradi tako zgodnje ustanovitve je bila to šele druga kartuzija izven Francije in Italije, pred njo je bila na slovenskem ustanovljena le [[Žička kartuzija]]. Prvotni [[kartuzijani|redovniki]] so bili najverjetneje [[Francozi]] in [[Italijani]], ki so po tedanjih pravilih reda tu zgradili dva samostana (t.i. ''domus superior'' za patre in ''domus inferior'' za brate konverze),, ki so z delom skrbeli za gospodarski razvoj samostana in oskrbo patrov, toda kartuzija ni uspevala. Med letoma 1189 in 1191 je bil prior kartuzije Odon iz Novare, ki je bil, zaradi svetniškega življenja, leta 1859 razglašen za [[Beatifikacija|blaženega]]. Maja 1199 je generalni kapitelj kartuzijanskega reda škofa ustanovitelja obvestil, da jurklošterski menihi niso hoteli ali mogli živeti po strogih pravilih reda. Leta 1200 je tako tedanji krški škof Ekerhart spisal listino o razpustitvi kartuzije in o ustanovitvi proštije. Kakšni natančno so bili razlogi za razpustitev ni povsem jasno, na podlagi ohranjenih listin iz tistega obdobja pa je moč sklepati, da menih niso uspeli pridobiti sredstev za primerno delovanje in življenje, zaradi česar so posegli po načinih, ki niso ustrezali kartuzijanskim pravilom. Proštija, ki je bila tedaj ustanovljena v Jurkloštru, je v arhivskih virih zadnjič izpričana leta 1223. ===Arhitektura prve cerkve=== O tem, kakšna je bila cerkev v prvih treh desetletjih po ustanovitvi kartuzije v Jurkloštru, vemo zelo malo. Najverjetneje pa je bila že tedaj zidana in je imela odprto ostrešje, ali pa raven leseni strop. [[Cerkvena ladja]] je imela v [[Tloris|tlorisu]] preprosto obliko pravokotnika. Severno in južno od [[Prezbiterij|prezbiterija]] je bila že v romanski fazi zgrajeni zakristija in kapiteljska dvorana, ki sta obe služili tudi kot kapeli, severna kot kapela Matere Božje in južna kot kapela Janeza Krstnika. Vhod v zakristijo je omogočal prehod v severovzhodnem vogalu cerkvene ladje, malo pred slavolokom. Ali je bila kapiteljska dvorana prav tako dostopna iz cerkve ali le iz malega [[Križni hodnik|križnega hodnika]], iz sedanje arhitekture ni mogoče ugotoviti. ===Samostan bratov konverzov=== Kartuzije, ki so bile ustanovljene do sredine 13. stoletja, so se praviloma delile, kot je bilo že omenjeno, na zgornji in spodnji samostan. Kje v Jurkloštru stal spodnji samostan konverzov, sedaj ni znano, verjetno pa je bil zgrajen v smeri proti Planine pri Sevnici, od koder je bil tudi glavni vhod v kartuzijo. Domneva se, da je stal na levem bregu Gračnice, v vasi Mrzlo Polje, ki je nekdaj nosila ime Marof. Spodnji samostan je bil opuščen najverjetneje v prvi polovici 15. stoletja. Po preselitvi bratov konverzov v zgornji samostan, je bila tudi samostanska cerkev, s pohodno pregrado v ladji, t.i. letnerjem, ločena na meniški in bratovski predel. ==Druga ustanovitev, izgradnja gotskega samostana, novi zavetnik sv. Mavricij== <<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<d Ustanovil ga je [[Henrik I. Krški|Henrik I.]], [[Škofija Celovec|krški škof]] leta 1173 ali 1174. Prvotni redovniki so bili [[Francozi]] in [[Italijani]], ki so postavili kot običajno dva samostana (enega za patre in enega za brate). Toda samostan ni uspeval. Tako je bil leta 1189 sem poslan [[Odon iz Novare]], ki je ponovno obudil samostan, vendar je bil dve leti po njegovi smrti (1198) samostan leta 1200 razpuščen. Del samostanskega posestva (spodnji samostan bratov) so prevzeli [[kanoniki]], del pa je pričel propadati. [[Slika:Vischer - Topographia Ducatus Stiria - 097 Gairach bei Tüffer - Jurkloster.jpg|levo|sličica|Geirach Abkomene Carthusen, [[Georg Matthäus Vischer]], 1681]] [[Slika:056 Gairach — Jurkloster, Die vormahlige Karthause Geyrach, lith. Folwarczni - J.F.Kaiser Lithografirte Ansichten der Steiermark 1830 (2).jpg|levo|sličica|Die vormahlige Karthause Geyrach, <bdi>Joseph Franz Kaiser</bdi><bdi>,</bdi> ok. 1830]] ==Druga ustanovitev, izgradnja gotskega samostana, novi zavetnik sv. Mavricij== Tudi po posredovanju [[Kartuzijanski samostan Žiče|žičkega]] priora je [[Leopold VI. Babenberški]] prevzel varstvo nad samostanom. Prvi kartuzijani so se ponovno naselili leta 1208. Ustanovno listino jim je podelil naslednje leto. Z njegovo denarno pomočjo so obnovili samostan, dozidali in povečali samostansko cerkev. Z izumrtjem [[Babenberžani|Babenberžanov]] so zaščito samostana prevzeli [[Celjski grofje]]. ==Grofje Celjski, povečava križnega hodnika in pokop Veronike Deseniške== ==Razpust kartuzije, izgradnja in rušitev dvorca ter prezidava cerkve== Koncem [[16. stoletje|16. stoletja]] je Jurklošter izgubil svojo gospodarsko neodvisnost, saj je [[kardinal Delfin]] izročil njihova posestva sprva [[Družba Jezusova|jezuitom]], nato so jih prevzeli [[cistercijani]], nato pa spet jezuiti. Po nekaj letih tožarjenja med prizadetimi stranmi so leta 1595 določili, da Jurklošter prevzamejo [[Gradec|graški]] jezuiti. S tem je bila končana zgodovina kartuzije Jurklošter. [[Slika:Postcard of Jurklošter monastery.jpg|250px|desno|thumb|razglednica s podobo nekdanjega baročno-klasicističnega dvorca v Jurkloštru]] ==Morje== [[Habsburška monarhija|Habsburška dinastija]] je izhod na morje dobila že leta že leta 1374, ko je nasledila del [[Istra|Istre]] in [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]] ter je leta 1382 [[Trst]], pod pokroviteljstvom avstrijskega nadvojvode Leopolda II., sklenil dogovor o zaščiti, kar je predstavljalo temelj pomorske trgovine. V tem obdobju je nad številnimi istrskimi obalnim mesti dominirala [[Beneška republika]]. Kljub temu je Habsburška monarhija leta [[1527]] pridobila del vzhodne jadranske obale (Hrvaško primorje s [[Senj|Senjem]] in [[Reka, Hrvaška|Reko]] ter [[Trsat]]). Avstrijski in beneški podaniki so leta [[1571]] skupaj sodelovali v pomorski bitki pri Lepantu proti [[Otomansko cesarstvo|otomanskemu imperiju]], v kateri je združeno ladevje [[Beneška republika|Benetk]], [[Malteški viteški red|Malte]], [[Kraljevina Španija|habsburške Španije]], [[Papeška država|Papeške države]] in drugih uničilo otomansko floto ter za nekaj časa zagotovilo nemoteno plovbo po [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]]. {{glavni|Bitka pri Lepantu (1571)}} Leta [[1719]] so [[Habsburžani]] razglasili [[Trst]] za svoje svobodno pristanišče. Cesar [[Karel VI. Habsburški|Karel VI.]] je dal v [[Ladjedelnica Kraljevica|Kraljevici]] leta [[1729]] zgraditi prvi avstrijski pomorski arzenal. [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] je na podlagi določil [[Campoformijski mir|mirovne pogodbe iz Campoformida]] pri [[Videm, Italija|Vidmu]] leta 1797, v zameno za ozemlja v današnji Belgiji dobila dotlej beneška ozemlja in mesta v [[Istra|Istri]] in [[Dalmacija|Dalmaciji]]. Miru je kmalu sledila nova vojna z [[Napoleon Bonaparte|Napoleonom]] in ker beneška vojna mornarica ni imela večjega pomena za celinsko orientirano Avstrijo, sta sledila razorožitev in razrez še nedokončanih ladij. Avstrijska posest [[Benetke|Benetk]] in ozemelj na vzhodni obali [[Jadransko morje|jadranskega morja]] je bila ponovno potrjena po napoleonovem porazu, na [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]] leta 1815. Avstrija je tako prevzela [[Arsenal, Benetke|beneški arsenal]] in tudi mornariško kadetnico (Collegio di cadetti di marina), vendar se je avstrijska vojna mornarica med 1820 in 1848 razvijala in delovala pod močnim vplivom italijanskih in dalmatinskih pomorščakov. V letu 1820 je v Ameriko in v Vzhodno Azijo odplula njena prva vojaška ladja - korveta Carolina. V času pomladi narodov [[1848]] je v [[Benetke|Benetkah]] izbruhnil upor, s težnjami po odcepitvi, pri katerem so sodelovali tudi avstrijski pomorščaki italijanske narodnosti, kar je imelo za posledico, da je kar 113 ladij od 162 prestopilo na stran beneških upornikov in je tako avstrijska mornarica čez noč skoraj prenehala obstajati. Ko je leta 1849 Avstrija ponovno pridobila Benetke, italijanski pomorski kader ni bil več deležen zaupanja. Leta 1854 je cesar [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef]] za vrhovnega poveljnika vojne mornarice najel in imenoval danskega [[viceadmiral|viceadmirala]] [[Hans Birch Dahlerup|Hansa Birch von Dahlerupa]], ki je mornarico reorganiziral po angleških vzorih, nezanesljivi italijanski kader nadomestil z ljudmi iz drugih delov monarhije, ter uvedel poveljevanje v nemščini. Lesenim jadrnicam, ki so jih prevzeli v Benetkah, so se pridružile prve parne ladje. Leta 1859 se je z uspešnega potovanja okoli sveta vrnila fregata Novara. Dahlerupove zasluge so, da so pomorske ustanove in vojaško oporišče preselili najprej na začasno lokacijo v [[Trst]], zatem pa v [[Pulj]], kjer so leta 1856 položili temeljni kamen za novi arzenal in začeli urejati glavno [[Vojaška baza|mornariško bazo]] s pristaniščem, postopoma pa so tam namestili tudi večino drugih vojaških pomorskih ustanov. Istočasno je država gradila [[železniška proga|železniške povezave]] s pristanišči. Leta [[1857]] je bila končana t.i. [[Južna železnica]], ki je povezala [[Dunaj]] s [[Trst|Trstom]], leta 1973 odsek [[Pivka]] - [[Reka, Hrvaška|Reka]], leta 1876 pa je dobilo železniško povezavo še glavno vojaško pristanišče v [[Pulj|Pulju]]. Oporišči vojne mornarice sta postala tudi [[Šibenik]] in [[Boka Kotorska]], na [[Reka, Hrvaška|Reko]] pa so leta 1866 iz Trsta preselili Pomorsko vojaško akademijo (k.u.k. Marine-Akademie in Fiume), ki je sprva delovala v Benetkah. [[Slika:Nautische Akademie Fiume.jpg|250px|thumb|desno|Nekdanja pomorska vojaška akademija na Reki]] Leta 1862, so začeli, ob podpori novega vrhovnega poveljnika, brata [[cesar]]ja [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]], nadvojvode [[Maksimilijan I. Mehiški|Ferdinand Maksimilijan]] (1832–1867), graditi prve oklepne fregate. [[Kapitan fregate|Kapitanu fregate]], kasnejšemu [[viceadmiral|viceadmiralu]] [[Wilhelm von Tegetthoff|Wilhelmu von Tegetthoffu]], rojenemu v [[Maribor]]u, je uspelo v [[Bitka pri Visu (1866)|Bitki pri Visu]] leta 1866 odločilno poraziti veliko večjo, modernejšo, vendar slabo vodeno italijansko ladjevje. Cesarstvo je kljub temu uspehu na kopnem izgubilo vojno proti Prusiji in se moralo odpovedati svojim pokrajinam v Italiji, pa tudi se dogovoriti z [[Madžari]] o skupnem vodenju politike, o financiranju in vojaških vprašanjih. Do svoje smrti, leta 1871, je Tegetthoff pripravil načrt izgradnje nove flote, kar pa so zaradi pomanjkanjkanja denarnih sredstev uresničili le delno, vendar se je mornarica krepila in je koncem 19. in v začetku 20. stoletja stopila v vrste velikih pomorskih sil. Od leta 1889 dalje je tako mornarica nosila naziv »Cesarska in kraljeva« (Kaiserliche und Königliche) ([[kratica]] v splošni rabi: k.u.k) s katerim so poudarili dvojnost monarhije. Konec 19. stoletja je gradila obalne bojne ladje (oklepnice tipa predrednot), tik pred [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] pa že večje oklepne [[Bojna ladja|bojne ladje]], tipa rednot, z težkim topništvom, oklepne in lahke [[križarka|križarke]], kot izvidniške ladje, ter [[Rušilec|rušilce]] za zaščitne namene. Prvi avstrijski vojni ladji, korveti Carolina, ki je bila v Vzhodni Aziji leta 1821, je do razpada monarhije sledilo 21 vojnih ladij, na 37 čezmorskih potovanjih. Med lesenimi jadrnicami so bile Novara, Donau, Erzherzog Friedrich, Fasana, Helgoland, Saida, Frunsberg, Aurora ter Zrinyi, ki so jim postopoma vgrajevali pogon s [[Parni stroj|parnimi stroji]], ter leseni torpedni ladji Albatros in Nautilus. Proti koncu stoletja so tja že plule modernejše ladje, torpedne oz. lahke križarke razreda Kaiser Franz Joseph I ([[SMS Kaiserin Elisabeth|Kaiserin Elisabeth]] in [[SMS Kaiser Franz Joseph I|Kaiser Franz Joseph I]]) lahke križarke razreda Zenta (Zenta, Aspern in Szigetvar), [[Torpedovka|torpedovki]] Panther in Leopard ter oklepni križarki Kaiserin und Köenigin Maria Theresia in Kaiser Karl VI. Februarja 1918 so se [[Upor mornarjev v Boki Kotorski|uprli mornarji v Boki Kotorski]], ki so ga zatrli po dveh dneh. Zaradi upora je dotedanjega glavnega poveljnika mornarice, [[Maksimilijan Njegovan|admirala Njegovana]], na položaju zamenjal [[Miklós Horthy|admiral Horthy]]. [[Slika:Austro-Hungarian fleet.jpg|thumb|right|240px|Avstro-ogrsko ladevje na manevrih pred prvo svetovno vojno, v ospredju [[bojna ladja]] SMS Tegetthoff]] Kronski svet Avstro-Ogrske je s sklepom dne 29. oktobra 1918 celotno vojno in trgovsko ladjevje dualne monarhije z vsemi pristanišči in kopenskimi objekti predal [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Državi SHS]], vendar je skoraj celotno ladjevje po [[Rapalska pogodba|rapalski mirovni pogodbi]] pripadlo Italiji. reebysze5qqpp0kgpmxwu3xq9iizi9t 6774911 6774904 2026-11-04T20:19:10Z Shabicht 3554 6774911 wikitext text/x-wiki [https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Seznam_infopolj Seznam infopolj]<br> '''Prosim, pusti to vrstico pri miru!!''' (glava peskovnika) '''<br> '''Ne spreminjaj vsebine peskovnika med urejanjem uporabnika, da ne pride do NAVZKRIŽNEGA UREJANJA !!!'''<br> ==Ustanovitev in izgradnja romanske cerkve== [[Slika:Vallis Sancti Mauricij in Gerio in Slauonia.jpg|250px|desno|thumb|''Vallis Sancti Mauricij in Gerio in Slauonia''. V prevodu: Dolina svetega Mavricija v Jurjevem v ''Sloveniji'', Bernhard Strigl, ok. 1512]] Kartuzijo Jurklošter je v samotni dolini ob potoku Gračnica med letoma 1170 in 1173 (natančen datum ni znan) dal ustanoviti [[Škofija Celovec|krški škof]] [[Henrik I. Krški]]. Zaradi tako zgodnje ustanovitve je bila to šele druga kartuzija izven Francije in Italije, pred njo je bila na slovenskem ustanovljena le [[Žička kartuzija]]. Prvotni [[kartuzijani|redovniki]] so bili najverjetneje [[Francozi]] in [[Italijani]], ki so po tedanjih pravilih reda tu zgradili dva samostana (t.i. ''domus superior'' za patre in ''domus inferior'' za brate konverze),, ki so z delom skrbeli za gospodarski razvoj samostana in oskrbo patrov, toda kartuzija ni uspevala. Med letoma 1189 in 1191 je bil prior kartuzije Odon iz Novare, ki je bil, zaradi svetniškega življenja, leta 1859 razglašen za [[Beatifikacija|blaženega]]. Maja 1199 je generalni kapitelj kartuzijanskega reda škofa ustanovitelja obvestil, da jurklošterski menihi niso hoteli ali mogli živeti po strogih pravilih reda. Leta 1200 je tako tedanji krški škof Ekerhart spisal listino o razpustitvi kartuzije in o ustanovitvi proštije. Kakšni natančno so bili razlogi za razpustitev ni povsem jasno, na podlagi ohranjenih listin iz tistega obdobja pa je moč sklepati, da menih niso uspeli pridobiti sredstev za primerno delovanje in življenje, zaradi česar so posegli po načinih, ki niso ustrezali kartuzijanskim pravilom. Proštija, ki je bila tedaj ustanovljena v Jurkloštru, je v arhivskih virih zadnjič izpričana leta 1223. ===Arhitektura prve cerkve=== O tem, kakšna je bila cerkev v prvih treh desetletjih po ustanovitvi kartuzije v Jurkloštru, vemo zelo malo. Najverjetneje pa je bila že tedaj zidana in je imela odprto ostrešje, ali pa raven leseni strop. [[Cerkvena ladja]] je imela v [[Tloris|tlorisu]] preprosto obliko pravokotnika. Severno in južno od [[Prezbiterij|prezbiterija]] je bila že v romanski fazi zgrajeni zakristija in kapiteljska dvorana, ki sta obe služili tudi kot kapeli, severna kot kapela Matere Božje in južna kot kapela Janeza Krstnika. Vhod v zakristijo je omogočal prehod v severovzhodnem vogalu cerkvene ladje, malo pred slavolokom. Ali je bila kapiteljska dvorana prav tako dostopna iz cerkve ali le iz malega [[Križni hodnik|križnega hodnika]], iz sedanje arhitekture ni mogoče ugotoviti. ===Samostan bratov konverzov=== Kartuzije, ki so bile ustanovljene do sredine 13. stoletja, so se praviloma delile, kot je bilo že omenjeno, na zgornji in spodnji samostan. Kje v Jurkloštru stal spodnji samostan konverzov, sedaj ni znano, verjetno pa je bil zgrajen v smeri proti Planine pri Sevnici, od koder je bil tudi glavni vhod v kartuzijo. Domneva se, da je stal na levem bregu Gračnice, v vasi Mrzlo Polje, ki je nekdaj nosila ime Marof. Spodnji samostan je bil opuščen najverjetneje v prvi polovici 15. stoletja. Po preselitvi bratov konverzov v zgornji samostan, je bila tudi samostanska cerkev, s pohodno pregrado v ladji, t.i. letnerjem, ločena na meniški in bratovski predel. ==Druga ustanovitev, izgradnja gotskega samostana, novi zavetnik sv. Mavricij== <<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<d Ustanovil ga je [[Henrik I. Krški|Henrik I.]], [[Škofija Celovec|krški škof]] leta 1173 ali 1174. Prvotni redovniki so bili [[Francozi]] in [[Italijani]], ki so postavili kot običajno dva samostana (enega za patre in enega za brate). Toda samostan ni uspeval. Tako je bil leta 1189 sem poslan [[Odon iz Novare]], ki je ponovno obudil samostan, vendar je bil dve leti po njegovi smrti (1198) samostan leta 1200 razpuščen. Del samostanskega posestva (spodnji samostan bratov) so prevzeli [[kanoniki]], del pa je pričel propadati. [[Slika:Vischer - Topographia Ducatus Stiria - 097 Gairach bei Tüffer - Jurkloster.jpg|levo|sličica|Geirach Abkomene Carthusen, [[Georg Matthäus Vischer]], 1681]] [[Slika:056 Gairach — Jurkloster, Die vormahlige Karthause Geyrach, lith. Folwarczni - J.F.Kaiser Lithografirte Ansichten der Steiermark 1830 (2).jpg|levo|sličica|Die vormahlige Karthause Geyrach, <bdi>Joseph Franz Kaiser</bdi><bdi>,</bdi> ok. 1830]] ==Druga ustanovitev, izgradnja gotskega samostana, novi zavetnik sv. Mavricij== Tudi po posredovanju [[Kartuzijanski samostan Žiče|žičkega]] priora je [[Leopold VI. Babenberški]] prevzel varstvo nad samostanom. Prvi kartuzijani so se ponovno naselili leta 1208. Ustanovno listino jim je podelil naslednje leto. Z njegovo denarno pomočjo so obnovili samostan, dozidali in povečali samostansko cerkev. Z izumrtjem [[Babenberžani|Babenberžanov]] so zaščito samostana prevzeli [[Celjski grofje]]. ==Grofje Celjski, povečava križnega hodnika in pokop Veronike Deseniške== ==Razpust kartuzije, izgradnja in rušitev dvorca ter prezidava cerkve== Koncem [[16. stoletje|16. stoletja]] je Jurklošter izgubil svojo gospodarsko neodvisnost, saj je [[kardinal Delfin]] izročil njihova posestva sprva [[Družba Jezusova|jezuitom]], nato so jih prevzeli [[cistercijani]], nato pa spet jezuiti. Po nekaj letih tožarjenja med prizadetimi stranmi so leta 1595 določili, da Jurklošter prevzamejo [[Gradec|graški]] jezuiti. S tem je bila končana zgodovina kartuzije Jurklošter. [[Slika:Postcard of Jurklošter monastery.jpg|250px|desno|thumb|razglednica s podobo nekdanjega baročno-klasicističnega dvorca v Jurkloštru]] ==Morje== [[Habsburška monarhija|Habsburška dinastija]] je izhod na morje dobila že leta že leta 1374, ko je nasledila del [[Istra|Istre]] in [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]] ter je leta 1382 [[Trst]], pod pokroviteljstvom avstrijskega nadvojvode Leopolda II., sklenil dogovor o zaščiti, kar je predstavljalo temelj pomorske trgovine. V tem obdobju je nad številnimi istrskimi obalnim mesti dominirala [[Beneška republika]]. Kljub temu je Habsburška monarhija leta [[1527]] pridobila del vzhodne jadranske obale (Hrvaško primorje s [[Senj|Senjem]] in [[Reka, Hrvaška|Reko]] ter [[Trsat]]). Avstrijski in beneški podaniki so leta [[1571]] skupaj sodelovali v pomorski bitki pri Lepantu proti [[Otomansko cesarstvo|otomanskemu imperiju]], v kateri je združeno ladevje [[Beneška republika|Benetk]], [[Malteški viteški red|Malte]], [[Kraljevina Španija|habsburške Španije]], [[Papeška država|Papeške države]] in drugih uničilo otomansko floto ter za nekaj časa zagotovilo nemoteno plovbo po [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]]. {{glavni|Bitka pri Lepantu (1571)}} Leta [[1719]] so [[Habsburžani]] razglasili [[Trst]] za svoje svobodno pristanišče. Cesar [[Karel VI. Habsburški|Karel VI.]] je dal v [[Ladjedelnica Kraljevica|Kraljevici]] leta [[1729]] zgraditi prvi avstrijski pomorski arzenal. [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] je na podlagi določil [[Campoformijski mir|mirovne pogodbe iz Campoformida]] pri [[Videm, Italija|Vidmu]] leta 1797, v zameno za ozemlja v današnji Belgiji dobila dotlej beneška ozemlja in mesta v [[Istra|Istri]] in [[Dalmacija|Dalmaciji]]. Miru je kmalu sledila nova vojna z [[Napoleon Bonaparte|Napoleonom]] in ker beneška vojna mornarica ni imela večjega pomena za celinsko orientirano Avstrijo, sta sledila razorožitev in razrez še nedokončanih ladij. Avstrijska posest [[Benetke|Benetk]] in ozemelj na vzhodni obali [[Jadransko morje|jadranskega morja]] je bila ponovno potrjena po napoleonovem porazu, na [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]] leta 1815. Avstrija je tako prevzela [[Arsenal, Benetke|beneški arsenal]] in tudi mornariško kadetnico (Collegio di cadetti di marina), vendar se je avstrijska vojna mornarica med 1820 in 1848 razvijala in delovala pod močnim vplivom italijanskih in dalmatinskih pomorščakov. V letu 1820 je v Ameriko in v Vzhodno Azijo odplula njena prva vojaška ladja - korveta Carolina. V času pomladi narodov [[1848]] je v [[Benetke|Benetkah]] izbruhnil upor, s težnjami po odcepitvi, pri katerem so sodelovali tudi avstrijski pomorščaki italijanske narodnosti, kar je imelo za posledico, da je kar 113 ladij od 162 prestopilo na stran beneških upornikov in je tako avstrijska mornarica čez noč skoraj prenehala obstajati. Ko je leta 1849 Avstrija ponovno pridobila Benetke, italijanski pomorski kader ni bil več deležen zaupanja. Leta 1854 je cesar [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef]] za vrhovnega poveljnika vojne mornarice najel in imenoval danskega [[viceadmiral|viceadmirala]] [[Hans Birch Dahlerup|Hansa Birch von Dahlerupa]], ki je mornarico reorganiziral po angleških vzorih, nezanesljivi italijanski kader nadomestil z ljudmi iz drugih delov monarhije, ter uvedel poveljevanje v nemščini. Lesenim jadrnicam, ki so jih prevzeli v Benetkah, so se pridružile prve parne ladje. Leta 1859 se je z uspešnega potovanja okoli sveta vrnila fregata Novara. Dahlerupove zasluge so, da so pomorske ustanove in vojaško oporišče preselili najprej na začasno lokacijo v [[Trst]], zatem pa v [[Pulj]], kjer so leta 1856 položili temeljni kamen za novi arzenal in začeli urejati glavno [[Vojaška baza|mornariško bazo]] s pristaniščem, postopoma pa so tam namestili tudi večino drugih vojaških pomorskih ustanov. Istočasno je država gradila [[železniška proga|železniške povezave]] s pristanišči. Leta [[1857]] je bila končana t.i. [[Južna železnica]], ki je povezala [[Dunaj]] s [[Trst|Trstom]], leta 1973 odsek [[Pivka]] - [[Reka, Hrvaška|Reka]], leta 1876 pa je dobilo železniško povezavo še glavno vojaško pristanišče v [[Pulj|Pulju]]. Oporišči vojne mornarice sta postala tudi [[Šibenik]] in [[Boka Kotorska]], na [[Reka, Hrvaška|Reko]] pa so leta 1866 iz Trsta preselili Pomorsko vojaško akademijo (k.u.k. Marine-Akademie in Fiume), ki je sprva delovala v Benetkah. [[Slika:Nautische Akademie Fiume.jpg|250px|thumb|desno|Nekdanja pomorska vojaška akademija na Reki]] Leta 1862, so začeli, ob podpori novega vrhovnega poveljnika, brata [[cesar]]ja [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]], nadvojvode [[Maksimilijan I. Mehiški|Ferdinand Maksimilijan]] (1832–1867), graditi prve oklepne fregate. [[Kapitan fregate|Kapitanu fregate]], kasnejšemu [[viceadmiral|viceadmiralu]] [[Wilhelm von Tegetthoff|Wilhelmu von Tegetthoffu]], rojenemu v [[Maribor]]u, je uspelo v [[Bitka pri Visu (1866)|Bitki pri Visu]] leta 1866 odločilno poraziti veliko večjo, modernejšo, vendar slabo vodeno italijansko ladjevje. Cesarstvo je kljub temu uspehu na kopnem izgubilo vojno proti Prusiji in se moralo odpovedati svojim pokrajinam v Italiji, pa tudi se dogovoriti z [[Madžari]] o skupnem vodenju politike, o financiranju in vojaških vprašanjih. Do svoje smrti, leta 1871, je Tegetthoff pripravil načrt izgradnje nove flote, kar pa so zaradi pomanjkanjkanja denarnih sredstev uresničili le delno, vendar se je mornarica krepila in je koncem 19. in v začetku 20. stoletja stopila v vrste velikih pomorskih sil. Od leta 1889 dalje je tako mornarica nosila naziv »Cesarska in kraljeva« (Kaiserliche und Königliche) ([[kratica]] v splošni rabi: k.u.k) s katerim so poudarili dvojnost monarhije. Konec 19. stoletja je gradila obalne bojne ladje (oklepnice tipa predrednot), tik pred [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] pa že večje oklepne [[Bojna ladja|bojne ladje]], tipa rednot, z težkim topništvom, oklepne in lahke [[križarka|križarke]], kot izvidniške ladje, ter [[Rušilec|rušilce]] za zaščitne namene. Prvi avstrijski vojni ladji, korveti Carolina, ki je bila v Vzhodni Aziji leta 1821, je do razpada monarhije sledilo 21 vojnih ladij, na 37 čezmorskih potovanjih. Med lesenimi jadrnicami so bile Novara, Donau, Erzherzog Friedrich, Fasana, Helgoland, Saida, Frunsberg, Aurora ter Zrinyi, ki so jim postopoma vgrajevali pogon s [[Parni stroj|parnimi stroji]], ter leseni torpedni ladji Albatros in Nautilus. Proti koncu stoletja so tja že plule modernejše ladje, torpedne oz. lahke križarke razreda Kaiser Franz Joseph I ([[SMS Kaiserin Elisabeth|Kaiserin Elisabeth]] in [[SMS Kaiser Franz Joseph I|Kaiser Franz Joseph I]]) lahke križarke razreda Zenta (Zenta, Aspern in Szigetvar), [[Torpedovka|torpedovki]] Panther in Leopard ter oklepni križarki Kaiserin und Köenigin Maria Theresia in Kaiser Karl VI. Februarja 1918 so se [[Upor mornarjev v Boki Kotorski|uprli mornarji v Boki Kotorski]], ki so ga zatrli po dveh dneh. Zaradi upora je dotedanjega glavnega poveljnika mornarice, [[Maksimilijan Njegovan|admirala Njegovana]], na položaju zamenjal [[Miklós Horthy|admiral Horthy]]. [[Slika:Austro-Hungarian fleet.jpg|thumb|right|240px|Avstro-ogrsko ladevje na manevrih pred prvo svetovno vojno, v ospredju [[bojna ladja]] SMS Tegetthoff]] Kronski svet Avstro-Ogrske je s sklepom dne 29. oktobra 1918 celotno vojno in trgovsko ladjevje dualne monarhije z vsemi pristanišči in kopenskimi objekti predal [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Državi SHS]], vendar je skoraj celotno ladjevje po [[Rapalska pogodba|rapalski mirovni pogodbi]] pripadlo Italiji. ifgrcbs6e2m484lndkfb0p9u9wrd2s5 6774912 6774911 2026-11-04T20:19:35Z Shabicht 3554 /* Ustanovitev in izgradnja romanske cerkve */ 6774912 wikitext text/x-wiki [https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Seznam_infopolj Seznam infopolj]<br> '''Prosim, pusti to vrstico pri miru!!''' (glava peskovnika) '''<br> '''Ne spreminjaj vsebine peskovnika med urejanjem uporabnika, da ne pride do NAVZKRIŽNEGA UREJANJA !!!'''<br> ==Ustanovitev in izgradnja romanske cerkve== [[Slika:Vallis Sancti Mauricij in Gerio in Slauonia.jpg|250px|desno|thumb|''Vallis Sancti Mauricij in Gerio in Slauonia''. V prevodu: Dolina svetega Mavricija v Jurjevem v ''Sloveniji'', Bernhard Strigl, ok. 1512]] Kartuzijo Jurklošter je v samotni dolini ob potoku Gračnica, med letoma 1170 in 1173 (natančen datum ni znan), dal ustanoviti [[Škofija Celovec|krški škof]] [[Henrik I. Krški]]. Zaradi tako zgodnje ustanovitve je bila to šele druga kartuzija izven Francije in Italije, pred njo je bila na slovenskem ustanovljena le [[Žička kartuzija]]. Prvotni [[kartuzijani|redovniki]] so bili najverjetneje [[Francozi]] in [[Italijani]], ki so po tedanjih pravilih reda tu zgradili dva samostana (t.i. ''domus superior'' za patre in ''domus inferior'' za brate konverze),, ki so z delom skrbeli za gospodarski razvoj samostana in oskrbo patrov, toda kartuzija ni uspevala. Med letoma 1189 in 1191 je bil prior kartuzije Odon iz Novare, ki je bil, zaradi svetniškega življenja, leta 1859 razglašen za [[Beatifikacija|blaženega]]. Maja 1199 je generalni kapitelj kartuzijanskega reda škofa ustanovitelja obvestil, da jurklošterski menihi niso hoteli ali mogli živeti po strogih pravilih reda. Leta 1200 je tako tedanji krški škof Ekerhart spisal listino o razpustitvi kartuzije in o ustanovitvi proštije. Kakšni natančno so bili razlogi za razpustitev ni povsem jasno, na podlagi ohranjenih listin iz tistega obdobja pa je moč sklepati, da menih niso uspeli pridobiti sredstev za primerno delovanje in življenje, zaradi česar so posegli po načinih, ki niso ustrezali kartuzijanskim pravilom. Proštija, ki je bila tedaj ustanovljena v Jurkloštru, je v arhivskih virih zadnjič izpričana leta 1223. ===Arhitektura prve cerkve=== O tem, kakšna je bila cerkev v prvih treh desetletjih po ustanovitvi kartuzije v Jurkloštru, vemo zelo malo. Najverjetneje pa je bila že tedaj zidana in je imela odprto ostrešje, ali pa raven leseni strop. [[Cerkvena ladja]] je imela v [[Tloris|tlorisu]] preprosto obliko pravokotnika. Severno in južno od [[Prezbiterij|prezbiterija]] je bila že v romanski fazi zgrajeni zakristija in kapiteljska dvorana, ki sta obe služili tudi kot kapeli, severna kot kapela Matere Božje in južna kot kapela Janeza Krstnika. Vhod v zakristijo je omogočal prehod v severovzhodnem vogalu cerkvene ladje, malo pred slavolokom. Ali je bila kapiteljska dvorana prav tako dostopna iz cerkve ali le iz malega [[Križni hodnik|križnega hodnika]], iz sedanje arhitekture ni mogoče ugotoviti. ===Samostan bratov konverzov=== Kartuzije, ki so bile ustanovljene do sredine 13. stoletja, so se praviloma delile, kot je bilo že omenjeno, na zgornji in spodnji samostan. Kje v Jurkloštru stal spodnji samostan konverzov, sedaj ni znano, verjetno pa je bil zgrajen v smeri proti Planine pri Sevnici, od koder je bil tudi glavni vhod v kartuzijo. Domneva se, da je stal na levem bregu Gračnice, v vasi Mrzlo Polje, ki je nekdaj nosila ime Marof. Spodnji samostan je bil opuščen najverjetneje v prvi polovici 15. stoletja. Po preselitvi bratov konverzov v zgornji samostan, je bila tudi samostanska cerkev, s pohodno pregrado v ladji, t.i. letnerjem, ločena na meniški in bratovski predel. ==Druga ustanovitev, izgradnja gotskega samostana, novi zavetnik sv. Mavricij== <<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<d Ustanovil ga je [[Henrik I. Krški|Henrik I.]], [[Škofija Celovec|krški škof]] leta 1173 ali 1174. Prvotni redovniki so bili [[Francozi]] in [[Italijani]], ki so postavili kot običajno dva samostana (enega za patre in enega za brate). Toda samostan ni uspeval. Tako je bil leta 1189 sem poslan [[Odon iz Novare]], ki je ponovno obudil samostan, vendar je bil dve leti po njegovi smrti (1198) samostan leta 1200 razpuščen. Del samostanskega posestva (spodnji samostan bratov) so prevzeli [[kanoniki]], del pa je pričel propadati. [[Slika:Vischer - Topographia Ducatus Stiria - 097 Gairach bei Tüffer - Jurkloster.jpg|levo|sličica|Geirach Abkomene Carthusen, [[Georg Matthäus Vischer]], 1681]] [[Slika:056 Gairach — Jurkloster, Die vormahlige Karthause Geyrach, lith. Folwarczni - J.F.Kaiser Lithografirte Ansichten der Steiermark 1830 (2).jpg|levo|sličica|Die vormahlige Karthause Geyrach, <bdi>Joseph Franz Kaiser</bdi><bdi>,</bdi> ok. 1830]] ==Druga ustanovitev, izgradnja gotskega samostana, novi zavetnik sv. Mavricij== Tudi po posredovanju [[Kartuzijanski samostan Žiče|žičkega]] priora je [[Leopold VI. Babenberški]] prevzel varstvo nad samostanom. Prvi kartuzijani so se ponovno naselili leta 1208. Ustanovno listino jim je podelil naslednje leto. Z njegovo denarno pomočjo so obnovili samostan, dozidali in povečali samostansko cerkev. Z izumrtjem [[Babenberžani|Babenberžanov]] so zaščito samostana prevzeli [[Celjski grofje]]. ==Grofje Celjski, povečava križnega hodnika in pokop Veronike Deseniške== ==Razpust kartuzije, izgradnja in rušitev dvorca ter prezidava cerkve== Koncem [[16. stoletje|16. stoletja]] je Jurklošter izgubil svojo gospodarsko neodvisnost, saj je [[kardinal Delfin]] izročil njihova posestva sprva [[Družba Jezusova|jezuitom]], nato so jih prevzeli [[cistercijani]], nato pa spet jezuiti. Po nekaj letih tožarjenja med prizadetimi stranmi so leta 1595 določili, da Jurklošter prevzamejo [[Gradec|graški]] jezuiti. S tem je bila končana zgodovina kartuzije Jurklošter. [[Slika:Postcard of Jurklošter monastery.jpg|250px|desno|thumb|razglednica s podobo nekdanjega baročno-klasicističnega dvorca v Jurkloštru]] ==Morje== [[Habsburška monarhija|Habsburška dinastija]] je izhod na morje dobila že leta že leta 1374, ko je nasledila del [[Istra|Istre]] in [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]] ter je leta 1382 [[Trst]], pod pokroviteljstvom avstrijskega nadvojvode Leopolda II., sklenil dogovor o zaščiti, kar je predstavljalo temelj pomorske trgovine. V tem obdobju je nad številnimi istrskimi obalnim mesti dominirala [[Beneška republika]]. Kljub temu je Habsburška monarhija leta [[1527]] pridobila del vzhodne jadranske obale (Hrvaško primorje s [[Senj|Senjem]] in [[Reka, Hrvaška|Reko]] ter [[Trsat]]). Avstrijski in beneški podaniki so leta [[1571]] skupaj sodelovali v pomorski bitki pri Lepantu proti [[Otomansko cesarstvo|otomanskemu imperiju]], v kateri je združeno ladevje [[Beneška republika|Benetk]], [[Malteški viteški red|Malte]], [[Kraljevina Španija|habsburške Španije]], [[Papeška država|Papeške države]] in drugih uničilo otomansko floto ter za nekaj časa zagotovilo nemoteno plovbo po [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]]. {{glavni|Bitka pri Lepantu (1571)}} Leta [[1719]] so [[Habsburžani]] razglasili [[Trst]] za svoje svobodno pristanišče. Cesar [[Karel VI. Habsburški|Karel VI.]] je dal v [[Ladjedelnica Kraljevica|Kraljevici]] leta [[1729]] zgraditi prvi avstrijski pomorski arzenal. [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] je na podlagi določil [[Campoformijski mir|mirovne pogodbe iz Campoformida]] pri [[Videm, Italija|Vidmu]] leta 1797, v zameno za ozemlja v današnji Belgiji dobila dotlej beneška ozemlja in mesta v [[Istra|Istri]] in [[Dalmacija|Dalmaciji]]. Miru je kmalu sledila nova vojna z [[Napoleon Bonaparte|Napoleonom]] in ker beneška vojna mornarica ni imela večjega pomena za celinsko orientirano Avstrijo, sta sledila razorožitev in razrez še nedokončanih ladij. Avstrijska posest [[Benetke|Benetk]] in ozemelj na vzhodni obali [[Jadransko morje|jadranskega morja]] je bila ponovno potrjena po napoleonovem porazu, na [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]] leta 1815. Avstrija je tako prevzela [[Arsenal, Benetke|beneški arsenal]] in tudi mornariško kadetnico (Collegio di cadetti di marina), vendar se je avstrijska vojna mornarica med 1820 in 1848 razvijala in delovala pod močnim vplivom italijanskih in dalmatinskih pomorščakov. V letu 1820 je v Ameriko in v Vzhodno Azijo odplula njena prva vojaška ladja - korveta Carolina. V času pomladi narodov [[1848]] je v [[Benetke|Benetkah]] izbruhnil upor, s težnjami po odcepitvi, pri katerem so sodelovali tudi avstrijski pomorščaki italijanske narodnosti, kar je imelo za posledico, da je kar 113 ladij od 162 prestopilo na stran beneških upornikov in je tako avstrijska mornarica čez noč skoraj prenehala obstajati. Ko je leta 1849 Avstrija ponovno pridobila Benetke, italijanski pomorski kader ni bil več deležen zaupanja. Leta 1854 je cesar [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef]] za vrhovnega poveljnika vojne mornarice najel in imenoval danskega [[viceadmiral|viceadmirala]] [[Hans Birch Dahlerup|Hansa Birch von Dahlerupa]], ki je mornarico reorganiziral po angleških vzorih, nezanesljivi italijanski kader nadomestil z ljudmi iz drugih delov monarhije, ter uvedel poveljevanje v nemščini. Lesenim jadrnicam, ki so jih prevzeli v Benetkah, so se pridružile prve parne ladje. Leta 1859 se je z uspešnega potovanja okoli sveta vrnila fregata Novara. Dahlerupove zasluge so, da so pomorske ustanove in vojaško oporišče preselili najprej na začasno lokacijo v [[Trst]], zatem pa v [[Pulj]], kjer so leta 1856 položili temeljni kamen za novi arzenal in začeli urejati glavno [[Vojaška baza|mornariško bazo]] s pristaniščem, postopoma pa so tam namestili tudi večino drugih vojaških pomorskih ustanov. Istočasno je država gradila [[železniška proga|železniške povezave]] s pristanišči. Leta [[1857]] je bila končana t.i. [[Južna železnica]], ki je povezala [[Dunaj]] s [[Trst|Trstom]], leta 1973 odsek [[Pivka]] - [[Reka, Hrvaška|Reka]], leta 1876 pa je dobilo železniško povezavo še glavno vojaško pristanišče v [[Pulj|Pulju]]. Oporišči vojne mornarice sta postala tudi [[Šibenik]] in [[Boka Kotorska]], na [[Reka, Hrvaška|Reko]] pa so leta 1866 iz Trsta preselili Pomorsko vojaško akademijo (k.u.k. Marine-Akademie in Fiume), ki je sprva delovala v Benetkah. [[Slika:Nautische Akademie Fiume.jpg|250px|thumb|desno|Nekdanja pomorska vojaška akademija na Reki]] Leta 1862, so začeli, ob podpori novega vrhovnega poveljnika, brata [[cesar]]ja [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]], nadvojvode [[Maksimilijan I. Mehiški|Ferdinand Maksimilijan]] (1832–1867), graditi prve oklepne fregate. [[Kapitan fregate|Kapitanu fregate]], kasnejšemu [[viceadmiral|viceadmiralu]] [[Wilhelm von Tegetthoff|Wilhelmu von Tegetthoffu]], rojenemu v [[Maribor]]u, je uspelo v [[Bitka pri Visu (1866)|Bitki pri Visu]] leta 1866 odločilno poraziti veliko večjo, modernejšo, vendar slabo vodeno italijansko ladjevje. Cesarstvo je kljub temu uspehu na kopnem izgubilo vojno proti Prusiji in se moralo odpovedati svojim pokrajinam v Italiji, pa tudi se dogovoriti z [[Madžari]] o skupnem vodenju politike, o financiranju in vojaških vprašanjih. Do svoje smrti, leta 1871, je Tegetthoff pripravil načrt izgradnje nove flote, kar pa so zaradi pomanjkanjkanja denarnih sredstev uresničili le delno, vendar se je mornarica krepila in je koncem 19. in v začetku 20. stoletja stopila v vrste velikih pomorskih sil. Od leta 1889 dalje je tako mornarica nosila naziv »Cesarska in kraljeva« (Kaiserliche und Königliche) ([[kratica]] v splošni rabi: k.u.k) s katerim so poudarili dvojnost monarhije. Konec 19. stoletja je gradila obalne bojne ladje (oklepnice tipa predrednot), tik pred [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] pa že večje oklepne [[Bojna ladja|bojne ladje]], tipa rednot, z težkim topništvom, oklepne in lahke [[križarka|križarke]], kot izvidniške ladje, ter [[Rušilec|rušilce]] za zaščitne namene. Prvi avstrijski vojni ladji, korveti Carolina, ki je bila v Vzhodni Aziji leta 1821, je do razpada monarhije sledilo 21 vojnih ladij, na 37 čezmorskih potovanjih. Med lesenimi jadrnicami so bile Novara, Donau, Erzherzog Friedrich, Fasana, Helgoland, Saida, Frunsberg, Aurora ter Zrinyi, ki so jim postopoma vgrajevali pogon s [[Parni stroj|parnimi stroji]], ter leseni torpedni ladji Albatros in Nautilus. Proti koncu stoletja so tja že plule modernejše ladje, torpedne oz. lahke križarke razreda Kaiser Franz Joseph I ([[SMS Kaiserin Elisabeth|Kaiserin Elisabeth]] in [[SMS Kaiser Franz Joseph I|Kaiser Franz Joseph I]]) lahke križarke razreda Zenta (Zenta, Aspern in Szigetvar), [[Torpedovka|torpedovki]] Panther in Leopard ter oklepni križarki Kaiserin und Köenigin Maria Theresia in Kaiser Karl VI. Februarja 1918 so se [[Upor mornarjev v Boki Kotorski|uprli mornarji v Boki Kotorski]], ki so ga zatrli po dveh dneh. Zaradi upora je dotedanjega glavnega poveljnika mornarice, [[Maksimilijan Njegovan|admirala Njegovana]], na položaju zamenjal [[Miklós Horthy|admiral Horthy]]. [[Slika:Austro-Hungarian fleet.jpg|thumb|right|240px|Avstro-ogrsko ladevje na manevrih pred prvo svetovno vojno, v ospredju [[bojna ladja]] SMS Tegetthoff]] Kronski svet Avstro-Ogrske je s sklepom dne 29. oktobra 1918 celotno vojno in trgovsko ladjevje dualne monarhije z vsemi pristanišči in kopenskimi objekti predal [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Državi SHS]], vendar je skoraj celotno ladjevje po [[Rapalska pogodba|rapalski mirovni pogodbi]] pripadlo Italiji. 7yuhoznjsma3j8grefrnbhnra0k8757 6774913 6774912 2026-11-04T20:20:18Z Shabicht 3554 /* Ustanovitev in izgradnja romanske cerkve */ 6774913 wikitext text/x-wiki [https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Seznam_infopolj Seznam infopolj]<br> '''Prosim, pusti to vrstico pri miru!!''' (glava peskovnika) '''<br> '''Ne spreminjaj vsebine peskovnika med urejanjem uporabnika, da ne pride do NAVZKRIŽNEGA UREJANJA !!!'''<br> ==Ustanovitev in izgradnja romanske cerkve== [[Slika:Vallis Sancti Mauricij in Gerio in Slauonia.jpg|250px|desno|thumb|''Vallis Sancti Mauricij in Gerio in Slauonia''. V prevodu: Dolina svetega Mavricija v Jurjevem v ''Sloveniji'', Bernhard Strigl, ok. 1512]] Kartuzijo Jurklošter je v samotni dolini ob potoku Gračnica, med letoma 1170 in 1173 (natančen datum ni znan), dal ustanoviti [[Škofija Celovec|krški škof]] [[Henrik I. Krški]]. Zaradi tako zgodnje ustanovitve je bila to šele druga kartuzija izven Francije in Italije, pred njo je bila na slovenskem ustanovljena le [[Žička kartuzija]]. Prvotni [[kartuzijani|redovniki]] so bili najverjetneje [[Francozi]] in [[Italijani]], ki so po tedanjih pravilih reda tu zgradili dva samostana (t.i. ''domus superior'' za patre in ''domus inferior'' za brate konverze), ki so z delom skrbeli za gospodarski razvoj samostana in oskrbo patrov, toda kartuzija ni uspevala. Med letoma 1189 in 1191 je bil prior kartuzije Odon iz Novare, ki je bil, zaradi svetniškega življenja, leta 1859 razglašen za [[Beatifikacija|blaženega]]. Maja 1199 je generalni kapitelj kartuzijanskega reda škofa ustanovitelja obvestil, da jurklošterski menihi niso hoteli ali mogli živeti po strogih pravilih reda. Leta 1200 je tako tedanji krški škof Ekerhart spisal listino o razpustitvi kartuzije in o ustanovitvi proštije. Kakšni natančno so bili razlogi za razpustitev ni povsem jasno, na podlagi ohranjenih listin iz tistega obdobja pa je moč sklepati, da menih niso uspeli pridobiti sredstev za primerno delovanje in življenje, zaradi česar so posegli po načinih, ki niso ustrezali kartuzijanskim pravilom. Proštija, ki je bila tedaj ustanovljena v Jurkloštru, je v arhivskih virih zadnjič izpričana leta 1223. ===Arhitektura prve cerkve=== O tem, kakšna je bila cerkev v prvih treh desetletjih po ustanovitvi kartuzije v Jurkloštru, vemo zelo malo. Najverjetneje pa je bila že tedaj zidana in je imela odprto ostrešje, ali pa raven leseni strop. [[Cerkvena ladja]] je imela v [[Tloris|tlorisu]] preprosto obliko pravokotnika. Severno in južno od [[Prezbiterij|prezbiterija]] je bila že v romanski fazi zgrajeni zakristija in kapiteljska dvorana, ki sta obe služili tudi kot kapeli, severna kot kapela Matere Božje in južna kot kapela Janeza Krstnika. Vhod v zakristijo je omogočal prehod v severovzhodnem vogalu cerkvene ladje, malo pred slavolokom. Ali je bila kapiteljska dvorana prav tako dostopna iz cerkve ali le iz malega [[Križni hodnik|križnega hodnika]], iz sedanje arhitekture ni mogoče ugotoviti. ===Samostan bratov konverzov=== Kartuzije, ki so bile ustanovljene do sredine 13. stoletja, so se praviloma delile, kot je bilo že omenjeno, na zgornji in spodnji samostan. Kje v Jurkloštru stal spodnji samostan konverzov, sedaj ni znano, verjetno pa je bil zgrajen v smeri proti Planine pri Sevnici, od koder je bil tudi glavni vhod v kartuzijo. Domneva se, da je stal na levem bregu Gračnice, v vasi Mrzlo Polje, ki je nekdaj nosila ime Marof. Spodnji samostan je bil opuščen najverjetneje v prvi polovici 15. stoletja. Po preselitvi bratov konverzov v zgornji samostan, je bila tudi samostanska cerkev, s pohodno pregrado v ladji, t.i. letnerjem, ločena na meniški in bratovski predel. ==Druga ustanovitev, izgradnja gotskega samostana, novi zavetnik sv. Mavricij== <<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<d Ustanovil ga je [[Henrik I. Krški|Henrik I.]], [[Škofija Celovec|krški škof]] leta 1173 ali 1174. Prvotni redovniki so bili [[Francozi]] in [[Italijani]], ki so postavili kot običajno dva samostana (enega za patre in enega za brate). Toda samostan ni uspeval. Tako je bil leta 1189 sem poslan [[Odon iz Novare]], ki je ponovno obudil samostan, vendar je bil dve leti po njegovi smrti (1198) samostan leta 1200 razpuščen. Del samostanskega posestva (spodnji samostan bratov) so prevzeli [[kanoniki]], del pa je pričel propadati. [[Slika:Vischer - Topographia Ducatus Stiria - 097 Gairach bei Tüffer - Jurkloster.jpg|levo|sličica|Geirach Abkomene Carthusen, [[Georg Matthäus Vischer]], 1681]] [[Slika:056 Gairach — Jurkloster, Die vormahlige Karthause Geyrach, lith. Folwarczni - J.F.Kaiser Lithografirte Ansichten der Steiermark 1830 (2).jpg|levo|sličica|Die vormahlige Karthause Geyrach, <bdi>Joseph Franz Kaiser</bdi><bdi>,</bdi> ok. 1830]] ==Druga ustanovitev, izgradnja gotskega samostana, novi zavetnik sv. Mavricij== Tudi po posredovanju [[Kartuzijanski samostan Žiče|žičkega]] priora je [[Leopold VI. Babenberški]] prevzel varstvo nad samostanom. Prvi kartuzijani so se ponovno naselili leta 1208. Ustanovno listino jim je podelil naslednje leto. Z njegovo denarno pomočjo so obnovili samostan, dozidali in povečali samostansko cerkev. Z izumrtjem [[Babenberžani|Babenberžanov]] so zaščito samostana prevzeli [[Celjski grofje]]. ==Grofje Celjski, povečava križnega hodnika in pokop Veronike Deseniške== ==Razpust kartuzije, izgradnja in rušitev dvorca ter prezidava cerkve== Koncem [[16. stoletje|16. stoletja]] je Jurklošter izgubil svojo gospodarsko neodvisnost, saj je [[kardinal Delfin]] izročil njihova posestva sprva [[Družba Jezusova|jezuitom]], nato so jih prevzeli [[cistercijani]], nato pa spet jezuiti. Po nekaj letih tožarjenja med prizadetimi stranmi so leta 1595 določili, da Jurklošter prevzamejo [[Gradec|graški]] jezuiti. S tem je bila končana zgodovina kartuzije Jurklošter. [[Slika:Postcard of Jurklošter monastery.jpg|250px|desno|thumb|razglednica s podobo nekdanjega baročno-klasicističnega dvorca v Jurkloštru]] ==Morje== [[Habsburška monarhija|Habsburška dinastija]] je izhod na morje dobila že leta že leta 1374, ko je nasledila del [[Istra|Istre]] in [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]] ter je leta 1382 [[Trst]], pod pokroviteljstvom avstrijskega nadvojvode Leopolda II., sklenil dogovor o zaščiti, kar je predstavljalo temelj pomorske trgovine. V tem obdobju je nad številnimi istrskimi obalnim mesti dominirala [[Beneška republika]]. Kljub temu je Habsburška monarhija leta [[1527]] pridobila del vzhodne jadranske obale (Hrvaško primorje s [[Senj|Senjem]] in [[Reka, Hrvaška|Reko]] ter [[Trsat]]). Avstrijski in beneški podaniki so leta [[1571]] skupaj sodelovali v pomorski bitki pri Lepantu proti [[Otomansko cesarstvo|otomanskemu imperiju]], v kateri je združeno ladevje [[Beneška republika|Benetk]], [[Malteški viteški red|Malte]], [[Kraljevina Španija|habsburške Španije]], [[Papeška država|Papeške države]] in drugih uničilo otomansko floto ter za nekaj časa zagotovilo nemoteno plovbo po [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]]. {{glavni|Bitka pri Lepantu (1571)}} Leta [[1719]] so [[Habsburžani]] razglasili [[Trst]] za svoje svobodno pristanišče. Cesar [[Karel VI. Habsburški|Karel VI.]] je dal v [[Ladjedelnica Kraljevica|Kraljevici]] leta [[1729]] zgraditi prvi avstrijski pomorski arzenal. [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] je na podlagi določil [[Campoformijski mir|mirovne pogodbe iz Campoformida]] pri [[Videm, Italija|Vidmu]] leta 1797, v zameno za ozemlja v današnji Belgiji dobila dotlej beneška ozemlja in mesta v [[Istra|Istri]] in [[Dalmacija|Dalmaciji]]. Miru je kmalu sledila nova vojna z [[Napoleon Bonaparte|Napoleonom]] in ker beneška vojna mornarica ni imela večjega pomena za celinsko orientirano Avstrijo, sta sledila razorožitev in razrez še nedokončanih ladij. Avstrijska posest [[Benetke|Benetk]] in ozemelj na vzhodni obali [[Jadransko morje|jadranskega morja]] je bila ponovno potrjena po napoleonovem porazu, na [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]] leta 1815. Avstrija je tako prevzela [[Arsenal, Benetke|beneški arsenal]] in tudi mornariško kadetnico (Collegio di cadetti di marina), vendar se je avstrijska vojna mornarica med 1820 in 1848 razvijala in delovala pod močnim vplivom italijanskih in dalmatinskih pomorščakov. V letu 1820 je v Ameriko in v Vzhodno Azijo odplula njena prva vojaška ladja - korveta Carolina. V času pomladi narodov [[1848]] je v [[Benetke|Benetkah]] izbruhnil upor, s težnjami po odcepitvi, pri katerem so sodelovali tudi avstrijski pomorščaki italijanske narodnosti, kar je imelo za posledico, da je kar 113 ladij od 162 prestopilo na stran beneških upornikov in je tako avstrijska mornarica čez noč skoraj prenehala obstajati. Ko je leta 1849 Avstrija ponovno pridobila Benetke, italijanski pomorski kader ni bil več deležen zaupanja. Leta 1854 je cesar [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef]] za vrhovnega poveljnika vojne mornarice najel in imenoval danskega [[viceadmiral|viceadmirala]] [[Hans Birch Dahlerup|Hansa Birch von Dahlerupa]], ki je mornarico reorganiziral po angleških vzorih, nezanesljivi italijanski kader nadomestil z ljudmi iz drugih delov monarhije, ter uvedel poveljevanje v nemščini. Lesenim jadrnicam, ki so jih prevzeli v Benetkah, so se pridružile prve parne ladje. Leta 1859 se je z uspešnega potovanja okoli sveta vrnila fregata Novara. Dahlerupove zasluge so, da so pomorske ustanove in vojaško oporišče preselili najprej na začasno lokacijo v [[Trst]], zatem pa v [[Pulj]], kjer so leta 1856 položili temeljni kamen za novi arzenal in začeli urejati glavno [[Vojaška baza|mornariško bazo]] s pristaniščem, postopoma pa so tam namestili tudi večino drugih vojaških pomorskih ustanov. Istočasno je država gradila [[železniška proga|železniške povezave]] s pristanišči. Leta [[1857]] je bila končana t.i. [[Južna železnica]], ki je povezala [[Dunaj]] s [[Trst|Trstom]], leta 1973 odsek [[Pivka]] - [[Reka, Hrvaška|Reka]], leta 1876 pa je dobilo železniško povezavo še glavno vojaško pristanišče v [[Pulj|Pulju]]. Oporišči vojne mornarice sta postala tudi [[Šibenik]] in [[Boka Kotorska]], na [[Reka, Hrvaška|Reko]] pa so leta 1866 iz Trsta preselili Pomorsko vojaško akademijo (k.u.k. Marine-Akademie in Fiume), ki je sprva delovala v Benetkah. [[Slika:Nautische Akademie Fiume.jpg|250px|thumb|desno|Nekdanja pomorska vojaška akademija na Reki]] Leta 1862, so začeli, ob podpori novega vrhovnega poveljnika, brata [[cesar]]ja [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]], nadvojvode [[Maksimilijan I. Mehiški|Ferdinand Maksimilijan]] (1832–1867), graditi prve oklepne fregate. [[Kapitan fregate|Kapitanu fregate]], kasnejšemu [[viceadmiral|viceadmiralu]] [[Wilhelm von Tegetthoff|Wilhelmu von Tegetthoffu]], rojenemu v [[Maribor]]u, je uspelo v [[Bitka pri Visu (1866)|Bitki pri Visu]] leta 1866 odločilno poraziti veliko večjo, modernejšo, vendar slabo vodeno italijansko ladjevje. Cesarstvo je kljub temu uspehu na kopnem izgubilo vojno proti Prusiji in se moralo odpovedati svojim pokrajinam v Italiji, pa tudi se dogovoriti z [[Madžari]] o skupnem vodenju politike, o financiranju in vojaških vprašanjih. Do svoje smrti, leta 1871, je Tegetthoff pripravil načrt izgradnje nove flote, kar pa so zaradi pomanjkanjkanja denarnih sredstev uresničili le delno, vendar se je mornarica krepila in je koncem 19. in v začetku 20. stoletja stopila v vrste velikih pomorskih sil. Od leta 1889 dalje je tako mornarica nosila naziv »Cesarska in kraljeva« (Kaiserliche und Königliche) ([[kratica]] v splošni rabi: k.u.k) s katerim so poudarili dvojnost monarhije. Konec 19. stoletja je gradila obalne bojne ladje (oklepnice tipa predrednot), tik pred [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] pa že večje oklepne [[Bojna ladja|bojne ladje]], tipa rednot, z težkim topništvom, oklepne in lahke [[križarka|križarke]], kot izvidniške ladje, ter [[Rušilec|rušilce]] za zaščitne namene. Prvi avstrijski vojni ladji, korveti Carolina, ki je bila v Vzhodni Aziji leta 1821, je do razpada monarhije sledilo 21 vojnih ladij, na 37 čezmorskih potovanjih. Med lesenimi jadrnicami so bile Novara, Donau, Erzherzog Friedrich, Fasana, Helgoland, Saida, Frunsberg, Aurora ter Zrinyi, ki so jim postopoma vgrajevali pogon s [[Parni stroj|parnimi stroji]], ter leseni torpedni ladji Albatros in Nautilus. Proti koncu stoletja so tja že plule modernejše ladje, torpedne oz. lahke križarke razreda Kaiser Franz Joseph I ([[SMS Kaiserin Elisabeth|Kaiserin Elisabeth]] in [[SMS Kaiser Franz Joseph I|Kaiser Franz Joseph I]]) lahke križarke razreda Zenta (Zenta, Aspern in Szigetvar), [[Torpedovka|torpedovki]] Panther in Leopard ter oklepni križarki Kaiserin und Köenigin Maria Theresia in Kaiser Karl VI. Februarja 1918 so se [[Upor mornarjev v Boki Kotorski|uprli mornarji v Boki Kotorski]], ki so ga zatrli po dveh dneh. Zaradi upora je dotedanjega glavnega poveljnika mornarice, [[Maksimilijan Njegovan|admirala Njegovana]], na položaju zamenjal [[Miklós Horthy|admiral Horthy]]. [[Slika:Austro-Hungarian fleet.jpg|thumb|right|240px|Avstro-ogrsko ladevje na manevrih pred prvo svetovno vojno, v ospredju [[bojna ladja]] SMS Tegetthoff]] Kronski svet Avstro-Ogrske je s sklepom dne 29. oktobra 1918 celotno vojno in trgovsko ladjevje dualne monarhije z vsemi pristanišči in kopenskimi objekti predal [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Državi SHS]], vendar je skoraj celotno ladjevje po [[Rapalska pogodba|rapalski mirovni pogodbi]] pripadlo Italiji. apt1vn5jygj5yzufkzqsdnnhsz2hrx8 6774916 6774913 2026-11-04T20:21:43Z Shabicht 3554 /* Arhitektura prve cerkve */ 6774916 wikitext text/x-wiki [https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Seznam_infopolj Seznam infopolj]<br> '''Prosim, pusti to vrstico pri miru!!''' (glava peskovnika) '''<br> '''Ne spreminjaj vsebine peskovnika med urejanjem uporabnika, da ne pride do NAVZKRIŽNEGA UREJANJA !!!'''<br> ==Ustanovitev in izgradnja romanske cerkve== [[Slika:Vallis Sancti Mauricij in Gerio in Slauonia.jpg|250px|desno|thumb|''Vallis Sancti Mauricij in Gerio in Slauonia''. V prevodu: Dolina svetega Mavricija v Jurjevem v ''Sloveniji'', Bernhard Strigl, ok. 1512]] Kartuzijo Jurklošter je v samotni dolini ob potoku Gračnica, med letoma 1170 in 1173 (natančen datum ni znan), dal ustanoviti [[Škofija Celovec|krški škof]] [[Henrik I. Krški]]. Zaradi tako zgodnje ustanovitve je bila to šele druga kartuzija izven Francije in Italije, pred njo je bila na slovenskem ustanovljena le [[Žička kartuzija]]. Prvotni [[kartuzijani|redovniki]] so bili najverjetneje [[Francozi]] in [[Italijani]], ki so po tedanjih pravilih reda tu zgradili dva samostana (t.i. ''domus superior'' za patre in ''domus inferior'' za brate konverze), ki so z delom skrbeli za gospodarski razvoj samostana in oskrbo patrov, toda kartuzija ni uspevala. Med letoma 1189 in 1191 je bil prior kartuzije Odon iz Novare, ki je bil, zaradi svetniškega življenja, leta 1859 razglašen za [[Beatifikacija|blaženega]]. Maja 1199 je generalni kapitelj kartuzijanskega reda škofa ustanovitelja obvestil, da jurklošterski menihi niso hoteli ali mogli živeti po strogih pravilih reda. Leta 1200 je tako tedanji krški škof Ekerhart spisal listino o razpustitvi kartuzije in o ustanovitvi proštije. Kakšni natančno so bili razlogi za razpustitev ni povsem jasno, na podlagi ohranjenih listin iz tistega obdobja pa je moč sklepati, da menih niso uspeli pridobiti sredstev za primerno delovanje in življenje, zaradi česar so posegli po načinih, ki niso ustrezali kartuzijanskim pravilom. Proštija, ki je bila tedaj ustanovljena v Jurkloštru, je v arhivskih virih zadnjič izpričana leta 1223. ===Arhitektura prve cerkve=== O tem, kakšna je bila cerkev v prvih treh desetletjih po ustanovitvi kartuzije v Jurkloštru, vemo zelo malo. Najverjetneje pa je bila že tedaj zidana in je imela odprto ostrešje, ali pa raven leseni strop. [[Cerkvena ladja]] je imela v [[Tloris|tlorisu]] preprosto obliko pravokotnika. Severno in južno od [[Prezbiterij|prezbiterija]] sta bila že v romanski fazi zgrajeni [[zakristija]] in kapiteljska dvorana, ki sta obe služili tudi kot kapeli, severna kot kapela Matere Božje in južna kot kapela Janeza Krstnika. Vhod v zakristijo je omogočal prehod v severovzhodnem vogalu cerkvene ladje, malo pred slavolokom. Ali je bila kapiteljska dvorana prav tako dostopna iz cerkve ali le iz malega [[Križni hodnik|križnega hodnika]], iz sedanje arhitekture ni mogoče ugotoviti. ===Samostan bratov konverzov=== Kartuzije, ki so bile ustanovljene do sredine 13. stoletja, so se praviloma delile, kot je bilo že omenjeno, na zgornji in spodnji samostan. Kje v Jurkloštru stal spodnji samostan konverzov, sedaj ni znano, verjetno pa je bil zgrajen v smeri proti Planine pri Sevnici, od koder je bil tudi glavni vhod v kartuzijo. Domneva se, da je stal na levem bregu Gračnice, v vasi Mrzlo Polje, ki je nekdaj nosila ime Marof. Spodnji samostan je bil opuščen najverjetneje v prvi polovici 15. stoletja. Po preselitvi bratov konverzov v zgornji samostan, je bila tudi samostanska cerkev, s pohodno pregrado v ladji, t.i. letnerjem, ločena na meniški in bratovski predel. ==Druga ustanovitev, izgradnja gotskega samostana, novi zavetnik sv. Mavricij== <<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<d Ustanovil ga je [[Henrik I. Krški|Henrik I.]], [[Škofija Celovec|krški škof]] leta 1173 ali 1174. Prvotni redovniki so bili [[Francozi]] in [[Italijani]], ki so postavili kot običajno dva samostana (enega za patre in enega za brate). Toda samostan ni uspeval. Tako je bil leta 1189 sem poslan [[Odon iz Novare]], ki je ponovno obudil samostan, vendar je bil dve leti po njegovi smrti (1198) samostan leta 1200 razpuščen. Del samostanskega posestva (spodnji samostan bratov) so prevzeli [[kanoniki]], del pa je pričel propadati. [[Slika:Vischer - Topographia Ducatus Stiria - 097 Gairach bei Tüffer - Jurkloster.jpg|levo|sličica|Geirach Abkomene Carthusen, [[Georg Matthäus Vischer]], 1681]] [[Slika:056 Gairach — Jurkloster, Die vormahlige Karthause Geyrach, lith. Folwarczni - J.F.Kaiser Lithografirte Ansichten der Steiermark 1830 (2).jpg|levo|sličica|Die vormahlige Karthause Geyrach, <bdi>Joseph Franz Kaiser</bdi><bdi>,</bdi> ok. 1830]] ==Druga ustanovitev, izgradnja gotskega samostana, novi zavetnik sv. Mavricij== Tudi po posredovanju [[Kartuzijanski samostan Žiče|žičkega]] priora je [[Leopold VI. Babenberški]] prevzel varstvo nad samostanom. Prvi kartuzijani so se ponovno naselili leta 1208. Ustanovno listino jim je podelil naslednje leto. Z njegovo denarno pomočjo so obnovili samostan, dozidali in povečali samostansko cerkev. Z izumrtjem [[Babenberžani|Babenberžanov]] so zaščito samostana prevzeli [[Celjski grofje]]. ==Grofje Celjski, povečava križnega hodnika in pokop Veronike Deseniške== ==Razpust kartuzije, izgradnja in rušitev dvorca ter prezidava cerkve== Koncem [[16. stoletje|16. stoletja]] je Jurklošter izgubil svojo gospodarsko neodvisnost, saj je [[kardinal Delfin]] izročil njihova posestva sprva [[Družba Jezusova|jezuitom]], nato so jih prevzeli [[cistercijani]], nato pa spet jezuiti. Po nekaj letih tožarjenja med prizadetimi stranmi so leta 1595 določili, da Jurklošter prevzamejo [[Gradec|graški]] jezuiti. S tem je bila končana zgodovina kartuzije Jurklošter. [[Slika:Postcard of Jurklošter monastery.jpg|250px|desno|thumb|razglednica s podobo nekdanjega baročno-klasicističnega dvorca v Jurkloštru]] ==Morje== [[Habsburška monarhija|Habsburška dinastija]] je izhod na morje dobila že leta že leta 1374, ko je nasledila del [[Istra|Istre]] in [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]] ter je leta 1382 [[Trst]], pod pokroviteljstvom avstrijskega nadvojvode Leopolda II., sklenil dogovor o zaščiti, kar je predstavljalo temelj pomorske trgovine. V tem obdobju je nad številnimi istrskimi obalnim mesti dominirala [[Beneška republika]]. Kljub temu je Habsburška monarhija leta [[1527]] pridobila del vzhodne jadranske obale (Hrvaško primorje s [[Senj|Senjem]] in [[Reka, Hrvaška|Reko]] ter [[Trsat]]). Avstrijski in beneški podaniki so leta [[1571]] skupaj sodelovali v pomorski bitki pri Lepantu proti [[Otomansko cesarstvo|otomanskemu imperiju]], v kateri je združeno ladevje [[Beneška republika|Benetk]], [[Malteški viteški red|Malte]], [[Kraljevina Španija|habsburške Španije]], [[Papeška država|Papeške države]] in drugih uničilo otomansko floto ter za nekaj časa zagotovilo nemoteno plovbo po [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]]. {{glavni|Bitka pri Lepantu (1571)}} Leta [[1719]] so [[Habsburžani]] razglasili [[Trst]] za svoje svobodno pristanišče. Cesar [[Karel VI. Habsburški|Karel VI.]] je dal v [[Ladjedelnica Kraljevica|Kraljevici]] leta [[1729]] zgraditi prvi avstrijski pomorski arzenal. [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] je na podlagi določil [[Campoformijski mir|mirovne pogodbe iz Campoformida]] pri [[Videm, Italija|Vidmu]] leta 1797, v zameno za ozemlja v današnji Belgiji dobila dotlej beneška ozemlja in mesta v [[Istra|Istri]] in [[Dalmacija|Dalmaciji]]. Miru je kmalu sledila nova vojna z [[Napoleon Bonaparte|Napoleonom]] in ker beneška vojna mornarica ni imela večjega pomena za celinsko orientirano Avstrijo, sta sledila razorožitev in razrez še nedokončanih ladij. Avstrijska posest [[Benetke|Benetk]] in ozemelj na vzhodni obali [[Jadransko morje|jadranskega morja]] je bila ponovno potrjena po napoleonovem porazu, na [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]] leta 1815. Avstrija je tako prevzela [[Arsenal, Benetke|beneški arsenal]] in tudi mornariško kadetnico (Collegio di cadetti di marina), vendar se je avstrijska vojna mornarica med 1820 in 1848 razvijala in delovala pod močnim vplivom italijanskih in dalmatinskih pomorščakov. V letu 1820 je v Ameriko in v Vzhodno Azijo odplula njena prva vojaška ladja - korveta Carolina. V času pomladi narodov [[1848]] je v [[Benetke|Benetkah]] izbruhnil upor, s težnjami po odcepitvi, pri katerem so sodelovali tudi avstrijski pomorščaki italijanske narodnosti, kar je imelo za posledico, da je kar 113 ladij od 162 prestopilo na stran beneških upornikov in je tako avstrijska mornarica čez noč skoraj prenehala obstajati. Ko je leta 1849 Avstrija ponovno pridobila Benetke, italijanski pomorski kader ni bil več deležen zaupanja. Leta 1854 je cesar [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef]] za vrhovnega poveljnika vojne mornarice najel in imenoval danskega [[viceadmiral|viceadmirala]] [[Hans Birch Dahlerup|Hansa Birch von Dahlerupa]], ki je mornarico reorganiziral po angleških vzorih, nezanesljivi italijanski kader nadomestil z ljudmi iz drugih delov monarhije, ter uvedel poveljevanje v nemščini. Lesenim jadrnicam, ki so jih prevzeli v Benetkah, so se pridružile prve parne ladje. Leta 1859 se je z uspešnega potovanja okoli sveta vrnila fregata Novara. Dahlerupove zasluge so, da so pomorske ustanove in vojaško oporišče preselili najprej na začasno lokacijo v [[Trst]], zatem pa v [[Pulj]], kjer so leta 1856 položili temeljni kamen za novi arzenal in začeli urejati glavno [[Vojaška baza|mornariško bazo]] s pristaniščem, postopoma pa so tam namestili tudi večino drugih vojaških pomorskih ustanov. Istočasno je država gradila [[železniška proga|železniške povezave]] s pristanišči. Leta [[1857]] je bila končana t.i. [[Južna železnica]], ki je povezala [[Dunaj]] s [[Trst|Trstom]], leta 1973 odsek [[Pivka]] - [[Reka, Hrvaška|Reka]], leta 1876 pa je dobilo železniško povezavo še glavno vojaško pristanišče v [[Pulj|Pulju]]. Oporišči vojne mornarice sta postala tudi [[Šibenik]] in [[Boka Kotorska]], na [[Reka, Hrvaška|Reko]] pa so leta 1866 iz Trsta preselili Pomorsko vojaško akademijo (k.u.k. Marine-Akademie in Fiume), ki je sprva delovala v Benetkah. [[Slika:Nautische Akademie Fiume.jpg|250px|thumb|desno|Nekdanja pomorska vojaška akademija na Reki]] Leta 1862, so začeli, ob podpori novega vrhovnega poveljnika, brata [[cesar]]ja [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]], nadvojvode [[Maksimilijan I. Mehiški|Ferdinand Maksimilijan]] (1832–1867), graditi prve oklepne fregate. [[Kapitan fregate|Kapitanu fregate]], kasnejšemu [[viceadmiral|viceadmiralu]] [[Wilhelm von Tegetthoff|Wilhelmu von Tegetthoffu]], rojenemu v [[Maribor]]u, je uspelo v [[Bitka pri Visu (1866)|Bitki pri Visu]] leta 1866 odločilno poraziti veliko večjo, modernejšo, vendar slabo vodeno italijansko ladjevje. Cesarstvo je kljub temu uspehu na kopnem izgubilo vojno proti Prusiji in se moralo odpovedati svojim pokrajinam v Italiji, pa tudi se dogovoriti z [[Madžari]] o skupnem vodenju politike, o financiranju in vojaških vprašanjih. Do svoje smrti, leta 1871, je Tegetthoff pripravil načrt izgradnje nove flote, kar pa so zaradi pomanjkanjkanja denarnih sredstev uresničili le delno, vendar se je mornarica krepila in je koncem 19. in v začetku 20. stoletja stopila v vrste velikih pomorskih sil. Od leta 1889 dalje je tako mornarica nosila naziv »Cesarska in kraljeva« (Kaiserliche und Königliche) ([[kratica]] v splošni rabi: k.u.k) s katerim so poudarili dvojnost monarhije. Konec 19. stoletja je gradila obalne bojne ladje (oklepnice tipa predrednot), tik pred [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] pa že večje oklepne [[Bojna ladja|bojne ladje]], tipa rednot, z težkim topništvom, oklepne in lahke [[križarka|križarke]], kot izvidniške ladje, ter [[Rušilec|rušilce]] za zaščitne namene. Prvi avstrijski vojni ladji, korveti Carolina, ki je bila v Vzhodni Aziji leta 1821, je do razpada monarhije sledilo 21 vojnih ladij, na 37 čezmorskih potovanjih. Med lesenimi jadrnicami so bile Novara, Donau, Erzherzog Friedrich, Fasana, Helgoland, Saida, Frunsberg, Aurora ter Zrinyi, ki so jim postopoma vgrajevali pogon s [[Parni stroj|parnimi stroji]], ter leseni torpedni ladji Albatros in Nautilus. Proti koncu stoletja so tja že plule modernejše ladje, torpedne oz. lahke križarke razreda Kaiser Franz Joseph I ([[SMS Kaiserin Elisabeth|Kaiserin Elisabeth]] in [[SMS Kaiser Franz Joseph I|Kaiser Franz Joseph I]]) lahke križarke razreda Zenta (Zenta, Aspern in Szigetvar), [[Torpedovka|torpedovki]] Panther in Leopard ter oklepni križarki Kaiserin und Köenigin Maria Theresia in Kaiser Karl VI. Februarja 1918 so se [[Upor mornarjev v Boki Kotorski|uprli mornarji v Boki Kotorski]], ki so ga zatrli po dveh dneh. Zaradi upora je dotedanjega glavnega poveljnika mornarice, [[Maksimilijan Njegovan|admirala Njegovana]], na položaju zamenjal [[Miklós Horthy|admiral Horthy]]. [[Slika:Austro-Hungarian fleet.jpg|thumb|right|240px|Avstro-ogrsko ladevje na manevrih pred prvo svetovno vojno, v ospredju [[bojna ladja]] SMS Tegetthoff]] Kronski svet Avstro-Ogrske je s sklepom dne 29. oktobra 1918 celotno vojno in trgovsko ladjevje dualne monarhije z vsemi pristanišči in kopenskimi objekti predal [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Državi SHS]], vendar je skoraj celotno ladjevje po [[Rapalska pogodba|rapalski mirovni pogodbi]] pripadlo Italiji. i852sqx599229gt3xnba8z72gu64urs 6774917 6774916 2026-11-04T20:24:13Z Shabicht 3554 6774917 wikitext text/x-wiki [https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Seznam_infopolj Seznam infopolj]<br> '''Prosim, pusti to vrstico pri miru!!''' (glava peskovnika) '''<br> '''Ne spreminjaj vsebine peskovnika med urejanjem uporabnika, da ne pride do NAVZKRIŽNEGA UREJANJA !!!'''<br> ==Ustanovitev in izgradnja romanske cerkve== [[Slika:Vallis Sancti Mauricij in Gerio in Slauonia.jpg|250px|desno|thumb|''Vallis Sancti Mauricij in Gerio in Slauonia''. V prevodu: Dolina svetega Mavricija v Jurjevem v ''Sloveniji'', Bernhard Strigl, ok. 1512]] Kartuzijo Jurklošter je v samotni dolini ob potoku Gračnica, med letoma 1170 in 1173 (natančen datum ni znan), dal ustanoviti [[Škofija Celovec|krški škof]] [[Henrik I. Krški]]. Zaradi tako zgodnje ustanovitve je bila to šele druga kartuzija izven Francije in Italije, pred njo je bila na slovenskem ustanovljena le [[Žička kartuzija]]. Prvotni [[kartuzijani|redovniki]] so bili najverjetneje [[Francozi]] in [[Italijani]], ki so po tedanjih pravilih reda tu zgradili dva samostana (t.i. ''domus superior'' za patre in ''domus inferior'' za brate konverze), ki so z delom skrbeli za gospodarski razvoj samostana in oskrbo patrov, toda kartuzija ni uspevala. Med letoma 1189 in 1191 je bil prior kartuzije Odon iz Novare, ki je bil, zaradi svetniškega življenja, leta 1859 razglašen za [[Beatifikacija|blaženega]]. Maja 1199 je generalni kapitelj kartuzijanskega reda škofa ustanovitelja obvestil, da jurklošterski menihi niso hoteli ali mogli živeti po strogih pravilih reda. Leta 1200 je tako tedanji krški škof Ekerhart spisal listino o razpustitvi kartuzije in o ustanovitvi proštije. Kakšni natančno so bili razlogi za razpustitev ni povsem jasno, na podlagi ohranjenih listin iz tistega obdobja pa je moč sklepati, da menih niso uspeli pridobiti sredstev za primerno delovanje in življenje, zaradi česar so posegli po načinih, ki niso ustrezali kartuzijanskim pravilom. Proštija, ki je bila tedaj ustanovljena v Jurkloštru, je v arhivskih virih zadnjič izpričana leta 1223. ===Arhitektura prve cerkve=== O tem, kakšna je bila cerkev v prvih treh desetletjih po ustanovitvi kartuzije v Jurkloštru, vemo zelo malo. Najverjetneje pa je bila že tedaj zidana in je imela odprto ostrešje, ali pa raven leseni strop. [[Cerkvena ladja]] je imela v [[Tloris|tlorisu]] preprosto obliko pravokotnika. Severno in južno od [[Prezbiterij|prezbiterija]] sta bila že v romanski fazi zgrajeni [[zakristija]] in kapiteljska dvorana, ki sta obe služili tudi kot kapeli, severna kot kapela Matere Božje in južna kot kapela Janeza Krstnika. Vhod v zakristijo je omogočal prehod v severovzhodnem vogalu cerkvene ladje, malo pred slavolokom. Ali je bila kapiteljska dvorana prav tako dostopna iz cerkve ali le iz malega [[Križni hodnik|križnega hodnika]], iz sedanje arhitekture ni mogoče ugotoviti. ===Samostan bratov konverzov=== Kartuzije, ki so bile ustanovljene do sredine 13. stoletja, so se praviloma delile, kot je bilo že omenjeno, na zgornji in spodnji samostan. Kje v Jurkloštru stal spodnji samostan konverzov, sedaj ni znano, verjetno pa je bil zgrajen v smeri proti [[Planina pri Sevnici|Planini pri Sevnici]], od koder je bil tudi glavni vhod v kartuzijo. Domneva se, da je stal na levem bregu Gračnice, v vasi Mrzlo Polje, ki je nekdaj nosila ime Marof. Spodnji samostan je bil opuščen najverjetneje v prvi polovici 15. stoletja. Po preselitvi bratov konverzov v zgornji samostan, je bila tudi samostanska cerkev, s pohodno pregrado v ladji, t.i. letnerjem, ločena na meniški in bratovski predel. ==Druga ustanovitev, izgradnja gotskega samostana, novi zavetnik sv. Mavricij== <<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<d Ustanovil ga je [[Henrik I. Krški|Henrik I.]], [[Škofija Celovec|krški škof]] leta 1173 ali 1174. Prvotni redovniki so bili [[Francozi]] in [[Italijani]], ki so postavili kot običajno dva samostana (enega za patre in enega za brate). Toda samostan ni uspeval. Tako je bil leta 1189 sem poslan [[Odon iz Novare]], ki je ponovno obudil samostan, vendar je bil dve leti po njegovi smrti (1198) samostan leta 1200 razpuščen. Del samostanskega posestva (spodnji samostan bratov) so prevzeli [[kanoniki]], del pa je pričel propadati. [[Slika:Vischer - Topographia Ducatus Stiria - 097 Gairach bei Tüffer - Jurkloster.jpg|levo|sličica|Geirach Abkomene Carthusen, [[Georg Matthäus Vischer]], 1681]] [[Slika:056 Gairach — Jurkloster, Die vormahlige Karthause Geyrach, lith. Folwarczni - J.F.Kaiser Lithografirte Ansichten der Steiermark 1830 (2).jpg|levo|sličica|Die vormahlige Karthause Geyrach, <bdi>Joseph Franz Kaiser</bdi><bdi>,</bdi> ok. 1830]] ==Druga ustanovitev, izgradnja gotskega samostana, novi zavetnik sv. Mavricij== Tudi po posredovanju [[Kartuzijanski samostan Žiče|žičkega]] priora je [[Leopold VI. Babenberški]] prevzel varstvo nad samostanom. Prvi kartuzijani so se ponovno naselili leta 1208. Ustanovno listino jim je podelil naslednje leto. Z njegovo denarno pomočjo so obnovili samostan, dozidali in povečali samostansko cerkev. Z izumrtjem [[Babenberžani|Babenberžanov]] so zaščito samostana prevzeli [[Celjski grofje]]. ==Grofje Celjski, povečava križnega hodnika in pokop Veronike Deseniške== ==Razpust kartuzije, izgradnja in rušitev dvorca ter prezidava cerkve== Koncem [[16. stoletje|16. stoletja]] je Jurklošter izgubil svojo gospodarsko neodvisnost, saj je [[kardinal Delfin]] izročil njihova posestva sprva [[Družba Jezusova|jezuitom]], nato so jih prevzeli [[cistercijani]], nato pa spet jezuiti. Po nekaj letih tožarjenja med prizadetimi stranmi so leta 1595 določili, da Jurklošter prevzamejo [[Gradec|graški]] jezuiti. S tem je bila končana zgodovina kartuzije Jurklošter. [[Slika:Postcard of Jurklošter monastery.jpg|250px|desno|thumb|razglednica s podobo nekdanjega baročno-klasicističnega dvorca v Jurkloštru]] ==Morje== [[Habsburška monarhija|Habsburška dinastija]] je izhod na morje dobila že leta že leta 1374, ko je nasledila del [[Istra|Istre]] in [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]] ter je leta 1382 [[Trst]], pod pokroviteljstvom avstrijskega nadvojvode Leopolda II., sklenil dogovor o zaščiti, kar je predstavljalo temelj pomorske trgovine. V tem obdobju je nad številnimi istrskimi obalnim mesti dominirala [[Beneška republika]]. Kljub temu je Habsburška monarhija leta [[1527]] pridobila del vzhodne jadranske obale (Hrvaško primorje s [[Senj|Senjem]] in [[Reka, Hrvaška|Reko]] ter [[Trsat]]). Avstrijski in beneški podaniki so leta [[1571]] skupaj sodelovali v pomorski bitki pri Lepantu proti [[Otomansko cesarstvo|otomanskemu imperiju]], v kateri je združeno ladevje [[Beneška republika|Benetk]], [[Malteški viteški red|Malte]], [[Kraljevina Španija|habsburške Španije]], [[Papeška država|Papeške države]] in drugih uničilo otomansko floto ter za nekaj časa zagotovilo nemoteno plovbo po [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]]. {{glavni|Bitka pri Lepantu (1571)}} Leta [[1719]] so [[Habsburžani]] razglasili [[Trst]] za svoje svobodno pristanišče. Cesar [[Karel VI. Habsburški|Karel VI.]] je dal v [[Ladjedelnica Kraljevica|Kraljevici]] leta [[1729]] zgraditi prvi avstrijski pomorski arzenal. [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] je na podlagi določil [[Campoformijski mir|mirovne pogodbe iz Campoformida]] pri [[Videm, Italija|Vidmu]] leta 1797, v zameno za ozemlja v današnji Belgiji dobila dotlej beneška ozemlja in mesta v [[Istra|Istri]] in [[Dalmacija|Dalmaciji]]. Miru je kmalu sledila nova vojna z [[Napoleon Bonaparte|Napoleonom]] in ker beneška vojna mornarica ni imela večjega pomena za celinsko orientirano Avstrijo, sta sledila razorožitev in razrez še nedokončanih ladij. Avstrijska posest [[Benetke|Benetk]] in ozemelj na vzhodni obali [[Jadransko morje|jadranskega morja]] je bila ponovno potrjena po napoleonovem porazu, na [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]] leta 1815. Avstrija je tako prevzela [[Arsenal, Benetke|beneški arsenal]] in tudi mornariško kadetnico (Collegio di cadetti di marina), vendar se je avstrijska vojna mornarica med 1820 in 1848 razvijala in delovala pod močnim vplivom italijanskih in dalmatinskih pomorščakov. V letu 1820 je v Ameriko in v Vzhodno Azijo odplula njena prva vojaška ladja - korveta Carolina. V času pomladi narodov [[1848]] je v [[Benetke|Benetkah]] izbruhnil upor, s težnjami po odcepitvi, pri katerem so sodelovali tudi avstrijski pomorščaki italijanske narodnosti, kar je imelo za posledico, da je kar 113 ladij od 162 prestopilo na stran beneških upornikov in je tako avstrijska mornarica čez noč skoraj prenehala obstajati. Ko je leta 1849 Avstrija ponovno pridobila Benetke, italijanski pomorski kader ni bil več deležen zaupanja. Leta 1854 je cesar [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef]] za vrhovnega poveljnika vojne mornarice najel in imenoval danskega [[viceadmiral|viceadmirala]] [[Hans Birch Dahlerup|Hansa Birch von Dahlerupa]], ki je mornarico reorganiziral po angleških vzorih, nezanesljivi italijanski kader nadomestil z ljudmi iz drugih delov monarhije, ter uvedel poveljevanje v nemščini. Lesenim jadrnicam, ki so jih prevzeli v Benetkah, so se pridružile prve parne ladje. Leta 1859 se je z uspešnega potovanja okoli sveta vrnila fregata Novara. Dahlerupove zasluge so, da so pomorske ustanove in vojaško oporišče preselili najprej na začasno lokacijo v [[Trst]], zatem pa v [[Pulj]], kjer so leta 1856 položili temeljni kamen za novi arzenal in začeli urejati glavno [[Vojaška baza|mornariško bazo]] s pristaniščem, postopoma pa so tam namestili tudi večino drugih vojaških pomorskih ustanov. Istočasno je država gradila [[železniška proga|železniške povezave]] s pristanišči. Leta [[1857]] je bila končana t.i. [[Južna železnica]], ki je povezala [[Dunaj]] s [[Trst|Trstom]], leta 1973 odsek [[Pivka]] - [[Reka, Hrvaška|Reka]], leta 1876 pa je dobilo železniško povezavo še glavno vojaško pristanišče v [[Pulj|Pulju]]. Oporišči vojne mornarice sta postala tudi [[Šibenik]] in [[Boka Kotorska]], na [[Reka, Hrvaška|Reko]] pa so leta 1866 iz Trsta preselili Pomorsko vojaško akademijo (k.u.k. Marine-Akademie in Fiume), ki je sprva delovala v Benetkah. [[Slika:Nautische Akademie Fiume.jpg|250px|thumb|desno|Nekdanja pomorska vojaška akademija na Reki]] Leta 1862, so začeli, ob podpori novega vrhovnega poveljnika, brata [[cesar]]ja [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]], nadvojvode [[Maksimilijan I. Mehiški|Ferdinand Maksimilijan]] (1832–1867), graditi prve oklepne fregate. [[Kapitan fregate|Kapitanu fregate]], kasnejšemu [[viceadmiral|viceadmiralu]] [[Wilhelm von Tegetthoff|Wilhelmu von Tegetthoffu]], rojenemu v [[Maribor]]u, je uspelo v [[Bitka pri Visu (1866)|Bitki pri Visu]] leta 1866 odločilno poraziti veliko večjo, modernejšo, vendar slabo vodeno italijansko ladjevje. Cesarstvo je kljub temu uspehu na kopnem izgubilo vojno proti Prusiji in se moralo odpovedati svojim pokrajinam v Italiji, pa tudi se dogovoriti z [[Madžari]] o skupnem vodenju politike, o financiranju in vojaških vprašanjih. Do svoje smrti, leta 1871, je Tegetthoff pripravil načrt izgradnje nove flote, kar pa so zaradi pomanjkanjkanja denarnih sredstev uresničili le delno, vendar se je mornarica krepila in je koncem 19. in v začetku 20. stoletja stopila v vrste velikih pomorskih sil. Od leta 1889 dalje je tako mornarica nosila naziv »Cesarska in kraljeva« (Kaiserliche und Königliche) ([[kratica]] v splošni rabi: k.u.k) s katerim so poudarili dvojnost monarhije. Konec 19. stoletja je gradila obalne bojne ladje (oklepnice tipa predrednot), tik pred [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] pa že večje oklepne [[Bojna ladja|bojne ladje]], tipa rednot, z težkim topništvom, oklepne in lahke [[križarka|križarke]], kot izvidniške ladje, ter [[Rušilec|rušilce]] za zaščitne namene. Prvi avstrijski vojni ladji, korveti Carolina, ki je bila v Vzhodni Aziji leta 1821, je do razpada monarhije sledilo 21 vojnih ladij, na 37 čezmorskih potovanjih. Med lesenimi jadrnicami so bile Novara, Donau, Erzherzog Friedrich, Fasana, Helgoland, Saida, Frunsberg, Aurora ter Zrinyi, ki so jim postopoma vgrajevali pogon s [[Parni stroj|parnimi stroji]], ter leseni torpedni ladji Albatros in Nautilus. Proti koncu stoletja so tja že plule modernejše ladje, torpedne oz. lahke križarke razreda Kaiser Franz Joseph I ([[SMS Kaiserin Elisabeth|Kaiserin Elisabeth]] in [[SMS Kaiser Franz Joseph I|Kaiser Franz Joseph I]]) lahke križarke razreda Zenta (Zenta, Aspern in Szigetvar), [[Torpedovka|torpedovki]] Panther in Leopard ter oklepni križarki Kaiserin und Köenigin Maria Theresia in Kaiser Karl VI. Februarja 1918 so se [[Upor mornarjev v Boki Kotorski|uprli mornarji v Boki Kotorski]], ki so ga zatrli po dveh dneh. Zaradi upora je dotedanjega glavnega poveljnika mornarice, [[Maksimilijan Njegovan|admirala Njegovana]], na položaju zamenjal [[Miklós Horthy|admiral Horthy]]. [[Slika:Austro-Hungarian fleet.jpg|thumb|right|240px|Avstro-ogrsko ladevje na manevrih pred prvo svetovno vojno, v ospredju [[bojna ladja]] SMS Tegetthoff]] Kronski svet Avstro-Ogrske je s sklepom dne 29. oktobra 1918 celotno vojno in trgovsko ladjevje dualne monarhije z vsemi pristanišči in kopenskimi objekti predal [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Državi SHS]], vendar je skoraj celotno ladjevje po [[Rapalska pogodba|rapalski mirovni pogodbi]] pripadlo Italiji. 5302ad8bbmauiac1gdaqwyokdcygrf8 6774921 6774917 2026-11-04T20:27:18Z Shabicht 3554 /* Samostan bratov konverzov */ 6774921 wikitext text/x-wiki [https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Seznam_infopolj Seznam infopolj]<br> '''Prosim, pusti to vrstico pri miru!!''' (glava peskovnika) '''<br> '''Ne spreminjaj vsebine peskovnika med urejanjem uporabnika, da ne pride do NAVZKRIŽNEGA UREJANJA !!!'''<br> ==Ustanovitev in izgradnja romanske cerkve== [[Slika:Vallis Sancti Mauricij in Gerio in Slauonia.jpg|250px|desno|thumb|''Vallis Sancti Mauricij in Gerio in Slauonia''. V prevodu: Dolina svetega Mavricija v Jurjevem v ''Sloveniji'', Bernhard Strigl, ok. 1512]] Kartuzijo Jurklošter je v samotni dolini ob potoku Gračnica, med letoma 1170 in 1173 (natančen datum ni znan), dal ustanoviti [[Škofija Celovec|krški škof]] [[Henrik I. Krški]]. Zaradi tako zgodnje ustanovitve je bila to šele druga kartuzija izven Francije in Italije, pred njo je bila na slovenskem ustanovljena le [[Žička kartuzija]]. Prvotni [[kartuzijani|redovniki]] so bili najverjetneje [[Francozi]] in [[Italijani]], ki so po tedanjih pravilih reda tu zgradili dva samostana (t.i. ''domus superior'' za patre in ''domus inferior'' za brate konverze), ki so z delom skrbeli za gospodarski razvoj samostana in oskrbo patrov, toda kartuzija ni uspevala. Med letoma 1189 in 1191 je bil prior kartuzije Odon iz Novare, ki je bil, zaradi svetniškega življenja, leta 1859 razglašen za [[Beatifikacija|blaženega]]. Maja 1199 je generalni kapitelj kartuzijanskega reda škofa ustanovitelja obvestil, da jurklošterski menihi niso hoteli ali mogli živeti po strogih pravilih reda. Leta 1200 je tako tedanji krški škof Ekerhart spisal listino o razpustitvi kartuzije in o ustanovitvi proštije. Kakšni natančno so bili razlogi za razpustitev ni povsem jasno, na podlagi ohranjenih listin iz tistega obdobja pa je moč sklepati, da menih niso uspeli pridobiti sredstev za primerno delovanje in življenje, zaradi česar so posegli po načinih, ki niso ustrezali kartuzijanskim pravilom. Proštija, ki je bila tedaj ustanovljena v Jurkloštru, je v arhivskih virih zadnjič izpričana leta 1223. ===Arhitektura prve cerkve=== O tem, kakšna je bila cerkev v prvih treh desetletjih po ustanovitvi kartuzije v Jurkloštru, vemo zelo malo. Najverjetneje pa je bila že tedaj zidana in je imela odprto ostrešje, ali pa raven leseni strop. [[Cerkvena ladja]] je imela v [[Tloris|tlorisu]] preprosto obliko pravokotnika. Severno in južno od [[Prezbiterij|prezbiterija]] sta bila že v romanski fazi zgrajeni [[zakristija]] in kapiteljska dvorana, ki sta obe služili tudi kot kapeli, severna kot kapela Matere Božje in južna kot kapela Janeza Krstnika. Vhod v zakristijo je omogočal prehod v severovzhodnem vogalu cerkvene ladje, malo pred slavolokom. Ali je bila kapiteljska dvorana prav tako dostopna iz cerkve ali le iz malega [[Križni hodnik|križnega hodnika]], iz sedanje arhitekture ni mogoče ugotoviti. ===Samostan bratov konverzov=== Kartuzije, ki so bile ustanovljene do sredine 13. stoletja, so se praviloma delile, kot je bilo že omenjeno, na zgornji in spodnji samostan. Kje v Jurkloštru stal spodnji samostan konverzov, sedaj ni znano, verjetno pa je bil zgrajen v smeri proti [[Planina pri Sevnici|Planini pri Sevnici]], od koder je bil tudi glavni vhod v kartuzijo. Domneva se, da je stal na levem bregu Gračnice, v vasi Mrzlo Polje, ki je nekdaj nosila ime Marof. Spodnji samostan je bil opuščen najverjetneje v prvi polovici 15. stoletja. Po preselitvi bratov konverzov v zgornji samostan, je bila tudi samostanska cerkev, s [[Korna pregrada|korno pregrado]] oz. t.i. letnerjem, ločena na meniški in bratovski predel. ==Druga ustanovitev, izgradnja gotskega samostana, novi zavetnik sv. Mavricij== <<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<d Ustanovil ga je [[Henrik I. Krški|Henrik I.]], [[Škofija Celovec|krški škof]] leta 1173 ali 1174. Prvotni redovniki so bili [[Francozi]] in [[Italijani]], ki so postavili kot običajno dva samostana (enega za patre in enega za brate). Toda samostan ni uspeval. Tako je bil leta 1189 sem poslan [[Odon iz Novare]], ki je ponovno obudil samostan, vendar je bil dve leti po njegovi smrti (1198) samostan leta 1200 razpuščen. Del samostanskega posestva (spodnji samostan bratov) so prevzeli [[kanoniki]], del pa je pričel propadati. [[Slika:Vischer - Topographia Ducatus Stiria - 097 Gairach bei Tüffer - Jurkloster.jpg|levo|sličica|Geirach Abkomene Carthusen, [[Georg Matthäus Vischer]], 1681]] [[Slika:056 Gairach — Jurkloster, Die vormahlige Karthause Geyrach, lith. Folwarczni - J.F.Kaiser Lithografirte Ansichten der Steiermark 1830 (2).jpg|levo|sličica|Die vormahlige Karthause Geyrach, <bdi>Joseph Franz Kaiser</bdi><bdi>,</bdi> ok. 1830]] ==Druga ustanovitev, izgradnja gotskega samostana, novi zavetnik sv. Mavricij== Tudi po posredovanju [[Kartuzijanski samostan Žiče|žičkega]] priora je [[Leopold VI. Babenberški]] prevzel varstvo nad samostanom. Prvi kartuzijani so se ponovno naselili leta 1208. Ustanovno listino jim je podelil naslednje leto. Z njegovo denarno pomočjo so obnovili samostan, dozidali in povečali samostansko cerkev. Z izumrtjem [[Babenberžani|Babenberžanov]] so zaščito samostana prevzeli [[Celjski grofje]]. ==Grofje Celjski, povečava križnega hodnika in pokop Veronike Deseniške== ==Razpust kartuzije, izgradnja in rušitev dvorca ter prezidava cerkve== Koncem [[16. stoletje|16. stoletja]] je Jurklošter izgubil svojo gospodarsko neodvisnost, saj je [[kardinal Delfin]] izročil njihova posestva sprva [[Družba Jezusova|jezuitom]], nato so jih prevzeli [[cistercijani]], nato pa spet jezuiti. Po nekaj letih tožarjenja med prizadetimi stranmi so leta 1595 določili, da Jurklošter prevzamejo [[Gradec|graški]] jezuiti. S tem je bila končana zgodovina kartuzije Jurklošter. [[Slika:Postcard of Jurklošter monastery.jpg|250px|desno|thumb|razglednica s podobo nekdanjega baročno-klasicističnega dvorca v Jurkloštru]] ==Morje== [[Habsburška monarhija|Habsburška dinastija]] je izhod na morje dobila že leta že leta 1374, ko je nasledila del [[Istra|Istre]] in [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]] ter je leta 1382 [[Trst]], pod pokroviteljstvom avstrijskega nadvojvode Leopolda II., sklenil dogovor o zaščiti, kar je predstavljalo temelj pomorske trgovine. V tem obdobju je nad številnimi istrskimi obalnim mesti dominirala [[Beneška republika]]. Kljub temu je Habsburška monarhija leta [[1527]] pridobila del vzhodne jadranske obale (Hrvaško primorje s [[Senj|Senjem]] in [[Reka, Hrvaška|Reko]] ter [[Trsat]]). Avstrijski in beneški podaniki so leta [[1571]] skupaj sodelovali v pomorski bitki pri Lepantu proti [[Otomansko cesarstvo|otomanskemu imperiju]], v kateri je združeno ladevje [[Beneška republika|Benetk]], [[Malteški viteški red|Malte]], [[Kraljevina Španija|habsburške Španije]], [[Papeška država|Papeške države]] in drugih uničilo otomansko floto ter za nekaj časa zagotovilo nemoteno plovbo po [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]]. {{glavni|Bitka pri Lepantu (1571)}} Leta [[1719]] so [[Habsburžani]] razglasili [[Trst]] za svoje svobodno pristanišče. Cesar [[Karel VI. Habsburški|Karel VI.]] je dal v [[Ladjedelnica Kraljevica|Kraljevici]] leta [[1729]] zgraditi prvi avstrijski pomorski arzenal. [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] je na podlagi določil [[Campoformijski mir|mirovne pogodbe iz Campoformida]] pri [[Videm, Italija|Vidmu]] leta 1797, v zameno za ozemlja v današnji Belgiji dobila dotlej beneška ozemlja in mesta v [[Istra|Istri]] in [[Dalmacija|Dalmaciji]]. Miru je kmalu sledila nova vojna z [[Napoleon Bonaparte|Napoleonom]] in ker beneška vojna mornarica ni imela večjega pomena za celinsko orientirano Avstrijo, sta sledila razorožitev in razrez še nedokončanih ladij. Avstrijska posest [[Benetke|Benetk]] in ozemelj na vzhodni obali [[Jadransko morje|jadranskega morja]] je bila ponovno potrjena po napoleonovem porazu, na [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]] leta 1815. Avstrija je tako prevzela [[Arsenal, Benetke|beneški arsenal]] in tudi mornariško kadetnico (Collegio di cadetti di marina), vendar se je avstrijska vojna mornarica med 1820 in 1848 razvijala in delovala pod močnim vplivom italijanskih in dalmatinskih pomorščakov. V letu 1820 je v Ameriko in v Vzhodno Azijo odplula njena prva vojaška ladja - korveta Carolina. V času pomladi narodov [[1848]] je v [[Benetke|Benetkah]] izbruhnil upor, s težnjami po odcepitvi, pri katerem so sodelovali tudi avstrijski pomorščaki italijanske narodnosti, kar je imelo za posledico, da je kar 113 ladij od 162 prestopilo na stran beneških upornikov in je tako avstrijska mornarica čez noč skoraj prenehala obstajati. Ko je leta 1849 Avstrija ponovno pridobila Benetke, italijanski pomorski kader ni bil več deležen zaupanja. Leta 1854 je cesar [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef]] za vrhovnega poveljnika vojne mornarice najel in imenoval danskega [[viceadmiral|viceadmirala]] [[Hans Birch Dahlerup|Hansa Birch von Dahlerupa]], ki je mornarico reorganiziral po angleških vzorih, nezanesljivi italijanski kader nadomestil z ljudmi iz drugih delov monarhije, ter uvedel poveljevanje v nemščini. Lesenim jadrnicam, ki so jih prevzeli v Benetkah, so se pridružile prve parne ladje. Leta 1859 se je z uspešnega potovanja okoli sveta vrnila fregata Novara. Dahlerupove zasluge so, da so pomorske ustanove in vojaško oporišče preselili najprej na začasno lokacijo v [[Trst]], zatem pa v [[Pulj]], kjer so leta 1856 položili temeljni kamen za novi arzenal in začeli urejati glavno [[Vojaška baza|mornariško bazo]] s pristaniščem, postopoma pa so tam namestili tudi večino drugih vojaških pomorskih ustanov. Istočasno je država gradila [[železniška proga|železniške povezave]] s pristanišči. Leta [[1857]] je bila končana t.i. [[Južna železnica]], ki je povezala [[Dunaj]] s [[Trst|Trstom]], leta 1973 odsek [[Pivka]] - [[Reka, Hrvaška|Reka]], leta 1876 pa je dobilo železniško povezavo še glavno vojaško pristanišče v [[Pulj|Pulju]]. Oporišči vojne mornarice sta postala tudi [[Šibenik]] in [[Boka Kotorska]], na [[Reka, Hrvaška|Reko]] pa so leta 1866 iz Trsta preselili Pomorsko vojaško akademijo (k.u.k. Marine-Akademie in Fiume), ki je sprva delovala v Benetkah. [[Slika:Nautische Akademie Fiume.jpg|250px|thumb|desno|Nekdanja pomorska vojaška akademija na Reki]] Leta 1862, so začeli, ob podpori novega vrhovnega poveljnika, brata [[cesar]]ja [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]], nadvojvode [[Maksimilijan I. Mehiški|Ferdinand Maksimilijan]] (1832–1867), graditi prve oklepne fregate. [[Kapitan fregate|Kapitanu fregate]], kasnejšemu [[viceadmiral|viceadmiralu]] [[Wilhelm von Tegetthoff|Wilhelmu von Tegetthoffu]], rojenemu v [[Maribor]]u, je uspelo v [[Bitka pri Visu (1866)|Bitki pri Visu]] leta 1866 odločilno poraziti veliko večjo, modernejšo, vendar slabo vodeno italijansko ladjevje. Cesarstvo je kljub temu uspehu na kopnem izgubilo vojno proti Prusiji in se moralo odpovedati svojim pokrajinam v Italiji, pa tudi se dogovoriti z [[Madžari]] o skupnem vodenju politike, o financiranju in vojaških vprašanjih. Do svoje smrti, leta 1871, je Tegetthoff pripravil načrt izgradnje nove flote, kar pa so zaradi pomanjkanjkanja denarnih sredstev uresničili le delno, vendar se je mornarica krepila in je koncem 19. in v začetku 20. stoletja stopila v vrste velikih pomorskih sil. Od leta 1889 dalje je tako mornarica nosila naziv »Cesarska in kraljeva« (Kaiserliche und Königliche) ([[kratica]] v splošni rabi: k.u.k) s katerim so poudarili dvojnost monarhije. Konec 19. stoletja je gradila obalne bojne ladje (oklepnice tipa predrednot), tik pred [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] pa že večje oklepne [[Bojna ladja|bojne ladje]], tipa rednot, z težkim topništvom, oklepne in lahke [[križarka|križarke]], kot izvidniške ladje, ter [[Rušilec|rušilce]] za zaščitne namene. Prvi avstrijski vojni ladji, korveti Carolina, ki je bila v Vzhodni Aziji leta 1821, je do razpada monarhije sledilo 21 vojnih ladij, na 37 čezmorskih potovanjih. Med lesenimi jadrnicami so bile Novara, Donau, Erzherzog Friedrich, Fasana, Helgoland, Saida, Frunsberg, Aurora ter Zrinyi, ki so jim postopoma vgrajevali pogon s [[Parni stroj|parnimi stroji]], ter leseni torpedni ladji Albatros in Nautilus. Proti koncu stoletja so tja že plule modernejše ladje, torpedne oz. lahke križarke razreda Kaiser Franz Joseph I ([[SMS Kaiserin Elisabeth|Kaiserin Elisabeth]] in [[SMS Kaiser Franz Joseph I|Kaiser Franz Joseph I]]) lahke križarke razreda Zenta (Zenta, Aspern in Szigetvar), [[Torpedovka|torpedovki]] Panther in Leopard ter oklepni križarki Kaiserin und Köenigin Maria Theresia in Kaiser Karl VI. Februarja 1918 so se [[Upor mornarjev v Boki Kotorski|uprli mornarji v Boki Kotorski]], ki so ga zatrli po dveh dneh. Zaradi upora je dotedanjega glavnega poveljnika mornarice, [[Maksimilijan Njegovan|admirala Njegovana]], na položaju zamenjal [[Miklós Horthy|admiral Horthy]]. [[Slika:Austro-Hungarian fleet.jpg|thumb|right|240px|Avstro-ogrsko ladevje na manevrih pred prvo svetovno vojno, v ospredju [[bojna ladja]] SMS Tegetthoff]] Kronski svet Avstro-Ogrske je s sklepom dne 29. oktobra 1918 celotno vojno in trgovsko ladjevje dualne monarhije z vsemi pristanišči in kopenskimi objekti predal [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Državi SHS]], vendar je skoraj celotno ladjevje po [[Rapalska pogodba|rapalski mirovni pogodbi]] pripadlo Italiji. s6x9l7byxbk91fgt0wmglb9h9kyfgow 0 402533 6774750 6684433 2026-11-04T11:59:43Z TadejM 738 --archive.today 6774750 wikitext text/x-wiki {{Infobox bridge |bridge_name = Bosporski most |native_name = Bogaziçi Köprüsü 1 |native_name_lang = |image = Bosphorus Bridge.jpg |caption = Bosporski most (1973) v Carigradu povezuje Evropo in Azijo. |official_name = |carries = |crosses = Bosporski preliv |locale = [[Carigrad]], [[Turčija]] |maint = |id = |designer = Sir Gilbert Roberts in William Brown |design =[[Viseči most]] |material =[[Jeklo]] |spans = |pierswater = |mainspan =1074 m |length =1560 m (40 m - 3 x 45 m - 56 m - 1074 m - 4 x 63,75 m) |width =33,40 m |height = 165 m |load = |clearance = 64 m |below = |traffic = 200.000 <ref>[http://www.bernd-nebel.de/bruecken/index.html?/bruecken/3_bedeutend/bosporus1/bosporus.html Erste Bosporusbrücke]</ref> |begin = 20. februar 1970 |complete = 1. junij 1973 |open =30. oktober 1973 |heritage = |closed = |toll = 3 TL (okoli US $ 2,00) }} '''Bosporski most''', ki se imenuje tudi '''Prvi Bosporski most''' ali preprosto '''Bospor I.''' (turško: ''Bogaziçi Köprüsü 1., Bogaziçi Köprüsü'' ali ''Birinci Kopru'') in tudi '''most mučenikov 15. julija''' je eden od dveh visečih mostov, ki prečkata [[Bospor|Bosporski preliv]] (turško ''Bogaziçi'') v [[Carigrad]]u v [[Turčija|Turčiji]], torej povezuje Evropo in Azijo (drugi je [[most Fatiha Sultana Mehmeda]], ki se imenuje ''Drugi Bosporski most''). Most stoji med Ortaköy (na evropski strani) in Beylerbeyi (na azijski strani). Je gravitacijsko zasidran [[viseči most]] z jeklenimi [[pilon (stavbarstvo)|piloni]] in poševnimi vešalkami.<ref name=KGM>[http://www.kgm.gov.tr/SiteCollectionDocuments/KGMdocuments/Bolgeler/17Bolge/BogaziciKoprusuProjeBilgileri.pdf General Directorate of Highways: Project information about the Bosphorus Bridge] (Turkish)</ref> Aerodinamična voziščna konstrukcija visi na cik-cak jeklenicah. Dolg je 1560 m, s širino vozišča 33,40 m. Razdalja med pilonoma (glavna razpetina) je 1074 m, skupna višina pilonov je 165 m. Svetla višina mostu od morske gladine je 64 m. Ko je bil končan leta 1973 je bil 4. najdaljši viseči most na svetu in najdaljši zunaj Združenih držav. Trenutno je 22 najdaljši viseči most glede na glavni razpon na svetu. == Zgodovina == [[File:Pont du Bosphore, Istanbul.jpg|thumb|250px|left|Od aprila 2007povsem avtomatizirano voden [[LED]] svetlobni sistem kaže barve in vzorce, delo [[Philips]]a.]] Ideja o mostu, ki bi prečkal Bospor sega v antiko. Za perzijskega kralja [[Darej I.|Dareja Velikega]] (522 - 485 pr. n. št.), kot je pisal [[Herodot]] v svoji ''Zgodovini'', je Mandrocles iz [[Samos]]a enkrat postavil [[pontonski most]], ki se je raztezal čez Bospor, tako da je Darej lahko sledil bežečim [[Skiti|Skitom]], kot tudi premikal svojo vojsko na položaje na Balkanu, da bi zavzel Makedonijo. <ref>[http://www.gutenberg.org/etext/2456 Project Gutenberg]. The History of Herodotus — Volume 2 – Retrieved on 19 March 2010.</ref> Prvi projekt za stalni most čez Bospor je bil predlagan v času [[Otomanski imperij|otomanskega]] [[sultan]]a [[Abdul Hamid II. |Abdula Hamida II.]], Bosporska železniška družba je leta 1900 predlagala železniško povezavo med celinama. <ref>[http://www.sabah.com.tr/Yasam/2009/07/17/1900deki_kopru_projesinde_rayli_sistem_de_vardi 1900'deki köprü projesinde raylı sistem de vardı]. Sabah. 2009-07-17 &ndash; Retrieved on 19 March 2010.</ref> Odločitev za izgradnjo mostu čez Bospor je bila sprejeta leta 1957 v času vlade premierja Adnana Menderesa. Za inženirsko delo je sklenil pogodbo z britansko družbo Freeman Fox & Partners leta 1968. Most sta zasnovala priznana britanska gradbena inženirja Sir [[Gilbert Roberts]] in [[William Brown]], ki sta prav tako zasnovala [[most Humber]], [[most Severn]], [[most Forth Road]], [[most Auckland Harbour]] in [[most čez reko Volta]]. Gradnja se je začela februarja 1970, ko so se slovesnosti udeležili predsednik Cevdet Sunay in premier Süleyman Demirel. Izvajalec je bilo turško podjetje Enka Construction & Industry Co., skupaj s sopogodbenikoma Cleveland Bridge & Engineering Company (Anglija) in Hochtief AG (Nemčija). Petintrideset inženirjev in 400 delavcev je delalo na projektu. Most je bil končan 30. oktobra 1973, en dan po 50. obletnici ustanovitve Republike Turčije, odprla sta ga predsednik Fahri Korutürk in premier Naim Talu. Stroški so znašali US $ 200.000.000 (ali US $ 1.060.000.000 v cenah 2015<ref>{{Navedi splet |url=https://www.minneapolisfed.org/community/teaching-aids/cpi-calculator-information/consumer-price-index-1800 |title=arhivska kopija |accessdate=2015-05-02 |archive-date=2016-02-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160201231624/https://www.minneapolisfed.org/community/teaching-aids/cpi-calculator-information/consumer-price-index-1800 |url-status=dead }}</ref>). V času, ko je bil odprt, je bil prvi stalni most med Evropo in Azijo. Le nekoliko stran sta prečkala Hellespont ([[Dardanele]]) pontonska mostova [[Kserkses I.| Kserksesa I.]] leta 480 pr. n. št. in [[Darej I.|Dareja I. Velikega]] iz leta 513 pred našim štetjem. == Promet == [[File:The Bosphorus Bridge (8425286568).jpg|thumb|Smer četrt Levent - avtocesta O-1.]] Avtocestni most ima skupno širino šest prometnih pasov in dva odstavna pasova). Na delovnik zjutraj se prometni tokovi dnevnih migracij večinoma odvijajo proti zahodu do evropskega dela, tako da štirje od šestih pasov tečejo zahodno in samo dva proti vzhodu. Nasprotno, zvečer, štiri steze delujejo proti vzhodu in dva pasova na zahod. V prvih štirih letih so lahko čez most hodili tudi pešci, da bi dosegli dvigala v notranjosti pilonov na obeh straneh. Danes ni dovoljen prehod preko mostu pešcem in gospodarskim vozilom. Danes prečka most okoli 180.000 vozil dnevno v obe smeri, skoraj 85 % osebnih avtomobilov. 29. decembra 1997 je most prevozilo eno-milijardno vozilo. Polno obremenjen [[Image:Boğaziçi Köprüsü - Aerial view.jpg|thumb|left|Pogled na okolico Bosporskega mostu]] Bosporski most je [[Cestnina|cestninski]]. Cestninska postaja s 13 cestninskimi stezami je v bližini mostu na azijski strani. Cestnina se zaračuna za prehod iz Evrope v Azijo, ne pa za prehod v obratni smeri. Od leta 1999 so nekatere steze (# 9 - # 13), ki so na skrajni levi, brez posadke in opremljena samo za daljinsko plačevanje (turško: OGS), da bi pospešili promet. Poleg sistema OGS je drug način plačevanja s posebno brezkontaktno pametno kartico (turško: KGS), ki je bila dana v uporabo na določenih cestninskih postajah v letu 2005. Od 3. aprila 2006 na cestninskih postajah ne jemljejo nobene gotovine, temveč le OGS ali KGS. Kartice je mogoče dobiti na različnih postajah, preden se pride na cestninsko postajo avtocest in mostov. V letu 2006 je cestnina znašala 3,00 TL ali približno 2,00 $. Od aprila 2007 je v celoti uvedena računalniško vodena LED razsvetljava spreminjajočih se barv in vzorcev, ki jo je razvil Philips in most osvetljuje ponoči. V letu 2012 sta bila OGS in KGS nadomeščena z novim sistemom HGS, ki uporablja radio frekvenčno identifikacijsko (RFID) tehnologijo. == Dogodki == [[File:Bosphorus Bridge-1.jpg|thumb|Pogled na most od spodaj]] ''Intercontinental Istanbul Eurasia Marathon'', organiziran letno v oktobru se začne iz anatolske strani Carigrada, prečka Bospor preko mostu in se konča na evropski strani. V času [[maraton]]a je most zaprt za promet vozil. Obiskovalci Carigrada se lahko v oktobru prijavijo za 'fun run' na mnogih točkah okrog po mestu in izkoristijo priložnost, da gredo čez most peš in uživajo v razgledu. Most je bil upodobljen na hrbtni strani turškega bankovca za 1000 lir v letih 1978-1986.<ref>[http://www.tcmb.gov.tr/yeni/eng/ Central Bank of the Republic of Turkey]. Banknote Museum: 6. Emission Group - One Thousand Turkish Lira - [http://www.tcmb.gov.tr/yeni/banknote/E6/240.htm I. Series], [http://www.tcmb.gov.tr/yeni/banknote/E6/242.htm II. Series], [http://www.tcmb.gov.tr/yeni/banknote/E6/244.htm III. Series]. – Retrieved on 20 April 2009.</ref> 15. maja 2005 se je ob 07:00 po lokalnem času je ameriška [[tenis|teniška]] zvezda [[Venus Williams]] igrala igro s turško igralko Ipek Şenoğlu na mostu, prvi tenis, ki se je igral na dveh celinah. Dogodek je bil promocija pred [[Žensko teniško združenje |WTA]] turnirjem v Carigradu v letu 2005 in je trajal pet minut. Po igri sta obe vrgli teniško žogico v Bospor. <ref name=Williams>{{navedi novice|url=http://hurarsiv.hurriyet.com.tr/goster/haber.aspx?id=319603&p=2|title=Venus Williams' match stretches two continents|publisher=Hürriyet|date=2005-05-15|accessdate=2009-06-25|archive-date=2011-11-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20111126151531/http://hurarsiv.hurriyet.com.tr/goster/haber.aspx?id=319603&p=2|url-status=dead}}</ref><ref name=Argus>{{navedi splet|url=http://www.argusphoto.com/entertainment/index.asp?functionID=4033&page=1|title=Venus Williams Plays Tennis on Bosphorus Bridge in Istanbul|publisher=Argus Photo Ltd.|accessdate=2009-06-25|archive-date=2011-07-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20110707161439/http://www.argusphoto.com/entertainment/index.asp?functionID=4033&page=1|url-status=dead}}</ref> 17. julija 2005 ob 10:30 po lokalnem času, je britanski voznik [[Formula 1|formule 1]], [[David Coulthard]], odpeljal svoj [[Red Bull]] dirkalnik čez most, nato pa po spektakularnem obračanju na cestninski postaji nazaj na evropsko stran. Svoj avto je parkiral na vrtu palače Dolmabahçe, kjer je vožnjo začel. Medtem ko je prečkal most, je Coultharda avtomatski sistem za nadzor oglobil za 20 evrov, ker je šel skozi cestninsko postajo brez plačila. Njegova ekipa je kazen plačala. <ref name=Motoring>{{navedi novice|url=http://www.motoring.co.za/index.php?fSectionId=756&fArticleId=2629293|title=Coulthard smokes 'em over Bosphorus |publisher=Motoring |date=2005-07-18 |accessdate=2009-06-25 }}</ref><ref>{{navedi novice |url=http://www.motorsport.com/photos/select.asp?S=F1&E=Turkish_GP%2FBosphorus_Bridge_crossing&Y=2005&O=0 |title=F1: 2005 Turkish GP |publisher=Motorsport |date=2005-07-17 |accessdate=2009-06-25 |archive-date=2011-06-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110607215218/http://www.motorsport.com/photos/select.asp?S=F1&E=Turkish_GP%2FBosphorus_Bridge_crossing&Y=2005&O=0 |url-status=dead }}</ref> 5. novembra 2013 na [[golf]]ist [[Tiger Woods]], ki je prišel v Turčijo na turnir Turkish Airlines za leto 2013. Otvoritev je potekala na mostu z nekaj udarci žogice iz azijski strani na evropsko stran. Most je bil zaprt za promet približno eno uro.<ref>{{navedi novice |url=http://www.dunya.com/mobi/news_detail.php?id=207345 |newspaper=Dünya |title=Tiger Woods takes shot at Bosporus Bridge |date=2013-11-06 |accessdate=2013-11-06 |archive-date=2015-07-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150703105853/http://www.dunya.com/mobi/news_detail.php?id=207345 |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi novice |url=http://www.dha.com.tr/tiger-woods-hits-ball-on-bosphorus-bridge-son-dakika-haberi_548990.html |newspaper=[[Doğan News Agency|dha]] |title=Tiger Woods hits ball on Bosphorus Bridge |last1=Çoban |first1=Cengiz |first2=Ümit |last2=Türk |first3=Ramazan |last3=Almaçayır |first4=Dilhun |last4=Gençdal |first5=Yaşar |last5=Kaçmaz |date=2013-11-06 |accessdate=2013-11-06 |archive-date=2016-03-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304194325/http://www.dha.com.tr/tiger-woods-hits-ball-on-bosphorus-bridge-son-dakika-haberi_548990.html |url-status=dead }}</ref> == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{commons category|Bosphorus Bridge}} * [http://wowturkey.com/forum/viewtopic.php?t=601&start=45 WowTurkey: Bosphorus Bridge Photos (Daytime)] * [http://wowturkey.com/forum/viewtopic.php?t=4552&start=45 WowTurkey: Bosphorus Bridge Photos (Night)] * [http://tkm.ibb.gov.tr/yolDurumu/Kameralar.aspx Live traffic camera pictures] * [http://structurae.net/structures/bosphorus-bridge Bosporski most] * [http://maps.google.com/maps?f=q&hl=en&q=istanbul&t=k&ll=41.044631,29.034805&spn=0.014274,0.038624&t=k Satellite image from Google] * [http://www.yigithan.com/panoramics.asp Bosphorus Bridge Panoramics In Istanbul | Turkey ] * [http://sketchup.google.com/3dwarehouse/details?mid=ad2000c68409e57081b0d56f7467d8ca 3D-model ″First Bosphorus Bridge″ for Google Earth] [[Kategorija:Mostovi v Turčiji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1973]] [[Kategorija:Visokotehnološka arhitektura]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Carigradu]] [[Kategorija:Viseči mostovi]] {{normativna kontrola}} nag2e87lgfexcs99hlgn687w6qggj3k 0 407256 6774895 6038730 2026-11-04T19:35:15Z Ljuba24b 92351 /* Geografija */ 6774895 wikitext text/x-wiki {{coord|38.7|N|119.9|E|dim:200000_region:CN_type:waterbody|display=title}} {{Chinese |pic=Bohaiseamap2.png |piccap= |c=渤海 |p=Bó Hǎi |w=Po-hai |showflag=p }} '''Bohajsko morje''' (kitajsko 渤海, [[pinjin]] '''Bo Hai''', dobesedno ''morje Bo'') je najnotranji [[zaliv]] [[Rumeno morje|Rumenega morja]] v severovzhodni Kitajski. Njegova površina znaša ok. 78.000&nbsp;km², zaradi bližine [[Peking]]a pa je eno najpromernejših morij an svetu. [[File:Locatie Bohaizee.PNG|thumb|right|265px|Položaj Bohajskega morja]] ==Poimenovanje== Do zgodnjega 20. stoletja se je zaliv pogosto omenjal kot '''Čihlijski zaliv''' (直隸海灣, pin. ''Zhílì Hǎiwān'') oz. '''Pečihlijski''' ali '''Pečilijski zaliv''' (北直隸海灣, pin. ''Běizhílì Hǎiwān''), po zgodovinskih enotah [[Džili]] in [[Bejdžili]]. ==Geografija== Bohajsko morje proti Rumenemu morje zapira veriga [[Čangšanski otoki|Čangšanskih otokov]] med [[Ljaodunški polotok|Ljaodunškim]] in [[Šandunški polotok|Šandunškim polotokom]]. Med njunima skrajnima rtoma je [[Bohajski preliv]] (渤海海峡). Morje se deli v tri večje zalive: [[Ljaodunški zaliv]] na severu, [[Bohajski zaliv]] na zahodu, [[Lajdžovski zaliv]] na jugu. Med drugimi se vanje stekajo [[Rumena reka]], [[Haj]], [[Ljao]] in [[Luan]]. Na tem območju je nekaj nahajališč nafte, npr. [[Šenglijsko polje]]. Večji otoki in otočja v morju so [[Čangšanski otoki]] (长山列岛), [[Čangšinški otoki]] (长兴岛) in otok [[Šidžung]] (西中岛). Obalo morja si od severa proti jugu delijo province: [[Ljaoning]], [[Hebej]], [[Tjandžin]], spet [[Hebej]] in [[Šandong]]. ==Pomembne luke== Na obali morja je 5 luk s pretovorom prek 100 milijonov ton:[[File:Seaways Plan for the Bohai Sea.svg|thumb|right|400px|Kitajski načrt vodnih poti MSA v Bohajskem morju sledi že uveljavljenim plovnim potem.]] *[[Luka Jingkov]] (营口港) *[[Luka Ćinhuangdao]] (秦皇岛港) *[[Luka Tangšan Džingtang]] (京唐港) *[[Luka Tangšan Caofejdjan]] (曹妃甸港) *[[Luka Tjandžin]] (天津港) *[[Luka Huanghua]] (黄骅港) Caofejdjan in Džintang se v statističnih prikazih navadno obravnavata kot celota. Tudi luki v [[Daljan]]u in [[Jantaj]]u se običajno prištevata v bohajski pas, čeprav strogo vzeto ležita zunaj njega. [[Luka Longkov]] je 2013 dosegla 70 milijonov ton pretovora, mejnik 100 milijonov ton pa naj bi dosegla v bližnji prihodnosti.<ref>http://www.chinanews.com/gn/2013/12-23/5652663.shtml</ref> ==Večja obalna mesta== [[File:Rocky shore in Dalian.jpg|thumb|Skalnata obala pri Daljanu.]] *[[Tjandžin]] *[[Daljan]], Ljaoning *[[Ćinhuangdao]], Hebej *[[Jantaj]], Šandung *[[Longkov]], Šandung *[[Penglaj (Šandung)|Penglaj]], Šandung *[[Vejhaj]], Šandung *[[Vejfang]], Šandung *[[Lajdžov]], Šandung ==Sklici== {{refsez}} [[Kategorija:Geografija Ljudske republike Kitajske]] [[Kategorija:Robna morja]] {{normativna kontrola}} 3wijhxsoo7iddh7ytm9cuasodhnsasb 0 408212 6775069 6716351 2026-11-05T08:57:21Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6775069 wikitext text/x-wiki {{Infobox website | name = AllMusic | logo = [[File:AllMusic Text Logo.svg|frameless|upright=0.8]] | logocaption = [[logotip]] {{small|(od julija 2013)}} | screenshot = | collapsible = | collapsetext = | caption = | url = {{URL|www.allmusic.com}} | slogan = {{nowrap| Music search, recommendations}}, videos and reviews | commercial = da | type = spletna [[zbirka podatkov]] o glasbenih albumih, izvajalcih in skladbah | registration = izbirno | language = [[angleščina]] | num_users = | content_license = | programming language= | owner = [[All Media Network|All Media Network, LLC]] {{nowrap| {{small| (od avgusta 2013)}}}} | author = [[Michael Erlewine]] | editor = | launch date = 1991 | revenue = |alexa={{decrease}} 8465 ({{as of|2021|11|27}}) <ref name="alexa">{{navedi splet |title=AllMusic.com Traffic, Demographics and Competitors - Alexa |url=https://www.alexa.com/siteinfo/AllMusic.com |website=www.alexa.com |accessdate=2021-11-27 |language=en |archive-date=2018-07-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180713011447/https://www.alexa.com/siteinfo/allmusic.com |url-status=dead }}</ref>| ip = | current status = aktivna | footnotes = }} '''''AllMusic''''', prej pod imenom '''''All-Music Guide''''' ('''AMG''') je referenčno [[spletišče]], ki zbira informacije o [[glasba|glasbenih]] izdajah in izvajalcih vseh [[Glasbeni slog|glasbenih slogov]].<ref>{{navedi knjigo |first1=Alan |last1=Green |first2=Michael J., IV |last2=Duffy |year=2012 |title=Basic Music Reference |url=https://archive.org/details/basicmusicrefere0000gree |publisher=A-R Editions |pages=[https://archive.org/details/basicmusicrefere0000gree/page/36 36] |isbn=9780895797452}}</ref> Od svoje ustanovitve leta 1991 je prerasel v izčrpno [[zbirka podatkov|zbirko podatkov]] o glasbi, ki vključuje biografije izvajalcev, kronološke preglede, diskografije in recenzije.<ref>{{navedi splet |url=http://www.pcmag.com/slideshow_viewer/0%2C3253%2Cl%3D213025%26a%3D212961%26po%3D19%2C00.asp |title=Top 100 Classic Websites - allmusic |last=Heater |first=Brian |work=PC Magazine |date=avgust 2007 |accessdate=10. 9. 2015 |archive-date=2015-05-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150504110553/http://www.pcmag.com/slideshow_viewer/0%2C3253%2Cl%3D213025%26a%3D212961%26po%3D19%2C00.asp |url-status=dead }}</ref> Spletišče je ustvaril ameriški programer Michael Erlewine, ki je zbral prvih 200.000 vnosov in jih v elektronski obliki ponudil javnosti, poleg bolj konvencionalne knjižne izdaje, ki je izšla nekoliko kasneje. Prva različica je nastala še pred [[svetovni splet|svetovnim spletom]], kot imenik na univerzitetnem strežniku, dostopen prek protokola [[Gopher]].<ref name="Wired">{{navedi splet |url=http://www.wired.com/wired/archive/2.02/all.music.html |title=All Music |last=Wolf |first=Gary |date=februar 1994 |work=Wired |accessdate=February 27, 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121105045108/http://www.wired.com/wired/archive/2.02/all.music.html |archive-date=2012-11-05 |url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi revijo| author=Aken, R.A. |year=2004 |title=[Review of] AMG All-music Guide |url=http://uknowledge.uky.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1116&context=libraries_facpub |journal=Choice |volume=41 |issue=12 |doi=10.5860/CHOICE.41Sup-0153}}</ref> Za izdajanje je kasneje ustanovil krovno podjetje All Media Guide (zdaj All Media Network), v okviru katerega sta nastali tudi zbirki podatkov o [[film]]ih ''AllMovies'' in o [[videoigra]]h ''AllGames''.<ref name="metro">{{navedi splet |url=http://www2.metrotimes.com/editorial/story.asp?id=10087 |title=Make it or Break it |last=Bowe |first=Brian J. |date=24. 1. 2007 |publisher=Metro Times |accessdate=10. 9. 2015 |archive-date=2013-01-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130115132323/http://www2.metrotimes.com/editorial/story.asp?id=10087 |url-status=dead }}</ref> == Sklici in opombe == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{official|http://www.allmusic.com}} {{škrbina o spletišču}} [[Kategorija:Glasbena spletišča]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1991]] [[Kategorija:Spletne podatkovne zbirke]] bgkksvk8n42kw99xohcp93uku64r8io 0 416004 6775002 6697484 2026-11-05T03:13:45Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6775002 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni|Špital}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Špital |geopedia= |latd=46 |latm=6 |lats=12.96 |latNS=N |longd=14 |longm=56 |longs=43.35 |longEW=E |najdisi=Špital,+Zagorje+ob+Savi |slika= |povrsina=0,82 |prebivalstvo=27 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=712 |postna=1410 |posta=Zagorje ob Savi |obcina=Zagorje ob Savi |pokrajina=Gorenjska |regija=Zasavska regija }} '''Špital''' je naselje v [[Občina Zagorje ob Savi|Občini Zagorje ob Savi]]. Ustanovljeno je bilo leta 2000 iz dela ozemlja naselij [[Jarše, Zagorje ob Savi|Jarše]]<ref>{{Navedi splet |url=http://www.lex-localis.info/KatalogInformacij/TiskDokumenta.aspx?SectionID=e3a9bdeb-47c8-419e-94e2-83ee6197f0c9 |title=Odlok o razdružitvi in preimenovanju dela naselja Jablana v naselje Kal ter dele naselij Požarje, Jarše ter Mošenik v naselje Špital |access-date=2019-07-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231225123947/http://www.lex-localis.info/KatalogInformacij/TiskDokumenta.aspx?SectionID=e3a9bdeb-47c8-419e-94e2-83ee6197f0c9 |archive-date=2023-12-25 |url-status=dead}}</ref> [[Mošenik, Zagorje ob Savi|Mošenik]] in [[Požarje]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.stat.si/KrajevnaImena/default.asp?txtIme=%8APITAL&selNacin=celo&selTip=naselja&ID=5239 |title=Špital |accessdate=14. marca 2016 |work=Stat.si: krajevna imena |publisher=[[Statistični urad Republike Slovenije]] }}{{Slepa povezava|date=maj 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Leta 2015 je imelo 25 prebivalcev. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] {{Zagorje ob Savi}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Zagorje ob Savi]] [[Kategorija:Naselja, ustanovljena leta 2000]] m9maj1yriu9ys11h7469jtcfnr2tisn 0 420656 6774972 6734056 2026-11-04T23:40:11Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6774972 wikitext text/x-wiki [[Slika:Kedacic.jpg|sličica]] '''Zoran Kedačič''', [[Slovenci|slovenski]] [[odbojka]]rski [[trener]], * [[6. april]] [[1984]], [[Šoštanj]], [[Slovenija]]. == Trenerska kariera == === Calcit Volley === Trenerska pot Zorana Kedačiča se je začela že med njegovim študijem na [[Fakulteta za šport v Ljubljani|Fakulteti za šport]], ko je leta 2009 postal pomočnik Bogdana Kotnika pri kamniški ekipi Calcit Volley. === Šoštanj Topolšica === Prvič je kot glavni trener nastopil leta 2011, ko je prevzel vajeti domače ekipe Šoštanj Topolšica.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.ok-sostanj-topolsica.com/index.php?option=com_content&view=article&id=88:restructured-recoded-roknavmenu&catid=40:prva-stran&Itemid=1|title=Začetek priprav pod vodstvom novega trenerja|date=|accessdate=2018-09-04|website=www.ok-sostanj-topolsica.com|publisher=|last=|first=|language=en-gb|archive-date=2018-09-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20180904153906/http://www.ok-sostanj-topolsica.com/index.php?option=com_content&view=article&id=88:restructured-recoded-roknavmenu&catid=40:prva-stran&Itemid=1|url-status=dead}}</ref> Pod njegovim vodstvom se je ekipa v sezoni 2011/2012 po šestih letih vrnila v 1. državno odbojkarsko ligo.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.ok-sostanj-topolsica.com/index.php?option=com_content&view=article&id=162:zmaga-in-1-mesto-v-2-dol&catid=40:prva-stran&Itemid=1|title=Zmaga in 1. mesto v 2. DOL|date=|accessdate=2018-09-04|website=www.ok-sostanj-topolsica.com|publisher=|last=|first=|language=en-gb|archive-date=2018-09-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20180904225639/http://www.ok-sostanj-topolsica.com/index.php?option=com_content&view=article&id=162:zmaga-in-1-mesto-v-2-dol&catid=40:prva-stran&Itemid=1|url-status=dead}}</ref> V sezoni 2012/2013 je ekipa Šoštanj Topolšica uspešno nastopala v 1. DOL, igrala v skupini za prvaka, na koncu pa je osvojila 6. mesto, v četrtfinalu jih je izločil Calcit Volley.<ref>{{Navedi splet|url=http://stara.odbojka.si/novice/3667|title=Šoštanj Topolšica - Calcit Volleyball 1:3|date=|accessdate=2018-09-04|website=stara.odbojka.si|publisher=|last=|first=|archive-url=https://web.archive.org/web/20180904191926/http://stara.odbojka.si/novice/3667|archive-date=2018-09-04|url-status=dead}}</ref> V sezoni 2013/2014 je Kedačič s Šoštanjem osvojil 8. mesto v 1. DOL. === ACH Volley === Po tem je nekaj časa deloval kot vodja mladinskega pogona v avstrijski ekipi VBK Wörthersee-Löwen, februarja 2015 pa je po zamenjavi Tomija Šmuca postal pomočnik [[Bogdan Kotnik|Bogdana Kotnika]] v ekipi [[ACH Volley]].<ref>{{Navedi novice|url=https://www.delo.si/sport/drugi-sporti/molk-le-o-zamenjavi-trenerja.html|title=Molk le o zamenjavi trenerja|last=Porenta|first=Janez|date=|accessdate=2018-09-04|language=sl-si|archive-date=2018-09-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20180904192008/https://www.delo.si/sport/drugi-sporti/molk-le-o-zamenjavi-trenerja.html|url-status=dead}}</ref> Ekipa je  v sezoni 2014/2015 pod njunim vodstvom prišla do naslova državnih prvakov in 3. mesta v srednjeevropski ligi. V sezoni 2015/2016 je ACH Volley osvojil 2. mesto v pokalu Slovenije, po katerem je Kotnik ponudil odstop, Kedačič pa je ekipo vodil do konca sezone<ref>{{Navedi novice|url=http://www.rtvslo.si/sport/novice/namesto-kotnika-zacasno-kedacic/383244|title=Namesto Kotnika začasno Kedačič|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=2018-09-04}}</ref> in z njo osvojil naslov v 1. DOL in v srednjeevropski ligi MEVZA.<ref>{{Navedi novice|url=https://siol.net/sportal/odbojka/cez-noc-postal-prvi-trener-in-pobral-vse-kar-je-lahko-416425|title=Čez noč postal prvi trener in pobral vse, kar je lahko|accessdate=2018-09-04|language=sl}}</ref> Vodstvo kluba je po sezoni podaljšalo pogodbo z njim, kot glavni trener ekipe [[ACH Volley]] je podpisal dveletno pogodbo.<ref>{{navedi novice| url=http://siol.net/sportal/odbojka/ach-in-zoran-kedacic-skupaj-se-dve-leti-419257 |title=ACH in Zoran Kedačič skupaj še dve leti |date=8.6.2016 |work=[[SiOL.net]] |accessdate=24.6.2016}}</ref> Kedačič je na klopi oranžnih zmajev skupno trikrat osvojil naslov državnih prvakov (2016, 2017, 2018), dvakrat srednjeevropsko ligo (2016, 2017) in enkrat pokal Slovenije (2018). Poleg tega je ACH Volley uspešno vodil v ligi prvakov, kjer se je ekipa v sezoni 2016/17 prebila skozi dodatne kvalifikacije (Omonia Nicosia, Arago de Sète) ter se uvrstila v skupinski del tega elitnega tekmovanja.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.delo.si/sport/drugi-sporti/ach-volley-desetic-v-ligi-prvakov.html|title=ACH Volley desetič v ligi prvakov|last=|first=|date=|accessdate=2018-09-04|language=sl-si|archive-date=2018-09-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20180904191957/https://www.delo.si/sport/drugi-sporti/ach-volley-desetic-v-ligi-prvakov.html|url-status=dead}}</ref> Tam so v skupini z italijansko Modeno, poljsko ekipo PGE Skra Belchatow in romunsko Craiovo osvojili 4. mesto. V sezoni 2017/18 so morali za podoben podvig v zadnjem krogu kvalifikacij za skupinski del lige prvakov premoč priznati ruski ekipi iz Novosibirska.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.ach-volley.si/v-ligo-prvakov-prepricljivo-lokomotiv-12-11-2017.html|title=V ligo prvakov prepričljivo Lokomotiv|date=|accessdate=2018-09-04|website=www.ach-volley.si|publisher=|last=|first=|archive-date=2018-09-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20180904192244/http://www.ach-volley.si/v-ligo-prvakov-prepricljivo-lokomotiv-12-11-2017.html|url-status=dead}}</ref> Evropsko sezono so nadaljevali v pokalu CEV, kjer so se prebili vse do četrtfinala<ref>{{Navedi splet|url=http://www.ach-volley.si/pokal-cev-zgodovinski-preboj-med-osmerico-30-01-2018.html|title=Pokal CEV: Zgodovinski preboj med osmerico|date=|accessdate=2018-09-04|website=www.ach-volley.si|publisher=|last=|first=|archive-date=2018-09-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20180904192253/http://www.ach-volley.si/pokal-cev-zgodovinski-preboj-med-osmerico-30-01-2018.html|url-status=dead}}</ref>, tam pa je bila uspešnejša ruska ekipa, Belogorie Belgorod.<ref>{{Navedi novice|url=https://siol.net/sportal/odbojka/pokal-cev-cetrtfinale-ach-volley-460090|title=ACH Volley pokončno zapušča Evropo|accessdate=2018-09-04|language=sl}}</ref> Šoštanjčan velja za izredno uspešnega odbojkarskega strokovnjaka, kot glavni trener ACH Volleyja je v dveh letih in pol ekipo vodil na 137 uradnih tekmah, ter zmagal 116 in izgubil 21. V sezoni 2017-18 je bila ekipa ACH Volleya pod njegovim vodstvom neporažena na slovenskih tleh, nanizala je 28 zmag v državnem prvenstvu in 5 v pokalu Slovenije.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.delo.si/sport/drugi-sporti/pet-front-so-preziveli-le-z-dolgo-klopjo-46278.html|title=Pet front so preživeli le z dolgo klopjo|last=Porenta|first=Janez|accessdate=2018-09-04|language=sl-si}}</ref> === Slovenska reprezentanca === Kedačič ima izkušnje tudi iz slovenske reprezentance, saj je bil kar 5 let pomočnik selektorja Iztoka Kšele pri zelo uspešni generaciji slovenskih odbojkarjev letnika 1995/1996. Največji uspeh so dosegli leta 2014, ko so kot mladinci na evropskem prvenstvu osvojili 4. mesto.<ref>{{Navedi novice|url=https://siol.net/sportal/drugi-sporti/rusi-evropski-prvaki-slovenci-brez-kolajne-316360|title=Rusi evropski prvaki, Slovenci brez kolajne|accessdate=2018-09-05|language=sl}}</ref> Leto kasneje so si priigrali še zgodovinski nastop na svetovnem prvenstvu do 23 let, v Mehiki so osvojili končno 7. mesto.<ref>{{Navedi novice|url=https://siol.net/sportal/drugi-sporti/slovenski-mladinci-sedmi-na-svetu-395342|title=Slovenski mladinci sedmi na svetu|accessdate=2018-09-05|language=sl}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{škrbina-bio-odbojka}} {{DEFAULTSORT:Kedačič, Zoran}} [[Kategorija:Slovenski odbojkarji]] [[Kategorija:Slovenski odbojkarski trenerji]] dvwzerizg3lbnkewyaegy7njmmx882y 0 426777 6775144 6757430 2026-11-05T11:02:44Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6775144 wikitext text/x-wiki [[Slika:Anonymous at Scientology in Los Angeles.jpg|thumb|right|250px|Anonymous v maskah [[Guy Fawkes|Guya Fawkesa]]]] '''Anonymous''' (slovensko tudi Anonimni [[hekerji]]) je mednarodno gibanje aktivistov, ki so postali znani zaradi [[DDoS napad|DDoS napadov]] na vladne, verske in druge podjetniške spletne strani. Že od začetka delovanja leta 2003 so zasluženi za mnoge potegavščine, napade, proteste in javna obrekovanja. Pripadniki tako rekoč internetne subkulture se v tovrstnih napadih združujejo iz celega sveta, njihova ideja in način delovanja pa ostajata enaka – doseči nek cilj (po navadi gre za politično naravnanega) brez razkrivanja svoje identitete. Po svetu so člani skupine poznani tudi kot Anons-i, v Sloveniji pa uporabljamo poslovenjen izraz Anonimni hekerji. Kljub različnim poimenovanjem pa jih cel svet pozna po prepoznavni maski [[Guy Fawkes|Guy Fawkesa]]<ref>{{Navedi splet|url=http://www.bbc.com/news/magazine-15359735|title=V for Vendetta masks: Who's behind them?|date=20. 10. 2011|accessdate=10. 12. 2016|website=BBC News|publisher=|last=Waites|first=Rosie}}</ref>. Besede "Mi smo Anonymous. Smo legija. Ne odpuščamo. Ne pozabimo. Pričakuj nas." (ang. We are Anonymous. We are Legion. We do not forgive. We do not forget. Expect us.) se velikokrat pojavljajo v povezavi z delovanjem Anonimnih hekerjev. == Filozofija == Gibanje kot samo nima striktno določene filozofije in vodila, kar velikokrat vodi do nesoglasij med pripadniki. Te se največkrat vrtijo okoli njihove prvotne ideje delovanja – gre za vprašanje, ali naj bodo njihovi napadi osredotočeni bolj na zabavo ali v bolj resna delovanja oziroma v aktivizem. Njihovo vodilo je nasprotovanje internetni [[Cenzura|cenzuri]] in nadzoru, zato je tudi njihovo delovanje največkrat usmerjeno v vlade, organizacije in združbe, ki jih obtožujejo poskusov cenzure. == Splošne značilnosti == Leta 2012 jih je Time.com uvrstil na listo 100 najbolj vplivnih skupin na svetu tega leta<ref>{{Navedi splet|url=http://content.time.com/time/specials/packages/article/0,28804,2111975_2111976_2112122,00.html|title=The World's 100 Most Influential People: 2012|date=14. 8. 2012|accessdate=4. 12. 2016|website=Time|publisher=|last=Gellman|first=Barton|trans-title=Najvplivnejše skupine sveta leta 2012}}</ref>. To ni nič čudnega, saj so znani po provokativnih napadih na državne organizacije, verske in različne podjetniške spletne strani v različnih državah. Njihovo delovanje ni osredotočeno na določene države, saj organizacija Anonymous združuje različne ljudi iz celega sveta, ki se med seboj povezujejo zaradi želje po doseganju določenih ciljev. Gibanje ima več vej - v vsaki državi so pripadniki druge veje (npr. slovenska veja gibanja), ki pa se za doseganje večjih ciljev združujejo med seboj, tudi v mednarodnem smislu. Njihova skupna posebnost je, da so anonimni, da nimajo vodje, oziroma skupine ljudi, ki bi vodili celotno skupino aktivistov. Po besedah novinarke Carole Cadwalladr pripadaš Anonymous, če izpolnjuješ dva pogoja - če verjameš vanje in če verjameš, da si del njih<ref>{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/technology/2012/sep/08/anonymous-behind-masks-cyber-insurgents|title=Anonymous: behind the masks of the cyber insurgents|date=8. 9. 2012|accessdate=4. 12. 2016|website=The Guardian|publisher=|last=Cadwalladr|first=Carole|trans-title=Izza mask kibernetskih upornikov}}</ref>. Maska Guy Fawkesa je značilnost vseh pristašev Anonimnih hekerjev in je pravzaprav prepoznavni znak njihove dejavnosti, uporablja se pa tudi kot znak podpore - npr. na protestih. === Začetek === Njihov začetek delovanja se povezuje s (slikovnim) [[Spletni forum|spletnim forumom]] 4chan. Pri objavi sporočila na portalu so uporabniki vpisali svoje uporabniško ime, če pa tega niso storili, so objavili sporočilo pod imenom "Anonymous"<ref>{{Navedi splet|url=http://resources.infosecinstitute.com/a-history-of-anonymous/|title=A History of Anonymous|date=24. 10. 2011|accessdate=7. 12. 2016|website=INFOSEC INSTITUTE|publisher=|last=|first=}}</ref> - od leta 2004 pa so na forumu anonimne vse objave. Uporabniki, vešči informatike in delovanja kibernetskega sveta, so se prek portala pričeli množično povezovati in skupaj izvrševati različne potegavščine in napade. == Aktivnosti == === Habbo Hotel (2006) === Napad na Habbo Hotel, spletno stran, ki je zasnovana kot virtualni hotel so organizirali na spletni stran 4chan, kjer so se dogovorili, da se registrirajo na spletni strani Habbo Hotel in si uredijo avatarje črne polti, oblečene v sive obleke. Skupaj so zasedli bazen hotela, dodali sporočilo, da je bazen zaprt zaradi aidsa ter z izrisovanjem svastike onemogočili drugim uporabnikom normalno uporabo strani. To so naredili kot odziv na zabaviščni park v Alabami, ki je HIV-pozitivnemu otroku preprečil kopanje v bazenu, temnopolti avatarji pa so izražali nestrinjanje in nespoštovanje do administratorjev Habbo Hotela, ki so bili že pred napadom obtoženi rasizma<ref>{{Navedi splet|url=https://theminaretonline.com/2011/11/30/is-anonymous-friend-or-foe/|title=Is Anonymous Friend or Foe?|date=30. 11. 2011|accessdate=7. 12. 2016|website=The Minaret|publisher=|last=|first=|archive-date=2016-12-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20161220123259/https://theminaretonline.com/2011/11/30/is-anonymous-friend-or-foe/|url-status=dead}}</ref>. === Projekt Chanology (2008) === Anonimni hekerji so leta 2008 izvedli projekt Chanology (ang. Project Chanology), s katerim so izrazili svoje nasprotovanje [[Scientologija|scientološki cerkvi]]. Povezali so se na spletni strani 4chan, nato pa skupaj izvedli DDoS napad. To je zelo upočasnilo delovanje spletne strani. Z množičnimi klici na klicne centre scientološke cerkve in pošiljanjem dokumentov brez vsebine prek faksa so onemogočili tudi drug način komuniciranja<ref>{{Navedi splet|url=http://www.thelegality.com/archives/22|title=Anonymous Versus Scientology: Cyber Criminals or Vigilante Justice?|date=6. 2. 2008|accessdate=7. 12. 2016|website=Web Archive|publisher=|last=Schroettnig|first=Matthew|archive-date=2008-07-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20080705202321/http://www.thelegality.com/archives/22|url-status=bot: unknown}}</ref>. S pošiljanjem dokumentov, ki so bile pravzaprav popolnoma črne strani, so poskušali doseči tudi materialno škodo, kar je kasneje prineslo negativen odziv medijev in javnosti. V času napada je bilo na naslove scientoloških stavb po svetu naročenih veliko prevoznih storitev in hrane. Sčasoma se je spletna stran znova vzpostavila, vendar se je kasneje znova zrušila zaradi prevelikega števila ogledov, ki so bili posledica medijske pozornosti na prejšnji napad Anonimnih hekerjev. Te so ob ponovnem nedelovanju spletne strani izvedli nove DDoS napade še na druge strani scientoloških cerkva po svetu - tako so jih onesposobili več kot deset. Uporabili so tudi "Google bombardiranje", da so na internetu povezovali cerkev s kultom in nevarnostjo, kar bi med brskanjem naključne osebe po spletu privedlo do napačnih informacij<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.hackread.com/8-most-awesome-hacks-conducted-by-anonymous-hackers/|title=8 Most Awesome Hacks Conducted By Anonymous Hackers|date=januar 2016|accessdate=6. 12. 2016|website=HACKREAD|publisher=|last=|first=}}</ref>. Hkrati so organizirali tudi proteste, scientološka šola pa se je na vse to odzvala s pravnim in medijskim pregon, ki traja še danes. === HBGary (2011) === Aaron Barr, direktor podjetja HBGary je trdil, da lahko preko medijev pride do informacij o hekerjih in tako dobi identiteto nekaterih, ki so del Anonimnih hekerjev. Te osebne podatke je želel predati na eni izmed konferenc o informacijski varnosti. Anonymous se je na to odzval in vdrl v uradno spletno stran HBGary<ref>{{Navedi splet|url=http://krebsonsecurity.com/2011/02/hbgary-federal-hacked-by-anonymous/|title=HBGary Federal Hacked by Anonymous|date=7. 2. 2011|accessdate=6. 12. 2016|website=Krebs on security|publisher=|last=|first=}}</ref>. Original logotip so spremenili v logotip Anonimnih hekerjev, zrušili so telefonski sistem in pridobili več tisoč sporočil iz e-mail sistema - te so nato javno objavili na spletni strani Twitter, za objavo pa so uporabili kar uporabniški račun direktorja podjetja. === ISIS (2015) === Anonymous je v začetku leta 2015 napovedal vojno proti [[Islamska država|ISIS]]. Z besedami "vi ste virus, mi zdravilo"<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042706297|title=Islamska država postala tarča hekerske skupine Anonymous|date=11. 2. 2015|accessdate=6. 12. 2016|website=Dnevnik|publisher=|last=|first=|archive-date=2016-12-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20161220083220/https://www.dnevnik.si/1042706297|url-status=dead}}</ref> so napovedali brisanje računov na spletnih straneh kot so Twitter, Facebook in e-pošte oseb, katere naj bi bile v povezavi z Islamsko državo. Prav tako napadajo spletne strani, ki širijo njihovo propagando, osredotočajo pa se tudi na propagando v temnem internetu. Tako je Ghost Sec, skupina povezana z Anonimni hekerji, leta 2015 na eni izmed tovrstnih spletnih strani namesto običajne vsebine objavila oglas za viagro<ref name=":0" />. === Donald Trump (2015) === Leta 2015 je [[Donald Trump]] povedal, da si želi, da bi bil vsem muslimanom prepovedan vstop v Združene države Amerike. Na to so se odzvali Anonimni hekerji, ki so z DDoS napadom za nekaj ur zrušili Trumpovo uradno spletno stran<ref>{{Navedi splet|url=https://www.hackread.com/anonymous-target-donald-trump-website/|title=Anonymous Knockoff Donald Trump’ Website Against Anti-Muslim Speech|date=11. 12. 2015|accessdate=6. 12. 2016|website=HACKREAD|publisher=|last=|first=}}</ref>. Ob tem so objavili še videoposnetek, v katerem so mu svetovali, naj naslednjič izbira svoje besede pazljivejše. === COMELEC (2016) === Pripadniki filipinske veje gibanja so vdrli v spletno stran Državne volilne komisije (COMELEC). Ob vdoru so jim pustili sporočilo, da je potrebno še pred splošnim volitvam na Filipinih zagotoviti boljše varovanje podatkov na strojih za štetje glasov<ref>{{Navedi splet|url=http://www.telecomasia.net/content/massive-data-breach-exposes-all-philippines-voters|title=Massive data breach exposes all Philippines voters|date=12. 4. 2016|accessdate=7. 12. 2016|website=Telecomasia|publisher=|last=|first=|archive-url=https://web.archive.org/web/20160507105944/http://www.telecomasia.net/content/massive-data-breach-exposes-all-philippines-voters|archive-date=2016-05-07|url-status=dead}}</ref>. Ranljivost spletne strani je izkoristila hekerska skupina LulzSec, ki je ukradla osebne informacije volivcev ter jih javno objavila na spletni strani "wehaveyourdata.com". == Anonymous v Sloveniji == V preteklosti so se v Sloveniji že večkrat spravili na strežnike Cerkve<ref>{{Navedi splet|url=http://www.politikis.si/?p=51974|title=Anonymous objavil nekatere podatke o Katoliški cerkvi|date=22. 2. 2012|accessdate=4. 12. 2016|website=Politikis|first=}}</ref>, na spletne strani različnih ministrstev, ter druge spletne strani (del strani SAZAS-a<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/svet/anonymous-znova-grozi-sloveniji/276612|title=Anonymous znova grozi Sloveniji|date=11. 2. 2012|accessdate=5. 12. 2016|website=RTV SLO|publisher=|last=K.Š.|first=}}</ref>, NLB<ref>{{Navedi splet|url=http://www.finance.si/339380|title=NLB tarča skupine Anonymous|date=4. 2. 2012|accessdate=5. 12. 2016|website=Finance.si|publisher=|last=Perčič|first=Aleš}}</ref>, spletna stran Občine Ljutomer<ref>{{Navedi splet|url=https://www.prlekija-on.net/lokalno/3754/spletna-stran-obcine-ljutomer-tarca-skupine-anonymous.html|title=Spletna stran Občine Ljutomer nedosegljiva zaradi napada Anonymous-a|date=12. 2. 2012|accessdate=5. 12. 2016|website=Prlekija-on.net|publisher=|last=|first=}}</ref>). Zadnja leta delovanje pripadnikov slovenske veje gibanja miruje. Določene njihove aktivnosti so po slovenski zakonodaji prepovedane, zato je v preteklosti prihajalo do aretacij in obsodb v povezavi z njihovo dejavnostjo. === ACTA === [[Slika:February 4th, 2012 Protest anti ACTA in Ljubljana (3).jpg|thumb|right|250px|Protesti proti sporazumu ACTA v Ljubljani februarja 2012]] Leta 2012 so po Sloveniji potekali protesti proti ratificiranju sporazuma [[ACTA]], prav tako pa so svoj protest na spletni strani Youtube javno objavili tudi pripadniki Anonimnih hekerjev iz Slovenije. Sloveniji so dali možnost, da v petih dneh zamrzne ratifikacijo ACTE, drugače bi stvari vzeli v roke sami: "Dokazali smo, da lahko zrušimo NLB, zrušimo lahko tudi vladno stran. To bomo tudi storili, vse vaše uradne in zasebne podatke ter e-pošto pa bomo posredovali vašim ljudem"<ref name=":1" />. === FBI === Po besedah spletnega portala MONITOR naj bi slovenski člani Anonimnih hekerjev leta 2014 vdrli v strežnike ameriške zvezne agencije [[Zvezni preiskovalni urad|FBI]], ter osebne podatke 68 agentov skupaj z elektronskimi naslovi in gesli objavili na spletni strani Pastebin<ref>{{Navedi splet|url=http://www.monitor.si/novica/anonymous-slovenija-vdrl-v-ameriski-fbi/153543/|title=Anonymous Slovenija vdrl v ameriški FBI|date=4. 2. 2014|accessdate=4. 12. 2016|website=Monitor.si|publisher=|last=|first=}}</ref>. Potrebno je poudariti, da te informacije niso bile nikoli potrjene - mnogi skeptiki in laična javnost pa pravijo, da gre zgolj za potegavščino, saj ni trdnih dokazov, ki bi potrdili, da so te informacije verodostojne. == Stik z javnostjo == Na spletnih straneh Facebook, Myspace in Youtube imajo ustvarjene uporabniške račune, prek katerih ostajajo v stiku z javnostjo. Prav tako pa imajo tudi uradno spletno stran, kjer si je mogoče ogledati njihove lastne videoposnetke. Na spletni strani je mogoče kupiti tudi katero od njihovih majic, pozabili pa niso niti na povezave do drugih strani, na katerih si lahko njihovi pristaši in podporniki kupijo znane maske. Na uradnem kanalu spletne strani Youtube je decembra 2016 naročenih več kot milijon uporabnikov. == Sorodne skupine == === LulzSec === Maja 2011 je ob napadu na spletno stran podjetja HBGary manjša skupina pripadnikov Anonymous ustvarila novo skupino "LulzSec" oziroma "Lulz Security", ki je kasneje istega leta izvedla več napadov. Do leta 2013 je bilo aretiranih več s skupino povezanih ljudi. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.foxnews.com/tech/2011/07/19/leading-member-lulzsec-hacker-squad-arrested-in-london.html|title=Leading Member of LulzSec Hacker Squad Arrested in London|date=19. 7. 2011|accessdate=7. 12. 2016|website=Fox News|publisher=|last=Kaplan|first=Jeremy|archive-url=https://web.archive.org/web/20161214113640/http://www.foxnews.com/tech/2011/07/19/leading-member-lulzsec-hacker-squad-arrested-in-london.html|archive-date=2016-12-14|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.bbc.com/news/uk-14315442|title=Man arrested over computer hacking claims|date=27. 7. 2016|accessdate=7. 12. 2016|website=BBC|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.foxnews.com/tech/2012/03/06/hacking-group-lulzsec-swept-up-by-law-enforcement.html|title=Infamous international hacking group LulzSec brought down by own leader|date=6. 3. 2012|accessdate=7. 12. 2016|website=|publisher=|last=Winter|first=Jana|archive-url=https://web.archive.org/web/20170102015058/http://www.foxnews.com/tech/2012/03/06/hacking-group-lulzsec-swept-up-by-law-enforcement.html|archive-date=2017-01-02|url-status=dead}}</ref>. === AntiSec === Člani Anonimnih hekerjev in LulzSec so se leta 2011 združili in izvedli več napadov, pod skupnim imenom "Operacija AntiSec".<ref>{{Navedi splet|url=https://www.cnet.com/news/antisec-hackers-post-stolen-police-data-as-revenge-for-arrests/|title=AntiSec hackers post stolen police data as revenge for arrests|date=6. 8. 2011|accessdate=7. 12. 2016|website=Cnet|publisher=|last=Mills|first=Elinor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.pcmag.com/article2/0,2817,2389447,00.asp|title=Anonymous Publishes Internal Documents from Govt. Contractor ManTech|date=29. 7. 2011|accessdate=7. 12. 2016|website=Pcmag|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://techcrunch.com/2011/06/23/lulzsec-releases-arizona-law-enforcement-data-in-retaliation-for-immigration-law/|title=LulzSec Releases Arizona Law Enforcement Data, Claims Retaliation For Immigration Law|date=23. 6. 2011|accessdate=7. 12. 2016|website=Techcrunch|publisher=|last=Tsotsis|first=Alexia}}</ref>. == Glej tudi == * [[Kibernetika]] * [[Strežnik]] * [[Psihologija množic]] * [[Mariposa botnet]] * [[Kiberpartizani]] == Viri == <references /> {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Hekerji]] [[Kategorija:Internetna kultura]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2003]] [[Kategorija:Aktivizem intelektualnega prava]] qbmbmt1g8ntrdk7jrpwwyyfjvl1lzf0 0 430190 6774764 6770114 2026-11-04T12:32:03Z Janezdrilc 3152 + tabela Papeški odposlanci 6774764 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Več slik/peskovnik | footer = <center>Nenavadna verska dogajanja kmalu po [[Josip Broz Tito|Titovi]] smrti v komunistični [[Jugoslavija|Jugoslaviji]] so zbujala pozornost ne le v domači deželi, ampak tudi širše. Med prvimi so bile romarske skupine iz [[Slovenija|Slovenije]] in [[Madžarska|Madžarske]]</center> | align = right | image1 = Medgorje-18 vidci molijo.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>Vidci Ivan Dragičević, Jakov Čolo in Marija Pavlović (Lunetti) molijo rožni venec v Župnijski cerkvi sv. Jakoba v Međugorju</center> | image2 = Medgorje-20 slovenski-romarji-1981-avg.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>Slovenski romarji z [[Ljubljana|ljubljanskim]] avtobusom slikani na spominski fotki pred župnijsko cerkvijo z voditeljico romanja ter nekaterimi vidci.</center> | image3 = Medgorje-81 Jakov-Marija.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center>[[Marija Pavlović Lunetti|Marija]] in [[Jakov Čolo|Jakov]] med videnjem v kapeli desno od oltarja župnijske [[Cerkev sv. Jakoba, Medžugorje|Cerkve sv. Jakoba]] v [[Medžugorje|Medžugorju]] [[7. avgust|7. avgusta]] [[1981]]</center> }} '''Marijina prikazovanja v Medžugorju''' so domnevna prikazovanja [[Sveta Marija|Bležene Device Marije]] pod nazivom "Kraljica miru". Začela so se 24. junija 1981 v vasi [[Bijakovići]], natančneje ob vznožju hriba [[Crnica]] imenovanem [[Pobrdo]], ki ga danes na splošno imenujejo "Brdo ukazanja" (tj. "Hrib prikazovanja"), v Župniji [[Sveti Jakob|Svetega Jakoba Starejšega]] v [[Medžugorje|Medžugorju]], [[Škofija Mostar - Duvno]], [[Bosna in Hercegovina]] — in trajajo vse do danes (2026). Domnevna prikazovanja je spremljalo več nenavadnih pojavov, ki so spodbujali vaščane, da so vidcem verjeli, kot na primer ples in igra sonca, pa tudi obračanje težkega železobetonskega križa na [[Križevac|Križevcu]], ki je za trenutek izginil: na njegovem mestu pa se je pojavil obris belooblečene ženske postave. Pojavljati pa se je začel tudi napisa MIR na večernem nebu nad Križevcem, kar se je ujemalo z mirovnimi sporočili, ki so jih dnevno objavljali vidci. 25. avgusta 1981 so bili mnogi okoličani Medžugorja priča nenavadnemu dogajanju, ki ga je omenila v svojem dnevniku tudi [[Vicka Ivanković|Vicka]]: {| |- ! Natpis „MIR“ iznad brda Križevac<ref>{{cite web|url=https://www.medjugorje-info.com/duhovni-kutak/natpis-mir-iznad-brda-krizevac|title=Natpis MIR iznad brda Križevac|publisher=Međugorje Info|author=|place=Medžugorje|language=hr|date=|accessdate=24. oktober 2026}}</ref> ! Napis „MIR“ iznad hriba Križevac |- | <blockquote>»Tu večer pojavio se natpis ’MIR’ na nebu koji se protezao iznad brda Križevac. Izgledalo je kao da je napisan zlatnim slovima.« </blockquote> | <blockquote>»Tistega večera se je na nebu pojavil napis ’MIR’, ki se je raztezal nad hribom Križevac. Izgledalo je, kot da bi bil napisan z zlatimi črkami.« </blockquote> |} == Zgodovina == [[Slika:Maria Podbro 152.JPG|thumb|left|240px|<center>Marijin kip na Crnici, mestu prvih prikazovanj]]</center> [[File:Medgorje-81 kažipot.jpg|thumb|right|200px|<center>Vsa pota vodijo v [[Medžugorje]] ([[1981]]) ]]</center> [[Slika:Marija Pavlović at PalaDesio.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Marija Pavlović Lunetti]], ena izmed domnevnih vidkinj]]</center> 24. junija 1981 so se na hribu Crnica v vasi Bijakovići, ki je sosednja vas od Medžugorja, začela domnevna Marijina prikazovanja, ki so se od takrat dogajala vsakodnevno šestim vidcem. Kljub pritiskom komunističnih oblasti so se kmalu začeli romarji množično zgrinjati v Medžugorje. Za romarje so ves čas skrbeli frančiškani kot upravitelji župnije. Tedanji mostarsko-duvnovski škof [[Pavao Žanić]] je zaradi Marijinih sporočil v prid dvema neposlušnima frančiškanskima patroma – kaplanoma v Mostarju, postal prikazovanjem nenaklonjen. Njegov naslednik [[Ratko Perić (škof)|Ratko Perić]], mostarski ordinarij od leta 1993, je svoje stališče podobno opredelil kot negativno. Med tistimi, ki so prikazovanjem naklonjeni, je priznani francoski mariolog [[René Laurentin]] ter tudi nekdanji [[papež Janez Pavel II.]]<ref>Sławomir Oder, Saverio Gaeta, ''Zakaj je svet'', Družina, Ljubljana 2001, strani 154–155.</ref> Vidci imajo danes videnja različno pogosto. Nekatera videnja imajo javno ob množici prisotnih vernikov, nekatera pa zasebno. Marijina sporočila zapisujejo in jih objavljajo. Glavni poudarki sporočil so spreobrnjenje, post, molitev, rožni venec, obhajilo, pokora. Medžugorje je do danes postalo svetovno znan romarski kraj. O njem je bilo izdano veliko knjig in periodične literature. Ti vidci so: # Jakov »Jakša« Čolo # Ivan Dragićević # Mirjana Dragićević (poročena Dragićević Soldo) # Ivanka Ivanković (poročena Ivanković Elez) # Vida »Vicka« Ivanković (poročena Ivanković Mijatović) # Marija Pavlović (poročena Pavlović Lunetti). == Stališče Katoliške Cerkve == === Preiskovalne komisije === Cerkev je do sedaj za preiskovanje prikazovanj ustanovila tri komisije, dve od njih sta tudi podali svoji uradni izjavi: {| class="wikitable" width=100% |- ! width=13% | Instanca Cerkve ! width=23% | Ustanovitelj komisije ! width=15% | Predsednik komisije ! width=13% | Delovanje ! width=36% | Rezultat |- | Lokalna Cerkev | [[Škofija Mostar - Duvno]] | [[Pavao Žanić]]<br>(mostarski škof) | 11. januarja 1982 –<br>2. maj 1986 | »Non constat de supernaturalitate«<br>(Ni gotovo, če gre za nadnaravni pojav)<ref>''[https://web.archive.org/web/20151223184016/http://www.cbismo.com/files/file/ogledalo_pravde.pdf Ogledalo pravde]'', priredil Dražen Kutleša, Biskupski ordinarijat u Mostaru, Mostar 2001, stran 195 (v nadaljevanju ''Ogledalo pravde'').</ref> |- | Regionalna Cerkev | [[Jugoslovanska škofovska konferenca]] | [[Franjo Komarica]]<br>(banjaluški škof) | 9. januar 1987 –<br>april 1990 | »Non constat de supernaturalitate«<br>(Ni gotovo, če gre za nadnaravni pojav)<ref>Žarko Ivković, Robert Bubalo, Zvonimir Despot, Siniša Hančić, ''Misterij Međugorja'', Večernji list, Zagreb 2011, stran 194.</ref><ref name="Ogledalo pravde, stran 197">''Ogledalo pravde'', stran 197.</ref> |- | Globalna Cerkev | [[Kongregacija za nauk vere]] | [[Camillo Ruini]]<br>(kardinal v pokoju) | 17. marec 2010 –<br>17. januar 2014 | ''papež še ni objavil rezultata'' |} Opomba: Pri preiskovanjih tako imenovanih [[Zasebno razodetje|zasebnih razodetij]] rezultat predvideva eno izmed treh možnosti: # Constat de supernaturalitate (Gotovo gre za nadnaravni pojav): ugotovljeno je pristno čudežno posredovanje nebes # Constat de non supernaturalitate (Gotovo ne gre za nadnaravni pojav): ugotovljena je nepristnost pojava, vsled pomanjkanja dokazov o čudežu oziroma doktrinalnih nesoglasij; lahko gre tudi za delovanje demona # Non constat de non supernaturalitate (Ni gotovo, če gre za nadnaravni pojav): ni ugotovljeno, ali gre ali ne gre za nadnaravni pojav; izjava se ne izreka z »da« ali »ne«, pač pa z »ne vem«; tak rezultat je odprt za nadaljnja preiskovanja.<ref>[https://www.ewtn.com/expert/answers/apparitions.htm Apparitions/Private Revelations], Ewtn.com, pridobljeno 23. februar 2017.</ref> === Jugoslovanska škofovska konferenca === [[Jugoslovanska škofovska konferenca]] je dne 10. aprila 1991 izdala tako imenovano ''Zadarsko izjavo'', ki je od tedaj veljala za uradno izjavo najvišje Cerkvene avtoritete. Ta se glasi:<ref name="Ogledalo pravde, stran 197"/> {| class="wikitable" |- ! Hrvaško besedilo ! Slovensko besedilo (neuradni prevod) |- | valign=top style="padding:30px;" | Na redovnom zasjedanju Biskupske konferencije Jugoslavije u Zadru, 9-11. travnja 1991, usvojena je slijedeća <center>I Z J A V A</center> Na temelju dosadašnjeg istraživanja ne može se ustvrditi da se radi o nadnaravnim ukazanjima i objavama.<br>Međutim, brojna okupljanja vjernika s raznih strana koji u Međugorje dolaze potaknuti i vjerskim i nekim drugim motivima zahtijevaju pažnju i pastoralnu skrb prvenstveno dijecezanskog biskupa, a s njime i drugih biskupa, kako bi se u Međugorju, i povezano s njime, promicala zdrava pobožnost prema Blaženoj Djevici Mariji, u skladu s učenjem Crkve.<br>U tu svrhu biskupi će izdati i posebne prikladne liturgijsko-pastoralne smjernice. Isto tako preko svojih će Komisija i dalje pratiti i istraživati cjelokupno događanje u Međugorju.<br><span style="float:right;">Biskupi Jugoslavije</span><br>Zadar, 10. travnja 1991. | valign=top style="padding:30px;" | Na rednem zasedanju Jugoslovanske škofovske konference v Zadru, 9–11. aprila 1991, je sprejeta sledeča <center>I Z J A V A</center> Na podlagi dosedanjega preiskovanja ni mogoče zatrditi, da gre za nadnaravna prikazovanja in razodetja.<br>Vendar pa številna zbiranja vernikov iz raznih krajev, ki prihajajo v Medžugorje tako iz verskih kot katerih drugih vzgibov, zahtevajo pozornost in pastoralno skrb v prvi vrsti krajevnega škofa, poleg njega pa tudi drugih škofov, da bi se v Medžugorju in z njim v povezavi odvijala zdrava pobožnost do Blažene Device Marije, v skladu s Cerkvenim naukom.<br>Poleg tega bodo škofje izdali tudi ustrezne liturgijsko pastoralne smernice. Pravtako bo komisija s svojimi člani še naprej spremljala in preiskovala vse dogajanje v Medžugorju.<br> <span style="float:right;">Jugoslovanski škofje</span><br>Zadar, 10. aprila 1991. |} Do liturgijsko pastoralnih smernic in nadaljevanja preiskovanja ni prišlo, saj se je leta 1992 začela [[Vojne v nekdanji Jugoslaviji|vojna v Bosni in Hercegovini in na Hrvaškem]], leta 1993 je Jugoslovanska škofovska konferenca uradno razpadla in nasledile so jo njene pravne naslednice, med njimi [[Škofovska konferenca Bosne in Hercegovine]], ki pa nove preiskovalne komisije ni ustanovila. Uradno stališče mostarskega škofa je od leta 1991 naprej stališče ''Zadarske izjave''.<ref>''Ogledalo pravde'', stran 278.</ref> Škof Ratko Perić je sicer v pismu generalnemu tajniku francoskega tednika ''Famille Chrétienne'' (»''Krščanska družina''«) leta 1997 zapisal, da »''je moje prepričanje in stališče ne samo Non constat de supernaturalitate, pač pa tudi: Constat de non supernaturalitate medžugorskih prikazovanj in razodetij,''« vendar je tajnik Kongregacije za nauk vere, kardinal [[Tarcisio Bertone]], to komentiral, da je Perićeva izjava zgolj njegovo osebno prepričanje, ki ga ima sicer kot mostarski škof pravico izreči.<ref>''Ogledalo pravde'', strani 12, 263–264.</ref> === Sveti sedež === Ruinijeva komisija je izsledke raziskave izročila v nadaljnjo obravnavo Kongregaciji za nauk vere,<ref>[https://www.druzina.si/clanek/v-vatikanu-zakljucili-preiskavo-o-medzugorju V Vatikanu zaključili preiskavo o Medžugorju], Družina.si, pridobljeno 23. februar 2017.</ref> ta je junija 2015 [[Papež Frančišek|papežu Frančišku]] predala končno poročilo, na papežu pa ostaja odločitev, ali izsledke sprejme ter ali jih objavi.<ref>[http://www.vecer.com/clanek/201506296125664 Vatikan: Medžugorje ni svetišče] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170224220619/http://www.vecer.com/clanek/201506296125664 |date=2017-02-24 }}, Vecer.com, pridobljeno 24. februar 2017.</ref> O sami komisiji je papež dejal, da so bili v njej ''dobri teologi, škofje in kardinali. Dobri, dobri, dobri.'' Tudi poročilo je ocenil kot ''zelo, zelo dobro''. Po nekaterih izjavah sodeč se papež nagiba, da bi priznal prva prikazovanja.<ref>{{Navedi splet|title=Sveti oče odobril uradna romanja v Medžugorje|url=https://www.druzina.si/clanek/sveti-oce-odobril-uradna-romanja-v-medzugorje|website=www.Družina.si|accessdate=2020-04-09}}</ref> Nekoliko podrobnejše pojasnilo o izsledkih Ruinijeve komisije je papež podal na tiskovni konferenci, ki je potekala med poletom iz Fatime v Rim 13. maja 2017. Takrat je povedal:<ref>[http://w2.vatican.va/content/francesco/en/speeches/2017/may/documents/papa-francesco_20170513_voloritorno-fatima.html In-flight press conference of his holiness pope Francis from Fatima to Rome], Vatican.va, pridobljeno 17. maj 2017.</ref> {| class="wikitable" |- ! Izjava papeža Frančiška o izsledkih Ruinijeve komisije |- | Načeloma je treba ločiti tri stvari: * O prvih prikazovanjih, ko so bili <small>[vidci]</small> še otroci, poročilo <small>[Ruinijeve komisije]</small> bolj ali manj pravi, da je treba s preiskovanjem nadaljevati. * Glede domnevnih današnjih prikazovanj poročilo izraža dvome. Osebno sem bolj »navihane sorte«. Raje imam Marijo kot mater, našo mater, in ne kot telegrafistko, ki vsak dan pošlje sporočilo ob določeni uri. To ni Jezusova mati. In ta domnevna prikazovanja nimajo neke posebne vrednosti. To pravim kot moje osebno mnenje. Kdo misli, da bi Marija rekla: »Pridite jutri ob tem času in takrat bom vidcu predala sporočilo?« Ne. Je razlika med tema dvema vrstama sporočil. * Tretjič – pravo bistvo Ruinijevega poročila: duhovna resničnost, pastoralna resničnost. Ljudje gredo tja in se spreobrnejo, ljudje, ki srečajo Boga, ki spremeni njihova življenja. Za to ni čarobne paličice. Te duhovno-pastoralne resničnosti ni mogoče zanikati. Da bi lahko gledali na vso zadevo upoštevajoč vse te izsledke, vse odzive, ki so mi jih poslali teologi, je bil imenovan škof, dober – dober, ker ima izkušnje – da bi preveril, kako poteka pastoralni del. In na koncu bo dana kakšna izjava. |} 11. februarja 2017 je papež Frančišek imenoval [[Henryk Hoser|Henryka Hoserja]], poljskega nadškofa (osebni naziv) [[Škofija Varšava-Praga|Škofije Varšava-Praga]], za posebnega odposlanca Svetega sedeža za Medžugorje. Njegova naloga je bila seznaniti se o stanju pastorale in potrebah vernikov, ter na podlagi tega predlagati smernice za prihodnost. V Medžugorje je prispel 30. marca.<ref>[http://radio.ognjisce.si/sl/188/svet/23560/ Papežev odposlanec prispel v Medjugorje], Radio.ognjisce.si, pridobljeno 12. april 2017.</ref> 5. aprila je imel v Medžugorju novinarsko konferenco, na kateri je predstavil pregled dejavnosti, ki se organizirajo v kraju, skupaj z nekaj statističnimi podatki. Ob zaključku konference je novinarjem dejal: »Vi, dragi prijatelji, bi morali biti prenašalci vesele novice. Recite celemu svetu, takole, v Medžugorju lahko ponovno najdemo svetlobo. Potrebujemo ta posebna mesta svetlobe v svetu, ki tone v mrak. Želel bi vam tudi, da se vpišete na kakšen seminar tu, na neko temo, da odkrijete nekaj, kar si ne morete niti predstavljati.«<ref>[http://radio-medjugorje.com/2191-konferencija-za-medije-obracanje-mons-henryka-hosera Konferencija za medije - obraćenje mons. Henryka Hosera] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170413073311/http://radio-medjugorje.com/2191-konferencija-za-medije-obracanje-mons-henryka-hosera |date=2017-04-13 }}, Radio-medjugorje.com, pridobljeno 12. april 2017.</ref> [[Sveti sedež]] je nato 12. maja 2019 dovolil češčenje v Medžugorju in odobril romanja, ki jih odslej lahko uradno organizirajo tudi duhovniki in škofje. To sicer ne pomeni potrditve znanih dogodkov, ki še zahtevajo preverjanje s strani Cerkve.<ref>{{Navedi splet|title=Papeževa odločba glede organiziranja romanj v Medžugorje - Vatican News|url=https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2019-05/papezeva-odlocba-glede-organiziranja-romanj-v-medzugorje.html|website=www.vaticannews.va|date=2019-05-12|accessdate=2020-04-09|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vatikan izdal uradno dovoljenje za romanja v Medžugorje|url=https://www.druzina.si/clanek/vatikan-izdal-uradno-dovoljenje-za-romanja-v-medzugorje|website=www.Družina.si|accessdate=2020-04-09}}</ref> {| class="wikitable" |+ Papeški odposlanci ! Slika ! Ime ! Službovanje |- | {{Slika d|Q974836}} | {{Tuj|Henryk Hoser}} | 11. februar 2017–<br>13. avgust 2021 (umrl) |- | {{Slika d|Q444367}} | {{Tuj|Aldo Cavalli}} | 27. november 2021–<br>31. oktober 2026 (upokojitev) |- | {{Slika d|Q1440982}} | {{Tuj|Francesco Cavina|de}} | 31. oktober 2026–<br> |} == V popularni kulturi == Leta 1995 je bil izdan film o Medžugorju z naslovom ''[[Gospa]]'', ki govori o začetkih prikazovanja in predvsem komunističnem preganjanju glavnih akterjev. Film je režiral [[Jakov Sedlar]], glavno vlogo patra [[Jozo Zovko|Joza Zovka]] pa je odigral ameriški igralec [[Martin Sheen]].<ref>[http://www.imdb.com/title/tt0113200/ Gospa (1995)], Imdb.com, pridobljeno 12. april 2017.</ref> Film je prejel nagrado ''zlata vrata Pulja'' (nagrada občinstva za najboljši film) na 42. [[Puljski filmski festival|Puljskem filmskem festivalu]] leta 1996. S proračunom 5 milijonov $ velja film za najdražji hrvaški film do danes. V režiji [[Juan Manuel Cotelo|Juana Manuela Cotela]] je 2013 izšel film ''[[Marijina zemlja]]'' ([[:es:Tierra de María|Tierra de María]]). Govori o odvetniku, ki kot hudičev advokat izprašuje ljudi, ki trdijo, da so doživeli mistična srečanja z Devico Marijo. Med njimi so nekdanji svetovalec ameriške vlade [[John Rick Miller]], kolumbijska manekenka [[Amada Rosa Pérez]] in pevka [[Lola Falana]]. Režiser združuje dokumentarne, humorne in dramatične prvine vohunskih trilerjev ter odpira vprašanja o človekovi duhovnosti in Bogu. Pomembno vlogo imajo različna mesta Marijinega prikazovanja, zlasti Medžugorje.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.kolosej.si/filmi/film/marijina-zemlja/|title=Marijina zemlja|date=|accessdate=9. 4. 2020|website=Kolosej|publisher=|last=|first=}}</ref> == Viri == {{Refsez|2}} == Glej tudi == * [[Romanis pontificibus]] * [[Pavao Žanić]] * [[Kurešček]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Our Lady of Medjugorje}} {{Wikinavedek}} * [http://www.medjugorje.si/ Medjugorje.si] * [http://www.medjugorje.hr/ Medjugorje.hr] * [https://web.archive.org/web/20160112055547/http://www.cbismo.com/index.php?menuID=37 Međugorski fenomen], Škofija Mostar - Duvno * [http://www.medjugorje.ws/sl/messages/ Medjugorje.ws], Marijina sporočila {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Marijina prikazovanja]] [[Kategorija:Rimskokatoliška cerkev v Bosni in Hercegovini]] qa4iqfdcmcgmo9i704j4k610n45z668 6774947 6774764 2026-11-04T22:13:46Z Stebunik 55592 6774947 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Več slik/peskovnik | footer = <center>Nenavadna verska dogajanja kmalu po [[Josip Broz Tito|Titovi]] smrti v komunistični [[Jugoslavija|Jugoslaviji]] so zbujala pozornost ne le v domači deželi, ampak tudi širše. Med prvimi so bile romarske skupine iz [[Slovenija|Slovenije]] in [[Madžarska|Madžarske]]</center> | align = right | image1 = Medgorje-18 vidci molijo.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>Vidci Ivan Dragičević, Jakov Čolo in Marija Pavlović (Lunetti) molijo rožni venec v Župnijski cerkvi sv. Jakoba v Međugorju</center> | image2 = Medgorje-20 slovenski-romarji-1981-avg.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>Slovenski romarji z [[Ljubljana|ljubljanskim]] avtobusom slikani na spominski fotki pred župnijsko cerkvijo z voditeljico romanja ter nekaterimi vidci.</center> | image3 = Medgorje-81 Jakov-Marija.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center>[[Marija Pavlović Lunetti|Marija]] in [[Jakov Čolo|Jakov]] med videnjem v kapeli desno od oltarja župnijske [[Cerkev sv. Jakoba, Medžugorje|Cerkve sv. Jakoba]] v [[Medžugorje|Medžugorju]] [[7. avgust|7. avgusta]] [[1981]]</center> }} '''Marijina prikazovanja v Medžugorju''' so domnevna prikazovanja [[Sveta Marija|Bležene Device Marije]] pod nazivom "Kraljica miru". Začela so se 24. junija 1981 v vasi [[Bijakovići]], natančneje ob vznožju hriba [[Crnica]] imenovanem [[Pobrdo]], ki ga danes na splošno imenujejo "Brdo ukazanja" (tj. "Hrib prikazovanja"), v Župniji [[Sveti Jakob|Svetega Jakoba Starejšega]] v [[Medžugorje|Medžugorju]], [[Škofija Mostar - Duvno]], [[Bosna in Hercegovina]] — in trajajo vse do danes (2026). Domnevna prikazovanja je spremljalo več nenavadnih pojavov, ki so spodbujali vaščane, da so vidcem verjeli, kot na primer ples in igra sonca, pa tudi obračanje težkega železobetonskega križa na [[Križevac|Križevcu]], ki je za trenutek izginil: na njegovem mestu pa se je pojavil obris belooblečene ženske postave. Pojavljati pa se je začel tudi napisa MIR na večernem nebu nad Križevcem, kar se je ujemalo z mirovnimi sporočili, ki so jih dnevno objavljali vidci. 25. avgusta 1981 so bili mnogi okoličani Medžugorja priča nenavadnemu dogajanju, ki ga je omenila v svojem dnevniku tudi [[Vicka Ivanković|Vicka]]: {| |- ! Natpis „MIR“ iznad brda Križevac<ref>{{cite web|url=https://www.medjugorje-info.com/duhovni-kutak/natpis-mir-iznad-brda-krizevac|title=Natpis MIR iznad brda Križevac|publisher=Međugorje Info|author=|place=Medžugorje|language=hr|date=|accessdate=24. oktober 2026}}</ref> ! Napis „MIR“ iznad hriba Križevac |- | <blockquote>»Tu večer pojavio se natpis ’MIR’ na nebu koji se protezao iznad brda Križevac. Izgledalo je kao da je napisan zlatnim slovima.« </blockquote> | <blockquote>»Tistega večera se je na nebu pojavil napis ’MIR’, ki se je raztezal nad hribom Križevac. Izgledalo je, kot da bi bil napisan z zlatimi črkami.« </blockquote> |} == Zgodovina == [[Slika:Maria Podbro 152.JPG|thumb|left|240px|<center>Marijin kip na Crnici, mestu prvih prikazovanj]]</center> [[File:Medgorje-81 kažipot.jpg|thumb|right|200px|<center>Vsa pota vodijo v [[Medžugorje]] ([[1981]]) ]]</center> [[Slika:Marija Pavlović at PalaDesio.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Marija Pavlović Lunetti]], ena izmed domnevnih vidkinj]]</center> 24. junija 1981 so se na hribu Crnica v vasi Bijakovići, ki je sosednja vas od Medžugorja, začela domnevna Marijina prikazovanja, ki so se od takrat dogajala vsakodnevno šestim vidcem. Kljub pritiskom komunističnih oblasti so se kmalu začeli romarji množično zgrinjati v Medžugorje. Za romarje so ves čas skrbeli frančiškani kot upravitelji župnije. Tedanji mostarsko-duvnovski škof [[Pavao Žanić]] je zaradi Marijinih sporočil v prid dvema neposlušnima frančiškanskima patroma – kaplanoma v Mostarju, postal prikazovanjem nenaklonjen. Njegov naslednik [[Ratko Perić (škof)|Ratko Perić]], mostarski ordinarij od leta 1993, je svoje stališče podobno opredelil kot negativno. Med tistimi, ki so prikazovanjem naklonjeni, je priznani francoski mariolog [[René Laurentin]] ter tudi nekdanji [[papež Janez Pavel II.]]<ref>Sławomir Oder, Saverio Gaeta, ''Zakaj je svet'', Družina, Ljubljana 2001, strani 154–155.</ref> Vidci imajo danes videnja različno pogosto. Nekatera videnja imajo javno ob množici prisotnih vernikov, nekatera pa zasebno. Marijina sporočila zapisujejo in jih objavljajo. Glavni poudarki sporočil so spreobrnjenje, post, molitev, rožni venec, obhajilo, pokora. Medžugorje je do danes postalo svetovno znan romarski kraj. O njem je bilo izdano veliko knjig in periodične literature. Ti vidci so: # Jakov »Jakša« Čolo # Ivan Dragićević # Mirjana Dragićević (poročena Dragićević Soldo) # Ivanka Ivanković (poročena Ivanković Elez) # Vida »Vicka« Ivanković (poročena Ivanković Mijatović) # Marija Pavlović (poročena Pavlović Lunetti). == Stališče Katoliške Cerkve == === Preiskovalne komisije === Cerkev je do sedaj za preiskovanje prikazovanj ustanovila tri komisije, dve od njih sta tudi podali svoji uradni izjavi: {| class="wikitable" width=100% |- ! width=13% | Instanca Cerkve ! width=23% | Ustanovitelj komisije ! width=15% | Predsednik komisije ! width=13% | Delovanje ! width=36% | Rezultat |- | Lokalna Cerkev | [[Škofija Mostar - Duvno]] | [[Pavao Žanić]]<br>(mostarski škof) | 11. januarja 1982 –<br>2. maj 1986 | »Non constat de supernaturalitate«<br>(Ni gotovo, če gre za nadnaravni pojav)<ref>''[https://web.archive.org/web/20151223184016/http://www.cbismo.com/files/file/ogledalo_pravde.pdf Ogledalo pravde]'', priredil Dražen Kutleša, Biskupski ordinarijat u Mostaru, Mostar 2001, stran 195 (v nadaljevanju ''Ogledalo pravde'').</ref> |- | Regionalna Cerkev | [[Jugoslovanska škofovska konferenca]] | [[Franjo Komarica]]<br>(banjaluški škof) | 9. januar 1987 –<br>april 1990 | »Non constat de supernaturalitate«<br>(Ni gotovo, če gre za nadnaravni pojav)<ref>Žarko Ivković, Robert Bubalo, Zvonimir Despot, Siniša Hančić, ''Misterij Međugorja'', Večernji list, Zagreb 2011, stran 194.</ref><ref name="Ogledalo pravde, stran 197">''Ogledalo pravde'', stran 197.</ref> |- | Globalna Cerkev | [[Kongregacija za nauk vere]] | [[Camillo Ruini]]<br>(kardinal v pokoju) | 17. marec 2010 –<br>17. januar 2014 | ''papež še ni objavil rezultata'' |} Opomba: Pri preiskovanjih tako imenovanih [[Zasebno razodetje|zasebnih razodetij]] rezultat predvideva eno izmed treh možnosti: # Constat de supernaturalitate (Gotovo gre za nadnaravni pojav): ugotovljeno je pristno čudežno posredovanje nebes # Constat de non supernaturalitate (Gotovo ne gre za nadnaravni pojav): ugotovljena je nepristnost pojava, vsled pomanjkanja dokazov o čudežu oziroma doktrinalnih nesoglasij; lahko gre tudi za delovanje demona # Non constat de non supernaturalitate (Ni gotovo, če gre za nadnaravni pojav): ni ugotovljeno, ali gre ali ne gre za nadnaravni pojav; izjava se ne izreka z »da« ali »ne«, pač pa z »ne vem«; tak rezultat je odprt za nadaljnja preiskovanja.<ref>[https://www.ewtn.com/expert/answers/apparitions.htm Apparitions/Private Revelations], Ewtn.com, pridobljeno 23. februar 2017.</ref> === Jugoslovanska škofovska konferenca === [[Jugoslovanska škofovska konferenca]] je dne 10. aprila 1991 izdala tako imenovano ''Zadarsko izjavo'', ki je od tedaj veljala za uradno izjavo najvišje Cerkvene avtoritete. Ta se glasi:<ref name="Ogledalo pravde, stran 197"/> {| class="wikitable" |- ! Hrvaško besedilo ! Slovensko besedilo (neuradni prevod) |- | valign=top style="padding:30px;" | Na redovnom zasjedanju Biskupske konferencije Jugoslavije u Zadru, 9-11. travnja 1991, usvojena je slijedeća <center>I Z J A V A</center> Na temelju dosadašnjeg istraživanja ne može se ustvrditi da se radi o nadnaravnim ukazanjima i objavama.<br>Međutim, brojna okupljanja vjernika s raznih strana koji u Međugorje dolaze potaknuti i vjerskim i nekim drugim motivima zahtijevaju pažnju i pastoralnu skrb prvenstveno dijecezanskog biskupa, a s njime i drugih biskupa, kako bi se u Međugorju, i povezano s njime, promicala zdrava pobožnost prema Blaženoj Djevici Mariji, u skladu s učenjem Crkve.<br>U tu svrhu biskupi će izdati i posebne prikladne liturgijsko-pastoralne smjernice. Isto tako preko svojih će Komisija i dalje pratiti i istraživati cjelokupno događanje u Međugorju.<br><span style="float:right;">Biskupi Jugoslavije</span><br>Zadar, 10. travnja 1991. | valign=top style="padding:30px;" | Na rednem zasedanju Jugoslovanske škofovske konference v Zadru, 9–11. aprila 1991, je sprejeta sledeča <center>I Z J A V A</center> Na podlagi dosedanjega preiskovanja ni mogoče zatrditi, da gre za nadnaravna prikazovanja in razodetja.<br>Vendar pa številna zbiranja vernikov iz raznih krajev, ki prihajajo v Medžugorje tako iz verskih kot katerih drugih vzgibov, zahtevajo pozornost in pastoralno skrb v prvi vrsti krajevnega škofa, poleg njega pa tudi drugih škofov, da bi se v Medžugorju in z njim v povezavi odvijala zdrava pobožnost do Blažene Device Marije, v skladu s Cerkvenim naukom.<br>Poleg tega bodo škofje izdali tudi ustrezne liturgijsko pastoralne smernice. Pravtako bo komisija s svojimi člani še naprej spremljala in preiskovala vse dogajanje v Medžugorju.<br> <span style="float:right;">Jugoslovanski škofje</span><br>Zadar, 10. aprila 1991. |} Do liturgijsko pastoralnih smernic in nadaljevanja preiskovanja ni prišlo, saj se je leta 1992 začela [[Vojne v nekdanji Jugoslaviji|vojna v Bosni in Hercegovini in na Hrvaškem]], leta 1993 je Jugoslovanska škofovska konferenca uradno razpadla in nasledile so jo njene pravne naslednice, med njimi [[Škofovska konferenca Bosne in Hercegovine]], ki pa nove preiskovalne komisije ni ustanovila. Uradno stališče mostarskega škofa je od leta 1991 naprej stališče ''Zadarske izjave''.<ref>''Ogledalo pravde'', stran 278.</ref> Škof Ratko Perić je sicer v pismu generalnemu tajniku francoskega tednika ''Famille Chrétienne'' (»''Krščanska družina''«) leta 1997 zapisal, da »''je moje prepričanje in stališče ne samo Non constat de supernaturalitate, pač pa tudi: Constat de non supernaturalitate medžugorskih prikazovanj in razodetij,''« vendar je tajnik Kongregacije za nauk vere, kardinal [[Tarcisio Bertone]], to komentiral, da je Perićeva izjava zgolj njegovo osebno prepričanje, ki ga ima sicer kot mostarski škof pravico izreči.<ref>''Ogledalo pravde'', strani 12, 263–264.</ref> === Sveti sedež === Ruinijeva komisija je izsledke raziskave izročila v nadaljnjo obravnavo Kongregaciji za nauk vere,<ref>[https://www.druzina.si/clanek/v-vatikanu-zakljucili-preiskavo-o-medzugorju V Vatikanu zaključili preiskavo o Medžugorju], Družina.si, pridobljeno 23. februar 2017.</ref> ta je junija 2015 [[Papež Frančišek|papežu Frančišku]] predala končno poročilo, na papežu pa ostaja odločitev, ali izsledke sprejme ter ali jih objavi.<ref>[http://www.vecer.com/clanek/201506296125664 Vatikan: Medžugorje ni svetišče] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170224220619/http://www.vecer.com/clanek/201506296125664 |date=2017-02-24 }}, Vecer.com, pridobljeno 24. februar 2017.</ref> O sami komisiji je papež dejal, da so bili v njej ''dobri teologi, škofje in kardinali. Dobri, dobri, dobri.'' Tudi poročilo je ocenil kot ''zelo, zelo dobro''. Po nekaterih izjavah sodeč se papež nagiba, da bi priznal prva prikazovanja.<ref>{{Navedi splet|title=Sveti oče odobril uradna romanja v Medžugorje|url=https://www.druzina.si/clanek/sveti-oce-odobril-uradna-romanja-v-medzugorje|website=www.Družina.si|accessdate=2020-04-09}}</ref> Nekoliko podrobnejše pojasnilo o izsledkih Ruinijeve komisije je papež podal na tiskovni konferenci, ki je potekala med poletom iz Fatime v Rim 13. maja 2017. Takrat je povedal:<ref>[http://w2.vatican.va/content/francesco/en/speeches/2017/may/documents/papa-francesco_20170513_voloritorno-fatima.html In-flight press conference of his holiness pope Francis from Fatima to Rome], Vatican.va, pridobljeno 17. maj 2017.</ref> {| class="wikitable" |- ! Izjava papeža Frančiška o izsledkih Ruinijeve komisije |- | Načeloma je treba ločiti tri stvari: * O prvih prikazovanjih, ko so bili <small>[vidci]</small> še otroci, poročilo <small>[Ruinijeve komisije]</small> bolj ali manj pravi, da je treba s preiskovanjem nadaljevati. * Glede domnevnih današnjih prikazovanj poročilo izraža dvome. Osebno sem bolj »navihane sorte«. Raje imam Marijo kot mater, našo mater, in ne kot telegrafistko, ki vsak dan pošlje sporočilo ob določeni uri. To ni Jezusova mati. In ta domnevna prikazovanja nimajo neke posebne vrednosti. To pravim kot moje osebno mnenje. Kdo misli, da bi Marija rekla: »Pridite jutri ob tem času in takrat bom vidcu predala sporočilo?« Ne. Je razlika med tema dvema vrstama sporočil. * Tretjič – pravo bistvo Ruinijevega poročila: duhovna resničnost, pastoralna resničnost. Ljudje gredo tja in se spreobrnejo, ljudje, ki srečajo Boga, ki spremeni njihova življenja. Za to ni čarobne paličice. Te duhovno-pastoralne resničnosti ni mogoče zanikati. Da bi lahko gledali na vso zadevo upoštevajoč vse te izsledke, vse odzive, ki so mi jih poslali teologi, je bil imenovan škof, dober – dober, ker ima izkušnje – da bi preveril, kako poteka pastoralni del. In na koncu bo dana kakšna izjava. |} 11. februarja 2017 je papež Frančišek imenoval [[Henryk Hoser|Henryka Hoserja]], poljskega nadškofa (osebni naziv) [[Škofija Varšava-Praga|Škofije Varšava-Praga]], za posebnega odposlanca Svetega sedeža za Medžugorje. Njegova naloga je bila seznaniti se o stanju pastorale in potrebah vernikov, ter na podlagi tega predlagati smernice za prihodnost. V Medžugorje je prispel 30. marca.<ref>[http://radio.ognjisce.si/sl/188/svet/23560/ Papežev odposlanec prispel v Medjugorje], Radio.ognjisce.si, pridobljeno 12. april 2017.</ref> 5. aprila je imel v Medžugorju novinarsko konferenco, na kateri je predstavil pregled dejavnosti, ki se organizirajo v kraju, skupaj z nekaj statističnimi podatki. Ob zaključku konference je novinarjem dejal: »Vi, dragi prijatelji, bi morali biti prenašalci vesele novice. Recite celemu svetu, takole, v Medžugorju lahko ponovno najdemo svetlobo. Potrebujemo ta posebna mesta svetlobe v svetu, ki tone v mrak. Želel bi vam tudi, da se vpišete na kakšen seminar tu, na neko temo, da odkrijete nekaj, kar si ne morete niti predstavljati.«<ref>[http://radio-medjugorje.com/2191-konferencija-za-medije-obracanje-mons-henryka-hosera Konferencija za medije - obraćenje mons. Henryka Hosera] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170413073311/http://radio-medjugorje.com/2191-konferencija-za-medije-obracanje-mons-henryka-hosera |date=2017-04-13 }}, Radio-medjugorje.com, pridobljeno 12. april 2017.</ref> [[Sveti sedež]] je nato 12. maja 2019 dovolil češčenje v Medžugorju in odobril romanja, ki jih odslej lahko uradno organizirajo tudi duhovniki in škofje. To sicer ne pomeni potrditve znanih dogodkov, ki še zahtevajo preverjanje s strani Cerkve.<ref>{{Navedi splet|title=Papeževa odločba glede organiziranja romanj v Medžugorje - Vatican News|url=https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2019-05/papezeva-odlocba-glede-organiziranja-romanj-v-medzugorje.html|website=www.vaticannews.va|date=2019-05-12|accessdate=2020-04-09|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vatikan izdal uradno dovoljenje za romanja v Medžugorje|url=https://www.druzina.si/clanek/vatikan-izdal-uradno-dovoljenje-za-romanja-v-medzugorje|website=www.Družina.si|accessdate=2020-04-09}}</ref> {| class="wikitable" |+ Papeški odposlanci ! Slika ! Ime ! Službovanje |- | {{Slika d|Q974836}} | {{Tuj|Henryk Hoser}} | 11. februar 2017–<br>13. avgust 2021 (umrl) |- | {{Slika d|Q444367}} | {{Tuj|Aldo Cavalli}} | 27. november 2021–<br>31. oktober 2026 (upokojitev) |- | {{Slika d|Q1440982}} | {{Tuj|Francesco Cavina|de}} | 31. oktober 2026–<br> |} == V popularni kulturi == Leta 1995 je bil izdan film o Medžugorju z naslovom ''[[Gospa]]'', ki govori o začetkih prikazovanja in predvsem komunističnem preganjanju glavnih akterjev. Film je režiral [[Jakov Sedlar]], glavno vlogo patra [[Jozo Zovko|Joza Zovka]] pa je odigral ameriški igralec [[Martin Sheen]].<ref>[http://www.imdb.com/title/tt0113200/ Gospa (1995)], Imdb.com, pridobljeno 12. april 2017.</ref> Film je prejel nagrado ''zlata vrata Pulja'' (nagrada občinstva za najboljši film) na 42. [[Puljski filmski festival|Puljskem filmskem festivalu]] leta 1996. S proračunom 5 milijonov $ velja film za najdražji hrvaški film do danes. V režiji [[Juan Manuel Cotelo|Juana Manuela Cotela]] je 2013 izšel film ''[[Marijina zemlja]]'' ([[:es:Tierra de María|Tierra de María]]). Govori o odvetniku, ki kot hudičev advokat izprašuje ljudi, ki trdijo, da so doživeli mistična srečanja z Devico Marijo. Med njimi so nekdanji svetovalec ameriške vlade [[John Rick Miller]], kolumbijska manekenka [[Amada Rosa Pérez]] in pevka [[Lola Falana]]. Režiser združuje dokumentarne, humorne in dramatične prvine vohunskih trilerjev ter odpira vprašanja o človekovi duhovnosti in Bogu. Pomembno vlogo imajo različna mesta Marijinega prikazovanja, zlasti Medžugorje.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.kolosej.si/filmi/film/marijina-zemlja/|title=Marijina zemlja|date=|accessdate=9. 4. 2020|website=Kolosej|publisher=|last=|first=}}</ref> == Viri == {{Refsez|2}} == Glej tudi == * [[Romanis pontificibus]] * [[Pavao Žanić]] * [[Kurešček]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Our Lady of Medjugorje}} {{Wikinavedek}} * [http://www.medjugorje.si/ Medjugorje.si] * [http://www.medjugorje.hr/ Medjugorje.hr] * [https://web.archive.org/web/20160112055547/http://www.cbismo.com/index.php?menuID=37 Međugorski fenomen], Škofija Mostar - Duvno * [http://www.medjugorje.ws/sl/messages/ Medjugorje.ws], Marijina sporočila {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Marijina prikazovanja]] [[Kategorija:Rimskokatoliška cerkev v Bosni in Hercegovini]] [[Kategorija:Medžugorje]] [[Kategorija:Romarska središča]] j7a25t1nndejtbafpt67fw2yz0casse 6774948 6774947 2026-11-04T22:15:56Z Stebunik 55592 6774948 wikitext text/x-wiki {{Več slik/peskovnik | footer = <center>Nenavadna verska dogajanja kmalu po [[Josip Broz Tito|Titovi]] smrti v komunistični [[Jugoslavija|Jugoslaviji]] so zbujala pozornost ne le v domači deželi, ampak tudi širše. Med prvimi so bile romarske skupine iz [[Slovenija|Slovenije]] in [[Madžarska|Madžarske]]</center> | align = right | image1 = Medgorje-18 vidci molijo.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>Vidci Ivan Dragičević, Jakov Čolo in Marija Pavlović (Lunetti) molijo rožni venec v Župnijski cerkvi sv. Jakoba v Međugorju</center> | image2 = Medgorje-20 slovenski-romarji-1981-avg.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>Slovenski romarji z [[Ljubljana|ljubljanskim]] avtobusom slikani na spominski fotki pred župnijsko cerkvijo z voditeljico romanja ter nekaterimi vidci.</center> | image3 = Medgorje-81 Jakov-Marija.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center>[[Marija Pavlović Lunetti|Marija]] in [[Jakov Čolo|Jakov]] med videnjem v kapeli desno od oltarja župnijske [[Cerkev sv. Jakoba, Medžugorje|Cerkve sv. Jakoba]] v [[Medžugorje|Medžugorju]] [[7. avgust|7. avgusta]] [[1981]]</center> }} '''Marijina prikazovanja v Medžugorju''' so domnevna prikazovanja [[Sveta Marija|Bležene Device Marije]] pod nazivom "Kraljica miru". Začela so se 24. junija 1981 v vasi [[Bijakovići]], natančneje ob vznožju hriba [[Crnica]] imenovanem [[Pobrdo]], ki ga danes na splošno imenujejo "Brdo ukazanja" (tj. "Hrib prikazovanja"), v Župniji [[Sveti Jakob|Svetega Jakoba Starejšega]] v [[Medžugorje|Medžugorju]], [[Škofija Mostar - Duvno]], [[Bosna in Hercegovina]] — in trajajo vse do danes (2026). Domnevna prikazovanja je spremljalo več nenavadnih pojavov, ki so spodbujali vaščane, da so vidcem verjeli, kot na primer ples in igra sonca, pa tudi obračanje težkega železobetonskega križa na [[Križevac|Križevcu]], ki je za trenutek izginil: na njegovem mestu pa se je pojavil obris belooblečene ženske postave. Pojavljati pa se je začel tudi napisa MIR na večernem nebu nad Križevcem, kar se je ujemalo z mirovnimi sporočili, ki so jih dnevno objavljali vidci. 25. avgusta 1981 so bili mnogi okoličani Medžugorja priča nenavadnemu dogajanju, ki ga je omenila v svojem dnevniku tudi [[Vicka Ivanković|Vicka]]: {| |- ! Natpis „MIR“ iznad brda Križevac<ref>{{cite web|url=https://www.medjugorje-info.com/duhovni-kutak/natpis-mir-iznad-brda-krizevac|title=Natpis MIR iznad brda Križevac|publisher=Međugorje Info|author=|place=Medžugorje|language=hr|date=|accessdate=24. oktober 2026}}</ref> ! Napis „MIR“ iznad hriba Križevac |- | <blockquote>»Tu večer pojavio se natpis ’MIR’ na nebu koji se protezao iznad brda Križevac. Izgledalo je kao da je napisan zlatnim slovima.« </blockquote> | <blockquote>»Tistega večera se je na nebu pojavil napis ’MIR’, ki se je raztezal nad hribom Križevac. Izgledalo je, kot da bi bil napisan z zlatimi črkami.« </blockquote> |} == Zgodovina == [[Slika:Maria Podbro 152.JPG|thumb|left|240px|<center>Marijin kip na Crnici, mestu prvih prikazovanj]]</center> [[File:Medgorje-81 kažipot.jpg|thumb|right|200px|<center>Vsa pota vodijo v [[Medžugorje]] ([[1981]]) ]]</center> [[Slika:Marija Pavlović at PalaDesio.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Marija Pavlović Lunetti]], ena izmed domnevnih vidkinj]]</center> 24. junija 1981 so se na hribu Crnica v vasi Bijakovići, ki je sosednja vas od Medžugorja, začela domnevna Marijina prikazovanja, ki so se od takrat dogajala vsakodnevno šestim vidcem. Kljub pritiskom komunističnih oblasti so se kmalu začeli romarji množično zgrinjati v Medžugorje. Za romarje so ves čas skrbeli frančiškani kot upravitelji župnije. Tedanji mostarsko-duvnovski škof [[Pavao Žanić]] je zaradi Marijinih sporočil v prid dvema neposlušnima frančiškanskima patroma – kaplanoma v Mostarju, postal prikazovanjem nenaklonjen. Njegov naslednik [[Ratko Perić (škof)|Ratko Perić]], mostarski ordinarij od leta 1993, je svoje stališče podobno opredelil kot negativno. Med tistimi, ki so prikazovanjem naklonjeni, je priznani francoski mariolog [[René Laurentin]] ter tudi nekdanji [[papež Janez Pavel II.]]<ref>Sławomir Oder, Saverio Gaeta, ''Zakaj je svet'', Družina, Ljubljana 2001, strani 154–155.</ref> Vidci imajo danes videnja različno pogosto. Nekatera videnja imajo javno ob množici prisotnih vernikov, nekatera pa zasebno. Marijina sporočila zapisujejo in jih objavljajo. Glavni poudarki sporočil so spreobrnjenje, post, molitev, rožni venec, obhajilo, pokora. Medžugorje je do danes postalo svetovno znan romarski kraj. O njem je bilo izdano veliko knjig in periodične literature. Ti vidci so: # Jakov »Jakša« Čolo # Ivan Dragićević # Mirjana Dragićević (poročena Dragićević Soldo) # Ivanka Ivanković (poročena Ivanković Elez) # Vida »Vicka« Ivanković (poročena Ivanković Mijatović) # Marija Pavlović (poročena Pavlović Lunetti). == Stališče Katoliške Cerkve == === Preiskovalne komisije === Cerkev je do sedaj za preiskovanje prikazovanj ustanovila tri komisije, dve od njih sta tudi podali svoji uradni izjavi: {| class="wikitable" width=100% |- ! width=13% | Instanca Cerkve ! width=23% | Ustanovitelj komisije ! width=15% | Predsednik komisije ! width=13% | Delovanje ! width=36% | Rezultat |- | Lokalna Cerkev | [[Škofija Mostar - Duvno]] | [[Pavao Žanić]]<br>(mostarski škof) | 11. januarja 1982 –<br>2. maj 1986 | »Non constat de supernaturalitate«<br>(Ni gotovo, če gre za nadnaravni pojav)<ref>''[https://web.archive.org/web/20151223184016/http://www.cbismo.com/files/file/ogledalo_pravde.pdf Ogledalo pravde]'', priredil Dražen Kutleša, Biskupski ordinarijat u Mostaru, Mostar 2001, stran 195 (v nadaljevanju ''Ogledalo pravde'').</ref> |- | Regionalna Cerkev | [[Jugoslovanska škofovska konferenca]] | [[Franjo Komarica]]<br>(banjaluški škof) | 9. januar 1987 –<br>april 1990 | »Non constat de supernaturalitate«<br>(Ni gotovo, če gre za nadnaravni pojav)<ref>Žarko Ivković, Robert Bubalo, Zvonimir Despot, Siniša Hančić, ''Misterij Međugorja'', Večernji list, Zagreb 2011, stran 194.</ref><ref name="Ogledalo pravde, stran 197">''Ogledalo pravde'', stran 197.</ref> |- | Globalna Cerkev | [[Kongregacija za nauk vere]] | [[Camillo Ruini]]<br>(kardinal v pokoju) | 17. marec 2010 –<br>17. januar 2014 | ''papež še ni objavil rezultata'' |} Opomba: Pri preiskovanjih tako imenovanih [[Zasebno razodetje|zasebnih razodetij]] rezultat predvideva eno izmed treh možnosti: # Constat de supernaturalitate (Gotovo gre za nadnaravni pojav): ugotovljeno je pristno čudežno posredovanje nebes # Constat de non supernaturalitate (Gotovo ne gre za nadnaravni pojav): ugotovljena je nepristnost pojava, vsled pomanjkanja dokazov o čudežu oziroma doktrinalnih nesoglasij; lahko gre tudi za delovanje demona # Non constat de non supernaturalitate (Ni gotovo, če gre za nadnaravni pojav): ni ugotovljeno, ali gre ali ne gre za nadnaravni pojav; izjava se ne izreka z »da« ali »ne«, pač pa z »ne vem«; tak rezultat je odprt za nadaljnja preiskovanja.<ref>[https://www.ewtn.com/expert/answers/apparitions.htm Apparitions/Private Revelations], Ewtn.com, pridobljeno 23. februar 2017.</ref> === Jugoslovanska škofovska konferenca === [[Jugoslovanska škofovska konferenca]] je dne 10. aprila 1991 izdala tako imenovano ''Zadarsko izjavo'', ki je od tedaj veljala za uradno izjavo najvišje Cerkvene avtoritete. Ta se glasi:<ref name="Ogledalo pravde, stran 197"/> {| class="wikitable" |- ! Hrvaško besedilo ! Slovensko besedilo (neuradni prevod) |- | valign=top style="padding:30px;" | Na redovnom zasjedanju Biskupske konferencije Jugoslavije u Zadru, 9-11. travnja 1991, usvojena je slijedeća <center>I Z J A V A</center> Na temelju dosadašnjeg istraživanja ne može se ustvrditi da se radi o nadnaravnim ukazanjima i objavama.<br>Međutim, brojna okupljanja vjernika s raznih strana koji u Međugorje dolaze potaknuti i vjerskim i nekim drugim motivima zahtijevaju pažnju i pastoralnu skrb prvenstveno dijecezanskog biskupa, a s njime i drugih biskupa, kako bi se u Međugorju, i povezano s njime, promicala zdrava pobožnost prema Blaženoj Djevici Mariji, u skladu s učenjem Crkve.<br>U tu svrhu biskupi će izdati i posebne prikladne liturgijsko-pastoralne smjernice. Isto tako preko svojih će Komisija i dalje pratiti i istraživati cjelokupno događanje u Međugorju.<br><span style="float:right;">Biskupi Jugoslavije</span><br>Zadar, 10. travnja 1991. | valign=top style="padding:30px;" | Na rednem zasedanju Jugoslovanske škofovske konference v Zadru, 9–11. aprila 1991, je sprejeta sledeča <center>I Z J A V A</center> Na podlagi dosedanjega preiskovanja ni mogoče zatrditi, da gre za nadnaravna prikazovanja in razodetja.<br>Vendar pa številna zbiranja vernikov iz raznih krajev, ki prihajajo v Medžugorje tako iz verskih kot katerih drugih vzgibov, zahtevajo pozornost in pastoralno skrb v prvi vrsti krajevnega škofa, poleg njega pa tudi drugih škofov, da bi se v Medžugorju in z njim v povezavi odvijala zdrava pobožnost do Blažene Device Marije, v skladu s Cerkvenim naukom.<br>Poleg tega bodo škofje izdali tudi ustrezne liturgijsko pastoralne smernice. Pravtako bo komisija s svojimi člani še naprej spremljala in preiskovala vse dogajanje v Medžugorju.<br> <span style="float:right;">Jugoslovanski škofje</span><br>Zadar, 10. aprila 1991. |} Do liturgijsko pastoralnih smernic in nadaljevanja preiskovanja ni prišlo, saj se je leta 1992 začela [[Vojne v nekdanji Jugoslaviji|vojna v Bosni in Hercegovini in na Hrvaškem]], leta 1993 je Jugoslovanska škofovska konferenca uradno razpadla in nasledile so jo njene pravne naslednice, med njimi [[Škofovska konferenca Bosne in Hercegovine]], ki pa nove preiskovalne komisije ni ustanovila. Uradno stališče mostarskega škofa je od leta 1991 naprej stališče ''Zadarske izjave''.<ref>''Ogledalo pravde'', stran 278.</ref> Škof Ratko Perić je sicer v pismu generalnemu tajniku francoskega tednika ''Famille Chrétienne'' (»''Krščanska družina''«) leta 1997 zapisal, da »''je moje prepričanje in stališče ne samo Non constat de supernaturalitate, pač pa tudi: Constat de non supernaturalitate medžugorskih prikazovanj in razodetij,''« vendar je tajnik Kongregacije za nauk vere, kardinal [[Tarcisio Bertone]], to komentiral, da je Perićeva izjava zgolj njegovo osebno prepričanje, ki ga ima sicer kot mostarski škof pravico izreči.<ref>''Ogledalo pravde'', strani 12, 263–264.</ref> === Sveti sedež === Ruinijeva komisija je izsledke raziskave izročila v nadaljnjo obravnavo Kongregaciji za nauk vere,<ref>[https://www.druzina.si/clanek/v-vatikanu-zakljucili-preiskavo-o-medzugorju V Vatikanu zaključili preiskavo o Medžugorju], Družina.si, pridobljeno 23. februar 2017.</ref> ta je junija 2015 [[Papež Frančišek|papežu Frančišku]] predala končno poročilo, na papežu pa ostaja odločitev, ali izsledke sprejme ter ali jih objavi.<ref>[http://www.vecer.com/clanek/201506296125664 Vatikan: Medžugorje ni svetišče] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170224220619/http://www.vecer.com/clanek/201506296125664 |date=2017-02-24 }}, Vecer.com, pridobljeno 24. februar 2017.</ref> O sami komisiji je papež dejal, da so bili v njej ''dobri teologi, škofje in kardinali. Dobri, dobri, dobri.'' Tudi poročilo je ocenil kot ''zelo, zelo dobro''. Po nekaterih izjavah sodeč se papež nagiba, da bi priznal prva prikazovanja.<ref>{{Navedi splet|title=Sveti oče odobril uradna romanja v Medžugorje|url=https://www.druzina.si/clanek/sveti-oce-odobril-uradna-romanja-v-medzugorje|website=www.Družina.si|accessdate=2020-04-09}}</ref> Nekoliko podrobnejše pojasnilo o izsledkih Ruinijeve komisije je papež podal na tiskovni konferenci, ki je potekala med poletom iz Fatime v Rim 13. maja 2017. Takrat je povedal:<ref>[http://w2.vatican.va/content/francesco/en/speeches/2017/may/documents/papa-francesco_20170513_voloritorno-fatima.html In-flight press conference of his holiness pope Francis from Fatima to Rome], Vatican.va, pridobljeno 17. maj 2017.</ref> {| class="wikitable" |- ! Izjava papeža Frančiška o izsledkih Ruinijeve komisije |- | Načeloma je treba ločiti tri stvari: * O prvih prikazovanjih, ko so bili <small>[vidci]</small> še otroci, poročilo <small>[Ruinijeve komisije]</small> bolj ali manj pravi, da je treba s preiskovanjem nadaljevati. * Glede domnevnih današnjih prikazovanj poročilo izraža dvome. Osebno sem bolj »navihane sorte«. Raje imam Marijo kot mater, našo mater, in ne kot telegrafistko, ki vsak dan pošlje sporočilo ob določeni uri. To ni Jezusova mati. In ta domnevna prikazovanja nimajo neke posebne vrednosti. To pravim kot moje osebno mnenje. Kdo misli, da bi Marija rekla: »Pridite jutri ob tem času in takrat bom vidcu predala sporočilo?« Ne. Je razlika med tema dvema vrstama sporočil. * Tretjič – pravo bistvo Ruinijevega poročila: duhovna resničnost, pastoralna resničnost. Ljudje gredo tja in se spreobrnejo, ljudje, ki srečajo Boga, ki spremeni njihova življenja. Za to ni čarobne paličice. Te duhovno-pastoralne resničnosti ni mogoče zanikati. Da bi lahko gledali na vso zadevo upoštevajoč vse te izsledke, vse odzive, ki so mi jih poslali teologi, je bil imenovan škof, dober – dober, ker ima izkušnje – da bi preveril, kako poteka pastoralni del. In na koncu bo dana kakšna izjava. |} 11. februarja 2017 je papež Frančišek imenoval [[Henryk Hoser|Henryka Hoserja]], poljskega nadškofa (osebni naziv) [[Škofija Varšava-Praga|Škofije Varšava-Praga]], za posebnega odposlanca Svetega sedeža za Medžugorje. Njegova naloga je bila seznaniti se o stanju pastorale in potrebah vernikov, ter na podlagi tega predlagati smernice za prihodnost. V Medžugorje je prispel 30. marca.<ref>[http://radio.ognjisce.si/sl/188/svet/23560/ Papežev odposlanec prispel v Medjugorje], Radio.ognjisce.si, pridobljeno 12. april 2017.</ref> 5. aprila je imel v Medžugorju novinarsko konferenco, na kateri je predstavil pregled dejavnosti, ki se organizirajo v kraju, skupaj z nekaj statističnimi podatki. Ob zaključku konference je novinarjem dejal: »Vi, dragi prijatelji, bi morali biti prenašalci vesele novice. Recite celemu svetu, takole, v Medžugorju lahko ponovno najdemo svetlobo. Potrebujemo ta posebna mesta svetlobe v svetu, ki tone v mrak. Želel bi vam tudi, da se vpišete na kakšen seminar tu, na neko temo, da odkrijete nekaj, kar si ne morete niti predstavljati.«<ref>[http://radio-medjugorje.com/2191-konferencija-za-medije-obracanje-mons-henryka-hosera Konferencija za medije - obraćenje mons. Henryka Hosera] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170413073311/http://radio-medjugorje.com/2191-konferencija-za-medije-obracanje-mons-henryka-hosera |date=2017-04-13 }}, Radio-medjugorje.com, pridobljeno 12. april 2017.</ref> [[Sveti sedež]] je nato 12. maja 2019 dovolil češčenje v Medžugorju in odobril romanja, ki jih odslej lahko uradno organizirajo tudi duhovniki in škofje. To sicer ne pomeni potrditve znanih dogodkov, ki še zahtevajo preverjanje s strani Cerkve.<ref>{{Navedi splet|title=Papeževa odločba glede organiziranja romanj v Medžugorje - Vatican News|url=https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2019-05/papezeva-odlocba-glede-organiziranja-romanj-v-medzugorje.html|website=www.vaticannews.va|date=2019-05-12|accessdate=2020-04-09|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vatikan izdal uradno dovoljenje za romanja v Medžugorje|url=https://www.druzina.si/clanek/vatikan-izdal-uradno-dovoljenje-za-romanja-v-medzugorje|website=www.Družina.si|accessdate=2020-04-09}}</ref> {| class="wikitable" |+ Papeški odposlanci ! Slika ! Ime ! Službovanje |- | {{Slika d|Q974836}} | {{Tuj|Henryk Hoser}} | 11. februar 2017–<br>13. avgust 2021 (umrl) |- | {{Slika d|Q444367}} | {{Tuj|Aldo Cavalli}} | 27. november 2021–<br>31. oktober 2026 (upokojitev) |- | {{Slika d|Q1440982}} | {{Tuj|Francesco Cavina|de}} | 31. oktober 2026–<br> |} == V popularni kulturi == Leta 1995 je bil izdan film o Medžugorju z naslovom ''[[Gospa]]'', ki govori o začetkih prikazovanja in predvsem komunističnem preganjanju glavnih akterjev. Film je režiral [[Jakov Sedlar]], glavno vlogo patra [[Jozo Zovko|Joza Zovka]] pa je odigral ameriški igralec [[Martin Sheen]].<ref>[http://www.imdb.com/title/tt0113200/ Gospa (1995)], Imdb.com, pridobljeno 12. april 2017.</ref> Film je prejel nagrado ''zlata vrata Pulja'' (nagrada občinstva za najboljši film) na 42. [[Puljski filmski festival|Puljskem filmskem festivalu]] leta 1996. S proračunom 5 milijonov $ velja film za najdražji hrvaški film do danes. V režiji [[Juan Manuel Cotelo|Juana Manuela Cotela]] je 2013 izšel film ''[[Marijina zemlja]]'' ([[:es:Tierra de María|Tierra de María]]). Govori o odvetniku, ki kot hudičev advokat izprašuje ljudi, ki trdijo, da so doživeli mistična srečanja z Devico Marijo. Med njimi so nekdanji svetovalec ameriške vlade [[John Rick Miller]], kolumbijska manekenka [[Amada Rosa Pérez]] in pevka [[Lola Falana]]. Režiser združuje dokumentarne, humorne in dramatične prvine vohunskih trilerjev ter odpira vprašanja o človekovi duhovnosti in Bogu. Pomembno vlogo imajo različna mesta Marijinega prikazovanja, zlasti Medžugorje.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.kolosej.si/filmi/film/marijina-zemlja/|title=Marijina zemlja|date=|accessdate=9. 4. 2020|website=Kolosej|publisher=|last=|first=}}</ref> == Viri == {{Refsez|2}} == Glej tudi == * [[Romanis pontificibus]] * [[Pavao Žanić]] * [[Kurešček]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Our Lady of Medjugorje}} {{Wikinavedek}} * [http://www.medjugorje.si/ Medjugorje.si] * [http://www.medjugorje.hr/ Medjugorje.hr] * [https://web.archive.org/web/20160112055547/http://www.cbismo.com/index.php?menuID=37 Međugorski fenomen], Škofija Mostar - Duvno * [http://www.medjugorje.ws/sl/messages/ Medjugorje.ws], Marijina sporočila {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Marijina prikazovanja]] [[Kategorija:Rimskokatoliška cerkev v Bosni in Hercegovini]] [[Kategorija:Medžugorje]] [[Kategorija:Romarska središča]] 3wexgorokijfpdqexcv09g95w3p5abg 0 436358 6775141 6614297 2026-11-05T11:01:41Z TadejM 738 --archive.today 6775141 wikitext text/x-wiki {{Infobox royalty |name = Willem-Alexander Nizozemski |image =<!-- WD --> |succession = [[Seznam nizozemskih kraljev|Kralj Nizozemske]] |reign = 30. april 2013 – danes |coronation = 30. april 2013 |cor-type = [[ustoličenje]] |predecessor = [[Beatrika Nizozemska|Beatrix]] |successor = [[Katarina-Amalija Nizozemska|Catharina-Amalia]] |spouse = [[Maksima Nizozemska|Máxima Zorreguieta Cerruti]] |issue = [[Katarina-Amalija Nizozemska|Catharina-Amalia, princesa Oranska]]<br>Princesa Alexia<br>Princesa Ariane |house = [[Orange-Nassau]] |full name = Willem-Alexander Claus George Ferdinand |father = [[Claus von Amsberg]] |mother = [[Beatrika Nizozemska|Beatrix]] |birth_date = |birth_place = |death_date = |death_place = |signature = |religion = [[protestantizem]] }} '''Viljem-Aleksander''' (polno ime '''Willem-Alexander Claus George Ferdinand'''), [[kralj]] [[Nizozemska|Nizozemske]], * 27. april 1967, [[Utrecht]]. Kralj Viljem-Aleksander se je rodil v [[Utrecht]]u in je najstarejši sin [[Beatrika Nizozemska|princese Beatrix]] in nemškega diplomata Clausa van Amsberga. Po materini zasedbi prestola 30. aprila 1980 je kot [[prestolonaslednik]] postal princ Oranski in po njeni abdikaciji 30. aprila 2013 jo je nasledil na prestolu. Leta 2002 se je poročil z [[Maksima Nizozemska|Máximo Zorreguieto Cerruti]] (zdaj kraljico Máximo), s katero imata tri hčerke. Njegova najstarejša hči, princesa Catharina-Amalia, je naslednja v liniji nasledstva. Viljem-Aleksander je trenutno, star 50 let, drugi najmlajši vladar v Evropi za [[Filip VI. Španski|Filipom VI. Španskim]]. == Zgodnje življenje in izobrazba == [[Slika:Prinsen Willem Alexander en Johan Friso op de tribune bij de WK Sprint.jpg|thumb|left|Princ Viljem-Aleksander (levo) star 14 let in njegov brat [[Friso Nizozemski|Friso]] leta 1982]] Viljem-Aleksander Klaus Jurij Ferdinand se je rodil 27. aprila 1967 v univerzitetni bolnišnici v Utrechtu kot prvi otrok [[Beatrika Nizozemska|princese Beatrix]] in princa Klausa<ref name="biography">[http://www.koninklijkhuis.nl/english/dsc?c=getobject&s=obj&objectid=18194&ext=document.pdf The Prince of Orange] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090509221432/http://www.koninklijkhuis.nl/english/dsc?c=getobject&s=obj&objectid=18194&ext=document.pdf |date=2009-05-09 }}. Nizozemska kraljevska hiša.</ref> in prvi vnuk [[Julijana Nizozemska|kraljice Julijane]] in princa Bernharda. Bil je prvi moški nizozemski kraljevski otrok od rojstva princa Aleksandra leta 1851 in tudi prvi moški dedič od Aleksandrove smrti leta 1884. Od rojstva naprej je imel Viljem-Aleksander nazive princ Nizozemski ({{lang-nl|Prins der Nederlanden}}), princ [[Orange-Nassau]]ski (Dutch: ''Prins van Oranje-Nassau'') in jonkheer [[Amsberg|Amsberški]] (Dutch: ''Jonkheer van Amsberg'').<ref name="biography"/> Krščen je bil 2. septembra 1967<ref name="40questions">[http://www.koninklijkhuis.nl/Speciale_webpagina_s/40ste_verjaardag_Prins_van_Oranje_27_april_2007/40_veelgestelde_vragen 40 meest gestelde vragen]. Nizozemska kraljevska hiša.</ref> kot član nizozemske reformirane cerkve<ref>[http://koningshuis.nos.nl/video/bekijk/id/tcm:5-437878/title/doop-willem-alexander Doop Willem-Alexander] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090331081933/http://koningshuis.nos.nl/video/bekijk/id/tcm:5-437878/title/doop-willem-alexander |date=2009-03-31 }}. Nederlandse Omroep Stichting.</ref> v cerkvi Svetega Jakoba v [[Haag]]u.<ref>[http://blogs.rnw.nl/haa/b232960-doopplechtigheid-prins-willem-alexander-in-sint-jacobskerk-3-delen-1967-09-02 Doopplechtigheid Prins Willem-Alexander in Sint Jacobskerk]. Radio Netherlands Worldwide.</ref> Njegovi botri so princ Bernhard Lippški-Biesterfeldski, baronica Gösta von dem Bussche-Haddenhausen, [[Ferdinand von Bismarck]], nekdanji predsednik vlade [[Jelle Zijlstra]], jonkvrouw Renée Röell in kraljica [[Margareta II. Danska]].<ref name="40questions"/> Imel je dva mlajša brata: princa Frisa (1968–2013) in princa Constantijna (rojen leta 1969). Od svojega rojstva do leta 1981 je z družino živel v gradu [[Drakensteyn]] v vasi [[Lage Vuursche]] blizu [[Baarn]]a, ko so se preselili v večjo palačo [[Huis ten Bosch]] v Haagu. Njegova mati Beatrix je leta 1980 postala kraljica Nizozemske, ko je njegova babica Julijana abdicirala. Takrat je dobil naziv [[princ Oranski]] kot [[prestolonaslednik]] na prestol [[Nizozemska|kraljevine Nizozemske]].<ref name="biography"/> Viljem-Aleksander je obiskoval osnovno šolo Nieuwe Baarnse v Baarnu med letoma 1973 in 1979. Hodil je na tri različne srednje šole: na Baarns Lyceum v Baarnu med letoma 1979 in 1981, na Eerste Vrijzinnig Christelijk Lyceum v [[Haag]]u med letoma 1981 in 1983 in na fakulteto UWC Atlantic v [[Wales]]u med letoma 1983 in 1985, kjer je prejel svojo [[Mednarodna matura|mednarodno maturo]] po programu International Baccalaureate.<ref name="biography" /><ref name="parlement">[http://www.parlement.com/id/vg09llxsqztx/willem_alexander_alexander_willem Z.M. koning Willem-Alexander , koning der Nederlanden, prins van Oranje-Nassau], Parlement. {{Ikona nl}}</ref> [[File:Prins Willem Alexander in cockpit Beeckcraft Bonanza die hij vloog op eerste pra, Bestanddeelnr 933-9259.jpg|thumb|Willem Alexander in [[Beechcraft Bonanza|Beeckcraft Bonanza]], s katero je letel v letalski šoli Eeldej 1987]] Po svojem služenju v vojski v letih 1985 in 1987 je Viljem-Aleksander študiral [[zgodovina|zgodovino]] na [[Univerza v Leidnu|Univerzi v Leidnu]] od leta 1987 naprej in leta 1993 prejel magisterij iz humanističnih znanosti.<ref>{{navedi splet|url=http://www.anp-archief.nl/page/50475/nl|title=ANP Historisch Archief Community - Leiden, 2 juli 1993|author=Ruud Hoff|website=Anp-archief.nl|accessdate=14. avgust 2017|archive-date=2013-12-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20131212101152/http://www.anp-archief.nl/page/50475/nl|url-status=dead}} {{ikona nl}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://en.mastersinleiden.nl/news/oranje-in-leiden|title=Leiden's links with the Dutch Royal Family ~ Masters in Leiden|website=en.mastersinleiden.nl|accessdate=14. avgust 2017}} {{ikona nl}}</ref> Njegova zadnja teza je bila o nizozemskem odzivu na odločitev francoske vlade pod predsedstvom [[Charles de Gaulle|Charlesa de Gaalla]], da zapusti Natovo integrirano poveljno strukturo.<ref name="biography"/> Viljem-Aleksander poleg [[nizozemščina|nizozemščine]] govori še [[angleščina|angleščino]], [[španščina|španščino]] in [[nemščina|nemščino]].<ref>{{navedi splet|url=http://925.nl/archief/2009/11/05/prins-willem-alexander-blundert-tijdens-staatsbezoek-mexico|title=Prins Willem-Alexander blundert tijdens staatsbezoek Mexico|publisher=925|date=5. november 2009|accessdate=14. avgust 2017|archive-date=2013-12-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20131210222404/http://925.nl/archief/2009/11/05/prins-willem-alexander-blundert-tijdens-staatsbezoek-mexico|url-status=dead |language=nl}}</ref> == Vladanje == [[Slika:King Willem-Alexander and Queen Maxima on the inauguration 2013.jpg|thumb|right|Kralj Viljem-Aleksander in [[Maksima Nizozemska|kraljica Máxima]] na dan [[umestitev|umestitve]] leta 2013]] Beatrix je 28. januarja 2013 je v televizijskem nagovoru narodu objavila, da se odpoveduje prestolu in ga predaja svojemu sinu.<ref>{{navedi splet|url=http://www.slovenskenovice.si/novice/svet/nizozemska-kraljica-beatrix-se-odpoveduje-prestolu|title=Nizozemska kraljica Beatrix se odpoveduje prestolu|publisher=Slovenske novice|date=28. januar 2013|accessdate=14. avgust 2017}}</ref> Zjutraj 30. aprila 2013 je Beatrix podpisala akt o abdikaciji v kraljevi palači v Amsterdamu. Prisega novega kralja in s tem tudi njegova umestitev je potekala pred obema domoma nizozemskega parlamenta v desakralizirani Novi cerkvi (Nieuwe Kerk) v Amsterdamu.<ref>{{navedi splet|url=http://www.slovenskenovice.si/novice/svet/foto-ustolicili-novega-nizozemskega-kralja|title=FOTO: Ustoličili novega nizozemskega kralja|publisher=Slovenske novice|date=30. april 2013|accessdate=14. avgust 2017}}</ref> Kot kralj ima Viljem-Aleksander tedenske sestanke s predsednikom vlade in redno govori z ministri in državnimi sekretarji. Prav tako podpiše vse nove parlamentarne akte in kraljeve uredbe. Kraljestvo predstavlja doma in v tujini. Na državnem odprtju nizozemskega parlamenta je imel nagovor s prestola, kjer je napovedal načrte vlade za parlamentarno leto. Ustava zahteva, da kralj imenuje, razreši in priseže vse vladne ministre in državne sekretarje. Kot kralj je tudi predsednik [[državni svet|državnega sveta]], svetovalnega organa, ki pregleduje predlagano zakonodajo. V sodobni praksi vladar redko predseduje sestankom sveta.<ref>[https://www.royal-house.nl/members-royal-house/king-willem-alexander/position-and-role-as-head-of-state Position and role as head of state], Koninklijk Huis. {{ikona en}}</ref> Ob svoji zasedbi prestola je bil s starostjo 46 let najmlajši evropski vladar. Ko je [[Filip VI. Španski|Filip VI.]] 19. junija 2014 zasedel prestol, je Viljem-Aleksander postal in še ostaja drugi najmlajši evropski vladar. Je tudi prvi moški nizozemski kralj od smrti njegovega prapradedka [[Viljem III. Nizozemski|Viljema III.]] leta 1890. Viljem-Aleksander je bil eden od štirih novih vladarjev, ki so leta 2013 zasedli prestol; drugi trije so [[papež Frančišek]], emir [[Tamim bin Hamad]] Katarski in kralj [[Filip Belgijski]]. == Aktivnosti v prostem času == [[Slika:Ellen van Dijk, Time Trial Olympic Summer Games 2012.jpg|thumb|Viljem-Aleksander z družino na [[Poletne olimpijske igre 2012|poletnih olimpijskih igrah leta 2012]].]] [[Slika:Berlin_Brandenburg_Airport_KLM_Royal_Dutch_Airlines_Boeing_737-8K2(WL)_PH-BXB_(DSC07657).jpg|levo|sličica|214x214_pik|Viljem Aleksander vsaj dvakrat na mesec leti kot kopilot v [[KLM]]<nowiki/>u]] Viljem-Aleksander je vnet pilot in rečeno je, da bi če ne bi bil modre krvi, bi bil pilot letalske družbe, tako da bi lahko letel velika letala kot [[Boeing 747]].<ref name=":0">{{navedi novice|url=http://www.bbc.com/news/world-europe-39946532|title=Dutch King Willem-Alexander reveals secret flights as co-pilot|date=17. maj 2017|work=BBC News|access-date=14. avgust 2017}} {{ikona en}}</ref> Leta 1989 je Viljem-Aleksander letel kot prostovoljec za fundacijo afriških medicinskih raziskav in izobraževanja v Keniji, leta 1991 pa je mesec dni letel za službo kenijske prostoživeče živali in rastline. Med vladavino svoje matere je med potovanji redno letel nizozemsko kraljevo letalo.<ref>{{navedi novice|url=http://www.rnw.nl/english/article/faq-dutch-royalty|title=FAQ – Dutch royalty|last=|first=|date=2011|publisher=Radio Netherlands Worldwide|accessdate=14. avgust 2017|archive-date=2013-01-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20130127104421/http://www.rnw.nl/english/article/faq-dutch-royalty|url-status=dead}}</ref> Maja 2017 je Viljem-Aleksander je razkril, da že 21 let, tudi po zasedbi prestola, najmanj dvakrat na mesec kot kopilot upravlja letalo na komercialnih poletih letalske družbe KLM. Nizozemska letalska družba KLM je potrdila, da kralj pogosto leti s pilotom Maartenom Putmanom, večinoma na poletih v Nemčijo, Veliko Britanijo in na Norveško. Doslej je letel z letali znamke Fokker 70, ki pa jih namerava KLM v kratkem nadomestiti z Boeingom 737, zato se je začel usposabljati za upravljanje tega letala. Potniki so ga redko prepoznali, kadar je nosil pilotsko uniformo in KLM kapo, čeprav je nekaj potnikov prepoznalo njegov glas, a Viljem-Aleksander se ni nikoli predstavljal z imenom, kadar je nagovarjal potnike v imenu kapitana in osebja na krovu.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava/iz-sveta-znanih/skrivnostni-kopilot-je-tudi-vas-morda-peljal-nizozemski-kralj/422617|title=Skrivnostni kopilot: Je tudi vas morda peljal nizozemski kralj?|date=17. maj 2017|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|RTV]]|accessdate=17. avgust 2017}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.slovenskenovice.si/bulvar/hollywood/kralj-ze-dvajset-let-zivi-dvojno-zivljenje|title=Kralj že dvajset let živi dvojno življenje|publisher=Slovenske novice|date=21. maj 2017|accessdate=14. avgust 2017}}</ref> Z imenom "W. A. van Buren", ki je eden izmed manj znanih nazivov iz rodbine [[Orange-Nassau]], se je leta 1986 udeležil frizijskega [[Elfstedentocht]]a, 200 km dolge dirke v drsanju.<ref>{{navedi splet|author=Han|url=http://www.rnw.nl/english/article/faq-eleven-facts-about-eleven-cities-race|title=FAQ: eleven facts about the Eleven Cities Race &#124; Radio Netherlands Worldwide|publisher=Radio Netherlands Worldwide|date=4. oktober 2012|accessdate=14. avgust 2017|archive-date=2013-03-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20130317033119/http://www.rnw.nl/english/article/faq-eleven-facts-about-eleven-cities-race|url-status=dead |language=en}}</ref> Pod istim psevdonimom je leta 1992 pretekel maraton v New York Cityju.<ref>{{navedi novice|url=http://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/netherlands/10025620/Dutch-abdication-Ten-things-you-never-knew-about-the-royal-family-of-the-Netherlands.html|title=Dutch abdication: Ten things you never knew about the royal family of the Netherlands|last=Brooks|first=James|date=19. april 2013|work=The Daily Telegraph|location=London|accessdate=14. avgust 2017}} {{ikona en}}</ref> == Poroka in otroci== [[Slika:King Willem-Alexander, Queen Maxima and their daughters 2013.jpg|thumb|Kralj Viljem-Aleksander in [[Maksima Nizozemska|kraljica Máxima]] s hčerkami [[Katarina-Amalija Nizozemska|princeso Catharino-Amalio]] (levo), princeso Alexio (desno) in princeso Ariane (sredina)]] Viljem-Aleksander se je 2. februarja 2002 poročil z [[Maksima Nizozemska|Máximo Zorreguieto Cerruti]] v Nieuwe Kerk v Amsterdamu. Máxima je [[Argentina|Argentinka]], ki je pred njuno poroko delala kot investicijska bankirka v New York Cityju. Njuna poroka je poskrbela za kar nekaj razburjenja, ker je bil njen oče [[Jorge Zorreguita]] kmetijski minister v času vojaške diktature v Argentini med letoma 1979 in 1981, zato se poroke ni smel udeležiti. Par ime tri hčerke: * ''Njena kraljeva visokost'' [[Katarina-Amalija Nizozemska|Catharina-'''Amalia''' Beatrix Carmen Victoria, princesa Oranska]], rojena 7. decembra 2003 v [[Haag]]u. * ''Njena kraljeva visokost'' princesa '''Alexia''' Juliana Marcela Laurentien, rojena 26. junija 2005 v [[Haag]]u. * ''Njena kraljeva visokost'' princesa '''Ariane''' Wilhelmina Máxima Inés, rojena 10. aprila 2007 v [[Haag]]u. == Nazivi == * '''27. april 1967 – 30. april 1980:''' ''Njegova kraljeva visokost'' princ Viljem-Aleksander Nizozemski * '''30. april 1980 – 30. april 2013:''' ''Njegova kraljeva visokost'' princ Oranski * '''30. april 2013 – danes:''' ''Njegovo veličanstvo'' kralj Nizozemske Viljem-Aleksander je prvi nizozemski kralj po [[Viljem III. Nizozemski|Viljemu III.]], ki je umrl leta 1890. Sam je predhodno povedal, da bo, ko bo postal kralj, prevzel ime ''Viljem IV.'',<ref name="witteman97">{{navedi splet|url=http://www.racchvs.com/alex/biointerview.htm|title=Interview met Willem-Alexander|accessdate=14. avgust 2017|archive-date=2007-03-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20070307005304/http://www.racchvs.com/alex/biointerview.htm|url-status=bot: unknown}} {{ikona nl}}</ref> vendar je bilo 28. januarja 2013 napovedano, da bo njegovo ime ''Viljem-Aleksander''.<ref name="koninklijkhuis1">{{navedi splet|url=https://www.royal-house.nl/latest/news/2013/1/28/prince-of-orange-to-become-king-willem-alexander|publisher=Koninklijk Huis|title=Prince of Orange to become King Willem-Alexander|accessdate=14. avgust 2017}} {{ikona en}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons|Willem-Alexander der Nederlanden|Willem-Alexander Nizozemski}} *[http://www.royal-house.nl/members-royal-house/king-willem-alexander Uradna stran (v angleščini)] {{s-start}} {{s-hou|[[Rodbina Orange-Nassau]]|27. april|1967}} {{s-reg}} {{s-bef|before=[[Beatrika Nizozemska|Beatrix]]}} {{s-ttl|title=[[Seznam nizozemskih kraljev|Kralj Nizozemske]]|years=2013–danes}} {{s-inc|heir=[[Katarina-Amalija Nizozemska|Catharina-Amalia]]|heir-type=prestolonaslednica}} {{s-roy|nl}} |- {{s-vac|last=Aleksander}} {{s-ttl|title=[[princ]] [[Orange-Nassau|Oranski]]|years=1980–2013}} {{s-aft|after=[[Katarina-Amalija Nizozemska|Catharina-Amalia]]}} |- {{s-end}} {{Vodje držav članic Evropske unije|Vodje držav članic Evropske unije=}}{{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Viljem-Aleksander Nizozemski}} [[Kategorija:Nizozemski kralji]] [[Kategorija:Rodbina Orange-Nassau]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Leidnu]] 5k4lk94nail2uausp9lc8dvhletys7p 6 436577 6774943 6261102 2026-11-04T22:03:35Z TadejM 738 popravek licence 6774943 wikitext text/x-wiki {{Nocommons}} == Povzetek == Maribor, tabor, Mariborske metroplole, Betnavski park == Licenca == ;Fotografija {{self2|GFDL-lastno z zavrnitvijo odgovornosti|CC-BY-SA-3.0}} ;Arhitektura {{zunanje umetniško delo|članek=Betnavski park}} jt5fhqoy57t9fonzndpa4gf4h5s8mc5 6774944 6774943 2026-11-04T22:04:28Z TadejM 738 6774944 wikitext text/x-wiki {{Ne kopiraj v Zbirko}} == Povzetek == Maribor, tabor, Mariborske metroplole, Betnavski park == Licenca == ;Fotografija {{self2|GFDL-lastno z zavrnitvijo odgovornosti|CC-BY-SA-3.0}} ;Arhitektura {{zunanje umetniško delo|članek=Betnavski park}} pqeau6cew7617sskh2oy7bhw0654ycb 0 436771 6774987 5794575 2026-11-05T00:46:07Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6774987 wikitext text/x-wiki {{italic title}} [[Image:Lely Venus BM 1963.jpg|thumb|''Lelyjeva Venera'' je nekoč pripadala slikarju siru Petru Lelyju (Kraljevska zbirka, posojena Britanskemu muzeju)]] '''Čepeča Venera''' je [[Helenistična umetnost|helenistični]] model [[Venera|Venere]], zasačene pri kopanju. Venera čepi, z desnim kolenom je blizu tal, obrača glavo na desno in v večini različic ima desno roko stegnjeno na levo ramo, da bi pokrila svoje prsi. <ref> Pri nekaterih drugih kipih so razlike v zgornjem delu telesa in položaju rok.</ref> Glede na število kipov, izkopanih na rimskih krajih v Italiji in [[Rimska Galija|Franciji]], se zdi, da je bila ta različica Venere zelo priljubljena. Številne ''čepeče Venere'' v uglednih zbirkah so vplivale na sodobne kiparje od [[Giambologna |Giambologne]] do Maartena van Heemskercka, ki je naredil risbo Farnesejeve ''Čepeče Venere'' in je zdaj v [[Neapelj|Neaplju]]. == Pripis == Model je pogosto povezan z besedilom v knjigi Naravoslovje [[Plinij starejši|Plinija starejšega]] (xxxvi, 4), ki našteva skulpture v templju Jupitra Statorja v Oktavijinem portiku (''Portico Octavia'') v bližini [[Rimski forum|rimskega foruma]]: besedilo je bilo popravljeno pri omenjanju ''Venerem lavantem sese Daedalsas, stantem Polycharmus'' ("Venera se umiva, Daedalsas, [in druga] stoji, Poliharmus"), opis skulpture Venere, ki ni stala, sicer neznanega Doidalsesa ali Daedalsasa. <ref>Opis je razložen v [http://mora.sns.it/appr_opere_descrizioni.asp?Lang=ITA,%20ITA&id_obj=307 ''Monumenta Rariora''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110721202944/http://mora.sns.it/appr_opere_descrizioni.asp?Lang=ITA,%20ITA&id_obj=307 |date=2011-07-21 }}. Plinijeva omemba te skulpture v templju Jupitra Statorja je ''Zeus Stratios'' v Nikomediji, znan po "Doidalsesu", ki bi bil glede na lego Nikomedije bitinijski kipar v 3. st. pr. n. št. (Haskell and Penny 1981:323, noting Lullies 1954). Marmorni kip ''Zeus Stratios'', ki je bil obnovljen v Kamirju, je približek izgubljenega kipa. Sklicevanje modela na "Doidalses Venus" ustvarja težave, ki se jim je mogoče izogniti.</ref> == Antični primeri == Tako jedrnato arhivsko sklicevanje in toliko antičnih različic onemogoča arhivsko prepoznavanje rimskih kopij, čeprav nekaterim pomagajo vrči za vodo in dodane figure [[Eros]]a, kar olajša prepoznavo (na primer iz Ermitaža[http://www.theoi.com/Gallery/S10.17.html]). ''Čepeča Venera'' je bila pogosto primerjana z drugo znamenito antično skulpturo brusača ''[[Arrotino]]''. * ''Čepeča Venera'' iz Medičejske zbirke v Medičejski vili v Rimu je zdaj v [[Galerija Uffizi|galeriji Uffizi]] v Firencah. Izdelal jo je (z morsko školjko) Paolo Alessandro Maffei, ''Raccolta di statue antiche e moderni'' ..., 1704 (plošča XXVIII) * ''Čepeča Venera'' iz Farnesejeve zbirke je obnovljena z majhnim Erosom, ki vzbuja pozornost boginje. Zdaj je v Narodnem arheološkem muzeju v Neaplju. Risbo po tem kipu je naredil Maarten van Heemskerck. [http://www.theoi.com/Gallery/S10.14.html]<ref>Inventory 6293.</ref> * [[:Image:Crouching Aphrodite Louvre Ma5.jpg|''Čepeča Venera'' iz Borghesejeve zbirke]], leta 1807 jo je prodal Camillo Borghese, zdaj je v Louvru. V Borghesejevi zbirki je bila obnovljena kot Diana, ki je v svoji desnici držala lovski lok. <ref>Now detached from the sculpture: [http://cartelfr.louvre.fr/cartelfr/visite?srv=car_not_frame&idNotice=883 Louvre site officiel: Aphrodite accroupie]</ref> [[Image:Crouching Aphrodite Louvre Ma53.jpg|thumb|right|''Čepeča Venera'' v Louvru]] * ''Lelyjeva Venera'' je Antoninov marmor, ki je bil v zbirki [[Družina Gonzaga|družine Gonzaga]] v [[Mantova|Mantovi]] in leta 1627 inventariziran <ref>Published by Carlo d'Arco, ''Delle Arti e degli artefici di Mantova'', II (1857), pp 168-71, noted by A. H. Scott-Elliot, "The Statues from Mantua in the Collection of King Charles I" ''The Burlington Magazine'' '''101''' No. 675 (June 1959, pp. 214, 218-227) p 219f, note 18.</ref>. Leta 1631 je bil v Angliji razglašen kot "najboljši kip od vseh" in ovrednoten za 6000 ekujev ali kron. <ref>"''une figure de femme accroupie de marbre, aucuns disent Venus delli Eli, autres Hélène de Troye, c'est la plus belle statue de tous estimée à 6 mille escus''":<!--escus in original--> (a marble figure of a crouching woman, called by some the Venus of Elis, by others Helen of Troy, it is the finest statue of all, and is valued at 6000 Ecus) in the letter of the French agent Daniel Nys to Lord Dorchester, 13 June 1631; Scott-Elliot 1959:220; Haskell and Penny 1981:321</ref> Kupljen je bil leta 1627/28 za angleškega kralja Karla I., prodal ga je Gonzaga<ref>Alessandro Luzio, ''La Galleria dei Gonzaga venduta all'Inghilterra nel 1627-28'' (1913), noted by Scott-Elliot 1959:220 note 19.</ref> Umetniške zbirke Karla I. so bile razpršene po državah Commonwealtha. Kip je kupil slikar in poznavalec sir Peter Lely. <ref>In the Commonwealth Sale Inventory it is lot 10, ₤600, with the annotation ''bought by Lilly the Painter with Severall other his Mats. rarities''. (A. H. Scott-Elliot, "The Statues from Mantua in the Collection of King Charles I" ''The Burlington Magazine'' '''101''' No. 675 (June 1959, pp. 214, 218-227) p.220).</ref> V kraljevsko zbirko se je vrnil leta 1682 in bil predan Britanskemu muzeju. [http://www.thebritishmuseum.ac.uk/explore/highlights/highlight_objects/gr/m/marble_statue_of_a_naked_aphro.aspx] * ''Čepeča Venera'', odkrita in izkopana v [[Solin]]u blizu [[Split]]a v Hrvaški v drugi polovici 18. stoletja, je bila prodana [[Vatikanski muzeji|Vatikanskim muzejem]], kjer jo je jedkal Francesco, sin [[Giovanni Battista Piranesi| Piranesija]], nato jo je zaplenil [[Napoleon]], leta 1816 se je vrnila v Vatikan, kjer je ostala. * Čepeča Venera (''Vénus Accroupie'') iz 2. stoletja je iz zbirke Ludvika XIV., zdaj je v Louvru. V različici je njena desna roka dvignjena za ramo. [http://www.theoi.com/Gallery/S10.11.html] * ''[[:Image:Crouching Venus Louvre Ma2240.jpg|Čepeča Venera iz mesta Vienne]]'', 1. ali 2. stoletje, je bila eden najlepših rimskih marmorjev te vrste <ref>Haskell and Penny 1981:323</ref>, izkopana leta 1828 v Sainte-Colombe na desnem bregu Rone, ki je bil del starega mesta Vienne, ki leži čez reko. Leta 1878 je bila kupljena iz zbirke Gerantet za Louvre <ref>[http://cartelfr.louvre.fr/cartelfr/visite?srv=car_not_frame&idNotice=881 Site officiel: Aphrodite accroupie]</ref>, kjer jo je [[Paul Cézanne|Cézanne]] narisal in prilagodil eni od figur s svoje slike Kopalci (Philadelphia). Ostanki majhne roke na hrbtu kažejo, da je bila to ena od različic, ki je vključevala malega Erosa. * ''Čepeča Venera'' iz Hadrijanove vile v Tivoliju, odkrita v 1920-ih, je med najboljšimi rimskimi različicami (Haskell in Penny 1981: 323). V Narodnem rimskem muzeju v Rimu je ohranjena v nerestavriranem stanju. * Majhna marmorna ''Čepeča Afrodita'' iz 1. stoletja pr. n. št., ki je bila odkrita na [[Rodos]]u in ohranjena v rodoškem arheološkem muzeju, je različica poze, v kateri Venera, namesto da bi poskušala skromno prikriti prsi, dviguje lase med prste, da bi se posušila, gleda gledalca in odkrito kaže svoje prsi. <ref>[http://www.theoi.com/Gallery/S10.16.html Illustration from Theoi.com].</ref> Včasih to vrsto kipov imenujejo ''Čepeča rodoška Afrodita''. Ohranjene so majhne starodavne bronaste ''čepeče Venere''. Venero, najdeno v Siriji, ki je bila prej v zbirki Josepha Durighella, je prodala galerija Georgesa Petita v Parizu. <ref>Described by Étienne Michon in ''Syria (journal) '' n°6 (1925), p 303-13.</ref> == Vrednotenje v renesansi == Zgodnja razlaga figure, to je rojstvo Venere, ki se dviga iz morja (Afrodita Anadiomena), je spodbudila, da so jo spet začeli prikazovati, kako se dviga iz školjke, v obliki katere je bil narejen medičejski kip Paola Alessandra Maffeia, ''Raccolta di antiche e moderni...,'' 1704 (plošča XXVIII). === Različice === Več različic ''čepeče Venere'' je iz ateljeja Giambologne in njegovega naslednika Antonia Susinija; med Susininijevimi bronastimi kipi je ena Venera iz zbirke Ludvika XIV., ki je zdaj v Holburnovem muzeju umetnosti v Bathu v Veliki Britaniji <ref>[http://www.bath.ac.uk/holburne/collection/dec-art/sculpture.html Susini's ''Kneeling Woman Bathing'']</ref>, medtem ko je druga iz zbirke Karla Evzebija, kneza Lihtenštajna, iz leta 1658 ostala v lihtenštajnski zbirki na Dunaju. <ref>{{Navedi splet |url=http://www.liechtensteinmuseum.at/en/pages/artbase_main.asp?module=browse&action=m_work&lang=en&sid=98817963&oid=W-1382004131935603166 |title=Liechtenstein Museum |accessdate=2017-08-21 |archive-date=2007-09-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070928014512/http://www.liechtensteinmuseum.at/en/pages/artbase_main.asp?module=browse&action=m_work&lang=en&sid=98817963&oid=W-1382004131935603166 |url-status=dead }}</ref> * Antoine Coysevox je leta 1686 znamenito različico marmornega kipa podaril za Marlyjev grad; Coysevox, ki je svojo Venero postavil na želvo in ne na školjko, [15] je bil svojega uspeha tako vesel, da je napisal Fidija v grščini in svoje ime. Kralju je bila skulptura tako všeč, da so naredili odlitek v bronu. Danes je Marlyjev marmor v Louvru, bron pa v Versaillesu. * Marmorna kopija Tommasa Solarija (1762) je v vrtu kraljeve palače v Caserti blizu Neaplja (Haskell in Penny 1981: 323). * ''Čepeča Flora'' Jeana-Baptista Carpeauxa (okoli 1873) v muzeju Calousteja Gulbenkiana v Lizboni je v znanem položaju. == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == *Haskell, Francis and Nicholas Penny, 1981. ''Taste and the Antique: The Lure of Classical Sculpture 1500-1900.'' (Yale University Press). ==Literatura== *Beard, Mary and John Henderson, 2001. ''Classical Art: from Greece to Rome'' (Oxford University Press) *Lullies, Reinhard, 1954. ''Die kauernde Aphrodite'' (Munich: Filser) ==Zunanje povezave== {{Commons category|Crouching Venus}} *[http://www.aeria.phil.uni-erlangen.de/photo_html/plastik/weiblich/sitzend/aphrodite/kauernd.html Kauernde Aphrodite] Documentary photos [[Kategorija:Starogrške skulpture]] 61gy7jr0q9wsfekj7071mdtm738svsp 0 437109 6775139 6762635 2026-11-05T11:01:21Z TadejM 738 --archive.today 6775139 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta ribe}} {{Speciesbox | name = Ugorjeva mati | image2 = Ichthyologie; ou, Histoire naturelle des poissons (Plate 165) (7064491943).jpg | status = LC | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref>{{cite iucn |author=Nedreaas, K. |author2=Lorance, P. |author3=Cook, R. |author4=Fernandes, P. |author5=Florin, A. |author6=Nielsen, J. |year=2015 |title=''Gaidropsarus mediterraneus'' (Europe assessment) |volume=2015 |article-number=e.T198548A45131120 |doi= |access-date=12 July 2024}}</ref> Europe | status2 = LC | status2_system = IUCN3.1 | status2_ref = <ref>{{cite iucn |author=Di Natale, A. |author2=Molinari, A. |author3=Őztűrk, B. |author4=Srour, A. |year=2011 |title=''Gaidropsarus mediterraneus'' (Mediterranean assessment) |volume=2011 |article-number=e.T198548A9025938 |doi= |access-date=12 July 2024}}</ref> Mediterranean | taxon = Gaidropsarus mediterraneus | authority = ([[Carl Linnaeus|Linnaeus]], [[10. izdaja Systema Naturae|1758]]) | synonyms = {{collapsible list| *''Gadus mediterraneus'' <small>Linnaeus, 1758</small> *''Enchelyopus mediterraneus'' <small>(Linnaeus, 1758)</small> *''Motella mediterranea'' <small>(Linnaeus, 1758)</small> *''Onos mediterraneus'' <small>(Linnaeus, 1758</small>) *''Gadus tricirratus'' <small>[[Morten Thrane Brünnich|Brünnich]], 1768</small> *''Gaidropsarus mustellaris'' <small>[[Constantine Samuel Rafinesque|Rafinesque]], 1810</small> *''Gadus fuscus'' <small>[[Antoine Risso|Risso]], 1810</small> *''Motella fusca'' <small>(Risso, 1810</small>) *''Onos fusca'' <small>(Risso, 1810)</small> *''Gadus jubatus'' <small>[[Peter Simon Pallas|Pallas]], 1814</small> *''Gadus argenteolus'' <small>[[George Montagu (naturalist)|Montagu]], 1818</small> *''Merlangus communis'' <small>[[Oronzio Gabriele Costa|Costa]], 1844</small> *''Motella communis'' <small>Costa, 1844</small> *''Onos sellai'' <small>Cipria, 1938</small> | synonyms_ref = <ref name = FishBase>{{FishBase|Gaidropsarus|mediterraneus|month=February|year=2018}}</ref> }}}} '''Ugorjeva mati''' ([[znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Gaidropsarus mediterraneus''''') je kriptobentoška vrsta rib, ki se pojavlja tudi v vodah slovenskega morja. Gre za manjšo ribo podolgovate oblike in marmoriranega rjavega telesa, ki lahko zraste do 25 cm v dolžino. Okoli ust ima tri izrastke, ki spominjajo na brado. Druga [[hrbtna plavut]] in [[analna plavut]] se raztezata vse do repne plavuti. Ugorjeva mati se hrani z [[morski črvi|morskimi črvi]] in [[raki]]. Razširjena je v vodah Rokavskega preliva, ob atlatski obali Evrope in po vseh morjih Sredozemlja.<ref>http://web.ukonline.co.uk/aquarium/pages/shorerockling.html UK Online - Aquarium</ref><ref>http://busybee.mba.ac.uk/species/Gaidropsarusmediterraneus.htm Busybee.mba</ref> ==Sklici== {{refsez}} ==Zunanje povezave== * {{Commons category-inline|Gaidropsarus mediterraneus|''Gaidropsarus mediterraneus''}} * {{SealifePhotos|126457}} {{Taxonbar|from=Q1007357}} [[Kategorija:Gaidropsaridae]] [[Kategorija:Ribe Slovenije]] [[Kategorija:Ribe Atlantskega oceana]] [[Kategorija:Ribe Sredozemskega morja]] [[Kategorija:Ribe Jadranskega morja]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] {{fish-stub}} 0p5p10p33tojgticae36ujlz3wej3kp 10 441557 6774868 6431605 2026-11-04T18:41:18Z Janezdrilc 3152 pp 6774868 wikitext text/x-wiki {{Navpolje | name = Bazilike v Avstriji | title = [[Bazilika|Bazilike]] v [[Avstrija|Avstriji]] | basestyle = background:gold; | listclass = hlist | group1 = [[Dunaj]] | list1 = * {{Brez preloma|[[Bazilika Rožnovenske Matere Božje, Dunaj|Rožnovenska Mati Božja, Dunaj]] (1927)}} * {{Brez preloma|[[Bazilika Marijine poroke, Dunaj|Marijina poroka, Dunaj]] (1949)}} * {{Brez preloma|[[Bazilika Matere Božje, Dunaj|Mati Božja, Dunaj]] (1958)}} | group2 = [[Gradiščanska]] | list2 = * {{Brez preloma|[[Bazilika Marijinega rojstva, Frauenkirchen|Marijino rojstvo, Frauenkirchen]] (1990)}} * {{Brez preloma|[[Bazilika Loretske Matere Božje, Loretto|Loretska Mati Božja, Loretto]] (1997)}} * {{Brez preloma|[[Bazilika Marijinega obiskanja, Güssing|Marijino obiskanje, Güssing]] (2013)}} | group3 = [[Koroška (zvezna dežela)|Koroška]] | list3 = * {{Brez preloma|[[Bazilika Marije Snežne, Marija v Logu|Marija Snežna, Marija v Logu]] (1986)}} * {{Brez preloma|[[Bazilika Loretske Matere Božje, Šentandraž v Labotski dolini|Loretska Mati Božja, Šentandraž v Labotski dolini]] (2014)}} | group4 = [[Predarlska]] | list4 = * {{Brez preloma|[[Bazilika Marijinega obiskanja, Rankweil|Marijino obiskanje, Rankweil]] (1985)}} * {{Brez preloma|[[Bazilika Marijinega obiskanja, Bildstein|Marijino obiskanje, Bildstein]] (2018)}} | group5 = [[Salzburg (zvezna dežela)|Salzburg]] | list5 = * {{Brez preloma|[[Bazilika Marijinega vnebovzetja, Maria Plain|Marijino vnebovzetje, Maria Plain]] (1951)}} * {{Brez preloma|[[Bazilika Marijinega vnebovzetja, Mariapfarr|Marijino vnebovzetje, Mariapfarr]] (2018)}} | group6 = [[Spodnja Avstrija|Spodnja<br>Avstrija]] | list6 = * {{Brez preloma|[[Bazilika Marijinega rojstva, Klosterneuburg|Marijino rojstvo, Klosterneuburg]] (1936)}} * {{Brez preloma|[[Bazilika Žalostne Matere Božje, Maria Taferl|Žalostna Mati Božja, Maria Taferl]] (1947)}} * {{Brez preloma|[[Bazilika Matere Božje, Geras|Mati Božja, Geras]] (1954)}} * {{Brez preloma|[[Bazilika Žalostne Matere Božje, Maria Dreieichen|Žalostna Mati Božja, Maria Dreieichen]] (1957)}} * {{Brez preloma|[[Bazilika sv. Trojice in sv. Mihaela, Sonntagberg|sv. Trojica in sv. Mihael, Sonntagberg]] (1964)}} * {{Brez preloma|[[Bazilika Marijinega vnebovzetja, Lilienfeld|Marijino vnebovzetje, Lilienfeld]] (1976)}} * {{Brez preloma|[[Bazilika Marijinega rojstva, Maria Roggendorf|Marijino rojstvo, Maria Roggendorf]] (1988)}} * {{Brez preloma|[[Bazilika Marijinega vnebovzetja, Klein-Mariazell|Marijino vnebovzetje, Klein-Mariazell]] (2007)}} | group7 = [[Štajerska (zvezna dežela)|Štajerska]] | list7 = * {{Brez preloma|[[Bazilika Marijinega rojstva, Mariazell|Marijino rojstvo, Mariazell]] (1907)}} * {{Brez preloma|[[Sostolnica Marijinega vnebovzetja, Sekova|Marijino vnebovzetje, Sekova]] (1930)}} * {{Brez preloma|[[Bazilika Marijinega vnebovzetja, Rein|Marijino vnebovzetje, Rein]] (1979)}} * {{Brez preloma|[[Bazilika Marijinega rojstva, Gradec|Marijino rojstvo, Gradec]] (1999)}} * {{Brez preloma|[[Bazilika Žalostne Matere Božje, Weiz|Žalostna Mati Božja, Weiz]] (2017)}} | group8 = [[Tirolska]] | list8 = * {{Brez preloma|[[Bazilika Srca Jezusovega, Hall|Srce Jezusovo, Hall]] (1914)}} * {{Brez preloma|[[Bazilika Marijinega brezmadežnega spočetja, Wilten|Marijino brezmadežno spočetje, Wilten]] (1957)}} * {{Brez preloma|[[Bazilika Marijinega vnebovzetja, Stams|Marijino vnebovzetje, Stams]] (1983)}} * {{Brez preloma|[[Bazilika sv. Mihaela, Absam|sv. Mihael, Absam]] (1999)}} * {{Brez preloma|[[Bazilika sv. Dominika, Kramsach|sv. Dominik, Kramsach]] (2008)}} | group9 = [[Zgornja Avstrija|Zgornja<br>Avstrija]] | list9 = * {{Brez preloma|[[Bazilika Marije Pomočnice, Attnang-Puchheim|Marija Pomočnica, Attnang-Puchheim]] (1951)}} * {{Brez preloma|[[Bazilika Žalostne Matere Božje, Pöstlingberg|Žalostna Mati Božja, Pöstlingberg]] (1964)}} * {{Brez preloma|[[Bazilika sv. Lovrenca, Enns|sv. Lovrenc, Enns]] (1970)}} * {{Brez preloma|[[Bazilika sv. Florjana, Sankt Florian|sv. Florjan, Sankt Florian]] (1999)}} * {{Brez preloma|[[Bazilika sv. Mihaela, Mondsee|sv. Mihael, Mondsee]] (2005)}} | below = V oklepajih so navedene letnice podelitve naziva. }}<noinclude> [[Kategorija:Bazilike v Avstriji|*]] [[Kategorija:Avstrijske rimskokatoliške predloge]] [[Kategorija:Cerkvene predloge]] </noinclude> gk3ab83wp04wxfqge9knwxg7h88tk6y 0 443046 6775136 6029108 2026-11-05T11:00:45Z TadejM 738 --archive.today 6775136 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Jezero | lake_name = Parakrama Samudraya | image_lake = Polonnaruwa-panta.jpg | caption_lake = | image_bathymetry = | caption_bathymetry= | location = [[Polonnaruwa]] | coords = {{koord|7|54|N|80|58|E| region:LK_type:waterbody|display=inline,title }} | type = [[zbiralnik vode]] | inflow = | outflow = | catchment = {{convert|75|e6m2|km2 sqmi|abbr=on}} | basin_countries = [[Šrilanka]] | length = | width = | area = {{convert|22.6|e6m2|km2 sqmi|abbr=on}} | depth = 5 m | max-depth = 12,7 m | volume = | residence_time = | shore = | elevation = 58,5 m | frozen = | islands = | cities = | reference = }} '''Parakrama Samudra''' (ali ''kralja Parakrama morje'') je plitev [[zbiralnik vode]] v [[Polonnaruwa|Polonnaruwi]] na [[Šrilanka|Šrilanki]], sestavljen iz treh ločenih rezervoarjev, ki jih povezujejo ozki kanali. Najsevernejši rezervoar je najstarejši in se imenuje ''Topa wewa'' (singalsko wewa = jezero ali zbiralnik), zgrajen okoli leta 386. Srednji del ''Eramudu wewa'' in najjužnejši del, na najvišji višini, je ''Dumbutula wewa''. Med vladavino kralja [[Parâkramabâhu I.]] sta bila dodana oba dela in zbiralnik razširjen. <ref>[http://wldb.ilec.or.jp/Lake.asp?LakeID=ASI-45 PARAKRAMA SAMUDRA (LAKE PARAKRAMA)]</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category| Parakrama Samudra }} [[Kategorija:Geografija Šrilanke]] [[Kategorija:Zgodovina Šrilanke]] [[Kategorija:Polonnaruwa| ]] j9nf80om83kkqu3fbyb9azhegkljwew 0 444352 6774981 6772461 2026-11-04T23:55:33Z ~2026-44996-51 264415 /* Bibliografija (monografije) */ 6774981 wikitext text/x-wiki {{BŽO več sklicev}}{{Infopolje Oseba}} '''Marjan Svetličič''', [[Slovenci|slovenski]] [[politolog]] in [[ekonomist]], strokovnjak za mednarodne ekonomske odnose * [[21. januar]] [[1945]], [[Sisek]]. Po diplomi na Visoki šoli za politične vede (kasnejše [[FSPN]] oz. [[FDV]]) leta 1967 se je zaposlil na Centru za proučevanje sodelovanja z deželami v razvoju (1991 preimenovan v Center za mednarodno sodelovanje in razvoj) in ga nazadnje tudi vodil kot direktor (1987-90). Leta 1979 je doktoriral na beograjski ekonomski fakulteti, izpopoljeval pa se je mdr. na ''Univerzi Sussex'' in ''London School of Economics and Political Science''). Leta 1990 je prešel na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteto za družbene vede]] v Ljubljani, kjer je predaval in raziskoval mednarodno ekonomijo kot dolgoletni predstojnik [[Center za proučevanje mednarodnih odnosov|Centra za proučevanje mednarodnih odnosov]] (1990-2013) na FDV, katere dekan je bil v letih 1997-2000. Predaval je tudi na [[Ekonomska fakulteta v Ljubljani|Ekonomski fakulteti]] v Ljubljani in drugod po svetu. Je član uredniških odborov mnogih mednarodnih revij in konzultant mednarodnih organizacij, mdr. UNCTAD, EU, UNDP, OECD, IFC, UNESCO, UN University Institute WIDER, OSCE/OVSE). Bibliografija M. Svetličiča obsega preko 350 člankov, poglavij v knjigah in knjig, od tega veliko objavljenih v tujini. Je strokovnjak za mednarodne ekonomske odnose, politiko mednarodnega poslovanja, multinacionalna podjetja, internacionalizacijo, menedžment in globalizacijo, tuje neposredne investicije, majhne države v EU, pogajalske veščine (tehniko pogajanj in medkulturna pogajanja). Kot zunanji predavatelj predava pri raznih predmetih na EF UL in EPF Univerze v Mariboru ter na podiplomskih programih na Univerzah v Trentu, Trstu, Sarajevu, Skopju. Predava na Akademiji internacionalizacije (GZS, Ministrstvo za gospodarstvo, EF UL). Redno izvaja seminarje za poslovneže ter posebne programe za podjetja oz. različne ustanove in združenja v Sloveniji in tujini. Leta 2002 je postal [[ambasador Republike Slovenije v znanosti|ambasador znanosti Republike Slovenije]], leta 2014 je dobil zlato plaketo Univerze v Ljubljani za prispevek njenemu razvoju ter leta 2015 plaketo FDV za življenjsko delo. Izvoljen je bil za Fellow European Academy of International Business (EIBA, bil 2004 njen predsednik in podpredsednik), član Sveta TEPSA (Trans Europaen Policy Studies Association) in FP7 Advisory Group for International Scientific Cooperation, podpredsednik COST projekta ''The Emergence of Southern Multinationals''. Leta 2017 je dobil ''Academy of International Business-CEE Chapter'' priznanje za izjemen prispevek disciplini in praksi mednarodnega poslovanja v Srednji Evropi. Kot edini raziskovalec iz Srednje in Vzhodne Evrope je bil leta 1999 uvrščen v Who is Who in International Business and Research (E. Elgar). Leta 2015 mu je [[Univerza v Ljubljani]] na predlog FDV podelila naziv [[zaslužni profesor]]. == Bibliografija (monografije) == * ''Poglavja iz sociologije dela'' (z [[Bogdan Kavčič|Bogdanom Kavčičem]], 1972) * ''Zlate mreže transnacionalnih podjetij'' (1985) * ''Slovenian stage strategy in the new Europe'' (1993) * ''Svetovno podjetje: izzivi mednarodne proizvodnje'' (1996) * ''Enhanced transition through outward internationalisation'' (2003; soavtorica [[Andreja Jaklič]]) * ''Globalizacija in neenakomeren razvoj v svetu'' (2004) *''Izhodna intenacionalizacija in slovenske multinacionalke'' (2005; soavtorica [[Andreja Jaklič]]) * ''Zamujene razvojne priložnosti Slovenije'' (2016) * ''Medkulturna pogajanja: izzivi, dileme in rešitve'' (2024; soavtor [[Boštjan Udovič]]) == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://www.fdv.uni-lj.si/obvestila-in-informacije/imenik-sodelavcev/zunanji-sodelavci/kartica/marjan-svetlicic/ Profil] na straneh Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani {{normativna kontrola}} {{bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Svetličič, Marjan}} [[Kategorija:Slovenski ekonomisti]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Predavatelji na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani]] [[Kategorija:Predavatelji na Ekonomski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Zaslužni profesorji Univerze v Ljubljani]] [[Kategorija:Ambasadorji Republike Slovenije v znanosti]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Ekonomski fakulteti v Skopju]] [[Kategorija:Doktorirali na Ekonomski fakulteti v Beogradu]] 3ts7p4g9v5e8ggdexsncklycrjk1zck 0 447706 6774783 6611226 2026-11-04T13:24:05Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6774783 wikitext text/x-wiki '''Univerza v Leónu''' je javna [[univerza]] s sedežem v španskem mestu [[León, Španija|León]], z dodatnim kampusom v mestu [[Ponferrada]]. Začetki univerze segajo v leto 1843, ko se ustanovi ''Normalna šola za učitelje'' ali ''Seminar za učitelje javnih šol'' in se v podrejeni veterinarski šoli, ustanovljeni leta 1852, postavijo temelji za prihodnjo Univerzo v Leónu. Ustanovljena je bila leta 1972 z odcepitvijo od [[Univerza v Oviedu|Univerze v Oviedu]], in sicer iz različnih šol in [[Fakulteta|fakultet]], ki so bile od nje odvisne in so v mestu León v preteklosti obstajale že več ali manj časa. V zadnjih letih je univerza podpisala pomembne dogovore o sodelovanju, med katerimi izstopa tisti, podpisan z [[Univerza Washingtona|Univerzo v Washingtonu]], ki je v Leónu omogočil namestitev drugega evropskega sedeža te univerze za poučevanje španščine, s kapaciteto za 500 [[študent]]ov, in tisti, podpisan z Univerzo v Xiangtanu, ki je pripomogel k ustanovitvi [[Konfucijev inštitut|Konfucijevega inštituta]] v Leónu. == Zgodovina == ;[[Slika:Facultad de Veterinaria, León.JPG|sličica|Veterinarska fakulteta]] ;[[Slika:Palacio del Conde Luna.jpg|sličica|Univerza v Washingtonu ima svoj sedež v palači grofov de Luna.]] ;[[Slika:Facultad de Filosofía y Letras1, León.JPG|sličica|Filozofska fakulteta]][[Slika:Facultad.jpg|sličica|Ekonomska fakulteta]] ;19. stoletje Kot že omenjeno v uvodu, se zametki te univerze nahajajo v letu 1843, ko se ustanovi ''Normalna šola za učitelje''<ref>{{navedi splet |url= https://www.unileon.es/universidad/localizacion-e-historia/historia |title= Zgodovina Univerze v Leónu(v španščini)|accessdate=29.4.2018 |date= |format= |work= }}</ref> ali ''Seminar za učitelje javnih šol'', ki kasneje postane Pedagoška fakulteta. Leta 1852 se ustanovi podrejena veterinarska šola, ki se sčasoma spremeni v veterinarsko fakulteto, ki ima dandanes na celotni univerzi največji sloves in vpliv. Preostanek 19. stoletja se ne ustanovijo novi izobraževalni centri, se pa zato to zgodi v naslednjem stoletju. ;20. stoletje Leta 1914 se na pobudo odgovornih v ''ministrstvu'' za trgovanje in industrijo v Leónu ustanovi preprosta/osnovna šola trgovanja. Leta 1943 se podrejena veterinarska šola spremeni v veterinarsko fakulteto, s pomočjo katere se leta 1961 ustanovi sekcija bioloških znanosti, ki pa ne zaživi vse do leta 1968. Veterinarska fakulteta velja za pravi začetek Univerze v Leónu, saj je poleg sekcije bioloških znanosti vzela pod okrilje tudi poučevanje [[Pravo|prava]], akademijo ''San Raimundo de Peñafort'' in SEU, ki pripada univerzi v Oviedu. Poleg tega je v zgradbi veterinarske fakultete bila tudi šola za delovodje v [[rudnik]]ih in metalurških tovarnah, ki je kasneje postala višja tehnična šola za rudniške inženirje, ter tudi šola za kmetijske strokovnjake, ki je predhodnica današnje višje tehnične šole kmetijskega inženirstva. ;Ustanovitev univerze Na poti do ustanovitve univerze je bilo potrebno preseči pravno zahtevo, vsebina katere je bila, da morajo najprej obstajati tri fakultete, preden se univerza sploh lahko ustanovi. Leta 1970 je splošni zakon o izobraževanju, ki je dovolil priključitev aktualnih univerzitetnih šol k univerzi, povzročil buren odziv tamkajšnje javnosti, ta pa je omogočil začetek procesa ustanavljanja univerze. Leta 1972 je nastala univerzitetna šola León, katero je financirala ''Caja León'', danes ''Caja España'' (zavarovalna/kreditna ustanova v provinci Castilla y León), najprej za [[humanizem]] in [[umetnost]] ter kasneje še za pravo. Sekcija bioloških znanosti se je spremenila v fakulteto leta 1975. Sprememba se je zgodila leta 1979 (ko je Španija že bila demokratično urejena), ko se je objavil zakon 29/1979<ref>{{navedi splet|url= http://noticias.juridicas.com/base_datos/Admin/l29-1979.html|title= Zakon o ustanovitvi Univerze v Leónu(v španščini)|accessdate= 29.4.2018|date= |format= |work= |archive-url= https://web.archive.org/web/20180429223349/http://noticias.juridicas.com/base_datos/Admin/l29-1979.html|archive-date= 2018-04-29|url-status= dead }}</ref>, s katerim se je ustanovila univerza v Leónu in so ji priključili univerzitetne šole proizvodnega inženirstva in tehnologije, tiste šole, ki so bile pripisane zdravstvu in ki so takrat pripadale svetu province León, tisto, ki se je zavzela za oblikovanje učiteljskega zbora obveznega osnovnošolskega izobraževanja v Ponferradi in ki jo je financirala [[katoliška cerkev]] in tisto, ki je obravnavala socialno delo. ;21. stoletje Danes ima univerza v Leónu dva [[kampus]]a, enega v mestu León, na območju [[Vegazana|Vegazane]], ki je v preteklosti pripadala [[Škofija|škofiji]] Leóna, in drugega v mestu Ponferrada, ki se nahaja na območju starodavne [[Bolnišnica|bolnišnice]] ''Camino de Santiago'' in ki je bila odprta leta 1996. V celoti univerza ponuja 37 [[dodiplomski študij|dodiplomskih]] in 18 [[podiplomski študij|podiplomskih]] študijev. V tem stoletju je zelo pomembno sodelovanje z drugimi univerzami. V uvodu omenjeni univerzi iz Washingtona in Xiangtana sta zaradi dogovorov z univerzo v Leónu dobili vsaka svoj sedež v tem mestu. Prva v palači grofov de Luna, in druga, začasno, v stavbi Centra za jezike na univerzi v Leónu. == Centri in fakultete == [[Slika:CRAI-TIC-ULE.jpg|sličica|Sedež superračunalnika Caléndula na Univerzi v Leónu.]] [[Slika:Calendula g.jpg|sličica|Superračunalnik Caléndula]] Univerza v Leónu ima 8 fakultet (Veterinarsko fakulteto, Pravno fakulteto, Filozofsko fakulteto, Ekonomsko fakulteto, Pedagoško fakulteto, Fakulteto za šport, Zdravstveno fakulteto in Biotehniško fakulteto), 6 šol in 2 priključena privatna centra, ki sta razdeljena med kampusoma mest Vegazana in Ponferrada. Poleg tega univerza ponuja še jezikovni center, [[IKT]] Center(Center informacijsko-komunikacijskih tehnologij)<ref>{{navedi splet |url=http://crai-tic.unileon.es/ |title=Center informacijsko-komunikacijskih tehnologij Univerze v Leónu(v španščini) |accessdate=29.4.2018 |date= |format= |work= |archive-date=2015-04-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150402181344/http://crai-tic.unileon.es/ |url-status=bot: unknown }}</ref> v katerem se nahaja [[superračunalnik]] Caléndula in v katerem opravlja vaje podjetje [[Hewlett-Packard|HP]]. Univerzi je pridružena tudi Veterinarska bolnica Castille in Leóna<ref>{{navedi splet |url=http://www.hospitalveterinariocastillayleon.es/ |title=Veterinarska bolnica Castille in Leóna(v španščini) |accessdate=29.4.2018 |date= |format= |work= |archive-date=2012-01-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120119103233/http://www.hospitalveterinariocastillayleon.es/ |url-status=bot: unknown }}</ref>, kjer izvajajo prakso študentje Veterinarske fakultete. Ta bolnica pokriva več provinc, in sicer poleg Castille in Leóna še [[Asturias]], [https://hr.wikipedia.org/wiki/Kantabrija Kantabrijo] in [[Baskija|Baskijo]]<ref>{{navedi splet |url=http://www.lacronicadeleon.es/2009/03/16/ultima-hora/el-hospital-clinico-veterinario-de-leon-dara-sus-primeros-pasos-a-partir-de-la-proxima-semana-29194.htm |title=Veterinarska bolnica Castille in Leóna odpira svoja vrata(v španščini) |accessdate=29.4.2018 |date= |format= |work= |archive-date=2011-12-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111217060119/http://www.lacronicadeleon.es/2009/03/16/ultima-hora/el-hospital-clinico-veterinario-de-leon-dara-sus-primeros-pasos-a-partir-de-la-proxima-semana-29194.htm |url-status=bot: unknown }}</ref>. ;Rektorat Rektorat se nahaja v centru mesta León in zavzema starodavno zgradbo, ki je bila skozi desetletja zatočišče Veterinarske fakultete. Potem ko je zapustila avenijo, ki danes nosi njeno ime (Avenija veterinarske fakultete) in se preselila v kampus Vegazane, je bila stavba popolnoma preurejena in prilagojena svoji novi funkciji, to je, paviljon vlade, z [[rektorat]]om in administrativno službo ter prostori za goste Univerze (v španščini se ti prostori imenujejo s skupno besedo [http://servicios.unileon.es/hospederia-albeitar/ hospedería]). Prav tako so se pripravile različne učilnice/predavalnice, avle, predprostori in dvorane, kjer se izvajajo najbolj slavnostne prireditve Institucije. Nova zgradba je bila odprta 18. decembra 1989 na svečani prireditvi, ki ji je prisostvovalo devet rektorjev ter avtonomne, provincialne in lokalne oblasti. ;Študentski dom Obsega večinski del stare zgradbe Veterinarske fakultete v centru mesta, kjer se nahaja tudi paviljon vlade. [[Študentski dom]] študentom ponuja prostore, v katerih se izvajajo kulturne in prostočasne dejavnosti. Poleg številnih učilnic, ki so odprte do poznih ur (pred in med izpitnim obdobjem tudi vse tja do polnoči), se tam nahaja tudi ''Ateneo Cultural'', kjer imajo svoje prostore gledališče ''El Albéitar'', dvorane v katerih se izvajajo [[konferenca|konference]], [[razstava|razstave]], [[delavnica|delavnice]] ipd. Na dvorišču, ki vodi do zgradbe, se je nedavno zgradila majhna zgradba imenovana ''del XXV Aniversario'', ki gosti administrativne sestanke in trgovino Univerze. == Univerza v številkah == Univerza v Leónu je uspela v zadnjih letih zaustaviti upad števila na novo vpisanih študentov v dodiplomske študije in tako postala ena izmed univerz, ki na državnem nivoju predstavljajo najboljše razmerje med številom vpisanih študentov in številom prebivalcev v provinci, v kateri se univerza nahaja. Po poročilu Fundacije znanja in razvoja se Univerza v Leónu s svojim razmerjem med obema številoma nahaja na šestem mestu od skupno 73 univerz. Ta rezultat je nekaj zelo pozitivnega, saj je potrebno upoštevati, da se je ta zaustavitev upada števila študentov zgodila v zelo neugodnem okolju, v katerem ne smemo zanemariti konstantnega upada mladega prebivalstva, ekonomske krize in visokih [[Davek|davkov]] v tej provinci. V skladu z javnimi podatki Integriranega sistema za univerzitetne informacije (SIIU=Sistema Integrado de Información) se je v študijskem letu 2016-2017 vpisalo 1.944 novih dodiplomskih študentov, praktično isto število kot leto poprej in to dokazuje, da se je vpis stabiliziral. {| class="wikitable" |- ! Študijsko leto !! Število novih dodiplomskih študentov !! Primerjava števila novih študentov tekočega in prejšnjega študijskega leta |- | 2013-2014 || 2.085 || - |- |2014-2015||2.057||- 28 študentov (- 1'34 %) |- |2015-2016||1.943||- 114 študentov (- 5'54 %) |- |2016-2017|| 1.944 || + 1 študent (=) |- |} Pomembno je omeniti tudi, da se je število vseh študentov skozi vsa leta zmanjševalo, vendar v različnih obsegih. Tako lahko iz spodnje tabele razberemo, da je upad v letu 2014 bil dosti večji kot leta 2016. {| class="wikitable" |- !Študijsko leto!!Skupno število dodiplomskih študentov!!Primerjava števila vseh študentov tekočega in prejšnjega študijskega leta |- | 2013-2014 ||11.253||- |- |2014-2015||10.741||- 512 študentov (- 5'55 %) |- |2015-2016||10.273||- 468 študentov (- 4'37 %) |- |2016-2017||10.079||- 194 študentov (- 1'88%) |} V dveh študijskih letih (2014-2015 in 2015-2016) je skupno število dodiplomskih študentov bilo večje (v primerjavi s študijskim letom 2016-2017) tudi na račun na novo uvedenih ''Programov prilagoditve dodiplomskega študija''. Če odvzamemo število študentov v teh programih, je število vseh študentov naraslo z 8.967 v študijskem letu 2014-2015 na 10.079 v študijskem letu 2016-2017. {| class="wikitable" |- ! Študijsko leto 2014/15 !!Stopnja učinkovitosti!!Stopnja uspeha!! Stopnja ovrednotenja |- |Univerza v Leónu||79,2 %||85,8 %||92,3 % |- |Državno povprečje||77,5 %||87,7 %||84,4 % |} == Osebnosti == [[Slika:Gamonedasanmarcelo.JPG|sličica|Antonio Gamoneda]] === Rektorji === * [[Andrés Suárez y Suárez]] (1982-1984), Predstojnik katedre za kmetijstvo(agrikulturo) in agrarno ekonomiko * [[Miguel Cordero del Campillo]] (1984-1986), Predstojnik katedre za parazitologijo * [[Juan Manuel Nieto Nafría]] (1986-1990), Predstojnik katedre za zoologijo * [[Julio César Santoyo Mediavilla]] (1990-2000), Predstojnik katedre za prevajalstvo in razumevanje(interpretacijo) * [[Ángel Penas|Ángel Penas Merino]] (2000-2008), Predstojnik katedre za botaniko * [[Jose Ángel Hermida Alonso]] (2008-2016), Predstojnik katedre za matematiko * [[Juan Francisco García Marín]] (2016-), Predstojnik katedre za patološko anatomijo === Častni doktorji === * [[Victoriano Crémer]] (1906-2009), [[pesnik]], pisatelj in [[esejist]]. * [[Ramón Carnicer Blanco]] (1912-2007), [[pisatelj]]. * [[Antonio Pereira González|Antonio Pereira]] (1923-2009), pesnik in pisatelj. * [[Ramón Martín Mateo]] (1928), [[pravnik]] . * [[Antonio Gamoneda]] (1931), pesnik. * [[Manuel Castells]] (1942), [[sociolog]]. === Ugledni profesorji === * [[Enrique Javier Díez Gutiérrez]], esejist in [[pedagog]]. (Profesor izobraževanja) * [[Salvador Gutiérrez Ordóñez]], [[jezikoslovec]]. (Profesor [[Filozofija|filozofije]]) * [[José Enrique Martínez Fernández]], [[filolog]], pesnik in esejist. (Profesor filozofije) * [[Jaime Rabanal García]], politik in [[ekonomist]]. (Profesor [[ekonomija|ekonomije]] in podjetništva) * [[Francisco Sosa Wagner]], [[politik]], pravnik in pisatelj. Poslanec evropskega parlamenta kot član španske stranke ''Unión Progreso y Democracia'' (Združitev napredek in demokracija) (Profesor prava) * [[José Ramón Morala Rodríguez]], filolog in [[raziskovalec]]. Priznan član [[Španska realna akademija|Španske realne akademije]] in častni član Akademije za asturski jezik. (Profesor filozofije) === Znani študentje === *[[Slika:Rodríguez Zapatero.jpg|sličica|José Luis Rodriguez Zapatero]][https://www.rtvslo.si/zabava/na-danasnji-dan/zgodilo-se-je-4-avgusta-leta/175970 José Luis Rodríguez Zapatero], Predsednik vlade (2004-2011) in politik. (Študent [[Pravo|prava]]) * [[Ana Isabel Conejo]], pesnica in prevajalka. (Študentka [[Biologija|biologije]]) * [[Javier Menéndez Llamazares]], pisatelj. (Študent [[Bibliotekarstvo in informacijska znanost|bibliotekarstva in informacijske znanosti]], in jezikoslovja) * [[Raquel Lanseros]], pesnica in [[prevajalka]]. (Študentka angleške filologije) * [[Manuel Núñez Pérez]], Minister za zdravje (1981-1982), odvetnik in politik. (Študent prava) == Zunanje povezave == * [https://www.unileon.es/ Uradna spletna stran Univerze v Leónu (dostopna tudi v angleščini)] * [https://hr.wikipedia.org/wiki/Kastilja_i_Le%C3%B3n Španska avtonomna skupnost Kastilija in Leon (v hrvaščini)] * [https://es.wikipedia.org/wiki/Anexo:Ranking_de_universidades_de_Espa%C3%B1a Razvrstitev španskih univerz (v španščini)] * [https://es.wikipedia.org/wiki/Anexo:Doctores_honoris_causa_por_la_Universidad_de_Le%C3%B3n Seznam vseh častnih doktorjev Univerze v Leónu (v španščini)] * [https://commons.wikimedia.org/wiki/Category:University_of_Le%C3%B3n Multimedija Univerze v Leónu] * [http://ceitriangular.org/ Projekt Univerze v Leónu, Univerze v Burgosu ter Univerze v [[Valladolid]]u (dostopno tudi v angleščini)] == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * [https://www.unileon.es/universidad/localizacion-e-historia/historia Zgodovina Univerze v Leónu (v španščini)] * [http://www.unileon.es/noticias/la-ule-frena-el-descenso-de-matricula-y-destaca-en-rendimiento-academico Zaustavitev upada vpisanih študentov (v španščini)] * [http://www.unileon.es/universidad/localizacion-e-historia/el-campus Kampus Univerze v Leónu (v španščini)] * [https://es.wikipedia.org/wiki/Anexo:Doctores_honoris_causa_por_la_Universidad_de_Le%C3%B3n Častni doktorji Univerze v Leónu (v španščini)] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Univerze v Španiji|León]] [[Kategorija:León, Španija]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 1979]] k0iy3duww2f2bwhxattodoqval0mil8 0 448207 6775075 6771155 2026-11-05T09:18:39Z Marko3 1829 6775075 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba}} '''Tadej Pišek''', [[Slovenci|slovenski]] [[Igralec (umetnik)|igralec]], * [[26. oktober]] [[1988]], [[Ljubljana]] Na [[AGRFT]] je diplomiral iz igralstva. Bil je član [[SSG Trst]].<ref>{{Navedi splet|title=Tadej Pišek|url=https://sigledal.org/geslo/Tadej_Pi%C5%A1ek|website=Geslo|accessdate=2024-02-22|language=sl|archive-date=2024-02-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20240222175239/https://sigledal.org/geslo/Tadej_Pi%C5%A1ek|url-status=dead}}</ref> Sedaj deluje kot svobodni kulturni delavec ter nastopa v gledališču, na radiu in televiziji.<ref>{{Navedi splet |title=Tadej Pišek |url=https://spasteater.si/ustvarjalci/tadej-pisek |access-date=5. 11. 2026 |website=www.spasteater.si}}</ref> == Zasebno == Z ženo Viljo ima sina (*2020) in hčer (*2026).<ref>{{Navedi splet|title=Slovenski igralec delil prvo fotografijo s svojim sinom|url=https://www.bibaleze.si/novice/traci/slovenski-igralec-delil-fotografijo-s-svojim-sinom.html|website=www.bibaleze.si|accessdate=2024-02-22}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=5. 11. 2026 |title=Tadej Pišek potrdil, da je drugič postal očka |url=https://svet24.si/njena/estrada/traci/domaci/tadej-pisek-drugic-ocka-1938388 |access-date=5. 11. 2026 |website=www.svet24.si}}</ref> ==Film in televizija== *''Med staro šaro'' (Viki, lastnik starinarnice) (2023) *[[Reka ljubezni|''Reka ljubezni'']] (Rok Slak, mizar) (2017/2018) *[[Usodno vino|''Usodno vino'']] (Alex, prijatelj Erika Habijana) (2017) *[[Pozabljeni zaklad|''Pozabljeni zaklad'']] (Srček, vodja gange Žabarji) (2002) == Nagrade in priznanja == * 2021: [[Valvasorjeva nagrada]] za stalno razstavo Koncentracijsko taborišče Ljubelj/Mauthausen 1943–1945 v Tržiškem muzeju ([[Muzej novejše zgodovine Slovenije]], Tržiški muzej) – kot del ekipe. Pri projektu je sodeloval s svojim zavodom Godot.<ref name=":19">[http://www.smd-drustvo.si/Arhiv%20dokumentov/Zapisniki%20sej%20IO%20in%20OZ/2021/valvasor20printB.pdf VALVASORJEVE NAGRADE, PRIZNANJA IN DIPLOME ZA LETO 2020] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20240702165508/http://www.smd-drustvo.si/Arhiv%20dokumentov/Zapisniki%20sej%20IO%20in%20OZ/2021/valvasor20printB.pdf |date=2024-07-02 }}. ''smd-drustvo.si''. Pridobljeno 9. novembra 2023</ref> == Sklici == {{Sklici}} ==Zunanje povezave== * [http://www.teaterssg.com/actor/tadej-pisek/ Profil] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180504090520/http://www.teaterssg.com/actor/tadej-pisek/ |date=2018-05-04 }} na teaterssg.com {{actor-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pišek, Tadej}} [[Kategorija:Slovenski igralci]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Valvasorjevi nagrajenci]] cyintgrlg60karm1g392ucv9en8cnvv 0 451974 6775014 6757088 2026-11-05T05:49:33Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6775014 wikitext text/x-wiki {{leto|2000|20}} '''2021''' ('''[[rimske številke|MMXXI]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]] začelo na [[petek]]. [[Generalna skupščina Združenih narodov]] je leto 2021 razglasila za mednarodno leto [[sadje|sadja]] in [[zelenjava|zelenjave]],<ref>{{navedi novice |url=https://www.kis.si/Domov/Mednarodno_leto_sadja_in_zelenjave_2021/ |title=Mednarodno leto sadja in zelenjave 2021 |date=2020-12-24 |publisher=[[Kmetijski inštitut Slovenije]] |accessdate=2021-01-26 |archive-date=2022-03-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220319154940/https://www.kis.si/Domov/Mednarodno_leto_sadja_in_zelenjave_2021/ |url-status=dead }}</ref> prav tako je to leto mednarodno leto miru in zaupanja,<ref>{{navedi splet|url=https://undocs.org/en/A/RES/73/338|title=International Year of Peace and Trust|publisher=United Nations|language=en|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20191228172914/https://undocs.org/en/A/RES/73/338|archive-date=28 December 2019|access-date=2021-07-06}}</ref> mednarodno leto ekonomije za trajnostni razvoj<ref>{{navedi splet|url=https://undocs.org/A/RES/74/198|title=International Year of Creative Economy for Sustainable Development|publisher=United Nations|language=en|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20200215225511/https://undocs.org/A/RES/74/198|archive-date=15 February 2020|access-date=2021-07-06}}</ref> in mednarodno leto za prepoved otroškega dela.<ref>{{navedi splet|url=https://www.ilo.org/global/about-the-ilo/newsroom/news/WCMS_713925/lang--en/index.htm|title=2021 declared International Year for the Elimination of Child Labour|website=[[Mednarodna organizacija dela]] |language=en|access-date=2021-07-06}}</ref> V letu 2021 so bili izvedeni številni dogodki, ki bi se sicer odvijali leta 2020, vendar so bili prestavljeni ali celo odpovedani zaradi [[Pandemija covida-19|pandemije covida-19]]. Med njimi so [[Pesem Evrovizije 2021]], [[Konferenca Združenih narodov o klimatskih spremembah]], [[EXPO 2020]] in več športnih prireditev na čelu s [[Poletne olimpijske igre 2020|poletnimi olimpijskimi igrami]].<ref>{{navedi novice|url=https://www.businessinsider.com/major-events-cancelled-or-postponed-due-to-the-coronavirus-2020?r=AU&IR=T|title=Here are the latest major events that have been canceled or postponed because of the coronavirus outbreak, including the 2020 Tokyo Olympics, Burning Man, and the 74th Annual Tony Awards|work=[[Business Insider]]|last1=Hadden|first1=Joey|last2=Casado|first2=Laura|language=en|date=10 April 2020|access-date=29 August 2020}}</ref> Pandemija je sicer še trajala, vendar so ukrepi za zamejevanje širjenja okužb, razviti v vmesnem času, omogočili izvedbo vsaj v okrnjeni obliki. == Dogodki == === Januar === [[slika:Perseverance Landing Skycrane (cropped).jpg|thumb|Nasin rover ''Perseverance'' med pristajanjem na Marsu]] * [[3. januar]] – Po letu 1970 je spet stekel redni železniški potniški promet [[Železniška proga Grosuplje–Kočevje|med Grosupljem in Kočevjem]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/dolenjska/vlak-po-50-letih-znova-pripeljal-potnike-v-kocevje/547720|title=Vlak po 50 letih znova pripeljal potnike v Kočevje|date=3. 1. 2020|accessdate=20. 2. 2021|website=MMC RTVSLO}}</ref> * [[6. januar]] – Med potrjevanjem izida [[Volitve predsednika Združenih držav Amerike 2020|predsedniških volitev v ZDA]] so podporniki predsednika [[Donald Trump|Donalda Trumpa]] nasilno [[Napad na Kapitol (2021)|vdrli v kongresno palačo]], ubiti so bili policist in štirje izgredniki.<ref>{{Navedi splet|url=https://siol.net/novice/svet/trumpovi-podporniki-povzrocajo-nemire-v-washingtonu-video-542893|title=Nemiri v Washingtonu: Trumpovi privrženci vdrli v kongres #video|date=6. 1. 2020|accessdate=20. 2. 2021|website=SiolNET}}</ref> * [[9. januar]] – V [[Indonezija|Indoneziji]] je strmoglavilo [[let 182 Sriwijaya Air|letalo 182 Sriwijaya Air]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/svet/azija-z-oceanijo/indonezijsko-potnisko-letalo-po-vzletu-strmoglavilo-v-morje/548407|title=Indonezijsko potniško letalo po vzletu strmoglavilo v morje|date=9. 1. 2021|accessdate=20. 2. 2021|website=MMC RTVSLO}}</ref> * [[15. januar]] – Veljati je začela prepoved prehitevanja [[tovornjak]]ov na [[Avtocesta A1|avtocesti A1]] v svetlem delu dneva.<ref>{{Navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/od-danes-prepoved-prehitevanja-cez-dan-na-avtocesti-a1-543532|title=Od danes prepoved prehitevanja čez dan na avtocesti A1|date=15. 1. 2020|accessdate=20. 2. 2021|website=SiolNET}}</ref> * [[20. januar]] – [[Joe Biden]] je prisegel kot 46. [[predsednik Združenih držav Amerike]]. * [[22. januar]] – Veljati je začel [[Sporazum o prepovedi jedrskega orožja]], ki ga je do tega datuma podpisalo 86 držav, a brez [[jedrske sile|jedrskih sil]] in članic zveze [[NATO]]. * [[26. januar]] – Odstopil je [[ministrski predsednik Italijanske republike]] [[Giuseppe Conte]]. === Februar === * [[1. februar]] – [[Vojaška hunta]] v [[Mjanmar]]u je z [[Državni udar|državnim udarom]] odstavila predsednico vlade [[Aung San Su Či]] in znova prevzela oblast v državi. * [[13. februar]] – [[Senat Združenih držav Amerike]] je oprostil ameriškega predsednika Donalda Trumpa druge ustavne obtožbe v njegovem mandatu, tokrat o hujskanju k uporu proti oblasti. * [[15. februar]] – ** [[Vlada Republike Slovenije]] je zaradi postopnega padanja [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019 v Sloveniji|okužb z novim koronavirusom]] sprostila nekatere omejitve javnega življenja, med drugim omejitev gibanja na občino stalnega prebivališča. ** [[14. vlada Republike Slovenije|Vlada premierja Janeza Janše]] je prestala glasovanje o konstruktivni nezaupnici v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru]], predlog katere je vložila opozicija pod vodstvom kandidata za premierja [[Karl Erjavec|Karla Erjavca]]. * [[18. februar]] – [[NASA|Nasin]] rover ''[[Perseverance]]'', del odprave ''[[Mars 2020]]'', je uspešno pristal v [[Jezero (krater)|kraterju Jezero]] na [[Mars]]u.<ref>{{navedi novice|url=https://www.delo.si/novice/znanoteh/preziveti-sedem-minut-groze-ali-kako-pristati-na-marsu/|title=Rover Perseverance je pristal na Marsu|last=Senica|first=Saša|date=2021-02-18|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|accessdate=2021-02-20}}</ref> === Marec === [[slika:Container Ship 'Ever Given' stuck in the Suez Canal, Egypt - March 24th, 2021 cropped.jpg|thumb|Kontejnerska ladja ''Ever Given'', zataknjena v Sueškem prekopu]] * [[6. marec]] – [[Papež Frančišek]] se je v [[Irak]]u sestal z [[veliki ajatola|velikim ajatolo]] [[Ali al Sistani|al Sistanijem]], kar je bilo prvo srečanje med papežem in [[šiitizem|šiitskim]] verskim voditeljem in prvi papeški obisk Iraka v zgodovini. * [[23. marec]] – Zaradi močnega vetra je v [[Sueški prekop|Sueškem prekopu]] nasedla [[kontejnerska ladja]] ''Ever Given'' in popolnoma blokirala eno najprometnejših plovnih poti na svetu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/zanimivosti/v-sueskem-prekopu-se-je-zataknila-ladja-velikanka/574107|title=V Sueškem prekopu se je zataknila ladja velikanka|date=24. 3. 2021|accessdate=2021-03-28|website=MMC RTVSLO|publisher=STA, Reuters}}</ref> *[[24. marec]] – [[Virginija]] je odpravila [[Smrtna kazen|smrtno kazen]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/tujina/virginia-kot-prva-zvezna-drzava-na-jugu-zda-odpravila-smrtne-kazni.html|title=Virginia kot prva zvezna država na jugu ZDA odpravila smrtne kazni|date=2021-03-25|accessdate=2021-03-28|website=24ur.com|publisher=STA}}</ref> *[[27. marec]] – Na [[Aljaska|Aljaski]] se je v goro [[Helikopterska nesreča Alaska Airbus AS350 B3|zaletel helikopter Airbus AS350 B3]], pri čemer je umrlo 5 ljudi.<ref>{{navedi splet|url=https://www.nytimes.com/2021/03/29/us/helicopter-crash-alaska.html|title=Czech Billionaire Is Among 5 Killed in Heli-Skiing Crash Near Alaska Glacier|first1=Neil|last1=Vigdor|first2=Livia|last2=Albeck-Ripka|date=29. marec 2021|via=NYTimes.com}}</ref> *[[29. marec]] – S pomočjo nočne plime so osvobodili kontejnersko ladjo ''Ever Given''; na obeh straneh Sueškega prekopa se je medtem nabralo približno 300 plovil.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/tujina/veselje-v-sueskem-prekopu-nismo-se-koncali-vendar-se-je-ladja-nekoliko-premaknila.html|title=Veselje v Sueškem prekopu: 'Nismo še končali, vendar se je ladja nekoliko premaknila'|date=2021-03-28|accessdate=2021-03-28|website=24ur.com|last=Voščun|first=Tadeja}}</ref> *[[31. marec]]: **Podpisana je bila pogodba za začetek del na trasi [[drugi tir železniške proge Divača–Koper|drugega tira železniške proge Divača–Koper]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/podpisana-je-pogodba-za-glavna-dela-na-najvecjem-infrastrukturnem-projektu-pri-nas/574969|title=Podpisana je pogodba za glavna dela na največjem infrastrukturnem projektu pri nas|date=2021-03-31|accessdate=2021-04-01|website=MMC RTVSLO}}</ref> **V Postojni je bila ustanovljena [[Uprava avtocestne policije]] === April === *[[2. april]] – Na [[Tajvan]]u je iztiril potniški [[vlak]], pri čemer je umrlo 34 ljudi; oblasti so štele nesrečo za najbolj smrtonosno v zadnjih nekaj desetletjih.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nytimes.com/2021/04/01/world/asia/taiwan-train-derails.html|title=Taiwan Train Derails in Tunnel, Killing at Least 34 People|date=2021-04-01|accessdate=2021-04-02|work=[[The New York Times]]|last=Qin|first=Amy|last2=Chang Chien|first2=Amy|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/tujina/v-zelezniski-nesreci-na-tajvanu-umrlo-36-oseb.html|title=V železniški nesreči v Tajvanu umrlo 36 oseb|date=2021-04-02|accessdate=2021-04-02|website=24ur.com|last=Pavlin|first=Maja}}</ref> *[[9. april]] – Izbruhnil je ognjenik [[La Soufrière]] na [[Karibi|karibskem]] otoku [[Sveti Vincencij (otok)|Sveti Vincencij]].<ref>{{navedi splet| url=https://www.rtvslo.si/okolje/evakuacije-zaradi-izbruha-ognjenika-na-karibih-potres-na-javi-zahteval-smrtne-zrtve/576174 | title=Evakuacije zaradi izbruha ognjenika na Karibih; potres na Javi zahteval smrtne žrtve| work=MMC RTVSLO| year=2021-04-10 |accessdate=2021-04-11}}</ref> *[[18. april]] – Dvanajst evropskih nogometnih klubov je oznanilo ustanovitev [[Superliga|Superlige]] kot konkurence [[Nogometna Liga prvakov|Ligi prvakov]],<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/sport/nogomet/nn_4.html|title=Uradno: Rodila se je evropska nogometna superliga|date=2021-04-19|accessdate=2021-04-20|website=24ur.com}}</ref> ki pa se je končalo manj kot 48 ur kasneje z odstopom večine klubov zaradi burne reakcije [[UEFA|Uefe]] in navijačev.<ref>{{navedi novice |url=https://www.dnevnik.si/1042953683 |title=Agnelli po izstopu šesterice angleških klubov priznal poraz: Če sem pošten, superliga ni mogoča |date=2021-04-21 |work=Dnevnik |accessdate=2021-04-28 |archive-date=2021-04-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210428191202/https://www.dnevnik.si/1042953683 |url-status=dead }}</ref> *[[19. april]] – Nasin helikopter ''[[Ingenuity]]'', del odprave Mars 2020, je izvedel prvi nadzorovan polet z lastnim pogonom na drugem planetu v zgodovini.<ref>{{navedi novice |url=https://www.space.com/mars-helicopter-ingenuity-first-flight-video |title=NASA's Ingenuity helicopter aced an 'absolutely beautiful flight' on Mars. Here's the video. |work=Space.com |date=2021-01-19 |last=Wall |first=Mike |accessdate=2021-04-28}}</ref> *[[28. april]] – [[Evropski parlament]] je potrdil [[Sporazum o trgovini in sodelovanju med EU in Združenim kraljestvom]]. *[[29. april]] – Kitajska [[Nacionalna vesoljska administracija]] je izstrelila prvi modul načrtovane vesoljske postaje ''[[Tjangong]]''.<ref>{{navedi splet |title=China launches first module of new space station |url=https://www.bbc.com/news/world-asia-china-56924370 |website=[[BBC News]] |access-date=2021-05-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210508002009/https://www.bbc.com/news/world-asia-china-56924370 |archive-date=2021-05-08 |date=2021-04-29 |url-status=live}}</ref> === Maj === *[[5. maj]] – Začela so se gradbena dela za [[drugi tir železniške proge Divača–Koper|drugi tir med Divačo in Koprom]].<ref>{{Navedi splet|title=Simbolični začetek gradnje: stroji in ekipe pripravljeni, sodelovalo bo okoli 1000 delavcev|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/simbolicni-zacetek-gradnje-stroji-in-ekipe-pripravljeni-sodelovalo-bo-okoli-1000-delavcev/579055|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-05-05|language=sl}}</ref> *[[12. maj]] – V Sloveniji je bil potrjen prvi primer »indijske« mutacije [[SARS-CoV-2|novega koronavirusa]].<ref>{{Navedi splet|title=V Sloveniji prvi primer indijske različice koronavirusa|url=https://siol.net/novice/slovenija/potrjen-prvi-primer-indijskega-seva-v-sloveniji-552049|website=siol.net|accessdate=2021-05-12|language=sl}}</ref> *[[19. maj]] – Med spopadom se je razstrelil [[Abubakar Šekau]], vodja razvpite teroristične organizacije [[Boko Haram]].<ref>{{Navedi splet|title=Vodja Boko Harama se je razstrelil v boju z rivalsko skupino|url=https://siol.net/novice/svet/vodja-boko-harama-se-je-razstrelil-v-boju-z-rivalsko-skupino-554025|website=siol.net|accessdate=2021-06-07|language=sl}}</ref> *[[20. maj]] – Z vrnitvijo zadnjih šestih vojakov v domovino se je končala misija [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]] v [[Afganistan]]u, ki je potekala od leta [[2004]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.sta.si/2902985/v-slovenijo-so-se-iz-afganistana-vrnili-zadnji-slovenski-vojaki |title=V Slovenijo so se iz Afganistana vrnili zadnji slovenski vojaki |date=2021-05-20 |publisher=Slovenska tiskovna agencija |accessdate=2021-05-25}}</ref> *[[23. maj]]: **[[Belorusija|Beloruske]] oblasti so prisilile v pristanek [[Ryanair let 4978|potniško letalo na letu 4978]], ki je letelo skozi zračni prostor države, da so lahko aretirale novinarja in opozicijskega aktivista [[Roman Protasevič|Romana Protaseviča]] na krovu, kar je sprožilo mednarodni incident.<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/minsk-potrdil-aretacija-protasevica-pojavil-se-je-posnetek-z-njegovim-priznanjem/581481 |title=Minsk potrdil aretacijo Protaseviča. Pojavil se je posnetek z njegovim priznanjem. |work=MMC RTV-SLO |date=2021-05-25 |accessdate=2021-05-25}}</ref> **Na trasi žičnice [[Žičniška nesreča na žičnici Stresa–Mottarone|Stresa-Mottarone je padla gondola]], pri čemer je umrlo 14 ljudi.<ref>{{Navedi splet|title=Pretresljivi prizori iz Italije: 14 žrtev nesreče žičnice|url=https://siol.net/novice/svet/vec-mrtvih-v-nesreci-zicnice-v-blizini-italijanske-jezera-maggiore-552882|website=siol.net|accessdate=2021-05-30}}</ref> === Junij === *[[3. junij]] – V potok pri [[Pivola|Pivoli]] so storilci [[Nezakonito odlaganje blata v Pivoli|nezakonito odvrgli 200 ton odpadnega blata iz čistilne naprave]].<ref>{{Navedi splet|title=Ekološka katastrofa večje razsežnosti v naši občini|url=https://www.hoce-slivnica.si/objava/501596|accessdate=2021-06-08|language=sl|publisher=Občina Hoče-Slivnica|archive-date=2021-06-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210608151046/https://www.hoce-slivnica.si/objava/501596|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi novice |url=https://www.dnevnik.si/1043018220 |title=Mariborsko tožilstvo vložilo obtožnico za nelegalno odlaganje blata v Pivoli |date=3. marec 2023 |newspaper=Dnevnik.si }}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> *[[4. junij]]: **Z uveljavitvijo ustavnega zakona je Slovenija kot prva država v [[Ustava Republike Slovenije|Ustavo Republike Slovenije]] vpisala pravico do uporabe [[Jezik gluhoslepih|jezika gluhoslepih]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenija-postala-prva-drzava-na-svetu-ki-je-v-ustavo-vkljucila-jezik-gluhoslepih |title=Slovenija postala prva država na svetu, ki je v ustavo vključila jezik gluhoslepih |date=2021-06-04 |work=MMC RTV-SLO |accessdate=2021-06-04}}</ref> **V Ajdovščini je bila ustanovljena prva gorska reševalna služba na kolesih v Sloveniji.<ref>{{Navedi splet|title=V AJDOVŠČINI PRVA GORSKA REŠEVALNA SLUŽBA NA KOLESIH V SLOVENIJI|url=http://primorskival.si/novica.php?oid=15503|website=primorskival.si|accessdate=2021-06-04}}</ref> *[[10. junij]] – Zgodil se je [[Sončev mrk 10. junija 2021|kolobarjast Sončev mrk]]; najlepše je bil viden iz Kanade, Grenlandije in Evrope.<ref name=":03">{{Navedi splet|title=Eclipses visible in Ljubljana, Slovenia - Jun 10, 2021 Solar Eclipse|url=https://www.timeanddate.com/eclipse/in/slovenia/ljubljana|website=www.timeanddate.com|accessdate=2021-06-04|language=en}}</ref> *[[11. junij|11. junij–]][[11. julij]] – V [[Evropa|Evropi]] je potekalo [[evropsko prvenstvo v nogometu 2021]], naslov je osvojila [[Italijanska nogometna reprezentanca|Italija]]. *[[16. junij]]: ** Potekel je vladni odlok o razglasitvi [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019 v Sloveniji|epidemije Covida-19 v Sloveniji]], v veljavi pa so ostali nekateri omejitveni ukrepi.<ref>{{navedi novice |url=https://www.sta.si/2912778/prvic-od-oktobra-ni-razglasena-epidemija-koronavirusa |title=Prvič od oktobra ni razglašena epidemija koronavirusa |date=2021-06-16 |publisher=Slovenska tiskovna agencija}}</ref> ** Odprt je bil nov potniški terminal na [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana]].<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik vlade Janez Janša na slavnostni otvoritvi novega terminala Letališča dr. Jožeta Pučnika Ljubljana |url=https://www.gov.si/novice/predsednik-vlade-janez-jansa-na-slavnostni-otvoritvi-novega-terminala-letalisca-dr-jozeta-pucnika-ljubljana/ |publisher=Vlada Republike Slovenije |accessdate=2021-06-16}}</ref> *[[17. junij]] – Na kitajsko vesoljsko postajo ''[[Tjangong]]'' so prispeli prvi trije [[astronavt]]i.<ref>{{navedi novice |url=https://www.theguardian.com/world/2021/jun/17/first-astronauts-blast-off-for-china-new-space-station-tiangong |title=Chinese astronauts reach new space station for three-month mission |last=Davidson |first=Helen |work=[[The Guardian]] |date=2021-06-17 |accessdate=2021-06-28}}</ref> *[[24. junij]] – V [[Južnomoravski tornado (2021)|divjanju tornada na južnem Češkem]] je umrlo 5 ljudi, več kot 300 pa jih je bilo poškodovanih.<ref>{{Navedi splet|title=Jug Češke prizadel uničujoč tornado: najmanj pet mrtvih in več kot 200 ranjenih #foto #video|url=https://siol.net/novice/svet/cesko-prizadel-unicujoc-tornado-najmanj-trije-mrtvi-in-vec-kot-150-ranjenih-foto-video-555486|website=siol.net|accessdate=2021-06-25}}</ref> === Julij === [[slika:Tour de France (51311760092).jpg|thumb|[[Tadej Pogačar]] v rumeni majici vodilnega na 16. etapi dirke [[Tour de France 2021]] (13. julija)]] * [[1. julij]] – [[Slovenija]] je drugič od vstopa v [[Evropska unija|Evropsko unijo]] prevzela [[Predsedovanje Slovenije Svetu Evropske unije 2021|predsedovanje Svetu Evropske unije]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.vecer.com/slovenija/slovenija-predseduje-najbolj-zanimiv-bo-vrh-eu-zahodni-balkan-10246615 |title=Slovenija predseduje: Najbolj zanimiv bo vrh EU - Zahodni Balkan |last=Jaušovec |first=Boris |work=Večer |date=2021-07-01 |accessdate=2021-07-01}}</ref> *[[4. julij]] – V provinci Sulu na jugu [[Filipini|Filipinov]] je [[Strmoglavljenje C-130 filipinskih zračnih sil|strmoglavilo letalo C-130]] filipinskega vojnega letalstva, pri čemer je umrlo 45 ljudi.<ref name="cnn1">{{Navedi novice|title=17 dead, 40 injured after Philippine Air Force plane crashes in Sulu|url=https://cnnphilippines.com/news/2021/7/4/PAF-plane-crash-Sulu.html|accessdate=4 July 2021|work=CNN Philippines|date=2021-07-04|language=en|archive-date=2021-07-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20210704054806/https://cnnphilippines.com/news/2021/7/4/PAF-plane-crash-Sulu.html|url-status=dead}}</ref> * [[11. julij]] – Na [[referendum o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah|referendumu o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah]] so volivci zavrnili spremembe zakona.<ref>{{navedi novice |title=Državljani odločno povozili Vizjakov zakon |url=https://www.dnevnik.si/1042958885/ |accessdate=2021-07-12 |newspaper=Dnevnik |last=Rus |first=Urška |date=2021-07-11 }}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> * [[18. julij]] – Slovenski kolesar [[Tadej Pogačar]] je drugič v karieri zmagal na najprestižnejši kolesarski dirki [[Tour de France]], [[Luka Mezgec]] je bil četrti.<ref>{{navedi novice |url=https://www.24ur.com/sport/ostalo/pogacar-upam-na-noro-vzusje-in-veliko-gledalcev.html |title=Tour 2021 tudi uradno v roke Pogačarju, etapna zmaga Van Aertu, Mezgec četrti |last=Gašparin |first=Marko |date=2021-07-18 |work=24ur.com |accessdate=2021-07-19}}</ref> * [[19. julij]] – Z izdajo energetskega dovoljenja se je začel upravni postopek za izgradnjo drugega bloka [[Jedrska elektrarna Krško|Jedrske elektrarne Krško]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/drugi-blok-jedrske-elektrarne-dobil-energetsko-dovoljenje/588078 |title=Drugi blok jedrske elektrarne dobil energetsko dovoljenje |date=2021-07-19 |work=MMC RTV-SLO}}</ref> * [[23. julij]]–[[8. avgust]] – V [[Tokio|Tokiu]] so potekale [[Poletne olimpijske igre 2020]], ki so bile prestavljene zaradi [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemije Covida-19]], zaradi epidemioloških razmer tudi to leto brez gledalcev na tribunah.<ref>{{navedi novice |url=https://www.24ur.com/sport/ostalo/z-uvodno-slovesnostjo-se-v-tokiu-zacenjajo-olimpijske-igre.html |title=Cesar Naruhito uradno odprl OI, Tokić in Terčeljeva nosila zastavo |date=2021-07-23 |work=24ur.com |accessdate=2021-07-24}}</ref> * [[28. julij]] – [[Odbor za svetovno dediščino]] je vpisal izbrana dela [[Jože Plečnik|Jožeta Plečnika]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] in [[Črna vas|Črni vasi]] na seznam [[Unescova svetovna dediščina|Unescove svetovne dediščine]] kot »[[Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka|urbano oblikovanje po meri človeka]]«.<ref>{{navedi novice |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/se-bodo-plecnikova-dela-uvrstila-na-unescov-seznam-odlocitev-pade-danes.html |title=Izbrana Plečnikova dela vpisana na seznam svetovne dediščine UNESCO |first=Kaya |last=Kamenarič |date=2021-07-28 |work=24ur.com |accessdate=2021-08-28}}</ref> === Avgust === [[slika:Taliban Fighters in Kabul, August 17 2021 (cropped).png|thumb|Talibanski borci v Kabulu]] *[[13. avgust]] – V [[Slovenija|Sloveniji]] je bil odkrit prvi primer [[Virus rjave grbančavosti plodov paradižnika|virusa rjave grbančavosti plodov paradižnika]] (ToBRFV), Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pa je zaukazala izkoreninjenje.<ref>{{Navedi splet|title=Potrjena prva najdba virusa rjave grbančavosti plodov paradižnika v Sloveniji {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2021-08-13-potrjena-prva-najdba-virusa-rjave-grbancavosti-plodov-paradiznika-v-sloveniji/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2021-08-20|language=sl}}</ref> * [[14. avgust]] – Zahod [[Haiti]]ja je prizadel [[potres]] z magnitudo 7,2 po [[Momentna magnitudna lestvica|momentni lestvici]] in povzročil več kot 1200 življenj.<ref>{{navedi novice |url=https://www.bbc.com/news/world-latin-america-58215631 |title=Haiti struck by deadly 7.2-magnitude earthquake |date=2021-08-15 |work=BBC News |accessdate=2021-08-16}}</ref> * [[15. avgust]] – [[Talibani]] so po dvoinpolmesečni ofenzivi, ki se je začela ob umiku zahodnih sil, zavzeli [[Kabul]], zrušili [[afganistan]]sko vlado in prevzeli nadzor nad vso državo.<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/svet/azija-z-oceanijo/predsednik-gani-pobegnil-iz-drzave-talibani-zasedli-predsednisko-palaco-v-kabulu/590764 |title=Predsednik Gani pobegnil iz države, talibani zasedli predsedniško palačo v Kabulu |date=15. avgust 2021 |work=[[MMC RTV-SLO]] |accessdate=16. avgusta 2021}}</ref> === September === * [[15. september]]: ** [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019 v Sloveniji]]: Zaradi hitrega povečevanja števila okužb je Vlada Republike Slovenije uvedla pogoj [[PCT]] (»prebolel, cepljen ali testiran«) za skoraj vse zaposlene in potrošnike v državi.<ref>{{navedi novice |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/v-trgovino-k-frizerju-k-zdravniku-ob-izjemah-le-se-ob-izpolnjevanju-pogoja-pct/ |title=K izjemam, kjer pogoj PCT ni potreben, dodan tranzitni promet čez državo |first1=Beti |last1=Burger |first2=Nataša |last2=Čepar |first3=Manja |last3=Pušnik |date=2021-09-15 |work=Delo |accessdate=2021-09-15}}</ref> ** Na ljubljanskem [[Trg republike, Ljubljana|Trgu republike]] je potekal [[Protest in izgredi v Ljubljani 15. septembra 2021|protest proti zaostritvi pogoja PCT]] s približno 8000 udeleženci, ki se je na koncu sprevrgel v nasilne izgrede.<ref>{{navedi novice |url=https://www.dnevnik.si/1042973037/slovenija/foto-na-shodu-pred-parlamentom-izrazili-nasprotovanje-omejevalnim-ukrepom-za-tiste-ki-ne-izpolnjujejo-pogojev-pct |title=Izgredi na protestu nasprotnikov PCT, policija uporabila solzivec, vodni top in penaste naboje |date=2021-09-16 |work=Dnevnik |accessdate=2021-09-18 |archive-date=2021-09-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210920004908/https://www.dnevnik.si/1042973037/slovenija/foto-na-shodu-pred-parlamentom-izrazili-nasprotovanje-omejevalnim-ukrepom-za-tiste-ki-ne-izpolnjujejo-pogojev-pct |url-status=dead }}</ref> * [[15. september|15.]]–[[18. september]] – Podjetje [[SpaceX]] je uspešno izvedlo odpravo [[Inspiration4]], prvi orbitalni [[vesoljski polet]] v zgodovini z izključno [[vesoljski turizem|civilnimi potniki]] na krovu.<ref>{{navedi novice |last1=Thompson |first1=Amy |title=SpaceX's private Inspiration4 astronauts had some toilet trouble in space |url=https://www.space.com/inspiration4-spacex-toilet-trouble-in-space |work=Space.com |access-date=2021-09-23 |date=2021-09-20}}</ref> === Oktober === * [[1. oktober]] – V [[Dubaj]]u se je začela [[svetovna razstava]] [[Expo 2020]], ki je bila prestavljena zaradi pandemije Covida-19. * [[3. oktober]] – [[Mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev]] je objavil t. i. [[Pandorini dokumenti|Pandorine dokumente]], zbirko 11,9 milijona zaupnih dokumentov o prikritih finančnih transakcijah vplivnih ljudi v [[davčna oaza|davčnih oazah]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.delo.si/karikatura/pandorini-dokumenti/ |title=Pandorini dokumenti |work=Delo |last=Kočevar |first=Marko |date=2021-10-05 |accessdate=2021-10-07}}</ref> * [[6. oktober]]: ** [[Svetovna zdravstvena organizacija]] je odobrila uporabo [[RTS,S]], prvega [[cepivo|cepiva]] proti [[malarija|malariji]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.nytimes.com/2021/10/06/health/malaria-vaccine-who.html?fbclid=IwAR1N7VyQoBgaKouDFxEjPn9XNoO9JYR2I2bj4jXh7TtVnDXQgdPhia50gcM |title=A ‘Historic Event’: First Malaria Vaccine Approved by W.H.O. |first=Apoorva |last=Mandavilli |date=2021-10-06 |accessdate=2021-10-07}}</ref> ** Na [[Brdo pri Kranju|Brdu pri Kranju]] je potekal vrh voditeljev držav [[Evropska unija|Evropske unije]] in Zahodnega [[Balkan]]a, ki ga je gostilo slovensko predsedstvo [[Evropski svet|Evropskega sveta]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.delo.si/novice/svet/na-brdu-vrhunec-slovenskega-predsedovanja-svetu-eu/ |title=Janša: Vrh EU-Zahodni Balkan je razjasnil položaj v regiji |last1=Završnik |first1=Gašper |last2=Kosec |first2=Jure |work=Delo |date=2021-10-06 |accessdate=2021-10-07}}</ref> *[[15. oktober]] – Italijanski zračni prevoznik [[Alitalia]] je izvedel svoj zadnji polet<ref>{{Navedi splet|title=Žalost v Rimu: včeraj zvečer slovo italijanskega ponosa|url=https://siol.net/avtomoto/novice/zalost-v-rimu-vceraj-zvecer-slovo-italijanskega-ponosa-563638|website=siol.net|accessdate=2021-10-16|language=sl}}</ref> *[[30. oktober|30.]] in [[31. oktober]] – V Rimu je potekal [[Vrh G20 2021|vrh G20]]<ref>{{Navedi splet|title=Home {{!}} G20|url=https://www.g20.org/|website=www.g20.org|accessdate=2021-10-29|language=en-US}}</ref> === November === * [[5. november]] – V [[Eksplozija tovornjaka cisterne v Freetownu|eksploziji cisterne v Freetownu]] je umrlo 99 ljudi, vsaj 100 pa jih je bilo poškodovanih.<ref name=":05">{{navedi novice|date=2021-11-06|title=Sierra Leone explosion: Many feared dead after oil tanker collision|language=en-GB|work=BBC News|url=https://www.bbc.com/news/world-africa-59188753|access-date=2021-11-06}}</ref> *[[25. november]] – V [[Rudniška nesreča v Listvjažnaji|rudniški nesreči v Listvjažnaji]] (Rusija) je umrlo 51 ljudi, 49 pa jih je bilo poškodovanih. * [[30. november]] – [[Barbados]] je po 55 letih samostojnosti pod britansko krono postal [[republika]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.bbc.com/news/world-latin-america-59470843 |title=Barbados becomes a republic and parts ways with the Queen |work=BBC News |date=2021-11-30 |accessdate=2021-11-30}}</ref> === December === * [[4. december]] – Na združitvenem kongresu je nastala stranka [[Konkretno]], s čimer se je končala zgodovina [[Stranka modernega centra|Stranke modernega centra]] (SMC) *[[8. december]] – Po šestnajstih letih se je končal mandat nemške kanclerke [[Angela Merkel|Angele Merkel]], nasledil jo je [[Olaf Scholz]]. * [[25. december]] – V vesolje je bil izstreljen [[vesoljski teleskop James Webb]], naslednik [[Vesoljski teleskop Hubble|Hubbla]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.space.com/nasa-james-webb-space-telescope-launch-success |title=NASA's James Webb Space Telescope launches on epic mission to study early universe |last=Wall |first=Mike |date=2021-12-25 |work=Space.com |accessdate=2021-12-27}}</ref> == Smrti == === Januar === [[Slika:Mira Furlan (cropped).jpg|thumb|150px|Mira Furlan]] [[slika:Larry King by Gage Skidmore 2.jpg|thumb|150px|Larry King]] * [[1. januar]] – [[Carlos do Carmo]], portugalski pevec (*&nbsp;[[1939]])<ref name="Vieira">{{navedi novice|last=Vieira|first=Rita Sousa|url=https://24.sapo.pt/atualidade/artigos/morreu-o-fadista-carlos-do-carmo-avanca-o-expresso|title=Morreu Carlos do Carmo, o homem que deu voz ao fado novo|website=SAPO 24|date=1. januar 2021|language=pt|access-date=1. januar 2021|archive-date=3 January 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210103164215/https://24.sapo.pt/atualidade/artigos/morreu-o-fadista-carlos-do-carmo-avanca-o-expresso|url-status=live}}</ref> * [[4. januar]]: ** [[Tanya Roberts]], ameriška igralka in producentka (*&nbsp;[[1955]])<ref name="NYTimesDeath">{{navedi novice|last=Gates|first=Anita|date=5. januar 2021|title=Tanya Roberts, a Charlie's Angel and a Bond Girl, Is Dead at 65|newspaper=[[The New York Times]]|url=https://www.nytimes.com/2021/01/05/arts/television/tanya-roberts-dead.html|access-date=5. januar 2021|issn=0362-4331}}</ref> ** [[Martinus Justinus Godefriedus Veltman|Martinus J.G. Veltman]], nizozemski fizik, nobelovec (*&nbsp;[[1931]])<ref name=":0">{{navedi splet|title=Nobel prize winner Martinus Veltman passed away - News - Universiteit Utrecht|url=https://www.uu.nl/en/news/nobel-prize-winner-martinus-veltman-passed-away|archive-url=https://web.archive.org/web/20210106131011/https://www.uu.nl/en/news/nobel-prize-winner-martinus-veltman-passed-away|date=2021-01-06|archive-date=2021-01-06|website=www.uu.nl|language=en}}</ref> **[[Ivan Nemanič]], slovenski arhivist (*&nbsp;[[1931]]) *[[6. januar]] – [[Marjana Lubej]], slovenska pravnica (*&nbsp;[[1945]]) *[[7. januar]]: **[[Henri Schwery]], švicarski škof (*&nbsp;[[1932]])<ref name="tdg">{{navedi novice|access-date=7. januar 2021|date=7. januar 2021|url=https://www.tdg.ch/deces-du-cardinal-valaisan-henri-schwery-959321760713|title=Décès du cardinal valaisan Henri Schwery|language=fr|work=Tribune de Genève}}</ref> **[[Dušan Florjančič]], slovenski strojni inženir (*&nbsp;[[1927]])<ref>{{Navedi splet|title=FLORJANČIČ, Dušan|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/florjancic-dusan/|website=Obrazi slovenskih pokrajin|accessdate=2021-07-14|language=sl-SI}}</ref> *[[8. januar]] – [[Dušan Florjančič]], slovenski strojni inženir (*&nbsp;[[1927]]) *[[9. januar]] – [[Giovanni Zucchi]], italijanski veslač (*&nbsp;[[1931]]) *[[11. januar]] – [[Kathleen Heddle]], kanadska veslačica (*&nbsp;[[1965]])<ref name="NYT obit">{{navedi novice|title=Kathleen Heddle, Rower Who Won 3 Olympic Gold Medals, Dies at 55|url=https://www.nytimes.com/2021/01/13/sports/olympics/kathleen-heddle-dead.html|first=Azi|last=Paybarah|date=13. januar 2021|access-date=14. januar 2021|newspaper=The New York Times}}</ref> *[[13. januar]]: **[[Eusébio Oscar Scheid]], brazilski škof (*&nbsp;[[1932]])<ref name="sjcobit">{{navedi splet|url=http://diocese-sjc.org.br/nota-de-falecimento-dom-eusebio-oscar-cardeal-scheid/|access-date=13. januar 2021|date=13. januar 2021|title=Nota de Falecimento – Dom Eusébio Oscar Cardeal Scheid|language=pt|website=Diocese de São José dos Campos}}</ref> **[[Gimax]], italijanski dirkač (*&nbsp;[[1938]]) *[[17. januar]] – [[Liane Winter]], nemška atletinja (*&nbsp;[[1942]])<ref>[https://trauer38.de/traueranzeige/liane-winter/58141903 Traueranzeige ihrer Familie] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210429180755/https://trauer38.de/traueranzeige/liane-winter/58141903 |date=2021-04-29 }}, abgerufen am 14. Februar 2021</ref> *[[21. januar]]: **[[Jolka Milič]], slovenska prevajalka (*&nbsp;[[1926]]) **[[Ivan Hočevar (general)|Ivan Hočevar]], slovenski general (*&nbsp;[[1933]]) * [[22. januar]] – [[Mira Furlan]], hrvaško-ameriška igralka (*&nbsp;[[1955]])<ref>{{navedi novice|title=Mira Furlan: Babylon 5 and Lost actress dies at 65|url=https://www.bbc.com/news/entertainment-arts-55763658|date=22. januar 2021|access-date=22. januar 2021|publisher=BBC News}}</ref> * [[23. januar]] – [[Larry King]], ameriški televizijski voditelj (*&nbsp;[[1933]])<ref>{{navedi novice|last1=Kludt|first1=Tom|last2=Parks|first2=Brad Parks|title=Larry King, legendary talk show host, dies at 87|url=https://www.cnn.com/2021/01/23/us/larry-king-dies-trnd/index.html|access-date=23. januar 2021|website=CNN}}</ref> * [[26. januar]]: ** [[Jozef Vengloš]], slovaški nogometaš in nogometni trener (*&nbsp;[[1936]]) ** [[Janez Pirnat]], slovenski kipar (*&nbsp;[[1932]])<ref>{{Navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/umrl-je-kipar-janez-pirnat-544547|title=Umrl je kipar Janez Pirnat|date=28. 1. 2020|accessdate=20. 2. 2021|website=SiolNET}}</ref> **[[Margitta Gummel]], nemška atletinja (*&nbsp;[[1941]])<ref>{{Navedi splet|title=Olympiasiegerin Margitta Gummel ist tot|url=https://www.n-tv.de/sport/Olympiasiegerin-Margitta-Gummel-ist-tot-article22321378.html|website=n-tv.de|accessdate=2021-05-30|language=de|first=n-tv|last=NACHRICHTEN}}</ref> *[[27. januar]]: **[[Helga Klein]], nemška atletinja (*&nbsp;[[1931]]) **[[Gert Blomé]], švedski hokejist (*&nbsp;[[1934]])<ref>[https://www.expressen.se/gt/sport/hockey/frolundas-guldhjalte-gert-blome-86-dod/ Frölundas guldhjälte Gert Blomé, 86, död]</ref> *[[28. januar]] – [[Adrián Campos]], španski dirkač (*&nbsp;[[1960]])<ref>{{navedi splet|last1=Cooper|first1=Adam|title=Adrian Campos obituary: Ex-F1 driver and F2 team boss dies aged 60|url=https://www.autosport.com/f1/news/154779/exf1-driver-and-team-boss-adrian-campos-dies|website=Autosport.com|access-date=9. februar 2021|date=28. januar 2021}}</ref> * [[29. januar]]: **[[Hilton Valentine]], angleški rock&roll kitarist (*&nbsp;[[1934]])<ref name="BBC">{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/news/entertainment-arts-55875914|title=Hilton Valentine, guitarist with the Animals, dies aged 77|date=31. januar 2021|work=BBC News – entertainment-arts|publisher=BBC|access-date=31. januar 2021}}</ref> **[[Drago Hrvacki]], slovenski slikar (*&nbsp;[[1936]]) * [[31. januar]] – [[Miroslav Tuđman]], hrvaški politik (*&nbsp;[[1946]]) === Februar === [[Slika:ChickCorea.jpg|thumb|150px|Chick Corea]] [[Slika:Djordje Balasevic DSC8494.jpg|thumb|150px|Đorđe Balašević]] * [[1. februar]]: **[[Dustin Diamond]], ameriški igralec (*&nbsp;[[1977]])<ref>{{navedi novice|url=https://www.nbcnews.com/pop-culture/pop-culture-news/saved-bell-star-dustin-diamond-begins-chemotherapy-stage-4-lung-n1255176|title='Saved by the Bell' star Dustin Diamond begins chemotherapy for stage 4 lung cancer|work=[[NBC News]]|date=21. januar 2021|access-date=21. januar 2021|last1=Fieldstadt|first1=Elisha|last2=Dasrath|first2=Diana|archive-date=January 21, 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210121203928/https://www.nbcnews.com/pop-culture/pop-culture-news/saved-bell-star-dustin-diamond-begins-chemotherapy-stage-4-lung-n1255176|url-status=live}}</ref> **[[Per-Olov Härdin]], švedski hokejist (*&nbsp;[[1937]]) * [[2. februar]] – [[Tom Moore]], angleški podpolkovnik in veteran 2. svetovne vojne (*&nbsp;[[1920]])<ref>{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/news/uk-england-beds-bucks-herts-56016694|title=Captain Sir Tom Moore: Family 'overwhelmed' by public support|date=10. februar 2021|via=www.bbc.co.uk}}</ref> * [[3. februar]]: **[[Marko Sosič]], slovenski pisatelj in režiser (*&nbsp;[[1958]]) **[[Tony Trabert]], ameriški tenisač (*&nbsp;[[1930]])<ref>{{navedi splet|url=https://www.atptour.com/en/news/tony-trabert-obituary-2021|title=Tony Trabert, Major Champion & Tennis Icon, Dies Aged 90|first=James|last=Buddell|publisher=[[ATP Tour]]|date=February 4, 2021|access-date=February 4, 2021}}</ref> * [[5. februar]]: **[[Christopher Plummer]], kanadsko-ameriški igralec (*&nbsp;[[1929]])<ref name="NYT">{{navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2021/02/05/movies/christopher-plummer-dead.html|title=Christopher Plummer, Actor From Shakespeare to 'The Sound of Music,' Dies at 91|work=[[The New York Times]]|date=February 5, 2021|access-date=February 5, 2021|last=Weber|first=Bruce|url-access=limited|archive-date=April 1, 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210401022747/https://www.nytimes.com/2021/02/05/movies/christopher-plummer-dead.html|url-status=live}}</ref> **[[Radko Močivnik]], slovenski diplomat (*&nbsp;[[1925]]) *[[6. februar]] – [[Ruža Aćimović Janežič]], slovenska ortopedka (*&nbsp;[[1928]]) *[[7. februar]]: **[[Edo Rodošek]], slovenski pisatelj (*&nbsp;[[1932]]) **[[Neva Fajon]], slovenska montažerka * [[9. februar]] – [[Chick Corea]], ameriški glasbenik (*&nbsp;[[1941]])<ref>{{navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2021/02/11/arts/music/chick-corea-dead.html|title=Chick Corea, Jazz Keyboardist and Innovator, Dies at 79|newspaper=[[The New York Times]]|date=February 11, 2021|access-date=February 11, 2021|last=Russonello|first=Giovanni}}</ref> *[[10. februar]]: **[[Tamaz Gamkrelidze]], gruzinski jezikoslovec (*&nbsp;[[1929]]) **[[Larry Flynt]], ameriški založnik (*&nbsp;[[1942]])<ref>{{navedi novice|last=Ulaby|first=Neda|date=February 10, 2021|title=Larry Flynt, porn mogul and ''Hustler'' founder, dies at 78|website=[[NPR]]|type=obituary|url=https://www.npr.org/2021/02/10/966559853/larry-flynt-porn-mogul-and-hustler-founder-dies-at-78|access-date=February 10, 2021}}</ref> * [[13. februar]]: **[[Milan Mihelič]], slovenski arhitekt in urbanist (*&nbsp;[[1925]]) **[[Inger Bjørnbakken]], norveška smučarka (*&nbsp;[[1933]]) *[[14. februar]] – [[Nevenka Koprivšek]], slovenska igralka (*&nbsp;[[1959]]) *[[17. februar]] – [[U-Roy]], jamajški glasbenik (*&nbsp;[[1942]]) * [[19. februar]]: ** [[Đorđe Balašević]], srbski kantavtor (*&nbsp;[[1953]]) ** [[Danilo Benedičič]], slovenski dramski igralec (*&nbsp;[[1933]]) *[[20. februar]] – [[Chris Craft]], britanski dirkač (* [[1939]])<ref name="#1">{{navedi splet|url=http://www.brdc.co.uk/Notice-of-Death---Keith-Greene-1938---2021|title=NOTICE OF DEATH - KEITH GREENE (1938 - 2021)|work=Obituary|publisher=The British Racing Drivers′ Club (BRDC)|access-date=2021-03-10}}</ref> *[[21. februar]] – [[Zlatko Saračević]], hrvaški rokometaš (*&nbsp;[[1961]])<ref>{{Navedi splet|title=Umro je Zlatko Saračević|url=https://www.index.hr/clanak.aspx?id=2256071|website=www.index.hr|accessdate=2021-05-29|language=hr}}</ref> *[[25. februar]] – [[Arkadij Davidovič]], ruski pisatelj (*&nbsp;[[1930]]) * [[28. februar]] – [[Milan Bandić]], hrvaški politik in župan [[Zagreb]]a (*&nbsp;[[1955]])<ref>{{Navedi splet|url=https://siol.net/novice/svet/umrl-je-dolgoletni-zagrebsi-zupan-milan-bandic-546836|title=Umrl je dolgoletni župan Zagreba Milan Bandić|date=28. 2. 2021|accessdate=28. 2. 2021|website=SiolNET}}</ref> === Marec === [[slika:KocijancicAndreja.JPG|thumb|150px|Andreja Kocijančič]] * [[1. marec]] – [[Zlatko Kranjčar]], hrvaški nogometaš in nogometni trener (*&nbsp;[[1956]])<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/umrl-zlatko-cico-kranjcar/571243|title=Umrl Zlatko "Cico" Kranjčar|date=1. 3. 2021|accessdate=1. 3. 2021|website=MMC RTVSLO}}</ref> *[[4. marec]] – [[Matija Franko]], slovenski športni delavec (*&nbsp;[[1934]]) *[[5. marec]] – [[Sergio Bonazza]], slovenski zamejski slavist (*&nbsp;[[1938]])<ref>{{Navedi splet|title=Bonazza, Sergio (1938–2021) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1004440/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2021-07-14}}</ref> *[[7. marec]] – [[Andreana Družina]], slovenska politična delavka (*&nbsp;[[1920]]) *[[8. marec]]: **[[Djibril Tamsir Niane]], gvinejski dramatik (*&nbsp;[[1932]]) **[[Keith Greene]], britanski dirkač (*&nbsp;[[1938]])<ref name="#1"/> * [[9. marec]]: **[[James Levine]], ameriški dirigent (*&nbsp;[[1943]])<ref name=":02">{{navedi novice|last=Tommasini|first=Anthony|date=2021-03-17|title=James Levine, Former Met Opera Maestro, Is Dead at 77|language=en-US|work=[[The New York Times]]|url=https://www.nytimes.com/2021/03/17/obituaries/james-levine-dead.html |access-date=2021-03-17|issn=0362-4331}}</ref> **[[John Polkinghorne]], angleški fizik (*&nbsp;[[1930]]) *[[10. marec]] – [[Henryk Rozmiarek]], poljski rokometaš (*&nbsp;[[1949]]) * [[11. marec]] – [[Petar Fajfrić]], srbski rokometaš (*&nbsp;[[1942]]) *[[12. marec]]: **[[Adi Vidmajer]], slovenski alpinist (*&nbsp;[[1942]]) **[[Murray Walker]], komentator F1 (*&nbsp;[[1923]])<ref name="bbc">{{navedi splet|url=https://www.bbc.co.uk/sport/formula1/56388596|title=Murray Walker: Formula 1 broadcasting legend dies at 97|publisher=BBC Sport|date=13 March 2021|accessdate=13 March 2021|archive-date=13 March 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210313184901/https://www.bbc.co.uk/sport/formula1/56388596|url-status=live}}</ref> *[[13. marec]] – [[Nikola Spiridonov]], beloruski šahovski velemojster (*&nbsp;[[1923]])<ref>{{navedi splet|title=Nikola Spiridonov nous a quittés|url=http://www.echecs.asso.fr/Actu.aspx?Ref=13247|access-date=2021-04-29|website=www.echecs.asso.fr}}</ref> * [[15. marec]]: ** [[Dragoljub Đuričić]], črnogorski glasbenik (*&nbsp;[[1953]]) ** [[Yaphet Kotto]], ameriški igralec (*&nbsp;[[1939]])<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/popin/film_tv/poslovil-se-je-igralec-ki-je-zaigral-zlikovca-v-filmu-o-jamesu-bondu.html|title=Poslovil se je igralec, ki je zaigral zlikovca v filmu o Jamesu Bondu|date=16. 3. 2021|accessdate=16. 3. 2021|website=24ur.com}}</ref> *[[21. marec]] – [[Nawal El Saadawi]], egipčanska psihiatrinja (*&nbsp;[[1931]])<ref>{{navedi splet|url=https://egyptianstreets.com/2021/03/21/pioneering-egyptian-feminist-nawal-el-saadawi-dies-aged-89/|title=Pioneering Egyptian Feminist Nawal El Saadawi Dies Aged 89 &#124; Egyptian Streets|date=21 March 2021}}</ref> * [[22. marec]]: **[[Andreja Kocijančič]], slovenska zdravnica (*&nbsp;[[1942]]) **[[Tatjana Lolova]], bolgarska igralka (*&nbsp;[[1934]])<ref>{{navedi splet|title=Татяна Лолова преборила вируса, но се обострили хронични болести|url=https://www.dnes.bg/obshtestvo/2021/03/23/tatiana-lolova-preborila-virusa-no-se-obostrili-hronichni-bolesti.484262|website=Dnes.bg|access-date=23 March 2021|language=bg|date=23 March 2021}}</ref> **[[Johnny Dumfries]], britanski dirkač (*&nbsp;[[1958]])<ref>{{navedi splet|url=https://www.theguardian.com/sport/2021/mar/24/johnny-dumfries-obituary|title=Johnny Dumfries obituary|date=24 Mar 2021|work=The Guardian|accessdate=2021-03-31}}</ref> * [[23. marec]]: **[[Metod Pirih]], slovenski teolog, pedagog in škof (*&nbsp;[[1936]])<ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/slovenija/umrl-je-upokojeni-koprski-skof-metod-pirih|title=Umrl je upokojeni koprski škof Metod Pirih|date=23. 3. 2021|accessdate=29. 3. 2021|website=primorske novice}}</ref> **[[Edmund Gettier]], ameriški filozof (*&nbsp;[[1927]])<ref name=":1">{{navedi splet|title=In Memoriam: Edmund L. Gettier III (1927–2021) : Department of Philosophy : UMass Amherst|url=https://www.umass.edu/philosophy/memoriam-edmund-l-gettier-iii-1927%E2%80%932021|access-date=2021-04-18|website=www.umass.edu|language=en-US|archive-date=2021-04-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20210421130536/https://www.umass.edu/philosophy/memoriam-edmund-l-gettier-iii-1927%E2%80%932021|url-status=dead}}</ref> * [[24. marec]]: **[[Jessica Walter]], ameriška igralka (*&nbsp;[[1941]])<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/umrla-je-jessica-walter-matriarhinja-utrgane-televizijske-rodbine-bluth/574364|title=Umrla je Jessica Walter, matriarhinja utrgane televizijske rodbine Bluth|date=25. 3. 2021|accessdate=29. 3. 2021|website=MMC RTVSLO}}</ref> **[[Aleksandar Anđelić]], srbski hokejist (*&nbsp;[[1940]]) * [[25. marec]]: **[[Miha Tišler]], slovenski kemik (*&nbsp;[[1926]]) **[[Uta Ranke-Heinemann]], nemška teologinja (*&nbsp;[[1927]])<ref>{{navedi splet|url=https://www.radiorst.de/artikel/uta-ranke-heinemann-ist-tot-904255.html|website=radiorst.de|title=Uta Ranke-Heinemann ist tot|date=25 March 2021|language=de|access-date=25 March 2021|archive-date=2021-03-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20210325175827/https://www.radiorst.de/artikel/uta-ranke-heinemann-ist-tot-904255.html|url-status=dead}}</ref> * [[29. marec]]: **[[Petr Kellner]], češki poslovnež in bogataš (*&nbsp;[[1964]])<ref>{{Navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/v-helikopterski-nesreci-umrl-lastnik-pop-tv-548964|title=V helikopterski nesreči umrl lastnik POP TV|date=28. 3. 2021|accessdate=28. 3. 2021|website=SiolNET}}</ref> **[[Aleksandar Joksimović]], srbski modni oblikovalec (*&nbsp;[[1933]])<ref>{{Navedi splet|url=https://siol.net/trendi/moda-in-lepota/umrl-eden-najslavnejsih-modnih-oblikovalcev-nekdanje-jugoslavije-549003|title=Umrl eden najslavnejših modnih oblikovalcev nekdanje Jugoslavije|date=29. 3. 2021|accessdate=29. 3. 2021|website=SiolNET}}</ref> === April === [[Slika:25.Jun.2015 Prince Philip in Frankfurt.jpg|sličica|150px|Princ Filip]] [[slika:Arthur Schnitzler, Božični nakupi, UL AGRFT.jpg|thumb|150px|Ljerka Belak]] [[Slika:Michael Collins (S69-31742, restoration) (cropped).jpg|sličica|150px|Michael Collins]] *[[3. april]] – [[Christian Wiyghan Tumi]], kamerunski škof (*&nbsp;[[1930]]) *[[4. april]] – [[Rolando Theoni]], italijanski smučar (*&nbsp;[[1951]])<ref>{{navedi splet|url=https://www.sciaremag.it/notiziesci/e-mancato-rolando-thoeni-cugino-di-gustavo-uno-degli-eroi-della-valanga/|title=È mancato Rolando Thoeni|publisher=sciaremag.it|language=it|date=4. 4. 2021|access-date=6. 4. 2021}}</ref> *[[5. april]] – [[Paul Ritter (igralec)|Paul Ritter]], angleški igralec (*&nbsp;[[1966]])<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nytimes.com/2021/04/09/theater/paul-ritter-british-stage-film-and-tv-actor-dies-at-54.html|title=Paul Ritter, British Stage, Film and TV Actor, Dies at 54|date=9. 4. 2021|accessdate=10. 4. 2021|website=[[New York Times]]}}</ref> *[[6. april]]: **[[Predrag Živković Tozovac]], srbski pevec (*&nbsp;[[1936]])<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtv.rs/sr_lat/kultura/predrag-zivkovic-tozovac-izgubio-bitku-sa-koronom_1225970.html|title=Predrag Živković Tozovac izgubio bitku sa koronom, biće sahranjen u Aleji zaslužnih|date=6. 4. 2021|accessdate=6. 4. 2021|website=Radio Televizija Vojvodine|publisher=RTV|location=Beograd|language=sr}}</ref> **[[Walter Olkewicz]], ameriški igralec (*&nbsp;[[1948]])<ref>{{Navedi splet|url=https://siol.net/trendi/film/umrl-je-walter-olkewicz-549710|title=Umrl je ameriški igralec, ki je zaslovel v Twin Peaksu|date=8. 4. 2021|accessdate=8. 4. 2021|website=SiolNET}}</ref> **[[Hans Küng]], švicarski teolog (*&nbsp;[[1928]])<ref name="Patricia Lefevere">{{navedi splet|last=Lefevere|first=Patricia|title=Hans Küng, celebrated and controversial Swiss theologian, has died|url=https://www.ncronline.org/news/people/hans-k-ng-celebrated-and-controversial-swiss-theologian-has-died|access-date=8 April 2021|website=National Catholic Reporter|publisher=National Catholic Reporter|archive-url=https://web.archive.org/web/20210410034659/https://www.ncronline.org/news/people/hans-k-ng-celebrated-and-controversial-swiss-theologian-has-died|archive-date=10 April 2021|url-status=live}}</ref> *[[8. april]] – [[Josip Turk (zdravnik)|Josip Turk]], slovenski zdravnik (*&nbsp;[[1929]]) *[[9. april]]: ** [[DMX (raper)|DMX]] (Earl Simmons), ameriški raper (*&nbsp;[[1970]])<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/popin/tuja-scena/v-51-letu-umrl-raper-dmx.html|title=V 51. letu umrl raper DMX|date=9. 4. 2021|accessdate=10. 4. 2021|website=24ur.com}}</ref> ** [[Princ Filip, vojvoda Edinburški]], mož kraljice [[Elizabeta II. Britanska|Elizabete II.]] (*&nbsp;[[1921]])<ref>{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/uk-news/2021/apr/09/prince-philip-duke-of-edinburgh-dies|title=Prince Philip, Duke of Edinburgh, dies aged 99|date=9. 4. 2021|accessdate=9. 4. 2021|website=[[The Guardian]]|last=Davies|first=Caroline}}</ref> *[[12. april]] – [[Aleš Verbič]], slovenski režiser (*&nbsp;[[1959]])<ref>{{Navedi splet|title=Nenadoma je umrl znani slovenski režiser (FOTO in VIDEO)|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/nenadno-je-umrl-znani-slovenski-reziser/|website=www.slovenskenovice.si|accessdate=2021-06-15|language=sl-si}}</ref> *[[16. april]] – [[Richard Parry-Jones]], britanski industrijski oblikovalec (*&nbsp;[[1951]])<ref>{{Navedi splet|url=https://www.bbc.com/news/uk-wales-56784715|title=Tributes to ex-Ford boss Richard Parry-Jones after 'tragic incident'|date=16. 4. 2021|accessdate=18. 4. 2021|website=BBC News}}</ref> *[[17. april]] – [[Helen McCrory]], britanska igralka (*&nbsp;[[1968]])<ref>{{Navedi splet|url=https://www.bbc.com/news/entertainment-arts-56770593|title=Helen McCrory: Peaky Blinders actress dies aged 52, husband Damian Lewis says|date=17. 4. 2021|accessdate=18. 4. 2021|website=BBC News}}</ref> *[[19. april]]: **[[Viktor Šuvalov]], ruski hokejist (*&nbsp;[[1923]])<ref>{{Navedi splet|title=Умер олимпийский чемпион по хоккею в составе сборной СССР Виктор Шувалов|url=https://tass.ru/sport/11185411|website=ТАСС|accessdate=2021-04-29}}</ref> **[[Walter Mondale]], ameriški politik (*&nbsp;[[1928]])<ref>{{navedi splet|last=Cole|first=Devan|date=April 20, 2021|title=Walter 'Fritz' Mondale, former vice president under Jimmy Carter, dead at 93|url=https://www.cnn.com/2021/04/19/politics/walter-mondale-dead/index.html|url-status=live|access-date=April 20, 2021|website=CNN|archive-date=April 20, 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210420032411/https://www.cnn.com/2021/04/19/politics/walter-mondale-dead/index.html}}</ref> *[[20. april]] – ** [[Idriss Déby]], čadski politik (*&nbsp;[[1952]])<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/svet/afrika/cadski-predsednik-idriss-deby-ubit-v-spopadu-z-uporniki/577395|title=Čadski predsednik Idriss Déby ubit v spopadu z uporniki|date=20. 4. 2021|accessdate=21. 4. 2021|publisher=MMC RTVSLO}}</ref> ** [[Anton Jež]], slovenski strojni inženir in preživeli interniranec nemškega koncentracijskega taborišča (* [[1925]])<ref>{{Navedi splet|url=https://www.kz-gedenkstaette-dachau.de/nachrichten/anton-jez-1925-2021/ |title=Zum Tod von Anton Jež |publisher=KZ Gedenktstätte Dachau |date=2021-05-02 |accessdate=2021-08-20}}</ref> *[[21. april]]: **[[Ljerka Belak]], slovenska igralka (*&nbsp;[[1948]])<ref>{{Navedi splet|url=https://net-tv.si/poslovila-se-je-ljerka-belak/|title=Poslovila se je Ljerka Belak|date=24. 4. 2021|accessdate=29. 4. 2021|website=Net TV|archive-date=2021-04-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20210428095444/https://net-tv.si/poslovila-se-je-ljerka-belak/|url-status=dead}}</ref> **[[France Pibernik]], slovenski pesnik (*&nbsp;[[1928]]) *[[23. april]] – [[Milva]], italijanska pevka (*&nbsp;[[1939]])<ref>{{navedi splet|title=Décès de la chanteuse Milva, "la panthère de Goro" – L'Alsace|url=https://www.lalsace.fr/culture-loisirs/2021/04/24/deces-de-la-chanteuse-milva-la-panthere-de-goro|access-date=24 April 2021|website=www.lalsace.fr.}}(francoščina)</ref> *[[24. april]] – [[Zlatko Rendulić]], hrvaški inženir (*&nbsp;[[1920]])<ref>{{Navedi splet|url=http://udruzenjepvlps.org/blog/2021/04/27/in-memoriam-zlatko-rendulic-1920-2021/|title=In Memoriam, Златко Рендулић (1920-2021) {{!}} УПВЛПС|work=udruzenjepvlps.org|accessdate=2021-04-27}}</ref> *[[26. april]] – [[Tamara Press]], ukrajinska atletinja (*&nbsp;[[1937]]) *[[28. april]] – [[Michael Collins (astronavt)|Michael Collins]], ameriški astronavt (*&nbsp;[[1930]])<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/znanost-in-tehnologija/michael-collins.html|title=Umrl 'pozabljeni' član misije Apollo 11 Michael Collins|date=28. 4. 2021|accessdate=29. 4. 2021|website=24ur.com|last=Vrečar|first=Urša}}</ref> *[[29. april]]: **[[Anne Buydens]], ameriška filantropinja in igralka (*&nbsp;[[1919]])<ref name="death">{{navedi novice|url=https://www.hollywoodreporter.com/news/anne-douglas-dead-producer-widow-kirk-douglas-102|title=Anne Douglas, Philanthropist and Widow of Kirk Douglas, Dies at 102|first=Mike|last=Barnes|date=29 April 2021|accessdate=29 April 2021|publisher=[[The Hollywood Reporter]]}}</ref> **[[Bogdan Žižić]], hrvaški režiser in scenarist (*&nbsp;[[1934]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je Bogdan Žižić, eden največjih hrvaških režiserjev|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/umrl-je-bogdan-zizic-eden-najvecjih-hrvaskih-reziserjev/578835|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-05-03|language=sl}}</ref> *[[30. april]]: **[[Stojan Sancin]], slovenski jamar (*&nbsp;[[1947]]) **[[Mišo Juzmeski]], makedonski pisatelj (*&nbsp;[[1966]])<ref>{{Navedi splet|title=Misjo Joezmeski (1966-2021) bracht Nederlandse schrijver roem in Macedonië|url=https://www.nrc.nl/nieuws/2021/06/23/misjo-joezmeski-1966-2021-bracht-nederlandse-schrijver-roem-in-macedonie-a4048482|website=NRC|accessdate=2021-06-27|language=nl}}</ref> === Maj === *[[1. maj]] – [[Olympia Dukakis]], ameriška igralka (*&nbsp;[[1931]]) *[[2. maj]]: **[[Bobby Unser]], ameriški dirkač (*&nbsp;[[1934]]) **[[Fedja Rupel]], slovenski flavtist (*&nbsp;[[1937]]) *[[4. maj]] – [[Leslie Marr]], britanski dirkač (*&nbsp;[[1922]])<ref>{{Navedi splet|title=Leslie Marr|url=https://www.oldracingcars.com/driver/Leslie_Marr|website=OldRacingCars.com|accessdate=2021-05-09|language=en|first=Allen|last=Brown}}</ref> *[[5. maj]] – [[Jurij Gavrilov]], ukrajinski rokometaš (*&nbsp;[[1967]])<ref>{{Navedi splet|title=Olympedia – Yury Gavrilov|url=https://www.olympedia.org/athletes/32883|website=www.olympedia.org|accessdate=2021-05-29}}</ref> *[[8. maj]] – [[Ronald Inglehart]], ameriški politolog (*&nbsp;[[1934]])<ref>{{Navedi splet|title=Ronald Inglehart Obituary - Ann Arbor, MI|url=https://www.dignitymemorial.com/obituaries/ann-arbor-mi/ronald-inglehart-10184867|website=Dignity Memorial|accessdate=2021-05-09|language=en}}</ref> *[[10. maj]] – [[Michel Fourniret]], francoski serijski kriminalec (*&nbsp;[[1942]])<ref>[https://www.lefigaro.fr/faits-divers/michel-fourniret-hospitalise-une-procedure-d-accompagnement-de-fin-de-vie-engagee-20210510 Décès du tueur en série Michel Fourniret après son hospitalisation en urgence] {{in lang|fr}}</ref> *[[13. maj]] – [[Christa Stubnick]], nemška atletinja (*&nbsp;[[1933]]) *[[20. maj]] – [[Lee Evans (atlet)|Lee Evans]], ameriški atlet (*&nbsp;[[1947]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je olimpijski prvak, ki ga bo svet pomnil po nepozabni gesti|url=https://siol.net/sportal/atletika/umrl-je-olimpijski-prvak-ki-ga-bo-svet-pomnil-po-nepozabni-gesti-552613|website=siol.net|accessdate=2021-05-20|language=sl}}</ref> *[[24. maj]] – [[Danilo Lapajne]], slovenski grafični oblikovalec in arhitekt (*&nbsp;[[1931]])<ref>{{Navedi splet|title=LAPAJNE, Danilo|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/lapajne-danilo/|website=Obrazi slovenskih pokrajin|accessdate=2021-07-14|language=sl-SI}}</ref> *[[30. maj]]: **[[Jason Dupasquier]], švicarski motociklistični dirkač (*&nbsp;[[2001]])<ref>{{Navedi splet|title=Žalostna vest: Jason Dupasquier je po sobotni nesreči umrl|url=https://siol.net/sportal/avtomotosport/devetnajstletnik-se-vedno-v-kriticnem-stanju-1-553424|website=siol.net|accessdate=2021-05-30|language=sl}}</ref> **[[Uroš Peterka]], slovenski smučarski skakalec (*&nbsp;[[1982]])<ref>{{Navedi splet|title=V tragični nesreči umrl nekdanji slovenski skakalec|url=https://siol.net/sportal/zimski-sporti/v-tragicni-nesreci-umrl-nekdanji-slovenski-skakalec-553570|website=siol.net|accessdate=2021-06-02|language=sl}}</ref> === Junij === [[slika:Rumsfeld1.jpg|thumb|150px|Donald Rumsfeld]] *[[1. junij]] – [[Toni Gašperič]], slovenski humorist (*&nbsp;[[1945]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je znani slovenski humorist Toni Gašperič|url=https://siol.net/trendi/kultura/umrl-je-znani-slovenski-humorist-toni-gasperic-553591|website=siol.net|accessdate=2021-06-02|language=sl}}</ref> *[[2. junij]]: **[[Zoran Božič]], slovenski šolnik in literarni zgodovinar (*&nbsp;[[1951]]) **[[Janez Vajevec]], slovenski pedagog in igralec (*&nbsp;[[1946]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl igralec Janez Vajevec|url=https://njena.svet24.si/clanek/svet-slavnih/60c8599a57ebd/umrl-igralec-janez-vajevec|website=Njena.si|accessdate=2021-06-15|language=sl}}</ref> *[[4. junij]] – [[David Dushmann]], ruski sabljač in trener (*&nbsp;[[1923]])<ref>{{Navedi splet|title=V 98. letu starosti umrl zadnji osvoboditelj Auschwitza|url=https://www.24ur.com/novice/tujina/v-98-letu-starosti-umrl-zadnji-se-ziveci-osvoboditelj-auschwitza.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-06-07|language=sl}}</ref> *[[5. junij]] – [[Franc Sever - Franta]], slovenski partizan in gospodarstvenik (*&nbsp;[[1923]])<ref>{{Navedi splet|title=V 99. letu starosti umrl partizanski komandant Franc Sever – Franta|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-99-letu-starosti-umrl-partizanski-komandant-franc-sever-franta/583044|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-06-05|language=sl}}</ref> *[[8. junij]] – [[Zora Tomič]], slovenska sociologinja, političarka in socialna aktivistka (*&nbsp;[[1929]]) *[[10. junij]] – [[Norbert Jaušovec]], slovenski psiholog (*&nbsp;[[1953]]) *[[11. junij]]: **[[Paola Pigni]], italijanska atletinja (*&nbsp;[[1945]]) **[[Marko Kremžar]], slovenski [[Slovensko povojno begunstvo|izseljenski]] pisatelj in publicist v [[Argentina|Argentini]] (*&nbsp;[[1928]]) *[[12. junij]]: **[[Ivan Zidar]], slovenski strojni inženir in gradbenik (*&nbsp;[[1938]])<ref>{{Navedi splet|title=Neuradno: umrl Ivan Zidar|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/neuradno-umrl-ivan-zidar/|website=www.slovenskenovice.si|accessdate=2021-06-13|language=sl-si}}</ref> **[[Slavko Špan]], slovenski atlet (*&nbsp;[[1938]]) *[[14. junij]] – [[Lisa Banes]], ameriška igralka (*&nbsp;[[1955]])<ref>{{Navedi splet|title=Igralka Lisa Banes ni preživela posledic prometne nesreče|url=https://www.24ur.com/popin/film_tv/igralka-lisa-banes-ni-prezivela-posledic-prometne-nesrece.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-06-15|language=sl}}</ref> *[[19. junij]] – [[Freimut Börngen]], nemški astronom (*&nbsp;[[1930]]) *[[23. junij]] – [[John McAfee]], ameriški računalnikar (*&nbsp;[[1945]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je zloglasni računalniški tajkun John McAfee|url=https://siol.net/digisvet/novice/umrl-je-zloglasni-racunalniski-tajkun-storil-naj-bi-samomor-555396|website=siol.net|accessdate=2021-06-23|language=sl}}</ref> *[[24. junij]] – [[Tran Thien Khiem]], vietnamski politik (*&nbsp;[[1925]]) *[[26. junij]] – [[Josip Osti]], slovensko-bosanski pesnik (*&nbsp;[[1945]])<ref>{{Navedi splet|title=STA: Umrl pesnik Josip Osti|url=https://www.sta.si/2916958/umrl-pesnik-josip-osti|website=www.sta.si|accessdate=2021-06-27|date=27. junij 2021}}</ref> *[[28. junij]] – [[Vera Nikolić]], srbska atletinja (*&nbsp;[[1948]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrla je ena najboljših atletinj nekdanje Jugoslavije|url=https://siol.net/sportal/atletika/umrla-ena-najboljsih-atletinj-nekdanje-jugoslavije-555665|website=siol.net|accessdate=2021-06-28|language=sl}}</ref> *[[29. junij]] – [[Donald Rumsfeld]], ameriški politik (*&nbsp;[[1932]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je Donald Rumsfeld|url=https://siol.net/novice/svet/umrl-je-donald-rumsfeld-555916|website=siol.net|accessdate=2021-06-30|language=sl}}</ref> *[[30. junij]] – [[Janet Moreau]], ameriška atletinja (*&nbsp;[[1927]]) === Julij === [[slika:Masukawa.jpg|thumb|150px|Tošihide Maskava]] [[Slika:Steven Weinberg 2010.jpg|thumb|150px|Steven Weinberg]] *[[2. julij]] – [[Nikolaj Sličenko]], ruski igralec in pevec (*&nbsp;[[1934]]) *[[4. julij]] ** [[Matiss Kivlenieks]], latvijski hokejist (*&nbsp;[[1996]])<ref>{{Navedi splet|title=Latvijski hokejski vratar umrl v tragični nesreči|url=https://www.24ur.com/sport/hokej/columbus.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-07-05|language=sl}}</ref> ** [[Richard Lewontin]], ameriški genetik (*&nbsp;[[1929]])<ref>{{navedi novice |url=https://www.nytimes.com/2021/07/07/science/richard-c-lewontin-dead.html?smid=tw-share |title=Richard C. Lewontin, Eminent Geneticist With a Sharp Pen, Dies at 92 |last=Angier |first=Natalie |date=2021-07-07 |work=[[The New York Times]] |accessdate=2021-07-13}}</ref> *[[5. julij]]: **[[Raffaela Carra]], italijanska pevka in televizijska voditeljica (*&nbsp;[[1943]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrla je italijanska pevka Raffaella Carrà|url=https://www.24ur.com/popin/glasba/umrla-je-italijanska-pevka-raffaella-carra.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-07-05|language=sl}}</ref> **[[Vladimir Menšov]], ruski filmski režiser in igralec (*&nbsp;[[1939]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je režiser Vladimir Menšov, ki je Sovjetski zvezi prinesel oskarja|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/umrl-je-reziser-vladimir-mensov-ki-je-sovjetski-zvezi-prinesel-oskarja/586700|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-07-05|language=sl}}</ref> **[[Richard Donner]], ameriški filmski režiser in producent (*&nbsp;[[1930]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl režiser Supermana in Smrtonosnega orožja|url=https://siol.net/trendi/film/umrl-reziser-supermana-in-smrtonosnega-orozja-556270|website=siol.net|accessdate=2021-07-06|language=sl}}</ref> *[[7. julij]] – [[Carlos Reutemann]], argentinski dirkač (*&nbsp;[[1942]])<ref>{{Navedi splet|title=Addio a Carlos Reutemann. L'ex Ferrari se ne va a 79 anni|url=https://www.gazzetta.it/Formula-1/07-07-2021/f1-addio-carlos-reutemann-ex-ferrari-morto-79-anni-4102576975198.shtml|website=La Gazzetta dello Sport|accessdate=2021-07-08|language=it-IT}}</ref> *[[9. julij]] – [[Gian Franco Kasper]], švicarski športni funkcionar (*&nbsp;[[1944]]) *[[13. julij]] – [[Shirley Fry Irvin]], ameriška tenisačica (*&nbsp;[[1927]]) *[[14. julij]] **[[Christian Boltanski]], francoski kipar in umetnik (*&nbsp;[[1944]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je umetnik Christian Boltanski, ki se je nameraval posloviti vsaj do leta 2018|url=https://www.rtvslo.si/kultura/vizualna-umetnost/umrl-je-umetnik-christian-boltanski-ki-se-je-nameraval-posloviti-vsaj-do-leta-2018/587735|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-07-15|language=sl}}</ref> **[[Kurt Westergaard]], danski karikaturist (*&nbsp;[[1935]])<ref>{{Navedi novice|title=Kurt Westergaard, Danish cartoonist behind Muhammad cartoon, dies at 86|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-57883392|newspaper=BBC News|date=2021-07-19|accessdate=2021-07-20|language=en-GB}}</ref> *[[23. julij]]: **[[Dario Cortese]], slovenski biolog in botanik (*&nbsp;[[1964]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je Dario Cortese|url=https://siol.net/novice/slovenija/umrl-je-dario-cortese-557615|website=siol.net|accessdate=2021-07-24|language=sl}}</ref> **[[Tošihide Maskava]], japonski fizik (*&nbsp;[[1940]])<ref>{{Navedi splet|title=Décès de Maskawa Toshihide, prix Nobel de physique en 2008 {{!}} NHK WORLD-JAPAN News|url=https://www3.nhk.or.jp/nhkworld/fr/news/313544/|website=NHK WORLD|accessdate=2021-08-04|language=fr|archive-url=https://web.archive.org/web/20210801194409/https://www3.nhk.or.jp/nhkworld/fr/news/313544/|archive-date=2021-08-01|url-status=dead}}</ref> **[[Tuomo Ylipulli]], finski smučarski skakalec (*&nbsp;[[1965]])<ref>{{Navedi splet|title=Lapin Kansa: Olympiavoittaja Tuomo Ylipulli, 56, on kuollut|url=https://www.iltalehti.fi/talviurheilu/a/9dadecd1-2256-4c5b-9bb7-14f20fca5706|website=www.iltalehti.fi|accessdate=2021-08-04|language=fi}}</ref> *[[24. julij]]: **[[Steven Weinberg]], ameriški fizik (*&nbsp;[[1930]])<ref>{{Navedi splet|title=Natuurkundige Steven Weinberg (1933-2021) overleden|url=https://www.astroblogs.nl/2021/07/24/natuurkundige-steven-weinberg-1933-2021-overleden/|website=Astroblogs|date=2021-07-24|accessdate=2021-07-24|language=nl|first=Arie|last=Nouwen}}</ref> **[[Johnny Young]], ameriški diplomat (*&nbsp;[[1940]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je nekdanji ameriški veleposlanik v Sloveniji|url=https://siol.net/novice/slovenija/umrl-je-nekdanji-ameriski-veleposlanik-v-sloveniji-557692|website=siol.net|accessdate=2021-07-25|language=sl}}</ref> *[[26. julij]] – [[Ivan Toplak]], slovenski nogometaš (*&nbsp;[[1931]])<ref>{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/sport/nogomet/umrl-je-ivan-toplak-jugoslovanska-in-slovenska-nogometna-legenda.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-08-04}}</ref> *[[28. julij]] – [[Albert Bandura]], kanadski psiholog (*&nbsp;[[1925]])<ref>{{Navedi novice|title=Albert Bandura, Leading Psychologist of Aggression, Dies at 95|url=https://www.nytimes.com/2021/07/29/science/albert-bandura-dead.html|newspaper=The New York Times|date=2021-07-29|accessdate=2021-08-04|issn=0362-4331|language=en-US|first=Erica|last=Goode}}</ref> *[[31. julij]] – [[Angela Bailey]], kanadska atletinja (*&nbsp;[[1972]])<ref>{{Navedi splet|title=Canadian Olympian, sprinter Angela Bailey dies|url=https://www.piquenewsmagazine.com/national-sports/canadian-olympian-sprinter-angela-bailey-dies-4187382|website=Pique Newsmagazine|accessdate=2021-08-04|language=en}}</ref> === Avgust === [[Slika:Stjepan Babić.jpg|sličica|150px|Stjepan Babić]] [[Slika:Edmond Fischer Nobel Laureate 1992.jpg|sličica|150px|Edmond Fischer]] *[[4. avgust]]: **[[Graham McRae]], novozelandski dirkač (*&nbsp;[[1940]])<ref>{{Navedi splet|title=VALE: GRAHAM MCRAE|url=https://autoaction.com.au/2021/08/04/vale-graham-mcrae|website=Auto Action|date=2021-08-04|accessdate=2021-08-04|language=en-AU}}</ref> **[[James Rodney Richard]], ameriški igralec bejzbola (*&nbsp;[[1950]])<ref>{{Navedi splet|title=Houston Astros legend J.R. Richard passes away at age 71|url=https://www.click2houston.com/sports/2021/08/05/houston-astros-legend-jr-richard-passes-away-at-age-71/|website=KPRC|date=2021-08-05|accessdate=2021-08-07|language=en|first=Howard|last=Chen}}</ref> **[[Igor Lipovšek]], slovenski geograf (*&nbsp;[[1956]])<ref>{{Navedi splet|title=Elektronska žalna knjiga: Igor Lipovšek {{!}} DUGS|url=https://www.drustvo-dugs.si/elektronska-zalna-knjiga-igor-lipovsek/|accessdate=2021-08-07|language=sl-SI|first=Mirsad|last=Skorupan|archive-date=2021-08-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20210806071630/https://www.drustvo-dugs.si/elektronska-zalna-knjiga-igor-lipovsek/|url-status=dead}}</ref> *[[10. avgust]] – [[Eduardo Martínez Somalo]], španski kardinal (*&nbsp;[[1927]])<ref>{{Navedi splet|title=Morto il cardinale Martínez Somalo, l’uomo che i Papi volevano accanto - Vatican News|url=https://www.vaticannews.va/it/vaticano/news/2021-08/morte-cardinale-eduardo-martinez-somalo-spagna-santa-sede.html|website=www.vaticannews.va|date=2021-08-10|accessdate=2021-08-10|language=it}}</ref> *[[13. avgust]] – [[Carolyn Jean Spellmann Shoemaker]], ameriška astronomka (*&nbsp;[[1929]])<ref>{{Navedi splet|title=In Memoriam: Carolyn Shoemaker, 1929–2021 {{!}} Planetary News|url=https://www.lpi.usra.edu/planetary_news/2021/08/17/in-memoriam-carolyn-shoemaker-1929-2021/|accessdate=2021-08-20|language=en-US}}</ref> *[[15. avgust]] – [[Gerd Müller]], nemški nogometaš (*&nbsp;[[1945]])<ref>{{Navedi splet|title=Poslovila se je nemška nogometna legenda|url=https://siol.net/sportal/nogomet/poslovila-se-je-nemska-nogometna-legenda-559169|website=siol.net|accessdate=2021-08-15|language=sl}}</ref> *[[16. avgust]] – [[Volodimir Holubniči]], ukrajinski atlet (*&nbsp;[[1936]])<ref>{{Navedi splet|title=European Athletics {{!}} European Athletics|url=https://european-athletics.com/news/race-walking-great-and-two-time-olympic-champion-volodymyr-holubnychy-dies-at-the-age-of-85|website=european-athletics.com|accessdate=2021-08-30|language=en|archive-url=https://web.archive.org/web/20210818194529/https://european-athletics.com/news/race-walking-great-and-two-time-olympic-champion-volodymyr-holubnychy-dies-at-the-age-of-85|archive-date=2021-08-18|url-status=dead}}</ref> *[[21. avgust]] – [[Jože Bohorč]], slovenski harmonikar in skladatelj (* [[1954]]) * [[22. avgust]] – [[Janez Hvale]], slovenski glasbenik, skladatelj in besedilopisec (* [[1951]]) *[[23. avgust]] – [[Brian Travers]], britanski glasbenik (*&nbsp;[[1958]])<ref>{{Navedi splet|title=V 63. letu umrl ustanovni član zasedbe UB40|url=https://www.24ur.com/popin/glasba/v-63-letu-umrl-ustanovni-clan-zasedbe-ub40.html|work=24ur.com|accessdate=2021-08-23|language=sl}}</ref> *[[24. avgust]]: **[[Charlie Watts]], angleški bobnar (*&nbsp;[[1941]])<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/popin/glasba/umrl-charlie-watts-bobnar-skupine-rolling-stones.html |title=Umrl Charlie Watts, bobnar skupine Rolling Stones |work=24ur.com |date=2021-08-24 |accessdate=2021-08-24}}</ref> **[[Jan Suchý]], češki hokejist (*&nbsp;[[1944]])<ref>{{Navedi splet|title=Hokejista Suchý zemřel. Odešel nejlepší obránce světa, tvrdí v Brodě|url=https://www.idnes.cz/hokej/reprezentace/vysocina-havlickuv-brod-jihlava-jan-suchy-hokej-obrance-umrti.A210824_125054_jihlava-zpravy_epsal|website=iDNES.cz|date=2021-08-24|accessdate=2021-08-25|language=cs}}</ref> **[[Hissène Habré]], čadski politik in diktator (*&nbsp;[[1942]])<ref>{{Navedi splet|title=L’ancien président tchadien Hissène Habré est mort|url=https://www.rfi.fr/fr/afrique/20210824-l-ancien-pr%C3%A9sident-tchadien-hiss%C3%A8ne-habr%C3%A9-est-d%C3%A9c%C3%A9d%C3%A9-du-covid-19|website=RFI|date=2021-08-24|accessdate=2021-08-25|language=fr}}</ref> *[[25. avgust]] – [[Gerry Ashmore]], britanski dirkač (*&nbsp;[[1936]])<ref>{{Navedi splet|title=British Racing Drivers' Club|url=http://www.brdc.co.uk/Notice-of-Death---Gerry-Ashmore-1936---2021|website=www.brdc.co.uk|accessdate=2021-08-27}}</ref> *[[26. avgust]]: **[[Vladimir Šadrin]], ruski hokejist (*&nbsp;[[1948]])<ref>{{Navedi splet|title=Умер двукратный олимпийский чемпион по хоккею Владимир Шадрин|url=https://www.kommersant.ru/doc/4958322|website=www.kommersant.ru|date=2021-08-26|accessdate=2021-08-30|language=ru}}</ref> **[[Franciszek Gąsior]], poljski rokometaš (*&nbsp;[[1947]])<ref>{{Navedi splet|title=Nie żyje Franciszek Gąsior - Polsat Sport|url=https://www.polsatsport.pl/wiadomosc/2021-08-27/nie-zyje-franciszek-gasior/|website=www.polsatsport.pl|accessdate=2021-08-30|language=pl}}</ref> *[[27. avgust]]: **[[Stjepan Babić]], hrvaški jezikoslovec (*&nbsp;[[1925]])<ref>{{Navedi splet|title=Jutarnji list - Umro je Stjepan Babić, jedan od naših najznačajnijih jezikoslovaca i suautor Hrvatskog pravopisa|url=https://www.jutarnji.hr/vijesti/hrvatska/umro-je-stjepan-babic-jedan-od-nasih-najznacajnijih-jezikoslovaca-i-suautor-hrvatskog-pravopisa-15097983|website=www.jutarnji.hr|date=2021-08-27|accessdate=2021-08-30|language=hr-hr}}</ref> **[[Edmond H. Fischer]], švicarsko-ameriški biokemik (*&nbsp;[[1920]])<ref>{{Navedi splet|title=Nobel Laureate Edmond H. Fischer 1920 – 2021|url=https://www.lindau-nobel.org/news-nobel-laureate-edmond-h-fischer/|website=Lindau Nobel Laureate Meetings|date=2021-08-29|accessdate=2021-08-29|language=en-US|archive-date=2021-10-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20211008181523/https://www.lindau-nobel.org/news-nobel-laureate-edmond-h-fischer/|url-status=dead}}</ref> *[[29. avgust]] – [[Lee »Scratch« Perry]], jamajški glasbenik (*&nbsp;[[1936]])<ref>{{Navedi splet|title=Reggae Great, Lee 'Scratch' Perry, dies|url=https://nationwideradiojm.com/reggae-great-lee-scratch-perry-dies/|website=Nationwide 90FM|date=2021-08-29|accessdate=2021-08-29|language=en-US}}</ref> === September === [[Slika:Danilo Popivoda.jpg|sličica|150px|Danilo Popivoda]] [[Slika:Sinclair.600pix.crop.jpg|sličica|150px|Clive Sinclair]] * [[2. september]] – [[Mikis Theodorakis]], grški skladatelj in politik (*&nbsp;[[1925]])<ref>{{Navedi splet|title=Griechischer Komponist Mikis Theodorakis gestorben|url=https://apa.at/news/griechischer-komponist-mikis-theodorakis-gestorben-3/|website=apa.at|accessdate=2021-09-03|language=de-DE|last=APA}}</ref> *[[4. september]] – [[Bohumil Cepák]], češkoslovaški rokometaš (*&nbsp;[[1951]])<ref>{{Navedi splet|title=Zemřel pan Bohumil Cepák, účastník olympiády v Montrealu – Český svaz házené|url=https://handball.cz/aktualita/bohumil-cepak-umrti-zari-2021|website=handball.cz|accessdate=2021-09-09}}</ref> *[[5. september]] – [[Sarah Harding]], angleška pevka (*&nbsp;[[1981]])<ref>{{Navedi splet|title=Imela je prav. Britanska zvezdnica je umrla pred božičem.|url=https://siol.net/trendi/svet-znanih/britanska-pevka-sarah-harding-je-imela-prav-umrla-je-pred-bozicem-560660|website=siol.net|accessdate=2021-09-07|language=sl}}</ref> *[[6. september]]: **[[Jean Paul Belmondo]], francoski igralec (*&nbsp;[[1933]])<ref>{{Navedi splet|title="Zbogom, Veličastni." Umrl je Jean-Paul Belmondo.|url=https://siol.net/trendi/film/zbogom-velicastni-umrl-je-jean-paul-belmondo-560748|website=siol.net|accessdate=2021-09-07|language=sl}}</ref> **[[Michael K. Williams]], ameriški igralec (*&nbsp;[[1966]])<ref>{{Navedi splet|title=Igralca našli mrtvega v newyorškem stanovanju|url=https://siol.net/trendi/svet-znanih/igralca-michaela-k-williamsa-nasli-mrtvega-v-newyorskem-stanovanju-560758|website=siol.net|accessdate=2021-09-07|language=sl}}</ref> **[[Adlai Ewing Stevenson III.]], ameriški odvetnik in politik (*&nbsp;[[1930]])<ref>{{Navedi splet|title=Adlai Stevenson III, former U.S. senator, Illinois candidate for governor, dead at 90|url=https://chicago.suntimes.com/2021/9/7/22661586/adlai-stevenson-iii-former-senator-illinois-candidate-governor-dead-obitutary|website=Chicago Sun-Times|date=2021-09-07|accessdate=2021-09-09|language=en|first=Maureen|last=O'Donnell}}</ref> *[[9. september]] – [[Danilo Popivoda]], slovenski nogometaš (*&nbsp;[[1947]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrla je legenda Olimpije in slovenskega nogometa|url=https://siol.net/sportal/nogomet/umrl-je-velikan-slovenskega-nogometa-560967|website=siol.net|accessdate=2021-09-09|language=sl}}</ref> *[[10. september]] – [[Jorge Sampaio]], portugalski politik (*&nbsp;[[1939]])<ref>{{Navedi splet|title=Morreu o ex-Presidente da República Jorge Sampaio. Tinha 81 anos|url=https://observador.pt/2021/09/10/morreu-o-ex-presidente-da-republica-jorge-sampaio-tinha-81-anos/|website=Observador|accessdate=2021-09-13|language=pt-PT|first=Rui Pedro|last=Antunes}}</ref> *[[11. september]] – [[Dragica Turnšek]], slovenska geologinja in paleontologinja (*&nbsp;[[1932]])<ref>{{Navedi splet|title=Dragica Turnšek|url=http://www.sazu.si/clani/dragica-turnsek|website=www.sazu.si|accessdate=2021-09-16|language=en|publisher=Akademija znanosti in umetnosti}}</ref> *[[13. september]]: **[[Borisav Jović]], srbski politik (*&nbsp;[[1928]]) **[[Antony Hewish]], angleški astronom (*&nbsp;[[1924]])<ref>{{Navedi splet|title=Professor Antony Hewish (1924 – 2021)|url=https://www.cai.cam.ac.uk/news/professor-antony-hewish-1924-%E2%80%93-2021|website=Gonville & Caius|date=2021-09-15|accessdate=2021-09-16|language=en}}</ref> *[[14. september]]: **[[Ladislav Lubina]], češki hokejist (*&nbsp;[[1967]])<ref>{{Navedi splet|title=Bývalý hokejový reprezentant Lubina podlehl v 54 letech rakovině|url=https://www.idnes.cz/hokej/reprezentace/ladislav-lubina-umrti.A210914_091246_reprezentace_par|website=iDNES.cz|date=2021-09-14|accessdate=2021-09-15|language=cs}}</ref> **[[Jurij Sedih]], ukrajinski atlet (*&nbsp;[[1955]])<ref>{{Navedi splet|title=Умер рекордсмен мира в метании молота Юрий Седых|url=https://m.sportsdaily.ru/news/umer-rekordsmen-mira-v-metanii-molota-yuriy-sedykh|website=m.sportsdaily.ru|accessdate=2021-09-15|language=ru}}</ref> *[[15. september]] – [[Jože Zupanc]], slovenski aktivist in borec za pravice veteranov vojn Slovenije *[[16. september]]: **[[Dušan Ivković]], srbski košarkar in košarkarski trener (*&nbsp;[[1943]])<ref>{{Navedi splet|title=Πέθανε ο Ντούσαν Ιβκοβιτς {{!}} Gazzetta|url=https://www.gazzetta.gr/basketball/euroleague/2042987/pethane-o-ntoysan-ibkobits|website=www.gazzetta.gr|accessdate=2021-09-16|language=el}}</ref> **[[Margarita Ponomarjova]], ruska atletinja (*&nbsp;[[1963]])<ref>{{Navedi splet|title=Умерла бывшая рекордсменка мира в беге Пономарёва|url=https://russian.rt.com/sport/news/907626-rekordsmenka-mira-beg-ponomaryova|website=RT на русском|accessdate=2021-09-17|language=ru}}</ref> **[[Clive Sinclair]], angleški izumitelj (*&nbsp;[[1940]])<ref>{{Navedi splet|title=Home computing pioneer Sir Clive Sinclair dies aged 81|url=https://www.theguardian.com/technology/2021/sep/16/home-computing-pioneer-sir-clive-sinclair-dies-aged-81|website=the Guardian|date=2021-09-16|accessdate=2021-09-18|language=en}}</ref> **[[Maks Veselko]], slovenski bibliotekar (*&nbsp;[[1926]])<ref>{{Navedi splet|title=Veselko, Maks ml. (1926–2021) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi779744/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2021-10-01}}</ref> *[[17. september]] – [[Abdelaziz Bouteflika]], alžirski politik (*&nbsp;[[1937]])<ref>{{Navedi splet|title=L'ex président Abdelaziz Bouteflika n’est plus {{!}} El Watan|url=https://www.elwatan.com/edition/actualite/le-president-abdelaziz-bouteflika-nest-plus-17-09-2021|website=www.elwatan.com|accessdate=2021-09-18|archive-date=2021-09-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20210918043345/https://www.elwatan.com/edition/actualite/le-president-abdelaziz-bouteflika-nest-plus-17-09-2021|url-status=dead}}</ref> *[[21. september]] – [[Mohamed Husein Tantavi]], egiptovski politik (*&nbsp;[[1935]])<ref>{{Navedi splet|title=Former Egyptian defense minister Mohamed Hussein Tantawi dies at 85|url=https://arab.news/ck48x|website=Arab News|date=2021-09-21|accessdate=2021-10-01|language=en}}</ref> *[[23. september]] – [[Nino Vaccarella]], italijanski dirkač (*&nbsp;[[1933]])<ref>{{Navedi splet|title=E' morto Ninni Vaccarella, vinse tre volte Targa Florio - Sport|url=https://www.ansa.it/sito/notizie/sport/altrisport/2021/09/23/auto-e-morto-ninni-vaccarella-vinse-tre-volte-targa-florio_1f8edb57-fdda-48b0-afe9-13e40545836c.html|website=Agenzia ANSA|date=2021-09-23|accessdate=2021-10-01|language=it}}</ref> *[[26. september]]: **[[José Freire Falcão]], brazilski škof (*&nbsp;[[1926]])<ref>{{Navedi splet|title=Cardeal dom José Freire Falcão morre após complicações da Covid-19|url=https://www.metropoles.com/distrito-federal/cardeal-dom-jose-freire-falcao-morre-apos-complicacoes-da-covid-19|website=Metrópoles|date=2021-09-27|accessdate=2021-10-01|language=pt-BR}}</ref> **[[Karl-Sören Hedlund]], švedski hokejist (*&nbsp;[[1938]]) === Oktober === [[Slika:Ljubo Bavcon.JPG|sličica|150px|Ljubo Bavcon]] * [[3. oktober]]: **[[Bernard Tapie]], francoski poslovnež, politik, igralec (*&nbsp;[[1943]])<ref>{{Navedi splet|title=Bernard Tapie est mort à l'âge de 78 ans|url=https://www.bfmtv.com/societe/bernard-tapie-est-mort-a-l-age-de-78-ans_AN-202110030048.html|website=BFMTV|accessdate=2021-10-03|language=fr}}</ref> **[[Jorge Arturo Augustin Medina Estévez]], čilenski škof (*&nbsp;[[1923]]) **[[Lars Vilks]], danski karikaturist (*&nbsp;[[1946]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl moški, ki je šokiral muslimane #video|url=https://siol.net/novice/crna-kronika/umrl-moski-ki-je-sokiral-muslimane-562805|website=siol.net|accessdate=2021-10-04|language=sl}}</ref> **[[Budge Patty]], ameriški tenisač (*&nbsp;[[1924]])<ref>{{Navedi novice|title=Budge Patty, Elegant Tennis Champion of the 1950s, Dies at 97|url=https://www.nytimes.com/2021/10/08/sports/tennis/budge-patty-dead.html|newspaper=The New York Times|date=2021-10-08|accessdate=2021-10-10|issn=0362-4331|language=en-US|first=Richard|last=Goldstein}}</ref> *[[6. oktober]] – [[Tomojasu Asaoka]], japonski nogometaš (*&nbsp;[[1962]])<ref>{{Navedi splet|title=元サッカー日本代表・浅岡朝泰氏が死去 日本鋼管、読売クラブで活躍 五輪予選も出場|url=https://www.football-zone.net/archives/346584|website=www.football-zone.net|accessdate=2021-10-20|language=ja}}</ref> *[[7. oktober]] – [[Jože Snoj]], slovenski pisatelj in pesnik (*&nbsp;[[1934]])<ref>{{Navedi splet|title=V 88. letu umrl pesnik in pisatelj Jože Snoj|url=https://siol.net/novice/slovenija/v-88-letu-umrl-pesnik-in-pisatelj-joze-snoj-563148|website=siol.net|accessdate=2021-10-08|language=sl}}</ref> * [[9. oktober]] – [[Ljubo Bavcon]], slovenski pravnik (*&nbsp;[[1924]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je Ljubo Bavcon|url=https://siol.net/novice/slovenija/umrl-je-ljubo-bavcon-563237|website=siol.net|accessdate=2021-10-13|language=sl}}</ref> *[[12. oktober]] – [[Marcus Malone]], ameriški tolkalist (*&nbsp;[[1944]])<ref>{{Navedi splet|title=Marcus Malone Obituary - Oakland, CA|url=https://www.dignitymemorial.com/obituaries/oakland-ca/marcus-malone-10404363|website=Dignity Memorial|accessdate=2021-10-29|language=en}}</ref> *[[13. oktober]]: **[[Agnes Jebet Tirop]], kenijska atletinja in svetovna rekorderka (*&nbsp;[[1995]])<ref>{{Navedi splet|title=Tragedija v Keniji: mlado svetovno rekorderko našli mrtvo, večkrat zabodeno|url=https://siol.net/sportal/atletika/tragedija-v-keniji-mlado-svetovno-rekorderko-nasli-mrtvo-veckrat-zabodeno-563522|website=siol.net|accessdate=2021-10-13|language=sl}}</ref> **[[Viktor Brjuhanov]], ukrajinski energetik, inženir, direktor černobilske elektrarne (*&nbsp;[[1935]])<ref>{{Navedi splet|title=Директор Чернобыльской АЭС Виктор Брюханов умер|url=https://vesti.ua/kiev/pervyj-direktor-chernobylskoj-aes-bryuhanov-skonchalsya|website=ВЕСТИ|date=2021-10-13|accessdate=2021-10-15|language=ru|archive-date=2021-10-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20211013164326/https://vesti.ua/kiev/pervyj-direktor-chernobylskoj-aes-bryuhanov-skonchalsya|url-status=dead}}</ref> *[[15. oktober]]: **[[Jože Skubic]], slovenski narodnozabavni pevec (*&nbsp;[[1967]])<ref>{{Navedi splet|title=Preminil je pevec Slapov, Jože Skubic|url=https://veseljak.si/novice/61691f45d27e7/preminil-je-joze-skubic|website=Veseljak.si|accessdate=2021-10-15|language=sl}}</ref> **[[Anton Cizel]], slovenski partizan in kmet (*&nbsp;[[1922]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je partizan Anton Cizel|url=https://siol.net/novice/slovenija/umrl-je-partizan-anton-cizel-563743|website=siol.net|accessdate=2021-10-16|language=sl}}</ref> *[[20. oktober]]: **[[Dragan Pantelić]], srbski nogometaš (*&nbsp;[[1951]])<ref>{{Navedi splet|title=Преминуо легендарни српски голман Драган Пантелић (ВИДЕО)|url=http://www.rtrs.tv/vijesti/vijest.php?id=450026|website=СПОРТ - РТРС|accessdate=2021-10-20|first=RTRS, Radio Тelevizija Republike Srpske, Radio Television of Republic of|last=Srpska}}</ref> **[[Branko Mamula]], srbski admiral (*&nbsp;[[1921]])<ref>{{Navedi splet|title=Preminuo admiral flote Branko Mamula|url=https://www.vijesti.me/vijesti/drustvo/571685/preminuo-admiral-flote-branko-mamula|website=vijesti.me|accessdate=2021-10-20|language=sr}}</ref> **[[Mihaly Csikszentmihalyi]], madžarsko-ameriški psiholog (*&nbsp;[[1934]])<ref>{{Navedi splet|title=Meghalt Csíkszentmihályi Mihály|url=https://444.hu/2021/10/21/meghalt-csikszentmihalyi-mihaly|website=444|date=2021-10-21|accessdate=2021-10-21|language=hu|first=Kaufmann|last=Balázs}}</ref> *[[27. oktober]] – [[Bernd Nickel]], nemški nogometaš (* [[1949]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je legendarni nogometaš Eintrachta|url=https://siol.net/sportal/nogomet/umrl-je-bernd-nickel-564603|website=siol.net|accessdate=2021-11-05|language=sl}}</ref> *[[31. oktober]] – [[Dorothy Manley]], angleška atletinja (* [[1927]])<ref>{{Navedi splet|title=Olympedia – Dorothy Manley|url=https://www.olympedia.org/athletes/68721|website=www.olympedia.org|accessdate=2021-11-05}}</ref> === November === [[Slika:F. W. de Klerk 2012.jpg|thumb|150px|Frederik Willem de Klerk]] *[[1. november]] – [[Vasja Predan]], slovenski gledališki kritik (*&nbsp;[[1930]])<ref>{{Navedi splet|title=STA: Umrl gledališki kritik Vasja Predan|url=https://www.sta.si/2961517/umrl-gledaliski-kritik-vasja-predan|website=www.sta.si|accessdate=2021-11-22|date=2. november 2021}}</ref> *[[2. november]] – [[Patricija Šulin]], slovenska političarka in evropska poslanka (*&nbsp;[[1965]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrla nekdanja evropska poslanka Patricija Šulin|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/umrla-nekdanja-evropska-poslanka-patricija-sulin/599612|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-11-10|language=sl}}</ref> *[[3. november]] – [[Milan Dular]], slovenski kemik (*&nbsp;[[1929]])<ref>{{Navedi splet|title=In memoriam: Poslovil se je prof. dr. Milan Dular|url=https://sdzv-drustvo.si/novice/in-memoriam-poslovil-se-je-prof-dr-milan-dular/|website=Slovensko društvo za zaščito voda|accessdate=2021-11-09|language=sl-SI}}</ref> *[[9. november]] – [[Erika Fisch]] , nemška atletinja (*&nbsp;[[1934]])<ref>{{Navedi splet|title=Erika Fisch verstorben: Hannover 96 trauert um Leichtathletik-Legende|url=https://www.hannover96.de/aktuelles/news/details/29798-erika-fisch-verstorben-hannover-96-trauert-um-leichtathletik-legende.html|website=www.hannover96.de|accessdate=2021-11-18}}</ref> * [[11. november]] – [[Frederik Willem de Klerk]], južnoafriški politik, nobelovec (*&nbsp;[[1936]])<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/svet/afrika/umrl-je-zadnji-juznoafriski-predsednik-iz-casa-apartheida-de-klerk/600800 |title=Umrl je zadnji južnoafriški predsednik iz časa apartheida de Klerk |date=2021-11-11 |work=MMC RTV-SLO |accessdate=2021-11-12}}</ref> *[[12. november]] – [[Bob Bondurant]], ameriški dirkač F1 (*&nbsp;[[1933]])<ref>{{Navedi splet|title=Bob Bondurant 'iconic American racing hero' dies at 88 in Paradise Valley|url=https://www.fox10phoenix.com/news/bob-bondurant-iconic-american-racing-hero-dies-at-88-in-paradise-valley|website=FOX 10 Phoenix|date=2021-11-13|accessdate=2021-11-14|language=en-US}}</ref> *[[14. november]] – [[Bertie Auld]], škotski nogometaš (*&nbsp;[[1938]])<ref>{{Navedi splet|title=Celtic legend and Lisbon Lion Bertie Auld dies|url=https://www.footballscotland.co.uk/spfl/scottish-premiership/bertie-auld-passes-away-celtic-22164361|website=footballscotland|date=2021-11-14|accessdate=2021-11-17|language=en|first=Ross|last=Pilcher}}</ref> *[[22. november]] – [[Noah Gordon]], ameriški pisatelj (*&nbsp;[[1926]])<ref>{{Navedi splet|title=Mor l'escriptor Noah Gordon, autor del best-seller "El metge"|url=https://www.ccma.cat/324/mor-lescriptor-noah-gordon-autor-del-best-seller-el-metge/noticia/3131318/|website=CCMA|date=2021-11-22|accessdate=2021-11-22|language=ca|last=}}</ref> *[[23. november]] – [[Miran Györek]], slovenski politik (*&nbsp;[[1952]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl nekdanji prekmurski poslanec Miran Györek - Pomurec.com|url=https://www.pomurec.com/vsebina/65257/Umrl_nekdanji_prekmurski_poslanec_Miran_Gy%C3%B6rek|website=www.pomurec.com|accessdate=2021-11-24|language=sl}}</ref> *[[24. november]] – [[Marko Grilc]], slovenski deskar (*&nbsp;[[1983]])<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/sport/zimski-sporti/umrl-slovenski-deskar-marko-grilc/602406 |title=Umrl slovenski deskar Marko Grilc |date=2021-11-24 |work=MMC RTV-SLO |accessdate=2021-11-24}}</ref> *[[26. november]]: **[[Boris Paternu]], slovenski literarni zgodovinar (*&nbsp;[[1926]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl akademik Boris Paternu|url=http://www.sazu.si/events/61a0ce7cdee036da279a25df|website=www.sazu.si|accessdate=2021-11-26|language=en}}</ref> **[[Stephen Sondheim]], ameriški skladatelj in tekstopisec (*&nbsp;[[1930]])<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nytimes.com/2021/11/26/theater/stephen-sondheim-dead.html|last1=Weber |first1=Bruce |title=Stephen Sondheim, Titan of the American Musical, Is Dead at 91 |url=https://www.nytimes.com/2021/11/26/theater/stephen-sondheim-dead.html |work=[[The New York Times]] |access-date=November 26, 2021 |date=November 26, 2021 |archive-date=November 26, 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211126220529/https://www.nytimes.com/2021/11/26/theater/stephen-sondheim-dead.html |url-status=live }}</ref> * [[27. november]] – [[Matti Keinonen]], finski hokejist (*&nbsp;[[1941]])<ref>{{Navedi splet|title=Jääkiekkolegenda Matti Keinonen on kuollut – "Mölli" Keinosen huumorintaju säilyi loppuun saakka|url=https://yle.fi/urheilu/3-12207389|website=Yle Urheilu|date=2021-11-28|accessdate=2021-12-04|language=fi}}</ref> * [[28. november]] – [[Frank Williams]], francoski športni direktor (*&nbsp;[[1942]])<ref>{{Navedi splet|title=Sir Frank Williams dead: Former Williams F1 owner dies aged 79 {{!}} F1 {{!}} Sport {{!}} Express.co.uk|url=https://www.express.co.uk/sport/f1-autosport/1528256/Sir-Frank-Williams-dead-Former-Williams-F1-owner-dies-aged-79/amp|website=www.express.co.uk|accessdate=2021-12-04}}</ref> === December === [[slika:Archbishop-Tutu-medium.jpg|thumb|150px|Desmond Tutu]] [[slika:Betty White 2010.jpg|thumb|150px|Betty White]] * [[2. december]]: ** [[Lovro Šturm]], slovenski politik in pravnik (*&nbsp;[[1938]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je Lovro Šturm, nekdanji ustavni sodnik in minister|url=https://n1info.si/novice/slovenija/lovro-sturm-umrl/|website=N1|date=2021-12-02|accessdate=2021-12-04|language=sl-SI}}</ref> ** [[Darlene Hard]], ameriška tenisačica (*&nbsp;[[1936]])<ref>{{Navedi splet|title=Darlene Hard, membre du Temple de la renommée et triple championne de tennis majeure, décède à 85 ans|url=https://www.crumpa.com/2021/12/04/darlene-hard-membre-du-temple-de-la-renommee-et-triple-championne-de-tennis-majeure-decede-a-85-ans/|website=Crumpa|date=2021-12-04|accessdate=2021-12-04|language=fr-FR|archive-date=2021-12-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20211204071648/https://www.crumpa.com/2021/12/04/darlene-hard-membre-du-temple-de-la-renommee-et-triple-championne-de-tennis-majeure-decede-a-85-ans/|url-status=dead}}</ref> * [[5. december]] – [[Dimitrij Volčič]], slovenski politik (*&nbsp;[[1931]])<ref>{{Navedi splet|title=Poslovil se je Dimitrij Volčič|url=https://www.primorski.eu/se/poslovil-se-je-dimitrij-volcic-BY991267|website=www.primorski.eu|accessdate=2021-12-11|first=|last=}}</ref> * [[7. december]] – [[Ingo Pasch]], slovenski politik in pravnik (*&nbsp;[[1941]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je minister za turizem v prvi vladi Ingo Paš|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/umrl-je-minister-za-turizem-v-prvi-vladi-ingo-pas/604240|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-12-08|language=sl}}</ref> * [[9. december]] – [[Shamim Alam Khan]], pakistanski general (*&nbsp;[[1937]])<ref>{{Navedi splet|title=Ex-JCSC chairman Gen Shamim Alam passes away|url=https://www.dawn.com/news/1662879|website=DAWN.COM|date=2021-12-10|accessdate=2022-08-26|language=en|first=The Newspaper's Staff|last=Reporter}}</ref> * [[11. december]] – [[Manuel Santana]], španski tenisač (*&nbsp;[[1938]])<ref>{{Navedi splet|title=Muere Manolo Santana, el pionero que fue leyenda|url=https://www.abc.es/deportes/tenis/abci-manolo-santana-pionero-leyenda-202112111619_noticia.html|website=abc|date=2021-12-11|accessdate=2021-12-11|language=es}}</ref> * [[16. december]] – [[Pavle Dešpalj]], hrvaški skladatelj (*&nbsp;[[1934]])<ref>{{Navedi splet|title=Dešpalj Pavle – HAZU|url=https://www.info.hazu.hr/clanovi/despalj-pavle/|website=www.info.hazu.hr|accessdate=2022-08-26}}</ref> * [[19. december]] – [[Carlos Marin]], španski pevec (*&nbsp;[[1968]])<ref>{{Navedi novice|title=Carlos Marin: Simon Cowell 'devastated' at death of Il Divo singer at 53|url=https://www.bbc.com/news/entertainment-arts-59722285|newspaper=BBC News|date=2021-12-20|accessdate=2021-12-31|language=en-GB}}</ref> * [[20. december]] – [[Giuseppe Galante]], italijanski veslač (*&nbsp;[[1937]])<ref>{{Navedi splet|title=Lo sport comasco piange l'olimpionico Giuseppe Galante|url=http://www.canottaggio.org/1_news/2021_1news/1220_galante.shtml|website=www.canottaggio.org|accessdate=2021-12-31}}</ref> * [[23. december]]: ** [[Ljudmil Rus]], slovenski dirigent in glasbenik (*&nbsp;[[1933]]) <ref>{{navedi novice |first=Mario |last=Kurtjak |url=https://egta-drustvo.si/umrl-je-ljudmil-rus/ |title=Umrl je Ljudmil Rus |publisher=Društvo slovenskih učiteljev kitare EGTA |date=1. januar 2022}}</ref> ** [[Bojan Strašek]], slovenski rokometaš (*&nbsp;[[1969]])<ref>{{navedi novice|url=https://siol.net/sportal/drugi-sporti/za-vedno-so-se-poslovili-569550|website=siol.net|access-date=2021-12-31|date=2021-12-31|title=Za vedno so se poslovili …|last=Kavčič|first=Simon}}</ref> * [[26. december]]: ** [[Desmond Tutu]], južnoafriški duhovnik, nobelovec (*&nbsp;[[1931]])<ref>{{navedi novice |url=https://www.delo.si/novice/svet/umrl-je-desmond-tutu-legendarni-bojevnik-proti-juznoafriskemu-apartheidu/ |title=Umrl je Desmond Tutu, legendarni bojevnik proti južnoafriškemu apartheidu |work=Delo |date=2021-12-26 |accessdate=2021-12-26}}</ref> ** [[Edward Osborne Wilson]], ameriški biolog (*&nbsp;[[1929]])<ref>{{navedi novice |url=https://www.nytimes.com/2021/12/27/science/eo-wilson-dead.html |title=E.O. Wilson, a Pioneer of Evolutionary Biology, Dies at 92 |last=Zimmer |first=Carl |work=[[The New York Times]] |date=2021-12-27 |accessdate=2021-12-28}}</ref> * [[31. december]] – [[Betty White]], ameriška igralka (*&nbsp;[[1922]])<ref>{{Navedi splet|title=Betty White Dies: Legendary ‘Golden Girls’ Star and Multiple Emmy Award Winner Was 99|url=https://deadline.com/2021/12/betty-white-dead-legendary-golden-girls-star-amultiple-emmy-award-winner-1234903146/|website=Deadline|date=2021-12-31|accessdate=2021-12-31|language=en-US|first=Rosy|last=Cordero|first2=Rosy|last2=Cordero}}</ref> === Neznan datum smrti === Spodaj so naštete osebe, za katere točen dan smrti ni javno znan. * [[Franc Vodopivec (metalurg)|Franc Vodopivec]], slovenski metalurg (*&nbsp;[[1931]])<ref>{{Navedi splet|url=http://ias.si/Inzenirska-Akademija-Slovenije/index.php/2021/01/09/umrl-je-prof-dr-franc-vodopivec-2/|title=Umrl je prof. dr. Franc vodopivec|date=2021-01-09|website=Inženirska Akademija Slovenije|accessdate=2021-11-26|archive-date=2021-11-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20211126180505/http://ias.si/Inzenirska-Akademija-Slovenije/index.php/2021/01/09/umrl-je-prof-dr-franc-vodopivec-2/|url-status=dead}}</ref> *[[Francka Erjavec]], slovenska kegljavka (*&nbsp;[[1924]])<ref>{{Navedi splet|title=Urnik pogrebov|url=https://www.zale.si/en/urnik-pogrebov/|website=ŽALE Javno podjetje, d.o.o.|accessdate=2021-11-26|language=en-US}}</ref> * [[Zora Tomič]], slovenska sociologinja (*&nbsp;[[1929]])<ref>{{Navedi splet|title=Bitko z boleznijo izgubila dolgoletna predsednica Zveze Sonček|url=https://mbreport.si/novice/bitko-z-boleznijo-izgubila-dolgoletna-predsednica-zveze-soncek/|website=MBREPORT.si|date=2021-07-08|accessdate=2021-10-21|language=sl|last=Uredništvo}}</ref> *[[Marija Benko]], slovenska igralka (*&nbsp;[[1938]])<ref>{{Navedi splet|title=Zapustila nas je Marija Benko|url=https://www.drama.si/zapustila-nas-je-marija-benko/ |work=Drama.si |date=2023-02-08 |accessdate=2023-06-06}}</ref> *[[Bojan Globočnik]], slovenski smučarski skakalec (*&nbsp;[[1962]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je nekdanji smučarski skakalec|url=https://siol.net/sportal/zimski-sporti/umrl-je-nekdanji-smucarski-skakalec-olimpijec-bojan-globocnik-559512|website=siol.net|accessdate=2021-08-20|language=sl}}</ref> *[[Pavle Svete]], slovenski pravnik<ref>{{Navedi splet|title=Vlada sklenila, da se za preminulega Pavleta Sveteta organizira pogreb z vojaškimi častmi {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2021-07-27-vlada-sklenila-da-se-za-preminulega-pavleta-sveteta-organizira-pogreb-z-vojaskimi-castmi/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2021-08-21|language=sl}}</ref> *[[Marko Kranjec (bibliotekar)|Marko Kranjec]], slovenski bibliotekar (*&nbsp;[[1930]]) *[[Ernest Aljančič]], slovenski hokejist in športni delavec (*&nbsp;[[1945]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je Nestl Aljančič|url=https://siol.net/sportal/hokej/nestl-aljancic-1945-2021-559610|website=siol.net|accessdate=2021-08-22|language=sl}}</ref> *[[Károly Vass]], madžarska rokometašica (*&nbsp;[[1944]])<ref>{{Navedi splet|title=Elhunyt a legendás magyar kézilabdázó, Vass Károly|url=https://www.blikk.hu/sport/csapat/kezilabda-halalozas-vass-karoly/gg7nht1|website=Blikk|date=2021-09-06|accessdate=2021-09-06|language=hu}}</ref> *[[Štefan Cigoj]], slovenski diplomat (*&nbsp;[[1935]])<ref>{{Navedi splet|title=Poslovil se je Štefan Cigoj - V središču|url=https://www.nova-gorica.si/v-srediscu/2021091411185292/poslovil_se_je_stefan_cigoj/|website=www.nova-gorica.si|accessdate=2021-09-15}}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> *[[Pavel Anton Košir]], slovenski duhovnik (*&nbsp;[[1936]]) *[[Anton Jezernik]], slovenski strojnik, univ. prof. (*&nbsp;[[1939]]) *[[Nataša Vodušek]], slovenska veleposlanica (*&nbsp;[[1966]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrla je Nataša Vodušek, nekdanja veleposlanica v BiH|url=https://siol.net/novice/slovenija/umrla-je-natasa-vodusek-nekdanja-veleposlanica-v-bih-565294|website=siol.net|accessdate=2021-11-05|language=sl}}</ref> *[[Jože Mlinarič (latinist)|Jože Mlinarič]], slovenski filolog (*&nbsp;[[1935]])<ref>{{Navedi splet|title=Oznanila - Župnija sv. Magdalena Maribor|url=http://zupnija-mb-magdalena.rkc.si/cms/index.php/o-zupniji/14-oznanila-category/3-oznanila-clanek|website=zupnija-mb-magdalena.rkc.si|accessdate=2021-11-21}}</ref> *[[Tonči Kuzmanić]], slovenski sociolog (*&nbsp;[[1956]])<ref>{{Navedi splet|title=V slovo Tončiju Kuzmaniću|url=https://www.mirovni-institut.si/v-slovo-tonciju-kuzmanicu/|website=Mirovni inštitut – Inštitut za sodobne družbene in politične študije|date=2021-11-22|accessdate=2021-11-22|language=sl-SI}}</ref> *[[Franc Arko]], slovenski režiser in scenarist (*&nbsp;[[1953]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je režiser in scenarist Franc Arko, ki je podpisal tudi mnoge oddaje na TV Slovenija|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/umrl-je-reziser-in-scenarist-franc-arko-ki-je-podpisal-tudi-mnoge-oddaje-na-tv-slovenija/602496|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-11-24|language=sl}}</ref> * [[Jože Bohinjec]], slovenski zdravnik internist, hematolog (*&nbsp;[[1923]])<ref>{{Navedi revijo|date=10. december 2021|title=osmrtnice - Jože Bohinjec|magazine=Delo}}</ref> == [[Nobelova nagrada|Nobelove nagrade]] == * [[Nobelova nagrada za fiziko|fizika]]: [[Sjukuro Manabe]], [[Klaus Hasselmann]], [[Giorgio Parisi]] * [[Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino|fiziologija ali medicina]]: [[David Julius]], [[Ardem Patapoutian]] * [[Nobelova nagrada za kemijo|kemija]]: [[Benjamin List]], [[David W.C. MacMillan]] * [[Nobelova nagrada za književnost|književnost]]: [[Abdulrazak Gurnah]] * [[Nobelova nagrada za mir|mir]]: [[Maria Ressa]], [[Dimitrij Andrejevič Muratov]] * [[Nobelova nagrada za ekonomijo|ekonomija]]: [[David Card]], [[Joshua Angrist]], [[Guido Imbens]] == Glej tudi == * [[Seznam množičnih streljanj v ZDA v letu 2021]] * [[Seznam terorističnih napadov v 2021]] * [[Seznam usmrčenih zapornikov v Združenih državah Amerike v 2021]] == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Leto 2021| ]] q02dwns7i7pdqdc6bkmb17y8vmrdwtx 0 458195 6775010 6733983 2026-11-05T04:56:55Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Datoteka Večerova_stavba_v_Mariboru_1962_(2).jpg je bila v Zbirki izbrisana, zaradi per [[:c:Commons:Deletion requests/File:Večerova stavba v Mariboru 1962 (2).jpg|]]. Odstranjevanje. 6775010 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Večer}} {{Infopolje Časopis | name = Večer | image = | caption = | type = [[Dnevnik (novinarstvo)|dnevnik]] | launched = 1945 | price = | owners = | publisher = Večer Mediji d.o.o. | editor = Matija Stepišnik | staff = | circulation = 15.349 (2022) | publishing_country = [[Slovenija]] | headquarters = [[Maribor]] | issn = 0350-4972 | website = {{url|http://www.vecer.com}} }} '''''Večer''''' je [[Slovenija|slovenski]] splošnoinformativni dnevni [[časopis]], ki ga izdaja podjetje Večer Mediji d.o.o. s sedežem v [[Maribor]]u. Poleg splošnih novic pokriva predvsem območje [[Štajerska|Štajerske]] in je eden najbolj branih slovenskih časopisov.<ref name="Slovenika">{{navedi knjigo |editor-last=Ivanič |editor-first=Martin |year=2011 |chapter=Večer |title=[[Slovenika]] |volume=P-Ž |publisher=Mladinska knjiga |location=Ljubljana |cobiss=257461504 |pages=1668}}</ref> Konec leta 2017 je naklada znašala 22.933 izvodov.<ref name="SOZ">{{navedi splet |url=http://www.soz.si/projekti_soz/rpn_revidiranje_prodanih_naklad/preglednica_revidiranih_prodanih_naklad |title=Preglednica revidiranih prodanih naklad |publisher=Slovenska oglaševalska zbornica |accessdate=2019-02-09 |archive-date=2019-02-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190209232353/http://www.soz.si/projekti_soz/rpn_revidiranje_prodanih_naklad/preglednica_revidiranih_prodanih_naklad |url-status=dead }}</ref>, v maju 2021 17.700 izvodov, novembra 2022 pa 15.349 izvodov. == Zgodovina == Predhodnik ''Večera'' je bil nenaslovljeni časnik, ki je priložnostno izšel ob osvoboditvi Maribora 9. maja 1945 in mu je sledil kratkoživeči dnevnik ''Novi čas'', izdajan med 11. in 18. majem 1945, temu pa 24. maja 1945 ''Vestnik''. Ta je bil leta 1952 preimenovan v ''Večer''. Največjo naklado, približno 60.000 izvodov, je časopis dosegal v 1980. letih.<ref name="Slovenika"/> V začetku 2000. let so imele v ''Večeru'' lastniški delež razne investicijske družbe, leta 2005 pa je v lastniško strukturo vstopil izdajatelj časopisa ''[[Delo (časopis)|Delo]]'', sicer v stoodstotni lasti [[Pivovarna Laško|Pivovarne Laško]],<ref>{{navedi novice |url=https://www.dnevnik.si/125455 |title=Delo kupilo 19,9 odstotka delnic Večera |date=2005-05-17 |work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] |accessdate=2019-02-09 |archive-date=2019-02-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190209232356/https://www.dnevnik.si/125455 |url-status=dead }}</ref> ki je nekaj let kasneje postal večinski lastnik.<ref>{{navedi novice |url=https://www.dnevnik.si/1042221147 |title=Časopisno-založniška družba Delo je kupila še 59,25-odstotni lastniški delež v družbi ČZP Večer |date=2008-11-11 |work=Dnevnik |accessdate=2019-02-09 |archive-date=2019-02-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190209233705/https://www.dnevnik.si/1042221147 |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/delo-79-odstotni-lastnik-vecera/94103 |title=Delo 79-odstotni lastnik Večera |date=2008-11-11 |work=[[MMC RTV-SLO]] |accessdate=2019-02-09}}</ref> Zaradi tega je stekel postopek pri Uradu za varstvo konkurence, ki je leta 2009 naložil družbi Delo odprodajo njenega skoraj 80-odstotnega deleža v Večeru.<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/novice/delo-mora-vecer-prodati-do-srede/314186 |title=Delo mora Večer prodati do srede |date=2013-07-13 |work=MMC RTV-SLO |accessdate=2019-02-09}}</ref> Po več neuspelih poskusih prodaje je časopis leta 2014 za 1 milijon evrov kupnine prevzelo podjetje Dober Večer v lasti Uroša Hakla in Saša Todorovića,<ref>{{navedi novice |url=https://www.finance.si/8810621/Kupec-Ve%C4%8Dera-poravnal-kupnino/rss-najdi |title=Kupec Večera poravnal kupnino |date=2014-10-03 |work=Finance |accessdate=2019-02-09}}</ref><ref name=":0">{{Navedi splet|title=Slovene media owned by oligarchs, corrupt politicians {{!}} Reporters without borders|url=https://rsf.org/en/news/slovene-media-owned-oligarchs-corrupt-politicians|website=RSF|date=2018-02-13|accessdate=2020-04-15|language=en}}</ref> ki se je leta 2015 preoblikovalo v družbo z omejeno odgovornostjo in preimenovalo v sedanje ime.<ref>{{navedi novice |url=https://www.delo.si/gospodarstvo/podjetja/vecer-po-novem-le-z-enim-delnicarjem.html |title=Večer po novem z enim lastnikom in omejeno odgovornostjo |date=2015-06-26 |work=Delo |accessdate=2019-02-09 |archive-date=2019-02-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190209232729/https://www.delo.si/gospodarstvo/podjetja/vecer-po-novem-le-z-enim-delnicarjem.html |url-status=dead }}</ref> Prevzem je bil financiran prek kredita in novi lastniki so kmalu po prevzemu odprodali del nepremičnin v lasti časopisnega podjetja in s prihodki odplačevali dolg.<ref name=":0" /> Časopis Večer je s časopisom [[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] avgusta leta 2018 na Agencijo za varstvo konkurence vložil prošnjo za združitev. Združitev so obrazložili na podlagi zahtev razmer trga. V primeru združitve bi novonastalo medijsko podjetje obvladovalo 40 % trga tiskanih medijev.<ref>{{Navedi splet|title=Večer in Dnevnik v združevanje: lastniki veseli, novinarski ceh previden|url=https://siol.net/posel-danes/novice/avk-naj-bi-prizgala-zeleno-luc-dnevnik-in-vecer-se-lahko-zdruzita-503611|website=siol.net|accessdate=2020-04-15|language=sl}}</ref> Časopisa sta julija 2019 dobila dovoljenje za združitev.<ref>{{Navedi splet|title=AVK izdala dovoljenje za združitev Dnevnika in Večera|url=https://www.dnevnik.si/1042893618|website=Dnevnik|accessdate=2020-04-15|archive-date=2020-11-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20201127094759/https://www.dnevnik.si/1042893618|url-status=dead}}</ref> Postopek združevanja je bil voden netransparentno.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Združevanje časopisov Večer in Dnevnik obkrožajo ugibanja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zdruzevanje-casopisov-vecer-in-dnevnik-obkrozajo-ugibanja/510987|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-04-15|language=sl}}</ref> Projekt združevanja naj bi do začetka leta 2020 zamrl zaradi nestrinjanj o cenitvi posameznih družb, ki bi služile kot podlaga za določitev lastniškega razmerja v skupni družbi.<ref name=":1" /><ref>{{Navedi splet|title=Združitev Dnevnika in Večera propadla, kaj zdaj?|url=https://www.finance.si/8957873|website=Finance.si|accessdate=2020-04-15|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Napovedane združitve Večera in Dnevnika vendarle ne bo?|url=http://mariborinfo.com/novica/politika-in-gospodarstvo/napovedane-zdruzitve-vecera-in-dnevnika-vendarle-ne-bo/309104|website=Mariborinfo.com|accessdate=2020-04-15|language=sl}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[bob leta]] == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-medvrstično|Večer}} * {{official|http://www.vecer.com}} {{newspaper-stub}} [[Kategorija:Slovenski časopisi]] [[Kategorija:Ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1945]] fjptsex98io0tninolzs3wu4i50wynn 0 459197 6774950 6747887 2026-11-04T22:30:36Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6774950 wikitext text/x-wiki Najstarejši '''znani zemljevidi sveta''' segajo v klasično [[antika|antiko]], najstarejši primeri od 6. do 5. stoletja pred našim štetjem pa še vedno temeljijo na paradigmi ploske Zemlje. Zemljevidi sveta, ki predvidevajo sferično Zemljo, se najprej pojavijo v [[Helenistično obdobje|helenističnem obdobju]]. Razvoj grške geografije v tem času, predvsem [[Eratosten]] in [[Posidonij]], je dosegel vrhunec v rimskem obdobju, s [[Ptolemaj]]evim zemljevidom sveta (2. stoletje), ki je ostal verodostojen še v srednjem veku. Od Ptolemaja je znanje o približni velikosti sveta omogočalo kartografom, da so ocenili obseg svojega geografskega znanja in navedli dele sveta, za katere je bilo znano, da obstajajo, vendar še niso bili raziskani kot ''terra incognita''. V [[velika geografska odkritja| obdobju velikih odkritij]] od 15. do 18. stoletja so zemljevidi sveta postali vedno bolj natančni; raziskovanje [[Antarktika|Antarktike]], [[Avstralija|Avstralije]] in notranjosti Afrike s strani zahodnih izdelovalcev zemljevidov je bilo prepuščeno 19. in začetku 20. stoletja. == Stari vek == [[File:Baylonianmaps.JPG|right|thumb|150px|Babilonski zemljevid sveta ''Imago Mundi'', najstarejši znan, 6. st. pr. n. št., Babilonija.]] === Babilonski ''Imago Mundi'' (ca. 6. st. pr. n. št.) === {{glavni|Babilonski zemljevid sveta}} [[Babilonski zemljevid sveta]], znan kot '''Imago Mundi''', je običajno datiran v 6. stoletje pr. n. št. <ref name=BM92687>[http://britishmuseum.org/research/collection_online/collection_object_details.aspx?objectId=362000&partId=1 British Museum Inv. No.92687] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190204174434/http://britishmuseum.org/research/collection_online/collection_object_details.aspx?objectId=362000&partId=1 |date=2019-02-04 }}: "6thC BC approx".see also: Siebold, Jim [http://www.henry-davis.com/MAPS/Ancient%20Web%20Pages/103.html Slide 103] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161109193653/http://www.henry-davis.com/MAPS/Ancient%20Web%20Pages/103.html |date=2016-11-09 }} via henry-davis.com - accessed 2008-02-04. First published 1899, formerly also dated to an earlier period, BCE. {{citation|title=Geography and Ethnography: Perceptions of the World in Pre-Modern Societies|author=Kurt A. Raaflaub & Richard J. A. Talbert|publisher=John Wiley & Sons|year=2009|isbn=1-4051-9146-5|page=147}}</ref> Zemljevid, ki ga je rekonstruiral Eckhard Unger, kaže [[Babilon]] ob [[Evfrat]]u, ki ga obkroža krožna kopenska masa, ki prikazuje [[Asirija|Asirijo]], [[Urartu]] (Armenija) <ref>{{cite journal |jstor=1151277 |title=Imago Mundi's Logo the Babylonian Map of the World |first=Catherine Delano |last=Smith |journal=Imago Mundi |volume=48 |year=1996 |pages=209–211 |doi=10.1080/03085699608592846}}</ref> in več drugih mest, obdan z »grenko reko« ([[Okean]]), z osmimi obrobnimi regijami (''nagu'') razporejenimi okoli njega v obliki trikotnikov, tako da tvorijo zvezdo. Priloženo besedilo omenja razdaljo sedem ''beru'' med obrobnimi regijami. Opisi petih so ohranjeni <ref>{{navedi knjigo|first=Irving|last=Finel|title=A join to the map of the world: A notable discover|year=1995|pages=26–27}}</ref>: * tretja regija, kjer »krilata ptica ne konča svojega leta«, tj. ne more doseči. * na četrti regiji »je svetloba svetlejša od sončne svetlobe ali zvezd«: ležala je na severozahodu, po poletnem sončnem zahodu pa je bila praktično v pol-pozimi. * peta regija, na severu, je ležala v popolni temi, dežela »kjer ne vidimo ničesar« in »sonce ni vidno«. * šesta regija, »kjer prebiva rogati bik in napade novega« * sedmo območje je ležalo na vzhodu in je »tam, kjer je zjutraj zora«. Zadnji odstavek povzema: »V vseh osmih regijah (''nagu'') štirih obal (''kibrati'') [zemlje ...] njihovo notranjost nihče ne pozna«. [1 === Anaksimander (c. 610 – 546 pr. n. št.) === {{glavni|Anaksimander}} [[File:Anaximander world map (mul).svg|thumb|150px|Rekonstrukcija Anaksimandrove karte]] [[Anaksimander]] (umrl c. 546 pr. n. št.) je zaslužen za to, da je ustvaril enega od prvih zemljevidov sveta <ref>{{Navedi splet |url=http://www.henry-davis.com/MAPS/AncientWebPages/104.html |title=Timechart of historical cartography: Antiquity |accessdate=2019-02-22 |archive-date=2019-03-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190306052232/http://www.henry-davis.com/MAPS/AncientWebPages/104.html |url-status=dead }}</ref>, ki je imel krožno obliko in je pokazal znane dežele sveta, združene okoli [[Egejsko morje|Egejskega morja]] v središču. Vse je bilo obkroženo z oceanom. === Hekataj iz Mileta (c. 550–476 pr. n. št.)=== {{glavni|Hekataj}} [[File:Hecataeus world map-en.svg|thumb|left|150px| Rekonstrukcija Hekatajeve karte]] [[Hekataj]] iz Mileta (umrl c. 476 pr. n. št.) je zaslužen za delo z naslovom ''Ges Periodos'' ('Potuje okoli Zemlje' ali 'Raziskava sveta'), v dveh knjigah, organiziranih v obliki ''[[periplus]]a'', od točke do točke obale. Ena o Evropi, je v bistvu periplus Sredozemlja, ki opisuje vsako regijo in seže tako daleč severno kot do [[Skitija|Skitije]], druga knjiga o Aziji pa je urejena podobno kot ''[[Periplus Eritrejskega morja]]'', katere različica iz 1. stoletja je ohranjena. Hekatej je opisal države in prebivalce znanega sveta, opis Egipta je še posebej izčrpen; opis je spremljala karta, ki je temeljila na Anaksimandrovem zemljevidu Zemlje, ki jo je popravil in razširil. Delo je ohranjeno le v približno 374 delcih, daleč večji del pa je naveden v geografskem leksikonu ''Ethnika'', ki ga je sestavil Štefan iz Bizanca. === Eratosten (276–194 pr. n. št.) === {{glavni|Eratosten}} [[File:Mappa di Eratostene.jpg|thumb|150px|Rekonstrukcija Eratostenovega zemljevida, 1883 map<ref>{{Navedi splet |url=http://www.henry-davis.com/MAPS/Ancient%20Web%20Pages/112.html |title=Source |accessdate=2019-02-22 |archive-date=2018-09-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180929075759/http://www.henry-davis.com/MAPS/Ancient |url-status=dead }}</ref>]] [[Eratosten]] (276–194 pr. n. št.) je pripravil izboljšan zemljevid sveta, ki je vključeval informacije iz pohodov [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]] in njegovih naslednikov. Azija je postala širša in odraža novo razumevanje dejanske velikosti celine. Eratosten je bil tudi prvi [[geograf]], ki je v svoje kartografske prikaze vključil vzporednice in meridiane, kar potrjuje njegovo razumevanje sferične narave Zemlje. === Posidonij (c. 150–130 pr. n. št.) === [[File:Worldmaphedo.jpg|thumb|150px|left|1628 - Rekonstrukcija Posidonijeve ideje o položaju kontinentov (mnogo podrobnosti Posidoniju niso bile znane)]] {{glavni|Posidonij}} [[Posidonij]] iz [[Apamea|Apameje]] (ok. 135–51 pr. n. št.) je bil grški [[Stoicizem|stoični]] filozof<ref>[[Encyclopædia Britannica]] [http://www.britannica.com/eb/article-9061021/Poseidonius "Greek philosopher, considered the most learned man of his time and, possibly, of the entire Stoic school."]</ref>, ki je potoval po vsem rimskem svetu in drugod in je bil slaven [[polihistor]] v grško-rimskem svetu, kot sta [[Aristotel]] in [[Eratosten]]. Njegovo delo ''o oceanu in sosednjih območjih'' je bila splošna geografska razprava, ki je pokazala, kako so vse sile vplivale druga na drugo in se nanašale tudi na človeško življenje. Meril je obseg Zemlje glede na položaj zvezde Canopus. Njegova meritev v višino 240.000 stadijev pomeni 39.000 km, blizu dejanskega obsega 40.074 km. <ref>Poseidonius, [http://www.attalus.org/translate/poseidonius.html#202.K fragment 202]</ref> Seznanil se je z Eratostenovimi dognanji, ki je stoletje prej uporabljal dvig Sonca na različnih zemljepisnih širinah. Obe podatka za Zemljin obseg sta bila nenavadno natančna, v vsakem primeru pa sta mu pomagala pri medsebojni kompenzaciji napake pri merjenju. Vendar je bila različica Posidonijevega izračuna, ki jo je [[Strabon]] populariziral, popravljena tako, da je popravila razdaljo med Rodosom in Aleksandrijo na 3.750 stadijev, kar je povzročilo obseg 180.000 stadijev ali 29.000 km<ref>Brown, Lloyd Arnold [https://books.google.com/books?id=Qh7nDfGm7BkC&pg=PA30&lpg=PA30#v=onepage&q&f=false The Story of Maps] Dover Publications (1979) pp29-31</ref>. [[Ptolemaj]] je razpravljal o tej revidirani podobi Posidonija nad Eratostenom v svojem delu ''Geographica'', v srednjem veku pa je učence razdelil na dva tabora glede na obseg Zemlje, ena stran se je identificirala z Eratostenovim izračunom, druga pa s Posidonijevim. === Strabon (c. 64 pr. n. št. – 24 n. št.) === {{glavni| Strabon}} [[Strabon]] je večinoma znan po svojem delu ''Geographica'' v 17 zvezkih, kjer je predstavil opisno zgodovino ljudi in krajev iz različnih regij sveta, ki so bile znane v tistem času<ref name="SG17">''Strabonis Geographica'', Book 17, Chapter 7.</ref>. ''Geographica'' se je v zahodni Evropi prvič pojavila v Rimu kot latinski prevod, izdan okrog leta 1469. Čeprav je Strabon omenil antične grške astronome Eratostena in [[Hiparh]]a ter priznal svoja astronomska in matematična prizadevanja za geografijo, je trdil, da je opisen pristop bolj praktičen. ''Geographica'' je dragocen vir informacij o antičnem svetu, zlasti kadar te informacije potrjujejo drugi viri. V knjigi tudi je zemljevid Evrope. Celotni zemljevidi sveta po Strabonu so rekonstrukcije iz njegovega pisanega besedila. === Pomponij Mela (okoli leta 43) === [[File:Karte Pomponius Mela rotated.jpg|thumb|150px|1898 - Rekonstrukcija pogleda na svet, Pomponija Mela.]] {{glavni|Pomponij Mela}} Pomponij je edinstven med starimi geografi, ki je po tem, ko je Zemljo razdelil na pet območij, od katerih sta bili samo dve obljudeni, uveljavljal obstoj ''antihtonov'', ljudi, ki so živeli v južni polovici zmernega pasu, ki ljudem severnih zmernih območij zaradi neznosne vročine vmesnega pasu ni bil dostopen. O delitvah in mejah Evrope, Azije in Afrike ponavlja Eratostena; kot vsi klasični geografi iz Aleksandra Velikega (razen Ptolemeja) vidi [[Kaspijsko jezero]] kot zaliv Severnega oceana, ki ustreza perzijskemu ([[Perzijski zaliv]]) in arabskemu ([[Rdeče morje]]) zalivu na jugu. === Marin Tirski (okoli leta 120) === {{glavni| Marin Tirski}} Zemljevidi sveta [[Marin Tirski |Marina Tirskega]] so bili prvi v [[Rimski imperij|Rimskem imperiju]], ki so prikazali Kitajsko. Okoli leta 120 je Marin zapisal, da je svet, ki ga je mogoče poseliti, na zahodu omejen s ''Srečnimi ali blagoslovljenimi otoki'' (pol legendarni otoki v Atlantskem oceanu). Besedilo njegove geografske razprave je izgubljeno. Prav tako je izumil pravokotno projekcijo, ki se še danes uporablja pri ustvarjanju zemljevidov. O nekaj Marinovih mnenjih poroča Ptolemaj. Marin je menil, da so ''Okeanos'' ločeni na vzhodni in zahodni del s kontinenti (Evropa, Azija in Afrika). Mislil je, da se je naseljeni svet raztezal od zemljepisne širine Thule (najbolj oddaljena severna lokacija, omenjena v starogrški in rimski literaturi ter kartografiji; sodobne interpretacije omenjajo Orkney, Shetland, otok Saarema (Ösel) v Estoniji in norveški otok Smøla) do Agisymbe ([[kozorogov povratnik]]) in v zemljepisni dolžini od Srečnih otokov do Shera ([[Kitajska]]). Marin je skoval tudi izraz ''[[Antarktis]]'', ki se nanaša na nasprotje polarnega kroga (tj. polarna regija okoli južnega pola Zemlje in zajema celino Antarktiko, planoto Kerguelen in druga otoška ozemlja, ki so na antarktični plošči ali južno od konvergence na Antarktiki). Njegova glavna zapuščina je, da je vsakemu kraju dodelil ustrezno zemljepisno širino in dolžino; uporabil je »Meridian Srečnih otokov (Kanarski otoki ali Zelenortski otoki)« kot ničelni poldnevnik. === Ptolemaj (okoli leta 150) === [[File:Ptolemy-World Vat Urb 82.jpg|right|thumb|200px|najstarejši ohranjen Ptolemajev zemljevid sveta, po prvi projekciji menihov v Konstantinoplu pod Maksimom Planudom okoli leta 1300]] [[File:Cosmographia Claudii Ptolomaei ante 1467 (7455943) (cropped).jpg|thumb|200px|Nicolausa Germanusa latinski zemljevid sveta po Ptolemajevi drugi projekciji, prvi znani na, 1467]] {{glavni|Ptolemaj|Ptolemajev zemljevid sveta}} Ohranjena besedila Ptolemajeve ''Geografije'' (grško Γεωγραφικὴ Ὑφήγησις, ''Geōgraphikḕ Hyphḗgēsis'' – geografski priročnik), prvič napisana okoli leta 150, kažejo, da je nadaljeval z uporabo Marinove pravokotne projekcije za svoje regionalne zemljevide, medtem ko je ugotovil, da ni primerna za zemljevide celotnega znanega sveta. Namesto tega je v knjigi VII. svojega dela opisal tri ločene projekcije, ki so vse težje in zveste. Ptolemaj je sledil Marinu v podcenjevanju oboda sveta; v kombinaciji z natančnimi absolutnimi razdaljami je to povzročilo tudi precenjevanje dolžine Sredozemskega morja v stopinjah. Njegov [[ničelni poldnevnik]] na Srečnih otokih je bil torej približno 10 dejanskih stopinj zahodno od Aleksandrije, kot je bilo predvideno, napaka, ki jo je [[Al Horizmi |Al-Khwārizmī]] popravil po prevodu sirskih izdaj Ptolemaja v arabščino v 9. stoletju. Najstarejši ohranjeni rokopisi dela datirajo v obnove besedila Maksima Planuda malo pred letom 1300 v samostanu Hora blizu [[Konstantinopel|Konstantinopla]]. Zdi se, da so ohranjeni rokopisi iz tega obdobja ohranili ločene recenzije besedila, ki so se razhajale že v 2. ali 4. stoletju. Prehod v nekaterih recenzijah se pripisuje Agatodemonu iz Aleksandrije z izdelavo zemljevida sveta, vendar se zdi, da niso ohranjeni zemljevidi, ki bi jih uporabljali Planudejevi menihi. Namesto tega je naročil nove zemljevide sveta, izračunane iz Ptolemajevih tisočih koordinat in sestavljenih v skladu s prvo <ref>Vat. Urbinas Graecus 82.</ref> in drugo projekcijo besedila <ref>Codex Seragliensis GI 57</ref>, skupaj z enakovrednimi regionalnimi zemljevidi. Kopija je bila prevedena v latinščino, delo [[Jacopo d'Angelo |Jacopa d'Angela]] v Firencah okoli leta 1406 in kmalu dopolnjena z zemljevidi prve projekcije. Zemljevidi z drugo projekcijo niso bili izdelani v zahodni Evropi do izdaje 1466 Nicolausa Germanusa {{refn|name=snyd|{{Citation |last=Snyder |first=John P. |title=Flattening the Earth: Two Thousand Years of Map Projections |p=14 |url=https://books.google.com/books?id=0UzjTJ4w9yEC&pg=PA14 |publisher=University of Chicago Press |location=Chicago |date=1993}}}}. Zdi se, da Ptolemajeva tretja (in najtežja) projekcija sploh ni bila uporabljena, preden so nova odkritja razširila znani svet onkraj točke, ki je zagotovila uporabno obliko. [[Mark Tulij Cicero |Cicero]]ve ''Somnium Scipionis'' (Sanje o Scipiju) Zemljo opisujejo kot globus neznatne velikosti v primerjavi s preostalim delom vesolja. Številni srednjeveški rokopisi Macrobiusovih ''Komentarji k Snjam o Scipiju'' vključujejo zemljevide Zemlje, vključno z antipodi, zemljevidi območij, ki prikazujejo Ptolemajeve klime, ki izhajajo iz koncepta sferične Zemlje in diagram, ki prikazuje Zemljo (označeno kot ''globus terrae'', sferično Zemljo) v središču hierarhično urejenih planetarnih sfer <ref>B. Eastwood and G. Graßhoff, ''Planetary Diagrams for Roman Astronomy in Medieval Europe, ca. 800-1500'', ''Transactions of the American Philosophical Society'', 94, 3 (Philadelphia, 2004), pp. 49-50.</ref><ref>Macrobius, ''Commentary on the Dream of Scipio'', transl. W. H. Stahl, (New York: Columbia Univ. Pr., 1952), chaps. v-vii, (pp. 200-212).</ref>. === Tabula Peutingeriana (4. stoletje) === ''[[Tabula Peutingeriana]]'' (Peutingerjeva tabla) je itinerarij, ki prikazuje ''cursus publicus'', cestno omrežje v rimskem imperiju. To je kopija zemljevida iz 13. stoletja, izvirnika iz 4. stoletja, ki zajema Evropo, dele Azije (Indija) in Severno Afriko. Zemljevid je poimenovan po [[Konrad Peutinger|Konradu Peutingerju]], nemškem humanistu in starinarju iz 15. do 16. stoletja. Zemljevid je odkril [[Konrad Celtis]] v knjižnici v [[Worms]]u, ki ga ni mogel objaviti pred smrtjo, zemljevid pa je zapustil Peutingerju leta 1508. Ohranil se je v Avstrijski narodni knjižnici (''Österreichische Nationalbibliothek''), [[Hofburg]], [[Dunaj]]. {{wide image|TabulaPeutingeriana.jpg|4000px|Tabula Peutingeriana, od Iberije na zahodu, do Indije na vzhodu.}} == Srednji vek == {{glavni| Mappa mundi}} [[File:WorldMapCosmasIndicopleustes.jpg|thumb|150px|Karta sveta Kozme Indikoplevsta]] === Karta Kozme Indikoplevsta (6. stoletje) === Okoli 550 je [[Kozma Indikoplevst]] napisal bogato ilustrirano ''Krščansko topografijo'' (starogrško Χριστιανικὴ Τοπογραφία, latinsko ‘’Topographia Christiana''), delo, ki je deloma temeljilo na njegovih osebnih izkušnjah kot trgovca na Rdečem morju in Indijskem oceanu v začetku 6. stoletja. Čeprav je njegovo kozmogonijo izpodbija sodobna znanost, je podal zgodovinski opis Indije in Šrilanke v 6. stoletju, ki je neprecenljiv za zgodovinarje. Zdi se, da je Kozma osebno obiskal kraljevino [[Aksum]] v sodobni [[Etiopija|Etiopiji]] in [[Eritreja|Eritreji]] ter [[Indija|Indijo]] in [[Šrilanka|Šrilanko]]. Leta 522 je obiskal [[Malabarska obala|Malabarsko obalo]] (Južna Indija). Glavna značilnost njegove ''Topografije'' je njegov pogled, da je Zemlja ploščata in da [[nebo]] tvori oblika škatle z zaobljenim pokrovom, pogled, ki ga je vzel iz nekonvencionalnih interpretacij krščanskih [[Verska literatura |spisov]]. Kozma je želel dokazati, da so predkrščanski geografi napačno trdili, da je zemlja okrogla in da je bila dejansko oblikovana po tabernaklju, hiši bogoslužja, ki jo je Bog opisal Mojzesu v času judovskega bega iz Egipta. [[File:Diagrammatic T-O world map - 12th c.jpg|thumb|150px|Kopija ''Etymologiae'' iz 12. stoletja]] === Izidorja Seviljskega T—O zemljevid (okoli 636) === {{glavni| T—O zemljevid}} Srednjeveške [[T—O karte]] izvirajo iz opisa sveta v ''Etymologiae'' Izidorja Seviljskega (umrl 636). Ta kvalitativni in konceptualni tip srednjeveške kartografije predstavlja samo zgornjo polovico sferične Zemlje <ref>Michael Livingston, [http://www.strangehorizons.com/2002/20020610/medieval_maps.shtml Modern Medieval Map Myths: The Flat World, Ancient Sea-Kings, and Dragons] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060209042605/http://www.strangehorizons.com/2002/20020610/medieval_maps.shtml |date=2006-02-09 }}, 2002.</ref>. Predvideva se, da šteje za prikrito projekcijo naseljenega dela sveta, znanega v rimskih in srednjeveških časih (to je severna zmerna polovica sveta). ''T'' je Sredozemlje, ki deli tri celine, Azijo, Evropo in Afriko, ''O'' pa okoliški ocean. [[Jeruzalem]] je bil na splošno v središču zemljevida. Azija je bila običajno velikosti dveh drugih celin skupaj. Ker se je sonce dvigalo na vzhodu, je bil raj (rajski vrt) po navadi prikazan v Aziji, ta pa je bila na zgornjem delu zemljevida. [[File:Mappa mundi dAlbi.png|thumb|150px| Mappa Mundi iz Albija]] === Mappa Mundi iz Albija (8. stoletje) === Mappi Mundi iz Albija (francosko ''Mappa mundi d'Albi'') je srednjeveški zemljevid sveta, ki je vključen v rokopis iz druge polovice 8. stoletja, ohranjen v stari zbirki knjižnice Pierre-Amalric v [[Albi, Tarn |Albiju]] v [[Francija|Franciji]] <ref>{{navedi splet|title=Focus sur... La Mappa mundi d'Albi|url=http://mediatheques.grand-albigeois.fr/1307-focus-sur...-la-mappa-mundi-d-albi.htm|website=mediatheques.grand-albigeois.fr|language=fr|publication-date=}}</ref>. Ta rokopis izhaja iz kapiteljske knjižnice [[stolnica svete Cecilije, Albi|stolnice svete Cecilije]]. Mappa Mundi je bila oktobra 2015 med drugimi vpisana v Unescov [[Register svetovnega spomina]] <ref>{{navedi splet|title=La « Mappa mundi d’Albi » a rejoint en octobre 2015 le registre « Mémoire du monde » de l'Unesco|url=http://www.culture.fr/C-en-regions/France/Languedoc-Roussillon-Midi-Pyrenees/Actualites/Architecture-patrimoine/La-Mappa-mundi-d-Albi-a-rejoint-en-octobre-2015-le-registre-Memoire-du-monde-de-l-Unesco|website=culture.fr|language=fr|publication-date=}}.</ref>. Rokopis s karto vsebuje 77 strani. V 18. stoletju je bil imenovan "Miscellanea" (latinsko za "zbirka"). Zbirka vsebuje 22 različnih dokumentov, ki so imeli izobraževalen namen. [[Pergament]] na katerem je rokopis, je verjetno narejen iz kozje ali ovčje kože in je v zelo dobrem stanju. Zemljevid je visok 27 cm in širok 22,5 cm. Predstavlja 23 držav na 3 kontinentih in omenja več mest, otokov, rek in morij<ref>{{navedi splet|title=Présentation de la Mappa Mundi d'Albi|url=https://www.youtube.com/watch?v=10kubpgtEW0|website=www.youtube.com|language=fr|publication-date=}}</ref>. Znani svet je predstavljen v obliki podkve, ki se odpira na ravni Gibraltarske ožine in ga obdaja Sredozemlje, Bližnji vzhod je na vrhu, Evropa na levi in Severna Afrika na desni. [[File:Ibn Howqal World map.jpg|thumb|150px|Karta sveta po Ibn Hawqalu (jug je zgoraj)]] [[File:Cotton world map.jpg|thumb|150px|Anglosaška 'Cottonova' karta sveta (c. 1040).]] === Ibn Hawqalov zemljevid (10. stoletje) === {{glavni| Ibn Hawqal}} Ibn Hawqal je bil arabski znanstvenik iz 10. stoletja, ki je razvil zemljevid sveta, ki temelji na lastnih potovalnih izkušnjah in verjetno na delu Ptolemaja. Še en tak kartograf je bil Al-Istakri. <ref>[https://books.google.com/books?id=ocoV2iI4vcoC&pg=PA120 ''The History of cartography'' by John Brian Harley, David Woodward p.120''ff'']</ref> === Anglosaški Cottonov zemljevid sveta (c. 1040) === Ta zemljevid se pojavi v kopiji klasičnega dela o geografiji, latinske različice Priscijanove ''Periegesis'', ki je bil v ''Cottonovi knjižnici'' (MS Tiberius B.V., gl. 56v), zbirki rokopisov, ki jih je nekoč imel sir Robert Bruce Cotton, in so zdaj v Britanski knjižnici. Namen ni zgolj ponazoritev tega dela, saj vsebuje veliko gradiva, zbranega iz drugih virov, vključno z nekaterimi najnovejšimi, čeprav temelji na oddaljenem rimskem izvirniku (podobnem viru drugega svetovnega zemljevida iz 11. stoletja, ki ilustrira izdajo Izidorja Seviljskega) - na katerem se zdi, da mreža linij kaže meje imperialnih provinc. Datacija risanja je bila nekoč ocenjena na približno leta 992–994, na podlagi predlaganih povezav potovanj nadškofa Sigerica iz Canterburyja iz Rima <ref>Siebold, Jim [http://www.henry-davis.com/MAPS/EMwebpages/210mono.html Slide 210 monograph: Cottoniana or Anglo-Saxon Map] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180730125852/http://www.henry-davis.com/MAPS/EMwebpages/210mono.html |date=2018-07-30 }}, via henry-davis.com - accessed 2008-02-04</ref>, vendar novejše analize kažejo, da je bil zemljevid, čeprav je bil popravljen, takrat narisan verjetno med 1025 in 1050. <ref>British Library [http://www.collectbritain.co.uk/personalisation/object.cfm?uid=001COTTIBB00005U00056V00&largeimage=1#largeimage Collect Britain], accessed 2008-03-14</ref> Podobno kot poznejši zemljevid Al-Idrisija (glej spodaj) je ta zemljevid očitno zunaj večinoma simbolne zgodnjesrednjeveške kartografske tradicije, vendar prav tako ne temelji na slavnem Ptolemajevem koordinatnem sistemu. Vzhod je na vrhu, vendar Jeruzalem ni v središču, Rajski vrt pa ni nikjer viden. Nenavadno so vse vodne poti Afrike, ne le Rdeče morje, prikazane v rdeči barvi (gore so zelene). Upodobitev Daljnega vzhoda je ambiciozna, vključno z Indijo in Taprobanom (Šrilanka) - slednja je upodobljena v skladu s pretirano klasično predstavo o njeni velikosti. Ne preseneča, da je Britanija sama podrobno opisana. Velika Britanija, nenavadno po srednjeveških standardih, je prikazana kot en otok, čeprav s pretiranim cornwalskim rtom, Mona, Irska in številni škotski otoki so vsi označeni. Kartograf je Islandijo prikazal rahlo zmedeno, saj jo prikazuje tako z različico njenega klasičnega imena „Thule“, severozahodno od Britanije in kot „otok“, ki je logično povezan s Skandinavijo. Odprta dostopna digitalna slika zemljevida z oznakami kraja in imeni je vključena med trinajst srednjeveških zemljevidov sveta, ki so bili urejeni v projektu Virtual Mappa. {{URL|sims.digitalmappa.org/workspace/#965fe731}} [[File:Beatus map.jpg|thumb|150px|left|Karta sveta iz Saint-Sever Beatusa]] === Beatusov Mappa Mundi (1050) === {{glavni| Beatus Liébanski}} Beatus iz Liébane (ok. 730–798) je bil asturski menih in teolog. Sodeloval je z [[Alkuin]]om in sodeloval pri kontroverznem delu ''[[Adopcionizem]]'', kritiziral je poglede škofa Felixa iz Urgela in [[Elipando Toledski |Elipanda Toledskega]]. Danes se ga najbolj spominjamo kot avtorja ''Komentarja o Apokalipsi'', objavljenega leta 776. Saint-Sever Beatus s komentarjem (znan tudi kot ''Apokalipsa Saint-Sever'' (Pariz, Nacionalna knjižnica, MS lat. 8878), romanski iluminiran rokopis iz 11. stoletja), je nastal okoli leta 1050 v opatiji Saint-Sever, Aquitaine v Franciji. Vsebuje eno najstarejših krščanskih zemljevidov sveta kot ilustracijo ''Komentarja''. Čeprav izvirni rokopis in zemljevid nista ohranjena, so kopije zemljevida v številnih obstoječih rokopisih. [[File:Kashgari map.jpg|thumb|150px| Al-Kashgarijev ''Diwanu Lughat at-Turk''.]] === Zemljevid Mahmuda al-Kašgarija (1072) === Karakanidski [[Ujguri|ujgurski]] učenjak [[Mahmud al-Kašgari]] je sestavil ''Zbirko turških jezikov'' (turško ''Dīwān Lughāt al-Turk'') v 11. stoletju. Rokopis je ilustriran s "turkocentričnim" zemljevidom sveta, usmerjenim proti vzhodu (ali pa morda v smeri srednjepoletnega sončnega vzhoda), ki je osredotočen na starodavno mesto [[Balasagun]] v današnjem [[Kirgizistan]]u, prikazuje Kaspijsko jezero na severu ter Irak, Armenijo, Jemen in Egipt na zahodu, Kitajsko in Japonsko na vzhodu, Hindustan, Kašmir, Gog in Magog na jugu. Običajni simboli so uporabljeni na vseh straneh - modre črte za reke, rdeče črte za gorske verige, itd. Svet je prikazan kot obkrožen z oceanom<ref>[http://strangemaps.wordpress.com/2007/02/22/81-the-first-turkish-world-map-by-kashgari-1072/ 81 - The First Turkish World Map, by Kashgari (1072) « Strange Maps<!-- Bot generated title -->]</ref>. Zemljevid se zdaj hrani v muzeju Pera v Carigradu. [[File:TabulaRogeriana upside-down.jpg|thumb|150px|Inverzija Tabula Rogeriana (1154).]] === Al-Idrizijeva ''Tabula Rogeriana'' (1154) === {{glavni| Tabula Rogeriana}} Maroški geograf [[Al-Idrizi]] je vključil znanje o Afriki, Indijskem oceanu in Daljnem vzhodu, ki so ga zbrali arabski trgovci in raziskovalci, z informacijami, ki so jih podedovali po klasičnih geografih, da bi ustvaril najbolj natančno karto sveta v tistem času in ostala najbolj natančna naslednja tri stoletja. [[Tabula Rogeriana]] (''Nuzhat al-mushtāq fi'khtirāq al-āfāq'', arabsko نزهة المشتاق في اختراق الآفاق‎v prevodu knjiga prijetnih potovanj v daljne dežele) je Al-Idrisi narisal leta 1154 za normanskega kralja [[Rogerij II. Sicilski|Rogerija II. Sicilskega]], po osemnajstih letih bivanja na njegovem dvoru, kjer je delal na komentarjih in ilustracijah zemljevida. Zemljevid, napisan v arabščini, v celoti prikazuje evrazijsko celino, a prikazuje le severni del afriške celine. [[File:Ebstorfer-stich2.jpg|thumb|150px| Ebstorfska karta, (okoli 1235).]] === Ebstorfska Mappa Mundi (1235) === Ebstorfska karta je bila primer evropske ''mappa mundi'', ki jo je izdelal Gervase Ebstorfski, ki je bil verjetno isti človek kot Gervase iz Tilburyja<ref>Gervase of Tilbury, ''Otia Imperialia'', (Oxford Medieval Texts), Oxford, 2002, p. xxxiv.</ref>, nekaj časa v 13. stoletju. To je bil zelo velik zemljevid: naslikan na 30 kozjih kožah sešitih skupaj, meril je približno 3,6 m × 3,6 m. Kristusova glava je bila upodobljena na vrhu zemljevida, z rokama na obeh straneh in nogami na dnu<ref>{{navedi knjigo |first=Evelyn |last=Edson |title=Mapping Time and Space: How Medieval Mapmakers viewed their World |location=London |publisher=British Library |year=1997 |page=138 |isbn=0-7123-4535-3 }}</ref>. Zemljevid je bila zelo izpopolnjena različica srednjeveškega tristranskega ali T—O zemljevida; središče je bilo v Jeruzalemu z vzhodom na vrhu zemljevida. Predstavljal je Rim v obliki leva in je imel očiten interes za razdelitev škofij. Izvirnik je bil uničen med drugo svetovno vojno, vendar so ostale fotografije in barvne kopije. [[File:Hereford Mappa Mundi 1300.jpg|thumb|150px|Herefordska Mappa Mundi, (okoli 1300)]] [[File:World map pietro vesconte.jpg|thumb|150px|Pietra Vesconteja karta sveta, 1321]] === Herefordska Mappa Mundi (1300) === {{glavni| Herefordski Mappa Mundi}} Herefordska Mappa Mundi je podroben zemljevid, ki temelji na slogu zemljevida T—O iz leta c. 1300. Zemljevid je podpisal neki "Richard of Haldingham ali Lafford". Narisan je na enem listu veluma in meri 158 x 133 cm. Pisanje je v črni barvi, z dodatno rdečo in zlato, modro ali zeleno barvo za vodo (z Rdečim morjem pobarvanim rdeče). Napisi jasno kažejo na številne funkcije teh velikih srednjeveških kart, ki poleg geografije posredujejo množico informacij o biblijskih predmetih in splošni zgodovini. Jeruzalem je narisan v središču kroga, vzhod je na vrhu in prikazuje Rajski vrt v krogu na robu sveta (1). Velika Britanija je narisana na severozahodni meji (spodaj levo, 22 in 23). Zanimivo je, da so oznake za Afriko in Evropo obrnjene, Evropa pa je v rdeči in zlati barvi označena kot „Afrika“ in obratno. Med trinajstimi srednjeveškimi zemljevidi sveta, ki so jih uredili v projektu Virtual Mappa, je vključena digitalna podoba zemljevida z več kot 1000 oznakami krajev in imen in je javno dostopna. === Zemljevid sveta Pietra Vesconteja (1321) === Italijanski geograf [[Pietro Vesconte]] je bil pionir na področju [[portolanski zemljevid|portolanskega zemljevida]]. Njegove pomorske karte so med najzgodnejšimi za natančno kartiranje sredozemskih in črnomorskih regij. Prav tako je postopoma prikazal natančnejše prikaze obal severne Evrope. Na svojem zemljevidu sveta iz leta 1321 je prenesel svoje izkušnje kot izdelovalca portolanov; zemljevid je žanrska mappa mundi s predhodno neznano natančnostjo<ref>{{navedi splet |url=http://www.henry-davis.com/MAPS/LMwebpages/228Fmono.html |title=Vesconte World Maps |accessdate=2019-02-22 |archive-date=2020-02-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200217102006/http://www.henry-davis.com/MAPS/LMwebpages/228Fmono.html |url-status=dead }}</ref>. Zemljevid sveta in zemljevid [[Sveta dežela|Svete dežele]] ter načrt [[Ako (mesto)|Ako]] in Jeruzalema so bili narejeni za vključitev v Marina Sanuta starejšega ''Liber secretorum fidelium cruces''. <ref>{{navedi knjigo |editor1-last=Harley |editor1-first=John Brian |editor2-first=David |editor2-last=Woodward |title=The History of Cartography |location=Chicago |publisher=University of Chicago Press |year=1987 |isbn=0-226-31633-5 |url=https://books.google.com/books?id=uJaP4i7-_MIC&pg=RA2-PA432#v=snippet&q=vesconte&f=false }}{{Slepa povezava|date=januar 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> [[File:Catalan-Atlas - 1.png|thumb|150px|right|Dva lista Katalonskega atlasa]] === Katalonski Atlas sveta (1375) === {{glavni|Katalonski atlas}} Katalonski atlas sveta je izdelala [[Majorska kartografska šola]] in se pripisuje [[Abraham Cresques | Abrahamu Cresqueju]]. V Francoski kraljevi knjižnici (zdaj Bibliothèque nationale de France) je bila v času [[Karel V. Francoski|Karla V.]]. Katalonski atlas je prvotno sestavljalo šest velumovih listov, ki so bili obrnjeni zloženi po sredini v različnih barvah, vključno z zlato in srebrno. Prva dva lista vsebujeta besedila v katalonskem jeziku o kozmografiji, astronomiji in astrologiji. Ta besedila spremljajo slike. Besedila in ilustracija poudarjata sferična oblika Zemlje in stanje znanega sveta. Prav tako zagotavljajo informacije mornarjem o plimovanju in o tem, kako napovedati čas ponoči. Za razliko od mnogih drugih pomorskih kart, se katalonski atlas bere s severom na dnu. Zaradi tega so zemljevidi usmerjeni od leve proti desni, od Daljnega vzhoda do Atlantika. Prva dva lista, ki tvorita orientalski del katalonskega atlasa, ponazarjata številne verske reference in sintezo srednjeveških ''mappae mundi'' (Jeruzalem blizu centra) in turistično literaturo tistega časa, predvsem knjigo sira Johna Mandevilla ''Potovanja Marka Pola''. Številna indijska in kitajska mesta je mogoče prepoznati. [[File:Da-ming-hun-yi-tu.jpg|thumb|150px|left|Da Ming Hun Yi Tu karta]] === "Da Ming Hunyi Tu" — karta sveta (po 1389) === {{Glavni|Da Ming Hunyi Tu|Kitajska geografija}} ''Da Ming Hunyi Tu'' (kitajsko 明 混 一 图; dobesedno: "Združeni zemljevid Velikega cesarstva Ming") je zemljevid sveta, ki je bil verjetno narejen v poznem 14. ali 15. stoletju <ref> Imena krajev na zemljevidu odražajo politično situacijo leta 1389 ali 22. leto vladanja cesarja Hongwu. Nekateri kitajski znanstveniki so tako sklenili, da je bil res ustvarjen leta 1389 ali malo kasneje (Wang et al., ''Juanben caihui Daming Hunyi Tu yanjiu'' 绢本彩绘大明混一图研究 (As Regards the Da Ming Hun Yi Tu Drawn in Colours on Stiff Silk), in: ''Zhongguo gudai dituji: Ming dai'' 中國古代地图集 明代 (Atlas starodavnih zemljevidov na Kitajskem: dinastija Ming (1368-1644)), Beijing, 1994, pp. 51–55). Drugi trdijo, da to odraža prejšnji vir in da je bil sam "Da Ming Hun Yi Tu" ustvarjen veliko kasneje (Miya Noriko, "Kon'itsu Kyōri Rekidai Kokuto no Zu" he no michi 「混一疆理歴代国都之図」への道, ''Mongoru jidai no shuppan bunka'' モンゴル時代の出版文化, 2006, 487–651 (pp. 511-512).</ref>, kaže Kitajsko v središču in Evropo, pol poti okoli sveta, upodobljeno zelo majhno in horizontalno stisnjeno na robu. Afriška obala je kartirana iz perspektive Indijskega oceana, in prikazuje območje Rta dobrega upanja. Menijo, da so bili tovrstni zemljevidi narejeni že od leta 1320, vendar so bili vsi prejšnji primerki izgubljeni, zato je najzgodnejši ohranjen, barvit ''Da Ming Hun Yi Tu'', naslikan na 17 m2 svile. [[File:KangnidoMap.jpg|thumb|150px|Kangnido karta sveta (1402)]] === ''Kangnido'' zemljevid sveta (1402) === Main article: Kangnido ''Kangnido'' (polno ime Honil Gangni Yeokdae Gukdo Ji Do in pomeni »Zemljevid integriranih dežel in regij zgodovinskih držav in glavnih mest«) <ref>{{cite journal |title=Choso˘n Korea in the Ryukoku Kangnido: Dating the Oldest Extant Korean Map of the World (15th Century) |last=Robinson |first=Kenneth R. |journal=Imago Mundi |volume=59 |issue=2 |year=2007 |pages=177–192 |doi=10.1080/03085690701300964 }}</ref> je zemljevid sveta, izdelan v Koreji leta 1402. Ustvarjen pod nadzorom korejskih uradnikov v okviru kulturnega projekta novo ustanovljene dinastije Joseon<ref>{{navedi splet |url=http://www.bimcc.org/articles/20071116_BIMCC_Formatting_Europe_Conf_Abstract_1_cattaneo.pdf |title=BIMCC conference abstract |accessdate=2008-03-16 }}</ref>, je najbolj znan primer zemljevidov znanega sveta, ki temelji na kitajskih kartografskih tehnikah z dodatnim prispevkom iz zahodnih virov, preko islamskih učenjakov v mongolskem imperiju. Povsem podoben ''Da Ming Hun Yi Tu'' (ki je na zahodu manj znan, ker se hrani v zaprtem arhivu), ''Kangnido'' kaže korejski izvor v širitvi te države in vključuje veliko izboljšav (čeprav napačno postavljen) zemljevida Japonske. Na drugem mestu se na zemljevid izkaže kot dekorativen in ne za praktičen namen, zlasti pri upodobitvi rečnih sistemov, ki tvorijo nenaravne zanke, ki se redko pojavljajo na kitajskih zemljevidih. Kljub temu velja, da je »boljši od vsega, kar se je proizvedlo v Evropi pred koncem petnajstega stoletja«. <ref>{{navedi knjigo |first=Peter |last=Jackson |title=The Mongols and the West |url=https://archive.org/details/mongolswest122110000jack |location=New York |publisher=Pearson Longman |year=2005 |page=330 |isbn=0-582-36896-0 }}</ref> [[File:DeVirgaDetail.jpg|thumb|150px|De Virgov zemljevid sveta (1411–1415)]] === De Virgov zemljevid sveta (1411–1415) === De Virgv zemljevid je izdelal Albertinus de Virga med letoma 1411 in 1415. Benečan je znan tudi po zemljevidu Sredozemlja iz leta 1409, prav tako narejen v Benetkah. Zemljevid sveta je okrogel, narisan na kosu pergamenta 69,6 cm × 44 cm. Sestavljen je iz samega zemljevida, premera približno 44 cm in podaljška, ki vsebuje koledar in dve tabli. [[File:Biancomap.jpg|thumb|150px|Biancov zemljevid sveta (1436)]] === Biancov zemljevid sveta (1436) === Atlas Andrea Bianca iz leta 1436 obsega deset listov pergamenta, ki merijo 29 cm × 38 cm, v vezavi iz 18. stoletja. Prvi list vsebuje opis ''pravila marteloio'' (srednjeveška tehnika navigacijskega računanja, ki uporablja smer kompasa, razdaljo in preprosto trigonometrično tabelo, znano kot ''toleta de marteloio'') za določanje smeri, s "krogom in kvadratom", dvema tablicama in dvema drugim diagramoma. Naslednjih osem listov vsebuje različne navigacijske karte. Deveti list vsebuje krožni zemljevid sveta, ki meri 25 cm v obsegu. In zadnji list vsebuje Ptolemajev zemljevid sveta na Ptolemajevi prvi projekciji, z razdelitvijo. Nekateri menijo, da so Biancovi zemljevidi prvič pravilno prikazali obalo Floride, saj je makro polotok povezan z velikim otokom z oznako Antillia. Bianco je sodeloval tudi z Fra Maurom pri njegovem zemljevidu sveta iz leta 1459. [[File:Mapa_de_Borgia_XV.jpg|thumb|150px|Borgijev zemljevid (zgodnje 15. stoletje)]] === Borgijev zemljevid sveta (zgodnje 15. stoletje) === Borgijev zemljevid sveta je v glavnem dekorativni primer, ki je nastal v zgodnjem 15. stoletju in je vgraviran na kovinsko ploščo. [[File:Genoese map.jpg|thumb|150px|left|Genoveška karta iz 1457, Biblioteca Nazionale at Florence]] === Genoveške karte (1457) === {{glavni|Genoveške karte}} Genovska karta iz leta 1457 je zemljevid sveta, ki se je v veliki meri opiral na opise popotnika v Azijo Niccoloja da Contija, namesto na običajne vire Marca Pola. <ref name="Whitfield, p.36">{{navedi knjigo |first=Peter |last=Whitfield |url=https://books.google.com/books?id=W8TnAz4wHFUC&pg=PA36&hl=en#PPA36,M1 |title=New Found Lands: Maps in the History of Exploration |page=36 |location=New York |publisher=Routledge |year=1998 |isbn=0-415-92026-4 }}</ref> Avtor je neznan, vendar je bolj sodoben razvoj kot zemljevid Fra Maura, manj zapleten in popoln, s precej dobrimi razsežnostmi, danimi vsaki od celin. Na zemljevidu so prikazane glavne znamenitosti tistega časa: Prezbiter Ivan v Afriki, Veliki kan na Kitajskem, "Xilam" (Cejlon) in Sumatra, ter zasnova evropske ladje trijambornice v Indijskem oceanu, kar se ni dogajalo. [[File:FraMauroDetailedMapInverted.jpg|thumb|150px|Fra Maurov zemljevid (1459)]] === Fra Maurov zemljevid sveta (1459) === {{glavni|Fra Maurov zemljevid}} Karto Fra Maura je med letoma 1457 in 1459 izdelal beneški menih Fra Mauro. To je krožna planisfera, narisana na pergamentu in postavljena v lesen okvir, premera približno 2 metra. Prvotni zemljevid sveta sta izdelala Fra Mauro in njegov pomočnik Andrea Bianco, mornar-kartograf, po naročilu portugalskega kralja [[Alfonz V. Portugalski|Afonza V.]]. Zemljevid je bil končan 24. aprila 1459 in poslan na Portugalsko, vendar do danes ni ohranjen. Fra Mauro je umrl naslednje leto, ko je izdeloval kopijo zemljevida za Benetke. Kopijo je dokončal Andrea Bianco. Zemljevid je ohranjen v Museo Correr v Benetkah. [[File:Martellus world map.jpg|thumb|150px|left|Martellusova karta sveta (1490)]] === Martellusov zemljevid sveta (1490) === Zemljevid sveta Henricusa Martellusa Germanusa (latinizirano Heinrich Hammer), c. 1490, je bil izredno podoben globusu ''Erdapfel'', ki ga je leta 1492 izdelal [[Martin Behaim]]. Oba prikazujeta močne vplive iz Ptolemaja in oba lahko izvirata iz kart, ki jih je okoli leta 1485 v Lizboni izdelal [[Bartolomej Kolumb]]. Čeprav naj bi bil Martellus rojen v [[Nürnberg]]u, Behaimovem domačem kraju, je od leta 1480 do 1496 živel in delal v Firencah. [[File:Behaims Erdapfel.jpg|thumb|150px|Behaimov globus Erdapfel]] === Behaimov globus ''Erdapfel'' (1492) === {{glavni|Globus ''Erdapfel''}} ''Erdapfel'' (nemško 'zemeljsko jabolko'), ki ga je leta 1492 izdelal Martin Behaim, velja za najstarejši ohranjen globus. Zgrajen je iz laminirane platnene krogle, ojačane z lesom in prekrit z zemljevidom, ki ga je naslikal Georg Glockendon <ref>{{Navedi splet |url=http://nuernberg.bayern-online.de/die-stadt/wissenswertes/der-behaim-globus/ |title=Behaim Globe at Bayern-online |access-date=2019-02-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180701222321/https://nuernberg.bayern-online.de/die-stadt/wissenswertes/der-behaim-globus/ |archive-date=2018-07-01 |url-status=dead}}</ref>. Amerike še niso vključene, ker se je Kolumb vrnil v Španijo šele marca 1493. Prikazuje dokaj razširjeno evrazijsko celino in prazen ocean med Evropo in Azijo. Karibski otoki so lahko predstavljeni že pred Kolumbovim povratkom, pod imenom mistični otok sv. Brendana. Japonska in azijski otoki so nesorazmerno veliki. Ideja, da se globus imenuje "jabolko", je lahko povezana z ''Reichsapfel'' ("cesarsko jabolko", Globus cruciger), ki so ga tudi hranili v Nürnbergu skupaj s cesarskimi [[regalije|regalijami]] (''Reichskleinodien''). Leta 1907 je bil prenesen v [[Germanski narodni muzej, Nürnberg |Germanski narodni muzej]] v Nürnbergu. == Po letu 1492 == {{glavni|Velika geografska odkritja}} === Zemljevid Juana de la Cosa (1500) === Juan de la Cosa, španski kartograf, raziskovalec in [[konkvistador]], rojen v Santoñi v severni avtonomni pokrajini [[Kantabrija]], je izdelal več zemljevidov, od katerih je edini ohranjen ''Mappa Mundi'' iz leta 1500. To je prva znana evropska kartografska predstavitev Amerik. Zdaj je v Museo Naval v [[Madrid]]u. Njegove reprodukcije je Humboldt prikazal v svojem ''Atlas géographique et physique''. === Cantinov zemljevid sveta (1502) === {{glavni| Cantinova planisfera}} Cantinov zemljevid sveta (''Cantinova planisfera'') je najzgodnejši zemljevid, ki prikazuje portugalska odkritja na vzhodu in zahodu. Ime je dobil po Albertu Cantinu, agentu [[Ercole I. d'Este |vojvode Ferrare]], ki ga je leta 1502 uspešno pretihotapil iz Portugalske v Italijo. Prikazuje [[Karibi|Karibe]] in obalo [[Florida|Floride]], pa tudi Afriko, Evropo in Azijo. Zemljevid je še posebej opazen zaradi upodobitve fragmentarnega zapisa brazilske obale, ki jo je leta 1500 odkril portugalski raziskovalec [[Pedro Álvares Cabral]], ki je domneval, da je šlo le za otok <ref>Pismo Pero Vaz de Caminha, ''beijo as maãos de vosa alteza. deste porto seguro da vosa jlha da vera cruz'' (originalno pismo v arhaični portugalščini, [http://pt.wikisource.org/wiki/Carta_a_El_Rei_D._Manuel_(ortografia_original) in the Portuguese Wikisource project): ''Poljubljam vaše roke Veličanstvo, iz tega varnega pristana vašega otoka Vera Cruz]</ref> ali del celine, na katerega so španske ekspedicije naletele na severu ([[Amerigo Vespucci]]). === Caverijev zemljevid (c. 1505) === Caverijev zemljevid je zemljevid, ki ga je narisal [[Nicolay de Caveri]], približno leta 1505. Ročno je narisan na pergamentu in obarvan, sestavljen je iz desetih odsekov ali plošč, ki merijo 2,25 x 1,15 m. Zgodovinarji menijo, da je bil ta nedatiran zemljevid, podpisan z "Nicolay de Caveri Januensis", dokončan leta 1504–05. Verjetno ga je v Lizboni naredil Genovežan Canveri ali pa ga je kopiral v Genovi iz zelo podobne Cantinove karte. Prikazuje vzhodno obalo Severne Amerike s presenetljivimi podrobnostmi in je bil eden od glavnih virov, uporabljenih za izdelavo Waldseemüllerjevega zemljevida leta 1507. Caverijev zemljevid je trenutno v Bibliothèque Nationale de France v Parizu. === Ruyschov zemljevid sveta (1507) === Johannes Ruysch, raziskovalec, kartograf, astronom in slikar iz [[Nizozemske dežele|Nizozemskih dežel]], je izdelal drugo najstarejšo tiskano predstavitev novega sveta <ref>{{cite journal |title=Ruysch World Map: Census and Commentary |first=Donald L., Jr. |last=McGuirk |journal=Imago Mundi |volume=41 |issue=1 |year=1989 |pages=133–141 |jstor= |doi=10.1080/03085698908592674 }}</ref>. Ruyschov zemljevid je bil objavljen in široko razširjen leta 1507. Uporablja Ptolemajevo projekcijo, prav tako kot Contarini-Rossellijev zemljevid iz 1506. Oba dokazujeta odkritja [[Krištof Kolumb|Krištofa Kolumba]] kot tudi odkritja [[John Cabot|Johna Cabota]], vključno z informacijami iz portugalskih virov in poročil Marca Pola. Na njegovem zemljevidu so zapiski, ki so bili očitno iz portugalskih virov. Nova Fundlandija in Kuba sta prikazani povezani z Azijo, kot sta verjela Kolumb in Cabot. »Sipganus« (Japonska po Marcu Polu) je identična z »Spagnola« ([[Hispaniola]]) na Ruyschovem zemljevidu. Prisotnost polenovke je navedena na Ruyschovem zemljevidu na območju Grand Banks Nove Fundlandije in kaže odkritja, ki so jih Portugalci naredili vzdolž afriške obale in kaže Indijo kot trikotni polotok s pravilnim razmerjem in položajem Cejlona. Grenlandija je prikazana v povezavi z Novo Fundlandijo in Azijo na Ruyschovem zemljevidu, ne pa v Evropi, kot so ju kazali prejšnji zemljevidi. Okoli severnega pola je Ruysch narisal otoke na podlagi poročil iz knjige ''Inventio Fortunata'' angleškega brata Nicholasa Lynna. Otok nad Norveško kaže izjemne podobnosti s [[Spitsbergi |Svalbard]]om, ki jih niso odkrili do leta 1597 ([[Willem Barents]]). Ruysch jih imenuje »evropska Hyberborea«, polotok, ki se razteza proti njej, pa je jasno označen s cerkvijo »Sancti Odulfi«, (svetega Olafa) v [[Vardø]]ju na obali [[Finska|Finske]]. === Waldseemüllerjev in Ringmannov zemljevid (1507) === {{glavni| Waldseemüllerjev zemljevid}} Kartografa [[Martin Waldseemüller]] in [[Matthias Ringmann]] iz južne Nemčije, ki ju je podprl prijatelj René II., vojvoda Lorene, sta več let zbirala podatke zemljevidov, vključno z informacijami o najnovejših odkritjih, da bi izdelala novo kolektivno geografsko in kartografsko delo. Skupaj s knjigo so prvič v zgodovini vključili ime Amerika na zemljevid, saj so bili trdno prepričani, da je Amerigo Vespucci odkril novo celino na svojem potovanju in ne le nekaj manjših otokov kot Krištof Kolumb v Zahodni Indiji <gallery> File:1500 map by Juan de la Cosa-North up.jpg|Zemljevid Juana de la Cosa, prikazano zasukano v desno (v originalnem rokopisu severno od leve strani), 1500 File:Cantino Planisphere.jpg| Cantinova planisfera, 1502, Biblioteca Estense, Modena File:Caverio Map circa 1506.jpg| Caveriov zemljevid (c.1505), Bibliothèque Nationale de France, Pariz File:Ruysch map.jpg| Ruysch zemljwvid sveta, 1507 File:Waldseemuller map 2.jpg| Waldseemüllerjev zemljevid s skupnimi listi, 1507 </gallery> === Zemljevid Pirija Reisa (1513) === [[File:Piri reis world map 01.jpg|thumb|150px|Fragment zemljevida Pirija Reisa iz 1513]] Main article: Piri Reis map Zemljevid Pirija Reisa je znamenit zemljevid sveta, ki ga je izdelal turški admiral in kartograf Piri Reis v 16. stoletju. Ohranjena je tretjina zemljevida, ki z razumno natančnostjo prikazuje del zahodnih obal Evrope in Severne Afrike, obala Brazilije pa je tudi zlahka prepoznavna. Prikazani so različni atlantski otoki, vključno [[Azori]] in [[Kanarski otoki]], kot tudi mitski otok Antilia. Zemljevid je vreden pomena zaradi njegovega očitnega podaljšanja ameriškega kontinenta na jugovzhod, da bi prikazal južno kopno, za katerega nekateri trdijo, da je dokaz za zgodnjo zavest o obstoju Antarktike. Alternativno je bilo predlagano, da je to dejansko zapis o obali vse do Rta Horn, ki so ga pred 1507 (ko se je pojavil na Waldseemüllerjevem zemljevidu) portugalski navigatorji odkrivali na skrivaj in upognjen južno proti vzhodu, da se enostavno prilega na pergament. === Zemljevid Pietra Coppa (1520) === Zemljevid, ki ga je narisal [[Pietro Coppo]], je bil eden zadnjih zemljevidov sveta, na katerem je bil upodobljen "Zmajev rep", ki se razteza proti jugu od skrajnega vzhodnega roba Azije. === Zemljevid Dioga Ribeira (1527) === [[Diogo Ribeiro]], portugalski kartograf, ki je delal za Španijo, je naredil tisto, kar velja za prvi znanstveni zemljevid sveta: ''Padrón Real'' (1527) je prvi zemljevid sveta, ki temelji na opazovanju empirične zemljepisne širine. Obstaja 6 izvodov, ki jih pripisujejo Ribeiru, vključno v knjižnici Velikega vojvodstva Weimar (1527 ''Mundus Novus'') in v [[Vatikanska knjižnica |Biblioteca Apostolica Vaticana]] v Vatikanu (1529 ''Carta Universal''). Na položaj zemljevida (''Mapamundi'') so močno vplivale informacije, pridobljene med potovanjem Magellan-Elcano po svetu. Ribeirov zemljevid zelo natančno opisuje obale Srednje in Južne Amerike. Vendar se niti Avstralija niti Antarktika ne pojavljata, indijska podcelina pa je premajhna. Zemljevid kaže prvič resnično podaljšanje Tihega oceana. Prav tako prvič prikazuje severnoameriško obalo kot neprekinjeno (na katero je verjetno vplivalo raziskovanje Estêvão Gomesa leta 1525). Prav tako kaže razmejitev [[Tordesilljska pogodba |Tordesilljske pogodbe]]. === Mercatorjev zemljevid sveta (1569) === {{glavni| Mercatorjev zemljevid sveta 1569| Mercatorjeva projekcija| Gerardus Mercator}} [[File:Mercator 1569.png|thumb|150px|Gerardus Mercator ''Nova et Aucta Orbis Terrae Descriptio'', 1569.]] Flamskega geografa in kartografa [[Gerardus Mercator| Gerardusa Mercatorja]] zemljevid sveta iz leta 1569 je uvedel cilindrično kartografsko projekcijo, ki je postala standardna kartografska projekcija, znana kot [[Mercatorjeva projekcija]]. Bila je velika planisfera z merami 202 x 124 cm, natisnjena na osemnajstih listih. Medtem ko je linearna lestvica konstantna v vseh smereh okoli katere koli točke, s čimer se ohranjajo koti in oblike majhnih objektov (zaradi česar je projekcija konformna), Mercatorjeva projekcija izkrivlja velikost in obliko velikih objektov, saj se lestvica povečuje od ekvatorja do polov, kjer postane neskončno. Naslov (''Nova et Aucta Orbis Terrae Descriptio ad Usum Navigatium Emendate'' - Nova in razširjena oznaka Zemlje, ki je uporabljen za navigacijo) in legende zemljevida kažejo, da je bil zemljevid izrecno zasnovan za uporabo pomorske navigacije. Glavna značilnost projekcije je, da so smerne linije, smeri jadranja s konstantnim ležiščem, preslikani na ravne črte na zemljevidu. Razvoj Mercatorjeve projekcije je predstavljal velik preboj v pomorski kartografiji 16. stoletja, čeprav so jo pomorski narodi le počasi sprejemali. === ''Theatrum Orbis Terrarum'' Abrahama Orteliusa (1570) === {{glavni| ''Theatrum Orbis Terrarum''}} ''Theatrum Orbis Terrarum'' je prvi pravi moderni atlas sveta. Delo [[Abraham Ortelius| Abrahama Orteliusa]], ki je bilo prvič natisnjeno 20. maja 1570 v Antwerpnu, je sestavljala zbirko enotnih listov kart in spremnega besedila, ki naj bi tvorilo knjigo, v kateri so odtisnjene gravirane bakrene tiskarske plošče. Orteliusov atlas se včasih omenja kot povzetek kartografije 16. stoletja. Številni zemljevidi so temeljili na virih, ki ne obstajajo več ali so zelo redki. Ortelius je priložil edinstven seznam virov (''Catalogus Auctorum''), kjer so identificirana imena sodobnih kartografov, od katerih so nekateri ostali nejasni. Tri latinske izdaje tega (poleg nizozemske, francoske in nemške izdaje) so se pojavile pred koncem leta 1572; petindvajset izdaj je izšlo pred Orteliusovo smrtjo leta 1598; kasneje je bilo objavljenih še nekaj drugih, saj so po atlasu še naprej povpraševali do približno leta 1612. === ''Die ganze Welt in einem Kleberblat'' Heinricha Büntinga (1581) === Büntingov zemljevid kot trilistna deteljica, znan tudi kot ''Svet v deteljici'' (nemški naslov: ''Die ganze Welt in einem Kleberblat/Welches ist der Stadt Hannover meines lieben Vaterlandes Wapen''), je zgodovinska ''mappa mundi'', ki ga je sestavil nemški protestantski pastor, teolog in kartograf Heinrich Bünting. Zemljevid je bil objavljen v njegovi knjigi ''Itinerarium Sacrae Scripturae'' (Potovanje skozi Sveto pismo) leta 1581. Danes je zemljevid v zbirki kart Eran Laor v Izraelski narodni knjižnici v Jeruzalemu. Na ograji trga Safra na strani mestne hiše v Jeruzalemu je nameščen mozaični model zemljevida. Zemljevid je figurativna ilustracija v obliki srednjeveškega formata mappa mundi, ki prikazuje svet skozi obliko detelje <ref name="Carlton2015">{{navedi knjigo|author=Genevieve Carlton|title=Worldly Consumers: The Demand for Maps in Renaissance Italy|url=https://books.google.com/books?id=6MCkCQAAQBAJ&pg=PA42|year=2015|publisher=University of Chicago Press|isbn=978-0-226-25545-3|page=42}}</ref>. Oblika je simbolizacija krščanske Svete trojice in sestavni del simbolizacije nemškega mesta [[Hanover]], kjer se je rodil Bünting. Mesto Jeruzalem je predstavljeno kot središče, obdano s tremi osrednjimi celinami, pri čemer je nekaj območij sveta ustrezno prikazano ločeno od detelje. <gallery> File:PietroCoppo.jpg| Karta Pietra Coppa, Benetke, 1520 File:Propaganda Map.jpg| Zemljevid Dioga Ribeire, "Propagandni zemljevid" (1529), Biblioteca Apostolica Vaticana File:OrteliusWorldMap1570.jpg| Abraham Ortelius, ''Theatrum Orbis Terrarum'' (1570) File:1581 Bunting clover leaf map.jpg| ''Die ganze Welt in einem Kleberblat''. Jeruzalem je na sredini zemljevida obkrožen s tremi kontinenti. </gallery> === "Kunyu Wanguo Quantu" Mattea Riccija (1602) === [[File:Kunyu Wanguo Quantu (坤輿萬國全圖).jpg|right|250px|thumb|''Kunyu Wanguo Quantu'' (1602), Japonska kopija]] {{glavni|''Kunyu Wanguo Quantu''}} Kunyu Wanguo Quantu (kitajsko 輿 萬 國 全 圖, dobesedno »zemljevid neštetih držav sveta«, italijansko ''Carta Geografica Completa di tutti i Regni del Mondo'' - popolna geografska karta vseh kraljestev sveta), ki ga je italijanski [[Družba Jezusova |jezuitski]] misijonar [[Matteo Ricci]] natisnil na zahtevo cesarja Wanlija leta 1602, je prvi znani kitajski zemljevid sveta na Kitajskem (in prvi kitajski zemljevid, ki prikazuje ameriške zvezne države) in opise različnih regij sveta, kratek opis odkritja Amerik, polarne projekcije, znanstvena razlaga vzporednic in meridianov ter dokaz, da je Sonce večje od Lune. Po kitajski kartografski konvenciji je Ricci postavil Kitajsko (Srednje kraljestvo) v središče sveta. Ta zemljevid je pomemben znak širjenja kitajskega znanja o svetu in pomemben primer kulturnega [[Sinkretizem |sinkretizma]] neposredno med Evropo in Kitajsko. Izvažali so ga tudi v Korejo in na Japonsko.<ref name="Rothstein">{{navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2010/01/20/arts/design/20map.html?pagewanted=1|title=Map That Shrank the World|last=Rothstein|first=Edward |date=2010-01-19|work=New York Times, Arts, EXHIBITION REVIEW |publisher=New York Times Company|accessdate=20 January 2010|location=New York}}</ref>. === Hendrika Hondiusa zemljevid (1630) === [[File:Nova totius Terrarum Orbis geographica ac hydrographica tabula (Hendrik Hondius) balanced.jpg|thumb|150px|left|Hendrik Hondius, ''Nova Totius Terrarum Orbis Geographica ac Hydrographica Tabula'', 1630]] ''Nova Totius Terrarum Orbis Geographica ac Hydrographica Tabula'' je zemljevid sveta, ki ga je leta 1630 ustvaril Hendrik Hondius in objavljen naslednje leto v Amsterdamu, v atlasu ''Atlantis Maioris''. Vključene so ilustracije štirih elementov ognja, zraka, vode in zemlje. Na štirih vogalih so portreti Julija Cezarja, Klaudija Ptolemaja in prvih dveh založnikov atlasa, Gerarda Mercatorja in Jodocusa Hondiusa, očeta Hendrika <ref>{{navedi splet|title=Nova totius terrarum orbis geographica ac hydrographica tabula|url=http://maps.bpl.org/id/m8709|publisher=[[Norman B. Leventhal Map Center]]}}</ref>. Med njegovimi trditvami, da ni mogoče, je dejstvo, da je bil to prvi datirani zemljevid, objavljen kot atlasa in zato prvi široko dostopni zemljevid, ki prikazuje kateri koli del Avstralije, edini zemljevid, ki je to že imel in sicer Hessela Gerritsza leta 1627 ''Caert van't Landt van d'Eendracht'' (karta dežele Eendracht), ni bil široko razširjen ali priznan. Prikazana avstralska obala je del zahodne obale polotoka Cape York, ki jo je odkril Jan Carstensz leta 1623. Zanimivo je, da na zemljevidu niso prikazane značilnosti zahodne obale, prikazane v Gerritszovi ''Caert''. === Zemljevid Nicolaesa Visscherja (1658) === [[File:Orbis Terrarum Nova et Accuratissima Tabula by Nicolaes Visscher, 1658.jpg|thumb|150px|Nicolaes Visscher I, ''Orbis Terrarum Nova et Accuratissima Tabula'', 1658]] To gravirano dvojno hemisferno karto, ''Orbis Terrarum Nova et Accuratissima Tabula'', je leta 1658 v Amsterdamu ustvaril [[Nicolaes Visscher]]. Vsebuje tudi manjše severne in južne polarne projekcije. Meja je okrašena z mitološkimi prizori, v vsakem vogalu, ki jih je risal slikar Nicolaes Berchem in prikazujejo Zevsa, Neptuna, Perzefone in Demetre. To je zgodnji primer visoko okrašenih nizozemskih zemljevidov sveta. <ref>{{navedi splet|title=Visscher, Nicolaes (1618-1679). Orbis Terrarum Nova et Accuratissima Tabula. Amsterdam: 1658.|url=http://www.christies.com/lotfinder/Lot/visscher-nicolaes-1618-1679-orbis-terrarum-nova-et-5780592-details.aspx|publisher=Christie's}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Orbis Terrarum Nova et Accuratissima Tabula, 1658|url=https://www.commbank.com.au/about-us/shaping-australia/dutch-sea-charts/2086.html|publisher=Commonwealth Bank of Australia}}{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> === Gerarda van Schagena zemljevid sveta (1689) === [[Image:World Map 1689.JPG|thumb|150px|Van Schagnov zemljevid sveta, 1689]] Gerard van Schagen (približno 1642–1724?) je bil kartograf iz Amsterdama, znan po svojih izvrstnih reprodukcijah zemljevidov, zlasti tistih, ki so jih izdelali Nicolaes Visscher I. in Frederick de Wit. <ref>{{Navedi splet |url=http://www.helmink.com/Antique_Map_van_Schagen_World/Scans/van%20Schagen%20World/index.html |title=van Schagen 1680 World & Continents |accessdate=2019-02-25 |archive-date=2016-04-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160410112031/http://www.helmink.com/Antique_Map_van_Schagen_World/Scans/van%20Schagen%20World/index.html |url-status=dead }}</ref><ref>[http://dpc.uba.uva.nl/cgi/i/image/image-idx?sid=314a0176db9cc5c4d98da8d2c09526c8;type=boolean;view=reslist;c=carto;;rgn1=carto_ve;q1=Schagen Catalog of van Schagen's maps] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20231107195030/http://dpc.uba.uva.nl/cgi/i/image/image-idx?sid=314a0176db9cc5c4d98da8d2c09526c8;type=boolean;view=reslist;c=carto;;rgn1=carto_ve;q1=Schagen |date=2023-11-07 }} at the University of Amsterdam</ref><ref>{{Navedi splet |url=http://dpc.uba.uva.nl/cgi/i/image/image-idx?c=carto;page=index;tpl=p_schagen.tpl |title=Biographical sketch |accessdate=2019-02-25 |archive-date=2023-11-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231107193635/http://dpc.uba.uva.nl/cgi/i/image/image-idx?c=carto;page=index;tpl=p_schagen.tpl |url-status=dead }}</ref> Zemljevid je iz leta 1689. Prvotna velikost je 48,3 cm × 56,0 cm in je bil izdelana kot bakrotisk. Obstaja samo en znan primer, ki je na univerzi v Amsterdamu. === Samuela Dunna zemljevid sveta (1794) === [[File:1794 Samuel Dunn Wall Map of the World in Hemispheres - Geographicus - World2-dunn-1794.jpg|thumb|150px|Zemljevid sveta Samuela Dunna, 1794]] Samuel Dunn (umrl 1794) je bil britanski matematik in ljubiteljski astronom. Njegov zemljevid pokriva ves svet v projekciji z dvojno poloblo. Ta zemljevid je sledil kmalu po raziskovanju kapitana Cooka na Arktiki in severozahodu Pacifika, tako da je znan splošni oris Severne Amerike. Ko pa je bil izdelan ta zemljevid, se je nekaj kopenskih odprav napotilo proti zahodu preko reke Mississippi. <ref>Gordon Goodwin: ''Dunn, Samuel (d.1794)'' in Leslie Stephen: Dictionary of National Biography, 16, London, 1888, pages 211–213.</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Literatura == *Brodersen, Kai. 2012. "Cartography." In Geography in Classical Antiquity. By Daniela Dueck, 99–110. Cambridge, UK: Cambridge Univ. Press. *Edson, Evelyn. 1993. "The Oldest World Maps: Classical Sources of Three Eighth Century Mappaemundi." Ancient World 24.2: 169-184. *Fox, Michael, and Stephen R Reimer. 2008. Mappae Mundi: Representing the World and Its Inhabitants In Texts, Maps, and Images In Medieval and Early Modern Europe. Edmonton, Alberta: Department of English and Film Studies, University of Alberta. *Goffart, Walter. 2003. Historical Atlases: The First Three Hundred Years, 1570–1870. Chicago: Univ. of Chicago Press. *Harwood, Jeremy, and A. Sarah Bendall. 2006. To the Ends of the Earth: 100 Maps That Changed the World. Cincinnati, OH: David & Charles. *Harvey, Paul D. A., ed. 2006. The Hereford World Map: Medieval World Maps and their Context. London: British Library. *Shirley, Rodney W. 1983. The Mapping of the World: Early Printed World Maps 1472-1700. London: Holland Press. *Talbert, Richard J. A., ed. 2000. Barrington Atlas of the Greek and Roman World. Princeton, NJ: Princeton Univ. Press. *Wendt, Henry, John Delaney, and Alex Bowles. 2010. Envisioning the World: The First Printed Maps 1472–1700. Santa Rosa, CA: Sonoma County Museum. *Woodward, David. 1985. "Reality, Symbolism, Time, and Space in Medieval World Maps." Annals of the Association of American Geographers 75.4: 510-21. ==Zunanje povezave== {{Commons category|Maps of the world before Columbus}} * [http://www.henry-davis.com/MAPS/EMwebpages/EML.html Index of Maps of the Early Medieval Period 400-1300 A.D] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070312024719/http://www.henry-davis.com/MAPS/EMwebpages/EML.html |date=2007-03-12 }} * [https://web.archive.org/web/20070310025504/http://www.bl.uk/learning/artimages/maphist/mappinghistory.html Mapping History] - a learning resource from the British Library * [https://www.loc.gov/rr/geogmap/ Geography And Map Reading Room at the Library of Congress] * [http://ancientworldmaps.blogspot.com/ Ancient World Maps] * [http://www.cambridge.org/us/talbert/index.html The Peutinger Map ] * [http://sims.digitalmappa.org/workspace/#965fe731 Virtual Mappa], eds. Martin Foys, Heather Wacha et al. Schoenberg Institute of Manuscript Studies, 2018: an open-access digital edition of thirteen medieval maps of the world. {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Zemljevidi]] [[Kategorija:Kartografija]] [[Kategorija:Raziskovanje]] rmjkwpyxwmel6xpasj04g8xm647yb5o 0 463448 6774796 6774242 2026-11-04T13:56:32Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6774796 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder|name=Ursula von der Leyen||image= File:Ursula von der Leyen 2024.jpg| |caption= Uradni portret, 2024 |office=[[Predsednik Evropske komisije|Predsednica Evropske komisije]]|status=Nominee|term_start=[[1. december]] [[2019]]|term_end=|succeeding=|predecessor=[[Jean-Claude Juncker]]|successor=|office1=[[Zvezni minister za obrambo (Nemčija)|Zvezna ministrica za obrambo]]|chancellor1=[[Angela Merkel]]|term_start1=17. december 2013|term_end1=17. julij 2019|predecessor1=[[Thomas de Maizière]]|successor1=[[Annegret Kramp-Karrenbauer]]|office3=[[Zvezna vlada Nemčije|Zvezna ministrica za delo in socialne zadeve]]|chancellor3=[[Angela Merkel]]|term_start3=30. november 2009|term_end3=17. december 2013|predecessor3=[[Franz Josef Jung]]|successor3=[[Andrea Nahles]]|office4=[[Zvezna vlada Nemčije|Ministrica za družino, starejše, ženske in mladino]]|chancellor4=[[Angela Merkel]]|term_start4=22. november 2005|term_end4=30. november 2009|predecessor4=[[Renate Schmidt]]|successor4=[[Kristina Schröder]]|1blankname5={{nowrap|Minister President}}|1namedata5=[[Christian Wulff]]|birth_name=|birth_date=<!-- Wikidata -->|birth_place=<!-- Wikidata -->|death_date=|death_place=|party=[[Krščansko-demokratska zveza Nemčije]]|otherparty=[[CDU/CSU]]<br>[[Evropska ljudska stranka]]|spouse=[[Heiko von der Leyen]]|children=7|father=[[Ernst Albrecht]]|signature=|website=|vicepresident=[[Frans Timmermans]] ''(prvi podpredsednik)''}} '''Ursula Gertrud Albrecht von der Leyen''', [[Seznam nemških zdravnikov|nemška zdravnica]] in [[Seznam nemških politikov|političarka]], * [[8. oktober]] [[1958]], [[Ixelles]], [[Belgija]]. Rodila se je v [[Bruselj|Bruslju]]. Njen oče [[Ernst Albrecht]] je namreč tam deloval kot eden od prvih [[Evropa|evropskih]] javnih uslužbencev. Leta 1971 so se preselili v [[Hannover|Hanover]], saj je Ursulin oče tam postal predsednik vlade [[Spodnja Saška|Spodnje Saške]]. Konec 1970-ih je začela študij [[Ekonomija|ekonomije]] v [[London|Londonu]], kjer je živela pod imenom Rose Ladson. [[Priimek]] Ladson je povzela po svoji prababici, ki je živela v [[Severna Karolina|Severni Karolini]] v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]]. Leta 1987 je v Hanovru diplomirala na [[Medicina|medicinski]] šoli in se nato specializirala za [[zdravje]] [[Ženska|žensk]] ter delovala na oddelku za [[Ginekologija|ginekologijo]]. Leta 1991 je [[Doktorat|doktorirala]]. Leta 1990 se je včlanila v nemško krščansko-demokratsko unijo [[CDU]], s čimer se je začela njena politična pot.<ref>{{Navedi splet|title=CV of the Minister of Defence|url=https://www.bmvg.de/en/the-minister-of-defence/ursula-von-der-leyen/cv-of-the-minister-of-defence-15964|website=www.bmvg.de|accessdate=2019-07-16|language=en|archive-date=2019-07-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20190708135602/https://www.bmvg.de/en/the-minister-of-defence/ursula-von-der-leyen/cv-of-the-minister-of-defence-15964|url-status=dead}}</ref> 1. decembra [[2019]] je postala [[Predsednik Evropske komisije|predsednica]] [[Evropska komisija|Evropske komisije]], ponovno je bila na to mesto izvoljena 18. julija 2024.<ref>{{Navedi splet|title=Ursula von der Leyen na poti do prve predsednice Evropske komisije|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/ursula-von-der-leyen-na-poti-do-prve-predsednice-evropske-komisije/493524|website=RTVSLO.si|accessdate=2019-07-06|language=sl}}</ref><ref name=":0">{{Navedi splet|title=Evropski parlament potrdil Ursulo von der Leyen za drugi mandat|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropski-parlament-potrdil-ursulo-von-der-leyen-za-drugi-mandat/715250|website=rtvslo.si|accessdate=2024-07-18|language=sl|first=G. V. , K.|last=S}}</ref> Pred tem je bila nemška zvezna ministrica za obrambo (2013-2019), zvezna ministrica za delo in socialne zadeve (2009-2013) ter ministrica za družino, starejše, ženske in mladino (2005-2009). Je članica nemške stranke [[CDU]]/[[CSU]], v evropski politiki pa članica [[Evropska ljudska stranka|Evropske ljudske stranke]]. == Mladost == Von der Leynova se je rodila leta 1958 v [[Ixellesu]] v Bruslju v Belgiji, kjer je živela do svojega trinajstega leta. Družinski člani so jo pogosto imenovali Röschen, pomanjševalnico imena Rose.<ref>{{navedi splet|url=https://www.ndr.de/nachrichten/niedersachsen/Ursula-von-der-Leyen-eine-Karriere,ursulavonderleyen110.html|title=Ursula von der Leyen: eine Karriere|website=www.ndr.de|accessdate=2021-07-06|archive-date=2019-07-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20190716233554/https://www.ndr.de/nachrichten/niedersachsen/Ursula-von-der-Leyen-eine-Karriere,ursulavonderleyen110.html|url-status=dead}}</ref> Njen oče Ernst Albrecht je bil od ustanovitve Evropske komisije leta 1958 eden prvih evropskih javnih uslužbencev, najprej kot vodja kabineta evropskega komisarja za konkurenco [[Hans von der Groeben|Hansa von der Groebena]] v Hallsteinovi komisiji, nato pa med letoma 1967 in 1970 kot generalni direktor Generalnega direktorata za konkurenco. V Bruslju je obiskovala je Evropsko šolo.<ref>{{navedi novice|last1=Barker|first1=Alex|last2=Peel|first2=Michael|last3=Jones|first3=Claire|last4=Mount|first4=Ian|last5=Roberts|first5=Hannah|title=Christine Lagarde and Ursula von der Leyen: meet the EU's next leaders|url=https://www.ft.com/content/fdfbf65c-9370-11e9-b7ea-60e35ef678d2|access-date=2 July 2019|work=Financial Times|date=2 July 2019}}</ref> Leta 1971 se je preselila v Lehrte v [[Hannover|Hannovru]], saj je njen oče postal izvršni direktor živilskega podjetja Bahlsen in se vključil v državno politiko na [[Spodnja Saška|Spodnjem Saškem]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.whoswho.de/bio/ursula-von-der-leyen.html|title=Ursula von der Leyen – Biografie WHO'S WHO|website=www.whoswho.de}}</ref> Njen oče je bil med letoma 1976 in 1990 ministrski predsednik Spodnje Saške (deželni premier). Leta 1980 je kandidiral za nominacijo [[Krščansko demokratska unija|CDU]] za [[Kancler Nemčije|nemškega kanclerja]]. == Izobraževanje == Leta 1977 je začela študirati ekonomijo na univerzi v [[Göttingen|Göttingenu]]. Na vrhuncu strahu pred komunističnim terorizmom v [[Zahodna Nemčija|Zahodni Nemčiji]] je leta 1978 pobegnila v [[London]], saj so njeni družini sporočili, da jo namerava ugrabiti [[Rdeča armada]] (RAF), ker je hči uglednega politika. Več kot leto dni se je skrivala v Londonu, kjer je z zaščito Scotland Yarda živela pod imenom Rose Ladson. V Londonu se je vpisala na [[London School of Economics]].<ref>{{navedi splet|title=LSE alumna Ursula von der Leyen elected EU Commission head|url=http://www.lse.ac.uk/News/Latest-news-from-LSE/2019/g-July-2019/LSE-alumna-Ursula-von-der-Leyen-elected-EU-Commission-head|website=London School of Economics and Political Science|access-date=23 July 2019|language=en-gb|date=17 July 2019}}</ref><ref name="auto5">{{navedi novice|url=https://www.telegraph.co.uk/news/2019/07/03/europes-powerful-woman-lived-london-year-alias-escape-baader/|title=Ursula von der Leyen, nominee for EU top job, lived in London under alias to escape Baader-Meinhof gang|first1=Robert|last1=Mendick|first2=Justin|last2=Huggler|date=3 July 2019|via=telegraph.co.uk|newspaper=The Telegraph}}</ref><ref>{{navedi splet|first=David|last=Crossland|date=15 December 2013|url=https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/germany/10519011/Heir-to-Angela-Merkel-appointed-Germanys-first-female-defence-minister.html|title='Heir to Angela Merkel' appointed Germany's first female defence minister"|work=[[The Daily Telegraph]]}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.cdu.de/vorstand/dr-ursula-von-der-leyen|title=Dr. Ursula von der Leyen|date=14 March 2013|website=Christlich Demokratische Union Deutschlands|accessdate=2021-07-06|archive-date=2019-07-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20190702175444/https://www.cdu.de/vorstand/dr-ursula-von-der-leyen|url-status=dead}}</ref> Nemška pomanjševalnica Rose, Röschen, je bil njen vzdevek že od otroštva, medtem ko je bilo Ladson ime družine njene ameriške prababice, ki izvira iz Northamptonshira. Leta 1979 se je vrnila v [[Nemčija|Nemčijo]], a je nekaj let živela pod posebnim varstvom.<ref>{{navedi splet|url=https://www.thelocal.de/20190703/who-is-germanys-ursula-von-der-leyen-the-merkel-ally-proposed-new-eu-commission-president|title=Who is Germany's Ursula von der Leyen, the surprise candidate set to take the EU's top job?|date=3 July 2019|website=thelocal.de}}</ref> Leta 1980 se je preusmerila na študij [[Medicina|medicine]] in se vpisala na medicinsko šolo v Hannoveru, kjer je leta 1987 diplomirala in pridobila zdravniško licenco.<ref>[http://www.defensenews.com/article/20131216/DEFREG01/312160004/Germany-Appoints-1st-Female-Defense-Minister "Germany Appoints 1st Female Defense Minister"] {{Slepa povezava|date=november 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, ''Defense News'', 16 December 2013</ref> Med letoma 1988 in 1992 je delala kot asistentka na Ženski kliniki Hannoverske medicinske šole. Po doktorskem študiju je leta 1991 doktorirala. Po rojstvu dvojčkov je bila gospodinja v [[Univerza Stanford|Stanfordu]] v [[Kalifornija|Kaliforniji]], njen mož pa je bil član fakultete na [[Univerza Stanford|Univerzi Stanford]].<ref>{{navedi splet|url=https://apnews.com/f495f6ee01524935bdfa69b87774269f|title=Von der Leyen: pro-EU fixture in Merkel's Cabinets|first=Geir|last=Moulson|date=2 July 2019|website=AP News}}</ref> Med letoma 1998 in 2002 je predavala na Oddelku za epidemiologijo, socialno medicino in raziskave zdravstvenega sistema na medicinski fakulteti v Hannoveru. Leta 2001 je magistrirala iz javnega zdravstva.<ref>{{navedi splet|url=https://time.com/5619982/ursula-von-der-leyen-european-commission-president/|title=Who is Ursula von der Leyen, the New EU Commission President?|website=Time|accessdate=2021-07-06|archive-date=2019-07-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20190704020348/https://time.com/5619982/ursula-von-der-leyen-european-commission-president/|url-status=dead}}</ref> == Nemška politika == Malo pred prelomom tisočletja se je Ursula von der Leyen vključila v [[Politika|politiko]], sprva v lokalno. Med letoma 2003 in 2005 v vladi [[Christian Wulff|Christiana Wulffa]] delovala kot Ministrica za socialne zadeve, ženske, družina in zdravje dežele [[Spodnja Saška|Spodnje Saške]]. === Ministrica v zvezni vladi === Ko je leta [[2005]] [[Angela Merkel]] zasedla položaj [[Kancler Nemčije|kanclerke Nemčije]], je von der Leyenovo imenovala na mesto zvezne ministrice za družino, starejše, ženske in mladino.<ref>{{Navedi splet|title=Ursula von der Leyen|url=https://www.bundesregierung.de/breg-de/bundesregierung/bundeskabinett/ursula-von-der-leyen-422328|website=Bundesregierung|accessdate=2019-07-16|language=de|archive-date=2019-07-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20190705184111/https://www.bundesregierung.de/breg-de/bundesregierung/bundeskabinett/ursula-von-der-leyen-422328|url-status=dead}}</ref><ref name="#1">{{Navedi splet|title=Ursula von der Leyen|url=http://www.wiwo.de/koepfe-der-wirtschaft/ursula-von-der-leyen/5286296.html|website=web.archive.org|date=2016-03-02|accessdate=2019-07-16|archive-date=2016-08-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20160819170627/http://www.wiwo.de/koepfe-der-wirtschaft/ursula-von-der-leyen/5286296.html|url-status=dead}}</ref> V naslednjem mandatu Merklove, je bila leta 2009 imenovana za zvezno ministrico za delo in socialne zadeve. Leta [[2013]] je postala zvezna ministrica za obrambo [[Nemčija|Zvezne republike Nemčije]].<ref>{{Navedi novice|title=Merkel Succession Beckons After Von der Leyen’s Defense Posting|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2014-01-22/merkel-succession-beckons-after-von-der-leyen-s-defense-posting|date=2014-01-22|accessdate=2019-07-16|language=en}}</ref> Prizadevala si je za reformiranje vojske Ursula von der Leyen je bila ena tistih, ki je ostala ob Merklovi vsa leta njenega kanclerskega mandata. Z Merklovo naj bi postali tudi osebni prijateljici in zaveznici. Mnogi so zato von der Leyenovo videli kot možno naslednico na mestu nemške kanclerke, zaradi svojega delovanja na obrambnem ministrstvu pa celo kot [[Seznam generalnih sekretarjev Nata|generalno sekretarko]] zveze [[NATO]]. == Predsednica Evropske komisije == ''Glavni članek: [[Komisija Ursule von der Leyen]]'' === Prvi mandat === [[Slika:Ursula von der Leyen presents her vision to MEPs.jpg|sličica|218x218px|Med nagovorom evropskim poslancem pred glasovanjem za predsednico [[Evropska komisija|Evropske komisije]].|alt=|levo]]Na Volitvah v evropski parlament 2019 so stranke nastopile po sistemu vodilnih kandidatov, kar pomeni, da je vsaka politična skupina določila prvo ime svoje liste, ki bi bil nato njihov kandidat za predsednika Evropske komisije. Po zmagi [[Evropska ljudska stranka|Evropske ljudske stranke]] na volitvah so se začela usklajevanja med ELS, [[Stranka evropskih socialistov|socialisti]] in [[Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo|liberlaci]], ki skupaj tvorijo večino v [[Evropski parlament|parlamentu]]. Koalicijska partnerja in Evropski svet se nista strinjala z imenovanjem [[Manfred Weber|Manfreda Webra]] na mesto predsednika komisije, zato je ljudska stranka ponudila novo ime, Ursulo von der Leyen. 2. julija 2019 je predsednik [[Evropski svet|Evropskega sveta]] [[Donald Tusk]] sporočil, da so voditelji članic potrdili kandidate za vodilne položaje v [[Evropska unija|uniji]], med njimi tudi von der Leyenovo za predsednico [[Evropska komisija|komisije]]. Pri glasovanju se je vzdržala [[Nemčija]], saj sta se nemški koalicijski partnerici dogovorili, da se v primeru nepoenotenja glede imena [[Angela Merkel]] na glasovanju vzdrži. Anonimno glasovanje je potekalo v torek, [[16. julij|16. julija]] 2019 ob 18. uri.<ref>{{Navedi splet|title=Ursula von der Leyen: "Vedno sem želela delati za Evropo"|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/von-der-leynova-pred-glasovanjem-ni-prepricala-vseh-politicnih-skupin/494601|website=www.rtvslo.si|accessdate=2019-07-16}}</ref> S svojim programom in 42-minutnim govorom v [[Evropski parlament|Evropskem parlamentu]] je prepričala 383 evropskih poslancev, kar je devet glasov več od potrebne absolutne večine.<ref>{{Navedi splet|title=Bo Von der Leynova izvoljena? Projekcije ji kažejo dobro.|url=https://siol.net/novice/svet/von-der-leynova-obljubila-podnebne-ukrepe-in-vecjo-socialno-pravicnost-502661|website=siol.net|accessdate=2019-07-16|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title="Predlagala bom nov pakt o migracijah in azilu"|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/predlagala-bom-nov-pakt-o-migracijah-in-azilu/494501|website=RTVSLO.si|accessdate=2019-07-16|language=sl}}</ref> [[Slika:A new dawn for Europe.jpg|sličica|Trije predsedniki EU: [[Charles Michel|Michel]] (EUCO), Von der Leyen (komisija) in [[David Sassoli|Sassoli]] (parlament)]] Sestavo komisije je Ursula von der Leyen predstavila 10. septembra 2019.<ref>{{Navedi splet|title=RTVSLO.si|url=https://www.rtvslo.si/|website=RTVSLO.si|accessdate=2019-10-17|language=sl}}</ref> Predvidevala je le 27 evropskih komisarjev, saj naj bi [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] iz Evropske unije izstopilo že pred nastopom nove Komisije. V primeru da se to ne bi zgodilo, bi moral [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Otok]] izbrati svojega kandidata. Med izbrano ekipo je bil tudi slovenski kandidat [[Janez Lenarčič]], ki mu je predsednica dodelila resor kriznega upravljanja.<ref>{{Navedi splet|title=Komisarska ekipa Ursule von der Leyen za »zeleni dogovor« z državljani EU|url=https://www.dnevnik.si/1042897687|website=Dnevnik|accessdate=2019-10-17|archive-date=2019-10-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20191017135425/https://www.dnevnik.si/1042897687|url-status=dead}}</ref> Nova sestava Evropske komisije je predvidela tudi osem podpredsednikov. To so [[Josep Borrell]] iz [[Španija|Španije]] (tudi [[Visoki predstavnik Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko|visoki predstavnik]]), [[Věra Jourová]] iz [[Češka|Češke]], [[Margaritis Schinas]] iz [[Grčija|Grčije]], [[Slovaki|slovak]] [[Maroš Šefčovič]] ter [[Dubravka Šuica]] iz [[Hrvaška|Hrvaške]], [[Frans Timmermans]] iz [[Nizozemska|Nizozemske]], [[Margrethe Vestager]] iz [[Danska|Danske]] ter [[Valdis Dombrovskis]] iz [[Latvija|Latvije]] pa so bili predlagani za izvršne [[Podpredsednik Evropske komisije|podpredsednike Evropske komisije]].<ref>{{Navedi splet|title=Press corner|url=https://ec.europa.eu/commission/presscorner/home/en|website=European Commission - European Commission|accessdate=2019-10-17|language=en}}</ref> Zaradi različnih okoliščin in škandalov iz preteklosti so bili na predstavitvi pred pristojnimi odbori [[Evropski parlament|Evropskega parlamenta]] zavrnjeni trije kandidati - Francoski, Romunski ter Madžarski. Ker bi bila zaradi zaslišanja novih kandidatov potrditev celotne nove Komisije do konca oktobra praktično nemogoča, so nastop nove komisije prestavili na [[1. december|1. decembra]] [[2019]] in ne [[1. november|1. novembra]], kot je bilo sprva predvideno.<ref>{{Navedi splet|title=Juncker bo podaljšal mandat v Bruslju|url=https://www.delo.si/novice/svet/juncker-bo-podaljsal-mandat-v-bruslju-239187.html|website=www.delo.si|date=2019-10-16|accessdate=2019-10-17|language=sl-si|first=Peter|last=Žerjavič}}</ref> Marca 2020 je Komisija Ursule von der Leyen zavrnila zamisel o prekinitvi [[Schengenski sporazum|Schengenskega sporazuma]] z namenom uvedbe mejnega nadzora okoli [[Italija|Italije]], ki je bila takrat središče [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemije COVID-19]] v Evropi. Odločitev je botrovala kritikam nekaterih evropskih politikov.<ref>{{navedi novice|title=Coronavirus: European borders likely to remain open despite crisis in Italy, observers say|url=https://www.scmp.com/news/china/diplomacy/article/3073897/coronavirus-european-borders-likely-remain-open-despite-crisis|work=[[South China Morning Post]]|date=7 March 2020}}</ref><ref>{{navedi novice|title=Coronavirus Nightmare Could Be the End for Europe's Borderless Dream|url=https://www.nytimes.com/2020/02/26/world/europe/coronavirus-european-union.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20200226190006/https://www.nytimes.com/2020/02/26/world/europe/coronavirus-european-union.html|archive-date=2020-02-26|url-access=subscription|url-status=live|work=The New York Times|date=26 February 2020}}</ref> Potem ko so nekatere države članice EU zaradi pandemije COVID-19 napovedale zaprtje svojih državnih meja za tuje državljane, je Ursula von der Leyen dejala, da so ''"Določeni nadzori morda upravičeni, vendar se splošne prepovedi potovanj po mnenju Svetovne zdravstvene organizacije ne zdijo najbolj učinkovite. Poleg tega imajo močan družbeni in gospodarski vpliv, motijo ​​življenja in poslovanje ljudi prek meja."<ref>{{navedi novice|title=Denmark, Poland and Czechs seal borders over coronavirus|url=https://www.ft.com/content/4e89ec5c-6565-11ea-b3f3-fe4680ea68b5|agency=Financial Times|date=12 March 2020}}</ref>'' Von der Leyen je obsodila odločitev ZDA, da zaradi koronavirusa omejijo potovanja iz Evrope.<ref>{{navedi novice|title=EU condemns Trump travel ban from Europe as virus spreads|url=https://apnews.com/4552fd280d06cf83c63e4cc9b08fe5ce|work=Associated Press (AP)|date=12 March 2020}}</ref> Von der Leyen je podprla uvedbo sankcij EU proti [[Belorusija|Belorusiji]], potem ko so varnostne službe nasilno zatrle ulične proteste v [[Minsk|Minsku]] in drugod proti 26-letni avtoritarni vladavini pod predsednikom [[Aleksander Lukašenko|Aleksandrom Lukašenkom]]. Protesti so potekali po spornih predsedniških volitvah, ki jim je nasprotovala opozicija, EU pa jih je označila za nesvobodne in nepoštene.<ref>{{navedi novice|title=EU Calls for Sanctions on Belarus After Disputed Elections|url=https://www.voanews.com/europe/eu-calls-sanctions-belarus-after-disputed-elections|work=VOA News|date=14 August 2020}}</ref><ref name="Amaro">Silvia Amaro, [https://www.cnbc.com/2021/05/25/belarus-eu-sanctions-but-experts-arent-convinced-they-will-work.html The EU sanctions Belarus after ‘state terrorism’ — but experts aren't convinced they'll work], CNBC (May 25, 2021).</ref> Sankcije so bile uvedene, potem ko je beloruska vlada preusmerila civilno letalo, da bi prijela opozicijskega osebja [[Roman Protasevič|Romana Protaseviča]].<ref name="Amaro" /> Zaradi kombinacije neugodnih razmer, kot so naraščajoče povpraševanje po zemeljskem plinu, zmanjšana dobava zemeljskega plina iz [[Rusija|Rusije]] in [[Norveška|Norveške]] na evropske trge ter manjša proizvodnja energije iz obnovljivih virov energije, kot so veter, voda in sončna energija, se je Evropa v letu 2021 soočala s strmim porastom cene energije.<ref>{{navedi novice|title=EU chief says key to energy crisis is pushing Green Deal|url=https://apnews.com/article/business-russia-europe-ursula-von-der-leyen-european-union-071e1d109303d1c8c5da21670a3e0e77|work=Associated Press|date=20 October 2021}}</ref> Nekateri kritiki so za rekordno rast cen energije krivili [[Evropski zeleni dogovor|Zeleni dogovor Evropske komisije]], katerega cilj je narediti EU podnebno nevtralno do leta 2050.<ref>{{navedi novice|title=The Green Brief: East-West EU split again over climate|url=https://www.euractiv.com/section/energy-environment/news/the-green-brief-east-west-eu-split-again-over-climate/|work=[[Euractiv]]|date=20 October 2021}}</ref><ref>{{navedi novice|title=Energy crisis: The blame game has begun – but are some of the claims just hot air?|url=https://news.sky.com/story/energy-crisis-the-blame-game-has-begun-but-are-some-of-the-claims-just-hot-air-12413485|work=Sky News|date=22 September 2021}}</ref><ref>{{navedi novice|title=It is tempting to blame foreigners for Europe's gas crisis: The main culprit is closer to home|url=https://www.economist.com/europe/2021/10/16/it-is-tempting-to-blame-foreigners-for-europes-gas-crisis|newspaper=[[The Economist]]|date=16 October 2021}}</ref> Ursula Von der Leyen je dejala, da je "Današnja Evropa preveč odvisna od uvoza plina. Odgovor je povezan z diverzifikacijo naših dobaviteljev ... in, kar je bistveno, s pospeševanjem prehoda na čisto energijo." [[Slika:Obisk Evropske komisije Skupinska.jpg|levo|sličica|Obisk Ursule von der Leyen s komisarji v Sloveniji v času [[Slovensko predsedovanje Svetu Evropske unije 2021|slovenskega predsedovanja Svetu EU]]]] Decembra 2021 je Ursula von der Leyen, ki je nekdanja zdravnica, izrazila zaskrbljenost, da tretjina evropskega prebivalstva še vedno ni cepljena. Dejala je, da bi morale države EU začeti razpravo o tem, da bi cepljenje proti COVID-19 postalo obvezno, ker preveč ljudi še vedno zavrača prostovoljno cepljenje.<ref>{{navedi novice|title=EU nations should debate mandatory vaccination, says von der Leyen|url=https://www.euronews.com/2021/12/01/eu-should-consider-mandatory-vaccination-says-von-der-leyen|work=euronews|date=1 December 2021|language=en}}</ref> [[Slika:Denys Shmyhal, EU officials and Eduard Heger visited Bucha after the massacre (2).jpg|sličica|Med obiskom mesta [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|pokola v Buči]], 8. april 2022]] 8. aprila 2022 je sredi [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|ruske invazije na Ukrajino]] Von der Leyen odpotovala v [[Kijev]] (v katerem so nekaj dni prej potekali boji), da bi podprla ogroženega [[Volodimir Zelenski|Volodimirja Zelenskega]] in njegove rojake. Obiskala je mesto [[pokola v Buči]] in tvitnila ''"Moje sporočilo ukrajinskemu ljudstvu: Odgovorni za grozodejstva bodo privedeni pred sodišče. Vaš boj je naš boj."'' in obljubila, da si bo prizadevala za pristop Ukrajine k Evropski uniji. ''"Naš cilj je, da to poletje svetu predstavimo vlogo Ukrajine."'' Spremljal jo je visoki predstavnik [[Josep Borrell]], ki je izrazil prepričanje, da bodo države EU kmalu privolile v njegov predlog, da se Ukrajini zagotovi dodatnih 500 milijonov evrov za podporo oboroženim silam v boju proti ruski vojski."<ref name="scmpuw">{{navedi novice|title=Ukraine war: Ursula von der Leyen’s traumatic visit to Bucha, ‘The EU stands with you,’ she tells Zelensky|url=https://www.scmp.com/news/world/russia-central-asia/article/3173691/ukraine-war-ursula-von-der-leyens-traumatic-visit|publisher=South China Morning Post|date=9 April 2022}}</ref><ref name="f24aih">{{navedi novice|title=As it happened: EU’s Von der Leyen promises to speed up Ukraine membership process|url=https://www.france24.com/en/europe/20220408-live-civilians-flee-as-ukraine-braces-for-redoubled-russian-assault-on-southeast|publisher=FRANCE 24|date=8 April 2022}}</ref><ref name="lrepct">{{navedi novice|last1=Tito|first1=Claudio|title=Ursula von der Leyen a Kiev per rassicurare Zelensky e sfidare Putin: "Dobbiamo dare un segnale"|url=https://www.repubblica.it/esteri/2022/04/08/news/il_viaggio_di_ursula_von_der_leyen_a_kiev_per_rassicurare_zelensky_e_sfidare_putin-344734826/|publisher=la Repubblica|date=8 April 2022}}</ref><ref name="ytgnb">{{navedi novice|title='Unthinkable': Ursula von der Leyen shown mass grave in Bucha|url=https://www.youtube.com/watch?v=NwDXFO29cxU|agency=YouTube|publisher=Guardian News|date=8 April 2022}}</ref><ref name="ytecpc">{{navedi novice|title=Press conference in Ukraine by President von der Leyen, HRVP Borrell and President Zelensky|url=https://www.youtube.com/watch?v=hbYwH9-iCaY|agency=YouTube|publisher=European Commission|date=9 April 2022}}</ref> 4. maja 2022 je napovedala, da si bo Evropska unija prizadevala prepovedati ves uvoz ruske surove [[Nafta|nafte]] in naftnih derivatov.<ref>{{navedi novice|title=EU oil ban adds pressure on Russia but obstacles remain: Analysts|url=https://www.aljazeera.com/news/2022/5/12/eus-proposed-oil-ban-steps-up-pressure-on-russia-analysts|work=Al Jazeera|date=12 May 2022}}</ref> V izjavi je dejala, da mora EU postati neodvisna od ruske nafte, premoga in plina.<ref>{{navedi novice|title=What are Europe's energy alternatives now that Russian gas is off the cards?|url=https://www.euronews.com/green/2022/04/27/europe-scrambles-to-keep-the-lights-on-as-it-sidelines-russian-gas|work=Euronews|date=27 April 2022}}</ref> 10. maja je v parlamentu v [[Strasbourg|Strasbourgu]] skupaj s privržencem [[Svetovni gospodarski forum|Svetovnega gospodarskega foruma]] [[Emmanuel Macron|Emmanuelom Macronom]] predlagala opustitev soglasja, ki ga zahtevajo ustavne spremembe v EU, ki je zapisana v [[Lizbonska pogodba|Lizbonski pogodbi]]. Takrat je 13 od 27 držav izrazilo svoje nasprotovanje opustitvi: Bolgarija, Hrvaška, Danska, Estonija, Finska, Latvija, Litva, Malta, Poljska, Češka, Romunija, Slovenija in Švedska.<ref name="unan">{{navedi novice|title=Union européenne : vote à l'unanimité ou à la majorité, pourquoi cette question divise les 27 ?|url=https://www.midilibre.fr/2022/05/09/union-europeenne-vote-a-lunanimite-ou-a-la-majorite-pourquoi-cette-question-divise-les-27-10284918.php|publisher=Midi Libre|date=10 May 2022}}</ref> [[Slika:Predsednica Evropske komisije na povabilo predsednika vlade na delovnem obisku v Sloveniji - 53104649103.jpg|sličica|Med obiskom [[Črna na Koroškem|Črne na Koroškem]], 9. avgust 2023]] 9. avgusta 2023 je Ursula von der Leyen z evropskim komisarjem za krizno upravljanje [[Janez Lenarčič|Janezom Lenarčičem]] obiskala [[Slovenija|Slovenijo]] po [[Poplave v Sloveniji (2023)|katastrofalnih poplavah]]. Ogledala si je nekatere opustošene kraje, med drugim [[Črna na Koroškem|Črno na Koroškem]].<ref>{{Navedi splet|title=Pristanek helikopterja z Ursulo von der Leyen in njen obisk Črne (VIDEO&FOTO)|url=https://n1info.si/novice/slovenija/video-foto-pristanek-helikopterja-z-ursulo-von-der-leyen-in-njen-obisk-crne-na-koroskem/|website=N1|date=2023-08-09|accessdate=2023-08-14|language=sl-SI|first=Rok|last=Atelšek}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Čustven domačin predsednici Evropske komisije: Imam samo eno prošnjo|url=https://n1info.si/novice/slovenija/custven-domacin-predsednici-evropske-komisije-imam-samo-eno-prosnjo/|website=N1|date=2023-08-09|accessdate=2023-08-14|language=sl-SI|first=Jakob|last=Murovec}}</ref> Med obiskom se je sestala tudi s predsednico republike Natašo Pirc Musar in nagovorila slovenski parlament.<ref>{{Navedi splet|title=Press corner|url=https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/en/speech_23_4121|website=European Commission - European Commission|accessdate=2023-08-14|language=en}}</ref> Iz naslova solidarnostnega sklada [[Evropska unija|Evropske unije]] je Sloveniji obljubila 100 milijonov evrov v letu 2023, prihodnje leto pa še 300 milijonov evrov.<ref>{{Navedi splet|title=Von der Leyen po ogledu prizadetih območij: Sloveniji iz solidarnostnega sklada 400 milijonov evrov|url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/poplave/von-der-leyen-po-ogledu-prizadetih-obmocij-sloveniji-iz-solidarnostnega-sklada-400-milijonov-evrov/677525|website=rtvslo.si|accessdate=2023-08-14|language=sl|first=G. C. , M.|last=Z}}</ref> === Drugi mandat === [[File:Meeting_between_Ursula_von_der_Leyen_&_J._D._Vance_-_AI_Action_Summit,_Paris,_France_-_2025_(cropped).jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Meeting_between_Ursula_von_der_Leyen_&_J._D._Vance_-_AI_Action_Summit,_Paris,_France_-_2025_(cropped).jpg|sličica|Ursula von der Leyen in ameriški podpredsednik [[JD Vance]] (Pariz, 11. februar 2025)]] Marca 2024 je bila von der Leyen ponovno potrjena kot kandidatka Evropske ljudske stranke za predsednico Evropske komisije.<ref>{{navedi novice|url=https://www.euronews.com/my-europe/2024/03/07/europes-centre-right-party-clears-path-for-von-der-leyens-re-election-despite-some-objecti|author=Mared Gwyn Jones|title=Europe's centre-right party clears path for von der Leyen's re-election, despite some objection|work=euronews.com|date=7 March 2024}}</ref> Evropski svet je po evropskih volitvah, 27. junija 2024, von der Leyenovo imenoval za drugi mandat predsednice Evropske komisije. 18. julija 2024 je bila po tajnem glasovanju med evropskimi poslanci v [[Evropski parlament|Evropskem parlamentu]] ponovno izvoljena za nadaljnji petletni mandat; za je glasovalo 401 poslancev, 284 jih je bilo proti.<ref>{{navedi splet|url=https://www.bbc.co.uk/news/articles/cw5yg6dp0gxo|title=Ursula von der Leyen secures five more years in top EU job|publisher=BBC News|accessdate=18 July 2024}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.europarl.europa.eu/news/en/press-room/20240710IPR22812/parliament-re-elects-ursula-von-der-leyen-as-commission-president|title=Parliament re-elects Ursula von der Leyen as Commission President|publisher=European Parliament|accessdate=18 July 2024}}</ref><ref name=":0" /> Med slovenskimi evropskimi poslanci iz vrst Evropske ljudske stranke ji je podporo napovedal le Matej Tonin (NSi), da je ne bodo podprli pa so napovedali evropski poslanci SDS [[Zala Tomašič]], [[Branko Grims]], [[Romana Tomc]] in [[Milan Zver]].<ref name=":0" /> Pri sestavi nove komisarske ekipe je von der Leyenova znova zagovarjala spolno uravnoteženost; državam je dopustila, da znova kandidirajo obstoječe komisarje, v primeru novega imena, pa so morala predlagati žensko in moškega kandidata. Po pravnem redu države k temu niso bile zavezane. Od držav članic je poziv upoštevala le Bolgarija.<ref>{{Navedi splet|title=Von der Leyen reže komisarsko torto – kdo bo dobil največji kos in kdo drobtinice?|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/von-der-leyen-reze-komisarsko-torto-kdo-bo-dobil-najvecji-kos-in-kdo-drobtinice/720466|website=rtvslo.si|accessdate=2024-09-09|language=sl|first=A. P.|last=J}}</ref> Romunija je sprva moškega kandidata zamenjala z žensko, poleg Malte pa je na moškem kandidatu sprva vztrajala tudi Slovenija - Golobova vlada je na komisarsko mesto nominirala [[Tomaž Vesel|Tomaža Vesela]]. Na obisku v Sloveniji v začetku septembra 2024 naj bi Ursula von der Leyen predsedniku vlade [[Robert Golob|Robertu Golobu]] izrazila pričakovanje, da Slovenija nominira žensko kandidatko. Čez nekaj dni je Vesel od kandidature odstopil, slovenska vlada pa je 9. septembra kot kandidatko potrdila [[Marta Kos|Marto Kos]].<ref>{{Navedi splet|title=Iz opozicije kritike zaradi "ponižujočega odnosa" Ursule von der Leyen do slovenske vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/iz-opozicije-kritike-zaradi-ponizujocega-odnosa-ursule-von-der-leyen-do-slovenske-vlade/720487|website=rtvslo.si|accessdate=2024-09-09|language=sl|first=G.|last=K}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Marta Kos pred parlamentarni odbor za evropske zadeve šele v petek|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/marta-kos-bo-nova-kandidatka-za-komisarko|website=www.delo.si|accessdate=2024-09-09|language=sl}}</ref> Komisija je 26. februarja 2025 napovedala sklop ukrepov, podprtih s 100 milijardami evrov za podporo čisti proizvodnji v EU,<ref>{{navedi novice |title=Brussels pitches €100B for grand plan to boost made-in-EU clean manufacturing|url=https://www.politico.eu/article/brussels-pitches-e100b-for-grand-plan-to-boost-made-in-eu-clean-manufacturing/|work=Politico|date=26 February 2025}}</ref> imenovan Čist industrijski dogovor.<ref>{{navedi novice |title=EU's Clean Industry Deal faces race against time|url=https://www.euractiv.com/section/eet/news/eus-clean-industry-deal-faces-race-against-time/|work=Euractiv|date=25 February 2025|first=Donagh|last=Cagney}}</ref> 4. marca 2025 je von der Leyenova napovedala načrt EU za obrambne naložbe v višini 800 milijard evrov.<ref>{{navedi splet |url=https://www.euronews.com/my-europe/2025/03/04/von-der-leyen-pitches-800bn-defence-package-ahead-of-eu-leaders-summit|access-date=4 March 2025|website=www.euronews.com|title=Commission pitches '€800bn' defence package ahead of leaders' summit|first=Alice|last=Tidey}}</ref> Namignila je, da bi morala Evropska unija morda omiliti svoja fiskalna pravila glede dolga, da bi državam članicam omogočila povečanje obrambnih izdatkov.<ref>{{navedi novice |title=EU proposes borrowing 150 billion euros in big rearmament push|url=https://www.reuters.com/world/europe/eu-defence-plans-could-mobilise-800-billion-euros-von-der-leyen-says-2025-03-04/|work=Reuters|date=4 March 2025}}</ref> Julija 2025 je von der Leyenova prestala glasovanje o nezaupnici, pri čemer je bilo 360 poslancev Evropskega parlamenta proti in 175 za nezaupnico. [[Evropska ljudska stranka]], S&D, [[Renew Europe]], Zeleni/EFA in posamezni poslanci ECR so jo podprli, medtem ko so ji PfE, ESN, Levica in deli ECR nasprotovali.<ref>{{navedi splet |first=|last=|date=9 July 2025|title=How von der Leyen survived the no-confidence vote — by the numbers|url=https://www.politico.eu/article/ursula-von-der-leyen-parliament-europe-lawmakers-majority-greens-renew-politics/|website=|access-date=11 July 2025}}</ref> == Zasebno življenje == Leta 1986 se je poročila z zdravnikom [[Heiko von der Leyen|Heikom von der Leyenom]]. V zakonu se jima je rodilo sedem otrok, zaradi česar je Ursula nekaj let živela kot gospodinja. V devetdesetih so zaradi Heikomove akademske poti štiri leta živeli v [[Univerza Stanford|Stanfordu]], od leta 1996 pa znova v [[Nemčija|Nemčiji]],<ref name="#1" /> na kmetiji blizu Hannovra, kjer redijo konje.<ref>{{navedi splet|url=https://www.elmundo.es/loc/celebrities/2019/07/04/5d1cce99fdddffcc138b457e.html|title=Baronesa, con siete hijos y un castillo: así es Ursula von der Leyen, presidenta de la Comisión Europea|last=Valero|first=Carmen|work=El Mundo|language=es|date=4 July 2019|access-date=21 June 2021}}</ref> Je navdušena konjenica, ukvarjala se je tudi s tekmovalnim jahanjem.<ref>{{navedi splet|url=https://rp-online.de/sport/andere/reit-em-ursula-von-der-leyen-macht-im-sattel-eine-gute-figur_bid-9532323|title=Reit-EM: Von der Leyen macht im Sattel eine gute Figur|first=RP|last=ONLINE|website=RP ONLINE}}</ref> Njena materinščina sta [[nemščina]] in [[francoščina]], tekoče pa govori tudi [[Angleščina|angleško]], saj je skupaj pet let živela v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]] in [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]].<ref>{{navedi novice|author=Alice von Bota|url=http://www.tagesspiegel.de/politik/small-talk-auf-hoechster-ebene/792314.html|title=Small Talk auf höchster Ebene|language=de|newspaper=Tagesspiegel|date=29 December 2006|access-date=1 December 2011}}</ref> Aprila 2021 je postala babica, vendar je to sporočila šele meseca maja na konferenci v [[Strasbourg|Strasbourgu]].<ref>{{Navedi splet|title=Ursula von der Leyen postala babica|url=https://www.24ur.com/popin/zanimivosti/ursula-von-der-leyen-postala-babica.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-05-10|language=sl}}</ref> == Galerija == <gallery> Slika:Ursula von der Leyen CDU 2005.jpg|Volilni plakat iz leta [[2005]]. Slika:13-04-19-Horses-and-Dreams-2013 (110 von 114).jpg|V [[Haag|Haagu]] leta [[2013]]. Slika:Vonderleyen 2014 bundesverteidigungsministerin.JPG|Kot ministrica za obrambo Nemčije, leta 2014. Slika:Hires 150622-D-DT527-449c Ashton Carter and Ursula von der Leyen in Berlin 2015.jpg|Leta 2015 z ameriškim sekretarjem za obrambo. Slika:Vladimir Putin and Ursula von der Leyen at Libya Conference.jpg|Z [[Predsednik Ruske federacije|ruskim predsednikom]] [[Vladimir Putin|Vladimirjem Putinom]]. Slika:President Trump at Davos (49419287168).jpg|Z [[Predsednik Združenih držav Amerike|ameriškim predsednikom]] [[Donald Trump|Donaldom Trumpom]] leta 2020 v [[Davos|Davosu]]. </gallery> == Glej tudi == * [[Politika in uprava Nemčije]] *[[Podpredsednik Evropske komisije]] * [[Evropski svet]] == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{commonscat}} * {{official|http://www.ursula-von-der-leyen.de/}} {{ikona de}} {{Komisija Ursule von der Leyen}}{{Predsedniki Evropske komisije}} {{normativna kontrola}} {{politician-stub}} {{DEFAULTSORT:Leyen, Ursula von der}} [[Kategorija:Ursula von der Leyen| ]] [[Kategorija:Nemški zdravniki]] [[Kategorija:Nemški politiki]] [[Kategorija:Predsedniki Evropske komisije]] [[Kategorija:Komisija Ursule von der Leyen]] hmuw7wqk9ecvuop5u763ws4fn0qs2nv 0 464515 6775012 6718725 2026-11-05T05:42:11Z Yerpo 8417 --podvojen zapis 6775012 wikitext text/x-wiki {{stack begin}} {{Infopolje Naselje | name = {{raise|0.2em|Šian}} | official_name = | native_name = {{lower|0.1em|西安市}} | native_name_lang = zh | other_name = Si'an, Hsi-an | settlement_type = Podprovinčno in prefekturno mesto | image_skyline = {{multiple image | border = infobox | total_width = 300 | perrow = 3/2/1 | image1 = Terracotta warriors at the pit1 in Xian.jpg | alt1 = Terracotta warriors | image2 = Giant Wild Goose Pagoda (cropped).jpg | alt2 = Giant Wild Goose Pagoda | image3 = XiAn CityWall DiLou.jpg | alt3 = City wall | image4 = 元宝 - panoramio.jpg | alt4 = Mount Hua | image5 = The Bell Tower of Xi'an (cropped).JPG | alt5 = The Bell Tower of Xi'an | image6 = XiAn qujiang.jpg | alt6 = Riverscape }} | imagesize = | image_caption = Od vrha: [[Glinena vojska]], [[Velika pagoda divje gosi]], [[Bobnarski stolp v Šianu]], [[Zvonik v Šianu]], [[Mestno obzidje Šiana]], [[Tang paradiž]] | image_seal = | nickname = | motto = | image_map = {{maplink|frame=yes|plain=yes|type=shape|stroke-width=2|stroke-color=#000000|zoom=7}} | image_map1 = Location of Xi'an Prefecture within Shaanxi (China).png | mapsize1 = | map_caption1 = Lokacija jurisdikcije mesta Šian v Šaanšiju | pushpin_map = Kitajska | pushpin_label_position = | pushpin_mapsize = | pushpin_map_caption = Lokacija na Kitajskem | coor_pinpoint = Pokrajinska vlada Šaanšija | coordinates = {{Coord|34.265|N|108.954|E|format=dms|type:adm2nd_region:CN-61_source:Gaode|display=inline,title}} | subdivision_type = Country | subdivision_name = [[Ljudska republika Kitajska]] | subdivision_type1 = [[Province Kitajske|Provinca]] | subdivision_name1 = [[Šaanši]] | seat_type = Mestni sedež | seat = [[Okrožje Wejjang]] |government_type = Podprovinčno mesto |governing_body = Občinski ljudski kongres v Šianu | leader_title = Sekretar KKP | leader_name = Vang Hao (pinjin: Wang Hao) | leader_title1 = Predsednik kongresa | leader_name1 = Hu Rundze (pinjin: Hu Runze) | leader_title2 = Župan | leader_name2 = Li Mingjuan (pinjin: Li Mingyuan) | leader_title3 = | leader_name3 = | area_magnitude = 1 E9 | area_total_km2 = 10.762 | area_water_percent = | area_urban_km2 = 5808,6 | area_urban_footnotes = | area_metro_km2 = 4903,9 | elevation_m = 405 | population_urban = 11.904.805 | population_urban_footnotes = | population_total = 12.952.907 | population_as_of = 2020 (štetje)<ref>{{navedi splet |title=China: Shaanxi |url=https://www.citypopulation.de/en/china/shaanxi/admin/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220103132726/https://www.citypopulation.de/en/china/shaanxi/admin/ | archive-date=January 3, 2022 |access-date=January 3, 2022}}</ref> | population_density_km2 = auto | population_density_urban_km2 = auto | population_metro = 12.283.922 | population_metro_footnotes = | population_density_metro_km2 = auto | postal_code_type = Poštna številka | postal_code = '''710'''000–'''710'''090 | area_code = 29 | iso_code = [[ISO 3166-2:CN|CN-SN-01]] | website = [http://www.xa.gov.cn/ XA.gov.cn] | footnotes = | timezone = [[Kitajski standardni čas]] | utc_offset = +8 <!-- Area/postal codes & others --------> | blank_name = [[Bruto domači proizvod|BDP]] | blank_info = (2020)<ref>The GDP figures are from the statistical bulletin on 2022 national economic and social development published by the statistical agencies of relevant cities, see {{navedi splet |script-title=zh:2022年GDP100强城市榜：江苏13市均超4000亿，10强有变化 |url=https://yicai.com/news/101703850.html |publisher=yicai.com |language=zh |access-date=March 6, 2024 |archive-date=January 31, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240131014728/https://www.yicai.com/news/101703850.html |url-status=dead }}</ref> | blank1_name = – Skupno | blank1_info = [[Renminbi|CNY]]1201 milijard<br/>(US$154,2 milijard) | blank2_name = – Na prebivalca | blank2_info = [[Renminbi|CNY]]98.205 (US$15.108) | blank3_name = Predpone registrskih tablic | blank3_info = {{lang|zh-cn|陕A,陕U}} | blank4_name = Mestna roža | blank4_info = ''Punica granatum'' | blank5_name = Mestno drevo | blank5_info = ''Styphnolobium japonicum'' }} {{Infobox Chinese | pic = Xi'an_(Chinese_characters).svg | picupright = 0.475 | piccap = "Šian" v kitajskih pisavah | order = st | title = '''Šian''' | c = {{linktext|lang=zh|西安}} | p = Xī'ān | w = Hsi¹-an¹ | lang1_content = {{lang|zh|西安}}: {{IPA-all|ɕi²¹.ŋã²¹|}} <br /> {{lang|zh|長安}}: {{IPA-all|ʈ͡ʂʰaŋ²⁴.ŋã²¹|}} | lang1 = Šiansko narečje (Džongjuan mandarinščina) | mi = {{IPAc-cmn|AUD|Zh-Xi'an.ogg|x|i|1|.|an|1}} | gr = Shi'an | bpmf = ㄒㄧ&nbsp;&nbsp;&nbsp;ㄢ | myr = Syīān | j = Sai¹-on¹ | y = Sāi-ōn | ci = {{IPAc-yue|s|ai|1|.|on|1}} | wuu = Si^平oe^平 | tl = Se-an | l = "Zahodni mir" | psp = Sianfu | altname = Čang'an | t2 = {{linktext|長安}} | s2 = {{linktext|长安}} | l2 = {{nowrap|"Večni mir"}} | p2 = Cháng'ān | w2 = Chʻang²-an¹ | mi2 = {{IPAc-cmn|AUD|Zh-Changan.ogg|ch|ang|2|.|an|1}} | gr2 = Charng'an | bpmf2 = ㄔㄤˊ&nbsp;&nbsp;&nbsp;ㄢ | j2 = Coeng⁴-on¹ | y2 = Chèuhng-ōn | tl2 = Tn̂g-an | mc2 = ɖjang-an | t = | s = }} {{stack end}} '''Šian''' (<small>kitajsko</small> {{IPAc-cmn|AUD|Zh-Xi'an.ogg|x|i|1|.|an|1}}; [[pinjin]]: ''Xi'an''), tudi '''Ši'an''' ali '''Sian''', je glavno mesto [[Šaanši|province Šaanši]] v [[Ljudska republika Kitajska|Ljudski republiki Kitajski]]. Kot podprovinčno mesto leži na planoti Guandžong na severozahodu Kitajske.<ref>{{navedi splet|title=Illuminating China's Provinces, Municipalities and Autonomous Regions|url=http://www.china.org.cn/english/features/43599.htm|publisher=PRC Central Government Official Website|access-date=2014-05-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20141224074859/http://www.china.org.cn/english/features/43599.htm|archive-date=December 24, 2014|url-status=live}}</ref> Je eno najstarejših mest na Kitajskem, najstarejša prefekturna prestolnica in ena od štirih velikih starodavnih prestolnic Kitajske, ki je imela ta naziv pod več najpomembnejšimi kitajskimi dinastijami,<ref name="encarta2">{{navedi splet| url=http://encarta.msn.com/encyclopedia_761572407/Xi%E2%80%99an.html|title=Xi'an|work=Encarta. 1993–2008|date=September 3, 2008|archive-url=https://web.archive.org/web/20080228105855/http://encarta.msn.com/encyclopedia_761572407/Xi%E2%80%99an.html| archive-date=February 28, 2008|access-date=February 6, 2016|url-status=dead}}</ref> vključno z [[Zahodni Džov|Zahodnim Džovom]], [[Dinastija Čin|Činom]], [[Zahodni Han|Zahodnim Hanom]], [[Dinastija Sui|Suijem]], [[Severni Džov|Severnim Džovom]] in [[Dinastija Tang|Tangom]].<ref name="encarta2" /> Mesto je izhodišče [[Svilna pot|svilne poti]] in dom UNESCOVE ''[[Glinena vojska|glinene vojske]]'' cesarja [[Čin Ši Huang|Čin Ši Huanga]].<ref name="br">{{Cite encyclopedia|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/542532/Xian| title=Xi'an|encyclopedia=Encyclopædia Britannica|access-date=2008-09-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20081204121315/http://www.britannica.com/EBchecked/topic/542532/Xian|archive-date=December 4, 2008|url-status=live}}</ref> Skozi zgodovino je služilo kot prestolnica več vladarskih dinastij tega dela Kitajske, začenši z [[Dinastija Džov|dinastijo Džov]] v 11. stoletju pr. n. št. in njihovimi nasledniki, dinastijo Čin (3. stoletje pr. n. št.). Na Zahodu je bilo znano kot vzhodni konec svilne poti. Pod vladavino [[Komunistična partija Kitajske|Komunistične partije Kitajske]] po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] se je v Šianu začela intenzivna industrializacija.<ref name="encarta">{{navedi splet |url=http://encarta.msn.com/encyclopedia_761572407/Xi%E2%80%99an.html |title=Xi'an |work=Encarta. 1993–2008 |date=2008-09-03 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20080228105855/http://encarta.msn.com/encyclopedia_761572407/Xi%E2%80%99an.html |archivedate=2008-02-28 |access-date=2016-02-06 |url-status=dead}}</ref><ref name="brit">{{navedi splet |url=https://www.britannica.com/place/Xian-China |title=Xi'an |work=Britannica Online |accessdate=2019-08-11}}</ref> Od 1980-ih, kot del gospodarske rasti celinske Kitajske, zlasti za osrednje in severozahodne regije, se Šian pojavlja kot kulturno, industrijsko, politično in izobraževalno središče celotne regije osrednjega severozahoda, s številnimi ustanovami za raziskovanje in razvoj, nacionalno varnost in raziskovanje vesolja. Šian ima trenutno podprovinčni status in upravlja 11 okrožij in 2 okraja.<ref>{{navedi splet|url=http://www.docin.com/p-51864614.html|script-title=zh:中央机构编制委员会印发《关于副省级市若干问题的意见》的通知. 中编发[1995]5号|publisher=豆丁网|access-date=May 28, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140529084536/http://www.docin.com/p-51864614.html|archive-date=May 29, 2014|url-status=dead}}</ref> Mesto je tretje najbolj naseljeno mesto v zahodni Kitajski za [[Čongčing|Čongčingom]] in [[Čengdu|Čengdujem]], pa tudi najbolj naseljeno mesto na severozahodu Kitajske.<ref>{{navedi splet|script-title=zh:最新中国城市人口数量排名（根据2010年第六次人口普查）|url=http://www.elivecity.cn/html/yijuyanjiu/yijuyanjiu1/645.html|publisher=www.elivecity.cn|year=2012|access-date=2014-05-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20150303135707/http://www.elivecity.cn/html/yijuyanjiu/yijuyanjiu1/645.html|archive-date=March 3, 2015|url-status=live}}</ref> Leta 2020 je bil Šian na dveletni mestni lestvici GAWC uvrščen med Beta-,<ref>{{navedi splet|title=GaWC - The World According to GaWC 2020|url=https://www.lboro.ac.uk/gawc/world2020t.html|access-date=2021-06-25|website=www.lboro.ac.uk|archive-date=2020-08-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20200824031341/https://www.lboro.ac.uk/gawc/world2020t.html|url-status=dead}}</ref> po državni uvrstitvi pa je prišel na 17. mesto.<ref>{{navedi splet|last=上海证券报|date=2021-05-21|title=中国百强城市榜单发布，你的城市上榜了吗？|url=https://finance.sina.com.cn/roll/2021-05-21/doc-ikmyaawc6745506.shtml|access-date=2021-06-25|website=finance.sina.com.cn}}</ref> Šian je po podatkih [[Nature Index|Nature Indexa]] tudi eno izmed 40 znanstveno najproduktivnejših mest na svetu,<ref>{{navedi splet|title=Nature Index 2020 Science Cities {{!}} Supplements {{!}} Nature Index|url=https://www.natureindex.com/supplements/nature-index-2020-science-cities/tables/overall|access-date=2020-10-15|website=www.natureindex.com}}</ref> in dom številnih prestižnih kitajskih univerz,<ref>{{navedi splet|title=Nature Index 2018 Science Cities {{!}} Nature Index Supplements {{!}} Nature Index|url=https://www.natureindex.com/supplements/nature-index-2018-science-cities/global-city-map|access-date=2020-10-15|website=www.natureindex.com}}</ref> vključno z Univerzo Šian Džjaotong, Univerzo severozahodne politehnike, Univerzo Čang'an, Univerzo Šidjan, Normalno univerzo Šaanši in Severozahodno univerzo. == Ime == ''Šian'' je atonalna [[pinjin]] romanizacija kitajskega imena {{linktext|lang=zh|西安}}, ''Zahodni mir''. (Apostrof – v kitajščini znan kot {{linktext|lang=zh-Hant|隔音符號}}, ''géyīn fúhào'' – je treba vključiti, da se izgovorjava loči od enozložnega ''xian''.) Ime je bilo sprejeto leta 1369 v zgodnji [[dinastija Ming|dinastiji Ming]]. [[Družba Jezusova|Jezuitski]] misijonarji so njegovo ime zabeležili kot ''Si-ngan'' ali ''Si-ngan-fou''<ref>{{harvp|Du Halde|1736|pp=[https://archive.org/stream/descriptiongog01duha#page/220/mode/2up 220–1]}}; {{harvp|Du Halde|1741|pp=[https://archive.org/stream/generalhistoryof01duha#page/226/mode/2up 227–8]}}</ref> zaradi njegovega statusa sedeža prefekture ({{linktext|lang=zh|府}},{{nbsp}}''fǔ''). Ta oblika se še vedno pojavlja v latinskem imenu katoliške škofije Šian, ''archidioecesis Singanensis''. Wade in Giles sta ime kasneje romanizirala v ''Hsi-an'', cesarska pošta pa v ''Sianfu''<ref>{{harvp|Stanford|1917|p=[https://archive.org/stream/cu31924023258241#page/n45/mode/2up/ 13] & [https://archive.org/stream/cu31924023258241#page/n79/mode/2up Index, p. 11]}}</ref> ali ''Sian'', oboje pa je bilo običajno do razglasitve pinjin. Območje današnjega Šiana je bilo lokacija več pomembnih nekdanjih kitajskih mest. Prestolnici zahodnega Džova sta bili mesti dvojčka Feng in Hao, znani skupaj kot Fenghao, ki sta stali na nasprotnih bregovih reke Feng ob njenem sotočju z južnim bregom reke Vei v zahodnem predmestju današnjega Šiana.<ref>{{citation|script-title=zh:《中国古今地名大词典》|trans-title=The Big Dictionary of Old and Current Chinese Placenames |date=2005 |location=Shanghai |publisher=Shanghai Cishu Chubanshe |page=1540}}</ref> Prestolnica Čin Šianjang je bila zgrajena severno od reke Vei v [[Obdobje vojskujočih se držav|obdobju vojskujočih se držav]], nasledila pa jo je prestolnica zahodnega Hana, Ćangan ({{linktext|lang=zh-Hant|長安}}), kar pomeni 'večni mir', ki je stala južno od reke Vei in je pokrivala osrednje območje današnjega Šiana. V času vzhodnega Hana je bil Čangan znan tudi kot 'zahodna prestolnica' ({{linktext|lang=zh|西|京|p=xijing}}), poimenovana po istoimenskem položaju glede na glavno prestolnico Luojang. Pod dinastijo Sui se je leta 581 n. št. preimenovala v Dašing ({{linktext|lang=zh-Hant|大|興}}, ''zelo uspešen''). Pod dinastijo Tang se je leta 618 ime vrnilo v Čangan. V času mongolske dinastije Juan (13. in 14. stoletje) je imelo vrsto imen: Fengjuan {{nowrap|({{linktext|lang=zh|奉|元}}),}}, Anši ({{nowrap|({{linktext|lang=zh|安西}}}}, ''Miren zahod'') in Džingdžao {{nowrap|({{linktext|lang=zh|京|兆}})}}. Ime dinastije Ming ''Šian'' se je med letoma 1930 in 1943 spremenilo nazaj v Šidžing (»zahodna prestolnica«, kot zgoraj). == Zgodovina == === Prazgodovina === [[Lantianski človek]] je bil odkrit leta 1963 v okrožju Lantian, 50 km jugovzhodno od Šiana in sega vsaj 500.000 let pred sedanjostjo. Leta 1953 so na vzhodnem obrobju mesta odkrili 6500 let staro [[neolitik|neolitsko]] vas Banpo, ki vsebuje ostanke več dobro organiziranih neolitskih naselij, datiranih z ogljikom na obdobje pred 5600–6700 leti.<ref>{{navedi knjigo |doi=10.1007/978-90-481-8716-4_8 |chapter=Climate Change and Desertification with Special Reference to the Cases in China |title=Changing Climates, Earth Systems and Society |url=https://archive.org/details/changingclimates0000unse |year=2010 |last1=Yang |first1=Xiaoping |isbn=978-90-481-8715-7 |pages=[https://archive.org/details/changingclimates0000unse/page/176 177]–187}}</ref><ref>{{navedi knjigo |chapter-url=https://books.google.com/books?id=z4_bT2SJ-HUC |chapter=East Asian plant domestication |pages=77–95 |title=Archaeology of Asia |isbn=9781405153034 |last1=Stark |first1=Miriam T |date=2008-04-15 |publisher=John Wiley & Sons |access-date=November 15, 2015 |archive-date=August 13, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230813013959/https://books.google.com/books?id=z4_bT2SJ-HUC |url-status=live }}</ref> Na tem mestu je zdaj muzej Šian Banpo, zgrajen leta 1957 za ohranitev arheološke zbirke.<ref>{{navedi splet |url=http://www.chinamuseums.com/ban_po.htm |title=Banpo Museum in Xi'an |publisher=chinamuseums.com |access-date=2013-07-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180131145303/http://www.chinamuseums.com/ban_po.htm |archive-date=January 31, 2018 |url-status=dead}}</ref> === Antika === Šian je postal kulturno in politično središče Kitajske v 11. stoletju pr. n. št. z ustanovitvijo dinastije Džov. Glavno mesto dinastije Džov je bilo ustanovljeno v dvojnih naseljih Fengdžing (灃京) in Haodžing (鎬京), skupaj znanih kot Fenghao, ki ležita jugozahodno od sodobnega mesta Šian. Naselje je bilo znano tudi kot Zōngdžōv (宗周), kar je označevalo njegovo vlogo glavnega mesta vazalnih držav.<ref>Third scroll of the ''Chang'an Annals'' (长安志) interpreted by Huangfu Mi in his ''Age of the Kings (book)'' (帝王世紀)</ref> Leta 738 pr. n. št. je kralj Ping iz dinastije Džov zaradi političnih nemirov preselil glavno mesto v Luojang.<ref>2011年上海中西书局出版《清华大学藏战国竹简》（贰）：周幽王取妻于西申，生平王，王或（又）取褒人之女，是褒姒，生伯盘。褒姒嬖于王，王与伯盘逐平王，平王走西申。幽王起师，回（围）平王于西申，申人弗畀，曾人乃降西戎，以攻幽王，幽王及伯盘乃灭，周乃亡。邦君、诸正乃立幽王之弟余臣于虢，是携惠王。立廿又一年，晋文侯仇乃杀惠王于虢。周亡王九年，邦君诸侯焉始不朝于周，晋文侯乃逆平王于少鄂，立之于京师。三年，乃东徙，止于成周，晋人焉始启于京师，郑武公亦正东方之诸侯。</ref><ref>《[[Zuo Zhuan|左传]]·僖公二十二年》:初，平王之东迁也，辛有适伊川，见被发而祭于野者，曰:"不及百年，此其戎乎！其礼先亡矣。"秋，秦、晋迁陆浑之戎于伊川。</ref> === Cesarska doba === Po obdobju vojskujočih se držav je bila Kitajska prvič združena pod [[dinastija Čin|dinastijo Čin]] (221–206 pr. n. št.), s prestolnico v Šianjangu, severozahodno od sodobnega Šiana.<ref name="diming">{{navedi knjigo |script-title=zh:中国古今地名大词典 |year=2005 |location=Shanghai |publisher=Shanghai Lexicographical Publishing House |page=2134 |language=zh-hans}}</ref> Prvi kitajski cesar [[Čin ši Huang]] je skoraj takoj po svojem vzponu na prestol ukazal gradnjo ''glinene vojske'' in svojega [[Mavzolej prvega cesarja Čina|mavzoleja]] vzhodno od Šiana.[30] Leta 202 pr. n. št. je ustanovitelj cesar [[Cesar Gaodzu iz dinastije Han|Liu Bang]] iz [[dinastija Han|dinastije Han]] ustanovil svojo prestolnico v okrožju Čangan; njegova prva palača, palača Čangle (長樂宮, ''Večna sreča''), je bila zgrajena čez reko od ruševin prestolnice Čin. To se tradicionalno šteje za datum ustanovitve mesta Čangan. Dve leti pozneje je Liu Bang severno od sodobnega mesta Šian zgradil palačo Veijang (未央宮, ''neskončna palača''). Palača Veijang je bila največja palača, kar jih je bilo kdaj zgrajenih na Zemlji, saj je obsegala 4,8 kvadratnih kilometrov, kar je 6,7-krat več kot sedanje [[Prepovedano mesto]] in 11-krat več kot [[Vatikan]].<ref>{{navedi splet |url=http://history.cultural-china.com/en/52History6236.html |title=Weiyang Palace: the Largest Palace Ever Built on Earth|access-date=November 4, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20160303213031/http://history.cultural-china.com/en/52History6236.html|archive-date=March 3, 2016|url-status=dead}}</ref> Prvotno [[mestno obzidje Šiana]] se je začelo graditi leta 194 pr. n. št. in je bilo dokončano v 4 letih. Po dokončanju je obzidje merilo v dolžino 25,7 km in v debelino pri vznožju od 12 do 16 m, kar je obsegalo površino 36 km². Leta 190, sredi vstaj in uporov tik pred obdobjem [[Tri kraljestva|Treh kraljestev]], je Dong Džuo, mogočni vojskovodja iz bližnjega Šilianga, preselil dvor iz Luojanga v Čangan, da bi se izognil koaliciji drugih močnih vojskovodij proti sebi. Leta 582, kmalu po ustanovitvi dinastije Sui, je cesar Sui ukazal zgraditi novo prestolnico jugovzhodno od prestolnice Han, imenovano Dašing (大興, ''Velika blaginja''). Sestavljena je bila iz treh delov: cesarskega mesta, palačnega dela in civilnega dela, s skupno površino 84 km² znotraj mestnega obzidja. Takrat je bilo največje mesto na svetu. Mesto je dinastija Tang preimenovala v Čangan.<ref>{{navedi splet |url=http://www.huaxia.com/gd/csdh/xa/2006/00459499.html |script-title=zh:西安历史 |language=zh-cn |access-date=2011-02-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20110211123827/http://www.huaxia.com/gd/csdh/xa/2006/00459499.html|url-status=live|archive-date=2011-02-11}}</ref> Sredi 7. stoletja je budistični menih Šuanzang po vrnitvi z romanja v Indijo ustanovil prevajalsko šolo za [[sanskrt]]ske spise. Gradnja [[Velika pagoda divje gosi|Velike pagode divje gosi]] se je začela leta 652. Ta pagoda je bila visoka 64 m in je bila zgrajena za shranjevanje prevodov budističnih suter, ki jih je Šuanzang pridobil iz Indije. Leta 707 se je začela gradnja [[Mala pagoda divjih gosi|Male pagode divjih gosi]]. Ta pagoda je bila ob dokončanju visoka 45 m in je bila zgrajena za shranjevanje prevodov budističnih suter Jidžnga. Močan [[potres]] v Šaanšiju leta 1556 je poškodoval stolp in zmanjšal njegovo višino na 43,4 m.<ref name="kiang 12">Kiang, 12.</ref> [[Šianska stela]] je [[stela (spomenik)|stela]] kitajskega obdobja Tang, postavljena leta 781, ki dokumentira 150 let zgodnjega krščanstva na Kitajskem.<ref name=hill-108>Hill, Henry, ed (1988). Light from the East: A Symposium on the Oriental Orthodox and Assyrian Churches. Toronto, Canada. pp. 108–109</ref> Gre za 279 cm visok apnenčasti blok z besedilom v kitajščini in sirščini, ki opisuje obstoj krščanskih skupnosti v več mestih na severu Kitajske. Razkriva, da je prvotno nestorijansko krščansko cerkev leta 635 priznal cesar Tang Taizong zaradi prizadevanj krščanskega misijonarja Alopena.<ref name="lhc">{{navedi knjigo |first=Peter |last=Jenkins |year=2008 |title=The Lost History of Christianity: the Thousand-Year Golden Age of the Church in the Middle East, Africa, and Asia – and How It Died |location=New York |publisher=Harper Collins |isbn=978-0-06-147280-0 |pages=[https://archive.org/details/losthistoryofchr00jenk/page/65 65] |url-access=registration |url=https://archive.org/details/losthistoryofchr00jenk/page/65}}</ref> Čangan je bil ob koncu [[dinastija Tang|dinastije Tang]] leta 904 opustošen. Prebivalci so se bili prisiljeni preseliti v novo prestolnico Luojang, majhno območje v mestu pa je bilo od takrat naprej naseljeno. V obdobju [[dinastija Song|dinastije Song]] je bil Šian pomembno kulturno središče učenja in inovacij na področju znanosti,<ref name=":4">{{navedi splet |year=2002 |title=Xi'an: Geography & History |url=https://festival.si.edu/2002/the-silk-road/xian-geography-and-history/smithsonian |access-date=2024-02-04 |publisher=Smithsonian Institution |language=en-US}}</ref> pa tudi zgodovinopisja, religije in filozofije na Kitajskem. V obdobju severne dinastije Song so ljudje, politična kultura in strateška lega mesta neposredno izkoriščali dinastijo Song, kar je še naprej vplivalo na pomen muslimanskih popotnikov na Kitajsko in kitajskih muslimanskih prebivalcev.<ref name=":02">{{navedi knjigo |last=Wood |first=Michael |title=The Story of China: The Epic History of a World Power from the Middle Kingdom to Mao and the China Dream |publisher=St. Martin's Press |year=2020 |isbn=978-1-250-20257-4 |edition=First U.S. |location=New York |page=190 |author-link=}}</ref> Med [[dinastija Ming|dinastijo Ming]] je bil leta 1370 zgrajen nov zid, ki je ostal nedotaknjen do danes. Obseg zidu je 11,9 km, višina 12 m, debelina ob vznožju pa od 15 do 18 m; zunaj obzidja je bil zgrajen tudi jarek. Novi zid in jarek bi zaščitila veliko manjše mesto s površino 12 km². <gallery> Western Zhou dynasty Carriages pit2 Xi'an.JPG|Ostanki kočij in konj v Fenghau v času zahodnega Džova (11.–8. stoletje pr. n. št.) History of Xi'an.jpg|Zemljevid mestnega obzidja naselij v Šianu od dinastij Džov do Čing Xian guerreros terracota general.JPG|Glinena vojska v mavzoleju Čin Ši Huang, 3. stoletje pr. n. št. Map of Chang'an in Tang Dynasty.svg|Zemljevid Čangana pod dinastijo Tang (7.–10. stoletje) </gallery> === Sodobnost === [[Dinastija Čing]] je na severovzhodu Šiana, na mestu nekdanje palače princa Ming iz Čina, ustanovila obzidano četrt mandžurskih praporov. Na jugovzhodu mesta je bila ustanovljena četrt hanskih praporov. Mandžurske praporščake iz garnizije Šian je Kangši leta 1703 pohvalil za ohranjanje mandžurske kulture.<ref>{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=_qtgoTIAiKUC&dq=The+customs+at+Xi%27an+are+very+good%2C&pg=PA280 |page=280 |title=The Manchu Way: The Eight Banners and Ethnic Identity in Late Imperial China |isbn=9780804746847 |last1=Elliott |first1=Mark C. |year=2001 |publisher=Stanford University Press |access-date=April 11, 2023 |archive-date=April 12, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230412041500/https://books.google.com/books?id=_qtgoTIAiKUC&dq=The+customs+at+Xi%27an+are+very+good%2C&pg=PA280 |url-status=live }}</ref> Mandžurski garnizijci Šiana naj bi v bojnih veščinah v provincialnih garnizijah ohranili mandžursko kulturo veliko bolje kot vsi drugi Mandžurci in so bili sposobni pravilno napeti lok in izvajati konjeniško lokostrelstvo, za razliko od pekinških Mandžurjev. Cesar [[Čjanlong]] je prejel spominsko odlikovanje, v katerem je Cimbu iz leta 1737 napisal spomenik, v katerem je zapisal, da so mandžurski praporščaki Šiana še vedno imeli bojne veščine, čeprav ne toliko kot v preteklosti. Do 1780-ih so se vojaške sposobnosti mandžurskih praporščakov iz Šiana močno zmanjšale in veljali so za vojaško najbolj spretno provincialno mandžursko praporščarsko garnizijo. Mandžurske ženske iz garnizije Šian so pogosto zapuščale obzidano mandžursko garnizijo in odhajale k vročim vrelcem zunaj mesta, zaradi česar so si pridobile slab sloves zaradi svojega spolnega življenja. Mandžurec iz Pekinga, Sumurji, je bil zaradi tega šokiran in zgrožen, potem ko je bil imenovan za generalpodpolkovnika mandžurske garnizije Šian in je cesarju Jongdžengu sporočil, kaj počnejo. Hanski civilisti in mandžurski praporščaki v Šianu so imeli slabe odnose, saj so praporščaki poskušali krasti na tržnicah. Mandžurski generalpodpolkovnik Cimbru je o tem leta 1729 poročal cesarju Jongdžengu, potem ko je bil tja dodeljen. Guvernerju Jue Ruiju iz Šandonga je nato Jongdženg leta 1730, potem ko so bili mandžurski praporščaki nameščeni v četrt v Čingdžovu, ukazal, naj prijavi vsakega praporščaka, ki se neprimerno obnaša, in ga opozoril, naj tega ne prikriva. Mandžurski praporščaki iz garnizij v Šianu in Džingdžouju so se v 1770-ih borili v Šindžjangu, Mandžurci iz garnizije Šian pa so se v 1690-ih in 18. stoletju borili tudi v drugih pohodih proti Džungarjem in Ujgurom. V 1720-ih so se mandžurski praporščaki iz borili v Tibetu.<ref>{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=_qtgoTIAiKUC&dq=hundred+of+the+seven+thousand+mounted+banner+corps+under+his+com%C2%AD+mand+were+away+on&pg=PA177 |page=177 |title=The Manchu Way: The Eight Banners and Ethnic Identity in Late Imperial China |isbn=9780804746847 |last1=Elliott |first1=Mark C. |year=2001 |publisher=Stanford University Press |access-date=April 11, 2023 |archive-date=April 29, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230429161625/https://books.google.com/books?id=_qtgoTIAiKUC&dq=hundred+of+the+seven+thousand+mounted+banner+corps+under+his+com%C2%AD+mand+were+away+on&pg=PA177 |url-status=live }}</ref> Oktobra 1911 so med revolucijo Šinhaj revolucionarji vdrli v trdnjavo Mandžurjev v Šianu. Večina od 20.000 Mandžurjev v mestu je bila ubitih. Hui (muslimani; takrat imenovani ''mohamedanci'') so bili razdeljeni v svoji podpori revoluciji. Tisti iz Šaanšija so podpirali revolucionarje, tisti iz Gansuja pa so podpirali Čing. Hui iz Šiana (provinca Šaanši) so se pridružili kitajskim revolucionarjem Han pri pokolu Mandžurjev. Nekateri bogati Mandžurci so preživeli z odkupnino. Bogati Han Kitajci so zasužnjevali mandžurska dekleta, revni Han Kitajci pa so mlade mandžurske ženske zasužnjevali kot žene. Tudi muslimani Hui so zasužnjevali mlada lepa mandžurska dekleta in jih vzgajali kot muslimane.<ref>{{navedi knjigo |last1=Fitzgerald |first1=Charles Patrick |last2=Kotker |first2=Norman |editor1-last=Kotker |editor1-first=Norman |title=The Horizon history of China |date=1969 |publisher=American Heritage Pub. Co. |page=365 |isbn=9780828100052 |edition=illustrated |url=https://books.google.com/books?id=vPRxAAAAMAAJ&q=manchu+girls}}</ref> Britanski misijonar, ki je bil priča pokolu, je pripomnil: »Stari in mladi, moški in ženske, otroci, vsi so bili pobiti ... Hiše so bile izropane in nato požgane; tisti, ki bi se radi skrivali, dokler nevihta ni minila, so bili prisiljeni priti na plano. Revolucionarji, zaščiteni z obzidjem, so v obsojeno tatarsko (mandžursko) mesto vsuli močan, nenehen in neusmiljen ogenj, tisti, ki so poskušali pobegniti od tam v kitajsko mesto, pa so bili pobiti, ko so prišli skozi vrata.«<ref>{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=OXQkDwAAQBAJ&dq=%22Old+and+young,+men+and+women,+little+children,+were+alike+butchered.%22&pg=PA191 |title=Manchus and Han: Ethnic Relations and Political Power in Late Qing and Early Republican China, 1861–1928 |author=Edward J. M. Rhoads |page=191 |publisher=University of Washington |year=2000 |isbn=9780295980409 |access-date=June 21, 2023 |archive-date=June 21, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230621222349/https://books.google.com/books?id=OXQkDwAAQBAJ&dq=%22Old+and+young,+men+and+women,+little+children,+were+alike+butchered.%22&pg=PA191 |url-status=live }}</ref> Leta 1936 se je v mestu med kitajsko državljansko vojno zgodil incident v Šianu (takrat »Sian«). Incident je pripomogel k temu, da sta [[Kuomintang]] (KMT) in [[Kitajska komunistična partija]] ustanovila drugo združeno fronto, da bi se osredotočila na boj proti japonski imperialni vojski v [[Druga kitajsko-japonska vojna|drugi kitajsko-japonski vojni]].<ref>Guo Rugui, {{lang|zh-hans|《中国抗日战争正面战场作战记》 ,第二部分：从"九一八"事变到西安事变 绥远抗战的巨大影响和军事上的经验}}</ref> 11. marca 1938 je nad Šianom prvič izbruhnila zračna bitka, ko so letala japonskega cesarstva napadla mesto, spopadla pa so jih kitajska letala I-15, ki jih je vodil poročnik Cen Zeliu iz 5. zasledovalne skupine 17. eskadrilje. Čeprav je bil Šaanši večkrat napaden iz zraka, so enote Osme armade močno utrdile mesto; Šiana japonske sile niso nikoli zavzele.<ref>{{navedi splet |last=Yang |first=HX |date=2016-10-13 |title=Why did not the Japanese army occupied Shaanxi? |url=http://www.bestchinanews.com/History/6613.html|access-date=2021-04-08 |website=www.bestchinanews.com |quote=While Xian became one of the main targets of the Japanese bombing campaign of the 8 years of war, with Japanese aircraft bombing of Shaanxi 560 times, injuring and killing thousands of people, the Japanese basically have not been able to take Xian, nor occupy any land in Shaanxi.|archive-date=May 13, 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210513154722/http://www.bestchinanews.com/History/6613.html|url-status=dead}}</ref> 20. maja 1949 je komunistično nadzorovana Ljudska osvobodilna vojska zavzela mesto Šian od sil Kuomintanga.<ref>{{navedi splet |url=http://www.xa.gov.cn/zwgk/content/content_zwzy1402525_1.htm|script-title=zh:西安市历史沿革 |publisher=City of Xi'an |language=zh-hans|access-date=2011-02-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20110707042857/http://www.xa.gov.cn/zwgk/content/content_zwzy1402525_1.htm|url-status=dead|archive-date=2011-07-07}}</ref> V času [[Mao Cetung|Maaa]] se je Šian nadalje razvijal kot del izgradnje tretje fronte. Šian je prišel na naslovnice kot eno od mnogih mest, kjer so leta 2012 potekale kitajske protijaponske demonstracije.<ref name=sinapatriot>{{navedi novice |script-title=zh:打砸抢烧不是爱国是害民 |work=Beijing Youth Daily |date=2012-09-16 |access-date=2012-09-16 |url=http://news.sina.com.cn/pl/2012-09-16/000025182748.shtml |language=zh-hans |archive-url=https://web.archive.org/web/20170422190004/http://news.sina.com.cn/pl/2012-09-16/000025182748.shtml |archive-date=April 22, 2017 |url-status=live}}</ref> Leta 2022 je Šian doživel največji izbruh [[COVID-19]] v skupnosti od prvih mesecev pandemije na Kitajskem.<ref>{{navedi splet |last=Taipei |first=Rhoda Kwan in |date=2021-12-27 |title=Covid cases rise in Xi'an as China battles biggest community outbreak since 2020 |url=https://www.theguardian.com/world/2021/dec/27/covid-cases-rise-in-xian-as-china-battles-biggest-community-outbreak-since-2020 |access-date=2022-01-06 |website=the Guardian |language=en |archive-date=January 5, 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220105090152/https://www.theguardian.com/world/2021/dec/27/covid-cases-rise-in-xian-as-china-battles-biggest-community-outbreak-since-2020 |url-status=live }}</ref> Od 23. decembra 2021 je bilo mesto strogo zaprto, potem ko so lokalne oblasti poročale o več kot 250 primerih, ki so jih oblasti pripisale različici Delta. To je povzročilo obremenjeno zdravstveno varstvo in zapoznelo ali nezadostno dostavo hrane v nekatere dele mesta. Omejitve Šiana so bile odpravljene 24. januarja.<ref>{{navedi splet |date=2022-01-26 |title=China is determined to make the Winter Olympics go smoothly |url=https://www.economist.com/china/china-is-determined-to-make-the-winter-olympics-go-smoothly/21807403 |access-date=2022-02-02 |website=Economist |publication-date=2022-01-29 |archive-date=February 2, 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220202150018/https://www.economist.com/china/china-is-determined-to-make-the-winter-olympics-go-smoothly/21807403 |url-status=live }}</ref> == Geografija == Šian leži na planoti Guandžong v južno-osrednjem delu province [[Šaanši]], na [[poplavna ravnica|poplavni ravnici]], ki jo ustvarja osem okoliških rek in potokov. Mesto meji na severno vznožje gorovja Čin (''Činling'') na jugu in na bregove reke Vei na severu. [[Hua (gora)|Hua šan]], ena od petih svetih taoističnih gora, je 100 km vzhodno od mesta. Nedaleč severno je [[Puhlična planota, Kitajska|puhlična planota]]. [[File:Txu-oclc-10552568-ni49-5.jpg|thumb|Zemljevid, ki vključuje Šian (označen z HSI-AN (SIAN) (obzidan)) (AMS, 1955)]] Na začetku dinastije Han je načelnik generalštaba Džang Liang svetoval cesarju Liu Bangu, naj za prestolnico dinastije Han izbere Guandžong: »Planota Guandžong je za goro Šjao in prelazom Hangu ter povezuje Long (Gansu) in Šu (Sečuan). Območje lahko imenujemo železni grad, ki se razprostira na tisoče kilometrov in je bogat z žetvijo kot nebeški narod.« (关中左崤函，右陇蜀，沃野千里，此所谓金城千里，天府之国也) Od takrat je Guandžong znan tudi kot »Nebeški narod«. === Podnebje === Šian ima zmerno podnebje, na katerega vpliva vzhodnoazijski [[monsun]], ki je po Köppnovi podnebni klasifikaciji razvrščeno kot mejno vlažno subtropsko in vlažno celinsko podnebje (''Cwa/Dwa''). Za dolino reke Vei so značilna vroča, vlažna poletja, hladne, suhe zime ter suhe pomladi in jeseni. Večina letnih padavin pade od julija do konca oktobra. Pozimi občasno pade sneg, ki se le redko zadrži za dolgo časa. Peščene nevihte se pogosto pojavljajo marca in aprila, ko se mesto hitro ogreje. V poletnih mesecih so pogoste tudi kratke nevihte. Mesečna 24-urna povprečna temperatura se giblje od okoli ledišča v januarju do 27,0 °C v juliju, letno povprečje pa znaša 14,08 °C. Ekstremne temperature od leta 1951 so se gibale od -20,6 °C 11. januarja 1955 do 42,3 °C na trenutni postaji v Džingheju 15. julija 2025.<ref>{{navedi splet |title=Extreme Temperatures Around the World |url=https://www.mherrera.org/temp.htm |access-date=2025-07-16 |website=www.mherrera.org}}</ref> Najvišja rekordna vrednost 42,9 °C je bila zabeležena na drugi postaji 17. junija 2006. Neuradna rekordno nizka vrednost -25,0 °C je bila zabeležena tudi januarja 1930, vendar na drugi vremenski postaji v severnem predmestju mesta.<ref>{{navedi splet |title=中国各地城市的历史最低气温 |url=https://weibo.com/ttarticle/p/show?id=2309404203050792315805 |access-date=2024-09-17 |website=weibo.com}}</ref> === Nacionalni center za časovne storitve === Astronomski observatorij Šaanši je bil ustanovljen leta 1966. Leta 1975 je bilo v skladu s poročilom Ljudske republike Kitajske o geodetskem izhodišču zapisano: »Da bi se čim bolj izognili pristranskosti pri merjenju, bi bilo geodetsko izhodišče v osrednji celinski Kitajski.« Izbrano je bilo mesto Lintong (临潼) v bližini Šiana. Od leta 1986 je bil kitajski standardni čas (CST) določen iz NTSC. Nacionalni center za časovne storitve (NTSC) Kitajske akademije znanosti je inštitut, ki se ukvarja predvsem s storitvami in raziskavami časa in frekvence. NTSC je odgovoren za ustvarjanje in vzdrževanje nacionalne standardne časovne lestvice ter razširjanje časovnih in frekvenčnih signalov. Avtonomne standardne časovne lestvice univerzalnega časa in atomskega časa ter tehnike razširjanja z LF in HF radiom so bile zaporedno vzpostavljene v 1970-ih in 1980-ih, kar izpolnjuje vse zahteve za različne aplikacije na splošno, kot so znanstvene raziskave, nacionalno gospodarstvo itd.<ref>[http://www.time.ac.cn/jianjie/1.htm NTSC] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20160304001755/http://www.time.ac.cn/jianjie/1.htm |date=March 4, 2016 }} 国家授时中心简介</ref> <gallery> File:西安 古城东门 - panoramio.jpg|Vzhodna vrata Šiana File:51514-Xian-Pano (27759087230).jpg|Panorama sodobnega Šiana File:Meibei Lake,Huyi District,Xi'an.jpg|Jezero Meibei, okrožje Huji, Šian </gallery> === Upravna delitev === Šian ima neposredno pristojnost nad 11 okrožji in 2 okrajema: * okrožja Šinčeng, Beilin, Lianhu, Bačjao, Veijang, Janta, Janliang, Lintong, Čangan, Huji in Gaoling * okraja Lantia in Džoudži == Gospodarstvo == [[File:长安 沣东大道沣河桥上东望市区.jpg|thumb|220x220px|Most Fenghe]] Kot del kitajske politike zahodnega razvoja je Šian postal glavna tarča pospešene pozornosti, zlasti na področju informacijske tehnologije, naprednih materialov, vesoljske industrije, energetike in kemijskega inženirstva. Med letoma 1997 in 2006 se je vrednost industrijske proizvodnje storitvenega sektorja v Šianu povečevala s povprečno letno stopnjo 13 odstotkov, v primerjavi s tradicionalnimi storitvenimi sektorji pa 0,74 odstotka, kar predstavlja rast z 8,113 milijarde ameriških dolarjev na 25,85 milijarde ameriških dolarjev.<ref name="chinacenter">{{navedi splet |url=http://www.chinacenter.net/developing-western-china-xians-maturing-economy-and-the-role-of-producer-services/ |title=Xi'an's Maturing Economy |date=April 17, 2010 |access-date=2013-06-01 |author=Walcott, Susan |archive-date=February 6, 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220206191326/https://www.chinacenter.net/2010/china_currents/9-1/developing-western-china-xians-maturing-economy-and-the-role-of-producer-services/ |url-status=live }}</ref> Leta 2020 je bil Šian s strani Raziskovalne mreže za globalizacijo in svetovna mesta uvrščen med mesta Beta- (globalno drugo mesto). Šian je bil leta 2020 uvrščen med 100 najboljših finančnih središč na svetu po indeksu globalnih finančnih središč.<ref name="GFCI">{{navedi splet |date=September 2020 |title=The Global Financial Centres Index 28 |url=https://www.longfinance.net/media/documents/GFCI_28_Full_Report_2020.09.25_v1.1.pdf |url-status=live |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/https://www.longfinance.net/media/documents/GFCI_28_Full_Report_2020.09.25_v1.1.pdf |archive-date=October 9, 2022 |access-date=26 September 2020 |publisher=Long Finance}}</ref> Pomembne panoge vključujejo proizvodnjo opreme, turizem in zunanje izvajanje storitev. Predelovalna industrija je letno ustvarila 36,5 milijarde RMB, kar predstavlja 44,5 odstotka celotne proizvodnje mesta. Poleg tega je Šian kot ena od štirih starodavnih prestolnic Kitajske<ref>{{navedi splet |url=http://www.lehmanlaw.com/offices/xian.html |title=Xi'an |publisher=Lehman, Lee & Xu |access-date=2013-06-02 |archive-date=June 29, 2013 |archive-url=https://archive.today/20130629160356/http://www.lehmanlaw.com/offices/xian.html |url-status=live }}</ref> zaradi številnih kulturnih znamenitosti, vključno s [[Glinena vojska|Glineno vojsko]], [[mestno obzidje Šiana|mestnim obzidjem Šiana]g in templjem Famen, tudi turizem pomembna panoga. Leta 2019 je število turistov, ki so obiskali Šian, preseglo 300 milijonov, kar je skupaj znašalo 314,6 milijarde RMB.<ref>{{navedi splet |last=Online |first=Global News |date=2020-06-17 |title=China's Thousand-Year-Old Ancient Capital Xi 'An Became A Tourist Hot Spot |url=https://www.accesswire.com/594172/chinas-thousand-year-old-ancient-capital-xi-an-became-a-tourist-hot-spot |access-date=2023-11-05 |website=Accesswire |language=en}}</ref> Prihodki se v povprečju povečajo za 36,4 odstotka na leto, devizni prihodki (530 milijonov leta 2009) pa za približno 35,8 odstotka. Šian je tudi eno prvih mest za zunanje izvajanje storitev na Kitajskem, z več kot 800 podjetji v panogi. Vrednost proizvodnje mesta v tem sektorju je leta 2008 presegla 23 milijard RMB. Zaposlenost v sektorju se je od leta 1997 do 2006 podvojila z izhodiščnih 60.000, število zaposlenih v računalniškem svetovanju pa se je prav tako podvojilo s 16.000 na 32.000. Zaradi pomena industrije zunanjega izvajanja programske opreme je mesto načrtovalo gradnjo novega mesta programske opreme, ki naj bi bilo dokončano leta 2015 z naložbo v višini 30 milijard RMB. Drugo pomembno izvozno blago vključuje svetlobno opremo in avtomobilske dele, glavno uvozno blago pa so mehanski in električni izdelki. Na mednarodni ravni je največji trgovinski partner Šiana Združene države Amerike. Mednarodni trgovinski in logistični park Šian se razprostira na približno 35 kvadratnih miljah in je bil zasnovan kot model urbanizacije, ki temelji na logistiki. Park je pomembno suho pristanišče in središče za železniške kontejnerje. Iz njega odpelje ali se vanj vrne več vlakov s tovorom Kitajska-Evropa (CEFT) kot iz katerega koli drugega mesta. == Znamenitosti == Zaradi številnih zgodovinskih spomenikov v mestu in obilice starodavnih ruševin in grobnic v bližini je turizem pomemben del lokalnega gospodarstva, regija Šian pa je ena najbolj priljubljenih turističnih destinacij na Kitajskem. Mesto ima veliko pomembnih zgodovinskih najdišč, nekatera pa so še v teku arheološki projekti, kot je [[Mavzolej prvega cesarja Čina|mavzolej Čin Ši Huanga]] in njegove ''Glinene vojske''. V mestu je več grobnih gomil, grobnic kraljev dinastije Džov. Tu je tudi približno 800 kraljevih mavzolejev in grobnic iz dinastije Han, nekateri od njih pa vsebujejo na stotine izklesanih glinenih vojakov in ostanke žrtvenih templjev iz obdobja Han. Mesto ima številne pagode dinastije Tang in je znano po svojem zgodovinskem muzeju in gozdu stel, ki je v konfucijanskem templju iz 11. stoletja, v katerem so velike kamnite plošče iz različnih dinastij. Nekatera najbolj znana mesta v Šianu so: *Mesto je obdano z dobro ohranjenim '''[[mestno obzidje Šiana|mestnim obzidjem]]''', ki je bilo obnovljeno v 14. stoletju v času zgodnje dinastije Ming in je temeljilo na notranji cesarski palači dinastije Tang. *'''[[Mavzolej prvega cesarja Čina|Mavzolej Čin Ši Huanga]]''' in njegove '''[[glinena vojska|glinene vojske]]''' se nahaja 40 km vzhodno od središča mesta, v mestnem predmestju. *'''[[Zvonik v Šianu|Zvonik]]''' in '''[[Bobnarski stolp v Šianu|bobnarski stolp]]''' sta na osrednji osi mesta. *Mestna muslimanska četrt, kjer stoji '''[[Velika mošeja v Šianu]]'''. *'''[[Velika pagoda divje gosi|Velika]]''' in '''[[Mala pagoda divjih gosi]]''' sta spektakularna stolpa, stara več kot 1000 let in sta preživela velike potrese. *Gozd stele je znan po številnih zgodovinskih napisih in kamnoseških delih. *Tempelj Famen in njegova visoka pagoda sta 120 kilometrov zahodno od Šiana. *Tempelj Ši Ming, zgodovinski budistični tempelj *Tempelj Volong, budistični tempelj na ulici Kaitong blizu gozda Stele *Tempelj Šingdžjao v Šaolin Juanu *Tempelj Džjanfu, ki je povezan z majhno pagodo divje gosi *Neolitska vas Banpo *Zgodovinski muzej Šaanši, ki ima veliko zbirko zgodovinskih artefaktov *Muzej Šian, ki stoji v bližini Male pagode divje gosi *Vroči vrelci Huačing ob vznožju gore Li imajo 6000 let dolgo zgodovino, sosednja palača Huačing pa 3000 let dolgo zgodovino. Uvršča se med sto znanih vrtov na Kitajskem in ima tudi status nacionalne enote za zaščito kulturnih relikvij ter nacionalnega ključnega slikovitega območja. *Palača Daming, narodni park dediščine, lokacija nekdanje kraljeve rezidence cesarjev dinastije Tang *Narodni gozdni park Mount Li *Narodni gozdni park Mount Džongnan *Mesto Datang Everbright <gallery> 2023-10-10 Giant Wild Goose Pagoda 大雁塔 02.jpg|Velika pagoda divje gosi Bell Tower of Xi'an1.jpg| Zvonik v Šianu 2023-10-09 Drum Tower of Xi'an (西安鼓樓) 03.jpg|Bobnarski stolp v Šianu 大明宫—丹凤门遗址.JPG|Rekonstruirana vrata Danfeng v narodnem parku dediščine palače Daming 2023-10-10 Shaanxi History Museum 陝西歷史博物館 02.jpg|Zgodovinski muzej Šaanši Han Yang Ling 16.JPG|Jama v podzemnem muzeju Han Jang Linga, mavzolej cesarja Hana Džingdija TaibaiShanNFP.JPG|Narodni gozdni park Mount Taibai Grand Hyatt Xi'an.jpg|Hotel Grand Hyatt Šian v poslovnem središču mesta </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Xi'an|Šian}} {{Wikipotovanje|Xi'an|Šian}} * {{official|http://www.xa.gov.cn/}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Šian|* ]] [[Kategorija:Glavna mesta provinc Ljudske republike Kitajske]] [[Kategorija:Šaanši]] eemz4tvq1gy636ol4p23rnf9jszvu8w 0 465524 6774797 6612270 2026-11-04T13:58:08Z Anzet 118843 np 6774797 wikitext text/x-wiki '''22. [[Festival slovenskega filma]] (22. FSF)''' je potekal od 17. do 22. septembra 2019 v [[Portorož|Portorožu]], in sicer na dveh prizoriščih: v [[Avditorij Portorož|Avditoriju Portorož]] in v kinu Monfort. V tednu po koncu festivala (24.–28. september) so bili z vesnami nagrajeni filmi predvajani tudi v ljubljanskem Kinu Komuna. Direktorica festivala je Jelka Stergel, poleg nje pa sta bila programska selektorja še Neva Mužič in Nace Zavrl (programski odbor). Otvoritveni film je bil ''[[Jaz sem Frenk]]'' Metoda Pevca. Glavna novost 22. izvedbe FSF-ja je bil neposredni televizijski prenos zaključne slovesnosti s podelitvijo nagrad, ki je bila 22. septembra, na RTV Slovenija. ==22. FSF v številkah== Na razpis je prispelo 157 prijav. Programska komisija je v uradni program uvrstila 106 filmov, od tega 57 v tekmovalni program, in sicer: * 11 celovečercev * 10 manjšinskih koprodukcij (8 celovečernih in 2 kratka filma) * 5 srednjemetražnih * 18 kratkih (10 igranih, 4 eksperimentalni, 2 dokumentarna, 2 animirana) * 13 študijskih filmov<ref>[http://www.fsf.si/assets/22FSF_Porocilo_z_novinarske_konference.pdf Izbor najboljšega iz nacionalne kinematografije in spodbujanje mednarodnega sodelovanja na 22. Festivalu slovenskega filma]</ref> V šestih festivalskih dneh si je filme ogledalo 6200 obiskovalcev.<ref>[http://www.fsf.si/assets/PRESS_22FSF_Podeljene_so_nagrade.pdf Podeljene so nagrade 22. FSF]</ref> ==Nagrade== ;Vesne Za vesne, najvišje nacionalno odličje na področju filmske umetnosti, se je potegovalo 57 filmov iz tekmovalnega programa. (1) Strokovna žirija za celovečerne (igrane, dokumentarne in animirane) filme je podelila nagrade vesna: {| class="wikitable" style="font-size: 95%" |- ! Kategorija !! Prejemnik |- | celovečerni film || ''[[Zgodbe iz kostanjevih gozdov]]'' (Gregor Božič) |- | režija || [[Gregor Božič]] (''Zgodbe iz kostanjevih gozdov'') |- | scenarij || Katja Colja in Angelo Carbone (''Igor in Rosa'') |- | glavna ženska vloga || [[Liza Marijina]] (''Polsestra'') |- | glavna moška vloga || Massimo De Francovich (''Zgodbe iz kostanjevih gozdov'') |- | stranska ženska vloga || [[Jana Zupančič]] (''[[Korporacija (slovenski film)|Korporacija]]'') |- | stranska moška vloga || Milivoj Roš (''[[Oroslan]]'') |- | fotografija || Ferran Paredes Rubio (''Zgodbe iz kostanjevih gozdov'') |- | izvirna glasba || Hekla Magnúsdóttir (''Zgodbe iz kostanjevih gozdov'') |- | montaža || Gregor Božič, Benjamin Mirguet, Beppe Leonetti (''Zgodbe iz kostanjevih gozdov'') |- | scenografija || Giovanna Cirianni (''Zgodbe iz kostanjevih gozdov'') |- | kostumografija || Katharina Jockwer, Mateja Fajt (''Zgodbe iz kostanjevih gozdov'') |- | maska || Barbara Morosetti (''Zgodbe iz kostanjevih gozdov'') |- | zvok || Jan Vysocky, Julij Zornik (''Zgodbe iz kostanjevih gozdov'') |} (2) Strokovna žirija za dokumentarne filme (celovečerne, srednjemetražne in kratke), kratke filme, študijske filme, eksperimentalne filme ter filme v manjšinski slovenski koprodukciji je podelila nagrade vesna za sledeče kategorije: {| class="wikitable" style="font-size: 95%" |- ! Kategorija !! Prejemnik |- | dokumentarni film || ''Hči Camorre'' ([[Siniša Gačić]]) |- | kratki igrani film || ''Raj'' (Mitja Ličen, [[Sonja Prosenc]]) |- | manjšinska koprodukcija || ''Bog obstaja, ime ji je Petrunija'' (Teona Strugar Mitevska) |- | animirani film || ''Liliana'' (Milanka Fabjančič) |- | izvirno/eksperimentalno AV-delo || ''Človek s senco'' ([[Ema Kugler]]) |- | študijski film || ''Alzheimer café'' (Martin Draksler) |} (3) Žirija je podelila tudi dve vesni za posebne dosežke:{{efn|Žirija lahko podeli tudi nagrado vesna za posebne dosežke (največ dve).}} * ''Buča na vroči strehi sveta'' (Nejc Saje, Jeffrey Young) *[[Martin Turk]] (''Dober dan za delo'') (4) Nagrada občinstva * ''Zgodbe iz kostanjevih gozdov'' (Gregor Božič) Za nagrado občinstva so se potegovali celovečerni filmi tekmovalnega programa (ocenjevanje z ocenami od 1 do 5). {| class="wikitable" |- ! Film<ref>[http://www.fsf.si/2019/glasovanje-obcinstva/ Glasovanje občinstva]</ref> !! Ocena |- | '''''[[Zgodbe iz kostanjevih gozdov]]''''' || '''4,69''' |- | ''[[Poj mi pesem (film)|Poj mi pesem]]'' || 4,55 |- | ''Hči Camorre'' || 4,49 |- | ''[[Jaz sem Frenk]]'' || 4,38 |- | ''Polsestra'' || 4,37 |- | ''[[Oroslan]]'' || 4,26 |- | ''[[Vsi proti vsem]]'' || 4,10 |- | ''[[Korporacija (slovenski film)|Korporacija]]'' || 4,09 |- | ''Vprašanje identitete'' || 3,65 |} Film ''Buča na vroči strehi sveta'' se za nagrado ni mogel potegovati, saj ni imel zadostnega števila glasovnic (sicer je dosegel povprečno oceno 4,79). Ocene za ''Človeka s senco'' niso razkrili. ;Badjurova nagrada za življenjsko delo *[[Andrej Zdravič]] ;Ostale nagrade * nagrada Art kino mreže Slovenije:{{efn|Nagrada združenja prikazovalcev kvalitetnega in umetniškega filma omogoča prikazovanje in promocijo izbranega celovečernega filma po 28 mestnih kinematografih po Sloveniji.}} ''Bog obstaja, ime ji je Petrunija'' (Teona Strugar Mitevska) * nagrada kosobrin za dragocene filmske sodelavce (podeljuje Društvo slovenskih režiserjev): Matija Kozamernik Jojo * nagrada izobraževalnega programa Ostrenje pogleda (izvaja ga Društvo za širjenje filmske kulture KINO!) za najboljši študijski film v tekmovalnem programu: ''Soma'' (Sandra Jovanovska) ** posebna omemba izobraževalnega programa Ostrenje pogleda: ''Alzheimer café'' (Martin Draksler) ;Žirije * vesne za celovečerne filme ** Živa Selan ** Boban Jevtić ({{flagicon|SRB}}) **[[Rok Biček]] * vesne za ostale kategorije ** Nina Blažin ** Grega Mastnak **[[Maja Weiss]] * nagrada Art kino mreže Slovenije ** Barbara Kelbl ** Matej Patljak ** Petra Gajžler * nagrada Metoda Badjure **[[Karpo Godina]] **[[Dušan Moravec]] ** Aleš Pavlin ** Olga Toni ** Varja Močnik (predsednica) ==Filmi== ===Tekmovalni program=== ====Celovečerni filmi==== {| class="wikitable" |- ! Film !! Režiser !! Zvrst |- | ''Buča na vroči strehi sveta'' || Nejc Saje, Jeffrey Young || dokumentarni |- | ''Človek s senco'' ||[[Ema Kugler]]|| igrani |- | ''Hči Camorre'' ||[[Siniša Gačić]]|| dokumentarni |- | ''[[Jaz sem Frenk]]'' ||[[Metod Pevec]]|| igrani |- | ''[[Korporacija (slovenski film)|Korporacija]]'' || Matej Nahtigal || igrani |- | ''[[Oroslan]]'' || [[Matjaž Ivanišin]]|| igrani |- | ''[[Poj mi pesem (film)|Poj mi pesem]]'' ||[[Miran Zupanič]]|| dokumentarni |- | ''Polsestra'' ||[[Damjan Kozole]]|| igrani |- | ''Vprašanje identitete'' || Sabrina Morena || dokumentarni |- | ''[[Vsi proti vsem]]'' ||[[Andrej Košak]]|| igrani |- | ''[[Zgodbe iz kostanjevih gozdov]]'' || [[Gregor Božič]]|| igrani |} ====Srednjemetražni filmi==== {| class="wikitable" |- ! Film !! Režiser !! Zvrst |- | ''Ivan in Karla'' || [[Alma Lapajne]]|| igrano-dokumentarni |- | ''Jaz sem za nič'' || Boris Petkovič || dokumentarni |- | ''Slovenec po izbiri'' || Aleš Verbič || dokumentarni |- | ''Stric Geza ide v Zaturce'' || Jože Glažar, [[Štefan Kardoš]]|| dokumentarni |- | ''Švicarija.'' || Amir Muratović || dokumentarni |} ====Koprodukcijski filmi==== {| class="wikitable" |- ! Film !! Režiser !! Zvrst |- | ''Bog obstaja, ime ji je Petrunija'' || Teona Strugar Mitevska || igrani |- | ''Dnevnik Diane Budisavljević'' || Dana Budisavljević || igrano-dokumentarni |- | ''Dober dan za delo'' ||[[Martin Turk]]|| igrani |- | ''Igor in Rosa'' || Katja Colja || igrani |- | ''Moj dedi je padel z Marsa'' || Dražen Žarković, Marina Andree Škop || igrani |- | ''Najlepša dežela na svetu'' || Želimir Žilnik || dokumentarni |- | ''Scout'' || Alex Cvetkov || kratki igrani |- | ''Sin'' || Ines Tanović || igrani |- | ''Šivi'' || Miroslav Terzić || igrani |- | ''The Right One'' || [[Urška Djukić]], Gabriel Tzafka || kratki igrani |} ====Kratki filmi==== {| class="wikitable" |- ! Film !! Režiser !! Zvrst |- | ''Bend vs brend'' || Simona Jerala, Hanna Szentpeteri || dokumentarni |- | ''Bik'' || Bojan Labović || igrani |- | ''Dom je, kjer je hiša'' || Peter Cerovšek || igrani |- | ''In pride, jesen'' || Davorin Marc || eksperimentalni |- | ''Kratki rezi'' || Urban Zorko, Mitja Mlakar, [[Urša Menart]],<br>[[Katarina Rešek - Kukla]], Jure Dostal || omnibus – igrani |- | ''Ledena kraljica'' || Tina Fratnik || igrani |- | ''Liliana'' || Milanka Fabjančič || animirani |- | ''Metod'' || Tomaž Gorkič || igrani |- | ''Ostanki – izpovedi duhovom'' || Niko Novak, Matevž Jerman || eksperimentalni |- | ''Potop'' || Kristijan Krajnčan || igrani |- | ''Raj'' || [[Sonja Prosenc]], Mitja Ličen || igrani |- | ''Reka ločuje – delo povezuje'' || Tomaž Pavkovič || dokumentarni |- | ''Rustlands'' || Rok Mlinar || igrani |- | ''Sčasoma'' || Aron Horvath || igrani |- | ''Spregledani razgledi'' ||[[Ana Čigon]]|| eksperimentalni |- | ''Stoj!'' || Giulio De Paolis || igrani |- | ''Tako zraste ... Metulj'' || Miha f Kalan, Jernej Žmitek || animirani |- | ''Vse, kar ti hočem povedati s telepatskimi signali, ko me ne poslušaš'' || Ester Ivakič || eksperimentalni |} ====Študijski filmi==== {| class="wikitable" |- ! Film !! Režiser !! Zvrst |- | ''18,75'' || Aleksander Kogoj || dokumentarni |- | ''Alzheimer Cafe'' || Martin Draksler || dokumentarni |- | ''Birdwatching'' || Jan Krevatin || igrani |- | ''Češnjevi kolački'' || Mateja Rokavec || igrani |- | ''Delo v avtopralnici'' || Sagar Gahatraj || eksperimentalni |- | ''Garderoba'' || Ema Muc || igrani |- | ''Nihče ni rekel, da te moram imeti rad'' || Matjaž Jamnik || igrani |- | ''Počitnice'' || Urh Pirc || dokumentarni |- | ''Soma'' || Sandra Jovanovska || animirani |- | ''Urška in Povodny Mož'' || Silvie Čechova || eksperimentalni |- | ''Uvajanje'' || Anže Sobočan || igrani |- | ''Vojak-inja'' ||[[Vida Breže]]|| igrani |- | ''V zadnjem vagonu je v tretjem kupeju sedela ob oknu gospa'' || Peter Bizjak || igrani |} ===Pregledni program=== {| class="wikitable sortable" |- ! Film !! Režiser !! Kategorija !! Zvrst |- | ''Avtoštop'' || Martin Emeršič || študijski || igrani |- | ''Butalci'' || Aljaž Bastič || študijski || igrani |- | ''Civilizacija'' || Mitja Manček || kratki || animirani |- | ''Dediščina furmanstva'' ||[[Drago Mislej - Mef]], Dušan Milavec || celovečerni || dokumentarni |- | ''Domus'' || Carolina Silveira || študijski || dokumentarni |- | ''Gaganje'' || Rok Hvala || študijski || igrani |- | ''General Boroević'' || Valentin Pečenko || celovečerni || dokumentarni |- | ''Heterodoks – razmišljanje o slovenskem gospodarstvu in družbi'' || Aljaž Bastič || celovečerni || dokumentarni |- | ''Huda si'' || Tosja Flaker Berce || kratki || igrani |- | ''Iva, 24'' || Hanna Szentpeteri || študijski || igrani |- | ''Kameleoni – Beatlesi nekdanje Jugoslavije'' || Miha Čelar || srednjemetražni || dokumentarni |- | ''Karmela'' ||[[Marko Sosič]]|| srednjemetražni || igrano-dokumentarni |- | ''Miren dan'' || Jan Mozetič || celovečerni || dokumentarni |- | ''Naš Triglav'' || Jani Sever || srednjemetražni || dokumentarni |- | ''Neskončni začetek'' || Jasna Hribernik || srednjemetražni || dokumentarni |- | ''Oto'' || Vasja Rovšnik || celovečerni || igrani |- | ''parking _ space'' || Anne Tassel || kratki || eksperimentalni |- | ''Peter vs Harry'' || Ida Weiss || srednjemetražni || dokumentarni |- | ''Pod okriljem'' || Ula Pogorevčnik || kratki || igrani |- | ''Preveč'' || Miha Oven || študijski || igrani |- | ''Sovražim sonce'' || Fabris Šulin || kratki || igrani |- | ''Spekula'' || Uroš Zavodnik || kratki || dokumentarni |- | ''Srce se ne boji'' || David Sipoš, Matjaž Feguš || kratki || igrano-dokumentarni |- | ''Stoletje sanj'' ||[[Ven Jemeršić]]|| celovečerni || dokumentarni |- | ''ŠKL – šport tisočerih obrazov'' || Toni Cahunek || celovečerni || dokumentarni |- | ''Tabu – zgodba za jutri'' || Rudi Uran || celovečerni || dokumentarni |- | ''The Tale of the Great Warrior'' || Onur Erdurak || študijski || igrani |- | ''Tomos: Narejeno v Jugoslaviji'' || Peter Leban || srednjemetražni || dokumentarni |- | ''Trenutek'' || Matic Štamcar || študijski || igrani |- | ''Tudi jaz vidim'' || Lana Bregar || študijski || dokumentarni |- | ''Vialund'' || Ivana Vogrinc Vidali || kratki || eksperimentalni |- | ''V iskanju srečnega konca'' || Teja Črnivec || študijski || dokumentarni |- | ''Videno'' || Vid Merlak || študijski || igrani |- | ''Zadnja lekcija'' || Francesco Borchi || kratki || igrani |- | ''Zlata verižica'' || Janez Juh || študijski || igrani |} ;Otroški animirani filmi {{stolpci|2| * ''Bučmana'', Matic Perčič * ''Izredne novice'', Irena Režek * ''Koyaa – Izmuzljivi papir'', Kolja Saksida * ''Koyaa – Poskočna radirka'', Kolja Saksida * ''Koyaa – Presneta odeja'', Kolja Saksida * ''Koyaa – Spolzko milo'', Kolja Saksida * ''Koyaa – Vesele vilice'', Kolja Saksida * ''Koyaa – Živahna kanta'', Kolja Saksida * ''Princ Ki-Ki-Do; Begunec'', Grega Mastnak * ''Princ Ki-Ki-Do; Krt'', Grega Mastnak * ''Princ Ki-Ki-Do; Superdo'', Grega Mastnak * ''Tako zraste ... Metulj'', Miha Kalan, Jernej Žmitek * ''Tako zraste ... Žaba'', Miha Kalan, Jernej Žmitek * Program animiranega filma produkcijskega studia INVIDA: ** ''Cipercoper'', Jernej Žmitek, Boris Dolenc, 2014 ** ''Potovanje na ladji Beagle – Ljubezen galapaške želve'', Jernej Lunder, 2017 ** ''Muri: Rojstni dan'', Boris Dolenc, 2013 ** ''Muri: Sprehod'', Jernej Žmitek, 2017 ** ''Muri: Kosilo'', Jernej Žmitek, 2018 }} ===Posvečeno: Andrej Zdravič=== {{stolpci|2| * ''Phenix'', 1975 * ''Sunhopsoon'', 1976 * ''Breath'' (Dih), 1976 * ''Air Trio'': ''In the Clouds'' (V oblakih), ''The Prismatic Sky'' (Prizmatično nebo), ''Rain Veils'' (Dežne tančice), 1985 * ''Airborne'', 1987 * ''Kres'', 1987 * ''Restless'', 1987 * ''Riverglass: A River Ballet in Four Seasons'' (V steklu reke: Balet reke v štirih letnih časih), 1997 * ''Heartbeat'' (Utrip srca), 2000 * ''Origin'' (Izvor), 2001 * ''Obon'', 2001 * ''Ocean Cantos'': ''Sand's Journey – Popotovanje peska'' (2017), ''Glimmering – Svetlikanje'' (2017), ''Organicism – Organicizem'' (2018), ''Horizons – Horizonti'' (2017), ''Sea Manes I – Morske grive I'' (2017), ''Sea Manes II – Morske grive II'' (2017), ''Sea Manes III – Morske grive III'' (2017) }} ===Posebni projekciji=== {| class="wikitable" |- ! Film !! Režiser !! Leto !! Zvrst !! Opombe |- | ''(Ne)vidni slovenski film'' || Slavko Hren || 2019 || dokumentarni || * zadnji del trilogije ''Filmoljubje'' * projekcija v poklon stoletnici režiserja Franceta Štiglica |- | ''Menocchio'' || Alberto Fasulo || 2018 || igrani || * Fokus: Italija * Fasulo je bil častni gost festivala |} ==Strokovni program== * koprodukcijsko srečanje ''Fokus: Italija'' (predstavitev italijanskih institucij, ki tvorijo sistem podpor filmski produkciji in kulturni izmenjavi – MIBAC, ANICA, regionalni skladi, Italijanski inštitut za kulturo v Ljubljani, Italijanska trgovinska agencija Slovenija, ter osrednjih slovenskih institucij na področju filmskega financiranja − FSF, SFC; pitchingi izbranih projektov v razvoju in postprodukciji) * častni gost 22. FSF: režiser Alberto Fasulo * ''Posnemi knjigo! Povezovanje literature in filma'': okrogla miza na temo filmskih upodobitev slovenskih knjižnih del (moderator [[Marcel Štefančič|Marcel Štefančič jr.]]), pitching knjižnih predlog za filmske producente * konferenca REACT z naslovom ''O možnosti reči »mogoče«'' (Marta Andreu) * delavnica XR pod vodstvom Marka Cafnika: predstavitev tehnologije ustvarjanja virtualne resničnosti z VR-očali in ostalih imerzivnih (potopitvenih) vsebin * tržnica del v nastajanju: italijanski in slovenski projekti v postprodukciji * okrogla miza Društva slovenskih avdiovizualnih igralcev (DSI) v sodelovanju z Zavodom AIPA z naslovom ''Igralec in njegova pravica'' o problematiki avtorskih pravic slovenskih igralcev (moderator Matej Zemljič) * ''Spoznajmo Italijane'': različne možnosti financiranja avdiovizualnih projektov v Italiji * predavanje ''Prodorni producenti'', ki ga je vodil Marcin Łuczaj * okrogla miza o Scenarnici in njenih treh letih delovanja * okrogla miza Društva postprodukcijskih ustvarjalcev (DPPU) z naslovom ''Ustvarjalni aspekt montažnega oblikovanja filmskih podob'' z Milošem Kaluskom (moderatorka Olga Toni) * predavanje Gregorja Skenderja z naslovom ''Študija Deloitte: Pregled fiskalnih in ekonomskih učinkov AV industrije v Sloveniji'' * filmskokritiška delavnica ''Ostrimo pogled na slovenskem filmu'' pod vodstvom mentorice dr. Maje Krajnc * ''Osrednje nacionalne filmske ustanove v regiji'' ==Opombe== {{seznam opomb}} ==Sklici in viri== {{sklici|1}} * [http://www.fsf.si/assets/22FSF_Katalog-Splet.pdf Katalog 22. FSF-ja] * [http://www.fsf.si/2019/nagrade/ Zmagovalci 22.FSF] * [http://www.fsf.si/assets/3-sporocilo_22FSF.pdf Osrednji dogodek strokovnega programa 22. Festivala slovenskega filma bo koprodukcijsko srečanje Fokus: Italija] {{Festival slovenskega filma}} [[Kategorija:Festival slovenskega filma]] [[Kategorija:2019 v Sloveniji]] [[Kategorija:2019 v filmu]] 0my36oey2e2so45ld8zn2ji8xvnubst 6774799 6774797 2026-11-04T13:59:48Z Anzet 118843 np 6774799 wikitext text/x-wiki '''22. [[Festival slovenskega filma]] (22. FSF)''' je potekal od 17. do 22. septembra 2019 v [[Portorož|Portorožu]], in sicer na dveh prizoriščih: v [[Avditorij Portorož|Avditoriju Portorož]] in v kinu Monfort. V tednu po koncu festivala (24.–28. september) so bili z vesnami nagrajeni filmi predvajani tudi v ljubljanskem Kinu Komuna. Direktorica festivala je Jelka Stergel, poleg nje pa sta bila programska selektorja še Neva Mužič in Nace Zavrl (programski odbor). Otvoritveni film je bil ''[[Jaz sem Frenk]]'' Metoda Pevca. Glavna novost 22. izvedbe FSF-ja je bil neposredni televizijski prenos zaključne slovesnosti s podelitvijo nagrad, ki je bila 22. septembra, na RTV Slovenija. ==22. FSF v številkah== Na razpis je prispelo 157 prijav. Programska komisija je v uradni program uvrstila 106 filmov, od tega 57 v tekmovalni program, in sicer: * 11 celovečercev * 10 manjšinskih koprodukcij (8 celovečernih in 2 kratka filma) * 5 srednjemetražnih * 18 kratkih (10 igranih, 4 eksperimentalni, 2 dokumentarna, 2 animirana) * 13 študijskih filmov<ref>[http://www.fsf.si/assets/22FSF_Porocilo_z_novinarske_konference.pdf Izbor najboljšega iz nacionalne kinematografije in spodbujanje mednarodnega sodelovanja na 22. Festivalu slovenskega filma]</ref> V šestih festivalskih dneh si je filme ogledalo 6200 obiskovalcev.<ref>[http://www.fsf.si/assets/PRESS_22FSF_Podeljene_so_nagrade.pdf Podeljene so nagrade 22. FSF]</ref> ==Nagrade== ;Vesne Za vesne, najvišje nacionalno odličje na področju filmske umetnosti, se je potegovalo 57 filmov iz tekmovalnega programa. (1) Strokovna žirija za celovečerne (igrane, dokumentarne in animirane) filme je podelila nagrade vesna: {| class="wikitable" style="font-size: 95%" |- ! Kategorija !! Prejemnik |- | celovečerni film || ''[[Zgodbe iz kostanjevih gozdov]]'' (Gregor Božič) |- | režija || [[Gregor Božič]] (''Zgodbe iz kostanjevih gozdov'') |- | scenarij || Katja Colja in Angelo Carbone (''Igor in Rosa'') |- | glavna ženska vloga || [[Liza Marijina]] (''Polsestra'') |- | glavna moška vloga || Massimo De Francovich (''Zgodbe iz kostanjevih gozdov'') |- | stranska ženska vloga || [[Jana Zupančič]] (''[[Korporacija (slovenski film)|Korporacija]]'') |- | stranska moška vloga || Milivoj Roš (''[[Oroslan]]'') |- | fotografija || Ferran Paredes Rubio (''Zgodbe iz kostanjevih gozdov'') |- | izvirna glasba || Hekla Magnúsdóttir (''Zgodbe iz kostanjevih gozdov'') |- | montaža || Gregor Božič, Benjamin Mirguet, Beppe Leonetti (''Zgodbe iz kostanjevih gozdov'') |- | scenografija || Giovanna Cirianni (''Zgodbe iz kostanjevih gozdov'') |- | kostumografija || Katharina Jockwer, Mateja Fajt (''Zgodbe iz kostanjevih gozdov'') |- | maska || Barbara Morosetti (''Zgodbe iz kostanjevih gozdov'') |- | zvok || Jan Vysocky, Julij Zornik (''Zgodbe iz kostanjevih gozdov'') |} (2) Strokovna žirija za dokumentarne filme (celovečerne, srednjemetražne in kratke), kratke filme, študijske filme, eksperimentalne filme ter filme v manjšinski slovenski koprodukciji je podelila nagrade vesna za sledeče kategorije: {| class="wikitable" style="font-size: 95%" |- ! Kategorija !! Prejemnik |- | dokumentarni film || ''Hči Camorre'' ([[Siniša Gačić]]) |- | kratki igrani film || ''Raj'' (Mitja Ličen, [[Sonja Prosenc]]) |- | manjšinska koprodukcija || ''Bog obstaja, ime ji je Petrunija'' (Teona Strugar Mitevska) |- | animirani film || ''Liliana'' (Milanka Fabjančič) |- | izvirno/eksperimentalno AV-delo || ''Človek s senco'' ([[Ema Kugler]]) |- | študijski film || ''Alzheimer café'' (Martin Draksler) |} (3) Žirija je podelila tudi dve vesni za posebne dosežke:{{efn|Žirija lahko podeli tudi nagrado vesna za posebne dosežke (največ dve).}} * ''Buča na vroči strehi sveta'' (Nejc Saje, Jeffrey Young) *[[Martin Turk]] (''Dober dan za delo'') (4) Nagrada občinstva * ''Zgodbe iz kostanjevih gozdov'' (Gregor Božič) Za nagrado občinstva so se potegovali celovečerni filmi tekmovalnega programa (ocenjevanje z ocenami od 1 do 5). {| class="wikitable" |- ! Film<ref>[http://www.fsf.si/2019/glasovanje-obcinstva/ Glasovanje občinstva]</ref> !! Ocena |- | '''''[[Zgodbe iz kostanjevih gozdov]]''''' || '''4,69''' |- | ''[[Poj mi pesem (film)|Poj mi pesem]]'' || 4,55 |- | ''Hči Camorre'' || 4,49 |- | ''[[Jaz sem Frenk]]'' || 4,38 |- | ''Polsestra'' || 4,37 |- | ''[[Oroslan]]'' || 4,26 |- | ''[[Vsi proti vsem]]'' || 4,10 |- | ''[[Korporacija (slovenski film)|Korporacija]]'' || 4,09 |- | ''Vprašanje identitete'' || 3,65 |} Film ''Buča na vroči strehi sveta'' se za nagrado ni mogel potegovati, saj ni imel zadostnega števila glasovnic (sicer je dosegel povprečno oceno 4,79). Ocene za ''Človeka s senco'' niso razkrili. ;Badjurova nagrada za življenjsko delo *[[Andrej Zdravič]] ;Ostale nagrade * nagrada Art kino mreže Slovenije:{{efn|Nagrada združenja prikazovalcev kvalitetnega in umetniškega filma omogoča prikazovanje in promocijo izbranega celovečernega filma po 28 mestnih kinematografih po Sloveniji.}} ''Bog obstaja, ime ji je Petrunija'' (Teona Strugar Mitevska) * nagrada kosobrin za dragocene filmske sodelavce (podeljuje Društvo slovenskih režiserjev): Matija Kozamernik Jojo * nagrada izobraževalnega programa Ostrenje pogleda (izvaja ga Društvo za širjenje filmske kulture KINO!) za najboljši študijski film v tekmovalnem programu: ''Soma'' (Sandra Jovanovska) ** posebna omemba izobraževalnega programa Ostrenje pogleda: ''Alzheimer café'' (Martin Draksler) ;Žirije * vesne za celovečerne filme ** Živa Selan ** Boban Jevtić ({{flagicon|SRB}}) **[[Rok Biček]] * vesne za ostale kategorije ** Nina Blažin ** Grega Mastnak **[[Maja Weiss]] * nagrada Art kino mreže Slovenije ** Barbara Kelbl ** Matej Patljak ** Petra Gajžler * nagrada Metoda Badjure **[[Karpo Godina]] **[[Dušan Moravec]] ** Aleš Pavlin ** Olga Toni ** Varja Močnik (predsednica) ==Filmi== ===Tekmovalni program=== ====Celovečerni filmi==== {| class="wikitable" |- ! Film !! Režiser !! Zvrst |- | ''Buča na vroči strehi sveta'' || Nejc Saje, Jeffrey Young || dokumentarni |- | ''Človek s senco'' ||[[Ema Kugler]]|| igrani |- | ''Hči Camorre'' ||[[Siniša Gačić]]|| dokumentarni |- | ''[[Jaz sem Frenk]]'' ||[[Metod Pevec]]|| igrani |- | ''[[Korporacija (slovenski film)|Korporacija]]'' || Matej Nahtigal || igrani |- | ''[[Oroslan]]'' || [[Matjaž Ivanišin]]|| igrani |- | ''[[Poj mi pesem (film)|Poj mi pesem]]'' ||[[Miran Zupanič]]|| dokumentarni |- | ''Polsestra'' ||[[Damjan Kozole]]|| igrani |- | ''Vprašanje identitete'' || Sabrina Morena || dokumentarni |- | ''[[Vsi proti vsem]]'' ||[[Andrej Košak]]|| igrani |- | ''[[Zgodbe iz kostanjevih gozdov]]'' || [[Gregor Božič]]|| igrani |} ====Srednjemetražni filmi==== {| class="wikitable" |- ! Film !! Režiser !! Zvrst |- | ''Ivan in Karla'' || [[Alma Lapajne]]|| igrano-dokumentarni |- | ''Jaz sem za nič'' || Boris Petkovič || dokumentarni |- | ''Slovenec po izbiri'' || Aleš Verbič || dokumentarni |- | ''Stric Geza ide v Zaturce'' || Jože Glažar, [[Štefan Kardoš]]|| dokumentarni |- | ''Švicarija.'' || Amir Muratović || dokumentarni |} ====Koprodukcijski filmi==== {| class="wikitable" |- ! Film !! Režiser !! Zvrst |- | ''Bog obstaja, ime ji je Petrunija'' || Teona Strugar Mitevska || igrani |- | ''Dnevnik Diane Budisavljević'' || Dana Budisavljević || igrano-dokumentarni |- | ''Dober dan za delo'' ||[[Martin Turk]]|| igrani |- | ''Igor in Rosa'' || Katja Colja || igrani |- | ''Moj dedi je padel z Marsa'' || Dražen Žarković, Marina Andree Škop || igrani |- | ''Najlepša dežela na svetu'' || Želimir Žilnik || dokumentarni |- | ''Scout'' || Alex Cvetkov || kratki igrani |- | ''Sin'' || Ines Tanović || igrani |- | ''Šivi'' || Miroslav Terzić || igrani |- | ''The Right One'' || [[Urška Djukić]], Gabriel Tzafka || kratki igrani |} ====Kratki filmi==== {| class="wikitable" |- ! Film !! Režiser !! Zvrst |- | ''Bend vs brend'' || Simona Jerala, Hanna Szentpeteri || dokumentarni |- | ''Bik'' || Bojan Labović || igrani |- | ''Dom je, kjer je hiša'' || Peter Cerovšek || igrani |- | ''In pride, jesen'' || Davorin Marc || eksperimentalni |- | ''Kratki rezi'' || Urban Zorko, Mitja Mlakar, [[Urša Menart]],<br>[[Katarina Rešek - Kukla]], Jure Dostal || omnibus – igrani |- | ''Ledena kraljica'' || Tina Fratnik || igrani |- | ''Liliana'' || Milanka Fabjančič || animirani |- | ''Metod'' || Tomaž Gorkič || igrani |- | ''Ostanki – izpovedi duhovom'' || Niko Novak, Matevž Jerman || eksperimentalni |- | ''Potop'' || Kristijan Krajnčan || igrani |- | ''Raj'' || [[Sonja Prosenc]], Mitja Ličen || igrani |- | ''Reka ločuje – delo povezuje'' || Tomaž Pavkovič || dokumentarni |- | ''Rustlands'' || Rok Mlinar || igrani |- | ''Sčasoma'' || Aron Horvath || igrani |- | ''Spregledani razgledi'' ||[[Ana Čigon]]|| eksperimentalni |- | ''Stoj!'' || Giulio De Paolis || igrani |- | ''Tako zraste ... Metulj'' || Miha f Kalan, Jernej Žmitek || animirani |- | ''Vse, kar ti hočem povedati s telepatskimi signali, ko me ne poslušaš'' || Ester Ivakič || eksperimentalni |} ====Študijski filmi==== {| class="wikitable" |- ! Film !! Režiser !! Zvrst |- | ''18,75'' || Aleksander Kogoj || dokumentarni |- | ''Alzheimer Cafe'' || Martin Draksler || dokumentarni |- | ''Birdwatching'' || Jan Krevatin || igrani |- | ''Češnjevi kolački'' || Mateja Rokavec || igrani |- | ''Delo v avtopralnici'' || Sagar Gahatraj || eksperimentalni |- | ''Garderoba'' || Ema Muc || igrani |- | ''Nihče ni rekel, da te moram imeti rad'' || Matjaž Jamnik || igrani |- | ''Počitnice'' || Urh Pirc || dokumentarni |- | ''Soma'' || Sandra Jovanovska || animirani |- | ''Urška in Povodny Mož'' || Silvie Čechova || eksperimentalni |- | ''Uvajanje'' || Anže Sobočan || igrani |- | ''Vojak-inja'' ||[[Vida Breže]]|| igrani |- | ''V zadnjem vagonu je v tretjem kupeju sedela ob oknu gospa'' || Peter Bizjak || igrani |} ===Pregledni program=== {| class="wikitable sortable" |- ! Film !! Režiser !! Kategorija !! Zvrst |- | ''Avtoštop'' || Martin Emeršič || študijski || igrani |- | ''Butalci'' || Aljaž Bastič || študijski || igrani |- | ''Civilizacija'' || Mitja Manček || kratki || animirani |- | ''Dediščina furmanstva'' ||[[Drago Mislej - Mef]], Dušan Milavec || celovečerni || dokumentarni |- | ''Domus'' || Carolina Silveira || študijski || dokumentarni |- | ''Gaganje'' || Rok Hvala || študijski || igrani |- | ''General Boroević'' || Valentin Pečenko || celovečerni || dokumentarni |- | ''Heterodoks – razmišljanje o slovenskem gospodarstvu in družbi'' || Aljaž Bastič || celovečerni || dokumentarni |- | ''Huda si'' || Tosja Flaker Berce || kratki || igrani |- | ''Iva, 24'' || Hanna Szentpeteri || študijski || igrani |- | ''Kameleoni – Beatlesi nekdanje Jugoslavije'' || Miha Čelar || srednjemetražni || dokumentarni |- | ''Karmela'' ||[[Marko Sosič]]|| srednjemetražni || igrano-dokumentarni |- | ''Miren dan'' || Jan Mozetič || celovečerni || dokumentarni |- | ''Naš Triglav'' || Jani Sever || srednjemetražni || dokumentarni |- | ''Neskončni začetek'' || Jasna Hribernik || srednjemetražni || dokumentarni |- | ''Oto'' || Vasja Rovšnik || celovečerni || igrani |- | ''parking _ space'' || Anne Tassel || kratki || eksperimentalni |- | ''Peter vs Harry'' || Ida Weiss || srednjemetražni || dokumentarni |- | ''Pod okriljem'' || Ula Pogorevčnik || kratki || igrani |- | ''Preveč'' || Miha Oven || študijski || igrani |- | ''Sovražim sonce'' || Fabris Šulin || kratki || igrani |- | ''Spekula'' || Uroš Zavodnik || kratki || dokumentarni |- | ''Srce se ne boji'' || David Sipoš, Matjaž Feguš || kratki || igrano-dokumentarni |- | ''Stoletje sanj'' ||[[Ven Jemeršić]]|| celovečerni || dokumentarni |- | ''ŠKL – šport tisočerih obrazov'' || Toni Cahunek || celovečerni || dokumentarni |- | ''Tabu – zgodba za jutri'' || Rudi Uran || celovečerni || dokumentarni |- | ''The Tale of the Great Warrior'' || Onur Erdurak || študijski || igrani |- | ''Tomos: Narejeno v Jugoslaviji'' || Peter Leban || srednjemetražni || dokumentarni |- | ''Trenutek'' || Matic Štamcar || študijski || igrani |- | ''Tudi jaz vidim'' || Lana Bregar || študijski || dokumentarni |- | ''Vialund'' || Ivana Vogrinc Vidali || kratki || eksperimentalni |- | ''V iskanju srečnega konca'' || Teja Črnivec || študijski || dokumentarni |- | ''Videno'' || Vid Merlak || študijski || igrani |- | ''Zadnja lekcija'' || [[Francesco Borchi]]|| kratki || igrani |- | ''Zlata verižica'' || Janez Juh || študijski || igrani |} ;Otroški animirani filmi {{stolpci|2| * ''Bučmana'', Matic Perčič * ''Izredne novice'', Irena Režek * ''Koyaa – Izmuzljivi papir'', Kolja Saksida * ''Koyaa – Poskočna radirka'', Kolja Saksida * ''Koyaa – Presneta odeja'', Kolja Saksida * ''Koyaa – Spolzko milo'', Kolja Saksida * ''Koyaa – Vesele vilice'', Kolja Saksida * ''Koyaa – Živahna kanta'', Kolja Saksida * ''Princ Ki-Ki-Do; Begunec'', Grega Mastnak * ''Princ Ki-Ki-Do; Krt'', Grega Mastnak * ''Princ Ki-Ki-Do; Superdo'', Grega Mastnak * ''Tako zraste ... Metulj'', Miha Kalan, Jernej Žmitek * ''Tako zraste ... Žaba'', Miha Kalan, Jernej Žmitek * Program animiranega filma produkcijskega studia INVIDA: ** ''Cipercoper'', Jernej Žmitek, Boris Dolenc, 2014 ** ''Potovanje na ladji Beagle – Ljubezen galapaške želve'', Jernej Lunder, 2017 ** ''Muri: Rojstni dan'', Boris Dolenc, 2013 ** ''Muri: Sprehod'', Jernej Žmitek, 2017 ** ''Muri: Kosilo'', Jernej Žmitek, 2018 }} ===Posvečeno: Andrej Zdravič=== {{stolpci|2| * ''Phenix'', 1975 * ''Sunhopsoon'', 1976 * ''Breath'' (Dih), 1976 * ''Air Trio'': ''In the Clouds'' (V oblakih), ''The Prismatic Sky'' (Prizmatično nebo), ''Rain Veils'' (Dežne tančice), 1985 * ''Airborne'', 1987 * ''Kres'', 1987 * ''Restless'', 1987 * ''Riverglass: A River Ballet in Four Seasons'' (V steklu reke: Balet reke v štirih letnih časih), 1997 * ''Heartbeat'' (Utrip srca), 2000 * ''Origin'' (Izvor), 2001 * ''Obon'', 2001 * ''Ocean Cantos'': ''Sand's Journey – Popotovanje peska'' (2017), ''Glimmering – Svetlikanje'' (2017), ''Organicism – Organicizem'' (2018), ''Horizons – Horizonti'' (2017), ''Sea Manes I – Morske grive I'' (2017), ''Sea Manes II – Morske grive II'' (2017), ''Sea Manes III – Morske grive III'' (2017) }} ===Posebni projekciji=== {| class="wikitable" |- ! Film !! Režiser !! Leto !! Zvrst !! Opombe |- | ''(Ne)vidni slovenski film'' || Slavko Hren || 2019 || dokumentarni || * zadnji del trilogije ''Filmoljubje'' * projekcija v poklon stoletnici režiserja Franceta Štiglica |- | ''Menocchio'' || Alberto Fasulo || 2018 || igrani || * Fokus: Italija * Fasulo je bil častni gost festivala |} ==Strokovni program== * koprodukcijsko srečanje ''Fokus: Italija'' (predstavitev italijanskih institucij, ki tvorijo sistem podpor filmski produkciji in kulturni izmenjavi – MIBAC, ANICA, regionalni skladi, Italijanski inštitut za kulturo v Ljubljani, Italijanska trgovinska agencija Slovenija, ter osrednjih slovenskih institucij na področju filmskega financiranja − FSF, SFC; pitchingi izbranih projektov v razvoju in postprodukciji) * častni gost 22. FSF: režiser Alberto Fasulo * ''Posnemi knjigo! Povezovanje literature in filma'': okrogla miza na temo filmskih upodobitev slovenskih knjižnih del (moderator [[Marcel Štefančič|Marcel Štefančič jr.]]), pitching knjižnih predlog za filmske producente * konferenca REACT z naslovom ''O možnosti reči »mogoče«'' (Marta Andreu) * delavnica XR pod vodstvom Marka Cafnika: predstavitev tehnologije ustvarjanja virtualne resničnosti z VR-očali in ostalih imerzivnih (potopitvenih) vsebin * tržnica del v nastajanju: italijanski in slovenski projekti v postprodukciji * okrogla miza Društva slovenskih avdiovizualnih igralcev (DSI) v sodelovanju z Zavodom AIPA z naslovom ''Igralec in njegova pravica'' o problematiki avtorskih pravic slovenskih igralcev (moderator Matej Zemljič) * ''Spoznajmo Italijane'': različne možnosti financiranja avdiovizualnih projektov v Italiji * predavanje ''Prodorni producenti'', ki ga je vodil Marcin Łuczaj * okrogla miza o Scenarnici in njenih treh letih delovanja * okrogla miza Društva postprodukcijskih ustvarjalcev (DPPU) z naslovom ''Ustvarjalni aspekt montažnega oblikovanja filmskih podob'' z Milošem Kaluskom (moderatorka Olga Toni) * predavanje Gregorja Skenderja z naslovom ''Študija Deloitte: Pregled fiskalnih in ekonomskih učinkov AV industrije v Sloveniji'' * filmskokritiška delavnica ''Ostrimo pogled na slovenskem filmu'' pod vodstvom mentorice dr. Maje Krajnc * ''Osrednje nacionalne filmske ustanove v regiji'' ==Opombe== {{seznam opomb}} ==Sklici in viri== {{sklici|1}} * [http://www.fsf.si/assets/22FSF_Katalog-Splet.pdf Katalog 22. FSF-ja] * [http://www.fsf.si/2019/nagrade/ Zmagovalci 22.FSF] * [http://www.fsf.si/assets/3-sporocilo_22FSF.pdf Osrednji dogodek strokovnega programa 22. Festivala slovenskega filma bo koprodukcijsko srečanje Fokus: Italija] {{Festival slovenskega filma}} [[Kategorija:Festival slovenskega filma]] [[Kategorija:2019 v Sloveniji]] [[Kategorija:2019 v filmu]] 86b0ctr2ihbmij21acqazfjc37o7pgs 0 466777 6774936 6257036 2026-11-04T21:29:12Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6774936 wikitext text/x-wiki {{Infobox river | name = Zarka | name_native = {{noitalic|{{lang|ar|نهر الزرقاء}}}} | name_native_lang = | name_other = | name_etymology = arabsko {{lang|ar|زرقاء}}, ‘modra reka’<ref name="McF">Placenames of the World, Adrian Room, p. 42, McFarland, 2006</ref> <!---------------------- IMAGE & MAP --> | image = Landscape of Jordan.JPG | image_size = | image_caption = reka Zarka | map = | map_size = | map_caption = | pushpin_map = | pushpin_map_size = | pushpin_map_caption= <!---------------------- LOCATION --> | subdivision_type1 = Država | subdivision_name1 = {{JOR}} | subdivision_type2 = Pograjina | subdivision_name2 = Zarka, Džeraš, Balqa | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | subdivision_type5 = Mesta | subdivision_name5 = [[Aman]], Zarka, [[Džeraš]] <!---------------------- PHYSICAL CHARACTERISTICS --> | length = 65 km | width_min = | width_avg = | width_max = | depth_min = | depth_avg = | depth_max = | discharge1_location= [[Jordan]] | discharge1_min = 2 m³/s | discharge1_avg = | discharge1_max = 8 m³/s <!---------------------- BASIN FEATURES --> | source1 = 'Ain Ghazal | source1_location = [[Aman]] | source1_coordinates= | source1_elevation = 776 m | mouth = [[Jordan]] | mouth_location = | mouth_coordinates = | mouth_elevation = -313 m | progression = | river_system = | basin_size = 3900 km² | tributaries_left = Wadi Dhuleil | tributaries_right = | custom_label = | custom_data = | extra = }} [[File:Jabbok.jpg|thumb|300px|Reka Zarka]] Reka Zarka ({{jezik-ar|نهر الزرقاء|Nahr az-Zarqāʾ|reka modrega [mesta]}}) je drugi največji pritok spodnjega toka reke [[Jordan]], za reko [[Jarmuk (reka)|Jarmuk]]. Je tretja največja reka v regiji po letnem pretoku, njeno [[povodje]] pa obsega najbolj gosto poseljena območja vzhodno od reke Jordan. Izvira blizu [[Aman]]a in teče skozi globoko in široko dolino v Jordan, na nadmorski višini 1090 metrov. Na izviru leži [['Ain Ghazal]] ({{lang|ar|عين غزال}}), glavno arheološko najdišče, ki sega v [[neolitik]]. Arheološke najdbe ob toku reke kažejo, da je bilo območje v preteklosti bogato s floro in favno. Reka je močno onesnažena, njena obnova pa je ena glavnih prioritet jordanskega ministrstva za okolje.<ref name="IUCN">{{navedi splet |url=https://www.iucn.org/content/roadmap-restoration-zarqa-river-laid-out |title=IUCN - Roadmap for Restoration of the Zarqa River Laid Out |publisher=IUCN |date=2008-03-05 |accessdate=2017-08-28 |archive-date=2017-08-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170828231907/https://www.iucn.org/content/roadmap-restoration-zarqa-river-laid-out |url-status=dead }}</ref> Geološko je reka Zarka stara približno 30 milijonov let. Znana je po svojih [[jantar]]nih nahajališčih, ki segajo v hauterivijsko dobo zgodnje [[kreda|krede]] (135 milijonov let v preteklost). V tem jantarju so našli izjemne rastlinske in živalske vrste, ki odražajo tropske paleo-okoljske pogoje, ki so prevladovali v času odlaganja smole (Kaddumi, 2005; 2007). == Ime == Arabsko ime Nahr az-Zarqa '(نهر الزرقاء) pomeni 'modra reka', kjer ''nahr'' pomeni 'reka' in ''zarqa'' (زرقاء) pomeni 'modra'. Ime je akadskega izvora (Zar-Ka), kar pomeni kraj vode (''Zar'' je 'voda' in ''Ka'' je 'kraj' ali 'območje'), od tod pri Mrtvem morju so izviri Zara (''Zara''; 'voda') in tudi v osrčju Amana je območje, imenovano lokalno (Wadi Sakra), ki prihaja iz Wadi Zara, kar pomeni 'Dolina vode'. == Biblični Jabok == Reka Zarka se identificira s [[hebrejska biblija|svetopisemsko]] reko Jabok.<ref>The Oxford History of the Biblical World, Michael David Coogan, p. 10, Oxford University Press, 2001</ref> Biblijski Jakob je prestopil Jabok na poti v [[Kanaan]], potem ko je zapustil [[Harran]]. Pot vodi zahodno v dolino Sukot, od koder se prestopi čez Jordan in zlahka pride do Šehema, kot je verjetno naredil Jakob. Na ustju doline sta tudi svetopisemski mesti Zaretan in Adam. Reka je prvič omenjena v [[1. Mojzesova knjiga|Knjigi Geneze]] v povezavi s srečanjem Jakoba in Ezava ter z bojem Jakoba z angelom ({{bibl|1 Mz 32, 23}}). To je bila meja, ki je ločevala ozemlje plemen Reuben in Gad od plemena Amon ({{bibl|5 Mz 3, 16}}), pri čemer je bil slednji opisan kot leži ob Jaboku ({{bibl|4 Mz 21, 24}}; {{bibl|5 Mz 2, 37}}; {{bibl|5 Mz 3, 16}}; {{bibl|Jz 12, 2}}). Ozemlje Sihona je opisano kot ''od Arnona do Jaboka'' ({{bibl|4 Mz 21, 24}}), pozneje pa ga je povrnil amonski kralj ({{bibl|Sod 11, 13. 22-24}}). [[Evzebij Cezarejski|Evzebij]] uvršča reko med [[Džeraš|Geraso]] in [[Aman]].<ref>''Onomasticon'', ur. Ferdinand Larsow and Gustav Parthey, str. 222, 224, Berlin, 1862.</ref> == Potek == [[File:Zarqa.gif|thumb|350px|Porečje reke Zarka (Executive Action Team (EXACT), Multilateral Working Group on Water Resources)]] [[File:Tulul adh-Dhahab and Jabbok in spring.jpg|thumb|300px|right|Reka Zarka teče po governoratu Džeraš]] Glave vode Zarke se začnejo severovzhodno od Amana, izvirajo iz izvira z imenom 'Ain Ghazal (gazelji izvir'). Reka teče proti severu, preden se usmeri proti zahodu. Teče na vzhodni strani gorovja Gilead in teče približno 105 kilometrov v divji in globoki grapi, preden se izliva v reko Jordan med Gennesaretom (Galilejskim jezerom) in Mrtvim morjem, na višini 1090 metrov pod izvirom <ref>Middle East Patterns, Colbert C. Held, Mildred McDonald Held, p.291 Westview Press, 2000</ref>. Rečni bregovi so v višjih krajih večinoma strmi in kanjonu podobni. V bližini 'Ain Ghazala se reki pridružita dva [[vadi]]ja s pritokoma, ki se odpre v plitvo kotlino. <ref>Rollefson, Gary O, Ain Ghazal: An Early Neolithic Community in Highland Jordan, near Amman, Bulletin of the American Schools of Oriental Research, No. 255 (Summer, 1984)</ref> Je meja med jordanskimi upravnimi regijami Irbid in guvernorate Balqa. Reka je trajna, vendar ima v poletnih mesecih zelo majhen pretok od približno 2 do 3 milijona kubičnih metrov na mesec in približno 5 do 8 milijonov kubičnih metrov na mesec v deževnih zimskih mesecih. Zaradi tega je drugi največji pritok spodnjega toka reke Jordan za reko Jarmuk in tretja največja reka v regiji po letnem pretoku. Nepravilne poplave po deževnih nevihtah lahko povečajo pretok na kar 54 milijonov kubičnih metrov. Srednji letni pretok je 63,3 milijona kubičnih metrov <ref name="exact">{{navedi splet|url=http://www.exact-me.org/overview/p35.htm|title=Surface Water: Zarqa River, Jordanian Ministry of Water and Irrigation, compiled by the U.S. Geological Survey for the Executive Action Team, Middle East Water Data Banks Project, 1998, page 35|publisher=www.exact-me.org|accessdate=2009-01-25|archive-date=2013-09-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20130926194949/http://exact-me.org/overview/p35.htm|url-status=dead}}</ref>. Skupna površina bazena je 3900 km2, največji v Jordaniji. <ref>GIS-hydrological models for managing water resources in the Zarqa River basin, N. Al-Abed, F. Abdulla and A. Abu Khyarah, Environmental Geology, Volume 47, Number 3 / February, 2005</ref> Majhen jez, jez Al-Rwyha, blizu vasi Dayr Alla, označuje konec zgornjega dela reke, kjer je naravno in hitro tekoča z zelo čisto vodo. V tej regiji je zelo malo kmetijstva ob bregovih reke, ki so zelo skalnati. Nižje od tega jezu je vodostaj zelo nizek, rečne bregove pa intenzivno uporabljajo za kmetijstvo, pa tudi za pašo ovc in koz <ref name="otter">[http://www.otterspecialistgroup.org/Bulletin/Volume17/Reuther_et_al_2000b.pdf Results of an initial field survey for otters (Lutra lutra) in Jordon]</ref>. Jez kralja Talala je bil zgrajen čez spodnjo Zarko leta 1970 in je ustvaril zbiralnik s prostornino 55 milijonov kubičnih metrov in se leta 1987 povečal na 86 milijonov kubičnih metrov. Ob izgradnji je bilo pričakovati, da bo oskrboval vodo za komunalno rabo v regiji Aman. Vendar pa zaradi onesnaženosti v jezeru voda ni primerna za prehrano ljudi in se uporablja samo za namakanje.<ref name="wetlands">[http://ramsar.wetlands.org/Portals/15/JORDAN.pdf Ramsar Sites Information Service] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20110728174844/http://ramsar.wetlands.org/Portals/15/JORDAN.pdf |date=July 28, 2011 }}</ref> === Mostovi === Novi Džeraški most prečka Zarko gorvodno od akumulacijskega jezera kralja Talal, na cesti od Amana do Džeraša. Most je mesto merilne postaje, kjer se neprestano izvajajo meritve pretoka. V mestu Zarka reko prečka več mostov za vozila in pešce. Najstarejšega od teh so zgradili čečenski ustanovitelji mesta. Trenutni mostovi so most Zawahreh, ki povezuje ulico Baha 'al-Din z ulico al-Zuhur in še en, ki povezuje ulico Baha' al-Din z ulico kralja Talala. Dva mostova za pešce povezujeta ulico Al-Zuhur in Ulico Baha 'al-Din ter Ulici Wasfi al-Tal in Petra. <ref>{{navedi splet |url=http://www.csbe.org/news2005/january/newcom.htm |title=CSBE Architectural News: January 2005 |publisher=www.csbe.org |accessdate=2016-02-16 |archive-date=2011-07-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110725210645/http://www.csbe.org/news2005/january/newcom.htm |url-status=dead }}</ref> == Naravna zgodovina == Geološki izvor reke Zarka je star približno 30 milijonov let, ko je nastal [[Jordanski tektonski jarek]]. Učinek njenega nastanka je bil ustvarjanje stranskih vadijev. Reka Zarka se je vklesala v zahodni rob enega od teh stranskih vadijev <ref>[http://www.carpevitam.se/mtrl/Open%20Minds%20PDF.pdf Zarqa River Eco Development]</ref>. Najstarejše izpostavljene tvorbe na tem območju izvirajo iz [[trias]]nega in zgodnjega [[Jura|jurskega]] obdobja in so bile imenovane Zerqa in Kurnub formacije. Skalne tvorbe so morski sedimenti, ostanki prazgodovinskega [[Ocean Tetida|oceana Tetida]], ki je nekdaj pokrival območje in potekal približno od vzhoda do zahoda, na polovici sedanjega Mrtvega morja. Ob Zarki je bil najden kristalinski [[apnenec]], ki se je izmenjeval s [[skrilavec|skrilavcem]]. Naslednja plast je 20–30 metrov visoka plast [[sadra|sadre]], glinenega apna, skrilavca in z železom bogatega kamna in peščenjaka. Ta plast je bogata s [[fosil]]i <ref name="vds">[http://dissertations.ub.rug.nl/FILES/faculties/theology/2002/e.j.van.der.steen/thesis.pdf Tribes and Territories In Transition]</ref>. === Rastlinstvo === Arheološke najdbe ogljenih ostankov kažejo, da sta [[topoli|topol]] in [[tamariša]] nekoč rasla ob bregovih Zarke, na pobočjih pa gozdovi divjega [[hrast]]a.<ref name="ainghazal">{{navedi splet |url=http://menic.utexas.edu/ghazal/intro/int.html |title=The Town of 'AinGhazal |publisher=menic.utexas.edu |accessdate=2009-01-25 |author1=Gary Rollefson |author2=Zeidan Kafafi |archive-date=2008-06-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080611215102/http://menic.utexas.edu/ghazal/intro/int.html |url-status=dead }}</ref> Danes je v poplavnih ravnicah še vedno razširjena tamariša, bregovi pa so obdelani kot sadovnjaki in zelenjavna polja. Ob reki Zarka se črpa voda neposredno in se uporablja za namakanje pridelkov listnate zelenjave, kot so peteršilj, špinača, zelje, cvetača in zelena solata, pa tudi krompir. Tudi oljke so ob bregovih reke. Tulipani rastejo na mnogih pobočjih reke <ref>{{navedi splet |url= http://www.jordanflora.com/Tulip.htm |title=Flora of Jordan |publisher= www.jordanflora.com|accessdate=2009-01-25 |last= Khammash |first=Ammar }}</ref>, medtem ko na območju izvirov in vodotoka najdemo vodno vegetacijo. Naravni borovi gozdovi rastejo na območju zbiralnika kralja Talala. Ob bregovih gornjega toka, kjer je reka še divja, najdemo navadno [[trstičevje]], [[navadni oleander]] in rogoz. Ker je voda Zarke zelo onesnažena, z visoko vsebnostjo organskih snovi in različnih kemičnih spojin (zlasti detergentov in barvil), je uporaba za namakanje bistveno spremenila biotsko raznovrstnost naravne flore in povzročila izginotje večine sladkovodnih vrst. <ref name="eisawi">{{Navedi splet |url=http://ressources.ciheam.org/om/pdf/a65/05002218.pdf |title=Water scarcity in relation to food security and sustainable use of biodiversity in Jordan |accessdate=2019-09-27 |archive-date=2016-03-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160303175447/http://ressources.ciheam.org/om/pdf/a65/05002218.pdf |url-status=dead }}</ref> === Živalstvo === V prazgodovini je bilo območje bogato s favno, ugotovljenih je bilo 45 različnih živalskih vrst, od tega polovica divjih živali. Najpogostejše so bile udomačene koze, gazeli pa najpogostejše vrste divjih živali. Danes je na območju še vedno raznolika populacija ptic in sesalcev, nekatere od ugotovljenih plemenskih vrst pa ne živijo nikjer drugje v Jordaniji.<ref>[http://www.rscn.org.jo/orgsite/Portals/0/Reports%20RSCN/28%20(2)%20E%20Jordan%20Valley%20-%20Khoury.pdf Observations on the avifauna of the eastern Jordan Valley, during July and August of 2005] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20110716111628/http://www.rscn.org.jo/orgsite/Portals/0/Reports%20RSCN/28%20(2)%20E%20Jordan%20Valley%20-%20Khoury.pdf |date=July 16, 2011 }}</ref> Med najdenimi vrstami ptic so: [[zlatovranka]], [[puščavski škrjanec]] (''Ammomanes deserti ''), [[palestinski vrabec]] (''Passer moabiticus''), [[beloperuti trobentar]] (''Rhodospiza obsoleta'') in [[zeleni čebelar]] (''Merops persicus''). Zbiralnik kralja Talala predstavlja jezero, ki je habitat za selitvene vodne ptice in različne vrste rib. Pomembne ptice, ki jih najdemo na območju jezera so: [[čapljica]], [[kravja čaplja]] (''Bubulcus ibis''), [[siva čaplja]], [[bela štorklja]], [[kreheljc]] (''Anas crecca'') in [[liska]]. V vodah jezera so nekatere avtohtone vrste rib, nekatere pa so vnesene vrste. Najpogostejše so tilapije. Ptice selivke prezimijo tudi v umetnih bazenih, kot je čistilna naprava za odpadne vode Kherbit Al-Samra, ki je v široki depresiji v bližini Wadi Dhulayl, glavnega pritoka reke Zarka. Tam so opazili kar 6000 belih štorkelj. Sesalci, ki jih najdemo na tem območju, so [[vidra]] (''Lutra lutra'') in [[kavkaška veverica]] (''Sciurus anomalus''). Vidra velja za ogroženo vrsto. == Zgodovina == Dolina Zarke je bila pomemben prehod, ki je povezoval Vzhodno puščavo z dolino Jordana. === Prazgodovina === [['Ain Ghazal]], originalni izvir, ki napaja reko Zarka, je pomembno arheološko najdišče, ki sega v [[neolitik]]. Neprekinjeno je bil zaseden več kot dva tisoč let, najstarejše najdbe pa segajo v leto 7200 pred našim štetjem<ref>{{navedi splet |url= http://proteus.brown.edu/architecturebodyperformance/326 |title= Architecture, Body and Performance: Ain-Ghazal (Jordan) Pre-pottery Neolithic B Period pit of lime plaster human figures |publisher= proteus.brown.edu |accessdate= 2009-01-23 |last= Feldman |first= Keffie |archive-date= 2012-05-26 |archive-url= https://archive.today/20120526030955/http://proteus.brown.edu/architecturebodyperformance/326 |url-status= dead }}</ref>. 'Ain Ghazal je eno najstarejših znanih človeških naselij z dokazi o udomačenih živalih. S približno 3000 prebivalci na svojem višku je bilo tudi eno največjih prazgodovinskih populacijskih središč na Bližnjem vzhodu, s približno petkrat večjo populacijo sosednjega Jeriha. === Železna doba === Med raziskavo doline Zarka leta 1982 so odkrili številna najdišča iz stare [[železna doba|železne dobe]], koncentrirana ob bregovih Zerke in njenih pritokov. Eden od njih, Tulul adh-Dhahab, je zdaj v nadaljnjih raziskavah. === Helenistični Džeraš === Wadi Džaraš, severni pritok reke Zarka, teče skozi sodobno mesto [[Džeraš]]. Mesto je bilo naseljeno že od [[bronasta doba|bronaste dobe]], bilo je pomembno grško-rimsko mesto znano kot Gerasa, kjer je živel ugledni [[matematik]] [[Nikomah]]. Razvaline mesta so dobro ohranjene in so jih veliko izkopavali. === Sodobno mesto Zarka === Zarka, drugo največje mesto Jordanije, je zgrajeno na bregovih reke Zarka in je ob njenem toku največje naselje. Mesto Zarka so leta 1902 ustanovili [[Čečeni|čečenski]] priseljenci<ref>The Chechens, Amjad M. Jaimoukha, p.231, Routledge, 2005</ref>. Njegovo prebivalstvo je hitro naraščalo s prilivom palestinskih beguncev, ki so med [[šestdnevna vojna|šestdnevno vojno]] zbežali z Zahodnega brega. == Okoljski izzivi == Reka Zarka je zelo onesnažena. Na mnogih območjih surova kanalizacija odteka neposredno v reko skozi suhe struge (vadi) in jo onesnažuje ter ustvarja smrad, ki povzroča številne pritožbe, zlasti v poletnih mesecih. Čeprav so naprave za čiščenje odplak zgrajene na nekaj lokacijah (vključno 'Ain Ghazal in Khirbet As Samra), te pogosto prejmejo več odplak, kot jih zmorejo prečistiti<ref name="pmugovjo">{{navedi splet |url=http://pmu.gov.jo/Home/AlMeyyahProgram/Commercialization/currentinitiatives/BOT/AsSamra.aspx |title=As-Samra Wastewater Treatment Plant Project on BOT Basis Development and Lessons Learned |website=Performance Management Unit |language=en |archive-url=https://web.archive.org/web/20170829002953/http://pmu.gov.jo/Home/AlMeyyahProgram/Commercialization/currentinitiatives/BOT/AsSamra.aspx |archive-date=2017-08-28}}</ref><ref name="usaid">{{navedi splet |url=http://pdf.usaid.gov/pdf_docs/PNADJ345.pdf |title=Short-term Improvements to the As-Samra Wastewater Stabilization Pond System: Environmental Assessment Report |date=1993-07-18 |website=U.S. Agency for International Development |page=13 |language=en |archive-url=https://web.archive.org/web/20170829003708/http://pdf.usaid.gov/pdf_docs/PNADJ345.pdf |archive-date=2017-08-28}}</ref>. Takšen preliv se pojavi med zimskimi poplavami, pa tudi v poletnih mesecih, ko se število prebivalcev poveča s povratkom delavcev migrantov v Aman. Med prelivom neprečiščena voda teče neposredno v reko Zarka. Zaradi tega je reka rjavkasto obarvana, pogosto z gosto peno zaradi velikih količin organskih snovi. Drugi viri onesnaževal so nezakonito odmetavanje industrijskih odpadkov, vključno s tistimi iz tekstilnih tovarn, ter baterij in olj iz garaž. Povodje reke obsega najbolj gosto poseljena območja vzhodno od reke Jordan in teče skozi industrializirano območje, v katerem deluje več kot 52 % jordanskih industrijskih obratov, vključno z rafinerijo nafte. V poletnih mesecih prečiščena komunalna in industrijska odpadna voda sestavljata skoraj ves pretok in bistveno poslabšata kakovost vode. Skupaj s prekomernim črpanjem vode iz podzemnega vodonosnika in naravno nizkim baznim tokom Zarke je to velik problem, ki ga opisujejo kot eno od črnih žarišč v Jordaniji<ref>{{navedi splet|url=http://www.jordantimes.com/?news=10119,|title=Jordan Times|publisher=www.jordantimes.com|accessdate=2009-01-25|last=Namrouqa|first=Hana|archive-url=https://web.archive.org/web/20231006204521/http://www.jordantimes.com/?news=10119,|archive-date=2023-10-06|url-status=dead }}</ref>. Jordansko ministrstvo za okolje je postavilo sanacijo Zarke kot glavno prednostno nalogo. Projekt obnove naj bi stal 30 milijonov dolarjev. <ref>{{navedi splet|url=http://www.emwis.org/thematicdirs/news/2006/08/snews067808/|date=2006-08-27|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170227150118/http://www.emwis.net/thematicdirs/news/2006/08/snews067808 |archivedate=2017-02-27|title=Jordan: USD30 million estimated cost for Zarqa River Basin Restoration|publisher=EMWIS}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Reference == *Room, Adrian (2005). Placenames Of The World: Origins and Meanings of the Names for 6,600 Countries, Cities, Territories, Natural Features and Historic Sites (2nd ed.). McFarland & Company. ISBN 0-7864-2248-3. *Coogan, Michael David (March 2001). The Oxford History of the Biblical World. Oxford University Press. ISBN 0-19-513937-2. *Larsow, Ferdinand (1862). Onomasticon. Berlin. *Held, Colbert C. (November 1, 2000). Middle East Patterns: Places, Peoples, and Politics (3rd ed.). Westview Press. ISBN 0-8133-3488-8. *Jaimoukha, Amjad (2005-01-13). The Chechens: A Handbook. Routledge. ISBN 0-415-32328-2. ==Zunanje povezave== {{Commons category|Zarqa River}} {{coord|32|11|30|N|35|48|06|E|display=title|region:JO_type:river_source:dewiki}} [[Kategorija:Svetopisemski kraji]] [[Kategorija:Reke v Jordaniji]] {{normativna kontrola}} d5yx5rxi2yc0t0noczkjti4u54das6e 0 466954 6775052 6672481 2026-11-05T08:03:37Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6775052 wikitext text/x-wiki {{Infobox historic site | name = Al-Maghtas | native_name= المغطس | image = <!-- WD --> | caption = Najdišče krsta | location = Balqa Governorate, [[Jordanija]] | coordinates = {{koord novi|31|49|43|N|35|55|03|E|region:JO-MN_type:landmark|display=inline,title}} | locmapin = Jordanija | built = | elevation = | governing_body = Komisija za krstna mesta, neodvisni skrbniški odbor | designation1 = WHS | designation1_date = 2015 <small>(39. seja)</small> | designation1_type = Kulturno | designation1_criteria = iii, vi | designation1_number = 1446 | designation1_free1name = Država | designation1_free1value = {{JOR}} | designation1_free2name = Regija | designation1_free2value = [[Arabski svet|Arabske države]] | area = 294,155 ha | buffer_zone = 957,178 ha |website = [http://whc.unesco.org/en/list/1446 1446] }} '''Al-Maghtas''' ({{jezik-ar|المغطس}}), kar v arabščini pomeni 'krst' ali 'pomakanje', je [[arheološko najdišče]] na seznamu Unescove svetovne dediščine v [[Jordanija|Jordaniji]] na vzhodnem bregu reke [[Jordan]], uradno znano kot '''Baptism Site ''Bethany Beyond the Jordan''''' (Al Maghtas). Velja za originalno mesto, kjer naj bi [[Janez Krstnik]] krstil [[Jezus Kristus|Jezusa]] in je bilo kot takšno čaščeno že vsaj od bizantinskega obdobja. Al-Maghtas vključuje dve glavni arheološki območji.<ref name="UNESCO">{{navedi splet |title=Baptism Site "Bethany Beyond the Jordan" (Al-Maghtas) – UNESCO World Heritage Centre |author= |website= |publisher=UNESCO |date= |url=http://whc.unesco.org/en/list/1446 |accessdate=6 December 2015}}</ref> Ostanke samostana na nasipu, znanem kot Džbel Mar-Elias (Elijev hrib) in območje blizu reke z ostanki cerkva, krstnimi ribniki in bivališči romarjev in puščavnikov. Obe območji povezuje potok Wadi Kharrar.<ref name="WPost">{{navedi novice|url=https://www.washingtonpost.com/news/worldviews/wp/2015/07/13/u-n-backs-jordans-claim-on-site-where-jesus-was-baptized/|newspaper=The Washington Post|first=Ishaan |last=Tharoor|date=July 13, 2015|title=U.N. backs Jordan's claim on site where Jesus was baptized}}</ref> Strateška lokacija med [[Jeruzalem]]om in [[kraljeva cesta (antična)|kraljevo cesto]] je razvidna že iz poročila [[Jozue (svetopisemska knjiga) |knjige Jozue]] o Izraelcih, ki so tam prečkali reko Jordan. Jabal Mar-Elias je tradicionalno opredeljen kot kraj vzpona preroka Elije na nebesa.<ref name=Noack>{{navedi splet |author=Rosemarie Noack |title=Wo Johannes taufte |url=http://www.zeit.de/1999/52/199952.jordanien_.xml |website=ZEIT ONLINE |date=22 December 1999 |accessdate=2015-12-09 }}</ref> Celotno območje je bilo opuščeno po [[šestdnevna vojna|šestdnevni vojni]] leta 1967, ko sta oba brega Jordana postala del fronte. Območje je bilo takrat močno minirano.<ref name="Al Arabiya News">{{navedi novice|url=http://english.alarabiya.net/en/perspective/features/2015/07/13/UNESCO-backs-Jordan-as-Jesus-baptism-site-.html|title=UNESCO backs Jordan River as Jesus' baptism site|date=13 July 2015|work=Al Arabiya News|location=Dubai, United Arab Emirates|agency=Associated Press}}</ref> Po podpisu izraelsko-jordanske mirovne pogodbe leta 1994, se je kmalu po pobudi jordanske kraljevine in sicer princa Ghazija, začelo razminiranje območja. <ref name="JoTimes1">{{navedi splet |url=http://www.jordantimes.com/news/local/adding-baptism-site-world-heritage-list-grants-it-further-int%E2%80%99l-recognition%E2%80%99 |title='Adding Baptism Site to World Heritage List grants it further int'l recognition' |publisher=Jordan Times |date= |accessdate=2018-04-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171012232956/http://jordantimes.com/news/local/adding-baptism-site-world-heritage-list-grants-it-further-int%E2%80%99l-recognition%E2%80%99 |archive-date=2017-10-12 |url-status=dead}}</ref> Na tem mestu je na ogled več arheoloških izkopavanj, obiskala sta ga papeža ([[papež Janez Pavel II.]] in [[papež Benedikt XVI.]]) in državniki, privablja turiste in romarje. Unesco je leta 2015 območje uvrstil na seznam svetovne dediščine, razen zahodne strani reke. Leta 2016 je to mesto obiskalo približno 81.000 ljudi, večinoma evropskih, ameriških in arabskih turistov. <ref name="no">{{navedi splet|url=http://www.alghad.com/articles/1347432-%D8%A7%D9%84%D9%81%D8%B1%D8%AC%D8%A7%D8%AA-81-%D8%A3%D9%84%D9%81%D8%A7-%D8%B2%D8%A7%D8%B1%D9%88%D8%A7-%D8%A7%D9%84%D9%85%D8%BA%D8%B7%D8%B3-%D8%A7%D9%84%D8%B9%D8%A7%D9%85-%D8%A7%D9%84%D9%85%D8%A7%D8%B6%D9%8A|title=الفرجات: 81 ألفا زاروا المغطس العام الماضي|language=ar|accessdate=7 January 2017|work=Al Ghad|date=2 January 2017}}</ref> Na tisoče se jih 6. januarja odpravi na najdišče, da bi označili [[Sveti trije kralji (praznik) |epifanijo]]. == Etimologija == '''Bethany''', ime, ki si ga deli z drugim mestecem tega imena, ki je na Oljski gori, izvira iz hebrejščine ''bethe-ananiah'', za 'hišo revnih / prizadetih'. [9] Al-Maghtas je arabska beseda 'krst' ali 'potmakanje'. == Lega mesta Nove zaveze == Dva odlomka iz Janezovega evangelija označujeta kraj 'onstran Jordana' ali 'čez Jordan': : {{bibl|Jn 1,28 }}: Janez 1:28: ''To se je zgodilo v Betaniji, onkraj Jordana, kjer je Janez krščeval. '' : {{bibl|Jn 10,40 }}: Janez 10:40: ''Znova je odšel čez Jordan v kraj, kjer je Janez najprej krščeval, in ostal tam.'' Glede na stališče evangelista se verjetno ne nanaša na Betanijo na Oljski gori pri Jeruzalemu, današnjo Al-Eizarijo, ampak na drugo Betanijo, znano tudi kot Bethabara<ref>{{bibl|Jn|1,28-69}} in Stephanus 1550 New Testament and in the Geneva Bible, King James Version and other translations</ref>, ki je na vzhodnem bregu Jordana.<ref name="MillerRectorRPI">{{navedi splet |title=Bethany Beyond the Jordan |author=Charles Miller, S.M. |work=CNEWA WORLD |publisher=Catholic Near East Welfare Association (CNEWA) |date=January–February 2002 |url=http://www.cnewa.org/default.aspx?ID=942&pagetypeID=4&sitecode=HQ&pageno=1 |accessdate=23 December 2015 |archive-date=2015-12-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151223235919/http://www.cnewa.org/default.aspx?ID=942&pagetypeID=4&sitecode=HQ&pageno=1 |url-status=dead }}</ref> == Geografija == Al-Maghtas leži na vzhodnem bregu reke Jordan, 9 kilometrov severno od Mrtvega morja in 10 kilometrov jugovzhodno od [[Jeriho|Jeriha]]. Celotno območje, ki se razprostira na površini 533,7 hektarja (približno 5,3 km²), ima dve ločeni coni - Tell al-Kharrar, imenovan tudi [[Džebel Mar Elias]] (Elijev hrib) in območje blizu reke (2 kilometra na vzhod), območje Zor, kjer stoji starodavna cerkev sv. Janeza Krstnika. Obe lokaciji povezuje Wadi Kharrar. Številni krstni bazeni in akvadukti uporabljajo lokalne izvire, povezane cerkve, samostani in romarska mesta kažejo na dolgo uporabo in čaščenje. Mesto je blizu starodavne ceste med Jeruzalemom in Transjordanijo, preko Jeriha, čez plitvino reke Jordan in se povezuje z drugimi svetopisemskimi kraji, kot so [[Madaba]], [[gora Nebo]] in kraljeva cesta. Medtem ko je bil kraj čaščenja na vzhodni strani reke Jordan, se je v 6. stoletju poudarek premaknil na zahodno stran. Izraz Al-Maghtas se je zgodovinsko uporabljal za območje, ki se razteza na obeh bregovih reke. Zahodni del, znan tudi pod imenom Qasr el-Yahud, je bil omenjen v predlogu Unesca, vendar doslej ni bil razglašen za območje svetovne dediščine.<ref name="ChrPost">{{navedi splet|title=Jesus' Baptism at Jordan River Named 'World Heritage Site;' but UNESCO Says Only on Jordanian Side, Not Israel |url=http://www.christianpost.com/news/jesus-baptism-in-jordan-river-named-world-heritage-site-but-unesco-says-only-on-jordanian-side-not-israel-141448/ |website=Christian Post |accessdate=2015-12-07}}</ref> Novembra 2015 je arheološka cona postala na voljo v Googlovem pogledu Street View.<ref>{{navedi splet|url=http://www.google.com/maps/streetview/#jordan-highlights/the-baptismal-site |title=Google Street View – Explore natural wonders and world landmarks |date= |accessdate=2018-04-18}}</ref> == Religiozni pomen == === Izraelski prehod Jordana === Po hebrejski Bibliji je Jozue Izraelcem naročil, kako naj prečkajo Jordan, tako da so spremljali duhovnike, ki so nosili Skrinjo zaveze skozi reko, kar je ustavilo vodni tok (Jozue 3, predvsem {{bibl|Joz 3,14–17}}). Starodavne tradicije so Al-Maghtas, ki je bil v antiki znan kot ''bet-'abarah''<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=j3jsKqzuP5YC&pg=PA975&lpg=PA975&dq=%22Bet+Abarah%22 |title=Othmar Keel, Max Küchler and Christoph Uehlinger, ''Orte und Landschaften der Bibel'' Volume 2, p. 530 |accessdate=2018-04-18|isbn=9783545230422 |last1=Keel |first1=Othmar |last2=Küchler |first2=Max |last3=Uehlinger |first3=Christoph |year=1982 }}</ref> ali Bethabara, 'hiša križanja' (glej [[zemljevid iz Madabe]]), opredelil kot kraj, kjer so prebivalci Izraela in kasnejši prerok Elija prečkali reko Jordan in vstopili v Obljubljeno deželo.<ref name="NegevGibson">{{navedi knjigo |work=Archaeological Encyclopedia of the Holy Land |title=Beth Abara |author=Avraham Negev and Shimon Gibson |year=2001 |location=New York and London |publisher=Continuum |page=75 |isbn=0-8264-1316-1 }}</ref> === Prerok Elija === V hebrejski Bibliji je bilo opisano tudi, kako je prerok Elija v spremstvu preroka Eliša ustavil vode Jordana, prestopil na vzhodno stran, nato pa se je po vrtincu povzpel v nebesa. Eliša, zdaj njegov dedič, je znova ločil vode in prestopil nazaj ({{bibl|2 Kr 2,8–14}}). Starodavna judovska tradicija je identificirala mesto križanja z istim, ki ga je uporabljal Jozue, torej z Al-Maghtasom in mestom Elijevega vzpona s Tell el-Kharrar, znan tudi kot Džebel Mar Elias, 'hrib preroka Elije'.<ref>{{navedi splet |url=http://en.radiovaticana.va/news/2014/05/24/pope_meets_refugees,_disabled_youth_near_jordans_banks/1100933 |title=News from the Vatican - News about the Church - Vatican News |publisher=En.radiovaticana.va |date= |accessdate=2018-04-18 |archive-date=2016-03-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304095418/http://en.radiovaticana.va/news/2014/05/24/pope_meets_refugees,_disabled_youth_near_jordans_banks/1100933 |url-status=dead }}</ref> === Jezusov krst === Janez je verjetno v izvirih in potokih krstil vsaj toliko, kot je to storil v bolj nevarni reki Jordan. Konkreten primer je "Aenon pri Salimu" iz {{bibl|Jn 3,23}}, kjer ''aenon'' pomeni 'pomlad'. V Al-Maghtasu je kratek potok Wadi al-Kharrar, ki se izliva v Jordan in je povezan z Janezovim krstnim delovanjem. ==== Zgodovinskost ==== ''Washington Post'' navaja: »Ni arheoloških dokazov, da je bil Jezus kdaj krščen v teh vodah« <ref>{{navedi novice|url=https://www.washingtonpost.com/news/worldviews/wp/2015/07/13/u-n-backs-jordans-claim-on-site-where-jesus-was-baptized/|newspaper=The Washington Post|first=Ishaan |last=Tharoor|date=July 13, 2015|title=U.N. backs Jordan's claim on site where Jesus was baptized|quote="Ni arheoloških dokazov, da je bil Jezus kdaj krščen v teh vodah, vendar obstaja dolga tradicija, ki sega vsaj v bizantinske čase, da se množični krsti odvijajo v bližini spletno mesto.."}}</ref>; vendar je jordanska, vzhodna stran tradicionalnega krstnega območja Al-Maghtas sprejela različna krščanska poimenovanja kot avtentično mesto Jezusovega krsta. ICOMOS v svoji obravnavi ''Bethany on the Jordan'' kot Unescove svetovne dediščine ugotavlja, da mesta, ki so bila zgodovinsko povezana z Jezusovim krstom, obstajajo tudi na zahodnem bregu čez reko in poudarja, da je njihova preiskava Al- Maghtasa za priznanje kot Center svetovne dediščine brez dvoma dokazuje, da se tamkajšnje arheološke strukture v zgodovini dejansko nanašajo na Jezusov krst in nadalje ugotavlja, da so tudi druga najdišča ob reki Jordan v preteklosti podobno trdila. Uradno mesta za krst prikazuje 13 overitev iz predstavnikov večjih mednarodnih poimenovanj.<ref>{{navedi splet|url=http://www.baptismsite.com/authentication/|title=Letters of Authentication|website=Baptism Site|access-date={{date|2016-12-27}}|language=en}}</ref> == Zgodovina in arheologija == === Predrimsko naselje === Arheološka izkopavanja so odkrila predmete, ki kažejo na zaključek, da je to najdišče prvič naselila majhna skupina kmetov v obdobju [[Bakrena doba|bakrene dobe]], okoli 3500 pr. n. št. Ponovno se pojavljajo znaki poselitve iz [[Helenistično obdobje|helenističnega obdobja]]. === Rimsko in bizantinsko obdobje === Najdišče vsebuje zgradbe z obema vidikoma judovskih ''mikve'' (obredna kopel), ki spominjajo na bazene iz drugega templja iz [[Kumran]]a in pozne krščanske uporabe, z velikimi bazeni za krst, ki povezujejo oba običaja.<ref>{{navedi knjigo |title=Washing in Water: Trajectories of Ritual Bathing in the Hebrew Bible and Second Temple Literature |url=https://books.google.com/books?id=8jGRdFVnP74C |publisher=Society of Biblical Literature |date=2006-01-01 |isbn=9781589831995 |first=Jonathan David |last=Lawrence}}</ref> Mogoče so bile v 2. do 3. stoletju in zagotovo že od 5. do 6. stoletja na Tell al-Kharrarju zgrajene krščanske verske strukture. <ref name="RamiKhouri2">{{navedi splet |title=Bethany beyond the Jordan: John the Baptist's settlement at "Bethany beyond the Jordan" sheds new light on baptism tradition in Jordan |author=Rami G. Khouri |publisher=The American Schools of Oriental Research (ASOR) |date=1999 }}</ref> Ne smemo pozabiti, da je krščanstvo v 1. do 4. stoletju krščanske ere pogosto preganjala rimska država in šele potem, ko je postala najprej tolerirana in nato odkrita državna religija rimskega ali zdaj tako imenovanega bizantinskega cesarstva, je postalo odprto krščansko bogoslužje mogoče. [[File:Sapsaphas Madaba.jpg|thumb|right|''Zemljevid iz Madabe'', ki prikazuje Bethabaro zahodno od reke Jordan.]] Arheološka izkopavanja so tudi ugotovila, da je bil hrib Tell al-Kharrar, znan kot Elijev hrib, kot mesto, s katerega se je prerok Elija vzpel v nebesa. V 5. stoletju je bil v spomin na to mesto postavljen bizantinski samostan. Arheologi so ga poimenovali ''Samostanu retorij'' po imenu iz bizantinskega mozaičnega napisa. Bizantinski cesar [[Anastazij I. Dikor |Anastazij I.]] je na vzhodnih bregovih reke Jordan postavil prvo cerkev, posvečeno sv. Janezu Krstniku med letoma 491–518. Toda zaradi dveh poplavnih in potresnih dogodkov je bila cerkev uničena. Cerkev je bila obnavljana trikrat, dokler se med večjim poplavnim dogodkom v 6. ali 7. stoletju ni porušila, skupaj s kapelo, zgrajeno nad slopi. Romarska mesta so se v zgodovini premikala. Glavne krščanske arheološke najdbe iz bizantinskega in morda celo rimskega obdobja so nakazovale, da je bilo prvotno mesto na vzhodnem bregu, vendar se je do začetka 6. stoletja žarišče preselilo na dostopnejši zahodni breg reke. V bizantinskem obdobju je bilo mesto priljubljeno romarsko središče. Perzijsko opustošenje leta 614, poplave, potresi in muslimanski vdor so ustavili bizantinske gradbene dejavnosti na vzhodnem bregu reke Jordan, zlasti na območju Wadi al-Kharrar.<ref name=Waheeb>Mohammad Waheeb: [http://journals.ju.edu.jo/DirasatHum/article/viewFile/1449/1439 The Discovery of Bethany Beyond the Jordan River (Wadi Al- Kharrar)] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150402140833/http://journals.ju.edu.jo/DirasatHum/article/viewFile/1449/1439 |date=2015-04-02 }} Dirasat Human and Social Sciences, Volume 35, No.1, 2008– 115 -</ref> === Zgodnje muslimansko obdobje === Muslimansko osvajanje je končalo bizantinske gradbene dejavnosti na vzhodnem bregu reke Jordan, vendar je več bizantinskih struktur ostalo v uporabi v zgodnjem islamskem obdobju. S časom je čaščenje potekalo tik ob reki na zahodni strani pri Qasr el-Yahudu.<ref name="River">{{navedi novice |agency=Associated Press |title=No evidence, but UN says Jesus baptized on Jordan's side of river, not Israel's |newspaper=Times of Israel |date=13 July 2015 |url=http://www.timesofisrael.com/no-evidence-but-un-declares-jesus-baptised-on-jordan-side-of-river/ |accessdate=9 December 2015 }}</ref> Po letu 670 se je spominska lokacija krsta preselila na zahodno stran. === Mameluško in osmansko obdobje === [[File:Jordanian Christian women visiting Al-Maghtas, Jordan River, 1913 (cropped) (cropped).jpg|thumb|right|Jordanske krščanske ženske, ki so obiskale to mesto, 28. novembra 1913.]] Strukture so bile večkrat prezidane, vendar so bile do konca 15. stoletja dokončno opuščene. V 13. stoletju je bil nad ostanki prejšnjega bizantinskega predhodnika zgrajen pravoslavni samostan, vendar kako dolgo je trajal, ni znano. Romanje na to mesto je upadlo in po besedah enega romarja je bilo to mesto v ruševinah leta 1484. Od 15. do 19. stoletja romarji na to mesto skoraj niso obiskali. Majhna kapela, posvečena sveti Mariji Egipčanski, puščavnici iz bizantinskega obdobja, je bila zgrajena v 19. stoletju in bila uničena v potresu leta 1927.<ref name="YNet">{{navedi splet |title=UNESCO settles Jesus baptism site controversy, says Jordan |url=http://www.ynetnews.com/articles/0,7340,L-4676695,00.html |website=ynet |accessdate=2015-12-09}}</ref> V zgodnjem delu 20. stoletja je kmečka skupnost zasedla območje vzhodno od reke Jordan. === Ponovno odkritje po letu 1994 in turizem === [[File:Jesus baptism site - River Jordan 015.jpg|thumb|right|Na novo zgrajena grška pravoslavna cerkev Janeza Krstnika]] [[File:The Baptism Site of Jesus Christ 8.JPG|thumb|right|Freska v novi grški pravoslavni cerkvi: krst Jezusa]] [[File:Mural - Elisha.jpg|thumb|right|Freska v novi grški pravoslavni cerkvi: Elijev ognjeni vzpon v nebesa]] Kot rezultat šestdnevne vojne leta 1967 je reka postala linija prekinitve ognja in oba bregova sta postala militarizirana in nedostopna romarjem. Po letu 1982, medtem ko je bil Qasr el-Yahud še vedno zunaj meja, je Izrael omogočil krščanske krste na mestu Jardenit dalje proti severu.<ref name=BBC>{{navedi novice |title=Baptism battles on River Jordan |url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/middle_east/8250071.stm |newspaper=BBC |date=2009-09-15 |accessdate=2015-12-09}}</ref> Po izraelsko-jordanski mirovni pogodbi leta 1994 je bil obnovljen dostop do Al-Maghtasa po tem, ko je jordanski princ Ghazi, ki ga globoko zanima verska zgodovina, obiskal to območje v družbi frančiškanskega arheologa, ki ga je prepričal, naj si ogleda kaj je bilo mišljeno, da je mesto krsta. Ko so našli dokaze o prebivanju v rimskem obdobju, je bilo to dovolj za spodbuditev razminiranja in nadaljnjega razvoja. Kmalu zatem je bilo več arheoloških izkopavanj, ki jih je vodil dr. Mohammad Waheeb, ki so leta 1997 ponovno odkrili starodavno najdišče. V 1990-ih je bilo obdobje arheoloških izkopavanj, ki so mu sledili primarni zaščitni in obnovitveni ukrepi v začetku 21. stoletja. Jordanija je v celoti odprla Al-Maghtas leta 2002. Nato je sledila izraelska zahodna stran, znana kot Qasr el-Yahud, ki je bila odprta za vsakodnevne obiske leta 2011 - tradicionalna praznovanja epifanije so bila dovoljena že od leta 1985, vendar le na določene katoliške in pravoslavne datume in pod vojaškim nadzorom.<ref name="Gorys">{{navedi knjigo |title=Heiliges Land Kunst-Reiseführer (Holy Land: A culture guide) |author=Erhard Gorys |year=1996 |location=Cologne |publisher=DuMont |page=160 |isbn=3-7701-3860-0 |language=de |url=https://www.google.com/?gfe_rd=cr&ei=E_aSVoqiC6WI8Qfn3Z7ADw&gws_rd=ssl#q=%221933+bauten+die+Franziskaner+s%C3%BCdlich%22 |accessdate=11 January 2016 }}</ref> Leta 2007 je o tem mestu posnel dokumentarni film z naslovom ''Krst Jezusa Kristusa - Odkrivanje Betanije onkraj Jordana'' (''The Baptism of Jesus Christ – Uncovering Bethany Beyond the Jordan'').<ref>{{navedi splet |title=Baptism of Jesus Christ film |url=http://www.tenthousandfilms.com/Baptism-of-Christ-film.html |work=Ten Thousand Films |accessdate=2011-07-31 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110723223716/http://www.tenthousandfilms.com/Baptism-of-Christ-film.html |archivedate=2011-07-23}}</ref> Zahodna stran privlači večje turistično zanimanje kot jordanski del, pol milijona obiskovalcev v primerjavi z okoli deset tisoč na jordanski strani. Po drugih ocenah je številka 300.000 na palestinski strani, ki jo je zasedel Izrael in 100.000 na jordanski strani. Da bi to upoštevali, ima Yardenit več kot 400.000 obiskovalcev na leto.<ref>{{navedi splet |url=http://www.i24news.tv/en/news/culture/77411-150706-unesco-naming-of-jesus-baptism-site-settles-controversy-jordan-claims |title=World Heritage status confirms Jesus was not baptized in Israeli territory, Jordanian media reports say |accessdate=2015-12-08}}</ref> Janez Pavel II. je bil leta 2000 prvi papež, ki je obiskal to mesto. Sledilo je še nekaj papeških in državnih obiskov. Leta 2002 so se kristjani spomnili Kristusovega krsta na mestu prvič po njegovem ponovnem odkritju. Od takrat na tisoče krščanskih romarjev z vsega sveta letno obeležuje epifanijo v Betaniji onkraj Jordana. Tudi v letu 2002 se je mesto za krst odprlo za vsakodnevne obiske, kar je privabljalo stalen pritok turistov in romarske dejavnosti. Unesco je leta 2015 območje Al-Maghtas na vzhodnem bregu reke Jordan razglasil za območje svetovne dediščine, medtem ko je bil Qasr el-Yahud opuščen. == Lastnosti == Arheološka izkopavanja na koncu 1990-ih so razkrila verske zgradbe rimskega in bizantinskega obdobja, ki vključujejo »cerkve in kapele, samostan, jame, ki so jih uporabljali puščavniki in bazene«, ki so bili prizorišča krstov. Izkopavanja so podprle institucije iz različnih držav, na primer ZDA in Finske ter nemški protestantski inštitut. === Tell el-Kharrar ali Elijev grič in krstilnik === Izkopali so tri cerkve, tri krstne bazene, krožni vodnjak in zunanji del, ki obkroža hrib. Odkrili so obstoj oskrbe z vodo iz izvirov in pripeljano na mesta krsta po keramičnih ceveh; ta objekt je na voljo še zdaj. === Obrežje (Zor) === Na območju mesta Zor so najdbe pokrivale cerkev z dvorano s stebri, baziliko, imenovano cerkev sv. Janeza Krstnika, spodnjo baziliko z marmornimi tlemi z geometrijskimi vzorci. Izpostavljene so bile tudi zgornja bazilika, marmorne stopnice, štirje slopi Kapele plašča, Mala kapela, Laura svete Marije Egiptovske in velik bazen. Stopnišče iz marmornih stopnic je bilo zgrajeno leta 570. 22 stopnic je iz črnega marmorja. Stopnišče vodi do Zgornje bazilike in krstnega bazena. Ta bazen je imel nekoč štiri slope, ki so podpirali Kapelo plašča. === Puščavnikova bivališča === Hribi Quattara so razkrili številne meniške jame, znane tudi kot puščavniške celice, ki so od reke Jordan oddaljene 300 metrov. Ko so bile jame v uporabi, je bil dostop prek vrvi ali po stopnicah ali lestev z zahodne in jugozahodne strani, vendar nobene od teh še ni videti. Vsaka od teh jam je bila vklesana s polkrožno nišo na svoji vzhodni steni. V jami sta dve sobi, ena za molitev in druga življenjski prostor menihov. === Grobnice === Verjamejo, da so grobnice menihov v cerkvah in zunaj njih. Te grobnice so iz bizantinskega in zgodnjega islamskega obdobja (5. – 7. stoletje). Numizmatične najdbe kovancev in keramike na najdišču so epigrafski dokazi zgodovine najdišča. == Unescova udeležba == Leta 1994 je UNESCO sponzoriral arheološka izkopavanja na tem območju. Sprva je bil Unesco to območje uvrščen na okvirni seznam 18. junija 2001, nova nominacija pa je bila predstavljena 27. januarja 2014. ICOMOS je ocenil poročilo, ki ga je Jordanija predstavila od 21. do 25. septembra 2014. Najdbe so tesno povezane s spominom na krst. Po tej oceni je Unesco to območje uvrstil na seznam svetovne dediščine pod naslovom "Bethany on the Jordan (Al-Maghtas)". Kot kulturna dediščina je bila vpisana v okviru Unescovih meril (iii) in (vi). Palestinska turistična agencija obžaluje odločitev Unesca, da opusti zahodno krstno mesto. Med pogajanji o seznamih Unesca je bil prvotni predlog Unesca naveden, da bo v prihodnje to mesto razširil v sodelovanju s "sosednjo državo". == Upravljanje == Mesto krsta upravlja Komisija za krstna mesta, neodvisni skrbniški odbor, ki ga je imenoval kralj [[Abdulah II. Jordanski |Abdulah II.]]<ref>[http://www.baptismsite.com/index.php/about-us.html History and Info: About us] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160114220119/http://baptismsite.com/index.php/about-us.html |date=2016-01-14 }}, accessed 10 February 2016</ref>. Leta 2017 je Komisija poročala, da je leta 2016 to območje obiskalo približno 81.000 ljudi, kar je za 23 % več kot leta 2015, večinoma evropskih, ameriških in arabskih turistov. == Sklici == {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{commons category|Bethabara}} * [http://www.baptismsite.com/ Official website] * [https://www.youtube.com/watch?v=ej45jLP1itw Documentary] * [http://whc.unesco.org/archive/advisory_body_evaluation/1446.pdf UNSECO report] [[Kategorija:Jordanija]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Jordaniji]] [[Kategorija:Arheološka najdišča v Jordaniji]] gipcyxmmrvwwvd36nk864qatf82dqlv 0 467098 6774777 6521383 2026-11-04T13:03:15Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 3 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6774777 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Mesto |official_name = Umm Qais |other_name = Gadara (Stara Grčija) |native_name = {{lang|ar|أم قيس}} |nickname = |image_skyline = Modern Umm Qais, Jordan.jpg |imagesize = 250px |image_caption = Umm Qais s severa |map_caption = |pushpin_map = Jordanija |pushpin_label_position = <!-- the position of the pushpin label: left, right, top, bottom, none --> |pushpin_map_caption =Geografski položaj v Jordaniji | latd = 32 | latm = 39| lats = 23 | latNS = N | longd= 35 | longm =40| longs= 40 | longEW= E |settlement_type = Mesto |subdivision_type = [[Država]] |subdivision_name = [[Jordanija]] |subdivision_type1 = |subdivision_name1 = |subdivision_type2 = Pokrajina |subdivision_name2 = Irbid Governorate |area_total_km2 = | area_footnotes = | area_note = |population_as_of = |population_note = |population_total = |population_density_km2 = auto |population_urban = |elevation_m = 378 |timezone = CET |utc_offset = +2 |timezone_DST = +3 |postal_code_type = |postal_code = |area_code = +(962)2 }} '''Umm Qais''' ali '''Qays''' ({{jezik-ar|أم قيس||mati Qais}}) je [[mesto]] na severu [[Jordanija|Jordanije]], ki je v glavnem znano po bližini ruševin starodavne '''Gadare''' (v nekaterih besedilih '''Gedaris'''), tudi nekdanja škofija in sedanja rimskokatoliška naslovna škofija. Leži v departmaju Bani Kinanah in guvernoratu [[Irbid]] na skrajnem severozahodu države, blizu meja z [[Izrael]]om in [[Sirija|Sirijo]]. Leži na 378 metrih nadmorske višine s pogledom na [[Galilejsko jezero]], [[Golanska planota|Golansko planoto]] in sotesko reke [[Jarmuk (reka)|Jarmuk]] == Zgodovina == === Antika === [[Image:Thedecapolis.png|left|thumb|upright|Map of the Decapolis including Gadara]] {{glavni|Džeraš}} Gadara (hebrejsko: גדרה, Gadʾara, ali גדר, ''Gader''; grško: Γάδαρα ''Gádara'') je bila v obrambnem položaju na grebenu, ki je dostopen na vzhodu, a ga na drugih treh straneh varujejo strme brežine. Bilo je dobro preskrbljeno z vodo, z dostopom do izvira in zbiralnikov Ain Qais.<ref name=aquacola>{{citation |last=Schram |first=Wilke D. |title=Roman Aqueducts |contribution=Gadara (Jordan) |contribution-url=http://www.romanaqueducts.info/aquasite/gadara/ |date=2007 |accessdate=25 September 2015 }}.</ref> Član [[Dekapolis]]a<ref name=eerds>{{citation |last=Mare |first=W. Harold |pp=333–334 |contribution=Decapolis |contribution-url=https://books.google.co.jp/books?id=qRtUqxkB7wkC&pg=PA333 |title=Eerdmans Dictionary of the Bible |editor-last=Freedman |editor-first=David Noel |display-editors=0 |publisher=Wm. B. Eerdmans Publishing |location=Grand Rapids |isbn=0-8028-2400-5 |editor2-last=Myers |editor2-first=Allen C. |editor3-last=Beck |editor3-first=Astrid B. |date=2000 }}.</ref> je bila Gadara središče grške kulture v regiji, ki velja za eno najbolj heleniziranih<ref>{{citation |last=Rocca |first=Samuel |title=Herod's Judea: A Mediterranean State in the Classic World |publisher=Mohr Siebeck |location=Eugene |date=2008 |isbn=978-1-4982-2454-3 |p=[https://books.google.co.jp/books?id=hXHDCAAAQBAJ&pg=PA200 200] |url=https://books.google.co.jp/books?id=hXHDCAAAQBAJ&pg=PP1 }}</ref> in je uživala poseben politični in verski status. Do 3. stoletja pred našim štetjem je imelo mesto več kulturnega pomena. Grški zgodovinar [[Polibij]] opisuje Gadaro kot iz leta 218 pr. n. št. kot »najmočnejšo od vseh krajev v regiji«. Kljub temu je kapitulirala kmalu zatem, ko ga je oblegal sirski [[Selevkidi|selevkidski]] kralj [[Antioh III.]]. Pod Selevkidi so mesto poznali tudi kot '''Antiohijo''' (starogrško Αντιόχεια) ali '''Antiohijo Semiramis''' (starogrško Ἀντιόχεια Σεμίραμις, ''Antiókheia Semíramis'') in kot '''Seleucia''' (starogrško Σελεύκεια) <ref>{{navedi knjigo| publisher = Samuel Etheridge| last = Calmet| first = Augustin| title = Calmet's Great Dictionary of the Holy Bible: Calmet's great dictionary of the Holy Bible| url = https://archive.org/details/calmetsgreatdic00wellgoog| date = 1813}}</ref>. Pokrajina je prešla izpod nadzora selevkidskih kraljev Sirije in Ptolemajcev iz Egipta. Aleksander Jannaeus je zajel in poškodoval Gadaro.<ref>Israel Shatzman, ''[https://books.google.com/books?id=XniFgiw15zQC&pg=PA74#v=onepage&q&f=false The Armies of the Hasmonaeans and Herod: From Hellenistic to Roman Frameworks]'', p. 74.</ref> V začetku 1. stoletja pred našim štetjem je Gadara rodila svojega najslavnejšega sina [[Meleager iz Gadare|Meleager]]ja. Bil je eden najbolj občudovanih helenističnih grških [[pesnik]]ov, ne le zaradi lastnih del, temveč tudi zaradi njegove antologije drugih pesnikov, ki so bili osnova velike zbirke, znane kot ''Grška antologija''. Leta 63 pred našim štetjem, ko je rimski general [[Pompej]] območje postavil pod rimski nadzor, je obudil Gadaro in jo postavil med pol avtonomna mesta rimskega Dekapolisa<ref>{{navedi knjigo| publisher = BRILL| isbn = 9789004114609| last1 = Fitzgerald| first1 = John Thomas| last2 = Obbink| first2 = Dirk D.| last3 = Holland| first3 = Glenn Stanfield| title = Philodemus and the New Testament world [electronic resource]| url = https://archive.org/details/philodemusnewtes00fitz| date = 2004|pages=[https://archive.org/details/philodemusnewtes00fitz/page/n379 365]–366}}</ref> in nasproti nabatejski širitvi. Toda [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgust]] ga je leta 30 pr. n. št. dal pod nadzor židovskega kralja [[Herod Veliki |Heroda]]. Zgodovinar [[Jožef Flavij]] pripoveduje, da je Gadara po smrti kralja Heroda leta 4 pr. n. št. postala del [[Sirija (rimska provinca) |rimske province Sirije]]. <ref>Josephus ''Antiquities'', XVII, xi, 4; Josephus, ''Bellum Judaicum'', II, vi, 3.</ref> Gadara je bila rojstni kraj satirika [[Manip iz Gadare|Menipa]] (okoli leta 1-50 n. št.), sužnja, ki je postal cinični filozof in se je v mešanici proze in verza satirično norčeval iz človeštva. Njegova dela niso ohranjena, ampak sta jih posnemala [[Mark Terencij Varon|Varon]] in [[Lukijan]]. [[Image:Umm Qais-13.jpg|thumb|right|Cerkvena terasa v Umm Qaisu]] Jožef Flavij trdi, da je bila okoli leta 66, na začetku judovskega upora proti Rimljanom, država okoli Gadare opustošena:<ref>Jožef, ''udovska vojna'', 7. knjiga</ref> {{citatni blok| »Tako je Vespazijan prišel do mesta Gadara. Vstopil je vanj in usmrtil vso mladino. Rimljani se niso usmilili nobene starosti. Požigal je mesto in vse vile okoli njega.«}} Gadarci so ujeli nekatere najbolj drzne Jude, od katerih je bilo nekaj usmrčenih, drugi pa zaprti. Nekateri v mestu so se predali cesarju [[Vespazijan]]u, ki je tam postavil garnizon.<ref>Josephus, ''Bellum Judaicum'', IV, vii, 3.</ref> Rimski akvadukt iz 2. stoletja je Gadaro oskrboval s pitno vodo preko [[kanat]]a, dolgega 170 km. Njegov najdaljši podzemni odsek, dolg 94 km, je najdaljši znani predor iz antičnih časov.<ref>Mathias Döring: [https://publikationen.h-da.de/downloadByDMID.skat?dmid=ID1480820_11158167&filename=querschnitt_21.pdf "Wasser für Gadara. 94 km langer Tunnel antiker Tunnel im Norden Jordaniens entdeckt"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160111182937/https://publikationen.h-da.de/downloadByDMID.skat?dmid=ID1480820_11158167&filename=querschnitt_21.pdf |date=2016-01-11 }}, in: ''Querschnitt'', Vol. 21 (2007), pp. 24–35</ref> Gadara je bila v vzhodnem rimskem cesarstvu še naprej pomembno mesto in bila dolgo sedež krščanskega škofa.<ref>Reland, Palestine, 776.</ref> Z osvojitvijo Arabcev je po bitki pri Jarmuku leta 636 prišla pod muslimansko oblast. Okoli leta 747 jo je močno uničil [[potres]] in je bila opuščen. Starodavne zidove je mogoče zaslediti skoraj v celotnem krogu 3 km. Ena od rimskih cest je tekla proti vzhodu do Ḍer‛ah, akvadukt je bil sleden do bazena Ḳhab, približno 20 milj severno od Ḍer‛ah. Med ruševinami so »kopeli, dve gledališči, hipodrom, ulice s kolonadami in pod Rimljani, akvadukti« <ref>Desmond, William. Cynics. p36 - referencing (Weber & Khouri 1989:17-18)</ref> tempelj, bazilika in druge zgradbe, ki pripovedujejo o nekoč čudovitem mestu. Tlakovana ulica z dvojno kolonado je tekla od vzhoda do zahoda. Kolesnice starodavnih vozil v tlakovani cesti so še vedno vidne. Drugačno mesto, imenovano "Gader" (sic) je omenjeno v Jeruzalemu Talmudu (Erubin 5:7) in Tosefti (Erubin 6:13) v sobotnem dnevu hoje od Hamatta, mesteca, ki leži znotraj ene svetopisemske milje, južno do mesta [[Tiberija]]. ==== Gadara v evangeliju ==== ''Exorcizem demoniaca Gerasene'', pogosto znan kot ''Čudež (Gadarene) svinje'' in ''Exorcizem Legije'', je eden izmed čudežev, ki jih je storil Jezus po Novi zavezi.<ref>''The Life and Ministry of Jesus: The Gospels'' by Douglas Redford 2007 {{ISBN|0-7847-1900-4}} page 168</ref> Zgodba prikazuje, da je Jezus [[Eksorcizem |izganjal]] demona ali demone iz človeka in v čredo prašičev, zaradi česar je prašič zbežal po hribu v jezero in utonil. Zgodba se pojavlja v treh [[Sinopsa |sinoptičnih]] evangelijih, ne pa v [[Evangelij po Janezu |Janezovem evangeliju]]. Vsi zapisi vključujejo Jezusovo izganjanje demonov, ki sta bila v [[Evangelij po Marku |Markove]] in [[Evangelij po Luku |Lukovem]] skupaj opredeljena kot "Legija". Zgodbo sta svetnika [[Avguštin iz Hipona]] in [[Tomaž Akvinski]] razlagala tako, da pomeni, da kristjani nimajo dolžnosti do živali. To je bilo sporno v razpravah o krščanstvu in pravicah živali. === Zgodnje islamsko obdobje === Bitka pri Jarmuku leta 636 n. št. na blizu Gadare je celotno regijo pripeljala pod arabsko-muslimansko oblast. 18. januarja 749 n. št. je velik del mesta uničil [[potres]] v Galileji. Medtem ko je bilo mesto močno poškodovano, arheološki dokazi o omejeni obnovi, vključno s preoblikovanjem velike cerkve bazilike s petimi ladjami v mošejo, kažejo na nadaljnjo naselitev mesta vsaj v 11. stoletje. Do 13. stoletja je mesto v zgodovinskih virih zabeleženo pod novim imenom ''Mukais'', lokalnim izrazom, ki pomeni obmejni kraj ali carinarnica in iz katerega izhaja sodobno ime ''Umm Qais''. === Osmansko obdobje === Leta 1596 se je pojavil v osmanskih davčnih registrih z imenom ''Mkeis'', v ''nahiji'' (podokrožju) Bani Kinana, ki je bil del [[sandžak]]a Havran. Imel je 21 gospodinjstev in 15 samskih; vsi muslimani, poleg 3 krščanskih gospodinjstev. Vaščani so za kmetijske proizvode plačali fiksno davčno stopnjo 25 %; vključno s pšenico, ječmenom, poletnimi pridelki, sadnim drevjem, kozami in čebelnjaki. Skupni davek je znašal 8500 akč.<ref>Hütteroth and Abdulfattah, 1977, p. 202</ref> Leta 1806 je Ulrich Jasper Seetzen obiskal Umm Qais in ga identificiral kot lokacijo starodavne Gadare, ki opisuje osmansko naselje ter grobnice in druge spomenike, ki so še vidni na površini. Starodavne ruševine v Umm Qaisu so zahodni obiskovalci ponovno zabeležili v letih 1816 in 1838.<ref>Eli Smith, in Robinson and Smith, 1841, vol 3, 2nd appendix, p. [https://archive.org/stream/biblicalresearch03robiuoft#page/163/mode/1up 163]</ref> Do leta 1899, ko je to mesto obiskal Schumacher kot del svojega raziskovanja zapisov za [[Hedžaška železnica|Hedžaško železnico]], se je vas z gradnjo večjih hiš znatno razširila, pri čemer je opozoril tudi, da veliko grobnic, ki so jih zabeležili zgodnji obiskovalci, ni več prisotnih. Najbolj impresivna stavba Umm Qaisa, rezidenca osmanskega guvernerja, znana kot ''Beit Rousan'', (hiša Rousan), sega v to obdobje širitve v poznem osmanskem obdobju. === Moderno obdobje === Leta 1920 sta Madafa in Hosh (dvorišče) hiše Hajj Mahmouda al Rousana v Umm Qaisu gostila konferenco arabskih voditeljev z vsega Bližnjega vzhoda, da bi sestavila pogodbo v odgovor na britanski in francoski načrt za razdelitev regije po koncu britanskega in francoskega mandata. Vaško šolo je leta 1922 odprl jordanski kralj Abdulah I., in je postala tretja najstarejša šola v Jordaniji za tistima v Saltu in Keraku. Do leta 1961 je v Umm Qaisau živelo 1196 prebivalcev.<ref>Government of Jordan, Department of Statistics, 1964, p. [http://users.cecs.anu.edu.au/~bdm/yabber/census/JordanCensusPages/JordanCensus1961-p19.pdf 19]</ref> Med [[Arabsko-izraelski konflikt|arabsko-izraelsko vojno]] leta 1967 je bila strateška lokacija Umm Qaisa ponovno postavljena na frontno črto spora. Močno granatiranje iz [[Golansko višavje|Golanskega višavja]] in letalsko bombardiranje so poškodovali vas in starodavno mesto. Podzemni rimski mavzolej pod baziliko s petimi ladjami na zahodu je jordanska vojska po nesreči odkrila, velika nedotaknjena podzemna komora pa je bila med spopadom uporabljena kot začasna terenska bolnišnica. === Prizadevanja za ohranitev === Leta 1974 je nemški protestantski arheološki inštitut odkril ruševine bizantinske cerkvene zgradbe v Umm Qaisu.<ref>{{cite journal |last1=Almasri |first1=Eyad |title=An enthroned Tyche statue from Gadara / Umm Qais, Jordan |journal=Acta Historiae Artium |date=December 1, 2017|volume=58 |pages=5–20 |doi=10.1556/170.2017.58.1.1 |url=http://real.mtak.hu/72083/1/170.2017.58.1.1.pdf }}</ref> Od leta 2005 deluje oddelek Orient Nemškega arheološkega inštituta pod vodstvom Claudije Bührig v Gadari. Ekipa je med drugim odkrila egipčansko in grško uvoženo keramiko, vtisnjene amfore in trdnjavo Selevkidov.<ref>{{navedi splet |last1=Rawashdeh |first1=Saeb |title=German research continues in ancient city of Gadara |url=https://www.jordantimes.com/news/local/german-research-continues-ancient-city-gadara |website=The Jordan Times |access-date=2021-10-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211029170944/https://www.jordantimes.com/news/local/german-research-continues-ancient-city-gadara |archive-date=2021-10-29 |url-status=dead}}</ref> Leta 2015 sta Sklad ambasadorjev za ohranjanje kulture in Univerza Yarmouk sodelovala pri boljšem ohranjanju rimskega akvadukta Gadara v Umm Qaisu. Ta projekt se je zaključil leta 2018 in okrepil največji preostali podzemni rimski vodovod.<ref>{{navedi splet |title=Umm Qais aqueduct opens as preservation project concludes |url=http://www.jordantimes.com/news/local/umm-qais-aqueduct-opens-preservation-project-concludes |website=The Jordan Times |publisher=The Jordan Times |access-date=2021-10-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211023194048/http://www.jordantimes.com/news/local/umm-qais-aqueduct-opens-preservation-project-concludes |archive-date=2021-10-23 |url-status=dead}}</ref> == Cerkvena zgodovina == Starodavna Gadara je bila dovolj pomembna, da je postala naslovna škofija metropolitanske nadškofije Scythopolis, glavnega mesta rimske provincije Palestine Secunda, vendar je, skupaj z mestom, po muslimanskih osvajanjih zbledela. === Naslovna škofija === Škofija je bila nominalno obnovljena najpozneje v 15. stoletju kot naslovna škofija ''Gadaræ'' v latinščini, v Curiate v italijanščini, od leta 1925 preimenovana izključno v Gadara. == Pomebne osebe == [[Image:Umm Qais-14.jpg|thumb|right|Rimske ruševine v Umm Qais]] Gadaro so nekoč imenovali 'mesto filozofov'.<ref>Desmond, William. Cynics. p36</ref> Med drugimi je bil v Gadari doma: * Menip iz Gadare (3. stoletje pred našim štetjem), cinični satirik * Meleager iz Gadare (1. stoletje pred našim štetjem), cinični pesnik * Filodem (1. stoletje pred našim štetjem), epikurejski filozof in pesnik * Teodor iz Gadare (1. stoletje pred našim štetjem), orator * Oenomaus iz Gadare (2. stoletje CE), cinični filozof * Apsines iz Gadare (3. stoletje CE), retorik * Filo iz Gadare, matematik * Antioh Gadara, filozof [[File:Umm Qais Galilee-Golan panorama.jpg|600px|thumb|center|Pogled proti severu od Umm Qais, vidi se Galilejsko jezero in Golanska planota.]] == Arheologija == Ulrich Seetzen je leta 1806 prepoznal Umm Qais za starodavno mesto Gadara.<ref>Schürer, 1891, §23 (The Hellenistic Towns), p. [https://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=hvd.ah63dw;view=1up;seq=114 100] (note 179), where he cites Seetzen, ''Reisen durch Syrien'' (ed. by Kruse, 4 vols. 1854–59), i. 369 sqq., iv. 188 sqq.</ref> Leta 2017 so arheologi odkrili starodavni tempelj, ki je bil zgrajen v helenistični dobi v 3. stoletju pred našim štetjem. Za tempelj velja, da je bil posvečen Pozejdonu. Na najdišču so našli tudi helenistično lončenino.<ref>{{navedi splet|url=https://www.trtworld.com/mea/archaeologists-discover-ancient-temple-in-jordan-s-amman-10564|title=Archaeologists discover ancient temple in Jordan’s Amman|accessdate=2019-10-06|archive-date=2021-01-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20210126030146/https://www.trtworld.com/mea/archaeologists-discover-ancient-temple-in-jordan-s-amman-10564|url-status=dead}}</ref> Tempelj, zgrajen po zasnovi distil in [[Anta (arhitektura) |antis]], je sestavljen iz [[portik|pronaosa]], podija in [[naos]]a, svete sobe templja. Poleg tega so arheologi odkrili tudi mrežo vodnih predorov v središču starodavnega mesta, ki so ločeni od zunanjega predora, ki so ga pred tem odkrili pred desetletji.<ref>{{navedi splet|url=http://www.jordantimes.com/news/local/first-its-kind%E2%80%99-hellenistic-temple-discovered-umm-qais|title=‘First of-its-kind’ Hellenistic temple discovered in Umm Qais|date=August 14, 2017|website=Jordan Times|access-date=2019-10-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20230624072048/http://www.jordantimes.com/news/local/first-its-kind%E2%80%99-hellenistic-temple-discovered-umm-qais|archive-date=2023-06-24|url-status=dead}}</ref> == Turizem == [[File:Museum at Beit Russan, Umm Qais, Jordan.jpg|thumb|Beit Rousan]] Številni obiskovalci se v Umm Qais pripeljejo na enodnevne izlete iz prestolnice Aman, približno 110 kilometrov na jug, da bi videli njegove obsežne ruševine in uživali v panoramskem razgledu. Vidi se Galilejsko jezero in Tiberija v Izraelu in čez dolino reke Jarmuk je južni konec Golanske planote, Sirija, pod izraelsko okupacijo od [[šestdnevna vojna|šestdnevne vojne]] leta 1967. Gora Hermon, ki meji na Libanon, se v jasnih dneh vidi v daljavi. V Beit Rousan - prej hiša osmanskega guvernerja in zdaj del kompleksa - so razstavljeni grški kipi in krščanski mozaiki. == Sklici == {{sklici}} ===Literatura=== *Holm-Nielson, Svend, "Gadarenes", in ''Anchor Bible Dictionary'' vol. 2, ed. D.N. Freedman (1992. New York: Doubleday) *Laney, J. Carl, ''Geographical Aspects of the Life of Christ'' [Unpublished Th.D. dissertation, Dallas Theological Seminary ] (1977) *Nun, Mendel, ''Gergesa (Kursi)'' (1989 Kibbutz Ein Gev) *Nun, Mendel, ''Ports of Galilee'', in Biblical Archaeology Review; 25/4: 18 (1999) *{{navedi knjigo |last=Schürer |first=E. |author-link=|title=Geschichte des jüdischen Volkes im Zeitalter Jesu Christi [A History of the Jewish People in the Time of Jesus Christ] |publisher=Charles Scribner's Sons |translator=Miss Taylor |volume=1 |edition= |date=1891 |location=New York |pages = |language = en |url=https://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=hvd.ah63dw;view=1up;seq=7 |doi= |id= |isbn= |jfm= }} *Weber, Thomas, ''Umm Qais: Gadara of the Decapolis'' (1989. Amman: Economic Press Co.) *''This entry incorporates [http://gospelhall.org/bible/bible.php?search=GADARA&dict=isbe text from] the International Standard Bible Encyclopedia with some modernisation.'' == Zunanje povezave == {{commons category|Umm Qais}} * [http://www.gcatholic.org/dioceses/former/t0824.htm GCatholic - (titular) bishopric] *[http://www.daleelirbid.com/ Irbid Guide] (in Arabic) *[http://www.irbid.gov.jo/ Greater Irbid Municipality] (in Arabic) *[http://www.irbidnews.com/ Irbid news] (in Arabic) *[http://www.atlastours.net/jordan/umm_qais.html History and pictures] [[Kategorija:Zgodovina Jordanije]] [[Kategorija:Arheološka najdišča v Jordaniji]] [[Kategorija:Mesta v Jordaniji]] {{normativna kontrola}} mnswnba6yljx6bs5qu3k0i1933r6uhv 0 467692 6774872 6600352 2026-11-04T18:47:13Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6774872 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name = Volodimir Zelenski |native_name = {{small|{{lang|uk|Володимир Зеленський}}}} |image =Volodymyr_Zelenskyy_in_2022.jpg |caption = |order = |office = [[Predsednik Ukrajine]] |primeminister= |term_start=[[20. maj]] [[2019]]<ref name="BBC">{{navedi splet|url=https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-48330955|title=Volodymyr Zelensky: Comedian-president calls snap election|date=May 20, 2019|work=[[BBC News]]}}</ref> |term_end= |predecessor=[[Petro Porošenko]] |successor= |birth_name= |birth_date= |birth_place= |death_date= |death_place= |spouse=[[Olena Zelenska]] |children=2 |blank1 = Pomembna dela |data1=''KVN''<br/>''Kvartal 95''<br/>''Svati''<br/>''[[Sluga narodu (TV serija)]]''<br/>''Pisarniška romanca. Naš čas''<br/>''Ljubezen v velikem mestu''<br/>''Rževski proti Napeoleonu''<br/>''Jaz, ti, on, ona'' |blank2=Obdobje delovanja |data2=1995–2019 |signature= |premier=[[Volodimir Grojsman]]<br/>[[Oleksij Gončaruk]]<br>[[Denis Šmigal]]<br>[[Julija Sviridenko]] |parents=[[Oleksandr Zelenski]]<br>[[Rimma Zelenska]] }} '''Volodimir Oleksandrovič Zelenski''' ({{Jezik-uk|Володи́мир Олекса́ндрович Зеле́нський|translit=Volodymyr Oleksandrovyč Zelens'kyj}}), [[Ukrajinci|ukrajinski]] [[Igralec (umetnik)|igralec]], [[pravnik]] in [[politik]], * [[25. januar]] [[1978]], [[Krivi Rog]]. Zelenski je aktualni [[predsednik Ukrajine]].<ref name="#1">{{Navedi splet|title=Novi ukrajinski predsednik komik Zelenski|url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/novi-ukrajinski-predsednik-komik-zelenski/486080|website=RTVSLO.si|accessdate=2019-10-21|language=sl}}</ref> Rojen je bil v rusko govoreči judovsko-ukrajinski družini v [[Krivi Rog|Krivem Rogu]] ([[Dnepropetrovska oblast]]) v jugovzhodnem delu [[Ukrajina|Ukrajine]].<ref>{{Navedi splet|title=3 years ago Zelenskyy was a TV comedian. Now he’s standing up to Putin’s army.|url=https://www.cnbc.com/2022/02/27/3-years-ago-zelenskyy-was-a-tv-comedian-now-hes-standing-up-to-putins-army.html|website=CNBC|date=2022-02-27|accessdate=2024-04-07|language=en|first=Yuliya|last=Talmazan}}</ref> Pred igralsko kariero je študiral pravo na [[Kijev|kijevski]] narodni ekonomski univerzi. Kasneje se je začel ukvarjati s komedijo in ustanovil produkcijsko hišo ''Kvartal 95'', ki proizvaja filme, risanke in televizijske oddaje, tudi uspešnico ''[[Sluga narodu (TV serija)|Sluga narodu]]'', v kateri je Zelenski igral vlogo [[Predsednik Ukrajine|predsednika Ukrajine]]. Serija je bila predvajana med letoma 2015 in 2019 ter dosegla izjemno priljubljenost. Istoimensko politično stranko [[Sluga narodu (politična stranka)|Sluga narodu]], so marca 2018 ustanovili zaposleni ''Kvartala 95''. 31. decembra 2018 je Zelenski napovedal svojo kandidaturo na predsedniških volitvah naslednje leto. Napoved je bila časovno umeščena v termin, ko je imel takratni ukrajinski predsednik [[Petro Porošenko]] svoj novoletni nagovor na kanalu ''1+1 TV''. Četudi se poprej Zelenski s politiko ni ukvarjal, je kmalu pristal med vodilnimi na javnomnenjskih anketah. V drugem krogu volitev je zmagal s 73,2 odstotka glasov in premagal Porošenka. Identificiran je kot populist, ki se opredeljuje kot protisistemski in protikorupcijski politik. Kot predsednik je Zelenski zagovarjal e-upravo in enotnost med ukrajinsko govorečim in rusko govorečim delom prebivalstva države.<ref name="#2">{{Navedi revijo|last=Hosa|first=Joanna|last2=Wilson|first2=Andrew|date=2019|title=ZELENSKY UNCHAINED: WHAT UKRAINE’S NEW POLITICAL ORDER MEANS FOR ITS FUTURE|url=https://www.jstor.org/stable/resrep21659}}</ref> Njegov komunikacijski slog močno uporablja [[Družbeni mediji|družbene medije]], zlasti [[Instagram]].<ref name="#2"/> Njegova stranka je prepričljivo zmagala na predčasnih parlamentarnih volitvah, ki so potekale kmalu po njegovi inavguraciji za predsednika. Med svojo administracijo je Zelenski nadziral odpravo pravne imunitete za poslance [[Vrhovna rada|Vrhovne rade]], ukrajinskega parlamenta,<ref>{{Navedi splet|title=Ukraine Lifts Prosecutorial Immunity For Members Of Parliament|url=https://www.rferl.org/a/ukraine-lifts-prosecutorial-immunity-for-members-of-parliament/30333220.html|website=RadioFreeEurope/RadioLiberty|accessdate=2022-02-26|language=en}}</ref> odziv države na [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019 v Sloveniji|pandemijo COVID-19]] in kasnejšo gospodarsko recesijo ter nekaj napredka pri boju proti [[Korupcija|korupciji]].<ref>{{Navedi splet|title=Faltering fightback: Zelensky’s piecemeal campaign against Ukraine’s oligarchs – European Council on Foreign Relations|url=https://ecfr.eu/publication/faltering-fightback-zelenskys-piecemeal-campaign-against-ukraines-oligarchs/|website=ECFR|date=2021-07-06|accessdate=2022-02-26|language=en-GB|first=Andrew|last=Wilson|archive-date=2022-02-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20220226073518/https://ecfr.eu/publication/faltering-fightback-zelenskys-piecemeal-campaign-against-ukraines-oligarchs/|url-status=dead}}</ref> Kritiki Zelenskega trdijo, da je z odvzemom oblasti ukrajinskim [[Oligarhija|oligarhom]] skušal [[Centralizacija|centralizirati]] oblast in okrepiti svoj osebni položaj.<ref>{{Navedi novice|title=Ukraine: why Volodymyr Zelensky is pursuing a disruptive agenda|url=https://www.ft.com/content/a99bceb2-ef59-11e9-bfa4-b25f11f42901|newspaper=Financial Times|date=2019-10-21|accessdate=2022-02-26|first=Ben|last=Hall|first2=Roman|last2=Olearchyk|first3=Max|last3=Seddon}}</ref> Zelenski je v okviru svoje predsedniške kampanje obljubil, da bo končal dolgotrajen konflikt med Ukrajino in [[Rusija|Rusko federacijo]] in poskušal vzpostaviti dialog z ruskim predsednikom [[Vladimir Putin|Vladimirjem Putinom]].<ref>{{Navedi splet|title=Ukraine still backs Zelenskyy despite slow progress|url=https://www.chathamhouse.org/2021/11/ukraine-still-backs-zelenskyy-despite-slow-progress|website=Chatham House – International Affairs Think Tank|date=2021-11-16|accessdate=2022-02-26|language=en}}</ref> Administracija Zelenskega se je leta 2021 soočila z stopnjevanjem napetosti z Rusijo, ki je dosegla vrhunec z začetkom stalne [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|obsežne ruske invazije februarja 2022]]. Strategija Zelenskega med krepitvijo ruske vojske je bila pomiriti [[Ukrajinci|ukrajinsko prebivalstvo]] in zagotoviti mednarodni skupnosti, da se [[Ukrajina]] ne poskuša maščevati.<ref>{{Navedi splet|title=Conflict in Ukraine|url=https://cfr.org/global-conflict-tracker/conflict/conflict-ukraine|website=Global Conflict Tracker|accessdate=2022-02-26|language=en}}</ref> Sprva se je distanciral od opozoril o neizbežni vojni, hkrati pa je pozval k varnostnim jamstvom in vojaški podpori [[NATO|Nata]], da bi se »uprl« grožnji. Po začetku invazije je Zelenski razglasil vojno stanje po Ukrajini in splošno mobilizacijo. Kljub pozivom ruskih oblast po odstavitvi Zelenskega je ta ostal v državi.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Zelenski pričakuje nočni ruski napad: "Ta noč bo težka, zelo težka"|url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/zelenski-pricakuje-nocni-ruski-napad-ta-noc-bo-tezka-zelo-tezka/613650|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-02-26|language=sl}}</ref> Leta 2022 je bil razglašen za [[Osebnost leta revije Time|osebnost leta revije ''Time'']].<ref>{{Navedi splet|title=Volodymyr Zelensky Is TIME's 2022 Person of the Year|url=https://time.com/person-of-the-year-2022-volodymyr-zelensky/|website=Time|date=2022-12-07|accessdate=2024-06-09|language=en|archive-date=2023-01-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20230104155135/https://time.com/person-of-the-year-2022-volodymyr-zelensky/|url-status=dead}}</ref> Ukrajinska zakonodaja prepoveduje volitve med vojnim stanjem, zato njegov mandat ni potekel po maju 2024, ko bi se v normalnih razmerah končal s prisego novega predsednika ali njegovo ponovno prisego.<ref>{{Navedi splet|title=Can Ukraine's Zelenskyy stay in power without an election? – DW – 05/19/2024|url=https://www.dw.com/en/can-ukraines-zelenskyy-stay-in-power-without-an-election/a-68789736|website=dw.com|accessdate=2024-06-09|language=en}}</ref> == Zgodnje življenje == Zelenski se je rodil v judovski družini v mestu [[Krivi Rog]], v tedaj še [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]]. Prva štiri je Zelenski preživel v [[Mongolija|Mongoliji]], kjer je njegov oče Aleksander Zelenski takrat deloval. Osnovno šolo je obiskoval v Krivem Rogu, kjer se je kasneje na Ekonomskem inštitutu vpisal na študij prava. === Igralska kariera === [[Slika:KVARTAL 95 Vadim Chuprina.jpg|levo|sličica|''Kvartal 95''. Zelenski je peti iz leve.]] Že s sedemnajstimi leti se je priključil lokalni komedijantski skupini KVN, ki se je udeleževala komedijantskih tekmovanj. Leta 1997 je z ekipo "Zaporižja-Krivi Rig-Transit" osvojil zmago, istega leta pa ustanovil še ekipo ''Kvartal 95''. Ekipa je doživela velik uspeh ter bila med letoma 1998 do 2003 udeležena v najvišji odprti ukrajinski ligi KVN. Redno so gostovali po državah nekdanje [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]]. Slava je ''Kvartalu 95'' omogočila produkcijo zabavne oddaje na ukrajinski televizijski postaji ''1 + 1'', ki so jo leta [[2005]] nadaljevali na prav tako ukrajinskem kanalu TV Inter. Z letom 2010 je Zelenski postal glavni producent TV postaje.<ref name="#3">{{Navedi splet|title=Volodymyr Zelensky’s biography — Official web site of the President of Ukraine|url=https://www.president.gov.ua/en/president/biografiya|website=Official website of the President of Ukraine|accessdate=2019-10-21|language=en}}</ref> Leta 2008 je Volodimir Zelenski zaigral v filmu Ljubezen v velikem mestu ter kasneje še v prvem in drugem nadaljevanju ter istoimenski seriji. Zaigral je tudi v filmu ''Pisarniška romanca. Naš čas, Rževski proti Napoleonu''. Največji filmski uspeh je Zelenski doživel leta 2015, ko je kot protagonist postal zvezda priljubljene televizijske serije [[Sluga narodu (TV-serija)|Sluga narodu]], kjer je igral predsednika [[Ukrajina|Ukrajine]]. Ta je bil pred tem srednješolski profesor [[Zgodovina|zgodovine]], zmago pa mu prinese viralni posnetek, ki prikazuje njegov boj proti [[Korupcija|korupciji]]. Zelenski je v filmih in serijah ustvarjal večinoma v ruskem jeziku, prva vloga v ukrajinščini je bila komedija »''Jaz, ti, on, ona''« ({{Lang-uk|Я, ти, він, вона|translit=Ja, ti, vin, vona}}), ki je bila v [[Ukrajina|Ukrajini]] predstavljena decembra [[2018]].<ref name="#4">{{Citat|title=Ya, Ty, Vin, Vona|url=http://www.imdb.com/title/tt9037222/|accessdate=2019-10-21}}</ref> == Politika == [[Slika:Debates of Petro Poroshenko and Vladimir Zelensky (2019-04-19) 02.jpg|sličica|Zelenski in takratni predsednik Ukrajine [[Petro Porošenko]], april 2019]] Uradno se je Zelenski v politiko podal s stranko [[Sluga narodu (politična stranka)|Sluga narodu]], ki so jo ustanovili člani Kvartala 95. Na silvestrski večer leta 2018 je na televizijskem programu 1 + 1 uradno napovedal kandidaturo za mesto [[Predsednik Ukrajine|predsednika Republike Ukrajine]]. Kampanja, katere pomemben del je bila ekipa Kvartal 95, je bila zelo interaktivno usmerjena. Kot sredstvo obveščanja je ekipa Zelenskega namreč uporabljala priljubljena socialna omrežja, med tem ko novinarjem izjav niso želeli dajati. Novinarji so na to večkrat opozorili, Zelenski pa se je odzval, da se ne skriva, a da ne želi dajati intervjujev novinarjem, ki so PR »starih moči« ter da ne more odobriti vseh prošenj za intervjuje. Takratni predsednik Petro Porošenko je morebitno zmago Zelenskega označil za korist Rusiji, Zelenski pa mu je odvrnil, da je na prejšnjih volitvah sicer volil za Porošenka, a da so kasneje dobili drugačnega, kot so ga izvolili. [[Slika:Normandy format (2019-12-09) 01.jpg|sličica|Zelenski, francoski predsednik Macron in ruski predsednik Putin so se 9. decembra 2019 srečali v Parizu v "normandijskem formatu", katerega cilj je bil končati vojno v Donbasu.]] === Predsednik Ukrajine === [[Slika:President Joe Biden and President Volodymyr Zelensky.jpg|sličica|[[Joe Biden]] in Zelenski v Beli hiši.]] V prvem krogu volitev, ki je potekal 31. marca 2019, je Zelenski prejel dobrih 30 % glasov, ter se skupaj s takratnim predsednikom [[Petro Porošenko|Porošenkom]], ki je osvojil dobrih 24 %, uvrstil v drugi krog. Ta je potekal 21. aprila 2019. Zelenski je Porošenka premagal s 73,22 % oz. 13,541,528 glasovi.<ref name="#1"/><ref name="#3"/> Kot novi predsednik je prisegel 20. maja 2019 ter takoj za tem razpustil parlament.<ref>{{Navedi splet|title=Ukrajinski predsednik Zelenski takoj po prisegi razpustil parlament|url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/ukrajinski-predsednik-zelenski-takoj-po-prisegi-razpustil-parlament/488609|website=RTVSLO.si|accessdate=2019-10-21|language=sl}}</ref> Njegova stranka je nato zmagala tudi na parlamentarnih volitvah. ==== Ruska invazija na Ukrajino ==== [[Slika:Заявка України на членство у Європейському Союзі, 1.jpg|sličica|Predsednik Vrhovne rade [[Ruslan Stefančuk]], ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in ukrajinski premier [[Denis Šmigal]] po podpisu prošnje za članstvo v Evropski uniji med vojno 28. februarja 2022]] 24. februarja zjutraj je [[Vladimir Putin]] sporočil, da je sprožil »[[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|posebno vojaško operacijo]]« v [[Donbas|Donbasu]]. Ruske rakete so zadele številne vojaške cilje v Ukrajini, Zelenski pa je razglasil vojno stanje.<ref>{{Navedi novice|title=Ukraine conflict: Russian forces attack from three sides|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-60503037|newspaper=BBC News|date=2022-02-24|accessdate=2022-02-26|language=en-GB}}</ref> Zelenski je tudi napovedal takojšnjo prekinitev diplomatskih odnosov z [[Rusija|Rusijo]].<ref>{{Navedi splet|title=Украина разорвала дипломатические отношения с Россией|url=https://www.interfax.ru/world/824153|website=Interfax.ru|accessdate=2022-02-26|language=ru}}</ref> Temu je kmalu sledila tudi splošna mobilizacija.<ref>{{Navedi novice|title=Ukrainian president signs decree on general mobilisation of population -Interfax|url=https://www.reuters.com/world/europe/ukrainian-president-signs-decree-general-mobilisation-population-interfax-2022-02-24/|newspaper=Reuters|date=2022-02-24|accessdate=2022-02-26|language=en|agency=Reuters}}</ref> Zelenski je 25. februarja dejal, da so kljub trditvi Rusije, da cilja le na vojaška območja, napadena tudi civilna [[Mesto|mesta]].<ref>{{Navedi splet|title=Ukraine president orders full military mobilisation|url=https://www.thenational.scot/news/national/19950945.ukraine-president-orders-full-military-mobilisation/|website=The National|accessdate=2022-02-26|language=en}}</ref> V petkovem zgodnjem jutranjem nagovoru dejal, da so ga njegove obveščevalne službe identificirale kot glavno tarčo Rusije, a da ostaja v [[Kijev|Kijevu]] in da bo njegova [[družina]] ostala v [[Država|državi]].<ref name=":0" /> Dejal je: ''»Želijo politično uničiti Ukrajino z uničenjem vodje države.«''<ref>{{Navedi splet|title=Putin Unbowed as Russia Presses Ahead With Invasion Toward Kyiv - BNN Bloomberg|url=https://www.bnnbloomberg.ca/putin-unbowed-as-russia-presses-ahead-with-invasion-toward-kyiv-1.1728642|website=BNN|date=2022-02-25|accessdate=2022-02-26}}</ref> V zgodnjih urah 26. februarja, med najpomembnejšim napadom ruskih čet na prestolnico Kijev, je vlada [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]] pozvala Zelenskega, naj se evakuira na varnejšo lokacijo, in dejala, da mu je pri tem pripravljena pomagati. Zelenski je zavrnil ponudbo in se odločil ostati v Kijevu s svojimi obrambnimi silami, češ »boj je tukaj [v Kijevu]; potrebujem strelivo, ne prevoza«.<ref>{{Navedi splet|title=Ukraine's capital under threat as Russia presses invasion {{!}} AP News|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-vladimir-putin-volodymyr-zelenskyy-boris-johnson-business-08f569df695831ee467979527ea2e241|website=web.archive.org|date=2022-02-25|accessdate=2022-02-26|archive-date=2022-02-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20220225142052/https://apnews.com/article/russia-ukraine-vladimir-putin-volodymyr-zelenskyy-boris-johnson-business-08f569df695831ee467979527ea2e241|url-status=bot: unknown}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Življenjska vloga Volodimirja Zelenskega|url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/zivljenjska-vloga-volodimirja-zelenskega/614567|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-03-07|language=sl}}</ref> Konec marca 2024 bi v Ukrajini v normalnih razmerah potekale predsedniške volitve. 19. člen zakona o vojnem stanju prepoveduje izvedbo predsedniških volitev v času vojne, zato so bile odložene.<ref>{{Navedi splet|title=Про правовий режим воєнного стану|url=https://zakon.rada.gov.ua/go/389-19|website=Офіційний вебпортал парламенту України|accessdate=2024-04-01|language=uk}} {{Slepa povezava|date=november 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Podobno so bile oktobra 2023 odložene parlamentarne volitve, ker jih v vojnem stanju prepoveduje 84. člen [[Ustava Ukrajine|ustave Ukrajine]].<ref>{{Navedi splet|title=CONSTITUTION OF UKRAINE|url=https://rm.coe.int/constitution-of-ukraine/168071f58b|website=rm.coe.int|accessdate=2024-04-01}}</ref> Odložitev volitev podpira tudi velika večina Ukrajincev.<ref>{{Navedi splet|title=70% of Ukrainians believe Zelenskyy should stay in office until end of martial law|url=https://www.pravda.com.ua/eng/news/2024/06/17/7461212/|website=Ukrainska Pravda|accessdate=2024-06-18|language=en}}</ref><gallery> Slika:Volodymyr Zelenskyy met with the heads of governments of Poland, the Czech Republic and Slovenia in Kyiv. (51940875546).jpg|Zelenski s poljskim premierjem [[Mateusz Morawiecki|Mateuszom Morawieckim]], češkim premierjem [[Petr Fiala|Petrom Fialo]] in slovenskim premierjem [[Janez Janša|Janezom Janšo]], ki so 15. marca 2022 kot prvi po začetku ruske invazije obiskali Kijev Slika:Working trip of the President of Ukraine to the Kyiv region 71.jpg|Zelenski v Kijevski oblasti po ponovnem zavzetju regije s strani Ukrajine, 4. aprila Slika:Зустріч Президента України з президентами Франції та Румунії, а також головами урядів Німеччини та Італії 32.jpg|Zelenski se je 16. junija v Kijevu sestal s francoskim predsednikom Macronom, italijanskim premierjem Draghijem, nemškim kanclerjem Scholzom in romunskim predsednikom Iohannisom. Slika:Paris Hosted a Trilateral Meeting Between Volodymyr Zelenskyy, Emmanuel Macron and Donald Trump, 7 December 2024 (cropped).jpg|Zelenski s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in novoizvoljenim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v Parizu 7. decembra 2024 </gallery> == Politična stališča == === Zunanja politika === Med svojo predsedniško kampanjo je Zelenski dejal, da podpira članstvo Ukrajine v [[Evropska unija|Evropski uniji]] in Natu, vendar je dejal, da bi morali ukrajinski volivci o članstvu države v teh dveh organizacijah odločati na referendumih.<ref>{{Navedi novice|title=‘Parallel universe’: The front-runner seeking to be Ukraine’s president plays one on TV|url=https://www.washingtonpost.com/world/europe/parallel-universe-the-front-runner-seeking-to-be-ukraines-president-plays-one-on-tv/2019/03/09/2a4cc22e-3a8c-11e9-b10b-f05a22e75865_story.html|newspaper=The Washington Post|date=2019-03-09|accessdate=2025-07-19|issn=0190-8286|language=en-US|first=Anton|last=Troianovski|first2=Danielle|last2=Paquette|first3=Obed|last3=Lamy|first4=Carolyn|last4=Hax|first5=Emily|last5=Yahr|first6=Geoff|last6=Edgers|first7=Adam|last7=Taylor|first8=Hannah|last8=Natanson|first9=John|last9=Hudson}}</ref> Hkrati je menil, da se je ukrajinsko ljudstvo že odločilo za "evrointegracijo". Zelenskijev volilni program navaja, da bo Zelenski "storil vse, da zagotovi", da bo Ukrajina lahko zaprosila za članstvo v Evropski uniji leta 2024.<ref>{{Navedi splet|title=Від ЄС до ядерної зброї: зовнішня політика Зеленського, Порошенка, Тимошенко і Гриценка|url=https://www.eurointegration.com.ua/articles/2019/03/25/7094332/|website=Європейська правда|accessdate=2025-07-19|language=uk}}</ref> Dva dni pred drugim krogom volitev je Zelenski izjavil, da želi zgraditi »močno, mogočno in svobodno Ukrajino, ki ni mlajša sestra Rusije, ki ni koruptivna partnerica Evrope, temveč naša neodvisna Ukrajina«.<ref>{{Navedi splet|title=Зеленський представив свою команду|url=https://www.pravda.com.ua/news/2019/04/18/7212661/|website=Українська правда|accessdate=2025-07-19|language=uk}}</ref> Oktobra 2020 je spregovoril v podporo Azerbajdžanu v zvezi z vojno v [[Gorski Karabah|Gorskem Karabahu]] med Azerbajdžanom in etničnimi [[Armenci]] zaradi sporne regije Gorski Karabah. Zelenski je obsodil napad [[Hamas|Hamasa]] na [[Izrael]] 7. oktobra 2023 in izrazil podporo pravici Izraela do samoobrambe.<ref>{{Navedi splet|title=Zelensky wanted to make solidarity visit but was told ‘time not right’ — reports|url=https://www.timesofisrael.com/liveblog_entry/zelensky-wanted-to-make-solidarity-visit-but-was-told-time-not-right-reports/|website=www.timesofisrael.com|accessdate=2025-07-19|language=en-US}}</ref> Medtem ko se je vojna v [[Gaza|Gazi]] nadaljevala, je Zelenski potrdil tudi podporo Ukrajine rešitvi dveh držav in priznanju države [[Palestina|Palestine]]; pozval k spoštovanju mednarodnega prava; ter izrazil pripravljenost Ukrajine, da Gazi zagotovi človekoljubno pomoč in željo po preprečevanju trpljenja civilistov.<ref>{{Navedi splet|title=Zelensky: Ukraine recognizes both Israel and Palestine, seeks to end suffering of civilians|url=https://kyivindependent.com/zelensky-says-ukraine-recognizes-both-israel-palestine-invites-them-to-peace-summit/|website=The Kyiv Independent|date=2024-06-03|accessdate=2025-07-19|language=en}}</ref> == Zasebno == [[Slika:Volodymyr Zelenskyy voted in parliamentary elections (2019-07-21) 03.jpg|sličica|Volodimir z ženo [[Olena Zelenska|Oleno]] med glasovanjem na volitvah.]] Leta 2003 se je poročil z [[Olena Zelenska|Oleno Kijaško]], s katero ima hčerko Oleksandro (2004) in sina Kirila (2013).<ref> https://siol.net/trendi/svet-znanih/kdo-je-olena-zelenska-prva-dama-ukrajine-573988, vpogled: 10. 4. 2022.</ref> Družina živi v Kijevu.<ref>{{Navedi novice|title=“Our son wants to be a soldier”: an interview with Ukraine’s first lady|url=https://www.economist.com/1843/2022/06/19/our-son-wants-to-be-a-soldier-an-interview-with-ukraines-first-lady|newspaper=The Economist|accessdate=2024-06-18|issn=0013-0613}}</ref> Njegovo premoženje je leta 2018 bilo ocenjeno na 1,5 milijona [[Ameriški dolar|ameriških dolarjev]].<ref>{{Navedi splet|title=Рух Чесно: У 2018 році Зеленський збільшив свої статки на 6 млн грн|url=https://www.pravda.com.ua/news/2019/05/21/7215629/|website=Українська правда|accessdate=2024-06-18|language=uk}}</ref> Zelenskijev prvi jezik je [[ruščina]], tekoče pa govori tudi [[Ukrajinščina|ukrajinščino]] in [[Angleščina|angleščino]]. Odkar je postal predsednik, je najel učitelja ukrajinščine in izboljšal svoje znanje jezika.<ref>{{Navedi splet|title=Zelensky wants to know and speak Ukrainian better|url=https://www.kyivpost.com/post/7264|website=www.kyivpost.com|accessdate=2025-07-19|last=Interfax-Ukraine}}</ref> == Filmografija == === Film<ref name="#4"/> === {| class="wikitable sortable" ! scope="col" |Leto izdaje ! scope="col" |Naslov ! scope="col" |Vloga |- |2009 |''Ljubezen v velikem mestu'' |Igor |- |2011 |''Pisarniška romanca. Naš čas'' |Anatolij Efremovič Novoselcev |- |2012 |''Ljubezen v velikem mestu 2'' |Igor |- |2012 |''Rževski proti Napoleonu'' |[[Napoleon Bonaparte]] |- |2012 |''8 prvih datumov'' |Nikita Sokolov |- |2014 |''Ljubezen v Vegasu'' |Igor Zelenski |- |2015 |''8 novih datumov'' |Nikita Andrejevič Sokolov |} === TV === {| class="wikitable sortable" !Leto predvajanja !Naslov |- |2006 |''Zvezde plešejo'' |- |2008–2012 |''Svati'' |- |2015–2019 |[[Sluga narodu (TV serija)|''Sluga narodu'']] |} == Glej tudi: == * [[Predsednik Ukrajine|Seznam predsednikov Ukrajine]] == Sklici == {{sklici}} {{Time Person of the Year}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Zelenski, Volodimir}} [[Kategorija:Ukrajinski igralci]] [[Kategorija:Ukrajinski pravniki]] [[Kategorija:Ukrajinski politiki]] [[Kategorija:Predsedniki Ukrajine]] [[Kategorija:Volodimir Zelenski|*]] 4yuoodegbzcm3faol905ihl5cj65q8p 0 469772 6774769 6726115 2026-11-04T12:46:51Z Ljuba24b 92351 /* Antika */ np 6774769 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |official_name = Artašat |native_name = {{lang|hy| Արտաշատ }} |settlement_type= [[Seznam mest v Armeniji|Mesto]] |image_skyline = Artashat collection.jpg |image_caption = Od zgoraj levo: Artašat,• Kip kralja Artaksija I.<br />nasad marelic,• cerkev Surp Hovhannes <br />spomenik 2. Sv. Vojni,• center Artašata | image_shield = |pushpin_map = Armenija |mapsize = 150px |subdivision_type = Država |subdivision_name = {{ARM}} |subdivision_type1 = Provinca (Marz) |subdivision_name1 = Ararat |leader_title = |leader_name = |established_title = |established_date = 1945 |area_total_km2 = 18,3 |area_footnotes = |population_as_of = 2011 |population_total = 22.269 |population_density_km2 = |timezone = &nbsp; |utc_offset = +4 |timezone_DST = &nbsp; |utc_offset_DST = +5 |coordinates = {{koord novi|39|57|14|N|44|33|02|E|region:AM|display=inline,title}} |elevation_m = 830 | postal_code = 0701-0706 | area_code = +374 (235) | website = [http://www.artashat.am/Pages/Home/Default.aspx Official web] | footnotes = Sources: Population<ref>[http://armstat.am/file/doc/99485653.pdf 2011 Armenia census, Ararat Province]</ref> }} '''Artašat''' ({{jezik-hy|Արտաշատ}}) je mesto in mestna občina v [[Armenija|Armeniji]], ki deluje kot upravno središče province Ararat. Leži ob reki [[Aras (reka)|Aras]] na [[Araratska planota|Araratski planoti]], 30 km jugovzhodno od [[Erevan]]a. Artašat je leta 1945 ustanovila sovjetska vlada Armenije in je dobil ime po bližnjem starodavnem mestu Artašat. Sodobni Artašat je ob železnici Erevan – Nahičevan – Baku in Nahičevan – Tabriz ter ob cesti Erevan – Goris – Stepanakert. Ime mesta izvira iz iranskih jezikov in pomeni 'radost Arta / Aša' <ref name="Iranica">Robert H. Hewsen [http://www.iranicaonline.org/articles/artaxata-gk Artaxata]. Iranica. Accessed February 25, 2008.</ref><ref name="SAE"> Tiratsyan, Gevorg. ''«Արտաշատ»'' [Artashat]. Armenian Soviet Encyclopedia. Yerevan: Armenian Academy of Sciences, 1976, vol. 2, pp. 135-136.</ref>. Starodavni Artašat, ki ga je ustanovil kralj Artaksij I. leta 176 pr. n. št., je služil kot glavno mesto Kraljevine Armenije med letoma 185 pr. n. št. do 120. n. št. ] Mesto Artašat je 8 kilometrov severozahodno od starodavnega mesta Artašat. Po popisu iz leta 2011 je imel 22.269 prebivalcev. Po uradni oceni za leto 2016 je imelo mesto 18.700 prebivalcev. == Etimologija == Starodavni Artašat je poimenovan po kralju Artašu, ustanovitelju rodbine [[Artaksiadi |Artaksiadov]] antičnega [[Armensko kraljestvo (antika) |kraljestva Armenija]]. Ime mesta izvira iz iranskih jezikov in pomeni "radost Arta". Bil je znan kot ''Vostan Hajoc'' ('dvor / grb' Armencev). == Zgodovina == === Antika === {{glavni|Artašat (antično mesto)}} Kralj Artaksij I. je ustanovil Artašat leta 176 pred našim štetjem v kantonu Vostan Hajoc v zgodovinski provinci Ajrarat, na mestu, kjer se je v tistih starodavnih obdobjih reka Aras pridružila reki Metsamor, blizu vrhov [[Khor Virap]]. Zgodbo o ustanovitvi poda armenski zgodovinar Mojses Khorenaci iz 5. stoletja: »Artaksij je odpotoval na mesto sotočja rek Jeraskh in Metsamor in se priklonil položaju hribov [poleg gore Ararat ], izbral ga je za lokacijo svojega novega mesta in ga poimenoval po sebi«.<ref> Movses Khorenatsi. ''History of Armenia''. Annotated translation and commentary by Stepan Malkhasyants. Gagik Sargsyan (ed.) Yerevan: Hayastan Publishing, 1997, 2.49, p. 164. {{ISBN|5-540-01192-9}}.</ref> Glede na zapise grških zgodovinarjev [[Plutarh]]a in [[Strabon]]a naj bi Artašat bil izbran in razvit po nasvetu kartažanskega generala [[Hanibal]]a. Vendar sodobni zgodovinarji trdijo, da ni neposrednih dokazov, ki bi to podkrepili.<ref>George Bournoutian. (2006). ''A Concise History of the Armenian People: From Ancient Times to the Present''. Costa Mesa, CA: Mazda, p. 29. {{ISBN|1-56859-141-1}}.</ref> Artaksij je zgradil tudi citadelo (ki se je pozneje imenovala Khor Virap in si je pridobila pomen kot mesto, kjer naj bi Tiridat III. zaprl [[Gregor I. Razsvetitelj|Gregorja Razsvetitelja]] in dodal še druge utrdbe, vključno z obrambnim jarkom <ref>Garsoïan, Nina. "The Emergence of Armenia" in ''The Armenian People from Ancient to Modern Times, Volume I, The Dynastic Periods: From Antiquity to the Fourteenth Century'', ed. Richard G. Hovannisian. New York: St. Martin's Press, 1997, p. 49. {{ISBN|0-312-10169-4}}.</ref>. [[File:2014 Prowincja Ararat, Chor Wirap (01).jpg|thumb|250px|Khor Virap in hrib, na katerem je bila zgrajena cerkev, je lokacija starodavnega Artašata]] V času vladavine Tigrana II. se je armensko kraljestvo razširilo in osvojilo številna ozemlja na jugu in zahodu ter končno doseglo Sredozemsko morje. Zaradi oddaljenosti Artašata v širšem kontekstu cesarstva je Tigran zgradil novo prestolnico, imenovano [[Tigranakert]]. Vendar je rimski general [[Lucij Licinij Lukul mlajši|Lukul]] leta 69 napadel Armenijo, premagal Tigranove sile na obrobju Tigranakerta in opustošil novo prestolnico. Medtem ko so se rimske sile v zasledovanju armenskega kralja še naprej premikale proti severovzhodu, je prišlo do druge pomembne bitke, tokrat pri Artašatu, kjer so po rimskih virih še enkrat premagali Tigrana II. Artašat je bil obnovljen kot glavno mesto Armenije v 60 letih pr. n. št.. Mesto je bilo leta 449, tik pred bitko pri Avarayrju, priča »Artašatskemu zboru«, kjer so se zbrali politični in verski voditelji krščanske Armenije, da bi razpravljali o grožnjah perzijskega sasanidskega kralja Yazdegerda II. Vendar je Artašat, potem ko je izgubil status prestolnice proti Vagharšapatu in pozneje [[[[Dvin (antično mesto)| Dvinu]], postopoma izgubil svoj pomen. Natančna lokacija starodavnega Artašata je bila ugotovljena v 1920-ih, arheološka izkopavanja pa so se začela leta 1970. Arheološko najdišče starodavnega Artašata je 8 kilometrov južno od sodobnega mesta Artašat, blizu [[samostan Khor Virap |samostana Khor Virap]]. === Sodobnost === [[File:Արտաշատի Սուրբ Հովհաննես եկեղեցի 2015.jpg|thumb|Artašat 2015]] Sodobno mesto Artašat je sovjetska vlada leta 1945 ustanovila kot mestno skupnost z združitvijo treh vasi: Zgornji Ghamarlu, Spodnji Ghamarlu in Novruzlu, največja pa je bila Zgornji Ghamarlu. Ime je dobil po zgodovinskem mestu Artašat. Do 1920-ih je imela vas Zgornjo Ghamarlu veliko majhnih proizvajalcev armenskega konjaka. V času Sovjetskih dni je mesto postopoma postalo industrijsko središče, predvsem na področju predelave hrane in proizvodnje gradbenih materialov. Leta 1970 je Artašat dobil status ''mesta republiške podrejenosti'' v Armenski SSR. Leta 1995 je Artašat z novim zakonom o ozemeljski upravi Republike Armenije postal deželno središče novoustanovljene province Ararat. == Geografija == Artašat leži na vzhodu osrednjega dela novodobne Armenije in zavzema jugovzhodni del Araratske planote, le 3,5 km vzhodno od reke Aras na meji med Armenijo in Turčijo. Na nadmorski višini približno 830 metrov ga obvladuje gorovje Yeranos s severa, [[gorovje Gegham]], Dahnak in Mzhkatar z vzhoda in gore Urc z jugovzhoda. Zgodovinsko gledano je bilo sedanje ozemlje mesta del kantona Vostan Hajoc v provinci Ajrarat v sntični Armeniji. Trenutno je Artašat razdeljen na 4 okrožja: Norvzlu, Kentron, Ghamarlu in Southwestern okrožje. Skoraj polovica prebivalcev mesta prebiva v jugozahodnem okraju. Mesto obkrožajo vasi Mrgavan, Vostan in Šahumjan s severa, vzhoda in juga. Artašat ima hladno polsušno podnebje (Köppenska klasifikacija ''BSk''). == Demografija == [[File:Արտաշատ քաղաքի Սուրբ Հովհաննես եկեղեցին.jpg|thumb|Cerkev Surp Hovhannes]] Večina prebivalstva je etničnih Armencev, ki so se po rusko-perzijski vojni 1826–28 preselili iz iranskih mest Khoj in Salmas. Spadajo v Armensko apostolsko cerkev. Regulativni organ cerkve je Arapatska papeška škofija, ki jo vodi nadškof s sedežem v Erevanu. Nova mestna cerkev Surp Hovhannes (sveti Janez Evangelist) je bila posvečena 31. maja 2015. Artašat je dom majhnih asirskih in ruskih skupnosti. == Kultura == [[File:Artashat Theatre after Amo Kharazyan.jpg|thumb|Gledališče Amo Kharazjan]] Kulturno življenje mesta se krepi s prisotnostjo več institucij. Mesto ima kulturno palačo, umetniško središče, imenovano po Charlesu Aznavourju, dramsko gledališče po imenu Amo Kharazjan in javno knjižnico po imenu Ohan Čubarjan (odprto leta 1948). Med dogodki, posvečenimi 1600-letnici izuma armenske abecede, so kiparji iz cele Armenije in diaspore ustvarili številne kulturne spomenike v središču mesta. Spomenik kralja Artaksija I. stoji v središču mesta. Antični Artaksat je mesto, kjer je bila izvedena prva gledališka predstava v zgodovini armenskega naroda. Kralj Artavazd II. (55–34 pr. n. št.) je v amfiteatru Artašat leta 53 pr. n. št. uprizoril in režiral Evripidove ''Bakhe'' z navzočnostjo kralja [[Orod II.|Oroda II. Partskega]] <ref>[http://ermeni.org/ermenice/artashat_uni.htm Ermeni.org:Artashat] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20081031142432/http://ermeni.org/ermenice/artashat_uni.htm |date=October 31, 2008 }}</ref>. == Gospodarstvo == [[File:Artashat0.jpg|thumb|Artašat]] Po soočenju z resnimi težavami med gospodarsko krizo v 1990-ih v Armeniji so številna podjetja v Artašatu premagala težke razmere in začela proizvajati svoje izdelke za služenje domačemu in mednarodnemu trgu. Trenutno so tu številna velika industrijska podjetja, ki se v glavnem ukvarjajo s predelavo hrane in gradbenim materialom. ''Shaumyan Alco'' za žganje in vodko v mestu deluje od leta 2007. Leta 2009 je ''Ararat Group'' odprla tovarno za mineralno vodo in brezalkoholne pijače. Drugi industrijski obrati so podjetje ''Izipanel'', specializirano za proizvodnjo sendvič plošč, pa tudi številni majhni obrati gradbenega materiala, tekstila, itd. ==Pobratena mesta== *[[File:Blason ville fr Clamart (Hauts-de-Seine).svg|23px]] Clamart, [[Francija]] <ref>[http://artashat.am/CMIS/Pages/Home/PhotoGalery.aspx Artashat urban community]{{Slepa povezava|date=marec 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{dead link|date=October 2016 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> since 2003 == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Artashat}} [[Kategorija:Mesta v Armeniji]] {{normativna kontrola}} o6pyqphysgi8kpytokdkpv7c6e3di0v 6774781 6774769 2026-11-04T13:11:09Z Ljuba24b 92351 /* Antika */ 6774781 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |official_name = Artašat |native_name = {{lang|hy| Արտաշատ }} |settlement_type= [[Seznam mest v Armeniji|Mesto]] |image_skyline = Artashat collection.jpg |image_caption = Od zgoraj levo: Artašat,• Kip kralja Artaksija I.<br />nasad marelic,• cerkev Surp Hovhannes <br />spomenik 2. Sv. Vojni,• center Artašata | image_shield = |pushpin_map = Armenija |mapsize = 150px |subdivision_type = Država |subdivision_name = {{ARM}} |subdivision_type1 = Provinca (Marz) |subdivision_name1 = Ararat |leader_title = |leader_name = |established_title = |established_date = 1945 |area_total_km2 = 18,3 |area_footnotes = |population_as_of = 2011 |population_total = 22.269 |population_density_km2 = |timezone = &nbsp; |utc_offset = +4 |timezone_DST = &nbsp; |utc_offset_DST = +5 |coordinates = {{koord novi|39|57|14|N|44|33|02|E|region:AM|display=inline,title}} |elevation_m = 830 | postal_code = 0701-0706 | area_code = +374 (235) | website = [http://www.artashat.am/Pages/Home/Default.aspx Official web] | footnotes = Sources: Population<ref>[http://armstat.am/file/doc/99485653.pdf 2011 Armenia census, Ararat Province]</ref> }} '''Artašat''' ({{jezik-hy|Արտաշատ}}) je mesto in mestna občina v [[Armenija|Armeniji]], ki deluje kot upravno središče province Ararat. Leži ob reki [[Aras (reka)|Aras]] na [[Araratska planota|Araratski planoti]], 30 km jugovzhodno od [[Erevan]]a. Artašat je leta 1945 ustanovila sovjetska vlada Armenije in je dobil ime po bližnjem starodavnem mestu Artašat. Sodobni Artašat je ob železnici Erevan – Nahičevan – Baku in Nahičevan – Tabriz ter ob cesti Erevan – Goris – Stepanakert. Ime mesta izvira iz iranskih jezikov in pomeni 'radost Arta / Aša' <ref name="Iranica">Robert H. Hewsen [http://www.iranicaonline.org/articles/artaxata-gk Artaxata]. Iranica. Accessed February 25, 2008.</ref><ref name="SAE"> Tiratsyan, Gevorg. ''«Արտաշատ»'' [Artashat]. Armenian Soviet Encyclopedia. Yerevan: Armenian Academy of Sciences, 1976, vol. 2, pp. 135-136.</ref>. Starodavni Artašat, ki ga je ustanovil kralj Artaksij I. leta 176 pr. n. št., je služil kot glavno mesto Kraljevine Armenije med letoma 185 pr. n. št. do 120. n. št. ] Mesto Artašat je 8 kilometrov severozahodno od starodavnega mesta Artašat. Po popisu iz leta 2011 je imel 22.269 prebivalcev. Po uradni oceni za leto 2016 je imelo mesto 18.700 prebivalcev. == Etimologija == Starodavni Artašat je poimenovan po kralju Artašu, ustanovitelju rodbine [[Artaksiadi |Artaksiadov]] antičnega [[Armensko kraljestvo (antika) |kraljestva Armenija]]. Ime mesta izvira iz iranskih jezikov in pomeni "radost Arta". Bil je znan kot ''Vostan Hajoc'' ('dvor / grb' Armencev). == Zgodovina == === Antika === {{glavni|Artašat (antično mesto)}} Kralj Artaksij I. je ustanovil Artašat leta 176 pred našim štetjem v kantonu Vostan Hajoc v zgodovinski provinci Ajrarat, na mestu, kjer se je v tistih starodavnih obdobjih reka Aras pridružila reki Mecamor, blizu vrhov [[Khor Virap]]. Zgodbo o ustanovitvi poda armenski zgodovinar Mojses Khorenaci iz 5. stoletja: »Artaksij je odpotoval na mesto sotočja rek Jeraskh in Metsamor in se priklonil položaju hribov [poleg gore Ararat ], izbral ga je za lokacijo svojega novega mesta in ga poimenoval po sebi«.<ref> Movses Khorenatsi. ''History of Armenia''. Annotated translation and commentary by Stepan Malkhasyants. Gagik Sargsyan (ed.) Yerevan: Hayastan Publishing, 1997, 2.49, p. 164. {{ISBN|5-540-01192-9}}.</ref> Glede na zapise grških zgodovinarjev [[Plutarh]]a in [[Strabon]]a naj bi Artašat bil izbran in razvit po nasvetu kartažanskega generala [[Hanibal]]a. Vendar sodobni zgodovinarji trdijo, da ni neposrednih dokazov, ki bi to podkrepili.<ref>George Bournoutian. (2006). ''A Concise History of the Armenian People: From Ancient Times to the Present''. Costa Mesa, CA: Mazda, p. 29. {{ISBN|1-56859-141-1}}.</ref> Artaksij je zgradil tudi citadelo (ki se je pozneje imenovala Khor Virap in si je pridobila pomen kot mesto, kjer naj bi Tiridat III. zaprl [[Gregor I. Razsvetitelj|Gregorja Razsvetitelja]] in dodal še druge utrdbe, vključno z obrambnim jarkom <ref>Garsoïan, Nina. "The Emergence of Armenia" in ''The Armenian People from Ancient to Modern Times, Volume I, The Dynastic Periods: From Antiquity to the Fourteenth Century'', ed. Richard G. Hovannisian. New York: St. Martin's Press, 1997, p. 49. {{ISBN|0-312-10169-4}}.</ref>. [[File:2014 Prowincja Ararat, Chor Wirap (01).jpg|thumb|250px|Khor Virap in hrib, na katerem je bila zgrajena cerkev, je lokacija starodavnega Artašata]] V času vladavine Tigrana II. se je armensko kraljestvo razširilo in osvojilo številna ozemlja na jugu in zahodu ter končno doseglo Sredozemsko morje. Zaradi oddaljenosti Artašata v širšem kontekstu cesarstva je Tigran zgradil novo prestolnico, imenovano [[Tigranakert]]. Vendar je rimski general [[Lucij Licinij Lukul mlajši|Lukul]] leta 69 napadel Armenijo, premagal Tigranove sile na obrobju Tigranakerta in opustošil novo prestolnico. Medtem ko so se rimske sile v zasledovanju armenskega kralja še naprej premikale proti severovzhodu, je prišlo do druge pomembne bitke, tokrat pri Artašatu, kjer so po rimskih virih še enkrat premagali Tigrana II. Artašat je bil obnovljen kot glavno mesto Armenije v 60 letih pr. n. št.. Mesto je bilo leta 449, tik pred bitko pri Avarayrju, priča »Artašatskemu zboru«, kjer so se zbrali politični in verski voditelji krščanske Armenije, da bi razpravljali o grožnjah perzijskega sasanidskega kralja Yazdegerda II. Vendar je Artašat, potem ko je izgubil status prestolnice proti Vagharšapatu in pozneje [[[[Dvin (antično mesto)| Dvinu]], postopoma izgubil svoj pomen. Natančna lokacija starodavnega Artašata je bila ugotovljena v 1920-ih, arheološka izkopavanja pa so se začela leta 1970. Arheološko najdišče starodavnega Artašata je 8 kilometrov južno od sodobnega mesta Artašat, blizu [[samostan Khor Virap |samostana Khor Virap]]. === Sodobnost === [[File:Արտաշատի Սուրբ Հովհաննես եկեղեցի 2015.jpg|thumb|Artašat 2015]] Sodobno mesto Artašat je sovjetska vlada leta 1945 ustanovila kot mestno skupnost z združitvijo treh vasi: Zgornji Ghamarlu, Spodnji Ghamarlu in Novruzlu, največja pa je bila Zgornji Ghamarlu. Ime je dobil po zgodovinskem mestu Artašat. Do 1920-ih je imela vas Zgornjo Ghamarlu veliko majhnih proizvajalcev armenskega konjaka. V času Sovjetskih dni je mesto postopoma postalo industrijsko središče, predvsem na področju predelave hrane in proizvodnje gradbenih materialov. Leta 1970 je Artašat dobil status ''mesta republiške podrejenosti'' v Armenski SSR. Leta 1995 je Artašat z novim zakonom o ozemeljski upravi Republike Armenije postal deželno središče novoustanovljene province Ararat. == Geografija == Artašat leži na vzhodu osrednjega dela novodobne Armenije in zavzema jugovzhodni del Araratske planote, le 3,5 km vzhodno od reke Aras na meji med Armenijo in Turčijo. Na nadmorski višini približno 830 metrov ga obvladuje gorovje Yeranos s severa, [[gorovje Gegham]], Dahnak in Mzhkatar z vzhoda in gore Urc z jugovzhoda. Zgodovinsko gledano je bilo sedanje ozemlje mesta del kantona Vostan Hajoc v provinci Ajrarat v sntični Armeniji. Trenutno je Artašat razdeljen na 4 okrožja: Norvzlu, Kentron, Ghamarlu in Southwestern okrožje. Skoraj polovica prebivalcev mesta prebiva v jugozahodnem okraju. Mesto obkrožajo vasi Mrgavan, Vostan in Šahumjan s severa, vzhoda in juga. Artašat ima hladno polsušno podnebje (Köppenska klasifikacija ''BSk''). == Demografija == [[File:Արտաշատ քաղաքի Սուրբ Հովհաննես եկեղեցին.jpg|thumb|Cerkev Surp Hovhannes]] Večina prebivalstva je etničnih Armencev, ki so se po rusko-perzijski vojni 1826–28 preselili iz iranskih mest Khoj in Salmas. Spadajo v Armensko apostolsko cerkev. Regulativni organ cerkve je Arapatska papeška škofija, ki jo vodi nadškof s sedežem v Erevanu. Nova mestna cerkev Surp Hovhannes (sveti Janez Evangelist) je bila posvečena 31. maja 2015. Artašat je dom majhnih asirskih in ruskih skupnosti. == Kultura == [[File:Artashat Theatre after Amo Kharazyan.jpg|thumb|Gledališče Amo Kharazjan]] Kulturno življenje mesta se krepi s prisotnostjo več institucij. Mesto ima kulturno palačo, umetniško središče, imenovano po Charlesu Aznavourju, dramsko gledališče po imenu Amo Kharazjan in javno knjižnico po imenu Ohan Čubarjan (odprto leta 1948). Med dogodki, posvečenimi 1600-letnici izuma armenske abecede, so kiparji iz cele Armenije in diaspore ustvarili številne kulturne spomenike v središču mesta. Spomenik kralja Artaksija I. stoji v središču mesta. Antični Artaksat je mesto, kjer je bila izvedena prva gledališka predstava v zgodovini armenskega naroda. Kralj Artavazd II. (55–34 pr. n. št.) je v amfiteatru Artašat leta 53 pr. n. št. uprizoril in režiral Evripidove ''Bakhe'' z navzočnostjo kralja [[Orod II.|Oroda II. Partskega]] <ref>[http://ermeni.org/ermenice/artashat_uni.htm Ermeni.org:Artashat] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20081031142432/http://ermeni.org/ermenice/artashat_uni.htm |date=October 31, 2008 }}</ref>. == Gospodarstvo == [[File:Artashat0.jpg|thumb|Artašat]] Po soočenju z resnimi težavami med gospodarsko krizo v 1990-ih v Armeniji so številna podjetja v Artašatu premagala težke razmere in začela proizvajati svoje izdelke za služenje domačemu in mednarodnemu trgu. Trenutno so tu številna velika industrijska podjetja, ki se v glavnem ukvarjajo s predelavo hrane in gradbenim materialom. ''Shaumyan Alco'' za žganje in vodko v mestu deluje od leta 2007. Leta 2009 je ''Ararat Group'' odprla tovarno za mineralno vodo in brezalkoholne pijače. Drugi industrijski obrati so podjetje ''Izipanel'', specializirano za proizvodnjo sendvič plošč, pa tudi številni majhni obrati gradbenega materiala, tekstila, itd. ==Pobratena mesta== *[[File:Blason ville fr Clamart (Hauts-de-Seine).svg|23px]] Clamart, [[Francija]] <ref>[http://artashat.am/CMIS/Pages/Home/PhotoGalery.aspx Artashat urban community]{{Slepa povezava|date=marec 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{dead link|date=October 2016 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> since 2003 == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Artashat}} [[Kategorija:Mesta v Armeniji]] {{normativna kontrola}} 6zum8dg4y5f2o94bvafs8myvrp75876 0 474625 6774896 6672181 2026-11-04T19:37:44Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6774896 wikitext text/x-wiki {{ Infopolje Zgodovinska pokrajina |native_name = {{lang|de|Ostpreußen}} |conventional_long_name = Vzhodna Prusija |common_name = Vzhodna Prusija |subdivision = Provinca |nation = [[Prusija]] |life_span = 1772–1829<br/>1878–1945 |year_start = 1773 |event_start = [[Prva delitev Poljske|Ustanovitev]] |date_start = 31. januar |year_end = 1945 |event_end = sovjetska osvojitev |capital = [[Kaliningrad|Königsberg]] |event1 = Provinca Prusija |date_event1 = 3. december 1829 |event2 = obnovitev province |date_event2 = 1. april 1878 |p1 = Vojvodina |flag_p1 = Flag of Ducal Prussia.svg |p2 = Privunca Zahodna Prusija |flag_p2 = Flagge Preußen - Provinz Westpreußen.svg |s1 = Klaipėdska regija |s2 = Zahodna Prusija (regija) |s3 = Sovjetska zveza |s4 = Obnovitev ozemelje |flag_s1 = Flag of Lithuania 1918-1940.svg |flag_s2 = Flag of German Reich (1935–1945).svg |flag_s3 = Flag of the Soviet Union.svg |flag_s4 = Flag of Poland (1928-1980).svg |image_flag = Flagge Preußen - Provinz Ostpreußen.svg |image_coat = Coat of Arms of East Prussia.svg |image_map = German Empire - Prussia - East Prussia (1878).svg |image_map_caption = Vzhodna Prusija (rdeča) kot del Kraljevine Prusije del Nemškega cesarstva (1871) |stat_area1= 36993 |stat_year1=1905 |stat_pop1 = 2.025.741 |political_subdiv= Regija Gumbinnen<br/>Regija Königsberg<br/>Regija Allenstein (od 1905)<br/>Zahodna Prosija (1922–1939)<br/>Regija Zichenau (od 1939) |today = {{flag|Poljska}}<br>{{flag|Litva}}<br>{{flag|Rusija}} ([[Kaliningrajska oblast]]) }} '''Vzhodna Prusija''' ([[Nemščina|nemško]] Ostpreußen, [[Poljščina|poljsko]] Prusy Wschodnie, [[Litovščina|litovsko]] Rytų Prūsija, [[Latinščina|latinsko]] Borussia orientalis, [[Ruščina|rusko]] Восточная Пруссия, Vostóčnaja Prússija) je bila od leta 1773 do 1829 provinca [[Kraljevina Prusija|Kraljevine Prusije]] in od leta 1878 skupaj s kraljestvom del [[Nemško cesarstvo|Nemškega cesarstva]]. Od [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] do leta 1945 je bila kot del Svobodne države Prusije hkrati tudi del [[Weimarska republika|Weimarske republike]]. Glavno mesto Vzhodne Prusije je bil Königsberg (sedanji [[Kaliningrad]]).<ref>''East Prussia''. Columbia Encyclopedia, 6. izdaja (2008).</ref> Vzhodna Prusija je obsegala večino ozemlja baltskih [[Prusi|Starih Prusov]]. V 13. stoletju so domorodne Pruse na [[Križarski pohod|križarskih pohodih]] podjarmili nemški [[Tevtonski viteški red|Tevtonski vitezi]]. Po njihovem uničenju so se domorodni Balti postopoma [[Krščanstvo|pokristjanili]]. Zaradi germanizacije in kolonizacije v naslednjih stoletjih so večinsko prebivalstvo postali [[Nemci]], [[Mazurci]] in [[Litvanci]] pa so postali manjšina. Vzhodna Prusije je bila od 13. stoletja del meniške države Tevtonskih vitezov, po sklenitvi drugega Torunskega mirovnega sporazuma pa je postala fevd [[Kraljevina Poljska|Kraljevine Poljske]]. Leta 1525 je s Pruskim poklonom provinca postala Vojvodina Prusija.<ref>Schaitberger, L. [http://www.exulanten.com/preussen.html ''Ostpreußen: The Great Trek'']. Pridobljeno 8. decembra 2016.</ref> Stara [[pruščina]] je izumrla proti koncu 17. ali na začetku 18. stoletja.<ref>Encyclopædia Britannica: ''Old-Prussian-language''. Gordon, Raymond G., Jr. (ur.): ''Ethnologue: Languages of the World'', 2005, ''Prussian''.</ref> Ker je bila vojvodina izven jedra [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]], so se [[Brandenburg|brandenburški]] volilni knezi leta 1701 razglasili za kralje. Po priključitvi večine zahodne [[Kraljevska Prusija|Kraljevske Prusije]] v prvi delitvi poljsko-litovske Republike obeh narodov leta 1772 je bila vzhodna (vojvodska) Prusija po kopnem povezana z ostalo prusko državo in bila v naslednje leto (1773) reorganizirana v provinco. V letih 1829 do 1878 je bila Provinca Vzhodna Prusija združena z Zahodno Prusijo v Provinco Prusijo. Kraljevina Prusija je po ustanovitvi leta 1871 postala vodilna država Nemškega cesarstva. Z [[Versajska mirovna pogodba|Versajsko mirovno pogodbo]], sklenjeno po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]], je Zahodna Prusija pripadla [[Poljska|Poljski]], Vzhodna Prusija pa je postala eksklava nemške [[Weimarska republika|Weimarske republike]], s [[Poljski koridor|Poljskim koridorjem]] ločena od ostale Nemčije. Klaipedska regija Vzhodne Prusije je bila leta 1923 priključena k [[Litva|Litvi]]. Po nemškem porazu v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] leta 1945 je bila Vzhodna Prusija na [[Stalin]]ovo vztrajanje razdeljena med [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]] ([[Kaliningrajska oblast]]), Litovsko SSR (Klaipedska regija) in Ljudsko republiko Poljsko (Varmijsko-Mazursko vojvodstvo).<ref>tenn@owlnet.rice.edu. [http://www.ruf.rice.edu/~sarmatia/195/davies2.html ''Sarmatian Review XV.1: Davies'']. Pridobljeno 8. decembra 2016.</ref> Prestolnica Königsberg je bila leta 1946 preimenovana v Kaliningrad. Večina nemškega prebivalstva je bila med drugo svetovno vojno evakuirana ali kmalu po vojni izgnana. Ocenjuje se, da je okoli 300.000 (približno ena petina) prebivalcev umrlo med bombardiranji, obrambnimi boji in slabim ravnanjem Rdeče armade. ==Ozadje== [[Slika:Image-Prussia ethnicity.JPG|thumb|250px|levo|Mesta v Vzhodni Prusiji v 14. stoletju]] Tevtonski vitezi so na pobudo vojvode Konrada I. Mazovskega v 13. stoletju osvojili Prusijo, ustanovili meniško državo in zavladali podjarmljenim Prusom. Pruska krajevna imena na severu in slovanska na jugu so se postopoma ponemčila. Ekspanzivna politika Tevtonskih vitezov je z okupacijo poljske [[Pomeranija|Pomeranije]] z [[Gdansk]]om in zahodne [[Litva|Litve]] sprožila spore s Poljskim kraljestvom in več vojn, ki so dosegle višek v poljsko-litovsko-tevtonski vojni (1409-1411). Združena poljsko-litovska vojska v [[Bitka pri Grunvaldu|bitki pri Grunwaldu]] leta 1410 porazila tevtonsko vojsko. Porazu je sledil [[Drugi torunski mir|Drugi torunski mirovni sporazum]], sklenjen leta 1466, s katerim se je končala trinajstletna vojna. Poljska Pomeranija je ponovno prišla pod poljsko oblast in se skupaj z Varmijo združila v provinco [[Kraljevska Prusija|Kraljevo Prusijo]]. Vzhodna Prusija je ostala v posesti vitezov, vendar kot poljski [[fevd]]. Sporazumov poljskih kraljev iz leta 1466 in 1525 in predhodnih sporazumov Tevtonskih vitezov [[Sveto rimsko cesarstvo]] ni verificiralo. Po prestopu velikega mojstra Alberta Brandenburško-Ansbaškega iz [[Katolištvo|katoliške vere]] v [[Luteranstvo|luteransko]] in sekularizaciji pruske veje Tevtonskega reda leta 1525 je Tevtonski viteški red izgubil Vzhodno Prusijo. Albert se je s [[pruski poklon|pruskim poklonom]] razglasil za prvega vojvodo Vojvodine Prusije in vazala poljske krone. Naslednji veliki mojster, Walter von Cronberg, je dobil Prusijo v fevd na zasedanju nemškega parlamenta v [[Augsburg]]u leta 1530. Viteški red kljub temu nikoli ni ponovno pridobil posesti v Vzhodni Prusiji. Leta 1569 so volilni knezi [[Staufovci|Hohenzollerni]] iz mejne grofije [[Brandenburg]] postali soregenti z Albertovim sinom, slaboumnim Albertom Friderikom. Upravitelj Prusije, veliki mojster Tevtonskega reda Maksimilijan III., sin cesarja [[Maksimilijan II. Habsburški|Maksimilijana II. Habsburškega]], je umrl leta 1618. Z njegovo smrtjo je izumrla Albertova veja Habsburžanov. Oblast v Vojvodini Prusiji je prešla na brandenburške volilne kneze, ki so ustanovili kneževino Brandenburg-Prusija. Knezi so izkoristili švedsko invazijo na Poljsko leta 1655. Namesto da bi izpolnili svoje obveznosti do Poljskega kraljestva, so se pridružili Švedom in s kasnejšimi sporazumi v Wehlau, Labiau in Olivu leta 1660 uspeli preklicati poljsko suverenost nad Vojvodino Prusijo. ==Zgodovina Vzhodne Prusije kot province== [[Slika:1799 Cary Map of Prussia and Lithuania - Geographicus - Prussia-cary-1799.jpg|thumb|300px|John Cary (1799): ''Novi zemljevid Kraljevine Prusije''; kraljevina je razdeljena vzhodno regijo Mala Litva (zeleno) Natangijo (rumeno), Sambijo in Varmijo (rožnato), zahodno ozemlje s Kwidzynom/Marienwerderjem (modro), Zahodno Prusijo (rumeno) in svobodno mesto Danzig/Gdansk (zeleno)]] ===Kraljevina Prusija=== Čeprav je bil [[Brandenburg]] del [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva,]] pruske dežele niso spadale v cesarstvo. Vladal jim je veliki mojster Tevtonskega viteškega reda pod neposredno cesarjevo jurisdikcijo. Volilni knez [[Friderik I. Pruski|Friderik III.]] je v zahvalo za podporo cesarju [[Leopold I. Habsburški|Leopoldu I.]] v španski nasledstveni vojni dobil od cesarja dovoljenje, da se leta 1701 krona za kralja Prusije. Novo kraljestvo, v katerem je vladala dinastija Hohenzollern, je postalo znano kot [[Kraljevina Prusija]]. Naziv se je začel postopoma uporabljati tudi za druge pokrajine Brandenburga-Prusije. Da bi se nekdanja Vojvodina Prusija razlikovala od nove razširjene Prusije, so jo imenovali Stara Prusija (''Altpreußen''), provinca Prusija ali Vzhodna Prusija. V letih 1709-1711 je zaradi kuge in lakote umrla približno tretjina prebivalstva Vzhodne Prusije.<ref>Jean Baptiste Say (1803). [https://oll.libertyfund.org/titles/say-a-treatise-on-political-economy ''A Treatise on Political Economy''].</ref> Med njimi so bili tudi zadnji govorci [[pruščina|pruščine]].<ref>[http://donelaitis.vdu.lt/prussian/princip.htm ''Linguistic Principles of the Recovera of Old Prussian''].</ref> Kugo so verjetno prinesli tuji vojaki med [[velika severna vojna|veliko severno vojno]]. Umrlo je približno 250.000 Prusov, predvsem v vzhodnih pokrajinah. Obnovo države in gradnjo več novih mest je vodil kronski princ [[Friderik Viljem I. Pruski|Friderik Viljem I.]] V izumrle pokrajine na vzhodu je naselil več tisoč [[Protestantizem|protestantov]], izgnanih iz Salzburške nadškofije. V [[Sedemletna vojna|sedemletni vojni]] (1756-1763) je Vzhodno Prusijo opustošila vojska [[Carska Rusija|Carske Rusije]]. V [[Prva delitev Poljske|prvi delitvi Poljske]] leta 1772 je pruski kralj [[Friderik II. Veliki]] k svojemu kraljestvu priključil sesednjo Kraljevo Prusijo, poljska vojvodstva Pomeranija (Gdanska Pomeranija ali Pomerelija), Malbork in Helmno in knezoškofijo Varmijo, s čimer je Poljsko odrezal od [[Baltsko morje|Baltskega morja]]. Varmijo je vključil v nekdanjo Vojvodsko Prusijo, ki je bila 31. januarja 1773 z odlokom uradno preimenovana v Vzhodno Prusijo. Poljska Pomeralija zahodno od Visle, Malbork in Helmno so bili združeni v Zahodno Prusijo s prestolnico Marienwerder (Kwidzyn). Poljski Delitveni sejm je 30. septembra 1773 potrdil delitev, s čimer je Friderik uradno postal kralj Prusije. Okrožja Eylau (Iława), Marienwerder, Riesenburg (Prabuty) in Schönberg (Szymbark) nekdanje Vojvodske Prusije so se priključila k Zahodni Prusiji. Do pruskih reform leta 1808 je bila uprava Vzhodne Prusije v pristojnosti Velikega vojnega in Finančnega direktorata v [[Berlin]]u z dvema lokalnima zbornicama: * Nemška zbornica v Königsbergu z okrožji: : Brandenburg : Neidenburg (Nidzica) : Rastenburg ([[Kętrzyn]]) : Samland (Sambija) : Tapiau (Gvardejsk) : Braunsberg (Braniewo) : Heilsberg (Lidzbark Warmiński) : Mohrungen (Morąg) * Litovska zbornica v Gambinenu (Gusev) z okrožji: : Gumbinnen (Gusev) : Insterburg (Černjahovsk) : Memel ([[Klajpeda|Klaipėda]]) : Olecko : Ragnit (Neman) : Seehesten (Czerniak) : Tilsit ([[Sovjetsk]]) 31. januarja 1773 je kralj Friderik II., objavil, da se bodo nove priključene province imenovale Provinca Zahodna Prusija, nekdanja Vojvodska Prusija in Varmija pa Provinca Vzhodna Prusija. ===Napoleonske vojne=== [[Slika:Antoine-Jean Gros - Napoleon on the Battlefield of Eylau - Google Art Project.jpg|thumb|250px|Napoleon v bitki pri Eylau februarja 1807]] Po katastrofalnem porazu pruske vojske v [[bitka pri Jeni|bitki pri Jeni]] leta 1806 je [[Napoleon]] zasedel [[Berlin]] in prisilil uradnike Pruskega generalnega direktorata, da mu prisežejo zvestobo. Kralj [[Friderik Viljem III. Pruski|Friderik Viljem III.]] z ženo je preko Königsberga in Kuronskega rta pobegnil v Mermel ([[Klajpeda]]). Francoske čete so ga takoj začele zasledovati, verndar jih je v bitki pri Eylau 9. februarja 1807 za nekaj časa ustavil vzhodnopruski kontingent generala Antona Viljema von L'Estocqa. Napoleon se je nastanil v Finckensteinski palači. Maja 1807 so njegove čete pod poveljstvom maršala Françoisa Josepha Lefebvra po 75 dneh obleganja osvojila Danzig ([[Gdansk]]), ki ga je žilavo branil general Friedrik Adolf von Kalkreuth. Napoleon je z zmago v bitki pri Friedlandu 14. junija končal vojno s [[Vojne Četrte koalicije|Četrto koalicijo]]. Friderik Viljem III., kraljica Luiza in Napoleon so začeli mirovna pogajanja in pruski kralj je 9. julija podpisal [[Tilsitski mirovni sporazum]]. V Prusiji so se na pobudo Heinricha Friderika Karla vom und zum Steina in Karla Avgusta von Hardenberga začele obsežne reforme, med njimi ustanovitev Višjega državnega sodišča (''Oberlandesgericht'') v Königsbergu in občin, gospodarskih svoboščin in emancipacija [[Tlačanstvo|tlačanov]] in [[Judje|Judov]]. Po obnovitvi Prusije po [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]] leta 1815 je bila Vzhodna Prusija razdeljena na okraja (''Regierungsbezirke'') Gumbinnen in Königsberg. Od leta 1905 so južni deli Vzhodne Prusije tvorili ločen okraj Allenstein. Vzhodna in Zahodna Prusija sta bili leta 1824 združeni v personalno unijo in nato leta 1829 kot Provinca Prusija vključeni v realno unijo. Provinca Prusija se je leta 1878 ponovno razdelila na provinci Vzhodna in Zahodna Prusija. ===Etnična in verska struktura prebivalstva=== [[Slika:Ostpreussen 1890.jpg|thumb|250px|Zemljevid Vzhodne Prusije leta 1890]] Leta 1824, malo pred združitvijo z Zahodno Prusijo, je imela Vzhodna Prusija 1.080.000 prebivalcev.<ref>Plater, Stanisław (1825). [https://obc.opole.pl/dlibra/show-content/publication/edition/8541?id=8541 ''Jeografia wschodniéy części Europy czyli Opis krajów przez wielorakie narody słowiańskie zamieszkanych: obejmujący Prussy, Xsięztwo Poznańskie, Szląsk Pruski, Gallicyą, Rzeczpospolitę Krakowską, Krolestwo Polskie i Litwę''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200307093101/https://obc.opole.pl/dlibra/show-content/publication/edition/8541?id=8541 |date=2020-03-07 }} (poljščina). Wrocław: u Wilhelma Bogumiła Korna. str. 17.</ref> Po podatkih Karla Andreeja je bilo malo več kot polovica prebivalcev [[Nemci|Nemcev]], 280.000 (~26%) etničnih [[Poljaki|Poljakov]] in 200.000 (~19%) etničnih [[Litovci|Litovcev]].<ref>Andree, Karl (1831). [https://archive.org/details/bub_gb_xgUEAAAAYAAJ/page/n4/mode/2up ''Polen: in geographischer, geschichtlicher und culturhistorischer Hinsicht''] (nemščina). Verlag von Ludwig Schumann. str. 218.</ref> Po podatkih Georga Hassela<ref>Hassel, Georg (1823). ''Statistischer Umriß der sämmtlichen europäischen und der vornehmsten außereuropäischen Staaten, in Hinsicht ihrer Entwickelung, Größe, Volksmenge, Finanz- und Militärverfassung, tabellarisch dargestellt; Erster Heft: Welcher die beiden großen Mächte Österreich und Preußen und den Deutschen Staatenbund darstellt'' (nemščina). Verlag des Geographischen Instituts Weimar. str. 41.</ref> so bile leta 1819 v Vzhodni Prusiji tudi manjšine 20.000 [[Kuronci|Kuroncev]] in [[Latvijci|Latvijcev]] in 2.400 [[Judje|Judov]]. Podobne podatke navaja tudi August von Haxthausen v svoji knjigi leta 1839.<ref name=ref10>Haxthausen, August (1839). [https://books.google.si/books?id=Gsj1FBg0gvUC&pg=PA75&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false ''Die Ländliche Verfassung in den Einzelnen Provinzen der Preussischen Monarchie''] (nemščina). str. 75–91.</ref> Pruski Poljaki in Litovci so bili [[Luteranstvo|luteranci]] in ne [[Katolištvo|rimokatoliki]] kot njihovi sonarodnjaki onkraj meje v [[Rusko carstvo|Ruskem carstvu]]. Edino v južni Varmiji (nemško Ermland) je bilo v okraju Allenstein (poljsko Olsztyn) leta 1837 26.067 Poljakov (~81%) katoliške veroizpovedi.<ref name=ref10/> Drugo manjšino so tvorili etnični [[Rusi]], znani tudi kot [[menoniti|staroverci]]. Njihovo središče je bil Eckersdorf (Wojnowo).<ref>[http://www.wojnowo.net/wojnowo-history ''"Monastery of the Dormition of the Mother of God in Wojnowo (Eckersdorf)"''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181223163954/http://www.wojnowo.net/wojnowo-history |date=2018-12-23 }}. wojnowo.net.</ref><ref>Tetzner, Franz (1902). ''Die Slawen in Deutschland: beiträge zur volkskunde der Preussen, Litauer und Letten, der Masuren und Philipponen, der Tschechen, Mährer und Sorben, Polaben und Slowinzen, Kaschuben und Polen'']. Braunschweig: Verlag von F. Vieweg. str. 212–248.</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20181223163909/http://www.inne-jezyki.amu.edu.pl/Frontend/Language/Details/28 ''"Old Believers in Poland - historical and cultural information"'']. Poland's Linguistic Heritage. Arhivirano iz izvirnika 23. decembra 2018. Pridobljeno 23. decembra 2018.</ref> Leta 1817 je imela Vzhodna Prusija 796.204 evangeličanov, 120.123 rimokatolikov, 864 starovercev in 2.389 Judov.<ref>Hoffmann, Johann Gottfried (1818). [https://reader.digitale-sammlungen.de/en/fs1/object/display/bsb10001094_00057.html ''Übersicht der Bodenfläche und Bevölkerung des Preußischen Staates: aus den für das Jahr 1817 mtlich eingezogenen Nachrichten'']. Berlin: Decker. str. 51.</ref> ===Nemško cesarstvo=== [[Slika:Krönungszug Königsberg (1861).JPG|thumb|250px|Kronanje nemškega cesarja Viljema I. za kralja Prusije; Königsberški grad, 1861]] Od leta 1824 do 1878 sta druženi Vzhodna in Zahodna Prusija tvorili Provinco Prusijo, potem pa sta bili spet ločeni. Vzhodna Prusija je po združitvi Nemčije leta 1871 skupaj z ostalo Kraljevino Prusijo postala del [[Nemško cesarstvo|Nemškega cesarstva]]. Od leta 1885 do 1890 se je število prebivalcev Berlina povečalo za 20%, [[Brandenburg-Prusija|Brandenburga]] in [[Porenje|Porenja]] za 8,5% in Vestfalije za 10%, medtem ko je Vzhodna Prusija izgubila 0,07%, Zahodna pa 0,86% prebivalcev. Stagnacija prebivalstva je bila kljub visokemu prirastku posledica selitve prebivalcev s podeželja v razvijajoča se industrijska mesta v [[Porurje|Porurju]] in Berlin. Leta 1900 je imela provinca 1.996.626 prebivalcev, od tega 1.698.465 protestantov, 269.196 rimokatolikov in 13.877 Judov. Prevladovalo je nizko prusko narečje, v Varmiji pa visoko prusko narečje. Število Mazurov, Kursenjekov in Pruskih Litovcev se je zaradi germanizacije postopoma zmanjševalo. Poljsko govoreče prebivalstvo se je skoncentriralo na jugu Vzhodne Prusije v Mazuriji in Varmiji. V južni Prusiji je na začetku 20. stoletja poljsko govorilo okoli 300.000 prebivalcev.<ref>Ethnic Groups and Population Changes in Twentieth-Century Central-Eastern Europe: History, Data, and Analysis. Piotr Eberhardt, page 166, 2003. M. E. Sharpe Inc.</ref> Kursenjeki so naseljevali ozemlje okoli Kuronske lagune, medtem ko so bili litovsko govoreči Prusi zgoščeni na severovzhodu v Mali Litvi. Staroprusko prebivalsvo je bilo povsem germanizirano. Staropruski jezik je izumrl v 18. stoletju. ===Prva svetovna vojna=== Na začetku [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] je Vzhodno Prusijo napadla vojska Carske Rusije. Napadalec je na začetku naletel na šibak odpor, ker je bila glavnina nemške vojske po [[Schlieffnov načrt|Schlieffnovem načrtu]] usmerjena proti zahodu. Rusi so kljub temu osvojili samo mesti [[Rastenburg]] in [[Gumbinnen]], po [[Bitka pri Tannenbergu|bitki pri Tannenbegu]] leta 1914 in drugi bitki pri Mazurskih jezerih leta 1915 pa so bili Rusi odločilno poraženi in prisiljeni na umik. Nemška vojska jih zasledovala in prodrla na rusko ozemlje. Po napadu ruske vojske je večina civilnega prebivalstva pobegnila proti zahodu, več tisoč pa so jih Rusi deportirali v Rusijo. Obe armadi sta bili do civilnega prebivalstva večinoma disciplinirani. Izjema je bil pokol v Abschwangenu, v katerem je ruska vojska ubila 74 civilistov. Po vojni je bilo treba celo regijo povsem obnoviti. ===Delitev po letu 1918=== {| class="wikitable" |+Delitev med Nemčijo (ozemlje, ki je ostalo v Vzhodni Prusiji), Litvo in Poljsko !Vzhodna Prusija !Ozemlje iz leta 1910 [km²] !Delež !Prebivalstvo leta 1910 !Po prvi svetovni vojni !Komentar |- !<small>>>>:</small> !<small>37.002&nbsp;km² <ref name="gem1900">{{navedi splet|url=http://www.gemeindeverzeichnis.de/gem1900/gem1900.htm?preussen1900.htm|title=Gemeindeverzeichnis Deutschland|accessdate=2020-03-11|archive-date=2022-05-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20220513003529/https://www.gemeindeverzeichnis.de/gem1900/gem1900.htm?preussen1900.htm|url-status=dead}}</ref></small> !100% !<small>2.064.175</small> !<small>Razdeljeno med:</small> ! |- |[[Poljska]] |'''<small>565&nbsp;km²</small>''' <ref name="GUS1">{{Cite journal|last=|first=|date=1921|title=Rocznik statystyki Rzeczypospolitej Polskiej 1920/21|url=https://pl.wikipedia.org/wiki/Plik:Rocznik_Statystyki_Rzeczypospolitej_Polskiej_-_1920-21.djvu|journal=Rocznik statystyki Rzeczypospolitej Polskiej|language=pl, fr|location=Warsaw|publisher=Główny Urząd Statystyczny|volume=I|pages=56–62|via=}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.territorial.de/ostp/rball.htm|title=Rbz. Allenstein: 10.1.1920 Abtretung des Kreises Neidenburg (teilweise) an Polen; 15.8.1920 Abtretung der Landgemeinden Groschken, Groß Lehwalde (teilweise), Klein Lobenstein (teilweise), Gut Nappern und der Gutsbezirke Groß Grieben (teilweise) und Klein Nappern (teilweise) an Polen.|last=Jehke|first=Rolf|website=territorial.de}}</ref> |'''<small>2%</small>''' |'''<small>2%</small>''' |Pomeransko vojvodstvo (1919–1939) <small>(Soldauer Ländchen<ref>{{navedi splet|url=http://gov.genealogy.net/item/show/object_290144|title=Działdowo, Soldauer Gebiet, Soldauer Ländchen|website=GOV The Historic Gazetteer}}</ref>)</small> |{{refn|Del okraja Nidzica izpred leta 1918 z Dialkovim in okoli 27.000 prebivalci;<ref name="GUS1" /> deli okraja Ostróda pri Dąbrównem, s področji okoli Groszkega, Lubstyneka, Napromeka, Czerlina, Lewałda Wielkega, Grzybinyja z okoli 4.786 prebivalci.<ref>{{navedi knjigo|title=Die deutschen Staatsgrenzen|last=Khan|first=Daniel-Erasmus|publisher=Mohr Siebeck|year=2004|isbn=3-16-148403-7|location=Tübingen|pages=78}}</ref> Ozemlje je bilo premajhno za samostojo vojvodstvo, zato je bilo vključeno v Pomeransko vojvodstvo.|group=Note}} |- |[[Litva]] |'''<small>2.828&nbsp;km²</small>''' |'''<small>8%</small>''' |'''<small>7%</small>''' | Klajpedska regija | |- |Vzhodna Prosija |'''<small>33.609&nbsp;km²</small>''' |'''<small>90%</small>''' |'''<small>91%</small>''' |Vzhodna Prusija | |} ===Weimarska republika=== [[Slika:East Prussia 1923-1939.svg|thumb|250px|Medvojna Vzhodna Prusija (1923-1939)]] Po prisilnem odstopu cesarja [[Viljem II. Nemški|Viljema II.]] leta 1918 je Nemčija postala republika. Večino Zahodne Prusije in nekdanja pruska provinca Posen, ki ju je po delitvi Poljske v 18. stoletju dobila Prusija, je po [[Versajski sporazum|Versajskem sporazumu]] dobila [[Poljska]]. Vzhodna Prusija je postala eksklava, ločena od glavnine Nemčije s Poljskim koridorjem. Od province je bil ločen tudi Memelland. Za neoviran promet v Vzhodno Prusijo je bil ustanovljena pomorska Seedienst Ostpreußen. 11. julija 1920 je bil med poljsko-rusko vojno v vzhodni in jugovzhodni Vzhodni Prusiji organiziran plebiscit pod nadzorom zaveznikov, na katerem so se prebivalci odločali o priključitvi k Poljski ali ostanku v weimarski provinci Vzhodni Prusiji. 96,7% prebivalcev je glasovalo za ostanek znotraj Nemčije (v vzhodnopruskem plebiscitskem okrožju 97,89%). Ozemlje [[Klajpeda|Klajpede]], ki je do leta 1920 ostalo pod mandatom [[Društvo narodov|Društva narodov]], je leta 1923 brez plebiscita zasedla litovska vojska. ===Nacistična Nemčija=== [[Slika:Bundesarchiv Bild 183-2008-0513-501, Königsberg, Adolf Hitler.jpg|thumb|200px|[[Adolf Hitler]] in Erich Koch v Königsbergu leta 1936]] [[Slika:EastPrussiaMap1944.png|thumb|200px|Zemljevid okrožij Vzhodna Pruije leza 1945]] Vodja vzhodnopruske [[Nacistična stranka|Nacistične stranke]] je leta 1928 postal Erich Koch. Za to obdobje so značilni poskusi kolektivizacije lokalnega kmetijstva in brezobzirno obračunavanje s kritiki nacizma v stranki in izven nje.<ref name=ref21>Robert S. Wistrich (2002). ''Who's who in Nazi Germany''. str. 142-143.</ref> Koch je imel tudi daljnosežne načrte za masovno industrializacijo sicer pretežno kmetijske province. Zaradi teh načrtov je postal nepriljubljen med lokalnim kmečkim prebivalstvom.<ref name=ref21/> Leta 1932 so lokalni [[Sturmabteilung]] (SA) že začeli terorizirati svoje politične nasprotnike. Ponoči 31. julija 1932 se je zgodil bombni napad na sedež socialdemokratov v Hiši Otta Brauna v Königsbergu. Komunistični politik Gustav Sauf je bil ubit. Glavni urednik socialdemokratskega časnika »Königsberger Volkszeitung« Otto Wyrgatsch in politik Nemške ljudske stranke Max von Bahrfeldt sta bila težko ranjena. Napadeni so bili tudo člani organizacije Reichsbanner. Predsednik te organizacije v Lötzenu Kurt Kotzan je bil 6. avgusta 1932 umorjen.<ref>Matull, Wilhelm (1973). [http://library.fes.de/breslau/pdf/a20715/a20715_06.pdf ''Ostdeutschlands Arbeiterbewegung: Abriß ihrer Geschichte, Leistung und Opfer''] (PDF) (nemščina). Holzner Verlag. str. 350.</ref><ref>[https://www.spiegel.de/consent-a-?targetUrl=https%3A%2F%2Fwww.spiegel.de%2Fgeschichte%2F&ref=https%3A%2F%2Fen.wikipedia.org%2F ''Die aufrechten Roten von Königsberg''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210116092715/https://www.spiegel.de/consent-a-?targetUrl=https%3A%2F%2Fwww.spiegel.de%2Fgeschichte%2F&ref=https%3A%2F%2Fen.wikipedia.org%2F |date=2021-01-16 }}. Spiegel.de, 28, junij 2009 (nemščina).</ref> Plan za Vzhodno Prusijo, osredotočen predvsem na izboljšanje kmetijstva in gradnjo cest, znan kot »plan Ericha Kocha«, je uradno povsem odpravil nezaposlenost. 16. avgusta 1933 je Koch poročal Hitlerju, da je nezaposlenost v Vzhodni Prusiji povsem odpravljena.<ref>Dan P. Silverman (1993). "Fantasy and Reality in Nazi Work-Creation Programs, 1933-1936". ''The Journal of Modern History''. '''65''' (1): 113–151. doi: 10.1086/244609.</ref> Kochova industrializacija je povzročila konflikt z vodjem Združenja nemških kmetov (Reichsbauernführer) in ministrom za kmetijstvo Waltherjem Darréjem, ki je imel svojo vizijo razvoja kmetijstva v Vzhodni Prusiji. Deželne predstavnike združenja, ki so se upirali Kochovim načrtom, je Koch aretiral.<ref>Richard Steigmann-Gall (2004). ''The Holy Reich - Nazi Conceptions of Christianity 1919-1945''. str. 102.</ref> Ko so nacisti prevzeli oblast v Nemčiji, so začeli preganjati opozicijske politike in prepovedali njihove časopise. Hiša Otta Brauna je bila rekvirirana in je postala sedež SA in mučilnica in zapor za politične nasprotnike. V hiši je bil umorjen komunist in član Reichstaga Walter Schütz.<ref>Matull, str. 357.</ref> Leta 1938 so nacisti spremenili približno tretjino krajevnih imen ter izločili, ponemčili ali poenostavili veliko staropruskih, poljskih in litovskih imen, ki so izvirala od kolonistov in beguncev v Prusijo med in po [[Protestantizem|protestantski]] [[Reformacija|reformaciji]]. Do 16. julija 1938 je bilo na Hitlerjevo pobudo z dekretom gauleiterja in oberpräsidenta Ericha Kocha prisilno preimenovanih več kot 1.500 krajev.<ref>Neumärker, Uwe in drugi (2007). ''"Wolfsschanze": Hitlers Machtzentrale im Zweiten Weltkrieg'' (nemščina) (3 izd.). Ch. Links Verlag. ISBN 3-86153-433-9.</ref> Veliko ljudi, ki niso hoteli sodelovati z nacističnim režimom, je bilo poslanih v [[Koncentracijsko taborišče|koncentracijska taborišča]], kjer so ostali do smrti ali osvoboditve leta 1945. ===Druga svetovna vojna=== [[Slika:Bundesarchiv Bild 137-065743, Ostpreußen, Ankunft von Umsiedlern aus Litauen.jpg|250px|levo|thumb|Vzhodna Prusija leta 1941: prihod preseljencev iz Litve]] Po nemški invaziji na Poljsko leta 1939 se je začela [[druga svetovna vojna]]. Meje Vzhodne Prusije so bile revidirane. Regierungsbezirk Westpreußen (Zahodna Prusija) je postal del Reichsgaua Danzig-Zahodna Prusija, medtem ko je bil Regierungsbezirk Zichenau priključen k Vzhodni Prusiji. Vzhodna Prusija je imela leta 1939 2,49 milijona prebivalcev, od tega 85% etničnih Nemcev. Na jugu so živeli predvsem Poljaki. Po poljskih ocenah je med vojnama tam prebivalo 300.000-350.000 Poljakov.<ref>Henryk Chałupczak. ''Szkolnictwo polskie w Niemczech 1919-1939''. Uniwersytetu Marii Curie-Skłodowskiej. str. 9.</ref> Na severovzhodu so prebivali latvijsko govoreči Kursenjeki in litvansko govoreči Pruski Litovci. Večina nemških Vzhodnih Prusov, Mazurcev, Kursenjekon in Pruskih Latvijcev je bila luteranske vere. Prebivalci Ermlanda so bili zaradi zgodovine njihove škofije večinoma rimokatoliki. Število Judov je od leta 1933 do 1939 upadlo z 9.000 na približno 3.000. Večina je pobegnila pred nacistično oblastjo,<ref>Rademacher, Michael. ''Deutsche Verwaltungsgeschichte Preußen, Provinz Ostpreußen 1871 - 1945''. Pridobljeno 8. decembra 2016.</ref> tisti, ki so ostali, pa so bili deportirani in umorjeni v [[holokavst]]u. Leta 1939 je bil Regierungsbezirk Zichenau priključen k Nemčiji in vključen v Vzhodno Prusijo, deli pa v druge regije. Nacistična propaganda je želela prikazati, da so se vse priključene regije z znatnim nemškim prebivalstvom želele priključiti k matični državi. Podatki nemškega statističnega urada za leto 1939 nemške trditve povsem zanikajo, saj je bilo teh ozemljih od 994.092 prebivalcev samo 31.000 etničnih Nemcev. Vzhodno Prusijo se vojna do januarja 1945 skoraj ni dotaknila. Po tem datumu je bila v ruski vzhodnopruski ofenzivi povsem uničena. Večina prebivalstva je med zimsko evakuacijo odšla v begunstvo. ===Evakuacija Vzhodne Prusije=== [[Slika:Probsteikirche.jpg|thumb|250px|Königsberg po bombardiranjih leta 1944]] Srednjeveški Königsberg, ki v 700 letih obstoja nikoli ni bil resno poškodovan, je bil v dveh bombardiranjih britanskega [[Kraljevo vojno letalstvo|Kraljevega vojnega letalstva]] leta 1944 skoraj popolnoma uničen. Prvo bombardiranje je bilo 26./27. avgusta, drugo pa tri noči kasneje. [[Winston Churchill]] (''Druga svetovna vojna'', knjiga XII) je bil zmotno prepričan, da gre za posodobljeno in močno branjeno trdnjavo in ukazal njeno uničenje. Gauleiter Erich Koch je prelagal evakuacijo prebivalstva, dokler se ni vzhodna fronta leta 1944 povsem približala pruski meji. Prebivalstvo je bilo sistematično napačno informirano o resničnem stanju na frontah. Številne bežeče civiliste so zato prehitele umikajoče se enote [[Wehrmacht]]a in hitro napredujoče enote [[Rdeča armada|Rdeče armade]]. Poročila o ruskih grozodejstvih v masakru v Nemmensdorfu oktobra 1944 in organiziranem ropanju so širila strah med civilnim prebivalstvom. Več tisoč jih je umrlo med potopitvijo evakuacijskih ladij [[Wilhelm Gustloff (ladja)|Wilhelm Gustloff]], Goya in General von Steuben. Königsberg se je po štiridnevni bitki vdal 9. aprila 1945. V bojih je umrlo najmanj 300.000 civilistov. Večini nemškega prebivalstva, predvsem ženskam, otrokom in starejšim osebam, je kljub temu uspelo pobegniti pred Rdečo armado. Od 2,2 milijona prebivalcev leta 1940 je konec maja 1945 v Vzhodni Prusiji ostalo samo 193.000 prebivalcev.<ref>Beevor, Antony. ''Berlin: The Downfall 1945'', poglavja 1-8. Penguin Books (2002). ISBN 0-670-88695-5.</ref> ==Povojna zgodovina== Po porazu nacistične Nemčije v drugi svetovni vojni leta 1945 je bila Vzhodna Prusija na [[Potsdamska konferenca|Potsdamski konferenci]] razdeljena med Poljsko in Sovjetsko zvezo.<ref>Geoffrey K. Roberts, Patricia Hogwood (2013). [https://books.google.de/books?id=Q40tDwAAQBAJ ''The Politics Today Companion to West European Politics'']. Oxford University Press. str. 50.</ref><ref>Piotr Stefan Wandycz (1980). [https://books.google.de/books?id=_XaFaNshCrkC [https://books.google.de/books?id=riBpAAAAMAAJ ''The United States and Poland'']. Harvard University Press. str. 303.</ref><ref>Phillip A. Bühler (1990). ''The Oder-Neisse Line: a reappraisal under international law'']. East European Monographs. str. 33.</ref> Južni del Vzhodne Prusije je dobila Poljska, severovzhodni del pa ste si razdelili sovjetski republiki Rusija ([[Kaliningrajska oblast]]) in Litva (Klajpedska regija). Mesto Königsberg je bilo leta 1946 preimenovano v [[Kaliningrad]]. Večina nemškega prebivalstva se je odselila že med evakuacijo konec druge svetovne vojne, nekaj stotisoč ljudi je umrlo, ostali pa so bili kasneje izgnani. ===Izgon Nemcev iz Vzhodne Prusije po drugi svetovni vojni=== Po koncu vojne so se Nemci, ki so pobegnili na začetku leta 1945, maja poskušali vrniti na svoje domove v Vzhodni Prusiji. Ocenjuje se, da je poleti 1945 v Vzhodni Prusiji živelo okoli 800.000 Nemcev,<ref>Andreas Kossert. ''Damals in Ostpreussen''. München 2008. str. 168. ISBN 978-3-421-04366-5.</ref> še več pa je bilo takih, ki se niso smeli vrniti. Med vojno in nekaj časa leta 1945 je bilo ustanovljenih več taborišč, v katerih je bilo 200.000-250.000 prisilnih delavcev. Večina je bila kasneje deportirana v Sovjetsko zvezo.<ref name="ref34">Philipp Ther, Anna Siljak (2001). ''Redrawing nations: ethnic cleansing in East-Central Europe, 1944-1948''. Rowman&Littlefield Publishers. str. 109. ISBN 0-7425-1094-8.</ref> Največje taborišče je bilo v nemškem Eylau (Iława), v katerem je bilo 48.000 ujetnikov. Osirotele otroke, ki so ostali v sovjetski okupacijski coni, so imenovali »volčiči« (''Wolfskinder''). <gallery mode="packed" heights="200px" widths="275px"> Slika:Karte viertepolnischeteilung.png|Prikaz sprememb meja v vzhodni Evropi pred, med in po drugi svetovni vojni Slika:German territorial losses 1919 and 1945.svg|Spremembe meja Nemčije kot posledica obeh svetovnih vojn in delitve Vzhodne Prusije </gallery> ===Poljska južna Vzhodna Prusija=== Predstavniki poljske vlade so uradno prevzeli civilno upravo v južnih delih Vzhodne Prusije 23. maja 1945.<ref name=ref34/> Kasneje so bili na ta ozemlja preseljeni poljski izseljenci iz poljskih ozemelj, ki jih je zasedla Sovjetska zveza, in [[Ukrajinci]] in [[Lemki]] iz jugovzhodne Poljske, izgnani med operacijo Visla leta 1947. Ozemlje se zdaj imenuje Varminsko-Mazursko vojvodstvo. V 1950. letih je Olštinsko vojvodstvo štelo 689.000 prebialcev. Med njimi je bilo 22,6% prebivalcev, priseljenih z ozemlja, ki ga je anektirala Sovjetska zveza, 10% Ukrajincev in 18,5% predvojnih prebivalcev. Ostalo predvojno prebivalstvo so šteli za germanizirane Poljake, zato začeli v celi državi izvajati politiko ponovne polonizacije.<ref>Karl Cordell, Stefan Wolff. [http://www.stefanwolff.com/working-papers/EthnicGermansPolandandCzechRepublic.pdf Ethnic Germans in Poland and the Czech Republic:A Comparative Evaluation] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160303180344/http://www.stefanwolff.com/working-papers/EthnicGermansPolandandCzechRepublic.pdf |date=2016-03-03 }}.</ref> Večina teh »avtohtonih« prebivalcev je v 1950.-1980. letih emigrirala v Zahodno Nemčijo. Od leta 1970-1988 se je iz Varmije in Mazurije v Zahodno Nemčijo preselilo 55.227 oseb.<ref>Andreas Kossert. ''Ostpreussen - Geschichte und Mythos''. str. 352. ISBN 3-88680-808-4.</ref> Poljska Komisija za polonizacijo krajevnih imen je vsa lokalna krajevna imena polonizirala.<ref>[http://www.gugik.gov.pl/komisja/pliki/the_polish_toponymic_guidelines.pdf ''The Polish toponymic guidelines'']{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}. str. 9.</ref> ====Izvor povojnega prebivalstva==== Med prvim povojnim poljskim popisom prebivalstva decembra 1950 so bili zbrani tudi podatki o predvojnih krajih bivanja avgusta 1939. Za otroke, rojene med septembrom 1939 in decembrom 1950 je bilo njihovo poreklo določeno s predvojnim bivališčem njihovih mater. Zahvaljujoč tem podatkom je mogoče rekonstruirati predvojni geografski izvor povojnega prebivalstva: {| class="wikitable sortable" |+Prebivalstvo leta 1950 po krajih bivanja leta 1939 !Regija (v mejah iz leta 1939) !Število !Delež |- |Domorodno prebivalstvo <br>(nacistična Nemčija leta 1939/svobodno mesto Danzig) |134.702 |15,90% |- |Poljaki, izgnani iz SSSR (1944–1946) |172.480 |20,36% |- |Poljaki od drugod |5.734 |0,68% |- |Priseljenci iz Varšave |22.418 |2,65% |- |Priseljenci iz Varšavskega vojvodstva |158.953 |18,76% |- |Priseljenci iz Bialistoškega vojvodstva in Sudovije |102.634 |12,11% |- |Priseljenci iz poljske Pomeranije |83.921 |9,90% |- |Priseljenci iz Poznańskega vojvodstva |7.371 |0,87% |- |Priseljenci iz Šlezije |2.536 |0,30% |- |Priseljenci iz Łódźa |1.666 |0,20% |- |Priseljenci iz Loškega vojvodstva |6,919 |0,82% |- |Priseljenci iz Kielškega vojvodstva |20.878 |2,46% |- |Priseljenci iz Lublinske regije |60.313 |7,12% |- |Priseljenci iz Krakovskega vojvodstva |5.515 |0,65% |- |Priseljenci z Rzeszówje regije |47.626 |5,62% |- |Priseljenci z neznanim bivališčem |13.629 |1,61% |- !Skupaj decembra 1950 !'''847.295''' !100,00% |} Več kot 80% prebivalcev leta 1950 je bilo priseljenih. Nemško državljanstvo iz leta 1939 je imelo manj kot 20% prebivalcev. Slednji so po letu 1945 dobili poljsko državljanstvo. Več kot 20% prebivalstva so tvorili Poljaki, izgnani iz vzhodne Poljske, ki jo je priključila Sovjetska zveza. ===Kaliningrajska oblast=== [[Slika:Königsberg Castle.jpg|thumb|right||Königsberški grad (1895)]] [[Slika:Ru-koenigsberg.jpg|thumb|right|Königsberške registrske tablice (2009)]] Aprila 1946 je severna Vzhodna Prusija uradno postala provinca Ruske SFSR z uradnim imenom Kjonigsbergskaja oblast. Memel ([[Klajpeda]]) z okolico je postal del Litovske SSR. Junija 1946 je bilo v Oblasti registriranih 114.000 nemških in 41.029 sovjetskih prebivalcev. Število neregistriranih oseb ni znano. Julija istega leta se je zgodovinsko mesto Königsberg preimenovalo v [[Kaliningrad]] v čast Mihaila Kalinina. Oblast se je preimenovala v [[Kaliningrajska oblast|Kaliningrajsko oblast]]. Od 24. avgusta do 26. oktobra 1948 je iz Oblasti v sovjetsko okupacijsko cono, kasnejšo [[Vzhodna Nemčija|Vzhodno Nemčijo]], odpeljalo 21 transportov s skupaj 42.094 Nemci. Zadnji Nemci so Oblast zapustili novembra 1949 (1.401 oseba) in januarja 1950 (7 oseb).<ref>Andreas Kossert. ''Damals in Ostpreussen''. München 2008. str. 179-183. ISBN 978-3-421-04366-5.</ref> Enaka usoda je doletela tudi [[Pruski Litovci|Pruske Litovce]] in [[Kuroni|Kurone]], ki so živeli okoli [[Kuronska laguna|Kuronske lagune]]. Med evakuacijo Vzhodne Prusije je mnogo Kuroncev zbežalo iz Rdeče armada, ostale pa so sovjetske oblasti izgnale. Leta 1955 je ob laguni živelo samo še 219 Kuronov. Sovjetske oblasti so imele Kurone za [[fašist]]e, zato jih je zaradi diskriminacije leta 1958 veliko pobegnilo v [[Zahodna Nemčija|Zahodno Nemčijo]]. Večina Kuronov zdaj živi prav v Zahodni Nemčiji. Po izgnu Nemcev so se v Kaliningrajsko oblast naselili etnični [[Rusi]], [[Belorusi]] in [[Ukrajinci]]. Vsa nemška krajevna imena so bila zamenjana z ruskimi. Sovjetska eksklava je bila vojaška cona, zaprta za tujce. Sovjetski državljani so lahko prišli tja samo s posebnim dovoljenjem. Leta 1967 so bili na ukaz [[Leonid Brežnjev|Leonida Brežnjeva]] porušeni ostanki Königsberškega gradu, da bi se pripravil prostor za novo Hišo sovjetov. ==Sodobni položaj== Po padcu socializma leta 1991 je nekaj skupin Nemcev poskušalo v Kaliningrajsko oblast naseliti Volške Nemce iz vzhodnih delov Evropske Rusije. Poskus je imel skromne uspeha, ker se je večina Volških Nemcev preko pravice do vrnitve odločila za preselitev v bogatejšo Zvezno republiko Nemčijo. V letih 1945-1949 so bile sovjetske oblasti zelo agresivne do Nemcev v nekdanji Vzhodni Prusiji, sedanji prebivalci Kaliningrajske oblasti pa so do njih veliko bolj prijazni. Čeprav so sovjetski uradniki izgnanje Nemcev iz severnega dela nekdanje Vzhodne Prusije v letih 1945–1949 pogosto izvajali na silovit in agresiven način, imajo sedanji ruski prebivalci Kaliningradske oblasti veliko manj neprijaznosti do Nemcev. V trgovanju so se začela ponovno pojavljati nemška imena. Govorilo se je tudi o tem, da bi Kaliningradu vrnili njegovo zgodovinsko ime Königsberg. Središče Kaliningrada je popolnoma obnovljeno, tako da za britanskim bombradiranjem in sovjetskim obleganjem ni več nobene sledi. Meje sedanjega Varminsko-Mazurskega vojvodstva se skoraj v celoti ujemajo mejami Vzhodne Prusije. ==Uprava== Pruska centralna vlada je za vsako provinco imenovala nadpredsednika (nemško ''Oberpräsident''), ki je izvajal politiko vlade na lokalni ravni in nadziral delovanje nižjih ravni državne uprave. Po letu 1875 so se z okrepitvijo samouprave v vseh provincah, ponekod tudi v gubernijah, v ruralnih in urbanih okrožjih (''Kreise'') ustanovila združenja (''Provinzialverband''), zadolžena za delovanje šol, prometnic, bolnišnic, kulturnih ustanov, zaporov in drugega. Na začetku so združenja volila svoje predstavnike v deželne zbore province (''Provinziallandtage''). Člani zborov so bili torej izvoljeni posredno. Po letu 1919 so se člani zborov provinc in gubernij volili neposredno. Ti zbori so v okviru svojih pristojnosti sprejemali lokalne zakone. Vzhodna Prusija je imela svoj izvršilni organ (vlada), deželni odbor (''Provinzialausschuss'') in svojega načelnika (''Landeshauptmann''), ki se je do leta 1880 imenoval deželni glavar (''Landdirektor'').<ref>''Der Große Brockhaus: Handbuch des Wissens in zwanzig Bänden: 21 vols''. Leipzig: Brockhaus, 1928–1935; vol. 11 (1932), str. 71.</ref> ==Komentar== {{sklici|group=Note}} ==Sklici== {{sklici|2}} ==Viri== ;V angleščini {{refbegin|2}} * Baedeker, Karl. ''Northern Germany'', 14. dopolnjena izdaja. London, 1904. * {{navedi knjigo |last=Beevor |first=Antony |authorlink= |title=Berlin: The Downfall 1945 |url=http://www.antonybeevor.com/Berlin/berlinmenu.htm |year=2002 |publisher=Penguin Books |isbn=0-670-88695-5 |chapter=chapters 1-8 |access-date=6. maja 2006 |archive-url=https://web.archive.org/web/20060205201551/http://antonybeevor.com/Berlin/berlinmenu.htm |archive-date=5. februarja 2006 |url-status=dead }} (za leti 1944/45). * Alfred-Maurice de Zayas. " Nemesis at Potsdam". London, 1977. {{ISBN|0-8032-4910-1}}. * Alfred-Maurice de Zayas. ''A Terrible Revenge: The Ethnic Cleansing of the East European Germans, 1944-1950'', 1994, {{ISBN|0-312-12159-8}} * Carsten, F.L. "East Prussia" ''History'' 33#119 (1948), str.&nbsp;241–246 [https://www.jstor.org/stable/24402359 online] historiography of medieval and early modern period. * Dickie, Reverend J.F., with E.Compton, ''Germany'', A & C Black. London, 1912. * Douglas, R.M. ''Orderly and Humane. The Expulsion of the Germans after the Second World War''. Yale University Press, 2012. {{ISBN|978-0300166606}}. * Heinrich von Treitschk. ''History of Germany'' - vol.1: ''The Wars of Emancipation'', (prevod by E & C Paul). Allen & Unwin, London, 1915. * E. Alexander Powell. ''Embattled Borders'', London, 1928. * Prausser, Steffen and Rees, Arfon: The Expulsion of the "German" Communities from Eastern Europe at the End of the Second World War. Florence, Italy, European University Institute, 2004. * Naimark, Norman: Fires of Hatred. Ethnic Cleansing in Twentieth-Century Europe. Cambridge, Harvard University Press, 2001. * Steed, Henry Wickham, ''Vital Peace - A Study of Risks'', Constable & Co., London, 1936. * Newman, Bernard, ''Danger Spots of Europe'', London, 1938. * Michael Wieck ''A Childhood Under Hitler and Stalin: Memoirs of a "Certified Jew,"'' University of Wisconsin Press, 2003, {{ISBN|0-299-18544-3}}. * Woodward, E.L., Butler, Rohan; Medlicott, W.N., Dakin, Douglas, & Lambert, M.E., et al. (editors), ''Documents on British Foreign Policy 1919-1939'', Three Series, Her Majesty's Stationery Office. * Charles William Previté-Orton. ''The Shorter Cambridge Medieval History''. Cambridge University Press, 1952 (2 volumes). * Balfour, Michael, and John Mair, ''Four-Power Control in Germany and Austria 1945-1946''. Oxford University Press, 1956. * Lev Kopelev. ''To Be Preserved Forever''. Хранить вечно, 1976. * Koch, H.W., Professor. ''A History of Prussia''. Longman. London, 1978/1984, (P/B), {{ISBN|0-582-48190-2}}. * Koch, H.W., Professor, ''A Constitutional History of Germany in the 19th and 20th Centuries''. Longman. London, 1984, (P/B), {{ISBN|0-582-49182-7}}. * MacDonogh, Giles. ''Prussia''. Sinclair-Stevenson. London, 1994, {{ISBN|1-85619-267-9}}. * Nitsch, Gunter, ''Weeds Like Us'', AuthorHouse, 2006, {{ISBN|978-1-4259-6755-0}}. {{refend}} ;V nemščini {{refbegin|2}} * B. Schumacher. ''Geschichte Ost- und Westpreussens''. Würzburg, 1959. * Boockmann, Hartmut. ''Ostpreußen und Westpreußen'' (= Deutsche Geschichte im Osten Europas). Siedler, Berlin 1992, {{ISBN|3-88680-212-4}}. * Buxa, Werner, Hans-Ulrich Stamm. ''Bilder aus Ostpreußen''. * Dönhoff, Marion Gräfin. ''Namen die keiner mehr nennt - Ostpreußen, Menschen und Geschichte''. * Dönhoff, Marion Gräfin. ''Kindheit in Ostpreussen''. * Falk, Lucy. ''Ich Blieb in Königsberg. Tagebuchblätter aus dunklen Nachkriegsjahren''. * Kibelka, Ruth. ''Ostpreußens Schicksaljahre, 1945-1948''. * {{navedi knjigo |first=Martin |last=Bernd|title=Masuren, Mythos und Geschichte |publisher=Evangelische Akademie Baden |location=Karlsruhe |year=1998 |isbn=83-85135-93-6 }} * Nitsch, Gunter: "Eine lange Flucht aus Ostpreußen", Ellert & Richter Verlag, 2011, {{ISBN|978-3-8319-0438-9}} * Michael Wieck. ''Zeugnis vom Untergang Königsbergs: Ein "Geltungsjude" berichtet,'' Heidelberger Verlaganstalt, 1990, 1993, {{ISBN|3-89426-059-9}}. {{refend}} ;V Francoščini {{refbegin|1}} * Pierre Benoît. ''Axelle''. * Georges Blond. ''L'Agonie de l'Allemagne''. * Michel Tournier. ''Le Roi des aulnes''. {{refend}} ;V poljščini {{refbegin|2}} * {{navedi knjigo|author=K. Piwarski | title =Dzieje Prus Wschodnich w czasach nowożytnych |location=Gdańsk |year=1946}} * {{navedi knjigo|editor=Gerard Labuda | title ="Historia Pomorza", vol. I&ndash;IV |location=Poznań |year=1969–2003 }} * {{navedi knjigo|author=Več avtorjev | title ="Szkice z dziejów Pomorza", vol. 1&ndash;3 |location=Warszawa |year=1958–1961 }} * {{navedi knjigo|author=Andreas Kossert | title =PRUSY WSCHODNIE, Historia i mit |location=Warszawa |year=2009 | isbn = 978-83-7383-354-8}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve leta 1773]] [[Kategorija:Ukinitve leta 1945]] [[Kategorija:Zgodovina Prusije]] [[Kategorija:Regije Evrope]] [[Kategorija:Zgodovinske regije]] lvta31fqn0x755lwca91ilowsikgbux 0 474814 6775138 6706339 2026-11-05T11:01:09Z Shabicht 3554 6775138 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Podjetje | name = Jugoslovanske železnice / Jugoslavenske željeznice / Југословенске железнице | logo = | caption = | image = | image_size = | image_alt = | trading_name = | native_name = | native_name_lang = | romanized = | former type = | type = [[državno podjetje]] | traded_as = | industry = | genre = [[železniški transport]] | fate = | predecessor = | successor = | foundation = | founder = | defunct = | location_city = [[Beograd]] | location_country = {{ikonazastave|Jugoslavija}} [[Jugoslavija]] | locations = | area_served = | key_people = | products = | production = | services = vzdrževanje, obratovanje in obnavljanje državne železniške infrastrukture, prevoz potnikov in tovora v notranjem in čezmejnem železniškem prometu | revenue = | operating_income = | net_income = | aum = | assets = | equity = | owner = | num_employees = | parent = | divisions = | subsid = | homepage = | footnotes = | intl = | bodystyle = }} '''Jugoslovanske železnice''' (kratica: '''JŽ''', ЈЖ v [[Cirilica|cirilici]]; [[Srbohrvaščina|srbohrvaško]] in [[Hrvaščina|hrvaško]]: Jugoslavenske željeznice, [[Srbščina|srbsko]]: Југословенске железнице; [[Makedonščina|makedonsko]]: Југословенски железници) je bilo državno podjetje za upravljanje železniške infrastrukture ter operater [[Železniški promet|železniškega prometa]] v Jugoslaviji, ki je delovalo od leta [[FLRJ|1945]] do razpada [[SFR Jugoslavija|Jugoslavije]]. Ustanovljeno je bilo 11. novembra 1918, sedež pa je bil v [[Beograd|Beogradu]] v [[Srbija|Srbiji]]. [[Kategorija:Podjetja Jugoslavije]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1918]] {{normativna kontrola}} {{nanoškrbina}} 0lff7vejren7qy6rj3ypbyhdxx0biig 6775140 6775138 2026-11-05T11:01:34Z Shabicht 3554 6775140 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Podjetje | name = Jugoslovanske železnice Jugoslavenske željeznice Југословенске железнице | logo = | caption = | image = | image_size = | image_alt = | trading_name = | native_name = | native_name_lang = | romanized = | former type = | type = [[državno podjetje]] | traded_as = | industry = | genre = [[železniški transport]] | fate = | predecessor = | successor = | foundation = | founder = | defunct = | location_city = [[Beograd]] | location_country = {{ikonazastave|Jugoslavija}} [[Jugoslavija]] | locations = | area_served = | key_people = | products = | production = | services = vzdrževanje, obratovanje in obnavljanje državne železniške infrastrukture, prevoz potnikov in tovora v notranjem in čezmejnem železniškem prometu | revenue = | operating_income = | net_income = | aum = | assets = | equity = | owner = | num_employees = | parent = | divisions = | subsid = | homepage = | footnotes = | intl = | bodystyle = }} '''Jugoslovanske železnice''' (kratica: '''JŽ''', ЈЖ v [[Cirilica|cirilici]]; [[Srbohrvaščina|srbohrvaško]] in [[Hrvaščina|hrvaško]]: Jugoslavenske željeznice, [[Srbščina|srbsko]]: Југословенске железнице; [[Makedonščina|makedonsko]]: Југословенски железници) je bilo državno podjetje za upravljanje železniške infrastrukture ter operater [[Železniški promet|železniškega prometa]] v Jugoslaviji, ki je delovalo od leta [[FLRJ|1945]] do razpada [[SFR Jugoslavija|Jugoslavije]]. Ustanovljeno je bilo 11. novembra 1918, sedež pa je bil v [[Beograd|Beogradu]] v [[Srbija|Srbiji]]. [[Kategorija:Podjetja Jugoslavije]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1918]] {{normativna kontrola}} {{nanoškrbina}} qrdg3ybpvc8m48wvh5a4oon0pcmdbga 6775160 6775140 2026-11-05T11:52:47Z Shabicht 3554 6775160 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Podjetje | name = Jugoslovanske železnice Jugoslavenske željeznice Југословенске железнице | logo = | caption = | image = | image_size = | image_alt = | trading_name = | native_name = | native_name_lang = | romanized = | former type = | type = [[državno podjetje]] | traded_as = | industry = | genre = [[železniški transport]] | fate = | predecessor = | successor = | foundation = 11. november [[1911]] | founder = | defunct = | location_city = [[Beograd]] | location_country = {{ikonazastave|Jugoslavija}} [[Jugoslavija]] | locations = | area_served = | key_people = | products = | production = | services = vzdrževanje, obratovanje in obnavljanje državne železniške infrastrukture, prevoz potnikov in tovora v notranjem in čezmejnem železniškem prometu | revenue = | operating_income = | net_income = | aum = | assets = | equity = | owner = | num_employees = | parent = | divisions = | subsid = | homepage = | footnotes = | intl = | bodystyle = }} '''Jugoslovanske železnice''' (kratica: '''JŽ''', ЈЖ v [[Cirilica|cirilici]]; [[Srbohrvaščina|srbohrvaško]] in [[Hrvaščina|hrvaško]]: Jugoslavenske željeznice, [[Srbščina|srbsko]]: Југословенске железнице; [[Makedonščina|makedonsko]]: Југословенски железници) je bilo državno podjetje za upravljanje železniške infrastrukture ter operater [[Železniški promet|železniškega prometa]] v Jugoslaviji, ki je delovalo od leta [[FLRJ|1945]] do razpada [[SFR Jugoslavija|Jugoslavije]]. Ustanovljeno je bilo 11. novembra 1918, sedež pa je bil v [[Beograd|Beogradu]] v [[Srbija|Srbiji]]. [[Kategorija:Podjetja Jugoslavije]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1918]] {{normativna kontrola}} {{nanoškrbina}} e39zuzpbvp7hgu6llohs6vljxk5lf9w 6775161 6775160 2026-11-05T11:53:13Z Shabicht 3554 6775161 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Podjetje | name = Jugoslovanske železnice Jugoslavenske željeznice Југословенске железнице | logo = | caption = | image = | image_size = | image_alt = | trading_name = | native_name = | native_name_lang = | romanized = | former type = | type = [[državno podjetje]] | traded_as = | industry = | genre = [[železniški transport]] | fate = | predecessor = | successor = | foundation = 11. november [[1918]] | founder = | defunct = | location_city = [[Beograd]] | location_country = {{ikonazastave|Jugoslavija}} [[Jugoslavija]] | locations = | area_served = | key_people = | products = | production = | services = vzdrževanje, obratovanje in obnavljanje državne železniške infrastrukture, prevoz potnikov in tovora v notranjem in čezmejnem železniškem prometu | revenue = | operating_income = | net_income = | aum = | assets = | equity = | owner = | num_employees = | parent = | divisions = | subsid = | homepage = | footnotes = | intl = | bodystyle = }} '''Jugoslovanske železnice''' (kratica: '''JŽ''', ЈЖ v [[Cirilica|cirilici]]; [[Srbohrvaščina|srbohrvaško]] in [[Hrvaščina|hrvaško]]: Jugoslavenske željeznice, [[Srbščina|srbsko]]: Југословенске железнице; [[Makedonščina|makedonsko]]: Југословенски железници) je bilo državno podjetje za upravljanje železniške infrastrukture ter operater [[Železniški promet|železniškega prometa]] v Jugoslaviji, ki je delovalo od leta [[FLRJ|1945]] do razpada [[SFR Jugoslavija|Jugoslavije]]. Ustanovljeno je bilo 11. novembra 1918, sedež pa je bil v [[Beograd|Beogradu]] v [[Srbija|Srbiji]]. [[Kategorija:Podjetja Jugoslavije]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1918]] {{normativna kontrola}} {{nanoškrbina}} hl3t4copbrs4c9n141yb527yz3iwa2a 6775164 6775161 2026-11-05T11:56:52Z Shabicht 3554 6775164 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Podjetje | name = Jugoslovanske železnice Jugoslavenske željeznice Југословенске железнице | logo = | caption = | image = | image_size = | image_alt = | trading_name = | native_name = | native_name_lang = | romanized = | former type = | type = [[državno podjetje]] | traded_as = | industry = | genre = [[železniški transport]] | fate = | predecessor = | successor = | foundation = 11. november [[1918]] | founder = | defunct = 25. junij [[1991]] | location_city = [[Beograd]] | location_country = {{ikonazastave|Jugoslavija}} [[Jugoslavija]] | locations = | area_served = | key_people = | products = | production = | services = vzdrževanje, obratovanje in obnavljanje državne železniške infrastrukture, prevoz potnikov in tovora v notranjem in čezmejnem železniškem prometu | revenue = | operating_income = | net_income = | aum = | assets = | equity = | owner = | num_employees = | parent = | divisions = | subsid = | homepage = | footnotes = | intl = | bodystyle = }} '''Jugoslovanske železnice''' (kratica: '''JŽ''', ЈЖ v [[Cirilica|cirilici]]; [[Srbohrvaščina|srbohrvaško]] in [[Hrvaščina|hrvaško]]: Jugoslavenske željeznice, [[Srbščina|srbsko]]: Југословенске железнице; [[Makedonščina|makedonsko]]: Југословенски железници) je bilo državno podjetje za upravljanje železniške infrastrukture ter operater [[Železniški promet|železniškega prometa]] v Jugoslaviji, ki je delovalo od leta [[FLRJ|1945]] do razpada [[SFR Jugoslavija|Jugoslavije]]. Ustanovljeno je bilo 11. novembra 1918, sedež pa je bil v [[Beograd|Beogradu]] v [[Srbija|Srbiji]]. [[Kategorija:Podjetja Jugoslavije]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1918]] {{normativna kontrola}} {{nanoškrbina}} 45s59kp25c73zw52wiecf3qjon33ict 0 477408 6775104 6198602 2026-11-05T10:02:10Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Nadomeščanje datoteke Allsaintsvilnius.jpg z [[c:File:Church_of_All_Saints_in_Vilnius,_Lithuania_in_2007.jpg|Church_of_All_Saints_in_Vilnius,_Lithuania_in_2007.jpg]] 6775104 wikitext text/x-wiki {{Infobox UNESCO World Heritage Site | WHS = Vilnius Historic Centre | image = | image_upright = 1.2 | caption = | location = [[Vilna]], okrožje Vilnius, [[Litva]] | criteria = {{UNESCO WHS type|(ii), (iv)}}(ii), (iv) | ID = 541bis | coordinates = {{koord novi|54|41|12|N|25|17|35|E|display=title, inline|region:LT_type:city|format=dms}} | year = 1994 | extension = 2012 | area = 352,09 ha | buffer_zone = 1.912,24 ha | locmapin = Litva | map_caption = }} '''Staro mesto Vilne''' ({{jezik-lt|Vilniaus senamiestis}}, {{jezik-pl|Stare Miasto w Wilnie}}, {{jezik-be|Stary city v Villʹnjuse}}, {{jezik-ru|Старый город в Вильнюсе}}) je eno največjih ohranjenih [[srednji vek|srednjeveških]] starih mest v Severni Evropi in obsega 3,59 kvadratna kilometra. Obsega 74 četrti, 70 ulic in šteje 1487 stavb s skupno površino 1497.000 kvadratnih metrov. Najstarejši del litovske prestolnice Vilne, se je razvijal skozi stoletja, oblikovala pa ga je zgodovina mesta in nenehno spreminjajoč se kulturni vpliv. Je mesto, kjer nekateri največji evropski arhitekturni slogi – [[gotska arhitektura|gotika]], [[renesančna arhitektura|renesansa]], [[baročna arhitektura|barok]] in [[neoklasicistična arhitektura|neoklasicizem]] - stojijo drug ob drugem in se dopolnjujejo. Ulica Pilies je glavna arterija starega mesta in središče kavarniškega in uličnega življenja. Glavna ulica Vilne, Gediminasova avenija, je delno v starem mestu. Osrednja trga v starem mestnem jedru sta Stolnični trg in Trg pred mestno hišo. Eden najbolj izpopolnjenih arhitekturnih kompleksov je univerzitetni arhitekturni kompleks Vilne, ki zavzema velik del starega mesta in ima 13 dvorišč. Izbran je bil za zastopanje Litve v parku Mini-Evropa v Bruslju. Leta 1994 je bilo staro mestno jedro Vilne uvrščeno na seznam Unescove svetovne dediščine (pod št. 541) zaradi priznanja njegove univerzalne vrednosti in izvirnosti. Sama opredelitev »zgodovinskega središča« ima širši pomen kot staro mestno jedro, prej obdano z obrambnimi zidovi. Obsega dragoceno zgodovinsko predmestje Vilne, kot je Užupis, ki je bilo v preteklosti zunaj mestnih meja. Zato Užupis pogosto velja za del starega mesta Vilna. == Znamenitoati == V Starem mestu je več zanimivih spomenikov kot v katerem koli drugem delu Vilne. Ti so: === Palače === [[Image:Vilnius view.jpg|thumb|352 px|Staro mesto Vilna]] * '''Predsedniška palača'''; stavba sega v 14. stoletje in je v svoji zgodovini doživela različne rekonstrukcije, ki so jih nadzirali ugledni arhitekti, med njimi Laurynas Gucevičius in Vasily Stasov. Leta 1997 je palača postala uradni sedež predsednika Litve. * '''Słuszkova palača;''' je baročna palača na levem bregu reke [[Neris]]. Palačo je v letih 1690–1700 postavil pološki vojvoda Dominik Słuszko iz klana Ostoja, ki je ukazal ustvariti umetni polotok na Nerisu, da bi tam zgradil palačo. * '''Radziwiłłova palača''' je poznorenesančna palača, zgrajena po naročilu Januša Radziwiłla iz leta 1635 do 1653, po načrtu Jana Ullricha; večkrat opustošena, je bila v 1980- obnovljena; zdaj je v njej oddelek Litovskega umetniškega muzeja. * '''Tyzenhausova palača''' je dvorec iz 18. stoletja; okoli leta 1765 je parcelo kupil Antoni Tyzenhaus, litovski blagajnik, ki je v začetku 1770-ih začel gradnjo v klasicističnem slogu. * '''[[Vilnski grajski kompleks]]''' z Gediminasovim stolpom in Kraljevsko palačo === Verski spomeniki === * '''[[Cerkev sv. Ane, Vilna| Cerkev sv. Ane]]''' je rimskokatoliška cerkev na desnem bregu reke Vilnije, ustanovljena okoli 1495–1500. Je viden primer dekorativne in opečne gotike. * '''[[Vilnska stolnica]]''' ali stolnica sv. Stanislava in sv. Vladislava je središče duhovnega življenja Litve. Zgrajena je bila med letoma 1779 in 1783. V njej so se kronali, poročali in so pokopani znani ljudje iz litovske zgodovine. V notranjosti je več kot štirideset umetniških del iz 16. do 19. stoletja, vključno s freskami in slikami različnih velikosti. V času sovjetske ureditve je bila katedrala sprva spremenjena v skladišče. Leta 1989 je bila obnovljena v status stolnice. * '''[[Cerkev sv. Frančiška in Bernardina, Vilna|Cerkev sv. Frančiška in Bernardina]]''' je pomemben primer gotske arhitekture. * '''Cerkev sv. Nikolaja''' je najstarejša ohranjena cerkev v Litvi, ustanovljena leta 1387, zgrajena v slogu [[opečna gotika|opečne gotike]]. * '''Cerkev vseh svetnikov''' je baročna cerkev, zgrajena 1620 in 1630 za potrebe karmeličanov. V drugi polovici 17. stoletja je bila cerkev povezana s samostanom in je tvorila en sam kompleks. * '''Vrata zore''' so mestna vrata in eden najpomembnejših verskih, zgodovinskih in kulturnih spomenikov. So glavno mesto katoliškega romanja v Litvi. Zgrajena so bila med letoma 1503 in 1522 kot del obrambnih utrdb. Znana so tudi kot Medininkajska vrata, saj je vodila do vasi Medininka. Tu je kapela z ikono Blažene device Marije, usmiljene Matere, ki naj bi imela čudežne moči. * '''Trije križi''' je spomenik na griču Treh križev, ki je bil prvotno znan kot Plešast hrib; po legendi je bilo na tem griču obglavljenih sedem frančiškanov. Prvi leseni križi so bili postavljeni od zgodnjega 17. stoletja * '''Stolnica Matere Božje''' je glavna pravoslavna krščanska cerkev v Vilni in celotni Litvi. V letih 1415 - 1795 je bila stolni tempelj metropolitanskega kijevskega škofa ruske pravoslavne cerkve in rusinske uniatske cerkve znotraj poljsko-litovske skupnosti. === Drugo === * '''Hiša podpisnic''' v kateri je 16. februarja 1918 Akt o neodvisnosti Litve podpisalo dvajset članov Litovskega sveta * '''Litovski narodni muzej''' ustanovljen leta 1952, je od države sponzoriran zgodovinski muzej, ki obsega več pomembnih struktur in široko zbirko pisnega gradiva in artefaktov. * '''Litovsko narodno dramsko gledališče''' je eno izmed najvidnejših litovskih prizorišč umetniške umetnosti in kulturnih ustanov. Leta 1940 je bilo ustanovljeno kot državno gledališče v Vilni, leta 1998 je postalo litovsko državno dramsko gledališče. Fasada gledališča s kipom Praznika muz je znamenitost mesta * Deli mestnega obzidja v Vilni * '''Vilinske ječe''' so dostopne pod oltarjem dominikanske cerkve Svetega Duha; to je labirint prostorov z ostanki stotin prebivalcev Vilne, nekateri so naravno mumificirani in so obkroženi z mestnimi legendami. <gallery> Slika:Presidential Palace in Vilnius 2019.jpg|Predsedniška palača File:Slushko Palace.jpg|Vzhodna fasada palače Słuszko Image:Radvila Palace in Vilnius.jpg|Palača Radziwiłł Image:Tyzenhauz Palace in Vilnius.jpg| Palača Tyzenhaus File:St. Anne's Church Exterior 3, Vilnius, Lithuania - Diliff.jpg|Gotska cerkev sv. Ane File:Vilnius Cathedral Facade.jpg|Vilnska stolnica Slika: Front façade of the Church of Saint Nicholas in Vilnius, Lithuania.jpg|Cerkev sv. Nikolaja Slika:Church of All Saints in Vilnius, Lithuania in 2007.jpg|Cerkev Vseh svetnikov File:Aushros vartai (Gate of Dawn).JPG|Južna stran vrat File:Vilnius Three Crosses.jpg|Trije križi na griču Image:Theotokos vilnius.jpg|Pravoslavna stolnica Matere Božje Image:House of Signatories.jpg|Hiša podpisnic Slika:Vilnius - New Arsenal 01.jpg|Litovski narodni muzej </gallery> {{wide image|Vilnius - Panorama 02.jpg|800px|align-cap=center|Panorama starega mesta Vilne, kot se vidi iz Gediminasovega stolpa}} ==Zunanje povezave== *[https://archive.today/20060522170122/http://worldheritage.heindorffhus.dk/frame-LithuaniaVilnius.htm Vilnius Old Town in postage stamps] *[http://www.lithuania.travel/en-gb/attractions/vilnius-old-town/17150 Vilnius Old Town - Lithuania Travel] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181028070814/http://www.lithuania.travel/en-gb/attractions/vilnius-old-town/17150 |date=2018-10-28 }} [[Kategorija:Vilna]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Litvi]] fjmjtdu7bulb9mpj9jb16jaaijx8lad 0 485281 6774866 6083260 2026-11-04T18:40:23Z ~2026-58570-68 268430 spremenil michelangeloov kip v michelangelov kip 6774866 wikitext text/x-wiki [[Slika:Egbert-Psalter, fol. 20v.jpg|thumb|Kralj David iz Egbert Psalterja (10.st.)]] '''David''' (hebrejsko דָּוִד in דָּוִיד ''Dāwīd'') je bil po 1. ({{bibl|1 Sam}}) in 2. Samuelovi knjigi ({{bibl|2 Sam}}), 1. knjigi kraljev ({{bibl|1 Kr}}) in 1. knjigi Kronik ({{bibl|1 Krn}}) [[Tanak]] in [[Stara zaveza|Stare zaveze]], judovski kralj in kot naslednik [[Savel|Savla]] tudi Izraela. Šlo naj bi za okoli leta 1000 pr. n. št. in velja za avtorja številnih [[psalm]]ov, ''Davidovih psalmov''. Biblijsko pričakovanje Mesije se je razvilo iz preroške obljube o večnem obstoju Davidove rodbine ({{bibl|2 Sam 7}}). == David v Samuelovih knjigah == === Mladi David === [[Slika:David with the Head of Goliath-Caravaggio (1610).jpg|thumb|[[Caravaggio]]: ''David z glavo Goljata'' (1608/07).]] David se je rodil kot najmlajši [[Jese]]jev sin v [[Betlehem]]u. Kot dečka ga je Samuel mazilil za bodočega kralja. Kmalu je prišel na Savlov dvor, o katerem Biblija pripoveduje v dveh medsebojno izključujočih se različicah.<ref>H.W. Hertzberg: ''Die Samuelbücher'' (=''Das Alte Testament Deutsch'', Bd. 10). Vandenhoeck & Rupprecht, Göttingen 1956, S. 113; Klaus Koch: ''Samuelisbücher''. In: Religion in Geschichte und Gegenwart, 2. elektronische Ausgabe der 3. Auflage. directmedia, Berlin 2000, Bd. 5, S. 1359.</ref> V prvi ({{bibl|1 Sam 16,14-23}}) je Savla razveselilo Davidovo igranje na citre, ker ga je »mučil zli duh, ki ga je poslal Gospod«. Takoj za tem ({{bibl|1 Sam 17}}) sledi dobro znana zgodba o zmagi nad velikanom Goljatom: pastir David, ki naj bi dejansko prinašal kruh in sir svojim bratom na služenju vojaškega roka, ni mogel prenesti bogokletnega posmehovanja filistejskega prvaka. Potem so ga predstavili Savlu in ga opremili z njegovim oklepom, vendar se je temu odrekel in s preprosto fračo pokončal Filistejca, oklepljenega v bronu in železu (sklic na začetek železne dobe v vzhodnem Sredozemlju). Nato je Savel vprašal, čigav sin je bil ta pogumni deček in ga prosil, naj pride na njegov dvor.<ref>[http://www.bibelbund.de/htm/2000-1-023.htm Richard Schultz: Die sogenannten Widersprüche im Alten Testament – Teil 2] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060515004417/http://www.bibelbund.de/htm/2000-1-023.htm |date=2006-05-15 }} (2000), Webseite des Bibelbundes, Zugriff am 9. Juni 2013.</ref> Na dvoru je David kmalu pritegnil Savlovo zavist, ker je bil videti večji junak od kralja. Nato ga je Savel večkrat poskušal ubiti. Davida je Savel poslal v boj s Filistejci, iz katerega naj bi mu prinesel 100 kož pobitih Filistejcev. Savel je domneval, da bo David v tej bitki umrl. Če pa bo Davidu uspelo ujeti kožico, mu je Savel za ženo obljubil hčerko Michal. David ni le preživel boja, ampak je Savlu celo prinesel 200 kož umorjenih Filistejcev. Tako je bila zakonska zveza Davida in Michalo zapečatena ({{bibl|1 Sam 18,17–28}}). Michal je Davida opozorila na nadaljnje morilske namene njenega očeta ({{bibl|1 Sam 19,11-18}}) in mu pomagala pobegniti. Podpiral ga je tudi Savlov sin Jonatan, s katerim je bil David tesen prijatelj ({{bibl|1 Sam 19,1-7}}). David se je prebil skozi vodjo tolpe, Savel pa ga je s 3000 izbranimi vojaki ujel. V [[En Gedi]] je kralj slučajno šel v tisto jamo, v kateri so se skrivali David in njegovi ljudje, da bi opravil svojo potrebo. Toda namesto da bi ga umoril, kot je zahtevala njegova tolpa, je David samo odrezal vogal kraljeve halje. To je predstavil Savlu pred jamo v znak njegove zvestobe. Kralj je globoko ganjen prerokoval, da bo nekega dne postal kralj po njem in prisegel, da ne bo škodoval njegovi družini ali imenu. Potem ga je izpustil. Kot rezultat, se je David naslonil kot fevdni mož na Filistejce. Med svojim bivanjem je ukrepal proti roparskim tolpam v puščavi. David je Savlu drugič prizanesel, ko se je prikradel v Savlovo taborišče in mu v znak superiornosti ukradel le vrč s sulico in vodo. Anonimni avtor zgodbe z dvakrat prizanašanjem Savlu pokaže Davidovo spoštovanje kraljestva severnega Izraela. To je kasneje severnoizraelskim plemenom olajšalo prepoznavanje Davidovega kraljestva, ki se je na koncu razširilo na severno in južno cesarstvo. === David kot kralj === [[Slika:Allegorie Pfarrkirche St. Ulrich.JPG|thumb|left|Kralj David, lesorez Johann Baptist Moroder, cerkev sv. Ulrika, Gröden (1910)]] Ko so se [[Filistejci]] oboroževali proti Izraelu, so se odrekli Davidovi podpori, ker mu niso zaupali. Savel je umrl v boju s Filistejci. Z njim je padel njegov sin Jonatan, za katerega je David kasneje dejal »Tvoja ljubezen mi je bila čudovita, bolj kot ženska ljubezen« ({{bibl|2 Sam 1,26}}). Ker prestolonaslednika ni bilo več, so starešine Izraelcev Davida mazilili za kralja v Hebronu ({{bibl|2 Sam 5,3}}). Leta prej ga je prerok Samuel v Betlehemu mazilil za kralja južnega Judovega plemena. ({{bibl|1 Sam 16,1}}). Samoumevnost, o kateri poročajo o razdelitvi Izraela na severno in južno kraljestvo za Davidovega življenja, omogoča sklep, da je bila ta dihotomija, ki jo Biblija priča šele po Salomonovi smrti, verjetno veliko starejša. S političnimi potezami in odpravo ali navezanostjo na sebe je David prešel nad Savlove potomce: postal je tudi kralj nad Izraelom, ki pa je ostal neodvisno kraljestvo. Obe sferi sta bili povezani v osebni uniji. David je zdaj osvojil [[Jeruzalem]], ki je bil točno na meji med kraljevinama. Posledično mesto ni spadalo v nobeno od dvanajstih plemenskih območij, ampak je kot kronsko posest pripadalo samo kralju. Po utrditvi svoje politične moči je David v Jeruzalem prinesel [[skrinja zaveze|skrinjo zaveze]], ki je bila prej shranjena v šatoru v Silu, da bi oslabila tamkajšnje duhovništvo in bi Jeruzalem postal versko središče kraljestva. David je vodil vrsto pretežno uspešnih vojn proti sosednjim ljudstvom Izraela, večino pa je zanj vodil njegov nečak Joab. Rezultat je bil velik imperij, ki naj bi vključeval [[Baalbek]] in [[Damask]] na severu, [[Moab]] na vzhodu, območje do [[Rdeče morje|Rdečega morja]] na jugu in kopno do Sredozemlja na zahodu. Vendar osvojitev filistejskih ozemelj na obali med [[Gaza|Gazo]] in [[Tel Aviv |Jaffo]] ni uspela. [[Slika:Massys David and Bathshba.jpg|thumb|hochkant=1.6|Jan Massys: ''David in Batšeba'',olje na platnu (1562)]] V času kampanje proti Amoncem je David spal z [[Batšeba|Batšebo]], ženo Uriaja, Hetita, ki je bil eden od njegovih častnikov. Takrat je bil njen mož daleč od oblegane Rabbe. Ko je David izvedel, da je Batšeba noseča, je Uriaja vrnil v Jeruzalem v upanju, da bo spal z Batšebo in kasneje otroka priznal kot svojega. Vendar pa Uriaja ni hotel iti v svojo hišo in spat s svojo ženo, medtem ko so se vojna dejanja nadaljevala, ostalim vojakom pa so odvzeli ta privilegij. Morda pa je tudi spregledal Davidovo namero. Potem je David Joabu v pismu, ki ga je osebno poslal Uriaju (pregovorno pismo Uriaja), naročil, naj ga postavi v ospredje in se nato umakne od njega, da bi ga lahko ubili. Tokrat je Davidov načrt deloval in se poročil z vdovo. Po Savlovi hčeri Michal, Abigail iz Maona in Ahinoam iz Jezreela, Haggit, Egla, Abital in Maacha, hči kralja Tamarisa iz Geschurja, je bila Davidova osma žena. Prerok Natan mu je zagrozil z božjo kaznijo in otrok Batšebe je umrl. Kljub svojemu grehu je David ob predstavitvi Samuelove knjige ostal Božji ljubljenec, četudi mu je bila za kazen odrečena gradnja jeruzalemskega templja. To je bilo rezervirano za drugega otroka, ki ga je Batšeba rodila Davidu in sicer [[Salomon]]u. Še en Davidov sin Absalom (tudi Abšalom) je poskušal strmoglaviti očeta, kar mu je skoraj uspelo. Malo pred smrtjo je stari David po nasvetu Batšebe in Natana (preroka) imenoval Salomona, da je ambiciozno Adonijo zamenjal za naslednika in ga mazilil za kralja. Davidova slika v Samuelovih knjigah je psihološko diferencirana. Prikazuje tako svetlo kot temno plat junaka, kot so oklevanje, dvom, prijateljstvo, ljubezen, starost, jeza, želja in resna krivda. To je v tedanjih kraljevskih pravljicah brez primere. === Božja zaveza Davidu === Osrednje besedilo božanske obljube večne rodbine Davididov je {{bibl| 2 Sam 7,1-29}} z vzporednico v {{bibl|1 Kr 7,1-17}}. Tam poročajo o Davidovi želji, da bi Bog imel "hišo", tj. zgradil tempelj. Vendar Bog na to odgovarja - po preroku Natanu -, da to ni Davidova naloga, temveč naloga njegovih potomcev. Namesto tega bi on, Bog, Davidu zgradil hišo, tj. rodbino, ki bo trajala večno. V tem besedilu tej Božji obljubi ne rečemo 'zaveza', ampak nekaj poglavij kasneje v {{bibl|2 Sam 23,5}}. Poleg tega je takšna 'zaveza' z Davidom omenjena v {{bibl|Ps 89,40}}, {{bibl|Ps 111,9}}, {{bibl|Iz 55,3}} in {{bibl|Jer 33,21}}. Razpravlja se o tem, katero besedilo (fragmenti) je bolj izvirno. Tu je ključno vprašanje, ali je bila obljubljena vladavina po političnem koncu kraljestva Davidu razlagana kot dogodek, ki je bil v zgodovini odrešenja še vedno izjemen. V {{bibl|1 Kr 2,4}} in {{bibl|1 Kr 8,25}} je omenjen predpogoj za zavezo z Davidovim kraljestvom: Izraelci morajo ostati na Božjih poteh. Tu lahko postavimo vprašanje ali je s to pogojno veljavnostjo obljube v Knjigi kraljev treba uvesti razlago o odsotnosti te politične rodbine. Kakor koli že, Stara zaveza se ne samo večkrat sklicuje na to tradicijo božje obljube Davidovim potomcem, ampak je Nova zaveza z njo v mnogih pogledih povezana tudi s pričakovanjem Mesije. ({{bibl| Lk 1,32}}) == David v Novi zavezi == V nasprotju z drugimi kralji Stare zaveze (Savel, Salomon) je David v Novi zavezi zelo sprejet. Posebno zanimanje izhaja iz ideje, da mora pričakovani Mesija prihajati iz Davidove hiše, tako da je Jezusa večkrat nagovoril z naslovom 'Davidov sin'. V zgodbah o otroštvu po [[Evangelij po Mateju|Matejevem evangeliju]] in po [[Evangelij po Luku|Lukovem evangeliju]], ki navajata dve različni liniji Jezusovih prednikov, je bila rodoslovna povezava med Jezusom in Davidom vzpostavljena po njegovem očetu Jožefu. Ustreza tudi temu, da se je Jezus rodil v Davidovem mestu Betlehem. V evangeliju po Mateju je Jezus nagovarjan kot Davidov sin, zlasti v čudežnih zgodbah in je zato imenovan Mesija, ki prinaša zveličanje. Tudi Pavel predpostavlja Jezusov rod iz Davidove družine ({{bibl|2 Tim 2,8}} in {{bibl|Rim 1,3}}). V Janezovem evangeliju nekateri njegovi sodobniki izpodbijajo Jezusovo mesijanstvo s sklicevanjem na Jezusovo poreklo iz Galileje ({{bibl|Jn 7,40–43}}). Tu postane vidna tedaj razširjena nevednost o Jezusovem izvoru <ref>Martin Hengel, Anna Maria Schwemer: ''Jesus und das Judentum'', Tübingen 2007, S. 293.</ref> ali pa je izraženo, da avtor tega evangelija ne domneva davidskega izvora Jezusa.<ref>Konrad Huber: ''Die Könige Israels: Saul, David und Salomo'', in: Markus Öhler (Hrsg.): ''Alttestamentliche Gestalten im Neuen Testament'', Wissenschaftliche Buchgesellschaft, Darmstadt 1999, S. 161ff.</ref> To široko novozavestno pričevanje naj bi pokazalo, da je bila »tradicija, da izhajamo iz Davida, živa v Jezusovi družini«.<ref>Martin Hengel, Schwemer: ''Jesus und das Judentum'', 2007, S. 293.</ref> Če pogledamo poznejše rodove, je David postal odrešen lik in podoba upanja za prihajajočega Mesija. To je moral biti Davidov potomec ('sin'). [[Slika:Kampf Davids mit dem Löwen (Steinerne Bibel - Schöngrabern).jpg|thumb|hochkant=1.2| ''David se bori z levom'', kamnita Biblija Schöngraberna, Spodnja Avstrija (ok. 1220)]] == David v krščanstvu == Davidov pomen za krščanstvo temelji na dejstvu, da je Jezus imenovan Mesija, sin Davida. Tudi njegova molitev in kesanje po zapeljevanju Batšebe ter pogum, da se bori v spopadih s sovražniki in skušnjavami, sta tudi vzorna. Srednjeveški avtorji so Davida videli kot prototip psalmista in pesnika; takrat je veljal za zavetnika pesnikov in pevcev. V himni ''Dies irae'' sta s Sibilo napovedovala prihod [[Sodni dan|Sodnega dne]]. David je v srednjem veku veljal za zglednega viteza in zglednega kralja; dvorjani so [[Karel Veliki|Karla Velikega]] radi obravnavali kot 'novega Davida'. Zgodnjosrednjeveški armenski zgodovinar Movses Čorenazi je sledil spustu rodbine Bagratidov do kralja Davida. Davidovo maziljenje preroka Samuela je bilo vzor za cerkveno maziljenje kraljev v srednjem veku.<ref>David Flusser: Artikel ''David, In Christianity.'' In: ''Encyclopaedia Judaica.'' 2. Auflage, Bd. 5 (2007), S. 454.</ref> Tudi v zgodnjem modernem obdobju je imel David pomembno vlogo vladarja kot vzor. V [[slikarstvo| slikarstvu]] in [[kiparstvo|kiparstvu]] je prikazan predvsem kot zmaga nad Goljatom, pa tudi kot glasbenik in plesalec. Z ustvarjanjem glasbe pred svojim predhodnikom Savlom se David pojavi kot prototip sodobnega glasbenega terapevta. Kot plesalec pred skrinjo zaveze lahko simbolizira pobožnega vladarja, pa tudi zmagovitega, ki zmagoslavno vstopi v mesto. David kot avtor in pevec [[psalm]]ov simbolizira nadnaravni navdih cerkvene glasbe, glasbeno izobrazbo posvetnega vladarja, lahko pa ga upodabljamo tudi kot nebeškega glasbenika v maniri angelov, kot glasbenega pokrovitelja ali kot svetopisemsko figuro identifikacije melanholično-kontemplativnega umetnika.<ref>Stefan Bodemann: ''Der musizierende und tanzende David in der italienischen Malerei des 16. und 17. Jahrhunderts'' (= ''Tholos.'' 8). Münster 2015, ISBN 978-3-86887-025-1, S. 49–125.</ref> == David v islamu == [[Slika:Mahomet, David et Salomon-Mîr Haydar, Mirâdj nâmeh-1436.jpg|thumb|[[Mohamed]] (sedi na svojem konju Buraku na desni) v nebesih sreča Davida in Salomona (iz imena Miraj Nameh)]] David se v [[Koran]]u pojavlja kot ''Dāwūd'' (arabsko داود, tudi داوود). V suri 2, v vrsticah od 249 do 251, je omenjena tudi Davidova zmaga nad Golijatom (arabsko ''Ǧālūt'', جالوت). V suri 21, 78. verz, se David pojavlja kot zgleden vladar in sodnik, v suri 38, verzi 21-25 pa kot pokesan grešnik. V suri 5, vrstica 82, sta David in Jezus preklela skupino Judov, ki niso upoštevali božjih zapovedi.<ref>Chaim Zeev Hirschberg: Artikel ''David, In Islam'', in: Encyclopaedia Judaica, 2. Auflage, Bd. 5 (2007), S. 454–455.</ref> V suri 34, verzi 10-12 (prav tako 21, 80) je David kovač, ki zmehča železo, iz katerega izdeluje verižno srajco. Poleg tega je poudarjena njegova čarobna lastnost pevca, ki je bila primerna ne samo za vplivanje na ljudi, temveč tudi na divje živali in naravo.<ref>The Encyclopaedia of Islam. New Edition, Bd. 2, S. 182</ref> == David v zgodovini == Dejstvo, da je David dosegel obilje moči, prikazane v Bibliji, se v zadnjih raziskavah močno dvomi.<ref> Kritičen do priljubljenega upodabljanja Israel Finkelstein; Neil A. Silberman: '' Pred Jerihom ni trobent. Arheološka resnica o Bibliji.'', 6. Aufl. (Sonderausgabe), C. H. Beck, München 2006, Kap. 5, S. 140ff. Kratek pregled raziskovalnih mnenj v Fischer 2009, Abschnitt 4; tam je tudi več literature.</ref> Z egiptovske in asirske perspektive je bil nedvomno le provincialni princ. Biblijski prikaz njegovega in Salomonovega vladanja kot vrhunca izraelskega državnega pomena ne zdrži literarnega in predvsem arheološkega nadzora. V času Davida naj bi imel Jeruzalem največ 1500 prebivalcev. Glede na pomanjkanje arheoloških dokazov in pomanjkanje omembe v zapisih drugih imperijev ni mogoče govoriti o 'velikem Davidovem imperiju'.<ref>[http://www.wissenschaft.de/archiv/-/journal_content/56/12054/1599540/Als-Jerusalem-ein-Kuhdorf-war/ www.wissenschaft.de: Als Jerusalem ein Kuhdorf war], Slika znanosti o arheoloških dejstvih v izraelsko-palestinski regiji 1000 pr. n. št.</ref> [[Slika:Tel dan inscription.png|thumb|Najstarejša zunajbiblijska omemba dinastije Davidov v deveti vrstici z vrha (napis Tel Dan, okoli 840 pr. n. št)]] Svetopisemske pripovedi prikazujejo davidovsko in še posebej solomonovsko dobo kot idealen čas, vendar so bile te zapisane veliko kasneje. V današnjih biblijskih študijah je splošno sprejeto, da je bila Samuelova knjiga sestavljena iz različnih virov v času judovskega kralja Jozije. Jozija je vladal od 640 do 609 pr. n. št. in poskušal razširiti svojo vladavino nad severnim imperijem, ki so ga evakuirali Asirci - zgodba o združenem imperiju pod vodstvom Davida in Salomona bi bila v tej interpretaciji zanimiva produkcija mitov in kot zgodovinski vir zanimiva le za čas njegovega nastanka. V zadnjem času se tako imenovani minimalisti bibličnih študij sploh sprašujejo ali je David kdaj obstajal: Britanski arheolog Philip R. Davies je denimo izrazil sum, da je Davidov lik »tako zgodovinski kot [[kralj Arthur]]«.<ref> Citirano od Stanley Jerome Isser: '' Meč Golijata. David v junaški literaturi ''. Brill, Leiden 2003, S. 15–20 (tukaj citat).</ref> Pravzaprav ni arheoloških najdb, ki bi jih lahko z gotovostjo dodelili njegovi osebi. Navsezadnje [[napis iz Tel Dana]], najden leta 1993, kaže, da so okoli leta 840 pr. n. št. judejski kralji dejansko veljali za pripadnike 'Davidove hiše'. Raziskovalci trdijo tudi, da so ime David razkrili na moabitski [[Meševa stela| Meševi steli]] iz 9. stoletja pred našim štetjem in v reliefu, ki ga je faraon Šešonk I. naredil v [[Tebe, Egipt|Tebah]], vendar so ta branja sporna.<ref>Steven L. McKenzie: ''König David. Eine Biographie''. Walter de Gruyter, Berlin/New York 2002, ISBN 978-3-11-088116-5, S. 13–26 (abgerufen über Verlag Walter de Gruyter Online).</ref> Sklicuje se tudi na besedila iz [[Mezopotamija|mezopotamskega]] mesta [[Mari]], v katerih se beseda ''dawidum'' pojavlja v pomenu junaka ali vojskovodje. V skladu s tem David prvotno ne bi mogel biti osebno ime, ampak naslov, vendar je tudi to branje negotovo.<ref>André Lemaire: ''Mari, Biblija in severozahodni semitski svet''. V: ''Biblijski arheolog'', 47, Heft 2 (1984), S. 102.</ref> == Davidov grob == Davidov grob se časti kot Davidov grob na gori [[Sion]] v [[Jeruzalem]]u. To je sveto mesto judovstva. Pristnost Davidovega groba je dvomljiva. == Etimologija == Prvotna oblika imena je hebrejsko דָּוִד ''Dawidh'', 'ljubljeni, dragi (božji)', standardno hebrejsko ''Dávid'', tiberijsko hebrejsko ''Dāwiḏ''; arabsko داود ''Dāʾūd'' ali ''Dāwūd'', iz zahodnosemitskega ''DWD''. Ime se pojavlja kot ''twti'' kot oznaka tujca na egiptovski steli okoli leta 1750 pred našim štetjem. <ref>K. A. Kitchen: ''Non-Egyptians recorded on Middle-Kingdom Stelae in Rio de Janeiro'', In: ''Middle Kingdom Studies'', edited by. S. Quirke, Whiystable 1991, S. 88</ref> == Davidova zvezda == {{glavni|Davidova zvezda}} == Spominski dnevi == * Rimskokatoliški: 29. december * Pravoslavni: 26. december in nedelja po božiču * Armenski: 25. in 26. december * Koptski: 19. decembra <ref>[http://www.heiligenlexikon.de/BiographienD/David.htm David im Ökumenischen Heiligenlexikon]</ref> == V umetnosti in literaturi == [[Slika:Donatello - David - Florença.jpg|thumb|''David'', bronast kip, [[Donatello]] (1430)]] [[Slika:David, Andrea del Verrocchio, ca. 1466-69, Bargello Florenz-01.jpg|thumb|''David'' bronast kip [[Andrea Verrocchio]] (1473–1475)]] [[Slika:'David' by Michelangelo Fir JBU005 denoised.jpg|thumb|''[[David (Michelangelo)|David]]'', [[Michelangelo|Michelangel]]ov kip (1501–1504)]] * ''[[David (Donatello) |David]]'', bronasti kip [[Donatello|Donatella]] (okoli 1430) * ''David'', bronasti kip [[Andrea del Verrocchio]] (1473–1475) * ''David'', slika Pedra Berrugueteja (1450–1504) * ''[[David (Michelangelo)|David]]'', kip [[Michelangelo]] (1501–1504) * ''[[David (Bernini)|David]]'', kip [[Gian Lorenzo Bernini]] (1623–1624) * ''David in Jonatan'', svetopisemska opera Marc-Antoine Charpentier (1688) * ''Davidova vzvišenost'', igra Alberta Ludwiga Grimma (1811) * ''David'', oratorij v dveh delih na podlagi besed iz Svetega pisma Carl Gottlieb Reissiger (glasba) (1852) * ''Zgodovina kralja Davida'', nedokončano glavno dramsko delo Richarda Beer-Hofmanna (1906–1936) * ''Kralj David'', simfonični psalm v treh delih [[Arthur Honegger|Arthurja Honeggerja]] po drami Renéja Moraxa (1921/1923) * ''David in Batšeba'', celovečerni film (1951) * ''David in Golijat'', celovečerni film (1959) * ''David, najmlajši Izaijev sin'', zgodba Adalberta Seipolta (1970) * ''Poročilo kralja Davida'', zgodba Stefana Heyma (1972) * ''Bog ve'', roman Josepha Hellerja (1984) * ''Kralj David'', celovečerni film (1985) * ''King David'', glasbeni cikel / pesmi Alana Menkena (glasba) in Tima Ricea (besedilo) (1997) * ''Biblija – David'', celovečerni film (1997) * ''Kralj David'', glasbena drama Christiana Stückla (besedilo / režija) in Markus Zwink (glasba) kot del pasijonske igre Oberammergau (2005) * ''David'', opera Lorenza Dangla (glasba) in Giovannija Netzerja (libreto) (2007 == Sklici == {{sklici}} == Literatura == *Walter Dietrich: David. Der Herrscher mit der Harfe. Biblische Gestalten, Evangelische Verlagsanstalt, Leipzig 2006, ISBN 978-3-374-02399-8. *Israel Finkelstein; Neil A. Silberman: David und Salomo – Archäologen entschlüsseln einen Mythos. C. H. Beck Verlag, München 2006, ISBN 3-406-54676-5. *Steven L. McKenzie: König David. Eine Biographie. Walter de Gruyter, Berlin – New York 2001, ISBN 978-3-11-017196-9. *Stefan Ark Nitsche: König David. Sein Leben – seine Zeit – seine Welt. Ed. Chr. Kaiser, Gütersloher Verlagshaus, Gütersloh 2002, ISBN 3-579-05191-1. *Laurence A. Sinclair / Clemens Thoma: Artikel David. In: Theologische Realenzyklopädie. Bd. 8 (1981), S. 378–388. *Literatur von und über David im Katalog der Deutschen Nationalbibliothek *Werke von und über David in der Deutschen Digitalen Bibliothek == Zunanje povezave == {{Commonscat|David (Biblical figure)|David}} * [https://portal.dnb.de/opac.htm?method=simpleSearch&query=118523929 ''David'', DEUTSCHE NATIONALBIBLIOTHEK] * [https://www.bibelwissenschaft.de/wibilex/das-bibellexikon/lexikon/sachwort/anzeigen/details/david-at/ch/28c4bf5ae4368e1a46a78c363dfa01c9/ ''David'', avtor Alexander A. Fischer] * [http://www.dig-gath.org/ The Tell es-Safi/Gath Archeological Project] (archäologische und epigraphische Erkenntnisse mit weiterführenden Verweisen) * [http://digital.bib-bvb.de/webclient/DeliveryManager?custom_att_2=simple_viewer&pid=7680201&childpid=7680213 Bilderzyklus zum Leben Davids] in einer mittelalterlichen Handschrift der Staatsbibliothek Bamberg [[Kategorija:David (kralj)| ]] [[Kategorija:Rojeni v 11. stoletju pr. n. št.]] [[Kategorija:Umrli v 10. stoletju pr. n. št.]] [[Kategorija:Islamski preroki]] [[Kategorija:Izraelski kralji]] {{normativna kontrola}} 95ydxsbkgnab5nuedwvbgcy9xr55zuc 6774918 6774866 2026-11-04T20:24:50Z Ljuba24b 92351 np 6774918 wikitext text/x-wiki [[Slika:Egbert-Psalter, fol. 20v.jpg|thumb|Kralj David iz Egbert Psalterja (10.st.)]] '''David''' (hebrejsko דָּוִד in דָּוִיד ''Dāwīd'') je bil po 1. ({{bibl|1 Sam}}) in 2. Samuelovi knjigi ({{bibl|2 Sam}}), 1. knjigi kraljev ({{bibl|1 Kr}}) in 1. knjigi Kronik ({{bibl|1 Krn}}) [[Tanak]] in [[Stara zaveza|Stare zaveze]], judovski kralj in kot naslednik [[Savel|Savla]] tudi Izraela. Šlo naj bi za okoli leta 1000 pr. n. št. in velja za avtorja številnih [[psalm]]ov, ''Davidovih psalmov''. Biblijsko pričakovanje Mesije se je razvilo iz preroške obljube o večnem obstoju Davidove rodbine ({{bibl|2 Sam 7}}). == David v Samuelovih knjigah == === Mladi David === [[Slika:David with the Head of Goliath-Caravaggio (1610).jpg|thumb|[[Caravaggio]]: ''David z glavo Goljata'' (1608/07).]] David se je rodil kot najmlajši [[Jese]]jev sin v [[Betlehem]]u. Kot dečka ga je Samuel mazilil za bodočega kralja. Kmalu je prišel na Savlov dvor, o katerem Biblija pripoveduje v dveh medsebojno izključujočih se različicah.<ref>H.W. Hertzberg: ''Die Samuelbücher'' (=''Das Alte Testament Deutsch'', Bd. 10). Vandenhoeck & Rupprecht, Göttingen 1956, S. 113; Klaus Koch: ''Samuelisbücher''. In: Religion in Geschichte und Gegenwart, 2. elektronische Ausgabe der 3. Auflage. directmedia, Berlin 2000, Bd. 5, S. 1359.</ref> V prvi ({{bibl|1 Sam 16,14-23}}) je Savla razveselilo Davidovo igranje na citre, ker ga je »mučil zli duh, ki ga je poslal Gospod«. Takoj za tem ({{bibl|1 Sam 17}}) sledi dobro znana zgodba o zmagi nad velikanom Goljatom: pastir David, ki naj bi dejansko prinašal kruh in sir svojim bratom na služenju vojaškega roka, ni mogel prenesti bogokletnega posmehovanja filistejskega prvaka. Potem so ga predstavili Savlu in ga opremili z njegovim oklepom, vendar se je temu odrekel in s preprosto fračo pokončal Filistejca, oklepljenega v bronu in železu (sklic na začetek železne dobe v vzhodnem Sredozemlju). Nato je Savel vprašal, čigav sin je bil ta pogumni deček in ga prosil, naj pride na njegov dvor.<ref>[http://www.bibelbund.de/htm/2000-1-023.htm Richard Schultz: Die sogenannten Widersprüche im Alten Testament – Teil 2] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060515004417/http://www.bibelbund.de/htm/2000-1-023.htm |date=2006-05-15 }} (2000), Webseite des Bibelbundes, Zugriff am 9. Juni 2013.</ref> Na dvoru je David kmalu pritegnil Savlovo zavist, ker je bil videti večji junak od kralja. Nato ga je Savel večkrat poskušal ubiti. Davida je Savel poslal v boj s Filistejci, iz katerega naj bi mu prinesel 100 kož pobitih Filistejcev. Savel je domneval, da bo David v tej bitki umrl. Če pa bo Davidu uspelo ujeti kožico, mu je Savel za ženo obljubil hčerko Michal. David ni le preživel boja, ampak je Savlu celo prinesel 200 kož umorjenih Filistejcev. Tako je bila zakonska zveza Davida in Michalo zapečatena ({{bibl|1 Sam 18,17–28}}). Michal je Davida opozorila na nadaljnje morilske namene njenega očeta ({{bibl|1 Sam 19,11-18}}) in mu pomagala pobegniti. Podpiral ga je tudi Savlov sin Jonatan, s katerim je bil David tesen prijatelj ({{bibl|1 Sam 19,1-7}}). David se je prebil skozi vodjo tolpe, Savel pa ga je s 3000 izbranimi vojaki ujel. V [[En Gedi]] je kralj slučajno šel v tisto jamo, v kateri so se skrivali David in njegovi ljudje, da bi opravil svojo potrebo. Toda namesto da bi ga umoril, kot je zahtevala njegova tolpa, je David samo odrezal vogal kraljeve halje. To je predstavil Savlu pred jamo v znak njegove zvestobe. Kralj je globoko ganjen prerokoval, da bo nekega dne postal kralj po njem in prisegel, da ne bo škodoval njegovi družini ali imenu. Potem ga je izpustil. Kot rezultat, se je David naslonil kot fevdni mož na Filistejce. Med svojim bivanjem je ukrepal proti roparskim tolpam v puščavi. David je Savlu drugič prizanesel, ko se je prikradel v Savlovo taborišče in mu v znak superiornosti ukradel le vrč s sulico in vodo. Anonimni avtor zgodbe z dvakrat prizanašanjem Savlu pokaže Davidovo spoštovanje kraljestva severnega Izraela. To je kasneje severnoizraelskim plemenom olajšalo prepoznavanje Davidovega kraljestva, ki se je na koncu razširilo na severno in južno cesarstvo. === David kot kralj === [[Slika:Allegorie Pfarrkirche St. Ulrich.JPG|thumb|left|Kralj David, lesorez Johann Baptist Moroder, cerkev sv. Ulrika, Gröden (1910)]] Ko so se [[Filistejci]] oboroževali proti Izraelu, so se odrekli Davidovi podpori, ker mu niso zaupali. Savel je umrl v boju s Filistejci. Z njim je padel njegov sin Jonatan, za katerega je David kasneje dejal »Tvoja ljubezen mi je bila čudovita, bolj kot ženska ljubezen« ({{bibl|2 Sam 1,26}}). Ker prestolonaslednika ni bilo več, so starešine Izraelcev Davida mazilili za kralja v Hebronu ({{bibl|2 Sam 5,3}}). Leta prej ga je prerok Samuel v Betlehemu mazilil za kralja južnega Judovega plemena. ({{bibl|1 Sam 16,1}}). Samoumevnost, o kateri poročajo o razdelitvi Izraela na severno in južno kraljestvo za Davidovega življenja, omogoča sklep, da je bila ta dihotomija, ki jo Biblija priča šele po Salomonovi smrti, verjetno veliko starejša. S političnimi potezami in odpravo ali navezanostjo na sebe je David prešel nad Savlove potomce: postal je tudi kralj nad Izraelom, ki pa je ostal neodvisno kraljestvo. Obe sferi sta bili povezani v osebni uniji. David je zdaj osvojil [[Jeruzalem]], ki je bil točno na meji med kraljevinama. Posledično mesto ni spadalo v nobeno od dvanajstih plemenskih območij, ampak je kot kronsko posest pripadalo samo kralju. Po utrditvi svoje politične moči je David v Jeruzalem prinesel [[skrinja zaveze|skrinjo zaveze]], ki je bila prej shranjena v šatoru v Silu, da bi oslabila tamkajšnje duhovništvo in bi Jeruzalem postal versko središče kraljestva. David je vodil vrsto pretežno uspešnih vojn proti sosednjim ljudstvom Izraela, večino pa je zanj vodil njegov nečak Joab. Rezultat je bil velik imperij, ki naj bi vključeval [[Baalbek]] in [[Damask]] na severu, [[Moab]] na vzhodu, območje do [[Rdeče morje|Rdečega morja]] na jugu in kopno do Sredozemlja na zahodu. Vendar osvojitev filistejskih ozemelj na obali med [[Gaza|Gazo]] in [[Tel Aviv |Jaffo]] ni uspela. [[Slika:Massys David and Bathshba.jpg|thumb|hochkant=1.6|Jan Massys: ''David in Batšeba'',olje na platnu (1562)]] V času kampanje proti Amoncem je David spal z [[Batšeba|Batšebo]], ženo Uriaja, Hetita, ki je bil eden od njegovih častnikov. Takrat je bil njen mož daleč od oblegane Rabbe. Ko je David izvedel, da je Batšeba noseča, je Uriaja vrnil v Jeruzalem v upanju, da bo spal z Batšebo in kasneje otroka priznal kot svojega. Vendar pa Uriaja ni hotel iti v svojo hišo in spat s svojo ženo, medtem ko so se vojna dejanja nadaljevala, ostalim vojakom pa so odvzeli ta privilegij. Morda pa je tudi spregledal Davidovo namero. Potem je David Joabu v pismu, ki ga je osebno poslal Uriaju (pregovorno pismo Uriaja), naročil, naj ga postavi v ospredje in se nato umakne od njega, da bi ga lahko ubili. Tokrat je Davidov načrt deloval in se poročil z vdovo. Po Savlovi hčeri Michal, Abigail iz Maona in Ahinoam iz Jezreela, Haggit, Egla, Abital in Maacha, hči kralja Tamarisa iz Geschurja, je bila Davidova osma žena. Prerok Natan mu je zagrozil z božjo kaznijo in otrok Batšebe je umrl. Kljub svojemu grehu je David ob predstavitvi Samuelove knjige ostal Božji ljubljenec, četudi mu je bila za kazen odrečena gradnja jeruzalemskega templja. To je bilo rezervirano za drugega otroka, ki ga je Batšeba rodila Davidu in sicer [[Salomon]]u. Še en Davidov sin Absalom (tudi Abšalom) je poskušal strmoglaviti očeta, kar mu je skoraj uspelo. Malo pred smrtjo je stari David po nasvetu Batšebe in Natana (preroka) imenoval Salomona, da je ambiciozno Adonijo zamenjal za naslednika in ga mazilil za kralja. Davidova slika v Samuelovih knjigah je psihološko diferencirana. Prikazuje tako svetlo kot temno plat junaka, kot so oklevanje, dvom, prijateljstvo, ljubezen, starost, jeza, želja in resna krivda. To je v tedanjih kraljevskih pravljicah brez primere. === Božja zaveza Davidu === Osrednje besedilo božanske obljube večne rodbine Davididov je {{bibl| 2 Sam 7,1-29}} z vzporednico v {{bibl|1 Kr 7,1-17}}. Tam poročajo o Davidovi želji, da bi Bog imel "hišo", tj. zgradil tempelj. Vendar Bog na to odgovarja - po preroku Natanu -, da to ni Davidova naloga, temveč naloga njegovih potomcev. Namesto tega bi on, Bog, Davidu zgradil hišo, tj. rodbino, ki bo trajala večno. V tem besedilu tej Božji obljubi ne rečemo 'zaveza', ampak nekaj poglavij kasneje v {{bibl|2 Sam 23,5}}. Poleg tega je takšna 'zaveza' z Davidom omenjena v {{bibl|Ps 89,40}}, {{bibl|Ps 111,9}}, {{bibl|Iz 55,3}} in {{bibl|Jer 33,21}}. Razpravlja se o tem, katero besedilo (fragmenti) je bolj izvirno. Tu je ključno vprašanje, ali je bila obljubljena vladavina po političnem koncu kraljestva Davidu razlagana kot dogodek, ki je bil v zgodovini odrešenja še vedno izjemen. V {{bibl|1 Kr 2,4}} in {{bibl|1 Kr 8,25}} je omenjen predpogoj za zavezo z Davidovim kraljestvom: Izraelci morajo ostati na Božjih poteh. Tu lahko postavimo vprašanje ali je s to pogojno veljavnostjo obljube v Knjigi kraljev treba uvesti razlago o odsotnosti te politične rodbine. Kakor koli že, Stara zaveza se ne samo večkrat sklicuje na to tradicijo božje obljube Davidovim potomcem, ampak je Nova zaveza z njo v mnogih pogledih povezana tudi s pričakovanjem Mesije. ({{bibl| Lk 1,32}}) == David v Novi zavezi == V nasprotju z drugimi kralji Stare zaveze (Savel, Salomon) je David v Novi zavezi zelo sprejet. Posebno zanimanje izhaja iz ideje, da mora pričakovani Mesija prihajati iz Davidove hiše, tako da je Jezusa večkrat nagovoril z naslovom 'Davidov sin'. V zgodbah o otroštvu po [[Evangelij po Mateju|Matejevem evangeliju]] in po [[Evangelij po Luku|Lukovem evangeliju]], ki navajata dve različni liniji Jezusovih prednikov, je bila rodoslovna povezava med Jezusom in Davidom vzpostavljena po njegovem očetu Jožefu. Ustreza tudi temu, da se je Jezus rodil v Davidovem mestu Betlehem. V evangeliju po Mateju je Jezus nagovarjan kot Davidov sin, zlasti v čudežnih zgodbah in je zato imenovan Mesija, ki prinaša zveličanje. Tudi Pavel predpostavlja Jezusov rod iz Davidove družine ({{bibl|2 Tim 2,8}} in {{bibl|Rim 1,3}}). V Janezovem evangeliju nekateri njegovi sodobniki izpodbijajo Jezusovo mesijanstvo s sklicevanjem na Jezusovo poreklo iz Galileje ({{bibl|Jn 7,40–43}}). Tu postane vidna tedaj razširjena nevednost o Jezusovem izvoru <ref>Martin Hengel, Anna Maria Schwemer: ''Jesus und das Judentum'', Tübingen 2007, S. 293.</ref> ali pa je izraženo, da avtor tega evangelija ne domneva davidskega izvora Jezusa.<ref>Konrad Huber: ''Die Könige Israels: Saul, David und Salomo'', in: Markus Öhler (Hrsg.): ''Alttestamentliche Gestalten im Neuen Testament'', Wissenschaftliche Buchgesellschaft, Darmstadt 1999, S. 161ff.</ref> To široko novozavestno pričevanje naj bi pokazalo, da je bila »tradicija, da izhajamo iz Davida, živa v Jezusovi družini«.<ref>Martin Hengel, Schwemer: ''Jesus und das Judentum'', 2007, S. 293.</ref> Če pogledamo poznejše rodove, je David postal odrešen lik in podoba upanja za prihajajočega Mesija. To je moral biti Davidov potomec ('sin'). [[Slika:Kampf Davids mit dem Löwen (Steinerne Bibel - Schöngrabern).jpg|thumb|hochkant=1.2| ''David se bori z levom'', kamnita Biblija Schöngraberna, Spodnja Avstrija (ok. 1220)]] == David v krščanstvu == Davidov pomen za krščanstvo temelji na dejstvu, da je Jezus imenovan Mesija, sin Davida. Tudi njegova molitev in kesanje po zapeljevanju Batšebe ter pogum, da se bori v spopadih s sovražniki in skušnjavami, sta tudi vzorna. Srednjeveški avtorji so Davida videli kot prototip psalmista in pesnika; takrat je veljal za zavetnika pesnikov in pevcev. V himni ''Dies irae'' sta s Sibilo napovedovala prihod [[Sodni dan|Sodnega dne]]. David je v srednjem veku veljal za zglednega viteza in zglednega kralja; dvorjani so [[Karel Veliki|Karla Velikega]] radi obravnavali kot 'novega Davida'. Zgodnjosrednjeveški armenski zgodovinar Movses Čorenazi je sledil spustu rodbine Bagratidov do kralja Davida. Davidovo maziljenje preroka Samuela je bilo vzor za cerkveno maziljenje kraljev v srednjem veku.<ref>David Flusser: Artikel ''David, In Christianity.'' In: ''Encyclopaedia Judaica.'' 2. Auflage, Bd. 5 (2007), S. 454.</ref> Tudi v zgodnjem modernem obdobju je imel David pomembno vlogo vladarja kot vzor. V [[slikarstvo| slikarstvu]] in [[kiparstvo|kiparstvu]] je prikazan predvsem kot zmaga nad Goljatom, pa tudi kot glasbenik in plesalec. Z ustvarjanjem glasbe pred svojim predhodnikom Savlom se David pojavi kot prototip sodobnega glasbenega terapevta. Kot plesalec pred skrinjo zaveze lahko simbolizira pobožnega vladarja, pa tudi zmagovitega, ki zmagoslavno vstopi v mesto. David kot avtor in pevec [[psalm]]ov simbolizira nadnaravni navdih cerkvene glasbe, glasbeno izobrazbo posvetnega vladarja, lahko pa ga upodabljamo tudi kot nebeškega glasbenika v maniri angelov, kot glasbenega pokrovitelja ali kot svetopisemsko figuro identifikacije melanholično-kontemplativnega umetnika.<ref>Stefan Bodemann: ''Der musizierende und tanzende David in der italienischen Malerei des 16. und 17. Jahrhunderts'' (= ''Tholos.'' 8). Münster 2015, ISBN 978-3-86887-025-1, S. 49–125.</ref> == David v islamu == [[Slika:Mahomet, David et Salomon-Mîr Haydar, Mirâdj nâmeh-1436.jpg|thumb|[[Mohamed]] (sedi na svojem konju Buraku na desni) v nebesih sreča Davida in Salomona (iz imena Miraj Nameh)]] David se v [[Koran]]u pojavlja kot ''Dāwūd'' (arabsko داود, tudi داوود). V suri 2, v vrsticah od 249 do 251, je omenjena tudi Davidova zmaga nad Golijatom (arabsko ''Ǧālūt'', جالوت). V suri 21, 78. verz, se David pojavlja kot zgleden vladar in sodnik, v suri 38, verzi 21-25 pa kot pokesan grešnik. V suri 5, vrstica 82, sta David in Jezus preklela skupino Judov, ki niso upoštevali božjih zapovedi.<ref>Chaim Zeev Hirschberg: Artikel ''David, In Islam'', in: Encyclopaedia Judaica, 2. Auflage, Bd. 5 (2007), S. 454–455.</ref> V suri 34, verzi 10-12 (prav tako 21, 80) je David kovač, ki zmehča železo, iz katerega izdeluje verižno srajco. Poleg tega je poudarjena njegova čarobna lastnost pevca, ki je bila primerna ne samo za vplivanje na ljudi, temveč tudi na divje živali in naravo.<ref>The Encyclopaedia of Islam. New Edition, Bd. 2, S. 182</ref> == David v zgodovini == Dejstvo, da je David dosegel obilje moči, prikazane v Bibliji, se v zadnjih raziskavah močno dvomi.<ref> Kritičen do priljubljenega upodabljanja Israel Finkelstein; Neil A. Silberman: '' Pred Jerihom ni trobent. Arheološka resnica o Bibliji.'', 6. Aufl. (Sonderausgabe), C. H. Beck, München 2006, Kap. 5, S. 140ff. Kratek pregled raziskovalnih mnenj v Fischer 2009, Abschnitt 4; tam je tudi več literature.</ref> Z egiptovske in asirske perspektive je bil nedvomno le provincialni princ. Biblijski prikaz njegovega in Salomonovega vladanja kot vrhunca izraelskega državnega pomena ne zdrži literarnega in predvsem arheološkega nadzora. V času Davida naj bi imel Jeruzalem največ 1500 prebivalcev. Glede na pomanjkanje arheoloških dokazov in pomanjkanje omembe v zapisih drugih imperijev ni mogoče govoriti o 'velikem Davidovem imperiju'.<ref>[http://www.wissenschaft.de/archiv/-/journal_content/56/12054/1599540/Als-Jerusalem-ein-Kuhdorf-war/ www.wissenschaft.de: Als Jerusalem ein Kuhdorf war], Slika znanosti o arheoloških dejstvih v izraelsko-palestinski regiji 1000 pr. n. št.</ref> [[Slika:Tel dan inscription.png|thumb|Najstarejša zunajbiblijska omemba dinastije Davidov v deveti vrstici z vrha (napis Tel Dan, okoli 840 pr. n. št)]] Svetopisemske pripovedi prikazujejo davidovsko in še posebej solomonovsko dobo kot idealen čas, vendar so bile te zapisane veliko kasneje. V današnjih biblijskih študijah je splošno sprejeto, da je bila Samuelova knjiga sestavljena iz različnih virov v času judovskega kralja Jozije. Jozija je vladal od 640 do 609 pr. n. št. in poskušal razširiti svojo vladavino nad severnim imperijem, ki so ga evakuirali Asirci - zgodba o združenem imperiju pod vodstvom Davida in Salomona bi bila v tej interpretaciji zanimiva produkcija mitov in kot zgodovinski vir zanimiva le za čas njegovega nastanka. V zadnjem času se tako imenovani minimalisti bibličnih študij sploh sprašujejo ali je David kdaj obstajal: Britanski arheolog Philip R. Davies je denimo izrazil sum, da je Davidov lik »tako zgodovinski kot [[kralj Arthur]]«.<ref> Citirano od Stanley Jerome Isser: '' Meč Golijata. David v junaški literaturi ''. Brill, Leiden 2003, S. 15–20 (tukaj citat).</ref> Pravzaprav ni arheoloških najdb, ki bi jih lahko z gotovostjo dodelili njegovi osebi. Navsezadnje [[napis iz Tel Dana]], najden leta 1993, kaže, da so okoli leta 840 pr. n. št. judejski kralji dejansko veljali za pripadnike 'Davidove hiše'. Raziskovalci trdijo tudi, da so ime David razkrili na moabitski [[Meševa stela| Meševi steli]] iz 9. stoletja pred našim štetjem in v reliefu, ki ga je faraon Šešonk I. naredil v [[Tebe, Egipt|Tebah]], vendar so ta branja sporna.<ref>Steven L. McKenzie: ''König David. Eine Biographie''. Walter de Gruyter, Berlin/New York 2002, ISBN 978-3-11-088116-5, S. 13–26 (abgerufen über Verlag Walter de Gruyter Online).</ref> Sklicuje se tudi na besedila iz [[Mezopotamija|mezopotamskega]] mesta [[Mari]], v katerih se beseda ''dawidum'' pojavlja v pomenu junaka ali vojskovodje. V skladu s tem David prvotno ne bi mogel biti osebno ime, ampak naslov, vendar je tudi to branje negotovo.<ref>André Lemaire: ''Mari, Biblija in severozahodni semitski svet''. V: ''Biblijski arheolog'', 47, Heft 2 (1984), S. 102.</ref> == Davidov grob == Davidov grob se časti kot Davidov grob na gori [[Sion]] v [[Jeruzalem]]u. To je sveto mesto judovstva. Pristnost Davidovega groba je dvomljiva. == Etimologija == Prvotna oblika imena je hebrejsko דָּוִד ''Dawidh'', 'ljubljeni, dragi (božji)', standardno hebrejsko ''Dávid'', tiberijsko hebrejsko ''Dāwiḏ''; arabsko داود ''Dāʾūd'' ali ''Dāwūd'', iz zahodnosemitskega ''DWD''. Ime se pojavlja kot ''twti'' kot oznaka tujca na egiptovski steli okoli leta 1750 pred našim štetjem. <ref>K. A. Kitchen: ''Non-Egyptians recorded on Middle-Kingdom Stelae in Rio de Janeiro'', In: ''Middle Kingdom Studies'', edited by. S. Quirke, Whiystable 1991, S. 88</ref> == Davidova zvezda == {{glavni|Davidova zvezda}} == Spominski dnevi == * Rimskokatoliški: 29. december * Pravoslavni: 26. december in nedelja po božiču * Armenski: 25. in 26. december * Koptski: 19. decembra <ref>[http://www.heiligenlexikon.de/BiographienD/David.htm David im Ökumenischen Heiligenlexikon]</ref> == V umetnosti in literaturi == [[Slika:Donatello - David - Florença.jpg|thumb|''David'', bronast kip, [[Donatello]] (1430)]] [[Slika:David, Andrea del Verrocchio, ca. 1466-69, Bargello Florenz-01.jpg|thumb|''David'' bronast kip [[Andrea Verrocchio]] (1473–1475)]] [[Slika:'David' by Michelangelo Fir JBU005 denoised.jpg|thumb|''[[David (Michelangelo)|David]]'', [[Michelangelo]]v kip (1501–1504)]] * ''[[David (Donatello) |David]]'', bronasti kip [[Donatello|Donatella]] (okoli 1430) * ''David'', bronasti kip [[Andrea del Verrocchio]] (1473–1475) * ''David'', slika Pedra Berrugueteja (1450–1504) * ''[[David (Michelangelo)|David]]'', [[Michelangelo]]v kip (1501–1504) * ''[[David (Bernini)|David]]'', kip [[Gian Lorenzo Bernini]] (1623–1624) * ''David in Jonatan'', svetopisemska opera Marc-Antoine Charpentier (1688) * ''Davidova vzvišenost'', igra Alberta Ludwiga Grimma (1811) * ''David'', oratorij v dveh delih na podlagi besed iz Svetega pisma Carl Gottlieb Reissiger (glasba) (1852) * ''Zgodovina kralja Davida'', nedokončano glavno dramsko delo Richarda Beer-Hofmanna (1906–1936) * ''Kralj David'', simfonični psalm v treh delih [[Arthur Honegger|Arthurja Honeggerja]] po drami Renéja Moraxa (1921/1923) * ''David in Batšeba'', celovečerni film (1951) * ''David in Golijat'', celovečerni film (1959) * ''David, najmlajši Izaijev sin'', zgodba Adalberta Seipolta (1970) * ''Poročilo kralja Davida'', zgodba Stefana Heyma (1972) * ''Bog ve'', roman Josepha Hellerja (1984) * ''Kralj David'', celovečerni film (1985) * ''King David'', glasbeni cikel / pesmi Alana Menkena (glasba) in Tima Ricea (besedilo) (1997) * ''Biblija – David'', celovečerni film (1997) * ''Kralj David'', glasbena drama Christiana Stückla (besedilo / režija) in Markus Zwink (glasba) kot del pasijonske igre Oberammergau (2005) * ''David'', opera Lorenza Dangla (glasba) in Giovannija Netzerja (libreto) (2007 == Sklici == {{sklici}} == Literatura == *Walter Dietrich: David. Der Herrscher mit der Harfe. Biblische Gestalten, Evangelische Verlagsanstalt, Leipzig 2006, ISBN 978-3-374-02399-8. *Israel Finkelstein; Neil A. Silberman: David und Salomo – Archäologen entschlüsseln einen Mythos. C. H. Beck Verlag, München 2006, ISBN 3-406-54676-5. *Steven L. McKenzie: König David. Eine Biographie. Walter de Gruyter, Berlin – New York 2001, ISBN 978-3-11-017196-9. *Stefan Ark Nitsche: König David. Sein Leben – seine Zeit – seine Welt. Ed. Chr. Kaiser, Gütersloher Verlagshaus, Gütersloh 2002, ISBN 3-579-05191-1. *Laurence A. Sinclair / Clemens Thoma: Artikel David. In: Theologische Realenzyklopädie. Bd. 8 (1981), S. 378–388. *Literatur von und über David im Katalog der Deutschen Nationalbibliothek *Werke von und über David in der Deutschen Digitalen Bibliothek == Zunanje povezave == {{Commonscat|David (Biblical figure)|David}} * [https://portal.dnb.de/opac.htm?method=simpleSearch&query=118523929 ''David'', DEUTSCHE NATIONALBIBLIOTHEK] * [https://www.bibelwissenschaft.de/wibilex/das-bibellexikon/lexikon/sachwort/anzeigen/details/david-at/ch/28c4bf5ae4368e1a46a78c363dfa01c9/ ''David'', avtor Alexander A. Fischer] * [http://www.dig-gath.org/ The Tell es-Safi/Gath Archeological Project] (archäologische und epigraphische Erkenntnisse mit weiterführenden Verweisen) * [http://digital.bib-bvb.de/webclient/DeliveryManager?custom_att_2=simple_viewer&pid=7680201&childpid=7680213 Bilderzyklus zum Leben Davids] in einer mittelalterlichen Handschrift der Staatsbibliothek Bamberg [[Kategorija:David (kralj)| ]] [[Kategorija:Rojeni v 11. stoletju pr. n. št.]] [[Kategorija:Umrli v 10. stoletju pr. n. št.]] [[Kategorija:Islamski preroki]] [[Kategorija:Izraelski kralji]] {{normativna kontrola}} 7e0md7yie1c2zmc5hc6he3aan2e952y 0 495405 6774994 6559683 2026-11-05T01:43:08Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6774994 wikitext text/x-wiki {{coord|44|36|N|33|32|E|display=title}} {{Infopolje vojaška enota | unit_name = Črnomorska flota | native_name = {{jezik-ru|Черноморский флот}}<br>Černomorski flot | image = [[slika:Great emblem of the Black Sea fleet.svg|200px]] | image_size = 150px | caption = Veliki znak Črnomorske flote | start_date = 13. maj 1783 | country = {{flag|Rusija}} | branch = [[Vojna mornarica]] | type = [[Flota]] | role = | size = Plovila: *43 vojaških ladij: **5 [[fregata|fregat]] **17 [[korveta|korvet]] **4 [[patruljna ladja|patruljne ladje]] **4 [[amfibijskodesantna ladja|amfibijskodesantne ladje]] **11 [[minolovec|minolovcev]] *7 podmornic: **7 [[Konvencionalne podmornice|dizel-električnih podmornic]] | command_structure = [[File:Medium emblem of the Armed Forces of the Russian Federation (27.01.1997-present).svg| 30px]] [[Oborožene sile Ruske federacije]] | garrison = {{Plain list| * [[Sevastopol]] (štab) * [[Novorossijsk]] }} | garrison_label = | nickname = | patron = | motto = | colors = | colors_label = | march = | mascot = | equipment = | equipment_label = | battles = [[Krimska vojna]] <br> [[Prva svetovna vojna]] <br> [[Druga svetovna vojna]] <br> [[Rusko-gruzijska vojna]] <br> [[Sirska državljanska vojna]] <br> [[Rusko-ukrajinska vojna]] | anniversaries = 13. maj | decorations = [[File:Order of Red Banner.png|30px]] [[Red rdeče zastave]] | battle_honours = | battle_honours_label = | disbanded = | flying_hours = | website = <!-- Commanders --> | current_commander = [[Viceadmiral]] [[Sergej Mihajlovič Pinčuk]]<ref>{{navedi splet|url=https://tass.com/defense/1769271|title=Admiral Moiseyev appointed as Russian Navy’s new chief — defense minister|website=tass.ru|access-date=2. aprila 2024|language=en}}</ref> | commander1_label = | notable_commanders = [[Knez]] [[Grigorij Potemkin]] <br> Admiral [[Fjodor Fjodorovič Ušakov|Fjodor Ušakov]] <br> Admiral [[Mihail Lazarev]] <br> [[Kontraadmiral]] [[Grigorij Butakov]] <br> Admiral [[Ivan Jumašev]] <br> [[Admiral flote Sovjetske zveze]] [[Sergej Gorškov]] <!-- Insignia -->| identification_symbol = | identification_symbol_label = | identification_symbol_2 = | identification_symbol_2_label = }} '''Črnomorska flota''' ({{jezik-ru|Черноморский флот}}, ''Černomorski flot'') je [[flota]] [[Ruska vojna mornarica|Ruske vojne mornarice]] v [[Črno morje|Črnem morju]].<ref>{{navedi splet|url=http://eng.mil.ru/en/structure/forces/navy/associations/structure/forces/type/navy/black_sea/about.htm|title=Black Sea Fleet|website=mil.ru|access-date=28. marca 2021|language=en}}</ref> Zaradi udeležbe v [[Rusko-gruzijska vojna|rusko-gruzijski vojni]] (2008), okupaciji Krima (2014) in [[Sirska državljanska vojna|sirski državljanski vojni]] (2015–) v zadnjem času velja za najbolj izkušeno floto Ruske vojne mornarice.{{Navedi vir}} V potekajoči [[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji na Ukrajino]] je črnomorska flota utrpela velike izgube, med drugim je bila uničena tudi glavna ladja flote, križarka [[Moskva (križarka)|Moskva]], in poveljstvo v [[Sevastopol|Sevastopolu]]. [[Ukrajina]] je poročala, da je v le dveh letih uničila ali poškodovala 1/3 vseh ruskih vojnih ladij v Črnem morju,<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Ukrainian navy says a third of Russian warships in the Black Sea have been destroyed or disabled|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-war-black-sea-navy-warships-8f614d856370a564ffee1e49f5313343|website=AP News|date=2024-03-26|accessdate=2024-04-30|language=en}}</ref> vključno z vsemi, ki so izstreljevale rakete,<ref name=":4" /> in da se je preostanek flote do julija 2024 umaknil s Krima v Rusijo.<ref name=":5" /> ==Zgodovina== Črnomorsko floto je skupaj z njenim glavnim oporiščem [[Sevastopol]]om ustanovil knez [[Grigorij Potemkin]] 13. maja 1783. V preteklosti so ji poveljevali legendarni [[admiral]]i, kot sta [[Dmitrij Senjavin]] in [[Pavel Nahimov]], in ima izjemen zgodovinski in politični pomen za Rusijo. Med [[Rusko-turška vojna (1787-1792)|rusko-turško vojno (1787–1792)]] je bil potrjen ruski nadzor [[Krim (polotok)|Krima]], ko je Črnomorska flota pod poveljstvom [[admiral]]a [[Fjodor Ušakov|Fjodora Ušakova]] porazila [[Turška vojna mornarica|Turško vojno mornarico]] v bitki pri Kerčenski ožini (1790) in Turkom preprečila izkrcanje na Krimu. Med [[Napoleonske vojne|Napoleonskimi vojnami]] je Ruska vojna mornarica sprva delovala proti [[Francoska vojna mornarica|Francoski]] v zavezništvu s Turško. Zatem se je Turčija obrnila proti Rusiji in začela [[Rusko-turška vojna (1806-1812)|rusko-turško vojno (1806–1812)]]. V tej je Črnomorska s pomočjo [[Baltska flota|Baltske flote]] premagala Turčijo pod poveljstvom admirala [[Dmitrij Senjavin|Dmitrija Senjavina]] v bitkama pri Dardanelah in Atosu (1807). Po Napoleonskih vojnah je Rusija v zavezništvu s [[Francija|Francijo]] in [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenim kraljestvom]] posredovala v [[Grška osamosvojitvena vojna|grški osamosvojitveni vojni]] in porazila Turško vojno mornarico v [[Bitka pri Navarinu|bitki pri Navarinu]] (1827). Poleg Črnomorske je ponovno sodelovala tudi Baltska flota. Nadzor Turčije nad Turškimi ožinami je pomenil omejitev za izhod Črnomorske flote v [[Sredozemsko morje]] in Rusija je občasno poskušala zavarovati prehod skozi ožine. Od leta 1841 je bila Rusija z Londonsko konvencijo o ožinah formalno omejena na Črno morje. Vendar je bila tudi v okviru Črnega morja Rusija pomorsko močnejša država od Turčije. Leta 1853 je Črnomorska flota po turški vojni napovedi premagala turške pomorske sile v bitki pri Sinopi. Kljub temu so bili Rusi med dolgotrajno [[Krimska vojna|krimsko vojno]] (1853–1856) potisnjeni v obrambo, tako da so se britansko-francoske enote izkrcale na Krimu in zavzele [[Sevastopol]]. Po vojni naj bi skladno s Pariško pogodbo Črno morje postalo demilitarizirano območje, in šele po ruski zmagi v [[Rusko-turška vojna (1877-1878)|rusko-turški vojni (1877–1878)]] je Črnomorska flota spet začela krepiti svoje pomorsko moč in utrdbe.<ref>{{navedi splet|url=https://www.globalsecurity.org/military/world/russia/mf-czar-1877.htm|title=Czarist Navy in the Russo-Turkish War of 1877|website=globalsecurity.org|access-date=5. aprila 2021|language=en}}</ref> [[Slika:BattleOfSinop_2.jpg|sličica|Bitka pri Sinopi (1853)]] ===20. stoletje=== Črnomorska flota je imela pomembno vlogo v [[Ruska revolucija (1905)|ruski revoluciji (1905)]], saj je posadka [[bojna ladja|bojne ladje]] {{ladja||Potjomkin|bojna ladja|2}} izvedla upor kmalu po ruskem porazu v [[Rusko-japonska vojna|rusko-japonski vojni]]. Upor je pomenil simbolični korak k [[Ruska revolucija|ruski revoluciji]] (1917) in je bil pozneje prikazan v kultnem nemem [[film]]u [[Križarka Potemkin]] iz leta 1925 [[Sergej Mihajlovič Eisenstein|Sergeja Eisensteina]]. Med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je bilo med Črnomorsko floto in Turško vojno mornarico več srečanj. Turki so imeli zaradi prisotnosti [[Nemčija|nemške]] bojne križarke SMS ''Goeben'' sprva premoč, toda po izgradnji dveh sodobnih ruskih [[Dreadnought (ladja)|dreadnoughtov]] ''Imperatrica Marija'' in ''Imperatrica Katarina Velika'' prevzamejo Rusi vodstvo na morju do padca ruske vlade novembra 1917. Nemške [[podmornica|podmornice]] iz [[Carigrad|carigrajske]] flotilje in turške lahke enote so napadale rusko tovorno ladjevje do konca vojne. V 30. letih 20. stoletja se začne velik nov program gradnje ladij, v okviru katerega je bilo zgrajenih več kot 500 ladij. Ob izbruhu [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je Črnomorski floti poveljeval [[viceadmiral]] [[Filip Sergejevič Oktjabrski]]. Kljub hitremu nemškemu prodoru in nemškemu zavzetju Krima sredi leta 1942, se je flota, sicer s hudimi izgubami, dobro izkazala v [[obramba Odesse (1941)|obrambi Odese (1941)]] in bitki za Sevastopol (1941–1942).<ref>John Erickson: ''The Road to Stalingrad'', Cassel Military Paperbacks, 2003, stran 205 (angleščina)</ref> S koncem druge svetovne vojne je bila potrjena sovjetska dominanca črnomorskega območja. Severne in vzhodne obale je nadzirala Sovjetska zveza, v [[Romunija|Romuniji]] in [[Bolgarija|Bolgariji]] pa so postavljeni na oblast zavezniški režimi. Turčija je ostala izven sovjetske črnomorske varnostne ureditve in Sovjeti so se sprva zavzemali za skupni nadzor [[Bospor]]ja s Turčijo, vendar je Turčija to zavrnila. Leta 1952 se je Turčija pridružila [[NATO|Natu]] in s tem postavila Bospor v zahodno vplivno območje. Kljub temu je Montrojska konvencija omejevala Natove možnosti za krepitev položaja Turčije v Črnem morju.<ref>McCormick, G. (1987). ''The Soviet Presence in the Mediterranean''. Santa Monica: RAND (angleščina)</ref> 7. maja 1965 je bila enota odlikovana z [[Red rdeče zastave|redom rdeče zastave]]. V poznejšem obdobju [[Hladna vojna|hladne vojne]] je Črnomorska flota skupaj s [[Severna flota|Severno]] zagotavljala ladje za sovjetsko [[5. operativna eskadra|5. operativno eskadro]] v [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]]. Ta se je med [[Arabsko-izraelski konflikt|arabsko-izraelskimi vojnami]], zlasti med [[Jomkipurska vojna|jomkipursko vojno]] (1973), zoperstavila [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|Ameriški vojni mornarici]]. ===Jomkipurska vojna=== Med jomkipursko vojno je prišlo do največje napetosti med [[Sovjetska vojna mornarica|Sovjetsko]] in Ameriško vojno mornarico v celotni hladni vojni.<ref>On Airpower.org, [http://www.onairpower.org/docs/Reference:Air_Defense_of_the_5th_%28Mediterranean%29_Naval_Squadron%2C_1970-1972 Military Thought article on Soviet Mediterranean squadron air defence] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110727143841/http://www.onairpower.org/docs/Reference%3AAir_Defense_of_the_5th_%28Mediterranean%29_Naval_Squadron%2C_1970-1972 |date=July 27, 2011 }}. Retrieved May 30, 2008.</ref> Ker sta obe strani podpirali vsaka svoje zaveznike, sta njuni floti v Sredozemlju postali vse bolj sovražni druga do druge. Sovjetska 5. operativna eskadra pod poveljstvom admirala [[Jevgenij Volobujev|Jevgenija Volobujeva]] je imela ob začetku vojne 52 ladij (med njimi je bila najnovejša ruska križarka ''Nikolajev'' razreda [[Križarke razreda Berkut B|''Berkut B'']]), vključno z enajstimi podmornicami, od katerih so nekatere nosile [[Manevrirni izstrelek|manevrirne rakete]] z jedrskimi bojnimi glavami, ameriška 6. flota pod poveljstvom admirala Daniela Murphyja pa je imela 48 ladij, vključno z dvema [[letalonosilka]]ma (''Independence'' in ''Franklin D. Roosevelt'') in eno [[Nosilka helikopterjev|nosilko helikopterjev]] (''Guadalcanal'').<ref>Розин Александр: ''Война «Судного дня» 1973г. Противостояние СССР-США на море''. http://www.xn--c1aigbrelbb7i.xn--p1ai/knigy/rozin.htm (ruščina)</ref> Z nadaljnjim potekom vojne sta obe strani okrepili svoji floti. Sovjetska eskadra je narasla na 97 ladij, vključno s 23 podmornicami, medtem ko je ameriška 6. flota zrasla na 60 ladij, vključno z devetimi podmornicami, dvema nosilkama helikopterjev in tremi letalonosilkami. Tokom operacije je imela ameriška 6. flota s 180 [[zrakoplov]]i na dveh letalonosilkah taktično premoč, vendar so sovjetske [[Protiladijska raketa|protiladijske rakete]] predstavljale velike grožnjo za ameriške ladje. Po ukazu poveljnika 6. flote Murphyja sta bili ameriški letalonosilki vseskozi 100–150 [[Morska milja|navtičnih milj]] narazen, kar je bilo dovolj blizu za vzajemno pomoč in dovolj daleč za določitev, katero od njiju elektronsko ciljajo sovjetske rakete. [[Slika:Nikolaev1977.jpg|sličica|Najbrž najboljša sovjetska vojna ladja iz časa napetosti med jomkipursko vojno, križarka ''Nikolajev'', prva ladja novega razreda ''Berkut B'' in del Črnomorske flote]] Poleg ''Nikolajeva'' so bile ob začetku vojne v Sredozemskem morju še križarke ''Grozni'' ([[Križarke projekta 58|projekt 58]]), ''Dzeržinski'' in ''Murmansk'' ([[Križarke projekta 68bis|projekt 68bis]]) ter vsaj dve jedrski podmornici z manevrirnimi raketami z jedrskimi konicami (med njima B-318 [[Podmornice projekta 651|projekta 651]]).<ref>Goldstein, L. in Žukov, J. (2004). ''A Tale of two Fleets: A Russian perspective on the 1983 Naval Standoff in the Mediterranean''. Newport: Naval War College Review (angleščina)</ref> Ko je poveljnik eskadre Volobujev 4. oktobra izvedel, da je vojna neizbežna, je ukazal masivno namestitev sil eskadre ob obalah [[Egipt]]a in [[Sirija|Sirije]] za evakuacijo sovjetskih specialistov in njihovih družin iz vojnega območja na območje južno od [[Kreta|Krete]], kjer bi jih premestili na transportne ladje. Z obal Egipta so bili sovjetski državljani (okrog 1000) evakuirani med drugim z [[rušilec|rušilcem]] ''Naporisti'', iz Sirije pa s [[fregata|fregato]] ''Kunica''. 8. oktobra je s Sevastopola v Sredozemlje odplula še križarka Črnomorske flote ''Admiral Ušakov'' (projekt 68bis) pod poveljstvom [[kontraadmiral]]a Vasljukova. Ob izbruhu vojne 6. oktobra sta bili ameriški letalonosilki še v oporiščih – ''Independence'' v [[Atene|Atenah]] in ''Franklin D. Roosevelt'' v [[Španija|Španiji]]. Prva je oporišče zapustila še isti dan ob spremstvu sovjetskega rušilca. Obe strani sta začeli priprave na vojno in ameriška letala so izvedla izvidniške polete nad sovjetsko floto. Tokom vojne je sovjetska ladijska udarna skupina 1 (LUS 1) s križarko ''Grozni'' in rušilcema ''Provorni'' ter ''Plameni'' (pred prihodom ''Plamenega'' tudi rušilcema ''Krasni Kavkaz'' in ''Skori'') pod poveljstvom kapitana 1. stopnje Rjabinskega sledila ameriški udarni skupini letalonosilke ''Independence'' (''Groznega'' 16. oktobra južno od Krete zamenja križarka ''Murmansk'' z rušilcem ''Naporisti''). Sovjetska LUS 2 s križarko ''Murmansk'' in rušilcem ''Smetlivi'' je sledila ameriški udarni skupini letalonosilke ''Franklin D. Roosevelt''. LUS 3 s križarko ''Admiral Ušakov'' in rušilcema ''Rešitelni'' in ''Neulovimi'' pod poveljstvom kontraadmirala Basjukova je sledila ameriški udarni skupini nosilke helikopterjev ''Guadalcanal''. LUS 4 pod poveljstvom kapitana 1. stopnje Lehkega s križarko ''Admiral Golovko'' (projekt 58) in rušilcema ''Krasni Krim'' in ''Nahodčivi'' je kmalu po koncu vojne vstopila v Sredozemlje in sledila ameriški udarni skupini letalonosilke ''John F. Kennedy'', LUS 5 pod poveljstvom kapitana 1. stopnje Jasakova z rušilci ''Soznatelni'', ''Krasni Kavkaz'' in ''Otvažni'' pa je sledila ameriški udarni skupini nosilke helikopterjev ''Iwo Jima''. Poleg tega sta v Sredozemlju delovali še križarki ''Admiral Makarov'' (razred [[Križarke razreda Berkut A|''Berkut A'']]) in ''Moskva'' ter rušilec ''Spešni''. V sklepnem delu vojne, po [[izrael]]skem prečkanju [[Sueški prekop|Sueškega prekopa]] 24. oktobra, je [[Leonid Brežnjev]] predlagal [[Richard Nixon|Richardu Nixonu]] skupno sovjetsko-ameriško mirovno misijo, sicer je zagrozil s sovjetskim izkrcanjem ob Sueškem prekopu v [[Port Said]]u. Ker so bili polki [[Mornariška pehota|marincev]], namenjeni tej operaciji, takrat še v Sevastopolu in v Jugoslaviji, je vrhovni poveljnik sovjetske mornarice admiral flote Sovjetske zveze [[Sergej Gorškov]] ukazal izkrcanje organizirati s člani posadk ladij 5. operativne eskadre. Ko so na ''Nikolajevu'' so zbirali četo prostovoljcev za padalsko operacijo, je po spominih udeležencev skoraj cela posadka stopila korak naprej. Tega dne je bila v Port Said poslana LUS s križarko ''Admiral Ušakov'', rušilci ''Otvažni'', ''Neulovimi'' in ''Soznatelni'', fregato ''Voron'' in tremi izkrcevalnimi ladjami s prostovoljci po ukazih Gorškova. Do izkrcanja ni nikoli prišlo, ker je bilo prej sklenjeno premirje. Floti sta se začeli umikati po sklenjenem premirju.<ref>{{navedi splet|url=https://www.jpost.com/features/in-thespotlight/the-war-that-nearly-was|title = The war that nearly was|website=pri.org|date=2. oktober 2012|access-date=9. decembra 2022|language=en}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.pri.org/stories/2012-10-26/little-known-us-soviet-confrontation-during-yom-kippur-war|title = The little-known US-Soviet confrontation during Yom Kippur War|website=pri.org|date=26. oktober 2012|access-date=9. decembra 2022|language=en}}</ref> ===Novejša zgodovina=== Po razpadu Sovjetske zveze sta si ladje Črnomorske flote razdelili Rusija in [[Ukrajina]], pomorska oporišča pa so po letu 1997 prešla v dvajsetletni najem Rusije z dogovorom v [[Kijev]]u. S [[Harkov]]skim dogovorom leta 2010 je bil najem podaljšan do leta 2042, kar pa je postalo brezpredmetno z rusko okupacijo Krima leta 2014. Leta 2013 je bila prvič po razpadu Sovjetske zveze ponovno vzpostavljena 5. operativna eskadra v Sredozemskem morju, ki je podrejena poveljniku Črnomorske flote. Po letu 1991 je Črnomorska flota izgubila precej plovil. Leta 2013 se je začela obsežna modernizacija z nakupi novih ladij in podmornic, med katerimi so tri fregate razreda [[Fregate razreda Burevestnik|''Burevestnik'']] in šest podmornic razreda [[Podmornice razreda Paltus|''Varšavjanka'']]. Poveljniška ladja Črnomorske flote, križarka {{ladja||Moskva|križarka|2}}, je bila leta 2020 popravljena.<ref>Lehovich, V. in Hashim, A. (2000). ''Issues for the U.S. Navy in the Black Sea Region: Country Profiles and Recommendations''. Alexandria (USA): Center for Naval Analyses (angleščina)</ref> Največje pomorsko oporišče Črnomorske flote je v [[Sevastopol]]u, v [[Novorossijsk]]u pa so nameščene podmornice in patruljne ladje. Marca 2021 je bilo v času napetosti med Rusijo in NATO prvič v zgodovini vseh šest podmornic Črnomorske flote na morju sočasno.<ref>{{navedi splet|url=https://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2021/march/9858-russia-deploys-all-black-sea-submarines-during-nato-drills.html|date=marec 2021|access-date=9. decembra 2022|title=Russia deploys all Black Sea submarines during NATO drills|url-status=dead|language=en|archive-date=2021-04-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20210423172059/https://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2021/march/9858-russia-deploys-all-black-sea-submarines-during-nato-drills.html}}</ref> Poveljniška ladja Črnomorske flote je fregata {{ladja||Admiral Makarov|fregata|2}}.<ref name=":0">{{navedi novice|accessdate=2022-11-10|website=BBC News Русская служба|title=Миф о непобедимости почти разрушен. Что осталось от Черноморского флота России?|url=https://www.bbc.com/russian/features-63583955}}</ref> Od leta 2020 je za Črnomorsko floto v gradnji prva nosilka helikopterjev v zgodovini, ladja [[Nosilke helikopterjev razreda Ivan Rogov|''Mitrofan Moskalenko'']], ki jo gradi [[kerč]]enska ladjedelnica Zaliv in naj bi bila končana leta 2027.<ref>{{navedi splet |url=https://tass.com/defense/1347055 |title=Mitrofan Moskalenko helicopter carrier to become Russian Black Sea Fleet flagship — source|url-status=live}}</ref> ====Incident v Črnem morju 2021==== 23. junija 2021 naj bi ruska obmejna patruljna ladja streljala v smeri plovbe britanskega rušilca ''Defender'', ki se ni odzval na opozorila o domnevnih kršitvah meja, za katere Rusija trdi, da so njene (vode okoli [[Krim (polotok)|polotoka Krim]] so po mednarodnem pravu del [[Ukrajina|Ukrajine]]). Po vstopu rušilca v teritorialne vode Krima blizu rta Fiolent, je po trditvah Rusije patruljna ladja sprožila opozorilne strele ter bombnik [[Suhoj Su-24 Fencer|Su-24]] opozorilno odvrgel štiri bombe.<ref>{{navedi splet |url=https://tass.ru/armiya-i-opk/11727447 |title=Российские корабли открыли предупредительную стрельбу по курсу британского эсминца|language=ru |date=23 June 2021 |access-date=23 June 2021 |url-status=live}}</ref> [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] je v izjavi o incidentu reklo, da so le miroljubno pluli skozi ukrajinske teritorialne vode ter zanikali vse ruske trditve o izstreljenih opozorilnih strelih in bombah.<ref>{{Navedi splet|title=Russia says warning shots fired at British destroyer in Black Sea|url=https://www.aljazeera.com/news/2021/6/23/russia-fires-warning-shots-at-british-destroyer-in-black-sea|website=Al Jazeera|accessdate=2024-01-31|language=en}}</ref> Novinar [[BBC]] na krovu rušilca je poročal o nadlegovanju in sledenju s strani dveh ruskih ladij in do 20 letal.<ref>{{Navedi novice|title=Royal Navy ship off Crimea sparks diplomatic row between Russia and UK|url=https://www.theguardian.com/world/2021/jun/23/russian-ship-fired-warning-shots-at-royal-navy-destroyer-hms-defender-moscow-says|newspaper=The Guardian|date=2021-06-23|accessdate=2024-01-31|issn=0261-3077|language=en-GB|first=|last=|first2=|last2=|first3=|last3=}}</ref> ==== Ruska invazija na Ukrajino 2022 ==== Od 28. februarja 2022 naprej Črnomorska flota ne more več izpluti iz Črnega morja, saj je Turčija zaprla [[Dardanele]] za vse tuje vojaške ladje. Ruske ladje, ki so registrirane v pristaniščih ob Črnem morju se lahko le vrnejo v Črno morje.<ref>{{Navedi splet|title=Turkey closes the Dardanelles and Bosphorus to warships|url=https://www.navalnews.com/naval-news/2022/02/turkey-closes-the-dardanelles-and-bosphorus-to-warships/|website=Naval News|date=2022-02-28|accessdate=2023-12-26|language=en-US|first=Tayfun|last=Ozberk}}</ref> 26. februarja naj bi desantne ladje sodelovale pri izkrcanju pri [[Mariupol|Mariupolu]], del pa naj bi čakal na izkrcanje pri [[Odesa|Odesi]], ki pa se ni nikoli zgodilo.<ref>{{Navedi splet|url=https://news.usni.org/2022/02/25/russian-navy-launches-amphibious-assault-on-ukraine|title=UPDATED: Russian Navy Launches Amphibious Assault on Ukraine; Naval Infantry 30 Miles West of Mariupol|date=2022-02-25|accessdate=2023-12-26|website=news.usni.org|publisher=USNI News}}</ref> 19. marca je bil v bližini Mariupola ubit namestnik poveljnika Črnomorske flote, Andrej Palij.<ref>{{Navedi splet|title=Ukrainian Defense Forces eliminated the Deputy Commander of the Russian Black Sea Fleet|url=https://mil.in.ua/en/news/ukrainian-defense-forces-eliminated-the-deputy-commander-of-the-russian-black-sea-fleet/|website=Militarnyi|accessdate=2023-12-26|language=en-US}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=В спецоперации под Мариуполем погиб замкомандующего ЧФ Андрей Палий|url=https://sevastopol.su/news/v-specoperacii-pod-mariupolem-pogib-zamkomanduyushchego-chf-andrey-paliy|website=ForPost|date=2022-03-20|accessdate=2023-12-26|language=ru}}</ref> Glavna ladja Črnomorske flote, ''Moskva'' se je 14. aprila 2022 potopila.<ref name="Ljunggren">{{Navedi novice|last=Ljunggren|first=David|date=13 April 2022|title=Russia says ammunition blast damages flagship of Black Sea fleet – Interfax|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/world/europe/russia-says-major-ship-black-sea-fleet-badly-damaged-blast-interfax-2022-04-13/|accessdate=14 April 2022|archivedate=14 April 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220414011954/https://www.reuters.com/world/europe/russia-says-major-ship-black-sea-fleet-badly-damaged-blast-interfax-2022-04-13/}}</ref> Rusija je trdila, da je bila potopitev posledica požara ter detonacije streliva.<ref name="Ljunggren" /> Ukrajina je poročala, da je križarko zadela z dvema domačima protiladijskima raketama [[R-360 Neptune]].<ref>{{Navedi novice|title=Russian warship Moskva on fire but afloat, Pentagon says|url=https://www.theguardian.com/world/2022/apr/14/russia-moskva-ship-ukraine-black-sea|newspaper=The Guardian|date=2022-04-14|accessdate=2023-12-22|issn=0261-3077|language=en-GB|first=Luke|last=Harding|first2=Peter|last2=Beaumont|first3=Pjotr|last3=Sauer|first4=Jessica|last4=Elgot|first5=Julian|last5=Borger}}</ref> 15. aprila je uradnik [[Ministrstvo za obrambo Združenih držav Amerike|Ministrstva za obrambo Združenih držav Amerike]] potrdil, da sta ladjo zadeli raketi ''Neptun''.<ref>{{Navedi novice|title=Russia’s Black Sea flagship was hit by 2 Ukrainian missiles, a U.S. official says.|url=https://www.nytimes.com/2022/04/15/world/europe/russia-moskva-warship-ukraine-missiles.html|newspaper=The New York Times|date=2022-04-15|accessdate=2023-12-26|issn=0362-4331|language=en-US|first=Helene|last=Cooper}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.npr.org/2022/04/15/1093026912/russian-moskva-warship-sunk-ukraine|title=Russia now says 1 crew member died, 27 are missing in the sinking of its warship|date=2022-04-22|accessdate=2023-12-26|website=npr.org|publisher=NPR}}</ref> 24. marca je bila po [[Napad na pristanišče Berdjansk|ukrajinskem napadu na pristanišče Berdjansk]] potopljena ladja ''Saratov'' ter poškodovani ''Cesar Kunikov'' ter ''Novočerkassk,''<ref>{{Navedi splet|title=Russian Landing Ship Destroyed In Massive Explosion In Captured Ukrainian Port City|url=https://www.thedrive.com/the-war-zone/44904/russian-landing-ship-destroyed-in-massive-explosion-in-captured-ukrainian-port-city|website=The Drive|date=2022-03-24|accessdate=2023-12-22|language=en|first=Thomas|last=Newdick|archive-date=2022-04-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20220413141126/https://www.thedrive.com/the-war-zone/44904/russian-landing-ship-destroyed-in-massive-explosion-in-captured-ukrainian-port-city|url-status=dead}}</ref> 4. avgusta ladja ''Olenogorski Gornjak''<ref>{{Navedi splet|title=Russian warship damaged in 'significant blow' to Russia's Black Sea Fleet, MOD says|url=https://www.forces.net/russia/russian-war-ship-damaged-significant-blow-russias-black-sea-fleet-mod-says|website=Forces Network|date=2023-08-05|accessdate=2023-12-22|language=en}}</ref> ter 13. septembra 2023 hudo poškodovana podmornica ''Rostov na Donu''.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Photos of the damaged Rostov-on-Don submarine appeared|url=https://mil.in.ua/en/news/photos-of-the-damaged-rostov-on-don-submarine-appeared/|website=Militarnyi|accessdate=2023-12-22|language=en-US}}</ref> 9. avgusta 2022 je bilo napadeno letalsko oporišče Saki, kjer so bila bojna letala pomorskih letalskih sil Črnomorske flote. V napadu je bilo uničeno večje število letal, po trditvah zahodnih uradnikov naj bi napad onesposobil polovico bojnih letal flote.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.reuters.com/world/europe/half-russias-black-sea-fleets-combat-jets-out-operation-western-official-2022-08-19/|title=Half of Russia's Black Sea fleet's combat jets out of operation, Western official says|date=2022-08-19|accessdate=2023-12-26|website=reuters.com|publisher=Reuters}}</ref> 14. septembra 2023 je SBU trdil, da je s pomorski dronom [[Sea Baby]] zadela korveto ''Samum'' ter povzročila obsežno škodo na strani ladje.<ref>{{Navedi splet|title=Ukrainian marine drone allegedly hit Russian missile carrier "Samum" near Sevastopol|url=https://euromaidanpress.com/2023/09/15/ukrainian-marine-drone-allegedly-hit-russian-missile-carrier-samum-near-sevastopol/|website=Euromaidan Press|date=2023-09-15|accessdate=2024-03-31|language=en-US|first=Orysia|last=Hrudka}}</ref> Kasneje so se pojavili posnetki nagnjene ladje med vleko.<ref>{{Navedi splet|title=Images of Russian Samum ship being towed are published on Internet|url=https://www.pravda.com.ua/eng/news/2023/09/16/7420098/|website=Ukrainska Pravda|accessdate=2024-03-31|language=en}}</ref> Oktobra 2023 je bila v napadu z [[Sea Baby|Sea Baby-jem]] po poročanju Ukrajine poškodovana patruljna ladja ''Pavel Deržavin'', kasneje decembra pa še izvidniška in hidrografska ladja ''Vladimir Kozicki''.<ref>{{Navedi splet|title=Sea drones, Elon Musk, and high-precision missiles: How Ukraine dominates in the Black Sea|url=https://www.pravda.com.ua/eng/articles/2024/01/1/7435326/|website=Ukrainska Pravda|accessdate=2024-03-31|language=en}}</ref> 4. novembra 2023 je bila v raketnem napadu močno poškodovana korveta ''Askold'' [[Korvete razreda Karakurt|razreda Karakurt]].<ref>{{Navedi splet|title=One of Russia’s ‘most modern ships’ target of Ukraine’s successful Storm Shadow strike on Kerch shipyard — UA Air Force|url=https://english.nv.ua/nation/ukrainian-af-commander-hints-kalibr-missile-carrier-was-hit-with-storm-shadow-cruise-missiles-50365856.html|website=english.nv.ua|accessdate=2024-05-20|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Russians take 'operational pause' after Ukrainian army strikes Kerch shipyard|url=https://english.nv.ua/nation/ukrainian-military-strike-on-shipyard-in-occupied-kerch-forces-russian-navy-operational-pause-50365887.html|website=english.nv.ua|accessdate=2024-05-20|language=en}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=New Russian naval corvette damaged in Ukraine cruise missile attack on Crimea base|url=https://www.independent.co.uk/news/world/europe/russia-cruise-missile-carrier-askold-crimea-b2444270.html|newspaper=The Independent|date=2023-11-09|accessdate=2024-05-20|language=en|first=Arpan|last=Rai}}</ref> Po nekaterih ocenah je škoda nepopravljiva.<ref>{{Navedi splet|title=Damaged Beyond Repair! 1st Image Of Russian Missile Cruiser Obliterated By Ukraine Surfaces Online|url=https://www.eurasiantimes.com/1st-image-of-russian-warship/|website=Latest Asian, Middle-East, EurAsian, Indian News|date=2023-11-08|accessdate=2024-05-20|language=en-US|first=Sakshi|last=Tiwari}}</ref> 26. decembra 2023 je bila po poročanju ukrajinskih letalskih sil uničena desantna ladja ''Novočerkassk.''<ref>{{Navedi splet|title=Ukrainian Bombers Just Blew Up Another Russian Warship. ‘Russia’s Fleet Is Getting Smaller And Smaller!’|url=https://www.forbes.com/sites/davidaxe/2023/12/26/ukrainian-bombers-just-blew-up-another-russian-warship-russias-fleet-is-getting-smaller-and-smaller/|website=Forbes|accessdate=2023-12-26|language=en|first=David|last=Axe}}</ref> Ruske okupacijske oblasti so trdile, da je bila ladja le poškodovana.<ref>{{Navedi splet|title=При атаке на Феодосию один человек погиб и двое получили ранения|url=https://ria.ru/20231226/feodosiya-1918093637.html|website=РИА Новости|date=2023-12-26|accessdate=2023-12-26|language=ru|first=|last=}}</ref> Iz fotografij posnetih nekaj ur po napadu je bilo razvidno, da je ''Novočerkassk'' bil v eksploziji popolnoma uničen.<ref>{{Navedi splet|title=Moment Ukrainian missile smashes into Russian ship in occupied Crimea|url=https://www.dailymail.co.uk/news/article-12900659/Moment-Ukrainian-missile-attack-Russian-warship-Novercherkassk-Crimean-port.html|website=Mail Online|date=2023-12-26|accessdate=2023-12-26|first=Matthew|last=Lodge}}</ref> Leta 2019 je postal vrhovni poveljnik Črnomorske flote admiral [[Igor Vladimirovič Osipov]],<ref>{{Navedi splet|title=Указ Президента РФ №355 от 11 июня 2021 года — Президент России|url=http://prezident.org/articles/ukaz-prezidenta-rf-355-ot-11-iyunja-2021-goda-11-06-2021.html|website=prezident.org|accessdate=2022-12-03}}</ref> vendar ga je po potopitvi križarke ''Moskva'' 17. avgusta 2022 zamenjal viceadmiral [[Viktor Nikolajevič Sokolov]] ([[red Nahimova]], kot namestnik vrhovnega poveljnika Severne flote je vodil odpvo letalonosilke {{ladja|Ruska letalonosilka|Admiral Kuznjecov||2}} v Sirijo leta 2016).<ref>{{navedi splet |last=Strozewski |first=Zoe |date=2022-08-17 |title=Did Putin Fire Black Sea Commander After Massive Losses? What We Know |url=https://www.newsweek.com/did-putin-fire-black-sea-commander-after-massive-losses-what-we-know-1734616 |access-date=2022-08-17 |website=Newsweek |language=en-US |agency=MSN}}</ref><ref>{{navedi splet |date=2022-08-17 |title=Kremlin 'secretly' replaces Russian Black Sea Fleet commander |url=https://news.yahoo.com/kremlin-secretly-replaces-russian-black-180500904.html |access-date=2022-08-17 |website=The New Voice of Ukraine |language=en-US |agency=Yahoo! News}}</ref> Viktor Sokolov je bil 22. septembra 2023 domnevno ubit v ukrajinskem raketnem napadu na poveljstvo Črnomorske flote v Sevastopolu.<ref>{{Navedi splet|title=What we know so far about Ukraine’s attack on Russia’s Black Sea Fleet headquarters|url=https://meduza.io/en/feature/2023/09/23/what-we-know-so-far-about-ukraine-s-attack-on-russia-s-black-sea-fleet-headquarters|website=Meduza|accessdate=2023-12-22|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=UPDATE: 9 people killed, 16 injured in Ukrainian attack against Russia's Black Sea Fleet headquarters|url=https://kyivindependent.com/update-9-people-killed-16-injured-in-ukrainian-attack-against-russias-black-sea-fleet-headquarters/|website=The Kyiv Independent|date=2023-09-23|accessdate=2023-12-22|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ukraine claims commander of Russia's Black Sea Fleet was killed in Sevastopol attack|url=https://www.cnn.com/2023/09/25/europe/russia-commander-killed-ukraine-attack-intl/index.html|website=CNN|date=2023-09-25|accessdate=2023-12-22|language=en|first=Rob Picheta,Radina Gigova,Olga|last=Voitovych}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Унаслідок удару по штабу в Криму загинув командувач ЧФ РФ Соколов: що про нього відомо|url=https://focus.ua/uk/voennye-novosti/594872-unaslidok-udaru-po-shtabu-v-krimu-zaginuv-komanduvach-chf-rf-sokolov-sho-pro-nogo-vidomo|website=ФОКУС|date=2023-09-25|accessdate=2023-12-22|language=uk}}</ref> Rusije je trditve zanikala ter jih izpodbijala s starimi ter domnevno novimi posnetki Sokolova.<ref>{{Navedi splet|title=Another video purports to show Russian Black Sea Fleet commander “alive”|url=https://www.pravda.com.ua/eng/news/2023/09/27/7421639/|website=Ukrainska Pravda|accessdate=2023-12-22|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=‘Duplicate ceremonies’ Russian Black Sea Fleet commander reportedly attends ‘reenactment’ of soccer award ceremony to prove he’s not dead|url=https://meduza.io/en/feature/2023/09/28/duplicate-ceremonies|website=Meduza|accessdate=2023-12-22|language=en}}</ref> [[Slika:GUR footage of 1 February 2024 attack on Ivanovets by Group 13.webm|sličica|230x230px|Posnetek napada [[Glavni obveščevalski direktorat Ukrajine|GUR]] s [[MAGURA V5|pomorskimi droni]] in sledeče potopitve ''Ivanovca.'']] 1. februarja 2024 je ukrajinska vojaška obveščevalna služba objavila posnetke<ref>{{Citat|title=“Івановєц” на дні ― внаслідок спецоперації ГУР МО знищено ракетний катер ворога|url=https://www.youtube.com/watch?v=mX1Gwk0qkV8|accessdate=2024-02-01|language=sl-SI}}</ref> napada ponoči istega dne na korveto ''Ivanovec'' z več pomorskimi droni [[MAGURA V5|''MAGURA V5'']] ter navedla, da je bila ladja potopljena. Na posnetkih je vidnih več eksplozij. Nato se ladja sprva nagiba na stran, kasneje pa je med potapljanjem iz vode viden le še premec.<ref>{{Navedi splet|title=A Pod Of Ukraine’s Explosive Drone Boats Just Chased Down, And Blew Up, A Russian Missile-Corvette|url=https://www.forbes.com/sites/davidaxe/2024/02/01/a-pod-of-ukraines-explosive-drone-boats-just-chased-down-and-blew-up-a-russian-missile-corvette/|website=Forbes|accessdate=2024-02-03|language=en|first=David|last=Axe}}</ref> Rusija posnetkov ni komentirala. 14. februarja 2024 so se pojavili posnetki na katerih naj bi gorela in se potopila desantna ladja ''Cesar Kunikov''.<ref>{{Navedi splet|title=Looks Like Another Russian Landing Ship Just Blew Up|url=https://www.forbes.com/sites/davidaxe/2024/02/14/looks-like-another-russian-landing-ship-just-blew-up/|website=Forbes|accessdate=2024-02-14|language=en|first=David|last=Axe}}</ref> Ukrajinska vojaška obveščevalna služba je nato objavila posnetke več njihovih pomorskih dronov [[MAGURA V5|''MAGURA V5'']], ki so ob južni obali [[Krim (polotok)|Krima]] napadli ladjo ter povzročili več eksplozij. Na koncu posnetka je vidna goreča ladja, ki se prevrača na bok.<ref>{{Citat|title=Знищення ВДК «цезарь куніков»|url=https://www.youtube.com/watch?v=QmQCQXfN_SU|accessdate=2024-02-14|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ukraine’s General Staff confirms destruction of Russian landing ship Caesar Kunikov|url=https://www.pravda.com.ua/eng/news/2024/02/14/7441787/|website=Ukrainska Pravda|accessdate=2024-02-14|language=en}}</ref> Tiskovni predstavnik Kremlja ni želel podati komentarja.<ref>{{Navedi splet|title=Ukrainian military says it sank a Russian landing ship in the Black Sea|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-war-ship-drones-black-sea-8d2a78ab1f1b2a9b04ec8c421782417d|website=AP News|date=2024-02-14|accessdate=2024-03-05|language=en}}</ref> [[Slika:GUR footage of 5 March 2024 attack on Sergei Kotov by Group 13.webm|levo|sličica|230x230_pik|Posnetek napada [[Glavni obveščevalski direktorat Ukrajine|GUR]] z droni [[MAGURA V5]] na ''Sergeja Kotova'' in sledečega uničenja]] V noči iz 4. na 5. marec 2024 je po poročanju ukrajinske obveščevalne službe v bližini [[Kerški preliv|Kerškega preliva]] bila s pomorskimi droni [[MAGURA V5|''MAGURA V5'']] potopljena [[patruljna ladja]] ''Sergej Kotov.''<ref>{{Navedi splet|title=Знищено ворожий корабель “сєрґєй котов”|url=https://gur.gov.ua/content/znyshcheno-vorozhyi-korabel-siergiei-kotov.html|website=gur.gov.ua|accessdate=2024-03-05}}</ref> Posnetek eksplozije ladje se je najprej pojavil na ruskih kanalih na družbenih omrežjih. V posnetku se slišijo tudi streli, domnevno poskusi uničenja dronov.<ref>{{Navedi splet|title=Explosion and flame: the moment of the attack on “Sergei Kotov” was caught on video|url=https://ukrainetoday.org/explosion-and-flame-the-moment-of-the-attack-on-sergei-kotov-was-caught-on-video/|website=Ukraine Today .org|date=2024-03-05|accessdate=2024-03-05|language=en-US|last=veth}}</ref> Ukrajinska obveščevalna služba je nato objavila posnetke več dronov, ki se zaletijo v ladjo in povzročijo velike eksplozije.<ref>{{Citat|title=Як топили “сєрґєя котова” ― відео знищення патрульного корабля чф рф|url=https://www.youtube.com/watch?v=pfwvz43QYxU|accessdate=2024-03-05|language=sl-SI}}</ref> V noči iz 23. na 24. marec 2024 je Ukrajina izvedla obsežen raketni napad na [[Sevastopol]] v katerem je po njenem poročanju zadela desantni ladji ''Jamal'' in ''Azov,'' komunikacijsko središče Črnomorske flote ter več njenih infrastrukturnih objektov.<ref>{{Navedi splet|title=Генеральний штаб ЗСУ|url=https://t.me/GeneralStaffZSU/13834|website=Telegram|accessdate=2024-03-24}}</ref> Na družbenih omrežjih so se pojavili posnetki več velikih eksplozij v Sevastopolu. Rusija je medtem trdila, da je sestrelila več kot 10 raket.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.reuters.com/world/europe/ukraine-rains-missiles-sevastopol-crimea-russian-installed-official-says-2024-03-24/|title=Ukraine rains missiles on Sevastopol, Crimea, Russian-installed official says|date=2024-03-24|accessdate=2024-03-24|website=reuters.com|publisher=Reuters}}</ref> Dva dni po napadu je ukrajinska mornarica sporočila, da je bila poškodovana tudi izvidniška ladja Ivan Hurs ter desantna ladja Konstantin Olšanski, katero je Rusija 2014 zasegla od Ukrajine in je bila v procesu remonta.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.reuters.com/world/europe/ukraine-says-it-hit-warship-that-russia-took-it-2014-with-missile-2024-03-26/|title=Ukraine says it hit warship that Russia took from it in 2014 with a missile|date=2024-03-26|accessdate=2024-03-26|website=reuters.com|publisher=Reuters}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Navy: Russian warship Ivan Khurs might be damaged in Ukraine's March 23 missile attack on Crimea|url=https://kyivindependent.com/navy-russian-warship-ivan-khurs-might-be-damaged-in-ukraines-march-23-missile-attack-on-crimea/|website=The Kyiv Independent|date=2024-03-25|accessdate=2024-03-26|language=en}}</ref> Ukrajina je poročala, da je do marca 2024 uničila ali poškodovala 1/3 vseh ruskih vojnih ladij v Črnem morju (velika večina je pripadala Črnomorski floti).<ref name=":2" /> 19. maja 2024 je ukrajinska mornarica poročala, da je v napadu uničila [[minolovec]] Kovrovec (Projekt 266), Rusija se na navedbe ni odzvala.<ref>{{Navedi splet|title=Ukraine’s Navy says it destroyed Russian sea minesweeper Kovrovets overnight|url=https://kyivindependent.com/ukraines-navy-says-it-destroyed-russian-sea-minesweeper-kovrovets-overnight/|website=The Kyiv Independent|date=2024-05-19|accessdate=2024-05-19|language=en}}</ref> Nekateri ruski vojaški blogerji so poročali, da je v napadu bila uničena korveta [[Korvete razreda Karakurt|''Ciklon'' razreda Karakurt]], ki je bila splavljena manj kot leto prej. Nekaj dni kasneje je vodstvo ukrajinske vojske sporočilo, da je 19. maja v napadu z raketami [[ATACMS]] na pristanišče v [[Sevastopol|Sevastopolu]] verjetno bil uničen tudi ''Ciklon.''<ref name=":3">{{Navedi splet|title=General Staff confirms Russian missile ship Tsiklon struck in occupied Crimea|url=https://kyivindependent.com/general-staff-confirms-russian-missile-ship-zyklon-struck-off-occupied-crimea/|website=The Kyiv Independent|date=2024-05-21|accessdate=2024-05-21|language=en}}</ref> Korveta je bila edina preostala operativna ruska ladja v Črnem morju, ki je imela zmožnost izstreljevanja raket.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Ukraine says it may have destroyed Russia's last cruise missile carrier based out of Crimea|url=https://www.businessinsider.com/ukraine-may-have-struck-tsiklon-russia-last-missile-carrier-crimea-2024-5|website=Business Insider|accessdate=2024-05-21|language=en-US|first=Mia|last=Jankowicz}}</ref> Julija 2024 je ukrajinska mornarica poročala, da je Rusija iz Krima premestila vse ladje, ki so še preostale floti. Sredi meseca naj bi polotok zapustila zadnja patruljna ladja in se umaknila v Rusijo. Rusija se ni odzvala na navedbe o umiku.<ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://www.reuters.com/world/europe/ukraine-says-russias-last-naval-patrol-ship-leaving-crimea-2024-07-15/|title=Ukraine says Russia's last naval patrol ship leaving Crimea|date=2024-07-15|accessdate=2024-07-15|website=reuters.com}}</ref> 3. avgusta 2024 je Ukrajina poročala, da je v raketnem napadu na pristanišče v Sevastopolu potopila podmornico ''Rostov-na-Donu'', ki je bila močno poškodovana že v napadu septembra leto pred tem ter nato popravljena.<ref name=":6">{{Navedi splet|title=Ukraine claims Russian Rostov-on-Don submarine sunk in Crimea|url=https://www.bbc.com/news/articles/c4nggvg1yggo|website=www.bbc.com|accessdate=2024-08-05|language=en-GB}}</ref> Hkrati je Ukrajina poročala, da se je črnomorska flota bila prisiljena umakniti tudi iz [[Azovsko morje|Azovskega morja]].<ref name=":6" /> 15. septembra 2025 je v napadu s podvodno različico drona [[Sea Baby]] Ukrajina zadela eno izmed preostalih podmornic razreda [[Podmornice razreda Paltus|Varšjavanka]], ki jo je Rusija uporabljala za izstreljevanje raket Kalibr na Ukrajino. Podmornica je bila v času napada v pristanišču Novorosijsk. Ukrajinska varnostna obveščevalna služba je poročala, da je bila podmornica v napadu kritično poškodovana.<ref>{{Navedi splet|title=Ukraine hits Russian sub with underwater drones for the first time|url=http://www.euronews.com/2025/12/15/ukraine-hit-russian-submarine-with-underwater-drones-for-the-first-time|website=euronews|date=2025-12-15|accessdate=2025-12-15|language=en}}</ref> Rusija je trdila, da v napadu podmornica ni bila poškodovana in objavila posnetek na katerem ni viden zadnji del, kjer je bila eksplozija. Hrati se za razliko od drugih dveh zasidranih v bližini podmornica ni premaknila.<ref>{{Navedi splet|title=Ukraine strikes Russian submarine with 'Sub Sea Baby' drone|url=https://www.navalnews.com/naval-news/2025/12/ukraine-strikes-russian-submarine-with-sub-sea-baby-drone/|website=Naval News|date=2025-12-16|accessdate=2025-12-21|language=en-US|first=Frederik Van|last=Lokeren}}</ref><ref name=":7">{{Navedi splet|title=Russians Block Access to Naval Base in Novorossiysk After SSU Strike|url=https://militarnyi.com/en/news/russians-block-access-to-naval-base-in-novorossiysk-after-ssu-strike/|website=Militarnyi|accessdate=2025-12-21|language=en-US}}</ref> Rusija je nato na vstopu v pristanišče potopila več ladij, s čimer je tudi preprečila izstop preostalih ladij črnomorske flote, ki so tam zasidrane.<ref name=":7" /> ==Sestava== Črnomorska flota deluje iz oporišč [[Sevastopol]] in [[Novorosijsk]] in je zaradi pridobitve dizel-električnih podmornic, fregat in korvet po letu 2010 med najsodobnejšimi ruskimi flotami. Ladje: *30. divizija ladij (Sevastopol): ** Fregata razreda [[Fregate razreda Burevestnik|''Burevestnik'' (projekt 11356R)]]: ***{{ladja||Admiral Grigorovič|fregata|2}} (aktivna, 2023 Sredozemsko morje)<ref>{{navedi splet|url=http://www.shipspotting.com/gallery/photo.php?lid=2502712&sort_comments=2|title=RFS Admiral Grigorovich 494|publisher=shipspotting.com|access-date=2016-11-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20161110143458/http://www.shipspotting.com/gallery/photo.php?lid=2502712&sort_comments=2|archive-date=2016-11-10|url-status=live}}</ref> ***{{ladja|Fregata|Admiral Essen||2}} (aktivna)<ref>{{navedi splet|url=http://ria.ru/defense_safety/20160601/1441518128.html|title=Завод "Янтарь" завершил строительство фрегата "Адмирал Эссен" для МО РФ|date=June 2016|access-date=2016-06-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20160602062232/http://ria.ru/defense_safety/20160601/1441518128.html|archive-date=2016-06-02|url-status=live}}</ref> ***{{ladja||Admiral Makarov|fregata|2}} (aktivna)<ref>{{navedi splet|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12156553@egNews|title=На новейшем фрегате "Адмирал Макаров" поднят Андреевский флаг : Министерство обороны Российской Федерации|website=function.mil.ru|access-date=2017-12-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20171228001129/https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12156553@egNews|archive-date=2017-12-28|url-status=live}}</ref> ** Fregata razreda [[Fregate razreda Burevestnik (Projekt 1135)|''Burevestnik'' (projekt 1135)]]: ***{{ladja||Pitlivi|fregata|2}} (aktivna)<ref>{{navedi splet|title=Frigate Admiral Grigorovich and patrol vessel Pytliviy complete tasks in Mediterranean Sea|website=Ministry of Defence of the Russian Federation|url=https://syria.mil.ru/en/index/syria/peacemaking_briefs/brief.htm?id=12178357@egNews|archive-url=https://web.archive.org/web/20211126021746/https://syria.mil.ru/en/index/syria/peacemaking_briefs/brief.htm?id=12178357%40egNews|archive-date=26 November 2021}}</ref> ***{{ladja||Ladni|fregata|2}} (aktivna)<ref>{{navedi splet |url=https://tass.com/defense/1275131 |title=Russian Black Sea Fleet guard ship deploys to sea after repairs |date=7 April 2021 |website=[[TASS]]}}</ref> *41. brigada raketnih čolnov (Sevastopol): ** Korveta razreda [[Korvete razreda Bujan|''Bujan'']]: ***{{ladja||Višni Voločjok|korveta|2}} (poškodovana)<ref>{{Navedi splet|title=A Russian Missile Ship Was Fleeing From Drones But Crashed Into A Tanker|url=https://charter97.org/en/news/2025/9/28/657302/|website=charter97.org|accessdate=2025-12-21|language=en}}</ref> ***{{ladja||Orehovo-Zujevo|korveta|2}}<ref>{{navedi splet|url=http://www.tass.com/defense/1035218|title=Military & Defense - Latest cruise missile corvette accepted for service in Russian Navy|publisher=TASS|access-date=2019-01-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20181211010052/http://tass.com/defense/1035218|archive-date=2018-12-11|url-status=live}}</ref> ***{{ladja||Ingušetija|korveta|2}}<ref>{{navedi sporočilo za javnost |url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12268831@egNews |title=В состав Черноморского флота вошел новейший малый ракетный корабль "Ингушетия" |trans-title=The newest small missile ship "Ingushetia" entered the Black Sea Fleet |publisher=Ministry of Defence of Russia |language=ru |date=28 December 2019 |access-date=29 December 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191229141349/https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12268831@egNews |archive-date=29 December 2019 |url-status=live}}</ref> ***{{ladja||Grajvoron|korveta|2}}<ref>{{navedi sporočilo za javnost |url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12341468@egNews |title=В состав Черноморского флота принят новый малый ракетный корабль "Грайворон" |trans-title=A new small missile ship "Graivoron" was accepted into the Black Sea Fleet |publisher=Ministry of Defence of Russia |language=ru |date=30 January 2021 |access-date=30 January 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210130134510/https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12341468@egNews |archive-date=30 January 2021 |url-status=live}}</ref> ** Korveta razreda [[Korvete razreda Karakurt|''Karakurt'']]: ***{{ladja||Ciklon|korveta|2}} (uničena)<ref name=":3" /><ref name=":4" /><ref>{{Navedi splet|title=Russian sources confirm Tsiklon Karakurt-class missile ship was sunk b|url=https://www.armyrecognition.com/news/navy-news/2024/russian-sources-confirm-tsiklon-karakurt-class-missile-ship-was-sunk-by-us-supplied-atacms-missiles|website=www.armyrecognition.com|accessdate=2025-12-21|language=en-us|first=Jérôme|last=Brahy|archive-url=https://web.archive.org/web/20240530014755/https://armyrecognition.com/news/navy-news/2024/russian-sources-confirm-tsiklon-karakurt-class-missile-ship-was-sunk-by-us-supplied-atacms-missiles|archive-date=2024-05-30|url-status=dead}}</ref> ** Korveta razreda [[Korvete razreda Steregušči|''Steregušči'']]: ***{{ladja||Merkurij|korveta|2}}<ref>{{navedi splet|url=https://tass.com/defense/1616195|title=Shipbuilders deliver cutting-edge missile corvette to Russian Navy}}</ref> *4. brigada podmornic (Sevastopol): ** Dizel-električna podmornica razreda [[Podmornice razreda Paltus|''Varšavjanka'']]: ***{{ladja|B-261|Novorossijsk||2}} (v remontu)<ref>{{navedi splet |url=http://flotprom.ru/news/index.php?ELEMENT_ID=170176 |title=Госкомиссия приняла подлодку "Новороссийск" |trans-title=The State Commission accepts the submarine "Novorossiysk" |date=21 August 2014 |website=Flotprom.ru |language=ru |access-date=24 December 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140822070131/http://flotprom.ru/news/index.php?ELEMENT_ID=170176 |archive-date=22 August 2014 |url-status=live}}</ref> ***{{ladja|B-237|Rostov na Donu||2}} (močno poškodovana ali uničena)<ref name=":1" /><ref name=":6" /> ***{{ladja|B-262|Stari Oskol||2}} (aktivna)<ref>{{navedi splet|url=http://flot.com/2015/199573/|title=На ДЭПЛ "Старый Оскол" поднят Андреевский флаг|work=Центральный Военно-Морской Портал|access-date=7 March 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304112321/http://flot.com/2015/199573/|archive-date=4 March 2016|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> ***{{ladja|B-265|Krasnodar||2}} (aktivna, 2023 Sredozemsko morje)<ref>{{navedi splet|title=Корабли и подлодка ВМФ России выпустили крылатые ракеты по объектам ИГ в Сирии|url=https://lenta.ru/news/2017/06/23/missiles/|date=23. junij 2017|publisher=[[Lenta.ru]]|accessdate=2017-06-23|archive-date=2022-04-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20220413152427/https://lenta.ru/news/2017/06/23/missiles/}}</ref> ***{{ladja|B-268|Veliki Novgorod||2}} (aktivna)<ref>{{navedi splet|url=http://admship.ru/?p=9395|title=АО "Адмиралтейские верфи"|website=admship.ru|access-date=10 October 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171011073624/http://admship.ru/?p=9395|archive-date=11 October 2017|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> ***{{ladja|B-271|Kolpino||2}} (verjetno poškodovana decembra 2025)<ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/DefenceHQ/status/2002288007110430949|title=Intelligence update - 20 December 2025|date=2025-12-20|accessdate=2025-12-21}}</ref> ** Dizel-električna podmornica razreda [[Podmornice razreda Paltus|''Paltus'']]: ***{{ladja|B-871|Alrosa||2}} (aktivna)<ref>{{navedi splet| url=https://tass.ru/armiya-i-opk/14942967 | title=Источник: вооруженная "Калибрами" подлодка "Алроса" останется на Черноморском флоте - ТАСС|website=[[TASS]]|date=17. junij 2022|access-date=9. december 2022|language=ru}}</ref> ==Glej tudi== *[[Seznam aktivnih ladij v Ruski vojni mornarici]] – seznam aktivnih plovil Črnomorske flote ==Sklici== {{sklici|2}} {{Kategorija v Zbirki|Black Sea fleet of Russia}} {{portal|Vojaštvo}} {{Ruske flote}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Flote Ruske vojne mornarice]] [[Kategorija:Nosilci reda rdeče zastave]] [[Kategorija:Vojaške enote, ustanovljene leta 1783]] guslpwhqvqut0zw4vj110ysampyh62b 0 501561 6774909 6673870 2026-11-04T20:14:38Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6774909 wikitext text/x-wiki [[Slika:Wikinews-logo-en.png|sličica|282x282_pik|Logotip Wikinovic]] '''Wikinovice''' ({{Jezik-en|Wikinews}}) so bile novičarski portal v [[Wiki|wiki formatu]] z brezplačno vsebino ter ena izmed družin projektov [[Fundacija Wikimedia|Fundacije Wikimedia]]. Spletno mesto je delovalo na principu sodelovalnega novinarstva.<ref>{{Navedi novice|title=Wikipedia Creators Move Into News|date=November 29, 2004|url=https://www.wired.com/culture/lifestyle/news/2004/11/65819|archive-url=https://web.archive.org/web/20070607071611/http://www.wired.com/culture/lifestyle/news/2004/11/65819|archive-date=2007-06-07|access-date=2021-06-19|url-status=dead}}</ref> Soustanovitelj [[Wikipedija|Wikipedije]] [[Jimmy Wales]] je Wikinovice od [[Wikipedija|Wikipedije]] razlikoval z besedami: »na Wikinovicah je treba vsako zgodbo napisati kot novico v nasprotju s člankom v enciklopediji.«<ref>{{Navedi novice|title=The Unassociated Press|date=February 10, 2005|url=https://www.nytimes.com/2005/02/10/technology/circuits/10wiki.html?ex=1177300800&en=024e251d2c696137&ei=5070}}</ref> V nasprotju z večino projektov Fundacije Wikimedia so Wikinovice omogočale izvirno delo v obliki izvirnega poročanja in intervjujev.<ref>[[wikinews:Wikinews:Original reporting|Wikinews:Original reporting]].</ref> Wikinovice so obstajale v 29 jezikih in so skupno obsegale 889.865 člankov. Uredniki Wikinovic so bili znani kot wikinewses (wikinovinarji).<ref>[[:en:Wikimedia|Wikimedia]]'s [[:en:MediaWiki|MediaWiki]] [[mw:API:Sitematrix|API:Sitematrix]]. Retrieved {{CURRENTMONTHNAME}} {{CURRENTYEAR}} from [[c:Data:Wikipedia_statistics/meta.tab|Data:Wikipedia statistics/meta.tab]]</ref> Družina projektov je bila zaprta 5. maja 2026 po odločitvi Skrbniškega sveta Fundacije Wikimedija z dne 30. marca 2026 in niso več na voljo za urejanje, njihove vsebine pa so bile arhivirane. == Sklici == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[Fundacija Wikimedia]] {{Fundacija Wikimedia}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Projekti Fundacije Wikimedia]] [[Kategorija:Novinarstvo]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2004]] [[Kategorija:Ukinitve leta 2026]] 32bvhjoyq7d1f5ronou6ze62dk4mfg7 0 502809 6775103 6261521 2026-11-05T10:01:29Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6775103 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Športnik | name = Ana Marija Šetina | image = | size = | caption = | nickname = | birth_name = | country = | birth_date = | birth_place = | height = | weight = | years_active = | handedness = | coach = | event = | highest_ranking = 219 (WS) 3 Nov 2016<br/>143 (WD) 22 Sep 2016<br/>228 (XD) 14 Apr 2016 | date_of_highest_ranking = | current_ranking = | date_of_current_ranking = | medaltemplates = | bwf_id = 36F11D67-4CCF-41C6-B10D-5A468CA307D9 | updated = }} '''Ana Marija Šetina''', [[Slovenci|slovenska]] [[badminton|badmintonistka]], *[[9. oktober]] [[1995]].<ref>{{navedi splet | title=Players: Ana Marija Setina |url=http://bwfbadminton.com/player/81419/ana-marija-setina |website=bwfbadminton.com |publisher=[[Badminton World Federation]] |accessdate=7. novembra 2016}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Ana Marija Setina Full Profile |url=http://bwf.tournamentsoftware.com/profile/biography.aspx?id=36F11D67-4CCF-41C6-B10D-5A468CA307D9 |website=bwf.tournamentsoftware.com |publisher=[[Badminton World Federation]] |accessdate=7. novembra 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170510094625/http://bwf.tournamentsoftware.com/profile/biography.aspx?id=36F11D67-4CCF-41C6-B10D-5A468CA307D9 |archive-date=2017-05-10 |url-status=dead}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{škrbina-bio-badminton}} {{DEFAULTSORT:Šetina, Ana Marija}} [[Kategorija:Slovenski badmintonisti]] 5chfowt7r9ri2h6afvawfvz5jnjc9wf 0 506267 6774906 5980908 2026-11-04T20:01:27Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6774906 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar|name=Werner Kogler|termend2=|alma_mater=Karl Franzens University Graz|children=|spouse=|party=[[Zeleni (Avstrija)|Zeleni]]|death_place=|death_date=|birth_name=|successor2=|predecessor2=|termstart2=|image=Werner Kogler 2013.jpg|office2=|termstart1=7. januar 2020|termend1=|predecessor1=[[Eduard Müller (politik)|Eduard Müller]]|chancellor1=Sebastian Kurz|office1=[[Zvezni minister za umetnost, kulturo, javno upravo in šport]]|successor=|predecessor=[[Clemens Jabloner]]|chancellor=[[Sebastian Kurz]]<br>[[Alexander Schallenberg]]<br>[[Karl Nehammer]]|termend=|termstart=7. januar 2020|office=[[Podkancler Avstrije]]|website=}}'''Werner Kogler''', [[Avstrijci|avstrijski]] [[politik]], * [[20. november]] [[1961]], [[Hartberg]], [[Avstrija]] Je [[Avstrija|avstrijski]] politik [[Zeleni - Zelena alternativa|stranke Zelenih,]] ki od 7. januarja opravljal funkcijo podkanclerja Avstrije in ministra za umetnost, kulturo, javno upravo in šport v vladi [[Kancler Avstrije|kanclerja]] [[Sebastian Kurz|Sebastiana Kurza]], po politični krizi pa tudi v času kanclerjev [[Alexander Schallenberg|Schallenberga]] in [[Karl Nehammer|Nehammerja]]. Kogler je od oktobra 2017 tudi zvezni predstavnik stranke Zelenih. Od leta 1999 do 2020 je bil član Državnega sveta Avstrije. == Mladost == Kogler se je rodil v majhnem vzhodnoštajerskem mestu [[Hartberg]]. Leta 1980 je opravljal univerzitetne sprejemne izpite, nato pa študiral ekonomijo in pravo na [[Univerza v Gradcu|Univerzi v Gradcu]]. Leta 1994 je diplomiral iz ekonomije. == Politika == === Zgodnji začetki === Kogler je ustanovil Alternativno listo v Gradcu, leta 1982 pa je bil eden od ustanoviteljev Alternativne liste Avstrija, ki se je združila z Združenimi zelenimi Avstrije in postala trenutna [[Zeleni (Avstrija)|Zelena stranka]].<ref>{{Navedi splet|title=Werner Kogler: Spitzenkandidat der Grünen im Porträt|url=https://www.vienna.at/werner-kogler-spitzenkandidat-der-gruenen-im-portraet/6331421|website=vienna.at|date=2019-08-29|accessdate=2021-10-11|language=de}}</ref><ref name="Neuer">{{Navedi novice|url=https://www.tagesschau.de/ausland/oesterreich-vizekanzler-101.html|title=Das ist Österreichs neuer Vizekanzler|work=Tagesschau|language=de|date=2020-01-02|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200104183257/https://www.tagesschau.de/ausland/oesterreich-vizekanzler-101.html|archivedate=4. januar 2020}}</ref> Leta 1985 je bil izvoljen v občinski svet v Gradcu. === Član državnega sveta === Leta 1999 je Kogler zmagal na volitvah v [[Državni svet (Avstrija)|državni svet]]. Zasedal je različne položaje pri Zelenih, med drugim kot član zveznega izvršnega odbora in leta 2010 kot predstavnik štajerskih Zelenih. Leta 2010 je Kogler, ki je bil tiskovni predstavnik Zelenih pri proračunskih vprašanjih, imel 12-urni, 42-minutni govor nasprotovanja s predlaganim vladnim proračunom, kar štejemo za rekord.<ref name="Record">{{Navedi novice|url=https://www.diepresse.com/619327/fast-13-stunden-gruner-kogler-halt-rekord-rede|title=Fast 13 Stunden: Grüner Kogler hält Rekord-Rede|work=Die Presse|language=de|date=2010-12-17}}</ref> Govoril je proti predlaganim čezatlantskim trgovinskim sporazumom in po vladnem prevzemu [[Hypo Alpe Adria Bank]] potoval po državi, pri čemer je afero označil za Hypo-Krimi oz. "Hypo whodunnit".<ref name="Vienna">{{Navedi novice|url=https://www.vienna.at/werner-kogler-spitzenkandidat-der-gruenen-im-portraet/6331421|title=Werner Kogler: Spitzenkandidat der Grünen im Porträt|work=Vienna.at|language=de|date=2019-08-29}}</ref><ref name="Kurier">{{Navedi novice|url=https://kurier.at/politik/inland/hypo-kogler-referiert-ueber-die-kaerntner-pleite-bank-100-000-menschen-lauschten/132.553.576|title=10.000 Menschen lauschten Koglers "Hypo-Krimi"|work=Kurier|language=de|date=2015-05-25}}</ref> Leta 2017 Zeleni niso uspeli prejeli vsaj 4 % glasov, ki so jih imeli v avstrijskem parlamentu.<ref name="BBC">{{Navedi novice|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-49837453|title=Austria Kurz: Why young favourite could turn to Greens|publisher=BBC|date=2019-09-28|first=Bethany|last=Bell}}</ref> Po [[Afera Ibiza|aferi Ibiza]] je kancler [[Sebastian Kurz]] prekinil koalicijsko pogodbo, po izglasovani nezaupnici je sledil razpis predčasnih volitev.<ref name="BBC" /> === Podkancler Avstrije === Kogler je med volilno kampanjo 2019 izrazil pripravljenost iti v koalicijo z [[Avstrijska ljudska stranka|Avstrijsko ljudsko stranko]], ki naj bi na volitvah zmagala. Kampanja Zelenih je spodbudila konec vladnih subvencij za fosilna goriva in večje naložbe v okoljske pobude, vključno z javnim prevozom in obnovljivo energijo.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.reuters.com/article/us-austria-election-greens-interview/austrias-greens-want-kurz-to-show-willing-and-fast-on-coalition-idUSKBN1WA2F9|title=Austria's Greens want Kurz to show willing, and fast, on coalition|publisher=Reuters|date=2019-09-25}}</ref> Leta 2019 so Zeleni znova vstopili v avstrijski parlament in s 14% glasov dosegli najvišji rezultat v zgodovini stranke. Od leta 2019 do 2020 je Kogler vodil koalicijska pogajanja z [[Avstrijska ljudska stranka|Avstrijsko ljudsko stranko]] in z nekdanjim kanclerjem [[Sebastian Kurz|Sebastianom Kurzom]]. Pogodbenici sta se dogovorili o prihodnjem zakonodajnem programu, ki je vključeval željo Zelenih, da Avstrija do leta 2030 postane ogljično nevtralna, splošno zvišanje letalske takse za potnike in tridnevno vozovnico za javni prevoz. Program je vključeval dodatno omejitev migracij, podaljšanje prepovedi islamskih pokrival v šolah in nižje stopnje osebnega davka in davkov od dohodkov pravnih oseb.<ref name="Coalition">{{Navedi novice|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-50969001|title=Austria backs green agenda with new coalition deal|publisher=BBC|date=2020-01-20}}</ref> 7. januarja 2020 je postal novi podkancler Avstrije.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.nachrichten.at/nachrichten/politik/wahl2017/Doppelspitze-uebergibt-die-Gruenen-an-Werner-Kogler;art204165,2709879|title=Doppelspitze übergibt die Grünen an Werner Kogler|date=18. oktober 2017|website=nachrichten.at|language=de|access-date=2021-10-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20171022221056/http://www.nachrichten.at/nachrichten/politik/wahl2017/Doppelspitze-uebergibt-die-Gruenen-an-Werner-Kogler;art204165,2709879|archive-date=2017-10-22|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.gruene.at/partei/organisation/die-gruenen|title=Die Grünen|language=de|publisher=Gruene.at|accessdate=2018-06-25|archive-date=2018-06-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20180624175336/https://www.gruene.at/partei/organisation/die-gruenen|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi novice|last=<!--Staff writer(s); no by-line.-->|title=Austria's conservative People's Party forms coalition with the Greens|url=https://www.euronews.com/2020/01/01/austria-s-conservative-people-s-party-forms-coalition-with-the-greens|work=Euronews|location=Lyon|date=1 January 2020|accessdate=1 January 2020}}</ref> Po domnevni korupcijski aferi, ko bi naj [[Avstrijska ljudska stranka]] s kanclerjem Kurzem zakupovala oglasna mesta v zameno za ustrezno poročanje o stranki, je stranka Zelenih izrazila dvome v nadaljnje sodelovanje. 9. oktobra 2021 je kancler Kurz odstopil in za naslednika predlagal zunanjega ministra [[Alexander Schallenberg|Schallenberga]]. Kogler je Kurzev odstop pozdravil in sprejel predlog za nadaljevanje koalicijskega sodelovanja pod predlaganim kanclerskim kandidatom.<ref>{{Navedi splet|title=Zeleni ostajajo v koaliciji z ljudsko stranko in za novega kanclerja podpirajo Schallenberga|url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/zeleni-ostajajo-v-koaliciji-z-ljudsko-stranko-in-za-novega-kanclerja-podpirajo-schallenberga/596900|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-10-10|language=sl|date=10. oktober 2021}}</ref> Tudi po Schallenbergovem odstopu. ko je vajeti prevzel [[Karl Nehammer]], je Kogler ostal na položaju podkanclerja. == Druge dejavnosti == * Nacionalni sklad Republike Avstrije za žrtve nacionalsocializma, član upravnega odbora (od leta 2020)<ref>{{Navedi splet|title=Organs of the General Settlement Fund|url=https://www.entschaedigungsfonds.org/organs/board-of-trustees|website=www.entschaedigungsfonds.org|accessdate=2021-10-11|language=en}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://www.parlament.gv.at/WWER/PAD_08242/index.shtml Uradna biografija parlamenta] {{In lang|de}} * [https://www.bmkoes.gv.at/Ministerium/Bundesminister.html Uradni ministrski profil] {{In lang|de}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Živeči ljudje|Kogler, Werner]] [[Kategorija:Avstrijski politiki|Kogler, Werner]] [[Kategorija:Podkanclerji Avstrije|Kogler, Werner]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Gradcu]] {{DEFAULTSORT:Kogler_Werner}} k9cr2m18ip8a345f5abupzpmlxtlpy8 0 506723 6775013 6014661 2026-11-05T05:48:53Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6775013 wikitext text/x-wiki '''''2001 Mars Odyssey''''' je [[Robotsko vesoljsko plovilo|robotsko vesoljsko plovilo]], ki [[Tir|kroži okoli]] planeta [[Mars]]a. Projekt je razvila [[NASA]] in njegovo izvedbo zaupala družbi [[Lockheed Martin]], s predvidenimi stroški za celotno misijo v višini 297 milijonov USD. Njegovo poslanstvo je uporaba [[Spektrometer|spektrometrov]] in [[Termografska kamera|termovizorja]] za odkrivanje dokazov o pretekli ali sedanji [[Voda na Marsu|vodi]] in ledu na Marsu ter preučevanje [[Geologija Marsa|geologije]] in sevalnega okolja planeta.<ref name="NASA JPL">{{Navedi splet|url=http://mars.jpl.nasa.gov/odyssey/mission/science/goals/|title=Mars Odyssey Goals|website=NASA JPL|access-date=2021-10-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20201028230400/https://mars.nasa.gov/odyssey/mission/science/goals/|archive-date=2020-10-28|url-status=dead}}</ref> Podatki, ki jih zbira sonda ''Odyssey,'' naj bi pomagali odgovoriti na vprašanje, ali [[Življenje na Marsu|je na Marsu obstajalo življenje]], in oceniti nevarnost sevanja, ki bi mu bili izpostavljeni morebitni prihodnji astronavti na Marsu. Deluje tudi kot rele za komunikacijo med roverjem [[Radovednost (rover)|''Curiosity'']] in predhodnima roverjema [[Mars Exploration Rover]] ter pristajalnim modulom [[Phoenix (sonda)|''Phoenix'']] ter [[Zemlja|Zemljo]]. Misija je bila poimenovana v čast [[Arthur Charles Clarke|Arthurju C. Clarku]] in spominja na film ''[[2001: Vesoljska odiseja (film)|2001: Vesoljska odiseja]]'', ki ga je s [[Stanley Kubrick|Stanleyjem Kubrickom]] ustvaril leta 1968.<ref name="jpl_overview">{{Navedi splet|url=http://mars.jpl.nasa.gov/odyssey/mission/overview/|title=Mars Odyssey: Overview|publisher=JPL, CIT|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110919002232/http://mars.jpl.nasa.gov/odyssey/mission/overview/|archivedate=September 19, 2011}}</ref> Sonda ''Odyssey'' je bila izstreljena 7. aprila 2001 z raketo [[Delta II]] s postaje ameriških zračnih sil [[Cape Canaveral|Cape Canaveral Air Force Station]], v orbito Marsa pa je vstopila 24. oktobra 2001 ob 2.30 [[Univerzalni koordinirani čas|UTC]]. <ref>{{Navedi splet|title=2001 Mars Odyssey Quick Facts|url=https://mars.nasa.gov/mars-exploration/missions/odyssey/|website=2001 Mars Odyssey|publisher=NASA/JPL|accessdate=22 January 2021}}</ref> Dne 28. maja 2002 (210. sol) je NASA sporočila, da je GRS-inštrument sonde ''Odyssey'' zaznal velike količine [[vodik]]a, kar je znak, da leži manj kot meter globoko pod površino Marsa led, in začela kartirati razporeditev vode pod plitvo površino.<ref name="#1">{{Navedi splet|url=http://grs.lpl.arizona.edu/latestresults.jsp|title=January, 2008: Hydrogen Map|publisher=Lunar & Planetary Lab at The University of Arizona|accessdate=2021-10-17|archive-date=2020-11-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20201112025551/https://grs.lpl.arizona.edu/latestresults.jsp|url-status=dead}}</ref> Orbiter je odkril tudi velike nanose vodnega ledu v razsutem stanju blizu površine ekvatorialnih območij.<ref name="Jack Wilson">[[arxiv:1708.00518|Equatorial locations of water on Mars: Improved resolution maps based on Mars Odyssey Neutron Spectrometer data]] (PDF). </ref> Do 15. decembra 2010 je sonda s 3340 dnevi delovanja podrla rekord najdlje delujočega vesoljskega plovila na Marsu.<ref name="jpl-1091">{{Navedi splet|url=http://mars.jpl.nasa.gov/odyssey/news/whatsnew/index.cfm?FuseAction=ShowNews&NewsID=1091|title=NASA's Odyssey Spacecraft Sets Exploration Record on Mars|website=Press Releases|date=15. 12. 2010|publisher=JPL, NASA|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110425065346/http://mars.jpl.nasa.gov/odyssey/news/whatsnew/index.cfm?FuseAction=ShowNews&NewsID=1091|archivedate=April 25, 2011}}</ref> Sonda ''Odyssey'' je v zadnjem desetletju služila tudi kot glavno komunikacijsko sredstvo za Nasine površinske raziskovalne module, vključno do roverja ''[[Znanstveni laboratorij Mars|Curiosity]]''. Trenutno je to z 19 leti, 10 meseci in 29 dnevi najdlje neprekinjeno delujoče vesoljsko plovilo v orbiti okoli planeta, ki ni Zemlja. Oktobra 2019 je bila v [[Polarna orbita|polarni orbiti]] okoli Marsa z glavno osjo približno 3800&nbsp;km. Ima dovolj pogonskega goriva za delovanje do leta 2025. <!--== Cilji misije == * Kartiranje ravni elementov po celotni površini Marsa * Ugotoviti, koliko vodika obstaja v »plitvi podzemni površini« * Razviti knjižnico slik z visoko ločljivostjo in spektroskopijo za mineralno sestavo površine Marsa * Posredovanje informacije o morfologiji površine Marsa * Prepoznanje »tveganja, ki ga povzroča sevanje za človeške raziskovalce«, z opredelitvijo »bližnjega vesoljskega sevalnega okolja« na površini Marsa <ref name="objective">{{Navedi splet|title=Objectives|url=https://mars.nasa.gov/odyssey/mission/science/objectives/|website=mars.nasa.gov|publisher=NASA/JPL|accessdate=27. 1. 2021|language=en}}</ref> == Znanstveni instrumenti == Trije glavni instrumenti, ki jih ''Odyssey'' uporablja, so: * '''Slikovni sistem za toplotno sevanje''' (THEMIS). <ref name="themis">{{Navedi časopis|last=Christensen|first=P. R.|last2=Jakosky|first2=B. M.|last3=Kieffer|first3=H. H.|last4=Malin|first4=M. C.|last5=McSween Jr.|first5=H. Y.|last6=Nealson|first6=K.|last7=Mehall|first7=G. L.|last8=Silverman|first8=S. H.|last9=Ferry|first9=S.|last10=Caplinger|first10=M.|last11=Ravine|first11=M.|date=2004|title=The Thermal Emission Imaging System (THEMIS) for the Mars 2001 Odyssey Mission|journal=Space Science Reviews|volume=110|issue=1–2|pages=85|bibcode=2004SSRv..110...85C|doi=10.1023/B:SPAC.0000021008.16305.94}}</ref> Vgrajena kamera, ki omogoča vidno in infrardeče slikanje, ki opisuje porazdelitev mineralov na površini Marsa. <ref name="objective">{{Navedi splet|title=Objectives|url=https://mars.nasa.gov/odyssey/mission/science/objectives/|website=mars.nasa.gov|publisher=NASA/JPL|accessdate=27 January 2021|language=en}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="true">[https://mars.nasa.gov/odyssey/mission/science/objectives/ "Objectives"]. ''mars.nasa.gov''. </cite></ref> * '''Spektrometer za gama žarke''' (GRS), <ref name="mogrsis">{{Navedi časopis|last=Boynton|first=W.V.|last2=Feldman|first2=W.C.|last3=Mitrofanov|first3=I.G.|last4=Evans|first4=L.G.|last5=Reedy|first5=R.C.|last6=Squyres|first6=S.W.|last7=Starr|first7=R.|last8=Trombka|first8=J.I.|last9=d'Uston|first9=C.|last10=Arnold|first10=J.R.|last11=Englert|first11=P.A.J.|year=2004|title=The Mars Odyssey Gamma-Ray Spectrometer Instrument Suite|journal=Space Science Reviews|volume=110|issue=1–2|pages=37|bibcode=2004SSRv..110...37B|doi=10.1023/B:SPAC.0000021007.76126.15}}</ref> vključno z '''detektorjem nevtronov''' z visoko energijo (HEND), ki ga je dobavila [[Rusija]] . '''GRS''' je sodelovanje med Lunarjem in Planetarnim laboratorijem Univerze v Arizoni., [[Narodni laboratorij Los Alamos|Nacionalni laboratorij Los Alamos]] in Ruski inštitut za vesoljske raziskave . <ref name="Profile Boynton">{{Navedi splet|title=Profile: Dr. William Boynton|url=https://mars.nasa.gov/odyssey/mission/team/profileBoynton/|website=2001 Mars Odyssey|publisher=[[NASA]]|accessdate=10 May 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210510205632/https://mars.nasa.gov/odyssey/mission/team/profileBoynton/|archivedate=10 May 2021}}</ref> Spektrometer, ki se osredotoča na del spektra gama žarkov za iskanje različnih elementov v atmosferi Marsa, vključno z ogljikom, silicijem, železom in magnezijem. <ref name="objective">{{Navedi splet|title=Objectives|url=https://mars.nasa.gov/odyssey/mission/science/objectives/|website=mars.nasa.gov|publisher=NASA/JPL|accessdate=27 January 2021|language=en}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="true">[https://mars.nasa.gov/odyssey/mission/science/objectives/ "Objectives"]. ''mars.nasa.gov''. </cite></ref> * '''Poskus okoljskega sevanja na Marsu''' (MARIE). Ta poskus bi med uporabo "spektrometra energijskih delcev" meril ravni sevanja na Marsu. <ref name="objective" /> == Poslanstvo == [[Slika:Odyssey_summary_br.jpg|desno|sličica|250x250_pik| Povzetek začetka misije ''Mars Odyssey'']] [[Slika:Animation_of_2001_Mars_Odyssey_trajectory_around_Sun.gif|sličica|250x250_pik| Animacija leta ''2001 Mars Odyssey'' {{'}} poti okoli Sonca<br /><br /><br /><br /><nowiki></br></nowiki>{{Legenda medvrstično|magenta|''2001 Mars Odyssey''}}{{·}}{{Legenda medvrstično|RoyalBlue|Earth}}{{·}}{{Legenda medvrstično|Lime|Mars}}]] [[Slika:Animation_of_2001_Mars_Odyssey_trajectory_around_Mars.gif|desno|sličica|250x250_pik| Animacija leta ''2001 Mars Odyssey'' ' poti okoli [[Mars|Marsa]] od 24. oktobra 2001 do 24. oktobra 2002<br /><br /><br /><br /><nowiki></br></nowiki>{{Legenda medvrstično|magenta|''2001 Mars Odyssey''}}{{·}}{{Legenda medvrstično|Lime|[[Mars]]}}]] [[Slika:Mgs_odyssey.gif|desno|sličica|250x250_pik| ''Mars Odyssey,'' kot ga je posnel ''[[Mars Global Surveyor]]'']] ''Mars Odyssey'' je 7. aprila 2001 izstrelil z rta Canaveral in na Mars prišel približno 200 dni kasneje, 24. oktobra. Ob prihodu je glavni motor vesoljskega plovila sprožil<ref name=":0">{{Navedi splet|title=NASA Facts: 2001 Mars Odyssey|url=https://mars.nasa.gov/odyssey/files/odyssey/Odyssey0302.pdf|website=[[NASA]]}}</ref> da bi upočasnil, kar je omogočilo, da so ga ujeli v orbito okoli Marsa. ''Odyssey je'' nato preživel približno 76 dni v zračnem zaviranju, pri čemer je z [[Upor sredstva|aerodinamičnim uporom]] iz zgornjih tokov Marsove atmosfere postopoma upočasnil in zmanjšal ter krožil svojo orbito. <ref name=":0" /> Z načrtovanjem uporabe atmosfere Marsa za upočasnitev vesoljskega plovila v njegovi orbiti namesto za izstreljevanje motorja ali potisnikov ''Odyssey'' na krovu ni potreboval dodatnih 200 kilogramov (440 funtov). To zmanjšanje teže vesoljskih plovil je omogočilo izstrelitev misije na lansirno vozilo Delta II 7925 in ne na večjo, dražjo lansirno napravo. <ref>{{Navedi splet|url=http://mars.jpl.nasa.gov/odyssey/newsroom/pressreleases/02jan11.html|title=Mars Odyssey: Newsroom|publisher=[[NASA Jet Propulsion Laboratory]]}}</ref> Letalsko zaviranje se je končalo januarja 2002, Odyssey pa je svojo misijo znanstvenega kartiranja začel 19. februarja 2002. Prvotni ''Odyssey'' {{'}} nominalna misija trajala do avgusta 2004, vendar ponavljajoči razširitve misije pa so ves čas misije aktiven. <ref>{{Navedi splet|url=http://mars.nasa.gov/odyssey/mission/timeline/|title=Mission Timeline - Mars Odyssey|publisher=NASA Jet Propulsion Laboratory}}</ref> Poskus sevanja MARIE s koristnim bremenom je prenehal meriti po velikem sončnem dogodku, ki je 28. oktobra 2003 ''bombardiral vesoljsko plovilo Odyssey.'' Inženirji menijo, da je najverjetnejši vzrok poškodba računalniškega čipa zaradi sončnega delca, ki se je udaril v računalniško ploščo MARIE. <ref name="marie">{{Navedi splet|title=MARIE|url=https://mars.nasa.gov/odyssey/mission/instruments/marie/|website=2001 Mars Odyssey|publisher=[[NASA]]|accessdate=10 May 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210510210531/https://mars.nasa.gov/odyssey/mission/instruments/marie/|archivedate=10 May 2021}}</ref> Približno 85% slik in drugih podatkov iz NASA -jevih dvojčkov za [[Mars Exploration Rover|raziskovanje Marsa]], ''[[Spirit]]'' in ''[[Opportunity]]'', je na Zemljo prispelo prek komunikacijskega releja ''Odyssey'' . <ref>{{Navedi splet|url=https://mars.nasa.gov/odyssey/mission/timeline/communicationsrelay/|title=Communications Relay - Mars Odyssey|last=NASA|first=JPL|website=mars.nasa.gov|accessdate=October 31, 2018}}</ref> Orbiter je pomagal analizirati potencialna pristajalna mesta za roverje in isto nalogo opravil za NASA [[Phoenix (sonda)|-ino misijo Phoenix]], ki je maja 2008 pristala na Marsu. ''Odyssey je s'' pomočjo NASA ''-jevega Mars Reconnaissance Orbiterja'', ki je na Mars prišel marca 2006, pomagal z opazovanjem atmosferskih razmer v mesecih, ko je na novo prispeli orbitor spremenil svojo orbito v želeno obliko.  ''Odyssey'' je v sončni sinhroni orbiti, ki svojim fotografijam zagotavlja dosledno osvetlitev. 30. septembra 2008 (sol 2465 ) je vesoljsko plovilo spremenilo svojo orbito, da bi pridobilo boljšo občutljivost za infrardeče kartiranje marsovskih mineralov. Nova orbita je odpravila uporabo detektorja gama žarkov zaradi možnosti pregrevanja instrumenta na novi orbiti. <ref name="odyssey alters orbit">{{Navedi splet|last=Martinez|first=Carolina|last2=Webster|first2=Guy|title=NASA's Mars Odyssey Alters Orbit to Study Warmer Ground|url=https://www.jpl.nasa.gov/news/nasas-mars-odyssey-alters-orbit-to-study-warmer-ground|website=JPL News|publisher=[[Jet Propulsion Laboratory|JPL]]|accessdate=10 May 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210510211844/https://www.jpl.nasa.gov/news/nasas-mars-odyssey-alters-orbit-to-study-warmer-ground|archivedate=10 May 2021|location=[[Pasadena, California]]|date=22 June 2009}}</ref> [[Slika:Mars_Radiation_Environment_Experiment.jpg|sličica| Strojna oprema MARIE, namenjena merjenju sevanja]] Usmerjenost orbiterja nadzira komplet treh reakcijskih koles in rezervnega. Ko je eden junija 2012 odpovedal, je bil četrti odcepljen in uspešno uporabljen. Od julija 2012 se je ''Odyssey'' po treh tednih varnega načina daljinskega vzdrževanja vrnil v polni nominalni način delovanja. <ref name="jpl_1242">{{Navedi splet|url=http://mars.jpl.nasa.gov/odyssey/news/whatsnew/index.cfm?FuseAction=ShowNews&NewsID=1242|title=Longest-Lived Mars Orbiter Is Back in Service|date=June 27, 2012|website=Status Reports|publisher=JPL|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120703221048/http://mars.jpl.nasa.gov/odyssey/news/whatsnew/index.cfm?FuseAction=ShowNews&NewsID=1242|archivedate=July 3, 2012}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://mars.nasa.gov/odyssey/mission/spacecraft/parts/guidancenavcontrol/|title=Guidance, Navigation, and Control - Mars Odyssey|last=NASA|first=JPL|website=mars.nasa.gov|accessdate=October 31, 2018}}</ref> ''Mars Odyssey'' {{'}} THEMIS instrument je bil uporabljen za pomoč izberete ciljno mesto za Science Laboratory Mars (MSL). <ref name="themis_sites">{{Navedi splet|url=http://themis.asu.edu/landingsites|title=THEMIS Support for MSL Landing Site Selection|website=THEMIS|date=July 28, 2006|publisher=Arizona State University|archiveurl=https://web.archive.org/web/20060814062323/http://themis.asu.edu/landingsites/|archivedate=August 14, 2006}}</ref> Nekaj dni pred pristankom MSL je v avgustu 2012, je ''{{'}}'' orbito spremeniti, da se zagotovi, da bi bilo lahko za zajemanje signalov iz rover v prvih nekaj minutah na Marsovi površini. <ref name="latimes">{{Navedi splet|url=http://articles.latimes.com/2012/aug/07/science/la-sci-mars-seven-minutes-20120807|title=Curiosity's perilous landing? 'Cleaner than any of our tests'|website=Los Angeles Times|date=August 7, 2012|first=Scott|last=Gold|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120809094601/http://articles.latimes.com/2012/aug/07/science/la-sci-mars-seven-minutes-20120807|archivedate=August 9, 2012}}</ref> ''Odyssey'' je deloval tudi kot rele za UHF radijske signale iz (MSL) roverja ''Curiosity'' . <ref>{{Navedi splet|title=Mars Science Laboratory Landing|url=https://mars.nasa.gov/internal_resources/785/|publisher=NASA/JPL|accessdate=22 January 2021|date=July 2012}}</ref> Ker ''Odyssey'' je v Sun-sinhroni orbiti, dosledno prehaja skozi mesto ''radovednosti'' {{'}} na isti dvakrat vsak dan, ki so dovoljene za priročno razporejanje stika z Zemljo.  Dne 11. februarja 2014, nadzor poslanstvo pospešeno ''{{'}}'' Premik v smeri v jutro-dnevne svetlobe orbiti na "omogočajo opazovanje spreminjajočih zemeljskih temperatur po sončnem vzhodu in po sončnem zahodu v tisoč mest na Marsu". Do orbitalne spremembe je prišlo postopoma do novembra 2015. <ref name="drift">{{Navedi novice|last=Staff|title=NASA Moves Longest-Serving Mars Spacecraft for New Observations|date=February 12, 2014|publisher=Jet Propulsion Laboratory|url=http://www.jpl.nasa.gov/news/news.php?release=2014-047&2|work=Press Releases|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140226161657/http://www.jpl.nasa.gov/news/news.php?release=2014-047&2|archivedate=February 26, 2014}}</ref> Ta opažanja bi lahko dala vpogled v sestavo tal in v temperaturne procese, kot so topli sezonski tokovi, opaženi na nekaterih pobočjih, in gejzirji, ki se napajajo s spomladanskim odtaljevanjem _{ledu ogljikovega dioksida (CO 2} ) v bližini Marsovih polov. <ref name="drift" /> 19. oktobra 2014 je NASA poročala, da sta orbiter ''Mars Odyssey'' <ref name="NASA-20141019-ODY">{{Navedi splet|last=Webster|first=Guy|last2=Brown|first2=Dwayne|title=NASA's Mars Odyssey Orbiter Watches Comet Fly Near|url=http://www.jpl.nasa.gov/news/news.php?feature=4346|date=October 19, 2014|website=[[NASA]]|accessdate=October 20, 2014}}</ref> ter ''Mars Reconnaissance Orbiter'' <ref name="NASA-20141019-MRO">{{Navedi splet|last=Webster|first=Guy|last2=Brown|first2=Dwayne|title=NASA's Mars Reconnaissance Orbiter Studies Comet Flyby|url=http://www.jpl.nasa.gov/news/news.php?feature=4344|date=October 19, 2014|website=[[NASA]]|accessdate=October 20, 2014}}</ref> in ''MAVEN'', <ref name="NASA-20141019-MAV">{{Navedi splet|last=Jones|first=Nancy|last2=Steigerwald|first2=Bill|last3=Webster|first3=Guy|last4=Brown|first4=Dwayne|title=NASA's MAVEN Studies Passing Comet and Its Effects|url=http://www.jpl.nasa.gov/news/news.php?feature=4345|date=October 19, 2014|website=[[NASA]]|accessdate=October 20, 2014}}</ref> zdrava po preletu Comet Siding Spring. <ref name="NASA-20141019">{{Navedi splet|last=Webster|first=Guy|last2=Brown|first2=Dwayne|last3=Jones|first3=Nancy|last4=Steigerwald|first4=Bill|title=All Three NASA Mars Orbiters Healthy After Comet Flyby|url=http://www.jpl.nasa.gov/news/news.php?feature=4347|date=October 19, 2014|website=[[NASA]]|accessdate=October 20, 2014}}</ref> <ref name="NYT-20141019">{{Navedi novice|last=France-Presse|first=Agence|title=A Comet's Brush With Mars|url=https://www.nytimes.com/2014/10/19/science/a-comets-brush-with-mars.html|date=October 19, 2014|work=[[The New York Times]]|accessdate=October 20, 2014}}</ref> Leta 2010 je tiskovni predstavnik NASA -jevega laboratorija za reaktivni pogon izjavil, da ''bi Odyssey'' lahko delovala vsaj do leta 2016. <ref name="ut-81675">{{Navedi splet|url=http://www.universetoday.com/81675/the-longest-martian-odyssey-ever|title=The Longest Martian Odyssey Ever|website=Universe Today|date=December 13, 2010|first=Ken|last=Kremer|archiveurl=https://web.archive.org/web/20101220000650/http://www.universetoday.com/81675/the-longest-martian-odyssey-ever/|archivedate=December 20, 2010}}</ref> Ta ocena je bila od takrat podaljšana do leta 2025. <ref>{{Navedi splet|title=THEMIS makes 60,000 orbits of Red Planet {{!}} Mars Odyssey Mission THEMIS|url=http://themis.asu.edu/news/themis-60000-orbits|website=themis.asu.edu|accessdate=February 21, 2017}}</ref> === Velika odkritja ===   Do leta 2008 je ''Mars Odyssey'' preslikal osnovno porazdelitev vode pod plitvo površino. <ref name="#1"/> Tlačna resnica za njene meritve je prišla 31. julija 2008, ko je NASA objavila, da je [[Phoenix (sonda)|pristanišče Phoenix]] potrdilo prisotnost vode na Marsu <ref name="nasa-20080620">{{Navedi splet|url=http://www.nasa.gov/mission_pages/phoenix/news/phoenix-20080620.html|title=Confirmation of Water on Mars|website=Phoenix Mars Lander|date=June 20, 2008|publisher=NASA|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080701104400/http://www.nasa.gov/mission_pages/phoenix/news/phoenix-20080620.html|archivedate=July 1, 2008}}</ref> kot je bilo napovedano leta 2002 na podlagi podatkov iz ''orbite'' Oryssey. Znanstvena skupina poskuša ugotoviti, ali se vodni led kdaj dovolj odmrzne, da je na voljo za mikroskopsko življenje, in ali so prisotne kemikalije, ki vsebujejo ogljik, in druge surovine za življenje.  Orbiter je v bližini ekvatorialnih regij odkril tudi velike nanose vodnega ledu v razsutem stanju. <ref name="Jack Wilson">[[arxiv:1708.00518|Equatorial locations of water on Mars: Improved resolution maps based on Mars Odyssey Neutron Spectrometer data]] (PDF). </ref> Dokazi za ekvatorialno hidracijo so morfološki in kompozicijski in so vidni tako pri tvorbi Medusae Fossae kot pri Tharsis Montes . <ref name="Jack Wilson" /> == Glej tudi == == Reference ==   == Zunanje povezave == * [http://mars.jpl.nasa.gov/odyssey/index.html Spletna stran ''Mars Odyssey''] * [https://web.archive.org/web/20121116045602/http://solarsystem.nasa.gov/missions/profile.cfm?MCode=Odyssey Profil misije ''Mars Odyssey 2001''] z [http://solarsystem.nasa.gov Nasinim raziskovanjem sončnega sistema] * [https://archive.today/20130202125124/http://www.skyandtelescope.com/news/3305706.html ''Sky & Telescope'' : "Mars Odyssey izplačuje zgodnje dividende"] * [http://news.bbc.co.uk/1/hi/sci/tech/2009318.stm BBC News zgodba o ''Mars Odyssey'' opazovanja navideznih ledenih oblog] * [https://web.archive.org/web/20150815084859/http://marstrek.jpl.nasa.gov/ Mars Trek] - prikazuje trenutni položaj ''nadstropja Mars Odyssey'' --> ==Sklici== {{sklici}} [[Kategorija:Vesoljske sonde Združenih držav Amerike]] [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] l1b7cbek507699dj0b0kmpah2q371qw 0 509665 6775153 6293494 2026-11-05T11:23:41Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6775153 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Umetnik | name = Antonio Rossellino | image = Ritratto di Antonio Rossellino.jpg | caption= Antonio Rossellino | birthname = | birthdate = | location = | deathdate = | deathplace = | nationality = | spouse = | field = arhitektura, kiparstvo | training = | movement = [[visoka renesansa]] | famous works = | patrons = | influenced by = | influenced = | awards = }}'''Antonio Rossellino''', psevdonim '''Antonio Gamberelli''', italijanski [[kipar]] in [[arhitekt]], * [[1427]], Settignano, † [[1479]], [[Firence]] ''Rossellino'' je bil imenovan zaradi barve las. == Življenjepis == Rodil se je v Settignanu pri [[Firence|Firencah]] leta 1427 kot mlajši brat [[Bernardo Rossellino|Bernarda Rossellina]] in njegovega sodelavca: v [[Forlì]]ju je delal ''Skrinjo blaženega Marcolina'' (1458, danes v Civic Art Gallery Forlì), ki velja za eno njegovih mojstrovin in v Firencah pri grobu Nerija Capponija v [[Bazilika sv. Duha, Firence|cerkvi Santo Spirito]]. Poleg bratovega sloga so nanj vplivali [[Lorenzo Ghiberti]], [[Donatello]], [[Michelozzo]] in [[Luca della Robbia]], vzajemne reference pa je mogoče opaziti pri skoraj sodobnem [[Desiderio da Settignano|Desideriu da Settignanu]]: rezultat je bolj prefinjena umetnost kot tista Bernarda samega. . Portretni ''doprsni kip Giovannija Chellinija'' (London, Victoria and Albert Museum) je iz leta 1456, na katerem je obraz, razbrazdan z žilami in gubami, tako realističen, da se zdi, da ga je ulil v vosek. Tako kot v nadaljevanju prevladuje realistična komponenta zaradi spremembe miselnosti naročnikov, ki so z vrednotenjem človeka in njegovih individualnih lastnosti želeli pustiti znak svojega prehoda na zemlji po smrti subjekta, da bi udejanji njegov spomin. V Forliju je leta 1458 na povabilo Nicolò dall'Aste ustvaril ''skrinjo blaženega Marcolina'', dominikanskega brata, ki je umrl z slovesom svetosti; ni gotovo, da je uporabil risbe svojega brata Bernarda Rossellina, vsekakor pa je izkoristil sodelovanje drugega brata Giovannija Rossellina. Skrinja je trenutno ohranjena v Pinacoteca civica di Forlì. Antoninovo je v Forliju tudi delo ''Madonna z otrokom'', naslikano s štukaturami. Od 1461 do 1466 je zgradil grobnico portugalskega kardinala v [[San Miniato al Monte]] v Firencah; v tem kompleksu je obnovil teme in sheme prejšnjih nagrobnih spomenikov humanistične kulture, vendar jih je razvil z združitvijo slikarstva, kiparstva in arhitekture, pridobil [[chiaroscúro]] efekte in monumentalnost, ki jo daje popolna harmonizacija različnih delov; kompleks je vstavljen znotraj intradosa, pred katerim je velarij, z dvema angeloma, ki odmakneta zaveso od groba, kot nekakšna zavesa. Ležeči kip pokojnika je postavljen na visok [[sarkofag]], na katerem sedita dva genija, v reliefnem obrazu na dnu sarkofaga sta dva [[samorog (mitologija)|samoroga]] ([[alegorija|alegoriji]] nedolžnosti in tu v nadaljevanju čistosti kardinala ), ki podpirata girlando. Na straneh sta: usmrtitev bika na levi (povzeto po starodavni podobi boga [[Mitra (bog sonca)|Mitre]], reinterpretirana kot alegorija ukročene strasti), na desni pa voz, ki ga pripeljejo do krilatega genija (ta izhaja iz voza) [[Helij (mitologija)|Helija]] in simbol človeka, ki vozi kočijo duše, ki jo vlečeta strast in [[razum]], obe povsem neoplatonski temi). Zaporedna sta ''oltar San Sebastiano'' v kolegijski cerkvi v Empoliju in portretni ''doprsni kip Mattea Palmierija'' iz leta 1468. Ko je brat umrl, je prevzel upravljanje družinske trgovine. Leta 1473 je bil v Pratu, kjer je naredil prižnico za [[Stolnica svetega Štefana, Prato|Duomo]]. V [[Ferrara|Ferrari]] je naslikal ''spomenik Roverella'' v [[bazilika San Giorgio fuori le mura|baziliki San Giorgio fuori le mura]]. V [[Neapelj|Neaplju]] je med letoma 1475 in 1490 ustvaril ''grob Marije Aragonske'' in ''Rojstvo'', obe v kapeli Piccolomini v Sant'Anna dei Lombardi. V grobnici so bile prevzete sheme grobnice portugalskega kardinala, ki poudarja dekorativne motive, ki ustrezajo okusu aragonskega dvora. Grobnica Francesca Norija (s skulpturo, ki prikazuje ''Madonno del Latte'') <ref>{{Navedi splet |url=https://www.alinari.it/it/dettaglio/ACA-F-055752-0000 |title=Alinari. Tomba di Francasco Nori. |access-date=2021-12-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211212135943/https://www.alinari.it/it/dettaglio/ACA-F-055752-0000 |archive-date=2021-12-12 |url-status=dead}}</ref>, prijatelja [[Lorenzo Medičejski Veličastni|Lorenza Veličastnega]], ki mu je rešil življenje v zaroti Pazzi 26. aprila 1478, je bila zgrajena okoli leta 1478 v [[Bazilika sv. Križa, Firence|baziliki sv. Križa]] v Firence. Znan tudi po kreacijah iz terakote, za katere je značilen relief, kateremu je bila dodana barva v nežnih tonih, ki se zelo razlikuje od belo-modro glazirane Della Robbia, je to postala njegova prerogativa in si je prislužil veliko popularnost in veliko število naročil. == Dela == Njegova glavna dela so: *grobnica sv. Marcolina Amannija (1317-1397), (Forlì, Reg. Emilio Romagna, Musei San Domenico), 1458 *Sveti Boštjan (Empoli), okoli 1460 *grobnica portugalskega kardinala Janeza (Firence, San Miniato), 1461–66 *Oltar kapele Piccolomini v cerkvi Sant’Anna dei Lombardi v Neaplju, 1477 ff. *Družinska grobnica Francesca Norija (kenotaf), okoli 1478, Firence, S. Croce Druga pomembna dela: *Madona pred girlando, 2. polovica 15. stoletja, Bode-Museum Berlin *Madona z otrokom in dvema putoma (po Antoniu Rossellinu), okoli 1460, Bode-Museum Berlin *Doprsni kip Giovannija Chellinija, 1456, London, Muzej V&A *Oprema za kapelo Lazzeri, 1464–68 v stolnici v Pistoji *Doprsni kip državnika in zgodovinarja Mattea Palmierija, podpisan in datiran 1468, Firence, Museo Nationale del Bargello *Marmorni relief Madona z otrokom, 1465/70, v Kunstkammer Dunaj *dva doprsna kipa Janeza (Washington, Firence) *in nekaj skupnih del z bratom Bernardom (delavniško delo), vključno z Davidom iz Casa Martelli Firenze (zdaj v Narodni galeriji v Washingtonu). == Galerija == <gallery> Slika:A. Rossellino Maria mit fröstelndem Kind.jpg|''Madona in otrok'', terakota delno pozlačena (Berlin). Slika:National gallery in washington d.c., antonio rossellino, giovane san giovanni battista 1470 circa.JPG|Antonio Rossellino, ''Mladi sveti Janez Krstnik'', približno 1470, Narodna galerija Washington. Antonio rossellino, monumento funebre a francesco nori, 1478, 01.jpg|Antonio Rossellino, ''Madonna del Latte'', grobnica Francesco Nori, 1478 ca. [[Firence]], bazilika Svetega križa. </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * ''Dizionario biografico degli italiani'', LII, Roma, Istituto dell'Enciclopedia italiana, 1999 == Zunanje povezave == {{commons category| Antonio Rossellino}} * Sculture di Antonio Rossellino su Artcyclopedia[http://www.artcyclopedia.com/artists/rossellino_antonio.html], su artcyclopedia.com. {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Rossellino_Antonio}} [[Kategorija:Rojeni leta 1427]] [[Kategorija:Umrli leta 1479]] [[Kategorija:Renesančni arhitekti]] [[Kategorija:Renesančni kiparji]] [[Kategorija:Italijanski arhitekti v 15. stoletju]] [[Kategorija:Italijanski kiparji v 15. stoletju]] 5fmlm1x40ynffa57mx4ydtn32m0ror8 0 511040 6775083 6717040 2026-11-05T09:28:39Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6775083 wikitext text/x-wiki {{Infobox ecoregion | name = Amazonski deževni gozd<br /> Floresta amazônica<br /> Selva amazónica | image = Amazonia.jpg | image_size = | image_alt = | image_caption = Amazonski deževni gozd ob reki Urubu | map = Amazon biome outline map.svg | map_caption = Zemljevid amazonske ekoregije, kot jo opredeljuje World Wide Fund for Nature (WWF) v beli<ref>[https://wwf.panda.org/knowledge_hub/where_we_work/amazon/about_the_amazon/ WWF - About the Amazon]</ref> in porečje Amazonke v modri. | countries = [[Bolivija]], [[Brazilija]], [[Kolumbija]], [[Ekvador]], ''[[Francoska Gvajana]]'', [[Gvajana]], [[Peru]], [[Surinam]] in [[Venezuela]] | coordinates = {{koord novi|3|N|60|W|display=inline,title}} | region_type = ekoregija | bird_species = | mammal_species = | habitat_loss = | habitat_loss_ref = | protected = | protected_ref = | area = 5.500.000 | biome = tropski in subtropski vlažni širokolistni gozdovi | geology = | conservation = }} '''Amazonski deževni gozd''' ali '''amazonska džungla''', tudi '''Amazonija''', je vlažen širokolistni tropski [[deževni gozd]] v amazonskem [[biom]]u, ki pokriva večino [[porečje Amazonke|porečja Amazonke]] v [[Južna Amerika|Južni Ameriki]]. Območje obsega 7.000.000&nbsp;km², od tega 5.500.000&nbsp;km² pokriva deževni gozd. Regija vključuje ozemlje, ki pripada devetim narodom in ima 3344 uradno priznanih avtohtonih ozemelj. Večina gozdov je v [[Brazilija|Braziliji]], s 60 % deževnega gozda, sledijo [[Peru]] s 13 %, [[Kolumbija]] z 10 % in z manjšimi predeli v [[Bolivija|Boliviji]], [[Ekvador]]ju, [[Francoska Gvajana|Francoski Gvajani]], [[Gvajana|Gvajani]], [[Surinam]]u in [[Venezuela|Venezueli]]. Štiri države imajo ''Amazonas'' kot ime ene od svojih upravnih regij prve stopnje, Francija pa uporablja ime ''Gvajanski amazonski park'' za zaščiteno območje deževnega gozda. Amazonija predstavlja več kot polovico preostalih deževnih gozdov na planetu<ref>{{navedi splet | url=http://www.worldwildlife.org/places/amazon | title=WNF: Places: Amazon | access-date=4 June 2016}}</ref> in obsega največji in najbolj biološko raznovrsten trakt tropskega deževnega gozda na svetu, z ocenjenimi 390 milijardami posameznih dreves, razdeljenih v 16.000 vrst.<ref name="eurekalert.org">{{navedi splet |url=http://www.eurekalert.org/pub_releases/2013-10/fm-fms101413.php |title=Field Museum scientists estimate 16,000 tree species in the Amazon |work=Field Museum |date=17 October 2013 |access-date=18 October 2013 |archive-date=2019-12-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191207091818/https://www.eurekalert.org/pub_releases/2013-10/fm-fms101413.php |url-status=dead }}</ref> V Amazoniji živi več kot 30 milijonov ljudi iz 350 različnih etničnih skupin, ki so razdeljene na 9 različnih nacionalnih političnih sistemov in 3344 uradno priznanih avtohtonih ozemelj. Avtohtono prebivalstvo predstavlja 9 % celotnega prebivalstva, 60 skupin pa ostaja v veliki meri izoliranih.<ref>{{navedi splet |url= https://wwf.panda.org/knowledge_hub/where_we_work/amazon/about_the_amazon/ |title=Inside the Amazon |access-date=5 November 2020}}</ref> == Etimologija == Ime ''Amazon'' naj bi izhajalo iz vojne, ki jo je Francisco de Orellana bojeval s Tapuyas in drugimi plemeni. Ženske iz plemena so se borile ob moških, kot je bila njihova navada.<ref name=taylor1898>{{navedi knjigo |first=Isaac |last=Taylor |date=1898 |title=Names and Their Histories: A Handbook of Historical Geography and Topographical Nomenclature |publisher=Rivingtons | location=London |url= https://books.google.com/books?id=vqgYAAAAIAAJ&pg=PA44 |access-date=12 October 2008 |isbn=978-0-559-29668-0}}</ref> Orellana je ime ''Amazonas'' izpeljal po Amazonkah iz [[grška mitologija|grške mitologije]], ki sta jih opisala [[Herodot]] in [[Diodor Sicilski]]. == Zgodovina == [[File:Naturalist on the River Amazons figure 4.png|thumb|Henry Walter Bates, 1863 ''Naravoslovec ob reki Amazonki'']] V Amazoniji so potekali boji in vojne med sosednjimi plemeni Jivaro. Več plemen skupine Jivaroan, vključno s Shuarji, je izvajalo lov na glave za trofeje in skrčenje glav.<ref>{{navedi novice |title=The Amazon's head hunters and body shrinkers |url=https://theweek.com/articles/478804/amazons-head-hunters-body-shrinkers |work=The Week |date=20 January 2012}}</ref> Pripovedi misijonarjev na obmejnem območju med Brazilijo in Venezuelo pripovedujejo o nenehnih spopadih med plemeni Yanomami. Več kot tretjina moških Yanomamo je v povprečju umrla zaradi vojne.<ref>Chagnon, Napoleon A. (1992). ''Yanomamo''. New York: Holt, Rinehart, and Winston.</ref> Ocenjuje se, da so med amazonskim gumarskim razcvetom bolezni, ki so jih prinesli priseljenci, kot sta [[tifus]] in [[malarija]], pobile 40.000 domorodnih ljudi.<ref>La Republica Oligarchic. Editorial Lexus 2000 p. 925.</ref> == Geografija == === Lega === Devet držav si deli porečje Amazonke – večina deževnega gozda, 58,4 %, je znotraj meja Brazilije. Drugih osem držav vključuje Peru z 12,8 %, Bolivija s 7,7 %, Kolumbija s 7,1 %, Venezuela s 6,1 %, Gvajana s 3,1 %, Surinam z 2,5 %, Francoska Gvajana z 1,4 % in Ekvador z 1 %.<ref name="Segamazonia_Coca-Castro_201301">{{citation|title=Land use Status and Trends in Amazonia|publisher=Amazonia Security Agenda Project|date=January 2013|last1=Coca-Castro|last2=Reymondin|last3=Bellfield|last4=Hyman|first1=Alejandro|first2=Louis|first3=Helen|first4=Glenn|url=http://segamazonia.org/sites/default/files/press_releases/land_use_status_and_trends_in_amazonia.pdf |access-date=August 25, 2019|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20160319140931/http://segamazonia.org/sites/default/files/press_releases/land_use_status_and_trends_in_amazonia.pdf|archive-date=March 19, 2016}}</ref> === Narava === [[File:Walking tree.jpg|thumb|Amazonski deževni gozd v Kolumbiji]] [[File:Amazon CIAT (2).jpg|thumb|Pogled iz zraka na amazonski deževni gozd v bližini Manausa]] Deževni gozd je verjetno nastal v [[eocen]]ski dobi (od 56 milijonov let do 33,9 milijona let pred sedanjostjo). Pojavil se je po globalnem znižanju tropskih temperatur, ko se je [[Atlantski ocean]] dovolj razširil, da je zagotovil toplo, vlažno podnebje v porečju Amazonke. Deževni gozd obstaja že vsaj 55 milijonov let, večina regije pa je ostala brez biomov tipa [[savana|savane]] vsaj do [[zadnja kenozoiska ledena doba|zadnje ledene dobe]], ko je bilo podnebje bolj suho in savana bolj razširjena.<ref name=morley>{{navedi knjigo | first=Robert J. | last=Morley | year=2000 | title=Origin and Evolution of Tropical Rain Forests | url=https://archive.org/details/originevolutiono0000morl | publisher=Wiley | isbn=978-0-471-98326-2}}</ref><ref name=ptors359>{{cite journal | last=Burnham | first=Robyn J. | author2=Johnson, Kirk R. | title=South American palaeobotany and the origins of neotropical rainforests | journal=Philosophical Transactions of the Royal Society | year=2004 | volume=359 | issue=1450 | pmid=15519975 | pmc=1693437 | pages=1595–1610 | doi=10.1098/rstb.2004.1531}}</ref> Po dogodku [[Kredno–terciarno izumrtje|kredno-terciarnega izumrtja]] sta izumrtje [[dinozavri|dinozavrov]] in bolj vlažno podnebje morda omogočila, da se je tropski deževni gozd razširil po celini. Od 66 do 34 [[megaanum|Ma]] se je deževni gozd razširil do juga do 45 °. Podnebna nihanja v zadnjih 34 milijonih let so omogočila, da so se regije savan razširile v tropske predele. V [[oligocen]]u je na primer deževni gozd obsegal razmeroma ozek pas. V srednjem [[miocen]]u se je ponovno razširil, nato pa se je ob [[zadnji ledeniški maksimum|zadnjem ledeniškem maksimumu]] umaknil v večinoma notranjo formacijo.<ref>{{cite journal |last = Maslin |first = Mark |author2 = Malhi, Yadvinder |author3 = Phillips, Oliver |author4 = Cowling, Sharon |title = New views on an old forest: assessing the longevity, resilience and future of the Amazon rainforest |journal = Transactions of the Institute of British Geographers |year = 2005 |volume = 30 |issue= 4 |pages = 477–499 |url = http://earth.leeds.ac.uk/ebi/publications/Maslin_2005.pdf |access-date = 25 September 2008 |doi = 10.1111/j.1475-5661.2005.00181.x |archive-url = https://web.archive.org/web/20081001191320/http://earth.leeds.ac.uk/ebi/publications/Maslin_2005.pdf |archive-date = 1 October 2008 |url-status = dead |df = mdy-all}}</ref> Vendar pa je deževni gozd v teh ledeniških obdobjih še vedno uspel, kar je omogočilo preživetje in razvoj široke raznolikosti vrst.<ref name=yadvinder>{{navedi knjigo | first=Yadvinder | last=Malhi | author2=Phillips, Oliver | year=2005 | title=Tropical Forests & Global Atmospheric Change | url=https://archive.org/details/tropicalforestsg0000unse | publisher=Oxford University Press | isbn=978-0-19-856706-6}}</ref> [[File:Campo12Foto 2.JPG|thumb|Pogled iz zraka na amazonski deževni gozd]] Sredi eocena se domneva, da je porečje Amazonke po sredini celine razdelil Purusov lok. Voda na vzhodni strani je tekla proti Atlantiku, medtem ko je na zahodu voda tekla proti [[Tihi ocean|Pacifiku]] čez Amazonsko kotlino. Ko se je gorovje [[Andi|Andov]] dvignilo, pa je nastala velika kotanja, ki je obdajala jezero; danes znan kot bazen Solimões. V zadnjih 5–10 milijonih let se je ta nakopičena voda prebila skozi Purusov lok in se pridružila vzhodnemu toku proti Atlantiku.<ref>{{cite journal | last=Costa | first=João Batista Sena | author2=Bemerguy, Ruth Léa|author3= Hasui, Yociteru|author4= Borges, Maurício da Silva | title=Tectonics and paleogeography along the Amazon river | journal=Journal of South American Earth Sciences | year=2001 | volume=14 | issue=4 | pages=335–347 | doi=10.1016/S0895-9811(01)00025-6 | bibcode = 2001JSAES..14..335C}}</ref><ref>{{cite journal | last1=Milani | first1=Edison José | last2=Zalán | first2=Pedro Victor | title=An outline of the geology and petroleum systems of the Paleozoic interior basins of South America | journal=Episodes (journal) | year=1999 | volume=22 | issue=3 | pages=199–205 | df=mdy-all | doi=10.18814/epiiugs/1999/v22i3/007 | doi-access=free }}</ref> Obstajajo dokazi, da so se v vegetaciji amazonskega deževnega gozda v zadnjih 21.000 letih skozi zadnji ledeniški maksimum (ZGM) in kasnejšo deglaciacijo zgodile pomembne spremembe. Analize usedlin iz paleojezer amazonskega bazena in amazonskega vršaja kažejo, da je bilo padavin v porečju med ZGM nižje kot trenutno, kar je bilo skoraj zagotovo povezano z zmanjšano vlažno tropsko vegetacijo v porečju.<ref name="Colinvaux1">{{Cite journal | doi=10.1002/1099-1417(200005)15:4<347::AID-JQS537>3.0.CO;2-A| title=Palaeoecology and climate of the Amazon basin during the last glacial cycle| journal=Journal of Quaternary Science| volume=15| issue=4| pages=347–356| year=2000| last1=Colinvaux| first1=Paul A.| last2=Oliveira| first2=Paulo E. De| bibcode=2000JQS....15..347C}}</ref> Vendar pa obstaja razprava o tem, kako obsežno je bilo to zmanjšanje. Nekateri znanstveniki trdijo, da je bil deževni gozd zmanjšan na majhno, izolirano zatočišče, ločeno z odprtim gozdom in travniki;<ref name="VanDerHammen">{{Cite journal | doi=10.1016/S0277-3791(99)00024-4|bibcode = 2000QSRv...19..725V|title = Neogene and Quaternary history of vegetation, climate, and plant diversity in Amazonia| journal=Quaternary Science Reviews| volume=19| issue=8| pages=725|last1 = Van Der Hammen|first1 = Thomas| last2=Hooghiemstra| first2=Henry| year=2000| citeseerx=10.1.1.536.519}}</ref> drugi znanstveniki trdijo, da je deževni gozd ostal večinoma nedotaknjen, vendar se je raztezal manj daleč proti severu, jugu in vzhodu, kot ga vidimo danes.<ref name="Colinvaux2">{{cite journal | last=Colinvaux | first=P.A. | author2=De Oliveira, P.E.|author3= Bush, M.B. | title=Amazonian and neotropical plant communities on glacial time-scales: The failure of the aridity and refuge hypotheses | journal=Quaternary Science Reviews | date=January 2000 | volume=19 | issue=1–5 | pages=141–169 | doi=10.1016/S0277-3791(99)00059-1 |bibcode = 2000QSRv...19..141C}}</ref> To razpravo se je izkazalo za težko razrešljivo, ker praktične omejitve dela v deževnem gozdu pomenijo, da je vzorčenje podatkov pristransko stran od središča porečja Amazonke, obe razlagi pa sta razumno dobro podprti z razpoložljivimi podatki. ==== Prah iz puščave Sahara, ki ga veter odnese v Amazonko ==== Več kot 56 % prahu, ki gnoji amazonski deževni gozd, prihaja iz depresije Bodélé v severnem [[Čad]]u v [[puščava|puščavi]] [[Sahara]]. Prah vsebuje [[fosfor]], ki je pomemben za rast rastlin. Letni prah Sahare nadomesti enakovredno količino fosforja, ki se letno odplakne v amazonsko zemljo zaradi dežja in poplav.<ref>{{cite journal|doi=10.1002/2015GL063040 | volume=42 | issue=6 | title=The fertilizing role of African dust in the Amazon rainforest: A first multiyear assessment based on data from Cloud-Aerosol Lidar and Infrared Pathfinder Satellite Observations | year=2015 | journal=Geophysical Research Letters | pages=1984–1991 | last1 = Yu | first1 = Hongbin| bibcode=2015GeoRL..42.1984Y | doi-access=free }}</ref> Nasin satelit ''CALIPSO'' je izmeril količino prahu, ki ga veter prenaša iz Sahare v Amazonijo: povprečno 182 milijonov ton prahu vsako leto odnese iz Sahare, na 15 stopinjah zahodne dolžine, čez 2600&nbsp;km čez Atlantski ocean (nekaj prahu pade v Atlantik), nato na 35 stopinjah zahodne zemljepisne dolžine na vzhodni obali Južne Amerike 27,7 milijona ton (15 %) prahu pade na porečje Amazonke (22 milijonov ton je sestavljeno iz fosforja) 132 milijonov ton prahu ostane v zraku, 43 milijonov ton prahu nanese veter in pade na Karibsko morje, čez 75 stopinj zahodne dolžine.<ref>{{navedi splet|url= http://www.nasa.gov/content/goddard/nasa-satellite-reveals-how-much-saharan-dust-feeds-amazon-s-plants |title=Saharan Dust Feeds Amazon's Plants|first=Rob|last=Garner|date=24 February 2015|website=NASA}}</ref> ''CALIPSO'' uporablja laserski daljinomer za skeniranje zemeljske atmosfere glede navpične porazdelitve prahu in drugih aerosolov. Redno sledi prašnemu oblaku Sahara-Amazon. ''CALIPSO'' je izmeril razlike v količini prepeljanega prahu – 86-odstotni padec med najvišjo količino prepeljanega prahu v letu 2007 in najnižjo v letu 2011. Možnost, ki povzroča variacijo, je [[Sahel]], pas polsušnega ozemlja na južni meji Sahare. Ko so količine dežja v Sahelu večje, je količina prahu manjša. Večje padavine bi lahko povzročile več vegetacije v Sahelu, zaradi česar bi bilo manj peska, izpostavljenega vetru, ki bi ga odpihnil.<ref>{{navedi splet|url=https://science.nasa.gov/science-news/science-at-nasa/2015/29apr_amazondust/ |title=Desert Dust Feeds Amazon Forests – NASA Science|work=nasa.gov}}</ref> Amazonski fosfor se pojavi tudi kot dim zaradi gorenja biomase v Afriki.<ref>{{cite journal|last1=Barkley|first1=Anne E.|last2=Prospero|first2=Joseph M.|last3=Mahowald|first3=Natalie|author-link3=|last4=Hamilton|first4=Douglas S.|last5=Popendorf|first5=Kimberly J.|last6=Oehlert|first6=Amanda M.|last7=Pourmand|first7=Ali|last8=Gatineau|first8=Alexandre|last9=Panechou-Pulcherie|first9=Kathy|last10=Blackwelder|first10=Patricia|last11=Gaston|first11=Cassandra J.|date=13 August 2019|title=African biomass burning is a substantial source of phosphorus deposition to the Amazon, Tropical Atlantic Ocean, and Southern Ocean|url=|journal=Proceedings of the National Academy of Sciences|volume=116|issue=33|pages=16216–16221|bibcode=2019PNAS..11616216B|doi=10.1073/pnas.1906091116|pmc=6697889|pmid=31358622|doi-access=free}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Smoke from Africa fertilizes the Amazon and tropical ocean regions with soluble phosphorous |url=https://phys.org/news/2019-08-africa-fertilizes-amazon-tropical-ocean.html |website=phys.org |language=en-us}}</ref> === Človeške aktivnosti === [[File:Skyline Parcial de Manaus.jpg|thumb|[[Manaus]], z 2,2 milijona prebivalcev, je največje mesto v porečju Amazonke]] [[File:Inneres eines Schabono 4.jpg|thumb|Janomami so skupina približno 32.000 avtohtonih ljudi, ki živijo v amazonskem deževnem gozdu.<ref>{{navedi novice |title=Yanomami |url=https://www.britannica.com/topic/Yanomami |work=Encyclopaedia Britannica}}</ref>]] [[File:Índios isolados no Acre 5.jpg|thumb|right|Leta 2009 so v brazilski zvezni državi Acre naleteli na pripadnike plemena brez stikov]] Na podlagi arheoloških dokazov iz izkopavanj v Caverna da Pedra Pintada so se človeški prebivalci prvič naselili v regiji Amazonije pred najmanj 11.200 leti.<ref>{{cite journal | last1=Roosevelt | first1=A.C. | last2=da Costa |first2=M. Lima |last3=Machado |first3=C. Lopes |last4=Michab |first4=M. |last5=Mercier |first5=N. |last6=Valladas |first6=H. |last7=Feathers |first7=J. |last8=Barnett |first8=W. |last9=da Silveira |first9=M. Imazio |last10=Henderson |first10=A. |last11=Sliva |first11=J. |last12=Chernoff |first12=B.|last13=Reese |first13=D.S. |last14=Holman |first14=J.A. |last15=Toth |first15=N. |last16=Schick |first16=K. | title=Paleoindian Cave Dwellers in the Amazon: The Peopling of the Americas | url=https://archive.org/details/sim_science_1996-04-19_272_5260/page/373 | journal=Science | date=19 April 1996 | volume=272 | issue=5260 | pages=373–384 | doi=10.1126/science.272.5260.373 |bibcode = 1996Sci...272..373R| s2cid=129231783 }}</ref> Kasnejši razvoj do leta 1250 našega štetja je privedel do poznoprazgodovinskih naselij vzdolž obrobja gozda, kar je povzročilo spremembe v gozdnem pokrovu. Dolgo časa je veljalo, da amazonski pragozd ni bil le redko poseljen, saj je bilo zaradi slabe zemlje nemogoče vzdrževati veliko prebivalcev s kmetijstvom. Arheologinja Betty Meggers je bila vidna zagovornica te ideje, kot je opisala v svoji knjigi ''Amazonia: Man and Culture in a Counterfeit Paradise''. Trdila je, da je gostota prebivalstva 0,2 prebivalca na kvadratni kilometer največ, kar je mogoče vzdrževati v deževnem gozdu z lovom, pri čemer je kmetijstvo potrebno za gostovanje večje populacije.<ref>{{cite journal | last=Meggers | first=Betty J. | title=Revisiting Amazonia Circa 1492 | url=https://archive.org/details/sim_science_2003-12-19_302_5653/page/2067 | journal=Science | date=19 December 2003 | volume=302 | issue=5653 | pages=2067–2070 | doi=10.1126/science.302.5653.2067b | pmid=14684803| s2cid=5316715 }}</ref> Vendar pa najnovejše antropološke ugotovitve kažejo, da je bila regija dejansko gosto poseljena. V regiji Amazonije je leta 1500 našega štetja morda živelo približno 5 milijonov ljudi, razdeljenih med gosto obalna naselja, kot je na primer v Maraju in prebivalce v notranjosti.<ref name=park>{{navedi knjigo|title=Tropical Rainforests|author=Chris C. Park|page=108|year=2003|publisher=Routledge|url=https://books.google.com/books?id=4WQf6RZAiKcC&pg=PA108|isbn=978-0-415-06239-8}}</ref> Do leta 1900 se je prebivalstvo zmanjšalo na 1 milijon, v zgodnjih 1980-ih pa manj kot 200.000. Prvi Evropejec, ki je prepotoval dolžino reke Amazonke, je bil [[Francisco de Orellana]] leta 1542.<ref>{{navedi knjigo|last=Smith|first=A|title=Explorers of the Amazon|publisher=University of Chicago Press|location=Chicago|year=1994|isbn=978-0-226-76337-8|url=https://archive.org/details/explorersofamazo00smit}}</ref> BBC-jeva oddaja ''Unnatural Histories'' predstavlja dokaze, da je Orellana, namesto da bi pretiraval s svojimi trditvami, kot so mislili prej, pravilen v svojih opažanjih, da je kompleksna civilizacija cvetela vzdolž Amazonke v 1540-ih. Domneva se, da je bila civilizacija kasneje uničena zaradi širjenja bolezni iz Evrope, kot so [[črne koze]]. To civilizacijo je v začetku 20. stoletja raziskoval britanski raziskovalec [[Percy Fawcett]]. Rezultati njegovih odprav so bili neprepričljivi in na svojem zadnjem potovanju je skrivnostno izginil. Njegovo ime za to izgubljeno civilizacijo je bilo Mesto Z. Od 1970-ih so bili na posekanem zemljišču odkriti številni [[geoglif]]i, ki segajo med leta 1. in 1250 n. št., kar podpira trditve o predkolumbovskih civilizacijah.<ref>{{navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2012/01/15/world/americas/land-carvings-attest-to-amazons-lost-world.html?_r=1|title=Once Hidden by Forest, Carvings in Land Attest to Amazon's Lost World|author=Simon Romero|newspaper=The New York Times|date=14 January 2012}}</ref> Ondemar Dias je pooblaščen za prvo odkritje geoglifov leta 1977, Alceu Ranzi pa je zaslužen za nadaljnje odkritje po preletu Acre. BBC-jeva oddaja ''Unnatural Histories'' je predstavila dokaze, da je amazonski pragozd, namesto da bi bil neokrnjena divjina, oblikoval človek že vsaj 11.000 let s praksami, kot sta gozdno vrtnarjenje in ''terra preta''. ''Terra preta'' je na velikih površinah v amazonskem gozdu in je zdaj splošno sprejeta kot produkt domačega upravljanja tal. Razvoj te rodovitne zemlje je omogočil kmetijstvo in gozdarstvo v prej sovražnem okolju kar pomeni, da so veliki deli amazonskega deževnega gozda verjetno posledica stoletnega upravljanja ljudi, ne pa naravnih pojavov, kot se je prej domnevalo.<ref>The influence of human alteration has been generally underestimated, reports Darna L. Dufour: "Much of what has been considered natural forest in Amazonia is probably the result of hundreds of years of human use and management." "Use of Tropical Rainforests by Native Amazonians," ''BioScience'' 40, no. 9 (October 1990):658. For an example of how such peoples integrated planting into their nomadic lifestyles, see {{cite journal | last1 = Rival | first1 = Laura | year = 1993 | title = The Growth of Family Trees: Understanding Huaorani Perceptions of the Forest | url = https://archive.org/details/sim_man-uk_1993-12_28_4/page/635 | journal = Man | volume = 28 | issue = 4| pages = 635–652 | doi=10.2307/2803990| jstor = 2803990 }}</ref> V regiji plemena Šingu so leta 2003 Michael Heckenberger in sodelavci Univerze na Floridi našli ostanke nekaterih teh velikih naselij sredi amazonskega gozda. Med njimi so bili dokazi o cestah, mostovih in velikih trgih.<ref>{{Citation|last1=Heckenberger|first1=M.J.|publication-date=2003|date=19 September 2003|title= Amazonia 1492: Pristine Forest or Cultural Parkland?|periodical=Science|volume=301|issue=5640|pages=1710–14|doi=10.1126/science.1086112|pmid=14500979|last2=Kuikuro|first2=A|last3=Kuikuro|first3=UT|last4=Russell|first4=JC|last5=Schmidt|first5=M|last6=Fausto|first6=C|last7=Franchetto|first7=B|s2cid=7962308|bibcode = 2003Sci...301.1710H}}</ref> == Biodiverziteta, rastlinstvo in živalstvo == [[File:Ara macao - two at Lowry Park Zoo.jpg|thumb|upright=0.75|Škrlatna ara, ki je avtohtona v ameriških tropih.|left]] [[File:Giant Waxy Monkey Frog.jpg|thumb|Krčenje gozdov v amazonskem pragozdu ogroža številne vrste drevesnih žab, ki so zelo občutljive na spremembe okolja (na sliki: velikanska listna žaba)]] [[File:Bauhinia guianensis, mature liana (9340889588).jpg|thumb|Ogromna liana v snopu v zahodni Braziliji]] Vlažni tropski gozdovi so najbogatejši [[biom]] z vrstami, tropski gozdovi v Ameriki pa so dosledno bolj bogati z vrstami kot vlažni gozdovi v Afriki in Aziji.<ref name="Turner 2001">Turner, I.M. (2001). ''The ecology of trees in the tropical rain forest''. Cambridge University Press, Cambridge. {{ISBN|0-521-80183-4}}{{page needed|date=August 2019}}</ref> Amazonski deževni gozdovi imajo kot največji del tropskega deževnega gozda v Ameriki neprimerljivo biotsko raznovrstnost. Ena od desetih znanih vrst na svetu živi v amazonskem pragozdu.<ref>{{navedi splet | url=http://www.worldwildlife.org/wildplaces/amazon/index.cfm | title=Amazon Rainforest, Amazon Plants, Amazon River Animals | publisher=World Wide Fund for Nature | access-date=6 May 2008 | archive-url=https://web.archive.org/web/20080517160541/http://worldwildlife.org/wildplaces/amazon/index.cfm | archive-date=17 May 2008<!--DASHBot-->| url-status=live}}</ref> To je največja zbirka živih rastlin in živalskih vrst na svetu. V regiji živi približno 2,5 milijona vrst [[žuželke|žuželk]] <ref>{{navedi splet|url=http://travel.mongabay.com/brazil/brazil_amazon_index.htm |title=Photos / Pictures of the Amazon Rainforest |publisher=Travel.mongabay.com |access-date=18 December 2008| archive-url= https://web.archive.org/web/20081217091934/http://travel.mongabay.com/brazil/brazil_amazon_index.htm| archive-date= 17 December 2008 <!--DASHBot-->| url-status=live}}</ref>, več deset tisoč rastlin <ref name="AlbertReis2011">{{navedi knjigo|author1=James S. Albert|author2=Roberto E. Reis|title=Historical Biogeography of Neotropical Freshwater Fishes|url=http://www.ucpress.edu/book.php?isbn=9780520268685|access-date=28 June 2011|date=8 March 2011|publisher=University of California Press|page=308| archive-url= https://web.archive.org/web/20110630102154/http://www.ucpress.edu/book.php?isbn=9780520268685| archive-date= 30 June 2011 <!--DASHBot-->| url-status=live}}</ref> in približno 2000 [[ptice|ptic]] in [[sesalci|sesalcev]]. Do danes je bilo v regiji znanstveno razvrščenih najmanj 40.000 rastlinskih vrst, 2200 rib, 1294 ptic, 427 sesalcev, 428 [[dvoživke|dvoživk]] in 378 [[plazilci|plazilcev]].<ref name="Da Silva 2005">{{cite journal |author1=Da Silva |author2=Jose Maria Cardoso | title=The Fate of the Amazonian Areas of Endemism |url=https://archive.org/details/sim_conservation-biology_2005-06_19_3/page/689 | journal=Conservation Biology | year=2005 | volume=19 | issue=3 | pages=689–694 | doi=10.1111/j.1523-1739.2005.00705.x |display-authors=etal}}</ref> Ena od petih vrst ptic je v amazonskem deževnem gozdu, ena od petih vrst rib pa živi v amazonskih rekah in potokih. Znanstveniki so samo v Braziliji opisali med 96.660 in 128.843 vrst [[nevretenčarji|nevretenčarjev]]. [[Biotska raznovrstnost]] rastlinskih vrst je največja na Zemlji, ena študija iz leta 2001 je ugotovila, da četrt kvadratnega kilometra (62 hektarjev) ekvadorskega deževnega gozda podpira več kot 1100 drevesnih vrst.<ref>{{cite journal | last=Wright | first=S. Joseph | title=Plant diversity in tropical forests: a review of mechanisms of species coexistence | journal=Oecologia | date=12 October 2001 | volume=130 | issue=1 | pages=1–14 | doi=10.1007/s004420100809| pmid=28547014 | bibcode=2002Oecol.130....1W | s2cid=4863115 }}</ref> Študija iz leta 1999 je pokazala, da lahko en kvadratni kilometer (247 hektarjev) amazonskega deževnega gozda vsebuje približno 90.790 ton živih rastlin. Povprečna rastlinska biomasa je ocenjena na 356 ± 47 ton na hektar. Do danes je bilo v regiji registriranih približno 438.000 vrst rastlin gospodarskega in družbenega pomena, veliko več jih je treba odkriti ali katalogizirati. Skupno število drevesnih vrst v regiji je ocenjeno na 16.000. Zelena listna površina rastlin in dreves v deževnem gozdu se zaradi sezonskih sprememb razlikuje za približno 25 %. Listi se razširijo v sušnem obdobju, ko je sončna svetloba največja, nato pa se v oblačnem mokrem obdobju odvržejo. Te spremembe zagotavljajo ravnovesje [[ogljik]]a med [[fotosinteza|fotosintezo]] in dihanjem.<ref>{{cite journal | author=Mynenia, Ranga B. | title=Large seasonal swings in leaf area of Amazon rainforests | url=https://archive.org/details/sim_proceedings-of-the-national-academy-of-sciences-usa_2007-03-20_104_12/page/4820 | journal=Proceedings of the National Academy of Sciences | date=13 March 2007 | volume=104 | pmid=17360360 | issue=12 | pages=4820–4823 | pmc=1820882 | doi=10.1073/pnas.0611338104 |bibcode = 2007PNAS..104.4820M |display-authors=etal| doi-access=free }}</ref> Deževni gozd vsebuje več vrst, ki lahko predstavljajo nevarnost. Med največja plenilska bitja spadajo [[črni kajman]], [[jaguar]], [[puma]] in [[anakonda]]. V reki lahko električne jegulje (''Electrophorus'') povzročijo električni udar, ki lahko omami ali ubije, medtem ko je znano, da [[piranja|piranje]] ugriznejo in poškodujejo ljudi. Različne vrste strupenih žab skozi svoje meso izločajo [[Lipofilnost|lipofilne]] [[alkaloid]]ne toksine. Obstajajo tudi številni paraziti in prenašalci bolezni. [[Vampirski netopir]]ji prebivajo v deževnem gozdu in lahko širijo virus [[steklina|stekline]]. [[Malarija]], [[rumena mrzlica]] in [[mrzlica denga]] se lahko okužijo tudi v regiji Amazonije. Biotska raznovrstnost v Amazoniji postaja vse bolj ogrožena, predvsem zaradi izgube [[habitat]]a zaradi krčenja gozdov in povečane pogostnosti [[požar]]ov. Več kot 90 % amazonskih rastlinskih in vretenčarskih vrst (skupaj 13.000–14.000) je bilo morda do neke mere prizadetih zaradi požarov. <gallery mode="packed" heights="150"> File:Hoatzins in Brazil.jpg|[[Hoacin]] File:Avicularia-geroldi-subadult.jpg|[[Mygalomorphae]] File:Purus Red Howler Monkey.jpg|[[Vriskači]] File:Heliconia aemygdiana (14551077262).jpg|''[[Heliconia]]'' File:Manuel Antonio (43).JPG|Rjavonogi lenivec (''Bradypus variegatus'') File:Emperor Tamarin (EXPLORE) (9714001143).jpg|Cesarska tamarinka (''Saguinus imperator'') File:Dendrobates azureus (Dendrobates tinctorius) Edit.jpg|Modra strupena žaba ''(Dendrobates tinctorius "azureus")'' File:Standing jaguar.jpg|Južnoameriški [[jaguar]] (''Panthera onca'') je plenilec v amazonskem deževnem gozdu File:Uakari male.jpg|[[Uakari]] (''Cacajao calvus'') File:Isulas (8583611782).jpg|''Paraponera clavata'' – mravlje imajo zelo boleč pik File:Many parrots -Anangu, Yasuni National Park, Ecuador -clay lick-8.jpg|Papagaji pri lizanju gline v narodnem parku Yasuni v Ekvadorju File:Eunectes murinus.jpg|Zelena anakonda (''Eunectes murinus'') File:Black caiman Macrofotografie 2.jpg|Črni kajman (''Melanosuchus niger'') </gallery> == Deforestacija == [[File:Operação Hymenaea, Julho-2016 (29399454651).jpg|thumb|Krčenje gozdov v brazilski zvezni državi Maranhão, 2016]] [[File:Amazon Rainforest, Brazil Timelapse 1984-2018.gif|thumb|350px|Časovni prikaz krčenja gozdov 1984–2018 (spodaj desno)]] Krčenje gozdov je pretvorba gozdnih površin v negozdna območja. Glavni viri krčenja gozdov v Amazoniji so človeška poselitev in razvoj zemlje. Leta 2018 je bilo uničenih že približno 17 % amazonskega deževnega gozda. Raziskave kažejo, da bo dosežena prelomna točka, ko bo dosegla približno 20–25 % (torej 3–8 % več), da jo spremenimo v negozdni ekosistem – degradirano savano – (v vzhodni, južni in osrednji Amazoniji).<ref>[https://www.euronews.com/2018/02/22/amazon-rainforest-heading-to-point-of-no-return- Amazon Rainforest 'heading to point of no return']</ref><ref>[https://advances.sciencemag.org/content/4/2/eaat2340 Amazon Tipping Point]</ref> Pred zgodnjimi 1960-imi je bil dostop do notranjosti gozda zelo omejen, gozd pa je ostal v bistvu nedotaknjen. Kmetije, ustanovljene v 1960-ih, so temeljile na pridelavi poljščin in metodi požigalništva. Vendar kolonisti niso mogli gospodariti s svojimi njivami in pridelki zaradi izgube rodovitnosti tal in vdora plevela.<ref name=watkins_griffiths>Watkins and Griffiths, J. (2000). Forest Destruction and Sustainable Agriculture in the Brazilian Amazon: a Literature Review (Doctoral dissertation, The University of Reading, 2000). Dissertation Abstracts International, 15–17</ref> Tla v Amazoniji so produktivna le kratek čas, zato se kmetje nenehno selijo na nova območja in čistijo več zemlje. Te kmetijske prakse so privedle do krčenja gozdov in povzročile veliko okoljsko škodo. Krčenje gozdov je precejšnje, območja, očiščena gozdov, pa so vidna s prostim očesom iz vesolja. V 1970-ih se je začela gradnja [[Transamazonska cesta|Transamazonske ceste]]. Ta cesta je predstavljala veliko grožnjo za amazonski pragozd.<ref>{{navedi splet|url=http://kanat.jsc.vsc.edu/student/lind/main.htm|title=Impacts and Causes of Deforestation in the Amazon Basin|website=kanat.jsc.vsc.edu|access-date=March 6, 2013|archive-date=June 15, 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130615075208/http://kanat.jsc.vsc.edu/student/lind/main.htm|url-status=dead}}</ref> Cesta še ni dokončana, kar omejuje okoljsko škodo. [[File:Terra Indígena Porquinhos, Maranhão (38928905194).jpg|thumb|Požari na brazilskem avtohtonem ozemlju, 2017]] Med letoma 1991 in 2000 se je skupna površina izgubljenih gozdov v Amazoniji povečala s 415.000 na 587.000&nbsp;km², pri čemer je večina izgubljenih gozdov postala pašnik za živino.<ref name=CIFOR2004>Centre for International Forestry Research (CIFOR) (2004)</ref> 70 % nekdanjega gozdnatega zemljišča v Amazoniji in 91 % zemljišč, posekanih od leta 1970, je bilo uporabljenih za pašo za živino. Trenutno je Brazilija največji svetovni proizvajalec soje. Nove raziskave, ki jo je izvedla Leydimere Oliveira na primer, so pokazale, da več kot je posekanih deževnih gozdov v Amazoniji, manj padavin doseže območje in tako nižji postane donos na hektar. Torej kljub popularnemu dojemanju Brazilija ni imela nobene gospodarske prednosti od sečnje območij deževnih gozdov in pretvorbe le-teh v pastoralna polja. [[File:Indian protesters from Vale do Javarí in Belém 2009 1530FP8886.jpg|thumb|Avtohtoni protestniki iz Vale do Javari]] Potrebe kmetov za pridelavo soje so bile uporabljene za utemeljitev številnih kontroverznih transportnih projektov, ki se trenutno razvijajo v Amazoniji. Prvi dve cesti sta uspešno odprli deževni gozd in privedli do povečane poselitve in krčenja gozdov. Povprečna letna stopnja krčenja gozdov od leta 2000 do 2005 (22.392&nbsp;km² na leto) je bila 18 % višja kot v prejšnjih petih letih (19.018&nbsp;km² na leto).<ref>Barreto, P.; Souza Jr. C.; Noguerón, R.; Anderson, A. & Salomão, R. 2006. [http://www.imazon.org.br/publicacoes/publicacao.asp?id=357 ''Human Pressure on the Brazilian Amazon Forests'']{{Slepa povezava|date=marec 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{dead link|date=December 2017 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}. Imazon. Retrieved 28 September 2006. (The [http://www.imazon.org.br/ Imazon] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20040901054620/http://www.imazon.org.br/ |date=2004-09-01 }} web site contains many resources relating to the Brazilian Amazonia.)</ref> Čeprav se je krčenje gozdov v brazilski Amazoniji med letoma 2004 in 2014 močno zmanjšalo, se je vse do danes povečalo. Od odkritja rezervoarjev fosilnih goriv v amazonskem deževnem gozdu se je dejavnost vrtanja nafte vztrajno povečevala in dosegla vrhunec v zahodni Amazoniji v 1970-ih in sprožila nov razcvet vrtanja v 2000-ih.<ref>{{navedi splet|url=https://www.livescience.com/46319-oil-drilling-contaminated-amazon.html|title=Oil Drilling Contaminated Western Amazon|work=livesciences.com|date=June 13, 2014}}</ref> Ker morajo naftne družbe svoje poslovanje vzpostaviti z odpiranjem cest skozi gozdove, kar pogosto prispeva k krčenju gozdov v regiji.<ref>{{navedi splet|url=http://wwf.panda.org/knowledge_hub/where_we_work/amazon/amazon_threats/other_threats/oil_and_gas_extraction_amazon/|title=Oil and Gas Extraction in the Amazon|work=wwf.panda.org}}</ref> Okoljski aktivisti in zagovorniki pravic avtohtonih prebivalcev so obsodili sporazum o prosti trgovini med Evropsko unijo in Mercosurjem, ki bi tvoril eno največjih območij proste trgovine na svetu.<ref>{{navedi novice |title=EU urged to halt trade talks with S. America over Brazil abuses |url=https://www.france24.com/en/20190618-eu-urged-halt-trade-talks-with-america-over-brazil-abuses |work=France 24 |date=18 June 2019}}</ref> Strah je, da bi dogovor lahko privedel do večjega krčenja amazonskega deževnega gozda, saj širi dostop do trga za brazilsko govedino. === Požari 2019 === Leta 2019 je bilo v Braziliji 72.843 požarov, od tega več kot polovica v regiji Amazonije.<ref>{{navedi novice |url=https://www.bbc.com/news/world-latin-america-49415973 |title='Record number of fires' in Brazilian rainforest |date=21 August 2019 |access-date=21 August 2019 |work=BBC News Online |publisher=BBC Online |agency=BBC}}</ref> Avgusta 2019 je bilo rekordno število požarov. Krčenje gozdov v brazilski Amazoniji se je junija 2019 povečalo za več kot 88 % v primerjavi z istim mesecem leta 2018.<ref>{{navedi novice |title=Brazil registers huge spike in Amazon deforestation |url=https://www.dw.com/en/brazil-registers-huge-spike-in-amazon-deforestation/a-49462773 |work=Deutsche Welle |date=3 July 2019}}</ref> <gallery mode="packed" heights="200px"> File:DeforestationinBrazil2.jpg| NASA-ino satelitsko opazovanje krčenja gozdov v brazilski zvezni državi Mato Grosso. Preoblikovanje iz gozda v kmetijo je razvidno iz svetlejše kvadratne oblike, ki se razvija.. File:Fires and Deforestation on the Amazon Frontier, Rondonia, Brazil - August 12, 2007.jpg| Požari in krčenje gozdov v zvezni državi Rondônia File:Fires and Deforestation on the Amazon Frontier, Rondonia, Brazil - September 30, 2007.jpg| Ena od posledic čiščenja gozdov v Amazoniji: gost dim, ki visi nad gozdom File:Deforestation of Rainforest.jpg| Vpliv krčenja gozdov na naravni habitat dreves </gallery> Povečana površina gozdov, ki jih je prizadel požar, je sovpadala s sprostitvijo okoljskih predpisov brazilske vlade. Pred uvedbo teh predpisov leta 2008 je bilo tudi območje, ki ga je prizadel požar, večje v primerjavi z obdobjem predpisov 2009–2018. Ker se ti požari še naprej približujejo osrčju Amazonskega bazena, se bo njihov vpliv na biotsko raznovrstnost le še povečal, saj je skupno območje, ki ga je prizadel požar, povezano s številom prizadetih vrst. == Ohranjanje in podnebne spremembe == [[File:Amazon CIAT (5).jpg|thumb|upright=1.05|right|Amazonski deževni gozd]] Okoljevarstveniki so zaskrbljeni zaradi izgube biotske raznovrstnosti, ki bo posledica uničenja gozdov in tudi zaradi sproščanja ogljika, ki ga vsebuje vegetacija, kar bi lahko pospešilo globalno segrevanje. Amazonski zimzeleni gozdovi predstavljajo približno 10 % svetovne primarne kopenske produktivnosti in 10 % zalog ogljika v ekosistemih<ref name="Melillo">{{cite journal | last=Melillo | first=J.M. | author2=McGuire, A.D.|author3= Kicklighter, D.W.|author4= Moore III, B.|author5= Vörösmarty, C.J.|author6= Schloss, A.L. | title=Global climate change and terrestrial net primary production | url=https://archive.org/details/sim_nature-uk_1993-05-20_363_6426/page/234 | journal=Nature | date=20 May 1993 | volume=363 | pages=234–240 | doi=10.1038/363234a0 | issue=6426|bibcode = 1993Natur.363..234M| s2cid=4370074 }}</ref> – velikosti 1,1 × 1011 metričnih ton ogljika. Ocenjuje se, da so amazonski gozdovi med letoma 1975 in 1996 nabrali 0,62 ± 0,37 ton ogljika na hektar na leto. Leta 2021 so poročali, da je Amazonija prvič izpustila več toplogrednih plinov, kot jih je absorbirala.<ref>{{navedi splet|last=Fox|first=Alex|date=March 26, 2021|title=The Amazon Rainforest Now Emits More Greenhouse Gases Than It Absorbs|url=https://www.smithsonianmag.com/smart-news/amazon-rainforest-now-emits-more-greenhouse-gases-it-absorbs-180977347/|access-date=2021-04-08|website=Smithsonian Magazine|language=en}}</ref> Čeprav se pogosto omenja, da proizvaja več kot četrtino zemeljskega kisika, je to pogosto navedeno, vendar se napačno uporabljena statistika dejansko nanaša na promet kisika. Neto prispevek ekosistema je približno nič.<ref>{{navedi splet|last=Katarina|first=Zimmer|date=August 28, 2019|title=Why the Amazon doesn't really produce 20% of the world's oxygen|url=https://www.nationalgeographic.com/environment/article/why-amazon-doesnt-produce-20-percent-worlds-oxygen|url-status=live|access-date=8 October 2021|website=National Geographic}}</ref> En računalniški model prihodnjih podnebnih sprememb, ki jih povzročajo emisije toplogrednih plinov, kaže, da bi lahko amazonski deževni gozd postal nevzdržen v razmerah močno zmanjšanih padavin in povišanih temperatur, kar bi povzročilo skoraj popolno izgubo deževnega pokrova v porečju do leta 2100.<ref>Cox, Betts, Jones, Spall and Totterdell. 2000. [http://www.nature.com/uidfinder/10.1038/35041539 "Acceleration of global warming due to carbon-cycle feedbacks in a coupled climate model"]. ''Nature (journal)|Nature'', 9 November 2000. (subscription required)</ref><ref name="Radford">Radford, T. 2002. [https://www.theguardian.com/climatechange/story/0,,782526,00.html "World may be warming up even faster"]. ''The Guardian''.</ref> Vendar pa simulacije podnebnih sprememb v porečju Amazonke v številnih različnih modelih niso skladne pri njihovi oceni kakršnega koli odziva padavin, ki segajo od šibkega povečanja do močnega zmanjšanja. Rezultat kaže, da bi lahko deževni gozd v 21. stoletju poleg krčenja gozdov ogrožale tudi podnebne spremembe. Leta 1989 so okoljevarstvenik C.M. Peters in dva kolega izjavili, da obstaja gospodarska in biološka spodbuda za zaščito deževnega gozda. En hektar v perujski Amazoniji je bil izračunan na vrednost 6820 dolarjev, če se v nedotaknjenem gozdu trajnostno spravljajo sadje, lateks in les; 1000 $, če je posekan za komercialni les (ni trajnostno posekan); ali 148 $, če se uporablja kot paša za govedo.<ref name="Peters">{{cite journal | last1=Peters | first1=C.M. | last2=Gentry |first2=A.H. |last3=Mendelsohn |first3=R.O. | title=Valuation of an Amazonian forest | url=https://archive.org/details/sim_nature-uk_1989-06-29_339_6227/page/n29 | journal=Nature | year=1989 | volume=339 | pages=656–657 | doi=10.1038/339655a0 | issue=6227|bibcode = 1989Natur.339..655P| s2cid=4338510 }}</ref> Po mnenju WWF bi lahko ekoturizem Amazoniji pomagal zmanjšati krčenje gozdov in podnebne spremembe. Ekoturizem se trenutno v Amazoniji še vedno malo izvaja, deloma zaradi pomanjkanja informacij o krajih, kjer je možna implementacija. Brazilski državni sekretar za okolje in trajnostni razvoj je leta 2009 ob reki Aripuanã v rezervatu za trajnostni razvoj Aripuanã obravnaval projekt ekoturizma v brazilskem delu amazonskega deževnega gozda.<ref>[https://wwf.panda.org/?unewsID=159321 Ecotourism could help the Amazon reduce deforestation and handle climate change]</ref> Tudi v rezervatu za trajnostni razvoj Mamirauá obstaja nekaj ekoturizma, ki temelji na skupnosti. Ekoturizem se izvaja tudi v perujskem delu amazonskega deževnega gozda. Nekaj ekolož je na primer prisotnih med [[Cusco]]m in Madre de Dios.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.amazonconservation.org/visit-the-amazon/our-ecolodges/ |title=Our ecolodges |accessdate=2022-01-10 |archive-date=2021-05-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210518170423/https://www.amazonconservation.org/visit-the-amazon/our-ecolodges/ |url-status=dead }}</ref> [[File:Isolierte-Völker.png|thumb|upright=1.05|Zemljevid plemen brez stikov na začetku 21. stoletja]] Ker domorodna ozemlja še naprej uničujejo krčenje gozdov in ekocid, kot na primer v perujski Amazoniji, skupnosti avtohtonih ljudstev v pragozdu še naprej izginjajo, medtem ko se druga, kot je Urarina, še naprej borijo za svoje kulturno preživetje in usodo svojega gozdnatega ozemlja. Medtem je odnos med primati, ki niso ljudje, v preživetju in simboliki avtohtonih nižinskih južnoameriških ljudstev pridobil večjo pozornost, tako kot etno-biologija in prizadevanja za ohranjanje, ki temeljijo na skupnosti. Od leta 2002 do 2006 se je ohranjena zemljišča v amazonskem deževnem gozdu skoraj potrojila, stopnje krčenja gozdov pa so padle na 60 %. Približno 1.000.000&nbsp;km² je bilo namenjenih nekakšnemu ohranjanju, kar skupaj predstavlja trenutno količino 1.730.000&nbsp;km².<ref>{{cite journal |last = Cormier |first = L. |title = A Preliminary Review of Neotropical Primates in the Subsistence and Symbolism of Indigenous Lowland South American Peoples |journal = Ecological and nvironmental Anthropology |date = 16 April 2006 |volume = 2 |issue = 1 |pages = 14–32 |url = http://eea.anthro.uga.edu/index.php/eea/article/view/10/11 |access-date = 4 September 2008 |url-status = dead |archive-url = https://web.archive.org/web/20081221153337/http://eea.anthro.uga.edu/index.php/eea/article/view/10/11 |archive-date = 21 December 2008 |df = mdy-all}}</ref> Aprila 2019 je ekvadorsko sodišče ustavilo dejavnosti raziskovanja nafte na 180.000 hektarjih amazonskega pragozda.<ref>{{navedi novice |title=Ecuador Amazon tribe win first victory against oil companies |url=https://www.devdiscourse.com/article/business/494283-ecuador-amazon-tribe-win-first-victory-against-oil-companies |access-date=28 April 2019 |agency=Devdiscourse |date=27 April 2019}}</ref> Julija 2019 je ekvadorsko sodišče vladi prepovedalo prodajo ozemlja z gozdovi naftnim družbam. Septembra 2019 so se ZDA in Brazilija dogovorile za spodbujanje razvoja zasebnega sektorja v Amazoniji. Obljubili so tudi sklad za ohranjanje biotske raznovrstnosti v vrednosti 100 milijonov dolarjev za Amazonijo, ki ga vodi zasebni sektor. Brazilski zunanji minister je izjavil, da je odprtje deževnega gozda gospodarskemu razvoju edini način za njegovo zaščito.<ref>{{navedi novice|url=https://www.bbc.com/news/world-latin-america-49694516?intlink_from_url=https://www.bbc.com/news/world/latin_america&link_location=live-reporting-story|title=US and Brazil agree to Amazon development|date=2019-09-14|work=BBC}}</ref> <gallery mode="packed" heights="200px"> File:Greenhouse Gas by Sector.png|Antropogena emisija toplogrednih plinov po sektorjih za leto 2000. File:September Smoke Over the Amazon from 2005-2008.png|Aerosoli nad Amazonijo vsak september v štirih sezonah gorenja (2005 do 2008). Aerosolna lestvica (rumena do temno rdečkasto rjava) označuje relativno količino delcev, ki absorbirajo sončno svetlobo. File:Roots by cesarpb.jpg|Zračne korenine rdeče mangrove na amazonski reki. File:Climate change disturbances of rainforests infographic.jpg|Motnje zaradi podnebnih sprememb v deževnih gozdovih. </gallery> Študija iz leta 2009 je pokazala, da bi dvig globalnih temperatur za 4&nbsp;°C (nad predindustrijsko ravnjo) do leta 2100 uničil 85 % amazonskega deževnega gozda, medtem ko bi dvig temperature za 3&nbsp;°C uničil približno 75 % Amazonije.<ref>{{navedi novice|url=https://www.theguardian.com/environment/2009/mar/11/amazon-global-warming-trees|title=Amazon could shrink by 85% due to climate change, scientists say|author=David Adam|newspaper=The Guardian|date=11 March 2009}}</ref> [[File:Parc amazonien de Guyane, une balade à Saül.jpg|thumb|Gvajanski amazonski park v Francoski Gvajani]] Nova študija mednarodne ekipe okoljskih znanstvenikov v brazilski Amazoniji kaže, da je mogoče varstvo sladkovodne biotske raznovrstnosti povečati do 600 % z integriranim sladkovodno-kopenskim načrtovanjem. Krčenje gozdov v regiji amazonskih deževnih gozdov negativno vpliva na lokalno podnebje.<ref>{{Cite journal|last1=Lovejoy|first1=Thomas E.|last2=Nobre|first2=Carlos|date=2019-12-20|title=Amazon tipping point: Last chance for action|journal=Science Advances|language=en|volume=5|issue=12|pages=eaba2949|doi=10.1126/sciadv.aba2949|pmid=32064324|pmc=6989302|bibcode=2019SciA....5A2949L|issn=2375-2548}}</ref> To je bil eden glavnih vzrokov za hudo sušo 2014–2015 v Braziliji. To je zato, ker je vlaga iz gozdov pomembna za padavine v Braziliji, Paragvaju in Argentini. Polovico padavin na območju Amazonije proizvedejo gozdovi. Rezultati znanstvene sinteze iz leta 2021 kažejo, da v smislu globalnega segrevanja porečje Amazonke z amazonskim deževnim gozdom trenutno oddaja več toplogrednih plinov, kot jih na splošno absorbira. Vplivi podnebnih sprememb in človeške dejavnosti na območju – predvsem požari v naravi, trenutna raba zemljišč in krčenje gozdov – povzročajo sproščanje sililnih sredstev, ki verjetno povzročijo neto učinek segrevanja.<ref>{{navedi novice |last1=Fox |first1=Alex |title=The Amazon Rainforest Now Emits More Greenhouse Gases Than It Absorbs |url=https://www.smithsonianmag.com/smart-news/amazon-rainforest-now-emits-more-greenhouse-gases-it-absorbs-180977347/ |access-date=19 April 2021 |work=Smithsonian Magazine |language=en}}</ref> === Daljinsko zaznavanje === [[File:Afternoon Clouds over the Amazon Rainforest.jpg|thumb|Ta slika razkriva, kako gozd in ozračje medsebojno delujeta, da ustvarita enotno plast kumulusnih oblakov v obliki kokice.]] Uporaba daljinsko zaznanih podatkov dramatično izboljšuje znanje naravovarstvenikov o porečju Amazonke. Glede na objektivnost in nižje stroške satelitske analize pokrovnosti in sprememb tal se zdi verjetno, da bo tehnologija daljinskega zaznavanja sestavni del ocenjevanja obsega, lokacije in škode zaradi krčenja gozdov v porečju. Poleg tega je daljinsko zaznavanje najboljši in morda edini možni način za preučevanje Amazonije v velikem obsegu. Uporaba daljinskega zaznavanja za ohranjanje Amazonije uporabljajo tudi domorodna plemena porečja za zaščito svojih plemenskih zemljišč pred komercialnimi interesi. Z uporabo ročnih GPS naprav in programov, kot je Google Earth, člani plemena Trio, ki živijo v deževnih gozdovih južnega Surinama, načrtujejo zemlje svojih prednikov, da bi okrepili svoje ozemeljske zahteve.<ref>Isaacson, Andy. 2007. With the Help of GPS, Amazonian Tribes Reclaim the Rain Forest. Wired 15.11: https://www.wired.com/science/planetearth/magazine/15-11/ps_amazon {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121025081337/http://www.wired.com/science/planetearth/magazine/15-11/ps_amazon |date=2012-10-25 }}</ref> Trenutno večina plemen v Amazoniji nima jasno opredeljenih meja, kar komercialnim podjetjem olajša ciljanje na njihova ozemlja. Za natančno preslikavo amazonske biomase in kasnejših emisij, povezanih z ogljikom, je razvrstitev stopenj rasti dreves v različnih delih gozda ključnega pomena. Leta 2006 je Tatiana Kuplich razvrstila drevesa Amazonije v štiri kategorije: zrel gozd, obnovitveni gozd [manj kot tri leta], obnovitveni gozd [med tremi in petimi leti ponovne rasti] in obnovitveni gozd [enajst do osemnajst let nenehnega razvoja.<ref>{{cite journal |last=Kuplich |first=Tatiana M. |title=Classifying regenerating forest stages in Amazônia using remotely sensed images and a neural network |url=https://archive.org/details/sim_forest-ecology-and-management_2006-10-01_234_1-3/page/n8 |journal=Forest Ecology and Management |date=October 2006 |volume=234 |issue=1–3 |pages=1–9 |doi=10.1016/j.foreco.2006.05.066}}</ref> Raziskovalka je uporabila kombinacijo radarja s sintetično zaslonko (SAR) in Thematic Mapper (TM), da bi natančno uvrstil različne dele Amazonke v eno od štirih klasifikacij. === Vpliv amazonskih suš v začetku 21. stoletja === Leta 2005 so deli amazonskega bazena doživeli najhujšo sušo v sto letih in obstajali so znaki, da je bilo leto 2006 morda drugo zaporedno leto suše.<ref>[https://www.theguardian.com/world/2006/jul/17/brazil.topstories3 Drought Threatens Amazon Basin – Extreme conditions felt for second year running], Paul Brown, ''The Guardian'', 16 July 2006. Retrieved 23 August 2014</ref> Članek iz leta 2006 v britanskem časopisu ''The Independent'' je poročal o rezultatih raziskovalnega centra Woods Hole, ki kažejo, da bi gozd v svoji sedanji obliki lahko preživel le tri leta suše.<ref>[http://news.independent.co.uk/environment/article1191932.ece "Amazon rainforest 'could become a desert'"] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060806024937/http://news.independent.co.uk/environment/article1191932.ece |date=6 August 2006 }}, ''The Independent'', 23 July 2006. Retrieved 28 September 2006.</ref> Znanstveniki z Brazilskega nacionalnega inštituta za raziskave Amazonije so v članku trdili, da ta odziv na sušo, skupaj z učinki krčenja gozdov na regionalno podnebje, potiska deževni gozd proti "prelomni točki", kjer bi nepovratno začel umirati.<ref>{{Cite journal|last1=Nobre|first1=Carlos|last2=Lovejoy|first2=Thomas E.|date=2018-02-01|title=Amazon Tipping Point|journal=Science Advances|language=en|volume=4|issue=2|pages=eaat2340|doi=10.1126/sciadv.aat2340|pmid=29492460|issn=2375-2548|doi-access=free|pmc=5821491|bibcode=2018SciA....4.2340L}}</ref> Ugotovil je, da je gozd na robu [nejasnega] spreminjanja v savano ali puščavo, kar ima katastrofalne posledice za svetovno podnebje. Študija, objavljena v ''Nature Communications'' oktobra 2020, je pokazala, da je približno 40 % amazonskega deževnega gozda zaradi zmanjšane količine padavin v nevarnosti, da postane ekosistem podoben savani.<ref>{{navedi splet|last=Stockholm Resilience Centre|date=5 October 2020|title=40% of Amazon could now exist as rainforest or savanna-like ecosystems|url=https://phys.org/news/2020-10-amazon-rainforest-savanna-like-ecosystems.html|access-date=2020-10-06|website=phys.org|language=en}}</ref> Po podatkih Svetovnega sklada za naravo kombinacija podnebnih sprememb in krčenja gozdov povečuje učinek sušenja odmrlih dreves, ki povzročajo gozdne požare.<ref>[http://wwf.panda.org/wwf_news/?64220 "Climate change a threat to Amazon rainforest, warns WWF"], World Wide Fund for Nature, 22 March 2006. Retrieved 23 August 2014.</ref> Leta 2010 je amazonski deževni gozd doživel še eno hudo sušo, ki je bila na nek način hujša od suše leta 2005. Prizadeta regija je obsegala približno 3.000.000&nbsp;km² deževnega gozda v primerjavi z 1.900.000&nbsp;km² leta 2005. Suša leta 2010 je imela tri epicentre, kjer je vegetacija odmrla. Ugotovitve so bile objavljene v reviji ''Science''. V običajnem letu Amazonka absorbira 1,5 gigaton ogljikovega dioksida; v letu 2005 je bilo namesto tega izpuščenih 5 gigaton, leta 2010 pa 8 gigaton.<ref>[http://www.bitsofscience.org/2010-amazon-drought-record-866/ 2010 Amazon drought record: 8 Gt extra CO2] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190327191653/http://www.bitsofscience.org/2010-amazon-drought-record-866/ |date=March 27, 2019 }}, Rolf Schuttenhelm, ''Bits Of Science'', 4 February 2011. Retrieved 23 August 2014</ref><ref>[https://www.bbc.co.uk/news/science-environment-12362111 "Amazon drought 'severe' in 2010, raising warming fears"], BBC News, 3 February 2011. Retrieved 23 August 2014</ref> Dodatne hude suše so se pojavile v letih 2015 in 2016. Leta 2019 je bila brazilska zaščita amazonskega deževnega gozda zmanjšana, kar je povzročilo hudo izgubo dreves. Po podatkih brazilskega nacionalnega inštituta za vesoljske raziskave (INPE) se je krčenje gozdov v brazilski Amazoniji v prvih treh mesecih leta 2020 povečalo za več kot 50 % v primerjavi z istim trimesečnim obdobjem leta 2019.<ref>{{navedi novice |title=Scientists fear deforestation, fires and Covid-19 could create a 'perfect storm' in the Amazon |url=https://edition.cnn.com/2020/06/19/americas/amazon-fires-deforestation-rise-covid/index.html |publisher=CNN |date=19 June 2020}}</ref> Leta 2020 so požari v Amazoniji zabeležili 17-odstotno rast, kar je pomenilo najslabši začetek sezone požarov v zadnjem desetletju. V prvih 10 dneh avgusta 2020 je bilo priča 10.136 požarov. Analiza vladnih podatkov je odražala 81-odstotno povečanje požarov v zveznih rezervah v primerjavi z enakim obdobjem leta 2019.<ref>{{navedi splet|url=https://www.theguardian.com/environment/2020/aug/13/brazil-experiences-worst-start-to-amazon-fire-season-for-10-years|title=Brazil experiences worst start to Amazon fire season for 10 years|access-date=13 August 2020|website=The Guardian|date=August 13, 2020}}</ref> Vendar je predsednik Jair Bolsonaro zavrnil obstoj požarov in jih označil za "laž", kljub podatkom, ki jih je pripravila njegova vlada. Sateliti so septembra zabeležili 32.017 žarišč v največjem deževnem gozdu na svetu, kar je 61 % več kot v istem mesecu leta 2019. Poleg tega se je oktobra močno povečalo število žarišč v gozdu (več kot 17.000 požarov gori v amazonskem deževnem gozdu) – v istem mesecu lani so zaznali več kot dvakratno količino požarov.<ref>{{navedi splet|title=Campaigners' anger after huge surge in rainforest blazes|url=https://news.sky.com/story/campaigners-anger-after-huge-surge-in-rainforest-blazes-12121596|access-date=2020-11-05|website=Sky News|language=en}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} ==Literatura== {{refbegin|30em}} *Bunker, S.G. (1985). ''Underdeveloping the Amazon: Extraction, Unequal Exchange, and the Failure of the Modern State''. University of Illinois Press. *{{cite journal | last1 = Cleary | first1 = David | year = 2000 | title = Towards an Environmental History of the Amazon: From Pre-history to the Nineteenth Century | journal = Latin American Research Review | volume = 36 | issue = 2| pages = 64–96 | pmid = 18524060 }} *Warren Dean (1976). ''Rio Claro: A Brazilian Plantation System, 1820–1920''. Stanford University Press. *Dean, Warren (1997). ''Brazil and the Struggle for Rubber: A Study in Environmental History''. Cambridge University Press. *Hecht, Susanna and Alexander Cockburn (1990). ''The Fate of the Forest: Developers, Destroyers, and Defenders of the Amazon''. New York: Harper Perennial. *Hochstetler, K. and M. Keck (2007). ''Greening Brazil: Environmental Activism in State and Society''. Duke University Press. *Revkin, A. (1990). ''The Burning Season: The Murder of Chico Mendes and the Fight for the Amazon Rain Forest''. Houghton Mifflin. *{{cite journal | doi = 10.1126/science.aaa7864 | title=Drones and satellites spot lost civilizations in unlikely places | year=2015 | journal=Science News | last1 = Wade | first1 = Lizzie| doi-access=free }} *Weinstein, Barbara (1983). ''The Amazon Rubber Boom 1850–1920''. Stanford University Press. *{{cite journal |last=Sheil |first=D. |author2=Wunder, S. |year=2002 |title=The value of tropical forest to local communities: complications, caveats, and cautions |journal=Conservation Ecology |volume=6 |issue=2 |page=9 |doi=10.5751/ES-00458-060209 |hdl=10535/2768 |url=http://dlc.dlib.indiana.edu/dlc/bitstream/handle/10535/2768/30.pdf?sequence=1&isAllowed=y |hdl-access=free }} {{refend}} ==Zunanje povezave== {{wikivoyage|Amazonia}} {{Commons category|Amazon Rainforest}} * [https://www.pbs.org/journeyintoamazonia/ Journey into Amazonia] * [http://rainforests.mongabay.com/amazon/ The Amazon: The World's Largest Rainforest] * [http://www.panda.org/amazon/ WWF in the Amazon rainforest] * [https://amazonia.org.br/ Amazonia.org.br] Good daily updated Amazon information database on the web, held by Friends of The Earth – Brazilian Amazon. * [https://web.archive.org/web/20071011031047/http://www.amazonia.org/ amazonia.org] Sustainable Development in the Extractive Reserve of the Baixo Rio Branco – Rio Jauaperi – Brazilian Amazon. * [http://arquivo.pt/wayback/20090713084548/http://news.mongabay.com/news-index/amazon1.html Amazon Rainforest News] Original news updates on the Amazon. * [http://www.amazon-rainforest.org/ Amazon-Rainforest.org] Information about the Amazon rainforest, its people, places of interest, and how everyone can help. * [https://web.archive.org/web/20090327024044/http://www.eci.ox.ac.uk/news/events/070320presentations.php Conference: Climate change and the fate of the Amazon]. Podcasts of talks given at Oriel College, University of Oxford, 20–22 March 2007. * Dead humpback whale calf [https://www.radionz.co.nz/news/world/383351/dead-humpback-whale-discovered-in-amazon-jungle in the Amazon] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ekoregije Južne Amerike]] [[Kategorija:Porečje Amazonke]] [[Kategorija:Gozdovi]] 4v78eir8t21r2g8tuu0fy7x1y97ztno 0 516129 6774768 6767115 2026-11-04T12:41:45Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6774768 wikitext text/x-wiki '''Ukrajinofobija,''' '''protiukrajinsko razpoloženje''' ali '''antiukrajinstvo''' je sovraštvo do [[Ukrajinci|Ukrajincev]], [[Ukrajinska kultura|ukrajinske kulture]], [[Ukrajinščina|ukrajinskega jezika]], [[Ukrajina|Ukrajine]] kot naroda ali vsega naštetega.<ref name="Okara">Andriy Okara. Ukrainophobia is a gnostic problem. "[http://www.ji.lviv.ua/n18texts/okara.htm n18texts Okara]". Retrieved 7 December 2008.</ref> Njeno nasprotje je [[Ukrainofilija|ukrajinofilija]]. V sodobnih časih lahko močno prisotnost ukrajinofobije zaznamo na treh geografskih območjih, kjer se razlikuje po svojih koreninah in pojavnosti: * v [[Rusija|Ruski federaciji]] in med rusko govorečim prebivalstvom jugovzhodne Ukrajine (kjer je večja manjšina etničnih [[Rusi|Rusov]])<ref name="Olson-Pappas">James Stuart Olson, Lee Brigance Pappas, Nicholas Charles Pappas, [https://books.google.com/books?id=CquTz6ps5YgC&printsec=frontcover&dq=James+Stuart+Olson,+Lee+Brigance+Pappas,+Nicholas+Charles+Pappas,+An+Ethnohistorical+Dictionary+of+the+Russian+and+Soviet+Empires&hl=en&sa=X&ei=TIA1T-2SCuWjiALBxZDDCg&ved=0CDYQuwUwAA#v=onepage&q&f=false ''An Ethnohistorical Dictionary of the Russian and Soviet Empires''], Greenwood Publishing Group, 1994. {{ISBN|0-313-27497-5}}.</ref>{{Potrebna stran|date=February 2012}} * na Poljskem * v Kanadi, kjer je prisotna večja [[ukrajinski Kanadčani|ukrajinska diaspora]] Ukrajinofobija pa se pojavlja tudi v marsikaterih drugih državah, nov zagon je v sodobnem času dobila z [[Rusko-ukrajinska vojna|rusko agresijo]]. Zgodovinsko gledano je bila ukrajinska kultura zatirana v državah, ki so vključevale ukrajinsko prebivalstvo: [[Ruski imperij|Rusko cesarstvo]], [[Sovjetska zveza]] in zgodovinske [[Poljska|Poljske države]]. Sodobni znanstveniki opredeljujejo dve vrsti protiukrajinskega razpoloženja. Ena temelji na diskriminaciji Ukrajincev na podlagi njihovega etničnega ali kulturnega izvora, kar je tipična vrsta [[Ksenofobija|ksenofobije]] in [[Rasizem|rasizma]]. Druga temelji na konceptualnem zavračanju Ukrajincev kot dejanske etnične skupine, pri čemer se ukrajinska kultura in [[Ukrajinščina|jezik]] obravnavata kot »nenaravna« in »umetno oblikovana«; na prelomu 20. stoletja je več avtorjev podprlo trditev, da sta bila ukrajinska identiteta in jezik umetno ustvarjena, da bi spodkopala Rusijo.<ref>{{Navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=DjZ-m82b91MC&q=Russia+anti-Ukrainian&pg=RA1-PA166|title=Russia and Ukraine|accessdate=17 June 2015|isbn=9780773522343|last=Shkandrij|first=Myroslav|date=9 October 2001}}</ref> Ta argument je objavilo več konzervativnih ruskih avtorjev.<ref name="Okara"/> == Ukrajinofobni stereotipi == Ukrajinofobni stereotipi segajo od zasmehovanja do pripisovanja negativnih lastnosti celotnemu ukrajinskemu narodu. * Ukrajinci jedo večinoma [[salo]].<ref name="rozpizn">{{Navedi splet|url=http://www.unian.ua/politics/475385-scho-take-ukrajinofobiya-i-yak-jiji-rozpiznati.html|publisher=unian.ua|title=Що таке українофобія і як її розпізнати – Політичні новини &#124; УНІАН|language=uk|accessdate=25 July 2017}}</ref> * Ukrajinci so pohlepni.<ref name="rozpizn" /> * Ukrajinci so pretkani in zviti.<ref name="rozpizn" /> * Ukrajinci so izdajalci.<ref name="rozpizn" /> * Ukrajinci so [[Antisemitizem|antisemiti]].<ref name="rozpizn" /> * [[Ukrajinščina|Ukrajinski jezik]] je pravzaprav smešno in polomljeno narečje [[Ruščina|ruskega jezika]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.bostonglobe.com/ideas/2014/03/15/the-long-war-over-ukrainian-language/HXlLbK9wVnhwGShNVPKIUP/story.html|title=The long war over the Ukrainian language – the Boston Globe|website=[[The Boston Globe]]}}</ref> * Ukrajinci so neizobraženi in nimajo kulture.<ref>{{Navedi splet|title=Що таке українофобія і як її розпізнати|url=https://www.unian.ua/politics/475385-scho-take-ukrajinofobiya-i-yak-jiji-rozpiznati.html|website=www.unian.ua|accessdate=2023-12-17|language=uk}}</ref> * Ukrajinski nacionalizem je tesno povezan z [[Neonacizem|neonacizmom]]. To je pogosta tema ruskih dezinformacij v [[Rusko-ukrajinska vojna|rusko-ukrajinski vojni]], najpogosteje vključuje sledeče stereotipe: ** V ukrajinski družbi dominirajo neonacisti in ultranacionalisti, ki preganjajo etnične Ruse in Ukrajince, ki govorijo rusko; ta stereotip je Rusija uporabila kot izgovor za [[Ruska invazija na Ukrajino|invazijo Ukrajine]] leta 2022, cilj katere so navedli kot »denacifikacijo«. ** Ukrajinci so simpatizerji nacionalističnih vodij iz obdobja 2. svetovne vojne [[Stepan Bandera|Stepana Bandere]] in [[Roman Šuhevič|Romana Šuheviča]], ki sta med drugim sodelovala z Nemčijo.<ref>{{Navedi splet|title=Germans must remember the truth about Ukraine – for their own sake|url=https://www.eurozine.com/germans-must-remember-the-truth-about-ukraine-for-their-own-sake/|website=www.eurozine.com|date=2017-07-07|accessdate=2024-07-14}}</ref> V resnici je 4,5 milijona Ukrajincev služilo v [[Rdeča armada|Rdeči armadi]] proti Nemčiji.<ref>{{navedi splet|url=http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkpath=pages%5CS%5CO%5CSovietArmy.htm|title=Soviet Army|publisher=[[Encyclopedia of Ukraine#The Internet Encyclopedia of Ukraine|The Internet Encyclopedia of Ukraine]]|access-date=August 18, 2022}}</ref> Poleg tega so nacisti šteli Ukrajince med podljudi (''untermenschen'') in jih tako tudi obravnavali.<ref>{{navedi splet|url=https://www.hup.harvard.edu/catalog.php?isbn=9780674027183|title=Harvest of Despair — Karel C. Berkhoff}}</ref> == Zgodovina == === Ruski imperij === Vzpon in širjenje ukrajinskega samozavedanja v času [[revolucije leta 1848|revolucij leta 1848]] je povzročilo protiukrajinsko razpoloženje v nekaterih slojih družbe v [[Ruski imperij|Ruskem imperiju]]. Da bi upočasnili in nadzorovali to gibanje, je bila uporaba [[ukrajinščina|ukrajinskega jezika]] v Ruskem imperiju sprva omejena z uradnimi vladnimi odloki, kot je [[Valuevska okrožnica|Valujevska okrožnica]] <small>(18. julij 1863)</small>, pozneje pa je bila z [[Ems ukaz|Ems ukazom]] <small>(18. maja 1876)</small> prepovedana kakršna koli uporaba v tisku (z izjemo ponatisa starih dokumentov). Protiukrajinsko razpoloženje so širile organizacije, kot je »[[Črna stotnija|Črna stotinja]]«, ki so ostro nasprotovale ukrajinski samoodločbi. Nekatere omejitve glede uporabe ukrajinskega jezika so omilili v letih 1905–1907. Po februarski revoluciji leta 1917 so prenehali delovati. [[Slika:Kaniv1914.jpg|desno|sličica| Ruski žandarji leta 1914 pri grobu [[Taras Ševčenko|Tarasa Ševčenka]].]] Poleg [[Ems ukaz|Ems ukaza]] in [[Valujevska okrožnica|Valujevske okrožnice]] je bilo od 17. stoletja, ko so Rusiji vladali [[Romanovi]], bilo še več drugih protiukrajinskih ediktov. Leta 1720 je [[Peter Veliki]] izdal edikt o prepovedi tiskanja knjig v ukrajinskem jeziku, od leta 1729 pa so bili vsi ukazi in navodila samo v [[ruščina|ruskem jeziku]]. Leta 1763 je [[Katarina Velika]] izdala odlok o prepovedi predavanj v ukrajinskem jeziku na [[Akademija Kijev-Mogila|akademiji Kijev-Mogila]]. Leta 1769 je [[Najsvetejša sinoda]] prepovedala tiskanje in uporabo ukrajinske [[abecednik|abecede]]. Leta 1775 je bila uničena [[Zaporoška Seč]]. Leta 1832 se je celoten študij v šolah [[Desnobrežna Ukrajina|Desnobrežne Ukrajine]] začel izvajati izključno v ruščini. Leta 1847 je ruska vlada preganjala vse člane [[Društvo Cirila in Metoda|Bratovščine svetega Cirila in Metoda]] in prepovedala dela [[Taras Ševčenko|Tarasa Ševčenka]], [[Pantelejmon Oleksandrovič Kuliš|Pantelejmona Kuliša]], [[Nikolaj Ivanovič Kostomarov|Nikolaja Kostomarova]] in drugih. Leta 1862 so v Ukrajini zaprli vse brezplačne nedeljske šole za odrasle. Leta 1863 je ruski minister za notranje zadeve Valujev odločil, da maloruski jezik (ukrajinski jezik) nikoli ni obstajal in nikoli ne bi mogel obstajati. V času zime 1863–64 se je na zahodnih regijah Ruskega imperija zgodila [[januarska vstaja]], ki je združila narode nekdanje [[Republika obeh narodov|Poljsko-litovske skupnosti]]. Naslednje leto, leta 1864, so v »Pravilniku o osnovni šoli« zahtevali, da se vse poučevanje izvaja v ruskem jeziku. Leta 1879 je ruski minister za šolstvo [[Dimitrij Tolstoj]] (pozneje ruski minister za notranje zadeve) uradno in odkrito izjavil, da je treba vse ljudi Ruskega imperija [[rusifikacija|rusificirati]]. V osemdesetih letih 19. stoletja je bilo izdanih več ediktov, ki so prepovedovali izobraževanje v ukrajinščini v zasebnih šolah, gledališke predstave v ukrajinščini, kakršno koli uporabo ukrajinščine v uradnih ustanovah in pri krstu uporabljati ukrajinska imena. Leta 1892 je drugi edikt prepovedal prevajanja iz ruščine v ukrajinščino. Leta 1895 je Glavna uprava za založništvo prepovedala tiskanje otroških knjig v ukrajinščini. Leta 1911 je resolucija, sprejeta na 7. kongresu plemičev v Moskvi, prepovedala uporabo vseh drugih jezikov razen ruščine. Leta 1914 je ruska vlada uradno prepovedala praznovanje 100. obletnice Ševčenkovega rojstnega dne in namestila žandarje na [[Černeča gora|Černeči gori]]. Istega leta je [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaj II.]] izdal odlok o prepovedi ukrajinskega tiska. === Sovjetska zveza === Pod [[Sovjetska zveza|sovjetsko]] oblastjo v Ukrajini je bila po porazu [[Ukrajinska ljudska republika|Ukrajinske ljudske republike]] sprejeta politika [[Korenizacija|korenizacije]] in je sprva podpirala ukrajinsko kulturno samozavedanje. Ta politika je bila postopno opuščena leta 1928 in v celoti ukinjena leta 1932 v korist splošne [[Rusifikacija|rusifikacije]]. Leta 1929 je [[Mikola Kuliš]] napisal gledališko predstavo "Myna Mazailo", v kateri je avtor spretno prikazal kulturne razmere v Ukrajini. Znotraj sovjetske vlade naj ne bilo protiukrajinskega razpoloženja, ki je začelo zatirati vse vidike ukrajinske kulture in jezika v nasprotju z ideologijo proletarskega internacionalizma. Leta 1930 je v [[Harkov|Harkovu]] potekalo [[Sojenje Zvezi za osvoboditev Ukrajine]], po katerem so bili številni nekdanji ukrajinski politiki in njihovi sorodniki deportirani v Srednjo Azijo. Etnično čiščenje proti ukrajinski [[Inteligenca (socialni sloj)|inteligenci]] ni bilo nikoli ocenjeno in je slabo dokumentirano.{{Citation needed}} V času [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] se je v letih 1932–33 prebivalstvo Ukrajine zmanjšalo zaradi umetno ustvarjene lakote, imenovane [[gladomor]], skupaj s prebivalstvom drugih bližnjih agrarnih območij ZSSR. Po mnenju nekaterih znanstvenikov sta [[kolektivizacija v Sovjetski zvezi]] in pomanjkanje industrije primarno prispevala k umrljivosti zaradi lakote (52% presežnih smrti), nekateri dokazi pa kažejo, da je obstajala diskriminacija etničnih Ukrajincev in Nemcev.<ref>{{Navedi časopis|last=Naumenko|first=Natalya|date=March 2021|title=The Political Economy of Famine: The Ukrainian Famine of 1933|journal=The Journal of Economic History|volume=81|issue=1|pages=156–197|doi=10.1017/S0022050720000625|issn=0022-0507|doi-access=free}}</ref> Glede na članek [[Center za raziskave ekonomske politike|Centra za raziskave ekonomske politike]], ki so ga objavili leta 2021, so bile regije z višjim deležem ukrajinskega prebivalstva težje prizadete.<ref>{{Navedi časopis|last=Markevich|first=Andrei|last2=Naumenko|first2=Natalya|last3=Qian|first3=Nancy|date=29 July 2021|title=The Political-Economic Causes of the Soviet Great Famine, 1932–33|url=https://repec.cepr.org/repec/cpr/ceprdp/DP16408.pdf|journal=Centre for Economic Policy Research|access-date=26 November 2021|via=REPEC|archive-date=2022-03-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20220314210520/https://repec.cepr.org/repec/cpr/ceprdp/DP16408.pdf|url-status=dead}}</ref> Večje število držav danes gladomor definira kot [[genocid]] nad Ukrajinci. Sovjetska zveza je aktivno vodila politiko [[Zanikanje gladomora|zanikanja gladomora]]. Številni ugledni Ukrajinci so bili označeni kot nacionalisti ali protirevolucionarji, mnogi pa so bili zatirani in usmrčeni kot ''sovražniki ljudstva''.<ref>Basil Dmytryshyn, ''Moscow and the Ukraine, 1918–1953: A Study of Russian Bolshevik Nationality Policy'', Bookman Associates, 1956</ref> Januarja 1944 je imel na zasedanju Politbiroja Centralnega komiteja Komunistične partije (boljševiki) Stalin govor "O protileninskih napakah in nacionalističnih perverzijah v filmski zgodbi [[Aleksander Dovženko|Aleksandra Dovženka]] "Ukrajina v plamenih".<ref>Shapoval, Yu. ''[http://www.istpravda.com.ua/articles/2013/05/9/123358/ Гітлер, Сталін і Україна: безжальні стратегії (Hitler, Stalin and Ukraine: merciless strategies)]''. [[Ukrayinska Pravda]]. 9 May 2013</ref> Sodobna analiza kaže, da je bil ukrajinski jezik v sovjetski medijski produkciji premalo zastopan.<ref>[http://www.istpravda.com.ua/blogs/2013/07/17/130811/ Dovzhenko Film Studios as a mirror of Russification policy in the USSR]. [[Ukrayinska Pravda]]. 17 July 2013.</ref> === Sovraštvo po [[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji na Ukrajino]] === Po ruski invaziji na Ukrajino je na družbenih omrežjih narasla ukrajinofobija in dehumanizacija Ukrajincev. Podane so bile primerjave s sovražnim govorom, ki je v preteklosti bil uporabljen za upravičevanje nasilja proti različnim skupinam ljudi, kot so Judje v [[Holokavst|Holokavstu]], žrtve [[Rdeči Kmeri|Rdečih Kmerov]] v [[Kambodža|Kambodži]] in žrtve [[Ruandski genocid|ruandskega genocida]]. Sovražni govor, podpiranje in spodbujanje nasilja vključuje podpiranje ruskih vojnih zločinov kot je [[pokol v Buči]] in različnih raketnih napadov na stanovanjske zgradbe. Profili, ki na družbenih omrežjih objavljajo take vsebine, hkrati pogosto širijo različne [[Teorija zarote|teorije zarot]] kot so »[[Teorije zarote o ukrajinskih bioloških orožjih|ukrajinski biolaboratoriji]]« in QANON, širijo sovraštvo proti različnim manjšinam in izražajo podporo [[Donald Trump|Donaldu Trumpu]].<ref>{{Navedi splet|title=Incitement to Kill: Tracking hate speech targeting Ukrainians during Russia’s war in Ukraine|url=https://www.info-res.org/post/incitement-to-kill-tracking-hate-speech-targeting-ukrainians-during-russia-s-war-in-ukraine|website=CIR|date=2023-05-03|accessdate=2024-07-14|language=en|first=Benjamin|last=Strick|archive-date=2024-09-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20240907065213/https://www.info-res.org/post/incitement-to-kill-tracking-hate-speech-targeting-ukrainians-during-russia-s-war-in-ukraine|url-status=dead}}</ref> == Po državah == === Ukrajina === V nedeljo, 15. julija 2012, je nacionalna televizijska postaja v Ukrajini [[Pershyi Natsionalnyi (Ukrajina)|First National]] v svojem informativnem programu "Tedenski pregled" ({{Jezik-uk|Підсумки тижня}}) prikazala videoposnetek o razvoju protiukrajinskih razpoloženj v Ukrajini. [[Slika:Discrimination_of_Ukrainian_language.jpg|sličica|280x280_pik| Karikatura gibanja [[Vidsič]] o jezikovnih razmerah v Ukrajini. Prikazuje velikega moškega, ki predstavlja ruski jezik, ki deklici, ki predstavlja ukrajinski jezik, govori, naj ga "neha utesnjevati"]] Propagandni članek, ki je bil objavljen na spletnem mestu [[Kremenčuk|Kremenčuškega]] oddelka [[Komunistična partija Ukrajine|Komunistične partije Ukrajine]], je trdil, da je bila zgodovina, ki je bila objavljena v času sovjetskega režima, prava zgodovina in da so nova zgodovinska dejstva, ki se odkrivajo iz arhivov, napačna.<ref>{{Navedi splet|trans-title=Vasily V. Shulgin. "Ukrainophiles and us"|language=ru|url=http://kremenchug-kpu.nm.ru/read/Shulygin.htm?i|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080306000555/http://kremenchug-kpu.nm.ru/read/Shulygin.htm?i|archivedate=6 March 2008|publisher=Communist Party of Ukraine|date=2004}}</ref> Članek tudi zanika obstoj ukrajinske kulture. Mikola Levčenko, ukrajinski parlamentarec iz [[Stranka regij|Stranke regij]], in namestnik mestnega sveta [[Doneck|Donecka]] pravi, da bi moral biti samo en jezik, ruski. Pravi, da je ukrajinski jezik nepraktičen in se ga je treba izogibati. Levčenko je ukrajinščino imenoval za jezik folklore in anekdot. Vendar pravi, da bo zaradi načela govoril knjižni ukrajinski jezik, ko bo ruski jezik sprejet kot edini državni jezik.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.unian.ua/politics/35871-sekretar-donetskoji-miskradi-levchenko-pro-movu-shevchenka-i-sifilis.html|title=Секретар Донецької міськради Левченко – про мову, Шевченка і сифіліс|last=Антон Зікора|accessdate=17 June 2015}}</ref> Anna German, tiskovna predstavnica iste stranke, je te izjave močno kritizirala.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.homin.ca/news_view.php?category=news&news=1189&lang=ua|trans-title=Hanna Herman considers Mykola Levchenko's statement concerning the Ukrainian language to be provocative|language=uk|website=homin.ca|date=8 March 2007|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070928061430/http://www.homin.ca/news_view.php?category=news&news=1189&lang=ua|archivedate=28 September 2007}}</ref> Mihail Baharev, podpredsednik parlamenta Krimske avtonomne republike (in glavni urednik [[Krymskaya Pravda|Krimske Pravde]]), odkrito pravi, da ukrajinskega jezika ni in da je to jezik neizobraženega dela prebivalstva. Trdi, da so ga izumili [[Taras Ševčenko]] in drugi. Verjame tudi, da ukrajinskega naroda ni, da za ukrajinsko državo ni prihodnosti in da je treba ukrajinizacijo ustaviti.<ref>{{Navedi časopis|last=Semena|first=Nikolai|date=10 October 1997|script-title=ru:"Объявить Крым зоной интеллектуального бедсвия..." предложил вице-спикер крымского парламента Рефат Чубаров. И жизнь показала, что он не прав...|trans-title="Declare Crimea an intellectual disaster zone..." proposed the vice-speaker of the Crimean parliament, Refat Chubarov. And life has shown that he is incorrect...|url=http://www.zn.ua/1000/13275/|url-status=dead|journal=[[Dzerkalo Tyzhnia]]|language=ru|volume=40|issue=157|page=4|archive-url=https://web.archive.org/web/20070927194115/http://www.zn.ua/1000/13275/|archive-date=27 September 2007}}</ref> ==== Minister za šolstvo Ukrajine ==== Nekdanji ukrajinski minister za znanost in izobraževanje Dmitro Tabačnik je v nekaterih delih Ukrajine sprožil proteste, ki so ga označili za protiukrajinca zaradi njegovih izjav o zahodnih Ukrajincih, njegove naklonjenosti ruskemu jeziku in zanikanja [[Gladomor|Gladomora]].<ref name="kyivpost.com">https://web.archive.org/web/20100419052542/http://www.kyivpost.com/news/nation/detail/62086/ "Furor over Tabachnyk appointment rising"</ref><ref>https://web.archive.org/web/20101009062917/http://www.kyivpost.com/news/opinion/op_ed/detail/84817/%22Ukrainian Education Minister Tabachnyk Confirms His Russian Nationalist Credentials"</ref> Tabačnikov pogled na zgodovino Ukrajine vključuje tezo, da zahodni Ukrajinci v resnici niso [[Ukrajinci]]. V članku za [[Rusija|ruski]] časnik ''[[Izvestia]]'' je Tabačnik zapisal: » [[Galicija|Galičani]] (zahodni Ukrajinci) praktično nimajo nič skupnega z ljudmi [[Dneperska Ukrajina|Velike Ukrajine]], ne v mentaliteti, ne v veri, ne v jezikoslovju, ne v političnem prostoru« ... »Imamo različne sovražnike in različne zaveznike. Poleg tega so naši zavezniki in celo bratje njihovi sovražniki, in njihova 'heroja' ([[Stepan Bandera]], [[Roman Šuhevič]]) pa sta za nas morilca, izdajalca in podpornika [[Adolf Hitler|Hitlerjevih]] krvnikov.<ref name="kyivpost.com" /> Do 17. marca 2010 so štirje regionalni sveti zahodne Ukrajine sprejeli resolucije, ki so pozivali k razrešitvi ministra. Številne civilne in študentske organizacije iz vse države (vključno s [[Herson, Ukrajina|Hersonom]] v južni Ukrajini in [[Doneck|Doneckom]] v [[Ukrajina|vzhodni Ukrajini]]), avtorji in nekdanji sovjetski disidenti so podpisali peticijo, ki so pozivale k njegovi odstranitvi.<ref name="kyivpost.com" /> Tabačnik je tudi izjavil, da ukrajinski učbeniki zgodovine vsebujejo "preprosto napačne" informacije, in napovedal, da jih namerava ponovno napisati.<ref>{{Navedi splet|url=http://ukranews.com/news/18566.---.uk|trans-title=Tabachnyk: Ukrainian and Russian teachers will be teaching history using a joint manual|language=uk|website=ukranews.com|date=13 May 2010|accessdate=16 July 2015}}</ref><ref>{{Navedi novice|last=Katya Gorchinskaya|title=Tabachnyk's views are dangerous in classroom|url=http://www.kyivpost.com/opinion/op-ed/tabachnyks-views-are-dangerous-in-classroom-62058.html|agency=Kyiv Post|date=18 March 2010}}</ref> === Rusija === V anketi [[Levada center|Levada centra]] junija 2009 v Rusiji je 75&nbsp;% ruskih anketirancev spoštovalo Ukrajince kot etnično skupino, 55&nbsp;% pa jih je bilo negativnih glede Ukrajine kot države. Maja 2009 je bilo 96&nbsp;% Ukrajincev v anketi [[Kijevski mednarodni sociološki inštitut|Kijevskega mednarodnega sociološkega inštituta]] pozitivnih glede Rusov kot etnične skupine, 93&nbsp;% jih je spoštovalo [[Rusija|Rusko federacijo]] in 76&nbsp;% spoštovalo ruski establišment.<ref name="Levada">{{Navedi splet|url=http://www.levada.ru/press/2009062305.html|title=Россияне об Украине, украинцы о России – Левада-Центр|accessdate=17 June 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090627092728/http://www.levada.ru/press/2009062305.html|archivedate=27 June 2009}}</ref> Zdi se, da nekateri ruski mediji poskušajo diskreditirati  Ukrajino.<ref>[http://www.boston.com/news/world/asia/articles/2009/10/18/ukraine_russia_tensions_are_simmering_in_crimea/ Ukraine-Russia tensions are simmering in Crimea] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304053510/http://www.boston.com/news/world/asia/articles/2009/10/18/ukraine_russia_tensions_are_simmering_in_crimea/ |date=2016-03-04 }}, [[The Washington Post]] (18 October 2009)</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20110605182433/http://www.kyivpost.com/news/nation/detail/43498/ 56% Of Russians Disrespect Ukraine], [[Kyiv Post]] (17 June 2009)</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20081002131349/http://www.kyivpost.com/nation/30049 Russia, Ukraine relationship going sour, say polls], [[Kyiv Post]] (2 October 2008)</ref><ref>[http://www.kyivpost.com/opinion/op-ed/why-ukraine-will-always-be-better-than-russia-2-305125.html Why Ukraine will always be better than Russia], [[Kyiv Post]] (12 June 2009)</ref><ref>[http://www.kyivpost.com/content/ukraine/poll-russians-like-ukrainians-half-as-much-as-the--52077.html Poll: Russians like Ukrainians half as much as the other way round], [[Kyiv Post]] (6 November 2009)</ref><ref>[https://www.bbc.co.uk/blogs/theeditors/2008/05/report_mistake.html Report mistake], [[BBC]] (20 May 2008)</ref><ref>[http://www.dw.com/en/false-hitler-doll-reports-vex-ukraine/a-3337110 False Hitler Doll Reports Vex Ukraine], [[Deutsche Welle]] (15 May 2008)</ref><ref>[http://www.kyivpost.com/opinion/op-ed/kremlin-loyal-media-make-merkel-sing-to-medvedevs--47250.html Kremlin-loyal media make Merkel sing to Medvedev's tune], [[Kyiv Post]] (20 August 2009)</ref> Zdi se, da mediji, kot je [[Komsomolska pravda]], poskušajo okrepiti slabe odnose med Ukrajino in Rusijo. Protiukrajinska stališča so obstajala med številnimi ruskimi politiki, kot so nekdanji župan Moskve [[Jurij Lužkov]] in vodja [[Liberalno-demokratska stranka Rusije|Liberalno-demokratske stranke Rusije]] in podpredsednik [[Državna duma|ruskega parlamenta]] [[Vladimir Žirinovski]].<ref name="Zhir">The Ukrainian Pravda. Why Cannot Zhirinovsky and Zatulin Wash Their Feet in the Black Sea on the Ukrainian coast? [http://www.pravda.com.ua/articles/2006/06/8/3115434/ Retrieved 11.20.07]</ref> Po podatkih ukrajinskega kulturnega centra Baškortostana imajo Ukrajinci v tej državi kljub veliki prisotnosti v Rusiji manj dostopa do šol v ukrajinskem jeziku in ukrajinskih cerkva kot druge etnične skupine.<ref name="Letter3">Open letter to the Comissar of the OSCE from the Union of Ukrainians in the Urals [http://kobza.com.ua/content/view/600/36/ Retrieved 11.20.07] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070927010031/http://kobza.com.ua/content/view/600/36/ |date=2007-09-27 }}</ref> V Vladivostoku so po besedah vodje oddelka ukrajinske vlade za zadeve ukrajinske diaspore lokalni ruski uradniki prepovedali ukrajinsko nedeljsko šolo, da ne bi "poudarjali nacionalnih vprašanj"<ref name="Vladivostock">The Ukrainian Weekly. 2003: The Year in Review. Diaspora Developments: news from East to West.[https://web.archive.org/web/20050401091056/http://www.ukrweekly.com/Archive/2004/020417.shtml Retrieved 11.20.07] </ref> Po besedah predsednika Ukrajinskega svetovnega kongresa leta 2001 so bile vztrajne zahteve za registracijo Ukrajinske pravoslavne cerkve – Kijevskega patriarhata ali Ukrajinske katoliške cerkve ovirane zaradi "posebne diskriminacije" do njih, medtem ko so se druge katoliške, muslimanske in judovske veroizpovedi odrezale veliko bolje.<ref name="Census">Regarding the census in Russia and the rights of Ukrainians. [http://kobza.com.ua/content/view/865/56/ Retrieved 11.20.07] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071202051033/http://kobza.com.ua/content/view/865/56/ |date=2007-12-02 }}</ref> Po podatkih Ukrajinske grškokatoliške cerkve je imela njihova denominacija do leta 2007 samo eno cerkveno stavbo v vsej Rusiji.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.ugcc.org.ua/eng/press-releases/article;5911/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20071222192228/http://www.ugcc.org.ua/eng/press-releases/article%3B5911|archivedate=22 December 2007|title=The first Catholic church in Russia built in the Byzantine style has been blessed|publisher=ugcc.org.ua|date=24 October 2007}}</ref> Leta 2008 je Nikolaj Smirnov objavil dokumentarec, v katerem trdi, da je Ukrajina del ene cele Rusije, ki so jo razdelile različne zahodne sile, kot je Poljska.<ref>{{YouTube|jibieEB7XSs|Smirnov, N. ''History of Russia'', part 57. "Novoe vremya", 2008}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://waan.ru/russia_serials/568-smotret-istoriya-rossii-xx-veka-serii-51-81-2008-2010-onlajn.html|title=waan.ru|accessdate=17 June 2015|archive-date=2017-10-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20171029183059/http://waan.ru/russia_serials/568-smotret-istoriya-rossii-xx-veka-serii-51-81-2008-2010-onlajn.html|url-status=dead}}</ref> Novembra 2010 je [[Visoko sodišče Rusije]] preklicalo registracijo ene največjih civilnih skupnosti ukrajinske manjšine, "Zvezne narodno-kulturne avtonomije Ukrajincev v Rusiji " (FNCAUR).<ref>{{Navedi novice|last=Valentyn Nalyvaichenko|title=Nalyvaichenko to OSCE: Rights of Ukrainians in Russia systematically violated|url=http://www.kyivpost.com/news/opinion/letters/detail/95689|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110129230503/http://www.kyivpost.com/news/opinion/letters/detail/95689|archivedate=29 January 2011|work=Kyiv Post|date=26 January 2011}}</ref> Po mnenju avtorja [[Mihail Ratušnij|Mihaila Ratušnija]] se ukrajinski aktivisti v večjem delu Rusije še naprej soočajo z diskriminacijo in fanatizmom.<ref>{{Navedi novice|last=Mykhailo Ratushniy|url=http://www.kyivpost.com/news/opinion/op_ed/detail/103783/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110508223425/http://www.kyivpost.com/news/opinion/op_ed/detail/103783/|archivedate=8 May 2011|title=In their 'Russian world,' there is no room for Ukrainians|work=Kyiv Post|date=6 May 2011}}</ref> Po ukrajinskem protestnem gibanju [[Evromajdan]], ruski aneksaciji Krima in sponzoriranju pro-ruskih separatistov v Donbasu leta 2014 se je v ruskih medijih povečala pojavnost ukrajinofobije v ruskih državnih medijih.<ref>{{Navedi splet|title=Putin wages information war in Ukraine worthy of George Orwell|url=http://blogs.reuters.com/great-debate/2014/11/14/putin-wages-information-war-in-ukraine-worthy-of-george-orwell/|website=web.archive.org|date=2014-11-15|accessdate=2023-12-17|archive-date=2015-01-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20150103123231/http://blogs.reuters.com/great-debate/2014/11/14/putin-wages-information-war-in-ukraine-worthy-of-george-orwell/|url-status=dead}}</ref> Po [[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji na Ukrajino]] leta 2022 se je sovraštvo še stopnjevalo. S strani [[Vladimir Putin|Vladimirja Putina]], [[Dmitrij Medvedjev|Dmitrija Medvedjeva]], ostalih visokih uradnikov in vojaških poveljnikov ter državnih medijev je Ukrajina bila obtožena nacizma,<ref>{{Navedi splet|url=https://tass.com/politics/1532573|title=Clash with Neo-Nazis in Ukraine was inevitable, says Putin|date=4.11.2022|accessdate=17.12.2023|website=Tass.com|publisher=Tass}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://tass.com/world/1416791?utm_source=google.com&utm_medium=organic&utm_campaign=google.com&utm_referrer=google.com|title=Ukraine’s neo-Nazis hold 7,500 foreigners hostage — Russian Defense Ministry|date=4.3.2022|accessdate=17.12.2023|website=Tass.com|publisher=Tass}}</ref> satanizma,<ref>{{Navedi splet|title=Ukraine is "starting point" in war against "Satanism": Russian commander|url=https://www.newsweek.com/ukraine-starting-point-war-against-satanism-apti-alaudinov-1851013|website=Newsweek|date=2023-12-09|accessdate=2023-12-17|language=en|first=Rachel Dobkin Weekend|last=Reporter}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://tass.com/politics/1545053|title=Ukraine’s authorities outspoken enemies of Orthodox faith — Medvedev|date=2.12.2022|accessdate=17.12.2023|website=tass.com|publisher=Tass}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://tass.com/politics/1559429|title=‘Satanism’: Russian diplomat on Kiev stripping 13 Orthodox priests of citizenship|date=7.1.2023|accessdate=17.12.2023|website=tass.com|publisher=Tass}}</ref> narkomanstva,<ref>{{Navedi splet|title=Putin says Ukraine run by ‘band of drug addicts and neo-Nazis’; urges Ukrainian army to stage coup {{!}} Watch News Videos Online|url=https://globalnews.ca/video/8646406/putin-says-ukraine-run-by-band-of-drug-addicts-and-neo-nazis-urges-ukrainian-army-to-stage-coup/|website=Global News|accessdate=2023-12-17|language=en-US}}</ref> pod vprašanje je bila postavljena legitimnost Ukrajine,<ref>{{Navedi novice|title=Breaking News, Analysis, Politics, Blogs, News Photos, Video, Tech Reviews|url=https://content.time.com/time/world/article/0,8599,1900838,00.html|newspaper=Time|date=2009-05-25|accessdate=2023-12-17|issn=0040-781X|language=en-US|first=James|last=Marson|archive-date=2023-09-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20230925032941/https://content.time.com/time/world/article/0,8599,1900838,00.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Russia’s vision for renaming Ukraine includes executing rebels|url=https://www.thetimes.co.uk/article/russias-vision-for-renaming-ukraine-includes-executing-rebels-snl53h9fs|date=2023-12-17|accessdate=2023-12-17|issn=0140-0460|language=en|first=Tom|last=Ball}}</ref> nacionalna identiteta Ukrajincev,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.reuters.com/article/us-ukraine-crisis-putin-people-idUSKBN0GT14720140829/|title=Putin says Russians and Ukrainians 'practically one people'|date=29.8.2014|accessdate=17.12.2023|website=reuters.com|publisher=Reuters}}</ref> demokratično izvoljen politični vrh Ukrajine,<ref>{{Navedi splet|url=https://euvsdisinfo.eu/report/ukraine-is-ruled-by-a-nazi-junta|title=DISINFO: Ukraine is ruled by a Nazi junta|date=26.10.2021|accessdate=17.12.2023|website=euvsdisinfo.eu|publisher=EUvsDiSiNFO}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Bulgaria: Hard Choice between Weapons for Ukraine and Unity of the Coalition|url=https://www.eurointegration.com.ua/eng/articles/2022/05/7/7138984/|website=European Pravda|accessdate=2023-12-17|language=en}}</ref> pojavili so se pozivi k genocidu nad Ukrajinci,<ref>{{Navedi novice|title=Russia is guilty of inciting genocide in Ukraine, expert report concludes|url=https://www.theguardian.com/world/2022/may/27/russia-guilty-inciting-genocide-ukraine-expert-report|newspaper=The Guardian|date=2022-05-27|accessdate=2023-12-17|issn=0261-3077|language=en-GB|first=Julian|last=Borger}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=An Independent Legal Analysis of the Russian Federation's Breaches of the Genocide Convention in Ukraine and the Duty to Prevent|url=https://newlinesinstitute.org/rules-based-international-order/genocide/an-independent-legal-analysis-of-the-russian-federations-breaches-of-the-genocide-convention-in-ukraine-and-the-duty-to-prevent/|website=New Lines Institute|date=2022-05-27|accessdate=2023-12-17|language=en|first=Oleh|last=Kachmar}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.cbc.ca/news/world/kremlin-editorial-ukraine-identity-1.6407921|title=A Kremlin paper justifies erasing the Ukrainian identity, as Russia is accused of war crimes|date=5.4.2022|accessdate=17.12.2023|website=cbc.ca}}</ref> Ukrajinci so bili obtoženi genocida, za katerega ni dokazov,<ref>{{Navedi splet|title=Putin's claims that Ukraine is committing genocide are baseless, but not unprecedented|url=http://theconversation.com/putins-claims-that-ukraine-is-committing-genocide-are-baseless-but-not-unprecedented-177511|website=The Conversation|date=2022-02-25|accessdate=2023-12-17|language=en-US|first=Alexander|last=Hinton}}</ref> širili so teorije zarote o razvoju bioloških orožij proti Slovanom,<ref>{{Navedi novice|title=U.S. Fights Bioweapons Disinformation Pushed by Russia and China|url=https://www.nytimes.com/2022/03/10/us/politics/russia-ukraine-china-bioweapons.html|newspaper=The New York Times|date=2022-03-11|accessdate=2023-12-17|issn=0362-4331|language=en-US|first=Edward|last=Wong}}</ref> uporabi ptic in "bojnih komarjev" kot orožij za širjenje virusov,<ref>{{Navedi splet|title=Russian Conspiracy Theory Says U.S. Training Birds to Spread Bio Weapons|url=https://www.newsweek.com/russian-conspiracy-theory-says-us-training-birds-spread-bio-weapons-1687399|website=Newsweek|date=2022-03-11|accessdate=2023-12-17|language=en|first=Daniel Villarreal NW-|last=Writer}}</ref><ref>{{Navedi splet|title="Combat mosquitoes" follow "dirty bomb": Russian representative to UN tells more frenzy lies|url=https://news.yahoo.com/combat-mosquitoes-dirty-bomb-russian-151700522.html|website=Yahoo News|date=2022-10-28|accessdate=2023-12-17|language=en-US}}</ref> namena uporabe [[Umazana bomba|umazane bombe]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.reuters.com/world/europe/russia-without-evidence-says-ukraine-making-nuclear-dirty-bomb-2022-03-06/|title=Russia, without evidence, says Ukraine making nuclear "dirty bomb"|date=6.3.2022|accessdate=17.12.2023|website=reuters.com|publisher=Reuters}}</ref> Ruska državna tiskovna agencija je objavila članek [[Kaj naj Rusija stori z Ukrajino|''Kaj naj Rusija stori z Ukrajino'']], ki poziva k uničenju ukrajinske nacionalne identitete, kulture ter države. V okupirani ukrajinskih regijah so ruske sile v več knjižnicah in ustanovah zaplenile ukrajinsko literaturo in arhivsko gradivo ter jo zažgale.<ref>{{Navedi splet|title=Ukrainian military: Russia burns Ukrainian books in occupied Luhansk Oblast|url=https://kyivindependent.com/ukrainian-military-russia-burns-ukrainian-books-in-occupied-luhansk-oblast/|website=The Kyiv Independent|date=2023-02-05|accessdate=2023-12-17|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=A Blow to History: Ukrainian Literary Works Destroyed in Recent Incidents|url=https://katapultu-magazin.de/artikel/a-blow-to-history-ukrainian-literary-works-destroyed-in-recent-incidents|website=Katapultu|date=2023-02-17|accessdate=2023-12-17|language=de}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Occupants throw away books from the university library in Mariupol|url=https://chytomo.com/en/occupants-throw-away-books-from-the-university-library-in-mariupol/|website=chytomo.com|date=2023-02-25|accessdate=2023-12-17|language=en-GB|last=Читомо}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=In Mariupol, the occupiers burned all the books from the library of the church of Petro Mohyla|url=https://holodomormuseum.org.ua/en/news/in-mariupol-the-occupiers-burned-all-the-books-from-the-library-of-the-church-of-petro-mohyla/|website=National Museum of the Holodomor-Genocide|accessdate=2023-12-17|language=en|archive-url=https://web.archive.org/web/20230601185654/https://holodomormuseum.org.ua/en/news/in-mariupol-the-occupiers-burned-all-the-books-from-the-library-of-the-church-of-petro-mohyla/|archive-date=2023-06-01|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Russian occupiers launch war on Ukrainian history, burning books and destroying archives|url=https://euromaidanpress.com/2022/04/02/russian-occupiers-launch-war-on-ukrainian-history-burning-books-and-destroying-archives/|website=Euromaidan Press|date=2022-04-01|accessdate=2023-12-17|language=en-US}}</ref> Od šolskega leta 2023/2024 naprej so okupacijske oblasti iz kurikuluma umaknile [[Ukrajinščina|ukrajinščino]],<ref>{{Navedi splet|title=Russia suppressing Ukrainian language in occupied territories|url=https://news.yahoo.com/russia-suppressing-ukrainian-language-occupied-230300159.html|website=Yahoo News|date=2023-03-17|accessdate=2023-12-17|language=en-US}}</ref> uvozile ruske učitelje, začele poučevati propagandno verzijo zgodovine, ki zanika ukrajinsko identiteto ter šole napolnile z ruskimi nacionalnimi simboli.<ref>{{Navedi splet|title=Russia Accused of Trying to ‘Erase’ Ukrainian Identity in Occupied Areas|url=https://time.com/6278148/russia-erase-ukrainian-identity/|website=Time|date=2023-05-09|accessdate=2023-12-17|language=en|archive-date=2023-12-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20231217053430/https://time.com/6278148/russia-erase-ukrainian-identity/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Ukraine Detains Russian Teachers In Occupied Territories As It Recaptures Territory|url=https://www.rferl.org/a/ukraine-detains-russian-teachers-occupied-territory/32031705.html|newspaper=RadioFreeEurope/RadioLiberty|accessdate=2023-12-17|language=en|first=RFE/RL's Ukrainian|last=Service}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=THE OCCUPIED. Russianization of Ukrainian Education in the Temporarily Occupied Territories|url=https://zn.ua/eng/the-occupied-russianization-of-ukrainian-education-in-the-temporarily-occupied-territories.html|website=Зеркало недели {{!}} Дзеркало тижня {{!}} Mirror Weekly|accessdate=2023-12-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ukraine: children under Russian occupation forced into Russian schooling or face removal to orphanages - new briefing|url=https://www.amnesty.org.uk/press-releases/ukraine-children-under-russian-occupation-forced-russian-schooling-or-face-removal|website=www.amnesty.org.uk|accessdate=2024-03-03}}</ref> Na okupiranih območjih so prav tako prepovedali Ukrajinsko grško-katoliško cerkev<ref>{{Navedi splet|title=Russia bans Ukrainian Greek Catholic Church, Catholic ministries in occupied region of Ukraine|url=https://www.ncronline.org/news/russia-bans-ukrainian-greek-catholic-church-catholic-ministries-occupied-region-ukraine|website=National Catholic Reporter|accessdate=2023-12-17|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Russia bans all Ukrainian Greek Catholic Church activities in occupied Ukraine region|url=https://international.la-croix.com/news/world/russia-bans-all-ukrainian-greek-catholic-church-activities-in-occupied-ukraine-region/18838|website=international.la-croix.com|date=2023-12-11|accessdate=2023-12-17|language=en|archive-date=2023-12-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20231217231842/https://international.la-croix.com/news/world/russia-bans-all-ukrainian-greek-catholic-church-activities-in-occupied-ukraine-region/18838|url-status=dead}}</ref> in oblasti so ljudi pozivale k spremembi svojih priimkov v ruske različice.<ref>{{Navedi splet|title=Invaders calling on Melitopol residents to change their Ukrainian surnames to Russian ones|url=https://www.ukrinform.net/rubric-ato/3787467-invaders-calling-on-melitopol-residents-to-change-their-ukrainian-surnames-to-russian-ones.html|website=www.ukrinform.net|date=2023-11-16|accessdate=2024-03-03|language=en}}</ref> Ruske oblasti so iz okupiranih območij ugrabile tisoče otrok ter jih razselile po več centrih v Rusiji, spremenile identitete ter dale v rejništvo tujim družinam.<ref>{{Navedi novice|title=Victory Over Russia Is the Only Way to Rescue the Kidnapped Ukrainians|url=https://newrepublic.com/article/169344/ukraine-invasion-russia-kidnapped-war|newspaper=The New Republic|date=2022-12-07|accessdate=2023-12-17|issn=0028-6583|first=Doug|last=Klain|first2=Matthew|last2=Duss|first3=Matthew|last3=Duss|first4=Grace|last4=Segers|first5=Grace|last5=Segers|first6=Adrienne Mahsa|last6=Varkiani|first7=Adrienne Mahsa|last7=Varkiani|first8=Ellie Quinlan|last8=Houghtaling|first9=Ellie Quinlan|last9=Houghtaling}}</ref> Tiskovni predstavnik Kremlja je marca 2024 izjavil, da ne morejo dopustiti obstoja Ukrajine kot države, ker si prizadeva osvoboditi ozemlja, ki jih okupira Rusija.<ref>{{Navedi splet|title=Kremlin Says Russia in a ‘State of War’|url=https://www.themoscowtimes.com/2024/03/22/kremlin-says-russia-in-a-state-of-war-a84570|website=The Moscow Times|date=2024-03-22|accessdate=2024-03-22|language=en|first=The Moscow|last=Times}}</ref> === Slovenija === Po [[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji na Ukrajino]] so se incidenti z elementi sovraštva do Ukrajincev zgodili tudi v Sloveniji.<ref>{{Navedi splet|title=Napad na Ukrajinko sredi Ljubljane: "Šta je, k**** ukrajinska?" #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/napad-na-ukrajinko-sredi-ljubljane-sta-je-k-ukrajinska-632203|website=siol.net|accessdate=2024-07-14|language=sl}}</ref> Na družbenih omrežjih pa se je pojavilo veliko ksenofobne vsebine do ukrajinskih beguncev.<ref>{{Navedi splet|title=Ali Slovenci sovražijo Ukrajince?|url=https://www.mladina.si/215193/ali-slovenci-sovrazijo-ukrajince/|website=Mladina.si|accessdate=2024-07-14}}</ref> Po razkritju murala ukrajinskega umetnika Konstantina Kačanovskega v Mariboru, je ukrajinsko skupnost v Sloveniji razočarala velika količina sovražnih komentarjev pod objavami o njem. V odgovor so spregovorili o ukrajinofobiji, nasilju in ustrahovanju s podpiranjem ruske agresije s katerimi se redno srečujejo v Sloveniji, še posebno njihovi otroci v šolah, ob tem pa izpostavili, da jih v mnogih primerih odkrito sovražijo državljani srbskega porekla.<ref>{{Navedi splet|title=Mural Mlada Ukrajina v Mariboru: Zakaj slovenska družba v primeru vojne v Ukrajini ne loči kdo je napadalec in kdo žrtev?|url=https://slosolar.si/aktualno/mural-mlada-ukrajina-v-mariboru-zakaj-slovenska-druzba-v-primeru-vojne-v-ukrajini-ne-loci-kdo-je-napadalec-in-kdo-zrtev/|website=Slovenski šolar|date=2023-11-16|accessdate=2024-07-14|language=sl-SI|last=kavluc}}</ref> Shodi v podporo Ukrajini redno potekajo v družbi neprijavljenih protishodov provokatorjev, ki se zbirajo v skupini »Slovenija proti rusofobiji«, ki v vojni odkrito podpira Rusijo, njeni pripadniki pa pogosto nosijo različne sovražne simbole do Ukrajincev.<ref>{{Navedi splet|title=Ogabno: slovenski rusofili sredi Ljubljane provocirajo Ukrajince in odkrito slavijo ruske vojne zločince|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/ogabno-slovenski-rusofili-sredi-ljubljane-provocirajo-ukrajince-in-odkrito-slavijo-ruske-vojne-zlocince-1258951|website=Revija Reporter|accessdate=2024-07-14|language=sl}}</ref> Poleg tega ta skupina tedensko organizira shode v podporo Rusiji, večje pa na obletnice invazije leta 2022.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Putinova peta kolona v Ljubljani ob obletnici invazije na Ukrajino pripravlja shod v podporo Rusiji!|url=https://www.plusportal.si/2024/02/14/putinova-peta-kolona-v-ljubljani-ob-obletnici-invazije-na-ukrajino-pripravlja-shod-v-podporo-rusiji/|website=+PORTAL|date=2024-02-14|accessdate=2024-07-16|language=sl-SI|archive-date=2024-07-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20240716202651/https://www.plusportal.si/2024/02/14/putinova-peta-kolona-v-ljubljani-ob-obletnici-invazije-na-ukrajino-pripravlja-shod-v-podporo-rusiji/|url-status=dead}}</ref> Na shodih ponavljajo prorusko propagando in nosijo različne simbole ruske vojske, Putina in simbole [[Rusko okupirana ozemlja#Okupirana ozemlja Ukrajine|okupacije Ukrajine]] oz. [[Ruski imperializem|ruskega imperializma]]. Na shodih so večkrat verbalno napadali in ustrahovali Ukrajince, ki so jih imenovali za »naciste«, ženske pa tudi za »prostitutke«.<ref name=":0" /> Udeležujejo se jih tudi nekateri politiki kot je npr. [[Violeta Tomić]].<ref>{{Navedi splet|title=Pred državnim zborom zastave Rusije in Donecke republike {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pred-drzavnim-zborom-zastave-rusije-in-donecke-republike.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-07-14|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=(VIDEO) Kaj je na shodu proti rusofobiji, ki so ga spremljali številni incidenti, povedala bivša poslanka Levice Violeta Tomić?|url=http://topnews.si/2024/02/25/video-kaj-shodu-proti-rusofobiji-ki-so-ga-spremljali-stevilni-incidenti-povedala-bivsa-poslanka-levice-violeta-tomic/|website=TOPNEWS.si|date=2024-02-25|accessdate=2024-07-14|language=sl-SI|archive-date=2024-04-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20240419023652/https://topnews.si/2024/02/25/video-kaj-shodu-proti-rusofobiji-ki-so-ga-spremljali-stevilni-incidenti-povedala-bivsa-poslanka-levice-violeta-tomic/|url-status=dead}}</ref> Pripadniki skupine so obisk [[Olena Zelenska|Olene Zelenske]] v Sloveniji pospremili z ukrajinofobnimi zmerljivkami in grozili s protestom s »presenečenjem« za njo, na [[MMC-RTV SLO|portalu MMC]] pa se je pojavila velika količina sovražnega govora do nje in Ukrajine, domnevno kot del ruskega propagandnega stroja.<ref>{{Navedi splet|title=Obisk Zelenske v Sloveniji: incident pred NUK in odpoved obiska na FDV {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/zaradi-napovedi-proruskega-protesta-odpovedali-obisk-zelenske-na-fdv.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-11-19|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=1001 noč Putinove vojne, ki divja tudi na slovenskem spletu|url=https://www.plusportal.si/2024/11/19/1001-noc-putinove-vojne-ki-divja-tudi-na-slovenskem-spletu/|website=+PORTAL|date=2024-11-19|accessdate=2024-11-19|language=sl-SI|archive-url=https://web.archive.org/web/20241119121941/https://www.plusportal.si/2024/11/19/1001-noc-putinove-vojne-ki-divja-tudi-na-slovenskem-spletu/|archive-date=2024-11-19|url-status=dead}}</ref> === Poljska === Poljsko protiukrajinsko razpoloženje sega v čas po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], med katero so številni ukrajinski katoliki sodelovali z nacisti.<ref>[https://www.ushmm.org/m/pdfs/20130500-holocaust-in-ukraine.pdf Holocaust in Ukraine]</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20071218141039/http://www.einsatzgruppenarchives.com/hofer.html Babi Yar massacre]</ref> Nekateri, vključno z [[John Demjanjuk|Johnom Demjanjukom]], so delali kot stražarji nacističnih koncentracijskih taborišč ali [[Moški Trawniki|Trawniki]], drugi so zagrešili grozodejstva nad civilisti kot pripadniki [[Ukrajinska uporniška vojska|Ukrajinske uporniške vojske]], mnogi pa so ob nemški zasedbi pobili svoje judovske in poljske sosede. <ref>{{Navedi splet |url=http://www.yadvashem.org/yv/en/holocaust/timeline/timeline_40.asp |title=Yad Vashem |accessdate=2022-04-03 |archive-date=2018-07-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180715001155/http://www.yadvashem.org/yv/en/holocaust/timeline/timeline_40.asp |url-status=dead }}</ref> Konec leta 1995 so za ukrajinsko organizacijo "ZUwP" zahtevali prepoved delovanja<ref>Karl Cordell and Andrzej Dubczinsky, "Poland and the European Union", p.192</ref>, ki mu je sledil val protiukrajinskih akcij, ki so izbruhnile med festivalom ukrajinske kulture na Poljskem v obmejnem mestu [[Przemyśl]] leta 1995, kjer so grozili udeležencem in je prišlo do številnih vandalskih dejanj. Povečalo se je število grafitov s protiukrajinskimi slogani in urad "Związek Ukraińców w Polsce" je bil zažgan.<ref>[http://www.ukrweekly.com/old/archive/1996/299622.shtml The last besieged fortress: Peremyshl wracked by Ukrainian-Polish confrontation] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160303210812/http://www.ukrweekly.com/old/archive/1996/299622.shtml |date=2016-03-03 }} Petro Tyma. The Ukrainian Weekly, 21 July 1996, No. 29, Vol. LXIV</ref> V nekaterih mestih so protiukrajinski napadi, vandalska dejanja z organiziranim značajem so ciljali na centre ukrajinske kulture, šole, cerkve, spomenike.<ref>[https://web.archive.org/web/20070927184719/http://www.gazeta.lviv.ua/articles/2006/10/31/19249 Assaults to Ukrainian schools in Poland.] Lvivska gazette. 31 October 2006 issue №&nbsp;27 (27)</ref> Ukrajinofobni in antisemitski avtorji, ki jih je objavljala poljska založba [[Nortom]]<ref>{{Navedi splet|url=http://www.tau.ac.il/Anti-Semitism/asw2000-1/poland.htm|archiveurl=https://web.archive.org/web/20030427073437/http://www.tau.ac.il/Anti-Semitism/asw2000-1/poland.htm|archivedate=27 April 2003|title=Antisemitism Worldwide 2000/1 – Poland|publisher=Tel Aviv University, Stephen Roth Institute|date=2001}}</ref>, so bili: [[Roman Dmowski]],<ref>{{Navedi splet|last=Tomash Matrashek|url=http://www.unian.ua/politics/475385-scho-take-ukrajinofobiya-i-yak-jiji-rozpiznati.html|trans-title=Roman Dmowski: Lviv and Ukrainian issues|language=uk|website=ZAXID.NET|date=28 April 2010|accessdate=17 June 2015}}</ref> [[Janusz Dobrosz]], [[Jędrzej Giertych]], [[Jan Ludwik Popławski]], [[Maciej Giertych]], [[Stanisław Jastrzębski (pisatelj)|Stanisław Jastrzębski]], [[Edward Prus]].<ref name="#1">{{Navedi časopis|last=Rafal Wnuk|title=Recent Polish Historiography on Polish-Ukrainian Relations during World War II and its Aftermath|url=http://legacy.ciaonet.org/olj/int/int_0701b.pdf|url-status=dead|publisher=Institute for National Remembrance, Lublin|archive-url=https://www.webcitation.org/6a59T11Wy?url=http://legacy.ciaonet.org/olj/int/int_0701b.pdf|archive-date=17 July 2015|access-date=16 July 2015}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.ji.lviv.ua/n28texts/isajevych.htm|title=Ярослав Ісаєвич|accessdate=17 June 2015}}</ref><ref name="#1"/>.  Leta 2000 je bil Nortom prisiljen umakniti svojih 12 kontroverznih naslovov s Frankfurtskega knjižnega sejma s strani predstavnika poljskega ministrstva za kulturo Andrzeja Nowakowskega, ki je spregledal poljsko razstavo. Nortom je bil obtožen prodaje protinemških, protiukrajinskih in antisemitskih knjig, zlasti s sledečimi naslovi: "Być czy nie być" Stanisława Bełze, "Polska i Niemcy" Jędrzeja Giertycha in "I tak nie przemogą. Antykościół, antypolonizm, masoneria" njegovega sina Macieja Giertycha. Na podlagi zgornje zahteve se je predsednik poljske delegacije Andrzej Chrzanowski iz Polske Izba Książki odločil kaznovati Nortom tako, da ga v celoti umakne s knjižnega sejma leta 2000.{{Citation needed}}  === Kanada === Protiukrajinska diskriminacija je bila v Kanadi prisotna od prihoda Ukrajincev v Kanado okoli leta 1891 do poznega 20. stoletja. V nekem smislu je bil to del večjega trenda [[Nativizem (politika)|nativizma]] v Kanadi v tem obdobju. Toda Ukrajinci so bili zaradi velikega števila, prepoznavnosti (zaradi oblačenja in jezika) in političnega aktivizma izpostavljeni posebni diskriminaciji. Med prvo svetovno vojno je kanadska vlada internirala okoli 8.000 ukrajinskih Kanadčanov kot "sovražnikove tujce" (ker so prišli iz Avstrijskega cesarstva). V medvojnem obdobju je vse ukrajinske kulturne in politične skupine, ne glede na njihovo ideologijo, spremljala [[Kraljeva kanadska konjska policija|Royal Canadian Mounted Police]] in veliko njihovih voditeljev je bilo deportiranih.<ref>Hewitt, Steve. "Policing the Promised Land: The RCMP and Negative Nation-building in Alberta and Saskatchewan in the Interwar Period", ''The Prairie West as Promised Land'' ed. R. Douglas Francis and Chris Kitzan (Calgary: University of Calgary Press, 2007), 318–320.</ref> Ta odnos se je po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] začel počasi spreminjati, saj je kanadska politika priseljevanja in kulturna politika na splošno prešla iz eksplicitno nativistične v bolj pluralistično. Ukrajinski nacionalisti so bili zdaj videti kot žrtve komunizma in ne kot nevarni prevratniki. Ukrajinci so začeli opravljati visoke funkcije in senator [[Paul Yuzyk]] je bil eden prvih zagovornikov politike "[[Večkulturnost|večkulturnosti]]", ki bi končala uradno diskriminacijo in priznala prispevke Kanadčanov, ki niso Angleži in Francozi. [[Royal Commission on Bilingualism and Biculturalism|Kraljeva komisija za dvojezičnost in dvokulturnost]] iz šestdesetih let prejšnjega stoletja, ki je bila prvotno ustanovljena le za reševanje francosko-kanadskih zamer, je začela prehod na večkulturnost v Kanadi zaradi želje premierja [[Pierre Trudeau|Pierra Trudeauja]] po ukrajinskih glasovih v Zahodni Kanadi. V komisiji je bil tudi ukrajinsko-kanadski komisar [[Jaroslav Rudnyckyj]]. Od sprejetja uradne večkulturnosti v skladu s sedemindvajsetim razdelkom "Kanadske listine o pravicah in svoboščinah" leta 1982 so Ukrajinci v Kanadi dobili pravno zaščito pred diskriminacijo. Ukrajinski Kanadčani so imeli visoke funkcije, vključno z generalnim guvernerjem ([[Ramon John Hnatyshyn|Ray Hnatyshyn]]), podpredsednico vlade ([[Chrystia Freeland]]), vodjo opozicije ([[Rona Ambrose]]) in več premierjev provinc. == Slengovske reference na Ukrajince in ukrajinsko kulturo == Uporaba etničnih žaljivk in stereotipov v zvezi z Ukrajinci v ruskih medijih<ref name="smi">{{Navedi splet|url=http://www.smi.ru/02/06/28/548258.html|archiveurl=https://archive.today/20020705025808/http://www.smi.ru/02/06/28/548258.html|archivedate=5 July 2002|publisher=archive.is|title=Андрей Моченов, Сергей Никулин. ''"Хохлы", "пиндосы", "чухонцы" и прочие "бусурмане" в Рунете и российской прессе''. 28 июня 2006. MCK|accessdate=25 July 2017}}</ref> je ena od razlogov za skrb ukrajinske skupnosti v Rusiji.<ref name="letter">{{Navedi splet|url=http://kobza.com.ua/content/view/1681/48/|title=Азербайджанская диаспора Санкт-Петербурга требует от властей защиты от ультраправых экстремистов (po|accessdate=17 June 2015|archive-date=2008-03-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20080321232710/http://kobza.com.ua/content/view/1681/48/|url-status=dead}}</ref> === Etnične žalitve === * ''[[hohol]]'' – izhaja iz izraza za tradicionalno frizuro v kozaškem slogu.<ref>{{Navedi knjigo|last=Laitin|first=David D.|date=1998|title=Identity in Formation: The Russian-speaking Populations in the Near Abroad|publisher=Cornell University Press|page=[https://archive.org/details/identityinformat00lait/page/175 175]|isbn=9780801484957|url=https://archive.org/details/identityinformat00lait|quote=khokhol.}}</ref> * ''salojed'' – temelji na stereotipu in šali, da je ''salo'' priljubljena nacionalna hrana Ukrajincev. * ''Ukr'', množina ''Ukry'' – Po osamosvojitvi so Ukrajinci po dolgem obdobju [[Polonizacija|polonizacije]] in [[Rusifikacija|rusifikacije]] začeli obnavljati svojo zgodovino. Rusi so se posmehovali temu državotvornemu zagonu. Ruska šala je, da so Ukrajinci izpeljali ime države Ukrajina iz imena domnevnega starodavnega plemena "Ukri". Posmehljivo imenovan tudi Veliki Ukri, ''Velikiie Ukry''. * ''Ukrop'' – dobesedno "[[Navadni koper|koper]]", besedna igra: '''ukr'''ajinec = '''ukr'''op.<ref>[http://www.kyivpost.com/content/kyiv-post-plus/putin-unapologetic-uncompromising-on-war-against-ukraine-375567.html Putin unapologetic, uncompromising on war against Ukraine], ''[[Kyiv Post]]'' (18 December 2014)</ref> Žaljivko so si Ukrajinci prilastili med [[Donbaška vojna|vojno v Donbasu]],<ref>[http://www.radiosvoboda.org/content/article/26519406.html "Як українці стають «Укропами»"], ("How Ukrainian become 'Ukrops'") ''[[Radio Liberty]],'' Ukraininan redaction</ref> kasneje pa jo je sprejela stranka [[UKROP]]. * ''Szoszon –'' Na Poljskem, zlasti v vzhodnih delih države, posnemanje ukrajinskega ''ščo'', dobesedno "kaj?".<ref>{{Navedi novice|last=Romer|first=Marcin|title="Przeki" i "Szoszoni"|url=https://kuriergalicyjski.com/actualnosci/6115-przeki-i-szoszoni|work=Kurier Galicyjski|date=29 January 2008|accessdate=2022-04-03|archive-date=2020-12-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20201228122340/https://kuriergalicyjski.com/actualnosci/6115-przeki-i-szoszoni|url-status=dead}}</ref> === Politične žaljivke in zgodovinski vzdevki === * ''Maloross'' – "Malorus", oživitev imperialnega ruskega imenovanja za Ukrajince iz devetnajstega stoletja, ki danes velja za omalovažujočega do neodvisne ukrajinske narodnosti. Obstajajo številne ruske žalitve, ki temeljijo na domnevnem nasprotovanju vseh Ukrajincev vsemu ruskemu (ali vsemu [[Sovjetska zveza|sovjetskemu]] v preteklosti): * ''Mazepinec'' – privrženec [[Ivan Mazepa|Ivana Mazepe]], arhaično. * ''Petljurovec'' – podpornik [[Simon Petljura|Simona Petljure]].<ref>{{Navedi novice|title=Vladislav Berdichevskiy, MP of the People's Council of the DPR from the fraction Free Donbass about postponing of elections (VIDEO)|url=http://novorossia.today/vladislav-berdichevskiy-mp-of-the-people-s-council-of-the-dpr-from-the-fraction-free-donbass-about-postponing-of-elections-video/|work=Novorossia Today|date=9 October 2015}}</ref> * ''Banderivec'', ''Banderovec'' ali ''Benderovec'' – privrženec [[Stepan Bandera|Stepana Bandere]].<ref>{{Navedi splet|url=http://lurkmore.to/%D0%91%D0%B0%D0%BD%D0%B4%D0%B5%D1%80%D0%BE%D0%B2%D0%B5%D1%86|trans-title=Banderovets|language=ru|website=lurkmore.to|accessdate=18 February 2015}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Tudi variante ''Bandera'', ''Banderlog''. * ''Žydobandera'' ali ''Žydobanderovec'' – mešanica ''Žyda'' ([[Jud ali Žid|žida]]) in privrženca Bandere. * ''Majdaun'' – mešanica protestnega gibanja [[Evromajdan|Majdan]] in ''daun'', osebe z [[Downov sindrom|Downovim sindromom]].<ref>{{Navedi splet|url=http://teenslang.su/id/16647|title=Что такое Майдаун – Значение слова "Майдаун"|last=Штирлитсс|accessdate=2 May 2016|archive-date=2021-06-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20210619113802/https://teenslang.su/id/16647|url-status=dead}}</ref> * ''Majdanutyj'' – mešanica [[Evromajdan|Majdana]] in ''jebanutyj'', »jeban v glavo« (nor).<ref>{{Navedi splet|url=http://teenslang.su/index.php?searchstr=%D0%BC%D0%B0%D0%B9%D0%B4%D0%B0%D0%BD%D1%83%D1%82%D1%8B%D0%B9&slang=|title=Что такое майданутый – Значение слов "майданутый"|accessdate=2 May 2016}}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> * ''kastruljegolovyj'' – dobesedno "lonceglavci". Zaničljiv izraz za privržence [[Evromajdan|Evromajdana]].<ref>[https://ru.wiktionary.org/wiki/кастрюлеголовый кастрюлеголовый — Викисловарь]</ref> Tako imenovani »zakoni o diktaturi« so med drugim prepovedovali uporabo čelad med množičnimi shodi. 19. januarja 2014 so se nekateri udeleženci [[Evromajdan|Evromajdana]] posmehovali prepovedi tako, da so kot čelade nosili kuhinjsko posodo.<ref>[https://tsn.ua/politika/lyudi-i-politiki-na-yevromaydan-vdyagnuli-zamist-shapok-vidra-kastruli-i-kaski-330134.html "People on Euromaidan put on buckets, cooking pots and helmets instead of hats"]</ref><ref>[https://gazeta.ua/articles/life/_kastruli-vidra-ta-kaski-golovni-ubori-uchasnikiv-evromajdanu/537113 "Cooking pots, buckets and helmets: Headgear of Euromaidan participants"]</ref><ref>[https://www.dw.com/uk/каструльно-друшлякові-акції-протесту-пройшли-і-в-регіонах/a-17372791 "Cooking pot-colander protest actions passed in the regions as well"]</ref><ref>[[c:File:Spoilt.exile 19.01.2014 (12038537144).jpg]]</ref> * ''svidomit'' – mešanica ukrajinskega ''svidomyj'', »zavesten, vesten«,<ref>{{Navedi splet|url=http://teenslang.su/index.php?searchstr=%D1%81%D0%B2%D0%B8%D0%B4%D0%BE%D0%BC%D0%B8%D1%82&slang=|title=Что такое свидомит – Значение слов "свидомит"|accessdate=2 May 2016}}</ref> in ruskega ''[[Sodomija|sodomit]]''. === Drugo === * ''mova'' – rusko posmehljivo slengovsko sklicevanje na [[Ukrajinščina|ukrajinski jezik]] ("jezik" je ''mova'' v ukrajinščini, ''jazik'' v ruščini).<ref>[https://www.km.ru/front-projects/russkii-yazyk-velikoe-dostoyanie-vsego-chelovechestva/mova-opolyachennyi-i-iskalechen A typical Ukrainophobic article in a popular Russian media site, claiming that "mova" is just a "polonized Russian"] {{In lang|ru}}</ref><ref name="nakanune">{{Navedi splet|url=https://www.nakanune.ru/articles/18519/|title="Незалежная" Украина против украинской мовы}}</ref> * ''nezaležnaja'' – rusko posmehljivo slengovsko sklicevanje na Ukrajino. Izposoja ukrajinskega ''nezaležna'', "neodvisna", z rusko končnico, ki se norčuje iz zgodovinskega ukrajinskega boja za neodvisnost (primerjaj rusko ''nezavisimaja''). Rusi in ruski množični mediji ga včasih pogovorno uporabljajo za izražanje ironičnega, omalovaževalnega odnosa do Ukrajine.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.kp.ru/daily/26919/3965921/|title=Незалежная «в положении»: пустые поезда, злые таксисты и Порошенко со всех экранов|date=12 December 2018}}</ref><ref name="nakanune" /> * v [[Ruščina|ruščini]] se pogosto namesto predloga ''v'' ({{Lang-ru|в Украине}}) kot način žalitve uporablja ''na'' ({{Lang-ru|на Украине|label=none}}), kjer slednji Ukrajino definira le kot regijo oz. provinco (Rusije) in ne kot samostojno državo. Tega načina izražanja se poslužuje tudi ruski [[Predsednik Ruske federacije|državni vrh]].<ref>{{Navedi splet|title=It’s ‘Ukraine,’ not ‘the Ukraine’ – here’s why|url=http://theconversation.com/its-ukraine-not-the-ukraine-heres-why-178748|website=The Conversation|date=2022-03-09|accessdate=2024-05-19|language=en-US|first=Kathryn E.|last=Graber}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=It’s Ukraine, not ‘the’ Ukraine. And Ukrainians want you to get it right.|url=https://www.washingtonpost.com/world/2019/10/01/its-ukraine-not-ukraine-ukrainians-want-you-get-it-right/|newspaper=Washington Post|date=2019-10-01|accessdate=2024-05-19|issn=0190-8286|language=en-US|first=Ruby|last=Mellen}}</ref> == Protiukrajinsko razpoloženje v kulturi in medijih == * ''[[Brother 2]]'': brat glavnega junaka ubije člana ukrajinske mafije v Chicagu, medtem ko reče "Vi psice mi boste odgovarjale za [[Sevastopol]]!", druge interakcije vključujejo protiukrajinske žaljivke in stereotipe. * ''[[72 metrov]]''<ref>{{Navedi splet|url=http://www.ukemonde.com/palance/russianfilmfest.html|title=Declaring 'I'm Ukrainian, not Russian', Palance walks out of Russian Film Festival in Hollywood|publisher=ukemonde.com|date=11 June 2004|accessdate=17 June 2015}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://newdaynews.ru/kiev/106380.html|trans-title=Ukrainian writers in opposition to Verka Serduchka and the series "72 meters"|language=ru|agency=newdaynews.ru|date=27 February 2007|accessdate=17 June 2015}}</ref> == Glej tudi == * [[ruski imperializem]] * [[antislavizem]] * [[rusofobija]] == Sklici == {{refbegin|4}} {{sklici}} {{refend}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Anti-Ukrainian sentiment|ukrajinofobija}} * [https://web.archive.org/web/20150107012658/http://www.ukemonde.com/communist_files/evil_of_communism.html Article that lists the communist regime crimes against Ukrainians] * S. Velychenko, [https://web.archive.org/web/20140726220607/http://www.ucipr.kiev.ua/publications/the-strange-case-of-foreign-pro-russian-radical-leftists/lang/en "The Strange Case of Foreign Pro Russian Radical Leftists"] [[Kategorija:Ksenofobija]] [[Kategorija:Človekove pravice v Ukrajini]] [[Kategorija:Ukrajinofobija]] k9k6zp2ph5zdpu4lbeqeauo41jyg59j 0 517771 6774953 6726237 2026-11-04T22:59:54Z Stebunik 55592 6774953 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} {{Infopolje Naselje |official_name = Stolac |native_name = Столац |settlement_type = [[Seznam mest v Bosni in Hercegovini|Mesto]] |image_skyline = Stolac panorama.JPG |image_caption = |pushpin_map = Bosna in Hercegovina |latd=43 |latm=4 |lats=59 |latNS=N |longd=17 |longm=57 |longs=31 |longEW=E |coordinates_region = BA-07 |coordinates_display = title,inline |subdivision_type = [[Seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{zastava|Bosna in Hercegovina}} |subdivision_type1 = Entiteta |subdivision_name1 = [[Federacija Bosne in Hercegovine]] |subdivision_type2 = [[Kantoni Bosne in Hercegovine|Kanton]] |subdivision_name2 = [[Slika:Flag of Herzegovina-Neretva.svg|21px|Hercegovsko-neretvanski kanton]] [[Hercegovsko-neretvanski kanton|Hercegovsko-neretvanski]] |elevation_m = |population_as_of = 2013 |population_footnotes = <ref name="popis2013"/> |population_total = 3816 |postal_code_type = Poštna številka |postal_code = 88 360 |area_code = +387 (0)36 |website = |footnotes = }} '''Stolac''' je mesto in središče istoimenske občine v južni [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]]. == Zemljepis == Stolac leži na jugovzhodu države, v [[Hercegovina|Hercegovini]]. Razteza se ob reki [[Bregava|Bregavi]] in je središče plodnega Stolačkega polja, ki ga obkrožata gori Hrgud in Vidovo polje. Podnebje je [[Sredozemsko podnebje|sredozemsko]], [[burja]] lahko v Stolcu doseže hitrost do 120 km/h.<ref>{{Navedi splet|url=https://stolac-muzej-pod-vedrim-nebom.weebly.com/jeste-li-znali.html|title=Jeste li znali?|accessdate=25. aprila 2022|website=STOLAC- Muzej pod vedrim nebom}}</ref> Skozi mesto potekata cesti [[Mostar]]–[[Trebinje, Bosna in Hercegovina|Trebinje]] in Stolac–[[Neum]]. == Prebivalstvo == Po podatkih popisa prebivalstva leta 1991 je v Stolcu živelo 5530 prebivalcev, medtem ko je ob popisu leta 2013 mesto imelo 3816 prebivalcev. Med prebivalstvom so prevladovali Bošnjaki z znatno manjšino Hrvatov in nekaj Srbov.<ref name="popis2013">{{navedi splet |url=http://www.statistika.ba/?show=12&id=11606 |title=Stolac - Popis 2013 u BiH |accessdate=24. aprila 2022 |website=statistika.ba |language=bs}}</ref> {| cellpadding=5 style="text-align: left;" |+ |{{Tortni diagram | caption=Stolac, popis 1991; skupaj 5530 | label1 = [[Muslimani]] 3426 | value1 = 62,0 | color1 = #228B22 | label2 = [[Hrvati]] 653 | value2 = 11,8 | color2 = #4169E1 | label3 = [[Srbi]] 1111 | value3 = 20,1 | color3 = #FF0000 | label4 = drugi in neznano 340 | value4 = 6,1 | color4 = #FFBF00 }} |{{Tortni diagram | caption=Stolac, popis 2013; skupaj: 3816 | label1 = [[Bošnjaki]] 2647 | value1 = 69,4 | color1 = #228B22 | label2 = [[Hrvati]] 892 | value2 = 23,4 | color2 = #4169E1 | label3 = [[Srbi]] 144 | value3 = 3,8 | color3 = #FF0000 | label4 = drugi in neznano 133 | value4 = 3,5 | color4 = #FFBF00 }} |} == Občina == Občina Stolac poleg samega Stolca zajema še 25 naselij: Aladinići, Bančići, Barane, Bjelojevići, Borojevići, Brštanik, Burmazi, Crnići-Greda, Crnići-Kula, Do, Hodovo, Hrgud, Komanje Brdo, Kozice, Kruševo, Ljubljenica, Ošanjići, Pješivac-Greda, Pješivac-Kula, Poplat, Poprati, Prenj, Rotimlja, Trijebanj, Žegulja. Deset naselij iz predvojne občine Stolac je po [[Daytonski sporazum|Daytonskem sporazumu]] pripadlo [[Republika Srbska|Republiki Srbski]], kjer danes tvorijo občino [[Berkovići]]. Občina ima po popisu 2013 skupno 14.502 prebivalca. Prebivalci občine so pretežno Hrvati (58,5&nbsp;%) in Bošnjaki (38,2&nbsp;%).<ref name="popis2013" /> == Zgodovina == [[Stolac]] je središče, iz katerega trinoško vlada vsemogočni turški aga; nastal je raje in pogibelj aga. To opisuje v sicer malo romantično prirejenem epu [[Smrt Smail-age Čengića]] pesnik in preroditelj [[Ivan Mažuranić]].<ref>{{cite web|url=https://www.lektire.hr/smrt-smail-age-cengica/|title=Smrt Smail-age Čengića lektira, Ivan Mažuranić|publisher=lektire.hr|author=L. F.|place=Zagreb|language=hr|date=|accessdate=4. november 2026}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Stolac|Stolac}} *[http://www.stolac.gov.ba/ Spletno mesto občine Stolac] {{Bosna in Hercegovina}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta v Bosni in Hercegovini]] [[Kategorija:Hercegovsko-neretvanski kanton]] stuex8ollshpmtu8udb0cmr0iawpcj9 6774954 6774953 2026-11-04T23:00:55Z Stebunik 55592 /* Zgodovina */ 6774954 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} {{Infopolje Naselje |official_name = Stolac |native_name = Столац |settlement_type = [[Seznam mest v Bosni in Hercegovini|Mesto]] |image_skyline = Stolac panorama.JPG |image_caption = |pushpin_map = Bosna in Hercegovina |latd=43 |latm=4 |lats=59 |latNS=N |longd=17 |longm=57 |longs=31 |longEW=E |coordinates_region = BA-07 |coordinates_display = title,inline |subdivision_type = [[Seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{zastava|Bosna in Hercegovina}} |subdivision_type1 = Entiteta |subdivision_name1 = [[Federacija Bosne in Hercegovine]] |subdivision_type2 = [[Kantoni Bosne in Hercegovine|Kanton]] |subdivision_name2 = [[Slika:Flag of Herzegovina-Neretva.svg|21px|Hercegovsko-neretvanski kanton]] [[Hercegovsko-neretvanski kanton|Hercegovsko-neretvanski]] |elevation_m = |population_as_of = 2013 |population_footnotes = <ref name="popis2013"/> |population_total = 3816 |postal_code_type = Poštna številka |postal_code = 88 360 |area_code = +387 (0)36 |website = |footnotes = }} '''Stolac''' je mesto in središče istoimenske občine v južni [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]]. == Zemljepis == Stolac leži na jugovzhodu države, v [[Hercegovina|Hercegovini]]. Razteza se ob reki [[Bregava|Bregavi]] in je središče plodnega Stolačkega polja, ki ga obkrožata gori Hrgud in Vidovo polje. Podnebje je [[Sredozemsko podnebje|sredozemsko]], [[burja]] lahko v Stolcu doseže hitrost do 120 km/h.<ref>{{Navedi splet|url=https://stolac-muzej-pod-vedrim-nebom.weebly.com/jeste-li-znali.html|title=Jeste li znali?|accessdate=25. aprila 2022|website=STOLAC- Muzej pod vedrim nebom}}</ref> Skozi mesto potekata cesti [[Mostar]]–[[Trebinje, Bosna in Hercegovina|Trebinje]] in Stolac–[[Neum]]. == Prebivalstvo == Po podatkih popisa prebivalstva leta 1991 je v Stolcu živelo 5530 prebivalcev, medtem ko je ob popisu leta 2013 mesto imelo 3816 prebivalcev. Med prebivalstvom so prevladovali Bošnjaki z znatno manjšino Hrvatov in nekaj Srbov.<ref name="popis2013">{{navedi splet |url=http://www.statistika.ba/?show=12&id=11606 |title=Stolac - Popis 2013 u BiH |accessdate=24. aprila 2022 |website=statistika.ba |language=bs}}</ref> {| cellpadding=5 style="text-align: left;" |+ |{{Tortni diagram | caption=Stolac, popis 1991; skupaj 5530 | label1 = [[Muslimani]] 3426 | value1 = 62,0 | color1 = #228B22 | label2 = [[Hrvati]] 653 | value2 = 11,8 | color2 = #4169E1 | label3 = [[Srbi]] 1111 | value3 = 20,1 | color3 = #FF0000 | label4 = drugi in neznano 340 | value4 = 6,1 | color4 = #FFBF00 }} |{{Tortni diagram | caption=Stolac, popis 2013; skupaj: 3816 | label1 = [[Bošnjaki]] 2647 | value1 = 69,4 | color1 = #228B22 | label2 = [[Hrvati]] 892 | value2 = 23,4 | color2 = #4169E1 | label3 = [[Srbi]] 144 | value3 = 3,8 | color3 = #FF0000 | label4 = drugi in neznano 133 | value4 = 3,5 | color4 = #FFBF00 }} |} == Občina == Občina Stolac poleg samega Stolca zajema še 25 naselij: Aladinići, Bančići, Barane, Bjelojevići, Borojevići, Brštanik, Burmazi, Crnići-Greda, Crnići-Kula, Do, Hodovo, Hrgud, Komanje Brdo, Kozice, Kruševo, Ljubljenica, Ošanjići, Pješivac-Greda, Pješivac-Kula, Poplat, Poprati, Prenj, Rotimlja, Trijebanj, Žegulja. Deset naselij iz predvojne občine Stolac je po [[Daytonski sporazum|Daytonskem sporazumu]] pripadlo [[Republika Srbska|Republiki Srbski]], kjer danes tvorijo občino [[Berkovići]]. Občina ima po popisu 2013 skupno 14.502 prebivalca. Prebivalci občine so pretežno Hrvati (58,5&nbsp;%) in Bošnjaki (38,2&nbsp;%).<ref name="popis2013" /> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Stolac|Stolac}} *[http://www.stolac.gov.ba/ Spletno mesto občine Stolac] {{Bosna in Hercegovina}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta v Bosni in Hercegovini]] [[Kategorija:Hercegovsko-neretvanski kanton]] 5ymdwoq7ft16n6tzkjravw7ovaftyqb 6774955 6774954 2026-11-04T23:01:34Z Stebunik 55592 /* Zemljepis */ 6774955 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} {{Infopolje Naselje |official_name = Stolac |native_name = Столац |settlement_type = [[Seznam mest v Bosni in Hercegovini|Mesto]] |image_skyline = Stolac panorama.JPG |image_caption = |pushpin_map = Bosna in Hercegovina |latd=43 |latm=4 |lats=59 |latNS=N |longd=17 |longm=57 |longs=31 |longEW=E |coordinates_region = BA-07 |coordinates_display = title,inline |subdivision_type = [[Seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{zastava|Bosna in Hercegovina}} |subdivision_type1 = Entiteta |subdivision_name1 = [[Federacija Bosne in Hercegovine]] |subdivision_type2 = [[Kantoni Bosne in Hercegovine|Kanton]] |subdivision_name2 = [[Slika:Flag of Herzegovina-Neretva.svg|21px|Hercegovsko-neretvanski kanton]] [[Hercegovsko-neretvanski kanton|Hercegovsko-neretvanski]] |elevation_m = |population_as_of = 2013 |population_footnotes = <ref name="popis2013"/> |population_total = 3816 |postal_code_type = Poštna številka |postal_code = 88 360 |area_code = +387 (0)36 |website = |footnotes = }} '''Stolac''' je mesto in središče istoimenske občine v južni [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]]. == Zgodovina == [[Stolac]] je središče, iz katerega trinoško vlada vsemogočni turški aga; nastal je raje in pogibelj aga. To opisuje v sicer malo romantično prirejenem epu [[Smrt Smail-age Čengića]] pesnik in preroditelj [[Ivan Mažuranić]].<ref>{{cite web|url=https://www.lektire.hr/smrt-smail-age-cengica/|title=Smrt Smail-age Čengića lektira, Ivan Mažuranić|publisher=lektire.hr|author=L. F.|place=Zagreb|language=hr|date=|accessdate=4. november 2026}}</ref> == Zemljepis == Stolac leži na jugovzhodu države, v [[Hercegovina|Hercegovini]]. Razteza se ob reki [[Bregava|Bregavi]] in je središče plodnega Stolačkega polja, ki ga obkrožata gori Hrgud in Vidovo polje. Podnebje je [[Sredozemsko podnebje|sredozemsko]], [[burja]] lahko v Stolcu doseže hitrost do 120 km/h.<ref>{{Navedi splet|url=https://stolac-muzej-pod-vedrim-nebom.weebly.com/jeste-li-znali.html|title=Jeste li znali?|accessdate=25. aprila 2022|website=STOLAC- Muzej pod vedrim nebom}}</ref> Skozi mesto potekata cesti [[Mostar]]–[[Trebinje, Bosna in Hercegovina|Trebinje]] in Stolac–[[Neum]]. == Prebivalstvo == Po podatkih popisa prebivalstva leta 1991 je v Stolcu živelo 5530 prebivalcev, medtem ko je ob popisu leta 2013 mesto imelo 3816 prebivalcev. Med prebivalstvom so prevladovali Bošnjaki z znatno manjšino Hrvatov in nekaj Srbov.<ref name="popis2013">{{navedi splet |url=http://www.statistika.ba/?show=12&id=11606 |title=Stolac - Popis 2013 u BiH |accessdate=24. aprila 2022 |website=statistika.ba |language=bs}}</ref> {| cellpadding=5 style="text-align: left;" |+ |{{Tortni diagram | caption=Stolac, popis 1991; skupaj 5530 | label1 = [[Muslimani]] 3426 | value1 = 62,0 | color1 = #228B22 | label2 = [[Hrvati]] 653 | value2 = 11,8 | color2 = #4169E1 | label3 = [[Srbi]] 1111 | value3 = 20,1 | color3 = #FF0000 | label4 = drugi in neznano 340 | value4 = 6,1 | color4 = #FFBF00 }} |{{Tortni diagram | caption=Stolac, popis 2013; skupaj: 3816 | label1 = [[Bošnjaki]] 2647 | value1 = 69,4 | color1 = #228B22 | label2 = [[Hrvati]] 892 | value2 = 23,4 | color2 = #4169E1 | label3 = [[Srbi]] 144 | value3 = 3,8 | color3 = #FF0000 | label4 = drugi in neznano 133 | value4 = 3,5 | color4 = #FFBF00 }} |} == Občina == Občina Stolac poleg samega Stolca zajema še 25 naselij: Aladinići, Bančići, Barane, Bjelojevići, Borojevići, Brštanik, Burmazi, Crnići-Greda, Crnići-Kula, Do, Hodovo, Hrgud, Komanje Brdo, Kozice, Kruševo, Ljubljenica, Ošanjići, Pješivac-Greda, Pješivac-Kula, Poplat, Poprati, Prenj, Rotimlja, Trijebanj, Žegulja. Deset naselij iz predvojne občine Stolac je po [[Daytonski sporazum|Daytonskem sporazumu]] pripadlo [[Republika Srbska|Republiki Srbski]], kjer danes tvorijo občino [[Berkovići]]. Občina ima po popisu 2013 skupno 14.502 prebivalca. Prebivalci občine so pretežno Hrvati (58,5&nbsp;%) in Bošnjaki (38,2&nbsp;%).<ref name="popis2013" /> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Stolac|Stolac}} *[http://www.stolac.gov.ba/ Spletno mesto občine Stolac] {{Bosna in Hercegovina}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta v Bosni in Hercegovini]] [[Kategorija:Hercegovsko-neretvanski kanton]] owkiypvy4rg9l92ghbmgdzbwlapsio2 6774956 6774955 2026-11-04T23:03:47Z Stebunik 55592 /* Zgodovina */ 6774956 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} {{Infopolje Naselje |official_name = Stolac |native_name = Столац |settlement_type = [[Seznam mest v Bosni in Hercegovini|Mesto]] |image_skyline = Stolac panorama.JPG |image_caption = |pushpin_map = Bosna in Hercegovina |latd=43 |latm=4 |lats=59 |latNS=N |longd=17 |longm=57 |longs=31 |longEW=E |coordinates_region = BA-07 |coordinates_display = title,inline |subdivision_type = [[Seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{zastava|Bosna in Hercegovina}} |subdivision_type1 = Entiteta |subdivision_name1 = [[Federacija Bosne in Hercegovine]] |subdivision_type2 = [[Kantoni Bosne in Hercegovine|Kanton]] |subdivision_name2 = [[Slika:Flag of Herzegovina-Neretva.svg|21px|Hercegovsko-neretvanski kanton]] [[Hercegovsko-neretvanski kanton|Hercegovsko-neretvanski]] |elevation_m = |population_as_of = 2013 |population_footnotes = <ref name="popis2013"/> |population_total = 3816 |postal_code_type = Poštna številka |postal_code = 88 360 |area_code = +387 (0)36 |website = |footnotes = }} '''Stolac''' je mesto in središče istoimenske občine v južni [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]]. == Zgodovina == [[Stolac]] je središče, iz katerega trinoško vlada vsemogočni turški aga; to je povzročilo upor raje, med katerim je okrutnež izgubil življenje. To opisuje v sicer malo romantično prirejenem epu [[Smrt Smail-age Čengića]] pesnik in ilirski preroditelj [[Ivan Mažuranić]].<ref>{{cite web|url=https://www.lektire.hr/smrt-smail-age-cengica/|title=Smrt Smail-age Čengića lektira, Ivan Mažuranić|publisher=lektire.hr|author=L. F.|place=Zagreb|language=hr|date=|accessdate=4. november 2026}}</ref> == Zemljepis == Stolac leži na jugovzhodu države, v [[Hercegovina|Hercegovini]]. Razteza se ob reki [[Bregava|Bregavi]] in je središče plodnega Stolačkega polja, ki ga obkrožata gori Hrgud in Vidovo polje. Podnebje je [[Sredozemsko podnebje|sredozemsko]], [[burja]] lahko v Stolcu doseže hitrost do 120 km/h.<ref>{{Navedi splet|url=https://stolac-muzej-pod-vedrim-nebom.weebly.com/jeste-li-znali.html|title=Jeste li znali?|accessdate=25. aprila 2022|website=STOLAC- Muzej pod vedrim nebom}}</ref> Skozi mesto potekata cesti [[Mostar]]–[[Trebinje, Bosna in Hercegovina|Trebinje]] in Stolac–[[Neum]]. == Prebivalstvo == Po podatkih popisa prebivalstva leta 1991 je v Stolcu živelo 5530 prebivalcev, medtem ko je ob popisu leta 2013 mesto imelo 3816 prebivalcev. Med prebivalstvom so prevladovali Bošnjaki z znatno manjšino Hrvatov in nekaj Srbov.<ref name="popis2013">{{navedi splet |url=http://www.statistika.ba/?show=12&id=11606 |title=Stolac - Popis 2013 u BiH |accessdate=24. aprila 2022 |website=statistika.ba |language=bs}}</ref> {| cellpadding=5 style="text-align: left;" |+ |{{Tortni diagram | caption=Stolac, popis 1991; skupaj 5530 | label1 = [[Muslimani]] 3426 | value1 = 62,0 | color1 = #228B22 | label2 = [[Hrvati]] 653 | value2 = 11,8 | color2 = #4169E1 | label3 = [[Srbi]] 1111 | value3 = 20,1 | color3 = #FF0000 | label4 = drugi in neznano 340 | value4 = 6,1 | color4 = #FFBF00 }} |{{Tortni diagram | caption=Stolac, popis 2013; skupaj: 3816 | label1 = [[Bošnjaki]] 2647 | value1 = 69,4 | color1 = #228B22 | label2 = [[Hrvati]] 892 | value2 = 23,4 | color2 = #4169E1 | label3 = [[Srbi]] 144 | value3 = 3,8 | color3 = #FF0000 | label4 = drugi in neznano 133 | value4 = 3,5 | color4 = #FFBF00 }} |} == Občina == Občina Stolac poleg samega Stolca zajema še 25 naselij: Aladinići, Bančići, Barane, Bjelojevići, Borojevići, Brštanik, Burmazi, Crnići-Greda, Crnići-Kula, Do, Hodovo, Hrgud, Komanje Brdo, Kozice, Kruševo, Ljubljenica, Ošanjići, Pješivac-Greda, Pješivac-Kula, Poplat, Poprati, Prenj, Rotimlja, Trijebanj, Žegulja. Deset naselij iz predvojne občine Stolac je po [[Daytonski sporazum|Daytonskem sporazumu]] pripadlo [[Republika Srbska|Republiki Srbski]], kjer danes tvorijo občino [[Berkovići]]. Občina ima po popisu 2013 skupno 14.502 prebivalca. Prebivalci občine so pretežno Hrvati (58,5&nbsp;%) in Bošnjaki (38,2&nbsp;%).<ref name="popis2013" /> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Stolac|Stolac}} *[http://www.stolac.gov.ba/ Spletno mesto občine Stolac] {{Bosna in Hercegovina}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta v Bosni in Hercegovini]] [[Kategorija:Hercegovsko-neretvanski kanton]] t2i7vcr95pgwfygva7k1skrya8scgz3 0 521271 6774865 6080228 2026-11-04T18:33:03Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 3 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6774865 wikitext text/x-wiki Pravna podlaga za uvedbo '''vojnega stanja v Ukrajini''' ({{Jezik-uk|Воєнний стан в Україні}}) je [[ustava Ukrajine]], zakon ''O pravnem statusu [[Vojno stanje|vojnega stanja]]'' (št. 389-VIII z dne 12. maja 2015<ref name="Law_new">{{Navedi splet|date=12 May 2015|trans-title=Law of Ukraine "On the legal status of martial law"|url=http://zakon0.rada.gov.ua/laws/show/389-19|accessdate=30 January 2019|publisher=[[Verkhovna Rada]]|language=uk|archive-url=https://web.archive.org/web/20191205021448/https://zakon0.rada.gov.ua/laws/show/389-19|archive-date=2019-12-05|url-status=dead}}</ref>) in predsedniški odlok o uvedbi vojnega stanja. Sodobno vojno stanje je bilo v samostojni Ukrajini uvedeno dvakrat. Prejšnji zakon ''O pravnem statusu vojnega stanja'' je bil sprejet leta 2000 in ga je podpisal predsednik [[Leonid Kučma]].<ref name="ВВС">{{Navedi splet|last=Sviatoslav Khomenko|date=March 2, 2014|trans-title=What is a martial law?|url=https://www.bbc.com/ukrainian/politics/2014/03/140302_martial_law_sx|publisher=[[BBC News Ukrainian]]|language=uk|accessdate=January 30, 2019}}</ref><ref name="Law-2000">{{Navedi splet|date=6 April 2000|trans-title=Law of Ukraine "On the legal status of martial law"|url=https://zakon.rada.gov.ua/laws/show/1647-14|accessdate=30 January 2019|publisher=[[Verkhovna Rada]]|language=uk|archive-url=https://web.archive.org/web/20220228111318/https://zakon.rada.gov.ua/laws/show/1647-14|archive-date=2022-02-28|url-status=dead}}</ref> Večkrat je bil spremenjen v letih 2003, 2008, 2010, 2012 in 2014. <ref name="Law-2000" /> Leta 2015 je [[Petro Porošenko]] v parlament vložil predlog zakona št. 2541. 12. maja ga je [[Vrhovna rada|Vrhovna rada Ukrajine]] sprejela, spremembo je ukrajinski predsednik podpisal 8. junija.<ref name="UkrMedia">{{Navedi splet|date=8 June 2015|trans-title=The law on the legal regime of martial law is signed|url=https://ukr.media/politics/238076/|accessdate=30 January 2019|publisher=[[UkrMedia]]|language=uk}}</ref><ref name="Your City">{{Navedi splet|date=9 June 2015|trans-title=The President signed the law on the state of martial law. 5 facts|url=http://tvoemisto.tv/news/prezydent_pidpysav_zakon_pro_rezhym_voiennogo_stanu_5_faktiv_70918.html|accessdate=30 January 2019|publisher=tvoemisto.tv|language=uk}}</ref> Za izvajanje novega zakona je ukrajinska vlada odobrila standarden načrt za uvedbo in zagotavljanje ukrepov za pravni status vojnega stanja v Ukrajini ali na njenih posameznih območjih.<ref name="CMU">{{Navedi splet|date=22 July 2015|trans-title=On approval of a model plan for the introduction and provision of measures for the legal regime of martial law in Ukraine or in its separate areas|url=https://www.kmu.gov.ua/ua/npas/248380825|accessdate=30 January 2019|publisher=[[Cabinet of Ministers of Ukraine]]|language=uk}}</ref> Kot odgovor na [[Rusko-ukrajinska vojna|dolgotrajno vojaško posredovanje]] so centralne enote izvršilne veje Ukrajine ustanovile ustrezne oddelke. Na Ministrstvu za socialno politiko deluje Oddelek za socialno prilagoditev udeležencev ATO in upokojenih vojakov,<ref name="MSP">{{Navedi splet|date=12 April 2018|trans-title=Order of the Ministry of Social Policy from April 12, 2018, No. 336 "On approval of the structure of the apparatus of the Ministry of Social Policy of Ukraine"|url=https://www.msp.gov.ua/content/struktura-centralnogo-aparatu-ministerstva.html|accessdate=30 January 2019|publisher=[[Ministry of Social Policy of Ukraine|Ministry of Social Policy]]|language=uk}}</ref> v okviru Ministrstva za zdravje pa deluje Oddelek za koordinacijo in zagotavljanje zdravstvene oskrbe med protiterorističnimi operacijami, izrednimi razmerami in vojnimi stanji.<ref name="MartLaw declaration">{{Navedi splet|last=Anastasiia Chabanenko|date=31 March 2018|title=Declaration of the division of coordination and providing medical care during anti-terrorist operations, emergency and martial law specialist|url=https://declarations.com.ua/en/declaration/nacp_9c1e84a6-3967-487e-a9ff-f54340e2262a|publisher=[[National Agency for Prevention of Corruption]]|accessdate=7 January 2019|archive-date=2019-04-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20190413203006/https://declarations.com.ua/en/declaration/nacp_9c1e84a6-3967-487e-a9ff-f54340e2262a|url-status=dead}}</ref> 28. maja 2015 je predsednik v oddaji »Leto Porošenka« dejal, da bo v primeru kršitve premirja ali ofenzive na položaje ukrajinskih oboroženih sil podpisan odlok o uvedbi vojnega stanja v Ukrajini.<ref name="Your City"/> == Vojno stanje leta 2018 == [[Slika:Martial_Law_in_Ukraine_(2018).svg|sličica|300x300_pik| Območje vojnega stanja leta 2018.]] Obdobje [[Vojno stanje|vojnega stanja]] je bilo uvedeno 26. novembra 2018<ref>[https://www.unian.info/politics/10353906-martial-law-in-ukraine-introduced-from-nov-26-turchynov-clarifies.html Martial law in Ukraine introduced from Nov 26, Turchynov clarifies] // [[UNIAN]], 26 November 2018</ref> po [[Incident v Kerški ožini|incidentu v Kerški ožini]]<ref>[https://www.washingtonpost.com/news/democracy-post/wp/2018/11/26/martial-law-in-ukraine-could-be-a-death-sentence-for-its-democracy/ Martial law in Ukraine could be a death sentence for its democracy] // [[The Washington Post]], 26 November 2018</ref><ref>[https://www.nytimes.com/2018/11/27/world/europe/ukraine-crimea-russia.html In Standoff With Russia, What Does Ukraine's Martial Law Decree Mean?] // [[The New York Times]], 26 November 2018</ref> s predsedniškim odlokom v 10 oblasteh [[Ukrajina|Ukrajine]]<ref>[https://www.osw.waw.pl/en/publikacje/analyses/2018-11-27/martial-law-ten-regions-ukraine Martial law in ten regions of Ukraine] // [[Centre for Eastern Studies|Ośrodek Studiów Wschodnich im. Marka Karpia]], 26 November 2018</ref> od 14. ure po lokalnem času za 30 dni, da bi okrepili obrambo Ukrajine zaradi naraščajočih napetosti z Rusijo.<ref>[https://www.president.gov.ua/documents/3932018-25594 Presidential Decree of November 26, 2018 No. 393/2018 "On the Imposition of Martial Law in Ukraine" (Ukr.)] // [[President of Ukraine]], 26 November 2018</ref><ref>[http://zakon.rada.gov.ua/laws/show/2630-viii The Law of Ukraine of November 26, 2018 No. 2630-VIII "On Approval of the Decree of the President of Ukraine 'On the Imposition of Martial Law in Ukraine'" (ukr.)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220228113434/http://zakon.rada.gov.ua/laws/show/2630-viii |date=2022-02-28 }} // [[Supreme Council of Ukraine]], 26 November 2018</ref> Vojno stanje se je končalo po 30 dneh.<ref>[https://www.bbc.com/news/world-europe-46684602 Martial laws comes to an end in Ukraine after 30 days], [[BBC News]] (26 December 2018)</ref> Sprva je predsednik [[Petro Porošenko|Porošenko]] podpisal odlok o vojnem stanju za celotno Ukrajino za 60 dni; vendar je bila po 5 urah razprave na nujni seji [[Vrhovna rada|vrhovne rade]] podpisana manj restriktivna različica ukrepa.<ref name="u393">{{Navedi splet|title=Указ №393 про введення воєнного стану в Україні (текст)|url=https://www.ukrmilitary.com/2018/11/ukaz-393-pro-voennyi-stan.html|accessdate=November 27, 2018}}</ref> Med vojnim stanjem (in od 30. novembra 2018) je Ukrajina prepovedala vstop v državo vsem ruskim moškim, starim od 16 do 60 let, z izjemami za humanitarne namene.<ref name="10358424ukrainebansU2">{{Navedi novice|date=30 November 2018|title=Ukraine bans entry to all male Russian nationals aged 16-60|language=en|work=[[UNIAN]]|url=https://www.unian.info/politics/10358424-ukraine-bans-entry-to-all-male-russian-nationals-aged-16-60.html|accessdate=2018-12-04}}</ref> Ukrajina je tovrstni ukrep označila za varnostno dejanje, da bi Rusiji preprečili oblikovanje enot »zasebne« vojske na ukrajinskem ozemlju.<ref name="30ukrainebansU2">{{Navedi novice|last=Roth|first=Andrew|date=30 November 2018|title=Ukraine bans entry to Russian men 'to prevent armies forming'|work=[[The Guardian]]|url=https://www.theguardian.com/world/2018/nov/30/ukraine-bans-russian-men-from-entering-the-country|accessdate=30 November 2018}}</ref> Po podatkih ukrajinske državne mejne straže je bil od 26. novembra do 26. decembra 2018 vstop v Ukrajino zavrnjen 1650 ruskim državljanom.<ref>[https://en.interfax.com.ua/news/general/555673.html Almost 1,650 Russian citizens refused entry into Ukraine amid martial law – Ukrainian Border Service], [[Interfax-Ukraine]] (December 26, 2018)</ref> 27. decembra 2018 je Svet za nacionalno varnost in obrambo Ukrajine sporočil, da je podaljšal »omejevalne ukrepe Službe državne mejne straže glede vstopa ruskih moških v Ukrajino.«<ref>[https://www.ukrinform.net/rubric-polytics/2609075-ukraine-upholds-entry-restrictions-for-russian-men-aged-1660-years.html Ukraine upholds entry restrictions for Russian men aged 16-60 years], [[Ukrinform]] (December 27, 2018)</ref> === Območja vojnega stanja === Prizadeta ozemlja so bila vzdolž [[Rusko-ukrajinska državna meja|rusko-ukrajinske državne meje]], ob delu moldavsko-ukrajinske meje, ki poteka vzdolž nepriznane [[Pridnestrska republika|Pridnestrske republike]] (kjer so prisotne ruske mirovne enote), ter na obalah [[Črno morje|Črnega]] in [[Azovsko morje|Azovskega morja.]] Za ukrajinske [[notranje vode]] Azov– [[Kerč]] je vojno stanje prav tako veljalo. === Kritike === Kljub javni podpori je bila Porošenkova odločitev kritizirana, ker se je ta zgodila med ukrajinskimi predsedniškimi volitvami leta 2019, na katere bi lahko vplivale omejitve [[Ustava Ukrajine|ustave]] zaradi uvedbe vojnega stanja (3. točka odloka o vojnem stanju).<ref>[https://www.nbcnews.com/news/world/ukraine-s-martial-law-brings-unease-after-russian-attack-n943511 Ukraine's Martial Law Brings Unease After Russian Attack], by Renee Hickman, ''NBC News'', December 7, 2018 (retrieved December 23, 2018)</ref> Po drugi strani pa so ukrep kritizirali kot prepoznega, saj se je pred incidentom v Kerški ožini od [[Rusko-ukrajinska vojna|rusko-ukrajinske vojne leta 2014]] zgodilo več bistveno resnejših vojaških incidentov. Kritiki čas povezujejo s Porošenkovimi predvolilnimi političnimi ambicijami, saj je njegova priljubljenost na ukrajinskih predsedniških volitvah leta 2019 padla zelo nizko.<ref>[https://www.aljazeera.com/news/2018/11/warns-russia-outlaw-seizure-ukrainian-navy-boats-181126133646013.html Ukraine imposes martial law as tensions with Russia flare], [[Al Jazeera]], November 26, 2018 (retrieved November 28, 2018)</ref> Izražena je bila tudi zaskrbljenost, da bo vojno stanje vplivalo na plačila mednarodne pomoči. == Vojno stanje leta 2022 == Predsednik [[Volodimir Zelenski]] je 24. februarja 2022 v odgovor na [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|rusko invazijo na Ukrajino]] razglasil vojno stanje. V televizijskem nagovoru narodu malo pred 7. uro zjutraj je dejal, da vsi sposobni moški od 18 do 60 let ne smejo zapustiti države, saj je država začela splošno mobilizacijo vseh rezervnih sil. <ref>{{Navedi novice|title=Putin's Forces Attack Ukraine|url=https://www.nytimes.com/live/2022/02/23/world/russia-ukraine-putin|work=The New York Times|date=February 24, 2022|accessdate=February 24, 2022}}</ref> 26. februarja je kijevski župan Vitalij Kličko razglasil policijsko uro med 17. in 8. ure zjutraj, da bi razkril ruske subverzivne sile.<ref>{{Navedi novice|last=Adrienne Vogt|last2=Lauren Said-Moorhouse|last3=Jeevan Ravindran|last4=Peter Wilkinson|last5=Jessie Yeung|last6=Brad Lendon|last7=Steve George|last8=Meg Wagner|last9=Amir Vera|date=2022-02-26|title=Kyiv mayor orders curfew starting Saturday evening|url=https://www.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-news-02-26-22/h_53a568af9f6b6014e28b64554be06b87|accessdate=March 1, 2022|work=[[CNN]]|language=en|archivedate=February 26, 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220226122739/https://edition.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-news-02-26-22/h_53a568af9f6b6014e28b64554be06b87}}</ref> Policijsko uro so odpravili 28. februarja po dvodnevnem iskanju ruskih komandosov.<ref>{{Navedi novice|date=February 28, 2022|title=Ukraine curfew lifts after hunt for 'Russian saboteurs'|url=https://www.newsnationnow.com/world/russia-at-war/ukrainian-forces-searching-for-russian-saboteurs/|last=Ryan Garza|accessdate=March 1, 2022|work=News Nation Now|language=en-US|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220228150532/https://www.newsnationnow.com/world/russia-at-war/ukrainian-forces-searching-for-russian-saboteurs/|archivedate=February 28, 2022}}</ref> 20. marca je predsednik Zelenski podpisal odlok, ki je zaradi vojnega stanja združil vse nacionalne televizijske kanale v eno platformo.<ref>{{Navedi novice|agency=Reuters|date=2022-03-20|title=Citing martial law, Ukraine president signs decree to combine national TV channels into one platform|language=en|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/world/europe/citing-martial-law-ukraine-president-signs-decree-combine-national-tv-channels-2022-03-20/|accessdate=2022-03-23}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ukraine President Zelenskyy signs decree creating unified national news source|url=https://www.jurist.org/news/2022/03/ukraine-president-zelensky-signs-decree-creating-unified-national-news-source/|accessdate=2022-03-23|website=www.jurist.org|language=en-US}}</ref> Istega dne je podpisal odlok o prekinitvi dejavnosti enajstih opozicijskih političnih strank za čas trajanja vojnega stanja in se skliceval na domnevne povezave z rusko vlado; stranke so vključevale prorusko opozicijsko platformo — Za življenje, drugo največjo stranko v [[Vrhovna rada|Vrhovni radi]].<ref>{{Navedi splet|last=Balevic|first=Katie|date=20 March 2022|title=Zelenskyy suspends Ukrainian opposition parties with 'ties' to Russia, warns of 'harsh response' if they don't comply with ban|url=https://www.businessinsider.com/zelesnkyy-suspends-ukrainian-opposition-parties-with-ties-to-russia-2022-3|accessdate=28 March 2022|website=[[Business Insider]]|language=en-US}}</ref><ref>{{Navedi splet|last=Sauer|first=Pjotr|date=20 March 2022|title=Ukraine suspends 11 political parties with links to Russia|url=https://www.theguardian.com/world/2022/mar/20/ukraine-suspends-11-political-parties-with-links-to-russia|accessdate=28 March 2022|website=[[The Guardian]]|language=en}}</ref> 22. maja je ukrajinski parlament podaljšal vojno stanje za nadaljnjih 90 dni. == Glej tudi == * [[Rusko-ukrajinska vojna]] == Sklici == {{Sklici}} == Zunanje povezave == * {{Navedi novice|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-46352367|title=Ukraine-Russia clash: MPs back martial law|work=[[BBC]]|date=27 November 2018}} * {{Navedi novice|url=https://www.telegraph.co.uk/news/2018/11/26/ukraine-introduce-martial-law-russia-refuses-release-captured/|title=Vladimir Putin expresses 'serious concern' over Ukraine's move to introduce martial law|work=[[The Daily Telegraph|The Telegraph]]|date=26 November 2018}} {{War in Donbass}}{{Ruska invazija na Ukrajino (2022)}} [[Kategorija:Ruska invazija na Ukrajino (2022)]] [[Kategorija:Rusko-ukrajinska vojna]] [[Kategorija:Vojaška zgodovina Ukrajine]] [[Kategorija:Politika Ukrajine]] 19bukppzy6n4clgci95wgvoewth68xd 0 524692 6775156 6635558 2026-11-05T11:38:37Z ~2026-58792-33 268465 /* Znanost in humanistika */ 6775156 wikitext text/x-wiki '''Seznam osebnosti iz [[Občina Sveta Ana|Občine Sveta Ana]]''' vsebuje osebnosti, ki so se tu rodile, delovale ali umrle. [[Občina Sveta Ana|Občine Sveta Ana]] ima 12 naselij: [[Dražen Vrh|Dražen Vrh]], [[Froleh|Froleh]], [[Kremberk|Kremberk]], [[Krivi Vrh|Krivi Vrh]], [[Ledinek|Ledinek]], [[Lokavec]], [[Rožengrunt|Rožengrunt]], [[Sveta Ana v Slovenskih goricah|Sveta Ana v Slovenskih goricah]], [[Zgornja Bačkova|Zgornja Bačkova]], [[Zgornja Ročica|Zgornja Ročica]], [[Zgornja Ščavnica|Zgornja Ščavnica]] in [[Žice]]. == Znanost in humanistika == ===Jezikoslovje=== *[[Josip Šuman|Josip Šuman]] (1836, [[Zgornja Ročica]] – 1908, [[Mošćenička Draga| Mošćenička Draga, Hrvaška]]), jezikoslovec *[[Bernard Pergerl|Bernard Pergerl]] (1440, [[Zgornja Ščavnica]] –1501, [[Dunaj]]), jezikoslovec, pedagog, pravnik, matematik in astronom *[[Martin Senekovič]] (1837, [[Zgornja Ščavnica]] – 1919, [[Zagreb]]), šolnik in pisatelj *[[Janko Šlebinger|Janko Šlebinger]] (1876, [[Ledinek]] – 1951, [[Gornja Radgona]]), slovenski bibliograf, urednik, leksikograf in literarni zgodovinar *Ivan Polanec (1844, [[Zgornja Ščavnica]] – 1899, [[Novo Mesto]]), prevajalec ===Medicina=== *[[Roman Lesnika|Roman Lesnika]] (1898, [[Sveta Ana v Slovenskih goricah]] – 1975, [[Mozirje]]), zdravnik in lekarnar *[[Tone Žel|Tone Žel]] (1923, [[Sveta Ana v Slovenskih goricah]] – 1986, [[Ljubljana]]), slovenski zdravnik [[oftalmolog]] *[[Franc Steinfelser]] (1887, [[Zgornja Ščavnica]] – 1969, [[Celje]]), prvi slovenski kirurg in porodničar v celjski bolnišnici *[[Jože Neudauer]] (1920, [[Zgornja Ročica]] – 2016, [[Ptuj]]), zdravnik *[[Franc Postič]] (1794, [[Zagreb]] – 1861, [[Sv. Ana v Slovenskih goricah]]), zdravnik, vinogradnik in sadjar ===Religija=== *[[Johann (Janez) Kukovec|Johann (Janez) Kukovec]] (1832, [[Sveta Ana v Slovenskih goricah]] – 1906, [[Apače]]), duhovnik in domoljub ==Gospodarstvo in politika== *[[John Holer|Ivan Holarjem]] (1935, [[Žice]] – 2018, [[Niagarski slapovi]], [[Kanada]]), gospodarstvenik *[[Alojz Senekovič]] (1857, [[Spodnja Ščavnica]] – 1931, [[Zgornja Ščavnica]]), narodni delavec *[[Jožef Špindler (1904)]] (1904, Zg. Ročica - 1989, Zg. Ročica), politik == Viri in literatura == * [https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/ Obrazi slovenskih pokrajin] * [http://www.slovenska-biografija.si/ Slovenski biografski leksikon] {{Občine v Sloveniji}} [[Kategorija:Občina Sveta Ana]] [[Kategorija:Seznami osebnosti po občinah v Sloveniji|Sveta Ana]] cpv6dfp2lqmp6h9mnaahhu7ftvfiw4j 0 526217 6774756 6774735 2026-11-04T12:08:07Z ~2026-45085-22 264465 /* Kmetijstvo */ 6774756 wikitext text/x-wiki '''Seznam osebnosti iz [[Občina Slovenska Bistrica|Občine Slovenska Bistrica]]''' zajema osebnosti, ki so se tu rodile, delovale ali umrle. *[[Štefan Podričnik]] (1922, [[Mežica]] – 1988, [[Maribor]]), direktor Impola, poslanec skupščine SRS *[[Laura Lešnik]] (2. januar 1920, [[Trst]] – 19. december 1996, [[Slovenska Bistrica]]), finančna uradnica, prva slovenjebistriška profesionalna knjižničarka *[[Frančiška Ludvik]] (10. oktober 1874, [[Bač]] – 14. oktober 1944, [[Srijemske Laze]]), posestnica, gostilničarka *[[Ivan Ludvik]] (11. julij 1870, [[Bač]] – 14. oktober 1944, [[Srijemske Laze]]), solastnik gostilne *[[Jožica Ludvik]] (1905, [[Bač]] – 18. november 1944, [[Auschwitz]]), uradnica *[[Viktor Maček]] (1. november 1942, [[Slovenska Bistrica]] – 13. januar 1988, [[Maribor]]), ekonomist, inženir, direktor Impola *[[Minka Namestnik]] – Sonja (26. avgust 1926, [[Ruše]] – 8. januar 1943, Trije žeblji na [[Lukanja|Osankarici]]), trgovka, borka Pohorskega bataljona *[[Peter Novak]] (20. december 1854, [[Podbrdo]] – 26. september 1922, [[Slovenska Bistrica]]), gostilnec, deželni poslanec, narodni buditelj, čitalničar *[[Oskar Lang]] (15. maj 1934, [[Slovenska Bistrica]] – 3. februar 2022, [[Slovenska Bistrica]]), elektrotehnik, planinec, alpinist *[[Jakob Potočnik]] (1865, [[Ravne]] – 1945 (?, verjetno) [[Slovenska Bistrica]]), orožniški narednik, župan Pragerskega *[[Jurij Schaumberg]] (15.−16. stoletje), posestnik Slovenske Bistrice in tamkajšnjega gradu *[[Hinko Sernc]] (21. marec 1926, Sv. [[Areh]] na Pohorju – 3. februar 2018, [[Šmartno na Pohorju]]), gostinec, glasbenik, član PGD *[[Engelbert Sicherl]] (1874, ? – 1937, ?), posestnik, trgovec, društveni delavec, župan Spodnje Polskave *[[Franc Steinklauber]] (1859 – 5. april 1921, [[Pragersko]]), tovarnar, ustanovitelj opekarne na Pragerskem *[[Vincenc Sternberger]] (5. februar 1827 – 29. maj 1912, [[Zgornja Bistrica]]), tovarnar, vzpostavil je prve zametke tovarne Impol *[[Albert Stieger]] (3. oktober 1847, [[Slovenska Bistrica]] – 24. december 1933, [[Slovenska Bistrica]]), tovarnar, župan, častni občan, ustanovitelj predhodnice sedanje tovarne olja Gea *[[Ida Stieger]] (22. september 1884, [[Slovenska Bistrica]] – 9. maj 1945, [[Slovenska Bistrica]]), trgovka, tovarnarka, lastnica predhodnice sedanje tovarne olja Gea *[[Franc Kokoschineg]] (15. februar 1809, [[Vitanje]] – 17. januar 1880), predstojnik okraja v Slovenski Bistrici *[[Matija Kotnik]] (1862 – 29. november 1939, [[Spodnja Polskava]]), posestnik, župan občine Spodnja Polskava *[[Ivan Kos]] (24. avgust 1880, [[Kostanjevec]] – 28. april 1968, [[Slovenska Bistrica]]), trgovec, gostilničar, župan Slovenske Bistrice, posojilničar *[[Franjo Jagodič]] (20. julij 1902, [[Zgornja Polskava]] – 25. marec 1990, [[Mekinje]]), elektrotehnik, inženir, publicist *[[Josipina Krulc]] (7. marec 1879, [[Videž]] – 6. april 1969, [[Slovenska Bistrica]]), gostilničarka, hotelirka, posestnica *[[Jože Ingolič]] (2. marec 1921, [[Spodnja Polskava]] – 1. oktober 2011, [[Mengeš]]), ekonomist, veleposlanik, politik *[[Marko Drnovšek]] (16. junij 1925, [[Slovenska Bistrica]] – 22. april 2003, [[Maribor]]), gospodarstvenik *[[Rado Gospodarič]] (14. januar 1933, [[Pragersko]] – 12. februar 1988, [[Ljubljana]]), geolog in speleolog *[[Jože Ajd]] (16. februar 1920, [[Slovenska Bistrica]] – ? [[Nemčija]]), gozdni delavec *[[Rudolf Bader]] (? – po koncu 2. svetovne vojne), trgovec *[[Karmelo Budihna]] (21. januar 1916, [[Ustje, Ajdovščina]] – 10. januar 1991,[[Ljubljana]]), gozdar, upravitelj gozdne uprave Slovenska Bistrica *[[Vladimir Dušej]] (25. september 1946, [[Tinjska Gora]] – 21. avgust 1996, [[Maribor]]), trgovec, inšpektor, samostojni podjetnik, predsednik SZDL, športni pilot, ustanovitelj prve privatne pilotske šole v Sloveniji *[[Herta Haas]] (29. marec 1914, [[Slovenska Bistrica]] – 5. marec 2010, [[Beograd]]), ekonomistka, druga Titova žena *[[Josip Hojnik]] (19. marec 1845, [[Bukovec]] – 19. oktober 1915, [[Zgornja Polskava]]), veleposestnik, župan Zgornje Polskave, načelnik podružnice CMD *[[Jožef Hrastnik]] (21. februar 1806, [[Spodnja Polskava]] – 20. marec 1870, [[Spodnja Polskava]]), posestnik, prvi župan občine Spodnja Polskava *[[Karel Hrastnik]] (11. november 1845, [[Spodnja Polskava]] – 20. marec 1870, [[Spodnja Polskava]]), posestnik, župan občine Spodnja Polskava *[[Marija Godec]] (30. december 1928, [[Sele pri Polskavi]] – 20. oktober 2012, [[Zgornja Polskava]]), direktorica banke, družbena in kulturna delavka *[[Alfonz Šarh]] (25. avgust 1893, [[Zgornja Bistrica]] – 8. januar 1943, Trije žeblji na [[Lukanja|Osankarici]]), kmet, udeleženec 1. svetovne vojne, Maistrov borec, borec Pohorskega bataljona, narodni heroj *[[Rado Šturm]] 26. julij 1893, [[Zgornja Bistrica]] – 8. februar 1960, [[Ljubljana]]), agronom, publicist, Maistrov borec *[[Ivan Tomažič]] (31. januar 1919, [[Zgornja Bistrica]] – 5. oktober 1982, [[Ptuj]]), gospodarstvenik, direktor Perutnine Ptuj *[[Alojz Vezjak]] (6. oktober 1926, [[Poljčane]] – 2. avgust 2012, [[Poljčane]]), ustanovitelj Emi-ja, župan občine Slovenska Bistrica, lokalni aktivist *[[Martin Žnideršič]] (21. januar 1934, [[Slovenska Bistrica]] – 5. februar 2020, [[Ljubljana]]), ekonomist, založnik, knjigotržec, novinar, zbiratelj, univ. profesor ==Gradbeništvo in industrija== *[[Joseph Hueber]] (1715, [[Dunaj]] – 26. september 1787, [[Gradec]]), baročni gradbenik, prenavljal je bistriški grad *[[Gvidon Pongratz]] (4. januar 1822, [[Slovenska Bistrica]] – 31. december 1889, [[Zagreb]]), gradbenik in industrialec *[[Anton Pešak]] (12. junij 1932, [[Vrhole pri Slovenskih Konjicah]] – 14. December 2013 [[Maribor]]), gradbenik in industrialec *[[Marko Cvahte]] (14. marec 1942, [[Zgornja Ložnica]] – 5. julij 2014, [[Slovenska Bistrica]]), gradbenik, inženir, amaterski igralec *[[Jožef Hofer]] (1696, [[Maribor]] – 2. februar 1762, [[Maribor]]), arhitekt *[[Slavko Jelinek]] (31. avgust 1925, [[Spodnja Polskava]] – 27. februar 2014, [[Zagreb]]), arhitekt *[[Igor Kraševac]] (25. marec 1959, [[Maribor]] – 28. september 2020, [[Maribor]]), arhitekt, urbanist, lionist, direktor Ibisa Slovenska Bistrica *[[Branko Kraševec]] (31. marec 1927, [[Koprivnica]] – 16. junij 2016, [[Radenci]]), arhitekt, industrijski oblikovalec *[[Ivan Kladnik]] (23. junij 1912, [[Spodnja Ložnica]] – 24. november 1947, [[Ljubljana]]), gladbeni tehnik *[[Franjo Kikec]] (8. september 1923 , [[Ljutomer]] – 12. januar 2012, [[Maribor]]), inženir, predsednik GZS, tehnični direktor Impola, direktor SOZD Unial *[[Maksimilijan Ozimič|Maksimilijan (Maks) Ozimič]] (12. junij 1927, [[Slovenska Bistrica]] – 21. junij 2021, [[Slovenska Bistrica]]), strojni tehnik, poznavalec polpretekle zgodovine mesta Slovenska Bistrica *[[Hans Pascher]] (19. junij 1858, [[Tamsweg]] – po 1945, [[Maribor]]), arhitekt *[[Peter Anton Pigrato]] (aktiven med letoma 1558 in 1593), arhitekt, gradbenik *[[Edvard Lepoša]] (4. oktober 1921, [[Maribor]] – 2. maj 2016, [[Maribor]]), inženir, gospodarstvenik, tehnični direktor Impola *[[Miroslav Gregorič]] (5. februar 1930, [[Krško]] – 1. oktober 2018, [[Slovenska Bistrica]]), metalurg, kulturni delavec *[[Milan Veber]] (17. december 1938, [[Maribor]] – 18. julij 1998, [[Slovenska Bistrica]]), inženir, direktor in tehnični direktor Impola, lokalni aktivist *[[Jakob Versolatti]] (13. junij 1848, [[Šlovrenc ob Soči]] – 27. marec 1932, [[Slovenska Bistrica]]), gradbenik, cesarski svetnik, častni občan Slovenske Bistrice ==Kmetijstvo== *[[Doroteja Ozimič]] (1. februar 1928, [[Slovenska Bistrica]] – 5. oktober 2009, [[Slovenska Bistrica]]), inženirka kmetijstva, učiteljica, politična zapornica *[[Stanko Čurin]] (6. november 1929, [[Vodranci]] – 6. julij 2017, [[Ptuj]]), vinogradnik, vinar ''(opravljal je poklicno vojaško službo v Slovenski Bistrici)'' *[[Ivan Arbeiter]] (16. april 1926, [[Ličenca]] – 9. oktober 1977, [[Maribor]]), enolog, direktor *[[Matija Batier]] (5. februar 1880, [[Spodnja Gorica|Gorica]] pri Pragerskem – december 1945), kmet, soustanovitelj spodnjepolskavske gasilske godbe *[[Anton Brauče]] (8. junij 1890, [[Ritoznoj]] – 8. januar 1963, [[Ritoznoj]]), organizator viničarskega gibanja na slovenjebistriškem *[[Anton Frelih]] (23. december 1909, [[Podbrdo]] pri Škofji Loki – 21. julij 1985, [[Maribor]]), kmet, prevoznik − furman, prvi župan Slovenske Bistrice po 2. svetovni vojni *[[Vinko Gornjak]] (17. januar 1899, [[Smolnik]] – 31. maj 1993, [[Slovenska Bistrica]]), agronom, sadjar, banski svetnik *[[Anton Hrastnik]] (6. maj 1892, [[Zgornja Polskava]] – 10 april 1971, [[Zgornja Polskava]]), kmet, strojar, usnjar *Ivan Korošec (november 1895, [[Spodnja Nova vas]] – 20. julij 1969, [[Zgornja Polskava]]), kmet, društveni in kulturni delavec, župan Zgornje Polskave *[[Viktor Kodelič]] (1889, [[Pokoše]] – april 1959 [[Črešnjevec]]), kmet, župan Črešnjevca in Pragerskega *[[Franjo Ledinek]] (28. marec 1931, [[Skomarje]] – 8. januar 2011, [[Maribor]]), agronom, direktor, politik, poslanec, predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica *[[Albin Orthaber]] (26. oktober 1910, [[Spodnja Polskava]] – 14. oktober 1972, [[Ljubljana]]), agronom, publicist *[[Marija Stegne]] (10. oktober 1925, [[Urh, Slovenska Bistrica|Urh]] – 20. oktober 2012, [[Tinjska Gora]]), kmetica, ljudska pevka, društvena delavka ==Obrtništvo== *[[Jože Alt]] (19. december 1922, [[Maribor]] – 28. april 1942, [[Maribor]]), livar *[[Anton Arzenšek]] (1883, [[Slovenska Bistrica]] – 1963, [[Gradec]]), kovač, župan Slovenske Bistrice *[[Aslan Bečirović]] (29. november 1912, [[Dobri Dol, Vrapčište]] – 27. april 1994, [[Slivniško Pohorje]]), slaščičar, podpornik športa v občini *[[Karel Ingolič]] (11. avgust 1925, [[Spodnja Polskava]] – 9. december 2015, [[Slovenska Bistrica]]), mizar, lovec, kinolog, lokalni aktivist, direktor *[[Alojz Jedlovčnik]] (30. april 1901, [[Koroška]] – 11. maj 1983, [[Slovenska Bistrica]]), čevljar, čebelar *Jože Kozelj (16. februar 1921, [[Leskovec]] – 20. april 2009, [[Slovenska Bistrica]]), zadnji poklicni [[Lončarstvo|lončar]] v Slovenski Bistrici, pečar *[[Janez Kapun]] (12. januar 1910, [[Slovenske Konjice]] – 26. februar 2009, [[Slovenska Bistrica]]), mojster soboslikarske in pleskarske obrti *[[Maksimilijan Kandolini]] (3. avgust 1852, [[Slovenska Bistrica]] – 5. februar 1916, [[Ljubljana]]), čevljar, železniški delavec, narodni buditelj *[[Ivan Kancler]] (11. junij 1922, [[Spodnja Polskava]] – 5. november 1942, [[Občina Zreče]]), ključavničar, borec Pohorskega bataljona *[[Anton Kancler]] (30. maj 1919, [[Spodnja Polskava]] – 8. januar 1943, Trije žeblji na [[Lukanja|Osankarici]]), kovač, borec Pohorskega bataljona *[[Ivan Ojcinger]] (16. december 1882, [[Slovenska Bistrica]] – 30. junij 1964, [[Slovenska Bistrica]]), krojaški mojster, skrbnik otrok *[[Anton Opravš]] (9. junij 1873 – 18. oktober 1935, [[Zgornja Polskava]]), pekovski mojster, lastnik pekarne, lastnik gostilne *[[Franc Padežnik]] (5. oktober 1922, [[Bukovec]] – 29. maj 2001, [[Zgornja Polskava]]), mizar, računovodja, kulturni delavec *[[Josip Pelko]] (18. marec 1881, [[Kostrivnica]] – 1962, [[Slovenska Bistrica]]), urar, fotograf *[[Ivan Pivec]] (2. februar 1919, [[Sele pri Polskavi]] – februar 1991), oljar *[[Vinko Polanec]] (22. januar 1926, [[Slovenska Bistrica]] – 4. marec 2004, [[Maribor]]), kovač *[[Jožef Anton Quadrio]] (med 1675 in 1680, [[Benetke]] – 1730), štukater *[[Bruno Rajtmajer]] (27. avgust 1912, [[Stari Log]] – 11. maj 1945, [[Borovlje]]), ključavničar, železničar *[[Jožko Sagadin]] (2. marec 1883, [[Spodnja Polskava]] – 12. april 1945, Sredce pri [[Mostečno|Mostečnem]]), mizar, narodni buditelj *[[Franc Sernec]] (1860, [[Slovenska Bistrica]] – ?), mizar, politik *[[France Skobl]] (7. april 1877, [[Spodnja Polskava]] – 10. julij 1964, [[Stopno]]), čevljar, stenograf, politik, publicist *[[Gvido Smolar]] (1. september 1909, [[Troblje]] – 28. julij 1996, [[Slovenska Bistrica]]), lesni manipulant, tovarnar, direktor Emmi-ja, društveni delavec *[[Mihael Spindler]] (28. oktober 1941, [[Kuršinci]] – 13. december 2019, [[Maribor]]), metalurg, predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica, direktor Emmi-ja *[[Herbert Stremšek]] (19. februar 1923, [[Pragersko]] – 1. avgust 1947, [[Ljubljana]]), strugar, sodelavec [[Gestapo|gestapa]] *[[Jurij Ačko]] (26. marec 1878, [[Visole]] – 14. februar 1947, [[Slovenska Bistrica]]), slikopleskar, slikarski mojster == Znanost == *[[Rado Gospodarič]] (14. januar 1933, [[Pragersko]] – 12. februar 1988, [[Ljubljana]]), geolog, krasolog, publicist *[[Roman Dorn]] (10. maj 1952, [[Slovenska Bistrica]] – 23. junij 2023, Slovenska Bistrica), slovenski računalnikar, učitelj *[[Max Vogrin]] (20. september 1899, [[Črešnjevec]] – 11. junij 1985, [[Gradec]]), geodet, vojak častnik *[[Maruša Bradač]] (9. januar 1978, [[Maribor]]), astrofizičarka ''(odraščala je v Slovenski Bistrici, kjer je 1984–92 obiskovala osnovno šolo)'' *[[Zora Cvahte]] (14. marec 1936, [[Slovenska Bistrica]] – 20. januar 2019, [[Maribor]]), defektologinja, folkloristka, amaterska igralka *[[Slavko Kovačič]] (23. februar 1919, [[Makole]] – 30. november 202,0 [[Slovenska Bistrica]]), biolog, kulturni delavec, tabornik, planinec, urednik časopisa Metalurg *[[Milan Kac]] (25. oktober 1924, [[Lendava]] – 21. december 2010, [[Maribor]]), matematik *[[Vida Pohar]] (9. julij 1934, [[Beograd]] – 2022), geologinja *[[Gabriela Zemljič]] (9. marec 1919, [[Maribor]] – 17. februar 2014, [[Maribor]]), prva slovenjebistriška farmacevtka, direktorica tukajšnje lekarne ==Zdravstvo== *[[Josef von Wurzian]] (9. marec 1806, [[Slovenska Bistrica]] – 27. maj 1858 [[Dunaj]]), osebni zdravnik avstrijskega feldmaršala [[Josef Wenzel Radetzky von Radetz|Josefa Grafa Radetzkega]] *[[Zora Janžekovič]] (30. september 1918, [[Slovenska Bistrica]] – 17. marec 2015 [[Radenci]]), zdravnica, specialistka plastične kirurgije '' (razvila je nov postopek zdravljenja globokih opeklin)'' *[[Karel Erdlen]] (1. junij 1923, [[Trbovlje]] – 12. februar 1999, [[Slivniško Pohorje]]), veterinar ''(služboval je v Slovenski Bistrici)'' *[[Ivo Antolič]] (14. april 1919, [[Ljutomer]] – 13. julij 2001, [[Ljubljana]]), zobozdravnik, ortodont ''(dve leti je deloval v Slovenski Bistrici)'' *[[Paul Adami]] (18. januar 1736, [[Slovaška]] – 11. november 1814, [[Dunaj]]), zdravnik, veterinar ''(V decembru 1779 in 1780 je opravil obsežen in zahteven poskus zaščitnega cepljenja proti omenjeni bolezni na živih živalih v Slovenski Bistrici in bližnji okolici)'' *[[Jernej Černe]] (1903, [[Šmartno v Rožni dolini]] – 1982, [[Slovenska Bistrica]]), zdravnik, zobozdravnik *[[Štefka Hribar]] (25. december 1921, [[Domžale]] – 19. julij 1993, [[Slovenska Bistrica]]), zdravnica, upravnica ZD Slovenska Bistrica *[[Ivan Jurečko]] (12. april 1884, [[Kočno ob Ložnici]] – 15. marec 1964), zdravnik, narodni buditelj, udeleženec 1. svetovne vojne *[[Jože Jeras]] (30. oktober 1920, [[Pragersko]] – september 2013), zdravnik, pediater, publicist *[[Simon Jagodič]] (12. oktober 1892, [[Veliko Tinje]] – 16. oktober 1967, [[Slovenska Bistrica]]), zdravnik, upravnik zdravstvenega doma Slov. Bistrica *[[Cvetka Križaj]] (5. september 1935, [[Ljubljana]] – 27. marec 1990, [[Slovenska Bistrica]]), zdravnica, pediatrinja *[[Anton Klasinc]] (1876 – avgust 1945, [[Pragersko]]), zdravnik *[[Leon Lemež]] (1895, [[Slovenska Bistrica]] – 1933), zdravnik, specialist za otroške bolezni *[[Jože Lokar]] (21. januar 1939, [[Slovenska Bistrica]] – 2. december 1996, [[Ljubljana]]), zdravnik, nevropsihiater, publicist *[[Maks Murmayr]] (1871 – 1947), zdravnik, medicinski svetnik, župan Slovenske Bistrice *[[Lujo Polanec]] (1922 – april 1999, [[Maribor]]), veterinar, publicist, režiser, kulturni delavec *[[Ivan Rahle]] (17. september 1939, [[Zgornja Bistrica]] – 17. september 1995, [[Zgornja Bistrica]]), veterinar *[[Srečko Rainer]] (25. maj 1922, [[Zgornja Bistrica]] – 2. marec 2000, [[Ljubljana]]), zdravnik, ginekolog, patolog, publicist *[[Ivan Rajšp]] (26. februar 1885, [[Spodnja Polskava]] – 24. avgust 1948, [[Zagreb]]), zdravnik *[[Josip Vošnjak]] (4. januar 1834, [[Šoštanj]] – 21. oktober 1911, [[Visole]]), zdravnik, politik, pisatelj, čitalničar ==Humanistika== *[[Zora Tomič]] (16. avgust 1929, [[Slovenska Bistrica]] – junij 2021), sociologinja, političarka in socialna aktivistka *[[Jurij Titl]] (24. november 1914, [[Vrhole pri Slovenskih Konjicah]] – januar 2014 [[Izola]]), geograf, gospodarski zgodovinar in družbenopolitični delavec *[[Janko Čar]] (11. februar 1932, [[Veliko Tinje]] – 10. julij 2017, [[Slovenska Bistrica]]), slavist, jezikoslovec, pesnik, pisatelj in kulturni delavec *[[Lovro Stepišnik]] (28. julij 1834, [[Arclin]] – 16. februar 1912, [[Slovenska Bistrica]]), prvi slovenski potujoči knjižničar, bukovnik *[[Marijan Gerdelj]] (14. april 1948, [[Vinarje]] – 20. avgust 2020, [[Dolga Brda]]), arhivist, zborovodja, teolog *[[Jože Stabej (zgodovinar)|Jože Stabej]] (6. marec 1896, [[Preloge]] – 22. december 1980, [[Ljubljana]]), zgodovinar, publicist, kulturni organizator *[[Jože Hudeček]] (24. februar 1937, [[Ljubljana]] – 18. junij 2011, [[Ljubljana]]), umetnostni zgodovinar, novinar, pisatelj, urednik, publicist, alpinist *[[Jože Koropec]] (17. marec 1923, [[Bukovec]] – 28. april 2004, [[Maribor]]), zgodovinar, publicist *[[Ignac Kamenik]] (1. oktober 1926, [[Solčava]] – 17. julij 2002, [[Maribor]]), slovenist, pisatelj, režiser, kulturni delavec *[[Stanko Pahič]] (21. oktober 1924, [[Lokanja vas]] – 6. december 2003, [[Maribor]]), arheolog, publicist, vojni ujetnik *[[Ferdinand Šerbelj]] (18. marec 1949, [[Zgornje Prebukovje]]), umetnostni zgodovinar *[[Ivan Urbančič]] (12. november 1930, [[Robič]] – 7. avgust 2016, [[Ljubljana]]), filozof, prevajalec, publicist *[[Nina Ditmajer]] (26. marec 1988, [[Maribor]]), raziskovalka zgodovine slovenske književnosti in jezika, asistentka na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti ''(svoje otroštvo je preživela v Slovenski Bistrici)'' *[[Martin Žnidaršič]] (21. januar 1934, [[Slovenska Bistrica]] – 5. februar 2020, [[Ljubljana]]), ekonomist, založniški strokovnjak, knjigotrški strokovnjak, novinar ==Šolstvo== *[[Vlado Janžič]] (11. oktober 1936, [[Frajhajm]] – 23. september 2016, [[Ljubljana]]), učitelj, politik, športni delavec *[[Marija Goričan]] (24. marec 1884, [[Šoštanj]] – 15. januar 1963, [[Slovenska Bistrica]]), učiteljica, kulturna delavka, knjižničarka *[[Marija Hrastnik]] (22. marec 1922, [[Spodnja Polskava]] – 5. maj 1988, [[Maribor]]), učiteljica *[[Martin Dernjač]] (1816 – 1885, [[Spodnja Polskava]]), učitelj, nadučitelj, častni občan Spodnje Polskave *[[Slavoj Dimnik]] (31. julij 1887, [[Postojna]] – 1. oktober 1932, [[Maribor]]), učitelj, kartograf *[[Otilija Feigel]] (18. oktober 1876, [[Volče]] – 26. marec 1946, [[Slovenska Bistrica]]), učiteljica, knjižničarka, čitalničarka, kulturna delavka *[[Jože Tomažič]] (9. marec 1906, [[Veliko Tinje]] – 6. januar 1970, [[Jesenice]]), pedagog, dramatik, mladinski pisatelj, gledališki igralec, režiser in publicist *[[Jože Leskovar]] (22. avgusta 1934, [[Slovenska Bistrica]]), učitelj glasbe, ravnatelj na OŠ *[[Josip Brinar]] (1. november 1874, [[Studence]] – 11. marec 1959, [[Celje]]), pedagog, pedagoški pisec ''(služboval je na osnovnih šolah Slovenska Bistrica (1893–96))'' *[[Janko Bezjak]] (15. april 1862, [[Gorca]] – 29. november 1935, [[Maribor]]), šolnik, jezikoslovec, pedagoški pisec ''(od 1893 je bil nadzornik šolskih okrajev v Slovenski Bistricai)'' *[[Miljutin Arko]] (16. april 1910, [[Ig]] – 24. januar 1991, [[Zgornja Polskava]]), učitelj, prvi ravnatelj Matične knjižnice občine Slovenska Bistrica in ljubiteljski etnolog *[[Vida Topolovec]] (14. junij 1940, [[Podlože]] – 28. junij 2019, [[Slovenska Bistrica]]), učiteljica ter dolgoletna novinarka Radia Ormož in Radia Tednik Ptuj *[[Janez Amring]] (najverjetneje leta 1764 – 1824), učitelj, kmet, mlinar *[[Franc Brelih]] (? – pred 1870), učitelj, prvi posveten učitelj na Zgornji Ložnici *[[Ludovik Vazzaz]] (27. julij 1880, [[Žabljek]] – 17. oktober 1976, [[Ljubljana]]), šolnik, geograf *[[Avgust Kopriva]] (9. avgust 1883, [[Kamnica]] – 1956, [[Gradec]]), učitelj *[[Slavko Kleindeinst]] (14. junij 1936, [[Maribor]] – 23. marec 2016, [[Slovenska Bistrica]]), učitelj, defektolog, ravnatelj, čebelar, predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica *[[Anton Kancler]] (15. junij 1914, [[Zgornja Polskava]] – 1987, [[Slovenske Konjice]]), učitelj, vodja šole *[[Miroslav Lešnik]] (8. december 1923, [[Maribor]] – 7. januar 2013, [[Maribor]]), učitelj, prevajalec, športnik, kulturni delavec *[[Gabriel Majcen]] (6. julij 1858, [[Zgornja Velka]] – 13. marec 1940, [[Maribor]]), učitelj, publicist *[[Milan Mlakar]] (12. avgust 1948, [[Ptuj]] – 29. avgust 1991, [[Maribor]]), učitelj, glasbeni pedagog, zborovodja, kulturni delavec *[[Jurij Novak]] (5. april 1916, [[Vratišinec]] – 14. november 1984, [[Maribor]]), učitelj, ravnatelj, šolski inšpektor, pesnik *[[Simon Pernat]] (1801, [[Spodnja Polskava]] – 1888, [[Zgornja Polskava]]), učitelj, kmet, gostilničar, organist *[[Anton Pešak]] (12. junij 1932, [[Vrhole pri Slov. Konjicah]] – 14. december 2013, [[Maribor]]), učitelj, kulturni delavec *[[Franc Pliberšek]] (14. september 1934, [[Kalše]] – 28. avgust 2015, [[Slovenska Bistrica]]), učitelj, ravnatelj OŠ Šmartno na Pohorju, društveno-kulturni delavec *[[Anton Podvršnik]] (22. maj 1897, [[Šmartno na Pohorju]] – ?), učitelj, šolski upravitelj v Zrečah, društveno-kulturni delavec *[[Ivan Povh]] (29. maj 1858, [[Vešenik]] – 17. oktober 1932, [[Zgornja Ložnica]]), učitelj, sadjar, glasbenik, zborovodja, čebelar *[[Hedvika Povh Leben]] (20. september 1902, [[Hoče]] – 13. januar 1996, [[Maribor]]), učiteljica, režiserka, kulturna delavka *[[Stanko Povh]] (11. november 1895, [[Zgornja Ložnica]] – 18. januar 1986, [[Maribor]]), učitelj, kulturni delavec *[[Josip Rainer]] (? – 6. november 1936, [[Zgornja Polskava]]), nadučitelj, društveni delavec *[[Srečko Rajh]] (17. oktober 1932, [[Maribor]] – 31. december 1984, [[Maribor]]), učitelj, ravnatelj OŠ Črešnjevec, društveno‒kulturni delavec *[[Marija Rasteiger]] (6. avgust 1906, [[Spodnje Preloge]] – po 10. januarju 1946), učiteljica *[[Jožef Repolusk]] (? – 1800), organist, prvi izprašani učitelj v Slovenski Bistrici *[[Josip Sabati]] (28. februar 1856, [[Zgornja Kungota]] – 1941, [[Zgornja Polskava]]), učitelj, lokalni politik, sadjar *[[Ludvik Sagadin]] (16. avgust 1884, [[Spodnja Polskava]] – 12. april 1945, Sredce, [[Mostečno]]), učitelj, sadjar *[[Ana Sernec]] (1. junij 1847, [[Slovenska Bistrica]] – 12 oktober 1940, [[Avstrija]]), učiteljica, kulturna delavka *[[Ivan Sernec]] (10. november 1936, [[Maribor]] – 7. januar 2009, [[Maribor]]), učitelj, pedagoški svetovalec, šolski inšpektor *[[Jelka Sernec]] (8. marec 1942, [[Slovenska Bistrica]] – 6. julij 2006, [[Maribor]]), učiteljica, pisateljica, pesnica *[[Branko Sorčnik]] (24. julij 1920, [[Slovenska Bistrica]] – 6. september 2011, [[Ljubljana]]), učitelj, ravnatelj, ljubiteljski dendrolog *[[Mirko Majcen]] (16. junij 1890, [[Slovenska Bistrica]] – 1. avgust 1977, [[Ptuj]]), učitelj, kulturni delavec *[[Avgusta Šantel]] (21. julij 1876, [[Gorica]] – 2. december 1968, [[Ljubljana]]), učiteljica, slikarka *[[Kristina Šega]] (23. julij 1941, [[Dobovec]] – 26. marec 1989, [[Ljubljana]]), učiteljica, knjižničarka ‒ ravnateljica knjižnice Slovenska Bistrica, pesnica, kulturna delavka *[[Josip Šegula]] (Pec) (12. februar 1903, [[Ptujska Gora]] – 17. avgust 1980, [[Ljubljana]]), učitelj, glasbeni pedagog, dirigent, kapelnik, zborovodja *[[Oskar Štakul]] (21. maj 1918, [[Spodnja Avstrija]] – 15. december 1992, [[Slovenska Bistrica]]), glasbeni pedagog, ustanovitelj in prvi ravnatelj GŠ Slovenska Bistrica *[[Janez Jurij Tabernik]] (12. marec 1729, [[Slovenska Bistrica]] – 1. maj 1813, [[Slovenska Bistrica]]), učitelj, ustanovitelj šole na Spodnji Polskavi *[[Julij Titl]] (24. november 1914, [[Vrhole pri Slov. Konjicah]] – 9. januar 2014, [[Izola]]), učitelj, geograf, gospodarski zgodovinar, publicist *[[Vida Marija Topolovec]] (14. junij 1940, [[Podlože]] – 28. junij 2019, [[Slovenska Bistrica]]), učiteljica, novinarka, urednica, društvena delavka *[[Ernest Tribnik]] (? – avgust 1905, [[Spodnja Polskava]]), nadučitelj, soustanovitelj PGD Spodnja Polskava *[[Martin Ulaga]] (1904, [[Lože]] – november 1968, [[Ljubljana]]), glasbeni pedagog, organist *[[Ludovik Vazzaz]] (27. julij 1880, [[Žabljek]] – 17. oktober 1976, [[Ljubljana]]), učitelj, geograf *[[Avgust Vidmar]] (21. maj 1934, [[Planina pod Šumikom]] – 28. junij 2017, [[Slovenska Bistrica]]), učitelj, ravnatelj OŠ, kulturno-prosvetni delavec, lokalni aktivist *[[Jožef Vodošek]] (2. marec 1866, [[Maribor]] – 31. avgust 1915, [[Spodnja Polskava]]), nadučitelj, soustanovitelj spodnjepolskavske gasilske godbe *[[Ivan Vokač]] (31. december 1903, [[Studenci]] – 24. december 1986, [[Zgornja Polskava]]), učitelj, upravitelj OŠ, kulturni in družbenopolitični delavec ==Kultura== *[[Bojan Sinič]] (5. avgust 1954, [[Maribor]] – 22. februar 2018, [[Laporje]]), novinar, ustanovitelj tednika Panorama, urednik *[[Ana Mlakar]] (7. junij 1922, [[Slovenska Bistrica]] – 24. september 1997, [[Ljubljana]]), radijska napovedovalka, inštruktorica za govorno tehniko *[[Koni Steinbacher]] (1. oktober 1940, [[Zgornje Prebukovje]] pri [[Šmartno na Pohorju|Šmartnem na Pohorju]]), kulturni delavec, risar, režiser, učitelj *[[Milan Vidic]] 15. januar 1919, [[Ljubljana]] – avgust 1992, [[Slovenska Bistrica]]), režiser, kulturni delavec *[[Marko Žitnik]] 9. april 1913, [[Črešnjevec]] – 29. junij 1942, [[Križni Vrh]]), trgovec, režiser, kulturni delavec ==Pisateljevanje in publicistika== *[[Martin Žnideršič]] (21. januar 1934, [[Slovenska Bistrica]] – 5. februar 2020), založnik in zaslužni profesor *[[Vinko Gaberc]] (13. januar 1886, [[Pretrež]] – 23. november 1966, [[Piran]]), časnikar *[[Ivan Matelič]] (18. januar 1887, [[Trst]] – 3. marec 1967, [[Ljubljana]]), učitelj ''(zaključič je oficirski tečaj v Slovenski Bistrici)'' *[[Anica Černej]] (3. april 1900, [[Čadram]] – 3. maj 1944, [[Nemčija]]), pedagoginja, pesnica, pisateljica ''(po njej se imenujejo ulice v Slovenski Bistrici)'' *[[Paolo Santonino]] (okoli 1440, [[Umbrija]] – med 1508 in 1510, [[Videm]]), potopisec, kronist *[[Silvester Kopriva]] (1. december 1908, [[Laporje]] – 30. april 1991, [[Ljubljana]]), filolog, prevajalec, publicist *[[Ina Mejak]] (1. november 1886, [[Slovenska Bistrica]] – 20. september 1973, [[Hartberg]]), pisateljica *[[Ella von Hutten]] (2. aprila 1874, [[Slovenska Bistrica ]] – ?), pisateljica *[[Ina Mejak]] (1. november 1886, [[Slovenska Bistrica]] – 20. september 1973, [[Hartberg]]), pisateljica *[[Franc Pajtler]] (6. november 1941, [[Rače]] – 6. avgust 2009, [[Pragersko]]), zbiratelj, publicist *[[Rosa Pitschl]] (5. avgust 1861, [[Slovenska Bistrica]] – 17. december 1943, [[Slovenska Bistrica]]), založnica, knjigarnarka *[[Gabrijela Verdeljak|Gabrijela Verdeljak (Jelka)]] 22. julij 1920, [[Studenci]] – 19. maj 1983, [[Veliko Tinje]]), pesnica, pisateljica, zbiralka ljudskega blaga, društveno kulturna delavka *[[Ivan Železnikar]] 28. december 1839, [[Stiška vas]] – 26. januar 1892, [[Ljubljana]]), časnikar, urednik Slovenskega naroda *[[Silvo Husu]] (ni znano), avtor in urednik ''(urednik krajevnega biogr. leksikona)'' *[[Marija Vojskovič]] (25. oktober 1915, [[Ljubljana]] – 22. marec 1997, [[Maribor]]), pisateljica, davčna uradnica ==Umetnost== *[[Simon Juda Stupan]] (? – 1693, [[Slovenska Bistrica]]), slikar *[[Milan Rožmarin]] (5. julij 1946, [[Slovenska Bistrica]] – december 2017), slikar *[[Marjan Hlastec]] (30. avgust 1936, [[Zgornja Ložnica]]), igralec *[[Tine Lesjak]] (21. junij 1957, [[Kot na Pohorju]] – 29. julij 2019, [[Maribor]]), skladatelj narodnozabavne glasbe, harmonikar, pevec, zbiratelj in poustvarjalec ljudskih pesmi *[[Josip Pišof]] (15. junij 1911, [[Pragersko]] – 4. oktober 1986, [[Maribor]]), slikar *[[ Bojan Cvetrežnik]] (11. 6. 1971, [[Maribor]]), violist, violinist, glasbeni pedagog ''(vodi godalne delavnice za učence in učitelje v Slovenski Bistrici)'' *[[Branimir Ritonja]] (23. februar 1961, [[Slovenska Bistrica]]), mojster fotografije *[[Lojze Avžner ]] (1913, [[Podgrad]] – 28. oktober 1944, [[Šmartno v Tuhinju]]), ogranist, kulturnik *[[Branko Gombač]] (3. marec 1924, [[Poljčane]] – 31. januar 1997, [[Maribor]]), režiser, gledališki igralec, kulturni delavec, soustanovitelj celjskega poklicnega gledališča, ustanovitelj Borštnikovega srečanja *[[Franc Gornik]] (10. julij 1857, [[Malečnik]] – 14. julij 1908, [[Malečnik]]), cerkveni slikar *[[Jožef Holzinger]] (3. april 1735, [[Limbuš]] – 27. marec 1797, [[Maribor]]), kipar *[[Franc Horvat]] (30. november 1870, [[Cerkvenjak]] – 1944, [[Maribor]]), slikar *[[Božidar Jakac]] (16. julij 1899, [[Novo mesto]] – 20. november 1989, [[Ljubljana]]), slikar, grafik *[[Joseph Kuwasseg]] (25. november 1799, [[Trst]] – 19. marec 1859, [[Gradec]]), krajinski slikar, litograf *[[Janez Martin Kremser Schmidt]] (25. september 1718, [[Spodnja Avstrija]] – 28. junij 1801, [[Spodnja Avstrija]]), slikar *[[Ignac Krajnc Grablec]] (30. junij 1861, [[Vrhole pri Slov. Konjicah]] – 22. junij 1948, [[Vrhole pri Slov. Konjicah]]), glasbeni samouk, skladatelj, dirigent, kapelnik, kulturni delavec *[[Rudolf Kotnik]] (8. januar 1931, [[Štajerska]] – 25. oktober 1996, [[Hoče]]), slikar *[[Jakob Kos]] (26. junij 1879, [[Studence]] – 4. julij 1932, [[Slovenska Bistrica]]), organist, čitalničar, čebelar, hmeljar, udeleženec 1. svetovne vojne *[[Veit Königer]] (1. julij 1729, [[Južna Tirolska]] – 2. december 1792, [[Gradec]]), kipar, rezbar *[[Roman Klasinc]] (16. julij 1907, [[Pragersko]] – 1990), pianist, glasbeni pedagog, dirigent *[[Hermine Katzmayr]] (25. oktober 1856, [[Dunaj]] – 2. april 1933, [[Slovenska Bistrica]]), operna pevka, učiteljica petja *[[Franz Kässmann]] (1751, [[Slovenska Bistrica]] – 1. december 1837, [[Dunaj]]), kipar *[[Lojze Lavrič]] (4. junij 1914, [[Črni Potok pri Dragi]] – 15. september 1954, [[Ljubljana]]), kipar, rezbar, učitelj, lutkar, avtor spomenika NOB v Slovenski Bistrici *[[Anton Jožef Lerchinger]] (okoli 1720, [[Rogatec]] – po 1792), slikar *[[Janez Jurij Mersi]] (1725, [[Rogatec]] – 1788 ,[[Slovenj Gradec]]), kipar, rezbar *[[Janez Valentin Metzinger]] (19. april 1699, [[Lotaringija]] – 12. marec 1759 , [[Ljubljana]]), slikar *[[Alojz Osvatič]] (18. junij 1874, [[Slovenske Konjice]] – 23. februar 1959, [[Linz]]), slikar *[[Karel Paj]] (3. november 1918, [[Pragersko]] – 17 marec 1945, [[Andraž nad Polzelo]]), glasbenik *[[Dušan Pečnik]] (17. junij 1933, [[Maribor]] – 27. maja 2010, [[Maribor]]), glasbenik, kapelnik, kulturni delavec *[[Makso Pirnik]] (28. avgust 1902, [[Preloge]] – 12. avgust 1993, [[Šempeter pri Gorici]]), skladatelj, zborovodja, kulturni delavec *[[Ivan Polanec]] (1. avgust 1887 – 8. julij 1959, [[Slovenska Bistrica]]), glasbenik, organist, zeliščar, izumitelj *[[Franc Krištof Reiss]] (?, [[Lipnica]] – 25. marec 1711, [[Maribor]]), kipar *[[Arnold Tovornik]] 13. marec 1916, [[Selnica ob Dravi]] – 4. junij 1976, [[Maribor]]), igralec, častnik *[[Franc Turk]] 15. avgust 1906, [[Predjama]] – 5. maj 1976, [[Slovenska Bistrica]]), kapelnik, glasbeni pedagog ==Politika, uprava, pravo== *[[Franc Mlakar]] (1. december 1857, [[Hošnica]] – 31. julij, 1909 [[Hošnica]]), politik *[[Ivan Pučnik]] (17. avgust 1927, [[Črešnjevec]] – 5. december 2008, [[Črešnjevec]]), politik, poslanec, župan, kmet, sadjar *[[Peter Novak]] (20. december 1854, Podbardo ([[italijanščina|it.]] Cesariis) pri [[Čenta|Čenti]], [[Beneška Slovenija]] – 26. december 1922 [[Slovenska Bistrica]]), narodni buditelj v Slovenski Bistrici *[[Jože Pučnik]] (9. marec 1932, [[Črešnjevec]] – 11. januar 2003, [[Nemčija]]), politik in sociolog *[[Ivan Žolger]] (22. oktober 1867, [[Devina]] – 16. maj 1925, [[Avstrija]]), pravnik in diplomat *[[Alojz Goričan]] (19. maj 1888, [[Spodnja Ložnica]] – 17. februar 1968, [[Celje]]), pravnik in politik *[[Rudi Rizman]] (22. marec 1944, [[Slovenska Bistrica]]), sociolog in politolog *[[Josip Vošnjak]] (4. januar 1834, [[Šoštanj]] – 21. oktober 1911, [[Visole pri Slovenski Bistrici]]), politik, zdravnik in pisatelj *[[Jožef Jerovšek]] (2. marec 1921, [[Spodnja Nova vas]]), politik, poslanec in kemik *[[Vlado Janžič]] (11. oktober 1936, [[Frajhajm]] –2016), učitelj, politik in športni delavec *[[France Skobl]] (7. april 1877, [[Spodnja Polskava]] – 10. julij 1964, [[Stopno]]), stenograf in politik *[[Oskar Pongratz]] (25. december 1826, [[Slovenska Bistrica]] – 29. april 1892, [[Dunaj]]), odvetnik in industrialec *[[Janko Sernec]] (19. oktober 1834, [[Slovenska Bistrica]] – 25. januar 1909, [[Maribor]]), pravnik, narodni buditelj, politik, sociolog *[[Štefan Sagadin]] (9. julij 1878, [[Spodnja Polskava]] – 18. junij 1947, [[Beograd]]), pravnik, sodnik *[[Maksimilijan Kandolini]] (3. avgust 1852, [[Slovenska Bistrica]] – 5. februar 1916, [[Ljubljana]]), narodni buditelj, politični aktivist *[[Anton Bergauer]] (29. 8. 1950, [[Maribor]]), politik ''(zaključil je Kovinarsko in lesno predelovalno šolo za učence v gospodarstvu Slovenska Bistrica)'' *[[Friderik Babnik]] (16. avgust 1883, [[Zgornja Polskava]] – 4. december 1941, [[Mauthausen]]), pravnik, tovarnar, lokalni aktivist, narodni buditelj, *[[Janko Babnik]] (13. avgust 1926, [[Dunaj]] – 1. september 1987, [[Ljubljana]]), pravnik, sodnik *[[Anton Brumen]] (7. januar 1857, [[Biserjane]] – 28. november 1930, [[Ptuj]]), sodnik, odvetnik, publicist *[[Rudolf Grad Ganziti]] (10. april 1905, [[Vrhole pri Slov. Konjicah]] – 27. julij 1987, [[Ljubljana]]), politik, sindikalist *[[Alojz Goričan]] (19. maj 1888, [[Spodnja Ložnica]] – 17. februar 1968, [[Celje]]), odvetnik, politik, župan Celja *[[Josip Jaklin]] (22. februar 1860, [[Slovenska Bistrica]] – 1933), politik *[[Alojz Kores]] (16. junij 1930, [[Kovača vas]] – 29. januar 2006, [[Kovača vas]]), politik, predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica, poslanec, društveni delavec, član PGD *[[Franc Karner]] (23. oktober 1925, [[Slovenska Bistrica]] – 5. maj 1952, [[Krnica]]), sodni uslužbenec, planinec, alpinist *[[Urban Lemež]] (17. maj 1858 – 19. marec 1933, [[Slovenska Bistrica]]), pravnik, narodni buditelj, posojilničar, čitalničar *[[Ervin Mejak]] (19. april 1899, [[Slovenska Bistrica]] – 14. oktober 1989, [[Polzela]]), pravnik, odvetnik, pisatelj, vojak, Maistrov borec *[[Franc Mlakar]] (1. december 1857, [[Hošnica]] – 31. avgust 1909, [[Hošnica]]), lokalni politik, narodni buditelj *[[Ferdinand Prenj]] (18. oktober 1876, [[Oplotnica]] – 1957, [[Mostar]]), pravnik, publicist, društveni delavec *[[Avguštin Reisman]] (28. avgust 1889, [[občina Pesnica]] – 20. februar 1975, [[Mostar]]), pravnik, odvetnik, publicist *[[Boštjan Schaubach]] (7. februar 1886, [[Koroška]] – 18. marec 1953, [[Slovenska Bistrica]]), pravnik, odvetnik, politik, župan Slovenske Bistrice *[[Janko Sernec]] (19. oktober 1834, [[Slovenska Bistrica]] – 25. januar 1909, [[Maribor]]), pravnik, publicist, čitalničar, narodni buditelj *[[Josip Sernec]] (4. marec 1844, [[Slovenska Bistrica]] – 18. september 1925, [[Ljubljana]]), pravnik, politik, publicist, čitalničar, pisatelj *[[Teodor Tominšek]] (16. oktober 1902, [[Kranj]] – 16. februar 1996, [[Ljubljana]]), pravnik, publicist, prvoborec ‒ spomeničar *[[Julian Železnikar]] (3. julij 1878, [[Slovenska Bistrica]] – 14. november 1902, [[Ljubljana]]), pravnik, član ljubljanske in novomeške literarne Zadruge *[[Ivan Žolger]] (22. oktober 1867, [[Slovenska Bistrica]] – 16. maj 1925, [[Štajerska]]), pravnik, minister, publicist ==Vojska== *[[Pavla Mede]] (29. junij 1919, [[Strahinj]] – 8. januar 1943, [[Lukanja]]), komunistka, partizanka in narodna herojinja *[[Dušan Mravljak]] (21. februar 1914, [[Šoštanj]] – 8. januar 1943, [[Lukanja]]), partizan in narodni heroj *[[Drago Magdič]] (27. marec 1962, [[Slovenska Bistrica]]), častnik *[[Fritz Eugen Heigel]] (21. september 1895, [[Pragersko]] – 11. december 1930, [[Dunaj]]), častnik, inženir *[[Ernest Kopriva]] (10. september 1907, [[Laporje]] – 26. februar 1974, [[Obrov]]), pomorski častnik, publicist *[[Jože Kodelič]] (15. marec 1920, [[Črešnjevec]] – 5. februar 2015, [[Črešnjevec]]), častnik, prvoborec ‒ spomeničar *[[Marijan Strehar]] (3. marec 1952, [[Planina pod Šumikom]] – 24. maj 2012, [[Pohorje]]), častnik, vojak, čebelar, veteran vojne za Slovenijo, častni občan občine Slovenska Bistrica *[[Marijan Vidmajer|Marjan Vidmajer]] (6. maj 1955, [[Slovenska Bistrica]] – 5. avgust 2010, [[Slovenska Bistrica]]), častnik, vojak, veteran vojne za Slovenijo *[[Julius Cuscoleca]] (26. julij 1872 , [[Slovenska Bistrica]] – 5. oktober 1935, [[Innsbruck]]), častnik *[[Drago Tomažič]] (28. januarja 1914, [[Veliko Tinje]] – 12. oktober 1943, [[Mozelj]]), uradnik, član vaških straž, četnik (plavogardist) *[[Alojz Vindiš]] (16. maj 1926, [[Pragersko]] – 3. marec 2010, [[Spodnja Polskava]]), častnik, *[[Max Vogrin]] (20. september 1899, [[Črešnjevec]] – 11. junij 1985 [[Gradec]]), geodet, častnik, vojak ==Religija== *[[Jakob Prašnikar]] (21. julij 1784, [[Kolovrat, Zagorje ob Savi]] – 13. oktober 1841, [[Spodnja Polskava]]), duhovnik, učitelj in dobrotnik [[Anton Martin Slomšek|Antona Martina Slomška]] *[[Gregor Zafošnik]] (30. avgust 1902, [[Spodnja Nova vas]] – 2. julij 1994, [[Maribor]]), duhovnik in skladatelj *[[Ivan Tomažič]] (17. junij 1919, [[Pregarje]] – 22. februar 2014 [[Ilirska Bistrica]]), rimskokatoliški duhovnik, organizator, mecen, publicist in venetolog *[[Ignac Franc Zimmermann]] (26. julij 1777, [[Slovenska Bistrica]] – 28. september 1843, [[Šentandraž v Labotski dolini]]), duhovnik, škof *[[Simon Gaberc]] (3. oktober 1838, [[Črešnjevec]] – 12. januar 1916, [[Maribor]]), narodni gospodar, pridigar, nabožni pesnik, duhovnik *[[Štefan Kušer]] (10. december 1910, [[Zgornja Brežnica]] – 19. avgust 2002, [[Celje]]), duhovnik, občinski nagrajenec *[[Janez Arlič]] (27. december 1812, [[Nova Cerkev]] – 17. junij 1879, [[Prihova]]), duhovnik, pesnik Slomškovega kroga *[[Friderik Mirko Aužner]] (25. marec 1916, [[Podgrad]] – 24. februar 1987, [[Maribor]]), duhovnik *[[Jože But]] (17. februar 1924, [[Kostrivnica]] – 9. september 1998, [[Slovenska Bistrica]]), duhovnik *[[Jožef Cerjak]] (1863, [[Podsreda]] – 1933, [[Slovenska Bistrica]]), duhovnik *[[Marija Serafina Černe]] (8. marec 1908, [[Kromberk]] – 1977), redovnica, misijonarka *[[Josip Drobnič]] (18. april 18128, [[Sveta Ema, Podčetrtek]] – 5. avgust 1861, [[Gradec]]), duhovnik, pisatelj, publicist, čitalničar, kulturni delavec *[[Martin Gaberc]] (29. september 1883, [[Črešnjevec]] – 6. april 1941, [[Gornja Radgona]]), duhovnik, kulturni delavec *[[Rudolf Gašparič]] (7. februar 1917, [[Kraljevica]] – 18. avgust 2006, [[Maribor]]), duhovnik *[[Pankracij Gregorc]] (7. maj 1867, [[Videm pri Ptuju]] – 15. avgust 1920, [[Slovenske Konjice]]), duhovnik, pesnik in pisatelj *[[Mihael Grešak]] (11. september 1914, [[Griže]] – 22. julij 1942, [[Celje]]), duhovnik *[[Anton Hajšek]] (5. junij 1829, [[Stari Grad]] – 1907, [[Slovenska Bistrica]]), duhovnik, posojilničar, čitalničar *[[Jožef Hašnik|Josip Hašnik]] (16. marec 1811, [[Trbonje]] – 6. marec 1883, [[Šentjur]]), duhovnik, nabožni pesnik, publicist *[[Franc Heber]] ( 1852, [[Velika Nedelja]] – 13. april 1921, [[Spodnja Polskava]]), duhovnik, katehet, kronist *[[Jožef Heržič]] ( ? – 29. april 1897, [[Ptuj]]), duhovnik, prošt, kronist, častni občan občine Spodnja Polskava *[[Aleksandr Hoffer]] (25. februar 1839, [[Kot]] – 4. september 1914, [[Travnik]]), duhovnik, jezuit, zgodovinar *[[Anton Jerovšek]] (23. maj 1874, [[Spodnja Nova vas]] – 31. oktober 1932, [[Maribor]]), duhovnik, publicist, politik *[[Štefan Kušar]] (10. december 1910, [[Križni Vrh]] – 19. avgust 2002, [[Celje]]), duhovnik, lokalni aktivist *[[Karl Križe]] (24. avgust 1802, [[Slovenska Bistrica]] – 20. junij 1858), duhovnik, kurat *[[Franc Kovačič]] (25. marec 1867, [[Veržej]] – 19. marec 1939 [[Maribor]]), duhovnik, zgodovinar, časnikar, publicist, diplomat *[[Sestre Frančiškanke Brezmadežnega spočetja]] (19.−21. stoletje), redovnice *[[Franc Ksaver Lukman ]] (24. november 1880, [[Loke]] – 12. junij 1958, [[Ljubljana]]), duhovnik, publicist, teolog, filozof *[[Vincenc Novak]] (5. september 1807, [[Braslovče]] – 8. marec 1869, [[Spodnja Polskava]]), duhovnik, nabožni pesnik *[[Ivan Orel]] (18. oktober 1899, [[Mozirje]] – 30. maj 1970, [[Zgornja Polskava]]), duhovnik *[[Jožef Ozimič]] (28. februar 1882, [[Zgornja Ložnica]] – ?), duhovnik, dekan *[[Jakob Prašnikar]] (21. julij 1784, [[Kolovrat]] – 13. oktober 1841, [[Spodnja Polskava]]), duhovnik, učitelj *[[Jožef Soler]] (18. april 1829, [[Slovenska Bistrica]] – 5. januar 1870, [[Zgornja Ložnica]]), duhovnik, kurat *[[Ivan Šolinc]] (15. junij 1897, [[Cerovec]] – 17. marec 1976, [[Krško]]), duhovnik *[[Jožef Virk]] (15. marec 1810, [[Podrečje]] – 4. januar 1880, [[Loče]]), duhovnik, pesnik *[[Matevž Vrečko]] (10. september 1826, [[Vojnik]] – 10. julij 1893, [[Šmarje pri Jelšah]]), duhovnik, ustanovitelj prve knjižnice v Slovenski Bistrici *[[Ivan Zakošek]] (21. marec 1876, [[Šentvid pri Planini]] – 25. maj 1951, [[Zgornja Ložnica]]), duhovnik, provizor *[[Jožef Gašpar Zamlik]] (1680, [[Vitanje]] – 22. julij 1750, [[Slovenska Bistrica]]), duhovnik *[[Franc Žagar (duhovnik)]] (3. april 1826, [[Spodnja Polskava]] – 23. november 1891), duhovnik, doktor teologije ==Šport== *[[Memi Bečirovič]] (1. marec 1961, [[Slovenska Bistrica]]), košarkarski trener *[[Rene Mlekuž]] (25. avgust 1975, [[Slovenska Bistrica]]), alpski smučar *[[Franc Očko]] (31. marec 1960, [[Slovenska Bistrica]]), judoist *[[Ivan Vidmajer]] (24. december 1949, [[Slovenska Bistrica]]), judoist *[[Urška Žigart]] (4. december 1996, [[Slovenska Bistrica]]), kolesarka *[[Kaja Korošec]] (17 November 2001, [[Slovenska Bistrica]]), nogometašinja *[[Sani Bečirović]] (19. 5. 1981, [[Maribor]]), košarkar ''(zaključil je OŠ v Slovenski Bistrici)'' *[[Marijan Štimec]] (3. april 1951, [[Maribor]] – 11. november 2020, [[Maribor]]), samostojni podjetnik, direktor Zavoda za šport Slovenska Bistrica, športnik, trener *[[Stanko Topolčnik]] (12. december 1947, [[Slovenska Bistrica]] – 13. april 2013, [[Kovača vas]]), judoist, olimpijec *Jože Uršič (19. marec 1927, [[Devina]] - 5. maj 1952, [[Krnica]]), Milan Uršič (21. september 1928, [[Devina]] – med 4. in 5. majem 1952 , [[Krnica]]), Ivan Vanč Uršič (16. januar 1931, [[Devina]] – 3. maj 1952, [[Krnica]]), študent, planinec, alpinist ==Plemstvo== *[[Attemsi|Rodbina Attems]] (13.−21. stoletje), plemiči, lastniki Bistriškega gradu od 1717 do 1945 **[[Ignacij Marija I. Attems]] (15. avgust 1652, [[Ljubljana]] – 1. december 1732, [[Gradec]]), plemič, prvi lastnik bistriškega gradu iz rodbine Attems, pravnik, mecen **[[Kristina Attems]] (1658 – 27. april 1737), hčerka Jurija Günterja grofa Herbersteina († 1677), plemkinja, druga žena Ignaca Marije I. grofa Attemsa **[[Franc Dizma Attems]] (6. avgust 1688, [[Gradec]] – 10. maj 1750, [[Gradec]]), plemič, svetnik, predsednik vrhovnega notranjeavstrijskega revizorja **[[Ignacij Marija II. Attems]] (27. februar 1714 , [[Gradec]] – 15. junij 1762, [[Dunaj]]), vnuk Ignaca Marije I. Attemsa, plemič, ustanovitelj bistriške veje rodbine Attemsov Svetokriških **[[Ferdinand Marija I. Attems]] (22. januar 1746 – 23. maj 1820, [[Gradec]]), plemič, štajerski deželni glavar **[[Ignacij Marija III. Attems]] (24. februar 1774, [[Gradec]] – 17. december 1861, [[Gradec]]), plemič, štajerski deželni glavar **[[Ferdinand Marija II. Attems]] (4. december 1809, [[Gradec]] – 27. november 1878, [[Gradec]]), plemil, vladni svetnik **[[Emil Attems]] (1. oktober 1857, [[Linz]] – 13. januar 1921, [[Slovenska Bistrica]]), plemič, cesarsko-kraljevski komornik, oče in ded zadnjih bistriških Attemsov **[[Ferdinand Marija III. Attems]] (14. avgust 1885, [[Wels]] – 1946), plemič, zadnji Attems, ki je bil lastnik bistriškega gradu, doktor gozdarstva, doktor ekonomije **[[Eleonore Maria Mauritia Attems]] (4. oktober 1886, [[Pardubice]] – 19. maj 1922, [[Gradec]]), plemkinja, prva žena Ferdinanda Marije III. grofa Attemsa **[[Vanda Marija Terezija Attems]] (7. oktober 1887, [[Pardubice]] – 1946), plemkinja, druga žena Ferdinanda Marije III. grofa Attemsa **[[Ignacij V. Attems]] (23. junij 1918, [[Dunaj]] – 24. februar 1986 , [[Dunaj]]), plemič, inženir gozdarstva, vojak **[[Emil Hans Attems]] (25. september 1921, [[Gradec]] – 1945 (domnevno)), plemič, inženir **[[Edmund Attems]] (16. september 1924, [[Gradec]] – 4. januar 2006, [[Dunaj]]), plemič, ekonomist **[[Franc Dizma Attems (duhovnik)]] (26. oktober 1926, [[Gradec]] – 13. maj 1999, [[Gradec]]), plemič, duhovnik, profesor *[[Babenberžani|Grofje rodbine Babenberžani]] (okoli 976−1264), plemiška rodbina, posestniki Slovenske Bistrice *[[Celjski grofje|Grofje rodbine Celjskih]] (14.−15. stoletje), plemiška rodbina, posestniki mesta in gradu Slovenska Bistrica *[[Rodbina Dietrichstein]] (izpričani med 16. in 18. stoletjem), plemiška rodbina, lastniki polskavskih zemljiških gospostev *[[Anton Grasl]] (izpričan med letoma 1455 in 1485), plemič, posestnik, gradnik *[[Elle Hutte]] (2. april 1874, [[Slovenska Bistrica]] – ? [[Dunaj]]), plemkinja, pisateljica *[[Janez Jurij Idunspeug]] (? – 1572, [[Slovenska Bistrica]]), plemič, posestnik bistriškega gradu *[[Theodor Kravina]] (1720, [[Slovenska Bistrica]] – 1789, [[Spodnja Avstrija]]), plemič, rektor, publicist, duhovnik, jezuit *[[Adalbert Neipperg]] (31. marec 1890, [[Meran]] – 23. december 1948, [[Vršac]]), plemič, duhovnik *[[Otokarji|Rodbina Otokarjev]] (1050 − 1192), bavarska plemiška rodbina, mejni grofje Karantanske krajine, posestniki ozemlja Slovenske Bistrice *[[Oskar Pongratz]] (25. december 1826, [[Slovenska Bistrica]] − 1192), bavarska plemiška rodbina, mejni grofje Karantanske krajine, posestniki ozemlja Slovenske Bistrice *[[Gvidon Pongratz]] (4. januar 1822, [[Zbelovo]] − 29. april 1892, [[Dunaj]]), plemič, gospodarstvenik, pravnik *[[Krištof Prafer]] (izpričan v 2. polovici 16. stoletja), plemič, gospodar gradu Gromberk *[[Rodbina Spanheim]] (11.−13. stoletje), plemiči, prvi znani posestniki ozemlja Slovenske Bistrice *[[Stupan Ehrenstein Simon]] (? − 1692, [[Slovenska Bistrica]]), plemič, slikar *[[Rodbina Vetter von der Lillie]] (16.−17. stoletje), plemiči, prvi privatni lastniki bistriškega gradu med 1584 in 1681 *[[Josef Wurzian Ritter]] (9. marec 1805, [[Slovenska Bistrica]]− 27. maj 1858, [[Dunaj]]), zdravnik, plemič ==Razno== *[[Eva Ingolič]] (druga polovica 17. in prva polovica 18. stoletja), osumljena čarovništva ==Viri== *[https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/ Obrazi slovenskih pokrajin] *[https://www.slovenska-biografija.si/nsbl Slovenski biografski leksikon] *[https://veza.sigledal.org/ Sigledal] *[https://www.locutio.si/avtorji.php?ID=142/ Locutio] *[https://https://www.geni.com/ Geni] *[https://biografski-sb.si/ Spletni biografski leksikon občine Slovenska Bistrica] {{Seznami osebnosti po občinah v Sloveniji}} [[Kategorija:Občina Slovenska Bistrica]] [[Kategorija:Seznami osebnosti po občinah v Sloveniji|Slovenska Bistrica]] 1mt1reqqbnfwb7ldjm6d2vl839j12jv 0 526345 6775143 6280383 2026-11-05T11:02:35Z TadejM 738 --archive.today 6775143 wikitext text/x-wiki [[File:Rousseau_-_Discours_sur_l'oeconomie_politique,_1758_-_5884558.tif|thumb|[[Jean-Jacques Rousseau]], ''Discours sur l'oeconomie politique'', 1758]] '''Politična ekonomija''' je veda o tem, kako so povezani ekonomski (npr. [[trg]]i in [[ekonomija|narodne ekonomije]]) in politični sistemi (npr. [[pravo]], [[institucija|institucije]], [[vlada]]).<ref name=":1">{{Citation |last1=Hacker |first1=Jacob S. |title=The American Political Economy: A Framework and Agenda for Research |date=2021 |url=https://www.cambridge.org/core/books/american-political-economy/american-political-economy-a-framework-and-agenda-for-research/FA0E70DF16B2133B7FE3ADA6BF699A90 |work=The American Political Economy: Politics, Markets, and Power |pages=4–5 |editor-last=Hertel-Fernandez |editor-first=Alexander |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-1-316-51636-2 |last2=Hertel-Fernandez |first2=Alexander |last3=Pierson |first3=Paul |last4=Thelen |first4=Kathleen |editor2-last=Hacker |editor2-first=Jacob S. |editor3-last=Thelen |editor3-first=Kathleen |editor4-last=Pierson |editor4-first=Paul}}</ref><ref>{{navedi knjigo |last1=Bladen |first1=Vincent |title=An Introduction to Political Economy |year=2016 |isbn=978-1442632103 |oclc=1013947543 |author-link1=Vincent Bladen}}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Mill, John Stuart, 1806–1873. |title=Principles of political economy : with some of their applications to social philosophy |date=2009 |publisher=Bibliolife |isbn=978-1116761184 |oclc=663099414}}</ref><ref name=":0">{{navedi splet |title=political economy {{!}} Britannica |url=https://www.britannica.com/topic/political-economy |access-date=2022-05-15 |website=www.britannica.com |language=en}}</ref> Široko preučevani pojavi v okviru področja so sistemi, kot so trgi dela in [[finančni trg]]i ter [[gospodarska rast|rast]], [[porazdelitev]], [[neenakost]] in [[mednarodna trgovina|trgovina]] ter jih oblikujejo institucije, zakoni in vladna politika.&nbsp;Veda izvira iz 16. stoletja in je prednica sodobnega področja [[ekonomija|ekonomije]].<ref>{{navedi splet |title=economics {{!}} Definition, History, Examples, Types, & Facts {{!}} Britannica |url=https://www.britannica.com/topic/economics |access-date=2022-05-15 |website=www.britannica.com |language=en}}</ref><ref>{{navedi splet |last1=Weingast |first1=Barry R. |last2=Wittman |first2=Donald A. |date=2011-07-07 |title=Overview Of Political Economy |url=https://www.oxfordhandbooks.com/view/10.1093/oxfordhb/9780199604456.001.0001/oxfordhb-9780199604456-e-038 |access-date=2022-05-15 |website=The Oxford Handbook of Political Science |language=en |doi=10.1093/oxfordhb/9780199604456.013.0038}}</ref>&nbsp;Politična ekonomija v svoji sodobni obliki velja za interdisciplinarno področje, ki črpa teorijo s [[politične znanosti|politične znanosti]] in [[neoklasična ekonomija|sodobne ekonomije]].<ref name=":0" /> Politična ekonomija izvira iz zahodne [[etika|moralne filozofije]] 16. stoletja, iz teoretičnih del, ki so raziskovala&nbsp;upravljanje bogastva držav. "Politična" izhaja iz grške besede ''politeja'', država, in ekonomija iz grške besede ''oikonomija'', upravljanje gospodinjstva. Prva dela s področja politične ekonomije se pripisujejo britanskim učenjakom [[Adam Smith|Adamu Smithu]], [[Thomas Malthus|Thomasu Malthusu]] in [[David Ricardo|Davidu Ricardu]]. Dela francoskih [[fiziokratizem|fiziokratov]] [[François Quesnay|Francoisa Quesnaya]] in [[Anne Robert Jacques Turgot|Anne-Robert-Jacquesa Turgota]] so sicer še starejša.<ref name="Steiner 2003 p62">Steiner (2003), pp. 61–62</ref> V poznem 19. stoletju je z dvigom [[matematični model|matematičnega modeliranja]], ki je sovpadlo z izdajo vplivnega učbenika [[Alfred Marshal|Alfreda Marshalla]] leta 1890, izraz "ekonomija" postopoma začel zamenjevati izraz "politična ekonomija".<ref>Marshall, Alfred. (1890) ''[[Principles of Economics (Marshall)|Principles of Economics]]''.</ref>&nbsp;[[William Stanley Jevons]], zagovornik uporabe matematičnih metod v ekonomiji, je pred tem predlagal izraz ekonomija zaradi kratkosti, da bi izraz postal "priznano ime znanosti".<ref>Jevons, W. Stanley. ''The Theory of Political Economy'', 1879, 2nd ed. [https://books.google.com/books?id=aYcBAAAAQAAJ&printsec=find&pg=PR14=onepage&q&f=false#v=onepage&q&f=false p. xiv.]</ref><ref name="Groenwegen">Groenwegen, Peter. (1987 [[The New Palgrave Dictionary of Economics|[2008]]]). "'political economy' and 'economics'", ''[[The New Palgrave: A Dictionary of Economics]]'', v. 3, pp. 905–906. [Pp.&nbsp;904–07.]</ref>&nbsp;Danes se izraz "ekonomija" običajno nanaša na ozko področje ekonomije, brez drugih političnih in socialnih obravnavanj, medtem ko izraz "politična ekonomija" predstavlja ločen pristop. Politična ekonomija je bila prvotno preučevanje pogojev, pod katerimi je organizirana [[proizvodnja (ekonomija)|proizvodnja]] ali [[potrošnja]] v nacionalnih državah v okviru določenih parametrov. Politična ekonomija tako obravnava zakonitosti produkcije bogastva na državni ravni, podobno kot se ekonomija ukvarja z urejanjem doma (grško ''oikos'' je "dom", ''nomos'' pa "red"). Izraz ''économie politique'' (slovensko politična ekonomija) se je prvič pojavil leta 1615 v Franciji v znani knjigi [[Antoine de Montchrétien|Antoina de Montchrétiena]] ''Traité de l’economie politique''. ==Glej tudi== * [[Ekonomska ideologija]] ==Sklici== {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== * [[National Bureau of Economic Research|NBER]] (U.S.) Povzetek članka "Political Economy" [http://www.nber.org/papersbyprog/POL.html links.] * [[Centre for Economic Policy Research#VoxEU.org|VoxEU.org]] (Europe) [http://www.voxeu.org/index.php?q=node/315 "Politics and economics"], povezave do člankov. * [[Friedrich List|List, Friedrich]]. [http://socserv2.socsci.mcmaster.ca/~econ/ugcm/3ll3/list/national.html National System of Political Economy] * Carey, Henry C. [http://www.hti.umich.edu/cgi/t/text/pageviewer-idx?c=moa;cc=moa;q1=American%20System;rgn=full%20text;idno=AJB8869.0001.001;didno=AJB8869.0001.001;view=image;seq=00000019 Harmony of Interests] – primerjava ameriških in britanskih sistemov politične ekonomije{{Clarify| date= January 2012}} * [https://web.archive.org/web/20081219174434/http://www.jacobs-university.de/ipe/ International Political Economy at Jacobs University Bremen] * [https://web.archive.org/web/20110220065017/http://www.city.ac.uk/study/courses/social/global-political-eco.html Global Political Economy] na City University London * [http://www.sussex.ac.uk/cgpe Centre for Global Political Economy] na University of Sussex, UK * [http://www.cox.smu.edu/web/oneil-center/o-neil-center-for-global-markets-and-freedom O'Neil Center for Global Markets and Freedom at the SMU Cox School of Business Dallas, TX] * [http://www.ecipe.org/ European Centre for International Political Economy] * [http://www.ipead.net/ Institute for Political Economy and Development (IPEAD)] {{Kategorija v Zbirki|Political economy}} {{econ-stub}} [[Kategorija:Politična ekonomija|*]] [[Kategorija:Zgodovina ekonomske misli]] [[Kategorija:Ekonomski sistemi]] {{normativna kontrola}} lvy98gusq6614cr1ef8g7mcwj93a5it 6775145 6775143 2026-11-05T11:02:44Z TadejM 738 nov sortirni ključ za [[Kategorija:Politična ekonomija]]: " " s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6775145 wikitext text/x-wiki [[File:Rousseau_-_Discours_sur_l'oeconomie_politique,_1758_-_5884558.tif|thumb|[[Jean-Jacques Rousseau]], ''Discours sur l'oeconomie politique'', 1758]] '''Politična ekonomija''' je veda o tem, kako so povezani ekonomski (npr. [[trg]]i in [[ekonomija|narodne ekonomije]]) in politični sistemi (npr. [[pravo]], [[institucija|institucije]], [[vlada]]).<ref name=":1">{{Citation |last1=Hacker |first1=Jacob S. |title=The American Political Economy: A Framework and Agenda for Research |date=2021 |url=https://www.cambridge.org/core/books/american-political-economy/american-political-economy-a-framework-and-agenda-for-research/FA0E70DF16B2133B7FE3ADA6BF699A90 |work=The American Political Economy: Politics, Markets, and Power |pages=4–5 |editor-last=Hertel-Fernandez |editor-first=Alexander |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-1-316-51636-2 |last2=Hertel-Fernandez |first2=Alexander |last3=Pierson |first3=Paul |last4=Thelen |first4=Kathleen |editor2-last=Hacker |editor2-first=Jacob S. |editor3-last=Thelen |editor3-first=Kathleen |editor4-last=Pierson |editor4-first=Paul}}</ref><ref>{{navedi knjigo |last1=Bladen |first1=Vincent |title=An Introduction to Political Economy |year=2016 |isbn=978-1442632103 |oclc=1013947543 |author-link1=Vincent Bladen}}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Mill, John Stuart, 1806–1873. |title=Principles of political economy : with some of their applications to social philosophy |date=2009 |publisher=Bibliolife |isbn=978-1116761184 |oclc=663099414}}</ref><ref name=":0">{{navedi splet |title=political economy {{!}} Britannica |url=https://www.britannica.com/topic/political-economy |access-date=2022-05-15 |website=www.britannica.com |language=en}}</ref> Široko preučevani pojavi v okviru področja so sistemi, kot so trgi dela in [[finančni trg]]i ter [[gospodarska rast|rast]], [[porazdelitev]], [[neenakost]] in [[mednarodna trgovina|trgovina]] ter jih oblikujejo institucije, zakoni in vladna politika.&nbsp;Veda izvira iz 16. stoletja in je prednica sodobnega področja [[ekonomija|ekonomije]].<ref>{{navedi splet |title=economics {{!}} Definition, History, Examples, Types, & Facts {{!}} Britannica |url=https://www.britannica.com/topic/economics |access-date=2022-05-15 |website=www.britannica.com |language=en}}</ref><ref>{{navedi splet |last1=Weingast |first1=Barry R. |last2=Wittman |first2=Donald A. |date=2011-07-07 |title=Overview Of Political Economy |url=https://www.oxfordhandbooks.com/view/10.1093/oxfordhb/9780199604456.001.0001/oxfordhb-9780199604456-e-038 |access-date=2022-05-15 |website=The Oxford Handbook of Political Science |language=en |doi=10.1093/oxfordhb/9780199604456.013.0038}}</ref>&nbsp;Politična ekonomija v svoji sodobni obliki velja za interdisciplinarno področje, ki črpa teorijo s [[politične znanosti|politične znanosti]] in [[neoklasična ekonomija|sodobne ekonomije]].<ref name=":0" /> Politična ekonomija izvira iz zahodne [[etika|moralne filozofije]] 16. stoletja, iz teoretičnih del, ki so raziskovala&nbsp;upravljanje bogastva držav. "Politična" izhaja iz grške besede ''politeja'', država, in ekonomija iz grške besede ''oikonomija'', upravljanje gospodinjstva. Prva dela s področja politične ekonomije se pripisujejo britanskim učenjakom [[Adam Smith|Adamu Smithu]], [[Thomas Malthus|Thomasu Malthusu]] in [[David Ricardo|Davidu Ricardu]]. Dela francoskih [[fiziokratizem|fiziokratov]] [[François Quesnay|Francoisa Quesnaya]] in [[Anne Robert Jacques Turgot|Anne-Robert-Jacquesa Turgota]] so sicer še starejša.<ref name="Steiner 2003 p62">Steiner (2003), pp. 61–62</ref> V poznem 19. stoletju je z dvigom [[matematični model|matematičnega modeliranja]], ki je sovpadlo z izdajo vplivnega učbenika [[Alfred Marshal|Alfreda Marshalla]] leta 1890, izraz "ekonomija" postopoma začel zamenjevati izraz "politična ekonomija".<ref>Marshall, Alfred. (1890) ''[[Principles of Economics (Marshall)|Principles of Economics]]''.</ref>&nbsp;[[William Stanley Jevons]], zagovornik uporabe matematičnih metod v ekonomiji, je pred tem predlagal izraz ekonomija zaradi kratkosti, da bi izraz postal "priznano ime znanosti".<ref>Jevons, W. Stanley. ''The Theory of Political Economy'', 1879, 2nd ed. [https://books.google.com/books?id=aYcBAAAAQAAJ&printsec=find&pg=PR14=onepage&q&f=false#v=onepage&q&f=false p. xiv.]</ref><ref name="Groenwegen">Groenwegen, Peter. (1987 [[The New Palgrave Dictionary of Economics|[2008]]]). "'political economy' and 'economics'", ''[[The New Palgrave: A Dictionary of Economics]]'', v. 3, pp. 905–906. [Pp.&nbsp;904–07.]</ref>&nbsp;Danes se izraz "ekonomija" običajno nanaša na ozko področje ekonomije, brez drugih političnih in socialnih obravnavanj, medtem ko izraz "politična ekonomija" predstavlja ločen pristop. Politična ekonomija je bila prvotno preučevanje pogojev, pod katerimi je organizirana [[proizvodnja (ekonomija)|proizvodnja]] ali [[potrošnja]] v nacionalnih državah v okviru določenih parametrov. Politična ekonomija tako obravnava zakonitosti produkcije bogastva na državni ravni, podobno kot se ekonomija ukvarja z urejanjem doma (grško ''oikos'' je "dom", ''nomos'' pa "red"). Izraz ''économie politique'' (slovensko politična ekonomija) se je prvič pojavil leta 1615 v Franciji v znani knjigi [[Antoine de Montchrétien|Antoina de Montchrétiena]] ''Traité de l’economie politique''. ==Glej tudi== * [[Ekonomska ideologija]] ==Sklici== {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== * [[National Bureau of Economic Research|NBER]] (U.S.) Povzetek članka "Political Economy" [http://www.nber.org/papersbyprog/POL.html links.] * [[Centre for Economic Policy Research#VoxEU.org|VoxEU.org]] (Europe) [http://www.voxeu.org/index.php?q=node/315 "Politics and economics"], povezave do člankov. * [[Friedrich List|List, Friedrich]]. [http://socserv2.socsci.mcmaster.ca/~econ/ugcm/3ll3/list/national.html National System of Political Economy] * Carey, Henry C. [http://www.hti.umich.edu/cgi/t/text/pageviewer-idx?c=moa;cc=moa;q1=American%20System;rgn=full%20text;idno=AJB8869.0001.001;didno=AJB8869.0001.001;view=image;seq=00000019 Harmony of Interests] – primerjava ameriških in britanskih sistemov politične ekonomije{{Clarify| date= January 2012}} * [https://web.archive.org/web/20081219174434/http://www.jacobs-university.de/ipe/ International Political Economy at Jacobs University Bremen] * [https://web.archive.org/web/20110220065017/http://www.city.ac.uk/study/courses/social/global-political-eco.html Global Political Economy] na City University London * [http://www.sussex.ac.uk/cgpe Centre for Global Political Economy] na University of Sussex, UK * [http://www.cox.smu.edu/web/oneil-center/o-neil-center-for-global-markets-and-freedom O'Neil Center for Global Markets and Freedom at the SMU Cox School of Business Dallas, TX] * [http://www.ecipe.org/ European Centre for International Political Economy] * [http://www.ipead.net/ Institute for Political Economy and Development (IPEAD)] {{Kategorija v Zbirki|Political economy}} {{econ-stub}} [[Kategorija:Politična ekonomija| ]] [[Kategorija:Zgodovina ekonomske misli]] [[Kategorija:Ekonomski sistemi]] {{normativna kontrola}} e7qfkg3bq3ds2h39fd4id2zfd7wim3y 0 526467 6775146 6710919 2026-11-05T11:02:58Z TadejM 738 --archive.today 6775146 wikitext text/x-wiki {{Infobox military unit | unit_name = Ruska mornariška pehota | native_name = {{lang|ru|Морская пехота России}}<br/>{{transliteration|ru|Morskaja Pehota Rossiji}} | image = Patch of the Russian Naval Infantry.svg | caption = Našitek Ruske mornariške pehote | start_date = {{start date|1696}}–{{End date|1917}}, {{Start date|1992}}– | dates = {{start date|1696}}–{{End date|1917}}, {{Start date|1992}}– | country = {{flagcountry|Russia}} | branch = {{navy|Russia}} | type = [[Mornariška pehota]] in mornariške [[specialne sile]] | size = 12.000, vključno z 800 specialci<ref name="IISS2014_p185">[[International Institute for Strategic Studies]]: The Military Balance 2014, p.185</ref><ref>[http://www.businessinsider.com/elite-russian-naval-infantry-units-2015-2 These are the elite Russian troops that are allegedly fighting some of the most crucial battles in Ukraine], businessinsider.com, 12 February 2015</ref> | command_structure = [[Obalne enote Ruske vojne mornarice]] | garrison = {{ubl | [[Moskva]] | [[Sevastopol]] | [[Sputnik, Murmanska oblast|Sputnik]] | [[Kamčatka]] | [[Baltijsk]] | [[Kaliningrad]] }} | garrison_label = Generalštabi | nickname = "''Черная смерть''", "''Черные береты''"<br />({{Lang-sl|"Črna smrt", "Črne baretke"}}) | patron = | motto = ''Там, где мы, там — победа!''<br />({{Lang-sl|Kjer smo mi, tam je zmaga!}}) | colors = črna {{color box|black}} | colors_label = Barva baretke | march = {{unbulletedlist|"''Экипаж—Одна семья''" ({{lang-sl|Posadka—ena družina}})|"''Марш морской пехоты''" ({{Lang-sl|Marš morske pehote}})}} | equipment = {{plainlist | *[[OTs-14 Groza]] 7.62×39 mm jurišna puška *[[GP-30]] 40 mm granatomet *[[AK-74|AK-74M]] 5.45×39 mm jurišna puška *[[AK-12]] 5.45×39 mm jurišna puška<ref>{{navedi splet|url=https://armstrade.org/includes/periodics/news/2021/1124/143565396/detail.shtml|title=ЦАМТО / / На вооружение морских пехотинцев Балтийского флота поступили новейшие автоматы АК-12}}</ref> *[[DP-64]] granatomet *[[2S31 Vena]] 120 mm mortar *[[2S12 Sani]] 120 mm mortar *[[PT-76]] amfibijski tank *[[T-80]] tank *[[T-72]] tank *[[BMP-2]] pehotno bojno vozilo *[[BMP-3]] pehotno bojno vozilo *[[BTR-80]] oklepni transporter *[[BTR-82A]] oklepni transporter *[[MT-LB]] oklepni transporter *[[GAZ Tigr]] blindiran avtomobil }} | equipment_label = | battles = {{ubl| [[rusko-švedske vojne]] | [[rusko-turška vojna (1877–1878)]] [[napoleonske vojne]] | [[rusko-japonska vojna]] | [[prva svetovna vojna]] | [[ruska državljanska vojna]] | [[druga svetovna vojna]] | [[prva čečenska vojna]] | [[druga čečenska vojna]] | [[rusko-gruzijska vojna]] | [[antipiratske operacije]] | [[sirska državljanska vojna#Rusko vojaško posredovanje v sirski državljanski vojni|Rusko posredovanje v sirski državljanski vojni]]}} | anniversaries = 27. november | decorations = | battle_honours = | battle_honours_label = | disbanded = | flying_hours = | website = <!-- Commanders --> | commander1 = Generalporočnik Aleksandr Kolpačenko | notable_commanders = {{ubl| Generalmajor Vladimir Romanenko | Generalmajor Vladislav Černomurov }} <!-- Insignia -->| identification_symbol = [[File: Флаг Морской пехоты ВМФ России (2021).jpg|150px]] | identification_symbol_label = Zastava mornariške pehote | identification_symbol_2 = | identification_symbol_2_label = }} '''Ruska mornariška pehota''' ('''MPR'''; {{Lang-ru|Морская пехота России|translit=Morskaja pehota Rossiji|lit=Ruska morska pehota}}), je [[mornariška pehota]] [[Ruska vojna mornarica|Ruske vojne mornarice]]. Ustanovljena je bila leta 1705 in je namenjena izvajanju [[amfibijskodesantno&nbsp;bojevanje|amfibijskim operacijam]], obrambo mornariških [[vojaška baza|oporišč]], pomembnih delov obale in obalne infrastrukture.<ref>{{navedi splet |url=http://structure.mil.ru/structure/forces/navy/structure/marines.htm |title=Морская пехота // Интернет-портал Минобороны Российской Федерации (mil.ru) |access-date=2017-08-05 |archive-date=2016-03-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160305174302/http://structure.mil.ru/structure/forces/navy/structure/marines.htm}}</ref> Del mornariške pehote so tudi edine [[specialne sile|specialne enote]] Ruske vojne mornarice, morski specnaz. V ruščini so pripadniki mornariške pehote pogovorno imenovani morpehi (морпехи). Skupaj z Obalnimi raketno-artilerijskimi enotami sestavlja [[Obalne enote Ruske vojne mornarice]].<ref name="mdrf">{{navedi splet|title=Coastal Troops of the Russian Navy|url=http://eng.mil.ru/en/structure/forces/navy/structure/coastal_troops_fleet.htm|website=mil.ru|publisher=Ministry of Defence of the Russian Federation|accessdate=28 November 2017}}</ref> ==Zgodovina== Prva ruska mornariška pehota je bila ustanovljena leta 1705, bojevala pa se je v [[napoleonske vojne|napoleonskih vojnah]], [[krimska vojna|krimski vojni]], [[rusko-japonska vojna|rusko-japonski vojni]] in [[prva svetovna vojna|prvi]] ter [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]]. V času [[Napad na Azov (1695–1696)|napada na Azov (1695–1696)]] je bil oblikovan prvi ruski polk mornariške pehote s 4300 možmi.<ref>{{navedi splet|url=https://voenpro.ru/infolenta/morskaya-pehota-rossii|title=Морская пехота России}}</ref> Prvega admirala polka je 16. novembra 1705 imenoval sam [[Peter Veliki]], in sicer [[general&nbsp;admiral]]a [[Fjodor Aleksejevič Golovin|Fjodorja Aleksejeviča Golovina]].<ref>{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/history/branches/bv/300years.htm?print=Y|title = Russian Marines Took Beirut and Paris}}</ref> [[Slika:Zapad-2013_strategic_military_exercises_(2101-27).jpg|sličica|levo|Pripadniki Ruske mornariške pehote med strateškimi vajami ''Zapad 2013'' v [[Kaliningrad]]u]] Med [[velika severna vojna|veliko severno vojno]] je polk sodeloval v [[Gangutska bitka|gangutski bitki]]&nbsp;leta 1714.&nbsp;Sodeloval je tudi med rusko-turško vojno v [[Česmenska bitka|česmenski bitki]] leta 1770 in v [[obleganje Izmaila|obleganju Izmaila]] leta 1790.&nbsp;Med [[Napoleonov pohod na Rusijo|Napoleonovo invazijo Rusije]] se je ruska mornariška pehota z odliko borila v [[bitka pri Borodinu|bitki pri Borodinu]], v [[Vojna Šeste koalicije|vojni Šeste koalicije]]&nbsp;pa tudi v [[bitka pri Kulmu|bitki pri Kulmu]] in v [[obleganje Gdanska|obleganju Gdanska]]. Po Domovinski vojni je bila večina mornariške pehote ukinjena in predana kopenski vojski. V Ruskem imperiju skoraj 100 let ni bilo velikih enot mornariške pehote, z izjemo krimske vojne, ko je bilo oblikovano 17 bataljonov, ki so sodelovali v [[obramba Sevastopola|obrambi Sevastopola]]. Med rusko-japonsko vojno je mornariška pehota branila Port Arthur pred japonskimi silami. Oblikovanih je bilo sedem strelskih bataljonov in več drugih enot. Šele v letih 1910 in 1911 je bila ponovno vzpostavljena stalna mornariška pehota, in sicer en polk v okviru [[Baltska flota|Baltske flote]] ter po en bataljon za [[Črnomorska flota|Črnomorsko]] in [[Tihooceanska flota|Tihooceansko floto]]. Med drugo svetovno vojno se je v kopenskih operacijah borilo okrog 350.000 mornarjev Sovjetske vojne mornarice.&nbsp;Na začetku vojne je imela vojna mornarica samo eno brigado mornariške pehote na Baltski floti. Med vojno je bilo oblikovano še 40 brigad s 5–10 bataljoni in šest polkov z dvema bataljonoma s&nbsp;po 650 možmi.&nbsp;Borili so se v [[obleganje Odese (1941)|obrambi Odese]], [[bitka za Moskvo|Moskve]], [[obleganje Leningrada|Leningrada]], [[obramba Sevastopola (1941–1942)|Sevastopola]], [[bitka za Stalingrad|Stalingrada]], Novorusiska in [[bitka za Kerč|Kerča]].&nbsp;Pet brigad in dva bataljona so prejeli naziv gardna (gardni). 122 pripadnikov mornariške pehote je prejelo odlikovanje [[heroj Sovjetske zveze]]. Leta 1947 je bila mornariška pehota ukinjena in leta 1961 ponovno ustanovljena. Leta 1989 je štela 18.000 enot. ==Organizacija== Mornariška pehota v Ruski federaciji se deli na 40. in 155. brigado v Tihooceanski floti, 61. brigado v [[Severna flota|Severni floti]], 336. gardno brigado v Baltski floti, 810. brigado v Črnomorski floti&nbsp;in 177. polk v [[Kaspijska flotilja|Kaspijski flotilji]]. V sklopu [[sirska državljanska vojna#Rusko vojaško posredovanje v sirski državljanski vojni|ruskega posredovanja v sirski državljanski vojni]] je bilo v zahodno Sirijo nameščenih 800 pripadnikov mornariške pehote.<ref>{{navedi splet |author=Leith Fadel |url=http://www.almasdarnews.com/article/russian-marines-position-themselves-in-eastern-lataki |title=Russian Marines Position Themselves in Eastern Latakia |date=8 September 2015 |publisher=[[Al-Masdar News]] |access-date=2017-03-02 }}{{Slepa povezava|date=november 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> ==Oprema== Ruska mornariška pehota postopoma nadomešča amfibijske tanke [[PT-76]] in jih nadomešča s tanki [[T-80]] in [[pehotno bojno vozilo|pehotni bojni vozili]] [[BMP-2|BMP-2M]].<ref>{{navedi splet|url=http://eng.mil.ru/en/news_page/country/more.htm?id=12153736@egNews|title=Pacific Fleet Marines receive new T-80BV tanks, Kamchatka region|publisher=Ministry of Defence of the Russian Federation|date=6 December 2017}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.armyrecognition.com/weapons_defence_industry_military_technology_uk/russian_upgraded_bmp-2m_ifvs_deployed_in_kamchatka.html|website=Army Recognition|title=Russian upgraded BMP-2M IFVs deployed in Kamchatka|date=16 January 2020|accessdate=2022-11-14|archive-date=2022-11-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20221114182739/https://www.armyrecognition.com/weapons_defence_industry_military_technology_uk/russian_upgraded_bmp-2m_ifvs_deployed_in_kamchatka.html|url-status=dead}}</ref> Polno opremljena brigada mornariške pehote ima do 80 tankov. [[Slika:ДКА_Д-704_в_Амурском_заливе_2010.07.25.JPG|sličica|levo|Desantni čoln razreda ''Akula'']] [[Slika:Zapad-2009_military_exercises.jpg|sličica|desno|Hoverkraft razreda ''[[Zubr]]'']] Ruska mornariška pehota je imela leta 2021 50 tankov [[T-72|T-72B]], 150 tankov T-72B3, 30 tankov T-72B3 obr. 2016, 50 tankov T-80BV in 50 tankov T-80BVM. [[Amfibijskodesantna ladja|Amfibijskodesantne ladje]], ki jih Ruska vojna mornarica uporablja za transport mornariške pehote, so ladje razredov [[Razred Ivan Gren|''Ivan Gren'']] (nosilnost 300 pripadnikov mornariške pehote ali 36 oklepnih transporterjev ali 13 tankov),<ref name="el">{{navedi splet |date=14 February 2011 |url=http://rusnavy.com/news/navy/index.php?ELEMENT_ID=11472 |title=Yantar shipyard to complete landing ship Ivan Gren in 2012 |work=rusnavy.com |access-date=5 January 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180509080543/http://rusnavy.com/news/navy/index.php?ELEMENT_ID=11472 |archive-date=9 May 2018 |url-status=live }}</ref> [[Razred Tapir|''Tapir'']] in ladje projekta [[Projekt 775|775]]. V gradnji sta tudi prvi dve [[nosilka helikopterjev|nosilki helikopterjev]] razreda [[Razred Ivan Rogov|''Ivan Rogov'']], ki bosta na krov lahko sprejeli do 900 pripadnikov mornariške pehote.<ref name="ria20213">{{navedi splet |url=https://ria.ru/20201230/vertoletonostsy-1591490559.html |title=Минобороны рассказало о водоизмещении строящихся в Керчи вертолетоносцев |trans-title=The Ministry of Defense spoke about the displacement of helicopter carriers under construction in Kerch |date=30 December 2020 |website=[[RIA Novosti]] |language=ru |access-date=6 June 2021}}</ref> Poleg tega uporablja desantne čolne razredov ''Serna'' (12), ''Akula'' (12) in ''Djugon'' (5). == Sklici == {{seznam opomb}} {{sklici|2}} ==Nadaljnje branje== * [http://nvo.ng.ru/forces/2009-11-27/1_reform.html Независимое военное обозрение. Сокращение и плюс к этому расформирование] * [http://mpeh.ru Журнал «Морской пехотинец»] * [https://web.archive.org/web/20140201195623/http://bratishka.ru/archiv/2005/11/2005_11_4.php Три века славных дел] * http://www.flamesofwar.com/Default.aspx?tabid=108&art_id=1197&kb_cat_id=100 * https://informnapalm.org/en/russian-marines-palmyra/ * https://www.almasdarnews.com/article/russian-marines-replace-syrian-army-aleppos-castillo-highway/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190223081226/https://www.almasdarnews.com/article/russian-marines-replace-syrian-army-aleppos-castillo-highway/ |date=2019-02-23 }} {{Kategorija v zbirki|Russian Naval Infantry}} {{portal|Vojaštvo}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ruska vojna mornarica]] [[Kategorija:Mornariška pehota]] [[Kategorija:Vojaške enote, ustanovljene leta 1705]] es0up03kk1vg2jdm49d7g1etivc2z64 0 527629 6774995 6716224 2026-11-05T01:55:36Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6774995 wikitext text/x-wiki {{Infobox former country | native_name = {{lang|vi|Đại Cồ Việt Quốc}} ({{lang|vi|大瞿越國}}) <br> {{lang|vi|Đại Việt Quốc}} ({{lang|vi|大越國}}) | conventional_long_name = Đại Cồ Việt (968–1054) <br> Đại Việt (1054–1804) | common_name = Đại Việt | era = poklasična doba do pozna moderna doba | status = | | life_span = 968–1400{{br}}1428–1804 | event_start = Ustanovitev.{{sfnp|Hall|1981|p=203}} | year_start = 968 | event_end = cesar [[Gia Long]] spremeni Đại Việt c Việt Nam | year_end = 1804 | date_end = | | event_pre = Konecf tretje kitajske dominacije nad Vietnamom | date_pre = 905| | event1 = [[Lý Thánh Tông]] skrajšal ime svojega imperija iz Đại Cồ Việt v Đại Việt | date_event1 = 1054 | event2 = Đại Ngu kraljestvo pod Hồ Quý Ly | date_event2 = 1400–1407 | event3 = četrta kitajska dominacija – vladajo Ming | date_event3 = 1407–1427 | event4 = Le Thanh Tongva vladavina in širitve | date_event4 = 1460–97 | event5 = Razdrobitev{{sfnp|Lieberman|2003|pp=2, 398–399, 455}} | date_event5 = 16. stoletje–1802 | today = {{Plainlist| *[[Vietnam]] *[[Kitajska]] *[[Laos]] *[[Kambodža]]}} | image_map = Map-of-southeast-asia 1000 - 1100 CE-es.svg | image_map_caption = kraljestvo Đại Việt (modra) ok. 1000. | capital = [[Hoa Lư]] <small>(968–1010)</small>{{br}}[[Thăng Long]] <small>(1010–1398, 1428–1789)</small>{{br}}[[Phú Xuân]] <small>(1789–1804)</small> | official_languages = [[vietnamščina]] <br> Văn ngôn (uradna pisava od 1174){{sfnp|Li|2020|p=102}} | common_languages = Viet–Muong jezik {{br}} Kra–Dai jezik {{br}} drugi južnoazijski jeziki | religion = [[Budizem]] <small>(državna religija od 968 do 1400)</small><br>[[Taoizem]]<br>Đạo Lương<br>[[Hinduizem]]<br>[[Islam]]<br>[[katolištvo]] | government_type = [[Absolutna monarhija]]<br> (968-1533, 1788-1804)<hr> [[Monarhija]] in [[vojaška diktatura]] <br>(1533-1788) | title_leader = Cesarji | leader1 = [[Đinh Bộ Lĩnh]] | year_leader1 = 968–979 | leader2 = [[Gia Long]] | year_leader2 = 1802–1804 | title_deputy = vojaški diktatorji | deputy1 = [[Nguyễn Kim]] | year_deputy1 = 1533–1545 <small>(prvi)</small> | deputy2 = Trịnh lordi | year_deputy2 = 1545–1786 | deputy3 = [[Nguyễn Huệ]] | year_deputy3 = 1786–1788 <small>(last)</small>| | p1 = Ngô dinastija{{!}}Tĩnh Hải quân | s1 = dinastija Nguyễn {{!}}Việt Nam pod dinastijo Nguyễn | | stat_year1 = 1200 | stat_area1 = | stat_pop1 = 1.200.000{{sfnp|Kiernan|2019|p=168}} | stat_year2 = 1400 | stat_area2 = | stat_pop2 = 1.600.000{{sfnp|Li|2018|p=171}} | stat_year3 = 1539 | stat_area3 = | stat_pop3 = 5.625.000{{sfnp|Li|2018|p=171}} | currency = [[Vietnamski văn]], bankovec | legislature = | demonym = | area_km2 = | area_rank = }} '''Đại Việt''' (大越, dobesedno '''Veliki Việt''', pogosto znan kot '''Annam''' ({{jezik-vi|An Nam}}, Chữ Hán: 安南)), je bila [[monarhija]] v [[jugovzhodna Azija|jugovzhodni Aziji]] od 10. stoletja do začetka 19. stoletja v regiji današnjega [[Hanoj]]a v severnem [[Vietnam]]u. Njeno prvotno ime '''Đại Cồ Việt''' je leta 968 določil vietnamski vladar [[Đinh Bộ Lĩnh]], potem ko je končal anarhijo 12 vojskovodij, obveljalo pa je do začetka vladavine [[Lý Thánh Tônga]] (vladal 1054–1072), tretjega cesarja iz [[dinastija Lý|dinastije Lý]]. Đại Việt je trajal do vladavine [[Gia Long]]a (vladal 1802–1820), prvega cesarja iz [[dinastija Nguyễn |dinastije Nguyễn]], ko je bilo ime spremenjeno v Việt Nam.{{sfnp|Lieberman|2003|p=345}} Zgodovina Đại Việta je razdeljena na vladavino osmih dinastij: Đinh (968–980), zgodnji Lê (980–1009), Lý (1009–1226), Trần (1226–1400), Hồ (1400–1407) in pozni Lê (1428–1789); dinastija Mạc (1527–1677); in kratka dinastija Tây Sơn (1778–1802). Za kratek čas ga je prekinila dinastija Hồ (1400–1407), ki je za kratek čas spremenila ime države v Đại Ngu in četrta doba severne dominacije (1407–1427), ko je regijo kot Jiaozhi upravljala [[dinastija Ming]].<ref name="Tsai">{{navedi knjigo|last=Tsai|first=Shih-shan Henry|year=2011|title=Perpetual Happiness: The Ming Emperor Yongle|url=https://archive.org/details/perpetualhappine0000tsai|publisher=University of Washington Press|isbn=978-0-295-80022-6}}</ref>{{rp|181}}   Zgodovino Đại Việta lahko prav tako razdelimo na dve obdobji: enotno cesarstvo, ki je trajalo od 960 do 1533, in razdrobljeno od 1533 do 1802, ko je bilo več kot ena dinastija in plemiški klani, ki so hkrati vladali iz svojih domenah. Od 13. do 18. stoletja so se meje Đại Việta razširile in zajele ozemlje, ki spominja na današnji Vietnam, ki leži ob [[Južnokitajsko morje|Južnokitajskem morju]] od [[Tonkinški zaliv|Tonkinškega]] do [[Tajski zaliv|Tajskega zaliva]]. Zgodnji Đại Việt se je pojavil v 960. letih kot dedna monarhija z [[mahajan|mahajanskim]] [[budizem|budizmom]] kot državno vero in je trajal 6 stoletij. Od 16. stoletja je Đại Việt postopoma oslabel in se decentraliziral v več podkraljevin in domen, ki so jim hkrati vladale družine Lê, Mạc, Trịnh in Nguyễn. Za kratek čas so ga leta 1786 združili bratje Tây Sơn, ki so ga razdelili med seboj leta 1787. Po vojni Trịnh-Nguyễn, ki se je končala z zmago Nguyễnov in uničenjem Tây Sơnov, je bil Đại Việt ponovno združen, kar je končalo 300-letno razdrobljenost. Od leta 968 do 1804 je Đại Việt cvetel in pridobil pomembno moč v regiji. Država je počasi priključila ozemlja Champa in Kambodže ter razširila vietnamska ozemlja proti jugu in zahodu. Imperij Đại Việt je primarna predhodnica države Vietnam in osnova za njeno nacionalno zgodovinsko in kulturno identiteto. == Zgodovina == === Izvor === Tisoč let je območju današnjega severnega Vietnama vladalo zaporedje kitajskih dinastij, kot so Nanyue, Giao Chỉ (交趾, Jiaozhi), Giao Châu (交州, Jiaozhou), Annan in Jinghai Circuit.{{sfn|Kiernan|2019|p=4}} Starodavni severni Vietnam in zlasti [[delta Rdeče reke]] sta bila naseljena z različnimi etnolingvističnimi skupinami, ki so sestavljale današnje Hmong-Mien, Tibeto-Burman, Kra-Dai, avstroazijsko govoreča ljudstva. Zgodnje družbe so se tam pojavile in obstajale nekaj časa pred osvojitvijo Han leta 111 pr. n. št., kot sta [[kultura Phùng Nguyên |Phùng Nguyên]] in [[kultura Đông Sơn]]. Obe sta se ukvarjali z [[metalurgija|metalurgijo]] in sofisticiranimi tehnikami litja [[bron]]a. Kitajci so jih skupaj imenovali Yue in barbari in jih skupaj razumeli kot Nekitajce. Starodavna kitajska besedila ne dajejo nobenih razlik med posameznimi plemeni in ne navajajo natančno, s katerimi jeziki plemen so komunicirala v severnem Vietnamu.{{sfnp|Churchman|2010|p=26}} Vsa ljudstva, ki so živela pod upravo cesarstva, so se običajno imenovala »ljudje« (''ren'' 人) ali »podložniki« (''min'' 民). Za "Vietnamce" ni bilo nobene klasifikacije ali razlikovanja in ni verjetno identificirati ljudi kot take ali namigovati na sodobno etnično pripadnost starodavni. Zelo verjetno je, da so se te prepletene večjezične skupnosti morda razvile v današnji čas brez sodobne etnične zavesti, dokler kolonialna vlada in zaporedne vlade Republike Vietnam, Demokratične republike Vietnam in Socialistične republike Vietnam niso izvedle prizadevanj za etnično klasifikacijo, hkrati pa ohranjajo svojo nematerialno etnično identiteto, kot je kultura. V tem obdobju ni bilo obstojne "etnične vietnamske" identitete. Uradni vietnamski zgodovinski učbeniki običajno predpostavljajo, da so bili prebivalci severnega Vietnama v času kitajske vladavine Việt/Yue. Yue so bile široke skupine nekitajskih južnih ljudstev, ki so vključevale veliko različnih etnolingvističnih skupin, ki so si delile določene običaje. Po izginotju Baiyue in Lac Viet iz kitajskih zapisov okoli 1. stoletja našega štetja so se v regiji morda pojavile nove avtohtone plemenske skupine pod imenom Li-Lao. Ljudstvo Li-Lao je bilo znano tudi po veliki tradiciji vlivanja bobnov. Vendar pa je kultura proizvajala bobne tipa Heger II, medtem ko je prejšnja kultura Đông Sơn iz Lac Vieta proizvajala bobne tipa Heger I.{{sfnp|Churchman|2010|p=31}} [[Kultura Li Lao]] je cvetela od približno 200 do 750 našega štetja v današnji južni Kitajski in severnem Vietnamu. Ta plemena Li so bila v kitajskih virih zapisana kot Lǐ (俚) »razbojniki«, ki so naseljevali obalna območja med [[Biserna reka|Biserno]] in [[Rdeča reka|Rdečo reko]]. Politične strukture Li so bile razdeljene v številna avtonomna naselja/poglavarstva (''dong'' 洞), ki so bila v rečnih dolinah. ''Knjiga Sui'' ugotavlja, da so se Li plemiči, ki imajo bronasti boben v vsakem ''dongu'', imenovali ''dulao'' (都老), za kar Churchman trdi, da ima nekaj podobnosti in kulturne povezave s prejšnjim lokalnim vladajočim razredom delte Rdeče reke.{{sfnp|Churchman|2016|p=103}} Plemena Li so opisali kot divje roparske razbojnike, ki niso hoteli sprejeti cesarske oblasti in so vodili v Jiaozhou, osrčje delte Rdeče reke, od koder so Kitajci imeli za samotno, izolirano obmejno ozemlje s težko, omejeno upravo. Ker se je ljudstvu Li-Lao uspelo obdržati stran od kitajske sfere kulturnega vpliva, je pokrajina severnega Vietnama v obdobju Han-Tang doživela popolno ravnovesje med sinifikacijo in lokalizacijo.{{sfnp|Churchman|2016|p=204}} Od 6. do 7. stoletja so kitajske dinastije poskušale vojaško ukrotiti Li dong, kar je postopoma povzročilo zaton kulture Li Lao.{{sfnp|Churchman|2016|pp=133–137}}{{sfnp|Churchman|2016|pp=174–183}} Pomembni učinki desetih stoletij kitajske vladavine nad severnim Vietnamom, verjetno v smislu kompleksne kulture in jezikov, so še vedno jasno opazni. Nekateri domorodni jeziki v regijah so dolgo časa uporabljali sinitsko pisavo in pisne sisteme, izpeljane iz sinitske pisave, da so predstavljali svoje jezike, kot so vietnamščina, tay in nung.<ref>{{navedi knjigo |last1=Sidwell |first1=Paul|last2=Jenny |first2=Mathias|title=The Languages and Linguistics of Mainland Southeast Asia: A Comprehensive Guide|year=2021|publisher=De Gruyter|isbn=978-3-11055-814-2|page=667}}</ref> James Chamberlain verjame, da je bilo tradicionalno Vietsko kraljestvo severni osrednji Vietnam/severni Laos in ne delta Rdeče reke. Na podlagi svoje interpretacije Keitha Wellerja Taylorja, ki je preiskoval kitajska besedila (Jiu Tangshu, Xin Tangshu, Suishu, Taiping Huanyu Ji, Tongdian), Chamberlain nakazuje, da so se ljudstva Việt-Mường začela izseljevati iz osrednjega Vietnama (Jiuzhen, Rinan) v delto Rdeče reke v 7. stoletju, med [[dinastija Tang|dinastijo Tang]], verjetno zaradi pritiska [[Kmeri|Kmerov]] na jugu ali Kitajcev na severu. Chamberlain špekulira, da je med uporom, ki ga je vodil Mai Thúc Loan, sin solinarske družine v provinci Hoan (danes provinca Hà Tĩnh, severni osrednji Vietnam), ki je trajal od leta 722 do 723, veliko število siniciziranih nižinskih Vietov ali pa so se Kinhi preselili proti severu. Jiu Tangshu<ref>''Jiu Tangshu'', [https://ctext.org/wiki.pl?if=gb&chapter=972729 vol. 8 "Xuanzong A"]</ref><ref>''Jiu Tangshu'' [https://ctext.org/wiki.pl?if=en&chapter=67663 vol. 188]</ref> zapisuje, da se je Mai Thúc Loan, znan tudi kot Mai Huyền Thành, imenoval za Črnega cesarja (verjetno po temni barvi polti) in da je imel 400.000 sledilcev iz 23 provinc v Annamu in drugih kraljestvih, vključno s Champa in Chenla. Vendar pa arheogenetika dokazuje, da so bili pred obdobjem Đông Sơn prebivalci delte Rdeče reke pretežno avstroazijski: genetski podatki z grobišča Mán Bạc kulture Phùng Nguyên (iz leta 1800 pr. n. št.) so zelo blizu sodobnim govorcem avstroazijskega jezika;<ref>Corny, Julien, et al. 2017. "Dental phenotypic shape variation supports a multiple dispersal model for anatomically modern humans in Southeast Asia." ''Journalof Human Evolution'' 112 (2017):41-56. cited in Alves, Mark (2019-05-10). "Data from Multiple Disciplines Connecting Vietic with the Dong Son Culture". Conference: "Contact Zones and Colonialism in Southeast Asia and China's South (~221 BCE - 1700 CE)"At: Pennsylvania State University</ref> medtem je "mešana genetika" iz najdišča Núi Nấp kulture Đông Sơn pokazala afiniteto do "govorcev dai s Kitajske, govorcev tai-kadai iz Tajske in govorcev avstroazijskega jezika iz Vietnama, vključno s Kinhi";<ref>McColl et al. 2018. "Ancient Genomics Reveals Four Prehistoric Migration Waves into Southeast Asia". Preprint. Published in ''Science''. https://www.biorxiv.org/content/10.1101/278374v1 cited in Alves, Mark (2019-05-10). "Data from Multiple Disciplines Connecting Vietic with the Dong Son Culture". Conference: "Contact Zones and Colonialism in Southeast Asia and China's South (~221 BCE - 1700 CE)"At: Pennsylvania State University</ref> zato se je »najverjetneje vietščina širila proti jugu od RRD, ne proti severu. Upoštevanje južne raznolikosti bo zahtevalo alternativne razlage«.<ref>Alves, Mark (2019-05-10). [https://www.academia.edu/39530218/Data_from_Multiple_Disciplines_Connecting_Vietic_with_the_Dong_Son_Culture "Data from Multiple Disciplines Connecting Vietic with the Dong Son Culture"]. Conference: "Contact Zones and Colonialism in Southeast Asia and China's South (~221 BCE - 1700 CE)"At: Pennsylvania State University</ref> Michael Churchman navaja, da »odsotnost zapisov o obsežnih premikih prebivalstva kaže, da je obstajala dokaj stabilna skupina ljudi v Jiaozhi skozi obdobje Han–Tang, ki je govoril avstroazijske jezike, prednike sodobnega vietnamskega jezika«. Na budističnem napisu iz 8. stoletja iz vasi Thanh Mai, Hà Nội, je bilo 100 od 136 žensk, omenjenih v epigrafiki, mogoče identificirati kot etnične vietnamske ženske. Jezikoslovec John Phan meni, da se je razvilo lokalno narečje srednje kitajščine, imenovano anameščina srednja kitajščina, ki so jo v delti Rdeče reke govorili potomci kitajskih priseljencev, kasneje pa so ga v 9. stoletju prevzeli soobstoječi jeziki Việt-Mường. Phan identificira tri plasti kitajskih izposojenih besed v vietnamščino: najzgodnejša plast izposoje sega v dinastijo Han (približno 1. stoletje n. št.) in dinastijo Jin (približno 4. stoletje n. št.); pozna plast izposoje sega v obdobje po Tang, nedavna plast izposoje pa v čas dinastij Ming in Čing.<ref>Phan, John. 2013. Lacquered Words: the Evolution of Vietnamese under Sinitic Influences from the 1st Century BCE to the 17th Century CE. Ph.D. dissertation: Cornell University. p. 430-434</ref> === Ustanovitev === [[File:Later Liang.png|thumb|left| Tĩnh Hải quân (okrožje Jinghai) klana Khuc leta 907 na dnu zemljevida]] Pred osamosvojitvijo v poznem 9. stoletju je območju, ki je postalo Đại Việt v severnem Vietnamu, vladala dinastija Tang kot Annan. Hribovci na zahodni meji Annana in mogočni poglavarji, kot je Lý Do Độc, so se povezali z državo Nanzhao v [[Junan]]u in se v 860. letih uprli dinastiji Tang. V treh letih so ujeli Annan in prisilili nižinske prebivalce, da so se razpršili po azilih okoli delte. Dinastija Tang se je obrnila nazaj in leta 866 premagala zavezništvo Nanzhao-staroselcev in območje preimenovala v Tĩnh Hải quân ali vojaško poveljstvo Jinghai. Vojaški upor je prisilil oblasti Tang, da so se leta 880 umaknile, medtem ko so zveste čete na lastno pobudo odšle domov.{{sfnp|Kiernan|2019|1pp=120-124|Schafer|1967|p=68}} V začetku 10. stoletja se je na delti Rdeče reke oblikoval regionalni režim, ki ga je vodila družina Khuc. Od leta 907 do 917 so kitajske dinastije Khúc Hạoja in nato Khúc Thừa Mỹ imenovale za ''jiedushi'', guvernerja pritokov. Khúc ni poskušal ustvariti nikakršne ''de jure'' neodvisne politike. Leta 930 je sosednja država Južni Han napadla Annam in odstranila Khúce z oblasti. Leta 931 se je Dương Đình Nghệ, lokalni poglavar iz Aizhouja, uprl in hitro izrinil južni Han. Leta 937 ga je ubil Kiều Công Tiễn, vodja revanšistične frakcije, povezane z Južnim Hanom. Leta 938 je cesar Liu Gong iz Južnega Hana povedel invazijsko floto v Annam, da bi pomagal Kiều Công Tiễnu. Dương Đình Nghệjev zet Ngô Quyền, prav tako z juga, je vkorakal proti severu in ubil Kiều Công Tiễna. Nato je vodil ljudi v boj in uničil floto južnega Hana na reki Bạch Đằng.{{sfnp|Taylor|2013|p=43-46}}{{sfnp|Kiernan|2019|p=127}} Po porazu nad invazijo južnih Hanov se je Ngô Quyền razglasil za kralja in ustanovil novo dinastijo v citadeli Cổ Loa nad kneževino. Cổ Loajevo vplivno področje verjetno ni doseglo drugega lokalnega plemstva. Leta 944 je po njegovi smrti Ngô Quyềnov svak Dương Tam Kha (sin Dương Đình Nghệ) prevzel oblast. Klan Dương je povečal frakcijsko ločevanje tako, da je na dvor pripeljal več moških z juga. Posledično je med vladavino Tam Khaja kneževina razpadla. Ngô Quyềnova sinova Ngô Xương Văn in Ngô Xương Ngập sta leta 950 odstavila strica po materini strani in postala dvojna kralja. Leta 954 je Ngô Xương Ngập umrl. Mlajši Ngô Xương Văn je vladal kot edini kralj in devet let pozneje so ga vojskovodje ubili, {{sfnp|Kiernan|2019|p=139-140}} Kaos se je sprožil čez delto Rdeče reke. === Zgodnji Đại Việt === [[File:VuaDinhTienHoang.jpg|thumb|right| Kip [[Đinh Bộ Lĩnh]]a v templju [[Hoa Lư]] (okoli 17. stoletja).]] [[File:Thái Bình Hưng Bảo - Dr. Luke Roberts 01.jpg|thumb|right| Kovanec Thái Bình Hưng Bảa (~970).]] Pojavil se je nov voditelj z imenom [[Đinh Bộ Lĩnh]]. Iz [[Hoa Lư]] sta on in njegov sin Đinh Liễn preživela dve leti v političnem in vojaškem boju ter uspela pokoriti vse vojskovodje in opozicijo. Okoli leta 967 ali 968 je Đinh Bộ Lĩnh ustanovil kraljestvo Đại Cồ Việt (大瞿越) (kar pomeni »Việt Velikega Gau(tama)«<ref>Trần, Trọng Dương. (2009) "Investigation on 'Đại Cồ Việt' (Việt nation - Buddhist nation)" originally published in ''Hán Nôm'', 2 (93) p. 53–75. [http://www.hannom.org.vn/detail.asp?param=1618&Catid=174 online version] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210802052206/http://www.hannom.org.vn/detail.asp?param=1618&Catid=174 |date=2021-08-02 }} (in Vietnamese)</ref>) in preselil dvor v Hoa Lư. On (vladal 968–979) je postal kralj Đại Cồ Việta in se imenoval za cesarja, medtem ko je princ Đinh Liễn postal veliki princ. Leta 973 in 975 je Đinh Bộ Lĩnh poslal dve ambasadi k [[dinastija Song|dinastiji Song]] in vzpostavil odnose. Na pomembne položaje je bila postavljena budistična duhovščina. Kovani so bili kovanci. Ozemlja zgodnje države Việt so obsegala nižinsko porečje Rdeče reke do regije Nghệ An.{{sfnp|Kiernan|2019|p=137}} Glede na napis Hoa Lư (ok. 979) je tega leta Đinh Liễn umoril svojega brata Đinh Hạng Langa, ki ga je njegov oče povišal v prestolonaslednika. Konec leta 979 sta bila tako Đinh Bộ Lĩnh kot Đinh Liễn umorjena. Ko sta izvedela novico, sta Ngô Nhật Khánh, princ stare kraljeve družine v izgnanstvu in kralj Paramesvaravarman I. iz kraljestva Champa začela pomorski napad na Hoa Lư, vendar je večji del flote prevrnil tajfun pozno v sezoni.{{sfnp|Kiernan|2019|p=144}} Kraljica Dương Vân Nga je za vodjo države postavila svojega partnerja, generala [[Lê Hoàn]]a. Lê Hoànovi tekmeci so ga nato napadli, vendar so bili poraženi. Kraljica družine Dương se je odločila zamenjati družino Đinh z družino Lê iz Lê Hoàna in leta 980 prinesla krono svojega šestletnega sina Đinh Toàna (vladal 979–980) svojemu zakoncu Lê Hoànu (vladal 980 –1005). Nemiri v Đại Cồ Việtu so pritegnili pozornost dinastije Song. Leta 981 je cesar Song sprožil invazijo na Đại Cồ Việt, vendar ga je Lê Hoàn odbil. Leta 982 je napadel kraljestvo Champa, ubil chamskega kralja Paramesvaravarmana I. in uničil chamsko mesto.{{sfnp|Kiernan|2019|p=146}} Kmerski napis (okoli 987) omenja, da so tistega leta nekateri vietnamski trgovci ali odposlanci prispeli v Kambodžo skozi Mekong.{{sfnp|Hall|2019|p=180}} Po Lê Hoànovi smrti leta 1005 je izbruhnila državljanska vojna med prestolonasledniki Lê Long Việt, Lê Long Đĩnh, Lê Long Tích in Lê Long Kính. Long Việta (vladal 1005) je umoril Long Đĩnh, medtem ko je vladal tri dni. Ko sta se brata Lê bojevala med seboj, je družina Lý - član dvornega kadeta, ki ga je vodil Lý Công Uẩn, hitro prišla na oblast. Long Đĩnh (vladal 1005–1009) je vladal kot tiranski kralj. Umrl je novembra 1009. Lý Công Uẩn se je dva dni pozneje s podporo menihov povzpel na prestol kot Lý Thái Tổ. {{sfnp|Taylor|2013|pp=58-60}} === Obdobje razcveta === {{glavni|Dinastija Lý|Dinastija Trần}} [[File:Ly Cong Uan (BN).jpg|thumb|left| Kip Lý Cong Uana (974–1028) v Bac Ninhu.]] Cesar [[Lý Thái Tổ]] (vladal 1009–1028) je dvor preselil v zapuščeno mesto Đại La, ki je bilo prej sedež oblasti pod dinastijo Tang in ga leta 1010 preimenoval v Thăng Long. Mesto je postalo to, kar je zdaj današnji [[Hanoj|Hà Nội]]. Za nadzor in ohranjanje bogastva naroda je leta 1013 ustvaril sistem obdavčitve na izdelek. Njegova vladavina je bila razmeroma miroljubna, čeprav se je boril proti skupnostim Han v masivu Hà Giang in jih pokoril leta 1014. Poleg tega je postavil temelje stabilnosti vietnamske države in njegova dinastija bo kraljestvu vladala naslednjih 200 let. Lý Thái Tổnov sin in vnuk [[Lý Thái Tông]] (vladal 1028–1053) in [[Lý Thánh Tông]] (vladal 1054–1071) sta še naprej krepila državo Việt. Začetek med vladavino Lê Hoàna je širitev Việta razširila ozemlja Việta od delte Rdeče reke v vse smeri. Vietnamci so leta 982 uničili severno prestolnico Chamov Inprapuro, leta 995, 1028, 1036, 1059 in 1060 so napadli in oropali pristaniška mesta južne Kitajske;{{sfnp|Bielenstein|2005|p=50}} leta 1039 so pokorili ljudstvo Nùng; vdrl v Laos leta 1045; leta 1044 in 1069 vdrl v Champo in oropal mesta Chamov ter podjarmil tri severne province Chamov Địa Lý, Ma Linh in Bố Chính.{{sfnp|Coedes|2015|p=84}} Stiki med kitajsko dinastijo Song in državo Việt so se povečali z napadi in tributarnimi misijami, kar je povzročilo kitajske kulturne vplive na vietnamsko kulturo, prvi civilni izpit po kitajskem modelu je bil uprizorjen leta 1075, kitajska pisava je bila razglašena za uradno pisavo dvora leta 1174, vietnamska demotična pisava (''Chữ Nôm'') pa se je pojavila v 12. stoletju.{{sfnp|Kiernan|2019|p=136}} Leta 1054 je Lý Thánh Tông spremenil ime svojega kraljestva v Đại Việt in se razglasil za cesarja. Poročil se je z navadnim dekletom po imenu Lady Ỷ Lan in rodila je prestolonaslednika Lý Càn Đứca. Leta 1072 je mladi Lý Càn Đức postal cesar [[Lý Nhân Tông]] (vladal 1072–1127), najdlje vladajoči monarh v vietnamski zgodovini. V prvih letih Lý Nhân Tônga so očetov vojskovodja Lý Thường Kiệt, stric Lý Đạo Thành in kraljica Ỷ Lan postali dvorni regenti. [81] Od leta 1070 so mejne napetosti med cesarstvom Song, lokalnimi kneževinami Tai in kraljestvom Việt prerasle v odkrito nasilje. Pozimi 1075 je Lý Thường Kiệt vodil pomorsko invazijo na južno Kitajsko. Čete Việt so pustošile po kitajskih obmejnih mestih, nato oblegle Nanning in ga zavzele en mesec kasneje. Cesar Song je konec leta 1076 poslal veliko protiinvazijo na Đại Việt, vendar je Lý Thường Kiệt uspel obraniti in premagati napredovanje Song v bitki pri reki Cầu, kjer je polovica sil Song umrla v bojih in boleznih. Lý Nhân Tông je nato ponudil mir z dinastijo Song, kasneje pa so bile vse sovražnosti končane leta 1084; Song je priznala državo Việt kot suvereno kraljestvo.[83] Po kroniki iz 14. stoletja, ''Đại Việt sử lược'', je kmersko cesarstvo poslalo tri veleposlaništva v Đại Việt v letih 1086, 1088 in 1095. Odrasli Lý Nhân Tông je začel vladati leta 1085. Leta 1103 je premagal chamskega vladarja Džaja Indravarmana II., zgradil pagodo Dạm v Bắc Ninhu leta 1086 [86] in za svojo mater zgradil budistični tempelj, imenovan pagoda Long Đọi. leta 1121.{{sfnp|Schweyer|Piemmettawat|2011|p=350}}{{sfnp|Coedes|2015|p=85}} Umrl je leta 1127. Eden od njegovih nečakov, Lý Dương Hoán, ga je nasledil in postal znan kot cesar [[Lý Thần Tông]] (vladal 1128–1138). To je pomenilo padec avtoritete družine Lý na dvoru. [[File:Bia đá Chùa Dạm.JPG|thumb|left| Napis na pagodi Dạm (ki jo je zgradil kralj Lý Nhân Tông okoli zgodnjega 12. stoletja).]] [[File:TabulaRogeriana upside-down.jpg|thumb|upright=2| Luqīn (Annam/Đại Việt) in Sanf (Champa) sta prikazana v spodnjem desnem kotu tabule Rogeriana, ki jo je leta 1154 narisal al-Idrisi za Rogerja II. Sicilskega.]] Lý Thần Tông je bil okronan pod nadzorom Lê Bá Ngọca, mogočnega evnuha. Lê Bá Ngọc je posvojil sina cesarjeve matere po imenu Đỗ Anh Vũ. Med vladavino Lý Thần Tônga je Suryavarman II. iz kmerskega imperija leta 1128 napadel južna ozemlja Đại Việta. Leta 1132 se je povezal s kraljem Chamov Jayo Indravarmanom III. in za kratek čas zavzel Nghệ An ter oropal Thanh Hoá. Leta 1135 je vojvoda Đỗ Anh Vũ zbral vojsko in odbil kmerske napadalce. Potem ko so Chami leta 1137 zavrnili podporo, je Suryavarman II. opustil svoje vdore v Đại Việt in začel invazijo na kraljestvo Champa. [90] Istočasno je Lý Thần Tông začel trpeti za smrtno boleznijo, glede na napis, in je umrl v naslednjem letu, zapustil je dojenčka Lý Thiên Tộja, ki je postal cesar [[Lý Anh Tông]] (vladal 1138–1175) pod pokroviteljstvom Đỗ Anh Vũja. Potem ko je Đõ Anh Vũ umrl leta 1159, je druga mogočna osebnost Tô Hiến Thành prevzela vlogo varuha dinastije do leta 1179.{{sfnp|Taylor|2013|p=94-95}} Leta 1149 so javanske in siamske ladje prispele v Vân Đồn, da bi trgovale. Šesti sin Lý Anh Tônga, princ Lý Long Trát, je bil leta 1175 okronan kot [[Lý Cao Tông]] (vladal 1175–1210).{{sfnp|Taylor|2013|p=98}} Do leta 1190 je več zunanjih klanov lahko prodrlo in se infiltriralo v kraljevo družino, kar je dodatno oslabilo avtoriteto Lý. Tri močne aristokratske družine – Đoàn, Nguyễn in Trần (potomci cesarjev Trần, kitajski emigrant iz Fudžiana) so se pojavile na dvoru in izpodbijale v imenu kraljeve družine. Leta 1210 je Lý Cao Tôngov najstarejši sin Lý Sảm postal cesar [[Lý Huệ Tông]] (vladal 1210–1224) Đại Việta. Leta 1224 je Lý Sảm za naslednico imenoval svojo drugo princeso Lý Phật Kim (cesarico Lý Chiêu Hoàng), sam pa je abdiciral in postal menih. Nazadnje je leta 1225 voditelj Trần Trần Thủ Độ sponzoriral poroko med svojim osemletnim nečakom Trần Cảnhom in Lý Chiêujem Hoàngom, kar pomeni, da bi Ly predal oblast Trầnu, in Trần Cảnh je postal cesar [[Trần Thái Tông]] iz nova dinastija Đại Việt.{{sfnp|Taylor|2013|pp=108–109}} Mladi Trần Thái Tông je centraliziral monarhijo, organiziral civilni izpit po kitajskem vzoru, zgradil Kraljevo akademijo in Konfucijanski tempelj, med svojo vladavino zgradil in popravil nasipe v delti.{{sfnp|Taylor|2013|pp=116, 122}} Leta 1257 je Mongolsko cesarstvo pod Möngke kanom, ki je vodil vojno za osvojitev cesarstva Song, poslal odposlance k Trần Thái Tôngu in zahteval od cesarja Đại Việta, da se predstavi mongolskemu kanu v Pekingu. Odposlanci so bili zaprti in zahteva je bila zavrnjena, približno 25.000 mongolsko-dalijskih vojakov, ki jih je vodil general Uriyangqadaï, naj napadejo Đại Việt iz Junana in nato napadejo Song iz Đại Việta. Nepripravljena je bila vojska Trần Thái Tônga potolčena v bitki pri Bình Lệ Nguyênu 17. januarja 1258. Pet dni pozneje so ujeli in oplenili Thăng Long. Mongoli so se štirinajst dni pozneje umaknili v Junan, ko se je Trần Thái Tông podredil in poslal davek Möngkeju.{{sfnp|Taylor|2013|pp=123–126}} Trần Thái Tôngova naslednika [fTrần Thánh Tông]] (vladal 1258–1278) in [[Trần Nhân Tông]] (vladal 1278–1293) sta še naprej pošiljala davek novi [[dinastija Juan|dinastiji Juan]] pod vodstvom Mongolov. Leta 1283 je juanski cesar [[Kublajkan]] začel invazijo na kraljestvo Champa. V začetku leta 1285 je pooblastil princa Toghona, da vodi drugo invazijo na Đại Việt, da bi kaznoval vietnamskega cesarja Trần Nhân Tônga, ker ni pomagal kampanji Juanov v Champi in ni hotel poslati davka. Kublajkan je prav tako imenoval Trần Ích Tắca, trầnskega princa, ki se ni strinjal, za marionetnega cesarja Đại Việta.{{sfnp|Coedes|2015|p=128}} Juanske sile, čeprav so sprva zavzele Thăng Long, so bile junija poražene od chamsko-vietnamskega zavezništva. [100] Leta 1288 so se odločili za tretjo in tudi največjo invazijo na Đại Việt, vendar so bili odbiti. Princ Trần Hưng Đạo je končal mongolski jarem z odločilno pomorsko zmago v bitki pri reki Bạch Đằng aprila 1288.{{sfnp|Taylor|2013|p=136}}{{sfnp|Kiernan|2019|p=170}} Đại Việt je še naprej cvetel pod vladavino Trẩn Nhân Tônga in Trần Anh Tônga (vladal 1293–1314).{{sfnp|Miksic|Yian|2016|p=489}} === Kriza 14. stoletja === Do 14. stoletja je kraljestvo Đại Việt začelo doživljati dolg propad. Prehodno desetletje (1326–36) od konca srednjeveškega toplega obdobja do obdobja male ledene dobe je vplivalo na podnebje delte Rdeče reke v ekstreme. Vremenski pojavi, kot so suša, hude poplave, pogoste nevihte, so oslabili namakalni sistem, ki je škodoval kmetijski proizvodnji, povzročil lakoto, skupaj z razširjeno nebubonsko [[kuga|kugo]], obubožal kmete, sprožil rop in kaos. Ocenjena populacija bi lahko narasla z 1,2 milijona leta 1200 na morda 2,4 milijona leta 1340.{{sfnp|Lieberman|2003|p=368–369}} Trần Anh Tông je zasedel severno Champo leta 1307 in posegel v politiko Champe s poroko chamskega kralja Jaye Simhavarmana III. s sestro Trần Anh Tônga, kraljico Paramecvariin. [[Trần Minh Tông]] (vladal 1314–1329) je bil od 1320-ih do 1330-ih v sporu z ljudstvi Tai v Laosu in Sukhothaiju.{{sfnp|Taylor|2013|p=144}} Med vladavino šibkega kralja Trần Dụ Tônga (vladal 1341–1369) so notranji upori, ki so jih vodili podložniki in kmetje v 1340-ih in 1360-ih, oslabili kraljevo moč. Leta 1369 je oblast prevzel Dương Nhật Lễ, mož iz klana Dương, ker Trần Dụ Tông ni imel naslednika. V letih 1369–1370 je izbruhnila kratka krvava državljanska vojna, ki jo je vodila kraljeva družina Trần proti klanu Dương, kar je povzročilo nemir. Trần je ponovno zahteval krono in ustoličil Trần Nghệ Tônga (vladal 1370–1372), medtem ko je bil Dương Nhật Lễ odstavljen in usmrčen. Duongova kraljica mati je odšla v izgnanstvo v Champo in rotila chamskega kralja Po Binasuorja, naj ji pomaga pri maščevanju. Kraljestvo Champa pod vodstvom Po Binasuorja (Chế Bồng Nga) je leta 1371 napadlo Đại Việt in oropalo Thăng Long. Šest let kasneje je vojska Đại Việt doživela velik poraz v bitki pri Vijayi in Trần Duệ Tông (vladal 1373–1377) ) je bil ubit. Chami so nato nadaljevali napredovanje proti severu, oblegali, oropali Hanoj štirikrat, od 1378 do 1383. Vojna s Champo se je končala leta 1390, potem ko so vietnamske sile pod vodstvom princa Trần Khát Châna, ki je v bitki uporabil strelno orožje, ubile chamskega kralja Che Bong Nga med njegovo ofenzivo proti severu.{{sfnp|Kiernan|2019|p=190}} === Zasedba dinastije Ming in okupacija === [[File:Tay Do castle North gate.JPG|thumb|right| Citadela Tây Đô, ki jo je zgradil Hồ Quý Ly, ok. 1397.]] [[Hồ Quý Ly]] (1336–1407) – minister na dvoru Trần, ki se je obupno boril proti vpadom Chamov, je zdaj postal najmočnejša osebnost v kraljestvu. Izvedel je vrsto reform, vključno z zamenjavo bakrenih kovancev z bankovci, čeprav si je kraljestvo še ni opomoglo po uničujoči vojni.{{sfnp|Taylor|2013|pp=166-167}} Sčasoma je odstranil dinastijo Trần in aristokracijo.[112] Leta 1400 je odstavil zadnjega trầnskega cesarja in postal vladar Đại Việta. Hồ Quý Ly je postal cesar, prestolnico je preselil v Tây Đô in za kratek čas spremenil ime kraljestva v Đại Ngu (''Veliko veselje/mir'' (大虞).{{sfnp|Kiernan|2019|p=193}} Leta 1401 je odstopil in za kralja postavil svojega drugega sina Hồ Hán Thươnga (vladal 1401–1407), ki je imel trầnsko kri. Leta 1406 je cesar [[Jongle]] iz dinastije Ming v imenu obnovitve dinastije Trần napadel Đại Ngu. Slabo pripravljen vietnamski odpor Hồ Quý Lyja, ki ni dobil podpore svojega ljudstva, zlasti literatov Thăng Longa, je sesul in porazil 215.000 kitajsko vojsko, oboroženo z najnovejšo tehnologijo tistega časa. Kraljestvo Đại Ngu je postalo trinajsta provinca cesarstva Ming.{{sfnp|Wade|2014|pp=69-70}}{{sfnp|Kiernan|2019|p=194}} Kratkotrajna kolonialna vladavina Ming je imela travmatične posledice za kraljestvo in Vietnamce. V prizadevanju za svojo misijo sinicizacije so Ming gradili in odpirali konfucijanske šole,{{sfnp|Lieberman|2003|p=375}} prepovedali stare vietnamske tradicije, kot je tetoviranje, poslali več tisoč vietnamskih učenjakov na Kitajsko, kjer so bili ponovno izobraženi v neokonfucijanskih klasikih. Nekateri od teh literatov so dramatično spremenili vietnamsko državo pod novo dinastijo Lê, ko so se vrnili v 1430-ih in služili novemu dvoru, kar je sprožilo seizmičen premik od mahajanskega [[budizem|budizma]] do [[konfucijanstvo|konfucijanstva]]. Ostanki Hanoja izpred 15. stoletja, budističnega svetišča in templjev, so bili sistematično porušeni in spremenjeni v ruševine ali nič.{{sfnp|Miksic|Yian|2016|p=524}} === Oživitev === Lê Lợi-sin kmeta iz regije Thanh Hoá je spomladi 1418 vodil upor proti kitajski okupaciji. Vodil je vojno za neodvisnost proti kolonialni vladavini Ming, ki je trajala 9 let. Njegovim uporniškim silam je ob pomoči [[Nguyễn Trãi]]ja–uglednega proti-Ming učenjaka–in drugih družin Thanh Hoá–Trịnh in Nguyễn uspelo zajeti in premagati več večjih trdnjav Mingov in protinapadov ter na koncu leta 1427 pregnati Kitajce nazaj na sever. Aprila 1428 je bil Lê Lợi razglašen za cesarja novega Đại Việta. Ustanovil je Hanoj kot Đông Kinh ali ''Vzhodno prestolnico'', medtem ko je posest dinastije Lam Son postala Tây Kinh ali ''Zahodna prestolnica''. S svojo razglasitvijo je Lê Lợi pozval izobražene in sposobne može, naj nastopijo in služijo novi monarhiji.{{sfnp|Taylor|2013|p=187}} Stari budistični aristokrati so bili med okupacijo Ming odstranjeni in so ustvarili nov nastajajoči razred literatov. Prvič je bila ustanovljena centralizirana oblast, ki je temeljila na ustreznih zakonih. Literarni izpit je zdaj postal ključen za državo Việt, učenjaki, kot je Nguyễn Trãi, so igrali veliko vlogo na dvoru. Lê Lợi je svojo glavno afero osredotočil na ljudstvo Tai in laoško kraljestvo Lan Xang na zahodu zaradi njihove izdaje in zavezništva z Mingi med njegovim uporom v 1420. letih. V letih 1431 in 1433 je Việt sprožil več akcij proti različnim tajskim politikam, jih podredil in severozahodno regijo vključil v Đại Việt. === Oživljajoče kraljestvo === ==== Nasledstvena kriza ==== {{glavni|Dinastija Lê}} {{multiple image | align = right | total_width = 330 | image_style = border:none; | title = | perrow = 2/2/2 | caption_align = center | image1 = MET_DT2189.jpg | caption1 = Bela posoda z modro črto krasi slona, obdanega z oblaki, 15. stoletje. Metropolitanski muzej umetnosti. | image2 = Vietnam 15th C - court scholar kneeling stoneware IMG 9465 Museum of Asian Civilisation.jpg | caption2 = Klečeči kraljevi pisar, 15. stoletje. Muzej azijskih civilizacij. }} Lê Lợi je umrl leta 1433. Za dediča je namesto najstarejšega Lê Tư Tềja izbral mlajšega princa Lê Nguyên Longa (Lê Thái Tông, vladal 1433–1442). Kasneje je bil Lê Tư Tề izključen iz kraljeve družine in degradiran v status meščana. Lê Thái Tông je bil star le deset let, ko je bil leta 1433 okronan. Lê Lợijevi nekdanji tovariši so se zdaj med seboj politično borili za nadzor nad dvorom. Lê Sát je svojo moč kot regent mladega cesarja uporabil za čiščenje opozicijskih frakcij. Ko je Lê Thái Tông izvedel za Le Satovo zlorabo moči, se je povezal z Lê Sátovim tekmecem, Trịnh Khảjem. Leta 1437 je bil Lê Sát aretiran in obsojen na smrt.{{sfnp|Taylor|2013|pp=192–195}} Leta 1439 je Lê Thái Tông sprožil kampanjo proti uporniškim tajskim vazalom na zahodu in kitajskim naseljencem v Đại Việtu. Kitajcem je ukazal, naj si skrajšajo lase in nosijo oblačila ljudstva Kinh. Ena od njegovih sester, ki je odraščala na Kitajskem, je bila prisiljena storiti samomor, saj so jo obtožili neskončnih zarot. Kasneje je imel štiri prince: najstarejšega sina Lê Nghi Dân, drugega Lê Khắc Xươnga, tretjega Lê Bang Cơ in najmlajšega Lê Hạo. Leta 1442 je cesar zaradi suma umrl po obisku družine Nguyễn Trãija. Nguyễn Trãi in njegov klan, sorodniki so bili nedolžno obsojeni na smrt. Enoletni Lê Bang Cơ ([[Lê Nhân Tông]], vladal 1442–1459) je prevzel prestol nekaj dni po očetovi smrti. Cesar je bil premlad in večina politične moči na dvoru je padla Lê Lợijevima nekdanjima tovarišema Trịnh Khảji in Lê Thụju, ki sta se povezala s kraljico materjo Nguyễn Thị Anh. Med sušnim obdobjem 1445–1446 so Trịnh Khả, Lê Thụ in Trịnh Khắc Phục napadli Champa in zavzeli Vijayo, kjer je bil ujet kralj Champa Maha Vijaya (vladal 1441–1446). Trịnh Khả je postavil Maha Kalija (vladal 1446–1449) za marionetnega kralja, vendar ga je tri leta pozneje Kalijev starejši brat umoril in postal kralj. Odnosi med obema kraljestvoma se sprevržejo v sovražnost.{{sfnp|Taylor|2013|pp=198–200}} Leta 1451 je kraljica Nguyễn Thị Anh sredi kaotičnih političnih bojev ukazala usmrtiti Trịnh Khảja zaradi obtožbe zarote proti kraljevemu prestolu. Samo dva izmed Lê Lợijevih nekdanjih tovarišev, Nguyễn Xí in Đinh Liệt, sta bila še živa.{{sfnp|Taylor|2013|pp=202–203}} V noči pozno leta 1459 so princ Lê Nghi Dân in njegovi privrženci vdrli v palačo, zabodli njegovega polbrata in mater. Štiri dni pozneje so ga razglasili za cesarja. Nghi Dân je vladal kraljestvu 8 mesecev, nato sta nekdanja Nguyễn Xí in Đinh Liệt izvedla državni udar. Dva dni po Nghi Dânovi smrti je bil okronan najmlajši princ Lê Hạo, znan kot cesar [[Lê Thánh Tông]] (''Prekipajoča vrlina'') {{sfnp|Dutton|Werner|Whitmore|2012|p=109}} (vladal 1460–1479). ==== Lê Thánh Tôngove reforme ==== [[File:Van Mieu Hanoi 5.jpg|thumb|right|[[Tempelj Literature, Hanoj]], je med 11. in 18. stoletjem služil kot kraljeva šola]] V 1460-ih je Lê Thánh Tông izvedel vrsto reform, od centralizacije vlade, izgradnje prve obsežne birokracije in močnega fiskalnega sistema, institucionalizacije izobraževanja, trgovine in zakonov. Močno je zmanjšal moč tradicionalne budistične aristokracije z razredom učenjakov in literatov, kar je uvedlo kratko zlato dobo. Klasični učenjak, literatura (v nomski pisavi), znanost, glasba in kultura so se razcveteli. Hanoj se je v 15. stoletju pojavil kot središče učenja jugovzhodne Azije. Reforme Lê Thánh Tônga so pomagale povečati moč cesarja in birokratskega sistema, kar mu je omogočilo, da je mobiliziral obsežnejšo vojsko in vire, ki so prestrašili lokalno plemstvo in lahko razširili ozemlja Việta.{{sfnp|Hubert|Noppe|2018|p=9}} Da bi razširil kraljestvo, je Lê Thánh Tông v začetku leta 1471 sprožil invazijo na kraljestvo Champa, kar je prineslo uničenje civilizaciji Chamov in naredilo krnjo državo Panduranga za vazala Đại Việta. Kot odgovor na spore z Laosom zaradi Muang Phuana in slabega ravnanja z laoškim odposlancem je Lê Thánh Tông povedel močno vojsko, ki je vdrla v Laos leta 1479, oplenila [[Luang Phabang]], ga okupirala za pet let in napredovala daleč v Zgornjo Burmo.{{sfnp|Lieberman|2003|p=380}}{{sfnp|Taylor|2013|p=221}} Vietnamski izdelki, zlasti [[porcelan]], so se prodajali po vsej jugovzhodni Aziji, na Kitajskem in tudi na sodobni vzhodnoafriški obali, na Japonskem, v Iranu in Turčiji.{{sfnp|Beaujard|2019|pp=393, 512}} === Zaton in razpad === [[File:Old map of Vietnam.jpg|thumb|right|Zemljevid Alexandra de Rhodesa iz leta 1651, ki prikazuje Đại Việt (''Regnum Annam'') in njegovo delitev med domenama Trịnh in Nguyễn (rahle meje na sredini).]] [[File:Royaume_d'Annam_1653_par_Jean_Somer_04996.jpg|thumb|Francoski zemljevid iz leta 1653 predstavlja politične delitve kraljestva Đại Việt v 17. stoletju: severnemu delu (Tonkin) je vladala družina Trịnh, medtem ko je južni del (Kočinčina) nadzorovala dinastija Nguyễn.]] [[File:Ordre qui s'observe, dans la marche, de la pompe funebre, a la enterrement des Roys de Tunquin - Tavernier Jean Baptiste - 1692.jpg|thumb|left|Slika prikazuje pogreb lorda Trịnh Tùnga, ki je kot vojaški diktator vladal severnemu Đại Việtu od leta 1572 do 1623.]] V naslednjih nekaj desetletjih po smrti Lê Thánh Tônga leta 1497 so Đại Việt znova zajeli državljanski nemiri. Kmetijski neuspehi, hitra rast prebivalstva, korupcija in frakcionaštvo so vse skupaj dodatno obremenili kraljestvo, kar je povzročilo hiter propad. Osem šibkih kraljev Lê je za kratek čas imelo oblast. Med vladavino Lê Uy Mụca, znanega kot ''hudičev kralj'' (vladal 1505–1509), so se vneli krvavi spopadi med dvema rivalskima družinama Thanh Hoá v kadetski veji, Trịnh in Nguyễn v imenu vladajoče dinastije. Lê Tương Dực (vladal 1509–1514) je poskušal obnoviti stabilnost, a so se leta pozneje kaotični politični boji in upori vrnili. Leta 1516 je budistično-kmečki upor, ki ga je vodil Trần Cảo, vdrl v prestolnico, ubil cesarja, oropal in uničil kraljevo palačo skupaj s knjižnico. Klana Trịnh in Nguyễn sta za kratek čas prenehala sovražnost, zatrla Trần Cảoja in postavila mladega princa kot Lê Chiêu Tông (vladal 1517–1522), nato pa sta se hitro obrnila drug proti drugemu in kralja prisilila v beg. Kaos je spodbudil Mạc Đăng Dunga, vojaškega častnika in dobro izobraženega v konfucijanskih klasikih, da se je dvignil in poskušal vzpostaviti red. Do leta 1522 je dejansko podjarmil dva vojskujoča se klana in zadušil upore, hkrati pa vzpostavil svoj klan in podpornike vladi. Leta 1527 je mladega kralja Lêja prisilil k abdikaciji in se razglasil za cesarja ter začel vladati dinastijo Mạc.{{sfnp|Baldanza|2016|p=89}} Šest let pozneje sta se plemič Nguyễn Kim in Lê lojalist uprla Mạcu, ustoličila Lê Duy Ninha–potomca Lê Lợija in začela monarhijo v izgnanstvu v Laosu. Leta 1542 so se ponovno pojavili z juga, znani kot južni dvor, terjali vietnamsko krono in nasprotovali Mạcu (severnemu dvoru). Kraljestvo Việt je zapadlo v dolgo obdobje depresije, decentralizacije, kaosa in državljanskih vojn, ki so trajale tri stoletja.{{sfnp|Kiernan|2019|p=217}} Lê (pomagal jim je Nguyễn Kim) in lojalisti Mạc so se borili za ponovno pridobitev zakonite vietnamske krone. Ko je Nguyễn Kim umrl leta 1545, je moč dinastije Lê hitro padla pod diktat gospodarja Trịnh Kiểma iz družine Trịnh. Eden od sinov Nguyễn Kima, Nguyễn Hoàng, je bil imenovan za vladarja južnega dela kraljestva, s čimer je začela vladati družina Nguyễn nad Đàng Trongom.{{sfnp|Kiernan|2019|p=218}} Lojalisti Lê-Trịnha so leta 1592 pregnali Mạce iz Hanoja in jih prisilili v beg v gorato zaledje, kjer je njihova vladavina trajala do leta 1677. Severni Đại Việt, ki ga je nadzoroval Trịnh, je bil znan kot Đàng Ngoài (''Zunanje kraljestvo''), medtem ko je jug, ki ga je nadzoroval Nguyễn, postal Đàng Trong (''Notranje kraljestvo''). Vodila sta petdesetletno državljansko vojno (1627–1673), ki se je končala neuspešno in gospoda sta podpisala mirovno pogodbo. Ta stabilna delitev je trajala do leta 1771, ko so trije bratje Tây Sơn Nguyễn Nhạc, Nguyễn Huệ in Nguyễn Lữ vodili kmečko revolucijo, ki je preglasila in strmoglavila Nguyễne, gospode Trịnh in dinastijo Le. Leta 1789 je Tây Sơn premagal intervencijo [[dinastija Čing|dinatije Čing]], ki je skušala obnoviti dinastijo Lê. Nguyễn Nhạc je ustanovil monarhijo leta 1778 (Thái Đức), sledila sta mu njegov brat Nguyễn Huệ (cesar Quang Trung, vladal 1789–1792) in nečak Nguyễn Quang Toản (cesar Cảnh Thịnh, vladal 1792–1802), medtem ko je bil potomec lordov Nguyễn, se je Nguyễn Ánh po več letih izgnanstva na Tajskem in v Franciji vrnil v delto Mekonga. Deset let kasneje so Nguyễnovi zvesti premagali Tây Sơn in osvojili celotno kraljestvo. [[Nguyễn Anh]] je postal cesar nove enotne vietnamske države. == Gospodarstvo == [[File:Le Dynasty Ceramic Plate (9735631777).jpg|thumb|right|Vietnamska modro-bela keramična posoda iz 15. stoletja. Narodni muzej vietnamske zgodovine]] [[Fan Chengda]] (1126–1193), kitajski državnik in geograf, je leta 1176 napisal poročilo, ki opisuje srednjeveško vietnamsko gospodarstvo: {{quote|... Lokalni izdelki [Annamitov] vključujejo stvari, kot so zlato in srebro, bron, cinobarit, biseri, cowry [školjke], nosorogovi [rogovi], sloni, perje vodomca, orjaške školjke in različne aromatične snovi, pa tudi sol, lak in kapok... {{sfnp|Fan|2011|p=202}}}} {{quote|....Popotniki v južne okraje [južna Kitajska] tamkajšnje ljudi zvabijo, da služijo [v Annamu] kot sužnji in nosači. Ko pa dosežejo okrožja in naselja [Man], jih zvežejo in razprodajo. En suženj lahko prinese dva taela zlata. Okrožja in naselja se nato obrnejo in jih prodajo v Jiaozhi [Hanoj], kjer dobijo tri taele zlata. Vsako leto je nič manj kot 100.000 ljudi [razprodanih kot sužnji]. Za tiste s spretnostmi se cena zlata podvoji... {{sfnp|Fan|2011|p=203}}}} Za razliko od južne sosede Champa je bil srednjeveški (900-1500 n. št.) Đại Việt večinoma poljedelsko kraljestvo, osredotočeno okoli delte Rdeče reke. Večina epigrafov stel, ki razpravljajo o gospodarstvu iz tega obdobja, se nanaša na melioracijo zemlje, vzdrževanje namakalnega sistema Rdeče reke, vrhunska polja, žetev in kraljevo darovanje zemlje budističnim duhovnikom. Trgovina v Đại Việtu ni bila primarno pomembna, čeprav je izvoz keramike v 15. stoletju cvetel več desetletij.{{sfn|Hall|2019|p=250}} Le Thanh Tong, največji cesar 15. stoletja, ki je osvojil Champa, je nekoč dejal: »Ne zavrzite korenin (kmetijstva) in sledite nepomembni trgovini/(trgovini)«, s čimer je pokazal svoje neugodne poglede na trgovino in trgovanje.{{sfn|Hall|2019|pp=247–248}} Edino pristanišče Đại Việta ob izlivu Rdeče reke – mesto Van Don{{sfn|Hall|2019|p=36}} – v bližini [[Zaliv Ha Long|zaliva Ha Long]], je veljalo za preveč oddaljeno od glavne morske poti. Podobno je [[Marco Polo]] opisal tudi Đại Việt, ki ga ni obiskal, temveč je informacije zbiral od Mongolov: »V tej deželi najdejo veliko zlata in imajo tudi veliko začimb. Vendar so tako daleč od morja, da so izdelki majhne vrednosti, zato je njihova cena nizka«. Večina jugovzhodnoazijskih in indijskih trgovskih ladij, ki so plule vzdolž vietnamske obale Južnokitajskega morja, se je pogosto ustavila v pristaniških mestih Champa, nato obšla Đại Việt in [[Tonkinški zaliv]] ter se napotila proti jugovzhodni Kitajski. V primerjavi z bolj znanim Champa je bil Đại Việt oddaljenemu svetu malo znan do 16. stoletja s prihodom španskih in portugalskih raziskovalcev. Srednjeveški viri, kot je Ibn al-Nadimov ''Knjižni katalog'' (ok. 988), omenjajo, da je kralj Luqina ali Lukina (Đại Việt) napadel državo Sanf (Champa) leta 982. <ref>{{navedi knjigo|last=Doge|first=Bayard|year=1970|title=The Fihrist of al-Nadim: A Tenth-Century Survey of Muslim Culture|publisher=Columbia University Press|pages=830–831}}</ref> Đại Việt je bil vključen v atlas sveta arabskega geografa [[Al-Idrizi|Mohameda al-Idrisija]] – ''[[Tabula Rogeriana]]''. V zgodnjih 1300-ih je perzijski zgodovinar [[Rašid al-Din]] na kratko opisal Đại Việt v svojih ''Ilkhanidskih analih'' kot Kafje-Guh, kar je bila izvedba mongolsko/kitajskega toponima za Đại Việt, Jiaozhiquo.{{sfn|Baron|Borri|Dror|Taylor|2018|p=17, note: ''Introduction'', edited by Benedict R. O'G. Anderson, Tamara Laos, Stanley J. O'Connor, Keith W. Taylor, and Andrew C. Willford}} == Umetnost in religija == [[File:Gac chuong chua Keo 3.jpg|thumb|right|Zvonik templja Keo, les, ok. 1630.]] [[Budizem]] je prodrl v današnji Vietnam okoli 1. stoletja našega štetja, med okupacijo Han.{{sfnp|Schweyer|Piemmettawat|2011|p=221}} Do 8. stoletja je mahajanski budizem postal prevladujoča vera v regiji delte Rdeče reke. Razvoj mahajanskih ver tam je nedvomno povzročil več budističnih dinastij, ki so vladale Đại Việtu. Epigrafika napisa Thanh Mai (ok. 798) nakazuje, da je bila med prebivalci Rdeče reke v obdobju Tang močno razširjena budistična sekta pod vplivom Kitajske. Budistični sveti spisi trdijo, da je leta 580 indijski menih po imenu Vinītaruci prispel v severni Vietnam in ustanovil ''Thiền'' (vietnamski [[Zen budizem]]).{{sfnp|Kiernan|2019|p=107}} Leta 820 je kitajski menih po imenu Wu Yantong prispel v severni Vietnam in ustanovil drugo sekto Thiền, ki je trajala do 13. stoletja. Leta 1293 je Trần Nhân Tông osebno odprl novega patriarha Thiềna, imenovanega Trúc Lâm,{{sfnp|Kiernan|2019|p=174}} ki deluje še danes. Vietnamski budizem je dosegel vrhunec v srednjem veku. Cesar, dvor in družba so bili globoko budistični. Glede na napise Đinha Liễna ''Ratnaketu Dhāraṇī'' (ok. 973) so mahajanski budizem in nekatere elemente tantričnega budizma spodbujali cesar in kraljeva družina, ki so bili predani budisti. Na teh stebrih so bile skupaj s prinčevim govorom vpisane mahajanske sutre.{{sfnp|Schweyer|Piemmettawat|2011|p=361}} Vendar pa je napis Lê Đại Hành (okoli 995) omenjal Thiền budizem kot kraljevsko vero. Do zgodnjega 11. stoletja so mahajano, [[hinduizem]], ljudska verovanja in duhovno čaščenje združili in oblikovali v novo vero vladarji Lý, ki so pogosto izvajali budistične obrede, krvne prisege in molili za duhovna božanstva. Ta sinkretična religija, ki jo je Taylor poimenoval »religija dinastije Lý«, zajema združevanje čaščenja budizma, indijskih budističnih božanstev Indre in Brahme ter ljudske legende Cham Lady Po Nagar.{{sfnp|Kiernan|2019|p=157}}{{sfnp|Whitmore|2009|pp=7-8}} Vera dinastije Lý je bila kasneje absorbirana v vietnamsko ljudsko vero. Cesarji so v letih 1016, 1057 in 1134 zgradili templje in kipe, občutljive za Indro in Brahmo, skupaj s templji za vietnamske legende. Na pogrebu so po budistični tradiciji cesarjevo truplo položili na grmado, da bi jo zažgali. Na glavne značilnosti vietnamskih budistov so v veliki meri vplivali kitajski čan budisti. Tempeljski napis iz leta 1226 v Hanoju opisuje vietnamski budistični oltar: »Kip Bude je obdajala Apsara, ena od hindujskih vodnih in oblačnih nimf, ter Bodhisatva s stisnjeno pestjo. Pred oltarjem so stali kipi Varuha Darme ob strani Mỹ Âma, kralja Gandharv, mitskih glasbenikov, mož Apsar in Kauṇḍinya, Budinega vodilnega zgodnjega učenca.«{{sfnp|Kiernan|2019|p=165}} Budistična ''sangha'', ki jo je sponzorirala kraljeva družina, je imela v lasti večino kmetijskih zemljišč in bogastvo kraljevine. [[Stela (spomenik)|Stela]], postavljena leta 1209, poroča, da je kraljeva družina podarila 126 hektarjev zemlje za pagodo.{{sfnp|Miksic|Yian|2016|p=431}} Vietnamski [[budistični tempelj]] je pogosto sestavljen iz templja, zgrajenega iz lesa, in [[pagoda|pagod]] / [[stupa|stup]] iz opeke ali granitnih skal. Budistična umetnost Việt ima predvsem podobnosti z umetnostjo Cham, zlasti pri skulpturah. Skulptura zmajevega lista ''bodhi'' simbolizira cesarja, medtem ko feniksov list ''bodhi'' predstavlja kraljico.{{sfnp|Miksic|Yian|2016|p=432}} Budizem je oblikoval družbo in zakone med dinastijo Lý Đại Việt. Princi in cesarji so bili vzgojeni v budističnih samostanih in pri menihih. Ustanovljena je bila budistična arhatska skupščina, ki je zakonodajno uredila samostanske in tempeljske zadeve, ki so ustvarile razmeroma tolerantne zakone. {{sfnp|Taylor|2013|p=69}} Vietnamski budizem je nazadoval v 15. stoletju zaradi protibudistične agende kitajskega neokonfucijanstva Ming in poznejšega zmanjševanja pomena budizma, ki so ga imeli monarhi, vendar je bil oživljen v 16.–18. stoletju, ko so prizadevanja kraljeve družine za obnovitev vloge budizma v družbi v danes večinsko budistični državi Vietnama.{{sfnp|Taylor|2013|p=289–290}} Na jugu se je po zaslugi prizadevanj kitajskega meniha Shiliana Dašana v letih 1694–1695 celotna družina Nguyễn spreobrnila iz sekularizma v budizem. Nguyễn je prav tako vključil lokalna chamska božanstva v južni vietnamski budizem. Đình – vaški templji – vztrajajo od 15. stoletja in so središče vaške uprave in prepovedanih budističnih kultov in lokalnih božanstev. <gallery class="center" widths="150" heights="150" perrow="7" caption="Vietnamski budistični templji"> File:Binh Son tower 2.jpg|Stupa Bình Sơn, Vĩnh Phúc, zgrajena okoli leta 1200. File:Pho Minh Pagoda during festival - Tháp Phổ Minh mùa lễ hội 002.jpg|Stupa Phổ Minh, zgrajena pribl. 1262{{sfnp|Miksic|Yian|2016|p=491}} File:Chua Mot Cot.jpg|Pagoda enega stebra. Okoli leta 1050 jo je zgradil cesar Lý Thái Tông,{{sfnp|Schweyer|Piemmettawat|2011|p=261}} uničena 1952. File:Tháp đá bảy tầng.jpg|Stupa iz 14. stoletja v džungli Quảng Ninha. File:Bao Nghiem Tower 2.jpg|Stupa Bảo Nghiêm v templju Bút Tháp, zgrajena ok. 1647.{{sfnp|Schweyer|Piemmettawat|2011|p=323}} File:Tran Quoc pagoga.jpg|Stupa pagode Trấn Quốc, ok. 1615.{{sfnp|Schweyer|Piemmettawat|2011|p=272}} File:ThienMuPagoda.jpg|Pagoda nebeške gospe, c. 1590. File:ChuaDau Thap.JPGPagoda Dâu, c. 1647.{{sfnp|Schweyer|Piemmettawat|2011|p=308}} </gallery> == Zemljevidi == {{Gallery |title= |width=160 | height=170 |align=center |footer= |File:Map-of-southeast-asia_1000_-_1100_CE.png |Đại Việt med dinastijo Đinh (modra, zgoraj desno) |File:Map_of_the_Lý_dynasty.png |Đại Việt med dinastijo Lý leta 1100 |File:Map_of_the_Trần_dynasty_(1225-1400).png |Đại Việt med dinastijo Trần (1225–1400) in dinastijo Hồ (1400–1407) |File:Bản đồ Việt Nam dưới thời vua Lê Thánh Tông, vương triều Lê Sơ năm 1480.png |Đại Việt med vladavino Lê Thánh Tônga ok. 1480 |File:VietnamMac1540.gif |Đại Việt c. 1540 |File:Map_of_Southern_and_Northern_Dynasties_of_Vietnam.png |Đại Việt (Annam) z Mạc (zeleno) in Lê-Nguyễn-Trịnh (modro) c. 1570 |File:Vietnam1650.GIF |Đại Việt c. 1650 |File:Vietnam_at_the_end_of_18th_century_(Vi).png |Đại Việt med dinastijo Tây Sơn }} == Sklici == {{sklici|2}} === Viri === {{refbegin}} * {{navedi knjigo|last1=Andaya|first1=Barbara Watson|first2=Leonard Y.|last2=Andaya|title=A History of Early Modern Southeast Asia, 1400–1830|url=https://archive.org/details/historyofearlymo0000anda|year=2015|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-88992-6}} * {{navedi knjigo |last1=Anderson |first1=James A. |last2=Whitmore |first2=John K. |title=China's Encounters on the South and Southwest: Reforging the Fiery Frontier Over Two Millennia |date=6 November 2014 |publisher=BRILL |location=Leiden |isbn=978-9-0042-8248-3 |url=https://books.google.com/books?id=YV1hBQAAQBAJ |language=en}} * {{navedi knjigo |last=Baldanza |first=Kathlene |year=2016 |title=Ming China and Vietnam: Negotiating Borders in Early Modern Asia |publisher=Cambridge University Press |isbn=9781316531310}} * {{navedi knjigo |last1=Baron|first1=Samuel|last2=Borri|first2=Christoforo|last3=Dror|first3=Olga|last4=Taylor|first4=Keith W. |year=2018 |title=Views of Seventeenth-Century Vietnam: Christoforo Borri on Cochinchina and Samuel Baron on Tonkin |publisher=Cornell University Press|isbn=978-1-501-72090-1}} *{{citation |last = Beaujard |first= Philippe |year = 2019 |title = The Worlds of the Indian Ocean: Volume 2 From the Seventh Century to the Fifteenth Century CE| publisher = Cambridge University Press |isbn=978-1-10864-477-8}} * {{citation|last=Bielenstein|first=Hans|author-link=|year=2005|title=Diplomacy and Trade in the Chinese World, 589-1276|publisher=Brill Publishers}} *{{navedi knjigo|last=Chamberlain|first=James R.|editor-last=Burusphat|editor-first=Somsonge|title=Proceedings of the International Conference on Tai Studies, July 29–31, 1998|year=2000|publisher=Institute of Language and Culture for Rural Development, Mahidol University|location=Bangkok, Thailand|isbn=974-85916-9-7|chapter-url=http://sealang.net/sala/archives/pdf8/chamberlain1998origin.pdf|access-date=29 August 2014|chapter=The origin of the Sek: implications for Tai and Vietnamese history|archive-url=https://web.archive.org/web/20120331064643/http://sealang.net/sala/archives/pdf8/chamberlain1998origin.pdf|archive-date=2012-03-31|url-status=dead}} * {{citation|last = Churchman |first=Michael|year =2010|title=Before Chinese and Vietnamese in the Red River Plain:The Han–Tang Period|publisher=Chinese Southern Diaspora Studies, Vol. 4|location =Australian National University}} * {{navedi knjigo |last=Churchman|first=Catherine|year=2016|title=The People Between the Rivers: The Rise and Fall of a Bronze Drum Culture, 200–750 CE|publisher=Rowman & Littlefield Publishers|isbn=978-1-442-25861-7}} * {{navedi knjigo|last=Coedes|first=George|author-link=|year=2015|title=The Making of South East Asia (RLE Modern East and South East Asia)|publisher=Taylor & Francis}} * {{navedi knjigo|first=Oscar|last=Chapuis|title=A history of Vietnam: from Hong Bang to Tu Duc|url=https://archive.org/details/historyofvietnam0000chap|year=1995|publisher=Greenwood Publishing Group|isbn=0-313-29622-7}} *{{citation|last = Dror |first= Olga |year = 2007 |title = Cult, Culture, and Authority : Princess Lieu Hanh in Vietnamese History| publisher =University of Hawaii Press |isbn=978-0-8248-2972-8}} * {{navedi knjigo|editor1-last=Dutton|editor1-first=George|editor2-last=Werner|editor2-first=Jayne|editor3-last=Whitmore|editor3-first=John K.|year=2012|title=Sources of Vietnamese Tradition|url=https://archive.org/details/isbn_9780231138628|publisher=Columbia University Press|isbn=978-0-231-51110-0}} *{{navedi knjigo |last = Fan Chengda| first = Chengda |editor-last = Hargett |editor-first = James M. |title = Treatises of the Supervisor and Guardian of the Cinnamon Sea: The Natural World and Material Culture of Twelfth-Century China |publisher = University of Washington Press | year = 2011| isbn = 978-0-29599-079-8}} * {{navedi knjigo|last=Hall|first=Daniel George Edward|author-link=|title=History of South East Asia|url=https://archive.org/details/historyofsouthea0000hall|year=1981|publisher=Macmillan Education, Limited|isbn=978-1-349-16521-6}} * {{navedi knjigo|last=Hall|first=Kenneth R.|year=2019|title=Maritime Trade and State Development in Early Southeast Asia|publisher=University of Hawaii Press}} * {{navedi knjigo |last=Hoang |first=Anh Tuấn |title=Silk for Silver: Dutch-Vietnamese relations, 1637–1700 |date=2007 |publisher=Brill |isbn=978-9-04-742169-6}} * {{citation |last1 = Hubert |first1= Jean-François |last2 = Noppe |first2= Catherine |year = 2018 |title = Arts du Viêtnam: La fleur du pêcher et l'oiseau d'azur|publisher = Parkstone International|isbn=978-1-78310-815-2}} * {{navedi knjigo|last=Kiernan|first=Ben|author-link=|year=2019|title=Việt Nam: a history from earliest time to the present|url=https://archive.org/details/vietnamhistoryfr0000kier|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-190-05379-6}} * {{navedi knjigo |last=Li|first=Tana|title=Nguyen Cochinchina: Southern Vietnam in the Seventeenth and Eighteenth Centuries|year=2018|publisher=Cornell University Press|isbn=978-1-501-73257-7}} * {{navedi knjigo |title=The Chinese Writing System in Asia: An Interdisciplinary Perspective |url=https://archive.org/details/chinesewritingsy0000liyu |last=Li |first=Yu |year=2020 |publisher=Routledge |isbn=978-1-00-069906-7}} * {{navedi knjigo|last=Lieberman|first=Victor|author-link=|title=Strange Parallels: Integration of the Mainland Southeast Asia in Global Context, c. 800-1830, Vol 1|url=https://archive.org/details/strangeparallels0000lieb|year=2003|publisher=Cambridge University Press}} * {{citation|last = Lockhart |first= Bruce M. |year = 2018 |title = In Search of "Empire" in Mainland Southeast Asia, pp. 195–214 |publisher = Bloomsbury Publishing |isbn=978-1-47259-123-4}} * {{navedi knjigo |last=Nguyen |first=Tai Can |title = Giáo trình lịch sử ngữ âm tiếng Việt Sơ thảo |year=1997 |publisher=Nxb. Giáo dục}} * {{navedi knjigo |last=Nguyen|first=Tai Thu |title=The History of Buddhism in Vietnam |year=2008|publisher=Council for Research in Values and Philosophy|isbn=978-1-565-18097-0}} * {{navedi knjigo |title=Ancient Southeast Asia |first1=John Norman |author1-link=|last1=Miksic |first2=Go Geok |last2=Yian |publisher=Taylor & Francis |year=2016 |isbn=978-1-317-27903-7}} * {{navedi knjigo |title = Viet Nam: Borderless Histories |first1 = Anthony |last1 = Reid |first2 = Nhung Tuyet |last2 = Tran |ref = CITEREFReid&Tran2006 |publisher = University of Wisconsin Press |year = 2006 |isbn = 978-1-316-44504-4 }} * {{citation |last = Rush |first = James R. |year = 2018 |title = Southeast Asia: A Very Short Introduction |publisher = Oxford University Press |isbn=978-0-19024-877-2 }} *{{citation|last = Schafer |first= Edward Hetzel |year = 1967 |title = The Vermilion Bird: T'ang Images of the South |publisher = University of California Press|location = Los Angeles|isbn=9780520011458}} * {{citation |last1 = Schweyer |first1= Anne-Valérie |last2 = Piemmettawat |first2= Paisarn |year = 2011 |title = Viêt Nam histoire arts archéologie |publisher = Olizane |isbn=978-2-88086-396-8 }} * {{navedi knjigo|last=Tarling|first=Nicholas|title=The Cambridge History of Southeast Asia|url=https://archive.org/details/cambridgehistory0000unse_b7s6|year=1999|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-66372-4}} * {{navedi knjigo |last=Taylor |first = K. W. |author-link = |year=2013|title = A History of the Vietnamese |publisher=Cambridge University Press|isbn=978-1-107-24435-1}} * {{navedi knjigo |last = Taylor |first = K. W. |editor-last=Whitmore |editor-first = John K. |title=Essays Into Vietnamese Pasts |year=2018|publisher=Cornell University Press|isbn=978-1-501-71899-1}} * {{citation| surname = Wade| given = Geoff | chapter = The "native office" system: A Chinese mechanism for southern territorial expansion over two millennia| pages = 69–91| title = Asian Expansions: The Historical Experiences of Polity Expansion in Asia| editor-given1 = Geoff | editor-surname1 = Wade| publisher = Taylor & Francis| year = 2014 | isbn = 9781135043537}} * {{citation |last=Whitmore |first = John K. |year=2009|title=Religion and Ritual in the Royal Courts of Dai Viet|publisher=Asia Research Institute }} {{refend}} ==Zunanje povezave== * {{navedi splet|title=Dai Viet – Historical Kingdom, Vietnam |website= Encyclopedia Britannica |year=2019 |publisher=Encyclopedia Britannica, Inc.|url=https://www.britannica.com/place/Dai-Viet}} {{Coord|21|01|N|105|51|E|display=title|region:CN_type:adm3rd_source:GNS-enwiki}} [[Kategorija:Ustanovitve leta 968]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1054]] [[Kategorija:Ukinitve leta 1400]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1428]] [[Kategorija:Ukinitve leta 1802]] [[Kategorija:Zgodovina Vietnama]] [[Kategorija:Bivše države v Jugovzhodni Aziji]] 4mqki2th1kg0ogf61slzp0twewv0r62 100 533753 6774807 6772896 2026-11-04T14:15:58Z TadejM 738 posodobitev volitev 6774807 wikitext text/x-wiki <templatestyles src="Portal:V novicah/Stranska letvica/styles.css"/> {{#ifeq:{{FULLPAGENAME}}|Portal:V novicah/{{CURRENTMONTHNAME}} {{CURRENTYEAR}}| <div role="note" class="current-events-sidebar-header"><!-- --><div style="padding:0.2em_ 0; background-color:#ccc"> <!-- -->(prevključeno iz [[Portal:V novicah|portala V novicah]]) </div> </div> }}<div class="noprint" style="clear:both; margin:0.7em 0; border:1px solid {{{1|#cedff2}}}; padding:0.7em 0.5em; background-color: #f8f9fa; line-height:2; text-align:center; font-size:80%"><!-- -->[[Wikipedija:Kako deluje stran V novicah|O tej strani]] <br><!-- -->[[Wikipedija:Obvestilni panel V novicah|Sporočite napako]] • [[:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost|Novice o Wikipediji]] </div> <!-- Ongoing events section --> <div role="region" aria-labelledby="Ongoing_events" class="mw-collapsible current-events-sidebar" style=width:30em> <div><h2>Aktualno dogajanje</h2></div> <div class="mw-collapsible-content"> <!-- Ohranite seznam abecedno urejen! --> <h3>Nesreče in humanitarne katastrofe</h3> * {{ill|epidemija ebole leta 2026{{!}}afriška epidemija ebole|en|2026 Ebola epidemic}} * {{ill|genocid v Gazi|en|Gaza genocide}} * {{ill|Ameriška blokada goriva na Kubi{{!}}kubanska blokada goriva|en|2026 United States fuel blockade on Cuba }} <h3>Ekonomija</h3> * {{ill|kriza z gorivom zaradi iranske vojne|en|2026 Iran war fuel crisis}} * {{ill|kriza Hormuške ožine|en|Strait of Hormuz crisis}} * {{ill|svetovno pomanjkanje pomnilnika|en|2024–present global memory supply shortage}} * {{ill|Ameriška trgovinska vojna s Kanado (2025–2026){{!}}ameriška trgovinska vojna s Kanado|en|2025–2026 United States trade war with Canada}} <h3>Politika in diplomacija</h3> * {{ill|Kitajsko-japonska diplomatska kriza (2025–2026){{!}}kitajsko-japonska diplomatska kriza|en|2025–2026 China–Japan diplomatic crisis}} * {{ill|ceutska migrantska kriza (2026)|en|2026 Ceuta migrant crisis}} * {{ill|mirovna pogajanja med Izraelom in Libanonom|en|2026 Israel–Lebanon peace talks}} in {{ill|premirje med Izraelom in Libanonom 2026{{!}}premirje|en|2026 Israel–Lebanon ceasefire}} * {{ill|mirovni načrt za Gazo|en|Gaza peace plan}} <h3>Protesti in stavke</h3> * {{ill|francoski dijaški protesti leta 2026{{!}}francoski dijaški protesti|en|2026 French student protests }} * {{ill|flamingo revolucija{{!}}albanski protivladni protesti|en|Flamingo revolution}} <h3>Vreme</h3> * {{ill|el niño v letih 2026–2027|en|2026–2027 El Niño event}} * {{ill|atlantska sezona hurikanov (2026){{!}}atlantska sezona hurikanov|en|2026 Atlantic hurricane season}} * {{ill|pacifiška sezona hurikanov (2026){{!}}pacifiška sezona hurikanov|en|2026 Pacific hurricane season}} <div class="editlink noprint plainlinks">[{{SERVER}}{{localurl:Portal:V novicah/Stranska letvica|action=edit}} uredi razdelek]</div> </div> </div> <!-- Tekoči dogodki o volitvah in referendumih --> <div role="region" aria-labelledby="Elections_and_referenda" class="mw-collapsible current-events-sidebar" style=width:30em> <div><h2>[[Volilni koledar 2023|Volitve in referendumi]]</h2></div> <div class="mw-collapsible-content"> <h3>Nedavno</h3> <!-- Volitve, zaključene v prejšnjih 15 dneh --> * '''Oktober''' :*11: '''[[Volitve v Sloveniji|Slovenija]]''', [[Referendumi 11. oktobra 2026|referendumi]] :*16.–17.: '''[[volitve na Češkem|Češka]]''', [[Volitve senata na Češkem leta 2026|senat {{resize|(2. krog)}}]] :*25.: '''[[volitve v Braziliji|Brazilija]]''', [[Splošne volitve v Braziliji leta 2026|predsednik {{resize|(2. krog)}}]] :*25.: '''[[volitve v Bolgariji|Bolgarija]]''', [[predsedniške volitve v Bolgariji leta 2026|predsednik {{resize|(1. krog)}}]] :*25.: '''[[volitve v Srbiji|Srbija]]''', [[parlamentarne volitve v Srbiji leta 2026|narodna skupščina]] :*27.: '''[[volitve v Izraelu|Izrael]]''', [[zakonodajne volitve v Izraelu leta 2026|kneset]] * '''November''': *{{0}}1.: '''[[volitve v Bolgariji|Bolgarija]]''', [[predsedniške volitve v Bolgariji leta 2026|predsednik {{resize|(2. krog}}]] :*{{0}}3.: '''[[volitve v Združenih državah Amerike|ZDA]]''', [[volitve v senat v Združenih državah Amerike leta 2026|senat]], [[volitve v predstavniški dom v Združenih državah Amerike leta 2026|predstavniški dom]] <!--:<h3>Ongoing</h3>--> <!-- Elections currently ongoing which take place over three or more consecutive days --> <h3>Prihajajoče</h3> <!-- Elections starting within the next ~15 days --> :*{{0}}5.: '''[[volitve v Grenadi|Grenada]]''', [[splošne volitve v Grenadi leta 2026|predstavniški dom]] :*{{0}}7.: '''[[volitve na Novi Zelandiji|Nova Zelandija]]''', [[splošne volitve na Novi Zelandiji leta 2026|predstavniški dom]] :*15: '''[[volitve na Zelenortskih otokih|Zelenortski otoki]]''', [[Predsedniške volitve na Zelenortskih otokih leta 2026|predsednik]] <div class="editlink noprint plainlinks">[{{SERVER}}{{localurl:Portal:V novicah/Stranska letvica|action=edit}} uredi razdelek]</div> </div> </div> <!-- Razdelek Nedavne smrti --> <div role="region" aria-labelledby="Recent_deaths" class="mw-collapsible current-events-sidebar" style=width:30em> <div><h2>[[2026#Smrti|Nedavne smrti]]</h2></div> <div class="mw-collapsible-content"> <!-- Notable deaths within the previous 30 days, maximum ~60 names --> <!-- Copy this: {{ subst:RD item | Article link/name goes here }} --> <!-- Use a different gridlist for each month, don't just write <h3>Month1 / Month2</h3> --> <h3>September</h3> ;V Sloveniji {{gridlist| *17.: [[Lidija Kodrič (pevka)|Lidija Kodrič]] }} ;V tujini {{gridlist| *2.: [[Gloria Steinem]] *11.: [[Astrid Norveška]] }} <h3>Oktober</h3> ;V Sloveniji {{gridlist| *5.: [[Vlado Jug]] *11.: [[Meta Grosman]] *26.: [[Andrej Gogala (biolog)|Andrej Gogala]] }} ;V tujini {{gridlist| *1.: [[Biljana Plavšić]] *13.: [[Heikki Mälkiä]] *24.: [[John Cordts]] *28.: [[Elke Sommer]] *31.: [[Mišo Kovač]] }} </div> <div class="editlink noprint plainlinks">[{{SERVER}}{{localurl:Portal:V novicah/Stranska letvica|action=edit}} uredi razdelek]</div> </div> </div> <noinclude> {{Dokumentacija|content= == Glej tudi == * [[Wikipedija:Kako deluje stran V novicah]] [[Kategorija:Predloge portala V novicah| ]] }}</noinclude> afhprki1jo69x85nx6rqrupk3ffbm16 6774809 6774807 2026-11-04T14:16:46Z TadejM 738 zamik 6774809 wikitext text/x-wiki <templatestyles src="Portal:V novicah/Stranska letvica/styles.css"/> {{#ifeq:{{FULLPAGENAME}}|Portal:V novicah/{{CURRENTMONTHNAME}} {{CURRENTYEAR}}| <div role="note" class="current-events-sidebar-header"><!-- --><div style="padding:0.2em_ 0; background-color:#ccc"> <!-- -->(prevključeno iz [[Portal:V novicah|portala V novicah]]) </div> </div> }}<div class="noprint" style="clear:both; margin:0.7em 0; border:1px solid {{{1|#cedff2}}}; padding:0.7em 0.5em; background-color: #f8f9fa; line-height:2; text-align:center; font-size:80%"><!-- -->[[Wikipedija:Kako deluje stran V novicah|O tej strani]] <br><!-- -->[[Wikipedija:Obvestilni panel V novicah|Sporočite napako]] • [[:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost|Novice o Wikipediji]] </div> <!-- Ongoing events section --> <div role="region" aria-labelledby="Ongoing_events" class="mw-collapsible current-events-sidebar" style=width:30em> <div><h2>Aktualno dogajanje</h2></div> <div class="mw-collapsible-content"> <!-- Ohranite seznam abecedno urejen! --> <h3>Nesreče in humanitarne katastrofe</h3> * {{ill|epidemija ebole leta 2026{{!}}afriška epidemija ebole|en|2026 Ebola epidemic}} * {{ill|genocid v Gazi|en|Gaza genocide}} * {{ill|Ameriška blokada goriva na Kubi{{!}}kubanska blokada goriva|en|2026 United States fuel blockade on Cuba }} <h3>Ekonomija</h3> * {{ill|kriza z gorivom zaradi iranske vojne|en|2026 Iran war fuel crisis}} * {{ill|kriza Hormuške ožine|en|Strait of Hormuz crisis}} * {{ill|svetovno pomanjkanje pomnilnika|en|2024–present global memory supply shortage}} * {{ill|Ameriška trgovinska vojna s Kanado (2025–2026){{!}}ameriška trgovinska vojna s Kanado|en|2025–2026 United States trade war with Canada}} <h3>Politika in diplomacija</h3> * {{ill|Kitajsko-japonska diplomatska kriza (2025–2026){{!}}kitajsko-japonska diplomatska kriza|en|2025–2026 China–Japan diplomatic crisis}} * {{ill|ceutska migrantska kriza (2026)|en|2026 Ceuta migrant crisis}} * {{ill|mirovna pogajanja med Izraelom in Libanonom|en|2026 Israel–Lebanon peace talks}} in {{ill|premirje med Izraelom in Libanonom 2026{{!}}premirje|en|2026 Israel–Lebanon ceasefire}} * {{ill|mirovni načrt za Gazo|en|Gaza peace plan}} <h3>Protesti in stavke</h3> * {{ill|francoski dijaški protesti leta 2026{{!}}francoski dijaški protesti|en|2026 French student protests }} * {{ill|flamingo revolucija{{!}}albanski protivladni protesti|en|Flamingo revolution}} <h3>Vreme</h3> * {{ill|el niño v letih 2026–2027|en|2026–2027 El Niño event}} * {{ill|atlantska sezona hurikanov (2026){{!}}atlantska sezona hurikanov|en|2026 Atlantic hurricane season}} * {{ill|pacifiška sezona hurikanov (2026){{!}}pacifiška sezona hurikanov|en|2026 Pacific hurricane season}} <div class="editlink noprint plainlinks">[{{SERVER}}{{localurl:Portal:V novicah/Stranska letvica|action=edit}} uredi razdelek]</div> </div> </div> <!-- Tekoči dogodki o volitvah in referendumih --> <div role="region" aria-labelledby="Elections_and_referenda" class="mw-collapsible current-events-sidebar" style=width:30em> <div><h2>[[Volilni koledar 2023|Volitve in referendumi]]</h2></div> <div class="mw-collapsible-content"> <h3>Nedavno</h3> <!-- Volitve, zaključene v prejšnjih 15 dneh --> * '''Oktober''' :*11: '''[[Volitve v Sloveniji|Slovenija]]''', [[Referendumi 11. oktobra 2026|referendumi]] :*16.–17.: '''[[volitve na Češkem|Češka]]''', [[Volitve senata na Češkem leta 2026|senat {{resize|(2. krog)}}]] :*25.: '''[[volitve v Braziliji|Brazilija]]''', [[Splošne volitve v Braziliji leta 2026|predsednik {{resize|(2. krog)}}]] :*25.: '''[[volitve v Bolgariji|Bolgarija]]''', [[predsedniške volitve v Bolgariji leta 2026|predsednik {{resize|(1. krog)}}]] :*25.: '''[[volitve v Srbiji|Srbija]]''', [[parlamentarne volitve v Srbiji leta 2026|narodna skupščina]] :*27.: '''[[volitve v Izraelu|Izrael]]''', [[zakonodajne volitve v Izraelu leta 2026|kneset]] * '''November''': :*{{0}}1.: '''[[volitve v Bolgariji|Bolgarija]]''', [[predsedniške volitve v Bolgariji leta 2026|predsednik {{resize|(2. krog}}]] :*{{0}}3.: '''[[volitve v Združenih državah Amerike|ZDA]]''', [[volitve v senat v Združenih državah Amerike leta 2026|senat]], [[volitve v predstavniški dom v Združenih državah Amerike leta 2026|predstavniški dom]] <!--:<h3>Ongoing</h3>--> <!-- Elections currently ongoing which take place over three or more consecutive days --> <h3>Prihajajoče</h3> <!-- Elections starting within the next ~15 days --> :*{{0}}5.: '''[[volitve v Grenadi|Grenada]]''', [[splošne volitve v Grenadi leta 2026|predstavniški dom]] :*{{0}}7.: '''[[volitve na Novi Zelandiji|Nova Zelandija]]''', [[splošne volitve na Novi Zelandiji leta 2026|predstavniški dom]] :*15: '''[[volitve na Zelenortskih otokih|Zelenortski otoki]]''', [[Predsedniške volitve na Zelenortskih otokih leta 2026|predsednik]] <div class="editlink noprint plainlinks">[{{SERVER}}{{localurl:Portal:V novicah/Stranska letvica|action=edit}} uredi razdelek]</div> </div> </div> <!-- Razdelek Nedavne smrti --> <div role="region" aria-labelledby="Recent_deaths" class="mw-collapsible current-events-sidebar" style=width:30em> <div><h2>[[2026#Smrti|Nedavne smrti]]</h2></div> <div class="mw-collapsible-content"> <!-- Notable deaths within the previous 30 days, maximum ~60 names --> <!-- Copy this: {{ subst:RD item | Article link/name goes here }} --> <!-- Use a different gridlist for each month, don't just write <h3>Month1 / Month2</h3> --> <h3>September</h3> ;V Sloveniji {{gridlist| *17.: [[Lidija Kodrič (pevka)|Lidija Kodrič]] }} ;V tujini {{gridlist| *2.: [[Gloria Steinem]] *11.: [[Astrid Norveška]] }} <h3>Oktober</h3> ;V Sloveniji {{gridlist| *5.: [[Vlado Jug]] *11.: [[Meta Grosman]] *26.: [[Andrej Gogala (biolog)|Andrej Gogala]] }} ;V tujini {{gridlist| *1.: [[Biljana Plavšić]] *13.: [[Heikki Mälkiä]] *24.: [[John Cordts]] *28.: [[Elke Sommer]] *31.: [[Mišo Kovač]] }} </div> <div class="editlink noprint plainlinks">[{{SERVER}}{{localurl:Portal:V novicah/Stranska letvica|action=edit}} uredi razdelek]</div> </div> </div> <noinclude> {{Dokumentacija|content= == Glej tudi == * [[Wikipedija:Kako deluje stran V novicah]] [[Kategorija:Predloge portala V novicah| ]] }}</noinclude> cg4ialq0k5xglza2trk38uuesqcemz8 0 538086 6774952 6280807 2026-11-04T22:51:05Z Stebunik 55592 /* Poguba (Kob) */ 6774952 wikitext text/x-wiki {{Infobox book | name = Smrt Smail-age Čengića | title_orig = Smrt Smail-age Čengića | translator = | image = | image_caption = | author = [[Ivan Mažuranić]] | illustrator = | cover_artists = | country = [[Hrvaška]] | language = [[hrvaščina]] | series = | genre = [[Ep]] | publisher = | release_date = 1846 | media_type = tisk | pages = | isbn = | preceded_by = | followed_by = }} '''''Smrt Smail-age Čengića''''' (hrvaško ''Smrt Smail-age Čengića'') je [[ep]]ska pesnitev hrvaškega pesnika [[Ivan Mažuranić|Ivana Mažuranića]] iz leta 1845, ki je bila prvič objavljena v almanahu ''Iskra'' za leto 1846.<ref name="Goy">{{cite journal |last1=Goy |first1=E. D. |title=The Tragic Element in Smrt Smail-Age Čengića |journal=Slavonic and East European Review |date=1966 |volume=44 |issue=103 |pages=327–336 |jstor=4205779 }}</ref> Temelji na resničnih dogodkih umora generala (age) bosanske osmanske vojske [[Smail-aga Čengić|Smail-age Čengića]], ki ga je leta 1840 ubil črnogorski vojvoda [[Novica Cerović]]. V pesmi je Smail-aga znan po svojem pogumu, a omalovaževan zaradi svoje nasilnosti; glavni motiv je njegova smrt, ki se zgodi po njegovem spopadu s hercegovskimi Črnogorci. Pesem je sprva naročil Dimitrije Demeter. Razdeljena je na 5 delov in vsebuje natančno 1134 verzov. == Zgodovinsko ozadje == Smail-aga Čengić je leta 1836 sodeloval v bitki proti Črnogorcem pri Grahovem in takrat je padlo devet Petrovićev, med njimi tudi brat [[Petar II. Petrović Njegoš|Petra II. Petrovića Njegoša]]. V želji, da bi se mu maščeval za družinsko tragedijo, si je Njegoš nenehno domišljal maščevanje. Za svoj načrt je pridobil Drobnjakovega junaka Novico Cerovića, čigar očeta so Turki s prevaro ubili. Najprej so Črnogorci razširili novico, da je Smail-aga strahopetec in da ne sme od Drobnjaka kupiti tribut. Ko je slišal za to, se je Smail-aga odločil, da gre čim prej k Drobnjacem. V spretno postavljeni zasedi je 20. septembra 1840 skupaj s štiridesetimi drugimi Turki padel. Odsekali so mu glavo in jo odnesli v [[Cetinje]], kot darilo škofu. Iz njegove glave, oblačil in orožja so naredili lutko in jo postavili v sobo. Če bi kdo vstopil in stopil na desko, na kateri je bila lutka, bi se priklonila. To je dejstvo, ki ga je Ivan Mažuranić vnesel v zadnjo pesem ''Kob'', da bi izrazil minljivost slave in moči. Mažuranić se ni do konca držal zgodovine, ampak je zgodbo po svojih zamislih spremenil in obogatil s svojo romantično domišljijo. Veliko dogodkov je bilo spremenjenih: *Smail-aga ni umrl pri Drobnjaku, ampak na Gatačkem polju; *Novica ni slavni črnogorski junak, ampak Turek in turški izdajalec; *Četo vodi Mirko, čeprav v resnici ni bilo tako, čeprav se domneva, da je prav Mirko Aleksić Smail-agi odsekal glavo.<ref name="Književnost i srpski jezik">Časlav Đorđević, mr Predrag Lučić, ''Književnost i srpski jezik'', Izdavačka agencija D-Đorđević, Novi Sad 2009, {{ISBN|978-86-85691-39-3}}</ref> == Kompozicija == Pesem je razdeljena na pet sklopov, 1134 stihov (osmercev in desetercev): *Smail-agino razkazovanje moči (hrvaško ''Agovanje''), *Nočni popotnik (''Noćnik''), *Družba (''Četa''), *Tribut (''Harač'') in *Poguba (''Kob''). === Prikaz moči (''Agovanje'') === Smail-aga vlada iz svoje utrdbe v [[Stolac|Stolcu]] v [[Hercegovina|Hercegovini]]. Svoje služabnike pokliče, naj zberejo [[Brda (Črna Gora)|Gorjane]], ki jih je nedavno ujel blizu reke [[Morača|Morače]]. Pripelje tudi Duraka, starca, ki mu je svetoval, naj izpusti svoje ujetnike, ker se je bal maščevanja pravoslavnega prebivalstva (»Vlahi«), če bi jih usmrtil. Svojim ujetnikom grozi, preden jih ubije, a Črnogorci molčijo, ko jih usmrtijo s pribijanjem na kol, obešanjem in obglavljenjem. Mladi Turki gledajo in so zadovoljni, medtem ko starejši Turki pričakujejo povračilne ukrepe in molčijo od strahu. Smail-aga je razočaran in v strahu nad dejstvom, da so njegovi ujetniki ohranili mirnost. V trenutku strahospoštovanja in besa se obrne na Duraka, ker mu je odsvetoval njegove brutalne navade in mu zagrozi, da ga bo obesil pred njegovim sinom [[Novica Cerović|Novico]]. Durak in Novica prosita za Durakovo življenje, vendar ga Smail-aga kljub temu obesi. === Nočni popotnik (''Noćnik'') === Novica se odpravi ponoči proti Cetinju, vedoč, da ne bo mogel pri belem dnevu živ skozi Črno goro, saj je sodeloval v bojih proti njim s Smail-ago. Pelje skozi Cuce, Bjelice in Ćekliće ter doseže cetinjske straže. Novica se predstavi kot borec iz Tušine, vasi pod [[Durmitor]]jem, obupan, potem ko je Čengić ubil njegove rojake iz Morače in njegovega očeta, ter išče maščevanje. Stražarji mu dovolijo prehod, potem ko so ga razorožili. === Četa (''Četa'') === Četa [[hajduk]]ov se pomika s Cetinja proti Morači skozi Zagarač, Bjelopavliće in Rovce. Tiho se premikajo, vodi jih Mirko. Četa se usede k počitku ob reki Morači. Ko ob sončnem zahodu pastirji začnejo vračati svoje ovce, duhovnik pristopi k moškim in začne hvaliti njihov boj. Med govorom Novica pristopi k skupini in jim pove svoj cilj. Prosi za blagoslov in duhovnik ga blagoslovi, hajduki pa prejmejo [[evharistija|evharistijo]]. Duhovnik odide in četa nadaljuje pot. === Tribut (''Harač'') === Na Gatačko polje pride Smail-aga s svojimi možmi na konjih. Postavili so tabor in nameravajo pobirati ''harač'' (tribut – davek) od domačinov Gacka in okoliških vasi. Za plačilo zahtevajo cekin za vsakega, pa tudi ovna in mladenko na hišo. Ker večina kmetov ne zmore plačati, jih Turki privezane na konje odvlečejo nazaj v tabor. Medtem Smail-aga vadi met kopja. Svojega služabnika Saferja po naključju udari, ko meri na kristjana, in Safer izgubi oko. Smail-aga v navalu jeze ukaže svojim možem mučiti ujete kmete. Kmete preganjajo na konjih. Ko utrujeni padejo na tla, jih Turki s konji vlečejo po tleh. Smail-aga nato ukaže, naj ujetnike bičajo, dokler ne vstanejo, in jim zagrozi, da jih bodo podkovali s podkvami v posmeh, ker so bosi. Turki se posladkajo z ovnom na ražnju in vržejo kosti svojim ujetnikom, ki trdijo, da že nekaj dni niso jedli. Pripravijo se, da bodo kmete z glavo navzdol obesili na lipe in jim zažgali seno pod glavo. Četa hajdukov potuje skozi burno noč v Smail-agin tabor. Smail-aga sedi v svojem šotoru, pije kavo in kadi pipo s svojima pajdašema Baukom in Mustapo. Prosi Bauka, da mu zapoje ob guslah. Bauk se posmehuje Smail-agi, poje o nekem Rizvan-agi, ki je pobiral harač na Kosovu, dobil pa bakrene namesto zlatih cekinov, suhe ovne in dobil starke za posilstvo. Smail-aga je besen in zbere svoje može, da ponovno napadejo kristjane. V tistem hipu napade četa Smail-ago in ubije Saferja s strelom v drugo oko. Mirko ubije Smail-ago, drugi hajduki pa Mustapa, več njegovih imenovanih pajdašev in okoli trideset drugih Turkov. Bauk ponoči pobegne, Novica pa ob Smail-agi pade na glavo, ko skuša obglaviti truplo. === Poguba (''Kob'') === Mrtvo telo Smail-age je spremenjeno v lutko, ki stoji v koči pri Cetinju. Nosi vsa svoja stara oblačila in orožje, toda lutka je narejena tako, da sklene roke in se prikloni križu, ki ga sproži udarec po tleh.<ref>{{cite web|url=https://www.lektire.hr/smrt-smail-age-cengica/|title=Smrt Smail-age Čengića lektira, Ivan Mažuranić|publisher=lektire.hr|author=L. F.|place=Zagreb|language=hr|date=|accessdate=4. november 2026}}</ref> == Sprejem == Bogoslav Šulek je v almanahu ''Danica'' leta 1846 pesem imenoval »najlepše delo letošnje Iskre«. Trdi, da delo premošča vrzel med »romantično« in »ljudsko« poezijo in trdi, da »nekateri sledijo romantiki Zahoda in Dubrovnika, drugi se oklepajo ljudske poezije. Vsaka stran ima svoje razloge; čeprav se mi zdi, da tukaj, kot vedno – ''in medio virtus''«. Hrvaški literarni zgodovinar Ivo Frangeš, ki se na splošno strinja s Šulekom, opozarja na več težav z njegovo terminologijo. Najpomembneje pa je, da bi dubrovniško literaturo lahko natančneje opisali kot podaljšek klasicizma kot romantike. Ne strinja se s tem, da Mažuranić ob vključevanju ljudskih elementov močneje teži k umetniškemu, kadar se interpretira dinamično.<ref>{{navedi knjigo |last1=Mažuranić |first1=Ivan |authorlink1=Ivan Mažuranić |editor1-last=Frangeš |editor1-first=Ivo |title=Smrt Smail-age Čengića |date=1965 |publisher=Zora |location=Zagreb |pages=9–10 |language=hr |chapter=Umjetnost Ivana Mažuranića}}</ref> == Citat == :Ljutit aga mrko gleda :Gdje se silom divit mora :Silan arslan gorskem mišu. prevod: :Jezni aga mrko pogleda :Ko je on, mogočni lev, prisiljen :Občudovati gorsko miško. == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== *[http://www.montenegrina.net/pages/pages1/istorija/cg_u_xix_vijeku/smail_aga_cengic_mit_i_stvarnost.htm Čedo Baćović: SMAIL-AGA ČENGIĆ - MIT I STVARNOST] *http://www.camo.ch/ivanmazuranic.htm [[Kategorija:Dela leta 1846]] [[Kategorija:Epi]] [[Kategorija:Hrvaška književnost]] klsbfk6hcvpkigga6hzhgdzhkikljcj 0 547257 6775004 6676972 2026-11-05T03:39:08Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6775004 wikitext text/x-wiki {{Infobox Railway |title = Železniška proga Činghaj–Tibet<br/>{{lang|bo|<big>མཚོ་བོད་ལྕགས་ལམ།</big>}}<br/>{{lang|zh|青藏铁路}} |image= Qingzang railway Train 01.jpg |caption= Vlak, ki ga vleče par NJ2 dizel lokomotiva, potuje po progi Činghaj leta 2008 |building= 1984 ([[Šining]]–[[Nanšankou]])<br/>2006 (Nanšankou–[[Lasa]]) |commisioned= |decommisioned= |category=obratuje |del= |country= [[Ljudska republika Kitajska]] | locale = {{PRC}}<br /> * [[Činghaj]] * [[Avtonomna regija Tibet]] |company= China Railway Qingzang Group |mednarodna oznaka proge= |tiri= 1 tir |oznaka= |dolzina= 1956 km | gauge = 1435 mm | electrification = 25kV 50Hz (Šining–Golmud) | maxincline= 2,5 % | minradius = 190 m | speed = 160 km/h (Šining–Golmud)<br/>100 km/h (Golmud–Lasa) | racksystem = | elevation = | map = |prepustna moc= |izkoristek= |vir= | start = postaja Šining | end = postaja Lasa |embedded = }} {{SpecialChars | image = Standard Tibetan name.svg | special = Tibetan script | fix = Help:Multilingual support (Indic) | characters = [[Tibetan script|Tibetan characters]] | error = [[mojibake|question marks, boxes, or other symbols]] }} [[File:Qingzangrailwaymap.png|thumb|250px|Zemljevid Železniške proge Činghaj–Tibet]] '''Železniška proga Činghaj–Tibet''' ali '''železnica Čingzang''' ({{lang-bo|<big>མཚོ་བོད་ལྕགས་ལམ།</big>}}, {{lang|bo-latn|mtsho bod lcags lam}}; {{zh|t=青藏鐵路|s=青藏铁路|p=Qīngzàng Tiělù}}), je visokogorska železnica ki povezuje [[Šining]], provinca [[Činghaj]], z [[Lasa|Laso]], [[avtonomna pokrajina Tibet]] na [[Ljudska republika Kitajska|Kitajskem]]. Dolžina železniške proge je 1956 km. Gradnja 815 km odseka med Šiningom in Golmudom je bila dokončana do leta 1984, nadaljnjih 1142 km med Golmudom in Laso pa so odprli 1. julija 2006. Slovesno jo je odprl generalni sekretar [[Komunistična partija Kitajske|kitajske komunistične partije]] [[Hu Džintao]]: prva dva potniška vlaka sta bila ''Qing 1'' (Q1) od Golmuda do Lase in ''Zang 2'' (J2) od Lase do Pekinga.<ref>[http://www.chinadaily.com.cn/home/index.html The Official website of Yunnan province] Report of inauguration. Retrieved 1 July 2006.</ref> Ta železnica je prva, ki povezuje Avtonomno regijo Tibet z drugimi provincami. Tibet je zaradi svoje nadmorske višine in terena zadnja regija na ravni province na Kitajskem, ki je dobila železniško progo. Testiranje linije in opreme se je začelo 1. maja 2006.<ref>{{navedi novice| url=http://news.xinhuanet.com/english/2006-04/13/content_4421588.htm| title=Tibet's 1st railway to start unmanned operation| editor=Shanglin, Luan| date=13 April 2006| access-date=14 April 2006| publisher=Xinhua| url-status=dead| archive-url=https://web.archive.org/web/20060415193634/http://news.xinhuanet.com/english/2006-04/13/content_4421588.htm| archive-date=15 April 2006| df=dmy-all}}</ref> Potniški vlaki vozijo iz Pekinga, Čengduja, Čongčinga, Guangdžouja, Šanghaja, Šininga in Landžouja in lahko prevažajo med 800 in 1000 potnikov v glavni sezoni.<ref>{{navedi splet| title = Shanghai strives for straight train to Lhasa| url = http://www.accesstibettour.com/n-shanghai-train-to-lhasa.html| access-date = 28 June 2009| publisher = Access Tibet Tour}}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.onceinalifetimejourney.com/once-in-a-lifetime-journeys/train-lhasa-can-expect/|title=The Train to Lhasa, Tibet - What You Can Expect on the Ride|date=7 June 2017}}</ref> Proga vključuje [[prelaz Tanggula]], ki je s 5072 m nadmorske višine najvišja točka na svetu na železnici. Železniška postaja Tanggula na 5068 m {{coord|33|00|18.50|N|91|38|57.70|E}} je najvišja železniška postaja na svetu. 1338 m dolg predor Fenghuoshan je najvišji železniški [[predor]] na svetu na 4905 m nadmorske višine. 4010 m dolg predor New Guandžiao je najdaljši predor med Šiningom in Golmudom, 3345 m dolg predor Jangbadžing pa je najdaljši predor med Golmudom in Laso. Več kot 960 km, več kot 80 % odseka Golmud–Lasa, je na nadmorski višini več kot 4000 m. Obstaja 675 mostov v skupni dolžini 159,88 km ; približno 550 km proge je položenih na [[permafrost]]. Znotraj odseka proge od Golmuda do Lase je 45 postaj, od katerih je 38 brez osebja in jih nadzoruje nadzorni center v Šiningu. Predvidenih je še trinajst postaj.<ref>{{navedi splet|url=http://news.sina.com.cn/c/2006-07-01/193210306837.shtml|title=连线青藏铁路总设计师：沿途尚预留13个车站_新闻中心_新浪网|website=news.sina.com.cn}}</ref> Proga bo elektrificirana.<ref>{{navedi splet|url=https://www.railjournal.com/infrastructure/china-to-electrify-1136km-golmud-lhasa-line/|title=China to electrify 1136km Golmud - Lhasa line|first=David|last=Briginshaw|date=24 May 2022}}</ref> == Vlaki in vozovnice == [[File:Board of Z21-22 (20151217085606).jpg|thumb|280px|Proga Z21/Z22 vozi med železniško postajo Peking Zahod in železniško postajo Lasa]] Vlaki so izdelani posebej za visokogorsko okolje. Dizelske lokomotive za tovor sta izdelala ''CSR Qishuyan'' (Serija DF8B-9000) in ''CNR Erqi Locomotive'' (Serija DF7G-8000), lokomotive za potniški promet pa je izdelal GE v Pensilvaniji (NJ2), potniški vagoni so vagoni 25T kitajske izdelave: na vlaku Z21/Z22, med Pekingom Zahod in Laso, je ''Bombardier Sifang Transportation'' (BSP) izdelal vagone na odseku Golmud-Lhasa v temno zeleni/rumeni ali temno rdeči/rumeni. Napisi v vagonih so v tibetanščini, kitajščini in angleščini. Delovna hitrost je 120 km/h in 100 km/h na odsekih, položenih na permafrostu. [[File:Lahsa station.jpg|thumb|left|240px|Železniška postaja Lasa]] Železnica od Golmuda do Lase je bila dokončana 12. oktobra 2005 in je bila odprta za redni poskusni promet 1. julija 2006.<ref>[http://news.bbc.co.uk/2/hi/asia-pacific/5133220.stm "China rolls out railway"], BBC News.</ref> Lokomotive so opremljene s turbinskim polnilnikom za boj proti učinku zmanjševanja moči, ko morajo zaradi ekstremne nadmorske višine teči na približno polovici atmosfere zraka. Na začetku so vozili le trije vlaki: Peking–Lasa (vsak dan), Čengdu/Čongčing–Lasa (vsak drugi dan) in Landžou/Šining–Lasa. Storitve Šanghaj/Guangdžou–Lasa so bile dodane oktobra 2006. Julija 2010 je storitev Šanghaj–Lasa postala dnevna in dodana je bila dnevna storitev med Šiningom in Laso, vendar je bila storitev nato prekinjena za zimsko sezono. Od oktobra 2006 pet parov potniških vlakov vozi med Golmudom in Laso ter še en par med Šiningom in Golmudom. Proga ima kapaciteto osem parov potniških vlakov. === Oskrba s kisikom in zdravstvene težave === Potniški vagoni, ki se uporabljajo na vlakih v Lasi, so posebej zgrajeni in imajo dovod kisika za vsakega potnika. Vsak potniški vlak ima zdravnika. Za vožnjo z vlakom med Golmudom in Laso je potrebna zdravstvena registracijska kartica potnika. Kartico lahko dobite ob nakupu vstopnice. Potniki morajo za potovanje z vlakom prebrati zdravstveno obvestilo in podpisati pogodbo na kartici. 28. avgusta 2006 so poročali, da je bil 75-letni moški iz Hongkonga prvi potnik, ki je umrl na vlaku, potem ko je imel težave s srcem v Lasi, a je vztrajal pri potovanju v Šining.<ref>{{navedi splet|date=2006-08-29|title=HK man first fatality on Qinghai-Tibet train|url=https://www.scmp.com/article/562003/hk-man-first-fatality-qinghai-tibet-train|access-date=2020-07-14|website=South China Morning Post|language=en}}</ref> == Gradnja == [[File:Photo by Xundaogong 巡道工出品 鸟岛信号塔 - panoramio.jpg|right|thumb|Vlak, ki vozi ob jezeru Činghai, med Šiningom in Golmudom]] [[File:Tanggula Railway Station 2.jpg|thumb|right|Železniška postaja Tanggula, ki leži na 5068 m, je najvišja postaja na svetu]] Glavno mesto province Činghai, Šining, je postalo povezano s preostalo državo z železnico leta 1959, ko je bila dokončana železnica Lanqing iz Landžoua.<ref>{{cite journal|last1=Goodman|first1=David S. G.|title=Qinghai and the Emergence of the West: Nationalities, Communal Interaction and National Integration|journal=The China Quarterly|date=June 2004|volume=179|issue=178|pages=379–399|doi=10.1017/S0305741004000220|jstor=20192339|hdl=10453/6047|s2cid=55915069|hdl-access=free}}</ref> 815 km odseka bodoče železnice Čingzang od Šininga do Golmuda v Činghaiju so odprli za promet leta 1984. Toda preostalih 1142 km odseka od Golmuda do Lase ni bilo mogoče zgraditi, dokler ni prišlo do rešitev tehničnih težav pri gradnji železniških tirov na permafrostu.<ref>{{navedi splet|url=http://www.xinhuanet.com/local/2019-06/12/c_1124613301.htm|title=开拓雪域高原的梦想之路——来自青藏铁路的蹲点报告|agency=Xinhua News Agency|date=12 June 2019|access-date=6 February 2020|language=zh|archive-date=2022-05-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20220524132348/http://www.xinhuanet.com/local/2019-06/12/c_1124613301.htm|url-status=dead}}</ref> Ta odsek se je uradno začel graditi 29. junija 2001, končal 12. oktobra 2005, signalizacija in testiranje proge pa sta trajala nadaljnjih osem mesecev. Dokončali so ga v petih letih in je stal 3,68 milijarde dolarjev.<ref>[http://www.chinadaily.com.cn/china/2006-07/01/content_630772.htm The first train rumbles on highest railway] // Xin Dingding (China Daily), Updated: 1 July 2006</ref> Polaganje tirov v Tibetu se je začelo iz obeh smeri, proti gori Tanggula in Lasi, z železniške postaje Amdo 22. junija 2004. 24. avgusta 2005 je bila proga položena na najvišji točki železnice, prelazu Tanggula, 5072 m nad morsko gladino.<ref>Xinhua News Agency (24 August 2005). [https://web.archive.org/web/20050913000430/http://news.xinhuanet.com/english/2005-08/24/content_3397297.htm New height of world's railway born in Tibet]. Retrieved 25 August 2005.</ref> Obstaja 44 postaj, med njimi železniška postaja gora Tanggula na 5068 m kot najvišji na svetu. Perujska železniška postaja Ticlio s 4829 m je najvišja v Ameriki (postaja Cóndor; s 4786 m na progi Rio Mulatos-Potosí v Boliviji in postaja La Galera s 4777 m v Peruju sta naslednji najvišji). Projekt železnice Čingzang je vključeval več kot 20.000 delavcev in več kot 6000 kosov industrijske opreme in je eden največjih kitajskih dosežkov 21. stoletja. ''Bombardier Transportation'' je izdelal 361 potniških vagonov za visoke nadmorske višine s posebnimi obogatenimi kisikovimi in UV-zaščitnimi sistemi, dostavljenih med decembrom 2005 in majem 2006. Triinpetdeset je luksuznih spalnih vagonov za turistične storitve.<ref>Bombardier Transportation (25 February 2005). [http://www.bombardier.com/index.jsp?id=0_0&lang=en&file=/en/0_0/pressrelease.jsp%3Fgroup%3D0_0%26lan%3Den%26action%3Dview%26mode%3Dsearch%26year%3Dnull%26id%3D2748%26sCateg%3D1_0 Bombardier "Awarded A Contract For High Altitude Passenger Rail Cars In Tibet"]. Retrieved 25 August 2005.</ref> Gradnja železnice je bila del strategije zahodnega razvoja Kitajske, poskusa razvoja zahodnih provinc Kitajske, ki so precej manj razvite od vzhodne Kitajske. Železnica bo razširjena do Zhangmuja preko Šigatseja (日喀则) na zahodu in Dalija prek Njingčija (林芝) na vzhodu. Načrtuje se nadaljnja razširitev, ki bo povezala Šigatse z Jadongom blizu meje med Kitajsko in Indijo<ref>[http://www.chinadaily.com.cn/bizchina/2006-06/29/content_629162.htm Extension plans]. Retrieved 28 June 2006.</ref> (Zemljevid<ref>{{navedi splet|url=http://sun-bin.blogspot.com/2006/07/qinghai-tibet-railway-videos.html|title=Sun Bin: Qinghai Tibet railway videos|first=Sun|last=Bin|date=3 July 2006}}</ref>). Vlada meni železnico za enega največjih podvigov v moderni kitajski zgodovini, zato je pogosto omenjena v rednih televizijskih programih. Kitajsko-tibetanski ljudski pevec Han Hong ima pesem ''Tianlu'' ('Cesta v nebesa'; 天路), ki hvali železnico Čingzang. === Dokončane razširitve === 17. avgusta 2008 je tiskovni predstavnik železnice potrdil načrte za dodajanje še šestih železniških prog, ki se povezujejo z železnico Činghai–Tibet, vključno od Lase do Njingčija in od Lase do Šigatseja, obe v avtonomni regiji Tibet. Tri proge bodo izhajale iz Golmuda v provinci Činghai in vodile do Čengduja v provinci [[Sečuan]], Dunhuanga v provinci [[Gansu]] in Korle v [[Avtonomna pokrajina Šindžjang-Ujgur|Avtonomni pokrajini Šindžjang-Ujgur]]. Šesta bo povezovala Šining, glavno mesto Činghai, z Džangjejem v Gansuju. Šest linij naj bi začelo obratovati pred letom 2020.<ref>{{navedi novice| url=http://www.chinadaily.com.cn/china/2008-08/17/content_6943311.htm| title=Qinghai-Tibet railway to get six new lines| date=17 August 2008| newspaper=China Daily| access-date=17 August 2008}}</ref> Construction work of the Lhasa–Shigatse extension began on 26 September 2010;<ref>{{navedi splet |url=http://news.xinhuanet.com/society/2010-09/26/c_13530616.htm |script-title=zh:青藏铁路首条延伸线拉日铁路开工建设_社会频道_新华网 |website=Xinhua News |date=2010-09-26 |access-date=26 September 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100929132946/http://news.xinhuanet.com/society/2010-09/26/c_13530616.htm |archive-date=29 September 2010 |url-status=dead |df=dmy-all }}</ref> Gradbena dela odseka Lasa–Šigatse so se začela 26. septembra 2010; odprli so ga avgusta 2014.<ref>{{cite magazine | url=http://www.railwaygazette.com/news/infrastructure/single-view/view/tibet-railway-opens-to-xigaze.html | title=Tibet railway opens to Xigaze | magazine=Railway Gazette | date=15 August 2014 | access-date=16 August 2014 | archive-date=2018-11-09 | archive-url=https://web.archive.org/web/20181109070724/https://www.railwaygazette.com/news/infrastructure/single-view/view/tibet-railway-opens-to-xigaze.html | url-status=dead }}</ref> Gradnja železnice Dunhuang–Golmud se je začela decembra 2012 in končala 18. decembra 2019.<ref name="qhdsb">{{navedi novice|url=http://epaper.tibet3.com/xhdsb/html/2019-12/18/content_614156.htm|title=敦格铁路今日全线通车|date=18 December 2019|access-date=2 February 2020|newspaper=西海都市报|language=zh|archive-date=2019-12-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20191218094631/http://epaper.tibet3.com/xhdsb/html/2019-12/18/content_614156.htm|url-status=dead}}</ref> Ta nova železnica razširi obstoječo postajo Jinmašia na železnici Činghai–Tibet za 506 km do Dunhuanga, Gansu, in vzpostavi neposredno povezavo med Šindžjangom in Tibetom.<ref>{{navedi splet |url=http://news.huochepiao.com/2012-10/2012102013240934.htm |script-title=zh:格尔木至敦煌铁路开工 |website=huochepiao.com |date=20 October 2012}}</ref> === Povečanje zmogljivosti in elektrifikacija === [[File:Photo by Xundaogong 巡道工出品 7581次在南山-二郎间 - panoramio.jpg|thumb|Odsek železnice med Nanšanom in Erlangom v prefekturi Haiši, Činghai]] Glede na to, da se pričakuje, da bo železnica Sečuan-Tibet dokončana razmeroma pozno z manjšo zmogljivostjo, se pričakuje, da bo železnica Činghai-Tibet dodala tovorno zmogljivost za izpolnitev povpraševanja po prevozu materiala. 13 postaj vzdolž železnice Činghai–Tibet je prejelo razširitve stranskih tirov ali prehodnih zank ali pa so bile te zgrajene iz nič. V teku je tudi študija izvedljivosti elektrifikacije.<ref>{{navedi splet|url=http://www.tibetol.cn/html/2018/xizangyaowen_0823/39514.html|title=青藏铁路电气化改造进入可研阶段 - 西藏要闻 - 西藏在线|website=www.tibetol.cn|language=zh-hans |access-date=2019-05-20}}</ref> === Povezava z Nepalom === Na srečanju med kitajskimi in nepalskimi uradniki 25. aprila 2008 je kitajska delegacija napovedala, da namerava podaljšati železnico Čingzang do Džangmuja (nepalsko ''Khasa'') na nepalski meji. Nepal je zahteval razširitev železnice, da bi omogočili trgovino in turizem med državama. Odsek Lasa–Šigatse je bil odprt avgusta 2014. Junija 2018 sta Kitajska in Nepal podpisala vrsto sporazumov, vključno z gradnjo železnice Šigatse–[[Katmandu]] med obiskom nepalskega premierja Olija na Kitajskem. Gradnja naj bi bila končana do leta 2024.<ref>{{navedi novice |last1=Om Astha Rai |title=The great march |url=https://www.nepalitimes.com/banner/a-great-march/ |access-date=1 July 2018 |agency=Nepali Times |date=21 June 2018 |archive-date=2021-02-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210214175254/https://www.nepalitimes.com/banner/a-great-march/ |url-status=dead }}</ref> == Inženirski izzivi == [[File:T28次通过二郎螺旋展线 - panoramio.jpg|thumb|Spiralna zanka v Guandžiao, Činghai]] Za takšno železnico je veliko tehničnih težav. Približno polovica drugega odseka je bila zgrajena na komaj obstojnem permafrostu. Poleti se zgornja plast odmrzne in tla postanejo blatna. Toplota vlakov, ki vozijo zgoraj, lahko stopi permafrost že z majhno spremembo temperature. Glavni inženirski izziv, poleg pomanjkanja kisika, je šibkost permafrosta. Za območja permafrosta, ki niso zelo krhka, zadostuje nasip iz velikih skal. Medtem pa mora biti na najbolj ranljivih območjih tirna postelja dvignjena kot most. Inženirji so to težavo rešili na območjih najšibkejšega permafrosta z izgradnjo dvignjenih tirov s piloti, zabitimi globoko v zemljo.<ref>David Wolman, [https://www.wired.com/wired/archive/14.07/chinarail.html "Train to the Roof of the World"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131208104752/http://www.wired.com/wired/archive/14.07/chinarail.html |date=2013-12-08 }}, ''Wired magazine|Wired'', Vol.&nbsp;14, No.&nbsp;7 (July 2006).</ref> Podobno kot pri transaljaškem cevovodnem sistemu so tudi deli tira pasivno hlajeni s toplotnimi izmenjevalniki na osnovi [[amoniak]]a. Zaradi podnebnih sprememb se lahko domneva, da se bodo temperature na tibetanski planoti zvišale za dve do tri stopinje Celzija. Ta sprememba zadostuje za topljenje permafrosta in s tem vpliva na celovitost celotnega sistema. Posledice podnebnih sprememb še niso vidne. [[File:TibBahn1.jpg|left|thumb|Prelaz Kunlun]] Zrak v Tibetu je precej redkejši, saj je parcialni tlak kisika 35 do 40 % nižji od tistega na morski gladini. Uporabljajo se posebni potniški vagoni, ob železnici je bilo zgrajenih več tovarn kisika. Vsak sedež v vlaku je opremljen z odprtino za dovod kisika za morebitne nujne primere. Kitajska vlada je trdila, da noben gradbeni delavec med gradnjo ni umrl zaradi bolezni, povezanih z višinsko boleznijo.<ref>[http://www.gov.cn/jrzg/2006-06/14/content_309850.htm "News on Chinese government website"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220116100409/http://www.gov.cn/jrzg/2006-06/14/content_309850.htm |date=2022-01-16 }}, (in Chinese). Quotation: The vice president of Qinghai Medical University, Dr Gerili, said "Because of proper preventions and treatments, among tens of thousands of workers from low altitude, no one died due to altitude sickness. You cannot deny that it's a miracle."</ref> Železnica poteka mimo [[gorovje Kunlun|gorovja Kunlun]], potresnega območja. Leta 2001 je Kunlun prizadel potres z močjo 7,8 Mw (vendar ni povzročil smrtnih žrtev). Ob železnici je nameščenih na desetine potresnih monitorjev. == Vpliv == === Gospodarski === Z omejeno industrijsko zmogljivostjo v Tibetu je tibetansko gospodarstvo močno odvisno od industrijskih izdelkov iz bolj razvitih delov Kitajske. Prevoz blaga v Tibet in iz njega je večinoma potekal po cesti Čingzang, ki povezuje Tibet s sosednjo provinco Činghai in je bila zgrajena v zgodnjih 1950-ih. Dolžina in teren sta omejila zmogljivost ceste, saj se vsako leto prepelje manj kot milijon ton blaga. Z izgradnjo železnice bi se morali stroški prevoza potnikov in blaga močno znižati, kar bi omogočilo povečanje obsega – stroški na tonski kilometer se bodo znižali z 0,38 RMB na 0,12 RMB. Predvideno je, da bo do leta 2010 v Tibet in iz njega prepeljanih 2,8 milijona ton, od tega več kot 75 % po železnici.<ref>[http://www.cnradio.com.cn/2004news/internal/200611/t20061110_504324840.html &nbsp;==="Qingzang railway transported .73M passengers, boosts Tibet economy"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070704120839/http://www.cnradio.com.cn/2004news/internal/200611/t20061110_504324840.html |date=4 July 2007 }}, CN Radio, (In Chinese).</ref> Pred železnico je bila kupna moč 100 RMB v Lasi le sorazmerna s 54 RMB v obalnih regijah Kitajske, predvsem zaradi visokih transportnih stroškov. Železnica bi lahko dvignila življenjski standard ob tej poti. === Socialni === Proti gradnji železnice so protestirali okoljevarstveniki in tibetanski aktivisti za neodvisnost. Tibetanska vlada v izgnanstvu verjame, da bosta proga in nadaljnja širitev železniškega omrežja prispevala k nadaljnjemu pritoku Kitajcev, denacionalizaciji Tibetancev in izčrpavanju naravnih virov v regiji.<ref>{{navedi splet|url=https://www.theguardian.com/world/2006/jun/30/china.jonathanwatts|title=Protests as Tibet-China rail link opens – theguardian.com|website=TheGuardian.com |date=30 June 2006 |access-date=2022-04-25}}</ref> Po poročanju kitajske državne tiskovne agencije ''Xinhua News'' je železnica spodbujala dedovanje tibetanske kulture in vere, saj je odprtje železnice povečalo število vernikov iz vse države, ki prihajajo v Laso. Tibetancem daje tudi prednost z dostopnostjo do preostalega dela Kitajske za terciarno izobraževanje, zaposlitev in trg za lokalno industrijo.<ref>{{navedi splet|url=http://www.gov.cn/ztzl/qztlkt/content_669066.htm|title=西藏自治区社会各界共同庆祝青藏铁路通车一周年|access-date=31 January 2020|date=1 July 2007|publisher=中央政府门户网站|language=zh|archive-date=2023-04-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20230405145224/http://www.gov.cn/ztzl/qztlkt/content_669066.htm|url-status=dead}}</ref> Qiangba Puncog, nekdanji predsednik ljudske vlade avtonomne pokrajine Tibet, je cenil železnico za uvedbo več turistične industrije v regijo z delovnimi mesti za lokalno prebivalstvo. === Okoljski === [[File:Qinghai–Tibet Railway (Qingzang Railway) (37148431070).jpg|thumb|Mokrišče ob železnici, blizu gorovja Njenchen Tanglha]] Vpliv nove železnice na okolje je stalna skrb. Povečanje potniškega prometa bo povzročilo večjo turistično in gospodarsko dejavnost na Tibetanski planoti, gradnja železnice pa lahko negativno vpliva tudi na lokalno okolje. Na primer motnje v izmenjavi toplote zemlje, vegetacije in površinske vode, ki lahko povzročijo erozijo zaradi zmrzovanja in odmrzovanja ter taljenje ledu, če z njimi ne ravnamo pravilno.<ref name="QZimpact">{{navedi splet|url=http://www.qh.xinhuanet.com/qztlw/2003-06/25/content_639390.htm|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100505155553/http://www.qh.xinhuanet.com/qztlw/2003-06/25/content_639390.htm|url-status=dead|title=News – 修建青藏铁路　造福各族人民|archivedate=5 May 2010}}</ref> Da bi zmanjšali motnje, se smeti in iztrebki na vlakih zbirajo v dva zaprta zabojnika v vsakem vagonu, namesto da bi jih odlagali na tire, in jih odvažajo na velikih postajah. Obstajajo tudi pomisleki Kitajske meteorološke uprave, da bi lahko taljenje permafrosta v Tibetu, na katerem je del železnice, zaradi globalnega segrevanja ogrozilo železnico v 21. stoletju.<ref>{{navedi novice|url=https://www.reuters.com/article/idUSTRE5451IM20090506 |title=Global warming threatens Tibet railway: report|date=6 May 2009|work=Reuters|access-date=10 April 2010|location=Beijing}}</ref> Učinki te železnice na divje živali, kot so tibetanske antilope in rastline, trenutno niso znani. 33 železniških mostov za prečkanje divjih živali je bilo zgrajenih posebej za omogočanje nadaljnje selitve živali. === Vojaški === Komentatorji so opozorili na potencialni vojaški vpliv te železnice, ki Ljudski osvobodilni vojski omogoča hitrejšo mobilizacijo enot na določenih mejnih območjih v sporu z Indijo.<ref>{{navedi novice|last=Ramachandran|first=Sudha|date=December 6, 2020|title=Tibet Railway Network Speeding Up to the Indian Border|url=https://jamestown.org/program/tibet-railway-network-speeding-up-to-the-indian-border/|access-date=2020-12-06|website=Jamestown Foundation|language=en-US}}</ref> == Tirna vozila == [[File:YW25T 676500@BJX (20151217082001).jpg|thumb|Posebej zgrajeni platojski vagoni na zahodni železniški postaji Peking, ki prihajajo iz Lase kot Z22]] *361 Bombardier Sifang Power (Qingdao) Transportation Ltd./Power Corporation of Canada/China South Locomotive and Rolling Stock Industry (Group) Corporation High-Grade Coach – 308 standardnih avtomobilov in 53 posebnih turističnih vagonov *Lokomotiva GE Transportation NJ2 (zgrajenih je bilo 78 lokomotiv GE z oznako C38AChe) *CSR Qishuyan & CSR Ziyang Serija lokomotiv DF8B-9000 in lokomotiva DF8BJ – podobna dizelski električni lokomotivi Bombardier Transportation-GE Transportation Blue Tiger; proizvodnjo serije DF8B-9000 je prekinil nekdanji kitajski skorumpirani uradnik Liu Zhijun v korist lokomotiv GE in EMD *Lokomotiva serije CNR Erqi DF7G-8000 *Lokomotiva CRRC Dalian HXN3 == Pokrajina ob železnici == Od odprtja železnice je pokrajina, gledana z železnice, postala mednarodno znana:<ref>[http://www.g-tabi.com/guide/qingzang/qztl-jingdian.php The Good Views of Qingzang Railway from Golmud to Lhasa] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120327222027/http://www.g-tabi.com/guide/qingzang/qztl-jingdian.php |date=27 March 2012 }} (in Japanese)</ref><ref>[http://www.cntabi.com/kankou/qingzang/qztl-jingdian.php The Good Views of Qingzang Railway]{{Slepa povezava|date=avgust 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{dead link|date=December 2017 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>[http://www.hudong.com/wiki/%E9%9D%92%E8%97%8F%E9%93%81%E8%B7%AF&prd=button_doc_jinru Qingzang Railway (Hudong Encyclopedia)] (in Chinese)</ref> {{col-begin}} {{col-2}} '''[[Šining]] do [[Golmud]]a: ''' * [[Jezero Činghaj]] '''Golmud do Lase: ''' * [[prelaz Kunlun]], vzhodni del gorovja Kunlun (gora Hoh Šil do gorovja Bajan Har), vrh Judžu in njegov [[ledenik]] * [[Predor Fenghuošan]] * Hoh Šil (Kekešili travniki) {{col-2}} * [[most Ulan Moron]] čez reko Tuotuo * [[Postaja Tangula]], gorovje [[Tangula]] * Amdo travniki * Jezero Tsonag * Nagču travniki * [[gorovje Njenčen Tanglha]] * Damšung travniki * most čez reko Lasa {{col-end}} == Galerija == <gallery> File:Xining railway station platform.jpg|Železniška postaja Šining File:QinghaiHu1.jpg|[[Jezero Činghaj]] File:通天河大桥 Tongtian River Bridge China Xinjiang Urumqi Welcome yo - panoramio (3).jpg|Most čez reko Tongtian File:20060730225824_-_格尔木站.jpg|Železniška postaja Golmud File:20060731061434 - 唐古拉站.jpg|Železniška postaja Tangula File:TanggulaShan.jpg|Gorovje Tangula File:TibetanRailwayBridge.jpg|Most na obzorju permafrosta File:Tsonag Lake, Tibet.jpg|Jezero Tsonag File:Nyainqentanglha_from_Qingzang_Railway.jpg|Gorovje Njenčen Tanglha File:Lhasatrainstation shu.jpg|Železniška postaja Lhasa </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave== {{commons category|Mountain railways of India}} * [https://www.youtube.com/watch?v=Vj1MeeHelMY Qinghai Tibetan Railway na You Tube] * [https://www.youtube.com/watch?v=MuBT8f4VDi8 Railway on the Roof of the World: Qinghai–Tibet line] * [https://scholar.google.si/scholar?q=qinghai-tibet+railway+documentary&hl=sl&as_sdt=0&as_vis=1&oi=scholart Akademski članki] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Činghaj]] [[Kategorija:Tibet]] [[Kategorija:Železniške proge na Kitajskem]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 2006]] 3cw51bjoqzhcxhh45cf5cqc2j581aee 0 551491 6775000 6701865 2026-11-05T02:45:08Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6775000 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Bivša država | image_map = Map of the Xiongnu, circa 150 BCE.png | map_caption = Ozemlje Šiungnuja v 2. stoletju pr. n. št. pred hansko-šiungnujsko vojno (133 pr. n. št.-89 n. št.), ki je obsegalo [[Mongolija|Mongolijo]], vhodni [[Kazahstan]], vzhodni [[Kirgizistan]], južno [[Sibirija|Sibirijo]] in dele severna [[Kitajska|Kitajske]] (zahodna [[Mandžurija]], [[Notranja Mongolija]] in [[Gansu]])<ref>{{navedi knjigo |last1=Coatsworth |first1=John |last2=Cole |first2=Juan |last3=Hanagan |first3=Michael P. |last4=Perdue |first4=Peter C. |last5=Tilly |first5=Charles |last6=Tilly |first6=Louise |title=Global Connections: Volume 1, To 1500: Politics, Exchange, and Social Life in World History |date=16 March 2015 |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-1-316-29777-3 |page=138 |url=https://books.google.com/books?id=w5vlBgAAQBAJ&pg=PA138}}</ref><ref>{{navedi knjigo |title=Atlas of World History |date=2002 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-521921-0 |page=51 |url=https://books.google.com/books?id=ffZy5tDjaUkC&pg=PA51}}</ref><ref>{{navedi knjigo |last1=Fauve |first1=Jeroen|title=The European Handbook of Central Asian Studies |date=2021 |isbn=978-3-8382-1518-1 |page=403 |url=https://books.google.com/books?id=KPBIEAAAQBAJ&pg=PA406}}</ref> | conventional_long_name = Šiungnu | common_name = Šiungnu | era = [[stari vek]] | government_type = plemenska zveza | common_languages = jenisejski jeziki<br />[[stara turščina]]<br />[[stara kitajščina]] | capital = Longčeng (mongolsko: Luut, Zmajevo mesto)<ref>{{navedi knjigo |last1=Feng |first1=Li |title=Early China: A Social and Cultural History |date=30 December 2013 |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-0-521-89552-1 |page=273 |url=https://books.google.com/books?id=TQNaAQAAQBAJ&pg=PA273 |language=en}}</ref> | year_start = 3. stoletje pr. n. št. | year_end = 1. stoletje n. št. | religion = [[šamanizem]], [[tengrizem]] | demonym = Šiungnu | p1 = kultura ploščastih grobov | p2 = Donghu | p3 = Juedži | p4 = Saki | p5 = ordoška kultura | s1 = dinastija Han | s2 = država Šjanbej | s3 = Rouranski kaganat | s4 = Toharistan | s5 = Prvi turški kaganat |today = {{MNG}} <br> {{RUS}} <br> [[Slika:Flag of Kazakhstan.svg|25px]] [[Kazahstan]] <br> [[Slika:Flag of Kyrgyzstan.svg|25px]] [[Kirgizistan]] <br> {{CHN}} }} {{Infobox Chinese | title = Šiungnu | c = 匈奴 | mon = | monr = | mong = | p = Xiōngnú | w = Hsiung¹-nu² | mi = {{IPAc-cmn|x|iong|1|.|n|u|2}} | gr = Shiongnu | j = Hung¹-nou⁴ | y = Hūng-nòuh | tl = Hing-lôo | oc-bs = *{{IPA|qʰoŋ.nˤa}} | oc-zz = qʰoŋ.na:<ref name=":01">{{navedi splet|url = http://ytenx.org/dciangx/dzih/%E5%8C%88/|script-title=zh:匈 – 上古音系第一三千八百九十字|website = ytenx.org [{{lang|zh-hant|韻典網}}] |first = Shang-fang (Chinese: 尚芳)|last = Zheng Zhang (Chinese: 鄭張) |others = Rearranged by BYVoid |language=zh |trans-title=匈 - The 13890th word of the Ancient Phonological System}}</ref><ref name=":02">{{navedi splet|url = http://ytenx.org/dciangx/dzih/%E5%A5%B4/|script-title=zh:奴 – 上古音系第九千六百字|website = ytenx.org [{{lang|zh-hant|韻典網}}] |last = Zheng Zhang (Chinese: 鄭張)|first = Shang-fang (Chinese: 尚芳) |others = Rearranged by BYVoid |language=zh |trans-title=奴 – The 9600th word of the Ancient Phonological System}}</ref> }} '''Šiungnu''' ({{zh|c=匈奴|p= Xiōngnú}}<ref>{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=MtkvAQAAIAAJ&q=hiungun+xiongnu |title=Opera omnia |isbn=9788884430281 |last1=Martini |first1=Martino |year=2002 |via=Google Books}}</ref>) je bila plemenska zveza<ref>{{navedi splet |title=Xiongnu People |url=http://global.britannica.com/topic/Xiongnu|website=britannica.com |publisher=Encyclopædia Britannica |access-date=25 July 2015 |archive-date=11 March 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200311191625/https://global.britannica.com/topic/Xiongnu |url-status=dead}}</ref> nomadskih ljudstev, ki so po starodavnih kitajskih virih od 3. stoletja pr. n. št. do konca 1. stoletja n. št. naseljevala vzhodno [[Evrazijska stepa|evrazijsko stepo]]. [[Modu|Modu čanju]], vrhovni voditelj plemen po letu 209 pr. n. št., je ustanovil cesarstvo Šiungnu.{{sfn|Di Cosmo|2004|p=186}} Potem ko so strmoglavili svoje prejšnje vladarje [[Juedži|Juedže]],<ref>{{navedi knjigo |last1=Chase-Dunn |first1=C. |last2=Anderson |first2=E. |title=The Historical Evolution of World-Systems |date=18 February 2005 |publisher=Springer |isbn=978-1-4039-8052-6 |page=36-37 |url=https://books.google.com/books?id=HUTHAAAAQBAJ&dq=xiongnu+overthrew+yuezhi&pg=PA37 |language=en}}</ref> so Šiungnuji postali prevladujoča sila v stepah vzhodne Azije s središčem na [[Mongolska planota|Mongolski planoti]]. Dejavni so bili tudi na delih današnje [[Sibirija|Sibirije]], [[Notranja Mongolija|Notranje Mongolije]], [[Gansu]]ja in [[Šindžjang]]a. Njihovi odnosi s sosednjimi kitajskimi dinastijami na jugovzhodu so bili zapleteni. V njih so se izmenjevala obdobja miru, vojne in podjarmljenja. Nazadnje je Šiungnuje v večstoletni vojni porazila [[dinastija Han]]. Sledili so razcep plemenske zveze na dva dela in prisilne preselitve velikega števila Šiungnujev na ozemlje Hana. V obdobju [[Šestnajst kraljestev|šestnajstih kraljestev]] so Šiungnuji kot eni od "petih barbarov" ustanovili dinastične države Han Džao, Severni Liang in Hu Šja na severu Kitajske. Poskusi povezovanja Šiungnujev z bližnjimi [[Saki]] in [[Sarmati]] so bili nekoč sporni, kasneje pa je arheogenetika potrdila interakcijo obojih s Šiungnuji in tudi njihovo povezavo s [[Huni]]. Identiteta etničnega jedra Šiungnujev je bila predmet različnih hipotez, saj je v njihovem jeziku v kitajskih virih ohranjenih le nekaj besed, predvsem naslovov in osebnih imen. Ime Šiungnu bi lahko bilo sorodno imenu Hunov in/ali ljudstva Huna v [[Indija|Indiji]] in [[Pakistan]]u,{{sfn|Grousset|1970|pp=[https://archive.org/details/empireofsteppesh00prof/page/19 19, 26–27]}}{{sfn|Pulleyblank|2000|p=17}}{{sfn|Schuessler|2014|pp=257, 264}} vendar je to sporno.{{sfn|Beckwith|2009|page=404–405 notes 51–52}}<ref name="vaissiere2006">{{cite encyclopedia |author=Étienne de la Vaissière |date=November 15, 2006 |title=Xiongnu |encyclopedia=Encyclopedia Iranica online |url=http://www.iranicaonline.org/articles/xiongnu |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20120104081516/http://www.iranicaonline.org/articles/xiongnu |archive-date=2012-01-04}}</ref> Druge jezikovne povezave, ki so prav tako sporne, vključujejo turško,{{sfn|Hucker|1975|p=136}}<ref>{{cite journal |url=https://doi.org/10.1017/ehs.2020.18 |title=Early nomads of the Eastern Steppe and their tentative connections in the West |last1=Savelyev |first1=Alexander |last2=Jeong |first2=Choongwon |date=May 10, 2020 |journal=Evolutionary Human Sciences |volume=2 |doi=10.1017/ehs.2020.18 |pmid=35663512 |pmc=7612788 |hdl=21.11116/0000-0007-772B-4 |s2cid=218935871 |quote=}}</ref><ref>{{Cite journal |last1=Robbeets |first1=Martine |last2=Bouckaert |first2=Remco |date=2018-07-01 |title=Bayesian phylolinguistics reveals the internal structure of the Transeurasian family |url=http://dx.doi.org/10.1093/jole/lzy007 |journal=Journal of Language Evolution |volume=3 |issue=2 |pages=145–162 |doi=10.1093/jole/lzy007 |issn=2058-4571|hdl=21.11116/0000-0001-E3E6-B |hdl-access=free }}</ref><ref>{{Citation |title=Northern Dynasties and Southern Dynasties |date=2019-05-14 |url=http://dx.doi.org/10.2307/j.ctvc77f7s.11 |work=Chinese Architecture |pages=72–103 |access-date=2023-04-01 |publisher=Princeton University Press|doi=10.2307/j.ctvc77f7s.11 |s2cid=243720017 }}{{navedi splet |last=Larousse |first=Éditions |title=Turcs ou Turks - LAROUSSE |url=https://www.larousse.fr/encyclopedie/divers/Turcs/147681 |access-date=2023-04-01 |website=www.larousse.fr |language=fr}}</ref><ref>{{navedi knjigo |title=Book of Zhou, vol. 50}}{{navedi knjigo |title=Henning 1948}}</ref><ref>{{navedi knjigo |title=Sims-Williams 2004}}{{navedi knjigo |title=Pritsak 1959}}{{navedi knjigo |title=Hucker 1975, p. 136.}}{{navedi knjigo |title=Jinshu vol. 97 Four Barbarians - Xiongnu"}}{{navedi knjigo |title=Weishu, "vol. 102 Wusun, Shule, & Yueban" quote: "悅般國，…… 其先，匈奴北單于之部落也。…… 其風俗言語與高車同"}}{{navedi knjigo |title=Yuanhe Maps and Records of Prefectures and Counties vol. 4 quote: "北人呼駮馬為賀蘭}}{{navedi knjigo |last=Kim |first=Hyun Jin |url=http://dx.doi.org/10.1017/cbo9780511920493 |title=The Huns, Rome and the Birth of Europe |date=2013-04-18 |publisher=Cambridge University Press |doi=10.1017/cbo9780511920493 |isbn=978-0-511-92049-3}}{{navedi knjigo |title=Du You. Tongdian. Vol. 200. "突厥謂駮馬為曷剌，亦名曷剌國。"}}{{navedi knjigo |title=Wink 2002, pp. 60–61.}}</ref> iransko,<ref name="Harmatta488">{{harvnb|Harmatta|1994|p=488}}</ref>{{sfn|Bailey|1985|pp=21–45}}{{sfn|Jankowski|2006|pp=26–27}} mongolsko,<ref name="Tumen">{{cite journal |vauthors=Tumen D |title=Anthropology of Archaeological Populations from Northeast Asia |journal=Oriental Studies |volume=49 |date=February 2011 |pages=25, 27 |publisher=Dankook University Institute of Oriental Studies |url=http://user.dankook.ac.kr/~oriental/Journal/pdf_new/49/11.pdf |archive-date=2013-07-29 |archive-url= https://web.archive.org/web/20130729140858/http://user.dankook.ac.kr/~oriental/Journal/pdf_new/49/11.pdf |url-status=dead}}</ref> uralsko, {{sfn|Di Cosmo|2004|p=166}} jenisejsko{{sfn|Beckwith|2009|page=404–405 notes 51–52}}{{sfn|Adas|2001|p=88}}<ref>{{cite journal |last=Vovin |first=Alexander |year=2000 |title=Did the Xiongnu speak a Yeniseian language? |journal=Central Asiatic Journal |volume=44 |issue=1| pages=87–104 |jstor=41928223}}</ref><ref>{{Cite journal |last=高晶一 |first=Jingyi Gao |date=2017 |trans-title=Xia and Ket Identified by Sinitic and Yeniseian Shared Etymologies |script-title=zh:確定夏國及凱特人的語言為屬於漢語族和葉尼塞語系共同詞源 |title=Quèdìng xià guó jí kǎitè rén de yǔyán wéi shǔyú hànyǔ zú hé yè ní sāi yǔxì gòngtóng cí yuán |journal=Central Asiatic Journal |volume=60 |issue=1–2 |pages=51–58 |doi=10.13173/centasiaj.60.1-2.0051 |jstor=10.13173/centasiaj.60.1-2.0051 |s2cid=165893686}}</ref> ali multietnično poreklo.{{sfn|Geng|2005}} ==Ime== Kitajsko ime Šiungnu samo po sebi je slabšalni izraz, saj pismenki 匈奴 pomenita "srdit suženj".<ref name=yuuu86-384>Yü, Ying-shih (1986). "Han Foreign Relations". The Cambridge History of China, Volume 1: The Ch'in and Han Empires, 221 BC – AD 220. Cambridge: Cambridge University Press. p. 384. ISBN 978-0-521-24327-8.</ref> Besedi 匈奴 se kot Šiungnu izgovarjata v mandarinski kitajski izgovorjavi, ki se zdaj govori v [[Peking]]u in je nastala pred manj kot 1000 leti. Stara kitajska izgovorjava je bila rekonstruirana kot *xiuoŋ-na ali *qhoŋna.<ref>{{cite journal |last1=Gao |first1=Jingyi (高晶一) |title=Huns and Xiongnu Identified by Hungarian and Yeniseian Shared Etymologies |journal=Central Asiatic Journal |date=2013 |volume=56 |page=41 |jstor=10.13173/centasiaj.56.2013.0041 |url=https://www.jstor.org/stable/pdf/10.13173/centasiaj.56.2013.0041.pdf |issn=0008-9192}}</ref> Po eni od rekonstrukcij imena naj bi bilo ime izpeljano iz imena reke Ongi (mongolsko Онги гол, Ongi gol) v Mongoliji in je bilo prvotno dinastično in ne etnično ime.<ref>Atwood, Christopher P. (2015). [https://repository.upenn.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1040&context=ealc "The Kai, the Khongai, and the Names of the Xiōngnú"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230326031005/https://repository.upenn.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1040&context=ealc |date=2023-03-26 }}. International Journal of Eurasian Studies. '''2''': 45–47.</ref> ==Zgodovina== ===Predhodniki=== {{ Annotated image | image=Indo-European_migrations_and_Ancient_Northeast_Asians.png | width=400 | image-width = 400 | image-left=0 | image-top=0| float = right | annotations = {{Annotation|260|15|[[Afanasievo culture|Afanasievo<br />culture]]|text-align=center|font-weight=bold|font-style=normal|font-size=7|color=#FF4500}} {{Annotation|315|35|[[Ancient Northeast Asian|<span style="color:#4F311CFF">'''''Ancient Northeast<br>Asians'''''</span>]]|text-align=center|font-weight=bold|font-style=normal|font-size=7|color=#000000}} | caption=Zgodnje indoevropske migracije iz Pontskih step in preko Srednje Azije ter srečanje s starodavnimi prebivalci severovzhodne Azije<ref>{{cite journal |last1=Narasimhan |first1=Vagheesh M. |last2=Patterson |first2=Nick |last3=Moorjani |first3=Priya |last4=Rohland |first4=Nadin |last5=Bernardos |first5=Rebecca |title=The formation of human populations in South and Central Asia |journal=Science |date=6 September 2019 |volume=365 |issue=6457 |issn=0036-8075 |doi=10.1126/science.aat7487 |pmid=31488661 |pmc=6822619 |doi-access=free}}</ref> }} Ozemlja v osrednji in vzhodni Mongoliji, povezana s Šiungnuji, so bila pred tem naseljena s kulturo ploščnih grobov starodavne severovzhodne Azije, ki je obstajala do 3. stoletja pr. n. št.<ref>{{cite journal |last1=Khenzykhenova |first1=Fedora I. |last2=Kradin |first2=Nikolai N. |last3=Danukalova |first3=Guzel A. |last4=Shchetnikov |first4=Alexander A. |last5=Osipova |first5=Eugenia M. |last6=Matveev |first6=Arkady N. |last7=Yuriev |first7=Anatoly L. |last8=Namzalova |first8=Oyuna D. -Ts |last9=Prokopets |first9=Stanislav D. |last10=Lyashchevskaya |first10=Marina A. |last11=Schepina |first11=Natalia A. |last12=Namsaraeva |first12=Solonga B. |last13=Martynovich |first13=Nikolai V. |title=The human environment of the Xiongnu Ivolga Fortress (West Trans-Baikal area, Russia): Initial data |journal=Quaternary International |date=30 April 2020 |volume=546 |pages=216–228 |doi=10.1016/j.quaint.2019.09.041 |bibcode=2020QuInt.546..216K |s2cid=210787385 |url=https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S1040618219307918 |language=en |issn=1040-6182}}</ref> Genetske raziskave kažejo, da so bili pripadniki kulture ploščnih grobov primarni predniki Šiungnujev in da so Šiungnuji nastali s precejšnjim in kompleksnim mešanjem z Zahodnimi Evrazijci.<ref>{{harvnb|Rogers|Kaestle|2022}}</ref> V obdobju [[Zahodni Džov|Zahodnega Džova]] (1045-771 pr. n. št.) so se dogajali pogosti spopadi Džova z nomadskimi plemeni s severa in severozahoda, znanimi kot Šjanjun in Gujfang, in različnimi plemeni Rongov, kot so bili Širongi, Šanrongi ali Čuanrongi.<ref name="WT"/> Za ta plemena se omenja, da so nadlegovala ozemlje Džova, v resnici pa so se Džovi širili proti severu in posegali v njihova tradicionalna ozemlja, zlasti v dolino reke Vej. Arheološko se je Džov razširil proti severu in severozahodu na račun kulture siva.<ref name="WT">{{navedi knjigo |last1=Tse |first1=Wicky W. K. |title=The Collapse of China's Later Han Dynasty, 25-220 CE: The Northwest Borderlands and the Edge of Empire |date=27 June 2018 |publisher=Routledge |isbn=978-1-315-53231-8 |page=[https://books.google.com/books?id=-y9iDwAAQBAJ&pg=PT45 45-46], [https://books.google.com/books?id=-y9iDwAAQBAJ&pg=PT63 63 note 40] |url=https://books.google.com/books?id=-y9iDwAAQBAJ&pg=PT45 |language=en}}</ref> Čuanrongi so leta 771 pr. n. št. uničili Zahodni Džov, oplenili prestolnico [[Haodžing]] in ubili zadnjega kralja Zahodnega Džova [[Jou, kralj Zahodnega Džova|Jouja]]. <ref name="WT"/> Po njegovi smrti je bilo ravnanje s severnimi plemeni prepuščeno njegovi naslednici državi Čin. <ref name="WT"/> Na zahodu je bila neposredna predhodnica Šiungnuja [[paziriška kultura]] (6.-3. stoletje pr. n. št.).<ref>{{navedi knjigo |last1=Linduff |first1=Katheryn M. |last2=Rubinson |first2=Karen S. |title=Pazyryk Culture Up in the Altai |date=2021 |publisher=Routledge |isbn=978-0-429-85153-7 |page=69 |url=https://books.google.com/books?id=RAdUEAAAQBAJ&pg=PT69 |quote=}}</ref> [[Skiti|Skitska kultura]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.britannica.com/place/Pazyryk |title=Pazyryk |work=[[Enciklopedija Britannica|Britannica Online]] |date=2001-09-11 |access-date=2019-03-05}}</ref> v južni [[Sibirija|Sibiriji]], [[Altaj|Altajskem gorovju]], [[Kazahstan]]u in bližnji [[Mongolija|Mongoliji]]<ref>{{harvnb|State Hermitage Museum|2007}}</ref> je bila prepoznana po izkopanih predmetih in mumificiranih truplih, kot je sibirska ledena princesa, najdena v sibirskem [[permafrost]]u. Na jugu se je v sedanji [[Notranja Mongolija|Notranji Mongoliji]] med [[Bronasta doba|bronasto]] in zgodnjo [[Železna doba|železno dobo]] od 6. do 2. stoletja pr. n. št. razvila [[ordoška kultura]] neznanega etno-jezikovnega izvora, ki naj bi predstavljala najbolj vzhodno razširitev indoevropskih govorcev.<ref>{{harvnb|Whitehouse|2016|p=369}}</ref><ref name="Harmatta348">{{harvnb|Harmatta|1992|p=348}} </ref><ref>{{Cite journal |last1=Unterländer |first1=Martina |last2=Palstra |first2=Friso |last3=Lazaridis |first3=Iosif |last4=Pilipenko |first4=Aleksandr |last5=Hofmanová |first5=Zuzana |last6=Groß |first6=Melanie |last7=Sell |first7=Christian |last8=Blöcher |first8=Jens |last9=Kirsanow |first9=Karola |last10=Rohland |first10=Nadin |last11=Rieger |first11=Benjamin |date=2017-03-03 |title=Ancestry and demography and descendants of Iron Age nomads of the Eurasian Steppe |journal=Nature Communications |volume=8 |pages=14615 |issn=2041-1723 |doi=10.1038/ncomms14615 |pmc=5337992 |pmid=28256537 |bibcode=2017NatCo...814615U}}</ref> [[Juedži|Juedže]] je izpodrinila ekspanzija Šiungnujev v 2. stoletju pr. n. št. in jih prisilila na preselitev v srednjo in južno Azijo.<ref>{{navedi splet |last1=Benjamin |first1=Craig |title=The Yuezhi |url=https://oxfordre.com/view/10.1093/acrefore/9780190277727.001.0001/acrefore-9780190277727-e-49 |website=Oxford Research Encyclopedia of Asian History |doi=10.1093/acrefore/9780190277727.013.49 |date=29 March 2017 |isbn=978-0-19-027772-7 }}</ref><ref>{{navedi knjigo |last1=Bang |first1=Peter Fibiger |last2=Bayly |first2=C. A. |last3=Scheidel |first3=Walter |title=The Oxford World History of Empire: Volume Two: The History of Empires |date=2 December 2020 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-753278-2 |page=330 |url=https://books.google.com/books?id=6GkLEAAAQBAJ&pg=PA330 |via=Google Books}}</ref> ===Zgodnja zgodovina=== {{multiple image|perrow=1/2/2|total_width=300 | align = right | direction =horizontal | header= | image1 = Buckle boar hunting NMAT 48-8 n06 (composite).jpg | caption1 = | image2 = Xiongnu head three angles.jpg | caption2 = | footer= Nomadski jezdec, ki prebada merjasca, odkrit v Saksanohurju v Južnem Tadžikistanu, 1.–2. stoletje n. št.<ref>{{navedi knjigo|last1=Marshak |first1=Boris Ilʹich |title=Peerless Images: Persian Painting and Its Sources |date=1 January 2002 |publisher=Yale University Press |isbn=978-0-300-09038-3 |page=9 |url=https://books.google.com/books?id=XUyajzkDJ50C&pg=PA9 |language=en}}</ref><ref>{{cite journal |last1=Ilyasov |first1=Jangar |title=A Study on the Bone Plates from Orlat // Silk Road Art and Archaeology. Vol. 5. Kamakura, 1997/98, 107-159 |page=127 |url=https://www.academia.edu/7847889}}</ref> Okrasna pasna zaponka je bila morda izdelana za nekoga, ki je bil povezan s Šjongnuji. Datirana je v 2.–1. stoletje pr. n. št. Jezdec nosi oblačila stepskih prebivalcev, lase spete v kito, značilno za vzhodne stepe, njegov konj pa ima značilno konjsko opremo Šjongnujev<ref name="HPF">{{cite journal |last1=Francfort |first1=Henri-Paul |author-link= |title=Sur quelques vestiges et indices nouveaux de l'hellénisme dans les arts entre la Bactriane et le Gandhāra (130 av. J.-C.-100 apr. J.-C. environ) |trans-title=On some vestiges and new indications of Hellenism in the arts between Bactria and Gandhāra (130 BC-100 AD approximately) |journal=Journal des Savants |date=2020 |pages=35–39 |url=https://www.academia.edu/45042820 |quote=}}</ref> }} Zgodovinar Zahodnega Hana [[Sima Čjan]] je v enem od poročil v ''Zapisih velikega zgodovinarja'' okoli leta 100 pr. n. št. podrobno opisal Šiungnuje. Šiungnuji naj bi bili potomci nekega Čunveija, ki je izhajal iz ''"rodovine gospoda Šjaja"'', se pravi [[Ju Veliki|Juja Velikega]].<ref>"The Account of the Xiongnu, Records of the Grand Historian", Sima Qian.DOI: https://doi.org/10.1163/9789004216358_00</ref><ref>Shiji [https://ctext.org/shiji/xiong-nu-lie-zhuan Ch. 110: Xiongnu liezhuan] quote: "匈奴，其先祖夏后氏之苗裔也，曰淳維。"</ref> Sima Čjan je kljub temu potegnil jasno mejo med stalno naseljenim ljudstvom Huašja (Han) in pastirskimi nomadi (Šiungnu). Ljudstvi je označil kot popolni civilizacijski nasprotji.{{sfn|Di Cosmo|2002|p=2}} Omenil je tudi pojav Šiungnujev severno od poveljstev Janmen in Dai pred letom 265 pr. n. št., se pravi tik pred vojno med Džaom in Šjongnuji.<ref>''Shiji'' [https://zh.wikisource.org/wiki/%E5%8F%B2%E8%A8%98/%E5%8D%B7081#%E9%99%84_%E6%9D%8E%E7%89%A7 Vol. 81 "Stories about Lian Po and Lin Xiangru - Addendum: Li Mu"] text: "李牧者，趙之北邊良將也。常居代鴈門，備匈奴。</ref><ref>Theobald, Ulrich (2019) [http://www.chinaknowledge.de/History/Zhou/personslimu.html "Li Mu 李牧"] in ''ChinaKnowledge.de - An Encyclopaedia on Chinese History, Literature and Art''</ref> Sinolog Edwin Pulleyblank (1994) trdi, da v obdobju pred letom 241 pr. n. št. to verjetno niso bili Šiungnuji, ampak Huji.{{sfn|Pulleyblank|1994|p=518-520}}{{sfn|Schuessler|2014|p=264}} Šjongnuje in Huje so pogosto zamenjavali tudi v drugih kitajskih virih.{{sfn|Bunker|2002|pp=27-28}} Izraz Hu je na splošno pomenil tudi katero koli nomadsko ljudstvo.{{sfn|Pulleyblank|1994|p=518-520}}{{sfn|Di Cosmo|2002|p=129}} V tem smislu je nedosleden tudi Sima Čjan, ki je za Huje štel tudi Donghuje.<ref name = "xiongnu hu">''Shiji'', [https://zh.wikisource.org/wiki/%E5%8F%B2%E8%A8%98/%E5%8D%B7110 Vol. 110 "Account of the Xiongnu"]. quote: "後秦滅六國，而始皇帝使蒙恬將十萬之眾北擊'''胡'''，悉收河南地。…… '''匈奴'''單于曰頭曼，頭曼不勝秦，北徙</ref>{{sfn|Pulleyblank|1994|p=518-520}} Starodavna Kitajska je pogosto prihajala v stik z nomadskimi ljudstvi Šjanjun in Širong. V poznejšem kitajskem zgodovinopisju so se nekatere skupine teh ljudstev štele za možne prednike ljudstva Šjongnu.{{sfn|Di Cosmo|2002|p=107}} Slednje se je pogosto spopadalo z dinastijo Šang in še posebej z [[Dinastija Džov|dinastijo Džov]], ki je med svojim širjenjem pogosto osvajala in zasužnjevala nomadska ljudstva.{{sfn|Di Cosmo|2002|p=107}} V [[Obdobje vojskujočih se držav|obdobju vojskujočih se držav]] so vojske držav [[Čin (država)|Čin]], [[Džao (država)|Džao]] in [[Jan (država)|Jan]] posegale po ozemljih, poseljenih s Šjongnuji in drugimi ljudstvi Hu.{{sfn|Di Cosmo|1999|pp=892–893}} Pulleyblank je trdil, da so bili Šjongnuji del skupine Širongov, imenovane Jiču, ki je živela v Šaanbeiju in bila stoletja pod vplivom Kitajske, preden jo je izgnala dinastija Čin.{{sfn|Pulleyblank|1994|p=514-523}}{{sfn|Pulleyblank|2000|p=20}} Pohodi Čina proti Šjongnujem so razširili njegovo ozemlje na račun nasprotnika.{{sfn|Di Cosmo|1999|pp=892–893 & 964}} Po združitvi dinastije Čin so bili Šjongnuji stalna grožnje severnemu delu Čina. Dinastijo Čin so najverjetneje napadali takrat, ko je trpela zaradi naravnih nesreč.<ref>{{Cite journal |last=Rawson |first=Jessica |date=2017 |title=China and the steppe: reception and resistance |url=https://www.cambridge.org/core/product/identifier/S0003598X16002763/type/journal_article |journal=Antiquity |volume=91 |issue=356 |pages=375–388 |doi=10.15184/aqy.2016.276 |s2cid=165092308 |issn=0003-598X}}</ref> ===Ustanovitev države=== Prvi znani vodja Šiungnujev je bil [[Touman]], ki je vladal med letoma 220 in 209 pr. n. št. Leta 215 pr. n. št. je kitajski cesar [[Čin Ši Huang]] poslal generala Meng Tiana na vojaški pohod proti Šiungnujev. Meng Tian jih je premagal in izgnal iz okljuka reke Ordos proti severu na [[Mongolska planota|Mongolsko planoto]].{{sfn|Beckwith|2009|pp=71–73}} Leta 210 pr. n. št. je Meng Tian umrl, naslednje leto pa je Toumanov sin Modu postal ''šiungnu čanju''. Da bi zaščitil Šiungnuje pred dinastijo Čin, jih je Modu čanju združil v močno plemensko zvezo,{{sfn|Di Cosmo|1999|pp=892–893 & 964}} Postali so močna država, sposobna zbrati veliko vojsko in bolj koordinirano napadati Kitajsko. Dve leti pozneje, leta 207 pr. n. št., je dinastija Čin po obdobju notranjih konfliktov propadla. Leta 202 pr. n. št. jo je nadomestila dinastija [[Dinastija Han#Zahodni Han|Zahodni Han]]. To obdobje kitajske nestabilnosti je bilo za Šiungnuje obdobje blaginje. Od Hana so prevzeli številne kmetijske tehnike, začeli za težka dela uporabljati [[Suženjstvo|sužnje]] in živeti v domovih v hanskem slogu.{{sfn|Bentley|1993|p=38}} v domovih živeti v slogu Hana. [[Slika:Warring_States_Xiongnu_Gold_Crown_-_b.jpg|right|thumb|300px|Zlata krona kralja Šiungnujev iz zgodnjega obdobja države; na vrhu krone je orel s [[turkiz]]no glavo<ref>{{navedi knjigo |last1=Baumer |first1=Christoph |title=History of Central Asia, The: 4-volume set |date=18 April 2018 |publisher=Bloomsbury Publishing |isbn=978-1-83860-868-2 |page=4 |url=https://books.google.com/books?id=DhiWDwAAQBAJ&pg=RA1-PA4 |language=en |via=Google Books}}.</ref>]] Po vzpostavitvi notranje enotnosti je Modu razširil imperij Šiungnujev v vse smeri. Na severu je osvojil številna nomadska ljudstva, vključno z Dinglingi v južni Sibiriji. Zdrobil je moč Donghujev v vzhodni Mongoliji in Mandžuriji ter Juedžijev v koridorju Heši v Gansuju. Modujev sin Džidžu je iz lobanje kralja Juedžijev ukazal izdelati čašo. Modu je ponovno zavzel tudi prvotno domovino Šiungnujev ob [[Rumena reka|Rumeni reki]], ki jo je pred tem zasedel general Čina Meng Tian. Pod Modujevim vodstvom so Šiungnuji postali tako močni, da so začeli ogrožati dinastijo Han. Leta 200 pr. n. št. je Modu s svojo 320.000-glavo vojsko pri trdnjavi Peteng v Baidengu (današnji Datong, Šanši) premagal cesarja [[Cesar Gaodzu iz dinastije Han|Gaodzuja iz dinastije Han]], zaradi česar je cesar leta 200 pr. n. št. skoraj izgubil svoj prestol.{{sfn|Bentley|1993|p=36}} Gaodzu je moral sprejeti vse Modujeve mirovne pogoje, prepustiti Šiungnujem severne province in plačevati letni davek. Modu je občasno kljub temu ogrozil severno mejo Hanov, dokler ni bil leta 198 pr. n. št. sklenjen dokončen mirovni sporazum. Šiungnuji so bili do Modujeve smrti leta 174 pr. n. št. najvidnejši nomadi, ki so mejili na kitajsko cesarstvo Han. ===Hierarhija=== Vladar Šiungnuja se je imenoval [[čanju]].<ref name=bar81-48>{{cite journal |last=Barfield |first=Thomas J. |title=The Hsiung-nu imperial confederacy: Organization and foreign policy |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-asian-studies_1981-11_41_1/page/45 |journal=The Journal of Asian Studies |year=1981 |volume=41 |issue=1 |pages=45–61 |jstor=2055601 |doi=10.2307/2055601 |s2cid=145078285|doi-access=free }}</ref> Pod njim so bili kralji (tuči).<ref name=bar81-48/> Pod njim sta bila desni in levi kralj. Levi kralj je bil običajno njegov predvideni naslednik.<ref name=bar81-48/> Naslednje nižji v hierarhiji so bili levi in desni najvišji državni uradniki: vojaški poveljniki in guvernerji. Pod njimi so bili poveljniki oddelkov po tisoč, sto in deset mož. Šiungnuji kot narod nomadov v stalnem gibanju so bili organiziran kot vojska.{{sfn|Grousset|1970|p={{page needed|date=april 2022}}}} Po Moduju so voditelji oblikovali dualistični sistem politične organizacije z levo in desno vejo Šiungnujev, razdeljenih na regionalni osnovi. Čanju ali šanju, vladar, enakovredni kitajskemu cesarju, je izvajal neposredno oblast nad osrednjim ozemljem. [[Longčeng]] je postal kraj letnega srečanja in prestolnica Šiungnujev.<ref name=yuuu86-384/> Ruševine Longčenga so bile leta 2017 odkrite južno od okrožja Ulziit v provinci Arkhangai v vzhodni Mongoliji.<ref>{{navedi splet |url=https://akipress.com/news:645769:Archeologists_discover_capital_of_Xiongnu_Empire_in_central_Mongolia |title=Archeologists discover capital of Xiongnu Empire in central Mongolia}}</ref> ===Diplomatske poroke z dinastijo Han=== [[Slika:野驢紋金牌飾-Plaque in the Shape of a Grazing Kulan MET 2002 201 118 O1.jpg|thumb|250px|Zaponka s podobo turkmenskega kulana (divji osel); šiungnujska kultura, severozahodna Kitajska, 2.-1. stoletje pr. n. št.<ref>{{navedi splet |title=Metropolitan Museum of Art |website=www.metmuseum.org |url=https://www.metmuseum.org/art/collection/search/59527}}</ref>{{sfn|Bunker|2002|p=137 item 109}}]] Po šiungnujskem obleganju Taijuana pozimi leta 200 pr. n. št., je cesar [[Cesar Gaodzu iz dinastije Han|Gaodzu]] iz Hana osebno vodil vojaški pohod proti Modu čanjuju. V bitki pri Baidengu je padel v zasedo, ki jo je domnevno postavila šiungnujska konjenica. Cesar je bil sedem dni odrezan od oskrbe in okrepitev in se je le za las izognil ujetju. Dinastija Han je za žene voditeljev Šiungnujev večkrat poslala naključno izbrana preprosta dekleta, lažno označena kot princese in članice cesarske družine Han, da bi se izognila pošiljanju cesarjevih hčera.<ref>{{navedi knjigo |last=Lo |first=Ping-cheung |editor1-last=Lo |editor1-first=Ping-cheung |editor2-last=Twiss |editor2-first=Sumner B. |date=2015 |edition=illustrated |title=Chinese Just War Ethics: Origin, Development, and Dissent |series=War, Conflict and Ethics |chapter-url=https://books.google.com/books?id=-KlhCQAAQBAJ&dq=han+fake+princess+xiongnu&pg=PA269 |publisher=Routledge |page=269 |chapter=11 Legalism and offensive realism in the Chinese court debate on defending national security 81 BCE |isbn=978-1317580973 |quote= |via=Google Books}}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Qian |first=Sima |date=2019 |title=Historical Records 史记: The First and Most Important Biographical General History Book in China |url=https://books.google.com/books?id=m-OGDwAAQBAJ&dq=han+fake+princess+xiongnu&pg=PT902 |publisher=DeepLogic |quote=|via= Google Books}}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Chin |first=Tamara T. |date=2020 |title=Savage Exchange: Han Imperialism, Chinese Literary Style, and the Economic Imagination |series=Harvard University Studies in East Asian Law |url=https://books.google.com/books?id=5_YFEAAAQBAJ&dq=han+fake+princess+xiongnu&pg=PA225 |publisher=Brill Publishers |page=225 |isbn=978-1684170784 |quote=|via=Google Books}}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Chin |first=Tamara Ta Lun |date=2005 |title=Savage Exchange: Figuring the Foreign in the Early Han Dynasty |url=https://books.google.com/books?id=hi9PAQAAMAAJ&q=han+fake+princess+xiongnu |publisher=University of California, Berkeley |pages=66, 73, 74 |quote=|via=Google Books}}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Mosol |first=Lee |date=2013 |title=Ancient History of the Manchuria |url=https://books.google.com/books?id=DyN-AwAAQBAJ&dq=han+fake+princess+xiongnu&pg=PA77 |publisher=X libris Corporation |page=77 |isbn=978-1483667676 |quote= |via=Google Books}}</ref> Poroke "princese" so bile namenjene predvsem zaustavitev mejnih napadov. Hani so Šiungnuje podkupovali tudi z darili.{{sfn|Bentley|1993|p=36}} Po porazu pri Pingčengu leta 200 pr. n. št. je cesar Hana opustil vojaško reševanje grožnje Šiungnujev. Namesto tega je leta 198 pr. n. št. na pogajanja poslal dvorjana Liu Džinga. Mirovna poravnava, ki sta jo na koncu sklenili sprti strani, je vključevala poroko princese Hana z vladarjem Šiungnujev in občasna darila v svili in riževem žganju. [[Slika:Belt Buckle LACMA M.76.97.582.jpg|thumb|upright=1.35|left|Potujoča nomadska družina, ki jo vodi moški v suknjiču in hlačah s pasom in vleče nomadski voz<ref>{{navedi knjigo |last1=Moorey |first1=P. R. S. (Peter Roger Stuart) |last2=Markoe |first2=Glenn |title=Ancient bronzes, ceramics, and seals: The Nasli M. Heeramaneck Collection of ancient Near Eastern, central Asiatic, and European art, gift of the Ahmanson Foundation |date=1981 |location=Los Angeles, CA |publisher=Los Angeles County Museum of Art |isbn=978-0-87587-100-4 |page=168, item 887 |url=https://archive.org/details/ancientbronzesce00losa/page/168/mode/1up}}</ref>]] [[Slika:Belt plaque with design of wrestling men, Ordos region and western part of North China, 2nd century BC, bronze - Ethnological Museum, Berlin (cropped).jpg|thumb|left|upright=1.35| Pasna zaponka z motivom rokoborcev, Ordoška regija in zahodni del severne Kitajske, 2. stoletje pr. n. št., bron, Etnološki muzej, Berlin;<ref>{{navedi knjigo |last1=So |first1=Jenny F. |last2=Bunker |first2=Emma C. |title=Traders and raiders on China's northern frontier |date=1995 |publisher=Seattle : Arthur M. Sackler Gallery, Smithsonian Institution, in association with University of Washington Press |isbn=978-0-295-97473-6 |pages=22 & 90 |url=https://archive.org/details/tradersraiderson00soje/page/22/mode/1up?view=theater}}</ref> po Frankfortu sta rokoborca Šiungnuja; njuna konja imata imajo šiungnujsko opravo<ref>{{cite journal |last1=Francfort |first1=Henri-Paul |author-link=|title=Sur quelques vestiges et indices nouveaux de l'hellénisme dans les arts entre la Bactriane et le Gandhāra (130 av. J.-C.-100 apr. J.-C. environ) |journal=Journal des Savants |date=2020 |pages=37, Fig.16 |url=https://www.academia.edu/45042820|quote=}}</ref>]] Sporazum je določil vzorec odnosov med Hanom in Šiungnujem, ki je trajal šestdeset let. Do leta 135 pr. n. št. je bil sporazum devetkrat obnovljen, vsakič s povečanjem "daril" cesarstvu Šiungnu. Leta 192 pr. n. št. je Modu celo zaprosil za roko cesarice Li Dži, vdove cesarja Gaodzuja. Modujev sin in naslednik, energični Džiju, znan kot [[Laošang |Laošang čanju]], je nadaljeval očetovo ekspanzionistično politiko. Laošangu je uspelo s cesarjem Venom doseči pogoje za ohranitev obsežnega tržnega sistema, ki ga je sponzorirala vlada. Od porok s Hani so imeli veliko koristi predvsem Šiungnuji. S kitajskega vidika so bile poročne pogodbe drage, zelo ponižujoče in neučinkovite. Laošang je pokazal, da mirovnega sporazuma ne jemlje resno. Ob neki priložnosti so njegovi izvidniki prodrli skoraj do [[Čangan]]a. Leta 166 pr. n. št. je osebno vodil 140.000 konjenikov napad na Anding in dosegel, da se je cesarska vojska umaknila v Jong. Leta 158 pr. n. št. so Šiungnuji napadli z vojsko 60.000 mož. ===Vojna s Hanom=== [[Slika:Han Civilisation.png|thumb|250px||Ozemlje dinastije Han leta 2 n. št.]] Dinastija Han se je začela pripravljati na vojno s Šiungnuji, ko je cesar Vu poslal svojega raziskovalca Džang Čjana, da razišče skrivnostna kraljestva na zahodu in oblikuje zavezništvo z Juedži prozi Šiungnujem. Džang Čjanova misija ni uspela,{{sfn|Grousset|1970|p=[https://archive.org/details/empireofsteppesh00prof/page/34 34]}} njegova poročila z zahoda pa so pospešile priprave na vojno. Do preloma je prišlo šele leta 133 pr. n. št. po neuspešni zasedi pri Majiju, v katero so Hani hoteli ujeti Džunčena. Čeprav do spopada dejansko ni prišlo, je zaseda pomenila konec ''[[De iure - de facto|de jure]]'' miru med dinastijo Han in Šiungnuji. Vojna v polnem obsegu je izbruhnila jeseni 129 pr. n. št., ko je 40.000 hanskih konjenikov nepričakovano napadlo Šiungnu. Dve leti kasneje je hanski general Vej Čing ponovno zavzel Ordos. Leta 121 pr. n. št. so Šiungnuji doživeli nov neuspeh, ko je se je Huo Čubing z lahko konjenico v šestih dneh prebil proti zahodu skozi pet kraljestev Šiongnuja. Kralj Šiungnuja Hunje je bil prisiljen predati se s 40.000 možmi. Leta 119 pr. n. št. sta Huo Čubing in Vej s 50.000 konjeniki in 100.000 pešci prisilila čanjuja in njegov dvor v beg na sever preko puščave [[Gobi]].{{Sfn|Loewe|1974|p={{Page needed |date=December 2014}}}} [[Slika:Horse stomping a Xiongnu warrior. Tomb of Huo Qubing, 茂陵 (with face detail, two angles).jpg|thumb|300px|Konj, ki tepta bojevnika Šiungnuja, s podrobnostmi obraznih potez bojevnika; kip iz 2. stoletja pr. n. št. iz grobnice kitajskega generala Huo Čubinga, ki se je odločilno boril proti Šiungnujem (umrl leta 117 pr. n. št.)<ref>{{cite journal |last1=Qingbo |first1=Duan |title=Sino-Western Cultural Exchange as Seen through the Archaeology of the First Emperor's Necropolis |journal=Journal of Chinese History |date=January 2023 |volume=7 |issue=1 |page=52 |doi=10.1017/jch.2022.25|s2cid=251690411 |doi-access=free }}</ref><ref>{{navedi knjigo |last1=Maenchen-Helfen |first1=Otto |last2=Helfen |first2=Otto |title=The World of the Huns: Studies in Their History and Culture |date=1 January 1973 |publisher=University of California Press |isbn=978-0-520-01596-8 |pages=369–370 |url=https://books.google.com/books?id=CrUdgzSICxcC&pg=PA370 |language=en}}</ref><ref>For a frontal view: {{navedi splet |title=Horse Stepping on a Xiongnu Soldier |url=http://en.chinaculture.org/library/2008-01/22/content_77549_2.htm |website=en.chinaculture.org }}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>]] Velike logistične težave so omejile trajanje in dolgoročno nadaljevanje teh akcij. Težave so bile dvojne. Prva je bila dobava hrane na velike razdalje, druga pa hladno vreme v severnih deželah Šiungnuja, kjer je vojakom stalno primanjkovala kurjava. Po uradnih poročilih so Šiungnuji izgubili 80.000 do 90.000 mož, od 140.000 konj, ki so jih sile Hana pripeljale v puščavo, pa se jih je v cesarstvo Han vrnilo manj kot 30.000. Leta 104 in 102 pr. n. št. se je Han boril in zmagal v [[vojna nebeških konj|vojni nebeških konj]] proti kraljestvu Dajuan. Posledično so Hani pridobili veliko ferganskih konj, ki so jim dodatno pomagali v vojni proti Šiungnuju. Han je po teh bitkah nadziral strateško regijo od Ordosa in koridorja Gansu do Lop Nora. Uspelo jim je ločiti Šiungnu od ljudstev Čiang na jugu in pridobiti neposreden dostop do zahodnih regij. Šiungnuji so postali nestabilni in niso bili več ogrožali imperija Hana.{{sfn|Bentley|1993|p=37}} Ban Čao, generalni protektor dinastije Han, se je z vojsko 70.000 vojakov podal na pohod proti ostankom Šiungnujev, ki so nadlegovali [[Svilna pot|svilno pot]]. Na pohodu je podjarmil eno pleme Šiungnujev za drugim in bil zaradi svojih zaslug cesarstvu Han imenovan za markiza Dingjuana, dobesedno "markiza, ki je stabiliziral oddaljene kraje". V starosti 70 let se je vrnil v prestolnico [[Luojang]] in tam leta 102 umrl. Po njegovi smrti se je moč Šiungnujev v zahodnih regijah ponovno okrepila. Oblast nad njimi je ponovno vzpostavila šele [[dinastija Tang]].{{sfn|Grousset|1970|pp=[https://archive.org/details/empireofsteppesh00prof/page/42 42–47]}} ===Državljanska vojna (60-53 pr. n. št.)=== V Šiungnuju je po smrti vladarja (čanju) oblast lahko prešla na njegovega mlajšega brata, če njegov sin ni bil polnoleten. Sistem je omogočal, da prestol prevzame odrasel moški, v poznejših generacijah z več linijami, ki bi lahko zahtevale prestol, pa je povzročal težave. Po smrti dvanajstega čanjuja leta 60 pr. n. št., je oblast prevzel Vojančudi, vnuk bratranca dvanajstega čanjuja. Ker je bil nekakšen [[uzurpator]], je poskušal na oblast postaviti svoje ljudi, kar je samo povečalo število njegovih sovražnikov. Sin dvanajstega čanjuja je pobegnil na vzhod in se leta 58 pr. n. št. uprl. Ker je imel Vojančudi le nekaj redkih podpornikov, je naredil samomor. Štirinajsti čanju je postal Huhanje, uporniški sin dvanajstega čanjuja. Vojančudijevi pristaši so leta 58 pr. n. št. za čanjuja imenovali njegovega brata Tučija. Naslednje leto so se za čanjuja razglasili še trije moški. Dva sta opustila svoje zahtevke v korist tretjega, ki ga je tisto leto premagal Tuči in se je naslednje leto predal Huhanjeju. Leta 56 pr. n. št. je Tučija premagal Huhanje in je storil samomor. Zatem sta se pojavila še dva kandidata: Rundžen in Huhanjejev starejši brat Džidži čanju. Džidži je leta 54 pr. n. št. ubil Rundžena, tako da sta ostala samo Džidži in Huhanje. Na oblast je leta 53 pr. n. št. prišel Džidži, Huhanje pa se je umaknil na jug in se podredil Kitajcem. Z njihovo podporo je postopoma prodiral proti zahodu. Leta 49 pr. n. št. se je za čanjuja razglasil Tučijev brat in Džidži ga je ubil. Leta 36 pr. n. št. je njega ubila kitajska vojska, ko je na skrajnem zahodu blizu [[Balhaško jezero|Balhaškega jezera]] poskušal ustanoviti novo kraljestvo. ===Tributarni odnosi s Hanom=== [[Slika:Bronze seal of a Xiongnu chief (seal, reverse image, transcription).jpg|thumb|right|upright=1.8|Bronast pečat poglavarja Šiungnujev, ki mu ga je podelila vlada Vzhodnega Hana; napis se bere: ''"Poglavar Hana Šiungnuju, ki se je vrnil k pravičnosti in objel Han"''; sledita odtis pešata in prepis v standardnem jeziku<ref>{{navedi knjigo |last1=Psarras |first1=Sophia-Karin |title=Han Material Culture: An Archaeological Analysis and Vessel Typology |date=2 February 2015 |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-1-316-27267-1 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=YLD0BQAAQBAJ&pg=RA1-PR19 |via=Google Books}}</ref>]] Leta 53 pr. n. št. se je Huhanje čanju odločil za vzpostavitev tributarnih odnosov s Hanom.{{sfn|Grousset|1970|pp=[https://archive.org/details/empireofsteppesh00prof/page/37 37–38]}} Pogoji, pri katerih je vztrajal dvor Hana, so bili, da morajo čanju ali njegovi predstavniki najprej priti v prestolnico, da bi se poklonili cesarju. Zatem bi moral čanju poslati princa za talca in se sam pokloniti cesarju Hana. Politični status Šiungnuja v kitajskem svetovnem redu je bil zmanjšan iz statusa bratske države v status [[vazal]]a. V tem obdobju so Šiungnuji ohranili politično suverenost in popolno ozemeljsko celovitost. Kot razmejitvena črta med državama je še naprej služil [[Kitajski zid]]. Huhanje ja na kitajski dvor za talca poslal svojega sina, ''"modrega kralja desnice"'' Šulovdžutanga. Leta 51 pr. n. št. je osebno obiskal Čangan, da bi se na lunino novo leto poklonil cesarju. Finančno je bil Huhanje za svoje sodelovanje obilno nagrajen z veliko zlata, denarja, oblačil, svile, konjev in žita. Huhanje se je cesarju poklonil tudi leta 49 pr. n. št. in 33 pr. n. št. Z vsakim poklonom so se povečevali cesarski darovi. Na zadnjem potovanju je Huhanje izkoristil priložnost in prosil, da bi smel postati cesarski zet. Zaradi nizkega političnega statusa Šiungnuja je cesar Juan njegovo prošnjo zavrnil in mu namesto tega dal pet dvornih dam. Ena od njih je bila Vang Džaodžjun, ki v kitajskem izročilu velja za eno od [[štiri lepotice|štirih lepotic]]. Ko je Džidži izvedel za bratovo podreditev, je tudi on leta 53 pr. n. št. poslal svojega sina na dvor Hana kot talca. Leta 51 pr. n. št. in 50 pr. n. št. je na dvor poslal odposlance z darili, ker se ni osebno poklonil, pa ni bil nikoli sprejet v tributarni sistem. Leta 36 pr. n. št. je nižji častnik po imenu Čen Tang s pomočjo Gan Janšova, generalnega protektorja zahodnih regij, zbral vojsko in v bitki ubil Džidžija in njegovo glavo kot trofejo poslal v [[Čangan]]. Tributarni odnosi so bili prekinjeni med vladavino čanjuja Hudueršija (18–48 n. št.), se pravi med političnim prevratom [[dinastija Šin|dinastije Šin]]. Šiungnuji so izkoristili priložnost za ponoven prevzem oblasti nad zahodnimi regijami, pa tudi nad sosednjimi ljudstvi, kot so bili Vuhani. Leta 24 n. št. je Huderši celo govoril o spremembi tributarnega sistema. ===Južni in Severni Šiungnu=== Cesar Guangvu je na okrepitev moči Šiungnujev odgovoril s politiko pomiritve. Cesarju nikoli ni uspelo vzpostaviti svoje nesporne avtoritete. Huderši je v nasprotju s starim načelom prenosa oblasti pokojnega čanjuja na njegovega brata za dediča imenoval svojega sina Punuja. Huderšijev brat Bi, kandidat za naslednika, je zato zavrnil udeležbo na letnem srečanju na čanjujevem dvoru. Prestol je kljub nesoglasjem leta 46 n. št. nasledil Punu. Leta 48 n. št. se je zveza osmih plemen Šiungnujev v Bijevem močnem oporišču na jugu odcepila od Punujevega kraljestva in Bija razglasila za čanjuja. Njegovo kraljestvo je postalo znano kot Južni Šiungnu. ====Severni Šiungnu==== Severni Šiungnu je bilo Punujevo kraljestvo okoli Orhona v sedanji osrednji [[Mongolija|Mongoliji]]. Punu je postal znan kot severni čanju in začel pritiskati na južnega čanjuja. Leta 49 n. št. je Tsi Jung, hanski guverner [[Liaodong]]a, skupaj z Vuhani in Šjanbejem napadel Severne Šiungnu{{sfn|Grousset|1970|p=[https://archive.org/details/empireofsteppesh00prof/page/39 39]}} in ga dvakrat težko porazil: prvič leta 85 v Hanu in drugič leta 89 v bitki pri Ikh Bajanu. Severni čanju je s svojimi podaniki pobegnil na severozahod. Okoli leta 155 je Šjanbej odločilno ''"zdrobil in podjarmil"'' Severni Šiungnu.{{sfn|Grousset|1970|p=[https://archive.org/details/empireofsteppesh00prof/page/53 53]}} Po ''[[Knjiga Veja|Knjigi Veja]]'' iz 5. stoletja so se ostanki plemen severnega čanjuja naselili v Juebanu, ki je zdaj del [[Kazahstan]]a in podjamili Vusune. Ostali so pobegnili čez gorovje [[Altaj]] proti Kangdžjuju v [[Transoksanija|Transoksaniji]]. Iz te skupina naj bi kasneje nastali [[Heftaliti]].<ref>''Book of Wei'' [https://zh.wikisource.org/wiki/%E9%AD%8F%E6%9B%B8/%E5%8D%B7102 Vol. 102] (in Chinese)</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Gumilev L.N. |title=История народа Хунну |trans-title=History of Hun People |place=Moscow |chapter-url=http://gumilevica.kulichki.net/HPH/hph15.htm |chapter=Ch. 15 |language=ru |url=http://gumilevica.kulichki.net/HPH/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20090629204641/http://gumilevica.kulichki.net/HPH/ |archive-date=2009-06-29 |url-status=live}}</ref><ref>{{navedi knjigo |last1=Hyun Jim Kim |title=The Huns |date=2015 |publisher=Routledge |isbn=978-1317340904 |chapter=2 The So-called 'Two-Hundred year Interlude'}}</ref> [[Slika:Asia 200ad.jpg|thumb|upright=1.35|Južni in Severni Šiungnu leta 200 pred propadom dinastije Han]] ====Južni Šiungnu==== Kot po naključju so južni Šjungnu poleg Punujeve grožnje pestile tudi naravne katastrofe in nesreče. Posledično se je leta 50 južni Šiungnu podredil kitajski dinastiji Han. Han je znatno poostril sistem dajatev, da bi ohranil južni Šjungnu pod nadzorom. Čanjuju je bilo ukazano, naj ustanovi svoj dvor v okrožju Meidži v poveljstvu Šihe, sicer pa so bili južni Šiungnuji naseljeni v osem obmejnih poveljstev. Hkrati je bilo v ta poveljstva preseljenih veliko Kitajcev. Gospodarsko je bilo odvisno predvsem od trgovanja s Hani. Napetosti med naseljenci iz Hana in pristaši nomadskega načina življenja so bile očitne. Leta 94 je Anguo čanju združil svoje sile z na novo podjarmljenimi Šiungnuji s severa in začel obsežni upor proti Hanom. [[Slika:Eastern Han Xiongnu Iron Cauldron (10337027003).jpg|thumb|upright|levo|Šiungnujski kotel, Vzhodni Han]] V poznem 2. stoletju n. št. so bili južni Šiungnuji vpleteni v upore, ki so takrat pestili dvor Hana. Leta 188 so čanjuja umorili njegovi podložniki, ker je privolil poslati vojake, da bi Hanom pomagali zatreti upor v [[Hebej]]u. Mnogo Šiungnujev se je balo, da bo nudenje pomoči postavilo precedens za neomejeno vojaško službo dvoru Hana. Umorjenega čanjuja je nasledil sin Jufuluo, ki ga je leta 189 strmoglavila ista uporniška frakcija. Odstavljeni čanju je odšel po pomoč v hansko prestolnico [[Luojang]], ki je bila takrat v razsulu zaradi spopada med velikim generalom He Džinom in evnuhi ter posredovanja vojskovodje Dong Džuoja. Čanju ni imel druge izbire, kot da se s svojimi privrženci nastani v Pingjangu v [[Šanši]]ju. Leta 195 je umrl. Nasledil ga je brat Hunčučuan. Leta 215–216 je vojskovodja in državnik [[Cao Cao]] zadržal Hučučuana v mestu Je in njegove privržence v Šanšiju razdelil na pet oddelkov: levi, desni, južni, severni in srednji. Razdelitev je onemogočila njihovo vključitev v upor in omogočila njihovo uporabo v hanski pomožni konjenici. Kasneje je aristokracija Šiungnujev v Šanšiju zaradi prestiža spremenila svoj priimek iz Luanti v Liu, ki naj bi pomenil njihovo povezavo s cesarskim klanom Han prek stare politike medsebojnih zakonskih zvez. Po Hučuanu so bili južni Šiungnuji razdeljeni na pet lokalnih plemen pod nadzorom lokalnih hanskih uradnikov, čanju sam pa je bil v nekakšnem neuradnem ujetništvu na cesarskem dvoru.{{sfn|Grousset|1970|p=[https://archive.org/details/empireofsteppesh00prof/page/54 54]}} ===Kasnejše šiungnujske države v severni Kitajski=== Južni Šiungnuji, naseljeni v severni Kitajski, so v dinastiji [[Dinastija Han#Vzhodni Han|Vzhodni Han]] ohranili svojo plemensko pripadnost in politično organiziranost ter igrali aktivno vlogo v kitajski politiki. Med [[Šestnajst kraljestev|šestnajstimi kraljestvi]] (304–439 n. š.) so voditelji južnih Šiungnujev ustanovili ali vladali več kraljestvom, vključno s kraljestvom Han-Džao, znanim tudi kot Nekdanji Džao, Šja in Severni Liang. [[Fang Šuanling]]ova ''[[Knjiga Džina]]'' navaja devetnajst šiungnujskih plemen: Tuge, Šjandži, Koutou, Vutan, Čile, Handži, Heilang, Čiša, Jugang, Vejsuo, Tutong, Bomie, Čjangču, Džongčin, Helaj, Dalou, Jongču, Dženšu in Lidžie. <ref>{{navedi knjigo |last=Fang |first=Xuanling |publisher=Commercial Press |year=1958 |location=Beijing |language=zh |script-title=zh:晉書 |title=Jìnshū |trans-title=Book of Jin |author-link=}} Vol. 97</ref> ==== Dinastija Han-Džao (304–329) ==== Leta 304 je Liu Juan postal čanju Petih Hord. Štiri leta kasneje se je razglasil za cesarja in ustanovil dinastijo Han-Džao. Leta 311 je njegov sin in naslednik Liu Cong zavzel [[Luojang]] in ujel cesarja Huaija iz [[Dinastija Džin (266–420)|dinastije Džin]]. Leta 316 je bil v [[Čangan]]u ujet tudi cesar Min. Oba cesarja sta bila ponižana v dvorna točaja in leta 313 oziroma 318 usmrčena. Severna Kitajska je prišla pod vladavino Šiungnujev, medtem ko so ostanki dinastije Džin preživeli na jugu pri [[Džjankang]]u.{{sfn|Grousset|1970|pp=[https://archive.org/details/empireofsteppesh00prof/page/56 56–57]}} ; Vladavina Liu Jaa (318–329) Leta 318 je minister Šiungnu-Hana izvedel državni udar, v katerem je bil ubit cesar in velik del aristokracije. Šiungnujski knez Liu Jao je državni udar zadušil in prestolnico preselil iz [[Pingjang]]a v Čangan. Dinastijo je preimenoval v Džao, cesarstvo pa v Han, da bi ustvaril povezavo s prejšnjo dinastijo, za katero je trdil, da je njen potomec prek neke princese. Vzhodni del severne Kitajske je prišel pod oblast uporniškega šiungnujskega generala Ši Leja. Liu Jao in Ši Le sta se borila z oblast do leta 329, ko je bil Liu Jao v bitki ujet in usmrčen. Kmalu zatem je Ši Le zavzel Čangan in izbrisal dinastijo Šiungnu. Severni Kitajski je naslednjih 20 let vladala Ši Lejeva dinastija Džao.{{sfn|Grousset|1970|pp=[https://archive.org/details/empireofsteppesh00prof/page/57 57–58]}} ====Pleme Tiefu in dinastija Hu Šja (260–431)==== Tiefuji, severna veja Šiungnujev, je v sedanji [[Notranja Mongolija|Notranji Mongoliji]] vladala deset let od osvojitve države Dai, ki so ji vladali [[Šjanbeji]], do leta 386, ko je bila država obnovljena kot [[Severni Vej]]. Po letu 386 so Tiefuji postopoma uničili Tuobe ali pa so se jim ti predali, Tiefuji, ki so se podredili Severnemu Veju, pa so postali znani kot Dugu. Liu Bobo, preživeli knez Tiefujev, je pobegnil v okljuk Ordosa in tam ustanovil državo, imenovano dinastija Hu Šja, tako imenovano zaradi domnevnega porekla Šiungnujev iz dinastije Šja. Svoj priimek je spremenil v Helian. Dinastijo Hu Šja je v letih 428–431 osvojil Severni Vej. Šiungnuji so takrat prenehali igrati pomembno vlogo v kitajski zgodovini in se asimiliral v narodnosti Šjanbej in Han. Glavno mesto dinastije Hu Šja je bil [[Tongvančeng]] (dobesedno ''Združi vse narode''). Vladarji dinastije so trdili, da so potomci [[Modu|Modu čanjuja]]. Ruševine mesta Tongvančeng so bile odkrite leta 1996.<ref>{{Citation|title = Sand-covered Hun City Unearthed|place = [[China|CN]]|publisher = China|url = http://www.china.org.cn/english/travel/45103.htm}}</ref> Državni svet Ljudske republike Kitajske jih je označil za kulturno relikvijo pod najvišjo državno zaščito. Obnova ploščadi Jongan, kjer je cesar Helian Bobo nadziral paradiranje svojih čet, je že zaključena. Sledi obnova 31 metrov visokega stolpa.<ref>{{Citation |title=National Geographic |edition=online |url=http://www.geographic.hu/index.php?act=napi&id=5207}}</ref><ref>{{cite journal |language=hu |last=Obrusánszky |first=Borbála |date=10 October 2006 |trans-title=Huns in China |title=Hunok Kínában |journal=Amsterdam Studies |issn=1873-3042 |issue=3 |url=http://www.federatio.org/as/AS_0003.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20130718081823/http://www.federatio.org/as/AS_0003.pdf |archive-date=2013-07-18 |url-status=live |access-date=2008-08-18}}</ref> ====Klan Juču in dinastija Severni Liang (401–460)==== Klan Juču je bil veja Šiungnujev.<ref name="Lushuihu">{{navedi knjigo |last1=Xiong |first1=Victor |title=Historical Dictionary of Medieval China |year=2017 |url=https://books.google.com/books?id=fCdCDgAAQBAJ&q=lushuihu+xiongnu+northern+liang&pg=PA315 |page=315 |isbn=9781442276161 |via=Google Books}}</ref> Njegov vodja Juču Mengšun je prevzel dinastijo [[Severni Liang]] tako, da je strmoglavil njenega marionetnega vladarja Duan Jeja. Leta 439 je Jučujevo oblast uničila dinastija Severni Vej. Ostanki klana Juču so bili nato naseljeni v mestu Gaočang, preden so jih uničili [[Rouranski kaganat|Rourani]]. ==Pomen== Konfederacija Šiungnu je bila za stepski imperij neobičajno dolgoživa. Napadi na osrednjo kitajsko nižino niso bili namenjeni samo pridobivanju dobrin, ampak tudi prisiliti njeno prebivalstvo k rednemu plačevanju davkov. Moč vladarja Šiungnuja je temeljila prav na njegovem nadzoru nad davki iz Hana, ki jih je uporabljal za nagrajevanje svojih privržencev. Od davkov ni bil odvisen le vladar, ampak cela država. Velika slabost Šiungnujev je bilo bočno dedovanje vladarskega položaja: če sin pokojnega vladarja ni bil dovolj star, da bi prevzel poveljstvo, je oblast prešla na brata pokojnega vladarja. V prvi generaciji je to delovalo, v naslednji generaciji pa je lahko vodilo v državljansko vojno. Ko se je to zgodilo leta 60 pr. n. št., se je šibkejša stran umaknila proti jugu in se podredila vladajočemu režimu v osrednji kitajski nižini ter nato uporabila vse vire svojega vladarja za vojno proti severu in ponovno vzpostavitev oblasti. Ko se je to zgodilo okoli leta 47 n. št., je ta strategija spodletela. Južni vladar ni mogel premagati severnega in Šiungnuji so ostali razdeljeni.{{sfn|Barfield|1989|p={{page needed|date=April 2022}}}} ==Etnolingvistični izvor Šiungnujev== ===Povezava s Huni=== Šiungnujsko-hunsko hipotezo je prvi predlagal francoski zgodovinar iz 18. stoletja Joseph de Guignes, ki je opazil, da so starodavni kitajski učenjaki člane plemen, povezanih s Šiungnuji, omenjali z imeni, podobnimi imenu "Hun", čeprav pisana različno. Étienne de la Vaissière je ugotovil, da so bili v tako imenovanih "starodavnih sogdijskih pismih" tako Šiungnuji kot Huni imenovani ''γwn'' (''xwn'').<ref name="vaissiere2006"/> Teorijo, da so Šiungnuji predhodniki [[Huni|Hunov]], kot so bili pozneje znani v Evropi, danes sprejemajo številni učenjaki, vendar mnenje ni enotno. Identifikacija Šiungnujev s Huni bi lahko bila napačna ali pa je njihovo ime pretirano poenostavljeno. ===Iranske teorije=== [[Slika:Noin-Ula carpet.jpg|thumb|upright=1.35|Vezena preproga iz šiungnujskega grobišča Noin-Ula; ta luksuzni predmet je bil uvožen iz [[Baktrija|Baktrije]] in naj bi predstavljal Juedže<ref>{{navedi knjigo |last1=Betts |first1=Alison |last2=Vicziany |first2=Marika |last3=Jia |first3=Peter Weiming |last4=Castro |first4=Angelo Andrea Di |title=The Cultures of Ancient Xinjiang, Western China: Crossroads of the Silk Roads |date=19 December 2019 |publisher=Archaeopress Publishing Ltd |isbn=978-1-78969-407-9 |page=104 |url=https://books.google.com/books?id=rxUSEAAAQBAJ&pg=PA104 |quote=}}</ref><ref>{{cite journal |last1=Francfort |first1=Henri-Paul |author-link= |title=Sur quelques vestiges et indices nouveaux de l'hellénisme dans les arts entre la Bactriane et le Gandhāra (130 av. J.-C.-100 apr. J.-C. environ) |language=fr |trans-title=On some vestiges and new indications of Hellenism in the arts between Bactria and Gandhāra (130 BC-100 AD approximately) |journal=Journal des Savants |date=1 January 2020 |pages=26–27, Fig.8 ''"Portrait royal diadémé Yuezhi"'' ("Diademed royal portrait of a Yuezhi") |url=https://www.academia.edu/45042820}}</ref><ref>{{cite journal |last1=Polos'mak |first1=Natalia V. |last2=Francfort |first2=Henri-Paul |last3=Tsepova |first3=Olga |title=Nouvelles découvertes de tentures polychromes brodées du début de notre ère dans les "tumuli" n o 20 et n o 31 de Noin-Ula (République de Mongolie) |journal=Arts Asiatiques |date=2015 |volume=70 |pages=3–32 |doi=10.3406/arasi.2015.1881 |jstor=26358181 |issn=0004-3958 |quote=}}</ref><ref name="LN">{{cite journal |last1=Nehru |first1=Lolita |title=KHALCHAYAN |journal=Encyclopaedia Iranica Online |date=14 December 2020 |url=https://referenceworks.brillonline.com/entries/encyclopaedia-iranica-online/*-COM_215?lang=en |publisher=Brill |quote=" |access-date=2023-11-14 |archive-date=2022-01-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220126153938/https://referenceworks.brillonline.com/entries/encyclopaedia-iranica-online/*-COM_215?lang=en |url-status=dead }}</ref>]] Večina znanstvenikov se strinja, da je bila elita Šiungnujev sprva morda [[Sogdija|sogdijskega]] izvora in se kasneje poturčila.<ref>{{navedi knjigo |last1=Neumann |first1=Iver B. |last2=Wigen |first2=Einar |title=The Steppe Tradition in International Relations: Russians, Turks and European State Building 4000 BCE–2017 CE |date=19 July 2018 |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-1-108-42079-2 |page=103 |url=https://books.google.com/books?id=huRfDwAAQBAJ&pg=PA103 |language=en |via=Google Books|quote=}}</ref> V ''Zgodovini civilizacij osrednje Azije'', ki jo je UNESCO izdal leta 1994, njen urednik János Harmatta trdi, da so kraljeva plemena in kralji Šiungnujev imeli [[Iranski jeziki|iranska]] imena. Avtor omenja tudi to, da je vse šiungnujske besede, ki so jih zapisali Kitajci, mogoče razložiti s skitskim jezikom, in da je torej jasno, da je večina plemen Šiungnujev govorila vzhodnoiranski jezik.<ref name="Harmatta488"/> Po študiji Aleksandra Saveljeva in Choongwona Jeonga, objavljeni leta 2020 v reviji Evolutionary Human Sciences Cambridge University Press, je ''"pretežni del prebivalstva Šiungnuja verjetno govoril turško"''. Pomembne kulturne, tehnološke in politične elemente so tja morda prenesli vzhodnoiransko govoreči stepski nomadi. Te iransko govoreče skupine so se sčasoma asimilirale v prevladujoče turško govoreče večinsko prebivalstvo.<ref name="Savelyev & Jeong, 2020">{{cite journal |last1=Savelyev |first1=Alexander |last2=Jeong |first2=Choongwoon |date=7 May 2020 |title=Early nomads of the Eastern Steppe and their tentative connections in the West |journal=Evolutionary Human Sciences |volume=2 |issue=E20 |doi=10.1017/ehs.2020.18 |pmc=7612788 |pmid=35663512 |s2cid=218935871 |hdl=21.11116/0000-0007-772B-4}}</ref> ===Jenisejske teorije=== [[Slika:Belt plaque in the shape of a kneeling horse, 3rd-1st century BCE, North China.jpg|thumb|Pasna sponka s podobo klečečega konja, izdelana v severni Kitajski za šiungnujske gospodarje, 3.-1. stoletje pr. n. št., pozlačeno srebro{{sfn|Bunker|2002|p=29}}<ref name="metmuseum.org">{{navedi splet |title=Metropolitan Museum of Art |url=https://www.metmuseum.org/art/collection/search/44787 |website=www.metmuseum.org}}</ref>]] Lajos Ligeti je prvi predlagal, da so Šiungnuji govorili jenisejski jezik. V zgodnjih 60. letih 20. stoletja je bil predlog podprt z verodostojnimi dokazi. Jenisejska teorija predlaga, da so jenisejski jezik govorili vladajoči Džijeji na zahodu Šiungnuja, prevladujoči jezik Šiungnujev pa je bil verjetno turški ali jenisejski. Šiungnuji so bili vsekakor večetnična družba.<ref>{{navedi knjigo |last1=Jin Kim |first1=Hyun |title=The Huns |date=November 2015 |publisher=Taylor & Francis |isbn=978-1317340904 |pages=6–17 |url=https://books.google.com/books?id=mcf4CgAAQBAJ |via=Google Books}}</ref> Nazivi ''tarkan'', ''tegin'' in ''kagan'', ki so jih kasneje uporabljali turški in mongolski narodi, so podedovani od Šiungnujev in so verjetno jenisejskega izvora. Iz proto-jenisejskega ''tɨŋVr'' naj bi izhajala tudi šiungnujska beseda za nebesa.<ref name="Vovin">{{Cite journal |journal=Academia |url=https://www.academia.edu/1804191|title=Did the Xiongnu speak a Yeniseian language? Part 2: Vocabulary|last1=Vovin|first1=Alexander}}</ref><ref>{{navedi knjigo |last1=Georg |first1=Stefan |title=A Descriptive Grammar of Ket (Yenisei-Ostyak): Part 1: Introduction, Phonology and Morphology |date=22 March 2007 |publisher=Global Oriental |isbn=978-90-04-21350-0 |page=16 |url=https://books.google.com/books?id=vfV5DwAAQBAJ&pg=PA16 |language=en |via=Google Books}}</ref> Za besedišče šiungnujskih napisov se včasih zdi, da ima jenisejsko sorodstvo. Jenisejskim so na primer podobne šiungnujske besede ''kʷala'' (sin), ''ket kalek'' (mlajši sin), ''sakdak'' (škorenj) in ''dar'' (sever).<ref name="Vovin"/><ref>{{Cite journal |last=Vovin |first=Alexander |title=ONCE AGAIN ON THE ETYMOLOGY OF THE TITLE ''qaγan'' |journal=Studia Etymologica Cracoviensia |volume=12 |place=Kraków |date=2007 |url=https://core.ac.uk/reader/229243025 |access-date=2022-04-06}}</ref> Alexander Vovin meni, da so nekatera šiungnujska imena konj turške besede z jenisejskimi predponami.<ref>{{Cite thesis |last=Xumeng |first=Sun |date=2020-09-14 |title=Identifying the Huns and the Xiongnu (or Not): Multi-Faceted Implications and Difficulties |website=PRISM: University of Calgary's Digital Repository |url=https://prism.ucalgary.ca/bitstream/handle/1880/112546/ucalgary_2020_sun_xumeng.pdf?sequence=3}}</ref> Analiza Savaljeva in Jeonga je pokazala, da je jenisejska teorija dvomljiva.<ref name="Savelyev & Jeong, 2020"/> ===Turške teorije=== Po študiji Aleksandra Saveljeva in Choongwona Jeonga, objavljeni leta 2020 v reviji ''Evolutionary Human Sciences Cambridge University Press'', je ''"pretežni del prebivalstva Šiungnuja verjetno govoril turško"'', verjetno neko zgodnjo obliko [[Turščina|turščine]].<ref>Craig Benjamin (2007, 49). V Hyun Jin Kim. [https://books.google.com/books?id=fX8YAAAAQBAJ The Huns, Rome and the Birth of Europe]. Cambridge University Press. 2013. str. 176.</ref> Kitajski viri Šiungnuje povezujejo z več turškimi ljudstvi: * Po ''[[Knjiga Džova|Knjigi Džova]]'', ''[[Zgodovina severnih dinastij|Zgodovini severnih dinastij]]'', ''[[Tongdian]]u'' in ''[[Nova knjiga Tanga|Novi knjigi Tanga]]'' so bili [[Gokturki]] in njihov vladajoči klan [[Ašina]] sestavni del konfederacije Šiungnu.<ref name="Zhou50">Linghu Defen in drugi. ''Zhoushu'', [https://zh.wikisource.org/wiki/%E5%91%A8%E6%9B%B8/%E5%8D%B750 vol. 50]</ref><ref>''Beishi'' [https://zh.wikisource.org/wiki/%E5%8C%97%E5%8F%B2/%E5%8D%B7099#%E7%AA%81%E5%8E%A5 "vol. 99 - section Tujue"]</ref><ref>Golden, Peter B. (avgust 2018). [https://www.researchgate.net/publication/326609440_The_Ethnogonic_Tales_of_the_Turks "The Ethnogonic Tales of the Türks"]. ''The Medieval History Journal'', 21 (2): p. 298 of 291-327, fn. 36.</ref><ref name = "tongdian197">Ud You. ''Tongdian'' [https://zh.wikisource.org/wiki/%E9%80%9A%E5%85%B8/%E5%8D%B7197 vol. 197] quote: "突厥之先，平涼今平涼郡雜胡也，蓋匈奴之別種，姓阿史那氏。"</ref><ref>''Xin Tangshu'', [https://zh.wikisource.org/wiki/%E6%96%B0%E5%94%90%E6%9B%B8/%E5%8D%B7215%E4%B8%8A vol. 215A]. "突厥阿史那氏, 蓋古匈.</ref>'' ** Gokturki iz klana Ašina so trdili, da so "mešani barbari"'', ki so pribežali iz Pinglianga (danes provinca [[Gansu]] na Kitajskem)<ref>Wei Zheng in drugi. ''Suishu'', [https://zh.wikisource.org/wiki/%E9%9A%8B%E6%9B%B8/%E5%8D%B784#%E7%AA%81%E5%8E%A5 vol. 84] </ref><ref name= "tongdian197"/> ali nejasne države Suo severno od Šiungnuja.<ref>''Zhoushu'', "vol. 50" "或云突厥之先出於索國，在匈奴之北。"</ref><ref>''Beishi'' "vol. 99 - section Tujue" quote: "又曰突厥之先，出於索國，在匈奴之北。"</ref> * [[Ujguri|Ujgurski]] kagani so trdili, da izvirajo iz Šiungnujev. Po kitajskih virih je bil Vešu, ustanovitelj Ujgurskega kaganata, potomec vladarja Šiungnuja.{{sfn|Golden|1992|p=155}}<ref>Wei Shou in drugi. Book of Wei [https://zh.wikisource.org/wiki/%E9%AD%8F%E6%9B%B8/%E5%8D%B7103#%E9%AB%98%E8%BB%8A vol. 103. - section Gaoche]</ref><ref>''Xin Tangshu'' [https://zh.wikisource.org/wiki/%E6%96%B0%E5%94%90%E6%9B%B8/%E5%8D%B7217%E4%B8%8A vol 217A - Huihu].</ref> * ''[[Knjiga Veja]]'' pravi, da so Juebani potomci ostankov severnih plemen Šiungnujev in da so njihov jezik in običaji podobni gaočejskim. <ref>''Weishu'', "vol. 102 [https://zh.wikisource.org/wiki/%E9%AD%8F%E6%9B%B8/%E5%8D%B7102#%E7%83%8F%E5%AD%AB-%E7%96%8F%E5%8B%92-%E6%82%85%E8%88%AC Wusun, Shule, & Yueban]"</ref> * ''[[Knjiga Džina]]'' navaja devetnajst plemen južnih Šiungnujev, ki so prestopila mejo Zgodnjega Jana in imela turška imena.<ref>''Jinshu'' [https://zh.wikisource.org/wiki/%E6%99%89%E6%9B%B8/%E5%8D%B7097#%E5%8C%88%E5%A5%B4 vol. 97 Four Barbarians - Xiongnu]"</ref><ref>''Yuanhe Maps and Records of Prefectures and Counties'' vol. 4 quote: "北人呼駮馬為賀蘭"</ref><ref>Du You. Tongdian. [https://zh.wikisource.org/wiki/%E9%80%9A%E5%85%B8/%E5%8D%B7200#%E9%A7%AE%E9%A6%AC Vol. 200]. "突厥謂駮馬為曷剌，亦名曷剌國。"</ref> Ob tem je treba reči, da kitajski viri pripisujejo šiungnujsko poreklo tudi paramongolsko govorečim Kumo Šijem in [[Kitani|Kitanom]].<ref name= "Lee2016p105">Lee, Joo-Yup (2016). "The Historical Meaning of the Term Turk and the Nature of the Turkic Identity of the Chinggisid and Timurid Elites in Post-Mongol Central Asia". ''Central Asiatic Journal''. '''59''' (1–2): 105.</ref> ===Mongolske teorije=== [[Slika:Belt Buckle LACMA M.76.97.583.jpg|thumb|upright=1.35|Šiungnujska pasna sponka, 2.-1. stoletje pr. n. št.<ref>{{navedi splet |title=Belt Buckle LACMA Collections |url=https://collections.lacma.org/node/226318 |website=collections.lacma.org}}</ref>{{sfn|Bunker|2002|p=30,110, item 81}}<ref>Prior, Daniel (2016). "FASTENING THE BUCKLE: A STRAND OF XIONGNU-ERA NARRATIVE IN A RECENT KIRGHIZ EPIC POEM" (PDF). The Silk Road. 14: 191.</ref><ref>{{navedi knjigo |last1=So |first1=Jenny F. |last2=Bunker |first2=Emma C. |title=Traders and raiders on China's northern frontier: 19 November 1995 - 2 September 1996, Arthur M. Sackler Gallery |date=1995 |publisher=Arthur M. Sackler Gallery, Smithsonian Inst. [u.a.] |location=Seattle |isbn=978-0295974736 |pages=90-91, item 2 |url=https://ia601307.us.archive.org/28/items/tradersraiderson00soje/tradersraiderson00soje.pdf}}</ref>]] Mongolski in drugi znanstveniki so domnevali, da so Šiungnuji govorili jezik, soroden mongolskim jezikom,<ref>Ts. Baasansuren "The scholar who showed the true Mongolia to the world", Summer 2010 vol.6 (14) ''Mongolica'', str. 40</ref><ref>{{navedi knjigo|first1=Denis|last1=Sinor|title=Aspects of Altaic Civilization III |year=1990 |page={{page needed|date=May 2021}} }}</ref> mongolski arheologi pa, da so bili ljudje iz [[Kultura ploščastih grobov|kulture ploščastih grobov]] predniki Šiungnujev. Nekateri znanstveniki so predlagali, da so bili Šiungnuji morda predniki [[Mongoli|Mongolov]].<ref name="Tumen"/> Nikita Bičurin je menil, da sta Šiungnu in Šjanbej podskupini (ali dinastiji) iste etnične pripadnosti.<ref name="info">N.Bichurin "Collection of information on the peoples who inhabited Central Asia in ancient times", 1950, p. 227.</ref> Po ''[[Knjiga Songa|Knjigi Songa]]'' so imeli [[Rouranski kaganat|Rourani]], ki jih ''[[Knjiga Veja]]'' šteje za potomce protomongolskega<ref>Pulleyblank, Edwin G. (2000). [https://web.archive.org/web/20171118181857/http://www.dartmouth.edu/~earlychina/docs/2008/ec25_pulleyblank.pdf "Ji 姬 and Jiang 姜: The Role of Exogamic Clans in the Organization of the Zhou Polity"], ''Early China''. str. 20.</ref> ljudstva [[Donghu]],<ref>Wei Shou. ''Book of Wei''. vol. 91 "蠕蠕，東胡之苗裔也，姓郁久閭氏" tr. "Rúrú, offsprings of Dōnghú, surnamed Yùjiŭlǘ"</ref> tudi alternativni imeni: Dàtán (Tatar) in/ali Tántán (Tartar). Po ''[[Knjiga Lianga|Knjigi Lianga]]'' so bili ločena veja Šiungnujev.<ref>''Liangshu'' [https://zh.wikisource.org/wiki/%E6%A2%81%E6%9B%B8/%E5%8D%B754#%E8%8A%AE%E8%8A%AE%E5%9C%8B Vol. 54] txt: "芮芮國，蓋匈奴別種。" tr: "Ruìruì state, possibly a Xiongnu's separate branch"</ref><ref>Golden, Peter B. "Some Notes on the Avars and Rouran", in ''The Steppe Lands and the World beyond Them''. Ed. Curta, Maleon. Iași (2013). str. 54-55.</ref> ''[[Stara knjiga Tanga]]'' omenja dvajset plemen Šivejev,<ref>Liu Xu et al. ''Old Book of Tang'' [https://zh.wikisource.org/wiki/%E8%88%8A%E5%94%90%E6%9B%B8/%E5%8D%B7199%E4%B8%8B#%E5%AE%A4%E9%9F%8B "vol. 199 section: Shiwei"]</ref> ki jih drugi kitajski viri (''[[Knjiga Suja]]'', ''[[Nova knjiga Tanga]]'') povezujejo s Kitani,<ref name="Elina-Qian 2005 p. 173-178">Xu Elina-Qian (2005). ''Historical Development of the Pre-Dynastic Khitan''. University of Helsinki. p. 173-178.</ref> ki so izhajali iz Šjanbejev<ref>Xu Elina-Qian (2005). ''[https://helda.helsinki.fi/handle/10138/19205 Historical Development of the Pre-Dynastic Khitan]''. University of Helsinki. p. 99.</ref> in bili preko njih povezani s Šiongnuji. <ref>Xue Juzheng et al. ''Old History of the Five Dynasties'' [https://zh.wikisource.org/wiki/%E8%88%8A%E4%BA%94%E4%BB%A3%E5%8F%B2/%E5%8D%B7137 vol. 137]</ref> Na splošno velja, da so bili Šjanbeji, Kitani in Šiveji pretežno mongolsko- in paramongolsko govoreči.<ref name="Elina-Qian 2005 p. 173-178"/><ref>Schönig, Claus. (27 January 2006) "Turko-Mongolic relations" in Janhunen (ed.) ''The Mongolic Languages''. Routledge. p. 393.</ref><ref>Shimunek, Andrew. [https://www.academia.edu/37176756 "Early Serbi-Mongolic-Tungusic lexical contact: Jurchen numerals from the 室韦 Shirwi (Shih-wei) in North China"]. Philology of the Grasslands: Essays in Mongolic, Turkic, and Tungusic Studies, Edited by Ákos Bertalan Apatóczky et al. (Leiden: Brill). Retrieved 22 September 2019.</ref> Kitajski kronisti so izvor Šiungnujev redno pripisovali različnim nomadskim skupinam, na primer paramongolsko govorečim Kumo Šijem ter turško govorečim Gokturkom in Tielejem.<ref name = "Lee2016p105"/> [[Džingiskan]] v svojem pismu daoistu Čju Čudžiju omenja čas [[Modu |Modu čanjuja]] kot ''"oddaljen čas našega čanjuja"''.<ref name="Howorth">{{navedi knjigo|url=https://archive.org/details/p1historyofmongo02howouoft|title=History of the Mongols from the 9th to the 19th century|first=Henry H. (Henry Hoyle)|last=Howorth|publisher=London : Longmans, Green|via=Internet Archive}}</ref> Šiungnujska simbola sonca in lune sta podobna mongolskemu simbolu sojombo.<ref>{{navedi splet |url=http://depts.washington.edu/silkroad/archaeology/mongolia/xiongnu/xiongnuarchhist/sunandmoon_th.jpg |title=Sun and Moon |website=depts.washington.edu |format=JPG}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://depts.washington.edu/silkroad/archaeology/mongolia/xiongnu/xiongnuarchhist/xiongnuarchhist.html|title=Xiongnu Archaeology |website=depts.washington.edu}}</ref><ref>[https://www.academia.edu/2086480/Elite_Xiongnu_Burials_at_the_Periphery_Tomb_Complexes_at_Takhiltyn_Khotgor_Mongolian_Altai_Miller_et_al._2009_ Elite Xiongnu Burials at the Periphery] (Miller et al. 2009)</ref> ===Večnarodna teorija=== [[Slika:Genetic history of Xiongnu.png|thumb|300px|Širjenje pašništva v Mongolijo okoli leta 1000 pr. n. št. (zgodnja železna doba) in shematski prikaz nastanka Šiungnujskega imperija v 3. stoletju pr. n. št.<ref>Hyun Jin Kim, The Huns, Rome and the Birth of Europe. {{ISBN|978-1-107-00906-6}}. Cambridge University Press. 2013. page 31.</ref>]] Od začetka 19. stoletja so številni zahodni učenjaki predlagali povezave med različnimi jezikovnimi družinami ali poddružinami in jezikom ali jeziki Šiungnujev. Albert Terrien de Lacouperie je za Šiungnuje menil, da jih tvori več ljudstev.{{sfn|Geng|2005}} S tem se strinja veliko znanstvenikov, čeprav sta tako etnična sestava kot jezik še vedno nedorečena.{{sfn|Di Cosmo|2004|p=165}} Kitajski viri s Šiungnuji povezujejo Tieleje in [[Ašina|klan Ašina]], drugih turških ljudstev pa ne. Po ''[[Knjiga Džova|Knjigi Džova]]'' in ''[[Zgodovina severnih dinastij|Zgodovini severnih dinastij]]'' je bil klan Ašina sestavni del konfederacije Šiungnu,<ref name="Zhou502">Linghu Defen et al. ''Book of Zhou'', [[:zh:s:周書/卷50|Vol. 50.]] {{in lang|zh}}</ref><ref name="Northern992">Li Yanshou ({{lang|zh-hans|李延寿}}), ''History of the Northern Dynasties'', [[:zh:s:北史/卷099|Vol. 99.]] {{in lang|zh}}</ref> vendar je ta povezava sporna.{{sfn|Christian|1998|p=249}} Po ''[[Knjiga Suja|Knjigi Suja]]'' in ''[[Tongdžijan]]u'' so bili Šiungnuji "mešani nomadi" (''zá hú'') iz Pinglianga.<ref name="Sui84">Wei Zheng et al., ''Book of Sui'', [[:zh:s:隋書/卷84|Vol. 84.]] {{in lang|zh}}</ref><ref name="Tong197">{{navedi knjigo |last1=Du |first1=You |author-link=|script-title=zh:《通典》 |trans-title=Tongdian |location=Beijing |publisher=Zhonghua Book Company |volume=197 |script-chapter=zh:辺防13 北狄4 突厥上 |year=1988 |isbn=978-7-101-00258-4 |page=5401 |language=zh-hans}}</ref> Klan Ašina in Tieleji sta bili morda ločeni etnični skupini, ki sta se mešali s Šiungnuji.<ref name="ethnic">{{navedi splet|url=http://rudocs.exdat.com/docs/index-128726.html|title=Об эт нической принадлежности Хунну|website=rudocs.exdat.com|access-date=2014-06-21 |archive-date=2018-09-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180914203456/http://rudocs.exdat.com/docs/index-128726.html|url-status=dead}}</ref> Kitajski viri so s Šiungnuji povezovali številna nomadska ljudstva na njihovih severnih mejah, tako kot so na primer grško-rimski zgodovinopisci [[Avari|Avare]] in [[Huni|Hune]] imenovali [[Skiti]]. Nekateri [[Ujguri]] so trdili, da izvirajo iz Šiungnujev. Po kitajskih virih je bil Vejšu, ustanovitelj [[Ujgurski kaganat|Ujgurskega kaganata]], potomec vladarja Šiungnujev.{{sfn|Golden|1992|p=155}} Mnogo sodobnih znanstvenikov meni, da sodobni Ujgori niso potomci tistih iz Ujgurskega kaganata, ker se sodobni ujgurski jezik in stari ujgurski jezik precej razlikujeta.<ref name="Tursun">{{cite journal |url=http://www.isn.ethz.ch/isn/Digital-Library/Publications/Detail/?ots591=0c54e3b3-1e9c-be1e-2c24-a6a8c7060233&lng=en&id=105630 |title= The Formation of Modern Uyghur Historiography and Competing Perspectives toward Uyghur History |author= Nabijan Tursun |journal=The China and Eurasia Forum Quarterly |date= 5 July 2023 |volume= 6 |issue= 3 |pages=87–100 }}</ref> Znanstvniki menijo, da so potomci več ljudstev, med katerimi so bili tudi starodavni Ujguri.<ref name="xinjiang">{{navedi knjigo |author1=James A. Millward |author2=Peter C. Perdue |name-list-style=amp |year=2004 |chapter=Chapter 2: Political and Cultural History of the Xinjiang Region through the Late Nineteenth Century |title= Xinjiang: China's Muslim Borderland |editor = S. Frederick Starr |publisher= M. E. Sharpe |pages= 40–41 |isbn= 978-0-7656-1318-9 |chapter-url=https://books.google.com/books?id=GXj4a3gss8wC&pg=PA40 }}</ref><ref>{{navedi knjigo |author=Susan J. Henders|url=https://books.google.com/books?id=fgHlxD4k0z4C&pg=PA135|title=Democratization and Identity: Regimes and Ethnicity in East and Southeast Asia|editor=Susan J. Henders|year=2006|publisher=Lexington Books |page=135|isbn=978-0-7391-0767-6|access-date=2011-09-09}}</ref><ref>{{navedi knjigo|title=The ETIM: China's Islamic Militants and the Global Terrorist Threat|first1=J. Todd|last1=Reed|first2=Diana |last2=Raschke|year=2010 |publisher=ABC-CLIO|isbn=978-0-313-36540-9|page=7 |url=https://books.google.com/books?id=5I2b_hrJO8sC&pg=PA7}}</ref> Po mnenju več zgodovinarjev je možno, da so bila med Šiungnuji tudi plemena korejskega izvora. Nekateri korejski raziskovalci poudarjajo, da so grobovi v Sili in vzhodnem Šiungnuju podobni.<ref>{{navedi knjigo|author=Cho Gab-je|date=5 March 2004|language=ko-kr|script-title=ko:騎馬흉노국가 新羅 연구 趙甲濟(月刊朝鮮 편집장)의 심층취재 내 몸속을 흐르는 흉노의 피|publisher=Monthly Chosun|url=http://monthly.chosun.com/client/news/viw.asp?nNewsNumb=200403100027&ctcd=&cpage=1|access-date=2016-09-25|author-link=|archive-date=2012-01-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20120119135423/http://monthly.chosun.com/client/news/viw.asp?nNewsNumb=200403100027&ctcd=&cpage=1|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi knjigo|author=김운회|date=2005-08-30 |language=ko-kr |script-title=ko:김운회의 '대쥬신을 찾아서' <23> 금관의 나라, 신라"|publisher=프레시안|url=http://www.pressian.com/article/article.asp?article_num=40050830181724&Section=04|access-date=2016-09-25}}</ref><ref>{{navedi knjigo|date=2009-02-27|language=ko-kr|script-title=ko:경주 사천왕사(寺) 사천왕상(四天王像) 왜 4개가 아니라 3개일까|publisher=조선일보 |url=http://news.chosun.com/site/data/html_dir/2009/02/26/2009022601873.html|access-date=2016-09-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20141230090440/http://news.chosun.com/site/data/html_dir/2009/02/26/2009022601873.html|archive-date=2014-12-30}}</ref><ref>김창호, 〈문무왕릉비에 보이는 신라인의 조상인식 – 태조성한의 첨보 -〉, 《한국사연구》, 한국사연구회, 1986년</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.nl.go.kr/nl/search/SearchDetail.nl?category_code=ct&service=KOLIS&vdkvgwkey=14167918&colltype=YON_ART&place_code_info=132&place_name_info=%EC%97%B0%EC%86%8D%EA%B0%84%ED%96%89%EB%AC%BC%EC%8B%A4(3%EC%B8%B5)&manage_code=MA&shape_code=B&refLoc=portal&category=storage&srchFlag=Y&h_kwd=%E6%96%B0%E7%BE%85%E5%BB%BA%E5%9C%8B%E8%A8%AD%E8%A9%B1%EC%9D%98+%E7%A1%8F%E7%A9%B6%7C4%E8%BC%AF(1972%EB%85%84+5%EC%9B%94),+p.+1-52 |script-title=ko:자료검색>상세_기사 {{!}} 국립중앙도서관 |title= |language=ko |trans-title= |website=www.nl.go.kr|access-date=2019-04-15|url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20181002190914/http://www.nl.go.kr/nl/search/SearchDetail.nl?category_code=ct&service=KOLIS&vdkvgwkey=14167918&colltype=YON_ART&place_code_info=132&place_name_info=%EC%97%B0%EC%86%8D%EA%B0%84%ED%96%89%EB%AC%BC%EC%8B%A4%283%EC%B8%B5%29&manage_code=MA&shape_code=B&refLoc=portal&category=storage&srchFlag=Y&h_kwd=%E6%96%B0%E7%BE%85%E5%BB%BA%E5%9C%8B%E8%A8%AD%E8%A9%B1%EC%9D%98+%E7%A1%8F%E7%A9%B6%7C4%E8%BC%AF%281972%EB%85%84+5%EC%9B%94%29%2C+p.+1-52 |archive-date=2018-10-02}}</ref> ===Teorija jezikovnega izolata=== Turkolog Gerhard Doerfer je zanikal kakršno koli povezavo med jezikom Šiungnujev in katerim koli drugim znanim jezikom in celo kakršno koli povezavo s turščino ali mongolščino.{{sfn|Di Cosmo|2004|p=164}} ==Geografsko poreklo== Prvotna geografska lokacija Šiungnujev je sporna. Od 60. let 20. stoletja se geografski izvor Šiungnujev poskuša izslediti z analizo grobišč iz starejše železne dobe, vendar nobena regija nima pogrebnih običajev, ki bi se jasno ujemali s šiungnujskimi.<ref>{{cite journal |last=Honeychurch |first=William |title=Thinking Political Communities: The State and Social Stratification among Ancient Nomads of Mongolia |journal=The Anthropological Study of Class and Consciousness |page=47}}</ref> ===Arheologija=== [[Slika:Xiongnu Leather Robe, Han period, Henan Provincial Museum, Zhengzhou.jpg|thumb|250px|Šiungnujsko usnjeno oblačilo iz obdobja Hana, Muzej province Henan, [[Džengdžov]]]] V 20. letih 20. stoletja je Pjotr Kozlov nadziral izkopavanje kraljevih grobnic na grobišču Noin-Ula v severni Mongoliji, datiranih približno v 1. stoletje n. št. Druga najdišča Šiungnujev so bila odkrita v Notranji Mongoliji, na primer [[ordoška kultura]]. Sinolog Otto Maenchen-Helfen je ugotovil, da imajo obrazi Šiungnujev iz Transbajkala in Ordosa običajno zahodnoevrazijske značilnosti.{{sfn|Maenchen-Helfen|1973|pp=[https://archive.org/details/bub_gb_CrUdgzSICxcC/page/n397 370]–371}} Portreti, odkriti med izkopavanji na grobišču Noin-Ula, in drugi dokazi kažejo na vzajemen vpliv šiungnujske in kitajske umetnosti. Na nekaj portretih iz kurganon Noin-Ula so upodobljeni Šiungnuji z dolgimi lasmi, spetimi s širokimi trakovi, značilnimi za klan [[Ašina]].<ref>Camilla Trever. "Excavations in Northern Mongolia (1924–1925)". Leningrad: J. Fedorov Printing House, 1932 [http://depts.washington.edu/silkroad/museums/shm/trever.pdf]</ref> Dobro ohranjena telesa v grobnicah Šiungnujev in njihovih predhodnikov v Mongoliji in južni Sibiriji imajo tako vzhodnoazijske kot zahodnoevrazijske značilnosti.<ref>The Great Empires of the Ancient World – Thomas Harrison – 2009 – page 288</ref> Analiza lobanjskih ostankov z nekaterih lokacij, pripisanih Šiungnujem, je pokazala, da so imeli dolihocefalne lobanje z vzhodnoazijskimi kraniometričnimi značilnostmi, kar jih ločuje od sosednjih populacij v današnji Mongoliji.<ref>Fu ren da xue (Beijing, China), S.V.D. Research Institute, Society of the Divine Word – 2003 [https://www.google.com/search?&tbm=bks&q=Analysis+of+skeletal+remains+from+sites+attributed+to+the+Xiongnu+provides+an+identification+of+dolichocephalic+Mongoloid%2C+ethnically+distinct+from+neighboring+populations+in+present-day+Mongolia]</ref> Ruske in kitajske antropološke in kraniofacialne študije kažejo, da so bili Šiungnuji fizično zelo heterogeni, s šestimi različnimi skupinami prebivalstva, ki kažejo različne fizične lastnosti zahodne Evrazije in vzhodne Azije.<ref name="Tumen"/> [[Slika:Noin-Ula carpet, animal styleNoin-Ula carpet, animal style.jpg|thumb|250px|Preproga z živalskimi motivi, najdena na pokopališču Noin-Ula, 1. stoletje n. št.<ref>{{navedi splet |title=Hermitage Museum |url=https://www.hermitagemuseum.org/wps/portal/hermitage/digital-collection/11.+Textiles%2C+Tapestry/430781}}</ref>]] Trenutno obstajajo štiri v celoti izkopana in dobro dokumentirana grobišča: Ivolga,<ref>A. V. Davydova, Ivolginskii arkheologicheskii kompleks II. Ivolginskii mogil'nik. Arkheologicheskie pamiatniki Siunnu 2 (Sankt-Peterburg 1996). А. В. Давыдова, Иволгинский археологи-ческий комплекс II. Иволгинский могильник. Археологические памятники Сюнну 2 (Санкт-Петербург 1996).</ref> Direstuj,<ref>S. S. Miniaev, Dyrestuiskii mogil'nik. Arkheologicheskie pamiatniki Siunnu 3 (Sankt-Peterburg 1998). С. С. Миняев, Дырестуйский могильник. Археологические памятники Сюнну 3 (Санкт-Петербург 1998).</ref> Burhan Tolgoj<ref>Ts. Törbat, Keramika khunnskogo mogil'nika Burkhan-Tolgoi. Erdem shinzhilgeenii bichig. Arkheologi, antropologi, ugsaatan sudlal 19,2003, 82–100. Ц. Тѳрбат, Керамика хуннского могильника Бурхан-Толгой. Эрдэм шинжилгээний бичиг. Археологи, антропологи, угсаатан судлал 19, 2003, 82–100.</ref><ref>Ts. Törbat, Tamiryn Ulaan khoshuuny bulsh ba Khünnügiin ugsaatny büreldekhüünii asuudald. Tükhiin setgüül 4, 2003, 6–17. Ц. Төрбат, Тамирын Улаан хошууны булш ба Хүннүгийн угсаатны бүрэлдэхүүний асуудалд. Түүхийн сэтгүүл 4, 2003, 6–17.</ref> in Daodunzi.<ref>{{cite journal |author1=Ningxia Cultural Relics and Archaeology Research Institute (寧夏文物考古研究所) |author2=Chinese Academy of Social Sciences Archaeology Institute Ningxia Archaeology Group |author3=Tongxin County Cultural Relics Administration (同心縣文物管理所) |script-title=zh:寧夏同心倒墩子匈奴墓地 |title= |language=zh |trans-title= |journal={{lang|zh-hant|考古學報}} [Archaeology Journal] |year=1988 |issue=3 |pages=333–356}}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Miller |first=Bryan |title=Xiongnu Archaeology |year=2011 |publisher=Vor- und Fruhgeschichtliche Archaeologie Rheinische Friedrich-Wilhelms-Universitat Bonn |location=Bonn |isbn=978-3-936490-14-5 |url=http://www.vfgarch.uni-bonn.de/veroeffentlichungen/bonn-bonn-contributions-to-asian-archaeology/bcaa-5-toc |editor-first=Jan |editor-last=Bemmann |access-date=2012-12-13 |archive-date=2013-07-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130729150654/http://www.vfgarch.uni-bonn.de/veroeffentlichungen/bonn-bonn-contributions-to-asian-archaeology/bcaa-5-toc |url-status=dead}}</ref> Razen njih je bilo v Transbajkalju in Mongoliji evidentiranih še več tisoč drugih grobnic. Na grobiščih prevladujeta dve vrsti pokopov: monumentalne grobnice s terasami, pogosto obdane z manjšimi satelitskimi pokopi, in krožni ali obročasti pokopi.<ref>{{navedi knjigo|last=Miller|first=Bryan|title=Xiongnu Archaeology|year=2011|publisher=Vor- und Fruhgeschichtliche Archaologie Rheinische Friedrich-Wilhelms-Universitat Bonn|location=Bonn|isbn=978-3-936490-14-5|url=http://www.vfgarch.uni-bonn.de/veroeffentlichungen/bonn-bonn-contributions-to-asian-archaeology/bcaa-5-toc|editor=Jan Bemmann|page=23|access-date=2012-12-13|archive-date=2013-07-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20130729150654/http://www.vfgarch.uni-bonn.de/veroeffentlichungen/bonn-bonn-contributions-to-asian-archaeology/bcaa-5-toc|url-status=dead}}</ref> Nekateri strokovnjaki menijo, da je gre za elitne in običajne grobove. Drugi strokovnjaki menijo, da je takšna delitev preveč poenostavljena in kaže na ne dovolj dobro poznavanje pogrebnih običajev.<ref>{{navedi knjigo |last=Miller |first=Bryan |title=Xiongnu Archaeology |year=2011 |publisher=Vor- und Fruhgeschichtliche Archaologie Rheinische Friedrich-Wilhelms-Universitat Bonn |location=Bonn |isbn=978-3-936490-14-5 |url=http://www.vfgarch.uni-bonn.de/veroeffentlichungen/bonn-bonn-contributions-to-asian-archaeology/bcaa-5-toc |editor-first=Jan |editor-last=Bemmann |page=24 |access-date=2012-12-13 |archive-date=2013-07-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20130729150654/http://www.vfgarch.uni-bonn.de/veroeffentlichungen/bonn-bonn-contributions-to-asian-archaeology/bcaa-5-toc |url-status=dead}}</ref> ==Kultura== ===Umetnost=== [[Slika:Plaque with 3 Ibexes, 2nd-1st century BCE, Xiongnu.jpg|thumb|right|upright=1.35|Šiungnujska pasna zaponka s tremi kozorogi, 2.-1. stoletje pr. n. št.<ref>{{navedi splet |title=Metropolitan Museum of Art |url=https://www.metmuseum.org/art/collection/search/49444 |website=www.metmuseum.org}}</ref>{{sfn|Bunker|2002|p=136}}{{sfn|Bunker|2002|p=30}}]] [[Slika:Belt buckle with animal combat scene, 2nd-1st century BCE, North China.jpg|thumb|right|upright=1.35|Pasna zaponka s prizorom živalskega boja, 2.–1. stoletje pr. n. št., izdelana na severu Kitajske za Šiungnuje{{sfn|Bunker|2002|p=29, 101 item 68}}<ref name="metmuseum.org"/>]] [[Slika:Belt Buckle with Zoomorphic Design, North China, 3rd-2nd century BCE.jpg|thumb|right|upright=1.35|Pasna zaponka z nomadskim zoomorfnim dizajnom, izdelana na Kitajskem za Šiungnuje{{sfn|Bunker|2002|p=100, item 67}}{{sfn|Bunker|2002|p=29}}]] Kultura Šiungnujev je zelo raznolika, odvisna od kraja in časa, a kljub temu tvori celoto, ki se povsem razlikuje od kulture Hanov in nekitajskih ljudstev na severu.{{sfn|Psarras|2003|p={{page needed|date=April 2022}}}} V nekaterih primerih ikonografije ni mogoče uporabiti kot glavni kulturni identifikator, ker se ne razlikuje od ikonografije drugih stepskih ljudstev. Za vse je značilen na primer motiv tigra, ki nosi svoj mrtev plen.{{sfn|Psarras|2003|p={{page needed|date=april 2022}}}} Umetnost šiungnujev je težko razločiti od umetnosti [[Saki|Sakov]] in [[Skiti|Skitov]], vendar so od njih pogosto razlikuje v ikonografiji. Zdi se, da umetnost Sakov ni vključevala prizorov plenjenja in bojevanja istovrstnih živali, vključevala pa je elemente, ki za šiungnujsko ikonografijo niso bili običajni. Mednje so spadali na primer krilati rogati konji.{{sfn|Psarras|2003|p={{page needed|date=April 2022}}}} Kulturi sta upodabljali različne ptičje glave. Ptice Šiungnujev imajo običajno srednje velike oči in kljune, včasih tudi ušesa, medtem ko imajo ptice Sakov izrazite oči in kljun in nimajo ušes.{{sfn|Psarras|2003|pp=102–103}} Sophia-Karin Psarras meni, da so šiungnujske podobe živalskega plenjenja, posebej tigra in mrtvega plena, duhovne, in predstavljajo smrt in ponovno rojstvo, borbe med istovrstnimi živalmi pa simbolizirajo borbo za pridobivanje ali ohranjanje oblasti.{{sfn|Psarras|2003|pp=102–103}} ===Skalna umetnost in pisava=== <!-- [[Slika:Fig6Ishjamts p166R1.gif|thumb|200px|left|Šiungujsko-šjambejska abeceda iz 2. stoletja n. št., Mongolija in Notranja Mongolija{{sfn|Ishjamts|1996|p=166, Fig 5}}]] --> Skalna umetnost na gorah Jin in Helan je datirana v obdobje od 9. tisočletja pr. n. št. do 19. stoletja n. št. in vsebuje predvsem [[petroglif]]e in zelo slik.{{sfn|Demattè|2006}} Kitajski viri kažejo, da Šiungnuji niso imeli ideografske oblike pisave kot Kitajci. Isti viri pripovedujejo, da so Šiungnuji sporočila vrezali na kos lesa (''ke-mu''). Omenja se tudi pisava ''hu''. Na grobišču Noin-Ula in drugih šiungnujskih grobiščih v Mongoliji in severno od Bajkalskega jezera je bilo med predmeti, odkritimi med izkopavanji med letoma 1924 in 1925, več kot 20 vrezanih znakov. Večina njih je identična ali zelo podobna črkam staroturške abecede zgodnjega srednjega veka, najdene v evrazijskih stepah. Iz tega nekateri strokovnjaki sklepajo, da so Šiungnuji uporabljali pisavo, podobno starodavnim evrazijskim runam, in da je bila ta pisava osnova za poznejše turške pisave.{{sfn|Ishjamts|1996|p=166, Fig 6}} ===Vera in prehrana=== Po ''[[Knjiga Hana|Knjigi Hana]]'' so Šiungnuji nebesa imenovali ''čengli'' (撐犁),<ref>Book of Han, Vol. 94-I, 匈奴謂天為「撐犁」，謂子為「孤塗」，單于者，廣大之貌也.</ref> kar je kitajska transkripcija [[Tengri]]ja. Šiungnuji so bili nomadsko ljudstvo. Pasli so črede in trgovali s konji s Kitajsko, iz česar je mogoče sklepati, da je bila njihova prehrana sestavljena predvsem iz ovčetine, konjskega mesa in ulovljenih divjih gosi. ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== ===Primarni viri=== {{refbegin|2}} * Ban Gu et al. ''[[Knjiga Hana]]'', zlasti Zvezek 94, 2. del. * Fan Je et al. ''[[Knjiga Kasnejšega Hana]]'', zlasti Zvezek 89. * Sima Čjan et al. ''[[Zapisi velikega zgodovinarja]]'', zlasti Zvezek 110. {{refend}} ===Drugi viri=== {{refbegin|2}} * {{navedi knjigo |last=Adas |first=Michael |year=2001 |title=Agricultural and Pastoral Societies in Ancient and Classical History |publisher=American Historical Association/Temple University Press}} * {{navedi knjigo |last=Bailey |first=Harold W. |author-link= |year=1985 |title=''Indo-Scythian Studies: being Khotanese Texts'', VII |url=https://archive.org/details/EtymologyOfXiongnuNamesByTheLateH.w.Bailey |publisher=Cambridge University Press |jstor=312539 |access-date=30 May 2015 }} * {{navedi knjigo|last=Barfield|first=Thomas J.|year=1989|title=The Perilous Frontier: Nomadic Empires and China, 221 BC to AD 1757|url=https://archive.org/details/perilousfrontier0000barf|publisher=Basil Blackwell}} * {{navedi knjigo |last=Beckwith |first=Christopher I. |author-link= |date=16 March 2009 |title=Empires of the Silk Road: A History of Central Eurasia from the Bronze Age to the Present |url=https://books.google.com/books?id=5jG1eHe3y4EC |publisher=Princeton University Press |isbn=978-0-691-13589-2 |access-date=30 May 2015 }} * {{navedi knjigo |last=Bentley |first=Jerry |year=1993 |title=Old World Encounters: Cross-Cultural Contacts and Exchanges in Pre-Modern Times |url=https://archive.org/details/oldworldencounte00jerr |place=New York |publisher=Oxford University Press}} * {{navedi knjigo |last=Bunker |first=Emma C. |title=Nomadic Art of the Eastern Eurasian Steppes: The Eugene V. Thaw and Other Notable New York Collections |location=New York |publisher=Metropolitan Museum of Art |url=https://archive.org/details/NomadicArtoftheEasternEurasianSteppesTheEugeneVThawandOtherNotableNewYorkCollection/page/n43/mode/2up |year=2002 |isbn=9780300096880 |oclc=819761397 |via=Internet Archive }} ({{navedi splet |title=Via Metropolitan Museum of Art Libraries |url=http://libmma.contentdm.oclc.org/cdm/compoundobject/collection/p15324coll10/id/96120/rec/302 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131203033950/http://libmma.contentdm.oclc.org/cdm/compoundobject/collection/p15324coll10/id/96120/rec/302 |archive-date=2013-12-03 |url-status=dead |access-date=2021-12-27 }}) * {{navedi knjigo |last=Christian |first=David |title=A history of Russia, Central Asia and Mongolia, Vol. 1: Inner Eurasia from prehistory to the Mongol Empire |publisher=Blackwell |year=1998}} * {{cite journal |last1=Damgaard |first1=P. B. |last2=Marchi |first2=N. |s2cid=13670282 |display-authors=1 |date=May 9, 2018 |title=137 ancient human genomes from across the Eurasian steppes |url=https://www.nature.com/articles/s41586-018-0094-2 |access-date=April 11, 2020 |journal=Nature |publisher=Nature Research |volume=557 |issue=7705 |pages=369–373 |bibcode=2018Natur.557..369D |doi=10.1038/s41586-018-0094-2 |pmid=29743675 |hdl=1887/3202709 |ref={{harvid|Damgaard et al.|2018}} |hdl-access=free }} * {{navedi knjigo |last=Demattè |first=Paola |year=2006 |chapter=Writing the Landscape: Petroglyphs of Inner Mongolia and Ningxia Province (China) |title=Beyond the steppe and the sown: proceedings of the 2002 University of Chicago Conference on Eurasian Archaeology |editor=David L. Peterson |display-editors=et al |publisher=Brill |series=Colloquia Pontica: series on the archaeology and ancient history of the Black Sea area |volume=13 |pages=300–313}} (Proceedings of the First International Conference of Eurasian Archaeology, University of Chicago, May 3–4, 2002.) * {{navedi knjigo |last=Di Cosmo |first=Nicola |year=1999 |chapter=The Northern Frontier in Pre-Imperial China |title=The Cambridge History of Ancient China |editor=Michael Loewe |name-list-style=and |editor2=Edward Shaughnessy |publisher=Cambridge University Press}} * {{navedi knjigo |last=Di Cosmo |first=Nicola |year=2002 |title=Ancient China and its Enemies: The Rise of Nomadic Power in East Asian History |url=https://archive.org/details/ancientchinaitse0000dico |publisher=Cambridge University Press}} (original edition) * {{navedi knjigo |last=Di Cosmo |first=Nicola |year=2004 |title=Ancient China and its Enemies: The Rise of Nomadic Power in East Asian History |publisher=Cambridge University Press}} (First paperback edition) * {{cite journal|last1=Fairbank|first1=J.K.|last2=Têng|first2=S.Y.|title=On the Ch'ing Tributary System |journal=Harvard Journal of Asiatic Studies|volume=6|number=2|pages=135–246|year=1941|doi=10.2307/2718006 |jstor=2718006}} * {{cite journal|last=Geng|first=Shimin [耿世民]|journal=Yu Yan Yu Fan Yi|script-title=zh:阿尔泰共同语、匈奴语探讨|trans-title=On Altaic Common Language and Xiongnu Language|script-journal=zh:语言与翻译（汉文版）|trans-journal=Language and Translation|year=2005|issue=2|issn=1001-0823|oclc=123501525|url=http://scholar.ilib.cn/A-QCode~yyyfy200502001.html|archive-date=25 February 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20120225170056/http://scholar.ilib.cn/A-QCode~yyyfy200502001.html}} * {{navedi knjigo |last=Golden |first=Peter B. |year=1992 |title=An Introduction to the History of the Turkic Peoples: Ethnogenesis and State-Formation in Medieval and Early Modern Eurasia and the Middle East |isbn=978-3-447-03274-2 |chapter=Chapter VI – The Uyğur Qağante (742–840) |url=https://archive.org/details/introductiontohi00gold |url-access=limited }} * {{navedi knjigo |last=Grousset |first=Rene |year=1970 |title=The Empire of the Steppes |publisher=Rutgers University Press |isbn=978-0-8135-1304-1 |url=https://archive.org/details/empireofsteppesh00prof }} * Hall, Mark & Minyaev, Sergey. Chemical Analyses of Xiong-nu Pottery: A Preliminary Study of Exchange and Trade on the Inner Asian Steppes. In: ''Journal of Archaeological Science'' (2002) 29, pp.&nbsp;135–144 * {{navedi knjigo |last=Harmatta |first=János |author-link= |chapter=Conclusion |editor1-last=Harmatta |editor1-first=János |editor1-link= |date=1 January 1994 |title=History of Civilizations of Central Asia: The Development of Sedentary and Nomadic Civilizations, 700 B. C. to A. D. 250 |chapter-url=https://books.google.com/books?id=9U6RlVVjpakC |publisher=[[UNESCO]] |pages=485–492 |isbn=978-9231028465 |access-date=29 May 2015 }} * {{navedi knjigo |last=Harmatta |first=János |author-link= |chapter=The Emergence of the Indo-Iranians: The Indo-Iranian Languages |editor1-last=Dani |editor1-first=A. H. |editor1-link= |editor2-last=Masson |editor2-first=V. M. |date=1992 |title=History of Civilizations of Central Asia: The Dawn of Civilization: Earliest Times to 700 B. C. |url=http://unesdoc.unesco.org/images/0009/000944/094466e.pdf#xml=http://www.unesco.org/ulis/cgi-bin/ulis.pl?database=&set=4DC27DB7_0_203&hits_rec=10&hits_lng=eng |publisher=[[UNESCO]] |pages=346–370 |isbn=978-92-3-102719-2 |access-date=29 May 2015 }} * {{cite journal |author-link=|last=Henning |first=W. B. |date=1948 |jstor=608717 |title=The date of the Sogdian ancient letters |journal=Bulletin of the School of Oriental and African Studies |volume=12 |issue=3–4 |pages=601–615|doi=10.1017/S0041977X00083178 |s2cid=161867825 }} * {{navedi knjigo |last=Hucker |first=Charles O. |year=1975 |title=China's Imperial Past: An Introduction to Chinese History and Culture |url=https://archive.org/details/chinasimperialpa0000huck |publisher=Stanford University Press |isbn=0-8047-2353-2|quote="The proto-Turkic Hsiung-nu were now challenged by other alien groups — proto-Tibetans, proto-Mongol tribes called the Hsien-pi, and separate proto-Turks called To-pa (Toba)."}} * {{navedi knjigo |last=Ishjamts |first=N. |year=1996 |chapter=Nomads In Eastern Central Asia |title=History of civilizations of Central Asia |series=Volume 2: The Development of Sedentary and Nomadic Civilizations, 700 bc to ad 250 |editor=Janos Harmatta |display-editors=et al |publisher=UNESCO |isbn=92-3-102846-4 |oclc=928730707 |pages=151–170}} * {{navedi knjigo |last=Jankowski |first=Henryk |author-link=:pl:Henryk Jankowski (turkolog) |date=2006 |title=Historical-Etymological Dictionary of Pre-Russian Habitation Names of the Crimea|series=Handbuch der Orientalistik [HdO], 8: Central Asia; 15. |publisher=Brill Publishers |isbn=978-90-04-15433-9 }} * {{cite journal |last1=Keyser-Tracqui |first1=Christine |last2=Crubézy |first2=Eric |display-authors=1 |date=July 2003 |title=Nuclear and Mitochondrial DNA Analysis of a 2,000-Year-Old Necropolis in the Egyin Gol Valley of Mongolia |url=https://archive.org/details/sim_american-journal-of-human-genetics_2003-08_73_2/page/247 |journal=American Journal of Human Genetics |publisher=Cell Press |volume=73 |issue=2 |pages= 247–260|doi=10.1086/377005 |pmc=1180365 |pmid=12858290 |ref={{harvid|Keyser-Tracqui et al.|2003}}}} * {{cite journal |last1=Keyser-Tracqui |first1=Christine |last2=Crubézy |first2=Eric |display-authors=1 |date=October 2006 |title=Population origins in Mongolia: genetic structure analysis of ancient and modern DNA |url=https://archive.org/details/sim_american-journal-of-physical-anthropology_2006-10_131_2/page/272 |journal=American Journal of Physical Anthropology |publisher=American Association of Physical Anthropologists |volume=131 |issue=2 |pages= 272–281|doi=10.1002/ajpa.20429 |pmid=16596591 |ref={{harvid|Keyser-Tracqui et al.|2006}}}} * {{cite journal |last1=Kim |first1=Kijeong |last2=Brenner |first2=Charles H. |display-authors=1 |date=July 2010 |title=A western Eurasian male is found in 2000-year-old elite Xiongnu cemetery in Northeast Mongolia |url=https://archive.org/details/sim_american-journal-of-physical-anthropology_2010-07_142_3/page/n90 |journal=American Journal of Physical Anthropology |publisher=American Association of Physical Anthropologists |volume=142 |issue=3 |pages= 429–440|doi=10.1002/ajpa.21242 |pmid=20091844 |ref={{harvid|Kim et al.|2010}}}} * {{navedi knjigo |last=Loewe |first= Michael |year= 1974 |chapter= The campaigns of Han Wu-ti |title=Chinese ways in warfare |editor-first1= Frank A. Jr. |editor-last1=Kierman |editor-first2= John K. |editor-last2= Fairbank |publisher= Harvard Univ. Press}} * {{navedi knjigo |last=Maenchen-Helfen |first=Otto |author-link= |title=The World of the Huns: Studies in Their History and Culture |url=https://books.google.com/books?id=CrUdgzSICxcC |date=1973 |publisher=University of California Press |location=Berkeley, CA |isbn=978-0-520-01596-8 |edition=1st |access-date=February 18, 2015 }}[https://archive.org/details/bub_gb_CrUdgzSICxcC Internet Archive] * {{Citation | last1 =Mallory | first1 =J. P. | author-link =| last2 =Mair | first2 =Victor H. | author2-link = | year =2000 | title =The Tarim Mummies: Ancient China and the Mystery of the Earliest Peoples from the West | place =London | publisher =Thames & Hudson}}. * {{cite journal |last1=Neparáczki |first1=Endre |last2=Maróti |first2=Zoltán |display-authors=1 |date=November 12, 2019 |title=Y-chromosome haplogroups from Hun, Avar and conquering Hungarian period nomadic people of the Carpathian Basin |journal=Scientific Reports |publisher=Nature Research |volume=9 |issue=16569 |page= 16569|bibcode= 2019NatSR...916569N|doi=10.1038/s41598-019-53105-5 |pmc=6851379 |pmid=31719606 |ref={{harvid|Neparáczki et al.|2019}}}} * {{cite journal |last=Pritsak |first=O. |year=1959 |title=XUN Der Volksname der Hsiung-nu |language=de |journal=Central Asiatic Journal |volume=5 |pages=27–34}} * {{cite journal |last=Psarras |first=Sophia-Karin |title=Han and Xiongnu: A Reexamination of Cultural and Political Relations |journal=Monumenta Serica |volume=51 |year=2003 |pages=55–236 |jstor=40727370 |s2cid=156676644 |doi=10.1080/02549948.2003.11731391}} * {{cite journal |last=Pulleyblank |first=Edwin G. |author-link= |year=1994 |title=Ji Hu: Indigenous Inhabitants of Shaanbei and Western Shanxi |journal=Opuscula Altaica: Essays Presented in Honor of Henry Schwarz |volume=19 |pages=499–531 |url=https://cedar.wwu.edu/easpress/18/ }} * {{cite journal |last=Pulleyblank |first=Edwin G. |author-link= |url=http://www.dartmouth.edu/~earlychina/docs/2008/ec25_pulleyblank.pdf |title=Ji 姬 and Jiang 姜: The Role of Exogamic Clans in the Organization of the Zhou Polity |journal=Early China |volume=25 |issue=25 |pages=1–27 |year=2000 |doi=10.1017/S0362502800004259 |s2cid=162159081 |access-date=2017-12-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171118181857/http://www.dartmouth.edu/~earlychina/docs/2008/ec25_pulleyblank.pdf |archive-date=2017-11-18 |url-status=dead }} * {{cite journal|last= Schuessler|first= Axel|title= Phonological Notes on Hàn Period Transcriptions of Foreign Names and Words|journal= Studies in Chinese and Sino-Tibetan Linguistics: Dialect, Phonology, Transcription and Text|series= Language and Linguistics Monograph Series|issue= 53|publisher= Institute of Linguistics, Academia Sinica|location= Taipei, Taiwan|year= 2014|url= http://www.ling.sinica.edu.tw/Files/LL/UploadFiles/MonoFullText/Studies%20in%20Chinese%20and%20Sino-Tibetan%20Linguistics.pdf|access-date= 2021-12-27|archive-date= 2021-06-07|archive-url= https://web.archive.org/web/20210607101617/http://www.ling.sinica.edu.tw/Files/LL/UploadFiles/MonoFullText/Studies%20in%20Chinese%20and%20Sino-Tibetan%20Linguistics.pdf|url-status= dead}} * {{navedi splet |last=Sims-Williams |first=Nicholas |year=2004 |title=The Sogdian ancient letters. Letters 1, 2, 3, and 5 translated into English. |url=http://depts.washington.edu/silkroad/texts/sogdlet.html }} *{{navedi splet|author=State Hermitage Museum|year=2007|url=http://www.hermitagemuseum.org/html_En/03/hm3_2_7.html|title=Prehistoric Art - Early Nomads of the Altaic Region|publisher=The Hermitage Museum|access-date=2007-07-31|archive-date=2007-06-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20070622035146/http://www.hermitagemuseum.org/html_En/03/hm3_2_7.html|url-status=dead}} * {{navedi knjigo |editor-last=Whitehouse |editor-first=Ruth |title=Macmillan Dictionary of Archaeology |url=https://books.google.com/books?id=TDJdDwAAQBAJ |date=2016 |publisher=Macmillan Education |isbn=978-1349075898 }}{{Slepa povezava|date=november 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * {{navedi knjigo |last=Wink |first=A. |year=2002 |title=Al-Hind: making of the Indo-Islamic World |url=https://archive.org/details/alhindmakingofin0011wink |publisher=Brill |isbn=0-391-04174-6}} * {{navedi knjigo |last=Yap |first=Joseph P. |year=2009 |title=Wars with the Xiongnu: A translation from Zizhi tongjian |isbn=978-1-4490-0604-4}} AuthorHouse. {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina Azije]] [[Kategorija:Azijska ljudstva]] q1smnfhrzmwv6l5lyeylgbb89vnmqrb 0 552074 6775101 6665573 2026-11-05T10:00:31Z LeonardRandomise4 146939 Posodobljeno do leta 2026. 6775101 wikitext text/x-wiki [[Slika:APECMitgliedsstaaten map redraw.png|sličica|Člani APEC]] '''Azijsko-pacifiško gospodarsko sodelovanje''', '''Azijsko-pacifiško gospodarsko združenje''' ali '''Azijsko-pacifiško sodelovanje''' ({{Jezik-en|Asia-Pacific Economic Cooperation}}, kratica '''APEC''') je mednarodna organizacija, ki združuje 21 držav.<ref>{{Navedi splet|title=About APEC|url=https://www.apec.org/about-us/about-apec|website=APEC|accessdate=2023-11-21|language=en|archive-date=2024-03-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20240321185610/https://www.apec.org/about-us/about-apec|url-status=dead}}</ref> Te države ustvarijo polovico svetovnega [[Bruto domači proizvod|BDP]]. Cilj združenja je izboljšati gospodarske in politične odnose med državami članicami. To je mednarodno območje proste trgovine, organizacija je bila ustanovljena leta 1989, najprej v [[Canberra|Canberri]] v [[Avstralija|Avstraliji]],<ref>{{Navedi splet|title=History|url=https://www.apec.org/about-us/about-apec/history|website=APEC|accessdate=2023-11-21|language=en|archive-date=2019-03-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20190304034820/http://apec.org/About-Us/About-APEC/History|url-status=dead}}</ref> zdaj pa ima sedež v [[Singapur|Singapurju]]. Leta 1989 je bilo ustanovnih članov dvanajst: * {{AUS}} * {{BRU}} * {{CAN}} * {{IDN}} * {{JAP}} * {{KOR}} * {{MYS}} * {{NZL}} * {{PHL}} * {{SGP}} * {{THA}} * {{USA}} Leta 1991 pridružene članice: * {{HKG}}<ref>Še vedno britanska kolonija, ko se je prvič pridružila leta 1991, se je 6 let kasneje, leta 1997, vrnila na [[Ljudska republika Kitajska|Kitajsko]] kot posebna upravna regija.</ref> * {{CHN}}<ref>Upošteva se samo celina, njeni posebni upravni regiji: [[Hongkong]] in [[Makav]] pa se štejeta za ločena gospodarska subjekta.</ref> * {{TWN}}<ref>Sodeluje kot "'''Kitajski Tajpej'''", da bi preprečil nadaljnje politične napetosti s Kitajsko, saj naj bi organizacija sodelovala v gospodarstvu in se ne borila drug proti drugemu.</ref> Leta 1993 pridruženi članici: * {{MEX}} * {{PNG}} Leta 1994 pridružena članica: * {{CHL}} Leta 1998 pridružene članice: * {{PER}} * {{RUS}} * {{VIE}} == Letna srečanja == Vsako leto v okviru azijsko-pacifiškega gospodarskega sodelovanja poteka vrh, na katerem se sestanejo vsi voditelji, da bi razpravljali o rešitvah gospodarske trgovine. Gosti ga ena od sodelujočih držav članic: {| class="wikitable" |+ !#: !Datum in leto: !Gospodarska država: !Lokacija mesta: |- |1. |6.–7. november 1989 |{{AUS}} |[[Canberra]] |- |2. |29.–31. julij 1990 |{{SGP}} |Singapur |- |3. |12.–14. november 1991 |{{KOR}} |[[Seul]] |- |4. |10.–11. september 1992 |{{THA}} |[[Bangkok]] |- |5. |19.–20. november 1993 |{{USA}} |Otok Blake |- |6. |15.–16. november 1994 |{{IDN}} |Bogor |- |7. |18.–19. november 1995 |{{JAP}} |[[Osaka]] |- |8. |24.–25. november 1996 |{{PHL}} |[[Manila]]/Subic |- |9. |24.–25. november 1997 |{{CAN}} |[[Vancouver]] |- |10. |17.–18. november 1998 |{{MYS}} |[[Kuala Lumpur]] |- |11. |12.–13. september 1999 |{{NZL}} |[[Auckland]] |- |12. |15.–16. november 2000 |{{BRU}} |[[Bandar Seri Begawan]] |- |13. |20.–21. oktober 2001 |{{CHN}} |[[Šanghaj]] |- |14. |26.–27. oktober 2002 |{{MEX}} |Los Cabos |- |15. |20.–21. oktober 2003 |{{THA}} |[[Bangkok]] |- |16. |20.–21. november 2004 |{{CHL}} |[[Santiago de Chile|Santiago]] |- |17. |18.–19. november 2005 |{{KOR}} |[[Pusan]] |- |18. |18.–19. november 2006 |{{VIE}} |[[Hanoj]] |- |19. |8.–9. september 2007 |{{AUS}} |[[Sydney]] |- |20. |22.–23. november 2008 |{{PER}} |[[Lima]] |- |21. |14.–15. november 2009 |{{SGP}} |Singapur |- |22. |13.–14. november 2010 |{{JAP}} |[[Jokohama]] |- |23. |12.–13. november 2011 |{{USA}} |[[Honolulu, Havaji|Honolulu]] |- |24. |9.–10. september 2012 |{{RUS}} |[[Vladivostok]] |- |25. |5.–7. oktober 2013 |{{IDN}} |[[Bali]] |- |26. |10.–11. november 2014 |{{CHN}} |[[Peking]] |- |27. |18.–19. november 2015 |{{PHL}} |Pasay |- |28. |19.–20. november 2016 |{{PER}} |[[Lima]] |- |29. |10.–11. november 2017 |{{VIE}} |[[Đà Nẵng]] |- |30. |17.–18. november 2018 |{{PNG}} |[[Port Moresby]] |- |<s>31.</s> |16.–17. november 2019 ''(odpovedano)'' |{{CHL}} |[[Santiago de Chile|Santiago]] |- |31. |20. november 2020 |{{MYS}} |[[Kuala Lumpur]] (vrh na daljavo) |- |32. |16. julij in 12. november 2021 |{{NZL}} |[[Auckland]] (vrh na daljavo) |- |33. |18.–19. november 2022 |{{THA}} |[[Bangkok]] |- |34. |15.–17. november 2023 |{{USA}} |[[San Francisco]] |- |35. |10.–16. november 2024 |{{PER}} |[[Cusco]] |- |36. |31. oktober – 1. november 2025 |{{KOR}} |[[Gjongdžu]] |- |37. |18.–19. november 2026 |{{CHN}} |[[Šenžen]] |} == Sklicevanja == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{official}} {{APEC}} {{normativna kontrola}} {{škrbina-politika}} [[Kategorija:Mednarodne gospodarske organizacije]] [[Kategorija:Mednarodne politične organizacije]] [[Kategorija:Ustanove v Singapurju]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1989]] 272ln66dsfpeftfoq8ly1m3ra9dyd3u 0 556667 6774788 6771730 2026-11-04T13:46:01Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 2 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6774788 wikitext text/x-wiki '''Upravna delitev Ukrajine''' ({{Jezik-uk|Адміністративний устрій України|translit=Administratyvnyj ustrij Ukrajiny}}) je v pristojnosti [[Ustava Ukrajine|ukrajinske ustave]]. Ukrajina je enotna država s tremi ravnmi upravne delitve: 27 regij (24 [[Oblasti Ukrajine|oblasti]], dve mesti s posebnim statusom in ena [[Avtonomna republika Krim|avtonomna republika]]), 136 [[Rajoni Ukrajine|rajonov]] in 1469 [[Gromade Ukrajine|gromad]].<ref>[http://w1.c1.rada.gov.ua/pls/z7502/a002 Regions of Ukraine and their composition] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111226134808/http://w1.c1.rada.gov.ua/pls/z7502/a002|date=2011-12-26}}. [[Vrhovna rada|Verkhovna Rada]] website.</ref> Z upravno reformo julija 2020 je bila večina od nekdanjih 490 rajonov ter 118 mest regionalnega pomena bilo preoblikovanih v 136 rajonov oz. okrožij Ukrajine. [[Gromade Ukrajine|Gromada]] je nivo delitve pod nivojem rajona.<ref>{{Navedi splet|last=LiWebRadaAdmin|date=2015-05-22|title=Реформа територіального устрою України|url=https://silrada.org/reforma-terytorialnogo-ustroyu-ukrayiny/|accessdate=2022-10-20|website=Silrada.org|language=uk}}</ref> Po [[Ruska aneksacija Krima|ruski aneksaciji Krima]] ter [[Ruska aneksacija Doneške, Luganske, Hersonske in Zaporoške oblasti|dela jugovzhodne Ukrajine]] leta 2022, so [[Avtonomna republika Krim]], [[Sevastopol]] in nekateri deli [[Donecka oblast|Donecke]], [[Luganska oblast|Luganske]], [[Zaporoška oblast|Zaporoške]] ter [[Hersonska oblast|Hersonske oblasti]] [[De iure - de facto|de facto]] pod nadzorom Rusije. Večina držav na svetu teh regij ne priznava Rusiji in je referendume o njihovi priključitvi definirala kot ilegalne.<ref>{{Navedi novice|date=2022-09-30|title=Putin signs documents to illegally annex four Ukrainian regions, in drastic escalation of Russia's war|language=en-CA|work=The Globe and Mail|url=https://www.theglobeandmail.com/world/article-putin-signs-documents-to-unlawfully-claim-4-ukrainian-regions-in/|accessdate=2023-05-05}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://documents.un.org/access.nsf/get?OpenAgent&DS=A/RES/ES-11/4&Lang=E|title=Resolution adopted by the General Assembly on 12 October 2022|date=2022-10-12|accessdate=2024-02-26|website=un.org|publisher=United Nations}}{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Pregled == V skladu s 133. členom spremenjene [[Ustava Ukrajine|ustave Ukrajine]] sistem upravne in teritorialne ureditve Ukrajine sestavljajo:<ref>{{Navedi splet|date=2019-04-02|title=Конституція України {{!}} від 28.06.1996 № 254к/96-ВР (Сторінка 3 з 4)|url=https://zakon2.rada.gov.ua/laws/show/254%D0%BA/96-%D0%B2%D1%80/page3|accessdate=2023-05-05|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190402062117/https://zakon2.rada.gov.ua/laws/show/254%D0%BA/96-%D0%B2%D1%80/page3|archivedate=2 April 2019}}</ref> * [[Avtonomna republika Krim]] ; * [[Oblasti Ukrajine|oblasti]] * [[Rajoni Ukrajine|rajoni]] * [[Seznam mest v Ukrajini|mesta]] * mestne rajone * gromade V upravni reformi Ukrajine leta 2020, so bila vsa naseljena mesta v državi (razen dveh mest s posebnim statusom; [[Kijev]] in [[Sevastopol]]) razporejena k rajonom.<ref>{{Navedi splet|title=Офіційний портал Верховної Ради України|url=http://static.rada.gov.ua/zakon/new/NEWSAIT/ADM/zmist.html|website=static.rada.gov.ua|accessdate=2020-12-12}}</ref> Število rajonov se je zmanjšalo iz 490 na 136. Ta številka vključuje 10 rajonov v Avtonomni republiki Krim in [[Sevastopol|Sevastopolu]]. {| class="wikitable" |+Upravna delitev Ukrajine ! Raven delitve ! Ozemlje ! Skupaj |- | rowspan="3" | prva | [[Avtonomna republika Krim|avtonomna republika]] | 1 |- | mesta s posebnim statusom | 2 |- | [[Oblasti Ukrajine|oblasti]] | 24 |- | druga | [[Rajoni Ukrajine|rajoni]] | 136 |- | tretja | [[Gromade Ukrajine|gromade]] | 1469 |- |} == Prva raven delitve == Na prvi ravni upravne delitve so tri vrste delitve: 24 oblasti, 1 avtonomna republika in 2 mesti s posebnim statusom. {| class="wikitable sortable" !Barva ! Opis |- |{{Legenda|#FFEC77|24 [[Oblasti Ukrajine|oblasti]]|text=}} | '''Oblast''' je v [[Ukrajina|Ukrajini]] glavna vrsta upravne delitve države na prvi stopnji. Ukrajina je enotna država, zato oblasti razen obsega določenega v ustavi nimajo veliko pravnega obsega pristojnosti. |- |{{Legenda|#FFC125|1 avtonomna republika}} | Upravni status [[Avtonomna republika Krim|Avtonomne republike Krim]] je priznan v ukrajinski ustavi v poglavju X. Po ruski okupaciji Krima 2014 je Rusija nezakonito priključila Avtonomno republiko Krim kot [[Republika Krim|Republiko Krim]].<ref>{{Navedi novice|date=2014-03-18|title=Putin signs Crimea treaty as Ukraine serviceman dies in attack|language=en|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/article/us-ukraine-crisis-idUSBREA1Q1E820140318|first=Steve|last=Gutterman|first2=Pavel|last2=Polityuk|accessdate=2023-06-18}}</ref> |- |{{Legenda|#00FF7F|dve mesti s posebnim statusom}} | Dve mesti imata poseben status: [[Kijev]] in [[Sevastopol]] (okupiran od leta 2014). Njun upravni status je priznan v ukrajinski ustavi v poglavju IX: Teritorialna struktura Ukrajine.<ref>{{Navedi novice|title=Конституція України|language=uk|work=Законодавство України|url=https://zakon.rada.gov.ua/laws/show/254%D0%BA/96-%D0%B2%D1%80|accessdate=2023-06-18|archivedate=29 May 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190529034958/https://zakon.rada.gov.ua/laws/show/254%D0%BA/96-%D0%B2%D1%80}}</ref> Za razliko od oblasti in avtonomne republike, imata mesti s posebnim statusom mestne rajone in nista razdeljena na gromade. |} === Seznam === {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" !Zastava !Grb !Št. !Ime !Površina (km²) !Prebivalstvo (ocena 2021) !Gostota prebivalstva (ljudi/km², 2021) !Prestolnica !Št. rajonov !Št. gromad !Lokacija |- | style="background:#CEE0F2; color:black" |[[Slika:Flag_of_Crimea.svg|obroba|50x50_pik]] | style="background:#CEE0F2; color:black" |[[Slika:Emblem_of_Crimea.svg|56x56_pik]] | style="background:#CFCFCF; color:black" |1 | style="background:#FFC125; color:black" |[[Avtonomna republika Krim]] |{{Formatnum:26081}} |{{Nts|1967259}} |75,43 |[[Simferopol]] |10 |— |[[Slika:Crimea_in_Ukraine.svg|obroba|150x150_pik]] |- | style="background:#CEE0F2; color:black" |[[Slika:Prapor_Vinnytskoyi_oblasti.svg|obroba|50x50_pik]] | style="background:#CEE0F2; color:black" |[[Slika:Coat_of_Arms_of_Vinnytsa_Oblast.svg|60x60_pik]] | style="background:#CFCFCF; color:black" |2 | style="background:#FFEC77; color:black" |[[Viniška oblast]] |{{Formatnum:26513}} |{{Nts|1529123}} |57,67 |[[Vinica, Ukrajina|Vinica]] |6 |63 |[[Slika:Vinnytsia_in_Ukraine.svg|obroba|150x150_pik]] |- | style="background:#CEE0F2; color:black" |[[Slika:Flag_of_Volyn_Oblast.svg|obroba|50x50_pik]] | style="background:#CEE0F2; color:black" |[[Slika:Coat_of_Arms_of_Volyn_Oblast.svg|60x60_pik]] | style="background:#CFCFCF; color:black" |3 | style="background:#FFEC77; color:black" |[[Volinska oblast]] |{{Formatnum:20144}} |{{Nts|1027397}} |51,00 |[[Luck]] |4 |54 |[[Slika:Volyn_in_Ukraine.svg|obroba|150x150_pik]] |- | style="background:#CEE0F2; color:black" |[[Slika:Flag_of_Dnipropetrovsk_Oblast.svg|obroba|50x50_pik]] | style="background:#CEE0F2; color:black" |[[Slika:Large_Coat_of_Arms_of_Dnipropetrovsk_Oblast.svg|50x50_pik]] | style="background:#CFCFCF; color:black" |4 | style="background:#FFEC77; color:black" |[[Dnipropetrovska oblast]] |{{Formatnum:31974}} |{{Nts|3142035}} |98,27 |[[Dnipro]] |7 |86 |[[Slika:Dnipropetrovsk_in_Ukraine.svg|obroba|150x150_pik]] |- | style="background:#CEE0F2; color:black" |[[Slika:Flag_of_Donetsk_Oblast.svg|obroba|50x50_pik]] | style="background:#CEE0F2; color:black" |[[Slika:Coat_of_Arms_of_Donetsk_Oblast_1999.svg|54x54_pik]] | style="background:#CFCFCF; color:black" |5 | style="background:#FFEC77; color:black" |[[Donecka oblast]] |{{Formatnum:26517}} |{{Nts|4100280}} |154,63 |[[Doneck]] {{small|(de jure)}} [[Kramatorsk]] {{small|(de facto)}} |8 |66 |[[Slika:Donetsk_in_Ukraine.svg|obroba|150x150_pik]] |- | style="background:#CEE0F2; color:black" |[[Slika:Flag_of_Zhytomyr_Oblast.svg|obroba|50x50_pik]] | style="background:#CEE0F2; color:black" |[[Slika:Coat_of_Arms_of_Zhytomyr_Oblast.svg|61x61_pik]] | style="background:#CFCFCF; color:black" |6 | style="background:#FFEC77; color:black" |[[Žitomirska oblast]] |{{Formatnum:29832}} |{{Nts|1195495}} |40,07 |[[Žitomir]] |4 |65 |[[Slika:Zhytomyr_in_Ukraine.svg|obroba|150x150_pik]] |- | style="background:#CEE0F2; color:black" |[[Slika:Flag_of_Transcarpathian_Oblast.svg|obroba|50x50_pik]] | style="background:#CEE0F2; color:black" |[[Slika:Karpatska_Ukraina-2_COA.svg|60x60_pik]] | style="background:#CFCFCF; color:black" |7 | style="background:#FFEC77; color:black" |[[Zakarpatska oblast]] |{{Formatnum:12777}} |{{Nts|1250129}} |97,84 |[[Užgorod]] |6 |64 |[[Slika:Zakarpattia_in_Ukraine.svg|obroba|150x150_pik]] |- | style="background:#CEE0F2; color:black" |[[Slika:Flag_of_Zaporizhia_Oblast.svg|obroba|50x50_pik]] | style="background:#CEE0F2; color:black" |[[Slika:Coat_of_arms_of_Zaporizhia_Oblast.svg|55x55_pik]] | style="background:#CFCFCF; color:black" |8 | style="background:#FFEC77; color:black" |[[Zaporoška oblast]] |{{Formatnum:27180}} |{{Nts|1666515}} |61,31 |[[Zaporožje]] |5 |67 |[[Slika:Zaporizhia_in_Ukraine.svg|obroba|150x150_pik]] |- | style="background:#CEE0F2; color:black" |[[Slika:Flag_of_Ivano-Frankivsk_Oblast2.svg|obroba|50x50_pik]] | style="background:#CEE0F2; color:black" |[[Slika:Ivano-Frankivsk_Oblast-COA.svg|53x53_pik]] | style="background:#CFCFCF; color:black" |9 | style="background:#FFEC77; color:black" |[[Ivano-frankivska oblast]] |{{Formatnum:13928}} |{{Nts|1361109}} |97,72 |[[Ivano-Frankivsk]] |6 |62 |[[Slika:Map of Ivano-Frankivsk in Ukraine.svg|obroba|150x150_pik]] |- | style="background:#CEE0F2; color:black" |[[Slika:Flag_of_Kyiv_Oblast.svg|obroba|50x50_pik]] | style="background:#CEE0F2; color:black" |[[Slika:Coat_of_Arms_of_Kiev_Oblast.svg|62x62_pik]] | style="background:#CFCFCF; color:black" |10 | style="background:#FFEC77; color:black" |[[Kijevska oblast]] |{{Formatnum:28131}} |{{Nts|1788530}} |63,58 |[[Kijev]] |7 |69 |[[Slika:Kyiv_(oblast)_in_Ukraine.svg|obroba|150x150_pik]] |- | style="background:#CEE0F2; color:black" |[[Slika:Flag_of_Kirovohrad_Oblast.svg|obroba|50x50_pik]] | style="background:#CEE0F2; color:black" |[[Slika:Coat_of_Arms_of_Kirovohrad_Oblast.svg|66x66_pik]] | style="background:#CFCFCF; color:black" |11 | style="background:#FFEC77; color:black" |[[Kirovogradska oblast]] |{{Formatnum:24588}} |{{Nts|920128}} |37,42 |[[Kropivnicki]] |4 |49 |[[Slika:Kirovohrad_in_Ukraine.svg|obroba|150x150_pik]] |- | style="background:#CEE0F2; color:black" |[[Slika:Flag_of_Luhansk_Oblast.svg|obroba|50x50_pik]] | style="background:#CEE0F2; color:black" |[[Slika:Coat_of_Arms_Luhansk_Oblast.svg|49x49_pik]] | style="background:#CFCFCF; color:black" |12 | style="background:#FFEC77; color:black" |[[Luganska oblast]] |{{Formatnum:26684}} |{{Nts|2121322}} |79,50 |[[Lugansk]] {{small|(de jure)}}[[Severodoneck]]{{small|(de facto, 2014–2022)}} |8 |37 |[[Slika:Luhansk_in_Ukraine.svg|obroba|150x150_pik]] |- | style="background:#CEE0F2; color:black" |[[Slika:Flag_of_Lviv_Oblast.svg|obroba|50x50_pik]] | style="background:#CEE0F2; color:black" |[[Slika:Герб_Львовской_области.png|62x62_pik]] | style="background:#CFCFCF; color:black" |13 | style="background:#FFEC77; color:black" |[[Lvovska oblast]] |{{Formatnum:21833}} |{{Nts|2497750}} |114,40 |[[Lvov]] |7 |73 |[[Slika:Lviv_in_Ukraine.svg|obroba|150x150_pik]] |- | style="background:#CEE0F2; color:black" |[[Slika:Flag_of_Mykolaiv_Oblast.svg|obroba|50x50_pik]] | style="background:#CEE0F2; color:black" |[[Slika:Coat_of_Arms_of_Mykolaiv_Oblast.svg|67x67_pik]] | style="background:#CFCFCF; color:black" |14 | style="background:#FFEC77; color:black" |[[Mikolajivska oblast]] |{{Formatnum:24598}} |{{Nts|1108394}} |45,06 |[[Mikolajiv]] |4 |52 |[[Slika:Mykolaiv_in_Ukraine.svg|obroba|150x150_pik]] |- | style="background:#CEE0F2; color:black" |[[Slika:Flag_of_Odesa_Oblast.svg|obroba|50x50_pik]] | style="background:#CEE0F2; color:black" |[[Slika:Coat_of_Arms_of_Odesa_Oblast.svg|49x49_pik]] | style="background:#CFCFCF; color:black" |15 | style="background:#FFEC77; color:black" |[[Odeška oblast]] |{{Formatnum:33310}} |{{Nts|2368107}} |71,09 |[[Odesa]] |7 |91 |[[Slika:Odessa_in_Ukraine.svg|obroba|150x150_pik]] |- | style="background:#CEE0F2; color:black" |[[Slika:Flag_of_Poltava_Oblast.svg|obroba|50x50_pik]] | style="background:#CEE0F2; color:black" |[[Slika:Coat_of_Arms_of_Poltava_Oblast.svg|62x62_pik]] | style="background:#CFCFCF; color:black" |16 | style="background:#FFEC77; color:black" |[[Poltavska oblast]] |{{Formatnum:28748}} |{{Nts|1371529}} |47,71 |[[Poltava]] |4 |60 |[[Slika:Poltava_in_Ukraine.svg|obroba|150x150_pik]] |- | style="background:#CEE0F2; color:black" |[[Slika:Flag_of_Rivne_Oblast.svg|obroba|50x50_pik]] | style="background:#CEE0F2; color:black" |[[Slika:Coat_of_Arms_of_Rivne_Oblast.svg|68x68_pik]] | style="background:#CFCFCF; color:black" |17 | style="background:#FFEC77; color:black" |[[Rivnenska oblast]] |{{Formatnum:20047}} |{{Nts|1148456}} |57,29 |[[Rivne]] |4 |64 |[[Slika:Rivne_in_Ukraine.svg|obroba|150x150_pik]] |- | style="background:#CEE0F2; color:black" |[[Slika:Flag_of_Sumy_Oblast.svg|obroba|50x50_pik]] | style="background:#CEE0F2; color:black" |[[Slika:Coat_of_Arms_of_Sumy_Oblast.svg|61x61_pik]] | style="background:#CFCFCF; color:black" |18 | style="background:#FFEC77; color:black" |[[Sumska oblast]] |{{Formatnum:23834}} |{{Nts|1053452}} |44,20 |[[Sumi]] |5 |51 |[[Slika:Sumy_in_Ukraine.svg|obroba|150x150_pik]] |- | style="background:#CEE0F2; color:black" |[[Slika:Flag_of_Ternopil_Oblast.svg|obroba|50x50_pik]] | style="background:#CEE0F2; color:black" |[[Slika:Coat_of_Arms_of_Ternopil_Oblast.svg|50x50_pik]] | style="background:#CFCFCF; color:black" |19 | style="background:#FFEC77; color:black" |[[Ternopilska oblast]] |{{Formatnum:13823}} |{{Nts|1030562}} |74,55 |[[Ternopil]] |3 |55 |[[Slika:Ternopil_in_Ukraine.svg|obroba|150x150_pik]] |- | style="background:#CEE0F2; color:black" |[[Slika:Flag_of_Kharkiv_Oblast.svg|obroba|50x50_pik]] | style="background:#CEE0F2; color:black" |[[Slika:COA_of_Kharkiv_Oblast.svg|59x59_pik]] | style="background:#CFCFCF; color:black" |20 | style="background:#FFEC77; color:black" |[[Harkovska oblast]] |{{Formatnum:31415}} |{{Nts|2633834}} |83,84 |[[Harkov]] |7 |56 |[[Slika:Kharkiv_in_Ukraine.svg|obroba|150x150_pik]] |- | style="background:#CEE0F2; color:black" |[[Slika:Flag_of_Kherson_Oblast.svg|obroba|50x50_pik]] | style="background:#CEE0F2; color:black" |[[Slika:Coat_of_Arms_of_Kherson_Oblast.svg|53x53_pik]] | style="background:#CFCFCF; color:black" |21 | style="background:#FFEC77; color:black" |[[Hersonska oblast]] |{{Formatnum:28461}} |{{Nts|1016707}} |35,72 |[[Herson]] |5 |49 |[[Slika:Kherson_in_Ukraine.svg|obroba|150x150_pik]] |- | style="background:#CEE0F2; color:black" |[[Slika:Flag_of_Khmelnytskyi_Oblast.svg|obroba|50x50_pik]] | style="background:#CEE0F2; color:black" |[[Slika:Coat_of_Arms_of_Khmelnytskyi_Oblast.svg|66x66_pik]] | style="background:#CFCFCF; color:black" |22 | style="background:#FFEC77; color:black" |[[Hmelnicka oblast]] |{{Formatnum:20645}} |{{Nts|1243787}} |60,25 |[[Hmelnicki]] |3 |60 |[[Slika:Khmelnytskyi_in_Ukraine.svg|obroba|150x150_pik]] |- | style="background:#CEE0F2; color:black" |[[Slika:Flag_of_Cherkasy_Oblast.svg|obroba|50x50_pik]] | style="background:#CEE0F2; color:black" |[[Slika:Coat_of_Arms_of_Cherkasy_Oblast.svg|61x61_pik]] | style="background:#CFCFCF; color:black" |23 | style="background:#FFEC77; color:black" |[[Čerkasijska oblast]] |{{Formatnum:20900}} |{{Nts|1178266}} |56,38 |[[Čerkasi]] |4 |66 |[[Slika:Cherkasy_in_Ukraine.svg|obroba|150x150_pik]] |- | style="background:#CEE0F2; color:black" |[[Slika:Flag_of_Chernivtsi_Oblast.svg|obroba|50x50_pik]] | style="background:#CEE0F2; color:black" |[[Slika:Coat_of_Arms_of_Chernivtsi_Oblast.svg|52x52_pik]] | style="background:#CFCFCF; color:black" |24 | style="background:#FFEC77; color:black" |[[Črnoviška oblast]] |{{Formatnum:8097}} |{{Nts|896566}} |110,73 |[[Črnovice]] |3 |52 |[[Slika:Chernivtsi_in_Ukraine.svg|obroba|150x150_pik]] |- | style="background:#CEE0F2; color:black" |[[Slika:Flag_of_Chernihiv_Oblast.svg|obroba|50x50_pik]] | style="background:#CEE0F2; color:black" |[[Slika:Coat_of_Arms_of_Chernihiv_Oblast.svg|57x57_pik]] | style="background:#CFCFCF; color:black" |25 | style="background:#FFEC77; color:black" |[[Černigovska oblast]] |{{Formatnum:31865}} |{{Nts|976701}} |30,65 |[[Černigov]] |5 |57 |[[Slika:Chernihiv_in_Ukraine.svg|obroba|150x150_pik]] |- | style="background:#CEE0F2; color:black" |[[Slika:Flag_of_Kyiv_Kurovskyi.svg|obroba|50x50_pik]] | style="background:#CEE0F2; color:black" |[[Slika:COA_of_Kyiv_Kurovskyi.svg|64x64_pik]] | style="background:#CFCFCF; color:black" |26 | style="background:#00FF7F; color:black" |[[Kijev]] |{{Formatnum:839}} |{{Nts|2962180}} |3530,61 |[[Kijev]] |10 |— |[[Slika:Kiev_(city)_in_Ukraine.svg|obroba|150x150_pik]] |- | style="background:#CEE0F2; color:black" |[[Slika:Flag_of_Sevastopol.svg|obroba|50x50_pik]] | style="background:#CEE0F2; color:black" |[[Slika:COA_of_Sevastopol.svg|58x58_pik]] | style="background:#CFCFCF; color:black" |27 | style="background:#00FF7F; color:black" |[[Sevastopol]] |{{Formatnum:864}} |{{Nts|385870}} |446,61 |[[Sevastopol]] |4 |— |[[Slika:Sevastopol_in_Ukraine.svg|obroba|150x150_pik]] |} === Avtonomna republika === Avtonomna republika Krim ({{Jezik-uk|Автоно́мна Респу́бліка Крим|translit=Avtonomna Respublika Krym}}) obsega večji del [[Krim (polotok)|polotoka Krim]] v južni Ukrajini. Glavno mesto republike je Simferopol. Je edina regija znotraj Ukrajine, ki ima svojo ustavo. 16. marca 2014 je po okupaciji Krima s strani ruske vojske bil izveden referendum o priključitvi Rusiji. Ruske oblasti so trdile, da je 97% volilcev glasovalo za priključitev. 21. marca je nato ruska duma izglasovala priključitvi Krima Rusiji. Ukrajinska vlada referenduma in priključitve Krima ne priznava za legitimnega. [[Generalna skupščina Združenih narodov]] je 27. marca s 100 glasovi za in 11 proti sprejela [[Resolucija 68/262 Generalne skupščine OZN|resolucijo 68/262]], s katero je referendum razglasila za neveljavnega in zavrnila kakršno koli pravno spremembo statusa Krima in Sevastopola. === Oblasti === Oblast ({{Jezik-uk|о́бласть}}) je na prvi ravni upravne delitve Ukrajine. Večina oblasti se imenuje po mestu v upravnem središču. [[Volinska oblast|Volinska]] in [[Zakarpatska oblast]], katerih prestolnici sta [[Luck]] in [[Užgorod]], sta poimenovani po zgodovinskih regijah [[Volinija]] in [[Karpatska Rutenija|Zakarpatje]] . === Mesta s posebnim statusom === Dve mesti imata poseben status ({{Jezik-uk|міста́ зі спеціа́льним ста́тусом|translit=mista zi special'nym statusom}}): [[Kijev]] in [[Sevastopol]]. Njun poseben status ju postavlja na isto upravno raven kot oblasti in tako pod neposreden nadzor države prek njunih lokalnih državnih uprav, ki predstavljata izvršilne organe mest. Po aneksaciji Krima je Sevastopol [[De iure - de facto|de facto]] pod nadzorom Rusije, ki ga obravnava kot [[Federalni subjekti Rusije|zvezni subjekt Rusije]].<ref>{{Navedi splet|title=About the capital of Ukraine – the hero city of Kyiv (Vidomosti Verkhovnoi Rady Ukrainy (VVR), 1999, № 11, p. 79)|url=https://zakon.rada.gov.ua/laws/show/401-14#Text|accessdate=4 October 2021|website=GOV.UA|publisher=Verkhovna Rada of Ukraine|ref=VRA}} {{Slepa povezava|date=november 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|date=2022-12-14|title=Russia's annexation of Crimea|url=https://kyivindependent.com/russias-annexation-of-crimea/|accessdate=2023-05-04|website=Kyiv Independent|language=en}}</ref> == Druga raven == === Rajoni === Rajoni ({{Jezik-uk|райо́н}}) so manjše enote teritorialne delitve Ukrajine. Rajonov je 136.<ref>{{Navedi novice|title=The council reduced the number of districts in Ukraine: 136 instead of 490|url=https://www.pravda.com.ua/news/2020/07/17/7259715/|work=[[Ukrainska Pravda]]|date=17 July 2020|language=uk}}</ref> Po osnutku [[Ustava Ukrajine|ustavnih]] sprememb decembra 2019, ki ga je [[Vrhovna rada|vrhovni radi]] predložil predsednik [[Volodimir Zelenski]], je 136 novih rajonov nadomestilo prejšnjih 490 rajonov.<ref name="50808046decentralizationAdU">{{Navedi novice|title=Zelensky's decentralization: without features of Donbas, but with districts and prefects|url=https://www.bbc.com/ukrainian/features-50808046|work=[[BBC Ukrainian]]|date=16 December 2019|language=uk}}</ref> === Mestni rajoni === Mestni rajon je podrejen mestni upravi.<ref>{{Navedi splet|title=Конституція України|url=https://zakon.rada.gov.ua/go/254%D0%BA/96-%D0%B2%D1%80|accessdate=2023-05-03|website=Офіційний вебпортал парламенту України|language=uk|archive-url=https://web.archive.org/web/20220304003013/https://zakon.rada.gov.ua/laws/show/254%D0%BA/96-%D0%B2%D1%80|archive-date=2022-03-04|url-status=dead}}</ref> == Tretja raven == === Gromade === Teritorialne gromade ({{Jezik-uk|територіа́льна грома́да}}), ali preprosto gromade (v dobesednem prevodu skupnosti) je vlada Ukrajine ustanovila 12. junija 2020 kot del upravne reforme, ki se je začela leta 2015.<ref>{{Navedi splet|last=Автор|title=Те, чого ніколи не було в Україні: Уряд затвердив адмінтерустрій базового рівня, що забезпечить повсюдність місцевого самоврядування|url=https://decentralization.gov.ua/admin/articles/12533.html|accessdate=2022-10-20|website=decentralization.gov.ua}}</ref> Obstajajo tri vrste gromad: ''podeželska'' ({{Jezik-uk|сільська́ грома́да|translit=sil's'ka gromada}}), ''naselbinska'' ({{Jezik-uk|се́лищна грома́да|translit=selyščna gromada}}) in ''mestna'' ({{Jezik-uk|міська́ грома́да|translit=mis'ka gromada}}). Gromad je skupno 1469 (1. november 2023).<ref>{{Navedi splet|last=Автор|title=Децентралізація в Україні|url=https://decentralization.gov.ua/newgromada|accessdate=2023-05-03|website=decentralization.gov.ua}}</ref> == Zgodovina == === Kozaški hetmanat === [[Kozaški hetmanat]] je bil razdeljen na vojaško-upravna okrožja, znana kot [[Polk (upravna enota)|''polki'']] ({{Lang-uk|полк}}), katerih število je nihalo glede na velikost ozemlja hetmanata. Leta 1649, ko je Hetmanat nadzoroval desni in levi breg [[Dneper|Dnepra]], je vključeval šestnajst ''polkov''. Po izgubi [[Desnobrežna Ukrajina|desnobrežne Ukrajine]] se je število ''polkov'' zmanjšalo na deset. ''Polki'' so bila nadaljnje razdeljeni na [[Stotinja|''stotinje'']] ({{Lang-uk|сотня|translit=sotnja}}), ki so jih upravljali [[Stotnik (kozaški hetmanat)|''stotniki'']] ({{Lang-uk|сотник|translit=sotnyk}}).<ref>{{Navedi knjigo|title=History of Ukraine: The Land and Its Peoples|last=Magocsi|first=Paul Robert|publisher=University of Toronto|year=2010|isbn=978-1442610217|location=Toronto|chapter=The Cossack State, 1648–1711|edition=2.|authorlink=|url=http://www.utppublishing.com/History-of-Ukraine-2nd-Edition-The-Land-and-Its-Peoples.html|accessdate=2016-01-21|chapter-url=https://books.google.com/books?id=Z0mKRsElYNkC&q=cossack+state|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160313231910/http://www.utppublishing.com/History-of-Ukraine-2nd-Edition-The-Land-and-Its-Peoples.html|archivedate=2016-03-13|page=235}}</ref> Najnižji nivo delitve je bil [[kurin]].<gallery class="center"> Slika:Kropyvna_polk.svg|alt=Kropyvna Regiment| Kropivnjanski polk Slika:Lubny_polk.svg|alt=Lubny Regiment| Lubenski polk Slika:Chyhyryn_polk.svg|alt=Chyhyryn Regiment| Čigirinski polk Slika:Chernihiv_polk.svg|alt=Chernihiv Regiment| Černigovski polk Slika:Nizhyn_polk.svg|alt=Nizhyn Regiment| Nižinski polk </gallery> === Ukrajinska ljudska republika === Po [[Ustava Ukrajinske ljudske republike|ustavi Ukrajinske ljudske republike]] je bila država razdeljena na zemlje, volosti in gromade. 29. arpila 1918 je v Kijevu prišlo do proti-socialističnega državnega udara, po katerem je [[Pavlo Skoropadski]] vrnil reformo nazaj na upravo [[Gubernija|gubernijskega]] tipa.<ref>{{Navedi splet|title=Конституція Української Народньої Республіки (Статут про державний устрій, права і вільності УНР)|url=https://zakon.rada.gov.ua/go/n0002300-18|accessdate=2023-11-13|website=Офіційний вебпортал парламенту України|language=uk}} {{Slepa povezava|date=november 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> === Sovjetska Ukrajina === Pred uvedbo oblasti leta 1932 je [[Ukrajinska sovjetska socialistična republika|Ukrajinska SSR]] obsegala 40 okrogov, ki so nadomestili nekdanje gubernije [[Ruski imperij|ruskega cesarstva]].<ref>{{Navedi splet|title=Адміністративно-територіальний устрій України|url=http://vue.gov.ua/%D0%90%D0%B4%D0%BC%D1%96%D0%BD%D1%96%D1%81%D1%82%D1%80%D0%B0%D1%82%D0%B8%D0%B2%D0%BD%D0%BE-%D1%82%D0%B5%D1%80%D0%B8%D1%82%D0%BE%D1%80%D1%96%D0%B0%D0%BB%D1%8C%D0%BD%D0%B8%D0%B9_%D1%83%D1%81%D1%82%D1%80%D1%96%D0%B9_%D0%A3%D0%BA%D1%80%D0%B0%D1%97%D0%BD%D0%B8|accessdate=2023-05-07|website=ВУЕ|language=uk}}</ref><ref>{{Navedi splet|date=2020-01-17|title=Збірник законів та розпоряджень робітничо-селянського уряду України (1935–1936)|url=http://irbis-nbuv.gov.ua/ulib/item/0000685|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200117043240/http://irbis-nbuv.gov.ua/ulib/item/0000685|archivedate=17 January 2020|accessdate=2023-05-07}}</ref> Leta 1932 je bilo ozemlje Ukrajinske SSR razdeljeno na oblasti. Večina zahodne Ukrajine je bila del druge poljske republike in je bila razdeljena na [[Vojvodstva Poljske|vojvodstva]].<ref>{{Navedi splet|title=Ustawa Konstytucyjna z dnia 15 lipca 1920 r. zawierająca statut organiczny Województwa Śląskiego.|url=https://isap.sejm.gov.pl/isap.nsf/DocDetails.xsp?id=WDU19200730497|accessdate=2023-05-05|website=isap.sejm.gov.pl}}</ref> == Glej tudi == * {{Portal|Ukraine}}[[Geografija Ukrajine]] == Sklici == {{Sklici|2}} == Zunanje povezave == * {{Navedi splet|title=Regije Ukrajine in njihova sestava|url=http://w1.c1.rada.gov.ua/pls/z7502/a002|website=rada.gov.ua|accessdate=25 December 2011|language=uk|archiveurl=https://web.archive.org/web/20111226134808/http://w1.c1.rada.gov.ua/pls/z7502/a002|archivedate=26 December 2011|publisher=Vrhovna rada Ukrajine}} * {{Navedi splet|title=Ukrajinski rajoni|url=http://www.statoids.com/yua.html|website=Statoids|accessdate=2012-02-08|publisher=Statoids}} * {{Navedi splet|title=Ukrajinska mesta in regije v abecednem redu|url=http://ukrainetrek.com/regions-by-alphabet|website=ukrainetrek.com|accessdate=2012-02-10|publisher=UkraineTrek}} * {{Navedi splet|title=Upravna teritorialna sestava Ukrajine|url=http://www.minregion.gov.ua/attachments/content-attachments/1659/ATU.pdf|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140824032546/http://www.minregion.gov.ua/attachments/content-attachments/1659/atu.pdf|archivedate=24 August 2014|website=minregion.gov.ua|accessdate=2015-04-05|publisher=Mnistrstvo za regijski razvoj, gradnjo in skupnostno življenje}} {{Upravna delitev Ukrajine}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Upravna delitev Ukrajine| ]] [[Kategorija:Upravna delitev po državah|Ukrajina]] kbkwx5nxvn5otzv4189dxxes3ustrw6 0 556734 6774999 6756944 2026-11-05T02:25:46Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6774999 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Etnična skupina | group = Šianbeji <br /> | native_name = {{lang|mn|Сяньби}} <small>(mongolsko)</small> | native_name_lang = | image = MurongPainting.jpg | caption = | total = neznano; zgodovinska skupina plemen v sedanji <br> {{CHN}} in <br> {{MNG}} | langs = šianbejščina | rels = [[tengrizem]], [[budizem]] | related-c = druga mongolska ljudstva | footnotes = '''Državnost:''' <br> • Šianbi (93–234) <br> • Togon (284—670) <br> • Dai (310-376) <br> • Toba-Vaj (386—535) <br> • Zahodni Vej (535–557) <br> • Severni Džov (557–581) }} {{infobox Chinese |t=鮮卑 |s=鲜卑 |p=Xiānbēi |w=Hsien¹-pei¹ |mi={{IPAc-cmn|x|ian|1|.|b|ei|1}} |gr=Shianbei |y=Sīn bēi |poj=Tshinn-pi |mc=Sjen-pjie |oc-bs=*S[a]r-pe }} '''Šianbeji''' ({{jezik-zh|s=鲜卑|t=鮮卑|p=Xiānbēi}}) so bili staroveško [[Nomadi|nomadsko]] ljudstvo, ki je nekoč prebivalo v vzhodnih evrazijskih stepah na ozemlju današnje [[Mongolija|Mongolije]], [[Notranja Mongolija|Notranje Mongolije]] in severovzhodne [[Kitajska|Kitajske]]. Domneva se, da so bili večjezična večetnična konfederacija [[Mongoli|mongolskih]],<ref name = "Golden2013p47">{{harvnb|Golden|2013|p=47}}</ref><ref name = "Pulleyblank1983">Pulleyblank, Edwin G. (1983). "The Chinese and Their Neighbors in Prehistoric and Early Historic China". V The Origins of Chinese Civilization, University of California Press, [https://books.google.com/books?id=GK1hEAAAQBAJ&pg=PA452#v=onepage&q&f=false p. 452] of pp. 411–466.</ref><ref name=":Kradin">{{Cite journal |author = Nikolay Kradin|format= |url= https://cyberleninka.ru/article/n/heterarchy-and-hierarchy-among-the-ancient-mongolian-nomads |title= Heterarchy and hierarchy among the ancient Mongolian nomads |journal= Social Evolution & History|type= |orig-year= | agency = |edition= |year= 2011 |volume= 10|number= 1|pages = 188 |series= |issn = |doi = |bibcode = |arxiv = |pmid = |archive-url = |archive-date = |language= |quote= }}</ref>{{sfn|Janhunen|2006||pp=405–6}} [[Tunguzi|tunguških]]<ref name = "Xu173179">Xu Elina-Qian (2005). ''Historical Development of the Pre-Dynastic Khitan''. University of Helsinki. str. 173-179.</ref> in [[Turki|turških]] ljudstev.<ref name = "Golden2013p47"/><ref>Wolfgang-Ekkehard Scharlipp ''Die frühen Türken in Zentralasien'', Darmstadt 1992, p. 10</ref> Izvirali so iz ljudstva Donghu, ki se je razcepilo na Vuhuane in Šianbeje, ko so jih konec 3. stoletja pr. n. št. porazil [[Šiungnu]]ji. Šianbeji so bili v veliki meri podložni večjim nomadskim silam in dinastiji [[Dinastija Han|Han]], dokler niso leta 87 postali pomembni po uboju šiungnujskega ''[[čanju]]ja'' Juljuja. Šianbeji v nasptrotju s Šiungnuji niso bili politično organizirani in so med Kitajci veljali za nenevarno nomadsko ljudstvo. Do konca obdobja [[Tri kraljestva|treh kraljestev]] so utrpeli več porazov in se potem preselili na jug in se podredili Hanom kot njihovi [[vazal]]i. Poglavarji so prejeli naslove vojvod. Šianbejska plemena Murongi, Tuobe in Duani so spadali med [[Pet barbarov|pet barbarskih plemen]], ki so bila vazali dinastij [[Dinastija Džin (266–420)|Zahodni]] in [[Dinastija Džin (266–420)|Vzhodni Džin]]. Sprva so bili zavezniki Džinov, potem pa so se od njih ločili in razglasili neodvisnost. V obdobju [[Šestnajst kraljestev|šestnajstih kraljestev]] so ustanovili več kratkotrajnih držav na severu Kitajske.{{sfn|de Crespigny|2017|p=502}}<ref>{{navedi splet|url=http://www.chinaknowledge.de/History/Altera/xianbei.html|title=Xianbei 鮮卑 |first=Ulrich|last=Theobald|website=Chinaknowledge.de|access-date=24 January 2022}}</ref> V nekem časovnem obdobju so bili vsi Šianbeji podložniki dinastije [[Dinastija Čin|Čin]]. Po propadu Čina je klan Tuoba ustanovil dinastijo [[Severni Vej]] in sčasoma ponovno združil severno Kitajsko, s čimer se je začelo obdobje [[Severne in južne dinastije|severnih in južnih dinastij]]. Severne dinastije, ki so bile bodisi pod vodstvom ali pod močnim vplivom Šianbejev in so nasprotovale sinizacji, so se med dinastijo [[Dinastija Tang|Tang]] kljub temu zlile z domačim kitajskim prebivalstvom.<ref name="urlThe Sixteen States of the Five Barbarian Peoples 五胡十六國 (www.chinaknowledge.de)">{{navedi splet |url=http://www.chinaknowledge.de/History/Division/shiliuguo.html |title=The Sixteen States of the Five Barbarian Peoples 五胡十六國 |work=Chinaknowledge.de }}</ref><ref name=Gernet>{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=jqb7L-pKCV8C&pg=PA186 |first=Jacques |last=Gernet |author-link= |title=A History of Chinese Civilization |publisher=Cambridge University Press |year=1996 |pages=186–87 |isbn=9780521497817 }}</ref><ref name=Tanigawa>{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=_uWUnbWbq7QC&pg=PA120 |first1=Michio |last1=Tanigawa |first2=Joshua |last2=Fogel |title=Medieval Chinese Society and the Local "community" |publisher=University of California Press |year=1985 |pages=120–21 |isbn=9780520053700 }}</ref><ref name="Van Der Veer">{{navedi knjigo |chapter-url=https://books.google.com/books?id=slp8RTUn97AC&pg=PA200 |first=Peter |last=Van Der Veer |chapter=Contexts of Cosmopolitanism |editor-first=Steven |editor-last=Vertovec |editor2-first=Robin |editor2-last=Cohen |title=Conceiving Cosmopolitanism: Theory, Context and Practice |publisher=Oxford University Press |year=2002 |pages=200–01 |isbn=9780199252282 }}</ref><ref>{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=zzEUAgAAQBAJ&pg=PA9 |first=John W. |last=Dardess |title=Governing China: 150–1850 |publisher=Hackett |year=2010 |page=9 |isbn=9781603844475 }}</ref> V Severnem Veju so se v 480. letih začele elite Hanov poročati s hčerami cesarskega klana Tuoba.<ref name="Watson1991">{{navedi knjigo|author=Rubie Sharon Watson|title=Marriage and Inequality in Chinese Society|url=https://books.google.com/books?id=gAIcwz3V_JsC&pg=PA80|year=1991|publisher=University of California Press|isbn=978-0-520-07124-7|pages=80–}}</ref> Z moškimi iz cesarskih in aristokratskih družin iz južnih dinastij, ki so prebegnile in se preselili na sever, je bilo poročenih več kot polovica princes iz klana Tuoba.<ref>{{cite thesis |url=https://dash.harvard.edu/bitstream/handle/1/33493331/TANG-DISSERTATION-2016.pdf?sequence=4&isAllowed=y |title=Divorce and the Divorced Woman in Early Medieval China (First through Sixth Century) |pages=151, 152, 153 |last=Tang |first=Qiaomei |date=May 2016 |type= |location=Cambridge, Massachusetts |publisher=Harvard University |archive-url=https://web.archive.org/web/20200325101816/https://dash.harvard.edu/bitstream/handle/1/33493331/TANG-DISSERTATION-2016.pdf?sequence=4&isAllowed=y |archive-date=2020-03-25 |access-date=2024-02-29 |url-status=dead}}</ref> ==Zgodovina== ===Prve omembe=== {{multiple image | align = right | direction = vertical | header = | header_align = left/right/center | footer = Stenske poslikave v grobnici Šo Šianšjuja, dinastija Severni Či, ki prikazujejo dvorno življenje; 571, Tajjuan, provinca Šanši | footer_align = left | image1 = Paintings on north wall of Xu Xianxiu Tomb.jpg | width1 = 250 | caption1 = | image2 = Paintings on east wall of Xu Xianxiu Tomb.jpg | width2 = 250| caption2 = | image3 = Paintings on west wall of Xu Xianxiu Tomb.jpg | width3 = 250 | caption3 = }} Kitajska književnost iz [[Obdobje vojskujočih se držav|obdobja vojskujočih se držav]] vsebuje zgodnje omembe Šianbejev v pesmi ''[[Da džao]]'' (''Veliki poziv'') v antologiji ''Ču ci'' (''Pesmi juga'' ali ''Pesmi Čuja'')<ref>''Chu Ci'', [https://ctext.org/chu-ci/da-zhao#n51934 "Da Zhao"].</ref> in morda v poglavju ''Razprave o Džinu 8'' v ''Razpravah o državah''.<ref>''Guoyu'', [https://ctext.org/guo-yu/jin-yu-ba#n24816 "Jinyu 8"]</ref><ref>Zhang, Zhengming (2019). ''A History Of Chu'' (Volume 1). Honolulu: Enrich Professional Publishing. str. 42-46.</ref> Ko je "vzhodne barbare" Donghuje okoli leta 208 pr. n. št. porazil Modu Čanju, so se Donghuji razcepili na Šianbeje in Vuhuane.<ref>Xu Elina-Qian, [https://helda.helsinki.fi/handle/10138/19205 ''Historical Development of the Pre-Dynastic Khitan''], University of Helsinki, 2005. p. 164</ref> Po zapisu v ''[[Knjiga Kasnejšega Hana|Knjigi Kasnejšega Hana]]'' sta bila ''"jezik in kultura Šianbejev in Vuhuanov enaka"''.<ref>{{cite journal|last1=Chen|first1=Sanping|date=1996|title=A-Gan Revisited — The Tuoba's Cultural and Political Heritage|url=https://archive.org/details/journal-of-asian-history_1996_30_1-2/page/46|journal=Journal of Asian History|volume=30|issue=1|pages=46–78|jstor=41931010}}</ref> Prva pomembna stika, ki so ju je imeli Šianbeji z dinastijo Han, sta bila leta 41 in 45, ko so se pridružili Vuhuanom pri napadu na ozemlje Hana.<ref>{{cite journal|last1=Chen|first1=Sanping|date=1996|title=A-Gan Revisited — The Tuoba's Cultural and Political Heritage|url=https://archive.org/details/journal-of-asian-history_1996_30_1-2/page/46|journal=Journal of Asian History|volume=30|issue=1|pages=46–78|jstor=41931010}}</ref> Leta 49 je guverner Dži Tong prepričal šianbejskega poglavarja Pjanheja, da se je obrnil proti [[Šiungnu]]jem in mu za vsako njihovo glavo obljubol nagrado.<ref name="chinaknowledge.de">{{navedi splet|url=http://www.chinaknowledge.de/History/Altera/xianbei.html|title = Xianbei 鮮卑 |website=Chinaknowledge.de}}</ref>Leta 54 sta se Šianbeja Jučovben in Mantov poklonila cesarju Guangvuju iz dinastije Han.{{sfn|de Crespigny|2007|p=1016}} Leta 58 je poglavar Šianbejev Pjanhe napadel in ubil Šindžibena, voditelja Vuhuanov, ki je povzročal težave v poveljstvu Jujuan.{{sfn|de Crespigny|2007|p=899}} Leta 85 so Šianbeji sklenili zavezništvo z Dinglingi in Južnimi Šiungnuji. Leta 87 so napadli šiungnujskega poglavarja Juljuja in ga ubili. Njega in njegove privržence so odrli in kože vzeli za trofeje.{{sfn|de Crespigny|2007|p=991}} ===Šianbejska konfederacija=== Po padcu Šiungnujev so Šianbeji leta 93 v [[Mongolija|Mongoliji]] ustanovili svojo konfederacijo. Od leta 121 do 138 so štirikrat napadli ozemlje Hana{{sfn|de Crespigny|2017}} in leta 145 poveljstvo Daj.{{sfn|Cosmo|2009|p=106}} Pod Tanšihvajem so razširili svoje ozemlje od Ussurija do [[Kaspijsko jezero|Kaspijskega jezera]]. Tanšihvaj je razdelil cesarstvo na tri dele, v katerih je bilo po deset klanov, in nato sklenil zavezništvo z južnimi Šiungnuji, da bi napadel [[Šaanši]] in [[Gansu]]. Njihove napade leta 158 in 177 je dinastija Han uspešno odbila.<ref name=Rene>{{navedi knjigo |last=Grousset |first=Rene |title=The Empire of the Steppes |publisher=Rutgers University Press |year=1970 |isbn=978-0-8135-1304-1 |pages=[https://archive.org/details/empireofsteppesh00prof/page/53 53–54] |url=https://archive.org/details/empireofsteppesh00prof/page/53 }}</ref><ref>"Nomads in Central Asia." N. Ishjamts. In: ''History of civilizations of Central Asia, Volume II. The development of sedentary and nomadic civilizations: 700 B.C. to A.D. 250''. Harmatta, János, ed., 1994. Paris: UNESCO Publishing, pp. 155–156.</ref><ref>SGZ 30. 837–838, note. 1.</ref> Leta 177 so Šja Ju, Tjan Jan in Tute Čangju z vojsko 30.000 mož napadli Šianbeje. Vojska je bila poražena in domov se je vrnila samo četrtina vojakov.{{sfn|Cosmo|2009|p=107}} Tisto leto je bil postavljen spomenik z zapisom, da so Šianbeji z vojsko 100.000 mož osvojili celotno ozemlje Šiungnujev. Hanski dezerterji so služili kot njihovi svetovalci in s seboj prinesli znanje o kovanju orožja. Hani so imeli razen ostrejšega orožje tudi boljše konje. Drug spomenik, postavljen leta 185, omenja, da so Šianbeji skoraj vsako leto napadli naselja Hanov.{{sfn|Twitchett|2008|p=445}} ===Tri kraljestva=== [[Slika:Map of the Xianbei Empire and other tribes.jpg|thumb||400px|Šianbejsko cesarstvo (1.-3. stoletje)]] Ohlapna konfederacija Šianbejev ni bila tako dobro organizirana kot šiungnujska, vendar je bila do smrti njihovega kana Tanšihvaja leta 182 zelo agresivna.{{sfn|de Crespigny|2017|p=401}} Tanšihvajev sin Helian ni imel očetovih sposobnosti in je bil ubit v napadu na Beidi leta 186.{{sfn|de Crespigny|2007|p=320}} Nasledil ga je brat Kuitou, ko je Helianov sin postal polnoleten, pa je napadel svojega strica in uničil še zadnje ostanke enotnosti med Šianbeji. Do leta 190 so se Šianbeji razdelili na tri skupine na čelu s Kuitoujem, ki je vladal v [[Notranja Mongolija|Notranji Mongoliji]], Kebinengom v severnem [[Šanši]]ju ter Sulijem in Midžajem v severnem [[Liaodong]]u. Leta 205 sta Kuitouja nasledila brata Budugen in Fuluohan. Ko je [[Cao Cao]] premagal Vuhuane v bitki pri gori Belega volka leta 207, sta se mu Budugen in Fuluohan poklonila. Leta 218 se je Fuluohan srečal s poglavarjem Vuhuana Nengčendijem, da bi z njim sklenil zavezništvo, vendar ga je Nengčendi prevaral in ga s pomočjo kana Kebinenga Fuluohana ubil.{{sfn|de Crespigny|2007|p=237}} Budugen je leta 224 odšel na dvor Cao Veja, da bi zaprosil za pomoč proti Kebinengu, potem pa je Cao Vej izdal in se leta 233 povezal s Kebinengom. Kebineng je kmalu zatem Budugena ubil.{{sfn|de Crespigny|2007|p=25}} Kebineng je bil iz manjšega plemena Šianbejev. Na oblast zahodno od poveljstva Daj se je povzpel tako, da je sprejel številne kitajske begunce, ki so mu pomagali uriti njegove vojake in izdelovati orožje. Po porazu Vuhuana leta 207 je tudi poslal poklon Cao Cau in si celo zagotovil njegovo pomoč proti uporniku Tjan Jinu, potem pa se je leta 218 povezal z vuhuanskim upornikom Nengčendijem. Jao Džang je zatem oba premagal in prisilil na umik čez mejo. Leta 220 je Kebineng priznal [[Cao Pi]]ja za cesarja Cao Veja. Sčasoma se je zaradi nesporazumov obrnil proti Cao Veju in ga celo napadel, potem pa je bil leta 235 ubit in njegova konfederacija je razpadla. Številna plemena Šianbejev so se preselila na jug in se naselila na mejah dinastij Vej in Džin. Pleme Juven se je naselilo med rekama Luan in Liučeng, plemeni Murong in Duan pa sta postali vazala klana Sima. Del plemena Murong se je preselil na zahod v severni Činghaj in se pomešal z domorodnim ljudstvom Čjang.<ref name="chinaknowledge.de"/> Pleme Čifu se je sprva naselilo ob [[Rumena reka|Rumeni reki]] v Ningšiju in se od tam preselilo v poveljstvo Longši. Pleme Tufa se je naselilo v koridorju Heši. Leta 270 je njihov poglavar Tufa Šudžineng postal vodja večetničnega upora proti dinastiji Džin v provincah Čin in Ljang, vendar ga je leta 279 premagal prefekt Šipinga Ma Long.<ref name="Rene" /> ===Šestnajst kraljestev, Nirun in Severni Vej=== [[Slika:Northern Dynasties Pottery Horse & Rider.jpg|thumb|250px|Konjenik severnih dinastij]] [[Slika:Northern Wei Cavalry (4).jpg|thumb|250px|Konjenik Severnega Veja]] [[Slika:Dinastia wei del nord, due cavalieri, cina del nord, 500-550 ca..JPG|thumb|250px|Konjenika Severnega Veja]] V 3. stoletju so se Šianbeji leta 235 ravejali na številna plemena. Okoli leta 308 ali 330 je Muguli ustanovil [[Rouranski kaganat]], ki ga je dokončno oblikoval njegov sin Čeluhuj.<ref name="Grousset 1970 pp. 61, 585">Grousset (1970), str. 61, 585, op. 91.</ref> Tuobi, Murongi in Duani so se podredili dinastiji [[Zahodni Džin|Zahodni Jin]] in postali njeni vazali. Vsa tri plemena so se med prevratom petih barbarov sprva borila na strani Zahodnega Džina proti šiungnujskemu kraljestvu Han Džao, sčasoma pa so se umaknila iz konflikta, da bi se osredotočila na svoje fevde, ko je bil Džin izgnan iz severne Kitajske. Množica kitajskih častnikov, vojakov in civilistov je pobegnila na jug in se pridružila [[Dinastija Džin (266–420)|Južnemu Džinu]] ali na sever, da bi se pridružila Šianbejem. Šianbeji so ustanovili več od [[Šestnajst kraljestev|šestnajstih kraljestev]]. Okoli Hebeja so Murongi zavladali v Nekdanjemu Janu (337–370), Kasnejšem Janu (384–407) in Južnemu Janu (398–410). V Gansuju je Čifu ustanovil Zahodni Čin (385–431), medtem ko je Tuga ustanovil Južni Ljang (397–414). Druge države, ki so jih ustanovili, a se ne štejejo za del šestnajstih kraljestev, so bile Tuoba Daj (310–376), Duan Či (350–356) in Zahodni Jan (384–394). Vsa šianbejska plemena so bila podložna cesarstvu Čin do njegovega poraza v bitki pri reki Fej in propada leta 383. Med plemeni, ki so se odcepila, so bili Tuobi, ki so ustanovili [[Severni Vej]] (386–535), prvo od [[Severne in južne dinastije|severnih dinastij]] (386–581). Leta 439 je Severni Vej osvojil še zadnje od šestnajstih kraljestev, s čimer je bil dokončan prehod Kitajske v obdobje [[Severne in južne dinastije|severnih in južnih dinastij]].<ref>Ma, Changshou [馬長壽] (1962). Wuhuan yu Xianbei [Wuhuan and Xianbei] 烏桓與鮮卑. Shanghai [上海], Shanghai ren min chu ban she [Shanghai People's Press] 上海人民出版社.</ref><ref>Liu, Xueyao [劉學銚] (1994). Xianbei shi lun [the Xianbei History] 鮮卑史論. Taipei [台北], Nan tian shu ju [Nantian Press] 南天書局.</ref><ref>Wang, Zhongluo [王仲荦] (2007). Wei jin nan bei chao shi [History of Wei, Jin, Southern and Northern Dynasties] 魏晋南北朝史. Beijing [北京], Zhonghua shu ju [China Press] 中华书局.</ref> ===Sinizacija in asimilacija=== Cesar Šjaoven iz [[Severni Vej|Severnega Veja]] je uvedel politiko sistematičnega siniziranja, ki so jo nadaljevali njegovi nasledniki. Običaji Šianbejev so bili večinoma opuščeni. Kraljeva družina je šla še korak dlje in spremenila svoj priimek v Juan in spodbujala sklepanje zakonskih zvez z elitnimi družinami Hanov. V 480. letih je bilo več kot polovica princes iz plemena Tuoba poročenih z možmi iz hanske cesarske družine in aristokratskih družin, ki so prebegnile na sever.<ref>{{cite thesis |url=https://nrs.harvard.edu/urn-3:HUL.InstRepos:33493331 |title=Divorce and the Divorced Woman in Early Medieval China (First through Sixth Century) |pages=151, 152, 153 |last=Tang |first=Qiaomei |date=May 2016 |type=PhD |location=Cambridge, Massachusetts |publisher=Harvard University}}</ref> [[Slika:BeltBuckleXianbei3-4thcentury.jpg|left|thumb|250px|Šianbejska pasna sponka, 3.–4. stoletje]] Leta 534 se je Severni Vej po uporu v stepah severne Kitajske, kjer so živeli Šianbeji in druga nomadska ljudstva, razdelil na [[Vzhodni Vej|Vzhodni]] (534–550) in [[Zahodni Vej]] (535–556).<ref>{{navedi knjigo |first=Charles |last=Holcombe |title=A History of East Asia: From the Origins of Civilization to the Twenty-First Century |url=https://archive.org/details/historyofeastasi0000holc |page=[https://archive.org/details/historyofeastasi0000holc/page/68 68] |publisher=Cambridge University Press |year=2011 |isbn=978-0-521-73164-5 }}</ref> Prvi se je razvil v [[Severni Či|Severni Či]] (550-577), slednji pa v [[Severni Džov]] (557-581), medtem ko so bile južne dinastije potisnjene južno od reke [[Jangce]]. Leta 581 je predsednik vlade Severnega Džova ustanovil dinastija [[Dinastija Sui|Sui]] (581–618). Njegov sin, bodoči cesar Jang iz Suija, je prevzel dinastijo Čen (557–589), zadnje kraljestvo južnih dinastij, s čimer je združil večji del Kitajske. Potem ko so Sui dotolkli kmečki upori in odpadniške čete, je njihov sorodnik Li Juan ustanovili dinastijo [[Dinastija Tang|Tang]] (618–907). Dinastiji Sui in Tang so ustanovili hanski generali, ki so služili tudi dinastiji Severni Vej.<ref>Chen, Yinke [陳寅恪], 1943, Tang dai zheng zhi shi shu lun gao [Manuscript of Discussions on the Political History of the Tang dynasty] 唐代政治史述論稿. Chongqing [重慶], Shang wu [商務].</ref><ref>Chen, Yinke [陳寅恪] and Tang, Zhenchang [唐振常], 1997, Tang dai zheng zhi shi shu lun gao [Manuscript of Discussions on the Political History of the Tang dynasty] 唐代政治史述論稿. Shanghai [上海], Shanghai gu ji chu ban she [Shanghai Ancient Literature Press] 上海古籍出版社.</ref> Šianbeji, ki so prek teh političnih ustanov prišli na Kitajsko, so se večinoma zlili s Kitajci, tisti, ki so ostali v severnih stepah, pa so kasneje zavladali Kitajski kot mongolska dinastija [[Dinastija Juan|Juan]] in mandžurska dinastija [[Dinastija Čing|Čing]]. Na zahodu je šianbejsko kraljestvo Tujuhun ostalo neodvisno, dokler ga ni leta 670 premagalo [[Tibetansko cesarstvo]]. Po padcu kraljestva so se Šianbeji razselili na obsežnem ozemlju, ki se je raztezalo od severozahodnega do osrednjega in vzhodnega dela Kitajske. Murong Nuohebo je povedel ljudstvo Tujuhun proti vzhodu v osrednjo Kitajsko, kjer so se naselili v današnjem [[Jinčuan]]u v provinci [[Ningšja]]. ==Umetnost== [[Slika:CMOC Treasures of Ancient China exhibit - gold horse head ornament.jpg|thumb|200px|Šianbejsko naglavno okrasje z motivom konja, severne dinastije (386-581)]] [[Slika:HearingsNorthernWei5thcentury.jpg|thumb|200px|Uhani, Severni Vej, 5. stoletje]] Umetnost Šianbejev odražala njihov nomadski življenjski slog. Sestavljena predvsem iz kovinskih izdelkov in figuric. Na slog in teme šianbejske umetnosti so vplivali različni vplivi. Nazadnje so bili Šianbeji znani po edinstvenih nomadskih motivih in umetniških izdelkih, kot so listnata pokrivala, čepeče in geometrizirane podobe živali, ogrlice z živalskimi obeski in kovinski ažur.<ref name=dawn>Watt, James C.Y. China: Dawn of a Golden Age, 200–750 AD. Comp. An Jiayao, Angela F. Howard, Boris I. Marshak, Su Bai, and Zhao Feng. New York: Metropolitan Museum of Art, 2004. Print.</ref> ===Listnata pokrivala=== Listnata pokrivala so zelo značilna za kulturo Šianbejev. Odkrili so jih zlasti v grobnicah Murongov. Pokrivala imajo obliko dreves in rogovij in so narejena tako, da se listi med gibanjem premikajo. Kitajci so jih zato imenovali ''bujao'' (dobesedno ''zibanje korakov''). Sun Guoping je pokrivala razvrstil v tri glavne sloge. Cvetoče drevo (''huašu'') je bilo nameščeno na sprednji strani glave blizu čela in imelo eno ali več vej z visečimi listi. Cvetoči vrh (''dinghua'') se je nosil na temenu in spominjal na drevo ali žival s številnimi obeski iz listov. Vinska trta (''huaman'') je sestavljena iz zlatih trakov, prepletenih z žicami z listi.<ref name=leaves>{{cite thesis |last=Laursen |first=Sarah |title=Leaves That Sway: Gold Xianbei Cap Ornaments from Northeast China |publisher=UPenn Repository |type=PhD |year=2011 |url=https://repository.upenn.edu/edissertations/304 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221115155046/https://repository.upenn.edu/edissertations/304/ |archive-date=2022-11-15 |access-date=2024-03-01 |url-status=dead }}</ref> Natančen izvor, raba in nošenje teh pokrival se še raziskuje. Podobna pokrivala so se na dvorih nosila tudi kasneje.<ref name=dawn/><ref name=leaves/> ===Živali=== Druga ključna oblika umetnosti Šianbejev je živalska ikonografija. Šianbeji so upodabljali čepeče živali v geometriziranih, abstrahiranih in ponavljajočih se oblikah in ne živali med plenjenjem ali boju z istovrstnimi živalmi. Najpogostejše živali so ovce, jeleni in konji v obliki kovinskih obeskov. Podobe več živali so bile običajno v okviru z odprtim ozadjem. Izdelki so bili uliti v vosku ali kovani iz kovinskih ploščic.<ref name=nomadic>{{navedi knjigo |last1=Bunker |first1=Emma C. |first2=Zhixin |last2=Sun |title=Nomadic Art of the Eastern Eurasian Steppes: The Eugene V. Thaw and Other New York Collections |via=Google Books |editor-first=James |editor-last=Watt |publisher=Yale University Press |year=2002 |isbn=0-300-09688-7 |url=https://books.google.com/books?id=QR4i-SwdhsoC }}</ref><ref>{{cite journal |last=Psarras |first=Sophia-Karin |title=Han and Xiongnu: A Reexamination of Cultural and Political Relations (I) |journal=Monumenta Serica |volume=51 |pages=55–236 |year=2003 |doi=10.1080/02549948.2003.11731391 |jstor=40727370 |s2cid=156676644 }}</ref> ===Konji=== [[Slika:Flying Horse plaque, Xianbei culture, Inner Mongolia province, China, Eastern Han dynasty, 1st century BC to 1st century AD, silver repousse - Portland Art Museum - Portland, Oregon - DSC08648.jpg|thumb|250px|levo|Krilati konj, šianbejska kultura, [[Notranja Mongolija]], 1. stoletje pr. n. št.-1. stoletje n. št.]] Nomadsko življenje je Šianbeje navdihnilo, da so v svojih umetninah upodabljali konje. V eni od njihovih grobnic so odkrili konjsko lobanjo, ob njej pa zvonove, zaponke, okraske, sedlo in pozlačeno bronasto streme.<ref>{{cite journal |first=Albert E. |last=Dien |title=The Stirrup and Its Effect on Chinese Military History |journal=Ars Orientalis |volume=16 |year=1986 |pages=33–56 |jstor=4629341 }}</ref> Šianbeji niso izdelovali samo okrasja za konje, ampak so jih tudi upodabljali na svojih okrasnih predmetih. Med motivi je tudi krilati konj. ===Figurice=== Na figuricah so upodobljeni ljudje, tudi v posebnih oblačilih, ki namigujejo na različna verovanja. Večino figuric so našli v grobnicah in naj bi služile in varovale pokojne v posmrtnem življenju. Figurice kažejo tudi na status pokojnega. Šianbeji iz višjih slojev so nosili obleko z dolgimi rokavi in pod njo srajco z ravnim ovratnikom, medtem ko so tisti iz nižjih slojev nosili hlače in tunike s pasom.<ref>{{navedi knjigo |last=Dien |first=Albert E. |title=Six Dynasties Civilization |location=New Haven, CT |publisher=Yale UP |year=2007 |isbn=978-0-300-07404-8 }}</ref> ===Budistični vplivi=== Budistični vplivi so izhajali iz interakcij s kulturo Hanov. Hanski birokrati so sprva pomagali Šianbejem voditi njihovo državo in obenem spodbujali [[budizem]]. Začetek spreobračanja v budizem dokazujejo podobe [[Gautama Buda|Bude]], ki so se začele pojavljati v umetnosti Šianbejev. Versko preoblikovanje se je nadaljevalo in razvijalo v dinastiji Severni Vej in na koncu pripeljalo do nastanka [[Jame Jungang|jam Jungjang]].<ref name=dawn/> {{multiple image | align = center | direction = vertical | footer = Lov, stenski sliki v grobnici v Severnem Čiju | footer_align = center | image1 = Tomb of Northern Qi Dynasty in Jiuyuangang, Xinzhou, Mural 01 large.jpg | width1 = 750 | caption1 = | image2 = Tomb of Northern Qi Dynasty in Jiuyuangang, Xinzhou, Mural 02 large.jpg | width2 = 750 | caption2 = }} ==Jezik== Domneva se, da so Šianbeji govorili mongolske ali paramongolske jezike z zgodnjimi in znatnimi turškimi vplivi. Mogoče je tudi, da so govorili več jezikov.<ref name="Holcombe Xianbei in Chinese History">{{cite journal |first=Charles |last=Holcombe |title=The Xianbei in Chinese History |journal=Early Medieval China |volume=2013 |year=2013 |issue=19 |pages=1–38 [pp. 4–5] |doi=10.1179/1529910413Z.0000000006 |s2cid=162191498 }}</ref><ref name = "Shimunek2018">Shimunek, Andrew. [https://www.academia.edu/37176756 "Early Serbi-Mongolic-Tungusic lexical contact: Jurchen numerals from the 室韦 Shirwi (Shih-wei) in North China"]. Philology of the Grasslands: Essays in Mongolic, Turkic, and Tungusic Studies, Edited by Ákos Bertalan Apatóczky et al. (Leiden: Brill). Pridobljeno 22. septembra 2019.</ref><ref name = "Xu173179">Xu Elina-Qian (2005). ''Historical Development of the Pre-Dynastic Khitan''. University of Helsinki. str. 173-179.</ref><ref name = "Golden2013p47"/> ==Sklici== {{sklici|2}} ==Viri== {{refbegin|2}} *{{citation|last=Cosmo|first=Nicola di|year=2009|title=Military Culture in Imperial China|publisher=Harvard University Press}} *{{citation|last=de Crespigny|first=Rafe |year=2007|title=A Biographical Dictionary of Later Han to the Three Kingdoms|publisher=Brill}} *{{citation|last=de Crespigny|first=Rafe|year=2010|title=Imperial Warlord|publisher=Brill}} *{{citation|last=de Crespigny|first=Rafe|year=2017|title=Fire Over Luoyang: A History of the Later Han Dynasty, 23–220 AD|publisher=Brill}} * {{cite journal|last= Golden|first= Peter Benjamin|author-link=|title= Some Notes on the Avars and Rouran|url= https://www.academia.edu/5580491|journal= The Steppe Lands and the World Beyond Them|year= 2013|editor1-last= Curta|editor1-first= Florin|editor2-last= Maleon|editor2-first= Bogdan-Petru|publisher= Editura Universității "A.I. Cuza" Publisher|publication-place= Iași|pages= 43–66}} *{{citation|last=Holcombe|first=Charles|year=2014|title=The Xianbei in Chinese History}} * {{cite journal |last1=Li |first1=Jiawei |last2=Zhao |first2=Jongbin |display-authors=1 |date=August 2018 |title=The genome of an ancient Rouran individual reveals an important paternal lineage in the Donghu population |journal=American Journal of Physical Anthropology |publisher=American Association of Physical Anthropologists |volume=166 |issue=4 |pages= 895–905|doi=10.1002/ajpa.23491 |pmid=29681138 |ref={{harvid|Li et al.|2018}}}} *{{citation|last=Twitchett|first=Denis|year=2008|title=The Cambridge History of China: Volume 1|publisher=Cambridge University Press}} *{{navedi knjigo|author= Janhunen|title=The Mongolic Languages|url=https://books.google.com/books?id=DuCRAgAAQBAJ&pg=PA364|date=27 January 2006|publisher=Routledge|isbn=978-1-135-79690-7|page=393}} * {{cite journal |last1=Wang |first1=Haijing |last2=Ge |first2=Binwen |display-authors=1 |date=November 2007 |title=Molecular genetic analysis of remains from Lamadong cemetery, Liaoning, China |url=https://archive.org/details/sim_american-journal-of-physical-anthropology_2007-11_134_3/page/404 |journal=American Journal of Physical Anthropology |publisher=American Association of Physical Anthropologists |volume=134 |issue=3 |pages=404–411 |doi=10.1002/ajpa.20685 |pmid=17632796 |ref={{harvid|Wang al.|2007}}|doi-access=free }} * {{cite journal |last1=Yu |first1=Changchun |last2=Li |first2=Xie |display-authors=1 |date=20 October 2006 |title=Genetic analysis on Tuoba Xianbei remains excavated from Qilang Mountain Cemetery in Qahar Right Wing Middle Banner of Inner Mongolia |journal=The FEBS Journal |publisher=Wiley |volume=580 |issue=26 |pages=6242–6246 |doi=10.1016/j.febslet.2006.10.030 |pmid=17070809 |s2cid=19492267 |ref={{harvid|Yu et al.|2006}}|doi-access= }} * {{cite journal |last1=Yu |first1=C.-C. |last2=Zhao |first2=Y. B. |display-authors=1 |date=6 April 2014 |title=Genetic analyses of Xianbei populations about 1,500–1,800 years old |journal=Russian Journal of Genetics |publisher=[[Springer Science+Business Media|Springer]] |volume=50 |issue=3 |pages=308–314 |doi=10.1134/S1022795414030119 |issn=1022-7954 |pmid=17070809 |s2cid=18809679 |ref={{harvid|Yu et al.|2014}}}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina Mongolije]] [[Kategorija:Zgodovina Kitajske]] [[Kategorija:Staroveška ljudstva]] [[Kategorija:Šianbeji]] 4vrydc1ertqvd3a9lfsaftve2stm68r 0 559731 6774752 6750060 2026-11-04T12:02:58Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6774752 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | official_name = Turkistan | native_name = Түркістан<br>Türkıstan | settlement_type = [[Seznam mest v Kazahstanu|Mesto]] | image_skyline = {{multiple image | border = infobox | total_width = 280 | image_style = border:1 | perrow = 1/2/2 | caption_align = center | image1=Mausoleum of Khoja Ahmed Yasawi in Hazrat-e Turkestan, Kazakhstan.jpg | image2=Turkistan Museum of History.jpg | image3=Туркестан, Мавзолей Рабиги Султан Бегим.JPG{{!}}Mausoleum of Rabiya Sultan Begim | image4=Туркестан. Центр.jpg{{!}}City center | image5=Turkestan Karavan Saray.jpg{{!}}Caravanserai | caption1=[[Mavzolej hodže Ahmeda Jasavija]] | caption2=Zgodovinski muzej | caption3=mavzolej Rabije Sultan Begima | caption4=mestno središče | caption5=Karavanseraj}} | imagesize = 280px | image_caption = | image_flag = | image_seal = | image_map = | map_caption = | pushpin_map = Kazahstan | pushpin_label_position = bottom | pushpin_mapsize = 280 | pushpin_map_caption = Lega Turkistana v Kazahstanu | subdivision_type = Država | subdivision_type1 = Regija | subdivision_name = {{KAZ}} | subdivision_name1 = Turkistan | established_title = | established_date = | government_type = | leader_title = Akim <small>([[župan]])</small> | leader_name = Azimbek Pazylbekuly<ref>{{Cite web|title=Азимбек Пазылбекулы назначен новым акимом Туркестана|url=https://www.inform.kz/ru/azimbek-pazilbekuli-naznachen-novim-akimom-turkestana-af3df6|access-date=2024-10-01|website=inform.kz|date=2024-10-01|language=ru}}</ref> | area_magnitude = | area_total_km2 = | area_land_km2 = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_as_of = 2023 | population_footnotes = | population_total = 300.000 | population_urban = 250.000 | population_metro = | population_density_km2 = | timezone = | coordinates = {{coord|43|18|07|N|68|16|09|E|region:KZ|display=inline,title}} | elevation_footnotes = | elevation_m = | postal_code_type = | postal_code = | area_code = | website = | footnotes = | module = {{Designation list | embed = yes | designation1 = WHS | designation1_offname = Mausoleum of Khawaja Ahmed Yasawi | designation1_date = 2003 <small>27 zasedanje </small> | designation1_type = Cultural | designation1_criteria = i, iii, iv | designation1_number = [https://whc.unesco.org/en/list/1103 1103] | designation1_free1name = Regija | designation1_free1value = Azija-Pacifik }} }} '''Turkistan''' ({{langx|kk|Түркістан|Türkıstan}}, {{IPA|kk|tʉrkɘ̆sˈtɑn|pron}}) je mesto in upravno središče regije Turkistan v južnem [[Kazahstan]]u blizu reke [[Sir Darja|Sir Darje]]. Je 160&nbsp;km severozahodno od Šimkenta ob [[Transaralska železnica|Transaralski železnici]] med Kizilordo na severu in [[Taškent]]om na jugu. Njegovo prebivalstvo se je v desetih letih povečalo s 102.505 (1999)<ref name=ref1>[Population of the Republic of Kazakhstan] (ruščina). Департамент социальной и демографической статистики. Pridobljeno 8. decembra 2013.</ref> na 250.000 (2023). Turkistan ima zgodovinski in kulturni pomen za Kazahstan, zlasti zaradi [[Mavzolej hodže Ahmeda Jasavija|mavzoleja hodže Ahmeda Jasavija]], ki je na Unescovem seznamu svetovne dediščine.<ref name="unesco-site">{{cite web|title=World Heritage List|url=https://whc.unesco.org/en/list/1103 |website=UNESCO}}</ref> Ta mavzolej je ključni simbol mesta, ki privablja romarje in turiste. Hodža [[Ahmed Jasavi]] je bil pomemben sufijski mistik in filozof, njegov grob pa je cenjeno mesto za privržence islama v Srednji Aziji. Bogata kulturna dediščina mesta se odraža tudi v številnih zgodovinskih spomenikih, mošejah in stavbah, ki predstavljajo arhitekturno in duhovno zapuščino regije. Leta 2021 je Organizacija turških držav Turkistan razglasila za »duhovno prestolnico turškega sveta«<ref>{{navedi splet|title=Turkistan Declaration of the Informal Summit of the Cooperation Council of Turkic Speaking States|url=https://www.turkkon.org/en/haberler/turkistan-declaration-of-the-informal-summit-of-the-cooperation-council-of-turkic-speaking-states_2220|publisher=Turkic Council}}</ref> kar je priznanje njegove osrednje vloge v zgodovini in kulturi turško govorečih narodov. Ta naziv je dvignil status mesta kot kulturnega in verskega središča, privablja obiskovalce in spodbuja globlje vezi med turško govorečimi ljudstvi Srednje Azije.<ref>{{navedi splet |date=16 June 2021 |title=Kazakhstan Selects Top 10 Tourist Destinations |url=https://astanatimes.com/2021/06/kazakhstan-selects-top-10-tourist-destinations/ |access-date=2021-09-27 |website=The Astana Times |language=en}}</ref> Istega leta je bil zaradi svojih zgodovinskih najdišč, kulturnih znamenitosti in rastoče infrastrukture imenovan za eno izmed desetih najlepših turističnih destinacij v Kazahstanu.<ref>{{navedi splet|title=Kazakhstan Selects Top 10 Tourist Destinations|url=https://astanatimes.com/2021/06/kazakhstan-selects-top-10-tourist-destinations/|access-date=2021-09-27|website=The Astana Times|date=16 June 2021 |language=en}}</ref> Mesto ima mednarodno letališče Hazrat Sultan, ki ga povezuje z drugimi regijami in državami, zaradi česar je dostopno mednarodnim turistom in poslovnim potnikom. == Etimologija == Sodobno ime mesta ''Turkistan'' izhaja iz perzijske besedne zveze ''Hazrat-i-Turkistan''<ref>{{navedi splet|url=http://www.britannica.com/biography/Ahmed-Yesevi |title=Encyclopædia Britannica (2007): Related Articles to "Ahmed Yesevi, or Ahmad Yasawi, or Ahmed Yasavi (Turkish author)", accessed March 18, 2007 |publisher=Britannica.com |access-date=2013-04-09}}</ref>, (čagatajsko in {{langx|fa|حضرت ترکستان}}, kar pomeni ''svetnik iz Turkistana''), ki se nanaša na Ahmeda Jasavija, pomembnega pesnika in sufija iz 11. stoletja, ki je bil povezan s tem mestom in je v njem počival. Pred obdobjem Ahmeda Jasavija in v precejšnjem delu srednjega veka do zgodnje moderne dobe se je mesto imenovalo ''Jasi'' (čagatajsko in {{langx|fa|یسی}})) ali Šavgar (čagatajsko in {{langx|fa|شاوغر}}). ==Zgodovina== Turkistan (Jasi), eno od kazahstanskih zgodovinskih mest, ima arheološke najdbe že iz 4. stoletja n. št.<ref>{{navedi splet|url=http://www.natcom.unesco.kz/turkestan/e08_arch_monuments.htm|title=Archeological monuments of Turkistan|publisher=Natcom.unesco.kz|access-date=2012-04-22|archive-date=2010-10-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20101024035147/http://www.natcom.unesco.kz/turkestan/e08_arch_monuments.htm|url-status=dead}}</ref> Jasi je eno najstarejših majhnih mest v južnem Kazahstanu, v bližini Šimkenta na bregovih reke Sir Darja. To območje se je razvilo kot oaza na robu puščave [[Kizilkum]] in se je namakalo po vodnih poteh in kanalih, ki so tekli iz gorovja Karatau (Kara-dag). Zaradi svoje geografske lege na meji med nomadskimi skupinami in ustaljenim mestnim prebivalstvom Srednje Azije je bilo nenehno v središču pozornosti in rivalstva tako za znane kot za neznane osvajalce.<ref>Bearman, P. J., Bianquis, Th., Bosworth, C. E., van Donzel, E., & Heinrichs, W. P. (Eds.). (2000). The Encyclopaedia of Islam. New Edition (Vol. X: T–U). Leiden: Brill. .p680.</ref> Zgodovinarji so Turkistan enačili s starodavnim mestom Šavgar.<ref>{{navedi knjigo |last1=Bearman |first1=P. J. |last2=Bianquis |first2=Th. |last3=Bosworth |first3=C. E. |last4=van Donzel |first4=E. |last5=Heinrichs |first5=W. P. |title=The Encyclopaedia of Islam, New Edition |volume=X: T–U |location=Leiden |publisher=Brill |year=2000 |page=680}}</ref> V sogdijskem jeziku ''ghar'' pomeni 'gora'«. Perzijski in arabski geografi iz 4./10. stoletja so ga omenjali v svojih delih. Najstarejša plast najdišča je bilo svetišče, verjetno zoroastrsko, ki sega v 1. stoletje pred našim štetjem.<ref>{{navedi splet |title=The most ancient site at the Kultobe settlement is a sanctuary of the I century BC, tells the scientist |url=https://kultobe.com/en/en-novosti/the-most-ancient-site-at-the-kultobe-settlement-is-a-sanctuary-of-the-i-century-bc%2C-tells-the-scientist |website=Kultobe.com |date=19 November 2020 |access-date=20 September 2025}}</ref> Arheološko gledano velja za starodavno jedro mesta naselje [[Kultobe]] znotraj sodobnega Turkistana. Poročila o izkopavanjih navajajo, da je bilo mesto v različnih obdobjih znano pod imeni Šavgar, nato Jasi in končno Turkistan; numizmatični dokazi in srednjeveška stratigrafija to potrjujejo.<ref>{{navedi splet |title=The most ancient site at the Kultobe settlement is a sanctuary of the I century BC, tells the scientist |url=https://kultobe.com/en/en-novosti/the-most-ancient-site-at-the-kultobe-settlement-is-a-sanctuary-of-the-i-century-bc%2C-tells-the-scientist |website=Kultobe.com |date=19 November 2020 |access-date=20 September 2025}}</ref> V slovarju ''Dehkhoda'' se omembe tega mesta pojavljajo takole: Šavghar je bil opisan kot provinca na robu [[Transoksanija|Transoksanije]], kjer je bila peščena puščava, za katero so živeli »neverniki«, večina prebivalcev Šavgarja pa je bila tkalcev platna. Podobno so zabeleženi tudi v drugih perzijskih leksikonih. Šteli so ga med dežele Turkov. V verzu ''Abu'l-'Abbasa'' v ''Lughat-e Furs'' avtorja Asadija piše: »Moj dan je zaradi bolečine kot polnoč, moja noč zaradi spomina kot Šavgar.« V poznejših stoletjih je to mesto večkrat menjalo lastnika: najprej pod [[Samanidi]], nato v obdobju [[Seldžuki|Seldžukov]], v 6./12. stoletju pa je postalo prizorišče bitk med Turki in Samanidi.<ref>Bearman, P. J., Bianquis, Th., Bosworth, C. E., van Donzel, E., & Heinrichs, W. P. (Eds.). (2000). The Encyclopaedia of Islam. New Edition (Vol. X: T–U). Leiden: Brill. p.680.</ref> Mesto je postalo trgovsko središče po zatonu [[Otrar]]ja, starodavnega mesta na jugovzhodu blizu Sir Darje. Zaradi vpliva Ahmeda Jasavija in v čast njegovi zapuščini se je mesto razvilo v pomembno središče duhovnosti in [[islam]]skega izobraževanja prebivalcev kazahstanskih step. V 1390-ih je [[Timur Lenk]], turško-mongolski voditelj in začetnik dinastije [[Timuridi|Timuridov]], nad Jasavijevim grobom zgradil impresiven kupolasti ''mazar'' ali [[mavzolej]]. Mavzolej velja za eno od najbolj opaznih arhitekturnih znamenitosti v Kazahstanu. Do leta 2006 je bila podoba mavzoleja na hrbtni strani bankovcev Kazahstana. Mesto se ponaša tudi z drugimi pomembnimi zgodovinskimi znamenitostmi, kot so srednjeveško kopališče in štirje mavzoleji. Eden od mavzolejev pripada Timurjevi pravnukinji Rabiji Sultan Begim, drugi trije pa kazahstanskim kanom. Pred ruskim prihodom v 19. stoletju je bil Turkistan na meji med uveljavljeno perzijsko-islamsko oazno civilizacijo [[Transoksanija|Transoksanije]] na jugu in obsežnimi kazahstanskimi stepami na severu. Med 16. in 18. stoletjem je bil Turkistan prestolnica [[Kazaški kanat|Kazaškega kanata]]<ref>{{Navedi splet |url=http://www.unesco.kz/natcom/turkestan/r07_turkest_cap.htm |title=Туркестан — столица Казахского ханства |accessdate=2024-04-21 |archive-date=2016-03-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160305073512/http://www.unesco.kz/natcom/turkestan/r07_turkest_cap.htm |url-status=dead }}</ref> in politično središče kazahstanske stepe. Ko se je [[Ruski imperij]] razširil na vzhod in oslabil Kazaški kanat, so ga prehitele manjše južne države. Do leta 1864 je ruski general Verjovkin zavzel Turkistan za [[Kokandski kanat]]. Regija je kasneje med rusko vladavino postala del regije Sir Darja v generalni guberniji Ruski Turkestan. Po padcu carskega režima v letih 1917-1918 se je Turkistan za kratek čas priključil Turkestanski avtonomni sovjetski socialistični republiki. Leta 1924 je postal del Kazaške ASSR znotraj Sovjetske Rusije. 19. junija 2018 je bil Šikment izločen iz regije Južni Kazahstan in prišel pod neposredno upravo Kazahstana. Turkistan je hkrati postal regionalno upravno središče Turkestanske regije.<ref>{{navedi splet |date=19 June 2018 |title=Публичное подписание Указа "О некоторых вопросах административно-территориального устройства Республики Казахстан" |url=http://www.akorda.kz/ru/events/akorda_news/akorda_other_events/publichnoe-podpisanie-ukaza-o-nekotoryh-voprosah-administrativno-territorialnogo-ustroistva-respubliki-kazahstan |access-date=21 June 2018 |publisher=President of Kazakhstan |language=ru}}</ref> Leta 2021 je bilo napovedano, da bo v Turkistanu postavljeno prvo mesto s 5G. Ta projekt bosta sponzorirala Kcell in Ericsson. ===Romarsko središče=== [[Slika:Landsat turkestan.jpg|250px|thumb|Fotografija Turkistana s satelita Landsat]] Mesto privablja na tisoče romarjev. V skladu z lokalno tradicijo so tri romanja v Turkistan enakovredna hadžu v Meko, zato je mesto cenjeno po celem muslimanskem svetu. Visoko spoštovanje do svetnika Ahmeda Jassavija je pripeljalo do tega, da so Turkistan poimenovali Druga Meka vzhoda, kar je močno vplivalo na duhovno bit kazahstanske muslimanske skupnosti.<ref>Privatsky (2001)</ref> ==Demografija== Turkistan je imel leta 2019 165.000 prebivalcev. Njihovo število se je od leta 1989 do 1999 povečalo za 10 %, s čimer je postal drugo najhitreje rastoče mesto v Kazahstanu. Na prvem mestu je prestolnica [[Astana]]. Etnična sestava mesta: *[[Kazahi]] – 52,5 % *[[Uzbeki]] – 45,2 % *druge etnične skupine – 2,3% Leta 1897 je imelo mesto naslednjo etnično sestavo:<ref>[http://demoscope.ru/weekly/ssp/emp_lan_97_uezd.php?reg=894 Демоскоп Weekly — Приложение. Справочник статистических показателей]</ref> * skupaj – 11.253 *[[Uzbeki]] – 8940 (79,4 %) *[[Kazahi]] – 1415 (12,5 %) *[[Tatari]] – 506 (4,4 %) *[[Rusi]] – 312 (2,7 %) V istem času (1897) je imel okraj Čimkent, vključno s Turkistanom, naslednjo etnično sestavo:<ref>[http://demoscope.ru/weekly/ssp/emp_lan_97_uezd.php?reg=892 Демоскоп Weekly — Приложение. Справочник статистических показателей]</ref> *skupaj – 285.059 *[[Kazahi]] – 224.704 (78,8 %) *[[Sarti]] (stalno naseljeni Iranci), Turki in/ali Mongoli – 32.043 (11,2 %) *[[Uzbeki]] – 20.709 (7,2 %) *[[Rusi]] – 6.443 (2,2 %) *[[Tatari]] – 646 (0,2 %) ==Geografija in podnebje== Turkestan je v južnem Kazahstanu in je upravno središče istoimenske regije. Severno od mesta se dviga gorovje Karatau, severozahodni odrastek gorovja [[Tjanšan]]. Na jugu skozi regijo teče reka [[Sir Darja]]. Mesto leži približno 160 kilometrov severno od [[Šimkent]]a in 240 kilometrov severno od [[Taškent]]a, glavnega mesta Uzbekistana. Do Turkistana je mogoče priti z vlakom iz Almatija, kar traja skoraj 20 ur. Potovanje z najbližjega letališča v Šimkentu traja približno dve uri. Turkestan ima polsušno stepsko podnebje ([[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppen]] ''BSk''). Poletja so zelo vroča in zelo suha, s povprečno temperaturo nad 25 °C. Kratke zime so relativno mile in niti približno tako hladne kot tiste v stepskih regijah severnega Kazahstana. Letna količina padavin je le okoli 200 mm, večina pa jih pade spomladi. Poletja v Turkestanu so izjemno suha. Najnižja temperatura, kar jih je bilo kdaj zabeleženih, je bila -38,6 °C (11. februarja 1969), najvišja pa 47,9 °C,<ref>''[http://www.pogodaiklimat.ru/monitor.php?id=38198&month=7&year=1983 Погода в Туркестане. Температура воздуха и осадки. Июль 1983 г.]'' pogodaiklimat.ru, abgerufen am 9. August 2019 (russisch).</ref> zabeležena 30. julija 1983. {{Weather box |width=auto |location=Turkistan (1991–2020, ekstremi od 1882–danes) |metric first=yes |single line=yes |Jan record high C=18.7 |Feb record high C=26.4 |Mar record high C=30.7 |Apr record high C=36.3 |May record high C=40.5 |Jun record high C=46.9 |Jul record high C=47.9 |Aug record high C=46.5 |Sep record high C=41.9 |Oct record high C=35.3 |Nov record high C=27.9 |Dec record high C=21.6 |year record high C=47.9 | Jan high C =2.1 | Feb high C =5.6 | Mar high C =14.3 | Apr high C =22.3 | May high C =28.9 | Jun high C =34.6 | Jul high C =36.6 | Aug high C =35.2 | Sep high C =29.1 | Oct high C =21.0 | Nov high C = 11.0 | Dec high C = 3.6 | year high C =20.4 | Jan low C =-6.8 | Feb low C =-4.7 | Mar low C =1.8 | Apr low C =8.7 | May low C =14.3 | Jun low C =18.9 | Jul low C =20.4 | Aug low C =18.8 | Sep low C =12.3 | Oct low C =5.1 | Nov low C =-0.7 | Dec low C =-5.6 | year low C =6.9 | Jan mean C =-2.7 | Feb mean C =-0.1 | Mar mean C =7.5 | Apr mean C =15.3 | May mean C =21.7 | Jun mean C =27.1 | Jul mean C =29.0 | Aug mean C =27.4 | Sep mean C =20.8 | Oct mean C =12.6 | Nov mean C =4.5 | Dec mean C =-1.5 | year mean C =13.5 |Jan record low C=-33.6 |Feb record low C=-38.6 |Mar record low C=-25.0 |Apr record low C=-8.4 |May record low C=-2.8 |Jun record low C=3.2 |Jul record low C=6.4 |Aug record low C=3.4 |Sep record low C=-5.5 |Oct record low C=-14.3 |Nov record low C=-31.8 |Dec record low C=-33.0 |year record low C=-38.6 |precipitation colour = green | Jan precipitation mm =25.3 | Feb precipitation mm =26.2 | Mar precipitation mm =31.1 | Apr precipitation mm =23.1 | May precipitation mm =20.9 | Jun precipitation mm =8.3 | Jul precipitation mm =3.8 | Aug precipitation mm =2.2 | Sep precipitation mm =1.8 | Oct precipitation mm =12.0 | Nov precipitation mm =26.3 | Dec precipitation mm =26.3 | year precipitation mm =207.3 | unit precipitation days = 1 mm | Jan precipitation days =5.4 | Feb precipitation days =5.4 | Mar precipitation days =4.5 | Apr precipitation days =4.3 | May precipitation days =3.4 | Jun precipitation days =1.6 | Jul precipitation days =0.5 | Aug precipitation days =0.4 | Sep precipitation days =0.5 | Oct precipitation days =2.4 | Nov precipitation days =4.6 | Dec precipitation days =4.9 | year precipitation days =37.9 |Jan snow depth cm=4 |Feb snow depth cm=2 |Mar snow depth cm=0 |Apr snow depth cm=0 |May snow depth cm=0 |Jun snow depth cm=0 |Jul snow depth cm=0 |Aug snow depth cm=0 |Sep snow depth cm=0 |Oct snow depth cm=0 |Nov snow depth cm=0 |Dec snow depth cm=2 |year snow depth cm=4 |Jan rain days=5 |Feb rain days=6 |Mar rain days=8 |Apr rain days=8 |May rain days=7 |Jun rain days=4 |Jul rain days=2 |Aug rain days=1 |Sep rain days=2 |Oct rain days=4 |Nov rain days=7 |Dec rain days=6 |year rain days=60 |Jan snow days=7 |Feb snow days=6 |Mar snow days=2 |Apr snow days=0.3 |May snow days=0 |Jun snow days=0 |Jul snow days=0 |Aug snow days=0 |Sep snow days=0 |Oct snow days=0.3 |Nov snow days=2 |Dec snow days=5 |year snow days=23 |Jan humidity=79 |Feb humidity=73 |Mar humidity=63 |Apr humidity=50 |May humidity=43 |Jun humidity=33 |Jul humidity=34 |Aug humidity=32 |Sep humidity=36 |Oct humidity=51 |Nov humidity=69 |Dec humidity=79 |year humidity=54 |Jan sun=138 |Feb sun=155 |Mar sun=199 |Apr sun=247 |May sun=337 |Jun sun=382 |Jul sun=401 |Aug sun=383 |Sep sun=315 |Oct sun=248 |Nov sun=167 |Dec sun=122 |year sun=3094 |source = NOAA (sun 1961-1990)<ref>{{navedi splet | url = https://www.nodc.noaa.gov/archive/arc0216/0253808/1.1/data/0-data/Region-2-WMO-Normals-9120/Kazakhstan/CSV/Turkestan_38198.csv | title = Turkestan Climate Normals 1991–2020 | publisher = National Oceanic and Atmospheric Administration | access-date = April 13, 2024 }}</ref><ref name=NOAA>{{navedi splet |url=https://www.ncei.noaa.gov/pub/data/normals/WMO/1961-1990/TABLES/REG_II/KS/38198.TXT |title=Turkestan Climate Normals 1961-1990 |publisher=National Oceanic and Atmospheric Administration |access-date=25 November 2016 }}{{Slepa povezava|date=oktober 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |source 2=Pogoda i klimat (extremes)<ref name="climate" >{{navedi splet |archive-url=https://web.archive.org/web/20161125145503/http://www.pogodaiklimat.ru/climate/38198.htm |archive-date=25 November 2016 |url=http://www.pogodaiklimat.ru/climate/38198.htm |title=Weather and Climate - The Climate of Turkestan (Turkistan) |access-date=5 January 2022 |publisher=Weather and Climate (Погода и климат) |language=ru}}</ref> }} == Kultura in znamenitosti == Mestno središče Turkestana se ponaša s številnimi zgodovinskimi stavbami, vključno z mavzoleji in mošejami. Ti arhitekturni in arheološki spomeniki so večinoma v zgodovinskem mestu in so od leta 1986 skupaj shranjeni v muzeju na prostem Äsiret Sultan. Morda najbolj znana stavba v mestu je [[mavzolej hodže Ahmeda Jasavija]], kjer sta pokopana Ahmed Jasavi in ​​Ablaj Kan. Naročil ga je mongolski vladar in osvajalec [[Timur Lenk]], ki je nameraval nadomestiti manjši mavzolej pesnika in sufijskega mojstra Ahmeda Jasavija. Po Timurjevi smrti leta 1405, nedokončana, je stavba danes eden najbolje ohranjenih primerov [[Timuridska arhitektura|timuridske arhitekture]]. Timur je v mavzoleju Jasavija preizkusil gradbene tehnike in dekorativno umetnost, ki je bila kasneje razstavljena v njegovi prestolnici [[Samarkand]]. Leta 2003 je postal prva stavba v Kazahstanu, ki je bila vpisana na seznam Unescove svetovne dediščine. Neposredno nasproti stoji mavzolej Rabije Sultan Begima iz 15. stoletja. Arhitekturno je zelo podoben mavzoleju Jasavija, vendar je kakovost gradnje fasad mavzoleja opazno slabša, kar odraža znaten upad kakovosti gradnje v Turkestanu v 15. stoletju. Kripta pod strukturo vsebuje posmrtne ostanke Rabije, žene [[Abulhajr kan|Abu'l-Khairja]], uzbekistanskega kana iz 15. stoletja. Mavzolej sta zgradila njena sinova. Leta 1895 je bil skoraj popolnoma uničen, ko je ruska vojska razstavila obzidje in porušila kupolo. Šele sto let pozneje je bila struktura rekonstruirana in obnovljena.<ref>''[http://el.kz/ru/news/puteshestviepage/mavzolei_rabii_sultan_begim___pervii_mavzolei__sozdanii_masterami_turkestana/ Мавзолей Рабии Султан Бегим – первый мавзолей, созданый мастерами Туркестана.]'', abgerufen am 24. April 2020 (russisch).</ref> Dvanajst metrov južno od mavzoleja Jasavija so ostanki mavzoleja Jesim kana. Izvirajo iz 17. stoletja in služijo kot grobišče Jesim kana, vladarja Kazahstanskega kanata. Očitno je bil večinoma uničen proti koncu 18. ali začetku 19. stoletja; rekonstrukcija zaradi obsega uničenja ni več mogoča. Severovzhodno od teh treh mavzolejev so preostale ruševine utrdb citadele. <gallery> Ханака Ахмеда Ясави 2010 004.jpg|[[Mavzolej hodže Ahmeda Jasavija]] Туркестан, Мавзолей Рабиги Султан Бегим.JPG|Mavzolej Rabia Sultan Begima Туркестан, Мавзолей Есимхана.JPG|Pogled na mavzolej Jesima Khana Walls of Hazrat-e Turkestan.jpg|Pogled na obzidje citadele Баня восточная, XVI-XVIII вв. Город Туркестан.jpg|Orientalsko kopališče </gallery> Nedaleč stran je orientalsko kopališče iz 16. stoletja. Polpodzemna struktura ima več kupol in je zgrajena iz žganih kvadratnih opek; fasade so brez okrasja. Ima devet sob različnih velikosti in funkcij, razlikujejo pa se tudi njihovi datumi gradnje. Spomenik je bil obnovljen leta 1979.<ref>''[http://azretsultan.kz/eng/east-bathhouse-hvi-s/ East Bathhouse.] {{Webarchive| url=https://web.archive.org/web/20200221054744/http://azretsultan.kz/eng/east-bathhouse-hvi-s/ |date=2020-02-21 }}'' azretsultan.kz, abgerufen am 24. April 2020 (englisch).</ref> Mošeja Šuma stoji v nekdanjem zgodovinskem središču mesta. Sestavljena je iz enega samega prostora s pravokotnim tlorisom in ravno streho ter izvira iz 19. stoletja. Stavba je bila obnovljena leta 1980 in se ne uporablja več kot mošeja.<ref>''[https://www.silkadv.com/ru/node/5787 Мечеть Жума в Туркестане.]'', abgerufen am 25. April 2020 (rusko).</ref> Tik ob njej je mošeja Hilvet, podzemna mošeja. Nastala je kot puščavniška hiša, ki jo je v 12. stoletju izkopal hodža Ahmed Jasavi, večinoma je bila zgrajena v 15. in 16. stoletju, Jasavijevi privrženci pa so jo uporabljali kot prostor za obredne slovesnosti. V 1940-ih so jo lokalne oblasti večinoma uničile, saj so bile njene opeke uporabljene za gradnjo mlekarne. Kasneje je bila obnovljena.<ref>''[https://e-history.kz/en/publications/view/sacred_sites_of_turkestan__5333 Sacred sites of Turkestan.]'' Qazaqstan Tarihy, abgerufen am 25. April 2020 .</ref> Malo južneje ležijo ostanki starodavnega naselja Kultobe. ==Pobratena mesta== *{{flagicon|TUR}} Afyonkarahisar, [[Turčija]]<ref>{{navedi splet|title=Kardeş Şehir Hamm|url=https://www.afyon.bel.tr/icerikdetay/269/319/kardes-sehir-hamm.aspx|publisher=Afyonkarahisar|language=tr|access-date=2022-08-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20210414230036/https://www.afyon.bel.tr/icerikdetay/269/319/kardes-sehir-hamm.aspx|archive-date=2021-04-14|url-status=dead}}</ref> *{{flagicon|TUR}} Keçiören, [[Turčija]]<ref>{{navedi splet |title=Kardeş Belediyeler|url=https://www.kecioren.bel.tr/kardes_belediyeler.html?page=2|publisher=Keçiören|language=tr|access-date=2022-08-28}}</ref> *{{flagicon|AZE}} Šuša, [[Azerbajdžan]]<ref>{{navedi novice |title=Токаев и Алиев подписали декларацию об «укреплении стратегических отношений» между Казахстаном и Азербайджаном|newspaper=Радио Азаттык |url=https://rus.azattyq.org/a/32002556.html/|publisher=Radio Free Europe/Azattyq Radiosy|language=ru|date=2022-08-24|access-date=2022-08-28}}</ref> ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin|2}} *Hill, John E. (2009) ''Through the Jade Gate to Rome: A Study of the Silk Routes during the Later Han Dynasty, 1st to 2nd Centuries CE''. BookSurge, Charleston, South Carolina. {{ISBN|978-1-4392-2134-1}}. *Hulsewé, A. F. P. and Loewe, M. A. N. 1979. ''China in Central Asia: The Early Stage 125 BC &ndash; AD 23: an annotated translation of chapters 61 and 96 of the History of the Former Han Dynasty''. E. J. Brill, Leiden. {{ISBN|90-04-05884-2}}. * {{cite EB9 |wstitle = Turkestan |volume= 23 |pages = 631&ndash;640 |last= Kropotkin |first= Peter Alexeivitch |author-link= Peter Kropotkin|short= 1}} *Privratsky, Bruce G. (2001). ''Muslim Turkistan: Kazak Religion and Collective Memory'' Curzon Press, Richmond, Surrey UK. {{refend}} == Zunanje povezave == {{commons category|Turkistan (city)}} *[http://www.natcom.unesco.kz/turkestan/e08_arch_monuments.htm Description of archaeological investigations] * [https://www.gov.kz/memleket/entities/turkestan-kalasy?lang=en Uradno spletno mesto] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Turkistan|* ]] [[Kategorija:Ustanovitve v 4. stoletju]] [[Kategorija:Mesta v Kazahstanu]] [[Kategorija:Mesta ob svilni poti]] [[Kategorija:Sveta mesta]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Kazahstanu]] [[Kategorija:Arheološka najdišča v Kazahstanu]] 0uwo82ml0b4g5irvni58sfbuvbed2tv 0 567032 6775108 6772317 2026-11-05T10:07:39Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Nadomeščanje datoteke Edgar_Germain_Hilaire_Degas_076.jpg z [[c:File:Edgar_Degas_-_Blue_Dancers_(1898_Pushkin_Museum).jpg|Edgar_Degas_-_Blue_Dancers_(1898_Pushkin_Museum).jpg]] 6775108 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Muzej | name = Puškinov državni muzej lepih umetnosti | native_name = Государственный музей изобразительных искусств имени А. С. Пушкина | native_name_lang = Russian | logo = Pushkin Museum logo.svg | image = [[Slika:Gmii.jpg|270px]] | caption = Puškinov muzej | mapframe = yes | mapframe-caption = Interactive fullscreen map | mapframe-zoom = 13 | mapframe-marker = museum | mapframe-wikidata = yes | coordinates = {{WikidataCoord|display=it}} | type = muzej umetnosti | established = {{Start date|1912}} | location = Volhonka 12, [[Moskva]],<br> {{RUS}} | founder = Ivan Cvetajev | director = Elizaveta Lihačeva | publictransit = MOSMETRO, proga 1, Kropotkinskaja | website = {{URL|pushkinmuseum.art}} }} '''Puškinov državni muzej lepih umetnosti''' ({{lang-ru|Музей изобразительных искусств имени А. С. Пушкина|Muzej izobrazitel'nih iskustv imeni A. S. Puškina}}) je največji moskovski muzej evropske umetnosti. Nahaja se na ulici Volhonka, nasproti stolnice Kristusa Odrešenika. Od leta 1981 v Puškinovem muzeju poteka mednarodni glasbeni festival Svjatoslava Rihterja z naslovom Decembrske noči. ==Zgodovina== Muzej ni neposredno povezan z osebnostjo in delom [[Aleksander Sergejevič Puškin|Aleksandra Sergejeviča Puškina]]. Iniciator ustanovitve muzeja je bil Ivan Cvetajev, oče pesnice Marine Cvetajeve, ki je prepričal milijonarja in filantropa Jurija Nečajev-Malcova in arhitekta Romana Klajna, da Moskva potrebuje reprezentativen muzej umetnosti. Gradnja muzeja se je začela leta 1898 in se končala leta 1912. Zgradbo v novoklasicističnem slogu sta projektirala Roman Klajn in Vladimir Suhov. Gradnjo je financiral Jurij Nečajev. Muzej se je na začetku imenoval po carju [[Aleksander III. Ruski|Aleksandru III.]] Zatem je imel več drugih imen in končno leta 1937 Puškinovo ime ob stoletnici pesnikove smrti. ==Muzej== Muzej je bil prvotno zamišljen kot muzej antične umetnosti. Predmeti iz tega obdobja so bili sprva tudi glavni del njegovi zbirk. Sam ustanovitelj, Ivan Cvetajev, je bil strokovnjak za starodavno klasično umetnost. Glavna zgradba muzeja ima dve nadstropji. Na večjem delu prvega nadstropja je galerija odlitko slavnih skulptur. V drugem delu je galerija izvirnih slikarskih del italijanskega, nizozemskega, flamskega, španskega in francoskega slikarstva. V muzeju so tudi arheološke najdbe iz Starega Egipta, Grčije, Rima in maloazijskih civilizacij. Med najpomembnejšimi eksponati je Priamov zaklad iz [[Troja|Troje]], na ogled od leta 1996. V sosednji zgradbi (Volhonka 14) je od leta 2006 Galerija umetnosti Evrope in Amerike 19. in 20. stoletja (rusko Galereja iskusstva stran Evropi i Ameriki XIX—XX vekov). Okostje zbirke sodobne zahodne umetnosti tvorijo dela iz zbirk Sergeja Ščukina in Ivana Morozova, nacionaliziranih po [[Oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] spomledi 1918. Med njimi so dela impresionistov [[Paul Gauguin|Paula Gauguina]], [[Vincent van Gogh|Vincenta van Gogha]], [[Paul Cézanne|Paula Cézannea]], [[Pablo Picasso|Pabla Picassa]], [[Fauvizem|fauvistov]] in nabistov. Celotna zbirka Puškinovega muzeja v Moskvi obsega okoli 750 tisoč predmetov.<ref>[https://www.rts.rs/page/stories/ci/story/8/kultura/209441/internet-razgledanje-puskinovog-muzeja-.html RTS:Internet razgledanje Puškinovog muzeja] Pristupljeno na dan 5. 7. 2012</ref> Muzej ima tudi nekaj dvoran za koncerte in druge razstave. V njem se od leta 1981 odvija Mednarodni glasbeni festival Svjatoslava Rihterja za naslovom Decemberske noči. Obstaja tudi oddelek, namenjen otrokom. ==Gallery== <gallery heights="130" mode="packed"> Slika:Goldfund von Eberswalde.jpg|[[Eberswaldski zaklad]] Slika:Big golden diadem with pendants (03).jpg|[[Priamov zaklad]] Slika:Moskou-papyrus.jpg|[[Moskovski matematični papirus]] Slika:Fayum-Man-Gold-Crown.jpg|[[Fajumski portreti|Fajumski portret]] Slika:Botticelli (Sandro di Mariano Filipepi) - Annunciation - Google Art Project.jpg| [[Sandro Botticelli]] (ok. 1495-1498): ''Oznanjenje'' Slika:Lucas Cranach d.Ä. - Madonna mit Kind (ca.1520).jpg|[[Lucas Cranach starejši]] (ok. 1520): ''Marija z otrokom'' Slika:Paris Bordon - Sibilla davanti ad Augusto - Museo Puskin - Mosca.jpg|Paris Bordone (ok. 1550): ''Prikazovanje Sibile cesarju Avgustu'' Slika:Rembrandt Harmensz van Rijn - Ahasuerus, Haman and Esther - Google Art Project.jpg|[[Rembrandt]] (1660): ''Ahasver in Haman na Esterinem prazniku'' Slika:Giambattista Pittoni-Sophonisba.jpg|Giambattista Pittoni (prva polovica 18. stoletja): ''Smrt Sofonisbe'' Slika:Mardi gras, par Paul Cézanne, Yorck.jpg|[[Paul Cézanne]] (1888): ''Pust'' Slika:Gauguin - Café at Arles (Night Café at Arles) 1888.jpg|[[Paul Gauguin]] (1888): ''Nočna kavarna, Arles'' Slika:Vincent van Gogh - Red Vineyard at Arles (1888).jpg|[[Vincent van Gogh]] (1888): ''Rdeči vinograd'', edina slika, ki jo je prodal, ko je bil še živ Slika:Lautrec Yvette Guilbert.jpg|[[Henri de Toulouse-Lautrec]] (1894): ''Yvette Guilbert'' Slika:Edgar Degas - Blue Dancers (1898 Pushkin Museum).jpg|[[Edgar Degas]] (1897): Modri plesalci'' </gallery> ==Sklic== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin|2}} * Solomon, Tessa (1. december 2020). ''"Irina Antonova, Longtime Head of Moscow's Pushkin Museum, Dies at 98 of Covid-19"''. ARTnews.com. * Kinsella, Eileen (4. marec 2022). "Directors of Russia's Top Art Museums and Fairs Are Resigning En Masse". Artnet News. * Lawrence Van Gelder (9. maj 2008). ''Pushkin Museum Overhaul Planned New York Times''. * Sophia Kishkovsky (16. avgust 2013). ''Norman Foster resigns from Pushkin Museum expansion''. The Wayback Machine The Art Newspaper. * Sophia Kishkovsky (2. julij 2014). ''Pushkin hires Moscow architect for expansion''. The Wayback Machine The Art Newspaper. * Smirnova, N. (1996). "Vasudeva Imitations and Kushano Sasanian Coppers from Turkmenistan". Moneti I Medali. str. 130–133. * "Administration". pushkinmuseum.art. {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Muzeji v Rusiji]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1912]] [[Kategorija:Ustanove v Moskvi]] 8ct6nbd0c2qg0wwgk3bwxejfgtklwnh 0 569026 6774773 6773823 2026-11-04T12:56:01Z ~2026-58860-57 268413 6774773 wikitext text/x-wiki {{primarni viri}} [[Slika:Osnovna_šola_Koseze.png|sličica|417x417_pik|Logotip Osnovne šole Koseze]] '''Osnovna šola Koseze''' je javna [[osnovna šola]], ustanovljena leta 1977, s sedežem na Ledarski ulici 23 v [[Ljubljana|Ljubljani]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Podatki in vodstvo |publisher=Osnovna šola Koseze Ljubljana|url=https://www.oskoseze.si/sl/izkaznica/|accessdate=2025-01-01|language=sl-SI}}</ref> == Zgodovina == Šola je bila ustanovljena leta 1977 kot Osnovna šola narodnega heroja [[Veljko Vlahović|Veljka Vlahovića]]. Leta 1991 se je preimenovala v Osnovno šolo Koseze. <ref name=":0" /> == Vodstvo == Trenutna ravnateljica šole je Lorieta Pečoler, pedagoginja in profesorica zgodovine. Pomočnika ravnateljice sta Mojca Černigoj Bizjak, profesorica razrednega pouka, in Emanuel Grgić.<ref name=":0" /> == Simboli == Šola ima svoj logotip – zeleno hiško, ki simbolizira prijaznost do učencev in zdrave medsebojne odnose. Logotip je oblikoval nagrajenec Prešernovega sklada [[Matevž Medja]]. Šola ima tudi svojo himno, katere besedilo je napisala bivša pomočnica na šoli, glasbo pa tedanji učitelj glasbe.<ref name=":0" /> == Znani nekdanji učenci == Med znanimi nekdanjimi učenci šole so košarkarja [[Goran Dragić|Goran]] in [[Zoran Dragić]], trener smučarskih skakalcev [[Goran Janus]], maneken in športnik [[Alen Kobilica]] ter glasbenika [[Rok Golob]] in [[Gal Gjurin]] s sestro [[Severa Gjurin|Severo Gjurin]].<ref name=":0" /> == Spoštovanja vredni učitelji == Praktično VES kolektiv je odličen, izpostavili pa bi lahko visočanstvo gospoda [[Simona Ocepka]] in pa pevca [[Nino Ošlak|Ninota Ošlaka]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://www.oskoseze.si Uradna spletna stran]. {{school-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Osnovne šole v Ljubljani]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 1978]] mpve3uezcybr27mlo2ix5eujdwmy15p 6774776 6774773 2026-11-04T13:00:45Z Upwinxp 126544 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-58860-57|~2026-58860-57]] ([[User talk:~2026-58860-57|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Lori Historia|Lori Historia]] 6773823 wikitext text/x-wiki {{primarni viri}} [[Slika:Osnovna_šola_Koseze.png|sličica|417x417_pik|Logotip Osnovne šole Koseze]] '''Osnovna šola Koseze''' je javna [[osnovna šola]], ustanovljena leta 1977, s sedežem na Ledarski ulici 23 v [[Ljubljana|Ljubljani]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Podatki in vodstvo |publisher=Osnovna šola Koseze Ljubljana|url=https://www.oskoseze.si/sl/izkaznica/|accessdate=2025-01-01|language=sl-SI}}</ref> == Zgodovina == Šola je bila ustanovljena leta 1977 kot Osnovna šola narodnega heroja [[Veljko Vlahović|Veljka Vlahovića]]. Leta 1991 se je preimenovala v Osnovno šolo Koseze. <ref name=":0" /> == Vodstvo == Trenutna ravnateljica šole je Lorieta Pečoler, pedagoginja in profesorica zgodovine. Pomočnika ravnateljice sta Mojca Černigoj Bizjak, profesorica razrednega pouka, in Emanuel Grgić.<ref name=":0" /> == Simboli == Šola ima svoj logotip – zeleno hiško, ki simbolizira prijaznost do učencev in zdrave medsebojne odnose. Logotip je oblikoval nagrajenec Prešernovega sklada [[Matevž Medja]]. Šola ima tudi svojo himno, katere besedilo je napisala bivša pomočnica na šoli, glasbo pa tedanji učitelj glasbe.<ref name=":0" /> == Znani nekdanji učenci == Med znanimi nekdanjimi učenci šole so košarkarja [[Goran Dragić|Goran]] in [[Zoran Dragić]], trener smučarskih skakalcev [[Goran Janus]], maneken in športnik [[Alen Kobilica]] ter glasbenika [[Rok Golob]] in [[Gal Gjurin]] s sestro [[Severa Gjurin|Severo Gjurin]].<ref name=":0" /> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://www.oskoseze.si Uradna spletna stran]. {{school-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Osnovne šole v Ljubljani]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 1978]] hj09r1rmgqutn239jhhjy54afd68eka 0 573191 6774871 6368452 2026-11-04T18:47:10Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6774871 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar|name=Volodimir Ribak|native_name={{nobold|Володимир Рибак}}|native_name_lang=uk|image=|caption=|office1=Član mestnega sveta [[Gorilvka|Gorlivke]]|termstart1=November 2010|termend1=17. april 2014|predecessor1=|termend2=|predecessor2=|successor2=|birth_date={{Birth date|1971|11|30|df=y}}|birth_place=[[Gorlivka]], [[Doneška Oblast]], [[Ukrajinska SSR]], [[Sovjetska zveza]]|death_date={{death date and age|2014|04|17|1971|11|30|df=y}}|death_place=[[Gorlivka]], Donecka oblast, [[Ukrajina]]|party=|otherparty=|spouse=|children=|occupation=|alma_mater=}} '''Volodimir Ivanovič Ribak''' ({{Langx|uk|Володимир Іванович Рибак|Volodymyr Ivanovyč Rybak}}); [[Ukrajinci|ukrajinski]] [[politik]], *30. november 1971, [[Gorlivka]], †17. april 2014, [[Gorlivka]], [[Donecka oblast]], [[Ukrajina]]. Ribak je bil član mestnega sveta [[Gorlivka|Gorlivke]]. Po izbruhu [[Vojna v Donbasu (2014–2022)|vojne v Donbasu]] so ga ugrabile sile pod nadzorom [[Rusija|Rusije]], mučile in 17. aprila 2014 ubile.<ref>{{Navedi splet|url=http://uk.reuters.com/article/us-ukraine-crisis-politician-video-idUSBREA3M0EX20140423|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160204202938/http://uk.reuters.com/article/us-ukraine-crisis-politician-video-idUSBREA3M0EX20140423|archivedate=4 February 2016|title='Murdered' Ukraine politician faced hostile mob, video shows|publisher=Reuters|date=2014-04-23|accessdate=2014-11-03}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-27118875|title=Ukraine alert as politician killed|publisher=BBC|date=2014-04-22|accessdate=2014-11-03}}</ref> To je bil en prvih vojnih zločinov med [[Rusko-ukrajinska vojna|rusko-ukrajinsko vojno]].<ref>{{Navedi splet|url=https://khpg.org/en/1555269923|title=Tortured to death for defending Ukraine. The first war crimes Russia brought to Donbas|publisher=[[Kharkiv Human Rights Protection Group]]|date=2019-04-17|accessdate=2022-03-03}}</ref> == Življenje == Ribak se je rodil leta 1971 v mestu [[Gorlivka|Gorlivki]]. Leta 1995 je diplomiral na Nacionalni tehnični univerze v Donecku in leta 2002 na Medregionalni akademiji za kadrovski management. Od leta 1995 do 2009 je delal v kriminalističnem oddelku mestne [[Milica (policija)|policije]] Gorlivke. Leta 2009 se je pridružil vseukrajinskemu združenju ''Batkivščina'' (dob. Očetnjava) in v naslednjem letu vodil izpostavo stranke v Gorlivki. Novembra 2010 je Ribak postal član mestnega sveta Gorlivke. Med ukrajinskimi parlamentarnimi volitvami leta 2012 je kot kandidat ''Batkivščine'' kandidiral za [[Vrhovna rada|ukrajinski parlament]] v rajonu Budonivski v [[Doneck|Donecku]] in zasedel 4. mesto s 5.195 glasovi (4,55 % glasov).<ref name="URKVOTEVR2012ed41">{{Navedi splet|url=https://ukr.vote/en/elections/11/eldistrict/70/1410100000|title=Електоральна пам'ять|website=ukr.vote|accessdate=2025-01-05|archive-date=2023-04-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20230429213413/https://ukr.vote/en/elections/11/eldistrict/70/1410100000|url-status=dead}}</ref> Ribak je bil aktiven podpornik protestov [[Evromajdan]] 2013–2014. 17. aprila so ga potem ko je poskušal dvigniti [[Zastava Ukrajine|zastavo Ukrajine]] na stavbo mestnega sveta Gorlivke ugrabile proruske milice, ki so takrat okupirale mesto. Kasneje so njegovo truplo, ki je kazalo znake [[Mučenje|mučenja]] našli v reki [[Donec]]. Zraven sta bili najdeni še dve drugi trupli; študent Jurij Popravka in 25-letni Jurij Diakovski.<ref name="Rc2yl" /> Po poročilih forenzikov so žrtve bile utopljene. Njihova telesa so bila prekrita z opeklinami in vbodnimi ranami, njihov trebuh pa je bil razparan.<ref name="Rc2yl">[http://www.unian.info/society/1321966-poroshenko-street-in-free-horlivka-to-carry-tortured-ukrainian-activists-name.html Poroshenko: Street in free Horlivka to carry tortured Ukrainian activist's name], [[UNIAN]] (17 April 2016)</ref> Leta 2015 so Ribaku v [[Slovjansk|Slovjansku]] po osvoboditvi izpod ruskih sil postavili spominsko ploščo.<ref>{{Navedi splet|url=https://empr.media/news/conflict-zone/remembering-volodymyr-rybak-a-year-since-the-murder/|title=Remembering Volodymyr Rybak: a year since the murder|date=2015-04-18|website=EMPR: Russia – Ukraine war news, latest Ukraine updates|language=en-US|accessdate=2020-04-18|archive-date=2020-09-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20200919112233/https://empr.media/news/conflict-zone/remembering-volodymyr-rybak-a-year-since-the-murder/|url-status=dead}}</ref> Maja 2020 je [[Igor Girkin]], ki je bil en izmed vodij proruskih milic v [[Donbas|Donbasu]], v intervjuju z ukrajinskim novinarjem [[Dmitro Gordon|Dmitrojem Gordonom]] priznal, da nosi del odgovornosti za Ribakov umor: »Seveda je Ribak kot oseba, ki je aktivno nasprotovala »milicam«, bil v mojih očeh sovražnik. In njegova smrt je verjetno do neke mere tudi moja odgovornost.«<ref>{{Navedi splet|url=https://gordonua.com/news/war/girkin-priznalsya-v-ubiystve-troih-ukraincev-1500414.html|title=Гиркин признался в убийстве трех украинцев|website=gordonua.com|date=18 May 2020|accessdate=27 May 2020}}</ref> == Nagrade == * [[heroj Ukrajine|Heroj Ukrajine]] z redom zlate zvezde (20. februar 2015, posmrtno)<ref>{{Navedi splet|title=Про присвоєння звання Герой України|url=https://zakon.rada.gov.ua/go/94/2015|accessdate=2023-07-14|website=Офіційний вебпортал парламенту України|language=uk}} {{Slepa povezava|date=november 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Glej tudi == * [[Stepan Čubenko]] * [[Let 17 Malaysia Airlines]] * [[Zapor Izoljacija]] == Sklici == {{Sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Umrli leta 2014]] [[Kategorija:Rojeni leta 1971]] [[Kategorija:Ruski vojni zločini]] [[Kategorija:Vojna v Donbasu]] [[Kategorija:Umorjeni ljudje]] [[Kategorija:Ukrajinski politiki]] lewylypkmh14u5oj1f2au3pop4dw0ik 0 582283 6774767 6719250 2026-11-04T12:39:15Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6774767 wikitext text/x-wiki [[Slika:Ukrainisierung.jpg|thumb|Cestni znak v Ukrajini, na katerem so ruska imena krajev naknadno zamenjana z ukrajinskimi; v latiničnem prepisu se je ohranila ruska oblika]] [[Slika:Here is Ukrainian spoken.jpg|thumb|''"Pri nas govorimo ukrajinsko"''; tabla na polikliniki v [[Lvov]]u]] [[Slika:Meeting in Kharkov.jpg|thumb|Protestniki zahtevajo priznanje ruščine kot regionalnega uradnega jezika; [[Harkov]], 2006]] '''Ukrajinizacija''' ({{Lang-uk|українизация|translit=ukrajinyzacyja}}) je politika in/ali praksa povečanja rabe in omogočanja razvoja ukrajinskega jezika ter spodbujanja drugih elementov ukrajinske kulture na različnih področjih javnega življenja, kot so izobraževanje, založništvo, vlada in vera. Izraz se uporablja tudi za opis procesa, s katerim so se ne-Ukrajinci ali rusko govoreči Ukrajinci asimilirali z ukrajinsko kulturo in jezikom, bodisi z individualnimi odločitvami bodisi kot rezultat družbenih procesov ali politik. V zahodnem zgodovinopisju se izraz ukrajinizacija nanaša tudi na politiko in posledično proces prisile etničnih manjšin, živečih na ukrajinskem ozemlju, da opustijo svojo etnično identiteto s pomočjo prisilne asimilacije ukrajinske kulture in identitete. Med posledicami [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je v [[Ukrajinska sovjetska socialistična republika|Ukrajinski SSR]] med procesom ukrajinizacije potekal tudi izgon nekaterih etničnih manjšin<ref name="Davies">Norman Davies. ''God's Playground, a History of Poland''. Columbia University Press, 1982, {{ISBN|0231053525}}, [https://books.google.com/books?id=DMoPXktGwiUC&pg=RA1-PA558 str. 558]</ref><ref>{{navedi knjigo| author=Pavel Polian| title= Against Their Will: The History and Geography of Forced Migrations in the USSR| url=https://archive.org/details/againsttheirwill0000poli| publisher= Central European University Press, 2004 |isbn= 978-963-9241-68-8| title-link= | date= 2004-01-01| author-link=}}</ref> in prisvajanje njihove kulturne dediščine.<ref>Tarik Cyril Amar, ''"A Murder in Lwów. The End of a Multi-Ethnic City, the Making of a Soviet-Ukrainian Lviv, and the Fate of a Model Borderland City"'', "Nowa Ukraina", vol. 1-2/2007, str. 107-121</ref><ref name="Grimstead">Patricia Kennedy Grimsted. ''Trophies of war and empire: the archival heritage of Ukraine, World War II, and the international politics of restitution.'' 2001. Harvard Ukrainian Research Institute. str. 163.</ref> Po razglasitvi neodvisnosti Ukrajine leta 1991 je ukrajinska vlada začela ponovno slediti politiki ukrajinizacije,<ref>{{navedi splet|url= https://www.archives.gov.ua/Sections/Revolution_2004/UKL/photos.php?UKL302|title= Світова преса про вибори в Україні-2004|access-date= 2008-01-07|work= Архіви України|url-status= dead|archive-url= https://web.archive.org/web/20090108154958/http://www.archives.gov.ua/Sections/Revolution_2004/UKL/photos.php?UKL302|archive-date= 2009-01-08}}</ref> da bi povečala rabo ukrajinščine in obenem odvračala od ruščine, ki je bila postopoma odpravljena iz državnega izobraževalnega sistema,<ref name=":0"> Volodymyr Malynkovych, Ukrainian perspective, Politicheskiy Klass, januar 2006. "V praksi se ljudem jemlje pravico do izobraževanja in uresničevanja svojih potencialov v ruskem jeziku, ki je materni jezik vsakega tretjega Ukrajinca in materni jezik večine prebivalcev Levobrežne Ukrajine. V osrednji in zahodni Ukrajini praktično ni ruskih šol. V 16 ukrajinskih regijah od 24 je od 13.000 šol samo 26 ruskih (0,2 %). Tudi v Kijevu skoraj ni več ruskih šol: 6 od 452. Še slabše je stanje s terciarnim izobraževanjem: v 19 regijah ni niti ene terciarne ustanove s poukom v ruskem jeziku. V ukrajinskih šolah je ruska književnost vključena v učni načrt tuje književnosti, otroci pa morajo brati [[Nikolaj Vasiljevič Gogolj|Gogolja]] v ukrajinskem prevodu. Vzgoja v ruščini je ohranjena samo v [[Donbas|Donbasu]] in na [[Krim (polotok)|Krimu]]."</ref> vlade, nacionalne televizije, radijskih programov in filmov. Leta 2017 je "zakon o izobraževanju" ukrajinskim družinam – staršem in njihovim otrokom – podelil pravico do izbire svojega maternega jezika za šolanje in študij.<ref name="COE">[http://www.culturalpolicies.net/web/ukraine.php?aid=422 Ukraine/ Compendium of Cultural Policies and Trends in Europe, 10th edition] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171223062506/http://www.culturalpolicies.net/web/ukraine.php?aid=422 |date=2017-12-23 }}, [[Council of Europe]] (2009)</ref><ref name="UNIAN 2159231">{{Navedi splet|title=New education law becomes effective in Ukraine|url=https://www.unian.info/society/2159231-new-education-law-becomes-effective-in-ukraine.html|website=www.unian.info|date=2017-09-28|accessdate=2025-04-17|language=en}}</ref> Zakon je bil nato revidiran, da bi ukrajinski jezik postal primarni jezik izobraževanja v vseh šolah, razen za otroke etničnih manjšin, ki naj bi se poučevali v svojem jeziku in pozneje dvojezično.<ref name="UNIAN 2159231" /><ref name="opendemocracy">[https://www.opendemocracy.net/en/odr/ukraines-new-education-law/ Beyond the scandal: what is Ukraine’s new education law really about?]</ref> ==Ozadje== Od druge polovice 15. stoletja do 16. stoletja, ko sta bili današnja [[Ukrajina]] in [[Belorusija]] del [[Velika litovska kneževina|Velike litovske kneževine]], je imela [[renesansa]] velik vpliv na premik kulture, umetnosti in književnosti od bizantinskega krščanskega teocentrizma, ki se je izražal v [[Stara cerkvena slovanščina|stari cerkveni slovanščini]], k humanističnemu antropocentrizmu, ki se je v pisni obliki vedno bolj izražal v jeziku preprostega lokalnega prebivalstva.{{sfn|Peredriyenko|2001|p=18}} Razvile so se nove literarne zvrsti, ki so bile bližje posvetnim temam, kot so poezija, polemična in znanstvena literatura, medtem ko so bila cerkvenoslovanska dela prejšnjih časov prevedena v tisto, kar je postalo znano kot rutenščina, kanclerska slovanščina ali stara ukrajinščina, od 14. stoletja imenovana tudi "prosta mova" ({{Lang-uk|проста мова|label=none}}) ali "preprost jezik".{{sfn|Peredriyenko|2001|pp=18–19}} Ljudski rutenski "poslovni jezik" ({{Lang-uk|бесплатное мовлення|translit=besplatnoe movlennja|label=none}}) iz 16. stoletja se je v 17. stoletju razširil na večino drugih področij vsakdanje komunikacije z dotokom besed, izrazov in slogov iz [[Poljščina|poljščine]] in drugih evropskih jezikov, medtem ko je raba cerkvene slovanščine postala omejena predvsem na zadeve vere, cerkve, hagiografije in nekatere oblike umetnosti in znanosti.{{sfn|Peredriyenko|2001|p=19}} V 17. stoletju je prišlo do standardizacije rutenskega jezika, ki se je kasneje razdelil na sodobno [[Ukrajinščina|ukrajinščino]] in [[Beloruščina|beloruščino]].{{sfn|Peredriyenko|2001|pp=21–22}} ==Ruski imperij== [[Slika:Subdivisions of the Russian Empire by largest ethnolinguistic group (1897).svg|thumb|Popis prebivalstva leta 1897: področja s pretežno ukrajinsko govorečim prebivalstvom so označena z rumeno barvo]] Močna rusifikacija Ukrajine v obdobju [[Ruski imperij|Ruskega imperija]] je ukrajinski jezik izločila iz državnih ustanov, šol in vseh sfer družbenih dejavnosti, kar je omejilo njegovo rabo in ustvarilo izjemno neugodne pogoje za njegov razvoj. V [[Ukrajinska ljudska republika|Ukrajinski ljudski republiki]] je bil ukrajinski tisk ponovno uveden. V ukrajinščini so se začele tiskati knjige. V ukrajinščini je potekalo tudi poučevanje v šolah, ki jih je ustanovila Ukrajinska nacionalna akademija znanosti. ==Obdobje po ruski revoluciji (1917–1923)== {{Glavni|Ukrajinska vojna za neodvisnost}} Po [[Ruska revolucija|ruski revoluciji]] leta 1917 je Ruski imperij razpadel in Ukrajinci so okrepili boj za neodvisno ukrajinsko državo. V kaosu prve svetovne vojne in revolucionarnih sprememb je nastala ukrajinska država, katere preživetje sprva ni bilo zagotovljeno. Ker je centralna rada, vodilni politični organ, poskušala uveljaviti oblast nad Ukrajino sredi tujih sil in notranjih bojev, je bil kulturni razvoj države dokaj omejen. Ukrajina je kljub temu prvič v moderni zgodovini imela svojo vlado in v državnih zadevah se je začel uporabljati ukrajinski jezik. Rada je bila 29. aprila 1918 strmoglavljena z državnim udarom, ki ga je podprla Nemčija. V Ukrajini je bila vzpostavljena vladavina [[Ukrajinska država|Hetmanata]], ki ga je vodil [[Pavlo Skoropadski]]. Četudi je bila stabilnost Hetmanata vprašljiva in je sam Skoropadski kot nekdanji častnik carske vojske govoril rusko in ne ukrajinsko, je Hetmanat uspel začeti impresiven ukrajinski kulturni in izobraževalni program, natisniti milijone učbenikov v ukrajinskem jeziku ter ustanoviti številne ukrajinske šole, dve univerzi in Ukrajinsko akademijo znanosti. Slednja je ustanovila odbor za pravopis in terminologijo, ki je sprožil znanstveni in metodološki raziskovalni program ukrajinske terminologije.<ref name=UkrWeekly>Stephen D. Olynyk, "[http://www.ukrweekly.com/Archive/1997/079719.shtml ANALYSIS: The status of Ukrainian military terminology] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060830191431/http://www.ukrweekly.com/Archive/1997/079719.shtml |date=2006-08-30 }}", ''The Ukrainian Weekly'', 16. Februar 1997</ref> Vladavina Hetmanata se je končala z nemško evakuacijo in jo je po porazu Ukrajine proti Poljski v [[Poljsko-ukrajinska vojna|poljsko-ukrajinski vojni]] zamenjala vlada [[Simon Petljura|Simona Petljure]]. Ukrajina je bila zapletena v državljansko vojno z različnimi frakcijami, vključno z anarho-komunistično uporniško vojsko [[Nestor Ivanovič Mahno|Nestorja Mahna]] in Petljurovo vlado, ki jo je podpirala Poljska. Po predaji Skoropadskega [[Józef Piłsudski|Józefu Piłsudskemu]] po [[Varšavski sporazum (1920)|Varšavskem sporazumu]] iz leta 1920, je bil Petljura postavljen za voditelja Ukrajinske ljudske republike, da bi sodeloval v invaziji na [[Ukrajinska sovjetska socialistična republika|Ukrajinsko SSR]]. V različnih obdobjih je bila Ukrajina tudi prizorišče spopadov belih in zelenih vojsk ter oboroženih skupin, ki pogosto niso imele nobene politične ideologije. ==Prva leta sovjetske Ukrajine (1923–1931)== [[Slika:Ukposter.jpg|thumb|Sovjetski plakat iz leta 1921, ki spodbuja k vpisu v vojaško šolo. Besedilo se glasi: ''"Sin! Vpiši se v Šolo rdečih poveljnikov in obramba Sovjetske Ukrajine bo zagotovljena"''. Na plakatu so tradicionalni ukrajinski motivi in besedilo v ukrajinskem jeziku, da bi se dosegla večja privlačnost. Šola rdečih poveljnikov v Harkovu je bila organizirana za šolanje ukrajinskega nacionalnega vojaškega kadra<ref name=Army>''Encyclopedia of Ukrainian studies.</ref>]] Boljševiške oblasti so bile sprva skeptične do oživitve in osamosvojitve neruskih narodov, npr. Finske, Poljske, Litve, Ukrajine itd., po razpadu Ruskega imperija. Ko je oblast opazila, da imajo avtohtoni prebivalci nekdanjega Ruskega imperija precej negativen pogled na to, da bi postali del nove ruske države, je sovjetska vlada začela s politiko ''korenizacije'', ki je vplivala na vse neruske narode ZSSR.<ref>{{navedi splet |title=Українізація. Українська мова. Енциклопедія. |url=http://litopys.org.ua/ukrmova/um120.htm |access-date=2024-06-26 |website=litopys.org.ua}}</ref> Namen te politike je bil razširiti mrežo komunistične partije na neruske dežele z vključevanjem avtohtonega prebivalstva. Posledično je ta politika povzročila tudi kratko obdobje ukrajinizacije, ki se je končalo s preobratom v zgodnjih tridesetih letih.<ref>В.М. Даниленко, Я.В. Верменич, П.М. Бондарчук, Л.В. Гриневич, О. О. Ковальчук, В. В. Масненко, В. М. Чумак. Brez naslova. ISBN 966-02-2897-X.</ref> Ko se je v Ukrajini uveljavljala boljševiška oblast, je imela zgodnja sovjetska vlada svoje razloge za spodbujanje nacionalnih gibanj nekdanjega Ruskega imperija. Boljševiško vlado, ki je poskušala zagotoviti in utrditi svojo oblast, so veliko bolj kot nacionalna gibanja znotraj nekdanjega imperija skrbela politična nasprotja, povezana s predrevolucionarnim družbenim redom. Preobrat je bil storjen tudi zato, da bi pomagal izboljšati podobo sovjetske vlade in povečati njeno priljubljenost med preprostim prebivalstvom. Do zgodnjih 1930. let je ukrajinska kultura doživela obsežno oživitev zaradi boljševiške politike, znane kot korenizacija (domorodstvo). V takšnih razmerah se je ukrajinska nacionalna ideja sprva še naprej razvijala in se celo razširila na veliko ozemlje s tradicionalno mešanim prebivalstvom na vzhodu in jugu, ki je postalo del Ukrajinske sovjetske republike. Za začetek programa ukrajinizacije velja odlok Vseukrajinskega Sovnarkoma ''"O izvajanju ukrajinizacije izobraževalnih in kulturnih ustanov"'' z datumom 27. julij 1923. 1. avgusta je sledil ''"Odlok o izvajanju enakih pravic jezikov in olajševanju ukrajinskega jezika"'', ki je urejal rabo ukrajinskega jezika na vseh ravneh državnih institucij. Program je sprva naletel na odpor nekaterih ukrajinskih komunistov, predvsem zato, ker so takrat v stranki številčno prevladovali Neukrajinci. Odpor je bil dokončno premagan leta 1925 s spremembami v partijskem vodstvu pod pritiskom ukrajinskih predstavnikov v partiji. Aprila 1925 je Centralni komite stranke sprejel resolucijo o ukrajinizaciji, ki je razglasila njen cilj: utrditev povezave kmečkega ljudstva z delavskim razredom in povečanje splošne podpore sovjetskemu sistemu med Ukrajinci. Skupna resolucija s ciljem popolne ukrajinizacije sovjetskega aparata ter stranke in sindikatov je bila sprejeta 30. aprila 1925. Za nadzor nad izvajanjem politike ukrajinizacije je bil zadolžen Ukrajinski komisariat za izobraževanje (Narkomos). Osebi, ki ju je mogoče najbolj poistovetiti s to politiko, sta bila Oleksandr Šumski, komisar za izobraževanje med letoma 1923 in 1927, in Mikola Skripnik, ki je leta 1927 zamenjal Šumskega. Izobraževalni sistem, ki ga je podpirala Sovjetska zveza, je dramatično dvignil pismenost ukrajinsko govorečega podeželskega prebivalstva. Do leta 1929 se je več kot 97 % srednješolcev v republiki izobraževalo v ukrajinščini.<ref name=Ivanyshyn>Vasyl Ivanyshyn, Yaroslav Radevych-Vynnyts'kyi, ''[http://www.vesna.org.ua/txt/ivanyshynv/movnaz/index.html Mova i Natsiya] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060604050113/http://www.vesna.org.ua/txt/ivanyshynv/movnaz/index.html |date=2006-06-04 }}'', Drohobych, Vidrodzhennya, 1994, {{ISBN|5-7707-5898-8}}</ref> Nepismenost je s 47 % leta 1926 do leta 1934 padla na 8 %.<ref name=EncUkr>Volodymyr Kubiyovych; Zenon Kuzelia, Енциклопедія українознавства ''(Encyclopedia of Ukrainian studies)'', 3-volumes, Kyiv, 1994, {{ISBN|5-7702-0554-7}}</ref> Hkrati so se na novo opismenjeni etnični Ukrajinci začeli selili v mesta, ki so se hitro močno ukrajinizirala, tako po številu prebivalcev kot po izobrazbi. Med letoma 1923 in 1933 se je delež Ukrajincev v [[Harkov]]u, takrat glavnem mestu sovjetske Ukrajine, povečal z 38 % na 50 %. Podobna povečanja so se zgodila tudi v drugih mestih: s 27,1 % na 42,1 % v [[Kijev]]u, s 16 % na 48 % v [[Dnipro|Dnipropetrovsku]], s 16 % na 48 % v [[Odesa|Odesi]] in s 7 % na 31 % v [[Lugansk]]u.<ref name=EncUkr/> Podobno ekspanzivna sta bila tudi porast založništva v ukrajinskem jeziku in splošen razcvet ukrajinskega kulturnega življenja. Leta 1931 je bilo od 88 gledališč v Ukrajini 66 ukrajinskih, 12 judovskih (jidiš) in 9 ruskih. Število ukrajinskih časopisov, ki leta 1922 skorajda niso obstajali, se je povečalo na 373 od 426. Ruski so ostali samo trije veliki vserepubliški časopisi. Od 118 revij je bilo 89 ukrajinskih. Ukrajinizacija knjižnega založništva je dosegla 83 %.<ref name=EncUkr/> Ukrajinizacija je bila temeljito izvedena preko vladnega aparata, članstva Komunistične partije Ukrajine in postopoma tudi partijskega vodstva, saj se je v okviru korenizacijske politike izvajalo rekrutiranje domačih kadrov. Hkrati se je nenehno spodbujala raba ukrajinščine na delovnem mestu in v državnih službah. Medtem ko sta bila partijski in vladni aparat sprva večinoma rusko govoreča, so do konca 20. let 20. stoletja etnični Ukrajinci sestavljali več kot polovico članstva v ukrajinski komunistični partiji. Število se je še povečalo s pristopom borotbistov, nekdanje avtohtone ukrajinske neodvisne in neboljševiške komunistične stranke. {| class="wikitable" style="float:center;margin:1em 1em 0em 0em;" ! Leto|| Člani in kandidati za člane <br />Komunistične partije Ukrajine|| Ukrajinci || Rusi || Drugi<br /> |- align=right !1922 | 54.818 || 23,3% || 53,6% || 23,3% |- align=right !1924 | 57.016 || 33,3% || 45,1% || 14,0% |- align=right !1925 | 101.852 || 36,9% || 43,4% || 19,7% |- align=right !1927 | 168.087 || 51,9% || 30,0% || 18,1% |- align=right !1930 | 270.698 || 52,9% || 29,3% || 17,8% |- align=right !1933 | 468.793 || 60,0% || 23,0% || 17,0% |} V vseukrajinskem Ispolkomu, osrednjem izvršilnem odboru, pa tudi v vladah na regionalni ravni je delež Ukrajincev do leta 1934 dosegel 50,3 %, medtem ko je v rajonskih Ispolkomih število doseglo 68,8 %. Na ravni mesta in vasi je zastopanost Ukrajincev v organih lokalne uprave dosegla 56,1 % oziroma 86,1 %. Kar zadeva druge vladne agencije, je politika ukrajinizacije povečala zastopanost Ukrajincev kot sledi: uradniki vserepubliškega ljudskega komisariata (ministrstva) - 70-90%, oblastni izvršilni odbori - 50%, rajoni - 64%, sodstvo - 62%, milica (organi kazenskega pregona) - 58%. Poskus ukrajinizacije oboroženih sil, formacij Rdeče armade, ki so služile v Ukrajini in drugod, je bil manj uspešen, vendar je bil dosežen zmeren napredek. Šole rdečih poveljnikov (Škola červonih staršin) so bile organizirane v Harkovu za spodbujanje kariere ukrajinskega nacionalnega kadra v oboroženih silah. Časopis ukrajinskega vojaškega okrožja ''Červona armija'' je izhajal do sredine 1930. let.<ref name=Army/> V ukrajinskih enotah Rdeče armade so si prizadevali uvesti in razširiti ukrajinsko terminologijo in komunikacijo.<ref name=UkrWeekly/> Politika ukrajinizacije je dosegle celo vojaške enote v drugih sovjetskih regijah, v katerih so služili Ukrajinci. Sovjetska pacifiška flota je na primer vključevala ukrajinski oddelek, ki mu je poveljeval Semjon Rudnev.<ref name=Rudnev>{{navedi splet|url=http://lib.dvgu.ru/maintext/menu/vist/Viktoriya/Rudnev.htm|title=Rudnev Semen Vasilyevich|publisher=Library of the Far East State University|access-date= |url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20070927031304/http://lib.dvgu.ru/maintext/menu/vist/Viktoriya/Rudnev.htm|archive-date=2007-09-27}}</ref> Hkrati je bila kljub protiverski kampanji, ki je potekala po vsej Sovjetski zvezi, ustanovljena Ukrajinska avtokefalna pravoslavna cerkev. Boljševistična vlada je nacionalne cerkve sprva videla kot orodje za zatiranje Ruske pravoslavne cerkve, na katero je režim vedno gledal sumničavo, ker je bila temelj propadlega Ruskega imperija in sprva močna nasprotnica spremembe režima. Sovjetska vlada je zato nekaj časa tolerirala novo ukrajinsko nacionalno cerkev, ki je pridobila veliko privržencev med ukrajinskim kmečkim prebivalstvom. Ukrajinizacija je dosegla celo tiste regije južne Ruske SFSR, zlasti območja ob rekah Don in Kuban, kjer je mešano prebivalstvo kazalo močne ukrajinske vplive v lokalnem narečju. V te regije so bili poslani učitelji ukrajinskega jezika, ki so pravkar diplomirali na razširjenih visokošolskih ustanovah v sovjetski Ukrajini, da bi v novo odprtih ruskih šolah poučevali ukrajinščino kot drugi jezik. Izhajati je začel niz lokalnih publikacij v ukrajinskem jeziku, na visokih šolah pa so odprli oddelke za ukrajinistiko. Na splošno se je ta politika izvajala v petintridesetih upravnih okrožjih v južni Rusiji.<ref name=Tereshchenko>{{in lang|uk}}"The campaign was implemented in 35 raions of the Russian Republic [Stavropol, Krasnodar (Kuban), Republic of Karachaev-Cherkessiya] most of which still exist to this day."{{cite conference | author = Oleksandr Tereshchenko | date = December 2004 | title = Ukrainian renaissance in the south of Russia | book-title = Cultural connections of Donetsk region with the Ukrainian Diaspora | url = http://vesna.org.ua/txt/sxid/conference.doc | url-status = dead | archive-url = https://web.archive.org/web/20060526094834/http://www.vesna.org.ua/txt/sxid/conference.doc | archive-date = 2006-05-26 }}</ref> ==Zgodnja 1930. leta: preobrat politike ukrajinizacije== V začetku 30. let 20. stoletja se je politika ukrajinizacije nenadoma in krvavo zasukala. Za primarni problem v Ukrajini je bil razglašen "ukrajinski buržoazni nacionalizem". Številni ukrajinski časopisi, publikacije in šole so prešli z ukrajinščine na ruščino. Velika večina vodilnih znanstvenikov in kulturnikov Ukrajine je bila odstranjena, tako kot ko "ukrajinizirani" in "ukrajinizirajoči" deli komunistične partije. Obsežna represija se je začela v letih 1929–1930, ko je bila aretirana večja skupina ukrajinske inteligence. Večina aretiranih je bila usmrčena. V ukrajinskem zgodovinopisju se ta skupina pogosto imenuje [[usmrčena renesansa]] ({{Lang-uk|розстріляне відродження|translit=rozstriljane vidrodžennja|label=none}}). Teror je dosegel vrhunec leta 1933 med [[gladomor]]om, štiri do pet let pred vsesovjetsko veliko čistko, ki je bila za Ukrajino naslednji težki udarec. Velika večina vodilnih znanstvenikov in kulturnih voditeljev Ukrajine je bila likvidirana, tako kot "ukrajinizirani" in "ukrajinizirajoči" deli komunistične partije. Na 12. kongresu Komunistične partije Ukrajine je od Moskve imenovani vodja Pavel Postišev izjavil, da je bilo ''"leto 1933 leto poraza ukrajinske nacionalistične protirevolucije"''.<ref>''"12th Congress of the Communist Party (Bolshevik) of Ukraine, Stenograph Record"'', Kharkiv 1934.</ref> "Poraz" ni zajemal le fizičnega iztrebljanja znatnega dela ukrajinskega kmečkega prebivalstva, ampak tudi odpravo duhovščine Ukrajinske avtokefalne pravoslavne cerkve in množično zapiranje in usmrtitev ukrajinskih intelektualcev, pisateljev in umetnikov. Ukrajinski glasbeni ansambli so imeli močno omejene in cenzurirane repertoarje. Turneje ukrajinskih umetnikov v tujini so bile odpovedane brez obrazložitve. Veliko umetnikov je bilo aretiranih in pridržanih pogosto več mesecev brez razloga. Potem ko več mesecev niso prejemali plač, so številni zbori in umetniški ansambli, kot sta bili Kijevska in Poltavska banduristična kapela, prenehali obstajati. Slepi tradicionalni ljudski godci, znani kot kobzarji, so bili poklicani iz vse Ukrajine na etnografsko konferenco in izginili. V regijah južne Ruske SFSR, se pravi na severnem Kavkazu in vzhodnem delu Ukrajine, je bila ukrajinizacija leta 1932 prepovedana<ref name="ukrainianweek43727b">[http://ukrainianweek.com/History/43727 Unknown Eastern Ukraine], The Ukrainian Week (14. marec 2012)</ref> z dekretom Centralnega komiteja VKP(b) in Sovnarkoma ZSSR z dne 14. decembra 1932 ''"O zbiranju žita v Ukrajini, na Severnem Kavkazu in v zahodnih regijah"''. Dekret navaja, da je bila ukrajinizacija na nekaterih območjih izvedena formalno in na "neboljševiški" način, kar je "buržoazno-nacionalističnim elementom" dalo pravno kritje za organizacijo protisovjetskega odpora. Da bi to preprečili, je odlok na teh območjih med drugim ukazal preklop z ukrajinščine na ruščino vseh časopisov in revij ter vse sovjetske in zadružne dokumentacije. Do jeseni 1932, se pravi do začetka šolskega leta, so vse šole dobile ukaz, naj preidejo na ruščino. Poleg tega je odlok odredil množično zamenjavo prebivalstva: vse "nelojalno" prebivalstvo iz velike kozaške naselbine Poltavskaje je bilo izgnano v severno Rusijo, njihovo premoženje pa je bilo dano lojalnim kolhoznikom, preseljenim iz revnejših območij Rusije.<ref>[http://istmat.info/node/38297 Постановление ЦК ВКП(б) и СНК СССР «О хлебозаготовках на Украине, Северном Кавказе и в Западной области». 14 декабря 1932 г.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190524212337/http://istmat.info/node/38297 |date=2019-05-24 }} (December 14, 1932 decree "On Grain Collection in Ukraine, North Caucasus and the Western Oblast"); Russian archive (RGASPI) entry: РГАСПИ. Ф. 17. Оп. 3. Д. 2025. Л. 42—42 об.</ref> Prisilna prekinitev ukrajinizacije v južni RSFSR se je odrazila tudi v popisu prebivalstva leta 1937. Število deklariranih Ukrajincev v teh regijah se je v primerjavi s prvim vsezveznim popisom prebivalstva Sovjetske zveze leta 1926 močno zmanjšalo.<ref name="ukrainianweek43727b"/> ==Obdobje od 30. do sredine 80. let 20. stoletja== Komunistična partija Ukrajine se je pod vodstvom državnih uradnikov, kot so bili Lazar Kaganovič, Stanislav Kosior in Pavel Postišev, v začetku leta 1934 hvalila z odpravo "kontrarevolucionarjev, nacionalistov, vohunov in razrednih sovražnikov". Po aretacijah so zaprli cele akademske ustanove, med njimi tudi Inštitut za zgodovino in kulturo. V letih 1935–1936 se je 83 % otrok v Ukrajinski SSR šolalo v ukrajinščini, čeprav so Ukrajinci predstavljali okoli 80 % prebivalstva.<ref>Ronald Grigor Suny, ''The Soviet Experiment''</ref> Leta 1936 sta bila od 1830 časopisov v ukrajinščini tiskana 1402 časopisa in 177 revij. Leta 1936 je bilo natisnjenih 69,104 milijona ukrajinskih knjig.<ref>"Soviet Ukraine for 20 years" str. 102.</ref> Naslednjih petdeset let se je sovjetska politika do ukrajinskega jezika gibala od tihega malodušja in zatiranja do preganjanja in kulturnih čistk. Opazna razlika je bilo obdobje, ko je bil na čelu ukrajinske komunistične partije Peter Šelesta (1963–1972). Za sredino šestdesetih let so bila značilna zmerna prizadevanja za ukrajinizacijo v vladnih zadevah, pa tudi oživitev rabe ukrajinščine v izobraževanju, založništvu in kulturi.<ref name=Shelest>Encyclopedia of Ukrainian studies</ref> ==Neodvisna Ukrajina (od leta 1991)== 28. oktobra 1989 je Vrhovni sovjet Ukrajine spremenil ustavo in sprejel Zakon o jezikih,<ref> [http://www.minelres.lv/NationalLegislation/Ukraine/Ukraine_Language_English.htm highlights in English]</ref> s katerim je bil ukrajinski jezik razglašen za edini uradni jezik v državi. Ostalim jezikom, ki se govorijo v Ukrajini, je bila zagotovljena ustavna zaščita. Vlada je bila dolžna ustvariti pogoje, potrebne za razvoj in rabo ukrajinskega jezika, pa tudi jezikov drugih etničnih skupin, vključno z ruskim. Raba drugih jezikov, poleg ukrajinščine, je bila dovoljena v lokalnih ustanovah v krajih, v katerih je bila večina prebivalcev s stalnim bivališčem pripadnikov ustrezne etnične skupine. Državljanom je bila zagotovljena pravica do rabe maternega ali katerega koli drugega jezika in pravica, da se na različne institucije in organizacije obračajo v ukrajinskem, ruskem ali kakšnem drugem za stranke sprejemljivem jeziku. Po ukrajinski osamosvojitvi po razpadu Sovjetske zveze je zakon z nekaj manjšimi spremembami ostal v veljavi tudi v neodvisni ukrajinski državi. Nova ustava Ukrajine, sprejeta leta 1996, je potrdila uradni državni status ukrajinskega jezika ter zagotovila prost razvoj, rabo in zaščito ruskega in drugih jezikov narodnih manjšin Ukrajine.<ref name=Constitution>http://www.rada.gov.ua/const/conengl.htm#r1 Article 10] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110521190059/http://www.rada.gov.ua/const/conengl.htm |date=2011-05-21 }}</ref> Jezikovna vprašanja politiki še vedno izrabljajo za ustvarjanje polemik. 20. maja 2008 je mestni svet [[Doneck]]a sprejel resolucijo, ki omejuje širitev izobraževanja v ukrajinskem jeziku v tem mestu. Naslednji dan je mestni tožilec odločitev razglasil za nezakonito. Župan jo je nato začasno ukinil, mestni svet pa jo je čez dva dni ponovno uveljavil.<ref>{{navedi novice|url=http://www.ukranews.com/eng/article/125348.html|title=Donetsk City Council Cancels Resolution Restricting Use Of Ukrainian Language In Educational Establishments |archive-url=https://archive.today/20120918130005/http://www.ukranews.com/eng/article/125348.html |archive-date=2012-09-18|work=Ukrainian News Agency|date=May 26, 2008}}</ref> Glede na raziskavo iz marca 2010 sta prisilna ukrajinizacija in zatiranje ruskega jezika med najmanj zaskrbljujočimi težavami za ukrajinske državljane, saj zadevata le 4,8 % prebivalstva.<ref>{{navedi splet |url=http://life.pravda.com.ua/problem/4bc31444820e5/ |title=Українізація та мовне питання турбують українців найменше - опитування &#124; Українська правда _Життя |access-date=2010-04-12 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100414143601/http://life.pravda.com.ua/problem/4bc31444820e5/ |archive-date=2010-04-14 }}</ref> ===Izobraževalni sistem=== {| class="wikitable" style="float:right;margin:0 0 1em 1em;" |+Odstotek srednješolcev v Ukrajini glede na primarni jezik šolanja<ref name=IIMHI>The [http://www.igpi.ru/info/people/malink/1111152776.html data] were prepared by the International Institute of Humanitarian and Political Studies (Russia) based on the statistical data published by the Ministry of Science and Education of Ukraine, 2001–2004.</ref> ! Leto|| [[Ukrajinščina]] || [[Ruščina]] |- align=right !1991 | 45% || 54% |- align=right !1996 | 60% || 39,2% |- align=right !1997 | 62.7% || 36,5% |- align=right !1998 | 65% || 34,4% |- align=right !1999 | 67.5% || 31,8% |- align=right !2000 | 70.3% || 28,9% |- align=right !2001 | 72.5% || 26,6% |- align=right !2002 | 73.8% || 25,3% |- align=right !2003–2004 | 75.1% || 23,9% |} Vlada neodvisne Ukrajine je izvajala politiko širjenja rabe ukrajinščine in odredila postopno večjo vlogo ukrajinščine v medijih in drugod. Najpomembnejše je bilo usklajeno prizadevanje vlade za uvedbo ukrajinščine kot edinega uradnega državnega jezika v državni izobraževalni sistem. Slednji se je kljub ustavi, zakonu o izobraževanju, ki podeljuje ukrajinskim družinam - staršem in njihovim otrokom, pravico do izbire maternega jezika za šolanje in študij,<ref name=COE/> in zakonu o jezikih, ki jamči zaščito vseh jezikov v Ukrajini, postopoma preoblikoval iz sistema, ki je bil le delno ukrajinski, v sistem, ki je v veliki večini ukrajinski. Ruski jezik se še vedno poučuje kot obvezni predmet v vseh srednjih šolah, vključno s tistimi z ukrajinskim kot primarnim učnim jezikom.<ref>{{navedi splet|url=http://ostriv.in.ua/index.php?option=com_content&task=view&id=1519&Itemid=1335&ft=1|title=Співпраця України і Російської Федерації у сфері освіти і науки - Острів знань|access-date=7 May 2016|archive-date=2016-03-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20160313144558/http://ostriv.in.ua/index.php?ft=1&id=1519&itemid=1335&option=com_content&task=view|url-status=dead}}</ref> Število srednješolcev, ki so osnovnošolsko izobrazbo prejeli v ukrajinščini, je naraslo s 47,9 % v letih 1990–1991<ref name=1991data>See Ivanyshyn, cited above</ref> (zadnje šolsko leto pred ukrajinsko neodvisnostjo) na 67,4 % leta 1999<ref name=ref35>''"[http://www.ombudsman.kiev.ua/de1_zm.htm Annual Report of the Ukrainian Parliament Commissioner for Human Rights “On the situation with observance and protection of human rights and freedoms in Ukraine” for the period from April 14, 1998 till December 31, 1999"] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060502142633/http://www.ombudsman.kiev.ua/de1_zm.htm |date=May 2, 2006 }}''</ref> in na 75,1 % leta 2003–2004. Ukrajinizacija je dosegla še večjo stopnjo v visokošolskih ustanovah, kjer se je v letih 1990–1991 samo 7 % študentov šolalo predvsem v ukrajinščini.<ref name=1991data/> Do leta 2003–2004 je delež visokošolskih in tehničnih študentov, ki študirajo v ukrajinščini, dosegel 87,7 %, pri študentih univerzitetnih ustanov pa je ta številka dosegla 80,1 %. Obseg ukrajinizacije izobraževalnih ustanov je v različnih regijah Ukrajine različen. V 16 zahodnih regijah (provincah) Ukrajine je 26 šol v ruskem jeziku od 12.907<ref name=":0" /> Po raziskavi iz leta 2006<ref name=ZerkaloKiev>{{navedi novice|title=Kyiv: the city, its residents, problems of today, wishes for tomorrow. |publisher=Zerkalo Nedeli |date= April 29 – May 12, 2006}}. Available online [http://www.zerkalo-nedeli.com/ie/show/596/53322/ in Russian] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070217114918/http://www.zerkalo-nedeli.com/ie/show/596/53322/ |date=2007-02-17 }} and [http://www.zn.kiev.ua/ie/show/596/53322/ in Ukrainian] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070217114918/http://www.zn.kiev.ua/ie/show/596/53322/ |date=2007-02-17 }}</ref> je ukrajinščino doma uporabljalo 23 % Kijevčanov. 52 % družin je uporabljalo ruščino in 24 % izmenično oba jezika. V Donbasu odstotek študentov, ki se izobražujejo v ruščini, približno ustreza odstotku prebivalstva, ki meni, da je ruščina njihov materni jezik. Na Krimu se velika večina srednješolcev poučuje v ruščini. Podobna je porazdelitev v visokošolskih zavodih, vendar ko so slednji nekoliko bolj ukrajinizirani. {| class="wikitable" style="float:left;margin:1em 1em 0 0;" |+Odstotek študentov na visokih šolah glede na primarni jezik predavanj<ref name=IIMHI/> !||colspan=2| Ustanove z nižjo akreditacijo<br/>nivojev (kolegiji in tehnikumi) !colspan=2| Institucije na univerzitetni ravni<br/>z najvišjo stopnjo akreditacije |- ! Leto|| Ukrajinščina || Ruščina || Ukrajinščina || Ruščina |- align=right !2000–2001 | 78% || 22% || 73,4% || 26,5% |- align=right !2001–2002 | 80% || 20% || 76,3% || 23,6% |- align=right !2002–2003 | 81,8% || 18,2% || 77,8% || 22,1% |- align=right !2003–2004 | 83,4% || 16,6% || 78,7% || 21,2% |- align=right !2004–2005 | 87,7% || 12,3% || 80,1% || 19,9% |} {{clear}} Povečanje deleža srednješolcev, ki se izobražujejo v ukrajinščini s 47,9 % na 67 % v prvem desetletju ukrajinske neodvisnosti, je približno ustrezalo deležu maternih govorcev ukrajinščine – 67,5 %.<ref>[http://ukrcensus.gov.ua/results/general/language/ Population composition by the native language] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060510134557/http://www.ukrcensus.gov.ua/results/general/language/ |date=2006-05-10 }} according to the Ukrainian Census (2001).</ref> Šole še danes prehajajo na ukrajinski jezik. Konec devetdesetih let prejšnjega stoletja je približno 50 % dijakov strokovnih šol, 62 % študentov višjih in 67 % študentov visokih šol (leta 1991 samo 7 %) študiralo v ukrajinščini.<ref name=Ivanyshyn/><ref name=ref35/> V naslednjih petih letih se je število še povečalo (glej tabelo). V nekaterih primerih je sprememba učnega jezika v institucijah povzročila obtožbe o asimilaciji, ki jih je sprožilo predvsem rusko govoreče prebivalstvo. Prehod je bil kljub temu postopen in brez številnih polemik, ki so spremljale derusifikacijo v več drugih nekdanjih sovjetskih republikah, njeno dojemanje v Ukrajini pa je ostalo mešano.<ref>Myroslav Popovych. ''"Inconsistent language policy creates problems in Ukraine"''. Arhivirano 22. avgusta 2006 na Wayback Machine. Eurasia Daily Monitor by The Jamestown Foundation, 24. maj 2006.</ref> ====Zakon o izobraževanju (2017)==== 25. septembra 2017 je predsednik Ukrajine [[Petro Porošenko]] podpisal nov zakon o izobraževanju. Osnutek zakona je [[vrhovna rada]] (ukrajinski parlament) sprejela 5. septembra 2017. V zakonu je navedeno, da je ukrajinski jezik jezik izobraževanja na vseh ravneh, razen pri predmetih, ki jih je dovoljeno poučevati v dveh ali več jezikih, in sicer v angleščini ali enem od drugih uradnih jezikov Evropske unije. Zakon je obsodil [[Svet Evropske unije]] in ga označil za ''"veliko oviro za poučevanje narodnih manjšin"''.<ref name=PACE>[http://assembly.coe.int/nw/xml/XRef/Xref-XML2HTML-EN.asp?fileid=24218&lang=en The new Ukrainian law on education: a major impediment to the teaching of national minorities' mother tongues]</ref> Zakon je naletel tudi na kritike oblasti na [[Madžarska|Madžarskem]], v [[Romunija|Romuniji]] in [[Rusija|Rusiji]].<ref>[https://www.rferl.org/a/ukraine-language-legislation-minority-languages-russia-hungary-romania/28753925.html Ukrainian Language Bill Facing Barrage Of Criticism From Minorities, Foreign Capitals]</ref> [[Madžarščina]] in [[romunščina]] sta uradna jezika Evropske unije, ruščina pa to ni.<ref>{{navedi splet|title=Consolidated version of Regulation No 1 determining the languages to be used by the European Economic Community|url=http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CONSLEG:1958R0001:20070101:EN:PDF|format=PDF|work=Europa|publisher=European Union|access-date=30 July 2010}}</ref><ref name="Official EU languages">{{navedi splet|title=Languages of Europe – Official EU languages|url=http://ec.europa.eu/languages/policy/linguistic-diversity/official-languages-eu_en.htm|publisher=European Commission|access-date=27 June 2016}}</ref> Ukrajinski uradniki so poudarili, da je novi zakon v celoti v skladu z evropskimi normami o pravicah manjšin.<ref>{{navedi splet |title=Hungary in language dispute with Ukraine over schools |website=BBC News |archive-url=https://web.archive.org/web/20230530221544/https://www.bbc.com/news/world-europe-41565090 |archive-date=2023-05-30 |url-status=live |url=https://www.bbc.com/news/world-europe-41565090}}</ref> Zakon navaja, da je ''"osebam, ki pripadajo avtohtonim ljudstvom Ukrajine, zagotovljena pravica do študija v javnih ustanovah predšolskega in osnovnošolskega izobraževanja v učnem jeziku zadevnega avtohtonega ljudstva, skupaj z državnim učnim jezikom"'' v ločenih razredih ali skupinah.<ref name="law2145-VIIIrada"/> Svet Evropske unije to šteje za znatno krčenje pravic domorodnih ljudstev brez posvetovanja z njihovimi predstavniki.<ref name=PACE/> 27. junija 2018 je ukrajinski zunanji minister Pavlo Klimkin izjavil, da po priporočilu Beneške komisije jezikovna določba zakona o izobraževanju (september 2017) ne bo veljala za zasebne šole in da bo vsaka javna šola za narodne manjšine ''"imela široka pooblastila, da neodvisno določi, kateri razredi se bodo poučevali v ukrajinskem ali njihovem maternem jeziku"''.<ref>[https://www.unian.info/m/politics/10167494-hungary-realizes-ukraine-not-to-change-education-law-klimkin.html Hungary realizes Ukraine not to change education law – Klimkin], UNIAN (27. junij 2018)</ref><ref>[https://www.unian.info/m/politics/2342342-debate-on-language-provisions-of-ukraines-education-law-not-over-minister.html Debate on language provisions of Ukraine’s education law not over – minister], UNIAN (12. januar 2018)</ref> Januarja 2020 je bil zakon spremenjen in je legaliziral poučevanje ''"ene ali več disciplin"'' v ''"dveh ali več jezikih – v uradnem državnem jeziku in v angleščini, drugem uradnem jeziku Evropske unije"''.<ref name="7105243UkrLaLaw">{{navedi splet |url=https://www.eurointegration.com.ua/articles/2020/01/17/7105243/|title=Reconciliation schools: do the new language norms rule Ukraine's conflict with Hungary|date=7 January 2020|access-date=29 September 2023|publisher=European Pravda|language=Ukrainian}}</ref> Vse šole, ki jih ne financira država, so lahko svobodno izbrale svoj učni jezik.<ref name="7105243UkrLaLaw"/> V skladu z zakonom iz leta 2020 lahko do petega leta izobraževanja ves pouk poteka v celoti v jeziku manjšine brez obveznega poučevanja predmetov v ukrajinščini.<ref name="7105243UkrLaLaw"/> V petem letu mora biti najmanj 20 % pouka v ukrajinščini.<ref name="7105243UkrLaLaw"/> Nato naj bi se obseg pouka v državnem jeziku (ukrajinščini) vsako leto povečal, tako da bi v devetem letu dosegel 40 %.<ref name="7105243UkrLaLaw"/> V dvanajstem letu in zadnjem letniku bi moralo vsaj 60 % izobraževanja potekati v ukrajinščini.<ref name="7105243UkrLaLaw"/> Zakon o jezikovnem izobraževanju iz leta 2017 je določil 3-letno prehodno obdobje do polne veljave.<ref name="UNIAN 2159231"/><ref name=law2145-VIIIrada>[http://zakon2.rada.gov.ua/laws/show/2145-19/page Про освіту] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210214235416/https://zakon.rada.gov.ua/laws/show/2145-19/page |date=2021-02-14 }} | від 05.09.2017 № 2145-VIII (Сторінка 1 з 7)</ref> Februarja 2018 je bilo to obdobje podaljšano do leta 2023.<ref>[https://www.unian.info/m/politics/2395156-ukraine-agrees-to-concessions-to-hungary-in-language-row.html Ukraine agrees to concessions to Hungary in language row]</ref> Junija 2023 je bilo to obdobje ponovno podaljšano do septembra 2024.<ref name="7406297UkrLaLaw">[url=https://www.pravda.com.ua/news/2023/06/10/7406297/ European Pravda]. 10 junij 2023. Pridobljeno 29. septembra 2023 (v ukrajinščini)</ref> Od uvedbe jezikovnega zakona leta 2017 so se odnosi med Madžarsko in Ukrajino zaradi vprašanja madžarske manjšine v Ukrajini močno poslabšali.<ref name="hungaryUknzt3235916">{{navedi novice |title=Ukraine defends education reform as Hungary promises 'pain' |url=https://www.irishtimes.com/news/world/europe/ukraine-defends-education-reform-as-hungary-promises-pain-1.3235916 |work=The Irish Times |date=27 September 2017 }}<br>"[https://www.neweurope.eu/article/hungary-ukraine-relations-hit-new-low-troop-deployment/ Hungary-Ukraine relations hit new low over troop deployment] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190331181346/https://www.neweurope.eu/article/hungary-ukraine-relations-hit-new-low-troop-deployment/ |date=2019-03-31 }}". ''New Europe''. 26 March 2018.</ref> Madžarska od leta 2017 blokira poskus Ukrajine, da se vključi v EU in Nato, da bi s tem pomagala madžarski manjšini v Ukrajini.<ref name="minorityUkrrights1232020">{{navedi splet|url=https://emerging-europe.com/news/hungary-and-ukraine-continue-war-of-words-over-minority-rights/|title=Hungary and Ukraine continue war of words over minority rights|first=Portia|last=Kentish|date=March 12, 2020|website=Emerging Europe &#124; Intelligence, Community, News}}<br>{{navedi splet |url=https://www.reuters.com/world/europe/hungary-pm-criticizes-ukraine-says-no-rush-ratify-swedens-nato-bid-2023-09-25/|title=Hungary PM criticizes Ukraine, says no rush to ratify Sweden's NATO bid|date=25 September 2023|access-date=29 September 2023|publisher=Reuters}}</ref> ====Spremembe jezikovnih pravic narodnih manjšin (2023)==== Ukrajinski parlament je 8. decembra 2022 sprejel predlog zakona, ki spreminja nekatere zakone o pravicah narodnih manjšin glede na strokovno oceno Sveta Evrope in zaradi izpolnjevanja enega od kriterijev Evropske komisije za začetek pogajanj za članstvo v EU.<ref name="LPU7432248LPU">{{navedi splet| url=https://www.pravda.com.ua/eng/news/2023/12/8/7432248/| title=Ukraine's Parliament approves changes to national minorities' rights required for EU membership talks| website=Ukrainska Pravda| date=December 2023| access-date=10 December 2023}}</ref> Te spremembe so zasebnim visokošolskim ustanovam dale pravico do proste izbire študijskega jezika, če je uradni jezik Evropske unije, hkrati pa so zagotovile, da osebe, ki študirajo na takšnih ustanovah, študirajo državni jezik ukrajinščino kot ločeno akademsko disciplino. Narodne manjšine, katerih jezik je uradni jezik Evropske unije, imajo pravico do uporabe jezika ustrezne narodne manjšine v izobraževalnem procesu poleg državnega jezika, in zagotovilo, da bodo imeli učenci, ki so začeli splošno srednješolsko izobraževanje pred 1. septembrom 2018 v jeziku ustrezne narodne manjšine, pravico nadaljevati tako izobraževanje do zaključka polnega srednješolskega izobraževanja v skladu s pravili, ki so veljala pred uvedbo ukrajinskega zakona ''"O zaščiti ukrajinskega jezika kot državnega jezika"'', ki je začel veljati 16. julija 2019.<ref name="LPU7432248LPU"/><ref>{{navedi splet | url=https://www.unian.info/politics/10618737-language-law-comes-to-force-in-ukraine.html | title=Language law comes to force in Ukraine}}</ref> ===Množični mediji=== Leta 2004 je ukrajinska vlada uvedla omejitve za televizijske in radijske programe v ruskem jeziku.<ref name="BBC Ban">{{navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/3630631.stm|title=Anger at Ukraine's ban on Russian|publisher=BBC News|date=15 April 2004}}</ref> Programi v ruskem jeziku morajo od takrat vsebovati ukrajinski prevod ali podnapise.<ref name="BBC Ban"/> Lokalne radijske in televizijske postaje imajo pravico oddajati v ruščini le, če dokažejo, da imajo rusko občinstvo.<ref name="BBC Ban"/> Proti tej prepovedi je bilo nekaj nasprotovanja.<ref name="BBC Ban"/> Danes prepoved velja v celoti in ruski filmi v kinematografih in na ukrajinski televiziji so večinoma podnaslovljeni. Neruski in neukrajinski filmi, ki so bili prej sinhronizirani v ruščino, morajo biti zdaj sinhronizirani, naknadno sinhronizirani ali podnaslovljeni v ukrajinščini.<ref>{{navedi novice|url=http://afp.google.com/article/ALeqM5hMvSDB9rvglC2L_HJzqnBA-xQUZw|title=Ukraine says foreign films must be dubbed in Ukrainian|publisher=Agence France-Presse|date=December 24, 2007|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20071229234413/http://afp.google.com/article/ALeqM5hMvSDB9rvglC2L_HJzqnBA-xQUZw|archive-date=December 29, 2007}}</ref><ref> {{navedi novice|url=http://www.unian.net/eng/news/news-234543.html|title=Only 11% of Ukrainians opposed to more films dubbed in Ukrainian – poll|publisher=UNIAN|date=February 5, 2008}}</ref> Ukrajinske oblasti so prepoved branile in trdile, da je njen namen razviti domačo ukrajinsko distribucijsko industrijo in dati ukrajinskim distributerjem vzvod pri pogajanjih za nakup tujih filmov.<ref name=variety/> Ruski distributerji obvladujejo okoli 90 % tujih filmov, predvajanih v Ukrajini. Filmi se običajno dobavljajo sinhronizirani ali podnaslovljeni v ruskem jeziku in so del širših paketov, distribuiranih po vsej Rusiji in nekdanjih sovjetskih ozemljih. Andrij Halpahči, direktor ukrajinske kinematografske fundacije, trdi, da: ''"Nekateri evropski prodajalci na berlinski filmski tržnici poročajo, da ruski kupci grozijo, da ne bodo kupovali filmov, ki se prodajajo neposredno v Ukrajino mimo ruskih distribucijskih kanalov"''.<ref name=variety>{{navedi novice|url=https://variety.com/2008/film/markets-festivals/ukraine-defends-new-cinema-rules-1117980774/|title=Ukraine defends new cinema rules|publisher=Variety|date=February 12, 2008| first=Nick | last=Holdsworth}}</ref> Bojazni, da bo uvedba obvezne sinhronizacije filmov v ukrajinski jezik povzročila težave, so se izkazale za neutemeljene, saj je število obiskovalcev ukrajinskih kinematografov v prvem četrtletju leta 2009 v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta naraslo za 40 %.<ref>[http://www.unian.net/eng/news/news-310094.html Number of cinema visitors in Ukraine soared by 40%], UNIAN (8. april 2009)</ref> Več ruskim televizijskim kanalom od 1. novembra 2008 ni bilo dovoljeno oddajati v Ukrajini, po izjavah Ukrajinskega nacionalnega svet za televizijo in radiodifuzijo predvsem zaradi oglaševanja, ki so ga predvajali ti kanali. Ukrajinskim distributerjem televizijskih programov je bilo naloženo, da oddaje uskladijo z ukrajinsko zakonodajo. Ruski Prvi kanal in ruski Ren TV sta takrat dobila začasno dovoljenje za oddajanje, potem pa je bila oktobra 2009 posebej za ukrajinske televizijske gledalce uvedena ločena različica ruskega kanala RTR Planeta.<ref>[http://www.unian.net/eng/news/news-302857.html Four Russian TV channels allowed to broadcast in Ukraine], UNIAN (February 26, 2009)</ref><ref>[http://www.kyivpost.com/nation/50592 TV channel RTR-Planeta proposes special version for Ukraine], Kyiv Post (13. oktober 2009)</ref> 13. maja 2010 je ruski zunanji minister [[Sergej Lavrov]] izjavil, da so bile v Ukrajini ''"odpravljene diskriminatorne, politično motivirane, ideološko obarvane in protiruske odločitve, ki so bile sprejete, ko je bil predsednik [[Viktor Juščenko]]"''.<ref>[http://www.kyivpost.com/news/nation/detail/66598/ Lavrov: No more problems broadcasting Russian-language television in Ukraine], Kyiv Post (13. maj 2009)</ref> 23. maja 2017 je ukrajinski parlament odobril zakon, predlagan novembra 2016, ki od 13. oktobra 2017 zahteva, da nacionalna, regionalna, satelitska in večkanalna TV in radijska omrežja od 13. oktobra 2017 oddajajo vsaj 75 % svojih vsebin na tedenski ravni v časovnih intervalih 7.00–18.00 in 18.00–22.00 v ukrajinskem jeziku. V lokalnih omrežjih mora biti vsaj 50 % programov v ukrajinskem jeziku. V vseh omrežjih mora biti v ukrajinskem jeziku vsaj 75 % informativnih programov. Filmi in oddaje, ki niso produkcija teh mrež in so bili proizvedeni po letu 1991, morajo biti predvajani izključno v ukrajinščini. Predvidene so razumne izjeme za vključitev neukrajinskega jezika v oddaje, ki so sicer v ukrajinskem jeziku. Svet za nacionalno varnost in obrambo Ukrajine lahko dovoli izjeme od tega zakona za oddaje, ki služijo odpravi groženj nacionalni varnosti.<ref>Офіційний портал Верховної Ради України. [http://w1.c1.rada.gov.ua/pls/zweb2/webproc4_2?id=&pf3516=5313&skl=9 Проект Закону про внесення змін до деяких законів України щодо мови аудіовізуальних (електронних) засобів масової інформації]</ref> Takrat sta bila edina dva nacionalna ukrajinska televizijska kanala, ki še nista predvajala 75 % svojih vsebin v ukrajinščini, kanala Inter in Ukrajina.<ref>[http://m.glavcom.ua/news/nabuv-chinnosti-zakon-pro-ukrajinomovni-kvoti-na-telebachenni-443786.html The law on Ukrainian-language quotas on television has come into force]</ref> Zaradi tega maja 2017 odobrenega zakona morajo ukrajinske radijske postaje od 8. novembra 2018 predvajati najmanj 35 % pesmi v ukrajinščini. Če predvajajo 60 % svojih pesmi v uradnih jezikih Evropske unije, mora biti ukrajinskih najmanj 25 %.<ref>[https://www.bbc.com/news/blogs-news-from-elsewhere-37908828 Ukraine imposes language quotas for radio playlists], BBC News](8. november 2016)</ref><ref>[http://www.unian.info/politics/1611391-special-quotas-for-radio-stations-to-promote-ukrainian-songs-enforced-today.html Special quotas for radio stations to promote Ukrainian songs enforced today], UNIAN (7. november 2016)</ref><ref>[https://www.unian.info/m/society/10330266-ukraine-s-deputy-pm-ukrainian-language-quotas-on-radio-stations-grow-to-35.html Ukraine's Deputy PM: Ukrainian language quotas on radio stations grow to 35%], UNIAN (8. november 2018)</ref> ===Politika=== Na dveh predsedniških volitvah, leta 1994 in 2004, je bila vloga jezikov v Ukrajini pomembno volilno vprašanje. Leta 1994 je glavni opozicijski kandidat [[Leonid Kučma]] v poskusu povečanja svoje politične privlačnosti izrazil podporo ideji, da bi ruščina postala drugi državni jezik, in obljubil, da bo izboljšal svoje znanje ukrajinskega jezika. Poleg stagnirajočega gospodarstva je k Kučmovi zmagi na volitvah verjetno prispevalo tudi jezikovno vprašanje. Kučmovo znanje ukrajinščine se je med predsedovanjem opazno izboljšalo, svoje obljube, da bo ruščina postala državni jezik, pa ni izpolnil. [[Slika:Meeting near Russian school.jpg|thumb|250px|Proruski protestniki protestirajo proti ukrajinizaciji javnih šol; Čugujiv, Harkovska oblast, 2005; napisi na transparentih so v ruskem jeziku]] Leta 2004 bi volilna obljuba [[Viktor Janukovič|Viktorja Janukoviča]], vodje Stranke regij, da sprejme ruščino kot drugi uradni jezik, lahko povečala volilno udeležbo njegove baze, vendar jo je med kampanjo ovrgel njegov nasprotnik [[Viktor Juščenko]], ki je poudaril, da bi Janukovič lahko naredil korake k tej spremembi že takrat, ko je bil predsednik vlade Ukrajine, če bi to res bila njegova prednostna naloga. Juščenko je med svojo kampanjo poudarjal, da je popolnoma neutemeljeno, da ga slikajo kot zagovornika zaprtja ruskih šol, kot so to pogosto počeli njegovi nasprotniki, in izrazil svoje stališče, da je treba vprašanje šolskega jezika, pa tudi cerkva, prepustiti lokalnim skupnostim.<ref name=debates>[http://www.pravda.com.ua/news/2004/12/20/15006.htm Transcript of televised debates between Yushchenko and Yanukovych of December 20, 2006] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070930181816/http://www.pravda.com.ua/news/2004/12/20/15006.htm |date=2007-09-30 }}, ''Ukrainska Pravda'', 20. december 2004</ref> Prehod izobraževalnih ustanov z ruskega na ukrajinski jezik se je med Jučenkovim predsedovanjem nadaljeval.<ref>{{navedi splet|url=http://lenta.ru/news/2005/06/02/exams/|title=На Украине запретят сдавать экзамены в вузы на русском|access-date=7 May 2016}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.edrus.org/content/view/1210/69/|title=www.edrus.org/content/view/1210/69/ - Сервис регистрации доменов и хостинга *.RU-TLD.RU|access-date=7 May 2016}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://ura.dn.ua/archive/?/2006/03/04/~/389|title=В Горловке закрывают русскоязычные школы|access-date=7 May 2016|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20070928151354/http://ura.dn.ua/archive/?%2F2006%2F03%2F04%2F~%2F389|archive-date=28 September 2007}}</ref> [[Slika:Ukrainian parliamentary election 2007 (PoR)a.PNG|thumb|Volilni rezultati Stranke regij na ukrajinskih parlamentarnih volitvah leta 2007 kažejo, da je dobila največ glasov v regijah s pretežno rusko govorečim prebivalstvom]] Na parlamentarnih volitvah leta 2006 so opozicijske stranke znova izpostavile status ruskega jezika v Ukrajini. Vodilna opozicijska Stranka regij je obljubila uvedbo dveh uradnih jezikov, ruščine in ukrajinščine, tako na državni kot na regionalni ravni.<ref>[http://www.partyofregions.org.ua/contrprop/resonance/444f3980d4979/ Russian language is legalized.] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071011084307/http://www.partyofregions.org.ua/contrprop/resonance/444f3980d4979/ |date=11. oktobra 2007}} Party of Regions information server</ref> Na nacionalni ravni bi takšne spremembe zahtevale spremembo 10. člena ustave Ukrajine, kar je stranka upala, da bo dosegla.<ref>[http://www.partyofregions.org.ua/pr-east-west/44857865032d4/ Borys Kolesnikov: Both languages, Russian and Ukrainian need protection.] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090816094822/http://www.partyofregions.org.ua/pr-east-west/44857865032d4 |date=16. avgusta 2009}} Party of Regions information server</ref> Pred volitvami so v [[Harkov]]u in po volitvah tudi v drugih jugovzhodnih regijah, kot so [[Doneck]], [[Dnipro|Dnepropetrovsk]], [[Lugansk]], [[Mikolajivska oblast|Mikolajev]] in [[Krim (polotok)|Krim]], novoizvoljeni lokalni sveti, v katerih je zmagala Stranka regij in manjše podporne stranke, razglasili ruščino za regionalni jezik, sklicujoč se na Evropsko listino o regionalnih ali manjšinskih jezikih, ki jo je Ukrajina ratificirala leta 2003.<ref>[https://web.archive.org/web/20060615060540/http://www.mosnews.com/news/2006/06/03/officiallanguage.shtml Ukrainian Region Makes Russian Official Language]. MosNews. Pridobljeno 6. julija 2006</ref> V Dnepropetrovsku je sodišče ugotovilo, da je odredba mestnega sveta Dnepropetrovska o uvedbi ruščine kot regionalnega jezika nezakonita,<ref>[http://www.korrespondent.net/main/159277 In Dnipropetrovsk the court has cancelled the regional status of Russian] korrespondent.net</ref> vendar bi bilo treba pravni boj o lokalnem statusu ruskega jezika še rešiti.<ref>[http://5tv.com.ua/eng/newsline/179/0/26344/ Mykolaiv city council reconfirms language vote] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060619092502/http://5tv.com.ua/eng/newsline/179/0/26344/ |date=2006-06-19 }} 5TV. Pridobljeno 6. julija 2006</ref> Po ukrajinski parlamentarni krizi leta 2006, ki je razbila vladno koalicijo in Janukoviča vrnila na mesto predsednika vlade, je ''Univerzal narodne enotnosti'', ki so ga podpisali predsednik Juščenko in voditelji več najvplivnejših političnih strank, izjavil, da bo ukrajinščina ostala (edini) uradni državni jezik v Ukrajini. Teden dni po podpisu ''Univerzala'' je Janukovič, ko je že bil potrjen za predsednika vlade Ukrajine, na tiskovni konferenci v [[Soči, Rusija|Soči]]ju (Rusija) izjavil, da uveljavitev ruščine kot drugega državnega jezika ostaja cilj njegove stranke, ki pa je v bližnji prihodnosti nedosegljiv, ker bi taka sprememba zahtevala spremembo ustave, to pa v danih okoliščinah ni mogoče.<ref name=YanukSochi>{{in lang|ru}} Ksenia Solyanskaya, "[http://www.korrespondent.net/main/161757 Gas would bring us closer]", Gazeta.ru, 16. avgust 2006.</ref> Janukovič je med volilno kampanjo za ukrajinske predsedniške volitve leta 2010 sprva ponovno izjavil, da bo, če bo izvoljen za predsednika, naredil vse, da bo ruščina postala drugi državni jezik v Ukrajini.<ref>[http://www.unian.net/eng/news/news-334266.html Yanukovych imagines how he signs law on Russian language], UNIAN (3. september 2009)</ref> vendar je kasneje med kampanjo v intervjuju za Kommersant izjavil, da je status ruščine v Ukrajini ''"preveč politiziran"''. Izjavil je tudi, da bo, če bo leta 2010 izvoljen za predsednika, ''"imel resnično priložnost sprejeti zakon o jezikih, ki bo usklajen z zahtevami Evropske listine za regionalne jezike"''. Namigoval je, da bi ta zakon potreboval 226 glasov v ukrajinskem parlamentu (50 % glasov namesto 75 % glasov, sicer potrebnih za spremembo ukrajinske ustave).<ref>{{in lang|ru}} [http://www.kommersant.ua/doc.html?docId=1289144 "Доверия к Тимошенко у меня нет и быть не может"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110718160523/http://www.kommersant.ua/doc.html?docId=1289144 |date=2011-07-18 }}, Kommersant, 9. december 2009.</ref> Janukovič je po predčasnih predsedniških volitvah leta 2010 9. marca 2010 izjavil, da bo ''"Ukrajina še naprej promovirala ukrajinski jezik kot svoj edini državni jezik"''.<ref>[http://www.kyivpost.com/news/nation/detail/61283/ ''Yanukovych: Ukraine will not have second state language''], Kyiv Post (9. marec 2010)</ref> ===Sodišča=== V skladu z zakoni o civilnem in upravnem postopku, sprejetimi v Ukrajini leta 2005, morajo vsi pravni in sodni postopki v Ukrajini potekati v ukrajinskem jeziku. Zakoni s tem ne omejujejo rabe drugih jezikov, saj zakon zagotavlja storitve tolmačenja za kateri koli jezik, ki ga želi uporabljati državljan, obtoženec ali priča. ===Zgodovinski in politični koledar=== Ukrajinski predsednik [[Petro Porošenko]] je trdil, da izvaja ''"ukrajinizacijo zgodovinskega in političnega koledarja – zamenjavo sovjetsko-ruskega, ki nam je bil vsiljen"''.<ref>{{in lang|uk}} [http://tvi.ua/new/2014/08/24/poroshenko_poobicyav_scho_ukrayina_bilshe_nikoly_ne_svyatkuvatyme_23_lyutoho Poroshenko: Ukraine will never celebrate February 23]. 24. avgust 2014</ref><ref>[http://www.kyivpost.com/content/ukraine/poroshenko-says-ukraine-engaged-in-new-war-for-independence-361879.html English-language translation of Poroshenko's Independence Day remarks in Kyiv], Kyiv Post (24. avgust 2014){{in lang|uk}} [http://www.president.gov.ua/news/prezident-den-desantno-shturmovih-vijsk-zbrojnih-sil-ukrayin-44538 President: Day of Airborne Assault Forces of the Armed Forces of Ukraine will be celebrated on November 21], Presidential Administration of Ukraine (21. november 2017)</ref> To je vodilo do premika praznikov na nove datume in ustanovitve Dneva branilcev Ukrajine. Ukinitev 2. maja kot državnega praznika leta 2017 in uvedba Božiča zahodnega krščanstva leta 2017, ki se praznuje 25. decembra, sta bila opisana kot odmik od ''"moskovskega koledarja in ruskih imperialnih standardov"'' (izjava Oleksandra Turčinova, sekretarja Sveta za nacionalno varnost in obrambo Ukrajine leta 2017<ref>{{navedi splet|url=http://m.digitaljournal.com/news/world/ukraine-seeks-distance-from-moscow-with-new-christmas-holiday/article/507753|title=Ukraine seeks distance from Moscow with new Christmas holiday|website=m.digitaljournal.com|access-date=2017-11-16|date=2017-11-16|archive-date=2017-11-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20171117065016/http://m.digitaljournal.com/news/world/ukraine-seeks-distance-from-moscow-with-new-christmas-holiday/article/507753|url-status=dead}}</ref><ref name="BBCU42008437">{{in lang|uk}} {{navedi novice|url=http://www.bbc.com/ukrainian/news-42008437|title=Рада зробила 25 грудня вихідним днем|date=2017-11-16|work=BBC Україна|access-date=2017-11-16|language=en-GB}}</ref>). 1. maj kot mednarodni praznik delavcev je ostal ukrajinski državni praznik, vendar se je, tudi leta 2017, preimenoval iz Dneva mednarodne solidarnosti delavcev v Praznik dela.<ref name="BBCU42008437"/> ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin|2}} * {{cite journal |last=Peredriyenko |first=V. A. |title=Староукраїнська проста мова ХУІ – ХУІІІ ст. в контексті формування національної літературної мови |trans-title=The 17th–18th-century Old Ukrainian vernacular in context of national literary language formation |journal=Актуальні проблеми української лінгвістики: теорія і практика |publisher=Taras Shevchenko National University of Kyiv |issue=4 |date=2001 |issn=2311-2697 |pages=16–23 |url=http://www.irbis-nbuv.gov.ua/cgi-bin/irbis_nbuv/cgiirbis_64.exe?I21DBN=LINK&P21DBN=UJRN&S21REF=10&S21CNR=20&S21STN=1&S21FMT=ASP_meta&C21COM=S&2_S21P03=FILA%3D&2_S21STR=apyl_2001_4_5 |language=uk |access-date=1 November 2024}} * {{navedi knjigo |last=Snyder |first=Timothy D. |authorlink=|title=The Reconstruction of Nations: Poland, Ukraine, Lithuania, Belarus, 1569–1999 |publisher=Yale University Press |year=2003 |pages=384 |isbn=978-0-300-10586-5 |url=https://books.google.com/books?id=xSpEynLxJ1MC |access-date=1 November 2024}} {{refend}} ==Dodatno branje== {{refbegin|2}} *Volodymyr Kubiyovych; Zenon Kuzelia, Енциклопедія українознавства '' (Encyclopedia of Ukrainian studies)'', 3-volumes, Kyiv, 1994, {{ISBN|5-7702-0554-7}} * George O. Liber, ''Soviet nationality policy, urban growth, and identity change in the Ukrainian SSR 1923-1934'', Cambridge: CUP, 1992, {{ISBN|0-521-41391-5}} * James E. Mace, ''Communism and the Dilemmas of National Liberation. National Communism in Soviet Ukraine 1918-1933'', Cambridge, Mass.: HURI Harvard, 1983, {{ISBN|0-916458-09-1}} * Terry D. Martin, ''The Affirmative Action Empire. Nations and Nationalism in the Soviet Union, 1923-1939'', Ithaca and London: Cornell University Press, 2001, {{ISBN|0-8014-8677-7}} * https://web.archive.org/web/20071016144013/http://sdpuo.org.ua/faction/laws/laws-lang Закон про мови (Law on languages)], 1989 (in Ukrainian), [http://www.minelres.lv/NationalLegislation/Ukraine/Ukraine_Language_English.htm English translation]. *[https://web.archive.org/web/20110521190059/http://www.rada.gov.ua/const/conengl.htm Constitution of Ukraine]. *[https://web.archive.org/web/20150502225224/http://www.pravda.com.ua/en/news/2005/11/28/4896.htm Ukrainian language - the third official?], ''Ukrayinska Pravda'', November 28, 2005 * {{navedi knjigo | last = Yekelchyk | first = Serhy | author-link =| year = 2007 | title = Ukraine: Birth of a Modern Nation | url = https://archive.org/details/ukrainebirthofmo0000yeke | publisher = Oxford University Press | isbn = 978-0-19-530545-6 }} *[https://web.archive.org/web/20080813035156/http://www.ipsnews.net/news.asp?idnews=43512 UKRAINE: Russian Language Toned Down], ''Inter Press Service'', August 11, 2008 * Myroslav Shkandrij. [https://www.tandfonline.com/doi/full/10.1080/00085006.2016.1152681 The Ukrainian reading public in the 1920s: real, implied, and ideal] Canadian Slavonic Papers 58, no.2 (2016) {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Politika]] [[Kategorija:Ukrajina]] g2bfsyby7im5xe2igdddx7kykul6nkc 0 584748 6774874 6725425 2026-11-04T18:54:46Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6774874 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Politična stranka | logo_size = 150 | colorcode = {{EUPP data|color}} | name = Volt Evropa | abbreviation = {{EUPP data|acronym}} | logo = Logo Volt Europa.svg{{!}}class=skin-invert | president = [[Francesca Romana D'Antuono]] ([[Italy|IT]]),<br />so-predsednica<br />[[Mels Klabbers]] ([[Netherlands|NL]]),<br />so-predsednik | secretary_general = | foundation = {{start date and age|df=y|2017|3|29}} | headquarters = Boulevard Bischoffsheim n° 39 boîte 4<br />1000 [[Brussels]], [[Belgium]] | country = Evropska unija | abbreviation = Volt | colors = {{color box|{{party color|Volt Europa}}|border=darkgray}} škrlatna <ref name="Visual Identity">{{navedi splet|title=Visual Identity|url=https://www.volteuropa.org/visual_identity|access-date=2021-12-04|website=Volt Europa}}</ref> <!-- Values derived from Wikidata; do not manually edit -> https://www.wikidata.org/wiki/Q55229798 -->| think_tank = | youth_wing = Volt Violet | membership_year = {{EUPP data|individual members year}} | membership = {{EUPP data|individual members}} | ideology = {{Nowrap|{{ubl |[[Federalisation of the European Union|federalizacija Evropske unije]]<ref>{{navedi splet|first=Federica|last=Stagni|url=https://italicsmag.com/2018/12/06/volt-wants-fix-europe-editorial/|title=Time For Change: How Volt Wants To Fix Europe|date=6 December 2018|website=Italics Magazine|access-date=9 June 2019}}</ref> |[[Pan-European identity|Pan-evropska identiteta]]<ref name="euobserver.com">{{navedi splet|first=Peter|last=Treffer|title='Pan-European' Volt and DieM25 manage one MEP each |url=https://euobserver.com/eu-election/145021 |website=EU Observer |access-date=27 February 2020 |date=27 May 2019}}</ref> |[[Progresivizem]]<ref>{{navedi splet|first=Brett|last=Essler|title=Just Do It: How two SIPA alumni founded a new European political party—and won. |url=https://sipa.columbia.edu/news/just-do-it |website=School of International and Public Affairs |publisher=Columbia University |access-date=27 February 2020 |date=7 November 2019}}</ref> |[[Socialni liberalizem]]<ref>{{navedi splet|first=Wolfram|last=Nordsieck |title=European Union |url=http://www.parties-and-elections.eu/eu.html |website=Parties and Elections in Europe |access-date=27 February 2020 |date=2019}}</ref> |[[Pro-Europeanism]]<ref name="euobserver.com"/> }}}} | position = {{nowrap|[[Centrism|Center]]<ref name="tpm">{{navedi splet |url=https://www.theparliamentmagazine.eu/news/article/is-paneuropean-party-volt-the-future-of-eu-politics |title=Is pan-European party Volt the future of EU politics? |date=12 June 2024 |first=Julia |last=Kaiser |website=[[The Parliament Magazine]] |quote=Boeselager was first elected to the EP in 2019 as Volt’s first and – for a long time – only MEP. [...] The centrist party that he co-founded in 2017 was created to build “a counter-model to these right-wing populists who always say that we should go back to the nation state.”}}</ref><ref name="dw_c">{{navedi splet |url=https://www.dw.com/en/why-are-young-german-voters-abandoning-the-greens/a-69354030 |website=[[Deutsche Welle]] |title=Why are young German voters abandoning the Greens? |first=Tim |last=Schauenberg |date=13 June 2024 |quote=The German Volt was the first national branch of the centrist pan-European party to be founded in 2017.}}</ref> do [[Centre-left politics|levi center]]<ref>{{navedi splet |last1=Forthomme |first1=Claude |title=Volt Europa: An Electric Jolt to Wake Up Europe |url=https://impakter.com/volt-europa-electric-jolt-wake-up-europe/ |website=Impakter|date=28 February 2019|access-date=27 February 2020}}</ref>}} <!--Longstanding consensus is not to include a political position here. Do not change without talk page consensus.--> | europarl = {{nowrap|[[Greens–European Free Alliance|Greens/EFA]] (since 2019)}} | colours = {{color box|{{EUPP data|color}}|border=darkgray}} Vijolična <ref name="Visual Identity"/> <!-- Values derived from Wikidata; do not manually edit -> https://www.wikidata.org/wiki/Q55229798 --> | seats1_title = [[Evropski parlament]] | seats1 = {{EUPP data|seat composition bar|EP}} | seats2_title = {{nobr|[[Evropska komisija]]}} | seats2 = {{EUPP data|seat composition bar|EC}} | seats3_title = [[Evropski svet]] | seats3 = {{EUPP data|seat composition bar|EUCO}} | seats4_title = [[Nacionalni parlamenti Evropske unije|Evropski<br/>spodnji domovi]] | seats4 = {{EUPP data|seat composition bar|ms-lower-house}} | seats5_title = [[Nacionalni parlamenti Evropske unije|Evropski<br/>zgornji domovi]] | seats5 = {{EUPP data|seat composition bar|ms-upper-house}} | website = {{EUPP data|website}} | country = Evroska unija }} '''Volt Europa''' (gibanje, poznano [[mononim|pod mononimom]] '''Volt''') je transnacionalno [[Proevropejstvo|proevropsko]] in federalistično evropsko politično gibanje. Deluje kot vseevropska krovna organizacija za hčerinske družbe z istim imenom in blagovno znamko. Volt usklajuje svoja politična stališča po vsej Evropi in predstavlja skupni, vseevropski manifest. Na [[Volitve v Evropski parlament 2019|volitvah v Evropski parlament leta 2019]] je Volt kandidiral v osmih [[Države članice Evropske unije|državah članicah]] s skupno platformo, s poudarkom na rešitvah za nadnacionalne izzive, kot so podnebne spremembe, obramba, energetska politika, migracije, ekonomska neenakost, terorizem, socialna pomoč in tehnološki razvoj trga dela. Stranka se zavzema za močnejšo in bolj povezano [[Evropska unija|Evropsko unijo]] z dolgoročnim ciljem ustvarjanja federalne Evrope. <ref>{{Navedi splet|title=Volt Luxembourg|url=https://voltluxembourg.org/policies/our-electoral-programmes/eu-programme-2019|accessdate=2024-09-25|website=Volt Luxembourg|language=en}}</ref> Poleg tega Volt podpira oblikovanje [[Evropska vojska|evropske vojske]], skupni evropski dolg in davke, [[Jedrska energija|jedrsko energijo]], vključno z gradnjo novih jedrskih elektrarn, in močnejšo gospodarsko solidarnost med državami članicami EU. Volt je sprva uporabljal slogan »Ne levo ne desno«, zdaj je na splošno dojet kot [[Centrizem|centrističen]] <ref>{{Navedi splet|date=2024-06-12|title=Is pan-European party Volt the future of EU politics?|url=https://www.theparliamentmagazine.eu/news/article/is-paneuropean-party-volt-the-future-of-eu-politics|accessdate=2024-09-25|website=The Parliament Magazine|language=en}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Why are young German voters abandoning the Greens? – DW – 06/13/2024|url=https://www.dw.com/en/why-are-young-german-voters-abandoning-the-greens/a-69354030|accessdate=2024-09-25|website=dw.com|language=en}}</ref> ali [[Leva sredina|levosredinski]], s poudarkom na politiki na temelju dokazov, in izmenjavi najboljših postopkov v praksi med državami EU in občinami. <ref name=":3">{{Navedi splet|title=Jung und europäisch - Volt erobert die Stadtparlamente|url=https://www.hessenschau.de/politik/wahlen/kommunalwahlen/jung-und-europaeisch---volt-erobert-die-stadtparlamente,kommunalwahl-volt-100.html|date=16 March 2021|accessdate=26 September 2021|website=Hessenschau|language=de|archive-url=https://web.archive.org/web/20210316121925/https://www.hessenschau.de/politik/wahlen/kommunalwahlen/jung-und-europaeisch---volt-erobert-die-stadtparlamente,kommunalwahl-volt-100.html|archive-date=2021-03-16|url-status=dead}}</ref> Kampanjo tako na lokalnih kot na državnih volitvah vodi na osnovi teh načel. Volt so ustanovili marca 2017, prva nacionalna podružnica pa je leto kasneje nastala v [[Hamburg|Hamburgu]] v Nemčiji. Od takrat je Volt razvil lokalne ekipe v vseh državah članicah EU, tako tudi v Sloveniji, ter državah zunaj EU, kot so [[Albanija]], [[Švica]], [[Kosovo]], [[Ukrajina]] in [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]. Hčerinske družbe Volt so zdaj registrirane politične stranke v mnogih od teh držav, nazadnje pa so se razširile na [[Ciper]] in [[Romunija|Romunijo]]. == Zgodovina == === Fundacija === [[Slika:Karte_Volt_Europa.svg|sličica| Nacionalne sekcije Volt Europa. Meje Evropske unije so prikazane z rdečo barvo.]] Volt Europa so 29. marca 2017 ustanovili Andrea Venzon, Colombe Cahen-Salvador in Damian Boeselager, na isti dan, ko je Združeno kraljestvo uradno napovedalo svojo namero, da naa osnovi člena 50 Pogodbe o Evropski uniji zapusti Evropsko unijo<ref name=":5">{{Navedi splet|first=Colombe|last=Cahen-Salvador|title=Shocked by Brexit, we launched the first pan-European progressive movement|url=http://www.theguardian.com/commentisfree/2018/sep/05/shock-brexit-launch-erasmus-generation-volt|date=5 September 2018|accessdate=20 March 2021}}</ref> <ref name="auto2">{{Navedi novice|date=3 November 2018|title=Volt wants to become the first pan-EU political party|url=https://www.economist.com/europe/2018/11/03/volt-wants-to-become-the-first-pan-eu-political-party|work=The Economist|accessdate=20 March 2021|issn=0013-0613}}</ref> <ref>{{Navedi splet|first=Elena|last=Cavallone|title=Electrifying politics? The new candidates vying for your votes|url=https://www.euronews.com/2019/02/22/electrifying-politics-the-new-candidates-vying-for-your-votes|website=[[EuroNews]]|date=22 February 2019|accessdate=20 March 2021}}</ref> kot so sami izjavili, je bila Voltova fundacija odziv na naraščajoči populizem v svetu in na [[Brexit]]. <ref name="wiwo.de">{{Navedi splet|title=Volt: Jugendpartei will die Idee der Europäischen Union retten|url=https://www.wiwo.de/politik/deutschland/zwoelf-sterne-bewegung-jugendpartei-volt-will-europa-umkrempeln/22665188.html|website=Wirtschaftswoche|date=11 June 2018|accessdate=13 June 2018|language=de}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=Volt wants to become the first pan-EU political party|url=https://www.economist.com/europe/2018/11/03/volt-wants-to-become-the-first-pan-eu-political-party|work=The Economist|accessdate=2 November 2018}}</ref> Venzon je postal ustanovni predsednik, Boeselager podpredsednik in Cahen-Salvador vodja politični vodja. <ref>{{Navedi splet|title=Volt Europa on Facebook Watch|website=[[Facebook]]|url=https://www.facebook.com/VoltEuropa/videos/today-colombe-cahen-salvador-our-policy-lead-will-answer-your-questions-on-our-n/254264645444415/|accessdate=20 March 2021}}</ref> <ref name="auto2" /> === Volitve v Evropski parlament 2019 === [[Slika:Wij_Zijn_Europa_-_Wij_zijn_Volt!_-_Volt_Nederland_-_Europese_verkiezingen.webm|sličica| Promocija evropskih volitev 2019, Volt Netherlands, maj 2019]] [[Slika:2019-04-13_Damian_Boeselager_by_Olaf_Kosinsky-0518.jpg|levo|sličica| Damian Boeselager, prvi Voltov poslanec v Evropskem parlamentu]] Med 27. in 28. oktobrom 2018 je Volt Europa v [[Amsterdam|Amsterdamu]] organizirala svojo generalno skupščino, na kateri je sprejela Amsterdamsko deklaracijo, ki je služila tudi kot njen manifestni program za volitve [[Evropski parlament|v Evropski parlament]]. <ref>{{Navedi novice|title=Nieuwe partij wil van Europa een krachtpatser maken|url=https://www.rijnmond.nl/nieuws/174422/Nieuwe-partij-wil-van-Europa-een-krachtpatser-maken|work=RTV Rijnmond|accessdate=28 October 2018|language=nl}}</ref> Stranka je predtem že organizirala skupščine v Berlinu, Bukarešti in Parizu. Med 22. in 24. marcem 2019 je Volt Europa v Rimu organizirala svoj prvi evropski kongres, <ref>{{Navedi novice|url=https://www.avvenire.it/attualita/pagine/la-sfida-transnazionale-di-volt-europa-il-partito-dei-millennials|title=Il congresso. La sfida transnazionale di Volt Europa, il partito dei millennials|work=Avrebbe|accessdate=23 March 2019|language=it}}</ref> na katerem je predstavila kandidate za [[Volitve v Evropski parlament 2019|volitve v Evropski parlament leta 2019]]. Med keynote govorniki so bili [[Paolo Gentiloni]] (nekdanji [[Ministrski predsednik Italijanske republike|italijanski premier]] in predsednik Italijanske demokratske stranke), Emma Bonino (italijanska [[Senat Italijanske republike|senatorka]] in nekdanja [[Evropski komisar za zdravje in varnost hrane|evropska komisarka za zdravje in varnost hrane]]), Enrico Giovannini (nekdanji [[Vlada Italijanske republike|italijanski vladni]] minister), Marcella Panucci (generalna direktorica Generalne konfederacije italijanske industrije), Sandro Gozi (predsednik Unije evropskih federalistov) in Antonio Navarra (predsednik Sredozemskega centra za podnebne spremembe). 9. junija 2019 se je Volt po vseevropskem glasovanju članov stranke v Evropskem parlamentu izvolil za članico skupine Zeleni–Evropska svobodna zveza. <ref>{{Navedi splet|title=Volt Europa joins the Greens/EFA Group in the EU Parliament.|url=https://www.scoopnest.com/user/EuropeElects/1137767497669795841-eu28-volt-europa-joins-the-greens-efa-group-in-the-eu-parliament-result-of-the-pan-european-membership-vote-on-the-issue-will-be-posted-here-in-a-few-seconds/|website=scoopnest.com|date=9 June 2019|accessdate=9 June 2019}}</ref> Volt upa, da bo v prihodnosti lahko oblikoval svojo politično skupino v Evropskem parlamentu, za kar bi bilo potrebnih najmanj 25 poslancev iz vsaj sedmih različnih držav članic. === Izvolitev novega upravnega odbora in prva vseevropska digitalna skupščina === [[Slika:Reinier_van_Lanschot_2_(cropped)_2.jpg|sličica| Reinier van Lanschot, sopredsednik Volt Europa 2019–2023|248x248_pik]] Od 12. do 13. oktobra 2019 je Volt Europa v [[Sofija|Sofiji]] gostila generalno skupščino, na kateri so izvolili novi upravni odbor Volt Europa. Čeprav je bil Volt do takrat neprofitna organizacija ASBL z le nekaj registriranimi člani in sedežem v Luksemburgu, se je v skladu z belgijsko zakonodajo preoblikovala v mednarodno neprofitno organizacijo (AISBL). <ref name="legal">{{Navedi splet|title=Volt Europa {{!}} Legal|url=https://www.volteuropa.org/legal|website=volteuropa.org|date=18 March 2023|accessdate=18 March 2023}}</ref> V strukturi AISBL so lahko tako vsi člani gibanja Volt kot tudi nacionalne podružnice, postali člani z glasovalno pravico. Statut Volt Europa določa generalno skupščino, odprto za vse člane, ki odloča o pomembnih vprašanjih in izvoli upravni odbor devetih direktorjev z uravnoteženo zastopanostjo spolov.. <ref>{{Navedi splet|title=Statutes of Volt Europa|url=https://assets.volteuropa.org/2022-03/202106%20%5Bnew%5D%20Statutes%20Volt%20Europa%20AISBL.pdf|website=volteuropa.org|date=18 March 2023|accessdate=18 March 2023|archive-date=2024-05-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20240518065217/https://assets.volteuropa.org/2022-03/202106%20%5Bnew%5D%20Statutes%20Volt%20Europa%20AISBL.pdf|url-status=dead}}</ref> Spomladanska generalna skupščina stranke Volt leta 2020 naj bi potekala v [[Lizbona|Lizboni]], vendar je stranka zaradi pandemije COVID-19 organizirala generalno skupščino digitalno. Na skupščini so sprejeli program stranke do leta 2024. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.wort.lu/de/politik/volt-europa-fuer-geeinte-und-foederale-eu-5eb00e50da2cc1784e35d070|title=Volt Europa für geeinte und föderale EU|last=Welsch|first=Annette|accessdate=4 May 2020|language=de-DE}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=qjRzthwTKJg|title=Volt Europa General Assembly 02.-03.05.2020 – Day 1|date=2 May 2020|website=YouTube|accessdate=4 May 2020}}</ref> Od 16. do 17. oktobra 2021 je Volt Europa v Lizboni na Portugalskem gostila svojo generalno skupščino, prvo fizično generalno skupščino po letu 2019. Na generalni skupščini leta 2021 je bil ponovno izvoljen Reinier van Lanschot, ki je bil sopredsednik od generalne skupščine v Sofiji leta 2019. Za sopredsednico je bila izvoljena Francesca Romana D'Antuono iz Italije. Za blagajnika je bil izvoljen Johannes Heinrich iz Švice. Izvoljenih je bilo šest neizvršnih članov upravnega odbora: Ines Consonni, Anouk Ooms, Lucia Nass, Thor Larholm, Charles Evain in Lucas Amorelli Ribeiro Kornexl.&nbsp;<sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">&#x5B; ''[[wikipedija:Navedi vir|<span title="This claim needs references to reliable sources. (August 2024)">potreben citat</span>]]'' &#x5D;</sup> === Volitve v Evropski parlament leta 2024 === Volt je 27. novembra 2023 na svoji generalni skupščini v Parizu sprejel svoj skupni volilni program za evropski parlament. <ref>{{Navedi splet|title=Volt Europa Unveils Bold Vision for Europe and Elects New Leadership|url=https://volteuropa.org/news/olt-europa-unveils-bold-vision-for-europe-and-elects-new-leadership|website=Volt Europa|accessdate=2 March 2024}}</ref> Na poznejšem srečanju v Bruslju 7. aprila 2024 je stranka za svoja vodilna kandidata za [[Volitve v Evropski parlament 2024|volitve v Evropski parlament leta 2024]] izvolila [[Sophie in 't Veld]] in Damiana Boeselagerja, izbrala pa je tudi simbolično nadnacionalno listo. <ref name=":6">{{Navedi splet|title=Volt party elects Sophie IN 'T Veld and the German Damian Boeselager|url=https://www.euronews.com/my-europe/2024/04/06/volt-party-elects-sophie-in-t-veldt-and-the-german-damian-boeselager|website=EuroNews|date=4 April 2024|accessdate=8 April 2024}}</ref> Na volitvah leta 2024 je Volt povečal število svojih sedežev z 2 na 5, s 3 sedeži iz Nemčije in 2 iz Nizozemske. Volt je napovedal, da se bo v Evropskem parlamentu pogajal s skupinama Zeleni/EFA in [[Renew Europe]] ter da bo izvoljenim dovolil glasovati o tem, kateri skupini se bodo pridružili. Na soglasno priporočilo novoizvoljenih poslancev Evropskega parlamenta se je 87 % članov stranke z glasovalno pravico odločilo, da se dalje pridružujejo skupini Zeleni/EFA. <ref>{{Navedi splet|title=Volt MEPS join Greens/EFA Group for new mandate|url=https://www.greens-efa.eu/en/article/press/volt-meps-join-greens-efa-group-for-new-mandate|website=Greens/EFA Group|date=24 June 2024}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Pro-EU Volt Party opts to stay with Greens|url=https://www.euronews.com/my-europe/2024/06/24/pro-eu-volt-party-opts-to-stay-with-greens|website=EuroNews|date=24 June 2024|accessdate=25 June 2024}}</ref> == Ime == Volt Europa je bila ustanovljena kot neprofitno združenje (ASBL) v [[Luksemburg|Luksemburgu]] pod imenom "Volt Europa", <ref>{{Navedi novice|url=https://www.volteuropa.org/legal|title=Legal|work=Volt Europa|accessdate=13 June 2018}}</ref> pri čemer je opustila prejšnje ime Vox Europe, da bi se izognila morebitni zamenjavi s podobno imenovano skrajno desničarsko špansko stranko. <ref>{{Navedi novice|first=Simone|last=Disegni|title=I millennial di Volt vogliono dare la scossa alla Ue: rilanceremo l'Europa|url=https://www.corriere.it/esteri/18_febbraio_21/i-millennial-volt-vogliono-dare-scossa-ue-rilanceremo-l-europa-1f79e9fa-16eb-11e8-b630-41a05c9e9642.shtml|work=[[Corriere della Sera]]|accessdate=13 June 2018|language=it}}</ref> Ime "Volt" je bilo izbrano zaradi podobnosti z začetnim imenom in dodatnega pomena figurativnega vnašanja [[Električna napetost|napetosti]] v politiko. Poleg tega sta tako izraz "Volt" kot [[Latinščina|latinska]] različica imena evropske celine razumljiva v vseh evropskih jezikih, zato Volt Europa kot transkontinentalno gibanje ne potrebuje prevajanja lastnega imena, razen za jezike, ki uporabljajo nelatinične abecede (kot so [[Bolgarija]], [[Ciper]], [[Grčija]] in [[Ukrajina]]). <ref>{{Navedi novice|first=Cornelia|last=Meyer|title=Volt Europa: Diese neue Partei will die EU retten|url=https://web.de/magazine/politik/volt-europa-partei-eu-rettten-33079620|work=Web.de|accessdate=10 March 2020|language=de}}</ref> == Ideologija == Leta 2018 je Volt opredelil »5+1 temeljnih izzivov«, ki so po njegovem prepričanju bistveni za izboljšanje Evropske unije: <ref name="Vision">{{Navedi splet|title=Volt Europa {{!}} Mission|url=https://www.volteuropa.org/vision|website=Volt Europa|accessdate=24 March 2020|archivedate=15 May 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190515110432/https://www.volteuropa.org/vision}}</ref> * Pametna država – [[Digitalizacija]] [[Javna služba|javnih storitev]] * Gospodarska renesansa – mešanica krožnih, zelenih in modrih gospodarskih modelov * Družbena enakost – človekove pravice, enake možnosti, [[enakost spolov]] in strpnost do kulturnih razlik * Globalno ravnovesje – trajnostne in odgovorne politike v kmetijstvu in trgovini, ukrepi za reševanje podnebnih sprememb in begunskih kriz ter podpora delovnim migracijam in razvojnemu sodelovanju * Opolnomočenje državljanov – večja subsidiarnost, družbena odgovornost in [[participativna demokracija]] * Evropska reforma – federacija [[Države članice Evropske unije|držav EU]] z večjo odgovornostjo za svoje regije in mesta Kar zadeva gospodarska vprašanja, Volt Europa podpira digitalizacijo, naložbe v zeleno in modro gospodarstvo, ukrepe za odpravljanje revščine in neenakosti (vključno z evropskim minimalnim dohodkom v višini vsaj 40 % mediane plače), bolj integriran evropski davčni sistem z izključno evropskimi davki in uporabo javno-zasebnih partnerstev; podpira tudi povečanje porabe za socialno varstvo, zlasti v zvezi z izobraževanjem in zdravstvom. <ref name="Vision"/> Volt je podprl evropski temeljni dohodek (EBI), ki temelji na "sistemu negativnega obdavčenja". V tem modelu posamezniki, ki zaslužijo pod določenim pragom, namesto da plačujejo davke, prejemajo plačila, kar zagotavlja varnostno mrežo in spodbuja delo. Volt trdi, da je pravna podlaga za EBI že določena v členu 107 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in da bi njeno izvajanje uskladilo sisteme socialnega varstva držav članic. Na področju socialne politike Volt nasprotuje seksizmu in rasizmu ter podpira pravice LGBT+ oseb. Volt podpira tudi korenite reforme institucij EU, vključno s skupnim upravljanjem migracij in varovanjem meja, [[Evropska vojska|evropsko vojsko]] ter evropskim dolgom in obdavčitvijo. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.la7.it/otto-e-mezzo/rivedila7/gi%C3%B9-le-mani-dalleuropa-15-12-2018-258775|title=Otto e Mezzo – Giù le mani dall'Europa|website=[[La7]]|language=it|accessdate=17 December 2018}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.ilsole24ore.com/art/mondo/2018-10-29/volt-europa-si-candida-sette-paesi-e-punta-25-deputati--125709.shtml?uuid=AEIcfUXG|title=Volt Europa si candida in sette Paesi e punta a 25 deputati|website=Il Sole 24 Ore|date=11 November 2018|language=it|accessdate=17 December 2018}}</ref> <ref name="Vision"/> Trdi, da bi bilo treba ustanoviti evropsko vojsko in da bi bilo treba preučiti in uravnotežiti odnose med EU in Natom. <ref>{{Navedi splet|title=Grundsatzprogramm|url=https://assets.volteuropa.org/2021-01/2020_12_22_Grundsatzprogramm_DE.pdf|website=Volt Europa|accessdate=30 January 2021|language=de|archive-date=2022-03-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20220314070652/https://assets.volteuropa.org/2021-01/2020_12_22_Grundsatzprogramm_DE.pdf|url-status=dead}}</ref> Volt podpira idejo federalne Evrope z močnim Evropskim parlamentom, <ref>{{Navedi splet|first=Věra|last=Dvořáková|title=Volt wants to 'energise Europe' – but how?|url=https://www.thenewfederalist.eu/volt-wants-to-energise-europe-but-how|website=The New Federalist|accessdate=27 June 2018}}</ref> <ref>{{Navedi novice|first=Simone|last=Disegni|title=I millennial di Volt vogliono dare la scossa alla UE: rilanceremo l'Europa|url=https://www.corriere.it/esteri/18_febbraio_21/i-millennial-volt-vogliono-dare-scossa-ue-rilanceremo-l-europa-1f79e9fa-16eb-11e8-b630-41a05c9e9642.shtml|work=Corriere della Sera|accessdate=16 June 2018|language=it}}</ref> da bi ustvarili enoten evropski glas na svetovnem prizorišču. <ref>{{Navedi novice|url=http://europeancircus.blogautore.espresso.repubblica.it/2018/04/04/scende-in-campo-la-generazione-erasmus-una-conversazione-con-andrea-venzon-presidente-di-volt/|title=Scende in campo la generazione Erasmus. Una conversazione con Andrea Venzon, presidente di Volt|work=European Circus|accessdate=13 June 2018|language=it|archivedate=1 June 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190601190522/http://europeancircus.blogautore.espresso.repubblica.it/2018/04/04/scende-in-campo-la-generazione-erasmus-una-conversazione-con-andrea-venzon-presidente-di-volt/}}</ref> Namesto Evropske komisije bi morala obstajati evropska vlada, izvoljena in odgovorna parlamentu. Evropska volilna zakonodaja bi morala biti enotna v vseh državah članicah, Evropski parlament bi moral pridobiti pravico do zakonodajne vloge, [[Evropski svet]] pa bi se moral preoblikovati v drugi dom z regresivno glasovalno težo, da bi uravnotežili prevlado večjih držav. Volt podpira referendum v vseh državah članicah, ki bi legitimiziral takšno ustavo za skupino držav članic, ki se strinjajo, da tvorijo osrednjo unijo, tudi če se ne strinjajo vse države članice. <ref>{{Navedi splet|title=European Constitution|url=https://assets.volteuropa.org/2022-12/Provisions%20for%20a%20European%20Constitution_0.pdf|website=Volt Europa|accessdate=18 March 2023|archive-date=2024-02-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20240227032954/https://assets.volteuropa.org/2022-12/Provisions%20for%20a%20European%20Constitution_0.pdf|url-status=dead}}</ref> Kar zadeva okoljsko politiko, se je Volt zavezal k {{Convert|1.5|C-change}} - cilju Pariškega sporazuma. Za dosego cilja Volt predlaga široko shemo trgovanja s certifikati, katere izkupiček bi moral biti prerazporejen državljanom. Volt podpira naložbe v [[Jedrska energija|jedrsko energijo]] za vzdrževanje in nove reaktorje, če so izpolnjeni [[Jedrska varnost in varovanje|varnostni standardi]]. Za integracijo proizvodnje in distribucije na enotnem evropskem trgu se spodbuja evropsko energetsko omrežje. <ref>{{Navedi splet|title=European Transition and Climate Change Policy|url=https://assets.volteuropa.org/2022-12/Provisions%20for%20a%20European%20Constitution_0.pdfhttps://assets.volteuropa.org/2022-12/Energy%20Transition%20%26%20Climate%20Change_0.pdf|website=Volt Europa|accessdate=18 March 2023}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Za razliko od drugih gibanj, ki spodbujajo evropsko povezovanje, kot sta Pulse of Europe ali Evropski federalisti, se je Volt kot politična stranka udeležil volitev na vseh ravneh oblasti. Njegov prvi večji cilj so bile volitve v Evropski parlament maja 2019.[1][2] Volt je uspešno sodeloval na lokalnih, nacionalnih in evropskih volitvah. Leta 2024 je Volt objavil »Volilni program Moonshot«, svoj volilni program za evropske volitve leta 2024, s celovitimi predlogi politik, organiziranimi v pet stebrov: geopolitično vodstvo Evrope, kakovost življenja, humane migracije, upoštevanje glasov in planet, na katerem je mogoče živeti. <ref>{{Navedi splet|title=Electoral Moonshot Programme|website=Volt Europa|accessdate=27 September 2024|url=https://volteuropa.org/storage/pdf/eu-elections-2024/volt-eur-electoral-moonshot-program_v5-final-(1).pdf}}</ref> Program je na voljo v 7 jezikih. <ref>{{Navedi splet|title=European election - electoral programme|website=Volt Europa|accessdate=27 September 2024|url=https://volteuropa.org/european-election-electoral-programme}}</ref> == Organizacija in upravljanje == Struktura Volt Europa je podobna strankam v zveznih političnih sistemih, kot je Nemčija. Volt Europa je registrirana kot mednarodna neprofitna organizacija (AISBL) v skladu z belgijsko zakonodajo. Članstvo Volt Europa sestavljajo tako lokalne politične veje, ki so pogosto ustanovljene v skladu z nacionalno zakonodajo, volijo lokalno vodstvo in imajo pogosto nadaljnje podravni, kot tudi vsi posamezni člani. Posamezni člani imajo tako pogosto dvojno članstvo, tako v Volt Europa kot v nacionalni podružnici. <ref name="legal"/> Vsa članska združenja Volt Europa pošiljajo predstavnike v Državni svet, katerega formalna vloga je omejena na odločanje o sprejemu novih članskih združenj in političnih zavezništev na evropski ravni. Vendar pa ima neformalno Državni svet pomembno vlogo pri svetovanju in nadzoru dela Evropskega odbora. <ref name="legal"/> === Sopredsednice in sopresedniki Volt Europa === {| class="wikitable mw-collapsible" style="text-align:center; border:1px #AAAAFF solid" |+ ! Leto ! Ime ! Poglavje o državah ! Izraz |- | rowspan="2" | 2017–2019 | Andrea Venzon | Volt Italija | 1. |- | Damian Boeselager | Volt Nemčija | 1. |- | rowspan="2" | 2019–2021 | [[Valerie Sternberg]] | Volt Nemčija | 1. |- | Reinier van Lanschot | Volt Nederland | 1. |- | rowspan="2" | 2021–2023 | Reinier van Lanschot | Volt Nederland | 2. |- | Francesca Romana D'Antuono | Volt Italija | 1. |- | rowspan="2" | 2023– | Francesca Romana D'Antuono | Volt Italija | 2. |- | [[Mels Klabbers]] | Volt Nederland | 1. |} == Financiranje == Večino prihodkov ustvari stranka s članarinami in donacijami. Nacionalne podružnice namenijo 25 % svojih članarin združenju Volt Europa za financiranje njegovega delovanja. Volt trdi, da bo vsako donacijo, ki presega 3000 [[Evro|EUR]] na donacijo ali darovalca na leto, objavil v 15 dneh od prejema na spletni strani stranke in da se njene nacionalne in lokalne podružnice držijo istega standarda. <ref>{{Navedi splet|title=Transparency|url=https://www.volteuropa.org/transparency|website=Volt Europa|date=19 October 2021}}</ref> 9. maja 2021 je Volt objavil, da so v treh tednih v akciji zbiranja sredstev pred [[Volitve v Evropski parlament 2024|volitvami v Evropski parlament leta 2024]] zbrali 40.000 evrov. <ref>{{Navedi splet|title=Volt Europa's Instagram post|url=https://www.instagram.com/p/COn33u_rckE|archiveurl=https://ghostarchive.org/iarchive/s/instagram/COn33u_rckE|archivedate=13 December 2021|accessdate=9 May 2021}}</ref> Volt je prejel več velikih donacij podjetij iz stanovanjskega in zagonskega sektorja. Njeni največji donatorji so ustanovitelj podjetja Elastic Steven Schuurman s 500.000 evri prek svoje fundacije Dreamery, Marc Dreesmann, dedič Antona Dreesmanna iz nizozemskega trgovskega podjetja Vroom &amp;amp; Dreesmann, s približno 160.000 evri, in Christian Oldendorff, dedič nemškega ladjarja Oldendorff Carriers, s približno 120.000 evri. Ustanovitelj TomToma Peter-Frans Pauwels je doniral 100.000 €. Nevladna organizacija JoinPolitics je organizaciji Volt Germany donirala 50.000 evrov za skupni projekt ("Team Europa") za mobilizacijo manjšinskih kandidatov za evropske volitve. <ref>{{Navedi splet|title=Volt Europa Donations|url=https://www.volteuropa.org/transparency|website=Volt Europa|accessdate=18 March 2023}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Volt Germany Donations|url=https://www.voltdeutschland.org/transparenz|website=Volt Deutschland|accessdate=18 March 2023|language=de}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Volt Netherlands Donations|url=https://voltnederland.org/transparantie|website=Volt Nederland|accessdate=18 March 2023|language=nl}}</ref> == Opombe == <references /> [[Kategorija:Volt Europa]] [[Kategorija:Politične stranke, ustanovljene leta 2017]] d7gif5yqbxfvrolnjwova0aim3jmo7p 0 588098 6774891 6745699 2026-11-04T19:23:00Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6774891 wikitext text/x-wiki {{Infobox park | name = Vrt Jujuan | native_name = 豫园 | photo = Shanghai - Yu Garden - 0035.jpg | image_size = | photo_caption = | map =Kitajska | map_caption = Lega na Kitajskem | type = | location = [[Šanghaj]], [[Ljudska republika Kitajska]] | coordinates = | lat_d = 31 | lat_m = 13 | lat_s = 45 | lat_NS = N | long_d = 121 | long_m = 29 | long_s = 15 | long_EW = E | area = | created = 1577 | operator = | visitation_num = | status = | designation = | open = }} '''Vrt Jujuan'''<ref>Shanghai Municipal Government. [http://www.shanghai.gov.cn/shanghai/node23919/index.html Official Website]. "[http://www.shanghai.gov.cn/shanghai/node27118/node27818/u22ai66304.html Garden Celebrations Set to Light up City]". 6 Feb 2012. Accessed 12 Mar 2012.</ref> ali '''vrt Ju'''<ref>Yuyuan Tourist Mart. [http://www.yuyuantm.com.cn/yuyuan/En/Index/ Official Website] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120218201241/http://www.yuyuantm.com.cn/yuyuan/En/Index/ |date=2012-02-18 }}. "[http://www.yuyuantm.com.cn/yuyuan/En/Tourism/garden.aspx Yu Garden] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120309050834/http://www.yuyuantm.com.cn/yuyuan/En/Tourism/garden.aspx |date=2012-03-09 }}." Accessed 12 Mar 2012.</ref> ({{zh|t={{linktext|豫|園}} |s={{linktext|豫|园}} |p=Yù Yuán|first=t}}, <small>[[Shanghainese]]</small> ''Yuyoe'' {{IPA|wuu|ɦy²².ɦɥø⁵⁵|pronounced}}, <small>lit.</small> ''Vrt sreče''<ref name="欣欣旅游网">{{navedi splet|script-title=zh:上海豫园介绍|url=http://shanghai.cncn.com/jingdian/yuyuan/profile|work=欣欣旅游|access-date=31 October 2013}}</ref>) je obsežen [[kitajski vrt]] ob Templju mestnega boga na severovzhodu starega mestnega jedra [[Šanghaj]]a v okrožju Huangpu. Meji na turistični center Jujuan, čajnico Hušinting in tržnico Ju Garden Bazaar.<ref>{{navedi splet|url=https://shanghaichina.ca/attractions/huxingtingteahouse.html|title=Huxinting Teahouse in Shanghai China|access-date=2025-08-08|archive-date=2023-04-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20230407185502/https://shanghaichina.ca/attractions/huxingtingteahouse.html|url-status=dead}}</ref> Ponaša se z več kot 40 slikovitimi točkami, vključno s [[paviljon]]i, skalnimi formacijami in ribniki, in je zdaj ključno območje pod zaščito na državni ravni.<ref>{{navedi splet |title=Yuyuan Garden |url=https://english.shanghai.gov.cn/en-ScenicSpots/20231205/dc76893b94c248d195eaf7f4d44c6597.html |access-date=2024-08-04 |website=english.shanghai.gov.cn}}</ref> Osrednji del je izvrstna žadasta skala ({{lang|zh-hans|{{linktext|玉|玲珑}}}}), porozna 3,3 m visoka in 5-tonska skala. Govorice o njenem izvoru vključujejo zgodbo, da je bila namenjena cesarju Huidzongu (dinastija Severni Song od 1100 do 1126 n. št.) za cesarski vrt v Biandžingu, vendar so jo rešili iz reke Huangpu, potem ko se je potopil čoln, ki jo je prevažal.<ref>{{navedi splet| url = https://theculturetrip.com/asia/china/articles/7-things-you-didnt-know-about-the-yu-garden-of-shanghai/| title = 7 Things You Didn't Know About the Yu Garden of Shanghai| date = 15 November 2017| accessdate = 2025-08-08| archive-date = 2023-05-07| archive-url = https://web.archive.org/web/20230507094626/https://theculturetrip.com/asia/china/articles/7-things-you-didnt-know-about-the-yu-garden-of-shanghai/| url-status = dead}}</ref><ref>Pitts, Christopher & al. ''City Guide Series'': ''[https://books.google.com/books?id=9sjgbeEc1zMC&pg=PA80 Shanghai]''. Lonely Planet, 2010. {{ISBN|1741792835}}. Accessed 12 Mar 2012.</ref> == Zgodovina == Vrt Jujuan je leta 1559 v času [[dinastija Ming|dinastije Ming]] prvič zgradil Pan Junduan kot tolažbo za svojega očeta, ministra Pan Ena, v starosti. Pan Junduan je projekt začel, potem ko ni opravil enega od cesarskih izpitov. Vrt je poimenoval Ju Juan, ''ju'' (豫), kar pomeni ''prijeten in zadovoljiv za starše''. Njegova motivacija za gradnjo tega vrta je bila, da bi staršem izkazal sinovsko pobožnost in jim omogočil, da uživajo v starosti.<ref name=":1">{{navedi splet |last=Liau |first=Monica |date=2017-11-15 |title=7 Things You Didn't Know About the Yu Garden of Shanghai |url=https://theculturetrip.com/china/articles/7-things-you-didnt-know-about-the-yu-garden-of-shanghai/ |access-date=2023-02-26 |website=Culture Trip |language=en |archive-date=2022-12-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221210131134/https://theculturetrip.com/china/articles/7-things-you-didnt-know-about-the-yu-garden-of-shanghai/ |url-status=dead }}</ref> Zato je vrt Ju znan tudi kot ''Vrt miru in udobja''. Vendar pa je Junduanovo imenovanje za guvernerja [[Sečuan]]a gradnjo odložilo za skoraj dvajset let, do leta 1577. V svoji prvotni obliki ima vrt Ju veliko umetnih vodnih poti, poti, skalnjakov, rastlin in stavb. Ozemlje je bilo zasnovano kot kompleks različnih vrtov v enem središču, Lešou Tang.<ref name=":0">{{navedi knjigo |last=Bryant |first=Shelly |title=The Classical Gardens of Shanghai |publisher=Hong Kong University Press |year=2016 |isbn=9789888313983 |pages=103–120 |language=English}}</ref> Po Panovih lastnih zapisih je vrt služil kot središče številnih družabnih dejavnosti, ko je tam živel in ti dogodki so vplivali na teksturo šanghajske družbe. Predvsem Pan Juduanovi dnevniški zapisi od leta 1586 do 1601 so skoraj tri četrtine povezani z različnimi javnimi nastopi, ki so potekali na vrtu, pri čemer je bil Lešou Tang glavno prizorišče teh dogodkov. Vrt je bil v svojem času največji in najprestižnejši v Šanghaju, a so njegovi stroški sčasoma pripomogli k uničenju družine Pan.<ref>{{navedi knjigo|last=Owyang|first=Sharon|title=Frommer's Shanghai|year=2011|publisher=Wiley Publishing Inc|location=New Jersey|isbn=978-0-470-64377-8|page=[https://archive.org/details/isbn_9780470643778/page/160 160]|url=https://archive.org/details/isbn_9780470643778/page/160}}</ref> Vrt je kasneje podedoval Džang Džaolin, mož Pan Junduanove vnukinje, nato pa je prešel v roke različnih lastnikov. Džang Šengču je na kratko organiziral del kot ''Akademijo čistosti in harmonije'' ({{lang|zh-hant|{{linktext|清|和|書院}}}}, ''Qīng-Hé Shūyuàn''), Ling Juan ({{lang|zh-hant|{{linktext|靈|苑}}}}, ''Líng Yuàn'', <small>lit.</small> "Park duhov"), današnji Vzhodni vrt, pa je leta 1709 kupila skupina lokalnih voditeljev. Skupina trgovcev je leta 1760 obnovila vse bolj dotrajano posestvo, leta 1780 pa je bil Zahodni vrt odprt za širšo javnost. Vrtovi so bili v 19. stoletju večkrat poškodovani. Med prvo opijsko vojno je britanska vojska leta 1842 več dni uporabljala čajnico Hušinting kot oporišče. Med uporom Taipingov je Društvo majhnih mečev imelo svoj sedež v dvorani Diančun; ko so vojaki Čing povrnili vrt, so bile prvotne strukture skoraj v celoti uničene. Japonci so jih leta 1942 ponovno poškodovali, preden jih je popravil Liangšun Han (Skalnjak Han), ki ga je med letoma 1956 in 1961 imenovala šanghajska vlada. Za javnost so jih odprli leta 1961, za narodni spomenik pa leta 1982. == Oblikovanje == [[File:Yu Gardens 20090724-16.JPG|thumb|Studio devetih levov, 2009]] [[File:Yu Gardens 20090724-18.JPG|thumb|Pogled na Paviljon poslušanja valov, 2009]] Danes vrt Ju zavzema površino 2 hektarja. Dostop do vrta je čez most ''devetih ovinkov'', ki prečka majhen ribnik s čajnico. Vhod je s sprednjega dvorišča na koncu mostu.<ref name=":14">{{navedi knjigo |last=Henderson |first=Ron |title=The Gardens of Suzhou |publisher=University of Pennsylvania Press |year=2012 |isbn=9780812207255 |pages=130–139 |language=en}}</ref> Vrt Ju odraža vrtni slog vrtne arhitekture Džjangnan v dinastijah Ming in Čing.<ref name=":2">{{navedi splet |title=Yu Garden, Yuyuan Garden & Bazaar - Things to Do in Shanghai |url=https://www.chinadiscovery.com/shanghai/yu-garden.html |access-date=2023-02-26 |website=www.chinadiscovery.com}}</ref> Popolnoma združuje dekorativne dvorane, dovršene paviljone, bleščeče ribnike, cikcakaste mostove, oboke in izvrstne skalnjake. Vrt Ju je razdeljen na šest splošnih območij, razporejenih v [[Klasični vrtovi Sudžov|slogu Sudžov]]: * Dvorana Sansui ({{lang|zh|{{linktext|三|穗|堂}}}}, ''Sān Suì Táng'', <small>lit.</small> "Dvorana s tremi resicami") – vključuje Veliki skalnjak ({{lang|zh|{{linktext|大|假山}}}}, ''Dà Jiǎshān'' ), 12 metrov visok skalnjak iz kamna huangši, ki se ponaša z vrhovi, pečinami, vijugastimi jamami in soteskami. To pokrajino je verjetno ustvaril Džang Nanjang v času dinastije Ming. * Dvorana Vanhua ({{lang|zh-hans|{{linktext|万|花|楼}}}}, ''Wàn Huā Lóu'', <small>lit.</small> "Dvorana desetih tisoč cvetov") – vključuje dvorano Vanhua, paviljon Jule, hodnik z dvojno ulico in 400 let staro drevo ginka, ki označuje sprednje dvorišče. * Dvorana Diančun ({{lang|zh-hans|{{linktext|点|春|堂}}}}, ''Diǎn Chūn Táng'', <small>lit.</small> "Dvorana oznanjajoče pomladi") – zgrajena leta 1820, v prvem letu cesarja Daoguanga; služila je kot sedež Društva malih mečev od septembra 1853 do februarja 1855. * Dvorana Huidžing ({{lang|zh-hans|{{linktext|会|景|楼}}}}, ''Huì Jǐng Lóu'') – vključuje hodnik iz žada, most s tremi zavoji in sobo devetih levov. * Dvorana Juhua ({{lang|zh-hans|{{linktext|玉|华|堂}}}}, ''Yù Huá Táng'', <small>lit.</small> "Dvorana žadaste veličastnosti") – opremljena s kosi palisandra iz dinastije Ming, si deli ime z goro blizu Šinjeja v Džedžjangu. * Notranji vrt ({{lang|zh-hans|{{linktext|内|园}}}}, ''Nèi Yuán'') – skalnjaki, ribniki, paviljoni in stolpi; prvič zasnovan leta 1709 in nazadnje poustvarjen leta 1956 z združitvijo vzhodnega in zahodnega vrta. Vsako območje je od drugih ločeno z ''zmajevimi zidovi'' z valovitimi sivimi ploščicami obloženimi grebeni, pri čemer se prehodi in cikcakasti hodniki povezujejo med seboj. Še več, vsak podvrt predstavlja edinstveno podtemo in ustrezne zgodbe, kar kaže na oblikovalčev globok občutek in osebne zgodbe skozi razporeditev različnih elementov znotraj vsakega podvrta.<ref name=":3">{{Cite journal |last=Lu |first=Shao Ming |date=2009 |title=From Syntax to Plot the spatial language of a Chinese garden |url=http://www.sss7.org/Proceedings/03%20Spatial%20Analysis%20and%20Architectural%20Theory/067_Lu.pdf |journal=Proceedings of the 7th International Space Syntax Symposium |archive-url=https://web.archive.org/web/20241204154022/http://sss7.org/Proceedings/03%20Spatial%20Analysis%20and%20Architectural%20Theory/067_Lu.pdf |archive-date=2024-12-04 |access-date=2025-08-08 |url-status=dead}}</ref> V najbolj izvirni obliki vrta Ju dvorana Sansui predstavlja podtemo žetve in dolgega življenja; dvorana Vanhua predstavlja podtemo cvetja in kamnov; dvorana Diančun predstavlja podtemo pomladi in sončne svetlobe ter je bila uporabljena za glasbene nastope; dvorana Juhua predstavlja podtemo bogastva in je bila zasnovana kot Pan Junduanov studio; dvorana Huidžing predstavlja podtemo veselja in slave ter je bila zasnovana za uživanje v vodni pokrajini in celotnem prizoru. Te podteme izhajajo iz glavne teme vrta – »mir in užitek«; medtem ko razvijajo svoje lastne zgodbe in skupaj manifestirajo glavno temo vrta. ===Značilnosti=== {| | *Dvorana Sansui *Dvorana Jangšan *Ogromen skalnjak *Dvorana Cuišui *Kamniti čoln za sprostitev *Božični paviljon *Dvojni hodnik *Dvorana Vanhua *Ginkgo drevo | *Delovna soba devetih levov *Paviljon starodavnega vodnjaka *Dvorana relikvij *Dvorana Diančun *Oder za igranje in petje *Paviljon Kuailou *Dvorana Hešu *Stolp Huidžing *Paviljon za nazdravljanje | *Dvorana Juhua *Dvorana Dejue *Žad *Izvrstna žadna skala *Most Huanlong *Notranji vrt *Stolp Džinguan *Stolp Guantao | *Oder za obleke *Dvorana Kejl *Kamniti čoln *Veliki oder *Paviljon sredi jezera *Most devetih ovinkov *Dvorana mojstra Laoja *Razstavna dvorana stolpa Ting Tao *Stolp Hanbi<ref>Šanghajska baza za mednarodno kulturno izmenjavo, 2010</ref> |} == Okolica == Vrt obdajata tempelj mestnega boga in tržnica Jujuan. Tržnica je tik ob vrtu Ju, s čudovito kitajsko arhitekturo in dizajnom ter stotinami trgovin, ki prodajajo nakit, svilo, starine, umetnine, obrt, spominke in lokalne prigrizke. Skozi leta je vrt Ju že od samega začetka ohranjal občutljivo ravnovesje med znanstveno eleganco in kričečim potrošništvom ter je služil kot oder, na katerem so se uprizarjale drame družine Pan in drame prebivalcev Šanghaja. == Galerija == <gallery mode="packed" heights="200px"> File:Huxinting Teahouse at the Yu Garden pond, Old City, Shanghai.jpg|Čajnica Hušinting ob ribniku Yu Garden, zgrajena leta 1855, je še vedno v uporabi leta 2018 File:Vendor at the Yuyuan Bazaar near Yu Garden, Shanghai.jpg|Prodajalec na bazarju Yuyuan blizu vrta Yu, 2018 File:Yuyuan Gardens - water reflection.JPG|Ukrivljen most in zaobljena vrata File:Yuyuan Garden.jpg|Koi v velikem ribniku File:Yuyuangardenpic2.jpg|Eden od končnih delov zmajevega zidu File:上海豫园玉玲珑-1.jpg|Izvrstna žadasta skala File:Yuyuan Garden - Rocks.jpg|Eden od skalnjakov File:The door of dragon wall.jpg|Vrata zmajevega zidu </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Yu Garden}} *{{navedi splet |publisher=Shanghai Cultural International Exchange Base |title=Yu Yuan map |url=http://www.yugarden.com.cn/}} *{{navedi splet |publisher=Shanghai Travel Guide |title=Yu Yuan Area |url=http://shanghai.heliohost.org/yuyuan-area/}} [[Kategorija:Šanghaj]] [[Kategorija:Ustanovitve keta 1577]] [[Kategorija:Kitajski vrtovi]] [[Kategorija:Krajinska arhitektura]] [[Kategorija:Parki]] 8ntzg5mr7ven0gijjb2j0eehh2ojhmk 0 595919 6775158 6771720 2026-11-05T11:44:49Z ~2026-45085-22 264465 /* B */ 6775158 wikitext text/x-wiki '''Seznam slovenskih inženirjev [[Elektrotehnika|elektrotehnike]] in [[Elektronika|elektronike]].''' {{CompactTOC2}} == A == * [[Dušan Agrež]] * [[Dolfe Ahačič]] * [[Ivan Ahtik]] (1899-) * [[Vlado Ahtik]] * [[Uroš Aljančič]] * [[Vanja Ambrožič]] * [[Vojko Ameršek]] * [[Slavko Amon]] * [[Pane Andov]] * [[Leopold Andree (inženir)]] * [[Gerhard Angleitner|Gerhard]] [[Gerhard Angleitner|(Gero) Angleitner]] * [[Stojan Armič]] * [[Anton Avčin]] * [[France Avčin]] * [[Maja Atanasijević Kunc]] * [[Viktor Avbelj (elektrotehnik)]] * [[Dušan Avsec]] * [[Valentin Ažbe]] == B == * [[Jan Babič]] * [[Rudolf Babič]] * Tadeja [[Babnik]] * [[Maks Babuder]] * [[Tadej Bajd]] * [[Zdravko Balorda]] * Miro(slav) Baraga * [[Niko Basarič]] * [[Boštjan Batagelj]] * [[Valentin Batagelj]] * [[Tina Batista Napotnik]] * [[Jožko Battestin]] * [[Vratislav Bedjanič]] * [[Gaber Begeš]] * [[Samo Beguš]] * [[Aleš Belič]] * [[Avgust Belič]] * ([[Rudolf Berce]]) * [[Franc Bergelj]] * [[Marko Berginc]] * ([[Aleš Berkopec]]) * [[Maks Berlec]] * [[Rok Bernard]] * [[Janez Bešter]] * [[Grega Bizjak]] * [[Boštjan Blažič]] * [[Sašo Blažič]] * [[Roman Blenkuš]] * [[Viktor Bodlaj]] * [[Uroš Bogataj]] * ([[Klemen Bohinc]]) * [[Rok Bojanc]] * [[Jovan Bojkovski]] * [[Bojko Boltin]] * [[Stane Bonač]] * [[Mitja Borko]] * ([[Dušan Brajnik]]) * [[Božidar Bratina]] * [[Ivan Bratko (računalnikar)|Ivan Bratko]] * [[Franc Bratkovič]] * [[Kristijan Brecl]] * [[Miloš Brelih]] * [[France Bremšak]] * [[Zmago Brezočnik]] * [[Franc Breznik]] * [[Alfred Brežnik]] * [[Jožko Budin]] * [[Marko Bukovec]] * [[Aleš Bulc]] * [[Arpad Bürmen]] * [[Miran Bürmen]] * [[Jurij Butina]] * [[Tomaž Butina]] == C == * [[Peter Cafuta]] * [[Rafael Cajhen]] * [[Drago Chvatal]] 1909-2000 * [[Edvard Cilenšek]] * ([[Matjaž Colnarič]]) * [[Andrej Cvelbar]] == Č == * [[Andrej Čampa]] * [[Albert Čebulj]] * [[Marko Tomaž Čepin]] * [[Peter Čepon]] * [[Jože Černelč]] * [[Evgen Černigoj|Evgen (Adolf) Černigoj]] * [[Gregor Černivec]] * [[Marko Černivec]] * [[Anton Čižman]] * [[Henrik Čopič]] * [[Gregor Čremošnik mlajši]] * [[Žarko Čučej]] == D == * [[Mojca Debeljak]] * [[Janez Dekleva]] * ([[Saša Marko Dekleva]]) * [[Igor Devetak]] (ZDA) * [[Klemen Deželak]] * [[Marko Diaci]] * [[Saša Divjak]] * [[Janez Dobeic]] * [[Aleš Dobnikar]] * ([[Andrej Dobnikar]]) * [[Simon Dobrišek]] * [[Tomaž Dogša]] * [[Anton Dolenc (elektrotehnik)|Anton Dolenc]] * [[Drago Dolinar]] * ([[Gregor Dolinar]]) * [[Janko Drnovšek]] == Đ == * [[Mehmedalija Đonlagić|Mehmedalija (Dali) Đolangić]] * [[Denis Đolangić]] == E == * [[Matjaž Eberlinc]]? * [[Edo Erzetič]] * [[Rafael Eržen]] == F == * [[Nadja Fajdiga]] * [[Iztok Fajfar]] * [[Rajko Fajt]] * [[Zvonko Fazarinc]] * [[Dušan Fefer]] * [[Darinka Ferjančič-Stiglic]] * [[Stanislav Ferkolj]] * [[Tatjana Filimonova]] * [[Ivan Fink]] * [[Rastko Fišer]] * [[Karel Flisar]] * [[Jože Furlan]] == G == * [[Peter Gajšek]] * ([[Matjaž Gams]]) * [[Branden Garrett]] * [[Jože Gasperič]] (Jože Gašperič?) * Janez Gašperin * [[Inko Gerlanc]] * [[Ivan Gerlič]] * [[Gregor Geršak]] * [[Boštjan Glažar]] * [[Robert Golob]] * [[Boštjan Gomišček]] * [[Ferdo Gorjanc]] * [[Slavko Gorjup]] * [[Žarko Gorup]] * [[Dejan Gradišar]] * [[Miro Gradišar]] * [[Miha Gradišek]] * [[Vera Gradišnik]] * [[Bojan Grčar]] * [[Joseph Gregorich]] (1889-1984) * [[Fedor Gregorič]] (1897-1970) * [[Mirjan Gruden]] * [[Nina Gržinić Frelih]] * [[Boštjan Gspan]] * [[Andrej Gubina]] * [[Ferdinand Gubina]] * [[Nikola Guid]] * [[Veselko Guštin]] * [[Ludvik Gyergyek]] * [[Tomaž Gyergyek]] == H == * ([[Izidor Hafner]]) * [[Melita Hajdinjak]] * [[Drago Hartner]] * [[Drago Hercog]] * ([[Matjaž Hmeljak]]) * [[Edvard Höfler]] * [[Slavko Hodžar]] * [[Bogomir Horvat]] * [[Boris Horvat]] * [[Božidar Hribernik]] * [[Iztok Hudales]] * [[Dušan Hudnik]] * [[Domen Hudoklin]] * [[Iztok Humar]] * [[Alojz Hussu]] == I == * ([[Aleš Iglič]]) * [[Majda Ilar]] * [[Andrej Iršič]] * [[Rok Istenič]] * [[Ferdo Ivanek]] (1923-2021) == J == * [[Franjo Jagodič]] * [[Marko Jagodič]] * [[Franc Jakl]] * Rudolf Jančar (1914-1991) * [[Marko Jankovec]] * [[Vincenc Janša]] * [[Tomaž Jarm]] * [[Tomaž Javornik]] * [[Anton Jeglič]] * Marjan Jenko (1961) * [[Andrej Jerman Blažič]] * [[Borka Jerman Blažič]] * [[Peter Jereb (elektrotehnik)]] * [[Miran Jerič]] * [[Marjan Jevnikar]] * [[Karel Jezernik]] * [[Marko Jošt]] * ([[Borut Jurčič Zlobec]]) * [[Matjaž Branko Jurič]] * [[Dani Juričić]] * [[Franc Jurkovič]] * [[David Jurman]] == K == * [[Zdravko Kačič]] * [[Darko Kajfež]] * ([[Tomaž Kalin]]) * [[Roman Kamnik]] * [[Gorazd Kandus]] * [[Maša Kandušer]] * [[Monika Kapus Kolar]] * [[Tatjana Kapus]] * [[Renata Karba]] * [[Rihard Karba]] * [[Tomaž Karčnik]] * [[Gorazd Karer]] * [[Simon Kaurin]] * [[Katarina Kavšek]] * [[Bojan Kekec]] * [[Uroš Kerin]] * [[Janko Kernc]] * [[Dušan Kernev]] * [[Nikolaj Keršič]] * [[Marko Kiauta]] * [[Edvard Kiker]] * [[Blaž Kladnik]] * [[Gregor Klančar]] * [[Vladimir Klavs]] (1919-2013) * [[Branko Klemenc]] * [[Miroljub Kljajić]] * [[Tomaž Klobučar]] * [[Aleš Klofutar]] * [[Matej Kobav]] * [[Juš Kocijan]] * [[Slavko Kocijančič]] * [[Dušan Kodek]] * [[Anton Kokalj (politik)]] * [[Peter Kokelj]] * [[Peter Kolbezen]] * [[Irena Komprej]] * ([[Igor Kononenko]]) * [[Jože Koprivnikar]] * [[Janez Korenini]] * [[Vekoslav Korošec]] * [[Andrej Kos]] * [[Anton Kos (elektrotehnik)]] * [[Peter Kosmatin]] * [[Drago Kostevc]] * [[Andrej Košir]] * [[Zvone Košnjek]] * Milivoj Kotnik * ? Kotnik * [[Tadej Kotnik]] * [[Franček Kovačec]] * [[Stanislav Kovačič]] * [[Arpad Köveš]] * [[Marijan Koželj]] * [[Venčeslav Koželj]] * [[Jože Krajnc]] * [[Alojz Kralj]] * [[Viljem Kralj]] * [[Iztok Kramberger]] * [[Pavel Kranjec]] * [[France Kranjc]] * [[Janez Krč]] * [[Matej Kristan]] * [[Danijel Krivec]] * [[Dejan Križaj]] * [[Anton Kuhelj]] * [[Matevž Kunaver]] *[[Vinko Kunc]] *[[Boris Kupec]] *[[Roman Kužnar]] == L == * [[France Lah]] (1923-1998) * [[Franc Lahajnar]] * [[Marko Lajovic]] * [[Sašo Lap]] * [[Radomir Lapuh]] * [[Dušan Lasič]] * [[Vida Lasič|Vida (Tom) Lasič]] * ([[Nada Lavrač]]) * [[Henrik Lavrič]] * [[Aleš Leban]] * [[Jadran Lenarčič]] * [[Ladislav Lenart]] * [[Konrad Lenasi]] * [[Aleš Leonardis]] * [[Savo Leonardis]] * [[Marko Lepetić]] * [[Silvin Leskovar]] * [[Matjaž Leskovšek]] * [[Andrej Levstek]] * [[Borut Likar]] * [[Boštjan Likar]] * [[Vito Logar]] * [[Ivan Jan Lokovšek]] * [[Miroslav Lozej]] * [[Janko Lužnik]] == M == * [[Alenka Maček Lebar]] * [[Marijan Maček]] * [[Severin Maffi]] * [[Božidar Magajna]] * [[Emil Mandeljc]] * [[Milan Marčič]] *[[Erik Margan]] * [[Marjan Markelj]] * [[Drago Matanović]] * [[Zlatko Matjačić]] * [[Drago Matko]] * [[Borut Mavko]] * [[Anton Mavretič]] * [[Zofija Mazej Kukovič]] * [[Igor Medič]] * [[Tomi Medved]] * [[Smiljan Mekicar]] *[[Uroš Merc]] * Damir Metelko * [[Boris Mezgec]] * [[Marko Meža]] * [[Rafael Mihalič]] * [[Aleš Mihelič]] * [[France Mihelič ml.]] * [[Marjan Mihelin]] * [[Matjaž Mihelj]] *[[Andrej Mihevc (elektrotehnik)]] * [[Damijan Miklavčič]] * [[Miro Milanović]] * [[Damijan Miljavec]] * [[France Mlakar]] * [[Jože Mlakar]] * [[Primož Mlakar]] * [[Tomaž Mohorič]] * [[Igor Mozetič]] * [[Matej Možek]] * [[Jure Mrzel|Jure (Jurij) Mrzel]] * [[Marko Munih (elektrotehnik)]] * [[Vadim Murašov]] * ([[Rudolf Murn]]) * [[Boštjan Murovec]] * [[Gašper Mušič]] == N == * ([[Julij Nardin]]) * [[Janez Nastran]] * [[Boris Navinšek]] * [[David Nedeljković]] * [[Bojan Nemec]] * [[Bojan Novak]] * Franc Novak, elektronik, prof. (IJS) * [[Ivan Novak (elektrotehnik)|Ivan Novak]] * [[Vesna Novak|Vesna (D.) Novak]] == O == * [[Bogdan Oblak]] * [[Simon Oblak]] * [[Anton Ogorelec]] * [[Evgen Ogrinc]] * [[Andrej Olenšek]] * [[Samo Omerzel]] * [[Roman Opara]] * [[Urša Opara Krašovec]] * [[Bogoljub Orel]] * [[Marij Osana]] * ([[Milan Osredkar]]) * [[Radko Osredkar]] * [[Igor Ozimek]] == P == * [[Radovan Pajntar]] * [[Rudi Pajntar]] * [[Miloš Pantoš]] * [[Igor Papič]] * [[Alojz Paulin]] * [[Nikola Pavešić]] * [[Alenka Pavlič]] * [[Mojca Pavlin]] * [[France Pavlovčič]] * [[Leon Pavlovič]] * [[Nataša Pavšelj]] * [[Andrej Pehani]] * [[Beno Pehani]] * [[Ernest Pehani]] * [[Lucijan Pelicon]] * [[Dušan Pelkič]] * ([[Franc Perhavec]]) * [[Miran Perhavec]] * [[Alojzij Perme]] * [[Bojan Perme]] * [[Franjo Pernuš]] * [[Janez Perš]] * [[Boštjan Peršič]] * [[Milan Pertot (inženir)]] * [[Tomaž Petaros]] * ([[Marko Petkovšek]])=? * [[Janko Petrovčič]] * [[Martin Petrun]] * [[Ljubo B. Pipan]] * [[Zmagoslav Pipan]] * [[Eva Pirc]] * [[Rihard Piskar]] * [[Marjan Plaper]] * [[Anton Pleteršek|Anton (Tone) Pleteršek]] * [[Miroslav Plohl]] * ([[Savo Poberaj]]) * [[Janez Podobnik (elektrotehnik)]] * [[Matevž Pogačnik]] * [[Boštjan Polajžer]] * [[Tone Poljšak]] * [[Dušan Ponikvar]] * [[Roman Poniž]] * [[Milan V. Popović]] * [[Franc Potočnik (razločitev)|Franc Potočnik]] (1937-2025) * [[Dušan Povh]] * [[Anton Pozne]] *Štefan Požlep * [[Borut Prah]] (1935-2015) * ([[Saša Prešeren|Saša Prešern]]) * [[Marjan Prevc]] * [[Cveto Preželj]] * [[Jože Preželj]] * [[Gregor Primc]] * Igor Prodan * [[Gorazd Pucihar]] * [[Janez Puhan]] * [[Franc Pukšič]] * [[Matevž Pustišek]] * [[Rudolf (Rudi) Pušenjak]] * [[Igor Pušnik]] == R == * [[Dušan Raič]] * [[Vladislav Rajkovič]] * [[Tomislav Rančić]] * [[Rok Rape]] * [[Bruno Ravnikar]] * [[Matej Reberšek]] * [[Stanislav Reberšek]] * [[Drago Resnik]] * [[Andrej Ribič]] * Lojze Ribič (1928-2023) * [[Marjan Rihar]] * ([[Karel Robida]]) * [[Rudolf Ročak]] * [[France Rode]] * [[Ivan Rozman (elektrotehnik)]] * Janez Rozman * [[Miro Rozman]] * [[Vojan Rozman]] * Janko Rudolf (1898-1968) * [[Franc Runovc]] * [[Jože Rus (elektrotehnik)|Jože Rus]] * [[Bruno Rusjan]] == S == * [[Dušan Sajovic]] * [[Dragan Savić]] * [[Filip Sedmak]] 1929 - * [[Matija Seliger]] * [[Dušan Sernec]] * [[Radovan Sernec]] * [[Aleksander Sešek]] * [[Anton Rafael Sinigoj]] * [[Ivan Skubic]] * [[Matej Slapšak]] * [[Herbert Slivnik]] * [[Tomaž Slivnik]] * [[Franc Smole]] * [[Franc Smolik]] * [[Jaka Sodnik]] * ([[Emilija Soklič]]) * [[Ivan Soklič]] * [[Franc Solina|Franci Solina]] * [[Boris Sovič]] * [[Uroš Stanič]] * ([[Aleš Stanovnik]]) * [[Slavko Starešinič]] * [[Peter Starič]] * ([[Konrad Steblovnik]]) * ([[Jožef Stefan]]) * [[Aneta Stefanovska]] * [[Janez Sterniša]] * [[Bruno Stiglic]] * [[Andrej Stritar]] * [[Drago Strle]] * [[Boštjan Strmčnik]] * [[Stanko Strmčnik]] * [[Aleš Strojnik]] * [[Primož Strojnik]] * [[Primož Sukič]] * [[Rajko Svečko]] * [[Arno Svetlin]] == Š == * [[Franc Šabeder]] * [[Riko Šafarič]] * [[Marko Šega]] * [[Peter Šega]] * [[Vladimir Šega]] * [[Pavle Šegula]] * [[Matej Šikovc]] * [[Igor Škrjanc]] * [[Vladimir Šlebinger]] * [[Ivan Šmon]] *[[Anton Štebi]] * [[Berislav Štefančič]] * [[Drago Štefe]] * [[Boris Štemberger]] * [[Andrej Štern]] * [[Vitomir Štruc]] * [[Franjo Štrukelj]] * [[Ivan Štukovnik]] * [[Mitja Štular]] * [[Bojan Štumberger (fizik)|Bojan Štumberger]] * [[Gorazd Štumberger]] * ([[Ivan Šubic]]) * [[Peter Šuhel (elektrotehnik)|Peter Šuhel]] * [[Peter Šuhel (informatik)]] * [[David Šuligoj]]? * [[Arsen Šurlan]] == T == * [[Peter Tancig]] * [[Jurij Franc Tasič]] * [[Igor Tičar]] * [[Marko Tkalčič]] * [[Dejan Tomaževič]] * [[Sašo Tomažič]] * ([[Gabrijel Tomšič]]) * [[Marko Topič]] * [[Milan Topolovec]] * [[Boris Tovornik]] * ([[Denis Trček]]) * [[Mladen Trlep]] * [[Roman Trobec]] * [[Janez Trontelj]] * [[Janez Trontelj ml.]] * [[Lojze Trontelj]] * [[Andrej Trost]] * [[Tadej Tuma]] * [[Ivo Turk]] * [[Milan Turk]] * [[Tit Turnšek]] == U == * [[Anton Umek, elektrotehnik]] * [[Demetrij Uran|Demetrij (Mitja) Uran]] == V == * [[France Vagaja]] * [[Branko Vajda]] * [[Vojko Valenčič]] * [[Miroslav Vehovec]] * [[Borut Velkavrh]] * [[Gregor Verbič]] * [[Evgen Verč]] * [[Boštjan Vesnicer]] * [[Marjan Vezjak]] * [[Matjaž Vidmar]] * [[Milan Vidmar]] * [[Milan Vidmar mlajši]] * [[Tone Vidmar]] * [[Boštjan Vilfan]] * [[Tugomer Vilfan]] * [[Jernej Virant]] * [[Stane Vižintin]] * [[Andrej Vodopivec]] * [[Lojze Vodovnik]] * [[Danijel Vončina]] * [[Jože Voršič]] * [[Gorazd Vrabič]] * [[Darko Vrečko]] * [[Danilo Vrtačnik]] * [[Tomaž Vrtovec]] * [[Jože Vugrinec]] == W == * [[Albin Wedam]] == Z == * [[Ivan Zagradišnik]] * [[Baldomir Zajc]] * [[Matej Zajc]] * [[Jože Zajec]] * [[Peter Zajec]] * [[Slavko Zajec]] * [[Janez Zakonjšek]] * [[Dušan Zavadlav]] * [[Marko Zavrtanik]] * [[Damjan Zazula]] * [[Peter Zazula]] * [[Andrej Zdešar]] * [[Luka Zebec]] * [[Mario Zec]] * [[Igor Zelinka]] * [[Bogomir Zidarič]] * [[Martin Zorič|Martin (Tine) Zorič]] * [[Tatjana Zrimec]] * [[Andrej Zupanc]] * [[Borut Zupančič]] * [[Jože Zupančič]] (1946) * [[Jure Zupančič]] == Ž == * [[Borut Žalik]] * [[Anton Železnikar|Anton Pavel Železnikar]] * [[Miljutin Željeznov]] * [[Andrej Žemva]] * [[Zdravko Ženko]] * [[Robert Žerjal]] * [[Mario Žganec]] * [[Andrej Žgank]] * [[Janez Žibert]] * [[Tomislav Žitko]] * [[Boris Žitnik]] * [[Adolf Žižek]] (1942-2016) * [[Viljem Žižek]] * [[Franc Žlahtič]] * [[Leon Žlajpah]] * [[Silvo Žlebir]] * [[Jože Žmavc]] * [[Simon Žnidar]] * [[Alenka Žnidaršič]] * [[Viljem Žumer]] * [[Peter Žunko]] * [[Rok Žurbi]] [[Kategorija:Slovenski inženirji elektrotehnike| ]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Inženirji elektrotehnike]] 5kohr7dydzq3flc6p7az2b3sx0nfcvw 0 598127 6775038 6727389 2026-11-05T07:35:05Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6775038 wikitext text/x-wiki '''Agrarizem''' je [[Družba|družbena]] in [[politična filozofija]], ki poudarja pomen razvoja [[Podeželje|podeželja]], kmetijskega način življenja in družinskega kmetovanja. Zavzema se za široko razpršeno [[Imetnik|lastništvo]] zemlje in nepremičnin ter podpira politično decentralizacijo in krepitev [[Lokalna samouprava|lokalne samouprave]].<ref>{{Navedi splet|title=Agrarianism {{!}} Definition, Ideals, History, & Proponents|url=https://www.britannica.com/topic/agrarianism|accessdate=14 October 2023|website=www.britannica.com|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.collinsdictionary.com/dictionary/english/agrarian|title=Definition of 'agrarian'|website=collinsdictionary.com|accessdate=3 April 2020|quote=Agrarian means relating to the ownership and use of land, especially farmland, or relating to the part of a society or economy that is concerned with agriculture.}}</ref> Zagovorniki agrarizma praviloma dajejo prednost tradicionalnim oblikam lokalne skupnosti in družbene povezanosti pred urbano modernostjo in [[Industrializacija|industrializacijo]]. Kmetijstvo razumejo ne le kot gospodarsko dejavnost, temveč tudi kot temelj družbene stabilnosti in trajnostnega razvoja.<ref>{{Navedi splet|title=Agrarianism {{!}} Definition, Ideals, History, & Proponents|url=https://www.britannica.com/topic/agrarianism|accessdate=14 October 2023|website=www.britannica.com|language=en}}</ref><ref>{{Navedi enciklopedijo|editor-last=Filho|editor-first=Walter Leal|encyclopedia=Life on Land|date=2021|publisher=Springer, Cham|isbn=978-3-319-95981-8|pages=27–36|language=en|title=Agrarianism: The Way to Sustainability and Resilience}}</ref> Agrarne [[Politična stranka|politične stranke]] zagovarjajo interese malih in srednjih kmetov in podeželskega prebivalstva ter ob tem njihovo ekonomsko zaščito v razmerju do premožnih in močnejših v družbi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.merriam-webster.com/dictionary/agrarianism|title=Definition of agrarianism|website=merriam-webster.com|accessdate=3 April 2020}}</ref> == Filozofija == Nekateri raziskovalci agrarizem razumejo kot doktrino, ki poudarja domnevno premoč podeželske nad urbano družbo ter neodvisnega kmeta nad plačanim delavcem. Kmetijstvo pri tem ni pojmovano zgolj kot gospodarska dejavnost, temveč kot način življenja, ki naj bi oblikoval idealne družbene in moralne vrednote. Agrarizem tako izpostavlja superiornost preprostejšega podeželskega življenja nad kompleksnostjo in odtujenostjo sodobnih mestnih okolij. Ameriški literarni zgodovinar M. Thomas Inge agrarizem opredeljuje skozi več temeljnih načel:<ref>M. Thomas Inge, ed. ''Agrarianism in American Literature'' (1969), introduction; [http://xroads.virginia.edu/~HYPER/HNS/Yoeman/agri1.html paraphrased] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170717203649/http://xroads.virginia.edu/~HYPER/HNS/Yoeman/agri1.html|date=17 July 2017}}</ref> * Kmetijstvo je edini poklic, ki ponuja popolno [[neodvisnost]] in [[Avtarkija|samozadostnost]]; * Mestno življenje, [[kapitalizem]] in tehnologija uničujejo neodvisnost in dostojanstvo, ob tem pa krepijo šibkost in pregrehe; * Kmetijska skupnost zaradi medsebojne povezanosti, sodelovanja in delovne etike predstavlja zgledno obliko družbene organizacije. * Kmet ima trden, stabilen položaj v svetovnem redu, ki ga zaznamujejo »občutek identitete, navezanost na zgodovinsko in [[Religija|versko]] tradicijo ter občutek pripadnosti konkretni družini, kraju in regiji, kar naj bi bilo psihološko in kulturno koristno.« Tozadevna harmonija nasprotuje razdrobljenosti in odtujenosti sodobne družbe. * Obdelovanje zemlje »ima notranjo [[Duhovnost|duhovno]] vrednost«, z njim pa obdelovalec pridobi vrline »časti, možatosti, samozadostnosti, poguma, moralne integritete in gostoljubnosti«. Slednje so po eni strani posledica neposrednega stika z [[Narava|naravo]], po drugi strani pa je kmetovanje dejavnost, ki posameznika povezuje z božanskim redom, saj naj bi posnemalo ustvarjanje reda iz kaosa. == Zgodovina == Filozofske korenine agrarizma vključujejo evropske in kitajske filozofe. Kitajska šola agrikulturalizma (农家/農家) je bila ena izmed filozofskih smeri, ki je zagovarjala kmečki [[egalitarizem]] in idealizirano komunalno ureditev družbe. V [[Konfucijanstvo|konfucijanski]] družbeni hierarhiji, ki je temeljila na prepričanju, da so ljudje prirojeno dobri, je bil kmet obravnavan kot cenjen in produktiven član družbe, medtem ko so bili trgovci pogosto deležni nižjega ugleda.<ref name="wp">{{Navedi knjigo|last=Deutsch|first=Eliot|last2=Ronald Bontekoei|year=1999|page=183|title=A companion to world philosophies|publisher=Wiley Blackwell}}</ref> Ideje kitajskega agrarizma so vplivale tudi na evropske mislece 18. stoletja; François Quesnay, ki je občudoval kitajsko upravno in gospodarsko ureditev, je te zamisli vključil v razvoj francoske [[Fiziokratizem|fiziokracije]]. Fiziokratska doktrina je skupaj z idejami [[John Locke|Johna Locka]] in vplivi [[Romantika|romantične dobe]] oblikovala temelje sodobnega evropskega in ameriškega agrarizma. == Vrste agrarizma == === Fiziokratizem === [[Fiziokratizem]] (francosko ''physiocratie'', iz grščine »vladavina narave«) je ekonomska teorija, ki jo je razvila skupina francoskih ekonomistov v 18. stoletju v obdobju [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstva]]. Menili so, da bogastvo narodov izvira izključno iz vrednosti kmetijstva oziroma obdelave zemlje ter da morajo biti kmetijski proizvodi visoko vrednoteni. Njihove ideje so nastale v [[Francija|Franciji]] in dosegle največji vpliv v drugi polovici 18. stoletja. Fiziokratizem velja za eno prvih sistematično razvitih ekonomskih teorij, zaznamovali François Quesnay, markiz de Mirabeau in Anne-Robert Jacques Turgot.<ref>{{navedi splet|title= physiocrat|url= http://www.oxforddictionaries.com/definition/english/physiocrat?q=physiocracy#physiocrat__5|archive-url= https://web.archive.org/web/20140704162049/http://www.oxforddictionaries.com/definition/english/physiocrat?q=physiocracy#physiocrat__5|url-status= dead|archive-date= July 4, 2014|work= Oxford Dictionaries|publisher= Oxford University Press|access-date= 27 October 2013}}</ref> Fiziokratizem je predhodnik [[Klasična ekonomija|klasične ekonomije]], ki se je kot prva moderna ekonomska šola uveljavila z izidom dela ''Bogastvo narodov'' [[Adam Smith|Adama Smitha]] leta 1776.<ref>{{navedi knjigo |last=Bertholet |first=Auguste |url=https://www.sgeaj.ch/wp-content/uploads/2024/12/bertholet-kapossy-la-physiocratie-et-la-suisse-2023.pdf |title=La Physiocratie et la Suisse |trans-title=Physiocracy and Switzerland |last2=Kapossy |first2=Béla |publisher=Slatkine |year=2023 |isbn=9782051029391 |location=Geneva |language=fr}} {{Slepa povezava|date=november 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Fiziokrati so pomembno prispevali k razumevanju produktivnega dela kot vira narodnega bogastva. S tem so se razlikovali od [[Merkantilizem|merkantilizma]], ki je poudarjal bogastvo vladarja, kopičenje plemenitih kovin in trgovinsko bilanco. Medtem ko so merkantilisti menili, da vrednost nastaja v trenutku prodaje, so fiziokrati trdili, da je delo edini vir vrednosti. Za produktivno so šteli zgolj kmetijsko delo; industrijsko in drugo nekmetijsko delo so obravnavali kot neproduktivno, saj naj bi le preoblikovalo že ustvarjen kmetijski presežek.<ref name=":0">{{Cite journal |last=Burbank |first=Gavin |date=1971 |title=Agrarian Radicals and Their Opponents: Political Conflict in Southern Oklahoma |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-american-history_1971-06_58_1/page/4 |journal=The Journal of American History |volume=58 |issue=1 |pages=5–23 |doi=10.2307/1890078 |jstor=1890078 }}</ref> Na Quesnaya je verjetno vplivalo njegovo medicinsko izobraževanje, zlasti teorija krvnega obtoka [[William Harvey|Williama Harveyja]]. Podobno kot je krvni obtok ključen za delovanje telesa, naj bi bil pretok bogastva ključen za gospodarstvo. Quesnay je skušal s prikazom kroženja dohodkov med kmeti, zemljiškimi lastniki in obrtniki pokazati, da le kmetijstvo ustvarja neto presežek, ki povečuje narodno bogastvo. Ker je bila tedanja družba pretežno agrarna, so fiziokrati proizvodnjo dobrin in storitev razumeli kot porabo kmetijskega presežka. Dobiček v kapitalistični proizvodnji so razlagali kot obliko zemljiške rente, ki izvira iz kmetijske proizvodnje.<ref name=":0" /> === Jeffersonova demokracija === [[Slika:T_Jefferson_by_Charles_Willson_Peale_1791_2.jpg|desno|sličica|281x281_pik|[[Thomas Jefferson]] in njegovi podporniki so idealizirali kmete kot državljane, okoli katerih bi morala biti zgrajena ameriška republika.]] Predsednik ZDA [[Thomas Jefferson]] je bil agrarist, ki je svoje ideje o nastajajoči ameriški demokraciji utemeljil na ideji, da so kmetje »najdragocenejši državljani« in pravi republikanci.<ref>Thomas P. Govan, "Agrarian and Agrarianism: A Study in the Use and Abuse of Words," ''Journal of Southern History'', Vol. 30#1 (Feb. 1964), pp. 35–47 {{JSTOR|2205372}}</ref> Jefferson je bil skupaj s podporniki zavezan ameriškemu republikanizmu, ki je bil obravnavan kot nasprotje [[Monarhija|monarhije]], [[Aristokracija|aristokracije]], [[Klerikalizem|klerikalizma]] in [[Korupcija|korupcije]] ter je dajal prednost [[Morala|morali]] in [[Vrlina|vrlinam]], kar so ponazarjali »kmetje yeomani«, »plantažniki« in »preprosti ljudje«.<ref>{{Navedi knjigo|last=Wood|first=Gordon S.|title=The American Revolution: A History|page=100}}</ref> Jeffersonovi privrženci so ob hvali podeželskih kmetov kritizirali finančnike, bankirje in industrialce, ki v mestih ustvarjajo »greznice korupcije« in se jim je zato treba izogibati. Jeffersonovci so si prizadevali usmeriti razvoj ameriškega gospodarstva v pretežno agrarno, ne pa industrijsko smer. Njihovo stališče je temeljilo na prepričanju, da bi prekomerna industrializacija lahko privedla do nastanka razreda plačno odvisnih delavcev, ki bi bili zaradi ekonomske podrejenosti manj politično neodvisni. Takšna odvisnost od delodajalcev naj bi nadalje ogrožala svobodno politično presojo in integriteto volilnega procesa. Kot navaja raziskovalec Clay Jenkinson, je Jefferson v ta namen zagovarjal uvedbo progresivne obdavčitve, ki bi omejevala koncentracijo bogastva in omogočala določeno prerazporeditev, ter carin na uvoženo luksuzno blago, ki se je navezovalo predvsem na bogatejšie sloje prebivalstva. Ti ukrepi naj bi prispevali k ohranjanju širokega sloja ekonomsko neodvisnih državljanov, predvsem kmetov, kot temelja republikanske ureditve. === Agrarni socializem === Agrarni socializem je oblika agrarizma, ki je protikapitalistične narave in si namesto tega prizadeva uvesti [[Socializem|socialistični]] ekonomski sistem. == Gibanje Nazaj k zemlji == Agrarizem je soroden gibanju »Nazaj k zemlji«, vendar ni popolnoma enak. Medtem ko slednje pomeni individualno odločitev za selitev na podeželje ali samooskrbno življenje, agrarizem predstavlja širšo smer filozofije, ki poudarja temeljni pomen zemlje kot vira blaginje. Poleg tega zagovarja skupnosti z omejenim gospodarskim in političnim obsegom ter spodbuja preprostejši način življenja, izraža pa tudi kritiko »progresivnega« značaja nekaterih sodobnih družbenih in gospodarskih procesov. Agrarizem se tako jasno razlikuje od industrijskega kmetijstva, ki pa temelji na obsežni proizvodnji s poudarkom na specializaciji in tržni usmerjenosti. == Sklici == {{sklici|2}} [[Kategorija:Kmetijska politika]] [[Kategorija:Politične ideologije]] afxxubrhwlbl5wws8hvqk1jprikglzb 0 602034 6774928 6774684 2026-11-04T20:48:40Z SirFranzPaul 189873 /* Grobovi */ 6774928 wikitext text/x-wiki [[Slika:Kobacev britof (2015).jpg|sličica|297x297_pik|Kobacev britof po postavitvi novega križa leta 2015]] '''Kobacev britof''', tudi '''Kobacov britof''', '''Pokopališče pri Kobacu''' ali '''Pokopališče na Goljavi''' je nekdaj uporabljano [[pokopališče]] v bližini domačije Kobac v [[Trbovlje|Trbovljah]]. == Zgodovina == Pokopališče na Kobacu je drugo najstarejše in najstarejše obstoječe pokopališče v Trbovljah.<ref name=":0">Val 202 (2025)</ref><ref name=":1">Hild, M. (2015/18)</ref> Ob začetku industrializacije v prvi polovici 19. stoletja je staro pokopališče okoli [[Cerkev sv. Martina, Trbovlje|župnijske cerkve sv. Martina]] postalo premajhno.<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Oblasti so od kmeta in posestnika Franca Pusta, člana pomembne trboveljeske kmečke rodbine s hišnim imenom Kobac, leta 1834 oz. 1835 odkupile njegovo njivo pod gozdom na Goljavi (tudi Golavi) in tja se je prestavilo pokopališče.<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Novo pokopališče je leta 1836 blagoslovil dekan Jožef Batistik iz [[Braslovče|Braslovč]].<ref name=":1" /> Spričo vse večjega števila prebivalstva pa je tudi to pokopališče že kmalu postalo premajhno.<ref name=":1" /> Župnik [[Jožef Hašnik]] je dal pokopališče že v letu 1857 prvič povečati.<ref name=":1" /> Vmes pa so za povsem novo pokopališče kupili še Parašuhovo njivo na Brodeh, ga ogradili s kamnito ograjo in izdelali mrtvašnico.<ref name=":1" /> Nekaj časa so nato pokopavali na obeh pokopališčih.<ref name=":1" /> Večinoma so do leta 1899 pokopavali na novozgrajenem pokopališču na Brodeh, zatem pa še do leta 1907 spet na Kobacevem.<ref name=":1" /> Pokopališče na Kobacu je uspevalo približno 40 let.<ref name=":0" /> Nazadnje so na Kobacevem pokopavali le še na izrecno na željo in prošnjo svojcev, vse do leta 1945, ko je prišla dokončna prepoved pokopavanja umrlih s strani nove oblasti.<ref name=":1" /> Kljub vsem prepovedim je pokopališču mogoče opaziti več grobov s kasnejšo letnico.<ref name=":1" /> Ponovno je zmanjkalo prostora in novo pokopališče je nastalo na območju današnjega mestnega parka v Trbovljah, kjer je delovalo do leta 1973, ko je bilo prestavljeno v [[Gabrsko]].<ref name=":0" /> Istega leta se je na Kobacevem pokopališču odvijal zadnji pogreb.<ref name=":0" /> V nadaljnih letih je so za nekatere grobove še skrbeli svojci umrlih, večina grobov pa je ostala brez skrbnikov.<ref name=":0" /> Pokopališče je bilo zanemarjeno približno 50 let, nakar je Trboveljčan Edi Hribšek dal pobudo za ureditev in ohranitev pokopališča kot prostora pietete.<ref name=":0" /> Pokopališče je bilo popolnoma zaraščeno do te mere, da so se ljudje grobovom le s težavo približali, veliko je bilo tudi blata.<ref name=":0" /> Po dogovoru s tedanjim trboveljskim župnikom [[Tomaž Šojč|Tomažem Šojčem]] se je izvedlo 3-mesečno čiščenje pokopališča.<ref name=":0" /> Iz potoka se je pobralo gomile in jih namestilo nazaj, posekalo se je rastje in pokosila obrasla trava.<ref name=":0" /> Od tedaj pokopališče redno vzdržujejo prostovoljci z delovnimi akcijami.<ref name=":0" /> Z manjšimi dejanji pomagajo k ohranitvi tudi učenci [[OŠ Ivana Cankarja Trbovlje]].<ref name=":0" /> Pokopališče letno ureja pribl. 30 ljudi.<ref name=":0" /> Na pokopališču stoji tudi kapelica z grobnico.<ref name=":0" /> === Križ === [[Slika:Križ na Kobacevem britofu (1).jpg|sličica|Križ na Kobacevem britofu, v ozadju pokopališka kapelica]] 22. septembra 1940 je bil na Kobacevem pokopališču obnovljen in slovesno blagoslovljen nov križ.<ref name=":1" /> Leta 2012 se je, po pogovorih o novem križu zaradi dotrajanosti in močne preperelosti lesenega dela križa, staro znamenje odstranilo.<ref name=":1" /> Dne 21. septembra 2015 se je izvedla akcija postavitve novega križa, čigar kip je delo [[Franc Pelc|Franca Pelca]].<ref name=":1" /> Znamenje je bilo blagoslovljeno na [[Vsi sveti|dan Vseh svetih]] 1. novembra 2015.<ref name=":1" /> Pri tem križu poteka vsako leto na [[Verne duše|Vernih duš dan]] (2. novembra) blagoslov grobov in molitveno bogoslužje za vse rajne Kobacevega pokopališča.<ref name=":1" /> == Grobovi == [[Slika:Grob Franca Pusta (izrez iz"Očiščena grobova družina Pust (Kobacev britof, 2026)".jpg|levo|sličica|240x240px|Grob prvega trboveljskega župana [[Franc Pust (župan)|Franca Pusta]]]] Veliko grobov iz obdobja med letoma 1900 in 1920 pripada dekletom starosti {{Okoli}} 20 let; kot vzrok se domneva [[španska gripa]].<ref name=":0" /> Mnogo nagrobnikov ima neberljive napise, zaradi česar imena nekaterih pokopanih niso znana.<ref name=":0" /> Na Kobacevem britofu so pokopani prvi smrtno ponesrečeni rudarji, prvi trboveljski župan Franc Pust in še mnogi v tistem času znani trboveljski rojaki.<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Na tem pokopališču je tudi zanimiva in edina pokopališka kapelica v Trbovljah z grobnico upravnika Rudnika Trbovlje, Rudolfa Eichelterja in rudniškega inženirja Widra.<ref name=":1" /><ref name=":0" /> Eichelter predstavlja izjemo med direktorji, saj so ti praviloma bili v Trbovljah le začasno.<ref name=":0" /> Na pokopališču se nahajajo tudi grobovi nemških in ruskih vojakov; trupla ruskih vojakov so se na pokopališču znašla med prevažanjem trupel s [[Soška fronta|Soške fronte]] nazaj proti Rusiji, pri čemer so v vsakem kraju odložili nekaj trupel, katera so nato dostojno pokopali, trupla nemških vojakov pa so se na pokopališču znašla, ko je med umikom nemške vojske ob koncu druge svetovne vojne prihajalo do manjših spopadov.<ref name=":0" /> Prisotni so tudi grobovi štirih trboveljskih rudarjev, ki jih je leta 1862 v rudniku zadušil strupen plin.<ref name=":0" /> Živeče oz. prisotne svojce ima danes približno tretjina oz. 30 grobov.<ref name=":0" /> Ogromno grobov je sčasoma propadlo, mnoge je prekrila podrast, tudi nagrobne plošče in križe z imeni.<ref name=":1" /> Obstali so grobovi s kamnitimi spomeniki, lesene plošče in križi pa so izginili.<ref name=":0" /> == Sklici == <references /> == Viri == * {{Navedi splet|url=https://val202.rtvslo.si/podkast/aktualno-202/173251477/175171214|title=Stari britof pri Kobacu – očem skrit, a nič več zapuščen|date=1. november 2025|accessdate=10. december 2025|publisher=Val 202}} * {{Navedi splet|url=https://zupnija-trbovlje-martin.rkc.si/zanimivosti/pokopalisce-na-goljavi-nad-kobacem-staro-ze-180-let/|title=Pokopališče na Goljavi – nad Kobacem – staro že 180 let|date=2018|accessdate=3. maj 2026|publisher=Župnije Trbovlje-sv. Martin, Trbovlje-sv. Marija, Hrastnik in Dol pri Hrastniku|last=Hild|first=M.}} [[Kategorija:Občina Trbovlje]] [[Kategorija:Pokopališča v Sloveniji]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1836]] [[Kategorija:Ukinitve leta 1945]] [[Kategorija:Ukinitve leta 1973]] b99rtbykjm1vfj1d7i4c3dg5en0m99r 2 603517 6774834 6774456 2026-11-04T15:55:22Z JoMK 240261 6774834 wikitext text/x-wiki {{DISPLAYTITLE:Uporabnik:<span style="color:#000">J</span><span style="color:#777">o</span><span style="color:#073">M</span><span style="color:#c12">K</span>}} <div class="nomobile"> __NOTOC__ <div class="nomobile"> <div class="sticky-decoration" style="position: fixed; left: 0px; top: 0px; z-index: -5; opacity: 0.3; pointer-events: none;"> {{#switch: {{CURRENTMONTH}} | 11 | 12 = [[File:Lukovnik.jpg|1470px]] | 1 | 2 = [[File:Cerkev sv. Janeza Krstnika, Vinji Vrh.jpg|1470px]] | 3 | 4 = [[File:Cerkev sv. Nikolaja, Dolenje Kronovo.jpg|1470px]] | 5 | 6 = [[File:Male Skale Drežnica.jpg|1470px]] | 7 | 8 = [[File:Cerkev sv. Martina, Vinica pri Šmarjeti.jpg|1470px]] | #default = [[File:Cerkev sv. Jožefa, Orešje.jpg|1470px]] }} </div> </div> <div style="position:relative; padding:15px;"> <div style="float: right; clear: right; margin: 0 0 1em 1em; width: 242px;"> <div style="background-color: #ADD8E6; float: right; clear: right; margin: 0 0 1em 1em; width: 242px;">{{Center|<big><big>'''Zaboji '''</big></big>}}</div> {{Center|'''Jeziki'''}} {{Uporabnik sl}} {{Uporabnik en-3}} {{Uporabnik fr-1}} {{Center|'''Zemljepis'''}} {{uporabniško polje|navy|#ffff99;|[[slika:Slovene Nation Flag.svg|30px|Slovenska nacionalna zastava]]|Uporabnik je '''[[Slovenci|Slovenec]]'''.}} {{uporabnik Evropska unija}} {{uporabnik Slovenija}} {| style="border: 1px solid #000080; background-color: #4782C4; width: 238px; margin-bottom: 2px;" cellspacing="0" cellpadding="0" | style="width: 45px; height: 45px; background-color: white; text-align: center; vertical-align: middle;" | [[Slika:EastWestSlovenia.png|30px|Zahodna in Vzhodna Slovenija]] | style="background-color: #4782C4; color: white; padding: 0 6px; font-size: 80%; vertical-align: middle;" | Uporabnik živi v '''[[Zahodna Slovenija|<span style="color: white;">Zahodni Sloveniji.</span>]]''' |} {| style="border: 1px solid #000080; background-color: #4782C4; width: 238px; margin-bottom: 2px;" cellspacing="0" cellpadding="0" | style="width: 45px; height: 45px; background-color: white; text-align: center; vertical-align: middle;" | [[Slika:Osrednjeslovenska regija (SURS).png|30px|Zahodna in Vzhodna Slovenija]] | style="background-color: #4782C4; color: white; padding: 0 6px; font-size: 80%; vertical-align: middle;" | Uporabnik živi v '''[[Osrednjeslovenska statistična regija|<span style="color: white;">Osrednjeslovenski statistični regiji.</span>]]''' |} {{Uporabnik Ljubljana}} {{Center|'''Prepričanja itd.'''}} {{Uporabniško polje|white|#ffff99;|[[slika:World_citizen_badge.png|59px|45px]]|Uporabnik je '''[[državljan sveta]]'''<br /> ([[Zemlja|Terra]], [[astronomija|⊕]]).}} {{Uporabnik rimokatoličan}} {{Uporabnik Zemljan}} {{Uporabnik knjigoljub}} {{userbox|white|red|[[Slika:Open book 01.png|45px]]|'''Ta uporabnik se boji [[človek|ljudi]], ki niso prečitali nobene [[knjiga|knjige]], še bolj pa tistih, ki so prečitali samo eno.'''}} {{Center| ''' Wiki'''}} {{Uporabnik wi-3}} {{Uporabnik DYK|3}}<br clear="all"> {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Wikipedia POV neutrality icon.svg|45px]] | info = Ta uporabnik se Wikipedijo trudi ohranjati nevtralno. }} {{Uporabnik WikiProjekt Slovenske župnije}} {{Center| ''' Pripsevam z'''}} {{Uporabnik prenosni računalnik}} {{Uporabnik Windows}} {{Uporabnik Google Chrome}} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Modern AutoHotkey Logo (no text).svg|45 px]] | info = Uporabnik uporablja [[:en:AutoHotkey|AutoHotkey]]. | info-c = #FFFFFF | border-c = #000000 | border-s = 1 }} {{Center| ''' O meni '''}} {{uporabnik moški}} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Orgle Vrhpolje.jpg|45px]] | id-c = #FFFFFF | info-c = #FFFFFF | border-c = #FFD700 | border-s = 2 | info = Ta uporabnik želi videti vse '''[[Orgle|orgle v Sloveniji]]'''. }} {{uporabnik tarok}} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Slovenia-Flagmap.svg|45px|center]] | id-c = #FFFFFF | info-c = #FFFFFF | border-c = #0000FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik želi obiskati vse '''kraje v Sloveniji'''. }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Coat of arms of Šmarješke Toplice.svg|35px|center]] | id-c = #FFFFFF | info-c = #FFFFFF | border-c = #1E90FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik dobro pozna '''[[Občina Šmarješke Toplice | občino Šmarješke Toplice]]'''. }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika: Drežnica - Cerkev Srca Jezusovega - 2.jpg|45px|center]] | id-c = #FFFFFF | info-c = #FFFFFF | border-c = #1E90FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik dobro pozna '''[[Župnija Drežnica | župnijo Drežnica.]]''' }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika: Umag-P9170095.jpg|45px|center]] | id-c = #FFFFFF | info-c = #FFFFFF | border-c = #1E90FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik dobro pozna '''[[Umag | bližnjo okolico Umaga.]]''' }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Grič pri Klevevžu - cerkev.jpg|45px|center]] | id-bg = #99FF99 | info-c = #FFFFFF | border-c = #2D6A4F | border-s = 2 | info = Ta uporabnik je mnenja, da je '''[[Cerkev Karmelske Matere Božje, Grič pri Klevevžu|Cerkev Karmelske Matere Božje na Griču pri Klevevžu]]''' ena najlepših cerkva v [[Slovenija|Sloveniji]]. | info-c = #99FF99 }} </div> <div class="nomobile"> <div style="background-color: #FFD700; border: 2px solid #AA7C11; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: center; margin-bottom: 8px;"> <div style="font-size: 2.5em; font-weight: bold;">{{NUMBEROFARTICLES}}</div> Do 200.000 člankov nam jih manjka samo še [[Posebno:Statistika|{{#expr: 200000 - {{NUMBEROFARTICLES:R}}}}]]! </div><br>{{#switch: {{#ifeq: {{CURRENTMONTH}}-{{CURRENTDAY}}|4-5|4-5|{{CURRENTMONTH}}-{{CURRENTDAY}}}} | 1-1 = <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: left;">[[Slika:New Year fireworks.jpg|400px]]<br><big><big>'''SREČNO NOVO LETO!'''</big></big><br>…želim vsem Wikipedistkam in Wikipedistom.</div> | 1-6 = <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: left;">[[Slika:Epiphany celebration.jpg|400px]]<br><big><big>'''VESELE SVETE TRI KRALJE!'''</big></big><br>…želim vsem Wikipedistkam in Wikipedistom.</div> | 2-8 = <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: left;">[[Slika:France Prešeren portrait.jpg|400px]]<br><big><big>'''LEP PREŠERNOV DAN!'''</big></big><br>…želim vsem Wikipedistkam in Wikipedistom.</div> | 3-8 = <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: left;">[[Slika:International Women's Day symbol.svg|400px]]<br><big><big>'''LEP DAN ŽENA!'''</big></big><br>…želim vsem Wikipedistkam in Wikipedistom.</div> | 4-5 = <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: left;">[[Slika:Pysanka.jpg|400px]]<br><big><big>'''VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE!'''</big></big><br>…želim vsem Wikipedistkam in Wikipedistom.</div> | 4-27 = <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: left;">[[Slika:Symbolic flag or photo.jpg|400px]]<br><big><big>'''LEP DAN UPORA PROTI OKUPATORJU!'''</big></big><br>…želim vsem Wikipedistkam in Wikipedistom.</div> | 5-1 = <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: left;">[[Slika:May Day celebration.jpg|400px]]<br><big><big>'''VESEL PRVI MAJ!'''</big></big><br>…želim vsem Wikipedistkam in Wikipedistom.</div> | 6-25 = <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: left;">[[Slika:Flag of Slovenia.svg|400px]]<br><big><big>'''VESEL DAN DRŽAVNOSTI!'''</big></big><br>…želim vsem Wikipedistkam in Wikipedistom.</div> | 8-15 = <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: left;">[[Slika:Assumption of Mary.jpg|400px]]<br><big><big>'''BLAGOSLOVLJEN VELIKI ŠMARNEN/MARIJINO VNEBOVZETJE!'''</big></big><br>…želim vsem Wikipedistkam in Wikipedistom.</div> | 10-25 = <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: left;">[[Slika:Slovenian flag.jpg|400px]]<br><big><big>'''LEP DAN SUVERENOSTI!'''</big></big><br>…želim vsem Wikipedistkam in Wikipedistom.</div> | 10-31 = <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: left;">[[Slika:Primož Trubar.jpg|400px]]<br><big><big>'''LEP DAN REFORMACIJE!'''</big></big><br>…želim vsem Wikipedistkam in Wikipedistom.</div> | 11-1 = <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: left;">[[Slika:Pokopališče Ločna, Novo mesto - 1. november.jpg|400 px]]<br><big><big>'''LEP IN MIREN DAN SPOMINA NA MRTVE!'''</big></big><br>…želim vsem Wikipedistkam in Wikipedistom.</div> | 11-11 = <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: left;">[[Slika:Martinmas celebration.jpg|400px]]<br><big><big>'''VESELO MARTINOVO!'''</big></big><br>…želim vsem Wikipedistkam in Wikipedistom.</div> | 12-6 = <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: left;">[[Slika:Saint Nicholas.jpg|400px]]<br><big><big>'''VESELEGA SV. MIKLAVŽA!'''</big></big><br>…želim vsem Wikipedistkam in Wikipedistom.</div> | 12-25 = <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: left;">[[Slika:Christmas tree.jpg|400px]]<br><big><big>'''BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ!'''</big></big><br>…želim vsem Wikipedistkam in Wikipedistom.</div> | 12-26 = <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: left;">[[Slika:Independence and Unity Day Slovenia.jpg|400px]]<br><big><big>'''VESEL DAN SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI!'''</big></big><br>…želim vsem Wikipedistkam in Wikipedistom.</div> | 12-31 = <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: left;">[[Slika:New Year fireworks.jpg|400px]]<br><big><big>'''SREČNO NOVO LETO!'''</big></big><br>…želim vsem Wikipedistkam in Wikipedistom.</div> | #default = }}<br> <div style="background-color: #e8f5e9; border: 2px solid #2e7d32; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; margin-bottom: 8px;"> <small>Peskovniki: [[Uporabnik:JoMK/peskovnik 1|1]] [[Uporabnik:JoMK/peskovnik - SP|2]] [[Uporabnik:JoMK/peskovnik 3|3]]<br>Ostalo: [[Uporabnik:JoMK/Izlet po slovenskih cerkvah (v Sloveniji in zamejstvu)|Izlet po slovenskih cerkvah (v Sloveniji in zamejstvu)]]</small><br> [[c:User:JoMK|<small>Wikimedia Commons</small>]]<br> [[d:User:JoMK|<small>Wikidata</small>]]<br> [[Uporabnik:JoMK/Izlet po slovenskih cerkvah (v Sloveniji in zamejstvu)|<small>Izlet po slovenskih cerkvah (v Sloveniji in zamejstvu)</small>]] </div> <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px;"> '''ŠTEVEC''' {| class="wikitable" |+ !Datum !Trenutni čas !Trenutno število člankov !Trenutno število urejanj !Trenutno število vseh strani !Trenutno število naloženih datotek !Trenutno število uporabnikov !Trenutno število aktivnih uporabnikov |- | {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{LOCALYEAR}} | {{LOCALTIME}} | {{NUMBEROFARTICLES}} | {{NUMBEROFEDITS}} | {{NUMBEROFPAGES}} | {{NUMBEROFFILES}} | {{NUMBEROFUSERS}} | {{NUMBEROFACTIVEUSERS}} |} </div> </div> == O meni == Sem uporabnik iz [[Ljubljana|Ljubljane]], po rodu pa sem tudi iz [[Dolenjska|Dolenjske]], [[Štajerska|Štajerske]] in [[Primorska|Primorske]]. Pridružil sem se z namenom pisanja člankov o temah, ki bi morale biti dodane, in pa predvsem z namenom širjenja slovenske Wikipedije. Posvečam se vsem temam, saj me zanima praktično vse, najbolj pa so to [[zgodovina]], [[geografija]], [[glasba]], [[demografija]], [[slavistika]]… Na kratko, sem bolj družboslovni tip. Tudi velik ljubitelj knjig in poezije. Predvsem na Wikipediji urejam članke o temah, ki jih bolje poznam in imam z njimi osebne izkušnje. Včasih tudi razveljavljam vandalizem ali pa se ukvarjam s kategoriziranjem člankov. Če imate kakšno vprašanje, opozorilo, podatek, grajo, predlog ali karkoli drugega zame, me prosim kontaktirajte v pogovoru. Z veseljem vam bom odgovoril. <br> == Cilji in nujni članki == # Vse aktivne cerkve v [[Slovenija|Sloveniji]] morajo imeti v Slovenski wikipediji vsaj škrbino! <small>-</small> <small>Tukaj prosim kakšnega uporabnika/-co, da napiše recimo članek o cerkvi v svojem kraju, če o njej še ni članka - tako lahko doda tudi svoje fotografije itd. Mu/ji bom izredno hvaležen.</small> # [[Orgle]] v Sloveniji v samostojne članke (vse, ki se jih uporablja pri bogoslužju, v koncertnih dvoranah ali karsibodi) - zelo potrebno zaradi pomembnosti nekaterih slovenskih orgel; orglarstva; razširitev glavnega članka. # Članki o vseh osebnostih, naštetih v [[Enciklopedija Slovenije|Enciklopediji Slovenije]]. # Pustni običaji v Sloveniji morajo biti nujno razdeljeni na samostojne članke! - [[Pust v Cerknici]], [[Drežniški in Ravenski pust]]; nujna razširitev glavnega članka. === Ostale strani, ki jih je treba dodati: === {| class="wikitable sortable" !Osebe !Glasba !Po kategorijah (nujna prenova) |- |[[Jožef Kalin]] |[[Pozitiv]] |[[:Kategorija:Članki brez virov|Strani brez virov]] |- |[[Anton Rutar]] | |[[:Kategorija:Vsi članki, ki potrebujejo dodatne sklice|Strani, ki potrebujejo več sklicev]] |- |[[Erling Haaland]], [[Jude Bellingham]], [[Mikel Oyarzabal]]... ([[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Statistika|glej]]) | | |- |[[Yannik Sinner]] | | |- |[[Anton Škrabl]] (v samostojni članek) | | |- |[[Francesca Albanese]] | | |- |[[Franc Jenko]] | | |- |[[Anton Jenko]] | | |- |[[Hans Pascher]] | | |- |[[Urban Textor]] | | |- |} == Pod streho == === Ustvarjeni članki === {| class="wikitable sortable" ! # !! Članek !! Datum ustvaritve !! Opombe |- | 1 || [[Peter Kartin]] || 30. 5. 2026 || |- | 2 || [[Cerkev Srca Jezusovega, Drežnica]] || 13. 6. 2026 || |- | 3 || [[Cerkev sv. Matije, Drežniške Ravne]] || 14. 6. 2026 || |- | 4 || [[Cerkev sv. Justa, Koseč]] || 14. 6. 2026 || |- | 5 || [[Cerkev sv. Ane, Magozd]] || 15. 6. 2026 || |- | 6 || [[Cerkev Karmelske Matere Božje, Grič pri Klevevžu]] || 15. 6. 2026 || |- | 7 || [[Cerkev sv. Pelegrina, Đuba]] || 25. 7. 2026 || |- | 8 || [[Špina]] || 26. 7. 2026 || |- | 9 || [[Zlatorog (naselje)]] || 27. 7. 2026 || |- | 10 || [[Janez Faller]] || 7. 8. 2026 || |- | 11 || [[Andrej Sebastjan Wallenstein]] || 8. 8. 2026 || |- | 12 || [[Jurij Ulrik Pauhauss]] || 8. 8. 2026 || |- | 13 || [[Janez Mihael Steinhofer]] || 8. 8. 2026 || |- | 14 || [[Marko Göbl]] || 8. 8. 2026 || |- | 15 || [[Slovensko orgelsko društvo]] || 8. 8. 2026 || |- | 16 || [[Janez Jurij Eisl]] || 9. 8. 2026 || |- | 17 || [[Jožef Kučera]] || 9. 8. 2026 || |- | 18 || [[Janez Frančišek Janeček]] || 10. 8. 2026 || |- | 19 || [[Anton Scholtz]] || 11. 8. 2026 || |- | 20 || [[Venčeslav Martl]] || 12. 8. 2026 || |- | 21 || [[Simon Otonič]] || 13. 8. 2026 || |- | 22 || [[Jožef Otonič]] || 14. 8. 2026 || |- | 23 || [[Scott Joplin]] || 13. 9. 2026 || prevod iz [[:en:Scott Joplin|en]] |- | 24 || [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2026]] || 18. 9. 2026 || delni prevod iz [[:en:2026 Men's European Volleyball Championship|en]] |- | 25 || [[Tilcayo]] || 22. 9. 2026 || |- | 26 || [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Vinji Vrh]] || 26. 9. 2026 || |- | 27 || [[Trezor (televizijska serija)]] || 28. 9. 2026 || |- | 28 || [[Cerkev sv. Jožefa, Orešje]] || 11. 10. 2026 || |- | 29 || [[Cerkev sv. Volbenka, Veliki Vinji vrh]] || 20. 10. 2026 || |- | 30 || [[Seznam delno priznanih držav]] || 24. 10. 2026 || prevod iz [[:en:List of states with limited recognition|en]] |- | 31 || [[Cerkev sv. Jakoba, Radovlja]] || 31. 10. 2026 || |- | 32 || [[Cerkev v Mastari]] || 2. 11. 2026 |- | 33 || [[Cerkev sv. Minasa, Halidzor]] || 3. 11. 2026 |} === Statistika === <div style="zoom: 70%;"> {{Special:Impact/JoMK}} </div> <div style="clear: both;"></div> </div> == Ste vedeli, da...? == Moji 3 prispevki na glavni strani v [[Wikipedija:Ste vedeli|Ste vedeli, da...?]] {| class="wikitable" |+ |[[Predloga:Ste vedeli/39. teden 2026|39. teden 2026]] | *... je aktualno '''[[Evropsko prvenstvo v odbojki 2026|Evropsko prvenstvo v odbojki]]''' prvo po skoraj 70 letih, ki poteka v letu s sodim številom? |+ |[[Predloga:Ste vedeli/33. teden 2026|33. teden 2026]] | * ... se je kranjski orglar '''[[Jurij Ulrik Pauhauss]]''' poročil z vdovo '''[[Andrej Sebastjan Wallenstein|Andreja Sebastjana Wallensteina]]''' in s tem prevzel tudi njegovo [[Orglar|orglarsko]] delavnico? |- |[[Predloga:Ste vedeli/26. teden 2026|26. teden 2026]] | * ... naj bi bile [[orgle]] v '''[[Cerkev Karmelske Matere Božje, Grič pri Klevevžu|cerkvi Karmelske Matere Božje]]''' v [[Grič pri Klevevžu|Griču pri Klevevžu]] izdelane v 18. stoletju? |} == Države, ki sem jih obiskal: == {| class="wikitable sortable" style="background-color: LightBlue;" ! scope="col" style="background-color: LightBlue;" | Št. ! scope="col" style="background-color: LightBlue;" | Država ! style="background-color: LightBlue;" | Podrobneje |- | 1. || {{zastava|Avstrija}} |[[Dunaj]], [[Gradec]], [[Globasnica]]... |- | 2. || {{zastava|Belgija}} |[[Bruselj]] |- | 3. || {{zastava|Bolgarija}} |[[Sofija]] |- | 4. || {{zastava|Bosna in Hercegovina}} |[[Sarajevo]] |- | 5. || {{zastava|Češka}} |[[Praga]] |- | 6. || {{zastava|Francija}} |[[Strasbourg]] |- | 7. || {{zastava|Grčija}} |[[Xanthi]], [[Kavala]], [[Solun]] |- | 8. || {{zastava|Hrvaška}} |[[Umag]], [[Zagreb]], [[Pulj]], [[Reka, Hrvaška|Reka]],... |- | 9. || {{zastava|Italija}} |[[Rim]], [[Neapelj]], [[Bergamo]], [[Trst]],... |- | 10. || {{zastava|Luksemburg}} |[[Luxembourg]] |- | 11. || {{zastava|Madžarska}} |[[Monošter]], [[Budimpešta]] |- | 12. || {{zastava|Nemčija}} |[[München]], [[Aachen]] |- | 13. || {{zastava|Nizozemska}} |[[Amsterdam]] |- | 14. || {{zastava|Severna Makedonija}} |[[Skopje]] |- | 15. || {{zastava|Slovaška}} |[[Bratislava]] |- | 16. || {{zastava|Srbija}} |[[Beograd]], [[Niš]] |- | 17. || {{zastava|Španija}} |[[Valencia]] |- | 18. || {{zastava|Turčija}} |[[Carigrad]] |- | 19. || {{zastava|Tunizija}} | |- | 20. || {{zastava|Vatikan}} |[[Vatikan]] |- | 21. || {{zastava|Združeno kraljestvo}} |[[London]] |- | colspan="2" | |... |} == Po čem se ravnam == Slovenc, tvoja zemlja je zdrava in pridnim nje lega najprava. Polje, vinograd, gora, morje, ruda, kupčija tebe rede. Za uk si prebrisane glave pa čedne in trdne postave. Išče te sreča, um ti je dan, našel jo boš, ak nisi zaspan. Lej, stvarnica vse ti ponudi, le jemat od nje ne zamudi! Lenega čaka strgan rokav, palca beraška, prazen bokal. [[Dramilo]], [[Valentin Vodnik]] ''Resistance is built in soul. Stay strong.'' ''Odpor se gradi v duši. Ostani močan.'' ''- [[Francesca Albanese]]'' == Priznanja == {| | [[Slika:Morpho_menelaus.png|60px]] || Za prispevke na visokem nivoju praktično od začetka ti podeljujem [[Wikipedija:Wiki_priznanja#Priznanje za izjemnega novinca|priznanje za izjemnega novinca]]. Kar tako naprej. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 09:24, 16. avgust 2026 (CEST) |} [[en:User:JoMK]] [[hr:Suradnik:JoMK]] [[it:Utente:JoMK]] 2ozu2ye7738tfcmu41iclqked10paex 6774854 6774834 2026-11-04T17:36:58Z JoMK 240261 /* Ustvarjeni članki */ +1 6774854 wikitext text/x-wiki {{DISPLAYTITLE:Uporabnik:<span style="color:#000">J</span><span style="color:#777">o</span><span style="color:#073">M</span><span style="color:#c12">K</span>}} <div class="nomobile"> __NOTOC__ <div class="nomobile"> <div class="sticky-decoration" style="position: fixed; left: 0px; top: 0px; z-index: -5; opacity: 0.3; pointer-events: none;"> {{#switch: {{CURRENTMONTH}} | 11 | 12 = [[File:Lukovnik.jpg|1470px]] | 1 | 2 = [[File:Cerkev sv. Janeza Krstnika, Vinji Vrh.jpg|1470px]] | 3 | 4 = [[File:Cerkev sv. Nikolaja, Dolenje Kronovo.jpg|1470px]] | 5 | 6 = [[File:Male Skale Drežnica.jpg|1470px]] | 7 | 8 = [[File:Cerkev sv. Martina, Vinica pri Šmarjeti.jpg|1470px]] | #default = [[File:Cerkev sv. Jožefa, Orešje.jpg|1470px]] }} </div> </div> <div style="position:relative; padding:15px;"> <div style="float: right; clear: right; margin: 0 0 1em 1em; width: 242px;"> <div style="background-color: #ADD8E6; float: right; clear: right; margin: 0 0 1em 1em; width: 242px;">{{Center|<big><big>'''Zaboji '''</big></big>}}</div> {{Center|'''Jeziki'''}} {{Uporabnik sl}} {{Uporabnik en-3}} {{Uporabnik fr-1}} {{Center|'''Zemljepis'''}} {{uporabniško polje|navy|#ffff99;|[[slika:Slovene Nation Flag.svg|30px|Slovenska nacionalna zastava]]|Uporabnik je '''[[Slovenci|Slovenec]]'''.}} {{uporabnik Evropska unija}} {{uporabnik Slovenija}} {| style="border: 1px solid #000080; background-color: #4782C4; width: 238px; margin-bottom: 2px;" cellspacing="0" cellpadding="0" | style="width: 45px; height: 45px; background-color: white; text-align: center; vertical-align: middle;" | [[Slika:EastWestSlovenia.png|30px|Zahodna in Vzhodna Slovenija]] | style="background-color: #4782C4; color: white; padding: 0 6px; font-size: 80%; vertical-align: middle;" | Uporabnik živi v '''[[Zahodna Slovenija|<span style="color: white;">Zahodni Sloveniji.</span>]]''' |} {| style="border: 1px solid #000080; background-color: #4782C4; width: 238px; margin-bottom: 2px;" cellspacing="0" cellpadding="0" | style="width: 45px; height: 45px; background-color: white; text-align: center; vertical-align: middle;" | [[Slika:Osrednjeslovenska regija (SURS).png|30px|Zahodna in Vzhodna Slovenija]] | style="background-color: #4782C4; color: white; padding: 0 6px; font-size: 80%; vertical-align: middle;" | Uporabnik živi v '''[[Osrednjeslovenska statistična regija|<span style="color: white;">Osrednjeslovenski statistični regiji.</span>]]''' |} {{Uporabnik Ljubljana}} {{Center|'''Prepričanja itd.'''}} {{Uporabniško polje|white|#ffff99;|[[slika:World_citizen_badge.png|59px|45px]]|Uporabnik je '''[[državljan sveta]]'''<br /> ([[Zemlja|Terra]], [[astronomija|⊕]]).}} {{Uporabnik rimokatoličan}} {{Uporabnik Zemljan}} {{Uporabnik knjigoljub}} {{userbox|white|red|[[Slika:Open book 01.png|45px]]|'''Ta uporabnik se boji [[človek|ljudi]], ki niso prečitali nobene [[knjiga|knjige]], še bolj pa tistih, ki so prečitali samo eno.'''}} {{Center| ''' Wiki'''}} {{Uporabnik wi-3}} {{Uporabnik DYK|3}}<br clear="all"> {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Wikipedia POV neutrality icon.svg|45px]] | info = Ta uporabnik se Wikipedijo trudi ohranjati nevtralno. }} {{Uporabnik WikiProjekt Slovenske župnije}} {{Center| ''' Pripsevam z'''}} {{Uporabnik prenosni računalnik}} {{Uporabnik Windows}} {{Uporabnik Google Chrome}} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Modern AutoHotkey Logo (no text).svg|45 px]] | info = Uporabnik uporablja [[:en:AutoHotkey|AutoHotkey]]. | info-c = #FFFFFF | border-c = #000000 | border-s = 1 }} {{Center| ''' O meni '''}} {{uporabnik moški}} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Orgle Vrhpolje.jpg|45px]] | id-c = #FFFFFF | info-c = #FFFFFF | border-c = #FFD700 | border-s = 2 | info = Ta uporabnik želi videti vse '''[[Orgle|orgle v Sloveniji]]'''. }} {{uporabnik tarok}} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Slovenia-Flagmap.svg|45px|center]] | id-c = #FFFFFF | info-c = #FFFFFF | border-c = #0000FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik želi obiskati vse '''kraje v Sloveniji'''. }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Coat of arms of Šmarješke Toplice.svg|35px|center]] | id-c = #FFFFFF | info-c = #FFFFFF | border-c = #1E90FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik dobro pozna '''[[Občina Šmarješke Toplice | občino Šmarješke Toplice]]'''. }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika: Drežnica - Cerkev Srca Jezusovega - 2.jpg|45px|center]] | id-c = #FFFFFF | info-c = #FFFFFF | border-c = #1E90FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik dobro pozna '''[[Župnija Drežnica | župnijo Drežnica.]]''' }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika: Umag-P9170095.jpg|45px|center]] | id-c = #FFFFFF | info-c = #FFFFFF | border-c = #1E90FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik dobro pozna '''[[Umag | bližnjo okolico Umaga.]]''' }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Grič pri Klevevžu - cerkev.jpg|45px|center]] | id-bg = #99FF99 | info-c = #FFFFFF | border-c = #2D6A4F | border-s = 2 | info = Ta uporabnik je mnenja, da je '''[[Cerkev Karmelske Matere Božje, Grič pri Klevevžu|Cerkev Karmelske Matere Božje na Griču pri Klevevžu]]''' ena najlepših cerkva v [[Slovenija|Sloveniji]]. | info-c = #99FF99 }} </div> <div class="nomobile"> <div style="background-color: #FFD700; border: 2px solid #AA7C11; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: center; margin-bottom: 8px;"> <div style="font-size: 2.5em; font-weight: bold;">{{NUMBEROFARTICLES}}</div> Do 200.000 člankov nam jih manjka samo še [[Posebno:Statistika|{{#expr: 200000 - {{NUMBEROFARTICLES:R}}}}]]! </div><br>{{#switch: {{#ifeq: {{CURRENTMONTH}}-{{CURRENTDAY}}|4-5|4-5|{{CURRENTMONTH}}-{{CURRENTDAY}}}} | 1-1 = <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: left;">[[Slika:New Year fireworks.jpg|400px]]<br><big><big>'''SREČNO NOVO LETO!'''</big></big><br>…želim vsem Wikipedistkam in Wikipedistom.</div> | 1-6 = <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: left;">[[Slika:Epiphany celebration.jpg|400px]]<br><big><big>'''VESELE SVETE TRI KRALJE!'''</big></big><br>…želim vsem Wikipedistkam in Wikipedistom.</div> | 2-8 = <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: left;">[[Slika:France Prešeren portrait.jpg|400px]]<br><big><big>'''LEP PREŠERNOV DAN!'''</big></big><br>…želim vsem Wikipedistkam in Wikipedistom.</div> | 3-8 = <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: left;">[[Slika:International Women's Day symbol.svg|400px]]<br><big><big>'''LEP DAN ŽENA!'''</big></big><br>…želim vsem Wikipedistkam in Wikipedistom.</div> | 4-5 = <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: left;">[[Slika:Pysanka.jpg|400px]]<br><big><big>'''VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE!'''</big></big><br>…želim vsem Wikipedistkam in Wikipedistom.</div> | 4-27 = <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: left;">[[Slika:Symbolic flag or photo.jpg|400px]]<br><big><big>'''LEP DAN UPORA PROTI OKUPATORJU!'''</big></big><br>…želim vsem Wikipedistkam in Wikipedistom.</div> | 5-1 = <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: left;">[[Slika:May Day celebration.jpg|400px]]<br><big><big>'''VESEL PRVI MAJ!'''</big></big><br>…želim vsem Wikipedistkam in Wikipedistom.</div> | 6-25 = <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: left;">[[Slika:Flag of Slovenia.svg|400px]]<br><big><big>'''VESEL DAN DRŽAVNOSTI!'''</big></big><br>…želim vsem Wikipedistkam in Wikipedistom.</div> | 8-15 = <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: left;">[[Slika:Assumption of Mary.jpg|400px]]<br><big><big>'''BLAGOSLOVLJEN VELIKI ŠMARNEN/MARIJINO VNEBOVZETJE!'''</big></big><br>…želim vsem Wikipedistkam in Wikipedistom.</div> | 10-25 = <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: left;">[[Slika:Slovenian flag.jpg|400px]]<br><big><big>'''LEP DAN SUVERENOSTI!'''</big></big><br>…želim vsem Wikipedistkam in Wikipedistom.</div> | 10-31 = <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: left;">[[Slika:Primož Trubar.jpg|400px]]<br><big><big>'''LEP DAN REFORMACIJE!'''</big></big><br>…želim vsem Wikipedistkam in Wikipedistom.</div> | 11-1 = <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: left;">[[Slika:Pokopališče Ločna, Novo mesto - 1. november.jpg|400 px]]<br><big><big>'''LEP IN MIREN DAN SPOMINA NA MRTVE!'''</big></big><br>…želim vsem Wikipedistkam in Wikipedistom.</div> | 11-11 = <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: left;">[[Slika:Martinmas celebration.jpg|400px]]<br><big><big>'''VESELO MARTINOVO!'''</big></big><br>…želim vsem Wikipedistkam in Wikipedistom.</div> | 12-6 = <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: left;">[[Slika:Saint Nicholas.jpg|400px]]<br><big><big>'''VESELEGA SV. MIKLAVŽA!'''</big></big><br>…želim vsem Wikipedistkam in Wikipedistom.</div> | 12-25 = <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: left;">[[Slika:Christmas tree.jpg|400px]]<br><big><big>'''BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ!'''</big></big><br>…želim vsem Wikipedistkam in Wikipedistom.</div> | 12-26 = <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: left;">[[Slika:Independence and Unity Day Slovenia.jpg|400px]]<br><big><big>'''VESEL DAN SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI!'''</big></big><br>…želim vsem Wikipedistkam in Wikipedistom.</div> | 12-31 = <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: left;">[[Slika:New Year fireworks.jpg|400px]]<br><big><big>'''SREČNO NOVO LETO!'''</big></big><br>…želim vsem Wikipedistkam in Wikipedistom.</div> | #default = }}<br> <div style="background-color: #e8f5e9; border: 2px solid #2e7d32; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; margin-bottom: 8px;"> <small>Peskovniki: [[Uporabnik:JoMK/peskovnik 1|1]] [[Uporabnik:JoMK/peskovnik - SP|2]] [[Uporabnik:JoMK/peskovnik 3|3]]<br>Ostalo: [[Uporabnik:JoMK/Izlet po slovenskih cerkvah (v Sloveniji in zamejstvu)|Izlet po slovenskih cerkvah (v Sloveniji in zamejstvu)]]</small><br> [[c:User:JoMK|<small>Wikimedia Commons</small>]]<br> [[d:User:JoMK|<small>Wikidata</small>]]<br> [[Uporabnik:JoMK/Izlet po slovenskih cerkvah (v Sloveniji in zamejstvu)|<small>Izlet po slovenskih cerkvah (v Sloveniji in zamejstvu)</small>]] </div> <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px;"> '''ŠTEVEC''' {| class="wikitable" |+ !Datum !Trenutni čas !Trenutno število člankov !Trenutno število urejanj !Trenutno število vseh strani !Trenutno število naloženih datotek !Trenutno število uporabnikov !Trenutno število aktivnih uporabnikov |- | {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{LOCALYEAR}} | {{LOCALTIME}} | {{NUMBEROFARTICLES}} | {{NUMBEROFEDITS}} | {{NUMBEROFPAGES}} | {{NUMBEROFFILES}} | {{NUMBEROFUSERS}} | {{NUMBEROFACTIVEUSERS}} |} </div> </div> == O meni == Sem uporabnik iz [[Ljubljana|Ljubljane]], po rodu pa sem tudi iz [[Dolenjska|Dolenjske]], [[Štajerska|Štajerske]] in [[Primorska|Primorske]]. Pridružil sem se z namenom pisanja člankov o temah, ki bi morale biti dodane, in pa predvsem z namenom širjenja slovenske Wikipedije. Posvečam se vsem temam, saj me zanima praktično vse, najbolj pa so to [[zgodovina]], [[geografija]], [[glasba]], [[demografija]], [[slavistika]]… Na kratko, sem bolj družboslovni tip. Tudi velik ljubitelj knjig in poezije. Predvsem na Wikipediji urejam članke o temah, ki jih bolje poznam in imam z njimi osebne izkušnje. Včasih tudi razveljavljam vandalizem ali pa se ukvarjam s kategoriziranjem člankov. Če imate kakšno vprašanje, opozorilo, podatek, grajo, predlog ali karkoli drugega zame, me prosim kontaktirajte v pogovoru. Z veseljem vam bom odgovoril. <br> == Cilji in nujni članki == # Vse aktivne cerkve v [[Slovenija|Sloveniji]] morajo imeti v Slovenski wikipediji vsaj škrbino! <small>-</small> <small>Tukaj prosim kakšnega uporabnika/-co, da napiše recimo članek o cerkvi v svojem kraju, če o njej še ni članka - tako lahko doda tudi svoje fotografije itd. Mu/ji bom izredno hvaležen.</small> # [[Orgle]] v Sloveniji v samostojne članke (vse, ki se jih uporablja pri bogoslužju, v koncertnih dvoranah ali karsibodi) - zelo potrebno zaradi pomembnosti nekaterih slovenskih orgel; orglarstva; razširitev glavnega članka. # Članki o vseh osebnostih, naštetih v [[Enciklopedija Slovenije|Enciklopediji Slovenije]]. # Pustni običaji v Sloveniji morajo biti nujno razdeljeni na samostojne članke! - [[Pust v Cerknici]], [[Drežniški in Ravenski pust]]; nujna razširitev glavnega članka. === Ostale strani, ki jih je treba dodati: === {| class="wikitable sortable" !Osebe !Glasba !Po kategorijah (nujna prenova) |- |[[Jožef Kalin]] |[[Pozitiv]] |[[:Kategorija:Članki brez virov|Strani brez virov]] |- |[[Anton Rutar]] | |[[:Kategorija:Vsi članki, ki potrebujejo dodatne sklice|Strani, ki potrebujejo več sklicev]] |- |[[Erling Haaland]], [[Jude Bellingham]], [[Mikel Oyarzabal]]... ([[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Statistika|glej]]) | | |- |[[Yannik Sinner]] | | |- |[[Anton Škrabl]] (v samostojni članek) | | |- |[[Francesca Albanese]] | | |- |[[Franc Jenko]] | | |- |[[Anton Jenko]] | | |- |[[Hans Pascher]] | | |- |[[Urban Textor]] | | |- |} == Pod streho == === Ustvarjeni članki === {| class="wikitable sortable" ! # !! Članek !! Datum ustvaritve !! Opombe |- | 1 || [[Peter Kartin]] || 30. 5. 2026 || |- | 2 || [[Cerkev Srca Jezusovega, Drežnica]] || 13. 6. 2026 || |- | 3 || [[Cerkev sv. Matije, Drežniške Ravne]] || 14. 6. 2026 || |- | 4 || [[Cerkev sv. Justa, Koseč]] || 14. 6. 2026 || |- | 5 || [[Cerkev sv. Ane, Magozd]] || 15. 6. 2026 || |- | 6 || [[Cerkev Karmelske Matere Božje, Grič pri Klevevžu]] || 15. 6. 2026 || |- | 7 || [[Cerkev sv. Pelegrina, Đuba]] || 25. 7. 2026 || |- | 8 || [[Špina]] || 26. 7. 2026 || |- | 9 || [[Zlatorog (naselje)]] || 27. 7. 2026 || |- | 10 || [[Janez Faller]] || 7. 8. 2026 || |- | 11 || [[Andrej Sebastjan Wallenstein]] || 8. 8. 2026 || |- | 12 || [[Jurij Ulrik Pauhauss]] || 8. 8. 2026 || |- | 13 || [[Janez Mihael Steinhofer]] || 8. 8. 2026 || |- | 14 || [[Marko Göbl]] || 8. 8. 2026 || |- | 15 || [[Slovensko orgelsko društvo]] || 8. 8. 2026 || |- | 16 || [[Janez Jurij Eisl]] || 9. 8. 2026 || |- | 17 || [[Jožef Kučera]] || 9. 8. 2026 || |- | 18 || [[Janez Frančišek Janeček]] || 10. 8. 2026 || |- | 19 || [[Anton Scholtz]] || 11. 8. 2026 || |- | 20 || [[Venčeslav Martl]] || 12. 8. 2026 || |- | 21 || [[Simon Otonič]] || 13. 8. 2026 || |- | 22 || [[Jožef Otonič]] || 14. 8. 2026 || |- | 23 || [[Scott Joplin]] || 13. 9. 2026 || prevod iz [[:en:Scott Joplin|en]] |- | 24 || [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2026]] || 18. 9. 2026 || delni prevod iz [[:en:2026 Men's European Volleyball Championship|en]] |- | 25 || [[Tilcayo]] || 22. 9. 2026 || |- | 26 || [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Vinji Vrh]] || 26. 9. 2026 || |- | 27 || [[Trezor (televizijska serija)]] || 28. 9. 2026 || |- | 28 || [[Cerkev sv. Jožefa, Orešje]] || 11. 10. 2026 || |- | 29 || [[Cerkev sv. Volbenka, Veliki Vinji vrh]] || 20. 10. 2026 || |- | 30 || [[Seznam delno priznanih držav]] || 24. 10. 2026 || prevod iz [[:en:List of states with limited recognition|en]] |- | 31 || [[Cerkev sv. Jakoba, Radovlja]] || 31. 10. 2026 || |- | 32 || [[Cerkev v Mastari]] || 2. 11. 2026 |- | 33 || [[Cerkev sv. Minasa, Halidzor]] || 3. 11. 2026 |- | 34 || [[Samostan Samsonavank]] || 4. 11. 2026 |} === Statistika === <div style="zoom: 70%;"> {{Special:Impact/JoMK}} </div> <div style="clear: both;"></div> </div> == Ste vedeli, da...? == Moji 3 prispevki na glavni strani v [[Wikipedija:Ste vedeli|Ste vedeli, da...?]] {| class="wikitable" |+ |[[Predloga:Ste vedeli/39. teden 2026|39. teden 2026]] | *... je aktualno '''[[Evropsko prvenstvo v odbojki 2026|Evropsko prvenstvo v odbojki]]''' prvo po skoraj 70 letih, ki poteka v letu s sodim številom? |+ |[[Predloga:Ste vedeli/33. teden 2026|33. teden 2026]] | * ... se je kranjski orglar '''[[Jurij Ulrik Pauhauss]]''' poročil z vdovo '''[[Andrej Sebastjan Wallenstein|Andreja Sebastjana Wallensteina]]''' in s tem prevzel tudi njegovo [[Orglar|orglarsko]] delavnico? |- |[[Predloga:Ste vedeli/26. teden 2026|26. teden 2026]] | * ... naj bi bile [[orgle]] v '''[[Cerkev Karmelske Matere Božje, Grič pri Klevevžu|cerkvi Karmelske Matere Božje]]''' v [[Grič pri Klevevžu|Griču pri Klevevžu]] izdelane v 18. stoletju? |} == Države, ki sem jih obiskal: == {| class="wikitable sortable" style="background-color: LightBlue;" ! scope="col" style="background-color: LightBlue;" | Št. ! scope="col" style="background-color: LightBlue;" | Država ! style="background-color: LightBlue;" | Podrobneje |- | 1. || {{zastava|Avstrija}} |[[Dunaj]], [[Gradec]], [[Globasnica]]... |- | 2. || {{zastava|Belgija}} |[[Bruselj]] |- | 3. || {{zastava|Bolgarija}} |[[Sofija]] |- | 4. || {{zastava|Bosna in Hercegovina}} |[[Sarajevo]] |- | 5. || {{zastava|Češka}} |[[Praga]] |- | 6. || {{zastava|Francija}} |[[Strasbourg]] |- | 7. || {{zastava|Grčija}} |[[Xanthi]], [[Kavala]], [[Solun]] |- | 8. || {{zastava|Hrvaška}} |[[Umag]], [[Zagreb]], [[Pulj]], [[Reka, Hrvaška|Reka]],... |- | 9. || {{zastava|Italija}} |[[Rim]], [[Neapelj]], [[Bergamo]], [[Trst]],... |- | 10. || {{zastava|Luksemburg}} |[[Luxembourg]] |- | 11. || {{zastava|Madžarska}} |[[Monošter]], [[Budimpešta]] |- | 12. || {{zastava|Nemčija}} |[[München]], [[Aachen]] |- | 13. || {{zastava|Nizozemska}} |[[Amsterdam]] |- | 14. || {{zastava|Severna Makedonija}} |[[Skopje]] |- | 15. || {{zastava|Slovaška}} |[[Bratislava]] |- | 16. || {{zastava|Srbija}} |[[Beograd]], [[Niš]] |- | 17. || {{zastava|Španija}} |[[Valencia]] |- | 18. || {{zastava|Turčija}} |[[Carigrad]] |- | 19. || {{zastava|Tunizija}} | |- | 20. || {{zastava|Vatikan}} |[[Vatikan]] |- | 21. || {{zastava|Združeno kraljestvo}} |[[London]] |- | colspan="2" | |... |} == Po čem se ravnam == Slovenc, tvoja zemlja je zdrava in pridnim nje lega najprava. Polje, vinograd, gora, morje, ruda, kupčija tebe rede. Za uk si prebrisane glave pa čedne in trdne postave. Išče te sreča, um ti je dan, našel jo boš, ak nisi zaspan. Lej, stvarnica vse ti ponudi, le jemat od nje ne zamudi! Lenega čaka strgan rokav, palca beraška, prazen bokal. [[Dramilo]], [[Valentin Vodnik]] ''Resistance is built in soul. Stay strong.'' ''Odpor se gradi v duši. Ostani močan.'' ''- [[Francesca Albanese]]'' == Priznanja == {| | [[Slika:Morpho_menelaus.png|60px]] || Za prispevke na visokem nivoju praktično od začetka ti podeljujem [[Wikipedija:Wiki_priznanja#Priznanje za izjemnega novinca|priznanje za izjemnega novinca]]. Kar tako naprej. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 09:24, 16. avgust 2026 (CEST) |} [[en:User:JoMK]] [[hr:Suradnik:JoMK]] [[it:Utente:JoMK]] s9u3rbulmrh27rzv0zdbweiggse9h72 6774855 6774854 2026-11-04T17:39:20Z JoMK 240261 /* Ustvarjeni članki */ pp 6774855 wikitext text/x-wiki {{DISPLAYTITLE:Uporabnik:<span style="color:#000">J</span><span style="color:#777">o</span><span style="color:#073">M</span><span style="color:#c12">K</span>}} <div class="nomobile"> __NOTOC__ <div class="nomobile"> <div class="sticky-decoration" style="position: fixed; left: 0px; top: 0px; z-index: -5; opacity: 0.3; pointer-events: none;"> {{#switch: {{CURRENTMONTH}} | 11 | 12 = [[File:Lukovnik.jpg|1470px]] | 1 | 2 = [[File:Cerkev sv. Janeza Krstnika, Vinji Vrh.jpg|1470px]] | 3 | 4 = [[File:Cerkev sv. Nikolaja, Dolenje Kronovo.jpg|1470px]] | 5 | 6 = [[File:Male Skale Drežnica.jpg|1470px]] | 7 | 8 = [[File:Cerkev sv. Martina, Vinica pri Šmarjeti.jpg|1470px]] | #default = [[File:Cerkev sv. Jožefa, Orešje.jpg|1470px]] }} </div> </div> <div style="position:relative; padding:15px;"> <div style="float: right; clear: right; margin: 0 0 1em 1em; width: 242px;"> <div style="background-color: #ADD8E6; float: right; clear: right; margin: 0 0 1em 1em; width: 242px;">{{Center|<big><big>'''Zaboji '''</big></big>}}</div> {{Center|'''Jeziki'''}} {{Uporabnik sl}} {{Uporabnik en-3}} {{Uporabnik fr-1}} {{Center|'''Zemljepis'''}} {{uporabniško polje|navy|#ffff99;|[[slika:Slovene Nation Flag.svg|30px|Slovenska nacionalna zastava]]|Uporabnik je '''[[Slovenci|Slovenec]]'''.}} {{uporabnik Evropska unija}} {{uporabnik Slovenija}} {| style="border: 1px solid #000080; background-color: #4782C4; width: 238px; margin-bottom: 2px;" cellspacing="0" cellpadding="0" | style="width: 45px; height: 45px; background-color: white; text-align: center; vertical-align: middle;" | [[Slika:EastWestSlovenia.png|30px|Zahodna in Vzhodna Slovenija]] | style="background-color: #4782C4; color: white; padding: 0 6px; font-size: 80%; vertical-align: middle;" | Uporabnik živi v '''[[Zahodna Slovenija|<span style="color: white;">Zahodni Sloveniji.</span>]]''' |} {| style="border: 1px solid #000080; background-color: #4782C4; width: 238px; margin-bottom: 2px;" cellspacing="0" cellpadding="0" | style="width: 45px; height: 45px; background-color: white; text-align: center; vertical-align: middle;" | [[Slika:Osrednjeslovenska regija (SURS).png|30px|Zahodna in Vzhodna Slovenija]] | style="background-color: #4782C4; color: white; padding: 0 6px; font-size: 80%; vertical-align: middle;" | Uporabnik živi v '''[[Osrednjeslovenska statistična regija|<span style="color: white;">Osrednjeslovenski statistični regiji.</span>]]''' |} {{Uporabnik Ljubljana}} {{Center|'''Prepričanja itd.'''}} {{Uporabniško polje|white|#ffff99;|[[slika:World_citizen_badge.png|59px|45px]]|Uporabnik je '''[[državljan sveta]]'''<br /> ([[Zemlja|Terra]], [[astronomija|⊕]]).}} {{Uporabnik rimokatoličan}} {{Uporabnik Zemljan}} {{Uporabnik knjigoljub}} {{userbox|white|red|[[Slika:Open book 01.png|45px]]|'''Ta uporabnik se boji [[človek|ljudi]], ki niso prečitali nobene [[knjiga|knjige]], še bolj pa tistih, ki so prečitali samo eno.'''}} {{Center| ''' Wiki'''}} {{Uporabnik wi-3}} {{Uporabnik DYK|3}}<br clear="all"> {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Wikipedia POV neutrality icon.svg|45px]] | info = Ta uporabnik se Wikipedijo trudi ohranjati nevtralno. }} {{Uporabnik WikiProjekt Slovenske župnije}} {{Center| ''' Pripsevam z'''}} {{Uporabnik prenosni računalnik}} {{Uporabnik Windows}} {{Uporabnik Google Chrome}} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Modern AutoHotkey Logo (no text).svg|45 px]] | info = Uporabnik uporablja [[:en:AutoHotkey|AutoHotkey]]. | info-c = #FFFFFF | border-c = #000000 | border-s = 1 }} {{Center| ''' O meni '''}} {{uporabnik moški}} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Orgle Vrhpolje.jpg|45px]] | id-c = #FFFFFF | info-c = #FFFFFF | border-c = #FFD700 | border-s = 2 | info = Ta uporabnik želi videti vse '''[[Orgle|orgle v Sloveniji]]'''. }} {{uporabnik tarok}} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Slovenia-Flagmap.svg|45px|center]] | id-c = #FFFFFF | info-c = #FFFFFF | border-c = #0000FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik želi obiskati vse '''kraje v Sloveniji'''. }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Coat of arms of Šmarješke Toplice.svg|35px|center]] | id-c = #FFFFFF | info-c = #FFFFFF | border-c = #1E90FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik dobro pozna '''[[Občina Šmarješke Toplice | občino Šmarješke Toplice]]'''. }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika: Drežnica - Cerkev Srca Jezusovega - 2.jpg|45px|center]] | id-c = #FFFFFF | info-c = #FFFFFF | border-c = #1E90FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik dobro pozna '''[[Župnija Drežnica | župnijo Drežnica.]]''' }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika: Umag-P9170095.jpg|45px|center]] | id-c = #FFFFFF | info-c = #FFFFFF | border-c = #1E90FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik dobro pozna '''[[Umag | bližnjo okolico Umaga.]]''' }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Grič pri Klevevžu - cerkev.jpg|45px|center]] | id-bg = #99FF99 | info-c = #FFFFFF | border-c = #2D6A4F | border-s = 2 | info = Ta uporabnik je mnenja, da je '''[[Cerkev Karmelske Matere Božje, Grič pri Klevevžu|Cerkev Karmelske Matere Božje na Griču pri Klevevžu]]''' ena najlepših cerkva v [[Slovenija|Sloveniji]]. | info-c = #99FF99 }} </div> <div class="nomobile"> <div style="background-color: #FFD700; border: 2px solid #AA7C11; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: center; margin-bottom: 8px;"> <div style="font-size: 2.5em; font-weight: bold;">{{NUMBEROFARTICLES}}</div> Do 200.000 člankov nam jih manjka samo še [[Posebno:Statistika|{{#expr: 200000 - {{NUMBEROFARTICLES:R}}}}]]! </div><br>{{#switch: {{#ifeq: {{CURRENTMONTH}}-{{CURRENTDAY}}|4-5|4-5|{{CURRENTMONTH}}-{{CURRENTDAY}}}} | 1-1 = <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: left;">[[Slika:New Year fireworks.jpg|400px]]<br><big><big>'''SREČNO NOVO LETO!'''</big></big><br>…želim vsem Wikipedistkam in Wikipedistom.</div> | 1-6 = <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: left;">[[Slika:Epiphany celebration.jpg|400px]]<br><big><big>'''VESELE SVETE TRI KRALJE!'''</big></big><br>…želim vsem Wikipedistkam in Wikipedistom.</div> | 2-8 = <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: left;">[[Slika:France Prešeren portrait.jpg|400px]]<br><big><big>'''LEP PREŠERNOV DAN!'''</big></big><br>…želim vsem Wikipedistkam in Wikipedistom.</div> | 3-8 = <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: left;">[[Slika:International Women's Day symbol.svg|400px]]<br><big><big>'''LEP DAN ŽENA!'''</big></big><br>…želim vsem Wikipedistkam in Wikipedistom.</div> | 4-5 = <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: left;">[[Slika:Pysanka.jpg|400px]]<br><big><big>'''VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE!'''</big></big><br>…želim vsem Wikipedistkam in Wikipedistom.</div> | 4-27 = <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: left;">[[Slika:Symbolic flag or photo.jpg|400px]]<br><big><big>'''LEP DAN UPORA PROTI OKUPATORJU!'''</big></big><br>…želim vsem Wikipedistkam in Wikipedistom.</div> | 5-1 = <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: left;">[[Slika:May Day celebration.jpg|400px]]<br><big><big>'''VESEL PRVI MAJ!'''</big></big><br>…želim vsem Wikipedistkam in Wikipedistom.</div> | 6-25 = <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: left;">[[Slika:Flag of Slovenia.svg|400px]]<br><big><big>'''VESEL DAN DRŽAVNOSTI!'''</big></big><br>…želim vsem Wikipedistkam in Wikipedistom.</div> | 8-15 = <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: left;">[[Slika:Assumption of Mary.jpg|400px]]<br><big><big>'''BLAGOSLOVLJEN VELIKI ŠMARNEN/MARIJINO VNEBOVZETJE!'''</big></big><br>…želim vsem Wikipedistkam in Wikipedistom.</div> | 10-25 = <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: left;">[[Slika:Slovenian flag.jpg|400px]]<br><big><big>'''LEP DAN SUVERENOSTI!'''</big></big><br>…želim vsem Wikipedistkam in Wikipedistom.</div> | 10-31 = <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: left;">[[Slika:Primož Trubar.jpg|400px]]<br><big><big>'''LEP DAN REFORMACIJE!'''</big></big><br>…želim vsem Wikipedistkam in Wikipedistom.</div> | 11-1 = <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: left;">[[Slika:Pokopališče Ločna, Novo mesto - 1. november.jpg|400 px]]<br><big><big>'''LEP IN MIREN DAN SPOMINA NA MRTVE!'''</big></big><br>…želim vsem Wikipedistkam in Wikipedistom.</div> | 11-11 = <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: left;">[[Slika:Martinmas celebration.jpg|400px]]<br><big><big>'''VESELO MARTINOVO!'''</big></big><br>…želim vsem Wikipedistkam in Wikipedistom.</div> | 12-6 = <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: left;">[[Slika:Saint Nicholas.jpg|400px]]<br><big><big>'''VESELEGA SV. MIKLAVŽA!'''</big></big><br>…želim vsem Wikipedistkam in Wikipedistom.</div> | 12-25 = <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: left;">[[Slika:Christmas tree.jpg|400px]]<br><big><big>'''BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ!'''</big></big><br>…želim vsem Wikipedistkam in Wikipedistom.</div> | 12-26 = <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: left;">[[Slika:Independence and Unity Day Slovenia.jpg|400px]]<br><big><big>'''VESEL DAN SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI!'''</big></big><br>…želim vsem Wikipedistkam in Wikipedistom.</div> | 12-31 = <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: left;">[[Slika:New Year fireworks.jpg|400px]]<br><big><big>'''SREČNO NOVO LETO!'''</big></big><br>…želim vsem Wikipedistkam in Wikipedistom.</div> | #default = }}<br> <div style="background-color: #e8f5e9; border: 2px solid #2e7d32; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; margin-bottom: 8px;"> <small>Peskovniki: [[Uporabnik:JoMK/peskovnik 1|1]] [[Uporabnik:JoMK/peskovnik - SP|2]] [[Uporabnik:JoMK/peskovnik 3|3]]<br>Ostalo: [[Uporabnik:JoMK/Izlet po slovenskih cerkvah (v Sloveniji in zamejstvu)|Izlet po slovenskih cerkvah (v Sloveniji in zamejstvu)]]</small><br> [[c:User:JoMK|<small>Wikimedia Commons</small>]]<br> [[d:User:JoMK|<small>Wikidata</small>]]<br> [[Uporabnik:JoMK/Izlet po slovenskih cerkvah (v Sloveniji in zamejstvu)|<small>Izlet po slovenskih cerkvah (v Sloveniji in zamejstvu)</small>]] </div> <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px;"> '''ŠTEVEC''' {| class="wikitable" |+ !Datum !Trenutni čas !Trenutno število člankov !Trenutno število urejanj !Trenutno število vseh strani !Trenutno število naloženih datotek !Trenutno število uporabnikov !Trenutno število aktivnih uporabnikov |- | {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{LOCALYEAR}} | {{LOCALTIME}} | {{NUMBEROFARTICLES}} | {{NUMBEROFEDITS}} | {{NUMBEROFPAGES}} | {{NUMBEROFFILES}} | {{NUMBEROFUSERS}} | {{NUMBEROFACTIVEUSERS}} |} </div> </div> == O meni == Sem uporabnik iz [[Ljubljana|Ljubljane]], po rodu pa sem tudi iz [[Dolenjska|Dolenjske]], [[Štajerska|Štajerske]] in [[Primorska|Primorske]]. Pridružil sem se z namenom pisanja člankov o temah, ki bi morale biti dodane, in pa predvsem z namenom širjenja slovenske Wikipedije. Posvečam se vsem temam, saj me zanima praktično vse, najbolj pa so to [[zgodovina]], [[geografija]], [[glasba]], [[demografija]], [[slavistika]]… Na kratko, sem bolj družboslovni tip. Tudi velik ljubitelj knjig in poezije. Predvsem na Wikipediji urejam članke o temah, ki jih bolje poznam in imam z njimi osebne izkušnje. Včasih tudi razveljavljam vandalizem ali pa se ukvarjam s kategoriziranjem člankov. Če imate kakšno vprašanje, opozorilo, podatek, grajo, predlog ali karkoli drugega zame, me prosim kontaktirajte v pogovoru. Z veseljem vam bom odgovoril. <br> == Cilji in nujni članki == # Vse aktivne cerkve v [[Slovenija|Sloveniji]] morajo imeti v Slovenski wikipediji vsaj škrbino! <small>-</small> <small>Tukaj prosim kakšnega uporabnika/-co, da napiše recimo članek o cerkvi v svojem kraju, če o njej še ni članka - tako lahko doda tudi svoje fotografije itd. Mu/ji bom izredno hvaležen.</small> # [[Orgle]] v Sloveniji v samostojne članke (vse, ki se jih uporablja pri bogoslužju, v koncertnih dvoranah ali karsibodi) - zelo potrebno zaradi pomembnosti nekaterih slovenskih orgel; orglarstva; razširitev glavnega članka. # Članki o vseh osebnostih, naštetih v [[Enciklopedija Slovenije|Enciklopediji Slovenije]]. # Pustni običaji v Sloveniji morajo biti nujno razdeljeni na samostojne članke! - [[Pust v Cerknici]], [[Drežniški in Ravenski pust]]; nujna razširitev glavnega članka. === Ostale strani, ki jih je treba dodati: === {| class="wikitable sortable" !Osebe !Glasba !Po kategorijah (nujna prenova) |- |[[Jožef Kalin]] |[[Pozitiv]] |[[:Kategorija:Članki brez virov|Strani brez virov]] |- |[[Anton Rutar]] | |[[:Kategorija:Vsi članki, ki potrebujejo dodatne sklice|Strani, ki potrebujejo več sklicev]] |- |[[Erling Haaland]], [[Jude Bellingham]], [[Mikel Oyarzabal]]... ([[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Statistika|glej]]) | | |- |[[Yannik Sinner]] | | |- |[[Anton Škrabl]] (v samostojni članek) | | |- |[[Francesca Albanese]] | | |- |[[Franc Jenko]] | | |- |[[Anton Jenko]] | | |- |[[Hans Pascher]] | | |- |[[Urban Textor]] | | |- |} == Pod streho == === Ustvarjeni članki === {| class="wikitable sortable" ! # !! Članek !! Datum ustvaritve !! Opombe |- | 1 || [[Peter Kartin]] || 30. 5. 2026 || |- | 2 || [[Cerkev Srca Jezusovega, Drežnica]] || 13. 6. 2026 || |- | 3 || [[Cerkev sv. Matije, Drežniške Ravne]] || 14. 6. 2026 || |- | 4 || [[Cerkev sv. Justa, Koseč]] || 14. 6. 2026 || |- | 5 || [[Cerkev sv. Ane, Magozd]] || 15. 6. 2026 || |- | 6 || [[Cerkev Karmelske Matere Božje, Grič pri Klevevžu]] || 15. 6. 2026 || |- | 7 || [[Cerkev sv. Pelegrina, Đuba]] || 25. 7. 2026 || |- | 8 || [[Špina]] || 26. 7. 2026 || |- | 9 || [[Zlatorog (naselje)]] || 27. 7. 2026 || |- | 10 || [[Janez Faller]] || 7. 8. 2026 || |- | 11 || [[Andrej Sebastjan Wallenstein]] || 8. 8. 2026 || |- | 12 || [[Jurij Ulrik Pauhauss]] || 8. 8. 2026 || |- | 13 || [[Janez Mihael Steinhofer]] || 8. 8. 2026 || |- | 14 || [[Marko Göbl]] || 8. 8. 2026 || |- | 15 || [[Slovensko orgelsko društvo]] || 8. 8. 2026 || |- | 16 || [[Janez Jurij Eisl]] || 9. 8. 2026 || |- | 17 || [[Jožef Kučera]] || 9. 8. 2026 || |- | 18 || [[Janez Frančišek Janeček]] || 10. 8. 2026 || |- | 19 || [[Anton Scholtz]] || 11. 8. 2026 || |- | 20 || [[Venčeslav Martl]] || 12. 8. 2026 || |- | 21 || [[Simon Otonič]] || 13. 8. 2026 || |- | 22 || [[Jožef Otonič]] || 14. 8. 2026 || |- | 23 || [[Scott Joplin]] || 13. 9. 2026 || prevod iz [[:en:Scott Joplin|en]] |- | 24 || [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2026]] || 18. 9. 2026 || delni prevod iz [[:en:2026 Men's European Volleyball Championship|en]] |- | 25 || [[Tilcayo]] || 22. 9. 2026 || |- | 26 || [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Vinji Vrh]] || 26. 9. 2026 || |- | 27 || [[Trezor (televizijska serija)]] || 28. 9. 2026 || |- | 28 || [[Cerkev sv. Jožefa, Orešje]] || 11. 10. 2026 || |- | 29 || [[Cerkev sv. Volbenka, Veliki Vinji vrh]] || 20. 10. 2026 || |- | 30 || [[Seznam delno priznanih držav]] || 24. 10. 2026 || prevod iz [[:en:List of states with limited recognition|en]] |- | 31 || [[Cerkev sv. Jakoba, Radovlja]] || 31. 10. 2026 || |- | 32 || [[Cerkev v Mastari]] || 2. 11. 2026 || rowspan="3" | [[File:Armenian-Slovenian Edit-a-thon Logo.png|150x150px]] |- | 33 || [[Cerkev sv. Minasa, Halidzor]] || 3. 11. 2026 |- | 34 || [[Samostan Samsonavank]] || 4. 11. 2026 |} === Statistika === <div style="zoom: 70%;"> {{Special:Impact/JoMK}} </div> <div style="clear: both;"></div> </div> == Ste vedeli, da...? == Moji 3 prispevki na glavni strani v [[Wikipedija:Ste vedeli|Ste vedeli, da...?]] {| class="wikitable" |+ |[[Predloga:Ste vedeli/39. teden 2026|39. teden 2026]] | *... je aktualno '''[[Evropsko prvenstvo v odbojki 2026|Evropsko prvenstvo v odbojki]]''' prvo po skoraj 70 letih, ki poteka v letu s sodim številom? |+ |[[Predloga:Ste vedeli/33. teden 2026|33. teden 2026]] | * ... se je kranjski orglar '''[[Jurij Ulrik Pauhauss]]''' poročil z vdovo '''[[Andrej Sebastjan Wallenstein|Andreja Sebastjana Wallensteina]]''' in s tem prevzel tudi njegovo [[Orglar|orglarsko]] delavnico? |- |[[Predloga:Ste vedeli/26. teden 2026|26. teden 2026]] | * ... naj bi bile [[orgle]] v '''[[Cerkev Karmelske Matere Božje, Grič pri Klevevžu|cerkvi Karmelske Matere Božje]]''' v [[Grič pri Klevevžu|Griču pri Klevevžu]] izdelane v 18. stoletju? |} == Države, ki sem jih obiskal: == {| class="wikitable sortable" style="background-color: LightBlue;" ! scope="col" style="background-color: LightBlue;" | Št. ! scope="col" style="background-color: LightBlue;" | Država ! style="background-color: LightBlue;" | Podrobneje |- | 1. || {{zastava|Avstrija}} |[[Dunaj]], [[Gradec]], [[Globasnica]]... |- | 2. || {{zastava|Belgija}} |[[Bruselj]] |- | 3. || {{zastava|Bolgarija}} |[[Sofija]] |- | 4. || {{zastava|Bosna in Hercegovina}} |[[Sarajevo]] |- | 5. || {{zastava|Češka}} |[[Praga]] |- | 6. || {{zastava|Francija}} |[[Strasbourg]] |- | 7. || {{zastava|Grčija}} |[[Xanthi]], [[Kavala]], [[Solun]] |- | 8. || {{zastava|Hrvaška}} |[[Umag]], [[Zagreb]], [[Pulj]], [[Reka, Hrvaška|Reka]],... |- | 9. || {{zastava|Italija}} |[[Rim]], [[Neapelj]], [[Bergamo]], [[Trst]],... |- | 10. || {{zastava|Luksemburg}} |[[Luxembourg]] |- | 11. || {{zastava|Madžarska}} |[[Monošter]], [[Budimpešta]] |- | 12. || {{zastava|Nemčija}} |[[München]], [[Aachen]] |- | 13. || {{zastava|Nizozemska}} |[[Amsterdam]] |- | 14. || {{zastava|Severna Makedonija}} |[[Skopje]] |- | 15. || {{zastava|Slovaška}} |[[Bratislava]] |- | 16. || {{zastava|Srbija}} |[[Beograd]], [[Niš]] |- | 17. || {{zastava|Španija}} |[[Valencia]] |- | 18. || {{zastava|Turčija}} |[[Carigrad]] |- | 19. || {{zastava|Tunizija}} | |- | 20. || {{zastava|Vatikan}} |[[Vatikan]] |- | 21. || {{zastava|Združeno kraljestvo}} |[[London]] |- | colspan="2" | |... |} == Po čem se ravnam == Slovenc, tvoja zemlja je zdrava in pridnim nje lega najprava. Polje, vinograd, gora, morje, ruda, kupčija tebe rede. Za uk si prebrisane glave pa čedne in trdne postave. Išče te sreča, um ti je dan, našel jo boš, ak nisi zaspan. Lej, stvarnica vse ti ponudi, le jemat od nje ne zamudi! Lenega čaka strgan rokav, palca beraška, prazen bokal. [[Dramilo]], [[Valentin Vodnik]] ''Resistance is built in soul. Stay strong.'' ''Odpor se gradi v duši. Ostani močan.'' ''- [[Francesca Albanese]]'' == Priznanja == {| | [[Slika:Morpho_menelaus.png|60px]] || Za prispevke na visokem nivoju praktično od začetka ti podeljujem [[Wikipedija:Wiki_priznanja#Priznanje za izjemnega novinca|priznanje za izjemnega novinca]]. Kar tako naprej. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 09:24, 16. avgust 2026 (CEST) |} [[en:User:JoMK]] [[hr:Suradnik:JoMK]] [[it:Utente:JoMK]] 635dcuvjk6vx81pdjduy83bt82557ro 0 603545 6774858 6688173 2026-11-04T17:45:16Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6774858 wikitext text/x-wiki {{Infobox bridge | bridge_name = Viseči most Geierlay | image = 2016 Geierlay below.jpg | caption = | official_name = Hängeseilbrücke Geierlay | Also_known_as = | carries = pešci | crosses = potok Mörsdorfer | locale = Mörsdorf, [[Nemčija]] | maint = | design = [[viseči most]] | mainspan = | length = 360 m | width = 0,85 m hojne površine, 1,44 m vrvne ograje (trapezoidnega prereza) | height = | clearance = 100 m | below = | traffic = | open = 30. september 2015 | closed = | toll = | coordinates = {{coord|50|05|24|N|7|20|28|E|region:DE|display = inline}} | map_type = }} '''Viseči most Geierlay''' (uradno ime) ali preprosto '''Geierlay''' je [[viseči most]] za pešce v [[Porenje - Pfalška]] v [[Nemčija|Nemčiji]]. Je v regiji Hunsrück in se razteza čez dolino potoka Mörsdorfer med vasema Mörsdorf (okrožje Rhein-Hunsrück) in Sosberg (okrožje Cochem-Zell). Z dolžino 360 metrov je bil najdaljši viseči most v Nemčiji do leta 2017, ko ga je zamenjal [[Titan RT]] v Saška - Anhaltu, ki je v gorovju [[Harz]] pri jezu Rappbode. == Zgodovina == Ideja za viseči most se je v Mörsdorfu porodila leta 2006 med načrtovanjem prenove vasi, vendar je bila sprva zavrnjena kot neizvedljiva. Trije prebivalci vasi, vključno s bodočim županom, so idejo oživili leta 2010 in spodbudili njen razvoj. Istega leta je lokalni svet projekt odobril. Gradnja se je začela konec maja 2015, most pa je bil po načrtih odprt 3. oktobra 2015.<ref>{{Internetquelle |autor=Jessica Kuschnik |url=https://rp-online.de/leben/reisen/laengste-haengebruecke-haengt-im-hunsrueck_aid-21819449 |titel=Längste Hängebrücke hängt im Hunsrück |werk=Rheinische Post |datum=2015-06-10 |abruf=2022-05-08}}</ref> Do aprila 2023 je most Geierlay obiskalo dva milijona ljudi.<ref>{{Internetquelle |autor=Frank Gerstenberg |url=https://www.focus.de/earth/report/eine-win-win-situation-fuer-jeden-der-650-seelen-ort-der-durch-windkraft-steinreich-wurde_id_259512215.html |titel=Der 650-Seelen-Ort, der durch Windkraft steinreich wurde |werk=[[focus.de]] |datum=2023-12-20 |abruf=2025-10-30}} </ref> == Zasnova == Most je bil zasnovan po nepalskem modelu, tako kot [[most Trift]] v Urnerskih Alpah (Švica). Študijo izvedljivosti, turistično zasnovo, koordinacijo projekta in vodenje gradnje je izvedlo podjetje za urbanistično načrtovanje in okoljsko oblikovanje Stadt-Land-plus s sedežem v Boppardu v Nemčiji. Načrtovanje, gradbeno inženirstvo in gradnjo mostu so izvedla podjetja iz [[Chur]]a v Švici. == Tehnične podrobnosti == Most ima skupno dolžino 360 m in je eden najdaljših visečih mostov v Evropi. Njegova največja višina nad tlemi je skoraj 100 m. Njegova lastna teža je 62 ton.<ref name="Ingenieur.de_21.7.2017">Detlef Stoller: ''[https://www.ingenieur.de/technik/fachbereiche/architektur/mutprobe-fuer-ingenieure-gang-ueber-laengste-haengeseilbruecke-deutschlands/ Mutprobe für Ingenieure: Gang über die längste Hängeseilbrücke Deutschlands.] {{Slepa povezava|date=november 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}'' In: ''ingenieur.de'', 21.&nbsp;Juli 2017, aufgerufen am 8.&nbsp;Mai 2022.</ref> Nosilna konstrukcija je sestavljena iz štirih spodnjih, zaprtih spiralnih kablov s premerom 40 mm in dveh zgornjih, odprtih spiralnih kablov, ki služita tudi kot ograja in sta debeli 32 mm. Sidranje glavnih kablov je bilo izvedeno na vsakem oporniku s šestimi sidrnimi palicami Dywidag s premerom 63 mm, ki so bile cementirane do 25 m globoko v skalo. Dva parabolično nameščena kabla za vetrno obremenitev potekata diagonalno pod spodnjimi glavnimi kabli. Ti so prednapeti s 100 kN in zasidrani v skalo s sidri Geoflex globoko 9 m.<ref>DIN EN 1537, Europäische Norm für die „Ausführung von besonderen geotechnischen Arbeiten – Verpressanker“ (Bemessung und Prüfung).</ref> Za razliko od togih palicnih sider imajo ''fleksibilne glave'' kabelskih sider obseg gibanja do ±30° glede na os vrtanja, kar omogoča boljšo kompenzacijo upogibnih sil, ki jih prenaša veter.<ref>[https://www.geobrugg.com/file-59312/downloadcenter/level1-brochures/Verankerungen/L1_Anchoring_brochure_screen_200131-DE.pdf ''Spiralseilanker und FLEX-Kopf. Der klügere Anker gibt nach.''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200129141216/https://www.geobrugg.com/file-59312/downloadcenter/level1-brochures/Verankerungen/L1_Anchoring_brochure_screen_200131-DE.pdf |date=2020-01-29 }}. In: ''Geobrugg'', 2018, (PDF; 8&nbsp;S., 856&nbsp;kB).</ref> Most je diagonalno navzdol podprt s temi kabli, kar ga bočno stabilizira in preprečuje, da bi se prevrnil v močnem vetru, ter na splošno posledično duši vibracije. Most ima največjo nosilnost 50 ton, kar ustreza približno 600 ljudem s povprečno težo 80 kg.<ref>[https://www.geierlay.de/fragen-antworten/ ''Fragen & Antworten.''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200127181819/https://www.geierlay.de/fragen-antworten/ |date=2020-01-27 }}. In: ''geierlay.de'', aufgerufen am 27.&nbsp;Januar 2020.</ref> Dejanski kabelski most je bil zgrajen v štirih tednih septembra 2015 po dokončanju opornikov. Pohodna tla, sestavljena iz štirih lesenih desk (širine 0,85 m, debeline 6 cm), položenih druga ob drugi v desetmilimetrskih intervalih, je izdelana iz tlačno obdelane [[duglazija|duglazije]], ki je v Nemčiji dovoljena kot konstrukcijski les za nosilne konstrukcije. Deske so vzdolžno privijačene na jeklene T-nosilce, nameščene v intervalih 1,49 m. Jekleno konstrukcijo iz jekla S355 je v imenu podjetja Crestageo predhodno izdelalo podjetje za jeklene konstrukcije Mair Wilfried v St. Lorenzenu (Južna Tirolska) in jo dostavilo v Mörsdorf pripravljeno za montažo. Razmik med kabli ograje omogoča hojo širine 1,40 m v višini ramen. Zato je most namenjen izključno pešcem; s kolesa je treba sestopiti in ga potiskati. <gallery mode="packed" caption="Tehnične podrobnosti mostu"> Bodenbelag-Geierlay.jpg|lesene deske hodnika 2016 Geierlay Ankerbolzen.jpg|Vijaki spodnjih vzmetnih kablov na oporniku 2016 Geierlay Tragwerk.jpg|T-nosilci kot opore za lesene deske Mörsdorf Geierlay - Verankerung der Windlastseile.JPG|Sidranje kablov za vetrno obremenitev </gallery> == Turistični koncept == Ime mostu izhaja iz imena polja območja, kjer stoji: skalnati izboklini Geierslay, ki je verjetno dobila to ime, ker v bližini skale živijo številne ptice roparice). Sokolarstvo obeležuje to zgodovinsko značilnost. Beseda ''Geier'' (jastreb), ki izhaja iz srednjevisokonemške besede ''gir'' kot samostalnika, ki pomeni 'požrešen', je še vedno pogost izraz za več vrst ptic roparic. Ime ''Geierlay'' (brez 's') je bilo izbrano na javnem natečaju za poimenovanje. [[Slika:Besucherzentrum-Geierlay.jpg|thumb|Obiskovalni center v Mörsdorfu]] [[Slika:Geierlay-Brücke.jpg|thumb|Veliko število obiskovalcev v lepem vremenu en teden po otvoritvi.]] Splošni koncept Geierlaya vključuje center za obiskovalce z velikim plačljivim parkiriščem v Mörsdorfu, tudi za turistične avtobuse. Center ima redne avtobusne povezave do in iz Kastellauna in Treis-Kardena, od koder je mogoče doseči železniške povezave na progi Mozele. V centru je bistro. Do samega mostu je mogoče priti le peš ali s kolesom po 1,8 km dolgi dobro vzdrževani poti. Most prečka pot Saar-Hunsrück med etapama 19 in 20 in je del dveh krožnih poti Geierlay: *Večja zanka Geierlay je približno 5,5 km dolga krožna pot od centra Mörsdorf, čez viseči most in vzdolž odseka poti Saar-Hunsrück pod visečim mostom, preden se vrne v Mörsdorf. *Manjša zanka Geierlay, dolga približno 3,6 km, sledi bližnjici od mostišča Mörsdorf, ki vodi po travniški poti in majhno gozdnato območje nazaj do centra za obiskovalce. Študija izvedljivosti iz leta 2010 je predvidevala do 170.000 obiskovalcev letno na mostu in do 50.000 dodatnih nočitev.<ref>[https://www.geierlay.de/haengeseilbruecke/ ''Zahlen zur Brücke.''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210731151409/https://www.geierlay.de/haengeseilbruecke/ |date=2021-07-31 }}. In: ''geierlay.de'', aufgerufen am 27.&nbsp;Januar 2020.</ref> Predvidevala je tudi dodatne lokalne turistične prihodke v višini 2,5 milijona evrov.<ref>{{Internetquelle |autor=Chris Kitching |url=https://www.dailymail.co.uk/travel/travel_news/article-3259277/Geierlay-rope-suspension-bridge-opens-Germany.html |titel=Must have a head for heights! Fearless holidaymakers are the first to cross Germany's longest rope suspension bridge… 300 FEET above a canyon floor |werk=Daily Mail online |datum=2015-10-04 |sprache=en |abruf=2020-05-08}}</ref> Kritika je prišla s strani Računskega sodišča Porenje-Pfalška: cilj trajnostnega povečanja turizma z gradnjo visečega mostu ne bi bil dosežen.<ref>{{Internetquelle |url=https://fragdenstaat.de/files/foi/34193/20151005091355049.pdf |titel=Prüfung der Förderung der Hängeseilbrücke über das Mörsdorfer Bachtal |werk=Frag den Staat |hrsg=Rechnungshof Rheinland-Pfalz |datum=2015-08-05 |format=PDF; 560&nbsp;kB |abruf=2022-05-08}}</ref> Most je mogoče prečkati brezplačno in je odprt vse leto, razen med nevihtami in grmenjem. V prvih štirih tednih po odprtju ga je obiskalo približno 45.000 ljudi.<ref>{{Internetquelle |url=http://mulewf.rlp.de/de/pressemeldungen/detail/news/detail/News/griese-haengeseilbruecke-geierlay-ist-voller-erfolg-ueber-45000-besucher-in-knapp-drei-wochen/ |titel=Griese: Hängeseilbrücke Geierlay ist voller Erfolg – über 45.000 Besucher in knapp drei Wochen |werk=Ministerium für Umwelt, Energie, Ernährung und Forsten Rheinland-Pfalz |datum=2015-10-22 |abruf=2022-05-08 |archiv-url=https://web.archive.org/web/20160418064250/http://mulewf.rlp.de/de/pressemeldungen/detail/news/detail/News/griese-haengeseilbruecke-geierlay-ist-voller-erfolg-ueber-45000-besucher-in-knapp-drei-wochen/ |archiv-datum=2016-04-18 |offline=ja}}</ref> 30. decembra 2015 je bil uradno sprejet 100.000. obiskovalec,<ref>{{Internetquelle |autor=Thomas Torkler |url=http://www.rhein-zeitung.de/region_artikel,-Freude-im-Hunsrueck-Geierlay-Bruecke-macht-schon-die-100000-voll-_arid,1420525.html |titel=Freude im Hunsrück: Geierlay-Brücke macht schon die 100.000 voll |werk=[[Rhein-Zeitung]] |datum=2016-01-02 |offline=1 |archiv-url=https://web.archive.org/web/20180123190424/https://www.rhein-zeitung.de/region_artikel,-freude-im-hunsrueck-geierlaybruecke-macht-schon-die-100000-voll-_arid,1420525.html |archiv-datum=2018-01-23 |abruf=2020-01-29}}</ref> po enem letu pa so podatki kamer že našteli več kot 370.000 obiskovalcev, od katerih si je približno 20 odstotkov Geierlay le ogledalo, ne da bi ga prečkali.<ref>{{Internetquelle |autor=Jens Albus |url=http://www.spiegel.de/reise/deutschland/geierlay-im-hunsrueck-deutschlands-laengste-haengeseilbruecke-a-1120057.html |titel=Über diese Brücke musst du geh'n |werk=Spiegel online |datum=2016-11-07 |abruf=2016-11-07}}</ref> == Financiranje == Projekt mostu je znašal 1,14 milijona evrov. Financiran je bil predvsem s sredstvi programa LEADER Evropske unije (460.000 evrov) in zvezne države Porenje-Pfalška (240.000 evrov). Okoliške občine, vključno z mestom Kastellaun, so prispevale 100.000 evrov. Preostale stroške v višini 350.000 evrov je krila občina Mörsdorf. Letni stroški vzdrževanja znašajo približno 14.000 evrov. Po besedah ​​župana Marcusa Kirchhoffa so prihodki od proizvodnje vetrne energije v Mörsdorfu omogočili refinanciranje teh stroškov.<ref>Kirchhoff zitiert in: [https://www.abo-wind.com/de/leistungen/windkraft/windkraft-und-tourismus/energiegeschichten-moersdorf.html ''Energiegeschichten Mörsdorf: Windkraft bereichert Region mit Attraktion.'']. In: ''[[ABO Wind]]'', aufgerufen am 27.&nbsp;Januar 2020.</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commonscat}} * [https://www.geierlay.de/ geierlay.de] – Uradna spletna stran [[Kategorija:Mostovi v Nemčiji]] [[Kategorija:Viseči mostovi]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 2015]] [[Kategorija:Brvi za pešce]] bv2kic457d6wspo6438h8wrs45v0fjo 0 603550 6774992 6684298 2026-11-05T01:39:01Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6774992 wikitext text/x-wiki [[Slika:Afro-Abkhazians.jpg|thumb|right|Črnska abhaška družina okrog 1914 v Adzjubži]] '''Črni Abhazi''' ali '''Afroabhazi''' so bili [[črna rasa|negridni]] ljudje [[Afrika|afriškega]] porekla v [[Abhazija|Abhaziji]], ki so živeli pri [[Črno morje|Črnem morju]], ob reki Kodori.<ref name="shoulders">{{navedi novice |author=J. A. Ward |title=The Abkhazians of the Caucuses |work=On The Shoulders |url=https://www.ontheshoulders1.com/the-giants/the-abkhazians-of-the-caucuses#/ |date=4.11.2020 |accessdate=2.6.2026 |language=en |archive-url=https://web.archive.org/web/20260607053730/http://www.ontheshoulders1.com/the-giants/the-abkhazians-of-the-caucuses#/ |archive-date=2026-06-07 |url-status=dead}}</ref> Glavno naselje črnih Abhazov je bilo Adzjubža, tudi so živeli v vaseh Člou, Pokvež, Abdara in Mekulov.<ref name="noire">{{navedi novice|title=Have You Heard Of The Afro-Caucasians In Eastern Europe? |work=Travel Noire |url=https://travelnoire.com/afro-abkhazians-history-afro-caucasians-europe |date=15.2.2022 |accessdate=2.6.2026 |language=en}}</ref> == Izvor == Zunanji svet je pozno odkril črne Abhaze.<ref name="ghost">{{navedi novice|title=Black Abkhazians: Recent African arrivals or the ancient people of Colchis |work=Ghost Town Monday |url=https://ghosttownmonday.wordpress.com/2026/02/23/black-abkhazians-recent-african-arrivals-or-the-ancient-people-of-colchis/ |date=23.2.2026 |accessdate=2.6.2026 |language=en}}</ref> Prve znanstvene raziskave so nastale v 19. stoletju. Takrat so črni Abhazi govorili le [[abhaščina|abhaščino]], so živeli po abhaških navadah in so bili ortodoksne veroizpovedi.<ref name="noire" /> Zgodovinarji mislijo, da je abhaška Šarvažidzejeva knežja družina kupila črnske sužnje iz [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]], ki so obdelovali tukajšnje citrusove plantaže.<ref name="noire" /> Naselitev je edinstvena, saj ni bilo podobnega primera v [[Kavkaz|kavkaških]] deželah. [[Rusi|Ruski]] pisatelj [[Maksim Gorki]] ter abhaška pisatelja [[Samson Čanba]] in [[Dimitrij Gulja]] so menili, da so bili predniki črnih Abhazov [[Etiopija|etiopski]] sužnji,<ref name="shoulders" /> ker so Osmani uvažali sužnje iz Vzhodne Afrike skozi [[Egipt]].<ref name="noire" /> Nastalo je več legend o izvoru črnih Abhazov, na primer da so bili prebivalci [[stari vek|antične]] kavkaške države [[Kolhida|Kolhide]] negridi in njihovi potomci so črni Abhazi. Ta mit so ovrgle znanstvene, antropološke in jezikoslovne raziskave.<ref name="shoulders" /> Menda je [[Herodot]] omenil, da so Kolhidčani zelo podobni ljudem v Etiopiji, toda je ta opis verjetno bolj simboličen kot objektiven.<ref name="ghost" /> Druga hipoteza meni, da so črni Abhazi potomci egiptskih [[Kopti|Koptov]] ali etiopskih [[Judje|Judov]]. Živi legenda, da so predniki črnih Abhazov pobegnili iz osmanske ladje, ki se je potopila blizu obale Abhazije.<ref name="shoulders" /> Nato so ustanovili preživelci brodoloma naselje na obali. Spet druga legenda govori, da je ruski car [[Peter Veliki]] daroval svoje črnske sužnje abhaškim knezom, ker niso se mogli navaditi okoliščine v [[Sankt Peterburg]]u.<ref>{{navedi novice |url=http://anomalia.kulichki.ru/text9/395.htm |title=Зана, самка снежного человека |accessdate=2.6.2023 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090313000931/http://anomalia.kulichki.ru/text9/395.htm |archivedate=13.3.2009 |language=ru}}</ref> == Zgodovina == Črnski sužnji so bili naseljeni v 1570. v pokrajino ob reki Kodori in so živeli v zaprti, a ne segregirani skupnosti do 1810.<ref name="ghost" /> V Abhaziji je podnebje subtropsko, ki je bilo ugodno afriškim sužnjem.<ref name="ghost" /> Črnski sužnji so se v polni meri prilagajali večinskemu prebivalstvu, včasih so bili tudi mešani zakoni z belimi Abhazi.<ref name="ghost" /> Ukvarjali so se s poljedelstvom in so pridelovali citruse, grozdje in koruzo. Veliko jih je služilo v dvoru ruskega guvernerja Ilariona Voroncov-Daškova.<ref name="shoulders" /> Po industrializaciji so začeli delati v premogovnikih in tovarnah v [[Suhumi]]ju. Pozneje so prehajali iz rabe abhaščine na rabo [[gruzinščina|gruzinščine]], [[ruščina|ruščine]] in [[mingrelščina|mingrelščine]]. Zaradi eksistenčnih razlogov se je veliko Črncev preselilo v večja kavkaška mesta ali v [[Rusija|Rusijo]], ali so se izselili v tujino. Danes so njihovi potomci zaradi asimilacije izgubili barvo in druge črnske poteze. Veliko potomcev se je zaradi prisile izselilo v [[Turčija|Turčijo]], ko so izbruhnili konflikti med [[Gruzija|Gruzijo]] in Abhazijo po razpadu [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]].<ref name="ghost" /> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Abhazija]] [[Kategorija:Afričani]] 1044v1kn0fxk9pjxxp85s9dy07d6ko1 2 603862 6774983 6687275 2026-11-05T00:02:13Z Marjan Tomki SI 190558 Infopolje zdaj pokaže pravo ime, a ne podatkov o datumu rojstva in smrti iz WD 6774983 wikitext text/x-wiki {{infopolje znanstvenik |name= Bo Sundgren}} '''Bo Sundgren''' je bil rojen na Švedskem 21 junija 1946[1] 1946 in umrl 21. maja 2020 v okolici [[Stockholm|Stokcholma]] in je bil [[Švedska|švedski]] [[Matematika|matematik]] in [[Statistika|statistik]]. <!-- Uporaba infopolja v peskovniku tako, da lahko testiraš, kaj dobiš iz WD - trenutno dobim povezavo v WD ki je brez podatkov, ker je po imenu članka v peskovniku namesto po imenu osebe --> == Življenjepis == Sundgren je študiral matematiko in statistično matematiko in diplomiral? 1967 na Univerzi v Stockholmu in doktoriral? 1973 iz informacijskih znanosti. Od 1968 do 2009 je delal za švedski Centralni statistični urad. ... == Viri == * Švedski članek v Wikipediji [[:sv:Bo Sundgren]] in * v njem zlasti {{navedi splet|url=https://sites.google.com/site/bosundgren/|title=Bo Sundren |website=[[:en:Google Sites|Google sites]] }} * O njegovem in sodelavcev sodelovanju pri programu Phare: Iskanje Google {{navedi splet |url=https://www.google.com/search?client=firefox-b-e&q=bo+sundgren+phare+program |title=Bo Sundgren, Phare program }} qa92pd7s4dbmfepnn7qr8zniry1uqu6 0 604142 6774879 6774489 2026-11-04T19:05:53Z VidicK01 193275 /* Seznam županskih kandidatov po strankah */ imamo svoj članek za vse strankarske kandidate 6774879 wikitext text/x-wiki {{Infopolje lokalne volitve | image = [[File:Slovenia administrative divisions - template.svg|265px]] | mestne_občine = 12 | preostale_občine = 200 | vse_občine = 212 | županski_kandidati = 614 | svetniški_kandidati = 17.922 | datum_1k = 15. november 2026 | upravičencev_1k = 1.605.948 | udeležba_1k = | št_županov_1k = | datum_2k = 29. november 2026 | upravičencev_2k = | udeležba_2k = | št_županov_2k = | prejšnje = [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] | naslednje = }} '''Lokalne volitve 2026''' bodo devete redne volitve [[Župan|županov]] občin ter članov občinskih ali mestnih svetov, članov v svetih četrtnih, krajevnih in vaških skupnosti v [[Republika Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Volilo se bo v vseh [[Občine v Sloveniji|212 slovenskih občinah]].<ref>{{Navedi splet|title=Lokalne volitve {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/teme/lokalne-volitve/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2026-06-14|language=sl}}</ref> Predsednik Državnega zbora [[Zoran Stevanović]] je volitve razpisal 8. julija 2026 in za rok za začetek volilnih opravil določil 7. september. Prvi krog lokalnih volitev bo po tradiciji potekal tretjo nedeljo v novembru, 15. novembra, drugi krog pa 29. novembra.<ref>{{Navedi splet|title=Volitve 2026: Bodo spet kandidirali? Večina aktualnih županov še neodločena - Svet24.si|url=https://svet24.si/lokalno/dolenjska/novice/volitve-2026-vecina-aktualnih-zupanov-neodlocena-1872330|website=Novice Svet24|accessdate=2026-06-14|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Da |first=La |title=Predsednik DZ-ja razpisal redne lokalne volitve v 212 slovenskih občinah |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednik-dz-ja-razpisal-redne-lokalne-volitve-v-212-slovenskih-obcinah/787510 |access-date=2026-08-04 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> V prvem krogu ima pravico voliti 1.605.948 državljanov.<ref>{{Navedi splet |date=2026-09-09 |title=Začela so se volilna opravila za lokalne volitve 2026 {{!}} Občina Aktualno {{!}} MojaObčina.si |url=https://www.mojaobcina.si/aktualno/novice/zacela-so-se-volilna-opravila-za-lokalne-volitve-2026.html |access-date=2026-09-27 |website=www.mojaobcina.si |language=sl}}</ref> Rok za vložitev kandidatur za župane in za člane občinskih svetov se je iztekel v četrtek, 15. oktobra 2026, ko se je začela tudi uradna volilna kampanja.<ref>{{Navedi splet |title=Županske volitve brez prave tekme? Ti župani nimajo protikandidatov - Svet24.si |url=https://svet24.si/novice/slovenija/kandidatura-zupan-lokalne-volitve-obcina-1934094 |access-date=2026-10-18 |website=Novice Svet24 |language=sl}}</ref> Občinske volilne komisije do 25. oktobra potrjujejo kandidature, do 30. oktobra pa bodo objavile uradne sezname kandidatov.<ref>{{Navedi splet |date=2026-10-17 |title=Kdo bo vodil občine? V boj za županske stolčke 77 kandidatov (in le 13 žensk) |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/kdo-bo-vodil-obcine-v-boj-za-zupanske-stolcke-77-kandidatov-in-le-13-zensk-2834623/ |access-date=2026-10-18 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}</ref> == Volilna zakonodaja == === Volilna pravica === Pravico voliti in biti voljen za lokalne funkcionarje ima občan, ki je na dan glasovanja dopolnil 18 let in ima v [[Občine v Sloveniji|občini]] prijavljeno stalno prebivališče. Poleg državljanov Republike Slovenije imajo volilno pravico pod določenimi pogoji tudi: * državljani drugih držav članic EU, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče oziroma potrdilo o prijavi prebivanja in prijavljeno začasno prebivališče v Sloveniji; * tujci, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.<ref name=":0">{{Navedi splet |title=Lokalne volitve {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/teme/lokalne-volitve/ |access-date=2026-08-04 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}</ref> Pasivno volilno pravico, tj. pravico biti voljen, zakon o lokalnih volitvah omejuje v primerih pravnomočnih obsodb na nepogojno kazen zapora, daljšo od šestih mesecev.<ref name=":1">{{Navedi splet |title=Zakon o lokalnih volitvah (ZLV) - 20.-23. člen |url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO308 |access-date=2026-08-04 |website=pisrs.si}}</ref> ==== Sprememba volilne pravice državljanov tretjih držav ==== Poslanske skupine [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|SDS]], [[Poslanska skupina NSi, SLS, FOKUS|NSi, SLS, FOKUS]] in [[Resni.ca]] so 27. maja 2026 v zakonodajni postopek vložile predlog novele Zakona o lokalnih volitvah (ZLV-M), s katerim so med drugim predlagale ukinitev aktivne volilne pravice državljanov tretjih držav z dovoljenjem za stalno prebivanje in prijavljenim stalnim prebivališčem v Sloveniji.<ref>{{Navedi splet |last=J |first=P. |title=Bodo državljani tretjih držav na lokalnih volitvah brez volilne pravice? |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/bodo-drzavljani-tretjih-drzav-na-lokalnih-volitvah-brez-volilne-pravice/783501 |access-date=2026-09-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Ti so imeli namreč od leta 2002 pravico voliti župana in člane občinskih svetov, ne pa tudi pasivne volilne pravice. Predlog je bil obravnavan po skrajšanem postopku, državni zbor je novelo 15. junija sprejel s 47 glasovi za in 32 proti.<ref>{{Navedi splet |date=2026-06-15 |title=S 47 glasovi za in 32 proti državni zbor spremenil zakon o lokalnih volitvah |url=https://vecer.com/slovenija/s-47-glasovi-za-in-32-proti-drzavni-zbor-spremenil-zakon-o-lokalnih-volitvah-10418230 |access-date=2026-09-27 |website=Večer |language=sl}}</ref> Po sprejetju zakona je skupina predstavnikov kulturnih društev s prvopodpisano [[Svetlana Slapšak|Svetlano Slapšak]] začela postopek za razpis zakonodajnega referenduma in zbrala 5.295 podpisov podpore pobudi.<ref name=":2">{{Navedi splet |title=Odvzem volilne pravice: predali podpise za referendum, SD za ustavno presojo {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-sd-napovedujejo-ustavno-presojo-sprememb-zakona-o-lokalnih-volitvah.html |access-date=2026-08-04 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Zbiranje 40 tisoč podpisov, potrebnih za vložitev zahteve za razpis referenduma, bi moralo potekati od 1. septembra do 5. oktobra,<ref>{{Navedi splet |last=Kospenda |first=Miran |date=2026-07-13 |title=Razpisane redne lokalne volitve bodo potekale po "starem" • Združenje mestnih občin Slovenije |url=https://zmos.si/razpisane-redne-lokalne-volitve-bodo-potekale-po-starem/ |access-date=2026-09-27 |website=Združenje mestnih občin Slovenije |language=sl-SI}}</ref> vendar so pobudniki konec avgusta pobudo umaknili.<ref>{{Navedi splet |date=2026-08-30 |title=Jeseni en referendum manj: kulturna društva umikajo pobudo za zakonodajni referendum |url=https://n1info.si/novice/slovenija/jeseni-en-referendum-manj-kulturna-drustva-umikajo-pobudo-za-zakonodajni-referendum/ |access-date=2026-09-27 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref> Novela je zato z 2. septembrom 2026 začela veljati.<ref>{{Navedi splet |last=J |first=P. |title=Z uveljavitvijo sprememb zakona o lokalnih volitvah državljani tretjih držav brez volilne pravice |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/z-uveljavitvijo-sprememb-zakona-o-lokalnih-volitvah-drzavljani-tretjih-drzav-brez-volilne-pravice/792537 |access-date=2026-09-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Poslanci [[Poslanska skupina Svoboda|GS]], [[Socialni demokrati|SD]] in [[Levica (Slovenija)|Levice]] so 4. septembra na Ustavno sodišče vložili zahtevo za oceno ustavnosti novele in predlagali začasno zadržanje njenega izvrševanja. Ustavno sodišče je 10. septembra s šestimi glasovi proti dvema predlog za začasno zadržanje zavrnilo, o skladnosti nove ureditve z ustavo vsebinsko pa še ni odločilo.<ref>{{Navedi splet |title=Ustavno sodišče je zavrnilo predlog Svobode, SD in Levice |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/ustavno-sodisce-je-zavrnilo-predlog-svobode-sd-in-levice |access-date=2026-09-27 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref> Neodvisno od tega so konec julija 2026 poslanci SDS, NSi, SLS, Fokusa, Demokratov in Resni.ce vložili predlog za razpis [[Referendum o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah|referenduma o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah]].<ref>{{Navedi splet |title=Koalicija z Resni.co predlaga posvetovalne referendume o socialni pomoči, ukinitvi RTV-prispevka in volini pravici na lokalnih volitvah - Domovina |url=https://www.domovina.je/koalicija-z-resni-co-predlaga-posvetovalne-referendume-o-socialni-pomoci-ukinitvi-rtv-prispevka-in-volini-pravici-na-lokalnih-volitvah |access-date=2026-09-27 |website=Domovina.je |language=sl}}</ref> Državni zbor je 25. avgusta sprejel sklep o razpisu referenduma, 28. avgusta pa še odlok o njegovem razpisu. Glasovanje je potekalo v nedeljo, 11. oktobra 2026, skupaj s še tremi drugimi referendumi.<ref>{{Navedi splet |last=Š |first=P. J. , T. L. |title=Poslanci potrdili razpis treh posvetovalnih referendumov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanci-potrdili-razpis-treh-posvetovalnih-referendumov/792112 |access-date=2026-09-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Po končnih neuradnih izidih so volivci odvzem volilne pravice državljanom tretjih držav s 55,30 % oziroma 510.617 glasovi tudi podprli.<ref>{{Navedi splet |last=C |first=G. |title=Po zadnjih podatkih je proti ukinitvi RTV-prispevka glasovalo 50,07 odstotka volivcev |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendumi-2026/po-zadnjih-podatkih-je-proti-ukinitvi-rtv-prispevka-glasovalo-50-07-odstotka-volivcev/797156 |access-date=2026-10-18 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Posvetovalni referendum: Volilna pravica tujcev - Izidi glasovanja |url=https://volitve.dvk-rs.si/referendum-volilna-pravica-tujcev/#/rezultati |access-date=2026-10-18 |website=volitve.dvk-rs.si}}</ref> Spremenjena ureditev o volilni pravici se medtem že uporablja in bo neodvisno od izida referenduma v veljavi na novembrskih volitvah. Z uveljavitvijo novele je po podatkih notranjega ministrstva volilno pravico izgubilo 103.874 polnoletnih državljanov tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji.<ref>{{Navedi splet |title=Koliko tujcev ne bo moglo voliti na jesenskih lokalnih volitvah v posavskih občinah? |url=https://www.posavskiobzornik.si/novice/koliko-tujcev-ne-bo-moglo-voliti-na-jesenskih-lokalnih-volitvah-v-posavskih-obcinah-110196?utm_source=chatgpt.com |access-date=2026-09-27 |website=Posavskiobzornik.si}}</ref> === Kandidacijski postopek === Kandidate za lokalne volitve lahko predlagajo [[Seznam političnih strank v Sloveniji|politične stranke]] v skladu s svojimi pravili in s tajnim glasovanjem, ter skupine volivcev, ki morajo zbrati določeno število podpisov; potrebni so podpisi 1 % volivcev v volilni enoti, vendar ne manj kot 30 in ne več kot 1000.<ref name=":1" /> V [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljani]] je tako nestrankarski kandidat s podporo volivcev moral zbrati 1000 overjenih podpisov, v [[Mestna občina Maribor|Mariboru]] pa 794 podpisov;<ref>{{Navedi splet |title=Lokalne volitve 2026 |url=https://www.ljubljana.si/sl/mestna-obcina/upravljanje/lokalne-volitve/lokalne-volitve-2026 |access-date=2026-10-21 |website=Mestna občina Ljubljana |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2026-07-23 |title=Lokalne volitve 2026 {{!}} Mestna občina Maribor |url=https://maribor.si/mestna-obcina/lokalne-volitve-2026/ |access-date=2026-10-21 |website=maribor.si |language=sl-SI}}</ref> v [[Mestna občina Kranj|Kranju]] je to število znašalo 421, v [[Mestna občina Koper|Kopru]] je bilo potrebnih 399, v [[Mestna občina Celje|Celju]] pa 357 podpisov.<ref>{{Navedi splet |date=2026-10-16 |title=V Kranju sedem kandidatov za župana: Kdo želi prevzeti vodenje gorenjske prestolnice? {{!}} Gorenjskainfo.com |url=https://gorenjskainfo.com/novica/politika/v-kranju-sedem-kandidatov-za-zupana-kdo-zeli-prevzeti-vodenje-gorenjske-prestolnice/452379 |access-date=2026-10-21 |website=gorenjskainfo.com |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Lokalne volitve 2026 • Koper |url=https://www.koper.si/obcina/volitve/lokalne-volitve-2026/ |access-date=2026-10-21 |language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2026-09-08 |title=Lokalne volitve |url=https://moc.celje.si/upravljanje/lokalne-volitve/ |access-date=2026-10-21 |website=moc.celje.si |language=sl}}</ref> V najmanjših občinah, denimo v [[Občina Hodoš|Hodošu]] ter [[Občina Osilnica|Osilnici]], pa je bilo potrebno število podpisov za kandidata skupine volivcev le 30.<ref>{{Navedi splet |last=E-občina |title=LOKALNE VOLITVE 2026 - hodos.si |url=https://www.hodos.si/objava/1371472 |access-date=2026-10-21 |website=www.hodos.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Štimac |first=Renata |date=2026-09-04 |title=Lokalne volitve 2026 |url=https://osilnica.si/2026/09/04/lokalne-volitve-2026/ |access-date=2026-10-21 |website=Občina Osilnica |language=sl-SI}}</ref> Pri sestavi list kandidatov za občinski svet velja spolna kvota: nobena od obeh spolov ne sme biti zastopan z manj kot 40 %, kandidati na prvi polovici liste pa morajo biti razporejeni izmenično po spolu (t.i. "ziper" sistem).<ref name=":1" /> == Seznam izvoljenih županov == === Mestne občine === {| class="wikitable sortable" |- ! width=135|Občina !! width=50|Preb. !! width=100|Župan(ja) !! width=300|Predlagatelj |- | bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 style="border-top-width:5px" align=center|'''Predčasno znani – edini kandidat''' |- | [[Slika:Grb Mestne občine Slovenj Gradec.png|15px]] [[Mestna občina Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]] | align=right|17.063&nbsp; | [[Tilen Klugler]] | '''SV''' – Metka Černjak Golež in skupina volivcev |- | bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 style="border-top-width:5px" align=center|'''1. krog''' |- | [[Slika:Blason_ville_si_Ljubljana_(Slovénie).svg|15px]] [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] | align=right|302.826&nbsp; | | |- | [[Slika:Coat_of_arms_of_Maribor_(2020).svg|15px]] [[Mestna občina Maribor|Maribor]] | align=right|114.872&nbsp; | | |- | [[Slika:Coat_of_Arm_of_Kranj.png|15px]] [[Mestna občina Kranj|Kranj]] | align=right|57.491&nbsp; | | |- | [[Slika:Coa_Koper.grb.svg|15px]] [[Mestna občina Koper|Koper]] | align=right|54.795&nbsp; | | |- | [[Slika:Coat_of_arm_of_Celje.png|15x15px]] [[Mestna občina Celje|Celje]] | align=right|49.802&nbsp; | | |- | [[Slika:COA-Novo_mesto.gif|15px]] [[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]] | align=right|38.678&nbsp; | | |- | [[Slika:Coat of arms of Velenje.png|15px]] [[Mestna občina Velenje|Velenje]] | align=right|33.873&nbsp; | | |- | [[Slika:COA-Nova_Gorica.svg|15px]] [[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]] | align=right|31.781&nbsp; | | |- | [[Slika:Coat of arms of the City Municipality of Krško.svg|15px]] [[Mestna občina Krško|Krško]] | align=right|26.210&nbsp; | | |- | [[Slika:Ptuj-grb.png|15px]] [[Mestna občina Ptuj|Ptuj]] | align=right|23.898&nbsp; | | |- | [[Slika:MS_seal.svg|15px]] [[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]] | align=right|18.317&nbsp; | | |- | bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 style="border-top-width:5px" align=center|'''2. krog''' |} === Večje nemestne občine s preko 20,000 prebivalcev === {| class="wikitable sortable" |- ! width=135|Občina !! width=50|Preb. !! width=100|Župan(ja) !! width=300|Predlagatelj |- | bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 style="border-top-width:5px" align=center|'''1. krog''' |- | [[Slika:Coat of arms of Domžale.svg|15px]] [[Občina Domžale|Domžale]] | align=right|38.326&nbsp; | | |- | [[Slika:Grb Kamnika.svg|15px]] [[Občina Kamnik|Kamnik]] | align=right|29.830&nbsp; | | |- | [[Slika:Grb Občine Slovenska Bistrica.jpg|15px]] [[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | align=right|26.363&nbsp; | | |- | [[Slika:Grb Občine Brežice.png|15px]] [[Občina Brežice|Brežice]] | align=right|24.412&nbsp; | | |- | [[Slika:Coat of arms of Škofja Loka.svg|15px]] [[Občina Škofja Loka|Škofja Loka]] | align=right|23.850&nbsp; | | |- | [[Slika:Coat of arms of Grosuplje.svg|15px]] [[Občina Grosuplje|Grosuplje]] | align=right|22.276&nbsp; | | |- | [[Slika:Grb občine Jesenice.svg|15px]] [[Občina Jesenice|Jesenice]] | align=right|21.769&nbsp; | | |- | [[Slika:Občina Žalec grb.gif|15px]] [[Občina Žalec|Žalec]] | align=right|21.737&nbsp; | | |- | bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 style="border-top-width:5px" align=center|'''2. krog''' |} === Preostale občine === {| class="wikitable sortable" |- ! width=212|Občina !! width=136|Župan(ja) !! width=300|Predlagatelj |- | bgcolor=#BCD4E6 colspan=3 style="border-top-width:5px" align=center|'''Predčasno znani – edini kandidat''' |- | [[Občina Apače|Apače]] | [[Andrej Steyer]] | [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] – [[Slovenska demokratska stranka]] |- | [[Občina Bistrica ob Sotli|Bistrica ob Sotli]] | [[Valerija Slemenšek]] | '''SV''' – Franjo Debelak in skupina volivcev |- | [[Občina Cankova|Cankova]] | [[Danilo Kacijan]] | '''SV''' – Drago Habot in skupina volivcev |- | [[Občina Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]] | [[Franc Čebulj]] | '''SV''' – Iztok Čebulj in skupina volivcev |- | [[Občina Cirkulane|Cirkulane]] | [[Antonija Žumbar]] | '''SV''' – Mirko Lesjak in skupina volivcev |- | [[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova - Polhov Gradec]] | [[Jure Dolinar]] | '''SV''' – Matej Avbelj in skupina volivcev |- | [[Občina Dornava|Dornava]] | [[Miran Šilak]] | '''SV''' – Anej Šilak in skupina volivcev |- | [[Občina Dravograd|Dravograd]] | [[Anton Preksavec]] | '''SV''' – Robert Plimon in skupina volivcev |- | [[Občina Gorenja vas - Poljane|Gorenja vas - Poljane]] | [[Milan Čadež]] | [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] – [[Slovenska demokratska stranka]] |- | [[Občina Hodoš|Hodoš]] | [[Denis Tamaško]] | '''SV''' – Silvija Roman in skupina volivcev |- | [[Občina Juršinci|Juršinci]] | [[Robert Horvat]] | '''SV''' – Darko Pavlin in {{Abbr|skupina volivcev|Povezani za Juršince}} |- | [[Občina Kobilje|Kobilje]] | [[Darko Horvat]] | [[Slika:SLS logotip.png|35px]] – [[Slovenska ljudska stranka]] |- | [[Občina Križevci|Križevci]] | [[Branko Slavinec]] | '''SV''' – Franc Marin in skupina volivcev |- | [[Občina Lenart|Lenart]] | [[Marko Horvat]] | '''SV''' – Nataša Colar in skupina volivcev |- | [[Občina Loška dolina|Loška dolina]] | [[Matjaž Antončič]] | '''NaNo''' – Naša Notranjska |- | [[Občina Luče|Luče]] | [[Klavdij Strmčnik]] | '''SV''' – Ciril Rosc in skupina volivcev |- | [[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog - Trebelno]] | [[Franc Glušič]] | [[Slika:Svoboda-logo 2025.svg|56px]] – [[Gibanje Svoboda]] |- | [[Občina Muta|Muta]] | [[Angelca Mrak]] | '''SV''' – Tomaž Ferk in skupina volivcev |- | [[Občina Odranci|Odranci]] | [[Barbara Ferenčak]] | '''SV''' – Andreja Poredoš in skupina volivcev |- | [[Občina Ormož|Ormož]] | [[Danijel Vrbnjak]] | [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] – [[Slovenska demokratska stranka]] |- | [[Občina Podčetrtek|Podčetrtek]] | [[Peter Misja]] | '''SV''' – Jana Stojnšek in skupina volivcev |- | [[Občina Podlehnik|Podlehnik]] | [[Sebastian Toplak]] | '''SV''' – Janez Koren in skupina volivcev |- | [[Občina Preddvor|Preddvor]] | [[Rok Roblek]] | '''SV''' – Eva Grah Roblek in skupina volivcev |- | [[Občina Prevalje|Prevalje]] | [[Matija Tasič]] | '''SV''' – Marijana Petrič in skupina volivcev |- | [[Občina Rače - Fram|Rače - Fram]] | [[Samo Rajšp]] | '''NŽL''' – Neodvisna županova lista |- | [[Občina Ravne na Koroškem|Ravne na Koroškem]] | [[Tomaž Rožen]] | '''SV''' – Aljaž Verhovnik in skupina volivcev |- | [[Občina Razkrižje|Razkrižje]] | [[Stanko Ivanušič]] | '''SV''' – Dejan Rob in skupina volivcev |- | [[Občina Rečica ob Savinji|Rečica ob Savinji]] | [[Majda Potočnik]] | [[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|30px]] – [[Nova Slovenija]] |- | [[Občina Rogašovci|Rogašovci]] | [[Rihard Perauča]] | '''SV''' – Štefan Rožman in skupina volivcev |- | [[Občina Sodražica|Sodražica]] | [[Blaž Milavec]] | [[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|30px]] – [[Nova Slovenija]] |- | [[Občina Sveta Ana|Sveta Ana]] | [[Martin Breznik]] | '''LSA''' – Lista za Sveto Ano |- | [[Občina Sveta Trojica v Slovenskih Goricah|Sv. Trojica v Slovenskih Goricah]] | [[David Klobasa]] | '''SV''' – Ksenija Toplak in skupina volivcev |- | [[Občina Sveti Andraž v Slovenskih Goricah|Sv. Andraž v Slovenskih Goricah]] | [[Darja Vudler Berlak]] | '''NLSZL''' – Neodvisna lista SKUPAJ ZA LJUDI!<br>'''SV''' – Mitja Berlak in skupina volivcev |- | [[Občina Šalovci|Šalovci]] | [[Iztok Fartek]] | '''SV''' – Jasmina KÖNYE in skupina volivcev |- | [[Občina Šentjernej|Šentjernej]] | [[Jože Simončič]] | '''SV''' – Peter Cvelbar in skupina volivcev |- | [[Občina Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]] | [[Matija Čakš]] | '''SV''' – Anton Guzej in skupina volivcev |- | [[Občina Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]] | [[Blaž Izlakar]] | '''SV''' – Jernej Kotar in skupina volivcev |- | [[Občina Tabor|Tabor]] | [[Marko Semprimožnik]] | '''SV''' – Magda Semprimožnik in skupina volivcev |- | [[Občina Tolmin|Tolmin]] | [[Alen Červ]] | [[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|20px]] – [[Socialni demokrati]] |- | [[Občina Turnišče|Turnišče]] | [[Borut Horvat]] | [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] – [[Slovenska demokratska stranka]] |- | [[Občina Velika Polana|Velika Polana]] | [[Damijan Jaklin]] | '''SV''' – Alojz Jerebic in skupina volivcev |- | [[Občina Vipava|Vipava]] | [[Anton Lavrenčič]] | '''SV''' – Aleksander Hrovatin in skupina volivcev |- | [[Občina Vitanje|Vitanje]] | [[Andraž Pogorevc]] | '''SV''' – Anita Pogorevc in skupina volivcev |- | [[Občina Žetale|Žetale]] | [[Matjaž Kopše]] | '''SV''' – Roman Gajser in skupina volivcev |- | bgcolor=#BCD4E6 colspan=3 style="border-top-width:5px" align=center|'''1. krog''' |- | [[Občina Ajdovščina|Ajdovščina]] | | |- | [[Občina Ankaran|Ankaran]] | | |- | [[Občina Beltinci|Beltinci]] | | |- | [[Občina Benedikt|Benedikt]] | | |- | [[Občina Bled|Bled]] | | |- | [[Občina Bloke|Bloke]] | | |- | [[Občina Bohinj|Bohinj]] | | |- | [[Občina Borovnica|Borovnica]] | | |- | [[Občina Bovec|Bovec]] | | |- | [[Občina Braslovče|Braslovče]] | | |- | [[Občina Brda|Brda]] | | |- | [[Občina Brezovica|Brezovica]] | | |- | [[Občina Cerknica|Cerknica]] | | |- | [[Občina Cerkno|Cerkno]] | | |- | [[Občina Cerkvenjak|Cerkvenjak]] | | |- | [[Občina Črenšovci|Črenšovci]] | | |- | [[Občina Črna na Koroškem|Črna na Koroškem]] | | |- | [[Občina Črnomelj|Črnomelj]] | | |- | [[Občina Destrnik|Destrnik]] | | |- | [[Občina Divača|Divača]] | | |- | [[Občina Dobje|Dobje]] | | |- | [[Občina Dobrepolje|Dobrepolje]] | | |- | [[Občina Dobrna|Dobrna]] | | |- | [[Občina Dobrovnik|Dobrovnik]] | | |- | [[Občina Dol pri Ljubljani|Dol pri Ljubljani]] | | |- | [[Občina Dolenjske Toplice|Dolenjske Toplice]] | | |- | [[Občina Duplek|Duplek]] | | |- | [[Občina Gorišnica|Gorišnica]] | | |- | [[Občina Gorje|Gorje]] | | |- | [[Občina Gornja Radgona|Gornja Radgona]] | | |- | [[Občina Gornji Grad|Gornji Grad]] | | |- | [[Občina Gornji Petrovci|Gornji Petrovci]] | | |- | [[Občina Grad|Grad]] | | |- | [[Občina Hajdina|Hajdina]] | | |- | [[Občina Hoče - Slivnica|Hoče - Slivnica]] | | |- | [[Občina Horjul|Horjul]] | | |- | [[Občina Hrastnik|Hrastnik]] | | |- | [[Občina Hrpelje - Kozina|Hrpelje - Kozina]] | | |- | [[Občina Idrija|Idrija]] | | |- | [[Občina Ig|Ig]] | | |- | [[Občina Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | | |- | [[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]] | | |- | [[Občina Izola|Izola]] | | |- | [[Občina Jezersko|Jezersko]] | | |- | [[Občina Kanal ob Soči|Kanal ob Soči]] | | |- | [[Občina Kidričevo|Kidričevo]] | | |- | [[Občina Kobarid|Kobarid]] | | |- | [[Občina Kočevje|Kočevje]] | | |- | [[Občina Komen|Komen]] | | |- | [[Občina Komenda|Komenda]] | | |- | [[Občina Kostanjevica na Krki|Kostanjevica na Krki]] | | |- | [[Občina Kostel|Kostel]] | | |- | [[Občina Kozje|Kozje]] | | |- | [[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] | | |- | [[Občina Kungota|Kungota]] | | |- | [[Občina Kuzma|Kuzma]] | | |- | [[Občina Laško|Laško]] | | |- | [[Občina Lendava|Lendava]] | | |- | [[Občina Litija|Litija]] | | |- | [[Občina Ljubno|Ljubno]] | | |- | [[Občina Ljutomer|Ljutomer]] | | |- | [[Občina Logatec|Logatec]] | | |- | [[Občina Log - Dragomer|Log - Dragomer]] | | |- | [[Občina Loški potok|Loški potok]] | | |- | [[Občina Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]] | | |- | [[Občina Lukovica|Lukovica]] | | |- | [[Občina Majšperk|Majšperk]] | | |- | [[Občina Makole|Makole]] | | |- | [[Občina Markovci|Markovci]] | | |- | [[Občina Medvode|Medvode]] | | |- | [[Občina Mengeš|Mengeš]] | | |- | [[Občina Metlika|Metlika]] | | |- | [[Občina Mežica|Mežica]] | | |- | [[Občina Miklavž na Dravskem polju|Miklavž na Dravskem polju]] | | |- | [[Občina Miren - Kostanjevica|Miren - Kostanjevica]] | | |- | [[Občina Mirna|Mirna]] | | |- | [[Občina Mirna Peč|Mirna Peč]] | | |- | [[Občina Mislinja|Mislinja]] | | |- | [[Občina Moravče|Moravče]] | | |- | [[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]] | | |- | [[Občina Mozirje|Mozirje]] | | |- | [[Občina Naklo|Naklo]] | | |- | [[Občina Nazarje|Nazarje]] | | |- | [[Občina Oplotnica|Oplotnica]] | | |- | [[Občina Osilnica|Osilnica]] | | |- | [[Občina Pesnica|Pesnica]] | | |- | [[Občina Piran|Piran]] | | |- | [[Občina Pivka|Pivka]] | | |- | [[Občina Podvelka|Podvelka]] | | |- | [[Občina Poljčane|Poljčane]] | | |- | [[Občina Polzela|Polzela]] | | |- | [[Občina Postojna|Postojna]] | | |- | [[Občina Prebold|Prebold]] | | |- | [[Občina Puconci|Puconci]] | | |- | [[Občina Radeče|Radeče]] | | |- | [[Občina Radenci|Radenci]] | | |- | [[Občina Radlje ob Dravi|Radlje ob Dravi]] | | |- | [[Občina Radovljica|Radovljica]] | | |- | [[Občina Renče - Vogrsko|Renče - Vogrsko]] | | |- | [[Občina Ribnica|Ribnica]] | | |- | [[Občina Ribnica na Pohorju|Ribnica na Pohorju]] | | |- | [[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] | | |- | [[Občina Rogatec|Rogatec]] | | |- | [[Občina Ruše|Ruše]] | | |- | [[Občina Selnica ob Dravi|Selnica ob Dravi]] | | |- | [[Občina Semič|Semič]] | | |- | [[Občina Sevnica|Sevnica]] | | |- | [[Občina Sežana|Sežana]] | | |- | [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | | |- | [[Občina Solčava|Solčava]] | | |- | [[Občina Središče ob Dravi|Središče ob Dravi]] | | |- | [[Občina Starše|Starše]] | | |- | [[Občina Straža|Straža]] | | |- | [[Občina Sveti Jurij ob Ščavnici|Sveti Jurij ob Ščavnici]] | | |- | [[Občina Sveti Jurij v Slovenskih Goricah|Sveti Jurij v Slovenskih Goricah]] | | |- | [[Občina Sveti Tomaž|Sveti Tomaž]] | | |- | [[Občina Šempeter - Vrtojba|Šempeter - Vrtojba]] | | |- | [[Občina Šenčur|Šenčur]] | | |- | [[Občina Šentilj|Šentilj]] | | |- | [[Občina Šentjur|Šentjur]] | | |- | [[Občina Šentrupert|Šentrupert]] | | |- | [[Občina Škocjan|Škocjan]] | | |- | [[Občina Škofljica|Škofljica]] | | |- | [[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]] | | |- | [[Občina Šmartno ob Paki|Šmartno ob Paki]] | | |- | [[Občina Šoštanj|Šoštanj]] | | |- | [[Občina Štore|Štore]] | | |- | [[Občina Tišina|Tišina]] | | |- | [[Občina Trbovlje|Trbovlje]] | | |- | [[Občina Trebnje|Trebnje]] | | |- | [[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]] | | |- | [[Občina Trzin|Trzin]] | | |- | [[Občina Tržič|Tržič]] | | |- | [[Občina Velike Lašče|Velike Lašče]] | | |- | [[Občina Veržej|Veržej]] | | |- | [[Občina Videm|Videm]] | | |- | [[Občina Vodice|Vodice]] | | |- | [[Občina Vojnik|Vojnik]] | | |- | [[Občina Vransko|Vransko]] | | |- | [[Občina Vrhnika|Vrhnika]] | | |- | [[Občina Vuzenica|Vuzenica]] | | |- | [[Občina Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]] | | |- | [[Občina Zavrč|Zavrč]] | | |- | [[Občina Zreče|Zreče]] | | |- | [[Občina Železniki|Železniki]] | | |- | [[Občina Žiri|Žiri]] | | |- | [[Občina Žirovnica|Žirovnica]] | | |- | [[Občina Žužemberk|Žužemberk]] | | |- | bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 style="border-top-width:5px" align=center|'''2. krog''' |} == Volilni sistem == === Volitve v občinski svet === Število članov občinskega sveta je odvisno od števila prebivalcev občine. Najmanjše občine ([[Občina Jezersko|Jezersko]], [[Občina Dobje|Dobje]] in [[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]]) imajo po 7 svetnikov, največji dve ([[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] in [[Mestna občina Maribor|Maribor]]) pa po 45 svetnikov.<ref>{{Navedi splet |title=Občinski organi {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/teme/obcinski-organi/ |access-date=2026-08-04 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}</ref> V občinah z manj kot 12 člani občinskega sveta velja večinski volilni sistem, kar pomeni, da volivci glasujejo o posameznih kandidatih, izvoljeni pa so tisti, ki prejmejo največ glasov. V občinah z 12 do 45 člani sveta pa velja proporcionalni volilni sistem. Tu volivci glasujejo o listah kandidatov v volilni enoti, mandati pa se delijo po D'Hondtovem sistemu na ravni občine ali po Droopovem količniku v volilnih enotah. Volivci lahko oddajo preferenčni glas posameznemu kandidatu z liste, kar ima vpliv na vrstni red izvolitve, če število teh glasov presega 10 % glasov za listo. V občinah, kjer živita avtohtoni italijanska in madžarska narodna skupnost ali romska skupnost, ti prebivalci svoje predstavnike v občinski svet volijo po večinskem sistemu.<ref name=":1" /><ref name=":0" /> ==== Volilne enote ==== Občine z manj kot 12 svetniki se obvezno razdelijo na volilne enote na način, da se en svetnik voli na približno enako število prebivalcev. V posamezni enoti se praviloma voli en član, izjemoma do trije. Če ima občinski svet le sedem članov, je lahko celotna občina ena sama volilna enota. Pri proporcionalnih volitvah (torej v občinah z 12 do 45 svetniki) se občina lahko razdeli na volilne enote, ni pa to nujno. Če občina ni razdeljena, se za volilno enoto šteje celotno območje občine. Če se enote oblikujejo, se v vsaki voli najmanj pet članov sveta.<ref name=":1" /> === Volitve župana === Župana se voli neposredno po dvokrožnem večinskem sistemu. Za izvolitev v prvem krogu potrebuje kandidat večino veljavnih glasov (več kot 50 %). Če nobena oseba ne prejme večine, se po 14 dneh opravi drugi krog med kandidatoma, ki sta bila v prvem krogu najbolje uvrščena.<ref name=":0" /> === Volitve v ožje dele občin === Člane svetov krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti volijo volivci s prebivališčem na območju posamezne skupnosti. Za volitve v svete krajevnih in vaških skupnosti se smiselno uporabljajo določbe Zakona o lokalnih volitvah, ki veljajo za večinske volitve v občinski svet. Pri večinskem sistemu volivci glasujejo za posamezne kandidate in lahko glasujejo največ za toliko kandidatov, kolikor članov se voli v posamezni volilni enoti; izvoljeni so kandidati z največ glasovi.<ref name=":3">{{Navedi splet |title=Zakon o lokalnih volitvah (ZLV) - 109. člen |url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO308 |access-date=2026-09-27 |website=pisrs.si}}</ref> Za volitve v svete četrtnih skupnosti se smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za volitve v občinski svet, zato se glede na število članov sveta uporablja večinski ali proporcionalni sistem. Če svet šteje manj kot 12 članov, se uporablja večinski sistem, če šteje 12 ali več članov, pa proporcionalni sistem. Pri proporcionalnih volitvah volivci glasujejo za kandidatne liste, pri čemer lahko kandidatu na izbrani listi oddajo tudi preferenčni glas.<ref name=":3" /> == Županski kandidati in izidi volitev v mestnih občinah == Spodaj so navedeni kandidati, za katere so bile vložene županske kandidature. Občinske volilne komisije kandidatur sicer še niso potrdile.<ref name="ObalaPlus-kandidati">{{navedi splet |url=https://obalaplus.si/to-so-kandidati-za-zupane-mestnih-obcin/ |title=To so kandidati za župane mestnih občin |website=OBALAplus |access-date=2026-10-17|date=2026-10-16}}</ref> Opomba; v volilno udeležbo (odstotek) v posamezni občini štejejo vse oddane glasovnice (torej tudi tiste neveljavne), medtem ko se odstotek dobljenih glasov pri posameznem kandidatu izračunava samo glede na vse preštete veljavne glasovnice. === Ljubljana === {{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana 2026}} {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:86%; ! width=120|Kandidati ! width=166|Funkcija ! width=260|Predlagatelj ! width=60|Odstotek |- | bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 align=center|'''1. krog''' |- | [[Zoran Janković]] || župan Ljubljane || '''SV''' – Vasja Butina in skupina volivcev || align=right|% &nbsp; |- | [[Luka Mesec]] || poslanec DZ || [[Slika:Logo of The Left (Slovenia).svg|45px]] – [[Levica (Slovenija)|Levica]] || align=right|% &nbsp; |- | [[Anton Rop]] || nekdanji premier, minister || [[Slika:LJUBLJANA SMO VSI Logotip.png|32px]] – [[Ljubljana smo vsi]] || align=right|% &nbsp; |- | [[Klemen Boštjančič]] || poslanec DZ || [[Slika:Svoboda-logo 2025.svg|45px]] – [[Gibanje Svoboda]] || align=right|% &nbsp; |- | [[Apolonija Simon]] || akademska slikarka || [[VESNA – zelena stranka|'''VESNA''' – zelena stranka]] || align=right|% &nbsp; |- | [[Marko Koprivc]] || nek. poslanec, drž. sekretar || [[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|18px]] – [[Socialni demokrati]] || align=right|% &nbsp; |- | [[Gregor Novak]] || odvetnik || [[Slika:PREROD PVP Logotip.png|45px]] – [[Prerod (stranka)|Prerod]] || align=right|% &nbsp; |- | [[Kajetan Bajt]] || podjetnik in igralec || [[Slika:Zeleni Slovenije.png|25px]] – [[Zeleni Slovenije]] || align=right|% &nbsp; |- | [[Jasmin Feratović]] || mestni svetnik || '''Pirati''' – [[Piratska stranka Slovenije]] || align=right|% &nbsp; |- | [[Izidor Predan]] || kulturnik || '''KSU''' – [[Krščansko socialna unija (Slovenija)|Krščanski socialisti]] || align=right|% &nbsp; |- | [[Mojca Sojar]] || mestna svetnica || [[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|25px]] – [[Nova Slovenija]]<br>[[Slika:FOKUS logotip2025.png|35px]] – [[FOKUS Marka Lotriča]] || align=right|% &nbsp; |- | [[Aleš Vrhovec]] || arhitekt in urbanist || [[Slika:SDS logotype.svg|23px]] – [[Slovenska demokratska stranka]] || align=right|% &nbsp; |- | [[Aleš Primc]] || mestni svetnik, aktivist || [[Slika:Glas za otroke in družine.png|25px]] – [[Glas za otroke in družine]] || align=right|% &nbsp; |- | [[Matjaž Tomlje]] || nekdanji dirkač, podjetnik || [[Slika:Stranka Resni.ca logotip (cropped).png|55px]] – [[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]] || align=right|% &nbsp; |- | [[Aleksandar Repić]] || spletni vplivnež || '''SV''' – Miloš Trivković in skupina volivcev || align=right|% &nbsp; |} === Maribor === {{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Maribor 2026}} {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:86%; ! width=120|Kandidati<ref>{{navedi splet |url=https://mariborinfo.com/novica/politika/kar-deset-kandidatov-za-zupana-maribora-med-njimi-ena-zenska-novo-ime/452392 |title=Kar deset kandidatov za župana Maribora: Med njimi ena ženska in novo ime |website=Mariborinfo |date=16. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}</ref> ! width=166|Funkcija ! width=260|Predlagatelj ! width=60|Odstotek |- | bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 align=center|'''1. krog''' |- | [[Andrej Bauman]] || mestni svetnik || '''SV''' – Marko Simeunović in skupina volivcev || align=right|% &nbsp; |- | [[Matevž Frangež]] || nekdanji poslanec in<br>nekdanji državni sekretar || [[Slika:Logo of The Left (Slovenia).svg|45px]] – [[Levica (Slovenija)|Levica]]<br>[[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|18px]] – [[Socialni demokrati]]<br>'''LKP''' – Lista kolesarjev in pešcev || align=right|% &nbsp; |- | [[Bor Greiner]] || radijski voditelj || '''SV''' – Rudi Klanjšek in skupina volivcev || align=right|% &nbsp; |- | [[Igor Jurišič]] || mestni svetnik || [[Slika:SMS-Zeleni Logo.svg|30px]] – [[Stranka mladih - Zeleni Evrope|Stranka mladih – Zeleni Evrope]] || align=right|% &nbsp; |- | [[Andrej Matvoz]] || direktor Agencije AVC || [[Slika:Svoboda-logo 2025.svg|45px]] – [[Gibanje Svoboda]] || align=right|% &nbsp; |- | [[Matej Vodopivec]] || predsednik MČ Studenci || '''LPR''' – Lista za pravičen razvoj mestnih četrti<br> &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; in krajevnih skupnosti || align=right|% &nbsp; |- | [[Katja Koren]] || nekdanja alpska smučarka,<br>državna sekretarka || [[Slika:DEMOKRATI Anžeta Logarja LOGO 2026.png|68px]] – [[Demokrati. Anžeta Logarja]]<br>[[Slika:SDS logotype.svg|30px]] – [[Slovenska demokratska stranka]]<br>[[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|25px]] – [[Nova Slovenija]]<br>[[Slika:FOKUS logotip2025.png|35px]] – [[FOKUS Marka Lotriča]] || align=right|% &nbsp; |- | [[Aleš Ernecl]] || filozof, politični komentator || [[Slika:Stranka Straža Logotip (cropped).png|18px]] – [[Stranka Straža – Katoliška narodna stranka|Straža – Katoliška narodna stranka]] || align=right|% &nbsp; |- | [[Vincenc Gajser]] || upokojenec, vojni veteran || [[Slika:Party of Slovenian People logo.png|38px]] – [[Stranka slovenskega naroda]] || align=right|% &nbsp; |- | [[Mitja Zgoznik]] || lekarnar || [[Slika:Stranka Resni.ca logotip (cropped).png|55px]] – [[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]] || align=right|% &nbsp; |} === Kranj === {{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Kranj 2026}} {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:86%; ! width=120|Kandidati ! width=166|Funkcija ! width=260|Predlagatelj ! width=60|Odstotek |- | bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 align=center|'''1. krog''' |- | [[Matjaž Rakovec]] || župan Kranja || [[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|18px]] – [[Socialni demokrati]] || align=right|% &nbsp; |- | [[Janez Černe]] || mestni svetnik || '''SV''' – Janez Černe in skupina volivcev || align=right|% &nbsp; |- | [[Tomaž Krišelj]] || nekdanji vodja kranjske<br>gasilske službe || [[Slika:SG LOGO 2025.png|45px]] – [[Stranka generacij]] || align=right|% &nbsp; |- | [[Igor Velov]] || mestni svetnik || '''LPRK''' – Lista povezani za razvoj Kranja || align=right|% &nbsp; |- | [[Irena Dolenc]] || mestna svetnica || [[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|30px]] – [[Nova Slovenija]] || align=right|% &nbsp; |- | [[Karin Planinšek]] || spletna vplivnica || [[Slika:SDS logotype.svg|23px]] – [[Slovenska demokratska stranka]] || align=right|% &nbsp; |- | [[Vekoslav Panigaz]] || podjetnik || [[Slika:Stranka Resni.ca logotip (cropped).png|55px]] – [[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]] || align=right|% &nbsp; |} === Koper === {{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Koper 2026}} {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:86%; ! width=120|Kandidati ! width=166|Funkcija ! width=260|Predlagatelj ! width=60|Odstotek |- | bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 align=center|'''1. krog''' |- | [[Aleš Bržan]] || župan Kopra || '''LAB''' – Lista Aleša Bržana || align=right|% &nbsp; |- | [[Alan Medveš]] || || [[Slika:Logo of The Left (Slovenia).svg|50px]] – [[Levica (Slovenija)|Levica]] || align=right|% &nbsp; |- | [[Nik Popovič]] || nekdanji mestni svetnik || '''KJN''' – [[Koper je naš]] || align=right|% &nbsp; |- | [[Jasna Softić]] || || '''RM''' – Rumeni in modri || align=right|% &nbsp; |- | [[Mateja Hrvatin Kozlovič|Mateja H. Kozlovič]] || || [[Slika:Svoboda-logo 2025.svg|45px]] – [[Gibanje Svoboda]]<br>'''LZK''' – Lista Za vedno Koper || align=right|% &nbsp; |- | [[Stojan Prinčič]] || || [[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|18px]] – [[Socialni demokrati]] || align=right|% &nbsp; |- | [[Matej Sukič]] || || '''KLC''' – Kongres lokalne celice ([[Piratska stranka Slovenije|Pirati]]) || align=right|% &nbsp; |- | [[Peter Bolčič]] || || [[Slika:SDS logotype.svg|23px]] – [[Slovenska demokratska stranka]] || align=right|% &nbsp; |- | [[Zmago Jelinčič Plemeniti|Zmago Jelinčič Pl.]] || nekdanji poslanec || [[Slika:Logo of the Slovenian National Party.svg|24px]] – [[Slovenska nacionalna stranka]] || align=right|% &nbsp; |- | [[Samir Šakovič]] || || [[Slika:Stranka Resni.ca logotip (cropped).png|55px]] – [[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]] || align=right|% &nbsp; |} === Celje === {{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Celje 2026}} {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:86%; ! width=120|Kandidati ! width=166|Funkcija ! width=260|Predlagatelj ! width=60|Odstotek |- | bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 align=center|'''1. krog''' |- | [[Matija Kovač]] || trenutni župan Celja || '''CNL''' – Celjska neodvisna lista<br>[[Slika:Svoboda-logo 2025.svg|45px]] – [[Gibanje Svoboda]]<br>[[Slika:Logo of The Left (Slovenia).svg|65px]] – [[Levica (Slovenija)|Levica]]<br>'''LMK''' – Lista Matije Kovača<br>[[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|18px]] – [[Socialni demokrati]] || align=right|% &nbsp; |- | [[Bojan Šrot]] || nekdanji župan Celja || '''CŽL''' – Celjska županova lista Bojana Šrota || align=right|% &nbsp; |- | [[Tomaž Krajnc]] || podjetnik || '''LTK''' – Lista Tomaža Krajnca || align=right|% &nbsp; |- | [[Darko Radiković]] || ključavničar || [[Slika:Stranka Resni.ca logotip (cropped).png|55px]] – [[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]] || align=right|% &nbsp; |} === Novo mesto === {{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Novo mesto 2026}} {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:86%; ! width=120|Kandidati ! width=166|Funkcija ! width=260|Predlagatelj ! width=60|Odstotek |- | bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 align=center|'''1. krog''' |- | [[Gregor Macedoni]] || župan Novega mesta || '''SV''' – Boštjan Grobler in skupina volivcev || align=right|% &nbsp; |- | [[Srečko Vovko]] || || [[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|18px]] – [[Socialni demokrati]]<br>[[Slika:PREROD PVP Logotip.png|50px]] – [[Prerod (stranka)|Prerod]] || align=right|% &nbsp; |- | [[Andrej Kastrevec]] || mestni svetnik || [[Slika:Svoboda-logo 2025.svg|45px]] – [[Gibanje Svoboda]] || align=right|% &nbsp; |- | [[Jože Pirh]] || || '''Pirati''' – [[Piratska stranka Slovenije]] || align=right|% &nbsp; |} === Velenje === {{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Velenje 2026}} {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:86%; ! width=120|Kandidati<ref>{{navedi splet |url=https://vecer.com/celjsko/lokalne-volitve-2026-sedem-kandidatov-v-velenju-le-stirje-v-celju-10430592 |title=Lokalne volitve 2026: Sedem kandidatov v Velenju, le štirje v Celju |website=Večer |date=16. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}</ref> ! width=166|Funkcija ! width=260|Predlagatelj ! width=60|Odstotek |- | bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 align=center|'''1. krog''' |- | [[Peter Dermol]] || župan Velenja || [[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|18px]] – [[Socialni demokrati]]<br>'''SV''' – Rok Plankelj in skupina volivcev || align=right|% &nbsp; |- | [[Asmir Bećarević]] || || '''SV''' – Sara Bajec in skupina volivcev || align=right|% &nbsp; |- | [[Franci Lenart]] || || '''NV''' – Naše Velenje || align=right|% &nbsp; |- | [[Alenka Gortan]] || || [[Slika:DEMOKRATI Anžeta Logarja LOGO 2026.png|68px]] – [[Demokrati. Anžeta Logarja]] || align=right|% &nbsp; |- | [[Veronika Juvan]] || mestna svetnica || [[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|28px]] – [[Nova Slovenija]] || align=right|% &nbsp; |- | [[Nejc Pačnik]] || || [[Slika:SDS logotype.svg|26px]] – [[Slovenska demokratska stranka]] || align=right|% &nbsp; |- | [[Crni (Faruk) Pijuković]] || || '''SUS''' – Rešitev Velenje (stranka upokojencev) || align=right|% &nbsp; |} === Nova Gorica === {{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Nova Gorica 2026}} {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:86%; ! width=120|Kandidati ! width=166|Funkcija ! width=260|Predlagatelj ! width=60|Odstotek |- | bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 align=center|'''1. krog''' |- | [[Samo Turel]] || župan Nove Gorice || [[Slika:Svoboda-logo 2025.svg|45px]] – [[Gibanje Svoboda]] || align=right|% &nbsp; |- | [[Marko Rusjan]] || nekdanji državni sekretar || [[Slika:Logo of The Left (Slovenia).svg|50px]] – [[Levica (Slovenija)|Levica]] || align=right|% &nbsp; |- | [[Matevž Vidmar]] || || [[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|18px]] – [[Socialni demokrati]] || align=right|% &nbsp; |- | [[Bogdan Česnik]] || || '''SV''' – David Kožuh in skupina volivcev || align=right|% &nbsp; |- | [[Damjana Pavlica]] || || [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] – [[Slovenska demokratska stranka]]<br>[[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|30px]] – [[Nova Slovenija]]<br>[[Slika:DEMOKRATI Anžeta Logarja LOGO 2026.png|68px]] – [[Demokrati. Anžeta Logarja]]<br>'''ZZP''' – [[Zveza za Primorsko]] || align=right|% &nbsp; |} === Krško === {{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Krško 2026}} {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:86%; ! width=120|Kandidati<ref>{{navedi splet |url=https://dolenjskilist.svet24.si/novice/lokalne-volitve-2026-zupanski-kandidati-dolenjska-posavje-bela-krajina-1933688 |title=Danes zadnji rok za kandidature: Kdo se pri nas podaja v župansko tekmo? |website=Dolenjski list |date=15. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}</ref> ! width=166|Funkcija ! width=260|Predlagatelj ! width=60|Odstotek |- | bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 align=center|'''1. krog''' |- | [[Janez Kerin]] || župan Krškega || '''SV''' – Rok Bizjak in skupina volivcev || align=right|% &nbsp; |- | [[Janja Starc]] || direktorica OOPZ Krško || [[Slika:PREROD PVP Logotip.png|50px]] – [[Prerod (stranka)|Prerod]]<br>[[Slika:SLS logotip.png|30px]] – [[Slovenska ljudska stranka]] || align=right|% &nbsp; |- | [[Tajana Dvoršek]] || predsednica sveta MČ Krško || [[Slika:Svoboda-logo 2025.svg|45px]] – [[Gibanje Svoboda]] || align=right|% &nbsp; |- | [[Dušan Šiško]] || mestni svetnik || '''SV''' – Marko Šišak in skupina volivcev || align=right|% &nbsp; |} === Ptuj === {{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Ptuj 2026}} {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:86%; ! width=120|Kandidati<ref>{{navedi splet |url=https://ptujinfo.com/novica/politika/zdaj-je-jasno-kdo-se-bo-potegoval-za-zupana-ptuja-pet-kandidatov-sds-brez-svojega/452368 |title=Zdaj je jasno, kdo se bo potegoval za župana Ptuja: Pet kandidatov, SDS brez svojega |website=Ptujinfo |date=16. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}</ref> ! width=166|Funkcija ! width=260|Predlagatelj ! width=60|Odstotek |- | bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 align=center|'''1. krog''' |- | [[Nuška Gajšek]] || županja Ptuja || [[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|18px]] – [[Socialni demokrati]] || align=right|% &nbsp; |- | [[Lina Habjanič]] || mestna svetnica || [[Slika:Logo of The Left (Slovenia).svg|60px]] – [[Levica (Slovenija)|Levica]] || align=right|% &nbsp; |- | [[Janko Širec]] || direktor Komunale Ptuj || '''SV''' – Tatjana Vaupotič in skupina volivcev || align=right|% &nbsp; |- | [[Andrej Čuš]] || mestni svetnik || '''SV''' – Andrej Čuš in skupina volivcev || align=right|% &nbsp; |- | [[Nuška Vrabl]] || mestna svetnica || [[Slika:DEMOKRATI Anžeta Logarja LOGO 2026.png|68px]] – [[Demokrati. Anžeta Logarja]] || align=right|% &nbsp; |} === Murska Sobota === {{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Murska Sobota 2026}} {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:86%; ! width=120|Kandidati<ref>{{navedi splet |url=https://ptujinfo.com/novica/politika/zdaj-je-jasno-kdo-se-bo-potegoval-za-zupana-ptuja-pet-kandidatov-sds-brez-svojega/452368 |title=Zdaj je jasno, kdo se bo potegoval za župana Ptuja: Pet kandidatov, SDS brez svojega |website=Ptujinfo |date=16. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}</ref> ! width=166|Funkcija ! width=260|Predlagatelj ! width=60|Odstotek |- | bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 align=center|'''1. krog''' |- | [[Damjan Anželj]] || župan Murske Sobote || [[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|18px]] – [[Socialni demokrati]] || align=right|% &nbsp; |- | [[Gorazd Kerec]] || mestni svetnik || [[Slika:Svoboda-logo 2025.svg|45px]] – [[Gibanje Svoboda]] || align=right|% &nbsp; |- | [[Jože Špilak]] || || [[Slika:DEMOKRATI Anžeta Logarja LOGO 2026.png|68px]] – [[Demokrati. Anžeta Logarja]] || align=right|% &nbsp; |- | [[Anton Štihec]] || nekdanji župan MS || [[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|30px]] – [[Nova Slovenija]] || align=right|% &nbsp; |- | [[Andrej Mešič]] || mestni svetnik || [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] – [[Slovenska demokratska stranka]] |} === Slovenj Gradec === {{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Slovenj Gradec 2026}} {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:86%; ! width=120|Kandidati<ref name="Dnevnik-mestne">{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/kdo-bo-vodil-obcine-v-boj-za-zupanske-stolcke-77-kandidatov-in-le-13-zensk-2834623/ |title=Kdo bo vodil občine? V boj za županske stolčke 77 kandidatov (in le 13 žensk) |website=Dnevnik |date=17. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}</ref> ! width=166|Funkcija ! width=260|Predlagatelj ! width=60|Odstotek |- | bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 align=center|'''Predčasno izvoljen – kot edini kandidat''' |- | [[Tilen Klugler]] || župan Slovenj Gradca || '''SV''' – Metka Černjak Golež in skupina volivcev || align=right|% &nbsp; |} == Kandidature dolgoletnih županov == V Sloveniji štirje župani svojo funkcijo nepreklicno opravljajo že od leta 1994, mediji jih pogosto označijo za »večne župane« ali »županske rekorderje«.<ref>{{Navedi splet |last=Pangos |first=Pia |date=2026-08-15 |title=Bosta v »elitnem« klubu večnih županov ostala samo dva? |url=https://info360.si/politika/bosta-v-elitnem-klubu-vecnih-zupanov-ostala-samo-dva/ |access-date=2026-10-21 |website=info360.si |language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Stari obrazi, novi izzivalci: začenja se boj za občine |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/lokalne-volitve-2026-ljubljana-maribor-celje-kranj-kandidature-zupani |access-date=2026-10-21 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref> To so [[Franc Čebulj]], župan [[Občina Cerklje na Gorenjskem|Cerkelj na Gorenjskem]], [[Matjaž Švagan]], župan [[Občina Zagorje ob Savi|Zagorja ob Savi]], župan [[Občina Brda|Občine Brda]] Franc Mužič ter [[Branko Kidrič]], župan [[Občina Rogaška Slatina|Rogaške Slatine]].<ref>{{Navedi splet |title=Nekateri župani so v Sloveniji na položaju že več kot 20 let |url=https://www.mladina.si/251828/nekateri-zupani-so-v-sloveniji-na-polozaju-ze-vec-kot-20-let/ |access-date=2026-10-21 |website=Mladina.si |language=sl}}</ref> Medtem ko se Mužič in Kidrič za ponovno kandidaturo tokrat nista več odločila,<ref>{{Navedi splet |date=2026-09-29 |title=Kdo bo nasledil »večnega« briškega župana? |url=https://www.robin.si/lokalne-novice/kdo-bo-nasledil-vecnega-briskega-zupana/ |access-date=2026-10-21 |website=Robin |language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=VOLITVE: Branko Kidrič se je odločil |url=https://www.stajerskival.si/sl/news/moja-obcina/branko-kidric-se-poslavlja-od-zupanske-pisarne.html |access-date=2026-10-21 |website=Radio Štajerski val}}</ref> se Švagan in Čebulj potegujeta za že svoj deveti mandat na čelu občin, slednji celo kot edini cerkljanski kandidat.<ref>{{Navedi splet |last=Grmšek |first=Neža |date=2026-10-13 |title=Švagan po deveti mandat, prvič v zgodovini nasproti ženska |url=https://zon.si/svagan-po-deveti-mandat-prvic-v-zgodovini-nasproti-zenska/ |access-date=2026-10-21 |website=Zon {{!}} Zasavske onlajn novice |language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=E-občina |title=SEZNAM VLOŽENIH KANDIDATUR - cerklje.si |url=https://www.cerklje.si/objava/1401176 |access-date=2026-10-21 |website=www.cerklje.si |language=sl}}</ref> == Politične stranke == === Pregled po mestnih občinah === {| class="wikitable" style="text;font-size:90%;line-height:16px; text-align: center;" |+ ! colspan="2"| ! [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] ! [[Mestna občina Maribor|Maribor]] ! [[Mestna občina Celje|Celje]] ! [[Mestna občina Kranj|Kranj]] ! [[Mestna občina Koper|Koper]] ! [[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]] ! [[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]] ! [[Mestna občina Krško|Krško]] ! [[Mestna občina Velenje|Velenje]] ! [[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]] ! [[Mestna občina Ptuj|Ptuj]] |- | style="background:#FEF200;" | |'''[[Slovenska demokratska stranka|SDS]] |Aleš Vrhovec | rowspan=5|[[Katja Koren]] |—<br>{{small|podpora: Šrot}} |[[Karin Planinšek]] |Peter Bolčič |Damjana Pavlica |— |— |Nejc Pačnik |Andrej Mešič |— |- | style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}};" | |'''[[Slovenska ljudska stranka|SLS]] |—<br>{{small|podpora: Vrhovec}} |— | rowspan=3|[[Irena Dolenc]] |— |— |— |Janja Starc |— |— |— |- | style="background:{{party color|Nova Slovenija}};" | |'''[[Nova Slovenija|NSi]] | rowspan=2|[[Mojca Sojar]] |— |— |Damjana Pavlica |— |— |Veronika Juvan |[[Anton Štihec]] |— |- | style="background:#1961ac;" | |'''[[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]] |— |— |— |— |— |— |— |— |- | style="background:#09105E;" | |'''[[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati.]] |—<br>{{small|podpora: Vrhovec}} |— |—<br>{{small|podpora: Rakovec}} |— |Damjana Pavlica |— |— |Alenka Gortan |Jože Špilak |Nuška Vrabl |- | style="background:#7C5199;" | |'''[[Resni.ca]] |Matjaž Tomlje |Mitja Zgoznik |Darko Radiković |Vekoslav Panigaz |Samir Šakovič |— |— |— |— |— |— |- | style="background:#005DA3;" | |'''[[Gibanje Svoboda|Svoboda]] |[[Klemen Boštjančič]] |Andrej Matvoz |—<br>{{small|podpora: Kovač}} |— |Mateja Hrvatin Kozlovič |[[Samo Turel]] |Andrej Kastrevec |Tajana Dvoršek |— |Gorazd Kerec |—<br>{{small|podpora: Širec}} |- | style="background:#E3000F;" | |'''[[Socialni demokrati|SD]] |Marko Koprivc | rowspan=2|[[Matevž Frangež]] |—<br>{{small|podpora: Kovač}} |[[Matjaž Rakovec]] |Stojan Prinčič |Matevž Vidmar |Srečko Vovko |— |Peter Dermol |Damjan Anželj |Nuška Gajšek |- | style="background:#e6342a;" | |'''[[Levica (Slovenija)|Levica]] |[[Luka Mesec]] |—<br>{{small|podpora: Kovač}} |—<br>{{small|podpora: Černe}} |Alan Medveš |Marko Rusjan |— |— |— |— |Lina Habjanič |- | style="background:#00964f;" | |'''[[VESNA – zelena stranka|Vesna]]''' |Apolonija Simon |— |— |— |— |— |— |— |— |— |— |- | style="background:#6f2c91;" | |'''[[Prerod (stranka)|Prerod]]''' |Gregor Novak | rowspan=2|Matej Vodopivec |— |— |— |— |Srečko Vovko |Janja Starc |— |— |— |- | style="background:#000000;" | |'''[[Piratska stranka Slovenije|Pirati]]''' |[[Jasmin Feratović]] |— |— |Matej Sukič |— |Jože Pirh |— |— |— |— |- | style="background:#d69a2a;" | |'''[[Stranka Straža – Katoliška narodna stranka|Straža]]''' |— |[[Aleš Ernecl]] |— |— |— |— |— |— |— |— |— |- | style="background:#000000;" | |'''[[Slovenska nacionalna stranka|SNS]]''' |— |— |— |— |[[Zmago Jelinčič]] |— |— |— |— |— |— |- |} == Seznam županskih kandidatov po strankah == {{glavni|Seznam županskih kandidatov po političnih strankah na lokalnih volitvah v Sloveniji 2026}} == Statistika == {{col-begin}} {{col-break|width=60%}} === Splošno === {| class="wikitable" style="text-align:left;" |- ! colspan=2 style="border-top-width:4px"|Županski kandidati ! colspan=2 style="border-top-width:4px"colspan=2|Kandidati za občinske svete |- | width=250|Skupaj || align=center width=20|614 || width=250|Skupaj || align=center width=20|17.922 |- | Ženske || align=center| || Ženske || align=center|8.147 |- | Moški || align=center| || Moški || align=center|9.775 |- | Mestne občine || align=center|77 || Mestne občine || align=center| |- | Preostale občine || align=center|537 || Preostale občine || align=center| |- | Najstarejši || align=center|81 || Najstarejši || align=center|95 |- | Najmlajši || align=center|20 || Najmlajši || align=center|18 |- ! colspan=2 style="border-top-width:4px"|Izvoljeni župani ! colspan=2 style="border-top-width:4px"|Izvoljeni občinski svetniki |- | Skupaj || align=center| || Skupaj || align=center| |- | Ženske || align=center| || Ženske || align=center| |- | Moški || align=center| || Moški || align=center| |- | Najstarejši || align=center| || Najstarejši || align=center| |- | Najmlajši || align=center| || Najmlajši || align=center| |- | Najvišja podpora (%)<br><small>([[Občina|Občina ?]])</small> || align=center| || Največ svetnikov<br><small>([[Občina|Občina ?]])</small> || align=center| |- | Najnižja podpora (%)<br><small>([[Občina|Občina ?]])</small> || align=center| || Najmanj svetnikov<br><small>([[Občina|Občina ?]])</small> || align=center| |} {{col-break|width=40%}} === Število županskih mandatov === {| class="wikitable" style="text-align:left" ! colspan=2 style="border-top-width:4px"|Število mandatov |- | width=200|9. mandat županovanja || align=center width=47| |- | 8. mandat županovanja || align=center| |- | 7. mandat županovanja || align=center| |- | 6. mandat županovanja || align=center| |- | 5. mandat županovanja || align=center| |- | 4. mandat županovanja || align=center| |- | 3. mandat županovanja || align=center| |- | 2. mandat županovanja || align=center| |- | 1. mandat županovanja || align=center| |} {{col-break|width=10%}} {{col-end}} === Izvoljeni župani po strankah, listah ali s podporo skupine volivcev === {| class="wikitable" |- ! width=15 rowspan=2|Uvr. ! width=55 rowspan=2|Logotip ! width=382 rowspan=2|Predlagatelj, stranka, lista ! width=180 colspan=4|Izvoljeni |- ! width=60|Edini ! width=60|1. krog ! width=60|2. krog ! width=60|Skupaj |- | align=center|1. | align=center| | Nestrankarski župani s podporo skupine volivcev (SV) | align=center|32 | align=center| | align=center| | align=center bgcolor=#E6E6FA|'''32 |- | align=center|2. | align=center|[[Slika:SDS logotype.svg|32px]] | [[Slovenska demokratska stranka]] (SDS) | align=center|4 | align=center| | align=center| | align=center bgcolor=#E6E6FA|'''4 |- | align=center|3. | align=center| | Po različnih Listah | align=center|3 | align=center| | align=center| | align=center bgcolor=#E6E6FA|'''3 |- | align=center|4. | align=center|[[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|60px]] | [[Nova Slovenija]] (NSi) | align=center|2 | align=center| | align=center| | align=center bgcolor=#E6E6FA|'''2 |- | align=center|5. | align=center|[[Slika:Gibanje Svoboda logo.svg|60px]] | [[Gibanje Svoboda]] (Svoboda) | align=center|1 | align=center| | align=center| | align=center bgcolor=#E6E6FA|'''1 |- | align=center|6. | align=center|[[Slika:Slovenska Ljudska Stranka logo.svg|50px]] | [[Slovenska ljudska stranka]] (SLS) | align=center|1 | align=center| | align=center| | align=center bgcolor=#E6E6FA|'''1 |- | align=center|7. | align=center|[[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|25px]] | [[Socialni demokrati]] (SD) | align=center|1 | align=center| | align=center| | align=center bgcolor=#E6E6FA|'''1 |- | align=center|8. | align=center| | Župani s koalicijsko podporo več strank, list ali SV<small>{{efn|name=|'''1 župan s podporo koalicije dveh ali več strank, list in skupine volivcevː'''<br>&nbsp;&nbsp; Neodvisna lista SKUPAJ ZA LJUDI! + Mitja Berlak in skupina volivcev (SV. ANDRAŽ V SL. GORICAH)<br> }}</small> | align=center|1 | align=center| | align=center| | align=center bgcolor=#E6E6FA|'''1 |- ! colspan=3 style="border-top-width:5px"|Skupno število ! style="border-top-width:5px"|45 ! style="border-top-width:5px"| ! style="border-top-width:5px"| ! style="border-top-width:5px"|45 |} == Opombe == {{Notelist}} == Sklici == {{sklici}} {{Lokalne volitve v Sloveniji 2026}} {{Volitve v Sloveniji}} [[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji]] [[Kategorija:2026 v politiki]] [[Kategorija:2026 v Sloveniji]] [[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji 2026| ]] bgtdabir684adx1w0yisyr40qy5w9x7 0 606212 6774782 6773389 2026-11-04T13:20:34Z Ljubljančan11 268157 /* Uradni */ 6774782 wikitext text/x-wiki {{aktualno||volitve}} {{Infobox election | election_name = Lokalne volitve v MO Ljubljana 2026 | type = presidential | previous_election = Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana 2022 | previous_year = 2022 | next_election = Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana 2030 | next_year = 2030 | country = Slovenija | election_date = [[Slika:Blason_ville_si_Ljubljana_(Slovénie).svg|40px]]<br>{{nobr|15. in 29. november 2026}} | turnout = | candidate1 = | image1 = | popular_vote1 = | percentage1 = | party1 = | color1 = | candidate2 = | image2 = | popular_vote2 = | percentage2 = | party2 = | color2 = | title = župan | before_election = [[Zoran Janković]] | before_party = skupina volivcev | after_election = | after_party = }} '''Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana 2026''' bodo redne volitve [[Župan Ljubljane|župana]] ter članov [[Mestni svet Mestne občine Ljubljana|mestnega sveta]], ki bodo potekale 15. in 29. novembra 2026 v [[Mestna občina Ljubljana|Mestni občini Ljubljana]] v okviru [[Lokalne volitve v Sloveniji 2026|lokalnih volitev 2026]]. Županske kandidature je vložilo 15 kandidatov, od tega 13 na predlog političnih strank ter dva na predlog skupine volivcev.<ref name=":18">{{Navedi splet |date=2026-10-15 |title=To so kandidati za župane mestnih občin - OBALAplus |url=https://obalaplus.si/to-so-kandidati-za-zupane-mestnih-obcin/ |access-date=2026-10-16 |language=sl-SI}}</ref> == Zgodovina == === Razpis volitev === 8. julija 2026 je [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednik Državnega zbora]] [[Zoran Stevanović]] uradno razpisal lokalne volitve. Za rok za začetek izvedbe volilnih opravil je določil 7. september 2026, na ta dan je Ministrstvo za notranje zadeve med drugim objavilo število volilnih upravičencev, ki jih je tokrat 205.749.<ref>{{Navedi splet |last=Da |first=La |title=Predsednik DZ-ja razpisal redne lokalne volitve v 212 slovenskih občinah |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednik-dz-ja-razpisal-redne-lokalne-volitve-v-212-slovenskih-obcinah/787510 |access-date=2026-07-30 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Za primerjavo, na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|lokalnih volitvah leta 2022]] je volilno pravico imelo 223.678 ljudi.<ref>{{Navedi splet |date=2026-09-23 |title=Udeležba, ki odloča: Leta 2022 je župana izvolila slaba četrtina volilnih upravičencev {{!}} Ljubljanainfo.com |url=https://ljubljanainfo.com/novica/politika/udelezba-ki-odloca-leta-2022-je-zupana-izvolila-slaba-cetrtina-volilnih-upravicencev/447395 |access-date=2026-09-27 |website=ljubljanainfo.com |language=sl}}</ref> Kandidat za župana oziroma lista za mestni svet, ki jo določi skupina volivcev, je moral za vložitev kandidature zbrati najmanj 1000 podpisov podpore.<ref>{{Navedi splet |title=Lokalne volitve 2026 |url=https://www.ljubljana.si/sl/mestna-obcina/upravljanje/lokalne-volitve/lokalne-volitve-2026 |access-date=2026-10-12 |website=Mestna občina Ljubljana |language=sl}}</ref> === Županske kandidature === V intervjuju za tednik [[Demokracija (revija)|Demokracija]], objavljenem 2. aprila 2026, je župansko kandidaturo oznanil mestni svetnik [[Aleš Primc]].<ref name=":2">{{Navedi splet |last=Janša |first=Petra |date=2026-04-11 |title=(INTERVJU) Aleš Primc: »Jaz bom kandidiral. In grem na zmago. Skrajni čas je, da Ljubljančani dobijo župana, ki bo delal zanje in ne samo zase!« |url=https://demokracija.si/fokus/intervju-ales-primc-jaz-bom-kandidiral-in-grem-na-zmago-skrajni-cas-je-da-ljubljancani-dobijo-zupana-ki-bo-delal-zanje-in-ne-samo-zase/ |access-date=2026-08-03 |website=Demokracija |language=sl-SI}}</ref> Za župana je kandidiral že na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|volitvah leta 2022]] in zasedel tretje mesto, s 6,95 odstotka glasov pa dosegel najboljši rezultat med kandidati desnosredinskih strank.<ref>{{Navedi splet |date=2022-12-12 |title=Izidi glasovanja za mestno občino Ljubljana |url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/volitve2022/lv2022/#/obcine/ljubljana/rezultati |access-date=2026-07-30 |website=dvk-rs.si}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=S |first=A. |title=Janković že šestič do zmage, večine v mestnem svetu ne bo imel |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/lokalne-volitve-2022/mestne-obcine/ljubljana/jankovic-ze-sestic-do-zmage-vecine-v-mestnem-svetu-ne-bo-imel/648071 |access-date=2026-07-30 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Od februarja 2023 do junija 2026 je nato Primc pred [[Mestna hiša, Ljubljana|ljubljanskim magistratom]] organiziral in vodil 32 protestnih shodov proti kanalu C0 in Jankovićevi politiki.<ref>{{Navedi splet |last=C |first=A. S. , M. Z. , G. |title=Mestni svet potrdil izplačilo nagrad vodstvu ZD-ja Ljubljana; pred magistratom protest |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/mestni-svet-potrdil-izplacilo-nagrad-vodstvu-zd-ja-ljubljana-pred-magistratom-protest/659295 |access-date=2026-07-30 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last= |date=2024-10-01 |title=[Video] “Ustavite ta zgrešeni kanal,” je bilo slišati na shodu proti Jankovićevi zastrupitvi vode {{!}} Nova24TV |url=https://nova24tv.si/video-ustavite-ta-zgreseni-kanal-je-bilo-slisati-na-shodu-proti-jankovicevi-zastrupitvi-vode/ |access-date=2026-07-30 |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=ninzoh |date=2026-06-22 |title=Danes že 32. shod za zaščito pitne vode pred Jankovićevim kanalom C0 {{!}} Nova24TV |url=https://nova24tv.si/danes-ze-32-shod-za-zascito-pitne-vode-pred-jankovicevim-kanalom-c0/ |access-date=2026-07-30 |language=sl-SI}}</ref> 8. maja 2026 je svojo vnovično kandidaturo napovedal mestni svetnik [[Jasmin Feratović]], sicer predsednik [[Piratska stranka Slovenije|Piratske stranke]]. K sodelovanju je povabil tudi druge civilne iniciative in stranke ljubljanske opozicije ter izrazil prepričanje, da so Pirati edina sila, ki je »zmožna ogroziti primat Zorana Jankovića«.<ref name=":3">{{Navedi splet |title=Feratović: Pirati edina opozicijska sila, ki je zmožna ogroziti Jankovićev primat {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/feratovic-pirati-edina-opozicijska-sila-ki-je-zmozna-ogroziti-jankovicev-primat.html |access-date=2026-07-30 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Aktualni župan [[Zoran Janković]] je kandidaturo za nov mandat oznanil istega dne na slavnostni seji ob prazniku osvoboditve Ljubljane. V nagovoru je dejal, da odločitev ni bila lahka in je trajala dolgo, a da ga k temu veže odgovornost. Za položaj kandidira že sedmič.<ref name=":4">{{Navedi splet |title='Ljubljankovič': je 20-letni primat na čelu občine prednost ali slabost? {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/je-20-letni-primat-na-celu-obcine-prednost-ali-slabost.html |access-date=2026-07-30 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref><ref name=":5">{{Navedi splet |last=Da |first=La |title=Janković: Novembra bom kandidat za župana Ljubljane |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/jankovic-novembra-bom-kandidat-za-zupana-ljubljane/781577 |access-date=2026-07-30 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Na družbenem omrežju Instagram je 14. junija 2026 vstop v župansko tekmo naznanil vplivnež Aleksandar Repić.<ref>{{Navedi splet |title=Aleksandar Repić nam je potrdil: podaja se v boj za ljubljanskega župana |url=https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/aleksandar-repic-nam-je-potrdil-podaja-se-v-boj-za-ljubljanskega-zupana |access-date=2026-07-30 |website=slovenskenovice.delo.si |language=sl}}</ref> Repić je v obdobju pred [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskimi volitvami 2026]] ostro nasprotoval nadaljevanju vladanja [[Robert Golob|Roberta Goloba]].<ref>{{Navedi splet |title=Dosje Nepridiprav: Golob proti Repiću |url=https://www.planet-tv.si/clanek/dosje-nepridiprav-golob-proti-repicu/ |access-date=2026-07-30 |website=www.planet-tv.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Kaj je povedal Aleksander Repić za Planet, preden so ga aretirali na Brniku: Preko posrednika so me kontaktirali ljudje iz Svobode … |url=https://www.planet-tv.si/clanek/kaj-je-povedal-aleksander-repi%C4%87-za-planet-preden-so-ga-aretirali-na-brniku-preko-posrednika-so-me-kontaktirali-ljudje-iz-svobode/ |access-date=2026-07-30 |website=www.planet-tv.si |language=sl}}</ref> Napovedal je neodvisno kandidaturo s sloganom ''Ljubljana Ljubljančanom'' ter nastop na volitvah v mestni svet z nestrankarsko listo.<ref>{{Navedi splet |title=Aleksandar Repić v boj proti Zoranu Jankoviću: kandidiral bo za župana Ljubljane |url=https://siol.net/novice/slovenija/aleksandar-repic-v-boj-proti-zoranu-jankovicu-kandidiral-bo-za-zupana-ljubljane-696391 |access-date=2026-07-30 |website=siol.net |language=sl}}</ref> Med 8. septembrom in 2. oktobrom je za obe kandidaturi zbral po 1600 podpisov.<ref>{{Navedi splet |title=Aleksandar Repić zbral podpise za župansko kandidaturo {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/aleksandar-repic-zbral-podpise-za-zupansko-kandidaturo.html |access-date=2026-10-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> 3. julija 2026 je župansko kandidaturo oznanil Mihael Jarc, predsednik zunajparlamentarne stranke [[Stranka slovenskega naroda|SSN]], ki naj bi kandidiral z [[Lista za čisto pitno vodo|Listo za čisto pitno vodo]]. V predstavitvi programskih izhodišč je izpostavil ureditev Stanežič, kanala C0 in prenove ljubljanske tržnice.<ref name=":6">{{Navedi splet |title=V boj za župana stari znanec ljubljanske politike - Svet24.si |url=https://svet24.si/novice/slovenija/mihael-jarc-kandidatura-zupan-ljubljana-1910488 |access-date=2026-07-30 |website=Novice Svet24 |language=sl}}</ref> Kasneje, 30. septembra, je od namere za kandidaturo odstopil.<ref name=":15">{{Navedi splet |last=SSN stranka |date=2026-09-30 |title=Obvestilo medijem in zainteresirani javnosti! Kandidat "Liste za čisto pitno vodo, s podporo SSN", Mihael Jarc, iz osebnih razlogov, odstopa od kandidature za župana Ljubljane. Lokalne volitve 2026. |url=https://www.facebook.com/stranka.slovenskega.naroda/posts/pfbid036WdmW14rF6KUEkwdwKRs7vwGjPkaLTViBdrzSZWQ7xk2uEQt164oMJXuMmukK8vVl?rdid=vHIm4cu423f0u6Du# |access-date=2026-10-12 |website=Facebook}}</ref> 15. julija 2026 je kandidaturo napovedal [[Luka Mesec]], sokoordinator stranke [[Levica (Slovenija)|Levica]]. V svoji predstavitvi zaslug županu Jankoviću ni odrekel, je pa svojo odločitev pojasnil z besedami, da Ljubljana postaja mesto, ki si ga »vse več ljudi ne more več privoščiti« in se zavzel za večjo dostopnost javnih storitev.<ref name=":7">{{Navedi splet |date=2026-07-15 |title=Mesec najavil kandidaturo za župana Ljubljane: "Po 20 letih enega župana je čas za korenito spremembo" |url=https://n1info.si/novice/slovenija/zdaj-je-tudi-uradno-levica-v-zupansko-tekmo-v-ljubljani-posilja-luko-mesca/ |access-date=2026-07-30 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref> Meščeva kandidatura, ki ni bila usklajena s stranko [[VESNA – zelena stranka|Vesna]], s katero je Levica nastopila na državnozborskih volitvah, je bil tudi eden od razlogov za nezadovoljstvo članov Vesne in posledično končanje [[Levica in Vesna|zavezništva med strankama]].<ref>{{Navedi splet |date=2026-07-20 |title=Vesna nezadovoljna, partnerstvo z Levico na resni preizkušnji |url=https://n1info.si/novice/slovenija/vesna-nezadovoljna-partnerstvo-z-levico-na-resni-preizkusnji/ |access-date=2026-07-30 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=C |first=G. |title=Stranka Vesna zahteva umik svojega imena iz skupne poslanske skupine Levice in Vesne |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stranka-vesna-zahteva-umik-svojega-imena-iz-skupne-poslanske-skupine-levice-in-vesne/788878 |access-date=2026-07-30 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> 27. avgusta 2026 so svojega kandidata predstavili v [[Prerod (stranka)|Prerodu]], in sicer ljubljanskega odvetnika Gregorja Novaka, sicer predsednika sveta stranke ter avtorja strankinega programa za boj proti korupciji.<ref name=":10">{{Navedi splet |date=2026-08-27 |title=Prerod predstavil kandidata za župana Ljubljane: Mi nismo gradbeni projekt |url=https://n1info.si/novice/slovenija/prerod-predstavil-kandidata-za-zupana-ljubljane-mi-nismo-gradbeni-projekt/ |access-date=2026-08-27 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref> Kandidat se je zavzel za »novo kulturo vodenja mesta«, kot prioritete pa izpostavil zmanjšanje birokracije, zanesljivejši mestni avtobusni promet ter nova neprofitna stanovanja.<ref>{{Navedi splet |last=S |first=A. |title=Za ljubljanskega župana bo kandidiral Gregor Novak iz stranke Prerod |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/za-ljubljanskega-zupana-bo-kandidiral-gregor-novak-iz-stranke-prerod/792036 |access-date=2026-08-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> 2. septembra je župansko kandidaturo napovedal [[Anton Rop]], nekdanji predsednik vlade, in ob tem uradno naznanil tudi ustanovitev nove politične stranke [[Ljubljana smo vsi]].<ref name=":11">{{Navedi splet |date=2026-09-02 |title=Anton Rop bo najprej poskušal zrušiti Jankovića: Za drugačno in bolj transparentno Ljubljano. Nato v državno politiko? |url=https://vecer.com/slovenija/dr-anton-rop-bo-najprej-poskusal-zrusiti-jankovica-za-drugacno-in-bolj-transparentno-ljubljano-10425542 |access-date=2026-09-02 |website=Večer |language=sl}}</ref> Slednjo je ustanovil skupaj z nekdanjo predsednico Državnega zbora [[Urška Klakočar Zupančič|Urško Klakočar Zupančič]], ki se je v medijih v kombinaciji z Ropom predhodno prav tako omenjala kot možna županska kandidatka, sedaj pa oznanila kandidaturo na listi za mestni svet.<ref name=":9">{{Navedi splet |title=Rop ali Klakočar Zupančičeva: kdo ima več možnosti proti Jankoviću |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/rop-ali-klakocar-zupanciceva-kdo-ima-vec-moznosti-proti-jankovicu |access-date=2026-08-03 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref><ref name=":12">{{Navedi splet |date=2026-09-02 |title=Anton Rop bo na lokalnih volitvah izzval ljubljanskega župana Zorana Jankovića |url=https://n1info.si/novice/slovenija/anton-rop-kandidat-za-ljubljanskega-zupana/ |access-date=2026-09-02 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref> Klakočar Zupančičeva je sicer že 8. julija potrdila medijske govorice in oznanila kandidaturo na skupni listi z Ropom, a takrat še ni razkrila, kdo od njiju bo kandidat za župana. Rop naj bi odločitev sprejel po tehtnem premisleku in več prejetih pobudah. Kot svoje prioritete je na uradni predstavitvi izpostavil drugačno upravljanje mesta, dostopna stanovanja, izboljšanje javnega prometa ter skrb za čist zrak in okolje.<ref name=":12" /> Kot naslednja kandidatka se je 1. oktobra 2026 predstavila akademska slikarka Apolonija Simon, ki jo podpira stranka [[VESNA – zelena stranka|VESNA]]. V svoji predstavitvi je opozorila na slabo načrtovanje prostora, povezano z visokim tveganjem za zdravje ter dejala, da končni cilj ne sme biti gospodarski dobiček, temveč kakovost življenja ljudi.<ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Kandidatka Vesne za županjo Ljubljane bo Apolonija Simon: "Ljubljana ni last župana" |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/kandidatka-vesne-za-zupanjo-ljubljane-bo-apolonija-simon-ljubljana-ni-last-zupana/795535 |access-date=2026-10-03 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> V torek, 13. oktobra je svojo kandidaturo uradno potrdil še [[Klemen Boštjančič]], kandidat [[Gibanje Svoboda|Gibanja Svoboda]].<ref>{{Navedi splet |title=Boštjančič potrjen kandidat Svobode za župana Ljubljane {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/neuradno-bostjancic-potrjen-kandidat-svobode-za-zupana-ljubljana.html |access-date=2026-10-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Bitka za Ljubljano odprta: SDS predstavil svojega kandidata {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bitka-za-ljubljano-odprta-karte-razkrivajo-v-svobodi-sds-sd.html |access-date=2026-10-15 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> V Svobodi naj bi sicer kolebali med svojim kandidatom ali podporo Zoranu Jankoviću, na listi katerega pa bosta kandidiral tudi [[Lenart Žavbi]] in Duško Vujanović, sicer poslanca Svobode v Državnem zboru.<ref name=":0" /><ref name=":8" /> Golob je izbiro lastnega kandidata utemeljil z zmago stranke na državnozborskih volitvah marca, zaradi česar bi želeli ponuditi tudi svoje ljudi za vodenje vseh večjih slovenskih občin.<ref>{{Navedi splet |last=Kos |first=Suzana |date=2026-10-12 |title=Kaj pomeni kandidatura Klemna Boštjančiča za župana Ljubljane? |url=https://info360.si/politika/kaj-pomeni-kandidatura-klemna-bostjancica-za-zupana-ljubljane/ |access-date=2026-10-12 |website=info360.si |language=sl-SI}}</ref> V [[Socialni demokrati|Socialnih demokratih]] naj bi sicer razmišljali predvsem o podpori kateremu od drugih kandidatov. Vodja mestnega odbora Marko Koprivc naj bi že od aprila 2026 dalje delal na združevanju levice v Ljubljani, nato se je poleti omenjal kot potencialni kandidat,<ref name=":19" /> v začetku oktobra pa je celo dejal, da se mu zdi »neresno, da je na levici v Ljubljani 'deset' kandidatov«, in znova pozval k povezovanju.<ref>{{Navedi splet |last=Hanžič |first=Sandra |date=2026-10-01 |title=Spodletela pobuda stranke SD za povezovanje levice v Ljubljani |url=https://info360.si/politika/spodletela-pobuda-stranke-sd-za-povezovanje-levice-v-ljubljani/ |access-date=2026-10-15 |website=info360.si |language=sl-SI}}</ref> Zaradi spodletelih pobud se je 13. oktobra tudi sam vključil v župansko tekmo in s sloganom ''Mi smo tu doma'' pozval k uporu proti politiki sovraštva in laži ter avtoritarni oblasti.<ref name=":20">{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Kandidat SD-ja za župana Ljubljane Marko Koprivc |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/kandidat-sd-ja-za-zupana-ljubljane-marko-koprivc/796789 |access-date=2026-10-15 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Kandidaturo sta potrdila tudi [[Kajetan Bajt]], kandidat stranke [[Zeleni Slovenije]] in pa [[Izidor Predan]] iz [[Krščanski socialisti Slovenije|Krščanskih socialistov]]. <ref name=":23">{{Navedi splet |date=2026-10-22 |title=Petnajst imen za župana: Kdo kandidira, kdo jih predlaga in kaj obljubljajo Ljubljani {{!}} Ljubljanainfo.com |url=https://ljubljanainfo.com/novica/politika/petnajst-imen-za-zupana-kdo-kandidira-kdo-jih-predlaga-kaj-obljubljajo-ljubljani/453202 |access-date=2026-11-01 |website=ljubljanainfo.com |language=sl}}</ref> ==== Kandidati koalicijskih strank ==== Stranke [[16. vlada Republike Slovenije|aktualne koalicije]] svojih kandidatov v vsem tem času še niso najavile; agencija Episcenter je julija 2026 kot potencialnega kandidata v javnomnenjsko raziskavo vključila Marka Kušarja, člana [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokratov. Anžeta Logarja]], ki se je junija odpovedal funkciji nadomestnega poslanca v Državnem zboru.<ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Kušar se je odpovedal mandatu, v poslanske klopi Dejan Zakrajšek |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kusar-se-je-odpovedal-mandatu-v-poslanske-klopi-dejan-zakrajsek/784717 |access-date=2026-07-30 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2026-07-12 |title=Anketa Mediane in Episcentra: Zorana Jankoviča 60 % volivcev noče več za župana! Ga bo odstavil Tone Rop skupaj z Urško? |url=https://www.zanima.me/anketa-mediane-in-episcentra-zorana-jankovica-60-volivcev-noce-vec-za-zupana-ga-bo-odstavil-tone-rop-skupaj-z-ursko/ |access-date=2026-07-30 |website=Zanima.me |language=sl-SI}}</ref> V začetku septembra se je nato kot možni kandidat omenjal nekdanji pravosodni minister [[Senko Pličanič]], ki je 5. septembra potrdil zanimanje za vstop v tekmo, s pogojem prejetja podpore vseh koalicijskih strank ter stranke Resni.ca.<ref>{{Navedi splet |title=Logar išče kandidata, 'ki bo končal 20-letno vladavino Jankovića' {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/logar-isce-kandidata-ki-bo-koncal-20-letno-vladavino-jankovica.html |access-date=2026-09-26 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> 16. septembra je Pličanič za POP TV po zavrnitvi SDS in Resni.ce, ki sta napovedali nastop vsaka s svojim kandidatom, možnost svoje kandidature izločil.<ref name=":13">{{Navedi splet |title=Koga v boj za Ljubljano pošilja desnica? Kdo bo kandidiral v Mariboru? {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/koga-v-boj-za-ljubljano-posilja-desnica-kdo-bo-kandidiral-v-mariboru.html |access-date=2026-09-26 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> 13. oktobra 2026 je kandidaturo za [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] najavil arhitekt Aleš Vrhovec, ki se s politiko prej sicer ni ukvarjal. V stranki so ga predstavili kot »politično neobremenjenega Ljubljančana, ki pozna mesto« Vrhovec s sloganom ''Ljubljana drugače'' je napovedal ustavitev projekta C0 (vsaj do pridobitve celovite presoje vplivov na okolje), ustavitev projekta sežigalnice odpadkov in tudi projekta prenove tržnice po tedanjih načrtih ter olajšanje dostopa do zemljišč za gradnjo.<ref name=":17">{{Navedi splet |title=Prvič v politiki: je to človek, ki lahko zamenja Zorana Jankovića? |url=https://siol.net/novice/slovenija/svoboda-v-boj-proti-jankovicu-posilja-klemna-bostjancica-sds-alesa-vrhovca-703877 |access-date=2026-10-15 |website=siol.net |language=sl}}</ref> Omenil je tudi pogovore z drugimi koalicijskimi strankami o možni podpori njegovi kandidaturi.<ref name=":17" /> Mediji so v zvezi s tem že predhodno omenjali Demokrate Anžeta Logarja; njihov ljubljanski mestni odbor naj bi za županskega kandidata sicer predlagal Primoža Novaka, vendar naj bi se stranka v zameno za koalicijsko podporo kandidatki Demokratov [[Katja Koren|Katji Koren]] v Mariboru vendarle odločila za podporo Vrhovcu.<ref>{{Navedi splet |date=2026-10-07 |title=Zakulisna kupčija med SDS in Demokrati: pri županih Ljubljana za Maribor. Tea Košir se ne vrača v parlament |url=https://www.zanima.me/zakulisna-kupcija-med-sds-in-demokrati-pri-zupanih-ljubljana-za-maribor-tea-kosir-se-ne-vraca-v-parlament/ |access-date=2026-10-15 |website=Zanima.me |language=sl-SI}}</ref> 15. oktobra 2026, na zadnji dan vlaganja kandidatur, je vstop v župansko tekmo s podporo [[Nova Slovenija|NSi]] in [[FOKUS Marka Lotriča|Fokusa Marka Lotriča]] napovedala [[Mojca Sojar]]. Predsednik [[Resni.ca|Resni.ce]] [[Zoran Stevanović]] je julija napovedal, da je njihov kandidat »premočen favorit« in ga zato do roka za vlaganje kandidatur ni želel razkriti.<ref name=":0">{{Navedi splet |date=2026-07-15 |title=Stevanović ima problem: "Premočen favorit" za ljubljanskega župana, bojijo se pritiska medijev |url=https://vecer.com/slovenija/stevanovic-ima-problem-premocen-favorit-za-ljubljanskega-zupana-bojijo-se-pritiska-medijev-10421097 |access-date=2026-07-30 |website=Večer |language=sl}}</ref> Ime je bilo v medijih prvič objavljeno dan po tem, za Resni.co je slednjo vložil nekdanji avtomobilski dirkač Matjaž Tomlje, ki se je javnosti nato predstavil 19. oktobra.<ref name=":18" /><ref>{{Navedi splet |title=Resnica s kandidatoma v Ljubljani in Mariboru: Tomlje in Zgoznik {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/resnica_2.html |access-date=2026-10-23 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Na tiskovni konferenci je napovedal, da bi se kot župan odpovedal plači, šoferju in službenemu vozilu, kot svoje prioritete pa izpostavil izboljšavo zdravstvenega sistema in prometa ter prepolovitev cene električne energije.<ref name=":22">{{Navedi splet |date=2026-10-19 |title=Kandidat Resnice za župana Ljubljane bi se odpovedal plači in prepolovil ceno elektrike |url=https://n1info.si/novice/slovenija/kandidat-resnice-za-zupana-ljubljane-bi-se-odpovedal-placi-in-prepolovil-ceno-elektrike/ |access-date=2026-10-23 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref> == Županski kandidati == === Uradni === {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;font-size:97%;line-height:16px" ! colspan=2 width="10%"|Kandidat ! width="10%"|Rojen ! class="unsortable" width="20%"|Poklic ! class="unsortable" width="12%"|Stranka<br>Lokalna lista ! width="10%"|Datum napovedi kandidature ! class="unsortable" width="10%"|Kampanja ! class="unsortable" width="5%"|Sklici |- |<center>[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Aleš Primc]]'''</center> | style="background:#a167ab; " | |20. november 1973 [[Ljubljana]] | * predsednik stranke Glas za otroke (2017–''danes'') * mestni svetnik Mestne občine Ljubljana (2022–''danes'') |[[Glas za otroke in družine]] (GOD) |2. april 2026 |TBA |<ref name=":2" /><ref>{{Navedi splet |title=Kdo je že najavil kandidaturo za župana Ljubljane? {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/boj-za-zupana-ljubljane-kdo-je-ze-najavil-kandidaturo.html |access-date=2026-08-03 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> |- |<center>[[Slika:Novinarska_konferenca_-_9.1.2023_-_Zoran_Janković_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Zoran Janković]]'''</center> | style="background:#43AC44; " | |1. januar 1953 [[Saraorci]], [[Srbija]] | * župan Mestne občine Ljubljana (2006–''danes'') |podpora volivcev<br>–<br>[[Lista Zorana Jankovića]] (LZJ) |8. maj 2026 |TBA |<ref name=":4" /><ref name=":5" /> |- |<center>[[Slika:Jasmin_Feratović,_Piratska_stranka.jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Jasmin Feratović]]'''</center> | style="background:#000000; " | |18. september 1996 [[Ljubljana]] | * mestni svetnik Mestne občine Ljubljana (2022–''danes'') * predsednik stranke Pirati (2024–''danes'') |[[Piratska stranka Slovenije]] (Pirati) |8. maj 2026 |TBA |<ref name=":3" /> |- |<center>[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Aleksandar Repić]]'''</center> | style="background:#D4AF37; " | |11. januar 1992 [[Ljubljana]] | * spletni vplivnež |podpora volivcev<br>–<br>Lista Aleksandra Repića |14. junij 2026 |''Ljubljana Ljubljančanom'' |<ref>{{Navedi splet |title=Od zapora do županske tekme? Kdo je Aleksandar Repić - "Nepridiprav" - Svet24.si |url=https://svet24.si/novice/slovenija/aleksandar-repic-nepridiprav-nismo-fejk-politika-kandidatura-zupan-ljubljana-vplivnez-kazenski-postopek-ai-univerza-1915333 |access-date=2026-08-03 |website=Novice Svet24 |language=sl}}</ref> |- |<center>[[Slika:Zaključna_seja_vlade_2022_-_2026;_3._junij_2026_-_55311824744_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Luka Mesec]]'''</center> | style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}}; " | |1. julij 1987 [[Kranj]] | * poslanec Državnega zbora Republike Slovenije (2014–2022, 2026–''danes'') * minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (2022–2026) * sokoordinator stranke Levica (2025–''danes'') |[[Levica (Slovenija)|Levica]] |15. julij 2026 |''Luka za Ljubljano'' ''Za Ljubljano, ki si jo lahko privoščimo'' |<ref name=":7" /> |- |<center>[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Gregor Novak]]'''</center> | style="background:#6f2c91; " | |1. februar 1974 [[Ljubljana]] | * predsednik sveta stranke Prerod (2026–''danes'') |[[Prerod (stranka)|Prerod – Stranka Vladimirja Prebiliča]] |27. avgust 2026 |Povej. Župan, ki posluša mesto. |<ref name=":10" /> |- |<center>[[Slika:Anton_Rop_(53709940606)_(cropped2).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Anton Rop]]'''</center> | style="background:#d56138; " | |27. december 1960 [[Ljubljana]] | * predsednik Vlade Republike Slovenije (2002–2004) * poslanec Državnega zbora Republike Slovenije (2004–2010) |[[Ljubljana smo vsi]] (LSV) |2. september 2026 |''Mesto pripada ljudem'' |<ref name=":11" /> |- |<center>[[Slika:No_image_(female).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Apolonija Simon]]'''</center> | style="background:#00964f; " | |4. februar 1967 [[Brežice]] | * samostojna likovna ustvarjalka * profesorica risanja in slikanja na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo (1999–''danes'') |[[VESNA – zelena stranka]] |1. oktober 2026 |TBA |<ref>{{Navedi splet |title=Kandidatka Vesne za županjo Ljubljane Apolonija Simon za drugačno vodenje mesta |url=https://siol.net/novice/slovenija/kandidatka-vesne-za-zupanjo-ljubljane-apolonija-simon-za-drugacno-vodenje-mesta-702952 |access-date=2026-10-03 |website=siol.net |language=sl}}</ref> |- |<center>[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Aleš Vrhovec]]'''</center> | style="background:#FEF200; " | |1964 [[Ljubljana]] | * arhitekt in urbanist |[[Slovenska demokratska stranka]] (SDS) |13. oktober 2026 |''Ljubljana. Drugače.'' |<ref name=":13" /><ref>{{Navedi splet |date=2026-10-13 |title=SDS vstopa v tekmo za župana Ljubljane z arhitektom in urbanistom Alešem Vrhovcem |url=https://vecer.com/slovenija/ales-vrhovec-kandidat-sds-zupan-ljubljana-lokalne-volitve-10430216 |access-date=2026-10-13 |website=Večer |language=sl}}</ref> |- |<center>[[Slika:Zaključna_seja_vlade_2022_-_2026;_3._junij_2026_-_Klemen_Boštjančič.jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Klemen Boštjančič]]'''</center> | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; " | |1. september 1972 [[Ljubljana]] | * minister za finance Republike Slovenije (2022–2026) * poslanec Državnega zbora (2026–''danes'') |[[Gibanje Svoboda]] (GS) |13. oktober 2026 |TBA |<ref name=":8" /> |- |<center>[[Slika:Mag. Marko Koprivc, državni sekretar (52183967376) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Marko Koprivc]]'''</center> | style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; " | |14. december 1978 [[Koper]] | * poslanec Državnega zbora (2018–2022) * mestni svetnik Mestne občine Ljubljana (2018–2023) * državni sekretar na Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj (2022–2026) |[[Socialni demokrati]] (SD) |13. oktober 2026 |TBA |<ref name=":19">{{Navedi splet |title=Uradno pet, neuradno pa osem županskih kandidatov |url=https://www.delo.si/lokalno/ljubljana-in-okolica/uradno-pet-neuradno-pa-osem-zupanskih-kandidatov |access-date=2026-08-12 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref><ref name=":20" /> |- |<center>[[Slika:Mojca_Sojar_(NSi)_portret_2026_(cropped)_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Mojca Sojar]]'''</center> | style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; " | |15. julij 1964 [[Ljubljana]] | * mestna svetnica Mestne občine Ljubljana (2014–''danes'') * podpredsednica stranke NSi (2025–''danes'') |[[Nova Slovenija]] (NSi)<br><br>[[FOKUS Marka Lotriča]] (Fokus) |15. oktober 2026 |TBA |<ref name=":14">{{Navedi splet |date=2026-09-21 |title=Pred županskimi volitvami: Ljubljanska levica se drobi, desnica taktizira |url=https://www.dnevnik.si/novice/ljubljana/ljubljanska-levica-se-drobi-desnica-taktizira-2828550/ |access-date=2026-09-26 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}</ref> |- |<center>[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Matjaž Tomlje]]'''</center> | style="background:{{party color|Resni.ca}}; " | |10. november 1954 [[Novo mesto]] | * avtomobilski dirkač * podjetnik, pisatelj |[[Resni.ca]] |19. oktober 2026 |TBA |<ref name=":22" /> |- |<center>[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Kajetan Bajt]]'''</center> | style="background:#1D9E2B; | |1954 [[Ljubljana]] | *amaterski igralec |[[Zeleni Slovenije]] | |TBA |<ref name=":23" /><ref name=":24">{{Navedi splet |title=Kandidati in kandidatke za župana/županjo Mestne občine Ljubljana |url=https://www.ljubljana.si/assets/Mestni-svet/Lokalne-volitve-2026/Kandidature/Zupan_P26.pdf}}</ref> |- |<center>[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Izidor Predan]]'''</center> | style="background:#D32F2F;" | |1984 [[Ljubljana]] | *pravnik |[[Krščanski socialisti Slovenije|Krščanski socialisti]] | |TBA |<ref>{{Navedi splet |date=November 2022 |title=Revija Ljubljana |url=https://ljubljanainfo.com/novica/politika/petnajst-imen-za-zupana-kdo-kandidira-kdo-jih-predlaga-kaj-obljubljajo-ljubljani/453202}}</ref><ref name=":23" /><ref name=":24" /> |} === Osebe, ki so zavrnile župansko kandidaturo === * [[Urška Klakočar Zupančič]], nekdanja predsednica Državnega zbora (2022–2026)<ref>{{Navedi splet |last=Z |first=M. |title=Anton Rop bo kandidiral za župana Ljubljane, Urška Klakočar Zupančič za mestno svetnico |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/anton-rop-bo-kandidiral-za-zupana-ljubljane-urska-klakocar-zupancic-za-mestno-svetnico/792583 |access-date=2026-09-26 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> * [[Rosvita Pesek]], novinarka in TV voditeljica<ref>{{Navedi splet |last=Uredništvo |date=2026-06-15 |title=V boj za župana Ljubljane spletni vplivnež, novačili pa tudi znano televizijko |url=https://info360.si/politika/v-boj-za-zupana-ljubljane-spletni-vplivnez-novacili-pa-tudi-znano-televizijko/ |access-date=2026-09-26 |website=info360.si |language=sl-SI}}</ref> * [[Senko Pličanič]], nekdanji minister za pravosodje in javno upravo (2012–2014), [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]]<ref name=":13" /> * [[Mihael Jarc]], nekdanji mestni svetnik Mestne občine Ljubljana (2002–2010), [[Stranka slovenskega naroda|SSN]]: 3. julija 2026 je napovedal kandidaturo, a 30. septembra od nje iz osebnih razlogov odstopil.<ref name=":15" /> == Stranke in liste v mestnem svetu == {| class="wikitable" ! colspan="3" rowspan="2" |Stranka / Lokalna lista ! rowspan="2" |Vodja<br> svetniškega kluba ! colspan="2" |Izid 2022 ! rowspan="2" |Trenutno |- ! Glasov (%) ! Sedežev |- | bgcolor="#b8d432" | | align="center" |'''LZJ''' | [[Lista Zorana Jankovića]] | [[Aleš Čerin]] | align="center" |40,4 % | {{Composition bar|18|45|#b8d432}} | {{Composition bar|19|45|#b8d432}} |- | bgcolor="#005DA3" | | align="center" |'''GS''' | [[Gibanje Svoboda]] | Samo Logar | align="center" |18,0 % | {{Composition bar|8|45|#005DA3}} | {{Composition bar|7|45|#005DA3}} |- | bgcolor="#FEF200" | | align="center" |'''SDS''' | [[Slovenska demokratska stranka]] | Maruša Babnik | align="center" |14,5 % | {{Composition bar|6|45|#FEF200}} | {{Composition bar|4|45|#FEF200}} |- | bgcolor="#e6342a" | | align="center" |'''L''' | [[Levica (Slovenija)|Levica]] | Urška Honzak | align="center" |8,9 % | {{Composition bar|4|45|#e6342a}} | {{Composition bar|3|45|#e6342a}} |- | bgcolor="{{party color|Nova Slovenija}}" | | align="center" |'''NSi''' | [[Nova Slovenija – Krščanski demokrati]] | [[Mojca Sojar]] | align="center" |4,5 % | {{Composition bar|2|45|{{party color|Nova Slovenija}}}} | {{Composition bar|1|45|{{party color|Nova Slovenija}}}} |- | bgcolor="{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}" | | align="center" |'''SD''' | [[Socialni demokrati]] | Klemen Žibert | align="center" |4,4 % | {{Composition bar|2|45|{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}}} | {{Composition bar|2|45|{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}}} |- | bgcolor="#09105E" | | align="center" |'''Demokrati''' | [[Demokrati. Anžeta Logarja]]{{efn|Stranka na lokalnih volitvah leta 2022 še ni obstajala. Svetniško skupino so med mandatom ustanovili trije mestni svetniki, izvoljeni na drugih kandidatnih listah.}} | Igor Horvat | align="center" |/ | {{Composition bar|0|45|#09105E}} | {{Composition bar|3|45|#09105E}} |- | bgcolor="#a167ab" | | align="center" |'''GOD''' | [[Glas za otroke in družine|Aleš Primc – Glas za otroke in družine]] | rowspan=3|[[Tina Bregant]] | align="center" |2,6 % | {{Composition bar|1|45|#a167ab}} | {{Composition bar|1|45|#a167ab}} |- | bgcolor="{{party color|Slovenska ljudska stranka}}" | | align="center" |'''SLS''' | [[Slovenska ljudska stranka]] | align="center" |2,4 % | {{Composition bar|1|45|{{party color|Slovenska ljudska stranka}}}} | {{Composition bar|1|45|{{party color|Slovenska ljudska stranka}}}} |- | bgcolor="#808080" | | align="center" |/ | Svetnik Jožef Horvat | align="center" |/ | {{Composition bar|0|45|#808080}} | {{Composition bar|1|45|#808080}} |- | bgcolor="#00964f" | | align="center" |'''Vesna''' | [[VESNA – zelena stranka]] | Denis Striković | align="center" |3,4 % | {{Composition bar|1|45|#65B32E}} | {{Composition bar|1|45|#65B32E}} |- | bgcolor="#000000" | | align="center" |'''Pirati''' | [[Piratska stranka Slovenije]] | [[Jasmin Feratović]] | align="center" |2,0 % | {{Composition bar|1|45|#000000}} | {{Composition bar|1|45|#000000}} |- | bgcolor="#eb4d2f" | | align="center" |'''Mi!''' | [[Mi, socialisti!]]{{efn|Stranka je bila ustanovljena med mandatom. Mestni svetnik Arne Jakob Zakrajšek je bil leta 2022 izvoljen na listi Levice.}} | Arne Jakob Zakrajšek | align="center" |/ | {{Composition bar|0|45|#A71930}} | {{Composition bar|1|45|#A71930}} |- | bgcolor="#01953f" | | align="center" |'''LŠZZ''' | Lista Šport za zdravje{{efn|Mestni svetnik Gašper Kromar je med mandatom prestopil v Gibanje Svoboda, zaradi česar je Lista Šport za zdravje izgubila zastopanost v svetu.}} | Gašper Kromar | align="center" |2,7 % | {{Composition bar|1|45|#01953f}} | {{Composition bar|0|45|#01953f}} |- |} == Volilna kampanja == === Predvolilna soočenja === {| class="wikitable" style="font-size:80%; line-height:15px; text-align:center;" ! colspan="22" | Predvolilna soočenja |- ! rowspan="3" | Datum ! rowspan="3" | Voditelj ! rowspan="3" | Medij ! rowspan="3" | Naslov ! colspan="10" | {{Colors|black|#90ff90|&nbsp;P&nbsp;}} Prisoten &nbsp;{{Colors|black|#c7d0da|&nbsp;N&nbsp;}} Nepovabljeni&nbsp; {{Colors|black|#FA8072|&nbsp;O&nbsp;}} Odsotni povabljeni &nbsp; ! rowspan="3" |Vir |- |'''[[Zoran Janković|Janković]]''' |'''[[Luka Mesec|Mesec]]''' |'''[[Anton Rop|Rop]]''' |'''[[Jasmin Feratović|Feratović]]''' |'''[[Aleš Primc|Primc]]''' |'''[[Aleš Vrhovec|Vrhovec]]''' |'''[[Apolonija Simon|Simon]]''' |'''[[Aleksandar Repić|Repić]]''' |'''[[Klemen Boštjančič|Boštjančič]]''' |'''[[Mojca Sojar|Sojar]]''' |- ! style="background: #43AC44; height:1px" | ! style="background: {{party color|Levica (Slovenija)}}; width:50px" | ! style="background: #d56138; width:50px" | ! style="background: #000000; width:50px" | ! style="background: #a167ab; width:50px" | ! style="background: #FEF200; width:50px" | ! style="background: #00964f; width:50px" | ! style="background: #D4AF37; width:50px" | ! style="background: {{party color|Gibanje Svoboda}}; width:50px" | ! style="background: {{party color|Nova Slovenija}}; width:50px" | |- | četrtek<br>{{nowrap|22. oktober}} | Suzana Kos | [[Info360]] | V središču: Spopad za Ljubljano | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#90ff90" |'''P''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#90ff90" |'''P''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#90ff90" |'''P''' | style="background:#90ff90" |'''P''' |<ref>{{Navedi splet |last=Kos |first=Suzana |date=2026-10-22 |title=Klemen Boštjančič: »Nisem Jankovićev satelit!« |url=https://info360.si/politika/klemen-bostjancic-luka-mesec-pri-stanovanjski-politiki-ni-uvedel-niti-d-od-dunaja/ |access-date=2026-10-23 |website=info360.si |language=sl-SI}}</ref> |- | rowspan=2|četrtek<br>{{nowrap|15. oktober}} | Uroš Slak | [[POP TV]] | 24UR Zvečer: Soočenje levih kandidatov Ljubljane | style="background:#90ff90" |'''P''' | style="background:#90ff90" |'''P''' | style="background:#90ff90" |'''P''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#90ff90" |'''P''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' |<ref>{{Navedi splet |title=Prihodnost Ljubljane: štiri imena z levega pola prvič na soočenju {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/prihodnost-ljubljane-stiri-imena-z-levega-pola-prvic-na-soocenju.html |access-date=2026-10-16 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> |- | Nenad Glücks | [[Info360]] | V središču: Prvi županski spopad | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#90ff90" |'''P''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#90ff90" |'''P''' | style="background:#90ff90" |'''P''' | style="background:#90ff90" |'''P''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' |<ref>{{Navedi splet |last=Glücks |first=Nenad |date=2026-10-15 |title=Aleksandar Repić: na Viču se 89 odstotkov žensk ne čuti več varnih sprehajati se ponoči |url=https://info360.si/politika/aleksandar-repic-na-vicu-se-89-odstotkov-zensk-ne-cuti-vec-varnih-sprehajati-se-ponoci/ |access-date=2026-10-16 |website=info360.si |language=sl-SI}}</ref> |- | torek<br>{{nowrap|13. oktober}} | Katarina Braniselj | {{nowrap|[[Planet TV]]}} | Planet 18 večerna izdaja: Soočenje za župana Ljubljane | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#90ff90" |'''P''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#90ff90" |'''P''' | style="background:#90ff90" |'''P''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | |- | ponedeljek<br>{{nowrap|12. oktober}} | Marcel Štefančič | {{nowrap|[[TV SLO 1]]}} | Marcel: Soočenje o Ljubljani | style="background:#90ff90" |'''P''' | style="background:#90ff90" |'''P''' | style="background:#90ff90" |'''P''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' |<ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Janković, Mesec in Rop soočili poglede na vodenje Ljubljane |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/jankovic-mesec-in-rop-soocili-poglede-na-vodenje-ljubljane/796690 |access-date=2026-10-16 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> |- |} == Javnomnenjske raziskave == === Prvi krog === {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:95%;line-height:18px" |- |+ |- | rowspan=2 colspan=3|'''Izvajanje ankete in vzorec''' | width=70|'''[[Zoran Janković|Janković]]''' | width=70|'''[[Aleš Primc|Primc]]''' | width=70|'''[[Jasmin Feratović|Feratović]]''' | width=70|'''[[Luka Mesec|Mesec]]''' | width=70|'''[[Anton Rop|Rop]]''' | width=70|'''[[Aleksandar Repić|Repić]]''' | width=70|'''[[Aleš Vrhovec|Vrhovec]]''' | width=70|'''[[Gregor Novak|Novak]]''' | width=70|'''[[Apolonija Simon|Simon]]''' | width=70|'''[[Klemen Boštjančič|Boštjančič]]''' | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Dr|Drugo}} | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Neop|Neopredeljeni: združuje odgovore "Nobene", "Ne vem", "Ne povem", "Neveljavna glasovnica" in "Ne bi volil"}}{{efn|Neopredeljeni: združuje odgovore "Nobene", "Ne vem", "Ne povem", "Neveljavna glasovnica" in "Ne bi volil"}} | rowspan=2 |Vodstvo | rowspan=2 style="width:30px;" |Vir |- ! style="background: #43AC44; height:1.5px" | ! style="background: #a167ab; width:50px" | ! style="background: #000000; width:50px" | ! style="background: {{party color|Levica (Slovenija)}}; width:50px" | ! style="background: #d56138; width:50px" | ! style="background: #D4AF37; width:50px" | ! style="background: #FEF200; width:50px" | ! style="background: #6f2c91; width:50px" | ! style="background: #00964f; width:50px" | ! style="background: {{party color|Gibanje Svoboda}}; width:50px" | |- |{{nowrap|12.–14. oktober}} |Ninamedia |'''691''' | style="background:#b3ddb4" |34,6 |6,2 |3,2 |21,0 |8,2 |2,5 |4,6 |0,9 |0,7 |5,2 |0,6 |12,5 | style="background:#43AC44" |13,6 |<ref>{{Navedi splet |last=Požar |first=B. |date=2026-10-16 |title=Pričakovano: po najnovejši, interni ter še ne objavljeni anketi Nimamedie (anketiranje med 12. in 14.10.) je dogovorni kandidat Svobode - med Jankovićem in Golobom - za ljubljanskega župana Klemen Boštjančič strmoglavil Toneta Ropa na malo več kot 8% … |url=https://x.com/BojanPozar/status/2110969486794690800 |access-date=2026-10-16 |website=X.com}}</ref> |- |{{nowrap|sredina septembra}} |Ninamedia |'''1000''' | style="background:#b3ddb4" |36,1 |5,6 |2,8 |21,3 |12,2 |1,7 |3,6{{efn|Anketiranim ponujena opcija "Kandidat SDS", saj ta še ni bil oznanjen.}} |0,5 |– |– |0,4 |15,8 | style="background:#43AC44" |14,8 |<ref name=":14">{{Navedi splet |date=2026-10-13 |title=Anketa: V "Jankovićevi" Ljubljani do župana v drugem krogu, v njem pa ... |url=https://vecer.com/slovenija/anketa-zupanske-volitve-ljubljana-razkol-10430167 |access-date=2026-10-13 |website=Večer |language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|14.–16. september}} |Ninamedia |'''500''' | style="background:#b3ddb4" |27,4 |7,9 |2,7 |19,2 |13,4 |3,1 |1,7{{efn|Anketiranim ponujen [[Aleš Hojs]], predsednik MO SDS Ljubljana, saj kandidat SDS še ni bil oznanjen.}} |– |– |– |– |– | style="background:#43AC44" |8,2 |<ref>{{Navedi splet |title=Zakaj napadi na Luko Mesca? |url=https://www.mladina.si/251497/zakaj-napadi-na-luko-mesca/ |access-date=2026-09-26 |website=Mladina.si |language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|15.–18. junij}} |Mediana |'''719''' | style="background:#b3ddb4" |27,2 |11,6 |8,9 |13,7 |– |– |– |– |– |– |14,4 |24,2 | style="background:#43AC44" |13,5 |<ref name=":1">{{Navedi splet |date=2026-07-12 |title=Anketa Mediane in Episcentra: Zorana Jankoviča 60 % volivcev noče več za župana! Ga bo odstavil Tone Rop skupaj z Urško? |url=https://www.zanima.me/anketa-mediane-in-episcentra-zorana-jankovica-60-volivcev-noce-vec-za-zupana-ga-bo-odstavil-tone-rop-skupaj-z-ursko/ |access-date=2026-07-30 |website=Zanima.me |language=sl-SI}}</ref> |- |} === Drugi krog === {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:96%;line-height:18px" |- |+ |- | rowspan=2 colspan=3|'''Izvajanje ankete in vzorec''' | width=70|'''[[Zoran Janković|Janković]]''' | width=70|'''[[Luka Mesec|Mesec]]''' | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Neop|Neopredeljeni: združuje odgovore "Nobene", "Ne vem", "Ne povem", "Neveljavna glasovnica" in "Ne bi volil"}} | rowspan=2 |Vodstvo | rowspan=2 style="width:40px;" |Vir |- ! style="background: #43AC44; height:1.5px" | ! style="background: {{party color|Levica (Slovenija)}}; width:50px" | |- |{{nowrap|12.–14. oktober}} |Ninamedia |'''691''' | style="background:#b3ddb4" |51,3 |48,7 |– | style="background:#43AC44" |2,6 |<ref name=":21">{{Navedi splet |title=Obeta se drugi krog: Janković v vodstvu, Mesec na drugem mestu {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/jankovic-v-ljubljani-v-vodstvu-mesec-na-drugem-mestu.html |access-date=2026-10-18 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|september}} |Ninamedia |'''1000''' | style="background:#b3ddb4" |53,0 |47,0 |– | style="background:#43AC44" |6,0 |<ref name=":14" /><ref name=":16">{{Navedi splet |last=Požar |first=B. |date=2026-10-13 |title=Iz najnovejše ankete Ninamedie, ki naj bi jo sicer naročil volilni štab Zorana Jankovića, narejena pred dnevi, na vzorcu 1000 anketiranih. |url=https://x.com/BojanPozar/status/2109957477441712221 |access-date=2026-10-13 |website=X.com}}</ref> |- |{{nowrap|2.–9. julij}} |Episcenter |'''462''' | style="background:#b3ddb4" |60,0 |40,0 |– | style="background:#43AC44" |20,0 |<ref name=":1" /> |- |} {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:96%;line-height:18px" |- |+ |- | rowspan=2 colspan=3|'''Izvajanje ankete in vzorec''' | width=70|'''[[Zoran Janković|Janković]]''' | width=70|'''[[Anton Rop|Rop]]''' | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Neop|Neopredeljeni: združuje odgovore "Nobene", "Ne vem", "Ne povem", "Neveljavna glasovnica" in "Ne bi volil"}} | rowspan=2 |Vodstvo | rowspan=2 style="width:40px;" |Vir |- ! style="background: #43AC44; height:1.5px" | ! style="background: #d56138; width:50px" | |- |{{nowrap|12.–14. oktober}} |Ninamedia |'''691''' | style="background:#b3ddb4" |56,9 |43,1 |– | style="background:#43AC44" |13,8 |<ref name=":21" /> |- |{{nowrap|september}} |Ninamedia |'''1000''' | style="background:#b3ddb4" |60,8 |39,2 |– | style="background:#43AC44" |21,6 |<ref name=":14" /><ref name=":16" /> |- |{{nowrap|2.–9. julij}} |Episcenter |'''494''' | style="background:#b3ddb4" |61,0 |39,0 |– | style="background:#43AC44" |22,0 |<ref name=":1" /> |- |} {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:96%;line-height:18px" |- |+ |- | rowspan=2 colspan=3|'''Izvajanje ankete in vzorec''' | width=70|'''[[Anton Rop|Rop]]''' | width=70|'''[[Luka Mesec|Mesec]]''' | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Neop|Neopredeljeni: združuje odgovore "Nobene", "Ne vem", "Ne povem", "Neveljavna glasovnica" in "Ne bi volil"}} | rowspan=2 |Vodstvo | rowspan=2 style="width:40px;" |Vir |- ! style="background: #d56138; width:50px" | ! style="background: {{party color|Levica (Slovenija)}}; height:1.5px" | |- |{{nowrap|12.–14. oktober}} |Ninamedia |'''691''' |40,7 | style="background:#f08882" |59,3 |– | style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}}" |{{font color|white|18,6}} |<ref name=":21" /> |- |{{nowrap|september}} |Ninamedia |'''1000''' |41,0 | style="background:#f08882" |59,0 |– | style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}}" |{{font color|white|18,0}} |<ref name=":14" /><ref name=":16" /> |- |} {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:96%;line-height:18px" |- |+ |- | rowspan=2 colspan=3|'''Izvajanje ankete in vzorec''' | width=70|'''[[Zoran Janković|Janković]]''' | width=70|'''[[Urška Klakočar Zupančič|Klakočar]]''' | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Neop|Neopredeljeni: združuje odgovore "Nobene", "Ne vem", "Ne povem", "Neveljavna glasovnica" in "Ne bi volil"}} | rowspan=2 |Vodstvo | rowspan=2 style="width:40px;" |Vir |- ! style="background: #43AC44; height:1.5px" | ! style="background: #d56138; width:50px" | |- |{{nowrap|2.–9. julij}} |Episcenter |'''467''' |47,0 | style="background:#e5a087" |53,0 |– | style="background:#d56138" |{{font color|white|6,0}} |<ref name=":1" /> |- |} === Mestni svet === {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:95%;line-height:18px" |+ |- | rowspan="2" colspan="3" |'''Izvajanje ankete in vzorec''' | width="70" |'''[[Lista Zorana Jankovića|LZJ]]''' | width="70" |'''[[Gibanje Svoboda|GS]]''' | width="70" |'''[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]''' | width="70" |'''[[Levica (Slovenija)|Levica]]''' | width="70" |'''[[Nova Slovenija|NSi]]''' | width="70" |'''[[Socialni demokrati|SD]]''' | width="70" |'''[[Demokrati. Anžeta Logarja|Dem.]]''' | width="70" |'''[[Glas za otroke in družine|GOD]]''' | width="70" |'''[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]''' | width="70" |'''[[VESNA – zelena stranka|Vesna]]''' | width="70" |'''[[Piratska stranka Slovenije|Pirati]]''' | width="70" |'''[[Ljubljana smo vsi|LSV]]''' | width="70" |'''{{abbr|LČPV|Lista za čisto pitno vodo}}''' | rowspan="2" style="width:30px;" |{{abbr|Dr|Drugo}} | rowspan="2" style="width:30px;" |{{abbr|Neop|Neopredeljeni: združuje odgovore "Nobene", "Ne vem", "Ne povem", "Neveljavna glasovnica" in "Ne bi volil"}}{{efn|Neopredeljeni: združuje odgovore "Nobene", "Ne vem", "Ne povem", "Neveljavna glasovnica" in "Ne bi volil".}} | rowspan="2" |Vodstvo | rowspan="2" style="width:30px;" |Vir |- ! style="background:#b8d432; height:1.5px;" | ! style="background:#005DA3; width:50px;" | ! style="background:#FEF200; width:50px;" | ! style="background:#e6342a; width:50px;" | ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:50px;" | ! style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:50px;" | ! style="background:#09105E; width:50px;" | ! style="background:#a167ab; width:50px;" | ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:50px;" | ! style="background:#00964f; width:50px;" | ! style="background:#000000; width:50px;" | ! style="background:#d56138; width:50px;" | ! style="background:#808080; width:50px;" | |- |{{nowrap|12.–14. oktober}} |Ninamedia |'''691''' | style="background:#e3edb3;" |26,9 |8,5 |10,1 |20,1 |3,2 |6,8 |2,2 |3,2 |– |– |3,9 |8,7 |2,2 |1,0{{efn|V kategoriji »Drugo« so skupaj navedene stranke Mi, socialisti!, Vesna in Prerod. Njihovi posamezni deleži niso objavljeni.}} |3,2 | style="background:#b8d432;" |6,8 |<ref name=":21" /> |} == Glej tudi == * [[Župan Ljubljane]] * [[Mestni svet Mestne občine Ljubljana]] == Opombe == {{seznam opomb|group=lower-alpha}} == Sklici == {{sklici}} {{Lokalne volitve v Sloveniji 2026}} [[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji 2026|Ljubljana]] [[Kategorija:Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana]] qar897hi86ef821466uk03ewi3njt7n 6774784 6774782 2026-11-04T13:37:49Z Ljubljančan11 268157 /* Uradni */ 6774784 wikitext text/x-wiki {{aktualno||volitve}} {{Infobox election | election_name = Lokalne volitve v MO Ljubljana 2026 | type = presidential | previous_election = Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana 2022 | previous_year = 2022 | next_election = Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana 2030 | next_year = 2030 | country = Slovenija | election_date = [[Slika:Blason_ville_si_Ljubljana_(Slovénie).svg|40px]]<br>{{nobr|15. in 29. november 2026}} | turnout = | candidate1 = | image1 = | popular_vote1 = | percentage1 = | party1 = | color1 = | candidate2 = | image2 = | popular_vote2 = | percentage2 = | party2 = | color2 = | title = župan | before_election = [[Zoran Janković]] | before_party = skupina volivcev | after_election = | after_party = }} '''Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana 2026''' bodo redne volitve [[Župan Ljubljane|župana]] ter članov [[Mestni svet Mestne občine Ljubljana|mestnega sveta]], ki bodo potekale 15. in 29. novembra 2026 v [[Mestna občina Ljubljana|Mestni občini Ljubljana]] v okviru [[Lokalne volitve v Sloveniji 2026|lokalnih volitev 2026]]. Županske kandidature je vložilo 15 kandidatov, od tega 13 na predlog političnih strank ter dva na predlog skupine volivcev.<ref name=":18">{{Navedi splet |date=2026-10-15 |title=To so kandidati za župane mestnih občin - OBALAplus |url=https://obalaplus.si/to-so-kandidati-za-zupane-mestnih-obcin/ |access-date=2026-10-16 |language=sl-SI}}</ref> == Zgodovina == === Razpis volitev === 8. julija 2026 je [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednik Državnega zbora]] [[Zoran Stevanović]] uradno razpisal lokalne volitve. Za rok za začetek izvedbe volilnih opravil je določil 7. september 2026, na ta dan je Ministrstvo za notranje zadeve med drugim objavilo število volilnih upravičencev, ki jih je tokrat 205.749.<ref>{{Navedi splet |last=Da |first=La |title=Predsednik DZ-ja razpisal redne lokalne volitve v 212 slovenskih občinah |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednik-dz-ja-razpisal-redne-lokalne-volitve-v-212-slovenskih-obcinah/787510 |access-date=2026-07-30 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Za primerjavo, na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|lokalnih volitvah leta 2022]] je volilno pravico imelo 223.678 ljudi.<ref>{{Navedi splet |date=2026-09-23 |title=Udeležba, ki odloča: Leta 2022 je župana izvolila slaba četrtina volilnih upravičencev {{!}} Ljubljanainfo.com |url=https://ljubljanainfo.com/novica/politika/udelezba-ki-odloca-leta-2022-je-zupana-izvolila-slaba-cetrtina-volilnih-upravicencev/447395 |access-date=2026-09-27 |website=ljubljanainfo.com |language=sl}}</ref> Kandidat za župana oziroma lista za mestni svet, ki jo določi skupina volivcev, je moral za vložitev kandidature zbrati najmanj 1000 podpisov podpore.<ref>{{Navedi splet |title=Lokalne volitve 2026 |url=https://www.ljubljana.si/sl/mestna-obcina/upravljanje/lokalne-volitve/lokalne-volitve-2026 |access-date=2026-10-12 |website=Mestna občina Ljubljana |language=sl}}</ref> === Županske kandidature === V intervjuju za tednik [[Demokracija (revija)|Demokracija]], objavljenem 2. aprila 2026, je župansko kandidaturo oznanil mestni svetnik [[Aleš Primc]].<ref name=":2">{{Navedi splet |last=Janša |first=Petra |date=2026-04-11 |title=(INTERVJU) Aleš Primc: »Jaz bom kandidiral. In grem na zmago. Skrajni čas je, da Ljubljančani dobijo župana, ki bo delal zanje in ne samo zase!« |url=https://demokracija.si/fokus/intervju-ales-primc-jaz-bom-kandidiral-in-grem-na-zmago-skrajni-cas-je-da-ljubljancani-dobijo-zupana-ki-bo-delal-zanje-in-ne-samo-zase/ |access-date=2026-08-03 |website=Demokracija |language=sl-SI}}</ref> Za župana je kandidiral že na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|volitvah leta 2022]] in zasedel tretje mesto, s 6,95 odstotka glasov pa dosegel najboljši rezultat med kandidati desnosredinskih strank.<ref>{{Navedi splet |date=2022-12-12 |title=Izidi glasovanja za mestno občino Ljubljana |url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/volitve2022/lv2022/#/obcine/ljubljana/rezultati |access-date=2026-07-30 |website=dvk-rs.si}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=S |first=A. |title=Janković že šestič do zmage, večine v mestnem svetu ne bo imel |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/lokalne-volitve-2022/mestne-obcine/ljubljana/jankovic-ze-sestic-do-zmage-vecine-v-mestnem-svetu-ne-bo-imel/648071 |access-date=2026-07-30 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Od februarja 2023 do junija 2026 je nato Primc pred [[Mestna hiša, Ljubljana|ljubljanskim magistratom]] organiziral in vodil 32 protestnih shodov proti kanalu C0 in Jankovićevi politiki.<ref>{{Navedi splet |last=C |first=A. S. , M. Z. , G. |title=Mestni svet potrdil izplačilo nagrad vodstvu ZD-ja Ljubljana; pred magistratom protest |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/mestni-svet-potrdil-izplacilo-nagrad-vodstvu-zd-ja-ljubljana-pred-magistratom-protest/659295 |access-date=2026-07-30 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last= |date=2024-10-01 |title=[Video] “Ustavite ta zgrešeni kanal,” je bilo slišati na shodu proti Jankovićevi zastrupitvi vode {{!}} Nova24TV |url=https://nova24tv.si/video-ustavite-ta-zgreseni-kanal-je-bilo-slisati-na-shodu-proti-jankovicevi-zastrupitvi-vode/ |access-date=2026-07-30 |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=ninzoh |date=2026-06-22 |title=Danes že 32. shod za zaščito pitne vode pred Jankovićevim kanalom C0 {{!}} Nova24TV |url=https://nova24tv.si/danes-ze-32-shod-za-zascito-pitne-vode-pred-jankovicevim-kanalom-c0/ |access-date=2026-07-30 |language=sl-SI}}</ref> 8. maja 2026 je svojo vnovično kandidaturo napovedal mestni svetnik [[Jasmin Feratović]], sicer predsednik [[Piratska stranka Slovenije|Piratske stranke]]. K sodelovanju je povabil tudi druge civilne iniciative in stranke ljubljanske opozicije ter izrazil prepričanje, da so Pirati edina sila, ki je »zmožna ogroziti primat Zorana Jankovića«.<ref name=":3">{{Navedi splet |title=Feratović: Pirati edina opozicijska sila, ki je zmožna ogroziti Jankovićev primat {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/feratovic-pirati-edina-opozicijska-sila-ki-je-zmozna-ogroziti-jankovicev-primat.html |access-date=2026-07-30 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Aktualni župan [[Zoran Janković]] je kandidaturo za nov mandat oznanil istega dne na slavnostni seji ob prazniku osvoboditve Ljubljane. V nagovoru je dejal, da odločitev ni bila lahka in je trajala dolgo, a da ga k temu veže odgovornost. Za položaj kandidira že sedmič.<ref name=":4">{{Navedi splet |title='Ljubljankovič': je 20-letni primat na čelu občine prednost ali slabost? {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/je-20-letni-primat-na-celu-obcine-prednost-ali-slabost.html |access-date=2026-07-30 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref><ref name=":5">{{Navedi splet |last=Da |first=La |title=Janković: Novembra bom kandidat za župana Ljubljane |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/jankovic-novembra-bom-kandidat-za-zupana-ljubljane/781577 |access-date=2026-07-30 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Na družbenem omrežju Instagram je 14. junija 2026 vstop v župansko tekmo naznanil vplivnež Aleksandar Repić.<ref>{{Navedi splet |title=Aleksandar Repić nam je potrdil: podaja se v boj za ljubljanskega župana |url=https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/aleksandar-repic-nam-je-potrdil-podaja-se-v-boj-za-ljubljanskega-zupana |access-date=2026-07-30 |website=slovenskenovice.delo.si |language=sl}}</ref> Repić je v obdobju pred [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskimi volitvami 2026]] ostro nasprotoval nadaljevanju vladanja [[Robert Golob|Roberta Goloba]].<ref>{{Navedi splet |title=Dosje Nepridiprav: Golob proti Repiću |url=https://www.planet-tv.si/clanek/dosje-nepridiprav-golob-proti-repicu/ |access-date=2026-07-30 |website=www.planet-tv.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Kaj je povedal Aleksander Repić za Planet, preden so ga aretirali na Brniku: Preko posrednika so me kontaktirali ljudje iz Svobode … |url=https://www.planet-tv.si/clanek/kaj-je-povedal-aleksander-repi%C4%87-za-planet-preden-so-ga-aretirali-na-brniku-preko-posrednika-so-me-kontaktirali-ljudje-iz-svobode/ |access-date=2026-07-30 |website=www.planet-tv.si |language=sl}}</ref> Napovedal je neodvisno kandidaturo s sloganom ''Ljubljana Ljubljančanom'' ter nastop na volitvah v mestni svet z nestrankarsko listo.<ref>{{Navedi splet |title=Aleksandar Repić v boj proti Zoranu Jankoviću: kandidiral bo za župana Ljubljane |url=https://siol.net/novice/slovenija/aleksandar-repic-v-boj-proti-zoranu-jankovicu-kandidiral-bo-za-zupana-ljubljane-696391 |access-date=2026-07-30 |website=siol.net |language=sl}}</ref> Med 8. septembrom in 2. oktobrom je za obe kandidaturi zbral po 1600 podpisov.<ref>{{Navedi splet |title=Aleksandar Repić zbral podpise za župansko kandidaturo {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/aleksandar-repic-zbral-podpise-za-zupansko-kandidaturo.html |access-date=2026-10-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> 3. julija 2026 je župansko kandidaturo oznanil Mihael Jarc, predsednik zunajparlamentarne stranke [[Stranka slovenskega naroda|SSN]], ki naj bi kandidiral z [[Lista za čisto pitno vodo|Listo za čisto pitno vodo]]. V predstavitvi programskih izhodišč je izpostavil ureditev Stanežič, kanala C0 in prenove ljubljanske tržnice.<ref name=":6">{{Navedi splet |title=V boj za župana stari znanec ljubljanske politike - Svet24.si |url=https://svet24.si/novice/slovenija/mihael-jarc-kandidatura-zupan-ljubljana-1910488 |access-date=2026-07-30 |website=Novice Svet24 |language=sl}}</ref> Kasneje, 30. septembra, je od namere za kandidaturo odstopil.<ref name=":15">{{Navedi splet |last=SSN stranka |date=2026-09-30 |title=Obvestilo medijem in zainteresirani javnosti! Kandidat "Liste za čisto pitno vodo, s podporo SSN", Mihael Jarc, iz osebnih razlogov, odstopa od kandidature za župana Ljubljane. Lokalne volitve 2026. |url=https://www.facebook.com/stranka.slovenskega.naroda/posts/pfbid036WdmW14rF6KUEkwdwKRs7vwGjPkaLTViBdrzSZWQ7xk2uEQt164oMJXuMmukK8vVl?rdid=vHIm4cu423f0u6Du# |access-date=2026-10-12 |website=Facebook}}</ref> 15. julija 2026 je kandidaturo napovedal [[Luka Mesec]], sokoordinator stranke [[Levica (Slovenija)|Levica]]. V svoji predstavitvi zaslug županu Jankoviću ni odrekel, je pa svojo odločitev pojasnil z besedami, da Ljubljana postaja mesto, ki si ga »vse več ljudi ne more več privoščiti« in se zavzel za večjo dostopnost javnih storitev.<ref name=":7">{{Navedi splet |date=2026-07-15 |title=Mesec najavil kandidaturo za župana Ljubljane: "Po 20 letih enega župana je čas za korenito spremembo" |url=https://n1info.si/novice/slovenija/zdaj-je-tudi-uradno-levica-v-zupansko-tekmo-v-ljubljani-posilja-luko-mesca/ |access-date=2026-07-30 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref> Meščeva kandidatura, ki ni bila usklajena s stranko [[VESNA – zelena stranka|Vesna]], s katero je Levica nastopila na državnozborskih volitvah, je bil tudi eden od razlogov za nezadovoljstvo članov Vesne in posledično končanje [[Levica in Vesna|zavezništva med strankama]].<ref>{{Navedi splet |date=2026-07-20 |title=Vesna nezadovoljna, partnerstvo z Levico na resni preizkušnji |url=https://n1info.si/novice/slovenija/vesna-nezadovoljna-partnerstvo-z-levico-na-resni-preizkusnji/ |access-date=2026-07-30 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=C |first=G. |title=Stranka Vesna zahteva umik svojega imena iz skupne poslanske skupine Levice in Vesne |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stranka-vesna-zahteva-umik-svojega-imena-iz-skupne-poslanske-skupine-levice-in-vesne/788878 |access-date=2026-07-30 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> 27. avgusta 2026 so svojega kandidata predstavili v [[Prerod (stranka)|Prerodu]], in sicer ljubljanskega odvetnika Gregorja Novaka, sicer predsednika sveta stranke ter avtorja strankinega programa za boj proti korupciji.<ref name=":10">{{Navedi splet |date=2026-08-27 |title=Prerod predstavil kandidata za župana Ljubljane: Mi nismo gradbeni projekt |url=https://n1info.si/novice/slovenija/prerod-predstavil-kandidata-za-zupana-ljubljane-mi-nismo-gradbeni-projekt/ |access-date=2026-08-27 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref> Kandidat se je zavzel za »novo kulturo vodenja mesta«, kot prioritete pa izpostavil zmanjšanje birokracije, zanesljivejši mestni avtobusni promet ter nova neprofitna stanovanja.<ref>{{Navedi splet |last=S |first=A. |title=Za ljubljanskega župana bo kandidiral Gregor Novak iz stranke Prerod |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/za-ljubljanskega-zupana-bo-kandidiral-gregor-novak-iz-stranke-prerod/792036 |access-date=2026-08-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> 2. septembra je župansko kandidaturo napovedal [[Anton Rop]], nekdanji predsednik vlade, in ob tem uradno naznanil tudi ustanovitev nove politične stranke [[Ljubljana smo vsi]].<ref name=":11">{{Navedi splet |date=2026-09-02 |title=Anton Rop bo najprej poskušal zrušiti Jankovića: Za drugačno in bolj transparentno Ljubljano. Nato v državno politiko? |url=https://vecer.com/slovenija/dr-anton-rop-bo-najprej-poskusal-zrusiti-jankovica-za-drugacno-in-bolj-transparentno-ljubljano-10425542 |access-date=2026-09-02 |website=Večer |language=sl}}</ref> Slednjo je ustanovil skupaj z nekdanjo predsednico Državnega zbora [[Urška Klakočar Zupančič|Urško Klakočar Zupančič]], ki se je v medijih v kombinaciji z Ropom predhodno prav tako omenjala kot možna županska kandidatka, sedaj pa oznanila kandidaturo na listi za mestni svet.<ref name=":9">{{Navedi splet |title=Rop ali Klakočar Zupančičeva: kdo ima več možnosti proti Jankoviću |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/rop-ali-klakocar-zupanciceva-kdo-ima-vec-moznosti-proti-jankovicu |access-date=2026-08-03 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref><ref name=":12">{{Navedi splet |date=2026-09-02 |title=Anton Rop bo na lokalnih volitvah izzval ljubljanskega župana Zorana Jankovića |url=https://n1info.si/novice/slovenija/anton-rop-kandidat-za-ljubljanskega-zupana/ |access-date=2026-09-02 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref> Klakočar Zupančičeva je sicer že 8. julija potrdila medijske govorice in oznanila kandidaturo na skupni listi z Ropom, a takrat še ni razkrila, kdo od njiju bo kandidat za župana. Rop naj bi odločitev sprejel po tehtnem premisleku in več prejetih pobudah. Kot svoje prioritete je na uradni predstavitvi izpostavil drugačno upravljanje mesta, dostopna stanovanja, izboljšanje javnega prometa ter skrb za čist zrak in okolje.<ref name=":12" /> Kot naslednja kandidatka se je 1. oktobra 2026 predstavila akademska slikarka Apolonija Simon, ki jo podpira stranka [[VESNA – zelena stranka|VESNA]]. V svoji predstavitvi je opozorila na slabo načrtovanje prostora, povezano z visokim tveganjem za zdravje ter dejala, da končni cilj ne sme biti gospodarski dobiček, temveč kakovost življenja ljudi.<ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Kandidatka Vesne za županjo Ljubljane bo Apolonija Simon: "Ljubljana ni last župana" |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/kandidatka-vesne-za-zupanjo-ljubljane-bo-apolonija-simon-ljubljana-ni-last-zupana/795535 |access-date=2026-10-03 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> V torek, 13. oktobra je svojo kandidaturo uradno potrdil še [[Klemen Boštjančič]], kandidat [[Gibanje Svoboda|Gibanja Svoboda]].<ref>{{Navedi splet |title=Boštjančič potrjen kandidat Svobode za župana Ljubljane {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/neuradno-bostjancic-potrjen-kandidat-svobode-za-zupana-ljubljana.html |access-date=2026-10-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Bitka za Ljubljano odprta: SDS predstavil svojega kandidata {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bitka-za-ljubljano-odprta-karte-razkrivajo-v-svobodi-sds-sd.html |access-date=2026-10-15 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> V Svobodi naj bi sicer kolebali med svojim kandidatom ali podporo Zoranu Jankoviću, na listi katerega pa bosta kandidiral tudi [[Lenart Žavbi]] in Duško Vujanović, sicer poslanca Svobode v Državnem zboru.<ref name=":0" /><ref name=":8" /> Golob je izbiro lastnega kandidata utemeljil z zmago stranke na državnozborskih volitvah marca, zaradi česar bi želeli ponuditi tudi svoje ljudi za vodenje vseh večjih slovenskih občin.<ref>{{Navedi splet |last=Kos |first=Suzana |date=2026-10-12 |title=Kaj pomeni kandidatura Klemna Boštjančiča za župana Ljubljane? |url=https://info360.si/politika/kaj-pomeni-kandidatura-klemna-bostjancica-za-zupana-ljubljane/ |access-date=2026-10-12 |website=info360.si |language=sl-SI}}</ref> V [[Socialni demokrati|Socialnih demokratih]] naj bi sicer razmišljali predvsem o podpori kateremu od drugih kandidatov. Vodja mestnega odbora Marko Koprivc naj bi že od aprila 2026 dalje delal na združevanju levice v Ljubljani, nato se je poleti omenjal kot potencialni kandidat,<ref name=":19" /> v začetku oktobra pa je celo dejal, da se mu zdi »neresno, da je na levici v Ljubljani 'deset' kandidatov«, in znova pozval k povezovanju.<ref>{{Navedi splet |last=Hanžič |first=Sandra |date=2026-10-01 |title=Spodletela pobuda stranke SD za povezovanje levice v Ljubljani |url=https://info360.si/politika/spodletela-pobuda-stranke-sd-za-povezovanje-levice-v-ljubljani/ |access-date=2026-10-15 |website=info360.si |language=sl-SI}}</ref> Zaradi spodletelih pobud se je 13. oktobra tudi sam vključil v župansko tekmo in s sloganom ''Mi smo tu doma'' pozval k uporu proti politiki sovraštva in laži ter avtoritarni oblasti.<ref name=":20">{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Kandidat SD-ja za župana Ljubljane Marko Koprivc |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/kandidat-sd-ja-za-zupana-ljubljane-marko-koprivc/796789 |access-date=2026-10-15 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Kandidaturo sta potrdila tudi [[Kajetan Bajt]], kandidat stranke [[Zeleni Slovenije]] in pa [[Izidor Predan]] iz [[Krščanski socialisti Slovenije|Krščanskih socialistov]]. <ref name=":23">{{Navedi splet |date=2026-10-22 |title=Petnajst imen za župana: Kdo kandidira, kdo jih predlaga in kaj obljubljajo Ljubljani {{!}} Ljubljanainfo.com |url=https://ljubljanainfo.com/novica/politika/petnajst-imen-za-zupana-kdo-kandidira-kdo-jih-predlaga-kaj-obljubljajo-ljubljani/453202 |access-date=2026-11-01 |website=ljubljanainfo.com |language=sl}}</ref> ==== Kandidati koalicijskih strank ==== Stranke [[16. vlada Republike Slovenije|aktualne koalicije]] svojih kandidatov v vsem tem času še niso najavile; agencija Episcenter je julija 2026 kot potencialnega kandidata v javnomnenjsko raziskavo vključila Marka Kušarja, člana [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokratov. Anžeta Logarja]], ki se je junija odpovedal funkciji nadomestnega poslanca v Državnem zboru.<ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Kušar se je odpovedal mandatu, v poslanske klopi Dejan Zakrajšek |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kusar-se-je-odpovedal-mandatu-v-poslanske-klopi-dejan-zakrajsek/784717 |access-date=2026-07-30 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2026-07-12 |title=Anketa Mediane in Episcentra: Zorana Jankoviča 60 % volivcev noče več za župana! Ga bo odstavil Tone Rop skupaj z Urško? |url=https://www.zanima.me/anketa-mediane-in-episcentra-zorana-jankovica-60-volivcev-noce-vec-za-zupana-ga-bo-odstavil-tone-rop-skupaj-z-ursko/ |access-date=2026-07-30 |website=Zanima.me |language=sl-SI}}</ref> V začetku septembra se je nato kot možni kandidat omenjal nekdanji pravosodni minister [[Senko Pličanič]], ki je 5. septembra potrdil zanimanje za vstop v tekmo, s pogojem prejetja podpore vseh koalicijskih strank ter stranke Resni.ca.<ref>{{Navedi splet |title=Logar išče kandidata, 'ki bo končal 20-letno vladavino Jankovića' {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/logar-isce-kandidata-ki-bo-koncal-20-letno-vladavino-jankovica.html |access-date=2026-09-26 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> 16. septembra je Pličanič za POP TV po zavrnitvi SDS in Resni.ce, ki sta napovedali nastop vsaka s svojim kandidatom, možnost svoje kandidature izločil.<ref name=":13">{{Navedi splet |title=Koga v boj za Ljubljano pošilja desnica? Kdo bo kandidiral v Mariboru? {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/koga-v-boj-za-ljubljano-posilja-desnica-kdo-bo-kandidiral-v-mariboru.html |access-date=2026-09-26 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> 13. oktobra 2026 je kandidaturo za [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] najavil arhitekt Aleš Vrhovec, ki se s politiko prej sicer ni ukvarjal. V stranki so ga predstavili kot »politično neobremenjenega Ljubljančana, ki pozna mesto« Vrhovec s sloganom ''Ljubljana drugače'' je napovedal ustavitev projekta C0 (vsaj do pridobitve celovite presoje vplivov na okolje), ustavitev projekta sežigalnice odpadkov in tudi projekta prenove tržnice po tedanjih načrtih ter olajšanje dostopa do zemljišč za gradnjo.<ref name=":17">{{Navedi splet |title=Prvič v politiki: je to človek, ki lahko zamenja Zorana Jankovića? |url=https://siol.net/novice/slovenija/svoboda-v-boj-proti-jankovicu-posilja-klemna-bostjancica-sds-alesa-vrhovca-703877 |access-date=2026-10-15 |website=siol.net |language=sl}}</ref> Omenil je tudi pogovore z drugimi koalicijskimi strankami o možni podpori njegovi kandidaturi.<ref name=":17" /> Mediji so v zvezi s tem že predhodno omenjali Demokrate Anžeta Logarja; njihov ljubljanski mestni odbor naj bi za županskega kandidata sicer predlagal Primoža Novaka, vendar naj bi se stranka v zameno za koalicijsko podporo kandidatki Demokratov [[Katja Koren|Katji Koren]] v Mariboru vendarle odločila za podporo Vrhovcu.<ref>{{Navedi splet |date=2026-10-07 |title=Zakulisna kupčija med SDS in Demokrati: pri županih Ljubljana za Maribor. Tea Košir se ne vrača v parlament |url=https://www.zanima.me/zakulisna-kupcija-med-sds-in-demokrati-pri-zupanih-ljubljana-za-maribor-tea-kosir-se-ne-vraca-v-parlament/ |access-date=2026-10-15 |website=Zanima.me |language=sl-SI}}</ref> 15. oktobra 2026, na zadnji dan vlaganja kandidatur, je vstop v župansko tekmo s podporo [[Nova Slovenija|NSi]] in [[FOKUS Marka Lotriča|Fokusa Marka Lotriča]] napovedala [[Mojca Sojar]]. Predsednik [[Resni.ca|Resni.ce]] [[Zoran Stevanović]] je julija napovedal, da je njihov kandidat »premočen favorit« in ga zato do roka za vlaganje kandidatur ni želel razkriti.<ref name=":0">{{Navedi splet |date=2026-07-15 |title=Stevanović ima problem: "Premočen favorit" za ljubljanskega župana, bojijo se pritiska medijev |url=https://vecer.com/slovenija/stevanovic-ima-problem-premocen-favorit-za-ljubljanskega-zupana-bojijo-se-pritiska-medijev-10421097 |access-date=2026-07-30 |website=Večer |language=sl}}</ref> Ime je bilo v medijih prvič objavljeno dan po tem, za Resni.co je slednjo vložil nekdanji avtomobilski dirkač Matjaž Tomlje, ki se je javnosti nato predstavil 19. oktobra.<ref name=":18" /><ref>{{Navedi splet |title=Resnica s kandidatoma v Ljubljani in Mariboru: Tomlje in Zgoznik {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/resnica_2.html |access-date=2026-10-23 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Na tiskovni konferenci je napovedal, da bi se kot župan odpovedal plači, šoferju in službenemu vozilu, kot svoje prioritete pa izpostavil izboljšavo zdravstvenega sistema in prometa ter prepolovitev cene električne energije.<ref name=":22">{{Navedi splet |date=2026-10-19 |title=Kandidat Resnice za župana Ljubljane bi se odpovedal plači in prepolovil ceno elektrike |url=https://n1info.si/novice/slovenija/kandidat-resnice-za-zupana-ljubljane-bi-se-odpovedal-placi-in-prepolovil-ceno-elektrike/ |access-date=2026-10-23 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref> == Županski kandidati == === Uradni === {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;font-size:97%;line-height:16px" ! colspan=2 width="10%"|Kandidat ! width="10%"|Rojen ! class="unsortable" width="20%"|Poklic ! class="unsortable" width="12%"|Stranka<br>Lokalna lista ! width="10%"|Datum napovedi kandidature ! class="unsortable" width="10%"|Kampanja ! class="unsortable" width="5%"|Sklici |- |<center>[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Aleš Primc]]'''</center> | style="background:#a167ab; " | |20. november 1973 [[Ljubljana]] | * predsednik stranke Glas za otroke (2017–''danes'') * mestni svetnik Mestne občine Ljubljana (2022–''danes'') |[[Glas za otroke in družine]] (GOD) |2. april 2026 |TBA |<ref name=":2" /><ref>{{Navedi splet |title=Kdo je že najavil kandidaturo za župana Ljubljane? {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/boj-za-zupana-ljubljane-kdo-je-ze-najavil-kandidaturo.html |access-date=2026-08-03 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> |- |<center>[[Slika:Novinarska_konferenca_-_9.1.2023_-_Zoran_Janković_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Zoran Janković]]'''</center> | style="background:#43AC44; " | |1. januar 1953 [[Saraorci]], [[Srbija]] | * župan Mestne občine Ljubljana (2006–''danes'') |podpora volivcev<br>–<br>[[Lista Zorana Jankovića]] (LZJ) |8. maj 2026 |TBA |<ref name=":4" /><ref name=":5" /> |- |<center>[[Slika:Jasmin_Feratović,_Piratska_stranka.jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Jasmin Feratović]]'''</center> | style="background:#000000; " | |18. september 1996 [[Ljubljana]] | * mestni svetnik Mestne občine Ljubljana (2022–''danes'') * predsednik stranke Pirati (2024–''danes'') |[[Piratska stranka Slovenije]] (Pirati) |8. maj 2026 |TBA |<ref name=":3" /> |- |<center>[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Aleksandar Repić]]'''</center> | style="background:#D4AF37; " | |11. januar 1992 [[Ljubljana]] | * spletni vplivnež |podpora volivcev<br>–<br>Lista Aleksandra Repića |14. junij 2026 |''Ljubljana Ljubljančanom'' |<ref>{{Navedi splet |title=Od zapora do županske tekme? Kdo je Aleksandar Repić - "Nepridiprav" - Svet24.si |url=https://svet24.si/novice/slovenija/aleksandar-repic-nepridiprav-nismo-fejk-politika-kandidatura-zupan-ljubljana-vplivnez-kazenski-postopek-ai-univerza-1915333 |access-date=2026-08-03 |website=Novice Svet24 |language=sl}}</ref> |- |<center>[[Slika:Zaključna_seja_vlade_2022_-_2026;_3._junij_2026_-_55311824744_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Luka Mesec]]'''</center> | style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}}; " | |1. julij 1987 [[Kranj]] | * poslanec Državnega zbora Republike Slovenije (2014–2022, 2026–''danes'') * minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (2022–2026) * sokoordinator stranke Levica (2025–''danes'') |[[Levica (Slovenija)|Levica]] |15. julij 2026 |''Luka za Ljubljano'' ''Za Ljubljano, ki si jo lahko privoščimo'' |<ref name=":7" /> |- |<center>[[Slika:Gregor Novak - Povej.jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Gregor Novak]]'''</center> | style="background:#6f2c91; " | |1. februar 1974 [[Ljubljana]] | * predsednik sveta stranke Prerod (2026–''danes'') |[[Prerod (stranka)|Prerod – Stranka Vladimirja Prebiliča]] |27. avgust 2026 |Povej. Župan, ki posluša mesto. |<ref name=":10" /> |- |<center>[[Slika:Anton_Rop_(53709940606)_(cropped2).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Anton Rop]]'''</center> | style="background:#d56138; " | |27. december 1960 [[Ljubljana]] | * predsednik Vlade Republike Slovenije (2002–2004) * poslanec Državnega zbora Republike Slovenije (2004–2010) |[[Ljubljana smo vsi]] (LSV) |2. september 2026 |''Mesto pripada ljudem'' |<ref name=":11" /> |- |<center>[[Slika:No_image_(female).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Apolonija Simon]]'''</center> | style="background:#00964f; " | |4. februar 1967 [[Brežice]] | * samostojna likovna ustvarjalka * profesorica risanja in slikanja na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo (1999–''danes'') |[[VESNA – zelena stranka]] |1. oktober 2026 |TBA |<ref>{{Navedi splet |title=Kandidatka Vesne za županjo Ljubljane Apolonija Simon za drugačno vodenje mesta |url=https://siol.net/novice/slovenija/kandidatka-vesne-za-zupanjo-ljubljane-apolonija-simon-za-drugacno-vodenje-mesta-702952 |access-date=2026-10-03 |website=siol.net |language=sl}}</ref> |- |<center>[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Aleš Vrhovec]]'''</center> | style="background:#FEF200; " | |1964 [[Ljubljana]] | * arhitekt in urbanist |[[Slovenska demokratska stranka]] (SDS) |13. oktober 2026 |''Ljubljana. Drugače.'' |<ref name=":13" /><ref>{{Navedi splet |date=2026-10-13 |title=SDS vstopa v tekmo za župana Ljubljane z arhitektom in urbanistom Alešem Vrhovcem |url=https://vecer.com/slovenija/ales-vrhovec-kandidat-sds-zupan-ljubljana-lokalne-volitve-10430216 |access-date=2026-10-13 |website=Večer |language=sl}}</ref> |- |<center>[[Slika:Zaključna_seja_vlade_2022_-_2026;_3._junij_2026_-_Klemen_Boštjančič.jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Klemen Boštjančič]]'''</center> | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; " | |1. september 1972 [[Ljubljana]] | * minister za finance Republike Slovenije (2022–2026) * poslanec Državnega zbora (2026–''danes'') |[[Gibanje Svoboda]] (GS) |13. oktober 2026 |TBA |<ref name=":8" /> |- |<center>[[Slika:Mag. Marko Koprivc, državni sekretar (52183967376) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Marko Koprivc]]'''</center> | style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; " | |14. december 1978 [[Koper]] | * poslanec Državnega zbora (2018–2022) * mestni svetnik Mestne občine Ljubljana (2018–2023) * državni sekretar na Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj (2022–2026) |[[Socialni demokrati]] (SD) |13. oktober 2026 |TBA |<ref name=":19">{{Navedi splet |title=Uradno pet, neuradno pa osem županskih kandidatov |url=https://www.delo.si/lokalno/ljubljana-in-okolica/uradno-pet-neuradno-pa-osem-zupanskih-kandidatov |access-date=2026-08-12 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref><ref name=":20" /> |- |<center>[[Slika:Mojca_Sojar_(NSi)_portret_2026_(cropped)_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Mojca Sojar]]'''</center> | style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; " | |15. julij 1964 [[Ljubljana]] | * mestna svetnica Mestne občine Ljubljana (2014–''danes'') * podpredsednica stranke NSi (2025–''danes'') |[[Nova Slovenija]] (NSi)<br><br>[[FOKUS Marka Lotriča]] (Fokus) |15. oktober 2026 |TBA |<ref name=":14">{{Navedi splet |date=2026-09-21 |title=Pred županskimi volitvami: Ljubljanska levica se drobi, desnica taktizira |url=https://www.dnevnik.si/novice/ljubljana/ljubljanska-levica-se-drobi-desnica-taktizira-2828550/ |access-date=2026-09-26 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}</ref> |- |<center>[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Matjaž Tomlje]]'''</center> | style="background:{{party color|Resni.ca}}; " | |10. november 1954 [[Novo mesto]] | * avtomobilski dirkač * podjetnik, pisatelj |[[Resni.ca]] |19. oktober 2026 |TBA |<ref name=":22" /> |- |<center>[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Kajetan Bajt]]'''</center> | style="background:#1D9E2B; | |1954 [[Ljubljana]] | *amaterski igralec |[[Zeleni Slovenije]] | |TBA |<ref name=":23" /><ref name=":24">{{Navedi splet |title=Kandidati in kandidatke za župana/županjo Mestne občine Ljubljana |url=https://www.ljubljana.si/assets/Mestni-svet/Lokalne-volitve-2026/Kandidature/Zupan_P26.pdf}}</ref> |- |<center>[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Izidor Predan]]'''</center> | style="background:#D32F2F;" | |1984 [[Ljubljana]] | *pravnik |[[Krščanski socialisti Slovenije|Krščanski socialisti]] | |TBA |<ref>{{Navedi splet |date=November 2022 |title=Revija Ljubljana |url=https://ljubljanainfo.com/novica/politika/petnajst-imen-za-zupana-kdo-kandidira-kdo-jih-predlaga-kaj-obljubljajo-ljubljani/453202}}</ref><ref name=":23" /><ref name=":24" /> |} === Osebe, ki so zavrnile župansko kandidaturo === * [[Urška Klakočar Zupančič]], nekdanja predsednica Državnega zbora (2022–2026)<ref>{{Navedi splet |last=Z |first=M. |title=Anton Rop bo kandidiral za župana Ljubljane, Urška Klakočar Zupančič za mestno svetnico |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/anton-rop-bo-kandidiral-za-zupana-ljubljane-urska-klakocar-zupancic-za-mestno-svetnico/792583 |access-date=2026-09-26 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> * [[Rosvita Pesek]], novinarka in TV voditeljica<ref>{{Navedi splet |last=Uredništvo |date=2026-06-15 |title=V boj za župana Ljubljane spletni vplivnež, novačili pa tudi znano televizijko |url=https://info360.si/politika/v-boj-za-zupana-ljubljane-spletni-vplivnez-novacili-pa-tudi-znano-televizijko/ |access-date=2026-09-26 |website=info360.si |language=sl-SI}}</ref> * [[Senko Pličanič]], nekdanji minister za pravosodje in javno upravo (2012–2014), [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]]<ref name=":13" /> * [[Mihael Jarc]], nekdanji mestni svetnik Mestne občine Ljubljana (2002–2010), [[Stranka slovenskega naroda|SSN]]: 3. julija 2026 je napovedal kandidaturo, a 30. septembra od nje iz osebnih razlogov odstopil.<ref name=":15" /> == Stranke in liste v mestnem svetu == {| class="wikitable" ! colspan="3" rowspan="2" |Stranka / Lokalna lista ! rowspan="2" |Vodja<br> svetniškega kluba ! colspan="2" |Izid 2022 ! rowspan="2" |Trenutno |- ! Glasov (%) ! Sedežev |- | bgcolor="#b8d432" | | align="center" |'''LZJ''' | [[Lista Zorana Jankovića]] | [[Aleš Čerin]] | align="center" |40,4 % | {{Composition bar|18|45|#b8d432}} | {{Composition bar|19|45|#b8d432}} |- | bgcolor="#005DA3" | | align="center" |'''GS''' | [[Gibanje Svoboda]] | Samo Logar | align="center" |18,0 % | {{Composition bar|8|45|#005DA3}} | {{Composition bar|7|45|#005DA3}} |- | bgcolor="#FEF200" | | align="center" |'''SDS''' | [[Slovenska demokratska stranka]] | Maruša Babnik | align="center" |14,5 % | {{Composition bar|6|45|#FEF200}} | {{Composition bar|4|45|#FEF200}} |- | bgcolor="#e6342a" | | align="center" |'''L''' | [[Levica (Slovenija)|Levica]] | Urška Honzak | align="center" |8,9 % | {{Composition bar|4|45|#e6342a}} | {{Composition bar|3|45|#e6342a}} |- | bgcolor="{{party color|Nova Slovenija}}" | | align="center" |'''NSi''' | [[Nova Slovenija – Krščanski demokrati]] | [[Mojca Sojar]] | align="center" |4,5 % | {{Composition bar|2|45|{{party color|Nova Slovenija}}}} | {{Composition bar|1|45|{{party color|Nova Slovenija}}}} |- | bgcolor="{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}" | | align="center" |'''SD''' | [[Socialni demokrati]] | Klemen Žibert | align="center" |4,4 % | {{Composition bar|2|45|{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}}} | {{Composition bar|2|45|{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}}} |- | bgcolor="#09105E" | | align="center" |'''Demokrati''' | [[Demokrati. Anžeta Logarja]]{{efn|Stranka na lokalnih volitvah leta 2022 še ni obstajala. Svetniško skupino so med mandatom ustanovili trije mestni svetniki, izvoljeni na drugih kandidatnih listah.}} | Igor Horvat | align="center" |/ | {{Composition bar|0|45|#09105E}} | {{Composition bar|3|45|#09105E}} |- | bgcolor="#a167ab" | | align="center" |'''GOD''' | [[Glas za otroke in družine|Aleš Primc – Glas za otroke in družine]] | rowspan=3|[[Tina Bregant]] | align="center" |2,6 % | {{Composition bar|1|45|#a167ab}} | {{Composition bar|1|45|#a167ab}} |- | bgcolor="{{party color|Slovenska ljudska stranka}}" | | align="center" |'''SLS''' | [[Slovenska ljudska stranka]] | align="center" |2,4 % | {{Composition bar|1|45|{{party color|Slovenska ljudska stranka}}}} | {{Composition bar|1|45|{{party color|Slovenska ljudska stranka}}}} |- | bgcolor="#808080" | | align="center" |/ | Svetnik Jožef Horvat | align="center" |/ | {{Composition bar|0|45|#808080}} | {{Composition bar|1|45|#808080}} |- | bgcolor="#00964f" | | align="center" |'''Vesna''' | [[VESNA – zelena stranka]] | Denis Striković | align="center" |3,4 % | {{Composition bar|1|45|#65B32E}} | {{Composition bar|1|45|#65B32E}} |- | bgcolor="#000000" | | align="center" |'''Pirati''' | [[Piratska stranka Slovenije]] | [[Jasmin Feratović]] | align="center" |2,0 % | {{Composition bar|1|45|#000000}} | {{Composition bar|1|45|#000000}} |- | bgcolor="#eb4d2f" | | align="center" |'''Mi!''' | [[Mi, socialisti!]]{{efn|Stranka je bila ustanovljena med mandatom. Mestni svetnik Arne Jakob Zakrajšek je bil leta 2022 izvoljen na listi Levice.}} | Arne Jakob Zakrajšek | align="center" |/ | {{Composition bar|0|45|#A71930}} | {{Composition bar|1|45|#A71930}} |- | bgcolor="#01953f" | | align="center" |'''LŠZZ''' | Lista Šport za zdravje{{efn|Mestni svetnik Gašper Kromar je med mandatom prestopil v Gibanje Svoboda, zaradi česar je Lista Šport za zdravje izgubila zastopanost v svetu.}} | Gašper Kromar | align="center" |2,7 % | {{Composition bar|1|45|#01953f}} | {{Composition bar|0|45|#01953f}} |- |} == Volilna kampanja == === Predvolilna soočenja === {| class="wikitable" style="font-size:80%; line-height:15px; text-align:center;" ! colspan="22" | Predvolilna soočenja |- ! rowspan="3" | Datum ! rowspan="3" | Voditelj ! rowspan="3" | Medij ! rowspan="3" | Naslov ! colspan="10" | {{Colors|black|#90ff90|&nbsp;P&nbsp;}} Prisoten &nbsp;{{Colors|black|#c7d0da|&nbsp;N&nbsp;}} Nepovabljeni&nbsp; {{Colors|black|#FA8072|&nbsp;O&nbsp;}} Odsotni povabljeni &nbsp; ! rowspan="3" |Vir |- |'''[[Zoran Janković|Janković]]''' |'''[[Luka Mesec|Mesec]]''' |'''[[Anton Rop|Rop]]''' |'''[[Jasmin Feratović|Feratović]]''' |'''[[Aleš Primc|Primc]]''' |'''[[Aleš Vrhovec|Vrhovec]]''' |'''[[Apolonija Simon|Simon]]''' |'''[[Aleksandar Repić|Repić]]''' |'''[[Klemen Boštjančič|Boštjančič]]''' |'''[[Mojca Sojar|Sojar]]''' |- ! style="background: #43AC44; height:1px" | ! style="background: {{party color|Levica (Slovenija)}}; width:50px" | ! style="background: #d56138; width:50px" | ! style="background: #000000; width:50px" | ! style="background: #a167ab; width:50px" | ! style="background: #FEF200; width:50px" | ! style="background: #00964f; width:50px" | ! style="background: #D4AF37; width:50px" | ! style="background: {{party color|Gibanje Svoboda}}; width:50px" | ! style="background: {{party color|Nova Slovenija}}; width:50px" | |- | četrtek<br>{{nowrap|22. oktober}} | Suzana Kos | [[Info360]] | V središču: Spopad za Ljubljano | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#90ff90" |'''P''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#90ff90" |'''P''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#90ff90" |'''P''' | style="background:#90ff90" |'''P''' |<ref>{{Navedi splet |last=Kos |first=Suzana |date=2026-10-22 |title=Klemen Boštjančič: »Nisem Jankovićev satelit!« |url=https://info360.si/politika/klemen-bostjancic-luka-mesec-pri-stanovanjski-politiki-ni-uvedel-niti-d-od-dunaja/ |access-date=2026-10-23 |website=info360.si |language=sl-SI}}</ref> |- | rowspan=2|četrtek<br>{{nowrap|15. oktober}} | Uroš Slak | [[POP TV]] | 24UR Zvečer: Soočenje levih kandidatov Ljubljane | style="background:#90ff90" |'''P''' | style="background:#90ff90" |'''P''' | style="background:#90ff90" |'''P''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#90ff90" |'''P''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' |<ref>{{Navedi splet |title=Prihodnost Ljubljane: štiri imena z levega pola prvič na soočenju {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/prihodnost-ljubljane-stiri-imena-z-levega-pola-prvic-na-soocenju.html |access-date=2026-10-16 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> |- | Nenad Glücks | [[Info360]] | V središču: Prvi županski spopad | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#90ff90" |'''P''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#90ff90" |'''P''' | style="background:#90ff90" |'''P''' | style="background:#90ff90" |'''P''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' |<ref>{{Navedi splet |last=Glücks |first=Nenad |date=2026-10-15 |title=Aleksandar Repić: na Viču se 89 odstotkov žensk ne čuti več varnih sprehajati se ponoči |url=https://info360.si/politika/aleksandar-repic-na-vicu-se-89-odstotkov-zensk-ne-cuti-vec-varnih-sprehajati-se-ponoci/ |access-date=2026-10-16 |website=info360.si |language=sl-SI}}</ref> |- | torek<br>{{nowrap|13. oktober}} | Katarina Braniselj | {{nowrap|[[Planet TV]]}} | Planet 18 večerna izdaja: Soočenje za župana Ljubljane | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#90ff90" |'''P''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#90ff90" |'''P''' | style="background:#90ff90" |'''P''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | |- | ponedeljek<br>{{nowrap|12. oktober}} | Marcel Štefančič | {{nowrap|[[TV SLO 1]]}} | Marcel: Soočenje o Ljubljani | style="background:#90ff90" |'''P''' | style="background:#90ff90" |'''P''' | style="background:#90ff90" |'''P''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' |<ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Janković, Mesec in Rop soočili poglede na vodenje Ljubljane |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/jankovic-mesec-in-rop-soocili-poglede-na-vodenje-ljubljane/796690 |access-date=2026-10-16 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> |- |} == Javnomnenjske raziskave == === Prvi krog === {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:95%;line-height:18px" |- |+ |- | rowspan=2 colspan=3|'''Izvajanje ankete in vzorec''' | width=70|'''[[Zoran Janković|Janković]]''' | width=70|'''[[Aleš Primc|Primc]]''' | width=70|'''[[Jasmin Feratović|Feratović]]''' | width=70|'''[[Luka Mesec|Mesec]]''' | width=70|'''[[Anton Rop|Rop]]''' | width=70|'''[[Aleksandar Repić|Repić]]''' | width=70|'''[[Aleš Vrhovec|Vrhovec]]''' | width=70|'''[[Gregor Novak|Novak]]''' | width=70|'''[[Apolonija Simon|Simon]]''' | width=70|'''[[Klemen Boštjančič|Boštjančič]]''' | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Dr|Drugo}} | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Neop|Neopredeljeni: združuje odgovore "Nobene", "Ne vem", "Ne povem", "Neveljavna glasovnica" in "Ne bi volil"}}{{efn|Neopredeljeni: združuje odgovore "Nobene", "Ne vem", "Ne povem", "Neveljavna glasovnica" in "Ne bi volil"}} | rowspan=2 |Vodstvo | rowspan=2 style="width:30px;" |Vir |- ! style="background: #43AC44; height:1.5px" | ! style="background: #a167ab; width:50px" | ! style="background: #000000; width:50px" | ! style="background: {{party color|Levica (Slovenija)}}; width:50px" | ! style="background: #d56138; width:50px" | ! style="background: #D4AF37; width:50px" | ! style="background: #FEF200; width:50px" | ! style="background: #6f2c91; width:50px" | ! style="background: #00964f; width:50px" | ! style="background: {{party color|Gibanje Svoboda}}; width:50px" | |- |{{nowrap|12.–14. oktober}} |Ninamedia |'''691''' | style="background:#b3ddb4" |34,6 |6,2 |3,2 |21,0 |8,2 |2,5 |4,6 |0,9 |0,7 |5,2 |0,6 |12,5 | style="background:#43AC44" |13,6 |<ref>{{Navedi splet |last=Požar |first=B. |date=2026-10-16 |title=Pričakovano: po najnovejši, interni ter še ne objavljeni anketi Nimamedie (anketiranje med 12. in 14.10.) je dogovorni kandidat Svobode - med Jankovićem in Golobom - za ljubljanskega župana Klemen Boštjančič strmoglavil Toneta Ropa na malo več kot 8% … |url=https://x.com/BojanPozar/status/2110969486794690800 |access-date=2026-10-16 |website=X.com}}</ref> |- |{{nowrap|sredina septembra}} |Ninamedia |'''1000''' | style="background:#b3ddb4" |36,1 |5,6 |2,8 |21,3 |12,2 |1,7 |3,6{{efn|Anketiranim ponujena opcija "Kandidat SDS", saj ta še ni bil oznanjen.}} |0,5 |– |– |0,4 |15,8 | style="background:#43AC44" |14,8 |<ref name=":14">{{Navedi splet |date=2026-10-13 |title=Anketa: V "Jankovićevi" Ljubljani do župana v drugem krogu, v njem pa ... |url=https://vecer.com/slovenija/anketa-zupanske-volitve-ljubljana-razkol-10430167 |access-date=2026-10-13 |website=Večer |language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|14.–16. september}} |Ninamedia |'''500''' | style="background:#b3ddb4" |27,4 |7,9 |2,7 |19,2 |13,4 |3,1 |1,7{{efn|Anketiranim ponujen [[Aleš Hojs]], predsednik MO SDS Ljubljana, saj kandidat SDS še ni bil oznanjen.}} |– |– |– |– |– | style="background:#43AC44" |8,2 |<ref>{{Navedi splet |title=Zakaj napadi na Luko Mesca? |url=https://www.mladina.si/251497/zakaj-napadi-na-luko-mesca/ |access-date=2026-09-26 |website=Mladina.si |language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|15.–18. junij}} |Mediana |'''719''' | style="background:#b3ddb4" |27,2 |11,6 |8,9 |13,7 |– |– |– |– |– |– |14,4 |24,2 | style="background:#43AC44" |13,5 |<ref name=":1">{{Navedi splet |date=2026-07-12 |title=Anketa Mediane in Episcentra: Zorana Jankoviča 60 % volivcev noče več za župana! Ga bo odstavil Tone Rop skupaj z Urško? |url=https://www.zanima.me/anketa-mediane-in-episcentra-zorana-jankovica-60-volivcev-noce-vec-za-zupana-ga-bo-odstavil-tone-rop-skupaj-z-ursko/ |access-date=2026-07-30 |website=Zanima.me |language=sl-SI}}</ref> |- |} === Drugi krog === {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:96%;line-height:18px" |- |+ |- | rowspan=2 colspan=3|'''Izvajanje ankete in vzorec''' | width=70|'''[[Zoran Janković|Janković]]''' | width=70|'''[[Luka Mesec|Mesec]]''' | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Neop|Neopredeljeni: združuje odgovore "Nobene", "Ne vem", "Ne povem", "Neveljavna glasovnica" in "Ne bi volil"}} | rowspan=2 |Vodstvo | rowspan=2 style="width:40px;" |Vir |- ! style="background: #43AC44; height:1.5px" | ! style="background: {{party color|Levica (Slovenija)}}; width:50px" | |- |{{nowrap|12.–14. oktober}} |Ninamedia |'''691''' | style="background:#b3ddb4" |51,3 |48,7 |– | style="background:#43AC44" |2,6 |<ref name=":21">{{Navedi splet |title=Obeta se drugi krog: Janković v vodstvu, Mesec na drugem mestu {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/jankovic-v-ljubljani-v-vodstvu-mesec-na-drugem-mestu.html |access-date=2026-10-18 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|september}} |Ninamedia |'''1000''' | style="background:#b3ddb4" |53,0 |47,0 |– | style="background:#43AC44" |6,0 |<ref name=":14" /><ref name=":16">{{Navedi splet |last=Požar |first=B. |date=2026-10-13 |title=Iz najnovejše ankete Ninamedie, ki naj bi jo sicer naročil volilni štab Zorana Jankovića, narejena pred dnevi, na vzorcu 1000 anketiranih. |url=https://x.com/BojanPozar/status/2109957477441712221 |access-date=2026-10-13 |website=X.com}}</ref> |- |{{nowrap|2.–9. julij}} |Episcenter |'''462''' | style="background:#b3ddb4" |60,0 |40,0 |– | style="background:#43AC44" |20,0 |<ref name=":1" /> |- |} {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:96%;line-height:18px" |- |+ |- | rowspan=2 colspan=3|'''Izvajanje ankete in vzorec''' | width=70|'''[[Zoran Janković|Janković]]''' | width=70|'''[[Anton Rop|Rop]]''' | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Neop|Neopredeljeni: združuje odgovore "Nobene", "Ne vem", "Ne povem", "Neveljavna glasovnica" in "Ne bi volil"}} | rowspan=2 |Vodstvo | rowspan=2 style="width:40px;" |Vir |- ! style="background: #43AC44; height:1.5px" | ! style="background: #d56138; width:50px" | |- |{{nowrap|12.–14. oktober}} |Ninamedia |'''691''' | style="background:#b3ddb4" |56,9 |43,1 |– | style="background:#43AC44" |13,8 |<ref name=":21" /> |- |{{nowrap|september}} |Ninamedia |'''1000''' | style="background:#b3ddb4" |60,8 |39,2 |– | style="background:#43AC44" |21,6 |<ref name=":14" /><ref name=":16" /> |- |{{nowrap|2.–9. julij}} |Episcenter |'''494''' | style="background:#b3ddb4" |61,0 |39,0 |– | style="background:#43AC44" |22,0 |<ref name=":1" /> |- |} {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:96%;line-height:18px" |- |+ |- | rowspan=2 colspan=3|'''Izvajanje ankete in vzorec''' | width=70|'''[[Anton Rop|Rop]]''' | width=70|'''[[Luka Mesec|Mesec]]''' | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Neop|Neopredeljeni: združuje odgovore "Nobene", "Ne vem", "Ne povem", "Neveljavna glasovnica" in "Ne bi volil"}} | rowspan=2 |Vodstvo | rowspan=2 style="width:40px;" |Vir |- ! style="background: #d56138; width:50px" | ! style="background: {{party color|Levica (Slovenija)}}; height:1.5px" | |- |{{nowrap|12.–14. oktober}} |Ninamedia |'''691''' |40,7 | style="background:#f08882" |59,3 |– | style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}}" |{{font color|white|18,6}} |<ref name=":21" /> |- |{{nowrap|september}} |Ninamedia |'''1000''' |41,0 | style="background:#f08882" |59,0 |– | style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}}" |{{font color|white|18,0}} |<ref name=":14" /><ref name=":16" /> |- |} {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:96%;line-height:18px" |- |+ |- | rowspan=2 colspan=3|'''Izvajanje ankete in vzorec''' | width=70|'''[[Zoran Janković|Janković]]''' | width=70|'''[[Urška Klakočar Zupančič|Klakočar]]''' | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Neop|Neopredeljeni: združuje odgovore "Nobene", "Ne vem", "Ne povem", "Neveljavna glasovnica" in "Ne bi volil"}} | rowspan=2 |Vodstvo | rowspan=2 style="width:40px;" |Vir |- ! style="background: #43AC44; height:1.5px" | ! style="background: #d56138; width:50px" | |- |{{nowrap|2.–9. julij}} |Episcenter |'''467''' |47,0 | style="background:#e5a087" |53,0 |– | style="background:#d56138" |{{font color|white|6,0}} |<ref name=":1" /> |- |} === Mestni svet === {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:95%;line-height:18px" |+ |- | rowspan="2" colspan="3" |'''Izvajanje ankete in vzorec''' | width="70" |'''[[Lista Zorana Jankovića|LZJ]]''' | width="70" |'''[[Gibanje Svoboda|GS]]''' | width="70" |'''[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]''' | width="70" |'''[[Levica (Slovenija)|Levica]]''' | width="70" |'''[[Nova Slovenija|NSi]]''' | width="70" |'''[[Socialni demokrati|SD]]''' | width="70" |'''[[Demokrati. Anžeta Logarja|Dem.]]''' | width="70" |'''[[Glas za otroke in družine|GOD]]''' | width="70" |'''[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]''' | width="70" |'''[[VESNA – zelena stranka|Vesna]]''' | width="70" |'''[[Piratska stranka Slovenije|Pirati]]''' | width="70" |'''[[Ljubljana smo vsi|LSV]]''' | width="70" |'''{{abbr|LČPV|Lista za čisto pitno vodo}}''' | rowspan="2" style="width:30px;" |{{abbr|Dr|Drugo}} | rowspan="2" style="width:30px;" |{{abbr|Neop|Neopredeljeni: združuje odgovore "Nobene", "Ne vem", "Ne povem", "Neveljavna glasovnica" in "Ne bi volil"}}{{efn|Neopredeljeni: združuje odgovore "Nobene", "Ne vem", "Ne povem", "Neveljavna glasovnica" in "Ne bi volil".}} | rowspan="2" |Vodstvo | rowspan="2" style="width:30px;" |Vir |- ! style="background:#b8d432; height:1.5px;" | ! style="background:#005DA3; width:50px;" | ! style="background:#FEF200; width:50px;" | ! style="background:#e6342a; width:50px;" | ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:50px;" | ! style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:50px;" | ! style="background:#09105E; width:50px;" | ! style="background:#a167ab; width:50px;" | ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:50px;" | ! style="background:#00964f; width:50px;" | ! style="background:#000000; width:50px;" | ! style="background:#d56138; width:50px;" | ! style="background:#808080; width:50px;" | |- |{{nowrap|12.–14. oktober}} |Ninamedia |'''691''' | style="background:#e3edb3;" |26,9 |8,5 |10,1 |20,1 |3,2 |6,8 |2,2 |3,2 |– |– |3,9 |8,7 |2,2 |1,0{{efn|V kategoriji »Drugo« so skupaj navedene stranke Mi, socialisti!, Vesna in Prerod. Njihovi posamezni deleži niso objavljeni.}} |3,2 | style="background:#b8d432;" |6,8 |<ref name=":21" /> |} == Glej tudi == * [[Župan Ljubljane]] * [[Mestni svet Mestne občine Ljubljana]] == Opombe == {{seznam opomb|group=lower-alpha}} == Sklici == {{sklici}} {{Lokalne volitve v Sloveniji 2026}} [[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji 2026|Ljubljana]] [[Kategorija:Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana]] ftv22esastcg4m9zqrq1i3e440cppui 6774798 6774784 2026-11-04T13:59:27Z JoMK 240261 /* Uradni */ slogan KB, sprememba barve ZJ, uskladitev z barvo LZJ 6774798 wikitext text/x-wiki {{aktualno||volitve}} {{Infobox election | election_name = Lokalne volitve v MO Ljubljana 2026 | type = presidential | previous_election = Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana 2022 | previous_year = 2022 | next_election = Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana 2030 | next_year = 2030 | country = Slovenija | election_date = [[Slika:Blason_ville_si_Ljubljana_(Slovénie).svg|40px]]<br>{{nobr|15. in 29. november 2026}} | turnout = | candidate1 = | image1 = | popular_vote1 = | percentage1 = | party1 = | color1 = | candidate2 = | image2 = | popular_vote2 = | percentage2 = | party2 = | color2 = | title = župan | before_election = [[Zoran Janković]] | before_party = skupina volivcev | after_election = | after_party = }} '''Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana 2026''' bodo redne volitve [[Župan Ljubljane|župana]] ter članov [[Mestni svet Mestne občine Ljubljana|mestnega sveta]], ki bodo potekale 15. in 29. novembra 2026 v [[Mestna občina Ljubljana|Mestni občini Ljubljana]] v okviru [[Lokalne volitve v Sloveniji 2026|lokalnih volitev 2026]]. Županske kandidature je vložilo 15 kandidatov, od tega 13 na predlog političnih strank ter dva na predlog skupine volivcev.<ref name=":18">{{Navedi splet |date=2026-10-15 |title=To so kandidati za župane mestnih občin - OBALAplus |url=https://obalaplus.si/to-so-kandidati-za-zupane-mestnih-obcin/ |access-date=2026-10-16 |language=sl-SI}}</ref> == Zgodovina == === Razpis volitev === 8. julija 2026 je [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednik Državnega zbora]] [[Zoran Stevanović]] uradno razpisal lokalne volitve. Za rok za začetek izvedbe volilnih opravil je določil 7. september 2026, na ta dan je Ministrstvo za notranje zadeve med drugim objavilo število volilnih upravičencev, ki jih je tokrat 205.749.<ref>{{Navedi splet |last=Da |first=La |title=Predsednik DZ-ja razpisal redne lokalne volitve v 212 slovenskih občinah |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednik-dz-ja-razpisal-redne-lokalne-volitve-v-212-slovenskih-obcinah/787510 |access-date=2026-07-30 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Za primerjavo, na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|lokalnih volitvah leta 2022]] je volilno pravico imelo 223.678 ljudi.<ref>{{Navedi splet |date=2026-09-23 |title=Udeležba, ki odloča: Leta 2022 je župana izvolila slaba četrtina volilnih upravičencev {{!}} Ljubljanainfo.com |url=https://ljubljanainfo.com/novica/politika/udelezba-ki-odloca-leta-2022-je-zupana-izvolila-slaba-cetrtina-volilnih-upravicencev/447395 |access-date=2026-09-27 |website=ljubljanainfo.com |language=sl}}</ref> Kandidat za župana oziroma lista za mestni svet, ki jo določi skupina volivcev, je moral za vložitev kandidature zbrati najmanj 1000 podpisov podpore.<ref>{{Navedi splet |title=Lokalne volitve 2026 |url=https://www.ljubljana.si/sl/mestna-obcina/upravljanje/lokalne-volitve/lokalne-volitve-2026 |access-date=2026-10-12 |website=Mestna občina Ljubljana |language=sl}}</ref> === Županske kandidature === V intervjuju za tednik [[Demokracija (revija)|Demokracija]], objavljenem 2. aprila 2026, je župansko kandidaturo oznanil mestni svetnik [[Aleš Primc]].<ref name=":2">{{Navedi splet |last=Janša |first=Petra |date=2026-04-11 |title=(INTERVJU) Aleš Primc: »Jaz bom kandidiral. In grem na zmago. Skrajni čas je, da Ljubljančani dobijo župana, ki bo delal zanje in ne samo zase!« |url=https://demokracija.si/fokus/intervju-ales-primc-jaz-bom-kandidiral-in-grem-na-zmago-skrajni-cas-je-da-ljubljancani-dobijo-zupana-ki-bo-delal-zanje-in-ne-samo-zase/ |access-date=2026-08-03 |website=Demokracija |language=sl-SI}}</ref> Za župana je kandidiral že na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|volitvah leta 2022]] in zasedel tretje mesto, s 6,95 odstotka glasov pa dosegel najboljši rezultat med kandidati desnosredinskih strank.<ref>{{Navedi splet |date=2022-12-12 |title=Izidi glasovanja za mestno občino Ljubljana |url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/volitve2022/lv2022/#/obcine/ljubljana/rezultati |access-date=2026-07-30 |website=dvk-rs.si}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=S |first=A. |title=Janković že šestič do zmage, večine v mestnem svetu ne bo imel |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/lokalne-volitve-2022/mestne-obcine/ljubljana/jankovic-ze-sestic-do-zmage-vecine-v-mestnem-svetu-ne-bo-imel/648071 |access-date=2026-07-30 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Od februarja 2023 do junija 2026 je nato Primc pred [[Mestna hiša, Ljubljana|ljubljanskim magistratom]] organiziral in vodil 32 protestnih shodov proti kanalu C0 in Jankovićevi politiki.<ref>{{Navedi splet |last=C |first=A. S. , M. Z. , G. |title=Mestni svet potrdil izplačilo nagrad vodstvu ZD-ja Ljubljana; pred magistratom protest |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/mestni-svet-potrdil-izplacilo-nagrad-vodstvu-zd-ja-ljubljana-pred-magistratom-protest/659295 |access-date=2026-07-30 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last= |date=2024-10-01 |title=[Video] “Ustavite ta zgrešeni kanal,” je bilo slišati na shodu proti Jankovićevi zastrupitvi vode {{!}} Nova24TV |url=https://nova24tv.si/video-ustavite-ta-zgreseni-kanal-je-bilo-slisati-na-shodu-proti-jankovicevi-zastrupitvi-vode/ |access-date=2026-07-30 |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=ninzoh |date=2026-06-22 |title=Danes že 32. shod za zaščito pitne vode pred Jankovićevim kanalom C0 {{!}} Nova24TV |url=https://nova24tv.si/danes-ze-32-shod-za-zascito-pitne-vode-pred-jankovicevim-kanalom-c0/ |access-date=2026-07-30 |language=sl-SI}}</ref> 8. maja 2026 je svojo vnovično kandidaturo napovedal mestni svetnik [[Jasmin Feratović]], sicer predsednik [[Piratska stranka Slovenije|Piratske stranke]]. K sodelovanju je povabil tudi druge civilne iniciative in stranke ljubljanske opozicije ter izrazil prepričanje, da so Pirati edina sila, ki je »zmožna ogroziti primat Zorana Jankovića«.<ref name=":3">{{Navedi splet |title=Feratović: Pirati edina opozicijska sila, ki je zmožna ogroziti Jankovićev primat {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/feratovic-pirati-edina-opozicijska-sila-ki-je-zmozna-ogroziti-jankovicev-primat.html |access-date=2026-07-30 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Aktualni župan [[Zoran Janković]] je kandidaturo za nov mandat oznanil istega dne na slavnostni seji ob prazniku osvoboditve Ljubljane. V nagovoru je dejal, da odločitev ni bila lahka in je trajala dolgo, a da ga k temu veže odgovornost. Za položaj kandidira že sedmič.<ref name=":4">{{Navedi splet |title='Ljubljankovič': je 20-letni primat na čelu občine prednost ali slabost? {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/je-20-letni-primat-na-celu-obcine-prednost-ali-slabost.html |access-date=2026-07-30 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref><ref name=":5">{{Navedi splet |last=Da |first=La |title=Janković: Novembra bom kandidat za župana Ljubljane |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/jankovic-novembra-bom-kandidat-za-zupana-ljubljane/781577 |access-date=2026-07-30 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Na družbenem omrežju Instagram je 14. junija 2026 vstop v župansko tekmo naznanil vplivnež Aleksandar Repić.<ref>{{Navedi splet |title=Aleksandar Repić nam je potrdil: podaja se v boj za ljubljanskega župana |url=https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/aleksandar-repic-nam-je-potrdil-podaja-se-v-boj-za-ljubljanskega-zupana |access-date=2026-07-30 |website=slovenskenovice.delo.si |language=sl}}</ref> Repić je v obdobju pred [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskimi volitvami 2026]] ostro nasprotoval nadaljevanju vladanja [[Robert Golob|Roberta Goloba]].<ref>{{Navedi splet |title=Dosje Nepridiprav: Golob proti Repiću |url=https://www.planet-tv.si/clanek/dosje-nepridiprav-golob-proti-repicu/ |access-date=2026-07-30 |website=www.planet-tv.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Kaj je povedal Aleksander Repić za Planet, preden so ga aretirali na Brniku: Preko posrednika so me kontaktirali ljudje iz Svobode … |url=https://www.planet-tv.si/clanek/kaj-je-povedal-aleksander-repi%C4%87-za-planet-preden-so-ga-aretirali-na-brniku-preko-posrednika-so-me-kontaktirali-ljudje-iz-svobode/ |access-date=2026-07-30 |website=www.planet-tv.si |language=sl}}</ref> Napovedal je neodvisno kandidaturo s sloganom ''Ljubljana Ljubljančanom'' ter nastop na volitvah v mestni svet z nestrankarsko listo.<ref>{{Navedi splet |title=Aleksandar Repić v boj proti Zoranu Jankoviću: kandidiral bo za župana Ljubljane |url=https://siol.net/novice/slovenija/aleksandar-repic-v-boj-proti-zoranu-jankovicu-kandidiral-bo-za-zupana-ljubljane-696391 |access-date=2026-07-30 |website=siol.net |language=sl}}</ref> Med 8. septembrom in 2. oktobrom je za obe kandidaturi zbral po 1600 podpisov.<ref>{{Navedi splet |title=Aleksandar Repić zbral podpise za župansko kandidaturo {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/aleksandar-repic-zbral-podpise-za-zupansko-kandidaturo.html |access-date=2026-10-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> 3. julija 2026 je župansko kandidaturo oznanil Mihael Jarc, predsednik zunajparlamentarne stranke [[Stranka slovenskega naroda|SSN]], ki naj bi kandidiral z [[Lista za čisto pitno vodo|Listo za čisto pitno vodo]]. V predstavitvi programskih izhodišč je izpostavil ureditev Stanežič, kanala C0 in prenove ljubljanske tržnice.<ref name=":6">{{Navedi splet |title=V boj za župana stari znanec ljubljanske politike - Svet24.si |url=https://svet24.si/novice/slovenija/mihael-jarc-kandidatura-zupan-ljubljana-1910488 |access-date=2026-07-30 |website=Novice Svet24 |language=sl}}</ref> Kasneje, 30. septembra, je od namere za kandidaturo odstopil.<ref name=":15">{{Navedi splet |last=SSN stranka |date=2026-09-30 |title=Obvestilo medijem in zainteresirani javnosti! Kandidat "Liste za čisto pitno vodo, s podporo SSN", Mihael Jarc, iz osebnih razlogov, odstopa od kandidature za župana Ljubljane. Lokalne volitve 2026. |url=https://www.facebook.com/stranka.slovenskega.naroda/posts/pfbid036WdmW14rF6KUEkwdwKRs7vwGjPkaLTViBdrzSZWQ7xk2uEQt164oMJXuMmukK8vVl?rdid=vHIm4cu423f0u6Du# |access-date=2026-10-12 |website=Facebook}}</ref> 15. julija 2026 je kandidaturo napovedal [[Luka Mesec]], sokoordinator stranke [[Levica (Slovenija)|Levica]]. V svoji predstavitvi zaslug županu Jankoviću ni odrekel, je pa svojo odločitev pojasnil z besedami, da Ljubljana postaja mesto, ki si ga »vse več ljudi ne more več privoščiti« in se zavzel za večjo dostopnost javnih storitev.<ref name=":7">{{Navedi splet |date=2026-07-15 |title=Mesec najavil kandidaturo za župana Ljubljane: "Po 20 letih enega župana je čas za korenito spremembo" |url=https://n1info.si/novice/slovenija/zdaj-je-tudi-uradno-levica-v-zupansko-tekmo-v-ljubljani-posilja-luko-mesca/ |access-date=2026-07-30 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref> Meščeva kandidatura, ki ni bila usklajena s stranko [[VESNA – zelena stranka|Vesna]], s katero je Levica nastopila na državnozborskih volitvah, je bil tudi eden od razlogov za nezadovoljstvo članov Vesne in posledično končanje [[Levica in Vesna|zavezništva med strankama]].<ref>{{Navedi splet |date=2026-07-20 |title=Vesna nezadovoljna, partnerstvo z Levico na resni preizkušnji |url=https://n1info.si/novice/slovenija/vesna-nezadovoljna-partnerstvo-z-levico-na-resni-preizkusnji/ |access-date=2026-07-30 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=C |first=G. |title=Stranka Vesna zahteva umik svojega imena iz skupne poslanske skupine Levice in Vesne |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stranka-vesna-zahteva-umik-svojega-imena-iz-skupne-poslanske-skupine-levice-in-vesne/788878 |access-date=2026-07-30 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> 27. avgusta 2026 so svojega kandidata predstavili v [[Prerod (stranka)|Prerodu]], in sicer ljubljanskega odvetnika Gregorja Novaka, sicer predsednika sveta stranke ter avtorja strankinega programa za boj proti korupciji.<ref name=":10">{{Navedi splet |date=2026-08-27 |title=Prerod predstavil kandidata za župana Ljubljane: Mi nismo gradbeni projekt |url=https://n1info.si/novice/slovenija/prerod-predstavil-kandidata-za-zupana-ljubljane-mi-nismo-gradbeni-projekt/ |access-date=2026-08-27 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref> Kandidat se je zavzel za »novo kulturo vodenja mesta«, kot prioritete pa izpostavil zmanjšanje birokracije, zanesljivejši mestni avtobusni promet ter nova neprofitna stanovanja.<ref>{{Navedi splet |last=S |first=A. |title=Za ljubljanskega župana bo kandidiral Gregor Novak iz stranke Prerod |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/za-ljubljanskega-zupana-bo-kandidiral-gregor-novak-iz-stranke-prerod/792036 |access-date=2026-08-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> 2. septembra je župansko kandidaturo napovedal [[Anton Rop]], nekdanji predsednik vlade, in ob tem uradno naznanil tudi ustanovitev nove politične stranke [[Ljubljana smo vsi]].<ref name=":11">{{Navedi splet |date=2026-09-02 |title=Anton Rop bo najprej poskušal zrušiti Jankovića: Za drugačno in bolj transparentno Ljubljano. Nato v državno politiko? |url=https://vecer.com/slovenija/dr-anton-rop-bo-najprej-poskusal-zrusiti-jankovica-za-drugacno-in-bolj-transparentno-ljubljano-10425542 |access-date=2026-09-02 |website=Večer |language=sl}}</ref> Slednjo je ustanovil skupaj z nekdanjo predsednico Državnega zbora [[Urška Klakočar Zupančič|Urško Klakočar Zupančič]], ki se je v medijih v kombinaciji z Ropom predhodno prav tako omenjala kot možna županska kandidatka, sedaj pa oznanila kandidaturo na listi za mestni svet.<ref name=":9">{{Navedi splet |title=Rop ali Klakočar Zupančičeva: kdo ima več možnosti proti Jankoviću |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/rop-ali-klakocar-zupanciceva-kdo-ima-vec-moznosti-proti-jankovicu |access-date=2026-08-03 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref><ref name=":12">{{Navedi splet |date=2026-09-02 |title=Anton Rop bo na lokalnih volitvah izzval ljubljanskega župana Zorana Jankovića |url=https://n1info.si/novice/slovenija/anton-rop-kandidat-za-ljubljanskega-zupana/ |access-date=2026-09-02 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref> Klakočar Zupančičeva je sicer že 8. julija potrdila medijske govorice in oznanila kandidaturo na skupni listi z Ropom, a takrat še ni razkrila, kdo od njiju bo kandidat za župana. Rop naj bi odločitev sprejel po tehtnem premisleku in več prejetih pobudah. Kot svoje prioritete je na uradni predstavitvi izpostavil drugačno upravljanje mesta, dostopna stanovanja, izboljšanje javnega prometa ter skrb za čist zrak in okolje.<ref name=":12" /> Kot naslednja kandidatka se je 1. oktobra 2026 predstavila akademska slikarka Apolonija Simon, ki jo podpira stranka [[VESNA – zelena stranka|VESNA]]. V svoji predstavitvi je opozorila na slabo načrtovanje prostora, povezano z visokim tveganjem za zdravje ter dejala, da končni cilj ne sme biti gospodarski dobiček, temveč kakovost življenja ljudi.<ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Kandidatka Vesne za županjo Ljubljane bo Apolonija Simon: "Ljubljana ni last župana" |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/kandidatka-vesne-za-zupanjo-ljubljane-bo-apolonija-simon-ljubljana-ni-last-zupana/795535 |access-date=2026-10-03 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> V torek, 13. oktobra je svojo kandidaturo uradno potrdil še [[Klemen Boštjančič]], kandidat [[Gibanje Svoboda|Gibanja Svoboda]].<ref>{{Navedi splet |title=Boštjančič potrjen kandidat Svobode za župana Ljubljane {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/neuradno-bostjancic-potrjen-kandidat-svobode-za-zupana-ljubljana.html |access-date=2026-10-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Bitka za Ljubljano odprta: SDS predstavil svojega kandidata {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bitka-za-ljubljano-odprta-karte-razkrivajo-v-svobodi-sds-sd.html |access-date=2026-10-15 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> V Svobodi naj bi sicer kolebali med svojim kandidatom ali podporo Zoranu Jankoviću, na listi katerega pa bosta kandidiral tudi [[Lenart Žavbi]] in Duško Vujanović, sicer poslanca Svobode v Državnem zboru.<ref name=":0" /><ref name=":8" /> Golob je izbiro lastnega kandidata utemeljil z zmago stranke na državnozborskih volitvah marca, zaradi česar bi želeli ponuditi tudi svoje ljudi za vodenje vseh večjih slovenskih občin.<ref>{{Navedi splet |last=Kos |first=Suzana |date=2026-10-12 |title=Kaj pomeni kandidatura Klemna Boštjančiča za župana Ljubljane? |url=https://info360.si/politika/kaj-pomeni-kandidatura-klemna-bostjancica-za-zupana-ljubljane/ |access-date=2026-10-12 |website=info360.si |language=sl-SI}}</ref> V [[Socialni demokrati|Socialnih demokratih]] naj bi sicer razmišljali predvsem o podpori kateremu od drugih kandidatov. Vodja mestnega odbora Marko Koprivc naj bi že od aprila 2026 dalje delal na združevanju levice v Ljubljani, nato se je poleti omenjal kot potencialni kandidat,<ref name=":19" /> v začetku oktobra pa je celo dejal, da se mu zdi »neresno, da je na levici v Ljubljani 'deset' kandidatov«, in znova pozval k povezovanju.<ref>{{Navedi splet |last=Hanžič |first=Sandra |date=2026-10-01 |title=Spodletela pobuda stranke SD za povezovanje levice v Ljubljani |url=https://info360.si/politika/spodletela-pobuda-stranke-sd-za-povezovanje-levice-v-ljubljani/ |access-date=2026-10-15 |website=info360.si |language=sl-SI}}</ref> Zaradi spodletelih pobud se je 13. oktobra tudi sam vključil v župansko tekmo in s sloganom ''Mi smo tu doma'' pozval k uporu proti politiki sovraštva in laži ter avtoritarni oblasti.<ref name=":20">{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Kandidat SD-ja za župana Ljubljane Marko Koprivc |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/kandidat-sd-ja-za-zupana-ljubljane-marko-koprivc/796789 |access-date=2026-10-15 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Kandidaturo sta potrdila tudi [[Kajetan Bajt]], kandidat stranke [[Zeleni Slovenije]] in pa [[Izidor Predan]] iz [[Krščanski socialisti Slovenije|Krščanskih socialistov]]. <ref name=":23">{{Navedi splet |date=2026-10-22 |title=Petnajst imen za župana: Kdo kandidira, kdo jih predlaga in kaj obljubljajo Ljubljani {{!}} Ljubljanainfo.com |url=https://ljubljanainfo.com/novica/politika/petnajst-imen-za-zupana-kdo-kandidira-kdo-jih-predlaga-kaj-obljubljajo-ljubljani/453202 |access-date=2026-11-01 |website=ljubljanainfo.com |language=sl}}</ref> ==== Kandidati koalicijskih strank ==== Stranke [[16. vlada Republike Slovenije|aktualne koalicije]] svojih kandidatov v vsem tem času še niso najavile; agencija Episcenter je julija 2026 kot potencialnega kandidata v javnomnenjsko raziskavo vključila Marka Kušarja, člana [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokratov. Anžeta Logarja]], ki se je junija odpovedal funkciji nadomestnega poslanca v Državnem zboru.<ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Kušar se je odpovedal mandatu, v poslanske klopi Dejan Zakrajšek |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kusar-se-je-odpovedal-mandatu-v-poslanske-klopi-dejan-zakrajsek/784717 |access-date=2026-07-30 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2026-07-12 |title=Anketa Mediane in Episcentra: Zorana Jankoviča 60 % volivcev noče več za župana! Ga bo odstavil Tone Rop skupaj z Urško? |url=https://www.zanima.me/anketa-mediane-in-episcentra-zorana-jankovica-60-volivcev-noce-vec-za-zupana-ga-bo-odstavil-tone-rop-skupaj-z-ursko/ |access-date=2026-07-30 |website=Zanima.me |language=sl-SI}}</ref> V začetku septembra se je nato kot možni kandidat omenjal nekdanji pravosodni minister [[Senko Pličanič]], ki je 5. septembra potrdil zanimanje za vstop v tekmo, s pogojem prejetja podpore vseh koalicijskih strank ter stranke Resni.ca.<ref>{{Navedi splet |title=Logar išče kandidata, 'ki bo končal 20-letno vladavino Jankovića' {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/logar-isce-kandidata-ki-bo-koncal-20-letno-vladavino-jankovica.html |access-date=2026-09-26 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> 16. septembra je Pličanič za POP TV po zavrnitvi SDS in Resni.ce, ki sta napovedali nastop vsaka s svojim kandidatom, možnost svoje kandidature izločil.<ref name=":13">{{Navedi splet |title=Koga v boj za Ljubljano pošilja desnica? Kdo bo kandidiral v Mariboru? {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/koga-v-boj-za-ljubljano-posilja-desnica-kdo-bo-kandidiral-v-mariboru.html |access-date=2026-09-26 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> 13. oktobra 2026 je kandidaturo za [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] najavil arhitekt Aleš Vrhovec, ki se s politiko prej sicer ni ukvarjal. V stranki so ga predstavili kot »politično neobremenjenega Ljubljančana, ki pozna mesto« Vrhovec s sloganom ''Ljubljana drugače'' je napovedal ustavitev projekta C0 (vsaj do pridobitve celovite presoje vplivov na okolje), ustavitev projekta sežigalnice odpadkov in tudi projekta prenove tržnice po tedanjih načrtih ter olajšanje dostopa do zemljišč za gradnjo.<ref name=":17">{{Navedi splet |title=Prvič v politiki: je to človek, ki lahko zamenja Zorana Jankovića? |url=https://siol.net/novice/slovenija/svoboda-v-boj-proti-jankovicu-posilja-klemna-bostjancica-sds-alesa-vrhovca-703877 |access-date=2026-10-15 |website=siol.net |language=sl}}</ref> Omenil je tudi pogovore z drugimi koalicijskimi strankami o možni podpori njegovi kandidaturi.<ref name=":17" /> Mediji so v zvezi s tem že predhodno omenjali Demokrate Anžeta Logarja; njihov ljubljanski mestni odbor naj bi za županskega kandidata sicer predlagal Primoža Novaka, vendar naj bi se stranka v zameno za koalicijsko podporo kandidatki Demokratov [[Katja Koren|Katji Koren]] v Mariboru vendarle odločila za podporo Vrhovcu.<ref>{{Navedi splet |date=2026-10-07 |title=Zakulisna kupčija med SDS in Demokrati: pri županih Ljubljana za Maribor. Tea Košir se ne vrača v parlament |url=https://www.zanima.me/zakulisna-kupcija-med-sds-in-demokrati-pri-zupanih-ljubljana-za-maribor-tea-kosir-se-ne-vraca-v-parlament/ |access-date=2026-10-15 |website=Zanima.me |language=sl-SI}}</ref> 15. oktobra 2026, na zadnji dan vlaganja kandidatur, je vstop v župansko tekmo s podporo [[Nova Slovenija|NSi]] in [[FOKUS Marka Lotriča|Fokusa Marka Lotriča]] napovedala [[Mojca Sojar]]. Predsednik [[Resni.ca|Resni.ce]] [[Zoran Stevanović]] je julija napovedal, da je njihov kandidat »premočen favorit« in ga zato do roka za vlaganje kandidatur ni želel razkriti.<ref name=":0">{{Navedi splet |date=2026-07-15 |title=Stevanović ima problem: "Premočen favorit" za ljubljanskega župana, bojijo se pritiska medijev |url=https://vecer.com/slovenija/stevanovic-ima-problem-premocen-favorit-za-ljubljanskega-zupana-bojijo-se-pritiska-medijev-10421097 |access-date=2026-07-30 |website=Večer |language=sl}}</ref> Ime je bilo v medijih prvič objavljeno dan po tem, za Resni.co je slednjo vložil nekdanji avtomobilski dirkač Matjaž Tomlje, ki se je javnosti nato predstavil 19. oktobra.<ref name=":18" /><ref>{{Navedi splet |title=Resnica s kandidatoma v Ljubljani in Mariboru: Tomlje in Zgoznik {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/resnica_2.html |access-date=2026-10-23 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Na tiskovni konferenci je napovedal, da bi se kot župan odpovedal plači, šoferju in službenemu vozilu, kot svoje prioritete pa izpostavil izboljšavo zdravstvenega sistema in prometa ter prepolovitev cene električne energije.<ref name=":22">{{Navedi splet |date=2026-10-19 |title=Kandidat Resnice za župana Ljubljane bi se odpovedal plači in prepolovil ceno elektrike |url=https://n1info.si/novice/slovenija/kandidat-resnice-za-zupana-ljubljane-bi-se-odpovedal-placi-in-prepolovil-ceno-elektrike/ |access-date=2026-10-23 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref> == Županski kandidati == === Uradni === {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;font-size:97%;line-height:16px" ! colspan=2 width="10%"|Kandidat ! width="10%"|Rojen ! class="unsortable" width="20%"|Poklic ! class="unsortable" width="12%"|Stranka<br>Lokalna lista ! width="10%"|Datum napovedi kandidature ! class="unsortable" width="10%"|Kampanja ! class="unsortable" width="5%"|Sklici |- |<center>[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Aleš Primc]]'''</center> | style="background:#a167ab; " | |20. november 1973 [[Ljubljana]] | * predsednik stranke Glas za otroke (2017–''danes'') * mestni svetnik Mestne občine Ljubljana (2022–''danes'') |[[Glas za otroke in družine]] (GOD) |2. april 2026 |TBA |<ref name=":2" /><ref>{{Navedi splet |title=Kdo je že najavil kandidaturo za župana Ljubljane? {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/boj-za-zupana-ljubljane-kdo-je-ze-najavil-kandidaturo.html |access-date=2026-08-03 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> |- |<center>[[Slika:Novinarska_konferenca_-_9.1.2023_-_Zoran_Janković_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Zoran Janković]]'''</center> | style="background:#b8d432; " | |1. januar 1953 [[Saraorci]], [[Srbija]] | * župan Mestne občine Ljubljana (2006–''danes'') |podpora volivcev<br>–<br>[[Lista Zorana Jankovića]] (LZJ) |8. maj 2026 |TBA |<ref name=":4" /><ref name=":5" /> |- |<center>[[Slika:Jasmin_Feratović,_Piratska_stranka.jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Jasmin Feratović]]'''</center> | style="background:#000000; " | |18. september 1996 [[Ljubljana]] | * mestni svetnik Mestne občine Ljubljana (2022–''danes'') * predsednik stranke Pirati (2024–''danes'') |[[Piratska stranka Slovenije]] (Pirati) |8. maj 2026 |TBA |<ref name=":3" /> |- |<center>[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Aleksandar Repić]]'''</center> | style="background:#D4AF37; " | |11. januar 1992 [[Ljubljana]] | * spletni vplivnež |podpora volivcev<br>–<br>Lista Aleksandra Repića |14. junij 2026 |''Ljubljana Ljubljančanom'' |<ref>{{Navedi splet |title=Od zapora do županske tekme? Kdo je Aleksandar Repić - "Nepridiprav" - Svet24.si |url=https://svet24.si/novice/slovenija/aleksandar-repic-nepridiprav-nismo-fejk-politika-kandidatura-zupan-ljubljana-vplivnez-kazenski-postopek-ai-univerza-1915333 |access-date=2026-08-03 |website=Novice Svet24 |language=sl}}</ref> |- |<center>[[Slika:Zaključna_seja_vlade_2022_-_2026;_3._junij_2026_-_55311824744_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Luka Mesec]]'''</center> | style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}}; " | |1. julij 1987 [[Kranj]] | * poslanec Državnega zbora Republike Slovenije (2014–2022, 2026–''danes'') * minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (2022–2026) * sokoordinator stranke Levica (2025–''danes'') |[[Levica (Slovenija)|Levica]] |15. julij 2026 |''Luka za Ljubljano'' ''Za Ljubljano, ki si jo lahko privoščimo'' |<ref name=":7" /> |- |<center>[[Slika:Gregor Novak - Povej.jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Gregor Novak]]'''</center> | style="background:#6f2c91; " | |1. februar 1974 [[Ljubljana]] | * predsednik sveta stranke Prerod (2026–''danes'') |[[Prerod (stranka)|Prerod – Stranka Vladimirja Prebiliča]] |27. avgust 2026 |Povej. Župan, ki posluša mesto. |<ref name=":10" /> |- |<center>[[Slika:Anton_Rop_(53709940606)_(cropped2).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Anton Rop]]'''</center> | style="background:#d56138; " | |27. december 1960 [[Ljubljana]] | * predsednik Vlade Republike Slovenije (2002–2004) * poslanec Državnega zbora Republike Slovenije (2004–2010) |[[Ljubljana smo vsi]] (LSV) |2. september 2026 |''Mesto pripada ljudem'' |<ref name=":11" /> |- |<center>[[Slika:No_image_(female).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Apolonija Simon]]'''</center> | style="background:#00964f; " | |4. februar 1967 [[Brežice]] | * samostojna likovna ustvarjalka * profesorica risanja in slikanja na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo (1999–''danes'') |[[VESNA – zelena stranka]] |1. oktober 2026 |TBA |<ref>{{Navedi splet |title=Kandidatka Vesne za županjo Ljubljane Apolonija Simon za drugačno vodenje mesta |url=https://siol.net/novice/slovenija/kandidatka-vesne-za-zupanjo-ljubljane-apolonija-simon-za-drugacno-vodenje-mesta-702952 |access-date=2026-10-03 |website=siol.net |language=sl}}</ref> |- |<center>[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Aleš Vrhovec]]'''</center> | style="background:#FEF200; " | |1964 [[Ljubljana]] | * arhitekt in urbanist |[[Slovenska demokratska stranka]] (SDS) |13. oktober 2026 |''Ljubljana. Drugače.'' |<ref name=":13" /><ref>{{Navedi splet |date=2026-10-13 |title=SDS vstopa v tekmo za župana Ljubljane z arhitektom in urbanistom Alešem Vrhovcem |url=https://vecer.com/slovenija/ales-vrhovec-kandidat-sds-zupan-ljubljana-lokalne-volitve-10430216 |access-date=2026-10-13 |website=Večer |language=sl}}</ref> |- |<center>[[Slika:Zaključna_seja_vlade_2022_-_2026;_3._junij_2026_-_Klemen_Boštjančič.jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Klemen Boštjančič]]'''</center> | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; " | |1. september 1972 [[Ljubljana]] | * minister za finance Republike Slovenije (2022–2026) * poslanec Državnega zbora (2026–''danes'') |[[Gibanje Svoboda]] (GS) |13. oktober 2026 |Ljubljana. Novo poglavje. |<ref name=":8" /> |- |<center>[[Slika:Mag. Marko Koprivc, državni sekretar (52183967376) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Marko Koprivc]]'''</center> | style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; " | |14. december 1978 [[Koper]] | * poslanec Državnega zbora (2018–2022) * mestni svetnik Mestne občine Ljubljana (2018–2023) * državni sekretar na Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj (2022–2026) |[[Socialni demokrati]] (SD) |13. oktober 2026 |TBA |<ref name=":19">{{Navedi splet |title=Uradno pet, neuradno pa osem županskih kandidatov |url=https://www.delo.si/lokalno/ljubljana-in-okolica/uradno-pet-neuradno-pa-osem-zupanskih-kandidatov |access-date=2026-08-12 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref><ref name=":20" /> |- |<center>[[Slika:Mojca_Sojar_(NSi)_portret_2026_(cropped)_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Mojca Sojar]]'''</center> | style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; " | |15. julij 1964 [[Ljubljana]] | * mestna svetnica Mestne občine Ljubljana (2014–''danes'') * podpredsednica stranke NSi (2025–''danes'') |[[Nova Slovenija]] (NSi)<br><br>[[FOKUS Marka Lotriča]] (Fokus) |15. oktober 2026 |TBA |<ref name=":14">{{Navedi splet |date=2026-09-21 |title=Pred županskimi volitvami: Ljubljanska levica se drobi, desnica taktizira |url=https://www.dnevnik.si/novice/ljubljana/ljubljanska-levica-se-drobi-desnica-taktizira-2828550/ |access-date=2026-09-26 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}</ref> |- |<center>[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Matjaž Tomlje]]'''</center> | style="background:{{party color|Resni.ca}}; " | |10. november 1954 [[Novo mesto]] | * avtomobilski dirkač * podjetnik, pisatelj |[[Resni.ca]] |19. oktober 2026 |TBA |<ref name=":22" /> |- |<center>[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Kajetan Bajt]]'''</center> | style="background:#1D9E2B; | |1954 [[Ljubljana]] | *amaterski igralec |[[Zeleni Slovenije]] | |TBA |<ref name=":23" /><ref name=":24">{{Navedi splet |title=Kandidati in kandidatke za župana/županjo Mestne občine Ljubljana |url=https://www.ljubljana.si/assets/Mestni-svet/Lokalne-volitve-2026/Kandidature/Zupan_P26.pdf}}</ref> |- |<center>[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Izidor Predan]]'''</center> | style="background:#D32F2F;" | |1984 [[Ljubljana]] | *pravnik |[[Krščanski socialisti Slovenije|Krščanski socialisti]] | |TBA |<ref>{{Navedi splet |date=November 2022 |title=Revija Ljubljana |url=https://ljubljanainfo.com/novica/politika/petnajst-imen-za-zupana-kdo-kandidira-kdo-jih-predlaga-kaj-obljubljajo-ljubljani/453202}}</ref><ref name=":23" /><ref name=":24" /> |} === Osebe, ki so zavrnile župansko kandidaturo === * [[Urška Klakočar Zupančič]], nekdanja predsednica Državnega zbora (2022–2026)<ref>{{Navedi splet |last=Z |first=M. |title=Anton Rop bo kandidiral za župana Ljubljane, Urška Klakočar Zupančič za mestno svetnico |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/anton-rop-bo-kandidiral-za-zupana-ljubljane-urska-klakocar-zupancic-za-mestno-svetnico/792583 |access-date=2026-09-26 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> * [[Rosvita Pesek]], novinarka in TV voditeljica<ref>{{Navedi splet |last=Uredništvo |date=2026-06-15 |title=V boj za župana Ljubljane spletni vplivnež, novačili pa tudi znano televizijko |url=https://info360.si/politika/v-boj-za-zupana-ljubljane-spletni-vplivnez-novacili-pa-tudi-znano-televizijko/ |access-date=2026-09-26 |website=info360.si |language=sl-SI}}</ref> * [[Senko Pličanič]], nekdanji minister za pravosodje in javno upravo (2012–2014), [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]]<ref name=":13" /> * [[Mihael Jarc]], nekdanji mestni svetnik Mestne občine Ljubljana (2002–2010), [[Stranka slovenskega naroda|SSN]]: 3. julija 2026 je napovedal kandidaturo, a 30. septembra od nje iz osebnih razlogov odstopil.<ref name=":15" /> == Stranke in liste v mestnem svetu == {| class="wikitable" ! colspan="3" rowspan="2" |Stranka / Lokalna lista ! rowspan="2" |Vodja<br> svetniškega kluba ! colspan="2" |Izid 2022 ! rowspan="2" |Trenutno |- ! Glasov (%) ! Sedežev |- | bgcolor="#b8d432" | | align="center" |'''LZJ''' | [[Lista Zorana Jankovića]] | [[Aleš Čerin]] | align="center" |40,4 % | {{Composition bar|18|45|#b8d432}} | {{Composition bar|19|45|#b8d432}} |- | bgcolor="#005DA3" | | align="center" |'''GS''' | [[Gibanje Svoboda]] | Samo Logar | align="center" |18,0 % | {{Composition bar|8|45|#005DA3}} | {{Composition bar|7|45|#005DA3}} |- | bgcolor="#FEF200" | | align="center" |'''SDS''' | [[Slovenska demokratska stranka]] | Maruša Babnik | align="center" |14,5 % | {{Composition bar|6|45|#FEF200}} | {{Composition bar|4|45|#FEF200}} |- | bgcolor="#e6342a" | | align="center" |'''L''' | [[Levica (Slovenija)|Levica]] | Urška Honzak | align="center" |8,9 % | {{Composition bar|4|45|#e6342a}} | {{Composition bar|3|45|#e6342a}} |- | bgcolor="{{party color|Nova Slovenija}}" | | align="center" |'''NSi''' | [[Nova Slovenija – Krščanski demokrati]] | [[Mojca Sojar]] | align="center" |4,5 % | {{Composition bar|2|45|{{party color|Nova Slovenija}}}} | {{Composition bar|1|45|{{party color|Nova Slovenija}}}} |- | bgcolor="{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}" | | align="center" |'''SD''' | [[Socialni demokrati]] | Klemen Žibert | align="center" |4,4 % | {{Composition bar|2|45|{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}}} | {{Composition bar|2|45|{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}}} |- | bgcolor="#09105E" | | align="center" |'''Demokrati''' | [[Demokrati. Anžeta Logarja]]{{efn|Stranka na lokalnih volitvah leta 2022 še ni obstajala. Svetniško skupino so med mandatom ustanovili trije mestni svetniki, izvoljeni na drugih kandidatnih listah.}} | Igor Horvat | align="center" |/ | {{Composition bar|0|45|#09105E}} | {{Composition bar|3|45|#09105E}} |- | bgcolor="#a167ab" | | align="center" |'''GOD''' | [[Glas za otroke in družine|Aleš Primc – Glas za otroke in družine]] | rowspan=3|[[Tina Bregant]] | align="center" |2,6 % | {{Composition bar|1|45|#a167ab}} | {{Composition bar|1|45|#a167ab}} |- | bgcolor="{{party color|Slovenska ljudska stranka}}" | | align="center" |'''SLS''' | [[Slovenska ljudska stranka]] | align="center" |2,4 % | {{Composition bar|1|45|{{party color|Slovenska ljudska stranka}}}} | {{Composition bar|1|45|{{party color|Slovenska ljudska stranka}}}} |- | bgcolor="#808080" | | align="center" |/ | Svetnik Jožef Horvat | align="center" |/ | {{Composition bar|0|45|#808080}} | {{Composition bar|1|45|#808080}} |- | bgcolor="#00964f" | | align="center" |'''Vesna''' | [[VESNA – zelena stranka]] | Denis Striković | align="center" |3,4 % | {{Composition bar|1|45|#65B32E}} | {{Composition bar|1|45|#65B32E}} |- | bgcolor="#000000" | | align="center" |'''Pirati''' | [[Piratska stranka Slovenije]] | [[Jasmin Feratović]] | align="center" |2,0 % | {{Composition bar|1|45|#000000}} | {{Composition bar|1|45|#000000}} |- | bgcolor="#eb4d2f" | | align="center" |'''Mi!''' | [[Mi, socialisti!]]{{efn|Stranka je bila ustanovljena med mandatom. Mestni svetnik Arne Jakob Zakrajšek je bil leta 2022 izvoljen na listi Levice.}} | Arne Jakob Zakrajšek | align="center" |/ | {{Composition bar|0|45|#A71930}} | {{Composition bar|1|45|#A71930}} |- | bgcolor="#01953f" | | align="center" |'''LŠZZ''' | Lista Šport za zdravje{{efn|Mestni svetnik Gašper Kromar je med mandatom prestopil v Gibanje Svoboda, zaradi česar je Lista Šport za zdravje izgubila zastopanost v svetu.}} | Gašper Kromar | align="center" |2,7 % | {{Composition bar|1|45|#01953f}} | {{Composition bar|0|45|#01953f}} |- |} == Volilna kampanja == === Predvolilna soočenja === {| class="wikitable" style="font-size:80%; line-height:15px; text-align:center;" ! colspan="22" | Predvolilna soočenja |- ! rowspan="3" | Datum ! rowspan="3" | Voditelj ! rowspan="3" | Medij ! rowspan="3" | Naslov ! colspan="10" | {{Colors|black|#90ff90|&nbsp;P&nbsp;}} Prisoten &nbsp;{{Colors|black|#c7d0da|&nbsp;N&nbsp;}} Nepovabljeni&nbsp; {{Colors|black|#FA8072|&nbsp;O&nbsp;}} Odsotni povabljeni &nbsp; ! rowspan="3" |Vir |- |'''[[Zoran Janković|Janković]]''' |'''[[Luka Mesec|Mesec]]''' |'''[[Anton Rop|Rop]]''' |'''[[Jasmin Feratović|Feratović]]''' |'''[[Aleš Primc|Primc]]''' |'''[[Aleš Vrhovec|Vrhovec]]''' |'''[[Apolonija Simon|Simon]]''' |'''[[Aleksandar Repić|Repić]]''' |'''[[Klemen Boštjančič|Boštjančič]]''' |'''[[Mojca Sojar|Sojar]]''' |- ! style="background: #43AC44; height:1px" | ! style="background: {{party color|Levica (Slovenija)}}; width:50px" | ! style="background: #d56138; width:50px" | ! style="background: #000000; width:50px" | ! style="background: #a167ab; width:50px" | ! style="background: #FEF200; width:50px" | ! style="background: #00964f; width:50px" | ! style="background: #D4AF37; width:50px" | ! style="background: {{party color|Gibanje Svoboda}}; width:50px" | ! style="background: {{party color|Nova Slovenija}}; width:50px" | |- | četrtek<br>{{nowrap|22. oktober}} | Suzana Kos | [[Info360]] | V središču: Spopad za Ljubljano | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#90ff90" |'''P''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#90ff90" |'''P''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#90ff90" |'''P''' | style="background:#90ff90" |'''P''' |<ref>{{Navedi splet |last=Kos |first=Suzana |date=2026-10-22 |title=Klemen Boštjančič: »Nisem Jankovićev satelit!« |url=https://info360.si/politika/klemen-bostjancic-luka-mesec-pri-stanovanjski-politiki-ni-uvedel-niti-d-od-dunaja/ |access-date=2026-10-23 |website=info360.si |language=sl-SI}}</ref> |- | rowspan=2|četrtek<br>{{nowrap|15. oktober}} | Uroš Slak | [[POP TV]] | 24UR Zvečer: Soočenje levih kandidatov Ljubljane | style="background:#90ff90" |'''P''' | style="background:#90ff90" |'''P''' | style="background:#90ff90" |'''P''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#90ff90" |'''P''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' |<ref>{{Navedi splet |title=Prihodnost Ljubljane: štiri imena z levega pola prvič na soočenju {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/prihodnost-ljubljane-stiri-imena-z-levega-pola-prvic-na-soocenju.html |access-date=2026-10-16 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> |- | Nenad Glücks | [[Info360]] | V središču: Prvi županski spopad | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#90ff90" |'''P''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#90ff90" |'''P''' | style="background:#90ff90" |'''P''' | style="background:#90ff90" |'''P''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' |<ref>{{Navedi splet |last=Glücks |first=Nenad |date=2026-10-15 |title=Aleksandar Repić: na Viču se 89 odstotkov žensk ne čuti več varnih sprehajati se ponoči |url=https://info360.si/politika/aleksandar-repic-na-vicu-se-89-odstotkov-zensk-ne-cuti-vec-varnih-sprehajati-se-ponoci/ |access-date=2026-10-16 |website=info360.si |language=sl-SI}}</ref> |- | torek<br>{{nowrap|13. oktober}} | Katarina Braniselj | {{nowrap|[[Planet TV]]}} | Planet 18 večerna izdaja: Soočenje za župana Ljubljane | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#90ff90" |'''P''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#90ff90" |'''P''' | style="background:#90ff90" |'''P''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | |- | ponedeljek<br>{{nowrap|12. oktober}} | Marcel Štefančič | {{nowrap|[[TV SLO 1]]}} | Marcel: Soočenje o Ljubljani | style="background:#90ff90" |'''P''' | style="background:#90ff90" |'''P''' | style="background:#90ff90" |'''P''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' |<ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Janković, Mesec in Rop soočili poglede na vodenje Ljubljane |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/jankovic-mesec-in-rop-soocili-poglede-na-vodenje-ljubljane/796690 |access-date=2026-10-16 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> |- |} == Javnomnenjske raziskave == === Prvi krog === {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:95%;line-height:18px" |- |+ |- | rowspan=2 colspan=3|'''Izvajanje ankete in vzorec''' | width=70|'''[[Zoran Janković|Janković]]''' | width=70|'''[[Aleš Primc|Primc]]''' | width=70|'''[[Jasmin Feratović|Feratović]]''' | width=70|'''[[Luka Mesec|Mesec]]''' | width=70|'''[[Anton Rop|Rop]]''' | width=70|'''[[Aleksandar Repić|Repić]]''' | width=70|'''[[Aleš Vrhovec|Vrhovec]]''' | width=70|'''[[Gregor Novak|Novak]]''' | width=70|'''[[Apolonija Simon|Simon]]''' | width=70|'''[[Klemen Boštjančič|Boštjančič]]''' | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Dr|Drugo}} | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Neop|Neopredeljeni: združuje odgovore "Nobene", "Ne vem", "Ne povem", "Neveljavna glasovnica" in "Ne bi volil"}}{{efn|Neopredeljeni: združuje odgovore "Nobene", "Ne vem", "Ne povem", "Neveljavna glasovnica" in "Ne bi volil"}} | rowspan=2 |Vodstvo | rowspan=2 style="width:30px;" |Vir |- ! style="background: #43AC44; height:1.5px" | ! style="background: #a167ab; width:50px" | ! style="background: #000000; width:50px" | ! style="background: {{party color|Levica (Slovenija)}}; width:50px" | ! style="background: #d56138; width:50px" | ! style="background: #D4AF37; width:50px" | ! style="background: #FEF200; width:50px" | ! style="background: #6f2c91; width:50px" | ! style="background: #00964f; width:50px" | ! style="background: {{party color|Gibanje Svoboda}}; width:50px" | |- |{{nowrap|12.–14. oktober}} |Ninamedia |'''691''' | style="background:#b3ddb4" |34,6 |6,2 |3,2 |21,0 |8,2 |2,5 |4,6 |0,9 |0,7 |5,2 |0,6 |12,5 | style="background:#43AC44" |13,6 |<ref>{{Navedi splet |last=Požar |first=B. |date=2026-10-16 |title=Pričakovano: po najnovejši, interni ter še ne objavljeni anketi Nimamedie (anketiranje med 12. in 14.10.) je dogovorni kandidat Svobode - med Jankovićem in Golobom - za ljubljanskega župana Klemen Boštjančič strmoglavil Toneta Ropa na malo več kot 8% … |url=https://x.com/BojanPozar/status/2110969486794690800 |access-date=2026-10-16 |website=X.com}}</ref> |- |{{nowrap|sredina septembra}} |Ninamedia |'''1000''' | style="background:#b3ddb4" |36,1 |5,6 |2,8 |21,3 |12,2 |1,7 |3,6{{efn|Anketiranim ponujena opcija "Kandidat SDS", saj ta še ni bil oznanjen.}} |0,5 |– |– |0,4 |15,8 | style="background:#43AC44" |14,8 |<ref name=":14">{{Navedi splet |date=2026-10-13 |title=Anketa: V "Jankovićevi" Ljubljani do župana v drugem krogu, v njem pa ... |url=https://vecer.com/slovenija/anketa-zupanske-volitve-ljubljana-razkol-10430167 |access-date=2026-10-13 |website=Večer |language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|14.–16. september}} |Ninamedia |'''500''' | style="background:#b3ddb4" |27,4 |7,9 |2,7 |19,2 |13,4 |3,1 |1,7{{efn|Anketiranim ponujen [[Aleš Hojs]], predsednik MO SDS Ljubljana, saj kandidat SDS še ni bil oznanjen.}} |– |– |– |– |– | style="background:#43AC44" |8,2 |<ref>{{Navedi splet |title=Zakaj napadi na Luko Mesca? |url=https://www.mladina.si/251497/zakaj-napadi-na-luko-mesca/ |access-date=2026-09-26 |website=Mladina.si |language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|15.–18. junij}} |Mediana |'''719''' | style="background:#b3ddb4" |27,2 |11,6 |8,9 |13,7 |– |– |– |– |– |– |14,4 |24,2 | style="background:#43AC44" |13,5 |<ref name=":1">{{Navedi splet |date=2026-07-12 |title=Anketa Mediane in Episcentra: Zorana Jankoviča 60 % volivcev noče več za župana! Ga bo odstavil Tone Rop skupaj z Urško? |url=https://www.zanima.me/anketa-mediane-in-episcentra-zorana-jankovica-60-volivcev-noce-vec-za-zupana-ga-bo-odstavil-tone-rop-skupaj-z-ursko/ |access-date=2026-07-30 |website=Zanima.me |language=sl-SI}}</ref> |- |} === Drugi krog === {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:96%;line-height:18px" |- |+ |- | rowspan=2 colspan=3|'''Izvajanje ankete in vzorec''' | width=70|'''[[Zoran Janković|Janković]]''' | width=70|'''[[Luka Mesec|Mesec]]''' | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Neop|Neopredeljeni: združuje odgovore "Nobene", "Ne vem", "Ne povem", "Neveljavna glasovnica" in "Ne bi volil"}} | rowspan=2 |Vodstvo | rowspan=2 style="width:40px;" |Vir |- ! style="background: #43AC44; height:1.5px" | ! style="background: {{party color|Levica (Slovenija)}}; width:50px" | |- |{{nowrap|12.–14. oktober}} |Ninamedia |'''691''' | style="background:#b3ddb4" |51,3 |48,7 |– | style="background:#43AC44" |2,6 |<ref name=":21">{{Navedi splet |title=Obeta se drugi krog: Janković v vodstvu, Mesec na drugem mestu {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/jankovic-v-ljubljani-v-vodstvu-mesec-na-drugem-mestu.html |access-date=2026-10-18 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|september}} |Ninamedia |'''1000''' | style="background:#b3ddb4" |53,0 |47,0 |– | style="background:#43AC44" |6,0 |<ref name=":14" /><ref name=":16">{{Navedi splet |last=Požar |first=B. |date=2026-10-13 |title=Iz najnovejše ankete Ninamedie, ki naj bi jo sicer naročil volilni štab Zorana Jankovića, narejena pred dnevi, na vzorcu 1000 anketiranih. |url=https://x.com/BojanPozar/status/2109957477441712221 |access-date=2026-10-13 |website=X.com}}</ref> |- |{{nowrap|2.–9. julij}} |Episcenter |'''462''' | style="background:#b3ddb4" |60,0 |40,0 |– | style="background:#43AC44" |20,0 |<ref name=":1" /> |- |} {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:96%;line-height:18px" |- |+ |- | rowspan=2 colspan=3|'''Izvajanje ankete in vzorec''' | width=70|'''[[Zoran Janković|Janković]]''' | width=70|'''[[Anton Rop|Rop]]''' | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Neop|Neopredeljeni: združuje odgovore "Nobene", "Ne vem", "Ne povem", "Neveljavna glasovnica" in "Ne bi volil"}} | rowspan=2 |Vodstvo | rowspan=2 style="width:40px;" |Vir |- ! style="background: #43AC44; height:1.5px" | ! style="background: #d56138; width:50px" | |- |{{nowrap|12.–14. oktober}} |Ninamedia |'''691''' | style="background:#b3ddb4" |56,9 |43,1 |– | style="background:#43AC44" |13,8 |<ref name=":21" /> |- |{{nowrap|september}} |Ninamedia |'''1000''' | style="background:#b3ddb4" |60,8 |39,2 |– | style="background:#43AC44" |21,6 |<ref name=":14" /><ref name=":16" /> |- |{{nowrap|2.–9. julij}} |Episcenter |'''494''' | style="background:#b3ddb4" |61,0 |39,0 |– | style="background:#43AC44" |22,0 |<ref name=":1" /> |- |} {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:96%;line-height:18px" |- |+ |- | rowspan=2 colspan=3|'''Izvajanje ankete in vzorec''' | width=70|'''[[Anton Rop|Rop]]''' | width=70|'''[[Luka Mesec|Mesec]]''' | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Neop|Neopredeljeni: združuje odgovore "Nobene", "Ne vem", "Ne povem", "Neveljavna glasovnica" in "Ne bi volil"}} | rowspan=2 |Vodstvo | rowspan=2 style="width:40px;" |Vir |- ! style="background: #d56138; width:50px" | ! style="background: {{party color|Levica (Slovenija)}}; height:1.5px" | |- |{{nowrap|12.–14. oktober}} |Ninamedia |'''691''' |40,7 | style="background:#f08882" |59,3 |– | style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}}" |{{font color|white|18,6}} |<ref name=":21" /> |- |{{nowrap|september}} |Ninamedia |'''1000''' |41,0 | style="background:#f08882" |59,0 |– | style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}}" |{{font color|white|18,0}} |<ref name=":14" /><ref name=":16" /> |- |} {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:96%;line-height:18px" |- |+ |- | rowspan=2 colspan=3|'''Izvajanje ankete in vzorec''' | width=70|'''[[Zoran Janković|Janković]]''' | width=70|'''[[Urška Klakočar Zupančič|Klakočar]]''' | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Neop|Neopredeljeni: združuje odgovore "Nobene", "Ne vem", "Ne povem", "Neveljavna glasovnica" in "Ne bi volil"}} | rowspan=2 |Vodstvo | rowspan=2 style="width:40px;" |Vir |- ! style="background: #43AC44; height:1.5px" | ! style="background: #d56138; width:50px" | |- |{{nowrap|2.–9. julij}} |Episcenter |'''467''' |47,0 | style="background:#e5a087" |53,0 |– | style="background:#d56138" |{{font color|white|6,0}} |<ref name=":1" /> |- |} === Mestni svet === {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:95%;line-height:18px" |+ |- | rowspan="2" colspan="3" |'''Izvajanje ankete in vzorec''' | width="70" |'''[[Lista Zorana Jankovića|LZJ]]''' | width="70" |'''[[Gibanje Svoboda|GS]]''' | width="70" |'''[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]''' | width="70" |'''[[Levica (Slovenija)|Levica]]''' | width="70" |'''[[Nova Slovenija|NSi]]''' | width="70" |'''[[Socialni demokrati|SD]]''' | width="70" |'''[[Demokrati. Anžeta Logarja|Dem.]]''' | width="70" |'''[[Glas za otroke in družine|GOD]]''' | width="70" |'''[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]''' | width="70" |'''[[VESNA – zelena stranka|Vesna]]''' | width="70" |'''[[Piratska stranka Slovenije|Pirati]]''' | width="70" |'''[[Ljubljana smo vsi|LSV]]''' | width="70" |'''{{abbr|LČPV|Lista za čisto pitno vodo}}''' | rowspan="2" style="width:30px;" |{{abbr|Dr|Drugo}} | rowspan="2" style="width:30px;" |{{abbr|Neop|Neopredeljeni: združuje odgovore "Nobene", "Ne vem", "Ne povem", "Neveljavna glasovnica" in "Ne bi volil"}}{{efn|Neopredeljeni: združuje odgovore "Nobene", "Ne vem", "Ne povem", "Neveljavna glasovnica" in "Ne bi volil".}} | rowspan="2" |Vodstvo | rowspan="2" style="width:30px;" |Vir |- ! style="background:#b8d432; height:1.5px;" | ! style="background:#005DA3; width:50px;" | ! style="background:#FEF200; width:50px;" | ! style="background:#e6342a; width:50px;" | ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:50px;" | ! style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:50px;" | ! style="background:#09105E; width:50px;" | ! style="background:#a167ab; width:50px;" | ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:50px;" | ! style="background:#00964f; width:50px;" | ! style="background:#000000; width:50px;" | ! style="background:#d56138; width:50px;" | ! style="background:#808080; width:50px;" | |- |{{nowrap|12.–14. oktober}} |Ninamedia |'''691''' | style="background:#e3edb3;" |26,9 |8,5 |10,1 |20,1 |3,2 |6,8 |2,2 |3,2 |– |– |3,9 |8,7 |2,2 |1,0{{efn|V kategoriji »Drugo« so skupaj navedene stranke Mi, socialisti!, Vesna in Prerod. Njihovi posamezni deleži niso objavljeni.}} |3,2 | style="background:#b8d432;" |6,8 |<ref name=":21" /> |} == Glej tudi == * [[Župan Ljubljane]] * [[Mestni svet Mestne občine Ljubljana]] == Opombe == {{seznam opomb|group=lower-alpha}} == Sklici == {{sklici}} {{Lokalne volitve v Sloveniji 2026}} [[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji 2026|Ljubljana]] [[Kategorija:Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana]] rqm4tn9xrrj9ky33buactpeggfx5x67 6774813 6774798 2026-11-04T14:49:11Z Ljubljančan11 268157 /* Županski kandidati */ 6774813 wikitext text/x-wiki {{aktualno||volitve}} {{Infobox election | election_name = Lokalne volitve v MO Ljubljana 2026 | type = presidential | previous_election = Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana 2022 | previous_year = 2022 | next_election = Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana 2030 | next_year = 2030 | country = Slovenija | election_date = [[Slika:Blason_ville_si_Ljubljana_(Slovénie).svg|40px]]<br>{{nobr|15. in 29. november 2026}} | turnout = | candidate1 = | image1 = | popular_vote1 = | percentage1 = | party1 = | color1 = | candidate2 = | image2 = | popular_vote2 = | percentage2 = | party2 = | color2 = | title = župan | before_election = [[Zoran Janković]] | before_party = skupina volivcev | after_election = | after_party = }} '''Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana 2026''' bodo redne volitve [[Župan Ljubljane|župana]] ter članov [[Mestni svet Mestne občine Ljubljana|mestnega sveta]], ki bodo potekale 15. in 29. novembra 2026 v [[Mestna občina Ljubljana|Mestni občini Ljubljana]] v okviru [[Lokalne volitve v Sloveniji 2026|lokalnih volitev 2026]]. Županske kandidature je vložilo 15 kandidatov, od tega 13 na predlog političnih strank ter dva na predlog skupine volivcev.<ref name=":18">{{Navedi splet |date=2026-10-15 |title=To so kandidati za župane mestnih občin - OBALAplus |url=https://obalaplus.si/to-so-kandidati-za-zupane-mestnih-obcin/ |access-date=2026-10-16 |language=sl-SI}}</ref> == Zgodovina == === Razpis volitev === 8. julija 2026 je [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednik Državnega zbora]] [[Zoran Stevanović]] uradno razpisal lokalne volitve. Za rok za začetek izvedbe volilnih opravil je določil 7. september 2026, na ta dan je Ministrstvo za notranje zadeve med drugim objavilo število volilnih upravičencev, ki jih je tokrat 205.749.<ref>{{Navedi splet |last=Da |first=La |title=Predsednik DZ-ja razpisal redne lokalne volitve v 212 slovenskih občinah |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednik-dz-ja-razpisal-redne-lokalne-volitve-v-212-slovenskih-obcinah/787510 |access-date=2026-07-30 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Za primerjavo, na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|lokalnih volitvah leta 2022]] je volilno pravico imelo 223.678 ljudi.<ref>{{Navedi splet |date=2026-09-23 |title=Udeležba, ki odloča: Leta 2022 je župana izvolila slaba četrtina volilnih upravičencev {{!}} Ljubljanainfo.com |url=https://ljubljanainfo.com/novica/politika/udelezba-ki-odloca-leta-2022-je-zupana-izvolila-slaba-cetrtina-volilnih-upravicencev/447395 |access-date=2026-09-27 |website=ljubljanainfo.com |language=sl}}</ref> Kandidat za župana oziroma lista za mestni svet, ki jo določi skupina volivcev, je moral za vložitev kandidature zbrati najmanj 1000 podpisov podpore.<ref>{{Navedi splet |title=Lokalne volitve 2026 |url=https://www.ljubljana.si/sl/mestna-obcina/upravljanje/lokalne-volitve/lokalne-volitve-2026 |access-date=2026-10-12 |website=Mestna občina Ljubljana |language=sl}}</ref> === Županske kandidature === V intervjuju za tednik [[Demokracija (revija)|Demokracija]], objavljenem 2. aprila 2026, je župansko kandidaturo oznanil mestni svetnik [[Aleš Primc]].<ref name=":2">{{Navedi splet |last=Janša |first=Petra |date=2026-04-11 |title=(INTERVJU) Aleš Primc: »Jaz bom kandidiral. In grem na zmago. Skrajni čas je, da Ljubljančani dobijo župana, ki bo delal zanje in ne samo zase!« |url=https://demokracija.si/fokus/intervju-ales-primc-jaz-bom-kandidiral-in-grem-na-zmago-skrajni-cas-je-da-ljubljancani-dobijo-zupana-ki-bo-delal-zanje-in-ne-samo-zase/ |access-date=2026-08-03 |website=Demokracija |language=sl-SI}}</ref> Za župana je kandidiral že na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|volitvah leta 2022]] in zasedel tretje mesto, s 6,95 odstotka glasov pa dosegel najboljši rezultat med kandidati desnosredinskih strank.<ref>{{Navedi splet |date=2022-12-12 |title=Izidi glasovanja za mestno občino Ljubljana |url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/volitve2022/lv2022/#/obcine/ljubljana/rezultati |access-date=2026-07-30 |website=dvk-rs.si}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=S |first=A. |title=Janković že šestič do zmage, večine v mestnem svetu ne bo imel |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/lokalne-volitve-2022/mestne-obcine/ljubljana/jankovic-ze-sestic-do-zmage-vecine-v-mestnem-svetu-ne-bo-imel/648071 |access-date=2026-07-30 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Od februarja 2023 do junija 2026 je nato Primc pred [[Mestna hiša, Ljubljana|ljubljanskim magistratom]] organiziral in vodil 32 protestnih shodov proti kanalu C0 in Jankovićevi politiki.<ref>{{Navedi splet |last=C |first=A. S. , M. Z. , G. |title=Mestni svet potrdil izplačilo nagrad vodstvu ZD-ja Ljubljana; pred magistratom protest |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/mestni-svet-potrdil-izplacilo-nagrad-vodstvu-zd-ja-ljubljana-pred-magistratom-protest/659295 |access-date=2026-07-30 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last= |date=2024-10-01 |title=[Video] “Ustavite ta zgrešeni kanal,” je bilo slišati na shodu proti Jankovićevi zastrupitvi vode {{!}} Nova24TV |url=https://nova24tv.si/video-ustavite-ta-zgreseni-kanal-je-bilo-slisati-na-shodu-proti-jankovicevi-zastrupitvi-vode/ |access-date=2026-07-30 |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=ninzoh |date=2026-06-22 |title=Danes že 32. shod za zaščito pitne vode pred Jankovićevim kanalom C0 {{!}} Nova24TV |url=https://nova24tv.si/danes-ze-32-shod-za-zascito-pitne-vode-pred-jankovicevim-kanalom-c0/ |access-date=2026-07-30 |language=sl-SI}}</ref> 8. maja 2026 je svojo vnovično kandidaturo napovedal mestni svetnik [[Jasmin Feratović]], sicer predsednik [[Piratska stranka Slovenije|Piratske stranke]]. K sodelovanju je povabil tudi druge civilne iniciative in stranke ljubljanske opozicije ter izrazil prepričanje, da so Pirati edina sila, ki je »zmožna ogroziti primat Zorana Jankovića«.<ref name=":3">{{Navedi splet |title=Feratović: Pirati edina opozicijska sila, ki je zmožna ogroziti Jankovićev primat {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/feratovic-pirati-edina-opozicijska-sila-ki-je-zmozna-ogroziti-jankovicev-primat.html |access-date=2026-07-30 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Aktualni župan [[Zoran Janković]] je kandidaturo za nov mandat oznanil istega dne na slavnostni seji ob prazniku osvoboditve Ljubljane. V nagovoru je dejal, da odločitev ni bila lahka in je trajala dolgo, a da ga k temu veže odgovornost. Za položaj kandidira že sedmič.<ref name=":4">{{Navedi splet |title='Ljubljankovič': je 20-letni primat na čelu občine prednost ali slabost? {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/je-20-letni-primat-na-celu-obcine-prednost-ali-slabost.html |access-date=2026-07-30 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref><ref name=":5">{{Navedi splet |last=Da |first=La |title=Janković: Novembra bom kandidat za župana Ljubljane |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/jankovic-novembra-bom-kandidat-za-zupana-ljubljane/781577 |access-date=2026-07-30 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Na družbenem omrežju Instagram je 14. junija 2026 vstop v župansko tekmo naznanil vplivnež Aleksandar Repić.<ref>{{Navedi splet |title=Aleksandar Repić nam je potrdil: podaja se v boj za ljubljanskega župana |url=https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/aleksandar-repic-nam-je-potrdil-podaja-se-v-boj-za-ljubljanskega-zupana |access-date=2026-07-30 |website=slovenskenovice.delo.si |language=sl}}</ref> Repić je v obdobju pred [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskimi volitvami 2026]] ostro nasprotoval nadaljevanju vladanja [[Robert Golob|Roberta Goloba]].<ref>{{Navedi splet |title=Dosje Nepridiprav: Golob proti Repiću |url=https://www.planet-tv.si/clanek/dosje-nepridiprav-golob-proti-repicu/ |access-date=2026-07-30 |website=www.planet-tv.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Kaj je povedal Aleksander Repić za Planet, preden so ga aretirali na Brniku: Preko posrednika so me kontaktirali ljudje iz Svobode … |url=https://www.planet-tv.si/clanek/kaj-je-povedal-aleksander-repi%C4%87-za-planet-preden-so-ga-aretirali-na-brniku-preko-posrednika-so-me-kontaktirali-ljudje-iz-svobode/ |access-date=2026-07-30 |website=www.planet-tv.si |language=sl}}</ref> Napovedal je neodvisno kandidaturo s sloganom ''Ljubljana Ljubljančanom'' ter nastop na volitvah v mestni svet z nestrankarsko listo.<ref>{{Navedi splet |title=Aleksandar Repić v boj proti Zoranu Jankoviću: kandidiral bo za župana Ljubljane |url=https://siol.net/novice/slovenija/aleksandar-repic-v-boj-proti-zoranu-jankovicu-kandidiral-bo-za-zupana-ljubljane-696391 |access-date=2026-07-30 |website=siol.net |language=sl}}</ref> Med 8. septembrom in 2. oktobrom je za obe kandidaturi zbral po 1600 podpisov.<ref>{{Navedi splet |title=Aleksandar Repić zbral podpise za župansko kandidaturo {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/aleksandar-repic-zbral-podpise-za-zupansko-kandidaturo.html |access-date=2026-10-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> 3. julija 2026 je župansko kandidaturo oznanil Mihael Jarc, predsednik zunajparlamentarne stranke [[Stranka slovenskega naroda|SSN]], ki naj bi kandidiral z [[Lista za čisto pitno vodo|Listo za čisto pitno vodo]]. V predstavitvi programskih izhodišč je izpostavil ureditev Stanežič, kanala C0 in prenove ljubljanske tržnice.<ref name=":6">{{Navedi splet |title=V boj za župana stari znanec ljubljanske politike - Svet24.si |url=https://svet24.si/novice/slovenija/mihael-jarc-kandidatura-zupan-ljubljana-1910488 |access-date=2026-07-30 |website=Novice Svet24 |language=sl}}</ref> Kasneje, 30. septembra, je od namere za kandidaturo odstopil.<ref name=":15">{{Navedi splet |last=SSN stranka |date=2026-09-30 |title=Obvestilo medijem in zainteresirani javnosti! Kandidat "Liste za čisto pitno vodo, s podporo SSN", Mihael Jarc, iz osebnih razlogov, odstopa od kandidature za župana Ljubljane. Lokalne volitve 2026. |url=https://www.facebook.com/stranka.slovenskega.naroda/posts/pfbid036WdmW14rF6KUEkwdwKRs7vwGjPkaLTViBdrzSZWQ7xk2uEQt164oMJXuMmukK8vVl?rdid=vHIm4cu423f0u6Du# |access-date=2026-10-12 |website=Facebook}}</ref> 15. julija 2026 je kandidaturo napovedal [[Luka Mesec]], sokoordinator stranke [[Levica (Slovenija)|Levica]]. V svoji predstavitvi zaslug županu Jankoviću ni odrekel, je pa svojo odločitev pojasnil z besedami, da Ljubljana postaja mesto, ki si ga »vse več ljudi ne more več privoščiti« in se zavzel za večjo dostopnost javnih storitev.<ref name=":7">{{Navedi splet |date=2026-07-15 |title=Mesec najavil kandidaturo za župana Ljubljane: "Po 20 letih enega župana je čas za korenito spremembo" |url=https://n1info.si/novice/slovenija/zdaj-je-tudi-uradno-levica-v-zupansko-tekmo-v-ljubljani-posilja-luko-mesca/ |access-date=2026-07-30 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref> Meščeva kandidatura, ki ni bila usklajena s stranko [[VESNA – zelena stranka|Vesna]], s katero je Levica nastopila na državnozborskih volitvah, je bil tudi eden od razlogov za nezadovoljstvo članov Vesne in posledično končanje [[Levica in Vesna|zavezništva med strankama]].<ref>{{Navedi splet |date=2026-07-20 |title=Vesna nezadovoljna, partnerstvo z Levico na resni preizkušnji |url=https://n1info.si/novice/slovenija/vesna-nezadovoljna-partnerstvo-z-levico-na-resni-preizkusnji/ |access-date=2026-07-30 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=C |first=G. |title=Stranka Vesna zahteva umik svojega imena iz skupne poslanske skupine Levice in Vesne |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stranka-vesna-zahteva-umik-svojega-imena-iz-skupne-poslanske-skupine-levice-in-vesne/788878 |access-date=2026-07-30 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> 27. avgusta 2026 so svojega kandidata predstavili v [[Prerod (stranka)|Prerodu]], in sicer ljubljanskega odvetnika Gregorja Novaka, sicer predsednika sveta stranke ter avtorja strankinega programa za boj proti korupciji.<ref name=":10">{{Navedi splet |date=2026-08-27 |title=Prerod predstavil kandidata za župana Ljubljane: Mi nismo gradbeni projekt |url=https://n1info.si/novice/slovenija/prerod-predstavil-kandidata-za-zupana-ljubljane-mi-nismo-gradbeni-projekt/ |access-date=2026-08-27 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref> Kandidat se je zavzel za »novo kulturo vodenja mesta«, kot prioritete pa izpostavil zmanjšanje birokracije, zanesljivejši mestni avtobusni promet ter nova neprofitna stanovanja.<ref>{{Navedi splet |last=S |first=A. |title=Za ljubljanskega župana bo kandidiral Gregor Novak iz stranke Prerod |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/za-ljubljanskega-zupana-bo-kandidiral-gregor-novak-iz-stranke-prerod/792036 |access-date=2026-08-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> 2. septembra je župansko kandidaturo napovedal [[Anton Rop]], nekdanji predsednik vlade, in ob tem uradno naznanil tudi ustanovitev nove politične stranke [[Ljubljana smo vsi]].<ref name=":11">{{Navedi splet |date=2026-09-02 |title=Anton Rop bo najprej poskušal zrušiti Jankovića: Za drugačno in bolj transparentno Ljubljano. Nato v državno politiko? |url=https://vecer.com/slovenija/dr-anton-rop-bo-najprej-poskusal-zrusiti-jankovica-za-drugacno-in-bolj-transparentno-ljubljano-10425542 |access-date=2026-09-02 |website=Večer |language=sl}}</ref> Slednjo je ustanovil skupaj z nekdanjo predsednico Državnega zbora [[Urška Klakočar Zupančič|Urško Klakočar Zupančič]], ki se je v medijih v kombinaciji z Ropom predhodno prav tako omenjala kot možna županska kandidatka, sedaj pa oznanila kandidaturo na listi za mestni svet.<ref name=":9">{{Navedi splet |title=Rop ali Klakočar Zupančičeva: kdo ima več možnosti proti Jankoviću |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/rop-ali-klakocar-zupanciceva-kdo-ima-vec-moznosti-proti-jankovicu |access-date=2026-08-03 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref><ref name=":12">{{Navedi splet |date=2026-09-02 |title=Anton Rop bo na lokalnih volitvah izzval ljubljanskega župana Zorana Jankovića |url=https://n1info.si/novice/slovenija/anton-rop-kandidat-za-ljubljanskega-zupana/ |access-date=2026-09-02 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref> Klakočar Zupančičeva je sicer že 8. julija potrdila medijske govorice in oznanila kandidaturo na skupni listi z Ropom, a takrat še ni razkrila, kdo od njiju bo kandidat za župana. Rop naj bi odločitev sprejel po tehtnem premisleku in več prejetih pobudah. Kot svoje prioritete je na uradni predstavitvi izpostavil drugačno upravljanje mesta, dostopna stanovanja, izboljšanje javnega prometa ter skrb za čist zrak in okolje.<ref name=":12" /> Kot naslednja kandidatka se je 1. oktobra 2026 predstavila akademska slikarka Apolonija Simon, ki jo podpira stranka [[VESNA – zelena stranka|VESNA]]. V svoji predstavitvi je opozorila na slabo načrtovanje prostora, povezano z visokim tveganjem za zdravje ter dejala, da končni cilj ne sme biti gospodarski dobiček, temveč kakovost življenja ljudi.<ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Kandidatka Vesne za županjo Ljubljane bo Apolonija Simon: "Ljubljana ni last župana" |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/kandidatka-vesne-za-zupanjo-ljubljane-bo-apolonija-simon-ljubljana-ni-last-zupana/795535 |access-date=2026-10-03 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> V torek, 13. oktobra je svojo kandidaturo uradno potrdil še [[Klemen Boštjančič]], kandidat [[Gibanje Svoboda|Gibanja Svoboda]].<ref>{{Navedi splet |title=Boštjančič potrjen kandidat Svobode za župana Ljubljane {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/neuradno-bostjancic-potrjen-kandidat-svobode-za-zupana-ljubljana.html |access-date=2026-10-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Bitka za Ljubljano odprta: SDS predstavil svojega kandidata {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bitka-za-ljubljano-odprta-karte-razkrivajo-v-svobodi-sds-sd.html |access-date=2026-10-15 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> V Svobodi naj bi sicer kolebali med svojim kandidatom ali podporo Zoranu Jankoviću, na listi katerega pa bosta kandidiral tudi [[Lenart Žavbi]] in Duško Vujanović, sicer poslanca Svobode v Državnem zboru.<ref name=":0" /><ref name=":8" /> Golob je izbiro lastnega kandidata utemeljil z zmago stranke na državnozborskih volitvah marca, zaradi česar bi želeli ponuditi tudi svoje ljudi za vodenje vseh večjih slovenskih občin.<ref>{{Navedi splet |last=Kos |first=Suzana |date=2026-10-12 |title=Kaj pomeni kandidatura Klemna Boštjančiča za župana Ljubljane? |url=https://info360.si/politika/kaj-pomeni-kandidatura-klemna-bostjancica-za-zupana-ljubljane/ |access-date=2026-10-12 |website=info360.si |language=sl-SI}}</ref> V [[Socialni demokrati|Socialnih demokratih]] naj bi sicer razmišljali predvsem o podpori kateremu od drugih kandidatov. Vodja mestnega odbora Marko Koprivc naj bi že od aprila 2026 dalje delal na združevanju levice v Ljubljani, nato se je poleti omenjal kot potencialni kandidat,<ref name=":19" /> v začetku oktobra pa je celo dejal, da se mu zdi »neresno, da je na levici v Ljubljani 'deset' kandidatov«, in znova pozval k povezovanju.<ref>{{Navedi splet |last=Hanžič |first=Sandra |date=2026-10-01 |title=Spodletela pobuda stranke SD za povezovanje levice v Ljubljani |url=https://info360.si/politika/spodletela-pobuda-stranke-sd-za-povezovanje-levice-v-ljubljani/ |access-date=2026-10-15 |website=info360.si |language=sl-SI}}</ref> Zaradi spodletelih pobud se je 13. oktobra tudi sam vključil v župansko tekmo in s sloganom ''Mi smo tu doma'' pozval k uporu proti politiki sovraštva in laži ter avtoritarni oblasti.<ref name=":20">{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Kandidat SD-ja za župana Ljubljane Marko Koprivc |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/kandidat-sd-ja-za-zupana-ljubljane-marko-koprivc/796789 |access-date=2026-10-15 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Kandidaturo sta potrdila tudi [[Kajetan Bajt]], kandidat stranke [[Zeleni Slovenije]] in pa [[Izidor Predan]] iz [[Krščanski socialisti Slovenije|Krščanskih socialistov]]. <ref name=":23">{{Navedi splet |date=2026-10-22 |title=Petnajst imen za župana: Kdo kandidira, kdo jih predlaga in kaj obljubljajo Ljubljani {{!}} Ljubljanainfo.com |url=https://ljubljanainfo.com/novica/politika/petnajst-imen-za-zupana-kdo-kandidira-kdo-jih-predlaga-kaj-obljubljajo-ljubljani/453202 |access-date=2026-11-01 |website=ljubljanainfo.com |language=sl}}</ref> ==== Kandidati koalicijskih strank ==== Stranke [[16. vlada Republike Slovenije|aktualne koalicije]] svojih kandidatov v vsem tem času še niso najavile; agencija Episcenter je julija 2026 kot potencialnega kandidata v javnomnenjsko raziskavo vključila Marka Kušarja, člana [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokratov. Anžeta Logarja]], ki se je junija odpovedal funkciji nadomestnega poslanca v Državnem zboru.<ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Kušar se je odpovedal mandatu, v poslanske klopi Dejan Zakrajšek |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kusar-se-je-odpovedal-mandatu-v-poslanske-klopi-dejan-zakrajsek/784717 |access-date=2026-07-30 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2026-07-12 |title=Anketa Mediane in Episcentra: Zorana Jankoviča 60 % volivcev noče več za župana! Ga bo odstavil Tone Rop skupaj z Urško? |url=https://www.zanima.me/anketa-mediane-in-episcentra-zorana-jankovica-60-volivcev-noce-vec-za-zupana-ga-bo-odstavil-tone-rop-skupaj-z-ursko/ |access-date=2026-07-30 |website=Zanima.me |language=sl-SI}}</ref> V začetku septembra se je nato kot možni kandidat omenjal nekdanji pravosodni minister [[Senko Pličanič]], ki je 5. septembra potrdil zanimanje za vstop v tekmo, s pogojem prejetja podpore vseh koalicijskih strank ter stranke Resni.ca.<ref>{{Navedi splet |title=Logar išče kandidata, 'ki bo končal 20-letno vladavino Jankovića' {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/logar-isce-kandidata-ki-bo-koncal-20-letno-vladavino-jankovica.html |access-date=2026-09-26 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> 16. septembra je Pličanič za POP TV po zavrnitvi SDS in Resni.ce, ki sta napovedali nastop vsaka s svojim kandidatom, možnost svoje kandidature izločil.<ref name=":13">{{Navedi splet |title=Koga v boj za Ljubljano pošilja desnica? Kdo bo kandidiral v Mariboru? {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/koga-v-boj-za-ljubljano-posilja-desnica-kdo-bo-kandidiral-v-mariboru.html |access-date=2026-09-26 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> 13. oktobra 2026 je kandidaturo za [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] najavil arhitekt Aleš Vrhovec, ki se s politiko prej sicer ni ukvarjal. V stranki so ga predstavili kot »politično neobremenjenega Ljubljančana, ki pozna mesto« Vrhovec s sloganom ''Ljubljana drugače'' je napovedal ustavitev projekta C0 (vsaj do pridobitve celovite presoje vplivov na okolje), ustavitev projekta sežigalnice odpadkov in tudi projekta prenove tržnice po tedanjih načrtih ter olajšanje dostopa do zemljišč za gradnjo.<ref name=":17">{{Navedi splet |title=Prvič v politiki: je to človek, ki lahko zamenja Zorana Jankovića? |url=https://siol.net/novice/slovenija/svoboda-v-boj-proti-jankovicu-posilja-klemna-bostjancica-sds-alesa-vrhovca-703877 |access-date=2026-10-15 |website=siol.net |language=sl}}</ref> Omenil je tudi pogovore z drugimi koalicijskimi strankami o možni podpori njegovi kandidaturi.<ref name=":17" /> Mediji so v zvezi s tem že predhodno omenjali Demokrate Anžeta Logarja; njihov ljubljanski mestni odbor naj bi za županskega kandidata sicer predlagal Primoža Novaka, vendar naj bi se stranka v zameno za koalicijsko podporo kandidatki Demokratov [[Katja Koren|Katji Koren]] v Mariboru vendarle odločila za podporo Vrhovcu.<ref>{{Navedi splet |date=2026-10-07 |title=Zakulisna kupčija med SDS in Demokrati: pri županih Ljubljana za Maribor. Tea Košir se ne vrača v parlament |url=https://www.zanima.me/zakulisna-kupcija-med-sds-in-demokrati-pri-zupanih-ljubljana-za-maribor-tea-kosir-se-ne-vraca-v-parlament/ |access-date=2026-10-15 |website=Zanima.me |language=sl-SI}}</ref> 15. oktobra 2026, na zadnji dan vlaganja kandidatur, je vstop v župansko tekmo s podporo [[Nova Slovenija|NSi]] in [[FOKUS Marka Lotriča|Fokusa Marka Lotriča]] napovedala [[Mojca Sojar]]. Predsednik [[Resni.ca|Resni.ce]] [[Zoran Stevanović]] je julija napovedal, da je njihov kandidat »premočen favorit« in ga zato do roka za vlaganje kandidatur ni želel razkriti.<ref name=":0">{{Navedi splet |date=2026-07-15 |title=Stevanović ima problem: "Premočen favorit" za ljubljanskega župana, bojijo se pritiska medijev |url=https://vecer.com/slovenija/stevanovic-ima-problem-premocen-favorit-za-ljubljanskega-zupana-bojijo-se-pritiska-medijev-10421097 |access-date=2026-07-30 |website=Večer |language=sl}}</ref> Ime je bilo v medijih prvič objavljeno dan po tem, za Resni.co je slednjo vložil nekdanji avtomobilski dirkač Matjaž Tomlje, ki se je javnosti nato predstavil 19. oktobra.<ref name=":18" /><ref>{{Navedi splet |title=Resnica s kandidatoma v Ljubljani in Mariboru: Tomlje in Zgoznik {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/resnica_2.html |access-date=2026-10-23 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Na tiskovni konferenci je napovedal, da bi se kot župan odpovedal plači, šoferju in službenemu vozilu, kot svoje prioritete pa izpostavil izboljšavo zdravstvenega sistema in prometa ter prepolovitev cene električne energije.<ref name=":22">{{Navedi splet |date=2026-10-19 |title=Kandidat Resnice za župana Ljubljane bi se odpovedal plači in prepolovil ceno elektrike |url=https://n1info.si/novice/slovenija/kandidat-resnice-za-zupana-ljubljane-bi-se-odpovedal-placi-in-prepolovil-ceno-elektrike/ |access-date=2026-10-23 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref> == Županski kandidati == === Uradni === {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;font-size:97%;line-height:16px" ! colspan=2 width="10%"|Kandidat ! width="10%"|Rojen ! class="unsortable" width="20%"|Poklic ! class="unsortable" width="12%"|Stranka<br>Lokalna lista ! width="10%"|Datum napovedi kandidature ! class="unsortable" width="10%"|Kampanja ! class="unsortable" width="5%"|Sklici |- |<center>[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Aleš Primc]]'''</center> | style="background:#a167ab; " | |20. november 1973 [[Ljubljana]] | * predsednik stranke Glas za otroke (2017–''danes'') * mestni svetnik Mestne občine Ljubljana (2022–''danes'') |[[Glas za otroke in družine]] (GOD) |2. april 2026 |TBA |<ref name=":2" /><ref>{{Navedi splet |title=Kdo je že najavil kandidaturo za župana Ljubljane? {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/boj-za-zupana-ljubljane-kdo-je-ze-najavil-kandidaturo.html |access-date=2026-08-03 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> |- |<center>[[Slika:Novinarska_konferenca_-_9.1.2023_-_Zoran_Janković_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Zoran Janković]]'''</center> | style="background:#b8d432; " | |1. januar 1953 [[Saraorci]], [[Srbija]] | * župan Mestne občine Ljubljana (2006–''danes'') |podpora volivcev<br>–<br>[[Lista Zorana Jankovića]] (LZJ) |8. maj 2026 |TBA |<ref name=":4" /><ref name=":5" /> |- |<center>[[Slika:Jasmin_Feratović,_Piratska_stranka.jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Jasmin Feratović]]'''</center> | style="background:#000000; " | |18. september 1996 [[Ljubljana]] | * mestni svetnik Mestne občine Ljubljana (2022–''danes'') * predsednik stranke Pirati (2024–''danes'') |[[Piratska stranka Slovenije]] (Pirati) |8. maj 2026 |TBA |<ref name=":3" /> |- |<center>[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Aleksandar Repić]]'''</center> | style="background:#D4AF37; " | |11. januar 1992 [[Ljubljana]] | * spletni vplivnež |podpora volivcev<br>–<br>Lista Aleksandra Repića |14. junij 2026 |''Ljubljana Ljubljančanom'' |<ref>{{Navedi splet |title=Od zapora do županske tekme? Kdo je Aleksandar Repić - "Nepridiprav" - Svet24.si |url=https://svet24.si/novice/slovenija/aleksandar-repic-nepridiprav-nismo-fejk-politika-kandidatura-zupan-ljubljana-vplivnez-kazenski-postopek-ai-univerza-1915333 |access-date=2026-08-03 |website=Novice Svet24 |language=sl}}</ref> |- |<center>[[Slika:Zaključna_seja_vlade_2022_-_2026;_3._junij_2026_-_55311824744_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Luka Mesec]]'''</center> | style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}}; " | |1. julij 1987 [[Kranj]] | * poslanec Državnega zbora Republike Slovenije (2014–2022, 2026–''danes'') * minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (2022–2026) * sokoordinator stranke Levica (2025–''danes'') |[[Levica (Slovenija)|Levica]] |15. julij 2026 |''Luka za Ljubljano'' ''Za Ljubljano, ki si jo lahko privoščimo'' |<ref name=":7" /> |- |<center>[[Slika:Gregor Novak - Povej.jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Gregor Novak]]'''</center> | style="background:#6f2c91; " | |1. februar 1974 [[Ljubljana]] | * predsednik sveta stranke Prerod (2026–''danes'') * ⁠generalni sekretar MNZ (2022-2023) * odvetnik |[[Prerod (stranka)|Prerod – Stranka Vladimirja Prebiliča]] |27. avgust 2026 |Povej. Župan, ki posluša mesto. |<ref name=":10" /> |- |<center>[[Slika:Anton_Rop_(53709940606)_(cropped2).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Anton Rop]]'''</center> | style="background:#d56138; " | |27. december 1960 [[Ljubljana]] | * predsednik Vlade Republike Slovenije (2002–2004) * poslanec Državnega zbora Republike Slovenije (2004–2010) |[[Ljubljana smo vsi]] (LSV) |2. september 2026 |''Mesto pripada ljudem'' |<ref name=":11" /> |- |<center>[[Slika:No_image_(female).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Apolonija Simon]]'''</center> | style="background:#00964f; " | |4. februar 1967 [[Brežice]] | * samostojna likovna ustvarjalka * profesorica risanja in slikanja na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo (1999–''danes'') |[[VESNA – zelena stranka]] |1. oktober 2026 |TBA |<ref>{{Navedi splet |title=Kandidatka Vesne za županjo Ljubljane Apolonija Simon za drugačno vodenje mesta |url=https://siol.net/novice/slovenija/kandidatka-vesne-za-zupanjo-ljubljane-apolonija-simon-za-drugacno-vodenje-mesta-702952 |access-date=2026-10-03 |website=siol.net |language=sl}}</ref> |- |<center>[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Aleš Vrhovec]]'''</center> | style="background:#FEF200; " | |1964 [[Ljubljana]] | * arhitekt in urbanist |[[Slovenska demokratska stranka]] (SDS) |13. oktober 2026 |''Ljubljana. Drugače.'' |<ref name=":13" /><ref>{{Navedi splet |date=2026-10-13 |title=SDS vstopa v tekmo za župana Ljubljane z arhitektom in urbanistom Alešem Vrhovcem |url=https://vecer.com/slovenija/ales-vrhovec-kandidat-sds-zupan-ljubljana-lokalne-volitve-10430216 |access-date=2026-10-13 |website=Večer |language=sl}}</ref> |- |<center>[[Slika:Zaključna_seja_vlade_2022_-_2026;_3._junij_2026_-_Klemen_Boštjančič.jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Klemen Boštjančič]]'''</center> | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; " | |1. september 1972 [[Ljubljana]] | * minister za finance Republike Slovenije (2022–2026) * poslanec Državnega zbora (2026–''danes'') |[[Gibanje Svoboda]] (GS) |13. oktober 2026 |Ljubljana. Novo poglavje. |<ref name=":8" /> |- |<center>[[Slika:Mag. Marko Koprivc, državni sekretar (52183967376) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Marko Koprivc]]'''</center> | style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; " | |14. december 1978 [[Koper]] | * poslanec Državnega zbora (2018–2022) * mestni svetnik Mestne občine Ljubljana (2018–2023) * državni sekretar na Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj (2022–2026) |[[Socialni demokrati]] (SD) |13. oktober 2026 |TBA |<ref name=":19">{{Navedi splet |title=Uradno pet, neuradno pa osem županskih kandidatov |url=https://www.delo.si/lokalno/ljubljana-in-okolica/uradno-pet-neuradno-pa-osem-zupanskih-kandidatov |access-date=2026-08-12 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref><ref name=":20" /> |- |<center>[[Slika:Mojca_Sojar_(NSi)_portret_2026_(cropped)_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Mojca Sojar]]'''</center> | style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; " | |15. julij 1964 [[Ljubljana]] | * mestna svetnica Mestne občine Ljubljana (2014–''danes'') * podpredsednica stranke NSi (2025–''danes'') |[[Nova Slovenija]] (NSi)<br><br>[[FOKUS Marka Lotriča]] (Fokus) |15. oktober 2026 |TBA |<ref name=":14">{{Navedi splet |date=2026-09-21 |title=Pred županskimi volitvami: Ljubljanska levica se drobi, desnica taktizira |url=https://www.dnevnik.si/novice/ljubljana/ljubljanska-levica-se-drobi-desnica-taktizira-2828550/ |access-date=2026-09-26 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}</ref> |- |<center>[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Matjaž Tomlje]]'''</center> | style="background:{{party color|Resni.ca}}; " | |10. november 1954 [[Novo mesto]] | * avtomobilski dirkač * podjetnik, pisatelj |[[Resni.ca]] |19. oktober 2026 |TBA |<ref name=":22" /> |- |<center>[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Kajetan Bajt]]'''</center> | style="background:#1D9E2B; | |1954 [[Ljubljana]] | *amaterski igralec |[[Zeleni Slovenije]] | |TBA |<ref name=":23" /><ref name=":24">{{Navedi splet |title=Kandidati in kandidatke za župana/županjo Mestne občine Ljubljana |url=https://www.ljubljana.si/assets/Mestni-svet/Lokalne-volitve-2026/Kandidature/Zupan_P26.pdf}}</ref> |- |<center>[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Izidor Predan]]'''</center> | style="background:#D32F2F;" | |1984 [[Ljubljana]] | *pravnik |[[Krščanski socialisti Slovenije|Krščanski socialisti]] | |TBA |<ref>{{Navedi splet |date=November 2022 |title=Revija Ljubljana |url=https://ljubljanainfo.com/novica/politika/petnajst-imen-za-zupana-kdo-kandidira-kdo-jih-predlaga-kaj-obljubljajo-ljubljani/453202}}</ref><ref name=":23" /><ref name=":24" /> |} === Osebe, ki so zavrnile župansko kandidaturo === * [[Urška Klakočar Zupančič]], nekdanja predsednica Državnega zbora (2022–2026)<ref>{{Navedi splet |last=Z |first=M. |title=Anton Rop bo kandidiral za župana Ljubljane, Urška Klakočar Zupančič za mestno svetnico |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/anton-rop-bo-kandidiral-za-zupana-ljubljane-urska-klakocar-zupancic-za-mestno-svetnico/792583 |access-date=2026-09-26 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> * [[Rosvita Pesek]], novinarka in TV voditeljica<ref>{{Navedi splet |last=Uredništvo |date=2026-06-15 |title=V boj za župana Ljubljane spletni vplivnež, novačili pa tudi znano televizijko |url=https://info360.si/politika/v-boj-za-zupana-ljubljane-spletni-vplivnez-novacili-pa-tudi-znano-televizijko/ |access-date=2026-09-26 |website=info360.si |language=sl-SI}}</ref> * [[Senko Pličanič]], nekdanji minister za pravosodje in javno upravo (2012–2014), [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]]<ref name=":13" /> * [[Mihael Jarc]], nekdanji mestni svetnik Mestne občine Ljubljana (2002–2010), [[Stranka slovenskega naroda|SSN]]: 3. julija 2026 je napovedal kandidaturo, a 30. septembra od nje iz osebnih razlogov odstopil.<ref name=":15" /> == Stranke in liste v mestnem svetu == {| class="wikitable" ! colspan="3" rowspan="2" |Stranka / Lokalna lista ! rowspan="2" |Vodja<br> svetniškega kluba ! colspan="2" |Izid 2022 ! rowspan="2" |Trenutno |- ! Glasov (%) ! Sedežev |- | bgcolor="#b8d432" | | align="center" |'''LZJ''' | [[Lista Zorana Jankovića]] | [[Aleš Čerin]] | align="center" |40,4 % | {{Composition bar|18|45|#b8d432}} | {{Composition bar|19|45|#b8d432}} |- | bgcolor="#005DA3" | | align="center" |'''GS''' | [[Gibanje Svoboda]] | Samo Logar | align="center" |18,0 % | {{Composition bar|8|45|#005DA3}} | {{Composition bar|7|45|#005DA3}} |- | bgcolor="#FEF200" | | align="center" |'''SDS''' | [[Slovenska demokratska stranka]] | Maruša Babnik | align="center" |14,5 % | {{Composition bar|6|45|#FEF200}} | {{Composition bar|4|45|#FEF200}} |- | bgcolor="#e6342a" | | align="center" |'''L''' | [[Levica (Slovenija)|Levica]] | Urška Honzak | align="center" |8,9 % | {{Composition bar|4|45|#e6342a}} | {{Composition bar|3|45|#e6342a}} |- | bgcolor="{{party color|Nova Slovenija}}" | | align="center" |'''NSi''' | [[Nova Slovenija – Krščanski demokrati]] | [[Mojca Sojar]] | align="center" |4,5 % | {{Composition bar|2|45|{{party color|Nova Slovenija}}}} | {{Composition bar|1|45|{{party color|Nova Slovenija}}}} |- | bgcolor="{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}" | | align="center" |'''SD''' | [[Socialni demokrati]] | Klemen Žibert | align="center" |4,4 % | {{Composition bar|2|45|{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}}} | {{Composition bar|2|45|{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}}} |- | bgcolor="#09105E" | | align="center" |'''Demokrati''' | [[Demokrati. Anžeta Logarja]]{{efn|Stranka na lokalnih volitvah leta 2022 še ni obstajala. Svetniško skupino so med mandatom ustanovili trije mestni svetniki, izvoljeni na drugih kandidatnih listah.}} | Igor Horvat | align="center" |/ | {{Composition bar|0|45|#09105E}} | {{Composition bar|3|45|#09105E}} |- | bgcolor="#a167ab" | | align="center" |'''GOD''' | [[Glas za otroke in družine|Aleš Primc – Glas za otroke in družine]] | rowspan=3|[[Tina Bregant]] | align="center" |2,6 % | {{Composition bar|1|45|#a167ab}} | {{Composition bar|1|45|#a167ab}} |- | bgcolor="{{party color|Slovenska ljudska stranka}}" | | align="center" |'''SLS''' | [[Slovenska ljudska stranka]] | align="center" |2,4 % | {{Composition bar|1|45|{{party color|Slovenska ljudska stranka}}}} | {{Composition bar|1|45|{{party color|Slovenska ljudska stranka}}}} |- | bgcolor="#808080" | | align="center" |/ | Svetnik Jožef Horvat | align="center" |/ | {{Composition bar|0|45|#808080}} | {{Composition bar|1|45|#808080}} |- | bgcolor="#00964f" | | align="center" |'''Vesna''' | [[VESNA – zelena stranka]] | Denis Striković | align="center" |3,4 % | {{Composition bar|1|45|#65B32E}} | {{Composition bar|1|45|#65B32E}} |- | bgcolor="#000000" | | align="center" |'''Pirati''' | [[Piratska stranka Slovenije]] | [[Jasmin Feratović]] | align="center" |2,0 % | {{Composition bar|1|45|#000000}} | {{Composition bar|1|45|#000000}} |- | bgcolor="#eb4d2f" | | align="center" |'''Mi!''' | [[Mi, socialisti!]]{{efn|Stranka je bila ustanovljena med mandatom. Mestni svetnik Arne Jakob Zakrajšek je bil leta 2022 izvoljen na listi Levice.}} | Arne Jakob Zakrajšek | align="center" |/ | {{Composition bar|0|45|#A71930}} | {{Composition bar|1|45|#A71930}} |- | bgcolor="#01953f" | | align="center" |'''LŠZZ''' | Lista Šport za zdravje{{efn|Mestni svetnik Gašper Kromar je med mandatom prestopil v Gibanje Svoboda, zaradi česar je Lista Šport za zdravje izgubila zastopanost v svetu.}} | Gašper Kromar | align="center" |2,7 % | {{Composition bar|1|45|#01953f}} | {{Composition bar|0|45|#01953f}} |- |} == Volilna kampanja == === Predvolilna soočenja === {| class="wikitable" style="font-size:80%; line-height:15px; text-align:center;" ! colspan="22" | Predvolilna soočenja |- ! rowspan="3" | Datum ! rowspan="3" | Voditelj ! rowspan="3" | Medij ! rowspan="3" | Naslov ! colspan="10" | {{Colors|black|#90ff90|&nbsp;P&nbsp;}} Prisoten &nbsp;{{Colors|black|#c7d0da|&nbsp;N&nbsp;}} Nepovabljeni&nbsp; {{Colors|black|#FA8072|&nbsp;O&nbsp;}} Odsotni povabljeni &nbsp; ! rowspan="3" |Vir |- |'''[[Zoran Janković|Janković]]''' |'''[[Luka Mesec|Mesec]]''' |'''[[Anton Rop|Rop]]''' |'''[[Jasmin Feratović|Feratović]]''' |'''[[Aleš Primc|Primc]]''' |'''[[Aleš Vrhovec|Vrhovec]]''' |'''[[Apolonija Simon|Simon]]''' |'''[[Aleksandar Repić|Repić]]''' |'''[[Klemen Boštjančič|Boštjančič]]''' |'''[[Mojca Sojar|Sojar]]''' |- ! style="background: #43AC44; height:1px" | ! style="background: {{party color|Levica (Slovenija)}}; width:50px" | ! style="background: #d56138; width:50px" | ! style="background: #000000; width:50px" | ! style="background: #a167ab; width:50px" | ! style="background: #FEF200; width:50px" | ! style="background: #00964f; width:50px" | ! style="background: #D4AF37; width:50px" | ! style="background: {{party color|Gibanje Svoboda}}; width:50px" | ! style="background: {{party color|Nova Slovenija}}; width:50px" | |- | četrtek<br>{{nowrap|22. oktober}} | Suzana Kos | [[Info360]] | V središču: Spopad za Ljubljano | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#90ff90" |'''P''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#90ff90" |'''P''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#90ff90" |'''P''' | style="background:#90ff90" |'''P''' |<ref>{{Navedi splet |last=Kos |first=Suzana |date=2026-10-22 |title=Klemen Boštjančič: »Nisem Jankovićev satelit!« |url=https://info360.si/politika/klemen-bostjancic-luka-mesec-pri-stanovanjski-politiki-ni-uvedel-niti-d-od-dunaja/ |access-date=2026-10-23 |website=info360.si |language=sl-SI}}</ref> |- | rowspan=2|četrtek<br>{{nowrap|15. oktober}} | Uroš Slak | [[POP TV]] | 24UR Zvečer: Soočenje levih kandidatov Ljubljane | style="background:#90ff90" |'''P''' | style="background:#90ff90" |'''P''' | style="background:#90ff90" |'''P''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#90ff90" |'''P''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' |<ref>{{Navedi splet |title=Prihodnost Ljubljane: štiri imena z levega pola prvič na soočenju {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/prihodnost-ljubljane-stiri-imena-z-levega-pola-prvic-na-soocenju.html |access-date=2026-10-16 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> |- | Nenad Glücks | [[Info360]] | V središču: Prvi županski spopad | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#90ff90" |'''P''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#90ff90" |'''P''' | style="background:#90ff90" |'''P''' | style="background:#90ff90" |'''P''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' |<ref>{{Navedi splet |last=Glücks |first=Nenad |date=2026-10-15 |title=Aleksandar Repić: na Viču se 89 odstotkov žensk ne čuti več varnih sprehajati se ponoči |url=https://info360.si/politika/aleksandar-repic-na-vicu-se-89-odstotkov-zensk-ne-cuti-vec-varnih-sprehajati-se-ponoci/ |access-date=2026-10-16 |website=info360.si |language=sl-SI}}</ref> |- | torek<br>{{nowrap|13. oktober}} | Katarina Braniselj | {{nowrap|[[Planet TV]]}} | Planet 18 večerna izdaja: Soočenje za župana Ljubljane | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#90ff90" |'''P''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#90ff90" |'''P''' | style="background:#90ff90" |'''P''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | |- | ponedeljek<br>{{nowrap|12. oktober}} | Marcel Štefančič | {{nowrap|[[TV SLO 1]]}} | Marcel: Soočenje o Ljubljani | style="background:#90ff90" |'''P''' | style="background:#90ff90" |'''P''' | style="background:#90ff90" |'''P''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' |<ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Janković, Mesec in Rop soočili poglede na vodenje Ljubljane |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/jankovic-mesec-in-rop-soocili-poglede-na-vodenje-ljubljane/796690 |access-date=2026-10-16 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> |- |} == Javnomnenjske raziskave == === Prvi krog === {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:95%;line-height:18px" |- |+ |- | rowspan=2 colspan=3|'''Izvajanje ankete in vzorec''' | width=70|'''[[Zoran Janković|Janković]]''' | width=70|'''[[Aleš Primc|Primc]]''' | width=70|'''[[Jasmin Feratović|Feratović]]''' | width=70|'''[[Luka Mesec|Mesec]]''' | width=70|'''[[Anton Rop|Rop]]''' | width=70|'''[[Aleksandar Repić|Repić]]''' | width=70|'''[[Aleš Vrhovec|Vrhovec]]''' | width=70|'''[[Gregor Novak|Novak]]''' | width=70|'''[[Apolonija Simon|Simon]]''' | width=70|'''[[Klemen Boštjančič|Boštjančič]]''' | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Dr|Drugo}} | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Neop|Neopredeljeni: združuje odgovore "Nobene", "Ne vem", "Ne povem", "Neveljavna glasovnica" in "Ne bi volil"}}{{efn|Neopredeljeni: združuje odgovore "Nobene", "Ne vem", "Ne povem", "Neveljavna glasovnica" in "Ne bi volil"}} | rowspan=2 |Vodstvo | rowspan=2 style="width:30px;" |Vir |- ! style="background: #43AC44; height:1.5px" | ! style="background: #a167ab; width:50px" | ! style="background: #000000; width:50px" | ! style="background: {{party color|Levica (Slovenija)}}; width:50px" | ! style="background: #d56138; width:50px" | ! style="background: #D4AF37; width:50px" | ! style="background: #FEF200; width:50px" | ! style="background: #6f2c91; width:50px" | ! style="background: #00964f; width:50px" | ! style="background: {{party color|Gibanje Svoboda}}; width:50px" | |- |{{nowrap|12.–14. oktober}} |Ninamedia |'''691''' | style="background:#b3ddb4" |34,6 |6,2 |3,2 |21,0 |8,2 |2,5 |4,6 |0,9 |0,7 |5,2 |0,6 |12,5 | style="background:#43AC44" |13,6 |<ref>{{Navedi splet |last=Požar |first=B. |date=2026-10-16 |title=Pričakovano: po najnovejši, interni ter še ne objavljeni anketi Nimamedie (anketiranje med 12. in 14.10.) je dogovorni kandidat Svobode - med Jankovićem in Golobom - za ljubljanskega župana Klemen Boštjančič strmoglavil Toneta Ropa na malo več kot 8% … |url=https://x.com/BojanPozar/status/2110969486794690800 |access-date=2026-10-16 |website=X.com}}</ref> |- |{{nowrap|sredina septembra}} |Ninamedia |'''1000''' | style="background:#b3ddb4" |36,1 |5,6 |2,8 |21,3 |12,2 |1,7 |3,6{{efn|Anketiranim ponujena opcija "Kandidat SDS", saj ta še ni bil oznanjen.}} |0,5 |– |– |0,4 |15,8 | style="background:#43AC44" |14,8 |<ref name=":14">{{Navedi splet |date=2026-10-13 |title=Anketa: V "Jankovićevi" Ljubljani do župana v drugem krogu, v njem pa ... |url=https://vecer.com/slovenija/anketa-zupanske-volitve-ljubljana-razkol-10430167 |access-date=2026-10-13 |website=Večer |language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|14.–16. september}} |Ninamedia |'''500''' | style="background:#b3ddb4" |27,4 |7,9 |2,7 |19,2 |13,4 |3,1 |1,7{{efn|Anketiranim ponujen [[Aleš Hojs]], predsednik MO SDS Ljubljana, saj kandidat SDS še ni bil oznanjen.}} |– |– |– |– |– | style="background:#43AC44" |8,2 |<ref>{{Navedi splet |title=Zakaj napadi na Luko Mesca? |url=https://www.mladina.si/251497/zakaj-napadi-na-luko-mesca/ |access-date=2026-09-26 |website=Mladina.si |language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|15.–18. junij}} |Mediana |'''719''' | style="background:#b3ddb4" |27,2 |11,6 |8,9 |13,7 |– |– |– |– |– |– |14,4 |24,2 | style="background:#43AC44" |13,5 |<ref name=":1">{{Navedi splet |date=2026-07-12 |title=Anketa Mediane in Episcentra: Zorana Jankoviča 60 % volivcev noče več za župana! Ga bo odstavil Tone Rop skupaj z Urško? |url=https://www.zanima.me/anketa-mediane-in-episcentra-zorana-jankovica-60-volivcev-noce-vec-za-zupana-ga-bo-odstavil-tone-rop-skupaj-z-ursko/ |access-date=2026-07-30 |website=Zanima.me |language=sl-SI}}</ref> |- |} === Drugi krog === {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:96%;line-height:18px" |- |+ |- | rowspan=2 colspan=3|'''Izvajanje ankete in vzorec''' | width=70|'''[[Zoran Janković|Janković]]''' | width=70|'''[[Luka Mesec|Mesec]]''' | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Neop|Neopredeljeni: združuje odgovore "Nobene", "Ne vem", "Ne povem", "Neveljavna glasovnica" in "Ne bi volil"}} | rowspan=2 |Vodstvo | rowspan=2 style="width:40px;" |Vir |- ! style="background: #43AC44; height:1.5px" | ! style="background: {{party color|Levica (Slovenija)}}; width:50px" | |- |{{nowrap|12.–14. oktober}} |Ninamedia |'''691''' | style="background:#b3ddb4" |51,3 |48,7 |– | style="background:#43AC44" |2,6 |<ref name=":21">{{Navedi splet |title=Obeta se drugi krog: Janković v vodstvu, Mesec na drugem mestu {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/jankovic-v-ljubljani-v-vodstvu-mesec-na-drugem-mestu.html |access-date=2026-10-18 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|september}} |Ninamedia |'''1000''' | style="background:#b3ddb4" |53,0 |47,0 |– | style="background:#43AC44" |6,0 |<ref name=":14" /><ref name=":16">{{Navedi splet |last=Požar |first=B. |date=2026-10-13 |title=Iz najnovejše ankete Ninamedie, ki naj bi jo sicer naročil volilni štab Zorana Jankovića, narejena pred dnevi, na vzorcu 1000 anketiranih. |url=https://x.com/BojanPozar/status/2109957477441712221 |access-date=2026-10-13 |website=X.com}}</ref> |- |{{nowrap|2.–9. julij}} |Episcenter |'''462''' | style="background:#b3ddb4" |60,0 |40,0 |– | style="background:#43AC44" |20,0 |<ref name=":1" /> |- |} {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:96%;line-height:18px" |- |+ |- | rowspan=2 colspan=3|'''Izvajanje ankete in vzorec''' | width=70|'''[[Zoran Janković|Janković]]''' | width=70|'''[[Anton Rop|Rop]]''' | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Neop|Neopredeljeni: združuje odgovore "Nobene", "Ne vem", "Ne povem", "Neveljavna glasovnica" in "Ne bi volil"}} | rowspan=2 |Vodstvo | rowspan=2 style="width:40px;" |Vir |- ! style="background: #43AC44; height:1.5px" | ! style="background: #d56138; width:50px" | |- |{{nowrap|12.–14. oktober}} |Ninamedia |'''691''' | style="background:#b3ddb4" |56,9 |43,1 |– | style="background:#43AC44" |13,8 |<ref name=":21" /> |- |{{nowrap|september}} |Ninamedia |'''1000''' | style="background:#b3ddb4" |60,8 |39,2 |– | style="background:#43AC44" |21,6 |<ref name=":14" /><ref name=":16" /> |- |{{nowrap|2.–9. julij}} |Episcenter |'''494''' | style="background:#b3ddb4" |61,0 |39,0 |– | style="background:#43AC44" |22,0 |<ref name=":1" /> |- |} {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:96%;line-height:18px" |- |+ |- | rowspan=2 colspan=3|'''Izvajanje ankete in vzorec''' | width=70|'''[[Anton Rop|Rop]]''' | width=70|'''[[Luka Mesec|Mesec]]''' | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Neop|Neopredeljeni: združuje odgovore "Nobene", "Ne vem", "Ne povem", "Neveljavna glasovnica" in "Ne bi volil"}} | rowspan=2 |Vodstvo | rowspan=2 style="width:40px;" |Vir |- ! style="background: #d56138; width:50px" | ! style="background: {{party color|Levica (Slovenija)}}; height:1.5px" | |- |{{nowrap|12.–14. oktober}} |Ninamedia |'''691''' |40,7 | style="background:#f08882" |59,3 |– | style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}}" |{{font color|white|18,6}} |<ref name=":21" /> |- |{{nowrap|september}} |Ninamedia |'''1000''' |41,0 | style="background:#f08882" |59,0 |– | style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}}" |{{font color|white|18,0}} |<ref name=":14" /><ref name=":16" /> |- |} {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:96%;line-height:18px" |- |+ |- | rowspan=2 colspan=3|'''Izvajanje ankete in vzorec''' | width=70|'''[[Zoran Janković|Janković]]''' | width=70|'''[[Urška Klakočar Zupančič|Klakočar]]''' | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Neop|Neopredeljeni: združuje odgovore "Nobene", "Ne vem", "Ne povem", "Neveljavna glasovnica" in "Ne bi volil"}} | rowspan=2 |Vodstvo | rowspan=2 style="width:40px;" |Vir |- ! style="background: #43AC44; height:1.5px" | ! style="background: #d56138; width:50px" | |- |{{nowrap|2.–9. julij}} |Episcenter |'''467''' |47,0 | style="background:#e5a087" |53,0 |– | style="background:#d56138" |{{font color|white|6,0}} |<ref name=":1" /> |- |} === Mestni svet === {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:95%;line-height:18px" |+ |- | rowspan="2" colspan="3" |'''Izvajanje ankete in vzorec''' | width="70" |'''[[Lista Zorana Jankovića|LZJ]]''' | width="70" |'''[[Gibanje Svoboda|GS]]''' | width="70" |'''[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]''' | width="70" |'''[[Levica (Slovenija)|Levica]]''' | width="70" |'''[[Nova Slovenija|NSi]]''' | width="70" |'''[[Socialni demokrati|SD]]''' | width="70" |'''[[Demokrati. Anžeta Logarja|Dem.]]''' | width="70" |'''[[Glas za otroke in družine|GOD]]''' | width="70" |'''[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]''' | width="70" |'''[[VESNA – zelena stranka|Vesna]]''' | width="70" |'''[[Piratska stranka Slovenije|Pirati]]''' | width="70" |'''[[Ljubljana smo vsi|LSV]]''' | width="70" |'''{{abbr|LČPV|Lista za čisto pitno vodo}}''' | rowspan="2" style="width:30px;" |{{abbr|Dr|Drugo}} | rowspan="2" style="width:30px;" |{{abbr|Neop|Neopredeljeni: združuje odgovore "Nobene", "Ne vem", "Ne povem", "Neveljavna glasovnica" in "Ne bi volil"}}{{efn|Neopredeljeni: združuje odgovore "Nobene", "Ne vem", "Ne povem", "Neveljavna glasovnica" in "Ne bi volil".}} | rowspan="2" |Vodstvo | rowspan="2" style="width:30px;" |Vir |- ! style="background:#b8d432; height:1.5px;" | ! style="background:#005DA3; width:50px;" | ! style="background:#FEF200; width:50px;" | ! style="background:#e6342a; width:50px;" | ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:50px;" | ! style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:50px;" | ! style="background:#09105E; width:50px;" | ! style="background:#a167ab; width:50px;" | ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:50px;" | ! style="background:#00964f; width:50px;" | ! style="background:#000000; width:50px;" | ! style="background:#d56138; width:50px;" | ! style="background:#808080; width:50px;" | |- |{{nowrap|12.–14. oktober}} |Ninamedia |'''691''' | style="background:#e3edb3;" |26,9 |8,5 |10,1 |20,1 |3,2 |6,8 |2,2 |3,2 |– |– |3,9 |8,7 |2,2 |1,0{{efn|V kategoriji »Drugo« so skupaj navedene stranke Mi, socialisti!, Vesna in Prerod. Njihovi posamezni deleži niso objavljeni.}} |3,2 | style="background:#b8d432;" |6,8 |<ref name=":21" /> |} == Glej tudi == * [[Župan Ljubljane]] * [[Mestni svet Mestne občine Ljubljana]] == Opombe == {{seznam opomb|group=lower-alpha}} == Sklici == {{sklici}} {{Lokalne volitve v Sloveniji 2026}} [[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji 2026|Ljubljana]] [[Kategorija:Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana]] po6jgd2tr1tmybmef2ydfwrcjqmxkv8 6774856 6774813 2026-11-04T17:44:38Z JoMK 240261 /* Uradni */ '+ slogan ZJ, pp slogani 6774856 wikitext text/x-wiki {{aktualno||volitve}} {{Infobox election | election_name = Lokalne volitve v MO Ljubljana 2026 | type = presidential | previous_election = Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana 2022 | previous_year = 2022 | next_election = Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana 2030 | next_year = 2030 | country = Slovenija | election_date = [[Slika:Blason_ville_si_Ljubljana_(Slovénie).svg|40px]]<br>{{nobr|15. in 29. november 2026}} | turnout = | candidate1 = | image1 = | popular_vote1 = | percentage1 = | party1 = | color1 = | candidate2 = | image2 = | popular_vote2 = | percentage2 = | party2 = | color2 = | title = župan | before_election = [[Zoran Janković]] | before_party = skupina volivcev | after_election = | after_party = }} '''Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana 2026''' bodo redne volitve [[Župan Ljubljane|župana]] ter članov [[Mestni svet Mestne občine Ljubljana|mestnega sveta]], ki bodo potekale 15. in 29. novembra 2026 v [[Mestna občina Ljubljana|Mestni občini Ljubljana]] v okviru [[Lokalne volitve v Sloveniji 2026|lokalnih volitev 2026]]. Županske kandidature je vložilo 15 kandidatov, od tega 13 na predlog političnih strank ter dva na predlog skupine volivcev.<ref name=":18">{{Navedi splet |date=2026-10-15 |title=To so kandidati za župane mestnih občin - OBALAplus |url=https://obalaplus.si/to-so-kandidati-za-zupane-mestnih-obcin/ |access-date=2026-10-16 |language=sl-SI}}</ref> == Zgodovina == === Razpis volitev === 8. julija 2026 je [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednik Državnega zbora]] [[Zoran Stevanović]] uradno razpisal lokalne volitve. Za rok za začetek izvedbe volilnih opravil je določil 7. september 2026, na ta dan je Ministrstvo za notranje zadeve med drugim objavilo število volilnih upravičencev, ki jih je tokrat 205.749.<ref>{{Navedi splet |last=Da |first=La |title=Predsednik DZ-ja razpisal redne lokalne volitve v 212 slovenskih občinah |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednik-dz-ja-razpisal-redne-lokalne-volitve-v-212-slovenskih-obcinah/787510 |access-date=2026-07-30 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Za primerjavo, na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|lokalnih volitvah leta 2022]] je volilno pravico imelo 223.678 ljudi.<ref>{{Navedi splet |date=2026-09-23 |title=Udeležba, ki odloča: Leta 2022 je župana izvolila slaba četrtina volilnih upravičencev {{!}} Ljubljanainfo.com |url=https://ljubljanainfo.com/novica/politika/udelezba-ki-odloca-leta-2022-je-zupana-izvolila-slaba-cetrtina-volilnih-upravicencev/447395 |access-date=2026-09-27 |website=ljubljanainfo.com |language=sl}}</ref> Kandidat za župana oziroma lista za mestni svet, ki jo določi skupina volivcev, je moral za vložitev kandidature zbrati najmanj 1000 podpisov podpore.<ref>{{Navedi splet |title=Lokalne volitve 2026 |url=https://www.ljubljana.si/sl/mestna-obcina/upravljanje/lokalne-volitve/lokalne-volitve-2026 |access-date=2026-10-12 |website=Mestna občina Ljubljana |language=sl}}</ref> === Županske kandidature === V intervjuju za tednik [[Demokracija (revija)|Demokracija]], objavljenem 2. aprila 2026, je župansko kandidaturo oznanil mestni svetnik [[Aleš Primc]].<ref name=":2">{{Navedi splet |last=Janša |first=Petra |date=2026-04-11 |title=(INTERVJU) Aleš Primc: »Jaz bom kandidiral. In grem na zmago. Skrajni čas je, da Ljubljančani dobijo župana, ki bo delal zanje in ne samo zase!« |url=https://demokracija.si/fokus/intervju-ales-primc-jaz-bom-kandidiral-in-grem-na-zmago-skrajni-cas-je-da-ljubljancani-dobijo-zupana-ki-bo-delal-zanje-in-ne-samo-zase/ |access-date=2026-08-03 |website=Demokracija |language=sl-SI}}</ref> Za župana je kandidiral že na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|volitvah leta 2022]] in zasedel tretje mesto, s 6,95 odstotka glasov pa dosegel najboljši rezultat med kandidati desnosredinskih strank.<ref>{{Navedi splet |date=2022-12-12 |title=Izidi glasovanja za mestno občino Ljubljana |url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/volitve2022/lv2022/#/obcine/ljubljana/rezultati |access-date=2026-07-30 |website=dvk-rs.si}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=S |first=A. |title=Janković že šestič do zmage, večine v mestnem svetu ne bo imel |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/lokalne-volitve-2022/mestne-obcine/ljubljana/jankovic-ze-sestic-do-zmage-vecine-v-mestnem-svetu-ne-bo-imel/648071 |access-date=2026-07-30 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Od februarja 2023 do junija 2026 je nato Primc pred [[Mestna hiša, Ljubljana|ljubljanskim magistratom]] organiziral in vodil 32 protestnih shodov proti kanalu C0 in Jankovićevi politiki.<ref>{{Navedi splet |last=C |first=A. S. , M. Z. , G. |title=Mestni svet potrdil izplačilo nagrad vodstvu ZD-ja Ljubljana; pred magistratom protest |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/mestni-svet-potrdil-izplacilo-nagrad-vodstvu-zd-ja-ljubljana-pred-magistratom-protest/659295 |access-date=2026-07-30 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last= |date=2024-10-01 |title=[Video] “Ustavite ta zgrešeni kanal,” je bilo slišati na shodu proti Jankovićevi zastrupitvi vode {{!}} Nova24TV |url=https://nova24tv.si/video-ustavite-ta-zgreseni-kanal-je-bilo-slisati-na-shodu-proti-jankovicevi-zastrupitvi-vode/ |access-date=2026-07-30 |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=ninzoh |date=2026-06-22 |title=Danes že 32. shod za zaščito pitne vode pred Jankovićevim kanalom C0 {{!}} Nova24TV |url=https://nova24tv.si/danes-ze-32-shod-za-zascito-pitne-vode-pred-jankovicevim-kanalom-c0/ |access-date=2026-07-30 |language=sl-SI}}</ref> 8. maja 2026 je svojo vnovično kandidaturo napovedal mestni svetnik [[Jasmin Feratović]], sicer predsednik [[Piratska stranka Slovenije|Piratske stranke]]. K sodelovanju je povabil tudi druge civilne iniciative in stranke ljubljanske opozicije ter izrazil prepričanje, da so Pirati edina sila, ki je »zmožna ogroziti primat Zorana Jankovića«.<ref name=":3">{{Navedi splet |title=Feratović: Pirati edina opozicijska sila, ki je zmožna ogroziti Jankovićev primat {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/feratovic-pirati-edina-opozicijska-sila-ki-je-zmozna-ogroziti-jankovicev-primat.html |access-date=2026-07-30 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Aktualni župan [[Zoran Janković]] je kandidaturo za nov mandat oznanil istega dne na slavnostni seji ob prazniku osvoboditve Ljubljane. V nagovoru je dejal, da odločitev ni bila lahka in je trajala dolgo, a da ga k temu veže odgovornost. Za položaj kandidira že sedmič.<ref name=":4">{{Navedi splet |title='Ljubljankovič': je 20-letni primat na čelu občine prednost ali slabost? {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/je-20-letni-primat-na-celu-obcine-prednost-ali-slabost.html |access-date=2026-07-30 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref><ref name=":5">{{Navedi splet |last=Da |first=La |title=Janković: Novembra bom kandidat za župana Ljubljane |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/jankovic-novembra-bom-kandidat-za-zupana-ljubljane/781577 |access-date=2026-07-30 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Na družbenem omrežju Instagram je 14. junija 2026 vstop v župansko tekmo naznanil vplivnež Aleksandar Repić.<ref>{{Navedi splet |title=Aleksandar Repić nam je potrdil: podaja se v boj za ljubljanskega župana |url=https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/aleksandar-repic-nam-je-potrdil-podaja-se-v-boj-za-ljubljanskega-zupana |access-date=2026-07-30 |website=slovenskenovice.delo.si |language=sl}}</ref> Repić je v obdobju pred [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskimi volitvami 2026]] ostro nasprotoval nadaljevanju vladanja [[Robert Golob|Roberta Goloba]].<ref>{{Navedi splet |title=Dosje Nepridiprav: Golob proti Repiću |url=https://www.planet-tv.si/clanek/dosje-nepridiprav-golob-proti-repicu/ |access-date=2026-07-30 |website=www.planet-tv.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Kaj je povedal Aleksander Repić za Planet, preden so ga aretirali na Brniku: Preko posrednika so me kontaktirali ljudje iz Svobode … |url=https://www.planet-tv.si/clanek/kaj-je-povedal-aleksander-repi%C4%87-za-planet-preden-so-ga-aretirali-na-brniku-preko-posrednika-so-me-kontaktirali-ljudje-iz-svobode/ |access-date=2026-07-30 |website=www.planet-tv.si |language=sl}}</ref> Napovedal je neodvisno kandidaturo s sloganom ''Ljubljana Ljubljančanom'' ter nastop na volitvah v mestni svet z nestrankarsko listo.<ref>{{Navedi splet |title=Aleksandar Repić v boj proti Zoranu Jankoviću: kandidiral bo za župana Ljubljane |url=https://siol.net/novice/slovenija/aleksandar-repic-v-boj-proti-zoranu-jankovicu-kandidiral-bo-za-zupana-ljubljane-696391 |access-date=2026-07-30 |website=siol.net |language=sl}}</ref> Med 8. septembrom in 2. oktobrom je za obe kandidaturi zbral po 1600 podpisov.<ref>{{Navedi splet |title=Aleksandar Repić zbral podpise za župansko kandidaturo {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/aleksandar-repic-zbral-podpise-za-zupansko-kandidaturo.html |access-date=2026-10-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> 3. julija 2026 je župansko kandidaturo oznanil Mihael Jarc, predsednik zunajparlamentarne stranke [[Stranka slovenskega naroda|SSN]], ki naj bi kandidiral z [[Lista za čisto pitno vodo|Listo za čisto pitno vodo]]. V predstavitvi programskih izhodišč je izpostavil ureditev Stanežič, kanala C0 in prenove ljubljanske tržnice.<ref name=":6">{{Navedi splet |title=V boj za župana stari znanec ljubljanske politike - Svet24.si |url=https://svet24.si/novice/slovenija/mihael-jarc-kandidatura-zupan-ljubljana-1910488 |access-date=2026-07-30 |website=Novice Svet24 |language=sl}}</ref> Kasneje, 30. septembra, je od namere za kandidaturo odstopil.<ref name=":15">{{Navedi splet |last=SSN stranka |date=2026-09-30 |title=Obvestilo medijem in zainteresirani javnosti! Kandidat "Liste za čisto pitno vodo, s podporo SSN", Mihael Jarc, iz osebnih razlogov, odstopa od kandidature za župana Ljubljane. Lokalne volitve 2026. |url=https://www.facebook.com/stranka.slovenskega.naroda/posts/pfbid036WdmW14rF6KUEkwdwKRs7vwGjPkaLTViBdrzSZWQ7xk2uEQt164oMJXuMmukK8vVl?rdid=vHIm4cu423f0u6Du# |access-date=2026-10-12 |website=Facebook}}</ref> 15. julija 2026 je kandidaturo napovedal [[Luka Mesec]], sokoordinator stranke [[Levica (Slovenija)|Levica]]. V svoji predstavitvi zaslug županu Jankoviću ni odrekel, je pa svojo odločitev pojasnil z besedami, da Ljubljana postaja mesto, ki si ga »vse več ljudi ne more več privoščiti« in se zavzel za večjo dostopnost javnih storitev.<ref name=":7">{{Navedi splet |date=2026-07-15 |title=Mesec najavil kandidaturo za župana Ljubljane: "Po 20 letih enega župana je čas za korenito spremembo" |url=https://n1info.si/novice/slovenija/zdaj-je-tudi-uradno-levica-v-zupansko-tekmo-v-ljubljani-posilja-luko-mesca/ |access-date=2026-07-30 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref> Meščeva kandidatura, ki ni bila usklajena s stranko [[VESNA – zelena stranka|Vesna]], s katero je Levica nastopila na državnozborskih volitvah, je bil tudi eden od razlogov za nezadovoljstvo članov Vesne in posledično končanje [[Levica in Vesna|zavezništva med strankama]].<ref>{{Navedi splet |date=2026-07-20 |title=Vesna nezadovoljna, partnerstvo z Levico na resni preizkušnji |url=https://n1info.si/novice/slovenija/vesna-nezadovoljna-partnerstvo-z-levico-na-resni-preizkusnji/ |access-date=2026-07-30 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=C |first=G. |title=Stranka Vesna zahteva umik svojega imena iz skupne poslanske skupine Levice in Vesne |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stranka-vesna-zahteva-umik-svojega-imena-iz-skupne-poslanske-skupine-levice-in-vesne/788878 |access-date=2026-07-30 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> 27. avgusta 2026 so svojega kandidata predstavili v [[Prerod (stranka)|Prerodu]], in sicer ljubljanskega odvetnika Gregorja Novaka, sicer predsednika sveta stranke ter avtorja strankinega programa za boj proti korupciji.<ref name=":10">{{Navedi splet |date=2026-08-27 |title=Prerod predstavil kandidata za župana Ljubljane: Mi nismo gradbeni projekt |url=https://n1info.si/novice/slovenija/prerod-predstavil-kandidata-za-zupana-ljubljane-mi-nismo-gradbeni-projekt/ |access-date=2026-08-27 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref> Kandidat se je zavzel za »novo kulturo vodenja mesta«, kot prioritete pa izpostavil zmanjšanje birokracije, zanesljivejši mestni avtobusni promet ter nova neprofitna stanovanja.<ref>{{Navedi splet |last=S |first=A. |title=Za ljubljanskega župana bo kandidiral Gregor Novak iz stranke Prerod |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/za-ljubljanskega-zupana-bo-kandidiral-gregor-novak-iz-stranke-prerod/792036 |access-date=2026-08-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> 2. septembra je župansko kandidaturo napovedal [[Anton Rop]], nekdanji predsednik vlade, in ob tem uradno naznanil tudi ustanovitev nove politične stranke [[Ljubljana smo vsi]].<ref name=":11">{{Navedi splet |date=2026-09-02 |title=Anton Rop bo najprej poskušal zrušiti Jankovića: Za drugačno in bolj transparentno Ljubljano. Nato v državno politiko? |url=https://vecer.com/slovenija/dr-anton-rop-bo-najprej-poskusal-zrusiti-jankovica-za-drugacno-in-bolj-transparentno-ljubljano-10425542 |access-date=2026-09-02 |website=Večer |language=sl}}</ref> Slednjo je ustanovil skupaj z nekdanjo predsednico Državnega zbora [[Urška Klakočar Zupančič|Urško Klakočar Zupančič]], ki se je v medijih v kombinaciji z Ropom predhodno prav tako omenjala kot možna županska kandidatka, sedaj pa oznanila kandidaturo na listi za mestni svet.<ref name=":9">{{Navedi splet |title=Rop ali Klakočar Zupančičeva: kdo ima več možnosti proti Jankoviću |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/rop-ali-klakocar-zupanciceva-kdo-ima-vec-moznosti-proti-jankovicu |access-date=2026-08-03 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref><ref name=":12">{{Navedi splet |date=2026-09-02 |title=Anton Rop bo na lokalnih volitvah izzval ljubljanskega župana Zorana Jankovića |url=https://n1info.si/novice/slovenija/anton-rop-kandidat-za-ljubljanskega-zupana/ |access-date=2026-09-02 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref> Klakočar Zupančičeva je sicer že 8. julija potrdila medijske govorice in oznanila kandidaturo na skupni listi z Ropom, a takrat še ni razkrila, kdo od njiju bo kandidat za župana. Rop naj bi odločitev sprejel po tehtnem premisleku in več prejetih pobudah. Kot svoje prioritete je na uradni predstavitvi izpostavil drugačno upravljanje mesta, dostopna stanovanja, izboljšanje javnega prometa ter skrb za čist zrak in okolje.<ref name=":12" /> Kot naslednja kandidatka se je 1. oktobra 2026 predstavila akademska slikarka Apolonija Simon, ki jo podpira stranka [[VESNA – zelena stranka|VESNA]]. V svoji predstavitvi je opozorila na slabo načrtovanje prostora, povezano z visokim tveganjem za zdravje ter dejala, da končni cilj ne sme biti gospodarski dobiček, temveč kakovost življenja ljudi.<ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Kandidatka Vesne za županjo Ljubljane bo Apolonija Simon: "Ljubljana ni last župana" |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/kandidatka-vesne-za-zupanjo-ljubljane-bo-apolonija-simon-ljubljana-ni-last-zupana/795535 |access-date=2026-10-03 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> V torek, 13. oktobra je svojo kandidaturo uradno potrdil še [[Klemen Boštjančič]], kandidat [[Gibanje Svoboda|Gibanja Svoboda]].<ref>{{Navedi splet |title=Boštjančič potrjen kandidat Svobode za župana Ljubljane {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/neuradno-bostjancic-potrjen-kandidat-svobode-za-zupana-ljubljana.html |access-date=2026-10-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Bitka za Ljubljano odprta: SDS predstavil svojega kandidata {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bitka-za-ljubljano-odprta-karte-razkrivajo-v-svobodi-sds-sd.html |access-date=2026-10-15 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> V Svobodi naj bi sicer kolebali med svojim kandidatom ali podporo Zoranu Jankoviću, na listi katerega pa bosta kandidiral tudi [[Lenart Žavbi]] in Duško Vujanović, sicer poslanca Svobode v Državnem zboru.<ref name=":0" /><ref name=":8" /> Golob je izbiro lastnega kandidata utemeljil z zmago stranke na državnozborskih volitvah marca, zaradi česar bi želeli ponuditi tudi svoje ljudi za vodenje vseh večjih slovenskih občin.<ref>{{Navedi splet |last=Kos |first=Suzana |date=2026-10-12 |title=Kaj pomeni kandidatura Klemna Boštjančiča za župana Ljubljane? |url=https://info360.si/politika/kaj-pomeni-kandidatura-klemna-bostjancica-za-zupana-ljubljane/ |access-date=2026-10-12 |website=info360.si |language=sl-SI}}</ref> V [[Socialni demokrati|Socialnih demokratih]] naj bi sicer razmišljali predvsem o podpori kateremu od drugih kandidatov. Vodja mestnega odbora Marko Koprivc naj bi že od aprila 2026 dalje delal na združevanju levice v Ljubljani, nato se je poleti omenjal kot potencialni kandidat,<ref name=":19" /> v začetku oktobra pa je celo dejal, da se mu zdi »neresno, da je na levici v Ljubljani 'deset' kandidatov«, in znova pozval k povezovanju.<ref>{{Navedi splet |last=Hanžič |first=Sandra |date=2026-10-01 |title=Spodletela pobuda stranke SD za povezovanje levice v Ljubljani |url=https://info360.si/politika/spodletela-pobuda-stranke-sd-za-povezovanje-levice-v-ljubljani/ |access-date=2026-10-15 |website=info360.si |language=sl-SI}}</ref> Zaradi spodletelih pobud se je 13. oktobra tudi sam vključil v župansko tekmo in s sloganom ''Mi smo tu doma'' pozval k uporu proti politiki sovraštva in laži ter avtoritarni oblasti.<ref name=":20">{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Kandidat SD-ja za župana Ljubljane Marko Koprivc |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/kandidat-sd-ja-za-zupana-ljubljane-marko-koprivc/796789 |access-date=2026-10-15 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Kandidaturo sta potrdila tudi [[Kajetan Bajt]], kandidat stranke [[Zeleni Slovenije]] in pa [[Izidor Predan]] iz [[Krščanski socialisti Slovenije|Krščanskih socialistov]]. <ref name=":23">{{Navedi splet |date=2026-10-22 |title=Petnajst imen za župana: Kdo kandidira, kdo jih predlaga in kaj obljubljajo Ljubljani {{!}} Ljubljanainfo.com |url=https://ljubljanainfo.com/novica/politika/petnajst-imen-za-zupana-kdo-kandidira-kdo-jih-predlaga-kaj-obljubljajo-ljubljani/453202 |access-date=2026-11-01 |website=ljubljanainfo.com |language=sl}}</ref> ==== Kandidati koalicijskih strank ==== Stranke [[16. vlada Republike Slovenije|aktualne koalicije]] svojih kandidatov v vsem tem času še niso najavile; agencija Episcenter je julija 2026 kot potencialnega kandidata v javnomnenjsko raziskavo vključila Marka Kušarja, člana [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokratov. Anžeta Logarja]], ki se je junija odpovedal funkciji nadomestnega poslanca v Državnem zboru.<ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Kušar se je odpovedal mandatu, v poslanske klopi Dejan Zakrajšek |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kusar-se-je-odpovedal-mandatu-v-poslanske-klopi-dejan-zakrajsek/784717 |access-date=2026-07-30 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2026-07-12 |title=Anketa Mediane in Episcentra: Zorana Jankoviča 60 % volivcev noče več za župana! Ga bo odstavil Tone Rop skupaj z Urško? |url=https://www.zanima.me/anketa-mediane-in-episcentra-zorana-jankovica-60-volivcev-noce-vec-za-zupana-ga-bo-odstavil-tone-rop-skupaj-z-ursko/ |access-date=2026-07-30 |website=Zanima.me |language=sl-SI}}</ref> V začetku septembra se je nato kot možni kandidat omenjal nekdanji pravosodni minister [[Senko Pličanič]], ki je 5. septembra potrdil zanimanje za vstop v tekmo, s pogojem prejetja podpore vseh koalicijskih strank ter stranke Resni.ca.<ref>{{Navedi splet |title=Logar išče kandidata, 'ki bo končal 20-letno vladavino Jankovića' {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/logar-isce-kandidata-ki-bo-koncal-20-letno-vladavino-jankovica.html |access-date=2026-09-26 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> 16. septembra je Pličanič za POP TV po zavrnitvi SDS in Resni.ce, ki sta napovedali nastop vsaka s svojim kandidatom, možnost svoje kandidature izločil.<ref name=":13">{{Navedi splet |title=Koga v boj za Ljubljano pošilja desnica? Kdo bo kandidiral v Mariboru? {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/koga-v-boj-za-ljubljano-posilja-desnica-kdo-bo-kandidiral-v-mariboru.html |access-date=2026-09-26 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> 13. oktobra 2026 je kandidaturo za [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] najavil arhitekt Aleš Vrhovec, ki se s politiko prej sicer ni ukvarjal. V stranki so ga predstavili kot »politično neobremenjenega Ljubljančana, ki pozna mesto« Vrhovec s sloganom ''Ljubljana drugače'' je napovedal ustavitev projekta C0 (vsaj do pridobitve celovite presoje vplivov na okolje), ustavitev projekta sežigalnice odpadkov in tudi projekta prenove tržnice po tedanjih načrtih ter olajšanje dostopa do zemljišč za gradnjo.<ref name=":17">{{Navedi splet |title=Prvič v politiki: je to človek, ki lahko zamenja Zorana Jankovića? |url=https://siol.net/novice/slovenija/svoboda-v-boj-proti-jankovicu-posilja-klemna-bostjancica-sds-alesa-vrhovca-703877 |access-date=2026-10-15 |website=siol.net |language=sl}}</ref> Omenil je tudi pogovore z drugimi koalicijskimi strankami o možni podpori njegovi kandidaturi.<ref name=":17" /> Mediji so v zvezi s tem že predhodno omenjali Demokrate Anžeta Logarja; njihov ljubljanski mestni odbor naj bi za županskega kandidata sicer predlagal Primoža Novaka, vendar naj bi se stranka v zameno za koalicijsko podporo kandidatki Demokratov [[Katja Koren|Katji Koren]] v Mariboru vendarle odločila za podporo Vrhovcu.<ref>{{Navedi splet |date=2026-10-07 |title=Zakulisna kupčija med SDS in Demokrati: pri županih Ljubljana za Maribor. Tea Košir se ne vrača v parlament |url=https://www.zanima.me/zakulisna-kupcija-med-sds-in-demokrati-pri-zupanih-ljubljana-za-maribor-tea-kosir-se-ne-vraca-v-parlament/ |access-date=2026-10-15 |website=Zanima.me |language=sl-SI}}</ref> 15. oktobra 2026, na zadnji dan vlaganja kandidatur, je vstop v župansko tekmo s podporo [[Nova Slovenija|NSi]] in [[FOKUS Marka Lotriča|Fokusa Marka Lotriča]] napovedala [[Mojca Sojar]]. Predsednik [[Resni.ca|Resni.ce]] [[Zoran Stevanović]] je julija napovedal, da je njihov kandidat »premočen favorit« in ga zato do roka za vlaganje kandidatur ni želel razkriti.<ref name=":0">{{Navedi splet |date=2026-07-15 |title=Stevanović ima problem: "Premočen favorit" za ljubljanskega župana, bojijo se pritiska medijev |url=https://vecer.com/slovenija/stevanovic-ima-problem-premocen-favorit-za-ljubljanskega-zupana-bojijo-se-pritiska-medijev-10421097 |access-date=2026-07-30 |website=Večer |language=sl}}</ref> Ime je bilo v medijih prvič objavljeno dan po tem, za Resni.co je slednjo vložil nekdanji avtomobilski dirkač Matjaž Tomlje, ki se je javnosti nato predstavil 19. oktobra.<ref name=":18" /><ref>{{Navedi splet |title=Resnica s kandidatoma v Ljubljani in Mariboru: Tomlje in Zgoznik {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/resnica_2.html |access-date=2026-10-23 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Na tiskovni konferenci je napovedal, da bi se kot župan odpovedal plači, šoferju in službenemu vozilu, kot svoje prioritete pa izpostavil izboljšavo zdravstvenega sistema in prometa ter prepolovitev cene električne energije.<ref name=":22">{{Navedi splet |date=2026-10-19 |title=Kandidat Resnice za župana Ljubljane bi se odpovedal plači in prepolovil ceno elektrike |url=https://n1info.si/novice/slovenija/kandidat-resnice-za-zupana-ljubljane-bi-se-odpovedal-placi-in-prepolovil-ceno-elektrike/ |access-date=2026-10-23 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref> == Županski kandidati == === Uradni === {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;font-size:97%;line-height:16px" ! colspan=2 width="10%"|Kandidat ! width="10%"|Rojen ! class="unsortable" width="20%"|Poklic ! class="unsortable" width="12%"|Stranka<br>Lokalna lista ! width="10%"|Datum napovedi kandidature ! class="unsortable" width="10%"|Kampanja ! class="unsortable" width="5%"|Sklici |- |<center>[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Aleš Primc]]'''</center> | style="background:#a167ab; " | |20. november 1973 [[Ljubljana]] | * predsednik stranke Glas za otroke (2017–''danes'') * mestni svetnik Mestne občine Ljubljana (2022–''danes'') |[[Glas za otroke in družine]] (GOD) |2. april 2026 |TBA |<ref name=":2" /><ref>{{Navedi splet |title=Kdo je že najavil kandidaturo za župana Ljubljane? {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/boj-za-zupana-ljubljane-kdo-je-ze-najavil-kandidaturo.html |access-date=2026-08-03 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> |- |<center>[[Slika:Novinarska_konferenca_-_9.1.2023_-_Zoran_Janković_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Zoran Janković]]'''</center> | style="background:#b8d432; " | |1. januar 1953 [[Saraorci]], [[Srbija]] | * župan Mestne občine Ljubljana (2006–''danes'') |podpora volivcev<br>–<br>[[Lista Zorana Jankovića]] (LZJ) |8. maj 2026 |''Zoran Janković je župan.''<br> ''Zato ker je dober za Ljubljano.'' |<ref name=":4" /><ref name=":5" /> |- |<center>[[Slika:Jasmin_Feratović,_Piratska_stranka.jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Jasmin Feratović]]'''</center> | style="background:#000000; " | |18. september 1996 [[Ljubljana]] | * mestni svetnik Mestne občine Ljubljana (2022–''danes'') * predsednik stranke Pirati (2024–''danes'') |[[Piratska stranka Slovenije]] (Pirati) |8. maj 2026 |TBA |<ref name=":3" /> |- |<center>[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Aleksandar Repić]]'''</center> | style="background:#D4AF37; " | |11. januar 1992 [[Ljubljana]] | * spletni vplivnež |podpora volivcev<br>–<br>Lista Aleksandra Repića |14. junij 2026 |''Ljubljana Ljubljančanom'' |<ref>{{Navedi splet |title=Od zapora do županske tekme? Kdo je Aleksandar Repić - "Nepridiprav" - Svet24.si |url=https://svet24.si/novice/slovenija/aleksandar-repic-nepridiprav-nismo-fejk-politika-kandidatura-zupan-ljubljana-vplivnez-kazenski-postopek-ai-univerza-1915333 |access-date=2026-08-03 |website=Novice Svet24 |language=sl}}</ref> |- |<center>[[Slika:Zaključna_seja_vlade_2022_-_2026;_3._junij_2026_-_55311824744_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Luka Mesec]]'''</center> | style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}}; " | |1. julij 1987 [[Kranj]] | * poslanec Državnega zbora Republike Slovenije (2014–2022, 2026–''danes'') * minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (2022–2026) * sokoordinator stranke Levica (2025–''danes'') |[[Levica (Slovenija)|Levica]] |15. julij 2026 |''Luka za Ljubljano'' ''Za Ljubljano, ki si jo lahko privoščimo'' |<ref name=":7" /> |- |<center>[[Slika:Gregor Novak - Povej.jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Gregor Novak]]'''</center> | style="background:#6f2c91; " | |1. februar 1974 [[Ljubljana]] | * predsednik sveta stranke Prerod (2026–''danes'') * ⁠generalni sekretar MNZ (2022-2023) * odvetnik |[[Prerod (stranka)|Prerod – Stranka Vladimirja Prebiliča]] |27. avgust 2026 |''Povej.'' Župan, ki posluša mesto. |<ref name=":10" /> |- |<center>[[Slika:Anton_Rop_(53709940606)_(cropped2).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Anton Rop]]'''</center> | style="background:#d56138; " | |27. december 1960 [[Ljubljana]] | * predsednik Vlade Republike Slovenije (2002–2004) * poslanec Državnega zbora Republike Slovenije (2004–2010) |[[Ljubljana smo vsi]] (LSV) |2. september 2026 |''Mesto pripada ljudem'' |<ref name=":11" /> |- |<center>[[Slika:No_image_(female).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Apolonija Simon]]'''</center> | style="background:#00964f; " | |4. februar 1967 [[Brežice]] | * samostojna likovna ustvarjalka * profesorica risanja in slikanja na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo (1999–''danes'') |[[VESNA – zelena stranka]] |1. oktober 2026 |TBA |<ref>{{Navedi splet |title=Kandidatka Vesne za županjo Ljubljane Apolonija Simon za drugačno vodenje mesta |url=https://siol.net/novice/slovenija/kandidatka-vesne-za-zupanjo-ljubljane-apolonija-simon-za-drugacno-vodenje-mesta-702952 |access-date=2026-10-03 |website=siol.net |language=sl}}</ref> |- |<center>[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Aleš Vrhovec]]'''</center> | style="background:#FEF200; " | |1964 [[Ljubljana]] | * arhitekt in urbanist |[[Slovenska demokratska stranka]] (SDS) |13. oktober 2026 |''Ljubljana. Drugače.'' |<ref name=":13" /><ref>{{Navedi splet |date=2026-10-13 |title=SDS vstopa v tekmo za župana Ljubljane z arhitektom in urbanistom Alešem Vrhovcem |url=https://vecer.com/slovenija/ales-vrhovec-kandidat-sds-zupan-ljubljana-lokalne-volitve-10430216 |access-date=2026-10-13 |website=Večer |language=sl}}</ref> |- |<center>[[Slika:Zaključna_seja_vlade_2022_-_2026;_3._junij_2026_-_Klemen_Boštjančič.jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Klemen Boštjančič]]'''</center> | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; " | |1. september 1972 [[Ljubljana]] | * minister za finance Republike Slovenije (2022–2026) * poslanec Državnega zbora (2026–''danes'') |[[Gibanje Svoboda]] (GS) |13. oktober 2026 |''Ljubljana. Novo poglavje.'' |<ref name=":8" /> |- |<center>[[Slika:Mag. Marko Koprivc, državni sekretar (52183967376) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Marko Koprivc]]'''</center> | style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; " | |14. december 1978 [[Koper]] | * poslanec Državnega zbora (2018–2022) * mestni svetnik Mestne občine Ljubljana (2018–2023) * državni sekretar na Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj (2022–2026) |[[Socialni demokrati]] (SD) |13. oktober 2026 |TBA |<ref name=":19">{{Navedi splet |title=Uradno pet, neuradno pa osem županskih kandidatov |url=https://www.delo.si/lokalno/ljubljana-in-okolica/uradno-pet-neuradno-pa-osem-zupanskih-kandidatov |access-date=2026-08-12 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref><ref name=":20" /> |- |<center>[[Slika:Mojca_Sojar_(NSi)_portret_2026_(cropped)_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Mojca Sojar]]'''</center> | style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; " | |15. julij 1964 [[Ljubljana]] | * mestna svetnica Mestne občine Ljubljana (2014–''danes'') * podpredsednica stranke NSi (2025–''danes'') |[[Nova Slovenija]] (NSi)<br><br>[[FOKUS Marka Lotriča]] (Fokus) |15. oktober 2026 |TBA |<ref name=":14">{{Navedi splet |date=2026-09-21 |title=Pred županskimi volitvami: Ljubljanska levica se drobi, desnica taktizira |url=https://www.dnevnik.si/novice/ljubljana/ljubljanska-levica-se-drobi-desnica-taktizira-2828550/ |access-date=2026-09-26 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}</ref> |- |<center>[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Matjaž Tomlje]]'''</center> | style="background:{{party color|Resni.ca}}; " | |10. november 1954 [[Novo mesto]] | * avtomobilski dirkač * podjetnik, pisatelj |[[Resni.ca]] |19. oktober 2026 |TBA |<ref name=":22" /> |- |<center>[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Kajetan Bajt]]'''</center> | style="background:#1D9E2B; | |1954 [[Ljubljana]] | *amaterski igralec |[[Zeleni Slovenije]] | |TBA |<ref name=":23" /><ref name=":24">{{Navedi splet |title=Kandidati in kandidatke za župana/županjo Mestne občine Ljubljana |url=https://www.ljubljana.si/assets/Mestni-svet/Lokalne-volitve-2026/Kandidature/Zupan_P26.pdf}}</ref> |- |<center>[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Izidor Predan]]'''</center> | style="background:#D32F2F;" | |1984 [[Ljubljana]] | *pravnik |[[Krščanski socialisti Slovenije|Krščanski socialisti]] | |TBA |<ref>{{Navedi splet |date=November 2022 |title=Revija Ljubljana |url=https://ljubljanainfo.com/novica/politika/petnajst-imen-za-zupana-kdo-kandidira-kdo-jih-predlaga-kaj-obljubljajo-ljubljani/453202}}</ref><ref name=":23" /><ref name=":24" /> |} === Osebe, ki so zavrnile župansko kandidaturo === * [[Urška Klakočar Zupančič]], nekdanja predsednica Državnega zbora (2022–2026)<ref>{{Navedi splet |last=Z |first=M. |title=Anton Rop bo kandidiral za župana Ljubljane, Urška Klakočar Zupančič za mestno svetnico |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/anton-rop-bo-kandidiral-za-zupana-ljubljane-urska-klakocar-zupancic-za-mestno-svetnico/792583 |access-date=2026-09-26 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> * [[Rosvita Pesek]], novinarka in TV voditeljica<ref>{{Navedi splet |last=Uredništvo |date=2026-06-15 |title=V boj za župana Ljubljane spletni vplivnež, novačili pa tudi znano televizijko |url=https://info360.si/politika/v-boj-za-zupana-ljubljane-spletni-vplivnez-novacili-pa-tudi-znano-televizijko/ |access-date=2026-09-26 |website=info360.si |language=sl-SI}}</ref> * [[Senko Pličanič]], nekdanji minister za pravosodje in javno upravo (2012–2014), [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]]<ref name=":13" /> * [[Mihael Jarc]], nekdanji mestni svetnik Mestne občine Ljubljana (2002–2010), [[Stranka slovenskega naroda|SSN]]: 3. julija 2026 je napovedal kandidaturo, a 30. septembra od nje iz osebnih razlogov odstopil.<ref name=":15" /> == Stranke in liste v mestnem svetu == {| class="wikitable" ! colspan="3" rowspan="2" |Stranka / Lokalna lista ! rowspan="2" |Vodja<br> svetniškega kluba ! colspan="2" |Izid 2022 ! rowspan="2" |Trenutno |- ! Glasov (%) ! Sedežev |- | bgcolor="#b8d432" | | align="center" |'''LZJ''' | [[Lista Zorana Jankovića]] | [[Aleš Čerin]] | align="center" |40,4 % | {{Composition bar|18|45|#b8d432}} | {{Composition bar|19|45|#b8d432}} |- | bgcolor="#005DA3" | | align="center" |'''GS''' | [[Gibanje Svoboda]] | Samo Logar | align="center" |18,0 % | {{Composition bar|8|45|#005DA3}} | {{Composition bar|7|45|#005DA3}} |- | bgcolor="#FEF200" | | align="center" |'''SDS''' | [[Slovenska demokratska stranka]] | Maruša Babnik | align="center" |14,5 % | {{Composition bar|6|45|#FEF200}} | {{Composition bar|4|45|#FEF200}} |- | bgcolor="#e6342a" | | align="center" |'''L''' | [[Levica (Slovenija)|Levica]] | Urška Honzak | align="center" |8,9 % | {{Composition bar|4|45|#e6342a}} | {{Composition bar|3|45|#e6342a}} |- | bgcolor="{{party color|Nova Slovenija}}" | | align="center" |'''NSi''' | [[Nova Slovenija – Krščanski demokrati]] | [[Mojca Sojar]] | align="center" |4,5 % | {{Composition bar|2|45|{{party color|Nova Slovenija}}}} | {{Composition bar|1|45|{{party color|Nova Slovenija}}}} |- | bgcolor="{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}" | | align="center" |'''SD''' | [[Socialni demokrati]] | Klemen Žibert | align="center" |4,4 % | {{Composition bar|2|45|{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}}} | {{Composition bar|2|45|{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}}} |- | bgcolor="#09105E" | | align="center" |'''Demokrati''' | [[Demokrati. Anžeta Logarja]]{{efn|Stranka na lokalnih volitvah leta 2022 še ni obstajala. Svetniško skupino so med mandatom ustanovili trije mestni svetniki, izvoljeni na drugih kandidatnih listah.}} | Igor Horvat | align="center" |/ | {{Composition bar|0|45|#09105E}} | {{Composition bar|3|45|#09105E}} |- | bgcolor="#a167ab" | | align="center" |'''GOD''' | [[Glas za otroke in družine|Aleš Primc – Glas za otroke in družine]] | rowspan=3|[[Tina Bregant]] | align="center" |2,6 % | {{Composition bar|1|45|#a167ab}} | {{Composition bar|1|45|#a167ab}} |- | bgcolor="{{party color|Slovenska ljudska stranka}}" | | align="center" |'''SLS''' | [[Slovenska ljudska stranka]] | align="center" |2,4 % | {{Composition bar|1|45|{{party color|Slovenska ljudska stranka}}}} | {{Composition bar|1|45|{{party color|Slovenska ljudska stranka}}}} |- | bgcolor="#808080" | | align="center" |/ | Svetnik Jožef Horvat | align="center" |/ | {{Composition bar|0|45|#808080}} | {{Composition bar|1|45|#808080}} |- | bgcolor="#00964f" | | align="center" |'''Vesna''' | [[VESNA – zelena stranka]] | Denis Striković | align="center" |3,4 % | {{Composition bar|1|45|#65B32E}} | {{Composition bar|1|45|#65B32E}} |- | bgcolor="#000000" | | align="center" |'''Pirati''' | [[Piratska stranka Slovenije]] | [[Jasmin Feratović]] | align="center" |2,0 % | {{Composition bar|1|45|#000000}} | {{Composition bar|1|45|#000000}} |- | bgcolor="#eb4d2f" | | align="center" |'''Mi!''' | [[Mi, socialisti!]]{{efn|Stranka je bila ustanovljena med mandatom. Mestni svetnik Arne Jakob Zakrajšek je bil leta 2022 izvoljen na listi Levice.}} | Arne Jakob Zakrajšek | align="center" |/ | {{Composition bar|0|45|#A71930}} | {{Composition bar|1|45|#A71930}} |- | bgcolor="#01953f" | | align="center" |'''LŠZZ''' | Lista Šport za zdravje{{efn|Mestni svetnik Gašper Kromar je med mandatom prestopil v Gibanje Svoboda, zaradi česar je Lista Šport za zdravje izgubila zastopanost v svetu.}} | Gašper Kromar | align="center" |2,7 % | {{Composition bar|1|45|#01953f}} | {{Composition bar|0|45|#01953f}} |- |} == Volilna kampanja == === Predvolilna soočenja === {| class="wikitable" style="font-size:80%; line-height:15px; text-align:center;" ! colspan="22" | Predvolilna soočenja |- ! rowspan="3" | Datum ! rowspan="3" | Voditelj ! rowspan="3" | Medij ! rowspan="3" | Naslov ! colspan="10" | {{Colors|black|#90ff90|&nbsp;P&nbsp;}} Prisoten &nbsp;{{Colors|black|#c7d0da|&nbsp;N&nbsp;}} Nepovabljeni&nbsp; {{Colors|black|#FA8072|&nbsp;O&nbsp;}} Odsotni povabljeni &nbsp; ! rowspan="3" |Vir |- |'''[[Zoran Janković|Janković]]''' |'''[[Luka Mesec|Mesec]]''' |'''[[Anton Rop|Rop]]''' |'''[[Jasmin Feratović|Feratović]]''' |'''[[Aleš Primc|Primc]]''' |'''[[Aleš Vrhovec|Vrhovec]]''' |'''[[Apolonija Simon|Simon]]''' |'''[[Aleksandar Repić|Repić]]''' |'''[[Klemen Boštjančič|Boštjančič]]''' |'''[[Mojca Sojar|Sojar]]''' |- ! style="background: #43AC44; height:1px" | ! style="background: {{party color|Levica (Slovenija)}}; width:50px" | ! style="background: #d56138; width:50px" | ! style="background: #000000; width:50px" | ! style="background: #a167ab; width:50px" | ! style="background: #FEF200; width:50px" | ! style="background: #00964f; width:50px" | ! style="background: #D4AF37; width:50px" | ! style="background: {{party color|Gibanje Svoboda}}; width:50px" | ! style="background: {{party color|Nova Slovenija}}; width:50px" | |- | četrtek<br>{{nowrap|22. oktober}} | Suzana Kos | [[Info360]] | V središču: Spopad za Ljubljano | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#90ff90" |'''P''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#90ff90" |'''P''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#90ff90" |'''P''' | style="background:#90ff90" |'''P''' |<ref>{{Navedi splet |last=Kos |first=Suzana |date=2026-10-22 |title=Klemen Boštjančič: »Nisem Jankovićev satelit!« |url=https://info360.si/politika/klemen-bostjancic-luka-mesec-pri-stanovanjski-politiki-ni-uvedel-niti-d-od-dunaja/ |access-date=2026-10-23 |website=info360.si |language=sl-SI}}</ref> |- | rowspan=2|četrtek<br>{{nowrap|15. oktober}} | Uroš Slak | [[POP TV]] | 24UR Zvečer: Soočenje levih kandidatov Ljubljane | style="background:#90ff90" |'''P''' | style="background:#90ff90" |'''P''' | style="background:#90ff90" |'''P''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#90ff90" |'''P''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' |<ref>{{Navedi splet |title=Prihodnost Ljubljane: štiri imena z levega pola prvič na soočenju {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/prihodnost-ljubljane-stiri-imena-z-levega-pola-prvic-na-soocenju.html |access-date=2026-10-16 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> |- | Nenad Glücks | [[Info360]] | V središču: Prvi županski spopad | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#90ff90" |'''P''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#90ff90" |'''P''' | style="background:#90ff90" |'''P''' | style="background:#90ff90" |'''P''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' |<ref>{{Navedi splet |last=Glücks |first=Nenad |date=2026-10-15 |title=Aleksandar Repić: na Viču se 89 odstotkov žensk ne čuti več varnih sprehajati se ponoči |url=https://info360.si/politika/aleksandar-repic-na-vicu-se-89-odstotkov-zensk-ne-cuti-vec-varnih-sprehajati-se-ponoci/ |access-date=2026-10-16 |website=info360.si |language=sl-SI}}</ref> |- | torek<br>{{nowrap|13. oktober}} | Katarina Braniselj | {{nowrap|[[Planet TV]]}} | Planet 18 večerna izdaja: Soočenje za župana Ljubljane | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#90ff90" |'''P''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#90ff90" |'''P''' | style="background:#90ff90" |'''P''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | |- | ponedeljek<br>{{nowrap|12. oktober}} | Marcel Štefančič | {{nowrap|[[TV SLO 1]]}} | Marcel: Soočenje o Ljubljani | style="background:#90ff90" |'''P''' | style="background:#90ff90" |'''P''' | style="background:#90ff90" |'''P''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' |<ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Janković, Mesec in Rop soočili poglede na vodenje Ljubljane |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/jankovic-mesec-in-rop-soocili-poglede-na-vodenje-ljubljane/796690 |access-date=2026-10-16 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> |- |} == Javnomnenjske raziskave == === Prvi krog === {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:95%;line-height:18px" |- |+ |- | rowspan=2 colspan=3|'''Izvajanje ankete in vzorec''' | width=70|'''[[Zoran Janković|Janković]]''' | width=70|'''[[Aleš Primc|Primc]]''' | width=70|'''[[Jasmin Feratović|Feratović]]''' | width=70|'''[[Luka Mesec|Mesec]]''' | width=70|'''[[Anton Rop|Rop]]''' | width=70|'''[[Aleksandar Repić|Repić]]''' | width=70|'''[[Aleš Vrhovec|Vrhovec]]''' | width=70|'''[[Gregor Novak|Novak]]''' | width=70|'''[[Apolonija Simon|Simon]]''' | width=70|'''[[Klemen Boštjančič|Boštjančič]]''' | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Dr|Drugo}} | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Neop|Neopredeljeni: združuje odgovore "Nobene", "Ne vem", "Ne povem", "Neveljavna glasovnica" in "Ne bi volil"}}{{efn|Neopredeljeni: združuje odgovore "Nobene", "Ne vem", "Ne povem", "Neveljavna glasovnica" in "Ne bi volil"}} | rowspan=2 |Vodstvo | rowspan=2 style="width:30px;" |Vir |- ! style="background: #43AC44; height:1.5px" | ! style="background: #a167ab; width:50px" | ! style="background: #000000; width:50px" | ! style="background: {{party color|Levica (Slovenija)}}; width:50px" | ! style="background: #d56138; width:50px" | ! style="background: #D4AF37; width:50px" | ! style="background: #FEF200; width:50px" | ! style="background: #6f2c91; width:50px" | ! style="background: #00964f; width:50px" | ! style="background: {{party color|Gibanje Svoboda}}; width:50px" | |- |{{nowrap|12.–14. oktober}} |Ninamedia |'''691''' | style="background:#b3ddb4" |34,6 |6,2 |3,2 |21,0 |8,2 |2,5 |4,6 |0,9 |0,7 |5,2 |0,6 |12,5 | style="background:#43AC44" |13,6 |<ref>{{Navedi splet |last=Požar |first=B. |date=2026-10-16 |title=Pričakovano: po najnovejši, interni ter še ne objavljeni anketi Nimamedie (anketiranje med 12. in 14.10.) je dogovorni kandidat Svobode - med Jankovićem in Golobom - za ljubljanskega župana Klemen Boštjančič strmoglavil Toneta Ropa na malo več kot 8% … |url=https://x.com/BojanPozar/status/2110969486794690800 |access-date=2026-10-16 |website=X.com}}</ref> |- |{{nowrap|sredina septembra}} |Ninamedia |'''1000''' | style="background:#b3ddb4" |36,1 |5,6 |2,8 |21,3 |12,2 |1,7 |3,6{{efn|Anketiranim ponujena opcija "Kandidat SDS", saj ta še ni bil oznanjen.}} |0,5 |– |– |0,4 |15,8 | style="background:#43AC44" |14,8 |<ref name=":14">{{Navedi splet |date=2026-10-13 |title=Anketa: V "Jankovićevi" Ljubljani do župana v drugem krogu, v njem pa ... |url=https://vecer.com/slovenija/anketa-zupanske-volitve-ljubljana-razkol-10430167 |access-date=2026-10-13 |website=Večer |language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|14.–16. september}} |Ninamedia |'''500''' | style="background:#b3ddb4" |27,4 |7,9 |2,7 |19,2 |13,4 |3,1 |1,7{{efn|Anketiranim ponujen [[Aleš Hojs]], predsednik MO SDS Ljubljana, saj kandidat SDS še ni bil oznanjen.}} |– |– |– |– |– | style="background:#43AC44" |8,2 |<ref>{{Navedi splet |title=Zakaj napadi na Luko Mesca? |url=https://www.mladina.si/251497/zakaj-napadi-na-luko-mesca/ |access-date=2026-09-26 |website=Mladina.si |language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|15.–18. junij}} |Mediana |'''719''' | style="background:#b3ddb4" |27,2 |11,6 |8,9 |13,7 |– |– |– |– |– |– |14,4 |24,2 | style="background:#43AC44" |13,5 |<ref name=":1">{{Navedi splet |date=2026-07-12 |title=Anketa Mediane in Episcentra: Zorana Jankoviča 60 % volivcev noče več za župana! Ga bo odstavil Tone Rop skupaj z Urško? |url=https://www.zanima.me/anketa-mediane-in-episcentra-zorana-jankovica-60-volivcev-noce-vec-za-zupana-ga-bo-odstavil-tone-rop-skupaj-z-ursko/ |access-date=2026-07-30 |website=Zanima.me |language=sl-SI}}</ref> |- |} === Drugi krog === {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:96%;line-height:18px" |- |+ |- | rowspan=2 colspan=3|'''Izvajanje ankete in vzorec''' | width=70|'''[[Zoran Janković|Janković]]''' | width=70|'''[[Luka Mesec|Mesec]]''' | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Neop|Neopredeljeni: združuje odgovore "Nobene", "Ne vem", "Ne povem", "Neveljavna glasovnica" in "Ne bi volil"}} | rowspan=2 |Vodstvo | rowspan=2 style="width:40px;" |Vir |- ! style="background: #43AC44; height:1.5px" | ! style="background: {{party color|Levica (Slovenija)}}; width:50px" | |- |{{nowrap|12.–14. oktober}} |Ninamedia |'''691''' | style="background:#b3ddb4" |51,3 |48,7 |– | style="background:#43AC44" |2,6 |<ref name=":21">{{Navedi splet |title=Obeta se drugi krog: Janković v vodstvu, Mesec na drugem mestu {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/jankovic-v-ljubljani-v-vodstvu-mesec-na-drugem-mestu.html |access-date=2026-10-18 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|september}} |Ninamedia |'''1000''' | style="background:#b3ddb4" |53,0 |47,0 |– | style="background:#43AC44" |6,0 |<ref name=":14" /><ref name=":16">{{Navedi splet |last=Požar |first=B. |date=2026-10-13 |title=Iz najnovejše ankete Ninamedie, ki naj bi jo sicer naročil volilni štab Zorana Jankovića, narejena pred dnevi, na vzorcu 1000 anketiranih. |url=https://x.com/BojanPozar/status/2109957477441712221 |access-date=2026-10-13 |website=X.com}}</ref> |- |{{nowrap|2.–9. julij}} |Episcenter |'''462''' | style="background:#b3ddb4" |60,0 |40,0 |– | style="background:#43AC44" |20,0 |<ref name=":1" /> |- |} {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:96%;line-height:18px" |- |+ |- | rowspan=2 colspan=3|'''Izvajanje ankete in vzorec''' | width=70|'''[[Zoran Janković|Janković]]''' | width=70|'''[[Anton Rop|Rop]]''' | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Neop|Neopredeljeni: združuje odgovore "Nobene", "Ne vem", "Ne povem", "Neveljavna glasovnica" in "Ne bi volil"}} | rowspan=2 |Vodstvo | rowspan=2 style="width:40px;" |Vir |- ! style="background: #43AC44; height:1.5px" | ! style="background: #d56138; width:50px" | |- |{{nowrap|12.–14. oktober}} |Ninamedia |'''691''' | style="background:#b3ddb4" |56,9 |43,1 |– | style="background:#43AC44" |13,8 |<ref name=":21" /> |- |{{nowrap|september}} |Ninamedia |'''1000''' | style="background:#b3ddb4" |60,8 |39,2 |– | style="background:#43AC44" |21,6 |<ref name=":14" /><ref name=":16" /> |- |{{nowrap|2.–9. julij}} |Episcenter |'''494''' | style="background:#b3ddb4" |61,0 |39,0 |– | style="background:#43AC44" |22,0 |<ref name=":1" /> |- |} {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:96%;line-height:18px" |- |+ |- | rowspan=2 colspan=3|'''Izvajanje ankete in vzorec''' | width=70|'''[[Anton Rop|Rop]]''' | width=70|'''[[Luka Mesec|Mesec]]''' | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Neop|Neopredeljeni: združuje odgovore "Nobene", "Ne vem", "Ne povem", "Neveljavna glasovnica" in "Ne bi volil"}} | rowspan=2 |Vodstvo | rowspan=2 style="width:40px;" |Vir |- ! style="background: #d56138; width:50px" | ! style="background: {{party color|Levica (Slovenija)}}; height:1.5px" | |- |{{nowrap|12.–14. oktober}} |Ninamedia |'''691''' |40,7 | style="background:#f08882" |59,3 |– | style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}}" |{{font color|white|18,6}} |<ref name=":21" /> |- |{{nowrap|september}} |Ninamedia |'''1000''' |41,0 | style="background:#f08882" |59,0 |– | style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}}" |{{font color|white|18,0}} |<ref name=":14" /><ref name=":16" /> |- |} {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:96%;line-height:18px" |- |+ |- | rowspan=2 colspan=3|'''Izvajanje ankete in vzorec''' | width=70|'''[[Zoran Janković|Janković]]''' | width=70|'''[[Urška Klakočar Zupančič|Klakočar]]''' | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Neop|Neopredeljeni: združuje odgovore "Nobene", "Ne vem", "Ne povem", "Neveljavna glasovnica" in "Ne bi volil"}} | rowspan=2 |Vodstvo | rowspan=2 style="width:40px;" |Vir |- ! style="background: #43AC44; height:1.5px" | ! style="background: #d56138; width:50px" | |- |{{nowrap|2.–9. julij}} |Episcenter |'''467''' |47,0 | style="background:#e5a087" |53,0 |– | style="background:#d56138" |{{font color|white|6,0}} |<ref name=":1" /> |- |} === Mestni svet === {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:95%;line-height:18px" |+ |- | rowspan="2" colspan="3" |'''Izvajanje ankete in vzorec''' | width="70" |'''[[Lista Zorana Jankovića|LZJ]]''' | width="70" |'''[[Gibanje Svoboda|GS]]''' | width="70" |'''[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]''' | width="70" |'''[[Levica (Slovenija)|Levica]]''' | width="70" |'''[[Nova Slovenija|NSi]]''' | width="70" |'''[[Socialni demokrati|SD]]''' | width="70" |'''[[Demokrati. Anžeta Logarja|Dem.]]''' | width="70" |'''[[Glas za otroke in družine|GOD]]''' | width="70" |'''[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]''' | width="70" |'''[[VESNA – zelena stranka|Vesna]]''' | width="70" |'''[[Piratska stranka Slovenije|Pirati]]''' | width="70" |'''[[Ljubljana smo vsi|LSV]]''' | width="70" |'''{{abbr|LČPV|Lista za čisto pitno vodo}}''' | rowspan="2" style="width:30px;" |{{abbr|Dr|Drugo}} | rowspan="2" style="width:30px;" |{{abbr|Neop|Neopredeljeni: združuje odgovore "Nobene", "Ne vem", "Ne povem", "Neveljavna glasovnica" in "Ne bi volil"}}{{efn|Neopredeljeni: združuje odgovore "Nobene", "Ne vem", "Ne povem", "Neveljavna glasovnica" in "Ne bi volil".}} | rowspan="2" |Vodstvo | rowspan="2" style="width:30px;" |Vir |- ! style="background:#b8d432; height:1.5px;" | ! style="background:#005DA3; width:50px;" | ! style="background:#FEF200; width:50px;" | ! style="background:#e6342a; width:50px;" | ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:50px;" | ! style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:50px;" | ! style="background:#09105E; width:50px;" | ! style="background:#a167ab; width:50px;" | ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:50px;" | ! style="background:#00964f; width:50px;" | ! style="background:#000000; width:50px;" | ! style="background:#d56138; width:50px;" | ! style="background:#808080; width:50px;" | |- |{{nowrap|12.–14. oktober}} |Ninamedia |'''691''' | style="background:#e3edb3;" |26,9 |8,5 |10,1 |20,1 |3,2 |6,8 |2,2 |3,2 |– |– |3,9 |8,7 |2,2 |1,0{{efn|V kategoriji »Drugo« so skupaj navedene stranke Mi, socialisti!, Vesna in Prerod. Njihovi posamezni deleži niso objavljeni.}} |3,2 | style="background:#b8d432;" |6,8 |<ref name=":21" /> |} == Glej tudi == * [[Župan Ljubljane]] * [[Mestni svet Mestne občine Ljubljana]] == Opombe == {{seznam opomb|group=lower-alpha}} == Sklici == {{sklici}} {{Lokalne volitve v Sloveniji 2026}} [[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji 2026|Ljubljana]] [[Kategorija:Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana]] cnns0hjf4j2r1jrfwuaiwgj4f0zt5tk 6774857 6774856 2026-11-04T17:45:11Z JoMK 240261 /* Uradni */ 6774857 wikitext text/x-wiki {{aktualno||volitve}} {{Infobox election | election_name = Lokalne volitve v MO Ljubljana 2026 | type = presidential | previous_election = Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana 2022 | previous_year = 2022 | next_election = Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana 2030 | next_year = 2030 | country = Slovenija | election_date = [[Slika:Blason_ville_si_Ljubljana_(Slovénie).svg|40px]]<br>{{nobr|15. in 29. november 2026}} | turnout = | candidate1 = | image1 = | popular_vote1 = | percentage1 = | party1 = | color1 = | candidate2 = | image2 = | popular_vote2 = | percentage2 = | party2 = | color2 = | title = župan | before_election = [[Zoran Janković]] | before_party = skupina volivcev | after_election = | after_party = }} '''Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana 2026''' bodo redne volitve [[Župan Ljubljane|župana]] ter članov [[Mestni svet Mestne občine Ljubljana|mestnega sveta]], ki bodo potekale 15. in 29. novembra 2026 v [[Mestna občina Ljubljana|Mestni občini Ljubljana]] v okviru [[Lokalne volitve v Sloveniji 2026|lokalnih volitev 2026]]. Županske kandidature je vložilo 15 kandidatov, od tega 13 na predlog političnih strank ter dva na predlog skupine volivcev.<ref name=":18">{{Navedi splet |date=2026-10-15 |title=To so kandidati za župane mestnih občin - OBALAplus |url=https://obalaplus.si/to-so-kandidati-za-zupane-mestnih-obcin/ |access-date=2026-10-16 |language=sl-SI}}</ref> == Zgodovina == === Razpis volitev === 8. julija 2026 je [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednik Državnega zbora]] [[Zoran Stevanović]] uradno razpisal lokalne volitve. Za rok za začetek izvedbe volilnih opravil je določil 7. september 2026, na ta dan je Ministrstvo za notranje zadeve med drugim objavilo število volilnih upravičencev, ki jih je tokrat 205.749.<ref>{{Navedi splet |last=Da |first=La |title=Predsednik DZ-ja razpisal redne lokalne volitve v 212 slovenskih občinah |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednik-dz-ja-razpisal-redne-lokalne-volitve-v-212-slovenskih-obcinah/787510 |access-date=2026-07-30 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Za primerjavo, na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|lokalnih volitvah leta 2022]] je volilno pravico imelo 223.678 ljudi.<ref>{{Navedi splet |date=2026-09-23 |title=Udeležba, ki odloča: Leta 2022 je župana izvolila slaba četrtina volilnih upravičencev {{!}} Ljubljanainfo.com |url=https://ljubljanainfo.com/novica/politika/udelezba-ki-odloca-leta-2022-je-zupana-izvolila-slaba-cetrtina-volilnih-upravicencev/447395 |access-date=2026-09-27 |website=ljubljanainfo.com |language=sl}}</ref> Kandidat za župana oziroma lista za mestni svet, ki jo določi skupina volivcev, je moral za vložitev kandidature zbrati najmanj 1000 podpisov podpore.<ref>{{Navedi splet |title=Lokalne volitve 2026 |url=https://www.ljubljana.si/sl/mestna-obcina/upravljanje/lokalne-volitve/lokalne-volitve-2026 |access-date=2026-10-12 |website=Mestna občina Ljubljana |language=sl}}</ref> === Županske kandidature === V intervjuju za tednik [[Demokracija (revija)|Demokracija]], objavljenem 2. aprila 2026, je župansko kandidaturo oznanil mestni svetnik [[Aleš Primc]].<ref name=":2">{{Navedi splet |last=Janša |first=Petra |date=2026-04-11 |title=(INTERVJU) Aleš Primc: »Jaz bom kandidiral. In grem na zmago. Skrajni čas je, da Ljubljančani dobijo župana, ki bo delal zanje in ne samo zase!« |url=https://demokracija.si/fokus/intervju-ales-primc-jaz-bom-kandidiral-in-grem-na-zmago-skrajni-cas-je-da-ljubljancani-dobijo-zupana-ki-bo-delal-zanje-in-ne-samo-zase/ |access-date=2026-08-03 |website=Demokracija |language=sl-SI}}</ref> Za župana je kandidiral že na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|volitvah leta 2022]] in zasedel tretje mesto, s 6,95 odstotka glasov pa dosegel najboljši rezultat med kandidati desnosredinskih strank.<ref>{{Navedi splet |date=2022-12-12 |title=Izidi glasovanja za mestno občino Ljubljana |url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/volitve2022/lv2022/#/obcine/ljubljana/rezultati |access-date=2026-07-30 |website=dvk-rs.si}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=S |first=A. |title=Janković že šestič do zmage, večine v mestnem svetu ne bo imel |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/lokalne-volitve-2022/mestne-obcine/ljubljana/jankovic-ze-sestic-do-zmage-vecine-v-mestnem-svetu-ne-bo-imel/648071 |access-date=2026-07-30 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Od februarja 2023 do junija 2026 je nato Primc pred [[Mestna hiša, Ljubljana|ljubljanskim magistratom]] organiziral in vodil 32 protestnih shodov proti kanalu C0 in Jankovićevi politiki.<ref>{{Navedi splet |last=C |first=A. S. , M. Z. , G. |title=Mestni svet potrdil izplačilo nagrad vodstvu ZD-ja Ljubljana; pred magistratom protest |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/mestni-svet-potrdil-izplacilo-nagrad-vodstvu-zd-ja-ljubljana-pred-magistratom-protest/659295 |access-date=2026-07-30 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last= |date=2024-10-01 |title=[Video] “Ustavite ta zgrešeni kanal,” je bilo slišati na shodu proti Jankovićevi zastrupitvi vode {{!}} Nova24TV |url=https://nova24tv.si/video-ustavite-ta-zgreseni-kanal-je-bilo-slisati-na-shodu-proti-jankovicevi-zastrupitvi-vode/ |access-date=2026-07-30 |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=ninzoh |date=2026-06-22 |title=Danes že 32. shod za zaščito pitne vode pred Jankovićevim kanalom C0 {{!}} Nova24TV |url=https://nova24tv.si/danes-ze-32-shod-za-zascito-pitne-vode-pred-jankovicevim-kanalom-c0/ |access-date=2026-07-30 |language=sl-SI}}</ref> 8. maja 2026 je svojo vnovično kandidaturo napovedal mestni svetnik [[Jasmin Feratović]], sicer predsednik [[Piratska stranka Slovenije|Piratske stranke]]. K sodelovanju je povabil tudi druge civilne iniciative in stranke ljubljanske opozicije ter izrazil prepričanje, da so Pirati edina sila, ki je »zmožna ogroziti primat Zorana Jankovića«.<ref name=":3">{{Navedi splet |title=Feratović: Pirati edina opozicijska sila, ki je zmožna ogroziti Jankovićev primat {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/feratovic-pirati-edina-opozicijska-sila-ki-je-zmozna-ogroziti-jankovicev-primat.html |access-date=2026-07-30 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Aktualni župan [[Zoran Janković]] je kandidaturo za nov mandat oznanil istega dne na slavnostni seji ob prazniku osvoboditve Ljubljane. V nagovoru je dejal, da odločitev ni bila lahka in je trajala dolgo, a da ga k temu veže odgovornost. Za položaj kandidira že sedmič.<ref name=":4">{{Navedi splet |title='Ljubljankovič': je 20-letni primat na čelu občine prednost ali slabost? {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/je-20-letni-primat-na-celu-obcine-prednost-ali-slabost.html |access-date=2026-07-30 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref><ref name=":5">{{Navedi splet |last=Da |first=La |title=Janković: Novembra bom kandidat za župana Ljubljane |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/jankovic-novembra-bom-kandidat-za-zupana-ljubljane/781577 |access-date=2026-07-30 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Na družbenem omrežju Instagram je 14. junija 2026 vstop v župansko tekmo naznanil vplivnež Aleksandar Repić.<ref>{{Navedi splet |title=Aleksandar Repić nam je potrdil: podaja se v boj za ljubljanskega župana |url=https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/aleksandar-repic-nam-je-potrdil-podaja-se-v-boj-za-ljubljanskega-zupana |access-date=2026-07-30 |website=slovenskenovice.delo.si |language=sl}}</ref> Repić je v obdobju pred [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskimi volitvami 2026]] ostro nasprotoval nadaljevanju vladanja [[Robert Golob|Roberta Goloba]].<ref>{{Navedi splet |title=Dosje Nepridiprav: Golob proti Repiću |url=https://www.planet-tv.si/clanek/dosje-nepridiprav-golob-proti-repicu/ |access-date=2026-07-30 |website=www.planet-tv.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Kaj je povedal Aleksander Repić za Planet, preden so ga aretirali na Brniku: Preko posrednika so me kontaktirali ljudje iz Svobode … |url=https://www.planet-tv.si/clanek/kaj-je-povedal-aleksander-repi%C4%87-za-planet-preden-so-ga-aretirali-na-brniku-preko-posrednika-so-me-kontaktirali-ljudje-iz-svobode/ |access-date=2026-07-30 |website=www.planet-tv.si |language=sl}}</ref> Napovedal je neodvisno kandidaturo s sloganom ''Ljubljana Ljubljančanom'' ter nastop na volitvah v mestni svet z nestrankarsko listo.<ref>{{Navedi splet |title=Aleksandar Repić v boj proti Zoranu Jankoviću: kandidiral bo za župana Ljubljane |url=https://siol.net/novice/slovenija/aleksandar-repic-v-boj-proti-zoranu-jankovicu-kandidiral-bo-za-zupana-ljubljane-696391 |access-date=2026-07-30 |website=siol.net |language=sl}}</ref> Med 8. septembrom in 2. oktobrom je za obe kandidaturi zbral po 1600 podpisov.<ref>{{Navedi splet |title=Aleksandar Repić zbral podpise za župansko kandidaturo {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/aleksandar-repic-zbral-podpise-za-zupansko-kandidaturo.html |access-date=2026-10-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> 3. julija 2026 je župansko kandidaturo oznanil Mihael Jarc, predsednik zunajparlamentarne stranke [[Stranka slovenskega naroda|SSN]], ki naj bi kandidiral z [[Lista za čisto pitno vodo|Listo za čisto pitno vodo]]. V predstavitvi programskih izhodišč je izpostavil ureditev Stanežič, kanala C0 in prenove ljubljanske tržnice.<ref name=":6">{{Navedi splet |title=V boj za župana stari znanec ljubljanske politike - Svet24.si |url=https://svet24.si/novice/slovenija/mihael-jarc-kandidatura-zupan-ljubljana-1910488 |access-date=2026-07-30 |website=Novice Svet24 |language=sl}}</ref> Kasneje, 30. septembra, je od namere za kandidaturo odstopil.<ref name=":15">{{Navedi splet |last=SSN stranka |date=2026-09-30 |title=Obvestilo medijem in zainteresirani javnosti! Kandidat "Liste za čisto pitno vodo, s podporo SSN", Mihael Jarc, iz osebnih razlogov, odstopa od kandidature za župana Ljubljane. Lokalne volitve 2026. |url=https://www.facebook.com/stranka.slovenskega.naroda/posts/pfbid036WdmW14rF6KUEkwdwKRs7vwGjPkaLTViBdrzSZWQ7xk2uEQt164oMJXuMmukK8vVl?rdid=vHIm4cu423f0u6Du# |access-date=2026-10-12 |website=Facebook}}</ref> 15. julija 2026 je kandidaturo napovedal [[Luka Mesec]], sokoordinator stranke [[Levica (Slovenija)|Levica]]. V svoji predstavitvi zaslug županu Jankoviću ni odrekel, je pa svojo odločitev pojasnil z besedami, da Ljubljana postaja mesto, ki si ga »vse več ljudi ne more več privoščiti« in se zavzel za večjo dostopnost javnih storitev.<ref name=":7">{{Navedi splet |date=2026-07-15 |title=Mesec najavil kandidaturo za župana Ljubljane: "Po 20 letih enega župana je čas za korenito spremembo" |url=https://n1info.si/novice/slovenija/zdaj-je-tudi-uradno-levica-v-zupansko-tekmo-v-ljubljani-posilja-luko-mesca/ |access-date=2026-07-30 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref> Meščeva kandidatura, ki ni bila usklajena s stranko [[VESNA – zelena stranka|Vesna]], s katero je Levica nastopila na državnozborskih volitvah, je bil tudi eden od razlogov za nezadovoljstvo članov Vesne in posledično končanje [[Levica in Vesna|zavezništva med strankama]].<ref>{{Navedi splet |date=2026-07-20 |title=Vesna nezadovoljna, partnerstvo z Levico na resni preizkušnji |url=https://n1info.si/novice/slovenija/vesna-nezadovoljna-partnerstvo-z-levico-na-resni-preizkusnji/ |access-date=2026-07-30 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=C |first=G. |title=Stranka Vesna zahteva umik svojega imena iz skupne poslanske skupine Levice in Vesne |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stranka-vesna-zahteva-umik-svojega-imena-iz-skupne-poslanske-skupine-levice-in-vesne/788878 |access-date=2026-07-30 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> 27. avgusta 2026 so svojega kandidata predstavili v [[Prerod (stranka)|Prerodu]], in sicer ljubljanskega odvetnika Gregorja Novaka, sicer predsednika sveta stranke ter avtorja strankinega programa za boj proti korupciji.<ref name=":10">{{Navedi splet |date=2026-08-27 |title=Prerod predstavil kandidata za župana Ljubljane: Mi nismo gradbeni projekt |url=https://n1info.si/novice/slovenija/prerod-predstavil-kandidata-za-zupana-ljubljane-mi-nismo-gradbeni-projekt/ |access-date=2026-08-27 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref> Kandidat se je zavzel za »novo kulturo vodenja mesta«, kot prioritete pa izpostavil zmanjšanje birokracije, zanesljivejši mestni avtobusni promet ter nova neprofitna stanovanja.<ref>{{Navedi splet |last=S |first=A. |title=Za ljubljanskega župana bo kandidiral Gregor Novak iz stranke Prerod |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/za-ljubljanskega-zupana-bo-kandidiral-gregor-novak-iz-stranke-prerod/792036 |access-date=2026-08-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> 2. septembra je župansko kandidaturo napovedal [[Anton Rop]], nekdanji predsednik vlade, in ob tem uradno naznanil tudi ustanovitev nove politične stranke [[Ljubljana smo vsi]].<ref name=":11">{{Navedi splet |date=2026-09-02 |title=Anton Rop bo najprej poskušal zrušiti Jankovića: Za drugačno in bolj transparentno Ljubljano. Nato v državno politiko? |url=https://vecer.com/slovenija/dr-anton-rop-bo-najprej-poskusal-zrusiti-jankovica-za-drugacno-in-bolj-transparentno-ljubljano-10425542 |access-date=2026-09-02 |website=Večer |language=sl}}</ref> Slednjo je ustanovil skupaj z nekdanjo predsednico Državnega zbora [[Urška Klakočar Zupančič|Urško Klakočar Zupančič]], ki se je v medijih v kombinaciji z Ropom predhodno prav tako omenjala kot možna županska kandidatka, sedaj pa oznanila kandidaturo na listi za mestni svet.<ref name=":9">{{Navedi splet |title=Rop ali Klakočar Zupančičeva: kdo ima več možnosti proti Jankoviću |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/rop-ali-klakocar-zupanciceva-kdo-ima-vec-moznosti-proti-jankovicu |access-date=2026-08-03 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref><ref name=":12">{{Navedi splet |date=2026-09-02 |title=Anton Rop bo na lokalnih volitvah izzval ljubljanskega župana Zorana Jankovića |url=https://n1info.si/novice/slovenija/anton-rop-kandidat-za-ljubljanskega-zupana/ |access-date=2026-09-02 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref> Klakočar Zupančičeva je sicer že 8. julija potrdila medijske govorice in oznanila kandidaturo na skupni listi z Ropom, a takrat še ni razkrila, kdo od njiju bo kandidat za župana. Rop naj bi odločitev sprejel po tehtnem premisleku in več prejetih pobudah. Kot svoje prioritete je na uradni predstavitvi izpostavil drugačno upravljanje mesta, dostopna stanovanja, izboljšanje javnega prometa ter skrb za čist zrak in okolje.<ref name=":12" /> Kot naslednja kandidatka se je 1. oktobra 2026 predstavila akademska slikarka Apolonija Simon, ki jo podpira stranka [[VESNA – zelena stranka|VESNA]]. V svoji predstavitvi je opozorila na slabo načrtovanje prostora, povezano z visokim tveganjem za zdravje ter dejala, da končni cilj ne sme biti gospodarski dobiček, temveč kakovost življenja ljudi.<ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Kandidatka Vesne za županjo Ljubljane bo Apolonija Simon: "Ljubljana ni last župana" |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/kandidatka-vesne-za-zupanjo-ljubljane-bo-apolonija-simon-ljubljana-ni-last-zupana/795535 |access-date=2026-10-03 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> V torek, 13. oktobra je svojo kandidaturo uradno potrdil še [[Klemen Boštjančič]], kandidat [[Gibanje Svoboda|Gibanja Svoboda]].<ref>{{Navedi splet |title=Boštjančič potrjen kandidat Svobode za župana Ljubljane {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/neuradno-bostjancic-potrjen-kandidat-svobode-za-zupana-ljubljana.html |access-date=2026-10-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Bitka za Ljubljano odprta: SDS predstavil svojega kandidata {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bitka-za-ljubljano-odprta-karte-razkrivajo-v-svobodi-sds-sd.html |access-date=2026-10-15 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> V Svobodi naj bi sicer kolebali med svojim kandidatom ali podporo Zoranu Jankoviću, na listi katerega pa bosta kandidiral tudi [[Lenart Žavbi]] in Duško Vujanović, sicer poslanca Svobode v Državnem zboru.<ref name=":0" /><ref name=":8" /> Golob je izbiro lastnega kandidata utemeljil z zmago stranke na državnozborskih volitvah marca, zaradi česar bi želeli ponuditi tudi svoje ljudi za vodenje vseh večjih slovenskih občin.<ref>{{Navedi splet |last=Kos |first=Suzana |date=2026-10-12 |title=Kaj pomeni kandidatura Klemna Boštjančiča za župana Ljubljane? |url=https://info360.si/politika/kaj-pomeni-kandidatura-klemna-bostjancica-za-zupana-ljubljane/ |access-date=2026-10-12 |website=info360.si |language=sl-SI}}</ref> V [[Socialni demokrati|Socialnih demokratih]] naj bi sicer razmišljali predvsem o podpori kateremu od drugih kandidatov. Vodja mestnega odbora Marko Koprivc naj bi že od aprila 2026 dalje delal na združevanju levice v Ljubljani, nato se je poleti omenjal kot potencialni kandidat,<ref name=":19" /> v začetku oktobra pa je celo dejal, da se mu zdi »neresno, da je na levici v Ljubljani 'deset' kandidatov«, in znova pozval k povezovanju.<ref>{{Navedi splet |last=Hanžič |first=Sandra |date=2026-10-01 |title=Spodletela pobuda stranke SD za povezovanje levice v Ljubljani |url=https://info360.si/politika/spodletela-pobuda-stranke-sd-za-povezovanje-levice-v-ljubljani/ |access-date=2026-10-15 |website=info360.si |language=sl-SI}}</ref> Zaradi spodletelih pobud se je 13. oktobra tudi sam vključil v župansko tekmo in s sloganom ''Mi smo tu doma'' pozval k uporu proti politiki sovraštva in laži ter avtoritarni oblasti.<ref name=":20">{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Kandidat SD-ja za župana Ljubljane Marko Koprivc |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/kandidat-sd-ja-za-zupana-ljubljane-marko-koprivc/796789 |access-date=2026-10-15 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Kandidaturo sta potrdila tudi [[Kajetan Bajt]], kandidat stranke [[Zeleni Slovenije]] in pa [[Izidor Predan]] iz [[Krščanski socialisti Slovenije|Krščanskih socialistov]]. <ref name=":23">{{Navedi splet |date=2026-10-22 |title=Petnajst imen za župana: Kdo kandidira, kdo jih predlaga in kaj obljubljajo Ljubljani {{!}} Ljubljanainfo.com |url=https://ljubljanainfo.com/novica/politika/petnajst-imen-za-zupana-kdo-kandidira-kdo-jih-predlaga-kaj-obljubljajo-ljubljani/453202 |access-date=2026-11-01 |website=ljubljanainfo.com |language=sl}}</ref> ==== Kandidati koalicijskih strank ==== Stranke [[16. vlada Republike Slovenije|aktualne koalicije]] svojih kandidatov v vsem tem času še niso najavile; agencija Episcenter je julija 2026 kot potencialnega kandidata v javnomnenjsko raziskavo vključila Marka Kušarja, člana [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokratov. Anžeta Logarja]], ki se je junija odpovedal funkciji nadomestnega poslanca v Državnem zboru.<ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Kušar se je odpovedal mandatu, v poslanske klopi Dejan Zakrajšek |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kusar-se-je-odpovedal-mandatu-v-poslanske-klopi-dejan-zakrajsek/784717 |access-date=2026-07-30 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2026-07-12 |title=Anketa Mediane in Episcentra: Zorana Jankoviča 60 % volivcev noče več za župana! Ga bo odstavil Tone Rop skupaj z Urško? |url=https://www.zanima.me/anketa-mediane-in-episcentra-zorana-jankovica-60-volivcev-noce-vec-za-zupana-ga-bo-odstavil-tone-rop-skupaj-z-ursko/ |access-date=2026-07-30 |website=Zanima.me |language=sl-SI}}</ref> V začetku septembra se je nato kot možni kandidat omenjal nekdanji pravosodni minister [[Senko Pličanič]], ki je 5. septembra potrdil zanimanje za vstop v tekmo, s pogojem prejetja podpore vseh koalicijskih strank ter stranke Resni.ca.<ref>{{Navedi splet |title=Logar išče kandidata, 'ki bo končal 20-letno vladavino Jankovića' {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/logar-isce-kandidata-ki-bo-koncal-20-letno-vladavino-jankovica.html |access-date=2026-09-26 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> 16. septembra je Pličanič za POP TV po zavrnitvi SDS in Resni.ce, ki sta napovedali nastop vsaka s svojim kandidatom, možnost svoje kandidature izločil.<ref name=":13">{{Navedi splet |title=Koga v boj za Ljubljano pošilja desnica? Kdo bo kandidiral v Mariboru? {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/koga-v-boj-za-ljubljano-posilja-desnica-kdo-bo-kandidiral-v-mariboru.html |access-date=2026-09-26 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> 13. oktobra 2026 je kandidaturo za [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] najavil arhitekt Aleš Vrhovec, ki se s politiko prej sicer ni ukvarjal. V stranki so ga predstavili kot »politično neobremenjenega Ljubljančana, ki pozna mesto« Vrhovec s sloganom ''Ljubljana drugače'' je napovedal ustavitev projekta C0 (vsaj do pridobitve celovite presoje vplivov na okolje), ustavitev projekta sežigalnice odpadkov in tudi projekta prenove tržnice po tedanjih načrtih ter olajšanje dostopa do zemljišč za gradnjo.<ref name=":17">{{Navedi splet |title=Prvič v politiki: je to človek, ki lahko zamenja Zorana Jankovića? |url=https://siol.net/novice/slovenija/svoboda-v-boj-proti-jankovicu-posilja-klemna-bostjancica-sds-alesa-vrhovca-703877 |access-date=2026-10-15 |website=siol.net |language=sl}}</ref> Omenil je tudi pogovore z drugimi koalicijskimi strankami o možni podpori njegovi kandidaturi.<ref name=":17" /> Mediji so v zvezi s tem že predhodno omenjali Demokrate Anžeta Logarja; njihov ljubljanski mestni odbor naj bi za županskega kandidata sicer predlagal Primoža Novaka, vendar naj bi se stranka v zameno za koalicijsko podporo kandidatki Demokratov [[Katja Koren|Katji Koren]] v Mariboru vendarle odločila za podporo Vrhovcu.<ref>{{Navedi splet |date=2026-10-07 |title=Zakulisna kupčija med SDS in Demokrati: pri županih Ljubljana za Maribor. Tea Košir se ne vrača v parlament |url=https://www.zanima.me/zakulisna-kupcija-med-sds-in-demokrati-pri-zupanih-ljubljana-za-maribor-tea-kosir-se-ne-vraca-v-parlament/ |access-date=2026-10-15 |website=Zanima.me |language=sl-SI}}</ref> 15. oktobra 2026, na zadnji dan vlaganja kandidatur, je vstop v župansko tekmo s podporo [[Nova Slovenija|NSi]] in [[FOKUS Marka Lotriča|Fokusa Marka Lotriča]] napovedala [[Mojca Sojar]]. Predsednik [[Resni.ca|Resni.ce]] [[Zoran Stevanović]] je julija napovedal, da je njihov kandidat »premočen favorit« in ga zato do roka za vlaganje kandidatur ni želel razkriti.<ref name=":0">{{Navedi splet |date=2026-07-15 |title=Stevanović ima problem: "Premočen favorit" za ljubljanskega župana, bojijo se pritiska medijev |url=https://vecer.com/slovenija/stevanovic-ima-problem-premocen-favorit-za-ljubljanskega-zupana-bojijo-se-pritiska-medijev-10421097 |access-date=2026-07-30 |website=Večer |language=sl}}</ref> Ime je bilo v medijih prvič objavljeno dan po tem, za Resni.co je slednjo vložil nekdanji avtomobilski dirkač Matjaž Tomlje, ki se je javnosti nato predstavil 19. oktobra.<ref name=":18" /><ref>{{Navedi splet |title=Resnica s kandidatoma v Ljubljani in Mariboru: Tomlje in Zgoznik {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/resnica_2.html |access-date=2026-10-23 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Na tiskovni konferenci je napovedal, da bi se kot župan odpovedal plači, šoferju in službenemu vozilu, kot svoje prioritete pa izpostavil izboljšavo zdravstvenega sistema in prometa ter prepolovitev cene električne energije.<ref name=":22">{{Navedi splet |date=2026-10-19 |title=Kandidat Resnice za župana Ljubljane bi se odpovedal plači in prepolovil ceno elektrike |url=https://n1info.si/novice/slovenija/kandidat-resnice-za-zupana-ljubljane-bi-se-odpovedal-placi-in-prepolovil-ceno-elektrike/ |access-date=2026-10-23 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref> == Županski kandidati == === Uradni === {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;font-size:97%;line-height:16px" ! colspan=2 width="10%"|Kandidat ! width="10%"|Rojen ! class="unsortable" width="20%"|Poklic ! class="unsortable" width="12%"|Stranka<br>Lokalna lista ! width="10%"|Datum napovedi kandidature ! class="unsortable" width="10%"|Kampanja ! class="unsortable" width="5%"|Sklici |- |<center>[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Aleš Primc]]'''</center> | style="background:#a167ab; " | |20. november 1973 [[Ljubljana]] | * predsednik stranke Glas za otroke (2017–''danes'') * mestni svetnik Mestne občine Ljubljana (2022–''danes'') |[[Glas za otroke in družine]] (GOD) |2. april 2026 |TBA |<ref name=":2" /><ref>{{Navedi splet |title=Kdo je že najavil kandidaturo za župana Ljubljane? {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/boj-za-zupana-ljubljane-kdo-je-ze-najavil-kandidaturo.html |access-date=2026-08-03 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> |- |<center>[[Slika:Novinarska_konferenca_-_9.1.2023_-_Zoran_Janković_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Zoran Janković]]'''</center> | style="background:#b8d432; " | |1. januar 1953 [[Saraorci]], [[Srbija]] | * župan Mestne občine Ljubljana (2006–''danes'') |podpora volivcev<br>–<br>[[Lista Zorana Jankovića]] (LZJ) |8. maj 2026 |''Zoran Janković je župan.''<br> ''Zato ker je dober za Ljubljano.'' |<ref name=":4" /><ref name=":5" /> |- |<center>[[Slika:Jasmin_Feratović,_Piratska_stranka.jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Jasmin Feratović]]'''</center> | style="background:#000000; " | |18. september 1996 [[Ljubljana]] | * mestni svetnik Mestne občine Ljubljana (2022–''danes'') * predsednik stranke Pirati (2024–''danes'') |[[Piratska stranka Slovenije]] (Pirati) |8. maj 2026 |TBA |<ref name=":3" /> |- |<center>[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Aleksandar Repić]]'''</center> | style="background:#D4AF37; " | |11. januar 1992 [[Ljubljana]] | * spletni vplivnež |podpora volivcev<br>–<br>Lista Aleksandra Repića |14. junij 2026 |''Ljubljana Ljubljančanom'' |<ref>{{Navedi splet |title=Od zapora do županske tekme? Kdo je Aleksandar Repić - "Nepridiprav" - Svet24.si |url=https://svet24.si/novice/slovenija/aleksandar-repic-nepridiprav-nismo-fejk-politika-kandidatura-zupan-ljubljana-vplivnez-kazenski-postopek-ai-univerza-1915333 |access-date=2026-08-03 |website=Novice Svet24 |language=sl}}</ref> |- |<center>[[Slika:Zaključna_seja_vlade_2022_-_2026;_3._junij_2026_-_55311824744_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Luka Mesec]]'''</center> | style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}}; " | |1. julij 1987 [[Kranj]] | * poslanec Državnega zbora Republike Slovenije (2014–2022, 2026–''danes'') * minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (2022–2026) * sokoordinator stranke Levica (2025–''danes'') |[[Levica (Slovenija)|Levica]] |15. julij 2026 |''Luka za Ljubljano'' ''Za Ljubljano, ki si jo lahko privoščimo'' |<ref name=":7" /> |- |<center>[[Slika:Gregor Novak - Povej.jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Gregor Novak]]'''</center> | style="background:#6f2c91; " | |1. februar 1974 [[Ljubljana]] | * predsednik sveta stranke Prerod (2026–''danes'') * ⁠generalni sekretar MNZ (2022-2023) * odvetnik |[[Prerod (stranka)|Prerod – Stranka Vladimirja Prebiliča]] |27. avgust 2026 |''Povej.'' ''Župan, ki posluša mesto.'' |<ref name=":10" /> |- |<center>[[Slika:Anton_Rop_(53709940606)_(cropped2).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Anton Rop]]'''</center> | style="background:#d56138; " | |27. december 1960 [[Ljubljana]] | * predsednik Vlade Republike Slovenije (2002–2004) * poslanec Državnega zbora Republike Slovenije (2004–2010) |[[Ljubljana smo vsi]] (LSV) |2. september 2026 |''Mesto pripada ljudem'' |<ref name=":11" /> |- |<center>[[Slika:No_image_(female).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Apolonija Simon]]'''</center> | style="background:#00964f; " | |4. februar 1967 [[Brežice]] | * samostojna likovna ustvarjalka * profesorica risanja in slikanja na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo (1999–''danes'') |[[VESNA – zelena stranka]] |1. oktober 2026 |TBA |<ref>{{Navedi splet |title=Kandidatka Vesne za županjo Ljubljane Apolonija Simon za drugačno vodenje mesta |url=https://siol.net/novice/slovenija/kandidatka-vesne-za-zupanjo-ljubljane-apolonija-simon-za-drugacno-vodenje-mesta-702952 |access-date=2026-10-03 |website=siol.net |language=sl}}</ref> |- |<center>[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Aleš Vrhovec]]'''</center> | style="background:#FEF200; " | |1964 [[Ljubljana]] | * arhitekt in urbanist |[[Slovenska demokratska stranka]] (SDS) |13. oktober 2026 |''Ljubljana. Drugače.'' |<ref name=":13" /><ref>{{Navedi splet |date=2026-10-13 |title=SDS vstopa v tekmo za župana Ljubljane z arhitektom in urbanistom Alešem Vrhovcem |url=https://vecer.com/slovenija/ales-vrhovec-kandidat-sds-zupan-ljubljana-lokalne-volitve-10430216 |access-date=2026-10-13 |website=Večer |language=sl}}</ref> |- |<center>[[Slika:Zaključna_seja_vlade_2022_-_2026;_3._junij_2026_-_Klemen_Boštjančič.jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Klemen Boštjančič]]'''</center> | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; " | |1. september 1972 [[Ljubljana]] | * minister za finance Republike Slovenije (2022–2026) * poslanec Državnega zbora (2026–''danes'') |[[Gibanje Svoboda]] (GS) |13. oktober 2026 |''Ljubljana. Novo poglavje.'' |<ref name=":8" /> |- |<center>[[Slika:Mag. Marko Koprivc, državni sekretar (52183967376) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Marko Koprivc]]'''</center> | style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; " | |14. december 1978 [[Koper]] | * poslanec Državnega zbora (2018–2022) * mestni svetnik Mestne občine Ljubljana (2018–2023) * državni sekretar na Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj (2022–2026) |[[Socialni demokrati]] (SD) |13. oktober 2026 |TBA |<ref name=":19">{{Navedi splet |title=Uradno pet, neuradno pa osem županskih kandidatov |url=https://www.delo.si/lokalno/ljubljana-in-okolica/uradno-pet-neuradno-pa-osem-zupanskih-kandidatov |access-date=2026-08-12 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref><ref name=":20" /> |- |<center>[[Slika:Mojca_Sojar_(NSi)_portret_2026_(cropped)_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Mojca Sojar]]'''</center> | style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; " | |15. julij 1964 [[Ljubljana]] | * mestna svetnica Mestne občine Ljubljana (2014–''danes'') * podpredsednica stranke NSi (2025–''danes'') |[[Nova Slovenija]] (NSi)<br><br>[[FOKUS Marka Lotriča]] (Fokus) |15. oktober 2026 |TBA |<ref name=":14">{{Navedi splet |date=2026-09-21 |title=Pred županskimi volitvami: Ljubljanska levica se drobi, desnica taktizira |url=https://www.dnevnik.si/novice/ljubljana/ljubljanska-levica-se-drobi-desnica-taktizira-2828550/ |access-date=2026-09-26 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}</ref> |- |<center>[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Matjaž Tomlje]]'''</center> | style="background:{{party color|Resni.ca}}; " | |10. november 1954 [[Novo mesto]] | * avtomobilski dirkač * podjetnik, pisatelj |[[Resni.ca]] |19. oktober 2026 |TBA |<ref name=":22" /> |- |<center>[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Kajetan Bajt]]'''</center> | style="background:#1D9E2B; | |1954 [[Ljubljana]] | *amaterski igralec |[[Zeleni Slovenije]] | |TBA |<ref name=":23" /><ref name=":24">{{Navedi splet |title=Kandidati in kandidatke za župana/županjo Mestne občine Ljubljana |url=https://www.ljubljana.si/assets/Mestni-svet/Lokalne-volitve-2026/Kandidature/Zupan_P26.pdf}}</ref> |- |<center>[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Izidor Predan]]'''</center> | style="background:#D32F2F;" | |1984 [[Ljubljana]] | *pravnik |[[Krščanski socialisti Slovenije|Krščanski socialisti]] | |TBA |<ref>{{Navedi splet |date=November 2022 |title=Revija Ljubljana |url=https://ljubljanainfo.com/novica/politika/petnajst-imen-za-zupana-kdo-kandidira-kdo-jih-predlaga-kaj-obljubljajo-ljubljani/453202}}</ref><ref name=":23" /><ref name=":24" /> |} === Osebe, ki so zavrnile župansko kandidaturo === * [[Urška Klakočar Zupančič]], nekdanja predsednica Državnega zbora (2022–2026)<ref>{{Navedi splet |last=Z |first=M. |title=Anton Rop bo kandidiral za župana Ljubljane, Urška Klakočar Zupančič za mestno svetnico |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/anton-rop-bo-kandidiral-za-zupana-ljubljane-urska-klakocar-zupancic-za-mestno-svetnico/792583 |access-date=2026-09-26 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> * [[Rosvita Pesek]], novinarka in TV voditeljica<ref>{{Navedi splet |last=Uredništvo |date=2026-06-15 |title=V boj za župana Ljubljane spletni vplivnež, novačili pa tudi znano televizijko |url=https://info360.si/politika/v-boj-za-zupana-ljubljane-spletni-vplivnez-novacili-pa-tudi-znano-televizijko/ |access-date=2026-09-26 |website=info360.si |language=sl-SI}}</ref> * [[Senko Pličanič]], nekdanji minister za pravosodje in javno upravo (2012–2014), [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]]<ref name=":13" /> * [[Mihael Jarc]], nekdanji mestni svetnik Mestne občine Ljubljana (2002–2010), [[Stranka slovenskega naroda|SSN]]: 3. julija 2026 je napovedal kandidaturo, a 30. septembra od nje iz osebnih razlogov odstopil.<ref name=":15" /> == Stranke in liste v mestnem svetu == {| class="wikitable" ! colspan="3" rowspan="2" |Stranka / Lokalna lista ! rowspan="2" |Vodja<br> svetniškega kluba ! colspan="2" |Izid 2022 ! rowspan="2" |Trenutno |- ! Glasov (%) ! Sedežev |- | bgcolor="#b8d432" | | align="center" |'''LZJ''' | [[Lista Zorana Jankovića]] | [[Aleš Čerin]] | align="center" |40,4 % | {{Composition bar|18|45|#b8d432}} | {{Composition bar|19|45|#b8d432}} |- | bgcolor="#005DA3" | | align="center" |'''GS''' | [[Gibanje Svoboda]] | Samo Logar | align="center" |18,0 % | {{Composition bar|8|45|#005DA3}} | {{Composition bar|7|45|#005DA3}} |- | bgcolor="#FEF200" | | align="center" |'''SDS''' | [[Slovenska demokratska stranka]] | Maruša Babnik | align="center" |14,5 % | {{Composition bar|6|45|#FEF200}} | {{Composition bar|4|45|#FEF200}} |- | bgcolor="#e6342a" | | align="center" |'''L''' | [[Levica (Slovenija)|Levica]] | Urška Honzak | align="center" |8,9 % | {{Composition bar|4|45|#e6342a}} | {{Composition bar|3|45|#e6342a}} |- | bgcolor="{{party color|Nova Slovenija}}" | | align="center" |'''NSi''' | [[Nova Slovenija – Krščanski demokrati]] | [[Mojca Sojar]] | align="center" |4,5 % | {{Composition bar|2|45|{{party color|Nova Slovenija}}}} | {{Composition bar|1|45|{{party color|Nova Slovenija}}}} |- | bgcolor="{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}" | | align="center" |'''SD''' | [[Socialni demokrati]] | Klemen Žibert | align="center" |4,4 % | {{Composition bar|2|45|{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}}} | {{Composition bar|2|45|{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}}} |- | bgcolor="#09105E" | | align="center" |'''Demokrati''' | [[Demokrati. Anžeta Logarja]]{{efn|Stranka na lokalnih volitvah leta 2022 še ni obstajala. Svetniško skupino so med mandatom ustanovili trije mestni svetniki, izvoljeni na drugih kandidatnih listah.}} | Igor Horvat | align="center" |/ | {{Composition bar|0|45|#09105E}} | {{Composition bar|3|45|#09105E}} |- | bgcolor="#a167ab" | | align="center" |'''GOD''' | [[Glas za otroke in družine|Aleš Primc – Glas za otroke in družine]] | rowspan=3|[[Tina Bregant]] | align="center" |2,6 % | {{Composition bar|1|45|#a167ab}} | {{Composition bar|1|45|#a167ab}} |- | bgcolor="{{party color|Slovenska ljudska stranka}}" | | align="center" |'''SLS''' | [[Slovenska ljudska stranka]] | align="center" |2,4 % | {{Composition bar|1|45|{{party color|Slovenska ljudska stranka}}}} | {{Composition bar|1|45|{{party color|Slovenska ljudska stranka}}}} |- | bgcolor="#808080" | | align="center" |/ | Svetnik Jožef Horvat | align="center" |/ | {{Composition bar|0|45|#808080}} | {{Composition bar|1|45|#808080}} |- | bgcolor="#00964f" | | align="center" |'''Vesna''' | [[VESNA – zelena stranka]] | Denis Striković | align="center" |3,4 % | {{Composition bar|1|45|#65B32E}} | {{Composition bar|1|45|#65B32E}} |- | bgcolor="#000000" | | align="center" |'''Pirati''' | [[Piratska stranka Slovenije]] | [[Jasmin Feratović]] | align="center" |2,0 % | {{Composition bar|1|45|#000000}} | {{Composition bar|1|45|#000000}} |- | bgcolor="#eb4d2f" | | align="center" |'''Mi!''' | [[Mi, socialisti!]]{{efn|Stranka je bila ustanovljena med mandatom. Mestni svetnik Arne Jakob Zakrajšek je bil leta 2022 izvoljen na listi Levice.}} | Arne Jakob Zakrajšek | align="center" |/ | {{Composition bar|0|45|#A71930}} | {{Composition bar|1|45|#A71930}} |- | bgcolor="#01953f" | | align="center" |'''LŠZZ''' | Lista Šport za zdravje{{efn|Mestni svetnik Gašper Kromar je med mandatom prestopil v Gibanje Svoboda, zaradi česar je Lista Šport za zdravje izgubila zastopanost v svetu.}} | Gašper Kromar | align="center" |2,7 % | {{Composition bar|1|45|#01953f}} | {{Composition bar|0|45|#01953f}} |- |} == Volilna kampanja == === Predvolilna soočenja === {| class="wikitable" style="font-size:80%; line-height:15px; text-align:center;" ! colspan="22" | Predvolilna soočenja |- ! rowspan="3" | Datum ! rowspan="3" | Voditelj ! rowspan="3" | Medij ! rowspan="3" | Naslov ! colspan="10" | {{Colors|black|#90ff90|&nbsp;P&nbsp;}} Prisoten &nbsp;{{Colors|black|#c7d0da|&nbsp;N&nbsp;}} Nepovabljeni&nbsp; {{Colors|black|#FA8072|&nbsp;O&nbsp;}} Odsotni povabljeni &nbsp; ! rowspan="3" |Vir |- |'''[[Zoran Janković|Janković]]''' |'''[[Luka Mesec|Mesec]]''' |'''[[Anton Rop|Rop]]''' |'''[[Jasmin Feratović|Feratović]]''' |'''[[Aleš Primc|Primc]]''' |'''[[Aleš Vrhovec|Vrhovec]]''' |'''[[Apolonija Simon|Simon]]''' |'''[[Aleksandar Repić|Repić]]''' |'''[[Klemen Boštjančič|Boštjančič]]''' |'''[[Mojca Sojar|Sojar]]''' |- ! style="background: #43AC44; height:1px" | ! style="background: {{party color|Levica (Slovenija)}}; width:50px" | ! style="background: #d56138; width:50px" | ! style="background: #000000; width:50px" | ! style="background: #a167ab; width:50px" | ! style="background: #FEF200; width:50px" | ! style="background: #00964f; width:50px" | ! style="background: #D4AF37; width:50px" | ! style="background: {{party color|Gibanje Svoboda}}; width:50px" | ! style="background: {{party color|Nova Slovenija}}; width:50px" | |- | četrtek<br>{{nowrap|22. oktober}} | Suzana Kos | [[Info360]] | V središču: Spopad za Ljubljano | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#90ff90" |'''P''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#90ff90" |'''P''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#90ff90" |'''P''' | style="background:#90ff90" |'''P''' |<ref>{{Navedi splet |last=Kos |first=Suzana |date=2026-10-22 |title=Klemen Boštjančič: »Nisem Jankovićev satelit!« |url=https://info360.si/politika/klemen-bostjancic-luka-mesec-pri-stanovanjski-politiki-ni-uvedel-niti-d-od-dunaja/ |access-date=2026-10-23 |website=info360.si |language=sl-SI}}</ref> |- | rowspan=2|četrtek<br>{{nowrap|15. oktober}} | Uroš Slak | [[POP TV]] | 24UR Zvečer: Soočenje levih kandidatov Ljubljane | style="background:#90ff90" |'''P''' | style="background:#90ff90" |'''P''' | style="background:#90ff90" |'''P''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#90ff90" |'''P''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' |<ref>{{Navedi splet |title=Prihodnost Ljubljane: štiri imena z levega pola prvič na soočenju {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/prihodnost-ljubljane-stiri-imena-z-levega-pola-prvic-na-soocenju.html |access-date=2026-10-16 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> |- | Nenad Glücks | [[Info360]] | V središču: Prvi županski spopad | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#90ff90" |'''P''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#90ff90" |'''P''' | style="background:#90ff90" |'''P''' | style="background:#90ff90" |'''P''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' |<ref>{{Navedi splet |last=Glücks |first=Nenad |date=2026-10-15 |title=Aleksandar Repić: na Viču se 89 odstotkov žensk ne čuti več varnih sprehajati se ponoči |url=https://info360.si/politika/aleksandar-repic-na-vicu-se-89-odstotkov-zensk-ne-cuti-vec-varnih-sprehajati-se-ponoci/ |access-date=2026-10-16 |website=info360.si |language=sl-SI}}</ref> |- | torek<br>{{nowrap|13. oktober}} | Katarina Braniselj | {{nowrap|[[Planet TV]]}} | Planet 18 večerna izdaja: Soočenje za župana Ljubljane | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#90ff90" |'''P''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#90ff90" |'''P''' | style="background:#90ff90" |'''P''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | |- | ponedeljek<br>{{nowrap|12. oktober}} | Marcel Štefančič | {{nowrap|[[TV SLO 1]]}} | Marcel: Soočenje o Ljubljani | style="background:#90ff90" |'''P''' | style="background:#90ff90" |'''P''' | style="background:#90ff90" |'''P''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' |<ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Janković, Mesec in Rop soočili poglede na vodenje Ljubljane |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/jankovic-mesec-in-rop-soocili-poglede-na-vodenje-ljubljane/796690 |access-date=2026-10-16 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> |- |} == Javnomnenjske raziskave == === Prvi krog === {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:95%;line-height:18px" |- |+ |- | rowspan=2 colspan=3|'''Izvajanje ankete in vzorec''' | width=70|'''[[Zoran Janković|Janković]]''' | width=70|'''[[Aleš Primc|Primc]]''' | width=70|'''[[Jasmin Feratović|Feratović]]''' | width=70|'''[[Luka Mesec|Mesec]]''' | width=70|'''[[Anton Rop|Rop]]''' | width=70|'''[[Aleksandar Repić|Repić]]''' | width=70|'''[[Aleš Vrhovec|Vrhovec]]''' | width=70|'''[[Gregor Novak|Novak]]''' | width=70|'''[[Apolonija Simon|Simon]]''' | width=70|'''[[Klemen Boštjančič|Boštjančič]]''' | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Dr|Drugo}} | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Neop|Neopredeljeni: združuje odgovore "Nobene", "Ne vem", "Ne povem", "Neveljavna glasovnica" in "Ne bi volil"}}{{efn|Neopredeljeni: združuje odgovore "Nobene", "Ne vem", "Ne povem", "Neveljavna glasovnica" in "Ne bi volil"}} | rowspan=2 |Vodstvo | rowspan=2 style="width:30px;" |Vir |- ! style="background: #43AC44; height:1.5px" | ! style="background: #a167ab; width:50px" | ! style="background: #000000; width:50px" | ! style="background: {{party color|Levica (Slovenija)}}; width:50px" | ! style="background: #d56138; width:50px" | ! style="background: #D4AF37; width:50px" | ! style="background: #FEF200; width:50px" | ! style="background: #6f2c91; width:50px" | ! style="background: #00964f; width:50px" | ! style="background: {{party color|Gibanje Svoboda}}; width:50px" | |- |{{nowrap|12.–14. oktober}} |Ninamedia |'''691''' | style="background:#b3ddb4" |34,6 |6,2 |3,2 |21,0 |8,2 |2,5 |4,6 |0,9 |0,7 |5,2 |0,6 |12,5 | style="background:#43AC44" |13,6 |<ref>{{Navedi splet |last=Požar |first=B. |date=2026-10-16 |title=Pričakovano: po najnovejši, interni ter še ne objavljeni anketi Nimamedie (anketiranje med 12. in 14.10.) je dogovorni kandidat Svobode - med Jankovićem in Golobom - za ljubljanskega župana Klemen Boštjančič strmoglavil Toneta Ropa na malo več kot 8% … |url=https://x.com/BojanPozar/status/2110969486794690800 |access-date=2026-10-16 |website=X.com}}</ref> |- |{{nowrap|sredina septembra}} |Ninamedia |'''1000''' | style="background:#b3ddb4" |36,1 |5,6 |2,8 |21,3 |12,2 |1,7 |3,6{{efn|Anketiranim ponujena opcija "Kandidat SDS", saj ta še ni bil oznanjen.}} |0,5 |– |– |0,4 |15,8 | style="background:#43AC44" |14,8 |<ref name=":14">{{Navedi splet |date=2026-10-13 |title=Anketa: V "Jankovićevi" Ljubljani do župana v drugem krogu, v njem pa ... |url=https://vecer.com/slovenija/anketa-zupanske-volitve-ljubljana-razkol-10430167 |access-date=2026-10-13 |website=Večer |language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|14.–16. september}} |Ninamedia |'''500''' | style="background:#b3ddb4" |27,4 |7,9 |2,7 |19,2 |13,4 |3,1 |1,7{{efn|Anketiranim ponujen [[Aleš Hojs]], predsednik MO SDS Ljubljana, saj kandidat SDS še ni bil oznanjen.}} |– |– |– |– |– | style="background:#43AC44" |8,2 |<ref>{{Navedi splet |title=Zakaj napadi na Luko Mesca? |url=https://www.mladina.si/251497/zakaj-napadi-na-luko-mesca/ |access-date=2026-09-26 |website=Mladina.si |language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|15.–18. junij}} |Mediana |'''719''' | style="background:#b3ddb4" |27,2 |11,6 |8,9 |13,7 |– |– |– |– |– |– |14,4 |24,2 | style="background:#43AC44" |13,5 |<ref name=":1">{{Navedi splet |date=2026-07-12 |title=Anketa Mediane in Episcentra: Zorana Jankoviča 60 % volivcev noče več za župana! Ga bo odstavil Tone Rop skupaj z Urško? |url=https://www.zanima.me/anketa-mediane-in-episcentra-zorana-jankovica-60-volivcev-noce-vec-za-zupana-ga-bo-odstavil-tone-rop-skupaj-z-ursko/ |access-date=2026-07-30 |website=Zanima.me |language=sl-SI}}</ref> |- |} === Drugi krog === {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:96%;line-height:18px" |- |+ |- | rowspan=2 colspan=3|'''Izvajanje ankete in vzorec''' | width=70|'''[[Zoran Janković|Janković]]''' | width=70|'''[[Luka Mesec|Mesec]]''' | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Neop|Neopredeljeni: združuje odgovore "Nobene", "Ne vem", "Ne povem", "Neveljavna glasovnica" in "Ne bi volil"}} | rowspan=2 |Vodstvo | rowspan=2 style="width:40px;" |Vir |- ! style="background: #43AC44; height:1.5px" | ! style="background: {{party color|Levica (Slovenija)}}; width:50px" | |- |{{nowrap|12.–14. oktober}} |Ninamedia |'''691''' | style="background:#b3ddb4" |51,3 |48,7 |– | style="background:#43AC44" |2,6 |<ref name=":21">{{Navedi splet |title=Obeta se drugi krog: Janković v vodstvu, Mesec na drugem mestu {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/jankovic-v-ljubljani-v-vodstvu-mesec-na-drugem-mestu.html |access-date=2026-10-18 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|september}} |Ninamedia |'''1000''' | style="background:#b3ddb4" |53,0 |47,0 |– | style="background:#43AC44" |6,0 |<ref name=":14" /><ref name=":16">{{Navedi splet |last=Požar |first=B. |date=2026-10-13 |title=Iz najnovejše ankete Ninamedie, ki naj bi jo sicer naročil volilni štab Zorana Jankovića, narejena pred dnevi, na vzorcu 1000 anketiranih. |url=https://x.com/BojanPozar/status/2109957477441712221 |access-date=2026-10-13 |website=X.com}}</ref> |- |{{nowrap|2.–9. julij}} |Episcenter |'''462''' | style="background:#b3ddb4" |60,0 |40,0 |– | style="background:#43AC44" |20,0 |<ref name=":1" /> |- |} {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:96%;line-height:18px" |- |+ |- | rowspan=2 colspan=3|'''Izvajanje ankete in vzorec''' | width=70|'''[[Zoran Janković|Janković]]''' | width=70|'''[[Anton Rop|Rop]]''' | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Neop|Neopredeljeni: združuje odgovore "Nobene", "Ne vem", "Ne povem", "Neveljavna glasovnica" in "Ne bi volil"}} | rowspan=2 |Vodstvo | rowspan=2 style="width:40px;" |Vir |- ! style="background: #43AC44; height:1.5px" | ! style="background: #d56138; width:50px" | |- |{{nowrap|12.–14. oktober}} |Ninamedia |'''691''' | style="background:#b3ddb4" |56,9 |43,1 |– | style="background:#43AC44" |13,8 |<ref name=":21" /> |- |{{nowrap|september}} |Ninamedia |'''1000''' | style="background:#b3ddb4" |60,8 |39,2 |– | style="background:#43AC44" |21,6 |<ref name=":14" /><ref name=":16" /> |- |{{nowrap|2.–9. julij}} |Episcenter |'''494''' | style="background:#b3ddb4" |61,0 |39,0 |– | style="background:#43AC44" |22,0 |<ref name=":1" /> |- |} {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:96%;line-height:18px" |- |+ |- | rowspan=2 colspan=3|'''Izvajanje ankete in vzorec''' | width=70|'''[[Anton Rop|Rop]]''' | width=70|'''[[Luka Mesec|Mesec]]''' | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Neop|Neopredeljeni: združuje odgovore "Nobene", "Ne vem", "Ne povem", "Neveljavna glasovnica" in "Ne bi volil"}} | rowspan=2 |Vodstvo | rowspan=2 style="width:40px;" |Vir |- ! style="background: #d56138; width:50px" | ! style="background: {{party color|Levica (Slovenija)}}; height:1.5px" | |- |{{nowrap|12.–14. oktober}} |Ninamedia |'''691''' |40,7 | style="background:#f08882" |59,3 |– | style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}}" |{{font color|white|18,6}} |<ref name=":21" /> |- |{{nowrap|september}} |Ninamedia |'''1000''' |41,0 | style="background:#f08882" |59,0 |– | style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}}" |{{font color|white|18,0}} |<ref name=":14" /><ref name=":16" /> |- |} {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:96%;line-height:18px" |- |+ |- | rowspan=2 colspan=3|'''Izvajanje ankete in vzorec''' | width=70|'''[[Zoran Janković|Janković]]''' | width=70|'''[[Urška Klakočar Zupančič|Klakočar]]''' | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Neop|Neopredeljeni: združuje odgovore "Nobene", "Ne vem", "Ne povem", "Neveljavna glasovnica" in "Ne bi volil"}} | rowspan=2 |Vodstvo | rowspan=2 style="width:40px;" |Vir |- ! style="background: #43AC44; height:1.5px" | ! style="background: #d56138; width:50px" | |- |{{nowrap|2.–9. julij}} |Episcenter |'''467''' |47,0 | style="background:#e5a087" |53,0 |– | style="background:#d56138" |{{font color|white|6,0}} |<ref name=":1" /> |- |} === Mestni svet === {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:95%;line-height:18px" |+ |- | rowspan="2" colspan="3" |'''Izvajanje ankete in vzorec''' | width="70" |'''[[Lista Zorana Jankovića|LZJ]]''' | width="70" |'''[[Gibanje Svoboda|GS]]''' | width="70" |'''[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]''' | width="70" |'''[[Levica (Slovenija)|Levica]]''' | width="70" |'''[[Nova Slovenija|NSi]]''' | width="70" |'''[[Socialni demokrati|SD]]''' | width="70" |'''[[Demokrati. Anžeta Logarja|Dem.]]''' | width="70" |'''[[Glas za otroke in družine|GOD]]''' | width="70" |'''[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]''' | width="70" |'''[[VESNA – zelena stranka|Vesna]]''' | width="70" |'''[[Piratska stranka Slovenije|Pirati]]''' | width="70" |'''[[Ljubljana smo vsi|LSV]]''' | width="70" |'''{{abbr|LČPV|Lista za čisto pitno vodo}}''' | rowspan="2" style="width:30px;" |{{abbr|Dr|Drugo}} | rowspan="2" style="width:30px;" |{{abbr|Neop|Neopredeljeni: združuje odgovore "Nobene", "Ne vem", "Ne povem", "Neveljavna glasovnica" in "Ne bi volil"}}{{efn|Neopredeljeni: združuje odgovore "Nobene", "Ne vem", "Ne povem", "Neveljavna glasovnica" in "Ne bi volil".}} | rowspan="2" |Vodstvo | rowspan="2" style="width:30px;" |Vir |- ! style="background:#b8d432; height:1.5px;" | ! style="background:#005DA3; width:50px;" | ! style="background:#FEF200; width:50px;" | ! style="background:#e6342a; width:50px;" | ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:50px;" | ! style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:50px;" | ! style="background:#09105E; width:50px;" | ! style="background:#a167ab; width:50px;" | ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:50px;" | ! style="background:#00964f; width:50px;" | ! style="background:#000000; width:50px;" | ! style="background:#d56138; width:50px;" | ! style="background:#808080; width:50px;" | |- |{{nowrap|12.–14. oktober}} |Ninamedia |'''691''' | style="background:#e3edb3;" |26,9 |8,5 |10,1 |20,1 |3,2 |6,8 |2,2 |3,2 |– |– |3,9 |8,7 |2,2 |1,0{{efn|V kategoriji »Drugo« so skupaj navedene stranke Mi, socialisti!, Vesna in Prerod. Njihovi posamezni deleži niso objavljeni.}} |3,2 | style="background:#b8d432;" |6,8 |<ref name=":21" /> |} == Glej tudi == * [[Župan Ljubljane]] * [[Mestni svet Mestne občine Ljubljana]] == Opombe == {{seznam opomb|group=lower-alpha}} == Sklici == {{sklici}} {{Lokalne volitve v Sloveniji 2026}} [[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji 2026|Ljubljana]] [[Kategorija:Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana]] kb76tdhrf5q9b4id5q7v3sd6106kjti 0 607495 6774997 6740401 2026-11-05T02:11:50Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6774997 wikitext text/x-wiki {{Infobox Chinese| title = Šatuo| c = 沙陀| p = Shātuó| w = Sha¹-tʻo²| mi = /ʂä⁵⁵ tʰwɔ³⁵/| mc = /ʃˠa dɑ/ |altname = Turki Šatuoja| c2 = 沙陀突厥| p2 = Shātuó Tūjué| w2 = Sha¹-tʻo² Tʻu¹-chüeh²| mi2 = /ʂä⁵⁵ tʰwɔ³⁵ tʰu⁵⁵ t͡ɕɥɛ³⁵/| mc2 = /ʃˠa dɑ tʰuət̚ kɨut̚/ }} '''Šatuoji''' ali '''Turki Šatuoji'''<ref>{{cite journal|journal=The Medieval History Journal|title=The Ethnogonic Tales of the Türks|author=Peter Golden|page=294|date=July 2018}}</ref> (turško: Şatuo ali Şatuo Türkleri, {{zh|c=沙陀突厥|p=Shātuó Tūjué}}), včasih tudi '''Šatoji''',<ref name="Zuev_127">Zuev Yu.A., Horse Tamgas from Vassal Princedoms (prevod kitajskega besedila "Tanghuyao" iz 8.-10. stoletja)', Kazakh SSR Academy of Sciences, Alma-Ata, I960, str. 127 (v ruščini)</ref> so bili [[Turška ljudstva|turško pleme]], ki je od poznega 9. do 10. stoletja močno vplivalo na politiko severne [[Kitajska|Kitajske]]. Znani so po tem, da so v [[Obdobje petih dinastij in desetih kraljestev|obdobju petih dinastij in desetih kraljestev]] ustanovili tri dinastije od petih ([[Kasnejši Tang]], [[Kasnejši Džin]] in [[Kasnejši Han]]) in eno kraljestvo od desetih ([[Severni Han]]). Severni Han je kasneje osvojila dinastija [[Dinastija Song|Song]]. Nekaj pred 12. stoletjem so Šatuoji izginili kot posebna etnična skupina. Mnogi med njimi so prevzeli kulturo prebivalstva okoli sebe in se asimilirali.{{sfn|Davis|2014|p=xiii}} ==Izvor== ===Čigili=== Pleme Šatuo je izhajalo predvsem iz zahodnoturškega plemena [[Čigili|Čigilov]],<ref>Ouyang Xiu. ''Historical Records of the Five Dynasties''. Vol. 4</ref><ref name="Atwood 2010">{{cite journal|first= Christopher P.|last= Atwood|title= The Notion of Tribe in Medieval China: Ouyang Xiu and the Shatuo Dynastic Myth|journal= Miscellanea Asiatica|year= 2010|issue= 16|url= https://repository.upenn.edu/ealc/16/|pages= 693–621|archive-url= https://web.archive.org/web/20230526211417/https://repository.upenn.edu/ealc/16/|archive-date= 2023-05-26|access-date= 2026-08-20|url-status= dead}}</ref><ref>{{cite journal|last= Barenghi|first= Maddalena|title= Representations of Descent: Origin and Migration Stories of the Ninth- and Tenth-century Turkic Shatuo|journal= Asia Major|year= 2019|series= 3d|volume= 32|issue= 1|pages= 62–63|url= https://www2.ihp.sinica.edu.tw/file/3650HVkUhqL.pdf|archive-date= 2022-02-14|access-date= 2020-05-12|archive-url= https://web.archive.org/web/20220214000102/http://www2.ihp.sinica.edu.tw/file/3650HVkUhqL.pdf|url-status= dead}}</ref> ki je pripadalo skupini štirih plemen Čujev, skupaj znanih kot Juebani (staroturško: Örpün).<ref name="Zuev_127" /> Država Juebanov je preživela do konca 480. let, ko so jo uničili [[Tieleji]]. Po padcu države so se Juebani razdelili na štiri plemena: Čujuje, Čumije, Čumuhune in Čubane. Ta plemena so postala pomembni akterji v [[Prvi turški kaganat|Prvem turškem kaganatu]] in pozneje.<ref>Gumilev L.N., ''"Hunnu in China"'', Moscow, 'Science', 1974, Ch. 9, http://gumilevica.kulichki.com/HIC/hic09.htm (v ruščini)</ref> Čujuji in Čumiji niso pripadali prevladujoči Onoški plemenski zvezi ([[Deset puščic]]), medtem ko so ji Čumukuni in Čubani pripadali.<ref>Gumilev L.N., "Ancient Turks", Moscow, 1967, Ch. 16</ref> ===Tieleji=== Drugi viri trdijo, da so Šatuoji izvirali iz plemena Tiele. [[Epitaf]] Šatuoja Li Kejonga, vojaškega komisarja ([[džjeduši]]ja) iz poznega obdobja dinastije [[Dinastija Tang|Tang]], navaja, da je bil njegov prednik ''"Jidu, gospodar države Šuejantuo, neprekosljiv general"''.<ref>{{cite journal|last= Barenghi|first= Maddalena|title= Representations of Descent: Origin and Migration Stories of the Ninth- and Tenth-century Turkic Shatuo|journal= Asia Major|year= 2019|series= 3d|volume= 32|issue= 1|pages= 62–63|url= https://www2.ihp.sinica.edu.tw/file/3650HVkUhqL.pdf|archive-date= 2022-02-14|access-date= 2020-05-12|archive-url= https://web.archive.org/web/20220214000102/http://www2.ihp.sinica.edu.tw/file/3650HVkUhqL.pdf|url-status= dead}}</ref> Šuejantuoji so bili pleme Tielejev.<ref>Suishu, vol. 84 [https://zh.wikisource.org/wiki/%E9%9A%8B%E6%9B%B8/%E5%8D%B784#%E9%90%B5%E5%8B%92 Tiele]</ref> Drugi kitajski kronisti so izsledili skupino sorodnih plemen, ki so za svoje ime privzeli Šatuo in za priimek Džušje, potem ko se je njihov poglavar Džingdžong (dobesedno 'Zvest do konca') v času cesarja Tanga [[Dedzong]]a (vladal 780–804) preselil v protektorat Bejting.<ref name="Atwood 2010"/> ===Šatuoji=== Pripadniki plemena Čujue, ki so pod vodstvom Onoka ostali v [[Zahodni turški kaganat|Zahodnem turškem kaganatu]], so zasedli ozemlje vzhodno od jezera Barkul in so se v kitajščini imenovali Šatuo (dobesedno 'peščeno pobočje' ali 'gramoz', tj. puščava). Šatuo je bilo tudi ime puščave v severnem [[Šindžjang]]u.{{sfn|Davis|2016|p=3}} Pleme Šatuo so sestavljala tri podplemena: Čigili, Turkeši<ref>Golden, Peter Benjamin (1992). "An Introduction to the History of the Turkic Peoples: Ethnogenesis Ans State Formation in the Medieval and Early Modern Eurasia and the Middle East". ''Turcologica''. 9. Wiesbaden: Harrassowitz. {{ISBN|978-3-447-03274-2}}. str. 165</ref> in Ančingi. Slednji so bili [[Sogdija|sogdijskega]] porekla.<ref name="Atwood 2010"/> Šatuoji so sodelovali v vojnah v imenu dinastije Tang, tudi proti drugim turškim ljudstvom, na primer [[Ujguri|Ujgurom]]. Dinasti Tanga so zato njihovim voditeljem podeljevali različne nazive in nagrade. Po porazu Čujev v vojni s [[Tibetansko cesarstvo|Tibetanci]] leta 808 je veja Čujev Šatuojev prosila Kitajsko za zaščito in se preselila v notranjo Kitajsko. Šatuoji so potem, ko so pomagali zatreti Huang Čaojevo vstajo v letih 875–883, ustanovili tri od petih kratkotrajnih dinastij v obdobju petih dinastij in desetih kraljestev (907–960). Kasneje se je njihovo število na Kitajskem zmanjšalo 50.000 do 100.000 oseb. Podrobno analizo izraza Šatuo ([[sanskrt]]sko Sart) je podal Čjan Si-man.<ref>Chjan Si-man: "New research about historical tribes of the Western Territory"</ref> Njihovo družbeno in gospodarsko življenje je preučeval W. Eberhard.<ref>W. Eberhard: "Some Cultural Traits of the Shato-Türks. "Oriental Art", vol. 1 (1948), No 2, str. 50-55</ref> V delu ''[[Tang huijao]]'' (''Institucionalna zgodovina dinastije Tang'') je upodobljena [[tamga]] Šatoujev [[Slika:ShatoTamgaZuev.gif]]<ref>Zuev Yu.A., ''"Horse Tamgas from Vassal Princedoms (Translation of Chinese composition "Tanghuyao" of 8-10th centuries)"'', Kazakh SSR Academy of Sciences, Alma-Ata, I960, str. 127, 132 (v ruščini)</ref> Šatuojski plemiči so ustanovili kitajsko dinastijo [[Kasnejši Tang]] (923–956).<ref>Yu. Zuev, "Early Türks: Sketches of history and ideology", Almaty, Daik-Press, 2002, str. 8</ref> V mongolskem obdobju so Šatuoji pripadli [[Čagatajski kanat]] in po njegovem propadu ostali v [[Sedmerorečje|Sedmerorečju]] in severnem [[Tjanšan]]u. Šatuoji so leta 966 pobirali davek od [[Tatari|Tatarov]] severno od [[Ordos]]a, medtem ko so bili sami vazali [[Kitani|kitanskega]] cesarja.<ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=JqRDAAAAYAAJ&q=966 |title=Journal of the China Branch of the Royal Asiatic Society for the year ..., Volumes 30-31|author=Royal Asiatic Society of Great Britain and Ireland. China Branch|year=1897|publisher=The Branch|location=SHANGHAI|page=23|access-date=2011-06-28}}</ref> ==Zgodovina== ===Zgodnji Šatuo (7.–8. stoletje)=== [[Slika:Li Keyong.jpg|thumb|200px|Li Kejong (856-908), šatuojski vojskovodja v pozni dinastiji Tang]] Šatuoji so se prvotno imenovali Turki Šatuoja. Občasno so se omenjala tri plemena Šatuojev: Šatuo, Anking in Jinge. Njihovo število ni bilo nikoli veliko, vendar so njihovi bojevniki sloveli kot pogumni in agresivni borci, spretni v obleganju in lokostrelstvu. Sodelovali so v pohodih cesarja [[Tajdzong]]a iz dinastije [[Dinastija Tang|Tang]] proti [[Korjo]]ju v 640. letih in se kljub končnemu neuspehu odlikovali. Šatuoji so hkrati s Korjojem prišli v konflikt tudi s sosednjimi plemeni, zaradi česar so postali vse bolj odvisni od podpore dinastije Tang. Leta 702 je Šatuo Džinšan, prednik Li Kejonga, vojskovodje dinastije Tang, začel pošiljati poklone dvoru Tanga.{{sfn|Davis|2016|p=5}} Leta 714 je bil povabljen v Čangan, kjer je cesar [[Šuandzong]] iz dinastije Tang zanj priredil banket.{{sfn|Davis|2016|p=6}} Med [[An Lušanov upor|An Lušanovim uporom]] v 750. letih so Šatuoji skupaj z [[Ujgurski kaganat|Ujgurskim kagagatom]] nudili znatno vojaško pomoč dinastiji Tang. Jao Runeng v svojem delu ''An Lušanova dejanja'', napisanem v 9. stoletju, med nekitajskimi plemeni v regijah He in Long omenja dve plemeni - Šatuoje in Džujeje/Džušjeje pod turško-hotanskim lojalnim [[džjeduši]]jem Gešu Hanom.<ref>{{cite journal|last= Barenghi|first= Maddalena|title= Representations of Descent: Origin and Migration Stories of the Ninth- and Tenth-century Turkic Shatuo|journal= Asia Major|year= 2019|series= 3d|volume= 32|issue= 1|pages= 53–54|url= https://www2.ihp.sinica.edu.tw/file/3650HVkUhqL.pdf|archive-date= 2022-02-14|access-date= 2020-05-12|archive-url= https://web.archive.org/web/20220214000102/http://www2.ihp.sinica.edu.tw/file/3650HVkUhqL.pdf|url-status= dead}}</ref> ===Podložniki dinastije Tang (9. stoletje)=== Leta 808 je 30.000 Šatuojev pod vodstvom Džuje Džindžonga prebegnilo od Tibetancev v Kitajsko dinastijo Tang. Tibetanci so jih zasledovali in jih kaznovali z usmrtitvijo Džuje Jindžonga.<ref>{{cite book | url=https://books.google.com/books?id=Mm-cEAAAQBAJ&dq=843+shatuo&pg=PT248 | title=From the Khitans to the Jurchens & Mongols: A History of Barbarians in Triangle Wars & Quartet Conflicts | isbn=9781663242587 | last1=Yuan | first1=Hong | date=14 November 2022 | publisher=iUniverse }}</ref> Proti zavezništvu Šatuojev in Tibetancev so se borili tudi Ujguri v bitki pri Bešbaliku.<ref>{{cite book | url=https://books.google.com/books?id=DhiWDwAAQBAJ&dq=843+shatuo&pg=RA1-PA310 | title=History of Central Asia, the: 4-volume set | isbn=9781838608682 | last1=Baumer | first1=Christoph | date=18 April 2018 | publisher=Bloomsbury }}</ref> Leta 809 je dinastija Tang naselila več plemen Šatuojev v Hedong (današnji severni [[Šanši]]), imenovan tudi Jin. Tamkajšnji Šatuoji so bili polnomadi, ki so trgovali s konji, ovcami in govedom. Njihov način življenja se je v 9. stoletju postopoma spremenil, saj so se nekoliko ustalili in se poročali z obmejnimi ljudstvi in [[Kitajci Han]]i. Povečalo se je tudi njihovo število. V začetku 9. stoletja poročila omenjajo 6.000–7.000 šotorov Šatuojev, se pravi okoli 30.000 ljudi, vključno z ženskami in otroki. Do konca 9. stoletja so imela plemena Šatuojev 50.000–60.000 bojevnikov.{{sfn|Davis|2016|p=5-6}} Leta 821 je Džuje Džiji, praded Li Kejonga, vodil neuspešen napad na uporniškega džjedušija Čengdeja.{{sfn|Davis|2016|p=5-6}} Šatuoji pod vodstvom Džuje Čišina (Li Guočanga) so služili dinastiji Tang v bojih proti svojim rojakom Turkom v Ujgurskem kaganatu. Ko se je leta 839 general Ujgurskega kaganata Džueluovu uprl vladavini takrat vladajočega kagana [[Džangšin kagan|Džangšina]], je od Džuje Čišina zahteval pomoč. Slednji mu je dal 300 konjenikov in skupaj sta premagala Džangšin kagana. Slednji je po porazu storil samomor, kar je sprožilo poznejši propad Ujgurskega kaganata. Ko so ostanki Ujgurskega kaganata v naslednjih nekaj letih napadali meje dinastije Tang, so Šatuoji skupaj z drugimi plemeni, zvestimi Tangu, sodelovali v protinapadih na Ujgurski kaganat.<ref>''Zizhi Tongjian'', [[:zh:s:資治通鑑/卷246|vol. 246]].</ref> Leta 843 je Džuje Čišin pod poveljstvom hanskega častnika Ši Šjonga sodeloval v napadu na Ujgurski kaganat in pokolu ujgurske vojske na gori Šahu.<ref>''Zizhi Tongjian'', [[:zh:s:資治通鑑/卷247|vol. 247]].</ref><ref>{{cite book | url=https://books.google.com/books?id=zzEUAgAAQBAJ&dq=843+shatuo&pg=PA32 | title=Governing China: 150-1850 | isbn=9781603844475 | last1=Dardess | first1=John W. | date=10 September 2010 | publisher=Hackett }}</ref><ref>{{cite book | url=https://books.google.com/books?id=nSk7EAAAQBAJ&dq=843+shatuo&pg=PA173 | title=Warfare in Chinese History | isbn=9789004482944 | last1=Ven | first1=Hans van de | date=26 July 2021 | publisher=BRILL }}</ref> Vladajoča družina Šatuojev je začela uporabljati priimek Džuje. Džuje Čišin (umrl 888) je priimek opustil, ko mu je cesar Tanga za zasluge pri zatiranju Pang Šunovega upora leta 869 podelil ime Li Guočang.{{sfn|Davis|2016|p=6}} Guočang je kasneje razburil dvor Tanga, ko je leta 872 ubil guvernerja Datonga Duan Venčuja. Leta 880 so napetosti dosegle vrhunec, ko so Guočangove sile porazili plačanci Tanga. Guočang je v bitki izgubil 17.000 mož in se zato obrnil na sever po pomoč svojih tatarskih prijateljev.{{sfn|Davis|2016|p=8}} ===Li Kejong=== Li Guočangov sin Li Kejong je bil zelo sposoben bojevnik. Legenda pravi, da je lahko ''"iz ležečega položaja zadel dve leteči rački"''. Imenovali so ga Zmaj z enim očesom, ker je imel eno oko opazno večje od drugega.{{sfn|Davis|2016|p=9}} Poveljeval je Šatuojem proti upornemu Huang Čaoju in leta 881 zavzel [[Čangan]]. Zmaga Šatuojev leta 883 je Huang Čaoja prisilila k umiku iz Čangana. Takrat 28-letni Li Kejong, ki je po očetovi upokojitvi vodil Šatuoje, je imel izjemne zasluge za zatrtje upora in rešitev dinastije Tang, njegovi vojaki pa so kljub temu leta 885 izropali Čangan. Li Kejong je bil imenovan za prefekta Dajdžova in guvernerja Janmena. Od tam je razširil svoje ozemlje na Džinjang, Dzedžov in Ljaodžov. Leta 890 so Šatuoji zavzeli Džaoji.{{sfn|Davis|2016|p=8-9}} Džinjang je postal prestolnica Šatuojev. Mesto je stalo med dvema skoraj tisoč metrov visokima gorama. Zaradi grap in suhih rečnih strug je bil napad nanj mogoč samo z jugovzhoda in severozahoda. Mesto je bilo trdnjava z 20 km dolgim obzidjem in zalogami, zadostnimi za celo leto. Takrat je veljal za "severna vrata v kitajski imperij".{{sfn|Davis|2016|p=11}} ==Pet dinastij== Dinastija Tang je propadla leta 907. Zamenjal jo je [[Kasnejši Ljang]]. Šatuoji so imeli pod dinastijo Tang svojo kneževino Džin, predhodnico [[Kasnejši Tang|Kasnejšega Tanga]], na ozemlju sedanjega [[Šanši]]ja. Ozemlje jim je leta 883 podelil cesar Tanga kot fevd. Kneževina Džin je preživela padec dinastije Tang. Cesar je poglavarju Šatuojev Li Kejongu podelil cesarski priimek Li in naziv princ Džina in ga posvojili v cesarsko družino. Šatuoji so imeli napete odnose s Kasnejšim Ljangom in dobre odnose z vzhajajočimi [[Kitani]] na severu. ==Kasnejši Tang== {{Glavni| Kasnejši Tang}} Li Kejongovemu sinu Li Cunšuju je leta 923 uspelo uničiti Kasnejši Ljang in se razglasiti za cesarja Obnovljenega Tanga, uradno znanega kot Kasnejši Tang. Razglasitev za legitimnega cesarja dinastije Tang je utemeljeval z dejstvom, da je dinastija Tang njegovi družini podelila cesarski priimek Li in knežji naziv. Prestolnico je iz [[Kajfeng]]a preselil nazaj v [[Luojang]], kjer je bila med dinastijo Tang. Kasnejši Tang je posedoval več ozemlja kot Kasnejši Ljang, vključno z območjem [[Peking]]a, okoliškimi [[Šestnajst prefektur|šestnajstimi prefekturami]] in provincama [[Šanši]] in [[Šaanši]]. Li Cunšujeva dinastija je bila prva od treh kratkoživih dinastij Šatuojev. Zadnji cesar Kasnejšega Tanga je bil Kitajec Han Li Congke, s prvotnim priimkom Vang, ki ga je posvojil cesar Kasnejšega Tanga Li Sijuan, mu podelil cesarski priimek Li in ga postavil za princa Luja. ===Kasnejši Džin=== {{Glavni | Kasnejši Džin}} Kasnejši Tang je ugasnil leta 936, ko se je Ši Džingtang, posmrtno znan kot cesart Gaodzu, prav tako Šatuo, uspešno uprl kitajskemu cesarju Li Congkeju iz dinastije Han in ustanovil dinastijo Kasnješi Džin. Ši je prestolnico preselil nazaj v Kajfeng, takrat imenovan Bjan. Kasnejši Džin je vladal v bistvu na istem ozemlju kot Kasnejši Tang, vendar brez strateško pomembnih šestnajstih prefektur, ki so bile odstopljene rastočemu cesarstvu [[Dinastija Ljao|Ljao]], ki so ga ustanovili Kitani. Zgodovinarji so omalovaževali Kasnejši Džin kot marionetni režim mogočnega Ljaa na severu, kar ni bilo res. Ker je Šijev naslednik kljuboval dinastiji Ljao, je invazija Kitanov leta 946 pomenila konec njegove dinastije. === Kasnejši Han in Severni Han=== {{Glavni| Kasnejši Han | Severni Han}} Smrt kitanskega cesarja po vrnitvi s pohoda na Kasnejši Džin je povzročija praznino moči, ki jo je zapolnil Lju Džijuan, še en Šatuo, ki je leta 947 ustanovil Kasnejši Han. Glavno mesto dinastije je bil Kajfeng. Država je imela enako ozemlje kot njen predhodnik. Lju je umrl že po enem letu vladavine. Nasledil ga je njegov najstniški sin, ki ni uspel vladati več kot dve leti. Oblast je prevzela dinastija [[Kasnejši Džov]]. Ostanki Šatuojev iz Kasnejšega Hana so se vrnili v svojo tradicionalno trdnjavo Šanši in ustanovili kraljestvo Severni Han. Zadnji cesar severnega Hana je bil Lju Džijuan, prvotno He, je bil posvojenec cesarja Severnega Hana Liu Čonga, njegovega starega očeta po materini strani. Heju je podelil cesarski priimek Lju. Lju Džijuan je cesarski priimek podelil kitajskemu generalu Jang Jeju in ga posvojil kot brata. Pod zaščito kitanske dinastije Ljao je majhno kraljestvo preživelo do leta 979, ko je bilo dokončno vključeno v dinastijo Song. ==Dinastija Song== Šatuoji, ki so ostali v stepah, so se sčasoma zlili z različnimi [[Mongoli|mongolskimi]] ali [[Turška ljudstva|turškimi plemeni]]. Njihovi ostanki so se od 10. do 13. stoletja morda pridružili tatarski plemenski zvezi na ozemlju sodobne [[Mongolija|Mongolije]] in postali znani kot Ongudi ali Beli Tatari kot veja Tatarov.<ref>Ozkan Izgi, "The ancient cultures of Central Asia and the relations with the Chinese civilization" ''The Turks'', Ankara, 2002, str. 98, {{ISBN|975-6782-56-0}}</ref><ref>Paulillo, Mauricio. "White Tatars: The Problem of the Öngũt conversion to Jingjiao and the Uighur Connection" in ''From the Oxus River to the Chinese Shores: Studies on East Syriac Christianity in China and Central Asia (orientalia - patristica - oecumenica)'' Ur. Tang, Winkler. (2013). str. 237-252</ref> ==Vera== Zgodnji Šatuoji so očitno poleg čaščenja duhov in vedeževanja prakticirali tudi nekatere vidike [[Manihejstvo|manihejstva]]. Verjeli so tudi v 'nebeškega boga' ali 'nebesnega boga', tako kot druga nomadska ljudstva. Na skulpture Šatuojev je vplival tudi [[budizem]].{{sfn|Davis|2016|p=4}} ==Priimki Šatuojev== * Li (李) *Džuje (朱耶/朱邪) *Džu (朱) *Šadžin (沙金) *Ša (沙)* *Lju (劉)* == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} * Chavannes, Édouard (1900), ''Documents sur les Tou-kiue (Turcs) occidentaux.'' Paris, Librairie d’Amérique et d’Orient. Reprint: Taipei. Cheng Wen Publishing Co. 1969. *{{citation|last=Davis|first=Richard L.|year=2014|title=From Warhorses to Ploughshares: The Later Tang Reign of Emperor Mingzong|publisher=Hong Kong University Press}} * Findley, Carter Vaughn, ''The Turks in World History''. Oxford University Press, (2005). {{ISBN|0-19-516770-8}}; 0-19-517726-6 (pbk.) * Mote, F.W.: Imperial China: 900–1800, Harvard University Press, 1999 * Zuev Yu.A., ''"Se-Yanto Kaganate And Kimeks (Türkic ethnogeography of the Central Asia in the middle of 7th century)"'', Shygys, 2004, No 1, pp.&nbsp;11–21, No 2, pp.&nbsp;3–26, Oriental Studies Institute, Almaty (''In Russian'') * Chinaknowledge: [http://www.chinaknowledge.de/History/Tang/wudai-event.html 5 DYNASTIES & 10 STATES] * [http://www.chinaknowledge.de/History/Altera/shatuo.html Shatuo] * Royal Asiatic Society of Great Britain and Ireland. China Branch. Journal of the China Branch of the Royal Asiatic Society for the year ..., Volumes 30-31, 1897 * {{citation|last=Davis|first=Richard L.|year=2016|title=Fire and Ice: Li Cunxu and the Founding of the Later Tang}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Staroveška ljudstva]] [[Kategorija:Turška ljudstva]] 0j9ot4mmsxr8g3bzjodk547rr5um7km 0 608404 6775003 6749937 2026-11-05T03:23:52Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6775003 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Bivša država | image_map = Map of Xueyantuo.png | map_caption = Ozemlje Šuejantuojev okoli leta 640 | conventional_long_name = Šuejantuo | common_name = Šuejantuojski kanat | era = [[srednji vek]] | government_type = plemenska zveza | common_languages = [[stara turščina]] | capital = [[Otuken]] | year_start = 628 | year_end = 723 (?–723 pod [[Drugi turški kaganat|Drugim turškim kaganatom]]) | religion = [[tengrizem]] | demonym = | p1 = Prvi turški kaganat | p2 = Vzhodni turški kaganat | p3 = | p4 = | p5 = | s1 = Dinastija Tang | s2 = Drugi turški kaganat | s3 = | s4 = | s5 = }} {{Infobox Chinese | title = Šuejantuo | c = 薛延陀 | p = Xuēyántuó | w = Hsüeh¹-yen²-tʻo² | mi = /ɕɥɛ⁵⁵ jɛn³⁵ tʰwɔ³⁵/ | mc = /siᴇt̚ jiᴇn dɑ/ }} '''Šuejantuoji''' ali '''Sir Tarduši''' so bili starodavno [[Turška ljudstva|turško ljudstvo]] iz plemenske zveze [[Tjeleji|Tjelejev]]<ref>Wei Zheng in soavtorji. ''Book of Sui'', [https://zh.wikisource.org/wiki/%E9%9A%8B%E6%9B%B8/%E5%8D%B784#%E9%90%B5%E5%8B%92 vol. 84] (v kitajščini)</ref> in turških kaganatov v severovzhodni [[Azija|Aziji]]. Bili so vazali [[Gokturki|Gokturkov]] in kasneje v zvezi z dinastijo [[Dinastija Tang|Tang]] nasprotniki [[Vzhodni turški kaganat|Vzhodnega turškega kaganata]]. ==Imena== ===Šue=== Izraz Šue (薛) se je kot Šinli (薪犁) pojavil v 110. zvezku [[Sima Čjan]]ovih ''[[Zapisi velikega zgodovinarja|Zapisih velikega zgodovinarja]]'', zatem pa nič več vse do 7. stoletja.<ref>Pulleyblank, "Central Asia and Non-Chinese Peoples of Ancient China", str. vii, 21–26.</ref><ref>Duan, "Dingling, Gaoju and Tiele", str. 370.</ref> Golden (2011) je predlagal, da staroturška oblika imena Šue (薛) – Sir, izhaja iz [[sanskrt]]ske besede Śrī, kar pomeni srečen, ugoden.<ref>{{cite book |last1=Golden |first1=Peter |title=Central Asia in World History |date= 2011 |publisher=Oxford University Press |location=Oxford |isbn=978-0199793174 |pages=37–38 |url=https://books.google.com/books?id=PtT5p-6V5FcC&pg=PA37}}</ref> === Jantuo=== Etimologija imena Jantuo (延陀) je predmet številnih razprav. Zahodni orientalisti so ga najprej identificirali s Tarduš, drugim delom imena kratkotrajnega kaganata Šuejantuo. Etnonim je torej mogoče rekonstruirati kot Sir-Tarduš.<ref>Theobald, Ulrich. (2013) [http://www.chinaknowledge.de/History/Altera/syrtardush.html "Xueyantuo 薛延陀, Syr Tarduš"] for [http://www.chinaknowledge.de/ ChinaKnowledge.de – An Encyclopaedia on Chinese History, Literature and Art]</ref> Kitajski znanstveniki v Tolišu in Tardušu vidijo imena političnih organizacij ali okrožij.<ref>{{cite journal |journal=Archivum Eurasiae Medii Aevi|title=The Research on the Identification Between Tiele (鐵勒) and the Oghuric Tribes |author=Cheng Fangyi |pages= 83–84|url=https://www.academia.edu/4314856 }}</ref> Etnonim se tolmači tudi na več drugih načinov. ==Zgodovina== [[Slika:Epitaph cover, Zanabazar Museum, Ulaanbaatar, Mongolia.jpg|thumb|Epitaf Pugu Jituja, voditelja ljudstva Šuejantuo, ki je umrl leta 678]] [[Slika:Zanabazar Museum Tomb soldiers.jpg|thumb|Figurice konjenikov iz grobnice Pugu Jituja, voditelja Šuejantuojev]] [[Slika:Shoroon Dov artifacts, female and male attendants, Central Asian (possibly Sogdian) figurines (Zanabazar Museum).jpg|thumb|Keramični kipci iz Šoroon Dov kurgana, grobnice Pugu Jituja]] [[Slika:Shoroon_Bumbagar_tomb_mural,_7th_century_CE,_Mongolia.jpg|thumb|Freska iz grobnice [[Šoroon Bumbagar (grobnica)|Šoroon Bumbagar]]]] Šue in Jantuo sta bili sprva ločeni plemeni. ''[[Tongdian]]'', napisan med letoma 766 in 801, navaja: : ''"Šuejantuo je pleme, ki se je odcepilo od Tjelejev. V času [[Murong Džun]]a, cesarja [[Zgodnji Jan|Zgodnjega Jana]], se je Šjungnu Šanju s svojim plemenom, ki je štelo 35.000 ljudi, predal Zgodnjemu Janu. Jantuoji so verjetno njihovi potomci. S plemenom Šue [Jantuo] živijo v pomešani družbi. Od tod tudi ime Šuejantuo. Priimek kaganskega klana je Jilitu. Šuejantuoji so bili več generacij močan narod."''<ref>Du You. Tongdian. [https://zh.wikisource.org/zh/%E9%80%9A%E5%85%B8/%E5%8D%B7199#%E9%90%B5%E5%8B%92 Vol. 199]. "薛延陀，鐵勒之別部也，前燕慕容俊時，匈奴單于賀剌頭率部三萬五千來降，延陀蓋其後。與薛部雜居，因號薛延陀。可汗姓壹利吐氏，代為強族"</ref> Vladarji Šuejantuojev so trdili, da so se prvotno imenovali Šue (薛/偰) in da se je ime plemena spremenilo v Šuejantuo, potem ko so Šueji premagali Jantuoje in jih združili s svojim plemenom.<ref name=THY96>[http://ef.cdpa.nsysu.edu.tw/ccw/02/t10.htm ''Tang Huiyao'', vol. 96] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20071011093545/http://ef.cdpa.nsysu.edu.tw/ccw/02/t10.htm |date=October 11, 2007 }}</ref><ref>Jiu Tangshu, [https://zh.wikisource.org/wiki/%E8%88%8A%E5%94%90%E6%9B%B8/%E5%8D%B7199%E4%B8%8B vol. 199. Lower Part]</ref> Po [[Idi kagan]]u so Šuejantuoji ustanovili kratkotrajni kaganat pod vodstvom [[Jinču kagan]]a, njegovega sina [[Duomi kagan]]a in nečaka [[Jitevuši kagan]]a, ki se je sčasoma predal dinastiji Tang. Leta 605 je Šuejantuoje napadel [[Zahodni turški kaganat]] pod vodstvom [[Hešana kagan]]a. Posledično so Šuejantuoji zapustili Zahodni turški kaganat in ustanovili lasten kaganat pod vodstvom [[Jagmurčin Baga kagan]]a iz plemena [[Kibi]] in obdržali nadzor in dohodek od [[Turpan|turpan]]skega dela [[Svilna pot|svilne poti]]. Kasneje je bil šujantuojski poglavar Išbara postavljen za nižjega "kagana sedmih plemen". Leta 610 se je [[Šeguj kagan]] (vladal 610–617) povzpel na zahodnoturški prestol. Naslednji zahodni turški vladar [[Tong jabgu kagan]] (vladal 618–628) je priključil vseh sedem plemen konfederacije Tjele pod vodstvom Šuejantuojev, vključno z Ujguri, Bajirkuji, Adizi, Tongraji, Buguji in Barsili. Leta 627 so Šuekantuoji vdrli na ozemlje [[Vzhodni turški kaganat|Vzhodnega turškega kaganata]], premagali njegovo vojsko pod poveljstvom [[Jukuk šad]]a, sina vladajočega [[Ilig kagan]]a, in se naselil v dolini reke Tola v severni [[Mongolija|Mongoliji]]. Po zmagi je se ujgurski voditelj Jaoluoge Pusa osamosvojil in se odcepil od plemenske zveze. Leta 629 pa se je Šuejantuo Jinan erkin razglasil za [[Jinču kagan]]a novega Šuejantuojskega kaganata. Dinastija Tang je novi kaganat hitro prepoznala kot protiutež Vzhodnemu turškemu kaganatu.<ref>Zuev Yu.A. "Xueyantuo Khaganate and Kimeks. ([A Contribution] to Turkic ethnogeography of Central Asia in the middle of 7th century)" in ''Shygys'', Oriental Studies Institute, Almaty (2004), str. 1-14, 1-15</ref> Povišanje Jinana na kaganski prestol je bila izvedena s podporo dvora dinastije Tang, ki jo je zanimalo predvsem dokončno razkosanje turške države, ki je bila vir številnih konfliktov na njenih severnih mejah.<ref>Zuev (2004), str. 1-19</ref> Ogromen Šuejantuojski kaganat, ki se je raztezal od gorovja [[Altaj]] do puščave [[Gobi]], je v 630. letih zagotovil vojaško pomoč dinastiji Tang proti [[Tatari|Tatarom]]. ===Pohod cesarja Tajdzonga proti Vzhodnemu turškemu kaganatu=== 27. marca 630 se je Šuejantuo povezal z dinastijo Tang in skupaj z njo v gorovju Jin premagal Vzhodni turški kaganat. [[Ilig kagan]] je pobegnil, a ga je njegov podrejeni kagan 2. maja izročil Tangu.<ref>Duan, "Dingling, Gaoju and Tiele", str. 362, 388–389, 430.</ref><ref>Bo Yang, "Zizhi Tongjian", str. 11,651–11,654 (Vol. 46).</ref> Potem ko je Tang premagal vzhodne Gokturke, je Šuejantuo dejansko prevzel oblast nad ozemljem vzhodnih Gokturkov. Včasih je bil porejen dinastiji Tang, včasih pa se je vojskoval z njo in kasnejšim [[Čelebi kan|Čelebi kanom]], ki ga je podpirala dinastija Tang. Leta 632 so Šuejantuo odbil vojsko kagana [[Si jabgu kagan]]a iz [[Zahodni turški kaganat|Zahodnega turškega kaganata]] in nato podjarmil [[Karluki|Karluke]] iz porečja Ulungurja in Irtiša in nato še [[Jenisejski Kirgizi|Jenisejske Kirgize]]. Leta 634 je z oblasti izrinil Dubu kagana, enega od svojih tekmecev, ki je vladal večjemu delu vzhodne polovice Zahodnega turškega kaganata. Dubu kagan je pobegnil v dinastijo Tang.<ref>Duan, "Dingling, Gaoju and Tiele", str. 414–415.</ref> Sledilo je obdobje prijateljskih odnosov z dinastijo Tang, ki je trajalo do leta 639, ko so Gokturki pod vodstvom Ašine Džješešuaja, ki ga je cesar Tanga zaničeval, načrtovali napad na prestolnico Tanga. Džješešuaj se je povezal s svojim nečakom Ašina Heluohujem in ga 19. maja izbral za vodjo napada. Napad ni uspel in več kot 40 upornikov je bilo usmrčenih. Heluohuju so prizanesli in ga izgnali na skrajni jug cesarstva.<ref>Duan, "Dingling, Gaoju and Tiele", str. 438–439.</ref><ref>Bo Yang, "Zizhi Tongjian", str. 11,784–11,785 (Vol. 46).</ref> Po tem incidentu je bil 13. avgusta izdan odlok, s katerim so bili vsi Gokturki severno od reke Ordos deportirani. Vzhodni turški kaganat je postal zaporno ozemlje dinastije Tang, ki naj bi odvračalo Šuejantuoje od ozemeljskih zahtev na zahodu. Gokturško plemstvo je za svojega vladarja izbralo Čelebi kana. Zarota je propadla, saj Čelebi kan ni uspel zbrati svojega ljudstva, ker je veliko njegovih plemen do leta 644 po vrsti neuspešnih vdorov Šuenajtuojev, ki jih je podpirala dinastija Tang, pobegnilo na jug. Porazi vojsk dinastije Tang so povzročili, da so njihovi zavezniki izgubili zaupanje vanjo. Kriza se je naslednje leto še poglobila, ko je znotraj klana prišlo do državnega udara. ===Tajdzongov pohod proti Šuejantuoju=== 1. avgusta 646 so Šuejantuo premagali Ujguri in dinastija Tang. Šuejantuojskega kagana [[Duomi kagan|Duomija]] so Ujguri ubili. Armada Tanga pod poveljstvom generala Li Daodzonga, kneza Džjengšija, je dokončno strla vojsko Šuejantuojev. Zadnji kagan Šuejantuoja, [[Jitevuši kagan]], se je predal.<ref>Bo Yang, ''Outlines of the History of the Chinese'' (中國人史綱), vol. 2, str. 512.</ref> Zadnji ostanki Šuejantuojev so bili uničeni dve leti pozneje, 15. septembra 648.<ref>Duan, "Dingling, Gaoju and Tiele", str. 416–430, 463.</ref><ref>Bo Yang, "Zizhi Tongjian", str. 11, 786 ,788, 945, 990 (Vol. 47).</ref> Klan Sir se je kasneje ponovno pojavil kot Alti Sir - Šest plemen Sirov, podložnik vladarja [[Bilge kagan]]a iz [[Drugi turški kaganat|Drugega turškega kaganata]].<ref>[https://bitig.kz/?lang=e&mod=1&tid=1&oid=16&m=1 Bilge Khagan inscription] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220204163547/https://bitig.kz/?lang=e&mod=1&tid=1&oid=16&m=1 |date=2022-02-04 }}, line 1 at [https://bitig.kz/?lang=e Türik Bitig] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210429101915/https://bitig.kz/?lang=e |date=2021-04-29 }}</ref><ref>Ergin, Muharrem (1980). ''Orhun Abideleri'' (in Turkish). İstanbul: Boğaziçi Yayınları. str. 33, 52</ref> Ena od spornih domnev pravi, da so bili Šest plemen Sirov predhodniki [[Kipčaki|Kipčakov]].<ref>Klyashtorny, Sergey (2005). "The Polovcian Problems (II): Qipčaqs, Comans, and Polovcians". ''Acta Orientalia Academiae Scientiarum Hungaricae''. 58 (3): 243</ref> Razmerje Šuejantuojev kasnejšimi Turki [[Šatuoji]] je sporno. Epitaf vodje Šatuojev [[Li Kejong]]a navaja, da je bil prednik njegovega klana ''"Jidu, gospodar dežele Šuejantuo, neprekosljiv general"''. Kitajski kronisti so sledili izvoru Šatuojev do poglavarja [[Tjeleji|Tjelejev]] z imenom *Bajar<ref>Xue Juzheng. ''Old History of the Five Dynasties'', vol. 25</ref> ~ *Bajirku<ref>Ouyang Xiu. ''Historical Records of the Five Dynasties/Xin Wudaishi'', vol. 4</ref> ali do zahodnoturških Čujuev, ki se pogosto identificirajo s [[Čigili]].<ref>Ouyang Xiu. ''Xin Wudaishi'', vol. 4</ref><ref>{{cite journal|first= Christopher P.|last= Atwood|title= The Notion of Tribe in Medieval China: Ouyang Xiu and the Shatup Dynastic Myth|journal= Miscellanea Asiatica|year= 2010|issue= 16|url= https://repository.upenn.edu/ealc/16/|pages= 600–604|archive-url= https://web.archive.org/web/20230526211417/https://repository.upenn.edu/ealc/16/|archive-date= 2023-05-26|access-date= 2026-09-10|url-status= dead}}</ref><ref>{{cite journal|last= Barenghi|first= Maddalena|title= Representations of Descent: Origin and Migration Stories of the Ninth- and Tenth-century Turkic Shatuo|journal= Asia Major|year= 2019|series= 3d|volume= 32|issue= 1|pages= 62–63|url= https://www2.ihp.sinica.edu.tw/file/3650HVkUhqL.pdf|archive-date= 2022-02-14 |access-date= 2020-05-13 |archive-url= https://web.archive.org/web/20220214000102/http://www2.ihp.sinica.edu.tw/file/3650HVkUhqL.pdf|url-status= dead}}</ref> ===Kagani Šuejantuoja=== * [[Idi kagan]] (也咥可汗) (?–628?) * [[Jinču kagan]] (真珠可汗) (628–645) * [[Duomi kagan]] (多彌可汗) (645–646) * [[Jitevuši kagan]] (伊特勿失可汗) (646) ===Pod Drugim turškim kaganatom=== * [[Kuli čorjev napis|Kuli čor]] (?–ok. 723)<ref>Ercilasun, (1985), str. 59</ref><ref>Hatice Şirin, (2016), ''Bombogor Inscription: Tombstone of a Turkic Qunčuy ("Princess")'', str. 6</ref> == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} * Bo Yang. ''Modern Chinese Edition of Zizhi Tongjian (Vol. 45)''. Taipei: Yuan-Liou Publishing Co. Ltd {{ISBN|957-32-0868-7}}. * Duan Lianqin (1988a). ''Xueyantuo During the Period of Sui and Tang''. Xi'an: Sanqin Press. {{ISBN|7-80546-024-8}}. * Duan Lianqin (1988b). ''Dingling, Gaoju and Tiele''. Shanghai: Shanghai People's Press. {{ISBN|7-208-00110-3}}. * ''[[Nova knjiga Tanga|New Book of Tang]]'', vol. 217, part 3 [https://web.archive.org/web/20071011103639/http://ef.cdpa.nsysu.edu.tw/ccw/02/ntan23.htm]. * ''Zizhi Tongjian'', vols. [[:zh:s:資治通鑑/卷192|192]], [[:zh:s:資治通鑑/卷193|193]], [[:zh:s:資治通鑑/卷194|194]], [[:zh:s:資治通鑑/卷195|195]], [[:zh:s:資治通鑑/卷196|196]], [[:zh:s:資治通鑑/卷197|197]], [[:zh:s:資治通鑑/卷198|198]], [[:zh:s:資治通鑑/卷199|199]]. * Zuev Yu.A. "Xueyantuo Khaganate and Kimeks. ([A Contribution] to Turkic ethnogeography of Central Asia in the middle of 7th century)" in ''Shygys'', Oriental Studies Institute, Almaty (2004), No 1 pp 11–21, No 2 pp 3–26 (in Russian) * Zuev Yu.A., ''Horse Tamgas from Vassal Princedoms'' (Translation of Chinese composition "Tanghuyao" of 8-10th centuries), Kazakh SSR Academy of Sciences, Alma-Ata, I960, (In Russian) {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Šuejantuo]] [[Kategorija:Ustanovitve v 620. letih]] [[Kategorija:Ukinitve v 720. letih]] [[Kategorija:Bivše države v Aziji]] qthg896yf7f0w6bvl30csaecggqqna8 0 608607 6774993 6750107 2026-11-05T01:43:03Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6774993 wikitext text/x-wiki {{Football club infobox |clubname = Črnomorec Odesa |image = |image_size = |fullname = FK Črnomorec Odesa |nickname = |short name = |founded = {{Start date and age|1936|03|26|df=yes}} |ground = Črnomorec<ref>{{navedi splet |url=https://www.stadiumguide.com/chornomorets/ |title=Profil stadiona na stadiumguide.com |accessdate=2026-09-12 |work=stadiumguide.com |language=en}}</ref> |capacity = 34,164 |owner = [[Vertex United]] (100%) |chairman = Oleksandr Hranovskyi |mgrtitle = Head coach |manager = Roman Hryhorchuk |league = [[Ukrajinska premier liga]] |season = 2025–26 |position = [[Ukrajinska prva liga]],<br/>2. (promoviran) |website = <!--|pattern_name1 = Main--> |pattern_b1 = _chornomorets2024-25_hm |pattern_la1 = |pattern_ra1 = |pattern_sh1 = |pattern_so1 = _chornomorets2024-25_hm |leftarm1 = 000000 <!--142D43--> |body1 = |rightarm1 = 000000 <!--142D43--> |shorts1 = 000000 <!--142D43--> |socks1 = 000000 <!--|pattern_name2 = Second--> |pattern_b2 = _chornomorets2023-24_away |pattern_la2 = _chornomorets2023-24_away |pattern_ra2 = _chornomorets2023-24_away |pattern_sh2 = |pattern_so2 = |leftarm2 = FFFFFF |body2 = FFFFFF |rightarm2 = FFFFFF |shorts2 = FFFFFF |socks2 = FFFFFF }} '''FK Črnomorec Odesa''' ([[ukrajinščina|ukrajinsko]]: ''Футбо́льний Клуб Чорномо́рець Оде́са'') je ukrajinski profesionalni nogometni klub s sedežem v [[Odesa|Odesi]] v [[Ukrajina|Ukrajini]]. Glede na spletno stran kluba je bil ustanovljen leta 1936 kot Dinamo,<ref>[https://chornomorets.ua/club/history_and_achievements Kratek pregled ustanovitve kluba na uradni spletni strani] (v ukrajinščini)</ref> vendar je do leta 2002 na njegovem grbu pisalo, da sta leti ustanovitve kluba 1958 in 1959, ko je klub prejel svoje trenutno ime. Klubski grb je zelo podoben grbu romunskega kluba FC Farul Constanța.<ref>[http://uht.org.ua/forum/viewtopic.php?f=49&t=388#p956 Plagiat pri športnih emblemih] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20250916004404/http://uht.org.ua/forum/viewtopic.php?f=49&t=388#p956 |date=2025-09-16 }}. Forum Ukrajinskega heraldičnega društva. 9. januar 2010 (v ukrajinščini)</ref> Črnomorec je prvi klub v sodobni zgodovini Ukrajine, ki je osvojil ukrajinski pokal (1992), ta uspeh pa je ponovil tudi v sezoni 1993/94. Več kot 30 let je klub sponzorirala družba Black Sea Shipping Company (1959–1991). Klub je bil med 20 najboljšimi sovjetskimi klubi, ki so tekmovali v sovjetski prvi ligi. Domače igrišče kluba je stadion Črnomorec, ki so ga odprli leta 2011. ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave == *[https://chornomorets.ua/ Uradna stran] * [https://www.uefa.com/nationalassociations/teams/53064--chornomorets-odesa/ Črnomorec Odesa] na uradni spletni strani UEFA (v angleščini) [[Kategorija:Ukrajinski nogometni klubi]] [[Kategorija:Odesa]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1936]] {{normativna kontrola}} n3i4hzo8621yvust43hekntqf9vw6ft 0 608733 6774988 6752961 2026-11-05T01:13:03Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6774988 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Bivša država |native_name = Čigili |conventional_long_name = |common_name = |continent = Azija |region = |country = |era = srednji vek |status = |government_type = |year_start = 7. stoletje (prva omemba) |year_end = 13. stoletje (zadnja omemba) |event_start = |event_end = |s1 = |flag_s1 = |image_flag = |flag_type = |coa_size = |image_map = River-ili-3.jpg |image_map_caption = Reka Ili |capital = |common_languages = [[Turški jeziki|turški jezik]] |religion = |currency = |title_leader = |leader1 = |year_leader1 = |leader2 = |today = {{ikonazastave|Uzbekistan}} [[Uzbekistan]] <br> {{ikonazastave|Afganistan}} [[Afganistan]] <br> {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Azerbajdžan]] <br> {{ikonazastave|Turčija}} [[Turčija]] }} '''Čigili''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 炽俟 ali 熾俟, Chìqí) so bili zgodovinsko [[Turška ljudstva|turško ljudstvo]], ki je od 7. stoletja živela okoli jezera [[Isik Kul]]. Znani so bili po svoji izjemni verski predanosti. Zgodnji viri kažejo, da so bili sprva pod vplivom [[Manihejstvo|manihejstva]] in kasneje pod vplivom [[Vzhodna asirska cerkev|nestorijanskega]] krščanstva. Ime Čigil se je prvič pojavi v ''Zgodovini dinastije Sui'' (581–680) kot Chji-i < tšįək-iət < chigil.<ref>Hamilton J. "Toquz-Oghuz et On-Uyghur." ''Journal Asiatique''. No 250, 1962, str. 26</ref> Sredi 7. stoletja so se Čigili (kitajsko: Čujue), Čumuli (kitajsko: Čumi) in [[Karluki]] (kitajsko: Gelolu) uprli [[Dinastija Tang|dinastiji Tang]]. Upor je vodil [[jabgu]] Aru (kitajsko: Helu) iz [[Zahodni turški kaganat|Zahodnega turškega kaganata]]. Ime Aru izhaja iz turške manihejske besedi ''arïg''. Izraz ''arïg dïntar'' pomeni ''čisti duhovnik''.<ref>Ü. Zuev, "Early Türks: Sketches of history and ideology", Almaty, Daik-Press, 2002, str. 221, ISBN 9985-441-52-9</ref> Čigili, Jagmi in druga turška plemena<ref name="kror">[http://www.kroraina.com/hudud/index.html ''Hudud al-'Alam''] (''Regije sveta'')</ref> so se skupaj z ostanki orhonskih Turkov združila v Karluško plemensko zvezo, katere zgodovina sega še v 9. stoletje.<ref>S. G. Klyashtorny, T. I. Sultanov, “''States And Peoples Of The Eurasian Steppe''”, St. Petersburg, 2004, str. 117, ISBN 5-85803-255-9</ref> Totemska žival Čigilov je bil lev.<ref name=":0">[https://dergipark.org.tr/tr/pub/tariharastirmalari/article/603649 ''Türkistan’ın Büyük Türk Boylarından Çiğiller ve Anadolu’da İskân İzleri'']. Maj 2010. str. 103-136. Tarih Araştırmaları Dergisi</ref> ==Zgodovina== Hamilton (1962) in Zuev (2002) sta prvo omembo Čigilov prepoznala v zapisu 職乙 (Džiji), katerega izgovorjavo v srednji kitajščini je Zuev rekonstruiral kot ''tšįək-iət''. Čigili so bili pleme iz Tjelejske plemenske zveze, omenjeno v ''[[Knjiga Suija|Knjigi Suija]]'' (''Sui Šu''), ki jo je uredil Vej Dženg.<ref>Hamilton J. "Toquz-Oghuz et On-Uyghur." ''Journal Asiatique''. No 250, 1962, str. 26</ref><ref>Zuev, Yu.A. (2002). ''Early Turks: Essays on History and Ideology'', Almaty Daik Press. str. 220 (v ruščini)</ref> Ker izvirni rokopis ne vsebuje ločil, si različni raziskovalci etnonime razlagajo in rekonstruirajo na različne načine. Zapis 薄落職乙咥 je na primer mogoče brati kot ''Boluodži'' ali ''Jidie''.<ref>Cheng, Fanyi. "The Research on the Identification between the Tiele (鐵勒) and the Oğuric tribes" in ''Archivum Eurasiae Medii AeviARCHIVUM EURASIAE'' ed. Th. T. Allsen, P. B. Golden, R. K. Kovalev, A. P. Martinez. 19 (2012). Harrassowitz Verlag, Wiesbaden. str. 104-108</ref> Po navedbah srednjeveških piscev je mesto Čigil ležalo na razdalji, ''"ki jo doseže človeški glas"'', od mesta [[Taraz]].<ref>Volin, 1960, str. 81-82</ref><ref>Zuev, "Early Turks: Essays of history and ideology", Almaty, Daik-Press, 2002, str. 191</ref> Pripoved [[Mahmud al-Kašgari|Mahmuda al-Kašgarija]] iz 11. stoletja ponuja ljudsko etimologijo imena Čigil, ki jo avtor povezuje z [[Aleksander Veliki|Aleksandrom Velikim]] (Zu-I-Karnein, iz Dhu al-Qarnayn, dobesedno ''"tisti z dvema rogovoma"'') v 4. stoletju pr. n. št.: : ''"Ko so vojske Zu-l-Karneina dosegle Talas v manihejski deželi Argu, je močan naliv ustvaril globoko blato. Cesta je postala neprehodna in razjarjeni Zu-l-Karnein je v perzijščini vzkliknil: "In chi gil ast?!" – "Kakšno blato je to?! Ne moremo se izvleči iz njega!" Ukazal je, naj na kraju, imenovanem Čigil, postavijo zgradbo. Turke na tem območju so imenovali Čigili. Tudi nomadske Turke, ki so prevzeli čigilski slog oblačenja [dolgih] oblačil – vse od reke Džejhun (Amu Darja) do Čina (Kitajska) – so imenovali Čigili.<ref>Zuev, "Early Turks: Essays of history and ideology", Almaty, Daik-Press, 2002, p. 191, {{Listed Invalid ISBN|9985-4-4152-9}}</ref> ... Nomadski Čigili, pa tudi Tuhsiji, so živeli v bližini naselbine Kujas, ki je ležala onkraj Baršgana in jo namakale reke Kejkana, ki so se stekale v reko Ili.<ref>''ibid''., iii, 132, ''v.i.'', str. 301, op. 4.]]</ref> ... Druga skupina tega plemena je živela v naselbini Čigil blizu Taraza, tretja pa v istoimenskih vaseh blizu Kašgarja."'' Al-Kašgari<ref>Kāshgharī, i, 330</ref> navaja, da so Oguški Turki z imenom Čigili označevali vse Turke na ozemlju od [[Amu Darja|Amu Darje]] do severne [[Kitajska|Kitajske]].<ref>Minorsky, V. ''Hudud al-'Ālam''. "Regions of the world. A Persian Geography 372 A. H. – 982 A. D." London, 1937, str. 298–299</ref> Če so bili Čujueji iz kitajskih virov dejansko Čigili, so bili [[Šatuoji]] veja, ki se je odcepila od Čujuejev, se pravi Čigilov. Šatuojski plemič [[Li Kejong]] je pripadal šatuojskemu plemenu Zmaj in imel sprva priimek Džuje ali Džušje. Kasneje mu je kitajski cesar iz dinastije Tang podelil priimek Li, ki je pripadal vladarjem dinastije Tang.<ref>Malyavkin, 1974, str. 100; Li Fan, Ch. 425, str. 3458-3459</ref> Priimek je bil že pred njim podeljen njegovemu očetu Džušje Čišinu ([[Li Guočang]]).<ref>{{cite journal|last= Barenghi|first= Maddalena|title= Representations of Descent: Origin and Migration Stories of the Ninth- and Tenth-century Turkic Shatuo|journal= Asia Major|year= 2019|series= 3d|volume= 32|issue= 1|pages= 57–58|url= https://www2.ihp.sinica.edu.tw/file/3650HVkUhqL.pdf|archive-date= 2022-02-14|access-date= 2026-09-15|archive-url= https://web.archive.org/web/20220214000102/http://www2.ihp.sinica.edu.tw/file/3650HVkUhqL.pdf|url-status= dead}}</ref> Li Kejongov sin [[Li Cunšu]] je na severu Kitajske ustanovil [[Kasnejši Tang]] (923–936) in s tem Šatuoje povzdignil v vladarsko ljudstvo. Med Šatuoji je prevladovalo čaščenje zmaja. V kronikah je zapisano, da so Šatuoji svoje molitve opravljali v skladu s ''"starodavno tradicijo severnih običajev"'' v bližini Gromovite gore pri Zmajevih vratih.<ref>Xue Zongzheng, Ch. 32, str. 225, f. 4b</ref><ref>Zuev, "Early Turks: Essays of history and ideology", Almaty, Daik-Press, 2002, str. 145</ref><ref>Ouyang Xiu. Historical Records of the Five Dynasties|Xin Wudaishi. Vol. 4</ref><ref>{{cite journal|first= Christopher P.|last= Atwood|title= The Notion of Tribe in Medieval China: Ouyang Xiu and the Shatup Dynastic Myth|journal= Miscellanea Asiatica|year= 2010|issue= 16|url= https://repository.upenn.edu/ealc/16/|pages= 600–604|archive-url= https://web.archive.org/web/20230526211417/https://repository.upenn.edu/ealc/16/|archive-date= 2023-05-26|access-date= 2026-09-15|url-status= dead}}</ref> Čigili in Jagmi ter Tuhsiji, eno od plemen [[Turgeški kaganat|Turgešev]],<ref>Gumilyov, L. ''Searches for an Imaginary Kingdom: The trefoil of the Bird's Eye View'' [http://gumilevica.kulichki.net/English/sik2b.htm Ch. 5: The Shattered Silence (961-1100)]</ref><ref>Pylypchuk, Ya. "Turks and Muslims: From Confrontation to Conversion to Islam (End of VII century - Beginning of XI Century)" in ''UDK'' 94 (4): 95 (4) (v ukrajinščini)</ref> in ostanek Orhonskih Turkov so se združili v plemensko zvezo [[Karluki|Karlukov]]. Zgodovina teh plemen je vsaj od 9. stoletja dalje neločljivo povezana.<ref>S. G. Klyashtorny, T.I. Sultanov, "States And Peoples of the Eurasian Steppe", St. Petersburg, 2004,str.117, {{ISBN|5-85803-255-9}}</ref> Delo ''Hudud al-Alam'', napisano v letih 982–983, opisuje Čigile kot pripadnike države Karluškega jabguja, naseljene v [[Sedmerorečje|Sedmerorečju]] in okolici jezera [[Isik Kul]] severno in vzhodno od Karlukov. Delo navaja, da so bili zelo bogati in da je bil njihov kralj ''"eden izmed njih"''. Zapisano je tudi, da ''"nekateri med njimi častijo Sonce in zvezde"''.<ref>Minorsky, V. ''Hudud al-'Ālam''. "Regions of the world. A Persian Geography 372 A. H. – 982 A. D." London, 1937, str. 98–99</ref> Čigili so imeli pomembno vlogo v [[Karahanidski kanat|Karahanidskem kanatu]], v katerem so tvorili jedro oboroženih sil.<ref>Vasily Bartold, ''Turkestan'', str. 317.</ref> Oblast v karahanidski državi si je delilo plemstvo Čigilov in Jagmov. V 9. stoletju so Čigili in Jagmi ter Mouluoji, Tašili in Suofuji tvorili jedro plemenske zveza Karlukov. Kaganat, v katerem se je govorilo karluško, je bil razdeljen na vzhodni in zahodni del. Vsak del je imel svojega kagana. Vzhodni kagan je bil po rangu višji in je imel dvor v [[Kašgar]]ju ter [[Balasagun]]u v sedanjem [[Kirgizistan]]u. Izhajal je iz plemena Čigilov in nosil naziv ''arslan karakagan''. Zahodni kagan je bil po rangu nižji. Izhajal je iz plemena Jagma in imel naziv ''bogra karakagan'', njegov dvor pa je bil v [[Taraz]]u in pozneje v [[Samarkand]]u.<ref>S. G. Klyashtorny, T. I. Sultanov, "States And Peoples of the Eurasian Steppe", St. Petersburg, 2004, str. 118, {{ISBN|5-85803-255-9}}</ref> V 11. stoletju so Čigili postali neodvisni. Al-Kašgari piše, da so se razdelili na tri veje.<ref>Faruk Sumer, "Oguzlar", Ankara, 1967, str. 27</ref> Po mongolski invaziji na [[Turkestan]] so morala vsa turška ljudstva v severnem Turkestanu in na območju gorovja [[Tjanšan]], tudi Čigili, svoja ozemlja prepustiti vzhodnim nomadom, sami pa so se preselili v [[Transoksanija|Transoksanijo]] in [[Kašgarija|Kašgarijo]].<ref>Z. V. Togan, "Turkistan Tarihi", Istanbul, 1947, str. 60, op. 80</ref> V [[Turčija|Turčiji]] še danes obstajajo štiri vasi z imenom Čigil, kar kaže na to, da se je del Čigilov po mongolski invaziji preselil v [[Anatolija|Anatolijo]].<ref>Faruk Sumer, "Oguzlar", Ankara, 1967, str. 27</ref> ==Religija== Čigili so bili znani po svoji verski predanosti. Prvi zapisi jih opisujejo kot [[Manihejstvo|manihejce]], kasnejši pa kot [[Nestorijanstvo|nestorijanske]] kristjane. Območje [[Sedmerorečje|Sedmerorečja]], nekdaj ozemlja Čigilov, je bogato s krščanskimi in predkrščanskimi arheološkimi ostanki. Z verskimi spomeniki in zgodovinskimi sporočili je zlasti bogato območje [[Talas, Kirgizistan|Talasa]]. [[Gagauzi]], posebno pontsko turško pleme, znano po svoji neomajni pripadnosti grškemu pravoslavnemu krščanstvu, ohranjajo legendo, ki povezuje njihov izvor s Čigili. V manihejstvu je osrednja podoba lev, mogočen in neusmiljen kralj živali. Lev kaže na uvoženo ideologijo, saj lev ni avtohtona žival Srednje Azije in zato prvotno ni mogel imeti simbolnega pomena za tamkajšnje prebivalstvo. Stavba, ki so jo našli arheologi in ne kaže nobenih sledov gospodarske dejavnosti, je služila kot kapela prebivalcev, upodobljenih v dolgih oblačilih Čigilov, katerih simbol je bil lev (turškko: arslan, bars).<ref>Yu. Zuev, "Early Türks: Essays of history and ideology", Almaty, Daik-Press, 2002, str. 193, {{Listed Invalid ISBN|9985-4-4152-9}}</ref> Arabski pisec [[Abu Dulaf al-Idžli]] (umrl 840) je poročal, da je med Čigili našel le nekaj kristjanov in da večina njih časti zvezde, zlasti [[Sirij]].<ref>{{cite book |last1=Frenkel |first1=Yehoshua |editor1-last=Amitai |editor1-first=R. |editor2-last=Biran |editor2-first=M. |title=Mongols, Turks, and others: Eurasian nomads and the sedentary world |date=2004 |publisher=BRILL |page=218 |chapter=The Turks of the Eurasian Steppe}}</ref> Povezava med Talasom, manihejstvom in levom je zapisana v turško-manihejski ''Sveti knjigi dveh temeljev'' (''Iki jïltïz nom''), katere fragmente je leta 1907 v oazi Kara-hodža v [[Turpan]]u našel Albert von Le Coq. Knjiga je bila posvečena vladarju ([[beg]]u) plemena Čigil-Arslan z imenom Il Tirgug Ap Burgučan Alp Tarhan.<ref>Henning, 1977, str. 552</ref> Postskriptum v rokopisu omenja Arslana Menguja, ki je uporabljal omenjeno knjigo.<ref>Zuev, "Early Turks: Essays of history and ideology", Almaty, Daik-Press, 2002, str. 203</ref> V Talasu so bili štirje manihejski samostani: v Čigil-baliku, Kašu, Ordu-kentu in Jigjan-kentu.<ref>Yu. Zuev, "Early Türks: Essays of history and ideology", Almaty, Daik-Press, 2002, str. 207, {{Listed Invalid ISBN|9985-4-4152-9}}</ref> Sredi 7. stoletja je Čigile, Čumule in Karluke združil zahodnoturški [[jabgu]] [[Ašina Helu]] v svojem uporu proti dinastiji Tang. Zuev je rekonstruiral Helujevo staroturško ime kot ''*Aru'' in je po njegovem mnenju identično s turško-manihejskim izrazom ''arïg'' (kot ''arïg dïntar'' - ''čisti duhovnik'').<ref>Zuev, "Early Turks: Essays of history and ideology", Almaty, Daik-Press, 2002, str. 221, </ref> ==Krajevna imena== Številna krajevna imena, zabeležena v srednjeveških virih, so etničnega izvora. Takšna so na primer imena Čigilkand, Čigil-balik<ref>Ancient Türkic dictionary, L.: Science LO, 1969. (DTL).</ref> in Ujgure<ref>Ḥamd-Allāh ibn Abī Bakr Qazvīnī Mustawfi, ''The geograpghical part of the Nujat al-Qulub'' (''Nuzhat-al-qulūb'') (composed in 740/1340), ed. by G. le Strange (GMS), Leiden-London, 1915. str. 10, 256, 260.</ref> v vzhodnem [[Turkestan]]u ter Argu, Jagma, Čigil, Baršan (Barsgan) in Jemek v Sedmerorečju, ki so turškega etničnega izvora. V deželi Čigilov je zabeleženo tudi mesto z imenom Sikul.<ref>Hudud al-Alam, str. 99.</ref> V preteklosti so turška plemena naseljevala tudi vzhodni [[Pamir]], zato je večina imen tamkajšnjih jezer, kot so Kara-kul, Rang-kul, Zor-kul, Šor-kul, Jašil-kul, Gas-kul itd., turškega izvora.<ref>I. D. Edelman, place name of the Pamir . SNV, issue 16. М. 1975, str. 47.</ref> ==Znani vladarji== * Alp Il Tirgug Arslan Kan (Il Tirgug) (𐰀𐰞𐰯 𐰃𐰞𐱃𐰄𐰺𐰏𐰈𐰏 𐰀𐰺𐰽𐰞𐰀𐰣 𐰚𐰎𐰀𐰣) * Alp Burgučan Arslan Kan (Ap Burgučan) (𐰀𐰯𐰉𐰆𐰺𐰏𐰆𐰕𐰎𐰀𐰣 𐰀𐰺𐰽𐰞𐰀𐰣 𐰚𐰎𐰀𐰣) * Alp Tarhan Arslan Kan (𐰀𐰞𐰯-𐱃𐰀𐰺𐰎𐰀𐰣 𐰀𐰅𐰽𐰞𐰀𐰣 𐰚𐰎𐰀𐰣) == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} * Yu. A. Zuev, ''Early Turks: Essays of history and ideology'' * Chavannes, Édouard (1900), ''Documents sur les Tou-kiue (Turcs) occidentaux.'' Paris, Librairie d’Amérique et d’Orient. Reprint: Taipei. Cheng Wen Publishing Co. 1969. * Findley, Carter Vaughn, ''The Turks in World History''. Oxford University Press, (2005). {{ISBN|0-19-516770-8}}; 0-19-517726-6 (pbk.) {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Turška ljudstva]] eero0bw68jgolh436w2amtxyyds6h5s 0 609408 6774863 6760247 2026-11-04T18:17:10Z Maks slo22 264151 popravek tipkarske napake 6774863 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Politična stranka | name = Ljubljana smo vsi | country = Slovenija | colorcode = #e35200 | logo = [[Slika:LJUBLJANA SMO VSI Logotip.png|250px]] | foundation = 23. september 2026 | headquarters = Gregorčičeva ulica 13a<br>1000 [[Ljubljana]] | ideology = [[Liberalizem]]<br>[[Regionalizem]]<br>[[Proevropejstvo]] | position = [[Centrizem|Sredina]] do [[leva-sredina]] | seats1_title = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] | seats1 = {{Composition bar|0|90|hex=#e35200}} | seats2_title = Župani | seats2 = {{Composition bar|0|212|hex=#e35200}} | seats3_title = Občinski svetniki | seats3 = {{Composition bar|0|2750|hex=#e35200}} | international = | european = | europarl = | national = | colours = {{color box|#e35200|border=darkgray}} [[oranžna]]</br>{{color box|#0b369a|border=darkgray}} [[modra]] | website = [https://ljubljanasmovsi.si/ Ljubljana smo vsi] | european affiliation = | leader1_title = Sopredsednika | leader1_name = | leader2_title = Predsednik sveta stranke | leader2_name = | president = [[Anton Rop]]<br>[[Urška Klakočar Zupančič]] | founder = | general_secretary = [[Jani Möderndorfer]] | membership = }} '''Ljubljana smo vsi – Lista Urške Klakočar Zupančič in Antona Ropa''', okrajšano '''Ljubljana smo vsi''' (kratica '''LSV'''), je [[Slovenci|slovenska]] [[politična stranka]], ki sta jo s somišljeniki ustanovila nekdanji predsednik vlade [[Anton Rop]] in nekdanja predsednica državnega zbora [[Urška Klakočar Zupančič]].<ref name=":1">{{Navedi splet |date=2026-10-01 |title=Rop in Klakočarjeva za zaprtimi vrati ustanovila stranko |url=https://reporter.si/clanek/slovenija/rop-in-klakocar-zaprtimi-vrati-ustanovila-stranko-1930339 |access-date=2026-10-03 |website=Reporter |language=sl}}</ref> Stranka je nastala v luči njune kandidature na [[Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana 2026|ljubljanskih lokalnih volitvah 2026]]. Ustanovni kongres je potekal 23. septembra 2026, na njem sta bila Rop in Klakočar Zupančič izvoljena za sopredsednika stranke.<ref name=":2">{{Navedi splet |date=2026-10-03 |title=(FOTO) Anton Rop: Ljubljano želim vrniti ljudem |url=https://www.dnevnik.si/novice/ljubljana/foto-2831333/ |access-date=2026-10-03 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}</ref> == Zgodovina == === Ozadje nastanka === [[Urška Klakočar Zupančič]], med letoma 2022 in 2026 [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednica Državnega zbora]] in vidna članica [[Gibanje Svoboda|Gibanja Svoboda]], na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|letošnjih državnozborskih volitvah]] z nekaj več kot štiri tisoč oziroma 30 odstotkov glasov ni osvojila novega mandata poslanke.<ref>{{Navedi splet |last=C |first=Aleksandra K. Kovač, G. |title=Kdo je osvojil poslansko mesto in kdo vse je izvisel? |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/kdo-je-osvojil-poslansko-mesto-in-kdo-vse-je-izvisel/777176 |access-date=2026-10-03 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2026-04-07 |title=Izidi glasovanja |url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/dz2026/#/rezultati |access-date=2026-10-03 |website=dvk-rs.si}}</ref> Dan po volitvah je tako zaradi neuspeha napovedala umik iz politike, 24. aprila pa še formalno izstopila iz stranke Svoboda.<ref>{{Navedi splet |last=C |first=G. |title=Urška Klakočar Zupančič izstopila iz Gibanja Svoboda |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/urska-klakocar-zupancic-izstopila-iz-gibanja-svoboda/780465 |access-date=2026-10-03 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Po napovedi [[Zoran Janković|Zorana Jankovića]], da se bo na [[Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana 2026|jesenskih lokalnih volitvah]] potegoval za nov mandat na čelu občine, so se v medijih pričela ugibanja o izzivalcih njegove 20-letne vladavine.<ref>{{Navedi splet |title=Janković napovedal vnovično kandidaturo za župana Ljubljane {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/20-letno-vodenje-ljubljane-jankovic-po-nov-mandat.html |access-date=2026-10-03 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Je zmaga Jankovića po 20 letih prvič vprašljiva? {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/je-zmaga-jankovica-prvic-pod-vprasajem.html |access-date=2026-10-03 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> V začetku julija sta se kot možna protikandidata prvič začela omenjati Klakočar Zupančič ter nekdanji premier [[Anton Rop]].<ref>{{Navedi splet |title=Znan še en izzivalec Jankovića, Klakočar Zupančič in Rop na skupno listo? {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/znan-se-en-izzivalec-jankovica-za-zupana-ljubljane-se-bo-potegoval-mihael-jarc.html |access-date=2026-10-03 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Govorice sta 8. julija potrdila in oznanila oblikovanje skupne kandidatne liste za mestni svet, nista pa takrat še razkrila županskega kandidata.<ref>{{Navedi splet |last=B |first=Al Ma , T. K. |title=Anton Rop in Urška Klakočar Zupančič skupaj na ljubljanske lokalne volitve |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/anton-rop-in-urska-klakocar-zupancic-skupaj-na-ljubljanske-lokalne-volitve/787608 |access-date=2026-10-03 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> 2. septembra je bilo uradno napovedano, da bo za [[Župan Ljubljane|župana]] kandidiral Rop, Klakočar Zupančič pa bo nosilka liste za mestni svet, prvič pa je bila tudi oznanjena nova politična stranka Ljubljana smo vsi.<ref>{{Navedi splet |date=2026-09-02 |title=Anton Rop gre nad Jankovića: »Čas je, da si mesto vzamemo nazaj« |url=https://www.dnevnik.si/novice/ljubljana/kdo-lahko-spodnese-jankovica-rop-in-klakocar-zupancic-danes-razkrivata-svojega-aduta-2825298/ |access-date=2026-10-03 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}</ref> === Ustanovitev === Politična stranka s polnim imenom ''Ljubljana smo vsi '''–''' Lista Urške Klakočar Zupančič in Antona Ropa'' je bila ustanovljena dne 23. septembra 2026.<ref name=":2" /> Rop in Klakočar sta bila izvoljena za sopredsednika, za generalnega sekretarja je bil imenovan nekdanji dolgoletni poslanec [[Jani Möderndorfer]].<ref name=":1" /><ref name=":3">{{Navedi splet |date=2026-10-03 |title=Anton Rop ostro nad župana Zorana Jankovića, dobil je tudi novo okrepitev iz vrst SD |url=https://n1info.si/novice/slovenija/anton-rop-ostro-nad-zupana-zorana-jankovica-dobil-je-tudi-novo-okrepitev-iz-vrst-sd/ |access-date=2026-10-03 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref> Ustanovitvi je 3. oktobra sledil prvi programski kongres, Rop se je v svojem govoru zavzel za več dostopnih stanovanj, zanesljivejši javni promet, dostopnejše zdravstvo in čistejši zrak ter za »vrnitev Ljubljane ljudem«.<ref name=":4">{{Navedi splet |last=K |first=G. |title=Rop: Ljubljana ni last župana ali katere koli interesne skupine |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/rop-ljubljana-ni-last-zupana-ali-katere-koli-interesne-skupine/795705 |access-date=2026-10-03 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> K stranki sta pristopila tudi [[Mojca Šetinc Pašek]], nekdanja poslanka Svobode in kasneje [[Socialni demokrati|Socialnih demokratov]], ter Miha Lobnik, [[zagovornik načela enakosti]], ki s 26. oktobrom zaključuje svoj mandat.<ref>{{Navedi splet |title=Predsednica išče novega zagovornika načela enakosti |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/predsednica-isce-novega-zagovornika-nacela-enakosti |access-date=2026-10-03 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref><ref name=":3" /> Stranka se bo sicer po besedah Klakočar Zupančič po [[Lokalne volitve v Sloveniji 2026|lokalnih volitvah]] preimenovala, saj da želi biti politično aktivna tudi na državni ravni.<ref name=":4" /> == Sklici == {{sklici|2}} {{Slovenske politične stranke}} [[Kategorija:Politične stranke v Sloveniji]] [[Kategorija:Politične stranke, ustanovljene leta 2026]] 0p963c6xylpg5ajqeipcogv91zy6fyo 0 609565 6774825 6761874 2026-11-04T15:20:09Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6774825 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Vegadeo | native_name = A Veiga | official_name = | settlement_type = Občina | other_name = | nickname = | motto = | image_skyline = Suarón river, Vegadeo (cropped).JPG | image_caption = | image_flag = Bandera de Vegadeo.png | image_shield = Escudo de Vegadeo.svg | pushpin_map = Španija | map_caption = Lega v Španiji | subdivision_type = Država | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | subdivision_name = {{flag|Španija}} | subdivision_name1 = [[Asturija]] | subdivision_type2 = comarca | subdivision_name2 = Eo-Navia | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | established_title = | established_date = | government_type = | leader_title = Župan | leader_name = César Álvarez Fernández (Španska socialistična delavska stranka) | area_total_km2 = 82,75 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_as_of = 1. januar 2025 | population_footnotes = <ref>National Statistics Institute (13 December 2025). [https://www.ine.es/dynt3/inebase/index.htm?padre=525 "Municipal Register of Spain of 2025"]</ref> | population_total = 3928 | population_urban = | population_metro = | population_density_km2 = auto | population_note = | population_demonym = | timezone = | coordinates = {{coord|43|24|56|N|6|59|57|W|region:ES|display=inline,title}} | elevation_footnotes = | elevation_m = 1,130 | website = https://www.vegadeo.es/ | footnotes = }} [[Slika:Letras de Vegadeo, vaca y ayuntamiento.jpg|thumb|desno|Napis občine pred mestno hišo]] [[Slika:MTN25-0025c1-2015-A Veiga Vegadeo.jpg|thumb|desno|Relief občine v Vegadeu]] '''Vegadeo''' ([[eonavščina|eonavsko]] ''A Veiga'' {{IPA|aˈβej.ɣa}}) je ''concejo'' (''conceyu'', občina) v [[Asturija|kneževini Asturiji]], na severnem delu [[Španija|Španije]]. Nahaja se v zahodni Asturiji, na meji [[Galicija (Španija)|Galicije]], približno 125 km od [[Oviedo|Ovieda]], ki je prestolnica Asturije. Na severu meji na [[Castropol]], na jugu na [[Villanueva de Oscos|Villanuevo de Oscos]] ter na jugozahodu na [[Taramundi]] in [[San Tirso de Abres]]. V Galiciji na zahodu meji na [[Trabada, Galicija|Trabado]] in na severu na [[Ribadeo]]. V občini govorijo [[eonavščina|eonavščino]] ali galicijsko asturijščino, ki je različica [[galicijščina|galicijskega jezika]] v Asturiji.<ref>{{navedi novice|title=Vegadeo |work=Zaguana |url=https://zaguana.com/en/pueblo/vegadeo-asturias |accessdate=7.10.2026 |language=en |date=}}</ref> 2016 je samouprava občine izjavila, da bo tudi uradno uporabila eonavski jezik.<ref>{{navedi novice|last=Pardo |first=Miguel |title=O concello asturiano da Veiga declara oficial o galego no seu municipio |work=Praza |url=https://praza.gal/politica/o-concello-asturiano-da-veiga-declara-oficial-o-galego-no-seu-municipio |date=13.1.2016 |accessdate=7.10.2026 |language=gl}}</ref> == Etimologija == Zemljepisno ime Vegadeo je nastalo iz besedne zveze ''la vega del Eo'' (ravnina reke Eo). Nekoč se je imenovala Vega de Ribadeo, ki so jo 1916 spremenili na prošnjo občanov ''Vegadeo''.<ref>{{navedi novice |title=A Veiga |work=Toponimia Asturiana |url=https://mas.lne.es/toponimia/index.php?leer=893&palabra=Veiga |date= |accessdate=7.10.2026 |language=es |archive-url=https://web.archive.org/web/20231010215934/https://mas.lne.es/toponimia/index.php?leer=893&palabra=Veiga |archive-date=2023-10-10 |url-status=dead}}</ref> == Zgodovina == V La Bobii so odkrili [[gomilno grobišče|gomilni grobišči]], v La Corredoiri pa [[dolmen]].<ref name="historia">{{navedi novice|title=Historia |work=Ayuntamiento de Vegadeo |url=https://www.vegadeo.es/historia |date= |accessdate=7.10.2026 |language=es}}</ref> V [[stari vek|starem veku]] so galicijska [[Kelti|keltska]] plemena živela na ozemlju (Egobari, Kibarki in Albioni).<ref name="historia" /> V občini je obstajalo devet gradišč<ref name="historia" /> [[kultura Castro|kulture Castro]]: v Penzolu, Piantónu, Meredu, Montoutu, Castromouránu, Viladeyeju in dve v Abresu.<ref>{{navedi novice|title=A Pedreira de Balbón |work=Arqueo Astur |url=https://arqueoastur.com/project/a-pedreira-de-balbon/ |date= |accessdate=7.10.2026 |language=es}}</ref><ref>{{navedi novice|title=El Castro de Molexón |work=Arqueo Astur |url=https://arqueoastur.com/project/el-castro-de-molexon/ |date= |accessdate=7.10.2026 |language=es}}</ref><ref>{{navedi novice|title=O Castro de A Veiga |work=Arqueo Astur |url=https://arqueoastur.com/project/o-castro-de-a-veiga/ |date= |accessdate=7.10.2026 |language=es}}</ref><ref>{{navedi novice|title=Pico del Castro de Vixande |work=Arqueo Astur |url=https://arqueoastur.com/project/pico-del-castro-de-vixande/ |date= |accessdate=7.10.2026 |language=es}}</ref> V zgodnjem [[srednji vek|srednjem veku]] je samostan v Lugu v Galiciji posedoval ozemlje, dokler ga niso predali stolni cerkvi v Oviedu in samostanu sv. Štefana v Piantónu.<ref name="vivir">{{navedi novice|title=Historia de Vegadeo |work=Vivir Asturias |url=https://vegadeo.vivirasturias.com/datos-basicos/c/0/i/62658411/historia-vegadeo |date= |accessdate=7.10.2026 |language=es}}</ref> 1154 ga je [[Alfonz VII. Leonski]] spet daroval Lugu.<ref name="historia" /> 1280 je Reboledo dobil mestno listino, čeprav je ostal pod cerkveno oblastjo Castropola do časa [[Filip II. Španski|Filipa II. Španskega]], ki je 1579 izlastil cerkvena zemljišča tudi v današnjem Vegadeu.<ref name="historia" /> Vegadeo je 1584 odkupil pravice, da bi lahko nastal podobčina pod oblastjo Castropola,<ref name="historia" /> središče pa je imel v Reboredu.<ref name="vivir" /> Tako se je Vegadeo lahko razvijal, kar je pospešilo blagostanje občanov. Razvoj je bil najbolj očiten v 18. stoletju, ko sta vzcveteli obrt in trgovina zaradi bližine castropolskega pristanišča. V 16. stoletju se je naselilo veliko [[Baski|baskovskih]] kovačev v Vegadeo, kar je pospešilo razvoj železarstva. Vegadeo se je dejavno udeležil [[španska vojna za neodvisnost|španske vojne za neodvisnost]] proti [[Francozi|Francozm]]. V občini so ustanovili začasno orožarno, ki je oskrbovala [[Asturijci|asturijske]] odpornike z vojaško opremo.<ref name="vivir" /> Mestni svetniki Castropola so začasno premestili svoje središče v Vego de Ribadeo, ki se je nato 1836 osmasvojil.<ref name="historia" /> Središče občine je bilo prvič v Piantónu, nato so ga 1851 premestili v Vegadeo. Piantón je ohranil do danes pomen v cerkveno-pobožnem življenju občine. Izseljevanja v [[Amerika|Ameriko]] niso se izognila niti Vegadea. Izseljenci iz občine so se preselili predvsem v [[Argentina|Argentino]], [[Kuba|Kubo]] in [[Kolumbija|Kolumbijo]]. S pomočjo izseljencev je bilo zgrajeno mnogo novih stavb v občini, ki so danes del stavbene kulturne dediščine.<ref>{{navedi novice|title=Palacios y casonas |work=Ayuntamiento de Vegadeo |url=https://www.vegadeo.es/palacios-y-casonas |date= |accessdate=7.10.2026 |language=es}}</ref> Zadnjih devetdeset letih je Vegadeo izgubil polovico svojega prebivalstva. == Geografija == [[Slika:Senda peatonal al borde del Eo (4).JPG|thumb|desno|Močvirska učna pot]] Občina se nahaja ob reki Eo, ki jo razmejuje od Galicije. Vegadeo je lahko ponosen na naravne lepote, med drugim na edinstven močvirski svet ob reki Eo in mokrotne travnike,<ref name="vivirgeo">{{navedi novice|title=Geografía de Vegadeo |work=Vivir Asturias |url=https://vegadeo.vivirasturias.com/datos-basicos/c/0/i/62658458/geografia-vegadeo |date= |accessdate=7.10.2026 |language=es}}</ref> kjer domujejo različne vrste rastlin.<ref name="vivirgeo" /> Kraj je gnezdišče veliko različnih ptic<ref name="vivirgeo" /> kot ptic selivk. Poleg reke Eo sta še pomembni reki Suarón in Monjardín.<ref name="vivirgeo" /> Relief se deli na nizke gore in ozke doline.<ref name="vivirgeo" /> == Gospodarstvo == Skoraj polovica delazmožnih prebivalcev občina je zaposlena v storitvenem sektorju ter tretjina v kmetijstvu in živinoreji.<ref name="vivirgeo" /> Ostali delujejo v majhnih industrijskih panogah kot lesena industrija.<ref name="vivirgeo" /> Rastoča panoga je tudi trgovina.<ref name="vivirgeo" /> == Kultura == [[Slika:Crucero de Paramios (Vegadeo, Asturias).jpg|thumb|desno|Kamniti križ v Paramiosu]] Župnijsko cerkev v Vegadeu so zgradili v historičnem slogu v 19. stoletju. Tudi v Meredu je župnijska cerkev iz 1903. Cerkev sv. Štefana je bila zgrajena v 12. stoletju, ampak so jo večkrat preoblikovali v 16., 17. in 18. stoletju. Bila je nekoč v lasti [[Suvereni malteški viteški red|hospitalnega reda svetega Janeza Jeruzalemskega]]. Župnijska cerkev v Paramiosu je bila zgrajena tudi v 12. stoletju, vendar so jo preoblikovali v 16. in 18. stoletju. Župnijsko cerkev v Abresu so obnovili 1774 v [[baročna arhitektura|baročnem slogu]]. Mestna hiša v Vegadeu je bila zgrajena v drugi polovici 19. stoletja. Na trgu mestne hiše je vodomet iz 1881, ki je obdan z litoželezno ograjo Na bregu reke Suarón je stara stavba usnjarne iz 1823. 1903 so postavili na trgu Medalon orkestrski paviljon, ki so ga financirali iz zaslužkov izseljencev. V Piantónu je stari kamniti most iz [[Rimsko cesarstvo|rimljanskega obdobja]], poleg ruševin stolpa Ron. == Sklici == {{sklici}} {{Občine v Asturiji}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Občine v Asturiji]] rfb76zpz3c8c95y6q0smldvzbx11r5c 4 609937 6774765 6774602 2026-11-04T12:33:13Z Ljuba24b 92351 /* Zgradbe in objekti v Erevanu */ dp 6774765 wikitext text/x-wiki {{Armensko-slovenski urejaton navbar|2}} == Zapis armenskih imen in poimenovanj == Pri pisanju člankov o Armeniji upoštevajte slovenska pravopisna pravila za prevzemanje armenskih imen in besed. * '''Osebna imena:''' lastna imena iz armenščine praviloma pisno podomačujemo. Pri tem upoštevamo priporočeni zapis in izgovor, ne zgolj angleškega prečrkovanja. Pri zgodovinskih osebnostih preverimo tudi, ali se je v slovenščini že uveljavila določena oblika imena. * '''Zemljepisna imena:''' uporabljamo uveljavljene slovenske oblike, kjer obstajajo (glej [https://www.termania.net/ Slovar slovenskih eksonimov na Termaniji]), sicer pa sledimo pravopisnim pravilom za prevzemanje armenskih imen. Primer: ''Erevan'' namesto angleškega ''Yerevan''. * '''Občna poimenovanja:''' armenske besede večinoma prevajamo. Če jih ne prevajamo, jih praviloma pisno podomačimo. Primer: ''hačkar'' (armensko ''խաչքար''), poimenovanje za značilni armenski kamniti križ. Za podrobnejša pravila glejte [https://pravopis8v2.amebis.si/gen/sp8.pdf#page=656 Slovenski pravopis 8.0 – Vzhodna armenščina]. == Seznam člankov == Spodnji seznam člankov je namenjen lažji orientaciji. Pripravila ga je armenska wiki skupnost. Naenkrat si lahko rezervirate največ en članek. ===Cerkve=== {| border=1 class="wikitable sortable" ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke |- |1 | [[:en:Mastara Church]] || 5848 | [[Cerkev v Mastari]] || JoMK | 0 |- |2 | [[:en:Aruchavank]] || 5507 | || | 0 |- |3 | [[:en:Vahramashen Church]] || 4405 | || | 0 |- |4 | [[:en:Lmbatavank]] || 6267 | || | 0 |- |5 | [[:en:Areni Church]] || 6259 | || | 0 |- |6 | [[:en:Kasagh Basilica]] || 5764 | || | 0 |- |7 | [[:en:Surp Hovhannes Church, Byurakan]] || 4061 | || | 0 |- |8 | [[:en:Mashtots Hayrapet Church of Garni]] || 6037 | || | 0 |- |9 | [[:en:St. Sarkis Church (Tsovinar, Gegharkunik, Armenia)]] || 3252 | || | 0 |- |10 | [[:en:Saint Gevork Monastery of Mughni]] || 7053 | || | 0 |- |11 | [[:en:Holy Mother of God Church, Yeghvard]] || 8074 | || | 0 |- |12 | [[:en:Surp Astvatsatsin Church of Karbi]] || 4101 | || | 0 |- |13 | [[:en:Surp Hovhannes Church of Voskevaz]] || 3463 | || | 0 |- |14 | [[:en:Samsonavank Monastery]] || 3052 | || | 0 |- |15 | [[:en:Holy Children Chapel, Vanadzor]] || 2873 | || | 0 |- |16 | [[:en:Yeghipatrush Church]] || 4832 | || | 0 |- |17 | [[:en:St. Thaddeus Church, Ddmashen]] || 5171 | || | 0 |- |18 | [[:en:Holy Mother of God Church, Voskepar]] || 3601 | || | 0 |- |19 | [[:en:Saint George's Church, Garnahovit]] || 3409 | || | 0 |- |20 | [[:en:Church of the Holy Mother of God, Vanadzor]] || 4340 | || | 0 |- |21 | [[:en:Saint John the Baptist Church, Abovyan]] || 4329 | || | 0 |- |22 | [[:en:Saint Thaddeus Church, Masis]] || 8305 | || | 0 |- |23 | [[:en:Saint Narek chapel]] || 6539 | || | 0 |- |24 | [[:en:Saint Minas church of Halidzor]] || 2689 | [[Cerkev sv. Minasa, Halidzor]] || JoMK | 0 |- |25 | [[:en:Saint Stepanos Church (Shinuhayr)]] || 4895 | || | 0 |} ===Arheologija=== {| border=1 class="wikitable sortable" !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost |- | [[:en:Kura–Araxes culture]] || 49368 | || | 0 |- | [[:en:Teišebaini]] || 8438 | || | 0 |- | [[:en:Trialeti-Vanadzor culture]] || 27115 | || | 0 |- | [[:en:Amberd]] || 18269 | || | 0 |- | [[:en:Shulaveri–Shomu culture]] || 22649 | || | 0 |- | [[:en:Metsamor site]] || 7546 | || | 0 |- | [[:en:Aruchavank]] || 5507 | || | 0 |- | [[:en:Ughtasar Petroglyphs]] || 4916 | || | 0 |- | [[:en:Karchaghbyur]] || 1914 | || | 0 |- | [[:en:Nor Geghi]] || 3193 | || | 0 |- | [[:en:Tegher Monastery]] || 6858 | || | 0 |- | [[:en:Agarak, Aragatsotn]] || 4664 | || | 0 |- | [[:en:Proshaberd]] || 4418 | || | 0 |- | [[:en:Tsrviz Chapel]] || 1573 | || | 0 |- | [[:en:Çavuştepe]] || 8152 | || | 0 |- | [[:en:Odzaberd]] || 6773 | || | 0 |- | [[:en:Yot Verk Matur]] || 1772 | || | 0 |- | [[:en:Khrber]] || 3625 | || | 0 |- | [[:en:Ushiberd]] || 2574 | || | 0 |- | [[:en:Archaeology of Armenia]] || 24160 | || | 0 |- | [[:en:Smbataberd]] || 15834 | || | 0 |- | [[:en:Bjni Fortress]] || 7828 | || | 0 |- | [[:en:Ertij Fort]] || 1854 | || | 0 |- | [[:en:Areni-1 shoe]] || 8394 | || | 0 |- | [[:en:Vorotnaberd]] || 3375 | || | 0 |- | [[:en:Halidzor Fortress]] || 6413 | || | 0 |- | [[:en:Baghaberd]] || 41910 | || | 0 |- | [[:en:Areni-1 winery]] || 10348 | || | 0 |- | [[:en:Kakavaberd]] || 4847 | || | 0 |- | [[:en:Areni-1 cave]] || 7865 | || | 0 |- | [[:en:Economy of Urartu]] || 22664 | || | 0 |- | [[:en:Art of Urartu]] || 20388 | || | 0 |- | [[:en:Sardarabad (fortress)]] || 10017 | || | 0 |- | [[:en:Argištiḫinili]] || 24282 | || | 0 |- | [[:en:Armavir (ancient city)]] || 9221 | || | 0 |- | [[:en:Artaxata, Armenia]] || 18884 | [[Artašat]] || članek že obstaja | 0 |- | [[:en:Yervandashat (ancient city)]] || 8768 | || | 0 |- | [[:en:Dashtadem Fortress]] || 5116 | || | 0 |- | [[:en:Trialetian Mesolithic]] || 18499 | || | 0 |- | [[:en:Statuette of God Teisheba]] || 2787 | || | 0 |- | [[:en:Statuette of a Bird (15th–14th centuries BC, Lchashen)]] || 3430 | || | 0 |- | [[:en:Ritual Ladle (Armenia)]] || 2417 | || | 0 |- | [[:en:Horseshoe-Shaped Hearth with Ram-Headed Ends]] || 2888 | || | 0 |- | [[:en:Goblet (17th–16th centuries BC, Vanadzor)]] || 2679 | || | 0 |- | [[:en:Karashamb goblet]] || 5210 | || | 0 |- | [[:en:Statuette of a Wolf (6th–5th centuries BC, Ayrum)]] || 3189 | || | 0 |- | [[:en:Pot With a Lid, Tricolor (16th–15th centuries BC, Karashamb)]] || 2145 | || | 0 |- | [[:en:Etiuni]] || 14169 | [[Etiuni]] || Octopus | 0 |- | [[:en:Archaeological heritage of Armenia]] || 42190 | [[Arheološka dediščina Armenije]] || Octopus | 0 |- | [[:en:Godedzor]] || 7669 | [[Godedzor]] || Octopus | 0 |- | [[:en:Ervandakert]] || 3953 | || | 0 |- | [[:en:Aruch Caravansarai]] || 3018 | || | 0 |- | [[:en:Jrapi Caravansarai]] || 1624 | || | 0 |- | [[:en:Talin Caravansarai]] || 2163 | || | 0 |- | [[:en:Hostun, Armenia]] || 3842 | || | 0 |} ===Antična Armenija=== {| border=1 class="wikitable sortable" ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost |- |1 | [[:en:Gardman]] || 5516 | || | 0 |- |2 | [[:en:Rshtuni]] || 1925 | || | 0 |- |3 | [[:en:Bznuni]] || 6881 | || | 0 |- |4 | [[:en:Nairi]] || 33016 | || | 0 |- |5 | [[:en:Sasanian Armenia]] || 23030 | [[Sasanidska Armenija]] || Octopus | 0 |- |6 | [[:en:Neo-Assyrian Empire]] || 180543 | || | 0 |- |7 | [[:en:Paikuli inscription]] || 16163 | || | 0 |- |8 | [[:en:Ancient Armenia]] || 11598 | || | 0 |- |9 | [[:en:Bagavan]] || 7493 | || | 0 |- |10 | [[:en:Xerxes I inscription at Van]] || 9045 | || | 0 |- |11 | [[:en:Council of Ashtishat]] || 3732 | || | 0 |- |12 | [[:en:Ashtishat]] || 3168 | || | 0 |- |14 | [[:en:Urumeans]] || 5210 | || | 0 |- |15 | [[:en:Armenian tiara]] || 2134 | || | 0 |- |16 | [[:en:Treaty of Artaxata]] || 8526 | || | 0 |- |17 | [[:en:Alan invasion of Parthia]] || 13466 | || | 0 |} === Arsacid dynasty of Armenia === {| border=1 class="wikitable sortable" ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost |- |1 | [[:en:Arsacid dynasty of Armenia|Arsacid dynasty of Armenia]] || 43273 | [[Arsakidi (Armenija)]] || Octopus | 0 |- |2 | [[:en:Christianization of Armenia|Christianization of Armenia]] || 54549 | || | 0 |- |3 | [[:en:Gregorids|Gregorids]] || 1124 | || | 0 |- |4 | [[:en:Khosrovidukht (princess)|Khosrovidukht]] || 7664 | || | 0 |- |5 | [[:en:Salome of Ujarma|Salome of Ujarma]] || 7299 | || | 0 |- |6 | [[:en:Eranyak|Eranyak]] || 2259 | || | 0 |- |7 | [[:en:Gnel of Armenia|Gnel of Armenia]] || 12089 | || | 0 |- |8 | [[:en:Tirit of Armenia|Tirit of Armenia]] || 18066 | || | 0 |- |9 | [[:en:Zarmandukht|Zarmandukht]] || 6061 | || | 0 |- |10 | [[:en:Tigranes (son of Khosrov IV of Armenia)|Tigranes]] || 3186 | || | 0 |- |11 | [[:en:Arsaces (son of Khosrov IV of Armenia)|Arsaces]] || 3066 | || | 0 |- |12 | [[:en:Arshakavan|Arshakavan]] || 7028 | || | 0 |} === Bagratuni dynasty === {| border=1 class="wikitable sortable" ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost |- |1 | [[:en:Ashot III Bagratuni|Ashot III Bagratuni]] || 24713 | || | 0 |- |2 | [[:en:Varaztirots II Bagratuni|Varaztirots II Bagratuni]] || 13535 | || | 0 |- |3 | [[:en:Smbat VI Bagratuni|Smbat VI Bagratuni]] || 13552 | || | 0 |- |4 | [[:en:Smbat IV Bagratuni|Smbat IV Bagratuni]] || 14095 | || | 0 |- |5 | [[:en:Ashot III of Taron|Ashot III of Taron]] || 3389 | || | 0 |- |6 | [[:en:Abu Ghanim|Abu Ghanim]] || 2560 | || | 0 |- |7 | [[:en:Grigor I of Taron|Grigor I of Taron]] || 6264 | || | 0 |- |8 | [[:en:Smbat VII Bagratuni|Smbat VII Bagratuni]] || 6787 | || | 0 |- |9 | [[:en:Yakov Bagratuni|Yakov Bagratuni]] || 14431 | || | 0 |- |10 | [[:en:Bagratuni family tree|Bagratuni family tree]] || 39671 | || | 0 |- |11 | [[:en:Ashot II Bagratuni|Ashot II Bagratuni]] || 19712 | || | 0 |- |12 | [[:en:Abu'l-Maghra ibn Musa ibn Zurara|Abu'l-Maghra ibn Musa ibn Zurara]] || 4140 | || | 0 |- |13 | [[:en:Abas Bagratuni|Abas Bagratuni]] || 8088 | || | 0 |- |14 | [[:en:Smbat III Bagratuni|Smbat III Bagratuni]] || 10761 | || | 0 |- |15 | [[:en:Bagratid flag|Bagratid flag]] || 10765 | || | 0 |} === Armenske pisateljice === {| class="wikitable sortable" border="1" ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost |- |1 | [[:en:Mariam Petrosyan]] || 5013 | || | 0 |- |2 | [[:en:Zabel Yesayan]] || 24522 | || | 0 |- |3 | [[:en:Anush Aslibekyan]] || 6741 | || | 0 |- |4 | [[:en:Narine Abgaryan]] || 15020 | || | 0 |- |5 | [[:en:Shushan Avagyan]] || 9630 | || | 0 |- |6 | [[:en:Diana Abgar]] || 8668 | [[Diana Abgar]]|| Pinky sl | 0 |- |7 | [[:en:Srpouhi Dussap]] || 12500 | [[Srbuhi Tjusab]] || Pinky sl | 0 |} === Armenske pesnice === {| border=1 class="wikitable sortable" ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost |- |1 | [[:en:Silva Kaputikyan]] || 44235 | || | 0 |- |2 | [[:en:Khosrovidukht]] || 12638 | || | 0 |- |3 | [[:en:Sahakdukht]] || 15370 | || | 0 |- |4 | [[:en:Zabel Yesayan]] || 24522 | || | 0 |- |5 | [[:en:Diana Der Hovanessian]] || 8489 | || | 0 |- |6 | [[:en:Marine Petrossian]] || 7686 | || | 0 |- |7 | [[:en:Tatev Chakhian]] || 5216 | || | 0 |- |8 | [[:en:Sona Van]] || 5514 | || | 0 |} === Armenski filozofi / filozofinje === {| border=1 class='wikitable' ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke |- |1 | [[:en:Vazgen I]] || 11282 | || | 0 |- |2 | [[:en:Levon Shant]] || 4872 | || | 0 |- |3 | [[:en:Grigor Magistros]] || 18336 | || | 0 |- |4 | [[:en:William S. Sahakian]] || 3031 | || | 0 |- |5 | [[:en:Alexander Atabekian]] || 54635 | || | 0 |- |6 | [[:en:Hayk Gyulikevkhyan]] || 1467 | || | 0 |- |7 | [[:en:Nerses V]] || 3782 | || | 0 |- |8 | [[:en:Gregory of Tatev]] || 5014 | || | 0 |- |9 | [[:en:Khoren Sargsian]] || 2280 | || | 0 |- |10 | [[:en:Hovhannes Imastaser]] || 11997 | || | 0 |- |11 | [[:en:Shahamir Shahamirian]] || 13980 | || | 0 |- |12 | [[:en:Maria Baghramian]] || 13879 | || | 0 |- |13 | [[:en:Levon Zekiyan]] || 6274 | || | 0 |- |14 | [[:en:Hayk Asatryan]] || 3410 | || | 0 |- |15 | [[:en:Garbis Kortian]] || 4770 | || | 0 |- |16 | [[:en:Ashot Voskanyan]] || 8019 | || | 0 |- |17 | [[:en:Ned Markosian]] || 11250 | || | 0 |- |18 | [[:en:Anania Narekatsi]] || 3823 | || | 0 |} === Armenski slikarji / slikarke === {| border=1 class='wikitable' ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke |- |1 | [[:en:Arshile Gorky]] || 26824 | || | 0 |- |1 | [[:en:Sarkis Zabunyan]] || 7564 | || | 0 |- |1 | [[:en:Hovsep Pushman]] || 10215 | || | 0 |- |1 | [[:en:Martiros Saryan]] || 19366 | || | 0 |- |1 | [[:en:Momik]] || 7136 | || | 0 |- |1 | [[:en:Arman Manookian]] || 9104 | || | 0 |- |1 | [[:en:Hakob Hakobian (painter)]] || 3687 | || | 0 |- |1 | [[:en:Mariam Aslamazyan]] || 8967 | || | 0 |- |1 | [[:en:Zoltán Nuridsány]] || 2656 | || | 0 |- |1 | [[:en:Koryun Nahapetyan]] || 1648 | || | 0 |- |1 | [[:en:Carlos Sayadyan]] || 6677 | || | 0 |- |1 | [[:en:Haroutiun Galentz]] || 9340 | || | 0 |- |1 | [[:en:Dmitry Nalbandyan]] || 5128 | || | 0 |- |1 | [[:en:Sargis Pitsak]] || 5191 | || | 0 |- |1 | [[:en:Gevork Kotiantz]] || 17741 | || | 0 |- |1 | [[:en:Arto Tchakmaktchian]] || 4706 | || | 0 |- |1 | [[:en:Hovnatanian]]|| 4933 | || | 0 |- |1 | [[:en:Naghash Hovnatan]]|| 4039 | || | 0 |- |1 | [[:en:Manas family]]|| 11047 | || | 0 |- |1 | [[:en:Vardges Sureniants]]|| 19257 | || | 0 |- |1 | [[:en:Mesrop of Khizan]]|| 6138 | || | 0 |- |1 | [[:en:Arkady Baghdasaryan]]|| 3880 | || | 0 |- |1 | [[:en:Gregorio Sciltian]]|| 2349 | || | 0 |- |1 | [[:en:Hrand Alyanak]]|| 2762 | || | 0 |- |1 | [[:en:Grigor Khanjyan]]|| 7972 | || | 0 |- |1 | [[:en:Suren Safaryan]]|| 3397 | || | 0 |- |1 | [[:en:Mkrtich Naghash]]|| 2115 | || | 0 |- |1 | [[:en:Maide Arel]]|| 3543 | || | 0 |- |1 | [[:en:Yeranuhi Aslamazyan]]|| 6980 | || | 0 |- |1 | [[:en:Georgy Bogdanovich Yakulov]]|| 76800 | || | 0 |- |1 | [[:en:Lusik Aguletsi]]|| 4651 | || | 0 |- |1 | [[:en:Knarik Vardanyan]]|| 6024 | || | 0 |- |1 | [[:en:Grigor Mlitchetsi]]|| 4998 | || | 0 |- |1 | [[:en:Gevorg Grigoryan (Giotto)]]|| 7028 | || | 0 |} === Armenski kiparji / kiparke=== {| border=1 class='wikitable' ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke |- |1 | [[:en:Rafik Khachatryan]] || 6583 | || | 0 |- |2 | [[:en:Haig Patigian]] || 10804 | || | 0 |- |3 | [[:en:Sargis Baghdasaryan]] || 2230 | || | 0 |- |4 | [[:en:Sergey Merkurov]] || 7562 | || | 0 |- |5 | [[:en:Hakob Gyurjian]] || 1420 | || | 0 |- |6 | [[:en:Hagop Sandaldjian]] || 11156 | || | 0 |- |7 | [[:en:Getik Baghdasarian]] || 6260 | || | 0 |- |8 | [[:en:Ghukas Chubaryan]] || 2199 | || | 0 |- |9 | [[:en:Ara Shiraz]] || 6296 | || | 0 |- |10 | [[:en:Yervand Kochar]] || 10572 | || | 0 |- |11 | [[:en:Ara Sargsyan]] || 5286 | || | 0 |- |12 | [[:en:Varaz Samuelian]] || 6376 | || | 0 |- |13 | [[:en:Mari Gerekmezyan]] || 9099 | || | 0 |- |14 | [[:en:Aytsemnik Urartu]] || 977 | || | 0 |- |15 | [[:en:Hagop Ishkanian]] || 5642 | || | 0 |- |16 | [[:en:Ara Harutyunyan]] || 29703 | || | 0 |- |17 | [[:en:Nune Tumanyan]] || 4080 | || | 0 |- |18 | [[:en:Hripsime Simonyan]] || 4717 | || | 0 |} === Armenski skladatelji / skladateljice === {| border=1 class='wikitable' ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke |- |1 | [[:en:Avet Terterian]] || 13219 | || | 0 |- |2 | [[:en:Loris Tjeknavorian]] || 24941 | || | 0 |- |3 | [[:en:Hampartsoum Limondjian]] || 9549 | || | 0 |- |4 | [[:en:Armen Tigranian]] || 7055 | || | 0 |- |5 | [[:en:Alexander Spendiaryan]] || 10290 | || | 0 |- |6 | [[:en:Nicol Galanderian]] || 4072 | || | 0 |- |7 | [[:en:Kurken Alemshah]] || 6968 | || | 0 |- |8 | [[:en:Robert Amirkhanyan]] || 5705 | || | 0 |- |9 | [[:en:Edvard Mirzoyan]] || 7795 | || | 0 |- |10 | [[:en:Jivani]] || 5165 | || | 0 |- |11 | [[:en:Romanos Melikian]] || 6475 | || | 0 |- |12 | [[:en:Konstantin Orbelyan]] || 4515 | || | 0 |- |13 | [[:en:Adam Khudoyan]] || 1946 | || | 0 |- |14 | [[:en:Vartan Adjemian]] || 6084 | || | 0 |- |15 | [[:en:Makar Yekmalyan]] || 1327 | || | 0 |- |16 | [[:en:Aram Satyan]] || 4454 | || | 0 |- |17 | [[:en:Tigran Mansurian]] || 12922 | || | 0 |- |18 | [[:en:Geghuni Chitchyan]] || 13492 | || | 0 |- |19 | [[:en:Tsolak Bekaryan]] || 5049 | || | 0 |- |20 | [[:en:Spiridon Melikyan]] || 6570 | || | 0 |} ===Geografija=== {| border=1 class="wikitable sortable" ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke |- |1 | [[:d:Q31583|Kapan]] || ''v nastajanju'' | [[Kapan]] || Upwinxp | 0 |- |2 | [[:d:Q935385|Arpi]] || 9031 | [[Arpi (jezero)]] || Yerpo | 0 |- |3 | ... || | || | 0 |- |4 | [[:en:Victory Park, Yerevan]] || 4296 | || | 0 |- |5 | [[:en:Circular Park]] || 4387 | || | 0 |- |6 | [[:en:Lovers' Park (Yerevan)]] || 4583 | || | 0 |- |7 | [[:en:English Park, Yerevan]] || 3011 | || | 0 |- |8 | [[:en:Tumanyan Park]] || 2090 | || | 0 |- |9 | [[:en:Lyon Park, Yerevan]] || 2892 | || | 0 |- |10 | [[:en:Buenos Aires Park]] || 1825 | || | 0 |- |11 | [[:en:Yerevan 2800th Anniversary Park]] || 14398 | || | 0 |- |12 | ... || | || | 0 |} === Zgradbe in objekti v Erevanu === {| border=1 class="wikitable sortable" ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke |- |1 | [[:en:Yerevan TV Tower]] || 8130 | || | 0 |- |2 | [[:en:Teišebaini]] || 8438 | || | 0 |- |3 | [[:en:Yerablur]] || 7474 | || | 0 |- |4 | [[:en:Blue Mosque, Yerevan]] || 50629 | [[Modra mošeja, Erevan]]|| Ljuba24b | 0 |- |5 | [[:en:Erebuni Airport]] || 7416 | || | 0 |- |6 | [[:en:Yerevan Zoo]] || 6654 | || | 0 |- |7 | [[:en:National Library of Armenia]] || 8604 | || | 0 |- |8 | [[:en:Yerevan Opera Theatre]] || 7434 | [[Erevanska opera]] || Ljuba24b | 0 |- |9 | [[:en:Sundukyan State Academic Theatre]] || 3878 | || | 0 |- |10 | [[:en:Yerevan Ararat Brandy Factory]] || 6186 | || | 0 |- |11 | [[:en:Karen Demirchyan Complex]] || 19511 | || | 0 |- |12 | [[:en:Mausoleum of Kara Koyunlu emirs]] || 9888 | [[Mavzolej emirjev Kara Kojunlu]] || Ljuba24b | 0 |- |13 | [[:en:Erivan Fortress]] || 12062 | || | 0 |- |14 | [[:en:Komitas Pantheon]] || 5562 | || | 0 |- |15 | [[:en:List of statues in Yerevan]] || 29359 | || | 0 |- |16 | [[:en:Paronyan Musical Comedy Theatre]] || 2926 | || | 0 |- |17 | [[:en:Armenian Center for Contemporary Experimental Art]] || 9761 | || | 0 |- |18 | [[:en:Haybusak University of Yerevan]] || 4782 | || | 0 |- |19 | [[:en:Moscow Cinema]] || 4826 | || | 0 |- |20 | [[:en:Yerevan City Council]] || 5712 | || | 0 |- |21 | [[:en:Garegin Nzhdeh Square]] || 3139 | || | 0 |- |22 | [[:en:Stanislavski Russian Theatre of Yerevan]] || 2250 | || | 0 |- |23 | [[:en:Dalma Garden Mall]] || 4927 | || | 0 |- |24 | [[:en:Hrachya Ghaplanyan Drama Theatre]] || 10590 | || | 0 |- |25 | [[:en:Komitas Chamber Music House]] || 3497 | || | 0 |- |26 | [[:en:Khnko Aper Children's Library]] || 2683 | || | 0 |- |27 | [[:en:Yerevan Water World]] || 3074 | || | 0 |- |28 | [[:en:Nairi Cinema]] || 2621 | || | 0 |- |29 | [[:en:Elite Plaza Business Center]] || 10028 | || | 0 |- |30 | [[:en:Yerevan Mall]] || 6277 | || | 0 |- |31 | [[:en:Mordechai Navi Synagogue]] || 5664 | || | 0 |- |31 | [[:en:Hovhannes Tumanyan Puppet Theatre of Yerevan]] || 3930 | || | 0 |- |33 | [[:en:Rossia Mall]] || 2632 | || | 0 |- |34 | [[:en:List of theaters in Yerevan]] || 2777 | || | 0 |- |35 | [[:en:Hripsime School for Girls (Yerevan)]] || 6183 | || | 0 |- |36 | [[:en:National Assembly Building of Armenia]] || 1900 | || | 0 |- |37 | [[:en:President's Residence, Yerevan]] || 5570 | || | 0 |- |38 | [[:en:David of Sassoun (statue)]] || 86843 | || | 0 |- |39 | [[:en:City Central Library after Avetik Isahakyan]] || 3371 | || | 0 |- |40 | [[:en:Sheikh Mordechai Synagogue]] || 5713 | || | 0 |- |41 | [[:en:House of Panah Khan Makinski]] || 6448 | || | 0 |- |42 | [[:en:Megamall Armenia]] || 1703 | || | 0 |- |43 | [[:en:Cascade Memorial to the Victims of Soviet Repression]] || 4534 | || | 0 |- |44 | [[:en:Pana-Khan Palace]] || 7718 | || | 0 |- |45 | [[:en:Henrik Igityan National Centre for Aesthetics]] || 12307 | || | 0 |} === Trdnjave v Armeniji === {| border=1 class="wikitable sortable" ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke |- |1 | [[:en:Teišebaini]] || 8438 | || | 0 |- |2 | [[:en:Amberd]] || 18269 | || | 0 |- |3 | [[:en:Kosh fortress and churches]] || 1931 | || | 0 |- |4 | [[:en:Proshaberd]] || 4418 | || | 0 |- |5 | [[:en:Odzaberd]] || 6773 | || | 0 |- |6 | [[:en:Khrber]] || 3625 | || | 0 |- |7 | [[:en:Ushiberd]] || 2574 | || | 0 |- |8 | [[:en:Erivan Fortress]] || 12062 | || | 0 |- |9 | [[:en:Smbataberd]] || 15834 | || | 0 |- |10 | [[:en:Bjni Fortress]] || 7828 | || | 0 |- |11 | [[:en:Ertij Fort]] || 1854 | || | 0 |- |12 | [[:en:Vorotnaberd]] || 3375 | || | 0 |- |13 | [[:en:Halidzor Fortress]] || 6413 | || | 0 |- |14 | [[:en:Baghaberd]] || 41910 | || | 0 |- |15 | [[:en:Kakavaberd]] || 4847 | || | 0 |- |16 | [[:en:Sardarabad (fortress)]] || 10017 | || | 0 |- |17 | [[:en:Argištiḫinili]] || 24282 | || | 0 |- |18 | [[:en:Armavir (ancient city)]] || 9221 | || | 0 |- |19 | [[:en:Artaxata]] || 18884 | || | 0 |- |20 | [[:en:Dashtadem Fortress]] || 5116 | || | 0 |- |21 | [[:en:Tevrakar Castle]] || 1297 | || | 0 |- |22 | ... || 00 | || | 0 |} === Muzeji v Erevanu === {| border=1 class="wikitable sortable" ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke |- |1 | [[:en:ARF History Museum]] || 4464 | || | 0 |- |2 | [[:en:Sergei Parajanov Museum]] || 5228 | || | 0 |- |3 | [[:en:House-Museum of Aram Khachaturian]] || 5147 | [[Muzej Arama Hačaturjana]]|| Ljuba24b | 0 |- |4 | [[:en:Charents Museum of Literature and Arts]] || 3092 | || | 0 |- |5 | [[:en:Erebuni Museum]] || 5614 | || | 0 |- |6 | [[:en:Aznavour Centre]] || 5783 | [[Center Aznavour]]|| Ljuba24b | 0 |- |7 | [[:en:List of visitors to Tsitsernakaberd]] || 192237 | || | 0 |- |8 | [[:en:Komitas Museum]] || 3596 | || | 0 |- |- |9 | [[:en:List of museums in Yerevan]] || 3984 | || | 0 |- |10 | [[:en:Central Bank Visitor Centre (Armenia)]] || 5895 | || | 0 |- |11 | [[:en:Fridtjof Nansen Museum]] || 119 | || | 0 |- |12 | [[:en:Armenian Medical Museum]] || 5634 | || | 0 |- |13 | [[:en:Yeghishe Charents House-Museum]] || 5791 | || | 0 |- |14 | [[:en:Ara Sargsyan and Hakob Kojoyan Museum]] || 4313 | || | 0 |- |15 | [[:en:Little Einstein Science Museum]] || 3910 | || | 0 |- |16 | [[:en:Armenian Railways Museum]] || 4340 | || | 0 |- |17 | [[:en:Silva Kaputikyan House-Museum]] || 4856 | || | 0 |- |18 | [[:en:Hovhannes Tumanyan Museum]] || 4604 | || | 0 |- |19 | ... || 00 | || | 0 |} === Okrožja v Erevanu === {| border=1 class='wikitable' ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke |- |1 | [[:en:Arabkir District]] || 17145 | || | 0 |- |2 | [[:en:Kanaker-Zeytun District]] || 8755 | || | 0 |- |3 | [[:en:Kond]] || 13019 | || | 0 |- |4 | [[:en:Nork-Marash District]] || 4155 | || | 0 |- |5 | [[:en:Nor Nork District]] || 4204 | || | 0 |- |6 |[[:en:Nubarashen District]] || 9091 | || | 0 |- |7 | [[:en:Shengavit District]] || 58484 | || | 0 |- |8 | [[:en:Kentron District]] || 10845 | || | 0 |- |9 | [[:en:Districts of Yerevan]] || 17246 | || | 0 |} ===Naravoslovne teme=== {| border=1 class="wikitable sortable" ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke |- |1 | [[:en:Sevan trout]] || 4823 | [[Sevanska postrv]] || Pinky sl | 0 |- |2 | [[:en:Vipera eriwanensis]] || 4738 | ''[[Vipera eriwanensis]]'' || Pinky sl | 0 |- |3 | [[:en:Armenian gull]] || 4572 | [[Armenski galeb]] || Pinky sl | 0 |- |4 | [[:en:Tulipa armena]] || 6840 | ''[[Tulipa armena]]'' || Pinky sl | 0 |- |5 | ... || 00 | || | 0 |} ===Znanost in tehnika=== {| border=1 class="wikitable sortable" ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke |- |1 | [[:en:.am|.am]] || 4199 | [[.am]] || Pinky sl | 0 |- |2 | ... || 00 | || | 0 |} === Šport === {| border=1 class="wikitable sortable" ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke |- |1 | [[:en:Hrazdan Stadium]] || 18853 | || | 0 |- |2 | [[:en:Nairi Stadium]] || 3649 | || | 0 |- |3 | [[:en:Mika Stadium]] || 4011 | || | 0 |- |4 | [[:en:Urartu Stadium]] || 4760 | || | 0 |- |5 | [[:en:Karen Demirchyan Complex]] || 19511 | || | 0 |- |6 | [[:en:Vazgen Sargsyan Republican Stadium]] || 10044 | || | 0 |- |7 | [[:en:Yerevan Velodrome]] || 2249 | || | 0 |- |8 | [[:en:Hovik Hayrapetyan Equestrian Centre]] || 2111 | || | 0 |- |9 | [[:en:Yerevan Football Academy Stadium]] || 4560 | || | 0 |- |10 | [[:en:Armenia Sports Union]] || 2223 | || | 0 |- |11 | [[:en:Yerevan Figure Skating and Hockey Sports School]] || 2771 | || | 0 |- |12 | [[:en:List of sports venues in Yerevan]] || 4884 | || | 0 |} ===Armenske športnice=== {| border=1 class="wikitable sortable" ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost |- |1 | [[:en:Tatev Abrahamyan]] || 7441 | || | 0 |- |2 | [[:en:Ekaterina Vinogradova]] || 7357 | || | 0 |- |3 | [[:en:Susi Kentikian]] || 44843 | || | 0 |- |4 | [[:en:Armine Khachatryan]] || 9172 | || | 0 |- |5 | [[:en:Hripsime Khurshudyan]] || 7836 | || | 0 |- |6 | [[:en:Nazik Avdalyan]] || 17724 | || | 0 |- |7 | [[:en:Houry Gebeshian]] || 9327 | || | 0 |- |8 | [[:en:Greta Vardanyan]] || 10404 | [[Greta Vardanjan]] || Pinky sl | 0 |- |9 | [[:en:Alina Charaeva]] || 22355 | || | 0 |- |10 | [[:en:Tatev Hakobyan]] || 7634 | || | 0 |- |11 | [[:en:Liana Gyurjyan]] || 13000 | || | 0 |- |12 | [[:en:Claudia Cholakian]] || 13199 | || | 0 |- |13 | [[:en:Allison Halverson]] || 11766 | || | 0 |- |14 | [[:en:Karina Akopova]] || 35970 | || | 0 |- |15 | [[:en:Aleksandra Grigoryan]] || 10398 | || | 0 |- |16 | [[:en:Gohar Harutyunyan]] || 12206 | || | 0 |- |17 | [[:en:Sophine Kevorkian]] || 9081 | || | 0 |} ===Armenski športniki=== {| border=1 class="wikitable sortable" ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost |- |1 | [[:en:Artur Petrosyan]] || 8390 | || | 0 |- |2 | [[:en:Sargis Sargsian]] || 25677 | || | 0 |- |3 | [[:en:Edgar Manucharyan]] || 29445 | || | 0 |- |4 | [[:en:Yura Movsisyan]] || 34387 | || | 0 |- |5 | [[:en:Zhora Hovhannisyan]] || 7842 | || | 0 |- |6 | [[:en:Artavazd Karamyan]] || 12871 | || | 0 |- |7 | [[:en:Yeghishe Melikyan]] || 11684 | || | 0 |- |8 | [[:en:Romik Khachatryan]] || 8053 | || | 0 |- |9 | [[:en:Artur Voskanyan]] || 8619 | || | 0 |- |10 | [[:en:Armen Shahgeldyan]] || 14830 | || | 0 |- |11 | [[:en:Arman Karamyan]] || 15922 | || | 0 |- |12 | [[:en:Sargis Hovsepyan]] || 18080 | || | 0 |- |13 | [[:en:Harutyun Vardanyan]] || 11203 | || | 0 |- |14 | [[:en:Ara Hakobyan]] || 15264 | || | 0 |- |15 | [[:en:Khoren Oganesian]] || 19951 | || | 0 |- |16 | [[:en:Yurik Sarkisyan]] || 10214 | || | 0 |- |17 | [[:en:Yurik Vardanyan]] || 30107 | || | 0 |- |18 | [[:en:Arkady Andreasyan]] || 15569 | || | 0 |- |19 | [[:en:Gevorg Kasparov]] || 19676 | || | 0 |- |20 | [[:en:Robert Arzumanyan]] || 23901 | || | 0 |- |21 | [[:en:Robert Zebelyan]] || 12779 | || | 0 |- |22 | [[:en:Valeri Aleksanyan]] || 10140 | || | 0 |- |23 | [[:en:Manny Gamburyan]] || 33602 | || | 0 |- |24 | [[:en:Henrikh Mkhitaryan]] || 137726 | || | 0 |- |25 | [[:en:Gevorg Ghazaryan]] || 22642 | || | 0 |- |26 | [[:en:Artur Yedigaryan]] || 19231 | || | 0 |- |27 | [[:en:Hrayr Mkoyan]] || 20378 | || | 0 |- |28 | [[:en:Apoula Edel]] || 22597 | || | 0 |- |29 | [[:en:Marcos Pizzelli]] || 28454 | || | 0 |- |30 | [[:en:Albert Azaryan]] || 13548 | || | 0 |- |31 | [[:en:Yeghia Yavruyan]] || 9597 | || | 0 |- |32 | [[:en:Eduard Markarov]] || 19548 | || | 0 |- |33 | [[:en:Vardan Minasyan]] || 19882 | || | 0 |- |34 | [[:en:Oksen Mirzoyan]] || 9049 | || | 0 |- |35 | [[:en:Hrant Shahinyan]] || 8237 | || | 0 |- |36 | [[:en:Vardan Ghazaryan]] || 16282 | || | 0 |- |37 | [[:en:Tigran Yesayan]] || 11360 | || | 0 |- |38 | [[:en:Karlen Mkrtchyan]] || 18361 | || | 0 |- |39 | [[:en:Artak Aleksanyan]] || 10064 | || | 0 |- |40 | [[:en:Tigran Gevorg Martirosyan]] || 13225 | || | 0 |- |41 | [[:en:Roman Amoyan]] || 7635 | || | 0 |- |42 | [[:en:David Yurchenko]] || 15646 | || | 0 |- |43 | [[:en:Bryant Dunston]] || 23440 | || | 0 |- |44 | [[:en:Emil Vartazarian]] || 12928 | || | 0 |- |45 | [[:en:Hiraç Yagan]] || 7447 | || | 0 |- |46 | [[:en:Denis Tumasyan]] || 7106 | || | 0 |- |47 | [[:en:Armenak Alachachian]] || 8050 | || | 0 |- |48 | [[:en:Artak Dashyan]] || 13429 | || | 0 |- |49 | [[:en:Hovhannes Hambardzumyan]] || 13360 | || | 0 |- |50 | [[:en:Artak Yedigaryan]] || 13153 | || | 0 |- |51 | [[:en:Edgar Malakyan]] || 11085 | || | 0 |- |52 | [[:en:Eduard Sarkisov]] || 7131 | || | 0 |- |53 | [[:en:Artur Sarkisov]] || 19181 | || | 0 |- |54 | [[:en:Mauro Guevgeozián]] || 13394 | || | 0 |- |55 | [[:en:Mikhail Markosov]] || 7409 | || | 0 |- |56 | [[:en:André Calisir]] || 7536 | || | 0 |- |57 | [[:en:Hamlet Mkhitaryan (footballer, born 1962)]] || 8129 | || | 0 |- |58 | [[:en:Ruslan Koryan]] || 12654 | || | 0 |- |59 | [[:en:Arsen Julfalakyan]] || 16595 | || | 0 |- |60 | [[:en:Aras Özbiliz]] || 40922 | || | 0 |- |61 | [[:en:Israel Militosyan]] || 7089 | || | 0 |- |62 | [[:en:Levon Hayrapetyan]] || 9393 | || | 0 |- |63 | [[:en:Varazdat Haroyan]] || 20730 | || | 0 |- |64 | [[:en:Aleksandr Grigoryan]] || 12244 | || | 0 |- |65 | [[:en:Norair Aslanyan]] || 15412 | || | 0 |- |66 | [[:en:Artur Aghasyan]] || 7495 | || | 0 |- |67 | [[:en:Zaven Badoyan]] || 11006 | || | 0 |- |68 | [[:en:Khoren Bayramyan]] || 11613 | || | 0 |- |69 | [[:en:Arsen Petrosyan]] || 8296 | || | 0 |- |70 | [[:en:Aghvan Papikyan]] || 10836 | || | 0 |- |71 | [[:en:Ognjen Čančarević]] || 10839 | || | 0 |- |72 | [[:en:Mardik Mardikian]] || 11811 | || | 0 |- |73 | [[:en:Kamo Hovhannisyan]] || 15888 | || | 0 |- |74 | [[:en:David Manoyan]] || 13820 | || | 0 |- |75 | [[:en:Grigor Meliksetyan]] || 8977 | || | 0 |- |76 | [[:en:Arakel Mirzoyan]] || 7548 | || | 0 |- |77 | [[:en:Gor Minasyan]] || 21842 | || | 0 |- |78 | [[:en:Artur Davtyan]] || 32366 | || | 0 |- |79 | [[:en:Sargis Adamyan]] || 12124 | || | 0 |- |80 | [[:en:Artyom Khachaturov]] || 10574 | || | 0 |- |81 | [[:en:Karen Muradyan]] || 13569 | || | 0 |- |82 | [[:en:Arsen Beglaryan]] || 9259 | || | 0 |- |83 | [[:en:Taron Voskanyan]] || 11478 | || | 0 |- |84 | [[:en:Christian Yeladian]] || 7045 | || | 0 |- |85 | [[:en:Ryan Boatright]] || 25615 | || | 0 |- |86 | [[:en:Rumyan Hovsepyan]] || 9722 | || | 0 |- |87 | [[:en:Lucas Zelarayán]] || 37398 | || | 0 |- |88 | [[:en:Armen Ambartsumyan (footballer, born 1994)]] || 8708 | || | 0 |- |89 | [[:en:Gaël Andonian]] || 15989 | || | 0 |- |90 | [[:en:Artyom Simonyan (footballer)]] || 12293 | || | 0 |- |91 | [[:en:Aleksandr Karapetyan]] || 20246 | || | 0 |- |92 | [[:en:Edgar Babayan]] || 18548 | || | 0 |- |93 | [[:en:Arshak Koryan]] || 14540 | || | 0 |- |94 | [[:en:Gor Malakyan]] || 8977 | || | 0 |- |95 | [[:en:Andranik Karapetyan]] || 9780 | || | 0 |- |96 | [[:en:Simon Martirosyan]] || 16212 | || | 0 |- |97 | [[:en:David Arshakyan]] || 11658 | || | 0 |- |98 | [[:en:Tigran Barseghyan]] || 15381 | || | 0 |- |99 | [[:en:Wbeymar Angulo]] || 11659 | || | 0 |- |100 | [[:en:Benik Hovhannisyan]] || 7040 | || | 0 |- |101 | [[:en:Norberto Briasco]] || 9732 | || | 0 |- |102 | [[:en:Gevorg Najaryan]] || 9133 | || | 0 |- |103 | [[:en:Petros Avetisyan]] || 19274 | || | 0 |- |104 | [[:en:Luke Fischer]] || 9668 | || | 0 |- |105 | [[:en:Arman Hovhannisyan]] || 8701 | || | 0 |- |106 | [[:en:Artur Galoyan]] || 10539 | || | 0 |- |107 | [[:en:Nair Tiknizyan]] || 13664 | || | 0 |- |108 | [[:en:Hayk Ishkhanyan]] || 9987 | || | 0 |- |109 | [[:en:Erik Vardanyan]] || 10532 | || | 0 |- |110 | [[:en:Dan Janjigian]] || 15948 | || | 0 |- |111 | [[:en:Vahan Bichakhchyan]] || 10099 | || | 0 |- |112 | [[:en:Armen Manucharyan]] || 7259 | || | 0 |- |113 | [[:en:Eduard Spertsyan]] || 18338 | || | 0 |- |114 | [[:en:Jordy Monroy]] || 11733 | || | 0 |- |115 | [[:en:Hovhannes Harutyunyan]] || 13894 | || | 0 |- |116 | [[:en:Robert Darbinyan]] || 7286 | || | 0 |- |117 | [[:en:Gegham Harutyunyan]] || 7706 | || | 0 |- |118 | [[:en:Artur Kartashyan]] || 10943 | || | 0 |- |119 | [[:en:Henri Avagyan]] || 9475 | || | 0 |- |120 | [[:en:Arsen Harutyunyan (wrestler)]] || 13736 | || | 0 |- |121 | [[:en:Artur Miranyan]] || 14169 | || | 0 |- |122 | [[:en:Karapet Chalyan]] || 10141 | || | 0 |- |123 | [[:en:Gevorg Gharibyan]] || 12787 | || | 0 |- |124 | [[:en:Babken Melikyan]] || 8442 | || | 0 |- |125 | [[:en:Karen Aslanyan]] || 10497 | || | 0 |- |126 | [[:en:Karen Margaryan]] || 7527 | || | 0 |- |127 | [[:en:Pavel Gorelov]] || 7758 | || | 0 |- |128 | [[:en:Steven Enoch]] || 12747 | || | 0 |- |129 | [[:en:Serob Grigoryan]] || 7763 | || | 0 |- |130 | [[:en:Solomon Udo]] || 14032 | || | 0 |- |131 | [[:en:Chris Jones (basketball, born 1993)]] || 16000 | || | 0 |- |132 | [[:en:Hakob Hakobyan (footballer)]] || 8066 | || | 0 |- |133 | [[:en:Edgar Sevikyan]] || 21397 | || | 0 |- |134 | [[:en:Gary Chivichyan]] || 8997 | || | 0 |- |135 | [[:en:Tigran Avanesyan]] || 15904 | || | 0 |- |136 | [[:en:Vazgen Tevanyan]] || 10256 | || | 0 |- |137 | [[:en:Zhirayr Shaghoyan]] || 9582 | || | 0 |- |138 | [[:en:Arman Andreasyan]] || 11323 | || | 0 |- |139 | [[:en:Gevorg Karapetyan (footballer, born 1963)]] || 8055 | || | 0 |- |140 | [[:en:Samvel Gasparyan]] || 7313 | || | 0 |- |141 | [[:en:David Davidyan]] || 10583 | || | 0 |- |142 | [[:en:Artyom Avanesyan]] || 9078 | || | 0 |- |143 | [[:en:Narek Grigoryan]] || 9052 | || | 0 |- |144 | [[:en:Varazdat Lalayan]] || 14968 | || | 0 |- |145 | [[:en:Styopa Mkrtchyan]] || 9904 | || | 0 |- |146 | [[:en:Artashes Adamyan]] || 7863 | || | 0 |- |147 | [[:en:Grant-Leon Ranos]] || 14594 | || | 0 |- |148 | [[:en:Artur Serobyan]] || 13247 | || | 0 |- |149 | [[:en:Hovhannes Nazaryan]] || 13674 | || | 0 |- |150 | [[:en:Ugochukwu Iwu]] || 10571 | || | 0 |- |151 | [[:en:Georgy Arutyunyan]] || 10213 | || | 0 |- |152 | [[:en:Erjanik Ghubasaryan]] || 12717 | || | 0 |- |153 | [[:en:Gor Manvelyan]] || 15133 | || | 0 |- |154 | [[:en:Erik Piloyan]] || 10411 | || | 0 |- |155 | [[:en:Hamlet Manukyan]] || 18103 | || | 0 |- |156 | [[:en:Vahagn Davtyan (gymnast)]] || 14936 | || | 0 |- |157 | [[:en:Edgar Grigoryan]] || 8967 | || | 0 |- |158 | [[:en:Sergey Muradyan]] || 9482 | || | 0 |- |159 | [[:en:Garik Karapetyan]] || 12278 | || | 0 |- |160 | [[:en:Artyom Bandikyan]] || 7098 | || | 0 |- |161 | [[:en:Artur Avetisyan]] || 16494 | || | 0 |- |162 | [[:en:Tomás Adoryán]] || 7686 | || | 0 |- |163 | [[:en:Mamikon Khachatryan]] || 14738 | || | 0 |- |164 | [[:en:Daniyel Agbalyan]] || 8303 | || | 0 |- |165 | [[:en:Narek Agasaryan]] || 7346 | || | 0 |- |166 | [[:en:Donovan Parisian]] || 7890 | || | 0 |- |167 | [[:en:Artur Bazeyan]] || 8273 | || | 0 |- |168 | [[:en:Nikita Rakhmanin]] || 36556 | || | 0 |- |169 | [[:en:Artur Garibyan]] || 7084 | || | 0 |} === Politika === {| class="wikitable" border="1" ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke |- |1 | [[:en:President of Armenia]] || 33891 | [[Predsednik Armenije]] || Pinky sl | 0 |- |2 | [[:en:Prime Minister of Armenia]] || 22439 | || | 0 |- |3 | [[:en:National Assembly (Armenia)]] || 39131 | || | 0 |- |4 | [[:en:Government of Armenia]] || 28146 | || | 0 |- |5 | [[:en:Politics of Armenia]] || 25657 | || | 0 |- |5 | [[:en:Constitution of Armenia]] || 14346 | || | 0 |- |6 | [[:en:Judiciary of Armenia]] || 5354 | || | 0 |- |7 | [[:en:Administrative divisions of Armenia]] || | || | 0 |- |8 | [[:en:Municipalities of Armenia]] || | || | 0 |- |9 | [[:en:Armenian passport]] || | || | 0 |- |10 | ... || ... | || | 0 |} === Drugo === {| class="wikitable" border="1" ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke |- |1 | [[:en:Erebuni-Yerevan]] || xx | || | 0 |- |2 | [[:en:Arten Theatre]] || xx | || | 0 |} [[Kategorija:Armensko-slovenski urejaton]] k35x66ktceawhirnij3nb4n8ns9dc73 6774791 6774765 2026-11-04T13:50:48Z Ljuba24b 92351 /* Trdnjave v Armeniji */ dp 6774791 wikitext text/x-wiki {{Armensko-slovenski urejaton navbar|2}} == Zapis armenskih imen in poimenovanj == Pri pisanju člankov o Armeniji upoštevajte slovenska pravopisna pravila za prevzemanje armenskih imen in besed. * '''Osebna imena:''' lastna imena iz armenščine praviloma pisno podomačujemo. Pri tem upoštevamo priporočeni zapis in izgovor, ne zgolj angleškega prečrkovanja. Pri zgodovinskih osebnostih preverimo tudi, ali se je v slovenščini že uveljavila določena oblika imena. * '''Zemljepisna imena:''' uporabljamo uveljavljene slovenske oblike, kjer obstajajo (glej [https://www.termania.net/ Slovar slovenskih eksonimov na Termaniji]), sicer pa sledimo pravopisnim pravilom za prevzemanje armenskih imen. Primer: ''Erevan'' namesto angleškega ''Yerevan''. * '''Občna poimenovanja:''' armenske besede večinoma prevajamo. Če jih ne prevajamo, jih praviloma pisno podomačimo. Primer: ''hačkar'' (armensko ''խաչքար''), poimenovanje za značilni armenski kamniti križ. Za podrobnejša pravila glejte [https://pravopis8v2.amebis.si/gen/sp8.pdf#page=656 Slovenski pravopis 8.0 – Vzhodna armenščina]. == Seznam člankov == Spodnji seznam člankov je namenjen lažji orientaciji. Pripravila ga je armenska wiki skupnost. Naenkrat si lahko rezervirate največ en članek. ===Cerkve=== {| border=1 class="wikitable sortable" ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke |- |1 | [[:en:Mastara Church]] || 5848 | [[Cerkev v Mastari]] || JoMK | 0 |- |2 | [[:en:Aruchavank]] || 5507 | || | 0 |- |3 | [[:en:Vahramashen Church]] || 4405 | || | 0 |- |4 | [[:en:Lmbatavank]] || 6267 | || | 0 |- |5 | [[:en:Areni Church]] || 6259 | || | 0 |- |6 | [[:en:Kasagh Basilica]] || 5764 | || | 0 |- |7 | [[:en:Surp Hovhannes Church, Byurakan]] || 4061 | || | 0 |- |8 | [[:en:Mashtots Hayrapet Church of Garni]] || 6037 | || | 0 |- |9 | [[:en:St. Sarkis Church (Tsovinar, Gegharkunik, Armenia)]] || 3252 | || | 0 |- |10 | [[:en:Saint Gevork Monastery of Mughni]] || 7053 | || | 0 |- |11 | [[:en:Holy Mother of God Church, Yeghvard]] || 8074 | || | 0 |- |12 | [[:en:Surp Astvatsatsin Church of Karbi]] || 4101 | || | 0 |- |13 | [[:en:Surp Hovhannes Church of Voskevaz]] || 3463 | || | 0 |- |14 | [[:en:Samsonavank Monastery]] || 3052 | || | 0 |- |15 | [[:en:Holy Children Chapel, Vanadzor]] || 2873 | || | 0 |- |16 | [[:en:Yeghipatrush Church]] || 4832 | || | 0 |- |17 | [[:en:St. Thaddeus Church, Ddmashen]] || 5171 | || | 0 |- |18 | [[:en:Holy Mother of God Church, Voskepar]] || 3601 | || | 0 |- |19 | [[:en:Saint George's Church, Garnahovit]] || 3409 | || | 0 |- |20 | [[:en:Church of the Holy Mother of God, Vanadzor]] || 4340 | || | 0 |- |21 | [[:en:Saint John the Baptist Church, Abovyan]] || 4329 | || | 0 |- |22 | [[:en:Saint Thaddeus Church, Masis]] || 8305 | || | 0 |- |23 | [[:en:Saint Narek chapel]] || 6539 | || | 0 |- |24 | [[:en:Saint Minas church of Halidzor]] || 2689 | [[Cerkev sv. Minasa, Halidzor]] || JoMK | 0 |- |25 | [[:en:Saint Stepanos Church (Shinuhayr)]] || 4895 | || | 0 |} ===Arheologija=== {| border=1 class="wikitable sortable" !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost |- | [[:en:Kura–Araxes culture]] || 49368 | || | 0 |- | [[:en:Teišebaini]] || 8438 | || | 0 |- | [[:en:Trialeti-Vanadzor culture]] || 27115 | || | 0 |- | [[:en:Amberd]] || 18269 | || | 0 |- | [[:en:Shulaveri–Shomu culture]] || 22649 | || | 0 |- | [[:en:Metsamor site]] || 7546 | || | 0 |- | [[:en:Aruchavank]] || 5507 | || | 0 |- | [[:en:Ughtasar Petroglyphs]] || 4916 | || | 0 |- | [[:en:Karchaghbyur]] || 1914 | || | 0 |- | [[:en:Nor Geghi]] || 3193 | || | 0 |- | [[:en:Tegher Monastery]] || 6858 | || | 0 |- | [[:en:Agarak, Aragatsotn]] || 4664 | || | 0 |- | [[:en:Proshaberd]] || 4418 | || | 0 |- | [[:en:Tsrviz Chapel]] || 1573 | || | 0 |- | [[:en:Çavuştepe]] || 8152 | || | 0 |- | [[:en:Odzaberd]] || 6773 | || | 0 |- | [[:en:Yot Verk Matur]] || 1772 | || | 0 |- | [[:en:Khrber]] || 3625 | || | 0 |- | [[:en:Ushiberd]] || 2574 | || | 0 |- | [[:en:Archaeology of Armenia]] || 24160 | || | 0 |- | [[:en:Smbataberd]] || 15834 | || | 0 |- | [[:en:Bjni Fortress]] || 7828 | || | 0 |- | [[:en:Ertij Fort]] || 1854 | || | 0 |- | [[:en:Areni-1 shoe]] || 8394 | || | 0 |- | [[:en:Vorotnaberd]] || 3375 | || | 0 |- | [[:en:Halidzor Fortress]] || 6413 | || | 0 |- | [[:en:Baghaberd]] || 41910 | || | 0 |- | [[:en:Areni-1 winery]] || 10348 | || | 0 |- | [[:en:Kakavaberd]] || 4847 | || | 0 |- | [[:en:Areni-1 cave]] || 7865 | || | 0 |- | [[:en:Economy of Urartu]] || 22664 | || | 0 |- | [[:en:Art of Urartu]] || 20388 | || | 0 |- | [[:en:Sardarabad (fortress)]] || 10017 | || | 0 |- | [[:en:Argištiḫinili]] || 24282 | || | 0 |- | [[:en:Armavir (ancient city)]] || 9221 | || | 0 |- | [[:en:Artaxata, Armenia]] || 18884 | [[Artašat]] || članek že obstaja | 0 |- | [[:en:Yervandashat (ancient city)]] || 8768 | || | 0 |- | [[:en:Dashtadem Fortress]] || 5116 | || | 0 |- | [[:en:Trialetian Mesolithic]] || 18499 | || | 0 |- | [[:en:Statuette of God Teisheba]] || 2787 | || | 0 |- | [[:en:Statuette of a Bird (15th–14th centuries BC, Lchashen)]] || 3430 | || | 0 |- | [[:en:Ritual Ladle (Armenia)]] || 2417 | || | 0 |- | [[:en:Horseshoe-Shaped Hearth with Ram-Headed Ends]] || 2888 | || | 0 |- | [[:en:Goblet (17th–16th centuries BC, Vanadzor)]] || 2679 | || | 0 |- | [[:en:Karashamb goblet]] || 5210 | || | 0 |- | [[:en:Statuette of a Wolf (6th–5th centuries BC, Ayrum)]] || 3189 | || | 0 |- | [[:en:Pot With a Lid, Tricolor (16th–15th centuries BC, Karashamb)]] || 2145 | || | 0 |- | [[:en:Etiuni]] || 14169 | [[Etiuni]] || Octopus | 0 |- | [[:en:Archaeological heritage of Armenia]] || 42190 | [[Arheološka dediščina Armenije]] || Octopus | 0 |- | [[:en:Godedzor]] || 7669 | [[Godedzor]] || Octopus | 0 |- | [[:en:Ervandakert]] || 3953 | || | 0 |- | [[:en:Aruch Caravansarai]] || 3018 | || | 0 |- | [[:en:Jrapi Caravansarai]] || 1624 | || | 0 |- | [[:en:Talin Caravansarai]] || 2163 | || | 0 |- | [[:en:Hostun, Armenia]] || 3842 | || | 0 |} ===Antična Armenija=== {| border=1 class="wikitable sortable" ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost |- |1 | [[:en:Gardman]] || 5516 | || | 0 |- |2 | [[:en:Rshtuni]] || 1925 | || | 0 |- |3 | [[:en:Bznuni]] || 6881 | || | 0 |- |4 | [[:en:Nairi]] || 33016 | || | 0 |- |5 | [[:en:Sasanian Armenia]] || 23030 | [[Sasanidska Armenija]] || Octopus | 0 |- |6 | [[:en:Neo-Assyrian Empire]] || 180543 | || | 0 |- |7 | [[:en:Paikuli inscription]] || 16163 | || | 0 |- |8 | [[:en:Ancient Armenia]] || 11598 | || | 0 |- |9 | [[:en:Bagavan]] || 7493 | || | 0 |- |10 | [[:en:Xerxes I inscription at Van]] || 9045 | || | 0 |- |11 | [[:en:Council of Ashtishat]] || 3732 | || | 0 |- |12 | [[:en:Ashtishat]] || 3168 | || | 0 |- |14 | [[:en:Urumeans]] || 5210 | || | 0 |- |15 | [[:en:Armenian tiara]] || 2134 | || | 0 |- |16 | [[:en:Treaty of Artaxata]] || 8526 | || | 0 |- |17 | [[:en:Alan invasion of Parthia]] || 13466 | || | 0 |} === Arsacid dynasty of Armenia === {| border=1 class="wikitable sortable" ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost |- |1 | [[:en:Arsacid dynasty of Armenia|Arsacid dynasty of Armenia]] || 43273 | [[Arsakidi (Armenija)]] || Octopus | 0 |- |2 | [[:en:Christianization of Armenia|Christianization of Armenia]] || 54549 | || | 0 |- |3 | [[:en:Gregorids|Gregorids]] || 1124 | || | 0 |- |4 | [[:en:Khosrovidukht (princess)|Khosrovidukht]] || 7664 | || | 0 |- |5 | [[:en:Salome of Ujarma|Salome of Ujarma]] || 7299 | || | 0 |- |6 | [[:en:Eranyak|Eranyak]] || 2259 | || | 0 |- |7 | [[:en:Gnel of Armenia|Gnel of Armenia]] || 12089 | || | 0 |- |8 | [[:en:Tirit of Armenia|Tirit of Armenia]] || 18066 | || | 0 |- |9 | [[:en:Zarmandukht|Zarmandukht]] || 6061 | || | 0 |- |10 | [[:en:Tigranes (son of Khosrov IV of Armenia)|Tigranes]] || 3186 | || | 0 |- |11 | [[:en:Arsaces (son of Khosrov IV of Armenia)|Arsaces]] || 3066 | || | 0 |- |12 | [[:en:Arshakavan|Arshakavan]] || 7028 | || | 0 |} === Bagratuni dynasty === {| border=1 class="wikitable sortable" ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost |- |1 | [[:en:Ashot III Bagratuni|Ashot III Bagratuni]] || 24713 | || | 0 |- |2 | [[:en:Varaztirots II Bagratuni|Varaztirots II Bagratuni]] || 13535 | || | 0 |- |3 | [[:en:Smbat VI Bagratuni|Smbat VI Bagratuni]] || 13552 | || | 0 |- |4 | [[:en:Smbat IV Bagratuni|Smbat IV Bagratuni]] || 14095 | || | 0 |- |5 | [[:en:Ashot III of Taron|Ashot III of Taron]] || 3389 | || | 0 |- |6 | [[:en:Abu Ghanim|Abu Ghanim]] || 2560 | || | 0 |- |7 | [[:en:Grigor I of Taron|Grigor I of Taron]] || 6264 | || | 0 |- |8 | [[:en:Smbat VII Bagratuni|Smbat VII Bagratuni]] || 6787 | || | 0 |- |9 | [[:en:Yakov Bagratuni|Yakov Bagratuni]] || 14431 | || | 0 |- |10 | [[:en:Bagratuni family tree|Bagratuni family tree]] || 39671 | || | 0 |- |11 | [[:en:Ashot II Bagratuni|Ashot II Bagratuni]] || 19712 | || | 0 |- |12 | [[:en:Abu'l-Maghra ibn Musa ibn Zurara|Abu'l-Maghra ibn Musa ibn Zurara]] || 4140 | || | 0 |- |13 | [[:en:Abas Bagratuni|Abas Bagratuni]] || 8088 | || | 0 |- |14 | [[:en:Smbat III Bagratuni|Smbat III Bagratuni]] || 10761 | || | 0 |- |15 | [[:en:Bagratid flag|Bagratid flag]] || 10765 | || | 0 |} === Armenske pisateljice === {| class="wikitable sortable" border="1" ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost |- |1 | [[:en:Mariam Petrosyan]] || 5013 | || | 0 |- |2 | [[:en:Zabel Yesayan]] || 24522 | || | 0 |- |3 | [[:en:Anush Aslibekyan]] || 6741 | || | 0 |- |4 | [[:en:Narine Abgaryan]] || 15020 | || | 0 |- |5 | [[:en:Shushan Avagyan]] || 9630 | || | 0 |- |6 | [[:en:Diana Abgar]] || 8668 | [[Diana Abgar]]|| Pinky sl | 0 |- |7 | [[:en:Srpouhi Dussap]] || 12500 | [[Srbuhi Tjusab]] || Pinky sl | 0 |} === Armenske pesnice === {| border=1 class="wikitable sortable" ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost |- |1 | [[:en:Silva Kaputikyan]] || 44235 | || | 0 |- |2 | [[:en:Khosrovidukht]] || 12638 | || | 0 |- |3 | [[:en:Sahakdukht]] || 15370 | || | 0 |- |4 | [[:en:Zabel Yesayan]] || 24522 | || | 0 |- |5 | [[:en:Diana Der Hovanessian]] || 8489 | || | 0 |- |6 | [[:en:Marine Petrossian]] || 7686 | || | 0 |- |7 | [[:en:Tatev Chakhian]] || 5216 | || | 0 |- |8 | [[:en:Sona Van]] || 5514 | || | 0 |} === Armenski filozofi / filozofinje === {| border=1 class='wikitable' ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke |- |1 | [[:en:Vazgen I]] || 11282 | || | 0 |- |2 | [[:en:Levon Shant]] || 4872 | || | 0 |- |3 | [[:en:Grigor Magistros]] || 18336 | || | 0 |- |4 | [[:en:William S. Sahakian]] || 3031 | || | 0 |- |5 | [[:en:Alexander Atabekian]] || 54635 | || | 0 |- |6 | [[:en:Hayk Gyulikevkhyan]] || 1467 | || | 0 |- |7 | [[:en:Nerses V]] || 3782 | || | 0 |- |8 | [[:en:Gregory of Tatev]] || 5014 | || | 0 |- |9 | [[:en:Khoren Sargsian]] || 2280 | || | 0 |- |10 | [[:en:Hovhannes Imastaser]] || 11997 | || | 0 |- |11 | [[:en:Shahamir Shahamirian]] || 13980 | || | 0 |- |12 | [[:en:Maria Baghramian]] || 13879 | || | 0 |- |13 | [[:en:Levon Zekiyan]] || 6274 | || | 0 |- |14 | [[:en:Hayk Asatryan]] || 3410 | || | 0 |- |15 | [[:en:Garbis Kortian]] || 4770 | || | 0 |- |16 | [[:en:Ashot Voskanyan]] || 8019 | || | 0 |- |17 | [[:en:Ned Markosian]] || 11250 | || | 0 |- |18 | [[:en:Anania Narekatsi]] || 3823 | || | 0 |} === Armenski slikarji / slikarke === {| border=1 class='wikitable' ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke |- |1 | [[:en:Arshile Gorky]] || 26824 | || | 0 |- |1 | [[:en:Sarkis Zabunyan]] || 7564 | || | 0 |- |1 | [[:en:Hovsep Pushman]] || 10215 | || | 0 |- |1 | [[:en:Martiros Saryan]] || 19366 | || | 0 |- |1 | [[:en:Momik]] || 7136 | || | 0 |- |1 | [[:en:Arman Manookian]] || 9104 | || | 0 |- |1 | [[:en:Hakob Hakobian (painter)]] || 3687 | || | 0 |- |1 | [[:en:Mariam Aslamazyan]] || 8967 | || | 0 |- |1 | [[:en:Zoltán Nuridsány]] || 2656 | || | 0 |- |1 | [[:en:Koryun Nahapetyan]] || 1648 | || | 0 |- |1 | [[:en:Carlos Sayadyan]] || 6677 | || | 0 |- |1 | [[:en:Haroutiun Galentz]] || 9340 | || | 0 |- |1 | [[:en:Dmitry Nalbandyan]] || 5128 | || | 0 |- |1 | [[:en:Sargis Pitsak]] || 5191 | || | 0 |- |1 | [[:en:Gevork Kotiantz]] || 17741 | || | 0 |- |1 | [[:en:Arto Tchakmaktchian]] || 4706 | || | 0 |- |1 | [[:en:Hovnatanian]]|| 4933 | || | 0 |- |1 | [[:en:Naghash Hovnatan]]|| 4039 | || | 0 |- |1 | [[:en:Manas family]]|| 11047 | || | 0 |- |1 | [[:en:Vardges Sureniants]]|| 19257 | || | 0 |- |1 | [[:en:Mesrop of Khizan]]|| 6138 | || | 0 |- |1 | [[:en:Arkady Baghdasaryan]]|| 3880 | || | 0 |- |1 | [[:en:Gregorio Sciltian]]|| 2349 | || | 0 |- |1 | [[:en:Hrand Alyanak]]|| 2762 | || | 0 |- |1 | [[:en:Grigor Khanjyan]]|| 7972 | || | 0 |- |1 | [[:en:Suren Safaryan]]|| 3397 | || | 0 |- |1 | [[:en:Mkrtich Naghash]]|| 2115 | || | 0 |- |1 | [[:en:Maide Arel]]|| 3543 | || | 0 |- |1 | [[:en:Yeranuhi Aslamazyan]]|| 6980 | || | 0 |- |1 | [[:en:Georgy Bogdanovich Yakulov]]|| 76800 | || | 0 |- |1 | [[:en:Lusik Aguletsi]]|| 4651 | || | 0 |- |1 | [[:en:Knarik Vardanyan]]|| 6024 | || | 0 |- |1 | [[:en:Grigor Mlitchetsi]]|| 4998 | || | 0 |- |1 | [[:en:Gevorg Grigoryan (Giotto)]]|| 7028 | || | 0 |} === Armenski kiparji / kiparke=== {| border=1 class='wikitable' ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke |- |1 | [[:en:Rafik Khachatryan]] || 6583 | || | 0 |- |2 | [[:en:Haig Patigian]] || 10804 | || | 0 |- |3 | [[:en:Sargis Baghdasaryan]] || 2230 | || | 0 |- |4 | [[:en:Sergey Merkurov]] || 7562 | || | 0 |- |5 | [[:en:Hakob Gyurjian]] || 1420 | || | 0 |- |6 | [[:en:Hagop Sandaldjian]] || 11156 | || | 0 |- |7 | [[:en:Getik Baghdasarian]] || 6260 | || | 0 |- |8 | [[:en:Ghukas Chubaryan]] || 2199 | || | 0 |- |9 | [[:en:Ara Shiraz]] || 6296 | || | 0 |- |10 | [[:en:Yervand Kochar]] || 10572 | || | 0 |- |11 | [[:en:Ara Sargsyan]] || 5286 | || | 0 |- |12 | [[:en:Varaz Samuelian]] || 6376 | || | 0 |- |13 | [[:en:Mari Gerekmezyan]] || 9099 | || | 0 |- |14 | [[:en:Aytsemnik Urartu]] || 977 | || | 0 |- |15 | [[:en:Hagop Ishkanian]] || 5642 | || | 0 |- |16 | [[:en:Ara Harutyunyan]] || 29703 | || | 0 |- |17 | [[:en:Nune Tumanyan]] || 4080 | || | 0 |- |18 | [[:en:Hripsime Simonyan]] || 4717 | || | 0 |} === Armenski skladatelji / skladateljice === {| border=1 class='wikitable' ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke |- |1 | [[:en:Avet Terterian]] || 13219 | || | 0 |- |2 | [[:en:Loris Tjeknavorian]] || 24941 | || | 0 |- |3 | [[:en:Hampartsoum Limondjian]] || 9549 | || | 0 |- |4 | [[:en:Armen Tigranian]] || 7055 | || | 0 |- |5 | [[:en:Alexander Spendiaryan]] || 10290 | || | 0 |- |6 | [[:en:Nicol Galanderian]] || 4072 | || | 0 |- |7 | [[:en:Kurken Alemshah]] || 6968 | || | 0 |- |8 | [[:en:Robert Amirkhanyan]] || 5705 | || | 0 |- |9 | [[:en:Edvard Mirzoyan]] || 7795 | || | 0 |- |10 | [[:en:Jivani]] || 5165 | || | 0 |- |11 | [[:en:Romanos Melikian]] || 6475 | || | 0 |- |12 | [[:en:Konstantin Orbelyan]] || 4515 | || | 0 |- |13 | [[:en:Adam Khudoyan]] || 1946 | || | 0 |- |14 | [[:en:Vartan Adjemian]] || 6084 | || | 0 |- |15 | [[:en:Makar Yekmalyan]] || 1327 | || | 0 |- |16 | [[:en:Aram Satyan]] || 4454 | || | 0 |- |17 | [[:en:Tigran Mansurian]] || 12922 | || | 0 |- |18 | [[:en:Geghuni Chitchyan]] || 13492 | || | 0 |- |19 | [[:en:Tsolak Bekaryan]] || 5049 | || | 0 |- |20 | [[:en:Spiridon Melikyan]] || 6570 | || | 0 |} ===Geografija=== {| border=1 class="wikitable sortable" ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke |- |1 | [[:d:Q31583|Kapan]] || ''v nastajanju'' | [[Kapan]] || Upwinxp | 0 |- |2 | [[:d:Q935385|Arpi]] || 9031 | [[Arpi (jezero)]] || Yerpo | 0 |- |3 | ... || | || | 0 |- |4 | [[:en:Victory Park, Yerevan]] || 4296 | || | 0 |- |5 | [[:en:Circular Park]] || 4387 | || | 0 |- |6 | [[:en:Lovers' Park (Yerevan)]] || 4583 | || | 0 |- |7 | [[:en:English Park, Yerevan]] || 3011 | || | 0 |- |8 | [[:en:Tumanyan Park]] || 2090 | || | 0 |- |9 | [[:en:Lyon Park, Yerevan]] || 2892 | || | 0 |- |10 | [[:en:Buenos Aires Park]] || 1825 | || | 0 |- |11 | [[:en:Yerevan 2800th Anniversary Park]] || 14398 | || | 0 |- |12 | ... || | || | 0 |} === Zgradbe in objekti v Erevanu === {| border=1 class="wikitable sortable" ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke |- |1 | [[:en:Yerevan TV Tower]] || 8130 | || | 0 |- |2 | [[:en:Teišebaini]] || 8438 | || | 0 |- |3 | [[:en:Yerablur]] || 7474 | || | 0 |- |4 | [[:en:Blue Mosque, Yerevan]] || 50629 | [[Modra mošeja, Erevan]]|| Ljuba24b | 0 |- |5 | [[:en:Erebuni Airport]] || 7416 | || | 0 |- |6 | [[:en:Yerevan Zoo]] || 6654 | || | 0 |- |7 | [[:en:National Library of Armenia]] || 8604 | || | 0 |- |8 | [[:en:Yerevan Opera Theatre]] || 7434 | [[Erevanska opera]] || Ljuba24b | 0 |- |9 | [[:en:Sundukyan State Academic Theatre]] || 3878 | || | 0 |- |10 | [[:en:Yerevan Ararat Brandy Factory]] || 6186 | || | 0 |- |11 | [[:en:Karen Demirchyan Complex]] || 19511 | || | 0 |- |12 | [[:en:Mausoleum of Kara Koyunlu emirs]] || 9888 | [[Mavzolej emirjev Kara Kojunlu]] || Ljuba24b | 0 |- |13 | [[:en:Erivan Fortress]] || 12062 | || | 0 |- |14 | [[:en:Komitas Pantheon]] || 5562 | || | 0 |- |15 | [[:en:List of statues in Yerevan]] || 29359 | || | 0 |- |16 | [[:en:Paronyan Musical Comedy Theatre]] || 2926 | || | 0 |- |17 | [[:en:Armenian Center for Contemporary Experimental Art]] || 9761 | || | 0 |- |18 | [[:en:Haybusak University of Yerevan]] || 4782 | || | 0 |- |19 | [[:en:Moscow Cinema]] || 4826 | || | 0 |- |20 | [[:en:Yerevan City Council]] || 5712 | || | 0 |- |21 | [[:en:Garegin Nzhdeh Square]] || 3139 | || | 0 |- |22 | [[:en:Stanislavski Russian Theatre of Yerevan]] || 2250 | || | 0 |- |23 | [[:en:Dalma Garden Mall]] || 4927 | || | 0 |- |24 | [[:en:Hrachya Ghaplanyan Drama Theatre]] || 10590 | || | 0 |- |25 | [[:en:Komitas Chamber Music House]] || 3497 | || | 0 |- |26 | [[:en:Khnko Aper Children's Library]] || 2683 | || | 0 |- |27 | [[:en:Yerevan Water World]] || 3074 | || | 0 |- |28 | [[:en:Nairi Cinema]] || 2621 | || | 0 |- |29 | [[:en:Elite Plaza Business Center]] || 10028 | || | 0 |- |30 | [[:en:Yerevan Mall]] || 6277 | || | 0 |- |31 | [[:en:Mordechai Navi Synagogue]] || 5664 | || | 0 |- |31 | [[:en:Hovhannes Tumanyan Puppet Theatre of Yerevan]] || 3930 | || | 0 |- |33 | [[:en:Rossia Mall]] || 2632 | || | 0 |- |34 | [[:en:List of theaters in Yerevan]] || 2777 | || | 0 |- |35 | [[:en:Hripsime School for Girls (Yerevan)]] || 6183 | || | 0 |- |36 | [[:en:National Assembly Building of Armenia]] || 1900 | || | 0 |- |37 | [[:en:President's Residence, Yerevan]] || 5570 | || | 0 |- |38 | [[:en:David of Sassoun (statue)]] || 86843 | || | 0 |- |39 | [[:en:City Central Library after Avetik Isahakyan]] || 3371 | || | 0 |- |40 | [[:en:Sheikh Mordechai Synagogue]] || 5713 | || | 0 |- |41 | [[:en:House of Panah Khan Makinski]] || 6448 | || | 0 |- |42 | [[:en:Megamall Armenia]] || 1703 | || | 0 |- |43 | [[:en:Cascade Memorial to the Victims of Soviet Repression]] || 4534 | || | 0 |- |44 | [[:en:Pana-Khan Palace]] || 7718 | || | 0 |- |45 | [[:en:Henrik Igityan National Centre for Aesthetics]] || 12307 | || | 0 |} === Trdnjave v Armeniji === {| border=1 class="wikitable sortable" ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke |- |1 | [[:en:Teišebaini]] || 8438 | || | 0 |- |2 | [[:en:Amberd]] || 18269 | || | 0 |- |3 | [[:en:Kosh fortress and churches]] || 1931 | || | 0 |- |4 | [[:en:Proshaberd]] || 4418 | || | 0 |- |5 | [[:en:Odzaberd]] || 6773 | || | 0 |- |6 | [[:en:Khrber]] || 3625 | || | 0 |- |7 | [[:en:Ushiberd]] || 2574 | || | 0 |- |8 | [[:en:Erivan Fortress]] || 12062 | || | 0 |- |9 | [[:en:Smbataberd]] || 15834 | || | 0 |- |10 | [[:en:Bjni Fortress]] || 7828 | || | 0 |- |11 | [[:en:Ertij Fort]] || 1854 | || | 0 |- |12 | [[:en:Vorotnaberd]] || 3375 | || | 0 |- |13 | [[:en:Halidzor Fortress]] || 6413 | || | 0 |- |14 | [[:en:Baghaberd]] || 41910 | || | 0 |- |15 | [[:en:Kakavaberd]] || 4847 | || | 0 |- |16 | [[:en:Sardarabad (fortress)]] || 10017 | || | 0 |- |17 | [[:en:Argištiḫinili]] || 24282 | || | 0 |- |18 | [[:en:Armavir (ancient city)]] || 9221 | || | 0 |- |19 | [[:en:Artaxata]] || 18884 | [[Artašat (antično mesto)]] || Ljuba24b | 0 |- |20 | [[:en:Dashtadem Fortress]] || 5116 | || | 0 |- |21 | [[:en:Tevrakar Castle]] || 1297 | || | 0 |- |22 | ... || 00 | || | 0 |} === Muzeji v Erevanu === {| border=1 class="wikitable sortable" ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke |- |1 | [[:en:ARF History Museum]] || 4464 | || | 0 |- |2 | [[:en:Sergei Parajanov Museum]] || 5228 | || | 0 |- |3 | [[:en:House-Museum of Aram Khachaturian]] || 5147 | [[Muzej Arama Hačaturjana]]|| Ljuba24b | 0 |- |4 | [[:en:Charents Museum of Literature and Arts]] || 3092 | || | 0 |- |5 | [[:en:Erebuni Museum]] || 5614 | || | 0 |- |6 | [[:en:Aznavour Centre]] || 5783 | [[Center Aznavour]]|| Ljuba24b | 0 |- |7 | [[:en:List of visitors to Tsitsernakaberd]] || 192237 | || | 0 |- |8 | [[:en:Komitas Museum]] || 3596 | || | 0 |- |- |9 | [[:en:List of museums in Yerevan]] || 3984 | || | 0 |- |10 | [[:en:Central Bank Visitor Centre (Armenia)]] || 5895 | || | 0 |- |11 | [[:en:Fridtjof Nansen Museum]] || 119 | || | 0 |- |12 | [[:en:Armenian Medical Museum]] || 5634 | || | 0 |- |13 | [[:en:Yeghishe Charents House-Museum]] || 5791 | || | 0 |- |14 | [[:en:Ara Sargsyan and Hakob Kojoyan Museum]] || 4313 | || | 0 |- |15 | [[:en:Little Einstein Science Museum]] || 3910 | || | 0 |- |16 | [[:en:Armenian Railways Museum]] || 4340 | || | 0 |- |17 | [[:en:Silva Kaputikyan House-Museum]] || 4856 | || | 0 |- |18 | [[:en:Hovhannes Tumanyan Museum]] || 4604 | || | 0 |- |19 | ... || 00 | || | 0 |} === Okrožja v Erevanu === {| border=1 class='wikitable' ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke |- |1 | [[:en:Arabkir District]] || 17145 | || | 0 |- |2 | [[:en:Kanaker-Zeytun District]] || 8755 | || | 0 |- |3 | [[:en:Kond]] || 13019 | || | 0 |- |4 | [[:en:Nork-Marash District]] || 4155 | || | 0 |- |5 | [[:en:Nor Nork District]] || 4204 | || | 0 |- |6 |[[:en:Nubarashen District]] || 9091 | || | 0 |- |7 | [[:en:Shengavit District]] || 58484 | || | 0 |- |8 | [[:en:Kentron District]] || 10845 | || | 0 |- |9 | [[:en:Districts of Yerevan]] || 17246 | || | 0 |} ===Naravoslovne teme=== {| border=1 class="wikitable sortable" ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke |- |1 | [[:en:Sevan trout]] || 4823 | [[Sevanska postrv]] || Pinky sl | 0 |- |2 | [[:en:Vipera eriwanensis]] || 4738 | ''[[Vipera eriwanensis]]'' || Pinky sl | 0 |- |3 | [[:en:Armenian gull]] || 4572 | [[Armenski galeb]] || Pinky sl | 0 |- |4 | [[:en:Tulipa armena]] || 6840 | ''[[Tulipa armena]]'' || Pinky sl | 0 |- |5 | ... || 00 | || | 0 |} ===Znanost in tehnika=== {| border=1 class="wikitable sortable" ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke |- |1 | [[:en:.am|.am]] || 4199 | [[.am]] || Pinky sl | 0 |- |2 | ... || 00 | || | 0 |} === Šport === {| border=1 class="wikitable sortable" ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke |- |1 | [[:en:Hrazdan Stadium]] || 18853 | || | 0 |- |2 | [[:en:Nairi Stadium]] || 3649 | || | 0 |- |3 | [[:en:Mika Stadium]] || 4011 | || | 0 |- |4 | [[:en:Urartu Stadium]] || 4760 | || | 0 |- |5 | [[:en:Karen Demirchyan Complex]] || 19511 | || | 0 |- |6 | [[:en:Vazgen Sargsyan Republican Stadium]] || 10044 | || | 0 |- |7 | [[:en:Yerevan Velodrome]] || 2249 | || | 0 |- |8 | [[:en:Hovik Hayrapetyan Equestrian Centre]] || 2111 | || | 0 |- |9 | [[:en:Yerevan Football Academy Stadium]] || 4560 | || | 0 |- |10 | [[:en:Armenia Sports Union]] || 2223 | || | 0 |- |11 | [[:en:Yerevan Figure Skating and Hockey Sports School]] || 2771 | || | 0 |- |12 | [[:en:List of sports venues in Yerevan]] || 4884 | || | 0 |} ===Armenske športnice=== {| border=1 class="wikitable sortable" ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost |- |1 | [[:en:Tatev Abrahamyan]] || 7441 | || | 0 |- |2 | [[:en:Ekaterina Vinogradova]] || 7357 | || | 0 |- |3 | [[:en:Susi Kentikian]] || 44843 | || | 0 |- |4 | [[:en:Armine Khachatryan]] || 9172 | || | 0 |- |5 | [[:en:Hripsime Khurshudyan]] || 7836 | || | 0 |- |6 | [[:en:Nazik Avdalyan]] || 17724 | || | 0 |- |7 | [[:en:Houry Gebeshian]] || 9327 | || | 0 |- |8 | [[:en:Greta Vardanyan]] || 10404 | [[Greta Vardanjan]] || Pinky sl | 0 |- |9 | [[:en:Alina Charaeva]] || 22355 | || | 0 |- |10 | [[:en:Tatev Hakobyan]] || 7634 | || | 0 |- |11 | [[:en:Liana Gyurjyan]] || 13000 | || | 0 |- |12 | [[:en:Claudia Cholakian]] || 13199 | || | 0 |- |13 | [[:en:Allison Halverson]] || 11766 | || | 0 |- |14 | [[:en:Karina Akopova]] || 35970 | || | 0 |- |15 | [[:en:Aleksandra Grigoryan]] || 10398 | || | 0 |- |16 | [[:en:Gohar Harutyunyan]] || 12206 | || | 0 |- |17 | [[:en:Sophine Kevorkian]] || 9081 | || | 0 |} ===Armenski športniki=== {| border=1 class="wikitable sortable" ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost |- |1 | [[:en:Artur Petrosyan]] || 8390 | || | 0 |- |2 | [[:en:Sargis Sargsian]] || 25677 | || | 0 |- |3 | [[:en:Edgar Manucharyan]] || 29445 | || | 0 |- |4 | [[:en:Yura Movsisyan]] || 34387 | || | 0 |- |5 | [[:en:Zhora Hovhannisyan]] || 7842 | || | 0 |- |6 | [[:en:Artavazd Karamyan]] || 12871 | || | 0 |- |7 | [[:en:Yeghishe Melikyan]] || 11684 | || | 0 |- |8 | [[:en:Romik Khachatryan]] || 8053 | || | 0 |- |9 | [[:en:Artur Voskanyan]] || 8619 | || | 0 |- |10 | [[:en:Armen Shahgeldyan]] || 14830 | || | 0 |- |11 | [[:en:Arman Karamyan]] || 15922 | || | 0 |- |12 | [[:en:Sargis Hovsepyan]] || 18080 | || | 0 |- |13 | [[:en:Harutyun Vardanyan]] || 11203 | || | 0 |- |14 | [[:en:Ara Hakobyan]] || 15264 | || | 0 |- |15 | [[:en:Khoren Oganesian]] || 19951 | || | 0 |- |16 | [[:en:Yurik Sarkisyan]] || 10214 | || | 0 |- |17 | [[:en:Yurik Vardanyan]] || 30107 | || | 0 |- |18 | [[:en:Arkady Andreasyan]] || 15569 | || | 0 |- |19 | [[:en:Gevorg Kasparov]] || 19676 | || | 0 |- |20 | [[:en:Robert Arzumanyan]] || 23901 | || | 0 |- |21 | [[:en:Robert Zebelyan]] || 12779 | || | 0 |- |22 | [[:en:Valeri Aleksanyan]] || 10140 | || | 0 |- |23 | [[:en:Manny Gamburyan]] || 33602 | || | 0 |- |24 | [[:en:Henrikh Mkhitaryan]] || 137726 | || | 0 |- |25 | [[:en:Gevorg Ghazaryan]] || 22642 | || | 0 |- |26 | [[:en:Artur Yedigaryan]] || 19231 | || | 0 |- |27 | [[:en:Hrayr Mkoyan]] || 20378 | || | 0 |- |28 | [[:en:Apoula Edel]] || 22597 | || | 0 |- |29 | [[:en:Marcos Pizzelli]] || 28454 | || | 0 |- |30 | [[:en:Albert Azaryan]] || 13548 | || | 0 |- |31 | [[:en:Yeghia Yavruyan]] || 9597 | || | 0 |- |32 | [[:en:Eduard Markarov]] || 19548 | || | 0 |- |33 | [[:en:Vardan Minasyan]] || 19882 | || | 0 |- |34 | [[:en:Oksen Mirzoyan]] || 9049 | || | 0 |- |35 | [[:en:Hrant Shahinyan]] || 8237 | || | 0 |- |36 | [[:en:Vardan Ghazaryan]] || 16282 | || | 0 |- |37 | [[:en:Tigran Yesayan]] || 11360 | || | 0 |- |38 | [[:en:Karlen Mkrtchyan]] || 18361 | || | 0 |- |39 | [[:en:Artak Aleksanyan]] || 10064 | || | 0 |- |40 | [[:en:Tigran Gevorg Martirosyan]] || 13225 | || | 0 |- |41 | [[:en:Roman Amoyan]] || 7635 | || | 0 |- |42 | [[:en:David Yurchenko]] || 15646 | || | 0 |- |43 | [[:en:Bryant Dunston]] || 23440 | || | 0 |- |44 | [[:en:Emil Vartazarian]] || 12928 | || | 0 |- |45 | [[:en:Hiraç Yagan]] || 7447 | || | 0 |- |46 | [[:en:Denis Tumasyan]] || 7106 | || | 0 |- |47 | [[:en:Armenak Alachachian]] || 8050 | || | 0 |- |48 | [[:en:Artak Dashyan]] || 13429 | || | 0 |- |49 | [[:en:Hovhannes Hambardzumyan]] || 13360 | || | 0 |- |50 | [[:en:Artak Yedigaryan]] || 13153 | || | 0 |- |51 | [[:en:Edgar Malakyan]] || 11085 | || | 0 |- |52 | [[:en:Eduard Sarkisov]] || 7131 | || | 0 |- |53 | [[:en:Artur Sarkisov]] || 19181 | || | 0 |- |54 | [[:en:Mauro Guevgeozián]] || 13394 | || | 0 |- |55 | [[:en:Mikhail Markosov]] || 7409 | || | 0 |- |56 | [[:en:André Calisir]] || 7536 | || | 0 |- |57 | [[:en:Hamlet Mkhitaryan (footballer, born 1962)]] || 8129 | || | 0 |- |58 | [[:en:Ruslan Koryan]] || 12654 | || | 0 |- |59 | [[:en:Arsen Julfalakyan]] || 16595 | || | 0 |- |60 | [[:en:Aras Özbiliz]] || 40922 | || | 0 |- |61 | [[:en:Israel Militosyan]] || 7089 | || | 0 |- |62 | [[:en:Levon Hayrapetyan]] || 9393 | || | 0 |- |63 | [[:en:Varazdat Haroyan]] || 20730 | || | 0 |- |64 | [[:en:Aleksandr Grigoryan]] || 12244 | || | 0 |- |65 | [[:en:Norair Aslanyan]] || 15412 | || | 0 |- |66 | [[:en:Artur Aghasyan]] || 7495 | || | 0 |- |67 | [[:en:Zaven Badoyan]] || 11006 | || | 0 |- |68 | [[:en:Khoren Bayramyan]] || 11613 | || | 0 |- |69 | [[:en:Arsen Petrosyan]] || 8296 | || | 0 |- |70 | [[:en:Aghvan Papikyan]] || 10836 | || | 0 |- |71 | [[:en:Ognjen Čančarević]] || 10839 | || | 0 |- |72 | [[:en:Mardik Mardikian]] || 11811 | || | 0 |- |73 | [[:en:Kamo Hovhannisyan]] || 15888 | || | 0 |- |74 | [[:en:David Manoyan]] || 13820 | || | 0 |- |75 | [[:en:Grigor Meliksetyan]] || 8977 | || | 0 |- |76 | [[:en:Arakel Mirzoyan]] || 7548 | || | 0 |- |77 | [[:en:Gor Minasyan]] || 21842 | || | 0 |- |78 | [[:en:Artur Davtyan]] || 32366 | || | 0 |- |79 | [[:en:Sargis Adamyan]] || 12124 | || | 0 |- |80 | [[:en:Artyom Khachaturov]] || 10574 | || | 0 |- |81 | [[:en:Karen Muradyan]] || 13569 | || | 0 |- |82 | [[:en:Arsen Beglaryan]] || 9259 | || | 0 |- |83 | [[:en:Taron Voskanyan]] || 11478 | || | 0 |- |84 | [[:en:Christian Yeladian]] || 7045 | || | 0 |- |85 | [[:en:Ryan Boatright]] || 25615 | || | 0 |- |86 | [[:en:Rumyan Hovsepyan]] || 9722 | || | 0 |- |87 | [[:en:Lucas Zelarayán]] || 37398 | || | 0 |- |88 | [[:en:Armen Ambartsumyan (footballer, born 1994)]] || 8708 | || | 0 |- |89 | [[:en:Gaël Andonian]] || 15989 | || | 0 |- |90 | [[:en:Artyom Simonyan (footballer)]] || 12293 | || | 0 |- |91 | [[:en:Aleksandr Karapetyan]] || 20246 | || | 0 |- |92 | [[:en:Edgar Babayan]] || 18548 | || | 0 |- |93 | [[:en:Arshak Koryan]] || 14540 | || | 0 |- |94 | [[:en:Gor Malakyan]] || 8977 | || | 0 |- |95 | [[:en:Andranik Karapetyan]] || 9780 | || | 0 |- |96 | [[:en:Simon Martirosyan]] || 16212 | || | 0 |- |97 | [[:en:David Arshakyan]] || 11658 | || | 0 |- |98 | [[:en:Tigran Barseghyan]] || 15381 | || | 0 |- |99 | [[:en:Wbeymar Angulo]] || 11659 | || | 0 |- |100 | [[:en:Benik Hovhannisyan]] || 7040 | || | 0 |- |101 | [[:en:Norberto Briasco]] || 9732 | || | 0 |- |102 | [[:en:Gevorg Najaryan]] || 9133 | || | 0 |- |103 | [[:en:Petros Avetisyan]] || 19274 | || | 0 |- |104 | [[:en:Luke Fischer]] || 9668 | || | 0 |- |105 | [[:en:Arman Hovhannisyan]] || 8701 | || | 0 |- |106 | [[:en:Artur Galoyan]] || 10539 | || | 0 |- |107 | [[:en:Nair Tiknizyan]] || 13664 | || | 0 |- |108 | [[:en:Hayk Ishkhanyan]] || 9987 | || | 0 |- |109 | [[:en:Erik Vardanyan]] || 10532 | || | 0 |- |110 | [[:en:Dan Janjigian]] || 15948 | || | 0 |- |111 | [[:en:Vahan Bichakhchyan]] || 10099 | || | 0 |- |112 | [[:en:Armen Manucharyan]] || 7259 | || | 0 |- |113 | [[:en:Eduard Spertsyan]] || 18338 | || | 0 |- |114 | [[:en:Jordy Monroy]] || 11733 | || | 0 |- |115 | [[:en:Hovhannes Harutyunyan]] || 13894 | || | 0 |- |116 | [[:en:Robert Darbinyan]] || 7286 | || | 0 |- |117 | [[:en:Gegham Harutyunyan]] || 7706 | || | 0 |- |118 | [[:en:Artur Kartashyan]] || 10943 | || | 0 |- |119 | [[:en:Henri Avagyan]] || 9475 | || | 0 |- |120 | [[:en:Arsen Harutyunyan (wrestler)]] || 13736 | || | 0 |- |121 | [[:en:Artur Miranyan]] || 14169 | || | 0 |- |122 | [[:en:Karapet Chalyan]] || 10141 | || | 0 |- |123 | [[:en:Gevorg Gharibyan]] || 12787 | || | 0 |- |124 | [[:en:Babken Melikyan]] || 8442 | || | 0 |- |125 | [[:en:Karen Aslanyan]] || 10497 | || | 0 |- |126 | [[:en:Karen Margaryan]] || 7527 | || | 0 |- |127 | [[:en:Pavel Gorelov]] || 7758 | || | 0 |- |128 | [[:en:Steven Enoch]] || 12747 | || | 0 |- |129 | [[:en:Serob Grigoryan]] || 7763 | || | 0 |- |130 | [[:en:Solomon Udo]] || 14032 | || | 0 |- |131 | [[:en:Chris Jones (basketball, born 1993)]] || 16000 | || | 0 |- |132 | [[:en:Hakob Hakobyan (footballer)]] || 8066 | || | 0 |- |133 | [[:en:Edgar Sevikyan]] || 21397 | || | 0 |- |134 | [[:en:Gary Chivichyan]] || 8997 | || | 0 |- |135 | [[:en:Tigran Avanesyan]] || 15904 | || | 0 |- |136 | [[:en:Vazgen Tevanyan]] || 10256 | || | 0 |- |137 | [[:en:Zhirayr Shaghoyan]] || 9582 | || | 0 |- |138 | [[:en:Arman Andreasyan]] || 11323 | || | 0 |- |139 | [[:en:Gevorg Karapetyan (footballer, born 1963)]] || 8055 | || | 0 |- |140 | [[:en:Samvel Gasparyan]] || 7313 | || | 0 |- |141 | [[:en:David Davidyan]] || 10583 | || | 0 |- |142 | [[:en:Artyom Avanesyan]] || 9078 | || | 0 |- |143 | [[:en:Narek Grigoryan]] || 9052 | || | 0 |- |144 | [[:en:Varazdat Lalayan]] || 14968 | || | 0 |- |145 | [[:en:Styopa Mkrtchyan]] || 9904 | || | 0 |- |146 | [[:en:Artashes Adamyan]] || 7863 | || | 0 |- |147 | [[:en:Grant-Leon Ranos]] || 14594 | || | 0 |- |148 | [[:en:Artur Serobyan]] || 13247 | || | 0 |- |149 | [[:en:Hovhannes Nazaryan]] || 13674 | || | 0 |- |150 | [[:en:Ugochukwu Iwu]] || 10571 | || | 0 |- |151 | [[:en:Georgy Arutyunyan]] || 10213 | || | 0 |- |152 | [[:en:Erjanik Ghubasaryan]] || 12717 | || | 0 |- |153 | [[:en:Gor Manvelyan]] || 15133 | || | 0 |- |154 | [[:en:Erik Piloyan]] || 10411 | || | 0 |- |155 | [[:en:Hamlet Manukyan]] || 18103 | || | 0 |- |156 | [[:en:Vahagn Davtyan (gymnast)]] || 14936 | || | 0 |- |157 | [[:en:Edgar Grigoryan]] || 8967 | || | 0 |- |158 | [[:en:Sergey Muradyan]] || 9482 | || | 0 |- |159 | [[:en:Garik Karapetyan]] || 12278 | || | 0 |- |160 | [[:en:Artyom Bandikyan]] || 7098 | || | 0 |- |161 | [[:en:Artur Avetisyan]] || 16494 | || | 0 |- |162 | [[:en:Tomás Adoryán]] || 7686 | || | 0 |- |163 | [[:en:Mamikon Khachatryan]] || 14738 | || | 0 |- |164 | [[:en:Daniyel Agbalyan]] || 8303 | || | 0 |- |165 | [[:en:Narek Agasaryan]] || 7346 | || | 0 |- |166 | [[:en:Donovan Parisian]] || 7890 | || | 0 |- |167 | [[:en:Artur Bazeyan]] || 8273 | || | 0 |- |168 | [[:en:Nikita Rakhmanin]] || 36556 | || | 0 |- |169 | [[:en:Artur Garibyan]] || 7084 | || | 0 |} === Politika === {| class="wikitable" border="1" ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke |- |1 | [[:en:President of Armenia]] || 33891 | [[Predsednik Armenije]] || Pinky sl | 0 |- |2 | [[:en:Prime Minister of Armenia]] || 22439 | || | 0 |- |3 | [[:en:National Assembly (Armenia)]] || 39131 | || | 0 |- |4 | [[:en:Government of Armenia]] || 28146 | || | 0 |- |5 | [[:en:Politics of Armenia]] || 25657 | || | 0 |- |5 | [[:en:Constitution of Armenia]] || 14346 | || | 0 |- |6 | [[:en:Judiciary of Armenia]] || 5354 | || | 0 |- |7 | [[:en:Administrative divisions of Armenia]] || | || | 0 |- |8 | [[:en:Municipalities of Armenia]] || | || | 0 |- |9 | [[:en:Armenian passport]] || | || | 0 |- |10 | ... || ... | || | 0 |} === Drugo === {| class="wikitable" border="1" ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke |- |1 | [[:en:Erebuni-Yerevan]] || xx | || | 0 |- |2 | [[:en:Arten Theatre]] || xx | || | 0 |} [[Kategorija:Armensko-slovenski urejaton]] 68qtd1cixx6d2si6lb64rwv8ap7hymm 6774846 6774791 2026-11-04T16:39:45Z JoMK 240261 /* Cerkve */ + 6774846 wikitext text/x-wiki {{Armensko-slovenski urejaton navbar|2}} == Zapis armenskih imen in poimenovanj == Pri pisanju člankov o Armeniji upoštevajte slovenska pravopisna pravila za prevzemanje armenskih imen in besed. * '''Osebna imena:''' lastna imena iz armenščine praviloma pisno podomačujemo. Pri tem upoštevamo priporočeni zapis in izgovor, ne zgolj angleškega prečrkovanja. Pri zgodovinskih osebnostih preverimo tudi, ali se je v slovenščini že uveljavila določena oblika imena. * '''Zemljepisna imena:''' uporabljamo uveljavljene slovenske oblike, kjer obstajajo (glej [https://www.termania.net/ Slovar slovenskih eksonimov na Termaniji]), sicer pa sledimo pravopisnim pravilom za prevzemanje armenskih imen. Primer: ''Erevan'' namesto angleškega ''Yerevan''. * '''Občna poimenovanja:''' armenske besede večinoma prevajamo. Če jih ne prevajamo, jih praviloma pisno podomačimo. Primer: ''hačkar'' (armensko ''խաչքար''), poimenovanje za značilni armenski kamniti križ. Za podrobnejša pravila glejte [https://pravopis8v2.amebis.si/gen/sp8.pdf#page=656 Slovenski pravopis 8.0 – Vzhodna armenščina]. == Seznam člankov == Spodnji seznam člankov je namenjen lažji orientaciji. Pripravila ga je armenska wiki skupnost. Naenkrat si lahko rezervirate največ en članek. ===Cerkve=== {| border=1 class="wikitable sortable" ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke |- |1 | [[:en:Mastara Church]] || 5848 | [[Cerkev v Mastari]] || JoMK | 0 |- |2 | [[:en:Aruchavank]] || 5507 | || | 0 |- |3 | [[:en:Vahramashen Church]] || 4405 | || | 0 |- |4 | [[:en:Lmbatavank]] || 6267 | || | 0 |- |5 | [[:en:Areni Church]] || 6259 | || | 0 |- |6 | [[:en:Kasagh Basilica]] || 5764 | || | 0 |- |7 | [[:en:Surp Hovhannes Church, Byurakan]] || 4061 | || | 0 |- |8 | [[:en:Mashtots Hayrapet Church of Garni]] || 6037 | || | 0 |- |9 | [[:en:St. Sarkis Church (Tsovinar, Gegharkunik, Armenia)]] || 3252 | || | 0 |- |10 | [[:en:Saint Gevork Monastery of Mughni]] || 7053 | || | 0 |- |11 | [[:en:Holy Mother of God Church, Yeghvard]] || 8074 | || | 0 |- |12 | [[:en:Surp Astvatsatsin Church of Karbi]] || 4101 | || | 0 |- |13 | [[:en:Surp Hovhannes Church of Voskevaz]] || 3463 | || | 0 |- |14 | [[:en:Samsonavank Monastery]] || 3052 | [[Samostan Samsonavank]] || JoMK | 0 |- |15 | [[:en:Holy Children Chapel, Vanadzor]] || 2873 | || | 0 |- |16 | [[:en:Yeghipatrush Church]] || 4832 | || | 0 |- |17 | [[:en:St. Thaddeus Church, Ddmashen]] || 5171 | || | 0 |- |18 | [[:en:Holy Mother of God Church, Voskepar]] || 3601 | || | 0 |- |19 | [[:en:Saint George's Church, Garnahovit]] || 3409 | || | 0 |- |20 | [[:en:Church of the Holy Mother of God, Vanadzor]] || 4340 | || | 0 |- |21 | [[:en:Saint John the Baptist Church, Abovyan]] || 4329 | || | 0 |- |22 | [[:en:Saint Thaddeus Church, Masis]] || 8305 | || | 0 |- |23 | [[:en:Saint Narek chapel]] || 6539 | || | 0 |- |24 | [[:en:Saint Minas church of Halidzor]] || 2689 | [[Cerkev sv. Minasa, Halidzor]] || JoMK | 0 |- |25 | [[:en:Saint Stepanos Church (Shinuhayr)]] || 4895 | || | 0 |} ===Arheologija=== {| border=1 class="wikitable sortable" !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost |- | [[:en:Kura–Araxes culture]] || 49368 | || | 0 |- | [[:en:Teišebaini]] || 8438 | || | 0 |- | [[:en:Trialeti-Vanadzor culture]] || 27115 | || | 0 |- | [[:en:Amberd]] || 18269 | || | 0 |- | [[:en:Shulaveri–Shomu culture]] || 22649 | || | 0 |- | [[:en:Metsamor site]] || 7546 | || | 0 |- | [[:en:Aruchavank]] || 5507 | || | 0 |- | [[:en:Ughtasar Petroglyphs]] || 4916 | || | 0 |- | [[:en:Karchaghbyur]] || 1914 | || | 0 |- | [[:en:Nor Geghi]] || 3193 | || | 0 |- | [[:en:Tegher Monastery]] || 6858 | || | 0 |- | [[:en:Agarak, Aragatsotn]] || 4664 | || | 0 |- | [[:en:Proshaberd]] || 4418 | || | 0 |- | [[:en:Tsrviz Chapel]] || 1573 | || | 0 |- | [[:en:Çavuştepe]] || 8152 | || | 0 |- | [[:en:Odzaberd]] || 6773 | || | 0 |- | [[:en:Yot Verk Matur]] || 1772 | || | 0 |- | [[:en:Khrber]] || 3625 | || | 0 |- | [[:en:Ushiberd]] || 2574 | || | 0 |- | [[:en:Archaeology of Armenia]] || 24160 | || | 0 |- | [[:en:Smbataberd]] || 15834 | || | 0 |- | [[:en:Bjni Fortress]] || 7828 | || | 0 |- | [[:en:Ertij Fort]] || 1854 | || | 0 |- | [[:en:Areni-1 shoe]] || 8394 | || | 0 |- | [[:en:Vorotnaberd]] || 3375 | || | 0 |- | [[:en:Halidzor Fortress]] || 6413 | || | 0 |- | [[:en:Baghaberd]] || 41910 | || | 0 |- | [[:en:Areni-1 winery]] || 10348 | || | 0 |- | [[:en:Kakavaberd]] || 4847 | || | 0 |- | [[:en:Areni-1 cave]] || 7865 | || | 0 |- | [[:en:Economy of Urartu]] || 22664 | || | 0 |- | [[:en:Art of Urartu]] || 20388 | || | 0 |- | [[:en:Sardarabad (fortress)]] || 10017 | || | 0 |- | [[:en:Argištiḫinili]] || 24282 | || | 0 |- | [[:en:Armavir (ancient city)]] || 9221 | || | 0 |- | [[:en:Artaxata, Armenia]] || 18884 | [[Artašat]] || članek že obstaja | 0 |- | [[:en:Yervandashat (ancient city)]] || 8768 | || | 0 |- | [[:en:Dashtadem Fortress]] || 5116 | || | 0 |- | [[:en:Trialetian Mesolithic]] || 18499 | || | 0 |- | [[:en:Statuette of God Teisheba]] || 2787 | || | 0 |- | [[:en:Statuette of a Bird (15th–14th centuries BC, Lchashen)]] || 3430 | || | 0 |- | [[:en:Ritual Ladle (Armenia)]] || 2417 | || | 0 |- | [[:en:Horseshoe-Shaped Hearth with Ram-Headed Ends]] || 2888 | || | 0 |- | [[:en:Goblet (17th–16th centuries BC, Vanadzor)]] || 2679 | || | 0 |- | [[:en:Karashamb goblet]] || 5210 | || | 0 |- | [[:en:Statuette of a Wolf (6th–5th centuries BC, Ayrum)]] || 3189 | || | 0 |- | [[:en:Pot With a Lid, Tricolor (16th–15th centuries BC, Karashamb)]] || 2145 | || | 0 |- | [[:en:Etiuni]] || 14169 | [[Etiuni]] || Octopus | 0 |- | [[:en:Archaeological heritage of Armenia]] || 42190 | [[Arheološka dediščina Armenije]] || Octopus | 0 |- | [[:en:Godedzor]] || 7669 | [[Godedzor]] || Octopus | 0 |- | [[:en:Ervandakert]] || 3953 | || | 0 |- | [[:en:Aruch Caravansarai]] || 3018 | || | 0 |- | [[:en:Jrapi Caravansarai]] || 1624 | || | 0 |- | [[:en:Talin Caravansarai]] || 2163 | || | 0 |- | [[:en:Hostun, Armenia]] || 3842 | || | 0 |} ===Antična Armenija=== {| border=1 class="wikitable sortable" ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost |- |1 | [[:en:Gardman]] || 5516 | || | 0 |- |2 | [[:en:Rshtuni]] || 1925 | || | 0 |- |3 | [[:en:Bznuni]] || 6881 | || | 0 |- |4 | [[:en:Nairi]] || 33016 | || | 0 |- |5 | [[:en:Sasanian Armenia]] || 23030 | [[Sasanidska Armenija]] || Octopus | 0 |- |6 | [[:en:Neo-Assyrian Empire]] || 180543 | || | 0 |- |7 | [[:en:Paikuli inscription]] || 16163 | || | 0 |- |8 | [[:en:Ancient Armenia]] || 11598 | || | 0 |- |9 | [[:en:Bagavan]] || 7493 | || | 0 |- |10 | [[:en:Xerxes I inscription at Van]] || 9045 | || | 0 |- |11 | [[:en:Council of Ashtishat]] || 3732 | || | 0 |- |12 | [[:en:Ashtishat]] || 3168 | || | 0 |- |14 | [[:en:Urumeans]] || 5210 | || | 0 |- |15 | [[:en:Armenian tiara]] || 2134 | || | 0 |- |16 | [[:en:Treaty of Artaxata]] || 8526 | || | 0 |- |17 | [[:en:Alan invasion of Parthia]] || 13466 | || | 0 |} === Arsacid dynasty of Armenia === {| border=1 class="wikitable sortable" ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost |- |1 | [[:en:Arsacid dynasty of Armenia|Arsacid dynasty of Armenia]] || 43273 | [[Arsakidi (Armenija)]] || Octopus | 0 |- |2 | [[:en:Christianization of Armenia|Christianization of Armenia]] || 54549 | || | 0 |- |3 | [[:en:Gregorids|Gregorids]] || 1124 | || | 0 |- |4 | [[:en:Khosrovidukht (princess)|Khosrovidukht]] || 7664 | || | 0 |- |5 | [[:en:Salome of Ujarma|Salome of Ujarma]] || 7299 | || | 0 |- |6 | [[:en:Eranyak|Eranyak]] || 2259 | || | 0 |- |7 | [[:en:Gnel of Armenia|Gnel of Armenia]] || 12089 | || | 0 |- |8 | [[:en:Tirit of Armenia|Tirit of Armenia]] || 18066 | || | 0 |- |9 | [[:en:Zarmandukht|Zarmandukht]] || 6061 | || | 0 |- |10 | [[:en:Tigranes (son of Khosrov IV of Armenia)|Tigranes]] || 3186 | || | 0 |- |11 | [[:en:Arsaces (son of Khosrov IV of Armenia)|Arsaces]] || 3066 | || | 0 |- |12 | [[:en:Arshakavan|Arshakavan]] || 7028 | || | 0 |} === Bagratuni dynasty === {| border=1 class="wikitable sortable" ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost |- |1 | [[:en:Ashot III Bagratuni|Ashot III Bagratuni]] || 24713 | || | 0 |- |2 | [[:en:Varaztirots II Bagratuni|Varaztirots II Bagratuni]] || 13535 | || | 0 |- |3 | [[:en:Smbat VI Bagratuni|Smbat VI Bagratuni]] || 13552 | || | 0 |- |4 | [[:en:Smbat IV Bagratuni|Smbat IV Bagratuni]] || 14095 | || | 0 |- |5 | [[:en:Ashot III of Taron|Ashot III of Taron]] || 3389 | || | 0 |- |6 | [[:en:Abu Ghanim|Abu Ghanim]] || 2560 | || | 0 |- |7 | [[:en:Grigor I of Taron|Grigor I of Taron]] || 6264 | || | 0 |- |8 | [[:en:Smbat VII Bagratuni|Smbat VII Bagratuni]] || 6787 | || | 0 |- |9 | [[:en:Yakov Bagratuni|Yakov Bagratuni]] || 14431 | || | 0 |- |10 | [[:en:Bagratuni family tree|Bagratuni family tree]] || 39671 | || | 0 |- |11 | [[:en:Ashot II Bagratuni|Ashot II Bagratuni]] || 19712 | || | 0 |- |12 | [[:en:Abu'l-Maghra ibn Musa ibn Zurara|Abu'l-Maghra ibn Musa ibn Zurara]] || 4140 | || | 0 |- |13 | [[:en:Abas Bagratuni|Abas Bagratuni]] || 8088 | || | 0 |- |14 | [[:en:Smbat III Bagratuni|Smbat III Bagratuni]] || 10761 | || | 0 |- |15 | [[:en:Bagratid flag|Bagratid flag]] || 10765 | || | 0 |} === Armenske pisateljice === {| class="wikitable sortable" border="1" ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost |- |1 | [[:en:Mariam Petrosyan]] || 5013 | || | 0 |- |2 | [[:en:Zabel Yesayan]] || 24522 | || | 0 |- |3 | [[:en:Anush Aslibekyan]] || 6741 | || | 0 |- |4 | [[:en:Narine Abgaryan]] || 15020 | || | 0 |- |5 | [[:en:Shushan Avagyan]] || 9630 | || | 0 |- |6 | [[:en:Diana Abgar]] || 8668 | [[Diana Abgar]]|| Pinky sl | 0 |- |7 | [[:en:Srpouhi Dussap]] || 12500 | [[Srbuhi Tjusab]] || Pinky sl | 0 |} === Armenske pesnice === {| border=1 class="wikitable sortable" ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost |- |1 | [[:en:Silva Kaputikyan]] || 44235 | || | 0 |- |2 | [[:en:Khosrovidukht]] || 12638 | || | 0 |- |3 | [[:en:Sahakdukht]] || 15370 | || | 0 |- |4 | [[:en:Zabel Yesayan]] || 24522 | || | 0 |- |5 | [[:en:Diana Der Hovanessian]] || 8489 | || | 0 |- |6 | [[:en:Marine Petrossian]] || 7686 | || | 0 |- |7 | [[:en:Tatev Chakhian]] || 5216 | || | 0 |- |8 | [[:en:Sona Van]] || 5514 | || | 0 |} === Armenski filozofi / filozofinje === {| border=1 class='wikitable' ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke |- |1 | [[:en:Vazgen I]] || 11282 | || | 0 |- |2 | [[:en:Levon Shant]] || 4872 | || | 0 |- |3 | [[:en:Grigor Magistros]] || 18336 | || | 0 |- |4 | [[:en:William S. Sahakian]] || 3031 | || | 0 |- |5 | [[:en:Alexander Atabekian]] || 54635 | || | 0 |- |6 | [[:en:Hayk Gyulikevkhyan]] || 1467 | || | 0 |- |7 | [[:en:Nerses V]] || 3782 | || | 0 |- |8 | [[:en:Gregory of Tatev]] || 5014 | || | 0 |- |9 | [[:en:Khoren Sargsian]] || 2280 | || | 0 |- |10 | [[:en:Hovhannes Imastaser]] || 11997 | || | 0 |- |11 | [[:en:Shahamir Shahamirian]] || 13980 | || | 0 |- |12 | [[:en:Maria Baghramian]] || 13879 | || | 0 |- |13 | [[:en:Levon Zekiyan]] || 6274 | || | 0 |- |14 | [[:en:Hayk Asatryan]] || 3410 | || | 0 |- |15 | [[:en:Garbis Kortian]] || 4770 | || | 0 |- |16 | [[:en:Ashot Voskanyan]] || 8019 | || | 0 |- |17 | [[:en:Ned Markosian]] || 11250 | || | 0 |- |18 | [[:en:Anania Narekatsi]] || 3823 | || | 0 |} === Armenski slikarji / slikarke === {| border=1 class='wikitable' ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke |- |1 | [[:en:Arshile Gorky]] || 26824 | || | 0 |- |1 | [[:en:Sarkis Zabunyan]] || 7564 | || | 0 |- |1 | [[:en:Hovsep Pushman]] || 10215 | || | 0 |- |1 | [[:en:Martiros Saryan]] || 19366 | || | 0 |- |1 | [[:en:Momik]] || 7136 | || | 0 |- |1 | [[:en:Arman Manookian]] || 9104 | || | 0 |- |1 | [[:en:Hakob Hakobian (painter)]] || 3687 | || | 0 |- |1 | [[:en:Mariam Aslamazyan]] || 8967 | || | 0 |- |1 | [[:en:Zoltán Nuridsány]] || 2656 | || | 0 |- |1 | [[:en:Koryun Nahapetyan]] || 1648 | || | 0 |- |1 | [[:en:Carlos Sayadyan]] || 6677 | || | 0 |- |1 | [[:en:Haroutiun Galentz]] || 9340 | || | 0 |- |1 | [[:en:Dmitry Nalbandyan]] || 5128 | || | 0 |- |1 | [[:en:Sargis Pitsak]] || 5191 | || | 0 |- |1 | [[:en:Gevork Kotiantz]] || 17741 | || | 0 |- |1 | [[:en:Arto Tchakmaktchian]] || 4706 | || | 0 |- |1 | [[:en:Hovnatanian]]|| 4933 | || | 0 |- |1 | [[:en:Naghash Hovnatan]]|| 4039 | || | 0 |- |1 | [[:en:Manas family]]|| 11047 | || | 0 |- |1 | [[:en:Vardges Sureniants]]|| 19257 | || | 0 |- |1 | [[:en:Mesrop of Khizan]]|| 6138 | || | 0 |- |1 | [[:en:Arkady Baghdasaryan]]|| 3880 | || | 0 |- |1 | [[:en:Gregorio Sciltian]]|| 2349 | || | 0 |- |1 | [[:en:Hrand Alyanak]]|| 2762 | || | 0 |- |1 | [[:en:Grigor Khanjyan]]|| 7972 | || | 0 |- |1 | [[:en:Suren Safaryan]]|| 3397 | || | 0 |- |1 | [[:en:Mkrtich Naghash]]|| 2115 | || | 0 |- |1 | [[:en:Maide Arel]]|| 3543 | || | 0 |- |1 | [[:en:Yeranuhi Aslamazyan]]|| 6980 | || | 0 |- |1 | [[:en:Georgy Bogdanovich Yakulov]]|| 76800 | || | 0 |- |1 | [[:en:Lusik Aguletsi]]|| 4651 | || | 0 |- |1 | [[:en:Knarik Vardanyan]]|| 6024 | || | 0 |- |1 | [[:en:Grigor Mlitchetsi]]|| 4998 | || | 0 |- |1 | [[:en:Gevorg Grigoryan (Giotto)]]|| 7028 | || | 0 |} === Armenski kiparji / kiparke=== {| border=1 class='wikitable' ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke |- |1 | [[:en:Rafik Khachatryan]] || 6583 | || | 0 |- |2 | [[:en:Haig Patigian]] || 10804 | || | 0 |- |3 | [[:en:Sargis Baghdasaryan]] || 2230 | || | 0 |- |4 | [[:en:Sergey Merkurov]] || 7562 | || | 0 |- |5 | [[:en:Hakob Gyurjian]] || 1420 | || | 0 |- |6 | [[:en:Hagop Sandaldjian]] || 11156 | || | 0 |- |7 | [[:en:Getik Baghdasarian]] || 6260 | || | 0 |- |8 | [[:en:Ghukas Chubaryan]] || 2199 | || | 0 |- |9 | [[:en:Ara Shiraz]] || 6296 | || | 0 |- |10 | [[:en:Yervand Kochar]] || 10572 | || | 0 |- |11 | [[:en:Ara Sargsyan]] || 5286 | || | 0 |- |12 | [[:en:Varaz Samuelian]] || 6376 | || | 0 |- |13 | [[:en:Mari Gerekmezyan]] || 9099 | || | 0 |- |14 | [[:en:Aytsemnik Urartu]] || 977 | || | 0 |- |15 | [[:en:Hagop Ishkanian]] || 5642 | || | 0 |- |16 | [[:en:Ara Harutyunyan]] || 29703 | || | 0 |- |17 | [[:en:Nune Tumanyan]] || 4080 | || | 0 |- |18 | [[:en:Hripsime Simonyan]] || 4717 | || | 0 |} === Armenski skladatelji / skladateljice === {| border=1 class='wikitable' ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke |- |1 | [[:en:Avet Terterian]] || 13219 | || | 0 |- |2 | [[:en:Loris Tjeknavorian]] || 24941 | || | 0 |- |3 | [[:en:Hampartsoum Limondjian]] || 9549 | || | 0 |- |4 | [[:en:Armen Tigranian]] || 7055 | || | 0 |- |5 | [[:en:Alexander Spendiaryan]] || 10290 | || | 0 |- |6 | [[:en:Nicol Galanderian]] || 4072 | || | 0 |- |7 | [[:en:Kurken Alemshah]] || 6968 | || | 0 |- |8 | [[:en:Robert Amirkhanyan]] || 5705 | || | 0 |- |9 | [[:en:Edvard Mirzoyan]] || 7795 | || | 0 |- |10 | [[:en:Jivani]] || 5165 | || | 0 |- |11 | [[:en:Romanos Melikian]] || 6475 | || | 0 |- |12 | [[:en:Konstantin Orbelyan]] || 4515 | || | 0 |- |13 | [[:en:Adam Khudoyan]] || 1946 | || | 0 |- |14 | [[:en:Vartan Adjemian]] || 6084 | || | 0 |- |15 | [[:en:Makar Yekmalyan]] || 1327 | || | 0 |- |16 | [[:en:Aram Satyan]] || 4454 | || | 0 |- |17 | [[:en:Tigran Mansurian]] || 12922 | || | 0 |- |18 | [[:en:Geghuni Chitchyan]] || 13492 | || | 0 |- |19 | [[:en:Tsolak Bekaryan]] || 5049 | || | 0 |- |20 | [[:en:Spiridon Melikyan]] || 6570 | || | 0 |} ===Geografija=== {| border=1 class="wikitable sortable" ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke |- |1 | [[:d:Q31583|Kapan]] || ''v nastajanju'' | [[Kapan]] || Upwinxp | 0 |- |2 | [[:d:Q935385|Arpi]] || 9031 | [[Arpi (jezero)]] || Yerpo | 0 |- |3 | ... || | || | 0 |- |4 | [[:en:Victory Park, Yerevan]] || 4296 | || | 0 |- |5 | [[:en:Circular Park]] || 4387 | || | 0 |- |6 | [[:en:Lovers' Park (Yerevan)]] || 4583 | || | 0 |- |7 | [[:en:English Park, Yerevan]] || 3011 | || | 0 |- |8 | [[:en:Tumanyan Park]] || 2090 | || | 0 |- |9 | [[:en:Lyon Park, Yerevan]] || 2892 | || | 0 |- |10 | [[:en:Buenos Aires Park]] || 1825 | || | 0 |- |11 | [[:en:Yerevan 2800th Anniversary Park]] || 14398 | || | 0 |- |12 | ... || | || | 0 |} === Zgradbe in objekti v Erevanu === {| border=1 class="wikitable sortable" ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke |- |1 | [[:en:Yerevan TV Tower]] || 8130 | || | 0 |- |2 | [[:en:Teišebaini]] || 8438 | || | 0 |- |3 | [[:en:Yerablur]] || 7474 | || | 0 |- |4 | [[:en:Blue Mosque, Yerevan]] || 50629 | [[Modra mošeja, Erevan]]|| Ljuba24b | 0 |- |5 | [[:en:Erebuni Airport]] || 7416 | || | 0 |- |6 | [[:en:Yerevan Zoo]] || 6654 | || | 0 |- |7 | [[:en:National Library of Armenia]] || 8604 | || | 0 |- |8 | [[:en:Yerevan Opera Theatre]] || 7434 | [[Erevanska opera]] || Ljuba24b | 0 |- |9 | [[:en:Sundukyan State Academic Theatre]] || 3878 | || | 0 |- |10 | [[:en:Yerevan Ararat Brandy Factory]] || 6186 | || | 0 |- |11 | [[:en:Karen Demirchyan Complex]] || 19511 | || | 0 |- |12 | [[:en:Mausoleum of Kara Koyunlu emirs]] || 9888 | [[Mavzolej emirjev Kara Kojunlu]] || Ljuba24b | 0 |- |13 | [[:en:Erivan Fortress]] || 12062 | || | 0 |- |14 | [[:en:Komitas Pantheon]] || 5562 | || | 0 |- |15 | [[:en:List of statues in Yerevan]] || 29359 | || | 0 |- |16 | [[:en:Paronyan Musical Comedy Theatre]] || 2926 | || | 0 |- |17 | [[:en:Armenian Center for Contemporary Experimental Art]] || 9761 | || | 0 |- |18 | [[:en:Haybusak University of Yerevan]] || 4782 | || | 0 |- |19 | [[:en:Moscow Cinema]] || 4826 | || | 0 |- |20 | [[:en:Yerevan City Council]] || 5712 | || | 0 |- |21 | [[:en:Garegin Nzhdeh Square]] || 3139 | || | 0 |- |22 | [[:en:Stanislavski Russian Theatre of Yerevan]] || 2250 | || | 0 |- |23 | [[:en:Dalma Garden Mall]] || 4927 | || | 0 |- |24 | [[:en:Hrachya Ghaplanyan Drama Theatre]] || 10590 | || | 0 |- |25 | [[:en:Komitas Chamber Music House]] || 3497 | || | 0 |- |26 | [[:en:Khnko Aper Children's Library]] || 2683 | || | 0 |- |27 | [[:en:Yerevan Water World]] || 3074 | || | 0 |- |28 | [[:en:Nairi Cinema]] || 2621 | || | 0 |- |29 | [[:en:Elite Plaza Business Center]] || 10028 | || | 0 |- |30 | [[:en:Yerevan Mall]] || 6277 | || | 0 |- |31 | [[:en:Mordechai Navi Synagogue]] || 5664 | || | 0 |- |31 | [[:en:Hovhannes Tumanyan Puppet Theatre of Yerevan]] || 3930 | || | 0 |- |33 | [[:en:Rossia Mall]] || 2632 | || | 0 |- |34 | [[:en:List of theaters in Yerevan]] || 2777 | || | 0 |- |35 | [[:en:Hripsime School for Girls (Yerevan)]] || 6183 | || | 0 |- |36 | [[:en:National Assembly Building of Armenia]] || 1900 | || | 0 |- |37 | [[:en:President's Residence, Yerevan]] || 5570 | || | 0 |- |38 | [[:en:David of Sassoun (statue)]] || 86843 | || | 0 |- |39 | [[:en:City Central Library after Avetik Isahakyan]] || 3371 | || | 0 |- |40 | [[:en:Sheikh Mordechai Synagogue]] || 5713 | || | 0 |- |41 | [[:en:House of Panah Khan Makinski]] || 6448 | || | 0 |- |42 | [[:en:Megamall Armenia]] || 1703 | || | 0 |- |43 | [[:en:Cascade Memorial to the Victims of Soviet Repression]] || 4534 | || | 0 |- |44 | [[:en:Pana-Khan Palace]] || 7718 | || | 0 |- |45 | [[:en:Henrik Igityan National Centre for Aesthetics]] || 12307 | || | 0 |} === Trdnjave v Armeniji === {| border=1 class="wikitable sortable" ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke |- |1 | [[:en:Teišebaini]] || 8438 | || | 0 |- |2 | [[:en:Amberd]] || 18269 | || | 0 |- |3 | [[:en:Kosh fortress and churches]] || 1931 | || | 0 |- |4 | [[:en:Proshaberd]] || 4418 | || | 0 |- |5 | [[:en:Odzaberd]] || 6773 | || | 0 |- |6 | [[:en:Khrber]] || 3625 | || | 0 |- |7 | [[:en:Ushiberd]] || 2574 | || | 0 |- |8 | [[:en:Erivan Fortress]] || 12062 | || | 0 |- |9 | [[:en:Smbataberd]] || 15834 | || | 0 |- |10 | [[:en:Bjni Fortress]] || 7828 | || | 0 |- |11 | [[:en:Ertij Fort]] || 1854 | || | 0 |- |12 | [[:en:Vorotnaberd]] || 3375 | || | 0 |- |13 | [[:en:Halidzor Fortress]] || 6413 | || | 0 |- |14 | [[:en:Baghaberd]] || 41910 | || | 0 |- |15 | [[:en:Kakavaberd]] || 4847 | || | 0 |- |16 | [[:en:Sardarabad (fortress)]] || 10017 | || | 0 |- |17 | [[:en:Argištiḫinili]] || 24282 | || | 0 |- |18 | [[:en:Armavir (ancient city)]] || 9221 | || | 0 |- |19 | [[:en:Artaxata]] || 18884 | [[Artašat (antično mesto)]] || Ljuba24b | 0 |- |20 | [[:en:Dashtadem Fortress]] || 5116 | || | 0 |- |21 | [[:en:Tevrakar Castle]] || 1297 | || | 0 |- |22 | ... || 00 | || | 0 |} === Muzeji v Erevanu === {| border=1 class="wikitable sortable" ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke |- |1 | [[:en:ARF History Museum]] || 4464 | || | 0 |- |2 | [[:en:Sergei Parajanov Museum]] || 5228 | || | 0 |- |3 | [[:en:House-Museum of Aram Khachaturian]] || 5147 | [[Muzej Arama Hačaturjana]]|| Ljuba24b | 0 |- |4 | [[:en:Charents Museum of Literature and Arts]] || 3092 | || | 0 |- |5 | [[:en:Erebuni Museum]] || 5614 | || | 0 |- |6 | [[:en:Aznavour Centre]] || 5783 | [[Center Aznavour]]|| Ljuba24b | 0 |- |7 | [[:en:List of visitors to Tsitsernakaberd]] || 192237 | || | 0 |- |8 | [[:en:Komitas Museum]] || 3596 | || | 0 |- |- |9 | [[:en:List of museums in Yerevan]] || 3984 | || | 0 |- |10 | [[:en:Central Bank Visitor Centre (Armenia)]] || 5895 | || | 0 |- |11 | [[:en:Fridtjof Nansen Museum]] || 119 | || | 0 |- |12 | [[:en:Armenian Medical Museum]] || 5634 | || | 0 |- |13 | [[:en:Yeghishe Charents House-Museum]] || 5791 | || | 0 |- |14 | [[:en:Ara Sargsyan and Hakob Kojoyan Museum]] || 4313 | || | 0 |- |15 | [[:en:Little Einstein Science Museum]] || 3910 | || | 0 |- |16 | [[:en:Armenian Railways Museum]] || 4340 | || | 0 |- |17 | [[:en:Silva Kaputikyan House-Museum]] || 4856 | || | 0 |- |18 | [[:en:Hovhannes Tumanyan Museum]] || 4604 | || | 0 |- |19 | ... || 00 | || | 0 |} === Okrožja v Erevanu === {| border=1 class='wikitable' ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke |- |1 | [[:en:Arabkir District]] || 17145 | || | 0 |- |2 | [[:en:Kanaker-Zeytun District]] || 8755 | || | 0 |- |3 | [[:en:Kond]] || 13019 | || | 0 |- |4 | [[:en:Nork-Marash District]] || 4155 | || | 0 |- |5 | [[:en:Nor Nork District]] || 4204 | || | 0 |- |6 |[[:en:Nubarashen District]] || 9091 | || | 0 |- |7 | [[:en:Shengavit District]] || 58484 | || | 0 |- |8 | [[:en:Kentron District]] || 10845 | || | 0 |- |9 | [[:en:Districts of Yerevan]] || 17246 | || | 0 |} ===Naravoslovne teme=== {| border=1 class="wikitable sortable" ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke |- |1 | [[:en:Sevan trout]] || 4823 | [[Sevanska postrv]] || Pinky sl | 0 |- |2 | [[:en:Vipera eriwanensis]] || 4738 | ''[[Vipera eriwanensis]]'' || Pinky sl | 0 |- |3 | [[:en:Armenian gull]] || 4572 | [[Armenski galeb]] || Pinky sl | 0 |- |4 | [[:en:Tulipa armena]] || 6840 | ''[[Tulipa armena]]'' || Pinky sl | 0 |- |5 | ... || 00 | || | 0 |} ===Znanost in tehnika=== {| border=1 class="wikitable sortable" ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke |- |1 | [[:en:.am|.am]] || 4199 | [[.am]] || Pinky sl | 0 |- |2 | ... || 00 | || | 0 |} === Šport === {| border=1 class="wikitable sortable" ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke |- |1 | [[:en:Hrazdan Stadium]] || 18853 | || | 0 |- |2 | [[:en:Nairi Stadium]] || 3649 | || | 0 |- |3 | [[:en:Mika Stadium]] || 4011 | || | 0 |- |4 | [[:en:Urartu Stadium]] || 4760 | || | 0 |- |5 | [[:en:Karen Demirchyan Complex]] || 19511 | || | 0 |- |6 | [[:en:Vazgen Sargsyan Republican Stadium]] || 10044 | || | 0 |- |7 | [[:en:Yerevan Velodrome]] || 2249 | || | 0 |- |8 | [[:en:Hovik Hayrapetyan Equestrian Centre]] || 2111 | || | 0 |- |9 | [[:en:Yerevan Football Academy Stadium]] || 4560 | || | 0 |- |10 | [[:en:Armenia Sports Union]] || 2223 | || | 0 |- |11 | [[:en:Yerevan Figure Skating and Hockey Sports School]] || 2771 | || | 0 |- |12 | [[:en:List of sports venues in Yerevan]] || 4884 | || | 0 |} ===Armenske športnice=== {| border=1 class="wikitable sortable" ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost |- |1 | [[:en:Tatev Abrahamyan]] || 7441 | || | 0 |- |2 | [[:en:Ekaterina Vinogradova]] || 7357 | || | 0 |- |3 | [[:en:Susi Kentikian]] || 44843 | || | 0 |- |4 | [[:en:Armine Khachatryan]] || 9172 | || | 0 |- |5 | [[:en:Hripsime Khurshudyan]] || 7836 | || | 0 |- |6 | [[:en:Nazik Avdalyan]] || 17724 | || | 0 |- |7 | [[:en:Houry Gebeshian]] || 9327 | || | 0 |- |8 | [[:en:Greta Vardanyan]] || 10404 | [[Greta Vardanjan]] || Pinky sl | 0 |- |9 | [[:en:Alina Charaeva]] || 22355 | || | 0 |- |10 | [[:en:Tatev Hakobyan]] || 7634 | || | 0 |- |11 | [[:en:Liana Gyurjyan]] || 13000 | || | 0 |- |12 | [[:en:Claudia Cholakian]] || 13199 | || | 0 |- |13 | [[:en:Allison Halverson]] || 11766 | || | 0 |- |14 | [[:en:Karina Akopova]] || 35970 | || | 0 |- |15 | [[:en:Aleksandra Grigoryan]] || 10398 | || | 0 |- |16 | [[:en:Gohar Harutyunyan]] || 12206 | || | 0 |- |17 | [[:en:Sophine Kevorkian]] || 9081 | || | 0 |} ===Armenski športniki=== {| border=1 class="wikitable sortable" ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost |- |1 | [[:en:Artur Petrosyan]] || 8390 | || | 0 |- |2 | [[:en:Sargis Sargsian]] || 25677 | || | 0 |- |3 | [[:en:Edgar Manucharyan]] || 29445 | || | 0 |- |4 | [[:en:Yura Movsisyan]] || 34387 | || | 0 |- |5 | [[:en:Zhora Hovhannisyan]] || 7842 | || | 0 |- |6 | [[:en:Artavazd Karamyan]] || 12871 | || | 0 |- |7 | [[:en:Yeghishe Melikyan]] || 11684 | || | 0 |- |8 | [[:en:Romik Khachatryan]] || 8053 | || | 0 |- |9 | [[:en:Artur Voskanyan]] || 8619 | || | 0 |- |10 | [[:en:Armen Shahgeldyan]] || 14830 | || | 0 |- |11 | [[:en:Arman Karamyan]] || 15922 | || | 0 |- |12 | [[:en:Sargis Hovsepyan]] || 18080 | || | 0 |- |13 | [[:en:Harutyun Vardanyan]] || 11203 | || | 0 |- |14 | [[:en:Ara Hakobyan]] || 15264 | || | 0 |- |15 | [[:en:Khoren Oganesian]] || 19951 | || | 0 |- |16 | [[:en:Yurik Sarkisyan]] || 10214 | || | 0 |- |17 | [[:en:Yurik Vardanyan]] || 30107 | || | 0 |- |18 | [[:en:Arkady Andreasyan]] || 15569 | || | 0 |- |19 | [[:en:Gevorg Kasparov]] || 19676 | || | 0 |- |20 | [[:en:Robert Arzumanyan]] || 23901 | || | 0 |- |21 | [[:en:Robert Zebelyan]] || 12779 | || | 0 |- |22 | [[:en:Valeri Aleksanyan]] || 10140 | || | 0 |- |23 | [[:en:Manny Gamburyan]] || 33602 | || | 0 |- |24 | [[:en:Henrikh Mkhitaryan]] || 137726 | || | 0 |- |25 | [[:en:Gevorg Ghazaryan]] || 22642 | || | 0 |- |26 | [[:en:Artur Yedigaryan]] || 19231 | || | 0 |- |27 | [[:en:Hrayr Mkoyan]] || 20378 | || | 0 |- |28 | [[:en:Apoula Edel]] || 22597 | || | 0 |- |29 | [[:en:Marcos Pizzelli]] || 28454 | || | 0 |- |30 | [[:en:Albert Azaryan]] || 13548 | || | 0 |- |31 | [[:en:Yeghia Yavruyan]] || 9597 | || | 0 |- |32 | [[:en:Eduard Markarov]] || 19548 | || | 0 |- |33 | [[:en:Vardan Minasyan]] || 19882 | || | 0 |- |34 | [[:en:Oksen Mirzoyan]] || 9049 | || | 0 |- |35 | [[:en:Hrant Shahinyan]] || 8237 | || | 0 |- |36 | [[:en:Vardan Ghazaryan]] || 16282 | || | 0 |- |37 | [[:en:Tigran Yesayan]] || 11360 | || | 0 |- |38 | [[:en:Karlen Mkrtchyan]] || 18361 | || | 0 |- |39 | [[:en:Artak Aleksanyan]] || 10064 | || | 0 |- |40 | [[:en:Tigran Gevorg Martirosyan]] || 13225 | || | 0 |- |41 | [[:en:Roman Amoyan]] || 7635 | || | 0 |- |42 | [[:en:David Yurchenko]] || 15646 | || | 0 |- |43 | [[:en:Bryant Dunston]] || 23440 | || | 0 |- |44 | [[:en:Emil Vartazarian]] || 12928 | || | 0 |- |45 | [[:en:Hiraç Yagan]] || 7447 | || | 0 |- |46 | [[:en:Denis Tumasyan]] || 7106 | || | 0 |- |47 | [[:en:Armenak Alachachian]] || 8050 | || | 0 |- |48 | [[:en:Artak Dashyan]] || 13429 | || | 0 |- |49 | [[:en:Hovhannes Hambardzumyan]] || 13360 | || | 0 |- |50 | [[:en:Artak Yedigaryan]] || 13153 | || | 0 |- |51 | [[:en:Edgar Malakyan]] || 11085 | || | 0 |- |52 | [[:en:Eduard Sarkisov]] || 7131 | || | 0 |- |53 | [[:en:Artur Sarkisov]] || 19181 | || | 0 |- |54 | [[:en:Mauro Guevgeozián]] || 13394 | || | 0 |- |55 | [[:en:Mikhail Markosov]] || 7409 | || | 0 |- |56 | [[:en:André Calisir]] || 7536 | || | 0 |- |57 | [[:en:Hamlet Mkhitaryan (footballer, born 1962)]] || 8129 | || | 0 |- |58 | [[:en:Ruslan Koryan]] || 12654 | || | 0 |- |59 | [[:en:Arsen Julfalakyan]] || 16595 | || | 0 |- |60 | [[:en:Aras Özbiliz]] || 40922 | || | 0 |- |61 | [[:en:Israel Militosyan]] || 7089 | || | 0 |- |62 | [[:en:Levon Hayrapetyan]] || 9393 | || | 0 |- |63 | [[:en:Varazdat Haroyan]] || 20730 | || | 0 |- |64 | [[:en:Aleksandr Grigoryan]] || 12244 | || | 0 |- |65 | [[:en:Norair Aslanyan]] || 15412 | || | 0 |- |66 | [[:en:Artur Aghasyan]] || 7495 | || | 0 |- |67 | [[:en:Zaven Badoyan]] || 11006 | || | 0 |- |68 | [[:en:Khoren Bayramyan]] || 11613 | || | 0 |- |69 | [[:en:Arsen Petrosyan]] || 8296 | || | 0 |- |70 | [[:en:Aghvan Papikyan]] || 10836 | || | 0 |- |71 | [[:en:Ognjen Čančarević]] || 10839 | || | 0 |- |72 | [[:en:Mardik Mardikian]] || 11811 | || | 0 |- |73 | [[:en:Kamo Hovhannisyan]] || 15888 | || | 0 |- |74 | [[:en:David Manoyan]] || 13820 | || | 0 |- |75 | [[:en:Grigor Meliksetyan]] || 8977 | || | 0 |- |76 | [[:en:Arakel Mirzoyan]] || 7548 | || | 0 |- |77 | [[:en:Gor Minasyan]] || 21842 | || | 0 |- |78 | [[:en:Artur Davtyan]] || 32366 | || | 0 |- |79 | [[:en:Sargis Adamyan]] || 12124 | || | 0 |- |80 | [[:en:Artyom Khachaturov]] || 10574 | || | 0 |- |81 | [[:en:Karen Muradyan]] || 13569 | || | 0 |- |82 | [[:en:Arsen Beglaryan]] || 9259 | || | 0 |- |83 | [[:en:Taron Voskanyan]] || 11478 | || | 0 |- |84 | [[:en:Christian Yeladian]] || 7045 | || | 0 |- |85 | [[:en:Ryan Boatright]] || 25615 | || | 0 |- |86 | [[:en:Rumyan Hovsepyan]] || 9722 | || | 0 |- |87 | [[:en:Lucas Zelarayán]] || 37398 | || | 0 |- |88 | [[:en:Armen Ambartsumyan (footballer, born 1994)]] || 8708 | || | 0 |- |89 | [[:en:Gaël Andonian]] || 15989 | || | 0 |- |90 | [[:en:Artyom Simonyan (footballer)]] || 12293 | || | 0 |- |91 | [[:en:Aleksandr Karapetyan]] || 20246 | || | 0 |- |92 | [[:en:Edgar Babayan]] || 18548 | || | 0 |- |93 | [[:en:Arshak Koryan]] || 14540 | || | 0 |- |94 | [[:en:Gor Malakyan]] || 8977 | || | 0 |- |95 | [[:en:Andranik Karapetyan]] || 9780 | || | 0 |- |96 | [[:en:Simon Martirosyan]] || 16212 | || | 0 |- |97 | [[:en:David Arshakyan]] || 11658 | || | 0 |- |98 | [[:en:Tigran Barseghyan]] || 15381 | || | 0 |- |99 | [[:en:Wbeymar Angulo]] || 11659 | || | 0 |- |100 | [[:en:Benik Hovhannisyan]] || 7040 | || | 0 |- |101 | [[:en:Norberto Briasco]] || 9732 | || | 0 |- |102 | [[:en:Gevorg Najaryan]] || 9133 | || | 0 |- |103 | [[:en:Petros Avetisyan]] || 19274 | || | 0 |- |104 | [[:en:Luke Fischer]] || 9668 | || | 0 |- |105 | [[:en:Arman Hovhannisyan]] || 8701 | || | 0 |- |106 | [[:en:Artur Galoyan]] || 10539 | || | 0 |- |107 | [[:en:Nair Tiknizyan]] || 13664 | || | 0 |- |108 | [[:en:Hayk Ishkhanyan]] || 9987 | || | 0 |- |109 | [[:en:Erik Vardanyan]] || 10532 | || | 0 |- |110 | [[:en:Dan Janjigian]] || 15948 | || | 0 |- |111 | [[:en:Vahan Bichakhchyan]] || 10099 | || | 0 |- |112 | [[:en:Armen Manucharyan]] || 7259 | || | 0 |- |113 | [[:en:Eduard Spertsyan]] || 18338 | || | 0 |- |114 | [[:en:Jordy Monroy]] || 11733 | || | 0 |- |115 | [[:en:Hovhannes Harutyunyan]] || 13894 | || | 0 |- |116 | [[:en:Robert Darbinyan]] || 7286 | || | 0 |- |117 | [[:en:Gegham Harutyunyan]] || 7706 | || | 0 |- |118 | [[:en:Artur Kartashyan]] || 10943 | || | 0 |- |119 | [[:en:Henri Avagyan]] || 9475 | || | 0 |- |120 | [[:en:Arsen Harutyunyan (wrestler)]] || 13736 | || | 0 |- |121 | [[:en:Artur Miranyan]] || 14169 | || | 0 |- |122 | [[:en:Karapet Chalyan]] || 10141 | || | 0 |- |123 | [[:en:Gevorg Gharibyan]] || 12787 | || | 0 |- |124 | [[:en:Babken Melikyan]] || 8442 | || | 0 |- |125 | [[:en:Karen Aslanyan]] || 10497 | || | 0 |- |126 | [[:en:Karen Margaryan]] || 7527 | || | 0 |- |127 | [[:en:Pavel Gorelov]] || 7758 | || | 0 |- |128 | [[:en:Steven Enoch]] || 12747 | || | 0 |- |129 | [[:en:Serob Grigoryan]] || 7763 | || | 0 |- |130 | [[:en:Solomon Udo]] || 14032 | || | 0 |- |131 | [[:en:Chris Jones (basketball, born 1993)]] || 16000 | || | 0 |- |132 | [[:en:Hakob Hakobyan (footballer)]] || 8066 | || | 0 |- |133 | [[:en:Edgar Sevikyan]] || 21397 | || | 0 |- |134 | [[:en:Gary Chivichyan]] || 8997 | || | 0 |- |135 | [[:en:Tigran Avanesyan]] || 15904 | || | 0 |- |136 | [[:en:Vazgen Tevanyan]] || 10256 | || | 0 |- |137 | [[:en:Zhirayr Shaghoyan]] || 9582 | || | 0 |- |138 | [[:en:Arman Andreasyan]] || 11323 | || | 0 |- |139 | [[:en:Gevorg Karapetyan (footballer, born 1963)]] || 8055 | || | 0 |- |140 | [[:en:Samvel Gasparyan]] || 7313 | || | 0 |- |141 | [[:en:David Davidyan]] || 10583 | || | 0 |- |142 | [[:en:Artyom Avanesyan]] || 9078 | || | 0 |- |143 | [[:en:Narek Grigoryan]] || 9052 | || | 0 |- |144 | [[:en:Varazdat Lalayan]] || 14968 | || | 0 |- |145 | [[:en:Styopa Mkrtchyan]] || 9904 | || | 0 |- |146 | [[:en:Artashes Adamyan]] || 7863 | || | 0 |- |147 | [[:en:Grant-Leon Ranos]] || 14594 | || | 0 |- |148 | [[:en:Artur Serobyan]] || 13247 | || | 0 |- |149 | [[:en:Hovhannes Nazaryan]] || 13674 | || | 0 |- |150 | [[:en:Ugochukwu Iwu]] || 10571 | || | 0 |- |151 | [[:en:Georgy Arutyunyan]] || 10213 | || | 0 |- |152 | [[:en:Erjanik Ghubasaryan]] || 12717 | || | 0 |- |153 | [[:en:Gor Manvelyan]] || 15133 | || | 0 |- |154 | [[:en:Erik Piloyan]] || 10411 | || | 0 |- |155 | [[:en:Hamlet Manukyan]] || 18103 | || | 0 |- |156 | [[:en:Vahagn Davtyan (gymnast)]] || 14936 | || | 0 |- |157 | [[:en:Edgar Grigoryan]] || 8967 | || | 0 |- |158 | [[:en:Sergey Muradyan]] || 9482 | || | 0 |- |159 | [[:en:Garik Karapetyan]] || 12278 | || | 0 |- |160 | [[:en:Artyom Bandikyan]] || 7098 | || | 0 |- |161 | [[:en:Artur Avetisyan]] || 16494 | || | 0 |- |162 | [[:en:Tomás Adoryán]] || 7686 | || | 0 |- |163 | [[:en:Mamikon Khachatryan]] || 14738 | || | 0 |- |164 | [[:en:Daniyel Agbalyan]] || 8303 | || | 0 |- |165 | [[:en:Narek Agasaryan]] || 7346 | || | 0 |- |166 | [[:en:Donovan Parisian]] || 7890 | || | 0 |- |167 | [[:en:Artur Bazeyan]] || 8273 | || | 0 |- |168 | [[:en:Nikita Rakhmanin]] || 36556 | || | 0 |- |169 | [[:en:Artur Garibyan]] || 7084 | || | 0 |} === Politika === {| class="wikitable" border="1" ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke |- |1 | [[:en:President of Armenia]] || 33891 | [[Predsednik Armenije]] || Pinky sl | 0 |- |2 | [[:en:Prime Minister of Armenia]] || 22439 | || | 0 |- |3 | [[:en:National Assembly (Armenia)]] || 39131 | || | 0 |- |4 | [[:en:Government of Armenia]] || 28146 | || | 0 |- |5 | [[:en:Politics of Armenia]] || 25657 | || | 0 |- |5 | [[:en:Constitution of Armenia]] || 14346 | || | 0 |- |6 | [[:en:Judiciary of Armenia]] || 5354 | || | 0 |- |7 | [[:en:Administrative divisions of Armenia]] || | || | 0 |- |8 | [[:en:Municipalities of Armenia]] || | || | 0 |- |9 | [[:en:Armenian passport]] || | || | 0 |- |10 | ... || ... | || | 0 |} === Drugo === {| class="wikitable" border="1" ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke |- |1 | [[:en:Erebuni-Yerevan]] || xx | || | 0 |- |2 | [[:en:Arten Theatre]] || xx | || | 0 |} [[Kategorija:Armensko-slovenski urejaton]] nqo47ykkgimrzytcjj5eedy5e7s2s16 6774930 6774846 2026-11-04T21:16:20Z Upwinxp 126544 /* Geografija */ rezervacija 6774930 wikitext text/x-wiki {{Armensko-slovenski urejaton navbar|2}} == Zapis armenskih imen in poimenovanj == Pri pisanju člankov o Armeniji upoštevajte slovenska pravopisna pravila za prevzemanje armenskih imen in besed. * '''Osebna imena:''' lastna imena iz armenščine praviloma pisno podomačujemo. Pri tem upoštevamo priporočeni zapis in izgovor, ne zgolj angleškega prečrkovanja. Pri zgodovinskih osebnostih preverimo tudi, ali se je v slovenščini že uveljavila določena oblika imena. * '''Zemljepisna imena:''' uporabljamo uveljavljene slovenske oblike, kjer obstajajo (glej [https://www.termania.net/ Slovar slovenskih eksonimov na Termaniji]), sicer pa sledimo pravopisnim pravilom za prevzemanje armenskih imen. Primer: ''Erevan'' namesto angleškega ''Yerevan''. * '''Občna poimenovanja:''' armenske besede večinoma prevajamo. Če jih ne prevajamo, jih praviloma pisno podomačimo. Primer: ''hačkar'' (armensko ''խաչքար''), poimenovanje za značilni armenski kamniti križ. Za podrobnejša pravila glejte [https://pravopis8v2.amebis.si/gen/sp8.pdf#page=656 Slovenski pravopis 8.0 – Vzhodna armenščina]. == Seznam člankov == Spodnji seznam člankov je namenjen lažji orientaciji. Pripravila ga je armenska wiki skupnost. Naenkrat si lahko rezervirate največ en članek. ===Cerkve=== {| border=1 class="wikitable sortable" ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke |- |1 | [[:en:Mastara Church]] || 5848 | [[Cerkev v Mastari]] || JoMK | 0 |- |2 | [[:en:Aruchavank]] || 5507 | || | 0 |- |3 | [[:en:Vahramashen Church]] || 4405 | || | 0 |- |4 | [[:en:Lmbatavank]] || 6267 | || | 0 |- |5 | [[:en:Areni Church]] || 6259 | || | 0 |- |6 | [[:en:Kasagh Basilica]] || 5764 | || | 0 |- |7 | [[:en:Surp Hovhannes Church, Byurakan]] || 4061 | || | 0 |- |8 | [[:en:Mashtots Hayrapet Church of Garni]] || 6037 | || | 0 |- |9 | [[:en:St. Sarkis Church (Tsovinar, Gegharkunik, Armenia)]] || 3252 | || | 0 |- |10 | [[:en:Saint Gevork Monastery of Mughni]] || 7053 | || | 0 |- |11 | [[:en:Holy Mother of God Church, Yeghvard]] || 8074 | || | 0 |- |12 | [[:en:Surp Astvatsatsin Church of Karbi]] || 4101 | || | 0 |- |13 | [[:en:Surp Hovhannes Church of Voskevaz]] || 3463 | || | 0 |- |14 | [[:en:Samsonavank Monastery]] || 3052 | [[Samostan Samsonavank]] || JoMK | 0 |- |15 | [[:en:Holy Children Chapel, Vanadzor]] || 2873 | || | 0 |- |16 | [[:en:Yeghipatrush Church]] || 4832 | || | 0 |- |17 | [[:en:St. Thaddeus Church, Ddmashen]] || 5171 | || | 0 |- |18 | [[:en:Holy Mother of God Church, Voskepar]] || 3601 | || | 0 |- |19 | [[:en:Saint George's Church, Garnahovit]] || 3409 | || | 0 |- |20 | [[:en:Church of the Holy Mother of God, Vanadzor]] || 4340 | || | 0 |- |21 | [[:en:Saint John the Baptist Church, Abovyan]] || 4329 | || | 0 |- |22 | [[:en:Saint Thaddeus Church, Masis]] || 8305 | || | 0 |- |23 | [[:en:Saint Narek chapel]] || 6539 | || | 0 |- |24 | [[:en:Saint Minas church of Halidzor]] || 2689 | [[Cerkev sv. Minasa, Halidzor]] || JoMK | 0 |- |25 | [[:en:Saint Stepanos Church (Shinuhayr)]] || 4895 | || | 0 |} ===Arheologija=== {| border=1 class="wikitable sortable" !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost |- | [[:en:Kura–Araxes culture]] || 49368 | || | 0 |- | [[:en:Teišebaini]] || 8438 | || | 0 |- | [[:en:Trialeti-Vanadzor culture]] || 27115 | || | 0 |- | [[:en:Amberd]] || 18269 | || | 0 |- | [[:en:Shulaveri–Shomu culture]] || 22649 | || | 0 |- | [[:en:Metsamor site]] || 7546 | || | 0 |- | [[:en:Aruchavank]] || 5507 | || | 0 |- | [[:en:Ughtasar Petroglyphs]] || 4916 | || | 0 |- | [[:en:Karchaghbyur]] || 1914 | || | 0 |- | [[:en:Nor Geghi]] || 3193 | || | 0 |- | [[:en:Tegher Monastery]] || 6858 | || | 0 |- | [[:en:Agarak, Aragatsotn]] || 4664 | || | 0 |- | [[:en:Proshaberd]] || 4418 | || | 0 |- | [[:en:Tsrviz Chapel]] || 1573 | || | 0 |- | [[:en:Çavuştepe]] || 8152 | || | 0 |- | [[:en:Odzaberd]] || 6773 | || | 0 |- | [[:en:Yot Verk Matur]] || 1772 | || | 0 |- | [[:en:Khrber]] || 3625 | || | 0 |- | [[:en:Ushiberd]] || 2574 | || | 0 |- | [[:en:Archaeology of Armenia]] || 24160 | || | 0 |- | [[:en:Smbataberd]] || 15834 | || | 0 |- | [[:en:Bjni Fortress]] || 7828 | || | 0 |- | [[:en:Ertij Fort]] || 1854 | || | 0 |- | [[:en:Areni-1 shoe]] || 8394 | || | 0 |- | [[:en:Vorotnaberd]] || 3375 | || | 0 |- | [[:en:Halidzor Fortress]] || 6413 | || | 0 |- | [[:en:Baghaberd]] || 41910 | || | 0 |- | [[:en:Areni-1 winery]] || 10348 | || | 0 |- | [[:en:Kakavaberd]] || 4847 | || | 0 |- | [[:en:Areni-1 cave]] || 7865 | || | 0 |- | [[:en:Economy of Urartu]] || 22664 | || | 0 |- | [[:en:Art of Urartu]] || 20388 | || | 0 |- | [[:en:Sardarabad (fortress)]] || 10017 | || | 0 |- | [[:en:Argištiḫinili]] || 24282 | || | 0 |- | [[:en:Armavir (ancient city)]] || 9221 | || | 0 |- | [[:en:Artaxata, Armenia]] || 18884 | [[Artašat]] || članek že obstaja | 0 |- | [[:en:Yervandashat (ancient city)]] || 8768 | || | 0 |- | [[:en:Dashtadem Fortress]] || 5116 | || | 0 |- | [[:en:Trialetian Mesolithic]] || 18499 | || | 0 |- | [[:en:Statuette of God Teisheba]] || 2787 | || | 0 |- | [[:en:Statuette of a Bird (15th–14th centuries BC, Lchashen)]] || 3430 | || | 0 |- | [[:en:Ritual Ladle (Armenia)]] || 2417 | || | 0 |- | [[:en:Horseshoe-Shaped Hearth with Ram-Headed Ends]] || 2888 | || | 0 |- | [[:en:Goblet (17th–16th centuries BC, Vanadzor)]] || 2679 | || | 0 |- | [[:en:Karashamb goblet]] || 5210 | || | 0 |- | [[:en:Statuette of a Wolf (6th–5th centuries BC, Ayrum)]] || 3189 | || | 0 |- | [[:en:Pot With a Lid, Tricolor (16th–15th centuries BC, Karashamb)]] || 2145 | || | 0 |- | [[:en:Etiuni]] || 14169 | [[Etiuni]] || Octopus | 0 |- | [[:en:Archaeological heritage of Armenia]] || 42190 | [[Arheološka dediščina Armenije]] || Octopus | 0 |- | [[:en:Godedzor]] || 7669 | [[Godedzor]] || Octopus | 0 |- | [[:en:Ervandakert]] || 3953 | || | 0 |- | [[:en:Aruch Caravansarai]] || 3018 | || | 0 |- | [[:en:Jrapi Caravansarai]] || 1624 | || | 0 |- | [[:en:Talin Caravansarai]] || 2163 | || | 0 |- | [[:en:Hostun, Armenia]] || 3842 | || | 0 |} ===Antična Armenija=== {| border=1 class="wikitable sortable" ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost |- |1 | [[:en:Gardman]] || 5516 | || | 0 |- |2 | [[:en:Rshtuni]] || 1925 | || | 0 |- |3 | [[:en:Bznuni]] || 6881 | || | 0 |- |4 | [[:en:Nairi]] || 33016 | || | 0 |- |5 | [[:en:Sasanian Armenia]] || 23030 | [[Sasanidska Armenija]] || Octopus | 0 |- |6 | [[:en:Neo-Assyrian Empire]] || 180543 | || | 0 |- |7 | [[:en:Paikuli inscription]] || 16163 | || | 0 |- |8 | [[:en:Ancient Armenia]] || 11598 | || | 0 |- |9 | [[:en:Bagavan]] || 7493 | || | 0 |- |10 | [[:en:Xerxes I inscription at Van]] || 9045 | || | 0 |- |11 | [[:en:Council of Ashtishat]] || 3732 | || | 0 |- |12 | [[:en:Ashtishat]] || 3168 | || | 0 |- |14 | [[:en:Urumeans]] || 5210 | || | 0 |- |15 | [[:en:Armenian tiara]] || 2134 | || | 0 |- |16 | [[:en:Treaty of Artaxata]] || 8526 | || | 0 |- |17 | [[:en:Alan invasion of Parthia]] || 13466 | || | 0 |} === Arsacid dynasty of Armenia === {| border=1 class="wikitable sortable" ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost |- |1 | [[:en:Arsacid dynasty of Armenia|Arsacid dynasty of Armenia]] || 43273 | [[Arsakidi (Armenija)]] || Octopus | 0 |- |2 | [[:en:Christianization of Armenia|Christianization of Armenia]] || 54549 | || | 0 |- |3 | [[:en:Gregorids|Gregorids]] || 1124 | || | 0 |- |4 | [[:en:Khosrovidukht (princess)|Khosrovidukht]] || 7664 | || | 0 |- |5 | [[:en:Salome of Ujarma|Salome of Ujarma]] || 7299 | || | 0 |- |6 | [[:en:Eranyak|Eranyak]] || 2259 | || | 0 |- |7 | [[:en:Gnel of Armenia|Gnel of Armenia]] || 12089 | || | 0 |- |8 | [[:en:Tirit of Armenia|Tirit of Armenia]] || 18066 | || | 0 |- |9 | [[:en:Zarmandukht|Zarmandukht]] || 6061 | || | 0 |- |10 | [[:en:Tigranes (son of Khosrov IV of Armenia)|Tigranes]] || 3186 | || | 0 |- |11 | [[:en:Arsaces (son of Khosrov IV of Armenia)|Arsaces]] || 3066 | || | 0 |- |12 | [[:en:Arshakavan|Arshakavan]] || 7028 | || | 0 |} === Bagratuni dynasty === {| border=1 class="wikitable sortable" ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost |- |1 | [[:en:Ashot III Bagratuni|Ashot III Bagratuni]] || 24713 | || | 0 |- |2 | [[:en:Varaztirots II Bagratuni|Varaztirots II Bagratuni]] || 13535 | || | 0 |- |3 | [[:en:Smbat VI Bagratuni|Smbat VI Bagratuni]] || 13552 | || | 0 |- |4 | [[:en:Smbat IV Bagratuni|Smbat IV Bagratuni]] || 14095 | || | 0 |- |5 | [[:en:Ashot III of Taron|Ashot III of Taron]] || 3389 | || | 0 |- |6 | [[:en:Abu Ghanim|Abu Ghanim]] || 2560 | || | 0 |- |7 | [[:en:Grigor I of Taron|Grigor I of Taron]] || 6264 | || | 0 |- |8 | [[:en:Smbat VII Bagratuni|Smbat VII Bagratuni]] || 6787 | || | 0 |- |9 | [[:en:Yakov Bagratuni|Yakov Bagratuni]] || 14431 | || | 0 |- |10 | [[:en:Bagratuni family tree|Bagratuni family tree]] || 39671 | || | 0 |- |11 | [[:en:Ashot II Bagratuni|Ashot II Bagratuni]] || 19712 | || | 0 |- |12 | [[:en:Abu'l-Maghra ibn Musa ibn Zurara|Abu'l-Maghra ibn Musa ibn Zurara]] || 4140 | || | 0 |- |13 | [[:en:Abas Bagratuni|Abas Bagratuni]] || 8088 | || | 0 |- |14 | [[:en:Smbat III Bagratuni|Smbat III Bagratuni]] || 10761 | || | 0 |- |15 | [[:en:Bagratid flag|Bagratid flag]] || 10765 | || | 0 |} === Armenske pisateljice === {| class="wikitable sortable" border="1" ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost |- |1 | [[:en:Mariam Petrosyan]] || 5013 | || | 0 |- |2 | [[:en:Zabel Yesayan]] || 24522 | || | 0 |- |3 | [[:en:Anush Aslibekyan]] || 6741 | || | 0 |- |4 | [[:en:Narine Abgaryan]] || 15020 | || | 0 |- |5 | [[:en:Shushan Avagyan]] || 9630 | || | 0 |- |6 | [[:en:Diana Abgar]] || 8668 | [[Diana Abgar]]|| Pinky sl | 0 |- |7 | [[:en:Srpouhi Dussap]] || 12500 | [[Srbuhi Tjusab]] || Pinky sl | 0 |} === Armenske pesnice === {| border=1 class="wikitable sortable" ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost |- |1 | [[:en:Silva Kaputikyan]] || 44235 | || | 0 |- |2 | [[:en:Khosrovidukht]] || 12638 | || | 0 |- |3 | [[:en:Sahakdukht]] || 15370 | || | 0 |- |4 | [[:en:Zabel Yesayan]] || 24522 | || | 0 |- |5 | [[:en:Diana Der Hovanessian]] || 8489 | || | 0 |- |6 | [[:en:Marine Petrossian]] || 7686 | || | 0 |- |7 | [[:en:Tatev Chakhian]] || 5216 | || | 0 |- |8 | [[:en:Sona Van]] || 5514 | || | 0 |} === Armenski filozofi / filozofinje === {| border=1 class='wikitable' ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke |- |1 | [[:en:Vazgen I]] || 11282 | || | 0 |- |2 | [[:en:Levon Shant]] || 4872 | || | 0 |- |3 | [[:en:Grigor Magistros]] || 18336 | || | 0 |- |4 | [[:en:William S. Sahakian]] || 3031 | || | 0 |- |5 | [[:en:Alexander Atabekian]] || 54635 | || | 0 |- |6 | [[:en:Hayk Gyulikevkhyan]] || 1467 | || | 0 |- |7 | [[:en:Nerses V]] || 3782 | || | 0 |- |8 | [[:en:Gregory of Tatev]] || 5014 | || | 0 |- |9 | [[:en:Khoren Sargsian]] || 2280 | || | 0 |- |10 | [[:en:Hovhannes Imastaser]] || 11997 | || | 0 |- |11 | [[:en:Shahamir Shahamirian]] || 13980 | || | 0 |- |12 | [[:en:Maria Baghramian]] || 13879 | || | 0 |- |13 | [[:en:Levon Zekiyan]] || 6274 | || | 0 |- |14 | [[:en:Hayk Asatryan]] || 3410 | || | 0 |- |15 | [[:en:Garbis Kortian]] || 4770 | || | 0 |- |16 | [[:en:Ashot Voskanyan]] || 8019 | || | 0 |- |17 | [[:en:Ned Markosian]] || 11250 | || | 0 |- |18 | [[:en:Anania Narekatsi]] || 3823 | || | 0 |} === Armenski slikarji / slikarke === {| border=1 class='wikitable' ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke |- |1 | [[:en:Arshile Gorky]] || 26824 | || | 0 |- |1 | [[:en:Sarkis Zabunyan]] || 7564 | || | 0 |- |1 | [[:en:Hovsep Pushman]] || 10215 | || | 0 |- |1 | [[:en:Martiros Saryan]] || 19366 | || | 0 |- |1 | [[:en:Momik]] || 7136 | || | 0 |- |1 | [[:en:Arman Manookian]] || 9104 | || | 0 |- |1 | [[:en:Hakob Hakobian (painter)]] || 3687 | || | 0 |- |1 | [[:en:Mariam Aslamazyan]] || 8967 | || | 0 |- |1 | [[:en:Zoltán Nuridsány]] || 2656 | || | 0 |- |1 | [[:en:Koryun Nahapetyan]] || 1648 | || | 0 |- |1 | [[:en:Carlos Sayadyan]] || 6677 | || | 0 |- |1 | [[:en:Haroutiun Galentz]] || 9340 | || | 0 |- |1 | [[:en:Dmitry Nalbandyan]] || 5128 | || | 0 |- |1 | [[:en:Sargis Pitsak]] || 5191 | || | 0 |- |1 | [[:en:Gevork Kotiantz]] || 17741 | || | 0 |- |1 | [[:en:Arto Tchakmaktchian]] || 4706 | || | 0 |- |1 | [[:en:Hovnatanian]]|| 4933 | || | 0 |- |1 | [[:en:Naghash Hovnatan]]|| 4039 | || | 0 |- |1 | [[:en:Manas family]]|| 11047 | || | 0 |- |1 | [[:en:Vardges Sureniants]]|| 19257 | || | 0 |- |1 | [[:en:Mesrop of Khizan]]|| 6138 | || | 0 |- |1 | [[:en:Arkady Baghdasaryan]]|| 3880 | || | 0 |- |1 | [[:en:Gregorio Sciltian]]|| 2349 | || | 0 |- |1 | [[:en:Hrand Alyanak]]|| 2762 | || | 0 |- |1 | [[:en:Grigor Khanjyan]]|| 7972 | || | 0 |- |1 | [[:en:Suren Safaryan]]|| 3397 | || | 0 |- |1 | [[:en:Mkrtich Naghash]]|| 2115 | || | 0 |- |1 | [[:en:Maide Arel]]|| 3543 | || | 0 |- |1 | [[:en:Yeranuhi Aslamazyan]]|| 6980 | || | 0 |- |1 | [[:en:Georgy Bogdanovich Yakulov]]|| 76800 | || | 0 |- |1 | [[:en:Lusik Aguletsi]]|| 4651 | || | 0 |- |1 | [[:en:Knarik Vardanyan]]|| 6024 | || | 0 |- |1 | [[:en:Grigor Mlitchetsi]]|| 4998 | || | 0 |- |1 | [[:en:Gevorg Grigoryan (Giotto)]]|| 7028 | || | 0 |} === Armenski kiparji / kiparke=== {| border=1 class='wikitable' ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke |- |1 | [[:en:Rafik Khachatryan]] || 6583 | || | 0 |- |2 | [[:en:Haig Patigian]] || 10804 | || | 0 |- |3 | [[:en:Sargis Baghdasaryan]] || 2230 | || | 0 |- |4 | [[:en:Sergey Merkurov]] || 7562 | || | 0 |- |5 | [[:en:Hakob Gyurjian]] || 1420 | || | 0 |- |6 | [[:en:Hagop Sandaldjian]] || 11156 | || | 0 |- |7 | [[:en:Getik Baghdasarian]] || 6260 | || | 0 |- |8 | [[:en:Ghukas Chubaryan]] || 2199 | || | 0 |- |9 | [[:en:Ara Shiraz]] || 6296 | || | 0 |- |10 | [[:en:Yervand Kochar]] || 10572 | || | 0 |- |11 | [[:en:Ara Sargsyan]] || 5286 | || | 0 |- |12 | [[:en:Varaz Samuelian]] || 6376 | || | 0 |- |13 | [[:en:Mari Gerekmezyan]] || 9099 | || | 0 |- |14 | [[:en:Aytsemnik Urartu]] || 977 | || | 0 |- |15 | [[:en:Hagop Ishkanian]] || 5642 | || | 0 |- |16 | [[:en:Ara Harutyunyan]] || 29703 | || | 0 |- |17 | [[:en:Nune Tumanyan]] || 4080 | || | 0 |- |18 | [[:en:Hripsime Simonyan]] || 4717 | || | 0 |} === Armenski skladatelji / skladateljice === {| border=1 class='wikitable' ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke |- |1 | [[:en:Avet Terterian]] || 13219 | || | 0 |- |2 | [[:en:Loris Tjeknavorian]] || 24941 | || | 0 |- |3 | [[:en:Hampartsoum Limondjian]] || 9549 | || | 0 |- |4 | [[:en:Armen Tigranian]] || 7055 | || | 0 |- |5 | [[:en:Alexander Spendiaryan]] || 10290 | || | 0 |- |6 | [[:en:Nicol Galanderian]] || 4072 | || | 0 |- |7 | [[:en:Kurken Alemshah]] || 6968 | || | 0 |- |8 | [[:en:Robert Amirkhanyan]] || 5705 | || | 0 |- |9 | [[:en:Edvard Mirzoyan]] || 7795 | || | 0 |- |10 | [[:en:Jivani]] || 5165 | || | 0 |- |11 | [[:en:Romanos Melikian]] || 6475 | || | 0 |- |12 | [[:en:Konstantin Orbelyan]] || 4515 | || | 0 |- |13 | [[:en:Adam Khudoyan]] || 1946 | || | 0 |- |14 | [[:en:Vartan Adjemian]] || 6084 | || | 0 |- |15 | [[:en:Makar Yekmalyan]] || 1327 | || | 0 |- |16 | [[:en:Aram Satyan]] || 4454 | || | 0 |- |17 | [[:en:Tigran Mansurian]] || 12922 | || | 0 |- |18 | [[:en:Geghuni Chitchyan]] || 13492 | || | 0 |- |19 | [[:en:Tsolak Bekaryan]] || 5049 | || | 0 |- |20 | [[:en:Spiridon Melikyan]] || 6570 | || | 0 |} ===Geografija=== {| border=1 class="wikitable sortable" ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke |- |1 | [[:d:Q31583|Kapan]] || 12896 | [[Kapan]] || Upwinxp | 0 |- |2 | [[:d:Q935385|Arpi]] || 9031 | [[Arpi (jezero)]] || Yerpo | 0 |- |3 | [[:d:Q31610|Hrazdan]] || | [[Hrazdan]] || Upwinxp | 0 |- |4 | [[:en:Victory Park, Yerevan]] || 4296 | || | 0 |- |5 | [[:en:Circular Park]] || 4387 | || | 0 |- |6 | [[:en:Lovers' Park (Yerevan)]] || 4583 | || | 0 |- |7 | [[:en:English Park, Yerevan]] || 3011 | || | 0 |- |8 | [[:en:Tumanyan Park]] || 2090 | || | 0 |- |9 | [[:en:Lyon Park, Yerevan]] || 2892 | || | 0 |- |10 | [[:en:Buenos Aires Park]] || 1825 | || | 0 |- |11 | [[:en:Yerevan 2800th Anniversary Park]] || 14398 | || | 0 |- |12 | ... || | || | 0 |} === Zgradbe in objekti v Erevanu === {| border=1 class="wikitable sortable" ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke |- |1 | [[:en:Yerevan TV Tower]] || 8130 | || | 0 |- |2 | [[:en:Teišebaini]] || 8438 | || | 0 |- |3 | [[:en:Yerablur]] || 7474 | || | 0 |- |4 | [[:en:Blue Mosque, Yerevan]] || 50629 | [[Modra mošeja, Erevan]]|| Ljuba24b | 0 |- |5 | [[:en:Erebuni Airport]] || 7416 | || | 0 |- |6 | [[:en:Yerevan Zoo]] || 6654 | || | 0 |- |7 | [[:en:National Library of Armenia]] || 8604 | || | 0 |- |8 | [[:en:Yerevan Opera Theatre]] || 7434 | [[Erevanska opera]] || Ljuba24b | 0 |- |9 | [[:en:Sundukyan State Academic Theatre]] || 3878 | || | 0 |- |10 | [[:en:Yerevan Ararat Brandy Factory]] || 6186 | || | 0 |- |11 | [[:en:Karen Demirchyan Complex]] || 19511 | || | 0 |- |12 | [[:en:Mausoleum of Kara Koyunlu emirs]] || 9888 | [[Mavzolej emirjev Kara Kojunlu]] || Ljuba24b | 0 |- |13 | [[:en:Erivan Fortress]] || 12062 | || | 0 |- |14 | [[:en:Komitas Pantheon]] || 5562 | || | 0 |- |15 | [[:en:List of statues in Yerevan]] || 29359 | || | 0 |- |16 | [[:en:Paronyan Musical Comedy Theatre]] || 2926 | || | 0 |- |17 | [[:en:Armenian Center for Contemporary Experimental Art]] || 9761 | || | 0 |- |18 | [[:en:Haybusak University of Yerevan]] || 4782 | || | 0 |- |19 | [[:en:Moscow Cinema]] || 4826 | || | 0 |- |20 | [[:en:Yerevan City Council]] || 5712 | || | 0 |- |21 | [[:en:Garegin Nzhdeh Square]] || 3139 | || | 0 |- |22 | [[:en:Stanislavski Russian Theatre of Yerevan]] || 2250 | || | 0 |- |23 | [[:en:Dalma Garden Mall]] || 4927 | || | 0 |- |24 | [[:en:Hrachya Ghaplanyan Drama Theatre]] || 10590 | || | 0 |- |25 | [[:en:Komitas Chamber Music House]] || 3497 | || | 0 |- |26 | [[:en:Khnko Aper Children's Library]] || 2683 | || | 0 |- |27 | [[:en:Yerevan Water World]] || 3074 | || | 0 |- |28 | [[:en:Nairi Cinema]] || 2621 | || | 0 |- |29 | [[:en:Elite Plaza Business Center]] || 10028 | || | 0 |- |30 | [[:en:Yerevan Mall]] || 6277 | || | 0 |- |31 | [[:en:Mordechai Navi Synagogue]] || 5664 | || | 0 |- |31 | [[:en:Hovhannes Tumanyan Puppet Theatre of Yerevan]] || 3930 | || | 0 |- |33 | [[:en:Rossia Mall]] || 2632 | || | 0 |- |34 | [[:en:List of theaters in Yerevan]] || 2777 | || | 0 |- |35 | [[:en:Hripsime School for Girls (Yerevan)]] || 6183 | || | 0 |- |36 | [[:en:National Assembly Building of Armenia]] || 1900 | || | 0 |- |37 | [[:en:President's Residence, Yerevan]] || 5570 | || | 0 |- |38 | [[:en:David of Sassoun (statue)]] || 86843 | || | 0 |- |39 | [[:en:City Central Library after Avetik Isahakyan]] || 3371 | || | 0 |- |40 | [[:en:Sheikh Mordechai Synagogue]] || 5713 | || | 0 |- |41 | [[:en:House of Panah Khan Makinski]] || 6448 | || | 0 |- |42 | [[:en:Megamall Armenia]] || 1703 | || | 0 |- |43 | [[:en:Cascade Memorial to the Victims of Soviet Repression]] || 4534 | || | 0 |- |44 | [[:en:Pana-Khan Palace]] || 7718 | || | 0 |- |45 | [[:en:Henrik Igityan National Centre for Aesthetics]] || 12307 | || | 0 |} === Trdnjave v Armeniji === {| border=1 class="wikitable sortable" ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke |- |1 | [[:en:Teišebaini]] || 8438 | || | 0 |- |2 | [[:en:Amberd]] || 18269 | || | 0 |- |3 | [[:en:Kosh fortress and churches]] || 1931 | || | 0 |- |4 | [[:en:Proshaberd]] || 4418 | || | 0 |- |5 | [[:en:Odzaberd]] || 6773 | || | 0 |- |6 | [[:en:Khrber]] || 3625 | || | 0 |- |7 | [[:en:Ushiberd]] || 2574 | || | 0 |- |8 | [[:en:Erivan Fortress]] || 12062 | || | 0 |- |9 | [[:en:Smbataberd]] || 15834 | || | 0 |- |10 | [[:en:Bjni Fortress]] || 7828 | || | 0 |- |11 | [[:en:Ertij Fort]] || 1854 | || | 0 |- |12 | [[:en:Vorotnaberd]] || 3375 | || | 0 |- |13 | [[:en:Halidzor Fortress]] || 6413 | || | 0 |- |14 | [[:en:Baghaberd]] || 41910 | || | 0 |- |15 | [[:en:Kakavaberd]] || 4847 | || | 0 |- |16 | [[:en:Sardarabad (fortress)]] || 10017 | || | 0 |- |17 | [[:en:Argištiḫinili]] || 24282 | || | 0 |- |18 | [[:en:Armavir (ancient city)]] || 9221 | || | 0 |- |19 | [[:en:Artaxata]] || 18884 | [[Artašat (antično mesto)]] || Ljuba24b | 0 |- |20 | [[:en:Dashtadem Fortress]] || 5116 | || | 0 |- |21 | [[:en:Tevrakar Castle]] || 1297 | || | 0 |- |22 | ... || 00 | || | 0 |} === Muzeji v Erevanu === {| border=1 class="wikitable sortable" ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke |- |1 | [[:en:ARF History Museum]] || 4464 | || | 0 |- |2 | [[:en:Sergei Parajanov Museum]] || 5228 | || | 0 |- |3 | [[:en:House-Museum of Aram Khachaturian]] || 5147 | [[Muzej Arama Hačaturjana]]|| Ljuba24b | 0 |- |4 | [[:en:Charents Museum of Literature and Arts]] || 3092 | || | 0 |- |5 | [[:en:Erebuni Museum]] || 5614 | || | 0 |- |6 | [[:en:Aznavour Centre]] || 5783 | [[Center Aznavour]]|| Ljuba24b | 0 |- |7 | [[:en:List of visitors to Tsitsernakaberd]] || 192237 | || | 0 |- |8 | [[:en:Komitas Museum]] || 3596 | || | 0 |- |- |9 | [[:en:List of museums in Yerevan]] || 3984 | || | 0 |- |10 | [[:en:Central Bank Visitor Centre (Armenia)]] || 5895 | || | 0 |- |11 | [[:en:Fridtjof Nansen Museum]] || 119 | || | 0 |- |12 | [[:en:Armenian Medical Museum]] || 5634 | || | 0 |- |13 | [[:en:Yeghishe Charents House-Museum]] || 5791 | || | 0 |- |14 | [[:en:Ara Sargsyan and Hakob Kojoyan Museum]] || 4313 | || | 0 |- |15 | [[:en:Little Einstein Science Museum]] || 3910 | || | 0 |- |16 | [[:en:Armenian Railways Museum]] || 4340 | || | 0 |- |17 | [[:en:Silva Kaputikyan House-Museum]] || 4856 | || | 0 |- |18 | [[:en:Hovhannes Tumanyan Museum]] || 4604 | || | 0 |- |19 | ... || 00 | || | 0 |} === Okrožja v Erevanu === {| border=1 class='wikitable' ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke |- |1 | [[:en:Arabkir District]] || 17145 | || | 0 |- |2 | [[:en:Kanaker-Zeytun District]] || 8755 | || | 0 |- |3 | [[:en:Kond]] || 13019 | || | 0 |- |4 | [[:en:Nork-Marash District]] || 4155 | || | 0 |- |5 | [[:en:Nor Nork District]] || 4204 | || | 0 |- |6 |[[:en:Nubarashen District]] || 9091 | || | 0 |- |7 | [[:en:Shengavit District]] || 58484 | || | 0 |- |8 | [[:en:Kentron District]] || 10845 | || | 0 |- |9 | [[:en:Districts of Yerevan]] || 17246 | || | 0 |} ===Naravoslovne teme=== {| border=1 class="wikitable sortable" ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke |- |1 | [[:en:Sevan trout]] || 4823 | [[Sevanska postrv]] || Pinky sl | 0 |- |2 | [[:en:Vipera eriwanensis]] || 4738 | ''[[Vipera eriwanensis]]'' || Pinky sl | 0 |- |3 | [[:en:Armenian gull]] || 4572 | [[Armenski galeb]] || Pinky sl | 0 |- |4 | [[:en:Tulipa armena]] || 6840 | ''[[Tulipa armena]]'' || Pinky sl | 0 |- |5 | ... || 00 | || | 0 |} ===Znanost in tehnika=== {| border=1 class="wikitable sortable" ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke |- |1 | [[:en:.am|.am]] || 4199 | [[.am]] || Pinky sl | 0 |- |2 | ... || 00 | || | 0 |} === Šport === {| border=1 class="wikitable sortable" ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke |- |1 | [[:en:Hrazdan Stadium]] || 18853 | || | 0 |- |2 | [[:en:Nairi Stadium]] || 3649 | || | 0 |- |3 | [[:en:Mika Stadium]] || 4011 | || | 0 |- |4 | [[:en:Urartu Stadium]] || 4760 | || | 0 |- |5 | [[:en:Karen Demirchyan Complex]] || 19511 | || | 0 |- |6 | [[:en:Vazgen Sargsyan Republican Stadium]] || 10044 | || | 0 |- |7 | [[:en:Yerevan Velodrome]] || 2249 | || | 0 |- |8 | [[:en:Hovik Hayrapetyan Equestrian Centre]] || 2111 | || | 0 |- |9 | [[:en:Yerevan Football Academy Stadium]] || 4560 | || | 0 |- |10 | [[:en:Armenia Sports Union]] || 2223 | || | 0 |- |11 | [[:en:Yerevan Figure Skating and Hockey Sports School]] || 2771 | || | 0 |- |12 | [[:en:List of sports venues in Yerevan]] || 4884 | || | 0 |} ===Armenske športnice=== {| border=1 class="wikitable sortable" ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost |- |1 | [[:en:Tatev Abrahamyan]] || 7441 | || | 0 |- |2 | [[:en:Ekaterina Vinogradova]] || 7357 | || | 0 |- |3 | [[:en:Susi Kentikian]] || 44843 | || | 0 |- |4 | [[:en:Armine Khachatryan]] || 9172 | || | 0 |- |5 | [[:en:Hripsime Khurshudyan]] || 7836 | || | 0 |- |6 | [[:en:Nazik Avdalyan]] || 17724 | || | 0 |- |7 | [[:en:Houry Gebeshian]] || 9327 | || | 0 |- |8 | [[:en:Greta Vardanyan]] || 10404 | [[Greta Vardanjan]] || Pinky sl | 0 |- |9 | [[:en:Alina Charaeva]] || 22355 | || | 0 |- |10 | [[:en:Tatev Hakobyan]] || 7634 | || | 0 |- |11 | [[:en:Liana Gyurjyan]] || 13000 | || | 0 |- |12 | [[:en:Claudia Cholakian]] || 13199 | || | 0 |- |13 | [[:en:Allison Halverson]] || 11766 | || | 0 |- |14 | [[:en:Karina Akopova]] || 35970 | || | 0 |- |15 | [[:en:Aleksandra Grigoryan]] || 10398 | || | 0 |- |16 | [[:en:Gohar Harutyunyan]] || 12206 | || | 0 |- |17 | [[:en:Sophine Kevorkian]] || 9081 | || | 0 |} ===Armenski športniki=== {| border=1 class="wikitable sortable" ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Velikost |- |1 | [[:en:Artur Petrosyan]] || 8390 | || | 0 |- |2 | [[:en:Sargis Sargsian]] || 25677 | || | 0 |- |3 | [[:en:Edgar Manucharyan]] || 29445 | || | 0 |- |4 | [[:en:Yura Movsisyan]] || 34387 | || | 0 |- |5 | [[:en:Zhora Hovhannisyan]] || 7842 | || | 0 |- |6 | [[:en:Artavazd Karamyan]] || 12871 | || | 0 |- |7 | [[:en:Yeghishe Melikyan]] || 11684 | || | 0 |- |8 | [[:en:Romik Khachatryan]] || 8053 | || | 0 |- |9 | [[:en:Artur Voskanyan]] || 8619 | || | 0 |- |10 | [[:en:Armen Shahgeldyan]] || 14830 | || | 0 |- |11 | [[:en:Arman Karamyan]] || 15922 | || | 0 |- |12 | [[:en:Sargis Hovsepyan]] || 18080 | || | 0 |- |13 | [[:en:Harutyun Vardanyan]] || 11203 | || | 0 |- |14 | [[:en:Ara Hakobyan]] || 15264 | || | 0 |- |15 | [[:en:Khoren Oganesian]] || 19951 | || | 0 |- |16 | [[:en:Yurik Sarkisyan]] || 10214 | || | 0 |- |17 | [[:en:Yurik Vardanyan]] || 30107 | || | 0 |- |18 | [[:en:Arkady Andreasyan]] || 15569 | || | 0 |- |19 | [[:en:Gevorg Kasparov]] || 19676 | || | 0 |- |20 | [[:en:Robert Arzumanyan]] || 23901 | || | 0 |- |21 | [[:en:Robert Zebelyan]] || 12779 | || | 0 |- |22 | [[:en:Valeri Aleksanyan]] || 10140 | || | 0 |- |23 | [[:en:Manny Gamburyan]] || 33602 | || | 0 |- |24 | [[:en:Henrikh Mkhitaryan]] || 137726 | || | 0 |- |25 | [[:en:Gevorg Ghazaryan]] || 22642 | || | 0 |- |26 | [[:en:Artur Yedigaryan]] || 19231 | || | 0 |- |27 | [[:en:Hrayr Mkoyan]] || 20378 | || | 0 |- |28 | [[:en:Apoula Edel]] || 22597 | || | 0 |- |29 | [[:en:Marcos Pizzelli]] || 28454 | || | 0 |- |30 | [[:en:Albert Azaryan]] || 13548 | || | 0 |- |31 | [[:en:Yeghia Yavruyan]] || 9597 | || | 0 |- |32 | [[:en:Eduard Markarov]] || 19548 | || | 0 |- |33 | [[:en:Vardan Minasyan]] || 19882 | || | 0 |- |34 | [[:en:Oksen Mirzoyan]] || 9049 | || | 0 |- |35 | [[:en:Hrant Shahinyan]] || 8237 | || | 0 |- |36 | [[:en:Vardan Ghazaryan]] || 16282 | || | 0 |- |37 | [[:en:Tigran Yesayan]] || 11360 | || | 0 |- |38 | [[:en:Karlen Mkrtchyan]] || 18361 | || | 0 |- |39 | [[:en:Artak Aleksanyan]] || 10064 | || | 0 |- |40 | [[:en:Tigran Gevorg Martirosyan]] || 13225 | || | 0 |- |41 | [[:en:Roman Amoyan]] || 7635 | || | 0 |- |42 | [[:en:David Yurchenko]] || 15646 | || | 0 |- |43 | [[:en:Bryant Dunston]] || 23440 | || | 0 |- |44 | [[:en:Emil Vartazarian]] || 12928 | || | 0 |- |45 | [[:en:Hiraç Yagan]] || 7447 | || | 0 |- |46 | [[:en:Denis Tumasyan]] || 7106 | || | 0 |- |47 | [[:en:Armenak Alachachian]] || 8050 | || | 0 |- |48 | [[:en:Artak Dashyan]] || 13429 | || | 0 |- |49 | [[:en:Hovhannes Hambardzumyan]] || 13360 | || | 0 |- |50 | [[:en:Artak Yedigaryan]] || 13153 | || | 0 |- |51 | [[:en:Edgar Malakyan]] || 11085 | || | 0 |- |52 | [[:en:Eduard Sarkisov]] || 7131 | || | 0 |- |53 | [[:en:Artur Sarkisov]] || 19181 | || | 0 |- |54 | [[:en:Mauro Guevgeozián]] || 13394 | || | 0 |- |55 | [[:en:Mikhail Markosov]] || 7409 | || | 0 |- |56 | [[:en:André Calisir]] || 7536 | || | 0 |- |57 | [[:en:Hamlet Mkhitaryan (footballer, born 1962)]] || 8129 | || | 0 |- |58 | [[:en:Ruslan Koryan]] || 12654 | || | 0 |- |59 | [[:en:Arsen Julfalakyan]] || 16595 | || | 0 |- |60 | [[:en:Aras Özbiliz]] || 40922 | || | 0 |- |61 | [[:en:Israel Militosyan]] || 7089 | || | 0 |- |62 | [[:en:Levon Hayrapetyan]] || 9393 | || | 0 |- |63 | [[:en:Varazdat Haroyan]] || 20730 | || | 0 |- |64 | [[:en:Aleksandr Grigoryan]] || 12244 | || | 0 |- |65 | [[:en:Norair Aslanyan]] || 15412 | || | 0 |- |66 | [[:en:Artur Aghasyan]] || 7495 | || | 0 |- |67 | [[:en:Zaven Badoyan]] || 11006 | || | 0 |- |68 | [[:en:Khoren Bayramyan]] || 11613 | || | 0 |- |69 | [[:en:Arsen Petrosyan]] || 8296 | || | 0 |- |70 | [[:en:Aghvan Papikyan]] || 10836 | || | 0 |- |71 | [[:en:Ognjen Čančarević]] || 10839 | || | 0 |- |72 | [[:en:Mardik Mardikian]] || 11811 | || | 0 |- |73 | [[:en:Kamo Hovhannisyan]] || 15888 | || | 0 |- |74 | [[:en:David Manoyan]] || 13820 | || | 0 |- |75 | [[:en:Grigor Meliksetyan]] || 8977 | || | 0 |- |76 | [[:en:Arakel Mirzoyan]] || 7548 | || | 0 |- |77 | [[:en:Gor Minasyan]] || 21842 | || | 0 |- |78 | [[:en:Artur Davtyan]] || 32366 | || | 0 |- |79 | [[:en:Sargis Adamyan]] || 12124 | || | 0 |- |80 | [[:en:Artyom Khachaturov]] || 10574 | || | 0 |- |81 | [[:en:Karen Muradyan]] || 13569 | || | 0 |- |82 | [[:en:Arsen Beglaryan]] || 9259 | || | 0 |- |83 | [[:en:Taron Voskanyan]] || 11478 | || | 0 |- |84 | [[:en:Christian Yeladian]] || 7045 | || | 0 |- |85 | [[:en:Ryan Boatright]] || 25615 | || | 0 |- |86 | [[:en:Rumyan Hovsepyan]] || 9722 | || | 0 |- |87 | [[:en:Lucas Zelarayán]] || 37398 | || | 0 |- |88 | [[:en:Armen Ambartsumyan (footballer, born 1994)]] || 8708 | || | 0 |- |89 | [[:en:Gaël Andonian]] || 15989 | || | 0 |- |90 | [[:en:Artyom Simonyan (footballer)]] || 12293 | || | 0 |- |91 | [[:en:Aleksandr Karapetyan]] || 20246 | || | 0 |- |92 | [[:en:Edgar Babayan]] || 18548 | || | 0 |- |93 | [[:en:Arshak Koryan]] || 14540 | || | 0 |- |94 | [[:en:Gor Malakyan]] || 8977 | || | 0 |- |95 | [[:en:Andranik Karapetyan]] || 9780 | || | 0 |- |96 | [[:en:Simon Martirosyan]] || 16212 | || | 0 |- |97 | [[:en:David Arshakyan]] || 11658 | || | 0 |- |98 | [[:en:Tigran Barseghyan]] || 15381 | || | 0 |- |99 | [[:en:Wbeymar Angulo]] || 11659 | || | 0 |- |100 | [[:en:Benik Hovhannisyan]] || 7040 | || | 0 |- |101 | [[:en:Norberto Briasco]] || 9732 | || | 0 |- |102 | [[:en:Gevorg Najaryan]] || 9133 | || | 0 |- |103 | [[:en:Petros Avetisyan]] || 19274 | || | 0 |- |104 | [[:en:Luke Fischer]] || 9668 | || | 0 |- |105 | [[:en:Arman Hovhannisyan]] || 8701 | || | 0 |- |106 | [[:en:Artur Galoyan]] || 10539 | || | 0 |- |107 | [[:en:Nair Tiknizyan]] || 13664 | || | 0 |- |108 | [[:en:Hayk Ishkhanyan]] || 9987 | || | 0 |- |109 | [[:en:Erik Vardanyan]] || 10532 | || | 0 |- |110 | [[:en:Dan Janjigian]] || 15948 | || | 0 |- |111 | [[:en:Vahan Bichakhchyan]] || 10099 | || | 0 |- |112 | [[:en:Armen Manucharyan]] || 7259 | || | 0 |- |113 | [[:en:Eduard Spertsyan]] || 18338 | || | 0 |- |114 | [[:en:Jordy Monroy]] || 11733 | || | 0 |- |115 | [[:en:Hovhannes Harutyunyan]] || 13894 | || | 0 |- |116 | [[:en:Robert Darbinyan]] || 7286 | || | 0 |- |117 | [[:en:Gegham Harutyunyan]] || 7706 | || | 0 |- |118 | [[:en:Artur Kartashyan]] || 10943 | || | 0 |- |119 | [[:en:Henri Avagyan]] || 9475 | || | 0 |- |120 | [[:en:Arsen Harutyunyan (wrestler)]] || 13736 | || | 0 |- |121 | [[:en:Artur Miranyan]] || 14169 | || | 0 |- |122 | [[:en:Karapet Chalyan]] || 10141 | || | 0 |- |123 | [[:en:Gevorg Gharibyan]] || 12787 | || | 0 |- |124 | [[:en:Babken Melikyan]] || 8442 | || | 0 |- |125 | [[:en:Karen Aslanyan]] || 10497 | || | 0 |- |126 | [[:en:Karen Margaryan]] || 7527 | || | 0 |- |127 | [[:en:Pavel Gorelov]] || 7758 | || | 0 |- |128 | [[:en:Steven Enoch]] || 12747 | || | 0 |- |129 | [[:en:Serob Grigoryan]] || 7763 | || | 0 |- |130 | [[:en:Solomon Udo]] || 14032 | || | 0 |- |131 | [[:en:Chris Jones (basketball, born 1993)]] || 16000 | || | 0 |- |132 | [[:en:Hakob Hakobyan (footballer)]] || 8066 | || | 0 |- |133 | [[:en:Edgar Sevikyan]] || 21397 | || | 0 |- |134 | [[:en:Gary Chivichyan]] || 8997 | || | 0 |- |135 | [[:en:Tigran Avanesyan]] || 15904 | || | 0 |- |136 | [[:en:Vazgen Tevanyan]] || 10256 | || | 0 |- |137 | [[:en:Zhirayr Shaghoyan]] || 9582 | || | 0 |- |138 | [[:en:Arman Andreasyan]] || 11323 | || | 0 |- |139 | [[:en:Gevorg Karapetyan (footballer, born 1963)]] || 8055 | || | 0 |- |140 | [[:en:Samvel Gasparyan]] || 7313 | || | 0 |- |141 | [[:en:David Davidyan]] || 10583 | || | 0 |- |142 | [[:en:Artyom Avanesyan]] || 9078 | || | 0 |- |143 | [[:en:Narek Grigoryan]] || 9052 | || | 0 |- |144 | [[:en:Varazdat Lalayan]] || 14968 | || | 0 |- |145 | [[:en:Styopa Mkrtchyan]] || 9904 | || | 0 |- |146 | [[:en:Artashes Adamyan]] || 7863 | || | 0 |- |147 | [[:en:Grant-Leon Ranos]] || 14594 | || | 0 |- |148 | [[:en:Artur Serobyan]] || 13247 | || | 0 |- |149 | [[:en:Hovhannes Nazaryan]] || 13674 | || | 0 |- |150 | [[:en:Ugochukwu Iwu]] || 10571 | || | 0 |- |151 | [[:en:Georgy Arutyunyan]] || 10213 | || | 0 |- |152 | [[:en:Erjanik Ghubasaryan]] || 12717 | || | 0 |- |153 | [[:en:Gor Manvelyan]] || 15133 | || | 0 |- |154 | [[:en:Erik Piloyan]] || 10411 | || | 0 |- |155 | [[:en:Hamlet Manukyan]] || 18103 | || | 0 |- |156 | [[:en:Vahagn Davtyan (gymnast)]] || 14936 | || | 0 |- |157 | [[:en:Edgar Grigoryan]] || 8967 | || | 0 |- |158 | [[:en:Sergey Muradyan]] || 9482 | || | 0 |- |159 | [[:en:Garik Karapetyan]] || 12278 | || | 0 |- |160 | [[:en:Artyom Bandikyan]] || 7098 | || | 0 |- |161 | [[:en:Artur Avetisyan]] || 16494 | || | 0 |- |162 | [[:en:Tomás Adoryán]] || 7686 | || | 0 |- |163 | [[:en:Mamikon Khachatryan]] || 14738 | || | 0 |- |164 | [[:en:Daniyel Agbalyan]] || 8303 | || | 0 |- |165 | [[:en:Narek Agasaryan]] || 7346 | || | 0 |- |166 | [[:en:Donovan Parisian]] || 7890 | || | 0 |- |167 | [[:en:Artur Bazeyan]] || 8273 | || | 0 |- |168 | [[:en:Nikita Rakhmanin]] || 36556 | || | 0 |- |169 | [[:en:Artur Garibyan]] || 7084 | || | 0 |} === Politika === {| class="wikitable" border="1" ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke |- |1 | [[:en:President of Armenia]] || 33891 | [[Predsednik Armenije]] || Pinky sl | 0 |- |2 | [[:en:Prime Minister of Armenia]] || 22439 | || | 0 |- |3 | [[:en:National Assembly (Armenia)]] || 39131 | || | 0 |- |4 | [[:en:Government of Armenia]] || 28146 | || | 0 |- |5 | [[:en:Politics of Armenia]] || 25657 | || | 0 |- |5 | [[:en:Constitution of Armenia]] || 14346 | || | 0 |- |6 | [[:en:Judiciary of Armenia]] || 5354 | || | 0 |- |7 | [[:en:Administrative divisions of Armenia]] || | || | 0 |- |8 | [[:en:Municipalities of Armenia]] || | || | 0 |- |9 | [[:en:Armenian passport]] || | || | 0 |- |10 | ... || ... | || | 0 |} === Drugo === {| class="wikitable" border="1" ! !Naslov !! Velikost (bajti) !! Ustvarjeni naslovi !! Avtor !! Točke |- |1 | [[:en:Erebuni-Yerevan]] || xx | || | 0 |- |2 | [[:en:Arten Theatre]] || xx | || | 0 |} [[Kategorija:Armensko-slovenski urejaton]] 5nueut3vu97fuy2j4bqikmt3ruwk8n8 0 610055 6774996 6767931 2026-11-05T02:08:30Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6774996 wikitext text/x-wiki {{Infobox royalty |name=Šang<br/>{{nobold|唐殤帝}} |succession=Cesar dinastije Tang |reign=8. julij<ref name=ZZTJ209>''[[Dzidži tongdžjan]]'', zv. 209.</ref> – 25. julij 710<ref name=ZZTJ209/><br>(star 15 - 19 let) |predecessor=[[Džongdzong]] (v senci cesarice [[Vej (dinastija Tang)|Vej]]) |successor=[[Ruidzong (dinastija Tang)|Ruidzong]] (v senci princese Taiping in cesarja [[Šuandzong (dinastija Tang)|Šuandzonga]]) |regent= cesarica vdova [[Vej (dinastija Tang)|Vej]] |succession1=Princ poveljstva Bejhaj |reign1=700–705 |succession2=Princ Vena |reign2=705–710 |succession3=Princ Šjanga |reign3=711–714 |birth_date=695 ali 698 |death_date=5. september 714 (star 15–19 let)<ref name=Death>{{Navedi splet |url=http://www.sinica.edu.tw/ftms-bin/kiwi1/luso.sh?lstype=2&dyna=%AD%F0&king=%A5%C8%A9v&reign=%B6%7D%A4%B8&yy=2&ycanzi=&mm=7&dd=22&dcanzi= |title=兩千年中西曆轉換 |access-date=2026-10-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220628185519/https://www.sinica.edu.tw/ftms-bin/kiwi1/luso.sh?lstype=2&dyna=%AD%F0&king=%A5%C8%A9v&reign=%B6%7D%A4%B8&yy=2&ycanzi=&mm=7&dd=22&dcanzi= |archive-date=2022-06-28 |url-status=dead}}</ref><ref name=ZZTJ211>''[[Dzidži tongdžjan]]'', zv. 211.</ref> |full_name=[[Kitajski priimek|Družinsko ime]]: Li<br>[[Osebno ime]]: Čongmao (重茂) |house=Rodbina Li |dynasty=[[Dinastija Tang|Tang]] |era_dates=Tánglóng (唐隆, 5. julij 710<ref name=ZZTJ209/> – 19. avgust 710<ref name=ZZTJ209/> |posthumous_name=Cesar Šang (殤皇帝) |father=[[Džongdzong]] |spouse=Gospa Lu <br>(izginila leta 710) |spouse_type=Soproge }} {{Infobox Chinese |title ='''Tang Šangdi''' |c={{linktext|唐殤帝}} |p=Táng Shāngdì |l="Cesar Tanga, ki je umrl v otroštvu" |altname=Bejhajdžun Vang |c2={{linktext|北海郡王}} |p2=Běihǎijùn Wáng |l2=Princ poveljstva Bejhaj |altname3=Ven Vang |c3={{linktext|溫王}} |p3=Wēn Wáng |l3=Princ Vena |altname4=Šjang Vang |c4={{linktext|襄王}} |p4=Xiāng Wáng |l4=Princ Šjanga |altname5=Li Čongmao |c5={{linktext|李重茂}} |p5=Lǐ Chóngmào |l5=(osebno ime) }} '''Šang''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 唐殤帝, ''pinjin'': táng shangdi), znan tudi kot '''Šao''' (少帝, shǎo dì), z osebnim imenom '''Li Čongmao''', je bil cesar kitajske dinastije [[Dinastija Tang|Tang]], ki je na kratko vladal leta 710, * 695 ali 698, † [[5. september]] [[714]].<ref name=Death/> Li Čongmao je bil najmlajši sin cesarja [[Džongdzong]]a in ene od njegovih priležnic. Leta 710 sta imeli na dvoru dinastije Tang izjemen vpliv cesarica [[Vej (dinastija Tang)|Vej]] in njena hči Li Guoer, princesa Anle, vendar jima ni uspelo prepričati cesarja Džongdzonga, da bi Li Guoer imenoval za prestolonaslednico. Cesarica Vej si je želela postati vladajoča cesarica, podobno kot njena tašča [[Vu Dzetjan]], mati cesarja Džongdzonga. Tradicionalni zgodovinarji so menili, da sta ona in Li Guoer julija 710 zastrupili cesarja Džongdzonga, čeprav je morda umrl zaradi možganske ali srčne kapi. Cesarica Vej je nato poskrbela, da je cesarja Džongdzonga nasledil Li Čongmao, takrat princ Vena. Ob tem je seveda upala, da bo kot cesarica vdova in regentka lahko nadzizala mladoletnega cesarja. Načrti cesarice vdove Vej so propadli, ko sta sestra cesarja Džongdzonga, princesa Taiping, in njegov nečak Li Longdži, knez Lindzija, manj kot mesec dni po ustoličenju cesarja Šanga izvedla državni udar. Med udarom sta bili cesarica Vej in Li Guoer ubiti, mladi cesar pa je bil 25. julija prisiljen prepustiti cesarski prestol Li Longdžijevemu očetu Li Danu, nekdanjemu cesarju [[Ruidzong (dinastija Tang)|Ruidzongu]]. Li Čongmao, ki je bil cesar le 17 dni, je bil degradiran na položaj princa in poslan iz prestolnice [[Čangan]]. Umrl je štiri leta pozneje, ne da bi se vrnil v prestolnico. Takoj po njegovi smrti mu je Li Longdži, ki je do takrat že nasledil svojega očeta Ruidzonga kot cesar [[Šuandzong (dinastija Tang)|Šuanzong]], povrnil cesarski status ter mu podelil posmrtno ime Šang, kar dobesedno pomeni 'umrl v zgodnji mladosti'. V zgodovinskih zapisih je Li Čongmao znan tudi kot cesar Šao, kar dobesedno pomeni 'mladi cesar'. Večina tradicionalnih zgodovinarjev ga ni štela za zakonitega cesarja in ga ni uvrstila na seznam cesarjev dinastije Tang. Sodobni zgodovinarji ga običajno vključujejo. ==Ozadje== Li Čongmao je bil rojen bodisi leta 695, ko je bil njegov oče, ki je vladal kot cesar [[Džongdzong]], odstavljen in v izgnanstvu, bodisi leta 698, ko je cesarica Vu Dzetjan poklicala njegovega očeta, da bi postal prestolonaslednik. Njegova mati je bila ena od očetovih priležnic, o kateri ni v zgodovinskih zapisih omenjeno niti njeno ime. Cesarica Vu Dzetjan je Li Čongmau podelila naziv knez Bejhaija. ==Džongdzongovo drugo vladanje== Leta 705 je bila Vu Dzetjan v državnem udaru odstavljena. Na prestol se je vrnil Li Šjan kot cesar Džongdzong. Li Čongmau je podelil visoki naziv princa Vena in mu prepustil poveljstvo cesarske garde in prefekture Bing. Li Čongmao ni odpotoval v Bing, temveč je ostal v palači. V tem času se je poročil z nevesto iz rodbine Lu, ki je postala njegova soproga in princesa. == Kratko vladanje== Leta 710 je cesar Džongdzong nenadoma umrl. Po mnenju tradicionalnih zgodovinarjev sta ga zastrupili njegova vplivna soproga, cesarica Vej, in hči Li Guoer. Cesarica Vej naj bi po njegovi smrti postala cesarica po vzoru na Vu Dzetjan, Li Guoer pa prestolonaslednica. Cesarica Vej je kljub svojim ambicijam za cesarja imenovala Li Čongmaa kot cesarja Šanga, sama pa je obdržala oblast kot cesarica vdova in regentka. Šangova soproga, princesa Lu, je bila imenovana za cesarico. Manj kot mesec dni pozneje sta princesa Tajping, sestra cesarja Džongdzonga, in njen nečak Li Longdži, prepričana, da bo cesarica vdova Vej ukrepala proti njima, v državnem udaru ubila cesarico vdovo Vej in Li Guoer. Vlogo regenta je prevzel Li Longdžijev oče in nekdanji cesar Li Dan. Javno mnenje je bilo takrat naklonjeno Li Danovi vrnitvi na prestol. Ko so evnuhi in dvorne dame, ki so služili mlademu cesarju Šangu, prosili Liu Jovčija, enega od voditeljev državnega udara, ki je takoj po udaru postal kancler, naj pripravi cesarski odlok, s katerim bi cesar Šang svoji materi podelil naziv cesarice vdove, je Liu to zavrnil in namignil, da bi moral cesar postati Li Dan. Li Dana so uspeli prepričati, naj zasede prestol. Nekaj dni pozneje je prevzel oblast kot cesar Ruidzong in s tem odstavil cesarja Šanga. Šang je bil degradiran na položaj princa Vena. ==Obdobje po odstavitvi== Odstavljenega cesarja so sprva zadrževali v palači, da ga nihče ne bi mogel izkoristiti za izvedbo novega državnega udara. Leta 711 je prejel naziv princa Šjanga in bil imenovan za upravitelja prefekture Dži v današnji kitajski provinci [[Sečuan]]. Dodelili so mu 500 cesarskih stražarjev, ki so ga spremljali in nadzorovali. Li Čongmao je umrl leta 714, ko je na prestolu že sedel Li Longdži kot cesar [[Šuandzong (dinastija Tang)|Šuandzong]]. Li Longdži mu je povrnil cesarski status, mu podelil posmrtno ime Šang in odredil tridnevno žalovanje. Žalovanje je bilo krajše od običajnega triletnega žalovanja ob smrti cesarja. Zdi se, da Li Čongmao ni imel potomcev.<ref>''[[Nova knjiga Tanga]]'', zv. 70.</ref> == Sklici == {{sklici|20em}} {{s-start}} {{s-hou|[[Dinastija Tang|Rodbina Li]]||695 ali 698||5. september 714||name=}} {{s-reg}} {{s-bef|before=[[Džongdzong]]}} {{s-ttl|title=Cesar dinastije Tang|years=710 |regent1= cesarico vdovo [[Vej (dinastija Tang)|Vej]]}} {{s-aft|after=[[Ruidzong (dinastija Tang)|Ruidzong]]}} {{s-end}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni v 690. letih]] [[Kategorija:Umrli leta 714]] [[Kategorija:Kitajski cesarji]] [[Kategorija:Vladarji v 8. stoletju]] [[Kategorija:dinastija Tang]] 7kan18cys7d0fmonm00p8u2lcppc25s 0 610211 6775152 6772265 2026-11-05T11:16:55Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6) 6775152 wikitext text/x-wiki {{Infobox person | birth_name = Anton ("Tony") Kikaš | image = Anton-Kikaš Zoran-Milanović.jpg | caption = Predsednik Republike Hrvaške [[Zoran Milanović]] je odlikoval [[Anton Kikaš|Antna Kikaša]] z Redom kneza Domagoja novembra 2021 | birth_date = 1941 | birth_place = [[Bijakovići]], [[Neodvisna država Hrvaška]], sedaj: [[Bosna in Hercegovina]] | death_date = | death_place = | monuments = | education = [[Geodetska fakulteta v Zagrebu]] | occupation = podjetništvo | known_for = pustolovščina z letalom }} '''Anton Kikaš''', imenovan tudi '''Tony''' — rojen 1941 ([[Bijakovići]], [[Neodvisna država Hrvaška]], danes [[Bosna in Hercegovina]]), je hrvaško-kanadski podjetnik in pesnik, ki živi v Torontu. Njegova žena je Marija, sinova pa sta Robert in Marko.<ref>{{cite web|url=https://www.hia.com.hr/izdvojeno/intervjui/item/40976-razgovor-s-antom-kikasem-nisam-se-bojao-umrijeti-izjavio-je-jednom-prigodom-a-po-tome-je-snimljen-i-film-o-njegovu-pothvatu|title=Razgovor s Antom Kikašem - „Nisam se bojao umrijeti“ izjavio je jednom prigodom, a po tome je snimljen i film o njegovu pothvatu |publisher=hia.com.hr|author=Mladen Pavković|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2024|accessdate=27. oktober 2026}}</ref> === Mladost === Kikaš se je rodil leta 1941 hrvaškim staršem v [[Bijakovići]]h v Hercegovini kot eden izmed peterih otrok. Iz njegovega rojstnega kraja sta tudi svetovno znana teniserja [[Marin Čilić]] in [[Ivan Dodig]].<ref>{{cite web|url=https://hercegovina.in/anton-kikas-hercegovac-koji-je-na-danasnji-dan-1991-riskirao-zivot-kako-bi-naoruzao-hrvatske-branitelje/|title=Anton Kikaš: Hercegovac koji je na današnji dan 1991. riskirao život kako bi naoružao hrvatske branitelje|publisher=Hercegovina.in|author=|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> Zgodnja leta svojega življenja pa je preživljal v [[Kakanj|Kaknju]] in [[Sarajevo|Sarajevu]]. Po diplomi na Geodetski fakulteti Univerze v Zagrebu se je leta 1968 izselil v Kanado.<ref name="ŠETKA" /> V Kanadi je postal dejaven v tamkajšnji hrvaški skupnosti, leta 1987 pa je sodeloval pri ustanovitvi oddelka za hrvaški jezik in književnost na Univerzi v Waterlooju.<ref name="Marinić">{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Na današnji dan uhićen Anton Kikaš |url=https://hkm.hr/domoljubne-minute/na-danasnji-dan-uhicen-anton-kikas/ |access-date=17 June 2021 |work=HKM |date=31 August 2020}}</ref> Kikaš se je ukvarjal tudi s poslovnimi dejavnostmi v [[Maroko|Maroku]], na [[Trinidad]]u in v [[Savdska Arabija|Savdski Arabiji]], v [[Los Angeles]]u pa je organiziral nogometne tekme.<ref name="ŠETKA">{{cite news |last1=ŠETKA |first1=SNJEŽANA |title=Anton Kikaš: Tko dokaže da sam kosovac dajem mu milijun dolara! A imena udbaša koji su me 'otkucali' tek ću objaviti... |url=https://slobodnadalmacija.hr/vijesti/hrvatska/anton-kikas-tko-dokaze-da-sam-kosovac-dajem-mu-milijun-dolara-a-imena-udbasa-koji-su-me-otkucali-tek-cu-objaviti-450037 |access-date=17 June 2021 |work=Slobodna Dalmacija |date=14 November 2016}}</ref> === Hrvaška osamosvojitvena vojna === Leta 1990 je [[Alija Izetbegović]] med obiskom v [[Toronto|Torontu]] Kikašu dejal: »Prej ko boste Hrvatje razumeli — bolje za vas —, da mi muslimani nikoli nismo bili in nikoli ne bomo del hrvaškega naroda.« Ko je septembra 1990 Toronto obiskal [[Franjo Tuđman]], mu je Kikaš to sporočilo prenesel.<ref name="ŠETKA" /> === Tvegana pustolovščina z letalom === Na začetku hrvaške osamosvojitvene vojne je Kikaš zbiral sredstva med hrvaškimi izseljenci v Kanadi in jih — ob soglasju Hrvaškega ministrstva za notranje zadeve — uporabil za nakup orožja v [[Južnoafriška republika|Južni Afriki]]. Za prevoz orožja je najel letalo [[Boeing 707]] družbe „[[Uganda Airlines]]“. Načrt je predvideval vložitev načrtovanega leta za polet v [[Trst]], nato pa poskus pristanka in raztovora tovora — lahkega orožja in protioklepnih sredstev — na [[Ljubljana|Ljubljanskem]] [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Letališču Brnik]]. [[Slovenija]] je namreč takrat, po [[Desetdnevna vojna|Desetdnevni vojni]], že dejansko (čeprav ne tudi pravno) dosegla neodvisnost od Jugoslavije.<ref name="HRT">{{cite news |title=25. studenog 1991. — Oslobođen Anton Kikaš |url=https://daniponosa.hrt.hr/dani-ponosa/205/25-studenog-1991-osloboden-anton-kikas |access-date=17 June 2021 |work=HRT |issue=Dani Ponosa |date=25 November 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180705092439/http://daniponosa.hrt.hr/dani-ponosa/205/25-studenog-1991-osloboden-anton-kikas |archive-date=2018-07-05 |url-status=dead}}</ref> Iz Slovenije naj bi orožje prepeljali hrvaški policiji in "Hrvaški ljudski gardi". Pošiljka je bila vredna milijon dolarjev in je tehtala 18 ton (po drugih virih je bilo orožja za 19 ton); vključevala je singapurske jurišne puške SAR 80 ter strelivo. Kikaš je bil edini potnik na letalu, ki ga je upravljala šestčlanska posadka.<ref name="Hockenos">{{cite book |last1=Hockenos |first1=Paul |title=Homeland Calling Exile Patriotism and the Balkan Wars |date=2018 |publisher=Cornell University Press |isbn=9781501725654 |page=89 |url=https://books.google.com/books?id=IaJhDwAAQBAJ&dq=%22Anton+Kikas%22&pg=PA89 |access-date=17 June 2021}}</ref> Med približevanjem cilju je pilot letala jugoslovanskim kontrolorjem letenja pomotoma sporočil, da je njihov cilj Ljubljana in ne Trst. Ker je bilo to sumljivo, poleg tega pa je letalo letelo proti območju, ki je uradno veljalo (še) za jugoslovanski zračni prostor, so jugoslovanske oblasti v zrak poslale dve lovski letali MiG-21 jugoslovanskega vojnega letalstva.<ref name="STARCEVIC">{{cite news |last1=STARCEVIC |first1=Nesha |title=Plane Carrying Smuggled Weapons Seized, Investigation Begun |url=https://apnews.com/article/0c84de1b4c79f7ec65399d6e97610168 |access-date=25 June 2021 |work=AP News |date=4 September 1991}}</ref>. Prestregli sta Kikaševo letalo in ga prisilili k pristanku na zagrebškem letališču.<ref name="PETROVIĆ">{{cite news |last1=PETROVIĆ |first1=Borka |title=ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: "CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA" |url=https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 |access-date=17 June 2021 |work=Glas Istre |date=5 November 2019}}</ref> Tam so izbruhnili spopadi med Jugoslovansko ljudsko armado pod srbskim nadzorom in hrvaško policijo; [[JLA]] je v tem času nadzorovala le še del letališča, vendar ji je po pristanku letala uspelo prevzeti nadzor nad njim.<ref name="Hockenos" /> Hrvaške sile so napadle kontrolni stolp in blokirale dostopne poti do letališča.<ref name="St. Louis Post-Dispatch">{{cite news |last1=Compiled From Agencies |title=Serbia Accepts Plan For Observers From European Community |url=https://www.newspapers.com/newspage/141423749/ |access-date=25 June 2021 |work=St. Louis Post-Dispatch |date=1 September 1991 |page=39}}</ref> Jugoslovanske oblasti so zasegle letalo in njegov tovor, Kikaša pa so zaprle; potem ko so ga na letališču pretepli, so ga odpeljali v vojaški zapor v Beogradu na zaslišanje.<ref name="Marinić" /> Tudi tam so ga pretepali in mu celo polomili rebra in gleženj; streti pa so hoteli z zasliševanji in zastraševanji tudi njegovega duha, vendar pri tem niso uspeli.<ref name="ANTON KIKAŠ">{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> Po treh mesecih zapora so Kikaša izpustili v okviru skupine 27 oseb, naklonjenih Hrvaški, ki so jih zamenjali za 28 častnikov JLA, med katerimi je bil tudi srbski častnik [[Milan Aksentijević]], ki so ga zajele malo pred tem hrvaške sile.<ref name="Horvatić">{{cite news |last1=Horvatić |first1=Petar |title=13. rujna 1991. Milan Aksentijević – kako su hrvatski specijalci uhitili generala JNA koji je razmijenjen za Antuna Kikaša? |url=https://narod.hr/kultura/13-rujna-1991-milan-aksentijevic-kako-su-hrvatski-specijalci-uhitili-generala-jna-koji-je-razmijenjen-za-antuna-kikasa |access-date=19 April 2021 |work=Narod |date=13 September 2018 |language=sh}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.facebook.com/enimark.ponjevic.7/posts/tajni-rat-za-hrvatsku-kako-je-kos-preko-uba%C4%8Denih-krtica-izdao-akciju-heroja-kika/2583104088870785/|title= TAJNI RAT ZA HRVATSKU: Kako je KOS preko ubačenih krtica izdao akciju heroja Kikaša. Izdaja u vrhu MUP-a: Tko je bio agent "Merđo"?|publisher=facebook.com|author=Enimark Ponjević|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=26. oktober 2026}}</ref> Do izmenjave je prišlo 25. novembra 1991 na [[Letališče Franjo Tuđman|Letališču Pleso]] pri Zagrebu.<ref>Nekdanje "Letališče Pleso" se sedaj imenuje "Letališče Franjo Tuđman"</ref><ref>"Embassy confirms Canadian set free". Red Deer Advocate. CP. 27 November 1991. p. 9. Retrieved 25 June 2021.</ref><ref name="Marinić 2025">{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}</ref><ref name="HRT" /> Po svoji srečni vrnitvi je Kikaš na vprašanje, ali bi to storil še enkrat, odgovoril: »Če bi [[Kanada|Kanado]] napadel zunanji napadalec, bi to storil še enkrat, tako kot sem to storil za svojo domovino Hrvaško.«<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> Oktobra 1991 pa je ugandski predsednik [[Yoweri Museveni]] zavrnil vrnitev posadke letalske družbe Uganda Airlines v domovino, pri čemer jih je označil za »plačance«.<ref name="Smith">{{cite book |last1=Smith |first1=Myron J |title=The airline encyclopedia, 1909-2000 (Volume 3) |date=2002 |publisher=Scarecrow Press |isbn=0810837900 |page=2715|url=https://archive.org/details/airlineencyclope0000smit/page/2714/mode/2up |access-date=25 June 2021}}</ref> == Mirnejše življenje == === Družina === V času letalske pustolovščine je bil Kikaš ločen.<ref name="Red Deer Advocate">{{cite news |title=Embassy confirms Canadian set free |url=https://www.newspapers.com/newspage/558448637/ |access-date=25 June 2021 |work=Red Deer Advocate |agency=CP |date=27 November 1991 |page=9}}</ref> Kmalu po izpustitvi iz vojaškega zapora je spoznal svojo drugo ženo Marijo, s katero sta dobila dva sinova; to sta Robert in Marko. Anton pravi, da je zelo zadovoljen s svojo družino in da ni imel zaradi ugodnosti nobene potrebe za kakimi pustolovščinami. Vendar bi tako podjetje iz svojega domoljubja zopet ponovil: tako za Hrvaško kot za Kanado. Danes živi v Kanadi, v [[Toronto|Torontu]], vendar redno obiskuje Hrvaško in rad daje intervjuje.<ref>{{cite web|url=https://www.hia.com.hr/izdvojeno/intervjui/item/40976-razgovor-s-antom-kikasem-nisam-se-bojao-umrijeti-izjavio-je-jednom-prigodom-a-po-tome-je-snimljen-i-film-o-njegovu-pothvatu|title=Razgovor s Antom Kikašem - „Nisam se bojao umrijeti“ izjavio je jednom prigodom, a po tome je snimljen i film o njegovu pothvatu |publisher=hia.com.hr|author=Mladen Pavković|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2024|accessdate=27. oktober 2026}}</ref> === V filmu === ;''"Nisem se bal umreti"'' Leta 2016 je nastal film z naslovom ''„Nisam se bojao umrijeti“ (en: "I Am Not Afraid To Die"; sl: »Nisem se bal umreti«)'' v režiji [[Jakov Sedlar|Jakova Sedlarja]], ki govori o njegovem podvigu.<ref name="PETROVIĆ" /> Do leta 2025 je Kikaš približno 12 let vodil hrvaško televizijo v Torontu, ki jo je z denarno podporo rešil pred zapiranjem.<ref name="Večernji List 2025">{{cite news |title=Anton Kikaš: Tukli su me do iznemoglosti, ali i danas bih za Hrvatsku učinio isto |url=https://www.vecernji.ba/vijesti/anton-kikas-tukli-su-me-do-iznemoglosti-ali-i-danas-bih-za-hrvatsku-ucinio-isto-1840292 |access-date=5 September 2025 |work=Večernji List |language=Croatian}}</ref> Njegovo dejanje je tudi v filmu prikazano kot napeta [[Hollywood|hollywoodska]] [[kriminalka]], ki pa se ni odvijala zgolj v domišljiji in po načrtih. Tako letala in orožja v njem niso dobili v roke namembniki, ampak nasprotniki, proti katerim so se Hrvatje v boj podajali takorekoč goloroki. 14. maja 1990, na predvečer ustanovitve prvega hrvaškega sabora, je namreč dotlej vladajoča [[Komunistična partija Hrvaške|Zveza komunistov Hrvaške]] dovolila JLA, da izprazni vsa skladišča orožja Teritorialne obrambe na Hrvaškem – podobno pa njihovi kolegi po drugih republikah in tudi v Sloveniji — kjer je to vlogo opravil [[Milan Kučan]], ki je tedaj — torej tik pred začetkom vojne — podpisal [[Deklaracija za mir 1991|Deklaracijo za mir 1991]], katere podpisniki so se zavzemali za neke vrste razorožitev Slovenije in Slovenijo brez vojske.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=B4_meZpjmy8|title=Jože Pučnik ob 10. obletnici Demosa|date=1999-11-25|accessdate=2025-12-16|last=Pučnik|first=Jože}}</ref><ref>{{cite web|url=https://velikeprice.com/drustvo/zamka-za-kikasa-kako-je-propao-najveci-sverc-oruzja-u-ratu-u-jugoslaviji/|title=Zamka za Kikaša: Kako je propao najveći šverc oružja u ratu u Jugoslaviji|publisher=Velike priče|author=Aleksandar Radić|place=Beograd|language=sr|date=29. marec 2024|accessdate=28. oktober 2026}}</ref> Zato se je Kikaš, ki je sicer kot inženir načrtoval nova naselja, odločil za neverjetno drzno in nevarno pustolovščino, ki pa se je zaradi zapletenih razmer in morebitnega izdajstva tragično izjalovila.<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> Glede vsebine in namena filma je povedal sam Kikaš zgoščeno: {| |- ! „Nisam se bojao umrijeti“<ref>{{cite web|url=https://www.dnevno.hr/vijesti/hrvatska/pogledajte-prvi-igrano-dokumentarni-film-jakova-sedlara-nisam-se-bojao-umrijeti-domoljubna-misija-antona-kikasa-1991-964045/#google_vignette|title=POGLEDAJTE PRVI! IGRANO-DOKUMENTARNI FILM JAKOVA SEDLARA: 'Nisam se bojao umrijeti - domoljubna misija Antona Kikaša 1991.'|publisher=Dnevno.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=17. oktober 2016|accessdate=28. oktober 2026}}</ref> ! „Nisem se bal umreti“ |- | <blockquote>“Željeli smo napraviti jednu domoljubnu priču ne samo za mlade i buduće naraštaje nego kroz englesku verziju filma pokazati cijelom svijetu koliko je snažna naša ljubav kada je u pitanju obrana Domovine i naših ognjišta. Film prikazuje samo jedan mali dio strahota koje je nam je agresor nemilosrdno nanio te značajan prinos Domovinskom ratu cjelokupne iseljene Hrvatske, od Australije preko Europe do Sjeverne i Južne Amerike”, </blockquote> | <blockquote>"Želeli smo ustvariti domoljubno zgodbo ne le za mlade in prihodnje rodove, temveč skozi angleško različico filma pokazati vsemu svetu, kako močna je naša ljubezen, ko gre za obrambo domovine in naših ognjišč. Film prikazuje le majhen del grozot, ki nam jih je napadalec neusmiljeno povzročil, pa tudi pomemben prispevek celotne hrvaškega izseljenstva k domovinski vojni, od Avstralije do Evrope ter Severne in Južne Amerike." </blockquote> |} ;''„Od kralja Tomislava do danes“'' Poleg svojih neutrudnih dolgoletnih dejavnosti za promocijo resnice o Hrvaški in hrvaškem ljudstvu je na 35. obletnico ujetništva in pomoči napadeni domovini uresničil zgodovinski dokumentarni film ''„Od kralja Tomislava do danas“ („Od kralja Tomislava do danes“)''. Film zajema 1100 let hrvaške zgodovine in želi predstaviti najpomembnejše spomenike hrvaške kulturne dediščine skozi izvirne umetnine (artifakte) in znane listine, ter dokazuje stalnico hrvaške državotvornosti, ki se je uresničila 8. oktobra 1991 z odločitvijo hrvaškega sabora, ki je Republiko Hrvaško razglasil za neodvisno in samostojno državo. Krstna predstava filma je bila v Zagrebu 23. septembra 2026 s prostim vstopom v „Centru CineStar Branimir“.<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> 7. oktobra 2026 pa so tudi v Medžugorju v dvorani sv. Janeza Pavla II. predvajali ta film. Polna dvorana odličnih povabljencev in drugih gostov je uživala od prve do zadnje sekunde, še posebej pa na koncu, ko je na oder stopil sam avtor in rojak iz medžugorskih Bijakovićev. Podobno navdušenje se je ponovilo 9. oktobra tudi v Mostarju.<ref>{{cite web|url=https://hercegovka.net/velicanstveno-na-projekciji-filma-antona-kikasa-u-medugorju/|title=Veličanstveno na projekciji filma Antona Kikaša u Međugorju|publisher=Hercegovka.net|author=Daniela Škegro|place=|language=hr|date=8. oktober 2026|accessdate=27. oktober 2026}}</ref> === Priznanja === ;Red kneza Domagoja [[File:Ribbon of an Order of Duke Domagoj.png|200x200px|right]] Leta 2021 mu je hrvaški predsednik [[Zoran Milanović]] podelil odlikovanje — [[Red kneza Domagoja]] — za pogum in junaštvo, ki ju je izkazal med hrvaško osamosvojitveno vojno. „Red kneza Domagoja z ovratnikom“ je odlikovanje za vojne zasluge, ki ga je zasnoval [[Kruno Bošnjak]], izdelano pa je v kovnici IKOM Zagreb. Medaljon sestavlja ovalna srebrna osnova s pozlačenim lok napenjajočim lokostrelcem s podnapisom "[[Domagoj (hrvaški knez) |Knez Domagoj]]" ter predromanskim valovitim okraskom. Nad svetinjo je motiv hrvaškega državnega grba, pod njim pa upodobitev prekrižanih mečev z navzgor usmerjenima reziloma.<ref>{{cite web|url=https://hrvatski-vojnik.hr/odlikovanja-republike-hrvatske-za-vojne-i-ratne-zasluge-ii-dio/|title=Odlikovanja Republike Hrvatske za vojne i ratne zasluge (II. dio) - Hrvatski vojnik|publisher=hrvatski-vojnik.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. maj 2021|accessdate=24. oktober 2026}}</ref><ref>Hrvatski vojnik – Prvi hrvatski vojnostručni magazin ISSN 1333-9036 Broj 631, Domovinski rat</ref>Predsednik je ob podelitvi dejal: :»Prejemate odlikovanje, ki bi ga morali dobiti že zdavnaj. V veliko čast mi je, da so takšna dejanja zabeležena in niso pozabljena.«<ref>{{cite web |title=President Milanović Confers Order of Duke Domagoj with Ribbon upon Anton Kikaš |url=https://www.predsjednik.hr/en/news/president-milanovic-confers-order-of-duke-domagoj-with-ribbon-upon-anton-kikas/ |website=Croatian Presidential Website |access-date=2 September 2025 |date=25 November 2021}}</ref> Odlikovanje je bilo podeljeno ob 30-letnici Kikaševe izpustitve iz zapora.<ref name="Novolist 2021">{{cite news |title=Milanović odlikovao Antona Kikaša Redom kneza Domagoja s ogrlicom |url=https://www.novilist.hr/novosti/milanovic-odlikovao-antona-kikasa-redom-kneza-domagoja-s-ogrlicom/ |access-date=5 September 2025 |work=Novolist.hr |date=25 November 2021}}</ref> Ob podelitvi tega visokega odličja je Milanović izrazil svojo globoko pretresenost in začudenje, zakaj se je s tako samoumevnim odlikovanjem čakalo tako dolgo. {| |- ! Zašto vam se nisu zahvalili?<ref>{{cite web|url=https://www.dnevno.hr/domovina/milanovic-sokiran-jer-ovom-covjeku-nitko-nije-ni-zahvalio-30-godina-hrvate-je-za-njega-bas-bilo-briga-2209622/|title=Milanović šokiran jer ovom čovjeku nitko nije ni zahvalio: 30 godina Hrvate je za njega baš bilo briga|publisher=Dnevno.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2023|accessdate=26. oktober 2026}}</ref> ! Zakaj se vam niso zahvalili? |- | <blockquote>»Ono što ste učinili za Hrvatsku zna svatko, ono što ne zna jest: Zašto vam se Hrvatska minimalnom gestom nije odužila zadnjih trideset godina?« </blockquote> | <blockquote>»Vsakdo ve, kaj ste storili za Hrvaško; ne ve pa: Zakaj se vam Hrvaška v zadnjih tridesetih letih ni oddolžila vsaj z najmanjšo potezo?« </blockquote> |} ;Hercegovec leta Za leto 2026 je Anton Kikaš imenovan za „Hercegovca leta“ z obrazložitvijo njegovih zaslug za kulturno in gospodarsko, versko in narodnostno delovanje posameznikov in društev: {| |- ! Hercegovac godine<ref>{{cite web|url=https://hercegovka.net/anton-tony-kikas-nominiran-za-hercegovca-godine/|title=Anton Kikaš nominiran za "Hercegovca godine"|publisher=Hercegovka.net|author=|place=|language=hr|date=13. februar 2026|accessdate=23. oktober 2026}}</ref> ! Hercegovec leta |- | <blockquote> Legendarni i neponovljivi Kikaš preko 40 godina neprestano pomaže hrvatske projekte i udruge, financira objavu hrvatskih knjiga i njihove prijevode na engleski, snima filmove, poziva ugledne Hrvate i organizira njihova gostovanja, predavanja, promocije knjiga, koncerte i drugo, kao i gostovanja HNK u Kanadi, financijski pomaže pojedince i obitelji koje nemaju za osnovne životne potrebe. </blockquote> | <blockquote> Legendarni in neponovljivi Kikaš že več kot 40 let neprekinjeno podpira hrvaške načrte in društva, financira izdajo hrvaških knjig in njihove prevode v angleščino, snema filme, vabi ugledne Hrvate in organizira njihova gostovanja, predavanja, predstavitve knjig, koncerte in drugo, pa tudi gostovanja [[Hrvaško narodno gledališče v Zagrebu|Hrvaškega ljudskega gledališča]] iz Zagreba v Kanadi ter gmotno pomaga posameznikom in družinam, ki nimajo osnovnih življenjskih potrebščin. </blockquote> |} == Ocena == === Usoda letala === [[File:YA-GAF Boeing 707-324C Balkh - Uganda Airlines OST 270400.jpg|thumb|300px|right|<center>Letalo "[[Anton Kikaš|Kikaš]]"]]</center> [[Vlastelinko Mihaljčuk]] je v podkastu ''»Kje ste bili leta 1991?«'' povedal, da je v podjetju sodelovala protiteroristična enota Lučko, ki je letalo zajela, Kikaša pa ujela. Orožje in strelivo so hrvaške sile pozneje zajele v bitki za vojašnice, ko se je JLA morala umakniti in pustiti vso opremo in orožje. Po pretepanju so Kikaša premestili v vojaški zapor v Beogradu, kjer so ga skozi tri mesece večkrat mučili, mu polomili rebra in gleženj, ter mu grozili s smrtjo. Zaradi velikega zanimanja občil pa je bil konec novembra 1991 izpuščen oziroma zamenjan za ujetega generala JLA. Nadaljnja usoda zaseženega letala pa je bila takale: :„JLA ga je uporabljala za prevoz opreme in osebja med umikom iz Slovenije in Hrvaške. Poleg tega je Boeing 707 prevažal rezerviste na bojišča na Hrvaškem in pozneje v Bosno in Hercegovino, na povratku pa je prevažal družine častnikov JLA skupaj s civilisti, ki so bežali pred vojno iz območja Bihaća in nato Sarajeva v Beograd. Ker je bilo preurejeno za prevoz vojaške opreme, je lahko sprejelo 400 potnikov, na ta način pa se je vojni izognilo več deset tisoč civilistov, čeprav večina verjetno ni vedela, zakaj so pripadniki JLA letalo imenovali 'Kikaš'.“<ref>{{cite web|url=https://domovinskirat.hr/2025/08/31/u-razoruzanu-hrvatsku-1991-pokusao-je-dovesti-boeing-pun-oruzja-uhicen-anton-kikas/|title=U razoružanu Hrvatsku 1991. pokušao je dovesti Boeing pun oružja – uhićen Anton Kikaš|publisher=Domovinski rat.hr|author=Borna Marinić|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Ta "Boeing 707" je lahko prevažal 110 ton tovora in letel neprekinjeno deset ur; izkazal se je zlasti na sarajevskem letališču "Butmir" spomladi 1992. O njegovem pilotu [[Stevan Popov|Stevanu Popovu]] — ki pa je tragično umrl leta 2015 — je 1994 nastala celo knjiga v srbščini in angleščini. Leta 1992 je bilo od 12. aprila do 3. maja prepeljanih skoraj 50.000 beguncev iz Bosne in Hercegovine. Kapetan Popov se je spominjal, da je samo 2. maja opravil 16 poletov in iz „sarajevskega vojnega pekla“ rešil 4000 ljudi. Poleg ljudi so s priljubljenim "kikašom" med vojno v Bosni in Hercegovini prevažali tudi dele iz vojaških in civilnih tovarn; prav to letalo pa je prepeljalo tudi kisikove jeklenke za dojenčke v banjaluški bolnišnici. Vodstvo JAT-a je bilo takrat pripravljeno registrirati "Boeing 707" za civilni promet, vendar jim ni uspelo pridobiti popolnih tehničnih podatkov o letalu; zato so ga 1996 prodali nekemu britansko-ameriškemu podjetju. Leta 2004 so ga razrezali.<ref>{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2019|accessdate=27. oktober 2026}}</ref> === Kikašov zorni kot === To pustolovščino je strnil v nekaj točk: #Franja Tuđmana je srečal leta 1987 v Torontu med njegovim obiskom hrvaške diaspore ter sta hitro vzpostavila sodelovanje. Tuđman, ki ga ima za človeka z jasno vizijo ustvarjanja hrvaške države, mu je podaril bronasto skulpturo. #Milijon dolarjev je daroval za ohranjanje in razvoj hrvaškega jezika in omike v izseljeništvu. #Nakupoval je orožje za hrvaško policijo in Zbor narodne garde. Slišal je namreč, da hrvaški policisti kupujejo strelivo na črnem trgu, saj se je šušljalo, da bo kmalu nastopil mednarodni embargo na uvoz orožja v republike bivše Jugoslavije. #V Zagreb prispel v začetku avgusta 1991 in se srečal s predstavniki ministrstva za notranje zadeve, s takratnim premierjem [[Franjo Gregurić|Franjem Gregurićem]]. Sestanka pa se je udeležil tudi visoki uradnik [[Josip Manolić]], ki je predlagal, da hrvaška stran namesto orožja prejme denar. #Kikaš je podvomil, ali je ves denar dosegel svoj cilj; nato je Gregurić podprl predlog za dobavo orožja Hrvaški. #Kikaš je nato 31. avgusta 1991 poskušal dostaviti približno 19 ton orožja in vojaške opreme z letalom [[Uganda Airlines]], ki pa je bilo prisiljeno pristati v Zagrebu, kjer so ga prevzele sile JLA. #Njega so zaprli, ga odpeljali v beograjski vojaški zapor in ga po treh mesecih izpustili.<ref>{{cite web|url=https://hrvatski-glasnik.com/izdvojeno/kikas-spijunirao-me-manolicev-covjek-nudim-milijun-dolara-onome-tko-otkrije-istinu/2026/10/14/144390/|title=Kikaš: Špijunirao me Manolićev čovjek, nudim milijun dolara onome tko otkrije istinu|publisher=Hrvatski glasnik|author=Ante Rašić|place=|language=hr|date=14. oktober 2026|accessdate=21. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://hercegovina.in/anton-kikas-hercegovac-koji-je-na-danasnji-dan-1991-riskirao-zivot-kako-bi-naoruzao-hrvatske-branitelje/|title=Anton Kikaš: Hercegovac koji je na današnji dan 1991. riskirao život kako bi naoružao hrvatske branitelje|publisher=Hercegovina.in|author=|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> #Ta edinstveni in pogumni podvig so zabeležili tudi ugledni svetovni časopisi kot [[Die Welt]], [[Chicago Tribune]], [[Maclean's Magazine]], časopisje na Japonskem in številni drugi mednarodni mediji, ki so Antona opisali kot hrvaškega narodnega junaka.<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> #Čeprav je Kikaš podjetje usklajeval z najvišjimi hrvaškimi oblastmi, je imela jugoslovanska protiobveščevalna služba<ref>Kontra-Obaveštajna Služba KOS (=Protiobveščevalna služba)</ref> natančne radarske koordinate, seznam tovora in načrt leta. Ko se je letalo bližalo cilju, sta ga prestregla dva nadzvočna lovca JNA MiG-21 — ki sta poletela s Puljskega letališča<ref>{{cite web|url=https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744|title= Akciju pokvarila dva MiG-a iz Pule. ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: "CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA" - Glas Istre|publisher=Glas Istre.hr|author=Borka Petrović|place=Pulj|language=hr|date=5. november 2019|accessdate=28. oktober 2026}}</ref> — in pod grožnjo sestrelitve prisilila na pristajanje v Zagrebu pod neposrednim nadzorom JLA. Vsa obvestila za KOS so prihajala neposredno iz Zagreba. V Kanadi pa je Kikašu že med potekom akcije sledil agent s kodnim imenom "Merđo", del stare udbaške mreže.<ref>{{cite web|url=https://www.facebook.com/enimark.ponjevic.7/posts/tajni-rat-za-hrvatsku-kako-je-kos-preko-uba%C4%8Denih-krtica-izdao-akciju-heroja-kika/2583104088870785/|title= TAJNI RAT ZA HRVATSKU: Kako je KOS preko ubačenih krtica izdao akciju heroja Kikaša. Izdaja u vrhu MUP-a: Tko je bio agent "Merđo"?|publisher=facebook.com|author=Enimark Ponjević|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=26. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.maxportal.hr/vijesti/hrvatska/anton-kikas-u-kanadi-me-spijunirao-udbin-agent-merdo-koji-je-bio-i-manolicev-covjek/|title=Anton Kikaš: U Kanadi me špijunirao Udbin agent ‘Merđo’ koji je bio i Manolićev čovjek|publisher=maxportal.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=18. oktober 2016|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> === Zakaj ga ni odlikoval že Tuđman? === Izgleda, da je imel Tuđman tehtne razloge, da je zavrnil Kikaševo odlikovanje in glede tega sam Kikaš pravi: »Neki hrvaški tednik je poročal, da nisem dobil odličja, ker sem bil dvojni vohun; glede na besedilo pa je baje Tuđman rekel, da sem bil petkratni vohun; v naslovu so tako napisali dvojni, v besedilu pa petkratni!« Iz podobnih razlogov je odlikovanje Kikaša odklonila tudi [[Jadranka Kosor|Kosorjeva]].<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref>Vse to daje slutiti tudi na nejasno ozadje celotne pustolovščine. Tuđman je bil prepričan, da Kikaš ni bil le prostodušni pripadnik hrvaškega izseljenstva z namenom pomagati Hrvaški, temveč je resno sumil, da je on pravzaprav vohun, ki je sodeloval z več tujimi obveščevalnimi službami, vključno s KOS-om. To mnenje sta za Nacional potrdila dva popolnoma neodvisna vira, ki sta natančno navedla številne prej neznane okoliščine. Kikaš pa je za zelo gledano oddajo [[Velimir Bujanac|Velimirja Bujanca]] "Bujica", ki je bila predvajana na številnih lokalnih televizijskih postajah, podal intervju, v katerem je poskušal posredno obtožiti za neuspeh podjetja takratnega hrvaškega premiera [[Josip Manolić|Josipa Manolića]]. 2021 se je začelo prizadevanje, da bi takratna hrvaška predsednica [[Kolinda Grabar Kitarović|Kolinda]] odlikovala Kikaša za njegov prispevek k domovinski vojni. Ko pa je prejela opozorila, da bi Tuđman Kikaša verjetno odlikoval že za časa svojega življenja, če bi presodil, da je to upravičeno, je zadeva zaspala. Ob Kikaševi vrnitvi iz zapora v Kanado je več deset tisoč ljudi zahtevalo zanj najvišje odlikovanje, vendar je Tuđman to zavrnil z besedami: »Ne more prejeti hrvaškega odlikovanja, saj je delal za pet obveščevalnih služb.«<ref>{{cite web|url=https://www.nacional.hr/nalicje-propale-nabave-oruzja-1991-tudman-je-odbio-odlikovati-kikasa-jer-je-sumnjao-da-je-dvostruki-agent/|title=NALIČJE PROPALE NABAVE ORUŽJA 1991.: ‘Tuđman je odbio odlikovati Kikaša jer je sumnjao da je dvostruki agent’ |publisher= NACIONAL.HR - News portal najutjecajnijeg političkog tjednika|author=Berislav Jelinić|place=Zagreb|language=hr|date=7. april 2021|accessdate=24. oktober 2026}}</ref> === Druga stran medalje === Obstaja torej tudi druga stran medalje, ki jo v nekaterih obrisih poskuša oblikovati poznejše pisanje in izpovedi nekaterih sodelujočih. Poskus nabave orožja za hrvaško obrambo so na primer v Srbiji slavili kot eno njihovih najbolje zasnovanih in medijsko izkoriščenih vohunskih operacij. Predhodil pa ji je v javnosti takorekoč neopazni prevzem skoraj vsega orožja, ki ga je imela za svoje potrebe Teritorialna obramba širom Jugoslavije, kar je bil pravzaprav [[državni udar]] vojaške oblasti zoper civilno ureditev. Skoraj povsod je bilo namreč shranjenih v ta namen več sto tisoč cevi, a 14. maja 1990 je komunistično vojaško vodstvo ukazalo, da vse, kar je pripadalo teritorialni obrambi (TO), preide pod nadzor milijonske JLA. Glavni razlog je verjetno bil v zmagi demokratično usmerjenih pomladnih sil v vseh republikah razen v Srbiji.<ref>{{cite web|url=https://velikeprice.com/drustvo/zamka-za-kikasa-kako-je-propao-najveci-sverc-oruzja-u-ratu-u-jugoslaviji/|title=Zamka za Kikaša: Kako je propao najveći šverc oružja u ratu u Jugoslaviji|publisher=Velike priče|author=Aleksandar Radić|place=Beograd|language=sr|date=29. marec 2024|accessdate=28. oktober 2026}}</ref> #Srbska avtorja v knjigi o največjih obveščevalnih operacijah na Balkanu navajata Kikaševo izjavo preiskovalcem KOS-a, katerim je očitno takoj po zaprtju razkril vse podrobnosti operacije. Tuđman je tako že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja izrecno zavrnil pobudo za podelitev Kikaševega odlikovanja, ker je bil prepričan o njegovem vsaj dvojnem vohunjenju. Zaradi tega Tuđmanovega prepričanja so hrvaške obveščevalne službe vsaj štiri leta dejavno razčlenjevale in preiskovale vse okoliščine tega primera, ki v srbskih krogih tajnih služb še vedno velja za eno njihovih najuspešnejših vohunskih operacij. Tuđman je postal sumničav prav zato, ker so Kikaša kot znanega predstavnika hrvaške emigracije našli s tem orožjem na letalu in je na ta način prišlo na slab glas takratno hrvaško politično vodstvo v očeh mednarodne skupnosti, in sicer na predvečer uvedbe embarga na uvoz orožja in sredi takrat še negotovega boja za diplomatsko priznanje neodvisnosti Republike Hrvaške. Takratno jugoslovansko vojaško in politično vodstvo je prek TV javnosti na široko prikazovalo posnetke, na katerih so hrvaške oblasti prikazovali kot izzivalce oboroženega spopada, ki jim je treba mednarodno prepovedati uvoz orožja. # SZUP naj bi izvedel, da je polkovnik [[Miloš Krndija]], takratni "varnostnik" na Plesu še preden je sporno letalo priletelo nad [[Otrantska vrata|Otrantsko ožino]] vstopivši pod nadzor jugoslovanskega zračnega prometa zahteval, da se Kikaševo letalo preusmeri z načrtovane poti na ljubljanski Brnik do zagrebškega Plesa. Kmalu po pristanku letala je izbruhnil spopad med hrvaško policijo in pripadniki JLA, v katerem so bili ubiti trije hrvaški policisti. Elitni niški specialci pa so takoj prileteli, da bi pobrala Kikaša. #Hrvaške varnostne službe so začele sumiti, da bi lahko bila cela Kikaševa operacija dobro organizirana potegavščina jugoslovanskih tajnih služb. Odkrili so namreč, da je Kikaš nekajkrat skrivnostno obiskal Zagreb sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja, in da mu je visoki uradnik JLA [[Aleksandar Vasiljević]] omogočal nemoten prehod skozi takrat strogo carinsko kontrolo in zato so ga nekateri osumili, da je bil celo sodelavec KOS-a. Kikaš je baje še pred tovrstno dejavnostjo poskušal pridobiti podpisana pooblastila hrvaškega državnega vrha za nakup orožja prav zato, da bi hrvaško vodstvo osramotil pred svetovno javnostjo in da je bil o tem dobro obveščen hrvaški režiser in Tuđmanov prijatelj [[Antun Vrdoljak]]. Nerazumljiva poteza se je zdela, zakaj je Kikaš spremenil prvotni dogovor z [[Jan Gabriš|Janom Gabrišem]] in odpotoval v Južno Afriko, Gabriša pa pustil samega z dvema milijonoma dolarjev v [[Frankfurt]]u. #Nepojasnjene so ostale tudi okoliščine Kikaševe izmenjave novembra 1991. Pojavile so se trditve, da se je za njegovo izpustitev zavzemal prestopnik [[Zlatko Bagarić]], ki da se je o tem neposredno pogovarjal z vojnim zločincem [[Arkan|Željkom Ražnatovićem Arkanom]]. #Okoliščine tega primera so še posebej zanimivo opisane v knjigi »NAJVEČJE OBVEŠČEVALNE AKCIJE IN POSADI NA BALKANU«<ref>{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/najvece-obavestajne-akcije-i-afere-na-balkanu-naslov-79252|title=Najveće obaveštajne akcije i afere na Balkanu (Br.strana:408. God.izdanja:2016. Izdavač:Filip Višnjić ISBN:9788663091115|publisher=Korisna knjiga|author=Ljuban Karan & Darko Trifunovć|place=Beograd|language=sr|date=2016|accessdate=24. oktober 2026}}</ref>, ki sta jo napisala srbska strokovnjaka za mednarodno varnost [[Darko Trifunović]] in nekdanji častnik KOS-a [[Ljuban Karan]]. V posebnem poglavju, ki je posvečeno tej aferi, sta zapisala: »Ni dvoma, da je naša varnostna služba imela obveščevalne podatke o tem, kaj je bilo na letalu, in da je šlo za nezakonit tovor sodobnega orožja«. V tej knjigi je objavljena tudi celotna vsebina Kikašove izjave ob zasliševanju na letališču, a ni omenjeno pretepanje. V njej on opisuje natančno svoj odhod iz Jugoslavije, kako je prišel v Kanado, kaj je tam počel in kako se je razvijalo njegovo podjetje. Navaja tudi natančno, kdo iz hrvaške diaspore je sodeloval pri pripravah za to nabavo orožja kakor tudi, kje je potekal prvi sestanek in kdo se ga je udeležil. V knjigi nadalje piše, da je bil zelo zgovoren in da ni ničesar prikrival: »V Beogradu je Kikaš seveda celotno zgodbo razširil do najmanjših podrobnosti. Bil je zgovoren in ni niti poskušal ničesar skriti glede nakupa in prevoza orožja. Že v tej kratki izjavi je navedel vse podrobnosti o svojih štirinajstih sostorilcih. Moj vtis je, da je toliko govoril zato, da bi prikril najpomembnejše, povezavo z nekaterimi močnimi obveščevalnimi službami in vlogo vlad nekaterih zahodnih držav pri oboroževanju Hrvaške,« sklepata avtorja in dodajata, da je bila to ena najuspešnejših in najbolje izkoriščenih KOS-ovih akcij nasploh. »Presekan je bil ilegalni zračni kanal za oboroževanje Hrvaške, zaseženo drago in sodobno orožje, ter zaseženo veliko transportno letalo, ki ga je kasneje uporabljala JNA. Poleg tega so akcijo odlično izkoristili mediji v smislu razkrivanja resničnih vojnih namenov hrvaškega vodstva in njihovega osmešenja v mednarodni javnosti. #Najusodnejšo napako pa je napravil po mnenju poznavalcev razmer sam Kikaš s tem, da se je — v nasprotju s tovrstnimi navadami — v letalo vkrcal in tudi vozil skupaj s tihotapljenim orožjem.<ref>{{cite web|url=https://velikeprice.com/drustvo/zamka-za-kikasa-kako-je-propao-najveci-sverc-oruzja-u-ratu-u-jugoslaviji/|title=Zamka za Kikaša: Kako je propao najveći šverc oružja u ratu u Jugoslaviji|publisher=Velike priče|author=Aleksandar Radić|place=Beograd|language=sr|date=29. marec 2024|accessdate=28. oktober 2026}}</ref> #Zato na Hrvaškem že leta poskušajo ugotoviti, ali je bil Kikaš res le navdušen in naiven domoljub in torej narodni junak — ali pa morda nekoliko bolj zapletena oseba. Nekatera zahtevna odprta vprašanja še do danes niso dobila odgovora in ga morda ne bodo nikoli.<ref>{{cite web|url=https://www.nacional.hr/nalicje-propale-nabave-oruzja-1991-tudman-je-odbio-odlikovati-kikasa-jer-je-sumnjao-da-je-dvostruki-agent/|title=NALIČJE PROPALE NABAVE ORUŽJA 1991.: ‘Tuđman je odbio odlikovati Kikaša jer je sumnjao da je dvostruki agent’ |publisher= NACIONAL.HR - News portal najutjecajnijeg političkog tjednika|author=Berislav Jelinić|place=Zagreb|language=hr|date=7. april 2021|accessdate=24. oktober 2026}}</ref> === Kikaš odgovarja na očitke === #Neuspehu podjetja je botovala le mala pomota: „Izjemno mi je žal, da je pilot po uspešni misiji, tik pred pristankom, naredil napako, ko ga je beograjska kontrola zračnega prometa vprašala: Kam letite? Po navodilih angleškega trgovca z orožjem bi moral reči Trst, odgovoril je Ljubljana, pred Trstom pa naj bi imel "zasilni" pristanek v Ljubljani, kjer je bilo vse pripravljeno za naš prihod, medtem ko so čakali tovornjaki MUP-a za prevoz orožja. Vesel sem, da je Jakovu Sedlarju, mojemu dolgoletnemu prijatelju in režiserju mojega filma "Nisem se bal smrti", po 24 letih uspelo v Ugandi najti pilota Boeinga, ki je v filmu priznal, da je naredil napako, kar je dejstvo. Če ne bi bilo tako, bi se polet uspešno končal, orožje pa bi končalo v rokah specialne policije in hrvaških branilcev. #Na časnikarjevo vprašanje: „No, že leta kroži zgodba, da je kanadska skupnost za vašo izpustitev zbrala tri milijone dolarjev in jih izročila vodji KOS-a [[Aleksandar Vasiljević|Aleksandru Vasiljeviću]]…“ – je Kikaš odgovoril: „To je največja razvpita laž, saj ni bil zbran ali plačan niti en dolar. Zahvaljujoč hrvaškim specialnim enotam v Lučku, ki so aretirale vojnega zločinca, generala JNA Milana Aksentijevića, sem bil zamenjan na dan svete Katarine, 25. novembra 1991. To drži.“ #Na vprašanje: „Ali je Hrvaška danes točno to, za kar se "niste bali umreti"?“ pa je odgovoril, da mu je najtežje veliko izseljevanje Hrvatov in maloštevilne družine, kar zahteva uvoz tuje delovne sile. Ta beg pa je po njegovem povezan s pomanjkanjem upanja na jutri in vere v Boga, ki za vse skrbi, najbolj pa za nas ljudi.<ref>{{cite web|url=https://www.hia.com.hr/izdvojeno/intervjui/item/40976-razgovor-s-antom-kikasem-nisam-se-bojao-umrijeti-izjavio-je-jednom-prigodom-a-po-tome-je-snimljen-i-film-o-njegovu-pothvatu|title=Razgovor s Antom Kikašem - „Nisam se bojao umrijeti“ izjavio je jednom prigodom, a po tome je snimljen i film o njegovu pothvatu |publisher=hia.com.hr|author=Mladen Pavković|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2024|accessdate=27. oktober 2026}}</ref> #Kikaš obljublja milijon dolarjev tistemu, ki bi odkril človeka, ki je izdal njegovo pustolovščino, da se je končala na nepredviden način.<ref>{{cite web|url=https://hrvatski-glasnik.com/izdvojeno/kikas-spijunirao-me-manolicev-covjek-nudim-milijun-dolara-onome-tko-otkrije-istinu/2026/10/14/144390/|title=Kikaš: Špijunirao me Manolićev čovjek, nudim milijun dolara onome tko otkrije istinu|publisher=Hrvatski glasnik|author=Ante Rašić|place=|language=hr|date=14. oktober 2026|accessdate=21. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://hercegovina.in/anton-kikas-hercegovac-koji-je-na-danasnji-dan-1991-riskirao-zivot-kako-bi-naoruzao-hrvatske-branitelje/|title=Anton Kikaš: Hercegovac koji je na današnji dan 1991. riskirao život kako bi naoružao hrvatske branitelje|publisher=Hercegovina.in|author=|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> #Zavrača nadalje kakršnokoli namigovanje in govorice, da je bil dejavno ali drugače povezan KOS-om. Temu, ki bi mu to sodelovanje dokazal, obljublja že vrsto let milijon dolarjev, vendar se do danes (2026) še ni javil nihče.<ref>{{cite web|url= https://slobodnadalmacija.hr/vijesti/hrvatska/anton-kikas-tko-dokaze-da-sam-kosovac-dajem-mu-milijun-dolara-a-imena-udbasa-koji-su-me-otkucali-tek-cu-objaviti-450037|title=Anton Kikaš: Tko dokaže da sam kosovac dajem mu milijun dolara! A imena udbaša koji su me 'otkucali' tek ću objaviti...|publisher=Slobodna Dalmacija.hr|author=Snježana Šetka|place=Split|language=hr|date=14. november 2016|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> #Vojaški škof [[Juraj Jezerinac]] pa poudarja njegovo človekoljubnost: »Anton je renesančni človek. Poln je pozitivnega duha, vzvišenih idej in vedno odločen, da izpolni svoje cilje. Njegova ljubezen do človeštva je vrhunec njegove izjemne zapuščine.«<ref>{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == *[[Razpad Jugoslavije]] *[[Hrvaška osamosvojitvena vojna]] *[[Bosna in Hercegovina]] *[[Medžugorje]] *[[Bijakovići]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona hr}} *[https://www.hia.com.hr/izdvojeno/intervjui/item/40976-razgovor-s-antom-kikasem-nisam-se-bojao-umrijeti-izjavio-je-jednom-prigodom-a-po-tome-je-snimljen-i-film-o-njegovu-pothvatu Razgovor s Antom Kikašem - „Nisam se bojao umrijeti“ izjavio je jednom prigodom, a po tome je snimljen i film o njegovu pothvatu|INTERVJUI Mladen Pavković / 31 Kolovoz 2024] *[https://vijesti.hrt.hr/hrvatska/anton-kikas-i-danas-bih-za-hrvatsku-ucinio-isto-12023133 Anton Kikaš: I danas bih za Hrvatsku učinio isto - HRT] *[https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: "CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA" - Glas Istre] *[https://hercegovka.net/anton-tony-kikas-nominiran-za-hercegovca-godine/ Anton Kikaš nominiran za "Hercegovca godine" - Hercegovka.net] ;{{ikona en}} *[https://dbpedia.org/page/Anton_Kika%C5%A1 About: Anton Kikaš] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kikaš, Anton}} [[Kategorija:Rojeni leta 1941]] [[Kategorija:Hrvaški pesniki]] [[Kategorija:Hrvaški poligloti]] [[Kategorija:Hrvaški podjetniki]] [[Kategorija:Hrvaški filmi]] [[Kategorija:Hrvatje v Kanadi]] [[Kategorija:Humanitarni delavci]] [[Kategorija:Nosilci Reda kneza Domagoja]] 33xmq44e0pfs55i4mbtvi5908v8w9gq 10 610243 6774811 6769464 2026-11-04T14:35:57Z A09 188929 abc, b za mestne 6774811 wikitext text/x-wiki {{Navpolje | bodyclass = | name = Kulturna dediščina po slovenskih občinah | title = Seznam enot nepremične kulturne dediščine po občinah Slovenije | listclass = hlist | image = | above = | state = | group1 = ZVKDS Celje | list1 = * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Bistrica ob Sotli|Bistrica ob Sotli]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Braslovče|Braslovče]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Brežice|Brežice]] * '''[[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Mestni občini Celje|Celje]]''' * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Dobje|Dobje]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Dobrna|Dobrna]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Gornji Grad|Gornji Grad]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Kozje|Kozje]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Laško|Laško]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Ljubno|Ljubno]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Luče|Luče]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Mozirje|Mozirje]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Nazarje|Nazarje]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Podčetrtek|Podčetrtek]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Polzela|Polzela]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Prebold|Prebold]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Radeče|Radeče]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Rečica ob Savinji|Rečica ob Savinji]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Rogatec|Rogatec]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Sevnica|Sevnica]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Solčava|Solčava]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Šentjur|Šentjur]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Šmartno ob Paki|Šmartno ob Paki]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Šoštanj|Šoštanj]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Štore|Štore]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Tabor|Tabor]] * '''[[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Mestni občini Velenje|Velenje]]''' * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Vitanje|Vitanje]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Vojnik|Vojnik]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Vransko|Vransko]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Zreče|Zreče]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Žalec|Žalec]] | group2 = ZVKDS Kranj | list2 = * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Bled|Bled]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Bohinj|Bohinj]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Gorenja vas - Poljane|Gorenja vas - Poljane]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Gorje|Gorje]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Jesenice|Jesenice]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Jezersko|Jezersko]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Kranjska Gora|Kranjska Gora]] * '''[[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Mestni občini Kranj|Kranj]]''' * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Naklo|Naklo]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Preddvor|Preddvor]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Radovljica|Radovljica]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Šenčur|Šenčur]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Škofja Loka|Škofja Loka]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Tržič|Tržič]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Železniki|Železniki]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Žiri|Žiri]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Žirovnica|Žirovnica]] |group3 = ZVKDS Ljubljana |list3 = * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Bloke|Bloke]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Borovnica|Borovnica]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Brezovica|Brezovica]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Cerknica|Cerknica]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Dobrepolje|Dobrepolje]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova - Polhov Gradec]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Dol pri Ljubljani|Dol pri Ljubljani]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Domžale|Domžale]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Grosuplje|Grosuplje]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Horjul|Horjul]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Hrastnik|Hrastnik]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Ig|Ig]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Kamnik|Kamnik]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Kočevje|Kočevje]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Komenda|Komenda]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Kostel|Kostel]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Litija|Litija]] * '''[[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Ljubljana|Ljubljana]]''' * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Loška dolina|Loška dolina]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Loški Potok|Loški Potok]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Log - Dragomer|Log - Dragomer]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Logatec|Logatec]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Lukovica|Lukovica]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Medvode|Medvode]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Mengeš|Mengeš]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Moravče|Moravče]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Osilnica|Osilnica]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Ribnica|Ribnica]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Sodražica|Sodražica]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Škofljica|Škofljica]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Trbovlje|Trbovlje]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Trzin|Trzin]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Velike Lašče|Velike Lašče]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Vodice|Vodice]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Vrhnika|Vrhnika]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]] |group4 = ZVKDS Maribor |list4 = * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Apače|Apače]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Beltinci|Beltinci]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Benedikt|Benedikt]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Cankova|Cankova]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Cerkvenjak|Cerkvenjak]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Cirkulane|Cirkulane]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Črenšovci|Črenšovci]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Črna na Koroškem|Črna na Koroškem]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Destrnik|Destrnik]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Dobrovnik|Dobrovnik]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Dornava|Dornava]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Dravograd|Dravograd]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Duplek|Duplek]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Gorišnica|Gorišnica]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Gornja Radgona|Gornja Radgona]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Gornji Petrovci|Gornji Petrovci]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Grad|Grad]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Hajdina|Hajdina]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Hoče - Slivnica|Hoče - Slivnica]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Hodoš|Hodoš]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Juršinci|Juršinci]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Kidričevo|Kidričevo]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Kobilje|Kobilje]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Križevci|Križevci]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Kungota|Kungota]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Kuzma|Kuzma]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Lenart|Lenart]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Lendava|Lendava]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Ljutomer|Ljutomer]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Majšperk|Majšperk]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Makole|Makole]] * '''[[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Mestni občini Maribor|Maribor]]''' * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Markovci|Markovci]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Mežica|Mežica]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Miklavž na Dravskem polju|Miklavž na Dravskem polju]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Mislinja|Mislinja]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Moravske Toplice|Moravske Toplice]] * '''[[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Mestni občini Murska Sobota|Murska Sobota]]''' * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Muta|Muta]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Odranci|Odranci]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Oplotnica|Oplotnica]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Ormož|Ormož]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Pesnica|Pesnica]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Podlehnik|Podlehnik]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Podvelka|Podvelka]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Poljčane|Poljčane]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Prevalje|Prevalje]] * '''[[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Mestni občini Ptuj|Ptuj]]''' * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Puconci|Puconci]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Rače - Fram|Rače - Fram]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Radenci|Radenci]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Radlje ob Dravi|Radlje ob Dravi]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Ravne na Koroškem|Ravne na Koroškem]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Razkrižje|Razkrižje]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Ribnica na Pohorju|Ribnica na Pohorju]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Rogašovci|Rogašovci]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Ruše|Ruše]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Selnica ob Dravi|Selnica ob Dravi]] * '''[[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Mestni občini Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]]''' * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Središče ob Dravi|Središče ob Dravi]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Starše|Starše]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Sveta Ana|Sveta Ana]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Sveta Trojica v Slovenskih goricah|Sveta Trojica v Slovenskih goricah]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah|Sveti Andraž v Slovenskih goricah]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Sveti Jurij ob Ščavnici|Sveti Jurij ob Ščavnici]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Sveti Jurij v Slovenskih goricah|Sveti Jurij v Slovenskih goricah]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Sveti Tomaž|Sveti Tomaž]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Šalovci|Šalovci]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Šentilj|Šentilj]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Tišina|Tišina]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Trnovska vas|Trnovska vas]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Turnišče|Turnišče]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Velika Polana|Velika Polana]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Veržej|Veržej]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Videm|Videm]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Vuzenica|Vuzenica]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Zavrč|Zavrč]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Žetale|Žetale]] |group5 = ZVKDS Nova Gorica |list5 = * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Ajdovščina|Ajdovščina]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Bovec|Bovec]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Brda|Brda]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Cerkno|Cerkno]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Idrija|Idrija]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Kanal|Kanal]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Kobarid|Kobarid]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Miren - Kostanjevica|Miren - Kostanjevica]] * '''[[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Mestni občini Nova Gorica|Nova Gorica]]''' * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Renče - Vogrsko|Renče - Vogrsko]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Šempeter - Vrtojba|Šempeter - Vrtojba]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Tolmin|Tolmin]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Vipava|Vipava]] |group6 = ZVKDS Novo mesto |list6 = * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Črnomelj|Črnomelj]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Dolenjske Toplice|Dolenjske Toplice]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Kostanjevica na Krki|Kostanjevica na Krki]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Krško|Krško]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Metlika|Metlika]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Mirna|Mirna]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Mirna Peč|Mirna Peč]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Mokronog - Trebelno|Mokronog - Trebelno]] * '''[[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Mestni občini Novo mesto|Novo mesto]]''' * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Semič|Semič]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Straža|Straža]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Šentjernej|Šentjernej]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Šentrupert|Šentrupert]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Škocjan|Škocjan]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Trebnje|Trebnje]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Žužemberk|Žužemberk]] |group7 = ZVKDS Piran |list7 = * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Ankaran|Ankaran]] * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Izola|Izola]] * '''[[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Mestni občini Koper|Koper]]''' * [[seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Piran|Piran]] | below = {{hlist|[[Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije]]|[[:Kategorija:Seznami enot nepremične kulturne dediščine Slovenije]]}} }} 5wtps82bb554skddzn3lkblb83hqd5s 0 610271 6774961 6769720 2026-11-04T23:17:18Z Stebunik 55592 /* Zemljepis */ 6774961 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |official_name = Bijakovići |native_name = Bijakovići / Бијаковићи |settlement_type = |image_skyline = |imagesize = |image_caption = |image_flag = |image_seal = |image_map = |mapsize = |map_caption = |pushpin_map = Bosnia |pushpin_label_position = |pushpin_map_alt = |pushpin_map_caption = Geografski položaj v Bosni in Hercegovini |subdivision_type = [[seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{zastava|Bosna in Hercegovina}} |subdivision_type1 = Entiteta |subdivision_name1 = [[Federacija Bosne in Hercegovine]] |subdivision_type2 = Kanton |subdivision_name2 = [[Hercegovsko-neretvanski kanton|Hercegovsko-neretvanski]] |subdivision_type3 = Občina |subdivision_name3 = [[Čitluk]] |established_title = |established_date = |population = 1438 |population_as_of = 2013 |latd = 43 |latm = 11|latNS = N |longd =17 |longm = 42|longEW = E |coordinates_display = yes |elevation = |postal_code_type = Poštna številka |postal_code = 88266 |area_code = (+387) 36 |blank_name = |blank_info = |website = |footnotes = }} {{glavni|Marijina prikazovanja v Medžugorju}} '''Bijakovići''' ({{lang-sr|Бијаковићи}}) so vas v občini [[Čitluk]], [[Bosna in Hercegovina]].<ref>Official results from the book: Ethnic composition of Bosnia-Herzegovina population, by municipalities and settlements, 1991. census, Zavod za statistiku Bosne i Hercegovine - Bilten no.234, Sarajevo 1991.</ref> Cerkveno spada naselje pod katoliško župnijo [[Sveti Jakob|sv. apostola Jakoba Starejšega]] v [[Medžugorje|Medžugorju]], ki jo upravljajo [[frančiškani]]. 24. junija 1981 so se ob vznožju gore [[Crnica|Crnice]] na bregu [[Pobrdo]]<ref>Včasih se uporablja "Pobrdo", včasih pa "Podbrdo", tj. "pod brdom" = "pod hribom". Kraj [[Podbrdo]] obstaja tudi v Sloveniji.</ref> Bijakovićih začela domnevna [[Marijina prikazovanja v Medžugorju]]; po pripovedovanju šestih vidcev se jim je prikazala v belo oblečena "Gospa", ki je bila po njihovem prepričanju [[Sveta Marija|Devica Marija]] — in jim je dajala dnevno razna navodila o krščanskem življenju, o miroljubnem sožitju, obisku maše in prejemanju zakramentov, kakor tudi o branju svetega pisma, prostovoljnem postu in podobne spodbude. V začetku so videnja prejemali v Bijakovićih, nato pa so na željo župnika prihajali ob določeni uri v kapelo farne cerkve, kamor so se začele zgrinjati množice.<ref name=Herrero>{{cite book |last=Herrero |first=Juan A. |editor=Joanne M. Greer, David O. Moberg |chapter=Medjugorje: Ecclesiastical Conflict, Theological Controversy, Ethnic Division |title=Research in the Social Scientific Study of Religion |year=1999 |publisher=JAI Press|location=Stamford, Connecticut |isbn=0762304839 |page=139 |chapter-url=https://books.google.com/books?id=QOa_6HNsp_EC&pg=PA146}}</ref> == Zemljepis == Zemljišče okoli Bijakovićev je na jugovzhodu gorato, na severozahodu pa ravno. Najvišja točka v bližini je 345 metrov nadmorske višine, 1,0 km jugovzhodno od Bijakovićev. Območje okoli Bijakovićev je precej gosto poseljeno, z 93 prebivalci na kvadratni kilometer. Najbližje večje mesto je [[Mostar]], 19,9 kilometra severovzhodno od Bijakovićev. Območje okoli Bijakovićev je sestavljeno predvsem iz zmernih travnikov in grmičevja. Na tem območju prevladuje obalno podnebje. Povprečna letna temperatura je 14 °C. Najtoplejši mesec je julij s povprečno temperaturo 27 °C, najhladnejši pa januar s povprečno temperaturo 2 °C. Povprečna letna količina padavin je 2132 milimetrov. Najvlažnejši mesec je februar s povprečno 298 mm padavin, najsušnejši pa avgust s 60 mm dežja. == Prebivalstvo == Od [[kuga|kuge]] je med epidemijo na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini (1813. – 1818.) samo v Bijakovićih od junija 1814. do maja 1815 umrlo 69 katoličanov.<ref>{{cite news | author = Robert | title = Zarazne bolesti u Hercegovini u doba turske vladavine | newspaper = Hercegovina: Časopis za kulturno i povijesno nasljeđe | page = 197-198 | language = hr | date = 19. avgust 2026}}</ref> <ref name=koncert>{{cite news | author = Aleksandra Kurteš | title = Концерт поводом почетка обнове комплекса Маријанум | trans-title = Concert marks the beginning of the Marijanum reconstruction | newspaper = Politika | page = 14 | language = sr | date = 14 May 2019}}</ref> Glede na stanje leta 2013 je bilo tu 1.438 prebivalcev.<ref>{{cite web|title=Naseljena Mjesta 1991/2013|url=http://www.statistika.ba/?show=12&id=10260|publisher=[[Statistical Office of Bosnia and Herzegovina]]|accessdate=September 28, 2021|language=Bosnian}}</ref> {| class="wikitable" |+ Narodnostna sestava v letu 2013 !width="100px"|Narodnost !width="80px"|Število !width="80px"|Odstotki |- | [[Hrvati]] || 1,360 || 94.6% |- | [[Bošnjaki]] || 3 || 0.2% |- | drugi/neopredeljeni || 75 || 5.2% |- | '''Skupaj''' || '''1,438'''|| '''100%''' |} === Znani rojaki === V Bijakovičih je rojen hrvaško-kanadski podjetnik in pesnik [[Anton Kikaš]].<ref name="Marinić">{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Na današnji dan uhićen Anton Kikaš |url=https://hkm.hr/domoljubne-minute/na-danasnji-dan-uhicen-anton-kikas/ |access-date=17 June 2021 |work=HKM |date=31 August 2020}}</ref> Od tu izhajata tudi svetovno znana teniserja [[Marin Čilić]] in [[Ivan Dodig]].<ref>{{cite web|url=https://hercegovina.in/anton-kikas-hercegovac-koji-je-na-danasnji-dan-1991-riskirao-zivot-kako-bi-naoruzao-hrvatske-branitelje/|title=Anton Kikaš: Hercegovac koji je na današnji dan 1991. riskirao život kako bi naoružao hrvatske branitelje|publisher=Hercegovina.in|author=|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> * [[Anton Kikaš]] (*1941), hrvaško-kanadski podjetnik, načrtovalec novih naselij in pesnik * [[Marin Čilić]], teniser * [[Ivan Dodig]], teniser<ref>{{cite web|url=https://hercegovina.in/anton-kikas-hercegovac-koji-je-na-danasnji-dan-1991-riskirao-zivot-kako-bi-naoruzao-hrvatske-branitelje/|title=Anton Kikaš: Hercegovac koji je na današnji dan 1991. riskirao život kako bi naoružao hrvatske branitelje|publisher=Hercegovina.in|author=|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> ==Sklici== {{sklici}} == Glej tudi == * [[Marijina prikazovanja v Medžugorju]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Međugorje}} * [http://www.medjugorje.hr/ Medjugorje.hr] {{DEFAULTSORT:Bijakovici}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja v Bosni in Hercegovini]] [[Kategorija:Romarska središča]] gb6g3ktfxzbeh5b1m55axs5btx7hi6d 0 610421 6775046 6771785 2026-11-05T07:52:33Z Yerpo 8417 /* Izbor del */ +1 6775046 wikitext text/x-wiki {{infopolje Znanstvenik |name = Andrej Gogala |alma_mater = [[Biotehniška fakulteta v Ljubljani]] |doctoral_advisor = [[Kazimir Tarman]] |parents = [[Matija Gogala]], [[Nada Gogala]] |work_institution = [[Prirodoslovni muzej Slovenije]] }} '''Andrej Gogala''', [[Slovenci|slovenski]] [[entomolog]], * [[30. november]] [[1962]], [[Ljubljana]], † [[26. oktober]] [[2026]].<ref name="ars">{{navedi epizodo |date=2013-06-21 |title=Dr. Andrej Gogala |url=https://www.rtvslo.si/radio/podkasti/podobe-znanja/526/170304910?page=12 |series=Podobe znanja |publisher=[[Program Ars (Radio Slovenija)|Program Ars]] |station=[[Radio Slovenija]] |access-date=2026-10-27}}</ref><ref name="Scopolia">{{cite journal |first1=Tomi |last1=Trilar |first2=Andrej |last2=Gogala |first3=Tea |last3=Knapič |year=2022 |title=Kustodiat za nevretenčarje |journal=Scopolia |issue=103 |pages=5–88 |url=https://www.pms-lj.si/app/uploads/2023/07/Scopolia_103_web.pdf}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://vrhovec.eu/pogrebi-vrhnika-polhov-gradec-dobrova-horjul-skofljica-ig-crni-vrh-sentjost-stara-vrhnika/?id=1495 |title=V spomin Dr. Andrej Gogala |publisher=Pogrebne storitve Vrhovec |accessdate=2026-10-28}}</ref> Kot kustos v [[Prirodoslovni muzej Slovenije|Prirodoslovnem muzeju Slovenije]] je opravil obsežno delo na področju sistematike in ekologije [[žuželke|žuželk]] Slovenije, zlasti [[stenice|stenic]] in [[kožekrilci|kožekrilcev]]. == Življenje in delo == Rodil se je v družini biologov; njegov oče je bil entomolog in zoofiziolog [[Matija Gogala]], mati pa rastlinska fiziologinja [[Nada Gogala]]. Od zgodnjega otroštva je trpel za izrazito [[skolioza|skoliozo]], ki so mu jo začeli zdraviti z opornicami in stezniki, vendar je bila terapija prekinjena, ko je pri enajstih doživel [[Akutna ledvična okvara|akutno odpoved ledvic]] zaradi zastrupitve s hrano. Šele v odraslosti je nadaljeval s [[samozdravljenje]]m in je proces izčrpno dokumentiral, [[Ledvična dializa|dializo]] pa je potreboval vse življenje.<ref>{{navedi splet |url=https://www2.pms-lj.si/bibliag/skolioza.pdf |last=Gogala |first=Andrej |year=2014 |title=Korekcija skolioze v odrasli dobi brez operacije}}</ref> Kljub zahtevnemu zdravljenju ga je po zgledu staršev prevzelo raziskovanje narave, predvsem žuželk. Med študijem biologije se je posvečal zlasti taksonomiji slovenskih [[stenice|stenic]], nato pa je po diplomi leta 1987 razširil področje zanimanja še na [[kožekrilci|kožekrilce]] in s favnistično, biogeografsko ter ekološko analizo divjih [[čebele|čebel]] Slovenije doktoriral na [[Biotehniška fakulteta v Ljubljani|Biotehniški fakulteti v Ljubljani]] pod mentorstvom [[Kazimir Tarman|Kazimirja Tarmana]].<ref name="Scopolia"/><ref name="Trdoziv-int">{{navedi revijo |last=Polak |first=Slavko |year=2017 |title=Intervju: Andrej Gogala |journal=Trdoživ |volume=6 |issue=2 |pages=20–22}} {{dlib|tip=kratko|urn=URN:NBN:SI:doc-260792BB}}</ref> Med doktorskim študijem je bil zaposlen kot mladi raziskovalec v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, kjer je tudi po doktoratu nadaljeval z delom na področju favnistike žuželk in sčasoma napredoval do položaja muzejskega svetovalca na kustodiatu za nevretenčarje.<ref name="Trdoziv-int"/> V muzeju je med drugim ustvaril študijsko zbirko čebel in drugih kožekrilcev z več kot 10.000 prepariranimi primerki<ref>{{navedi knjigo |first1=Ladeja |last1=Fajfar |first2=Blaž |last2=Koderman |first3=Danijel |last3=Kablar |first4=Gregor |last4=Domanjko |first5=Sara |last5=Srša |first6=Mihaela |last6=Mesarić |year=2026 |title=Mala enciklopedija o opraševalcih |location=Lendava |publisher=Galerija - Muzej Lendava |url=https://www.park-goricko.org/data/attachment/17cc4efa7bf7d9e63c99683dd9d8f53590b8fbf5/1776319363Mala_enciklopedija_o_opra_evalcih.pdf |isbn=978-961669543-5 |cobiss=268078851}}</ref> ter več razstav, predvsem fotografskih, tri desetletja pa je deloval tudi kot urednik [[znanstvena revija|revije]] ''Acta Entomologica Slovenica''.<ref name="Trdoziv-int"/> Sam ali v soavtorstvu je napisal več poljudnih in strokovnih monografij o naravi ter številne strokovne članke.<ref name="ars"/> == Izbor del == * ''Duševnost in zdravje : psihonevroendokrinoimunologija'' (1989) {{cobiss|id=188692}} * ''Žuželke : uspešnost množičnosti'' (z več soavtorji, 1992) {{cobiss|id=32071936}} * ''Kamen, voda, sonce in veter : narava Krasa in slovenske Istre'' (2003) {{cobiss|id=124590336}} * ''Krajinski park Sečoveljske soline'' (2004) {{cobiss|id=216614144}} * ''Spoznajmo soline'' (z [[Iztok Škornik|Iztokom Škornikom]], 2008) {{cobiss|id=242137344}} * ''Čebele Slovenije'' (2014) {{cobiss|id=293612800}} * ''Pomembni in ogroženi opraševalci : čmrlji v Sloveniji'' (z več soavtorji, 2014) {{cobiss|id=249756416}} * ''Ose družine Vespidae v Sloveniji'' (2022) {{cobiss|id=109313795}} * ''Čebele iz družine Colletidae v Sloveniji (Hymenoptera: Apoidea: Colletidae)'' (2023) {{cobiss|id=153991683}} == Priznanja == Slovensko entomološko društvo Štefana Michielija ga je imenovalo za častnega člana.<ref name="Trdoziv-int"/> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * [https://www2.pms-lj.si/bibliag/ Bibliografija] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Gogala, Andrej}} [[Kategorija:Slovenski entomologi]] [[Kategorija:Diplomiranci Biotehniške fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Biotehniški fakulteti v Ljubljani]] arfmam71ze33awys1jbcwfsxko2ccpy 0 610488 6774832 6772253 2026-11-04T15:35:57Z JoMK 240261 /* Uradni */ pnp 6774832 wikitext text/x-wiki {{aktualno||volitve}} {{Infobox election | election_name = Lokalne volitve v občini Domžale 2026 | type = presidential | previous_election = Lokalne volitve v občini Domžale 2022 | previous_year = 2022 | next_election = Lokalne volitve v občini Domžale 2030 | next_year = 2030 | country = Slovenija | election_date = [[Slika:Coat of arms of Domžale.svg|40px]]<br>{{nobr|15. in 29. november 2026}} | turnout = | candidate1 = | image1 = | popular_vote1 = | percentage1 = | party1 = | color1 = | candidate2 = | image2 = | popular_vote2 = | percentage2 = | party2 = | color2 = | title = župan | before_election = [[Renata Kosec]] | before_party = Lista Renate Kosec | after_election = | after_party = }} '''Lokalne volitve v občini Domžale 2026''' bodo redne volitve župana ter članov občinskega sveta, ki bodo potekale 15. in 29. novembra 2026 v [[Občina Domžale|Občini Domžale]] v okviru [[Lokalne volitve v Sloveniji 2026|lokalnih volitev 2026]]. Županske kandidature je vložilo 7 kandidatov. Za 31 mest v občinskem svetu je bilo vloženih 13 list s skupno 219 kandidati.<ref>{{Navedi splet |title=Županja v Domžalah v tekmo s šestimi kandidati |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/lokalne-volitve-2026/zupanja-v-domzalah-v-tekmo-s-sestimi-kandidati/798408|date=2026-10-29|access-date=2026-10-29}}</ref> == Zgodovina kampanje == === Ozadje === V obdobju od leta 2006 do 2022 je mesto župana Domžal zasedal [[Toni Dragar]].<ref>{{Navedi splet |title=Kandidati v boj za županovo dediščino |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/volitve-2022/kandidati-v-boj-za-zupanovo-dediscino |access-date=2026-10-29}}</ref> Od leta 2014 je pod njegovim županovanjem Renata Kosec, takrat članica njegove liste, opravljala funkcijo podžupanje. Konec leta 2021 je ustanovila svojo listo, saj se po njenih besedah ni strinjala s tem, kako se določene stvari vodijo. Župan, ki naj bi bil o njeni nameri obveščen poleti leta 2026, jo je 1. aprila 2026 razrešil s položaja podžupanje, razrešitev pa argumentiral s tem, da kot članica druge liste ne more biti več na položaju podžupanje, ki pripada kvoti njegove.<ref>{{Navedi splet |title=Župan Toni Dragar z mesta podžupanje Občine Domžale razrešil mag. Renato Kosec |url=https://domzalec.si/novice/lokalno-aktualno/zupan-toni-dragar-z-mesta-podzupanje-obcine-domzale-razresil-mag-renato-kosec/ |access-date=2026-10-30}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Domžalska podžupanja nepričakovano razrešena |url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20220406/C/220409888/domzalska-podzupanja-nepricakovano-razresena |access-date=2026-10-30}}</ref> Na njeno odločitev za ustanovitev lastne liste je morda vplivalo tudi to, da je Dragar, ki je sprva napovedal, da se v letu 2022 ne bo ponovno potegoval za mesto župana, o tem pred volitvami spet začel razmišljati.<ref>{{Navedi splet |title=Zanimivo ozadje razrešitve domžalske podžupanje |url=https://www.delo.si/lokalno/ljubljana-in-okolica/zanimivo-ozadje-razresitve-domzalske-podzupanje |access-date=2020-10-30}}</ref> 20. novembra 2022 je Renata Kosec zmagala že v prvem krogu s 55,65% glasov. Toni Dragar ni kandidiral, namesto njega je bil kandidat liste LTD Boštjan Deželak, ki je s 14,67% prejel drugo največ odstotkov glasov. Na tretjem mestu je bil Matej Oražem, sin nekdanje županje [[Cvetka Zalokar Oražem|Cvete Zalokar Oražem]], s 13,86%.<ref>{{Navedi splet |title=Izidi glasovanja za Občino Domžale |url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/volitve2022/lv2022/#/obcine/domzale/rezultati |access-date=2026-10-20}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=[Oranžni Golobičevi primitivci] Matej Oražem, sin Cvete Zalokar Oražem, je kot občinski svetnik prostaško žalil nadzornico Občine Domžale in nanjo nezakonito pritiskal!? |url=https://www.politikis.si/2022/05/oranzni-golobicevi-primitivci-matej-orazem-sin-cvete-zalokar-orazem-je-kot-obcinski-svetnik-prostasko-zalil-nadzornico-obcine-domzale-in-nanjo-nezakonito-pritiskal/ |access-date=2026-10-30}}</ref> 1. marca 2023 sta svetniški skupini Liste Renate Kosec in Gibanja Svoboda, ki sta imeli skupaj 17 od 31 mest v svetu, podpisali koalicijsko pogodbo.<ref>{{Navedi splet |title=Lista LRK – Lista Renate Kosec podpisala koalicijsko pogodbo s svetniško skupino Gibanje Svoboda |url=https://domzalec.si/novice/lokalno-aktualno/lista-lrk-lista-renate-kosec-podpisala-koalicijsko-pogodbo-s-svetnisko-skupino-gibanje-svoboda/ |access-date=2026-10-30}}</ref> 8. septembra istega leta je Gibanje Svoboda izstopilo iz koalicije, pri čemer so se sklicevali predvsem na napačen pristop k reševanju problematike Zdravstvenega doma Domžale in na slab odziv na [[Poplave v Sloveniji (2023)|poplave]].<ref>{{Navedi splet |title=Gibanje Svoboda izstopa iz koalicije z Listo Renate Kosec |url=https://domzalec.si/novice/politika/gibanje-svoboda-izstopa-iz-koalicije-z-listo-renate-kosec/ |access-date=2026-10-30}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Svoboda zapušča domžalsko županjo |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/svoboda-zapusca-domzalsko-zupanjo |access-date=2026-10-30}}</ref> 27. novembra 2023 je bila nato podpisana nova koalicijska pogodba, tokrat med Listo Renate Kosec in svetniško skupino Nove Slovenije. Nova koalicija je imela zgolj 15 od 31 članov v Občinskem svetu.<ref>{{Navedi splet |title=Svetniški skupini Lista Renate Kosec in Nova Slovenija – Krščanski demokrati podpisali Koalicijsko pogodbo |url=https://domzalske-novice.si/svetniski-skupini-lista-renate-kosec-in-nova-slovenija-krscanski-demokrati-podpisali-koalicijsko-pogodbo/ |access-date=2026-10-30}}</ref> === Razpis volitev in kandidature === 8. julija 2026 je [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednik Državnega zbora]] [[Zoran Stevanović]] uradno razpisal lokalne volitve. Za rok za začetek izvedbe volilnih opravil je določil 7. september 2026, na ta dan je bilo po podatkih Ministrstva za notranje zadeve število volilnih upravičencev v občini 28.182. Posledično je bilo za kandidaturo potrebnih 282 podpisov upravičencev.<ref>{{Navedi splet |last=Da |first=La |title=Predsednik DZ-ja razpisal redne lokalne volitve v 212 slovenskih občinah |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednik-dz-ja-razpisal-redne-lokalne-volitve-v-212-slovenskih-obcinah/787510 |access-date=2026-07-30 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=LOKALNE VOLITVE 2026 |url=https://www.domzale.si/objava/1338809 |access-date=2026-10-29}}</ref> Za primerjavo, na lokalnih volitvah leta 2022 je volilno pravico imelo 29.304 občanov.<ref>{{Navedi splet |title=UGOTOVITVENI SKLEP O POTREBNI PODPORI SKUPINE VOLIVCEV S PODPISOVANJEM NA LOKALNIH VOLITVAH 2022 |url=https://www.domzale.si/objava/672453 |archive-date=|access-date=2026-10-29}}</ref> Kandidati so kandidature naznanili večinoma v septembur 2026. Poleg trenutne županje Renate Kosec, ki se poteguje za drugi mandat, kandidirajo še štirje trenutni občinski svetniki in hkrati predstavniki štirih parlamentarnih strank, in sicer: Matej Zabret (GS), Tomaž Deželak (SDS) Fani Rožič Novak (NSi), Adis Škrijelj (SD s podporo Vesne), poleg njih pa še predstavnik izvenparlamentarne stranke Naprej Slovenija Miroslav Šinkovec in nestrankarski kandidat Boris Jerman, ki kandidra z lokalno listo.<ref>{{Navedi splet |title=Pregled - lokalne volitve 2026, 29. 10. (četrtek) |url=https://www.sta.si/3616368/pregled-lokalne-volitve-2026-29-10-cetrtek |access-date=2026-10-30}}</ref> Listi nekdanjega župana Tonija Dragarja LTD in Lista Mateja Oražma, ki sta na prejšnjih županskih volitvah prejeli drugo in tretje največ glasov in sta na volitvah v občinski svet prejeli vsaka po 3 mandate, na teh volitvah ne sodelujeta. === Programi === Renata Kosec v programu med projekti izpostavlja Kulturno-kongresni center, nadgradnjo Športnega parka Domžale s prenovo drsališča, gradnjo objekta s študentskimi sobami in stanovanji za mlade, organizacijo pediatrične obravnave tudi ob koncu tedna. Zavezuje se tudi k nadaljevanju obstoječih projektov, na primer gradnja prizidka k OŠ Dob.<ref>{{Navedi splet |title=Renata Kosec predstavila program in kandidatno listo za občinski svet |url=https://www.modre-novice.si/aktualno/renata-kosec-predstavila-program-in-kandidatno-listo-za-obcinski-svet/ |access-date=2026-10-30}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Domžale, občina priložnosti |url=https://www.renatakosec.si/program/ |access-date=2026-10-30}}</ref> Ostali kandidati do 30.10.2026 še niso javno objavili podrobnejših programov. == Županski kandidati == === Uradni === {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;font-size:97%;line-height:16px" ! colspan=2 width="10%"|Kandidat ! width="10%"|Rojen ! class="unsortable" width="20%"|Poklic ! class="unsortable" width="12%"|Stranka<br>Lokalna lista ! width="10%"|Datum napovedi kandidature ! class="unsortable" width="10%"|Slogan ! class="unsortable" width="5%"|Sklici |- |<center>[[Slika:No_image_(female).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Renata Kosec]]'''</center> | style="background:#13B0BB; " | | 1978 | * županja Občine Domžale (2022–''danes'') * podžupanja občine Domžale (2014–2022) |[[Lista Renate Kosec]] (LRK) |9. september 2026 |''Odgovorno v prihodnost.'' |<ref name=":1">{{Navedi splet |title=Kandidati za Občino Domžale |url=https://volitve.dvk-rs.si/lv2026/#/obcine/domzale/kandidati |access-date=2026-10-29 |website=DVK}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Županja |url=https://www.domzale.si/objave/176 |access-date=2026-10-29}}</ref> |- |<center>[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Matej Zabret]]'''</center> | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; " | | 1999 | * svetnik Občine Domžale (2022–''danes'') |[[Gibanje Svoboda]] (GS) |7. september 2026 |''Nova energija za Domžale'' |<ref name=":1" /><ref>{{Navedi splet |title=Matej Zabret |url=https://www.facebook.com/people/Matej-Zabret/100010143102464/ |access-date=2026-10-29 |website=Facebook}}</ref> |- |<center>[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Tomaž Deželak]]'''</center> | style="background:#FEF200; " | | 1969 | * svetnik Občine Domžale (2014–''danes'') * vodja Odbora za finance Občine Domžale (2014–''danes'') * podžupan Občine Domžale (2018–2022) |[[Slovenska demokratska stranka]] (SDS) |24. september 2026 |''Domžale – zrihtal bomo!'' |<ref name=":1" /><ref>{{Navedi splet |title=Svežina prihaja v še eno občino: “Domžale – zrihtal bomo!” |url=https://nova24tv.si/svezina-prihaja-v-se-eno-obcino-domzale-zrihtal-bomo/ |access-date=2026-10-29 |website=Nova24TV}}</ref> |- |<center>[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Boris Jerman]]'''</center> | style="background:#59A73A; " | | 1967 | * izredni profesor in član senata Fakultete za strojništvo * predstojnik Katedre za konstruiranje in transportne sisteme UL FS * vodja laboratorija za transportne naprave in sisteme ter nosilne strojne konstrukcije UL FS |podpora volivcev<br>–<br>[[Lista Bistrica Združuje]] | |''Skupaj za boljše Domžale!'' |<ref name=":1" /><ref>{{Navedi splet |title=izr. prof. dr. Boris Jerman |url=https://www.fs.uni-lj.si/zaposleni/boris-jerman/ |access-date=2026-10-29 |website=Fakulteta za strojništvo}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Boris Jerman v boj za župana Domžal z novo Listo Bistrica združuje |url=https://domzalec.si/novice/politika/boris-jerman-v-boj-za-zupana-domzal-z-novo-listo-bistrica-zdruzuje/?cn-reloaded=1 |access-date=2026-10-29}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Bliža se zadnji dan zbiranja podpisov za vašo Listo za Bistrico |url=https://www.facebook.com/Radomlje/posts/bli%C5%BEa-se-zadnji-dan-zbiranja-podpisov-za-va%C5%A1o-listo-za-bistrico-stanje-137-za-sv/1146119361070986/ |access-date=2026-10-29 |website=Facebook}}</ref> |- |<center>[[Slika:No_image_(female).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Fani Rožič Novak]]'''</center> | style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; " | | 1976 | * svetnica občine Domžale (2022–''danes'') |[[Nova Slovenija]](NSi) | |TBA |<ref name=":1" /><ref>{{Navedi splet |title=NSi Domžale v lokalno volilno tekmo s kandidatko za županjo Fani Rožič Novak |url=https://domzalec.si/novice/politika/nsi-domzale-v-lokalno-volilno-tekmo-s-kandidatko-za-zupanjo-fani-rozic-novak/ |access-date=2026-10-29}}</ref> |- |<center>[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Adis Škrijelj]]'''</center> | style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; " | | 1984 | * svetnik Občine Domžale (2022–''danes'') |[[Socialni demokrati]] (SD) [[VESNA - zelena stranka|VESNA]] | |''Domžale. Mi smo tu doma.'' |<ref name=":1" /><ref>{{Navedi splet |title=Adis Škrijelj za župana Domžal z jasnimi cilji in merljivimi rezultati |url=https://domzalske-novice.si/adis-skrijelj-za-zupana-domzal-z-jasnimi-cilji-in-merljivimi-rezultati/?fbclid=Iwb21leAVQAsJleHRuA2FlbQIxMQBwZG9mAXNydGMGYXBwX2lkDDM1MDY4NTUzMTcyOAABHz6wQS_Kiy-P2blsUQJCxDA6xS6erA0yxL-uu5KajxUfMDmNpJf8P6Df-8sU_aem_SV6mWZ-RmcyUiAs0Skc_QA |access-date=2026-10-29}}</ref> |- |<center>[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Miroslav Šinkovec]]'''</center> | style="background:#5FA777; " | | 1963 | * |[[Naprej Slovenija]] | |TBA |<ref name=":1" /> |- |} == Stranke in liste v mestnem svetu == {| class="wikitable" ! colspan="3" rowspan="2" |Stranka / Lokalna lista ! rowspan="2" |Vodja<br> svetniškega kluba ! colspan="2" |Izid 2022 ! rowspan="2" |Trenutno |- ! Glasov (%) ! Sedežev |- | bgcolor="#13B0BB" | | align="center" |'''LRK''' | [[Lista Renate Kosec]] | | align="center" |37,48 % | {{Composition bar|13|31|#13B0BB}} | {{Composition bar|13|31|#13B0BB}} |- | bgcolor="#005DA3" | | align="center" |'''GS''' | [[Gibanje Svoboda]] | | align="center" |14,66 % | {{Composition bar|5|31|#005DA3}} | {{Composition bar|4|31|#005DA3}} |- | bgcolor="#FEF200" | | align="center" |'''SDS''' | [[Slovenska demokratska stranka]] | | align="center" |11,31 % | {{Composition bar|4|31|#FEF200}} | {{Composition bar|4|31|#FEF200}} |- | bgcolor="#110863" | | align="center" |'''LTD''' | [[Lista za vse generacije]] | | align="center" |10,70 % | {{Composition bar|3|31|#110863}} | {{Composition bar|3|31|#110863}} |- | bgcolor="#2F386E" | | align="center" |'''MO''' | [[Lista Mateja Oražma]] | | align="center" |9,83 % | {{Composition bar|3|31|#2F386E}} | {{Composition bar|2|31|#2F386E}} |- | bgcolor="{{party color|Nova Slovenija}}" | | align="center" |'''NSi''' | [[Nova Slovenija – Krščanski demokrati]] | | align="center" |7,26 % | {{Composition bar|2|31|{{party color|Nova Slovenija}}}} | {{Composition bar|2|31|{{party color|Nova Slovenija}}}} |- | bgcolor="{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}" | | align="center" |'''SD''' | [[Socialni demokrati]] | | align="center" |3,88 % | {{Composition bar|1|31|{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}}} | {{Composition bar|1|31|{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}}} |- | bgcolor="#808080" | | align="center" |/ | Svetnica Tadeja Savnik | align="center" |/ | align="center" |/ | {{Composition bar|0|31|#808080}} | {{Composition bar|1|31|#808080}} |- | bgcolor="#000000" | | align="center" |/ | Svetnica Elvira Rošić Ključanin | align="center" |/ | align="center" |/ | {{Composition bar|0|31|#000000}} | {{Composition bar|1|31|#000000}} |- |} == Predvolilna soočenja == {| class="wikitable" |+ !Datum !Organizator !Medij !Naslov !Vir |- |sreda, 4. november |Mladinski svet Domžale |na lokaciji, Kulturni dom Groblje |Ker moj glas šteje |<ref>{{Navedi splet |date=2026-10-24 |title=Soočenje županskih kandidatov občine Domžale: Ker moj glas šteje |url=https://www.modre-novice.si/aktualno/soocenje-zupanskih-kandidatov-obcine-domzale-ker-moj-glas-steje/ |access-date=2026-10-29}}</ref> |} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji 2026]] 5yjpqldhcai4dgmk2xlc04uxcbsnyvx 0 610533 6775059 6774421 2026-11-05T08:33:44Z Shabicht 3554 /* Trk */ 6775059 wikitext text/x-wiki {{Short description|Trčenje hitrih vlakov v Španiji}} {{Infopolje Nesreča v javnem prometu | name = Trčenje vlakov pri Toledu leta 2026 | image = {{multiple image|align=center|border=infobox|image_style=border:none;|image1=ETR 1000 Spain.jpg |caption1= [[Iryo]] [[Frecciarossa|Frecciarossa 1000]], model prvega vlaka |image2=Renfe AVE Siemens Velaro at Barcelona Sants (53297763629).jpg |caption2=[[Renfe Class 103]], model drugega vlaka |direction=vertical|width1=265|width2=265}} | image_size = | alt = | caption = <!-- Maps --> | image_map = | image_map_alt = | image_map_caption = | pushpin_map = | pushpin_alt = | pushpin_caption = | mapframe = <!-- See [[#Mapframe maps]] for more information --> | mapframe-caption = Kraj trčenja v rdečem | mapframe-custom = {{maplink|frame=yes |plain=yes |frame-align=center |zoom=7|frame-coordinates={{coord|39.85|-3.82}}|frame-width=265 |type=point|id=Q141898879|title=Collision site|description=08.54 CET: AVE 2080 trči v zadnjo stran mirujočega vlaka Iryo|marker=rail|marker-size=large|marker-color=#ea4646 |type2=line|id2=Q1087587|title2=[[Hitra železnica Madrid–Sevilla]]|stroke-width2=4|stroke-color2=#000000 |type3=point|id3=Q23093|title3=[[Železniška postaja Madrid Atocha]]|marker3=marker|description3=07.54 CET: Iryo 6076 odpelje<br>08:00 CET: AVE 2080 odpelje|marker-color3=#0000ff |type4=point|id4=Q801432|title4=[[Železniška postaja Sevilla Santa Justa]]|description4=Načrtovana končna postaja obeh linij|marker4=marker|marker-color4=#808080 }} | coordinates = {{coord|39|25|40|N|3|49|5|W|type:event|display=inline,title}} | date = {{Start date|2026|10|28|df=y}} | time = 08:54:03 [[srednjeevropski čas|CET]] (07:54:03 [[koordinirani univerzalni čas|UTC]]) | location = [[Los Yébenes]], Toledo | location_dir = | location_city = | location_dist_km = | location_dist_mi = | country = Španija | line = [[Hitra železnica|hitra železnica Madrid–Sevilla]] | operator = Administrador de Infraestructuras Ferroviarias (ADIF)<br> operaterja: IRYO ({{ill|ILSA|es}}) in RENFE | owner = | service = | type = trčenje v zadek | cause = v preiskavi | trains = 2 | vehicles = | passengers = 544 | crew = | deaths = 69+ | injuries = 179+ | missing = | damage = | property = <!-- Route map --> | route_map = | route_map_state = | route_map_name = }} 28. oktobra 2026 ob 08.54 je hitri vlak (Alta Velocidad Española oz. AVE) operaterja RENFE trčil v zadnji del mirujočega hitrega vlaka operaterja IRYO v [[Los Yébenes|Los Yébenesu]], Toledo, na [[hitra železnica|hitri železniški progi]] Madrid–Sevilla (ki omogoča hitrosti do 300 km/h), pri čemer je umrlo vsaj 69 ljudi. Oba v nesreči udeležena vlaka sta potovala s [[železniška postaja Madrid Atocha|postaje Atocha]] v [[Madrid]]u do [[železniška postaja Sevilla Santa Justa|postaje Santa Justa]] v [[Sevilla|Sevilli]]. Vladni viri so kot verjetni vzrok nesreče navedli človeško napako pri ročnem upravljanju signalizacije, potem ko je avtomatizirani sistem odpovedal. ==Ozadje== Ob 07.54 [[srednjeevropski čas|CET]] je hitri potniški vlak s številčno oznako 6076, dejansko elektromotorna veččlenska garnitura [[Frecciarossa|Frecciarossa 1000]], zasebnega španskega železniškega operaterja Iryo, s 147 potniki odpeljal z [[železniška postaja Madrid Atocha|železniške postaje Madrid Atocha]] v smeri proti jugu do [[železniška postaja Sevilla Santa Justa|železniške postaje Sevilla Santa Justa]]. Šest minut pozneje, ob 08.00, je z iste postaje odpeljal tudi hitri potniški vlak s številčno oznako 2080, elektromotorna veččlenska garnitura železniškega operaterja Renfe, [[Renfe Class 103|razreda 103]], s 397 potniki, po isti progi, tudi do postaje Santa Justa, v Sevillji.<ref name=Sky13604696/><ref name="rg_Geerts">{{Cite web |last=Geerts |first=Esther |date=28 October 2026 |title=Investigation launched into second fatal accident on Madrid – Andalucía high speed line this year |url=https://www.railwaygazette.com/spain/2026/10/28/investigation-launched-into-second-fatal-accident-on-madrid-andalucia-high-speed-line-this-year/ |access-date=28 October 2026 |website=[[Railway Gazette]] International |language=en |archive-url=https://web.archive.org/web/20261028184320/https://www.railwaygazette.com/spain/2026/10/28/investigation-launched-into-second-fatal-accident-on-madrid-andalucia-high-speed-line-this-year/ |archive-date=28 October 2026 |url-status=live}}</ref><ref>{{cite web |url=https://www.rtve.es/noticias/20261028/interrumpen-circulacion-linea-alta-velocidad-madrid-andalucia-por-alcance-entre-dos-trenes/17286647.shtml |title=Al menos 10 muertos y varios heridos al colisionar dos trenes y desprenderse dos vagones por un terraplén en Urda, Toledo |trans-title=At least 10 dead and several injured when two trains collide and two wagons detach from an embankment in Urda, Toledo |language=Spanish |publisher=RTVE |accessdate=28 October 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20261028104509/https://www.rtve.es/noticias/20261028/interrumpen-circulacion-linea-alta-velocidad-madrid-andalucia-por-alcance-entre-dos-trenes/17286647.shtml |archive-date=28 October 2026 |url-status=live}}</ref><ref name="st1a">{{cite news |title=Numerous injured after two high-speed trains rear-end in Spain |url=https://www.straitstimes.com/world/europe/two-high-speed-trains-rear-end-in-spain-rail-operator-says |access-date=28 October 2026 |agency=Reuters |publisher=The Straits Times |date=28 October 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20261028133715/https://www.straitstimes.com/world/europe/two-high-speed-trains-rear-end-in-spain-rail-operator-says |archive-date=28 October 2026 |url-status=live}}</ref> ==Trk== Nesreča se je zgodila v bližini [[Urda, Toledo]], ob 08:54, pri 118. kilometrski oznaki<ref>{{Cite web |date=28 October 2026 |title=Spain's High-Speed Train Collision, Mapped: What We Know About the Urda Crash {{!}} Mappr |url=https://www.mappr.co/spain-train-collision-urda/ |access-date=28 October 2026 |language=en-US}}</ref> na [[hitra proga Madrid–Sevilla|hitri progi Madrid–Sevilla]].<ref name="cnnrail">{{cite news |title=Two high-speed trains collide in Spain, rail operator says |url=https://edition.cnn.com/2026/10/28/europe/high-speed-trains-collide-spain-intl |access-date=28 October 2026 |agency=Reuters |publisher=CNN |date=28 October 2026}}</ref><ref name="Latona26">{{cite news |last1=Latona |first1=David |last2=Pinedo |first2=Emma |last3=Merino |first3=Mireia |title=Two high-speed trains collide in Spain, rail operator says |url=https://www.reuters.com/world/two-high-speed-trains-rear-end-spain-rail-operator-says-2026-10-28/ |access-date=28 October 2026 |work=Reuters |date=28 October 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20261028152007/https://www.reuters.com/world/two-high-speed-trains-rear-end-spain-rail-operator-says-2026-10-28/ |archive-date=28 October 2026 |url-status=live}}</ref> Vlak operaterja Renfe je vozil s hitrostjo od 160 do 200 km/h, ko je trčil v zadnji del mirujočega vlaka operaterja Iryo.<ref name=Telegraaf>{{cite web |url=https://www.telegraaf.nl/buitenland/spaanse-ramptrein-botste-mogelijk-met-bijna-200-kmu-op-stilstaande-trein-dodental-naar-beneden-bijgesteld/163831304.html |title=Spaanse ramptrein botste mogelijk met bijna 200 km/u op stilstaande trein, dodental naar beneden bijgesteld |trans-title=Spanish disaster train possibly collided with almost 200 km/h on stationary train, death toll revised downward |language=Dutch |publisher=De Telegraaf |accessdate=30 October 2026 }}</ref> Nekateri vagoni (dejansko deli garniture) so se prevrnili po nasipu.<ref name="Jones1a">{{cite news |last1=Jones |first1=Sam |title=Spain train crash: at least 10 feared dead after collision in Toledo province |url=https://www.theguardian.com/world/2026/oct/28/spain-train-crash-high-speed-toledo |access-date=28 October 2026 |work=The Guardian}}</ref><ref name="Walker1a">{{cite news |last1=Walker |first1=Carrington |title=Spain train crash sees two carriages plunge down embankment as 39 killed |url=https://www.bristolpost.co.uk/news/uk-world-news/spain-train-crash-sees-two-11216957 |access-date=28 October 2026 |agency=Bristol Post |date=28 October 2026}}</ref> Ena od tirnic se je dvignila in prebodla vagon, iz katerega je vidno štrlela.<ref name="pierce">{{cite news |url=https://www.antena3.com/noticias/sociedad/rail-atraviesa-uno-vagones-tren-renfe-siniestrado-urda-toledo_202610286ae1d6f7a5f83c2fb8e65930.html |title=Un rail atraviesa uno de los vagones del tren de Renfe siniestrado en Urda (Toledo) |trans-title=A rail pierces one of the carriages of the Renfe train that crashed in Urda (Toledo) |first=Guillermo |last=F. Lascoiti |publisher=[[Antena 3 (Spanish TV channel)|Antena 3]] |date=28 October 2026 |language=es}}</ref> [[File:Madrid–Seville HSR Collision near Urda, Spain diagram.svg|center|thumb|upright=1.5|Shema trčenja]] Po podatkih časopisa ''[[El País]]'' je prišlo do okvare [[Linienzugbeeinflussung|avtomatskega signalizacijskega sistema LZB]], zato je vlak vozil pod ročnim nadzorom.<ref name="Website-1" details="{{Sub-reference|quote=Este sistema de seguridad está automatizado, pero al fallar, pasa a manual. Por eso se detuvieron los trenes, al fallar el sistema de seguridad automático, y se reanudó la circulación con control humano...}}">{{Cite web |date=28 October 2026 |title=Última hora del accidente de trenes en Toledo, en directo: Al menos 30 muertos en el choque de trenes en Urda |trans-title=Latest updates on the train accident in Toledo, live: At least 64 dead in a high-speed train collision in Urda |url=https://elpais.com/espana/2026-10-28/ultima-hora-del-choque-entre-dos-trenes-en-los-yebenes-toledo-en-directo.html |access-date=28 October 2026 |website=El País |language=es |archive-url=https://web.archive.org/web/20261028132139/https://elpais.com/espana/2026-10-28/ultima-hora-del-choque-entre-dos-trenes-en-los-yebenes-toledo-en-directo.html |archive-date=28 October 2026 |url-status=live}}</ref> Vladni viri so navedli, da je bila verjetni vzrok nesreče človeška napaka operaterja pri podjetju [[Administrador de Infraestructuras Ferroviarias]] (ADIF).<ref name="Website-1" details="{{Sub-reference|quote="Un error humano de un operador de Adif ante una avería del sistema principal de señalización es la posible causa del accidente", señalan fuentes del Ejecutivo.}}" /> Ta nesreča je bila druga večja železniška nesreča v Španiji v letu 2026, po [[železniška nesreča v Adamuzu leta 2026|železniški nesreči v Adamuzu]] na isti progi januarja, v kateri je umrlo 46 ljudi.<ref>{{Cite news |last1=Latona |first1=David |last2=Martinez |first2=Guillermo |last3=Gore |first3=Michael Francis |last4=Latona |first4=David |date=28 October 2026 |title=At least 68 people dead in Spain's second major train crash this year |url=https://www.reuters.com/world/two-high-speed-trains-rear-end-spain-rail-operator-says-2026-10-28/ |access-date=29 October 2026 |work=Reuters |language=en}}</ref> ==Žrtve== V nesreči je umrlo najmanj 69 ljudi.<ref name=Sky13604696>{{cite web |url=https://news.sky.com/story/spain-train-crash-latest-numerous-injuries-reported-after-high-speed-collision-on-madrid-andalusia-line-13604696 |title=Spain train crash latest: At least 39 dead after two high-speed trains collide |publisher=Sky News |accessdate=28 October 2026}}</ref><ref name="lavanguardia1a"/><ref name=BBCcv1j309d4g98t/> Več kot 100 ljudi je bilo poškodovanih; 58 jih je bilo hospitaliziranih, od tega 15 v resnem stanju.<ref>{{cite news |title=Al menos 50 muertos tras chocar un AVE de Renfe contra un Iryo y sacarlo de la vía cerca de Toledo |trans-title=At least 50 dead after a Renfe AVE train collided with an Iryo train, knocking it off the tracks near Toledo. |url=https://www.elespanol.com/invertia/observatorios/movilidad/20261028/adif-suspende-circulacion-alta-velocidad-madrid-andalucia-alcance-trenes/1003744437576_0.html |work=El Español |date=28 October 2026 |language=es |archive-url=https://web.archive.org/web/20261028112638/https://www.elespanol.com/invertia/observatorios/movilidad/20261028/adif-suspende-circulacion-alta-velocidad-madrid-andalucia-alcance-trenes/1003744437576_0.html |archive-date=28 October 2026 |access-date=28 October 2026 |url-status=live}}</ref><ref>{{cite news |title=Última hora del accidente de trenes en Toledo, en directo: Al menos 30 muertos en el choque de trenes de alta velocidad en Urda |trans-title=Latest updates on the train accident in Toledo, live: At least 64 dead in a high-speed train collision in Urda |url=https://elpais.com/espana/2026-10-28/ultima-hora-del-choque-entre-dos-trenes-en-los-yebenes-toledo-en-directo.html |language=es |access-date=28 October 2026 |work=El País |date=28 October 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20261028132139/https://elpais.com/espana/2026-10-28/ultima-hora-del-choque-entre-dos-trenes-en-los-yebenes-toledo-en-directo.html |archive-date=28 October 2026 |url-status=live}}</ref><ref name=BBCcv1j309d4g98t>{{cite news |last1=Moon |first1=Jenna |last2=Williams |first2=Nathan |title=Families desperate for news as rescuers work to identify Spanish train crash victims |url=https://www.bbc.com/news/live/cv1j309d4g98t |access-date=28 October 2026 |work=BBC News |date=28 October 2026}}</ref><ref name="death_toll_from">{{cite news |title=Death toll from Spain train crash rises to 74 as royals visit victims |quote=Note: Headline number revised to 69 by 31 October |url=https://www.euronews.com/2026/10/29/death-toll-from-spain-train-crash-rises-to-74-as-royals-visit-victims |access-date=29 October 2026 |publisher=Euronews |date=29 October 2026}}</ref> Po besedah enega od preživelih potnikov je enega od umrlih zadela tirnica, ki je prebila vagon.<ref name="pierce" /> V nesreči je umrla [[Fátima Báñez]], nekdanja [[minister za zaposlovanje in socialno varnost (Španija)|ministrica za zaposlovanje in socialno varnost]]; bila je v zadnjem vagonu vlaka Iryo.<ref>{{cite news |title=Aumenta la inquietud por Fátima Báñez, que sigue sin ser localizada tras el accidente de trenes de Toledo |url=https://www.elperiodico.com/es/politica/20261029/fatima-banez-desaparecida-accidente-trenes-toledo-135872242 |access-date=29 October 2026 |work=[[El Periódico de Catalunya]] |date=29 October 2026 |language=es |trans-title=Concerns are mounting over Fátima Báñez, who has still not been found following the train crash in Toledo}}</ref><ref>{{cite news |last1=Pascual Cortés |first1=Raquel |title=Muere la exministra Fátima Báñez, que viajaba en uno de los trenes siniestrados en Urda |trans-title=Ex-minister Fátima Báñez, who was travelling on one of the damaged trains in Urda, dies |url=https://elpais.com/economia/2026-10-29/muere-la-exministra-fatima-banez-que-viajaba-en-uno-de-los-trenes-siniestrados.html |access-date=29 October 2026 |work=El País |date=29 October 2026 |language=Spanish}}</ref> Med drugimi žrtvami so bili skladateljica klasične glasbe [[Marisa Manchado]], športnica Julieta Gallego, agent za bikoborbe Antonio Vázquez, novinar Raúl Triguero in oče igralca [[César Vicente|Césarja Vincenteja]].<ref>{{cite news |title=Muere la compositora Marisa Manchado en el accidente ferroviario de Urda a los 70 años de edad |url=https://www.telecinco.es/noticias/cultura/20261031/muere-compositora-marisa-manchado-accidente-tren-urda_18_020587209.html |access-date=31 October 2026 |work=[[Telecinco]] |date=31 October 2026 |language=es |trans-title=Composer Marisa Manchado dies in the Urda train crash at the age of 70}}</ref><ref>{{cite news |last1=Curry |first1=Alicia |last2=Wertheimer |first2=Tiffany |title=Young athlete and former minister among victims of Spain train crash |url=https://www.bbc.com/news/articles/cr78plp1p9yvo |access-date=30 October 2026 |work=BBC |date=29 October 2026}}</ref><ref>{{cite news |last1=de la Serna |first1=Zabala |title=Muere Antonio Vázquez, la sombra de Curro: adiós a un taurino de los que ya no quedan |url=https://www.elmundo.es/cultura/toros/2026/10/29/6ae31e40fc6c83bd728b45be.html |access-date=30 October 2026 |work=El Mundo |date=29 October 2026 |language=es |trans-title=Antonio Vázquez, Curro’s shadow, has died: farewell to a bullfighting enthusiast of a kind we no longer see}}</ref><ref>{{cite news |last1=Cuartero Escartín |first1=Abel |title=El actor César Vicente confirma la muerte de su padre tras el accidente de tren en Urda: “No hay alma que pueda quitarme esta pena” |url=https://www.lavanguardia.com/gente/20261030/11671883/actor-cesar-vicente-confirma-muerte-padre-accidente-tren-urda-hay-alma-pueda-quitarme-pena.html |access-date=30 October 2026 |work=La Vanguardia |date=30 October 2026 |language=es |trans-title=Actor César Vicente confirms his father’s death following the train accident in Urda: “No one can take this grief away from me”}}</ref><ref>{{cite news |url=https://elperiodico.com/es/tele/yotele/20261030/muere-raul-triguero-reportero-viernes-salvame-accidente-tren-toledo-43-anos-135927087 |title=Muere Raúl Triguero, reportero de '¡De viernes!' y 'Sálvame', en el accidente de tren de Toledo a los 43 años |trans-title=Raúl Triguero, a reporter for '¡De viernes!' and 'Sálvame', dies at age 43 in a train accident in Toledo |website=elperiodico.com |lang=es}}</ref> Eden od preživelih potnikov je bil na vlaku tudi v [[železniška nesreča v Adamuzu leta 2026|nesreči v Adamuzu]] januarja 2026, pri čemer je obakrat izšel iz nesreče brez telesnih poškodb.<ref>{{cite news |url=https://www.elconfidencial.com/espana/2026-10-29/doble-milagro-carmen-tras-salir-ilesa-accidentes-urda-adamuz-1qrt_4455511/ |title=El doble milagro de Carmen tras salir ilesa en Urda y Adamuz: "No tiene daño físico, pero emocionalmente está muy afectada" |trans-title=Carmen's double miracle after emerging unharmed in both Urda and Adamuz: "She has no physical injuries, but is deeply affected emotionally" |newspaper=[[El Confidencial]] |date=29 October 2026 |language=es}}</ref> V nesreči je umrl tudi strojevodja vlaka Renfe; ko je zagledal vlak Iryo, je takoj aktiviral zasilne zavore.<ref>{{cite news |url=https://www.todoalicante.es/english/antonio-acedo-high-speed-20261029091039-nt.html |title=Antonio Acedo, high-speed train driver |newspaper=Todo Alicante |date=29 October 2026 |language=en}}</ref> ==Dogajanje po nesreči== Na kraju dogodka so bili prisotni tudi lokalni prebivalci, ki so razdeljevali vodo in pomagali poškodovanim.<ref name="lavanguardia1a" /> Na kraju dogodka so bili najprej prisotni osem gasilcev in osem reševalnih enot. Naapotene so bile tudi dodatne ekipe iz [[Andaluzijska zdravstvena služba|Andaluzijske zdravstvene službe]], [[Mestni svet Madrida|Mestnega sveta Madrida]] in [[SAMUR]]. V pripravljenosti sta bila tudi [[Regionalna vlada Kastilje-La Manče]] in [[Vojaška enota za nujne primere]].<ref name="lavanguardia1a">{{cite news |title=Más de 40 muertos tras el choque de dos trenes en Toledo |url=https://www.lavanguardia.com/vida/20261028/11669949/mas-40-muertos-choque-dos-trenes-toledo.html |access-date=28 October 2026 |agency=La Vanguardia |date=28 October 2026 |language=es |trans-title=More than 40 dead after two trains collide in Toledo |archive-url=https://web.archive.org/web/20261028104725/https://www.lavanguardia.com/vida/20261028/11669949/mas-40-muertos-choque-dos-trenes-toledo.html |archive-date=28 October 2026 |url-status=live}}</ref> Na kraj dogodka so poslali tri [[helikopter]]je in dve mobilni enoti za intenzivno nego.<ref name="BBCcv1j309d4g98t" /> [[Španska civilna straža]] je na kraj nesreče napotila več kot 900 pripadnikov ter v Madridu, [[Toledo, Španija|Toledu]], Sevilli in [[Córdoba, Španija|Córdobi]] odprla pisarne za preiskovanje prijav pogrešanih oseb.<ref name="BBCcmqxnl312v34o" /> V Kastilji-La Manči in Madridu so bile vzpostavljene postaje za darovanje krvi.<ref>{{Cite web |date=2026-10-29 |title=Spain demands answers as rail disaster death toll rises |url=https://www.rte.ie/news/2026/1029/1597150-spain-rail-crash/ |access-date=2026-10-29 |website=RTÉ}}</ref> Hitre železniške povezave med Madridom in Andaluzijo so bile prekinjene.<ref>{{Cite news |last1=Horowitz |first1=Jason |last2=Wolfe |first2=Jonathan |last3=Horowitz |first3=Jason |date=28 October 2026 |title=Spain Train Crash Live Updates: At Least 10 Killed in High-Speed Train Collision, Officials Say |url=https://www.nytimes.com/live/2026/10/28/world/spain-train-crash-toledo |access-date=28 October 2026 |work=The New York Times |language=en-US |issn=0362-4331 |archive-url=https://web.archive.org/web/20261028143238/https://www.nytimes.com/live/2026/10/28/world/spain-train-crash-toledo |archive-date=28 October 2026 |url-status=live}}</ref> Ker promet še vedno ni vzpostavljen, je letalska družba [[Wizz Air]] napovedala, da bo uvedla dve začasni [[Čarterski let|čarterski liniji]], in sicer iz [[Madrid|Madrida]] v [[Málaga|Malago]] ter iz Madrida v [[Sevilla|Sevillo]], ki bosta obratovali od 6. novembra do sredine decembra. Cene letalskih vozovnic bodo omejene na manj kot 100 evrov.<ref name=Wizz>{{Cite tweet |user=wizzair |author=Wizz Air |number=2116487999202398227 |title=Temporary domestic routes in Spain! |date=31 October 2026 }}</ref> ==Preiskava== Za preiskovanje železniških nesreč v Španiji je pristojen {{Medjezikovna povezava|Neodvisni organ za tehnično preiskovanje nesreč in incidentov|es|Autoridad Independiente para la Investigación Técnica de Accidentes e Incidentes}} (AITAT).<ref name=RTVE200224>{{cite web |url=https://www.rtve.es/noticias/20240220/autoridad-independiente-investigacion-accidentes-ferroviarios-maritimos-aviacion-civil/15978321.shtml |title=Nace la autoridad independiente para la investigación de accidentes ferroviarios, marítimos y de la aviación civil |trans-title=Independent authority for the investigation of railway, maritime and civil aviation accidents is born |language=Spanish |publisher=RTVE |date=20 February 2024 |accessdate=28 October 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260218120336/https://www.rtve.es/noticias/20240220/autoridad-independiente-investigacion-accidentes-ferroviarios-maritimos-aviacion-civil/15978321.shtml |archive-date=18 February 2026 |url-status=live}}</ref> V medije je prišel posnetek komunikacije med nadzornim centrom ADIF in vlaki.<ref name=Okdiario20654759>{{cite web |url=https://okdiario.com/espana/gobierno-filtra-audios-del-accidente-medios-afines-responsabilizar-operario-adif-mientras-oculta-fallos-tecnicos-20654759 |title=El Gobierno filtra los audios del accidente a medios afines para culpar al operario de Adif mientras oculta el fallo del sistema de seguridad |trans-title=The government leaks the audios of the accident to like-minded media to blame the Adif operator while hiding the security system failure |first=Pablo |last=Macías |publisher=Okdiario |date=28 October 2026 |accessdate=29 October 2026}}</ref> [[Óscar Puente]], [[Ministrstvo za razvoj (Španija)|minister za promet in trajnostno mobilnost]], se je odpravil v nadzorni center ADIF v Atochi, da bi se seznanil s podrobnostmi incidenta. Označil je za »nerazložljivo«, da je nadzorni center ADIF odobril ponovni začetek normalnega obratovanja visokohitrostnega vlaka AVE, ko je vlak Iryo še vedno stal pred njim.<ref name="rg_Geerts" /><ref>{{Cite news |title=Última hora del accidente de trenes en Toledo, en directo: Al menos 64 muertos en el choque de trenes de alta velocidad en Urda |trans-title=Latest updates on the train accident in Toledo, live: At least 64 dead in a high-speed train collision in Urda |url=https://elpais.com/espana/2026-10-28/ultima-hora-del-choque-entre-dos-trenes-en-los-yebenes-toledo-en-directo.html |access-date=28 October 2026 |work=El País |language=es |archive-url=https://web.archive.org/web/20261028132139/https://elpais.com/espana/2026-10-28/ultima-hora-del-choque-entre-dos-trenes-en-los-yebenes-toledo-en-directo.html |archive-date=28 October 2026 |url-status=live}}</ref> Kljub temu, da je bil vlak viden iz madridskega nadzornega centra, ukaz za ustavitev vlaka ni bil nikoli izdan.<ref>{{Cite web |date=2026-10-31 |title=Spain train disaster clouds Pedro Sánchez chances of re-election |url=https://www.bbc.com/news/articles/cmeweppr990qo |access-date=2026-10-31 |website=www.bbc.com |language=en-GB}}</ref> == Reakcije == [[File:European flags at half-mast as a sign of European solidarity after the train collision in Urda (P-070856-00-01).jpg|thumb|upright|[[Zastava Evrope|Evropske zastave]] na pol droga 28. oktobra]] Španski premier [[Pedro Sánchez]] je v izjavi sporočil, da je v stiku s Puentom in predsednikom regije Kastilija-La Mancha, [[Emiliano García-Page]], ter da so »vse [njegove] misli z žrtvami in njihovimi družinami«. Tudi [[kralj Felipe VI.]] in [[kraljica Letizia]] sta izdala izjavo, v kateri sta izrazila »iskreno podporo poškodovanim in vsem prizadetim«.<ref name=reactions>{{Cite web |agency=The Associated Press |date=28 October 2026 |title=Spain train crash leaves at least 30 dead |url=https://www.ctvnews.ca/world/article/spain-train-crash-leaves-at-least-30-dead/ |access-date=28 October 2026 |website=CTVNews |language=en-CA |archive-url=https://web.archive.org/web/20261028123047/https://www.ctvnews.ca/world/article/spain-train-crash-leaves-at-least-30-dead/ |archive-date=28 October 2026 |url-status=live}}</ref> Sánchez, ki je obiskal tudi prizorišče nesreče, je razglasil tri dni državnega žalovanja.<ref name=BBCcmqxnl312v34o>{{cite web |url=https://www.bbc.co.uk/news/articles/cmqxnl312v34o |title=Spain begins three days of mourning after train crash kills dozens |publisher=BBC News Online |accessdate=29 October 2026}}</ref> Zastave na sedežih [[Evropska komisija|Evropske komisije]], [[Svet Evropske unije|Sveta Evropske unije]] in [[Evropski parlament|Evropskega parlamenta]] so bile v znak solidarnosti ob tej nesreči prav tako spuščene na pol droga.<ref>{{cite news |url=https://www.democrata.es/en/politics/the-institutions-of-the-eu-lower-their-flags-for-the-urda-railway-accident/ |title=The institutions of the EU lower their flags for the Urda railway accident |work=Democrata |date=28 October 2026}}</ref> Vseh 24 tekem prvega kroga [[2026–27 Copa del Rey|Copa del Rey]], ki so bile načrtovane za 28. oktober, je [[Kraljeva španska nogometna zveza]] (RFEF) v znak spoštovanja do žrtev nesreče preložila. Več španskih nogometnih klubov, med njimi tudi [[Real Madrid CF|Real Madrid]] in [[FC Barcelona|Barcelona]], je izrazilo sožalje žrtvam in njihovim družinam.<ref>{{cite news |last=Hopkins |first=Jessica |url=https://www.nytimes.com/athletic/7732169/2026/10/28/copa-del-rey-spain-toledo-train-crash-dead/ |title=Copa del Rey fixtures postponed after fatal high-speed train crash in Spain |work=The Athletic |date=28 October 2026}}</ref> Vse politične stranke razen [[Vox (politična stranka)|Voxa]] so začasno ustavile predvolilno kampanjo pred prihajajočimi [[španske splošne volitve 2026|splošnimi volitvami]].<ref>{{Cite web |last1=Sekulich |first1=Harry |last2=Lukiv |first2=Jaroslav |date=2026-10-29 |title=Spain train crash: Audio reveals exchanges between operators and drivers |url=https://www.bbc.com/news/articles/cmqxnl312v34o |access-date=2026-10-29 |website=BBC News |language=en-GB}}</ref> [[Santiago Abascal]], vodja stranke Vox, je izjavil: »Ne bomo sprejeli obdobja žalovanja, ki nas utiša, medtem ko umirajo Španci.«<ref>{{Cite news |last=Horowitz |first=Jason |date=2026-10-29 |title=Spain Crash Investigators Focus on Train Traffic Controllers' Role |url=https://www.nytimes.com/2026/10/29/world/europe/spain-train-crash-renfe.html |access-date=2026-10-29 |work=The New York Times |language=en-US |issn=0362-4331}}</ref> Demonstracij, ki so potekale v noči z 28. na 29. oktober pred stavbo ministrstva za promet v Madridu, se je udeležilo okoli 1500 ljudi. Protestniki so zahtevali odstop Sáncheza in Puenteja, nato pa jih je policija razgnala s [[solzivec|solzivcem]], potem ko so demonstranti metali steklenice in svetlobne rakete.<ref name=BBCcmqxnl312v34o/> Nesreča je sprožila špekulacije o varnosti španskega sistema visokohitrostnih železnic, saj se je [[železniška nesreča v Adamuzu leta 2026|še ena nesreča na isti progi]] zgodila istega leta le malo prej; pri tem je umrlo 46 ljudi.<ref>{{Cite news |last=Zafra |first=Mariano |last2=Ramos |first2=Adrián Blanco |last3=Devereux |first3=Charlie |date=2026-10-28 |title=What we know so far about Spain’s deadly train crash |url=https://www.reuters.com/graphics/SPAIN-ACCIDENT/dwvkmmgbrvm/ |access-date=2026-10-31 |work=Reuters |language=en}}</ref> ==Sklici== {{sklici}} [[Kategorija:Katastrofe leta 2026]] [[Kategorija:Transport v Španiji]] [[Kategorija:Železniške nesreče]] [[Kategorija:Katastrofe v Španiji]] lg1ey5zax2sgmmx14humbuqjebdama7 0 610548 6774922 6774061 2026-11-04T20:28:52Z Yerpo 8417 slog 6774922 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba |alma_mater = [[Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani]] |children = [[Marija Strojnik Scholl]] |employer = }} '''Aleš Strojnik''' ({{jezik-en|Alex Strojnik}}), [[Slovenci|slovensko]]-[[Američani|ameriški]] [[elektroinženir]] in letalski inženir ter [[izumitelj]], * [[21. maj]] [[1921]], [[Ljubljana]], † [[20. november]] [[1995]], [[Tempe, Arizona|Tempe]], [[Arizona]], [[Združene države Amerike]].<ref name="Strojnik24">{{navedi knjigo |first=Primož |last=Strojnik |year=2021 |title=Aleš Strojnik : znanstvenik, inženir, graditelj |publisher=[[Slovenska matica]] |location=Ljubljana |isbn=978-961-213-368-9 |cobiss=87302403}} {{dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-R2RJAUJB|tip=kratko}}</ref> Kot mojstrski elektrotehnik se je proslavil v povojni [[SFR Jugoslavija|Jugoslaviji]] s konstrukcijo prvega domačega [[elektronski mikroskop|elektronskega mikroskopa]]. Kasneje je postal profesor na [[Državna univerza Arizone|Državni univerzi Arizone]] in emigriral v Združene države Amerike, kjer je ostal do konca življenja.<ref name="Strojnik24"/> == Življenje in delo == Rodil se je v družini strojnega inženirja [[Romeo Strojnik|Romea Strojnika]] in njegove žene, pisateljice [[Štefa Strojnik|Štefe]] (roj. Bunc). Po končani [[Klasična gimnazija v Ljubljani|klasični gimnaziji]] je vpisal študij na [[Tehniška visoka šola v Ljubljani|Tehniški visoki šoli v Ljubljani]], sprva na oddelku za strojno tehniko, leta 1941 pa se je prepisal na elektrotehniko. Študij je leta 1942 prekinila italijanska internacija, tako da je diplomiral šele leta 1944. Odločil se je za akademsko kariero, tako je po vojni delal kot asistent na Fizikalnem inštitutu [[Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani|Medicinske fakultete v Ljubljani]], nato pa v letih 1950–1955 kot višji asistent na [[Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani|Fakulteti za elektrotehniko]].<ref name="SloBio">{{SloBio|id=624430 |avtor=[[Drago Leskovšek (gradbenik)|Leskovšek, Drago]] |ime=Strojnik, Aleš |vir=SBL}}</ref> Že v dijaških letih se je navdušil nad letalstvom in se je med študijem posvetil konstruiranju letal pod mentorstvom [[Anton Kuhelj|Antona Kuhlja]]. S pomočjo pokroviteljstva [[Peter Hribar (industrialec)|Petra Hribarja]] je izdelal jadralno letalo po lastni zasnovi [[Leteče krilo|letečega krila]], a preskus ni bil uspešen. Izkušnje je popisal v disertaciji ''Dinamična smerna stabilnost brezrepca v ravnem letu'', ki jo je obranil leta 1953 in pridobil naziv doktorja znanosti na Fakulteti za elektrotehniko.<ref>{{navedi splet |last=Malec |first=Marko |title=Aleš Strojnik in letalo S-1 |website=Sierra5 |date=2018-07-05 |url=https://sierra5.net/vsi-prispevki/5345-ales-strojnik |language=sl |access-date=2026-10-31}}</ref> Po doktoratu se je preusmeril v elektrotehniko. Kot štipendist [[British Council]]a se je leta 1952 izpopolnjeval na [[Univerza v Cambridgeu|Univerzi v Cambridgeu]], kjer se je navdušil nad elektronsko mikroskopijo in v letih 1953–1956 zgradil prvi jugoslovanski elektronski mikroskop.<ref name="SloBio"/> Zaradi nekaterih inovativnih rešitev, kot je bil magnetni astigmator, je z napravo pritegnil pozornost na mednarodni ravni.<ref name="Delo">{{navedi splet |last1=Strojnik |first1=Marija |last2=Pribošič |title=Pionir elektronske mikroskopije in letalstva |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |date=2021-05-20 |url=https://www.delo.si/novice/znanoteh/pionir-elektronske-mikroskopije-in-letalstva |language=sl |access-date=2026-10-31}}</ref><ref>{{navedi epizodo |date=2018-05-21 |title=Na današnji dan |url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/na-danasnji-dan/63/174540389 |network=[[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]] |station=[[Radio Prvi]] |access-date=2026-10-31}}</ref> Na Fakulteti za elektrotehniko je bil leta 1955 izvoljen za [[docent]]a, leta 1960 je postal izredni in leta 1968 redni profesor.<ref name="SloBio"/> Kot profesor je izstopal po usmerjenosti v raziskave in objavljanje ter aktivnemu iskanju stikov z raziskovalno skupnostjo na zahodu.<ref name="Strojnik24"/> Leta 1967 je v reviji ''Naši razgledi'' izšel njegov članek »Kdo je znanstvenik«, v katerem je predstavil svoje poglede na vrednotenje znanstvenoraziskovalnega dela. Z njim se je huje zameril vplivnim kolegom in dobil je namig, da je njegova akademska kariera v domovini ogrožena.<ref name="Bevc07">{{cite book|last1=Bevc|first1=Ladislav|title=Liberal Forces in Twentieth Century Yugoslavia: Memoirs of Ladislav Bevc|date=2007|publisher=Peter Lang Publishing Inc|location=New York, NY|isbn=978-1-4331-0008-6|page=276}}</ref> Zato je iskal možnosti v tujini. Dobil je položaj gostujočega raziskovalca na [[Univerza Cornell|Univerzi Cornell]] v Združenih državah Amerike, od tam pa je leta 1970 odšel na Državno univerzo Arizone v kraju [[Tempe, Arizona|Tempe]], kjer je postal redni profesor.<ref name="Strojnik24"/><ref name="Bevc07"/> Povabili so ga namreč, da prevzame razvoj visokonapetostnega rastrskega elektronskega mikroskopa. Z inovativnimi rešitvami je zaobšel več omejitev klasičnih elektronskih mikroskopov in omogočil delovanje pri razmeroma nizkih pospeševalnih napetostih, kar je odprlo tudi možnosti rabe za preučevanje bioloških vzorcev.<ref name="Delo"/> Po emigraciji se je znova posvetil tudi svojemu prvotnemu zanimanju. V zgodnjih 1980. letih je na osnovi njegovih raziskav laminarne aerodinamike nastalo [[motorno jadralno letalo]] S-2, ki so ga prodajali v več državah.<ref name="Slovenika">{{navedi knjigo |editor-last=Ivanič |editor-first=Martin |year=2011 |chapter=Verd |title=[[Slovenika]] |volume=P-Ž |publisher=Mladinska knjiga |location=Ljubljana |cobiss=257461504 |pages=1459}}</ref><ref name="SoaringNov83">{{navedi revijo |last=Said |first=Bob |title=1983 Sailplane Directory |magazine=Soaring Magazine |pages=133 |date=November 1983}}</ref> Njegova izboljšana različica S-4 »Laminar Magic« je leta 1987 postavila državni hitrostni rekord v kategoriji [[Ultralahko letalo|mikrolahkih letal]].<ref>{{cite news|title=Sport Aviation|issue=November 1989|publisher=Experimental Aircraft Association|date=1989-11-10}}</ref> === Zasebno življenje === Imel je štiri sinove in hčer. Sin [[Primož Strojnik|Primož]] (*1948) je prav tako postal elektrotehnik, specializiral se je za električno stimulacijo v medicinske namene in deluje v Združenih državah Amerike.<ref name="Strojnik24"/> Njegova hči [[Marija Strojnik Scholl|Marija]] se je v mladosti po očetovem zgledu navdušila nad [[optika|optiko]] in [[astrofizika|astrofiziko]], sledila očetu na Državno univerzo Arizone, kjer je doštudirala fiziko, ter postala ena najprepoznavnejših znanstvenic na tem področju.<ref>{{navedi novice |url=https://www.delo.si/magazin/zanimivosti/znanstvenica-ki-sledi-svoji-otroski-zelji-po-odkrivanju-prostora-53268.html |title=Znanstvenica, ki sledi svoji otroški želji po odkrivanju prostora |last=Bandur |first=Simona |date=2018-05-23 |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |accessdate=2026-10-31}}</ref> V prostem času se je aktivno ukvarjal tudi z igranjem [[namizni tenis|namiznega tenisa]].<ref name="Strojnik24"/> == Priznanja == Za konstrukcijo elektronskega mikroskopa je leta 1955 prejel [[Prešernova nagrada|Prešernovo nagrado]]. Za svoje inovacije je prejel tudi več državnih nagrad, med njimi [[Nagrada Sklada Borisa Kidriča|nagrado Sklada Borisa Kidriča]] (1963) in [[red dela|red dela z zlatim vencem]] (1965).<ref name="SloBio"/> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * {{Slovenski grobovi|id=199/ales-strojnik |ime=Aleš Strojnik}} {{Prejemniki Prešernove nagrade}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Strojnik, Aleš}} [[Kategorija:Slovenski inženirji aeronavtike]] [[Kategorija:Slovenski inženirji elektrotehnike]] [[Kategorija:Slovenski izumitelji]] [[Kategorija:Ameriški inženirji aeronavtike]] [[Kategorija:Ameriški inženirji elektrotehnike]] [[Kategorija:Ameriški Slovenci]] [[Kategorija:Doktorirali na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani]] [[Kategorija:Predavatelji na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani]] [[Kategorija:Predavatelji na Državni univerzi Arizone]] [[Kategorija:Nagrajenci Sklada Borisa Kidriča]] [[Kategorija:Nosilci reda dela]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] bhacz7z4sbrkpff71rwjdalk5hw7zz5 0 610568 6774924 6773448 2026-11-04T20:32:50Z Upwinxp 126544 /* Zgodovina */ + 6774924 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Naselje |official_name = Kapan |native_name = Կապան |settlement_type = [[Seznam mest v Armeniji|Mesto]] |image_skyline = Kapan general view.jpg |image_caption = |image_flag = |flag_size = |image_shield = |shield_size = |pushpin_map = Armenija |latd=39 |latm=12 |lats=26 |latNS=N |longd=46 |longm=24 |longs=16 |longEW=E |coordinates_region = AM |coordinates_display = title,inline |subdivision_type = [[Seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{zastava|Armenija}} |subdivision_type1 = Pokrajina (''marz'') |subdivision_name1 = [[Sjunik]] |leader_title = Župan |leader_name = {{Wikidata|p6}} |elevation_m = 910 |population_as_of = 2022 |population_footnotes = <ref name="popis2022"/> |population_total = 32780 |timezone = |utc_offset = +4 |timezone_DST = |utc_offset_DST = |postal_code_type = Poštne številke |postal_code = 3301–3308 |area_code = (+374) 285 |website = |footnotes = }} '''Kapan''' ({{jezik-hy|Իջևան}}) je mesto na jugovzhodu [[Armenija|Armenije]], sedež istoimenske občine in upravno središče pokrajine [[Sjunik]]. == Ime == Ime mesta izhaja iz [[Klasična armenščina|klasičnoarmenske]] besede ''kapan'' ({{jezik|hy|կապան}}), ki pomeni gorsko tesen oziroma [[Soteska|sotesko]], ozek prehod med dvema gorama.<ref>{{navedi splet |title=Համայնքի մասին |url=http://kapan.am/Pages/CustomPage/?CustomPageID=722b890c-cc0b-4c5d-bdf2-30fbebab4291 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20180913173658/http://kapan.am/Pages/CustomPage/?CustomPageID=722b890c-cc0b-4c5d-bdf2-30fbebab4291 |archive-date=2018-09-13 |access-date=2018-09-08}}</ref> V kasnejših stoletjih se je ime preobrazilo v {{Transliteration|hy|Ghap’an}} ({{jezik|hy|Ղափան}}),<ref name=":0">{{navedi knjigo |last=Hübschmann |first=Heinrich |url=https://archive.org/details/diealtarmenisch00hbgoog/page/n253 |title=Die Altarmenischen Ortsnamen. Mit Beiträgen zur historischen Topographie Armeniens und einer Karte |publisher=Verlag von Karl J. Trübner |year=1904 |isbn=9783111258621 |location=Amsterdam |page=438 |trans-title=Stara armenska krajevna imena. S prispevki k zgodovinski topografiji Armenije in zemljevidom}}</ref> kar je bilo uradno ime do leta 1991, ko so ob osamosvojitvi Armenije obnovili starejšo obliko imena.<ref name=":32">{{navedi knjigo |last1=Hakobyan |first1=Tʻ. Kh. |title=Hayastani ev harakitsʻ shrjanneri teghanunneri baṛaran |last2=Melikʻ-Bakhshyan |first2=St. T. |last3=Barseghyan |first3=H. Kh. |publisher=Erevani hamalsarani hratarakchʻutʻyun |year=1991 |volume=3 |location=Erevan |pages=549–551 |language=hy |script-title=hy:Հայաստանի և հարակից շրջանների տեղանունների բառարան |trans-title=Slovar toponimije Armenije in sosednjih ozemelj |chapter=Ghapʻan |script-chapter=hy:Ղափան |chapter-url=http://nayiri.com/imagedDictionaryBrowser.jsp?dictionaryId=61&dt=HY_HY&pageNumber=2613}}</ref> == Geografija == [[Slika:Khustup from Kapan.JPG|levo|sličica|Pogled na goro Hustup (3201 m) čez korito rečice Vačagan]] Kapan je največje mesto pokrajine Sjunik in južne Armenije nasploh. Razteza se vzdolž ozke doline reke [[Vogdži]] ter pritokov Vačagan in Kavart na 705–1050 metrih nadmorske višine (povprečno 910 m). Z juga in severa ga obdajata [[Megrinsko gorovje|Megrinsko]] in [[Bargušatsko gorovje]]. Le nekaj kilometrov od središča mesta poteka zaprta državna meja z [[Azerbajdžan|Azerbajdžanom]]. Skozi Kapan poteka avtocesta M2 od [[Erevan|Erevana]] (300&nbsp;km) do edinega [[Mejni prehod|mejnega prehoda]] z [[Iran|Iranom]], [[Agarak|Agaraka]] (80&nbsp;km). == Zgodovina == ===Začetki in srednji vek=== [[Slika:Baghaberd.jpg|sličica|levo|Ostanki trdnjave [[Bagaberd]] iz 4. stoletja blizu Kapana]] Območje današnjega Kapana se prvič omenja v 5. stoletju kot majhno naselje znotraj posesti [[dinastija Sjuni|dinastije Sjuni]].<ref name=Stone>{{navedi knjigo |last1=Stone |first1=Michael E. |last2=Topchyan |first2=Aram |title=Jews in Ancient and Medieval Armenia: First Century BCE - Fourteenth Century CE |year=2022 |location=New York |publisher=Oxford University Press |pages=78–79 |chapter=Jews in Kapan |chapter-url= https://books.google.com/books?id=DMBuEAAAQBAJ&pg=PA78|isbn= 9780197582077}}</ref><ref name="BRE">{{navedi enciklopedijo |editor-last=Osipov |editor-first=Jurij |title=Kapan |encyclopedia=Velika ruska enciklopedija |volume=13 |location=Moskva |year=2009 |page=12 |url=https://bigenc.ru/geography/text/2042758 |lang=ru |isbn=978-5-85270-344-6 |access-date=2022-09-19 |archive-date=2019-12-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191212150718/https://bigenc.ru/text/2042758 |url-status=dead}}</ref> Konec 9. in začetek 10. stoletja ga je knez Dzagik utrdil in postalo je rezidenca dzagikovskih knezov. Konec 10. stoletja se je v Kapan preselil vladar [[Sjunik (zgodovinska provinca)|Sjunika]] knez Smbat II. in ustanovil [[Sjuniško kraljestvo]], za katerega kralja se je proglasil pod protektoratom [[Bagratidska Armenija|bagratidske Armenije]]. V 11. stoletju je Kapan kot prestolnica Sjuniškega kraljestva cvetel kot trgovsko, obrtniško in metalurško središče in dosegel okoli 20 tisoč prebivalcev, pretežno Armencev z židovsko manjšino.<ref name= Stone/> Leta 1103 so Kapan opustošili [[Seldžuško cesarstvo|seldžuški]] zavojevalci. Od propada Sjuniškega kraljestva leta 1170 so Sjunik in druga zgodovinska armenska ozemlja v naslednjih nekaj stoletjih trpela seldžuške, [[Mongolsko cesarstvo|mongolske]], [[Ak Kojunlu|akkojunlujske]] in [[Kara Kojunlu|karakojunlujske]] vpade.<ref name="Петрушевский">{{navedi knjigo |last=Petruševski |first=Ilja |title=Очерки по истории феодальных отношений в Азербайджане и Армении в XVI-начале XIX вв |trans-title=Razprave o zgodovini fevdalnih odnosov v Azerbajdžanu in Armeniji od 16. do začetka 19. stoletja |year=1949 |publisher=Založba Leningrajske državne univerze |page=35 |url=https://religions.am/wp-content/uploads/2017/03/History-of-feudal-relations-in-Azerbaijan-and-Armenia.pdf |oclc=29734923 |archive-date=2022-01-08 |access-date=2022-10-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220108064257/https://religions.am/wp-content/uploads/2017/03/History-of-feudal-relations-in-Azerbaijan-and-Armenia.pdf |url-status=dead}}</ref> ===Perzijska vladavina=== Začetek 16. stoletja je Kapan postal del Erivanskega vilajeta [[Safavidski imperij|safavidske Perzije]]. Leta 1722 so se armenske plemiške družine povezale v [[melik (Armenija)|melikstvo]] Kapan proti muslimanski nadvladi.<ref name= tragut/><ref>{{navedi revijo |last=Hewsen |first=Robert |title=The Meliks of Eastern Armenia II |journal=Revue des Études Arméniennes |publisher=[[Univerza Sorbonne]] |location=Pariz |volume=10 |year=1973–1974 |page=219 |issn=1783-1741}}</ref> V začetku 18. stoletja je na tem območju deloval armenski vojskovodja [[David Bek]], ki je vodil boj za osvoboditev Armencev v Sjuniku izpod Irancev in Osmanov.<ref name= tragut>{{navedi knjigo |last=Dum-Tragut |first=Jasmine |chapter=Syunik from the 17th century until Soviet Period |title=Monastic Life in the Armenian Church: Glorious Past - Ecumenical Reconsideration |editor-last=Winkler |editor-first=Dietmar W. |year=2018 |location=Zürich |publisher=LIT Verlag |pages=107–108 |chapter-url=https://books.google.com/books?id=yKx9DwAAQBAJ&pg=PA107 |isbn=9783643910660}}</ref> Središče Bekovega boja sta bili trdnjavi [[Bagaberd]] severozahodno od Kapana in [[trdnjava Halidzor|Halidzor]] jugozahodno od njega, kjer je leta 1728 tudi umrl. Leta 1747 je bil Kapan vključen v [[Nahičevanski kanat]], leta 1750 pa je pripadel novoustanovljenemu [[Karabaški kanat|Karabaškemu kanatu]].<ref name= tragut/> Konec 18. stoletja, v [[Kadžarsko cesarstvo|kadžarski iranski državi]], se je razvil v pomembnejše mestno naselje.{{navedi vir|datum=oktober 2023}} ===Ruska vladavina=== Po [[rusko-perzijska vojna (1804–1813)|rusko-perzijski vojni 1804–13]] in [[Gulistanski mirovni sporazum|gulistanskem sporazumu]] je leta 1813 ozemlje zgodovinskega Sjunika vključno s Kapanom uradno pripadlo [[Ruski imperij|Ruskemu imperiju]].<ref name= tragut/> V letih 1828–30 so se tja preselile številne armenske družine iz iranskih mest [[Hoj]] in [[Salmas]]. Leta 1868 je postalo del [[Zangezurski ujezd|Zangezurskega ujezda]] [[Jelizavetpolska gubernija|Jelizavetpolske gubernije]] Rusije.{{navedi vir|datum=februar 2023}} ===Sodobna zgodovina=== [[Slika:Հուշակոթող՝ Մեծ եղեռնի, 1988 թ. Սումգայիթի և Բաքվի զոհերին.jpg|sličica|levo|Spomenik armenskemu genocidu]] Med letoma 1918 in 1920 sta si Kapan lastili tako [[Prva Republika Armenija|Republika Armenija]] kot [[Azerbajdžanska demokratična republika]]. Po sovjetizaciji Armenije je leta 1921 postal del [[Republika Gorska Armenija|Republike Gorske Armenije]] pod vodstvom [[Garegin Nžde|Garegina Nždeja]].<ref name= tragut/> To protiboljševiško protodržavo je [[rdeča armada]] zavzela julija 1921 in Kapan je bil skupaj z mesti [[Goris]], [[Sisian]] in [[Megri]] vključen v [[Armenska sovjetska socialistična republika|Armensko SSR]].<ref>{{navedi knjigo |last=Panossian |first=Razmik |chapter=The Independent Republic and Sovietisation |title=The Armenians: From Kings and Priests to Merchants and Commissars |year=2006 |publisher=Columbia University Press |location=New York |isbn=9780231139267|page=259 |url-access=registration |url=https://archive.org/details/armeniansfromkin00razm}}</ref> Septembra 1930 je Kapan (tedaj v armenščini imenovan ''Ghapan'', v [[ruščina|ruščini]] pa ''Kafan'') postal upravno središče rajona, leta 1938 pa je prejel status mesta.<ref name= BRE/> V sovjetski Armeniji je bil pomembno rudarsko in industrijsko središče.<ref>{{navedi knjigo |title=Большая советская энциклопедия |year=1973 |editor-last=Prohorov |editor-first=A. M. |volume=13 |location=Moskva |pages= |trans-title=Velika sovjetska enciklopedija |chapter=Кафан |display-editors=etal |chapter-url=http://bse.sci-lib.com/article060065.html}}</ref><ref>{{navedi revijo |date=2019-01-25|title=Информационный бюллетень изменений географических названий стран-участниц СНГ (1987-2013 г.г.)|url=https://rosreestr.gov.ru/upload/documenty/doc_2%20Armeniy%202013.pdf|journal=Федеральная служба государственной регистрации, кадастра и картографии (Росреестр)|language=ru|pages=6|archive-date=October 17, 2020|access-date=March 26, 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20201017023345/https://rosreestr.gov.ru/upload/documenty/doc_2%20Armeniy%202013.pdf|url-status=dead}}</ref> V času otoplitve pod [[Nikita Hruščov|Hruščovom]] je Kapan obiskal [[Anastas Mikojan]], ki je tamkajšnjim uradnikom svetoval glede gospodarskih razvojnih projektov v mestu in njegovi okolici.<ref>{{navedi knjigo |last=Shakarian|first=Pietro A.|title=Anastas Mikoyan: An Armenian Reformer in Khrushchev's Kremlin|publisher=Indiana University Press|location=Bloomington|year=2025|pages=77, 99|url={{Google Books|rTNgEQAAQBAJ|plainurl=yes}}|isbn=978-0253073556}}</ref> Med [[prva vojna v Gorskem Karabahu|prvo vojno v Gorskem Karabahu]] je mesto bombardiralo [[azerbajdžan]]sko topništvo in povzročilo smrtne žrtve med civilisti.<ref name=":2">{{navedi knjigo |last=Hakobjan|first=Tatul|year=2021|title=Arcʻahjan oragir: Kanačʻ u sev|trans-title=Karabaški dnevnik: Zeleno in črno|location=Erevan|publisher=Lusakn|pages=229–230|script-title=hy:Արցախյան օրագիր․ Կանաչ ու սև}}</ref> V odgovor je armenska vojska decembra 1992 zavzela več azerbajdžanskih obmejnih vasi.<ref name=":2" /> == Prebivalstvo == Z 32&nbsp;780 prebivalci (37&nbsp;868 vključno z okoliškimi naselji občine) ob popisu 2022 je Kapan sedmo največje mesto v Armeniji. Največ prebivalcev (45&nbsp;711) je bilo popisanih leta 2001, odtlej pa se njihovo število zmanjšuje.<ref name="popis2022">{{navedi splet |url=https://www.armstat.am/en/?nid=82&id=2623 |title=The Main Results of RA Census 2022: Table 1.1.2 RA Permanent(1) Population according to Sex and Community(2) Distribution |website=www.armstat.am |access-date=2026-11-01}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}}<!-- * [https://kapan.am/ Spletno mesto občine Kapan] --> [[Kategorija:Mesta v Armeniji]] [[Kategorija:Sjunik]] tmjq6tk52xulawyfaeafo1m634166ej 6774925 6774924 2026-11-04T20:36:00Z Upwinxp 126544 6774925 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |official_name = Kapan |native_name = Կապան |settlement_type = [[Seznam mest v Armeniji|Mesto]] |image_skyline = Kapan general view.jpg |image_caption = |image_flag = |flag_size = |image_shield = |shield_size = |pushpin_map = Armenija |latd=39 |latm=12 |lats=26 |latNS=N |longd=46 |longm=24 |longs=16 |longEW=E |coordinates_region = AM |coordinates_display = title,inline |subdivision_type = [[Seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{zastava|Armenija}} |subdivision_type1 = Pokrajina (''marz'') |subdivision_name1 = [[Sjunik]] |leader_title = Župan |leader_name = {{Wikidata|p6}} |elevation_m = 910 |population_as_of = 2022 |population_footnotes = <ref name="popis2022"/> |population_total = 32780 |timezone = |utc_offset = +4 |timezone_DST = |utc_offset_DST = |postal_code_type = Poštne številke |postal_code = 3301–3308 |area_code = (+374) 285 |website = |footnotes = }} '''Kapan''' ({{jezik-hy|Իջևան}}) je mesto na jugovzhodu [[Armenija|Armenije]], sedež istoimenske občine in upravno središče pokrajine [[Sjunik]]. == Ime == Ime mesta izhaja iz [[Klasična armenščina|klasičnoarmenske]] besede ''kapan'' ({{jezik|hy|կապան}}), ki pomeni gorsko tesen oziroma [[Soteska|sotesko]], ozek prehod med dvema gorama.<ref>{{navedi splet |title=Համայնքի մասին |url=http://kapan.am/Pages/CustomPage/?CustomPageID=722b890c-cc0b-4c5d-bdf2-30fbebab4291 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20180913173658/http://kapan.am/Pages/CustomPage/?CustomPageID=722b890c-cc0b-4c5d-bdf2-30fbebab4291 |archive-date=2018-09-13 |access-date=2018-09-08}}</ref> V kasnejših stoletjih se je ime preobrazilo v {{Transliteration|hy|Ghap’an}} ({{jezik|hy|Ղափան}}),<ref name=":0">{{navedi knjigo |last=Hübschmann |first=Heinrich |url=https://archive.org/details/diealtarmenisch00hbgoog/page/n253 |title=Die Altarmenischen Ortsnamen. Mit Beiträgen zur historischen Topographie Armeniens und einer Karte |publisher=Verlag von Karl J. Trübner |year=1904 |isbn=9783111258621 |location=Amsterdam |page=438 |trans-title=Stara armenska krajevna imena. S prispevki k zgodovinski topografiji Armenije in zemljevidom}}</ref> kar je bilo uradno ime do leta 1991, ko so ob osamosvojitvi Armenije obnovili starejšo obliko imena.<ref name=":32">{{navedi knjigo |last1=Hakobjan |first1=T. H. |title=Hajastani jev harakic šrdžanneri teghanunneri bararan |last2=Melik-Bahšjan |first2=St. T. |last3=Barsegjan |first3=H. H. |publisher=Jerevani hamalsarani hratarakčutjun |year=1991 |volume=3 |location=Erevan |pages=549–551 |language=hy |script-title=hy:Հայաստանի և հարակից շրջանների տեղանունների բառարան |trans-title=Slovar toponimije Armenije in sosednjih ozemelj |chapter=Ghapʻan |script-chapter=hy:Ղափան |chapter-url=http://nayiri.com/imagedDictionaryBrowser.jsp?dictionaryId=61&dt=HY_HY&pageNumber=2613}}</ref> == Geografija == [[Slika:Khustup from Kapan.JPG|levo|sličica|Pogled na goro Hustup (3201 m) čez korito rečice Vačagan]] Kapan je največje mesto pokrajine Sjunik in južne Armenije nasploh. Razteza se vzdolž ozke doline reke [[Vogdži]] ter pritokov Vačagan in Kavart na 705–1050 metrih nadmorske višine (povprečno 910 m). Z juga in severa ga obdajata [[Megrinsko gorovje|Megrinsko]] in [[Bargušatsko gorovje]]. Le nekaj kilometrov od središča mesta poteka zaprta državna meja z [[Azerbajdžan|Azerbajdžanom]]. Skozi Kapan poteka avtocesta M2 od [[Erevan|Erevana]] (300&nbsp;km) do edinega [[Mejni prehod|mejnega prehoda]] z [[Iran|Iranom]], [[Agarak|Agaraka]] (80&nbsp;km). == Zgodovina == ===Začetki in srednji vek=== [[Slika:Baghaberd.jpg|sličica|levo|Ostanki trdnjave [[Bagaberd]] iz 4. stoletja blizu Kapana]] Območje današnjega Kapana se prvič omenja v 5. stoletju kot majhno naselje znotraj posesti [[dinastija Sjuni|dinastije Sjuni]].<ref name=Stone>{{navedi knjigo |last1=Stone |first1=Michael E. |last2=Topchyan |first2=Aram |title=Jews in Ancient and Medieval Armenia: First Century BCE - Fourteenth Century CE |year=2022 |location=New York |publisher=Oxford University Press |pages=78–79 |chapter=Jews in Kapan |chapter-url= https://books.google.com/books?id=DMBuEAAAQBAJ&pg=PA78|isbn= 9780197582077}}</ref><ref name="BRE">{{navedi enciklopedijo |editor-last=Osipov |editor-first=Jurij |title=Kapan |encyclopedia=Velika ruska enciklopedija |volume=13 |location=Moskva |year=2009 |page=12 |url=https://bigenc.ru/geography/text/2042758 |lang=ru |isbn=978-5-85270-344-6 |access-date=2022-09-19 |archive-date=2019-12-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191212150718/https://bigenc.ru/text/2042758 |url-status=dead}}</ref> Konec 9. in začetek 10. stoletja ga je knez Dzagik utrdil in postalo je rezidenca dzagikovskih knezov. Konec 10. stoletja se je v Kapan preselil vladar [[Sjunik (zgodovinska provinca)|Sjunika]] knez Smbat II. in ustanovil [[Sjuniško kraljestvo]], za katerega kralja se je proglasil pod protektoratom [[Bagratidska Armenija|bagratidske Armenije]]. V 11. stoletju je Kapan kot prestolnica Sjuniškega kraljestva cvetel kot trgovsko, obrtniško in metalurško središče in dosegel okoli 20 tisoč prebivalcev, pretežno Armencev z židovsko manjšino.<ref name= Stone/> Leta 1103 so Kapan opustošili [[Seldžuško cesarstvo|seldžuški]] zavojevalci. Od propada Sjuniškega kraljestva leta 1170 so Sjunik in druga zgodovinska armenska ozemlja v naslednjih nekaj stoletjih trpela seldžuške, [[Mongolsko cesarstvo|mongolske]], [[Ak Kojunlu|akkojunlujske]] in [[Kara Kojunlu|karakojunlujske]] vpade.<ref name="Петрушевский">{{navedi knjigo |last=Petruševski |first=Ilja |title=Очерки по истории феодальных отношений в Азербайджане и Армении в XVI-начале XIX вв |trans-title=Razprave o zgodovini fevdalnih odnosov v Azerbajdžanu in Armeniji od 16. do začetka 19. stoletja |year=1949 |publisher=Založba Leningrajske državne univerze |page=35 |url=https://religions.am/wp-content/uploads/2017/03/History-of-feudal-relations-in-Azerbaijan-and-Armenia.pdf |oclc=29734923 |archive-date=2022-01-08 |access-date=2022-10-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220108064257/https://religions.am/wp-content/uploads/2017/03/History-of-feudal-relations-in-Azerbaijan-and-Armenia.pdf |url-status=dead}}</ref> ===Perzijska vladavina=== Začetek 16. stoletja je Kapan postal del Erivanskega vilajeta [[Safavidski imperij|safavidske Perzije]]. Leta 1722 so se armenske plemiške družine povezale v [[melik (Armenija)|melikstvo]] Kapan proti muslimanski nadvladi.<ref name= tragut/><ref>{{navedi revijo |last=Hewsen |first=Robert |title=The Meliks of Eastern Armenia II |journal=Revue des Études Arméniennes |publisher=[[Univerza Sorbonne]] |location=Pariz |volume=10 |year=1973–1974 |page=219 |issn=1783-1741}}</ref> V začetku 18. stoletja je na tem območju deloval armenski vojskovodja [[David Bek]], ki je vodil boj za osvoboditev Armencev v Sjuniku izpod Irancev in Osmanov.<ref name= tragut>{{navedi knjigo |last=Dum-Tragut |first=Jasmine |chapter=Syunik from the 17th century until Soviet Period |title=Monastic Life in the Armenian Church: Glorious Past - Ecumenical Reconsideration |editor-last=Winkler |editor-first=Dietmar W. |year=2018 |location=Zürich |publisher=LIT Verlag |pages=107–108 |chapter-url=https://books.google.com/books?id=yKx9DwAAQBAJ&pg=PA107 |isbn=9783643910660}}</ref> Središče Bekovega boja sta bili trdnjavi [[Bagaberd]] severozahodno od Kapana in [[trdnjava Halidzor|Halidzor]] jugozahodno od njega, kjer je leta 1728 tudi umrl. Leta 1747 je bil Kapan vključen v [[Nahičevanski kanat]], leta 1750 pa je pripadel novoustanovljenemu [[Karabaški kanat|Karabaškemu kanatu]].<ref name= tragut/> Konec 18. stoletja, v [[Kadžarsko cesarstvo|kadžarski iranski državi]], se je razvil v pomembnejše mestno naselje.{{navedi vir|datum=oktober 2023}} ===Ruska vladavina=== Po [[rusko-perzijska vojna (1804–1813)|rusko-perzijski vojni 1804–13]] in [[Gulistanski mirovni sporazum|gulistanskem sporazumu]] je leta 1813 ozemlje zgodovinskega Sjunika vključno s Kapanom uradno pripadlo [[Ruski imperij|Ruskemu imperiju]].<ref name= tragut/> V letih 1828–30 so se tja preselile številne armenske družine iz iranskih mest [[Hoj]] in [[Salmas]]. Leta 1868 je postalo del [[Zangezurski ujezd|Zangezurskega ujezda]] [[Jelizavetpolska gubernija|Jelizavetpolske gubernije]] Rusije.{{navedi vir|datum=februar 2023}} ===Sodobna zgodovina=== [[Slika:Հուշակոթող՝ Մեծ եղեռնի, 1988 թ. Սումգայիթի և Բաքվի զոհերին.jpg|sličica|levo|Spomenik armenskemu genocidu]] Med letoma 1918 in 1920 sta si Kapan lastili tako [[Prva Republika Armenija|Republika Armenija]] kot [[Azerbajdžanska demokratična republika]]. Po sovjetizaciji Armenije je leta 1921 postal del [[Republika Gorska Armenija|Republike Gorske Armenije]] pod vodstvom [[Garegin Nžde|Garegina Nždeja]].<ref name= tragut/> To protiboljševiško protodržavo je [[rdeča armada]] zavzela julija 1921 in Kapan je bil skupaj z mesti [[Goris]], [[Sisian]] in [[Megri]] vključen v [[Armenska sovjetska socialistična republika|Armensko SSR]].<ref>{{navedi knjigo |last=Panossian |first=Razmik |chapter=The Independent Republic and Sovietisation |title=The Armenians: From Kings and Priests to Merchants and Commissars |year=2006 |publisher=Columbia University Press |location=New York |isbn=9780231139267|page=259 |url-access=registration |url=https://archive.org/details/armeniansfromkin00razm}}</ref> Septembra 1930 je Kapan (tedaj v armenščini imenovan ''Ghapan'', v [[ruščina|ruščini]] pa ''Kafan'') postal upravno središče rajona, leta 1938 pa je prejel status mesta.<ref name= BRE/> V sovjetski Armeniji je bil pomembno rudarsko in industrijsko središče.<ref>{{navedi knjigo |title=Большая советская энциклопедия |year=1973 |editor-last=Prohorov |editor-first=A. M. |volume=13 |location=Moskva |pages= |trans-title=Velika sovjetska enciklopedija |chapter=Кафан |display-editors=etal |chapter-url=http://bse.sci-lib.com/article060065.html}}</ref><ref>{{navedi revijo |date=2019-01-25|title=Информационный бюллетень изменений географических названий стран-участниц СНГ (1987-2013 г.г.)|url=https://rosreestr.gov.ru/upload/documenty/doc_2%20Armeniy%202013.pdf|journal=Федеральная служба государственной регистрации, кадастра и картографии (Росреестр)|language=ru|pages=6|archive-date=October 17, 2020|access-date=March 26, 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20201017023345/https://rosreestr.gov.ru/upload/documenty/doc_2%20Armeniy%202013.pdf|url-status=dead}}</ref> V času otoplitve pod [[Nikita Hruščov|Hruščovom]] je Kapan obiskal [[Anastas Mikojan]], ki je tamkajšnjim uradnikom svetoval glede gospodarskih razvojnih projektov v mestu in njegovi okolici.<ref>{{navedi knjigo |last=Shakarian|first=Pietro A.|title=Anastas Mikoyan: An Armenian Reformer in Khrushchev's Kremlin|publisher=Indiana University Press|location=Bloomington|year=2025|pages=77, 99|url={{Google Books|rTNgEQAAQBAJ|plainurl=yes}}|isbn=978-0253073556}}</ref> Med [[prva vojna v Gorskem Karabahu|prvo vojno v Gorskem Karabahu]] je mesto bombardiralo [[azerbajdžan]]sko topništvo in povzročilo smrtne žrtve med civilisti.<ref name=":2">{{navedi knjigo |last=Hakobjan|first=Tatul|year=2021|title=Arcʻahjan oragir: Kanačʻ u sev|trans-title=Karabaški dnevnik: Zeleno in črno|location=Erevan|publisher=Lusakn|pages=229–230|script-title=hy:Արցախյան օրագիր․ Կանաչ ու սև}}</ref> V odgovor je armenska vojska decembra 1992 zavzela več azerbajdžanskih obmejnih vasi.<ref name=":2" /> == Prebivalstvo == Z 32&nbsp;780 prebivalci (37&nbsp;868 vključno z okoliškimi naselji občine) ob popisu 2022 je Kapan sedmo največje mesto v Armeniji. Največ prebivalcev (45&nbsp;711) je bilo popisanih leta 2001, odtlej pa se njihovo število zmanjšuje.<ref name="popis2022">{{navedi splet |url=https://www.armstat.am/en/?nid=82&id=2623 |title=The Main Results of RA Census 2022: Table 1.1.2 RA Permanent(1) Population according to Sex and Community(2) Distribution |website=www.armstat.am |access-date=2026-11-01}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}}<!-- * [https://kapan.am/ Spletno mesto občine Kapan] --> [[Kategorija:Mesta v Armeniji]] [[Kategorija:Sjunik]] h5rikgv0zx6nu3iad7rhyt52dztjn19 10 610609 6774893 6773396 2026-11-04T19:30:14Z A09 188929 preureditev, normalen slog 6774893 wikitext text/x-wiki {{Navpolje | name = Lokalne volitve v Sloveniji 2026 | title = [[Lokalne volitve v Sloveniji 2026]] | state = {{{state|autocollapse}}} | listclass = hlist | list1 = *[[Lokalne volitve v Mestni občini Celje 2026|Celje]] * [[Lokalne volitve v Mestni občini Koper 2026|Koper]] * [[Lokalne volitve v Mestni občini Kranj 2026|Kranj]] *[[Lokalne volitve v Mestni občini Krško 2026|Krško]] *[[Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana 2026|Ljubljana]] *[[Lokalne volitve v Mestni občini Maribor 2026|Maribor]] *[[Lokalne volitve v Mestni občini Murska Sobota 2026|Murska Sobota]] *[[Lokalne volitve v Mestni občini Nova Gorica 2026|Nova Gorica]] *[[Lokalne volitve v Mestni občini Novo mesto 2026|Novo mesto]] *[[Lokalne volitve v Mestni občini Ptuj 2026|Ptuj]] *[[Lokalne volitve v Mestni občini Slovenj Gradec 2026|Slovenj Gradec]] *[[Lokalne volitve v Mestni občini Velenje 2026|Velenje]] |list2= *[[Seznam županskih kandidatov po političnih strankah na lokalnih volitvah v Sloveniji 2026|Županski kandidati po političnih strankah]] *[[Seznam županskih kandidatov po občinah na lokalnih volitvah v Sloveniji 2026|Županski kandidati po občinah]] | below = [[Lokalne volitve v Sloveniji]] }} [[Kategorija:Politične predloge Slovenije]] dsmjja3xl758qd4ik8l0pxbihewpl27 6774894 6774893 2026-11-04T19:35:00Z JoMK 240261 pp 6774894 wikitext text/x-wiki {{Navpolje | name = Lokalne volitve v Sloveniji 2026 | title = [[Lokalne volitve v Sloveniji 2026]] | state = {{{state|autocollapse}}} | listclass = hlist | group1 = Mestne občine | list1 = * [[Lokalne volitve v Mestni občini Celje 2026|Celje]] * [[Lokalne volitve v Mestni občini Koper 2026|Koper]] * [[Lokalne volitve v Mestni občini Kranj 2026|Kranj]] * [[Lokalne volitve v Mestni občini Krško 2026|Krško]] * [[Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana 2026|Ljubljana]] * [[Lokalne volitve v Mestni občini Maribor 2026|Maribor]] * [[Lokalne volitve v Mestni občini Murska Sobota 2026|Murska Sobota]] * [[Lokalne volitve v Mestni občini Nova Gorica 2026|Nova Gorica]] * [[Lokalne volitve v Mestni občini Novo mesto 2026|Novo mesto]] * [[Lokalne volitve v Mestni občini Ptuj 2026|Ptuj]] * [[Lokalne volitve v Mestni občini Slovenj Gradec 2026|Slovenj Gradec]] * [[Lokalne volitve v Mestni občini Velenje 2026|Velenje]] | group2 = Nemestne občine | list2 = [[Lokalne volitve v občini Domžale 2026|Domžale]] | group3 = Županski kandidati | list3 = *[[Seznam županskih kandidatov po političnih strankah na lokalnih volitvah v Sloveniji 2026|Županski kandidati po političnih strankah]] *[[Seznam županskih kandidatov po občinah na lokalnih volitvah v Sloveniji 2026|Županski kandidati po občinah]] | below = [[Lokalne volitve v Sloveniji]] }} [[Kategorija:Politične predloge Slovenije]] jatbod8ntzied2ic8a5rji7f4woooei 0 610625 6775027 6774232 2026-11-05T07:16:33Z 5ra.stare 216578 6775027 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Loški oder | image = [[File:Vrata Loškega odra.jpg|thumb|The door of Loški oder]] | locmapin = Slovenija | location = Spodnji trg 14, [[Škofja Loka]] | owner = Kulturno društvo Loški oder | občina = Škofja Loka }} '''Loški oder''' deluje že od leta 1902 in je najstarejše amatersko gledališče v Sloveniji. Gre za nevladno organizacijo v javnem interesu, ki deluje na področju kulture. Svoje prostore ima v [[Škofja Loka|Škofji Loki]], na Spodnjem trgu 14. Loški oder sestavljajo ljubiteljski igralci, poklicni tehnika in uprava, z njimi pa sodelujejo tudi profesionalni zunanji sodelavci z gledališkega področja. == Zgodovina == === Katoliško prosvetno društvo === [[Katoliško prosvetno društvo|Katoliško prosvetno društvo]] v Škofji Loki se je začelo leta 1894, ko so iz Škofjeloške čitalnice odšli vsi duhovniki in drugi klerikalno misleči člani. Katoliško prosvetno društvo je kupilo prostore današnjega Loškega odra leta 1902. {{sfn|Pegam|1986|p=22, 24–28}} Na prostoru, kjer je sedaj dvorana, je imela kupljena hiša prej šupo in hlev, ki so ju podrli in julija leta 1902 jim je mestni urad izdal gradbeno dovoljenje za zgraditev nove dvorane in sobe. <ref name=":2">{{Navedi splet |title=Pirc, Tone. »Od Slovenskega bralnega društva do društva Prosveta,« ''Loški razgledi'' 17, št. 1 (1970): 117–134|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NGQWUOF5/2ac8301a-dd04-4e85-b15a-0741fdbb144f/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Prva igra, ki je bila uprizorjena ob otvoritvi drugega februarja 1903 je bila ''Mlini pod zemljo''. {{sfn|Gartner|1986|p=72}} Zanjo so se odločili, ker ima samo moške vloge, saj takratna duhovščina še ni dovolila, da bi se igrale igre z mešanimi vlogami. <ref name=":2">{{Navedi splet |title=Pirc, Tone. »Od Slovenskega bralnega društva do društva Prosveta,« ''Loški razgledi'' 17, št. 1 (1970): 117–134|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NGQWUOF5/2ac8301a-dd04-4e85-b15a-0741fdbb144f/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Prirejali so različne gledališke igre, Miklavževanja, proslave in številna predavanja ter tečaje. Med letoma 1933 in 1935 so prenehali z dejavnostmi, od leta 1935 do okupacije leta 1941 pa so delovali pod novi imenom, Prosvetno društvo v Škofji Loki. {{sfn|Pegam|1986|p=22, 24–28}} === Društveno delovanje in gledališka dejavnost med prvo svetovno vojno === Ko se je leta 1914 začela prva svetovna vojna, je to vplivalo tudi na društvo in njegovo gledališko delovanje. Društvene dejavnosti so potekale do julija 1915, dokler ni prišlo do ukaza, da se morajo vsi društveni prostori izprazniti. Na ta ukaz je verjetno vplivalo odprtje [[Soška fronta|Soške fronte]] blizu Škofje Loke, saj so se po mestu odpirale različne bolnišnice, v prostore Katoliškega prosvetnega društva se je naselil [[Rdeči Križ]]. Leta 1918 so bili prostori ponovno vrnjeni društvu. {{sfn|Gartner|2024|p=71}} === Gledališka dejavnost med obema vojnama === Leta 1919 je Katoliško prosvetno društvo, ki se je takrat imenovalo Katoliško izobraževalno društvo in je imelo že 300 članov, praznovalo svojo 25. obletnico delovanja. Leto kasneje pa naj bi odigrali kar 22 predstav. Leta 1927 so odigrali 14 predstav, enako pa tudi leto pozneje. Takrat so uvedli tudi sklep, da bodo igralcem namenili pet odstotkov čistega dobička od vsake igre. Leta 1929 so v prostorih dobili tudi kino, ki je začel delovati eno leto kasneje. Leta 1930 sta na odru gostovala Ljubljanska drama in Kranjski oder, Ločani pa so gostovali v Kranju. {{sfn|Gartner|2024|p=73}} Društvo je takrat pestila denarna kriza, ki je v tistem času zajela širši evropski prostor. Tudi obisk gledaliških predstav je upadel do prepovedi kino predstav leta 1932. Takrat se je društvo usmerilo samo v gledališke dejavnosti in so skoraj vsako nedeljo uprizorili igro. Leta 1933 je prišel ukaz o razpustitvi društev, vendar je Škofjeloško društvo kljub temu še vedno delovalo. Dokončno je bilo razpuščeno novembra 1933. Do ponovne vzpostavitve društva dve leti pozneje sta v prostorih današnjega Loškega odra delovala le še gledališki odsek pod vodstvom Franceta Pirca in Krožek mladenk, ki ga je vodila Jožica Debeljak. V gledaliških prostorih so gostovale tudi druge zasedbe, recimo iz Ljubljane in Kranja. Ko je bila med drugo svetovno vojno država okupirana, je bilo društvo ukinjeno. {{sfn|Gartner|2024|p=73}} ===Kulturno društvo v Škofji Loki 1945–1947=== Med drugo svetovno vojno, do leta 1945, je bil v Prosvetnem domu kulturni molk. Občasno so v njem imeli varietejske nastope, ki so bili namenjeni vojakom, drugače pa je tam delovala zdravniška pregledovalnica, kasneje pa je bila tam domobranska postojanka. <ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> 21. junija 1945 pa je kulturna dejavnost v Škofji Loki ponovno oživela. V sklopu Akademije agitacijsko propagandnega odseka Mestnega odbora so namreč uprizorili partizansko enodejanko [[Mile Klopčič|Mileta Klopčiča]] ''Mati'', ki jo je režiral [[Jože Audič]]. Obenem pa je posebni upravljali odbor začel z ustanovitvijo Kulturnega društva v Škofji Loki, ki je bilo ustanovljeno 21. septembra 1945. Prvi predsednik društva je bil [[Janko Kokalj]], prvi načelnik dramske sekcije pa je postal Jože Audič. <ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Društvo je bilo sestavljeno iz več sekcij, med drugim so bile gledališka, šahovska, glasbena in pevska. Ob svoji ustanovitvi je imelo društvo dvesto članov, 50 pa jih je sodelovalo v gledališki sekciji. Preureditev in prenova Kulturnega doma, ki sta potekali že po koncu druge svetovne vojne, sta bili v veliki meri dokončani do ustanovitve Kulturnega društva. 13. oktobra istega leta je že potekala otvoritvena predstava [[Ivan Cankar|Cankarjevih]] ''Hlapcev'', ki jo je režiral Jože Audič. {{sfn|Gartner|2024|p=77}} V prvih letih po vojni je veliko težavo predstavljalo lastništvo doma. Stavba je bila namreč še vedno v lastništvu bivše Ljubljanske hranilnice, ki jo je formalno dobila v last leta 1929. Obstajala je možnost, da bi društvo za prostore plačevalo najemnimo, pri kateri bi bil upoštevan vložek društva pri obnovi doma. V društvu je prevladovalo mnenje, da stavbe ne bi odkupili, nekateri so imeli celo idejo, da bi zgradili lastni kulturni dom. Vprašanje, kdo je lastnik doma je bilo težavno tudi kasneje, saj se je društvo s tem ukvarjalo več let in niso želeli plačati določenih računov za njegovo obnovo, dokler ni bila dilema o lastništvu rešena. Oviro za dobro delovanje društva so namreč predstavljali prostori, ki so bili dani v najem podnajemniku in tovarni Šešir, društvo pa tudi ni imelo hišnika, ki bi skrbel za njihovo urejenost. {{sfn|Gartner|2024|p=79}} Gledališka dejavnost po vojni je bila zelo aktivna. Dramska sekcija društva je imela po otvoritveni predstavi v treh mesecih skupno dvajset uprizoritev različnih gledaliških iger. Poleg uprizarjanja gledaliških iger je bila dramska sekcija dejavna tudi organizacijsko. Njen odbor se je redno sestajal in razpravljal o razporeditvi programa, obnovi prostorov in organizaciji sekcije. Poseben sestanek so imeli tudi režiserji, ki so sestavili izbor iger za tekočo in naslednje sezone. Sestavili so zelo ambiciozen program za prihajajoče predstave, ki se ga do neke mere drži Loški oder še danes. {{sfn|Gartner|2024|p=78–79}} ===Leto 1946: novi uspehi in težave=== Leta 1946 je bilo finančno stanje društva in dramske sekcije že boljše kot eno leto prej. V tem letu so imeli sedem domačih premier, 13 domačih ponovitev, 16 gostovanj drugih igralskih zasedb in eno gostovanje drugod. Imeli so tudi veliko drugih proslav in pevskih koncertov ter koncert orkestra. Vsako prireditev so morali prijaviti pri Okrajnem ljudskem odboru. Predstave so običajno uprizarjali ob nedeljah in tudi ob sobotah. {{sfn|Zapisnik prve redne seje gledališkega odseka KUD 11. 2. 1946.}} Dramska sekcija kulturnega društva je imela veliko težavo, ko je šlo za privabljanje mladih k sodelovanju pri gledališki skupini. Prizadevanja za mladinsko in otroško gledališko skupino so se nadaljevala vse do današnjega dne, bila so bolj ali manj uspešna. [[Poldka Štiglič]] je v letu 1946 dobila nalogo, da sestavi seznam vseh mladih, ki bi se zanimali za igranje. Istega leta je društvo imelo še druge težave. Razmišljalo se je o njegovi ukinitvi, vsekakor pa je bila potrebna reorganizacija. Društvo namreč ni delovalo notranje povezano, prav tako niso vodili točne evidence vseh članov. Nekateri sploh niso bili aktivni in se niso udeleževali sej in sestankov. Nekatere igre v dramski sekciji pa so odpadle, čeprav so igralci že imeli vaje. Dramska sekcija je bila preobremenjena, veliko igralcev pa je tudi sodelovalo pri različnih igralskih skupinah. Na drugi redni skupščini Kulturnega društva Škofja Loka so tako razmišljali o reorganizaciji in o tem, da se mora društvo nasloniti na organizacije, ki so bile finančno močne.<ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Dramska sekcija je imela tudi idejo, da bi se morala osamosvojiti in preimenovati v Ljudsko gledališče, saj je bila v društvu najbolj aktivna. Na koncu se je skupščina zaključila s tem, da so izglasovali naslonitev na množične organizacije, poleg tega pa so se preimenovali v Kulturni aktiv OF v Škofji Loki, za predsednika pa so izvolili [[Janko Regvat|Janka Regvata]]. Kulturni dom so preimenovali v Dom ljudske prosvete v Škofji Loki, v istem letu pa se je društvo spet preimenovalo, in sicer v Svet ljudske prosvete pri mestnem odboru OF in potem še v Mestni svet ljudske prosvete Škofja Loka. {{sfn|Gartner|2024|p=80}} === Svet ljudske prosvete (1947–1949) === Novo ime društva vseeno ni pripomoglo k izboljšanju težav, premalo se je namreč vlagalo v kulturno dejavnost. Dramska sekcija je izvedla manj predstav, kot je sprva obljubila, mladi pa se še vedno niso zanimali za igralske dejavnosti. Prišlo je do predloga, da bi organizirali različne tečaje, ki bi potekali v Domu ljudske prosvete, da bi vzbudili zanimanje in izobrazili nov kader. Veliki težavi sta Svetu ljudske prosvete še vedno predstavljali vprašanje o lastništvu doma in pomanjkanje hišnika. Nekatere hišnikove naloge je sicer opravljal vsakokratni društveni gospodar, v letih 1946 in 1947 pa je hišnikova opravila prevzel Pepe Guzelj, ki je prevzel tudi ponovno delovanje gledališke knjižnice. Glede na začetni zagon ob koncu vojne, bi lahko obdobje od 1947 do 1949 označili za obdobje mrtvila. V tem času so se v Škofji Loki ustanovile tudi druge gledališke družine, npr. puštalska, ki jo je vodil [[Polde Polenc]] in gledališki aktiv krajevnega sindikalnega sveta. Gledališke družine so društvu vzele veliko igralcev, saj so slednji sodelovali pri različnih gledaliških skupinah, kar je privedlo do tega, da je dramska sekcija Mestnega sveta ljudske prosvete Škofja Loka pogosto ostala brez premier. <ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Istega leta so za dvorano kupili 300 nepremičnih stolov, denar zanje pa so dobili v fondu Novi dom. Problem jim je povzročala hramba prospektov in kulis, ki so jih hranili v kleti, kjer so se zaradi velike vlage bali, da bi se uničili. Odločili so se, da jih bodo prestavili na podstreho, vendar pa za ta podvig dolgo niso dobili pomoči, zato je prestavljanje kulis in prospektov trajalo nekaj mesecev. V tem času so tudi temeljito očistili oder in garderobo, izdelali so nove karnise, dobili novega šepetalca in izrazili so zahtevo za združenje ljudske in sindikalne dramske skupine, kar bi pomenilo, da bi znotraj društva delovali dve gledališki skupini, vsaka od njiju pa bi imela med 20 in 25 članov. {{sfn|Zapisnik prve redne seje gledališkega odseka KUD 11. 2. 1946.}} Čeprav je imelo društvo v tistih časih precej težav, vseeno ni povsem prenehalo z delovanjem. Še vedno so gostili veliko predstav drugih gledaliških skupin. Poleg tega je Mestni ljudski odbor 17. avgusta 1948 od Komisije za likvidacijo kreditnih zadrug kupil Kulturni dom in ga dal v upravo sindikatom in Mestni prosveti. S tem so rešili lastninsko vprašanje in gledališka dejavnost se je s tem spet povečala. V sezoni 1948/49 so namreč imeli sedem premier, pet več kot v sezoni prej. {{sfn|Zapisnik redne seje odbora ljudske prosvete 9. 3. 1948.}} === SKUD Tone Šifrer (1949–1953) === Društvo je bilo osmega maja 1949 ponovno ustavljeno pod novim imenom, in sicer Sindikalno kulturno umetniško društvo Tone Šifrer, ki mu je predsedoval [[Stane Hribarnik]]. <ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Novo društvo se je ustanovilo zaradi neaktivnosti v Svetu ljudske prosvete, zato je postalo nujno, da ga prevzame sindikat SKUD. Čeprav je bilo društvo uspešno pred ustanovitvijo SKUD-a, se je še vedno soočalo s težavami. Poleg neaktivnosti so imeli težave z neprimernim ravnanjem s kulisami in drugim gledališkim inventarjem, še vedno pa so bili brez hišnika. SKUD Toneta Šifrerja je hišnika končno dobil prvega julija 1949, ki je skrbel za red in čistočo ter popravljal kulise. Med sekcijami SKUD-a je imela največji uspeh prav dramska sekcija, ki jo je vodil Polde Polenc in je poleti organizirala tudi dramski tečaj, ki so se ga udeležili mladi. {{sfn| Poročila za občni zbor KUD 1955.}} Vsako leto je gledališka sekcija pripravljala več predstav, ki so jih pripravili številni režiserji, režiserke in igralci. Med drugim so uprizorili tudi prvo opereto, in sicer ''Planinsko rožo'', ki jo je režiral [[Fran Bevc]]. V gledališki sezoni 1951/52 so z društvom sodelovali trije režiserji z dvema asistentoma režije, ki so za svoje delo dobivali ustrezno akontacijo. V tej sezoni naj bi vsega skupaj igralo 250 igralcev, ki so uprizorili pet premier in 21 ponovitev. Še vedno pa mladina ni bila preveč zainteresirana za sodelovanje, zato so mlade še bolj vabili medse, npr. z raznimi tečaji. {{sfn| Poročila za občni zbor KUD 1955.}} V naslednji gledališki sezoni (1952/53) so imeli sedem premier, gostili pa so tudi druge gledališke skupine, npr. Mestno gledališče Ljubljana, SKUD »Brata Križnar« Godešič, Gimnazijo Škofja Loka, Mladinsko gledališče Kranj, Svoboda Bežigrad, Ljubljana in Svoboda, Tržič. Za leto 1953 je poznana tudi starostna struktura igralcev, in sicer 58 odraslih, 55 mladincev in 23 pionirjev, skupno 136 oseb, od katerih jih je bilo 8 režiserjev in 20 tehničnih delavcev. {{sfn| Poročila za občni zbor KUD 1955.}} Dramski sekciji SKUD-a so v tistem času konkurenco predstavljali kino, veselice in aktivnosti drugih dramskih skupin, saj je bilo društvo razočarano na slabim obiskom predstav. Pričeli so razmišljati o abonmajskih programih, vseeno pa so se zavedali, da morajo ohranjati kvaliteto predstav, ne glede na obisk. Zanemarjenost dvorane in odra ter tehnična zaostalost sta ponovno postali problem. Zato se je leta 1952 ponovno pojavila želja o prenovi oziroma izgradnji novega kulturnega doma, ki pa se dolga leta ni uresničila. V sledečih letih se je pojavila ideja o tem, da bi plačali delo režiserja, kar bi pripeljalo do tega, da bi se z gledališkim dogajanjem ukvarjal nekdo, ki ne bi bil obremenjen še z drugimi dejavnostmi. Prav tako so dobili zamisel, da bi se bolj posvetili tudi govoru v gledaliških igrah, za kar bi morali dobiti lektorje. V sezoni 1952/53 so začeli izdajati ''Škofjeloški prosvetni list'', ki je bralcem prikazoval delo gledališča, občasno pa so bili v njem tudi članki o škofjeloških dogodkih in zgodovini. {{sfn| Poročila za občni zbor KUD 1955.}} === KUD Tone Šifrer === 16. septembra 1953 se je iz SKUD Toneta Šifrerja društvo preimenovalo v Kulturno umetniško društvo Toneta Šifrerja. <ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> V sezoni 1954/55 so uprizorili šest del, finančno najuspešnejša je bila ''Dobri vojak Švejk''. <ref name=":14">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Delo KUD Tone Šifrer v sezoni 1954/55,« ''Loški razgledi'' 2, št. 1 (1955): 223.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-EWXPUHXB/91442ae3-261c-41a8-bcef-399aa1ce1e71/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Razmišljanja o prenovi dvorane so bila še vedno aktualna, saj je bila potrebna večjih popravil, poleg tega pa je gledališču primanjkovalo reflektorjev in zaves. <ref name=":15">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Delo KUD Tone Šifrer v sezoni 1954/55,« ''Loški razgledi'' 2, št. 1 (1955): 223.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-EWXPUHXB/91442ae3-261c-41a8-bcef-399aa1ce1e71/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Poleg tega je bilo prisotno tudi trenje med različnimi sekcijami društva, zlasti med najmočnejšima, gledališko in godbeno.<ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Prav zaradi teh trenj na oder niso postavili operete, ki bi lahko pripomogla k boljšemu finančnemu stanju društva. <ref name=":16">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Par gledaliških problemov.« ''Loški razgledi'' 1, št. 1 (1954): 176–178.|url= http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H4EHNO2S|access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> V tistem času je zaradi svojega kvalitetnega dela kulturno društvo vzgojilo zahtevno in kulturno publiko. Na oder so začeli privabljati tudi mlajše igralce, kar je pripomoglo k temu, da je bila sezona 1955/56 uspešnejša. Leta 1957, po dvanajstih letih delovanja, je društvo imelo 74 premier. <ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> ===Delavsko prosvetno društvo (DPD) Svoboda v Škofji Loki (1957–1964)=== KUD Tone Šifrer se je leta 1957 preimenovalo v Delavsko prosvetno društvo Svoboda v Škofji Loki. Znotraj društva je bilo deset odsekov: knjižnica, pihalna godba, glasbena šola, orkester, pevski zbor, likovna sekcija, lutkovna sekcija, klubska izobraževalna sekcija in gledališka sekcija – Loško gledališče. Prav gledališka sekcija in njeno delo je bila osrednji del kulturnoprosvetnega dela. Sezono 1957/58 so začeli z uprizoritvijo gledališke igre ''Gimnazijci'', avtorja [[Konstantin Trenjov|Konstantina Trenjova]], ki jo je režirala [[Vida Zupanc]]. Osrednja predstava v sezoni pa je bila Sketova ''Miklova Zala'', ki jo je režiral [[France Finžgar]]. V naslednji sezoni, 1958/59, so imeli tri premiere, v naslednjih dveh sezonah pa pet premier (1959/60 tri in 1960/61 dve). Leta 1961 je občni zbor društva predlagal ustanovitev polpoklicnega gledališča.<ref name=":17">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Kulturnoprosvetno življenje v Škofji Loki v zadnjih letih (od 1958 do 1971/72).« ''Loški razgledi'' 19, št. 1. (1972), 238|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-B6KGA1WJ/ffce930f-984b-4150-8947-aafa5049bc2a/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Leta 1963, ob štirideseti obletnici smrti [[Ivan Tavčar|Ivana Tavčarja]], so organizirali prve Škofjeloške poletne prireditve. Za organizacijo je poskrbel poseben odbor, ki je delovali v sklopu DPD Svoboda v Škofji Loki, a je imel svoje finančno poslovanje. Odločili so se, da bodo poletne prireditve potekale od 24. avgusta do 1. septembra 1963, njihov pokrovitelj pa je bil [[Boris Ziherl]]. Program poletnih prireditev je bil zelo pester. Na Loškem gradu so premierno uprizorili ''Visoško kroniko'', ki jo je dramatiziral in zrežiral Polde Polenec. Devet predstav ''Visoške kronike'' si je ogledalo več kot tisoč ljudi, na zadnjih dveh pa sta gostovala člana SNG Drame v Ljubljani, [[Jurij Souček]] v vlogi Polikarpa in [[Mileva Zakrajšek]] v vlogi Pasavarice. 24. septembra je ''Visoško kroniko'' posnela [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Ljubljana]] in posnetek predvajala 31. oktobra 1963 za jugoslovansko televizijsko omrežje.<ref name=":18">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Prve Škofjeloške poletne prireditve.« ''Loški razgledi'' 10, št. 1. (1963): 222–227|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-I4ZOV6Z0/78c9a72f-555b-49c7-b6af-5e9fce7f420d/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Škofjeloške poletne prireditve so organizirali tudi eno leto kasneje. Odločili so se, da bo program poletnih prireditev »temeljil na delih slovenske klasike z ljudskim značajem in folklornimi elementi, ki so primerna za uprizoritve na prostem <ref name=":19>{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Škofjeloške poletne prireditve 1964.« ''Loški razgledi'' 11, št. 1. (1964): 216–220|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-NX8GFC18/4dc9daad-afba-4101-a592-1c35d4a0df88/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref>«. Veljalo je tudi, da naj prireditve pripravijo na domačih tleh in naj v njih sodelujejo domačini, amaterji. Odločili so se tudi, da bodo v okviru poletnih prireditev praznovali tudi obletnice domačih in tujih ustvarjalcev. Na poletnih prireditvah so tako leta 1964 uprizorili ''Županovo Micko'' v režiji [[Janko Krek|Janka Kreka]] in prireditev ''Naš Shakespeare'' ob štiristoti obletnici pisateljevega rojstva.<ref name=":19>{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Škofjeloške poletne prireditve 1964.« ''Loški razgledi'' 11, št. 1. (1964): 216–220|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-NX8GFC18/4dc9daad-afba-4101-a592-1c35d4a0df88/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> V tistem času so spet razmišljali o tem, da bi ustanovili amatersko loško gledališče. 30. septembra 1964 je tako potekal razgovor kulturnih delavcev različnih organizacij, kjer so prišli do sklepa, da so pogoji za ustanovitev amaterskega gledališča glede na tradicijo, kader in interes zreli. Vseeno pa so največjo težavo temu predstavljali neaktivnost DPD Svoboda, neurejenost razmer v stavbi društva in nedelavnost ter slaba organiziranost vodstva društva. Medtem ko so vse ostale sekcije, razen dramske, zamrle ali pa se osamosvojile. Izražen je bil predlog, da bi ob prenehanju obstoja DPD Svoboda vse nepremičnine in premičnine prevzelo amatersko gledališče, a bi nujno morali izglasovati novega gospodarja in hišnika, saj je bil dom društva zanemarjen. 16. novembra je potekal zadnji občni zbor DPD Svobode, kjer so skoraj vsi, razen enega, izglasovali, da DPD Svoboda postane Loško gledališče. {{sfn| Zapisnik razgovora o formiranju amaterskega gledališča 30. 10. 1964.}} ===Loško gledališče (1964–1974)=== Na seji gledališkega sveta se je novo društvo 25. novembra 1964 tudi uradno preimenovalo v Loško gledališče. Za upravnika gledališča so imenovali Poldeta Polenca, imenovali pa so tudi komisijo, ki je bila odgovorna za izvedbo primopredaje nepremičnin in premičnin, ki so bile v lasti DPD Svoboda. Društvo Loškega gledališča je imelo svojo upravo (z upravnikom, tajnico, računovodkinjo, tehničnim vodjem, reklamo in predsednikom umetniškega sveta), gledališki in umetniški svet, šepetalce, tehnično osebje, hišnico, maskerje in garderoberje. Zastavili so si tudi obsežen program, ki je sledil programom prejšnjih let. Prizadevali so si za čimbolj kvalitetno delo in gostovanja, spodbujanje gledališke dejavnosti v Škofji Loki, pridobivanje novih članov, sploh mladih in organizacijo tečajev za izobrazbo amaterskih režiserjev in igralcev. {{sfn| Zapisnik občnega zbora DPD Svoboda 16. 11. 1964.}} Z začetkom delovanja Loškega gledališča so januarja 1965 uprizorili igro [[Ilias Venesis|Iliasa Venesisa]] ''Blok C'', v režiji [[Peter Jamnik|Petra Jamnika]], marca pa so odigrali [[William Shakespeare|Shakespearjevo]] ''Zimsko pravljico'', ki jo je režiral Polde Polenec. {{sfn| Zapisnik občega zbora Loškega gledališča}} Loško gledališče je skrbelo tudi za nadaljevanje Poletnih prireditev, ki so jih v tem letu izvedli zadnjič. Odigrali so Medvedovo tragedijo o kmečkih uporih ''Za pravdo in srce'', ki je imela še sedem ponovitev in jo je posnela tudi ljubljanska televizija. <ref name=":23">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Škofjeloške poletne prireditve 1965.« ''Loški razgledi'' 12, št. 1. (1965): 119–120|url= https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CW09P3ZW|access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> S tem, ko je bilo konec poletnih prireditev, se je tudi delo v Loškem gledališču počasi ustavljalo, kar je bilo posledica slabe finančne in moralne podpore. Društvo se je soočalo z že starimi težavami, predvsem z zastarelostjo in neurejenostjo prostorov, ki jih do tedaj nikoli niso uspeli temeljito obnoviti. Poleg tega pa so težave povzročale tudi finance, spori nerazumevanja in nedejavnost. {{sfn| Zapisnik občega zbora Loškega gledališča}} 1969. leta je bilo ustanovljeno Eksperimentalno gledališče Oder-Galerija na pobudo Petra Jamnika. Uprizarjalo je sodobne dramske tekste, imeli pa so malo ponovitev, za razliko od klasičnega gledališča, kjer so bile predstave daljše in so imele številne ponovitve. {{sfn|Čeh|2021|p=51}} Zaradi neprimernosti društvenih prostorov, se je v tem času Loško gledališče preselilo v prostore [[Loški grad|Loškega gradu]], kjer je bil sicer [[Loški muzej]]. V Galeriji na gradu je Loško gledališče med drugim uprizorilo dve igri, in sicer [[Jean Paul Sartre|Sartrova]] ''Zaprta vrata'' in [[Branko Hofman|Hofmanovega]] ''Moža brez obraza''. <ref name=":5">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Kulturnoprosvetno življenje v Škofji Loki v zadnjih letih (od 1958 do 1971/72).« ''Loški razgledi'' 19, št. 1. (1972), 238|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-B6KGA1WJ/ffce930f-984b-4150-8947-aafa5049bc2a/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Omeniti moramo tudi Gledališče za enega, ki ga je ustanovil [[Stane Sever]], ki velja za najuglednejšega slovenskega gledališkega in filmskega igralca povojnega obdobja, za igranje monodram. V sklopu Gledališča za enega je uprizoril le igro ''Krotko dekle'', kmalu zatem (leta 1970) je namreč umrl. V njegovo čast se v Škofji Loki še danes podeljujejo [[Severjeve nagrade]] za igralske dosežke profesionalnih in ljubiteljskih igralcev ter študentov dramske igre. {{sfn|Čeh|2021|p=51}} Bolj aktivno je gledališče spet postalo v sezoni 1970/71, ko je bil ponovno razpisan abonma. Leta 1973, ko je Škofja Loka praznovala tisočo obletnico, je Loško gledališče sodelovalo tudi z drugimi gledališkimi skupinami iz okolice. Za tisočo obletnico Škofje Loke so na grajskem vrtu postavili gledališče na prostem s tribunami. Uprizorili so dramatizacijo Tavčarjevih del ''V Zali'' in ''Visoške kronike''. Obe je režiral Polde Polenec, ki je leto pozneje umrl. Za tisočo obletnico so uprizorili tudi igro Janka Kreka ''Škofja Loka skozi stoletja'', ki jo je režiral [[Jože Vozny]], profesionalni režiser iz Ljubljane. <ref name=":26">{{Navedi splet |title=Malovrh, Lojze. »Škofja Loka v jubilejnem letu.« ''Loški razgledi'' 21, št. 1. (1974): 264|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-2XLH1LYW/4e161ae4-e9d1-4b94-bc5a-531a7f75ed65/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> V tem času so si v društvu še vedno močno prizadevali za obnovo stavbe ob podpori Skupščine občine Škofja Loka. Leta 1974 je prišlo do združitve Eksperimentalnega gledališča Oder Galerija in Loškega gledališča, preimenovali so se v Loški oder, za prvega predsednika pa so izvolili [[Janez Ziherl|Janeza Ziherla]]. {{sfn| Zapisnik občega zbora Loškega gledališča}} === Loški oder (od 1974 dalje) === Loški oder je od leta 1974 do 1988 deloval bolj ali manj neprekinjeno. Razmere v dvorani so bile še vedno slabe, igralci pozimi niso mogli igrati. {{sfn|Pretnar|1976|p=10–11}} Do celovite prenove prostorov je končno prišlo leta 1981, zanjo so zapravili 25.563.733,15 din, po njen pa je število predstav naraslo. {{sfn|Štukl|1984|p=103}} Naslednje leto so v prenovljeni dvorani začeli s podeljevanjem Severjevih nagrad, ki jih na Loškem odru podeljujejo še danes. Severjevo nagrado za življenjsko delo so prejeli tudi številni igralci Loškega odra, med drugim Poldka Štiglic, [[Janez Debeljak – Janče]] in [[Juša Brce]]. Leta 1983 je Spodnji trg 14, ki je bil od leta 1948 v zemljiško knjigo vpisan kot splošno javno premoženje, postal last Loškega odra.{{sfn|Štukl|1984|p=103}} Ob postopku denacionalizacije je bilo lastništvo stavbe spet vprašljivo, leta 2007 je Kulturno društvo Loški oder skoraj izgubilo lastništvo, zahtevali sta ga Zveza hranilno kreditnih združb Slovenije in Slovenska zadružna kmetijska banka Ljubljana. Pred Ministrstvom za kulturo sta v postopku denacionalizacije Loški oder zastopala predsednik Janez Debeljak – Janče kot zakoniti zastopnik in član društva ter pravnik [[Matej Čujovič]]. Pogodili so se za odškodnino, ki jo je plačal Slovenski odškodninski sklad, tako da je Kulturno društvo Loški oder ohranilo lastninsko pravico na zemljišču. Od leta 1988 naprej je bilo dogajanje na Loškem odru izredno pestro, tako s strani domači predstav kot gostovanj. Leta 1988 je domača zasedba v režiji [[Lojze Domajnko|Lojzeta Domajnka]] pripravila igro ''Hrup za odrom'', ki so jo v Škofji Loki odigrali šestnajstkrat, petkrat pa so z njo šli na gostovanja. Zaradi pomanjkanja režiserjev in tehničnega osebja, ki bi istočasno delali dve predstavi, pa je bilo čutiti pomanjkanje na področju otroških predstav. Začeli so se prijavljati tudi na tekmovanja, leta 1990 pa so uvedli rdeči abonma, ki je imel 171 prijavljenih abonentov. Predsedniku društva je pomagala vodja gledališča. Sodelovali so tudi s profesionalci, ki so na Loškem odru po navadi opravljali delo režiserjev (npr. Jože Vozny, [[Matija Milčinski]], [[Milan Golob]], [[Matjaž Šmalc]], [[Alenka Bole Vrabec]], [[Dejan Spasić]]). Nekateri člani Loškega odra so pozneje začeli igrati tudi profesionalno, veliko članov pa je napisalo uspešne drame, dramatizacije in priredbe. Otroške predstave so, za razliko od odraslih, režirali člani odrasle skupine, Loški oder pa sodeluje tudi z lektorjem Ludvikom Kalužo. ==Delovanje Loškega odra danes== Danes na Loškem odru deluje 60 članov, od katerih jih je aktivnih od 40 do 45. Predsednik društva je od leta 2011 Matej Čujovič. Člani igrajo prostovoljno in za to ne prejemajo honorarja. Na leto imajo od tri do štiri premiere, na Loškem odru danes delujejo tri igralske skupine, odrasla, mladinska in otroška. Na leto organizirajo med 120 in 130 dogodkov. Sodelujejo tudi s profesionalnimi režiserji, ki za svoje delo prejmejo honorar. Ponujajo tudi dve vrsti abonmaja, rdečega in modrega, ki zajemata pet predstav na leto, ena je domača, ostale pa so gostujoče. ==Nagrade in priznanja== ČUFARJEVA PLAKETA za moško vlogo FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo FESTIVALSKA NAGRADA za moško vlogo: BLAŽ VEHAR FESTIVALSKA NAGRADA za vizualno podobo SREBRNA PLAKETA za predstavo FESTIVALSKA NAGRADA za moško vlogo: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za moško vlogo: MATEJ ČUJOVIČ FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo NAJBOLJŠI KOMEDIJANT: BOJAN TRAMPUŠ ČUFARJEVA PLAKETA za najboljšo predstavo ČUFARJEVA PLAKETA za moško vlogo FESTIVALSKO PRIZNANJE ZA KOLEKTIVNO IGRO ZLATA PLAKETA za najboljšo predstavo SREBRNA PLAKETA za predstavo SEVERJEVA NAGRADA za življenjsko delo: MATJAŽ ERŽEN FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo FESTIVALSKA NAGRADA za moško vlogo: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo kostumografijo: BARBARA DRMOTA FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo ČUFARJEVA PLAKETA za najboljšo predstavo MATIČEK za najboljšo predstavo MATIČEK za moško vlogo: MATEJ ČUJOVIČ FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo FESTIVALSKA NAGRADA za moško vlogo: MATEJ ČUJOVIČ FESTIVALSKA NAGRADA za žensko vlogo: IRENA KOŽUH FESTIVALSKA NAGRADA za mladega igralca: MAJA DEMŠAR POSEBNO PRIZNANJE za moško vlogo: BOJAN TRAMPUŠ MATIČEK za moško vlogo: MATEJ ČUJOVIČ MATIČEK za moško vlogo: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za glavno moško vlogo: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za stransko moško vlogo: JAN BERTONCELJ ZLATA PLAKETA na najboljšo predstavo SEVERJEVA NAGRADA za vlogo: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo FESTIVALSKA NAGRADA ZA glavno moško vlogo: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za stransko moško vlogo: JAN BERTONCELJ FESTIVALSKA NAGRADA za režijo: MATJAŽ ŠMALC MATIČEK za najboljšo predstavo po izboru žirije MATIČEK za igralski dvojec: BOJAN TRAMPUŠ in MATEJ ČUJOVIČ MATIČEK za vlogo: JAN BERTONCELJ POSEBNO PRIZNANJE za vlogo: PETRA KRANČAN LINHARTOVA PLAKETA JSKD RS: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo po izboru občinstva POSEBNO PRIZNANJE strokovne žirije za glasbene interpretacije ob klavirski spremljavi ČUFARJEVA PLAKETA za kolektivno igro LINHARTOVA LISTINA JSKD RS: LUDVIK KALUŽA NOVA GAZ LINHARTOVA PLAKETA JSKD RS: MATJAŽ ERŽEN FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo po izboru občinstva ČUFARJEVA PLAKETA za žensko vlogo: TAMARA AVGUŠTIN ČUFARJEVA PLAKETA za moško vlogo: MATEJ ČUJOVIČ FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo po izboru žirije MATIČEK za žensko vlogo: TAMARA AVGUŠTIN MATIČEK za najboljšo predstavo po izboru žirije LINHARTOVA LISTINA JSKD RS: KD LOŠKI ODER ŠKOFJA LOKA FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo po izboru žirije NAJBOLJŠA KOMEDIJATKA: JUŠA BERCE SEVERJEVA NAGRADA za vlogo: MATEJ ČUJOVIČ LINHARTOVA LISTINA JSKD RS: JUŠA BERCE FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo po izboru žirije FESTIVALSKA NAGRADA za glavno žensko vlogo po izboru žirije FESTIVALSKA NAGRADA za režijo po izboru žirije FESTIVALSKA NAGRADA za kostumografijo po izboru žirije FESTIVALSKA NAGRADA za scenografijo po izboru žirije MATIČEK za najboljšo predstavo po izboru žirije MATIČEK za žensko vlogo: TAMARA AVGUŠTIN ZLATA PLAKETA za najboljšo predstavo ČUFARJEVA PLAKETA za žensko vlogo: TAMARA AVGUŠTIN ZLATA PLAKETA za najboljšo predstavo FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo stransko moško vlogo: IZTOK DRABIK ZLATA PLAKETA za najboljšo predstavo SEVERJEVA NAGRADA za življenjsko delo: JUŠA BERCE PRIZNANJE za lektorski dosežek: LUDVIK KALUŽA PRIZNANJE za najboljšo stransko moško vlogo: MATEJ ČUJOVIČ ČUFARJEVA PLAKETA za najboljšo predstavo po izvoru žirije KOMEDIJANT sezone: BOJAN TRAMPUŠ ČUFARJEVA PLAKETA za najboljšo moško vlogo: MATEJ ČUJEVIČ SEVERJEVA NAGRADA za življenjsko delo: JANEZ DEBELJAK BRONASTI GRB OBČINE ŠKOFJA LOKA SEVERJEVA NAGRADA za življenjsko delo: POLDKA ŠTIGLIC <ref name=":129">{{Navedi splet |title= Spletna stran Loškega odra|url= https://www.kd-loskioder.si/vizitka/#nagrade|access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> ==Viri in bibliografija== * Čeh, Petra. »Kulturno in umetniško dogajanje,« ''Od osvoboditve do osamosvojitve. Loško ozemlje od leta 1945 do 1991'', Škofja Loka: Loški muzej, 2021. * Gartner, Gregor. »Kako so se 122 let tresle gledališke deske na Spodnjem trgu, 1. del.« ''Loški razgledi'' 71, št. 1 (2024): 69–87. * Krek, Janko. »Delo KUD Tone Šifrer v sezoni 1954/55.« ''Loški razgledi'' 2, št. 1 (1955): 222–223. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-EWXPUHXB/91442ae3-261c-41a8-bcef-399aa1ce1e71/PDF * Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF * Krek, Janko. »Kulturnoprosvetno življenje v Škofji Loki v zadnjih letih (od 1958 do 1971/72).« ''Loški razgledi'' 19, št. 1. (1972): 236–242. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-B6KGA1WJ/ffce930f-984b-4150-8947-aafa5049bc2a/PDF * Krek, Janko. »Par gledaliških problemov.« ''Loški razgledi'' 1, št. 1 (1954): 176–178. http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H4EHNO2S * Krek, Janko. »Prve Škofjeloške poletne prireditve.« ''Loški razgledi'' 10, št. 1. (1963): 222–227. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-I4ZOV6Z0/78c9a72f-555b-49c7-b6af-5e9fce7f420d/PDF * Krek, Janko. »Škofjeloške poletne prireditve 1964.« ''Loški razgledi'' 11, št. 1. (1964): 216–220. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-NX8GFC18/4dc9daad-afba-4101-a592-1c35d4a0df88/PDF * Krek, Janko. »Škofjeloške poletne prireditve 1965.« ''Loški razgledi'' 12, št. 1. (1965): 119–120. https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CW09P3ZW * Malovrh, Lojze. »Škofja Loka v jubilejnem letu.« ''Loški razgledi'' 21, št. 1. (1974): 253–268. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-2XLH1LYW/4e161ae4-e9d1-4b94-bc5a-531a7f75ed65/PDF * Pegam, Judita. ''Škofjeloška društva in njihova dejavnost v obdobju 1918–1941''. Seminarska naloga, Škofja Loka 1986. * Pirc, Tone. »Od Slovenskega bralnega društva do društva Prosveta.« ''Loški razgledi'' 17, št. 1. (1970): 117–134. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NGQWUOF5/2ac8301a-dd04-4e85-b15a-0741fdbb144f/PDF * Štukl, France. ''Knjiga hiš v Škofji Loki II''. Škofja Loka: Zgodovinski arhiv Ljubljana, 1984. * Arhiv Loški oder. * Pretnar, Bogi. »Kako in zakaj šriplje Loški oder. »Za pol klobase in za drva špilamo!«« ''Stop!'' 9, št. 19. (1976): 10–11. * SI_ZAL_ŠKL/0091, Katoliško prosvetno društvo Škofja Loka. * SI_ZAL_ŠKL/238, Loški oder. * Spletna stran Loškega odra: https://www.kd-loskioder.si/ ==Sklici== [[Kategorija:Gledališča v Sloveniji]] 4dcaths4l2u441vubdscymb8kheosqj 6775028 6775027 2026-11-05T07:18:25Z 5ra.stare 216578 /* Katoliško prosvetno društvo */ 6775028 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Loški oder | image = [[File:Vrata Loškega odra.jpg|thumb|The door of Loški oder]] | locmapin = Slovenija | location = Spodnji trg 14, [[Škofja Loka]] | owner = Kulturno društvo Loški oder | občina = Škofja Loka }} '''Loški oder''' deluje že od leta 1902 in je najstarejše amatersko gledališče v Sloveniji. Gre za nevladno organizacijo v javnem interesu, ki deluje na področju kulture. Svoje prostore ima v [[Škofja Loka|Škofji Loki]], na Spodnjem trgu 14. Loški oder sestavljajo ljubiteljski igralci, poklicni tehnika in uprava, z njimi pa sodelujejo tudi profesionalni zunanji sodelavci z gledališkega področja. == Zgodovina == === Katoliško prosvetno društvo === [[Katoliško prosvetno društvo|Katoliško prosvetno društvo]] v Škofji Loki se je začelo leta 1894, ko so iz Škofjeloške čitalnice odšli vsi duhovniki in drugi klerikalno misleči člani. Katoliško prosvetno društvo je kupilo prostore današnjega Loškega odra leta 1902.{{sfn|Pegam|1986|p=22, 24–28}} Na prostoru, kjer je sedaj dvorana, je imela kupljena hiša prej šupo in hlev, ki so ju podrli in julija leta 1902 jim je mestni urad izdal gradbeno dovoljenje za zgraditev nove dvorane in sobe.<ref name=":2">{{Navedi splet |title=Pirc, Tone. »Od Slovenskega bralnega društva do društva Prosveta,« ''Loški razgledi'' 17, št. 1 (1970): 117–134|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NGQWUOF5/2ac8301a-dd04-4e85-b15a-0741fdbb144f/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Prva igra, ki je bila uprizorjena ob otvoritvi drugega februarja 1903 je bila ''Mlini pod zemljo''.{{sfn|Gartner|1986|p=72}} Zanjo so se odločili, ker ima samo moške vloge, saj takratna duhovščina še ni dovolila, da bi se igrale igre z mešanimi vlogami.<ref name=":2">{{Navedi splet |title=Pirc, Tone. »Od Slovenskega bralnega društva do društva Prosveta,« ''Loški razgledi'' 17, št. 1 (1970): 117–134|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NGQWUOF5/2ac8301a-dd04-4e85-b15a-0741fdbb144f/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Prirejali so različne gledališke igre, Miklavževanja, proslave in številna predavanja ter tečaje. Med letoma 1933 in 1935 so prenehali z dejavnostmi, od leta 1935 do okupacije leta 1941 pa so delovali pod novi imenom, Prosvetno društvo v Škofji Loki.{{sfn|Pegam|1986|p=22, 24–28}} === Društveno delovanje in gledališka dejavnost med prvo svetovno vojno === Ko se je leta 1914 začela prva svetovna vojna, je to vplivalo tudi na društvo in njegovo gledališko delovanje. Društvene dejavnosti so potekale do julija 1915, dokler ni prišlo do ukaza, da se morajo vsi društveni prostori izprazniti. Na ta ukaz je verjetno vplivalo odprtje [[Soška fronta|Soške fronte]] blizu Škofje Loke, saj so se po mestu odpirale različne bolnišnice, v prostore Katoliškega prosvetnega društva se je naselil [[Rdeči Križ]]. Leta 1918 so bili prostori ponovno vrnjeni društvu. {{sfn|Gartner|2024|p=71}} === Gledališka dejavnost med obema vojnama === Leta 1919 je Katoliško prosvetno društvo, ki se je takrat imenovalo Katoliško izobraževalno društvo in je imelo že 300 članov, praznovalo svojo 25. obletnico delovanja. Leto kasneje pa naj bi odigrali kar 22 predstav. Leta 1927 so odigrali 14 predstav, enako pa tudi leto pozneje. Takrat so uvedli tudi sklep, da bodo igralcem namenili pet odstotkov čistega dobička od vsake igre. Leta 1929 so v prostorih dobili tudi kino, ki je začel delovati eno leto kasneje. Leta 1930 sta na odru gostovala Ljubljanska drama in Kranjski oder, Ločani pa so gostovali v Kranju. {{sfn|Gartner|2024|p=73}} Društvo je takrat pestila denarna kriza, ki je v tistem času zajela širši evropski prostor. Tudi obisk gledaliških predstav je upadel do prepovedi kino predstav leta 1932. Takrat se je društvo usmerilo samo v gledališke dejavnosti in so skoraj vsako nedeljo uprizorili igro. Leta 1933 je prišel ukaz o razpustitvi društev, vendar je Škofjeloško društvo kljub temu še vedno delovalo. Dokončno je bilo razpuščeno novembra 1933. Do ponovne vzpostavitve društva dve leti pozneje sta v prostorih današnjega Loškega odra delovala le še gledališki odsek pod vodstvom Franceta Pirca in Krožek mladenk, ki ga je vodila Jožica Debeljak. V gledaliških prostorih so gostovale tudi druge zasedbe, recimo iz Ljubljane in Kranja. Ko je bila med drugo svetovno vojno država okupirana, je bilo društvo ukinjeno. {{sfn|Gartner|2024|p=73}} ===Kulturno društvo v Škofji Loki 1945–1947=== Med drugo svetovno vojno, do leta 1945, je bil v Prosvetnem domu kulturni molk. Občasno so v njem imeli varietejske nastope, ki so bili namenjeni vojakom, drugače pa je tam delovala zdravniška pregledovalnica, kasneje pa je bila tam domobranska postojanka. <ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> 21. junija 1945 pa je kulturna dejavnost v Škofji Loki ponovno oživela. V sklopu Akademije agitacijsko propagandnega odseka Mestnega odbora so namreč uprizorili partizansko enodejanko [[Mile Klopčič|Mileta Klopčiča]] ''Mati'', ki jo je režiral [[Jože Audič]]. Obenem pa je posebni upravljali odbor začel z ustanovitvijo Kulturnega društva v Škofji Loki, ki je bilo ustanovljeno 21. septembra 1945. Prvi predsednik društva je bil [[Janko Kokalj]], prvi načelnik dramske sekcije pa je postal Jože Audič. <ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Društvo je bilo sestavljeno iz več sekcij, med drugim so bile gledališka, šahovska, glasbena in pevska. Ob svoji ustanovitvi je imelo društvo dvesto članov, 50 pa jih je sodelovalo v gledališki sekciji. Preureditev in prenova Kulturnega doma, ki sta potekali že po koncu druge svetovne vojne, sta bili v veliki meri dokončani do ustanovitve Kulturnega društva. 13. oktobra istega leta je že potekala otvoritvena predstava [[Ivan Cankar|Cankarjevih]] ''Hlapcev'', ki jo je režiral Jože Audič. {{sfn|Gartner|2024|p=77}} V prvih letih po vojni je veliko težavo predstavljalo lastništvo doma. Stavba je bila namreč še vedno v lastništvu bivše Ljubljanske hranilnice, ki jo je formalno dobila v last leta 1929. Obstajala je možnost, da bi društvo za prostore plačevalo najemnimo, pri kateri bi bil upoštevan vložek društva pri obnovi doma. V društvu je prevladovalo mnenje, da stavbe ne bi odkupili, nekateri so imeli celo idejo, da bi zgradili lastni kulturni dom. Vprašanje, kdo je lastnik doma je bilo težavno tudi kasneje, saj se je društvo s tem ukvarjalo več let in niso želeli plačati določenih računov za njegovo obnovo, dokler ni bila dilema o lastništvu rešena. Oviro za dobro delovanje društva so namreč predstavljali prostori, ki so bili dani v najem podnajemniku in tovarni Šešir, društvo pa tudi ni imelo hišnika, ki bi skrbel za njihovo urejenost. {{sfn|Gartner|2024|p=79}} Gledališka dejavnost po vojni je bila zelo aktivna. Dramska sekcija društva je imela po otvoritveni predstavi v treh mesecih skupno dvajset uprizoritev različnih gledaliških iger. Poleg uprizarjanja gledaliških iger je bila dramska sekcija dejavna tudi organizacijsko. Njen odbor se je redno sestajal in razpravljal o razporeditvi programa, obnovi prostorov in organizaciji sekcije. Poseben sestanek so imeli tudi režiserji, ki so sestavili izbor iger za tekočo in naslednje sezone. Sestavili so zelo ambiciozen program za prihajajoče predstave, ki se ga do neke mere drži Loški oder še danes. {{sfn|Gartner|2024|p=78–79}} ===Leto 1946: novi uspehi in težave=== Leta 1946 je bilo finančno stanje društva in dramske sekcije že boljše kot eno leto prej. V tem letu so imeli sedem domačih premier, 13 domačih ponovitev, 16 gostovanj drugih igralskih zasedb in eno gostovanje drugod. Imeli so tudi veliko drugih proslav in pevskih koncertov ter koncert orkestra. Vsako prireditev so morali prijaviti pri Okrajnem ljudskem odboru. Predstave so običajno uprizarjali ob nedeljah in tudi ob sobotah. {{sfn|Zapisnik prve redne seje gledališkega odseka KUD 11. 2. 1946.}} Dramska sekcija kulturnega društva je imela veliko težavo, ko je šlo za privabljanje mladih k sodelovanju pri gledališki skupini. Prizadevanja za mladinsko in otroško gledališko skupino so se nadaljevala vse do današnjega dne, bila so bolj ali manj uspešna. [[Poldka Štiglič]] je v letu 1946 dobila nalogo, da sestavi seznam vseh mladih, ki bi se zanimali za igranje. Istega leta je društvo imelo še druge težave. Razmišljalo se je o njegovi ukinitvi, vsekakor pa je bila potrebna reorganizacija. Društvo namreč ni delovalo notranje povezano, prav tako niso vodili točne evidence vseh članov. Nekateri sploh niso bili aktivni in se niso udeleževali sej in sestankov. Nekatere igre v dramski sekciji pa so odpadle, čeprav so igralci že imeli vaje. Dramska sekcija je bila preobremenjena, veliko igralcev pa je tudi sodelovalo pri različnih igralskih skupinah. Na drugi redni skupščini Kulturnega društva Škofja Loka so tako razmišljali o reorganizaciji in o tem, da se mora društvo nasloniti na organizacije, ki so bile finančno močne.<ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Dramska sekcija je imela tudi idejo, da bi se morala osamosvojiti in preimenovati v Ljudsko gledališče, saj je bila v društvu najbolj aktivna. Na koncu se je skupščina zaključila s tem, da so izglasovali naslonitev na množične organizacije, poleg tega pa so se preimenovali v Kulturni aktiv OF v Škofji Loki, za predsednika pa so izvolili [[Janko Regvat|Janka Regvata]]. Kulturni dom so preimenovali v Dom ljudske prosvete v Škofji Loki, v istem letu pa se je društvo spet preimenovalo, in sicer v Svet ljudske prosvete pri mestnem odboru OF in potem še v Mestni svet ljudske prosvete Škofja Loka. {{sfn|Gartner|2024|p=80}} === Svet ljudske prosvete (1947–1949) === Novo ime društva vseeno ni pripomoglo k izboljšanju težav, premalo se je namreč vlagalo v kulturno dejavnost. Dramska sekcija je izvedla manj predstav, kot je sprva obljubila, mladi pa se še vedno niso zanimali za igralske dejavnosti. Prišlo je do predloga, da bi organizirali različne tečaje, ki bi potekali v Domu ljudske prosvete, da bi vzbudili zanimanje in izobrazili nov kader. Veliki težavi sta Svetu ljudske prosvete še vedno predstavljali vprašanje o lastništvu doma in pomanjkanje hišnika. Nekatere hišnikove naloge je sicer opravljal vsakokratni društveni gospodar, v letih 1946 in 1947 pa je hišnikova opravila prevzel Pepe Guzelj, ki je prevzel tudi ponovno delovanje gledališke knjižnice. Glede na začetni zagon ob koncu vojne, bi lahko obdobje od 1947 do 1949 označili za obdobje mrtvila. V tem času so se v Škofji Loki ustanovile tudi druge gledališke družine, npr. puštalska, ki jo je vodil [[Polde Polenc]] in gledališki aktiv krajevnega sindikalnega sveta. Gledališke družine so društvu vzele veliko igralcev, saj so slednji sodelovali pri različnih gledaliških skupinah, kar je privedlo do tega, da je dramska sekcija Mestnega sveta ljudske prosvete Škofja Loka pogosto ostala brez premier. <ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Istega leta so za dvorano kupili 300 nepremičnih stolov, denar zanje pa so dobili v fondu Novi dom. Problem jim je povzročala hramba prospektov in kulis, ki so jih hranili v kleti, kjer so se zaradi velike vlage bali, da bi se uničili. Odločili so se, da jih bodo prestavili na podstreho, vendar pa za ta podvig dolgo niso dobili pomoči, zato je prestavljanje kulis in prospektov trajalo nekaj mesecev. V tem času so tudi temeljito očistili oder in garderobo, izdelali so nove karnise, dobili novega šepetalca in izrazili so zahtevo za združenje ljudske in sindikalne dramske skupine, kar bi pomenilo, da bi znotraj društva delovali dve gledališki skupini, vsaka od njiju pa bi imela med 20 in 25 članov. {{sfn|Zapisnik prve redne seje gledališkega odseka KUD 11. 2. 1946.}} Čeprav je imelo društvo v tistih časih precej težav, vseeno ni povsem prenehalo z delovanjem. Še vedno so gostili veliko predstav drugih gledaliških skupin. Poleg tega je Mestni ljudski odbor 17. avgusta 1948 od Komisije za likvidacijo kreditnih zadrug kupil Kulturni dom in ga dal v upravo sindikatom in Mestni prosveti. S tem so rešili lastninsko vprašanje in gledališka dejavnost se je s tem spet povečala. V sezoni 1948/49 so namreč imeli sedem premier, pet več kot v sezoni prej. {{sfn|Zapisnik redne seje odbora ljudske prosvete 9. 3. 1948.}} === SKUD Tone Šifrer (1949–1953) === Društvo je bilo osmega maja 1949 ponovno ustavljeno pod novim imenom, in sicer Sindikalno kulturno umetniško društvo Tone Šifrer, ki mu je predsedoval [[Stane Hribarnik]]. <ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Novo društvo se je ustanovilo zaradi neaktivnosti v Svetu ljudske prosvete, zato je postalo nujno, da ga prevzame sindikat SKUD. Čeprav je bilo društvo uspešno pred ustanovitvijo SKUD-a, se je še vedno soočalo s težavami. Poleg neaktivnosti so imeli težave z neprimernim ravnanjem s kulisami in drugim gledališkim inventarjem, še vedno pa so bili brez hišnika. SKUD Toneta Šifrerja je hišnika končno dobil prvega julija 1949, ki je skrbel za red in čistočo ter popravljal kulise. Med sekcijami SKUD-a je imela največji uspeh prav dramska sekcija, ki jo je vodil Polde Polenc in je poleti organizirala tudi dramski tečaj, ki so se ga udeležili mladi. {{sfn| Poročila za občni zbor KUD 1955.}} Vsako leto je gledališka sekcija pripravljala več predstav, ki so jih pripravili številni režiserji, režiserke in igralci. Med drugim so uprizorili tudi prvo opereto, in sicer ''Planinsko rožo'', ki jo je režiral [[Fran Bevc]]. V gledališki sezoni 1951/52 so z društvom sodelovali trije režiserji z dvema asistentoma režije, ki so za svoje delo dobivali ustrezno akontacijo. V tej sezoni naj bi vsega skupaj igralo 250 igralcev, ki so uprizorili pet premier in 21 ponovitev. Še vedno pa mladina ni bila preveč zainteresirana za sodelovanje, zato so mlade še bolj vabili medse, npr. z raznimi tečaji. {{sfn| Poročila za občni zbor KUD 1955.}} V naslednji gledališki sezoni (1952/53) so imeli sedem premier, gostili pa so tudi druge gledališke skupine, npr. Mestno gledališče Ljubljana, SKUD »Brata Križnar« Godešič, Gimnazijo Škofja Loka, Mladinsko gledališče Kranj, Svoboda Bežigrad, Ljubljana in Svoboda, Tržič. Za leto 1953 je poznana tudi starostna struktura igralcev, in sicer 58 odraslih, 55 mladincev in 23 pionirjev, skupno 136 oseb, od katerih jih je bilo 8 režiserjev in 20 tehničnih delavcev. {{sfn| Poročila za občni zbor KUD 1955.}} Dramski sekciji SKUD-a so v tistem času konkurenco predstavljali kino, veselice in aktivnosti drugih dramskih skupin, saj je bilo društvo razočarano na slabim obiskom predstav. Pričeli so razmišljati o abonmajskih programih, vseeno pa so se zavedali, da morajo ohranjati kvaliteto predstav, ne glede na obisk. Zanemarjenost dvorane in odra ter tehnična zaostalost sta ponovno postali problem. Zato se je leta 1952 ponovno pojavila želja o prenovi oziroma izgradnji novega kulturnega doma, ki pa se dolga leta ni uresničila. V sledečih letih se je pojavila ideja o tem, da bi plačali delo režiserja, kar bi pripeljalo do tega, da bi se z gledališkim dogajanjem ukvarjal nekdo, ki ne bi bil obremenjen še z drugimi dejavnostmi. Prav tako so dobili zamisel, da bi se bolj posvetili tudi govoru v gledaliških igrah, za kar bi morali dobiti lektorje. V sezoni 1952/53 so začeli izdajati ''Škofjeloški prosvetni list'', ki je bralcem prikazoval delo gledališča, občasno pa so bili v njem tudi članki o škofjeloških dogodkih in zgodovini. {{sfn| Poročila za občni zbor KUD 1955.}} === KUD Tone Šifrer === 16. septembra 1953 se je iz SKUD Toneta Šifrerja društvo preimenovalo v Kulturno umetniško društvo Toneta Šifrerja. <ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> V sezoni 1954/55 so uprizorili šest del, finančno najuspešnejša je bila ''Dobri vojak Švejk''. <ref name=":14">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Delo KUD Tone Šifrer v sezoni 1954/55,« ''Loški razgledi'' 2, št. 1 (1955): 223.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-EWXPUHXB/91442ae3-261c-41a8-bcef-399aa1ce1e71/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Razmišljanja o prenovi dvorane so bila še vedno aktualna, saj je bila potrebna večjih popravil, poleg tega pa je gledališču primanjkovalo reflektorjev in zaves. <ref name=":15">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Delo KUD Tone Šifrer v sezoni 1954/55,« ''Loški razgledi'' 2, št. 1 (1955): 223.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-EWXPUHXB/91442ae3-261c-41a8-bcef-399aa1ce1e71/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Poleg tega je bilo prisotno tudi trenje med različnimi sekcijami društva, zlasti med najmočnejšima, gledališko in godbeno.<ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Prav zaradi teh trenj na oder niso postavili operete, ki bi lahko pripomogla k boljšemu finančnemu stanju društva. <ref name=":16">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Par gledaliških problemov.« ''Loški razgledi'' 1, št. 1 (1954): 176–178.|url= http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H4EHNO2S|access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> V tistem času je zaradi svojega kvalitetnega dela kulturno društvo vzgojilo zahtevno in kulturno publiko. Na oder so začeli privabljati tudi mlajše igralce, kar je pripomoglo k temu, da je bila sezona 1955/56 uspešnejša. Leta 1957, po dvanajstih letih delovanja, je društvo imelo 74 premier. <ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> ===Delavsko prosvetno društvo (DPD) Svoboda v Škofji Loki (1957–1964)=== KUD Tone Šifrer se je leta 1957 preimenovalo v Delavsko prosvetno društvo Svoboda v Škofji Loki. Znotraj društva je bilo deset odsekov: knjižnica, pihalna godba, glasbena šola, orkester, pevski zbor, likovna sekcija, lutkovna sekcija, klubska izobraževalna sekcija in gledališka sekcija – Loško gledališče. Prav gledališka sekcija in njeno delo je bila osrednji del kulturnoprosvetnega dela. Sezono 1957/58 so začeli z uprizoritvijo gledališke igre ''Gimnazijci'', avtorja [[Konstantin Trenjov|Konstantina Trenjova]], ki jo je režirala [[Vida Zupanc]]. Osrednja predstava v sezoni pa je bila Sketova ''Miklova Zala'', ki jo je režiral [[France Finžgar]]. V naslednji sezoni, 1958/59, so imeli tri premiere, v naslednjih dveh sezonah pa pet premier (1959/60 tri in 1960/61 dve). Leta 1961 je občni zbor društva predlagal ustanovitev polpoklicnega gledališča.<ref name=":17">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Kulturnoprosvetno življenje v Škofji Loki v zadnjih letih (od 1958 do 1971/72).« ''Loški razgledi'' 19, št. 1. (1972), 238|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-B6KGA1WJ/ffce930f-984b-4150-8947-aafa5049bc2a/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Leta 1963, ob štirideseti obletnici smrti [[Ivan Tavčar|Ivana Tavčarja]], so organizirali prve Škofjeloške poletne prireditve. Za organizacijo je poskrbel poseben odbor, ki je delovali v sklopu DPD Svoboda v Škofji Loki, a je imel svoje finančno poslovanje. Odločili so se, da bodo poletne prireditve potekale od 24. avgusta do 1. septembra 1963, njihov pokrovitelj pa je bil [[Boris Ziherl]]. Program poletnih prireditev je bil zelo pester. Na Loškem gradu so premierno uprizorili ''Visoško kroniko'', ki jo je dramatiziral in zrežiral Polde Polenec. Devet predstav ''Visoške kronike'' si je ogledalo več kot tisoč ljudi, na zadnjih dveh pa sta gostovala člana SNG Drame v Ljubljani, [[Jurij Souček]] v vlogi Polikarpa in [[Mileva Zakrajšek]] v vlogi Pasavarice. 24. septembra je ''Visoško kroniko'' posnela [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Ljubljana]] in posnetek predvajala 31. oktobra 1963 za jugoslovansko televizijsko omrežje.<ref name=":18">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Prve Škofjeloške poletne prireditve.« ''Loški razgledi'' 10, št. 1. (1963): 222–227|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-I4ZOV6Z0/78c9a72f-555b-49c7-b6af-5e9fce7f420d/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Škofjeloške poletne prireditve so organizirali tudi eno leto kasneje. Odločili so se, da bo program poletnih prireditev »temeljil na delih slovenske klasike z ljudskim značajem in folklornimi elementi, ki so primerna za uprizoritve na prostem <ref name=":19>{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Škofjeloške poletne prireditve 1964.« ''Loški razgledi'' 11, št. 1. (1964): 216–220|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-NX8GFC18/4dc9daad-afba-4101-a592-1c35d4a0df88/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref>«. Veljalo je tudi, da naj prireditve pripravijo na domačih tleh in naj v njih sodelujejo domačini, amaterji. Odločili so se tudi, da bodo v okviru poletnih prireditev praznovali tudi obletnice domačih in tujih ustvarjalcev. Na poletnih prireditvah so tako leta 1964 uprizorili ''Županovo Micko'' v režiji [[Janko Krek|Janka Kreka]] in prireditev ''Naš Shakespeare'' ob štiristoti obletnici pisateljevega rojstva.<ref name=":19>{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Škofjeloške poletne prireditve 1964.« ''Loški razgledi'' 11, št. 1. (1964): 216–220|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-NX8GFC18/4dc9daad-afba-4101-a592-1c35d4a0df88/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> V tistem času so spet razmišljali o tem, da bi ustanovili amatersko loško gledališče. 30. septembra 1964 je tako potekal razgovor kulturnih delavcev različnih organizacij, kjer so prišli do sklepa, da so pogoji za ustanovitev amaterskega gledališča glede na tradicijo, kader in interes zreli. Vseeno pa so največjo težavo temu predstavljali neaktivnost DPD Svoboda, neurejenost razmer v stavbi društva in nedelavnost ter slaba organiziranost vodstva društva. Medtem ko so vse ostale sekcije, razen dramske, zamrle ali pa se osamosvojile. Izražen je bil predlog, da bi ob prenehanju obstoja DPD Svoboda vse nepremičnine in premičnine prevzelo amatersko gledališče, a bi nujno morali izglasovati novega gospodarja in hišnika, saj je bil dom društva zanemarjen. 16. novembra je potekal zadnji občni zbor DPD Svobode, kjer so skoraj vsi, razen enega, izglasovali, da DPD Svoboda postane Loško gledališče. {{sfn| Zapisnik razgovora o formiranju amaterskega gledališča 30. 10. 1964.}} ===Loško gledališče (1964–1974)=== Na seji gledališkega sveta se je novo društvo 25. novembra 1964 tudi uradno preimenovalo v Loško gledališče. Za upravnika gledališča so imenovali Poldeta Polenca, imenovali pa so tudi komisijo, ki je bila odgovorna za izvedbo primopredaje nepremičnin in premičnin, ki so bile v lasti DPD Svoboda. Društvo Loškega gledališča je imelo svojo upravo (z upravnikom, tajnico, računovodkinjo, tehničnim vodjem, reklamo in predsednikom umetniškega sveta), gledališki in umetniški svet, šepetalce, tehnično osebje, hišnico, maskerje in garderoberje. Zastavili so si tudi obsežen program, ki je sledil programom prejšnjih let. Prizadevali so si za čimbolj kvalitetno delo in gostovanja, spodbujanje gledališke dejavnosti v Škofji Loki, pridobivanje novih članov, sploh mladih in organizacijo tečajev za izobrazbo amaterskih režiserjev in igralcev. {{sfn| Zapisnik občnega zbora DPD Svoboda 16. 11. 1964.}} Z začetkom delovanja Loškega gledališča so januarja 1965 uprizorili igro [[Ilias Venesis|Iliasa Venesisa]] ''Blok C'', v režiji [[Peter Jamnik|Petra Jamnika]], marca pa so odigrali [[William Shakespeare|Shakespearjevo]] ''Zimsko pravljico'', ki jo je režiral Polde Polenec. {{sfn| Zapisnik občega zbora Loškega gledališča}} Loško gledališče je skrbelo tudi za nadaljevanje Poletnih prireditev, ki so jih v tem letu izvedli zadnjič. Odigrali so Medvedovo tragedijo o kmečkih uporih ''Za pravdo in srce'', ki je imela še sedem ponovitev in jo je posnela tudi ljubljanska televizija. <ref name=":23">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Škofjeloške poletne prireditve 1965.« ''Loški razgledi'' 12, št. 1. (1965): 119–120|url= https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CW09P3ZW|access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> S tem, ko je bilo konec poletnih prireditev, se je tudi delo v Loškem gledališču počasi ustavljalo, kar je bilo posledica slabe finančne in moralne podpore. Društvo se je soočalo z že starimi težavami, predvsem z zastarelostjo in neurejenostjo prostorov, ki jih do tedaj nikoli niso uspeli temeljito obnoviti. Poleg tega pa so težave povzročale tudi finance, spori nerazumevanja in nedejavnost. {{sfn| Zapisnik občega zbora Loškega gledališča}} 1969. leta je bilo ustanovljeno Eksperimentalno gledališče Oder-Galerija na pobudo Petra Jamnika. Uprizarjalo je sodobne dramske tekste, imeli pa so malo ponovitev, za razliko od klasičnega gledališča, kjer so bile predstave daljše in so imele številne ponovitve. {{sfn|Čeh|2021|p=51}} Zaradi neprimernosti društvenih prostorov, se je v tem času Loško gledališče preselilo v prostore [[Loški grad|Loškega gradu]], kjer je bil sicer [[Loški muzej]]. V Galeriji na gradu je Loško gledališče med drugim uprizorilo dve igri, in sicer [[Jean Paul Sartre|Sartrova]] ''Zaprta vrata'' in [[Branko Hofman|Hofmanovega]] ''Moža brez obraza''. <ref name=":5">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Kulturnoprosvetno življenje v Škofji Loki v zadnjih letih (od 1958 do 1971/72).« ''Loški razgledi'' 19, št. 1. (1972), 238|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-B6KGA1WJ/ffce930f-984b-4150-8947-aafa5049bc2a/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Omeniti moramo tudi Gledališče za enega, ki ga je ustanovil [[Stane Sever]], ki velja za najuglednejšega slovenskega gledališkega in filmskega igralca povojnega obdobja, za igranje monodram. V sklopu Gledališča za enega je uprizoril le igro ''Krotko dekle'', kmalu zatem (leta 1970) je namreč umrl. V njegovo čast se v Škofji Loki še danes podeljujejo [[Severjeve nagrade]] za igralske dosežke profesionalnih in ljubiteljskih igralcev ter študentov dramske igre. {{sfn|Čeh|2021|p=51}} Bolj aktivno je gledališče spet postalo v sezoni 1970/71, ko je bil ponovno razpisan abonma. Leta 1973, ko je Škofja Loka praznovala tisočo obletnico, je Loško gledališče sodelovalo tudi z drugimi gledališkimi skupinami iz okolice. Za tisočo obletnico Škofje Loke so na grajskem vrtu postavili gledališče na prostem s tribunami. Uprizorili so dramatizacijo Tavčarjevih del ''V Zali'' in ''Visoške kronike''. Obe je režiral Polde Polenec, ki je leto pozneje umrl. Za tisočo obletnico so uprizorili tudi igro Janka Kreka ''Škofja Loka skozi stoletja'', ki jo je režiral [[Jože Vozny]], profesionalni režiser iz Ljubljane. <ref name=":26">{{Navedi splet |title=Malovrh, Lojze. »Škofja Loka v jubilejnem letu.« ''Loški razgledi'' 21, št. 1. (1974): 264|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-2XLH1LYW/4e161ae4-e9d1-4b94-bc5a-531a7f75ed65/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> V tem času so si v društvu še vedno močno prizadevali za obnovo stavbe ob podpori Skupščine občine Škofja Loka. Leta 1974 je prišlo do združitve Eksperimentalnega gledališča Oder Galerija in Loškega gledališča, preimenovali so se v Loški oder, za prvega predsednika pa so izvolili [[Janez Ziherl|Janeza Ziherla]]. {{sfn| Zapisnik občega zbora Loškega gledališča}} === Loški oder (od 1974 dalje) === Loški oder je od leta 1974 do 1988 deloval bolj ali manj neprekinjeno. Razmere v dvorani so bile še vedno slabe, igralci pozimi niso mogli igrati. {{sfn|Pretnar|1976|p=10–11}} Do celovite prenove prostorov je končno prišlo leta 1981, zanjo so zapravili 25.563.733,15 din, po njen pa je število predstav naraslo. {{sfn|Štukl|1984|p=103}} Naslednje leto so v prenovljeni dvorani začeli s podeljevanjem Severjevih nagrad, ki jih na Loškem odru podeljujejo še danes. Severjevo nagrado za življenjsko delo so prejeli tudi številni igralci Loškega odra, med drugim Poldka Štiglic, [[Janez Debeljak – Janče]] in [[Juša Brce]]. Leta 1983 je Spodnji trg 14, ki je bil od leta 1948 v zemljiško knjigo vpisan kot splošno javno premoženje, postal last Loškega odra.{{sfn|Štukl|1984|p=103}} Ob postopku denacionalizacije je bilo lastništvo stavbe spet vprašljivo, leta 2007 je Kulturno društvo Loški oder skoraj izgubilo lastništvo, zahtevali sta ga Zveza hranilno kreditnih združb Slovenije in Slovenska zadružna kmetijska banka Ljubljana. Pred Ministrstvom za kulturo sta v postopku denacionalizacije Loški oder zastopala predsednik Janez Debeljak – Janče kot zakoniti zastopnik in član društva ter pravnik [[Matej Čujovič]]. Pogodili so se za odškodnino, ki jo je plačal Slovenski odškodninski sklad, tako da je Kulturno društvo Loški oder ohranilo lastninsko pravico na zemljišču. Od leta 1988 naprej je bilo dogajanje na Loškem odru izredno pestro, tako s strani domači predstav kot gostovanj. Leta 1988 je domača zasedba v režiji [[Lojze Domajnko|Lojzeta Domajnka]] pripravila igro ''Hrup za odrom'', ki so jo v Škofji Loki odigrali šestnajstkrat, petkrat pa so z njo šli na gostovanja. Zaradi pomanjkanja režiserjev in tehničnega osebja, ki bi istočasno delali dve predstavi, pa je bilo čutiti pomanjkanje na področju otroških predstav. Začeli so se prijavljati tudi na tekmovanja, leta 1990 pa so uvedli rdeči abonma, ki je imel 171 prijavljenih abonentov. Predsedniku društva je pomagala vodja gledališča. Sodelovali so tudi s profesionalci, ki so na Loškem odru po navadi opravljali delo režiserjev (npr. Jože Vozny, [[Matija Milčinski]], [[Milan Golob]], [[Matjaž Šmalc]], [[Alenka Bole Vrabec]], [[Dejan Spasić]]). Nekateri člani Loškega odra so pozneje začeli igrati tudi profesionalno, veliko članov pa je napisalo uspešne drame, dramatizacije in priredbe. Otroške predstave so, za razliko od odraslih, režirali člani odrasle skupine, Loški oder pa sodeluje tudi z lektorjem Ludvikom Kalužo. ==Delovanje Loškega odra danes== Danes na Loškem odru deluje 60 članov, od katerih jih je aktivnih od 40 do 45. Predsednik društva je od leta 2011 Matej Čujovič. Člani igrajo prostovoljno in za to ne prejemajo honorarja. Na leto imajo od tri do štiri premiere, na Loškem odru danes delujejo tri igralske skupine, odrasla, mladinska in otroška. Na leto organizirajo med 120 in 130 dogodkov. Sodelujejo tudi s profesionalnimi režiserji, ki za svoje delo prejmejo honorar. Ponujajo tudi dve vrsti abonmaja, rdečega in modrega, ki zajemata pet predstav na leto, ena je domača, ostale pa so gostujoče. ==Nagrade in priznanja== ČUFARJEVA PLAKETA za moško vlogo FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo FESTIVALSKA NAGRADA za moško vlogo: BLAŽ VEHAR FESTIVALSKA NAGRADA za vizualno podobo SREBRNA PLAKETA za predstavo FESTIVALSKA NAGRADA za moško vlogo: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za moško vlogo: MATEJ ČUJOVIČ FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo NAJBOLJŠI KOMEDIJANT: BOJAN TRAMPUŠ ČUFARJEVA PLAKETA za najboljšo predstavo ČUFARJEVA PLAKETA za moško vlogo FESTIVALSKO PRIZNANJE ZA KOLEKTIVNO IGRO ZLATA PLAKETA za najboljšo predstavo SREBRNA PLAKETA za predstavo SEVERJEVA NAGRADA za življenjsko delo: MATJAŽ ERŽEN FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo FESTIVALSKA NAGRADA za moško vlogo: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo kostumografijo: BARBARA DRMOTA FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo ČUFARJEVA PLAKETA za najboljšo predstavo MATIČEK za najboljšo predstavo MATIČEK za moško vlogo: MATEJ ČUJOVIČ FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo FESTIVALSKA NAGRADA za moško vlogo: MATEJ ČUJOVIČ FESTIVALSKA NAGRADA za žensko vlogo: IRENA KOŽUH FESTIVALSKA NAGRADA za mladega igralca: MAJA DEMŠAR POSEBNO PRIZNANJE za moško vlogo: BOJAN TRAMPUŠ MATIČEK za moško vlogo: MATEJ ČUJOVIČ MATIČEK za moško vlogo: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za glavno moško vlogo: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za stransko moško vlogo: JAN BERTONCELJ ZLATA PLAKETA na najboljšo predstavo SEVERJEVA NAGRADA za vlogo: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo FESTIVALSKA NAGRADA ZA glavno moško vlogo: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za stransko moško vlogo: JAN BERTONCELJ FESTIVALSKA NAGRADA za režijo: MATJAŽ ŠMALC MATIČEK za najboljšo predstavo po izboru žirije MATIČEK za igralski dvojec: BOJAN TRAMPUŠ in MATEJ ČUJOVIČ MATIČEK za vlogo: JAN BERTONCELJ POSEBNO PRIZNANJE za vlogo: PETRA KRANČAN LINHARTOVA PLAKETA JSKD RS: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo po izboru občinstva POSEBNO PRIZNANJE strokovne žirije za glasbene interpretacije ob klavirski spremljavi ČUFARJEVA PLAKETA za kolektivno igro LINHARTOVA LISTINA JSKD RS: LUDVIK KALUŽA NOVA GAZ LINHARTOVA PLAKETA JSKD RS: MATJAŽ ERŽEN FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo po izboru občinstva ČUFARJEVA PLAKETA za žensko vlogo: TAMARA AVGUŠTIN ČUFARJEVA PLAKETA za moško vlogo: MATEJ ČUJOVIČ FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo po izboru žirije MATIČEK za žensko vlogo: TAMARA AVGUŠTIN MATIČEK za najboljšo predstavo po izboru žirije LINHARTOVA LISTINA JSKD RS: KD LOŠKI ODER ŠKOFJA LOKA FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo po izboru žirije NAJBOLJŠA KOMEDIJATKA: JUŠA BERCE SEVERJEVA NAGRADA za vlogo: MATEJ ČUJOVIČ LINHARTOVA LISTINA JSKD RS: JUŠA BERCE FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo po izboru žirije FESTIVALSKA NAGRADA za glavno žensko vlogo po izboru žirije FESTIVALSKA NAGRADA za režijo po izboru žirije FESTIVALSKA NAGRADA za kostumografijo po izboru žirije FESTIVALSKA NAGRADA za scenografijo po izboru žirije MATIČEK za najboljšo predstavo po izboru žirije MATIČEK za žensko vlogo: TAMARA AVGUŠTIN ZLATA PLAKETA za najboljšo predstavo ČUFARJEVA PLAKETA za žensko vlogo: TAMARA AVGUŠTIN ZLATA PLAKETA za najboljšo predstavo FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo stransko moško vlogo: IZTOK DRABIK ZLATA PLAKETA za najboljšo predstavo SEVERJEVA NAGRADA za življenjsko delo: JUŠA BERCE PRIZNANJE za lektorski dosežek: LUDVIK KALUŽA PRIZNANJE za najboljšo stransko moško vlogo: MATEJ ČUJOVIČ ČUFARJEVA PLAKETA za najboljšo predstavo po izvoru žirije KOMEDIJANT sezone: BOJAN TRAMPUŠ ČUFARJEVA PLAKETA za najboljšo moško vlogo: MATEJ ČUJEVIČ SEVERJEVA NAGRADA za življenjsko delo: JANEZ DEBELJAK BRONASTI GRB OBČINE ŠKOFJA LOKA SEVERJEVA NAGRADA za življenjsko delo: POLDKA ŠTIGLIC <ref name=":129">{{Navedi splet |title= Spletna stran Loškega odra|url= https://www.kd-loskioder.si/vizitka/#nagrade|access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> ==Viri in bibliografija== * Čeh, Petra. »Kulturno in umetniško dogajanje,« ''Od osvoboditve do osamosvojitve. Loško ozemlje od leta 1945 do 1991'', Škofja Loka: Loški muzej, 2021. * Gartner, Gregor. »Kako so se 122 let tresle gledališke deske na Spodnjem trgu, 1. del.« ''Loški razgledi'' 71, št. 1 (2024): 69–87. * Krek, Janko. »Delo KUD Tone Šifrer v sezoni 1954/55.« ''Loški razgledi'' 2, št. 1 (1955): 222–223. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-EWXPUHXB/91442ae3-261c-41a8-bcef-399aa1ce1e71/PDF * Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF * Krek, Janko. »Kulturnoprosvetno življenje v Škofji Loki v zadnjih letih (od 1958 do 1971/72).« ''Loški razgledi'' 19, št. 1. (1972): 236–242. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-B6KGA1WJ/ffce930f-984b-4150-8947-aafa5049bc2a/PDF * Krek, Janko. »Par gledaliških problemov.« ''Loški razgledi'' 1, št. 1 (1954): 176–178. http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H4EHNO2S * Krek, Janko. »Prve Škofjeloške poletne prireditve.« ''Loški razgledi'' 10, št. 1. (1963): 222–227. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-I4ZOV6Z0/78c9a72f-555b-49c7-b6af-5e9fce7f420d/PDF * Krek, Janko. »Škofjeloške poletne prireditve 1964.« ''Loški razgledi'' 11, št. 1. (1964): 216–220. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-NX8GFC18/4dc9daad-afba-4101-a592-1c35d4a0df88/PDF * Krek, Janko. »Škofjeloške poletne prireditve 1965.« ''Loški razgledi'' 12, št. 1. (1965): 119–120. https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CW09P3ZW * Malovrh, Lojze. »Škofja Loka v jubilejnem letu.« ''Loški razgledi'' 21, št. 1. (1974): 253–268. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-2XLH1LYW/4e161ae4-e9d1-4b94-bc5a-531a7f75ed65/PDF * Pegam, Judita. ''Škofjeloška društva in njihova dejavnost v obdobju 1918–1941''. Seminarska naloga, Škofja Loka 1986. * Pirc, Tone. »Od Slovenskega bralnega društva do društva Prosveta.« ''Loški razgledi'' 17, št. 1. (1970): 117–134. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NGQWUOF5/2ac8301a-dd04-4e85-b15a-0741fdbb144f/PDF * Štukl, France. ''Knjiga hiš v Škofji Loki II''. Škofja Loka: Zgodovinski arhiv Ljubljana, 1984. * Arhiv Loški oder. * Pretnar, Bogi. »Kako in zakaj šriplje Loški oder. »Za pol klobase in za drva špilamo!«« ''Stop!'' 9, št. 19. (1976): 10–11. * SI_ZAL_ŠKL/0091, Katoliško prosvetno društvo Škofja Loka. * SI_ZAL_ŠKL/238, Loški oder. * Spletna stran Loškega odra: https://www.kd-loskioder.si/ ==Sklici== [[Kategorija:Gledališča v Sloveniji]] q43n1i1291zqark19sqqvnyoqyox042 6775029 6775028 2026-11-05T07:19:27Z 5ra.stare 216578 /* Društveno delovanje in gledališka dejavnost med prvo svetovno vojno */ 6775029 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Loški oder | image = [[File:Vrata Loškega odra.jpg|thumb|The door of Loški oder]] | locmapin = Slovenija | location = Spodnji trg 14, [[Škofja Loka]] | owner = Kulturno društvo Loški oder | občina = Škofja Loka }} '''Loški oder''' deluje že od leta 1902 in je najstarejše amatersko gledališče v Sloveniji. Gre za nevladno organizacijo v javnem interesu, ki deluje na področju kulture. Svoje prostore ima v [[Škofja Loka|Škofji Loki]], na Spodnjem trgu 14. Loški oder sestavljajo ljubiteljski igralci, poklicni tehnika in uprava, z njimi pa sodelujejo tudi profesionalni zunanji sodelavci z gledališkega področja. == Zgodovina == === Katoliško prosvetno društvo === [[Katoliško prosvetno društvo|Katoliško prosvetno društvo]] v Škofji Loki se je začelo leta 1894, ko so iz Škofjeloške čitalnice odšli vsi duhovniki in drugi klerikalno misleči člani. Katoliško prosvetno društvo je kupilo prostore današnjega Loškega odra leta 1902.{{sfn|Pegam|1986|p=22, 24–28}} Na prostoru, kjer je sedaj dvorana, je imela kupljena hiša prej šupo in hlev, ki so ju podrli in julija leta 1902 jim je mestni urad izdal gradbeno dovoljenje za zgraditev nove dvorane in sobe.<ref name=":2">{{Navedi splet |title=Pirc, Tone. »Od Slovenskega bralnega društva do društva Prosveta,« ''Loški razgledi'' 17, št. 1 (1970): 117–134|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NGQWUOF5/2ac8301a-dd04-4e85-b15a-0741fdbb144f/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Prva igra, ki je bila uprizorjena ob otvoritvi drugega februarja 1903 je bila ''Mlini pod zemljo''.{{sfn|Gartner|1986|p=72}} Zanjo so se odločili, ker ima samo moške vloge, saj takratna duhovščina še ni dovolila, da bi se igrale igre z mešanimi vlogami.<ref name=":2">{{Navedi splet |title=Pirc, Tone. »Od Slovenskega bralnega društva do društva Prosveta,« ''Loški razgledi'' 17, št. 1 (1970): 117–134|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NGQWUOF5/2ac8301a-dd04-4e85-b15a-0741fdbb144f/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Prirejali so različne gledališke igre, Miklavževanja, proslave in številna predavanja ter tečaje. Med letoma 1933 in 1935 so prenehali z dejavnostmi, od leta 1935 do okupacije leta 1941 pa so delovali pod novi imenom, Prosvetno društvo v Škofji Loki.{{sfn|Pegam|1986|p=22, 24–28}} === Društveno delovanje in gledališka dejavnost med prvo svetovno vojno === Ko se je leta 1914 začela [[prva svetovna vojna]], je to vplivalo tudi na društvo in njegovo gledališko delovanje. Društvene dejavnosti so potekale do julija 1915, dokler ni prišlo do ukaza, da se morajo vsi društveni prostori izprazniti. Na ta ukaz je verjetno vplivalo odprtje [[Soška fronta|Soške fronte]] blizu Škofje Loke, saj so se po mestu odpirale različne bolnišnice, v prostore Katoliškega prosvetnega društva se je naselil [[Rdeči Križ]]. Leta 1918 so bili prostori ponovno vrnjeni društvu.{{sfn|Gartner|2024|p=71}} === Gledališka dejavnost med obema vojnama === Leta 1919 je Katoliško prosvetno društvo, ki se je takrat imenovalo Katoliško izobraževalno društvo in je imelo že 300 članov, praznovalo svojo 25. obletnico delovanja. Leto kasneje pa naj bi odigrali kar 22 predstav. Leta 1927 so odigrali 14 predstav, enako pa tudi leto pozneje. Takrat so uvedli tudi sklep, da bodo igralcem namenili pet odstotkov čistega dobička od vsake igre. Leta 1929 so v prostorih dobili tudi kino, ki je začel delovati eno leto kasneje. Leta 1930 sta na odru gostovala Ljubljanska drama in Kranjski oder, Ločani pa so gostovali v Kranju. {{sfn|Gartner|2024|p=73}} Društvo je takrat pestila denarna kriza, ki je v tistem času zajela širši evropski prostor. Tudi obisk gledaliških predstav je upadel do prepovedi kino predstav leta 1932. Takrat se je društvo usmerilo samo v gledališke dejavnosti in so skoraj vsako nedeljo uprizorili igro. Leta 1933 je prišel ukaz o razpustitvi društev, vendar je Škofjeloško društvo kljub temu še vedno delovalo. Dokončno je bilo razpuščeno novembra 1933. Do ponovne vzpostavitve društva dve leti pozneje sta v prostorih današnjega Loškega odra delovala le še gledališki odsek pod vodstvom Franceta Pirca in Krožek mladenk, ki ga je vodila Jožica Debeljak. V gledaliških prostorih so gostovale tudi druge zasedbe, recimo iz Ljubljane in Kranja. Ko je bila med drugo svetovno vojno država okupirana, je bilo društvo ukinjeno. {{sfn|Gartner|2024|p=73}} ===Kulturno društvo v Škofji Loki 1945–1947=== Med drugo svetovno vojno, do leta 1945, je bil v Prosvetnem domu kulturni molk. Občasno so v njem imeli varietejske nastope, ki so bili namenjeni vojakom, drugače pa je tam delovala zdravniška pregledovalnica, kasneje pa je bila tam domobranska postojanka. <ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> 21. junija 1945 pa je kulturna dejavnost v Škofji Loki ponovno oživela. V sklopu Akademije agitacijsko propagandnega odseka Mestnega odbora so namreč uprizorili partizansko enodejanko [[Mile Klopčič|Mileta Klopčiča]] ''Mati'', ki jo je režiral [[Jože Audič]]. Obenem pa je posebni upravljali odbor začel z ustanovitvijo Kulturnega društva v Škofji Loki, ki je bilo ustanovljeno 21. septembra 1945. Prvi predsednik društva je bil [[Janko Kokalj]], prvi načelnik dramske sekcije pa je postal Jože Audič. <ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Društvo je bilo sestavljeno iz več sekcij, med drugim so bile gledališka, šahovska, glasbena in pevska. Ob svoji ustanovitvi je imelo društvo dvesto članov, 50 pa jih je sodelovalo v gledališki sekciji. Preureditev in prenova Kulturnega doma, ki sta potekali že po koncu druge svetovne vojne, sta bili v veliki meri dokončani do ustanovitve Kulturnega društva. 13. oktobra istega leta je že potekala otvoritvena predstava [[Ivan Cankar|Cankarjevih]] ''Hlapcev'', ki jo je režiral Jože Audič. {{sfn|Gartner|2024|p=77}} V prvih letih po vojni je veliko težavo predstavljalo lastništvo doma. Stavba je bila namreč še vedno v lastništvu bivše Ljubljanske hranilnice, ki jo je formalno dobila v last leta 1929. Obstajala je možnost, da bi društvo za prostore plačevalo najemnimo, pri kateri bi bil upoštevan vložek društva pri obnovi doma. V društvu je prevladovalo mnenje, da stavbe ne bi odkupili, nekateri so imeli celo idejo, da bi zgradili lastni kulturni dom. Vprašanje, kdo je lastnik doma je bilo težavno tudi kasneje, saj se je društvo s tem ukvarjalo več let in niso želeli plačati določenih računov za njegovo obnovo, dokler ni bila dilema o lastništvu rešena. Oviro za dobro delovanje društva so namreč predstavljali prostori, ki so bili dani v najem podnajemniku in tovarni Šešir, društvo pa tudi ni imelo hišnika, ki bi skrbel za njihovo urejenost. {{sfn|Gartner|2024|p=79}} Gledališka dejavnost po vojni je bila zelo aktivna. Dramska sekcija društva je imela po otvoritveni predstavi v treh mesecih skupno dvajset uprizoritev različnih gledaliških iger. Poleg uprizarjanja gledaliških iger je bila dramska sekcija dejavna tudi organizacijsko. Njen odbor se je redno sestajal in razpravljal o razporeditvi programa, obnovi prostorov in organizaciji sekcije. Poseben sestanek so imeli tudi režiserji, ki so sestavili izbor iger za tekočo in naslednje sezone. Sestavili so zelo ambiciozen program za prihajajoče predstave, ki se ga do neke mere drži Loški oder še danes. {{sfn|Gartner|2024|p=78–79}} ===Leto 1946: novi uspehi in težave=== Leta 1946 je bilo finančno stanje društva in dramske sekcije že boljše kot eno leto prej. V tem letu so imeli sedem domačih premier, 13 domačih ponovitev, 16 gostovanj drugih igralskih zasedb in eno gostovanje drugod. Imeli so tudi veliko drugih proslav in pevskih koncertov ter koncert orkestra. Vsako prireditev so morali prijaviti pri Okrajnem ljudskem odboru. Predstave so običajno uprizarjali ob nedeljah in tudi ob sobotah. {{sfn|Zapisnik prve redne seje gledališkega odseka KUD 11. 2. 1946.}} Dramska sekcija kulturnega društva je imela veliko težavo, ko je šlo za privabljanje mladih k sodelovanju pri gledališki skupini. Prizadevanja za mladinsko in otroško gledališko skupino so se nadaljevala vse do današnjega dne, bila so bolj ali manj uspešna. [[Poldka Štiglič]] je v letu 1946 dobila nalogo, da sestavi seznam vseh mladih, ki bi se zanimali za igranje. Istega leta je društvo imelo še druge težave. Razmišljalo se je o njegovi ukinitvi, vsekakor pa je bila potrebna reorganizacija. Društvo namreč ni delovalo notranje povezano, prav tako niso vodili točne evidence vseh članov. Nekateri sploh niso bili aktivni in se niso udeleževali sej in sestankov. Nekatere igre v dramski sekciji pa so odpadle, čeprav so igralci že imeli vaje. Dramska sekcija je bila preobremenjena, veliko igralcev pa je tudi sodelovalo pri različnih igralskih skupinah. Na drugi redni skupščini Kulturnega društva Škofja Loka so tako razmišljali o reorganizaciji in o tem, da se mora društvo nasloniti na organizacije, ki so bile finančno močne.<ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Dramska sekcija je imela tudi idejo, da bi se morala osamosvojiti in preimenovati v Ljudsko gledališče, saj je bila v društvu najbolj aktivna. Na koncu se je skupščina zaključila s tem, da so izglasovali naslonitev na množične organizacije, poleg tega pa so se preimenovali v Kulturni aktiv OF v Škofji Loki, za predsednika pa so izvolili [[Janko Regvat|Janka Regvata]]. Kulturni dom so preimenovali v Dom ljudske prosvete v Škofji Loki, v istem letu pa se je društvo spet preimenovalo, in sicer v Svet ljudske prosvete pri mestnem odboru OF in potem še v Mestni svet ljudske prosvete Škofja Loka. {{sfn|Gartner|2024|p=80}} === Svet ljudske prosvete (1947–1949) === Novo ime društva vseeno ni pripomoglo k izboljšanju težav, premalo se je namreč vlagalo v kulturno dejavnost. Dramska sekcija je izvedla manj predstav, kot je sprva obljubila, mladi pa se še vedno niso zanimali za igralske dejavnosti. Prišlo je do predloga, da bi organizirali različne tečaje, ki bi potekali v Domu ljudske prosvete, da bi vzbudili zanimanje in izobrazili nov kader. Veliki težavi sta Svetu ljudske prosvete še vedno predstavljali vprašanje o lastništvu doma in pomanjkanje hišnika. Nekatere hišnikove naloge je sicer opravljal vsakokratni društveni gospodar, v letih 1946 in 1947 pa je hišnikova opravila prevzel Pepe Guzelj, ki je prevzel tudi ponovno delovanje gledališke knjižnice. Glede na začetni zagon ob koncu vojne, bi lahko obdobje od 1947 do 1949 označili za obdobje mrtvila. V tem času so se v Škofji Loki ustanovile tudi druge gledališke družine, npr. puštalska, ki jo je vodil [[Polde Polenc]] in gledališki aktiv krajevnega sindikalnega sveta. Gledališke družine so društvu vzele veliko igralcev, saj so slednji sodelovali pri različnih gledaliških skupinah, kar je privedlo do tega, da je dramska sekcija Mestnega sveta ljudske prosvete Škofja Loka pogosto ostala brez premier. <ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Istega leta so za dvorano kupili 300 nepremičnih stolov, denar zanje pa so dobili v fondu Novi dom. Problem jim je povzročala hramba prospektov in kulis, ki so jih hranili v kleti, kjer so se zaradi velike vlage bali, da bi se uničili. Odločili so se, da jih bodo prestavili na podstreho, vendar pa za ta podvig dolgo niso dobili pomoči, zato je prestavljanje kulis in prospektov trajalo nekaj mesecev. V tem času so tudi temeljito očistili oder in garderobo, izdelali so nove karnise, dobili novega šepetalca in izrazili so zahtevo za združenje ljudske in sindikalne dramske skupine, kar bi pomenilo, da bi znotraj društva delovali dve gledališki skupini, vsaka od njiju pa bi imela med 20 in 25 članov. {{sfn|Zapisnik prve redne seje gledališkega odseka KUD 11. 2. 1946.}} Čeprav je imelo društvo v tistih časih precej težav, vseeno ni povsem prenehalo z delovanjem. Še vedno so gostili veliko predstav drugih gledaliških skupin. Poleg tega je Mestni ljudski odbor 17. avgusta 1948 od Komisije za likvidacijo kreditnih zadrug kupil Kulturni dom in ga dal v upravo sindikatom in Mestni prosveti. S tem so rešili lastninsko vprašanje in gledališka dejavnost se je s tem spet povečala. V sezoni 1948/49 so namreč imeli sedem premier, pet več kot v sezoni prej. {{sfn|Zapisnik redne seje odbora ljudske prosvete 9. 3. 1948.}} === SKUD Tone Šifrer (1949–1953) === Društvo je bilo osmega maja 1949 ponovno ustavljeno pod novim imenom, in sicer Sindikalno kulturno umetniško društvo Tone Šifrer, ki mu je predsedoval [[Stane Hribarnik]]. <ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Novo društvo se je ustanovilo zaradi neaktivnosti v Svetu ljudske prosvete, zato je postalo nujno, da ga prevzame sindikat SKUD. Čeprav je bilo društvo uspešno pred ustanovitvijo SKUD-a, se je še vedno soočalo s težavami. Poleg neaktivnosti so imeli težave z neprimernim ravnanjem s kulisami in drugim gledališkim inventarjem, še vedno pa so bili brez hišnika. SKUD Toneta Šifrerja je hišnika končno dobil prvega julija 1949, ki je skrbel za red in čistočo ter popravljal kulise. Med sekcijami SKUD-a je imela največji uspeh prav dramska sekcija, ki jo je vodil Polde Polenc in je poleti organizirala tudi dramski tečaj, ki so se ga udeležili mladi. {{sfn| Poročila za občni zbor KUD 1955.}} Vsako leto je gledališka sekcija pripravljala več predstav, ki so jih pripravili številni režiserji, režiserke in igralci. Med drugim so uprizorili tudi prvo opereto, in sicer ''Planinsko rožo'', ki jo je režiral [[Fran Bevc]]. V gledališki sezoni 1951/52 so z društvom sodelovali trije režiserji z dvema asistentoma režije, ki so za svoje delo dobivali ustrezno akontacijo. V tej sezoni naj bi vsega skupaj igralo 250 igralcev, ki so uprizorili pet premier in 21 ponovitev. Še vedno pa mladina ni bila preveč zainteresirana za sodelovanje, zato so mlade še bolj vabili medse, npr. z raznimi tečaji. {{sfn| Poročila za občni zbor KUD 1955.}} V naslednji gledališki sezoni (1952/53) so imeli sedem premier, gostili pa so tudi druge gledališke skupine, npr. Mestno gledališče Ljubljana, SKUD »Brata Križnar« Godešič, Gimnazijo Škofja Loka, Mladinsko gledališče Kranj, Svoboda Bežigrad, Ljubljana in Svoboda, Tržič. Za leto 1953 je poznana tudi starostna struktura igralcev, in sicer 58 odraslih, 55 mladincev in 23 pionirjev, skupno 136 oseb, od katerih jih je bilo 8 režiserjev in 20 tehničnih delavcev. {{sfn| Poročila za občni zbor KUD 1955.}} Dramski sekciji SKUD-a so v tistem času konkurenco predstavljali kino, veselice in aktivnosti drugih dramskih skupin, saj je bilo društvo razočarano na slabim obiskom predstav. Pričeli so razmišljati o abonmajskih programih, vseeno pa so se zavedali, da morajo ohranjati kvaliteto predstav, ne glede na obisk. Zanemarjenost dvorane in odra ter tehnična zaostalost sta ponovno postali problem. Zato se je leta 1952 ponovno pojavila želja o prenovi oziroma izgradnji novega kulturnega doma, ki pa se dolga leta ni uresničila. V sledečih letih se je pojavila ideja o tem, da bi plačali delo režiserja, kar bi pripeljalo do tega, da bi se z gledališkim dogajanjem ukvarjal nekdo, ki ne bi bil obremenjen še z drugimi dejavnostmi. Prav tako so dobili zamisel, da bi se bolj posvetili tudi govoru v gledaliških igrah, za kar bi morali dobiti lektorje. V sezoni 1952/53 so začeli izdajati ''Škofjeloški prosvetni list'', ki je bralcem prikazoval delo gledališča, občasno pa so bili v njem tudi članki o škofjeloških dogodkih in zgodovini. {{sfn| Poročila za občni zbor KUD 1955.}} === KUD Tone Šifrer === 16. septembra 1953 se je iz SKUD Toneta Šifrerja društvo preimenovalo v Kulturno umetniško društvo Toneta Šifrerja. <ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> V sezoni 1954/55 so uprizorili šest del, finančno najuspešnejša je bila ''Dobri vojak Švejk''. <ref name=":14">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Delo KUD Tone Šifrer v sezoni 1954/55,« ''Loški razgledi'' 2, št. 1 (1955): 223.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-EWXPUHXB/91442ae3-261c-41a8-bcef-399aa1ce1e71/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Razmišljanja o prenovi dvorane so bila še vedno aktualna, saj je bila potrebna večjih popravil, poleg tega pa je gledališču primanjkovalo reflektorjev in zaves. <ref name=":15">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Delo KUD Tone Šifrer v sezoni 1954/55,« ''Loški razgledi'' 2, št. 1 (1955): 223.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-EWXPUHXB/91442ae3-261c-41a8-bcef-399aa1ce1e71/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Poleg tega je bilo prisotno tudi trenje med različnimi sekcijami društva, zlasti med najmočnejšima, gledališko in godbeno.<ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Prav zaradi teh trenj na oder niso postavili operete, ki bi lahko pripomogla k boljšemu finančnemu stanju društva. <ref name=":16">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Par gledaliških problemov.« ''Loški razgledi'' 1, št. 1 (1954): 176–178.|url= http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H4EHNO2S|access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> V tistem času je zaradi svojega kvalitetnega dela kulturno društvo vzgojilo zahtevno in kulturno publiko. Na oder so začeli privabljati tudi mlajše igralce, kar je pripomoglo k temu, da je bila sezona 1955/56 uspešnejša. Leta 1957, po dvanajstih letih delovanja, je društvo imelo 74 premier. <ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> ===Delavsko prosvetno društvo (DPD) Svoboda v Škofji Loki (1957–1964)=== KUD Tone Šifrer se je leta 1957 preimenovalo v Delavsko prosvetno društvo Svoboda v Škofji Loki. Znotraj društva je bilo deset odsekov: knjižnica, pihalna godba, glasbena šola, orkester, pevski zbor, likovna sekcija, lutkovna sekcija, klubska izobraževalna sekcija in gledališka sekcija – Loško gledališče. Prav gledališka sekcija in njeno delo je bila osrednji del kulturnoprosvetnega dela. Sezono 1957/58 so začeli z uprizoritvijo gledališke igre ''Gimnazijci'', avtorja [[Konstantin Trenjov|Konstantina Trenjova]], ki jo je režirala [[Vida Zupanc]]. Osrednja predstava v sezoni pa je bila Sketova ''Miklova Zala'', ki jo je režiral [[France Finžgar]]. V naslednji sezoni, 1958/59, so imeli tri premiere, v naslednjih dveh sezonah pa pet premier (1959/60 tri in 1960/61 dve). Leta 1961 je občni zbor društva predlagal ustanovitev polpoklicnega gledališča.<ref name=":17">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Kulturnoprosvetno življenje v Škofji Loki v zadnjih letih (od 1958 do 1971/72).« ''Loški razgledi'' 19, št. 1. (1972), 238|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-B6KGA1WJ/ffce930f-984b-4150-8947-aafa5049bc2a/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Leta 1963, ob štirideseti obletnici smrti [[Ivan Tavčar|Ivana Tavčarja]], so organizirali prve Škofjeloške poletne prireditve. Za organizacijo je poskrbel poseben odbor, ki je delovali v sklopu DPD Svoboda v Škofji Loki, a je imel svoje finančno poslovanje. Odločili so se, da bodo poletne prireditve potekale od 24. avgusta do 1. septembra 1963, njihov pokrovitelj pa je bil [[Boris Ziherl]]. Program poletnih prireditev je bil zelo pester. Na Loškem gradu so premierno uprizorili ''Visoško kroniko'', ki jo je dramatiziral in zrežiral Polde Polenec. Devet predstav ''Visoške kronike'' si je ogledalo več kot tisoč ljudi, na zadnjih dveh pa sta gostovala člana SNG Drame v Ljubljani, [[Jurij Souček]] v vlogi Polikarpa in [[Mileva Zakrajšek]] v vlogi Pasavarice. 24. septembra je ''Visoško kroniko'' posnela [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Ljubljana]] in posnetek predvajala 31. oktobra 1963 za jugoslovansko televizijsko omrežje.<ref name=":18">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Prve Škofjeloške poletne prireditve.« ''Loški razgledi'' 10, št. 1. (1963): 222–227|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-I4ZOV6Z0/78c9a72f-555b-49c7-b6af-5e9fce7f420d/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Škofjeloške poletne prireditve so organizirali tudi eno leto kasneje. Odločili so se, da bo program poletnih prireditev »temeljil na delih slovenske klasike z ljudskim značajem in folklornimi elementi, ki so primerna za uprizoritve na prostem <ref name=":19>{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Škofjeloške poletne prireditve 1964.« ''Loški razgledi'' 11, št. 1. (1964): 216–220|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-NX8GFC18/4dc9daad-afba-4101-a592-1c35d4a0df88/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref>«. Veljalo je tudi, da naj prireditve pripravijo na domačih tleh in naj v njih sodelujejo domačini, amaterji. Odločili so se tudi, da bodo v okviru poletnih prireditev praznovali tudi obletnice domačih in tujih ustvarjalcev. Na poletnih prireditvah so tako leta 1964 uprizorili ''Županovo Micko'' v režiji [[Janko Krek|Janka Kreka]] in prireditev ''Naš Shakespeare'' ob štiristoti obletnici pisateljevega rojstva.<ref name=":19>{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Škofjeloške poletne prireditve 1964.« ''Loški razgledi'' 11, št. 1. (1964): 216–220|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-NX8GFC18/4dc9daad-afba-4101-a592-1c35d4a0df88/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> V tistem času so spet razmišljali o tem, da bi ustanovili amatersko loško gledališče. 30. septembra 1964 je tako potekal razgovor kulturnih delavcev različnih organizacij, kjer so prišli do sklepa, da so pogoji za ustanovitev amaterskega gledališča glede na tradicijo, kader in interes zreli. Vseeno pa so največjo težavo temu predstavljali neaktivnost DPD Svoboda, neurejenost razmer v stavbi društva in nedelavnost ter slaba organiziranost vodstva društva. Medtem ko so vse ostale sekcije, razen dramske, zamrle ali pa se osamosvojile. Izražen je bil predlog, da bi ob prenehanju obstoja DPD Svoboda vse nepremičnine in premičnine prevzelo amatersko gledališče, a bi nujno morali izglasovati novega gospodarja in hišnika, saj je bil dom društva zanemarjen. 16. novembra je potekal zadnji občni zbor DPD Svobode, kjer so skoraj vsi, razen enega, izglasovali, da DPD Svoboda postane Loško gledališče. {{sfn| Zapisnik razgovora o formiranju amaterskega gledališča 30. 10. 1964.}} ===Loško gledališče (1964–1974)=== Na seji gledališkega sveta se je novo društvo 25. novembra 1964 tudi uradno preimenovalo v Loško gledališče. Za upravnika gledališča so imenovali Poldeta Polenca, imenovali pa so tudi komisijo, ki je bila odgovorna za izvedbo primopredaje nepremičnin in premičnin, ki so bile v lasti DPD Svoboda. Društvo Loškega gledališča je imelo svojo upravo (z upravnikom, tajnico, računovodkinjo, tehničnim vodjem, reklamo in predsednikom umetniškega sveta), gledališki in umetniški svet, šepetalce, tehnično osebje, hišnico, maskerje in garderoberje. Zastavili so si tudi obsežen program, ki je sledil programom prejšnjih let. Prizadevali so si za čimbolj kvalitetno delo in gostovanja, spodbujanje gledališke dejavnosti v Škofji Loki, pridobivanje novih članov, sploh mladih in organizacijo tečajev za izobrazbo amaterskih režiserjev in igralcev. {{sfn| Zapisnik občnega zbora DPD Svoboda 16. 11. 1964.}} Z začetkom delovanja Loškega gledališča so januarja 1965 uprizorili igro [[Ilias Venesis|Iliasa Venesisa]] ''Blok C'', v režiji [[Peter Jamnik|Petra Jamnika]], marca pa so odigrali [[William Shakespeare|Shakespearjevo]] ''Zimsko pravljico'', ki jo je režiral Polde Polenec. {{sfn| Zapisnik občega zbora Loškega gledališča}} Loško gledališče je skrbelo tudi za nadaljevanje Poletnih prireditev, ki so jih v tem letu izvedli zadnjič. Odigrali so Medvedovo tragedijo o kmečkih uporih ''Za pravdo in srce'', ki je imela še sedem ponovitev in jo je posnela tudi ljubljanska televizija. <ref name=":23">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Škofjeloške poletne prireditve 1965.« ''Loški razgledi'' 12, št. 1. (1965): 119–120|url= https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CW09P3ZW|access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> S tem, ko je bilo konec poletnih prireditev, se je tudi delo v Loškem gledališču počasi ustavljalo, kar je bilo posledica slabe finančne in moralne podpore. Društvo se je soočalo z že starimi težavami, predvsem z zastarelostjo in neurejenostjo prostorov, ki jih do tedaj nikoli niso uspeli temeljito obnoviti. Poleg tega pa so težave povzročale tudi finance, spori nerazumevanja in nedejavnost. {{sfn| Zapisnik občega zbora Loškega gledališča}} 1969. leta je bilo ustanovljeno Eksperimentalno gledališče Oder-Galerija na pobudo Petra Jamnika. Uprizarjalo je sodobne dramske tekste, imeli pa so malo ponovitev, za razliko od klasičnega gledališča, kjer so bile predstave daljše in so imele številne ponovitve. {{sfn|Čeh|2021|p=51}} Zaradi neprimernosti društvenih prostorov, se je v tem času Loško gledališče preselilo v prostore [[Loški grad|Loškega gradu]], kjer je bil sicer [[Loški muzej]]. V Galeriji na gradu je Loško gledališče med drugim uprizorilo dve igri, in sicer [[Jean Paul Sartre|Sartrova]] ''Zaprta vrata'' in [[Branko Hofman|Hofmanovega]] ''Moža brez obraza''. <ref name=":5">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Kulturnoprosvetno življenje v Škofji Loki v zadnjih letih (od 1958 do 1971/72).« ''Loški razgledi'' 19, št. 1. (1972), 238|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-B6KGA1WJ/ffce930f-984b-4150-8947-aafa5049bc2a/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Omeniti moramo tudi Gledališče za enega, ki ga je ustanovil [[Stane Sever]], ki velja za najuglednejšega slovenskega gledališkega in filmskega igralca povojnega obdobja, za igranje monodram. V sklopu Gledališča za enega je uprizoril le igro ''Krotko dekle'', kmalu zatem (leta 1970) je namreč umrl. V njegovo čast se v Škofji Loki še danes podeljujejo [[Severjeve nagrade]] za igralske dosežke profesionalnih in ljubiteljskih igralcev ter študentov dramske igre. {{sfn|Čeh|2021|p=51}} Bolj aktivno je gledališče spet postalo v sezoni 1970/71, ko je bil ponovno razpisan abonma. Leta 1973, ko je Škofja Loka praznovala tisočo obletnico, je Loško gledališče sodelovalo tudi z drugimi gledališkimi skupinami iz okolice. Za tisočo obletnico Škofje Loke so na grajskem vrtu postavili gledališče na prostem s tribunami. Uprizorili so dramatizacijo Tavčarjevih del ''V Zali'' in ''Visoške kronike''. Obe je režiral Polde Polenec, ki je leto pozneje umrl. Za tisočo obletnico so uprizorili tudi igro Janka Kreka ''Škofja Loka skozi stoletja'', ki jo je režiral [[Jože Vozny]], profesionalni režiser iz Ljubljane. <ref name=":26">{{Navedi splet |title=Malovrh, Lojze. »Škofja Loka v jubilejnem letu.« ''Loški razgledi'' 21, št. 1. (1974): 264|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-2XLH1LYW/4e161ae4-e9d1-4b94-bc5a-531a7f75ed65/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> V tem času so si v društvu še vedno močno prizadevali za obnovo stavbe ob podpori Skupščine občine Škofja Loka. Leta 1974 je prišlo do združitve Eksperimentalnega gledališča Oder Galerija in Loškega gledališča, preimenovali so se v Loški oder, za prvega predsednika pa so izvolili [[Janez Ziherl|Janeza Ziherla]]. {{sfn| Zapisnik občega zbora Loškega gledališča}} === Loški oder (od 1974 dalje) === Loški oder je od leta 1974 do 1988 deloval bolj ali manj neprekinjeno. Razmere v dvorani so bile še vedno slabe, igralci pozimi niso mogli igrati. {{sfn|Pretnar|1976|p=10–11}} Do celovite prenove prostorov je končno prišlo leta 1981, zanjo so zapravili 25.563.733,15 din, po njen pa je število predstav naraslo. {{sfn|Štukl|1984|p=103}} Naslednje leto so v prenovljeni dvorani začeli s podeljevanjem Severjevih nagrad, ki jih na Loškem odru podeljujejo še danes. Severjevo nagrado za življenjsko delo so prejeli tudi številni igralci Loškega odra, med drugim Poldka Štiglic, [[Janez Debeljak – Janče]] in [[Juša Brce]]. Leta 1983 je Spodnji trg 14, ki je bil od leta 1948 v zemljiško knjigo vpisan kot splošno javno premoženje, postal last Loškega odra.{{sfn|Štukl|1984|p=103}} Ob postopku denacionalizacije je bilo lastništvo stavbe spet vprašljivo, leta 2007 je Kulturno društvo Loški oder skoraj izgubilo lastništvo, zahtevali sta ga Zveza hranilno kreditnih združb Slovenije in Slovenska zadružna kmetijska banka Ljubljana. Pred Ministrstvom za kulturo sta v postopku denacionalizacije Loški oder zastopala predsednik Janez Debeljak – Janče kot zakoniti zastopnik in član društva ter pravnik [[Matej Čujovič]]. Pogodili so se za odškodnino, ki jo je plačal Slovenski odškodninski sklad, tako da je Kulturno društvo Loški oder ohranilo lastninsko pravico na zemljišču. Od leta 1988 naprej je bilo dogajanje na Loškem odru izredno pestro, tako s strani domači predstav kot gostovanj. Leta 1988 je domača zasedba v režiji [[Lojze Domajnko|Lojzeta Domajnka]] pripravila igro ''Hrup za odrom'', ki so jo v Škofji Loki odigrali šestnajstkrat, petkrat pa so z njo šli na gostovanja. Zaradi pomanjkanja režiserjev in tehničnega osebja, ki bi istočasno delali dve predstavi, pa je bilo čutiti pomanjkanje na področju otroških predstav. Začeli so se prijavljati tudi na tekmovanja, leta 1990 pa so uvedli rdeči abonma, ki je imel 171 prijavljenih abonentov. Predsedniku društva je pomagala vodja gledališča. Sodelovali so tudi s profesionalci, ki so na Loškem odru po navadi opravljali delo režiserjev (npr. Jože Vozny, [[Matija Milčinski]], [[Milan Golob]], [[Matjaž Šmalc]], [[Alenka Bole Vrabec]], [[Dejan Spasić]]). Nekateri člani Loškega odra so pozneje začeli igrati tudi profesionalno, veliko članov pa je napisalo uspešne drame, dramatizacije in priredbe. Otroške predstave so, za razliko od odraslih, režirali člani odrasle skupine, Loški oder pa sodeluje tudi z lektorjem Ludvikom Kalužo. ==Delovanje Loškega odra danes== Danes na Loškem odru deluje 60 članov, od katerih jih je aktivnih od 40 do 45. Predsednik društva je od leta 2011 Matej Čujovič. Člani igrajo prostovoljno in za to ne prejemajo honorarja. Na leto imajo od tri do štiri premiere, na Loškem odru danes delujejo tri igralske skupine, odrasla, mladinska in otroška. Na leto organizirajo med 120 in 130 dogodkov. Sodelujejo tudi s profesionalnimi režiserji, ki za svoje delo prejmejo honorar. Ponujajo tudi dve vrsti abonmaja, rdečega in modrega, ki zajemata pet predstav na leto, ena je domača, ostale pa so gostujoče. ==Nagrade in priznanja== ČUFARJEVA PLAKETA za moško vlogo FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo FESTIVALSKA NAGRADA za moško vlogo: BLAŽ VEHAR FESTIVALSKA NAGRADA za vizualno podobo SREBRNA PLAKETA za predstavo FESTIVALSKA NAGRADA za moško vlogo: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za moško vlogo: MATEJ ČUJOVIČ FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo NAJBOLJŠI KOMEDIJANT: BOJAN TRAMPUŠ ČUFARJEVA PLAKETA za najboljšo predstavo ČUFARJEVA PLAKETA za moško vlogo FESTIVALSKO PRIZNANJE ZA KOLEKTIVNO IGRO ZLATA PLAKETA za najboljšo predstavo SREBRNA PLAKETA za predstavo SEVERJEVA NAGRADA za življenjsko delo: MATJAŽ ERŽEN FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo FESTIVALSKA NAGRADA za moško vlogo: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo kostumografijo: BARBARA DRMOTA FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo ČUFARJEVA PLAKETA za najboljšo predstavo MATIČEK za najboljšo predstavo MATIČEK za moško vlogo: MATEJ ČUJOVIČ FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo FESTIVALSKA NAGRADA za moško vlogo: MATEJ ČUJOVIČ FESTIVALSKA NAGRADA za žensko vlogo: IRENA KOŽUH FESTIVALSKA NAGRADA za mladega igralca: MAJA DEMŠAR POSEBNO PRIZNANJE za moško vlogo: BOJAN TRAMPUŠ MATIČEK za moško vlogo: MATEJ ČUJOVIČ MATIČEK za moško vlogo: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za glavno moško vlogo: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za stransko moško vlogo: JAN BERTONCELJ ZLATA PLAKETA na najboljšo predstavo SEVERJEVA NAGRADA za vlogo: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo FESTIVALSKA NAGRADA ZA glavno moško vlogo: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za stransko moško vlogo: JAN BERTONCELJ FESTIVALSKA NAGRADA za režijo: MATJAŽ ŠMALC MATIČEK za najboljšo predstavo po izboru žirije MATIČEK za igralski dvojec: BOJAN TRAMPUŠ in MATEJ ČUJOVIČ MATIČEK za vlogo: JAN BERTONCELJ POSEBNO PRIZNANJE za vlogo: PETRA KRANČAN LINHARTOVA PLAKETA JSKD RS: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo po izboru občinstva POSEBNO PRIZNANJE strokovne žirije za glasbene interpretacije ob klavirski spremljavi ČUFARJEVA PLAKETA za kolektivno igro LINHARTOVA LISTINA JSKD RS: LUDVIK KALUŽA NOVA GAZ LINHARTOVA PLAKETA JSKD RS: MATJAŽ ERŽEN FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo po izboru občinstva ČUFARJEVA PLAKETA za žensko vlogo: TAMARA AVGUŠTIN ČUFARJEVA PLAKETA za moško vlogo: MATEJ ČUJOVIČ FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo po izboru žirije MATIČEK za žensko vlogo: TAMARA AVGUŠTIN MATIČEK za najboljšo predstavo po izboru žirije LINHARTOVA LISTINA JSKD RS: KD LOŠKI ODER ŠKOFJA LOKA FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo po izboru žirije NAJBOLJŠA KOMEDIJATKA: JUŠA BERCE SEVERJEVA NAGRADA za vlogo: MATEJ ČUJOVIČ LINHARTOVA LISTINA JSKD RS: JUŠA BERCE FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo po izboru žirije FESTIVALSKA NAGRADA za glavno žensko vlogo po izboru žirije FESTIVALSKA NAGRADA za režijo po izboru žirije FESTIVALSKA NAGRADA za kostumografijo po izboru žirije FESTIVALSKA NAGRADA za scenografijo po izboru žirije MATIČEK za najboljšo predstavo po izboru žirije MATIČEK za žensko vlogo: TAMARA AVGUŠTIN ZLATA PLAKETA za najboljšo predstavo ČUFARJEVA PLAKETA za žensko vlogo: TAMARA AVGUŠTIN ZLATA PLAKETA za najboljšo predstavo FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo stransko moško vlogo: IZTOK DRABIK ZLATA PLAKETA za najboljšo predstavo SEVERJEVA NAGRADA za življenjsko delo: JUŠA BERCE PRIZNANJE za lektorski dosežek: LUDVIK KALUŽA PRIZNANJE za najboljšo stransko moško vlogo: MATEJ ČUJOVIČ ČUFARJEVA PLAKETA za najboljšo predstavo po izvoru žirije KOMEDIJANT sezone: BOJAN TRAMPUŠ ČUFARJEVA PLAKETA za najboljšo moško vlogo: MATEJ ČUJEVIČ SEVERJEVA NAGRADA za življenjsko delo: JANEZ DEBELJAK BRONASTI GRB OBČINE ŠKOFJA LOKA SEVERJEVA NAGRADA za življenjsko delo: POLDKA ŠTIGLIC <ref name=":129">{{Navedi splet |title= Spletna stran Loškega odra|url= https://www.kd-loskioder.si/vizitka/#nagrade|access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> ==Viri in bibliografija== * Čeh, Petra. »Kulturno in umetniško dogajanje,« ''Od osvoboditve do osamosvojitve. Loško ozemlje od leta 1945 do 1991'', Škofja Loka: Loški muzej, 2021. * Gartner, Gregor. »Kako so se 122 let tresle gledališke deske na Spodnjem trgu, 1. del.« ''Loški razgledi'' 71, št. 1 (2024): 69–87. * Krek, Janko. »Delo KUD Tone Šifrer v sezoni 1954/55.« ''Loški razgledi'' 2, št. 1 (1955): 222–223. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-EWXPUHXB/91442ae3-261c-41a8-bcef-399aa1ce1e71/PDF * Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF * Krek, Janko. »Kulturnoprosvetno življenje v Škofji Loki v zadnjih letih (od 1958 do 1971/72).« ''Loški razgledi'' 19, št. 1. (1972): 236–242. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-B6KGA1WJ/ffce930f-984b-4150-8947-aafa5049bc2a/PDF * Krek, Janko. »Par gledaliških problemov.« ''Loški razgledi'' 1, št. 1 (1954): 176–178. http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H4EHNO2S * Krek, Janko. »Prve Škofjeloške poletne prireditve.« ''Loški razgledi'' 10, št. 1. (1963): 222–227. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-I4ZOV6Z0/78c9a72f-555b-49c7-b6af-5e9fce7f420d/PDF * Krek, Janko. »Škofjeloške poletne prireditve 1964.« ''Loški razgledi'' 11, št. 1. (1964): 216–220. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-NX8GFC18/4dc9daad-afba-4101-a592-1c35d4a0df88/PDF * Krek, Janko. »Škofjeloške poletne prireditve 1965.« ''Loški razgledi'' 12, št. 1. (1965): 119–120. https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CW09P3ZW * Malovrh, Lojze. »Škofja Loka v jubilejnem letu.« ''Loški razgledi'' 21, št. 1. (1974): 253–268. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-2XLH1LYW/4e161ae4-e9d1-4b94-bc5a-531a7f75ed65/PDF * Pegam, Judita. ''Škofjeloška društva in njihova dejavnost v obdobju 1918–1941''. Seminarska naloga, Škofja Loka 1986. * Pirc, Tone. »Od Slovenskega bralnega društva do društva Prosveta.« ''Loški razgledi'' 17, št. 1. (1970): 117–134. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NGQWUOF5/2ac8301a-dd04-4e85-b15a-0741fdbb144f/PDF * Štukl, France. ''Knjiga hiš v Škofji Loki II''. Škofja Loka: Zgodovinski arhiv Ljubljana, 1984. * Arhiv Loški oder. * Pretnar, Bogi. »Kako in zakaj šriplje Loški oder. »Za pol klobase in za drva špilamo!«« ''Stop!'' 9, št. 19. (1976): 10–11. * SI_ZAL_ŠKL/0091, Katoliško prosvetno društvo Škofja Loka. * SI_ZAL_ŠKL/238, Loški oder. * Spletna stran Loškega odra: https://www.kd-loskioder.si/ ==Sklici== [[Kategorija:Gledališča v Sloveniji]] 8aev6z78dipdvi2gqxfr0c81hewhdxj 6775030 6775029 2026-11-05T07:20:34Z 5ra.stare 216578 /* Katoliško prosvetno društvo */ 6775030 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Loški oder | image = [[File:Vrata Loškega odra.jpg|thumb|The door of Loški oder]] | locmapin = Slovenija | location = Spodnji trg 14, [[Škofja Loka]] | owner = Kulturno društvo Loški oder | občina = Škofja Loka }} '''Loški oder''' deluje že od leta 1902 in je najstarejše amatersko gledališče v Sloveniji. Gre za nevladno organizacijo v javnem interesu, ki deluje na področju kulture. Svoje prostore ima v [[Škofja Loka|Škofji Loki]], na Spodnjem trgu 14. Loški oder sestavljajo ljubiteljski igralci, poklicni tehnika in uprava, z njimi pa sodelujejo tudi profesionalni zunanji sodelavci z gledališkega področja. == Zgodovina == === Katoliško prosvetno društvo === [[Katoliško prosvetno društvo|Katoliško prosvetno društvo]] v Škofji Loki se je začelo leta 1894, ko so iz Škofjeloške čitalnice odšli vsi duhovniki in drugi klerikalno misleči člani. Katoliško prosvetno društvo je kupilo prostore današnjega Loškega odra leta 1902.{{sfn|Pegam|1986|p=22, 24–28}} Na prostoru, kjer je sedaj dvorana, je imela kupljena hiša prej šupo in hlev, ki so ju podrli in julija leta 1902 jim je mestni urad izdal gradbeno dovoljenje za zgraditev nove dvorane in sobe.<ref name=":2">{{Navedi splet |title=Pirc, Tone. »Od Slovenskega bralnega društva do društva Prosveta,« ''Loški razgledi'' 17, št. 1 (1970): 117–134|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NGQWUOF5/2ac8301a-dd04-4e85-b15a-0741fdbb144f/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Prva igra, ki je bila uprizorjena ob otvoritvi drugega februarja 1903, je bila ''Mlini pod zemljo''.{{sfn|Gartner|1986|p=72}} Zanjo so se odločili, ker ima samo moške vloge, saj takratna duhovščina še ni dovolila, da bi se igrale igre z mešanimi vlogami.<ref name=":2">{{Navedi splet |title=Pirc, Tone. »Od Slovenskega bralnega društva do društva Prosveta,« ''Loški razgledi'' 17, št. 1 (1970): 117–134|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NGQWUOF5/2ac8301a-dd04-4e85-b15a-0741fdbb144f/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Prirejali so različne gledališke igre, Miklavževanja, proslave in številna predavanja ter tečaje. Med letoma 1933 in 1935 so prenehali z dejavnostmi, od leta 1935 do okupacije leta 1941 pa so delovali pod novi imenom, Prosvetno društvo v Škofji Loki.{{sfn|Pegam|1986|p=22, 24–28}} === Društveno delovanje in gledališka dejavnost med prvo svetovno vojno === Ko se je leta 1914 začela [[prva svetovna vojna]], je to vplivalo tudi na društvo in njegovo gledališko delovanje. Društvene dejavnosti so potekale do julija 1915, dokler ni prišlo do ukaza, da se morajo vsi društveni prostori izprazniti. Na ta ukaz je verjetno vplivalo odprtje [[Soška fronta|Soške fronte]] blizu Škofje Loke, saj so se po mestu odpirale različne bolnišnice, v prostore Katoliškega prosvetnega društva se je naselil [[Rdeči Križ]]. Leta 1918 so bili prostori ponovno vrnjeni društvu.{{sfn|Gartner|2024|p=71}} === Gledališka dejavnost med obema vojnama === Leta 1919 je Katoliško prosvetno društvo, ki se je takrat imenovalo Katoliško izobraževalno društvo in je imelo že 300 članov, praznovalo svojo 25. obletnico delovanja. Leto kasneje pa naj bi odigrali kar 22 predstav. Leta 1927 so odigrali 14 predstav, enako pa tudi leto pozneje. Takrat so uvedli tudi sklep, da bodo igralcem namenili pet odstotkov čistega dobička od vsake igre. Leta 1929 so v prostorih dobili tudi kino, ki je začel delovati eno leto kasneje. Leta 1930 sta na odru gostovala Ljubljanska drama in Kranjski oder, Ločani pa so gostovali v Kranju. {{sfn|Gartner|2024|p=73}} Društvo je takrat pestila denarna kriza, ki je v tistem času zajela širši evropski prostor. Tudi obisk gledaliških predstav je upadel do prepovedi kino predstav leta 1932. Takrat se je društvo usmerilo samo v gledališke dejavnosti in so skoraj vsako nedeljo uprizorili igro. Leta 1933 je prišel ukaz o razpustitvi društev, vendar je Škofjeloško društvo kljub temu še vedno delovalo. Dokončno je bilo razpuščeno novembra 1933. Do ponovne vzpostavitve društva dve leti pozneje sta v prostorih današnjega Loškega odra delovala le še gledališki odsek pod vodstvom Franceta Pirca in Krožek mladenk, ki ga je vodila Jožica Debeljak. V gledaliških prostorih so gostovale tudi druge zasedbe, recimo iz Ljubljane in Kranja. Ko je bila med drugo svetovno vojno država okupirana, je bilo društvo ukinjeno. {{sfn|Gartner|2024|p=73}} ===Kulturno društvo v Škofji Loki 1945–1947=== Med drugo svetovno vojno, do leta 1945, je bil v Prosvetnem domu kulturni molk. Občasno so v njem imeli varietejske nastope, ki so bili namenjeni vojakom, drugače pa je tam delovala zdravniška pregledovalnica, kasneje pa je bila tam domobranska postojanka. <ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> 21. junija 1945 pa je kulturna dejavnost v Škofji Loki ponovno oživela. V sklopu Akademije agitacijsko propagandnega odseka Mestnega odbora so namreč uprizorili partizansko enodejanko [[Mile Klopčič|Mileta Klopčiča]] ''Mati'', ki jo je režiral [[Jože Audič]]. Obenem pa je posebni upravljali odbor začel z ustanovitvijo Kulturnega društva v Škofji Loki, ki je bilo ustanovljeno 21. septembra 1945. Prvi predsednik društva je bil [[Janko Kokalj]], prvi načelnik dramske sekcije pa je postal Jože Audič. <ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Društvo je bilo sestavljeno iz več sekcij, med drugim so bile gledališka, šahovska, glasbena in pevska. Ob svoji ustanovitvi je imelo društvo dvesto članov, 50 pa jih je sodelovalo v gledališki sekciji. Preureditev in prenova Kulturnega doma, ki sta potekali že po koncu druge svetovne vojne, sta bili v veliki meri dokončani do ustanovitve Kulturnega društva. 13. oktobra istega leta je že potekala otvoritvena predstava [[Ivan Cankar|Cankarjevih]] ''Hlapcev'', ki jo je režiral Jože Audič. {{sfn|Gartner|2024|p=77}} V prvih letih po vojni je veliko težavo predstavljalo lastništvo doma. Stavba je bila namreč še vedno v lastništvu bivše Ljubljanske hranilnice, ki jo je formalno dobila v last leta 1929. Obstajala je možnost, da bi društvo za prostore plačevalo najemnimo, pri kateri bi bil upoštevan vložek društva pri obnovi doma. V društvu je prevladovalo mnenje, da stavbe ne bi odkupili, nekateri so imeli celo idejo, da bi zgradili lastni kulturni dom. Vprašanje, kdo je lastnik doma je bilo težavno tudi kasneje, saj se je društvo s tem ukvarjalo več let in niso želeli plačati določenih računov za njegovo obnovo, dokler ni bila dilema o lastništvu rešena. Oviro za dobro delovanje društva so namreč predstavljali prostori, ki so bili dani v najem podnajemniku in tovarni Šešir, društvo pa tudi ni imelo hišnika, ki bi skrbel za njihovo urejenost. {{sfn|Gartner|2024|p=79}} Gledališka dejavnost po vojni je bila zelo aktivna. Dramska sekcija društva je imela po otvoritveni predstavi v treh mesecih skupno dvajset uprizoritev različnih gledaliških iger. Poleg uprizarjanja gledaliških iger je bila dramska sekcija dejavna tudi organizacijsko. Njen odbor se je redno sestajal in razpravljal o razporeditvi programa, obnovi prostorov in organizaciji sekcije. Poseben sestanek so imeli tudi režiserji, ki so sestavili izbor iger za tekočo in naslednje sezone. Sestavili so zelo ambiciozen program za prihajajoče predstave, ki se ga do neke mere drži Loški oder še danes. {{sfn|Gartner|2024|p=78–79}} ===Leto 1946: novi uspehi in težave=== Leta 1946 je bilo finančno stanje društva in dramske sekcije že boljše kot eno leto prej. V tem letu so imeli sedem domačih premier, 13 domačih ponovitev, 16 gostovanj drugih igralskih zasedb in eno gostovanje drugod. Imeli so tudi veliko drugih proslav in pevskih koncertov ter koncert orkestra. Vsako prireditev so morali prijaviti pri Okrajnem ljudskem odboru. Predstave so običajno uprizarjali ob nedeljah in tudi ob sobotah. {{sfn|Zapisnik prve redne seje gledališkega odseka KUD 11. 2. 1946.}} Dramska sekcija kulturnega društva je imela veliko težavo, ko je šlo za privabljanje mladih k sodelovanju pri gledališki skupini. Prizadevanja za mladinsko in otroško gledališko skupino so se nadaljevala vse do današnjega dne, bila so bolj ali manj uspešna. [[Poldka Štiglič]] je v letu 1946 dobila nalogo, da sestavi seznam vseh mladih, ki bi se zanimali za igranje. Istega leta je društvo imelo še druge težave. Razmišljalo se je o njegovi ukinitvi, vsekakor pa je bila potrebna reorganizacija. Društvo namreč ni delovalo notranje povezano, prav tako niso vodili točne evidence vseh članov. Nekateri sploh niso bili aktivni in se niso udeleževali sej in sestankov. Nekatere igre v dramski sekciji pa so odpadle, čeprav so igralci že imeli vaje. Dramska sekcija je bila preobremenjena, veliko igralcev pa je tudi sodelovalo pri različnih igralskih skupinah. Na drugi redni skupščini Kulturnega društva Škofja Loka so tako razmišljali o reorganizaciji in o tem, da se mora društvo nasloniti na organizacije, ki so bile finančno močne.<ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Dramska sekcija je imela tudi idejo, da bi se morala osamosvojiti in preimenovati v Ljudsko gledališče, saj je bila v društvu najbolj aktivna. Na koncu se je skupščina zaključila s tem, da so izglasovali naslonitev na množične organizacije, poleg tega pa so se preimenovali v Kulturni aktiv OF v Škofji Loki, za predsednika pa so izvolili [[Janko Regvat|Janka Regvata]]. Kulturni dom so preimenovali v Dom ljudske prosvete v Škofji Loki, v istem letu pa se je društvo spet preimenovalo, in sicer v Svet ljudske prosvete pri mestnem odboru OF in potem še v Mestni svet ljudske prosvete Škofja Loka. {{sfn|Gartner|2024|p=80}} === Svet ljudske prosvete (1947–1949) === Novo ime društva vseeno ni pripomoglo k izboljšanju težav, premalo se je namreč vlagalo v kulturno dejavnost. Dramska sekcija je izvedla manj predstav, kot je sprva obljubila, mladi pa se še vedno niso zanimali za igralske dejavnosti. Prišlo je do predloga, da bi organizirali različne tečaje, ki bi potekali v Domu ljudske prosvete, da bi vzbudili zanimanje in izobrazili nov kader. Veliki težavi sta Svetu ljudske prosvete še vedno predstavljali vprašanje o lastništvu doma in pomanjkanje hišnika. Nekatere hišnikove naloge je sicer opravljal vsakokratni društveni gospodar, v letih 1946 in 1947 pa je hišnikova opravila prevzel Pepe Guzelj, ki je prevzel tudi ponovno delovanje gledališke knjižnice. Glede na začetni zagon ob koncu vojne, bi lahko obdobje od 1947 do 1949 označili za obdobje mrtvila. V tem času so se v Škofji Loki ustanovile tudi druge gledališke družine, npr. puštalska, ki jo je vodil [[Polde Polenc]] in gledališki aktiv krajevnega sindikalnega sveta. Gledališke družine so društvu vzele veliko igralcev, saj so slednji sodelovali pri različnih gledaliških skupinah, kar je privedlo do tega, da je dramska sekcija Mestnega sveta ljudske prosvete Škofja Loka pogosto ostala brez premier. <ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Istega leta so za dvorano kupili 300 nepremičnih stolov, denar zanje pa so dobili v fondu Novi dom. Problem jim je povzročala hramba prospektov in kulis, ki so jih hranili v kleti, kjer so se zaradi velike vlage bali, da bi se uničili. Odločili so se, da jih bodo prestavili na podstreho, vendar pa za ta podvig dolgo niso dobili pomoči, zato je prestavljanje kulis in prospektov trajalo nekaj mesecev. V tem času so tudi temeljito očistili oder in garderobo, izdelali so nove karnise, dobili novega šepetalca in izrazili so zahtevo za združenje ljudske in sindikalne dramske skupine, kar bi pomenilo, da bi znotraj društva delovali dve gledališki skupini, vsaka od njiju pa bi imela med 20 in 25 članov. {{sfn|Zapisnik prve redne seje gledališkega odseka KUD 11. 2. 1946.}} Čeprav je imelo društvo v tistih časih precej težav, vseeno ni povsem prenehalo z delovanjem. Še vedno so gostili veliko predstav drugih gledaliških skupin. Poleg tega je Mestni ljudski odbor 17. avgusta 1948 od Komisije za likvidacijo kreditnih zadrug kupil Kulturni dom in ga dal v upravo sindikatom in Mestni prosveti. S tem so rešili lastninsko vprašanje in gledališka dejavnost se je s tem spet povečala. V sezoni 1948/49 so namreč imeli sedem premier, pet več kot v sezoni prej. {{sfn|Zapisnik redne seje odbora ljudske prosvete 9. 3. 1948.}} === SKUD Tone Šifrer (1949–1953) === Društvo je bilo osmega maja 1949 ponovno ustavljeno pod novim imenom, in sicer Sindikalno kulturno umetniško društvo Tone Šifrer, ki mu je predsedoval [[Stane Hribarnik]]. <ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Novo društvo se je ustanovilo zaradi neaktivnosti v Svetu ljudske prosvete, zato je postalo nujno, da ga prevzame sindikat SKUD. Čeprav je bilo društvo uspešno pred ustanovitvijo SKUD-a, se je še vedno soočalo s težavami. Poleg neaktivnosti so imeli težave z neprimernim ravnanjem s kulisami in drugim gledališkim inventarjem, še vedno pa so bili brez hišnika. SKUD Toneta Šifrerja je hišnika končno dobil prvega julija 1949, ki je skrbel za red in čistočo ter popravljal kulise. Med sekcijami SKUD-a je imela največji uspeh prav dramska sekcija, ki jo je vodil Polde Polenc in je poleti organizirala tudi dramski tečaj, ki so se ga udeležili mladi. {{sfn| Poročila za občni zbor KUD 1955.}} Vsako leto je gledališka sekcija pripravljala več predstav, ki so jih pripravili številni režiserji, režiserke in igralci. Med drugim so uprizorili tudi prvo opereto, in sicer ''Planinsko rožo'', ki jo je režiral [[Fran Bevc]]. V gledališki sezoni 1951/52 so z društvom sodelovali trije režiserji z dvema asistentoma režije, ki so za svoje delo dobivali ustrezno akontacijo. V tej sezoni naj bi vsega skupaj igralo 250 igralcev, ki so uprizorili pet premier in 21 ponovitev. Še vedno pa mladina ni bila preveč zainteresirana za sodelovanje, zato so mlade še bolj vabili medse, npr. z raznimi tečaji. {{sfn| Poročila za občni zbor KUD 1955.}} V naslednji gledališki sezoni (1952/53) so imeli sedem premier, gostili pa so tudi druge gledališke skupine, npr. Mestno gledališče Ljubljana, SKUD »Brata Križnar« Godešič, Gimnazijo Škofja Loka, Mladinsko gledališče Kranj, Svoboda Bežigrad, Ljubljana in Svoboda, Tržič. Za leto 1953 je poznana tudi starostna struktura igralcev, in sicer 58 odraslih, 55 mladincev in 23 pionirjev, skupno 136 oseb, od katerih jih je bilo 8 režiserjev in 20 tehničnih delavcev. {{sfn| Poročila za občni zbor KUD 1955.}} Dramski sekciji SKUD-a so v tistem času konkurenco predstavljali kino, veselice in aktivnosti drugih dramskih skupin, saj je bilo društvo razočarano na slabim obiskom predstav. Pričeli so razmišljati o abonmajskih programih, vseeno pa so se zavedali, da morajo ohranjati kvaliteto predstav, ne glede na obisk. Zanemarjenost dvorane in odra ter tehnična zaostalost sta ponovno postali problem. Zato se je leta 1952 ponovno pojavila želja o prenovi oziroma izgradnji novega kulturnega doma, ki pa se dolga leta ni uresničila. V sledečih letih se je pojavila ideja o tem, da bi plačali delo režiserja, kar bi pripeljalo do tega, da bi se z gledališkim dogajanjem ukvarjal nekdo, ki ne bi bil obremenjen še z drugimi dejavnostmi. Prav tako so dobili zamisel, da bi se bolj posvetili tudi govoru v gledaliških igrah, za kar bi morali dobiti lektorje. V sezoni 1952/53 so začeli izdajati ''Škofjeloški prosvetni list'', ki je bralcem prikazoval delo gledališča, občasno pa so bili v njem tudi članki o škofjeloških dogodkih in zgodovini. {{sfn| Poročila za občni zbor KUD 1955.}} === KUD Tone Šifrer === 16. septembra 1953 se je iz SKUD Toneta Šifrerja društvo preimenovalo v Kulturno umetniško društvo Toneta Šifrerja. <ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> V sezoni 1954/55 so uprizorili šest del, finančno najuspešnejša je bila ''Dobri vojak Švejk''. <ref name=":14">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Delo KUD Tone Šifrer v sezoni 1954/55,« ''Loški razgledi'' 2, št. 1 (1955): 223.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-EWXPUHXB/91442ae3-261c-41a8-bcef-399aa1ce1e71/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Razmišljanja o prenovi dvorane so bila še vedno aktualna, saj je bila potrebna večjih popravil, poleg tega pa je gledališču primanjkovalo reflektorjev in zaves. <ref name=":15">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Delo KUD Tone Šifrer v sezoni 1954/55,« ''Loški razgledi'' 2, št. 1 (1955): 223.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-EWXPUHXB/91442ae3-261c-41a8-bcef-399aa1ce1e71/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Poleg tega je bilo prisotno tudi trenje med različnimi sekcijami društva, zlasti med najmočnejšima, gledališko in godbeno.<ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Prav zaradi teh trenj na oder niso postavili operete, ki bi lahko pripomogla k boljšemu finančnemu stanju društva. <ref name=":16">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Par gledaliških problemov.« ''Loški razgledi'' 1, št. 1 (1954): 176–178.|url= http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H4EHNO2S|access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> V tistem času je zaradi svojega kvalitetnega dela kulturno društvo vzgojilo zahtevno in kulturno publiko. Na oder so začeli privabljati tudi mlajše igralce, kar je pripomoglo k temu, da je bila sezona 1955/56 uspešnejša. Leta 1957, po dvanajstih letih delovanja, je društvo imelo 74 premier. <ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> ===Delavsko prosvetno društvo (DPD) Svoboda v Škofji Loki (1957–1964)=== KUD Tone Šifrer se je leta 1957 preimenovalo v Delavsko prosvetno društvo Svoboda v Škofji Loki. Znotraj društva je bilo deset odsekov: knjižnica, pihalna godba, glasbena šola, orkester, pevski zbor, likovna sekcija, lutkovna sekcija, klubska izobraževalna sekcija in gledališka sekcija – Loško gledališče. Prav gledališka sekcija in njeno delo je bila osrednji del kulturnoprosvetnega dela. Sezono 1957/58 so začeli z uprizoritvijo gledališke igre ''Gimnazijci'', avtorja [[Konstantin Trenjov|Konstantina Trenjova]], ki jo je režirala [[Vida Zupanc]]. Osrednja predstava v sezoni pa je bila Sketova ''Miklova Zala'', ki jo je režiral [[France Finžgar]]. V naslednji sezoni, 1958/59, so imeli tri premiere, v naslednjih dveh sezonah pa pet premier (1959/60 tri in 1960/61 dve). Leta 1961 je občni zbor društva predlagal ustanovitev polpoklicnega gledališča.<ref name=":17">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Kulturnoprosvetno življenje v Škofji Loki v zadnjih letih (od 1958 do 1971/72).« ''Loški razgledi'' 19, št. 1. (1972), 238|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-B6KGA1WJ/ffce930f-984b-4150-8947-aafa5049bc2a/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Leta 1963, ob štirideseti obletnici smrti [[Ivan Tavčar|Ivana Tavčarja]], so organizirali prve Škofjeloške poletne prireditve. Za organizacijo je poskrbel poseben odbor, ki je delovali v sklopu DPD Svoboda v Škofji Loki, a je imel svoje finančno poslovanje. Odločili so se, da bodo poletne prireditve potekale od 24. avgusta do 1. septembra 1963, njihov pokrovitelj pa je bil [[Boris Ziherl]]. Program poletnih prireditev je bil zelo pester. Na Loškem gradu so premierno uprizorili ''Visoško kroniko'', ki jo je dramatiziral in zrežiral Polde Polenec. Devet predstav ''Visoške kronike'' si je ogledalo več kot tisoč ljudi, na zadnjih dveh pa sta gostovala člana SNG Drame v Ljubljani, [[Jurij Souček]] v vlogi Polikarpa in [[Mileva Zakrajšek]] v vlogi Pasavarice. 24. septembra je ''Visoško kroniko'' posnela [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Ljubljana]] in posnetek predvajala 31. oktobra 1963 za jugoslovansko televizijsko omrežje.<ref name=":18">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Prve Škofjeloške poletne prireditve.« ''Loški razgledi'' 10, št. 1. (1963): 222–227|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-I4ZOV6Z0/78c9a72f-555b-49c7-b6af-5e9fce7f420d/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Škofjeloške poletne prireditve so organizirali tudi eno leto kasneje. Odločili so se, da bo program poletnih prireditev »temeljil na delih slovenske klasike z ljudskim značajem in folklornimi elementi, ki so primerna za uprizoritve na prostem <ref name=":19>{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Škofjeloške poletne prireditve 1964.« ''Loški razgledi'' 11, št. 1. (1964): 216–220|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-NX8GFC18/4dc9daad-afba-4101-a592-1c35d4a0df88/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref>«. Veljalo je tudi, da naj prireditve pripravijo na domačih tleh in naj v njih sodelujejo domačini, amaterji. Odločili so se tudi, da bodo v okviru poletnih prireditev praznovali tudi obletnice domačih in tujih ustvarjalcev. Na poletnih prireditvah so tako leta 1964 uprizorili ''Županovo Micko'' v režiji [[Janko Krek|Janka Kreka]] in prireditev ''Naš Shakespeare'' ob štiristoti obletnici pisateljevega rojstva.<ref name=":19>{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Škofjeloške poletne prireditve 1964.« ''Loški razgledi'' 11, št. 1. (1964): 216–220|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-NX8GFC18/4dc9daad-afba-4101-a592-1c35d4a0df88/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> V tistem času so spet razmišljali o tem, da bi ustanovili amatersko loško gledališče. 30. septembra 1964 je tako potekal razgovor kulturnih delavcev različnih organizacij, kjer so prišli do sklepa, da so pogoji za ustanovitev amaterskega gledališča glede na tradicijo, kader in interes zreli. Vseeno pa so največjo težavo temu predstavljali neaktivnost DPD Svoboda, neurejenost razmer v stavbi društva in nedelavnost ter slaba organiziranost vodstva društva. Medtem ko so vse ostale sekcije, razen dramske, zamrle ali pa se osamosvojile. Izražen je bil predlog, da bi ob prenehanju obstoja DPD Svoboda vse nepremičnine in premičnine prevzelo amatersko gledališče, a bi nujno morali izglasovati novega gospodarja in hišnika, saj je bil dom društva zanemarjen. 16. novembra je potekal zadnji občni zbor DPD Svobode, kjer so skoraj vsi, razen enega, izglasovali, da DPD Svoboda postane Loško gledališče. {{sfn| Zapisnik razgovora o formiranju amaterskega gledališča 30. 10. 1964.}} ===Loško gledališče (1964–1974)=== Na seji gledališkega sveta se je novo društvo 25. novembra 1964 tudi uradno preimenovalo v Loško gledališče. Za upravnika gledališča so imenovali Poldeta Polenca, imenovali pa so tudi komisijo, ki je bila odgovorna za izvedbo primopredaje nepremičnin in premičnin, ki so bile v lasti DPD Svoboda. Društvo Loškega gledališča je imelo svojo upravo (z upravnikom, tajnico, računovodkinjo, tehničnim vodjem, reklamo in predsednikom umetniškega sveta), gledališki in umetniški svet, šepetalce, tehnično osebje, hišnico, maskerje in garderoberje. Zastavili so si tudi obsežen program, ki je sledil programom prejšnjih let. Prizadevali so si za čimbolj kvalitetno delo in gostovanja, spodbujanje gledališke dejavnosti v Škofji Loki, pridobivanje novih članov, sploh mladih in organizacijo tečajev za izobrazbo amaterskih režiserjev in igralcev. {{sfn| Zapisnik občnega zbora DPD Svoboda 16. 11. 1964.}} Z začetkom delovanja Loškega gledališča so januarja 1965 uprizorili igro [[Ilias Venesis|Iliasa Venesisa]] ''Blok C'', v režiji [[Peter Jamnik|Petra Jamnika]], marca pa so odigrali [[William Shakespeare|Shakespearjevo]] ''Zimsko pravljico'', ki jo je režiral Polde Polenec. {{sfn| Zapisnik občega zbora Loškega gledališča}} Loško gledališče je skrbelo tudi za nadaljevanje Poletnih prireditev, ki so jih v tem letu izvedli zadnjič. Odigrali so Medvedovo tragedijo o kmečkih uporih ''Za pravdo in srce'', ki je imela še sedem ponovitev in jo je posnela tudi ljubljanska televizija. <ref name=":23">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Škofjeloške poletne prireditve 1965.« ''Loški razgledi'' 12, št. 1. (1965): 119–120|url= https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CW09P3ZW|access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> S tem, ko je bilo konec poletnih prireditev, se je tudi delo v Loškem gledališču počasi ustavljalo, kar je bilo posledica slabe finančne in moralne podpore. Društvo se je soočalo z že starimi težavami, predvsem z zastarelostjo in neurejenostjo prostorov, ki jih do tedaj nikoli niso uspeli temeljito obnoviti. Poleg tega pa so težave povzročale tudi finance, spori nerazumevanja in nedejavnost. {{sfn| Zapisnik občega zbora Loškega gledališča}} 1969. leta je bilo ustanovljeno Eksperimentalno gledališče Oder-Galerija na pobudo Petra Jamnika. Uprizarjalo je sodobne dramske tekste, imeli pa so malo ponovitev, za razliko od klasičnega gledališča, kjer so bile predstave daljše in so imele številne ponovitve. {{sfn|Čeh|2021|p=51}} Zaradi neprimernosti društvenih prostorov, se je v tem času Loško gledališče preselilo v prostore [[Loški grad|Loškega gradu]], kjer je bil sicer [[Loški muzej]]. V Galeriji na gradu je Loško gledališče med drugim uprizorilo dve igri, in sicer [[Jean Paul Sartre|Sartrova]] ''Zaprta vrata'' in [[Branko Hofman|Hofmanovega]] ''Moža brez obraza''. <ref name=":5">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Kulturnoprosvetno življenje v Škofji Loki v zadnjih letih (od 1958 do 1971/72).« ''Loški razgledi'' 19, št. 1. (1972), 238|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-B6KGA1WJ/ffce930f-984b-4150-8947-aafa5049bc2a/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Omeniti moramo tudi Gledališče za enega, ki ga je ustanovil [[Stane Sever]], ki velja za najuglednejšega slovenskega gledališkega in filmskega igralca povojnega obdobja, za igranje monodram. V sklopu Gledališča za enega je uprizoril le igro ''Krotko dekle'', kmalu zatem (leta 1970) je namreč umrl. V njegovo čast se v Škofji Loki še danes podeljujejo [[Severjeve nagrade]] za igralske dosežke profesionalnih in ljubiteljskih igralcev ter študentov dramske igre. {{sfn|Čeh|2021|p=51}} Bolj aktivno je gledališče spet postalo v sezoni 1970/71, ko je bil ponovno razpisan abonma. Leta 1973, ko je Škofja Loka praznovala tisočo obletnico, je Loško gledališče sodelovalo tudi z drugimi gledališkimi skupinami iz okolice. Za tisočo obletnico Škofje Loke so na grajskem vrtu postavili gledališče na prostem s tribunami. Uprizorili so dramatizacijo Tavčarjevih del ''V Zali'' in ''Visoške kronike''. Obe je režiral Polde Polenec, ki je leto pozneje umrl. Za tisočo obletnico so uprizorili tudi igro Janka Kreka ''Škofja Loka skozi stoletja'', ki jo je režiral [[Jože Vozny]], profesionalni režiser iz Ljubljane. <ref name=":26">{{Navedi splet |title=Malovrh, Lojze. »Škofja Loka v jubilejnem letu.« ''Loški razgledi'' 21, št. 1. (1974): 264|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-2XLH1LYW/4e161ae4-e9d1-4b94-bc5a-531a7f75ed65/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> V tem času so si v društvu še vedno močno prizadevali za obnovo stavbe ob podpori Skupščine občine Škofja Loka. Leta 1974 je prišlo do združitve Eksperimentalnega gledališča Oder Galerija in Loškega gledališča, preimenovali so se v Loški oder, za prvega predsednika pa so izvolili [[Janez Ziherl|Janeza Ziherla]]. {{sfn| Zapisnik občega zbora Loškega gledališča}} === Loški oder (od 1974 dalje) === Loški oder je od leta 1974 do 1988 deloval bolj ali manj neprekinjeno. Razmere v dvorani so bile še vedno slabe, igralci pozimi niso mogli igrati. {{sfn|Pretnar|1976|p=10–11}} Do celovite prenove prostorov je končno prišlo leta 1981, zanjo so zapravili 25.563.733,15 din, po njen pa je število predstav naraslo. {{sfn|Štukl|1984|p=103}} Naslednje leto so v prenovljeni dvorani začeli s podeljevanjem Severjevih nagrad, ki jih na Loškem odru podeljujejo še danes. Severjevo nagrado za življenjsko delo so prejeli tudi številni igralci Loškega odra, med drugim Poldka Štiglic, [[Janez Debeljak – Janče]] in [[Juša Brce]]. Leta 1983 je Spodnji trg 14, ki je bil od leta 1948 v zemljiško knjigo vpisan kot splošno javno premoženje, postal last Loškega odra.{{sfn|Štukl|1984|p=103}} Ob postopku denacionalizacije je bilo lastništvo stavbe spet vprašljivo, leta 2007 je Kulturno društvo Loški oder skoraj izgubilo lastništvo, zahtevali sta ga Zveza hranilno kreditnih združb Slovenije in Slovenska zadružna kmetijska banka Ljubljana. Pred Ministrstvom za kulturo sta v postopku denacionalizacije Loški oder zastopala predsednik Janez Debeljak – Janče kot zakoniti zastopnik in član društva ter pravnik [[Matej Čujovič]]. Pogodili so se za odškodnino, ki jo je plačal Slovenski odškodninski sklad, tako da je Kulturno društvo Loški oder ohranilo lastninsko pravico na zemljišču. Od leta 1988 naprej je bilo dogajanje na Loškem odru izredno pestro, tako s strani domači predstav kot gostovanj. Leta 1988 je domača zasedba v režiji [[Lojze Domajnko|Lojzeta Domajnka]] pripravila igro ''Hrup za odrom'', ki so jo v Škofji Loki odigrali šestnajstkrat, petkrat pa so z njo šli na gostovanja. Zaradi pomanjkanja režiserjev in tehničnega osebja, ki bi istočasno delali dve predstavi, pa je bilo čutiti pomanjkanje na področju otroških predstav. Začeli so se prijavljati tudi na tekmovanja, leta 1990 pa so uvedli rdeči abonma, ki je imel 171 prijavljenih abonentov. Predsedniku društva je pomagala vodja gledališča. Sodelovali so tudi s profesionalci, ki so na Loškem odru po navadi opravljali delo režiserjev (npr. Jože Vozny, [[Matija Milčinski]], [[Milan Golob]], [[Matjaž Šmalc]], [[Alenka Bole Vrabec]], [[Dejan Spasić]]). Nekateri člani Loškega odra so pozneje začeli igrati tudi profesionalno, veliko članov pa je napisalo uspešne drame, dramatizacije in priredbe. Otroške predstave so, za razliko od odraslih, režirali člani odrasle skupine, Loški oder pa sodeluje tudi z lektorjem Ludvikom Kalužo. ==Delovanje Loškega odra danes== Danes na Loškem odru deluje 60 članov, od katerih jih je aktivnih od 40 do 45. Predsednik društva je od leta 2011 Matej Čujovič. Člani igrajo prostovoljno in za to ne prejemajo honorarja. Na leto imajo od tri do štiri premiere, na Loškem odru danes delujejo tri igralske skupine, odrasla, mladinska in otroška. Na leto organizirajo med 120 in 130 dogodkov. Sodelujejo tudi s profesionalnimi režiserji, ki za svoje delo prejmejo honorar. Ponujajo tudi dve vrsti abonmaja, rdečega in modrega, ki zajemata pet predstav na leto, ena je domača, ostale pa so gostujoče. ==Nagrade in priznanja== ČUFARJEVA PLAKETA za moško vlogo FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo FESTIVALSKA NAGRADA za moško vlogo: BLAŽ VEHAR FESTIVALSKA NAGRADA za vizualno podobo SREBRNA PLAKETA za predstavo FESTIVALSKA NAGRADA za moško vlogo: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za moško vlogo: MATEJ ČUJOVIČ FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo NAJBOLJŠI KOMEDIJANT: BOJAN TRAMPUŠ ČUFARJEVA PLAKETA za najboljšo predstavo ČUFARJEVA PLAKETA za moško vlogo FESTIVALSKO PRIZNANJE ZA KOLEKTIVNO IGRO ZLATA PLAKETA za najboljšo predstavo SREBRNA PLAKETA za predstavo SEVERJEVA NAGRADA za življenjsko delo: MATJAŽ ERŽEN FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo FESTIVALSKA NAGRADA za moško vlogo: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo kostumografijo: BARBARA DRMOTA FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo ČUFARJEVA PLAKETA za najboljšo predstavo MATIČEK za najboljšo predstavo MATIČEK za moško vlogo: MATEJ ČUJOVIČ FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo FESTIVALSKA NAGRADA za moško vlogo: MATEJ ČUJOVIČ FESTIVALSKA NAGRADA za žensko vlogo: IRENA KOŽUH FESTIVALSKA NAGRADA za mladega igralca: MAJA DEMŠAR POSEBNO PRIZNANJE za moško vlogo: BOJAN TRAMPUŠ MATIČEK za moško vlogo: MATEJ ČUJOVIČ MATIČEK za moško vlogo: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za glavno moško vlogo: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za stransko moško vlogo: JAN BERTONCELJ ZLATA PLAKETA na najboljšo predstavo SEVERJEVA NAGRADA za vlogo: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo FESTIVALSKA NAGRADA ZA glavno moško vlogo: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za stransko moško vlogo: JAN BERTONCELJ FESTIVALSKA NAGRADA za režijo: MATJAŽ ŠMALC MATIČEK za najboljšo predstavo po izboru žirije MATIČEK za igralski dvojec: BOJAN TRAMPUŠ in MATEJ ČUJOVIČ MATIČEK za vlogo: JAN BERTONCELJ POSEBNO PRIZNANJE za vlogo: PETRA KRANČAN LINHARTOVA PLAKETA JSKD RS: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo po izboru občinstva POSEBNO PRIZNANJE strokovne žirije za glasbene interpretacije ob klavirski spremljavi ČUFARJEVA PLAKETA za kolektivno igro LINHARTOVA LISTINA JSKD RS: LUDVIK KALUŽA NOVA GAZ LINHARTOVA PLAKETA JSKD RS: MATJAŽ ERŽEN FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo po izboru občinstva ČUFARJEVA PLAKETA za žensko vlogo: TAMARA AVGUŠTIN ČUFARJEVA PLAKETA za moško vlogo: MATEJ ČUJOVIČ FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo po izboru žirije MATIČEK za žensko vlogo: TAMARA AVGUŠTIN MATIČEK za najboljšo predstavo po izboru žirije LINHARTOVA LISTINA JSKD RS: KD LOŠKI ODER ŠKOFJA LOKA FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo po izboru žirije NAJBOLJŠA KOMEDIJATKA: JUŠA BERCE SEVERJEVA NAGRADA za vlogo: MATEJ ČUJOVIČ LINHARTOVA LISTINA JSKD RS: JUŠA BERCE FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo po izboru žirije FESTIVALSKA NAGRADA za glavno žensko vlogo po izboru žirije FESTIVALSKA NAGRADA za režijo po izboru žirije FESTIVALSKA NAGRADA za kostumografijo po izboru žirije FESTIVALSKA NAGRADA za scenografijo po izboru žirije MATIČEK za najboljšo predstavo po izboru žirije MATIČEK za žensko vlogo: TAMARA AVGUŠTIN ZLATA PLAKETA za najboljšo predstavo ČUFARJEVA PLAKETA za žensko vlogo: TAMARA AVGUŠTIN ZLATA PLAKETA za najboljšo predstavo FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo stransko moško vlogo: IZTOK DRABIK ZLATA PLAKETA za najboljšo predstavo SEVERJEVA NAGRADA za življenjsko delo: JUŠA BERCE PRIZNANJE za lektorski dosežek: LUDVIK KALUŽA PRIZNANJE za najboljšo stransko moško vlogo: MATEJ ČUJOVIČ ČUFARJEVA PLAKETA za najboljšo predstavo po izvoru žirije KOMEDIJANT sezone: BOJAN TRAMPUŠ ČUFARJEVA PLAKETA za najboljšo moško vlogo: MATEJ ČUJEVIČ SEVERJEVA NAGRADA za življenjsko delo: JANEZ DEBELJAK BRONASTI GRB OBČINE ŠKOFJA LOKA SEVERJEVA NAGRADA za življenjsko delo: POLDKA ŠTIGLIC <ref name=":129">{{Navedi splet |title= Spletna stran Loškega odra|url= https://www.kd-loskioder.si/vizitka/#nagrade|access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> ==Viri in bibliografija== * Čeh, Petra. »Kulturno in umetniško dogajanje,« ''Od osvoboditve do osamosvojitve. Loško ozemlje od leta 1945 do 1991'', Škofja Loka: Loški muzej, 2021. * Gartner, Gregor. »Kako so se 122 let tresle gledališke deske na Spodnjem trgu, 1. del.« ''Loški razgledi'' 71, št. 1 (2024): 69–87. * Krek, Janko. »Delo KUD Tone Šifrer v sezoni 1954/55.« ''Loški razgledi'' 2, št. 1 (1955): 222–223. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-EWXPUHXB/91442ae3-261c-41a8-bcef-399aa1ce1e71/PDF * Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF * Krek, Janko. »Kulturnoprosvetno življenje v Škofji Loki v zadnjih letih (od 1958 do 1971/72).« ''Loški razgledi'' 19, št. 1. (1972): 236–242. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-B6KGA1WJ/ffce930f-984b-4150-8947-aafa5049bc2a/PDF * Krek, Janko. »Par gledaliških problemov.« ''Loški razgledi'' 1, št. 1 (1954): 176–178. http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H4EHNO2S * Krek, Janko. »Prve Škofjeloške poletne prireditve.« ''Loški razgledi'' 10, št. 1. (1963): 222–227. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-I4ZOV6Z0/78c9a72f-555b-49c7-b6af-5e9fce7f420d/PDF * Krek, Janko. »Škofjeloške poletne prireditve 1964.« ''Loški razgledi'' 11, št. 1. (1964): 216–220. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-NX8GFC18/4dc9daad-afba-4101-a592-1c35d4a0df88/PDF * Krek, Janko. »Škofjeloške poletne prireditve 1965.« ''Loški razgledi'' 12, št. 1. (1965): 119–120. https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CW09P3ZW * Malovrh, Lojze. »Škofja Loka v jubilejnem letu.« ''Loški razgledi'' 21, št. 1. (1974): 253–268. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-2XLH1LYW/4e161ae4-e9d1-4b94-bc5a-531a7f75ed65/PDF * Pegam, Judita. ''Škofjeloška društva in njihova dejavnost v obdobju 1918–1941''. Seminarska naloga, Škofja Loka 1986. * Pirc, Tone. »Od Slovenskega bralnega društva do društva Prosveta.« ''Loški razgledi'' 17, št. 1. (1970): 117–134. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NGQWUOF5/2ac8301a-dd04-4e85-b15a-0741fdbb144f/PDF * Štukl, France. ''Knjiga hiš v Škofji Loki II''. Škofja Loka: Zgodovinski arhiv Ljubljana, 1984. * Arhiv Loški oder. * Pretnar, Bogi. »Kako in zakaj šriplje Loški oder. »Za pol klobase in za drva špilamo!«« ''Stop!'' 9, št. 19. (1976): 10–11. * SI_ZAL_ŠKL/0091, Katoliško prosvetno društvo Škofja Loka. * SI_ZAL_ŠKL/238, Loški oder. * Spletna stran Loškega odra: https://www.kd-loskioder.si/ ==Sklici== [[Kategorija:Gledališča v Sloveniji]] 9wjuq82ed69lqnpsnkqze9v1zzfgk2b 6775031 6775030 2026-11-05T07:22:08Z 5ra.stare 216578 /* Gledališka dejavnost med obema vojnama */ 6775031 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Loški oder | image = [[File:Vrata Loškega odra.jpg|thumb|The door of Loški oder]] | locmapin = Slovenija | location = Spodnji trg 14, [[Škofja Loka]] | owner = Kulturno društvo Loški oder | občina = Škofja Loka }} '''Loški oder''' deluje že od leta 1902 in je najstarejše amatersko gledališče v Sloveniji. Gre za nevladno organizacijo v javnem interesu, ki deluje na področju kulture. Svoje prostore ima v [[Škofja Loka|Škofji Loki]], na Spodnjem trgu 14. Loški oder sestavljajo ljubiteljski igralci, poklicni tehnika in uprava, z njimi pa sodelujejo tudi profesionalni zunanji sodelavci z gledališkega področja. == Zgodovina == === Katoliško prosvetno društvo === [[Katoliško prosvetno društvo|Katoliško prosvetno društvo]] v Škofji Loki se je začelo leta 1894, ko so iz Škofjeloške čitalnice odšli vsi duhovniki in drugi klerikalno misleči člani. Katoliško prosvetno društvo je kupilo prostore današnjega Loškega odra leta 1902.{{sfn|Pegam|1986|p=22, 24–28}} Na prostoru, kjer je sedaj dvorana, je imela kupljena hiša prej šupo in hlev, ki so ju podrli in julija leta 1902 jim je mestni urad izdal gradbeno dovoljenje za zgraditev nove dvorane in sobe.<ref name=":2">{{Navedi splet |title=Pirc, Tone. »Od Slovenskega bralnega društva do društva Prosveta,« ''Loški razgledi'' 17, št. 1 (1970): 117–134|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NGQWUOF5/2ac8301a-dd04-4e85-b15a-0741fdbb144f/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Prva igra, ki je bila uprizorjena ob otvoritvi drugega februarja 1903, je bila ''Mlini pod zemljo''.{{sfn|Gartner|1986|p=72}} Zanjo so se odločili, ker ima samo moške vloge, saj takratna duhovščina še ni dovolila, da bi se igrale igre z mešanimi vlogami.<ref name=":2">{{Navedi splet |title=Pirc, Tone. »Od Slovenskega bralnega društva do društva Prosveta,« ''Loški razgledi'' 17, št. 1 (1970): 117–134|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NGQWUOF5/2ac8301a-dd04-4e85-b15a-0741fdbb144f/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Prirejali so različne gledališke igre, Miklavževanja, proslave in številna predavanja ter tečaje. Med letoma 1933 in 1935 so prenehali z dejavnostmi, od leta 1935 do okupacije leta 1941 pa so delovali pod novi imenom, Prosvetno društvo v Škofji Loki.{{sfn|Pegam|1986|p=22, 24–28}} === Društveno delovanje in gledališka dejavnost med prvo svetovno vojno === Ko se je leta 1914 začela [[prva svetovna vojna]], je to vplivalo tudi na društvo in njegovo gledališko delovanje. Društvene dejavnosti so potekale do julija 1915, dokler ni prišlo do ukaza, da se morajo vsi društveni prostori izprazniti. Na ta ukaz je verjetno vplivalo odprtje [[Soška fronta|Soške fronte]] blizu Škofje Loke, saj so se po mestu odpirale različne bolnišnice, v prostore Katoliškega prosvetnega društva se je naselil [[Rdeči Križ]]. Leta 1918 so bili prostori ponovno vrnjeni društvu.{{sfn|Gartner|2024|p=71}} === Gledališka dejavnost med obema vojnama === Leta 1919 je Katoliško prosvetno društvo, ki se je takrat imenovalo Katoliško izobraževalno društvo in je imelo že 300 članov, praznovalo svojo 25. obletnico delovanja. Leto kasneje pa naj bi odigrali kar 22 predstav. Leta 1927 so odigrali 14 predstav, enako pa tudi leto pozneje. Takrat so uvedli tudi sklep, da bodo igralcem namenili pet odstotkov čistega dobička od vsake igre. Leta 1929 so v prostorih dobili tudi kino, ki je začel delovati eno leto kasneje. Leta 1930 sta na odru gostovala Ljubljanska drama in Kranjski oder, Ločani pa so gostovali v Kranju.{{sfn|Gartner|2024|p=73}} Društvo je takrat pestila denarna kriza, ki je v tistem času zajela širši evropski prostor. Tudi obisk gledaliških predstav je upadel do prepovedi kino predstav leta 1932. Takrat se je društvo usmerilo samo v gledališke dejavnosti in so skoraj vsako nedeljo uprizorili igro. Leta 1933 je prišel ukaz o razpustitvi društev, vendar je Škofjeloško društvo kljub temu še vedno delovalo. Dokončno je bilo razpuščeno novembra 1933. Do ponovne vzpostavitve društva dve leti pozneje sta v prostorih današnjega Loškega odra delovala le še gledališki odsek pod vodstvom Franceta Pirca in Krožek mladenk, ki ga je vodila Jožica Debeljak. V gledaliških prostorih so gostovale tudi druge zasedbe, recimo iz Ljubljane in Kranja. Ko je bila med drugo svetovno vojno država okupirana, je bilo društvo ukinjeno.{{sfn|Gartner|2024|p=73}} ===Kulturno društvo v Škofji Loki 1945–1947=== Med drugo svetovno vojno, do leta 1945, je bil v Prosvetnem domu kulturni molk. Občasno so v njem imeli varietejske nastope, ki so bili namenjeni vojakom, drugače pa je tam delovala zdravniška pregledovalnica, kasneje pa je bila tam domobranska postojanka. <ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> 21. junija 1945 pa je kulturna dejavnost v Škofji Loki ponovno oživela. V sklopu Akademije agitacijsko propagandnega odseka Mestnega odbora so namreč uprizorili partizansko enodejanko [[Mile Klopčič|Mileta Klopčiča]] ''Mati'', ki jo je režiral [[Jože Audič]]. Obenem pa je posebni upravljali odbor začel z ustanovitvijo Kulturnega društva v Škofji Loki, ki je bilo ustanovljeno 21. septembra 1945. Prvi predsednik društva je bil [[Janko Kokalj]], prvi načelnik dramske sekcije pa je postal Jože Audič. <ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Društvo je bilo sestavljeno iz več sekcij, med drugim so bile gledališka, šahovska, glasbena in pevska. Ob svoji ustanovitvi je imelo društvo dvesto članov, 50 pa jih je sodelovalo v gledališki sekciji. Preureditev in prenova Kulturnega doma, ki sta potekali že po koncu druge svetovne vojne, sta bili v veliki meri dokončani do ustanovitve Kulturnega društva. 13. oktobra istega leta je že potekala otvoritvena predstava [[Ivan Cankar|Cankarjevih]] ''Hlapcev'', ki jo je režiral Jože Audič. {{sfn|Gartner|2024|p=77}} V prvih letih po vojni je veliko težavo predstavljalo lastništvo doma. Stavba je bila namreč še vedno v lastništvu bivše Ljubljanske hranilnice, ki jo je formalno dobila v last leta 1929. Obstajala je možnost, da bi društvo za prostore plačevalo najemnimo, pri kateri bi bil upoštevan vložek društva pri obnovi doma. V društvu je prevladovalo mnenje, da stavbe ne bi odkupili, nekateri so imeli celo idejo, da bi zgradili lastni kulturni dom. Vprašanje, kdo je lastnik doma je bilo težavno tudi kasneje, saj se je društvo s tem ukvarjalo več let in niso želeli plačati določenih računov za njegovo obnovo, dokler ni bila dilema o lastništvu rešena. Oviro za dobro delovanje društva so namreč predstavljali prostori, ki so bili dani v najem podnajemniku in tovarni Šešir, društvo pa tudi ni imelo hišnika, ki bi skrbel za njihovo urejenost. {{sfn|Gartner|2024|p=79}} Gledališka dejavnost po vojni je bila zelo aktivna. Dramska sekcija društva je imela po otvoritveni predstavi v treh mesecih skupno dvajset uprizoritev različnih gledaliških iger. Poleg uprizarjanja gledaliških iger je bila dramska sekcija dejavna tudi organizacijsko. Njen odbor se je redno sestajal in razpravljal o razporeditvi programa, obnovi prostorov in organizaciji sekcije. Poseben sestanek so imeli tudi režiserji, ki so sestavili izbor iger za tekočo in naslednje sezone. Sestavili so zelo ambiciozen program za prihajajoče predstave, ki se ga do neke mere drži Loški oder še danes. {{sfn|Gartner|2024|p=78–79}} ===Leto 1946: novi uspehi in težave=== Leta 1946 je bilo finančno stanje društva in dramske sekcije že boljše kot eno leto prej. V tem letu so imeli sedem domačih premier, 13 domačih ponovitev, 16 gostovanj drugih igralskih zasedb in eno gostovanje drugod. Imeli so tudi veliko drugih proslav in pevskih koncertov ter koncert orkestra. Vsako prireditev so morali prijaviti pri Okrajnem ljudskem odboru. Predstave so običajno uprizarjali ob nedeljah in tudi ob sobotah. {{sfn|Zapisnik prve redne seje gledališkega odseka KUD 11. 2. 1946.}} Dramska sekcija kulturnega društva je imela veliko težavo, ko je šlo za privabljanje mladih k sodelovanju pri gledališki skupini. Prizadevanja za mladinsko in otroško gledališko skupino so se nadaljevala vse do današnjega dne, bila so bolj ali manj uspešna. [[Poldka Štiglič]] je v letu 1946 dobila nalogo, da sestavi seznam vseh mladih, ki bi se zanimali za igranje. Istega leta je društvo imelo še druge težave. Razmišljalo se je o njegovi ukinitvi, vsekakor pa je bila potrebna reorganizacija. Društvo namreč ni delovalo notranje povezano, prav tako niso vodili točne evidence vseh članov. Nekateri sploh niso bili aktivni in se niso udeleževali sej in sestankov. Nekatere igre v dramski sekciji pa so odpadle, čeprav so igralci že imeli vaje. Dramska sekcija je bila preobremenjena, veliko igralcev pa je tudi sodelovalo pri različnih igralskih skupinah. Na drugi redni skupščini Kulturnega društva Škofja Loka so tako razmišljali o reorganizaciji in o tem, da se mora društvo nasloniti na organizacije, ki so bile finančno močne.<ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Dramska sekcija je imela tudi idejo, da bi se morala osamosvojiti in preimenovati v Ljudsko gledališče, saj je bila v društvu najbolj aktivna. Na koncu se je skupščina zaključila s tem, da so izglasovali naslonitev na množične organizacije, poleg tega pa so se preimenovali v Kulturni aktiv OF v Škofji Loki, za predsednika pa so izvolili [[Janko Regvat|Janka Regvata]]. Kulturni dom so preimenovali v Dom ljudske prosvete v Škofji Loki, v istem letu pa se je društvo spet preimenovalo, in sicer v Svet ljudske prosvete pri mestnem odboru OF in potem še v Mestni svet ljudske prosvete Škofja Loka. {{sfn|Gartner|2024|p=80}} === Svet ljudske prosvete (1947–1949) === Novo ime društva vseeno ni pripomoglo k izboljšanju težav, premalo se je namreč vlagalo v kulturno dejavnost. Dramska sekcija je izvedla manj predstav, kot je sprva obljubila, mladi pa se še vedno niso zanimali za igralske dejavnosti. Prišlo je do predloga, da bi organizirali različne tečaje, ki bi potekali v Domu ljudske prosvete, da bi vzbudili zanimanje in izobrazili nov kader. Veliki težavi sta Svetu ljudske prosvete še vedno predstavljali vprašanje o lastništvu doma in pomanjkanje hišnika. Nekatere hišnikove naloge je sicer opravljal vsakokratni društveni gospodar, v letih 1946 in 1947 pa je hišnikova opravila prevzel Pepe Guzelj, ki je prevzel tudi ponovno delovanje gledališke knjižnice. Glede na začetni zagon ob koncu vojne, bi lahko obdobje od 1947 do 1949 označili za obdobje mrtvila. V tem času so se v Škofji Loki ustanovile tudi druge gledališke družine, npr. puštalska, ki jo je vodil [[Polde Polenc]] in gledališki aktiv krajevnega sindikalnega sveta. Gledališke družine so društvu vzele veliko igralcev, saj so slednji sodelovali pri različnih gledaliških skupinah, kar je privedlo do tega, da je dramska sekcija Mestnega sveta ljudske prosvete Škofja Loka pogosto ostala brez premier. <ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Istega leta so za dvorano kupili 300 nepremičnih stolov, denar zanje pa so dobili v fondu Novi dom. Problem jim je povzročala hramba prospektov in kulis, ki so jih hranili v kleti, kjer so se zaradi velike vlage bali, da bi se uničili. Odločili so se, da jih bodo prestavili na podstreho, vendar pa za ta podvig dolgo niso dobili pomoči, zato je prestavljanje kulis in prospektov trajalo nekaj mesecev. V tem času so tudi temeljito očistili oder in garderobo, izdelali so nove karnise, dobili novega šepetalca in izrazili so zahtevo za združenje ljudske in sindikalne dramske skupine, kar bi pomenilo, da bi znotraj društva delovali dve gledališki skupini, vsaka od njiju pa bi imela med 20 in 25 članov. {{sfn|Zapisnik prve redne seje gledališkega odseka KUD 11. 2. 1946.}} Čeprav je imelo društvo v tistih časih precej težav, vseeno ni povsem prenehalo z delovanjem. Še vedno so gostili veliko predstav drugih gledaliških skupin. Poleg tega je Mestni ljudski odbor 17. avgusta 1948 od Komisije za likvidacijo kreditnih zadrug kupil Kulturni dom in ga dal v upravo sindikatom in Mestni prosveti. S tem so rešili lastninsko vprašanje in gledališka dejavnost se je s tem spet povečala. V sezoni 1948/49 so namreč imeli sedem premier, pet več kot v sezoni prej. {{sfn|Zapisnik redne seje odbora ljudske prosvete 9. 3. 1948.}} === SKUD Tone Šifrer (1949–1953) === Društvo je bilo osmega maja 1949 ponovno ustavljeno pod novim imenom, in sicer Sindikalno kulturno umetniško društvo Tone Šifrer, ki mu je predsedoval [[Stane Hribarnik]]. <ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Novo društvo se je ustanovilo zaradi neaktivnosti v Svetu ljudske prosvete, zato je postalo nujno, da ga prevzame sindikat SKUD. Čeprav je bilo društvo uspešno pred ustanovitvijo SKUD-a, se je še vedno soočalo s težavami. Poleg neaktivnosti so imeli težave z neprimernim ravnanjem s kulisami in drugim gledališkim inventarjem, še vedno pa so bili brez hišnika. SKUD Toneta Šifrerja je hišnika končno dobil prvega julija 1949, ki je skrbel za red in čistočo ter popravljal kulise. Med sekcijami SKUD-a je imela največji uspeh prav dramska sekcija, ki jo je vodil Polde Polenc in je poleti organizirala tudi dramski tečaj, ki so se ga udeležili mladi. {{sfn| Poročila za občni zbor KUD 1955.}} Vsako leto je gledališka sekcija pripravljala več predstav, ki so jih pripravili številni režiserji, režiserke in igralci. Med drugim so uprizorili tudi prvo opereto, in sicer ''Planinsko rožo'', ki jo je režiral [[Fran Bevc]]. V gledališki sezoni 1951/52 so z društvom sodelovali trije režiserji z dvema asistentoma režije, ki so za svoje delo dobivali ustrezno akontacijo. V tej sezoni naj bi vsega skupaj igralo 250 igralcev, ki so uprizorili pet premier in 21 ponovitev. Še vedno pa mladina ni bila preveč zainteresirana za sodelovanje, zato so mlade še bolj vabili medse, npr. z raznimi tečaji. {{sfn| Poročila za občni zbor KUD 1955.}} V naslednji gledališki sezoni (1952/53) so imeli sedem premier, gostili pa so tudi druge gledališke skupine, npr. Mestno gledališče Ljubljana, SKUD »Brata Križnar« Godešič, Gimnazijo Škofja Loka, Mladinsko gledališče Kranj, Svoboda Bežigrad, Ljubljana in Svoboda, Tržič. Za leto 1953 je poznana tudi starostna struktura igralcev, in sicer 58 odraslih, 55 mladincev in 23 pionirjev, skupno 136 oseb, od katerih jih je bilo 8 režiserjev in 20 tehničnih delavcev. {{sfn| Poročila za občni zbor KUD 1955.}} Dramski sekciji SKUD-a so v tistem času konkurenco predstavljali kino, veselice in aktivnosti drugih dramskih skupin, saj je bilo društvo razočarano na slabim obiskom predstav. Pričeli so razmišljati o abonmajskih programih, vseeno pa so se zavedali, da morajo ohranjati kvaliteto predstav, ne glede na obisk. Zanemarjenost dvorane in odra ter tehnična zaostalost sta ponovno postali problem. Zato se je leta 1952 ponovno pojavila želja o prenovi oziroma izgradnji novega kulturnega doma, ki pa se dolga leta ni uresničila. V sledečih letih se je pojavila ideja o tem, da bi plačali delo režiserja, kar bi pripeljalo do tega, da bi se z gledališkim dogajanjem ukvarjal nekdo, ki ne bi bil obremenjen še z drugimi dejavnostmi. Prav tako so dobili zamisel, da bi se bolj posvetili tudi govoru v gledaliških igrah, za kar bi morali dobiti lektorje. V sezoni 1952/53 so začeli izdajati ''Škofjeloški prosvetni list'', ki je bralcem prikazoval delo gledališča, občasno pa so bili v njem tudi članki o škofjeloških dogodkih in zgodovini. {{sfn| Poročila za občni zbor KUD 1955.}} === KUD Tone Šifrer === 16. septembra 1953 se je iz SKUD Toneta Šifrerja društvo preimenovalo v Kulturno umetniško društvo Toneta Šifrerja. <ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> V sezoni 1954/55 so uprizorili šest del, finančno najuspešnejša je bila ''Dobri vojak Švejk''. <ref name=":14">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Delo KUD Tone Šifrer v sezoni 1954/55,« ''Loški razgledi'' 2, št. 1 (1955): 223.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-EWXPUHXB/91442ae3-261c-41a8-bcef-399aa1ce1e71/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Razmišljanja o prenovi dvorane so bila še vedno aktualna, saj je bila potrebna večjih popravil, poleg tega pa je gledališču primanjkovalo reflektorjev in zaves. <ref name=":15">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Delo KUD Tone Šifrer v sezoni 1954/55,« ''Loški razgledi'' 2, št. 1 (1955): 223.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-EWXPUHXB/91442ae3-261c-41a8-bcef-399aa1ce1e71/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Poleg tega je bilo prisotno tudi trenje med različnimi sekcijami društva, zlasti med najmočnejšima, gledališko in godbeno.<ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Prav zaradi teh trenj na oder niso postavili operete, ki bi lahko pripomogla k boljšemu finančnemu stanju društva. <ref name=":16">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Par gledaliških problemov.« ''Loški razgledi'' 1, št. 1 (1954): 176–178.|url= http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H4EHNO2S|access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> V tistem času je zaradi svojega kvalitetnega dela kulturno društvo vzgojilo zahtevno in kulturno publiko. Na oder so začeli privabljati tudi mlajše igralce, kar je pripomoglo k temu, da je bila sezona 1955/56 uspešnejša. Leta 1957, po dvanajstih letih delovanja, je društvo imelo 74 premier. <ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> ===Delavsko prosvetno društvo (DPD) Svoboda v Škofji Loki (1957–1964)=== KUD Tone Šifrer se je leta 1957 preimenovalo v Delavsko prosvetno društvo Svoboda v Škofji Loki. Znotraj društva je bilo deset odsekov: knjižnica, pihalna godba, glasbena šola, orkester, pevski zbor, likovna sekcija, lutkovna sekcija, klubska izobraževalna sekcija in gledališka sekcija – Loško gledališče. Prav gledališka sekcija in njeno delo je bila osrednji del kulturnoprosvetnega dela. Sezono 1957/58 so začeli z uprizoritvijo gledališke igre ''Gimnazijci'', avtorja [[Konstantin Trenjov|Konstantina Trenjova]], ki jo je režirala [[Vida Zupanc]]. Osrednja predstava v sezoni pa je bila Sketova ''Miklova Zala'', ki jo je režiral [[France Finžgar]]. V naslednji sezoni, 1958/59, so imeli tri premiere, v naslednjih dveh sezonah pa pet premier (1959/60 tri in 1960/61 dve). Leta 1961 je občni zbor društva predlagal ustanovitev polpoklicnega gledališča.<ref name=":17">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Kulturnoprosvetno življenje v Škofji Loki v zadnjih letih (od 1958 do 1971/72).« ''Loški razgledi'' 19, št. 1. (1972), 238|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-B6KGA1WJ/ffce930f-984b-4150-8947-aafa5049bc2a/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Leta 1963, ob štirideseti obletnici smrti [[Ivan Tavčar|Ivana Tavčarja]], so organizirali prve Škofjeloške poletne prireditve. Za organizacijo je poskrbel poseben odbor, ki je delovali v sklopu DPD Svoboda v Škofji Loki, a je imel svoje finančno poslovanje. Odločili so se, da bodo poletne prireditve potekale od 24. avgusta do 1. septembra 1963, njihov pokrovitelj pa je bil [[Boris Ziherl]]. Program poletnih prireditev je bil zelo pester. Na Loškem gradu so premierno uprizorili ''Visoško kroniko'', ki jo je dramatiziral in zrežiral Polde Polenec. Devet predstav ''Visoške kronike'' si je ogledalo več kot tisoč ljudi, na zadnjih dveh pa sta gostovala člana SNG Drame v Ljubljani, [[Jurij Souček]] v vlogi Polikarpa in [[Mileva Zakrajšek]] v vlogi Pasavarice. 24. septembra je ''Visoško kroniko'' posnela [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Ljubljana]] in posnetek predvajala 31. oktobra 1963 za jugoslovansko televizijsko omrežje.<ref name=":18">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Prve Škofjeloške poletne prireditve.« ''Loški razgledi'' 10, št. 1. (1963): 222–227|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-I4ZOV6Z0/78c9a72f-555b-49c7-b6af-5e9fce7f420d/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Škofjeloške poletne prireditve so organizirali tudi eno leto kasneje. Odločili so se, da bo program poletnih prireditev »temeljil na delih slovenske klasike z ljudskim značajem in folklornimi elementi, ki so primerna za uprizoritve na prostem <ref name=":19>{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Škofjeloške poletne prireditve 1964.« ''Loški razgledi'' 11, št. 1. (1964): 216–220|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-NX8GFC18/4dc9daad-afba-4101-a592-1c35d4a0df88/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref>«. Veljalo je tudi, da naj prireditve pripravijo na domačih tleh in naj v njih sodelujejo domačini, amaterji. Odločili so se tudi, da bodo v okviru poletnih prireditev praznovali tudi obletnice domačih in tujih ustvarjalcev. Na poletnih prireditvah so tako leta 1964 uprizorili ''Županovo Micko'' v režiji [[Janko Krek|Janka Kreka]] in prireditev ''Naš Shakespeare'' ob štiristoti obletnici pisateljevega rojstva.<ref name=":19>{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Škofjeloške poletne prireditve 1964.« ''Loški razgledi'' 11, št. 1. (1964): 216–220|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-NX8GFC18/4dc9daad-afba-4101-a592-1c35d4a0df88/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> V tistem času so spet razmišljali o tem, da bi ustanovili amatersko loško gledališče. 30. septembra 1964 je tako potekal razgovor kulturnih delavcev različnih organizacij, kjer so prišli do sklepa, da so pogoji za ustanovitev amaterskega gledališča glede na tradicijo, kader in interes zreli. Vseeno pa so največjo težavo temu predstavljali neaktivnost DPD Svoboda, neurejenost razmer v stavbi društva in nedelavnost ter slaba organiziranost vodstva društva. Medtem ko so vse ostale sekcije, razen dramske, zamrle ali pa se osamosvojile. Izražen je bil predlog, da bi ob prenehanju obstoja DPD Svoboda vse nepremičnine in premičnine prevzelo amatersko gledališče, a bi nujno morali izglasovati novega gospodarja in hišnika, saj je bil dom društva zanemarjen. 16. novembra je potekal zadnji občni zbor DPD Svobode, kjer so skoraj vsi, razen enega, izglasovali, da DPD Svoboda postane Loško gledališče. {{sfn| Zapisnik razgovora o formiranju amaterskega gledališča 30. 10. 1964.}} ===Loško gledališče (1964–1974)=== Na seji gledališkega sveta se je novo društvo 25. novembra 1964 tudi uradno preimenovalo v Loško gledališče. Za upravnika gledališča so imenovali Poldeta Polenca, imenovali pa so tudi komisijo, ki je bila odgovorna za izvedbo primopredaje nepremičnin in premičnin, ki so bile v lasti DPD Svoboda. Društvo Loškega gledališča je imelo svojo upravo (z upravnikom, tajnico, računovodkinjo, tehničnim vodjem, reklamo in predsednikom umetniškega sveta), gledališki in umetniški svet, šepetalce, tehnično osebje, hišnico, maskerje in garderoberje. Zastavili so si tudi obsežen program, ki je sledil programom prejšnjih let. Prizadevali so si za čimbolj kvalitetno delo in gostovanja, spodbujanje gledališke dejavnosti v Škofji Loki, pridobivanje novih članov, sploh mladih in organizacijo tečajev za izobrazbo amaterskih režiserjev in igralcev. {{sfn| Zapisnik občnega zbora DPD Svoboda 16. 11. 1964.}} Z začetkom delovanja Loškega gledališča so januarja 1965 uprizorili igro [[Ilias Venesis|Iliasa Venesisa]] ''Blok C'', v režiji [[Peter Jamnik|Petra Jamnika]], marca pa so odigrali [[William Shakespeare|Shakespearjevo]] ''Zimsko pravljico'', ki jo je režiral Polde Polenec. {{sfn| Zapisnik občega zbora Loškega gledališča}} Loško gledališče je skrbelo tudi za nadaljevanje Poletnih prireditev, ki so jih v tem letu izvedli zadnjič. Odigrali so Medvedovo tragedijo o kmečkih uporih ''Za pravdo in srce'', ki je imela še sedem ponovitev in jo je posnela tudi ljubljanska televizija. <ref name=":23">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Škofjeloške poletne prireditve 1965.« ''Loški razgledi'' 12, št. 1. (1965): 119–120|url= https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CW09P3ZW|access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> S tem, ko je bilo konec poletnih prireditev, se je tudi delo v Loškem gledališču počasi ustavljalo, kar je bilo posledica slabe finančne in moralne podpore. Društvo se je soočalo z že starimi težavami, predvsem z zastarelostjo in neurejenostjo prostorov, ki jih do tedaj nikoli niso uspeli temeljito obnoviti. Poleg tega pa so težave povzročale tudi finance, spori nerazumevanja in nedejavnost. {{sfn| Zapisnik občega zbora Loškega gledališča}} 1969. leta je bilo ustanovljeno Eksperimentalno gledališče Oder-Galerija na pobudo Petra Jamnika. Uprizarjalo je sodobne dramske tekste, imeli pa so malo ponovitev, za razliko od klasičnega gledališča, kjer so bile predstave daljše in so imele številne ponovitve. {{sfn|Čeh|2021|p=51}} Zaradi neprimernosti društvenih prostorov, se je v tem času Loško gledališče preselilo v prostore [[Loški grad|Loškega gradu]], kjer je bil sicer [[Loški muzej]]. V Galeriji na gradu je Loško gledališče med drugim uprizorilo dve igri, in sicer [[Jean Paul Sartre|Sartrova]] ''Zaprta vrata'' in [[Branko Hofman|Hofmanovega]] ''Moža brez obraza''. <ref name=":5">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Kulturnoprosvetno življenje v Škofji Loki v zadnjih letih (od 1958 do 1971/72).« ''Loški razgledi'' 19, št. 1. (1972), 238|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-B6KGA1WJ/ffce930f-984b-4150-8947-aafa5049bc2a/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Omeniti moramo tudi Gledališče za enega, ki ga je ustanovil [[Stane Sever]], ki velja za najuglednejšega slovenskega gledališkega in filmskega igralca povojnega obdobja, za igranje monodram. V sklopu Gledališča za enega je uprizoril le igro ''Krotko dekle'', kmalu zatem (leta 1970) je namreč umrl. V njegovo čast se v Škofji Loki še danes podeljujejo [[Severjeve nagrade]] za igralske dosežke profesionalnih in ljubiteljskih igralcev ter študentov dramske igre. {{sfn|Čeh|2021|p=51}} Bolj aktivno je gledališče spet postalo v sezoni 1970/71, ko je bil ponovno razpisan abonma. Leta 1973, ko je Škofja Loka praznovala tisočo obletnico, je Loško gledališče sodelovalo tudi z drugimi gledališkimi skupinami iz okolice. Za tisočo obletnico Škofje Loke so na grajskem vrtu postavili gledališče na prostem s tribunami. Uprizorili so dramatizacijo Tavčarjevih del ''V Zali'' in ''Visoške kronike''. Obe je režiral Polde Polenec, ki je leto pozneje umrl. Za tisočo obletnico so uprizorili tudi igro Janka Kreka ''Škofja Loka skozi stoletja'', ki jo je režiral [[Jože Vozny]], profesionalni režiser iz Ljubljane. <ref name=":26">{{Navedi splet |title=Malovrh, Lojze. »Škofja Loka v jubilejnem letu.« ''Loški razgledi'' 21, št. 1. (1974): 264|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-2XLH1LYW/4e161ae4-e9d1-4b94-bc5a-531a7f75ed65/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> V tem času so si v društvu še vedno močno prizadevali za obnovo stavbe ob podpori Skupščine občine Škofja Loka. Leta 1974 je prišlo do združitve Eksperimentalnega gledališča Oder Galerija in Loškega gledališča, preimenovali so se v Loški oder, za prvega predsednika pa so izvolili [[Janez Ziherl|Janeza Ziherla]]. {{sfn| Zapisnik občega zbora Loškega gledališča}} === Loški oder (od 1974 dalje) === Loški oder je od leta 1974 do 1988 deloval bolj ali manj neprekinjeno. Razmere v dvorani so bile še vedno slabe, igralci pozimi niso mogli igrati. {{sfn|Pretnar|1976|p=10–11}} Do celovite prenove prostorov je končno prišlo leta 1981, zanjo so zapravili 25.563.733,15 din, po njen pa je število predstav naraslo. {{sfn|Štukl|1984|p=103}} Naslednje leto so v prenovljeni dvorani začeli s podeljevanjem Severjevih nagrad, ki jih na Loškem odru podeljujejo še danes. Severjevo nagrado za življenjsko delo so prejeli tudi številni igralci Loškega odra, med drugim Poldka Štiglic, [[Janez Debeljak – Janče]] in [[Juša Brce]]. Leta 1983 je Spodnji trg 14, ki je bil od leta 1948 v zemljiško knjigo vpisan kot splošno javno premoženje, postal last Loškega odra.{{sfn|Štukl|1984|p=103}} Ob postopku denacionalizacije je bilo lastništvo stavbe spet vprašljivo, leta 2007 je Kulturno društvo Loški oder skoraj izgubilo lastništvo, zahtevali sta ga Zveza hranilno kreditnih združb Slovenije in Slovenska zadružna kmetijska banka Ljubljana. Pred Ministrstvom za kulturo sta v postopku denacionalizacije Loški oder zastopala predsednik Janez Debeljak – Janče kot zakoniti zastopnik in član društva ter pravnik [[Matej Čujovič]]. Pogodili so se za odškodnino, ki jo je plačal Slovenski odškodninski sklad, tako da je Kulturno društvo Loški oder ohranilo lastninsko pravico na zemljišču. Od leta 1988 naprej je bilo dogajanje na Loškem odru izredno pestro, tako s strani domači predstav kot gostovanj. Leta 1988 je domača zasedba v režiji [[Lojze Domajnko|Lojzeta Domajnka]] pripravila igro ''Hrup za odrom'', ki so jo v Škofji Loki odigrali šestnajstkrat, petkrat pa so z njo šli na gostovanja. Zaradi pomanjkanja režiserjev in tehničnega osebja, ki bi istočasno delali dve predstavi, pa je bilo čutiti pomanjkanje na področju otroških predstav. Začeli so se prijavljati tudi na tekmovanja, leta 1990 pa so uvedli rdeči abonma, ki je imel 171 prijavljenih abonentov. Predsedniku društva je pomagala vodja gledališča. Sodelovali so tudi s profesionalci, ki so na Loškem odru po navadi opravljali delo režiserjev (npr. Jože Vozny, [[Matija Milčinski]], [[Milan Golob]], [[Matjaž Šmalc]], [[Alenka Bole Vrabec]], [[Dejan Spasić]]). Nekateri člani Loškega odra so pozneje začeli igrati tudi profesionalno, veliko članov pa je napisalo uspešne drame, dramatizacije in priredbe. Otroške predstave so, za razliko od odraslih, režirali člani odrasle skupine, Loški oder pa sodeluje tudi z lektorjem Ludvikom Kalužo. ==Delovanje Loškega odra danes== Danes na Loškem odru deluje 60 članov, od katerih jih je aktivnih od 40 do 45. Predsednik društva je od leta 2011 Matej Čujovič. Člani igrajo prostovoljno in za to ne prejemajo honorarja. Na leto imajo od tri do štiri premiere, na Loškem odru danes delujejo tri igralske skupine, odrasla, mladinska in otroška. Na leto organizirajo med 120 in 130 dogodkov. Sodelujejo tudi s profesionalnimi režiserji, ki za svoje delo prejmejo honorar. Ponujajo tudi dve vrsti abonmaja, rdečega in modrega, ki zajemata pet predstav na leto, ena je domača, ostale pa so gostujoče. ==Nagrade in priznanja== ČUFARJEVA PLAKETA za moško vlogo FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo FESTIVALSKA NAGRADA za moško vlogo: BLAŽ VEHAR FESTIVALSKA NAGRADA za vizualno podobo SREBRNA PLAKETA za predstavo FESTIVALSKA NAGRADA za moško vlogo: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za moško vlogo: MATEJ ČUJOVIČ FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo NAJBOLJŠI KOMEDIJANT: BOJAN TRAMPUŠ ČUFARJEVA PLAKETA za najboljšo predstavo ČUFARJEVA PLAKETA za moško vlogo FESTIVALSKO PRIZNANJE ZA KOLEKTIVNO IGRO ZLATA PLAKETA za najboljšo predstavo SREBRNA PLAKETA za predstavo SEVERJEVA NAGRADA za življenjsko delo: MATJAŽ ERŽEN FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo FESTIVALSKA NAGRADA za moško vlogo: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo kostumografijo: BARBARA DRMOTA FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo ČUFARJEVA PLAKETA za najboljšo predstavo MATIČEK za najboljšo predstavo MATIČEK za moško vlogo: MATEJ ČUJOVIČ FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo FESTIVALSKA NAGRADA za moško vlogo: MATEJ ČUJOVIČ FESTIVALSKA NAGRADA za žensko vlogo: IRENA KOŽUH FESTIVALSKA NAGRADA za mladega igralca: MAJA DEMŠAR POSEBNO PRIZNANJE za moško vlogo: BOJAN TRAMPUŠ MATIČEK za moško vlogo: MATEJ ČUJOVIČ MATIČEK za moško vlogo: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za glavno moško vlogo: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za stransko moško vlogo: JAN BERTONCELJ ZLATA PLAKETA na najboljšo predstavo SEVERJEVA NAGRADA za vlogo: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo FESTIVALSKA NAGRADA ZA glavno moško vlogo: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za stransko moško vlogo: JAN BERTONCELJ FESTIVALSKA NAGRADA za režijo: MATJAŽ ŠMALC MATIČEK za najboljšo predstavo po izboru žirije MATIČEK za igralski dvojec: BOJAN TRAMPUŠ in MATEJ ČUJOVIČ MATIČEK za vlogo: JAN BERTONCELJ POSEBNO PRIZNANJE za vlogo: PETRA KRANČAN LINHARTOVA PLAKETA JSKD RS: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo po izboru občinstva POSEBNO PRIZNANJE strokovne žirije za glasbene interpretacije ob klavirski spremljavi ČUFARJEVA PLAKETA za kolektivno igro LINHARTOVA LISTINA JSKD RS: LUDVIK KALUŽA NOVA GAZ LINHARTOVA PLAKETA JSKD RS: MATJAŽ ERŽEN FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo po izboru občinstva ČUFARJEVA PLAKETA za žensko vlogo: TAMARA AVGUŠTIN ČUFARJEVA PLAKETA za moško vlogo: MATEJ ČUJOVIČ FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo po izboru žirije MATIČEK za žensko vlogo: TAMARA AVGUŠTIN MATIČEK za najboljšo predstavo po izboru žirije LINHARTOVA LISTINA JSKD RS: KD LOŠKI ODER ŠKOFJA LOKA FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo po izboru žirije NAJBOLJŠA KOMEDIJATKA: JUŠA BERCE SEVERJEVA NAGRADA za vlogo: MATEJ ČUJOVIČ LINHARTOVA LISTINA JSKD RS: JUŠA BERCE FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo po izboru žirije FESTIVALSKA NAGRADA za glavno žensko vlogo po izboru žirije FESTIVALSKA NAGRADA za režijo po izboru žirije FESTIVALSKA NAGRADA za kostumografijo po izboru žirije FESTIVALSKA NAGRADA za scenografijo po izboru žirije MATIČEK za najboljšo predstavo po izboru žirije MATIČEK za žensko vlogo: TAMARA AVGUŠTIN ZLATA PLAKETA za najboljšo predstavo ČUFARJEVA PLAKETA za žensko vlogo: TAMARA AVGUŠTIN ZLATA PLAKETA za najboljšo predstavo FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo stransko moško vlogo: IZTOK DRABIK ZLATA PLAKETA za najboljšo predstavo SEVERJEVA NAGRADA za življenjsko delo: JUŠA BERCE PRIZNANJE za lektorski dosežek: LUDVIK KALUŽA PRIZNANJE za najboljšo stransko moško vlogo: MATEJ ČUJOVIČ ČUFARJEVA PLAKETA za najboljšo predstavo po izvoru žirije KOMEDIJANT sezone: BOJAN TRAMPUŠ ČUFARJEVA PLAKETA za najboljšo moško vlogo: MATEJ ČUJEVIČ SEVERJEVA NAGRADA za življenjsko delo: JANEZ DEBELJAK BRONASTI GRB OBČINE ŠKOFJA LOKA SEVERJEVA NAGRADA za življenjsko delo: POLDKA ŠTIGLIC <ref name=":129">{{Navedi splet |title= Spletna stran Loškega odra|url= https://www.kd-loskioder.si/vizitka/#nagrade|access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> ==Viri in bibliografija== * Čeh, Petra. »Kulturno in umetniško dogajanje,« ''Od osvoboditve do osamosvojitve. Loško ozemlje od leta 1945 do 1991'', Škofja Loka: Loški muzej, 2021. * Gartner, Gregor. »Kako so se 122 let tresle gledališke deske na Spodnjem trgu, 1. del.« ''Loški razgledi'' 71, št. 1 (2024): 69–87. * Krek, Janko. »Delo KUD Tone Šifrer v sezoni 1954/55.« ''Loški razgledi'' 2, št. 1 (1955): 222–223. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-EWXPUHXB/91442ae3-261c-41a8-bcef-399aa1ce1e71/PDF * Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF * Krek, Janko. »Kulturnoprosvetno življenje v Škofji Loki v zadnjih letih (od 1958 do 1971/72).« ''Loški razgledi'' 19, št. 1. (1972): 236–242. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-B6KGA1WJ/ffce930f-984b-4150-8947-aafa5049bc2a/PDF * Krek, Janko. »Par gledaliških problemov.« ''Loški razgledi'' 1, št. 1 (1954): 176–178. http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H4EHNO2S * Krek, Janko. »Prve Škofjeloške poletne prireditve.« ''Loški razgledi'' 10, št. 1. (1963): 222–227. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-I4ZOV6Z0/78c9a72f-555b-49c7-b6af-5e9fce7f420d/PDF * Krek, Janko. »Škofjeloške poletne prireditve 1964.« ''Loški razgledi'' 11, št. 1. (1964): 216–220. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-NX8GFC18/4dc9daad-afba-4101-a592-1c35d4a0df88/PDF * Krek, Janko. »Škofjeloške poletne prireditve 1965.« ''Loški razgledi'' 12, št. 1. (1965): 119–120. https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CW09P3ZW * Malovrh, Lojze. »Škofja Loka v jubilejnem letu.« ''Loški razgledi'' 21, št. 1. (1974): 253–268. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-2XLH1LYW/4e161ae4-e9d1-4b94-bc5a-531a7f75ed65/PDF * Pegam, Judita. ''Škofjeloška društva in njihova dejavnost v obdobju 1918–1941''. Seminarska naloga, Škofja Loka 1986. * Pirc, Tone. »Od Slovenskega bralnega društva do društva Prosveta.« ''Loški razgledi'' 17, št. 1. (1970): 117–134. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NGQWUOF5/2ac8301a-dd04-4e85-b15a-0741fdbb144f/PDF * Štukl, France. ''Knjiga hiš v Škofji Loki II''. Škofja Loka: Zgodovinski arhiv Ljubljana, 1984. * Arhiv Loški oder. * Pretnar, Bogi. »Kako in zakaj šriplje Loški oder. »Za pol klobase in za drva špilamo!«« ''Stop!'' 9, št. 19. (1976): 10–11. * SI_ZAL_ŠKL/0091, Katoliško prosvetno društvo Škofja Loka. * SI_ZAL_ŠKL/238, Loški oder. * Spletna stran Loškega odra: https://www.kd-loskioder.si/ ==Sklici== [[Kategorija:Gledališča v Sloveniji]] awlpjm7wdatvqi9ldzklgxzff3pz411 6775034 6775031 2026-11-05T07:26:14Z 5ra.stare 216578 /* Kulturno društvo v Škofji Loki 1945–1947 */ 6775034 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Loški oder | image = [[File:Vrata Loškega odra.jpg|thumb|The door of Loški oder]] | locmapin = Slovenija | location = Spodnji trg 14, [[Škofja Loka]] | owner = Kulturno društvo Loški oder | občina = Škofja Loka }} '''Loški oder''' deluje že od leta 1902 in je najstarejše amatersko gledališče v Sloveniji. Gre za nevladno organizacijo v javnem interesu, ki deluje na področju kulture. Svoje prostore ima v [[Škofja Loka|Škofji Loki]], na Spodnjem trgu 14. Loški oder sestavljajo ljubiteljski igralci, poklicni tehnika in uprava, z njimi pa sodelujejo tudi profesionalni zunanji sodelavci z gledališkega področja. == Zgodovina == === Katoliško prosvetno društvo === [[Katoliško prosvetno društvo|Katoliško prosvetno društvo]] v Škofji Loki se je začelo leta 1894, ko so iz Škofjeloške čitalnice odšli vsi duhovniki in drugi klerikalno misleči člani. Katoliško prosvetno društvo je kupilo prostore današnjega Loškega odra leta 1902.{{sfn|Pegam|1986|p=22, 24–28}} Na prostoru, kjer je sedaj dvorana, je imela kupljena hiša prej šupo in hlev, ki so ju podrli in julija leta 1902 jim je mestni urad izdal gradbeno dovoljenje za zgraditev nove dvorane in sobe.<ref name=":2">{{Navedi splet |title=Pirc, Tone. »Od Slovenskega bralnega društva do društva Prosveta,« ''Loški razgledi'' 17, št. 1 (1970): 117–134|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NGQWUOF5/2ac8301a-dd04-4e85-b15a-0741fdbb144f/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Prva igra, ki je bila uprizorjena ob otvoritvi drugega februarja 1903, je bila ''Mlini pod zemljo''.{{sfn|Gartner|1986|p=72}} Zanjo so se odločili, ker ima samo moške vloge, saj takratna duhovščina še ni dovolila, da bi se igrale igre z mešanimi vlogami.<ref name=":2">{{Navedi splet |title=Pirc, Tone. »Od Slovenskega bralnega društva do društva Prosveta,« ''Loški razgledi'' 17, št. 1 (1970): 117–134|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NGQWUOF5/2ac8301a-dd04-4e85-b15a-0741fdbb144f/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Prirejali so različne gledališke igre, Miklavževanja, proslave in številna predavanja ter tečaje. Med letoma 1933 in 1935 so prenehali z dejavnostmi, od leta 1935 do okupacije leta 1941 pa so delovali pod novi imenom, Prosvetno društvo v Škofji Loki.{{sfn|Pegam|1986|p=22, 24–28}} === Društveno delovanje in gledališka dejavnost med prvo svetovno vojno === Ko se je leta 1914 začela [[prva svetovna vojna]], je to vplivalo tudi na društvo in njegovo gledališko delovanje. Društvene dejavnosti so potekale do julija 1915, dokler ni prišlo do ukaza, da se morajo vsi društveni prostori izprazniti. Na ta ukaz je verjetno vplivalo odprtje [[Soška fronta|Soške fronte]] blizu Škofje Loke, saj so se po mestu odpirale različne bolnišnice, v prostore Katoliškega prosvetnega društva se je naselil [[Rdeči Križ]]. Leta 1918 so bili prostori ponovno vrnjeni društvu.{{sfn|Gartner|2024|p=71}} === Gledališka dejavnost med obema vojnama === Leta 1919 je Katoliško prosvetno društvo, ki se je takrat imenovalo Katoliško izobraževalno društvo in je imelo že 300 članov, praznovalo svojo 25. obletnico delovanja. Leto kasneje pa naj bi odigrali kar 22 predstav. Leta 1927 so odigrali 14 predstav, enako pa tudi leto pozneje. Takrat so uvedli tudi sklep, da bodo igralcem namenili pet odstotkov čistega dobička od vsake igre. Leta 1929 so v prostorih dobili tudi kino, ki je začel delovati eno leto kasneje. Leta 1930 sta na odru gostovala Ljubljanska drama in Kranjski oder, Ločani pa so gostovali v Kranju.{{sfn|Gartner|2024|p=73}} Društvo je takrat pestila denarna kriza, ki je v tistem času zajela širši evropski prostor. Tudi obisk gledaliških predstav je upadel do prepovedi kino predstav leta 1932. Takrat se je društvo usmerilo samo v gledališke dejavnosti in so skoraj vsako nedeljo uprizorili igro. Leta 1933 je prišel ukaz o razpustitvi društev, vendar je Škofjeloško društvo kljub temu še vedno delovalo. Dokončno je bilo razpuščeno novembra 1933. Do ponovne vzpostavitve društva dve leti pozneje sta v prostorih današnjega Loškega odra delovala le še gledališki odsek pod vodstvom Franceta Pirca in Krožek mladenk, ki ga je vodila Jožica Debeljak. V gledaliških prostorih so gostovale tudi druge zasedbe, recimo iz Ljubljane in Kranja. Ko je bila med drugo svetovno vojno država okupirana, je bilo društvo ukinjeno.{{sfn|Gartner|2024|p=73}} ===Kulturno društvo v Škofji Loki 1945–1947=== Med drugo svetovno vojno, do leta 1945, je bil v Prosvetnem domu kulturni molk. Občasno so v njem imeli varietejske nastope, ki so bili namenjeni vojakom, drugače pa je tam delovala zdravniška pregledovalnica, kasneje pa je bila tam domobranska postojanka.<ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> 21. junija 1945 pa je kulturna dejavnost v Škofji Loki ponovno oživela. V sklopu Akademije agitacijsko propagandnega odseka Mestnega odbora so namreč uprizorili partizansko enodejanko [[Mile Klopčič|Mileta Klopčiča]] ''Mati'', ki jo je režiral [[Jože Audič]]. Obenem pa je posebni upravljali odbor začel z ustanovitvijo Kulturnega društva v Škofji Loki, ki je bilo ustanovljeno 21. septembra 1945. Prvi predsednik društva je bil [[Janko Kokalj]], prvi načelnik dramske sekcije pa je postal Jože Audič.<ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Društvo je bilo sestavljeno iz več sekcij, med drugim so bile gledališka, šahovska, glasbena in pevska. Ob svoji ustanovitvi je imelo društvo dvesto članov, 50 pa jih je sodelovalo v gledališki sekciji. Preureditev in prenova Kulturnega doma, ki sta potekali že po koncu druge svetovne vojne, sta bili v veliki meri dokončani do ustanovitve Kulturnega društva. 13. oktobra istega leta je že potekala otvoritvena predstava [[Ivan Cankar|Cankarjevih]] ''Hlapcev'', ki jo je režiral Jože Audič.{{sfn|Gartner|2024|p=77}} V prvih letih po vojni je veliko težavo predstavljalo lastništvo doma. Stavba je bila namreč še vedno v lastništvu bivše Ljubljanske hranilnice, ki jo je formalno dobila v last leta 1929. Obstajala je možnost, da bi društvo za prostore plačevalo najemnimo, pri kateri bi bil upoštevan vložek društva pri obnovi doma. V društvu je prevladovalo mnenje, da stavbe ne bi odkupili, nekateri so imeli celo idejo, da bi zgradili lastni kulturni dom. Vprašanje, kdo je lastnik doma je bilo težavno tudi kasneje, saj se je društvo s tem ukvarjalo več let in niso želeli plačati določenih računov za njegovo obnovo, dokler ni bila dilema o lastništvu rešena. Oviro za dobro delovanje društva so namreč predstavljali prostori, ki so bili dani v najem stanovalcu in tovarni Šešir, društvo pa tudi ni imelo hišnika, ki bi skrbel za njihovo urejenost.{{sfn|Gartner|2024|p=79}} Gledališka dejavnost po vojni je bila zelo aktivna. Dramska sekcija društva je imela po otvoritveni predstavi v treh mesecih skupno dvajset uprizoritev različnih gledaliških iger. Poleg uprizarjanja gledaliških iger je bila dramska sekcija dejavna tudi organizacijsko. Njen odbor se je redno sestajal in razpravljal o razporeditvi programa, obnovi prostorov in organizaciji sekcije. Poseben sestanek so imeli tudi režiserji, ki so sestavili izbor iger za tekočo in naslednje sezone. Sestavili so zelo ambiciozen program za prihajajoče predstave, ki se ga do neke mere drži Loški oder še danes.{{sfn|Gartner|2024|p=78–79}} ===Leto 1946: novi uspehi in težave=== Leta 1946 je bilo finančno stanje društva in dramske sekcije že boljše kot eno leto prej. V tem letu so imeli sedem domačih premier, 13 domačih ponovitev, 16 gostovanj drugih igralskih zasedb in eno gostovanje drugod. Imeli so tudi veliko drugih proslav in pevskih koncertov ter koncert orkestra. Vsako prireditev so morali prijaviti pri Okrajnem ljudskem odboru. Predstave so običajno uprizarjali ob nedeljah in tudi ob sobotah. {{sfn|Zapisnik prve redne seje gledališkega odseka KUD 11. 2. 1946.}} Dramska sekcija kulturnega društva je imela veliko težavo, ko je šlo za privabljanje mladih k sodelovanju pri gledališki skupini. Prizadevanja za mladinsko in otroško gledališko skupino so se nadaljevala vse do današnjega dne, bila so bolj ali manj uspešna. [[Poldka Štiglič]] je v letu 1946 dobila nalogo, da sestavi seznam vseh mladih, ki bi se zanimali za igranje. Istega leta je društvo imelo še druge težave. Razmišljalo se je o njegovi ukinitvi, vsekakor pa je bila potrebna reorganizacija. Društvo namreč ni delovalo notranje povezano, prav tako niso vodili točne evidence vseh članov. Nekateri sploh niso bili aktivni in se niso udeleževali sej in sestankov. Nekatere igre v dramski sekciji pa so odpadle, čeprav so igralci že imeli vaje. Dramska sekcija je bila preobremenjena, veliko igralcev pa je tudi sodelovalo pri različnih igralskih skupinah. Na drugi redni skupščini Kulturnega društva Škofja Loka so tako razmišljali o reorganizaciji in o tem, da se mora društvo nasloniti na organizacije, ki so bile finančno močne.<ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Dramska sekcija je imela tudi idejo, da bi se morala osamosvojiti in preimenovati v Ljudsko gledališče, saj je bila v društvu najbolj aktivna. Na koncu se je skupščina zaključila s tem, da so izglasovali naslonitev na množične organizacije, poleg tega pa so se preimenovali v Kulturni aktiv OF v Škofji Loki, za predsednika pa so izvolili [[Janko Regvat|Janka Regvata]]. Kulturni dom so preimenovali v Dom ljudske prosvete v Škofji Loki, v istem letu pa se je društvo spet preimenovalo, in sicer v Svet ljudske prosvete pri mestnem odboru OF in potem še v Mestni svet ljudske prosvete Škofja Loka. {{sfn|Gartner|2024|p=80}} === Svet ljudske prosvete (1947–1949) === Novo ime društva vseeno ni pripomoglo k izboljšanju težav, premalo se je namreč vlagalo v kulturno dejavnost. Dramska sekcija je izvedla manj predstav, kot je sprva obljubila, mladi pa se še vedno niso zanimali za igralske dejavnosti. Prišlo je do predloga, da bi organizirali različne tečaje, ki bi potekali v Domu ljudske prosvete, da bi vzbudili zanimanje in izobrazili nov kader. Veliki težavi sta Svetu ljudske prosvete še vedno predstavljali vprašanje o lastništvu doma in pomanjkanje hišnika. Nekatere hišnikove naloge je sicer opravljal vsakokratni društveni gospodar, v letih 1946 in 1947 pa je hišnikova opravila prevzel Pepe Guzelj, ki je prevzel tudi ponovno delovanje gledališke knjižnice. Glede na začetni zagon ob koncu vojne, bi lahko obdobje od 1947 do 1949 označili za obdobje mrtvila. V tem času so se v Škofji Loki ustanovile tudi druge gledališke družine, npr. puštalska, ki jo je vodil [[Polde Polenc]] in gledališki aktiv krajevnega sindikalnega sveta. Gledališke družine so društvu vzele veliko igralcev, saj so slednji sodelovali pri različnih gledaliških skupinah, kar je privedlo do tega, da je dramska sekcija Mestnega sveta ljudske prosvete Škofja Loka pogosto ostala brez premier. <ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Istega leta so za dvorano kupili 300 nepremičnih stolov, denar zanje pa so dobili v fondu Novi dom. Problem jim je povzročala hramba prospektov in kulis, ki so jih hranili v kleti, kjer so se zaradi velike vlage bali, da bi se uničili. Odločili so se, da jih bodo prestavili na podstreho, vendar pa za ta podvig dolgo niso dobili pomoči, zato je prestavljanje kulis in prospektov trajalo nekaj mesecev. V tem času so tudi temeljito očistili oder in garderobo, izdelali so nove karnise, dobili novega šepetalca in izrazili so zahtevo za združenje ljudske in sindikalne dramske skupine, kar bi pomenilo, da bi znotraj društva delovali dve gledališki skupini, vsaka od njiju pa bi imela med 20 in 25 članov. {{sfn|Zapisnik prve redne seje gledališkega odseka KUD 11. 2. 1946.}} Čeprav je imelo društvo v tistih časih precej težav, vseeno ni povsem prenehalo z delovanjem. Še vedno so gostili veliko predstav drugih gledaliških skupin. Poleg tega je Mestni ljudski odbor 17. avgusta 1948 od Komisije za likvidacijo kreditnih zadrug kupil Kulturni dom in ga dal v upravo sindikatom in Mestni prosveti. S tem so rešili lastninsko vprašanje in gledališka dejavnost se je s tem spet povečala. V sezoni 1948/49 so namreč imeli sedem premier, pet več kot v sezoni prej. {{sfn|Zapisnik redne seje odbora ljudske prosvete 9. 3. 1948.}} === SKUD Tone Šifrer (1949–1953) === Društvo je bilo osmega maja 1949 ponovno ustavljeno pod novim imenom, in sicer Sindikalno kulturno umetniško društvo Tone Šifrer, ki mu je predsedoval [[Stane Hribarnik]]. <ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Novo društvo se je ustanovilo zaradi neaktivnosti v Svetu ljudske prosvete, zato je postalo nujno, da ga prevzame sindikat SKUD. Čeprav je bilo društvo uspešno pred ustanovitvijo SKUD-a, se je še vedno soočalo s težavami. Poleg neaktivnosti so imeli težave z neprimernim ravnanjem s kulisami in drugim gledališkim inventarjem, še vedno pa so bili brez hišnika. SKUD Toneta Šifrerja je hišnika končno dobil prvega julija 1949, ki je skrbel za red in čistočo ter popravljal kulise. Med sekcijami SKUD-a je imela največji uspeh prav dramska sekcija, ki jo je vodil Polde Polenc in je poleti organizirala tudi dramski tečaj, ki so se ga udeležili mladi. {{sfn| Poročila za občni zbor KUD 1955.}} Vsako leto je gledališka sekcija pripravljala več predstav, ki so jih pripravili številni režiserji, režiserke in igralci. Med drugim so uprizorili tudi prvo opereto, in sicer ''Planinsko rožo'', ki jo je režiral [[Fran Bevc]]. V gledališki sezoni 1951/52 so z društvom sodelovali trije režiserji z dvema asistentoma režije, ki so za svoje delo dobivali ustrezno akontacijo. V tej sezoni naj bi vsega skupaj igralo 250 igralcev, ki so uprizorili pet premier in 21 ponovitev. Še vedno pa mladina ni bila preveč zainteresirana za sodelovanje, zato so mlade še bolj vabili medse, npr. z raznimi tečaji. {{sfn| Poročila za občni zbor KUD 1955.}} V naslednji gledališki sezoni (1952/53) so imeli sedem premier, gostili pa so tudi druge gledališke skupine, npr. Mestno gledališče Ljubljana, SKUD »Brata Križnar« Godešič, Gimnazijo Škofja Loka, Mladinsko gledališče Kranj, Svoboda Bežigrad, Ljubljana in Svoboda, Tržič. Za leto 1953 je poznana tudi starostna struktura igralcev, in sicer 58 odraslih, 55 mladincev in 23 pionirjev, skupno 136 oseb, od katerih jih je bilo 8 režiserjev in 20 tehničnih delavcev. {{sfn| Poročila za občni zbor KUD 1955.}} Dramski sekciji SKUD-a so v tistem času konkurenco predstavljali kino, veselice in aktivnosti drugih dramskih skupin, saj je bilo društvo razočarano na slabim obiskom predstav. Pričeli so razmišljati o abonmajskih programih, vseeno pa so se zavedali, da morajo ohranjati kvaliteto predstav, ne glede na obisk. Zanemarjenost dvorane in odra ter tehnična zaostalost sta ponovno postali problem. Zato se je leta 1952 ponovno pojavila želja o prenovi oziroma izgradnji novega kulturnega doma, ki pa se dolga leta ni uresničila. V sledečih letih se je pojavila ideja o tem, da bi plačali delo režiserja, kar bi pripeljalo do tega, da bi se z gledališkim dogajanjem ukvarjal nekdo, ki ne bi bil obremenjen še z drugimi dejavnostmi. Prav tako so dobili zamisel, da bi se bolj posvetili tudi govoru v gledaliških igrah, za kar bi morali dobiti lektorje. V sezoni 1952/53 so začeli izdajati ''Škofjeloški prosvetni list'', ki je bralcem prikazoval delo gledališča, občasno pa so bili v njem tudi članki o škofjeloških dogodkih in zgodovini. {{sfn| Poročila za občni zbor KUD 1955.}} === KUD Tone Šifrer === 16. septembra 1953 se je iz SKUD Toneta Šifrerja društvo preimenovalo v Kulturno umetniško društvo Toneta Šifrerja. <ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> V sezoni 1954/55 so uprizorili šest del, finančno najuspešnejša je bila ''Dobri vojak Švejk''. <ref name=":14">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Delo KUD Tone Šifrer v sezoni 1954/55,« ''Loški razgledi'' 2, št. 1 (1955): 223.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-EWXPUHXB/91442ae3-261c-41a8-bcef-399aa1ce1e71/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Razmišljanja o prenovi dvorane so bila še vedno aktualna, saj je bila potrebna večjih popravil, poleg tega pa je gledališču primanjkovalo reflektorjev in zaves. <ref name=":15">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Delo KUD Tone Šifrer v sezoni 1954/55,« ''Loški razgledi'' 2, št. 1 (1955): 223.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-EWXPUHXB/91442ae3-261c-41a8-bcef-399aa1ce1e71/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Poleg tega je bilo prisotno tudi trenje med različnimi sekcijami društva, zlasti med najmočnejšima, gledališko in godbeno.<ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Prav zaradi teh trenj na oder niso postavili operete, ki bi lahko pripomogla k boljšemu finančnemu stanju društva. <ref name=":16">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Par gledaliških problemov.« ''Loški razgledi'' 1, št. 1 (1954): 176–178.|url= http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H4EHNO2S|access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> V tistem času je zaradi svojega kvalitetnega dela kulturno društvo vzgojilo zahtevno in kulturno publiko. Na oder so začeli privabljati tudi mlajše igralce, kar je pripomoglo k temu, da je bila sezona 1955/56 uspešnejša. Leta 1957, po dvanajstih letih delovanja, je društvo imelo 74 premier. <ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> ===Delavsko prosvetno društvo (DPD) Svoboda v Škofji Loki (1957–1964)=== KUD Tone Šifrer se je leta 1957 preimenovalo v Delavsko prosvetno društvo Svoboda v Škofji Loki. Znotraj društva je bilo deset odsekov: knjižnica, pihalna godba, glasbena šola, orkester, pevski zbor, likovna sekcija, lutkovna sekcija, klubska izobraževalna sekcija in gledališka sekcija – Loško gledališče. Prav gledališka sekcija in njeno delo je bila osrednji del kulturnoprosvetnega dela. Sezono 1957/58 so začeli z uprizoritvijo gledališke igre ''Gimnazijci'', avtorja [[Konstantin Trenjov|Konstantina Trenjova]], ki jo je režirala [[Vida Zupanc]]. Osrednja predstava v sezoni pa je bila Sketova ''Miklova Zala'', ki jo je režiral [[France Finžgar]]. V naslednji sezoni, 1958/59, so imeli tri premiere, v naslednjih dveh sezonah pa pet premier (1959/60 tri in 1960/61 dve). Leta 1961 je občni zbor društva predlagal ustanovitev polpoklicnega gledališča.<ref name=":17">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Kulturnoprosvetno življenje v Škofji Loki v zadnjih letih (od 1958 do 1971/72).« ''Loški razgledi'' 19, št. 1. (1972), 238|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-B6KGA1WJ/ffce930f-984b-4150-8947-aafa5049bc2a/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Leta 1963, ob štirideseti obletnici smrti [[Ivan Tavčar|Ivana Tavčarja]], so organizirali prve Škofjeloške poletne prireditve. Za organizacijo je poskrbel poseben odbor, ki je delovali v sklopu DPD Svoboda v Škofji Loki, a je imel svoje finančno poslovanje. Odločili so se, da bodo poletne prireditve potekale od 24. avgusta do 1. septembra 1963, njihov pokrovitelj pa je bil [[Boris Ziherl]]. Program poletnih prireditev je bil zelo pester. Na Loškem gradu so premierno uprizorili ''Visoško kroniko'', ki jo je dramatiziral in zrežiral Polde Polenec. Devet predstav ''Visoške kronike'' si je ogledalo več kot tisoč ljudi, na zadnjih dveh pa sta gostovala člana SNG Drame v Ljubljani, [[Jurij Souček]] v vlogi Polikarpa in [[Mileva Zakrajšek]] v vlogi Pasavarice. 24. septembra je ''Visoško kroniko'' posnela [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Ljubljana]] in posnetek predvajala 31. oktobra 1963 za jugoslovansko televizijsko omrežje.<ref name=":18">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Prve Škofjeloške poletne prireditve.« ''Loški razgledi'' 10, št. 1. (1963): 222–227|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-I4ZOV6Z0/78c9a72f-555b-49c7-b6af-5e9fce7f420d/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Škofjeloške poletne prireditve so organizirali tudi eno leto kasneje. Odločili so se, da bo program poletnih prireditev »temeljil na delih slovenske klasike z ljudskim značajem in folklornimi elementi, ki so primerna za uprizoritve na prostem <ref name=":19>{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Škofjeloške poletne prireditve 1964.« ''Loški razgledi'' 11, št. 1. (1964): 216–220|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-NX8GFC18/4dc9daad-afba-4101-a592-1c35d4a0df88/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref>«. Veljalo je tudi, da naj prireditve pripravijo na domačih tleh in naj v njih sodelujejo domačini, amaterji. Odločili so se tudi, da bodo v okviru poletnih prireditev praznovali tudi obletnice domačih in tujih ustvarjalcev. Na poletnih prireditvah so tako leta 1964 uprizorili ''Županovo Micko'' v režiji [[Janko Krek|Janka Kreka]] in prireditev ''Naš Shakespeare'' ob štiristoti obletnici pisateljevega rojstva.<ref name=":19>{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Škofjeloške poletne prireditve 1964.« ''Loški razgledi'' 11, št. 1. (1964): 216–220|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-NX8GFC18/4dc9daad-afba-4101-a592-1c35d4a0df88/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> V tistem času so spet razmišljali o tem, da bi ustanovili amatersko loško gledališče. 30. septembra 1964 je tako potekal razgovor kulturnih delavcev različnih organizacij, kjer so prišli do sklepa, da so pogoji za ustanovitev amaterskega gledališča glede na tradicijo, kader in interes zreli. Vseeno pa so največjo težavo temu predstavljali neaktivnost DPD Svoboda, neurejenost razmer v stavbi društva in nedelavnost ter slaba organiziranost vodstva društva. Medtem ko so vse ostale sekcije, razen dramske, zamrle ali pa se osamosvojile. Izražen je bil predlog, da bi ob prenehanju obstoja DPD Svoboda vse nepremičnine in premičnine prevzelo amatersko gledališče, a bi nujno morali izglasovati novega gospodarja in hišnika, saj je bil dom društva zanemarjen. 16. novembra je potekal zadnji občni zbor DPD Svobode, kjer so skoraj vsi, razen enega, izglasovali, da DPD Svoboda postane Loško gledališče. {{sfn| Zapisnik razgovora o formiranju amaterskega gledališča 30. 10. 1964.}} ===Loško gledališče (1964–1974)=== Na seji gledališkega sveta se je novo društvo 25. novembra 1964 tudi uradno preimenovalo v Loško gledališče. Za upravnika gledališča so imenovali Poldeta Polenca, imenovali pa so tudi komisijo, ki je bila odgovorna za izvedbo primopredaje nepremičnin in premičnin, ki so bile v lasti DPD Svoboda. Društvo Loškega gledališča je imelo svojo upravo (z upravnikom, tajnico, računovodkinjo, tehničnim vodjem, reklamo in predsednikom umetniškega sveta), gledališki in umetniški svet, šepetalce, tehnično osebje, hišnico, maskerje in garderoberje. Zastavili so si tudi obsežen program, ki je sledil programom prejšnjih let. Prizadevali so si za čimbolj kvalitetno delo in gostovanja, spodbujanje gledališke dejavnosti v Škofji Loki, pridobivanje novih članov, sploh mladih in organizacijo tečajev za izobrazbo amaterskih režiserjev in igralcev. {{sfn| Zapisnik občnega zbora DPD Svoboda 16. 11. 1964.}} Z začetkom delovanja Loškega gledališča so januarja 1965 uprizorili igro [[Ilias Venesis|Iliasa Venesisa]] ''Blok C'', v režiji [[Peter Jamnik|Petra Jamnika]], marca pa so odigrali [[William Shakespeare|Shakespearjevo]] ''Zimsko pravljico'', ki jo je režiral Polde Polenec. {{sfn| Zapisnik občega zbora Loškega gledališča}} Loško gledališče je skrbelo tudi za nadaljevanje Poletnih prireditev, ki so jih v tem letu izvedli zadnjič. Odigrali so Medvedovo tragedijo o kmečkih uporih ''Za pravdo in srce'', ki je imela še sedem ponovitev in jo je posnela tudi ljubljanska televizija. <ref name=":23">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Škofjeloške poletne prireditve 1965.« ''Loški razgledi'' 12, št. 1. (1965): 119–120|url= https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CW09P3ZW|access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> S tem, ko je bilo konec poletnih prireditev, se je tudi delo v Loškem gledališču počasi ustavljalo, kar je bilo posledica slabe finančne in moralne podpore. Društvo se je soočalo z že starimi težavami, predvsem z zastarelostjo in neurejenostjo prostorov, ki jih do tedaj nikoli niso uspeli temeljito obnoviti. Poleg tega pa so težave povzročale tudi finance, spori nerazumevanja in nedejavnost. {{sfn| Zapisnik občega zbora Loškega gledališča}} 1969. leta je bilo ustanovljeno Eksperimentalno gledališče Oder-Galerija na pobudo Petra Jamnika. Uprizarjalo je sodobne dramske tekste, imeli pa so malo ponovitev, za razliko od klasičnega gledališča, kjer so bile predstave daljše in so imele številne ponovitve. {{sfn|Čeh|2021|p=51}} Zaradi neprimernosti društvenih prostorov, se je v tem času Loško gledališče preselilo v prostore [[Loški grad|Loškega gradu]], kjer je bil sicer [[Loški muzej]]. V Galeriji na gradu je Loško gledališče med drugim uprizorilo dve igri, in sicer [[Jean Paul Sartre|Sartrova]] ''Zaprta vrata'' in [[Branko Hofman|Hofmanovega]] ''Moža brez obraza''. <ref name=":5">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Kulturnoprosvetno življenje v Škofji Loki v zadnjih letih (od 1958 do 1971/72).« ''Loški razgledi'' 19, št. 1. (1972), 238|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-B6KGA1WJ/ffce930f-984b-4150-8947-aafa5049bc2a/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Omeniti moramo tudi Gledališče za enega, ki ga je ustanovil [[Stane Sever]], ki velja za najuglednejšega slovenskega gledališkega in filmskega igralca povojnega obdobja, za igranje monodram. V sklopu Gledališča za enega je uprizoril le igro ''Krotko dekle'', kmalu zatem (leta 1970) je namreč umrl. V njegovo čast se v Škofji Loki še danes podeljujejo [[Severjeve nagrade]] za igralske dosežke profesionalnih in ljubiteljskih igralcev ter študentov dramske igre. {{sfn|Čeh|2021|p=51}} Bolj aktivno je gledališče spet postalo v sezoni 1970/71, ko je bil ponovno razpisan abonma. Leta 1973, ko je Škofja Loka praznovala tisočo obletnico, je Loško gledališče sodelovalo tudi z drugimi gledališkimi skupinami iz okolice. Za tisočo obletnico Škofje Loke so na grajskem vrtu postavili gledališče na prostem s tribunami. Uprizorili so dramatizacijo Tavčarjevih del ''V Zali'' in ''Visoške kronike''. Obe je režiral Polde Polenec, ki je leto pozneje umrl. Za tisočo obletnico so uprizorili tudi igro Janka Kreka ''Škofja Loka skozi stoletja'', ki jo je režiral [[Jože Vozny]], profesionalni režiser iz Ljubljane. <ref name=":26">{{Navedi splet |title=Malovrh, Lojze. »Škofja Loka v jubilejnem letu.« ''Loški razgledi'' 21, št. 1. (1974): 264|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-2XLH1LYW/4e161ae4-e9d1-4b94-bc5a-531a7f75ed65/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> V tem času so si v društvu še vedno močno prizadevali za obnovo stavbe ob podpori Skupščine občine Škofja Loka. Leta 1974 je prišlo do združitve Eksperimentalnega gledališča Oder Galerija in Loškega gledališča, preimenovali so se v Loški oder, za prvega predsednika pa so izvolili [[Janez Ziherl|Janeza Ziherla]]. {{sfn| Zapisnik občega zbora Loškega gledališča}} === Loški oder (od 1974 dalje) === Loški oder je od leta 1974 do 1988 deloval bolj ali manj neprekinjeno. Razmere v dvorani so bile še vedno slabe, igralci pozimi niso mogli igrati. {{sfn|Pretnar|1976|p=10–11}} Do celovite prenove prostorov je končno prišlo leta 1981, zanjo so zapravili 25.563.733,15 din, po njen pa je število predstav naraslo. {{sfn|Štukl|1984|p=103}} Naslednje leto so v prenovljeni dvorani začeli s podeljevanjem Severjevih nagrad, ki jih na Loškem odru podeljujejo še danes. Severjevo nagrado za življenjsko delo so prejeli tudi številni igralci Loškega odra, med drugim Poldka Štiglic, [[Janez Debeljak – Janče]] in [[Juša Brce]]. Leta 1983 je Spodnji trg 14, ki je bil od leta 1948 v zemljiško knjigo vpisan kot splošno javno premoženje, postal last Loškega odra.{{sfn|Štukl|1984|p=103}} Ob postopku denacionalizacije je bilo lastništvo stavbe spet vprašljivo, leta 2007 je Kulturno društvo Loški oder skoraj izgubilo lastništvo, zahtevali sta ga Zveza hranilno kreditnih združb Slovenije in Slovenska zadružna kmetijska banka Ljubljana. Pred Ministrstvom za kulturo sta v postopku denacionalizacije Loški oder zastopala predsednik Janez Debeljak – Janče kot zakoniti zastopnik in član društva ter pravnik [[Matej Čujovič]]. Pogodili so se za odškodnino, ki jo je plačal Slovenski odškodninski sklad, tako da je Kulturno društvo Loški oder ohranilo lastninsko pravico na zemljišču. Od leta 1988 naprej je bilo dogajanje na Loškem odru izredno pestro, tako s strani domači predstav kot gostovanj. Leta 1988 je domača zasedba v režiji [[Lojze Domajnko|Lojzeta Domajnka]] pripravila igro ''Hrup za odrom'', ki so jo v Škofji Loki odigrali šestnajstkrat, petkrat pa so z njo šli na gostovanja. Zaradi pomanjkanja režiserjev in tehničnega osebja, ki bi istočasno delali dve predstavi, pa je bilo čutiti pomanjkanje na področju otroških predstav. Začeli so se prijavljati tudi na tekmovanja, leta 1990 pa so uvedli rdeči abonma, ki je imel 171 prijavljenih abonentov. Predsedniku društva je pomagala vodja gledališča. Sodelovali so tudi s profesionalci, ki so na Loškem odru po navadi opravljali delo režiserjev (npr. Jože Vozny, [[Matija Milčinski]], [[Milan Golob]], [[Matjaž Šmalc]], [[Alenka Bole Vrabec]], [[Dejan Spasić]]). Nekateri člani Loškega odra so pozneje začeli igrati tudi profesionalno, veliko članov pa je napisalo uspešne drame, dramatizacije in priredbe. Otroške predstave so, za razliko od odraslih, režirali člani odrasle skupine, Loški oder pa sodeluje tudi z lektorjem Ludvikom Kalužo. ==Delovanje Loškega odra danes== Danes na Loškem odru deluje 60 članov, od katerih jih je aktivnih od 40 do 45. Predsednik društva je od leta 2011 Matej Čujovič. Člani igrajo prostovoljno in za to ne prejemajo honorarja. Na leto imajo od tri do štiri premiere, na Loškem odru danes delujejo tri igralske skupine, odrasla, mladinska in otroška. Na leto organizirajo med 120 in 130 dogodkov. Sodelujejo tudi s profesionalnimi režiserji, ki za svoje delo prejmejo honorar. Ponujajo tudi dve vrsti abonmaja, rdečega in modrega, ki zajemata pet predstav na leto, ena je domača, ostale pa so gostujoče. ==Nagrade in priznanja== ČUFARJEVA PLAKETA za moško vlogo FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo FESTIVALSKA NAGRADA za moško vlogo: BLAŽ VEHAR FESTIVALSKA NAGRADA za vizualno podobo SREBRNA PLAKETA za predstavo FESTIVALSKA NAGRADA za moško vlogo: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za moško vlogo: MATEJ ČUJOVIČ FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo NAJBOLJŠI KOMEDIJANT: BOJAN TRAMPUŠ ČUFARJEVA PLAKETA za najboljšo predstavo ČUFARJEVA PLAKETA za moško vlogo FESTIVALSKO PRIZNANJE ZA KOLEKTIVNO IGRO ZLATA PLAKETA za najboljšo predstavo SREBRNA PLAKETA za predstavo SEVERJEVA NAGRADA za življenjsko delo: MATJAŽ ERŽEN FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo FESTIVALSKA NAGRADA za moško vlogo: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo kostumografijo: BARBARA DRMOTA FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo ČUFARJEVA PLAKETA za najboljšo predstavo MATIČEK za najboljšo predstavo MATIČEK za moško vlogo: MATEJ ČUJOVIČ FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo FESTIVALSKA NAGRADA za moško vlogo: MATEJ ČUJOVIČ FESTIVALSKA NAGRADA za žensko vlogo: IRENA KOŽUH FESTIVALSKA NAGRADA za mladega igralca: MAJA DEMŠAR POSEBNO PRIZNANJE za moško vlogo: BOJAN TRAMPUŠ MATIČEK za moško vlogo: MATEJ ČUJOVIČ MATIČEK za moško vlogo: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za glavno moško vlogo: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za stransko moško vlogo: JAN BERTONCELJ ZLATA PLAKETA na najboljšo predstavo SEVERJEVA NAGRADA za vlogo: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo FESTIVALSKA NAGRADA ZA glavno moško vlogo: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za stransko moško vlogo: JAN BERTONCELJ FESTIVALSKA NAGRADA za režijo: MATJAŽ ŠMALC MATIČEK za najboljšo predstavo po izboru žirije MATIČEK za igralski dvojec: BOJAN TRAMPUŠ in MATEJ ČUJOVIČ MATIČEK za vlogo: JAN BERTONCELJ POSEBNO PRIZNANJE za vlogo: PETRA KRANČAN LINHARTOVA PLAKETA JSKD RS: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo po izboru občinstva POSEBNO PRIZNANJE strokovne žirije za glasbene interpretacije ob klavirski spremljavi ČUFARJEVA PLAKETA za kolektivno igro LINHARTOVA LISTINA JSKD RS: LUDVIK KALUŽA NOVA GAZ LINHARTOVA PLAKETA JSKD RS: MATJAŽ ERŽEN FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo po izboru občinstva ČUFARJEVA PLAKETA za žensko vlogo: TAMARA AVGUŠTIN ČUFARJEVA PLAKETA za moško vlogo: MATEJ ČUJOVIČ FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo po izboru žirije MATIČEK za žensko vlogo: TAMARA AVGUŠTIN MATIČEK za najboljšo predstavo po izboru žirije LINHARTOVA LISTINA JSKD RS: KD LOŠKI ODER ŠKOFJA LOKA FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo po izboru žirije NAJBOLJŠA KOMEDIJATKA: JUŠA BERCE SEVERJEVA NAGRADA za vlogo: MATEJ ČUJOVIČ LINHARTOVA LISTINA JSKD RS: JUŠA BERCE FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo po izboru žirije FESTIVALSKA NAGRADA za glavno žensko vlogo po izboru žirije FESTIVALSKA NAGRADA za režijo po izboru žirije FESTIVALSKA NAGRADA za kostumografijo po izboru žirije FESTIVALSKA NAGRADA za scenografijo po izboru žirije MATIČEK za najboljšo predstavo po izboru žirije MATIČEK za žensko vlogo: TAMARA AVGUŠTIN ZLATA PLAKETA za najboljšo predstavo ČUFARJEVA PLAKETA za žensko vlogo: TAMARA AVGUŠTIN ZLATA PLAKETA za najboljšo predstavo FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo stransko moško vlogo: IZTOK DRABIK ZLATA PLAKETA za najboljšo predstavo SEVERJEVA NAGRADA za življenjsko delo: JUŠA BERCE PRIZNANJE za lektorski dosežek: LUDVIK KALUŽA PRIZNANJE za najboljšo stransko moško vlogo: MATEJ ČUJOVIČ ČUFARJEVA PLAKETA za najboljšo predstavo po izvoru žirije KOMEDIJANT sezone: BOJAN TRAMPUŠ ČUFARJEVA PLAKETA za najboljšo moško vlogo: MATEJ ČUJEVIČ SEVERJEVA NAGRADA za življenjsko delo: JANEZ DEBELJAK BRONASTI GRB OBČINE ŠKOFJA LOKA SEVERJEVA NAGRADA za življenjsko delo: POLDKA ŠTIGLIC <ref name=":129">{{Navedi splet |title= Spletna stran Loškega odra|url= https://www.kd-loskioder.si/vizitka/#nagrade|access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> ==Viri in bibliografija== * Čeh, Petra. »Kulturno in umetniško dogajanje,« ''Od osvoboditve do osamosvojitve. Loško ozemlje od leta 1945 do 1991'', Škofja Loka: Loški muzej, 2021. * Gartner, Gregor. »Kako so se 122 let tresle gledališke deske na Spodnjem trgu, 1. del.« ''Loški razgledi'' 71, št. 1 (2024): 69–87. * Krek, Janko. »Delo KUD Tone Šifrer v sezoni 1954/55.« ''Loški razgledi'' 2, št. 1 (1955): 222–223. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-EWXPUHXB/91442ae3-261c-41a8-bcef-399aa1ce1e71/PDF * Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF * Krek, Janko. »Kulturnoprosvetno življenje v Škofji Loki v zadnjih letih (od 1958 do 1971/72).« ''Loški razgledi'' 19, št. 1. (1972): 236–242. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-B6KGA1WJ/ffce930f-984b-4150-8947-aafa5049bc2a/PDF * Krek, Janko. »Par gledaliških problemov.« ''Loški razgledi'' 1, št. 1 (1954): 176–178. http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H4EHNO2S * Krek, Janko. »Prve Škofjeloške poletne prireditve.« ''Loški razgledi'' 10, št. 1. (1963): 222–227. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-I4ZOV6Z0/78c9a72f-555b-49c7-b6af-5e9fce7f420d/PDF * Krek, Janko. »Škofjeloške poletne prireditve 1964.« ''Loški razgledi'' 11, št. 1. (1964): 216–220. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-NX8GFC18/4dc9daad-afba-4101-a592-1c35d4a0df88/PDF * Krek, Janko. »Škofjeloške poletne prireditve 1965.« ''Loški razgledi'' 12, št. 1. (1965): 119–120. https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CW09P3ZW * Malovrh, Lojze. »Škofja Loka v jubilejnem letu.« ''Loški razgledi'' 21, št. 1. (1974): 253–268. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-2XLH1LYW/4e161ae4-e9d1-4b94-bc5a-531a7f75ed65/PDF * Pegam, Judita. ''Škofjeloška društva in njihova dejavnost v obdobju 1918–1941''. Seminarska naloga, Škofja Loka 1986. * Pirc, Tone. »Od Slovenskega bralnega društva do društva Prosveta.« ''Loški razgledi'' 17, št. 1. (1970): 117–134. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NGQWUOF5/2ac8301a-dd04-4e85-b15a-0741fdbb144f/PDF * Štukl, France. ''Knjiga hiš v Škofji Loki II''. Škofja Loka: Zgodovinski arhiv Ljubljana, 1984. * Arhiv Loški oder. * Pretnar, Bogi. »Kako in zakaj šriplje Loški oder. »Za pol klobase in za drva špilamo!«« ''Stop!'' 9, št. 19. (1976): 10–11. * SI_ZAL_ŠKL/0091, Katoliško prosvetno društvo Škofja Loka. * SI_ZAL_ŠKL/238, Loški oder. * Spletna stran Loškega odra: https://www.kd-loskioder.si/ ==Sklici== [[Kategorija:Gledališča v Sloveniji]] dg9wx9es54rc3s5s93ibf0qkdnlkdei 6775035 6775034 2026-11-05T07:28:13Z 5ra.stare 216578 /* Leto 1946: novi uspehi in težave */ 6775035 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Loški oder | image = [[File:Vrata Loškega odra.jpg|thumb|The door of Loški oder]] | locmapin = Slovenija | location = Spodnji trg 14, [[Škofja Loka]] | owner = Kulturno društvo Loški oder | občina = Škofja Loka }} '''Loški oder''' deluje že od leta 1902 in je najstarejše amatersko gledališče v Sloveniji. Gre za nevladno organizacijo v javnem interesu, ki deluje na področju kulture. Svoje prostore ima v [[Škofja Loka|Škofji Loki]], na Spodnjem trgu 14. Loški oder sestavljajo ljubiteljski igralci, poklicni tehnika in uprava, z njimi pa sodelujejo tudi profesionalni zunanji sodelavci z gledališkega področja. == Zgodovina == === Katoliško prosvetno društvo === [[Katoliško prosvetno društvo|Katoliško prosvetno društvo]] v Škofji Loki se je začelo leta 1894, ko so iz Škofjeloške čitalnice odšli vsi duhovniki in drugi klerikalno misleči člani. Katoliško prosvetno društvo je kupilo prostore današnjega Loškega odra leta 1902.{{sfn|Pegam|1986|p=22, 24–28}} Na prostoru, kjer je sedaj dvorana, je imela kupljena hiša prej šupo in hlev, ki so ju podrli in julija leta 1902 jim je mestni urad izdal gradbeno dovoljenje za zgraditev nove dvorane in sobe.<ref name=":2">{{Navedi splet |title=Pirc, Tone. »Od Slovenskega bralnega društva do društva Prosveta,« ''Loški razgledi'' 17, št. 1 (1970): 117–134|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NGQWUOF5/2ac8301a-dd04-4e85-b15a-0741fdbb144f/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Prva igra, ki je bila uprizorjena ob otvoritvi drugega februarja 1903, je bila ''Mlini pod zemljo''.{{sfn|Gartner|1986|p=72}} Zanjo so se odločili, ker ima samo moške vloge, saj takratna duhovščina še ni dovolila, da bi se igrale igre z mešanimi vlogami.<ref name=":2">{{Navedi splet |title=Pirc, Tone. »Od Slovenskega bralnega društva do društva Prosveta,« ''Loški razgledi'' 17, št. 1 (1970): 117–134|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NGQWUOF5/2ac8301a-dd04-4e85-b15a-0741fdbb144f/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Prirejali so različne gledališke igre, Miklavževanja, proslave in številna predavanja ter tečaje. Med letoma 1933 in 1935 so prenehali z dejavnostmi, od leta 1935 do okupacije leta 1941 pa so delovali pod novi imenom, Prosvetno društvo v Škofji Loki.{{sfn|Pegam|1986|p=22, 24–28}} === Društveno delovanje in gledališka dejavnost med prvo svetovno vojno === Ko se je leta 1914 začela [[prva svetovna vojna]], je to vplivalo tudi na društvo in njegovo gledališko delovanje. Društvene dejavnosti so potekale do julija 1915, dokler ni prišlo do ukaza, da se morajo vsi društveni prostori izprazniti. Na ta ukaz je verjetno vplivalo odprtje [[Soška fronta|Soške fronte]] blizu Škofje Loke, saj so se po mestu odpirale različne bolnišnice, v prostore Katoliškega prosvetnega društva se je naselil [[Rdeči Križ]]. Leta 1918 so bili prostori ponovno vrnjeni društvu.{{sfn|Gartner|2024|p=71}} === Gledališka dejavnost med obema vojnama === Leta 1919 je Katoliško prosvetno društvo, ki se je takrat imenovalo Katoliško izobraževalno društvo in je imelo že 300 članov, praznovalo svojo 25. obletnico delovanja. Leto kasneje pa naj bi odigrali kar 22 predstav. Leta 1927 so odigrali 14 predstav, enako pa tudi leto pozneje. Takrat so uvedli tudi sklep, da bodo igralcem namenili pet odstotkov čistega dobička od vsake igre. Leta 1929 so v prostorih dobili tudi kino, ki je začel delovati eno leto kasneje. Leta 1930 sta na odru gostovala Ljubljanska drama in Kranjski oder, Ločani pa so gostovali v Kranju.{{sfn|Gartner|2024|p=73}} Društvo je takrat pestila denarna kriza, ki je v tistem času zajela širši evropski prostor. Tudi obisk gledaliških predstav je upadel do prepovedi kino predstav leta 1932. Takrat se je društvo usmerilo samo v gledališke dejavnosti in so skoraj vsako nedeljo uprizorili igro. Leta 1933 je prišel ukaz o razpustitvi društev, vendar je Škofjeloško društvo kljub temu še vedno delovalo. Dokončno je bilo razpuščeno novembra 1933. Do ponovne vzpostavitve društva dve leti pozneje sta v prostorih današnjega Loškega odra delovala le še gledališki odsek pod vodstvom Franceta Pirca in Krožek mladenk, ki ga je vodila Jožica Debeljak. V gledaliških prostorih so gostovale tudi druge zasedbe, recimo iz Ljubljane in Kranja. Ko je bila med drugo svetovno vojno država okupirana, je bilo društvo ukinjeno.{{sfn|Gartner|2024|p=73}} ===Kulturno društvo v Škofji Loki 1945–1947=== Med drugo svetovno vojno, do leta 1945, je bil v Prosvetnem domu kulturni molk. Občasno so v njem imeli varietejske nastope, ki so bili namenjeni vojakom, drugače pa je tam delovala zdravniška pregledovalnica, kasneje pa je bila tam domobranska postojanka.<ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> 21. junija 1945 pa je kulturna dejavnost v Škofji Loki ponovno oživela. V sklopu Akademije agitacijsko propagandnega odseka Mestnega odbora so namreč uprizorili partizansko enodejanko [[Mile Klopčič|Mileta Klopčiča]] ''Mati'', ki jo je režiral [[Jože Audič]]. Obenem pa je posebni upravljali odbor začel z ustanovitvijo Kulturnega društva v Škofji Loki, ki je bilo ustanovljeno 21. septembra 1945. Prvi predsednik društva je bil [[Janko Kokalj]], prvi načelnik dramske sekcije pa je postal Jože Audič.<ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Društvo je bilo sestavljeno iz več sekcij, med drugim so bile gledališka, šahovska, glasbena in pevska. Ob svoji ustanovitvi je imelo društvo dvesto članov, 50 pa jih je sodelovalo v gledališki sekciji. Preureditev in prenova Kulturnega doma, ki sta potekali že po koncu druge svetovne vojne, sta bili v veliki meri dokončani do ustanovitve Kulturnega društva. 13. oktobra istega leta je že potekala otvoritvena predstava [[Ivan Cankar|Cankarjevih]] ''Hlapcev'', ki jo je režiral Jože Audič.{{sfn|Gartner|2024|p=77}} V prvih letih po vojni je veliko težavo predstavljalo lastništvo doma. Stavba je bila namreč še vedno v lastništvu bivše Ljubljanske hranilnice, ki jo je formalno dobila v last leta 1929. Obstajala je možnost, da bi društvo za prostore plačevalo najemnimo, pri kateri bi bil upoštevan vložek društva pri obnovi doma. V društvu je prevladovalo mnenje, da stavbe ne bi odkupili, nekateri so imeli celo idejo, da bi zgradili lastni kulturni dom. Vprašanje, kdo je lastnik doma je bilo težavno tudi kasneje, saj se je društvo s tem ukvarjalo več let in niso želeli plačati določenih računov za njegovo obnovo, dokler ni bila dilema o lastništvu rešena. Oviro za dobro delovanje društva so namreč predstavljali prostori, ki so bili dani v najem stanovalcu in tovarni Šešir, društvo pa tudi ni imelo hišnika, ki bi skrbel za njihovo urejenost.{{sfn|Gartner|2024|p=79}} Gledališka dejavnost po vojni je bila zelo aktivna. Dramska sekcija društva je imela po otvoritveni predstavi v treh mesecih skupno dvajset uprizoritev različnih gledaliških iger. Poleg uprizarjanja gledaliških iger je bila dramska sekcija dejavna tudi organizacijsko. Njen odbor se je redno sestajal in razpravljal o razporeditvi programa, obnovi prostorov in organizaciji sekcije. Poseben sestanek so imeli tudi režiserji, ki so sestavili izbor iger za tekočo in naslednje sezone. Sestavili so zelo ambiciozen program za prihajajoče predstave, ki se ga do neke mere drži Loški oder še danes.{{sfn|Gartner|2024|p=78–79}} ===Leto 1946: novi uspehi in težave=== Leta 1946 je bilo finančno stanje društva in dramske sekcije že boljše kot eno leto prej. V tem letu so imeli sedem domačih premier, 13 domačih ponovitev, 16 gostovanj drugih igralskih zasedb in eno gostovanje drugod. Imeli so tudi veliko drugih proslav in pevskih koncertov ter koncert orkestra. Vsako prireditev so morali prijaviti pri Okrajnem ljudskem odboru. Predstave so običajno uprizarjali ob nedeljah in tudi ob sobotah.{{sfn|Zapisnik prve redne seje gledališkega odseka KUD 11. 2. 1946.}} Dramska sekcija kulturnega društva je imela veliko težavo, ko je šlo za privabljanje mladih k sodelovanju pri gledališki skupini. Prizadevanja za mladinsko in otroško gledališko skupino so se nadaljevala vse do današnjega dne, bila so bolj ali manj uspešna. [[Poldka Štiglič]] je v letu 1946 dobila nalogo, da sestavi seznam vseh mladih, ki bi se zanimali za igranje. Istega leta je društvo imelo še druge težave. Razmišljalo se je o njegovi ukinitvi, vsekakor pa je bila potrebna reorganizacija. Društvo namreč ni delovalo notranje povezano, prav tako niso vodili evidence vseh članov. Nekateri sploh niso bili aktivni in se niso udeleževali sej in sestankov. Nekatere igre v dramski sekciji pa so odpadle, čeprav so igralci že imeli vaje. Dramska sekcija je bila preobremenjena, veliko igralcev pa je tudi sodelovalo pri različnih igralskih skupinah. Na drugi redni skupščini Kulturnega društva Škofja Loka so tako razmišljali o reorganizaciji in o tem, da se mora društvo nasloniti na organizacije, ki so bile finančno močne.<ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Dramska sekcija je imela tudi idejo, da bi se morala osamosvojiti in preimenovati v Ljudsko gledališče, saj je bila v društvu najbolj aktivna. Na koncu se je skupščina zaključila s tem, da so izglasovali naslonitev na množične organizacije, poleg tega pa so se preimenovali v Kulturni aktiv OF v Škofji Loki, za predsednika pa so izvolili [[Janko Regvat|Janka Regvata]]. Kulturni dom so preimenovali v Dom ljudske prosvete v Škofji Loki, v istem letu pa se je društvo spet preimenovalo, in sicer v Svet ljudske prosvete pri mestnem odboru OF in potem še v Mestni svet ljudske prosvete Škofja Loka.{{sfn|Gartner|2024|p=80}} === Svet ljudske prosvete (1947–1949) === Novo ime društva vseeno ni pripomoglo k izboljšanju težav, premalo se je namreč vlagalo v kulturno dejavnost. Dramska sekcija je izvedla manj predstav, kot je sprva obljubila, mladi pa se še vedno niso zanimali za igralske dejavnosti. Prišlo je do predloga, da bi organizirali različne tečaje, ki bi potekali v Domu ljudske prosvete, da bi vzbudili zanimanje in izobrazili nov kader. Veliki težavi sta Svetu ljudske prosvete še vedno predstavljali vprašanje o lastništvu doma in pomanjkanje hišnika. Nekatere hišnikove naloge je sicer opravljal vsakokratni društveni gospodar, v letih 1946 in 1947 pa je hišnikova opravila prevzel Pepe Guzelj, ki je prevzel tudi ponovno delovanje gledališke knjižnice. Glede na začetni zagon ob koncu vojne, bi lahko obdobje od 1947 do 1949 označili za obdobje mrtvila. V tem času so se v Škofji Loki ustanovile tudi druge gledališke družine, npr. puštalska, ki jo je vodil [[Polde Polenc]] in gledališki aktiv krajevnega sindikalnega sveta. Gledališke družine so društvu vzele veliko igralcev, saj so slednji sodelovali pri različnih gledaliških skupinah, kar je privedlo do tega, da je dramska sekcija Mestnega sveta ljudske prosvete Škofja Loka pogosto ostala brez premier. <ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Istega leta so za dvorano kupili 300 nepremičnih stolov, denar zanje pa so dobili v fondu Novi dom. Problem jim je povzročala hramba prospektov in kulis, ki so jih hranili v kleti, kjer so se zaradi velike vlage bali, da bi se uničili. Odločili so se, da jih bodo prestavili na podstreho, vendar pa za ta podvig dolgo niso dobili pomoči, zato je prestavljanje kulis in prospektov trajalo nekaj mesecev. V tem času so tudi temeljito očistili oder in garderobo, izdelali so nove karnise, dobili novega šepetalca in izrazili so zahtevo za združenje ljudske in sindikalne dramske skupine, kar bi pomenilo, da bi znotraj društva delovali dve gledališki skupini, vsaka od njiju pa bi imela med 20 in 25 članov. {{sfn|Zapisnik prve redne seje gledališkega odseka KUD 11. 2. 1946.}} Čeprav je imelo društvo v tistih časih precej težav, vseeno ni povsem prenehalo z delovanjem. Še vedno so gostili veliko predstav drugih gledaliških skupin. Poleg tega je Mestni ljudski odbor 17. avgusta 1948 od Komisije za likvidacijo kreditnih zadrug kupil Kulturni dom in ga dal v upravo sindikatom in Mestni prosveti. S tem so rešili lastninsko vprašanje in gledališka dejavnost se je s tem spet povečala. V sezoni 1948/49 so namreč imeli sedem premier, pet več kot v sezoni prej. {{sfn|Zapisnik redne seje odbora ljudske prosvete 9. 3. 1948.}} === SKUD Tone Šifrer (1949–1953) === Društvo je bilo osmega maja 1949 ponovno ustavljeno pod novim imenom, in sicer Sindikalno kulturno umetniško društvo Tone Šifrer, ki mu je predsedoval [[Stane Hribarnik]]. <ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Novo društvo se je ustanovilo zaradi neaktivnosti v Svetu ljudske prosvete, zato je postalo nujno, da ga prevzame sindikat SKUD. Čeprav je bilo društvo uspešno pred ustanovitvijo SKUD-a, se je še vedno soočalo s težavami. Poleg neaktivnosti so imeli težave z neprimernim ravnanjem s kulisami in drugim gledališkim inventarjem, še vedno pa so bili brez hišnika. SKUD Toneta Šifrerja je hišnika končno dobil prvega julija 1949, ki je skrbel za red in čistočo ter popravljal kulise. Med sekcijami SKUD-a je imela največji uspeh prav dramska sekcija, ki jo je vodil Polde Polenc in je poleti organizirala tudi dramski tečaj, ki so se ga udeležili mladi. {{sfn| Poročila za občni zbor KUD 1955.}} Vsako leto je gledališka sekcija pripravljala več predstav, ki so jih pripravili številni režiserji, režiserke in igralci. Med drugim so uprizorili tudi prvo opereto, in sicer ''Planinsko rožo'', ki jo je režiral [[Fran Bevc]]. V gledališki sezoni 1951/52 so z društvom sodelovali trije režiserji z dvema asistentoma režije, ki so za svoje delo dobivali ustrezno akontacijo. V tej sezoni naj bi vsega skupaj igralo 250 igralcev, ki so uprizorili pet premier in 21 ponovitev. Še vedno pa mladina ni bila preveč zainteresirana za sodelovanje, zato so mlade še bolj vabili medse, npr. z raznimi tečaji. {{sfn| Poročila za občni zbor KUD 1955.}} V naslednji gledališki sezoni (1952/53) so imeli sedem premier, gostili pa so tudi druge gledališke skupine, npr. Mestno gledališče Ljubljana, SKUD »Brata Križnar« Godešič, Gimnazijo Škofja Loka, Mladinsko gledališče Kranj, Svoboda Bežigrad, Ljubljana in Svoboda, Tržič. Za leto 1953 je poznana tudi starostna struktura igralcev, in sicer 58 odraslih, 55 mladincev in 23 pionirjev, skupno 136 oseb, od katerih jih je bilo 8 režiserjev in 20 tehničnih delavcev. {{sfn| Poročila za občni zbor KUD 1955.}} Dramski sekciji SKUD-a so v tistem času konkurenco predstavljali kino, veselice in aktivnosti drugih dramskih skupin, saj je bilo društvo razočarano na slabim obiskom predstav. Pričeli so razmišljati o abonmajskih programih, vseeno pa so se zavedali, da morajo ohranjati kvaliteto predstav, ne glede na obisk. Zanemarjenost dvorane in odra ter tehnična zaostalost sta ponovno postali problem. Zato se je leta 1952 ponovno pojavila želja o prenovi oziroma izgradnji novega kulturnega doma, ki pa se dolga leta ni uresničila. V sledečih letih se je pojavila ideja o tem, da bi plačali delo režiserja, kar bi pripeljalo do tega, da bi se z gledališkim dogajanjem ukvarjal nekdo, ki ne bi bil obremenjen še z drugimi dejavnostmi. Prav tako so dobili zamisel, da bi se bolj posvetili tudi govoru v gledaliških igrah, za kar bi morali dobiti lektorje. V sezoni 1952/53 so začeli izdajati ''Škofjeloški prosvetni list'', ki je bralcem prikazoval delo gledališča, občasno pa so bili v njem tudi članki o škofjeloških dogodkih in zgodovini. {{sfn| Poročila za občni zbor KUD 1955.}} === KUD Tone Šifrer === 16. septembra 1953 se je iz SKUD Toneta Šifrerja društvo preimenovalo v Kulturno umetniško društvo Toneta Šifrerja. <ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> V sezoni 1954/55 so uprizorili šest del, finančno najuspešnejša je bila ''Dobri vojak Švejk''. <ref name=":14">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Delo KUD Tone Šifrer v sezoni 1954/55,« ''Loški razgledi'' 2, št. 1 (1955): 223.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-EWXPUHXB/91442ae3-261c-41a8-bcef-399aa1ce1e71/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Razmišljanja o prenovi dvorane so bila še vedno aktualna, saj je bila potrebna večjih popravil, poleg tega pa je gledališču primanjkovalo reflektorjev in zaves. <ref name=":15">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Delo KUD Tone Šifrer v sezoni 1954/55,« ''Loški razgledi'' 2, št. 1 (1955): 223.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-EWXPUHXB/91442ae3-261c-41a8-bcef-399aa1ce1e71/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Poleg tega je bilo prisotno tudi trenje med različnimi sekcijami društva, zlasti med najmočnejšima, gledališko in godbeno.<ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Prav zaradi teh trenj na oder niso postavili operete, ki bi lahko pripomogla k boljšemu finančnemu stanju društva. <ref name=":16">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Par gledaliških problemov.« ''Loški razgledi'' 1, št. 1 (1954): 176–178.|url= http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H4EHNO2S|access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> V tistem času je zaradi svojega kvalitetnega dela kulturno društvo vzgojilo zahtevno in kulturno publiko. Na oder so začeli privabljati tudi mlajše igralce, kar je pripomoglo k temu, da je bila sezona 1955/56 uspešnejša. Leta 1957, po dvanajstih letih delovanja, je društvo imelo 74 premier. <ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> ===Delavsko prosvetno društvo (DPD) Svoboda v Škofji Loki (1957–1964)=== KUD Tone Šifrer se je leta 1957 preimenovalo v Delavsko prosvetno društvo Svoboda v Škofji Loki. Znotraj društva je bilo deset odsekov: knjižnica, pihalna godba, glasbena šola, orkester, pevski zbor, likovna sekcija, lutkovna sekcija, klubska izobraževalna sekcija in gledališka sekcija – Loško gledališče. Prav gledališka sekcija in njeno delo je bila osrednji del kulturnoprosvetnega dela. Sezono 1957/58 so začeli z uprizoritvijo gledališke igre ''Gimnazijci'', avtorja [[Konstantin Trenjov|Konstantina Trenjova]], ki jo je režirala [[Vida Zupanc]]. Osrednja predstava v sezoni pa je bila Sketova ''Miklova Zala'', ki jo je režiral [[France Finžgar]]. V naslednji sezoni, 1958/59, so imeli tri premiere, v naslednjih dveh sezonah pa pet premier (1959/60 tri in 1960/61 dve). Leta 1961 je občni zbor društva predlagal ustanovitev polpoklicnega gledališča.<ref name=":17">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Kulturnoprosvetno življenje v Škofji Loki v zadnjih letih (od 1958 do 1971/72).« ''Loški razgledi'' 19, št. 1. (1972), 238|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-B6KGA1WJ/ffce930f-984b-4150-8947-aafa5049bc2a/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Leta 1963, ob štirideseti obletnici smrti [[Ivan Tavčar|Ivana Tavčarja]], so organizirali prve Škofjeloške poletne prireditve. Za organizacijo je poskrbel poseben odbor, ki je delovali v sklopu DPD Svoboda v Škofji Loki, a je imel svoje finančno poslovanje. Odločili so se, da bodo poletne prireditve potekale od 24. avgusta do 1. septembra 1963, njihov pokrovitelj pa je bil [[Boris Ziherl]]. Program poletnih prireditev je bil zelo pester. Na Loškem gradu so premierno uprizorili ''Visoško kroniko'', ki jo je dramatiziral in zrežiral Polde Polenec. Devet predstav ''Visoške kronike'' si je ogledalo več kot tisoč ljudi, na zadnjih dveh pa sta gostovala člana SNG Drame v Ljubljani, [[Jurij Souček]] v vlogi Polikarpa in [[Mileva Zakrajšek]] v vlogi Pasavarice. 24. septembra je ''Visoško kroniko'' posnela [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Ljubljana]] in posnetek predvajala 31. oktobra 1963 za jugoslovansko televizijsko omrežje.<ref name=":18">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Prve Škofjeloške poletne prireditve.« ''Loški razgledi'' 10, št. 1. (1963): 222–227|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-I4ZOV6Z0/78c9a72f-555b-49c7-b6af-5e9fce7f420d/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Škofjeloške poletne prireditve so organizirali tudi eno leto kasneje. Odločili so se, da bo program poletnih prireditev »temeljil na delih slovenske klasike z ljudskim značajem in folklornimi elementi, ki so primerna za uprizoritve na prostem <ref name=":19>{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Škofjeloške poletne prireditve 1964.« ''Loški razgledi'' 11, št. 1. (1964): 216–220|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-NX8GFC18/4dc9daad-afba-4101-a592-1c35d4a0df88/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref>«. Veljalo je tudi, da naj prireditve pripravijo na domačih tleh in naj v njih sodelujejo domačini, amaterji. Odločili so se tudi, da bodo v okviru poletnih prireditev praznovali tudi obletnice domačih in tujih ustvarjalcev. Na poletnih prireditvah so tako leta 1964 uprizorili ''Županovo Micko'' v režiji [[Janko Krek|Janka Kreka]] in prireditev ''Naš Shakespeare'' ob štiristoti obletnici pisateljevega rojstva.<ref name=":19>{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Škofjeloške poletne prireditve 1964.« ''Loški razgledi'' 11, št. 1. (1964): 216–220|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-NX8GFC18/4dc9daad-afba-4101-a592-1c35d4a0df88/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> V tistem času so spet razmišljali o tem, da bi ustanovili amatersko loško gledališče. 30. septembra 1964 je tako potekal razgovor kulturnih delavcev različnih organizacij, kjer so prišli do sklepa, da so pogoji za ustanovitev amaterskega gledališča glede na tradicijo, kader in interes zreli. Vseeno pa so največjo težavo temu predstavljali neaktivnost DPD Svoboda, neurejenost razmer v stavbi društva in nedelavnost ter slaba organiziranost vodstva društva. Medtem ko so vse ostale sekcije, razen dramske, zamrle ali pa se osamosvojile. Izražen je bil predlog, da bi ob prenehanju obstoja DPD Svoboda vse nepremičnine in premičnine prevzelo amatersko gledališče, a bi nujno morali izglasovati novega gospodarja in hišnika, saj je bil dom društva zanemarjen. 16. novembra je potekal zadnji občni zbor DPD Svobode, kjer so skoraj vsi, razen enega, izglasovali, da DPD Svoboda postane Loško gledališče. {{sfn| Zapisnik razgovora o formiranju amaterskega gledališča 30. 10. 1964.}} ===Loško gledališče (1964–1974)=== Na seji gledališkega sveta se je novo društvo 25. novembra 1964 tudi uradno preimenovalo v Loško gledališče. Za upravnika gledališča so imenovali Poldeta Polenca, imenovali pa so tudi komisijo, ki je bila odgovorna za izvedbo primopredaje nepremičnin in premičnin, ki so bile v lasti DPD Svoboda. Društvo Loškega gledališča je imelo svojo upravo (z upravnikom, tajnico, računovodkinjo, tehničnim vodjem, reklamo in predsednikom umetniškega sveta), gledališki in umetniški svet, šepetalce, tehnično osebje, hišnico, maskerje in garderoberje. Zastavili so si tudi obsežen program, ki je sledil programom prejšnjih let. Prizadevali so si za čimbolj kvalitetno delo in gostovanja, spodbujanje gledališke dejavnosti v Škofji Loki, pridobivanje novih članov, sploh mladih in organizacijo tečajev za izobrazbo amaterskih režiserjev in igralcev. {{sfn| Zapisnik občnega zbora DPD Svoboda 16. 11. 1964.}} Z začetkom delovanja Loškega gledališča so januarja 1965 uprizorili igro [[Ilias Venesis|Iliasa Venesisa]] ''Blok C'', v režiji [[Peter Jamnik|Petra Jamnika]], marca pa so odigrali [[William Shakespeare|Shakespearjevo]] ''Zimsko pravljico'', ki jo je režiral Polde Polenec. {{sfn| Zapisnik občega zbora Loškega gledališča}} Loško gledališče je skrbelo tudi za nadaljevanje Poletnih prireditev, ki so jih v tem letu izvedli zadnjič. Odigrali so Medvedovo tragedijo o kmečkih uporih ''Za pravdo in srce'', ki je imela še sedem ponovitev in jo je posnela tudi ljubljanska televizija. <ref name=":23">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Škofjeloške poletne prireditve 1965.« ''Loški razgledi'' 12, št. 1. (1965): 119–120|url= https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CW09P3ZW|access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> S tem, ko je bilo konec poletnih prireditev, se je tudi delo v Loškem gledališču počasi ustavljalo, kar je bilo posledica slabe finančne in moralne podpore. Društvo se je soočalo z že starimi težavami, predvsem z zastarelostjo in neurejenostjo prostorov, ki jih do tedaj nikoli niso uspeli temeljito obnoviti. Poleg tega pa so težave povzročale tudi finance, spori nerazumevanja in nedejavnost. {{sfn| Zapisnik občega zbora Loškega gledališča}} 1969. leta je bilo ustanovljeno Eksperimentalno gledališče Oder-Galerija na pobudo Petra Jamnika. Uprizarjalo je sodobne dramske tekste, imeli pa so malo ponovitev, za razliko od klasičnega gledališča, kjer so bile predstave daljše in so imele številne ponovitve. {{sfn|Čeh|2021|p=51}} Zaradi neprimernosti društvenih prostorov, se je v tem času Loško gledališče preselilo v prostore [[Loški grad|Loškega gradu]], kjer je bil sicer [[Loški muzej]]. V Galeriji na gradu je Loško gledališče med drugim uprizorilo dve igri, in sicer [[Jean Paul Sartre|Sartrova]] ''Zaprta vrata'' in [[Branko Hofman|Hofmanovega]] ''Moža brez obraza''. <ref name=":5">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Kulturnoprosvetno življenje v Škofji Loki v zadnjih letih (od 1958 do 1971/72).« ''Loški razgledi'' 19, št. 1. (1972), 238|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-B6KGA1WJ/ffce930f-984b-4150-8947-aafa5049bc2a/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Omeniti moramo tudi Gledališče za enega, ki ga je ustanovil [[Stane Sever]], ki velja za najuglednejšega slovenskega gledališkega in filmskega igralca povojnega obdobja, za igranje monodram. V sklopu Gledališča za enega je uprizoril le igro ''Krotko dekle'', kmalu zatem (leta 1970) je namreč umrl. V njegovo čast se v Škofji Loki še danes podeljujejo [[Severjeve nagrade]] za igralske dosežke profesionalnih in ljubiteljskih igralcev ter študentov dramske igre. {{sfn|Čeh|2021|p=51}} Bolj aktivno je gledališče spet postalo v sezoni 1970/71, ko je bil ponovno razpisan abonma. Leta 1973, ko je Škofja Loka praznovala tisočo obletnico, je Loško gledališče sodelovalo tudi z drugimi gledališkimi skupinami iz okolice. Za tisočo obletnico Škofje Loke so na grajskem vrtu postavili gledališče na prostem s tribunami. Uprizorili so dramatizacijo Tavčarjevih del ''V Zali'' in ''Visoške kronike''. Obe je režiral Polde Polenec, ki je leto pozneje umrl. Za tisočo obletnico so uprizorili tudi igro Janka Kreka ''Škofja Loka skozi stoletja'', ki jo je režiral [[Jože Vozny]], profesionalni režiser iz Ljubljane. <ref name=":26">{{Navedi splet |title=Malovrh, Lojze. »Škofja Loka v jubilejnem letu.« ''Loški razgledi'' 21, št. 1. (1974): 264|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-2XLH1LYW/4e161ae4-e9d1-4b94-bc5a-531a7f75ed65/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> V tem času so si v društvu še vedno močno prizadevali za obnovo stavbe ob podpori Skupščine občine Škofja Loka. Leta 1974 je prišlo do združitve Eksperimentalnega gledališča Oder Galerija in Loškega gledališča, preimenovali so se v Loški oder, za prvega predsednika pa so izvolili [[Janez Ziherl|Janeza Ziherla]]. {{sfn| Zapisnik občega zbora Loškega gledališča}} === Loški oder (od 1974 dalje) === Loški oder je od leta 1974 do 1988 deloval bolj ali manj neprekinjeno. Razmere v dvorani so bile še vedno slabe, igralci pozimi niso mogli igrati. {{sfn|Pretnar|1976|p=10–11}} Do celovite prenove prostorov je končno prišlo leta 1981, zanjo so zapravili 25.563.733,15 din, po njen pa je število predstav naraslo. {{sfn|Štukl|1984|p=103}} Naslednje leto so v prenovljeni dvorani začeli s podeljevanjem Severjevih nagrad, ki jih na Loškem odru podeljujejo še danes. Severjevo nagrado za življenjsko delo so prejeli tudi številni igralci Loškega odra, med drugim Poldka Štiglic, [[Janez Debeljak – Janče]] in [[Juša Brce]]. Leta 1983 je Spodnji trg 14, ki je bil od leta 1948 v zemljiško knjigo vpisan kot splošno javno premoženje, postal last Loškega odra.{{sfn|Štukl|1984|p=103}} Ob postopku denacionalizacije je bilo lastništvo stavbe spet vprašljivo, leta 2007 je Kulturno društvo Loški oder skoraj izgubilo lastništvo, zahtevali sta ga Zveza hranilno kreditnih združb Slovenije in Slovenska zadružna kmetijska banka Ljubljana. Pred Ministrstvom za kulturo sta v postopku denacionalizacije Loški oder zastopala predsednik Janez Debeljak – Janče kot zakoniti zastopnik in član društva ter pravnik [[Matej Čujovič]]. Pogodili so se za odškodnino, ki jo je plačal Slovenski odškodninski sklad, tako da je Kulturno društvo Loški oder ohranilo lastninsko pravico na zemljišču. Od leta 1988 naprej je bilo dogajanje na Loškem odru izredno pestro, tako s strani domači predstav kot gostovanj. Leta 1988 je domača zasedba v režiji [[Lojze Domajnko|Lojzeta Domajnka]] pripravila igro ''Hrup za odrom'', ki so jo v Škofji Loki odigrali šestnajstkrat, petkrat pa so z njo šli na gostovanja. Zaradi pomanjkanja režiserjev in tehničnega osebja, ki bi istočasno delali dve predstavi, pa je bilo čutiti pomanjkanje na področju otroških predstav. Začeli so se prijavljati tudi na tekmovanja, leta 1990 pa so uvedli rdeči abonma, ki je imel 171 prijavljenih abonentov. Predsedniku društva je pomagala vodja gledališča. Sodelovali so tudi s profesionalci, ki so na Loškem odru po navadi opravljali delo režiserjev (npr. Jože Vozny, [[Matija Milčinski]], [[Milan Golob]], [[Matjaž Šmalc]], [[Alenka Bole Vrabec]], [[Dejan Spasić]]). Nekateri člani Loškega odra so pozneje začeli igrati tudi profesionalno, veliko članov pa je napisalo uspešne drame, dramatizacije in priredbe. Otroške predstave so, za razliko od odraslih, režirali člani odrasle skupine, Loški oder pa sodeluje tudi z lektorjem Ludvikom Kalužo. ==Delovanje Loškega odra danes== Danes na Loškem odru deluje 60 članov, od katerih jih je aktivnih od 40 do 45. Predsednik društva je od leta 2011 Matej Čujovič. Člani igrajo prostovoljno in za to ne prejemajo honorarja. Na leto imajo od tri do štiri premiere, na Loškem odru danes delujejo tri igralske skupine, odrasla, mladinska in otroška. Na leto organizirajo med 120 in 130 dogodkov. Sodelujejo tudi s profesionalnimi režiserji, ki za svoje delo prejmejo honorar. Ponujajo tudi dve vrsti abonmaja, rdečega in modrega, ki zajemata pet predstav na leto, ena je domača, ostale pa so gostujoče. ==Nagrade in priznanja== ČUFARJEVA PLAKETA za moško vlogo FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo FESTIVALSKA NAGRADA za moško vlogo: BLAŽ VEHAR FESTIVALSKA NAGRADA za vizualno podobo SREBRNA PLAKETA za predstavo FESTIVALSKA NAGRADA za moško vlogo: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za moško vlogo: MATEJ ČUJOVIČ FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo NAJBOLJŠI KOMEDIJANT: BOJAN TRAMPUŠ ČUFARJEVA PLAKETA za najboljšo predstavo ČUFARJEVA PLAKETA za moško vlogo FESTIVALSKO PRIZNANJE ZA KOLEKTIVNO IGRO ZLATA PLAKETA za najboljšo predstavo SREBRNA PLAKETA za predstavo SEVERJEVA NAGRADA za življenjsko delo: MATJAŽ ERŽEN FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo FESTIVALSKA NAGRADA za moško vlogo: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo kostumografijo: BARBARA DRMOTA FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo ČUFARJEVA PLAKETA za najboljšo predstavo MATIČEK za najboljšo predstavo MATIČEK za moško vlogo: MATEJ ČUJOVIČ FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo FESTIVALSKA NAGRADA za moško vlogo: MATEJ ČUJOVIČ FESTIVALSKA NAGRADA za žensko vlogo: IRENA KOŽUH FESTIVALSKA NAGRADA za mladega igralca: MAJA DEMŠAR POSEBNO PRIZNANJE za moško vlogo: BOJAN TRAMPUŠ MATIČEK za moško vlogo: MATEJ ČUJOVIČ MATIČEK za moško vlogo: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za glavno moško vlogo: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za stransko moško vlogo: JAN BERTONCELJ ZLATA PLAKETA na najboljšo predstavo SEVERJEVA NAGRADA za vlogo: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo FESTIVALSKA NAGRADA ZA glavno moško vlogo: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za stransko moško vlogo: JAN BERTONCELJ FESTIVALSKA NAGRADA za režijo: MATJAŽ ŠMALC MATIČEK za najboljšo predstavo po izboru žirije MATIČEK za igralski dvojec: BOJAN TRAMPUŠ in MATEJ ČUJOVIČ MATIČEK za vlogo: JAN BERTONCELJ POSEBNO PRIZNANJE za vlogo: PETRA KRANČAN LINHARTOVA PLAKETA JSKD RS: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo po izboru občinstva POSEBNO PRIZNANJE strokovne žirije za glasbene interpretacije ob klavirski spremljavi ČUFARJEVA PLAKETA za kolektivno igro LINHARTOVA LISTINA JSKD RS: LUDVIK KALUŽA NOVA GAZ LINHARTOVA PLAKETA JSKD RS: MATJAŽ ERŽEN FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo po izboru občinstva ČUFARJEVA PLAKETA za žensko vlogo: TAMARA AVGUŠTIN ČUFARJEVA PLAKETA za moško vlogo: MATEJ ČUJOVIČ FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo po izboru žirije MATIČEK za žensko vlogo: TAMARA AVGUŠTIN MATIČEK za najboljšo predstavo po izboru žirije LINHARTOVA LISTINA JSKD RS: KD LOŠKI ODER ŠKOFJA LOKA FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo po izboru žirije NAJBOLJŠA KOMEDIJATKA: JUŠA BERCE SEVERJEVA NAGRADA za vlogo: MATEJ ČUJOVIČ LINHARTOVA LISTINA JSKD RS: JUŠA BERCE FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo po izboru žirije FESTIVALSKA NAGRADA za glavno žensko vlogo po izboru žirije FESTIVALSKA NAGRADA za režijo po izboru žirije FESTIVALSKA NAGRADA za kostumografijo po izboru žirije FESTIVALSKA NAGRADA za scenografijo po izboru žirije MATIČEK za najboljšo predstavo po izboru žirije MATIČEK za žensko vlogo: TAMARA AVGUŠTIN ZLATA PLAKETA za najboljšo predstavo ČUFARJEVA PLAKETA za žensko vlogo: TAMARA AVGUŠTIN ZLATA PLAKETA za najboljšo predstavo FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo stransko moško vlogo: IZTOK DRABIK ZLATA PLAKETA za najboljšo predstavo SEVERJEVA NAGRADA za življenjsko delo: JUŠA BERCE PRIZNANJE za lektorski dosežek: LUDVIK KALUŽA PRIZNANJE za najboljšo stransko moško vlogo: MATEJ ČUJOVIČ ČUFARJEVA PLAKETA za najboljšo predstavo po izvoru žirije KOMEDIJANT sezone: BOJAN TRAMPUŠ ČUFARJEVA PLAKETA za najboljšo moško vlogo: MATEJ ČUJEVIČ SEVERJEVA NAGRADA za življenjsko delo: JANEZ DEBELJAK BRONASTI GRB OBČINE ŠKOFJA LOKA SEVERJEVA NAGRADA za življenjsko delo: POLDKA ŠTIGLIC <ref name=":129">{{Navedi splet |title= Spletna stran Loškega odra|url= https://www.kd-loskioder.si/vizitka/#nagrade|access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> ==Viri in bibliografija== * Čeh, Petra. »Kulturno in umetniško dogajanje,« ''Od osvoboditve do osamosvojitve. Loško ozemlje od leta 1945 do 1991'', Škofja Loka: Loški muzej, 2021. * Gartner, Gregor. »Kako so se 122 let tresle gledališke deske na Spodnjem trgu, 1. del.« ''Loški razgledi'' 71, št. 1 (2024): 69–87. * Krek, Janko. »Delo KUD Tone Šifrer v sezoni 1954/55.« ''Loški razgledi'' 2, št. 1 (1955): 222–223. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-EWXPUHXB/91442ae3-261c-41a8-bcef-399aa1ce1e71/PDF * Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF * Krek, Janko. »Kulturnoprosvetno življenje v Škofji Loki v zadnjih letih (od 1958 do 1971/72).« ''Loški razgledi'' 19, št. 1. (1972): 236–242. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-B6KGA1WJ/ffce930f-984b-4150-8947-aafa5049bc2a/PDF * Krek, Janko. »Par gledaliških problemov.« ''Loški razgledi'' 1, št. 1 (1954): 176–178. http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H4EHNO2S * Krek, Janko. »Prve Škofjeloške poletne prireditve.« ''Loški razgledi'' 10, št. 1. (1963): 222–227. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-I4ZOV6Z0/78c9a72f-555b-49c7-b6af-5e9fce7f420d/PDF * Krek, Janko. »Škofjeloške poletne prireditve 1964.« ''Loški razgledi'' 11, št. 1. (1964): 216–220. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-NX8GFC18/4dc9daad-afba-4101-a592-1c35d4a0df88/PDF * Krek, Janko. »Škofjeloške poletne prireditve 1965.« ''Loški razgledi'' 12, št. 1. (1965): 119–120. https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CW09P3ZW * Malovrh, Lojze. »Škofja Loka v jubilejnem letu.« ''Loški razgledi'' 21, št. 1. (1974): 253–268. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-2XLH1LYW/4e161ae4-e9d1-4b94-bc5a-531a7f75ed65/PDF * Pegam, Judita. ''Škofjeloška društva in njihova dejavnost v obdobju 1918–1941''. Seminarska naloga, Škofja Loka 1986. * Pirc, Tone. »Od Slovenskega bralnega društva do društva Prosveta.« ''Loški razgledi'' 17, št. 1. (1970): 117–134. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NGQWUOF5/2ac8301a-dd04-4e85-b15a-0741fdbb144f/PDF * Štukl, France. ''Knjiga hiš v Škofji Loki II''. Škofja Loka: Zgodovinski arhiv Ljubljana, 1984. * Arhiv Loški oder. * Pretnar, Bogi. »Kako in zakaj šriplje Loški oder. »Za pol klobase in za drva špilamo!«« ''Stop!'' 9, št. 19. (1976): 10–11. * SI_ZAL_ŠKL/0091, Katoliško prosvetno društvo Škofja Loka. * SI_ZAL_ŠKL/238, Loški oder. * Spletna stran Loškega odra: https://www.kd-loskioder.si/ ==Sklici== [[Kategorija:Gledališča v Sloveniji]] d0l3f0f7bl0s32bldof019cn91449mn 6775036 6775035 2026-11-05T07:29:49Z 5ra.stare 216578 /* Svet ljudske prosvete (1947–1949) */ 6775036 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Loški oder | image = [[File:Vrata Loškega odra.jpg|thumb|The door of Loški oder]] | locmapin = Slovenija | location = Spodnji trg 14, [[Škofja Loka]] | owner = Kulturno društvo Loški oder | občina = Škofja Loka }} '''Loški oder''' deluje že od leta 1902 in je najstarejše amatersko gledališče v Sloveniji. Gre za nevladno organizacijo v javnem interesu, ki deluje na področju kulture. Svoje prostore ima v [[Škofja Loka|Škofji Loki]], na Spodnjem trgu 14. Loški oder sestavljajo ljubiteljski igralci, poklicni tehnika in uprava, z njimi pa sodelujejo tudi profesionalni zunanji sodelavci z gledališkega področja. == Zgodovina == === Katoliško prosvetno društvo === [[Katoliško prosvetno društvo|Katoliško prosvetno društvo]] v Škofji Loki se je začelo leta 1894, ko so iz Škofjeloške čitalnice odšli vsi duhovniki in drugi klerikalno misleči člani. Katoliško prosvetno društvo je kupilo prostore današnjega Loškega odra leta 1902.{{sfn|Pegam|1986|p=22, 24–28}} Na prostoru, kjer je sedaj dvorana, je imela kupljena hiša prej šupo in hlev, ki so ju podrli in julija leta 1902 jim je mestni urad izdal gradbeno dovoljenje za zgraditev nove dvorane in sobe.<ref name=":2">{{Navedi splet |title=Pirc, Tone. »Od Slovenskega bralnega društva do društva Prosveta,« ''Loški razgledi'' 17, št. 1 (1970): 117–134|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NGQWUOF5/2ac8301a-dd04-4e85-b15a-0741fdbb144f/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Prva igra, ki je bila uprizorjena ob otvoritvi drugega februarja 1903, je bila ''Mlini pod zemljo''.{{sfn|Gartner|1986|p=72}} Zanjo so se odločili, ker ima samo moške vloge, saj takratna duhovščina še ni dovolila, da bi se igrale igre z mešanimi vlogami.<ref name=":2">{{Navedi splet |title=Pirc, Tone. »Od Slovenskega bralnega društva do društva Prosveta,« ''Loški razgledi'' 17, št. 1 (1970): 117–134|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NGQWUOF5/2ac8301a-dd04-4e85-b15a-0741fdbb144f/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Prirejali so različne gledališke igre, Miklavževanja, proslave in številna predavanja ter tečaje. Med letoma 1933 in 1935 so prenehali z dejavnostmi, od leta 1935 do okupacije leta 1941 pa so delovali pod novi imenom, Prosvetno društvo v Škofji Loki.{{sfn|Pegam|1986|p=22, 24–28}} === Društveno delovanje in gledališka dejavnost med prvo svetovno vojno === Ko se je leta 1914 začela [[prva svetovna vojna]], je to vplivalo tudi na društvo in njegovo gledališko delovanje. Društvene dejavnosti so potekale do julija 1915, dokler ni prišlo do ukaza, da se morajo vsi društveni prostori izprazniti. Na ta ukaz je verjetno vplivalo odprtje [[Soška fronta|Soške fronte]] blizu Škofje Loke, saj so se po mestu odpirale različne bolnišnice, v prostore Katoliškega prosvetnega društva se je naselil [[Rdeči Križ]]. Leta 1918 so bili prostori ponovno vrnjeni društvu.{{sfn|Gartner|2024|p=71}} === Gledališka dejavnost med obema vojnama === Leta 1919 je Katoliško prosvetno društvo, ki se je takrat imenovalo Katoliško izobraževalno društvo in je imelo že 300 članov, praznovalo svojo 25. obletnico delovanja. Leto kasneje pa naj bi odigrali kar 22 predstav. Leta 1927 so odigrali 14 predstav, enako pa tudi leto pozneje. Takrat so uvedli tudi sklep, da bodo igralcem namenili pet odstotkov čistega dobička od vsake igre. Leta 1929 so v prostorih dobili tudi kino, ki je začel delovati eno leto kasneje. Leta 1930 sta na odru gostovala Ljubljanska drama in Kranjski oder, Ločani pa so gostovali v Kranju.{{sfn|Gartner|2024|p=73}} Društvo je takrat pestila denarna kriza, ki je v tistem času zajela širši evropski prostor. Tudi obisk gledaliških predstav je upadel do prepovedi kino predstav leta 1932. Takrat se je društvo usmerilo samo v gledališke dejavnosti in so skoraj vsako nedeljo uprizorili igro. Leta 1933 je prišel ukaz o razpustitvi društev, vendar je Škofjeloško društvo kljub temu še vedno delovalo. Dokončno je bilo razpuščeno novembra 1933. Do ponovne vzpostavitve društva dve leti pozneje sta v prostorih današnjega Loškega odra delovala le še gledališki odsek pod vodstvom Franceta Pirca in Krožek mladenk, ki ga je vodila Jožica Debeljak. V gledaliških prostorih so gostovale tudi druge zasedbe, recimo iz Ljubljane in Kranja. Ko je bila med drugo svetovno vojno država okupirana, je bilo društvo ukinjeno.{{sfn|Gartner|2024|p=73}} ===Kulturno društvo v Škofji Loki 1945–1947=== Med drugo svetovno vojno, do leta 1945, je bil v Prosvetnem domu kulturni molk. Občasno so v njem imeli varietejske nastope, ki so bili namenjeni vojakom, drugače pa je tam delovala zdravniška pregledovalnica, kasneje pa je bila tam domobranska postojanka.<ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> 21. junija 1945 pa je kulturna dejavnost v Škofji Loki ponovno oživela. V sklopu Akademije agitacijsko propagandnega odseka Mestnega odbora so namreč uprizorili partizansko enodejanko [[Mile Klopčič|Mileta Klopčiča]] ''Mati'', ki jo je režiral [[Jože Audič]]. Obenem pa je posebni upravljali odbor začel z ustanovitvijo Kulturnega društva v Škofji Loki, ki je bilo ustanovljeno 21. septembra 1945. Prvi predsednik društva je bil [[Janko Kokalj]], prvi načelnik dramske sekcije pa je postal Jože Audič.<ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Društvo je bilo sestavljeno iz več sekcij, med drugim so bile gledališka, šahovska, glasbena in pevska. Ob svoji ustanovitvi je imelo društvo dvesto članov, 50 pa jih je sodelovalo v gledališki sekciji. Preureditev in prenova Kulturnega doma, ki sta potekali že po koncu druge svetovne vojne, sta bili v veliki meri dokončani do ustanovitve Kulturnega društva. 13. oktobra istega leta je že potekala otvoritvena predstava [[Ivan Cankar|Cankarjevih]] ''Hlapcev'', ki jo je režiral Jože Audič.{{sfn|Gartner|2024|p=77}} V prvih letih po vojni je veliko težavo predstavljalo lastništvo doma. Stavba je bila namreč še vedno v lastništvu bivše Ljubljanske hranilnice, ki jo je formalno dobila v last leta 1929. Obstajala je možnost, da bi društvo za prostore plačevalo najemnimo, pri kateri bi bil upoštevan vložek društva pri obnovi doma. V društvu je prevladovalo mnenje, da stavbe ne bi odkupili, nekateri so imeli celo idejo, da bi zgradili lastni kulturni dom. Vprašanje, kdo je lastnik doma je bilo težavno tudi kasneje, saj se je društvo s tem ukvarjalo več let in niso želeli plačati določenih računov za njegovo obnovo, dokler ni bila dilema o lastništvu rešena. Oviro za dobro delovanje društva so namreč predstavljali prostori, ki so bili dani v najem stanovalcu in tovarni Šešir, društvo pa tudi ni imelo hišnika, ki bi skrbel za njihovo urejenost.{{sfn|Gartner|2024|p=79}} Gledališka dejavnost po vojni je bila zelo aktivna. Dramska sekcija društva je imela po otvoritveni predstavi v treh mesecih skupno dvajset uprizoritev različnih gledaliških iger. Poleg uprizarjanja gledaliških iger je bila dramska sekcija dejavna tudi organizacijsko. Njen odbor se je redno sestajal in razpravljal o razporeditvi programa, obnovi prostorov in organizaciji sekcije. Poseben sestanek so imeli tudi režiserji, ki so sestavili izbor iger za tekočo in naslednje sezone. Sestavili so zelo ambiciozen program za prihajajoče predstave, ki se ga do neke mere drži Loški oder še danes.{{sfn|Gartner|2024|p=78–79}} ===Leto 1946: novi uspehi in težave=== Leta 1946 je bilo finančno stanje društva in dramske sekcije že boljše kot eno leto prej. V tem letu so imeli sedem domačih premier, 13 domačih ponovitev, 16 gostovanj drugih igralskih zasedb in eno gostovanje drugod. Imeli so tudi veliko drugih proslav in pevskih koncertov ter koncert orkestra. Vsako prireditev so morali prijaviti pri Okrajnem ljudskem odboru. Predstave so običajno uprizarjali ob nedeljah in tudi ob sobotah.{{sfn|Zapisnik prve redne seje gledališkega odseka KUD 11. 2. 1946.}} Dramska sekcija kulturnega društva je imela veliko težavo, ko je šlo za privabljanje mladih k sodelovanju pri gledališki skupini. Prizadevanja za mladinsko in otroško gledališko skupino so se nadaljevala vse do današnjega dne, bila so bolj ali manj uspešna. [[Poldka Štiglič]] je v letu 1946 dobila nalogo, da sestavi seznam vseh mladih, ki bi se zanimali za igranje. Istega leta je društvo imelo še druge težave. Razmišljalo se je o njegovi ukinitvi, vsekakor pa je bila potrebna reorganizacija. Društvo namreč ni delovalo notranje povezano, prav tako niso vodili evidence vseh članov. Nekateri sploh niso bili aktivni in se niso udeleževali sej in sestankov. Nekatere igre v dramski sekciji pa so odpadle, čeprav so igralci že imeli vaje. Dramska sekcija je bila preobremenjena, veliko igralcev pa je tudi sodelovalo pri različnih igralskih skupinah. Na drugi redni skupščini Kulturnega društva Škofja Loka so tako razmišljali o reorganizaciji in o tem, da se mora društvo nasloniti na organizacije, ki so bile finančno močne.<ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Dramska sekcija je imela tudi idejo, da bi se morala osamosvojiti in preimenovati v Ljudsko gledališče, saj je bila v društvu najbolj aktivna. Na koncu se je skupščina zaključila s tem, da so izglasovali naslonitev na množične organizacije, poleg tega pa so se preimenovali v Kulturni aktiv OF v Škofji Loki, za predsednika pa so izvolili [[Janko Regvat|Janka Regvata]]. Kulturni dom so preimenovali v Dom ljudske prosvete v Škofji Loki, v istem letu pa se je društvo spet preimenovalo, in sicer v Svet ljudske prosvete pri mestnem odboru OF in potem še v Mestni svet ljudske prosvete Škofja Loka.{{sfn|Gartner|2024|p=80}} === Svet ljudske prosvete (1947–1949) === Novo ime društva vseeno ni pripomoglo k izboljšanju težav, premalo se je namreč vlagalo v kulturno dejavnost. Dramska sekcija je izvedla manj predstav, kot je sprva obljubila, mladi pa se še vedno niso zanimali za igralske dejavnosti. Prišlo je do predloga, da bi organizirali različne tečaje, ki bi potekali v Domu ljudske prosvete, da bi vzbudili zanimanje in izobrazili nov kader. Veliki težavi sta Svetu ljudske prosvete še vedno predstavljali vprašanje o lastništvu doma in odsotnost hišnika. Nekatere hišnikove naloge je sicer opravljal vsakokratni društveni gospodar, v letih 1946 in 1947 pa je hišnikova opravila prevzel Pepe Guzelj, ki je prevzel tudi ponovno delovanje gledališke knjižnice. Glede na začetni zagon ob koncu vojne, bi lahko obdobje od 1947 do 1949 označili za obdobje mrtvila. V tem času so se v Škofji Loki ustanovile tudi druge gledališke družine, npr. puštalska, ki jo je vodil [[Polde Polenc]] in gledališki aktiv krajevnega sindikalnega sveta. Gledališke družine so društvu vzele veliko igralcev, saj so slednji sodelovali pri različnih gledaliških skupinah, kar je privedlo do tega, da je dramska sekcija Mestnega sveta ljudske prosvete Škofja Loka pogosto ostala brez premier.<ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Istega leta so za dvorano kupili 300 nepremičnih stolov, denar zanje pa so dobili v fondu Novi dom. Problem jim je povzročala hramba prospektov in kulis, ki so jih hranili v kleti, kjer so se zaradi velike vlage bali, da bi se uničili. Odločili so se, da jih bodo prestavili na podstreho, vendar pa za ta podvig dolgo niso dobili pomoči, zato je prestavljanje kulis in prospektov trajalo nekaj mesecev. V tem času so tudi temeljito očistili oder in garderobo, izdelali so nove karnise, dobili novega šepetalca in izrazili so zahtevo za združenje ljudske in sindikalne dramske skupine, kar bi pomenilo, da bi znotraj društva delovali dve gledališki skupini, vsaka od njiju pa bi imela med 20 in 25 članov.{{sfn|Zapisnik prve redne seje gledališkega odseka KUD 11. 2. 1946.}} Čeprav je imelo društvo v tistih časih precej težav, vseeno ni povsem prenehalo z delovanjem. Še vedno so gostili veliko predstav drugih gledaliških skupin. Poleg tega je Mestni ljudski odbor 17. avgusta 1948 od Komisije za likvidacijo kreditnih zadrug kupil Kulturni dom in ga dal v upravo sindikatom in Mestni prosveti. S tem so rešili lastninsko vprašanje in gledališka dejavnost se je s tem spet povečala. V sezoni 1948/49 so namreč imeli sedem premier, pet več kot v sezoni prej.{{sfn|Zapisnik redne seje odbora ljudske prosvete 9. 3. 1948.}} === SKUD Tone Šifrer (1949–1953) === Društvo je bilo osmega maja 1949 ponovno ustavljeno pod novim imenom, in sicer Sindikalno kulturno umetniško društvo Tone Šifrer, ki mu je predsedoval [[Stane Hribarnik]]. <ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Novo društvo se je ustanovilo zaradi neaktivnosti v Svetu ljudske prosvete, zato je postalo nujno, da ga prevzame sindikat SKUD. Čeprav je bilo društvo uspešno pred ustanovitvijo SKUD-a, se je še vedno soočalo s težavami. Poleg neaktivnosti so imeli težave z neprimernim ravnanjem s kulisami in drugim gledališkim inventarjem, še vedno pa so bili brez hišnika. SKUD Toneta Šifrerja je hišnika končno dobil prvega julija 1949, ki je skrbel za red in čistočo ter popravljal kulise. Med sekcijami SKUD-a je imela največji uspeh prav dramska sekcija, ki jo je vodil Polde Polenc in je poleti organizirala tudi dramski tečaj, ki so se ga udeležili mladi. {{sfn| Poročila za občni zbor KUD 1955.}} Vsako leto je gledališka sekcija pripravljala več predstav, ki so jih pripravili številni režiserji, režiserke in igralci. Med drugim so uprizorili tudi prvo opereto, in sicer ''Planinsko rožo'', ki jo je režiral [[Fran Bevc]]. V gledališki sezoni 1951/52 so z društvom sodelovali trije režiserji z dvema asistentoma režije, ki so za svoje delo dobivali ustrezno akontacijo. V tej sezoni naj bi vsega skupaj igralo 250 igralcev, ki so uprizorili pet premier in 21 ponovitev. Še vedno pa mladina ni bila preveč zainteresirana za sodelovanje, zato so mlade še bolj vabili medse, npr. z raznimi tečaji. {{sfn| Poročila za občni zbor KUD 1955.}} V naslednji gledališki sezoni (1952/53) so imeli sedem premier, gostili pa so tudi druge gledališke skupine, npr. Mestno gledališče Ljubljana, SKUD »Brata Križnar« Godešič, Gimnazijo Škofja Loka, Mladinsko gledališče Kranj, Svoboda Bežigrad, Ljubljana in Svoboda, Tržič. Za leto 1953 je poznana tudi starostna struktura igralcev, in sicer 58 odraslih, 55 mladincev in 23 pionirjev, skupno 136 oseb, od katerih jih je bilo 8 režiserjev in 20 tehničnih delavcev. {{sfn| Poročila za občni zbor KUD 1955.}} Dramski sekciji SKUD-a so v tistem času konkurenco predstavljali kino, veselice in aktivnosti drugih dramskih skupin, saj je bilo društvo razočarano na slabim obiskom predstav. Pričeli so razmišljati o abonmajskih programih, vseeno pa so se zavedali, da morajo ohranjati kvaliteto predstav, ne glede na obisk. Zanemarjenost dvorane in odra ter tehnična zaostalost sta ponovno postali problem. Zato se je leta 1952 ponovno pojavila želja o prenovi oziroma izgradnji novega kulturnega doma, ki pa se dolga leta ni uresničila. V sledečih letih se je pojavila ideja o tem, da bi plačali delo režiserja, kar bi pripeljalo do tega, da bi se z gledališkim dogajanjem ukvarjal nekdo, ki ne bi bil obremenjen še z drugimi dejavnostmi. Prav tako so dobili zamisel, da bi se bolj posvetili tudi govoru v gledaliških igrah, za kar bi morali dobiti lektorje. V sezoni 1952/53 so začeli izdajati ''Škofjeloški prosvetni list'', ki je bralcem prikazoval delo gledališča, občasno pa so bili v njem tudi članki o škofjeloških dogodkih in zgodovini. {{sfn| Poročila za občni zbor KUD 1955.}} === KUD Tone Šifrer === 16. septembra 1953 se je iz SKUD Toneta Šifrerja društvo preimenovalo v Kulturno umetniško društvo Toneta Šifrerja. <ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> V sezoni 1954/55 so uprizorili šest del, finančno najuspešnejša je bila ''Dobri vojak Švejk''. <ref name=":14">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Delo KUD Tone Šifrer v sezoni 1954/55,« ''Loški razgledi'' 2, št. 1 (1955): 223.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-EWXPUHXB/91442ae3-261c-41a8-bcef-399aa1ce1e71/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Razmišljanja o prenovi dvorane so bila še vedno aktualna, saj je bila potrebna večjih popravil, poleg tega pa je gledališču primanjkovalo reflektorjev in zaves. <ref name=":15">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Delo KUD Tone Šifrer v sezoni 1954/55,« ''Loški razgledi'' 2, št. 1 (1955): 223.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-EWXPUHXB/91442ae3-261c-41a8-bcef-399aa1ce1e71/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Poleg tega je bilo prisotno tudi trenje med različnimi sekcijami društva, zlasti med najmočnejšima, gledališko in godbeno.<ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Prav zaradi teh trenj na oder niso postavili operete, ki bi lahko pripomogla k boljšemu finančnemu stanju društva. <ref name=":16">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Par gledaliških problemov.« ''Loški razgledi'' 1, št. 1 (1954): 176–178.|url= http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H4EHNO2S|access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> V tistem času je zaradi svojega kvalitetnega dela kulturno društvo vzgojilo zahtevno in kulturno publiko. Na oder so začeli privabljati tudi mlajše igralce, kar je pripomoglo k temu, da je bila sezona 1955/56 uspešnejša. Leta 1957, po dvanajstih letih delovanja, je društvo imelo 74 premier. <ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> ===Delavsko prosvetno društvo (DPD) Svoboda v Škofji Loki (1957–1964)=== KUD Tone Šifrer se je leta 1957 preimenovalo v Delavsko prosvetno društvo Svoboda v Škofji Loki. Znotraj društva je bilo deset odsekov: knjižnica, pihalna godba, glasbena šola, orkester, pevski zbor, likovna sekcija, lutkovna sekcija, klubska izobraževalna sekcija in gledališka sekcija – Loško gledališče. Prav gledališka sekcija in njeno delo je bila osrednji del kulturnoprosvetnega dela. Sezono 1957/58 so začeli z uprizoritvijo gledališke igre ''Gimnazijci'', avtorja [[Konstantin Trenjov|Konstantina Trenjova]], ki jo je režirala [[Vida Zupanc]]. Osrednja predstava v sezoni pa je bila Sketova ''Miklova Zala'', ki jo je režiral [[France Finžgar]]. V naslednji sezoni, 1958/59, so imeli tri premiere, v naslednjih dveh sezonah pa pet premier (1959/60 tri in 1960/61 dve). Leta 1961 je občni zbor društva predlagal ustanovitev polpoklicnega gledališča.<ref name=":17">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Kulturnoprosvetno življenje v Škofji Loki v zadnjih letih (od 1958 do 1971/72).« ''Loški razgledi'' 19, št. 1. (1972), 238|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-B6KGA1WJ/ffce930f-984b-4150-8947-aafa5049bc2a/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Leta 1963, ob štirideseti obletnici smrti [[Ivan Tavčar|Ivana Tavčarja]], so organizirali prve Škofjeloške poletne prireditve. Za organizacijo je poskrbel poseben odbor, ki je delovali v sklopu DPD Svoboda v Škofji Loki, a je imel svoje finančno poslovanje. Odločili so se, da bodo poletne prireditve potekale od 24. avgusta do 1. septembra 1963, njihov pokrovitelj pa je bil [[Boris Ziherl]]. Program poletnih prireditev je bil zelo pester. Na Loškem gradu so premierno uprizorili ''Visoško kroniko'', ki jo je dramatiziral in zrežiral Polde Polenec. Devet predstav ''Visoške kronike'' si je ogledalo več kot tisoč ljudi, na zadnjih dveh pa sta gostovala člana SNG Drame v Ljubljani, [[Jurij Souček]] v vlogi Polikarpa in [[Mileva Zakrajšek]] v vlogi Pasavarice. 24. septembra je ''Visoško kroniko'' posnela [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Ljubljana]] in posnetek predvajala 31. oktobra 1963 za jugoslovansko televizijsko omrežje.<ref name=":18">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Prve Škofjeloške poletne prireditve.« ''Loški razgledi'' 10, št. 1. (1963): 222–227|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-I4ZOV6Z0/78c9a72f-555b-49c7-b6af-5e9fce7f420d/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Škofjeloške poletne prireditve so organizirali tudi eno leto kasneje. Odločili so se, da bo program poletnih prireditev »temeljil na delih slovenske klasike z ljudskim značajem in folklornimi elementi, ki so primerna za uprizoritve na prostem <ref name=":19>{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Škofjeloške poletne prireditve 1964.« ''Loški razgledi'' 11, št. 1. (1964): 216–220|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-NX8GFC18/4dc9daad-afba-4101-a592-1c35d4a0df88/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref>«. Veljalo je tudi, da naj prireditve pripravijo na domačih tleh in naj v njih sodelujejo domačini, amaterji. Odločili so se tudi, da bodo v okviru poletnih prireditev praznovali tudi obletnice domačih in tujih ustvarjalcev. Na poletnih prireditvah so tako leta 1964 uprizorili ''Županovo Micko'' v režiji [[Janko Krek|Janka Kreka]] in prireditev ''Naš Shakespeare'' ob štiristoti obletnici pisateljevega rojstva.<ref name=":19>{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Škofjeloške poletne prireditve 1964.« ''Loški razgledi'' 11, št. 1. (1964): 216–220|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-NX8GFC18/4dc9daad-afba-4101-a592-1c35d4a0df88/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> V tistem času so spet razmišljali o tem, da bi ustanovili amatersko loško gledališče. 30. septembra 1964 je tako potekal razgovor kulturnih delavcev različnih organizacij, kjer so prišli do sklepa, da so pogoji za ustanovitev amaterskega gledališča glede na tradicijo, kader in interes zreli. Vseeno pa so največjo težavo temu predstavljali neaktivnost DPD Svoboda, neurejenost razmer v stavbi društva in nedelavnost ter slaba organiziranost vodstva društva. Medtem ko so vse ostale sekcije, razen dramske, zamrle ali pa se osamosvojile. Izražen je bil predlog, da bi ob prenehanju obstoja DPD Svoboda vse nepremičnine in premičnine prevzelo amatersko gledališče, a bi nujno morali izglasovati novega gospodarja in hišnika, saj je bil dom društva zanemarjen. 16. novembra je potekal zadnji občni zbor DPD Svobode, kjer so skoraj vsi, razen enega, izglasovali, da DPD Svoboda postane Loško gledališče. {{sfn| Zapisnik razgovora o formiranju amaterskega gledališča 30. 10. 1964.}} ===Loško gledališče (1964–1974)=== Na seji gledališkega sveta se je novo društvo 25. novembra 1964 tudi uradno preimenovalo v Loško gledališče. Za upravnika gledališča so imenovali Poldeta Polenca, imenovali pa so tudi komisijo, ki je bila odgovorna za izvedbo primopredaje nepremičnin in premičnin, ki so bile v lasti DPD Svoboda. Društvo Loškega gledališča je imelo svojo upravo (z upravnikom, tajnico, računovodkinjo, tehničnim vodjem, reklamo in predsednikom umetniškega sveta), gledališki in umetniški svet, šepetalce, tehnično osebje, hišnico, maskerje in garderoberje. Zastavili so si tudi obsežen program, ki je sledil programom prejšnjih let. Prizadevali so si za čimbolj kvalitetno delo in gostovanja, spodbujanje gledališke dejavnosti v Škofji Loki, pridobivanje novih članov, sploh mladih in organizacijo tečajev za izobrazbo amaterskih režiserjev in igralcev. {{sfn| Zapisnik občnega zbora DPD Svoboda 16. 11. 1964.}} Z začetkom delovanja Loškega gledališča so januarja 1965 uprizorili igro [[Ilias Venesis|Iliasa Venesisa]] ''Blok C'', v režiji [[Peter Jamnik|Petra Jamnika]], marca pa so odigrali [[William Shakespeare|Shakespearjevo]] ''Zimsko pravljico'', ki jo je režiral Polde Polenec. {{sfn| Zapisnik občega zbora Loškega gledališča}} Loško gledališče je skrbelo tudi za nadaljevanje Poletnih prireditev, ki so jih v tem letu izvedli zadnjič. Odigrali so Medvedovo tragedijo o kmečkih uporih ''Za pravdo in srce'', ki je imela še sedem ponovitev in jo je posnela tudi ljubljanska televizija. <ref name=":23">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Škofjeloške poletne prireditve 1965.« ''Loški razgledi'' 12, št. 1. (1965): 119–120|url= https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CW09P3ZW|access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> S tem, ko je bilo konec poletnih prireditev, se je tudi delo v Loškem gledališču počasi ustavljalo, kar je bilo posledica slabe finančne in moralne podpore. Društvo se je soočalo z že starimi težavami, predvsem z zastarelostjo in neurejenostjo prostorov, ki jih do tedaj nikoli niso uspeli temeljito obnoviti. Poleg tega pa so težave povzročale tudi finance, spori nerazumevanja in nedejavnost. {{sfn| Zapisnik občega zbora Loškega gledališča}} 1969. leta je bilo ustanovljeno Eksperimentalno gledališče Oder-Galerija na pobudo Petra Jamnika. Uprizarjalo je sodobne dramske tekste, imeli pa so malo ponovitev, za razliko od klasičnega gledališča, kjer so bile predstave daljše in so imele številne ponovitve. {{sfn|Čeh|2021|p=51}} Zaradi neprimernosti društvenih prostorov, se je v tem času Loško gledališče preselilo v prostore [[Loški grad|Loškega gradu]], kjer je bil sicer [[Loški muzej]]. V Galeriji na gradu je Loško gledališče med drugim uprizorilo dve igri, in sicer [[Jean Paul Sartre|Sartrova]] ''Zaprta vrata'' in [[Branko Hofman|Hofmanovega]] ''Moža brez obraza''. <ref name=":5">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Kulturnoprosvetno življenje v Škofji Loki v zadnjih letih (od 1958 do 1971/72).« ''Loški razgledi'' 19, št. 1. (1972), 238|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-B6KGA1WJ/ffce930f-984b-4150-8947-aafa5049bc2a/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Omeniti moramo tudi Gledališče za enega, ki ga je ustanovil [[Stane Sever]], ki velja za najuglednejšega slovenskega gledališkega in filmskega igralca povojnega obdobja, za igranje monodram. V sklopu Gledališča za enega je uprizoril le igro ''Krotko dekle'', kmalu zatem (leta 1970) je namreč umrl. V njegovo čast se v Škofji Loki še danes podeljujejo [[Severjeve nagrade]] za igralske dosežke profesionalnih in ljubiteljskih igralcev ter študentov dramske igre. {{sfn|Čeh|2021|p=51}} Bolj aktivno je gledališče spet postalo v sezoni 1970/71, ko je bil ponovno razpisan abonma. Leta 1973, ko je Škofja Loka praznovala tisočo obletnico, je Loško gledališče sodelovalo tudi z drugimi gledališkimi skupinami iz okolice. Za tisočo obletnico Škofje Loke so na grajskem vrtu postavili gledališče na prostem s tribunami. Uprizorili so dramatizacijo Tavčarjevih del ''V Zali'' in ''Visoške kronike''. Obe je režiral Polde Polenec, ki je leto pozneje umrl. Za tisočo obletnico so uprizorili tudi igro Janka Kreka ''Škofja Loka skozi stoletja'', ki jo je režiral [[Jože Vozny]], profesionalni režiser iz Ljubljane. <ref name=":26">{{Navedi splet |title=Malovrh, Lojze. »Škofja Loka v jubilejnem letu.« ''Loški razgledi'' 21, št. 1. (1974): 264|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-2XLH1LYW/4e161ae4-e9d1-4b94-bc5a-531a7f75ed65/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> V tem času so si v društvu še vedno močno prizadevali za obnovo stavbe ob podpori Skupščine občine Škofja Loka. Leta 1974 je prišlo do združitve Eksperimentalnega gledališča Oder Galerija in Loškega gledališča, preimenovali so se v Loški oder, za prvega predsednika pa so izvolili [[Janez Ziherl|Janeza Ziherla]]. {{sfn| Zapisnik občega zbora Loškega gledališča}} === Loški oder (od 1974 dalje) === Loški oder je od leta 1974 do 1988 deloval bolj ali manj neprekinjeno. Razmere v dvorani so bile še vedno slabe, igralci pozimi niso mogli igrati. {{sfn|Pretnar|1976|p=10–11}} Do celovite prenove prostorov je končno prišlo leta 1981, zanjo so zapravili 25.563.733,15 din, po njen pa je število predstav naraslo. {{sfn|Štukl|1984|p=103}} Naslednje leto so v prenovljeni dvorani začeli s podeljevanjem Severjevih nagrad, ki jih na Loškem odru podeljujejo še danes. Severjevo nagrado za življenjsko delo so prejeli tudi številni igralci Loškega odra, med drugim Poldka Štiglic, [[Janez Debeljak – Janče]] in [[Juša Brce]]. Leta 1983 je Spodnji trg 14, ki je bil od leta 1948 v zemljiško knjigo vpisan kot splošno javno premoženje, postal last Loškega odra.{{sfn|Štukl|1984|p=103}} Ob postopku denacionalizacije je bilo lastništvo stavbe spet vprašljivo, leta 2007 je Kulturno društvo Loški oder skoraj izgubilo lastništvo, zahtevali sta ga Zveza hranilno kreditnih združb Slovenije in Slovenska zadružna kmetijska banka Ljubljana. Pred Ministrstvom za kulturo sta v postopku denacionalizacije Loški oder zastopala predsednik Janez Debeljak – Janče kot zakoniti zastopnik in član društva ter pravnik [[Matej Čujovič]]. Pogodili so se za odškodnino, ki jo je plačal Slovenski odškodninski sklad, tako da je Kulturno društvo Loški oder ohranilo lastninsko pravico na zemljišču. Od leta 1988 naprej je bilo dogajanje na Loškem odru izredno pestro, tako s strani domači predstav kot gostovanj. Leta 1988 je domača zasedba v režiji [[Lojze Domajnko|Lojzeta Domajnka]] pripravila igro ''Hrup za odrom'', ki so jo v Škofji Loki odigrali šestnajstkrat, petkrat pa so z njo šli na gostovanja. Zaradi pomanjkanja režiserjev in tehničnega osebja, ki bi istočasno delali dve predstavi, pa je bilo čutiti pomanjkanje na področju otroških predstav. Začeli so se prijavljati tudi na tekmovanja, leta 1990 pa so uvedli rdeči abonma, ki je imel 171 prijavljenih abonentov. Predsedniku društva je pomagala vodja gledališča. Sodelovali so tudi s profesionalci, ki so na Loškem odru po navadi opravljali delo režiserjev (npr. Jože Vozny, [[Matija Milčinski]], [[Milan Golob]], [[Matjaž Šmalc]], [[Alenka Bole Vrabec]], [[Dejan Spasić]]). Nekateri člani Loškega odra so pozneje začeli igrati tudi profesionalno, veliko članov pa je napisalo uspešne drame, dramatizacije in priredbe. Otroške predstave so, za razliko od odraslih, režirali člani odrasle skupine, Loški oder pa sodeluje tudi z lektorjem Ludvikom Kalužo. ==Delovanje Loškega odra danes== Danes na Loškem odru deluje 60 članov, od katerih jih je aktivnih od 40 do 45. Predsednik društva je od leta 2011 Matej Čujovič. Člani igrajo prostovoljno in za to ne prejemajo honorarja. Na leto imajo od tri do štiri premiere, na Loškem odru danes delujejo tri igralske skupine, odrasla, mladinska in otroška. Na leto organizirajo med 120 in 130 dogodkov. Sodelujejo tudi s profesionalnimi režiserji, ki za svoje delo prejmejo honorar. Ponujajo tudi dve vrsti abonmaja, rdečega in modrega, ki zajemata pet predstav na leto, ena je domača, ostale pa so gostujoče. ==Nagrade in priznanja== ČUFARJEVA PLAKETA za moško vlogo FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo FESTIVALSKA NAGRADA za moško vlogo: BLAŽ VEHAR FESTIVALSKA NAGRADA za vizualno podobo SREBRNA PLAKETA za predstavo FESTIVALSKA NAGRADA za moško vlogo: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za moško vlogo: MATEJ ČUJOVIČ FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo NAJBOLJŠI KOMEDIJANT: BOJAN TRAMPUŠ ČUFARJEVA PLAKETA za najboljšo predstavo ČUFARJEVA PLAKETA za moško vlogo FESTIVALSKO PRIZNANJE ZA KOLEKTIVNO IGRO ZLATA PLAKETA za najboljšo predstavo SREBRNA PLAKETA za predstavo SEVERJEVA NAGRADA za življenjsko delo: MATJAŽ ERŽEN FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo FESTIVALSKA NAGRADA za moško vlogo: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo kostumografijo: BARBARA DRMOTA FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo ČUFARJEVA PLAKETA za najboljšo predstavo MATIČEK za najboljšo predstavo MATIČEK za moško vlogo: MATEJ ČUJOVIČ FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo FESTIVALSKA NAGRADA za moško vlogo: MATEJ ČUJOVIČ FESTIVALSKA NAGRADA za žensko vlogo: IRENA KOŽUH FESTIVALSKA NAGRADA za mladega igralca: MAJA DEMŠAR POSEBNO PRIZNANJE za moško vlogo: BOJAN TRAMPUŠ MATIČEK za moško vlogo: MATEJ ČUJOVIČ MATIČEK za moško vlogo: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za glavno moško vlogo: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za stransko moško vlogo: JAN BERTONCELJ ZLATA PLAKETA na najboljšo predstavo SEVERJEVA NAGRADA za vlogo: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo FESTIVALSKA NAGRADA ZA glavno moško vlogo: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za stransko moško vlogo: JAN BERTONCELJ FESTIVALSKA NAGRADA za režijo: MATJAŽ ŠMALC MATIČEK za najboljšo predstavo po izboru žirije MATIČEK za igralski dvojec: BOJAN TRAMPUŠ in MATEJ ČUJOVIČ MATIČEK za vlogo: JAN BERTONCELJ POSEBNO PRIZNANJE za vlogo: PETRA KRANČAN LINHARTOVA PLAKETA JSKD RS: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo po izboru občinstva POSEBNO PRIZNANJE strokovne žirije za glasbene interpretacije ob klavirski spremljavi ČUFARJEVA PLAKETA za kolektivno igro LINHARTOVA LISTINA JSKD RS: LUDVIK KALUŽA NOVA GAZ LINHARTOVA PLAKETA JSKD RS: MATJAŽ ERŽEN FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo po izboru občinstva ČUFARJEVA PLAKETA za žensko vlogo: TAMARA AVGUŠTIN ČUFARJEVA PLAKETA za moško vlogo: MATEJ ČUJOVIČ FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo po izboru žirije MATIČEK za žensko vlogo: TAMARA AVGUŠTIN MATIČEK za najboljšo predstavo po izboru žirije LINHARTOVA LISTINA JSKD RS: KD LOŠKI ODER ŠKOFJA LOKA FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo po izboru žirije NAJBOLJŠA KOMEDIJATKA: JUŠA BERCE SEVERJEVA NAGRADA za vlogo: MATEJ ČUJOVIČ LINHARTOVA LISTINA JSKD RS: JUŠA BERCE FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo po izboru žirije FESTIVALSKA NAGRADA za glavno žensko vlogo po izboru žirije FESTIVALSKA NAGRADA za režijo po izboru žirije FESTIVALSKA NAGRADA za kostumografijo po izboru žirije FESTIVALSKA NAGRADA za scenografijo po izboru žirije MATIČEK za najboljšo predstavo po izboru žirije MATIČEK za žensko vlogo: TAMARA AVGUŠTIN ZLATA PLAKETA za najboljšo predstavo ČUFARJEVA PLAKETA za žensko vlogo: TAMARA AVGUŠTIN ZLATA PLAKETA za najboljšo predstavo FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo stransko moško vlogo: IZTOK DRABIK ZLATA PLAKETA za najboljšo predstavo SEVERJEVA NAGRADA za življenjsko delo: JUŠA BERCE PRIZNANJE za lektorski dosežek: LUDVIK KALUŽA PRIZNANJE za najboljšo stransko moško vlogo: MATEJ ČUJOVIČ ČUFARJEVA PLAKETA za najboljšo predstavo po izvoru žirije KOMEDIJANT sezone: BOJAN TRAMPUŠ ČUFARJEVA PLAKETA za najboljšo moško vlogo: MATEJ ČUJEVIČ SEVERJEVA NAGRADA za življenjsko delo: JANEZ DEBELJAK BRONASTI GRB OBČINE ŠKOFJA LOKA SEVERJEVA NAGRADA za življenjsko delo: POLDKA ŠTIGLIC <ref name=":129">{{Navedi splet |title= Spletna stran Loškega odra|url= https://www.kd-loskioder.si/vizitka/#nagrade|access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> ==Viri in bibliografija== * Čeh, Petra. »Kulturno in umetniško dogajanje,« ''Od osvoboditve do osamosvojitve. Loško ozemlje od leta 1945 do 1991'', Škofja Loka: Loški muzej, 2021. * Gartner, Gregor. »Kako so se 122 let tresle gledališke deske na Spodnjem trgu, 1. del.« ''Loški razgledi'' 71, št. 1 (2024): 69–87. * Krek, Janko. »Delo KUD Tone Šifrer v sezoni 1954/55.« ''Loški razgledi'' 2, št. 1 (1955): 222–223. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-EWXPUHXB/91442ae3-261c-41a8-bcef-399aa1ce1e71/PDF * Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF * Krek, Janko. »Kulturnoprosvetno življenje v Škofji Loki v zadnjih letih (od 1958 do 1971/72).« ''Loški razgledi'' 19, št. 1. (1972): 236–242. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-B6KGA1WJ/ffce930f-984b-4150-8947-aafa5049bc2a/PDF * Krek, Janko. »Par gledaliških problemov.« ''Loški razgledi'' 1, št. 1 (1954): 176–178. http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H4EHNO2S * Krek, Janko. »Prve Škofjeloške poletne prireditve.« ''Loški razgledi'' 10, št. 1. (1963): 222–227. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-I4ZOV6Z0/78c9a72f-555b-49c7-b6af-5e9fce7f420d/PDF * Krek, Janko. »Škofjeloške poletne prireditve 1964.« ''Loški razgledi'' 11, št. 1. (1964): 216–220. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-NX8GFC18/4dc9daad-afba-4101-a592-1c35d4a0df88/PDF * Krek, Janko. »Škofjeloške poletne prireditve 1965.« ''Loški razgledi'' 12, št. 1. (1965): 119–120. https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CW09P3ZW * Malovrh, Lojze. »Škofja Loka v jubilejnem letu.« ''Loški razgledi'' 21, št. 1. (1974): 253–268. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-2XLH1LYW/4e161ae4-e9d1-4b94-bc5a-531a7f75ed65/PDF * Pegam, Judita. ''Škofjeloška društva in njihova dejavnost v obdobju 1918–1941''. Seminarska naloga, Škofja Loka 1986. * Pirc, Tone. »Od Slovenskega bralnega društva do društva Prosveta.« ''Loški razgledi'' 17, št. 1. (1970): 117–134. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NGQWUOF5/2ac8301a-dd04-4e85-b15a-0741fdbb144f/PDF * Štukl, France. ''Knjiga hiš v Škofji Loki II''. Škofja Loka: Zgodovinski arhiv Ljubljana, 1984. * Arhiv Loški oder. * Pretnar, Bogi. »Kako in zakaj šriplje Loški oder. »Za pol klobase in za drva špilamo!«« ''Stop!'' 9, št. 19. (1976): 10–11. * SI_ZAL_ŠKL/0091, Katoliško prosvetno društvo Škofja Loka. * SI_ZAL_ŠKL/238, Loški oder. * Spletna stran Loškega odra: https://www.kd-loskioder.si/ ==Sklici== [[Kategorija:Gledališča v Sloveniji]] 8eb33t0hekvnbup2kv9mee50s0bkwcy 6775039 6775036 2026-11-05T07:36:32Z 5ra.stare 216578 /* SKUD Tone Šifrer (1949–1953) */ 6775039 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Loški oder | image = [[File:Vrata Loškega odra.jpg|thumb|The door of Loški oder]] | locmapin = Slovenija | location = Spodnji trg 14, [[Škofja Loka]] | owner = Kulturno društvo Loški oder | občina = Škofja Loka }} '''Loški oder''' deluje že od leta 1902 in je najstarejše amatersko gledališče v Sloveniji. Gre za nevladno organizacijo v javnem interesu, ki deluje na področju kulture. Svoje prostore ima v [[Škofja Loka|Škofji Loki]], na Spodnjem trgu 14. Loški oder sestavljajo ljubiteljski igralci, poklicni tehnika in uprava, z njimi pa sodelujejo tudi profesionalni zunanji sodelavci z gledališkega področja. == Zgodovina == === Katoliško prosvetno društvo === [[Katoliško prosvetno društvo|Katoliško prosvetno društvo]] v Škofji Loki se je začelo leta 1894, ko so iz Škofjeloške čitalnice odšli vsi duhovniki in drugi klerikalno misleči člani. Katoliško prosvetno društvo je kupilo prostore današnjega Loškega odra leta 1902.{{sfn|Pegam|1986|p=22, 24–28}} Na prostoru, kjer je sedaj dvorana, je imela kupljena hiša prej šupo in hlev, ki so ju podrli in julija leta 1902 jim je mestni urad izdal gradbeno dovoljenje za zgraditev nove dvorane in sobe.<ref name=":2">{{Navedi splet |title=Pirc, Tone. »Od Slovenskega bralnega društva do društva Prosveta,« ''Loški razgledi'' 17, št. 1 (1970): 117–134|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NGQWUOF5/2ac8301a-dd04-4e85-b15a-0741fdbb144f/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Prva igra, ki je bila uprizorjena ob otvoritvi drugega februarja 1903, je bila ''Mlini pod zemljo''.{{sfn|Gartner|1986|p=72}} Zanjo so se odločili, ker ima samo moške vloge, saj takratna duhovščina še ni dovolila, da bi se igrale igre z mešanimi vlogami.<ref name=":2">{{Navedi splet |title=Pirc, Tone. »Od Slovenskega bralnega društva do društva Prosveta,« ''Loški razgledi'' 17, št. 1 (1970): 117–134|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NGQWUOF5/2ac8301a-dd04-4e85-b15a-0741fdbb144f/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Prirejali so različne gledališke igre, Miklavževanja, proslave in številna predavanja ter tečaje. Med letoma 1933 in 1935 so prenehali z dejavnostmi, od leta 1935 do okupacije leta 1941 pa so delovali pod novi imenom, Prosvetno društvo v Škofji Loki.{{sfn|Pegam|1986|p=22, 24–28}} === Društveno delovanje in gledališka dejavnost med prvo svetovno vojno === Ko se je leta 1914 začela [[prva svetovna vojna]], je to vplivalo tudi na društvo in njegovo gledališko delovanje. Društvene dejavnosti so potekale do julija 1915, dokler ni prišlo do ukaza, da se morajo vsi društveni prostori izprazniti. Na ta ukaz je verjetno vplivalo odprtje [[Soška fronta|Soške fronte]] blizu Škofje Loke, saj so se po mestu odpirale različne bolnišnice, v prostore Katoliškega prosvetnega društva se je naselil [[Rdeči Križ]]. Leta 1918 so bili prostori ponovno vrnjeni društvu.{{sfn|Gartner|2024|p=71}} === Gledališka dejavnost med obema vojnama === Leta 1919 je Katoliško prosvetno društvo, ki se je takrat imenovalo Katoliško izobraževalno društvo in je imelo že 300 članov, praznovalo svojo 25. obletnico delovanja. Leto kasneje pa naj bi odigrali kar 22 predstav. Leta 1927 so odigrali 14 predstav, enako pa tudi leto pozneje. Takrat so uvedli tudi sklep, da bodo igralcem namenili pet odstotkov čistega dobička od vsake igre. Leta 1929 so v prostorih dobili tudi kino, ki je začel delovati eno leto kasneje. Leta 1930 sta na odru gostovala Ljubljanska drama in Kranjski oder, Ločani pa so gostovali v Kranju.{{sfn|Gartner|2024|p=73}} Društvo je takrat pestila denarna kriza, ki je v tistem času zajela širši evropski prostor. Tudi obisk gledaliških predstav je upadel do prepovedi kino predstav leta 1932. Takrat se je društvo usmerilo samo v gledališke dejavnosti in so skoraj vsako nedeljo uprizorili igro. Leta 1933 je prišel ukaz o razpustitvi društev, vendar je Škofjeloško društvo kljub temu še vedno delovalo. Dokončno je bilo razpuščeno novembra 1933. Do ponovne vzpostavitve društva dve leti pozneje sta v prostorih današnjega Loškega odra delovala le še gledališki odsek pod vodstvom Franceta Pirca in Krožek mladenk, ki ga je vodila Jožica Debeljak. V gledaliških prostorih so gostovale tudi druge zasedbe, recimo iz Ljubljane in Kranja. Ko je bila med drugo svetovno vojno država okupirana, je bilo društvo ukinjeno.{{sfn|Gartner|2024|p=73}} ===Kulturno društvo v Škofji Loki 1945–1947=== Med drugo svetovno vojno, do leta 1945, je bil v Prosvetnem domu kulturni molk. Občasno so v njem imeli varietejske nastope, ki so bili namenjeni vojakom, drugače pa je tam delovala zdravniška pregledovalnica, kasneje pa je bila tam domobranska postojanka.<ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> 21. junija 1945 pa je kulturna dejavnost v Škofji Loki ponovno oživela. V sklopu Akademije agitacijsko propagandnega odseka Mestnega odbora so namreč uprizorili partizansko enodejanko [[Mile Klopčič|Mileta Klopčiča]] ''Mati'', ki jo je režiral [[Jože Audič]]. Obenem pa je posebni upravljali odbor začel z ustanovitvijo Kulturnega društva v Škofji Loki, ki je bilo ustanovljeno 21. septembra 1945. Prvi predsednik društva je bil [[Janko Kokalj]], prvi načelnik dramske sekcije pa je postal Jože Audič.<ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Društvo je bilo sestavljeno iz več sekcij, med drugim so bile gledališka, šahovska, glasbena in pevska. Ob svoji ustanovitvi je imelo društvo dvesto članov, 50 pa jih je sodelovalo v gledališki sekciji. Preureditev in prenova Kulturnega doma, ki sta potekali že po koncu druge svetovne vojne, sta bili v veliki meri dokončani do ustanovitve Kulturnega društva. 13. oktobra istega leta je že potekala otvoritvena predstava [[Ivan Cankar|Cankarjevih]] ''Hlapcev'', ki jo je režiral Jože Audič.{{sfn|Gartner|2024|p=77}} V prvih letih po vojni je veliko težavo predstavljalo lastništvo doma. Stavba je bila namreč še vedno v lastništvu bivše Ljubljanske hranilnice, ki jo je formalno dobila v last leta 1929. Obstajala je možnost, da bi društvo za prostore plačevalo najemnimo, pri kateri bi bil upoštevan vložek društva pri obnovi doma. V društvu je prevladovalo mnenje, da stavbe ne bi odkupili, nekateri so imeli celo idejo, da bi zgradili lastni kulturni dom. Vprašanje, kdo je lastnik doma je bilo težavno tudi kasneje, saj se je društvo s tem ukvarjalo več let in niso želeli plačati določenih računov za njegovo obnovo, dokler ni bila dilema o lastništvu rešena. Oviro za dobro delovanje društva so namreč predstavljali prostori, ki so bili dani v najem stanovalcu in tovarni Šešir, društvo pa tudi ni imelo hišnika, ki bi skrbel za njihovo urejenost.{{sfn|Gartner|2024|p=79}} Gledališka dejavnost po vojni je bila zelo aktivna. Dramska sekcija društva je imela po otvoritveni predstavi v treh mesecih skupno dvajset uprizoritev različnih gledaliških iger. Poleg uprizarjanja gledaliških iger je bila dramska sekcija dejavna tudi organizacijsko. Njen odbor se je redno sestajal in razpravljal o razporeditvi programa, obnovi prostorov in organizaciji sekcije. Poseben sestanek so imeli tudi režiserji, ki so sestavili izbor iger za tekočo in naslednje sezone. Sestavili so zelo ambiciozen program za prihajajoče predstave, ki se ga do neke mere drži Loški oder še danes.{{sfn|Gartner|2024|p=78–79}} ===Leto 1946: novi uspehi in težave=== Leta 1946 je bilo finančno stanje društva in dramske sekcije že boljše kot eno leto prej. V tem letu so imeli sedem domačih premier, 13 domačih ponovitev, 16 gostovanj drugih igralskih zasedb in eno gostovanje drugod. Imeli so tudi veliko drugih proslav in pevskih koncertov ter koncert orkestra. Vsako prireditev so morali prijaviti pri Okrajnem ljudskem odboru. Predstave so običajno uprizarjali ob nedeljah in tudi ob sobotah.{{sfn|Zapisnik prve redne seje gledališkega odseka KUD 11. 2. 1946.}} Dramska sekcija kulturnega društva je imela veliko težavo, ko je šlo za privabljanje mladih k sodelovanju pri gledališki skupini. Prizadevanja za mladinsko in otroško gledališko skupino so se nadaljevala vse do današnjega dne, bila so bolj ali manj uspešna. [[Poldka Štiglič]] je v letu 1946 dobila nalogo, da sestavi seznam vseh mladih, ki bi se zanimali za igranje. Istega leta je društvo imelo še druge težave. Razmišljalo se je o njegovi ukinitvi, vsekakor pa je bila potrebna reorganizacija. Društvo namreč ni delovalo notranje povezano, prav tako niso vodili evidence vseh članov. Nekateri sploh niso bili aktivni in se niso udeleževali sej in sestankov. Nekatere igre v dramski sekciji pa so odpadle, čeprav so igralci že imeli vaje. Dramska sekcija je bila preobremenjena, veliko igralcev pa je tudi sodelovalo pri različnih igralskih skupinah. Na drugi redni skupščini Kulturnega društva Škofja Loka so tako razmišljali o reorganizaciji in o tem, da se mora društvo nasloniti na organizacije, ki so bile finančno močne.<ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Dramska sekcija je imela tudi idejo, da bi se morala osamosvojiti in preimenovati v Ljudsko gledališče, saj je bila v društvu najbolj aktivna. Na koncu se je skupščina zaključila s tem, da so izglasovali naslonitev na množične organizacije, poleg tega pa so se preimenovali v Kulturni aktiv OF v Škofji Loki, za predsednika pa so izvolili [[Janko Regvat|Janka Regvata]]. Kulturni dom so preimenovali v Dom ljudske prosvete v Škofji Loki, v istem letu pa se je društvo spet preimenovalo, in sicer v Svet ljudske prosvete pri mestnem odboru OF in potem še v Mestni svet ljudske prosvete Škofja Loka.{{sfn|Gartner|2024|p=80}} === Svet ljudske prosvete (1947–1949) === Novo ime društva vseeno ni pripomoglo k izboljšanju težav, premalo se je namreč vlagalo v kulturno dejavnost. Dramska sekcija je izvedla manj predstav, kot je sprva obljubila, mladi pa se še vedno niso zanimali za igralske dejavnosti. Prišlo je do predloga, da bi organizirali različne tečaje, ki bi potekali v Domu ljudske prosvete, da bi vzbudili zanimanje in izobrazili nov kader. Veliki težavi sta Svetu ljudske prosvete še vedno predstavljali vprašanje o lastništvu doma in odsotnost hišnika. Nekatere hišnikove naloge je sicer opravljal vsakokratni društveni gospodar, v letih 1946 in 1947 pa je hišnikova opravila prevzel Pepe Guzelj, ki je prevzel tudi ponovno delovanje gledališke knjižnice. Glede na začetni zagon ob koncu vojne, bi lahko obdobje od 1947 do 1949 označili za obdobje mrtvila. V tem času so se v Škofji Loki ustanovile tudi druge gledališke družine, npr. puštalska, ki jo je vodil [[Polde Polenc]] in gledališki aktiv krajevnega sindikalnega sveta. Gledališke družine so društvu vzele veliko igralcev, saj so slednji sodelovali pri različnih gledaliških skupinah, kar je privedlo do tega, da je dramska sekcija Mestnega sveta ljudske prosvete Škofja Loka pogosto ostala brez premier.<ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Istega leta so za dvorano kupili 300 nepremičnih stolov, denar zanje pa so dobili v fondu Novi dom. Problem jim je povzročala hramba prospektov in kulis, ki so jih hranili v kleti, kjer so se zaradi velike vlage bali, da bi se uničili. Odločili so se, da jih bodo prestavili na podstreho, vendar pa za ta podvig dolgo niso dobili pomoči, zato je prestavljanje kulis in prospektov trajalo nekaj mesecev. V tem času so tudi temeljito očistili oder in garderobo, izdelali so nove karnise, dobili novega šepetalca in izrazili so zahtevo za združenje ljudske in sindikalne dramske skupine, kar bi pomenilo, da bi znotraj društva delovali dve gledališki skupini, vsaka od njiju pa bi imela med 20 in 25 članov.{{sfn|Zapisnik prve redne seje gledališkega odseka KUD 11. 2. 1946.}} Čeprav je imelo društvo v tistih časih precej težav, vseeno ni povsem prenehalo z delovanjem. Še vedno so gostili veliko predstav drugih gledaliških skupin. Poleg tega je Mestni ljudski odbor 17. avgusta 1948 od Komisije za likvidacijo kreditnih zadrug kupil Kulturni dom in ga dal v upravo sindikatom in Mestni prosveti. S tem so rešili lastninsko vprašanje in gledališka dejavnost se je s tem spet povečala. V sezoni 1948/49 so namreč imeli sedem premier, pet več kot v sezoni prej.{{sfn|Zapisnik redne seje odbora ljudske prosvete 9. 3. 1948.}} === SKUD Tone Šifrer (1949–1953) === Društvo je bilo osmega maja 1949 ponovno ustavljeno pod novim imenom, in sicer Sindikalno kulturno umetniško društvo [[Tone Šifrer]], ki mu je predsedoval [[Stane Hribarnik]].<ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Novo društvo se je ustanovilo zaradi neaktivnosti v Svetu ljudske prosvete, zato je postalo nujno, da ga prevzame sindikat SKUD. Čeprav je bilo društvo uspešno pred ustanovitvijo SKUD, se je še vedno soočalo s težavami. Poleg neaktivnosti so imeli težave z neprimernim ravnanjem s kulisami in drugim gledališkim inventarjem, še vedno pa so bili brez hišnika. SKUD Toneta Šifrerja je hišnika končno dobil prvega julija 1949, ki je skrbel za red in čistočo ter popravljal kulise. Med sekcijami SKUD-a je imela največji uspeh prav dramska sekcija, ki jo je vodil [[Polde Polenc]] in je poleti organizirala tudi dramski tečaj, ki so se ga udeležili mladi. {{sfn| Poročila za občni zbor KUD 1955.}} Vsako leto je gledališka sekcija pripravljala več predstav, ki so jih pripravili številni režiserji, režiserke in igralci. Med drugim so uprizorili tudi prvo opereto, in sicer ''Planinsko rožo'', ki jo je režiral [[Fran Bevc]]. V gledališki sezoni 1951/52 so z društvom sodelovali trije režiserji z dvema asistentoma režije, ki so za svoje delo dobivali ustrezno akontacijo. V tej sezoni naj bi vsega skupaj igralo 250 igralcev, ki so uprizorili pet premier in 21 ponovitev. Še vedno pa mladina ni bila preveč zainteresirana za sodelovanje, zato so mlade še bolj vabili medse, npr. z raznimi tečaji.{{sfn| Poročila za občni zbor KUD 1955.}} V naslednji gledališki sezoni (1952/53) so imeli sedem premier, gostili pa so tudi druge gledališke skupine, npr. [[Mestno gledališče ljubljansko|Mestno gledališče Ljubljana]], SKUD »Brata Križnar« Godešič, Gimnazijo Škofja Loka, Mladinsko gledališče Kranj, Svoboda Bežigrad, Ljubljana in Svoboda, Tržič. Za leto 1953 je poznana tudi starostna struktura igralcev, in sicer 58 odraslih, 55 mladincev in 23 pionirjev, skupno 136 oseb, od katerih jih je bilo 8 režiserjev in 20 tehničnih delavcev.{{sfn| Poročila za občni zbor KUD 1955.}} Dramski sekciji SKUD so v tistem času konkurenco predstavljali kino, veselice in aktivnosti drugih dramskih skupin, saj je bilo društvo razočarano na slabim obiskom predstav. Pričeli so razmišljati o abonmajskih programih, vseeno pa so se zavedali, da morajo ohranjati kvaliteto predstav, ne glede na obisk. Zanemarjenost dvorane in odra ter tehnična zaostalost sta ponovno postali problem. Zato se je leta 1952 ponovno pojavila želja o prenovi oziroma izgradnji novega kulturnega doma, ki pa se dolga leta ni uresničila. V sledečih letih se je pojavila ideja o tem, da bi plačali delo režiserja, kar bi pripeljalo do tega, da bi se z gledališkim dogajanjem ukvarjal nekdo, ki ne bi bil obremenjen še z drugimi dejavnostmi. Prav tako so dobili zamisel, da bi se bolj posvetili tudi govoru v gledaliških igrah, za kar bi morali dobiti lektorje. V sezoni 1952/53 so začeli izdajati ''Škofjeloški prosvetni list'', ki je bralcem prikazoval delo gledališča, občasno pa so bili v njem tudi članki o škofjeloških dogodkih in zgodovini.{{sfn| Poročila za občni zbor KUD 1955.}} === KUD Tone Šifrer === 16. septembra 1953 se je iz SKUD Toneta Šifrerja društvo preimenovalo v Kulturno umetniško društvo Toneta Šifrerja. <ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> V sezoni 1954/55 so uprizorili šest del, finančno najuspešnejša je bila ''Dobri vojak Švejk''. <ref name=":14">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Delo KUD Tone Šifrer v sezoni 1954/55,« ''Loški razgledi'' 2, št. 1 (1955): 223.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-EWXPUHXB/91442ae3-261c-41a8-bcef-399aa1ce1e71/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Razmišljanja o prenovi dvorane so bila še vedno aktualna, saj je bila potrebna večjih popravil, poleg tega pa je gledališču primanjkovalo reflektorjev in zaves. <ref name=":15">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Delo KUD Tone Šifrer v sezoni 1954/55,« ''Loški razgledi'' 2, št. 1 (1955): 223.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-EWXPUHXB/91442ae3-261c-41a8-bcef-399aa1ce1e71/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Poleg tega je bilo prisotno tudi trenje med različnimi sekcijami društva, zlasti med najmočnejšima, gledališko in godbeno.<ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Prav zaradi teh trenj na oder niso postavili operete, ki bi lahko pripomogla k boljšemu finančnemu stanju društva. <ref name=":16">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Par gledaliških problemov.« ''Loški razgledi'' 1, št. 1 (1954): 176–178.|url= http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H4EHNO2S|access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> V tistem času je zaradi svojega kvalitetnega dela kulturno društvo vzgojilo zahtevno in kulturno publiko. Na oder so začeli privabljati tudi mlajše igralce, kar je pripomoglo k temu, da je bila sezona 1955/56 uspešnejša. Leta 1957, po dvanajstih letih delovanja, je društvo imelo 74 premier. <ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> ===Delavsko prosvetno društvo (DPD) Svoboda v Škofji Loki (1957–1964)=== KUD Tone Šifrer se je leta 1957 preimenovalo v Delavsko prosvetno društvo Svoboda v Škofji Loki. Znotraj društva je bilo deset odsekov: knjižnica, pihalna godba, glasbena šola, orkester, pevski zbor, likovna sekcija, lutkovna sekcija, klubska izobraževalna sekcija in gledališka sekcija – Loško gledališče. Prav gledališka sekcija in njeno delo je bila osrednji del kulturnoprosvetnega dela. Sezono 1957/58 so začeli z uprizoritvijo gledališke igre ''Gimnazijci'', avtorja [[Konstantin Trenjov|Konstantina Trenjova]], ki jo je režirala [[Vida Zupanc]]. Osrednja predstava v sezoni pa je bila Sketova ''Miklova Zala'', ki jo je režiral [[France Finžgar]]. V naslednji sezoni, 1958/59, so imeli tri premiere, v naslednjih dveh sezonah pa pet premier (1959/60 tri in 1960/61 dve). Leta 1961 je občni zbor društva predlagal ustanovitev polpoklicnega gledališča.<ref name=":17">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Kulturnoprosvetno življenje v Škofji Loki v zadnjih letih (od 1958 do 1971/72).« ''Loški razgledi'' 19, št. 1. (1972), 238|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-B6KGA1WJ/ffce930f-984b-4150-8947-aafa5049bc2a/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Leta 1963, ob štirideseti obletnici smrti [[Ivan Tavčar|Ivana Tavčarja]], so organizirali prve Škofjeloške poletne prireditve. Za organizacijo je poskrbel poseben odbor, ki je delovali v sklopu DPD Svoboda v Škofji Loki, a je imel svoje finančno poslovanje. Odločili so se, da bodo poletne prireditve potekale od 24. avgusta do 1. septembra 1963, njihov pokrovitelj pa je bil [[Boris Ziherl]]. Program poletnih prireditev je bil zelo pester. Na Loškem gradu so premierno uprizorili ''Visoško kroniko'', ki jo je dramatiziral in zrežiral Polde Polenec. Devet predstav ''Visoške kronike'' si je ogledalo več kot tisoč ljudi, na zadnjih dveh pa sta gostovala člana SNG Drame v Ljubljani, [[Jurij Souček]] v vlogi Polikarpa in [[Mileva Zakrajšek]] v vlogi Pasavarice. 24. septembra je ''Visoško kroniko'' posnela [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Ljubljana]] in posnetek predvajala 31. oktobra 1963 za jugoslovansko televizijsko omrežje.<ref name=":18">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Prve Škofjeloške poletne prireditve.« ''Loški razgledi'' 10, št. 1. (1963): 222–227|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-I4ZOV6Z0/78c9a72f-555b-49c7-b6af-5e9fce7f420d/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Škofjeloške poletne prireditve so organizirali tudi eno leto kasneje. Odločili so se, da bo program poletnih prireditev »temeljil na delih slovenske klasike z ljudskim značajem in folklornimi elementi, ki so primerna za uprizoritve na prostem <ref name=":19>{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Škofjeloške poletne prireditve 1964.« ''Loški razgledi'' 11, št. 1. (1964): 216–220|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-NX8GFC18/4dc9daad-afba-4101-a592-1c35d4a0df88/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref>«. Veljalo je tudi, da naj prireditve pripravijo na domačih tleh in naj v njih sodelujejo domačini, amaterji. Odločili so se tudi, da bodo v okviru poletnih prireditev praznovali tudi obletnice domačih in tujih ustvarjalcev. Na poletnih prireditvah so tako leta 1964 uprizorili ''Županovo Micko'' v režiji [[Janko Krek|Janka Kreka]] in prireditev ''Naš Shakespeare'' ob štiristoti obletnici pisateljevega rojstva.<ref name=":19>{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Škofjeloške poletne prireditve 1964.« ''Loški razgledi'' 11, št. 1. (1964): 216–220|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-NX8GFC18/4dc9daad-afba-4101-a592-1c35d4a0df88/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> V tistem času so spet razmišljali o tem, da bi ustanovili amatersko loško gledališče. 30. septembra 1964 je tako potekal razgovor kulturnih delavcev različnih organizacij, kjer so prišli do sklepa, da so pogoji za ustanovitev amaterskega gledališča glede na tradicijo, kader in interes zreli. Vseeno pa so največjo težavo temu predstavljali neaktivnost DPD Svoboda, neurejenost razmer v stavbi društva in nedelavnost ter slaba organiziranost vodstva društva. Medtem ko so vse ostale sekcije, razen dramske, zamrle ali pa se osamosvojile. Izražen je bil predlog, da bi ob prenehanju obstoja DPD Svoboda vse nepremičnine in premičnine prevzelo amatersko gledališče, a bi nujno morali izglasovati novega gospodarja in hišnika, saj je bil dom društva zanemarjen. 16. novembra je potekal zadnji občni zbor DPD Svobode, kjer so skoraj vsi, razen enega, izglasovali, da DPD Svoboda postane Loško gledališče. {{sfn| Zapisnik razgovora o formiranju amaterskega gledališča 30. 10. 1964.}} ===Loško gledališče (1964–1974)=== Na seji gledališkega sveta se je novo društvo 25. novembra 1964 tudi uradno preimenovalo v Loško gledališče. Za upravnika gledališča so imenovali Poldeta Polenca, imenovali pa so tudi komisijo, ki je bila odgovorna za izvedbo primopredaje nepremičnin in premičnin, ki so bile v lasti DPD Svoboda. Društvo Loškega gledališča je imelo svojo upravo (z upravnikom, tajnico, računovodkinjo, tehničnim vodjem, reklamo in predsednikom umetniškega sveta), gledališki in umetniški svet, šepetalce, tehnično osebje, hišnico, maskerje in garderoberje. Zastavili so si tudi obsežen program, ki je sledil programom prejšnjih let. Prizadevali so si za čimbolj kvalitetno delo in gostovanja, spodbujanje gledališke dejavnosti v Škofji Loki, pridobivanje novih članov, sploh mladih in organizacijo tečajev za izobrazbo amaterskih režiserjev in igralcev. {{sfn| Zapisnik občnega zbora DPD Svoboda 16. 11. 1964.}} Z začetkom delovanja Loškega gledališča so januarja 1965 uprizorili igro [[Ilias Venesis|Iliasa Venesisa]] ''Blok C'', v režiji [[Peter Jamnik|Petra Jamnika]], marca pa so odigrali [[William Shakespeare|Shakespearjevo]] ''Zimsko pravljico'', ki jo je režiral Polde Polenec. {{sfn| Zapisnik občega zbora Loškega gledališča}} Loško gledališče je skrbelo tudi za nadaljevanje Poletnih prireditev, ki so jih v tem letu izvedli zadnjič. Odigrali so Medvedovo tragedijo o kmečkih uporih ''Za pravdo in srce'', ki je imela še sedem ponovitev in jo je posnela tudi ljubljanska televizija. <ref name=":23">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Škofjeloške poletne prireditve 1965.« ''Loški razgledi'' 12, št. 1. (1965): 119–120|url= https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CW09P3ZW|access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> S tem, ko je bilo konec poletnih prireditev, se je tudi delo v Loškem gledališču počasi ustavljalo, kar je bilo posledica slabe finančne in moralne podpore. Društvo se je soočalo z že starimi težavami, predvsem z zastarelostjo in neurejenostjo prostorov, ki jih do tedaj nikoli niso uspeli temeljito obnoviti. Poleg tega pa so težave povzročale tudi finance, spori nerazumevanja in nedejavnost. {{sfn| Zapisnik občega zbora Loškega gledališča}} 1969. leta je bilo ustanovljeno Eksperimentalno gledališče Oder-Galerija na pobudo Petra Jamnika. Uprizarjalo je sodobne dramske tekste, imeli pa so malo ponovitev, za razliko od klasičnega gledališča, kjer so bile predstave daljše in so imele številne ponovitve. {{sfn|Čeh|2021|p=51}} Zaradi neprimernosti društvenih prostorov, se je v tem času Loško gledališče preselilo v prostore [[Loški grad|Loškega gradu]], kjer je bil sicer [[Loški muzej]]. V Galeriji na gradu je Loško gledališče med drugim uprizorilo dve igri, in sicer [[Jean Paul Sartre|Sartrova]] ''Zaprta vrata'' in [[Branko Hofman|Hofmanovega]] ''Moža brez obraza''. <ref name=":5">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Kulturnoprosvetno življenje v Škofji Loki v zadnjih letih (od 1958 do 1971/72).« ''Loški razgledi'' 19, št. 1. (1972), 238|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-B6KGA1WJ/ffce930f-984b-4150-8947-aafa5049bc2a/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Omeniti moramo tudi Gledališče za enega, ki ga je ustanovil [[Stane Sever]], ki velja za najuglednejšega slovenskega gledališkega in filmskega igralca povojnega obdobja, za igranje monodram. V sklopu Gledališča za enega je uprizoril le igro ''Krotko dekle'', kmalu zatem (leta 1970) je namreč umrl. V njegovo čast se v Škofji Loki še danes podeljujejo [[Severjeve nagrade]] za igralske dosežke profesionalnih in ljubiteljskih igralcev ter študentov dramske igre. {{sfn|Čeh|2021|p=51}} Bolj aktivno je gledališče spet postalo v sezoni 1970/71, ko je bil ponovno razpisan abonma. Leta 1973, ko je Škofja Loka praznovala tisočo obletnico, je Loško gledališče sodelovalo tudi z drugimi gledališkimi skupinami iz okolice. Za tisočo obletnico Škofje Loke so na grajskem vrtu postavili gledališče na prostem s tribunami. Uprizorili so dramatizacijo Tavčarjevih del ''V Zali'' in ''Visoške kronike''. Obe je režiral Polde Polenec, ki je leto pozneje umrl. Za tisočo obletnico so uprizorili tudi igro Janka Kreka ''Škofja Loka skozi stoletja'', ki jo je režiral [[Jože Vozny]], profesionalni režiser iz Ljubljane. <ref name=":26">{{Navedi splet |title=Malovrh, Lojze. »Škofja Loka v jubilejnem letu.« ''Loški razgledi'' 21, št. 1. (1974): 264|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-2XLH1LYW/4e161ae4-e9d1-4b94-bc5a-531a7f75ed65/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> V tem času so si v društvu še vedno močno prizadevali za obnovo stavbe ob podpori Skupščine občine Škofja Loka. Leta 1974 je prišlo do združitve Eksperimentalnega gledališča Oder Galerija in Loškega gledališča, preimenovali so se v Loški oder, za prvega predsednika pa so izvolili [[Janez Ziherl|Janeza Ziherla]]. {{sfn| Zapisnik občega zbora Loškega gledališča}} === Loški oder (od 1974 dalje) === Loški oder je od leta 1974 do 1988 deloval bolj ali manj neprekinjeno. Razmere v dvorani so bile še vedno slabe, igralci pozimi niso mogli igrati. {{sfn|Pretnar|1976|p=10–11}} Do celovite prenove prostorov je končno prišlo leta 1981, zanjo so zapravili 25.563.733,15 din, po njen pa je število predstav naraslo. {{sfn|Štukl|1984|p=103}} Naslednje leto so v prenovljeni dvorani začeli s podeljevanjem Severjevih nagrad, ki jih na Loškem odru podeljujejo še danes. Severjevo nagrado za življenjsko delo so prejeli tudi številni igralci Loškega odra, med drugim Poldka Štiglic, [[Janez Debeljak – Janče]] in [[Juša Brce]]. Leta 1983 je Spodnji trg 14, ki je bil od leta 1948 v zemljiško knjigo vpisan kot splošno javno premoženje, postal last Loškega odra.{{sfn|Štukl|1984|p=103}} Ob postopku denacionalizacije je bilo lastništvo stavbe spet vprašljivo, leta 2007 je Kulturno društvo Loški oder skoraj izgubilo lastništvo, zahtevali sta ga Zveza hranilno kreditnih združb Slovenije in Slovenska zadružna kmetijska banka Ljubljana. Pred Ministrstvom za kulturo sta v postopku denacionalizacije Loški oder zastopala predsednik Janez Debeljak – Janče kot zakoniti zastopnik in član društva ter pravnik [[Matej Čujovič]]. Pogodili so se za odškodnino, ki jo je plačal Slovenski odškodninski sklad, tako da je Kulturno društvo Loški oder ohranilo lastninsko pravico na zemljišču. Od leta 1988 naprej je bilo dogajanje na Loškem odru izredno pestro, tako s strani domači predstav kot gostovanj. Leta 1988 je domača zasedba v režiji [[Lojze Domajnko|Lojzeta Domajnka]] pripravila igro ''Hrup za odrom'', ki so jo v Škofji Loki odigrali šestnajstkrat, petkrat pa so z njo šli na gostovanja. Zaradi pomanjkanja režiserjev in tehničnega osebja, ki bi istočasno delali dve predstavi, pa je bilo čutiti pomanjkanje na področju otroških predstav. Začeli so se prijavljati tudi na tekmovanja, leta 1990 pa so uvedli rdeči abonma, ki je imel 171 prijavljenih abonentov. Predsedniku društva je pomagala vodja gledališča. Sodelovali so tudi s profesionalci, ki so na Loškem odru po navadi opravljali delo režiserjev (npr. Jože Vozny, [[Matija Milčinski]], [[Milan Golob]], [[Matjaž Šmalc]], [[Alenka Bole Vrabec]], [[Dejan Spasić]]). Nekateri člani Loškega odra so pozneje začeli igrati tudi profesionalno, veliko članov pa je napisalo uspešne drame, dramatizacije in priredbe. Otroške predstave so, za razliko od odraslih, režirali člani odrasle skupine, Loški oder pa sodeluje tudi z lektorjem Ludvikom Kalužo. ==Delovanje Loškega odra danes== Danes na Loškem odru deluje 60 članov, od katerih jih je aktivnih od 40 do 45. Predsednik društva je od leta 2011 Matej Čujovič. Člani igrajo prostovoljno in za to ne prejemajo honorarja. Na leto imajo od tri do štiri premiere, na Loškem odru danes delujejo tri igralske skupine, odrasla, mladinska in otroška. Na leto organizirajo med 120 in 130 dogodkov. Sodelujejo tudi s profesionalnimi režiserji, ki za svoje delo prejmejo honorar. Ponujajo tudi dve vrsti abonmaja, rdečega in modrega, ki zajemata pet predstav na leto, ena je domača, ostale pa so gostujoče. ==Nagrade in priznanja== ČUFARJEVA PLAKETA za moško vlogo FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo FESTIVALSKA NAGRADA za moško vlogo: BLAŽ VEHAR FESTIVALSKA NAGRADA za vizualno podobo SREBRNA PLAKETA za predstavo FESTIVALSKA NAGRADA za moško vlogo: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za moško vlogo: MATEJ ČUJOVIČ FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo NAJBOLJŠI KOMEDIJANT: BOJAN TRAMPUŠ ČUFARJEVA PLAKETA za najboljšo predstavo ČUFARJEVA PLAKETA za moško vlogo FESTIVALSKO PRIZNANJE ZA KOLEKTIVNO IGRO ZLATA PLAKETA za najboljšo predstavo SREBRNA PLAKETA za predstavo SEVERJEVA NAGRADA za življenjsko delo: MATJAŽ ERŽEN FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo FESTIVALSKA NAGRADA za moško vlogo: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo kostumografijo: BARBARA DRMOTA FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo ČUFARJEVA PLAKETA za najboljšo predstavo MATIČEK za najboljšo predstavo MATIČEK za moško vlogo: MATEJ ČUJOVIČ FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo FESTIVALSKA NAGRADA za moško vlogo: MATEJ ČUJOVIČ FESTIVALSKA NAGRADA za žensko vlogo: IRENA KOŽUH FESTIVALSKA NAGRADA za mladega igralca: MAJA DEMŠAR POSEBNO PRIZNANJE za moško vlogo: BOJAN TRAMPUŠ MATIČEK za moško vlogo: MATEJ ČUJOVIČ MATIČEK za moško vlogo: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za glavno moško vlogo: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za stransko moško vlogo: JAN BERTONCELJ ZLATA PLAKETA na najboljšo predstavo SEVERJEVA NAGRADA za vlogo: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo FESTIVALSKA NAGRADA ZA glavno moško vlogo: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za stransko moško vlogo: JAN BERTONCELJ FESTIVALSKA NAGRADA za režijo: MATJAŽ ŠMALC MATIČEK za najboljšo predstavo po izboru žirije MATIČEK za igralski dvojec: BOJAN TRAMPUŠ in MATEJ ČUJOVIČ MATIČEK za vlogo: JAN BERTONCELJ POSEBNO PRIZNANJE za vlogo: PETRA KRANČAN LINHARTOVA PLAKETA JSKD RS: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo po izboru občinstva POSEBNO PRIZNANJE strokovne žirije za glasbene interpretacije ob klavirski spremljavi ČUFARJEVA PLAKETA za kolektivno igro LINHARTOVA LISTINA JSKD RS: LUDVIK KALUŽA NOVA GAZ LINHARTOVA PLAKETA JSKD RS: MATJAŽ ERŽEN FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo po izboru občinstva ČUFARJEVA PLAKETA za žensko vlogo: TAMARA AVGUŠTIN ČUFARJEVA PLAKETA za moško vlogo: MATEJ ČUJOVIČ FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo po izboru žirije MATIČEK za žensko vlogo: TAMARA AVGUŠTIN MATIČEK za najboljšo predstavo po izboru žirije LINHARTOVA LISTINA JSKD RS: KD LOŠKI ODER ŠKOFJA LOKA FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo po izboru žirije NAJBOLJŠA KOMEDIJATKA: JUŠA BERCE SEVERJEVA NAGRADA za vlogo: MATEJ ČUJOVIČ LINHARTOVA LISTINA JSKD RS: JUŠA BERCE FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo po izboru žirije FESTIVALSKA NAGRADA za glavno žensko vlogo po izboru žirije FESTIVALSKA NAGRADA za režijo po izboru žirije FESTIVALSKA NAGRADA za kostumografijo po izboru žirije FESTIVALSKA NAGRADA za scenografijo po izboru žirije MATIČEK za najboljšo predstavo po izboru žirije MATIČEK za žensko vlogo: TAMARA AVGUŠTIN ZLATA PLAKETA za najboljšo predstavo ČUFARJEVA PLAKETA za žensko vlogo: TAMARA AVGUŠTIN ZLATA PLAKETA za najboljšo predstavo FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo stransko moško vlogo: IZTOK DRABIK ZLATA PLAKETA za najboljšo predstavo SEVERJEVA NAGRADA za življenjsko delo: JUŠA BERCE PRIZNANJE za lektorski dosežek: LUDVIK KALUŽA PRIZNANJE za najboljšo stransko moško vlogo: MATEJ ČUJOVIČ ČUFARJEVA PLAKETA za najboljšo predstavo po izvoru žirije KOMEDIJANT sezone: BOJAN TRAMPUŠ ČUFARJEVA PLAKETA za najboljšo moško vlogo: MATEJ ČUJEVIČ SEVERJEVA NAGRADA za življenjsko delo: JANEZ DEBELJAK BRONASTI GRB OBČINE ŠKOFJA LOKA SEVERJEVA NAGRADA za življenjsko delo: POLDKA ŠTIGLIC <ref name=":129">{{Navedi splet |title= Spletna stran Loškega odra|url= https://www.kd-loskioder.si/vizitka/#nagrade|access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> ==Viri in bibliografija== * Čeh, Petra. »Kulturno in umetniško dogajanje,« ''Od osvoboditve do osamosvojitve. Loško ozemlje od leta 1945 do 1991'', Škofja Loka: Loški muzej, 2021. * Gartner, Gregor. »Kako so se 122 let tresle gledališke deske na Spodnjem trgu, 1. del.« ''Loški razgledi'' 71, št. 1 (2024): 69–87. * Krek, Janko. »Delo KUD Tone Šifrer v sezoni 1954/55.« ''Loški razgledi'' 2, št. 1 (1955): 222–223. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-EWXPUHXB/91442ae3-261c-41a8-bcef-399aa1ce1e71/PDF * Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF * Krek, Janko. »Kulturnoprosvetno življenje v Škofji Loki v zadnjih letih (od 1958 do 1971/72).« ''Loški razgledi'' 19, št. 1. (1972): 236–242. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-B6KGA1WJ/ffce930f-984b-4150-8947-aafa5049bc2a/PDF * Krek, Janko. »Par gledaliških problemov.« ''Loški razgledi'' 1, št. 1 (1954): 176–178. http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H4EHNO2S * Krek, Janko. »Prve Škofjeloške poletne prireditve.« ''Loški razgledi'' 10, št. 1. (1963): 222–227. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-I4ZOV6Z0/78c9a72f-555b-49c7-b6af-5e9fce7f420d/PDF * Krek, Janko. »Škofjeloške poletne prireditve 1964.« ''Loški razgledi'' 11, št. 1. (1964): 216–220. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-NX8GFC18/4dc9daad-afba-4101-a592-1c35d4a0df88/PDF * Krek, Janko. »Škofjeloške poletne prireditve 1965.« ''Loški razgledi'' 12, št. 1. (1965): 119–120. https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CW09P3ZW * Malovrh, Lojze. »Škofja Loka v jubilejnem letu.« ''Loški razgledi'' 21, št. 1. (1974): 253–268. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-2XLH1LYW/4e161ae4-e9d1-4b94-bc5a-531a7f75ed65/PDF * Pegam, Judita. ''Škofjeloška društva in njihova dejavnost v obdobju 1918–1941''. Seminarska naloga, Škofja Loka 1986. * Pirc, Tone. »Od Slovenskega bralnega društva do društva Prosveta.« ''Loški razgledi'' 17, št. 1. (1970): 117–134. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NGQWUOF5/2ac8301a-dd04-4e85-b15a-0741fdbb144f/PDF * Štukl, France. ''Knjiga hiš v Škofji Loki II''. Škofja Loka: Zgodovinski arhiv Ljubljana, 1984. * Arhiv Loški oder. * Pretnar, Bogi. »Kako in zakaj šriplje Loški oder. »Za pol klobase in za drva špilamo!«« ''Stop!'' 9, št. 19. (1976): 10–11. * SI_ZAL_ŠKL/0091, Katoliško prosvetno društvo Škofja Loka. * SI_ZAL_ŠKL/238, Loški oder. * Spletna stran Loškega odra: https://www.kd-loskioder.si/ ==Sklici== [[Kategorija:Gledališča v Sloveniji]] ctgbbokk0rujpvqd7u5dno3bgg7ttd3 6775041 6775039 2026-11-05T07:39:06Z 5ra.stare 216578 /* KUD Tone Šifrer */ 6775041 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Loški oder | image = [[File:Vrata Loškega odra.jpg|thumb|The door of Loški oder]] | locmapin = Slovenija | location = Spodnji trg 14, [[Škofja Loka]] | owner = Kulturno društvo Loški oder | občina = Škofja Loka }} '''Loški oder''' deluje že od leta 1902 in je najstarejše amatersko gledališče v Sloveniji. Gre za nevladno organizacijo v javnem interesu, ki deluje na področju kulture. Svoje prostore ima v [[Škofja Loka|Škofji Loki]], na Spodnjem trgu 14. Loški oder sestavljajo ljubiteljski igralci, poklicni tehnika in uprava, z njimi pa sodelujejo tudi profesionalni zunanji sodelavci z gledališkega področja. == Zgodovina == === Katoliško prosvetno društvo === [[Katoliško prosvetno društvo|Katoliško prosvetno društvo]] v Škofji Loki se je začelo leta 1894, ko so iz Škofjeloške čitalnice odšli vsi duhovniki in drugi klerikalno misleči člani. Katoliško prosvetno društvo je kupilo prostore današnjega Loškega odra leta 1902.{{sfn|Pegam|1986|p=22, 24–28}} Na prostoru, kjer je sedaj dvorana, je imela kupljena hiša prej šupo in hlev, ki so ju podrli in julija leta 1902 jim je mestni urad izdal gradbeno dovoljenje za zgraditev nove dvorane in sobe.<ref name=":2">{{Navedi splet |title=Pirc, Tone. »Od Slovenskega bralnega društva do društva Prosveta,« ''Loški razgledi'' 17, št. 1 (1970): 117–134|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NGQWUOF5/2ac8301a-dd04-4e85-b15a-0741fdbb144f/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Prva igra, ki je bila uprizorjena ob otvoritvi drugega februarja 1903, je bila ''Mlini pod zemljo''.{{sfn|Gartner|1986|p=72}} Zanjo so se odločili, ker ima samo moške vloge, saj takratna duhovščina še ni dovolila, da bi se igrale igre z mešanimi vlogami.<ref name=":2">{{Navedi splet |title=Pirc, Tone. »Od Slovenskega bralnega društva do društva Prosveta,« ''Loški razgledi'' 17, št. 1 (1970): 117–134|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NGQWUOF5/2ac8301a-dd04-4e85-b15a-0741fdbb144f/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Prirejali so različne gledališke igre, Miklavževanja, proslave in številna predavanja ter tečaje. Med letoma 1933 in 1935 so prenehali z dejavnostmi, od leta 1935 do okupacije leta 1941 pa so delovali pod novi imenom, Prosvetno društvo v Škofji Loki.{{sfn|Pegam|1986|p=22, 24–28}} === Društveno delovanje in gledališka dejavnost med prvo svetovno vojno === Ko se je leta 1914 začela [[prva svetovna vojna]], je to vplivalo tudi na društvo in njegovo gledališko delovanje. Društvene dejavnosti so potekale do julija 1915, dokler ni prišlo do ukaza, da se morajo vsi društveni prostori izprazniti. Na ta ukaz je verjetno vplivalo odprtje [[Soška fronta|Soške fronte]] blizu Škofje Loke, saj so se po mestu odpirale različne bolnišnice, v prostore Katoliškega prosvetnega društva se je naselil [[Rdeči Križ]]. Leta 1918 so bili prostori ponovno vrnjeni društvu.{{sfn|Gartner|2024|p=71}} === Gledališka dejavnost med obema vojnama === Leta 1919 je Katoliško prosvetno društvo, ki se je takrat imenovalo Katoliško izobraževalno društvo in je imelo že 300 članov, praznovalo svojo 25. obletnico delovanja. Leto kasneje pa naj bi odigrali kar 22 predstav. Leta 1927 so odigrali 14 predstav, enako pa tudi leto pozneje. Takrat so uvedli tudi sklep, da bodo igralcem namenili pet odstotkov čistega dobička od vsake igre. Leta 1929 so v prostorih dobili tudi kino, ki je začel delovati eno leto kasneje. Leta 1930 sta na odru gostovala Ljubljanska drama in Kranjski oder, Ločani pa so gostovali v Kranju.{{sfn|Gartner|2024|p=73}} Društvo je takrat pestila denarna kriza, ki je v tistem času zajela širši evropski prostor. Tudi obisk gledaliških predstav je upadel do prepovedi kino predstav leta 1932. Takrat se je društvo usmerilo samo v gledališke dejavnosti in so skoraj vsako nedeljo uprizorili igro. Leta 1933 je prišel ukaz o razpustitvi društev, vendar je Škofjeloško društvo kljub temu še vedno delovalo. Dokončno je bilo razpuščeno novembra 1933. Do ponovne vzpostavitve društva dve leti pozneje sta v prostorih današnjega Loškega odra delovala le še gledališki odsek pod vodstvom Franceta Pirca in Krožek mladenk, ki ga je vodila Jožica Debeljak. V gledaliških prostorih so gostovale tudi druge zasedbe, recimo iz Ljubljane in Kranja. Ko je bila med drugo svetovno vojno država okupirana, je bilo društvo ukinjeno.{{sfn|Gartner|2024|p=73}} ===Kulturno društvo v Škofji Loki 1945–1947=== Med drugo svetovno vojno, do leta 1945, je bil v Prosvetnem domu kulturni molk. Občasno so v njem imeli varietejske nastope, ki so bili namenjeni vojakom, drugače pa je tam delovala zdravniška pregledovalnica, kasneje pa je bila tam domobranska postojanka.<ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> 21. junija 1945 pa je kulturna dejavnost v Škofji Loki ponovno oživela. V sklopu Akademije agitacijsko propagandnega odseka Mestnega odbora so namreč uprizorili partizansko enodejanko [[Mile Klopčič|Mileta Klopčiča]] ''Mati'', ki jo je režiral [[Jože Audič]]. Obenem pa je posebni upravljali odbor začel z ustanovitvijo Kulturnega društva v Škofji Loki, ki je bilo ustanovljeno 21. septembra 1945. Prvi predsednik društva je bil [[Janko Kokalj]], prvi načelnik dramske sekcije pa je postal Jože Audič.<ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Društvo je bilo sestavljeno iz več sekcij, med drugim so bile gledališka, šahovska, glasbena in pevska. Ob svoji ustanovitvi je imelo društvo dvesto članov, 50 pa jih je sodelovalo v gledališki sekciji. Preureditev in prenova Kulturnega doma, ki sta potekali že po koncu druge svetovne vojne, sta bili v veliki meri dokončani do ustanovitve Kulturnega društva. 13. oktobra istega leta je že potekala otvoritvena predstava [[Ivan Cankar|Cankarjevih]] ''Hlapcev'', ki jo je režiral Jože Audič.{{sfn|Gartner|2024|p=77}} V prvih letih po vojni je veliko težavo predstavljalo lastništvo doma. Stavba je bila namreč še vedno v lastništvu bivše Ljubljanske hranilnice, ki jo je formalno dobila v last leta 1929. Obstajala je možnost, da bi društvo za prostore plačevalo najemnimo, pri kateri bi bil upoštevan vložek društva pri obnovi doma. V društvu je prevladovalo mnenje, da stavbe ne bi odkupili, nekateri so imeli celo idejo, da bi zgradili lastni kulturni dom. Vprašanje, kdo je lastnik doma je bilo težavno tudi kasneje, saj se je društvo s tem ukvarjalo več let in niso želeli plačati določenih računov za njegovo obnovo, dokler ni bila dilema o lastništvu rešena. Oviro za dobro delovanje društva so namreč predstavljali prostori, ki so bili dani v najem stanovalcu in tovarni Šešir, društvo pa tudi ni imelo hišnika, ki bi skrbel za njihovo urejenost.{{sfn|Gartner|2024|p=79}} Gledališka dejavnost po vojni je bila zelo aktivna. Dramska sekcija društva je imela po otvoritveni predstavi v treh mesecih skupno dvajset uprizoritev različnih gledaliških iger. Poleg uprizarjanja gledaliških iger je bila dramska sekcija dejavna tudi organizacijsko. Njen odbor se je redno sestajal in razpravljal o razporeditvi programa, obnovi prostorov in organizaciji sekcije. Poseben sestanek so imeli tudi režiserji, ki so sestavili izbor iger za tekočo in naslednje sezone. Sestavili so zelo ambiciozen program za prihajajoče predstave, ki se ga do neke mere drži Loški oder še danes.{{sfn|Gartner|2024|p=78–79}} ===Leto 1946: novi uspehi in težave=== Leta 1946 je bilo finančno stanje društva in dramske sekcije že boljše kot eno leto prej. V tem letu so imeli sedem domačih premier, 13 domačih ponovitev, 16 gostovanj drugih igralskih zasedb in eno gostovanje drugod. Imeli so tudi veliko drugih proslav in pevskih koncertov ter koncert orkestra. Vsako prireditev so morali prijaviti pri Okrajnem ljudskem odboru. Predstave so običajno uprizarjali ob nedeljah in tudi ob sobotah.{{sfn|Zapisnik prve redne seje gledališkega odseka KUD 11. 2. 1946.}} Dramska sekcija kulturnega društva je imela veliko težavo, ko je šlo za privabljanje mladih k sodelovanju pri gledališki skupini. Prizadevanja za mladinsko in otroško gledališko skupino so se nadaljevala vse do današnjega dne, bila so bolj ali manj uspešna. [[Poldka Štiglič]] je v letu 1946 dobila nalogo, da sestavi seznam vseh mladih, ki bi se zanimali za igranje. Istega leta je društvo imelo še druge težave. Razmišljalo se je o njegovi ukinitvi, vsekakor pa je bila potrebna reorganizacija. Društvo namreč ni delovalo notranje povezano, prav tako niso vodili evidence vseh članov. Nekateri sploh niso bili aktivni in se niso udeleževali sej in sestankov. Nekatere igre v dramski sekciji pa so odpadle, čeprav so igralci že imeli vaje. Dramska sekcija je bila preobremenjena, veliko igralcev pa je tudi sodelovalo pri različnih igralskih skupinah. Na drugi redni skupščini Kulturnega društva Škofja Loka so tako razmišljali o reorganizaciji in o tem, da se mora društvo nasloniti na organizacije, ki so bile finančno močne.<ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Dramska sekcija je imela tudi idejo, da bi se morala osamosvojiti in preimenovati v Ljudsko gledališče, saj je bila v društvu najbolj aktivna. Na koncu se je skupščina zaključila s tem, da so izglasovali naslonitev na množične organizacije, poleg tega pa so se preimenovali v Kulturni aktiv OF v Škofji Loki, za predsednika pa so izvolili [[Janko Regvat|Janka Regvata]]. Kulturni dom so preimenovali v Dom ljudske prosvete v Škofji Loki, v istem letu pa se je društvo spet preimenovalo, in sicer v Svet ljudske prosvete pri mestnem odboru OF in potem še v Mestni svet ljudske prosvete Škofja Loka.{{sfn|Gartner|2024|p=80}} === Svet ljudske prosvete (1947–1949) === Novo ime društva vseeno ni pripomoglo k izboljšanju težav, premalo se je namreč vlagalo v kulturno dejavnost. Dramska sekcija je izvedla manj predstav, kot je sprva obljubila, mladi pa se še vedno niso zanimali za igralske dejavnosti. Prišlo je do predloga, da bi organizirali različne tečaje, ki bi potekali v Domu ljudske prosvete, da bi vzbudili zanimanje in izobrazili nov kader. Veliki težavi sta Svetu ljudske prosvete še vedno predstavljali vprašanje o lastništvu doma in odsotnost hišnika. Nekatere hišnikove naloge je sicer opravljal vsakokratni društveni gospodar, v letih 1946 in 1947 pa je hišnikova opravila prevzel Pepe Guzelj, ki je prevzel tudi ponovno delovanje gledališke knjižnice. Glede na začetni zagon ob koncu vojne, bi lahko obdobje od 1947 do 1949 označili za obdobje mrtvila. V tem času so se v Škofji Loki ustanovile tudi druge gledališke družine, npr. puštalska, ki jo je vodil [[Polde Polenc]] in gledališki aktiv krajevnega sindikalnega sveta. Gledališke družine so društvu vzele veliko igralcev, saj so slednji sodelovali pri različnih gledaliških skupinah, kar je privedlo do tega, da je dramska sekcija Mestnega sveta ljudske prosvete Škofja Loka pogosto ostala brez premier.<ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Istega leta so za dvorano kupili 300 nepremičnih stolov, denar zanje pa so dobili v fondu Novi dom. Problem jim je povzročala hramba prospektov in kulis, ki so jih hranili v kleti, kjer so se zaradi velike vlage bali, da bi se uničili. Odločili so se, da jih bodo prestavili na podstreho, vendar pa za ta podvig dolgo niso dobili pomoči, zato je prestavljanje kulis in prospektov trajalo nekaj mesecev. V tem času so tudi temeljito očistili oder in garderobo, izdelali so nove karnise, dobili novega šepetalca in izrazili so zahtevo za združenje ljudske in sindikalne dramske skupine, kar bi pomenilo, da bi znotraj društva delovali dve gledališki skupini, vsaka od njiju pa bi imela med 20 in 25 članov.{{sfn|Zapisnik prve redne seje gledališkega odseka KUD 11. 2. 1946.}} Čeprav je imelo društvo v tistih časih precej težav, vseeno ni povsem prenehalo z delovanjem. Še vedno so gostili veliko predstav drugih gledaliških skupin. Poleg tega je Mestni ljudski odbor 17. avgusta 1948 od Komisije za likvidacijo kreditnih zadrug kupil Kulturni dom in ga dal v upravo sindikatom in Mestni prosveti. S tem so rešili lastninsko vprašanje in gledališka dejavnost se je s tem spet povečala. V sezoni 1948/49 so namreč imeli sedem premier, pet več kot v sezoni prej.{{sfn|Zapisnik redne seje odbora ljudske prosvete 9. 3. 1948.}} === SKUD Tone Šifrer (1949–1953) === Društvo je bilo osmega maja 1949 ponovno ustavljeno pod novim imenom, in sicer Sindikalno kulturno umetniško društvo [[Tone Šifrer]], ki mu je predsedoval [[Stane Hribarnik]].<ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Novo društvo se je ustanovilo zaradi neaktivnosti v Svetu ljudske prosvete, zato je postalo nujno, da ga prevzame sindikat SKUD. Čeprav je bilo društvo uspešno pred ustanovitvijo SKUD, se je še vedno soočalo s težavami. Poleg neaktivnosti so imeli težave z neprimernim ravnanjem s kulisami in drugim gledališkim inventarjem, še vedno pa so bili brez hišnika. SKUD Toneta Šifrerja je hišnika končno dobil prvega julija 1949, ki je skrbel za red in čistočo ter popravljal kulise. Med sekcijami SKUD-a je imela največji uspeh prav dramska sekcija, ki jo je vodil [[Polde Polenc]] in je poleti organizirala tudi dramski tečaj, ki so se ga udeležili mladi. {{sfn| Poročila za občni zbor KUD 1955.}} Vsako leto je gledališka sekcija pripravljala več predstav, ki so jih pripravili številni režiserji, režiserke in igralci. Med drugim so uprizorili tudi prvo opereto, in sicer ''Planinsko rožo'', ki jo je režiral [[Fran Bevc]]. V gledališki sezoni 1951/52 so z društvom sodelovali trije režiserji z dvema asistentoma režije, ki so za svoje delo dobivali ustrezno akontacijo. V tej sezoni naj bi vsega skupaj igralo 250 igralcev, ki so uprizorili pet premier in 21 ponovitev. Še vedno pa mladina ni bila preveč zainteresirana za sodelovanje, zato so mlade še bolj vabili medse, npr. z raznimi tečaji.{{sfn| Poročila za občni zbor KUD 1955.}} V naslednji gledališki sezoni (1952/53) so imeli sedem premier, gostili pa so tudi druge gledališke skupine, npr. [[Mestno gledališče ljubljansko|Mestno gledališče Ljubljana]], SKUD »Brata Križnar« Godešič, Gimnazijo Škofja Loka, Mladinsko gledališče Kranj, Svoboda Bežigrad, Ljubljana in Svoboda, Tržič. Za leto 1953 je poznana tudi starostna struktura igralcev, in sicer 58 odraslih, 55 mladincev in 23 pionirjev, skupno 136 oseb, od katerih jih je bilo 8 režiserjev in 20 tehničnih delavcev.{{sfn| Poročila za občni zbor KUD 1955.}} Dramski sekciji SKUD so v tistem času konkurenco predstavljali kino, veselice in aktivnosti drugih dramskih skupin, saj je bilo društvo razočarano na slabim obiskom predstav. Pričeli so razmišljati o abonmajskih programih, vseeno pa so se zavedali, da morajo ohranjati kvaliteto predstav, ne glede na obisk. Zanemarjenost dvorane in odra ter tehnična zaostalost sta ponovno postali problem. Zato se je leta 1952 ponovno pojavila želja o prenovi oziroma izgradnji novega kulturnega doma, ki pa se dolga leta ni uresničila. V sledečih letih se je pojavila ideja o tem, da bi plačali delo režiserja, kar bi pripeljalo do tega, da bi se z gledališkim dogajanjem ukvarjal nekdo, ki ne bi bil obremenjen še z drugimi dejavnostmi. Prav tako so dobili zamisel, da bi se bolj posvetili tudi govoru v gledaliških igrah, za kar bi morali dobiti lektorje. V sezoni 1952/53 so začeli izdajati ''Škofjeloški prosvetni list'', ki je bralcem prikazoval delo gledališča, občasno pa so bili v njem tudi članki o škofjeloških dogodkih in zgodovini.{{sfn| Poročila za občni zbor KUD 1955.}} === KUD Tone Šifrer === 16. septembra 1953 se je iz SKUD Toneta Šifrerja društvo preimenovalo v Kulturno umetniško društvo [[Tone Šifrer|Toneta Šifrerja]].<ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> V sezoni 1954/55 so uprizorili šest del, finančno najuspešnejša je bila ''Dobri vojak Švejk''.<ref name=":14">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Delo KUD Tone Šifrer v sezoni 1954/55,« ''Loški razgledi'' 2, št. 1 (1955): 223.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-EWXPUHXB/91442ae3-261c-41a8-bcef-399aa1ce1e71/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Razmišljanja o prenovi dvorane so bila še vedno aktualna, saj je bila potrebna večjih popravil, poleg tega pa je gledališču primanjkovalo reflektorjev in zaves.<ref name=":15">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Delo KUD Tone Šifrer v sezoni 1954/55,« ''Loški razgledi'' 2, št. 1 (1955): 223.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-EWXPUHXB/91442ae3-261c-41a8-bcef-399aa1ce1e71/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Poleg tega je bilo prisotno tudi trenje med različnimi sekcijami društva, zlasti med najmočnejšima, gledališko in godbeno.<ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Prav zaradi teh trenj na oder niso postavili operete, ki bi lahko pripomogla k boljšemu finančnemu stanju društva.<ref name=":16">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Par gledaliških problemov.« ''Loški razgledi'' 1, št. 1 (1954): 176–178.|url= http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H4EHNO2S|access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> V tistem času je zaradi svojega kvalitetnega dela kulturno društvo vzgojilo zahtevno in kulturno razgledano publiko. Na oder so začeli privabljati tudi mlajše igralce, kar je pripomoglo k temu, da je bila sezona 1955/56 uspešnejša. Leta 1957, po dvanajstih letih delovanja, je društvo imelo 74 premier.<ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> ===Delavsko prosvetno društvo (DPD) Svoboda v Škofji Loki (1957–1964)=== KUD Tone Šifrer se je leta 1957 preimenovalo v Delavsko prosvetno društvo Svoboda v Škofji Loki. Znotraj društva je bilo deset odsekov: knjižnica, pihalna godba, glasbena šola, orkester, pevski zbor, likovna sekcija, lutkovna sekcija, klubska izobraževalna sekcija in gledališka sekcija – Loško gledališče. Prav gledališka sekcija in njeno delo je bila osrednji del kulturnoprosvetnega dela. Sezono 1957/58 so začeli z uprizoritvijo gledališke igre ''Gimnazijci'', avtorja [[Konstantin Trenjov|Konstantina Trenjova]], ki jo je režirala [[Vida Zupanc]]. Osrednja predstava v sezoni pa je bila Sketova ''Miklova Zala'', ki jo je režiral [[France Finžgar]]. V naslednji sezoni, 1958/59, so imeli tri premiere, v naslednjih dveh sezonah pa pet premier (1959/60 tri in 1960/61 dve). Leta 1961 je občni zbor društva predlagal ustanovitev polpoklicnega gledališča.<ref name=":17">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Kulturnoprosvetno življenje v Škofji Loki v zadnjih letih (od 1958 do 1971/72).« ''Loški razgledi'' 19, št. 1. (1972), 238|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-B6KGA1WJ/ffce930f-984b-4150-8947-aafa5049bc2a/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Leta 1963, ob štirideseti obletnici smrti [[Ivan Tavčar|Ivana Tavčarja]], so organizirali prve Škofjeloške poletne prireditve. Za organizacijo je poskrbel poseben odbor, ki je delovali v sklopu DPD Svoboda v Škofji Loki, a je imel svoje finančno poslovanje. Odločili so se, da bodo poletne prireditve potekale od 24. avgusta do 1. septembra 1963, njihov pokrovitelj pa je bil [[Boris Ziherl]]. Program poletnih prireditev je bil zelo pester. Na Loškem gradu so premierno uprizorili ''Visoško kroniko'', ki jo je dramatiziral in zrežiral Polde Polenec. Devet predstav ''Visoške kronike'' si je ogledalo več kot tisoč ljudi, na zadnjih dveh pa sta gostovala člana SNG Drame v Ljubljani, [[Jurij Souček]] v vlogi Polikarpa in [[Mileva Zakrajšek]] v vlogi Pasavarice. 24. septembra je ''Visoško kroniko'' posnela [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Ljubljana]] in posnetek predvajala 31. oktobra 1963 za jugoslovansko televizijsko omrežje.<ref name=":18">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Prve Škofjeloške poletne prireditve.« ''Loški razgledi'' 10, št. 1. (1963): 222–227|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-I4ZOV6Z0/78c9a72f-555b-49c7-b6af-5e9fce7f420d/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Škofjeloške poletne prireditve so organizirali tudi eno leto kasneje. Odločili so se, da bo program poletnih prireditev »temeljil na delih slovenske klasike z ljudskim značajem in folklornimi elementi, ki so primerna za uprizoritve na prostem <ref name=":19>{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Škofjeloške poletne prireditve 1964.« ''Loški razgledi'' 11, št. 1. (1964): 216–220|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-NX8GFC18/4dc9daad-afba-4101-a592-1c35d4a0df88/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref>«. Veljalo je tudi, da naj prireditve pripravijo na domačih tleh in naj v njih sodelujejo domačini, amaterji. Odločili so se tudi, da bodo v okviru poletnih prireditev praznovali tudi obletnice domačih in tujih ustvarjalcev. Na poletnih prireditvah so tako leta 1964 uprizorili ''Županovo Micko'' v režiji [[Janko Krek|Janka Kreka]] in prireditev ''Naš Shakespeare'' ob štiristoti obletnici pisateljevega rojstva.<ref name=":19>{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Škofjeloške poletne prireditve 1964.« ''Loški razgledi'' 11, št. 1. (1964): 216–220|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-NX8GFC18/4dc9daad-afba-4101-a592-1c35d4a0df88/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> V tistem času so spet razmišljali o tem, da bi ustanovili amatersko loško gledališče. 30. septembra 1964 je tako potekal razgovor kulturnih delavcev različnih organizacij, kjer so prišli do sklepa, da so pogoji za ustanovitev amaterskega gledališča glede na tradicijo, kader in interes zreli. Vseeno pa so največjo težavo temu predstavljali neaktivnost DPD Svoboda, neurejenost razmer v stavbi društva in nedelavnost ter slaba organiziranost vodstva društva. Medtem ko so vse ostale sekcije, razen dramske, zamrle ali pa se osamosvojile. Izražen je bil predlog, da bi ob prenehanju obstoja DPD Svoboda vse nepremičnine in premičnine prevzelo amatersko gledališče, a bi nujno morali izglasovati novega gospodarja in hišnika, saj je bil dom društva zanemarjen. 16. novembra je potekal zadnji občni zbor DPD Svobode, kjer so skoraj vsi, razen enega, izglasovali, da DPD Svoboda postane Loško gledališče. {{sfn| Zapisnik razgovora o formiranju amaterskega gledališča 30. 10. 1964.}} ===Loško gledališče (1964–1974)=== Na seji gledališkega sveta se je novo društvo 25. novembra 1964 tudi uradno preimenovalo v Loško gledališče. Za upravnika gledališča so imenovali Poldeta Polenca, imenovali pa so tudi komisijo, ki je bila odgovorna za izvedbo primopredaje nepremičnin in premičnin, ki so bile v lasti DPD Svoboda. Društvo Loškega gledališča je imelo svojo upravo (z upravnikom, tajnico, računovodkinjo, tehničnim vodjem, reklamo in predsednikom umetniškega sveta), gledališki in umetniški svet, šepetalce, tehnično osebje, hišnico, maskerje in garderoberje. Zastavili so si tudi obsežen program, ki je sledil programom prejšnjih let. Prizadevali so si za čimbolj kvalitetno delo in gostovanja, spodbujanje gledališke dejavnosti v Škofji Loki, pridobivanje novih članov, sploh mladih in organizacijo tečajev za izobrazbo amaterskih režiserjev in igralcev. {{sfn| Zapisnik občnega zbora DPD Svoboda 16. 11. 1964.}} Z začetkom delovanja Loškega gledališča so januarja 1965 uprizorili igro [[Ilias Venesis|Iliasa Venesisa]] ''Blok C'', v režiji [[Peter Jamnik|Petra Jamnika]], marca pa so odigrali [[William Shakespeare|Shakespearjevo]] ''Zimsko pravljico'', ki jo je režiral Polde Polenec. {{sfn| Zapisnik občega zbora Loškega gledališča}} Loško gledališče je skrbelo tudi za nadaljevanje Poletnih prireditev, ki so jih v tem letu izvedli zadnjič. Odigrali so Medvedovo tragedijo o kmečkih uporih ''Za pravdo in srce'', ki je imela še sedem ponovitev in jo je posnela tudi ljubljanska televizija. <ref name=":23">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Škofjeloške poletne prireditve 1965.« ''Loški razgledi'' 12, št. 1. (1965): 119–120|url= https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CW09P3ZW|access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> S tem, ko je bilo konec poletnih prireditev, se je tudi delo v Loškem gledališču počasi ustavljalo, kar je bilo posledica slabe finančne in moralne podpore. Društvo se je soočalo z že starimi težavami, predvsem z zastarelostjo in neurejenostjo prostorov, ki jih do tedaj nikoli niso uspeli temeljito obnoviti. Poleg tega pa so težave povzročale tudi finance, spori nerazumevanja in nedejavnost. {{sfn| Zapisnik občega zbora Loškega gledališča}} 1969. leta je bilo ustanovljeno Eksperimentalno gledališče Oder-Galerija na pobudo Petra Jamnika. Uprizarjalo je sodobne dramske tekste, imeli pa so malo ponovitev, za razliko od klasičnega gledališča, kjer so bile predstave daljše in so imele številne ponovitve. {{sfn|Čeh|2021|p=51}} Zaradi neprimernosti društvenih prostorov, se je v tem času Loško gledališče preselilo v prostore [[Loški grad|Loškega gradu]], kjer je bil sicer [[Loški muzej]]. V Galeriji na gradu je Loško gledališče med drugim uprizorilo dve igri, in sicer [[Jean Paul Sartre|Sartrova]] ''Zaprta vrata'' in [[Branko Hofman|Hofmanovega]] ''Moža brez obraza''. <ref name=":5">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Kulturnoprosvetno življenje v Škofji Loki v zadnjih letih (od 1958 do 1971/72).« ''Loški razgledi'' 19, št. 1. (1972), 238|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-B6KGA1WJ/ffce930f-984b-4150-8947-aafa5049bc2a/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Omeniti moramo tudi Gledališče za enega, ki ga je ustanovil [[Stane Sever]], ki velja za najuglednejšega slovenskega gledališkega in filmskega igralca povojnega obdobja, za igranje monodram. V sklopu Gledališča za enega je uprizoril le igro ''Krotko dekle'', kmalu zatem (leta 1970) je namreč umrl. V njegovo čast se v Škofji Loki še danes podeljujejo [[Severjeve nagrade]] za igralske dosežke profesionalnih in ljubiteljskih igralcev ter študentov dramske igre. {{sfn|Čeh|2021|p=51}} Bolj aktivno je gledališče spet postalo v sezoni 1970/71, ko je bil ponovno razpisan abonma. Leta 1973, ko je Škofja Loka praznovala tisočo obletnico, je Loško gledališče sodelovalo tudi z drugimi gledališkimi skupinami iz okolice. Za tisočo obletnico Škofje Loke so na grajskem vrtu postavili gledališče na prostem s tribunami. Uprizorili so dramatizacijo Tavčarjevih del ''V Zali'' in ''Visoške kronike''. Obe je režiral Polde Polenec, ki je leto pozneje umrl. Za tisočo obletnico so uprizorili tudi igro Janka Kreka ''Škofja Loka skozi stoletja'', ki jo je režiral [[Jože Vozny]], profesionalni režiser iz Ljubljane. <ref name=":26">{{Navedi splet |title=Malovrh, Lojze. »Škofja Loka v jubilejnem letu.« ''Loški razgledi'' 21, št. 1. (1974): 264|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-2XLH1LYW/4e161ae4-e9d1-4b94-bc5a-531a7f75ed65/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> V tem času so si v društvu še vedno močno prizadevali za obnovo stavbe ob podpori Skupščine občine Škofja Loka. Leta 1974 je prišlo do združitve Eksperimentalnega gledališča Oder Galerija in Loškega gledališča, preimenovali so se v Loški oder, za prvega predsednika pa so izvolili [[Janez Ziherl|Janeza Ziherla]]. {{sfn| Zapisnik občega zbora Loškega gledališča}} === Loški oder (od 1974 dalje) === Loški oder je od leta 1974 do 1988 deloval bolj ali manj neprekinjeno. Razmere v dvorani so bile še vedno slabe, igralci pozimi niso mogli igrati. {{sfn|Pretnar|1976|p=10–11}} Do celovite prenove prostorov je končno prišlo leta 1981, zanjo so zapravili 25.563.733,15 din, po njen pa je število predstav naraslo. {{sfn|Štukl|1984|p=103}} Naslednje leto so v prenovljeni dvorani začeli s podeljevanjem Severjevih nagrad, ki jih na Loškem odru podeljujejo še danes. Severjevo nagrado za življenjsko delo so prejeli tudi številni igralci Loškega odra, med drugim Poldka Štiglic, [[Janez Debeljak – Janče]] in [[Juša Brce]]. Leta 1983 je Spodnji trg 14, ki je bil od leta 1948 v zemljiško knjigo vpisan kot splošno javno premoženje, postal last Loškega odra.{{sfn|Štukl|1984|p=103}} Ob postopku denacionalizacije je bilo lastništvo stavbe spet vprašljivo, leta 2007 je Kulturno društvo Loški oder skoraj izgubilo lastništvo, zahtevali sta ga Zveza hranilno kreditnih združb Slovenije in Slovenska zadružna kmetijska banka Ljubljana. Pred Ministrstvom za kulturo sta v postopku denacionalizacije Loški oder zastopala predsednik Janez Debeljak – Janče kot zakoniti zastopnik in član društva ter pravnik [[Matej Čujovič]]. Pogodili so se za odškodnino, ki jo je plačal Slovenski odškodninski sklad, tako da je Kulturno društvo Loški oder ohranilo lastninsko pravico na zemljišču. Od leta 1988 naprej je bilo dogajanje na Loškem odru izredno pestro, tako s strani domači predstav kot gostovanj. Leta 1988 je domača zasedba v režiji [[Lojze Domajnko|Lojzeta Domajnka]] pripravila igro ''Hrup za odrom'', ki so jo v Škofji Loki odigrali šestnajstkrat, petkrat pa so z njo šli na gostovanja. Zaradi pomanjkanja režiserjev in tehničnega osebja, ki bi istočasno delali dve predstavi, pa je bilo čutiti pomanjkanje na področju otroških predstav. Začeli so se prijavljati tudi na tekmovanja, leta 1990 pa so uvedli rdeči abonma, ki je imel 171 prijavljenih abonentov. Predsedniku društva je pomagala vodja gledališča. Sodelovali so tudi s profesionalci, ki so na Loškem odru po navadi opravljali delo režiserjev (npr. Jože Vozny, [[Matija Milčinski]], [[Milan Golob]], [[Matjaž Šmalc]], [[Alenka Bole Vrabec]], [[Dejan Spasić]]). Nekateri člani Loškega odra so pozneje začeli igrati tudi profesionalno, veliko članov pa je napisalo uspešne drame, dramatizacije in priredbe. Otroške predstave so, za razliko od odraslih, režirali člani odrasle skupine, Loški oder pa sodeluje tudi z lektorjem Ludvikom Kalužo. ==Delovanje Loškega odra danes== Danes na Loškem odru deluje 60 članov, od katerih jih je aktivnih od 40 do 45. Predsednik društva je od leta 2011 Matej Čujovič. Člani igrajo prostovoljno in za to ne prejemajo honorarja. Na leto imajo od tri do štiri premiere, na Loškem odru danes delujejo tri igralske skupine, odrasla, mladinska in otroška. Na leto organizirajo med 120 in 130 dogodkov. Sodelujejo tudi s profesionalnimi režiserji, ki za svoje delo prejmejo honorar. Ponujajo tudi dve vrsti abonmaja, rdečega in modrega, ki zajemata pet predstav na leto, ena je domača, ostale pa so gostujoče. ==Nagrade in priznanja== ČUFARJEVA PLAKETA za moško vlogo FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo FESTIVALSKA NAGRADA za moško vlogo: BLAŽ VEHAR FESTIVALSKA NAGRADA za vizualno podobo SREBRNA PLAKETA za predstavo FESTIVALSKA NAGRADA za moško vlogo: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za moško vlogo: MATEJ ČUJOVIČ FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo NAJBOLJŠI KOMEDIJANT: BOJAN TRAMPUŠ ČUFARJEVA PLAKETA za najboljšo predstavo ČUFARJEVA PLAKETA za moško vlogo FESTIVALSKO PRIZNANJE ZA KOLEKTIVNO IGRO ZLATA PLAKETA za najboljšo predstavo SREBRNA PLAKETA za predstavo SEVERJEVA NAGRADA za življenjsko delo: MATJAŽ ERŽEN FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo FESTIVALSKA NAGRADA za moško vlogo: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo kostumografijo: BARBARA DRMOTA FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo ČUFARJEVA PLAKETA za najboljšo predstavo MATIČEK za najboljšo predstavo MATIČEK za moško vlogo: MATEJ ČUJOVIČ FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo FESTIVALSKA NAGRADA za moško vlogo: MATEJ ČUJOVIČ FESTIVALSKA NAGRADA za žensko vlogo: IRENA KOŽUH FESTIVALSKA NAGRADA za mladega igralca: MAJA DEMŠAR POSEBNO PRIZNANJE za moško vlogo: BOJAN TRAMPUŠ MATIČEK za moško vlogo: MATEJ ČUJOVIČ MATIČEK za moško vlogo: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za glavno moško vlogo: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za stransko moško vlogo: JAN BERTONCELJ ZLATA PLAKETA na najboljšo predstavo SEVERJEVA NAGRADA za vlogo: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo FESTIVALSKA NAGRADA ZA glavno moško vlogo: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za stransko moško vlogo: JAN BERTONCELJ FESTIVALSKA NAGRADA za režijo: MATJAŽ ŠMALC MATIČEK za najboljšo predstavo po izboru žirije MATIČEK za igralski dvojec: BOJAN TRAMPUŠ in MATEJ ČUJOVIČ MATIČEK za vlogo: JAN BERTONCELJ POSEBNO PRIZNANJE za vlogo: PETRA KRANČAN LINHARTOVA PLAKETA JSKD RS: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo po izboru občinstva POSEBNO PRIZNANJE strokovne žirije za glasbene interpretacije ob klavirski spremljavi ČUFARJEVA PLAKETA za kolektivno igro LINHARTOVA LISTINA JSKD RS: LUDVIK KALUŽA NOVA GAZ LINHARTOVA PLAKETA JSKD RS: MATJAŽ ERŽEN FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo po izboru občinstva ČUFARJEVA PLAKETA za žensko vlogo: TAMARA AVGUŠTIN ČUFARJEVA PLAKETA za moško vlogo: MATEJ ČUJOVIČ FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo po izboru žirije MATIČEK za žensko vlogo: TAMARA AVGUŠTIN MATIČEK za najboljšo predstavo po izboru žirije LINHARTOVA LISTINA JSKD RS: KD LOŠKI ODER ŠKOFJA LOKA FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo po izboru žirije NAJBOLJŠA KOMEDIJATKA: JUŠA BERCE SEVERJEVA NAGRADA za vlogo: MATEJ ČUJOVIČ LINHARTOVA LISTINA JSKD RS: JUŠA BERCE FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo po izboru žirije FESTIVALSKA NAGRADA za glavno žensko vlogo po izboru žirije FESTIVALSKA NAGRADA za režijo po izboru žirije FESTIVALSKA NAGRADA za kostumografijo po izboru žirije FESTIVALSKA NAGRADA za scenografijo po izboru žirije MATIČEK za najboljšo predstavo po izboru žirije MATIČEK za žensko vlogo: TAMARA AVGUŠTIN ZLATA PLAKETA za najboljšo predstavo ČUFARJEVA PLAKETA za žensko vlogo: TAMARA AVGUŠTIN ZLATA PLAKETA za najboljšo predstavo FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo stransko moško vlogo: IZTOK DRABIK ZLATA PLAKETA za najboljšo predstavo SEVERJEVA NAGRADA za življenjsko delo: JUŠA BERCE PRIZNANJE za lektorski dosežek: LUDVIK KALUŽA PRIZNANJE za najboljšo stransko moško vlogo: MATEJ ČUJOVIČ ČUFARJEVA PLAKETA za najboljšo predstavo po izvoru žirije KOMEDIJANT sezone: BOJAN TRAMPUŠ ČUFARJEVA PLAKETA za najboljšo moško vlogo: MATEJ ČUJEVIČ SEVERJEVA NAGRADA za življenjsko delo: JANEZ DEBELJAK BRONASTI GRB OBČINE ŠKOFJA LOKA SEVERJEVA NAGRADA za življenjsko delo: POLDKA ŠTIGLIC <ref name=":129">{{Navedi splet |title= Spletna stran Loškega odra|url= https://www.kd-loskioder.si/vizitka/#nagrade|access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> ==Viri in bibliografija== * Čeh, Petra. »Kulturno in umetniško dogajanje,« ''Od osvoboditve do osamosvojitve. Loško ozemlje od leta 1945 do 1991'', Škofja Loka: Loški muzej, 2021. * Gartner, Gregor. »Kako so se 122 let tresle gledališke deske na Spodnjem trgu, 1. del.« ''Loški razgledi'' 71, št. 1 (2024): 69–87. * Krek, Janko. »Delo KUD Tone Šifrer v sezoni 1954/55.« ''Loški razgledi'' 2, št. 1 (1955): 222–223. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-EWXPUHXB/91442ae3-261c-41a8-bcef-399aa1ce1e71/PDF * Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF * Krek, Janko. »Kulturnoprosvetno življenje v Škofji Loki v zadnjih letih (od 1958 do 1971/72).« ''Loški razgledi'' 19, št. 1. (1972): 236–242. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-B6KGA1WJ/ffce930f-984b-4150-8947-aafa5049bc2a/PDF * Krek, Janko. »Par gledaliških problemov.« ''Loški razgledi'' 1, št. 1 (1954): 176–178. http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H4EHNO2S * Krek, Janko. »Prve Škofjeloške poletne prireditve.« ''Loški razgledi'' 10, št. 1. (1963): 222–227. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-I4ZOV6Z0/78c9a72f-555b-49c7-b6af-5e9fce7f420d/PDF * Krek, Janko. »Škofjeloške poletne prireditve 1964.« ''Loški razgledi'' 11, št. 1. (1964): 216–220. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-NX8GFC18/4dc9daad-afba-4101-a592-1c35d4a0df88/PDF * Krek, Janko. »Škofjeloške poletne prireditve 1965.« ''Loški razgledi'' 12, št. 1. (1965): 119–120. https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CW09P3ZW * Malovrh, Lojze. »Škofja Loka v jubilejnem letu.« ''Loški razgledi'' 21, št. 1. (1974): 253–268. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-2XLH1LYW/4e161ae4-e9d1-4b94-bc5a-531a7f75ed65/PDF * Pegam, Judita. ''Škofjeloška društva in njihova dejavnost v obdobju 1918–1941''. Seminarska naloga, Škofja Loka 1986. * Pirc, Tone. »Od Slovenskega bralnega društva do društva Prosveta.« ''Loški razgledi'' 17, št. 1. (1970): 117–134. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NGQWUOF5/2ac8301a-dd04-4e85-b15a-0741fdbb144f/PDF * Štukl, France. ''Knjiga hiš v Škofji Loki II''. Škofja Loka: Zgodovinski arhiv Ljubljana, 1984. * Arhiv Loški oder. * Pretnar, Bogi. »Kako in zakaj šriplje Loški oder. »Za pol klobase in za drva špilamo!«« ''Stop!'' 9, št. 19. (1976): 10–11. * SI_ZAL_ŠKL/0091, Katoliško prosvetno društvo Škofja Loka. * SI_ZAL_ŠKL/238, Loški oder. * Spletna stran Loškega odra: https://www.kd-loskioder.si/ ==Sklici== [[Kategorija:Gledališča v Sloveniji]] scpuocgr7yl9dwebr9v99lmy71r0pec 6775042 6775041 2026-11-05T07:41:56Z 5ra.stare 216578 /* Delavsko prosvetno društvo (DPD) Svoboda v Škofji Loki (1957–1964) */ 6775042 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Loški oder | image = [[File:Vrata Loškega odra.jpg|thumb|The door of Loški oder]] | locmapin = Slovenija | location = Spodnji trg 14, [[Škofja Loka]] | owner = Kulturno društvo Loški oder | občina = Škofja Loka }} '''Loški oder''' deluje že od leta 1902 in je najstarejše amatersko gledališče v Sloveniji. Gre za nevladno organizacijo v javnem interesu, ki deluje na področju kulture. Svoje prostore ima v [[Škofja Loka|Škofji Loki]], na Spodnjem trgu 14. Loški oder sestavljajo ljubiteljski igralci, poklicni tehnika in uprava, z njimi pa sodelujejo tudi profesionalni zunanji sodelavci z gledališkega področja. == Zgodovina == === Katoliško prosvetno društvo === [[Katoliško prosvetno društvo|Katoliško prosvetno društvo]] v Škofji Loki se je začelo leta 1894, ko so iz Škofjeloške čitalnice odšli vsi duhovniki in drugi klerikalno misleči člani. Katoliško prosvetno društvo je kupilo prostore današnjega Loškega odra leta 1902.{{sfn|Pegam|1986|p=22, 24–28}} Na prostoru, kjer je sedaj dvorana, je imela kupljena hiša prej šupo in hlev, ki so ju podrli in julija leta 1902 jim je mestni urad izdal gradbeno dovoljenje za zgraditev nove dvorane in sobe.<ref name=":2">{{Navedi splet |title=Pirc, Tone. »Od Slovenskega bralnega društva do društva Prosveta,« ''Loški razgledi'' 17, št. 1 (1970): 117–134|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NGQWUOF5/2ac8301a-dd04-4e85-b15a-0741fdbb144f/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Prva igra, ki je bila uprizorjena ob otvoritvi drugega februarja 1903, je bila ''Mlini pod zemljo''.{{sfn|Gartner|1986|p=72}} Zanjo so se odločili, ker ima samo moške vloge, saj takratna duhovščina še ni dovolila, da bi se igrale igre z mešanimi vlogami.<ref name=":2">{{Navedi splet |title=Pirc, Tone. »Od Slovenskega bralnega društva do društva Prosveta,« ''Loški razgledi'' 17, št. 1 (1970): 117–134|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NGQWUOF5/2ac8301a-dd04-4e85-b15a-0741fdbb144f/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Prirejali so različne gledališke igre, Miklavževanja, proslave in številna predavanja ter tečaje. Med letoma 1933 in 1935 so prenehali z dejavnostmi, od leta 1935 do okupacije leta 1941 pa so delovali pod novi imenom, Prosvetno društvo v Škofji Loki.{{sfn|Pegam|1986|p=22, 24–28}} === Društveno delovanje in gledališka dejavnost med prvo svetovno vojno === Ko se je leta 1914 začela [[prva svetovna vojna]], je to vplivalo tudi na društvo in njegovo gledališko delovanje. Društvene dejavnosti so potekale do julija 1915, dokler ni prišlo do ukaza, da se morajo vsi društveni prostori izprazniti. Na ta ukaz je verjetno vplivalo odprtje [[Soška fronta|Soške fronte]] blizu Škofje Loke, saj so se po mestu odpirale različne bolnišnice, v prostore Katoliškega prosvetnega društva se je naselil [[Rdeči Križ]]. Leta 1918 so bili prostori ponovno vrnjeni društvu.{{sfn|Gartner|2024|p=71}} === Gledališka dejavnost med obema vojnama === Leta 1919 je Katoliško prosvetno društvo, ki se je takrat imenovalo Katoliško izobraževalno društvo in je imelo že 300 članov, praznovalo svojo 25. obletnico delovanja. Leto kasneje pa naj bi odigrali kar 22 predstav. Leta 1927 so odigrali 14 predstav, enako pa tudi leto pozneje. Takrat so uvedli tudi sklep, da bodo igralcem namenili pet odstotkov čistega dobička od vsake igre. Leta 1929 so v prostorih dobili tudi kino, ki je začel delovati eno leto kasneje. Leta 1930 sta na odru gostovala Ljubljanska drama in Kranjski oder, Ločani pa so gostovali v Kranju.{{sfn|Gartner|2024|p=73}} Društvo je takrat pestila denarna kriza, ki je v tistem času zajela širši evropski prostor. Tudi obisk gledaliških predstav je upadel do prepovedi kino predstav leta 1932. Takrat se je društvo usmerilo samo v gledališke dejavnosti in so skoraj vsako nedeljo uprizorili igro. Leta 1933 je prišel ukaz o razpustitvi društev, vendar je Škofjeloško društvo kljub temu še vedno delovalo. Dokončno je bilo razpuščeno novembra 1933. Do ponovne vzpostavitve društva dve leti pozneje sta v prostorih današnjega Loškega odra delovala le še gledališki odsek pod vodstvom Franceta Pirca in Krožek mladenk, ki ga je vodila Jožica Debeljak. V gledaliških prostorih so gostovale tudi druge zasedbe, recimo iz Ljubljane in Kranja. Ko je bila med drugo svetovno vojno država okupirana, je bilo društvo ukinjeno.{{sfn|Gartner|2024|p=73}} ===Kulturno društvo v Škofji Loki 1945–1947=== Med drugo svetovno vojno, do leta 1945, je bil v Prosvetnem domu kulturni molk. Občasno so v njem imeli varietejske nastope, ki so bili namenjeni vojakom, drugače pa je tam delovala zdravniška pregledovalnica, kasneje pa je bila tam domobranska postojanka.<ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> 21. junija 1945 pa je kulturna dejavnost v Škofji Loki ponovno oživela. V sklopu Akademije agitacijsko propagandnega odseka Mestnega odbora so namreč uprizorili partizansko enodejanko [[Mile Klopčič|Mileta Klopčiča]] ''Mati'', ki jo je režiral [[Jože Audič]]. Obenem pa je posebni upravljali odbor začel z ustanovitvijo Kulturnega društva v Škofji Loki, ki je bilo ustanovljeno 21. septembra 1945. Prvi predsednik društva je bil [[Janko Kokalj]], prvi načelnik dramske sekcije pa je postal Jože Audič.<ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Društvo je bilo sestavljeno iz več sekcij, med drugim so bile gledališka, šahovska, glasbena in pevska. Ob svoji ustanovitvi je imelo društvo dvesto članov, 50 pa jih je sodelovalo v gledališki sekciji. Preureditev in prenova Kulturnega doma, ki sta potekali že po koncu druge svetovne vojne, sta bili v veliki meri dokončani do ustanovitve Kulturnega društva. 13. oktobra istega leta je že potekala otvoritvena predstava [[Ivan Cankar|Cankarjevih]] ''Hlapcev'', ki jo je režiral Jože Audič.{{sfn|Gartner|2024|p=77}} V prvih letih po vojni je veliko težavo predstavljalo lastništvo doma. Stavba je bila namreč še vedno v lastništvu bivše Ljubljanske hranilnice, ki jo je formalno dobila v last leta 1929. Obstajala je možnost, da bi društvo za prostore plačevalo najemnimo, pri kateri bi bil upoštevan vložek društva pri obnovi doma. V društvu je prevladovalo mnenje, da stavbe ne bi odkupili, nekateri so imeli celo idejo, da bi zgradili lastni kulturni dom. Vprašanje, kdo je lastnik doma je bilo težavno tudi kasneje, saj se je društvo s tem ukvarjalo več let in niso želeli plačati določenih računov za njegovo obnovo, dokler ni bila dilema o lastništvu rešena. Oviro za dobro delovanje društva so namreč predstavljali prostori, ki so bili dani v najem stanovalcu in tovarni Šešir, društvo pa tudi ni imelo hišnika, ki bi skrbel za njihovo urejenost.{{sfn|Gartner|2024|p=79}} Gledališka dejavnost po vojni je bila zelo aktivna. Dramska sekcija društva je imela po otvoritveni predstavi v treh mesecih skupno dvajset uprizoritev različnih gledaliških iger. Poleg uprizarjanja gledaliških iger je bila dramska sekcija dejavna tudi organizacijsko. Njen odbor se je redno sestajal in razpravljal o razporeditvi programa, obnovi prostorov in organizaciji sekcije. Poseben sestanek so imeli tudi režiserji, ki so sestavili izbor iger za tekočo in naslednje sezone. Sestavili so zelo ambiciozen program za prihajajoče predstave, ki se ga do neke mere drži Loški oder še danes.{{sfn|Gartner|2024|p=78–79}} ===Leto 1946: novi uspehi in težave=== Leta 1946 je bilo finančno stanje društva in dramske sekcije že boljše kot eno leto prej. V tem letu so imeli sedem domačih premier, 13 domačih ponovitev, 16 gostovanj drugih igralskih zasedb in eno gostovanje drugod. Imeli so tudi veliko drugih proslav in pevskih koncertov ter koncert orkestra. Vsako prireditev so morali prijaviti pri Okrajnem ljudskem odboru. Predstave so običajno uprizarjali ob nedeljah in tudi ob sobotah.{{sfn|Zapisnik prve redne seje gledališkega odseka KUD 11. 2. 1946.}} Dramska sekcija kulturnega društva je imela veliko težavo, ko je šlo za privabljanje mladih k sodelovanju pri gledališki skupini. Prizadevanja za mladinsko in otroško gledališko skupino so se nadaljevala vse do današnjega dne, bila so bolj ali manj uspešna. [[Poldka Štiglič]] je v letu 1946 dobila nalogo, da sestavi seznam vseh mladih, ki bi se zanimali za igranje. Istega leta je društvo imelo še druge težave. Razmišljalo se je o njegovi ukinitvi, vsekakor pa je bila potrebna reorganizacija. Društvo namreč ni delovalo notranje povezano, prav tako niso vodili evidence vseh članov. Nekateri sploh niso bili aktivni in se niso udeleževali sej in sestankov. Nekatere igre v dramski sekciji pa so odpadle, čeprav so igralci že imeli vaje. Dramska sekcija je bila preobremenjena, veliko igralcev pa je tudi sodelovalo pri različnih igralskih skupinah. Na drugi redni skupščini Kulturnega društva Škofja Loka so tako razmišljali o reorganizaciji in o tem, da se mora društvo nasloniti na organizacije, ki so bile finančno močne.<ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Dramska sekcija je imela tudi idejo, da bi se morala osamosvojiti in preimenovati v Ljudsko gledališče, saj je bila v društvu najbolj aktivna. Na koncu se je skupščina zaključila s tem, da so izglasovali naslonitev na množične organizacije, poleg tega pa so se preimenovali v Kulturni aktiv OF v Škofji Loki, za predsednika pa so izvolili [[Janko Regvat|Janka Regvata]]. Kulturni dom so preimenovali v Dom ljudske prosvete v Škofji Loki, v istem letu pa se je društvo spet preimenovalo, in sicer v Svet ljudske prosvete pri mestnem odboru OF in potem še v Mestni svet ljudske prosvete Škofja Loka.{{sfn|Gartner|2024|p=80}} === Svet ljudske prosvete (1947–1949) === Novo ime društva vseeno ni pripomoglo k izboljšanju težav, premalo se je namreč vlagalo v kulturno dejavnost. Dramska sekcija je izvedla manj predstav, kot je sprva obljubila, mladi pa se še vedno niso zanimali za igralske dejavnosti. Prišlo je do predloga, da bi organizirali različne tečaje, ki bi potekali v Domu ljudske prosvete, da bi vzbudili zanimanje in izobrazili nov kader. Veliki težavi sta Svetu ljudske prosvete še vedno predstavljali vprašanje o lastništvu doma in odsotnost hišnika. Nekatere hišnikove naloge je sicer opravljal vsakokratni društveni gospodar, v letih 1946 in 1947 pa je hišnikova opravila prevzel Pepe Guzelj, ki je prevzel tudi ponovno delovanje gledališke knjižnice. Glede na začetni zagon ob koncu vojne, bi lahko obdobje od 1947 do 1949 označili za obdobje mrtvila. V tem času so se v Škofji Loki ustanovile tudi druge gledališke družine, npr. puštalska, ki jo je vodil [[Polde Polenc]] in gledališki aktiv krajevnega sindikalnega sveta. Gledališke družine so društvu vzele veliko igralcev, saj so slednji sodelovali pri različnih gledaliških skupinah, kar je privedlo do tega, da je dramska sekcija Mestnega sveta ljudske prosvete Škofja Loka pogosto ostala brez premier.<ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Istega leta so za dvorano kupili 300 nepremičnih stolov, denar zanje pa so dobili v fondu Novi dom. Problem jim je povzročala hramba prospektov in kulis, ki so jih hranili v kleti, kjer so se zaradi velike vlage bali, da bi se uničili. Odločili so se, da jih bodo prestavili na podstreho, vendar pa za ta podvig dolgo niso dobili pomoči, zato je prestavljanje kulis in prospektov trajalo nekaj mesecev. V tem času so tudi temeljito očistili oder in garderobo, izdelali so nove karnise, dobili novega šepetalca in izrazili so zahtevo za združenje ljudske in sindikalne dramske skupine, kar bi pomenilo, da bi znotraj društva delovali dve gledališki skupini, vsaka od njiju pa bi imela med 20 in 25 članov.{{sfn|Zapisnik prve redne seje gledališkega odseka KUD 11. 2. 1946.}} Čeprav je imelo društvo v tistih časih precej težav, vseeno ni povsem prenehalo z delovanjem. Še vedno so gostili veliko predstav drugih gledaliških skupin. Poleg tega je Mestni ljudski odbor 17. avgusta 1948 od Komisije za likvidacijo kreditnih zadrug kupil Kulturni dom in ga dal v upravo sindikatom in Mestni prosveti. S tem so rešili lastninsko vprašanje in gledališka dejavnost se je s tem spet povečala. V sezoni 1948/49 so namreč imeli sedem premier, pet več kot v sezoni prej.{{sfn|Zapisnik redne seje odbora ljudske prosvete 9. 3. 1948.}} === SKUD Tone Šifrer (1949–1953) === Društvo je bilo osmega maja 1949 ponovno ustavljeno pod novim imenom, in sicer Sindikalno kulturno umetniško društvo [[Tone Šifrer]], ki mu je predsedoval [[Stane Hribarnik]].<ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Novo društvo se je ustanovilo zaradi neaktivnosti v Svetu ljudske prosvete, zato je postalo nujno, da ga prevzame sindikat SKUD. Čeprav je bilo društvo uspešno pred ustanovitvijo SKUD, se je še vedno soočalo s težavami. Poleg neaktivnosti so imeli težave z neprimernim ravnanjem s kulisami in drugim gledališkim inventarjem, še vedno pa so bili brez hišnika. SKUD Toneta Šifrerja je hišnika končno dobil prvega julija 1949, ki je skrbel za red in čistočo ter popravljal kulise. Med sekcijami SKUD-a je imela največji uspeh prav dramska sekcija, ki jo je vodil [[Polde Polenc]] in je poleti organizirala tudi dramski tečaj, ki so se ga udeležili mladi. {{sfn| Poročila za občni zbor KUD 1955.}} Vsako leto je gledališka sekcija pripravljala več predstav, ki so jih pripravili številni režiserji, režiserke in igralci. Med drugim so uprizorili tudi prvo opereto, in sicer ''Planinsko rožo'', ki jo je režiral [[Fran Bevc]]. V gledališki sezoni 1951/52 so z društvom sodelovali trije režiserji z dvema asistentoma režije, ki so za svoje delo dobivali ustrezno akontacijo. V tej sezoni naj bi vsega skupaj igralo 250 igralcev, ki so uprizorili pet premier in 21 ponovitev. Še vedno pa mladina ni bila preveč zainteresirana za sodelovanje, zato so mlade še bolj vabili medse, npr. z raznimi tečaji.{{sfn| Poročila za občni zbor KUD 1955.}} V naslednji gledališki sezoni (1952/53) so imeli sedem premier, gostili pa so tudi druge gledališke skupine, npr. [[Mestno gledališče ljubljansko|Mestno gledališče Ljubljana]], SKUD »Brata Križnar« Godešič, Gimnazijo Škofja Loka, Mladinsko gledališče Kranj, Svoboda Bežigrad, Ljubljana in Svoboda, Tržič. Za leto 1953 je poznana tudi starostna struktura igralcev, in sicer 58 odraslih, 55 mladincev in 23 pionirjev, skupno 136 oseb, od katerih jih je bilo 8 režiserjev in 20 tehničnih delavcev.{{sfn| Poročila za občni zbor KUD 1955.}} Dramski sekciji SKUD so v tistem času konkurenco predstavljali kino, veselice in aktivnosti drugih dramskih skupin, saj je bilo društvo razočarano na slabim obiskom predstav. Pričeli so razmišljati o abonmajskih programih, vseeno pa so se zavedali, da morajo ohranjati kvaliteto predstav, ne glede na obisk. Zanemarjenost dvorane in odra ter tehnična zaostalost sta ponovno postali problem. Zato se je leta 1952 ponovno pojavila želja o prenovi oziroma izgradnji novega kulturnega doma, ki pa se dolga leta ni uresničila. V sledečih letih se je pojavila ideja o tem, da bi plačali delo režiserja, kar bi pripeljalo do tega, da bi se z gledališkim dogajanjem ukvarjal nekdo, ki ne bi bil obremenjen še z drugimi dejavnostmi. Prav tako so dobili zamisel, da bi se bolj posvetili tudi govoru v gledaliških igrah, za kar bi morali dobiti lektorje. V sezoni 1952/53 so začeli izdajati ''Škofjeloški prosvetni list'', ki je bralcem prikazoval delo gledališča, občasno pa so bili v njem tudi članki o škofjeloških dogodkih in zgodovini.{{sfn| Poročila za občni zbor KUD 1955.}} === KUD Tone Šifrer === 16. septembra 1953 se je iz SKUD Toneta Šifrerja društvo preimenovalo v Kulturno umetniško društvo [[Tone Šifrer|Toneta Šifrerja]].<ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> V sezoni 1954/55 so uprizorili šest del, finančno najuspešnejša je bila ''Dobri vojak Švejk''.<ref name=":14">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Delo KUD Tone Šifrer v sezoni 1954/55,« ''Loški razgledi'' 2, št. 1 (1955): 223.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-EWXPUHXB/91442ae3-261c-41a8-bcef-399aa1ce1e71/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Razmišljanja o prenovi dvorane so bila še vedno aktualna, saj je bila potrebna večjih popravil, poleg tega pa je gledališču primanjkovalo reflektorjev in zaves.<ref name=":15">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Delo KUD Tone Šifrer v sezoni 1954/55,« ''Loški razgledi'' 2, št. 1 (1955): 223.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-EWXPUHXB/91442ae3-261c-41a8-bcef-399aa1ce1e71/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Poleg tega je bilo prisotno tudi trenje med različnimi sekcijami društva, zlasti med najmočnejšima, gledališko in godbeno.<ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Prav zaradi teh trenj na oder niso postavili operete, ki bi lahko pripomogla k boljšemu finančnemu stanju društva.<ref name=":16">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Par gledaliških problemov.« ''Loški razgledi'' 1, št. 1 (1954): 176–178.|url= http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H4EHNO2S|access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> V tistem času je zaradi svojega kvalitetnega dela kulturno društvo vzgojilo zahtevno in kulturno razgledano publiko. Na oder so začeli privabljati tudi mlajše igralce, kar je pripomoglo k temu, da je bila sezona 1955/56 uspešnejša. Leta 1957, po dvanajstih letih delovanja, je društvo imelo 74 premier.<ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> ===Delavsko prosvetno društvo (DPD) Svoboda v Škofji Loki (1957–1964)=== KUD Tone Šifrer se je leta 1957 preimenovalo v Delavsko prosvetno društvo Svoboda v Škofji Loki. Znotraj društva je bilo deset odsekov: knjižnica, pihalna godba, glasbena šola, orkester, pevski zbor, likovna sekcija, lutkovna sekcija, klubska izobraževalna sekcija in gledališka sekcija – Loško gledališče. Prav gledališka sekcija in njeno delo je bila osrednji del kulturnoprosvetnega dela. Sezono 1957/58 so začeli z uprizoritvijo gledališke igre ''Gimnazijci'', avtorja [[Konstantin Trenjov|Konstantina Trenjova]], ki jo je režirala [[Vida Zupanc]]. Osrednja predstava v sezoni pa je bila Sketova ''Miklova Zala'', ki jo je režiral [[France Finžgar]]. V naslednji sezoni, 1958/59, so imeli tri premiere, v naslednjih dveh sezonah pa pet premier (1959/60 tri in 1960/61 dve). Leta 1961 je občni zbor društva predlagal ustanovitev polpoklicnega gledališča.<ref name=":17">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Kulturnoprosvetno življenje v Škofji Loki v zadnjih letih (od 1958 do 1971/72).« ''Loški razgledi'' 19, št. 1. (1972), 238|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-B6KGA1WJ/ffce930f-984b-4150-8947-aafa5049bc2a/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Leta 1963, ob štirideseti obletnici smrti [[Ivan Tavčar|Ivana Tavčarja]], so organizirali prve Škofjeloške poletne prireditve. Za organizacijo je poskrbel poseben odbor, ki je delovali v sklopu DPD Svoboda v Škofji Loki, a je imel svoje finančno poslovanje. Odločili so se, da bodo poletne prireditve potekale od 24. avgusta do 1. septembra 1963, njihov pokrovitelj pa je bil [[Boris Ziherl]]. Program poletnih prireditev je bil zelo pester. Na Loškem gradu so premierno uprizorili ''Visoško kroniko'', ki jo je dramatiziral in zrežiral [[Polde Polenec]]. Devet predstav ''Visoške kronike'' si je ogledalo več kot tisoč ljudi, na zadnjih dveh pa sta gostovala člana SNG Drame v Ljubljani, [[Jurij Souček]] v vlogi Polikarpa in [[Mileva Zakrajšek]] v vlogi Pasavarice. 24. septembra je ''Visoško kroniko'' posnela [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Ljubljana]] in posnetek predvajala 31. oktobra 1963 za jugoslovansko televizijsko omrežje.<ref name=":18">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Prve Škofjeloške poletne prireditve.« ''Loški razgledi'' 10, št. 1. (1963): 222–227|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-I4ZOV6Z0/78c9a72f-555b-49c7-b6af-5e9fce7f420d/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Škofjeloške poletne prireditve so organizirali tudi eno leto kasneje. Odločili so se, da bo program poletnih prireditev »temeljil na delih slovenske klasike z ljudskim značajem in folklornimi elementi, ki so primerna za uprizoritve na prostem«.<ref name=":19>{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Škofjeloške poletne prireditve 1964.« ''Loški razgledi'' 11, št. 1. (1964): 216–220|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-NX8GFC18/4dc9daad-afba-4101-a592-1c35d4a0df88/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Veljalo je tudi, da naj prireditve pripravijo na domačih tleh in naj v njih sodelujejo domačini, amaterji. Odločili so se tudi, da bodo v okviru poletnih prireditev praznovali tudi obletnice domačih in tujih ustvarjalcev. Na poletnih prireditvah so tako leta 1964 uprizorili ''Županovo Micko'' v režiji [[Janko Krek|Janka Kreka]] in prireditev ''Naš Shakespeare'' ob štiristoti obletnici pisateljevega rojstva.<ref name=":19>{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Škofjeloške poletne prireditve 1964.« ''Loški razgledi'' 11, št. 1. (1964): 216–220|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-NX8GFC18/4dc9daad-afba-4101-a592-1c35d4a0df88/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> V tistem času so spet razmišljali o tem, da bi ustanovili amatersko loško gledališče. 30. septembra 1964 je tako potekal razgovor kulturnih delavcev različnih organizacij, kjer so prišli do sklepa, da so pogoji za ustanovitev amaterskega gledališča glede na tradicijo, kader in interes zreli. Vseeno pa so največjo težavo temu predstavljali neaktivnost DPD Svoboda, neurejenost razmer v stavbi društva in nedelavnost ter slaba organiziranost vodstva društva. Medtem ko so vse ostale sekcije, razen dramske, zamrle ali pa se osamosvojile. Izražen je bil predlog, da bi ob prenehanju obstoja DPD Svoboda vse nepremičnine in premičnine prevzelo amatersko gledališče, a bi nujno morali izglasovati novega gospodarja in hišnika, saj je bil dom društva zanemarjen. 16. novembra je potekal zadnji občni zbor DPD Svobode, kjer so skoraj vsi, razen enega, izglasovali, da DPD Svoboda postane Loško gledališče.{{sfn| Zapisnik razgovora o formiranju amaterskega gledališča 30. 10. 1964.}} ===Loško gledališče (1964–1974)=== Na seji gledališkega sveta se je novo društvo 25. novembra 1964 tudi uradno preimenovalo v Loško gledališče. Za upravnika gledališča so imenovali Poldeta Polenca, imenovali pa so tudi komisijo, ki je bila odgovorna za izvedbo primopredaje nepremičnin in premičnin, ki so bile v lasti DPD Svoboda. Društvo Loškega gledališča je imelo svojo upravo (z upravnikom, tajnico, računovodkinjo, tehničnim vodjem, reklamo in predsednikom umetniškega sveta), gledališki in umetniški svet, šepetalce, tehnično osebje, hišnico, maskerje in garderoberje. Zastavili so si tudi obsežen program, ki je sledil programom prejšnjih let. Prizadevali so si za čimbolj kvalitetno delo in gostovanja, spodbujanje gledališke dejavnosti v Škofji Loki, pridobivanje novih članov, sploh mladih in organizacijo tečajev za izobrazbo amaterskih režiserjev in igralcev. {{sfn| Zapisnik občnega zbora DPD Svoboda 16. 11. 1964.}} Z začetkom delovanja Loškega gledališča so januarja 1965 uprizorili igro [[Ilias Venesis|Iliasa Venesisa]] ''Blok C'', v režiji [[Peter Jamnik|Petra Jamnika]], marca pa so odigrali [[William Shakespeare|Shakespearjevo]] ''Zimsko pravljico'', ki jo je režiral Polde Polenec. {{sfn| Zapisnik občega zbora Loškega gledališča}} Loško gledališče je skrbelo tudi za nadaljevanje Poletnih prireditev, ki so jih v tem letu izvedli zadnjič. Odigrali so Medvedovo tragedijo o kmečkih uporih ''Za pravdo in srce'', ki je imela še sedem ponovitev in jo je posnela tudi ljubljanska televizija. <ref name=":23">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Škofjeloške poletne prireditve 1965.« ''Loški razgledi'' 12, št. 1. (1965): 119–120|url= https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CW09P3ZW|access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> S tem, ko je bilo konec poletnih prireditev, se je tudi delo v Loškem gledališču počasi ustavljalo, kar je bilo posledica slabe finančne in moralne podpore. Društvo se je soočalo z že starimi težavami, predvsem z zastarelostjo in neurejenostjo prostorov, ki jih do tedaj nikoli niso uspeli temeljito obnoviti. Poleg tega pa so težave povzročale tudi finance, spori nerazumevanja in nedejavnost. {{sfn| Zapisnik občega zbora Loškega gledališča}} 1969. leta je bilo ustanovljeno Eksperimentalno gledališče Oder-Galerija na pobudo Petra Jamnika. Uprizarjalo je sodobne dramske tekste, imeli pa so malo ponovitev, za razliko od klasičnega gledališča, kjer so bile predstave daljše in so imele številne ponovitve. {{sfn|Čeh|2021|p=51}} Zaradi neprimernosti društvenih prostorov, se je v tem času Loško gledališče preselilo v prostore [[Loški grad|Loškega gradu]], kjer je bil sicer [[Loški muzej]]. V Galeriji na gradu je Loško gledališče med drugim uprizorilo dve igri, in sicer [[Jean Paul Sartre|Sartrova]] ''Zaprta vrata'' in [[Branko Hofman|Hofmanovega]] ''Moža brez obraza''. <ref name=":5">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Kulturnoprosvetno življenje v Škofji Loki v zadnjih letih (od 1958 do 1971/72).« ''Loški razgledi'' 19, št. 1. (1972), 238|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-B6KGA1WJ/ffce930f-984b-4150-8947-aafa5049bc2a/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Omeniti moramo tudi Gledališče za enega, ki ga je ustanovil [[Stane Sever]], ki velja za najuglednejšega slovenskega gledališkega in filmskega igralca povojnega obdobja, za igranje monodram. V sklopu Gledališča za enega je uprizoril le igro ''Krotko dekle'', kmalu zatem (leta 1970) je namreč umrl. V njegovo čast se v Škofji Loki še danes podeljujejo [[Severjeve nagrade]] za igralske dosežke profesionalnih in ljubiteljskih igralcev ter študentov dramske igre. {{sfn|Čeh|2021|p=51}} Bolj aktivno je gledališče spet postalo v sezoni 1970/71, ko je bil ponovno razpisan abonma. Leta 1973, ko je Škofja Loka praznovala tisočo obletnico, je Loško gledališče sodelovalo tudi z drugimi gledališkimi skupinami iz okolice. Za tisočo obletnico Škofje Loke so na grajskem vrtu postavili gledališče na prostem s tribunami. Uprizorili so dramatizacijo Tavčarjevih del ''V Zali'' in ''Visoške kronike''. Obe je režiral Polde Polenec, ki je leto pozneje umrl. Za tisočo obletnico so uprizorili tudi igro Janka Kreka ''Škofja Loka skozi stoletja'', ki jo je režiral [[Jože Vozny]], profesionalni režiser iz Ljubljane. <ref name=":26">{{Navedi splet |title=Malovrh, Lojze. »Škofja Loka v jubilejnem letu.« ''Loški razgledi'' 21, št. 1. (1974): 264|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-2XLH1LYW/4e161ae4-e9d1-4b94-bc5a-531a7f75ed65/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> V tem času so si v društvu še vedno močno prizadevali za obnovo stavbe ob podpori Skupščine občine Škofja Loka. Leta 1974 je prišlo do združitve Eksperimentalnega gledališča Oder Galerija in Loškega gledališča, preimenovali so se v Loški oder, za prvega predsednika pa so izvolili [[Janez Ziherl|Janeza Ziherla]]. {{sfn| Zapisnik občega zbora Loškega gledališča}} === Loški oder (od 1974 dalje) === Loški oder je od leta 1974 do 1988 deloval bolj ali manj neprekinjeno. Razmere v dvorani so bile še vedno slabe, igralci pozimi niso mogli igrati. {{sfn|Pretnar|1976|p=10–11}} Do celovite prenove prostorov je končno prišlo leta 1981, zanjo so zapravili 25.563.733,15 din, po njen pa je število predstav naraslo. {{sfn|Štukl|1984|p=103}} Naslednje leto so v prenovljeni dvorani začeli s podeljevanjem Severjevih nagrad, ki jih na Loškem odru podeljujejo še danes. Severjevo nagrado za življenjsko delo so prejeli tudi številni igralci Loškega odra, med drugim Poldka Štiglic, [[Janez Debeljak – Janče]] in [[Juša Brce]]. Leta 1983 je Spodnji trg 14, ki je bil od leta 1948 v zemljiško knjigo vpisan kot splošno javno premoženje, postal last Loškega odra.{{sfn|Štukl|1984|p=103}} Ob postopku denacionalizacije je bilo lastništvo stavbe spet vprašljivo, leta 2007 je Kulturno društvo Loški oder skoraj izgubilo lastništvo, zahtevali sta ga Zveza hranilno kreditnih združb Slovenije in Slovenska zadružna kmetijska banka Ljubljana. Pred Ministrstvom za kulturo sta v postopku denacionalizacije Loški oder zastopala predsednik Janez Debeljak – Janče kot zakoniti zastopnik in član društva ter pravnik [[Matej Čujovič]]. Pogodili so se za odškodnino, ki jo je plačal Slovenski odškodninski sklad, tako da je Kulturno društvo Loški oder ohranilo lastninsko pravico na zemljišču. Od leta 1988 naprej je bilo dogajanje na Loškem odru izredno pestro, tako s strani domači predstav kot gostovanj. Leta 1988 je domača zasedba v režiji [[Lojze Domajnko|Lojzeta Domajnka]] pripravila igro ''Hrup za odrom'', ki so jo v Škofji Loki odigrali šestnajstkrat, petkrat pa so z njo šli na gostovanja. Zaradi pomanjkanja režiserjev in tehničnega osebja, ki bi istočasno delali dve predstavi, pa je bilo čutiti pomanjkanje na področju otroških predstav. Začeli so se prijavljati tudi na tekmovanja, leta 1990 pa so uvedli rdeči abonma, ki je imel 171 prijavljenih abonentov. Predsedniku društva je pomagala vodja gledališča. Sodelovali so tudi s profesionalci, ki so na Loškem odru po navadi opravljali delo režiserjev (npr. Jože Vozny, [[Matija Milčinski]], [[Milan Golob]], [[Matjaž Šmalc]], [[Alenka Bole Vrabec]], [[Dejan Spasić]]). Nekateri člani Loškega odra so pozneje začeli igrati tudi profesionalno, veliko članov pa je napisalo uspešne drame, dramatizacije in priredbe. Otroške predstave so, za razliko od odraslih, režirali člani odrasle skupine, Loški oder pa sodeluje tudi z lektorjem Ludvikom Kalužo. ==Delovanje Loškega odra danes== Danes na Loškem odru deluje 60 članov, od katerih jih je aktivnih od 40 do 45. Predsednik društva je od leta 2011 Matej Čujovič. Člani igrajo prostovoljno in za to ne prejemajo honorarja. Na leto imajo od tri do štiri premiere, na Loškem odru danes delujejo tri igralske skupine, odrasla, mladinska in otroška. Na leto organizirajo med 120 in 130 dogodkov. Sodelujejo tudi s profesionalnimi režiserji, ki za svoje delo prejmejo honorar. Ponujajo tudi dve vrsti abonmaja, rdečega in modrega, ki zajemata pet predstav na leto, ena je domača, ostale pa so gostujoče. ==Nagrade in priznanja== ČUFARJEVA PLAKETA za moško vlogo FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo FESTIVALSKA NAGRADA za moško vlogo: BLAŽ VEHAR FESTIVALSKA NAGRADA za vizualno podobo SREBRNA PLAKETA za predstavo FESTIVALSKA NAGRADA za moško vlogo: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za moško vlogo: MATEJ ČUJOVIČ FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo NAJBOLJŠI KOMEDIJANT: BOJAN TRAMPUŠ ČUFARJEVA PLAKETA za najboljšo predstavo ČUFARJEVA PLAKETA za moško vlogo FESTIVALSKO PRIZNANJE ZA KOLEKTIVNO IGRO ZLATA PLAKETA za najboljšo predstavo SREBRNA PLAKETA za predstavo SEVERJEVA NAGRADA za življenjsko delo: MATJAŽ ERŽEN FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo FESTIVALSKA NAGRADA za moško vlogo: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo kostumografijo: BARBARA DRMOTA FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo ČUFARJEVA PLAKETA za najboljšo predstavo MATIČEK za najboljšo predstavo MATIČEK za moško vlogo: MATEJ ČUJOVIČ FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo FESTIVALSKA NAGRADA za moško vlogo: MATEJ ČUJOVIČ FESTIVALSKA NAGRADA za žensko vlogo: IRENA KOŽUH FESTIVALSKA NAGRADA za mladega igralca: MAJA DEMŠAR POSEBNO PRIZNANJE za moško vlogo: BOJAN TRAMPUŠ MATIČEK za moško vlogo: MATEJ ČUJOVIČ MATIČEK za moško vlogo: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za glavno moško vlogo: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za stransko moško vlogo: JAN BERTONCELJ ZLATA PLAKETA na najboljšo predstavo SEVERJEVA NAGRADA za vlogo: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo FESTIVALSKA NAGRADA ZA glavno moško vlogo: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za stransko moško vlogo: JAN BERTONCELJ FESTIVALSKA NAGRADA za režijo: MATJAŽ ŠMALC MATIČEK za najboljšo predstavo po izboru žirije MATIČEK za igralski dvojec: BOJAN TRAMPUŠ in MATEJ ČUJOVIČ MATIČEK za vlogo: JAN BERTONCELJ POSEBNO PRIZNANJE za vlogo: PETRA KRANČAN LINHARTOVA PLAKETA JSKD RS: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo po izboru občinstva POSEBNO PRIZNANJE strokovne žirije za glasbene interpretacije ob klavirski spremljavi ČUFARJEVA PLAKETA za kolektivno igro LINHARTOVA LISTINA JSKD RS: LUDVIK KALUŽA NOVA GAZ LINHARTOVA PLAKETA JSKD RS: MATJAŽ ERŽEN FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo po izboru občinstva ČUFARJEVA PLAKETA za žensko vlogo: TAMARA AVGUŠTIN ČUFARJEVA PLAKETA za moško vlogo: MATEJ ČUJOVIČ FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo po izboru žirije MATIČEK za žensko vlogo: TAMARA AVGUŠTIN MATIČEK za najboljšo predstavo po izboru žirije LINHARTOVA LISTINA JSKD RS: KD LOŠKI ODER ŠKOFJA LOKA FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo po izboru žirije NAJBOLJŠA KOMEDIJATKA: JUŠA BERCE SEVERJEVA NAGRADA za vlogo: MATEJ ČUJOVIČ LINHARTOVA LISTINA JSKD RS: JUŠA BERCE FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo po izboru žirije FESTIVALSKA NAGRADA za glavno žensko vlogo po izboru žirije FESTIVALSKA NAGRADA za režijo po izboru žirije FESTIVALSKA NAGRADA za kostumografijo po izboru žirije FESTIVALSKA NAGRADA za scenografijo po izboru žirije MATIČEK za najboljšo predstavo po izboru žirije MATIČEK za žensko vlogo: TAMARA AVGUŠTIN ZLATA PLAKETA za najboljšo predstavo ČUFARJEVA PLAKETA za žensko vlogo: TAMARA AVGUŠTIN ZLATA PLAKETA za najboljšo predstavo FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo stransko moško vlogo: IZTOK DRABIK ZLATA PLAKETA za najboljšo predstavo SEVERJEVA NAGRADA za življenjsko delo: JUŠA BERCE PRIZNANJE za lektorski dosežek: LUDVIK KALUŽA PRIZNANJE za najboljšo stransko moško vlogo: MATEJ ČUJOVIČ ČUFARJEVA PLAKETA za najboljšo predstavo po izvoru žirije KOMEDIJANT sezone: BOJAN TRAMPUŠ ČUFARJEVA PLAKETA za najboljšo moško vlogo: MATEJ ČUJEVIČ SEVERJEVA NAGRADA za življenjsko delo: JANEZ DEBELJAK BRONASTI GRB OBČINE ŠKOFJA LOKA SEVERJEVA NAGRADA za življenjsko delo: POLDKA ŠTIGLIC <ref name=":129">{{Navedi splet |title= Spletna stran Loškega odra|url= https://www.kd-loskioder.si/vizitka/#nagrade|access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> ==Viri in bibliografija== * Čeh, Petra. »Kulturno in umetniško dogajanje,« ''Od osvoboditve do osamosvojitve. Loško ozemlje od leta 1945 do 1991'', Škofja Loka: Loški muzej, 2021. * Gartner, Gregor. »Kako so se 122 let tresle gledališke deske na Spodnjem trgu, 1. del.« ''Loški razgledi'' 71, št. 1 (2024): 69–87. * Krek, Janko. »Delo KUD Tone Šifrer v sezoni 1954/55.« ''Loški razgledi'' 2, št. 1 (1955): 222–223. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-EWXPUHXB/91442ae3-261c-41a8-bcef-399aa1ce1e71/PDF * Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF * Krek, Janko. »Kulturnoprosvetno življenje v Škofji Loki v zadnjih letih (od 1958 do 1971/72).« ''Loški razgledi'' 19, št. 1. (1972): 236–242. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-B6KGA1WJ/ffce930f-984b-4150-8947-aafa5049bc2a/PDF * Krek, Janko. »Par gledaliških problemov.« ''Loški razgledi'' 1, št. 1 (1954): 176–178. http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H4EHNO2S * Krek, Janko. »Prve Škofjeloške poletne prireditve.« ''Loški razgledi'' 10, št. 1. (1963): 222–227. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-I4ZOV6Z0/78c9a72f-555b-49c7-b6af-5e9fce7f420d/PDF * Krek, Janko. »Škofjeloške poletne prireditve 1964.« ''Loški razgledi'' 11, št. 1. (1964): 216–220. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-NX8GFC18/4dc9daad-afba-4101-a592-1c35d4a0df88/PDF * Krek, Janko. »Škofjeloške poletne prireditve 1965.« ''Loški razgledi'' 12, št. 1. (1965): 119–120. https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CW09P3ZW * Malovrh, Lojze. »Škofja Loka v jubilejnem letu.« ''Loški razgledi'' 21, št. 1. (1974): 253–268. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-2XLH1LYW/4e161ae4-e9d1-4b94-bc5a-531a7f75ed65/PDF * Pegam, Judita. ''Škofjeloška društva in njihova dejavnost v obdobju 1918–1941''. Seminarska naloga, Škofja Loka 1986. * Pirc, Tone. »Od Slovenskega bralnega društva do društva Prosveta.« ''Loški razgledi'' 17, št. 1. (1970): 117–134. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NGQWUOF5/2ac8301a-dd04-4e85-b15a-0741fdbb144f/PDF * Štukl, France. ''Knjiga hiš v Škofji Loki II''. Škofja Loka: Zgodovinski arhiv Ljubljana, 1984. * Arhiv Loški oder. * Pretnar, Bogi. »Kako in zakaj šriplje Loški oder. »Za pol klobase in za drva špilamo!«« ''Stop!'' 9, št. 19. (1976): 10–11. * SI_ZAL_ŠKL/0091, Katoliško prosvetno društvo Škofja Loka. * SI_ZAL_ŠKL/238, Loški oder. * Spletna stran Loškega odra: https://www.kd-loskioder.si/ ==Sklici== [[Kategorija:Gledališča v Sloveniji]] kz379wvn2y0ihwquzgz30phq8tx95g7 6775043 6775042 2026-11-05T07:48:48Z 5ra.stare 216578 /* Loško gledališče (1964–1974) */ 6775043 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Loški oder | image = [[File:Vrata Loškega odra.jpg|thumb|The door of Loški oder]] | locmapin = Slovenija | location = Spodnji trg 14, [[Škofja Loka]] | owner = Kulturno društvo Loški oder | občina = Škofja Loka }} '''Loški oder''' deluje že od leta 1902 in je najstarejše amatersko gledališče v Sloveniji. Gre za nevladno organizacijo v javnem interesu, ki deluje na področju kulture. Svoje prostore ima v [[Škofja Loka|Škofji Loki]], na Spodnjem trgu 14. Loški oder sestavljajo ljubiteljski igralci, poklicni tehnika in uprava, z njimi pa sodelujejo tudi profesionalni zunanji sodelavci z gledališkega področja. == Zgodovina == === Katoliško prosvetno društvo === [[Katoliško prosvetno društvo|Katoliško prosvetno društvo]] v Škofji Loki se je začelo leta 1894, ko so iz Škofjeloške čitalnice odšli vsi duhovniki in drugi klerikalno misleči člani. Katoliško prosvetno društvo je kupilo prostore današnjega Loškega odra leta 1902.{{sfn|Pegam|1986|p=22, 24–28}} Na prostoru, kjer je sedaj dvorana, je imela kupljena hiša prej šupo in hlev, ki so ju podrli in julija leta 1902 jim je mestni urad izdal gradbeno dovoljenje za zgraditev nove dvorane in sobe.<ref name=":2">{{Navedi splet |title=Pirc, Tone. »Od Slovenskega bralnega društva do društva Prosveta,« ''Loški razgledi'' 17, št. 1 (1970): 117–134|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NGQWUOF5/2ac8301a-dd04-4e85-b15a-0741fdbb144f/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Prva igra, ki je bila uprizorjena ob otvoritvi drugega februarja 1903, je bila ''Mlini pod zemljo''.{{sfn|Gartner|1986|p=72}} Zanjo so se odločili, ker ima samo moške vloge, saj takratna duhovščina še ni dovolila, da bi se igrale igre z mešanimi vlogami.<ref name=":2">{{Navedi splet |title=Pirc, Tone. »Od Slovenskega bralnega društva do društva Prosveta,« ''Loški razgledi'' 17, št. 1 (1970): 117–134|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NGQWUOF5/2ac8301a-dd04-4e85-b15a-0741fdbb144f/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Prirejali so različne gledališke igre, Miklavževanja, proslave in številna predavanja ter tečaje. Med letoma 1933 in 1935 so prenehali z dejavnostmi, od leta 1935 do okupacije leta 1941 pa so delovali pod novi imenom, Prosvetno društvo v Škofji Loki.{{sfn|Pegam|1986|p=22, 24–28}} === Društveno delovanje in gledališka dejavnost med prvo svetovno vojno === Ko se je leta 1914 začela [[prva svetovna vojna]], je to vplivalo tudi na društvo in njegovo gledališko delovanje. Društvene dejavnosti so potekale do julija 1915, dokler ni prišlo do ukaza, da se morajo vsi društveni prostori izprazniti. Na ta ukaz je verjetno vplivalo odprtje [[Soška fronta|Soške fronte]] blizu Škofje Loke, saj so se po mestu odpirale različne bolnišnice, v prostore Katoliškega prosvetnega društva se je naselil [[Rdeči Križ]]. Leta 1918 so bili prostori ponovno vrnjeni društvu.{{sfn|Gartner|2024|p=71}} === Gledališka dejavnost med obema vojnama === Leta 1919 je Katoliško prosvetno društvo, ki se je takrat imenovalo Katoliško izobraževalno društvo in je imelo že 300 članov, praznovalo svojo 25. obletnico delovanja. Leto kasneje pa naj bi odigrali kar 22 predstav. Leta 1927 so odigrali 14 predstav, enako pa tudi leto pozneje. Takrat so uvedli tudi sklep, da bodo igralcem namenili pet odstotkov čistega dobička od vsake igre. Leta 1929 so v prostorih dobili tudi kino, ki je začel delovati eno leto kasneje. Leta 1930 sta na odru gostovala Ljubljanska drama in Kranjski oder, Ločani pa so gostovali v Kranju.{{sfn|Gartner|2024|p=73}} Društvo je takrat pestila denarna kriza, ki je v tistem času zajela širši evropski prostor. Tudi obisk gledaliških predstav je upadel do prepovedi kino predstav leta 1932. Takrat se je društvo usmerilo samo v gledališke dejavnosti in so skoraj vsako nedeljo uprizorili igro. Leta 1933 je prišel ukaz o razpustitvi društev, vendar je Škofjeloško društvo kljub temu še vedno delovalo. Dokončno je bilo razpuščeno novembra 1933. Do ponovne vzpostavitve društva dve leti pozneje sta v prostorih današnjega Loškega odra delovala le še gledališki odsek pod vodstvom Franceta Pirca in Krožek mladenk, ki ga je vodila Jožica Debeljak. V gledaliških prostorih so gostovale tudi druge zasedbe, recimo iz Ljubljane in Kranja. Ko je bila med drugo svetovno vojno država okupirana, je bilo društvo ukinjeno.{{sfn|Gartner|2024|p=73}} ===Kulturno društvo v Škofji Loki 1945–1947=== Med drugo svetovno vojno, do leta 1945, je bil v Prosvetnem domu kulturni molk. Občasno so v njem imeli varietejske nastope, ki so bili namenjeni vojakom, drugače pa je tam delovala zdravniška pregledovalnica, kasneje pa je bila tam domobranska postojanka.<ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> 21. junija 1945 pa je kulturna dejavnost v Škofji Loki ponovno oživela. V sklopu Akademije agitacijsko propagandnega odseka Mestnega odbora so namreč uprizorili partizansko enodejanko [[Mile Klopčič|Mileta Klopčiča]] ''Mati'', ki jo je režiral [[Jože Audič]]. Obenem pa je posebni upravljali odbor začel z ustanovitvijo Kulturnega društva v Škofji Loki, ki je bilo ustanovljeno 21. septembra 1945. Prvi predsednik društva je bil [[Janko Kokalj]], prvi načelnik dramske sekcije pa je postal Jože Audič.<ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Društvo je bilo sestavljeno iz več sekcij, med drugim so bile gledališka, šahovska, glasbena in pevska. Ob svoji ustanovitvi je imelo društvo dvesto članov, 50 pa jih je sodelovalo v gledališki sekciji. Preureditev in prenova Kulturnega doma, ki sta potekali že po koncu druge svetovne vojne, sta bili v veliki meri dokončani do ustanovitve Kulturnega društva. 13. oktobra istega leta je že potekala otvoritvena predstava [[Ivan Cankar|Cankarjevih]] ''Hlapcev'', ki jo je režiral Jože Audič.{{sfn|Gartner|2024|p=77}} V prvih letih po vojni je veliko težavo predstavljalo lastništvo doma. Stavba je bila namreč še vedno v lastništvu bivše Ljubljanske hranilnice, ki jo je formalno dobila v last leta 1929. Obstajala je možnost, da bi društvo za prostore plačevalo najemnimo, pri kateri bi bil upoštevan vložek društva pri obnovi doma. V društvu je prevladovalo mnenje, da stavbe ne bi odkupili, nekateri so imeli celo idejo, da bi zgradili lastni kulturni dom. Vprašanje, kdo je lastnik doma je bilo težavno tudi kasneje, saj se je društvo s tem ukvarjalo več let in niso želeli plačati določenih računov za njegovo obnovo, dokler ni bila dilema o lastništvu rešena. Oviro za dobro delovanje društva so namreč predstavljali prostori, ki so bili dani v najem stanovalcu in tovarni Šešir, društvo pa tudi ni imelo hišnika, ki bi skrbel za njihovo urejenost.{{sfn|Gartner|2024|p=79}} Gledališka dejavnost po vojni je bila zelo aktivna. Dramska sekcija društva je imela po otvoritveni predstavi v treh mesecih skupno dvajset uprizoritev različnih gledaliških iger. Poleg uprizarjanja gledaliških iger je bila dramska sekcija dejavna tudi organizacijsko. Njen odbor se je redno sestajal in razpravljal o razporeditvi programa, obnovi prostorov in organizaciji sekcije. Poseben sestanek so imeli tudi režiserji, ki so sestavili izbor iger za tekočo in naslednje sezone. Sestavili so zelo ambiciozen program za prihajajoče predstave, ki se ga do neke mere drži Loški oder še danes.{{sfn|Gartner|2024|p=78–79}} ===Leto 1946: novi uspehi in težave=== Leta 1946 je bilo finančno stanje društva in dramske sekcije že boljše kot eno leto prej. V tem letu so imeli sedem domačih premier, 13 domačih ponovitev, 16 gostovanj drugih igralskih zasedb in eno gostovanje drugod. Imeli so tudi veliko drugih proslav in pevskih koncertov ter koncert orkestra. Vsako prireditev so morali prijaviti pri Okrajnem ljudskem odboru. Predstave so običajno uprizarjali ob nedeljah in tudi ob sobotah.{{sfn|Zapisnik prve redne seje gledališkega odseka KUD 11. 2. 1946.}} Dramska sekcija kulturnega društva je imela veliko težavo, ko je šlo za privabljanje mladih k sodelovanju pri gledališki skupini. Prizadevanja za mladinsko in otroško gledališko skupino so se nadaljevala vse do današnjega dne, bila so bolj ali manj uspešna. [[Poldka Štiglič]] je v letu 1946 dobila nalogo, da sestavi seznam vseh mladih, ki bi se zanimali za igranje. Istega leta je društvo imelo še druge težave. Razmišljalo se je o njegovi ukinitvi, vsekakor pa je bila potrebna reorganizacija. Društvo namreč ni delovalo notranje povezano, prav tako niso vodili evidence vseh članov. Nekateri sploh niso bili aktivni in se niso udeleževali sej in sestankov. Nekatere igre v dramski sekciji pa so odpadle, čeprav so igralci že imeli vaje. Dramska sekcija je bila preobremenjena, veliko igralcev pa je tudi sodelovalo pri različnih igralskih skupinah. Na drugi redni skupščini Kulturnega društva Škofja Loka so tako razmišljali o reorganizaciji in o tem, da se mora društvo nasloniti na organizacije, ki so bile finančno močne.<ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Dramska sekcija je imela tudi idejo, da bi se morala osamosvojiti in preimenovati v Ljudsko gledališče, saj je bila v društvu najbolj aktivna. Na koncu se je skupščina zaključila s tem, da so izglasovali naslonitev na množične organizacije, poleg tega pa so se preimenovali v Kulturni aktiv OF v Škofji Loki, za predsednika pa so izvolili [[Janko Regvat|Janka Regvata]]. Kulturni dom so preimenovali v Dom ljudske prosvete v Škofji Loki, v istem letu pa se je društvo spet preimenovalo, in sicer v Svet ljudske prosvete pri mestnem odboru OF in potem še v Mestni svet ljudske prosvete Škofja Loka.{{sfn|Gartner|2024|p=80}} === Svet ljudske prosvete (1947–1949) === Novo ime društva vseeno ni pripomoglo k izboljšanju težav, premalo se je namreč vlagalo v kulturno dejavnost. Dramska sekcija je izvedla manj predstav, kot je sprva obljubila, mladi pa se še vedno niso zanimali za igralske dejavnosti. Prišlo je do predloga, da bi organizirali različne tečaje, ki bi potekali v Domu ljudske prosvete, da bi vzbudili zanimanje in izobrazili nov kader. Veliki težavi sta Svetu ljudske prosvete še vedno predstavljali vprašanje o lastništvu doma in odsotnost hišnika. Nekatere hišnikove naloge je sicer opravljal vsakokratni društveni gospodar, v letih 1946 in 1947 pa je hišnikova opravila prevzel Pepe Guzelj, ki je prevzel tudi ponovno delovanje gledališke knjižnice. Glede na začetni zagon ob koncu vojne, bi lahko obdobje od 1947 do 1949 označili za obdobje mrtvila. V tem času so se v Škofji Loki ustanovile tudi druge gledališke družine, npr. puštalska, ki jo je vodil [[Polde Polenc]] in gledališki aktiv krajevnega sindikalnega sveta. Gledališke družine so društvu vzele veliko igralcev, saj so slednji sodelovali pri različnih gledaliških skupinah, kar je privedlo do tega, da je dramska sekcija Mestnega sveta ljudske prosvete Škofja Loka pogosto ostala brez premier.<ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Istega leta so za dvorano kupili 300 nepremičnih stolov, denar zanje pa so dobili v fondu Novi dom. Problem jim je povzročala hramba prospektov in kulis, ki so jih hranili v kleti, kjer so se zaradi velike vlage bali, da bi se uničili. Odločili so se, da jih bodo prestavili na podstreho, vendar pa za ta podvig dolgo niso dobili pomoči, zato je prestavljanje kulis in prospektov trajalo nekaj mesecev. V tem času so tudi temeljito očistili oder in garderobo, izdelali so nove karnise, dobili novega šepetalca in izrazili so zahtevo za združenje ljudske in sindikalne dramske skupine, kar bi pomenilo, da bi znotraj društva delovali dve gledališki skupini, vsaka od njiju pa bi imela med 20 in 25 članov.{{sfn|Zapisnik prve redne seje gledališkega odseka KUD 11. 2. 1946.}} Čeprav je imelo društvo v tistih časih precej težav, vseeno ni povsem prenehalo z delovanjem. Še vedno so gostili veliko predstav drugih gledaliških skupin. Poleg tega je Mestni ljudski odbor 17. avgusta 1948 od Komisije za likvidacijo kreditnih zadrug kupil Kulturni dom in ga dal v upravo sindikatom in Mestni prosveti. S tem so rešili lastninsko vprašanje in gledališka dejavnost se je s tem spet povečala. V sezoni 1948/49 so namreč imeli sedem premier, pet več kot v sezoni prej.{{sfn|Zapisnik redne seje odbora ljudske prosvete 9. 3. 1948.}} === SKUD Tone Šifrer (1949–1953) === Društvo je bilo osmega maja 1949 ponovno ustavljeno pod novim imenom, in sicer Sindikalno kulturno umetniško društvo [[Tone Šifrer]], ki mu je predsedoval [[Stane Hribarnik]].<ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Novo društvo se je ustanovilo zaradi neaktivnosti v Svetu ljudske prosvete, zato je postalo nujno, da ga prevzame sindikat SKUD. Čeprav je bilo društvo uspešno pred ustanovitvijo SKUD, se je še vedno soočalo s težavami. Poleg neaktivnosti so imeli težave z neprimernim ravnanjem s kulisami in drugim gledališkim inventarjem, še vedno pa so bili brez hišnika. SKUD Toneta Šifrerja je hišnika končno dobil prvega julija 1949, ki je skrbel za red in čistočo ter popravljal kulise. Med sekcijami SKUD-a je imela največji uspeh prav dramska sekcija, ki jo je vodil [[Polde Polenc]] in je poleti organizirala tudi dramski tečaj, ki so se ga udeležili mladi. {{sfn| Poročila za občni zbor KUD 1955.}} Vsako leto je gledališka sekcija pripravljala več predstav, ki so jih pripravili številni režiserji, režiserke in igralci. Med drugim so uprizorili tudi prvo opereto, in sicer ''Planinsko rožo'', ki jo je režiral [[Fran Bevc]]. V gledališki sezoni 1951/52 so z društvom sodelovali trije režiserji z dvema asistentoma režije, ki so za svoje delo dobivali ustrezno akontacijo. V tej sezoni naj bi vsega skupaj igralo 250 igralcev, ki so uprizorili pet premier in 21 ponovitev. Še vedno pa mladina ni bila preveč zainteresirana za sodelovanje, zato so mlade še bolj vabili medse, npr. z raznimi tečaji.{{sfn| Poročila za občni zbor KUD 1955.}} V naslednji gledališki sezoni (1952/53) so imeli sedem premier, gostili pa so tudi druge gledališke skupine, npr. [[Mestno gledališče ljubljansko|Mestno gledališče Ljubljana]], SKUD »Brata Križnar« Godešič, Gimnazijo Škofja Loka, Mladinsko gledališče Kranj, Svoboda Bežigrad, Ljubljana in Svoboda, Tržič. Za leto 1953 je poznana tudi starostna struktura igralcev, in sicer 58 odraslih, 55 mladincev in 23 pionirjev, skupno 136 oseb, od katerih jih je bilo 8 režiserjev in 20 tehničnih delavcev.{{sfn| Poročila za občni zbor KUD 1955.}} Dramski sekciji SKUD so v tistem času konkurenco predstavljali kino, veselice in aktivnosti drugih dramskih skupin, saj je bilo društvo razočarano na slabim obiskom predstav. Pričeli so razmišljati o abonmajskih programih, vseeno pa so se zavedali, da morajo ohranjati kvaliteto predstav, ne glede na obisk. Zanemarjenost dvorane in odra ter tehnična zaostalost sta ponovno postali problem. Zato se je leta 1952 ponovno pojavila želja o prenovi oziroma izgradnji novega kulturnega doma, ki pa se dolga leta ni uresničila. V sledečih letih se je pojavila ideja o tem, da bi plačali delo režiserja, kar bi pripeljalo do tega, da bi se z gledališkim dogajanjem ukvarjal nekdo, ki ne bi bil obremenjen še z drugimi dejavnostmi. Prav tako so dobili zamisel, da bi se bolj posvetili tudi govoru v gledaliških igrah, za kar bi morali dobiti lektorje. V sezoni 1952/53 so začeli izdajati ''Škofjeloški prosvetni list'', ki je bralcem prikazoval delo gledališča, občasno pa so bili v njem tudi članki o škofjeloških dogodkih in zgodovini.{{sfn| Poročila za občni zbor KUD 1955.}} === KUD Tone Šifrer === 16. septembra 1953 se je iz SKUD Toneta Šifrerja društvo preimenovalo v Kulturno umetniško društvo [[Tone Šifrer|Toneta Šifrerja]].<ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> V sezoni 1954/55 so uprizorili šest del, finančno najuspešnejša je bila ''Dobri vojak Švejk''.<ref name=":14">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Delo KUD Tone Šifrer v sezoni 1954/55,« ''Loški razgledi'' 2, št. 1 (1955): 223.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-EWXPUHXB/91442ae3-261c-41a8-bcef-399aa1ce1e71/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Razmišljanja o prenovi dvorane so bila še vedno aktualna, saj je bila potrebna večjih popravil, poleg tega pa je gledališču primanjkovalo reflektorjev in zaves.<ref name=":15">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Delo KUD Tone Šifrer v sezoni 1954/55,« ''Loški razgledi'' 2, št. 1 (1955): 223.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-EWXPUHXB/91442ae3-261c-41a8-bcef-399aa1ce1e71/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Poleg tega je bilo prisotno tudi trenje med različnimi sekcijami društva, zlasti med najmočnejšima, gledališko in godbeno.<ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Prav zaradi teh trenj na oder niso postavili operete, ki bi lahko pripomogla k boljšemu finančnemu stanju društva.<ref name=":16">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Par gledaliških problemov.« ''Loški razgledi'' 1, št. 1 (1954): 176–178.|url= http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H4EHNO2S|access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> V tistem času je zaradi svojega kvalitetnega dela kulturno društvo vzgojilo zahtevno in kulturno razgledano publiko. Na oder so začeli privabljati tudi mlajše igralce, kar je pripomoglo k temu, da je bila sezona 1955/56 uspešnejša. Leta 1957, po dvanajstih letih delovanja, je društvo imelo 74 premier.<ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> ===Delavsko prosvetno društvo (DPD) Svoboda v Škofji Loki (1957–1964)=== KUD Tone Šifrer se je leta 1957 preimenovalo v Delavsko prosvetno društvo Svoboda v Škofji Loki. Znotraj društva je bilo deset odsekov: knjižnica, pihalna godba, glasbena šola, orkester, pevski zbor, likovna sekcija, lutkovna sekcija, klubska izobraževalna sekcija in gledališka sekcija – Loško gledališče. Prav gledališka sekcija in njeno delo je bila osrednji del kulturnoprosvetnega dela. Sezono 1957/58 so začeli z uprizoritvijo gledališke igre ''Gimnazijci'', avtorja [[Konstantin Trenjov|Konstantina Trenjova]], ki jo je režirala [[Vida Zupanc]]. Osrednja predstava v sezoni pa je bila Sketova ''Miklova Zala'', ki jo je režiral [[France Finžgar]]. V naslednji sezoni, 1958/59, so imeli tri premiere, v naslednjih dveh sezonah pa pet premier (1959/60 tri in 1960/61 dve). Leta 1961 je občni zbor društva predlagal ustanovitev polpoklicnega gledališča.<ref name=":17">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Kulturnoprosvetno življenje v Škofji Loki v zadnjih letih (od 1958 do 1971/72).« ''Loški razgledi'' 19, št. 1. (1972), 238|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-B6KGA1WJ/ffce930f-984b-4150-8947-aafa5049bc2a/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Leta 1963, ob štirideseti obletnici smrti [[Ivan Tavčar|Ivana Tavčarja]], so organizirali prve Škofjeloške poletne prireditve. Za organizacijo je poskrbel poseben odbor, ki je delovali v sklopu DPD Svoboda v Škofji Loki, a je imel svoje finančno poslovanje. Odločili so se, da bodo poletne prireditve potekale od 24. avgusta do 1. septembra 1963, njihov pokrovitelj pa je bil [[Boris Ziherl]]. Program poletnih prireditev je bil zelo pester. Na Loškem gradu so premierno uprizorili ''Visoško kroniko'', ki jo je dramatiziral in zrežiral [[Polde Polenec]]. Devet predstav ''Visoške kronike'' si je ogledalo več kot tisoč ljudi, na zadnjih dveh pa sta gostovala člana SNG Drame v Ljubljani, [[Jurij Souček]] v vlogi Polikarpa in [[Mileva Zakrajšek]] v vlogi Pasavarice. 24. septembra je ''Visoško kroniko'' posnela [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Ljubljana]] in posnetek predvajala 31. oktobra 1963 za jugoslovansko televizijsko omrežje.<ref name=":18">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Prve Škofjeloške poletne prireditve.« ''Loški razgledi'' 10, št. 1. (1963): 222–227|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-I4ZOV6Z0/78c9a72f-555b-49c7-b6af-5e9fce7f420d/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Škofjeloške poletne prireditve so organizirali tudi eno leto kasneje. Odločili so se, da bo program poletnih prireditev »temeljil na delih slovenske klasike z ljudskim značajem in folklornimi elementi, ki so primerna za uprizoritve na prostem«.<ref name=":19>{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Škofjeloške poletne prireditve 1964.« ''Loški razgledi'' 11, št. 1. (1964): 216–220|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-NX8GFC18/4dc9daad-afba-4101-a592-1c35d4a0df88/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Veljalo je tudi, da naj prireditve pripravijo na domačih tleh in naj v njih sodelujejo domačini, amaterji. Odločili so se tudi, da bodo v okviru poletnih prireditev praznovali tudi obletnice domačih in tujih ustvarjalcev. Na poletnih prireditvah so tako leta 1964 uprizorili ''Županovo Micko'' v režiji [[Janko Krek|Janka Kreka]] in prireditev ''Naš Shakespeare'' ob štiristoti obletnici pisateljevega rojstva.<ref name=":19>{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Škofjeloške poletne prireditve 1964.« ''Loški razgledi'' 11, št. 1. (1964): 216–220|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-NX8GFC18/4dc9daad-afba-4101-a592-1c35d4a0df88/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> V tistem času so spet razmišljali o tem, da bi ustanovili amatersko loško gledališče. 30. septembra 1964 je tako potekal razgovor kulturnih delavcev različnih organizacij, kjer so prišli do sklepa, da so pogoji za ustanovitev amaterskega gledališča glede na tradicijo, kader in interes zreli. Vseeno pa so največjo težavo temu predstavljali neaktivnost DPD Svoboda, neurejenost razmer v stavbi društva in nedelavnost ter slaba organiziranost vodstva društva. Medtem ko so vse ostale sekcije, razen dramske, zamrle ali pa se osamosvojile. Izražen je bil predlog, da bi ob prenehanju obstoja DPD Svoboda vse nepremičnine in premičnine prevzelo amatersko gledališče, a bi nujno morali izglasovati novega gospodarja in hišnika, saj je bil dom društva zanemarjen. 16. novembra je potekal zadnji občni zbor DPD Svobode, kjer so skoraj vsi, razen enega, izglasovali, da DPD Svoboda postane Loško gledališče.{{sfn| Zapisnik razgovora o formiranju amaterskega gledališča 30. 10. 1964.}} ===Loško gledališče (1964–1974)=== Na seji gledališkega sveta se je novo društvo 25. novembra 1964 tudi uradno preimenovalo v Loško gledališče. Za upravnika gledališča so izbrali [[Polde Polenec|Poldeta Polenca]], določili pa so tudi komisijo, ki je bila odgovorna za izvedbo primopredaje nepremičnin in premičnin, ki so bile v lasti DPD Svoboda. Društvo Loškega gledališča je imelo svojo upravo (z upravnikom, tajnico, računovodkinjo, tehničnim vodjem, reklamo in predsednikom umetniškega sveta), gledališki in umetniški svet, šepetalce, tehnično osebje, hišnico, maskerje in garderoberje. Zastavili so si tudi obsežen program, ki je sledil programom prejšnjih let. Prizadevali so si za čimbolj kvalitetno delo in gostovanja, spodbujanje gledališke dejavnosti v Škofji Loki, pridobivanje novih članov, sploh mladih in organizacijo tečajev za izobrazbo amaterskih režiserjev in igralcev.{{sfn| Zapisnik občnega zbora DPD Svoboda 16. 11. 1964.}} Z začetkom delovanja Loškega gledališča so januarja 1965 uprizorili igro [[Ilias Venesis|Iliasa Venesisa]] ''Blok C'', v režiji [[Peter Jamnik|Petra Jamnika]], marca pa so odigrali [[William Shakespeare|Shakespearjevo]] ''Zimsko pravljico'', ki jo je režiral Polde Polenec.{{sfn| Zapisnik občega zbora Loškega gledališča}} Loško gledališče je skrbelo tudi za nadaljevanje Poletnih prireditev, ki so jih v tem letu izvedli zadnjič. Odigrali so Medvedovo tragedijo o kmečkih uporih ''Za pravdo in srce'', ki je imela še sedem ponovitev in jo je posnela tudi ljubljanska televizija.<ref name=":23">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Škofjeloške poletne prireditve 1965.« ''Loški razgledi'' 12, št. 1. (1965): 119–120|url= https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CW09P3ZW|access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> S tem, ko je bilo konec poletnih prireditev, se je tudi delo v Loškem gledališču počasi ustavljalo, kar je bilo posledica slabe finančne in moralne podpore. Društvo se je soočalo z že starimi težavami, predvsem z neprimernostjo in neurejenostjo prostorov, ki jih do tedaj nikoli niso uspeli temeljito obnoviti. Poleg tega pa so težave povzročale tudi finance, spori nerazumevanja in nedejavnost.{{sfn| Zapisnik občega zbora Loškega gledališča}} Zaradi zastarelosti društvenih prostorov se je v tem času Loško gledališče preselilo v prostore [[Loški grad|Loškega gradu]], kjer je bil sicer [[Loški muzej]]. V Galeriji na gradu je Loško gledališče med drugim uprizorilo dve igri, in sicer [[Jean Paul Sartre|Sartrova]] ''Zaprta vrata'' in [[Branko Hofman|Hofmanovega]] ''Moža brez obraza''.<ref name=":5">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Kulturnoprosvetno življenje v Škofji Loki v zadnjih letih (od 1958 do 1971/72).« ''Loški razgledi'' 19, št. 1. (1972), 238|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-B6KGA1WJ/ffce930f-984b-4150-8947-aafa5049bc2a/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> 1969. leta je bilo ustanovljeno Eksperimentalno gledališče Oder-Galerija na pobudo Petra Jamnika. Uprizarjalo je sodobne dramske tekste, imeli pa so malo ponovitev, za razliko od klasičnega gledališča, kjer so bile predstave daljše in so imele številne ponovitve.{{sfn|Čeh|2021|p=51}} Omeniti moramo tudi Gledališče za enega, ki ga je ustanovil [[Stane Sever]], ki velja za najuglednejšega slovenskega gledališkega in filmskega igralca povojnega obdobja, za igranje monodram. V sklopu Gledališča za enega je uprizoril le igro ''Krotko dekle'', kmalu zatem (leta 1970) je namreč umrl. V njegovo čast se v Škofji Loki še danes podeljujejo [[Severjeve nagrade]] za igralske dosežke profesionalnih in ljubiteljskih igralcev ter študentov dramske igre.{{sfn|Čeh|2021|p=51}} Bolj aktivno je gledališče spet postalo v sezoni 1970/71, ko je bil ponovno razpisan abonma. Leta 1973, ko je Škofja Loka praznovala tisočo obletnico, je Loško gledališče sodelovalo tudi z drugimi gledališkimi skupinami iz okolice. Za tisočo obletnico Škofje Loke so na grajskem vrtu postavili gledališče na prostem s tribunami. Uprizorili so dramatizacijo Tavčarjevih del ''V Zali'' in ''Visoške kronike''. Obe je režiral Polde Polenec, ki je leto pozneje umrl. Za tisočo obletnico so uprizorili tudi igro Janka Kreka ''Škofja Loka skozi stoletja'', ki jo je režiral [[Jože Vozny]], profesionalni režiser iz Ljubljane.<ref name=":26">{{Navedi splet |title=Malovrh, Lojze. »Škofja Loka v jubilejnem letu.« ''Loški razgledi'' 21, št. 1. (1974): 264|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-2XLH1LYW/4e161ae4-e9d1-4b94-bc5a-531a7f75ed65/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> V tem času so si v društvu še vedno močno prizadevali za obnovo stavbe ob podpori Skupščine občine Škofja Loka. Leta 1974 je prišlo do združitve Eksperimentalnega gledališča Oder Galerija in Loškega gledališča, preimenovali so se v Loški oder, za prvega predsednika pa so izvolili [[Janez Ziherl|Janeza Ziherla]].{{sfn| Zapisnik občega zbora Loškega gledališča}} === Loški oder (od 1974 dalje) === Loški oder je od leta 1974 do 1988 deloval bolj ali manj neprekinjeno. Razmere v dvorani so bile še vedno slabe, igralci pozimi niso mogli igrati. {{sfn|Pretnar|1976|p=10–11}} Do celovite prenove prostorov je končno prišlo leta 1981, zanjo so zapravili 25.563.733,15 din, po njen pa je število predstav naraslo. {{sfn|Štukl|1984|p=103}} Naslednje leto so v prenovljeni dvorani začeli s podeljevanjem Severjevih nagrad, ki jih na Loškem odru podeljujejo še danes. Severjevo nagrado za življenjsko delo so prejeli tudi številni igralci Loškega odra, med drugim Poldka Štiglic, [[Janez Debeljak – Janče]] in [[Juša Brce]]. Leta 1983 je Spodnji trg 14, ki je bil od leta 1948 v zemljiško knjigo vpisan kot splošno javno premoženje, postal last Loškega odra.{{sfn|Štukl|1984|p=103}} Ob postopku denacionalizacije je bilo lastništvo stavbe spet vprašljivo, leta 2007 je Kulturno društvo Loški oder skoraj izgubilo lastništvo, zahtevali sta ga Zveza hranilno kreditnih združb Slovenije in Slovenska zadružna kmetijska banka Ljubljana. Pred Ministrstvom za kulturo sta v postopku denacionalizacije Loški oder zastopala predsednik Janez Debeljak – Janče kot zakoniti zastopnik in član društva ter pravnik [[Matej Čujovič]]. Pogodili so se za odškodnino, ki jo je plačal Slovenski odškodninski sklad, tako da je Kulturno društvo Loški oder ohranilo lastninsko pravico na zemljišču. Od leta 1988 naprej je bilo dogajanje na Loškem odru izredno pestro, tako s strani domači predstav kot gostovanj. Leta 1988 je domača zasedba v režiji [[Lojze Domajnko|Lojzeta Domajnka]] pripravila igro ''Hrup za odrom'', ki so jo v Škofji Loki odigrali šestnajstkrat, petkrat pa so z njo šli na gostovanja. Zaradi pomanjkanja režiserjev in tehničnega osebja, ki bi istočasno delali dve predstavi, pa je bilo čutiti pomanjkanje na področju otroških predstav. Začeli so se prijavljati tudi na tekmovanja, leta 1990 pa so uvedli rdeči abonma, ki je imel 171 prijavljenih abonentov. Predsedniku društva je pomagala vodja gledališča. Sodelovali so tudi s profesionalci, ki so na Loškem odru po navadi opravljali delo režiserjev (npr. Jože Vozny, [[Matija Milčinski]], [[Milan Golob]], [[Matjaž Šmalc]], [[Alenka Bole Vrabec]], [[Dejan Spasić]]). Nekateri člani Loškega odra so pozneje začeli igrati tudi profesionalno, veliko članov pa je napisalo uspešne drame, dramatizacije in priredbe. Otroške predstave so, za razliko od odraslih, režirali člani odrasle skupine, Loški oder pa sodeluje tudi z lektorjem Ludvikom Kalužo. ==Delovanje Loškega odra danes== Danes na Loškem odru deluje 60 članov, od katerih jih je aktivnih od 40 do 45. Predsednik društva je od leta 2011 Matej Čujovič. Člani igrajo prostovoljno in za to ne prejemajo honorarja. Na leto imajo od tri do štiri premiere, na Loškem odru danes delujejo tri igralske skupine, odrasla, mladinska in otroška. Na leto organizirajo med 120 in 130 dogodkov. Sodelujejo tudi s profesionalnimi režiserji, ki za svoje delo prejmejo honorar. Ponujajo tudi dve vrsti abonmaja, rdečega in modrega, ki zajemata pet predstav na leto, ena je domača, ostale pa so gostujoče. ==Nagrade in priznanja== ČUFARJEVA PLAKETA za moško vlogo FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo FESTIVALSKA NAGRADA za moško vlogo: BLAŽ VEHAR FESTIVALSKA NAGRADA za vizualno podobo SREBRNA PLAKETA za predstavo FESTIVALSKA NAGRADA za moško vlogo: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za moško vlogo: MATEJ ČUJOVIČ FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo NAJBOLJŠI KOMEDIJANT: BOJAN TRAMPUŠ ČUFARJEVA PLAKETA za najboljšo predstavo ČUFARJEVA PLAKETA za moško vlogo FESTIVALSKO PRIZNANJE ZA KOLEKTIVNO IGRO ZLATA PLAKETA za najboljšo predstavo SREBRNA PLAKETA za predstavo SEVERJEVA NAGRADA za življenjsko delo: MATJAŽ ERŽEN FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo FESTIVALSKA NAGRADA za moško vlogo: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo kostumografijo: BARBARA DRMOTA FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo ČUFARJEVA PLAKETA za najboljšo predstavo MATIČEK za najboljšo predstavo MATIČEK za moško vlogo: MATEJ ČUJOVIČ FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo FESTIVALSKA NAGRADA za moško vlogo: MATEJ ČUJOVIČ FESTIVALSKA NAGRADA za žensko vlogo: IRENA KOŽUH FESTIVALSKA NAGRADA za mladega igralca: MAJA DEMŠAR POSEBNO PRIZNANJE za moško vlogo: BOJAN TRAMPUŠ MATIČEK za moško vlogo: MATEJ ČUJOVIČ MATIČEK za moško vlogo: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za glavno moško vlogo: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za stransko moško vlogo: JAN BERTONCELJ ZLATA PLAKETA na najboljšo predstavo SEVERJEVA NAGRADA za vlogo: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo FESTIVALSKA NAGRADA ZA glavno moško vlogo: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za stransko moško vlogo: JAN BERTONCELJ FESTIVALSKA NAGRADA za režijo: MATJAŽ ŠMALC MATIČEK za najboljšo predstavo po izboru žirije MATIČEK za igralski dvojec: BOJAN TRAMPUŠ in MATEJ ČUJOVIČ MATIČEK za vlogo: JAN BERTONCELJ POSEBNO PRIZNANJE za vlogo: PETRA KRANČAN LINHARTOVA PLAKETA JSKD RS: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo po izboru občinstva POSEBNO PRIZNANJE strokovne žirije za glasbene interpretacije ob klavirski spremljavi ČUFARJEVA PLAKETA za kolektivno igro LINHARTOVA LISTINA JSKD RS: LUDVIK KALUŽA NOVA GAZ LINHARTOVA PLAKETA JSKD RS: MATJAŽ ERŽEN FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo po izboru občinstva ČUFARJEVA PLAKETA za žensko vlogo: TAMARA AVGUŠTIN ČUFARJEVA PLAKETA za moško vlogo: MATEJ ČUJOVIČ FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo po izboru žirije MATIČEK za žensko vlogo: TAMARA AVGUŠTIN MATIČEK za najboljšo predstavo po izboru žirije LINHARTOVA LISTINA JSKD RS: KD LOŠKI ODER ŠKOFJA LOKA FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo po izboru žirije NAJBOLJŠA KOMEDIJATKA: JUŠA BERCE SEVERJEVA NAGRADA za vlogo: MATEJ ČUJOVIČ LINHARTOVA LISTINA JSKD RS: JUŠA BERCE FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo po izboru žirije FESTIVALSKA NAGRADA za glavno žensko vlogo po izboru žirije FESTIVALSKA NAGRADA za režijo po izboru žirije FESTIVALSKA NAGRADA za kostumografijo po izboru žirije FESTIVALSKA NAGRADA za scenografijo po izboru žirije MATIČEK za najboljšo predstavo po izboru žirije MATIČEK za žensko vlogo: TAMARA AVGUŠTIN ZLATA PLAKETA za najboljšo predstavo ČUFARJEVA PLAKETA za žensko vlogo: TAMARA AVGUŠTIN ZLATA PLAKETA za najboljšo predstavo FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo stransko moško vlogo: IZTOK DRABIK ZLATA PLAKETA za najboljšo predstavo SEVERJEVA NAGRADA za življenjsko delo: JUŠA BERCE PRIZNANJE za lektorski dosežek: LUDVIK KALUŽA PRIZNANJE za najboljšo stransko moško vlogo: MATEJ ČUJOVIČ ČUFARJEVA PLAKETA za najboljšo predstavo po izvoru žirije KOMEDIJANT sezone: BOJAN TRAMPUŠ ČUFARJEVA PLAKETA za najboljšo moško vlogo: MATEJ ČUJEVIČ SEVERJEVA NAGRADA za življenjsko delo: JANEZ DEBELJAK BRONASTI GRB OBČINE ŠKOFJA LOKA SEVERJEVA NAGRADA za življenjsko delo: POLDKA ŠTIGLIC <ref name=":129">{{Navedi splet |title= Spletna stran Loškega odra|url= https://www.kd-loskioder.si/vizitka/#nagrade|access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> ==Viri in bibliografija== * Čeh, Petra. »Kulturno in umetniško dogajanje,« ''Od osvoboditve do osamosvojitve. Loško ozemlje od leta 1945 do 1991'', Škofja Loka: Loški muzej, 2021. * Gartner, Gregor. »Kako so se 122 let tresle gledališke deske na Spodnjem trgu, 1. del.« ''Loški razgledi'' 71, št. 1 (2024): 69–87. * Krek, Janko. »Delo KUD Tone Šifrer v sezoni 1954/55.« ''Loški razgledi'' 2, št. 1 (1955): 222–223. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-EWXPUHXB/91442ae3-261c-41a8-bcef-399aa1ce1e71/PDF * Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF * Krek, Janko. »Kulturnoprosvetno življenje v Škofji Loki v zadnjih letih (od 1958 do 1971/72).« ''Loški razgledi'' 19, št. 1. (1972): 236–242. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-B6KGA1WJ/ffce930f-984b-4150-8947-aafa5049bc2a/PDF * Krek, Janko. »Par gledaliških problemov.« ''Loški razgledi'' 1, št. 1 (1954): 176–178. http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H4EHNO2S * Krek, Janko. »Prve Škofjeloške poletne prireditve.« ''Loški razgledi'' 10, št. 1. (1963): 222–227. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-I4ZOV6Z0/78c9a72f-555b-49c7-b6af-5e9fce7f420d/PDF * Krek, Janko. »Škofjeloške poletne prireditve 1964.« ''Loški razgledi'' 11, št. 1. (1964): 216–220. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-NX8GFC18/4dc9daad-afba-4101-a592-1c35d4a0df88/PDF * Krek, Janko. »Škofjeloške poletne prireditve 1965.« ''Loški razgledi'' 12, št. 1. (1965): 119–120. https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CW09P3ZW * Malovrh, Lojze. »Škofja Loka v jubilejnem letu.« ''Loški razgledi'' 21, št. 1. (1974): 253–268. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-2XLH1LYW/4e161ae4-e9d1-4b94-bc5a-531a7f75ed65/PDF * Pegam, Judita. ''Škofjeloška društva in njihova dejavnost v obdobju 1918–1941''. Seminarska naloga, Škofja Loka 1986. * Pirc, Tone. »Od Slovenskega bralnega društva do društva Prosveta.« ''Loški razgledi'' 17, št. 1. (1970): 117–134. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NGQWUOF5/2ac8301a-dd04-4e85-b15a-0741fdbb144f/PDF * Štukl, France. ''Knjiga hiš v Škofji Loki II''. Škofja Loka: Zgodovinski arhiv Ljubljana, 1984. * Arhiv Loški oder. * Pretnar, Bogi. »Kako in zakaj šriplje Loški oder. »Za pol klobase in za drva špilamo!«« ''Stop!'' 9, št. 19. (1976): 10–11. * SI_ZAL_ŠKL/0091, Katoliško prosvetno društvo Škofja Loka. * SI_ZAL_ŠKL/238, Loški oder. * Spletna stran Loškega odra: https://www.kd-loskioder.si/ ==Sklici== [[Kategorija:Gledališča v Sloveniji]] ggq7e7cehzklc15j7loaqqgb9ayopcs 6775044 6775043 2026-11-05T07:51:26Z 5ra.stare 216578 /* Loški oder (od 1974 dalje) */ 6775044 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Loški oder | image = [[File:Vrata Loškega odra.jpg|thumb|The door of Loški oder]] | locmapin = Slovenija | location = Spodnji trg 14, [[Škofja Loka]] | owner = Kulturno društvo Loški oder | občina = Škofja Loka }} '''Loški oder''' deluje že od leta 1902 in je najstarejše amatersko gledališče v Sloveniji. Gre za nevladno organizacijo v javnem interesu, ki deluje na področju kulture. Svoje prostore ima v [[Škofja Loka|Škofji Loki]], na Spodnjem trgu 14. Loški oder sestavljajo ljubiteljski igralci, poklicni tehnika in uprava, z njimi pa sodelujejo tudi profesionalni zunanji sodelavci z gledališkega področja. == Zgodovina == === Katoliško prosvetno društvo === [[Katoliško prosvetno društvo|Katoliško prosvetno društvo]] v Škofji Loki se je začelo leta 1894, ko so iz Škofjeloške čitalnice odšli vsi duhovniki in drugi klerikalno misleči člani. Katoliško prosvetno društvo je kupilo prostore današnjega Loškega odra leta 1902.{{sfn|Pegam|1986|p=22, 24–28}} Na prostoru, kjer je sedaj dvorana, je imela kupljena hiša prej šupo in hlev, ki so ju podrli in julija leta 1902 jim je mestni urad izdal gradbeno dovoljenje za zgraditev nove dvorane in sobe.<ref name=":2">{{Navedi splet |title=Pirc, Tone. »Od Slovenskega bralnega društva do društva Prosveta,« ''Loški razgledi'' 17, št. 1 (1970): 117–134|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NGQWUOF5/2ac8301a-dd04-4e85-b15a-0741fdbb144f/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Prva igra, ki je bila uprizorjena ob otvoritvi drugega februarja 1903, je bila ''Mlini pod zemljo''.{{sfn|Gartner|1986|p=72}} Zanjo so se odločili, ker ima samo moške vloge, saj takratna duhovščina še ni dovolila, da bi se igrale igre z mešanimi vlogami.<ref name=":2">{{Navedi splet |title=Pirc, Tone. »Od Slovenskega bralnega društva do društva Prosveta,« ''Loški razgledi'' 17, št. 1 (1970): 117–134|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NGQWUOF5/2ac8301a-dd04-4e85-b15a-0741fdbb144f/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Prirejali so različne gledališke igre, Miklavževanja, proslave in številna predavanja ter tečaje. Med letoma 1933 in 1935 so prenehali z dejavnostmi, od leta 1935 do okupacije leta 1941 pa so delovali pod novi imenom, Prosvetno društvo v Škofji Loki.{{sfn|Pegam|1986|p=22, 24–28}} === Društveno delovanje in gledališka dejavnost med prvo svetovno vojno === Ko se je leta 1914 začela [[prva svetovna vojna]], je to vplivalo tudi na društvo in njegovo gledališko delovanje. Društvene dejavnosti so potekale do julija 1915, dokler ni prišlo do ukaza, da se morajo vsi društveni prostori izprazniti. Na ta ukaz je verjetno vplivalo odprtje [[Soška fronta|Soške fronte]] blizu Škofje Loke, saj so se po mestu odpirale različne bolnišnice, v prostore Katoliškega prosvetnega društva se je naselil [[Rdeči Križ]]. Leta 1918 so bili prostori ponovno vrnjeni društvu.{{sfn|Gartner|2024|p=71}} === Gledališka dejavnost med obema vojnama === Leta 1919 je Katoliško prosvetno društvo, ki se je takrat imenovalo Katoliško izobraževalno društvo in je imelo že 300 članov, praznovalo svojo 25. obletnico delovanja. Leto kasneje pa naj bi odigrali kar 22 predstav. Leta 1927 so odigrali 14 predstav, enako pa tudi leto pozneje. Takrat so uvedli tudi sklep, da bodo igralcem namenili pet odstotkov čistega dobička od vsake igre. Leta 1929 so v prostorih dobili tudi kino, ki je začel delovati eno leto kasneje. Leta 1930 sta na odru gostovala Ljubljanska drama in Kranjski oder, Ločani pa so gostovali v Kranju.{{sfn|Gartner|2024|p=73}} Društvo je takrat pestila denarna kriza, ki je v tistem času zajela širši evropski prostor. Tudi obisk gledaliških predstav je upadel do prepovedi kino predstav leta 1932. Takrat se je društvo usmerilo samo v gledališke dejavnosti in so skoraj vsako nedeljo uprizorili igro. Leta 1933 je prišel ukaz o razpustitvi društev, vendar je Škofjeloško društvo kljub temu še vedno delovalo. Dokončno je bilo razpuščeno novembra 1933. Do ponovne vzpostavitve društva dve leti pozneje sta v prostorih današnjega Loškega odra delovala le še gledališki odsek pod vodstvom Franceta Pirca in Krožek mladenk, ki ga je vodila Jožica Debeljak. V gledaliških prostorih so gostovale tudi druge zasedbe, recimo iz Ljubljane in Kranja. Ko je bila med drugo svetovno vojno država okupirana, je bilo društvo ukinjeno.{{sfn|Gartner|2024|p=73}} ===Kulturno društvo v Škofji Loki 1945–1947=== Med drugo svetovno vojno, do leta 1945, je bil v Prosvetnem domu kulturni molk. Občasno so v njem imeli varietejske nastope, ki so bili namenjeni vojakom, drugače pa je tam delovala zdravniška pregledovalnica, kasneje pa je bila tam domobranska postojanka.<ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> 21. junija 1945 pa je kulturna dejavnost v Škofji Loki ponovno oživela. V sklopu Akademije agitacijsko propagandnega odseka Mestnega odbora so namreč uprizorili partizansko enodejanko [[Mile Klopčič|Mileta Klopčiča]] ''Mati'', ki jo je režiral [[Jože Audič]]. Obenem pa je posebni upravljali odbor začel z ustanovitvijo Kulturnega društva v Škofji Loki, ki je bilo ustanovljeno 21. septembra 1945. Prvi predsednik društva je bil [[Janko Kokalj]], prvi načelnik dramske sekcije pa je postal Jože Audič.<ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Društvo je bilo sestavljeno iz več sekcij, med drugim so bile gledališka, šahovska, glasbena in pevska. Ob svoji ustanovitvi je imelo društvo dvesto članov, 50 pa jih je sodelovalo v gledališki sekciji. Preureditev in prenova Kulturnega doma, ki sta potekali že po koncu druge svetovne vojne, sta bili v veliki meri dokončani do ustanovitve Kulturnega društva. 13. oktobra istega leta je že potekala otvoritvena predstava [[Ivan Cankar|Cankarjevih]] ''Hlapcev'', ki jo je režiral Jože Audič.{{sfn|Gartner|2024|p=77}} V prvih letih po vojni je veliko težavo predstavljalo lastništvo doma. Stavba je bila namreč še vedno v lastništvu bivše Ljubljanske hranilnice, ki jo je formalno dobila v last leta 1929. Obstajala je možnost, da bi društvo za prostore plačevalo najemnimo, pri kateri bi bil upoštevan vložek društva pri obnovi doma. V društvu je prevladovalo mnenje, da stavbe ne bi odkupili, nekateri so imeli celo idejo, da bi zgradili lastni kulturni dom. Vprašanje, kdo je lastnik doma je bilo težavno tudi kasneje, saj se je društvo s tem ukvarjalo več let in niso želeli plačati določenih računov za njegovo obnovo, dokler ni bila dilema o lastništvu rešena. Oviro za dobro delovanje društva so namreč predstavljali prostori, ki so bili dani v najem stanovalcu in tovarni Šešir, društvo pa tudi ni imelo hišnika, ki bi skrbel za njihovo urejenost.{{sfn|Gartner|2024|p=79}} Gledališka dejavnost po vojni je bila zelo aktivna. Dramska sekcija društva je imela po otvoritveni predstavi v treh mesecih skupno dvajset uprizoritev različnih gledaliških iger. Poleg uprizarjanja gledaliških iger je bila dramska sekcija dejavna tudi organizacijsko. Njen odbor se je redno sestajal in razpravljal o razporeditvi programa, obnovi prostorov in organizaciji sekcije. Poseben sestanek so imeli tudi režiserji, ki so sestavili izbor iger za tekočo in naslednje sezone. Sestavili so zelo ambiciozen program za prihajajoče predstave, ki se ga do neke mere drži Loški oder še danes.{{sfn|Gartner|2024|p=78–79}} ===Leto 1946: novi uspehi in težave=== Leta 1946 je bilo finančno stanje društva in dramske sekcije že boljše kot eno leto prej. V tem letu so imeli sedem domačih premier, 13 domačih ponovitev, 16 gostovanj drugih igralskih zasedb in eno gostovanje drugod. Imeli so tudi veliko drugih proslav in pevskih koncertov ter koncert orkestra. Vsako prireditev so morali prijaviti pri Okrajnem ljudskem odboru. Predstave so običajno uprizarjali ob nedeljah in tudi ob sobotah.{{sfn|Zapisnik prve redne seje gledališkega odseka KUD 11. 2. 1946.}} Dramska sekcija kulturnega društva je imela veliko težavo, ko je šlo za privabljanje mladih k sodelovanju pri gledališki skupini. Prizadevanja za mladinsko in otroško gledališko skupino so se nadaljevala vse do današnjega dne, bila so bolj ali manj uspešna. [[Poldka Štiglič]] je v letu 1946 dobila nalogo, da sestavi seznam vseh mladih, ki bi se zanimali za igranje. Istega leta je društvo imelo še druge težave. Razmišljalo se je o njegovi ukinitvi, vsekakor pa je bila potrebna reorganizacija. Društvo namreč ni delovalo notranje povezano, prav tako niso vodili evidence vseh članov. Nekateri sploh niso bili aktivni in se niso udeleževali sej in sestankov. Nekatere igre v dramski sekciji pa so odpadle, čeprav so igralci že imeli vaje. Dramska sekcija je bila preobremenjena, veliko igralcev pa je tudi sodelovalo pri različnih igralskih skupinah. Na drugi redni skupščini Kulturnega društva Škofja Loka so tako razmišljali o reorganizaciji in o tem, da se mora društvo nasloniti na organizacije, ki so bile finančno močne.<ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Dramska sekcija je imela tudi idejo, da bi se morala osamosvojiti in preimenovati v Ljudsko gledališče, saj je bila v društvu najbolj aktivna. Na koncu se je skupščina zaključila s tem, da so izglasovali naslonitev na množične organizacije, poleg tega pa so se preimenovali v Kulturni aktiv OF v Škofji Loki, za predsednika pa so izvolili [[Janko Regvat|Janka Regvata]]. Kulturni dom so preimenovali v Dom ljudske prosvete v Škofji Loki, v istem letu pa se je društvo spet preimenovalo, in sicer v Svet ljudske prosvete pri mestnem odboru OF in potem še v Mestni svet ljudske prosvete Škofja Loka.{{sfn|Gartner|2024|p=80}} === Svet ljudske prosvete (1947–1949) === Novo ime društva vseeno ni pripomoglo k izboljšanju težav, premalo se je namreč vlagalo v kulturno dejavnost. Dramska sekcija je izvedla manj predstav, kot je sprva obljubila, mladi pa se še vedno niso zanimali za igralske dejavnosti. Prišlo je do predloga, da bi organizirali različne tečaje, ki bi potekali v Domu ljudske prosvete, da bi vzbudili zanimanje in izobrazili nov kader. Veliki težavi sta Svetu ljudske prosvete še vedno predstavljali vprašanje o lastništvu doma in odsotnost hišnika. Nekatere hišnikove naloge je sicer opravljal vsakokratni društveni gospodar, v letih 1946 in 1947 pa je hišnikova opravila prevzel Pepe Guzelj, ki je prevzel tudi ponovno delovanje gledališke knjižnice. Glede na začetni zagon ob koncu vojne, bi lahko obdobje od 1947 do 1949 označili za obdobje mrtvila. V tem času so se v Škofji Loki ustanovile tudi druge gledališke družine, npr. puštalska, ki jo je vodil [[Polde Polenc]] in gledališki aktiv krajevnega sindikalnega sveta. Gledališke družine so društvu vzele veliko igralcev, saj so slednji sodelovali pri različnih gledaliških skupinah, kar je privedlo do tega, da je dramska sekcija Mestnega sveta ljudske prosvete Škofja Loka pogosto ostala brez premier.<ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Istega leta so za dvorano kupili 300 nepremičnih stolov, denar zanje pa so dobili v fondu Novi dom. Problem jim je povzročala hramba prospektov in kulis, ki so jih hranili v kleti, kjer so se zaradi velike vlage bali, da bi se uničili. Odločili so se, da jih bodo prestavili na podstreho, vendar pa za ta podvig dolgo niso dobili pomoči, zato je prestavljanje kulis in prospektov trajalo nekaj mesecev. V tem času so tudi temeljito očistili oder in garderobo, izdelali so nove karnise, dobili novega šepetalca in izrazili so zahtevo za združenje ljudske in sindikalne dramske skupine, kar bi pomenilo, da bi znotraj društva delovali dve gledališki skupini, vsaka od njiju pa bi imela med 20 in 25 članov.{{sfn|Zapisnik prve redne seje gledališkega odseka KUD 11. 2. 1946.}} Čeprav je imelo društvo v tistih časih precej težav, vseeno ni povsem prenehalo z delovanjem. Še vedno so gostili veliko predstav drugih gledaliških skupin. Poleg tega je Mestni ljudski odbor 17. avgusta 1948 od Komisije za likvidacijo kreditnih zadrug kupil Kulturni dom in ga dal v upravo sindikatom in Mestni prosveti. S tem so rešili lastninsko vprašanje in gledališka dejavnost se je s tem spet povečala. V sezoni 1948/49 so namreč imeli sedem premier, pet več kot v sezoni prej.{{sfn|Zapisnik redne seje odbora ljudske prosvete 9. 3. 1948.}} === SKUD Tone Šifrer (1949–1953) === Društvo je bilo osmega maja 1949 ponovno ustavljeno pod novim imenom, in sicer Sindikalno kulturno umetniško društvo [[Tone Šifrer]], ki mu je predsedoval [[Stane Hribarnik]].<ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Novo društvo se je ustanovilo zaradi neaktivnosti v Svetu ljudske prosvete, zato je postalo nujno, da ga prevzame sindikat SKUD. Čeprav je bilo društvo uspešno pred ustanovitvijo SKUD, se je še vedno soočalo s težavami. Poleg neaktivnosti so imeli težave z neprimernim ravnanjem s kulisami in drugim gledališkim inventarjem, še vedno pa so bili brez hišnika. SKUD Toneta Šifrerja je hišnika končno dobil prvega julija 1949, ki je skrbel za red in čistočo ter popravljal kulise. Med sekcijami SKUD-a je imela največji uspeh prav dramska sekcija, ki jo je vodil [[Polde Polenc]] in je poleti organizirala tudi dramski tečaj, ki so se ga udeležili mladi. {{sfn| Poročila za občni zbor KUD 1955.}} Vsako leto je gledališka sekcija pripravljala več predstav, ki so jih pripravili številni režiserji, režiserke in igralci. Med drugim so uprizorili tudi prvo opereto, in sicer ''Planinsko rožo'', ki jo je režiral [[Fran Bevc]]. V gledališki sezoni 1951/52 so z društvom sodelovali trije režiserji z dvema asistentoma režije, ki so za svoje delo dobivali ustrezno akontacijo. V tej sezoni naj bi vsega skupaj igralo 250 igralcev, ki so uprizorili pet premier in 21 ponovitev. Še vedno pa mladina ni bila preveč zainteresirana za sodelovanje, zato so mlade še bolj vabili medse, npr. z raznimi tečaji.{{sfn| Poročila za občni zbor KUD 1955.}} V naslednji gledališki sezoni (1952/53) so imeli sedem premier, gostili pa so tudi druge gledališke skupine, npr. [[Mestno gledališče ljubljansko|Mestno gledališče Ljubljana]], SKUD »Brata Križnar« Godešič, Gimnazijo Škofja Loka, Mladinsko gledališče Kranj, Svoboda Bežigrad, Ljubljana in Svoboda, Tržič. Za leto 1953 je poznana tudi starostna struktura igralcev, in sicer 58 odraslih, 55 mladincev in 23 pionirjev, skupno 136 oseb, od katerih jih je bilo 8 režiserjev in 20 tehničnih delavcev.{{sfn| Poročila za občni zbor KUD 1955.}} Dramski sekciji SKUD so v tistem času konkurenco predstavljali kino, veselice in aktivnosti drugih dramskih skupin, saj je bilo društvo razočarano na slabim obiskom predstav. Pričeli so razmišljati o abonmajskih programih, vseeno pa so se zavedali, da morajo ohranjati kvaliteto predstav, ne glede na obisk. Zanemarjenost dvorane in odra ter tehnična zaostalost sta ponovno postali problem. Zato se je leta 1952 ponovno pojavila želja o prenovi oziroma izgradnji novega kulturnega doma, ki pa se dolga leta ni uresničila. V sledečih letih se je pojavila ideja o tem, da bi plačali delo režiserja, kar bi pripeljalo do tega, da bi se z gledališkim dogajanjem ukvarjal nekdo, ki ne bi bil obremenjen še z drugimi dejavnostmi. Prav tako so dobili zamisel, da bi se bolj posvetili tudi govoru v gledaliških igrah, za kar bi morali dobiti lektorje. V sezoni 1952/53 so začeli izdajati ''Škofjeloški prosvetni list'', ki je bralcem prikazoval delo gledališča, občasno pa so bili v njem tudi članki o škofjeloških dogodkih in zgodovini.{{sfn| Poročila za občni zbor KUD 1955.}} === KUD Tone Šifrer === 16. septembra 1953 se je iz SKUD Toneta Šifrerja društvo preimenovalo v Kulturno umetniško društvo [[Tone Šifrer|Toneta Šifrerja]].<ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> V sezoni 1954/55 so uprizorili šest del, finančno najuspešnejša je bila ''Dobri vojak Švejk''.<ref name=":14">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Delo KUD Tone Šifrer v sezoni 1954/55,« ''Loški razgledi'' 2, št. 1 (1955): 223.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-EWXPUHXB/91442ae3-261c-41a8-bcef-399aa1ce1e71/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Razmišljanja o prenovi dvorane so bila še vedno aktualna, saj je bila potrebna večjih popravil, poleg tega pa je gledališču primanjkovalo reflektorjev in zaves.<ref name=":15">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Delo KUD Tone Šifrer v sezoni 1954/55,« ''Loški razgledi'' 2, št. 1 (1955): 223.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-EWXPUHXB/91442ae3-261c-41a8-bcef-399aa1ce1e71/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Poleg tega je bilo prisotno tudi trenje med različnimi sekcijami društva, zlasti med najmočnejšima, gledališko in godbeno.<ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Prav zaradi teh trenj na oder niso postavili operete, ki bi lahko pripomogla k boljšemu finančnemu stanju društva.<ref name=":16">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Par gledaliških problemov.« ''Loški razgledi'' 1, št. 1 (1954): 176–178.|url= http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H4EHNO2S|access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> V tistem času je zaradi svojega kvalitetnega dela kulturno društvo vzgojilo zahtevno in kulturno razgledano publiko. Na oder so začeli privabljati tudi mlajše igralce, kar je pripomoglo k temu, da je bila sezona 1955/56 uspešnejša. Leta 1957, po dvanajstih letih delovanja, je društvo imelo 74 premier.<ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> ===Delavsko prosvetno društvo (DPD) Svoboda v Škofji Loki (1957–1964)=== KUD Tone Šifrer se je leta 1957 preimenovalo v Delavsko prosvetno društvo Svoboda v Škofji Loki. Znotraj društva je bilo deset odsekov: knjižnica, pihalna godba, glasbena šola, orkester, pevski zbor, likovna sekcija, lutkovna sekcija, klubska izobraževalna sekcija in gledališka sekcija – Loško gledališče. Prav gledališka sekcija in njeno delo je bila osrednji del kulturnoprosvetnega dela. Sezono 1957/58 so začeli z uprizoritvijo gledališke igre ''Gimnazijci'', avtorja [[Konstantin Trenjov|Konstantina Trenjova]], ki jo je režirala [[Vida Zupanc]]. Osrednja predstava v sezoni pa je bila Sketova ''Miklova Zala'', ki jo je režiral [[France Finžgar]]. V naslednji sezoni, 1958/59, so imeli tri premiere, v naslednjih dveh sezonah pa pet premier (1959/60 tri in 1960/61 dve). Leta 1961 je občni zbor društva predlagal ustanovitev polpoklicnega gledališča.<ref name=":17">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Kulturnoprosvetno življenje v Škofji Loki v zadnjih letih (od 1958 do 1971/72).« ''Loški razgledi'' 19, št. 1. (1972), 238|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-B6KGA1WJ/ffce930f-984b-4150-8947-aafa5049bc2a/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Leta 1963, ob štirideseti obletnici smrti [[Ivan Tavčar|Ivana Tavčarja]], so organizirali prve Škofjeloške poletne prireditve. Za organizacijo je poskrbel poseben odbor, ki je delovali v sklopu DPD Svoboda v Škofji Loki, a je imel svoje finančno poslovanje. Odločili so se, da bodo poletne prireditve potekale od 24. avgusta do 1. septembra 1963, njihov pokrovitelj pa je bil [[Boris Ziherl]]. Program poletnih prireditev je bil zelo pester. Na Loškem gradu so premierno uprizorili ''Visoško kroniko'', ki jo je dramatiziral in zrežiral [[Polde Polenec]]. Devet predstav ''Visoške kronike'' si je ogledalo več kot tisoč ljudi, na zadnjih dveh pa sta gostovala člana SNG Drame v Ljubljani, [[Jurij Souček]] v vlogi Polikarpa in [[Mileva Zakrajšek]] v vlogi Pasavarice. 24. septembra je ''Visoško kroniko'' posnela [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Ljubljana]] in posnetek predvajala 31. oktobra 1963 za jugoslovansko televizijsko omrežje.<ref name=":18">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Prve Škofjeloške poletne prireditve.« ''Loški razgledi'' 10, št. 1. (1963): 222–227|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-I4ZOV6Z0/78c9a72f-555b-49c7-b6af-5e9fce7f420d/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Škofjeloške poletne prireditve so organizirali tudi eno leto kasneje. Odločili so se, da bo program poletnih prireditev »temeljil na delih slovenske klasike z ljudskim značajem in folklornimi elementi, ki so primerna za uprizoritve na prostem«.<ref name=":19>{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Škofjeloške poletne prireditve 1964.« ''Loški razgledi'' 11, št. 1. (1964): 216–220|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-NX8GFC18/4dc9daad-afba-4101-a592-1c35d4a0df88/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Veljalo je tudi, da naj prireditve pripravijo na domačih tleh in naj v njih sodelujejo domačini, amaterji. Odločili so se tudi, da bodo v okviru poletnih prireditev praznovali tudi obletnice domačih in tujih ustvarjalcev. Na poletnih prireditvah so tako leta 1964 uprizorili ''Županovo Micko'' v režiji [[Janko Krek|Janka Kreka]] in prireditev ''Naš Shakespeare'' ob štiristoti obletnici pisateljevega rojstva.<ref name=":19>{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Škofjeloške poletne prireditve 1964.« ''Loški razgledi'' 11, št. 1. (1964): 216–220|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-NX8GFC18/4dc9daad-afba-4101-a592-1c35d4a0df88/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> V tistem času so spet razmišljali o tem, da bi ustanovili amatersko loško gledališče. 30. septembra 1964 je tako potekal razgovor kulturnih delavcev različnih organizacij, kjer so prišli do sklepa, da so pogoji za ustanovitev amaterskega gledališča glede na tradicijo, kader in interes zreli. Vseeno pa so največjo težavo temu predstavljali neaktivnost DPD Svoboda, neurejenost razmer v stavbi društva in nedelavnost ter slaba organiziranost vodstva društva. Medtem ko so vse ostale sekcije, razen dramske, zamrle ali pa se osamosvojile. Izražen je bil predlog, da bi ob prenehanju obstoja DPD Svoboda vse nepremičnine in premičnine prevzelo amatersko gledališče, a bi nujno morali izglasovati novega gospodarja in hišnika, saj je bil dom društva zanemarjen. 16. novembra je potekal zadnji občni zbor DPD Svobode, kjer so skoraj vsi, razen enega, izglasovali, da DPD Svoboda postane Loško gledališče.{{sfn| Zapisnik razgovora o formiranju amaterskega gledališča 30. 10. 1964.}} ===Loško gledališče (1964–1974)=== Na seji gledališkega sveta se je novo društvo 25. novembra 1964 tudi uradno preimenovalo v Loško gledališče. Za upravnika gledališča so izbrali [[Polde Polenec|Poldeta Polenca]], določili pa so tudi komisijo, ki je bila odgovorna za izvedbo primopredaje nepremičnin in premičnin, ki so bile v lasti DPD Svoboda. Društvo Loškega gledališča je imelo svojo upravo (z upravnikom, tajnico, računovodkinjo, tehničnim vodjem, reklamo in predsednikom umetniškega sveta), gledališki in umetniški svet, šepetalce, tehnično osebje, hišnico, maskerje in garderoberje. Zastavili so si tudi obsežen program, ki je sledil programom prejšnjih let. Prizadevali so si za čimbolj kvalitetno delo in gostovanja, spodbujanje gledališke dejavnosti v Škofji Loki, pridobivanje novih članov, sploh mladih in organizacijo tečajev za izobrazbo amaterskih režiserjev in igralcev.{{sfn| Zapisnik občnega zbora DPD Svoboda 16. 11. 1964.}} Z začetkom delovanja Loškega gledališča so januarja 1965 uprizorili igro [[Ilias Venesis|Iliasa Venesisa]] ''Blok C'', v režiji [[Peter Jamnik|Petra Jamnika]], marca pa so odigrali [[William Shakespeare|Shakespearjevo]] ''Zimsko pravljico'', ki jo je režiral Polde Polenec.{{sfn| Zapisnik občega zbora Loškega gledališča}} Loško gledališče je skrbelo tudi za nadaljevanje Poletnih prireditev, ki so jih v tem letu izvedli zadnjič. Odigrali so Medvedovo tragedijo o kmečkih uporih ''Za pravdo in srce'', ki je imela še sedem ponovitev in jo je posnela tudi ljubljanska televizija.<ref name=":23">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Škofjeloške poletne prireditve 1965.« ''Loški razgledi'' 12, št. 1. (1965): 119–120|url= https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CW09P3ZW|access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> S tem, ko je bilo konec poletnih prireditev, se je tudi delo v Loškem gledališču počasi ustavljalo, kar je bilo posledica slabe finančne in moralne podpore. Društvo se je soočalo z že starimi težavami, predvsem z neprimernostjo in neurejenostjo prostorov, ki jih do tedaj nikoli niso uspeli temeljito obnoviti. Poleg tega pa so težave povzročale tudi finance, spori nerazumevanja in nedejavnost.{{sfn| Zapisnik občega zbora Loškega gledališča}} Zaradi zastarelosti društvenih prostorov se je v tem času Loško gledališče preselilo v prostore [[Loški grad|Loškega gradu]], kjer je bil sicer [[Loški muzej]]. V Galeriji na gradu je Loško gledališče med drugim uprizorilo dve igri, in sicer [[Jean Paul Sartre|Sartrova]] ''Zaprta vrata'' in [[Branko Hofman|Hofmanovega]] ''Moža brez obraza''.<ref name=":5">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Kulturnoprosvetno življenje v Škofji Loki v zadnjih letih (od 1958 do 1971/72).« ''Loški razgledi'' 19, št. 1. (1972), 238|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-B6KGA1WJ/ffce930f-984b-4150-8947-aafa5049bc2a/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> 1969. leta je bilo ustanovljeno Eksperimentalno gledališče Oder-Galerija na pobudo Petra Jamnika. Uprizarjalo je sodobne dramske tekste, imeli pa so malo ponovitev, za razliko od klasičnega gledališča, kjer so bile predstave daljše in so imele številne ponovitve.{{sfn|Čeh|2021|p=51}} Omeniti moramo tudi Gledališče za enega, ki ga je ustanovil [[Stane Sever]], ki velja za najuglednejšega slovenskega gledališkega in filmskega igralca povojnega obdobja, za igranje monodram. V sklopu Gledališča za enega je uprizoril le igro ''Krotko dekle'', kmalu zatem (leta 1970) je namreč umrl. V njegovo čast se v Škofji Loki še danes podeljujejo [[Severjeve nagrade]] za igralske dosežke profesionalnih in ljubiteljskih igralcev ter študentov dramske igre.{{sfn|Čeh|2021|p=51}} Bolj aktivno je gledališče spet postalo v sezoni 1970/71, ko je bil ponovno razpisan abonma. Leta 1973, ko je Škofja Loka praznovala tisočo obletnico, je Loško gledališče sodelovalo tudi z drugimi gledališkimi skupinami iz okolice. Za tisočo obletnico Škofje Loke so na grajskem vrtu postavili gledališče na prostem s tribunami. Uprizorili so dramatizacijo Tavčarjevih del ''V Zali'' in ''Visoške kronike''. Obe je režiral Polde Polenec, ki je leto pozneje umrl. Za tisočo obletnico so uprizorili tudi igro Janka Kreka ''Škofja Loka skozi stoletja'', ki jo je režiral [[Jože Vozny]], profesionalni režiser iz Ljubljane.<ref name=":26">{{Navedi splet |title=Malovrh, Lojze. »Škofja Loka v jubilejnem letu.« ''Loški razgledi'' 21, št. 1. (1974): 264|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-2XLH1LYW/4e161ae4-e9d1-4b94-bc5a-531a7f75ed65/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> V tem času so si v društvu še vedno močno prizadevali za obnovo stavbe ob podpori Skupščine občine Škofja Loka. Leta 1974 je prišlo do združitve Eksperimentalnega gledališča Oder Galerija in Loškega gledališča, preimenovali so se v Loški oder, za prvega predsednika pa so izvolili [[Janez Ziherl|Janeza Ziherla]].{{sfn| Zapisnik občega zbora Loškega gledališča}} === Loški oder (od 1974 dalje) === Loški oder je od leta 1974 do 1988 deloval bolj ali manj neprekinjeno. Razmere v dvorani so bile še vedno slabe, igralci pozimi niso mogli igrati.{{sfn|Pretnar|1976|p=10–11}} Do celovite prenove prostorov je končno prišlo leta 1981, zanjo so zapravili 25.563.733,15 din, po njen pa je število predstav naraslo.{{sfn|Štukl|1984|p=103}} Naslednje leto so v prenovljeni dvorani začeli s podeljevanjem Severjevih nagrad, ki jih na Loškem odru podeljujejo še danes. Severjevo nagrado za življenjsko delo so prejeli tudi številni igralci Loškega odra, med drugim [[Poldka Štiglic]], [[Janez Debeljak – Janče]] in [[Juša Brce]]. Leta 1983 je Spodnji trg 14, ki je bil od leta 1948 v zemljiško knjigo vpisan kot splošno javno premoženje, postal last Loškega odra.{{sfn|Štukl|1984|p=103}} Ob postopku denacionalizacije je bilo lastništvo stavbe spet vprašljivo, razrešilo se je šele leta 2007, ko je Kulturno društvo Loški oder skoraj izgubilo lastništvo, zahtevali sta ga Zveza hranilno kreditnih združb Slovenije in Slovenska zadružna kmetijska banka Ljubljana. Pred Ministrstvom za kulturo sta v postopku denacionalizacije Loški oder zastopala predsednik Janez Debeljak – Janče kot zakoniti zastopnik in član društva ter pravnik [[Matej Čujovič]]. Pogodili so se za odškodnino, ki jo je plačal Slovenski odškodninski sklad, tako da je Kulturno društvo Loški oder ohranilo lastninsko pravico na zemljišču. Od leta 1988 naprej je bilo dogajanje na Loškem odru izredno pestro, tako s strani domači predstav kot gostovanj. Leta 1988 je domača zasedba v režiji [[Lojze Domajnko|Lojzeta Domajnka]] pripravila igro ''Hrup za odrom'', ki so jo v Škofji Loki odigrali šestnajstkrat, petkrat pa so z njo šli na gostovanja. Zaradi pomanjkanja režiserjev in tehničnega osebja, ki bi istočasno delali dve predstavi, pa je bilo čutiti pomanjkanje na področju otroških predstav. Začeli so se prijavljati tudi na tekmovanja, leta 1990 pa so uvedli rdeči abonma, ki je imel 171 prijavljenih abonentov. Predsedniku društva je pomagala vodja gledališča. Sodelovali so tudi s profesionalci, ki so na Loškem odru po navadi opravljali delo režiserjev (npr. Jože Vozny, [[Matija Milčinski]], [[Milan Golob]], [[Matjaž Šmalc]], [[Alenka Bole Vrabec]], [[Dejan Spasić]]). Nekateri člani Loškega odra so pozneje začeli igrati tudi profesionalno, veliko članov pa je napisalo uspešne drame, dramatizacije in priredbe. Otroške predstave so, za razliko od odraslih, režirali člani odrasle skupine, Loški oder pa sodeluje tudi z lektorjem Ludvikom Kalužo. ==Delovanje Loškega odra danes== Danes na Loškem odru deluje 60 članov, od katerih jih je aktivnih od 40 do 45. Predsednik društva je od leta 2011 Matej Čujovič. Člani igrajo prostovoljno in za to ne prejemajo honorarja. Na leto imajo od tri do štiri premiere, na Loškem odru danes delujejo tri igralske skupine, odrasla, mladinska in otroška. Na leto organizirajo med 120 in 130 dogodkov. Sodelujejo tudi s profesionalnimi režiserji, ki za svoje delo prejmejo honorar. Ponujajo tudi dve vrsti abonmaja, rdečega in modrega, ki zajemata pet predstav na leto, ena je domača, ostale pa so gostujoče. ==Nagrade in priznanja== ČUFARJEVA PLAKETA za moško vlogo FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo FESTIVALSKA NAGRADA za moško vlogo: BLAŽ VEHAR FESTIVALSKA NAGRADA za vizualno podobo SREBRNA PLAKETA za predstavo FESTIVALSKA NAGRADA za moško vlogo: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za moško vlogo: MATEJ ČUJOVIČ FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo NAJBOLJŠI KOMEDIJANT: BOJAN TRAMPUŠ ČUFARJEVA PLAKETA za najboljšo predstavo ČUFARJEVA PLAKETA za moško vlogo FESTIVALSKO PRIZNANJE ZA KOLEKTIVNO IGRO ZLATA PLAKETA za najboljšo predstavo SREBRNA PLAKETA za predstavo SEVERJEVA NAGRADA za življenjsko delo: MATJAŽ ERŽEN FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo FESTIVALSKA NAGRADA za moško vlogo: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo kostumografijo: BARBARA DRMOTA FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo ČUFARJEVA PLAKETA za najboljšo predstavo MATIČEK za najboljšo predstavo MATIČEK za moško vlogo: MATEJ ČUJOVIČ FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo FESTIVALSKA NAGRADA za moško vlogo: MATEJ ČUJOVIČ FESTIVALSKA NAGRADA za žensko vlogo: IRENA KOŽUH FESTIVALSKA NAGRADA za mladega igralca: MAJA DEMŠAR POSEBNO PRIZNANJE za moško vlogo: BOJAN TRAMPUŠ MATIČEK za moško vlogo: MATEJ ČUJOVIČ MATIČEK za moško vlogo: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za glavno moško vlogo: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za stransko moško vlogo: JAN BERTONCELJ ZLATA PLAKETA na najboljšo predstavo SEVERJEVA NAGRADA za vlogo: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo FESTIVALSKA NAGRADA ZA glavno moško vlogo: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za stransko moško vlogo: JAN BERTONCELJ FESTIVALSKA NAGRADA za režijo: MATJAŽ ŠMALC MATIČEK za najboljšo predstavo po izboru žirije MATIČEK za igralski dvojec: BOJAN TRAMPUŠ in MATEJ ČUJOVIČ MATIČEK za vlogo: JAN BERTONCELJ POSEBNO PRIZNANJE za vlogo: PETRA KRANČAN LINHARTOVA PLAKETA JSKD RS: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo po izboru občinstva POSEBNO PRIZNANJE strokovne žirije za glasbene interpretacije ob klavirski spremljavi ČUFARJEVA PLAKETA za kolektivno igro LINHARTOVA LISTINA JSKD RS: LUDVIK KALUŽA NOVA GAZ LINHARTOVA PLAKETA JSKD RS: MATJAŽ ERŽEN FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo po izboru občinstva ČUFARJEVA PLAKETA za žensko vlogo: TAMARA AVGUŠTIN ČUFARJEVA PLAKETA za moško vlogo: MATEJ ČUJOVIČ FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo po izboru žirije MATIČEK za žensko vlogo: TAMARA AVGUŠTIN MATIČEK za najboljšo predstavo po izboru žirije LINHARTOVA LISTINA JSKD RS: KD LOŠKI ODER ŠKOFJA LOKA FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo po izboru žirije NAJBOLJŠA KOMEDIJATKA: JUŠA BERCE SEVERJEVA NAGRADA za vlogo: MATEJ ČUJOVIČ LINHARTOVA LISTINA JSKD RS: JUŠA BERCE FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo po izboru žirije FESTIVALSKA NAGRADA za glavno žensko vlogo po izboru žirije FESTIVALSKA NAGRADA za režijo po izboru žirije FESTIVALSKA NAGRADA za kostumografijo po izboru žirije FESTIVALSKA NAGRADA za scenografijo po izboru žirije MATIČEK za najboljšo predstavo po izboru žirije MATIČEK za žensko vlogo: TAMARA AVGUŠTIN ZLATA PLAKETA za najboljšo predstavo ČUFARJEVA PLAKETA za žensko vlogo: TAMARA AVGUŠTIN ZLATA PLAKETA za najboljšo predstavo FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo stransko moško vlogo: IZTOK DRABIK ZLATA PLAKETA za najboljšo predstavo SEVERJEVA NAGRADA za življenjsko delo: JUŠA BERCE PRIZNANJE za lektorski dosežek: LUDVIK KALUŽA PRIZNANJE za najboljšo stransko moško vlogo: MATEJ ČUJOVIČ ČUFARJEVA PLAKETA za najboljšo predstavo po izvoru žirije KOMEDIJANT sezone: BOJAN TRAMPUŠ ČUFARJEVA PLAKETA za najboljšo moško vlogo: MATEJ ČUJEVIČ SEVERJEVA NAGRADA za življenjsko delo: JANEZ DEBELJAK BRONASTI GRB OBČINE ŠKOFJA LOKA SEVERJEVA NAGRADA za življenjsko delo: POLDKA ŠTIGLIC <ref name=":129">{{Navedi splet |title= Spletna stran Loškega odra|url= https://www.kd-loskioder.si/vizitka/#nagrade|access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> ==Viri in bibliografija== * Čeh, Petra. »Kulturno in umetniško dogajanje,« ''Od osvoboditve do osamosvojitve. Loško ozemlje od leta 1945 do 1991'', Škofja Loka: Loški muzej, 2021. * Gartner, Gregor. »Kako so se 122 let tresle gledališke deske na Spodnjem trgu, 1. del.« ''Loški razgledi'' 71, št. 1 (2024): 69–87. * Krek, Janko. »Delo KUD Tone Šifrer v sezoni 1954/55.« ''Loški razgledi'' 2, št. 1 (1955): 222–223. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-EWXPUHXB/91442ae3-261c-41a8-bcef-399aa1ce1e71/PDF * Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF * Krek, Janko. »Kulturnoprosvetno življenje v Škofji Loki v zadnjih letih (od 1958 do 1971/72).« ''Loški razgledi'' 19, št. 1. (1972): 236–242. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-B6KGA1WJ/ffce930f-984b-4150-8947-aafa5049bc2a/PDF * Krek, Janko. »Par gledaliških problemov.« ''Loški razgledi'' 1, št. 1 (1954): 176–178. http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H4EHNO2S * Krek, Janko. »Prve Škofjeloške poletne prireditve.« ''Loški razgledi'' 10, št. 1. (1963): 222–227. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-I4ZOV6Z0/78c9a72f-555b-49c7-b6af-5e9fce7f420d/PDF * Krek, Janko. »Škofjeloške poletne prireditve 1964.« ''Loški razgledi'' 11, št. 1. (1964): 216–220. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-NX8GFC18/4dc9daad-afba-4101-a592-1c35d4a0df88/PDF * Krek, Janko. »Škofjeloške poletne prireditve 1965.« ''Loški razgledi'' 12, št. 1. (1965): 119–120. https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CW09P3ZW * Malovrh, Lojze. »Škofja Loka v jubilejnem letu.« ''Loški razgledi'' 21, št. 1. (1974): 253–268. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-2XLH1LYW/4e161ae4-e9d1-4b94-bc5a-531a7f75ed65/PDF * Pegam, Judita. ''Škofjeloška društva in njihova dejavnost v obdobju 1918–1941''. Seminarska naloga, Škofja Loka 1986. * Pirc, Tone. »Od Slovenskega bralnega društva do društva Prosveta.« ''Loški razgledi'' 17, št. 1. (1970): 117–134. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NGQWUOF5/2ac8301a-dd04-4e85-b15a-0741fdbb144f/PDF * Štukl, France. ''Knjiga hiš v Škofji Loki II''. Škofja Loka: Zgodovinski arhiv Ljubljana, 1984. * Arhiv Loški oder. * Pretnar, Bogi. »Kako in zakaj šriplje Loški oder. »Za pol klobase in za drva špilamo!«« ''Stop!'' 9, št. 19. (1976): 10–11. * SI_ZAL_ŠKL/0091, Katoliško prosvetno društvo Škofja Loka. * SI_ZAL_ŠKL/238, Loški oder. * Spletna stran Loškega odra: https://www.kd-loskioder.si/ ==Sklici== [[Kategorija:Gledališča v Sloveniji]] rjpgfvaoskhc0iwp6l9f0fah7pqkmo9 6775045 6775044 2026-11-05T07:52:27Z 5ra.stare 216578 /* Leto 1946: novi uspehi in težave */ 6775045 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Loški oder | image = [[File:Vrata Loškega odra.jpg|thumb|The door of Loški oder]] | locmapin = Slovenija | location = Spodnji trg 14, [[Škofja Loka]] | owner = Kulturno društvo Loški oder | občina = Škofja Loka }} '''Loški oder''' deluje že od leta 1902 in je najstarejše amatersko gledališče v Sloveniji. Gre za nevladno organizacijo v javnem interesu, ki deluje na področju kulture. Svoje prostore ima v [[Škofja Loka|Škofji Loki]], na Spodnjem trgu 14. Loški oder sestavljajo ljubiteljski igralci, poklicni tehnika in uprava, z njimi pa sodelujejo tudi profesionalni zunanji sodelavci z gledališkega področja. == Zgodovina == === Katoliško prosvetno društvo === [[Katoliško prosvetno društvo|Katoliško prosvetno društvo]] v Škofji Loki se je začelo leta 1894, ko so iz Škofjeloške čitalnice odšli vsi duhovniki in drugi klerikalno misleči člani. Katoliško prosvetno društvo je kupilo prostore današnjega Loškega odra leta 1902.{{sfn|Pegam|1986|p=22, 24–28}} Na prostoru, kjer je sedaj dvorana, je imela kupljena hiša prej šupo in hlev, ki so ju podrli in julija leta 1902 jim je mestni urad izdal gradbeno dovoljenje za zgraditev nove dvorane in sobe.<ref name=":2">{{Navedi splet |title=Pirc, Tone. »Od Slovenskega bralnega društva do društva Prosveta,« ''Loški razgledi'' 17, št. 1 (1970): 117–134|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NGQWUOF5/2ac8301a-dd04-4e85-b15a-0741fdbb144f/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Prva igra, ki je bila uprizorjena ob otvoritvi drugega februarja 1903, je bila ''Mlini pod zemljo''.{{sfn|Gartner|1986|p=72}} Zanjo so se odločili, ker ima samo moške vloge, saj takratna duhovščina še ni dovolila, da bi se igrale igre z mešanimi vlogami.<ref name=":2">{{Navedi splet |title=Pirc, Tone. »Od Slovenskega bralnega društva do društva Prosveta,« ''Loški razgledi'' 17, št. 1 (1970): 117–134|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NGQWUOF5/2ac8301a-dd04-4e85-b15a-0741fdbb144f/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Prirejali so različne gledališke igre, Miklavževanja, proslave in številna predavanja ter tečaje. Med letoma 1933 in 1935 so prenehali z dejavnostmi, od leta 1935 do okupacije leta 1941 pa so delovali pod novi imenom, Prosvetno društvo v Škofji Loki.{{sfn|Pegam|1986|p=22, 24–28}} === Društveno delovanje in gledališka dejavnost med prvo svetovno vojno === Ko se je leta 1914 začela [[prva svetovna vojna]], je to vplivalo tudi na društvo in njegovo gledališko delovanje. Društvene dejavnosti so potekale do julija 1915, dokler ni prišlo do ukaza, da se morajo vsi društveni prostori izprazniti. Na ta ukaz je verjetno vplivalo odprtje [[Soška fronta|Soške fronte]] blizu Škofje Loke, saj so se po mestu odpirale različne bolnišnice, v prostore Katoliškega prosvetnega društva se je naselil [[Rdeči Križ]]. Leta 1918 so bili prostori ponovno vrnjeni društvu.{{sfn|Gartner|2024|p=71}} === Gledališka dejavnost med obema vojnama === Leta 1919 je Katoliško prosvetno društvo, ki se je takrat imenovalo Katoliško izobraževalno društvo in je imelo že 300 članov, praznovalo svojo 25. obletnico delovanja. Leto kasneje pa naj bi odigrali kar 22 predstav. Leta 1927 so odigrali 14 predstav, enako pa tudi leto pozneje. Takrat so uvedli tudi sklep, da bodo igralcem namenili pet odstotkov čistega dobička od vsake igre. Leta 1929 so v prostorih dobili tudi kino, ki je začel delovati eno leto kasneje. Leta 1930 sta na odru gostovala Ljubljanska drama in Kranjski oder, Ločani pa so gostovali v Kranju.{{sfn|Gartner|2024|p=73}} Društvo je takrat pestila denarna kriza, ki je v tistem času zajela širši evropski prostor. Tudi obisk gledaliških predstav je upadel do prepovedi kino predstav leta 1932. Takrat se je društvo usmerilo samo v gledališke dejavnosti in so skoraj vsako nedeljo uprizorili igro. Leta 1933 je prišel ukaz o razpustitvi društev, vendar je Škofjeloško društvo kljub temu še vedno delovalo. Dokončno je bilo razpuščeno novembra 1933. Do ponovne vzpostavitve društva dve leti pozneje sta v prostorih današnjega Loškega odra delovala le še gledališki odsek pod vodstvom Franceta Pirca in Krožek mladenk, ki ga je vodila Jožica Debeljak. V gledaliških prostorih so gostovale tudi druge zasedbe, recimo iz Ljubljane in Kranja. Ko je bila med drugo svetovno vojno država okupirana, je bilo društvo ukinjeno.{{sfn|Gartner|2024|p=73}} ===Kulturno društvo v Škofji Loki 1945–1947=== Med drugo svetovno vojno, do leta 1945, je bil v Prosvetnem domu kulturni molk. Občasno so v njem imeli varietejske nastope, ki so bili namenjeni vojakom, drugače pa je tam delovala zdravniška pregledovalnica, kasneje pa je bila tam domobranska postojanka.<ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> 21. junija 1945 pa je kulturna dejavnost v Škofji Loki ponovno oživela. V sklopu Akademije agitacijsko propagandnega odseka Mestnega odbora so namreč uprizorili partizansko enodejanko [[Mile Klopčič|Mileta Klopčiča]] ''Mati'', ki jo je režiral [[Jože Audič]]. Obenem pa je posebni upravljali odbor začel z ustanovitvijo Kulturnega društva v Škofji Loki, ki je bilo ustanovljeno 21. septembra 1945. Prvi predsednik društva je bil [[Janko Kokalj]], prvi načelnik dramske sekcije pa je postal Jože Audič.<ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Društvo je bilo sestavljeno iz več sekcij, med drugim so bile gledališka, šahovska, glasbena in pevska. Ob svoji ustanovitvi je imelo društvo dvesto članov, 50 pa jih je sodelovalo v gledališki sekciji. Preureditev in prenova Kulturnega doma, ki sta potekali že po koncu druge svetovne vojne, sta bili v veliki meri dokončani do ustanovitve Kulturnega društva. 13. oktobra istega leta je že potekala otvoritvena predstava [[Ivan Cankar|Cankarjevih]] ''Hlapcev'', ki jo je režiral Jože Audič.{{sfn|Gartner|2024|p=77}} V prvih letih po vojni je veliko težavo predstavljalo lastništvo doma. Stavba je bila namreč še vedno v lastništvu bivše Ljubljanske hranilnice, ki jo je formalno dobila v last leta 1929. Obstajala je možnost, da bi društvo za prostore plačevalo najemnimo, pri kateri bi bil upoštevan vložek društva pri obnovi doma. V društvu je prevladovalo mnenje, da stavbe ne bi odkupili, nekateri so imeli celo idejo, da bi zgradili lastni kulturni dom. Vprašanje, kdo je lastnik doma je bilo težavno tudi kasneje, saj se je društvo s tem ukvarjalo več let in niso želeli plačati določenih računov za njegovo obnovo, dokler ni bila dilema o lastništvu rešena. Oviro za dobro delovanje društva so namreč predstavljali prostori, ki so bili dani v najem stanovalcu in tovarni Šešir, društvo pa tudi ni imelo hišnika, ki bi skrbel za njihovo urejenost.{{sfn|Gartner|2024|p=79}} Gledališka dejavnost po vojni je bila zelo aktivna. Dramska sekcija društva je imela po otvoritveni predstavi v treh mesecih skupno dvajset uprizoritev različnih gledaliških iger. Poleg uprizarjanja gledaliških iger je bila dramska sekcija dejavna tudi organizacijsko. Njen odbor se je redno sestajal in razpravljal o razporeditvi programa, obnovi prostorov in organizaciji sekcije. Poseben sestanek so imeli tudi režiserji, ki so sestavili izbor iger za tekočo in naslednje sezone. Sestavili so zelo ambiciozen program za prihajajoče predstave, ki se ga do neke mere drži Loški oder še danes.{{sfn|Gartner|2024|p=78–79}} ===Leto 1946: novi uspehi in težave=== Leta 1946 je bilo finančno stanje društva in dramske sekcije že boljše kot eno leto prej. V tem letu so imeli sedem domačih premier, 13 domačih ponovitev, 16 gostovanj drugih igralskih zasedb in eno gostovanje drugod. Imeli so tudi veliko drugih proslav in pevskih koncertov ter koncert orkestra. Vsako prireditev so morali prijaviti pri Okrajnem ljudskem odboru. Predstave so običajno uprizarjali ob nedeljah in tudi ob sobotah.{{sfn|Zapisnik prve redne seje gledališkega odseka KUD 11. 2. 1946.}} Dramska sekcija kulturnega društva je imela veliko težavo, ko je šlo za privabljanje mladih k sodelovanju pri gledališki skupini. Prizadevanja za mladinsko in otroško gledališko skupino so se nadaljevala vse do današnjega dne, bila so bolj ali manj uspešna. [[Poldka Štiglič]] je v letu 1946 dobila nalogo, da sestavi seznam vseh mladih, ki bi se zanimali za igranje. Istega leta je društvo imelo še druge težave. Razmišljalo se je o njegovi ukinitvi, vsekakor pa je bila potrebna reorganizacija. Društvo namreč ni delovalo notranje povezano, prav tako niso vodili evidence vseh članov. Nekateri sploh niso bili aktivni in se niso udeleževali sej in sestankov. Nekatere igre v dramski sekciji pa so odpadle, čeprav so igralci že imeli vaje. Dramska sekcija je bila preobremenjena, veliko igralcev pa je tudi sodelovalo pri različnih igralskih skupinah. Na drugi redni skupščini Kulturnega društva Škofja Loka so tako razmišljali o reorganizaciji in o tem, da se mora društvo nasloniti na organizacije, ki so bile finančno močne.<ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Dramska sekcija je imela tudi idejo, da bi se morala osamosvojiti in preimenovati v Ljudsko gledališče, saj je bila v društvu najbolj aktivna. Skupščina se je zaključila s tem, da so izglasovali naslonitev na množične organizacije, poleg tega pa so se preimenovali v Kulturni aktiv OF v Škofji Loki, za predsednika pa so izvolili [[Janko Regvat|Janka Regvata]]. Kulturni dom so preimenovali v Dom ljudske prosvete v Škofji Loki, v istem letu pa se je društvo spet preimenovalo, in sicer v Svet ljudske prosvete pri mestnem odboru OF in potem še v Mestni svet ljudske prosvete Škofja Loka.{{sfn|Gartner|2024|p=80}} === Svet ljudske prosvete (1947–1949) === Novo ime društva vseeno ni pripomoglo k izboljšanju težav, premalo se je namreč vlagalo v kulturno dejavnost. Dramska sekcija je izvedla manj predstav, kot je sprva obljubila, mladi pa se še vedno niso zanimali za igralske dejavnosti. Prišlo je do predloga, da bi organizirali različne tečaje, ki bi potekali v Domu ljudske prosvete, da bi vzbudili zanimanje in izobrazili nov kader. Veliki težavi sta Svetu ljudske prosvete še vedno predstavljali vprašanje o lastništvu doma in odsotnost hišnika. Nekatere hišnikove naloge je sicer opravljal vsakokratni društveni gospodar, v letih 1946 in 1947 pa je hišnikova opravila prevzel Pepe Guzelj, ki je prevzel tudi ponovno delovanje gledališke knjižnice. Glede na začetni zagon ob koncu vojne, bi lahko obdobje od 1947 do 1949 označili za obdobje mrtvila. V tem času so se v Škofji Loki ustanovile tudi druge gledališke družine, npr. puštalska, ki jo je vodil [[Polde Polenc]] in gledališki aktiv krajevnega sindikalnega sveta. Gledališke družine so društvu vzele veliko igralcev, saj so slednji sodelovali pri različnih gledaliških skupinah, kar je privedlo do tega, da je dramska sekcija Mestnega sveta ljudske prosvete Škofja Loka pogosto ostala brez premier.<ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Istega leta so za dvorano kupili 300 nepremičnih stolov, denar zanje pa so dobili v fondu Novi dom. Problem jim je povzročala hramba prospektov in kulis, ki so jih hranili v kleti, kjer so se zaradi velike vlage bali, da bi se uničili. Odločili so se, da jih bodo prestavili na podstreho, vendar pa za ta podvig dolgo niso dobili pomoči, zato je prestavljanje kulis in prospektov trajalo nekaj mesecev. V tem času so tudi temeljito očistili oder in garderobo, izdelali so nove karnise, dobili novega šepetalca in izrazili so zahtevo za združenje ljudske in sindikalne dramske skupine, kar bi pomenilo, da bi znotraj društva delovali dve gledališki skupini, vsaka od njiju pa bi imela med 20 in 25 članov.{{sfn|Zapisnik prve redne seje gledališkega odseka KUD 11. 2. 1946.}} Čeprav je imelo društvo v tistih časih precej težav, vseeno ni povsem prenehalo z delovanjem. Še vedno so gostili veliko predstav drugih gledaliških skupin. Poleg tega je Mestni ljudski odbor 17. avgusta 1948 od Komisije za likvidacijo kreditnih zadrug kupil Kulturni dom in ga dal v upravo sindikatom in Mestni prosveti. S tem so rešili lastninsko vprašanje in gledališka dejavnost se je s tem spet povečala. V sezoni 1948/49 so namreč imeli sedem premier, pet več kot v sezoni prej.{{sfn|Zapisnik redne seje odbora ljudske prosvete 9. 3. 1948.}} === SKUD Tone Šifrer (1949–1953) === Društvo je bilo osmega maja 1949 ponovno ustavljeno pod novim imenom, in sicer Sindikalno kulturno umetniško društvo [[Tone Šifrer]], ki mu je predsedoval [[Stane Hribarnik]].<ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Novo društvo se je ustanovilo zaradi neaktivnosti v Svetu ljudske prosvete, zato je postalo nujno, da ga prevzame sindikat SKUD. Čeprav je bilo društvo uspešno pred ustanovitvijo SKUD, se je še vedno soočalo s težavami. Poleg neaktivnosti so imeli težave z neprimernim ravnanjem s kulisami in drugim gledališkim inventarjem, še vedno pa so bili brez hišnika. SKUD Toneta Šifrerja je hišnika končno dobil prvega julija 1949, ki je skrbel za red in čistočo ter popravljal kulise. Med sekcijami SKUD-a je imela največji uspeh prav dramska sekcija, ki jo je vodil [[Polde Polenc]] in je poleti organizirala tudi dramski tečaj, ki so se ga udeležili mladi. {{sfn| Poročila za občni zbor KUD 1955.}} Vsako leto je gledališka sekcija pripravljala več predstav, ki so jih pripravili številni režiserji, režiserke in igralci. Med drugim so uprizorili tudi prvo opereto, in sicer ''Planinsko rožo'', ki jo je režiral [[Fran Bevc]]. V gledališki sezoni 1951/52 so z društvom sodelovali trije režiserji z dvema asistentoma režije, ki so za svoje delo dobivali ustrezno akontacijo. V tej sezoni naj bi vsega skupaj igralo 250 igralcev, ki so uprizorili pet premier in 21 ponovitev. Še vedno pa mladina ni bila preveč zainteresirana za sodelovanje, zato so mlade še bolj vabili medse, npr. z raznimi tečaji.{{sfn| Poročila za občni zbor KUD 1955.}} V naslednji gledališki sezoni (1952/53) so imeli sedem premier, gostili pa so tudi druge gledališke skupine, npr. [[Mestno gledališče ljubljansko|Mestno gledališče Ljubljana]], SKUD »Brata Križnar« Godešič, Gimnazijo Škofja Loka, Mladinsko gledališče Kranj, Svoboda Bežigrad, Ljubljana in Svoboda, Tržič. Za leto 1953 je poznana tudi starostna struktura igralcev, in sicer 58 odraslih, 55 mladincev in 23 pionirjev, skupno 136 oseb, od katerih jih je bilo 8 režiserjev in 20 tehničnih delavcev.{{sfn| Poročila za občni zbor KUD 1955.}} Dramski sekciji SKUD so v tistem času konkurenco predstavljali kino, veselice in aktivnosti drugih dramskih skupin, saj je bilo društvo razočarano na slabim obiskom predstav. Pričeli so razmišljati o abonmajskih programih, vseeno pa so se zavedali, da morajo ohranjati kvaliteto predstav, ne glede na obisk. Zanemarjenost dvorane in odra ter tehnična zaostalost sta ponovno postali problem. Zato se je leta 1952 ponovno pojavila želja o prenovi oziroma izgradnji novega kulturnega doma, ki pa se dolga leta ni uresničila. V sledečih letih se je pojavila ideja o tem, da bi plačali delo režiserja, kar bi pripeljalo do tega, da bi se z gledališkim dogajanjem ukvarjal nekdo, ki ne bi bil obremenjen še z drugimi dejavnostmi. Prav tako so dobili zamisel, da bi se bolj posvetili tudi govoru v gledaliških igrah, za kar bi morali dobiti lektorje. V sezoni 1952/53 so začeli izdajati ''Škofjeloški prosvetni list'', ki je bralcem prikazoval delo gledališča, občasno pa so bili v njem tudi članki o škofjeloških dogodkih in zgodovini.{{sfn| Poročila za občni zbor KUD 1955.}} === KUD Tone Šifrer === 16. septembra 1953 se je iz SKUD Toneta Šifrerja društvo preimenovalo v Kulturno umetniško društvo [[Tone Šifrer|Toneta Šifrerja]].<ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> V sezoni 1954/55 so uprizorili šest del, finančno najuspešnejša je bila ''Dobri vojak Švejk''.<ref name=":14">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Delo KUD Tone Šifrer v sezoni 1954/55,« ''Loški razgledi'' 2, št. 1 (1955): 223.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-EWXPUHXB/91442ae3-261c-41a8-bcef-399aa1ce1e71/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Razmišljanja o prenovi dvorane so bila še vedno aktualna, saj je bila potrebna večjih popravil, poleg tega pa je gledališču primanjkovalo reflektorjev in zaves.<ref name=":15">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Delo KUD Tone Šifrer v sezoni 1954/55,« ''Loški razgledi'' 2, št. 1 (1955): 223.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-EWXPUHXB/91442ae3-261c-41a8-bcef-399aa1ce1e71/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Poleg tega je bilo prisotno tudi trenje med različnimi sekcijami društva, zlasti med najmočnejšima, gledališko in godbeno.<ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Prav zaradi teh trenj na oder niso postavili operete, ki bi lahko pripomogla k boljšemu finančnemu stanju društva.<ref name=":16">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Par gledaliških problemov.« ''Loški razgledi'' 1, št. 1 (1954): 176–178.|url= http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H4EHNO2S|access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> V tistem času je zaradi svojega kvalitetnega dela kulturno društvo vzgojilo zahtevno in kulturno razgledano publiko. Na oder so začeli privabljati tudi mlajše igralce, kar je pripomoglo k temu, da je bila sezona 1955/56 uspešnejša. Leta 1957, po dvanajstih letih delovanja, je društvo imelo 74 premier.<ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> ===Delavsko prosvetno društvo (DPD) Svoboda v Škofji Loki (1957–1964)=== KUD Tone Šifrer se je leta 1957 preimenovalo v Delavsko prosvetno društvo Svoboda v Škofji Loki. Znotraj društva je bilo deset odsekov: knjižnica, pihalna godba, glasbena šola, orkester, pevski zbor, likovna sekcija, lutkovna sekcija, klubska izobraževalna sekcija in gledališka sekcija – Loško gledališče. Prav gledališka sekcija in njeno delo je bila osrednji del kulturnoprosvetnega dela. Sezono 1957/58 so začeli z uprizoritvijo gledališke igre ''Gimnazijci'', avtorja [[Konstantin Trenjov|Konstantina Trenjova]], ki jo je režirala [[Vida Zupanc]]. Osrednja predstava v sezoni pa je bila Sketova ''Miklova Zala'', ki jo je režiral [[France Finžgar]]. V naslednji sezoni, 1958/59, so imeli tri premiere, v naslednjih dveh sezonah pa pet premier (1959/60 tri in 1960/61 dve). Leta 1961 je občni zbor društva predlagal ustanovitev polpoklicnega gledališča.<ref name=":17">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Kulturnoprosvetno življenje v Škofji Loki v zadnjih letih (od 1958 do 1971/72).« ''Loški razgledi'' 19, št. 1. (1972), 238|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-B6KGA1WJ/ffce930f-984b-4150-8947-aafa5049bc2a/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Leta 1963, ob štirideseti obletnici smrti [[Ivan Tavčar|Ivana Tavčarja]], so organizirali prve Škofjeloške poletne prireditve. Za organizacijo je poskrbel poseben odbor, ki je delovali v sklopu DPD Svoboda v Škofji Loki, a je imel svoje finančno poslovanje. Odločili so se, da bodo poletne prireditve potekale od 24. avgusta do 1. septembra 1963, njihov pokrovitelj pa je bil [[Boris Ziherl]]. Program poletnih prireditev je bil zelo pester. Na Loškem gradu so premierno uprizorili ''Visoško kroniko'', ki jo je dramatiziral in zrežiral [[Polde Polenec]]. Devet predstav ''Visoške kronike'' si je ogledalo več kot tisoč ljudi, na zadnjih dveh pa sta gostovala člana SNG Drame v Ljubljani, [[Jurij Souček]] v vlogi Polikarpa in [[Mileva Zakrajšek]] v vlogi Pasavarice. 24. septembra je ''Visoško kroniko'' posnela [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Ljubljana]] in posnetek predvajala 31. oktobra 1963 za jugoslovansko televizijsko omrežje.<ref name=":18">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Prve Škofjeloške poletne prireditve.« ''Loški razgledi'' 10, št. 1. (1963): 222–227|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-I4ZOV6Z0/78c9a72f-555b-49c7-b6af-5e9fce7f420d/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Škofjeloške poletne prireditve so organizirali tudi eno leto kasneje. Odločili so se, da bo program poletnih prireditev »temeljil na delih slovenske klasike z ljudskim značajem in folklornimi elementi, ki so primerna za uprizoritve na prostem«.<ref name=":19>{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Škofjeloške poletne prireditve 1964.« ''Loški razgledi'' 11, št. 1. (1964): 216–220|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-NX8GFC18/4dc9daad-afba-4101-a592-1c35d4a0df88/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Veljalo je tudi, da naj prireditve pripravijo na domačih tleh in naj v njih sodelujejo domačini, amaterji. Odločili so se tudi, da bodo v okviru poletnih prireditev praznovali tudi obletnice domačih in tujih ustvarjalcev. Na poletnih prireditvah so tako leta 1964 uprizorili ''Županovo Micko'' v režiji [[Janko Krek|Janka Kreka]] in prireditev ''Naš Shakespeare'' ob štiristoti obletnici pisateljevega rojstva.<ref name=":19>{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Škofjeloške poletne prireditve 1964.« ''Loški razgledi'' 11, št. 1. (1964): 216–220|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-NX8GFC18/4dc9daad-afba-4101-a592-1c35d4a0df88/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> V tistem času so spet razmišljali o tem, da bi ustanovili amatersko loško gledališče. 30. septembra 1964 je tako potekal razgovor kulturnih delavcev različnih organizacij, kjer so prišli do sklepa, da so pogoji za ustanovitev amaterskega gledališča glede na tradicijo, kader in interes zreli. Vseeno pa so največjo težavo temu predstavljali neaktivnost DPD Svoboda, neurejenost razmer v stavbi društva in nedelavnost ter slaba organiziranost vodstva društva. Medtem ko so vse ostale sekcije, razen dramske, zamrle ali pa se osamosvojile. Izražen je bil predlog, da bi ob prenehanju obstoja DPD Svoboda vse nepremičnine in premičnine prevzelo amatersko gledališče, a bi nujno morali izglasovati novega gospodarja in hišnika, saj je bil dom društva zanemarjen. 16. novembra je potekal zadnji občni zbor DPD Svobode, kjer so skoraj vsi, razen enega, izglasovali, da DPD Svoboda postane Loško gledališče.{{sfn| Zapisnik razgovora o formiranju amaterskega gledališča 30. 10. 1964.}} ===Loško gledališče (1964–1974)=== Na seji gledališkega sveta se je novo društvo 25. novembra 1964 tudi uradno preimenovalo v Loško gledališče. Za upravnika gledališča so izbrali [[Polde Polenec|Poldeta Polenca]], določili pa so tudi komisijo, ki je bila odgovorna za izvedbo primopredaje nepremičnin in premičnin, ki so bile v lasti DPD Svoboda. Društvo Loškega gledališča je imelo svojo upravo (z upravnikom, tajnico, računovodkinjo, tehničnim vodjem, reklamo in predsednikom umetniškega sveta), gledališki in umetniški svet, šepetalce, tehnično osebje, hišnico, maskerje in garderoberje. Zastavili so si tudi obsežen program, ki je sledil programom prejšnjih let. Prizadevali so si za čimbolj kvalitetno delo in gostovanja, spodbujanje gledališke dejavnosti v Škofji Loki, pridobivanje novih članov, sploh mladih in organizacijo tečajev za izobrazbo amaterskih režiserjev in igralcev.{{sfn| Zapisnik občnega zbora DPD Svoboda 16. 11. 1964.}} Z začetkom delovanja Loškega gledališča so januarja 1965 uprizorili igro [[Ilias Venesis|Iliasa Venesisa]] ''Blok C'', v režiji [[Peter Jamnik|Petra Jamnika]], marca pa so odigrali [[William Shakespeare|Shakespearjevo]] ''Zimsko pravljico'', ki jo je režiral Polde Polenec.{{sfn| Zapisnik občega zbora Loškega gledališča}} Loško gledališče je skrbelo tudi za nadaljevanje Poletnih prireditev, ki so jih v tem letu izvedli zadnjič. Odigrali so Medvedovo tragedijo o kmečkih uporih ''Za pravdo in srce'', ki je imela še sedem ponovitev in jo je posnela tudi ljubljanska televizija.<ref name=":23">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Škofjeloške poletne prireditve 1965.« ''Loški razgledi'' 12, št. 1. (1965): 119–120|url= https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CW09P3ZW|access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> S tem, ko je bilo konec poletnih prireditev, se je tudi delo v Loškem gledališču počasi ustavljalo, kar je bilo posledica slabe finančne in moralne podpore. Društvo se je soočalo z že starimi težavami, predvsem z neprimernostjo in neurejenostjo prostorov, ki jih do tedaj nikoli niso uspeli temeljito obnoviti. Poleg tega pa so težave povzročale tudi finance, spori nerazumevanja in nedejavnost.{{sfn| Zapisnik občega zbora Loškega gledališča}} Zaradi zastarelosti društvenih prostorov se je v tem času Loško gledališče preselilo v prostore [[Loški grad|Loškega gradu]], kjer je bil sicer [[Loški muzej]]. V Galeriji na gradu je Loško gledališče med drugim uprizorilo dve igri, in sicer [[Jean Paul Sartre|Sartrova]] ''Zaprta vrata'' in [[Branko Hofman|Hofmanovega]] ''Moža brez obraza''.<ref name=":5">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Kulturnoprosvetno življenje v Škofji Loki v zadnjih letih (od 1958 do 1971/72).« ''Loški razgledi'' 19, št. 1. (1972), 238|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-B6KGA1WJ/ffce930f-984b-4150-8947-aafa5049bc2a/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> 1969. leta je bilo ustanovljeno Eksperimentalno gledališče Oder-Galerija na pobudo Petra Jamnika. Uprizarjalo je sodobne dramske tekste, imeli pa so malo ponovitev, za razliko od klasičnega gledališča, kjer so bile predstave daljše in so imele številne ponovitve.{{sfn|Čeh|2021|p=51}} Omeniti moramo tudi Gledališče za enega, ki ga je ustanovil [[Stane Sever]], ki velja za najuglednejšega slovenskega gledališkega in filmskega igralca povojnega obdobja, za igranje monodram. V sklopu Gledališča za enega je uprizoril le igro ''Krotko dekle'', kmalu zatem (leta 1970) je namreč umrl. V njegovo čast se v Škofji Loki še danes podeljujejo [[Severjeve nagrade]] za igralske dosežke profesionalnih in ljubiteljskih igralcev ter študentov dramske igre.{{sfn|Čeh|2021|p=51}} Bolj aktivno je gledališče spet postalo v sezoni 1970/71, ko je bil ponovno razpisan abonma. Leta 1973, ko je Škofja Loka praznovala tisočo obletnico, je Loško gledališče sodelovalo tudi z drugimi gledališkimi skupinami iz okolice. Za tisočo obletnico Škofje Loke so na grajskem vrtu postavili gledališče na prostem s tribunami. Uprizorili so dramatizacijo Tavčarjevih del ''V Zali'' in ''Visoške kronike''. Obe je režiral Polde Polenec, ki je leto pozneje umrl. Za tisočo obletnico so uprizorili tudi igro Janka Kreka ''Škofja Loka skozi stoletja'', ki jo je režiral [[Jože Vozny]], profesionalni režiser iz Ljubljane.<ref name=":26">{{Navedi splet |title=Malovrh, Lojze. »Škofja Loka v jubilejnem letu.« ''Loški razgledi'' 21, št. 1. (1974): 264|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-2XLH1LYW/4e161ae4-e9d1-4b94-bc5a-531a7f75ed65/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> V tem času so si v društvu še vedno močno prizadevali za obnovo stavbe ob podpori Skupščine občine Škofja Loka. Leta 1974 je prišlo do združitve Eksperimentalnega gledališča Oder Galerija in Loškega gledališča, preimenovali so se v Loški oder, za prvega predsednika pa so izvolili [[Janez Ziherl|Janeza Ziherla]].{{sfn| Zapisnik občega zbora Loškega gledališča}} === Loški oder (od 1974 dalje) === Loški oder je od leta 1974 do 1988 deloval bolj ali manj neprekinjeno. Razmere v dvorani so bile še vedno slabe, igralci pozimi niso mogli igrati.{{sfn|Pretnar|1976|p=10–11}} Do celovite prenove prostorov je končno prišlo leta 1981, zanjo so zapravili 25.563.733,15 din, po njen pa je število predstav naraslo.{{sfn|Štukl|1984|p=103}} Naslednje leto so v prenovljeni dvorani začeli s podeljevanjem Severjevih nagrad, ki jih na Loškem odru podeljujejo še danes. Severjevo nagrado za življenjsko delo so prejeli tudi številni igralci Loškega odra, med drugim [[Poldka Štiglic]], [[Janez Debeljak – Janče]] in [[Juša Brce]]. Leta 1983 je Spodnji trg 14, ki je bil od leta 1948 v zemljiško knjigo vpisan kot splošno javno premoženje, postal last Loškega odra.{{sfn|Štukl|1984|p=103}} Ob postopku denacionalizacije je bilo lastništvo stavbe spet vprašljivo, razrešilo se je šele leta 2007, ko je Kulturno društvo Loški oder skoraj izgubilo lastništvo, zahtevali sta ga Zveza hranilno kreditnih združb Slovenije in Slovenska zadružna kmetijska banka Ljubljana. Pred Ministrstvom za kulturo sta v postopku denacionalizacije Loški oder zastopala predsednik Janez Debeljak – Janče kot zakoniti zastopnik in član društva ter pravnik [[Matej Čujovič]]. Pogodili so se za odškodnino, ki jo je plačal Slovenski odškodninski sklad, tako da je Kulturno društvo Loški oder ohranilo lastninsko pravico na zemljišču. Od leta 1988 naprej je bilo dogajanje na Loškem odru izredno pestro, tako s strani domači predstav kot gostovanj. Leta 1988 je domača zasedba v režiji [[Lojze Domajnko|Lojzeta Domajnka]] pripravila igro ''Hrup za odrom'', ki so jo v Škofji Loki odigrali šestnajstkrat, petkrat pa so z njo šli na gostovanja. Zaradi pomanjkanja režiserjev in tehničnega osebja, ki bi istočasno delali dve predstavi, pa je bilo čutiti pomanjkanje na področju otroških predstav. Začeli so se prijavljati tudi na tekmovanja, leta 1990 pa so uvedli rdeči abonma, ki je imel 171 prijavljenih abonentov. Predsedniku društva je pomagala vodja gledališča. Sodelovali so tudi s profesionalci, ki so na Loškem odru po navadi opravljali delo režiserjev (npr. Jože Vozny, [[Matija Milčinski]], [[Milan Golob]], [[Matjaž Šmalc]], [[Alenka Bole Vrabec]], [[Dejan Spasić]]). Nekateri člani Loškega odra so pozneje začeli igrati tudi profesionalno, veliko članov pa je napisalo uspešne drame, dramatizacije in priredbe. Otroške predstave so, za razliko od odraslih, režirali člani odrasle skupine, Loški oder pa sodeluje tudi z lektorjem Ludvikom Kalužo. ==Delovanje Loškega odra danes== Danes na Loškem odru deluje 60 članov, od katerih jih je aktivnih od 40 do 45. Predsednik društva je od leta 2011 Matej Čujovič. Člani igrajo prostovoljno in za to ne prejemajo honorarja. Na leto imajo od tri do štiri premiere, na Loškem odru danes delujejo tri igralske skupine, odrasla, mladinska in otroška. Na leto organizirajo med 120 in 130 dogodkov. Sodelujejo tudi s profesionalnimi režiserji, ki za svoje delo prejmejo honorar. Ponujajo tudi dve vrsti abonmaja, rdečega in modrega, ki zajemata pet predstav na leto, ena je domača, ostale pa so gostujoče. ==Nagrade in priznanja== ČUFARJEVA PLAKETA za moško vlogo FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo FESTIVALSKA NAGRADA za moško vlogo: BLAŽ VEHAR FESTIVALSKA NAGRADA za vizualno podobo SREBRNA PLAKETA za predstavo FESTIVALSKA NAGRADA za moško vlogo: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za moško vlogo: MATEJ ČUJOVIČ FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo NAJBOLJŠI KOMEDIJANT: BOJAN TRAMPUŠ ČUFARJEVA PLAKETA za najboljšo predstavo ČUFARJEVA PLAKETA za moško vlogo FESTIVALSKO PRIZNANJE ZA KOLEKTIVNO IGRO ZLATA PLAKETA za najboljšo predstavo SREBRNA PLAKETA za predstavo SEVERJEVA NAGRADA za življenjsko delo: MATJAŽ ERŽEN FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo FESTIVALSKA NAGRADA za moško vlogo: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo kostumografijo: BARBARA DRMOTA FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo ČUFARJEVA PLAKETA za najboljšo predstavo MATIČEK za najboljšo predstavo MATIČEK za moško vlogo: MATEJ ČUJOVIČ FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo FESTIVALSKA NAGRADA za moško vlogo: MATEJ ČUJOVIČ FESTIVALSKA NAGRADA za žensko vlogo: IRENA KOŽUH FESTIVALSKA NAGRADA za mladega igralca: MAJA DEMŠAR POSEBNO PRIZNANJE za moško vlogo: BOJAN TRAMPUŠ MATIČEK za moško vlogo: MATEJ ČUJOVIČ MATIČEK za moško vlogo: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za glavno moško vlogo: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za stransko moško vlogo: JAN BERTONCELJ ZLATA PLAKETA na najboljšo predstavo SEVERJEVA NAGRADA za vlogo: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo FESTIVALSKA NAGRADA ZA glavno moško vlogo: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za stransko moško vlogo: JAN BERTONCELJ FESTIVALSKA NAGRADA za režijo: MATJAŽ ŠMALC MATIČEK za najboljšo predstavo po izboru žirije MATIČEK za igralski dvojec: BOJAN TRAMPUŠ in MATEJ ČUJOVIČ MATIČEK za vlogo: JAN BERTONCELJ POSEBNO PRIZNANJE za vlogo: PETRA KRANČAN LINHARTOVA PLAKETA JSKD RS: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo po izboru občinstva POSEBNO PRIZNANJE strokovne žirije za glasbene interpretacije ob klavirski spremljavi ČUFARJEVA PLAKETA za kolektivno igro LINHARTOVA LISTINA JSKD RS: LUDVIK KALUŽA NOVA GAZ LINHARTOVA PLAKETA JSKD RS: MATJAŽ ERŽEN FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo po izboru občinstva ČUFARJEVA PLAKETA za žensko vlogo: TAMARA AVGUŠTIN ČUFARJEVA PLAKETA za moško vlogo: MATEJ ČUJOVIČ FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo po izboru žirije MATIČEK za žensko vlogo: TAMARA AVGUŠTIN MATIČEK za najboljšo predstavo po izboru žirije LINHARTOVA LISTINA JSKD RS: KD LOŠKI ODER ŠKOFJA LOKA FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo po izboru žirije NAJBOLJŠA KOMEDIJATKA: JUŠA BERCE SEVERJEVA NAGRADA za vlogo: MATEJ ČUJOVIČ LINHARTOVA LISTINA JSKD RS: JUŠA BERCE FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo po izboru žirije FESTIVALSKA NAGRADA za glavno žensko vlogo po izboru žirije FESTIVALSKA NAGRADA za režijo po izboru žirije FESTIVALSKA NAGRADA za kostumografijo po izboru žirije FESTIVALSKA NAGRADA za scenografijo po izboru žirije MATIČEK za najboljšo predstavo po izboru žirije MATIČEK za žensko vlogo: TAMARA AVGUŠTIN ZLATA PLAKETA za najboljšo predstavo ČUFARJEVA PLAKETA za žensko vlogo: TAMARA AVGUŠTIN ZLATA PLAKETA za najboljšo predstavo FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo stransko moško vlogo: IZTOK DRABIK ZLATA PLAKETA za najboljšo predstavo SEVERJEVA NAGRADA za življenjsko delo: JUŠA BERCE PRIZNANJE za lektorski dosežek: LUDVIK KALUŽA PRIZNANJE za najboljšo stransko moško vlogo: MATEJ ČUJOVIČ ČUFARJEVA PLAKETA za najboljšo predstavo po izvoru žirije KOMEDIJANT sezone: BOJAN TRAMPUŠ ČUFARJEVA PLAKETA za najboljšo moško vlogo: MATEJ ČUJEVIČ SEVERJEVA NAGRADA za življenjsko delo: JANEZ DEBELJAK BRONASTI GRB OBČINE ŠKOFJA LOKA SEVERJEVA NAGRADA za življenjsko delo: POLDKA ŠTIGLIC <ref name=":129">{{Navedi splet |title= Spletna stran Loškega odra|url= https://www.kd-loskioder.si/vizitka/#nagrade|access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> ==Viri in bibliografija== * Čeh, Petra. »Kulturno in umetniško dogajanje,« ''Od osvoboditve do osamosvojitve. Loško ozemlje od leta 1945 do 1991'', Škofja Loka: Loški muzej, 2021. * Gartner, Gregor. »Kako so se 122 let tresle gledališke deske na Spodnjem trgu, 1. del.« ''Loški razgledi'' 71, št. 1 (2024): 69–87. * Krek, Janko. »Delo KUD Tone Šifrer v sezoni 1954/55.« ''Loški razgledi'' 2, št. 1 (1955): 222–223. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-EWXPUHXB/91442ae3-261c-41a8-bcef-399aa1ce1e71/PDF * Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF * Krek, Janko. »Kulturnoprosvetno življenje v Škofji Loki v zadnjih letih (od 1958 do 1971/72).« ''Loški razgledi'' 19, št. 1. (1972): 236–242. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-B6KGA1WJ/ffce930f-984b-4150-8947-aafa5049bc2a/PDF * Krek, Janko. »Par gledaliških problemov.« ''Loški razgledi'' 1, št. 1 (1954): 176–178. http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H4EHNO2S * Krek, Janko. »Prve Škofjeloške poletne prireditve.« ''Loški razgledi'' 10, št. 1. (1963): 222–227. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-I4ZOV6Z0/78c9a72f-555b-49c7-b6af-5e9fce7f420d/PDF * Krek, Janko. »Škofjeloške poletne prireditve 1964.« ''Loški razgledi'' 11, št. 1. (1964): 216–220. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-NX8GFC18/4dc9daad-afba-4101-a592-1c35d4a0df88/PDF * Krek, Janko. »Škofjeloške poletne prireditve 1965.« ''Loški razgledi'' 12, št. 1. (1965): 119–120. https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CW09P3ZW * Malovrh, Lojze. »Škofja Loka v jubilejnem letu.« ''Loški razgledi'' 21, št. 1. (1974): 253–268. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-2XLH1LYW/4e161ae4-e9d1-4b94-bc5a-531a7f75ed65/PDF * Pegam, Judita. ''Škofjeloška društva in njihova dejavnost v obdobju 1918–1941''. Seminarska naloga, Škofja Loka 1986. * Pirc, Tone. »Od Slovenskega bralnega društva do društva Prosveta.« ''Loški razgledi'' 17, št. 1. (1970): 117–134. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NGQWUOF5/2ac8301a-dd04-4e85-b15a-0741fdbb144f/PDF * Štukl, France. ''Knjiga hiš v Škofji Loki II''. Škofja Loka: Zgodovinski arhiv Ljubljana, 1984. * Arhiv Loški oder. * Pretnar, Bogi. »Kako in zakaj šriplje Loški oder. »Za pol klobase in za drva špilamo!«« ''Stop!'' 9, št. 19. (1976): 10–11. * SI_ZAL_ŠKL/0091, Katoliško prosvetno društvo Škofja Loka. * SI_ZAL_ŠKL/238, Loški oder. * Spletna stran Loškega odra: https://www.kd-loskioder.si/ ==Sklici== [[Kategorija:Gledališča v Sloveniji]] o4yjzs4yv240luvcq7iv73qtc7jtvbu 6775047 6775045 2026-11-05T07:52:50Z 5ra.stare 216578 /* Katoliško prosvetno društvo */ 6775047 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Loški oder | image = [[File:Vrata Loškega odra.jpg|thumb|The door of Loški oder]] | locmapin = Slovenija | location = Spodnji trg 14, [[Škofja Loka]] | owner = Kulturno društvo Loški oder | občina = Škofja Loka }} '''Loški oder''' deluje že od leta 1902 in je najstarejše amatersko gledališče v Sloveniji. Gre za nevladno organizacijo v javnem interesu, ki deluje na področju kulture. Svoje prostore ima v [[Škofja Loka|Škofji Loki]], na Spodnjem trgu 14. Loški oder sestavljajo ljubiteljski igralci, poklicni tehnika in uprava, z njimi pa sodelujejo tudi profesionalni zunanji sodelavci z gledališkega področja. == Zgodovina == === Katoliško prosvetno društvo === [[Katoliško prosvetno društvo|Katoliško prosvetno društvo]] v Škofji Loki se je začelo leta 1894, ko so iz Škofjeloške čitalnice odšli vsi duhovniki in drugi klerikalno misleči člani. Katoliško prosvetno društvo je kupilo prostore današnjega Loškega odra leta 1902.{{sfn|Pegam|1986|p=22, 24–28}} Na prostoru, kjer je sedaj dvorana, je imela kupljena hiša prej šupo in hlev, ki so ju podrli in julija leta 1902 jim je mestni urad izdal gradbeno dovoljenje za zgraditev nove dvorane in sobe.<ref name=":2">{{Navedi splet |title=Pirc, Tone. »Od Slovenskega bralnega društva do društva Prosveta,« ''Loški razgledi'' 17, št. 1 (1970): 117–134|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NGQWUOF5/2ac8301a-dd04-4e85-b15a-0741fdbb144f/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Prva igra, ki je bila uprizorjena ob otvoritvi drugega februarja 1903, je bila ''Mlini pod zemljo''.{{sfn|Gartner|1986|p=72}} Zanjo so se odločili, ker ima samo moške vloge, saj takratna duhovščina še ni dovolila, da bi se igrale igre z mešanimi vlogami.<ref name=":2">{{Navedi splet |title=Pirc, Tone. »Od Slovenskega bralnega društva do društva Prosveta,« ''Loški razgledi'' 17, št. 1 (1970): 117–134|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NGQWUOF5/2ac8301a-dd04-4e85-b15a-0741fdbb144f/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Prirejali so različne gledališke igre, Miklavževanja, proslave in številna predavanja ter tečaje. Med letoma 1933 in 1935 so prenehali z dejavnostmi, od leta 1935 do okupacije leta 1941 pa so delovali pod novim imenom, Prosvetno društvo v Škofji Loki.{{sfn|Pegam|1986|p=22, 24–28}} === Društveno delovanje in gledališka dejavnost med prvo svetovno vojno === Ko se je leta 1914 začela [[prva svetovna vojna]], je to vplivalo tudi na društvo in njegovo gledališko delovanje. Društvene dejavnosti so potekale do julija 1915, dokler ni prišlo do ukaza, da se morajo vsi društveni prostori izprazniti. Na ta ukaz je verjetno vplivalo odprtje [[Soška fronta|Soške fronte]] blizu Škofje Loke, saj so se po mestu odpirale različne bolnišnice, v prostore Katoliškega prosvetnega društva se je naselil [[Rdeči Križ]]. Leta 1918 so bili prostori ponovno vrnjeni društvu.{{sfn|Gartner|2024|p=71}} === Gledališka dejavnost med obema vojnama === Leta 1919 je Katoliško prosvetno društvo, ki se je takrat imenovalo Katoliško izobraževalno društvo in je imelo že 300 članov, praznovalo svojo 25. obletnico delovanja. Leto kasneje pa naj bi odigrali kar 22 predstav. Leta 1927 so odigrali 14 predstav, enako pa tudi leto pozneje. Takrat so uvedli tudi sklep, da bodo igralcem namenili pet odstotkov čistega dobička od vsake igre. Leta 1929 so v prostorih dobili tudi kino, ki je začel delovati eno leto kasneje. Leta 1930 sta na odru gostovala Ljubljanska drama in Kranjski oder, Ločani pa so gostovali v Kranju.{{sfn|Gartner|2024|p=73}} Društvo je takrat pestila denarna kriza, ki je v tistem času zajela širši evropski prostor. Tudi obisk gledaliških predstav je upadel do prepovedi kino predstav leta 1932. Takrat se je društvo usmerilo samo v gledališke dejavnosti in so skoraj vsako nedeljo uprizorili igro. Leta 1933 je prišel ukaz o razpustitvi društev, vendar je Škofjeloško društvo kljub temu še vedno delovalo. Dokončno je bilo razpuščeno novembra 1933. Do ponovne vzpostavitve društva dve leti pozneje sta v prostorih današnjega Loškega odra delovala le še gledališki odsek pod vodstvom Franceta Pirca in Krožek mladenk, ki ga je vodila Jožica Debeljak. V gledaliških prostorih so gostovale tudi druge zasedbe, recimo iz Ljubljane in Kranja. Ko je bila med drugo svetovno vojno država okupirana, je bilo društvo ukinjeno.{{sfn|Gartner|2024|p=73}} ===Kulturno društvo v Škofji Loki 1945–1947=== Med drugo svetovno vojno, do leta 1945, je bil v Prosvetnem domu kulturni molk. Občasno so v njem imeli varietejske nastope, ki so bili namenjeni vojakom, drugače pa je tam delovala zdravniška pregledovalnica, kasneje pa je bila tam domobranska postojanka.<ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> 21. junija 1945 pa je kulturna dejavnost v Škofji Loki ponovno oživela. V sklopu Akademije agitacijsko propagandnega odseka Mestnega odbora so namreč uprizorili partizansko enodejanko [[Mile Klopčič|Mileta Klopčiča]] ''Mati'', ki jo je režiral [[Jože Audič]]. Obenem pa je posebni upravljali odbor začel z ustanovitvijo Kulturnega društva v Škofji Loki, ki je bilo ustanovljeno 21. septembra 1945. Prvi predsednik društva je bil [[Janko Kokalj]], prvi načelnik dramske sekcije pa je postal Jože Audič.<ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Društvo je bilo sestavljeno iz več sekcij, med drugim so bile gledališka, šahovska, glasbena in pevska. Ob svoji ustanovitvi je imelo društvo dvesto članov, 50 pa jih je sodelovalo v gledališki sekciji. Preureditev in prenova Kulturnega doma, ki sta potekali že po koncu druge svetovne vojne, sta bili v veliki meri dokončani do ustanovitve Kulturnega društva. 13. oktobra istega leta je že potekala otvoritvena predstava [[Ivan Cankar|Cankarjevih]] ''Hlapcev'', ki jo je režiral Jože Audič.{{sfn|Gartner|2024|p=77}} V prvih letih po vojni je veliko težavo predstavljalo lastništvo doma. Stavba je bila namreč še vedno v lastništvu bivše Ljubljanske hranilnice, ki jo je formalno dobila v last leta 1929. Obstajala je možnost, da bi društvo za prostore plačevalo najemnimo, pri kateri bi bil upoštevan vložek društva pri obnovi doma. V društvu je prevladovalo mnenje, da stavbe ne bi odkupili, nekateri so imeli celo idejo, da bi zgradili lastni kulturni dom. Vprašanje, kdo je lastnik doma je bilo težavno tudi kasneje, saj se je društvo s tem ukvarjalo več let in niso želeli plačati določenih računov za njegovo obnovo, dokler ni bila dilema o lastništvu rešena. Oviro za dobro delovanje društva so namreč predstavljali prostori, ki so bili dani v najem stanovalcu in tovarni Šešir, društvo pa tudi ni imelo hišnika, ki bi skrbel za njihovo urejenost.{{sfn|Gartner|2024|p=79}} Gledališka dejavnost po vojni je bila zelo aktivna. Dramska sekcija društva je imela po otvoritveni predstavi v treh mesecih skupno dvajset uprizoritev različnih gledaliških iger. Poleg uprizarjanja gledaliških iger je bila dramska sekcija dejavna tudi organizacijsko. Njen odbor se je redno sestajal in razpravljal o razporeditvi programa, obnovi prostorov in organizaciji sekcije. Poseben sestanek so imeli tudi režiserji, ki so sestavili izbor iger za tekočo in naslednje sezone. Sestavili so zelo ambiciozen program za prihajajoče predstave, ki se ga do neke mere drži Loški oder še danes.{{sfn|Gartner|2024|p=78–79}} ===Leto 1946: novi uspehi in težave=== Leta 1946 je bilo finančno stanje društva in dramske sekcije že boljše kot eno leto prej. V tem letu so imeli sedem domačih premier, 13 domačih ponovitev, 16 gostovanj drugih igralskih zasedb in eno gostovanje drugod. Imeli so tudi veliko drugih proslav in pevskih koncertov ter koncert orkestra. Vsako prireditev so morali prijaviti pri Okrajnem ljudskem odboru. Predstave so običajno uprizarjali ob nedeljah in tudi ob sobotah.{{sfn|Zapisnik prve redne seje gledališkega odseka KUD 11. 2. 1946.}} Dramska sekcija kulturnega društva je imela veliko težavo, ko je šlo za privabljanje mladih k sodelovanju pri gledališki skupini. Prizadevanja za mladinsko in otroško gledališko skupino so se nadaljevala vse do današnjega dne, bila so bolj ali manj uspešna. [[Poldka Štiglič]] je v letu 1946 dobila nalogo, da sestavi seznam vseh mladih, ki bi se zanimali za igranje. Istega leta je društvo imelo še druge težave. Razmišljalo se je o njegovi ukinitvi, vsekakor pa je bila potrebna reorganizacija. Društvo namreč ni delovalo notranje povezano, prav tako niso vodili evidence vseh članov. Nekateri sploh niso bili aktivni in se niso udeleževali sej in sestankov. Nekatere igre v dramski sekciji pa so odpadle, čeprav so igralci že imeli vaje. Dramska sekcija je bila preobremenjena, veliko igralcev pa je tudi sodelovalo pri različnih igralskih skupinah. Na drugi redni skupščini Kulturnega društva Škofja Loka so tako razmišljali o reorganizaciji in o tem, da se mora društvo nasloniti na organizacije, ki so bile finančno močne.<ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Dramska sekcija je imela tudi idejo, da bi se morala osamosvojiti in preimenovati v Ljudsko gledališče, saj je bila v društvu najbolj aktivna. Skupščina se je zaključila s tem, da so izglasovali naslonitev na množične organizacije, poleg tega pa so se preimenovali v Kulturni aktiv OF v Škofji Loki, za predsednika pa so izvolili [[Janko Regvat|Janka Regvata]]. Kulturni dom so preimenovali v Dom ljudske prosvete v Škofji Loki, v istem letu pa se je društvo spet preimenovalo, in sicer v Svet ljudske prosvete pri mestnem odboru OF in potem še v Mestni svet ljudske prosvete Škofja Loka.{{sfn|Gartner|2024|p=80}} === Svet ljudske prosvete (1947–1949) === Novo ime društva vseeno ni pripomoglo k izboljšanju težav, premalo se je namreč vlagalo v kulturno dejavnost. Dramska sekcija je izvedla manj predstav, kot je sprva obljubila, mladi pa se še vedno niso zanimali za igralske dejavnosti. Prišlo je do predloga, da bi organizirali različne tečaje, ki bi potekali v Domu ljudske prosvete, da bi vzbudili zanimanje in izobrazili nov kader. Veliki težavi sta Svetu ljudske prosvete še vedno predstavljali vprašanje o lastništvu doma in odsotnost hišnika. Nekatere hišnikove naloge je sicer opravljal vsakokratni društveni gospodar, v letih 1946 in 1947 pa je hišnikova opravila prevzel Pepe Guzelj, ki je prevzel tudi ponovno delovanje gledališke knjižnice. Glede na začetni zagon ob koncu vojne, bi lahko obdobje od 1947 do 1949 označili za obdobje mrtvila. V tem času so se v Škofji Loki ustanovile tudi druge gledališke družine, npr. puštalska, ki jo je vodil [[Polde Polenc]] in gledališki aktiv krajevnega sindikalnega sveta. Gledališke družine so društvu vzele veliko igralcev, saj so slednji sodelovali pri različnih gledaliških skupinah, kar je privedlo do tega, da je dramska sekcija Mestnega sveta ljudske prosvete Škofja Loka pogosto ostala brez premier.<ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Istega leta so za dvorano kupili 300 nepremičnih stolov, denar zanje pa so dobili v fondu Novi dom. Problem jim je povzročala hramba prospektov in kulis, ki so jih hranili v kleti, kjer so se zaradi velike vlage bali, da bi se uničili. Odločili so se, da jih bodo prestavili na podstreho, vendar pa za ta podvig dolgo niso dobili pomoči, zato je prestavljanje kulis in prospektov trajalo nekaj mesecev. V tem času so tudi temeljito očistili oder in garderobo, izdelali so nove karnise, dobili novega šepetalca in izrazili so zahtevo za združenje ljudske in sindikalne dramske skupine, kar bi pomenilo, da bi znotraj društva delovali dve gledališki skupini, vsaka od njiju pa bi imela med 20 in 25 članov.{{sfn|Zapisnik prve redne seje gledališkega odseka KUD 11. 2. 1946.}} Čeprav je imelo društvo v tistih časih precej težav, vseeno ni povsem prenehalo z delovanjem. Še vedno so gostili veliko predstav drugih gledaliških skupin. Poleg tega je Mestni ljudski odbor 17. avgusta 1948 od Komisije za likvidacijo kreditnih zadrug kupil Kulturni dom in ga dal v upravo sindikatom in Mestni prosveti. S tem so rešili lastninsko vprašanje in gledališka dejavnost se je s tem spet povečala. V sezoni 1948/49 so namreč imeli sedem premier, pet več kot v sezoni prej.{{sfn|Zapisnik redne seje odbora ljudske prosvete 9. 3. 1948.}} === SKUD Tone Šifrer (1949–1953) === Društvo je bilo osmega maja 1949 ponovno ustavljeno pod novim imenom, in sicer Sindikalno kulturno umetniško društvo [[Tone Šifrer]], ki mu je predsedoval [[Stane Hribarnik]].<ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Novo društvo se je ustanovilo zaradi neaktivnosti v Svetu ljudske prosvete, zato je postalo nujno, da ga prevzame sindikat SKUD. Čeprav je bilo društvo uspešno pred ustanovitvijo SKUD, se je še vedno soočalo s težavami. Poleg neaktivnosti so imeli težave z neprimernim ravnanjem s kulisami in drugim gledališkim inventarjem, še vedno pa so bili brez hišnika. SKUD Toneta Šifrerja je hišnika končno dobil prvega julija 1949, ki je skrbel za red in čistočo ter popravljal kulise. Med sekcijami SKUD-a je imela največji uspeh prav dramska sekcija, ki jo je vodil [[Polde Polenc]] in je poleti organizirala tudi dramski tečaj, ki so se ga udeležili mladi. {{sfn| Poročila za občni zbor KUD 1955.}} Vsako leto je gledališka sekcija pripravljala več predstav, ki so jih pripravili številni režiserji, režiserke in igralci. Med drugim so uprizorili tudi prvo opereto, in sicer ''Planinsko rožo'', ki jo je režiral [[Fran Bevc]]. V gledališki sezoni 1951/52 so z društvom sodelovali trije režiserji z dvema asistentoma režije, ki so za svoje delo dobivali ustrezno akontacijo. V tej sezoni naj bi vsega skupaj igralo 250 igralcev, ki so uprizorili pet premier in 21 ponovitev. Še vedno pa mladina ni bila preveč zainteresirana za sodelovanje, zato so mlade še bolj vabili medse, npr. z raznimi tečaji.{{sfn| Poročila za občni zbor KUD 1955.}} V naslednji gledališki sezoni (1952/53) so imeli sedem premier, gostili pa so tudi druge gledališke skupine, npr. [[Mestno gledališče ljubljansko|Mestno gledališče Ljubljana]], SKUD »Brata Križnar« Godešič, Gimnazijo Škofja Loka, Mladinsko gledališče Kranj, Svoboda Bežigrad, Ljubljana in Svoboda, Tržič. Za leto 1953 je poznana tudi starostna struktura igralcev, in sicer 58 odraslih, 55 mladincev in 23 pionirjev, skupno 136 oseb, od katerih jih je bilo 8 režiserjev in 20 tehničnih delavcev.{{sfn| Poročila za občni zbor KUD 1955.}} Dramski sekciji SKUD so v tistem času konkurenco predstavljali kino, veselice in aktivnosti drugih dramskih skupin, saj je bilo društvo razočarano na slabim obiskom predstav. Pričeli so razmišljati o abonmajskih programih, vseeno pa so se zavedali, da morajo ohranjati kvaliteto predstav, ne glede na obisk. Zanemarjenost dvorane in odra ter tehnična zaostalost sta ponovno postali problem. Zato se je leta 1952 ponovno pojavila želja o prenovi oziroma izgradnji novega kulturnega doma, ki pa se dolga leta ni uresničila. V sledečih letih se je pojavila ideja o tem, da bi plačali delo režiserja, kar bi pripeljalo do tega, da bi se z gledališkim dogajanjem ukvarjal nekdo, ki ne bi bil obremenjen še z drugimi dejavnostmi. Prav tako so dobili zamisel, da bi se bolj posvetili tudi govoru v gledaliških igrah, za kar bi morali dobiti lektorje. V sezoni 1952/53 so začeli izdajati ''Škofjeloški prosvetni list'', ki je bralcem prikazoval delo gledališča, občasno pa so bili v njem tudi članki o škofjeloških dogodkih in zgodovini.{{sfn| Poročila za občni zbor KUD 1955.}} === KUD Tone Šifrer === 16. septembra 1953 se je iz SKUD Toneta Šifrerja društvo preimenovalo v Kulturno umetniško društvo [[Tone Šifrer|Toneta Šifrerja]].<ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> V sezoni 1954/55 so uprizorili šest del, finančno najuspešnejša je bila ''Dobri vojak Švejk''.<ref name=":14">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Delo KUD Tone Šifrer v sezoni 1954/55,« ''Loški razgledi'' 2, št. 1 (1955): 223.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-EWXPUHXB/91442ae3-261c-41a8-bcef-399aa1ce1e71/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Razmišljanja o prenovi dvorane so bila še vedno aktualna, saj je bila potrebna večjih popravil, poleg tega pa je gledališču primanjkovalo reflektorjev in zaves.<ref name=":15">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Delo KUD Tone Šifrer v sezoni 1954/55,« ''Loški razgledi'' 2, št. 1 (1955): 223.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-EWXPUHXB/91442ae3-261c-41a8-bcef-399aa1ce1e71/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Poleg tega je bilo prisotno tudi trenje med različnimi sekcijami društva, zlasti med najmočnejšima, gledališko in godbeno.<ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Prav zaradi teh trenj na oder niso postavili operete, ki bi lahko pripomogla k boljšemu finančnemu stanju društva.<ref name=":16">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Par gledaliških problemov.« ''Loški razgledi'' 1, št. 1 (1954): 176–178.|url= http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H4EHNO2S|access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> V tistem času je zaradi svojega kvalitetnega dela kulturno društvo vzgojilo zahtevno in kulturno razgledano publiko. Na oder so začeli privabljati tudi mlajše igralce, kar je pripomoglo k temu, da je bila sezona 1955/56 uspešnejša. Leta 1957, po dvanajstih letih delovanja, je društvo imelo 74 premier.<ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> ===Delavsko prosvetno društvo (DPD) Svoboda v Škofji Loki (1957–1964)=== KUD Tone Šifrer se je leta 1957 preimenovalo v Delavsko prosvetno društvo Svoboda v Škofji Loki. Znotraj društva je bilo deset odsekov: knjižnica, pihalna godba, glasbena šola, orkester, pevski zbor, likovna sekcija, lutkovna sekcija, klubska izobraževalna sekcija in gledališka sekcija – Loško gledališče. Prav gledališka sekcija in njeno delo je bila osrednji del kulturnoprosvetnega dela. Sezono 1957/58 so začeli z uprizoritvijo gledališke igre ''Gimnazijci'', avtorja [[Konstantin Trenjov|Konstantina Trenjova]], ki jo je režirala [[Vida Zupanc]]. Osrednja predstava v sezoni pa je bila Sketova ''Miklova Zala'', ki jo je režiral [[France Finžgar]]. V naslednji sezoni, 1958/59, so imeli tri premiere, v naslednjih dveh sezonah pa pet premier (1959/60 tri in 1960/61 dve). Leta 1961 je občni zbor društva predlagal ustanovitev polpoklicnega gledališča.<ref name=":17">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Kulturnoprosvetno življenje v Škofji Loki v zadnjih letih (od 1958 do 1971/72).« ''Loški razgledi'' 19, št. 1. (1972), 238|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-B6KGA1WJ/ffce930f-984b-4150-8947-aafa5049bc2a/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Leta 1963, ob štirideseti obletnici smrti [[Ivan Tavčar|Ivana Tavčarja]], so organizirali prve Škofjeloške poletne prireditve. Za organizacijo je poskrbel poseben odbor, ki je delovali v sklopu DPD Svoboda v Škofji Loki, a je imel svoje finančno poslovanje. Odločili so se, da bodo poletne prireditve potekale od 24. avgusta do 1. septembra 1963, njihov pokrovitelj pa je bil [[Boris Ziherl]]. Program poletnih prireditev je bil zelo pester. Na Loškem gradu so premierno uprizorili ''Visoško kroniko'', ki jo je dramatiziral in zrežiral [[Polde Polenec]]. Devet predstav ''Visoške kronike'' si je ogledalo več kot tisoč ljudi, na zadnjih dveh pa sta gostovala člana SNG Drame v Ljubljani, [[Jurij Souček]] v vlogi Polikarpa in [[Mileva Zakrajšek]] v vlogi Pasavarice. 24. septembra je ''Visoško kroniko'' posnela [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Ljubljana]] in posnetek predvajala 31. oktobra 1963 za jugoslovansko televizijsko omrežje.<ref name=":18">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Prve Škofjeloške poletne prireditve.« ''Loški razgledi'' 10, št. 1. (1963): 222–227|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-I4ZOV6Z0/78c9a72f-555b-49c7-b6af-5e9fce7f420d/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Škofjeloške poletne prireditve so organizirali tudi eno leto kasneje. Odločili so se, da bo program poletnih prireditev »temeljil na delih slovenske klasike z ljudskim značajem in folklornimi elementi, ki so primerna za uprizoritve na prostem«.<ref name=":19>{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Škofjeloške poletne prireditve 1964.« ''Loški razgledi'' 11, št. 1. (1964): 216–220|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-NX8GFC18/4dc9daad-afba-4101-a592-1c35d4a0df88/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Veljalo je tudi, da naj prireditve pripravijo na domačih tleh in naj v njih sodelujejo domačini, amaterji. Odločili so se tudi, da bodo v okviru poletnih prireditev praznovali tudi obletnice domačih in tujih ustvarjalcev. Na poletnih prireditvah so tako leta 1964 uprizorili ''Županovo Micko'' v režiji [[Janko Krek|Janka Kreka]] in prireditev ''Naš Shakespeare'' ob štiristoti obletnici pisateljevega rojstva.<ref name=":19>{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Škofjeloške poletne prireditve 1964.« ''Loški razgledi'' 11, št. 1. (1964): 216–220|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-NX8GFC18/4dc9daad-afba-4101-a592-1c35d4a0df88/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> V tistem času so spet razmišljali o tem, da bi ustanovili amatersko loško gledališče. 30. septembra 1964 je tako potekal razgovor kulturnih delavcev različnih organizacij, kjer so prišli do sklepa, da so pogoji za ustanovitev amaterskega gledališča glede na tradicijo, kader in interes zreli. Vseeno pa so največjo težavo temu predstavljali neaktivnost DPD Svoboda, neurejenost razmer v stavbi društva in nedelavnost ter slaba organiziranost vodstva društva. Medtem ko so vse ostale sekcije, razen dramske, zamrle ali pa se osamosvojile. Izražen je bil predlog, da bi ob prenehanju obstoja DPD Svoboda vse nepremičnine in premičnine prevzelo amatersko gledališče, a bi nujno morali izglasovati novega gospodarja in hišnika, saj je bil dom društva zanemarjen. 16. novembra je potekal zadnji občni zbor DPD Svobode, kjer so skoraj vsi, razen enega, izglasovali, da DPD Svoboda postane Loško gledališče.{{sfn| Zapisnik razgovora o formiranju amaterskega gledališča 30. 10. 1964.}} ===Loško gledališče (1964–1974)=== Na seji gledališkega sveta se je novo društvo 25. novembra 1964 tudi uradno preimenovalo v Loško gledališče. Za upravnika gledališča so izbrali [[Polde Polenec|Poldeta Polenca]], določili pa so tudi komisijo, ki je bila odgovorna za izvedbo primopredaje nepremičnin in premičnin, ki so bile v lasti DPD Svoboda. Društvo Loškega gledališča je imelo svojo upravo (z upravnikom, tajnico, računovodkinjo, tehničnim vodjem, reklamo in predsednikom umetniškega sveta), gledališki in umetniški svet, šepetalce, tehnično osebje, hišnico, maskerje in garderoberje. Zastavili so si tudi obsežen program, ki je sledil programom prejšnjih let. Prizadevali so si za čimbolj kvalitetno delo in gostovanja, spodbujanje gledališke dejavnosti v Škofji Loki, pridobivanje novih članov, sploh mladih in organizacijo tečajev za izobrazbo amaterskih režiserjev in igralcev.{{sfn| Zapisnik občnega zbora DPD Svoboda 16. 11. 1964.}} Z začetkom delovanja Loškega gledališča so januarja 1965 uprizorili igro [[Ilias Venesis|Iliasa Venesisa]] ''Blok C'', v režiji [[Peter Jamnik|Petra Jamnika]], marca pa so odigrali [[William Shakespeare|Shakespearjevo]] ''Zimsko pravljico'', ki jo je režiral Polde Polenec.{{sfn| Zapisnik občega zbora Loškega gledališča}} Loško gledališče je skrbelo tudi za nadaljevanje Poletnih prireditev, ki so jih v tem letu izvedli zadnjič. Odigrali so Medvedovo tragedijo o kmečkih uporih ''Za pravdo in srce'', ki je imela še sedem ponovitev in jo je posnela tudi ljubljanska televizija.<ref name=":23">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Škofjeloške poletne prireditve 1965.« ''Loški razgledi'' 12, št. 1. (1965): 119–120|url= https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CW09P3ZW|access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> S tem, ko je bilo konec poletnih prireditev, se je tudi delo v Loškem gledališču počasi ustavljalo, kar je bilo posledica slabe finančne in moralne podpore. Društvo se je soočalo z že starimi težavami, predvsem z neprimernostjo in neurejenostjo prostorov, ki jih do tedaj nikoli niso uspeli temeljito obnoviti. Poleg tega pa so težave povzročale tudi finance, spori nerazumevanja in nedejavnost.{{sfn| Zapisnik občega zbora Loškega gledališča}} Zaradi zastarelosti društvenih prostorov se je v tem času Loško gledališče preselilo v prostore [[Loški grad|Loškega gradu]], kjer je bil sicer [[Loški muzej]]. V Galeriji na gradu je Loško gledališče med drugim uprizorilo dve igri, in sicer [[Jean Paul Sartre|Sartrova]] ''Zaprta vrata'' in [[Branko Hofman|Hofmanovega]] ''Moža brez obraza''.<ref name=":5">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Kulturnoprosvetno življenje v Škofji Loki v zadnjih letih (od 1958 do 1971/72).« ''Loški razgledi'' 19, št. 1. (1972), 238|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-B6KGA1WJ/ffce930f-984b-4150-8947-aafa5049bc2a/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> 1969. leta je bilo ustanovljeno Eksperimentalno gledališče Oder-Galerija na pobudo Petra Jamnika. Uprizarjalo je sodobne dramske tekste, imeli pa so malo ponovitev, za razliko od klasičnega gledališča, kjer so bile predstave daljše in so imele številne ponovitve.{{sfn|Čeh|2021|p=51}} Omeniti moramo tudi Gledališče za enega, ki ga je ustanovil [[Stane Sever]], ki velja za najuglednejšega slovenskega gledališkega in filmskega igralca povojnega obdobja, za igranje monodram. V sklopu Gledališča za enega je uprizoril le igro ''Krotko dekle'', kmalu zatem (leta 1970) je namreč umrl. V njegovo čast se v Škofji Loki še danes podeljujejo [[Severjeve nagrade]] za igralske dosežke profesionalnih in ljubiteljskih igralcev ter študentov dramske igre.{{sfn|Čeh|2021|p=51}} Bolj aktivno je gledališče spet postalo v sezoni 1970/71, ko je bil ponovno razpisan abonma. Leta 1973, ko je Škofja Loka praznovala tisočo obletnico, je Loško gledališče sodelovalo tudi z drugimi gledališkimi skupinami iz okolice. Za tisočo obletnico Škofje Loke so na grajskem vrtu postavili gledališče na prostem s tribunami. Uprizorili so dramatizacijo Tavčarjevih del ''V Zali'' in ''Visoške kronike''. Obe je režiral Polde Polenec, ki je leto pozneje umrl. Za tisočo obletnico so uprizorili tudi igro Janka Kreka ''Škofja Loka skozi stoletja'', ki jo je režiral [[Jože Vozny]], profesionalni režiser iz Ljubljane.<ref name=":26">{{Navedi splet |title=Malovrh, Lojze. »Škofja Loka v jubilejnem letu.« ''Loški razgledi'' 21, št. 1. (1974): 264|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-2XLH1LYW/4e161ae4-e9d1-4b94-bc5a-531a7f75ed65/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> V tem času so si v društvu še vedno močno prizadevali za obnovo stavbe ob podpori Skupščine občine Škofja Loka. Leta 1974 je prišlo do združitve Eksperimentalnega gledališča Oder Galerija in Loškega gledališča, preimenovali so se v Loški oder, za prvega predsednika pa so izvolili [[Janez Ziherl|Janeza Ziherla]].{{sfn| Zapisnik občega zbora Loškega gledališča}} === Loški oder (od 1974 dalje) === Loški oder je od leta 1974 do 1988 deloval bolj ali manj neprekinjeno. Razmere v dvorani so bile še vedno slabe, igralci pozimi niso mogli igrati.{{sfn|Pretnar|1976|p=10–11}} Do celovite prenove prostorov je končno prišlo leta 1981, zanjo so zapravili 25.563.733,15 din, po njen pa je število predstav naraslo.{{sfn|Štukl|1984|p=103}} Naslednje leto so v prenovljeni dvorani začeli s podeljevanjem Severjevih nagrad, ki jih na Loškem odru podeljujejo še danes. Severjevo nagrado za življenjsko delo so prejeli tudi številni igralci Loškega odra, med drugim [[Poldka Štiglic]], [[Janez Debeljak – Janče]] in [[Juša Brce]]. Leta 1983 je Spodnji trg 14, ki je bil od leta 1948 v zemljiško knjigo vpisan kot splošno javno premoženje, postal last Loškega odra.{{sfn|Štukl|1984|p=103}} Ob postopku denacionalizacije je bilo lastništvo stavbe spet vprašljivo, razrešilo se je šele leta 2007, ko je Kulturno društvo Loški oder skoraj izgubilo lastništvo, zahtevali sta ga Zveza hranilno kreditnih združb Slovenije in Slovenska zadružna kmetijska banka Ljubljana. Pred Ministrstvom za kulturo sta v postopku denacionalizacije Loški oder zastopala predsednik Janez Debeljak – Janče kot zakoniti zastopnik in član društva ter pravnik [[Matej Čujovič]]. Pogodili so se za odškodnino, ki jo je plačal Slovenski odškodninski sklad, tako da je Kulturno društvo Loški oder ohranilo lastninsko pravico na zemljišču. Od leta 1988 naprej je bilo dogajanje na Loškem odru izredno pestro, tako s strani domači predstav kot gostovanj. Leta 1988 je domača zasedba v režiji [[Lojze Domajnko|Lojzeta Domajnka]] pripravila igro ''Hrup za odrom'', ki so jo v Škofji Loki odigrali šestnajstkrat, petkrat pa so z njo šli na gostovanja. Zaradi pomanjkanja režiserjev in tehničnega osebja, ki bi istočasno delali dve predstavi, pa je bilo čutiti pomanjkanje na področju otroških predstav. Začeli so se prijavljati tudi na tekmovanja, leta 1990 pa so uvedli rdeči abonma, ki je imel 171 prijavljenih abonentov. Predsedniku društva je pomagala vodja gledališča. Sodelovali so tudi s profesionalci, ki so na Loškem odru po navadi opravljali delo režiserjev (npr. Jože Vozny, [[Matija Milčinski]], [[Milan Golob]], [[Matjaž Šmalc]], [[Alenka Bole Vrabec]], [[Dejan Spasić]]). Nekateri člani Loškega odra so pozneje začeli igrati tudi profesionalno, veliko članov pa je napisalo uspešne drame, dramatizacije in priredbe. Otroške predstave so, za razliko od odraslih, režirali člani odrasle skupine, Loški oder pa sodeluje tudi z lektorjem Ludvikom Kalužo. ==Delovanje Loškega odra danes== Danes na Loškem odru deluje 60 članov, od katerih jih je aktivnih od 40 do 45. Predsednik društva je od leta 2011 Matej Čujovič. Člani igrajo prostovoljno in za to ne prejemajo honorarja. Na leto imajo od tri do štiri premiere, na Loškem odru danes delujejo tri igralske skupine, odrasla, mladinska in otroška. Na leto organizirajo med 120 in 130 dogodkov. Sodelujejo tudi s profesionalnimi režiserji, ki za svoje delo prejmejo honorar. Ponujajo tudi dve vrsti abonmaja, rdečega in modrega, ki zajemata pet predstav na leto, ena je domača, ostale pa so gostujoče. ==Nagrade in priznanja== ČUFARJEVA PLAKETA za moško vlogo FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo FESTIVALSKA NAGRADA za moško vlogo: BLAŽ VEHAR FESTIVALSKA NAGRADA za vizualno podobo SREBRNA PLAKETA za predstavo FESTIVALSKA NAGRADA za moško vlogo: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za moško vlogo: MATEJ ČUJOVIČ FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo NAJBOLJŠI KOMEDIJANT: BOJAN TRAMPUŠ ČUFARJEVA PLAKETA za najboljšo predstavo ČUFARJEVA PLAKETA za moško vlogo FESTIVALSKO PRIZNANJE ZA KOLEKTIVNO IGRO ZLATA PLAKETA za najboljšo predstavo SREBRNA PLAKETA za predstavo SEVERJEVA NAGRADA za življenjsko delo: MATJAŽ ERŽEN FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo FESTIVALSKA NAGRADA za moško vlogo: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo kostumografijo: BARBARA DRMOTA FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo ČUFARJEVA PLAKETA za najboljšo predstavo MATIČEK za najboljšo predstavo MATIČEK za moško vlogo: MATEJ ČUJOVIČ FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo FESTIVALSKA NAGRADA za moško vlogo: MATEJ ČUJOVIČ FESTIVALSKA NAGRADA za žensko vlogo: IRENA KOŽUH FESTIVALSKA NAGRADA za mladega igralca: MAJA DEMŠAR POSEBNO PRIZNANJE za moško vlogo: BOJAN TRAMPUŠ MATIČEK za moško vlogo: MATEJ ČUJOVIČ MATIČEK za moško vlogo: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za glavno moško vlogo: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za stransko moško vlogo: JAN BERTONCELJ ZLATA PLAKETA na najboljšo predstavo SEVERJEVA NAGRADA za vlogo: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo FESTIVALSKA NAGRADA ZA glavno moško vlogo: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za stransko moško vlogo: JAN BERTONCELJ FESTIVALSKA NAGRADA za režijo: MATJAŽ ŠMALC MATIČEK za najboljšo predstavo po izboru žirije MATIČEK za igralski dvojec: BOJAN TRAMPUŠ in MATEJ ČUJOVIČ MATIČEK za vlogo: JAN BERTONCELJ POSEBNO PRIZNANJE za vlogo: PETRA KRANČAN LINHARTOVA PLAKETA JSKD RS: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo po izboru občinstva POSEBNO PRIZNANJE strokovne žirije za glasbene interpretacije ob klavirski spremljavi ČUFARJEVA PLAKETA za kolektivno igro LINHARTOVA LISTINA JSKD RS: LUDVIK KALUŽA NOVA GAZ LINHARTOVA PLAKETA JSKD RS: MATJAŽ ERŽEN FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo po izboru občinstva ČUFARJEVA PLAKETA za žensko vlogo: TAMARA AVGUŠTIN ČUFARJEVA PLAKETA za moško vlogo: MATEJ ČUJOVIČ FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo po izboru žirije MATIČEK za žensko vlogo: TAMARA AVGUŠTIN MATIČEK za najboljšo predstavo po izboru žirije LINHARTOVA LISTINA JSKD RS: KD LOŠKI ODER ŠKOFJA LOKA FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo po izboru žirije NAJBOLJŠA KOMEDIJATKA: JUŠA BERCE SEVERJEVA NAGRADA za vlogo: MATEJ ČUJOVIČ LINHARTOVA LISTINA JSKD RS: JUŠA BERCE FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo po izboru žirije FESTIVALSKA NAGRADA za glavno žensko vlogo po izboru žirije FESTIVALSKA NAGRADA za režijo po izboru žirije FESTIVALSKA NAGRADA za kostumografijo po izboru žirije FESTIVALSKA NAGRADA za scenografijo po izboru žirije MATIČEK za najboljšo predstavo po izboru žirije MATIČEK za žensko vlogo: TAMARA AVGUŠTIN ZLATA PLAKETA za najboljšo predstavo ČUFARJEVA PLAKETA za žensko vlogo: TAMARA AVGUŠTIN ZLATA PLAKETA za najboljšo predstavo FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo stransko moško vlogo: IZTOK DRABIK ZLATA PLAKETA za najboljšo predstavo SEVERJEVA NAGRADA za življenjsko delo: JUŠA BERCE PRIZNANJE za lektorski dosežek: LUDVIK KALUŽA PRIZNANJE za najboljšo stransko moško vlogo: MATEJ ČUJOVIČ ČUFARJEVA PLAKETA za najboljšo predstavo po izvoru žirije KOMEDIJANT sezone: BOJAN TRAMPUŠ ČUFARJEVA PLAKETA za najboljšo moško vlogo: MATEJ ČUJEVIČ SEVERJEVA NAGRADA za življenjsko delo: JANEZ DEBELJAK BRONASTI GRB OBČINE ŠKOFJA LOKA SEVERJEVA NAGRADA za življenjsko delo: POLDKA ŠTIGLIC <ref name=":129">{{Navedi splet |title= Spletna stran Loškega odra|url= https://www.kd-loskioder.si/vizitka/#nagrade|access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> ==Viri in bibliografija== * Čeh, Petra. »Kulturno in umetniško dogajanje,« ''Od osvoboditve do osamosvojitve. Loško ozemlje od leta 1945 do 1991'', Škofja Loka: Loški muzej, 2021. * Gartner, Gregor. »Kako so se 122 let tresle gledališke deske na Spodnjem trgu, 1. del.« ''Loški razgledi'' 71, št. 1 (2024): 69–87. * Krek, Janko. »Delo KUD Tone Šifrer v sezoni 1954/55.« ''Loški razgledi'' 2, št. 1 (1955): 222–223. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-EWXPUHXB/91442ae3-261c-41a8-bcef-399aa1ce1e71/PDF * Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF * Krek, Janko. »Kulturnoprosvetno življenje v Škofji Loki v zadnjih letih (od 1958 do 1971/72).« ''Loški razgledi'' 19, št. 1. (1972): 236–242. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-B6KGA1WJ/ffce930f-984b-4150-8947-aafa5049bc2a/PDF * Krek, Janko. »Par gledaliških problemov.« ''Loški razgledi'' 1, št. 1 (1954): 176–178. http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H4EHNO2S * Krek, Janko. »Prve Škofjeloške poletne prireditve.« ''Loški razgledi'' 10, št. 1. (1963): 222–227. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-I4ZOV6Z0/78c9a72f-555b-49c7-b6af-5e9fce7f420d/PDF * Krek, Janko. »Škofjeloške poletne prireditve 1964.« ''Loški razgledi'' 11, št. 1. (1964): 216–220. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-NX8GFC18/4dc9daad-afba-4101-a592-1c35d4a0df88/PDF * Krek, Janko. »Škofjeloške poletne prireditve 1965.« ''Loški razgledi'' 12, št. 1. (1965): 119–120. https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CW09P3ZW * Malovrh, Lojze. »Škofja Loka v jubilejnem letu.« ''Loški razgledi'' 21, št. 1. (1974): 253–268. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-2XLH1LYW/4e161ae4-e9d1-4b94-bc5a-531a7f75ed65/PDF * Pegam, Judita. ''Škofjeloška društva in njihova dejavnost v obdobju 1918–1941''. Seminarska naloga, Škofja Loka 1986. * Pirc, Tone. »Od Slovenskega bralnega društva do društva Prosveta.« ''Loški razgledi'' 17, št. 1. (1970): 117–134. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NGQWUOF5/2ac8301a-dd04-4e85-b15a-0741fdbb144f/PDF * Štukl, France. ''Knjiga hiš v Škofji Loki II''. Škofja Loka: Zgodovinski arhiv Ljubljana, 1984. * Arhiv Loški oder. * Pretnar, Bogi. »Kako in zakaj šriplje Loški oder. »Za pol klobase in za drva špilamo!«« ''Stop!'' 9, št. 19. (1976): 10–11. * SI_ZAL_ŠKL/0091, Katoliško prosvetno društvo Škofja Loka. * SI_ZAL_ŠKL/238, Loški oder. * Spletna stran Loškega odra: https://www.kd-loskioder.si/ ==Sklici== [[Kategorija:Gledališča v Sloveniji]] e9l2euv3t5q08kvmkj8xjvwb4wbo0rg 6775048 6775047 2026-11-05T07:55:49Z 5ra.stare 216578 /* Viri in bibliografija */ 6775048 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Loški oder | image = [[File:Vrata Loškega odra.jpg|thumb|The door of Loški oder]] | locmapin = Slovenija | location = Spodnji trg 14, [[Škofja Loka]] | owner = Kulturno društvo Loški oder | občina = Škofja Loka }} '''Loški oder''' deluje že od leta 1902 in je najstarejše amatersko gledališče v Sloveniji. Gre za nevladno organizacijo v javnem interesu, ki deluje na področju kulture. Svoje prostore ima v [[Škofja Loka|Škofji Loki]], na Spodnjem trgu 14. Loški oder sestavljajo ljubiteljski igralci, poklicni tehnika in uprava, z njimi pa sodelujejo tudi profesionalni zunanji sodelavci z gledališkega področja. == Zgodovina == === Katoliško prosvetno društvo === [[Katoliško prosvetno društvo|Katoliško prosvetno društvo]] v Škofji Loki se je začelo leta 1894, ko so iz Škofjeloške čitalnice odšli vsi duhovniki in drugi klerikalno misleči člani. Katoliško prosvetno društvo je kupilo prostore današnjega Loškega odra leta 1902.{{sfn|Pegam|1986|p=22, 24–28}} Na prostoru, kjer je sedaj dvorana, je imela kupljena hiša prej šupo in hlev, ki so ju podrli in julija leta 1902 jim je mestni urad izdal gradbeno dovoljenje za zgraditev nove dvorane in sobe.<ref name=":2">{{Navedi splet |title=Pirc, Tone. »Od Slovenskega bralnega društva do društva Prosveta,« ''Loški razgledi'' 17, št. 1 (1970): 117–134|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NGQWUOF5/2ac8301a-dd04-4e85-b15a-0741fdbb144f/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Prva igra, ki je bila uprizorjena ob otvoritvi drugega februarja 1903, je bila ''Mlini pod zemljo''.{{sfn|Gartner|1986|p=72}} Zanjo so se odločili, ker ima samo moške vloge, saj takratna duhovščina še ni dovolila, da bi se igrale igre z mešanimi vlogami.<ref name=":2">{{Navedi splet |title=Pirc, Tone. »Od Slovenskega bralnega društva do društva Prosveta,« ''Loški razgledi'' 17, št. 1 (1970): 117–134|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NGQWUOF5/2ac8301a-dd04-4e85-b15a-0741fdbb144f/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Prirejali so različne gledališke igre, Miklavževanja, proslave in številna predavanja ter tečaje. Med letoma 1933 in 1935 so prenehali z dejavnostmi, od leta 1935 do okupacije leta 1941 pa so delovali pod novim imenom, Prosvetno društvo v Škofji Loki.{{sfn|Pegam|1986|p=22, 24–28}} === Društveno delovanje in gledališka dejavnost med prvo svetovno vojno === Ko se je leta 1914 začela [[prva svetovna vojna]], je to vplivalo tudi na društvo in njegovo gledališko delovanje. Društvene dejavnosti so potekale do julija 1915, dokler ni prišlo do ukaza, da se morajo vsi društveni prostori izprazniti. Na ta ukaz je verjetno vplivalo odprtje [[Soška fronta|Soške fronte]] blizu Škofje Loke, saj so se po mestu odpirale različne bolnišnice, v prostore Katoliškega prosvetnega društva se je naselil [[Rdeči Križ]]. Leta 1918 so bili prostori ponovno vrnjeni društvu.{{sfn|Gartner|2024|p=71}} === Gledališka dejavnost med obema vojnama === Leta 1919 je Katoliško prosvetno društvo, ki se je takrat imenovalo Katoliško izobraževalno društvo in je imelo že 300 članov, praznovalo svojo 25. obletnico delovanja. Leto kasneje pa naj bi odigrali kar 22 predstav. Leta 1927 so odigrali 14 predstav, enako pa tudi leto pozneje. Takrat so uvedli tudi sklep, da bodo igralcem namenili pet odstotkov čistega dobička od vsake igre. Leta 1929 so v prostorih dobili tudi kino, ki je začel delovati eno leto kasneje. Leta 1930 sta na odru gostovala Ljubljanska drama in Kranjski oder, Ločani pa so gostovali v Kranju.{{sfn|Gartner|2024|p=73}} Društvo je takrat pestila denarna kriza, ki je v tistem času zajela širši evropski prostor. Tudi obisk gledaliških predstav je upadel do prepovedi kino predstav leta 1932. Takrat se je društvo usmerilo samo v gledališke dejavnosti in so skoraj vsako nedeljo uprizorili igro. Leta 1933 je prišel ukaz o razpustitvi društev, vendar je Škofjeloško društvo kljub temu še vedno delovalo. Dokončno je bilo razpuščeno novembra 1933. Do ponovne vzpostavitve društva dve leti pozneje sta v prostorih današnjega Loškega odra delovala le še gledališki odsek pod vodstvom Franceta Pirca in Krožek mladenk, ki ga je vodila Jožica Debeljak. V gledaliških prostorih so gostovale tudi druge zasedbe, recimo iz Ljubljane in Kranja. Ko je bila med drugo svetovno vojno država okupirana, je bilo društvo ukinjeno.{{sfn|Gartner|2024|p=73}} ===Kulturno društvo v Škofji Loki 1945–1947=== Med drugo svetovno vojno, do leta 1945, je bil v Prosvetnem domu kulturni molk. Občasno so v njem imeli varietejske nastope, ki so bili namenjeni vojakom, drugače pa je tam delovala zdravniška pregledovalnica, kasneje pa je bila tam domobranska postojanka.<ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> 21. junija 1945 pa je kulturna dejavnost v Škofji Loki ponovno oživela. V sklopu Akademije agitacijsko propagandnega odseka Mestnega odbora so namreč uprizorili partizansko enodejanko [[Mile Klopčič|Mileta Klopčiča]] ''Mati'', ki jo je režiral [[Jože Audič]]. Obenem pa je posebni upravljali odbor začel z ustanovitvijo Kulturnega društva v Škofji Loki, ki je bilo ustanovljeno 21. septembra 1945. Prvi predsednik društva je bil [[Janko Kokalj]], prvi načelnik dramske sekcije pa je postal Jože Audič.<ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Društvo je bilo sestavljeno iz več sekcij, med drugim so bile gledališka, šahovska, glasbena in pevska. Ob svoji ustanovitvi je imelo društvo dvesto članov, 50 pa jih je sodelovalo v gledališki sekciji. Preureditev in prenova Kulturnega doma, ki sta potekali že po koncu druge svetovne vojne, sta bili v veliki meri dokončani do ustanovitve Kulturnega društva. 13. oktobra istega leta je že potekala otvoritvena predstava [[Ivan Cankar|Cankarjevih]] ''Hlapcev'', ki jo je režiral Jože Audič.{{sfn|Gartner|2024|p=77}} V prvih letih po vojni je veliko težavo predstavljalo lastništvo doma. Stavba je bila namreč še vedno v lastništvu bivše Ljubljanske hranilnice, ki jo je formalno dobila v last leta 1929. Obstajala je možnost, da bi društvo za prostore plačevalo najemnimo, pri kateri bi bil upoštevan vložek društva pri obnovi doma. V društvu je prevladovalo mnenje, da stavbe ne bi odkupili, nekateri so imeli celo idejo, da bi zgradili lastni kulturni dom. Vprašanje, kdo je lastnik doma je bilo težavno tudi kasneje, saj se je društvo s tem ukvarjalo več let in niso želeli plačati določenih računov za njegovo obnovo, dokler ni bila dilema o lastništvu rešena. Oviro za dobro delovanje društva so namreč predstavljali prostori, ki so bili dani v najem stanovalcu in tovarni Šešir, društvo pa tudi ni imelo hišnika, ki bi skrbel za njihovo urejenost.{{sfn|Gartner|2024|p=79}} Gledališka dejavnost po vojni je bila zelo aktivna. Dramska sekcija društva je imela po otvoritveni predstavi v treh mesecih skupno dvajset uprizoritev različnih gledaliških iger. Poleg uprizarjanja gledaliških iger je bila dramska sekcija dejavna tudi organizacijsko. Njen odbor se je redno sestajal in razpravljal o razporeditvi programa, obnovi prostorov in organizaciji sekcije. Poseben sestanek so imeli tudi režiserji, ki so sestavili izbor iger za tekočo in naslednje sezone. Sestavili so zelo ambiciozen program za prihajajoče predstave, ki se ga do neke mere drži Loški oder še danes.{{sfn|Gartner|2024|p=78–79}} ===Leto 1946: novi uspehi in težave=== Leta 1946 je bilo finančno stanje društva in dramske sekcije že boljše kot eno leto prej. V tem letu so imeli sedem domačih premier, 13 domačih ponovitev, 16 gostovanj drugih igralskih zasedb in eno gostovanje drugod. Imeli so tudi veliko drugih proslav in pevskih koncertov ter koncert orkestra. Vsako prireditev so morali prijaviti pri Okrajnem ljudskem odboru. Predstave so običajno uprizarjali ob nedeljah in tudi ob sobotah.{{sfn|Zapisnik prve redne seje gledališkega odseka KUD 11. 2. 1946.}} Dramska sekcija kulturnega društva je imela veliko težavo, ko je šlo za privabljanje mladih k sodelovanju pri gledališki skupini. Prizadevanja za mladinsko in otroško gledališko skupino so se nadaljevala vse do današnjega dne, bila so bolj ali manj uspešna. [[Poldka Štiglič]] je v letu 1946 dobila nalogo, da sestavi seznam vseh mladih, ki bi se zanimali za igranje. Istega leta je društvo imelo še druge težave. Razmišljalo se je o njegovi ukinitvi, vsekakor pa je bila potrebna reorganizacija. Društvo namreč ni delovalo notranje povezano, prav tako niso vodili evidence vseh članov. Nekateri sploh niso bili aktivni in se niso udeleževali sej in sestankov. Nekatere igre v dramski sekciji pa so odpadle, čeprav so igralci že imeli vaje. Dramska sekcija je bila preobremenjena, veliko igralcev pa je tudi sodelovalo pri različnih igralskih skupinah. Na drugi redni skupščini Kulturnega društva Škofja Loka so tako razmišljali o reorganizaciji in o tem, da se mora društvo nasloniti na organizacije, ki so bile finančno močne.<ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Dramska sekcija je imela tudi idejo, da bi se morala osamosvojiti in preimenovati v Ljudsko gledališče, saj je bila v društvu najbolj aktivna. Skupščina se je zaključila s tem, da so izglasovali naslonitev na množične organizacije, poleg tega pa so se preimenovali v Kulturni aktiv OF v Škofji Loki, za predsednika pa so izvolili [[Janko Regvat|Janka Regvata]]. Kulturni dom so preimenovali v Dom ljudske prosvete v Škofji Loki, v istem letu pa se je društvo spet preimenovalo, in sicer v Svet ljudske prosvete pri mestnem odboru OF in potem še v Mestni svet ljudske prosvete Škofja Loka.{{sfn|Gartner|2024|p=80}} === Svet ljudske prosvete (1947–1949) === Novo ime društva vseeno ni pripomoglo k izboljšanju težav, premalo se je namreč vlagalo v kulturno dejavnost. Dramska sekcija je izvedla manj predstav, kot je sprva obljubila, mladi pa se še vedno niso zanimali za igralske dejavnosti. Prišlo je do predloga, da bi organizirali različne tečaje, ki bi potekali v Domu ljudske prosvete, da bi vzbudili zanimanje in izobrazili nov kader. Veliki težavi sta Svetu ljudske prosvete še vedno predstavljali vprašanje o lastništvu doma in odsotnost hišnika. Nekatere hišnikove naloge je sicer opravljal vsakokratni društveni gospodar, v letih 1946 in 1947 pa je hišnikova opravila prevzel Pepe Guzelj, ki je prevzel tudi ponovno delovanje gledališke knjižnice. Glede na začetni zagon ob koncu vojne, bi lahko obdobje od 1947 do 1949 označili za obdobje mrtvila. V tem času so se v Škofji Loki ustanovile tudi druge gledališke družine, npr. puštalska, ki jo je vodil [[Polde Polenc]] in gledališki aktiv krajevnega sindikalnega sveta. Gledališke družine so društvu vzele veliko igralcev, saj so slednji sodelovali pri različnih gledaliških skupinah, kar je privedlo do tega, da je dramska sekcija Mestnega sveta ljudske prosvete Škofja Loka pogosto ostala brez premier.<ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Istega leta so za dvorano kupili 300 nepremičnih stolov, denar zanje pa so dobili v fondu Novi dom. Problem jim je povzročala hramba prospektov in kulis, ki so jih hranili v kleti, kjer so se zaradi velike vlage bali, da bi se uničili. Odločili so se, da jih bodo prestavili na podstreho, vendar pa za ta podvig dolgo niso dobili pomoči, zato je prestavljanje kulis in prospektov trajalo nekaj mesecev. V tem času so tudi temeljito očistili oder in garderobo, izdelali so nove karnise, dobili novega šepetalca in izrazili so zahtevo za združenje ljudske in sindikalne dramske skupine, kar bi pomenilo, da bi znotraj društva delovali dve gledališki skupini, vsaka od njiju pa bi imela med 20 in 25 članov.{{sfn|Zapisnik prve redne seje gledališkega odseka KUD 11. 2. 1946.}} Čeprav je imelo društvo v tistih časih precej težav, vseeno ni povsem prenehalo z delovanjem. Še vedno so gostili veliko predstav drugih gledaliških skupin. Poleg tega je Mestni ljudski odbor 17. avgusta 1948 od Komisije za likvidacijo kreditnih zadrug kupil Kulturni dom in ga dal v upravo sindikatom in Mestni prosveti. S tem so rešili lastninsko vprašanje in gledališka dejavnost se je s tem spet povečala. V sezoni 1948/49 so namreč imeli sedem premier, pet več kot v sezoni prej.{{sfn|Zapisnik redne seje odbora ljudske prosvete 9. 3. 1948.}} === SKUD Tone Šifrer (1949–1953) === Društvo je bilo osmega maja 1949 ponovno ustavljeno pod novim imenom, in sicer Sindikalno kulturno umetniško društvo [[Tone Šifrer]], ki mu je predsedoval [[Stane Hribarnik]].<ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Novo društvo se je ustanovilo zaradi neaktivnosti v Svetu ljudske prosvete, zato je postalo nujno, da ga prevzame sindikat SKUD. Čeprav je bilo društvo uspešno pred ustanovitvijo SKUD, se je še vedno soočalo s težavami. Poleg neaktivnosti so imeli težave z neprimernim ravnanjem s kulisami in drugim gledališkim inventarjem, še vedno pa so bili brez hišnika. SKUD Toneta Šifrerja je hišnika končno dobil prvega julija 1949, ki je skrbel za red in čistočo ter popravljal kulise. Med sekcijami SKUD-a je imela največji uspeh prav dramska sekcija, ki jo je vodil [[Polde Polenc]] in je poleti organizirala tudi dramski tečaj, ki so se ga udeležili mladi. {{sfn| Poročila za občni zbor KUD 1955.}} Vsako leto je gledališka sekcija pripravljala več predstav, ki so jih pripravili številni režiserji, režiserke in igralci. Med drugim so uprizorili tudi prvo opereto, in sicer ''Planinsko rožo'', ki jo je režiral [[Fran Bevc]]. V gledališki sezoni 1951/52 so z društvom sodelovali trije režiserji z dvema asistentoma režije, ki so za svoje delo dobivali ustrezno akontacijo. V tej sezoni naj bi vsega skupaj igralo 250 igralcev, ki so uprizorili pet premier in 21 ponovitev. Še vedno pa mladina ni bila preveč zainteresirana za sodelovanje, zato so mlade še bolj vabili medse, npr. z raznimi tečaji.{{sfn| Poročila za občni zbor KUD 1955.}} V naslednji gledališki sezoni (1952/53) so imeli sedem premier, gostili pa so tudi druge gledališke skupine, npr. [[Mestno gledališče ljubljansko|Mestno gledališče Ljubljana]], SKUD »Brata Križnar« Godešič, Gimnazijo Škofja Loka, Mladinsko gledališče Kranj, Svoboda Bežigrad, Ljubljana in Svoboda, Tržič. Za leto 1953 je poznana tudi starostna struktura igralcev, in sicer 58 odraslih, 55 mladincev in 23 pionirjev, skupno 136 oseb, od katerih jih je bilo 8 režiserjev in 20 tehničnih delavcev.{{sfn| Poročila za občni zbor KUD 1955.}} Dramski sekciji SKUD so v tistem času konkurenco predstavljali kino, veselice in aktivnosti drugih dramskih skupin, saj je bilo društvo razočarano na slabim obiskom predstav. Pričeli so razmišljati o abonmajskih programih, vseeno pa so se zavedali, da morajo ohranjati kvaliteto predstav, ne glede na obisk. Zanemarjenost dvorane in odra ter tehnična zaostalost sta ponovno postali problem. Zato se je leta 1952 ponovno pojavila želja o prenovi oziroma izgradnji novega kulturnega doma, ki pa se dolga leta ni uresničila. V sledečih letih se je pojavila ideja o tem, da bi plačali delo režiserja, kar bi pripeljalo do tega, da bi se z gledališkim dogajanjem ukvarjal nekdo, ki ne bi bil obremenjen še z drugimi dejavnostmi. Prav tako so dobili zamisel, da bi se bolj posvetili tudi govoru v gledaliških igrah, za kar bi morali dobiti lektorje. V sezoni 1952/53 so začeli izdajati ''Škofjeloški prosvetni list'', ki je bralcem prikazoval delo gledališča, občasno pa so bili v njem tudi članki o škofjeloških dogodkih in zgodovini.{{sfn| Poročila za občni zbor KUD 1955.}} === KUD Tone Šifrer === 16. septembra 1953 se je iz SKUD Toneta Šifrerja društvo preimenovalo v Kulturno umetniško društvo [[Tone Šifrer|Toneta Šifrerja]].<ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> V sezoni 1954/55 so uprizorili šest del, finančno najuspešnejša je bila ''Dobri vojak Švejk''.<ref name=":14">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Delo KUD Tone Šifrer v sezoni 1954/55,« ''Loški razgledi'' 2, št. 1 (1955): 223.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-EWXPUHXB/91442ae3-261c-41a8-bcef-399aa1ce1e71/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Razmišljanja o prenovi dvorane so bila še vedno aktualna, saj je bila potrebna večjih popravil, poleg tega pa je gledališču primanjkovalo reflektorjev in zaves.<ref name=":15">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Delo KUD Tone Šifrer v sezoni 1954/55,« ''Loški razgledi'' 2, št. 1 (1955): 223.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-EWXPUHXB/91442ae3-261c-41a8-bcef-399aa1ce1e71/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Poleg tega je bilo prisotno tudi trenje med različnimi sekcijami društva, zlasti med najmočnejšima, gledališko in godbeno.<ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Prav zaradi teh trenj na oder niso postavili operete, ki bi lahko pripomogla k boljšemu finančnemu stanju društva.<ref name=":16">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Par gledaliških problemov.« ''Loški razgledi'' 1, št. 1 (1954): 176–178.|url= http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H4EHNO2S|access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> V tistem času je zaradi svojega kvalitetnega dela kulturno društvo vzgojilo zahtevno in kulturno razgledano publiko. Na oder so začeli privabljati tudi mlajše igralce, kar je pripomoglo k temu, da je bila sezona 1955/56 uspešnejša. Leta 1957, po dvanajstih letih delovanja, je društvo imelo 74 premier.<ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> ===Delavsko prosvetno društvo (DPD) Svoboda v Škofji Loki (1957–1964)=== KUD Tone Šifrer se je leta 1957 preimenovalo v Delavsko prosvetno društvo Svoboda v Škofji Loki. Znotraj društva je bilo deset odsekov: knjižnica, pihalna godba, glasbena šola, orkester, pevski zbor, likovna sekcija, lutkovna sekcija, klubska izobraževalna sekcija in gledališka sekcija – Loško gledališče. Prav gledališka sekcija in njeno delo je bila osrednji del kulturnoprosvetnega dela. Sezono 1957/58 so začeli z uprizoritvijo gledališke igre ''Gimnazijci'', avtorja [[Konstantin Trenjov|Konstantina Trenjova]], ki jo je režirala [[Vida Zupanc]]. Osrednja predstava v sezoni pa je bila Sketova ''Miklova Zala'', ki jo je režiral [[France Finžgar]]. V naslednji sezoni, 1958/59, so imeli tri premiere, v naslednjih dveh sezonah pa pet premier (1959/60 tri in 1960/61 dve). Leta 1961 je občni zbor društva predlagal ustanovitev polpoklicnega gledališča.<ref name=":17">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Kulturnoprosvetno življenje v Škofji Loki v zadnjih letih (od 1958 do 1971/72).« ''Loški razgledi'' 19, št. 1. (1972), 238|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-B6KGA1WJ/ffce930f-984b-4150-8947-aafa5049bc2a/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Leta 1963, ob štirideseti obletnici smrti [[Ivan Tavčar|Ivana Tavčarja]], so organizirali prve Škofjeloške poletne prireditve. Za organizacijo je poskrbel poseben odbor, ki je delovali v sklopu DPD Svoboda v Škofji Loki, a je imel svoje finančno poslovanje. Odločili so se, da bodo poletne prireditve potekale od 24. avgusta do 1. septembra 1963, njihov pokrovitelj pa je bil [[Boris Ziherl]]. Program poletnih prireditev je bil zelo pester. Na Loškem gradu so premierno uprizorili ''Visoško kroniko'', ki jo je dramatiziral in zrežiral [[Polde Polenec]]. Devet predstav ''Visoške kronike'' si je ogledalo več kot tisoč ljudi, na zadnjih dveh pa sta gostovala člana SNG Drame v Ljubljani, [[Jurij Souček]] v vlogi Polikarpa in [[Mileva Zakrajšek]] v vlogi Pasavarice. 24. septembra je ''Visoško kroniko'' posnela [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Ljubljana]] in posnetek predvajala 31. oktobra 1963 za jugoslovansko televizijsko omrežje.<ref name=":18">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Prve Škofjeloške poletne prireditve.« ''Loški razgledi'' 10, št. 1. (1963): 222–227|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-I4ZOV6Z0/78c9a72f-555b-49c7-b6af-5e9fce7f420d/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Škofjeloške poletne prireditve so organizirali tudi eno leto kasneje. Odločili so se, da bo program poletnih prireditev »temeljil na delih slovenske klasike z ljudskim značajem in folklornimi elementi, ki so primerna za uprizoritve na prostem«.<ref name=":19>{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Škofjeloške poletne prireditve 1964.« ''Loški razgledi'' 11, št. 1. (1964): 216–220|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-NX8GFC18/4dc9daad-afba-4101-a592-1c35d4a0df88/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Veljalo je tudi, da naj prireditve pripravijo na domačih tleh in naj v njih sodelujejo domačini, amaterji. Odločili so se tudi, da bodo v okviru poletnih prireditev praznovali tudi obletnice domačih in tujih ustvarjalcev. Na poletnih prireditvah so tako leta 1964 uprizorili ''Županovo Micko'' v režiji [[Janko Krek|Janka Kreka]] in prireditev ''Naš Shakespeare'' ob štiristoti obletnici pisateljevega rojstva.<ref name=":19>{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Škofjeloške poletne prireditve 1964.« ''Loški razgledi'' 11, št. 1. (1964): 216–220|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-NX8GFC18/4dc9daad-afba-4101-a592-1c35d4a0df88/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> V tistem času so spet razmišljali o tem, da bi ustanovili amatersko loško gledališče. 30. septembra 1964 je tako potekal razgovor kulturnih delavcev različnih organizacij, kjer so prišli do sklepa, da so pogoji za ustanovitev amaterskega gledališča glede na tradicijo, kader in interes zreli. Vseeno pa so največjo težavo temu predstavljali neaktivnost DPD Svoboda, neurejenost razmer v stavbi društva in nedelavnost ter slaba organiziranost vodstva društva. Medtem ko so vse ostale sekcije, razen dramske, zamrle ali pa se osamosvojile. Izražen je bil predlog, da bi ob prenehanju obstoja DPD Svoboda vse nepremičnine in premičnine prevzelo amatersko gledališče, a bi nujno morali izglasovati novega gospodarja in hišnika, saj je bil dom društva zanemarjen. 16. novembra je potekal zadnji občni zbor DPD Svobode, kjer so skoraj vsi, razen enega, izglasovali, da DPD Svoboda postane Loško gledališče.{{sfn| Zapisnik razgovora o formiranju amaterskega gledališča 30. 10. 1964.}} ===Loško gledališče (1964–1974)=== Na seji gledališkega sveta se je novo društvo 25. novembra 1964 tudi uradno preimenovalo v Loško gledališče. Za upravnika gledališča so izbrali [[Polde Polenec|Poldeta Polenca]], določili pa so tudi komisijo, ki je bila odgovorna za izvedbo primopredaje nepremičnin in premičnin, ki so bile v lasti DPD Svoboda. Društvo Loškega gledališča je imelo svojo upravo (z upravnikom, tajnico, računovodkinjo, tehničnim vodjem, reklamo in predsednikom umetniškega sveta), gledališki in umetniški svet, šepetalce, tehnično osebje, hišnico, maskerje in garderoberje. Zastavili so si tudi obsežen program, ki je sledil programom prejšnjih let. Prizadevali so si za čimbolj kvalitetno delo in gostovanja, spodbujanje gledališke dejavnosti v Škofji Loki, pridobivanje novih članov, sploh mladih in organizacijo tečajev za izobrazbo amaterskih režiserjev in igralcev.{{sfn| Zapisnik občnega zbora DPD Svoboda 16. 11. 1964.}} Z začetkom delovanja Loškega gledališča so januarja 1965 uprizorili igro [[Ilias Venesis|Iliasa Venesisa]] ''Blok C'', v režiji [[Peter Jamnik|Petra Jamnika]], marca pa so odigrali [[William Shakespeare|Shakespearjevo]] ''Zimsko pravljico'', ki jo je režiral Polde Polenec.{{sfn| Zapisnik občega zbora Loškega gledališča}} Loško gledališče je skrbelo tudi za nadaljevanje Poletnih prireditev, ki so jih v tem letu izvedli zadnjič. Odigrali so Medvedovo tragedijo o kmečkih uporih ''Za pravdo in srce'', ki je imela še sedem ponovitev in jo je posnela tudi ljubljanska televizija.<ref name=":23">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Škofjeloške poletne prireditve 1965.« ''Loški razgledi'' 12, št. 1. (1965): 119–120|url= https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CW09P3ZW|access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> S tem, ko je bilo konec poletnih prireditev, se je tudi delo v Loškem gledališču počasi ustavljalo, kar je bilo posledica slabe finančne in moralne podpore. Društvo se je soočalo z že starimi težavami, predvsem z neprimernostjo in neurejenostjo prostorov, ki jih do tedaj nikoli niso uspeli temeljito obnoviti. Poleg tega pa so težave povzročale tudi finance, spori nerazumevanja in nedejavnost.{{sfn| Zapisnik občega zbora Loškega gledališča}} Zaradi zastarelosti društvenih prostorov se je v tem času Loško gledališče preselilo v prostore [[Loški grad|Loškega gradu]], kjer je bil sicer [[Loški muzej]]. V Galeriji na gradu je Loško gledališče med drugim uprizorilo dve igri, in sicer [[Jean Paul Sartre|Sartrova]] ''Zaprta vrata'' in [[Branko Hofman|Hofmanovega]] ''Moža brez obraza''.<ref name=":5">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Kulturnoprosvetno življenje v Škofji Loki v zadnjih letih (od 1958 do 1971/72).« ''Loški razgledi'' 19, št. 1. (1972), 238|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-B6KGA1WJ/ffce930f-984b-4150-8947-aafa5049bc2a/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> 1969. leta je bilo ustanovljeno Eksperimentalno gledališče Oder-Galerija na pobudo Petra Jamnika. Uprizarjalo je sodobne dramske tekste, imeli pa so malo ponovitev, za razliko od klasičnega gledališča, kjer so bile predstave daljše in so imele številne ponovitve.{{sfn|Čeh|2021|p=51}} Omeniti moramo tudi Gledališče za enega, ki ga je ustanovil [[Stane Sever]], ki velja za najuglednejšega slovenskega gledališkega in filmskega igralca povojnega obdobja, za igranje monodram. V sklopu Gledališča za enega je uprizoril le igro ''Krotko dekle'', kmalu zatem (leta 1970) je namreč umrl. V njegovo čast se v Škofji Loki še danes podeljujejo [[Severjeve nagrade]] za igralske dosežke profesionalnih in ljubiteljskih igralcev ter študentov dramske igre.{{sfn|Čeh|2021|p=51}} Bolj aktivno je gledališče spet postalo v sezoni 1970/71, ko je bil ponovno razpisan abonma. Leta 1973, ko je Škofja Loka praznovala tisočo obletnico, je Loško gledališče sodelovalo tudi z drugimi gledališkimi skupinami iz okolice. Za tisočo obletnico Škofje Loke so na grajskem vrtu postavili gledališče na prostem s tribunami. Uprizorili so dramatizacijo Tavčarjevih del ''V Zali'' in ''Visoške kronike''. Obe je režiral Polde Polenec, ki je leto pozneje umrl. Za tisočo obletnico so uprizorili tudi igro Janka Kreka ''Škofja Loka skozi stoletja'', ki jo je režiral [[Jože Vozny]], profesionalni režiser iz Ljubljane.<ref name=":26">{{Navedi splet |title=Malovrh, Lojze. »Škofja Loka v jubilejnem letu.« ''Loški razgledi'' 21, št. 1. (1974): 264|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-2XLH1LYW/4e161ae4-e9d1-4b94-bc5a-531a7f75ed65/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> V tem času so si v društvu še vedno močno prizadevali za obnovo stavbe ob podpori Skupščine občine Škofja Loka. Leta 1974 je prišlo do združitve Eksperimentalnega gledališča Oder Galerija in Loškega gledališča, preimenovali so se v Loški oder, za prvega predsednika pa so izvolili [[Janez Ziherl|Janeza Ziherla]].{{sfn| Zapisnik občega zbora Loškega gledališča}} === Loški oder (od 1974 dalje) === Loški oder je od leta 1974 do 1988 deloval bolj ali manj neprekinjeno. Razmere v dvorani so bile še vedno slabe, igralci pozimi niso mogli igrati.{{sfn|Pretnar|1976|p=10–11}} Do celovite prenove prostorov je končno prišlo leta 1981, zanjo so zapravili 25.563.733,15 din, po njen pa je število predstav naraslo.{{sfn|Štukl|1984|p=103}} Naslednje leto so v prenovljeni dvorani začeli s podeljevanjem Severjevih nagrad, ki jih na Loškem odru podeljujejo še danes. Severjevo nagrado za življenjsko delo so prejeli tudi številni igralci Loškega odra, med drugim [[Poldka Štiglic]], [[Janez Debeljak – Janče]] in [[Juša Brce]]. Leta 1983 je Spodnji trg 14, ki je bil od leta 1948 v zemljiško knjigo vpisan kot splošno javno premoženje, postal last Loškega odra.{{sfn|Štukl|1984|p=103}} Ob postopku denacionalizacije je bilo lastništvo stavbe spet vprašljivo, razrešilo se je šele leta 2007, ko je Kulturno društvo Loški oder skoraj izgubilo lastništvo, zahtevali sta ga Zveza hranilno kreditnih združb Slovenije in Slovenska zadružna kmetijska banka Ljubljana. Pred Ministrstvom za kulturo sta v postopku denacionalizacije Loški oder zastopala predsednik Janez Debeljak – Janče kot zakoniti zastopnik in član društva ter pravnik [[Matej Čujovič]]. Pogodili so se za odškodnino, ki jo je plačal Slovenski odškodninski sklad, tako da je Kulturno društvo Loški oder ohranilo lastninsko pravico na zemljišču. Od leta 1988 naprej je bilo dogajanje na Loškem odru izredno pestro, tako s strani domači predstav kot gostovanj. Leta 1988 je domača zasedba v režiji [[Lojze Domajnko|Lojzeta Domajnka]] pripravila igro ''Hrup za odrom'', ki so jo v Škofji Loki odigrali šestnajstkrat, petkrat pa so z njo šli na gostovanja. Zaradi pomanjkanja režiserjev in tehničnega osebja, ki bi istočasno delali dve predstavi, pa je bilo čutiti pomanjkanje na področju otroških predstav. Začeli so se prijavljati tudi na tekmovanja, leta 1990 pa so uvedli rdeči abonma, ki je imel 171 prijavljenih abonentov. Predsedniku društva je pomagala vodja gledališča. Sodelovali so tudi s profesionalci, ki so na Loškem odru po navadi opravljali delo režiserjev (npr. Jože Vozny, [[Matija Milčinski]], [[Milan Golob]], [[Matjaž Šmalc]], [[Alenka Bole Vrabec]], [[Dejan Spasić]]). Nekateri člani Loškega odra so pozneje začeli igrati tudi profesionalno, veliko članov pa je napisalo uspešne drame, dramatizacije in priredbe. Otroške predstave so, za razliko od odraslih, režirali člani odrasle skupine, Loški oder pa sodeluje tudi z lektorjem Ludvikom Kalužo. ==Delovanje Loškega odra danes== Danes na Loškem odru deluje 60 članov, od katerih jih je aktivnih od 40 do 45. Predsednik društva je od leta 2011 Matej Čujovič. Člani igrajo prostovoljno in za to ne prejemajo honorarja. Na leto imajo od tri do štiri premiere, na Loškem odru danes delujejo tri igralske skupine, odrasla, mladinska in otroška. Na leto organizirajo med 120 in 130 dogodkov. Sodelujejo tudi s profesionalnimi režiserji, ki za svoje delo prejmejo honorar. Ponujajo tudi dve vrsti abonmaja, rdečega in modrega, ki zajemata pet predstav na leto, ena je domača, ostale pa so gostujoče. ==Nagrade in priznanja== ČUFARJEVA PLAKETA za moško vlogo FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo FESTIVALSKA NAGRADA za moško vlogo: BLAŽ VEHAR FESTIVALSKA NAGRADA za vizualno podobo SREBRNA PLAKETA za predstavo FESTIVALSKA NAGRADA za moško vlogo: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za moško vlogo: MATEJ ČUJOVIČ FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo NAJBOLJŠI KOMEDIJANT: BOJAN TRAMPUŠ ČUFARJEVA PLAKETA za najboljšo predstavo ČUFARJEVA PLAKETA za moško vlogo FESTIVALSKO PRIZNANJE ZA KOLEKTIVNO IGRO ZLATA PLAKETA za najboljšo predstavo SREBRNA PLAKETA za predstavo SEVERJEVA NAGRADA za življenjsko delo: MATJAŽ ERŽEN FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo FESTIVALSKA NAGRADA za moško vlogo: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo kostumografijo: BARBARA DRMOTA FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo ČUFARJEVA PLAKETA za najboljšo predstavo MATIČEK za najboljšo predstavo MATIČEK za moško vlogo: MATEJ ČUJOVIČ FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo FESTIVALSKA NAGRADA za moško vlogo: MATEJ ČUJOVIČ FESTIVALSKA NAGRADA za žensko vlogo: IRENA KOŽUH FESTIVALSKA NAGRADA za mladega igralca: MAJA DEMŠAR POSEBNO PRIZNANJE za moško vlogo: BOJAN TRAMPUŠ MATIČEK za moško vlogo: MATEJ ČUJOVIČ MATIČEK za moško vlogo: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za glavno moško vlogo: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za stransko moško vlogo: JAN BERTONCELJ ZLATA PLAKETA na najboljšo predstavo SEVERJEVA NAGRADA za vlogo: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo FESTIVALSKA NAGRADA ZA glavno moško vlogo: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za stransko moško vlogo: JAN BERTONCELJ FESTIVALSKA NAGRADA za režijo: MATJAŽ ŠMALC MATIČEK za najboljšo predstavo po izboru žirije MATIČEK za igralski dvojec: BOJAN TRAMPUŠ in MATEJ ČUJOVIČ MATIČEK za vlogo: JAN BERTONCELJ POSEBNO PRIZNANJE za vlogo: PETRA KRANČAN LINHARTOVA PLAKETA JSKD RS: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo po izboru občinstva POSEBNO PRIZNANJE strokovne žirije za glasbene interpretacije ob klavirski spremljavi ČUFARJEVA PLAKETA za kolektivno igro LINHARTOVA LISTINA JSKD RS: LUDVIK KALUŽA NOVA GAZ LINHARTOVA PLAKETA JSKD RS: MATJAŽ ERŽEN FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo po izboru občinstva ČUFARJEVA PLAKETA za žensko vlogo: TAMARA AVGUŠTIN ČUFARJEVA PLAKETA za moško vlogo: MATEJ ČUJOVIČ FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo po izboru žirije MATIČEK za žensko vlogo: TAMARA AVGUŠTIN MATIČEK za najboljšo predstavo po izboru žirije LINHARTOVA LISTINA JSKD RS: KD LOŠKI ODER ŠKOFJA LOKA FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo po izboru žirije NAJBOLJŠA KOMEDIJATKA: JUŠA BERCE SEVERJEVA NAGRADA za vlogo: MATEJ ČUJOVIČ LINHARTOVA LISTINA JSKD RS: JUŠA BERCE FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo po izboru žirije FESTIVALSKA NAGRADA za glavno žensko vlogo po izboru žirije FESTIVALSKA NAGRADA za režijo po izboru žirije FESTIVALSKA NAGRADA za kostumografijo po izboru žirije FESTIVALSKA NAGRADA za scenografijo po izboru žirije MATIČEK za najboljšo predstavo po izboru žirije MATIČEK za žensko vlogo: TAMARA AVGUŠTIN ZLATA PLAKETA za najboljšo predstavo ČUFARJEVA PLAKETA za žensko vlogo: TAMARA AVGUŠTIN ZLATA PLAKETA za najboljšo predstavo FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo stransko moško vlogo: IZTOK DRABIK ZLATA PLAKETA za najboljšo predstavo SEVERJEVA NAGRADA za življenjsko delo: JUŠA BERCE PRIZNANJE za lektorski dosežek: LUDVIK KALUŽA PRIZNANJE za najboljšo stransko moško vlogo: MATEJ ČUJOVIČ ČUFARJEVA PLAKETA za najboljšo predstavo po izvoru žirije KOMEDIJANT sezone: BOJAN TRAMPUŠ ČUFARJEVA PLAKETA za najboljšo moško vlogo: MATEJ ČUJEVIČ SEVERJEVA NAGRADA za življenjsko delo: JANEZ DEBELJAK BRONASTI GRB OBČINE ŠKOFJA LOKA SEVERJEVA NAGRADA za življenjsko delo: POLDKA ŠTIGLIC <ref name=":129">{{Navedi splet |title= Spletna stran Loškega odra|url= https://www.kd-loskioder.si/vizitka/#nagrade|access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> ==Viri== * Arhiv Loški oder. * SI_ZAL_ŠKL/0091, Katoliško prosvetno društvo Škofja Loka. Zgodovinski arhiv Ljubljana (Enota v Škofji Loki). * SI_ZAL_ŠKL/238, Loški oder. Zgodovinski arhiv Ljubljana (Enota v Škofji Loki) * Spletna stran Loškega odra: https://www.kd-loskioder.si/ ==Bibliografija== * Čeh, Petra. »Kulturno in umetniško dogajanje,« ''Od osvoboditve do osamosvojitve. Loško ozemlje od leta 1945 do 1991'', Škofja Loka: Loški muzej, 2021. * Gartner, Gregor. »Kako so se 122 let tresle gledališke deske na Spodnjem trgu, 1. del.« ''Loški razgledi'' 71, št. 1 (2024): 69–87. * Krek, Janko. »Delo KUD Tone Šifrer v sezoni 1954/55.« ''Loški razgledi'' 2, št. 1 (1955): 222–223. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-EWXPUHXB/91442ae3-261c-41a8-bcef-399aa1ce1e71/PDF * Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF * Krek, Janko. »Kulturnoprosvetno življenje v Škofji Loki v zadnjih letih (od 1958 do 1971/72).« ''Loški razgledi'' 19, št. 1. (1972): 236–242. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-B6KGA1WJ/ffce930f-984b-4150-8947-aafa5049bc2a/PDF * Krek, Janko. »Par gledaliških problemov.« ''Loški razgledi'' 1, št. 1 (1954): 176–178. http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H4EHNO2S * Krek, Janko. »Prve Škofjeloške poletne prireditve.« ''Loški razgledi'' 10, št. 1. (1963): 222–227. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-I4ZOV6Z0/78c9a72f-555b-49c7-b6af-5e9fce7f420d/PDF * Krek, Janko. »Škofjeloške poletne prireditve 1964.« ''Loški razgledi'' 11, št. 1. (1964): 216–220. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-NX8GFC18/4dc9daad-afba-4101-a592-1c35d4a0df88/PDF * Krek, Janko. »Škofjeloške poletne prireditve 1965.« ''Loški razgledi'' 12, št. 1. (1965): 119–120. https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CW09P3ZW * Malovrh, Lojze. »Škofja Loka v jubilejnem letu.« ''Loški razgledi'' 21, št. 1. (1974): 253–268. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-2XLH1LYW/4e161ae4-e9d1-4b94-bc5a-531a7f75ed65/PDF * Pegam, Judita. ''Škofjeloška društva in njihova dejavnost v obdobju 1918–1941''. Seminarska naloga, Škofja Loka 1986. * Pirc, Tone. »Od Slovenskega bralnega društva do društva Prosveta.« ''Loški razgledi'' 17, št. 1. (1970): 117–134. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NGQWUOF5/2ac8301a-dd04-4e85-b15a-0741fdbb144f/PDF * Pretnar, Bogi. »Kako in zakaj šriplje Loški oder. »Za pol klobase in za drva špilamo!«« ''Stop!'' 9, št. 19. (1976): 10–11. * Štukl, France. ''Knjiga hiš v Škofji Loki II''. Škofja Loka: Zgodovinski arhiv Ljubljana, 1984. ==Sklici== [[Kategorija:Gledališča v Sloveniji]] hf020wwhsfva7k6e8h2txnkn1my2sy6 6775049 6775048 2026-11-05T07:57:27Z 5ra.stare 216578 /* Nagrade in priznanja */ 6775049 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Loški oder | image = [[File:Vrata Loškega odra.jpg|thumb|The door of Loški oder]] | locmapin = Slovenija | location = Spodnji trg 14, [[Škofja Loka]] | owner = Kulturno društvo Loški oder | občina = Škofja Loka }} '''Loški oder''' deluje že od leta 1902 in je najstarejše amatersko gledališče v Sloveniji. Gre za nevladno organizacijo v javnem interesu, ki deluje na področju kulture. Svoje prostore ima v [[Škofja Loka|Škofji Loki]], na Spodnjem trgu 14. Loški oder sestavljajo ljubiteljski igralci, poklicni tehnika in uprava, z njimi pa sodelujejo tudi profesionalni zunanji sodelavci z gledališkega področja. == Zgodovina == === Katoliško prosvetno društvo === [[Katoliško prosvetno društvo|Katoliško prosvetno društvo]] v Škofji Loki se je začelo leta 1894, ko so iz Škofjeloške čitalnice odšli vsi duhovniki in drugi klerikalno misleči člani. Katoliško prosvetno društvo je kupilo prostore današnjega Loškega odra leta 1902.{{sfn|Pegam|1986|p=22, 24–28}} Na prostoru, kjer je sedaj dvorana, je imela kupljena hiša prej šupo in hlev, ki so ju podrli in julija leta 1902 jim je mestni urad izdal gradbeno dovoljenje za zgraditev nove dvorane in sobe.<ref name=":2">{{Navedi splet |title=Pirc, Tone. »Od Slovenskega bralnega društva do društva Prosveta,« ''Loški razgledi'' 17, št. 1 (1970): 117–134|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NGQWUOF5/2ac8301a-dd04-4e85-b15a-0741fdbb144f/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Prva igra, ki je bila uprizorjena ob otvoritvi drugega februarja 1903, je bila ''Mlini pod zemljo''.{{sfn|Gartner|1986|p=72}} Zanjo so se odločili, ker ima samo moške vloge, saj takratna duhovščina še ni dovolila, da bi se igrale igre z mešanimi vlogami.<ref name=":2">{{Navedi splet |title=Pirc, Tone. »Od Slovenskega bralnega društva do društva Prosveta,« ''Loški razgledi'' 17, št. 1 (1970): 117–134|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NGQWUOF5/2ac8301a-dd04-4e85-b15a-0741fdbb144f/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Prirejali so različne gledališke igre, Miklavževanja, proslave in številna predavanja ter tečaje. Med letoma 1933 in 1935 so prenehali z dejavnostmi, od leta 1935 do okupacije leta 1941 pa so delovali pod novim imenom, Prosvetno društvo v Škofji Loki.{{sfn|Pegam|1986|p=22, 24–28}} === Društveno delovanje in gledališka dejavnost med prvo svetovno vojno === Ko se je leta 1914 začela [[prva svetovna vojna]], je to vplivalo tudi na društvo in njegovo gledališko delovanje. Društvene dejavnosti so potekale do julija 1915, dokler ni prišlo do ukaza, da se morajo vsi društveni prostori izprazniti. Na ta ukaz je verjetno vplivalo odprtje [[Soška fronta|Soške fronte]] blizu Škofje Loke, saj so se po mestu odpirale različne bolnišnice, v prostore Katoliškega prosvetnega društva se je naselil [[Rdeči Križ]]. Leta 1918 so bili prostori ponovno vrnjeni društvu.{{sfn|Gartner|2024|p=71}} === Gledališka dejavnost med obema vojnama === Leta 1919 je Katoliško prosvetno društvo, ki se je takrat imenovalo Katoliško izobraževalno društvo in je imelo že 300 članov, praznovalo svojo 25. obletnico delovanja. Leto kasneje pa naj bi odigrali kar 22 predstav. Leta 1927 so odigrali 14 predstav, enako pa tudi leto pozneje. Takrat so uvedli tudi sklep, da bodo igralcem namenili pet odstotkov čistega dobička od vsake igre. Leta 1929 so v prostorih dobili tudi kino, ki je začel delovati eno leto kasneje. Leta 1930 sta na odru gostovala Ljubljanska drama in Kranjski oder, Ločani pa so gostovali v Kranju.{{sfn|Gartner|2024|p=73}} Društvo je takrat pestila denarna kriza, ki je v tistem času zajela širši evropski prostor. Tudi obisk gledaliških predstav je upadel do prepovedi kino predstav leta 1932. Takrat se je društvo usmerilo samo v gledališke dejavnosti in so skoraj vsako nedeljo uprizorili igro. Leta 1933 je prišel ukaz o razpustitvi društev, vendar je Škofjeloško društvo kljub temu še vedno delovalo. Dokončno je bilo razpuščeno novembra 1933. Do ponovne vzpostavitve društva dve leti pozneje sta v prostorih današnjega Loškega odra delovala le še gledališki odsek pod vodstvom Franceta Pirca in Krožek mladenk, ki ga je vodila Jožica Debeljak. V gledaliških prostorih so gostovale tudi druge zasedbe, recimo iz Ljubljane in Kranja. Ko je bila med drugo svetovno vojno država okupirana, je bilo društvo ukinjeno.{{sfn|Gartner|2024|p=73}} ===Kulturno društvo v Škofji Loki 1945–1947=== Med drugo svetovno vojno, do leta 1945, je bil v Prosvetnem domu kulturni molk. Občasno so v njem imeli varietejske nastope, ki so bili namenjeni vojakom, drugače pa je tam delovala zdravniška pregledovalnica, kasneje pa je bila tam domobranska postojanka.<ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> 21. junija 1945 pa je kulturna dejavnost v Škofji Loki ponovno oživela. V sklopu Akademije agitacijsko propagandnega odseka Mestnega odbora so namreč uprizorili partizansko enodejanko [[Mile Klopčič|Mileta Klopčiča]] ''Mati'', ki jo je režiral [[Jože Audič]]. Obenem pa je posebni upravljali odbor začel z ustanovitvijo Kulturnega društva v Škofji Loki, ki je bilo ustanovljeno 21. septembra 1945. Prvi predsednik društva je bil [[Janko Kokalj]], prvi načelnik dramske sekcije pa je postal Jože Audič.<ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Društvo je bilo sestavljeno iz več sekcij, med drugim so bile gledališka, šahovska, glasbena in pevska. Ob svoji ustanovitvi je imelo društvo dvesto članov, 50 pa jih je sodelovalo v gledališki sekciji. Preureditev in prenova Kulturnega doma, ki sta potekali že po koncu druge svetovne vojne, sta bili v veliki meri dokončani do ustanovitve Kulturnega društva. 13. oktobra istega leta je že potekala otvoritvena predstava [[Ivan Cankar|Cankarjevih]] ''Hlapcev'', ki jo je režiral Jože Audič.{{sfn|Gartner|2024|p=77}} V prvih letih po vojni je veliko težavo predstavljalo lastništvo doma. Stavba je bila namreč še vedno v lastništvu bivše Ljubljanske hranilnice, ki jo je formalno dobila v last leta 1929. Obstajala je možnost, da bi društvo za prostore plačevalo najemnimo, pri kateri bi bil upoštevan vložek društva pri obnovi doma. V društvu je prevladovalo mnenje, da stavbe ne bi odkupili, nekateri so imeli celo idejo, da bi zgradili lastni kulturni dom. Vprašanje, kdo je lastnik doma je bilo težavno tudi kasneje, saj se je društvo s tem ukvarjalo več let in niso želeli plačati določenih računov za njegovo obnovo, dokler ni bila dilema o lastništvu rešena. Oviro za dobro delovanje društva so namreč predstavljali prostori, ki so bili dani v najem stanovalcu in tovarni Šešir, društvo pa tudi ni imelo hišnika, ki bi skrbel za njihovo urejenost.{{sfn|Gartner|2024|p=79}} Gledališka dejavnost po vojni je bila zelo aktivna. Dramska sekcija društva je imela po otvoritveni predstavi v treh mesecih skupno dvajset uprizoritev različnih gledaliških iger. Poleg uprizarjanja gledaliških iger je bila dramska sekcija dejavna tudi organizacijsko. Njen odbor se je redno sestajal in razpravljal o razporeditvi programa, obnovi prostorov in organizaciji sekcije. Poseben sestanek so imeli tudi režiserji, ki so sestavili izbor iger za tekočo in naslednje sezone. Sestavili so zelo ambiciozen program za prihajajoče predstave, ki se ga do neke mere drži Loški oder še danes.{{sfn|Gartner|2024|p=78–79}} ===Leto 1946: novi uspehi in težave=== Leta 1946 je bilo finančno stanje društva in dramske sekcije že boljše kot eno leto prej. V tem letu so imeli sedem domačih premier, 13 domačih ponovitev, 16 gostovanj drugih igralskih zasedb in eno gostovanje drugod. Imeli so tudi veliko drugih proslav in pevskih koncertov ter koncert orkestra. Vsako prireditev so morali prijaviti pri Okrajnem ljudskem odboru. Predstave so običajno uprizarjali ob nedeljah in tudi ob sobotah.{{sfn|Zapisnik prve redne seje gledališkega odseka KUD 11. 2. 1946.}} Dramska sekcija kulturnega društva je imela veliko težavo, ko je šlo za privabljanje mladih k sodelovanju pri gledališki skupini. Prizadevanja za mladinsko in otroško gledališko skupino so se nadaljevala vse do današnjega dne, bila so bolj ali manj uspešna. [[Poldka Štiglič]] je v letu 1946 dobila nalogo, da sestavi seznam vseh mladih, ki bi se zanimali za igranje. Istega leta je društvo imelo še druge težave. Razmišljalo se je o njegovi ukinitvi, vsekakor pa je bila potrebna reorganizacija. Društvo namreč ni delovalo notranje povezano, prav tako niso vodili evidence vseh članov. Nekateri sploh niso bili aktivni in se niso udeleževali sej in sestankov. Nekatere igre v dramski sekciji pa so odpadle, čeprav so igralci že imeli vaje. Dramska sekcija je bila preobremenjena, veliko igralcev pa je tudi sodelovalo pri različnih igralskih skupinah. Na drugi redni skupščini Kulturnega društva Škofja Loka so tako razmišljali o reorganizaciji in o tem, da se mora društvo nasloniti na organizacije, ki so bile finančno močne.<ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Dramska sekcija je imela tudi idejo, da bi se morala osamosvojiti in preimenovati v Ljudsko gledališče, saj je bila v društvu najbolj aktivna. Skupščina se je zaključila s tem, da so izglasovali naslonitev na množične organizacije, poleg tega pa so se preimenovali v Kulturni aktiv OF v Škofji Loki, za predsednika pa so izvolili [[Janko Regvat|Janka Regvata]]. Kulturni dom so preimenovali v Dom ljudske prosvete v Škofji Loki, v istem letu pa se je društvo spet preimenovalo, in sicer v Svet ljudske prosvete pri mestnem odboru OF in potem še v Mestni svet ljudske prosvete Škofja Loka.{{sfn|Gartner|2024|p=80}} === Svet ljudske prosvete (1947–1949) === Novo ime društva vseeno ni pripomoglo k izboljšanju težav, premalo se je namreč vlagalo v kulturno dejavnost. Dramska sekcija je izvedla manj predstav, kot je sprva obljubila, mladi pa se še vedno niso zanimali za igralske dejavnosti. Prišlo je do predloga, da bi organizirali različne tečaje, ki bi potekali v Domu ljudske prosvete, da bi vzbudili zanimanje in izobrazili nov kader. Veliki težavi sta Svetu ljudske prosvete še vedno predstavljali vprašanje o lastništvu doma in odsotnost hišnika. Nekatere hišnikove naloge je sicer opravljal vsakokratni društveni gospodar, v letih 1946 in 1947 pa je hišnikova opravila prevzel Pepe Guzelj, ki je prevzel tudi ponovno delovanje gledališke knjižnice. Glede na začetni zagon ob koncu vojne, bi lahko obdobje od 1947 do 1949 označili za obdobje mrtvila. V tem času so se v Škofji Loki ustanovile tudi druge gledališke družine, npr. puštalska, ki jo je vodil [[Polde Polenc]] in gledališki aktiv krajevnega sindikalnega sveta. Gledališke družine so društvu vzele veliko igralcev, saj so slednji sodelovali pri različnih gledaliških skupinah, kar je privedlo do tega, da je dramska sekcija Mestnega sveta ljudske prosvete Škofja Loka pogosto ostala brez premier.<ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Istega leta so za dvorano kupili 300 nepremičnih stolov, denar zanje pa so dobili v fondu Novi dom. Problem jim je povzročala hramba prospektov in kulis, ki so jih hranili v kleti, kjer so se zaradi velike vlage bali, da bi se uničili. Odločili so se, da jih bodo prestavili na podstreho, vendar pa za ta podvig dolgo niso dobili pomoči, zato je prestavljanje kulis in prospektov trajalo nekaj mesecev. V tem času so tudi temeljito očistili oder in garderobo, izdelali so nove karnise, dobili novega šepetalca in izrazili so zahtevo za združenje ljudske in sindikalne dramske skupine, kar bi pomenilo, da bi znotraj društva delovali dve gledališki skupini, vsaka od njiju pa bi imela med 20 in 25 članov.{{sfn|Zapisnik prve redne seje gledališkega odseka KUD 11. 2. 1946.}} Čeprav je imelo društvo v tistih časih precej težav, vseeno ni povsem prenehalo z delovanjem. Še vedno so gostili veliko predstav drugih gledaliških skupin. Poleg tega je Mestni ljudski odbor 17. avgusta 1948 od Komisije za likvidacijo kreditnih zadrug kupil Kulturni dom in ga dal v upravo sindikatom in Mestni prosveti. S tem so rešili lastninsko vprašanje in gledališka dejavnost se je s tem spet povečala. V sezoni 1948/49 so namreč imeli sedem premier, pet več kot v sezoni prej.{{sfn|Zapisnik redne seje odbora ljudske prosvete 9. 3. 1948.}} === SKUD Tone Šifrer (1949–1953) === Društvo je bilo osmega maja 1949 ponovno ustavljeno pod novim imenom, in sicer Sindikalno kulturno umetniško društvo [[Tone Šifrer]], ki mu je predsedoval [[Stane Hribarnik]].<ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Novo društvo se je ustanovilo zaradi neaktivnosti v Svetu ljudske prosvete, zato je postalo nujno, da ga prevzame sindikat SKUD. Čeprav je bilo društvo uspešno pred ustanovitvijo SKUD, se je še vedno soočalo s težavami. Poleg neaktivnosti so imeli težave z neprimernim ravnanjem s kulisami in drugim gledališkim inventarjem, še vedno pa so bili brez hišnika. SKUD Toneta Šifrerja je hišnika končno dobil prvega julija 1949, ki je skrbel za red in čistočo ter popravljal kulise. Med sekcijami SKUD-a je imela največji uspeh prav dramska sekcija, ki jo je vodil [[Polde Polenc]] in je poleti organizirala tudi dramski tečaj, ki so se ga udeležili mladi. {{sfn| Poročila za občni zbor KUD 1955.}} Vsako leto je gledališka sekcija pripravljala več predstav, ki so jih pripravili številni režiserji, režiserke in igralci. Med drugim so uprizorili tudi prvo opereto, in sicer ''Planinsko rožo'', ki jo je režiral [[Fran Bevc]]. V gledališki sezoni 1951/52 so z društvom sodelovali trije režiserji z dvema asistentoma režije, ki so za svoje delo dobivali ustrezno akontacijo. V tej sezoni naj bi vsega skupaj igralo 250 igralcev, ki so uprizorili pet premier in 21 ponovitev. Še vedno pa mladina ni bila preveč zainteresirana za sodelovanje, zato so mlade še bolj vabili medse, npr. z raznimi tečaji.{{sfn| Poročila za občni zbor KUD 1955.}} V naslednji gledališki sezoni (1952/53) so imeli sedem premier, gostili pa so tudi druge gledališke skupine, npr. [[Mestno gledališče ljubljansko|Mestno gledališče Ljubljana]], SKUD »Brata Križnar« Godešič, Gimnazijo Škofja Loka, Mladinsko gledališče Kranj, Svoboda Bežigrad, Ljubljana in Svoboda, Tržič. Za leto 1953 je poznana tudi starostna struktura igralcev, in sicer 58 odraslih, 55 mladincev in 23 pionirjev, skupno 136 oseb, od katerih jih je bilo 8 režiserjev in 20 tehničnih delavcev.{{sfn| Poročila za občni zbor KUD 1955.}} Dramski sekciji SKUD so v tistem času konkurenco predstavljali kino, veselice in aktivnosti drugih dramskih skupin, saj je bilo društvo razočarano na slabim obiskom predstav. Pričeli so razmišljati o abonmajskih programih, vseeno pa so se zavedali, da morajo ohranjati kvaliteto predstav, ne glede na obisk. Zanemarjenost dvorane in odra ter tehnična zaostalost sta ponovno postali problem. Zato se je leta 1952 ponovno pojavila želja o prenovi oziroma izgradnji novega kulturnega doma, ki pa se dolga leta ni uresničila. V sledečih letih se je pojavila ideja o tem, da bi plačali delo režiserja, kar bi pripeljalo do tega, da bi se z gledališkim dogajanjem ukvarjal nekdo, ki ne bi bil obremenjen še z drugimi dejavnostmi. Prav tako so dobili zamisel, da bi se bolj posvetili tudi govoru v gledaliških igrah, za kar bi morali dobiti lektorje. V sezoni 1952/53 so začeli izdajati ''Škofjeloški prosvetni list'', ki je bralcem prikazoval delo gledališča, občasno pa so bili v njem tudi članki o škofjeloških dogodkih in zgodovini.{{sfn| Poročila za občni zbor KUD 1955.}} === KUD Tone Šifrer === 16. septembra 1953 se je iz SKUD Toneta Šifrerja društvo preimenovalo v Kulturno umetniško društvo [[Tone Šifrer|Toneta Šifrerja]].<ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> V sezoni 1954/55 so uprizorili šest del, finančno najuspešnejša je bila ''Dobri vojak Švejk''.<ref name=":14">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Delo KUD Tone Šifrer v sezoni 1954/55,« ''Loški razgledi'' 2, št. 1 (1955): 223.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-EWXPUHXB/91442ae3-261c-41a8-bcef-399aa1ce1e71/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Razmišljanja o prenovi dvorane so bila še vedno aktualna, saj je bila potrebna večjih popravil, poleg tega pa je gledališču primanjkovalo reflektorjev in zaves.<ref name=":15">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Delo KUD Tone Šifrer v sezoni 1954/55,« ''Loški razgledi'' 2, št. 1 (1955): 223.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-EWXPUHXB/91442ae3-261c-41a8-bcef-399aa1ce1e71/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Poleg tega je bilo prisotno tudi trenje med različnimi sekcijami društva, zlasti med najmočnejšima, gledališko in godbeno.<ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Prav zaradi teh trenj na oder niso postavili operete, ki bi lahko pripomogla k boljšemu finančnemu stanju društva.<ref name=":16">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Par gledaliških problemov.« ''Loški razgledi'' 1, št. 1 (1954): 176–178.|url= http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H4EHNO2S|access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> V tistem času je zaradi svojega kvalitetnega dela kulturno društvo vzgojilo zahtevno in kulturno razgledano publiko. Na oder so začeli privabljati tudi mlajše igralce, kar je pripomoglo k temu, da je bila sezona 1955/56 uspešnejša. Leta 1957, po dvanajstih letih delovanja, je društvo imelo 74 premier.<ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> ===Delavsko prosvetno društvo (DPD) Svoboda v Škofji Loki (1957–1964)=== KUD Tone Šifrer se je leta 1957 preimenovalo v Delavsko prosvetno društvo Svoboda v Škofji Loki. Znotraj društva je bilo deset odsekov: knjižnica, pihalna godba, glasbena šola, orkester, pevski zbor, likovna sekcija, lutkovna sekcija, klubska izobraževalna sekcija in gledališka sekcija – Loško gledališče. Prav gledališka sekcija in njeno delo je bila osrednji del kulturnoprosvetnega dela. Sezono 1957/58 so začeli z uprizoritvijo gledališke igre ''Gimnazijci'', avtorja [[Konstantin Trenjov|Konstantina Trenjova]], ki jo je režirala [[Vida Zupanc]]. Osrednja predstava v sezoni pa je bila Sketova ''Miklova Zala'', ki jo je režiral [[France Finžgar]]. V naslednji sezoni, 1958/59, so imeli tri premiere, v naslednjih dveh sezonah pa pet premier (1959/60 tri in 1960/61 dve). Leta 1961 je občni zbor društva predlagal ustanovitev polpoklicnega gledališča.<ref name=":17">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Kulturnoprosvetno življenje v Škofji Loki v zadnjih letih (od 1958 do 1971/72).« ''Loški razgledi'' 19, št. 1. (1972), 238|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-B6KGA1WJ/ffce930f-984b-4150-8947-aafa5049bc2a/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Leta 1963, ob štirideseti obletnici smrti [[Ivan Tavčar|Ivana Tavčarja]], so organizirali prve Škofjeloške poletne prireditve. Za organizacijo je poskrbel poseben odbor, ki je delovali v sklopu DPD Svoboda v Škofji Loki, a je imel svoje finančno poslovanje. Odločili so se, da bodo poletne prireditve potekale od 24. avgusta do 1. septembra 1963, njihov pokrovitelj pa je bil [[Boris Ziherl]]. Program poletnih prireditev je bil zelo pester. Na Loškem gradu so premierno uprizorili ''Visoško kroniko'', ki jo je dramatiziral in zrežiral [[Polde Polenec]]. Devet predstav ''Visoške kronike'' si je ogledalo več kot tisoč ljudi, na zadnjih dveh pa sta gostovala člana SNG Drame v Ljubljani, [[Jurij Souček]] v vlogi Polikarpa in [[Mileva Zakrajšek]] v vlogi Pasavarice. 24. septembra je ''Visoško kroniko'' posnela [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Ljubljana]] in posnetek predvajala 31. oktobra 1963 za jugoslovansko televizijsko omrežje.<ref name=":18">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Prve Škofjeloške poletne prireditve.« ''Loški razgledi'' 10, št. 1. (1963): 222–227|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-I4ZOV6Z0/78c9a72f-555b-49c7-b6af-5e9fce7f420d/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Škofjeloške poletne prireditve so organizirali tudi eno leto kasneje. Odločili so se, da bo program poletnih prireditev »temeljil na delih slovenske klasike z ljudskim značajem in folklornimi elementi, ki so primerna za uprizoritve na prostem«.<ref name=":19>{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Škofjeloške poletne prireditve 1964.« ''Loški razgledi'' 11, št. 1. (1964): 216–220|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-NX8GFC18/4dc9daad-afba-4101-a592-1c35d4a0df88/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Veljalo je tudi, da naj prireditve pripravijo na domačih tleh in naj v njih sodelujejo domačini, amaterji. Odločili so se tudi, da bodo v okviru poletnih prireditev praznovali tudi obletnice domačih in tujih ustvarjalcev. Na poletnih prireditvah so tako leta 1964 uprizorili ''Županovo Micko'' v režiji [[Janko Krek|Janka Kreka]] in prireditev ''Naš Shakespeare'' ob štiristoti obletnici pisateljevega rojstva.<ref name=":19>{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Škofjeloške poletne prireditve 1964.« ''Loški razgledi'' 11, št. 1. (1964): 216–220|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-NX8GFC18/4dc9daad-afba-4101-a592-1c35d4a0df88/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> V tistem času so spet razmišljali o tem, da bi ustanovili amatersko loško gledališče. 30. septembra 1964 je tako potekal razgovor kulturnih delavcev različnih organizacij, kjer so prišli do sklepa, da so pogoji za ustanovitev amaterskega gledališča glede na tradicijo, kader in interes zreli. Vseeno pa so največjo težavo temu predstavljali neaktivnost DPD Svoboda, neurejenost razmer v stavbi društva in nedelavnost ter slaba organiziranost vodstva društva. Medtem ko so vse ostale sekcije, razen dramske, zamrle ali pa se osamosvojile. Izražen je bil predlog, da bi ob prenehanju obstoja DPD Svoboda vse nepremičnine in premičnine prevzelo amatersko gledališče, a bi nujno morali izglasovati novega gospodarja in hišnika, saj je bil dom društva zanemarjen. 16. novembra je potekal zadnji občni zbor DPD Svobode, kjer so skoraj vsi, razen enega, izglasovali, da DPD Svoboda postane Loško gledališče.{{sfn| Zapisnik razgovora o formiranju amaterskega gledališča 30. 10. 1964.}} ===Loško gledališče (1964–1974)=== Na seji gledališkega sveta se je novo društvo 25. novembra 1964 tudi uradno preimenovalo v Loško gledališče. Za upravnika gledališča so izbrali [[Polde Polenec|Poldeta Polenca]], določili pa so tudi komisijo, ki je bila odgovorna za izvedbo primopredaje nepremičnin in premičnin, ki so bile v lasti DPD Svoboda. Društvo Loškega gledališča je imelo svojo upravo (z upravnikom, tajnico, računovodkinjo, tehničnim vodjem, reklamo in predsednikom umetniškega sveta), gledališki in umetniški svet, šepetalce, tehnično osebje, hišnico, maskerje in garderoberje. Zastavili so si tudi obsežen program, ki je sledil programom prejšnjih let. Prizadevali so si za čimbolj kvalitetno delo in gostovanja, spodbujanje gledališke dejavnosti v Škofji Loki, pridobivanje novih članov, sploh mladih in organizacijo tečajev za izobrazbo amaterskih režiserjev in igralcev.{{sfn| Zapisnik občnega zbora DPD Svoboda 16. 11. 1964.}} Z začetkom delovanja Loškega gledališča so januarja 1965 uprizorili igro [[Ilias Venesis|Iliasa Venesisa]] ''Blok C'', v režiji [[Peter Jamnik|Petra Jamnika]], marca pa so odigrali [[William Shakespeare|Shakespearjevo]] ''Zimsko pravljico'', ki jo je režiral Polde Polenec.{{sfn| Zapisnik občega zbora Loškega gledališča}} Loško gledališče je skrbelo tudi za nadaljevanje Poletnih prireditev, ki so jih v tem letu izvedli zadnjič. Odigrali so Medvedovo tragedijo o kmečkih uporih ''Za pravdo in srce'', ki je imela še sedem ponovitev in jo je posnela tudi ljubljanska televizija.<ref name=":23">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Škofjeloške poletne prireditve 1965.« ''Loški razgledi'' 12, št. 1. (1965): 119–120|url= https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CW09P3ZW|access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> S tem, ko je bilo konec poletnih prireditev, se je tudi delo v Loškem gledališču počasi ustavljalo, kar je bilo posledica slabe finančne in moralne podpore. Društvo se je soočalo z že starimi težavami, predvsem z neprimernostjo in neurejenostjo prostorov, ki jih do tedaj nikoli niso uspeli temeljito obnoviti. Poleg tega pa so težave povzročale tudi finance, spori nerazumevanja in nedejavnost.{{sfn| Zapisnik občega zbora Loškega gledališča}} Zaradi zastarelosti društvenih prostorov se je v tem času Loško gledališče preselilo v prostore [[Loški grad|Loškega gradu]], kjer je bil sicer [[Loški muzej]]. V Galeriji na gradu je Loško gledališče med drugim uprizorilo dve igri, in sicer [[Jean Paul Sartre|Sartrova]] ''Zaprta vrata'' in [[Branko Hofman|Hofmanovega]] ''Moža brez obraza''.<ref name=":5">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Kulturnoprosvetno življenje v Škofji Loki v zadnjih letih (od 1958 do 1971/72).« ''Loški razgledi'' 19, št. 1. (1972), 238|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-B6KGA1WJ/ffce930f-984b-4150-8947-aafa5049bc2a/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> 1969. leta je bilo ustanovljeno Eksperimentalno gledališče Oder-Galerija na pobudo Petra Jamnika. Uprizarjalo je sodobne dramske tekste, imeli pa so malo ponovitev, za razliko od klasičnega gledališča, kjer so bile predstave daljše in so imele številne ponovitve.{{sfn|Čeh|2021|p=51}} Omeniti moramo tudi Gledališče za enega, ki ga je ustanovil [[Stane Sever]], ki velja za najuglednejšega slovenskega gledališkega in filmskega igralca povojnega obdobja, za igranje monodram. V sklopu Gledališča za enega je uprizoril le igro ''Krotko dekle'', kmalu zatem (leta 1970) je namreč umrl. V njegovo čast se v Škofji Loki še danes podeljujejo [[Severjeve nagrade]] za igralske dosežke profesionalnih in ljubiteljskih igralcev ter študentov dramske igre.{{sfn|Čeh|2021|p=51}} Bolj aktivno je gledališče spet postalo v sezoni 1970/71, ko je bil ponovno razpisan abonma. Leta 1973, ko je Škofja Loka praznovala tisočo obletnico, je Loško gledališče sodelovalo tudi z drugimi gledališkimi skupinami iz okolice. Za tisočo obletnico Škofje Loke so na grajskem vrtu postavili gledališče na prostem s tribunami. Uprizorili so dramatizacijo Tavčarjevih del ''V Zali'' in ''Visoške kronike''. Obe je režiral Polde Polenec, ki je leto pozneje umrl. Za tisočo obletnico so uprizorili tudi igro Janka Kreka ''Škofja Loka skozi stoletja'', ki jo je režiral [[Jože Vozny]], profesionalni režiser iz Ljubljane.<ref name=":26">{{Navedi splet |title=Malovrh, Lojze. »Škofja Loka v jubilejnem letu.« ''Loški razgledi'' 21, št. 1. (1974): 264|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-2XLH1LYW/4e161ae4-e9d1-4b94-bc5a-531a7f75ed65/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> V tem času so si v društvu še vedno močno prizadevali za obnovo stavbe ob podpori Skupščine občine Škofja Loka. Leta 1974 je prišlo do združitve Eksperimentalnega gledališča Oder Galerija in Loškega gledališča, preimenovali so se v Loški oder, za prvega predsednika pa so izvolili [[Janez Ziherl|Janeza Ziherla]].{{sfn| Zapisnik občega zbora Loškega gledališča}} === Loški oder (od 1974 dalje) === Loški oder je od leta 1974 do 1988 deloval bolj ali manj neprekinjeno. Razmere v dvorani so bile še vedno slabe, igralci pozimi niso mogli igrati.{{sfn|Pretnar|1976|p=10–11}} Do celovite prenove prostorov je končno prišlo leta 1981, zanjo so zapravili 25.563.733,15 din, po njen pa je število predstav naraslo.{{sfn|Štukl|1984|p=103}} Naslednje leto so v prenovljeni dvorani začeli s podeljevanjem Severjevih nagrad, ki jih na Loškem odru podeljujejo še danes. Severjevo nagrado za življenjsko delo so prejeli tudi številni igralci Loškega odra, med drugim [[Poldka Štiglic]], [[Janez Debeljak – Janče]] in [[Juša Brce]]. Leta 1983 je Spodnji trg 14, ki je bil od leta 1948 v zemljiško knjigo vpisan kot splošno javno premoženje, postal last Loškega odra.{{sfn|Štukl|1984|p=103}} Ob postopku denacionalizacije je bilo lastništvo stavbe spet vprašljivo, razrešilo se je šele leta 2007, ko je Kulturno društvo Loški oder skoraj izgubilo lastništvo, zahtevali sta ga Zveza hranilno kreditnih združb Slovenije in Slovenska zadružna kmetijska banka Ljubljana. Pred Ministrstvom za kulturo sta v postopku denacionalizacije Loški oder zastopala predsednik Janez Debeljak – Janče kot zakoniti zastopnik in član društva ter pravnik [[Matej Čujovič]]. Pogodili so se za odškodnino, ki jo je plačal Slovenski odškodninski sklad, tako da je Kulturno društvo Loški oder ohranilo lastninsko pravico na zemljišču. Od leta 1988 naprej je bilo dogajanje na Loškem odru izredno pestro, tako s strani domači predstav kot gostovanj. Leta 1988 je domača zasedba v režiji [[Lojze Domajnko|Lojzeta Domajnka]] pripravila igro ''Hrup za odrom'', ki so jo v Škofji Loki odigrali šestnajstkrat, petkrat pa so z njo šli na gostovanja. Zaradi pomanjkanja režiserjev in tehničnega osebja, ki bi istočasno delali dve predstavi, pa je bilo čutiti pomanjkanje na področju otroških predstav. Začeli so se prijavljati tudi na tekmovanja, leta 1990 pa so uvedli rdeči abonma, ki je imel 171 prijavljenih abonentov. Predsedniku društva je pomagala vodja gledališča. Sodelovali so tudi s profesionalci, ki so na Loškem odru po navadi opravljali delo režiserjev (npr. Jože Vozny, [[Matija Milčinski]], [[Milan Golob]], [[Matjaž Šmalc]], [[Alenka Bole Vrabec]], [[Dejan Spasić]]). Nekateri člani Loškega odra so pozneje začeli igrati tudi profesionalno, veliko članov pa je napisalo uspešne drame, dramatizacije in priredbe. Otroške predstave so, za razliko od odraslih, režirali člani odrasle skupine, Loški oder pa sodeluje tudi z lektorjem Ludvikom Kalužo. ==Delovanje Loškega odra danes== Danes na Loškem odru deluje 60 članov, od katerih jih je aktivnih od 40 do 45. Predsednik društva je od leta 2011 Matej Čujovič. Člani igrajo prostovoljno in za to ne prejemajo honorarja. Na leto imajo od tri do štiri premiere, na Loškem odru danes delujejo tri igralske skupine, odrasla, mladinska in otroška. Na leto organizirajo med 120 in 130 dogodkov. Sodelujejo tudi s profesionalnimi režiserji, ki za svoje delo prejmejo honorar. Ponujajo tudi dve vrsti abonmaja, rdečega in modrega, ki zajemata pet predstav na leto, ena je domača, ostale pa so gostujoče. ==Nagrade in priznanja== ČUFARJEVA PLAKETA za moško vlogo FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo FESTIVALSKA NAGRADA za moško vlogo: BLAŽ VEHAR FESTIVALSKA NAGRADA za vizualno podobo SREBRNA PLAKETA za predstavo FESTIVALSKA NAGRADA za moško vlogo: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za moško vlogo: MATEJ ČUJOVIČ FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo NAJBOLJŠI KOMEDIJANT: BOJAN TRAMPUŠ ČUFARJEVA PLAKETA za najboljšo predstavo ČUFARJEVA PLAKETA za moško vlogo FESTIVALSKO PRIZNANJE ZA KOLEKTIVNO IGRO ZLATA PLAKETA za najboljšo predstavo SREBRNA PLAKETA za predstavo SEVERJEVA NAGRADA za življenjsko delo: MATJAŽ ERŽEN FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo FESTIVALSKA NAGRADA za moško vlogo: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo kostumografijo: BARBARA DRMOTA FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo ČUFARJEVA PLAKETA za najboljšo predstavo MATIČEK za najboljšo predstavo MATIČEK za moško vlogo: MATEJ ČUJOVIČ FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo FESTIVALSKA NAGRADA za moško vlogo: MATEJ ČUJOVIČ FESTIVALSKA NAGRADA za žensko vlogo: IRENA KOŽUH FESTIVALSKA NAGRADA za mladega igralca: MAJA DEMŠAR POSEBNO PRIZNANJE za moško vlogo: BOJAN TRAMPUŠ MATIČEK za moško vlogo: MATEJ ČUJOVIČ MATIČEK za moško vlogo: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za glavno moško vlogo: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za stransko moško vlogo: JAN BERTONCELJ ZLATA PLAKETA na najboljšo predstavo SEVERJEVA NAGRADA za vlogo: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo FESTIVALSKA NAGRADA ZA glavno moško vlogo: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za stransko moško vlogo: JAN BERTONCELJ FESTIVALSKA NAGRADA za režijo: MATJAŽ ŠMALC MATIČEK za najboljšo predstavo po izboru žirije MATIČEK za igralski dvojec: BOJAN TRAMPUŠ in MATEJ ČUJOVIČ MATIČEK za vlogo: JAN BERTONCELJ POSEBNO PRIZNANJE za vlogo: PETRA KRANČAN LINHARTOVA PLAKETA JSKD RS: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo po izboru občinstva POSEBNO PRIZNANJE strokovne žirije za glasbene interpretacije ob klavirski spremljavi ČUFARJEVA PLAKETA za kolektivno igro LINHARTOVA LISTINA JSKD RS: LUDVIK KALUŽA NOVA GAZ LINHARTOVA PLAKETA JSKD RS: MATJAŽ ERŽEN FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo po izboru občinstva ČUFARJEVA PLAKETA za žensko vlogo: TAMARA AVGUŠTIN ČUFARJEVA PLAKETA za moško vlogo: MATEJ ČUJOVIČ FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo po izboru žirije MATIČEK za žensko vlogo: TAMARA AVGUŠTIN MATIČEK za najboljšo predstavo po izboru žirije LINHARTOVA LISTINA JSKD RS: KD LOŠKI ODER ŠKOFJA LOKA FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo po izboru žirije NAJBOLJŠA KOMEDIJATKA: JUŠA BERCE SEVERJEVA NAGRADA za vlogo: MATEJ ČUJOVIČ LINHARTOVA LISTINA JSKD RS: JUŠA BERCE FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo po izboru žirije FESTIVALSKA NAGRADA za glavno žensko vlogo po izboru žirije FESTIVALSKA NAGRADA za režijo po izboru žirije FESTIVALSKA NAGRADA za kostumografijo po izboru žirije FESTIVALSKA NAGRADA za scenografijo po izboru žirije MATIČEK za najboljšo predstavo po izboru žirije MATIČEK za žensko vlogo: TAMARA AVGUŠTIN ZLATA PLAKETA za najboljšo predstavo ČUFARJEVA PLAKETA za žensko vlogo: TAMARA AVGUŠTIN ZLATA PLAKETA za najboljšo predstavo FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo stransko moško vlogo: IZTOK DRABIK ZLATA PLAKETA za najboljšo predstavo SEVERJEVA NAGRADA za življenjsko delo: JUŠA BERCE PRIZNANJE za lektorski dosežek: LUDVIK KALUŽA PRIZNANJE za najboljšo stransko moško vlogo: MATEJ ČUJOVIČ ČUFARJEVA PLAKETA za najboljšo predstavo po izvoru žirije KOMEDIJANT sezone: BOJAN TRAMPUŠ ČUFARJEVA PLAKETA za najboljšo moško vlogo: MATEJ ČUJEVIČ SEVERJEVA NAGRADA za življenjsko delo: JANEZ DEBELJAK BRONASTI GRB OBČINE ŠKOFJA LOKA SEVERJEVA NAGRADA za življenjsko delo: POLDKA ŠTIGLIC <ref name=":29">{{Navedi splet |title= Spletna stran Loškega odra|url= https://www.kd-loskioder.si/vizitka/#nagrade|access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> ==Viri== * Arhiv Loški oder. * SI_ZAL_ŠKL/0091, Katoliško prosvetno društvo Škofja Loka. Zgodovinski arhiv Ljubljana (Enota v Škofji Loki). * SI_ZAL_ŠKL/238, Loški oder. Zgodovinski arhiv Ljubljana (Enota v Škofji Loki) * Spletna stran Loškega odra: https://www.kd-loskioder.si/ ==Bibliografija== * Čeh, Petra. »Kulturno in umetniško dogajanje,« ''Od osvoboditve do osamosvojitve. Loško ozemlje od leta 1945 do 1991'', Škofja Loka: Loški muzej, 2021. * Gartner, Gregor. »Kako so se 122 let tresle gledališke deske na Spodnjem trgu, 1. del.« ''Loški razgledi'' 71, št. 1 (2024): 69–87. * Krek, Janko. »Delo KUD Tone Šifrer v sezoni 1954/55.« ''Loški razgledi'' 2, št. 1 (1955): 222–223. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-EWXPUHXB/91442ae3-261c-41a8-bcef-399aa1ce1e71/PDF * Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF * Krek, Janko. »Kulturnoprosvetno življenje v Škofji Loki v zadnjih letih (od 1958 do 1971/72).« ''Loški razgledi'' 19, št. 1. (1972): 236–242. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-B6KGA1WJ/ffce930f-984b-4150-8947-aafa5049bc2a/PDF * Krek, Janko. »Par gledaliških problemov.« ''Loški razgledi'' 1, št. 1 (1954): 176–178. http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H4EHNO2S * Krek, Janko. »Prve Škofjeloške poletne prireditve.« ''Loški razgledi'' 10, št. 1. (1963): 222–227. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-I4ZOV6Z0/78c9a72f-555b-49c7-b6af-5e9fce7f420d/PDF * Krek, Janko. »Škofjeloške poletne prireditve 1964.« ''Loški razgledi'' 11, št. 1. (1964): 216–220. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-NX8GFC18/4dc9daad-afba-4101-a592-1c35d4a0df88/PDF * Krek, Janko. »Škofjeloške poletne prireditve 1965.« ''Loški razgledi'' 12, št. 1. (1965): 119–120. https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CW09P3ZW * Malovrh, Lojze. »Škofja Loka v jubilejnem letu.« ''Loški razgledi'' 21, št. 1. (1974): 253–268. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-2XLH1LYW/4e161ae4-e9d1-4b94-bc5a-531a7f75ed65/PDF * Pegam, Judita. ''Škofjeloška društva in njihova dejavnost v obdobju 1918–1941''. Seminarska naloga, Škofja Loka 1986. * Pirc, Tone. »Od Slovenskega bralnega društva do društva Prosveta.« ''Loški razgledi'' 17, št. 1. (1970): 117–134. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NGQWUOF5/2ac8301a-dd04-4e85-b15a-0741fdbb144f/PDF * Pretnar, Bogi. »Kako in zakaj šriplje Loški oder. »Za pol klobase in za drva špilamo!«« ''Stop!'' 9, št. 19. (1976): 10–11. * Štukl, France. ''Knjiga hiš v Škofji Loki II''. Škofja Loka: Zgodovinski arhiv Ljubljana, 1984. ==Sklici== [[Kategorija:Gledališča v Sloveniji]] fh7sicccqq9wjjmak4e5kgzn2zy7zxq 6775050 6775049 2026-11-05T07:59:01Z 5ra.stare 216578 6775050 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Loški oder | image = [[File:Vrata Loškega odra.jpg|thumb|The door of Loški oder]] | locmapin = Slovenija | location = Spodnji trg 14, [[Škofja Loka]] | owner = Kulturno društvo Loški oder | občina = Škofja Loka }} '''Loški oder''' deluje že od leta 1902 in je najstarejše amatersko gledališče v Sloveniji. Gre za nevladno organizacijo v javnem interesu, ki deluje na področju kulture. Svoje prostore ima v [[Škofja Loka|Škofji Loki]], na Spodnjem trgu 14. Loški oder sestavljajo ljubiteljski igralci, poklicni tehnika in uprava, z njimi pa sodelujejo tudi profesionalni zunanji sodelavci z gledališkega področja.{{sfn|Arhiv Loškega odra 2026}} == Zgodovina == === Katoliško prosvetno društvo === [[Katoliško prosvetno društvo|Katoliško prosvetno društvo]] v Škofji Loki se je začelo leta 1894, ko so iz Škofjeloške čitalnice odšli vsi duhovniki in drugi klerikalno misleči člani. Katoliško prosvetno društvo je kupilo prostore današnjega Loškega odra leta 1902.{{sfn|Pegam|1986|p=22, 24–28}} Na prostoru, kjer je sedaj dvorana, je imela kupljena hiša prej šupo in hlev, ki so ju podrli in julija leta 1902 jim je mestni urad izdal gradbeno dovoljenje za zgraditev nove dvorane in sobe.<ref name=":2">{{Navedi splet |title=Pirc, Tone. »Od Slovenskega bralnega društva do društva Prosveta,« ''Loški razgledi'' 17, št. 1 (1970): 117–134|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NGQWUOF5/2ac8301a-dd04-4e85-b15a-0741fdbb144f/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Prva igra, ki je bila uprizorjena ob otvoritvi drugega februarja 1903, je bila ''Mlini pod zemljo''.{{sfn|Gartner|1986|p=72}} Zanjo so se odločili, ker ima samo moške vloge, saj takratna duhovščina še ni dovolila, da bi se igrale igre z mešanimi vlogami.<ref name=":2">{{Navedi splet |title=Pirc, Tone. »Od Slovenskega bralnega društva do društva Prosveta,« ''Loški razgledi'' 17, št. 1 (1970): 117–134|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NGQWUOF5/2ac8301a-dd04-4e85-b15a-0741fdbb144f/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Prirejali so različne gledališke igre, Miklavževanja, proslave in številna predavanja ter tečaje. Med letoma 1933 in 1935 so prenehali z dejavnostmi, od leta 1935 do okupacije leta 1941 pa so delovali pod novim imenom, Prosvetno društvo v Škofji Loki.{{sfn|Pegam|1986|p=22, 24–28}} === Društveno delovanje in gledališka dejavnost med prvo svetovno vojno === Ko se je leta 1914 začela [[prva svetovna vojna]], je to vplivalo tudi na društvo in njegovo gledališko delovanje. Društvene dejavnosti so potekale do julija 1915, dokler ni prišlo do ukaza, da se morajo vsi društveni prostori izprazniti. Na ta ukaz je verjetno vplivalo odprtje [[Soška fronta|Soške fronte]] blizu Škofje Loke, saj so se po mestu odpirale različne bolnišnice, v prostore Katoliškega prosvetnega društva se je naselil [[Rdeči Križ]]. Leta 1918 so bili prostori ponovno vrnjeni društvu.{{sfn|Gartner|2024|p=71}} === Gledališka dejavnost med obema vojnama === Leta 1919 je Katoliško prosvetno društvo, ki se je takrat imenovalo Katoliško izobraževalno društvo in je imelo že 300 članov, praznovalo svojo 25. obletnico delovanja. Leto kasneje pa naj bi odigrali kar 22 predstav. Leta 1927 so odigrali 14 predstav, enako pa tudi leto pozneje. Takrat so uvedli tudi sklep, da bodo igralcem namenili pet odstotkov čistega dobička od vsake igre. Leta 1929 so v prostorih dobili tudi kino, ki je začel delovati eno leto kasneje. Leta 1930 sta na odru gostovala Ljubljanska drama in Kranjski oder, Ločani pa so gostovali v Kranju.{{sfn|Gartner|2024|p=73}} Društvo je takrat pestila denarna kriza, ki je v tistem času zajela širši evropski prostor. Tudi obisk gledaliških predstav je upadel do prepovedi kino predstav leta 1932. Takrat se je društvo usmerilo samo v gledališke dejavnosti in so skoraj vsako nedeljo uprizorili igro. Leta 1933 je prišel ukaz o razpustitvi društev, vendar je Škofjeloško društvo kljub temu še vedno delovalo. Dokončno je bilo razpuščeno novembra 1933. Do ponovne vzpostavitve društva dve leti pozneje sta v prostorih današnjega Loškega odra delovala le še gledališki odsek pod vodstvom Franceta Pirca in Krožek mladenk, ki ga je vodila Jožica Debeljak. V gledaliških prostorih so gostovale tudi druge zasedbe, recimo iz Ljubljane in Kranja. Ko je bila med drugo svetovno vojno država okupirana, je bilo društvo ukinjeno.{{sfn|Gartner|2024|p=73}} ===Kulturno društvo v Škofji Loki 1945–1947=== Med drugo svetovno vojno, do leta 1945, je bil v Prosvetnem domu kulturni molk. Občasno so v njem imeli varietejske nastope, ki so bili namenjeni vojakom, drugače pa je tam delovala zdravniška pregledovalnica, kasneje pa je bila tam domobranska postojanka.<ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> 21. junija 1945 pa je kulturna dejavnost v Škofji Loki ponovno oživela. V sklopu Akademije agitacijsko propagandnega odseka Mestnega odbora so namreč uprizorili partizansko enodejanko [[Mile Klopčič|Mileta Klopčiča]] ''Mati'', ki jo je režiral [[Jože Audič]]. Obenem pa je posebni upravljali odbor začel z ustanovitvijo Kulturnega društva v Škofji Loki, ki je bilo ustanovljeno 21. septembra 1945. Prvi predsednik društva je bil [[Janko Kokalj]], prvi načelnik dramske sekcije pa je postal Jože Audič.<ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Društvo je bilo sestavljeno iz več sekcij, med drugim so bile gledališka, šahovska, glasbena in pevska. Ob svoji ustanovitvi je imelo društvo dvesto članov, 50 pa jih je sodelovalo v gledališki sekciji. Preureditev in prenova Kulturnega doma, ki sta potekali že po koncu druge svetovne vojne, sta bili v veliki meri dokončani do ustanovitve Kulturnega društva. 13. oktobra istega leta je že potekala otvoritvena predstava [[Ivan Cankar|Cankarjevih]] ''Hlapcev'', ki jo je režiral Jože Audič.{{sfn|Gartner|2024|p=77}} V prvih letih po vojni je veliko težavo predstavljalo lastništvo doma. Stavba je bila namreč še vedno v lastništvu bivše Ljubljanske hranilnice, ki jo je formalno dobila v last leta 1929. Obstajala je možnost, da bi društvo za prostore plačevalo najemnimo, pri kateri bi bil upoštevan vložek društva pri obnovi doma. V društvu je prevladovalo mnenje, da stavbe ne bi odkupili, nekateri so imeli celo idejo, da bi zgradili lastni kulturni dom. Vprašanje, kdo je lastnik doma je bilo težavno tudi kasneje, saj se je društvo s tem ukvarjalo več let in niso želeli plačati določenih računov za njegovo obnovo, dokler ni bila dilema o lastništvu rešena. Oviro za dobro delovanje društva so namreč predstavljali prostori, ki so bili dani v najem stanovalcu in tovarni Šešir, društvo pa tudi ni imelo hišnika, ki bi skrbel za njihovo urejenost.{{sfn|Gartner|2024|p=79}} Gledališka dejavnost po vojni je bila zelo aktivna. Dramska sekcija društva je imela po otvoritveni predstavi v treh mesecih skupno dvajset uprizoritev različnih gledaliških iger. Poleg uprizarjanja gledaliških iger je bila dramska sekcija dejavna tudi organizacijsko. Njen odbor se je redno sestajal in razpravljal o razporeditvi programa, obnovi prostorov in organizaciji sekcije. Poseben sestanek so imeli tudi režiserji, ki so sestavili izbor iger za tekočo in naslednje sezone. Sestavili so zelo ambiciozen program za prihajajoče predstave, ki se ga do neke mere drži Loški oder še danes.{{sfn|Gartner|2024|p=78–79}} ===Leto 1946: novi uspehi in težave=== Leta 1946 je bilo finančno stanje društva in dramske sekcije že boljše kot eno leto prej. V tem letu so imeli sedem domačih premier, 13 domačih ponovitev, 16 gostovanj drugih igralskih zasedb in eno gostovanje drugod. Imeli so tudi veliko drugih proslav in pevskih koncertov ter koncert orkestra. Vsako prireditev so morali prijaviti pri Okrajnem ljudskem odboru. Predstave so običajno uprizarjali ob nedeljah in tudi ob sobotah.{{sfn|Zapisnik prve redne seje gledališkega odseka KUD 11. 2. 1946.}} Dramska sekcija kulturnega društva je imela veliko težavo, ko je šlo za privabljanje mladih k sodelovanju pri gledališki skupini. Prizadevanja za mladinsko in otroško gledališko skupino so se nadaljevala vse do današnjega dne, bila so bolj ali manj uspešna. [[Poldka Štiglič]] je v letu 1946 dobila nalogo, da sestavi seznam vseh mladih, ki bi se zanimali za igranje. Istega leta je društvo imelo še druge težave. Razmišljalo se je o njegovi ukinitvi, vsekakor pa je bila potrebna reorganizacija. Društvo namreč ni delovalo notranje povezano, prav tako niso vodili evidence vseh članov. Nekateri sploh niso bili aktivni in se niso udeleževali sej in sestankov. Nekatere igre v dramski sekciji pa so odpadle, čeprav so igralci že imeli vaje. Dramska sekcija je bila preobremenjena, veliko igralcev pa je tudi sodelovalo pri različnih igralskih skupinah. Na drugi redni skupščini Kulturnega društva Škofja Loka so tako razmišljali o reorganizaciji in o tem, da se mora društvo nasloniti na organizacije, ki so bile finančno močne.<ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Dramska sekcija je imela tudi idejo, da bi se morala osamosvojiti in preimenovati v Ljudsko gledališče, saj je bila v društvu najbolj aktivna. Skupščina se je zaključila s tem, da so izglasovali naslonitev na množične organizacije, poleg tega pa so se preimenovali v Kulturni aktiv OF v Škofji Loki, za predsednika pa so izvolili [[Janko Regvat|Janka Regvata]]. Kulturni dom so preimenovali v Dom ljudske prosvete v Škofji Loki, v istem letu pa se je društvo spet preimenovalo, in sicer v Svet ljudske prosvete pri mestnem odboru OF in potem še v Mestni svet ljudske prosvete Škofja Loka.{{sfn|Gartner|2024|p=80}} === Svet ljudske prosvete (1947–1949) === Novo ime društva vseeno ni pripomoglo k izboljšanju težav, premalo se je namreč vlagalo v kulturno dejavnost. Dramska sekcija je izvedla manj predstav, kot je sprva obljubila, mladi pa se še vedno niso zanimali za igralske dejavnosti. Prišlo je do predloga, da bi organizirali različne tečaje, ki bi potekali v Domu ljudske prosvete, da bi vzbudili zanimanje in izobrazili nov kader. Veliki težavi sta Svetu ljudske prosvete še vedno predstavljali vprašanje o lastništvu doma in odsotnost hišnika. Nekatere hišnikove naloge je sicer opravljal vsakokratni društveni gospodar, v letih 1946 in 1947 pa je hišnikova opravila prevzel Pepe Guzelj, ki je prevzel tudi ponovno delovanje gledališke knjižnice. Glede na začetni zagon ob koncu vojne, bi lahko obdobje od 1947 do 1949 označili za obdobje mrtvila. V tem času so se v Škofji Loki ustanovile tudi druge gledališke družine, npr. puštalska, ki jo je vodil [[Polde Polenc]] in gledališki aktiv krajevnega sindikalnega sveta. Gledališke družine so društvu vzele veliko igralcev, saj so slednji sodelovali pri različnih gledaliških skupinah, kar je privedlo do tega, da je dramska sekcija Mestnega sveta ljudske prosvete Škofja Loka pogosto ostala brez premier.<ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Istega leta so za dvorano kupili 300 nepremičnih stolov, denar zanje pa so dobili v fondu Novi dom. Problem jim je povzročala hramba prospektov in kulis, ki so jih hranili v kleti, kjer so se zaradi velike vlage bali, da bi se uničili. Odločili so se, da jih bodo prestavili na podstreho, vendar pa za ta podvig dolgo niso dobili pomoči, zato je prestavljanje kulis in prospektov trajalo nekaj mesecev. V tem času so tudi temeljito očistili oder in garderobo, izdelali so nove karnise, dobili novega šepetalca in izrazili so zahtevo za združenje ljudske in sindikalne dramske skupine, kar bi pomenilo, da bi znotraj društva delovali dve gledališki skupini, vsaka od njiju pa bi imela med 20 in 25 članov.{{sfn|Zapisnik prve redne seje gledališkega odseka KUD 11. 2. 1946.}} Čeprav je imelo društvo v tistih časih precej težav, vseeno ni povsem prenehalo z delovanjem. Še vedno so gostili veliko predstav drugih gledaliških skupin. Poleg tega je Mestni ljudski odbor 17. avgusta 1948 od Komisije za likvidacijo kreditnih zadrug kupil Kulturni dom in ga dal v upravo sindikatom in Mestni prosveti. S tem so rešili lastninsko vprašanje in gledališka dejavnost se je s tem spet povečala. V sezoni 1948/49 so namreč imeli sedem premier, pet več kot v sezoni prej.{{sfn|Zapisnik redne seje odbora ljudske prosvete 9. 3. 1948.}} === SKUD Tone Šifrer (1949–1953) === Društvo je bilo osmega maja 1949 ponovno ustavljeno pod novim imenom, in sicer Sindikalno kulturno umetniško društvo [[Tone Šifrer]], ki mu je predsedoval [[Stane Hribarnik]].<ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Novo društvo se je ustanovilo zaradi neaktivnosti v Svetu ljudske prosvete, zato je postalo nujno, da ga prevzame sindikat SKUD. Čeprav je bilo društvo uspešno pred ustanovitvijo SKUD, se je še vedno soočalo s težavami. Poleg neaktivnosti so imeli težave z neprimernim ravnanjem s kulisami in drugim gledališkim inventarjem, še vedno pa so bili brez hišnika. SKUD Toneta Šifrerja je hišnika končno dobil prvega julija 1949, ki je skrbel za red in čistočo ter popravljal kulise. Med sekcijami SKUD-a je imela največji uspeh prav dramska sekcija, ki jo je vodil [[Polde Polenc]] in je poleti organizirala tudi dramski tečaj, ki so se ga udeležili mladi. {{sfn| Poročila za občni zbor KUD 1955.}} Vsako leto je gledališka sekcija pripravljala več predstav, ki so jih pripravili številni režiserji, režiserke in igralci. Med drugim so uprizorili tudi prvo opereto, in sicer ''Planinsko rožo'', ki jo je režiral [[Fran Bevc]]. V gledališki sezoni 1951/52 so z društvom sodelovali trije režiserji z dvema asistentoma režije, ki so za svoje delo dobivali ustrezno akontacijo. V tej sezoni naj bi vsega skupaj igralo 250 igralcev, ki so uprizorili pet premier in 21 ponovitev. Še vedno pa mladina ni bila preveč zainteresirana za sodelovanje, zato so mlade še bolj vabili medse, npr. z raznimi tečaji.{{sfn| Poročila za občni zbor KUD 1955.}} V naslednji gledališki sezoni (1952/53) so imeli sedem premier, gostili pa so tudi druge gledališke skupine, npr. [[Mestno gledališče ljubljansko|Mestno gledališče Ljubljana]], SKUD »Brata Križnar« Godešič, Gimnazijo Škofja Loka, Mladinsko gledališče Kranj, Svoboda Bežigrad, Ljubljana in Svoboda, Tržič. Za leto 1953 je poznana tudi starostna struktura igralcev, in sicer 58 odraslih, 55 mladincev in 23 pionirjev, skupno 136 oseb, od katerih jih je bilo 8 režiserjev in 20 tehničnih delavcev.{{sfn| Poročila za občni zbor KUD 1955.}} Dramski sekciji SKUD so v tistem času konkurenco predstavljali kino, veselice in aktivnosti drugih dramskih skupin, saj je bilo društvo razočarano na slabim obiskom predstav. Pričeli so razmišljati o abonmajskih programih, vseeno pa so se zavedali, da morajo ohranjati kvaliteto predstav, ne glede na obisk. Zanemarjenost dvorane in odra ter tehnična zaostalost sta ponovno postali problem. Zato se je leta 1952 ponovno pojavila želja o prenovi oziroma izgradnji novega kulturnega doma, ki pa se dolga leta ni uresničila. V sledečih letih se je pojavila ideja o tem, da bi plačali delo režiserja, kar bi pripeljalo do tega, da bi se z gledališkim dogajanjem ukvarjal nekdo, ki ne bi bil obremenjen še z drugimi dejavnostmi. Prav tako so dobili zamisel, da bi se bolj posvetili tudi govoru v gledaliških igrah, za kar bi morali dobiti lektorje. V sezoni 1952/53 so začeli izdajati ''Škofjeloški prosvetni list'', ki je bralcem prikazoval delo gledališča, občasno pa so bili v njem tudi članki o škofjeloških dogodkih in zgodovini.{{sfn| Poročila za občni zbor KUD 1955.}} === KUD Tone Šifrer === 16. septembra 1953 se je iz SKUD Toneta Šifrerja društvo preimenovalo v Kulturno umetniško društvo [[Tone Šifrer|Toneta Šifrerja]].<ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> V sezoni 1954/55 so uprizorili šest del, finančno najuspešnejša je bila ''Dobri vojak Švejk''.<ref name=":14">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Delo KUD Tone Šifrer v sezoni 1954/55,« ''Loški razgledi'' 2, št. 1 (1955): 223.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-EWXPUHXB/91442ae3-261c-41a8-bcef-399aa1ce1e71/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Razmišljanja o prenovi dvorane so bila še vedno aktualna, saj je bila potrebna večjih popravil, poleg tega pa je gledališču primanjkovalo reflektorjev in zaves.<ref name=":15">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Delo KUD Tone Šifrer v sezoni 1954/55,« ''Loški razgledi'' 2, št. 1 (1955): 223.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-EWXPUHXB/91442ae3-261c-41a8-bcef-399aa1ce1e71/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Poleg tega je bilo prisotno tudi trenje med različnimi sekcijami društva, zlasti med najmočnejšima, gledališko in godbeno.<ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Prav zaradi teh trenj na oder niso postavili operete, ki bi lahko pripomogla k boljšemu finančnemu stanju društva.<ref name=":16">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Par gledaliških problemov.« ''Loški razgledi'' 1, št. 1 (1954): 176–178.|url= http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H4EHNO2S|access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> V tistem času je zaradi svojega kvalitetnega dela kulturno društvo vzgojilo zahtevno in kulturno razgledano publiko. Na oder so začeli privabljati tudi mlajše igralce, kar je pripomoglo k temu, da je bila sezona 1955/56 uspešnejša. Leta 1957, po dvanajstih letih delovanja, je društvo imelo 74 premier.<ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> ===Delavsko prosvetno društvo (DPD) Svoboda v Škofji Loki (1957–1964)=== KUD Tone Šifrer se je leta 1957 preimenovalo v Delavsko prosvetno društvo Svoboda v Škofji Loki. Znotraj društva je bilo deset odsekov: knjižnica, pihalna godba, glasbena šola, orkester, pevski zbor, likovna sekcija, lutkovna sekcija, klubska izobraževalna sekcija in gledališka sekcija – Loško gledališče. Prav gledališka sekcija in njeno delo je bila osrednji del kulturnoprosvetnega dela. Sezono 1957/58 so začeli z uprizoritvijo gledališke igre ''Gimnazijci'', avtorja [[Konstantin Trenjov|Konstantina Trenjova]], ki jo je režirala [[Vida Zupanc]]. Osrednja predstava v sezoni pa je bila Sketova ''Miklova Zala'', ki jo je režiral [[France Finžgar]]. V naslednji sezoni, 1958/59, so imeli tri premiere, v naslednjih dveh sezonah pa pet premier (1959/60 tri in 1960/61 dve). Leta 1961 je občni zbor društva predlagal ustanovitev polpoklicnega gledališča.<ref name=":17">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Kulturnoprosvetno življenje v Škofji Loki v zadnjih letih (od 1958 do 1971/72).« ''Loški razgledi'' 19, št. 1. (1972), 238|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-B6KGA1WJ/ffce930f-984b-4150-8947-aafa5049bc2a/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Leta 1963, ob štirideseti obletnici smrti [[Ivan Tavčar|Ivana Tavčarja]], so organizirali prve Škofjeloške poletne prireditve. Za organizacijo je poskrbel poseben odbor, ki je delovali v sklopu DPD Svoboda v Škofji Loki, a je imel svoje finančno poslovanje. Odločili so se, da bodo poletne prireditve potekale od 24. avgusta do 1. septembra 1963, njihov pokrovitelj pa je bil [[Boris Ziherl]]. Program poletnih prireditev je bil zelo pester. Na Loškem gradu so premierno uprizorili ''Visoško kroniko'', ki jo je dramatiziral in zrežiral [[Polde Polenec]]. Devet predstav ''Visoške kronike'' si je ogledalo več kot tisoč ljudi, na zadnjih dveh pa sta gostovala člana SNG Drame v Ljubljani, [[Jurij Souček]] v vlogi Polikarpa in [[Mileva Zakrajšek]] v vlogi Pasavarice. 24. septembra je ''Visoško kroniko'' posnela [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Ljubljana]] in posnetek predvajala 31. oktobra 1963 za jugoslovansko televizijsko omrežje.<ref name=":18">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Prve Škofjeloške poletne prireditve.« ''Loški razgledi'' 10, št. 1. (1963): 222–227|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-I4ZOV6Z0/78c9a72f-555b-49c7-b6af-5e9fce7f420d/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Škofjeloške poletne prireditve so organizirali tudi eno leto kasneje. Odločili so se, da bo program poletnih prireditev »temeljil na delih slovenske klasike z ljudskim značajem in folklornimi elementi, ki so primerna za uprizoritve na prostem«.<ref name=":19>{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Škofjeloške poletne prireditve 1964.« ''Loški razgledi'' 11, št. 1. (1964): 216–220|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-NX8GFC18/4dc9daad-afba-4101-a592-1c35d4a0df88/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Veljalo je tudi, da naj prireditve pripravijo na domačih tleh in naj v njih sodelujejo domačini, amaterji. Odločili so se tudi, da bodo v okviru poletnih prireditev praznovali tudi obletnice domačih in tujih ustvarjalcev. Na poletnih prireditvah so tako leta 1964 uprizorili ''Županovo Micko'' v režiji [[Janko Krek|Janka Kreka]] in prireditev ''Naš Shakespeare'' ob štiristoti obletnici pisateljevega rojstva.<ref name=":19>{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Škofjeloške poletne prireditve 1964.« ''Loški razgledi'' 11, št. 1. (1964): 216–220|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-NX8GFC18/4dc9daad-afba-4101-a592-1c35d4a0df88/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> V tistem času so spet razmišljali o tem, da bi ustanovili amatersko loško gledališče. 30. septembra 1964 je tako potekal razgovor kulturnih delavcev različnih organizacij, kjer so prišli do sklepa, da so pogoji za ustanovitev amaterskega gledališča glede na tradicijo, kader in interes zreli. Vseeno pa so največjo težavo temu predstavljali neaktivnost DPD Svoboda, neurejenost razmer v stavbi društva in nedelavnost ter slaba organiziranost vodstva društva. Medtem ko so vse ostale sekcije, razen dramske, zamrle ali pa se osamosvojile. Izražen je bil predlog, da bi ob prenehanju obstoja DPD Svoboda vse nepremičnine in premičnine prevzelo amatersko gledališče, a bi nujno morali izglasovati novega gospodarja in hišnika, saj je bil dom društva zanemarjen. 16. novembra je potekal zadnji občni zbor DPD Svobode, kjer so skoraj vsi, razen enega, izglasovali, da DPD Svoboda postane Loško gledališče.{{sfn| Zapisnik razgovora o formiranju amaterskega gledališča 30. 10. 1964.}} ===Loško gledališče (1964–1974)=== Na seji gledališkega sveta se je novo društvo 25. novembra 1964 tudi uradno preimenovalo v Loško gledališče. Za upravnika gledališča so izbrali [[Polde Polenec|Poldeta Polenca]], določili pa so tudi komisijo, ki je bila odgovorna za izvedbo primopredaje nepremičnin in premičnin, ki so bile v lasti DPD Svoboda. Društvo Loškega gledališča je imelo svojo upravo (z upravnikom, tajnico, računovodkinjo, tehničnim vodjem, reklamo in predsednikom umetniškega sveta), gledališki in umetniški svet, šepetalce, tehnično osebje, hišnico, maskerje in garderoberje. Zastavili so si tudi obsežen program, ki je sledil programom prejšnjih let. Prizadevali so si za čimbolj kvalitetno delo in gostovanja, spodbujanje gledališke dejavnosti v Škofji Loki, pridobivanje novih članov, sploh mladih in organizacijo tečajev za izobrazbo amaterskih režiserjev in igralcev.{{sfn| Zapisnik občnega zbora DPD Svoboda 16. 11. 1964.}} Z začetkom delovanja Loškega gledališča so januarja 1965 uprizorili igro [[Ilias Venesis|Iliasa Venesisa]] ''Blok C'', v režiji [[Peter Jamnik|Petra Jamnika]], marca pa so odigrali [[William Shakespeare|Shakespearjevo]] ''Zimsko pravljico'', ki jo je režiral Polde Polenec.{{sfn| Zapisnik občega zbora Loškega gledališča}} Loško gledališče je skrbelo tudi za nadaljevanje Poletnih prireditev, ki so jih v tem letu izvedli zadnjič. Odigrali so Medvedovo tragedijo o kmečkih uporih ''Za pravdo in srce'', ki je imela še sedem ponovitev in jo je posnela tudi ljubljanska televizija.<ref name=":23">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Škofjeloške poletne prireditve 1965.« ''Loški razgledi'' 12, št. 1. (1965): 119–120|url= https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CW09P3ZW|access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> S tem, ko je bilo konec poletnih prireditev, se je tudi delo v Loškem gledališču počasi ustavljalo, kar je bilo posledica slabe finančne in moralne podpore. Društvo se je soočalo z že starimi težavami, predvsem z neprimernostjo in neurejenostjo prostorov, ki jih do tedaj nikoli niso uspeli temeljito obnoviti. Poleg tega pa so težave povzročale tudi finance, spori nerazumevanja in nedejavnost.{{sfn| Zapisnik občega zbora Loškega gledališča}} Zaradi zastarelosti društvenih prostorov se je v tem času Loško gledališče preselilo v prostore [[Loški grad|Loškega gradu]], kjer je bil sicer [[Loški muzej]]. V Galeriji na gradu je Loško gledališče med drugim uprizorilo dve igri, in sicer [[Jean Paul Sartre|Sartrova]] ''Zaprta vrata'' in [[Branko Hofman|Hofmanovega]] ''Moža brez obraza''.<ref name=":5">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Kulturnoprosvetno življenje v Škofji Loki v zadnjih letih (od 1958 do 1971/72).« ''Loški razgledi'' 19, št. 1. (1972), 238|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-B6KGA1WJ/ffce930f-984b-4150-8947-aafa5049bc2a/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> 1969. leta je bilo ustanovljeno Eksperimentalno gledališče Oder-Galerija na pobudo Petra Jamnika. Uprizarjalo je sodobne dramske tekste, imeli pa so malo ponovitev, za razliko od klasičnega gledališča, kjer so bile predstave daljše in so imele številne ponovitve.{{sfn|Čeh|2021|p=51}} Omeniti moramo tudi Gledališče za enega, ki ga je ustanovil [[Stane Sever]], ki velja za najuglednejšega slovenskega gledališkega in filmskega igralca povojnega obdobja, za igranje monodram. V sklopu Gledališča za enega je uprizoril le igro ''Krotko dekle'', kmalu zatem (leta 1970) je namreč umrl. V njegovo čast se v Škofji Loki še danes podeljujejo [[Severjeve nagrade]] za igralske dosežke profesionalnih in ljubiteljskih igralcev ter študentov dramske igre.{{sfn|Čeh|2021|p=51}} Bolj aktivno je gledališče spet postalo v sezoni 1970/71, ko je bil ponovno razpisan abonma. Leta 1973, ko je Škofja Loka praznovala tisočo obletnico, je Loško gledališče sodelovalo tudi z drugimi gledališkimi skupinami iz okolice. Za tisočo obletnico Škofje Loke so na grajskem vrtu postavili gledališče na prostem s tribunami. Uprizorili so dramatizacijo Tavčarjevih del ''V Zali'' in ''Visoške kronike''. Obe je režiral Polde Polenec, ki je leto pozneje umrl. Za tisočo obletnico so uprizorili tudi igro Janka Kreka ''Škofja Loka skozi stoletja'', ki jo je režiral [[Jože Vozny]], profesionalni režiser iz Ljubljane.<ref name=":26">{{Navedi splet |title=Malovrh, Lojze. »Škofja Loka v jubilejnem letu.« ''Loški razgledi'' 21, št. 1. (1974): 264|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-2XLH1LYW/4e161ae4-e9d1-4b94-bc5a-531a7f75ed65/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> V tem času so si v društvu še vedno močno prizadevali za obnovo stavbe ob podpori Skupščine občine Škofja Loka. Leta 1974 je prišlo do združitve Eksperimentalnega gledališča Oder Galerija in Loškega gledališča, preimenovali so se v Loški oder, za prvega predsednika pa so izvolili [[Janez Ziherl|Janeza Ziherla]].{{sfn| Zapisnik občega zbora Loškega gledališča}} === Loški oder (od 1974 dalje) === Loški oder je od leta 1974 do 1988 deloval bolj ali manj neprekinjeno. Razmere v dvorani so bile še vedno slabe, igralci pozimi niso mogli igrati.{{sfn|Pretnar|1976|p=10–11}} Do celovite prenove prostorov je končno prišlo leta 1981, zanjo so zapravili 25.563.733,15 din, po njen pa je število predstav naraslo.{{sfn|Štukl|1984|p=103}} Naslednje leto so v prenovljeni dvorani začeli s podeljevanjem Severjevih nagrad, ki jih na Loškem odru podeljujejo še danes. Severjevo nagrado za življenjsko delo so prejeli tudi številni igralci Loškega odra, med drugim [[Poldka Štiglic]], [[Janez Debeljak – Janče]] in [[Juša Brce]]. Leta 1983 je Spodnji trg 14, ki je bil od leta 1948 v zemljiško knjigo vpisan kot splošno javno premoženje, postal last Loškega odra.{{sfn|Štukl|1984|p=103}} Ob postopku denacionalizacije je bilo lastništvo stavbe spet vprašljivo, razrešilo se je šele leta 2007, ko je Kulturno društvo Loški oder skoraj izgubilo lastništvo, zahtevali sta ga Zveza hranilno kreditnih združb Slovenije in Slovenska zadružna kmetijska banka Ljubljana. Pred Ministrstvom za kulturo sta v postopku denacionalizacije Loški oder zastopala predsednik Janez Debeljak – Janče kot zakoniti zastopnik in član društva ter pravnik [[Matej Čujovič]]. Pogodili so se za odškodnino, ki jo je plačal Slovenski odškodninski sklad, tako da je Kulturno društvo Loški oder ohranilo lastninsko pravico na zemljišču. Od leta 1988 naprej je bilo dogajanje na Loškem odru izredno pestro, tako s strani domači predstav kot gostovanj. Leta 1988 je domača zasedba v režiji [[Lojze Domajnko|Lojzeta Domajnka]] pripravila igro ''Hrup za odrom'', ki so jo v Škofji Loki odigrali šestnajstkrat, petkrat pa so z njo šli na gostovanja. Zaradi pomanjkanja režiserjev in tehničnega osebja, ki bi istočasno delali dve predstavi, pa je bilo čutiti pomanjkanje na področju otroških predstav. Začeli so se prijavljati tudi na tekmovanja, leta 1990 pa so uvedli rdeči abonma, ki je imel 171 prijavljenih abonentov. Predsedniku društva je pomagala vodja gledališča. Sodelovali so tudi s profesionalci, ki so na Loškem odru po navadi opravljali delo režiserjev (npr. Jože Vozny, [[Matija Milčinski]], [[Milan Golob]], [[Matjaž Šmalc]], [[Alenka Bole Vrabec]], [[Dejan Spasić]]). Nekateri člani Loškega odra so pozneje začeli igrati tudi profesionalno, veliko članov pa je napisalo uspešne drame, dramatizacije in priredbe. Otroške predstave so, za razliko od odraslih, režirali člani odrasle skupine, Loški oder pa sodeluje tudi z lektorjem Ludvikom Kalužo. ==Delovanje Loškega odra danes== Danes na Loškem odru deluje 60 članov, od katerih jih je aktivnih od 40 do 45. Predsednik društva je od leta 2011 Matej Čujovič. Člani igrajo prostovoljno in za to ne prejemajo honorarja. Na leto imajo od tri do štiri premiere, na Loškem odru danes delujejo tri igralske skupine, odrasla, mladinska in otroška. Na leto organizirajo med 120 in 130 dogodkov. Sodelujejo tudi s profesionalnimi režiserji, ki za svoje delo prejmejo honorar. Ponujajo tudi dve vrsti abonmaja, rdečega in modrega, ki zajemata pet predstav na leto, ena je domača, ostale pa so gostujoče.{{sfn|Arhiv Loškega odra 2026}} ==Nagrade in priznanja== ČUFARJEVA PLAKETA za moško vlogo FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo FESTIVALSKA NAGRADA za moško vlogo: BLAŽ VEHAR FESTIVALSKA NAGRADA za vizualno podobo SREBRNA PLAKETA za predstavo FESTIVALSKA NAGRADA za moško vlogo: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za moško vlogo: MATEJ ČUJOVIČ FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo NAJBOLJŠI KOMEDIJANT: BOJAN TRAMPUŠ ČUFARJEVA PLAKETA za najboljšo predstavo ČUFARJEVA PLAKETA za moško vlogo FESTIVALSKO PRIZNANJE ZA KOLEKTIVNO IGRO ZLATA PLAKETA za najboljšo predstavo SREBRNA PLAKETA za predstavo SEVERJEVA NAGRADA za življenjsko delo: MATJAŽ ERŽEN FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo FESTIVALSKA NAGRADA za moško vlogo: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo kostumografijo: BARBARA DRMOTA FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo ČUFARJEVA PLAKETA za najboljšo predstavo MATIČEK za najboljšo predstavo MATIČEK za moško vlogo: MATEJ ČUJOVIČ FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo FESTIVALSKA NAGRADA za moško vlogo: MATEJ ČUJOVIČ FESTIVALSKA NAGRADA za žensko vlogo: IRENA KOŽUH FESTIVALSKA NAGRADA za mladega igralca: MAJA DEMŠAR POSEBNO PRIZNANJE za moško vlogo: BOJAN TRAMPUŠ MATIČEK za moško vlogo: MATEJ ČUJOVIČ MATIČEK za moško vlogo: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za glavno moško vlogo: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za stransko moško vlogo: JAN BERTONCELJ ZLATA PLAKETA na najboljšo predstavo SEVERJEVA NAGRADA za vlogo: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo FESTIVALSKA NAGRADA ZA glavno moško vlogo: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za stransko moško vlogo: JAN BERTONCELJ FESTIVALSKA NAGRADA za režijo: MATJAŽ ŠMALC MATIČEK za najboljšo predstavo po izboru žirije MATIČEK za igralski dvojec: BOJAN TRAMPUŠ in MATEJ ČUJOVIČ MATIČEK za vlogo: JAN BERTONCELJ POSEBNO PRIZNANJE za vlogo: PETRA KRANČAN LINHARTOVA PLAKETA JSKD RS: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo po izboru občinstva POSEBNO PRIZNANJE strokovne žirije za glasbene interpretacije ob klavirski spremljavi ČUFARJEVA PLAKETA za kolektivno igro LINHARTOVA LISTINA JSKD RS: LUDVIK KALUŽA NOVA GAZ LINHARTOVA PLAKETA JSKD RS: MATJAŽ ERŽEN FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo po izboru občinstva ČUFARJEVA PLAKETA za žensko vlogo: TAMARA AVGUŠTIN ČUFARJEVA PLAKETA za moško vlogo: MATEJ ČUJOVIČ FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo po izboru žirije MATIČEK za žensko vlogo: TAMARA AVGUŠTIN MATIČEK za najboljšo predstavo po izboru žirije LINHARTOVA LISTINA JSKD RS: KD LOŠKI ODER ŠKOFJA LOKA FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo po izboru žirije NAJBOLJŠA KOMEDIJATKA: JUŠA BERCE SEVERJEVA NAGRADA za vlogo: MATEJ ČUJOVIČ LINHARTOVA LISTINA JSKD RS: JUŠA BERCE FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo po izboru žirije FESTIVALSKA NAGRADA za glavno žensko vlogo po izboru žirije FESTIVALSKA NAGRADA za režijo po izboru žirije FESTIVALSKA NAGRADA za kostumografijo po izboru žirije FESTIVALSKA NAGRADA za scenografijo po izboru žirije MATIČEK za najboljšo predstavo po izboru žirije MATIČEK za žensko vlogo: TAMARA AVGUŠTIN ZLATA PLAKETA za najboljšo predstavo ČUFARJEVA PLAKETA za žensko vlogo: TAMARA AVGUŠTIN ZLATA PLAKETA za najboljšo predstavo FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo stransko moško vlogo: IZTOK DRABIK ZLATA PLAKETA za najboljšo predstavo SEVERJEVA NAGRADA za življenjsko delo: JUŠA BERCE PRIZNANJE za lektorski dosežek: LUDVIK KALUŽA PRIZNANJE za najboljšo stransko moško vlogo: MATEJ ČUJOVIČ ČUFARJEVA PLAKETA za najboljšo predstavo po izvoru žirije KOMEDIJANT sezone: BOJAN TRAMPUŠ ČUFARJEVA PLAKETA za najboljšo moško vlogo: MATEJ ČUJEVIČ SEVERJEVA NAGRADA za življenjsko delo: JANEZ DEBELJAK BRONASTI GRB OBČINE ŠKOFJA LOKA SEVERJEVA NAGRADA za življenjsko delo: POLDKA ŠTIGLIC <ref name=":29">{{Navedi splet |title= Spletna stran Loškega odra|url= https://www.kd-loskioder.si/vizitka/#nagrade|access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> ==Viri== * Arhiv Loški oder. * SI_ZAL_ŠKL/0091, Katoliško prosvetno društvo Škofja Loka. Zgodovinski arhiv Ljubljana (Enota v Škofji Loki). * SI_ZAL_ŠKL/238, Loški oder. Zgodovinski arhiv Ljubljana (Enota v Škofji Loki) * Spletna stran Loškega odra: https://www.kd-loskioder.si/ ==Bibliografija== * Čeh, Petra. »Kulturno in umetniško dogajanje,« ''Od osvoboditve do osamosvojitve. Loško ozemlje od leta 1945 do 1991'', Škofja Loka: Loški muzej, 2021. * Gartner, Gregor. »Kako so se 122 let tresle gledališke deske na Spodnjem trgu, 1. del.« ''Loški razgledi'' 71, št. 1 (2024): 69–87. * Krek, Janko. »Delo KUD Tone Šifrer v sezoni 1954/55.« ''Loški razgledi'' 2, št. 1 (1955): 222–223. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-EWXPUHXB/91442ae3-261c-41a8-bcef-399aa1ce1e71/PDF * Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF * Krek, Janko. »Kulturnoprosvetno življenje v Škofji Loki v zadnjih letih (od 1958 do 1971/72).« ''Loški razgledi'' 19, št. 1. (1972): 236–242. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-B6KGA1WJ/ffce930f-984b-4150-8947-aafa5049bc2a/PDF * Krek, Janko. »Par gledaliških problemov.« ''Loški razgledi'' 1, št. 1 (1954): 176–178. http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H4EHNO2S * Krek, Janko. »Prve Škofjeloške poletne prireditve.« ''Loški razgledi'' 10, št. 1. (1963): 222–227. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-I4ZOV6Z0/78c9a72f-555b-49c7-b6af-5e9fce7f420d/PDF * Krek, Janko. »Škofjeloške poletne prireditve 1964.« ''Loški razgledi'' 11, št. 1. (1964): 216–220. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-NX8GFC18/4dc9daad-afba-4101-a592-1c35d4a0df88/PDF * Krek, Janko. »Škofjeloške poletne prireditve 1965.« ''Loški razgledi'' 12, št. 1. (1965): 119–120. https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CW09P3ZW * Malovrh, Lojze. »Škofja Loka v jubilejnem letu.« ''Loški razgledi'' 21, št. 1. (1974): 253–268. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-2XLH1LYW/4e161ae4-e9d1-4b94-bc5a-531a7f75ed65/PDF * Pegam, Judita. ''Škofjeloška društva in njihova dejavnost v obdobju 1918–1941''. Seminarska naloga, Škofja Loka 1986. * Pirc, Tone. »Od Slovenskega bralnega društva do društva Prosveta.« ''Loški razgledi'' 17, št. 1. (1970): 117–134. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NGQWUOF5/2ac8301a-dd04-4e85-b15a-0741fdbb144f/PDF * Pretnar, Bogi. »Kako in zakaj šriplje Loški oder. »Za pol klobase in za drva špilamo!«« ''Stop!'' 9, št. 19. (1976): 10–11. * Štukl, France. ''Knjiga hiš v Škofji Loki II''. Škofja Loka: Zgodovinski arhiv Ljubljana, 1984. ==Sklici== [[Kategorija:Gledališča v Sloveniji]] do5d2nurjraje12lwhyo3rh6xw4m0fx 6775051 6775050 2026-11-05T08:00:05Z 5ra.stare 216578 /* Delovanje Loškega odra danes */ 6775051 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Loški oder | image = [[File:Vrata Loškega odra.jpg|thumb|The door of Loški oder]] | locmapin = Slovenija | location = Spodnji trg 14, [[Škofja Loka]] | owner = Kulturno društvo Loški oder | občina = Škofja Loka }} '''Loški oder''' deluje že od leta 1902 in je najstarejše amatersko gledališče v Sloveniji. Gre za nevladno organizacijo v javnem interesu, ki deluje na področju kulture. Svoje prostore ima v [[Škofja Loka|Škofji Loki]], na Spodnjem trgu 14. Loški oder sestavljajo ljubiteljski igralci, poklicni tehnika in uprava, z njimi pa sodelujejo tudi profesionalni zunanji sodelavci z gledališkega področja.{{sfn|Arhiv Loškega odra 2026}} == Zgodovina == === Katoliško prosvetno društvo === [[Katoliško prosvetno društvo|Katoliško prosvetno društvo]] v Škofji Loki se je začelo leta 1894, ko so iz Škofjeloške čitalnice odšli vsi duhovniki in drugi klerikalno misleči člani. Katoliško prosvetno društvo je kupilo prostore današnjega Loškega odra leta 1902.{{sfn|Pegam|1986|p=22, 24–28}} Na prostoru, kjer je sedaj dvorana, je imela kupljena hiša prej šupo in hlev, ki so ju podrli in julija leta 1902 jim je mestni urad izdal gradbeno dovoljenje za zgraditev nove dvorane in sobe.<ref name=":2">{{Navedi splet |title=Pirc, Tone. »Od Slovenskega bralnega društva do društva Prosveta,« ''Loški razgledi'' 17, št. 1 (1970): 117–134|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NGQWUOF5/2ac8301a-dd04-4e85-b15a-0741fdbb144f/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Prva igra, ki je bila uprizorjena ob otvoritvi drugega februarja 1903, je bila ''Mlini pod zemljo''.{{sfn|Gartner|1986|p=72}} Zanjo so se odločili, ker ima samo moške vloge, saj takratna duhovščina še ni dovolila, da bi se igrale igre z mešanimi vlogami.<ref name=":2">{{Navedi splet |title=Pirc, Tone. »Od Slovenskega bralnega društva do društva Prosveta,« ''Loški razgledi'' 17, št. 1 (1970): 117–134|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NGQWUOF5/2ac8301a-dd04-4e85-b15a-0741fdbb144f/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Prirejali so različne gledališke igre, Miklavževanja, proslave in številna predavanja ter tečaje. Med letoma 1933 in 1935 so prenehali z dejavnostmi, od leta 1935 do okupacije leta 1941 pa so delovali pod novim imenom, Prosvetno društvo v Škofji Loki.{{sfn|Pegam|1986|p=22, 24–28}} === Društveno delovanje in gledališka dejavnost med prvo svetovno vojno === Ko se je leta 1914 začela [[prva svetovna vojna]], je to vplivalo tudi na društvo in njegovo gledališko delovanje. Društvene dejavnosti so potekale do julija 1915, dokler ni prišlo do ukaza, da se morajo vsi društveni prostori izprazniti. Na ta ukaz je verjetno vplivalo odprtje [[Soška fronta|Soške fronte]] blizu Škofje Loke, saj so se po mestu odpirale različne bolnišnice, v prostore Katoliškega prosvetnega društva se je naselil [[Rdeči Križ]]. Leta 1918 so bili prostori ponovno vrnjeni društvu.{{sfn|Gartner|2024|p=71}} === Gledališka dejavnost med obema vojnama === Leta 1919 je Katoliško prosvetno društvo, ki se je takrat imenovalo Katoliško izobraževalno društvo in je imelo že 300 članov, praznovalo svojo 25. obletnico delovanja. Leto kasneje pa naj bi odigrali kar 22 predstav. Leta 1927 so odigrali 14 predstav, enako pa tudi leto pozneje. Takrat so uvedli tudi sklep, da bodo igralcem namenili pet odstotkov čistega dobička od vsake igre. Leta 1929 so v prostorih dobili tudi kino, ki je začel delovati eno leto kasneje. Leta 1930 sta na odru gostovala Ljubljanska drama in Kranjski oder, Ločani pa so gostovali v Kranju.{{sfn|Gartner|2024|p=73}} Društvo je takrat pestila denarna kriza, ki je v tistem času zajela širši evropski prostor. Tudi obisk gledaliških predstav je upadel do prepovedi kino predstav leta 1932. Takrat se je društvo usmerilo samo v gledališke dejavnosti in so skoraj vsako nedeljo uprizorili igro. Leta 1933 je prišel ukaz o razpustitvi društev, vendar je Škofjeloško društvo kljub temu še vedno delovalo. Dokončno je bilo razpuščeno novembra 1933. Do ponovne vzpostavitve društva dve leti pozneje sta v prostorih današnjega Loškega odra delovala le še gledališki odsek pod vodstvom Franceta Pirca in Krožek mladenk, ki ga je vodila Jožica Debeljak. V gledaliških prostorih so gostovale tudi druge zasedbe, recimo iz Ljubljane in Kranja. Ko je bila med drugo svetovno vojno država okupirana, je bilo društvo ukinjeno.{{sfn|Gartner|2024|p=73}} ===Kulturno društvo v Škofji Loki 1945–1947=== Med drugo svetovno vojno, do leta 1945, je bil v Prosvetnem domu kulturni molk. Občasno so v njem imeli varietejske nastope, ki so bili namenjeni vojakom, drugače pa je tam delovala zdravniška pregledovalnica, kasneje pa je bila tam domobranska postojanka.<ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> 21. junija 1945 pa je kulturna dejavnost v Škofji Loki ponovno oživela. V sklopu Akademije agitacijsko propagandnega odseka Mestnega odbora so namreč uprizorili partizansko enodejanko [[Mile Klopčič|Mileta Klopčiča]] ''Mati'', ki jo je režiral [[Jože Audič]]. Obenem pa je posebni upravljali odbor začel z ustanovitvijo Kulturnega društva v Škofji Loki, ki je bilo ustanovljeno 21. septembra 1945. Prvi predsednik društva je bil [[Janko Kokalj]], prvi načelnik dramske sekcije pa je postal Jože Audič.<ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Društvo je bilo sestavljeno iz več sekcij, med drugim so bile gledališka, šahovska, glasbena in pevska. Ob svoji ustanovitvi je imelo društvo dvesto članov, 50 pa jih je sodelovalo v gledališki sekciji. Preureditev in prenova Kulturnega doma, ki sta potekali že po koncu druge svetovne vojne, sta bili v veliki meri dokončani do ustanovitve Kulturnega društva. 13. oktobra istega leta je že potekala otvoritvena predstava [[Ivan Cankar|Cankarjevih]] ''Hlapcev'', ki jo je režiral Jože Audič.{{sfn|Gartner|2024|p=77}} V prvih letih po vojni je veliko težavo predstavljalo lastništvo doma. Stavba je bila namreč še vedno v lastništvu bivše Ljubljanske hranilnice, ki jo je formalno dobila v last leta 1929. Obstajala je možnost, da bi društvo za prostore plačevalo najemnimo, pri kateri bi bil upoštevan vložek društva pri obnovi doma. V društvu je prevladovalo mnenje, da stavbe ne bi odkupili, nekateri so imeli celo idejo, da bi zgradili lastni kulturni dom. Vprašanje, kdo je lastnik doma je bilo težavno tudi kasneje, saj se je društvo s tem ukvarjalo več let in niso želeli plačati določenih računov za njegovo obnovo, dokler ni bila dilema o lastništvu rešena. Oviro za dobro delovanje društva so namreč predstavljali prostori, ki so bili dani v najem stanovalcu in tovarni Šešir, društvo pa tudi ni imelo hišnika, ki bi skrbel za njihovo urejenost.{{sfn|Gartner|2024|p=79}} Gledališka dejavnost po vojni je bila zelo aktivna. Dramska sekcija društva je imela po otvoritveni predstavi v treh mesecih skupno dvajset uprizoritev različnih gledaliških iger. Poleg uprizarjanja gledaliških iger je bila dramska sekcija dejavna tudi organizacijsko. Njen odbor se je redno sestajal in razpravljal o razporeditvi programa, obnovi prostorov in organizaciji sekcije. Poseben sestanek so imeli tudi režiserji, ki so sestavili izbor iger za tekočo in naslednje sezone. Sestavili so zelo ambiciozen program za prihajajoče predstave, ki se ga do neke mere drži Loški oder še danes.{{sfn|Gartner|2024|p=78–79}} ===Leto 1946: novi uspehi in težave=== Leta 1946 je bilo finančno stanje društva in dramske sekcije že boljše kot eno leto prej. V tem letu so imeli sedem domačih premier, 13 domačih ponovitev, 16 gostovanj drugih igralskih zasedb in eno gostovanje drugod. Imeli so tudi veliko drugih proslav in pevskih koncertov ter koncert orkestra. Vsako prireditev so morali prijaviti pri Okrajnem ljudskem odboru. Predstave so običajno uprizarjali ob nedeljah in tudi ob sobotah.{{sfn|Zapisnik prve redne seje gledališkega odseka KUD 11. 2. 1946.}} Dramska sekcija kulturnega društva je imela veliko težavo, ko je šlo za privabljanje mladih k sodelovanju pri gledališki skupini. Prizadevanja za mladinsko in otroško gledališko skupino so se nadaljevala vse do današnjega dne, bila so bolj ali manj uspešna. [[Poldka Štiglič]] je v letu 1946 dobila nalogo, da sestavi seznam vseh mladih, ki bi se zanimali za igranje. Istega leta je društvo imelo še druge težave. Razmišljalo se je o njegovi ukinitvi, vsekakor pa je bila potrebna reorganizacija. Društvo namreč ni delovalo notranje povezano, prav tako niso vodili evidence vseh članov. Nekateri sploh niso bili aktivni in se niso udeleževali sej in sestankov. Nekatere igre v dramski sekciji pa so odpadle, čeprav so igralci že imeli vaje. Dramska sekcija je bila preobremenjena, veliko igralcev pa je tudi sodelovalo pri različnih igralskih skupinah. Na drugi redni skupščini Kulturnega društva Škofja Loka so tako razmišljali o reorganizaciji in o tem, da se mora društvo nasloniti na organizacije, ki so bile finančno močne.<ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Dramska sekcija je imela tudi idejo, da bi se morala osamosvojiti in preimenovati v Ljudsko gledališče, saj je bila v društvu najbolj aktivna. Skupščina se je zaključila s tem, da so izglasovali naslonitev na množične organizacije, poleg tega pa so se preimenovali v Kulturni aktiv OF v Škofji Loki, za predsednika pa so izvolili [[Janko Regvat|Janka Regvata]]. Kulturni dom so preimenovali v Dom ljudske prosvete v Škofji Loki, v istem letu pa se je društvo spet preimenovalo, in sicer v Svet ljudske prosvete pri mestnem odboru OF in potem še v Mestni svet ljudske prosvete Škofja Loka.{{sfn|Gartner|2024|p=80}} === Svet ljudske prosvete (1947–1949) === Novo ime društva vseeno ni pripomoglo k izboljšanju težav, premalo se je namreč vlagalo v kulturno dejavnost. Dramska sekcija je izvedla manj predstav, kot je sprva obljubila, mladi pa se še vedno niso zanimali za igralske dejavnosti. Prišlo je do predloga, da bi organizirali različne tečaje, ki bi potekali v Domu ljudske prosvete, da bi vzbudili zanimanje in izobrazili nov kader. Veliki težavi sta Svetu ljudske prosvete še vedno predstavljali vprašanje o lastništvu doma in odsotnost hišnika. Nekatere hišnikove naloge je sicer opravljal vsakokratni društveni gospodar, v letih 1946 in 1947 pa je hišnikova opravila prevzel Pepe Guzelj, ki je prevzel tudi ponovno delovanje gledališke knjižnice. Glede na začetni zagon ob koncu vojne, bi lahko obdobje od 1947 do 1949 označili za obdobje mrtvila. V tem času so se v Škofji Loki ustanovile tudi druge gledališke družine, npr. puštalska, ki jo je vodil [[Polde Polenc]] in gledališki aktiv krajevnega sindikalnega sveta. Gledališke družine so društvu vzele veliko igralcev, saj so slednji sodelovali pri različnih gledaliških skupinah, kar je privedlo do tega, da je dramska sekcija Mestnega sveta ljudske prosvete Škofja Loka pogosto ostala brez premier.<ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Istega leta so za dvorano kupili 300 nepremičnih stolov, denar zanje pa so dobili v fondu Novi dom. Problem jim je povzročala hramba prospektov in kulis, ki so jih hranili v kleti, kjer so se zaradi velike vlage bali, da bi se uničili. Odločili so se, da jih bodo prestavili na podstreho, vendar pa za ta podvig dolgo niso dobili pomoči, zato je prestavljanje kulis in prospektov trajalo nekaj mesecev. V tem času so tudi temeljito očistili oder in garderobo, izdelali so nove karnise, dobili novega šepetalca in izrazili so zahtevo za združenje ljudske in sindikalne dramske skupine, kar bi pomenilo, da bi znotraj društva delovali dve gledališki skupini, vsaka od njiju pa bi imela med 20 in 25 članov.{{sfn|Zapisnik prve redne seje gledališkega odseka KUD 11. 2. 1946.}} Čeprav je imelo društvo v tistih časih precej težav, vseeno ni povsem prenehalo z delovanjem. Še vedno so gostili veliko predstav drugih gledaliških skupin. Poleg tega je Mestni ljudski odbor 17. avgusta 1948 od Komisije za likvidacijo kreditnih zadrug kupil Kulturni dom in ga dal v upravo sindikatom in Mestni prosveti. S tem so rešili lastninsko vprašanje in gledališka dejavnost se je s tem spet povečala. V sezoni 1948/49 so namreč imeli sedem premier, pet več kot v sezoni prej.{{sfn|Zapisnik redne seje odbora ljudske prosvete 9. 3. 1948.}} === SKUD Tone Šifrer (1949–1953) === Društvo je bilo osmega maja 1949 ponovno ustavljeno pod novim imenom, in sicer Sindikalno kulturno umetniško društvo [[Tone Šifrer]], ki mu je predsedoval [[Stane Hribarnik]].<ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Novo društvo se je ustanovilo zaradi neaktivnosti v Svetu ljudske prosvete, zato je postalo nujno, da ga prevzame sindikat SKUD. Čeprav je bilo društvo uspešno pred ustanovitvijo SKUD, se je še vedno soočalo s težavami. Poleg neaktivnosti so imeli težave z neprimernim ravnanjem s kulisami in drugim gledališkim inventarjem, še vedno pa so bili brez hišnika. SKUD Toneta Šifrerja je hišnika končno dobil prvega julija 1949, ki je skrbel za red in čistočo ter popravljal kulise. Med sekcijami SKUD-a je imela največji uspeh prav dramska sekcija, ki jo je vodil [[Polde Polenc]] in je poleti organizirala tudi dramski tečaj, ki so se ga udeležili mladi. {{sfn| Poročila za občni zbor KUD 1955.}} Vsako leto je gledališka sekcija pripravljala več predstav, ki so jih pripravili številni režiserji, režiserke in igralci. Med drugim so uprizorili tudi prvo opereto, in sicer ''Planinsko rožo'', ki jo je režiral [[Fran Bevc]]. V gledališki sezoni 1951/52 so z društvom sodelovali trije režiserji z dvema asistentoma režije, ki so za svoje delo dobivali ustrezno akontacijo. V tej sezoni naj bi vsega skupaj igralo 250 igralcev, ki so uprizorili pet premier in 21 ponovitev. Še vedno pa mladina ni bila preveč zainteresirana za sodelovanje, zato so mlade še bolj vabili medse, npr. z raznimi tečaji.{{sfn| Poročila za občni zbor KUD 1955.}} V naslednji gledališki sezoni (1952/53) so imeli sedem premier, gostili pa so tudi druge gledališke skupine, npr. [[Mestno gledališče ljubljansko|Mestno gledališče Ljubljana]], SKUD »Brata Križnar« Godešič, Gimnazijo Škofja Loka, Mladinsko gledališče Kranj, Svoboda Bežigrad, Ljubljana in Svoboda, Tržič. Za leto 1953 je poznana tudi starostna struktura igralcev, in sicer 58 odraslih, 55 mladincev in 23 pionirjev, skupno 136 oseb, od katerih jih je bilo 8 režiserjev in 20 tehničnih delavcev.{{sfn| Poročila za občni zbor KUD 1955.}} Dramski sekciji SKUD so v tistem času konkurenco predstavljali kino, veselice in aktivnosti drugih dramskih skupin, saj je bilo društvo razočarano na slabim obiskom predstav. Pričeli so razmišljati o abonmajskih programih, vseeno pa so se zavedali, da morajo ohranjati kvaliteto predstav, ne glede na obisk. Zanemarjenost dvorane in odra ter tehnična zaostalost sta ponovno postali problem. Zato se je leta 1952 ponovno pojavila želja o prenovi oziroma izgradnji novega kulturnega doma, ki pa se dolga leta ni uresničila. V sledečih letih se je pojavila ideja o tem, da bi plačali delo režiserja, kar bi pripeljalo do tega, da bi se z gledališkim dogajanjem ukvarjal nekdo, ki ne bi bil obremenjen še z drugimi dejavnostmi. Prav tako so dobili zamisel, da bi se bolj posvetili tudi govoru v gledaliških igrah, za kar bi morali dobiti lektorje. V sezoni 1952/53 so začeli izdajati ''Škofjeloški prosvetni list'', ki je bralcem prikazoval delo gledališča, občasno pa so bili v njem tudi članki o škofjeloških dogodkih in zgodovini.{{sfn| Poročila za občni zbor KUD 1955.}} === KUD Tone Šifrer === 16. septembra 1953 se je iz SKUD Toneta Šifrerja društvo preimenovalo v Kulturno umetniško društvo [[Tone Šifrer|Toneta Šifrerja]].<ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> V sezoni 1954/55 so uprizorili šest del, finančno najuspešnejša je bila ''Dobri vojak Švejk''.<ref name=":14">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Delo KUD Tone Šifrer v sezoni 1954/55,« ''Loški razgledi'' 2, št. 1 (1955): 223.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-EWXPUHXB/91442ae3-261c-41a8-bcef-399aa1ce1e71/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Razmišljanja o prenovi dvorane so bila še vedno aktualna, saj je bila potrebna večjih popravil, poleg tega pa je gledališču primanjkovalo reflektorjev in zaves.<ref name=":15">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Delo KUD Tone Šifrer v sezoni 1954/55,« ''Loški razgledi'' 2, št. 1 (1955): 223.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-EWXPUHXB/91442ae3-261c-41a8-bcef-399aa1ce1e71/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Poleg tega je bilo prisotno tudi trenje med različnimi sekcijami društva, zlasti med najmočnejšima, gledališko in godbeno.<ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Prav zaradi teh trenj na oder niso postavili operete, ki bi lahko pripomogla k boljšemu finančnemu stanju društva.<ref name=":16">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Par gledaliških problemov.« ''Loški razgledi'' 1, št. 1 (1954): 176–178.|url= http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H4EHNO2S|access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> V tistem času je zaradi svojega kvalitetnega dela kulturno društvo vzgojilo zahtevno in kulturno razgledano publiko. Na oder so začeli privabljati tudi mlajše igralce, kar je pripomoglo k temu, da je bila sezona 1955/56 uspešnejša. Leta 1957, po dvanajstih letih delovanja, je društvo imelo 74 premier.<ref name=":6">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169.|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> ===Delavsko prosvetno društvo (DPD) Svoboda v Škofji Loki (1957–1964)=== KUD Tone Šifrer se je leta 1957 preimenovalo v Delavsko prosvetno društvo Svoboda v Škofji Loki. Znotraj društva je bilo deset odsekov: knjižnica, pihalna godba, glasbena šola, orkester, pevski zbor, likovna sekcija, lutkovna sekcija, klubska izobraževalna sekcija in gledališka sekcija – Loško gledališče. Prav gledališka sekcija in njeno delo je bila osrednji del kulturnoprosvetnega dela. Sezono 1957/58 so začeli z uprizoritvijo gledališke igre ''Gimnazijci'', avtorja [[Konstantin Trenjov|Konstantina Trenjova]], ki jo je režirala [[Vida Zupanc]]. Osrednja predstava v sezoni pa je bila Sketova ''Miklova Zala'', ki jo je režiral [[France Finžgar]]. V naslednji sezoni, 1958/59, so imeli tri premiere, v naslednjih dveh sezonah pa pet premier (1959/60 tri in 1960/61 dve). Leta 1961 je občni zbor društva predlagal ustanovitev polpoklicnega gledališča.<ref name=":17">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Kulturnoprosvetno življenje v Škofji Loki v zadnjih letih (od 1958 do 1971/72).« ''Loški razgledi'' 19, št. 1. (1972), 238|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-B6KGA1WJ/ffce930f-984b-4150-8947-aafa5049bc2a/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Leta 1963, ob štirideseti obletnici smrti [[Ivan Tavčar|Ivana Tavčarja]], so organizirali prve Škofjeloške poletne prireditve. Za organizacijo je poskrbel poseben odbor, ki je delovali v sklopu DPD Svoboda v Škofji Loki, a je imel svoje finančno poslovanje. Odločili so se, da bodo poletne prireditve potekale od 24. avgusta do 1. septembra 1963, njihov pokrovitelj pa je bil [[Boris Ziherl]]. Program poletnih prireditev je bil zelo pester. Na Loškem gradu so premierno uprizorili ''Visoško kroniko'', ki jo je dramatiziral in zrežiral [[Polde Polenec]]. Devet predstav ''Visoške kronike'' si je ogledalo več kot tisoč ljudi, na zadnjih dveh pa sta gostovala člana SNG Drame v Ljubljani, [[Jurij Souček]] v vlogi Polikarpa in [[Mileva Zakrajšek]] v vlogi Pasavarice. 24. septembra je ''Visoško kroniko'' posnela [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Ljubljana]] in posnetek predvajala 31. oktobra 1963 za jugoslovansko televizijsko omrežje.<ref name=":18">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Prve Škofjeloške poletne prireditve.« ''Loški razgledi'' 10, št. 1. (1963): 222–227|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-I4ZOV6Z0/78c9a72f-555b-49c7-b6af-5e9fce7f420d/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Škofjeloške poletne prireditve so organizirali tudi eno leto kasneje. Odločili so se, da bo program poletnih prireditev »temeljil na delih slovenske klasike z ljudskim značajem in folklornimi elementi, ki so primerna za uprizoritve na prostem«.<ref name=":19>{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Škofjeloške poletne prireditve 1964.« ''Loški razgledi'' 11, št. 1. (1964): 216–220|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-NX8GFC18/4dc9daad-afba-4101-a592-1c35d4a0df88/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> Veljalo je tudi, da naj prireditve pripravijo na domačih tleh in naj v njih sodelujejo domačini, amaterji. Odločili so se tudi, da bodo v okviru poletnih prireditev praznovali tudi obletnice domačih in tujih ustvarjalcev. Na poletnih prireditvah so tako leta 1964 uprizorili ''Županovo Micko'' v režiji [[Janko Krek|Janka Kreka]] in prireditev ''Naš Shakespeare'' ob štiristoti obletnici pisateljevega rojstva.<ref name=":19>{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Škofjeloške poletne prireditve 1964.« ''Loški razgledi'' 11, št. 1. (1964): 216–220|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-NX8GFC18/4dc9daad-afba-4101-a592-1c35d4a0df88/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> V tistem času so spet razmišljali o tem, da bi ustanovili amatersko loško gledališče. 30. septembra 1964 je tako potekal razgovor kulturnih delavcev različnih organizacij, kjer so prišli do sklepa, da so pogoji za ustanovitev amaterskega gledališča glede na tradicijo, kader in interes zreli. Vseeno pa so največjo težavo temu predstavljali neaktivnost DPD Svoboda, neurejenost razmer v stavbi društva in nedelavnost ter slaba organiziranost vodstva društva. Medtem ko so vse ostale sekcije, razen dramske, zamrle ali pa se osamosvojile. Izražen je bil predlog, da bi ob prenehanju obstoja DPD Svoboda vse nepremičnine in premičnine prevzelo amatersko gledališče, a bi nujno morali izglasovati novega gospodarja in hišnika, saj je bil dom društva zanemarjen. 16. novembra je potekal zadnji občni zbor DPD Svobode, kjer so skoraj vsi, razen enega, izglasovali, da DPD Svoboda postane Loško gledališče.{{sfn| Zapisnik razgovora o formiranju amaterskega gledališča 30. 10. 1964.}} ===Loško gledališče (1964–1974)=== Na seji gledališkega sveta se je novo društvo 25. novembra 1964 tudi uradno preimenovalo v Loško gledališče. Za upravnika gledališča so izbrali [[Polde Polenec|Poldeta Polenca]], določili pa so tudi komisijo, ki je bila odgovorna za izvedbo primopredaje nepremičnin in premičnin, ki so bile v lasti DPD Svoboda. Društvo Loškega gledališča je imelo svojo upravo (z upravnikom, tajnico, računovodkinjo, tehničnim vodjem, reklamo in predsednikom umetniškega sveta), gledališki in umetniški svet, šepetalce, tehnično osebje, hišnico, maskerje in garderoberje. Zastavili so si tudi obsežen program, ki je sledil programom prejšnjih let. Prizadevali so si za čimbolj kvalitetno delo in gostovanja, spodbujanje gledališke dejavnosti v Škofji Loki, pridobivanje novih članov, sploh mladih in organizacijo tečajev za izobrazbo amaterskih režiserjev in igralcev.{{sfn| Zapisnik občnega zbora DPD Svoboda 16. 11. 1964.}} Z začetkom delovanja Loškega gledališča so januarja 1965 uprizorili igro [[Ilias Venesis|Iliasa Venesisa]] ''Blok C'', v režiji [[Peter Jamnik|Petra Jamnika]], marca pa so odigrali [[William Shakespeare|Shakespearjevo]] ''Zimsko pravljico'', ki jo je režiral Polde Polenec.{{sfn| Zapisnik občega zbora Loškega gledališča}} Loško gledališče je skrbelo tudi za nadaljevanje Poletnih prireditev, ki so jih v tem letu izvedli zadnjič. Odigrali so Medvedovo tragedijo o kmečkih uporih ''Za pravdo in srce'', ki je imela še sedem ponovitev in jo je posnela tudi ljubljanska televizija.<ref name=":23">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Škofjeloške poletne prireditve 1965.« ''Loški razgledi'' 12, št. 1. (1965): 119–120|url= https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CW09P3ZW|access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> S tem, ko je bilo konec poletnih prireditev, se je tudi delo v Loškem gledališču počasi ustavljalo, kar je bilo posledica slabe finančne in moralne podpore. Društvo se je soočalo z že starimi težavami, predvsem z neprimernostjo in neurejenostjo prostorov, ki jih do tedaj nikoli niso uspeli temeljito obnoviti. Poleg tega pa so težave povzročale tudi finance, spori nerazumevanja in nedejavnost.{{sfn| Zapisnik občega zbora Loškega gledališča}} Zaradi zastarelosti društvenih prostorov se je v tem času Loško gledališče preselilo v prostore [[Loški grad|Loškega gradu]], kjer je bil sicer [[Loški muzej]]. V Galeriji na gradu je Loško gledališče med drugim uprizorilo dve igri, in sicer [[Jean Paul Sartre|Sartrova]] ''Zaprta vrata'' in [[Branko Hofman|Hofmanovega]] ''Moža brez obraza''.<ref name=":5">{{Navedi splet |title=Krek, Janko. »Kulturnoprosvetno življenje v Škofji Loki v zadnjih letih (od 1958 do 1971/72).« ''Loški razgledi'' 19, št. 1. (1972), 238|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-B6KGA1WJ/ffce930f-984b-4150-8947-aafa5049bc2a/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> 1969. leta je bilo ustanovljeno Eksperimentalno gledališče Oder-Galerija na pobudo Petra Jamnika. Uprizarjalo je sodobne dramske tekste, imeli pa so malo ponovitev, za razliko od klasičnega gledališča, kjer so bile predstave daljše in so imele številne ponovitve.{{sfn|Čeh|2021|p=51}} Omeniti moramo tudi Gledališče za enega, ki ga je ustanovil [[Stane Sever]], ki velja za najuglednejšega slovenskega gledališkega in filmskega igralca povojnega obdobja, za igranje monodram. V sklopu Gledališča za enega je uprizoril le igro ''Krotko dekle'', kmalu zatem (leta 1970) je namreč umrl. V njegovo čast se v Škofji Loki še danes podeljujejo [[Severjeve nagrade]] za igralske dosežke profesionalnih in ljubiteljskih igralcev ter študentov dramske igre.{{sfn|Čeh|2021|p=51}} Bolj aktivno je gledališče spet postalo v sezoni 1970/71, ko je bil ponovno razpisan abonma. Leta 1973, ko je Škofja Loka praznovala tisočo obletnico, je Loško gledališče sodelovalo tudi z drugimi gledališkimi skupinami iz okolice. Za tisočo obletnico Škofje Loke so na grajskem vrtu postavili gledališče na prostem s tribunami. Uprizorili so dramatizacijo Tavčarjevih del ''V Zali'' in ''Visoške kronike''. Obe je režiral Polde Polenec, ki je leto pozneje umrl. Za tisočo obletnico so uprizorili tudi igro Janka Kreka ''Škofja Loka skozi stoletja'', ki jo je režiral [[Jože Vozny]], profesionalni režiser iz Ljubljane.<ref name=":26">{{Navedi splet |title=Malovrh, Lojze. »Škofja Loka v jubilejnem letu.« ''Loški razgledi'' 21, št. 1. (1974): 264|url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-2XLH1LYW/4e161ae4-e9d1-4b94-bc5a-531a7f75ed65/PDF |access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> V tem času so si v društvu še vedno močno prizadevali za obnovo stavbe ob podpori Skupščine občine Škofja Loka. Leta 1974 je prišlo do združitve Eksperimentalnega gledališča Oder Galerija in Loškega gledališča, preimenovali so se v Loški oder, za prvega predsednika pa so izvolili [[Janez Ziherl|Janeza Ziherla]].{{sfn| Zapisnik občega zbora Loškega gledališča}} === Loški oder (od 1974 dalje) === Loški oder je od leta 1974 do 1988 deloval bolj ali manj neprekinjeno. Razmere v dvorani so bile še vedno slabe, igralci pozimi niso mogli igrati.{{sfn|Pretnar|1976|p=10–11}} Do celovite prenove prostorov je končno prišlo leta 1981, zanjo so zapravili 25.563.733,15 din, po njen pa je število predstav naraslo.{{sfn|Štukl|1984|p=103}} Naslednje leto so v prenovljeni dvorani začeli s podeljevanjem Severjevih nagrad, ki jih na Loškem odru podeljujejo še danes. Severjevo nagrado za življenjsko delo so prejeli tudi številni igralci Loškega odra, med drugim [[Poldka Štiglic]], [[Janez Debeljak – Janče]] in [[Juša Brce]]. Leta 1983 je Spodnji trg 14, ki je bil od leta 1948 v zemljiško knjigo vpisan kot splošno javno premoženje, postal last Loškega odra.{{sfn|Štukl|1984|p=103}} Ob postopku denacionalizacije je bilo lastništvo stavbe spet vprašljivo, razrešilo se je šele leta 2007, ko je Kulturno društvo Loški oder skoraj izgubilo lastništvo, zahtevali sta ga Zveza hranilno kreditnih združb Slovenije in Slovenska zadružna kmetijska banka Ljubljana. Pred Ministrstvom za kulturo sta v postopku denacionalizacije Loški oder zastopala predsednik Janez Debeljak – Janče kot zakoniti zastopnik in član društva ter pravnik [[Matej Čujovič]]. Pogodili so se za odškodnino, ki jo je plačal Slovenski odškodninski sklad, tako da je Kulturno društvo Loški oder ohranilo lastninsko pravico na zemljišču. Od leta 1988 naprej je bilo dogajanje na Loškem odru izredno pestro, tako s strani domači predstav kot gostovanj. Leta 1988 je domača zasedba v režiji [[Lojze Domajnko|Lojzeta Domajnka]] pripravila igro ''Hrup za odrom'', ki so jo v Škofji Loki odigrali šestnajstkrat, petkrat pa so z njo šli na gostovanja. Zaradi pomanjkanja režiserjev in tehničnega osebja, ki bi istočasno delali dve predstavi, pa je bilo čutiti pomanjkanje na področju otroških predstav. Začeli so se prijavljati tudi na tekmovanja, leta 1990 pa so uvedli rdeči abonma, ki je imel 171 prijavljenih abonentov. Predsedniku društva je pomagala vodja gledališča. Sodelovali so tudi s profesionalci, ki so na Loškem odru po navadi opravljali delo režiserjev (npr. Jože Vozny, [[Matija Milčinski]], [[Milan Golob]], [[Matjaž Šmalc]], [[Alenka Bole Vrabec]], [[Dejan Spasić]]). Nekateri člani Loškega odra so pozneje začeli igrati tudi profesionalno, veliko članov pa je napisalo uspešne drame, dramatizacije in priredbe. Otroške predstave so, za razliko od odraslih, režirali člani odrasle skupine, Loški oder pa sodeluje tudi z lektorjem Ludvikom Kalužo. ==Delovanje Loškega odra danes== Danes na Loškem odru deluje 60 članov, od katerih jih je aktivnih od 40 do 45. Predsednik društva je od leta 2011 [[Matej Čujovič]]. Člani igrajo prostovoljno in za to ne prejemajo honorarja. Na leto imajo od tri do štiri premiere, na Loškem odru danes delujejo tri igralske skupine, odrasla, mladinska in otroška. Na leto organizirajo med 120 in 130 dogodkov. Sodelujejo tudi s profesionalnimi režiserji, ki za svoje delo prejmejo honorar. Ponujajo tudi dve vrsti abonmaja, rdečega in modrega, ki zajemata pet predstav na leto, ena je domača, ostale pa so gostujoče.{{sfn|Arhiv Loškega odra 2026}} ==Nagrade in priznanja== ČUFARJEVA PLAKETA za moško vlogo FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo FESTIVALSKA NAGRADA za moško vlogo: BLAŽ VEHAR FESTIVALSKA NAGRADA za vizualno podobo SREBRNA PLAKETA za predstavo FESTIVALSKA NAGRADA za moško vlogo: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za moško vlogo: MATEJ ČUJOVIČ FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo NAJBOLJŠI KOMEDIJANT: BOJAN TRAMPUŠ ČUFARJEVA PLAKETA za najboljšo predstavo ČUFARJEVA PLAKETA za moško vlogo FESTIVALSKO PRIZNANJE ZA KOLEKTIVNO IGRO ZLATA PLAKETA za najboljšo predstavo SREBRNA PLAKETA za predstavo SEVERJEVA NAGRADA za življenjsko delo: MATJAŽ ERŽEN FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo FESTIVALSKA NAGRADA za moško vlogo: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo kostumografijo: BARBARA DRMOTA FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo ČUFARJEVA PLAKETA za najboljšo predstavo MATIČEK za najboljšo predstavo MATIČEK za moško vlogo: MATEJ ČUJOVIČ FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo FESTIVALSKA NAGRADA za moško vlogo: MATEJ ČUJOVIČ FESTIVALSKA NAGRADA za žensko vlogo: IRENA KOŽUH FESTIVALSKA NAGRADA za mladega igralca: MAJA DEMŠAR POSEBNO PRIZNANJE za moško vlogo: BOJAN TRAMPUŠ MATIČEK za moško vlogo: MATEJ ČUJOVIČ MATIČEK za moško vlogo: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za glavno moško vlogo: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za stransko moško vlogo: JAN BERTONCELJ ZLATA PLAKETA na najboljšo predstavo SEVERJEVA NAGRADA za vlogo: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo FESTIVALSKA NAGRADA ZA glavno moško vlogo: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za stransko moško vlogo: JAN BERTONCELJ FESTIVALSKA NAGRADA za režijo: MATJAŽ ŠMALC MATIČEK za najboljšo predstavo po izboru žirije MATIČEK za igralski dvojec: BOJAN TRAMPUŠ in MATEJ ČUJOVIČ MATIČEK za vlogo: JAN BERTONCELJ POSEBNO PRIZNANJE za vlogo: PETRA KRANČAN LINHARTOVA PLAKETA JSKD RS: BOJAN TRAMPUŠ FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo po izboru občinstva POSEBNO PRIZNANJE strokovne žirije za glasbene interpretacije ob klavirski spremljavi ČUFARJEVA PLAKETA za kolektivno igro LINHARTOVA LISTINA JSKD RS: LUDVIK KALUŽA NOVA GAZ LINHARTOVA PLAKETA JSKD RS: MATJAŽ ERŽEN FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo po izboru občinstva ČUFARJEVA PLAKETA za žensko vlogo: TAMARA AVGUŠTIN ČUFARJEVA PLAKETA za moško vlogo: MATEJ ČUJOVIČ FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo po izboru žirije MATIČEK za žensko vlogo: TAMARA AVGUŠTIN MATIČEK za najboljšo predstavo po izboru žirije LINHARTOVA LISTINA JSKD RS: KD LOŠKI ODER ŠKOFJA LOKA FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo po izboru žirije NAJBOLJŠA KOMEDIJATKA: JUŠA BERCE SEVERJEVA NAGRADA za vlogo: MATEJ ČUJOVIČ LINHARTOVA LISTINA JSKD RS: JUŠA BERCE FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo po izboru žirije FESTIVALSKA NAGRADA za glavno žensko vlogo po izboru žirije FESTIVALSKA NAGRADA za režijo po izboru žirije FESTIVALSKA NAGRADA za kostumografijo po izboru žirije FESTIVALSKA NAGRADA za scenografijo po izboru žirije MATIČEK za najboljšo predstavo po izboru žirije MATIČEK za žensko vlogo: TAMARA AVGUŠTIN ZLATA PLAKETA za najboljšo predstavo ČUFARJEVA PLAKETA za žensko vlogo: TAMARA AVGUŠTIN ZLATA PLAKETA za najboljšo predstavo FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo stransko moško vlogo: IZTOK DRABIK ZLATA PLAKETA za najboljšo predstavo SEVERJEVA NAGRADA za življenjsko delo: JUŠA BERCE PRIZNANJE za lektorski dosežek: LUDVIK KALUŽA PRIZNANJE za najboljšo stransko moško vlogo: MATEJ ČUJOVIČ ČUFARJEVA PLAKETA za najboljšo predstavo po izvoru žirije KOMEDIJANT sezone: BOJAN TRAMPUŠ ČUFARJEVA PLAKETA za najboljšo moško vlogo: MATEJ ČUJEVIČ SEVERJEVA NAGRADA za življenjsko delo: JANEZ DEBELJAK BRONASTI GRB OBČINE ŠKOFJA LOKA SEVERJEVA NAGRADA za življenjsko delo: POLDKA ŠTIGLIC <ref name=":29">{{Navedi splet |title= Spletna stran Loškega odra|url= https://www.kd-loskioder.si/vizitka/#nagrade|access-date=2026-11-02 |website=Slovensko |language=sl}}</ref> ==Viri== * Arhiv Loški oder. * SI_ZAL_ŠKL/0091, Katoliško prosvetno društvo Škofja Loka. Zgodovinski arhiv Ljubljana (Enota v Škofji Loki). * SI_ZAL_ŠKL/238, Loški oder. Zgodovinski arhiv Ljubljana (Enota v Škofji Loki) * Spletna stran Loškega odra: https://www.kd-loskioder.si/ ==Bibliografija== * Čeh, Petra. »Kulturno in umetniško dogajanje,« ''Od osvoboditve do osamosvojitve. Loško ozemlje od leta 1945 do 1991'', Škofja Loka: Loški muzej, 2021. * Gartner, Gregor. »Kako so se 122 let tresle gledališke deske na Spodnjem trgu, 1. del.« ''Loški razgledi'' 71, št. 1 (2024): 69–87. * Krek, Janko. »Delo KUD Tone Šifrer v sezoni 1954/55.« ''Loški razgledi'' 2, št. 1 (1955): 222–223. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-EWXPUHXB/91442ae3-261c-41a8-bcef-399aa1ce1e71/PDF * Krek, Janko. »Dvanajst let prosvetnega dela.« ''Loški razgledi'' 4, št. 1 (1957): 163–169. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HJL1ZXQ1/c2ef20d3-e42a-426a-9974-ad9d1d1fd099/PDF * Krek, Janko. »Kulturnoprosvetno življenje v Škofji Loki v zadnjih letih (od 1958 do 1971/72).« ''Loški razgledi'' 19, št. 1. (1972): 236–242. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-B6KGA1WJ/ffce930f-984b-4150-8947-aafa5049bc2a/PDF * Krek, Janko. »Par gledaliških problemov.« ''Loški razgledi'' 1, št. 1 (1954): 176–178. http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H4EHNO2S * Krek, Janko. »Prve Škofjeloške poletne prireditve.« ''Loški razgledi'' 10, št. 1. (1963): 222–227. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-I4ZOV6Z0/78c9a72f-555b-49c7-b6af-5e9fce7f420d/PDF * Krek, Janko. »Škofjeloške poletne prireditve 1964.« ''Loški razgledi'' 11, št. 1. (1964): 216–220. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-NX8GFC18/4dc9daad-afba-4101-a592-1c35d4a0df88/PDF * Krek, Janko. »Škofjeloške poletne prireditve 1965.« ''Loški razgledi'' 12, št. 1. (1965): 119–120. https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CW09P3ZW * Malovrh, Lojze. »Škofja Loka v jubilejnem letu.« ''Loški razgledi'' 21, št. 1. (1974): 253–268. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-2XLH1LYW/4e161ae4-e9d1-4b94-bc5a-531a7f75ed65/PDF * Pegam, Judita. ''Škofjeloška društva in njihova dejavnost v obdobju 1918–1941''. Seminarska naloga, Škofja Loka 1986. * Pirc, Tone. »Od Slovenskega bralnega društva do društva Prosveta.« ''Loški razgledi'' 17, št. 1. (1970): 117–134. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NGQWUOF5/2ac8301a-dd04-4e85-b15a-0741fdbb144f/PDF * Pretnar, Bogi. »Kako in zakaj šriplje Loški oder. »Za pol klobase in za drva špilamo!«« ''Stop!'' 9, št. 19. (1976): 10–11. * Štukl, France. ''Knjiga hiš v Škofji Loki II''. Škofja Loka: Zgodovinski arhiv Ljubljana, 1984. ==Sklici== [[Kategorija:Gledališča v Sloveniji]] axp2h18why7qfs4kb3v78r8vjge3doh 0 610709 6774751 6774446 2026-11-04T12:01:16Z Ljuba24b 92351 jezik 6774751 wikitext text/x-wiki {{Infopolje cerkev | name = Cerkev sv. Minasa | image = Saint Minas of Halidzor (11).jpg | country = {{Zastava|Armenija}} | location = [[Halidzor]] | religious institute = [[Armenska apostolska cerkev]] | founded = 1611 | functional status = neaktivna | style = enoladijska dvorana z dvema shrambama ob oltarju }} '''Cerkev sv. Minasa''' ({{langx|hy|սուրբ Մինաս}}) je krščanska cerkev [[Armenska apostolska cerkev|Armenske apostolske cerkve]] iz 17. stoletja, ki stoji na levem bregu reke [[Vorotan]], 3 km jugozahodno od današnje vasi [[Halidzor]], v središču starega predela vasi Halidzor v provinci [[Sjunik]] v jugovzhodni [[Armenija|Armeniji]]. == Zgodovina == Sodeč po napisu na [[fasada|fasadi]] nad vhodom je bila cerkev zgrajena leta 1611.<ref>{{navedi knjigo |last=Araqelyan |first=Babken |title=Codex of Armenian inscriptions, volume 2 |publisher=ASSR, Academy of Sciences |year=1960 |location=Yerevan |pages=53 |language=hy}}</ref> Gre za enoladijsko cerkev<ref name=":0">{{navedi splet|date=December 29, 2005 |title=Decision N 2322-N of the Government of the Republic of Armenia, December 29, 2005 |url=https://www.arlis.am/DocumentView.aspx?DocID=36406 |website=arlis.am}}</ref> z dvema shrambama ob oltarju. V [[srednji vek|srednjem veku]] se je življenje v armenskih naseljih odvijalo okoli cerkve. Stara vas Halidzor je obstajala že v 9. stoletju<ref name=":0" />, vendar so bile cerkve v okolici bodisi opuščene bodisi preveč oddaljene. Zato so prebivalci Halidzorja s svojimi prispevki in finančno podporo zgradili cerkev [[Sveti Minas|sv. Minasa]] na majhni ravni površini v osrednjem delu vasi. Cerkev je skupaj z naseljem vse do konca 19. stoletja pripadala [[Samostan Tatev|samostanu Tatev]]. V času [[Zgodovina Sovjetske zveze|sovjetskega obdobja]] je cerkev sv. Minasa služila kot skladišče za kmetijske pridelke. Danes cerkev ni več v uporabi, a še vedno stoji. Uvrščena je na seznam nepremičnih spomenikov zgodovine in kulture v provinci Sjunik.<ref name=":0" /> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commonscat|Saint Minas of Halidzor|position=left}} [[Kategorija:Cerkve v Armeniji]] ii8at9s5f2ties612dzj9urvk6wijyd 0 610714 6775024 6774747 2026-11-05T07:05:50Z ~2026-58745-80 268446 6775024 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Slika | ime_slike = M. J. Kremser-Schmidt, Priprošnjiki proti kugi, 1773, olje na platnu, 289 x 152,5 cm. Kranj, župnijski urad.jpg | velikost_slike = 300px | naslov = Priprošnjiki proti kugi | drugi_jezik_1 = | drugi_naslov_1 = | drugi_jezik_2 = | drugi_naslov_2 = | avtor = [[Martin Johann (Kremser) Schmidt]] | leto = 1773 | vrsta = [[olje na platnu]]<ref>https://commons.wikimedia.org/wiki/File:M._J._Kremser-Schmidt,_Pripro%C5%A1njiki_proti_kugi,_1773,_olje_na_platnu,_289_x_152,5_cm._Kranj,_%C5%BEupnijski_urad.jpg</ref> | višina = 289 | širina = 152,5 | višina_inči = | širina_inči = | premer_cm = | premer_inči = | mesto = Pungert, [[Kranj]] | muzej = }} '''''Priprošnjiki proti kugi''''' je [[Oltarni nastavek|oltarna slika]], ki jo je leta 1773 naslikal [[Martin Johann Schmidt|Martin Johann (Kremser) Schmidt]] po naročilu [[Župnija Kranj|kranjske župnije]], ki jo je namenila [[Cerkev sv. Boštjana, Fabijana in Roka, Kranj|cerkvi sv. Boštjana, sv. Fabijana in sv. Roka]] na [[Pungert, Kranj|Pungertu]] v [[Kranj]]u. ==Opis== [[Kompozicija (slikarstvo)|Kompozicijsko]] je razdeljena na dva prostorska sklopa: spodnji prikazuje dogajanje na zemlji, zgornji pa skupino svetnikov v nebeški sferi. Za slikarski opus [[Martin Johann Kremser-Schmidt|Martina Johanna Kremser-Schmidta]] so značilne številne [[Figura (umetnost)|figure]],<ref>{{Navedi knjigo|title=Slovenska umetnost: Del 1, Slikarstvo|last=Steska|first=Viktor|year=1927|location=Prevalje|page=175|publisher=Tiskovna zadruga}}</ref> skupine angelov na oblakih, [[Žanr (likovna umetnost)|žanrski]] prizori in moški [[Akt (upodobitev)|polakti]], pogosto upodobljeni s hrbtne strani v sklonjenem položaju.<ref name="Stele1957">{{Navedi knjigo | first = France | last = Stele | contribution = Dela M. J. Kremser Schmidta v Sloveniji | title = M. J. Kremser Schmidt. V Sloveniji (Ljubljana, Narodna galerija, 28. 6. 1957–15. 9. 1957) | editor = Melita Stele | date = 1957 | location = Ljubljana | pages = 5–26 | language = sl }}</ref> V zgornjem delu slike so na oblakih upodobljeni trije svetniki, razporejeni v dva delno ločena sklopa. Med sklopoma poteka diagonalni presledek, skozi katerega prodira svetloba. V spodnjem delu v ospredju leži bolna ženska, ki je postavljena nekoliko diagonalno v globino. V ozadju je v poltemi prikazan prizor kuge, v katerem duhovnik obolelim podeljuje sveto popotnico oziroma [[viaticum]].<ref name="SteleZontar1939">{{Navedi knjigo | first1 = Josip | last1 = Žontar | contribution = J. M. Kremser-Schmidt | contributor-first = France | contributor-last = Stele | title = Zgodovina mesta Kranja | date = 1939 | location = Ljubljana | language = sl }}</ref> Kompozicijsko središče ni enotno določeno, saj sta posebej poudarjena dva svetlobna poudarka: svetnik z bojno čelado na levi strani slike in bolna ženska v spodnjem desnem delu. Pogled med njima povezuje žarek svetlobe, ki se spušča iz nebeške sfere proti ženski. Svetloba ima pomembno vlogo pri usmerjanju pogleda in povezovanju zgornjega ter spodnjega dela kompozicije. Kontrast med osvetljenimi in temnimi površinami poudarja razliko med nebeško sfero in prizorom človeškega trpljenja.<ref name="Feuchtmuller1989">{{Navedi knjigo | first = Rupert | last = Feuchtmüller | title = Der Kremser Schmidt. 1718–1801 | date = 1989 | publisher = Tyrolia | location = Innsbruck }}</ref> Kompozicija temelji na dveh diagonalnih smereh, ki se križata v osrednjem delu slike. Prva poteka iz spodnjega levega kota prek bolne ženske proti svetniku s psom na desni, druga pa od zgornjega levega dela slike prek goloramega svetnika proti prsim bolne ženske.<ref name="SteleZontar1939" /> Angel, razpotegnjen vzdolž diagonale proti desnemu ozadju, je obrnjen proti najvišje postavljenemu svetniku in stoji med njegovo tiaro ter mečem mučeništva.<ref name="SteleZontar1939" /> ==Ikonografija== Martin Johann Kremser-Schmidt je v spodnjem desnem delu slike, pod otrokom, zapustil signaturo in letnico nastanka: Mart. Joh. Schmidt P. 1773.<ref name="Stele1936">{{Navedi knjigo | first = France | last = Stele | title = Steletovi zapiski, LXXXVII | date = 1936 | pages = 1–3 | language = sl }}</ref> [[File:M. J. Kremser-Schmidt, Priprošnjiki proti kugi, detajl s signaturo in datacijo, 1773, olje na platnu. Kranj, župnijski urad.jpg|thumb|center|300px|Signatura in datacija v spodnjem delu]] V zgornjem delu so na oblaku upodobljeni [[Sveti Boštjan|sveti Boštjan]], [[sveti Fabijan]] in [[sveti Rok]]. [[File:M. J. Kremser-Schmidt, Priprošnjiki proti kugi, 1773, detajl s sv. Boštjanom, olje na platnu. Kranj, župnijski urad.jpg|thumb|Detajl s sv. Boštjanom]] Sveti Boštjan je upodobljen kot rimski bojevnik z bojno čelado in antičnimi sandali. V desni roki drži šop puščic, ki so njegov prepoznavni atribut. Rane, povezane z njegovim mučeništvom, so prispevale k njegovi vlogi priprošnjika zoper kugo.<ref name="Lanzi2021">{{Navedi knjigo | first1 = Fernando | last1 = Lanzi | first2 = Gioia | last2 = Lanzi | title = Svetniki in zavetniki v likovni in ljudski umetnosti | date = 2021 | location = Celje | language = sl }}</ref> Na sliki je upodobljen skoraj gol, prekrit le z rdečim pregrinjalom. Takšna upodobitev ga povezuje s podobami trpečega Kristusa in motivom ''Ecce Homo''.<ref>{{Navedi knjigo | first = Josef | last = Dünninger | chapter = Sebastian | title = Lexikon der christlichen Ikonographie | date = 1976 | publisher = Herder | location = Dunaj | page=318 }}</ref> Drevo, ki je eden od njegovih običajnih atributov, na sliki ni vidno v celoti; v ozadju so upodobljene le gole veje, ki segajo izven slikovnega polja. Boštjan z levico kaže proti svetemu Fabijanu, ki je upodobljen kot papež. [[File:M. J. Kremser-Schmidt, Priprošnjiki proti kugi, detajl s sv. Fabijanom1773, olje na platnu. Kranj, župnijski urad.jpg|thumb|Detajl s svetim Fabijanom]] Fabijan z dvignjeno desnico blagoslavlja, njegov pogled pa je usmerjen navzgor. Oblečen je v papeška oblačila in drži pastirsko palico. Za njim stoji angel z mečem mučeništva in [[tiara|tiaro]].<ref>{{Navedi knjigo | first = Lieselotte | last = Schütz | chapter = Fabian | title = Lexikon der christlichen Ikonographie | date = 1974 | publisher = Herder | location = Freiburg im Breisgau | pages = 215–216 }}</ref> Na Fabijanovi glavi je upodobljen golob, ki se navezuje na izročilo o njegovi izvolitvi za papeža. Po pripovedi zgodovinarja [[Evzebij Cezarejski|Evzebija]] je bil Fabijan Rimljan, ki je živel na podeželju. Ko je krščanska skupnost v Rimu izbirala novega cerkvenega voditelja, naj bi se mu na glavo spustil golob. Prisotni so dogodek razumeli kot znamenje božje volje in Fabijana izvolili za papeža.<ref>{{Navedi knjigo | first1 = Maks | last1 = Miklavčič | first2 = Jože | last2 = Dolenc | title = Leto svetnikov, Prvi del (januar–marec) | date = 1968 | location = Ljubljana }}</ref> Tretji svetnik je sveti Rok, čigar prepoznavni atributi so popotna palica, neurejeni lasje in brada ter pes s kruhom v gobcu.<ref>{{Navedi knjigo | first = Gregor Martin | last = Lechner | chapter = Rochus (Roch) von Montpellier | title = Lexikon der christlichen Ikonographie | date = 1976 | publisher = Herder | location = Wien | pages = 275–278 }}</ref> [[File:M. J. Kremser-Schmidt, Priprošnjiki proti kugi, 1773, olje na platnu. Kranj, župnijski urad.jpg|thumb|Detajl s sv. Rokom]] Na sliki je obrnjen proti drugima svetnikoma in jima kaže svojo rano na nogi, značilno za njegovo [[ikonografija|ikonografijo]]. Njegova postavitev v manj osvetljenem delu kompozicije ga vizualno ločuje od sv. Boštjana in sv. Fabijana. V spodnjem desnem delu slike kleči na pol gol moški, ob njem pa leži žena z delno razgaljenimi prsmi in pokrita z modro odejo. Pod ženino levo roko se kobaca otrok, ki se steguje k njenim prsim.<ref name="Stele1936" /> [[File:M. J. Kremser-Schmidt, Priprošnjiki proti kugi, detajl umirajoče žene, 1773, olje na platnu. Kranj, župnijski urad.jpg|thumb|Detajl umirajoče žene]] Ženino vzglavje je nekoliko dvignjeno, glava nagnjena nazaj, roke pa so spuščene ob telesu. Njen pogled je usmerjen proti svetnikom v zgornjem delu slike. [[File:M. J. Kremser-Schmidt, Priprošnjiki proti kugi, detajl duhovnika s sv. popotnico, 1773, olje na platnu. Kranj, župnijski urad.jpg|thumb|Detajl duhovnika s sv. popotnico]] Za njenim vzglavjem je sklonjen moški z rdečo kapo, ki si z levo roko pokriva nos, z desno pa ji z žlico daje zdravilo.<ref name="SteleZontar1939" /> V ozadju so v poltemi upodobljeni manjši liki ob duhovniku v rdečem talarju, ki obolelim podeljuje sveto popotnico. [[File:M. J. Kremser-Schmidt, Priprošnjiki proti kugi, detajl zdravilca z rdečo kapuco, 1773, olje na platnu. Kranj, župnijski urad.jpg|thumb|Detajl zdravilca z rdečo kapuco]] Duhovnik bi lahko predstavljal [[Karel Boromejski|svetega Karla Boromejskega]], ki je imel pomembno vlogo pri organizaciji pomoči ob epidemiji kuge v [[Milano|Milanu]].<ref name="Steska1898">{{Navedi revijo | first = Viktor | last = Steska | title = Kremser-Schmidt, slaven slikar | journal = Dom in svet | volume = 11 | issue = 17 | date = 1898-08-15 | pages = 513–515, 577–580 | language = sl }}</ref> Čeprav primarno ni bil [[zavetnik]] kužnih bolnikov, je v umetnosti pogosto upodobljen pri podeljevanju [[Evharistija|obhajila]] in [[birma|birme]] obolelim. Med njegove prepoznavne ikonografske značilnosti sodita izrazit "orlovski" nos in kardinalsko oblačilo.<ref name="Lanzi2021" /> Ker je duhovnik na obravnavani sliki upodobljen v ozadju in v majhnem merilu, njegove identitete ni mogoče zanesljivo potrditi. Položaj in kretnje sv. Boštjana nakazujejo njegovo osrednjo vlogo med priprošnjiki. Sv. Fabijan in sv. Rok dopolnjujeta skupino kot posrednika med nebeško sfero in obolelimi na zemlji. Fabijanov pogled je usmerjen navzgor, medtem ko sv. Rok z razkazovanjem rane poudarja telesno trpljenje in prošnjo za pomoč.<ref name="Stele1936" /> Skupina svetnikov tako združuje motive priprošnje, mučeništva in človeškega trpljenja. Prizor v spodnjem delu slike prikazuje bolno žensko, ob njej otroka in moškega ter osebo, ki ji daje zdravilo. Njihova postavitev poudarja stisko, povezano s kugo, medtem ko so pogledi in kretnje usmerjeni proti svetnikom. Ikonografska zasnova povezuje zemeljsko trpljenje z možnostjo nebeške pomoči in božjega usmiljenja.<ref name="SteleZontar1939" /> V tej kompoziciji svetloba prevzema vlogo nosilke vsebinskega in čustvenega naboja ter deluje kot vezivno sredstvo, ki posamezne ravnine stapja v enotno pripovedno in likovno celoto. Njen značaj ni [[baročno slikarstvo|baročno]] patetičen, temveč izrazito liričen – upodobljeni mučeniški prizori namreč opazovalca ne prestrašijo ali pretresejo, temveč ga mehko in nevsiljivo vodijo v pobožno razmišljanje o veri.<ref name="Stele1957" /> ==Slog== Razporeditev svetnikov na oblakih sledi kompozicijskim značilnostim [[Beneško slikarstvo|beneške slikarske šole]].<ref name="Serbelj2019">{{Navedi revijo | first = Ferdinand | last = Šerbelj | title = Kremser Schmidtova dela v Sloveniji | journal = SLO. Časi, kraji, ljudje. Slovenski zgodovinski magazin | date = 2019-09-23 | pages = 40–47 | language = sl }}</ref> Trojica je razporejena v piramidalno [[Kompozicija (likovna)|kompozicijo]], ki poudarja hierarhično razmerje med figurami. Oblaki ustvarjajo vtis nebeške prostorske razsežnosti, tekoče kretnje figur pa prispevajo k občutku gibanja. Figure se iz ozadja pojavljajo postopoma v prekrivajočih se plasteh. Takšen način oblikovanja je značilen za Kremser-Schmidtova dela iz šestdesetih in sedemdesetih let 18. stoletja, v katerih prostorskih učinkov ne dosega predvsem z zamegljevanjem, temveč s prekrivanjem figur in oblik.<ref name="Feuchtmuller1989" /> Na sliki prevladujejo temnorjavi odtenki, ki tvorijo osnovo barvne zasnove. Na le-teh je slikar gradil tople, zamolkle barvne tone. Učinek dramatičnosti je dosegel s kompozicijo in kontrasti na barvno umirjenem ozadju.<ref name="Serbelj2019" /> [[Oltarni nastavek|Oltarna slika]] ne ustvarja širokega, globokega prostora z izrazito perspektivno konstrukcijo, temveč deluje prostorsko in barvno zaprto. Podobne značilnosti so prisotne tudi v delih [[Martino Altomonte|Martina Altomonteja]] in [[Daniel Gran|Daniela Grana]], ki sta vplivala na Kremser-Schmidta.<ref name="Feuchtmuller1989" /> V spodnjem delu slike od rjavih tonov ozadja izstopata predvsem mati in otrok. Njuna [[inkrnat]]a sta sivorjava in bleda. Podoben način upodabljanja obraza je uporabljen tudi na Kremser-Schmidtovi sliki ''Smrt sv. Jožefa'' v [[Velesovo|Velesovem]]. Na oltarni sliki na Pungertu so opazne tudi razlike v barvni obravnavi telesa bolne ženske: prsti na nogah so temnejši, predel prsi pa je svetlejši. Poleg temnorjave prevladujejo umirjeni rdeči in modri odtenki, ki so uporabljeni predvsem pri osrednjih figurah.<ref name="Steska1898" /> Sv. Rok nosi temnomodro pregrinjalo, mati in otrok sta pokrita z bledomodro odejo, sv. Boštjan in sv. Fabijan sta povezana z bledordečim plaščem, moški, ki daje ženski zdravilo, pa nosi zamolklo rdečo kapo. Kljub navidezni tragičnosti prizora, ki prikazuje počasno umiranje matere z otrokom, tu kljub vsemu prevladuje mehko, sentimentalno vzdušje. Namesto običajnega patosa baroka umetnik vzbuja globoko razneženost z uporabo premišljenega svetlobnega fokusa na osrednji figuri matere in sv. Boštjana, k čemur prispevata še razpršena barvna struktura in prepoznaven »[[Rembrandt|rembrandtovski]]« način upodabljanja. Slednji se kaže v skrbno usmerjeni, diagonalno speljani svetlobi, ki glavno osebo močno potegne iz temnega ozadja ter ji z zgovornimi kretnjami doda izrazno moč; Temne kulisne figure kužnih obolenj pa so vseeno pomembne, ker zaokrožijo prostor.<ref name="Stele1957" /> Kremser-Schmidt je od petdesetih let 18. stoletja pogosto uporabljal dvobarvno podslikavo: olivno rjavo in rdečem okerju.<ref name="Feuchtmuller1989" /> Takšen postopek je razviden tudi na sliki ''Priprošnjikov proti kugi''. Kremser-Schmidtov slog združuje vplive [[Nizozemska zlata doba v slikarstvu|nizozemske slikarske tradicije]], zlasti [[Rembrandt|rembrandtovskega]] načina osvetljevanja, in figuralne kompozicije [[Beneško slikarstvo|beneške slikarske šole]].<ref name="Serbelj2019" /> Na njegovo uporabo svetlobnih kontrastov in prikazovanje figur, ki izstopajo iz temnega ozadja, sta vplivala [[Carlo Haringer]] in [[Johann Georg (Wiener) Schmidt]], med bivanjem v [[Benetke|Benetkah]] pa je nanj vplival tudi beneški slikar [[Gaspare Diziani]].<ref name="Stele1957" /> ==Veliki oltar p. c. sv. Boštjana, Fabijana in Roka== [[File:Veliki oltar p. c. sv. Boštjana, Fabijana in Roka, ok. 1773. Kranj, Pungert.jpg|thumb|Veliki oltar p. c. na Pungertu v Kranju]] Kdo je oseba, ki je zaslužna, da je slika ''Priprošnjikov'' v Kranju, se ne ve točno, poznavanje okoliščin tistega časa pa vendarle kaže na eno možnost. Čeprav je bil pri oltarju [[sv. Boštjan|sv. Boštjana]] ustanovljen stalni [[beneficij]] s [[kaplan|kaplanom]], za katerega ustanovitev je ob koncu 15. stoletja posredoval [[mestni svet]], je imelo mesto zgolj pravico predlagati kandidata, medtem ko ga je potrjeval in umeščal še vedno kranjski [[župnik]].<ref name="Zontar1939">{{Navedi knjigo | first = Josip | last = Žontar | title = Zgodovina mesta Kranja | location = Ljubljana | year = 1939 }}</ref> To vodilno vlogo kranjskega župnika pri pomembnih zadevah potrjuje tudi domneva, da je bil naročnik poslikave ''Priprošnjikov proti kugi'' ravno župnik [[Janez Evangelist Kraškovic]].<ref name="KranjskiZupniki">{{Navedi splet | url = https://zupnija-kranj.rkc.si/o-zupniji/kranjski-zupniki | title = Kranjski župniki | publisher = Župnija Kranj | access-date = 2025-10-30 }}</ref> Veliki [[oltar]] podružnične cerkve na Pungertu v Kranju je bil zasnovan posebej za sliko ''Priprošnjiki proti kugi''. Izdelan je iz temnega lesa, ki ga dopolnjujejo pozlačeni okrasni elementi. Na območju nad sliko so še vidni posamezni [[rokoko]]jsko oblikovni elementi, medtem ko celota oltarja kaže izrazitejše [[Klasicizem|klasicistične]] značilnosti. Med okrasjem izstopajo [[girlanda|girlande]], [[voluta|volute]], [[triglif|triglifi]] in [[rozeta|rozete]], razporejeni pod usločenim [[Ogredje (arhitektura)|ogredjem]].<ref name="Resman1993">Blaž Resman, ''Kranjski baročni kipar Valentin Vrbnik'' (magistrska naloga), Univerza v Ljubljani, Ljubljana 1993.</ref> O prvotni podobi in konstrukciji oltarja je ohranjen predvsem opis [[France Stele (umetnostni zgodovinar)|Franceta Steleta]] iz leta 1936: »Za menzo služi sarkofag; volutasti nastavek drži okvir s sliko sv. Sebastijana in Fabijana, ki je Kremser-Schmidtovo delo. Zlata rokokojska ornamentika. Lep [[tabernakelj]] je spojen z grablijicami za sveče. Na oltarju sta dva dobra pozlačena [[kip]]a [[Frančišek Ksaverij|sv. Frančiška Ksaverija]] in [[Janez Nepomuk|sv. Janeza Nepomuka]].«<ref name="Stele1936" /> Kip sv. Janeza Nepomuka je postavljen na levi strani oltarja, kip sv. Frančiška Ksaverija pa na desni.<ref name="Resman2006">Blaž Resman, ''Kiparstvo poznega baroka na Gorenjskem'', Ljubljana 2006.</ref> Današnje stanje se od Steletovega opisa razlikuje predvsem v spodnjem delu oltarja, ki ni viden, poleg tega pa manjka tudi nekdanja povezava med tabernakljem in [[svečnik|svečniki]]. Stele je nastanek oltarja v svojih zapiskih umestil v sredino oziroma drugo polovico 18. stoletja.<ref name="Stele1936" /> [[Sergej Vrišer]] je časovno opredelitev nekoliko zožil in oltar označil kot delo, ki je nastalo nekoliko pozneje od velesovskih kompozicij. Avtorstvo sicer ni zanesljivo potrjeno, vendar ga je Vrišer z nekaj zadržki pripisal kiparju, ki ga je sprva označeval z zasilnim imenom '''Gorenjsko-posavski''' mojster. Pri tej [[Atribucija|atribuciji]] se je oprl predvsem na značilne rokokojske školjkaste motive, ki se pojavljajo na oltarni površini. Podobne oblikovne prvine je mogoče zaslediti tudi na drugih lokacijah, med drugim v [[Rečica|Rečici]] pri [[Bledu]].<ref name="Vriser1976">Sergej Vrišer, ''Baročno kiparstvo v osrednji Sloveniji'', Ljubljana 1976.</ref> Zaradi sočasnosti, podobnega geografskega območja delovanja in tudi napačnih starejših atribucij so številna dela tega kiparja pripisovali [[Peter Janežič|Petru Janežiču]]. Nekatera so mu pripisovali še pozneje, čeprav avtorstvo ni bilo ustrezno potrjeno.<ref name="Resman2000">Blaž Resman, ''Poznobaročno kiparstvo na Gorenjskem'' (doktorska disertacija), Univerza v Ljubljani, Ljubljana 2000.</ref> [[Blaž Resman]] je zasilno poimenovanega Gorenjsko-posavskega mojstra identificiral kot [[Valentin Vrbnik|Valentina Vrbnika]]. Kljub temu o kiparjevem življenju in delu ostaja precej nepojasnjenih vprašanj. V Kranju je njegovo avtorstvo zanesljivo potrjeno le pri kiparskem delu na mestnem vodnjaku.<ref name="Cevc1982">Emilijan Cevc, [http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi773123/#slovenski-biografski-leksikon Verbnik, Janez], ''Slovenska biografija: spletna izdaja'', Ljubljana 1982.</ref> Prav tako ni znano, kje je imel delavnico. Njegovo delovanje je mogoče časovno umestiti približno med leti 1730 in 1770, predvsem na območje [[Gorenjska|Gorenjske]] in [[Posavje|Posavja]], posamezna njegova dela pa so ohranjena tudi v okolici [[Ljubljana|Ljubljane]]. Za Vrbnikovo kiparstvo so značilni obrazi s kratko, skodrano brado, nekoliko zamaknjenim pogledom in rahlo nasmejanim izrazom. [[Draperija|Draperija]] pri njegovih figurah praviloma nima tako izrazite vloge kot sama figura, kar je posebej opazno v zgodnejšem obdobju njegovega ustvarjanja.<ref name="Vriser1976" /> Primerjava kipov sv. Janeza Nepomuka in sv. Frančiška Ksaverija na velikem oltarju s temi značilnostmi razkriva določene slogovne posebnosti. Draperija obeh svetnikov je namreč izrazito razgibana in kaže na poznejšo razvojno stopnjo kiparjevega ustvarjanja. Na oblikovanje je lahko vplival tudi pomen naročila. Po drugi strani pa obrazi svetnikov z zamaknjenim pogledom, valovito oblikovanimi lasmi, kratko skodrano brado in rahlo priprtimi ustnicami kažejo na značilnosti Vrbnikovega kiparskega izraza, zato je mogoče kipa pripisati njegovemu delu.<ref name="Resman1993" /> ==Sklici== {{sklici|2}} [[Kategorija:Slike leta 1773]] [[Kategorija:Avstrijske slike]] [[Kategorija:Župnija Kranj]] h1fwyfqo5sdpsqovfewrxdhuzkgjuf0 0 610715 6774801 6774581 2026-11-04T14:12:11Z JakaMraz 194767 6774801 wikitext text/x-wiki '''Rok Škrlep''', [[Slovenci|slovenski]] [[Stand-up komedija|stand-up]] [[komik|komik]], [[televizijski voditelj]] in [[improvizija|improvizator]] in ustvarjalec video vsebin * [[7. december]] [[1995]]. == Življenjepis == Z nastopanjem se je začel ukvarjati v srednješolskih letih, ko je [[Gimnazija Kranj|Gimnazijo Kranj]] zastopal na tekmovanjih v improvizacijskih predstavah.<ref name="Jakob">{{Navedi splet |url=https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=219561&lang=slv |title=Analiza jezikovnih in nejezikovnih okoliščin javnih govornih nastopov Roka Škrlepa: primerjava stand-up nastopa in vodenja mladinskega kviza |last=Svetek |first=Jakob |date=2025 |publisher=Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani |access-date=23. oktober 2026 }}</ref> Za Škrlepove nastope so značilni glasbeni vložki, pri katerih uporablja [[Ukulele|ukulele]], ter vključevanje tehničnih elementov, kot so projekcije, grafični prikazi in zvočni posnetki.<ref>{{Navedi splet |url=https://govorise.metropolitan.si/traci/domaci-traci/rok-skrlep-resuje-me-trda-koza/ |title=Rok Škrlep: »Rešuje me trda koža« |access-date=23. oktober 2026 }}</ref> Med svojimi ustvarjalnimi vzori navaja slovenskega kantavtorja [[Adi Smolar|Adija Smolarja]] ter tuja komika [[Bo Burnham|Boja Burnhama]] in [[Demetri Martin|Demetrija Martina]].<ref name="Jakob" /> Poleg [[gledališče|gledališkega]] in komičnega ustvarjanja deluje Rok Škrlep tudi kot povezovalec prireditev, med drugim poslovnih dogodkov, maturantskih plesov in športnih prireditev. Več let je povezoval tudi festival [[Festival Stična mladih|Stična mladih]].<ref name="rok-skrlep">{{Navedi splet |url=https://www.rokskrlep.si/kdo-je-rok/ |title=DOMOV - Rok Škrlep Merch |access-date=23. oktober 2026 }}</ref> Na televizijskih zaslonih ga lahko danes spremljamo kot [[Televizijski napovedovalec|voditelja]] mladinske oddaje [[Male sive celice|Male sive celice]], že prej pa je vodil oddaje na [[Seznam televizijskih postaj v Sloveniji|Ljubljana TV]].<ref>{{Navedi splet |url=https://www.google.com/search?q=rok+%C5%A1krlep+in+Ljubljana+TV&sca_esv=fc7020e035777d64&biw=1536&bih=695&sxsrf=APpeQnte7K1NB_beWK1zF4_rAoVWhExSZw%3A1792775139569&ei=45PbaumfItiHxc8Po7DyyAw&uact=5&oq=rok+%C5%A1krlep+in+Ljubljana+TV&gs_lp=Egxnd3Mtd2l6LXNlcnAiG3JvayDFoWtybGVwIGluIExqdWJsamFuYSBUVjIFECEYoAEyBRAhGKABMgUQIRigAUjgLlAAWKEscAB4AZABAJgB2wGgAeIaqgEGMC4xNy4zuAEDyAEA-AEBmAIToAK6HMICBBAjGCfCAgsQABiABBixAxiDAcICERAuGIAEGLEDGIMBGMcBGNEDwgIKEAAYgAQYigUYQ8ICCBAAGIAEGLEDwgIQEAAYgAQYigUYQxixAxiDAcICEBAuGIAEGIoFGEMYsQMYgwHCAgQQABgDwgIKEC4YgAQYigUYQ8ICEBAuGIAEGIoFGEMYxwEY0QPCAgUQLhiABMICBRAAGIAEwgIGEAAYFhgewgIIEAAYgAQYogTCAgUQABjvBZgDAJIHBjAuMTEuOKAHvHmyBwYwLjExLji4B7ocwgcGMi0xNy4yyAdtgAgB&sclient=gws-wiz-serp#fpstate=ive&vld=cid:08eb08c5,vid:yUebaJ3oqpY,st:0 |title=Voditelji TV Ljubljana se predstavijo (Rok Škrlep) |access-date=23. oktober 2026 }}</ref> Med epidemijo [[Covid-19|covida-19]] se je začel intenzivneje ukvarjati z ustvarjanjem video vsebin. Leta [[2022]] je na svojem [[YouTube]] kanalu objavil pesem ''Instagram babi''. V letih [[2020]] in [[2021]] je ustvarjal serijo ''Šrauf projekt'', v kateri je z izmenjavanjem predmetov poskušal od začetnega vijaka priti do avtodoma. Od leta [[2018]] v sodelovanju z [[Dino Kapetanović|Dinom Kapetanovićem]] na socialnem omrežju YouTube ustvarja serijo videoposnetkov ''Suha potepuha''.<ref name="Jakob" /> ==Predstavitev stand-up nastopov, v katerih je sodeloval Rok Škrlep== ===''Rock&#39;n&#39;roll''=== ''Rock&#39;n&#39;roll'' ([[2018]]) je bil četrti samostojni stand-up nastop [[Tin Vodopivec|Tina Vodopivca]].<ref>{{Navedi splet |url=https://www.tinvodopivec.com/rocknroll |title=Rock'n'Roll (2018) |website=Tin Vodopivec – uradna spletna stran |access-date=4. november 2026 }}</ref> Tin v nastopu med drugim skozi humor predstavi svoje otroštvo, odraščanje v [[Krško|Krškem]] in osebno izkušnjo ob izgubi brata.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/popkultura/druzabno/tin-vodopivec-kot-otroku-se-mi-je-svetila-glava-to-se-lahko-zgodi-samo-v-krskem/474009 |title=Tin Vodopivec: Kot otroku se mi je svetila glava – to se lahko zgodi samo v Krškem! |access-date=4. november 2026 }}</ref> Širši javnosti so se z nekajminutnim vložkom imeli možnost predstaviti takrat še neuveljevljeni komiki Rok Škrlep, [[Aleš Novak]] in [[Jan Kreuzer]]. ===''Peti element''=== ''Peti element'' ([[2019]]) je Vodopivčev peti samostojni stand-up nastop, v katerem skozi humor in osebne izkušnje spregovori o očetovstvu, večnem zamujanju, premagovanju strahu pred psi ter zabavnih dogodivščinah iz vsakdanjega življenja.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.24ur.com/popin/film_tv/tin-vodopivec-v-stand-upu-peti-element-podocnjake-sem-skril-s-pudrom.html |title=Tin Vodopivec v stand-upu Peti element: Podočnjake sem skril s pudrom |website=24ur.com |access-date=4. november 2026 }}</ref> Tudi v tem nastopu sta priložnost za dokazovanje z nekajminutnim nastopom izkoristila Škrlep in Kreuzer. ===''Svetovne fore''=== Predstavo ''Svetovne fore'' je avtor označil kot »popotniško stand-up predstavo«. Premiera je bila leta [[2019]], v njej pa Škrlep skozi [[anekdota|anekdote]] predstavlja svoje popotniške izkušnje. S predstavo je gostoval približno tri leta in pol. Nastopajoči pripoved začne s spomini na zgodnje otroštvo, ko ga je oče pri komaj dveh letih skupaj s sestro dvojčico odpeljal na večdnevni pohod po [[Pohorje|Pohorju]]. Nadaljuje z zgodbo o tem, kako se je pri šestnajstih letih sam odpravil na [[Transverzala|slovensko transverzalo]], v študentskih letih pa se za nekaj časa preselil v [[London]]. Škrlep se od običajnih turistov razlikuje po tem, da se izogiba organiziranim potovanjem in raje raziskuje svet v lastni režiji. Takšen način potovanja mu omogoča številna nepričakovana doživetja, vendar prinaša tudi določena tveganja. To ponazori z dogodkom iz Londona, kjer je bil priča umoru. Nasprotno pa mu je samostojno raziskovanje omogočilo tudi nenavadne izkušnje, denimo v [[Kazahstan|Kazahstanu]], kjer je med bivanjem pri domačinu pomagal naložiti konja v avtomobil. Njegove pripovedi so zaradi nenavadnih okoliščin včasih videti skoraj neverjetne, zato bi lahko poslušalec podvomil o njihovi pristnosti. Škrlep se zaveda takšnega vtisa, vendar poudarja, da si zgodb ne izmišlja, temveč jih črpa iz lastnih doživetij. Verodostojnost pripovedi podkrepijo tudi fotografije, prikazane ob koncu stan-up nastopa.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=4nXiTHTlmAw |title=ROK ŠKRLEP: SVETOVNE FORE – standup special |website=YouTube |author=Rok Škrlep |date=14. januar 2024 |access-date=23. oktober 2026 }}</ref> ===''Recept za srečo''=== Glasbena monokomedija je premiero doživela leta [[2024]], v manjših krajih se izvaja še danes. Avtor predstave je Rok Škrlep, [[režiser]] pa [[Urh Mlakar]].<ref name="rok-skrlep" /> Čeprav je predstava zasnovana v lahkotnem in humornem slogu, presega okvir klasičnega stand-up nastopa, saj avtor s svojimi razmišljanji o življenjski sreči gledalca večkrat spodbudi k poglobljenemu razmisleku. Škrlep v predstavi z uporabo glasbenih vložkov in grafičnih prikazov svoja razmišljanja o sreči predstavi na dostopen in humoren način. Pri tem ne nastopa kot nekdo, ki pozna vse odgovore, temveč kot nekdo, ki jih skupaj z občinstvom išče.<ref>{{Navedi splet |url=https://olaii.com/event/11672/rok-skrlep-recept-za-sreco-ljubljana/?utm_source |title=Rok Škrlep: Recept za srečo (LJUBLJANA) |access-date=23. oktober 2026 }}</ref> ===''Janezi''=== ====''Janezi'': ''Festivalček smeha''==== Komedija ''Janezi'' je nastala na pobudo [[Denis Avdić|Denisa Avdića]], ki je želel ustvariti stand-up predstavo, osredotočeno na [[slovenci|slovensko]] družbo, njene navade in značilnosti. V prvi zasedbi so poleg Avdića nastopili [[Cene Prevc]], [[Aleš Novak]], [[Uroš Kuzman]], Rok Škrlep in [[Gašper Bergant]]. Osrednji koncept je bila šaljiva predstavitev izrazito slovenske identitete, ki so jo ustvarjalci poudarjali z navezavami na zimske športe, kulinariko in vsakdanje družbene pojave. Prve predstave so bile na sporedu konec [[november|novembra]] [[2024]], [[premiera]] v ljubljanski [[Hala Tivoli|Hali Tivoli]], kjer je bila predstava izvedena celo dvakrat pred razprodano dvorano. Prvi del ''Janezov'' je postavil vsebinsko in izvedbeno zasnovo, na kateri so temeljili tudi v nadaljnjih delih.<ref>{{Navedi splet |url=https://svet24.si/njena/estrada/traci/domaci/radio-1-denis-avdic-janezi-tivoli-1386176?utm |title=Janezi navdušili ljubljansko občinstvo |access-date=23. oktober 2026 }}</ref> ====''Janezi 2''==== Predpremiera je potekala novembra 2025 v [[Center La Vie|Centru La Vie]] v [[Kostanjevica na Krki|Kostanjevici na Krki]], javna turneja pa se je začela [[januar|januarja]] [[2026]]. Predstava z nastopajočimi vred ohranja skupinski format prvega dela, vendar prinaša nove avtorske zgodbe.<ref>{{Navedi splet |url=https://svet24.si/njena/estrada/traci/domaci/janezi-2-denis-avdic-predpremiera-1862804?utm |title=Avdić razkril stvari, za katere bi nekateri želeli, da ostanejo skrite |access-date=23. oktober 2026 }}</ref> ====''Janezi 3'': ''Gremo na veselico!''==== Tretji del komične predstave ''Janezi'', naslovljen ''Janezi 3'': ''Gremo na veselico!'', je nadaljevanje predstav ''Janezi'' in ''Janezi 2''. Vsebina tretjega dela se osredotoča na slovenske [[veselica|veselice]] kot značilen družabni pojav in izhodišče za humoristično obravnavo slovenskih navad, odnosov in družbenih posebnosti.<ref>{{Navedi splet |url=https://svet24.si/njena/estrada/traci/domaci/denis-avdic-janezi-3-vstopnice-1927140?utm |title=Denis Avdić v svojem slogu opisal Slovence in naše navade - se prepoznate? |access-date=23. oktober 2026 }}</ref> V primerjavi s prvima deloma se je zasedba spremenila. V tretjem delu nastopajo [[Aleš Novak]] in Rok Škrlep, ki sta sodelovala že pri prejšnjih predstavah, ter [[Robert Petan]], [[Alen Borišek]], [[Alen Mastnak]] in [[Tilen Artač]]. Premiera je napovedana za 5. december [[2026]] v [[Hala Tivoli|Hali Tivoli]] v [[Ljubljana|Ljubljani]].<ref name="janezi" /> ==Sklici== nw2gvqk402mvm0u6uhtwccs588lvrgw 6774805 6774801 2026-11-04T14:15:49Z JoMK 240261 dodal [[Kategorija:Slovenski stand-up komiki]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6774805 wikitext text/x-wiki '''Rok Škrlep''', [[Slovenci|slovenski]] [[Stand-up komedija|stand-up]] [[komik|komik]], [[televizijski voditelj]] in [[improvizija|improvizator]] in ustvarjalec video vsebin * [[7. december]] [[1995]]. == Življenjepis == Z nastopanjem se je začel ukvarjati v srednješolskih letih, ko je [[Gimnazija Kranj|Gimnazijo Kranj]] zastopal na tekmovanjih v improvizacijskih predstavah.<ref name="Jakob">{{Navedi splet |url=https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=219561&lang=slv |title=Analiza jezikovnih in nejezikovnih okoliščin javnih govornih nastopov Roka Škrlepa: primerjava stand-up nastopa in vodenja mladinskega kviza |last=Svetek |first=Jakob |date=2025 |publisher=Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani |access-date=23. oktober 2026 }}</ref> Za Škrlepove nastope so značilni glasbeni vložki, pri katerih uporablja [[Ukulele|ukulele]], ter vključevanje tehničnih elementov, kot so projekcije, grafični prikazi in zvočni posnetki.<ref>{{Navedi splet |url=https://govorise.metropolitan.si/traci/domaci-traci/rok-skrlep-resuje-me-trda-koza/ |title=Rok Škrlep: »Rešuje me trda koža« |access-date=23. oktober 2026 }}</ref> Med svojimi ustvarjalnimi vzori navaja slovenskega kantavtorja [[Adi Smolar|Adija Smolarja]] ter tuja komika [[Bo Burnham|Boja Burnhama]] in [[Demetri Martin|Demetrija Martina]].<ref name="Jakob" /> Poleg [[gledališče|gledališkega]] in komičnega ustvarjanja deluje Rok Škrlep tudi kot povezovalec prireditev, med drugim poslovnih dogodkov, maturantskih plesov in športnih prireditev. Več let je povezoval tudi festival [[Festival Stična mladih|Stična mladih]].<ref name="rok-skrlep">{{Navedi splet |url=https://www.rokskrlep.si/kdo-je-rok/ |title=DOMOV - Rok Škrlep Merch |access-date=23. oktober 2026 }}</ref> Na televizijskih zaslonih ga lahko danes spremljamo kot [[Televizijski napovedovalec|voditelja]] mladinske oddaje [[Male sive celice|Male sive celice]], že prej pa je vodil oddaje na [[Seznam televizijskih postaj v Sloveniji|Ljubljana TV]].<ref>{{Navedi splet |url=https://www.google.com/search?q=rok+%C5%A1krlep+in+Ljubljana+TV&sca_esv=fc7020e035777d64&biw=1536&bih=695&sxsrf=APpeQnte7K1NB_beWK1zF4_rAoVWhExSZw%3A1792775139569&ei=45PbaumfItiHxc8Po7DyyAw&uact=5&oq=rok+%C5%A1krlep+in+Ljubljana+TV&gs_lp=Egxnd3Mtd2l6LXNlcnAiG3JvayDFoWtybGVwIGluIExqdWJsamFuYSBUVjIFECEYoAEyBRAhGKABMgUQIRigAUjgLlAAWKEscAB4AZABAJgB2wGgAeIaqgEGMC4xNy4zuAEDyAEA-AEBmAIToAK6HMICBBAjGCfCAgsQABiABBixAxiDAcICERAuGIAEGLEDGIMBGMcBGNEDwgIKEAAYgAQYigUYQ8ICCBAAGIAEGLEDwgIQEAAYgAQYigUYQxixAxiDAcICEBAuGIAEGIoFGEMYsQMYgwHCAgQQABgDwgIKEC4YgAQYigUYQ8ICEBAuGIAEGIoFGEMYxwEY0QPCAgUQLhiABMICBRAAGIAEwgIGEAAYFhgewgIIEAAYgAQYogTCAgUQABjvBZgDAJIHBjAuMTEuOKAHvHmyBwYwLjExLji4B7ocwgcGMi0xNy4yyAdtgAgB&sclient=gws-wiz-serp#fpstate=ive&vld=cid:08eb08c5,vid:yUebaJ3oqpY,st:0 |title=Voditelji TV Ljubljana se predstavijo (Rok Škrlep) |access-date=23. oktober 2026 }}</ref> Med epidemijo [[Covid-19|covida-19]] se je začel intenzivneje ukvarjati z ustvarjanjem video vsebin. Leta [[2022]] je na svojem [[YouTube]] kanalu objavil pesem ''Instagram babi''. V letih [[2020]] in [[2021]] je ustvarjal serijo ''Šrauf projekt'', v kateri je z izmenjavanjem predmetov poskušal od začetnega vijaka priti do avtodoma. Od leta [[2018]] v sodelovanju z [[Dino Kapetanović|Dinom Kapetanovićem]] na socialnem omrežju YouTube ustvarja serijo videoposnetkov ''Suha potepuha''.<ref name="Jakob" /> ==Predstavitev stand-up nastopov, v katerih je sodeloval Rok Škrlep== ===''Rock&#39;n&#39;roll''=== ''Rock&#39;n&#39;roll'' ([[2018]]) je bil četrti samostojni stand-up nastop [[Tin Vodopivec|Tina Vodopivca]].<ref>{{Navedi splet |url=https://www.tinvodopivec.com/rocknroll |title=Rock'n'Roll (2018) |website=Tin Vodopivec – uradna spletna stran |access-date=4. november 2026 }}</ref> Tin v nastopu med drugim skozi humor predstavi svoje otroštvo, odraščanje v [[Krško|Krškem]] in osebno izkušnjo ob izgubi brata.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/popkultura/druzabno/tin-vodopivec-kot-otroku-se-mi-je-svetila-glava-to-se-lahko-zgodi-samo-v-krskem/474009 |title=Tin Vodopivec: Kot otroku se mi je svetila glava – to se lahko zgodi samo v Krškem! |access-date=4. november 2026 }}</ref> Širši javnosti so se z nekajminutnim vložkom imeli možnost predstaviti takrat še neuveljevljeni komiki Rok Škrlep, [[Aleš Novak]] in [[Jan Kreuzer]]. ===''Peti element''=== ''Peti element'' ([[2019]]) je Vodopivčev peti samostojni stand-up nastop, v katerem skozi humor in osebne izkušnje spregovori o očetovstvu, večnem zamujanju, premagovanju strahu pred psi ter zabavnih dogodivščinah iz vsakdanjega življenja.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.24ur.com/popin/film_tv/tin-vodopivec-v-stand-upu-peti-element-podocnjake-sem-skril-s-pudrom.html |title=Tin Vodopivec v stand-upu Peti element: Podočnjake sem skril s pudrom |website=24ur.com |access-date=4. november 2026 }}</ref> Tudi v tem nastopu sta priložnost za dokazovanje z nekajminutnim nastopom izkoristila Škrlep in Kreuzer. ===''Svetovne fore''=== Predstavo ''Svetovne fore'' je avtor označil kot »popotniško stand-up predstavo«. Premiera je bila leta [[2019]], v njej pa Škrlep skozi [[anekdota|anekdote]] predstavlja svoje popotniške izkušnje. S predstavo je gostoval približno tri leta in pol. Nastopajoči pripoved začne s spomini na zgodnje otroštvo, ko ga je oče pri komaj dveh letih skupaj s sestro dvojčico odpeljal na večdnevni pohod po [[Pohorje|Pohorju]]. Nadaljuje z zgodbo o tem, kako se je pri šestnajstih letih sam odpravil na [[Transverzala|slovensko transverzalo]], v študentskih letih pa se za nekaj časa preselil v [[London]]. Škrlep se od običajnih turistov razlikuje po tem, da se izogiba organiziranim potovanjem in raje raziskuje svet v lastni režiji. Takšen način potovanja mu omogoča številna nepričakovana doživetja, vendar prinaša tudi določena tveganja. To ponazori z dogodkom iz Londona, kjer je bil priča umoru. Nasprotno pa mu je samostojno raziskovanje omogočilo tudi nenavadne izkušnje, denimo v [[Kazahstan|Kazahstanu]], kjer je med bivanjem pri domačinu pomagal naložiti konja v avtomobil. Njegove pripovedi so zaradi nenavadnih okoliščin včasih videti skoraj neverjetne, zato bi lahko poslušalec podvomil o njihovi pristnosti. Škrlep se zaveda takšnega vtisa, vendar poudarja, da si zgodb ne izmišlja, temveč jih črpa iz lastnih doživetij. Verodostojnost pripovedi podkrepijo tudi fotografije, prikazane ob koncu stan-up nastopa.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=4nXiTHTlmAw |title=ROK ŠKRLEP: SVETOVNE FORE – standup special |website=YouTube |author=Rok Škrlep |date=14. januar 2024 |access-date=23. oktober 2026 }}</ref> ===''Recept za srečo''=== Glasbena monokomedija je premiero doživela leta [[2024]], v manjših krajih se izvaja še danes. Avtor predstave je Rok Škrlep, [[režiser]] pa [[Urh Mlakar]].<ref name="rok-skrlep" /> Čeprav je predstava zasnovana v lahkotnem in humornem slogu, presega okvir klasičnega stand-up nastopa, saj avtor s svojimi razmišljanji o življenjski sreči gledalca večkrat spodbudi k poglobljenemu razmisleku. Škrlep v predstavi z uporabo glasbenih vložkov in grafičnih prikazov svoja razmišljanja o sreči predstavi na dostopen in humoren način. Pri tem ne nastopa kot nekdo, ki pozna vse odgovore, temveč kot nekdo, ki jih skupaj z občinstvom išče.<ref>{{Navedi splet |url=https://olaii.com/event/11672/rok-skrlep-recept-za-sreco-ljubljana/?utm_source |title=Rok Škrlep: Recept za srečo (LJUBLJANA) |access-date=23. oktober 2026 }}</ref> ===''Janezi''=== ====''Janezi'': ''Festivalček smeha''==== Komedija ''Janezi'' je nastala na pobudo [[Denis Avdić|Denisa Avdića]], ki je želel ustvariti stand-up predstavo, osredotočeno na [[slovenci|slovensko]] družbo, njene navade in značilnosti. V prvi zasedbi so poleg Avdića nastopili [[Cene Prevc]], [[Aleš Novak]], [[Uroš Kuzman]], Rok Škrlep in [[Gašper Bergant]]. Osrednji koncept je bila šaljiva predstavitev izrazito slovenske identitete, ki so jo ustvarjalci poudarjali z navezavami na zimske športe, kulinariko in vsakdanje družbene pojave. Prve predstave so bile na sporedu konec [[november|novembra]] [[2024]], [[premiera]] v ljubljanski [[Hala Tivoli|Hali Tivoli]], kjer je bila predstava izvedena celo dvakrat pred razprodano dvorano. Prvi del ''Janezov'' je postavil vsebinsko in izvedbeno zasnovo, na kateri so temeljili tudi v nadaljnjih delih.<ref>{{Navedi splet |url=https://svet24.si/njena/estrada/traci/domaci/radio-1-denis-avdic-janezi-tivoli-1386176?utm |title=Janezi navdušili ljubljansko občinstvo |access-date=23. oktober 2026 }}</ref> ====''Janezi 2''==== Predpremiera je potekala novembra 2025 v [[Center La Vie|Centru La Vie]] v [[Kostanjevica na Krki|Kostanjevici na Krki]], javna turneja pa se je začela [[januar|januarja]] [[2026]]. Predstava z nastopajočimi vred ohranja skupinski format prvega dela, vendar prinaša nove avtorske zgodbe.<ref>{{Navedi splet |url=https://svet24.si/njena/estrada/traci/domaci/janezi-2-denis-avdic-predpremiera-1862804?utm |title=Avdić razkril stvari, za katere bi nekateri želeli, da ostanejo skrite |access-date=23. oktober 2026 }}</ref> ====''Janezi 3'': ''Gremo na veselico!''==== Tretji del komične predstave ''Janezi'', naslovljen ''Janezi 3'': ''Gremo na veselico!'', je nadaljevanje predstav ''Janezi'' in ''Janezi 2''. Vsebina tretjega dela se osredotoča na slovenske [[veselica|veselice]] kot značilen družabni pojav in izhodišče za humoristično obravnavo slovenskih navad, odnosov in družbenih posebnosti.<ref>{{Navedi splet |url=https://svet24.si/njena/estrada/traci/domaci/denis-avdic-janezi-3-vstopnice-1927140?utm |title=Denis Avdić v svojem slogu opisal Slovence in naše navade - se prepoznate? |access-date=23. oktober 2026 }}</ref> V primerjavi s prvima deloma se je zasedba spremenila. V tretjem delu nastopajo [[Aleš Novak]] in Rok Škrlep, ki sta sodelovala že pri prejšnjih predstavah, ter [[Robert Petan]], [[Alen Borišek]], [[Alen Mastnak]] in [[Tilen Artač]]. Premiera je napovedana za 5. december [[2026]] v [[Hala Tivoli|Hali Tivoli]] v [[Ljubljana|Ljubljani]].<ref name="janezi" /> ==Sklici== [[Kategorija:Slovenski stand-up komiki]] 7kqbf8v9s0nrll7kh2980dpg6zonk21 6774806 6774805 2026-11-04T14:15:56Z JakaMraz 194767 6774806 wikitext text/x-wiki '''Rok Škrlep''', [[Slovenci|slovenski]] [[Stand-up komedija|stand-up]] [[komik|komik]], [[televizijski voditelj]] in [[improvizija|improvizator]] in ustvarjalec video vsebin * [[7. december]] [[1995]]. == Življenjepis == Z nastopanjem se je začel ukvarjati v srednješolskih letih, ko je [[Gimnazija Kranj|Gimnazijo Kranj]] zastopal na tekmovanjih v improvizacijskih predstavah.<ref name="Jakob">{{Navedi splet |url=https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=219561&lang=slv |title=Analiza jezikovnih in nejezikovnih okoliščin javnih govornih nastopov Roka Škrlepa: primerjava stand-up nastopa in vodenja mladinskega kviza |last=Svetek |first=Jakob |date=2025 |publisher=Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani |access-date=23. oktober 2026 }}</ref> Za Škrlepove nastope so značilni glasbeni vložki, pri katerih uporablja [[Ukulele|ukulele]], ter vključevanje tehničnih elementov, kot so projekcije, grafični prikazi in zvočni posnetki.<ref>{{Navedi splet |url=https://govorise.metropolitan.si/traci/domaci-traci/rok-skrlep-resuje-me-trda-koza/ |title=Rok Škrlep: »Rešuje me trda koža« |access-date=23. oktober 2026 }}</ref> Med svojimi ustvarjalnimi vzori navaja slovenskega kantavtorja [[Adi Smolar|Adija Smolarja]] ter tuja komika [[Bo Burnham|Boja Burnhama]] in [[Demetri Martin|Demetrija Martina]].<ref name="Jakob" /> Poleg [[gledališče|gledališkega]] in komičnega ustvarjanja deluje Rok Škrlep tudi kot povezovalec prireditev, med drugim poslovnih dogodkov, maturantskih plesov in športnih prireditev. Več let je povezoval tudi festival [[Festival Stična mladih|Stična mladih]].<ref name="rok-skrlep">{{Navedi splet |url=https://www.rokskrlep.si/kdo-je-rok/ |title=DOMOV - Rok Škrlep Merch |access-date=23. oktober 2026 }}</ref> Na televizijskih zaslonih ga lahko danes spremljamo kot [[Televizijski napovedovalec|voditelja]] mladinske oddaje [[Male sive celice|Male sive celice]], že prej pa je vodil oddaje na [[Seznam televizijskih postaj v Sloveniji|Ljubljana TV]].<ref>{{Navedi splet |url=https://www.google.com/search?q=rok+%C5%A1krlep+in+Ljubljana+TV&sca_esv=fc7020e035777d64&biw=1536&bih=695&sxsrf=APpeQnte7K1NB_beWK1zF4_rAoVWhExSZw%3A1792775139569&ei=45PbaumfItiHxc8Po7DyyAw&uact=5&oq=rok+%C5%A1krlep+in+Ljubljana+TV&gs_lp=Egxnd3Mtd2l6LXNlcnAiG3JvayDFoWtybGVwIGluIExqdWJsamFuYSBUVjIFECEYoAEyBRAhGKABMgUQIRigAUjgLlAAWKEscAB4AZABAJgB2wGgAeIaqgEGMC4xNy4zuAEDyAEA-AEBmAIToAK6HMICBBAjGCfCAgsQABiABBixAxiDAcICERAuGIAEGLEDGIMBGMcBGNEDwgIKEAAYgAQYigUYQ8ICCBAAGIAEGLEDwgIQEAAYgAQYigUYQxixAxiDAcICEBAuGIAEGIoFGEMYsQMYgwHCAgQQABgDwgIKEC4YgAQYigUYQ8ICEBAuGIAEGIoFGEMYxwEY0QPCAgUQLhiABMICBRAAGIAEwgIGEAAYFhgewgIIEAAYgAQYogTCAgUQABjvBZgDAJIHBjAuMTEuOKAHvHmyBwYwLjExLji4B7ocwgcGMi0xNy4yyAdtgAgB&sclient=gws-wiz-serp#fpstate=ive&vld=cid:08eb08c5,vid:yUebaJ3oqpY,st:0 |title=Voditelji TV Ljubljana se predstavijo (Rok Škrlep) |access-date=23. oktober 2026 }}</ref> Med epidemijo [[Covid-19|covida-19]] se je začel intenzivneje ukvarjati z ustvarjanjem video vsebin. Leta [[2022]] je na svojem [[YouTube]] kanalu objavil pesem ''Instagram babi''. V letih [[2020]] in [[2021]] je ustvarjal serijo ''Šrauf projekt'', v kateri je z izmenjavanjem predmetov poskušal od začetnega vijaka priti do avtodoma. Od leta [[2018]] v sodelovanju z [[Dino Kapetanović|Dinom Kapetanovićem]] na socialnem omrežju YouTube ustvarja serijo videoposnetkov ''Suha potepuha''.<ref name="Jakob" /> ==Predstavitev stand-up nastopov, v katerih je sodeloval Rok Škrlep== ===''Rock&#39;n&#39;roll''=== ''Rock&#39;n&#39;roll'' ([[2018]]) je bil četrti samostojni stand-up nastop [[Tin Vodopivec|Tina Vodopivca]].<ref>{{Navedi splet |url=https://www.tinvodopivec.com/rocknroll |title=Rock'n'Roll (2018) |website=Tin Vodopivec – uradna spletna stran |access-date=4. november 2026 }}</ref> Tin v nastopu med drugim skozi humor predstavi svoje otroštvo, odraščanje v [[Krško|Krškem]] in osebno izkušnjo ob izgubi brata.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/popkultura/druzabno/tin-vodopivec-kot-otroku-se-mi-je-svetila-glava-to-se-lahko-zgodi-samo-v-krskem/474009 |title=Tin Vodopivec: Kot otroku se mi je svetila glava – to se lahko zgodi samo v Krškem! |access-date=4. november 2026 }}</ref> Širši javnosti so se z nekajminutnim vložkom imeli možnost predstaviti takrat še neuveljevljeni komiki Rok Škrlep, [[Aleš Novak]] in [[Jan Kreuzer]]. ===''Peti element''=== ''Peti element'' ([[2019]]) je Vodopivčev peti samostojni stand-up nastop, v katerem skozi humor in osebne izkušnje spregovori o očetovstvu, večnem zamujanju, premagovanju strahu pred psi ter zabavnih dogodivščinah iz vsakdanjega življenja.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.24ur.com/popin/film_tv/tin-vodopivec-v-stand-upu-peti-element-podocnjake-sem-skril-s-pudrom.html |title=Tin Vodopivec v stand-upu Peti element: Podočnjake sem skril s pudrom |website=24ur.com |access-date=4. november 2026 }}</ref> Tudi v tem nastopu sta priložnost za dokazovanje z nekajminutnim nastopom izkoristila Škrlep in Kreuzer. ===''Svetovne fore''=== Predstavo ''Svetovne fore'' je avtor označil kot »popotniško stand-up predstavo«. Premiera je bila leta [[2019]], v njej pa Škrlep skozi [[anekdota|anekdote]] predstavlja svoje popotniške izkušnje. S predstavo je gostoval približno tri leta in pol. Nastopajoči pripoved začne s spomini na zgodnje otroštvo, ko ga je oče pri komaj dveh letih skupaj s sestro dvojčico odpeljal na večdnevni pohod po [[Pohorje|Pohorju]]. Nadaljuje z zgodbo o tem, kako se je pri šestnajstih letih sam odpravil na [[Transverzala|slovensko transverzalo]], v študentskih letih pa se za nekaj časa preselil v [[London]]. Škrlep se od običajnih turistov razlikuje po tem, da se izogiba organiziranim potovanjem in raje raziskuje svet v lastni režiji. Takšen način potovanja mu omogoča številna nepričakovana doživetja, vendar prinaša tudi določena tveganja. To ponazori z dogodkom iz Londona, kjer je bil priča umoru. Nasprotno pa mu je samostojno raziskovanje omogočilo tudi nenavadne izkušnje, denimo v [[Kazahstan|Kazahstanu]], kjer je med bivanjem pri domačinu pomagal naložiti konja v avtomobil. Njegove pripovedi so zaradi nenavadnih okoliščin včasih videti skoraj neverjetne, zato bi lahko poslušalec podvomil o njihovi pristnosti. Škrlep se zaveda takšnega vtisa, vendar poudarja, da si zgodb ne izmišlja, temveč jih črpa iz lastnih doživetij. Verodostojnost pripovedi podkrepijo tudi fotografije, prikazane ob koncu stan-up nastopa.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=4nXiTHTlmAw |title=ROK ŠKRLEP: SVETOVNE FORE – standup special |website=YouTube |author=Rok Škrlep |date=14. januar 2024 |access-date=23. oktober 2026 }}</ref> ===''Recept za srečo''=== Glasbena monokomedija je premiero doživela leta [[2024]], v manjših krajih se izvaja še danes. Avtor predstave je Rok Škrlep, [[režiser]] pa [[Urh Mlakar]].<ref name="rok-skrlep" /> Čeprav je predstava zasnovana v lahkotnem in humornem slogu, presega okvir klasičnega stand-up nastopa, saj avtor s svojimi razmišljanji o življenjski sreči gledalca večkrat spodbudi k poglobljenemu razmisleku. Škrlep v predstavi z uporabo glasbenih vložkov in grafičnih prikazov svoja razmišljanja o sreči predstavi na dostopen in humoren način. Pri tem ne nastopa kot nekdo, ki pozna vse odgovore, temveč kot nekdo, ki jih skupaj z občinstvom išče.<ref>{{Navedi splet |url=https://olaii.com/event/11672/rok-skrlep-recept-za-sreco-ljubljana/?utm_source |title=Rok Škrlep: Recept za srečo (LJUBLJANA) |access-date=23. oktober 2026 }}</ref> ===''Janezi''=== ====''Janezi'': ''Festivalček smeha''==== Komedija ''Janezi'' je nastala na pobudo [[Denis Avdić|Denisa Avdića]], ki je želel ustvariti stand-up predstavo, osredotočeno na [[slovenci|slovensko]] družbo, njene navade in značilnosti. V prvi zasedbi so poleg Avdića nastopili [[Cene Prevc]], [[Aleš Novak]], [[Uroš Kuzman]], Rok Škrlep in [[Gašper Bergant]]. Osrednji koncept je bila šaljiva predstavitev izrazito slovenske identitete, ki so jo ustvarjalci poudarjali z navezavami na zimske športe, kulinariko in vsakdanje družbene pojave. Prve predstave so bile na sporedu konec [[november|novembra]] [[2024]], [[premiera]] v ljubljanski [[Hala Tivoli|Hali Tivoli]], kjer je bila predstava izvedena celo dvakrat pred razprodano dvorano. Prvi del ''Janezov'' je postavil vsebinsko in izvedbeno zasnovo, na kateri so temeljili tudi v nadaljnjih delih.<ref>{{Navedi splet |url=https://svet24.si/njena/estrada/traci/domaci/radio-1-denis-avdic-janezi-tivoli-1386176?utm |title=Janezi navdušili ljubljansko občinstvo |access-date=23. oktober 2026 }}</ref> ====''Janezi 2''==== Predpremiera je potekala novembra 2025 v [[Center La Vie|Centru La Vie]] v [[Kostanjevica na Krki|Kostanjevici na Krki]], javna turneja pa se je začela [[januar|januarja]] [[2026]]. Predstava z nastopajočimi vred ohranja skupinski format prvega dela, vendar prinaša nove avtorske zgodbe.<ref>{{Navedi splet |url=https://svet24.si/njena/estrada/traci/domaci/janezi-2-denis-avdic-predpremiera-1862804?utm |title=Avdić razkril stvari, za katere bi nekateri želeli, da ostanejo skrite |access-date=23. oktober 2026 }}</ref> ====''Janezi 3'': ''Gremo na veselico!''==== Tretji del komične predstave ''Janezi'', naslovljen ''Janezi 3'': ''Gremo na veselico!'', je nadaljevanje predstav ''Janezi'' in ''Janezi 2''. Vsebina tretjega dela se osredotoča na slovenske [[veselica|veselice]] kot značilen družabni pojav in izhodišče za humoristično obravnavo slovenskih navad, odnosov in družbenih posebnosti.<ref>{{Navedi splet |url=https://svet24.si/njena/estrada/traci/domaci/denis-avdic-janezi-3-vstopnice-1927140?utm |title=Denis Avdić v svojem slogu opisal Slovence in naše navade - se prepoznate? |access-date=23. oktober 2026 }}</ref> V primerjavi s prvima deloma se je zasedba spremenila. V tretjem delu nastopajo [[Aleš Novak]] in Rok Škrlep, ki sta sodelovala že pri prejšnjih predstavah, ter [[Robert Petan]], [[Alen Borišek]], [[Alen Mastnak]] in [[Tilen Artač]]. Premiera je napovedana za 5. december [[2026]] v [[Hala Tivoli|Hali Tivoli]] v [[Ljubljana|Ljubljani]].<ref>{{Navedi splet |url=https://topevent.si/dogodek/janezi-3-gremo-na-veselico-! |title=Janezi 3 – Gremo na veselico! |website=TopEvent |access-date=4. november 2026 }}</ref> ==Sklici== [[Kategorija:Slovenski stand-up komiki]] 4wwze7ak2quqsy1jafmnrl08vvpjrsy 6774808 6774806 2026-11-04T14:16:27Z JoMK 240261 dodal [[Kategorija:Slovenski televizijski voditelji]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6774808 wikitext text/x-wiki '''Rok Škrlep''', [[Slovenci|slovenski]] [[Stand-up komedija|stand-up]] [[komik|komik]], [[televizijski voditelj]] in [[improvizija|improvizator]] in ustvarjalec video vsebin * [[7. december]] [[1995]]. == Življenjepis == Z nastopanjem se je začel ukvarjati v srednješolskih letih, ko je [[Gimnazija Kranj|Gimnazijo Kranj]] zastopal na tekmovanjih v improvizacijskih predstavah.<ref name="Jakob">{{Navedi splet |url=https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=219561&lang=slv |title=Analiza jezikovnih in nejezikovnih okoliščin javnih govornih nastopov Roka Škrlepa: primerjava stand-up nastopa in vodenja mladinskega kviza |last=Svetek |first=Jakob |date=2025 |publisher=Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani |access-date=23. oktober 2026 }}</ref> Za Škrlepove nastope so značilni glasbeni vložki, pri katerih uporablja [[Ukulele|ukulele]], ter vključevanje tehničnih elementov, kot so projekcije, grafični prikazi in zvočni posnetki.<ref>{{Navedi splet |url=https://govorise.metropolitan.si/traci/domaci-traci/rok-skrlep-resuje-me-trda-koza/ |title=Rok Škrlep: »Rešuje me trda koža« |access-date=23. oktober 2026 }}</ref> Med svojimi ustvarjalnimi vzori navaja slovenskega kantavtorja [[Adi Smolar|Adija Smolarja]] ter tuja komika [[Bo Burnham|Boja Burnhama]] in [[Demetri Martin|Demetrija Martina]].<ref name="Jakob" /> Poleg [[gledališče|gledališkega]] in komičnega ustvarjanja deluje Rok Škrlep tudi kot povezovalec prireditev, med drugim poslovnih dogodkov, maturantskih plesov in športnih prireditev. Več let je povezoval tudi festival [[Festival Stična mladih|Stična mladih]].<ref name="rok-skrlep">{{Navedi splet |url=https://www.rokskrlep.si/kdo-je-rok/ |title=DOMOV - Rok Škrlep Merch |access-date=23. oktober 2026 }}</ref> Na televizijskih zaslonih ga lahko danes spremljamo kot [[Televizijski napovedovalec|voditelja]] mladinske oddaje [[Male sive celice|Male sive celice]], že prej pa je vodil oddaje na [[Seznam televizijskih postaj v Sloveniji|Ljubljana TV]].<ref>{{Navedi splet |url=https://www.google.com/search?q=rok+%C5%A1krlep+in+Ljubljana+TV&sca_esv=fc7020e035777d64&biw=1536&bih=695&sxsrf=APpeQnte7K1NB_beWK1zF4_rAoVWhExSZw%3A1792775139569&ei=45PbaumfItiHxc8Po7DyyAw&uact=5&oq=rok+%C5%A1krlep+in+Ljubljana+TV&gs_lp=Egxnd3Mtd2l6LXNlcnAiG3JvayDFoWtybGVwIGluIExqdWJsamFuYSBUVjIFECEYoAEyBRAhGKABMgUQIRigAUjgLlAAWKEscAB4AZABAJgB2wGgAeIaqgEGMC4xNy4zuAEDyAEA-AEBmAIToAK6HMICBBAjGCfCAgsQABiABBixAxiDAcICERAuGIAEGLEDGIMBGMcBGNEDwgIKEAAYgAQYigUYQ8ICCBAAGIAEGLEDwgIQEAAYgAQYigUYQxixAxiDAcICEBAuGIAEGIoFGEMYsQMYgwHCAgQQABgDwgIKEC4YgAQYigUYQ8ICEBAuGIAEGIoFGEMYxwEY0QPCAgUQLhiABMICBRAAGIAEwgIGEAAYFhgewgIIEAAYgAQYogTCAgUQABjvBZgDAJIHBjAuMTEuOKAHvHmyBwYwLjExLji4B7ocwgcGMi0xNy4yyAdtgAgB&sclient=gws-wiz-serp#fpstate=ive&vld=cid:08eb08c5,vid:yUebaJ3oqpY,st:0 |title=Voditelji TV Ljubljana se predstavijo (Rok Škrlep) |access-date=23. oktober 2026 }}</ref> Med epidemijo [[Covid-19|covida-19]] se je začel intenzivneje ukvarjati z ustvarjanjem video vsebin. Leta [[2022]] je na svojem [[YouTube]] kanalu objavil pesem ''Instagram babi''. V letih [[2020]] in [[2021]] je ustvarjal serijo ''Šrauf projekt'', v kateri je z izmenjavanjem predmetov poskušal od začetnega vijaka priti do avtodoma. Od leta [[2018]] v sodelovanju z [[Dino Kapetanović|Dinom Kapetanovićem]] na socialnem omrežju YouTube ustvarja serijo videoposnetkov ''Suha potepuha''.<ref name="Jakob" /> ==Predstavitev stand-up nastopov, v katerih je sodeloval Rok Škrlep== ===''Rock&#39;n&#39;roll''=== ''Rock&#39;n&#39;roll'' ([[2018]]) je bil četrti samostojni stand-up nastop [[Tin Vodopivec|Tina Vodopivca]].<ref>{{Navedi splet |url=https://www.tinvodopivec.com/rocknroll |title=Rock'n'Roll (2018) |website=Tin Vodopivec – uradna spletna stran |access-date=4. november 2026 }}</ref> Tin v nastopu med drugim skozi humor predstavi svoje otroštvo, odraščanje v [[Krško|Krškem]] in osebno izkušnjo ob izgubi brata.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/popkultura/druzabno/tin-vodopivec-kot-otroku-se-mi-je-svetila-glava-to-se-lahko-zgodi-samo-v-krskem/474009 |title=Tin Vodopivec: Kot otroku se mi je svetila glava – to se lahko zgodi samo v Krškem! |access-date=4. november 2026 }}</ref> Širši javnosti so se z nekajminutnim vložkom imeli možnost predstaviti takrat še neuveljevljeni komiki Rok Škrlep, [[Aleš Novak]] in [[Jan Kreuzer]]. ===''Peti element''=== ''Peti element'' ([[2019]]) je Vodopivčev peti samostojni stand-up nastop, v katerem skozi humor in osebne izkušnje spregovori o očetovstvu, večnem zamujanju, premagovanju strahu pred psi ter zabavnih dogodivščinah iz vsakdanjega življenja.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.24ur.com/popin/film_tv/tin-vodopivec-v-stand-upu-peti-element-podocnjake-sem-skril-s-pudrom.html |title=Tin Vodopivec v stand-upu Peti element: Podočnjake sem skril s pudrom |website=24ur.com |access-date=4. november 2026 }}</ref> Tudi v tem nastopu sta priložnost za dokazovanje z nekajminutnim nastopom izkoristila Škrlep in Kreuzer. ===''Svetovne fore''=== Predstavo ''Svetovne fore'' je avtor označil kot »popotniško stand-up predstavo«. Premiera je bila leta [[2019]], v njej pa Škrlep skozi [[anekdota|anekdote]] predstavlja svoje popotniške izkušnje. S predstavo je gostoval približno tri leta in pol. Nastopajoči pripoved začne s spomini na zgodnje otroštvo, ko ga je oče pri komaj dveh letih skupaj s sestro dvojčico odpeljal na večdnevni pohod po [[Pohorje|Pohorju]]. Nadaljuje z zgodbo o tem, kako se je pri šestnajstih letih sam odpravil na [[Transverzala|slovensko transverzalo]], v študentskih letih pa se za nekaj časa preselil v [[London]]. Škrlep se od običajnih turistov razlikuje po tem, da se izogiba organiziranim potovanjem in raje raziskuje svet v lastni režiji. Takšen način potovanja mu omogoča številna nepričakovana doživetja, vendar prinaša tudi določena tveganja. To ponazori z dogodkom iz Londona, kjer je bil priča umoru. Nasprotno pa mu je samostojno raziskovanje omogočilo tudi nenavadne izkušnje, denimo v [[Kazahstan|Kazahstanu]], kjer je med bivanjem pri domačinu pomagal naložiti konja v avtomobil. Njegove pripovedi so zaradi nenavadnih okoliščin včasih videti skoraj neverjetne, zato bi lahko poslušalec podvomil o njihovi pristnosti. Škrlep se zaveda takšnega vtisa, vendar poudarja, da si zgodb ne izmišlja, temveč jih črpa iz lastnih doživetij. Verodostojnost pripovedi podkrepijo tudi fotografije, prikazane ob koncu stan-up nastopa.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=4nXiTHTlmAw |title=ROK ŠKRLEP: SVETOVNE FORE – standup special |website=YouTube |author=Rok Škrlep |date=14. januar 2024 |access-date=23. oktober 2026 }}</ref> ===''Recept za srečo''=== Glasbena monokomedija je premiero doživela leta [[2024]], v manjših krajih se izvaja še danes. Avtor predstave je Rok Škrlep, [[režiser]] pa [[Urh Mlakar]].<ref name="rok-skrlep" /> Čeprav je predstava zasnovana v lahkotnem in humornem slogu, presega okvir klasičnega stand-up nastopa, saj avtor s svojimi razmišljanji o življenjski sreči gledalca večkrat spodbudi k poglobljenemu razmisleku. Škrlep v predstavi z uporabo glasbenih vložkov in grafičnih prikazov svoja razmišljanja o sreči predstavi na dostopen in humoren način. Pri tem ne nastopa kot nekdo, ki pozna vse odgovore, temveč kot nekdo, ki jih skupaj z občinstvom išče.<ref>{{Navedi splet |url=https://olaii.com/event/11672/rok-skrlep-recept-za-sreco-ljubljana/?utm_source |title=Rok Škrlep: Recept za srečo (LJUBLJANA) |access-date=23. oktober 2026 }}</ref> ===''Janezi''=== ====''Janezi'': ''Festivalček smeha''==== Komedija ''Janezi'' je nastala na pobudo [[Denis Avdić|Denisa Avdića]], ki je želel ustvariti stand-up predstavo, osredotočeno na [[slovenci|slovensko]] družbo, njene navade in značilnosti. V prvi zasedbi so poleg Avdića nastopili [[Cene Prevc]], [[Aleš Novak]], [[Uroš Kuzman]], Rok Škrlep in [[Gašper Bergant]]. Osrednji koncept je bila šaljiva predstavitev izrazito slovenske identitete, ki so jo ustvarjalci poudarjali z navezavami na zimske športe, kulinariko in vsakdanje družbene pojave. Prve predstave so bile na sporedu konec [[november|novembra]] [[2024]], [[premiera]] v ljubljanski [[Hala Tivoli|Hali Tivoli]], kjer je bila predstava izvedena celo dvakrat pred razprodano dvorano. Prvi del ''Janezov'' je postavil vsebinsko in izvedbeno zasnovo, na kateri so temeljili tudi v nadaljnjih delih.<ref>{{Navedi splet |url=https://svet24.si/njena/estrada/traci/domaci/radio-1-denis-avdic-janezi-tivoli-1386176?utm |title=Janezi navdušili ljubljansko občinstvo |access-date=23. oktober 2026 }}</ref> ====''Janezi 2''==== Predpremiera je potekala novembra 2025 v [[Center La Vie|Centru La Vie]] v [[Kostanjevica na Krki|Kostanjevici na Krki]], javna turneja pa se je začela [[januar|januarja]] [[2026]]. Predstava z nastopajočimi vred ohranja skupinski format prvega dela, vendar prinaša nove avtorske zgodbe.<ref>{{Navedi splet |url=https://svet24.si/njena/estrada/traci/domaci/janezi-2-denis-avdic-predpremiera-1862804?utm |title=Avdić razkril stvari, za katere bi nekateri želeli, da ostanejo skrite |access-date=23. oktober 2026 }}</ref> ====''Janezi 3'': ''Gremo na veselico!''==== Tretji del komične predstave ''Janezi'', naslovljen ''Janezi 3'': ''Gremo na veselico!'', je nadaljevanje predstav ''Janezi'' in ''Janezi 2''. Vsebina tretjega dela se osredotoča na slovenske [[veselica|veselice]] kot značilen družabni pojav in izhodišče za humoristično obravnavo slovenskih navad, odnosov in družbenih posebnosti.<ref>{{Navedi splet |url=https://svet24.si/njena/estrada/traci/domaci/denis-avdic-janezi-3-vstopnice-1927140?utm |title=Denis Avdić v svojem slogu opisal Slovence in naše navade - se prepoznate? |access-date=23. oktober 2026 }}</ref> V primerjavi s prvima deloma se je zasedba spremenila. V tretjem delu nastopajo [[Aleš Novak]] in Rok Škrlep, ki sta sodelovala že pri prejšnjih predstavah, ter [[Robert Petan]], [[Alen Borišek]], [[Alen Mastnak]] in [[Tilen Artač]]. Premiera je napovedana za 5. december [[2026]] v [[Hala Tivoli|Hali Tivoli]] v [[Ljubljana|Ljubljani]].<ref>{{Navedi splet |url=https://topevent.si/dogodek/janezi-3-gremo-na-veselico-! |title=Janezi 3 – Gremo na veselico! |website=TopEvent |access-date=4. november 2026 }}</ref> ==Sklici== [[Kategorija:Slovenski stand-up komiki]] [[Kategorija:Slovenski televizijski voditelji]] m6b3qbtdjyvy7kx3p6jvch2u27yp9f1 6775026 6774808 2026-11-05T07:11:28Z ~2026-58745-80 268446 6775026 wikitext text/x-wiki '''Rok Škrlep''', [[Slovenci|slovenski]] [[Stand-up komedija|stand-up]] [[komik|komik]], [[televizijski voditelj]] in [[improvizija|improvizator]] in ustvarjalec video vsebin * [[7. december]] [[1995]]. == Življenjepis == Z nastopanjem se je začel ukvarjati v srednješolskih letih, ko je [[Gimnazija Kranj|Gimnazijo Kranj]] zastopal na tekmovanjih v improvizacijskih predstavah.<ref name="Jakob">{{Navedi splet |url=https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=219561&lang=slv |title=Analiza jezikovnih in nejezikovnih okoliščin javnih govornih nastopov Roka Škrlepa: primerjava stand-up nastopa in vodenja mladinskega kviza |last=Svetek |first=Jakob |date=2025 |publisher=Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani |access-date=23. oktober 2026 }}</ref> Za Škrlepove nastope so značilni glasbeni vložki, pri katerih uporablja [[Ukulele|ukulele]], ter vključevanje tehničnih elementov, kot so projekcije, grafični prikazi in zvočni posnetki.<ref>{{Navedi splet |url=https://govorise.metropolitan.si/traci/domaci-traci/rok-skrlep-resuje-me-trda-koza/ |title=Rok Škrlep: »Rešuje me trda koža« |access-date=23. oktober 2026 }}</ref> Med svojimi ustvarjalnimi vzori navaja slovenskega kantavtorja [[Adi Smolar|Adija Smolarja]] ter tuja komika [[Bo Burnham|Boja Burnhama]] in [[Demetri Martin|Demetrija Martina]].<ref name="Jakob" /> Poleg [[gledališče|gledališkega]] in komičnega ustvarjanja deluje Rok Škrlep tudi kot povezovalec prireditev, med drugim poslovnih dogodkov, maturantskih plesov in športnih prireditev. Več let je povezoval tudi festival [[Festival Stična mladih|Stična mladih]].<ref name="rok-skrlep">{{Navedi splet |url=https://www.rokskrlep.si/kdo-je-rok/ |title=DOMOV - Rok Škrlep Merch |access-date=23. oktober 2026 }}</ref> Na televizijskih zaslonih ga lahko danes spremljamo kot [[Televizijski napovedovalec|voditelja]] mladinske oddaje [[Male sive celice|Male sive celice]], že prej pa je vodil oddaje na [[Seznam televizijskih postaj v Sloveniji|Ljubljana TV]].<ref>{{Navedi splet |url=https://www.google.com/search?q=rok+%C5%A1krlep+in+Ljubljana+TV&sca_esv=fc7020e035777d64&biw=1536&bih=695&sxsrf=APpeQnte7K1NB_beWK1zF4_rAoVWhExSZw%3A1792775139569&ei=45PbaumfItiHxc8Po7DyyAw&uact=5&oq=rok+%C5%A1krlep+in+Ljubljana+TV&gs_lp=Egxnd3Mtd2l6LXNlcnAiG3JvayDFoWtybGVwIGluIExqdWJsamFuYSBUVjIFECEYoAEyBRAhGKABMgUQIRigAUjgLlAAWKEscAB4AZABAJgB2wGgAeIaqgEGMC4xNy4zuAEDyAEA-AEBmAIToAK6HMICBBAjGCfCAgsQABiABBixAxiDAcICERAuGIAEGLEDGIMBGMcBGNEDwgIKEAAYgAQYigUYQ8ICCBAAGIAEGLEDwgIQEAAYgAQYigUYQxixAxiDAcICEBAuGIAEGIoFGEMYsQMYgwHCAgQQABgDwgIKEC4YgAQYigUYQ8ICEBAuGIAEGIoFGEMYxwEY0QPCAgUQLhiABMICBRAAGIAEwgIGEAAYFhgewgIIEAAYgAQYogTCAgUQABjvBZgDAJIHBjAuMTEuOKAHvHmyBwYwLjExLji4B7ocwgcGMi0xNy4yyAdtgAgB&sclient=gws-wiz-serp#fpstate=ive&vld=cid:08eb08c5,vid:yUebaJ3oqpY,st:0 |title=Voditelji TV Ljubljana se predstavijo (Rok Škrlep) |access-date=23. oktober 2026 }}</ref> Med epidemijo [[Covid-19|covida-19]] se je začel intenzivneje ukvarjati z ustvarjanjem video vsebin. Leta [[2022]] je na svojem [[YouTube]] kanalu objavil pesem ''Instagram babi''. V letih [[2020]] in [[2021]] je ustvarjal serijo ''Šrauf projekt'', v kateri je z izmenjavanjem predmetov poskušal od začetnega vijaka priti do avtodoma. Od leta [[2018]] v sodelovanju z [[Dino Kapetanović|Dinom Kapetanovićem]] na socialnem omrežju YouTube ustvarja serijo videoposnetkov ''Suha'' ''potepuha''.<ref name="Jakob" /> ==Predstavitev stand-up nastopov, v katerih je sodeloval Rok Škrlep== ===''Rock&#39;n&#39;roll''=== ''Rock&#39;n&#39;roll'' ([[2018]]) je bil četrti samostojni stand-up nastop [[Tin Vodopivec|Tina Vodopivca]].<ref>{{Navedi splet |url=https://www.tinvodopivec.com/rocknroll |title=Rock'n'Roll (2018) |website=Tin Vodopivec – uradna spletna stran |access-date=4. november 2026 }}</ref> Tin v nastopu med drugim skozi humor predstavi svoje otroštvo, odraščanje v [[Krško|Krškem]] in osebno izkušnjo ob izgubi brata.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/popkultura/druzabno/tin-vodopivec-kot-otroku-se-mi-je-svetila-glava-to-se-lahko-zgodi-samo-v-krskem/474009 |title=Tin Vodopivec: Kot otroku se mi je svetila glava – to se lahko zgodi samo v Krškem! |access-date=4. november 2026 }}</ref> Širši javnosti so se z nekajminutnim vložkom imeli možnost predstaviti takrat še neuveljevljeni komiki Rok Škrlep, [[Aleš Novak]] in [[Jan Kreuzer]]. ===''Peti element''=== ''Peti element'' ([[2019]]) je Vodopivčev peti samostojni stand-up nastop, v katerem skozi humor in osebne izkušnje spregovori o očetovstvu, večnem zamujanju, premagovanju strahu pred psi ter zabavnih dogodivščinah iz vsakdanjega življenja.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.24ur.com/popin/film_tv/tin-vodopivec-v-stand-upu-peti-element-podocnjake-sem-skril-s-pudrom.html |title=Tin Vodopivec v stand-upu Peti element: Podočnjake sem skril s pudrom |website=24ur.com |access-date=4. november 2026 }}</ref> Tudi v tem nastopu sta priložnost za dokazovanje z nekajminutnim nastopom izkoristila Škrlep in Kreuzer. ===''Svetovne fore''=== Predstavo ''Svetovne fore'' je avtor označil kot »popotniško stand-up predstavo«. Premiera je bila leta [[2019]], v njej pa Škrlep skozi [[anekdota|anekdote]] predstavlja svoje popotniške izkušnje. S predstavo je gostoval približno tri leta in pol. Nastopajoči pripoved začne s spomini na zgodnje otroštvo, ko ga je oče pri komaj dveh letih skupaj s sestro dvojčico odpeljal na večdnevni pohod po [[Pohorje|Pohorju]]. Nadaljuje z zgodbo o tem, kako se je pri šestnajstih letih sam odpravil na [[Transverzala|slovensko transverzalo]], v študentskih letih pa se za nekaj časa preselil v [[London]]. Škrlep se od običajnih turistov razlikuje po tem, da se izogiba organiziranim potovanjem in raje raziskuje svet v lastni režiji. Takšen način potovanja mu omogoča številna nepričakovana doživetja, vendar prinaša tudi določena tveganja. To ponazori z dogodkom iz Londona, kjer je bil priča umoru. Nasprotno pa mu je samostojno raziskovanje omogočilo tudi nenavadne izkušnje, denimo v [[Kazahstan|Kazahstanu]], kjer je med bivanjem pri domačinu pomagal naložiti konja v avtomobil. Njegove pripovedi so zaradi nenavadnih okoliščin včasih videti skoraj neverjetne, zato bi lahko poslušalec podvomil o njihovi pristnosti. Škrlep se zaveda takšnega vtisa, vendar poudarja, da si zgodb ne izmišlja, temveč jih črpa iz lastnih doživetij. Verodostojnost pripovedi podkrepijo tudi fotografije, prikazane ob koncu stan-up nastopa.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=4nXiTHTlmAw |title=ROK ŠKRLEP: SVETOVNE FORE – standup special |website=YouTube |author=Rok Škrlep |date=14. januar 2024 |access-date=23. oktober 2026 }}</ref> ===''Recept za srečo''=== Glasbena monokomedija je premiero doživela leta [[2024]], v manjših krajih se izvaja še danes. Avtor predstave je Rok Škrlep, [[režiser]] pa [[Urh Mlakar]].<ref name="rok-skrlep" /> Čeprav je predstava zasnovana v lahkotnem in humornem slogu, presega okvir klasičnega stand-up nastopa, saj avtor s svojimi razmišljanji o življenjski sreči gledalca večkrat spodbudi k poglobljenemu razmisleku. Škrlep v predstavi z uporabo glasbenih vložkov in grafičnih prikazov svoja razmišljanja o sreči predstavi na dostopen in humoren način. Pri tem ne nastopa kot nekdo, ki pozna vse odgovore, temveč kot nekdo, ki jih skupaj z občinstvom išče.<ref>{{Navedi splet |url=https://olaii.com/event/11672/rok-skrlep-recept-za-sreco-ljubljana/?utm_source |title=Rok Škrlep: Recept za srečo (LJUBLJANA) |access-date=23. oktober 2026 }}</ref> ===''Janezi''=== ====''Janezi'': ''Festivalček smeha''==== Komedija ''Janezi'' je nastala na pobudo [[Denis Avdić|Denisa Avdića]], ki je želel ustvariti stand-up predstavo, osredotočeno na [[slovenci|slovensko]] družbo, njene navade in značilnosti. V prvi zasedbi so poleg Avdića nastopili [[Cene Prevc]], [[Aleš Novak]], [[Uroš Kuzman]], Rok Škrlep in [[Gašper Bergant]]. Osrednji koncept je bila šaljiva predstavitev izrazito slovenske identitete, ki so jo ustvarjalci poudarjali z navezavami na zimske športe, kulinariko in vsakdanje družbene pojave. Prve predstave so bile na sporedu konec [[november|novembra]] [[2024]], [[premiera]] v ljubljanski [[Hala Tivoli|Hali Tivoli]], kjer je bila predstava izvedena celo dvakrat pred razprodano dvorano. Prvi del ''Janezov'' je postavil vsebinsko in izvedbeno zasnovo, na kateri so temeljili tudi v nadaljnjih delih.<ref>{{Navedi splet |url=https://svet24.si/njena/estrada/traci/domaci/radio-1-denis-avdic-janezi-tivoli-1386176?utm |title=Janezi navdušili ljubljansko občinstvo |access-date=23. oktober 2026 }}</ref> ====''Janezi 2''==== Predpremiera je potekala novembra 2025 v [[Center La Vie|Centru La Vie]] v [[Kostanjevica na Krki|Kostanjevici na Krki]], javna turneja pa se je začela [[januar|januarja]] [[2026]]. Predstava z nastopajočimi vred ohranja skupinski format prvega dela, vendar prinaša nove avtorske zgodbe.<ref>{{Navedi splet |url=https://svet24.si/njena/estrada/traci/domaci/janezi-2-denis-avdic-predpremiera-1862804?utm |title=Avdić razkril stvari, za katere bi nekateri želeli, da ostanejo skrite |access-date=23. oktober 2026 }}</ref> ====''Janezi 3'': ''Gremo na veselico!''==== Tretji del komične predstave ''Janezi'', naslovljen ''Janezi 3'': ''Gremo na veselico!'', je nadaljevanje predstav ''Janezi'' in ''Janezi 2''. Vsebina tretjega dela se osredotoča na slovenske [[veselica|veselice]] kot značilen družabni pojav in izhodišče za humoristično obravnavo slovenskih navad, odnosov in družbenih posebnosti.<ref>{{Navedi splet |url=https://svet24.si/njena/estrada/traci/domaci/denis-avdic-janezi-3-vstopnice-1927140?utm |title=Denis Avdić v svojem slogu opisal Slovence in naše navade - se prepoznate? |access-date=23. oktober 2026 }}</ref> V primerjavi s prvima deloma se je zasedba spremenila. V tretjem delu nastopajo [[Aleš Novak]] in Rok Škrlep, ki sta sodelovala že pri prejšnjih predstavah, ter [[Robert Petan]], [[Alen Borišek]], [[Alen Mastnak]] in [[Tilen Artač]]. Premiera je napovedana za 5. december [[2026]] v [[Hala Tivoli|Hali Tivoli]] v [[Ljubljana|Ljubljani]].<ref>{{Navedi splet |url=https://topevent.si/dogodek/janezi-3-gremo-na-veselico-! |title=Janezi 3 – Gremo na veselico! |website=TopEvent |access-date=4. november 2026 }}</ref> ==Sklici== [[Kategorija:Slovenski stand-up komiki]] [[Kategorija:Slovenski televizijski voditelji]] 7zpd3uwb0ufkd5ynpdaj1xi13v10rfe 0 610717 6774771 6774691 2026-11-04T12:54:07Z JakaMraz 194767 6774771 wikitext text/x-wiki '''''Kapelski pasijon''''' je pasijonska verska igra, ki izhaja iz [[Železna Kapla - Bela|Železne Kaple]]. Ohranjen je v rokopisni obliki, ki se je skozi leta spreminjala. »Stilska in jezikovna raznolikost tradiranega besedila narekujeta podmeno, da je nastajalo postopoma in črpalo iz več vzporednih virov«, verjetno pa je vsaj jedro pasijonske igre nastalo v začetku 17. stoletja.<ref name="Prunc2016">{{Cite book | last = Prunč | first = Erich | author-link2 = Matija Ogrin | year = 2016 | title = Kapelski pasijon. Komedija od Kristusoviga trplinja, katiro so nekidej na te veliki četrtek inu na te velikonočni pondelek v Kapli špilali | location = Ljubljana | publisher = Celjska Mohorjeva družba }}</ref> V rokopisu so zastopana [[Ziljsko narečje|ziljsko]], [[Podjunsko narečje|podjunsko]] in [[Rožansko narečje|rožansko narečje]], kar potrjuje, da je besedilo nastalo na podlagi različnih tradicij, predlog in besedil, iz katerih je prepisovalec sestavil strnjeno različico.<ref name="Dekleva2017">{{Cite web | last = Dekleva | first = Goran | title = Kulturni fokus: Kapelski pasijon | date = april 2017 | website = Arhiv Radia Slovenija | url = https://365.rtvslo.si/ | access-date = 2026-11-04 }}</ref> Zadnje posege v besedilo je verjetno opravil kapelski [[župnik]] [[Valentin Brunner]] (1741–1809), ki je v Železni Kapli služboval med letoma [[1781]] in [[1809]].<ref name="Prunc2016" /> == Zgradba in vsebina == [[Pasijon]] iz Železne Kaple spada v področje [[Versko gledališče|verskega gledališča]], ki so ga pripravljali [[Družba Jezusova|jezuiti]]. Jezuitsko gledališče na Slovenskem predstavlja vmesni člen med gledališkimi predstavami v [[Protestantizem na Slovenskem|protestantski]] stanovski šoli in med poznejšimi gostovanji nemških ter italijanskih gledaliških skupin na naših tleh. Velja za »prvo pravo ter urejeno gledališče na Slovenskem.«<ref name="Dezelak2020">{{Cite journal | last = Deželak Trojar | first = Monika | year = 2020 | title = Jezuitska dramatika in gledališče na Slovenskem | journal = Jezik in slovstvo | publisher = Založba Univerze v Ljubljani | location = Ljubljana | pages = 167–182 }}</ref> Kapelska procesija obsega tri ločene predstave, ki prikazujejo dogodke od [[Zadnja večerja|zadnje večerje]] do [[Kristusovo vstajenje|Jezusovega vstajenja]]. Prva predstava je bila uprizorjena na [[veliki četrtek]] dopoldne in prikazuje dogajanje od zadnje večerje do [[Poncij Pilat|Pilatove]] obsodbe [[Jezus|Jezusa]]. Druga predstava je bila uprizorjena istega dne v večernih urah ter je zajemala dogodke od Jezusovega bivanja v ječi do [[križanje (smrtna kazen)|križanja]] in polaganja v grob, vendar ta del besedila ni ohranjen. Tretja predstava je bila izvedena na [[velikonočni ponedeljek]]. Prikazovala je Jezusovo srečanje z [[Marija|Marijo]] in [[apostol|apostoli]] ter sklepno igro ''Tehtanje pokojnikove duše''. Slednja nima vzporednic v [[koroška|koroškem]] pasijonskem izročilu in predstavlja značilno obliko redovniškega [[gledališče|gledališča]].<ref name="Prunc2016" /> Sklepna igra pripoveduje o ubogem [[grešnik|grešniku]], za katerega Marija prosi [[božja milost|milost]]. [[Lucifer]] zahteva njegovo večno pogubljenje, saj meni, da mu ta kazen pripada. [[Marija Božja mati|Mati Božja]] pa zaradi [[Jezusovo trpljenje|Jezusovega trpljenja]] in teže [[rožni venec|rožnega venca]] na tehtnici, ki ga prinese [[sveti Mihael|nadangel Mihael]], doseže, da je grešniku milost vendarle izkazana. V tem delu se prepletata lokalna in univerzalna komponenta. Poudarjena odrešenjska vloga odraža jezuitsko miselnost, prisotnost nadangela Mihaela pa je povezana z domačim okoljem, saj je njemu posvečena kapelska cerkev.<ref name="Dekleva2017" /> == Viri in vplivi == Današnji ''Kapelski pasijon'' je kompilacija različnih elementov, ki so se skozi zgodovino dodajali in prilagajali, nekateri pa so se verjetno tudi izgubili. Raziskovalci so njegove najbližje vzore sprva iskali v [[koroška|koroških]] [[nemščina|nemških]] pasijonih. Vendar že sama razdelitev ''Kapelskega pasijona'' na tri dele kaže na njegovo starost, saj je tridelna oblika iz pasijonskega izročila izginila najpozneje v 17. stoletju. Edino primerljivo vzporednico predstavlja ''[[Bozenski pasijon]]'' iz leta [[1495]] na [[Tirolska|Tirolskem]]. Podobnost med besediloma se kaže tudi v dialoškem načinu podajanja informacij v prizoru, v katerem [[Kajfa]] in [[Juda Iškarijot|Juda]] štejeta [[srebrnik|srebrnike]]. V koroških pasijonih je namreč štetje predstavljeno v obliki [[monolog|monologa]].<ref name="Prunc2016" /> Neposreden prevzem motivov iz [[srednja Evropa|srednjeevropskega]] pasijonskega izročila predstavlja motiv [[vojak Porfirij|vojaka Porfirija]], ki prežene Kristusove mučitelje. Motiv se prvič pojavi v videnjih [[Brigita Švedska|Birgite Švedske]] (1303–1373), na slovensko ozemlje pa je verjetno prišel konec 17. stoletja prek izdaj njenega dela ''[[Revelationes]]'' ali pa v začetku 18. stoletja iz pasijonske literature [[Simon de Napoli|Simona de Napolija]] ''[[Orologio della Passione]]''. ''[[Kindberški pasijon]]'' iz leta [[1756]] je edini znani nemški pasijon s tem motivom. V obeh primerih je mogoče sklepati, da je besedilo nastalo v ustanovi z ustrezno knjižnico. Kot najverjetnejši kraj nastanka se zato za ''Kapelski pasijon'' omenja [[Samostan Dobrla vas|dobrolski samostan]], ki so ga med letoma [[1604]] in [[1773]] vodili jezuiti. V tem samostanu je leta [[1616]] izpričana uprizoritev pasijona v [[slovenščina|slovenskem jeziku]], označenem kot »lingua vulgaris«, namenjena okoliškim prebivalcem.<ref name="Prunc2016" /> Motiv Marijinega slovesa od Kristusa prav tako izvira iz [[srednji vek|srednjega veka]], natančneje iz 15. stoletja, verjetno iz likovne tradicije. [[baročno slikarstvo|Baročna]] [[estetika]], označena kot »grobijanizem«, se kaže na primer v prizoru kronanja s trnjem, medtem ko dialogi med Pilatom in njegovo ženo že odražajo [[rokoko|rokokojskost]]. Zadnje strukturne spremembe besedila so povezane s cerkvenimi reformami [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] Pripadnikom jožefinske miselnosti je bilo pomembno, »da se pasijon čim bolj ravna po [[sveto pismo|Svetem pismu]] in da se odstrani vse, kar je veljalo za "praznoverje" in za moralno neustrezno«. Zadnji prireditelj ''Kapelskega pasijona'', verjetno Valentin Brunner, je zato med drugim črtal prizore z [[Marija Magdalena|Marijo Magdaleno]], ki so veljali za »pohujšljive«.<ref name="Prunc2016" /> == Pomen za slovensko dramatiko == Kapelski pasijon prispeva k razumevanju začetkov slovenske dramatike. Doslej je veljalo, da je ''[[Škofjeloški pasijon]]'' najstarejše ohranjeno slovensko dramsko besedilo. To velja tudi danes, saj je rokopis ''Kapelskega pasijona'' mlajši, njegovo besedilo pa je vseeno starejše.<ref name="Dekleva2017" /> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Pasijoni]] [[Kategorija:Avstrijska dramska dela]] [[Kategorija:Slovenska dramska dela]] [[Kategorija:Dela v 17. stoletju]] [[Kategorija:Železna Kapla - Bela]] 3tyvewnjkwkocxtzw95afzchmil6wrp 0 610721 6774926 6774695 2026-11-04T20:40:48Z Sporti 5955 dp, pp 6774926 wikitext text/x-wiki {{Infobox film | name = Zemljo krast | image = | caption = | director = [[Žiga Virc]] | writer = [[Iza Strehar]] | based_on = | producer = {{Plainlist| * [[Iza Strehar]] * [[Žiga Virc]] * [[Rok Biček]] }} | starring = {{Plainlist| * [[Suzana Krevh]] * [[Tines Špik]] * [[Lara Maria Vouk]] }} | cinematography = [[Fabris Šulin]] | editing = [[Luka Marčetić]] | music = [[Andraž Jug]] | production_companies = {{Plainlist| * Lilit * Cvinger film * Zavod Olaola }} | distributor = | released = {{Film date|2025|11|5|[[Filmski festival v Cottbusu|Cottbus]]|df=yes}} | runtime = 70 minut | country = {{Plainlist| * Slovenija * Avstrija }} | language = slovenščina }} '''''Zemljo krast''''' je slovenski [[nizkoproračunski film|nizkoproračunski]] [[komično-dramski film]] iz leta 2025, ki ga je režiral [[Žiga Virc]] po scenariju [[Iza Strehar|Ize Strehar]]. V glavnih vlogah nastopajo [[Suzana Krevh]], [[Tines Špik]] in [[Lara Maria Vouk]]. Celotno dogajanje je postavljeno v hišo, kjer dva para staršev poskušata razrešiti domnevni spor njihovih otrok ob igranju igre [[zemljo krast]], ko si eden od otrok za državo izbere [[Palestina|Palestino]].<ref name="rtv">{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/kultura/gledamo/zemljo-krast/779798 |title=Zemljo krast |accessdate=2026-11-04 |date=2026-04-18 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Film je bil premierno prikazan 5. novembra 2025 na [[Filmski festival v Cottbusu|Filmskem festivalu v Cottbusu]]. Sodeloval je v tekmovalnem programu na [[Festival slovenskega filma 2025|28. festivalu slovenskega filma]], kjer je bil nominiran za vesno za najboljši film, ter na [[Liffe 2025]] in [[Filmski festival v Trstu|Filmskem festivalu v Trstu]].<ref name="rtv"/> Film je po besedah režiserja nastal tudi iz upora proti večletnem procesu [[Filmska produkcija|filmske produkcije]], tako je bil posnet v le dveh snemalnih dneh, od prve ideje do zakjučka projekta pa so minili le trije meseci.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/zemljo-krast-ko-nedolzna-otroska-igra-razplamti-politicne-debate-v-kuhinji/779438 |title=Zemljo krast – ko nedolžna otroška igra razplamti politične debate v kuhinji |accessdate=2026-11-04 |date=2026-04-15 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> == Vloge == * [[Suzana Krevh]] kot Nada * [[Tines Špik]] kot Zal * [[Lara Maria Vouk]] kot Irena * [[Andraž Jug]] kot Gregor * [[Florjan Strehar]] kot Lun == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{FilmLinks}} * {{BSF|id=zemljo-krast|title=Zemljo krast}} {{film-stub}} [[Kategorija:Nizkoproračunski filmi]] [[Kategorija:Slovenski komično-dramski filmi]] [[Kategorija:Filmi v režiji Žige Virca]] g2yupj7jw9j8i92677u6kk130vsb1rd 0 610723 6775022 6774631 2026-11-05T06:59:32Z Octopus 13285 /* Sklici */ Zgodnji Arsakidi 6775022 wikitext text/x-wiki {{Royal house| | surname = Arsakidi<br>Արշակունի<br>Aršakuni | estate = | coat of arms = | image = | image_caption = Zastava Arsakidov | parent house = [[Arsakidi (Iran)|Partski Arsakidi]] | country = [[Armensko kraljestvo (antika)|Armensko kraljestvo]] | titles = Kralj Armenije | founder = | final ruler = [[Artaksij IV. Armenski|Artaksij IV.]] | current head = | founding year = 12 | dissolution = 428 | ethnicity = | cadet branches = }} '''Arsakidska dinastija''' ali '''Aršakuni''' ([[Armenščina|armensko]]: Արշակունի, Aršakuni) je bila dinastija, ki je z nekaj prekinitvami vladala [[Armensko kraljestvo (antika)|Armenskemu kraljestvu]] od leta 12 do 428 n. št.{{sfn|Toumanoff|1986|p=543–546}} Arsakidi so kot veja partske [[Arsakidi (Iran)|Arsakidske dinastije]] vladali v kaotičnih razmerah po padcu slednje s prekinitvami do leta 62, ko je [[Tiridat I. Armenski|Tiridat I.]], brat partskega kralja [[Vologas I.|Vologasa I.]], kot [[Rimsko cesarstvo|Rimskemu cesarstvu]] podrejen kralj zagotovil oblast Arsakidov v Armeniji.<ref>{{cite book|last=Thomson |first=Robert W. |title=Rewriting Caucasian History |date=1996 |publisher=Oxford University Press |page=20}}</ref> Oblasti mu sprva ni uspelo utrditi, zato so do nastopa [[Vologas V.|Vologasa II. Armenskega]] vladali različni knezi arsakidskega porekla. Vologasu II. je uspelo utrditi oblast svoje dinastije, ki je vladala Armenskemu kraljestvu do leta 428, ko so kraljestvo uničili [[Sasanidsko cesarstvo|Sasanidi]].{{sfn|Toumanoff|1986|p=543–546}} Dva najpomembnejša dogodka v armenski zgodovini, ki sta se zgodilla v obdobju Arsakidov, sta bila spreobrnitev Armenije v krščanstvo s strani [[Gregor I. Razsvetitelj|Gregorja Razsvetitelja]] in [[Tiridat III. Armenski|Tiridata III.]] v začetku 4. stoletja, ter uvedba [[Armenska abeceda|armenske abecede]] [[Mesrop Maštoc|Mesropa Maštoca]] okoli leta 405. V nasprotju z [[Artaksiadi]], ki so bili pod grškim vplivom, so bili armenski Arsakidi pod iranskim vplivom.{{sfn|Toumanoff|1986|p=543–546}} ==Zgodnji Arsakidi== [[Slika:Arshakuni Armenia 150-en.svg|thumb|Armensko kraljestvo pod Arsakidi leta 150|250px|right]] Prvi Arsakid na armenskem prestolu se je pojavil leta 12, ko je bil partski kralj [[Vonon I.]] izgnan iz [[Partija (satrapija)|Partije]] zaradi svoje prorimske politike in zahodnih manir.<ref>Josephus, ''Jewish Antiquities'', 18.42–47</ref> Vonon I. je kratek čas vladal z rimskim soglasjem. [[Artaban II.]], v starejših zgodovinskih raziskavah imenovan Artaban III., je zahteval njegovo odstavitev. Cesar [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgust]], ki ni želel začeti nove vojne s Parti, je odstavil Vonona I. in ga poslal v [[Sirija (rimska provinca)|Sirijo]]. Kmalu po njegovi odstavitvi je Artaban II. na armenski prestol postavil svojega sina [[Orod Armenski|Oroda ]]. Cesar [[Tiberij]] ni imel namena odpovedati se tamponskim državam na vzhodni rimski meji in je na vzhod poslal svojega nečaka in naslednika [[Germanik]]a. Germanik je sklenil sporazum z Artabanom II., s katerim ga je priznal za kralja in prijatelja Rimljanov.{{sfn|Dąbrowa|2012|p=174}} Leta 18 je bila Armenija predana Zenonu, sinu [[Polemon I. Pontski|Polemona I. Pontskega]], {{sfn|Olbrycht|2016|p=605}} ki je prevzel iransko ime Artaksij in je zato znan tudi kot Zenon-Artaksij.{{sfn|Garsoïan|1985|p=181}} Parti pod Artabanom II. so bili preveč zaposleni z notranjimi spori, da bi se lahko učinkovito uprli armenskemu kralju, ki ga je imenoval Rim. Zenonova vladavina je bila zato izjemno mirna. Po njegovi smrti leta 36 se je Artaban II. odločil, da na armenski prestol ponovno postavi Arsakida. Kot najbolj primernega kandidata je izbral svojega najstarejšega sina [[Arsak I. Armenski|Arsaka I.]]. Njegovo nasledstvo na armenskem prestolu je izpodbijal njegov mlajši brat Orod, ki ga je strmoglavil Zenon. Tiberij je na vzhodno rimsko mejo ponovno poslal vojsko in Armenija je po desetletju miru za naslednjih 25 let znova postala prizorišče hudih spopadov med dvema največjima silama takrat znanega sveta.{{sfn|Tacitus|loc=Annals, VI, 33.}} Tiberij je v Armenijo poslal Iberca [[Mitridat Armenski|Mitridata]], ki je trdil, da je arsakidske krvi.<ref name="Scullard332">Howard H. Scullard, ''Storia del mondo romano'', str. 332.</ref> Mitridat je uspešno podredil Armenijo rimski oblasti in odstavil Arsaka in v Armeniji povzročil veliko opustošenje.{{Sfn|Grousset|1947|p=89, 106}} Presenetljivo je, da so Rimljani zatem Mitridata poklicali v Rim, kjer so ga zadržali kot ujetnika, in Armenijo vrnili Artabanu II., ki je prestol prepustil svojemu mlajšemu sinu Orodu. Po smrti Artabana II. je v Partiji izbruhnila nova državljanska vojna in Mitridat je bil s pomočjo svojega brata Farasmana I. in rimske vojske ponovno postavljen na armenski prestol.{{sfn|Tacitus|loc=Annals, VI, 33.}} Državljanska vojna v Partiji je trajala še več let, dokler ni leta 45 oblasti v cesarstvu prevzel [[Gotarz II.]] Leta 51 je Armenijo napadel Mitridatov nečak Radamist in ubil svojega strica. Julij Pajlin, rimski guverner [[Kapadokija (rimska provinca)|Kapadokije]], se je odločil v svojem imenu osvojiti Armenijo, a se je moral zadovoljiti s kronanjem Radamista in bil zato bogato nagrajen. Partski kralj [[Vologas I.]] je v dogodkih videl priložnost, napadel Armenijo in uspel prisiliti Iberce k umiku iz Armenije.<ref>{{Cite web |last=Cartwright |first=Mark |title=The Roman-Parthian War 58-63 CE |url=https://www.worldhistory.org/article/1198/the-roman-parthian-war-58-63-ce/ |access-date=2023-12-21 |website=World History Encyclopedia |language=en}}</ref> Ostra zima, ki je sledila, se je za Parte izkazala za premočno in jih prisilila na umik, s čimer so je Radamistu odprl vrata do ponovne pridobitve prestola. Radamist je bil po vrnitvi po [[Publij Kornelij Tacit|Tacitovem]] mnenju tako krut, da so Armenci vdrli v njegovo palačo in ga izgnali iz Armenije. Vologas I. je izkoristil priložnost in na prestol postavil svojega brata, prvega pravega armenskega arsakidskega kralja [[Tiridat I. Armenski|Tiridata I. Armenskega]].<ref name="Lindsay">{{cite book |first=John|last=Lindsay|title=A View of the History and Coinage of the Parthians|date=January 1999|publisher=Adamant Media Corporation|pages=83–84|isbn=1-4021-6080-1}}</ref> Tiridat, ki je bil v Perziji vodja modrecev, je verjetno igral pomembno vlogo pri promociji [[Zaratustrstvo|zaratustrstva]] v Armeniji.{{sfn|Hacikyan|Basmajian|Franchuk|Ouzounian|2000|p=70}} ==Armenija med Rimskom in Partskim cesarstvom== Rimski cesar [[Neron]], nezadovoljen z naraščajočim vplivom Partov pred svojim pragom, je poslal na vzhod generala Gneja Domicija Korbulona z veliko vojsko, da bi tam postavil rimske klientske kralje.<ref name="Lacey">{{Cite book |last=Lacey|first=James|date=2016|title=Great Strategic Rivalries: From the Classical World to the Cold War|url=https://books.google.com/books?id=na4SDQAAQBAJ&pg=PA120|location=Oxford|publisher=Oxford University Press|pages=120–121|isbn=9780190620462|access-date=23 December 2016}}</ref> Po Tiridatovem pobegu je bil na armenski prestol postavljen rimski klientski kralj [[Tigran VI. Armenski]], ki je leta 61 je napadel [[Adiabena|Adiabeno]], eno od partskih vazalnih kraljestev.<ref>[http://www.acsearch.info/record.html?id=460432 acsearch.info – the ancient coin search engine: article on Tigranes VI]</ref> Vologas I. je napad štel za rimsko agresijo in začel kampanjo za vrnitev Tiridata I. na armenski prestol. Sledila je bitka pri Randeji leta 62.<ref>{{Cite book |last=Marciak|first=Michał|url=https://books.google.com/books?id=hwEtDwAAQBAJ&dq=tigranes+vi&pg=PA134|title=Sophene, Gordyene, and Adiabene: Three Regna Minora of Northern Mesopotamia Between East and West|date=2017-07-31|publisher=BRILL|isbn=978-90-04-35072-4|language=en}}</ref> Poveljstvo nad rimskimi četami je bilo ponovno zaupano Korbulu, ki je vkorakal v Armenijo in se utaboril v Randeji, kjer je s Tiridatom I. sklenil mirovni sporazum. V njem je bilo določeno, da je Tiridat I. priznan za armenskega kralja, ki se je strinjal, da postane rimski klientski kralj. Odšel je v Rim, da bi ga kronal cesar Neron, in nato vladal Armeniji do svoje smrti ali odstavitve okoli leta 110. Armenijo je takrat napadel partski kralj [[Kosroj I.]] in za armenskega kralja ustoličil svojega nečaka Ašhadarja, sina prejšnjega partskega kralja [[Pakor II.|Pakorja II.]]<ref>Potts, ''Araby the Blest: Studies in Arabian Archaeology'', str. 151.</ref> [[Slika:RomanArmenia.png|left|thumb|Velika Armenija kot del Rimskega cesarstva (rdeče) in Mala Armenije (modro) leta 117]] [[Slika:Arshakunyats Dambaran and Chapel, Aghdzk, Armenia.jpg|left|thumb|[[Mavzolej Arsakidov]], 4. stoletje]] Poseg v tradicionalno rimsko vplivno sfero je sprožil novo vojno med Partijo in Rimom ter končal mir, ki je trajal približno pol stoletja.<ref>Statius Silvae 5.1; Dio Cassius 68.17.1.; Arrian ''Parthica'' frs 37/40</ref> Rimski cesar [[Trajan]] je oktobra 113 odkorakal proti Armeniji, da bi tam ponovno postavil na oblast rimskega vazalnega kralja. Odposlanci Osroja I. so se s Trajanom srečali v [[Atene|Atenah]] in ga obvestili, da je bil Ašhadar odstavljen, in ga prosili, naj se prestol podeli Ašhadarjevemu starejšemu bratu Partamasirju. Trajan je predlog zavrnil in avgusta 114 zavzel Arsamosato, kjer je Partamasir čakal na kronanje. Partamasir ni bil okronan. Rimljani so namesto tega njegovo kraljestvo kot provinco priključili k Rimskenu cesarstvu.<ref>Dio Cassius 68.17.2–3</ref> Partamasir je bil odpuščen in kmalu zatem skrivnostnih okoliščinah umrl. Rimsko provinco Armenijo je skupaj s Kapadokijo upravljal Lucij Katilij Sever. Rimski senat je izdal kovance, ki so zaznamovali ta dogodek. Na njihovi sprednji strani je bil napis: ARMENIA ET MESOPOTAMIA IN POTESTATE P.R. REDACTÆ (Armenija in Mezopotamija vrnjeni pod oblast rimskega ljudstva).<ref>{{Cite book |last=Bowman |first=Alan K. |url=https://www.google.am/books/edition/The_Cambridge_Ancient_History/mhNUGgG2eacC?hl=ru&gbpv=1&dq=parthamasiris+coins&pg=PA124&printsec=frontcover |title=The Cambridge Ancient History |last2=Garnsey |first2=Peter |last3=Rathbone |first3=Dominic |date=1982 |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-0-521-26335-1 |language=en}}</ref> Po zatrtju upora, ki ga je vodil pretendent za partski prestol [[Sanatruk II.]], sin [[Mitridat V. Pontski|Mitridata V.]], se je nadaljeval občasen odpor in [[Vologas III.|Vologasu III.]] Slednjemu je tik pred Trajanovo smrtjo avgusta 117 uspelo pridobiti oblast na precejšnjem delu Armenije. Leta 118 se je novi rimski cesar [[Hadrijan]] odpovedal Trajanovim osvojenim ozemljem, vključno z Armenijo, in za kralja Armenije in Osroene postavil Partamaspata, čeprav je bila večina armenskega ozemlja pod oblastjo partskega kralja Vologasa III.<ref>{{Cite web |date=2021-05-07 |title=A History of the Roman-Parthian Wars, 54 BCE – 217 CE |url=https://brewminate.com/a-history-of-the-roman-parthian-wars-54-bce-217-ce/ |access-date=2023-12-21 |website=Brewminate: A Bold Blend of News and Ideas |language=en-US}}</ref> Sčasoma je bil med sprtima stranema dosežen kompromis in vladar Armenije je postal Vologas III. Vologas je vladal Armeniji do leta 140. Nasledil ga je [[Vologas IV.]], sin legitimnega partskega kralja Mitridata V. Vologas IV. je leta 161 poslal v Armenijo svoje čete, da jo zavzamejo in preženejo rimske legije, ki jim je poveljeval legat Gaj Severijan. Na spodbudo [[sepahbod]] Osroja so partske čete nadaljevale pohod proti zahodu v rimsko Sirijo.<ref>Sellwood Coinage of Parthia 257–260, 268–277; Debevoise History of Parthia 245; Dio Cass.71.2.1.</ref> [[Mark Avrelij]] je po prihodu na prestol na vzhodno fronto takoj poslal [[Lucij Ver|Lucija Vera]]. Leta 163 je Ver poslal iz sirske [[Antiohija|Antiohije]] v Armenijo generala Stacija Priska, ki je bil pred kratkim skupaj z več legijami premeščen iz rimske [[Rimska Britanija|Britanije]].<ref>Historia Augusta, Marcus Aurelius, 14.1-5</ref> Artaksatova vojska pod poveljstvom Vologasa IV. se je predala Prisku, ki je na armenski prestol postavil rimsko lutko Sohema, rimskega senatorja in konzula arsakidskega in emesskega rodu, in odstavil nekega Pakorja, ki ga je postavil Vologas III.<ref>Historia Augusta, Marcus Antoninus 9.1, Verus 7.1; Dio Cass. 71.3.</ref> [[Slika:Denarius-Lucius Verus-Arenia-s1537.jpg|thumb|250px|left|Kovanec, izdan v počastitev zmage Lucija Vera Armenca proti Vologasu IV. Partskemu v rimski vojni za Armenijo]] Zaradi epidemije v rimski vojski so Parti leta 166 ponovno zavzeli večino izgubljenega ozemlja in Sohema prisilili k umiku v Sirijo.<ref>Historia Augusta, Verus 8.1–4; Dio Cass. 71.2.</ref> Po nekaj posredovanjih rimskih in partskih vladarjev je leta 186 prestol prevzel Vologas II., ki je leta 198 za svojega naslednika imenoval svojega sina [[Kozrav I.|Kozrava I.]] Kozrava I. so ujeli Rimljani in na oblast v Armeniji postavili svojega človeka. Armenci so se uprli svojim rimskim gospodarjem, nakar je bil v skladu z novim rimsko-partskim kompromisom za armenskega kralja postavljen [[Tiridat II.]] (217–252), sin Kozrava I.{{sfn|Adalian|2010|p=xxxii}}. ==Sasanidi in Armenija== == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Vladarske rodbine]] [[Kategorija:Zgodovina Armenije]] lp2lf1dh9un1uznlpb26k38ll9wdjeh 6775033 6775022 2026-11-05T07:23:42Z Octopus 13285 /* Armenija med Rimskom in Partskim cesarstvom */ popravek 6775033 wikitext text/x-wiki {{Royal house| | surname = Arsakidi<br>Արշակունի<br>Aršakuni | estate = | coat of arms = | image = | image_caption = Zastava Arsakidov | parent house = [[Arsakidi (Iran)|Partski Arsakidi]] | country = [[Armensko kraljestvo (antika)|Armensko kraljestvo]] | titles = Kralj Armenije | founder = | final ruler = [[Artaksij IV. Armenski|Artaksij IV.]] | current head = | founding year = 12 | dissolution = 428 | ethnicity = | cadet branches = }} '''Arsakidska dinastija''' ali '''Aršakuni''' ([[Armenščina|armensko]]: Արշակունի, Aršakuni) je bila dinastija, ki je z nekaj prekinitvami vladala [[Armensko kraljestvo (antika)|Armenskemu kraljestvu]] od leta 12 do 428 n. št.{{sfn|Toumanoff|1986|p=543–546}} Arsakidi so kot veja partske [[Arsakidi (Iran)|Arsakidske dinastije]] vladali v kaotičnih razmerah po padcu slednje s prekinitvami do leta 62, ko je [[Tiridat I. Armenski|Tiridat I.]], brat partskega kralja [[Vologas I.|Vologasa I.]], kot [[Rimsko cesarstvo|Rimskemu cesarstvu]] podrejen kralj zagotovil oblast Arsakidov v Armeniji.<ref>{{cite book|last=Thomson |first=Robert W. |title=Rewriting Caucasian History |date=1996 |publisher=Oxford University Press |page=20}}</ref> Oblasti mu sprva ni uspelo utrditi, zato so do nastopa [[Vologas V.|Vologasa II. Armenskega]] vladali različni knezi arsakidskega porekla. Vologasu II. je uspelo utrditi oblast svoje dinastije, ki je vladala Armenskemu kraljestvu do leta 428, ko so kraljestvo uničili [[Sasanidsko cesarstvo|Sasanidi]].{{sfn|Toumanoff|1986|p=543–546}} Dva najpomembnejša dogodka v armenski zgodovini, ki sta se zgodilla v obdobju Arsakidov, sta bila spreobrnitev Armenije v krščanstvo s strani [[Gregor I. Razsvetitelj|Gregorja Razsvetitelja]] in [[Tiridat III. Armenski|Tiridata III.]] v začetku 4. stoletja, ter uvedba [[Armenska abeceda|armenske abecede]] [[Mesrop Maštoc|Mesropa Maštoca]] okoli leta 405. V nasprotju z [[Artaksiadi]], ki so bili pod grškim vplivom, so bili armenski Arsakidi pod iranskim vplivom.{{sfn|Toumanoff|1986|p=543–546}} ==Zgodnji Arsakidi== [[Slika:Arshakuni Armenia 150-en.svg|thumb|Armensko kraljestvo pod Arsakidi leta 150|250px|right]] Prvi Arsakid na armenskem prestolu se je pojavil leta 12, ko je bil partski kralj [[Vonon I.]] izgnan iz [[Partija (satrapija)|Partije]] zaradi svoje prorimske politike in zahodnih manir.<ref>Josephus, ''Jewish Antiquities'', 18.42–47</ref> Vonon I. je kratek čas vladal z rimskim soglasjem. [[Artaban II.]], v starejših zgodovinskih raziskavah imenovan Artaban III., je zahteval njegovo odstavitev. Cesar [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgust]], ki ni želel začeti nove vojne s Parti, je odstavil Vonona I. in ga poslal v [[Sirija (rimska provinca)|Sirijo]]. Kmalu po njegovi odstavitvi je Artaban II. na armenski prestol postavil svojega sina [[Orod Armenski|Oroda ]]. Cesar [[Tiberij]] ni imel namena odpovedati se tamponskim državam na vzhodni rimski meji in je na vzhod poslal svojega nečaka in naslednika [[Germanik]]a. Germanik je sklenil sporazum z Artabanom II., s katerim ga je priznal za kralja in prijatelja Rimljanov.{{sfn|Dąbrowa|2012|p=174}} Leta 18 je bila Armenija predana Zenonu, sinu [[Polemon I. Pontski|Polemona I. Pontskega]], {{sfn|Olbrycht|2016|p=605}} ki je prevzel iransko ime Artaksij in je zato znan tudi kot Zenon-Artaksij.{{sfn|Garsoïan|1985|p=181}} Parti pod Artabanom II. so bili preveč zaposleni z notranjimi spori, da bi se lahko učinkovito uprli armenskemu kralju, ki ga je imenoval Rim. Zenonova vladavina je bila zato izjemno mirna. Po njegovi smrti leta 36 se je Artaban II. odločil, da na armenski prestol ponovno postavi Arsakida. Kot najbolj primernega kandidata je izbral svojega najstarejšega sina [[Arsak I. Armenski|Arsaka I.]]. Njegovo nasledstvo na armenskem prestolu je izpodbijal njegov mlajši brat Orod, ki ga je strmoglavil Zenon. Tiberij je na vzhodno rimsko mejo ponovno poslal vojsko in Armenija je po desetletju miru za naslednjih 25 let znova postala prizorišče hudih spopadov med dvema največjima silama takrat znanega sveta.{{sfn|Tacitus|loc=Annals, VI, 33.}} Tiberij je v Armenijo poslal Iberca [[Mitridat Armenski|Mitridata]], ki je trdil, da je arsakidske krvi.<ref name="Scullard332">Howard H. Scullard, ''Storia del mondo romano'', str. 332.</ref> Mitridat je uspešno podredil Armenijo rimski oblasti in odstavil Arsaka in v Armeniji povzročil veliko opustošenje.{{Sfn|Grousset|1947|p=89, 106}} Presenetljivo je, da so Rimljani zatem Mitridata poklicali v Rim, kjer so ga zadržali kot ujetnika, in Armenijo vrnili Artabanu II., ki je prestol prepustil svojemu mlajšemu sinu Orodu. Po smrti Artabana II. je v Partiji izbruhnila nova državljanska vojna in Mitridat je bil s pomočjo svojega brata Farasmana I. in rimske vojske ponovno postavljen na armenski prestol.{{sfn|Tacitus|loc=Annals, VI, 33.}} Državljanska vojna v Partiji je trajala še več let, dokler ni leta 45 oblasti v cesarstvu prevzel [[Gotarz II.]] Leta 51 je Armenijo napadel Mitridatov nečak Radamist in ubil svojega strica. Julij Pajlin, rimski guverner [[Kapadokija (rimska provinca)|Kapadokije]], se je odločil v svojem imenu osvojiti Armenijo, a se je moral zadovoljiti s kronanjem Radamista in bil zato bogato nagrajen. Partski kralj [[Vologas I.]] je v dogodkih videl priložnost, napadel Armenijo in uspel prisiliti Iberce k umiku iz Armenije.<ref>{{Cite web |last=Cartwright |first=Mark |title=The Roman-Parthian War 58-63 CE |url=https://www.worldhistory.org/article/1198/the-roman-parthian-war-58-63-ce/ |access-date=2023-12-21 |website=World History Encyclopedia |language=en}}</ref> Ostra zima, ki je sledila, se je za Parte izkazala za premočno in jih prisilila na umik, s čimer so je Radamistu odprl vrata do ponovne pridobitve prestola. Radamist je bil po vrnitvi po [[Publij Kornelij Tacit|Tacitovem]] mnenju tako krut, da so Armenci vdrli v njegovo palačo in ga izgnali iz Armenije. Vologas I. je izkoristil priložnost in na prestol postavil svojega brata, prvega pravega armenskega arsakidskega kralja [[Tiridat I. Armenski|Tiridata I. Armenskega]].<ref name="Lindsay">{{cite book |first=John|last=Lindsay|title=A View of the History and Coinage of the Parthians|date=January 1999|publisher=Adamant Media Corporation|pages=83–84|isbn=1-4021-6080-1}}</ref> Tiridat, ki je bil v Perziji vodja modrecev, je verjetno igral pomembno vlogo pri promociji [[Zaratustrstvo|zaratustrstva]] v Armeniji.{{sfn|Hacikyan|Basmajian|Franchuk|Ouzounian|2000|p=70}} ==Armenija med Rimskim in Partskim cesarstvom== Rimski cesar [[Neron]], nezadovoljen z naraščajočim vplivom Partov pred svojim pragom, je poslal na vzhod generala Gneja Domicija Korbulona z veliko vojsko, da bi tam postavil rimske klientske kralje.<ref name="Lacey">{{Cite book |last=Lacey|first=James|date=2016|title=Great Strategic Rivalries: From the Classical World to the Cold War|url=https://books.google.com/books?id=na4SDQAAQBAJ&pg=PA120|location=Oxford|publisher=Oxford University Press|pages=120–121|isbn=9780190620462|access-date=23 December 2016}}</ref> Po Tiridatovem pobegu je bil na armenski prestol postavljen rimski klientski kralj [[Tigran VI. Armenski]], ki je leta 61 je napadel [[Adiabena|Adiabeno]], eno od partskih vazalnih kraljestev.<ref>[http://www.acsearch.info/record.html?id=460432 acsearch.info – the ancient coin search engine: article on Tigranes VI]</ref> Vologas I. je napad štel za rimsko agresijo in začel kampanjo za vrnitev Tiridata I. na armenski prestol. Sledila je bitka pri Randeji leta 62.<ref>{{Cite book |last=Marciak|first=Michał|url=https://books.google.com/books?id=hwEtDwAAQBAJ&dq=tigranes+vi&pg=PA134|title=Sophene, Gordyene, and Adiabene: Three Regna Minora of Northern Mesopotamia Between East and West|date=2017-07-31|publisher=BRILL|isbn=978-90-04-35072-4|language=en}}</ref> Poveljstvo nad rimskimi četami je bilo ponovno zaupano Korbulu, ki je vkorakal v Armenijo in se utaboril v Randeji, kjer je s Tiridatom I. sklenil mirovni sporazum. V njem je bilo določeno, da je Tiridat I. priznan za armenskega kralja, ki se je strinjal, da postane rimski klientski kralj. Odšel je v Rim, da bi ga kronal cesar Neron, in nato vladal Armeniji do svoje smrti ali odstavitve okoli leta 110. Armenijo je takrat napadel partski kralj [[Kosroj I.]] in za armenskega kralja ustoličil svojega nečaka Ašhadarja, sina prejšnjega partskega kralja [[Pakor II.|Pakorja II.]]<ref>Potts, ''Araby the Blest: Studies in Arabian Archaeology'', str. 151.</ref> [[Slika:RomanArmenia.png|left|thumb|Velika Armenija kot del Rimskega cesarstva (rdeče) in Mala Armenije (modro) leta 117]] [[Slika:Arshakunyats Dambaran and Chapel, Aghdzk, Armenia.jpg|left|thumb|[[Mavzolej Arsakidov]], 4. stoletje]] Poseg v tradicionalno rimsko vplivno sfero je sprožil novo vojno med Partijo in Rimom ter končal mir, ki je trajal približno pol stoletja.<ref>Statius Silvae 5.1; Dio Cassius 68.17.1.; Arrian ''Parthica'' frs 37/40</ref> Rimski cesar [[Trajan]] je oktobra 113 odkorakal proti Armeniji, da bi tam ponovno postavil na oblast rimskega vazalnega kralja. Odposlanci Osroja I. so se s Trajanom srečali v [[Atene|Atenah]] in ga obvestili, da je bil Ašhadar odstavljen, in ga prosili, naj se prestol podeli Ašhadarjevemu starejšemu bratu Partamasirju. Trajan je predlog zavrnil in avgusta 114 zavzel Arsamosato, kjer je Partamasir čakal na kronanje. Partamasir ni bil okronan. Rimljani so namesto tega njegovo kraljestvo kot provinco priključili k Rimskenu cesarstvu.<ref>Dio Cassius 68.17.2–3</ref> Partamasir je bil odpuščen in kmalu zatem skrivnostnih okoliščinah umrl. Rimsko provinco Armenijo je skupaj s Kapadokijo upravljal Lucij Katilij Sever. Rimski senat je izdal kovance, ki so zaznamovali ta dogodek. Na njihovi sprednji strani je bil napis: ARMENIA ET MESOPOTAMIA IN POTESTATE P.R. REDACTÆ (Armenija in Mezopotamija vrnjeni pod oblast rimskega ljudstva).<ref>{{Cite book |last=Bowman |first=Alan K. |url=https://www.google.am/books/edition/The_Cambridge_Ancient_History/mhNUGgG2eacC?hl=ru&gbpv=1&dq=parthamasiris+coins&pg=PA124&printsec=frontcover |title=The Cambridge Ancient History |last2=Garnsey |first2=Peter |last3=Rathbone |first3=Dominic |date=1982 |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-0-521-26335-1 |language=en}}</ref> Po zatrtju upora, ki ga je vodil pretendent za partski prestol [[Sanatruk II.]], sin [[Mitridat V. Pontski|Mitridata V.]], se je nadaljeval občasen odpor in [[Vologas III.|Vologasu III.]] Slednjemu je tik pred Trajanovo smrtjo avgusta 117 uspelo pridobiti oblast na precejšnjem delu Armenije. Leta 118 se je novi rimski cesar [[Hadrijan]] odpovedal Trajanovim osvojenim ozemljem, vključno z Armenijo, in za kralja Armenije in Osroene postavil Partamaspata, čeprav je bila večina armenskega ozemlja pod oblastjo partskega kralja Vologasa III.<ref>{{Cite web |date=2021-05-07 |title=A History of the Roman-Parthian Wars, 54 BCE – 217 CE |url=https://brewminate.com/a-history-of-the-roman-parthian-wars-54-bce-217-ce/ |access-date=2023-12-21 |website=Brewminate: A Bold Blend of News and Ideas |language=en-US}}</ref> Sčasoma je bil med sprtima stranema dosežen kompromis in vladar Armenije je postal Vologas III. Vologas je vladal Armeniji do leta 140. Nasledil ga je [[Vologas IV.]], sin legitimnega partskega kralja Mitridata V. Vologas IV. je leta 161 poslal v Armenijo svoje čete, da jo zavzamejo in preženejo rimske legije, ki jim je poveljeval legat Gaj Severijan. Na spodbudo [[sepahbod]] Osroja so partske čete nadaljevale pohod proti zahodu v rimsko Sirijo.<ref>Sellwood Coinage of Parthia 257–260, 268–277; Debevoise History of Parthia 245; Dio Cass.71.2.1.</ref> [[Mark Avrelij]] je po prihodu na prestol na vzhodno fronto takoj poslal [[Lucij Ver|Lucija Vera]]. Leta 163 je Ver poslal iz sirske [[Antiohija|Antiohije]] v Armenijo generala Stacija Priska, ki je bil pred kratkim skupaj z več legijami premeščen iz rimske [[Rimska Britanija|Britanije]].<ref>Historia Augusta, Marcus Aurelius, 14.1-5</ref> Artaksatova vojska pod poveljstvom Vologasa IV. se je predala Prisku, ki je na armenski prestol postavil rimsko lutko Sohema, rimskega senatorja in konzula arsakidskega in emesskega rodu, in odstavil nekega Pakorja, ki ga je postavil Vologas III.<ref>Historia Augusta, Marcus Antoninus 9.1, Verus 7.1; Dio Cass. 71.3.</ref> [[Slika:Denarius-Lucius Verus-Arenia-s1537.jpg|thumb|250px|left|Kovanec, izdan v počastitev zmage Lucija Vera Armenca proti Vologasu IV. Partskemu v rimski vojni za Armenijo]] Zaradi epidemije v rimski vojski so Parti leta 166 ponovno zavzeli večino izgubljenega ozemlja in Sohema prisilili k umiku v Sirijo.<ref>Historia Augusta, Verus 8.1–4; Dio Cass. 71.2.</ref> Po nekaj posredovanjih rimskih in partskih vladarjev je leta 186 prestol prevzel Vologas II., ki je leta 198 za svojega naslednika imenoval svojega sina [[Kozrav I.|Kozrava I.]] Kozrava I. so ujeli Rimljani in na oblast v Armeniji postavili svojega človeka. Armenci so se uprli svojim rimskim gospodarjem, nakar je bil v skladu z novim rimsko-partskim kompromisom za armenskega kralja postavljen [[Tiridat II.]] (217–252), sin Kozrava I.{{sfn|Adalian|2010|p=xxxii}}. ==Sasanidi in Armenija== == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Vladarske rodbine]] [[Kategorija:Zgodovina Armenije]] 662dzbf4iadp9jen8v3z3td68lzhu0a 6775091 6775033 2026-11-05T09:44:05Z Octopus 13285 /* Sasanidi in Armenija */ nadaljevanje 6775091 wikitext text/x-wiki {{Royal house| | surname = Arsakidi<br>Արշակունի<br>Aršakuni | estate = | coat of arms = | image = | image_caption = Zastava Arsakidov | parent house = [[Arsakidi (Iran)|Partski Arsakidi]] | country = [[Armensko kraljestvo (antika)|Armensko kraljestvo]] | titles = Kralj Armenije | founder = | final ruler = [[Artaksij IV. Armenski|Artaksij IV.]] | current head = | founding year = 12 | dissolution = 428 | ethnicity = | cadet branches = }} '''Arsakidska dinastija''' ali '''Aršakuni''' ([[Armenščina|armensko]]: Արշակունի, Aršakuni) je bila dinastija, ki je z nekaj prekinitvami vladala [[Armensko kraljestvo (antika)|Armenskemu kraljestvu]] od leta 12 do 428 n. št.{{sfn|Toumanoff|1986|p=543–546}} Arsakidi so kot veja partske [[Arsakidi (Iran)|Arsakidske dinastije]] vladali v kaotičnih razmerah po padcu slednje s prekinitvami do leta 62, ko je [[Tiridat I. Armenski|Tiridat I.]], brat partskega kralja [[Vologas I.|Vologasa I.]], kot [[Rimsko cesarstvo|Rimskemu cesarstvu]] podrejen kralj zagotovil oblast Arsakidov v Armeniji.<ref>{{cite book|last=Thomson |first=Robert W. |title=Rewriting Caucasian History |date=1996 |publisher=Oxford University Press |page=20}}</ref> Oblasti mu sprva ni uspelo utrditi, zato so do nastopa [[Vologas V.|Vologasa II. Armenskega]] vladali različni knezi arsakidskega porekla. Vologasu II. je uspelo utrditi oblast svoje dinastije, ki je vladala Armenskemu kraljestvu do leta 428, ko so kraljestvo uničili [[Sasanidsko cesarstvo|Sasanidi]].{{sfn|Toumanoff|1986|p=543–546}} Dva najpomembnejša dogodka v armenski zgodovini, ki sta se zgodilla v obdobju Arsakidov, sta bila spreobrnitev Armenije v krščanstvo s strani [[Gregor I. Razsvetitelj|Gregorja Razsvetitelja]] in [[Tiridat III. Armenski|Tiridata III.]] v začetku 4. stoletja, ter uvedba [[Armenska abeceda|armenske abecede]] [[Mesrop Maštoc|Mesropa Maštoca]] okoli leta 405. V nasprotju z [[Artaksiadi]], ki so bili pod grškim vplivom, so bili armenski Arsakidi pod iranskim vplivom.{{sfn|Toumanoff|1986|p=543–546}} ==Zgodnji Arsakidi== [[Slika:Arshakuni Armenia 150-en.svg|thumb|Armensko kraljestvo pod Arsakidi leta 150|250px|right]] Prvi Arsakid na armenskem prestolu se je pojavil leta 12, ko je bil partski kralj [[Vonon I.]] izgnan iz [[Partija (satrapija)|Partije]] zaradi svoje prorimske politike in zahodnih manir.<ref>Josephus, ''Jewish Antiquities'', 18.42–47</ref> Vonon I. je kratek čas vladal z rimskim soglasjem. [[Artaban II.]], v starejših zgodovinskih raziskavah imenovan Artaban III., je zahteval njegovo odstavitev. Cesar [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgust]], ki ni želel začeti nove vojne s Parti, je odstavil Vonona I. in ga poslal v [[Sirija (rimska provinca)|Sirijo]]. Kmalu po njegovi odstavitvi je Artaban II. na armenski prestol postavil svojega sina [[Orod Armenski|Oroda ]]. Cesar [[Tiberij]] ni imel namena odpovedati se tamponskim državam na vzhodni rimski meji in je na vzhod poslal svojega nečaka in naslednika [[Germanik]]a. Germanik je sklenil sporazum z Artabanom II., s katerim ga je priznal za kralja in prijatelja Rimljanov.{{sfn|Dąbrowa|2012|p=174}} Leta 18 je bila Armenija predana Zenonu, sinu [[Polemon I. Pontski|Polemona I. Pontskega]], {{sfn|Olbrycht|2016|p=605}} ki je prevzel iransko ime Artaksij in je zato znan tudi kot Zenon-Artaksij.{{sfn|Garsoïan|1985|p=181}} Parti pod Artabanom II. so bili preveč zaposleni z notranjimi spori, da bi se lahko učinkovito uprli armenskemu kralju, ki ga je imenoval Rim. Zenonova vladavina je bila zato izjemno mirna. Po njegovi smrti leta 36 se je Artaban II. odločil, da na armenski prestol ponovno postavi Arsakida. Kot najbolj primernega kandidata je izbral svojega najstarejšega sina [[Arsak I. Armenski|Arsaka I.]]. Njegovo nasledstvo na armenskem prestolu je izpodbijal njegov mlajši brat Orod, ki ga je strmoglavil Zenon. Tiberij je na vzhodno rimsko mejo ponovno poslal vojsko in Armenija je po desetletju miru za naslednjih 25 let znova postala prizorišče hudih spopadov med dvema največjima silama takrat znanega sveta.{{sfn|Tacitus|loc=Annals, VI, 33.}} Tiberij je v Armenijo poslal Iberca [[Mitridat Armenski|Mitridata]], ki je trdil, da je arsakidske krvi.<ref name="Scullard332">Howard H. Scullard, ''Storia del mondo romano'', str. 332.</ref> Mitridat je uspešno podredil Armenijo rimski oblasti in odstavil Arsaka in v Armeniji povzročil veliko opustošenje.{{Sfn|Grousset|1947|p=89, 106}} Presenetljivo je, da so Rimljani zatem Mitridata poklicali v Rim, kjer so ga zadržali kot ujetnika, in Armenijo vrnili Artabanu II., ki je prestol prepustil svojemu mlajšemu sinu Orodu. Po smrti Artabana II. je v Partiji izbruhnila nova državljanska vojna in Mitridat je bil s pomočjo svojega brata Farasmana I. in rimske vojske ponovno postavljen na armenski prestol.{{sfn|Tacitus|loc=Annals, VI, 33.}} Državljanska vojna v Partiji je trajala še več let, dokler ni leta 45 oblasti v cesarstvu prevzel [[Gotarz II.]] Leta 51 je Armenijo napadel Mitridatov nečak Radamist in ubil svojega strica. Julij Pajlin, rimski guverner [[Kapadokija (rimska provinca)|Kapadokije]], se je odločil v svojem imenu osvojiti Armenijo, a se je moral zadovoljiti s kronanjem Radamista in bil zato bogato nagrajen. Partski kralj [[Vologas I.]] je v dogodkih videl priložnost, napadel Armenijo in uspel prisiliti Iberce k umiku iz Armenije.<ref>{{Cite web |last=Cartwright |first=Mark |title=The Roman-Parthian War 58-63 CE |url=https://www.worldhistory.org/article/1198/the-roman-parthian-war-58-63-ce/ |access-date=2023-12-21 |website=World History Encyclopedia |language=en}}</ref> Ostra zima, ki je sledila, se je za Parte izkazala za premočno in jih prisilila na umik, s čimer so je Radamistu odprl vrata do ponovne pridobitve prestola. Radamist je bil po vrnitvi po [[Publij Kornelij Tacit|Tacitovem]] mnenju tako krut, da so Armenci vdrli v njegovo palačo in ga izgnali iz Armenije. Vologas I. je izkoristil priložnost in na prestol postavil svojega brata, prvega pravega armenskega arsakidskega kralja [[Tiridat I. Armenski|Tiridata I. Armenskega]].<ref name="Lindsay">{{cite book |first=John|last=Lindsay|title=A View of the History and Coinage of the Parthians|date=January 1999|publisher=Adamant Media Corporation|pages=83–84|isbn=1-4021-6080-1}}</ref> Tiridat, ki je bil v Perziji vodja modrecev, je verjetno igral pomembno vlogo pri promociji [[Zaratustrstvo|zaratustrstva]] v Armeniji.{{sfn|Hacikyan|Basmajian|Franchuk|Ouzounian|2000|p=70}} ==Armenija med Rimskim in Partskim cesarstvom== Rimski cesar [[Neron]], nezadovoljen z naraščajočim vplivom Partov pred svojim pragom, je poslal na vzhod generala Gneja Domicija Korbulona z veliko vojsko, da bi tam postavil rimske klientske kralje.<ref name="Lacey">{{Cite book |last=Lacey|first=James|date=2016|title=Great Strategic Rivalries: From the Classical World to the Cold War|url=https://books.google.com/books?id=na4SDQAAQBAJ&pg=PA120|location=Oxford|publisher=Oxford University Press|pages=120–121|isbn=9780190620462|access-date=23 December 2016}}</ref> Po Tiridatovem pobegu je bil na armenski prestol postavljen rimski klientski kralj [[Tigran VI. Armenski]], ki je leta 61 je napadel [[Adiabena|Adiabeno]], eno od partskih vazalnih kraljestev.<ref>[http://www.acsearch.info/record.html?id=460432 acsearch.info – the ancient coin search engine: article on Tigranes VI]</ref> Vologas I. je napad štel za rimsko agresijo in začel kampanjo za vrnitev Tiridata I. na armenski prestol. Sledila je bitka pri Randeji leta 62.<ref>{{Cite book |last=Marciak|first=Michał|url=https://books.google.com/books?id=hwEtDwAAQBAJ&dq=tigranes+vi&pg=PA134|title=Sophene, Gordyene, and Adiabene: Three Regna Minora of Northern Mesopotamia Between East and West|date=2017-07-31|publisher=BRILL|isbn=978-90-04-35072-4|language=en}}</ref> Poveljstvo nad rimskimi četami je bilo ponovno zaupano Korbulu, ki je vkorakal v Armenijo in se utaboril v Randeji, kjer je s Tiridatom I. sklenil mirovni sporazum. V njem je bilo določeno, da je Tiridat I. priznan za armenskega kralja, ki se je strinjal, da postane rimski klientski kralj. Odšel je v Rim, da bi ga kronal cesar Neron, in nato vladal Armeniji do svoje smrti ali odstavitve okoli leta 110. Armenijo je takrat napadel partski kralj [[Kosroj I.]] in za armenskega kralja ustoličil svojega nečaka Ašhadarja, sina prejšnjega partskega kralja [[Pakor II.|Pakorja II.]]<ref>Potts, ''Araby the Blest: Studies in Arabian Archaeology'', str. 151.</ref> [[Slika:RomanArmenia.png|left|thumb|Velika Armenija kot del Rimskega cesarstva (rdeče) in Mala Armenije (modro) leta 117]] [[Slika:Arshakunyats Dambaran and Chapel, Aghdzk, Armenia.jpg|left|thumb|[[Mavzolej Arsakidov]], 4. stoletje]] Poseg v tradicionalno rimsko vplivno sfero je sprožil novo vojno med Partijo in Rimom ter končal mir, ki je trajal približno pol stoletja.<ref>Statius Silvae 5.1; Dio Cassius 68.17.1.; Arrian ''Parthica'' frs 37/40</ref> Rimski cesar [[Trajan]] je oktobra 113 odkorakal proti Armeniji, da bi tam ponovno postavil na oblast rimskega vazalnega kralja. Odposlanci Osroja I. so se s Trajanom srečali v [[Atene|Atenah]] in ga obvestili, da je bil Ašhadar odstavljen, in ga prosili, naj se prestol podeli Ašhadarjevemu starejšemu bratu Partamasirju. Trajan je predlog zavrnil in avgusta 114 zavzel Arsamosato, kjer je Partamasir čakal na kronanje. Partamasir ni bil okronan. Rimljani so namesto tega njegovo kraljestvo kot provinco priključili k Rimskenu cesarstvu.<ref>Dio Cassius 68.17.2–3</ref> Partamasir je bil odpuščen in kmalu zatem skrivnostnih okoliščinah umrl. Rimsko provinco Armenijo je skupaj s Kapadokijo upravljal Lucij Katilij Sever. Rimski senat je izdal kovance, ki so zaznamovali ta dogodek. Na njihovi sprednji strani je bil napis: ARMENIA ET MESOPOTAMIA IN POTESTATE P.R. REDACTÆ (Armenija in Mezopotamija vrnjeni pod oblast rimskega ljudstva).<ref>{{Cite book |last=Bowman |first=Alan K. |url=https://www.google.am/books/edition/The_Cambridge_Ancient_History/mhNUGgG2eacC?hl=ru&gbpv=1&dq=parthamasiris+coins&pg=PA124&printsec=frontcover |title=The Cambridge Ancient History |last2=Garnsey |first2=Peter |last3=Rathbone |first3=Dominic |date=1982 |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-0-521-26335-1 |language=en}}</ref> Po zatrtju upora, ki ga je vodil pretendent za partski prestol [[Sanatruk II.]], sin [[Mitridat V. Pontski|Mitridata V.]], se je nadaljeval občasen odpor in [[Vologas III.|Vologasu III.]] Slednjemu je tik pred Trajanovo smrtjo avgusta 117 uspelo pridobiti oblast na precejšnjem delu Armenije. Leta 118 se je novi rimski cesar [[Hadrijan]] odpovedal Trajanovim osvojenim ozemljem, vključno z Armenijo, in za kralja Armenije in Osroene postavil Partamaspata, čeprav je bila večina armenskega ozemlja pod oblastjo partskega kralja Vologasa III.<ref>{{Cite web |date=2021-05-07 |title=A History of the Roman-Parthian Wars, 54 BCE – 217 CE |url=https://brewminate.com/a-history-of-the-roman-parthian-wars-54-bce-217-ce/ |access-date=2023-12-21 |website=Brewminate: A Bold Blend of News and Ideas |language=en-US}}</ref> Sčasoma je bil med sprtima stranema dosežen kompromis in vladar Armenije je postal Vologas III. Vologas je vladal Armeniji do leta 140. Nasledil ga je [[Vologas IV.]], sin legitimnega partskega kralja Mitridata V. Vologas IV. je leta 161 poslal v Armenijo svoje čete, da jo zavzamejo in preženejo rimske legije, ki jim je poveljeval legat Gaj Severijan. Na spodbudo [[sepahbod]] Osroja so partske čete nadaljevale pohod proti zahodu v rimsko Sirijo.<ref>Sellwood Coinage of Parthia 257–260, 268–277; Debevoise History of Parthia 245; Dio Cass.71.2.1.</ref> [[Mark Avrelij]] je po prihodu na prestol na vzhodno fronto takoj poslal [[Lucij Ver|Lucija Vera]]. Leta 163 je Ver poslal iz sirske [[Antiohija|Antiohije]] v Armenijo generala Stacija Priska, ki je bil pred kratkim skupaj z več legijami premeščen iz rimske [[Rimska Britanija|Britanije]].<ref>Historia Augusta, Marcus Aurelius, 14.1-5</ref> Artaksatova vojska pod poveljstvom Vologasa IV. se je predala Prisku, ki je na armenski prestol postavil rimsko lutko Sohema, rimskega senatorja in konzula arsakidskega in emesskega rodu, in odstavil nekega Pakorja, ki ga je postavil Vologas III.<ref>Historia Augusta, Marcus Antoninus 9.1, Verus 7.1; Dio Cass. 71.3.</ref> [[Slika:Denarius-Lucius Verus-Arenia-s1537.jpg|thumb|250px|left|Kovanec, izdan v počastitev zmage Lucija Vera Armenca proti Vologasu IV. Partskemu v rimski vojni za Armenijo]] Zaradi epidemije v rimski vojski so Parti leta 166 ponovno zavzeli večino izgubljenega ozemlja in Sohema prisilili k umiku v Sirijo.<ref>Historia Augusta, Verus 8.1–4; Dio Cass. 71.2.</ref> Po nekaj posredovanjih rimskih in partskih vladarjev je leta 186 prestol prevzel Vologas II., ki je leta 198 za svojega naslednika imenoval svojega sina [[Kozrav I.|Kozrava I.]] Kozrava I. so ujeli Rimljani in na oblast v Armeniji postavili svojega človeka. Armenci so se uprli svojim rimskim gospodarjem, nakar je bil v skladu z novim rimsko-partskim kompromisom za armenskega kralja postavljen [[Tiridat II.]] (217–252), sin Kozrava I.{{sfn|Adalian|2010|p=xxxii}}. ==Sasanidi== Leta 224 je [[Ardašir I.]] strmoglavil arsakidskega kralja [[Artaban IV.|Artabana IV.]] in v Iranu vzpostavil oblast [[Sasanidsko cesarstvo|Sasanidske dinastije]]. Armenski Arsakidi so bili sovražni do nove dinastije in so menili, da je njihova dolžnost maščevati svoje propadle partske sorodnike. Posledično se je začelo obdobje večje sovražnosti med Armenijo in sasanidskim Iranom ter tesnejših odnosov med Armenijo in Rimom.{{Sfn|Garsoïan|2004|p=71–72}} V prvih rimsko-sasanidskih vojnah je bila Armenija zaveznica Rima. Zmage [[Šapur I.|Šapurja I.]] nad Rimljani so privedle do obdobja sasanidske prevlade nad Armenijo. [[Tiridat II.]] je domnevno umrl po bitki pri Barbalisosu leta 252, po kateri je Šapur opustošil državo in na armenski prestol postavil svojega sina Hormizda-Ardaširja. Tiridatov dedič je bil prisiljen na izgnanstvo. Hormizd-Ardašir je leta 272 nasledil Šapurja I. kot [[Hormizd I.]] in vladavino v Armeniji prepustil svojemu bratu [[Narseh]]u.{{Sfn|Garsoïan|2004|p=72–73}} Okrevanje Rima in notranji spori v Sasanidskem cesarstvu v 70. in 80. letih 3. stoletja so med vladavino cesarja [[Dioklecijan]]a omogočili obnovo arsakidske monarhije v Armeniji, vendar podrobnosti te obnove niso jasne. Po kronologiji Cirila Tumanova je bil Tiridatov sin [[Kozrav II.]] leta 278/279 imenovan za vladarja zahodnega, rimskega dela Velike Armenije kot posledica Probovih pogajanj s Sasanidi. Ko je bil Kozrav II. ubit, ga je nasledil Tiridat. Kozravov sin Tiridat, znan kot Veliki, je bil vrnjen na oblast v Armeniji skladno z [[Nisibiški mir|Nisibiškim mirom]], sklenjenim leta 298/299. Nekateri zgodovinarji so prepričani, da je bil Tiridat Veliki vrnjen na očetov prestol že leta 287.{{Sfn|Edwards et al.|1970}} Nisibiški mir je južna okrožja Armenije (Sofena, Ingilena, Arzanena, [[Korduena]] in Zabdikena) vrnil pod rimsko oblast. Omenjene pokrajine so postale ločene kneževine s statusom avtonomnih zaveznikov Rimskega cesarstva (''civitates foederatae liberae et immunes'').{{Sfn|Garsoïan|2004|p=74–75}} ==Pokristjanjevanje== [[Slika:Tiridates III of Armenia-Baptism.jpg|thumb|200px|Anahronistična slika krsta kralja [[Tiridat III. Armenski|Tiridata III. Armenskega]], ki ga je opravil [[Gregor I. Razsvetitelj]]]] V poznejšem partskem obdobju je bila Armenija še vedno pretežno [[Zaratustrstvo|zaratustrska]].{{sfn|Boyce|2001|p=84}} V začetku 4. stoletja našega štetja je sveti [[Gregor I. Razsvetitelj|Gregor Razsvetitelj]] spreobrnil kralja [[Tiridat III. Armenski|Tiridata III.]], gorečega zaratustrca,{{sfn|Stoyanov|2000|p=99}} in člane njegovega dvora v [[krščanstvo]]. Armenija je postala prva država, ki je sprejela krščanstvo kot svojo uradno vero.<ref>Academic American Encyclopedia – Page 172 by Grolier Incorporated</ref><ref>Ananian in Seibt (2002).</ref> [[Armenska abeceda|Armensko abecedo]] je leta 405 ustvaril sveti [[Mesrop Maštoc]], da bi lahko v armenščino prevedel ''[[Sveto pismo]]''. Pokristjanjevanje je hkrati pomenilo začetek armenske književnosti.{{sfn|Hacikyan|Basmajian|Franchuk|Ouzounian|2000|page=[https://books.google.com/books?id=uvA-oV0alP8C&pg=PA91 91]}} Po [[Movses Horenaci|Movsesu Horenaciju]] je Izak Armenski okoli leta 411 prevedel evangelij iz sirskega besedila. Prevodi so bili očitno nepopolni, saj sta bila kmalu zatem v [[Edesa|Edeso]] poslana Janez Egegiac in Jožef Bagin, oba Maštocova učenca, da bi prevajala svetopisemske spise. Iz Edese sta odpotovala do [[Konstantinopel|Konstantinopla]] in v Armenijo prinesla verodostojne prepise grških besedil. S pomočjo drugih prepisov, pridobljenih iz [[Aleksandrija|Aleksandrije]], je bilo ''Sveto pismo'' ponovno prevedeno iz grščine v skladu z besedilom [[Septuaginta|Septuaginte]] in [[Origen]]ove ''Heksaple''.{{Sfn|Van Lint|2022}} Ta različica, ki jo še danes uporablja Armenska cerkev, je bila dokončana okoli leta 434. == Upad== Med vladavino Tirana Armenskega je sasanidski kralj [[Šapur II.]] napadel Armenijo.{{Sfn|Lenski|2002|p=173}} V naslednjih desetletjih je bila Armenija ponovno sporno ozemlje med Bizantinskim in Sasanidskim cesarstvom, dokler ni leta 387 prišlo do trajne poravnave, ki je ostala v veljavi do arabske osvojitve Armenije leta 639. Arsakidski vladarji so občasno tekmovali z bagratunskimi knezi, vendar so ostali na oblasti in do neke mere ohranili svojo vlogo marzbanov bodisi pod bizantinsko bodisi pod sasanidsko oblastjo vse do leta 428. ==Družba== Nahararski družbeni sistem, ki je več stoletij zaznamoval armensko družbo in notranjo politiko, je očitno nastal okoli ali že pred začetkom našega štetja. V Armeniji se je ohranil v celotnem arsakidskem obdobju in še stoletja po njegovem koncu.{{Sfn|Garsoïan|2005}} Domneva se, da je Armenija ta družbeni sistem delila s partskim Iranom.{{Sfn|Garsoïan|2005}} Armenski sistem so v preteklosti pogosto primerjali s srednjeveškim evropskim [[Fevdalizem|fevdalizmom]], a je imel več vzporednic v iranskem svetu.{{Sfn|Garsoïan|2005}} Tako kot v Iranu je bila tudi armenska družba v nahararskem sistemu razdeljena na tri glavne stanove: [[naharar]]je - magnate, ki so ustrezali iranskim vuzurganom, azate - nižje plemstvo, ki se je imenovalo enako kot v Iranu (āzāt), in anazate ali neplemiče, ki so jih sestavljali ramiki (meščani, trgovci in obrtniki) in šinakani (kmetje in velika večina prebivalstva). Slednji so ustrezali iranskim vastrošanujem, ki so bili svobodni, čeprav so bili kmetje lahko vezani na zemljo.{{Sfn|Garsoïan|2005}} Temelj sistema so tvorile velike plemiške hiše (tun).{{Sfn|Garsoïan|2005}} Vodje teh hiš, nahararji ali tanuterji, so bili razvrščeni glede na sedež, ki so ga zasedali za kraljevo mizo na dvoru.{{Sfn|Garsoïan|2004|p=77}} Nahararji so običajno bivali v svojih oddaljenih trdnjavah in imeli suvereno upravno in sodno oblast znotraj svojih domen. V vojnem času so poveljevali vojakom svoje hiše. Posest velikih hiš je bila neodtujljiva in nedeljiva, poglavar hiše pa je to posest upravljal s pomočjo drugih moških članov hiše, imenovanih starešine. Pomembne državne funkcije so imeli izključno člani teh hiš. Funkcija [[sparapet]]a, vrhovnega poveljnika vojske, na primer, je bila privilegij družine Mamikonjan. Arsakidski kralji so sicer poskušali zmanjšati avtoriteto magnatov, a jim nikoli ni uspelo doseči stopnje centralizacije, kakršna je bila v Sasanidskem cesarstvu.{{Sfn|Garsoïan|2004|p=77–79}} Kralj je veljal le za prvega med enakimi med glavarji velikih hiš{{Sfn|Garsoïan|2005}} in je bil ob pomembnih priložnostih po navadi dolžan posvetovati se z magnati.{{Sfn|Garsoïan|2004|p=78}} Konflikti med kraljem in plemstvom so občasno oslabili arsakidsko krono, družbena struktura, ki so jo ustvarili, pa je bila sposobna preživeti tudi v trenutkih političnega mrka, decentraliziran značaj družbe pa je zmanjšal možnosti za njeno popolno centralizacijo.{{Sfn|Garsoïan|2004|p=77–79}} O nižjih družbenih slojih arsakidske Armenije se je ohranilo zelo malo podatkov. Vasi so bile veliko številčnejše od mest in so na mesta gledale večinoma z nezaupanjem. Preprosti ljudje (ramiki) so imeli nekaj pravic in so se včasih skupaj z aristokracijo pojavljali na svetih. Kmetje so svojim gospodom plačevali davke v denarju in delu, podobno kot zahodnoevropski [[Tlačanstvo|tlačani]], in služili v vojski kot pomožna pehota.{{Sfn|Garsoïan|2004|p=79}} [[Suženjstvo|Sužnji]] so bili večinoma vojni ujetniki. Povezani so bili zlasti s posestmi templjev, drugod pa so bili na videz manj pogosti.{{Sfn|Garsoïan|2004|p=77}} Tempeljske posesti je upravljala dedna kasta duhovnikov, imenovana kurm, ki je imela tudi lastne vojaške enote.{{Sfn|Garsoïan|2004|p=80}} ==Kultura== == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Vladarske rodbine]] [[Kategorija:Zgodovina Armenije]] 6g2ud1ksiifnbj5nw0k4jdt6gdwhie5 6775114 6775091 2026-11-05T10:27:22Z Octopus 13285 /* Kultura */ kultura 6775114 wikitext text/x-wiki {{Royal house| | surname = Arsakidi<br>Արշակունի<br>Aršakuni | estate = | coat of arms = | image = | image_caption = Zastava Arsakidov | parent house = [[Arsakidi (Iran)|Partski Arsakidi]] | country = [[Armensko kraljestvo (antika)|Armensko kraljestvo]] | titles = Kralj Armenije | founder = | final ruler = [[Artaksij IV. Armenski|Artaksij IV.]] | current head = | founding year = 12 | dissolution = 428 | ethnicity = | cadet branches = }} '''Arsakidska dinastija''' ali '''Aršakuni''' ([[Armenščina|armensko]]: Արշակունի, Aršakuni) je bila dinastija, ki je z nekaj prekinitvami vladala [[Armensko kraljestvo (antika)|Armenskemu kraljestvu]] od leta 12 do 428 n. št.{{sfn|Toumanoff|1986|p=543–546}} Arsakidi so kot veja partske [[Arsakidi (Iran)|Arsakidske dinastije]] vladali v kaotičnih razmerah po padcu slednje s prekinitvami do leta 62, ko je [[Tiridat I. Armenski|Tiridat I.]], brat partskega kralja [[Vologas I.|Vologasa I.]], kot [[Rimsko cesarstvo|Rimskemu cesarstvu]] podrejen kralj zagotovil oblast Arsakidov v Armeniji.<ref>{{cite book|last=Thomson |first=Robert W. |title=Rewriting Caucasian History |date=1996 |publisher=Oxford University Press |page=20}}</ref> Oblasti mu sprva ni uspelo utrditi, zato so do nastopa [[Vologas V.|Vologasa II. Armenskega]] vladali različni knezi arsakidskega porekla. Vologasu II. je uspelo utrditi oblast svoje dinastije, ki je vladala Armenskemu kraljestvu do leta 428, ko so kraljestvo uničili [[Sasanidsko cesarstvo|Sasanidi]].{{sfn|Toumanoff|1986|p=543–546}} Dva najpomembnejša dogodka v armenski zgodovini, ki sta se zgodilla v obdobju Arsakidov, sta bila spreobrnitev Armenije v krščanstvo s strani [[Gregor I. Razsvetitelj|Gregorja Razsvetitelja]] in [[Tiridat III. Armenski|Tiridata III.]] v začetku 4. stoletja, ter uvedba [[Armenska abeceda|armenske abecede]] [[Mesrop Maštoc|Mesropa Maštoca]] okoli leta 405. V nasprotju z [[Artaksiadi]], ki so bili pod grškim vplivom, so bili armenski Arsakidi pod iranskim vplivom.{{sfn|Toumanoff|1986|p=543–546}} ==Zgodnji Arsakidi== [[Slika:Arshakuni Armenia 150-en.svg|thumb|Armensko kraljestvo pod Arsakidi leta 150|250px|right]] Prvi Arsakid na armenskem prestolu se je pojavil leta 12, ko je bil partski kralj [[Vonon I.]] izgnan iz [[Partija (satrapija)|Partije]] zaradi svoje prorimske politike in zahodnih manir.<ref>Josephus, ''Jewish Antiquities'', 18.42–47</ref> Vonon I. je kratek čas vladal z rimskim soglasjem. [[Artaban II.]], v starejših zgodovinskih raziskavah imenovan Artaban III., je zahteval njegovo odstavitev. Cesar [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgust]], ki ni želel začeti nove vojne s Parti, je odstavil Vonona I. in ga poslal v [[Sirija (rimska provinca)|Sirijo]]. Kmalu po njegovi odstavitvi je Artaban II. na armenski prestol postavil svojega sina [[Orod Armenski|Oroda ]]. Cesar [[Tiberij]] ni imel namena odpovedati se tamponskim državam na vzhodni rimski meji in je na vzhod poslal svojega nečaka in naslednika [[Germanik]]a. Germanik je sklenil sporazum z Artabanom II., s katerim ga je priznal za kralja in prijatelja Rimljanov.{{sfn|Dąbrowa|2012|p=174}} Leta 18 je bila Armenija predana Zenonu, sinu [[Polemon I. Pontski|Polemona I. Pontskega]], {{sfn|Olbrycht|2016|p=605}} ki je prevzel iransko ime Artaksij in je zato znan tudi kot Zenon-Artaksij.{{sfn|Garsoïan|1985|p=181}} Parti pod Artabanom II. so bili preveč zaposleni z notranjimi spori, da bi se lahko učinkovito uprli armenskemu kralju, ki ga je imenoval Rim. Zenonova vladavina je bila zato izjemno mirna. Po njegovi smrti leta 36 se je Artaban II. odločil, da na armenski prestol ponovno postavi Arsakida. Kot najbolj primernega kandidata je izbral svojega najstarejšega sina [[Arsak I. Armenski|Arsaka I.]]. Njegovo nasledstvo na armenskem prestolu je izpodbijal njegov mlajši brat Orod, ki ga je strmoglavil Zenon. Tiberij je na vzhodno rimsko mejo ponovno poslal vojsko in Armenija je po desetletju miru za naslednjih 25 let znova postala prizorišče hudih spopadov med dvema največjima silama takrat znanega sveta.{{sfn|Tacitus|loc=Annals, VI, 33.}} Tiberij je v Armenijo poslal Iberca [[Mitridat Armenski|Mitridata]], ki je trdil, da je arsakidske krvi.<ref name="Scullard332">Howard H. Scullard, ''Storia del mondo romano'', str. 332.</ref> Mitridat je uspešno podredil Armenijo rimski oblasti in odstavil Arsaka in v Armeniji povzročil veliko opustošenje.{{Sfn|Grousset|1947|p=89, 106}} Presenetljivo je, da so Rimljani zatem Mitridata poklicali v Rim, kjer so ga zadržali kot ujetnika, in Armenijo vrnili Artabanu II., ki je prestol prepustil svojemu mlajšemu sinu Orodu. Po smrti Artabana II. je v Partiji izbruhnila nova državljanska vojna in Mitridat je bil s pomočjo svojega brata Farasmana I. in rimske vojske ponovno postavljen na armenski prestol.{{sfn|Tacitus|loc=Annals, VI, 33.}} Državljanska vojna v Partiji je trajala še več let, dokler ni leta 45 oblasti v cesarstvu prevzel [[Gotarz II.]] Leta 51 je Armenijo napadel Mitridatov nečak Radamist in ubil svojega strica. Julij Pajlin, rimski guverner [[Kapadokija (rimska provinca)|Kapadokije]], se je odločil v svojem imenu osvojiti Armenijo, a se je moral zadovoljiti s kronanjem Radamista in bil zato bogato nagrajen. Partski kralj [[Vologas I.]] je v dogodkih videl priložnost, napadel Armenijo in uspel prisiliti Iberce k umiku iz Armenije.<ref>{{Cite web |last=Cartwright |first=Mark |title=The Roman-Parthian War 58-63 CE |url=https://www.worldhistory.org/article/1198/the-roman-parthian-war-58-63-ce/ |access-date=2023-12-21 |website=World History Encyclopedia |language=en}}</ref> Ostra zima, ki je sledila, se je za Parte izkazala za premočno in jih prisilila na umik, s čimer so je Radamistu odprl vrata do ponovne pridobitve prestola. Radamist je bil po vrnitvi po [[Publij Kornelij Tacit|Tacitovem]] mnenju tako krut, da so Armenci vdrli v njegovo palačo in ga izgnali iz Armenije. Vologas I. je izkoristil priložnost in na prestol postavil svojega brata, prvega pravega armenskega arsakidskega kralja [[Tiridat I. Armenski|Tiridata I. Armenskega]].<ref name="Lindsay">{{cite book |first=John|last=Lindsay|title=A View of the History and Coinage of the Parthians|date=January 1999|publisher=Adamant Media Corporation|pages=83–84|isbn=1-4021-6080-1}}</ref> Tiridat, ki je bil v Perziji vodja modrecev, je verjetno igral pomembno vlogo pri promociji [[Zaratustrstvo|zaratustrstva]] v Armeniji.{{sfn|Hacikyan|Basmajian|Franchuk|Ouzounian|2000|p=70}} ==Armenija med Rimskim in Partskim cesarstvom== Rimski cesar [[Neron]], nezadovoljen z naraščajočim vplivom Partov pred svojim pragom, je poslal na vzhod generala Gneja Domicija Korbulona z veliko vojsko, da bi tam postavil rimske klientske kralje.<ref name="Lacey">{{Cite book |last=Lacey|first=James|date=2016|title=Great Strategic Rivalries: From the Classical World to the Cold War|url=https://books.google.com/books?id=na4SDQAAQBAJ&pg=PA120|location=Oxford|publisher=Oxford University Press|pages=120–121|isbn=9780190620462|access-date=23 December 2016}}</ref> Po Tiridatovem pobegu je bil na armenski prestol postavljen rimski klientski kralj [[Tigran VI. Armenski]], ki je leta 61 je napadel [[Adiabena|Adiabeno]], eno od partskih vazalnih kraljestev.<ref>[http://www.acsearch.info/record.html?id=460432 acsearch.info – the ancient coin search engine: article on Tigranes VI]</ref> Vologas I. je napad štel za rimsko agresijo in začel kampanjo za vrnitev Tiridata I. na armenski prestol. Sledila je bitka pri Randeji leta 62.<ref>{{Cite book |last=Marciak|first=Michał|url=https://books.google.com/books?id=hwEtDwAAQBAJ&dq=tigranes+vi&pg=PA134|title=Sophene, Gordyene, and Adiabene: Three Regna Minora of Northern Mesopotamia Between East and West|date=2017-07-31|publisher=BRILL|isbn=978-90-04-35072-4|language=en}}</ref> Poveljstvo nad rimskimi četami je bilo ponovno zaupano Korbulu, ki je vkorakal v Armenijo in se utaboril v Randeji, kjer je s Tiridatom I. sklenil mirovni sporazum. V njem je bilo določeno, da je Tiridat I. priznan za armenskega kralja, ki se je strinjal, da postane rimski klientski kralj. Odšel je v Rim, da bi ga kronal cesar Neron, in nato vladal Armeniji do svoje smrti ali odstavitve okoli leta 110. Armenijo je takrat napadel partski kralj [[Kosroj I.]] in za armenskega kralja ustoličil svojega nečaka Ašhadarja, sina prejšnjega partskega kralja [[Pakor II.|Pakorja II.]]<ref>Potts, ''Araby the Blest: Studies in Arabian Archaeology'', str. 151.</ref> [[Slika:RomanArmenia.png|left|thumb|Velika Armenija kot del Rimskega cesarstva (rdeče) in Mala Armenije (modro) leta 117]] [[Slika:Arshakunyats Dambaran and Chapel, Aghdzk, Armenia.jpg|left|thumb|[[Mavzolej Arsakidov]], 4. stoletje]] Poseg v tradicionalno rimsko vplivno sfero je sprožil novo vojno med Partijo in Rimom ter končal mir, ki je trajal približno pol stoletja.<ref>Statius Silvae 5.1; Dio Cassius 68.17.1.; Arrian ''Parthica'' frs 37/40</ref> Rimski cesar [[Trajan]] je oktobra 113 odkorakal proti Armeniji, da bi tam ponovno postavil na oblast rimskega vazalnega kralja. Odposlanci Osroja I. so se s Trajanom srečali v [[Atene|Atenah]] in ga obvestili, da je bil Ašhadar odstavljen, in ga prosili, naj se prestol podeli Ašhadarjevemu starejšemu bratu Partamasirju. Trajan je predlog zavrnil in avgusta 114 zavzel Arsamosato, kjer je Partamasir čakal na kronanje. Partamasir ni bil okronan. Rimljani so namesto tega njegovo kraljestvo kot provinco priključili k Rimskenu cesarstvu.<ref>Dio Cassius 68.17.2–3</ref> Partamasir je bil odpuščen in kmalu zatem skrivnostnih okoliščinah umrl. Rimsko provinco Armenijo je skupaj s Kapadokijo upravljal Lucij Katilij Sever. Rimski senat je izdal kovance, ki so zaznamovali ta dogodek. Na njihovi sprednji strani je bil napis: ARMENIA ET MESOPOTAMIA IN POTESTATE P.R. REDACTÆ (Armenija in Mezopotamija vrnjeni pod oblast rimskega ljudstva).<ref>{{Cite book |last=Bowman |first=Alan K. |url=https://www.google.am/books/edition/The_Cambridge_Ancient_History/mhNUGgG2eacC?hl=ru&gbpv=1&dq=parthamasiris+coins&pg=PA124&printsec=frontcover |title=The Cambridge Ancient History |last2=Garnsey |first2=Peter |last3=Rathbone |first3=Dominic |date=1982 |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-0-521-26335-1 |language=en}}</ref> Po zatrtju upora, ki ga je vodil pretendent za partski prestol [[Sanatruk II.]], sin [[Mitridat V. Pontski|Mitridata V.]], se je nadaljeval občasen odpor in [[Vologas III.|Vologasu III.]] Slednjemu je tik pred Trajanovo smrtjo avgusta 117 uspelo pridobiti oblast na precejšnjem delu Armenije. Leta 118 se je novi rimski cesar [[Hadrijan]] odpovedal Trajanovim osvojenim ozemljem, vključno z Armenijo, in za kralja Armenije in Osroene postavil Partamaspata, čeprav je bila večina armenskega ozemlja pod oblastjo partskega kralja Vologasa III.<ref>{{Cite web |date=2021-05-07 |title=A History of the Roman-Parthian Wars, 54 BCE – 217 CE |url=https://brewminate.com/a-history-of-the-roman-parthian-wars-54-bce-217-ce/ |access-date=2023-12-21 |website=Brewminate: A Bold Blend of News and Ideas |language=en-US}}</ref> Sčasoma je bil med sprtima stranema dosežen kompromis in vladar Armenije je postal Vologas III. Vologas je vladal Armeniji do leta 140. Nasledil ga je [[Vologas IV.]], sin legitimnega partskega kralja Mitridata V. Vologas IV. je leta 161 poslal v Armenijo svoje čete, da jo zavzamejo in preženejo rimske legije, ki jim je poveljeval legat Gaj Severijan. Na spodbudo [[sepahbod]] Osroja so partske čete nadaljevale pohod proti zahodu v rimsko Sirijo.<ref>Sellwood Coinage of Parthia 257–260, 268–277; Debevoise History of Parthia 245; Dio Cass.71.2.1.</ref> [[Mark Avrelij]] je po prihodu na prestol na vzhodno fronto takoj poslal [[Lucij Ver|Lucija Vera]]. Leta 163 je Ver poslal iz sirske [[Antiohija|Antiohije]] v Armenijo generala Stacija Priska, ki je bil pred kratkim skupaj z več legijami premeščen iz rimske [[Rimska Britanija|Britanije]].<ref>Historia Augusta, Marcus Aurelius, 14.1-5</ref> Artaksatova vojska pod poveljstvom Vologasa IV. se je predala Prisku, ki je na armenski prestol postavil rimsko lutko Sohema, rimskega senatorja in konzula arsakidskega in emesskega rodu, in odstavil nekega Pakorja, ki ga je postavil Vologas III.<ref>Historia Augusta, Marcus Antoninus 9.1, Verus 7.1; Dio Cass. 71.3.</ref> [[Slika:Denarius-Lucius Verus-Arenia-s1537.jpg|thumb|250px|left|Kovanec, izdan v počastitev zmage Lucija Vera Armenca proti Vologasu IV. Partskemu v rimski vojni za Armenijo]] Zaradi epidemije v rimski vojski so Parti leta 166 ponovno zavzeli večino izgubljenega ozemlja in Sohema prisilili k umiku v Sirijo.<ref>Historia Augusta, Verus 8.1–4; Dio Cass. 71.2.</ref> Po nekaj posredovanjih rimskih in partskih vladarjev je leta 186 prestol prevzel Vologas II., ki je leta 198 za svojega naslednika imenoval svojega sina [[Kozrav I.|Kozrava I.]] Kozrava I. so ujeli Rimljani in na oblast v Armeniji postavili svojega človeka. Armenci so se uprli svojim rimskim gospodarjem, nakar je bil v skladu z novim rimsko-partskim kompromisom za armenskega kralja postavljen [[Tiridat II.]] (217–252), sin Kozrava I.{{sfn|Adalian|2010|p=xxxii}}. ==Sasanidi== Leta 224 je [[Ardašir I.]] strmoglavil arsakidskega kralja [[Artaban IV.|Artabana IV.]] in v Iranu vzpostavil oblast [[Sasanidsko cesarstvo|Sasanidske dinastije]]. Armenski Arsakidi so bili sovražni do nove dinastije in so menili, da je njihova dolžnost maščevati svoje propadle partske sorodnike. Posledično se je začelo obdobje večje sovražnosti med Armenijo in sasanidskim Iranom ter tesnejših odnosov med Armenijo in Rimom.{{Sfn|Garsoïan|2004|p=71–72}} V prvih rimsko-sasanidskih vojnah je bila Armenija zaveznica Rima. Zmage [[Šapur I.|Šapurja I.]] nad Rimljani so privedle do obdobja sasanidske prevlade nad Armenijo. [[Tiridat II.]] je domnevno umrl po bitki pri Barbalisosu leta 252, po kateri je Šapur opustošil državo in na armenski prestol postavil svojega sina Hormizda-Ardaširja. Tiridatov dedič je bil prisiljen na izgnanstvo. Hormizd-Ardašir je leta 272 nasledil Šapurja I. kot [[Hormizd I.]] in vladavino v Armeniji prepustil svojemu bratu [[Narseh]]u.{{Sfn|Garsoïan|2004|p=72–73}} Okrevanje Rima in notranji spori v Sasanidskem cesarstvu v 70. in 80. letih 3. stoletja so med vladavino cesarja [[Dioklecijan]]a omogočili obnovo arsakidske monarhije v Armeniji, vendar podrobnosti te obnove niso jasne. Po kronologiji Cirila Tumanova je bil Tiridatov sin [[Kozrav II.]] leta 278/279 imenovan za vladarja zahodnega, rimskega dela Velike Armenije kot posledica Probovih pogajanj s Sasanidi. Ko je bil Kozrav II. ubit, ga je nasledil Tiridat. Kozravov sin Tiridat, znan kot Veliki, je bil vrnjen na oblast v Armeniji skladno z [[Nisibiški mir|Nisibiškim mirom]], sklenjenim leta 298/299. Nekateri zgodovinarji so prepričani, da je bil Tiridat Veliki vrnjen na očetov prestol že leta 287.{{Sfn|Edwards et al.|1970}} Nisibiški mir je južna okrožja Armenije (Sofena, Ingilena, Arzanena, [[Korduena]] in Zabdikena) vrnil pod rimsko oblast. Omenjene pokrajine so postale ločene kneževine s statusom avtonomnih zaveznikov Rimskega cesarstva (''civitates foederatae liberae et immunes'').{{Sfn|Garsoïan|2004|p=74–75}} ==Pokristjanjevanje== [[Slika:Tiridates III of Armenia-Baptism.jpg|thumb|200px|Anahronistična slika krsta kralja [[Tiridat III. Armenski|Tiridata III. Armenskega]], ki ga je opravil [[Gregor I. Razsvetitelj]]]] V poznejšem partskem obdobju je bila Armenija še vedno pretežno [[Zaratustrstvo|zaratustrska]].{{sfn|Boyce|2001|p=84}} V začetku 4. stoletja našega štetja je sveti [[Gregor I. Razsvetitelj|Gregor Razsvetitelj]] spreobrnil kralja [[Tiridat III. Armenski|Tiridata III.]], gorečega zaratustrca,{{sfn|Stoyanov|2000|p=99}} in člane njegovega dvora v [[krščanstvo]]. Armenija je postala prva država, ki je sprejela krščanstvo kot svojo uradno vero.<ref>Academic American Encyclopedia – Page 172 by Grolier Incorporated</ref><ref>Ananian in Seibt (2002).</ref> [[Armenska abeceda|Armensko abecedo]] je leta 405 ustvaril sveti [[Mesrop Maštoc]], da bi lahko v armenščino prevedel ''[[Sveto pismo]]''. Pokristjanjevanje je hkrati pomenilo začetek armenske književnosti.{{sfn|Hacikyan|Basmajian|Franchuk|Ouzounian|2000|page=[https://books.google.com/books?id=uvA-oV0alP8C&pg=PA91 91]}} Po [[Movses Horenaci|Movsesu Horenaciju]] je Izak Armenski okoli leta 411 prevedel evangelij iz sirskega besedila. Prevodi so bili očitno nepopolni, saj sta bila kmalu zatem v [[Edesa|Edeso]] poslana Janez Egegiac in Jožef Bagin, oba Maštocova učenca, da bi prevajala svetopisemske spise. Iz Edese sta odpotovala do [[Konstantinopel|Konstantinopla]] in v Armenijo prinesla verodostojne prepise grških besedil. S pomočjo drugih prepisov, pridobljenih iz [[Aleksandrija|Aleksandrije]], je bilo ''Sveto pismo'' ponovno prevedeno iz grščine v skladu z besedilom [[Septuaginta|Septuaginte]] in [[Origen]]ove ''Heksaple''.{{Sfn|Van Lint|2022}} Ta različica, ki jo še danes uporablja Armenska cerkev, je bila dokončana okoli leta 434. == Upad== Med vladavino Tirana Armenskega je sasanidski kralj [[Šapur II.]] napadel Armenijo.{{Sfn|Lenski|2002|p=173}} V naslednjih desetletjih je bila Armenija ponovno sporno ozemlje med Bizantinskim in Sasanidskim cesarstvom, dokler ni leta 387 prišlo do trajne poravnave, ki je ostala v veljavi do arabske osvojitve Armenije leta 639. Arsakidski vladarji so občasno tekmovali z bagratunskimi knezi, vendar so ostali na oblasti in do neke mere ohranili svojo vlogo marzbanov bodisi pod bizantinsko bodisi pod sasanidsko oblastjo vse do leta 428. ==Družba== Nahararski družbeni sistem, ki je več stoletij zaznamoval armensko družbo in notranjo politiko, je očitno nastal okoli ali že pred začetkom našega štetja. V Armeniji se je ohranil v celotnem arsakidskem obdobju in še stoletja po njegovem koncu.{{Sfn|Garsoïan|2005}} Domneva se, da je Armenija ta družbeni sistem delila s partskim Iranom.{{Sfn|Garsoïan|2005}} Armenski sistem so v preteklosti pogosto primerjali s srednjeveškim evropskim [[Fevdalizem|fevdalizmom]], a je imel več vzporednic v iranskem svetu.{{Sfn|Garsoïan|2005}} Tako kot v Iranu je bila tudi armenska družba v nahararskem sistemu razdeljena na tri glavne stanove: [[naharar]]je - magnate, ki so ustrezali iranskim vuzurganom, azate - nižje plemstvo, ki se je imenovalo enako kot v Iranu (āzāt), in anazate ali neplemiče, ki so jih sestavljali ramiki (meščani, trgovci in obrtniki) in šinakani (kmetje in velika večina prebivalstva). Slednji so ustrezali iranskim vastrošanujem, ki so bili svobodni, čeprav so bili kmetje lahko vezani na zemljo.{{Sfn|Garsoïan|2005}} Temelj sistema so tvorile velike plemiške hiše (tun).{{Sfn|Garsoïan|2005}} Vodje teh hiš, nahararji ali tanuterji, so bili razvrščeni glede na sedež, ki so ga zasedali za kraljevo mizo na dvoru.{{Sfn|Garsoïan|2004|p=77}} Nahararji so običajno bivali v svojih oddaljenih trdnjavah in imeli suvereno upravno in sodno oblast znotraj svojih domen. V vojnem času so poveljevali vojakom svoje hiše. Posest velikih hiš je bila neodtujljiva in nedeljiva, poglavar hiše pa je to posest upravljal s pomočjo drugih moških članov hiše, imenovanih starešine. Pomembne državne funkcije so imeli izključno člani teh hiš. Funkcija [[sparapet]]a, vrhovnega poveljnika vojske, na primer, je bila privilegij družine Mamikonjan. Arsakidski kralji so sicer poskušali zmanjšati avtoriteto magnatov, a jim nikoli ni uspelo doseči stopnje centralizacije, kakršna je bila v Sasanidskem cesarstvu.{{Sfn|Garsoïan|2004|p=77–79}} Kralj je veljal le za prvega med enakimi med glavarji velikih hiš{{Sfn|Garsoïan|2005}} in je bil ob pomembnih priložnostih po navadi dolžan posvetovati se z magnati.{{Sfn|Garsoïan|2004|p=78}} Konflikti med kraljem in plemstvom so občasno oslabili arsakidsko krono, družbena struktura, ki so jo ustvarili, pa je bila sposobna preživeti tudi v trenutkih političnega mrka, decentraliziran značaj družbe pa je zmanjšal možnosti za njeno popolno centralizacijo.{{Sfn|Garsoïan|2004|p=77–79}} O nižjih družbenih slojih arsakidske Armenije se je ohranilo zelo malo podatkov. Vasi so bile veliko številčnejše od mest in so na mesta gledale večinoma z nezaupanjem. Preprosti ljudje (ramiki) so imeli nekaj pravic in so se včasih skupaj z aristokracijo pojavljali na svetih. Kmetje so svojim gospodom plačevali davke v denarju in delu, podobno kot zahodnoevropski [[Tlačanstvo|tlačani]], in služili v vojski kot pomožna pehota.{{Sfn|Garsoïan|2004|p=79}} [[Suženjstvo|Sužnji]] so bili večinoma vojni ujetniki. Povezani so bili zlasti s posestmi templjev, drugod pa so bili na videz manj pogosti.{{Sfn|Garsoïan|2004|p=77}} Tempeljske posesti je upravljala dedna kasta duhovnikov, imenovana kurm, ki je imela tudi lastne vojaške enote.{{Sfn|Garsoïan|2004|p=80}} ==Kultura== Od treh obdobij iranskih vplivov na Armenijo (ahemenidsko, arsakidsko, sasanidsko) je bilo najvplivnejše in najdaljše arsakidsko obdobje. Začelo se je z vzponom Partov v 2. stoletju pred našim štetjem in dosegla vrhunec po ustanovitvi arsakidske veje na armenskem prestolu sredi 1. stoletja našega štetja. Arsakidski kralji Armenije so poskušali svoj dvor organizirati po vzoru na partski dvor v [[Ktezifon]]u.{{sfn|Chaumont|1986|p=418–438}} V armensko kulturo so bili neposredno uvoženi številni partski vidiki, na primer gusan, ki je bil podoben [[bard]]u ali minstrelu.{{sfn|Chaumont|1986|p=418–438}} V arsakidski Armeniji je bil običaj, da so aristokratske otroke vzgajali rejniki ali mentorji, ki je bil razširjen tudi v Iranu.{{sfn|Rapp|2014|p=89}} Arsakidski kralji so poznali Partsko cesarstvo in ga imeli za svojo domovino.{{sfn|Russell|2004|p=41}} Znano je, da je [[Tiridat III.]] (vladal 298–330) med govorom dejal: ''"Zelo dobro poznam deželo Grkov in Rimljanov ter regije naše Partije – saj je to celo naš dom – pa tudi Asirijo, Arabijo in Atropateno"''.{{sfn|Russell|2004|pp=41–42}} Pod Arsakidi so se Armenci seznanili z nekaterimi zgodbami, ki so bile kasneje dodane perzijskemu epu ''[[Šahname]]''. Med njimi so bile zgodbe o osebnostih, kot so Hraseak (Afrasiab), Šavarš (Sijavaš) in Spandarat (Esfandijar).{{sfn|Russell|2004|p=1066}} Armenci so na vez med svojo državo in vladarskimi hišami Partskega cesarstva gledali kot na neuničljivo.{{sfn|Garsoïan|1985|p=180}} Armenski viri so uporabljali izraza "kralj" in "Arsakid" (Aršakuni) kot sopomenki.{{sfn|Russell|1987|p=163}}{{sfn|Garsoïan|1985|p=180}} Arsakidski kralj je veljal za "bnak tērn ašxarhis", naravnega gospodarja države.{{sfn|Russell|1987|p=163}} ''Epske zgodbe'' (''Buzandaran patmutiunk''), armenska zgodovina iz 5. stoletja, ki je temeljila na ustnih epskih virih, vsebujejo izjave, ki zanikajo trditve, da bi grehi arsakidskih kraljev lahko njih same naredili nevredne vladanja.{{Sfn|Garsoïan|2004|p=76}} ===Cesarska ideologija in verske prakse=== == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Vladarske rodbine]] [[Kategorija:Zgodovina Armenije]] grygc328jsw41iyitfacd2yd9tcwisq 0 610724 6774838 6774681 2026-11-04T16:13:44Z Stebunik 55592 6774838 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{glavni|Medžugorje|Podbrdo|Bijakovići|Marijina prikazovanja v Medžugorju}} :Ne pomešati s [[Križevci, Gornji Petrovci|Križevci]] {{distinguish|Križevac (disambiguation){{!}}Križevac}} {{Infobox mountain | name = Križevec | image = Medjugorje cross.jpg | image_caption = Križ na vrhu hriba Križevec, po katerem je dobil hrib svoje ime; prej se je imenoval Šipovec | pushpin_map = Bosna in Hercegovina | map_caption = Bosna in Hercegovina | pushpin_label_position = top | listing = | translation = Hrib s križem | location = [[Bosna in Hercegovina]] | range = [[Dinarsko gorovje]] | coordinates = {{coord|46|22|42|N|13|50|12|E|type:mountain_region:SI|display=inline,title}} | coordinates_ref = | topo = | type = | age = | first_ascent = | easiest_route = iz strani Medžugorja | mapframe = yes | mapframe-zoom = 9 | mapframe-wikidata = yes }} '''Križevec''' ({{lang-en|Cross Mount}}; {{lang-hr|Križevac}}) je [[hrib]] visok 520 metrov, oddaljen kak kilometer južno od marijanskega romarskega središča [[Medžugorje|Medžugorja]] v [[BIH|Bosni in Hercegovini]]. Njegovo staro ime je Šipovac, praktično povezan s hribom Crnica, ob vznožju katerega se nahaja Pobrdo. == Opis == Križevac je skupaj s Pobrdom in župnijsko cerkvijo sv. Jakoba ena od treh temeljnih pobožnih točk za romarje v Međugorje. Na vrhu hriba je bil v čast svetega leta odrešenja 1933–1934 postavljen monumentalni križ, visok 8,5 metra in širok 3,5 metra, ki so ga postavili župljani Međugorja. Gradnja križa se je začela leta 1933 in je bila končana leta 1934, od takrat pa se Šipovac imenuje Križevac. Eden od razlogov, ki je spodbudil prebivalstvo k postavitvi križa, je bilo močno deževje, ki je ogrožalo pridelke, zato je takratni župnik Bernardin Smoljan pozval župljane, naj kljub revščini postavijo križ v spomin na 1900. obletnico Kristusovega trpljenja in smrti na križu, drug razlog pa je bila prošnja takratnega papeža Pija XI., da se v čast velike obletnice na vrhovih hribov po vsem svetu postavijo kipi. V samem ročaju križa so shranjeni relikvije pravega Jezusovega križa, ki so jih za to priložnost dobili iz Rima.[1] <ref>https://www.marijanskizavjet.hr/krizevac-brdo-ukazanja-plavi-kriz/ Preuzeto 9. travnja 2023.</ref> To je bila za župljane Medžugorja resnično velika žrtev, saj so morali ves material za gradnjo armiranobetonskega križa (gramoz, cement, železo, vodo in potrebno opremo) več dni nositi na hrbtu po strmih hercegovskih skalah na vrh Šipovca.[2] <ref>https://www.vecernji.ba/vijesti/brdo-krizevac-i-zavjetni-kriz-kroz-povijest-1307484 Preuzeto 9. travnja 2023.</ref> 16. marca 1934 je bila ob vznožju križa darovana prva sveta maša. Septembra 1935 je škof Alojzije Mišić odredil, da se praznik Povišanja svetega križa praznuje v Medžugorju vsako leto prvo nedeljo po prazniku Marijinega rojstva in da se maša obhaja na Križevcu. Križevac je tudi ime praznika Povišanja svetega križa v župniji Medžugorje. V tednu pred praznikom je križ ponoči osvetljen s tisoči lučmi, ki oznanjajo bližajoči se praznik. Križev pot je bil izdelan v Italiji. Na Križevcu je tudi spomenik frančiškanskemu duhovniku Slavku Barbariću, ki je umrl med vzponom na Križevac. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == *Križevac, Odžaci (Kalinovik). Hrib na levem bregu reke Neretve, 30 km južno od Sarajeva ter 35 km vzhodno od Mostarja https://mapcarta.com/18879116/Map Križevac - Map Pridobljeno 3.xi.2026 *Križevac, Golubovac. Hrib kakih 30 km vzhodno od Sarajeva. chwa2cba9fst4lb8gmb8eilsyx3r2iw 6774840 6774838 2026-11-04T16:17:14Z Stebunik 55592 6774840 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{glavni|Medžugorje|Podbrdo, Medžugorje|Bijakovići|Marijina prikazovanja v Medžugorju}} :Ne pomešati s [[Križevci, Gornji Petrovci|Križevci]] {{distinguish|Križevac (disambiguation){{!}}Križevac}} {{Infobox mountain | name = Križevec | image = Medjugorje cross.jpg | image_caption = Križ na vrhu hriba Križevec, po katerem je dobil hrib svoje ime; prej se je imenoval Šipovec | pushpin_map = Bosna in Hercegovina | map_caption = Bosna in Hercegovina | pushpin_label_position = top | listing = | translation = Hrib s križem | location = [[Bosna in Hercegovina]] | range = [[Dinarsko gorovje]] | coordinates = {{coord|46|22|42|N|13|50|12|E|type:mountain_region:SI|display=inline,title}} | coordinates_ref = | topo = | type = | age = | first_ascent = | easiest_route = iz strani Medžugorja | mapframe = yes | mapframe-zoom = 9 | mapframe-wikidata = yes }} '''Križevec''' ({{lang-en|Cross Mount}}; {{lang-hr|Križevac}}) je [[hrib]] visok 520 metrov, oddaljen kak kilometer južno od marijanskega romarskega središča [[Medžugorje|Medžugorja]] v [[BIH|Bosni in Hercegovini]]. Njegovo staro ime je Šipovac, praktično povezan s hribom Crnica, ob vznožju katerega se nahaja Pobrdo. == Opis == Križevac je skupaj s Pobrdom in župnijsko cerkvijo sv. Jakoba ena od treh temeljnih pobožnih točk za romarje v Međugorje. Na vrhu hriba je bil v čast svetega leta odrešenja 1933–1934 postavljen monumentalni križ, visok 8,5 metra in širok 3,5 metra, ki so ga postavili župljani Međugorja. Gradnja križa se je začela leta 1933 in je bila končana leta 1934, od takrat pa se Šipovac imenuje Križevac. Eden od razlogov, ki je spodbudil prebivalstvo k postavitvi križa, je bilo močno deževje, ki je ogrožalo pridelke, zato je takratni župnik Bernardin Smoljan pozval župljane, naj kljub revščini postavijo križ v spomin na 1900. obletnico Kristusovega trpljenja in smrti na križu, drug razlog pa je bila prošnja takratnega papeža Pija XI., da se v čast velike obletnice na vrhovih hribov po vsem svetu postavijo kipi. V samem ročaju križa so shranjeni relikvije pravega Jezusovega križa, ki so jih za to priložnost dobili iz Rima.[1] <ref>https://www.marijanskizavjet.hr/krizevac-brdo-ukazanja-plavi-kriz/ Preuzeto 9. travnja 2023.</ref> To je bila za župljane Medžugorja resnično velika žrtev, saj so morali ves material za gradnjo armiranobetonskega križa (gramoz, cement, železo, vodo in potrebno opremo) več dni nositi na hrbtu po strmih hercegovskih skalah na vrh Šipovca.[2] <ref>https://www.vecernji.ba/vijesti/brdo-krizevac-i-zavjetni-kriz-kroz-povijest-1307484 Preuzeto 9. travnja 2023.</ref> 16. marca 1934 je bila ob vznožju križa darovana prva sveta maša. Septembra 1935 je škof Alojzije Mišić odredil, da se praznik Povišanja svetega križa praznuje v Medžugorju vsako leto prvo nedeljo po prazniku Marijinega rojstva in da se maša obhaja na Križevcu. Križevac je tudi ime praznika Povišanja svetega križa v župniji Medžugorje. V tednu pred praznikom je križ ponoči osvetljen s tisoči lučmi, ki oznanjajo bližajoči se praznik. Križev pot je bil izdelan v Italiji. Na Križevcu je tudi spomenik frančiškanskemu duhovniku Slavku Barbariću, ki je umrl med vzponom na Križevac. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == *Križevac, Odžaci (Kalinovik). Hrib na levem bregu reke Neretve, 30 km južno od Sarajeva ter 35 km vzhodno od Mostarja https://mapcarta.com/18879116/Map Križevac - Map Pridobljeno 3.xi.2026 *Križevac, Golubovac. Hrib kakih 30 km vzhodno od Sarajeva. b805u88rqpcqftpjqa628qrreagvyvt 6774841 6774840 2026-11-04T16:19:29Z Stebunik 55592 6774841 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{glavni|Medžugorje|Bijakovići|Marijina prikazovanja v Medžugorju}} :Ne pomešati s [[Križevci, Gornji Petrovci|Križevci]] {{distinguish|Križevac (disambiguation){{!}}Križevac}} {{Infobox mountain | name = Križevec | image = Medjugorje cross.jpg | image_caption = Križ na vrhu hriba Križevec, po katerem je dobil hrib svoje ime; prej se je imenoval Šipovec | pushpin_map = Bosna in Hercegovina | map_caption = Bosna in Hercegovina | pushpin_label_position = top | listing = | translation = Hrib s križem | location = [[Bosna in Hercegovina]] | range = [[Dinarsko gorovje]] | coordinates = {{coord|46|22|42|N|13|50|12|E|type:mountain_region:SI|display=inline,title}} | coordinates_ref = | topo = | type = | age = | first_ascent = | easiest_route = iz strani Medžugorja | mapframe = yes | mapframe-zoom = 9 | mapframe-wikidata = yes }} '''Križevec''' ({{lang-en|Cross Mount}}; {{lang-hr|Križevac}}) je [[hrib]] visok 520 metrov, oddaljen kak kilometer južno od marijanskega romarskega središča [[Medžugorje|Medžugorja]] v [[BIH|Bosni in Hercegovini]]. Njegovo staro ime je Šipovac, praktično povezan s hribom Crnica, ob vznožju katerega se nahaja Pobrdo. == Opis == Križevac je skupaj s Pobrdom in župnijsko cerkvijo sv. Jakoba ena od treh temeljnih pobožnih točk za romarje v Međugorje. Na vrhu hriba je bil v čast svetega leta odrešenja 1933–1934 postavljen monumentalni križ, visok 8,5 metra in širok 3,5 metra, ki so ga postavili župljani Međugorja. Gradnja križa se je začela leta 1933 in je bila končana leta 1934, od takrat pa se Šipovac imenuje Križevac. Eden od razlogov, ki je spodbudil prebivalstvo k postavitvi križa, je bilo močno deževje, ki je ogrožalo pridelke, zato je takratni župnik Bernardin Smoljan pozval župljane, naj kljub revščini postavijo križ v spomin na 1900. obletnico Kristusovega trpljenja in smrti na križu, drug razlog pa je bila prošnja takratnega papeža Pija XI., da se v čast velike obletnice na vrhovih hribov po vsem svetu postavijo kipi. V samem ročaju križa so shranjeni relikvije pravega Jezusovega križa, ki so jih za to priložnost dobili iz Rima.[1] <ref>https://www.marijanskizavjet.hr/krizevac-brdo-ukazanja-plavi-kriz/ Preuzeto 9. travnja 2023.</ref> To je bila za župljane Medžugorja resnično velika žrtev, saj so morali ves material za gradnjo armiranobetonskega križa (gramoz, cement, železo, vodo in potrebno opremo) več dni nositi na hrbtu po strmih hercegovskih skalah na vrh Šipovca.[2] <ref>https://www.vecernji.ba/vijesti/brdo-krizevac-i-zavjetni-kriz-kroz-povijest-1307484 Preuzeto 9. travnja 2023.</ref> 16. marca 1934 je bila ob vznožju križa darovana prva sveta maša. Septembra 1935 je škof Alojzije Mišić odredil, da se praznik Povišanja svetega križa praznuje v Medžugorju vsako leto prvo nedeljo po prazniku Marijinega rojstva in da se maša obhaja na Križevcu. Križevac je tudi ime praznika Povišanja svetega križa v župniji Medžugorje. V tednu pred praznikom je križ ponoči osvetljen s tisoči lučmi, ki oznanjajo bližajoči se praznik. Križev pot je bil izdelan v Italiji. Na Križevcu je tudi spomenik frančiškanskemu duhovniku Slavku Barbariću, ki je umrl med vzponom na Križevac. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == *Križevac, Odžaci (Kalinovik). Hrib na levem bregu reke Neretve, 30 km južno od Sarajeva ter 35 km vzhodno od Mostarja https://mapcarta.com/18879116/Map Križevac - Map Pridobljeno 3.xi.2026 *Križevac, Golubovac. Hrib kakih 30 km vzhodno od Sarajeva. 1c0iahj2xugmbpwrnemydgcrlsi66mv 6774860 6774841 2026-11-04T18:03:42Z Stebunik 55592 /* Glej tudi */ 6774860 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{glavni|Medžugorje|Bijakovići|Marijina prikazovanja v Medžugorju}} :Ne pomešati s [[Križevci, Gornji Petrovci|Križevci]] {{distinguish|Križevac (disambiguation){{!}}Križevac}} {{Infobox mountain | name = Križevec | image = Medjugorje cross.jpg | image_caption = Križ na vrhu hriba Križevec, po katerem je dobil hrib svoje ime; prej se je imenoval Šipovec | pushpin_map = Bosna in Hercegovina | map_caption = Bosna in Hercegovina | pushpin_label_position = top | listing = | translation = Hrib s križem | location = [[Bosna in Hercegovina]] | range = [[Dinarsko gorovje]] | coordinates = {{coord|46|22|42|N|13|50|12|E|type:mountain_region:SI|display=inline,title}} | coordinates_ref = | topo = | type = | age = | first_ascent = | easiest_route = iz strani Medžugorja | mapframe = yes | mapframe-zoom = 9 | mapframe-wikidata = yes }} '''Križevec''' ({{lang-en|Cross Mount}}; {{lang-hr|Križevac}}) je [[hrib]] visok 520 metrov, oddaljen kak kilometer južno od marijanskega romarskega središča [[Medžugorje|Medžugorja]] v [[BIH|Bosni in Hercegovini]]. Njegovo staro ime je Šipovac, praktično povezan s hribom Crnica, ob vznožju katerega se nahaja Pobrdo. == Opis == Križevac je skupaj s Pobrdom in župnijsko cerkvijo sv. Jakoba ena od treh temeljnih pobožnih točk za romarje v Međugorje. Na vrhu hriba je bil v čast svetega leta odrešenja 1933–1934 postavljen monumentalni križ, visok 8,5 metra in širok 3,5 metra, ki so ga postavili župljani Međugorja. Gradnja križa se je začela leta 1933 in je bila končana leta 1934, od takrat pa se Šipovac imenuje Križevac. Eden od razlogov, ki je spodbudil prebivalstvo k postavitvi križa, je bilo močno deževje, ki je ogrožalo pridelke, zato je takratni župnik Bernardin Smoljan pozval župljane, naj kljub revščini postavijo križ v spomin na 1900. obletnico Kristusovega trpljenja in smrti na križu, drug razlog pa je bila prošnja takratnega papeža Pija XI., da se v čast velike obletnice na vrhovih hribov po vsem svetu postavijo kipi. V samem ročaju križa so shranjeni relikvije pravega Jezusovega križa, ki so jih za to priložnost dobili iz Rima.[1] <ref>https://www.marijanskizavjet.hr/krizevac-brdo-ukazanja-plavi-kriz/ Preuzeto 9. travnja 2023.</ref> To je bila za župljane Medžugorja resnično velika žrtev, saj so morali ves material za gradnjo armiranobetonskega križa (gramoz, cement, železo, vodo in potrebno opremo) več dni nositi na hrbtu po strmih hercegovskih skalah na vrh Šipovca.[2] <ref>https://www.vecernji.ba/vijesti/brdo-krizevac-i-zavjetni-kriz-kroz-povijest-1307484 Preuzeto 9. travnja 2023.</ref> 16. marca 1934 je bila ob vznožju križa darovana prva sveta maša. Septembra 1935 je škof Alojzije Mišić odredil, da se praznik Povišanja svetega križa praznuje v Medžugorju vsako leto prvo nedeljo po prazniku Marijinega rojstva in da se maša obhaja na Križevcu. Križevac je tudi ime praznika Povišanja svetega križa v župniji Medžugorje. V tednu pred praznikom je križ ponoči osvetljen s tisoči lučmi, ki oznanjajo bližajoči se praznik. Križev pot je bil izdelan v Italiji. Na Križevcu je tudi spomenik frančiškanskemu duhovniku Slavku Barbariću, ki je umrl med vzponom na Križevac. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == *Križevac, Odžaci (Kalinovik). Hrib na levem bregu reke Neretve, 30 km južno od Sarajeva ter 35 km vzhodno od Mostarja https://mapcarta.com/18879116/Map Križevac - Map Pridobljeno 3.xi.2026 *Križevac, Golubovac. Hrib kakih 30 km vzhodno od Sarajeva. eceqxj0md09pgaljb9pkskv2ihtwko0 6774861 6774860 2026-11-04T18:04:52Z Stebunik 55592 /* Opis */ 6774861 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{glavni|Medžugorje|Bijakovići|Marijina prikazovanja v Medžugorju}} :Ne pomešati s [[Križevci, Gornji Petrovci|Križevci]] {{distinguish|Križevac (disambiguation){{!}}Križevac}} {{Infobox mountain | name = Križevec | image = Medjugorje cross.jpg | image_caption = Križ na vrhu hriba Križevec, po katerem je dobil hrib svoje ime; prej se je imenoval Šipovec | pushpin_map = Bosna in Hercegovina | map_caption = Bosna in Hercegovina | pushpin_label_position = top | listing = | translation = Hrib s križem | location = [[Bosna in Hercegovina]] | range = [[Dinarsko gorovje]] | coordinates = {{coord|46|22|42|N|13|50|12|E|type:mountain_region:SI|display=inline,title}} | coordinates_ref = | topo = | type = | age = | first_ascent = | easiest_route = iz strani Medžugorja | mapframe = yes | mapframe-zoom = 9 | mapframe-wikidata = yes }} '''Križevec''' ({{lang-en|Cross Mount}}; {{lang-hr|Križevac}}) je [[hrib]] visok 520 metrov, oddaljen kak kilometer južno od marijanskega romarskega središča [[Medžugorje|Medžugorja]] v [[BIH|Bosni in Hercegovini]]. Njegovo staro ime je Šipovac, praktično povezan s hribom Crnica, ob vznožju katerega se nahaja Pobrdo. == Opis == Križevac je skupaj s Pobrdom in župnijsko cerkvijo sv. Jakoba ena od treh temeljnih pobožnih točk za romarje v Međugorje. Na vrhu hriba je bil v čast svetega leta odrešenja 1933–1934 postavljen monumentalni križ, visok 8,5 metra in širok 3,5 metra, ki so ga postavili župljani Međugorja. Gradnja križa se je začela leta 1933 in je bila končana leta 1934, od takrat pa se Šipovac imenuje Križevac. Eden od razlogov, ki je spodbudil prebivalstvo k postavitvi križa, je bilo močno deževje, ki je ogrožalo pridelke, zato je takratni župnik Bernardin Smoljan pozval župljane, naj kljub revščini postavijo križ v spomin na 1900. obletnico Kristusovega trpljenja in smrti na križu, drug razlog pa je bila prošnja takratnega papeža Pija XI., da se v čast velike obletnice na vrhovih hribov po vsem svetu postavijo kipi. V samem ročaju križa so shranjeni relikvije pravega Jezusovega križa, ki so jih za to priložnost dobili iz Rima.[1] <ref>https://www.marijanskizavjet.hr/krizevac-brdo-ukazanja-plavi-kriz/ Preuzeto 9. travnja 2023.</ref> To je bila za župljane Medžugorja resnično velika žrtev, saj so morali ves material za gradnjo armiranobetonskega križa (gramoz, cement, železo, vodo in potrebno opremo) več dni nositi na hrbtu po strmih hercegovskih skalah na vrh Šipovca.<ref>{{cite web|url=https://www.vecernji.ba/vijesti/brdo-krizevac-i-zavjetni-kriz-kroz-povijest-1307484|title=Brdo Križevac i zavjetni križ kroz povijest|publisher=vecernji.ba|author=Mile Pavlović|place=|language=hr|date=18. marec 2019|accessdate=9. april 2023}}</ref> 16. marca 1934 je bila ob vznožju križa darovana prva sveta maša. Septembra 1935 je škof Alojzije Mišić odredil, da se praznik Povišanja svetega križa praznuje v Medžugorju vsako leto prvo nedeljo po prazniku Marijinega rojstva in da se maša obhaja na Križevcu. Križevac je tudi ime praznika Povišanja svetega križa v župniji Medžugorje. V tednu pred praznikom je križ ponoči osvetljen s tisoči lučmi, ki oznanjajo bližajoči se praznik. Križev pot je bil izdelan v Italiji. Na Križevcu je tudi spomenik frančiškanskemu duhovniku Slavku Barbariću, ki je umrl med vzponom na Križevac. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == *Križevac, Odžaci (Kalinovik). Hrib na levem bregu reke Neretve, 30 km južno od Sarajeva ter 35 km vzhodno od Mostarja https://mapcarta.com/18879116/Map Križevac - Map Pridobljeno 3.xi.2026 *Križevac, Golubovac. Hrib kakih 30 km vzhodno od Sarajeva. eozeftk8ljt0bwmi1quocblkasx39xc 6774882 6774861 2026-11-04T19:10:42Z Stebunik 55592 /* Opis */ 6774882 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{glavni|Medžugorje|Bijakovići|Marijina prikazovanja v Medžugorju}} :Ne pomešati s [[Križevci, Gornji Petrovci|Križevci]] {{distinguish|Križevac (disambiguation){{!}}Križevac}} {{Infobox mountain | name = Križevec | image = Medjugorje cross.jpg | image_caption = Križ na vrhu hriba Križevec, po katerem je dobil hrib svoje ime; prej se je imenoval Šipovec | pushpin_map = Bosna in Hercegovina | map_caption = Bosna in Hercegovina | pushpin_label_position = top | listing = | translation = Hrib s križem | location = [[Bosna in Hercegovina]] | range = [[Dinarsko gorovje]] | coordinates = {{coord|46|22|42|N|13|50|12|E|type:mountain_region:SI|display=inline,title}} | coordinates_ref = | topo = | type = | age = | first_ascent = | easiest_route = iz strani Medžugorja | mapframe = yes | mapframe-zoom = 9 | mapframe-wikidata = yes }} '''Križevec''' ({{lang-en|Cross Mount}}; {{lang-hr|Križevac}}) je [[hrib]] visok 520 metrov, oddaljen kak kilometer južno od marijanskega romarskega središča [[Medžugorje|Medžugorja]] v [[BIH|Bosni in Hercegovini]]. Njegovo staro ime je Šipovac, praktično povezan s hribom Crnica, ob vznožju katerega se nahaja Pobrdo. == Opis == Križevac je skupaj s Pobrdom in župnijsko cerkvijo sv. Jakoba ena od treh temeljnih pobožnih točk za romarje v Međugorje. Na vrhu hriba je bil v čast svetega leta odrešenja 1933–1934 postavljen monumentalni križ, visok 8,5 metra in širok 3,5 metra, ki so ga postavili župljani Međugorja. Gradnja križa se je začela leta 1933 in je bila končana leta 1934, od takrat pa se Šipovac imenuje Križevac. Eden od razlogov, ki je spodbudil prebivalstvo k postavitvi križa, je bilo močno deževje, ki je ogrožalo pridelke, zato je takratni župnik Bernardin Smoljan pozval župljane, naj kljub revščini postavijo križ v spomin na 1900. obletnico Kristusovega trpljenja in smrti na križu, drug razlog pa je bila prošnja takratnega papeža Pija XI., da se v čast velike obletnice na vrhovih hribov po vsem svetu postavijo kipi. V samem ročaju križa so shranjeni relikvije pravega Jezusovega križa, ki so jih za to priložnost dobili iz Rima.<ref>{{cite web|url=https://www.marijanskizavjet.hr/krizevac-brdo-ukazanja-plavi-kriz/|title= KRIŽEVAC, BRDO UKAZANJA, PLAVI KRIŽ |publisher= Marijanski zavjet za domovinu |author=|place=|language=hr|date=|accessdate=9. april 2023}}</ref> To je bila za župljane Medžugorja resnično velika žrtev, saj so morali ves material za gradnjo armiranobetonskega križa (gramoz, cement, železo, vodo in potrebno opremo) več dni nositi na hrbtu po strmih hercegovskih skalah na vrh Šipovca.<ref>{{cite web|url=https://www.vecernji.ba/vijesti/brdo-krizevac-i-zavjetni-kriz-kroz-povijest-1307484|title=Brdo Križevac i zavjetni križ kroz povijest|publisher=vecernji.ba|author=Mile Pavlović|place=|language=hr|date=18. marec 2019|accessdate=9. april 2023}}</ref> 16. marca 1934 je bila ob vznožju križa darovana prva sveta maša. Septembra 1935 je škof Alojzije Mišić odredil, da se praznik Povišanja svetega križa praznuje v Medžugorju vsako leto prvo nedeljo po prazniku Marijinega rojstva in da se maša obhaja na Križevcu. Križevac je tudi ime praznika Povišanja svetega križa v župniji Medžugorje. V tednu pred praznikom je križ ponoči osvetljen s tisoči lučmi, ki oznanjajo bližajoči se praznik. Križev pot je bil izdelan v Italiji. Na Križevcu je tudi spomenik frančiškanskemu duhovniku Slavku Barbariću, ki je umrl med vzponom na Križevac. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == *Križevac, Odžaci (Kalinovik). Hrib na levem bregu reke Neretve, 30 km južno od Sarajeva ter 35 km vzhodno od Mostarja https://mapcarta.com/18879116/Map Križevac - Map Pridobljeno 3.xi.2026 *Križevac, Golubovac. Hrib kakih 30 km vzhodno od Sarajeva. 52jhwehd1xpigzh6kbe8rij6323ahmg 6774884 6774882 2026-11-04T19:15:18Z Stebunik 55592 Stebunik je prestavil stran [[Križevec (Medžugorje)]] na [[Križevec, Medžugorje]]: V slovenski Wikipediji je drugo ime ločeno z vejico in ne z oklepajem 6774882 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{glavni|Medžugorje|Bijakovići|Marijina prikazovanja v Medžugorju}} :Ne pomešati s [[Križevci, Gornji Petrovci|Križevci]] {{distinguish|Križevac (disambiguation){{!}}Križevac}} {{Infobox mountain | name = Križevec | image = Medjugorje cross.jpg | image_caption = Križ na vrhu hriba Križevec, po katerem je dobil hrib svoje ime; prej se je imenoval Šipovec | pushpin_map = Bosna in Hercegovina | map_caption = Bosna in Hercegovina | pushpin_label_position = top | listing = | translation = Hrib s križem | location = [[Bosna in Hercegovina]] | range = [[Dinarsko gorovje]] | coordinates = {{coord|46|22|42|N|13|50|12|E|type:mountain_region:SI|display=inline,title}} | coordinates_ref = | topo = | type = | age = | first_ascent = | easiest_route = iz strani Medžugorja | mapframe = yes | mapframe-zoom = 9 | mapframe-wikidata = yes }} '''Križevec''' ({{lang-en|Cross Mount}}; {{lang-hr|Križevac}}) je [[hrib]] visok 520 metrov, oddaljen kak kilometer južno od marijanskega romarskega središča [[Medžugorje|Medžugorja]] v [[BIH|Bosni in Hercegovini]]. Njegovo staro ime je Šipovac, praktično povezan s hribom Crnica, ob vznožju katerega se nahaja Pobrdo. == Opis == Križevac je skupaj s Pobrdom in župnijsko cerkvijo sv. Jakoba ena od treh temeljnih pobožnih točk za romarje v Međugorje. Na vrhu hriba je bil v čast svetega leta odrešenja 1933–1934 postavljen monumentalni križ, visok 8,5 metra in širok 3,5 metra, ki so ga postavili župljani Međugorja. Gradnja križa se je začela leta 1933 in je bila končana leta 1934, od takrat pa se Šipovac imenuje Križevac. Eden od razlogov, ki je spodbudil prebivalstvo k postavitvi križa, je bilo močno deževje, ki je ogrožalo pridelke, zato je takratni župnik Bernardin Smoljan pozval župljane, naj kljub revščini postavijo križ v spomin na 1900. obletnico Kristusovega trpljenja in smrti na križu, drug razlog pa je bila prošnja takratnega papeža Pija XI., da se v čast velike obletnice na vrhovih hribov po vsem svetu postavijo kipi. V samem ročaju križa so shranjeni relikvije pravega Jezusovega križa, ki so jih za to priložnost dobili iz Rima.<ref>{{cite web|url=https://www.marijanskizavjet.hr/krizevac-brdo-ukazanja-plavi-kriz/|title= KRIŽEVAC, BRDO UKAZANJA, PLAVI KRIŽ |publisher= Marijanski zavjet za domovinu |author=|place=|language=hr|date=|accessdate=9. april 2023}}</ref> To je bila za župljane Medžugorja resnično velika žrtev, saj so morali ves material za gradnjo armiranobetonskega križa (gramoz, cement, železo, vodo in potrebno opremo) več dni nositi na hrbtu po strmih hercegovskih skalah na vrh Šipovca.<ref>{{cite web|url=https://www.vecernji.ba/vijesti/brdo-krizevac-i-zavjetni-kriz-kroz-povijest-1307484|title=Brdo Križevac i zavjetni križ kroz povijest|publisher=vecernji.ba|author=Mile Pavlović|place=|language=hr|date=18. marec 2019|accessdate=9. april 2023}}</ref> 16. marca 1934 je bila ob vznožju križa darovana prva sveta maša. Septembra 1935 je škof Alojzije Mišić odredil, da se praznik Povišanja svetega križa praznuje v Medžugorju vsako leto prvo nedeljo po prazniku Marijinega rojstva in da se maša obhaja na Križevcu. Križevac je tudi ime praznika Povišanja svetega križa v župniji Medžugorje. V tednu pred praznikom je križ ponoči osvetljen s tisoči lučmi, ki oznanjajo bližajoči se praznik. Križev pot je bil izdelan v Italiji. Na Križevcu je tudi spomenik frančiškanskemu duhovniku Slavku Barbariću, ki je umrl med vzponom na Križevac. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == *Križevac, Odžaci (Kalinovik). Hrib na levem bregu reke Neretve, 30 km južno od Sarajeva ter 35 km vzhodno od Mostarja https://mapcarta.com/18879116/Map Križevac - Map Pridobljeno 3.xi.2026 *Križevac, Golubovac. Hrib kakih 30 km vzhodno od Sarajeva. 52jhwehd1xpigzh6kbe8rij6323ahmg 6774888 6774884 2026-11-04T19:16:27Z Stebunik 55592 /* Sklici */ 6774888 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{glavni|Medžugorje|Bijakovići|Marijina prikazovanja v Medžugorju}} :Ne pomešati s [[Križevci, Gornji Petrovci|Križevci]] {{distinguish|Križevac (disambiguation){{!}}Križevac}} {{Infobox mountain | name = Križevec | image = Medjugorje cross.jpg | image_caption = Križ na vrhu hriba Križevec, po katerem je dobil hrib svoje ime; prej se je imenoval Šipovec | pushpin_map = Bosna in Hercegovina | map_caption = Bosna in Hercegovina | pushpin_label_position = top | listing = | translation = Hrib s križem | location = [[Bosna in Hercegovina]] | range = [[Dinarsko gorovje]] | coordinates = {{coord|46|22|42|N|13|50|12|E|type:mountain_region:SI|display=inline,title}} | coordinates_ref = | topo = | type = | age = | first_ascent = | easiest_route = iz strani Medžugorja | mapframe = yes | mapframe-zoom = 9 | mapframe-wikidata = yes }} '''Križevec''' ({{lang-en|Cross Mount}}; {{lang-hr|Križevac}}) je [[hrib]] visok 520 metrov, oddaljen kak kilometer južno od marijanskega romarskega središča [[Medžugorje|Medžugorja]] v [[BIH|Bosni in Hercegovini]]. Njegovo staro ime je Šipovac, praktično povezan s hribom Crnica, ob vznožju katerega se nahaja Pobrdo. == Opis == Križevac je skupaj s Pobrdom in župnijsko cerkvijo sv. Jakoba ena od treh temeljnih pobožnih točk za romarje v Međugorje. Na vrhu hriba je bil v čast svetega leta odrešenja 1933–1934 postavljen monumentalni križ, visok 8,5 metra in širok 3,5 metra, ki so ga postavili župljani Međugorja. Gradnja križa se je začela leta 1933 in je bila končana leta 1934, od takrat pa se Šipovac imenuje Križevac. Eden od razlogov, ki je spodbudil prebivalstvo k postavitvi križa, je bilo močno deževje, ki je ogrožalo pridelke, zato je takratni župnik Bernardin Smoljan pozval župljane, naj kljub revščini postavijo križ v spomin na 1900. obletnico Kristusovega trpljenja in smrti na križu, drug razlog pa je bila prošnja takratnega papeža Pija XI., da se v čast velike obletnice na vrhovih hribov po vsem svetu postavijo kipi. V samem ročaju križa so shranjeni relikvije pravega Jezusovega križa, ki so jih za to priložnost dobili iz Rima.<ref>{{cite web|url=https://www.marijanskizavjet.hr/krizevac-brdo-ukazanja-plavi-kriz/|title= KRIŽEVAC, BRDO UKAZANJA, PLAVI KRIŽ |publisher= Marijanski zavjet za domovinu |author=|place=|language=hr|date=|accessdate=9. april 2023}}</ref> To je bila za župljane Medžugorja resnično velika žrtev, saj so morali ves material za gradnjo armiranobetonskega križa (gramoz, cement, železo, vodo in potrebno opremo) več dni nositi na hrbtu po strmih hercegovskih skalah na vrh Šipovca.<ref>{{cite web|url=https://www.vecernji.ba/vijesti/brdo-krizevac-i-zavjetni-kriz-kroz-povijest-1307484|title=Brdo Križevac i zavjetni križ kroz povijest|publisher=vecernji.ba|author=Mile Pavlović|place=|language=hr|date=18. marec 2019|accessdate=9. april 2023}}</ref> 16. marca 1934 je bila ob vznožju križa darovana prva sveta maša. Septembra 1935 je škof Alojzije Mišić odredil, da se praznik Povišanja svetega križa praznuje v Medžugorju vsako leto prvo nedeljo po prazniku Marijinega rojstva in da se maša obhaja na Križevcu. Križevac je tudi ime praznika Povišanja svetega križa v župniji Medžugorje. V tednu pred praznikom je križ ponoči osvetljen s tisoči lučmi, ki oznanjajo bližajoči se praznik. Križev pot je bil izdelan v Italiji. Na Križevcu je tudi spomenik frančiškanskemu duhovniku Slavku Barbariću, ki je umrl med vzponom na Križevac. == Glej tudi == *Križevac, Odžaci (Kalinovik). Hrib na levem bregu reke Neretve, 30 km južno od Sarajeva ter 35 km vzhodno od Mostarja https://mapcarta.com/18879116/Map Križevac - Map Pridobljeno 3.xi.2026 *Križevac, Golubovac. Hrib kakih 30 km vzhodno od Sarajeva. 86g071d7vvtivuspcyu7m6gx0ktpmxw 6774889 6774888 2026-11-04T19:21:24Z Stebunik 55592 /* Glej tudi */ 6774889 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{glavni|Medžugorje|Bijakovići|Marijina prikazovanja v Medžugorju}} :Ne pomešati s [[Križevci, Gornji Petrovci|Križevci]] {{distinguish|Križevac (disambiguation){{!}}Križevac}} {{Infobox mountain | name = Križevec | image = Medjugorje cross.jpg | image_caption = Križ na vrhu hriba Križevec, po katerem je dobil hrib svoje ime; prej se je imenoval Šipovec | pushpin_map = Bosna in Hercegovina | map_caption = Bosna in Hercegovina | pushpin_label_position = top | listing = | translation = Hrib s križem | location = [[Bosna in Hercegovina]] | range = [[Dinarsko gorovje]] | coordinates = {{coord|46|22|42|N|13|50|12|E|type:mountain_region:SI|display=inline,title}} | coordinates_ref = | topo = | type = | age = | first_ascent = | easiest_route = iz strani Medžugorja | mapframe = yes | mapframe-zoom = 9 | mapframe-wikidata = yes }} '''Križevec''' ({{lang-en|Cross Mount}}; {{lang-hr|Križevac}}) je [[hrib]] visok 520 metrov, oddaljen kak kilometer južno od marijanskega romarskega središča [[Medžugorje|Medžugorja]] v [[BIH|Bosni in Hercegovini]]. Njegovo staro ime je Šipovac, praktično povezan s hribom Crnica, ob vznožju katerega se nahaja Pobrdo. == Opis == Križevac je skupaj s Pobrdom in župnijsko cerkvijo sv. Jakoba ena od treh temeljnih pobožnih točk za romarje v Međugorje. Na vrhu hriba je bil v čast svetega leta odrešenja 1933–1934 postavljen monumentalni križ, visok 8,5 metra in širok 3,5 metra, ki so ga postavili župljani Međugorja. Gradnja križa se je začela leta 1933 in je bila končana leta 1934, od takrat pa se Šipovac imenuje Križevac. Eden od razlogov, ki je spodbudil prebivalstvo k postavitvi križa, je bilo močno deževje, ki je ogrožalo pridelke, zato je takratni župnik Bernardin Smoljan pozval župljane, naj kljub revščini postavijo križ v spomin na 1900. obletnico Kristusovega trpljenja in smrti na križu, drug razlog pa je bila prošnja takratnega papeža Pija XI., da se v čast velike obletnice na vrhovih hribov po vsem svetu postavijo kipi. V samem ročaju križa so shranjeni relikvije pravega Jezusovega križa, ki so jih za to priložnost dobili iz Rima.<ref>{{cite web|url=https://www.marijanskizavjet.hr/krizevac-brdo-ukazanja-plavi-kriz/|title= KRIŽEVAC, BRDO UKAZANJA, PLAVI KRIŽ |publisher= Marijanski zavjet za domovinu |author=|place=|language=hr|date=|accessdate=9. april 2023}}</ref> To je bila za župljane Medžugorja resnično velika žrtev, saj so morali ves material za gradnjo armiranobetonskega križa (gramoz, cement, železo, vodo in potrebno opremo) več dni nositi na hrbtu po strmih hercegovskih skalah na vrh Šipovca.<ref>{{cite web|url=https://www.vecernji.ba/vijesti/brdo-krizevac-i-zavjetni-kriz-kroz-povijest-1307484|title=Brdo Križevac i zavjetni križ kroz povijest|publisher=vecernji.ba|author=Mile Pavlović|place=|language=hr|date=18. marec 2019|accessdate=9. april 2023}}</ref> 16. marca 1934 je bila ob vznožju križa darovana prva sveta maša. Septembra 1935 je škof Alojzije Mišić odredil, da se praznik Povišanja svetega križa praznuje v Medžugorju vsako leto prvo nedeljo po prazniku Marijinega rojstva in da se maša obhaja na Križevcu. Križevac je tudi ime praznika Povišanja svetega križa v župniji Medžugorje. V tednu pred praznikom je križ ponoči osvetljen s tisoči lučmi, ki oznanjajo bližajoči se praznik. Križev pot je bil izdelan v Italiji. Na Križevcu je tudi spomenik frančiškanskemu duhovniku Slavku Barbariću, ki je umrl med vzponom na Križevac. == Glej tudi == *[[Križevac, Kalinovik]]. Ta hrib stoji na levem bregu reke Neretve, 30 km južno od Sarajeva ter 35 km vzhodno od Mostarja.<ref>{{cite web|url=https://mapcarta.com/18879116/Map|title=Križevac - map|publisher=mapcarta.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=4. november 2026}}</ref> == Sklici == {{sklici}} kye7ds0loie2jojgzntrszog7ipxlh4 6774897 6774889 2026-11-04T19:47:23Z Stebunik 55592 6774897 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{glavni|Medžugorje|Bijakovići|Marijina prikazovanja v Medžugorju}} {{drugipomeni3|Križevci}} {{drugipomeni2|Križevac}} {{Infobox mountain | name = Križevec | image = Medjugorje cross.jpg | image_caption = Križ na vrhu hriba Križevec, po katerem je dobil hrib svoje ime; prej se je imenoval Šipovec | pushpin_map = Bosna in Hercegovina | map_caption = Bosna in Hercegovina | pushpin_label_position = top | listing = | translation = Hrib s križem | location = [[Bosna in Hercegovina]] | range = [[Dinarsko gorovje]] | coordinates = {{coord|46|22|42|N|13|50|12|E|type:mountain_region:SI|display=inline,title}} | coordinates_ref = | topo = | type = | age = | first_ascent = | easiest_route = iz strani Medžugorja | mapframe = yes | mapframe-zoom = 9 | mapframe-wikidata = yes }} '''Križevec''' ({{lang-en|Cross Mount}}; {{lang-hr|Križevac}}) je [[hrib]] visok 520 metrov, oddaljen kak kilometer južno od marijanskega romarskega središča [[Medžugorje|Medžugorja]] v [[BIH|Bosni in Hercegovini]]. Njegovo staro ime je Šipovac, praktično povezan s hribom Crnica, ob vznožju katerega se nahaja Pobrdo. == Opis == Križevac je skupaj s Pobrdom in župnijsko cerkvijo sv. Jakoba ena od treh temeljnih pobožnih točk za romarje v Međugorje. Na vrhu hriba je bil v čast svetega leta odrešenja 1933–1934 postavljen monumentalni križ, visok 8,5 metra in širok 3,5 metra, ki so ga postavili župljani Međugorja. Gradnja križa se je začela leta 1933 in je bila končana leta 1934, od takrat pa se Šipovac imenuje Križevac. Eden od razlogov, ki je spodbudil prebivalstvo k postavitvi križa, je bilo močno deževje, ki je ogrožalo pridelke, zato je takratni župnik Bernardin Smoljan pozval župljane, naj kljub revščini postavijo križ v spomin na 1900. obletnico Kristusovega trpljenja in smrti na križu, drug razlog pa je bila prošnja takratnega papeža Pija XI., da se v čast velike obletnice na vrhovih hribov po vsem svetu postavijo kipi. V samem ročaju križa so shranjeni relikvije pravega Jezusovega križa, ki so jih za to priložnost dobili iz Rima.<ref>{{cite web|url=https://www.marijanskizavjet.hr/krizevac-brdo-ukazanja-plavi-kriz/|title= KRIŽEVAC, BRDO UKAZANJA, PLAVI KRIŽ |publisher= Marijanski zavjet za domovinu |author=|place=|language=hr|date=|accessdate=9. april 2023}}</ref> To je bila za župljane Medžugorja resnično velika žrtev, saj so morali ves material za gradnjo armiranobetonskega križa (gramoz, cement, železo, vodo in potrebno opremo) več dni nositi na hrbtu po strmih hercegovskih skalah na vrh Šipovca.<ref>{{cite web|url=https://www.vecernji.ba/vijesti/brdo-krizevac-i-zavjetni-kriz-kroz-povijest-1307484|title=Brdo Križevac i zavjetni križ kroz povijest|publisher=vecernji.ba|author=Mile Pavlović|place=|language=hr|date=18. marec 2019|accessdate=9. april 2023}}</ref> 16. marca 1934 je bila ob vznožju križa darovana prva sveta maša. Septembra 1935 je škof Alojzije Mišić odredil, da se praznik Povišanja svetega križa praznuje v Medžugorju vsako leto prvo nedeljo po prazniku Marijinega rojstva in da se maša obhaja na Križevcu. Križevac je tudi ime praznika Povišanja svetega križa v župniji Medžugorje. V tednu pred praznikom je križ ponoči osvetljen s tisoči lučmi, ki oznanjajo bližajoči se praznik. Križev pot je bil izdelan v Italiji. Na Križevcu je tudi spomenik frančiškanskemu duhovniku Slavku Barbariću, ki je umrl med vzponom na Križevac. == Glej tudi == *[[Križevac, Kalinovik]]. Ta hrib stoji na levem bregu reke Neretve, 30 km južno od Sarajeva ter 35 km vzhodno od Mostarja.<ref>{{cite web|url=https://mapcarta.com/18879116/Map|title=Križevac - map|publisher=mapcarta.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=4. november 2026}}</ref> == Sklici == {{sklici}} 9o7ll5l5c1145snzv6icex79hx8wzs7 6774898 6774897 2026-11-04T19:48:39Z Stebunik 55592 6774898 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{glavni|Medžugorje|Bijakovići|Marijina prikazovanja v Medžugorju}} {{drugipomeni2|Križevci}} {{drugipomeni2|Križevac}} {{Infobox mountain | name = Križevec | image = Medjugorje cross.jpg | image_caption = Križ na vrhu hriba Križevec, po katerem je dobil hrib svoje ime; prej se je imenoval Šipovec | pushpin_map = Bosna in Hercegovina | map_caption = Bosna in Hercegovina | pushpin_label_position = top | listing = | translation = Hrib s križem | location = [[Bosna in Hercegovina]] | range = [[Dinarsko gorovje]] | coordinates = {{coord|46|22|42|N|13|50|12|E|type:mountain_region:SI|display=inline,title}} | coordinates_ref = | topo = | type = | age = | first_ascent = | easiest_route = iz strani Medžugorja | mapframe = yes | mapframe-zoom = 9 | mapframe-wikidata = yes }} '''Križevec''' ({{lang-en|Cross Mount}}; {{lang-hr|Križevac}}) je [[hrib]] visok 520 metrov, oddaljen kak kilometer južno od marijanskega romarskega središča [[Medžugorje|Medžugorja]] v [[BIH|Bosni in Hercegovini]]. Njegovo staro ime je Šipovac, praktično povezan s hribom Crnica, ob vznožju katerega se nahaja Pobrdo. == Opis == Križevac je skupaj s Pobrdom in župnijsko cerkvijo sv. Jakoba ena od treh temeljnih pobožnih točk za romarje v Međugorje. Na vrhu hriba je bil v čast svetega leta odrešenja 1933–1934 postavljen monumentalni križ, visok 8,5 metra in širok 3,5 metra, ki so ga postavili župljani Međugorja. Gradnja križa se je začela leta 1933 in je bila končana leta 1934, od takrat pa se Šipovac imenuje Križevac. Eden od razlogov, ki je spodbudil prebivalstvo k postavitvi križa, je bilo močno deževje, ki je ogrožalo pridelke, zato je takratni župnik Bernardin Smoljan pozval župljane, naj kljub revščini postavijo križ v spomin na 1900. obletnico Kristusovega trpljenja in smrti na križu, drug razlog pa je bila prošnja takratnega papeža Pija XI., da se v čast velike obletnice na vrhovih hribov po vsem svetu postavijo kipi. V samem ročaju križa so shranjeni relikvije pravega Jezusovega križa, ki so jih za to priložnost dobili iz Rima.<ref>{{cite web|url=https://www.marijanskizavjet.hr/krizevac-brdo-ukazanja-plavi-kriz/|title= KRIŽEVAC, BRDO UKAZANJA, PLAVI KRIŽ |publisher= Marijanski zavjet za domovinu |author=|place=|language=hr|date=|accessdate=9. april 2023}}</ref> To je bila za župljane Medžugorja resnično velika žrtev, saj so morali ves material za gradnjo armiranobetonskega križa (gramoz, cement, železo, vodo in potrebno opremo) več dni nositi na hrbtu po strmih hercegovskih skalah na vrh Šipovca.<ref>{{cite web|url=https://www.vecernji.ba/vijesti/brdo-krizevac-i-zavjetni-kriz-kroz-povijest-1307484|title=Brdo Križevac i zavjetni križ kroz povijest|publisher=vecernji.ba|author=Mile Pavlović|place=|language=hr|date=18. marec 2019|accessdate=9. april 2023}}</ref> 16. marca 1934 je bila ob vznožju križa darovana prva sveta maša. Septembra 1935 je škof Alojzije Mišić odredil, da se praznik Povišanja svetega križa praznuje v Medžugorju vsako leto prvo nedeljo po prazniku Marijinega rojstva in da se maša obhaja na Križevcu. Križevac je tudi ime praznika Povišanja svetega križa v župniji Medžugorje. V tednu pred praznikom je križ ponoči osvetljen s tisoči lučmi, ki oznanjajo bližajoči se praznik. Križev pot je bil izdelan v Italiji. Na Križevcu je tudi spomenik frančiškanskemu duhovniku Slavku Barbariću, ki je umrl med vzponom na Križevac. == Glej tudi == *[[Križevac, Kalinovik]]. Ta hrib stoji na levem bregu reke Neretve, 30 km južno od Sarajeva ter 35 km vzhodno od Mostarja.<ref>{{cite web|url=https://mapcarta.com/18879116/Map|title=Križevac - map|publisher=mapcarta.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=4. november 2026}}</ref> == Sklici == {{sklici}} 6yazwz7cskfuo1m216mrr4xwwa6a54m 6774899 6774898 2026-11-04T19:49:35Z Stebunik 55592 6774899 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{glavni|Medžugorje|Bijakovići|Marijina prikazovanja v Medžugorju}} {{drugipomeni2|Križevci}} {{drugipomeni2|Križevec}} {{Infobox mountain | name = Križevec | image = Medjugorje cross.jpg | image_caption = Križ na vrhu hriba Križevec, po katerem je dobil hrib svoje ime; prej se je imenoval Šipovec | pushpin_map = Bosna in Hercegovina | map_caption = Bosna in Hercegovina | pushpin_label_position = top | listing = | translation = Hrib s križem | location = [[Bosna in Hercegovina]] | range = [[Dinarsko gorovje]] | coordinates = {{coord|46|22|42|N|13|50|12|E|type:mountain_region:SI|display=inline,title}} | coordinates_ref = | topo = | type = | age = | first_ascent = | easiest_route = iz strani Medžugorja | mapframe = yes | mapframe-zoom = 9 | mapframe-wikidata = yes }} '''Križevec''' ({{lang-en|Cross Mount}}; {{lang-hr|Križevac}}) je [[hrib]] visok 520 metrov, oddaljen kak kilometer južno od marijanskega romarskega središča [[Medžugorje|Medžugorja]] v [[BIH|Bosni in Hercegovini]]. Njegovo staro ime je Šipovac, praktično povezan s hribom Crnica, ob vznožju katerega se nahaja Pobrdo. == Opis == Križevac je skupaj s Pobrdom in župnijsko cerkvijo sv. Jakoba ena od treh temeljnih pobožnih točk za romarje v Međugorje. Na vrhu hriba je bil v čast svetega leta odrešenja 1933–1934 postavljen monumentalni križ, visok 8,5 metra in širok 3,5 metra, ki so ga postavili župljani Međugorja. Gradnja križa se je začela leta 1933 in je bila končana leta 1934, od takrat pa se Šipovac imenuje Križevac. Eden od razlogov, ki je spodbudil prebivalstvo k postavitvi križa, je bilo močno deževje, ki je ogrožalo pridelke, zato je takratni župnik Bernardin Smoljan pozval župljane, naj kljub revščini postavijo križ v spomin na 1900. obletnico Kristusovega trpljenja in smrti na križu, drug razlog pa je bila prošnja takratnega papeža Pija XI., da se v čast velike obletnice na vrhovih hribov po vsem svetu postavijo kipi. V samem ročaju križa so shranjeni relikvije pravega Jezusovega križa, ki so jih za to priložnost dobili iz Rima.<ref>{{cite web|url=https://www.marijanskizavjet.hr/krizevac-brdo-ukazanja-plavi-kriz/|title= KRIŽEVAC, BRDO UKAZANJA, PLAVI KRIŽ |publisher= Marijanski zavjet za domovinu |author=|place=|language=hr|date=|accessdate=9. april 2023}}</ref> To je bila za župljane Medžugorja resnično velika žrtev, saj so morali ves material za gradnjo armiranobetonskega križa (gramoz, cement, železo, vodo in potrebno opremo) več dni nositi na hrbtu po strmih hercegovskih skalah na vrh Šipovca.<ref>{{cite web|url=https://www.vecernji.ba/vijesti/brdo-krizevac-i-zavjetni-kriz-kroz-povijest-1307484|title=Brdo Križevac i zavjetni križ kroz povijest|publisher=vecernji.ba|author=Mile Pavlović|place=|language=hr|date=18. marec 2019|accessdate=9. april 2023}}</ref> 16. marca 1934 je bila ob vznožju križa darovana prva sveta maša. Septembra 1935 je škof Alojzije Mišić odredil, da se praznik Povišanja svetega križa praznuje v Medžugorju vsako leto prvo nedeljo po prazniku Marijinega rojstva in da se maša obhaja na Križevcu. Križevac je tudi ime praznika Povišanja svetega križa v župniji Medžugorje. V tednu pred praznikom je križ ponoči osvetljen s tisoči lučmi, ki oznanjajo bližajoči se praznik. Križev pot je bil izdelan v Italiji. Na Križevcu je tudi spomenik frančiškanskemu duhovniku Slavku Barbariću, ki je umrl med vzponom na Križevac. == Glej tudi == *[[Križevac, Kalinovik]]. Ta hrib stoji na levem bregu reke Neretve, 30 km južno od Sarajeva ter 35 km vzhodno od Mostarja.<ref>{{cite web|url=https://mapcarta.com/18879116/Map|title=Križevac - map|publisher=mapcarta.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=4. november 2026}}</ref> == Sklici == {{sklici}} cbajvcaf18ggooirs8ohtanawijroat 6774933 6774899 2026-11-04T21:19:37Z Stebunik 55592 6774933 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{glavni|Medžugorje|Bijakovići|Marijina prikazovanja v Medžugorju}} {{drugipomeni2|Križevci}} {{drugipomeni2|Križevec}} {{Infobox mountain | name = Križevec | image = Medjugorje cross.jpg | image_caption = Križ na vrhu hriba Križevec, po katerem je dobil hrib svoje ime; prej se je imenoval Šipovec | pushpin_map = Bosna in Hercegovina | map_caption = Bosna in Hercegovina | pushpin_label_position = top | listing = | translation = Hrib s križem | location = [[Bosna in Hercegovina]] | range = [[Dinarsko gorovje]] | coordinates = | coordinates_ref = | topo = | type = | age = | first_ascent = | easiest_route = iz strani Medžugorja | mapframe = yes | mapframe-zoom = 9 | mapframe-wikidata = yes }} '''Križevec''' ({{lang-en|Cross Mount}}; {{lang-hr|Križevac}}) je [[hrib]] visok 520 metrov, oddaljen kak kilometer južno od marijanskega romarskega središča [[Medžugorje|Medžugorja]] v [[BIH|Bosni in Hercegovini]]. Njegovo staro ime je Šipovac, praktično povezan s hribom Crnica, ob vznožju katerega se nahaja Pobrdo. == Opis == Križevac je skupaj s Pobrdom in župnijsko cerkvijo sv. Jakoba ena od treh temeljnih pobožnih točk za romarje v Međugorje. Na vrhu hriba je bil v čast svetega leta odrešenja 1933–1934 postavljen monumentalni križ, visok 8,5 metra in širok 3,5 metra, ki so ga postavili župljani Međugorja. Gradnja križa se je začela leta 1933 in je bila končana leta 1934, od takrat pa se Šipovac imenuje Križevac. Eden od razlogov, ki je spodbudil prebivalstvo k postavitvi križa, je bilo močno deževje, ki je ogrožalo pridelke, zato je takratni župnik Bernardin Smoljan pozval župljane, naj kljub revščini postavijo križ v spomin na 1900. obletnico Kristusovega trpljenja in smrti na križu, drug razlog pa je bila prošnja takratnega papeža Pija XI., da se v čast velike obletnice na vrhovih hribov po vsem svetu postavijo kipi. V samem ročaju križa so shranjeni relikvije pravega Jezusovega križa, ki so jih za to priložnost dobili iz Rima.<ref>{{cite web|url=https://www.marijanskizavjet.hr/krizevac-brdo-ukazanja-plavi-kriz/|title= KRIŽEVAC, BRDO UKAZANJA, PLAVI KRIŽ |publisher= Marijanski zavjet za domovinu |author=|place=|language=hr|date=|accessdate=9. april 2023}}</ref> To je bila za župljane Medžugorja resnično velika žrtev, saj so morali ves material za gradnjo armiranobetonskega križa (gramoz, cement, železo, vodo in potrebno opremo) več dni nositi na hrbtu po strmih hercegovskih skalah na vrh Šipovca.<ref>{{cite web|url=https://www.vecernji.ba/vijesti/brdo-krizevac-i-zavjetni-kriz-kroz-povijest-1307484|title=Brdo Križevac i zavjetni križ kroz povijest|publisher=vecernji.ba|author=Mile Pavlović|place=|language=hr|date=18. marec 2019|accessdate=9. april 2023}}</ref> 16. marca 1934 je bila ob vznožju križa darovana prva sveta maša. Septembra 1935 je škof Alojzije Mišić odredil, da se praznik Povišanja svetega križa praznuje v Medžugorju vsako leto prvo nedeljo po prazniku Marijinega rojstva in da se maša obhaja na Križevcu. Križevac je tudi ime praznika Povišanja svetega križa v župniji Medžugorje. V tednu pred praznikom je križ ponoči osvetljen s tisoči lučmi, ki oznanjajo bližajoči se praznik. Križev pot je bil izdelan v Italiji. Na Križevcu je tudi spomenik frančiškanskemu duhovniku Slavku Barbariću, ki je umrl med vzponom na Križevac. == Glej tudi == *[[Križevac, Kalinovik]]. Ta hrib stoji na levem bregu reke Neretve, 30 km južno od Sarajeva ter 35 km vzhodno od Mostarja.<ref>{{cite web|url=https://mapcarta.com/18879116/Map|title=Križevac - map|publisher=mapcarta.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=4. november 2026}}</ref> == Sklici == {{sklici}} t2zldlk2idarz7cmctykllmd200mqov 6774934 6774933 2026-11-04T21:23:19Z Stebunik 55592 6774934 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{glavni|Medžugorje|Bijakovići|Marijina prikazovanja v Medžugorju}} {{drugipomeni2|Križevci}} {{drugipomeni2|Križevec}} {{Infobox mountain | name = Križevec | image = Medjugorje cross.jpg | image_caption = Križ na vrhu hriba Križevec, po katerem je dobil hrib svoje ime; prej se je imenoval Šipovec | pushpin_map = Bosna in Hercegovina | map_caption = Bosna in Hercegovina | pushpin_label_position = top | listing = | translation = Hrib s križem | location = [[Bosna in Hercegovina]] | range = [[Dinarsko gorovje]] | coordinates = | coordinates_ref = | topo = | type = | age = | first_ascent = | easiest_route = iz strani Medžugorja | mapframe = yes | mapframe-zoom = 9 | mapframe-wikidata = yes }} '''Križevec''' ({{lang-en|Cross Mount}}; {{lang-hr|Križevac}}) je [[hrib]] visok 520 metrov, oddaljen kak kilometer južno od marijanskega romarskega središča [[Medžugorje|Medžugorja]] ne daleč od desnega brega reke [[Neretva|Neretve]] v [[BIH|Bosni in Hercegovini]]. Njegovo staro ime je Šipovac, praktično povezan s hribom Crnica, ob vznožju katerega se nahaja kraj začetka domnevnih Marijinih prikazovanj [[Podbrdo, Medžugorje|Podbrdo]]. == Opis == Križevac je skupaj s Pobrdom in župnijsko cerkvijo sv. Jakoba ena od treh temeljnih pobožnih točk za romarje v Međugorje. Na vrhu hriba je bil v čast svetega leta odrešenja 1933–1934 postavljen monumentalni križ, visok 8,5 metra in širok 3,5 metra, ki so ga postavili župljani Međugorja. Gradnja križa se je začela leta 1933 in je bila končana leta 1934, od takrat pa se Šipovac imenuje Križevac. Eden od razlogov, ki je spodbudil prebivalstvo k postavitvi križa, je bilo močno deževje, ki je ogrožalo pridelke, zato je takratni župnik Bernardin Smoljan pozval župljane, naj kljub revščini postavijo križ v spomin na 1900. obletnico Kristusovega trpljenja in smrti na križu, drug razlog pa je bila prošnja takratnega papeža Pija XI., da se v čast velike obletnice na vrhovih hribov po vsem svetu postavijo kipi. V samem ročaju križa so shranjeni relikvije pravega Jezusovega križa, ki so jih za to priložnost dobili iz Rima.<ref>{{cite web|url=https://www.marijanskizavjet.hr/krizevac-brdo-ukazanja-plavi-kriz/|title= KRIŽEVAC, BRDO UKAZANJA, PLAVI KRIŽ |publisher= Marijanski zavjet za domovinu |author=|place=|language=hr|date=|accessdate=9. april 2023}}</ref> To je bila za župljane Medžugorja resnično velika žrtev, saj so morali ves material za gradnjo armiranobetonskega križa (gramoz, cement, železo, vodo in potrebno opremo) več dni nositi na hrbtu po strmih hercegovskih skalah na vrh Šipovca.<ref>{{cite web|url=https://www.vecernji.ba/vijesti/brdo-krizevac-i-zavjetni-kriz-kroz-povijest-1307484|title=Brdo Križevac i zavjetni križ kroz povijest|publisher=vecernji.ba|author=Mile Pavlović|place=|language=hr|date=18. marec 2019|accessdate=9. april 2023}}</ref> 16. marca 1934 je bila ob vznožju križa darovana prva sveta maša. Septembra 1935 je škof Alojzije Mišić odredil, da se praznik Povišanja svetega križa praznuje v Medžugorju vsako leto prvo nedeljo po prazniku Marijinega rojstva in da se maša obhaja na Križevcu. Križevac je tudi ime praznika Povišanja svetega križa v župniji Medžugorje. V tednu pred praznikom je križ ponoči osvetljen s tisoči lučmi, ki oznanjajo bližajoči se praznik. Križev pot je bil izdelan v Italiji. Na Križevcu je tudi spomenik frančiškanskemu duhovniku Slavku Barbariću, ki je umrl med vzponom na Križevac. == Glej tudi == *[[Križevac, Kalinovik]]. Ta hrib stoji na levem bregu reke Neretve, 30 km južno od Sarajeva ter 35 km vzhodno od Mostarja.<ref>{{cite web|url=https://mapcarta.com/18879116/Map|title=Križevac - map|publisher=mapcarta.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=4. november 2026}}</ref> == Sklici == {{sklici}} 3lhllbdj8668nnyq8d2vo1jxhjnh3yp 6774935 6774934 2026-11-04T21:26:46Z Stebunik 55592 /* Opis */ 6774935 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{glavni|Medžugorje|Bijakovići|Marijina prikazovanja v Medžugorju}} {{drugipomeni2|Križevci}} {{drugipomeni2|Križevec}} {{Infobox mountain | name = Križevec | image = Medjugorje cross.jpg | image_caption = Križ na vrhu hriba Križevec, po katerem je dobil hrib svoje ime; prej se je imenoval Šipovec | pushpin_map = Bosna in Hercegovina | map_caption = Bosna in Hercegovina | pushpin_label_position = top | listing = | translation = Hrib s križem | location = [[Bosna in Hercegovina]] | range = [[Dinarsko gorovje]] | coordinates = | coordinates_ref = | topo = | type = | age = | first_ascent = | easiest_route = iz strani Medžugorja | mapframe = yes | mapframe-zoom = 9 | mapframe-wikidata = yes }} '''Križevec''' ({{lang-en|Cross Mount}}; {{lang-hr|Križevac}}) je [[hrib]] visok 520 metrov, oddaljen kak kilometer južno od marijanskega romarskega središča [[Medžugorje|Medžugorja]] ne daleč od desnega brega reke [[Neretva|Neretve]] v [[BIH|Bosni in Hercegovini]]. Njegovo staro ime je Šipovac, praktično povezan s hribom Crnica, ob vznožju katerega se nahaja kraj začetka domnevnih Marijinih prikazovanj [[Podbrdo, Medžugorje|Podbrdo]]. == Opis == Križevac je skupaj s Pobrdom in župnijsko [[Cerkev sv. Jakoba, Medžugorje|Cerkvijo sv. Jakoba]] ena od treh temeljnih pobožnih točk za romarje v Međugorje. Na vrhu hriba je bil v čast svetega leta odrešenja 1933–1934 postavljen monumentalni križ, visok 8,5 metra in širok 3,5 metra, ki so ga postavili župljani Međugorja. Gradnja križa se je začela leta 1933 in je bila končana leta 1934, od takrat pa se Šipovac imenuje Križevac. Eden od razlogov, ki je spodbudil prebivalstvo k postavitvi križa, je bilo močno deževje, ki je ogrožalo pridelke, zato je takratni župnik Bernardin Smoljan pozval župljane, naj kljub revščini postavijo križ v spomin na 1900. obletnico Kristusovega trpljenja in smrti na križu, drug razlog pa je bila prošnja takratnega papeža Pija XI., da se v čast velike obletnice na vrhovih hribov po vsem svetu postavijo kipi. V samem ročaju križa so shranjeni relikvije pravega Jezusovega križa, ki so jih za to priložnost dobili iz Rima.<ref>{{cite web|url=https://www.marijanskizavjet.hr/krizevac-brdo-ukazanja-plavi-kriz/|title= KRIŽEVAC, BRDO UKAZANJA, PLAVI KRIŽ |publisher= Marijanski zavjet za domovinu |author=|place=|language=hr|date=|accessdate=9. april 2023}}</ref> To je bila za župljane Medžugorja resnično velika žrtev, saj so morali ves material za gradnjo armiranobetonskega križa (gramoz, cement, železo, vodo in potrebno opremo) več dni nositi na hrbtu po strmih hercegovskih skalah na vrh Šipovca.<ref>{{cite web|url=https://www.vecernji.ba/vijesti/brdo-krizevac-i-zavjetni-kriz-kroz-povijest-1307484|title=Brdo Križevac i zavjetni križ kroz povijest|publisher=vecernji.ba|author=Mile Pavlović|place=|language=hr|date=18. marec 2019|accessdate=9. april 2023}}</ref> 16. marca 1934 je bila ob vznožju križa darovana prva sveta maša. Septembra 1935 je škof Alojzije Mišić odredil, da se praznik Povišanja svetega križa praznuje v Medžugorju vsako leto prvo nedeljo po prazniku Marijinega rojstva in da se maša obhaja na Križevcu. Križevac je tudi ime praznika Povišanja svetega križa v župniji Medžugorje. V tednu pred praznikom je križ ponoči osvetljen s tisoči lučmi, ki oznanjajo bližajoči se praznik. Križev pot je bil izdelan v Italiji. Na Križevcu je tudi spomenik frančiškanskemu duhovniku Slavku Barbariću, ki je umrl med vzponom na Križevac. == Glej tudi == *[[Križevac, Kalinovik]]. Ta hrib stoji na levem bregu reke Neretve, 30 km južno od Sarajeva ter 35 km vzhodno od Mostarja.<ref>{{cite web|url=https://mapcarta.com/18879116/Map|title=Križevac - map|publisher=mapcarta.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=4. november 2026}}</ref> == Sklici == {{sklici}} oosi26rkl8caxtf2k8p8itgw1ogwv56 6774937 6774935 2026-11-04T21:30:35Z Stebunik 55592 6774937 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{glavni|Medžugorje|Bijakovići|Marijina prikazovanja v Medžugorju}} {{drugipomeni2|Križevci}} {{drugipomeni2|Križevec}} {{Infobox mountain | name = Križevec | image = Medjugorje cross.jpg | image_caption = Križ na vrhu hriba Križevec, po katerem je dobil hrib svoje ime; prej se je imenoval Šipovec | pushpin_map = Bosna in Hercegovina | map_caption = Bosna in Hercegovina | pushpin_label_position = top | listing = | translation = Hrib s križem | location = [[Bosna in Hercegovina]] | range = [[Dinarsko gorovje]] | coordinates = | coordinates_ref = | topo = | type = | age = | first_ascent = | easiest_route = iz strani Medžugorja | mapframe = yes | mapframe-zoom = 9 | mapframe-wikidata = yes }} '''Križevec''' ({{lang-en|Cross Mount}}; {{lang-hr|Križevac}}) je [[hrib]] visok 520 metrov, oddaljen kak kilometer južno od marijanskega romarskega središča [[Medžugorje|Medžugorja]] ne daleč od desnega brega reke [[Neretva|Neretve]] v [[BIH|Bosni in Hercegovini]]. Njegovo staro ime je Šipovac, praktično povezan s hribom Crnica, ob vznožju katerega se nahaja kraj Podbrdo, kjer so se začela domnevna [[Marijina prikazovanja v Medžugorju]] začetka domnevnih Marijinih prikazovanj . == Opis == Križevec je skupaj s [[Podbrdo, Medžugorje|Podbrdom]] in župnijsko [[Cerkev sv. Jakoba, Medžugorje|Cerkvijo sv. Jakoba]] ena od treh temeljnih pobožnih točk za romarje v Međugorje. Na vrhu hriba je bil v čast svetega leta odrešenja 1933–1934 postavljen monumentalni križ, visok 8,5 metra in širok 3,5 metra, ki so ga postavili župljani Međugorja. Gradnja križa se je začela leta 1933 in je bila končana leta 1934, od takrat pa se Šipovac imenuje Križevac. Eden od razlogov, ki je spodbudil prebivalstvo k postavitvi križa, je bilo močno deževje, ki je ogrožalo pridelke, zato je takratni župnik Bernardin Smoljan pozval župljane, naj kljub revščini postavijo križ v spomin na 1900. obletnico Kristusovega trpljenja in smrti na križu, drug razlog pa je bila prošnja takratnega papeža Pija XI., da se v čast velike obletnice na vrhovih hribov po vsem svetu postavijo kipi. V samem ročaju križa so shranjeni relikvije pravega Jezusovega križa, ki so jih za to priložnost dobili iz Rima.<ref>{{cite web|url=https://www.marijanskizavjet.hr/krizevac-brdo-ukazanja-plavi-kriz/|title= KRIŽEVAC, BRDO UKAZANJA, PLAVI KRIŽ |publisher= Marijanski zavjet za domovinu |author=|place=|language=hr|date=|accessdate=9. april 2023}}</ref> To je bila za župljane Medžugorja resnično velika žrtev, saj so morali ves material za gradnjo armiranobetonskega križa (gramoz, cement, železo, vodo in potrebno opremo) več dni nositi na hrbtu po strmih hercegovskih skalah na vrh Šipovca.<ref>{{cite web|url=https://www.vecernji.ba/vijesti/brdo-krizevac-i-zavjetni-kriz-kroz-povijest-1307484|title=Brdo Križevac i zavjetni križ kroz povijest|publisher=vecernji.ba|author=Mile Pavlović|place=|language=hr|date=18. marec 2019|accessdate=9. april 2023}}</ref> 16. marca 1934 je bila ob vznožju križa darovana prva sveta maša. Septembra 1935 je škof Alojzije Mišić odredil, da se praznik Povišanja svetega križa praznuje v Medžugorju vsako leto prvo nedeljo po prazniku Marijinega rojstva in da se maša obhaja na Križevcu. Križevac je tudi ime praznika Povišanja svetega križa v župniji Medžugorje. V tednu pred praznikom je križ ponoči osvetljen s tisoči lučmi, ki oznanjajo bližajoči se praznik. Križev pot je bil izdelan v Italiji. Na Križevcu je tudi spomenik frančiškanskemu duhovniku Slavku Barbariću, ki je umrl med vzponom na Križevac. == Glej tudi == *[[Križevac, Kalinovik]]. Ta hrib stoji na levem bregu reke Neretve, 30 km južno od Sarajeva ter 35 km vzhodno od Mostarja.<ref>{{cite web|url=https://mapcarta.com/18879116/Map|title=Križevac - map|publisher=mapcarta.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=4. november 2026}}</ref> == Sklici == {{sklici}} 0oha1325x5l79pfqsin51lffwl5u5zh 6774938 6774937 2026-11-04T21:33:45Z Stebunik 55592 6774938 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{glavni|Medžugorje|Bijakovići|Marijina prikazovanja v Medžugorju}} {{drugipomeni2|Križevci}} {{drugipomeni2|Križevec}} {{Infobox mountain | name = Križevec | image = Medjugorje cross.jpg | image_caption = Križ na vrhu hriba Križevec, po katerem je dobil hrib svoje ime; prej se je imenoval Šipovec | pushpin_map = Bosna in Hercegovina | map_caption = Bosna in Hercegovina | pushpin_label_position = top | listing = | translation = Hrib s križem | location = [[Bosna in Hercegovina]] | range = [[Dinarsko gorovje]] | coordinates = | coordinates_ref = | topo = | type = | age = | first_ascent = | easiest_route = iz strani Medžugorja | mapframe = yes | mapframe-zoom = 9 | mapframe-wikidata = yes }} '''Križevec''' ({{lang-en|Cross Mount}}; {{lang-hr|Križevac}}) je 520 metrov visok [[hrib]], ki stoji kak kilometer južno od marijanskega romarskega središča [[Medžugorje|Medžugorja]] ter kaka dva km od desnega brega reke [[Neretva|Neretve]] v [[BIH|Bosni in Hercegovini]]. Njegovo staro ime je Šipovac, praktično povezan s hribom Crnica, ob vznožju katerega se nahaja kraj Podbrdo, kjer so se začela domnevna [[Marijina prikazovanja v Medžugorju]] začetka domnevnih Marijinih prikazovanj . == Opis == Križevec je skupaj s [[Podbrdo, Medžugorje|Podbrdom]] in župnijsko [[Cerkev sv. Jakoba, Medžugorje|Cerkvijo sv. Jakoba]] ena od treh temeljnih pobožnih točk za romarje v Međugorje. Na vrhu hriba je bil v čast svetega leta odrešenja 1933–1934 postavljen monumentalni križ, visok 8,5 metra in širok 3,5 metra, ki so ga postavili župljani Međugorja. Gradnja križa se je začela leta 1933 in je bila končana leta 1934, od takrat pa se Šipovac imenuje Križevac. Eden od razlogov, ki je spodbudil prebivalstvo k postavitvi križa, je bilo močno deževje, ki je ogrožalo pridelke, zato je takratni župnik Bernardin Smoljan pozval župljane, naj kljub revščini postavijo križ v spomin na 1900. obletnico Kristusovega trpljenja in smrti na križu, drug razlog pa je bila prošnja takratnega papeža Pija XI., da se v čast velike obletnice na vrhovih hribov po vsem svetu postavijo kipi. V samem ročaju križa so shranjeni relikvije pravega Jezusovega križa, ki so jih za to priložnost dobili iz Rima.<ref>{{cite web|url=https://www.marijanskizavjet.hr/krizevac-brdo-ukazanja-plavi-kriz/|title= KRIŽEVAC, BRDO UKAZANJA, PLAVI KRIŽ |publisher= Marijanski zavjet za domovinu |author=|place=|language=hr|date=|accessdate=9. april 2023}}</ref> To je bila za župljane Medžugorja resnično velika žrtev, saj so morali ves material za gradnjo armiranobetonskega križa (gramoz, cement, železo, vodo in potrebno opremo) več dni nositi na hrbtu po strmih hercegovskih skalah na vrh Šipovca.<ref>{{cite web|url=https://www.vecernji.ba/vijesti/brdo-krizevac-i-zavjetni-kriz-kroz-povijest-1307484|title=Brdo Križevac i zavjetni križ kroz povijest|publisher=vecernji.ba|author=Mile Pavlović|place=|language=hr|date=18. marec 2019|accessdate=9. april 2023}}</ref> 16. marca 1934 je bila ob vznožju križa darovana prva sveta maša. Septembra 1935 je škof Alojzije Mišić odredil, da se praznik Povišanja svetega križa praznuje v Medžugorju vsako leto prvo nedeljo po prazniku Marijinega rojstva in da se maša obhaja na Križevcu. Križevac je tudi ime praznika Povišanja svetega križa v župniji Medžugorje. V tednu pred praznikom je križ ponoči osvetljen s tisoči lučmi, ki oznanjajo bližajoči se praznik. Križev pot je bil izdelan v Italiji. Na Križevcu je tudi spomenik frančiškanskemu duhovniku Slavku Barbariću, ki je umrl med vzponom na Križevac. == Glej tudi == *[[Križevac, Kalinovik]]. Ta hrib stoji na levem bregu reke Neretve, 30 km južno od Sarajeva ter 35 km vzhodno od Mostarja.<ref>{{cite web|url=https://mapcarta.com/18879116/Map|title=Križevac - map|publisher=mapcarta.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=4. november 2026}}</ref> == Sklici == {{sklici}} 7arjnt2qqcp3rov51ib5bn3rbyhj0f3 6774939 6774938 2026-11-04T21:35:34Z Stebunik 55592 6774939 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{glavni|Medžugorje|Bijakovići|Marijina prikazovanja v Medžugorju}} {{drugipomeni2|Križevci}} {{drugipomeni2|Križevec}} {{Infobox mountain | name = Križevec | image = Medjugorje cross.jpg | image_caption = Križ na vrhu hriba Križevec, po katerem je dobil hrib svoje ime; prej se je imenoval Šipovec | pushpin_map = Bosna in Hercegovina | map_caption = Bosna in Hercegovina | pushpin_label_position = top | listing = | translation = Hrib s križem | location = [[Bosna in Hercegovina]] | range = [[Dinarsko gorovje]] | coordinates = | coordinates_ref = | topo = | type = | age = | first_ascent = | easiest_route = iz strani Medžugorja | mapframe = yes | mapframe-zoom = 9 | mapframe-wikidata = yes }} '''Križevec''' ({{lang-en|Cross Mount}}; {{lang-hr|Križevac}}) je 520 metrov visok [[hrib]], ki stoji kak kilometer južno od marijanskega romarskega središča [[Medžugorje|Medžugorja]] ter kaka dva km od desnega brega reke [[Neretva|Neretve]] v [[BIH|Bosni in Hercegovini]]. Njegovo staro ime je Šipovac, praktično povezan s hribom Crnica, ob vznožju katerega se nahaja kraj Podbrdo, kjer so se začela domnevna [[Marijina prikazovanja v Medžugorju]] začetka domnevnih Marijinih prikazovanj . == Opis == Križevec je skupaj s [[Podbrdo, Medžugorje|Podbrdom]] in župnijsko [[Cerkev sv. Jakoba, Medžugorje|Cerkvijo sv. Jakoba]] ena od treh temeljnih pobožnih točk za romarje v Međugorje. Na vrhu hriba je bil v čast svetega leta odrešenja 1933–1934 postavljen monumentalni križ, visok 8,5 metra in širok 3,5 metra, ki so ga postavili župljani Međugorja. Gradnja križa se je začela leta 1933 in je bila končana leta 1934, od takrat pa se Šipovac imenuje Križevac. Eden od razlogov, ki je spodbudil prebivalstvo k postavitvi križa, je bilo močno deževje, ki je ogrožalo pridelke, zato je takratni župnik Bernardin Smoljan pozval župljane, naj kljub revščini postavijo križ v spomin na 1900. obletnico Kristusovega trpljenja in smrti na križu, drug razlog pa je bila prošnja takratnega papeža Pija XI., da se v čast velike obletnice na vrhovih hribov po vsem svetu postavijo kipi. V samem ročaju križa so shranjeni relikvije pravega Jezusovega križa, ki so jih za to priložnost dobili iz Rima.<ref>{{cite web|url=https://www.marijanskizavjet.hr/krizevac-brdo-ukazanja-plavi-kriz/|title= KRIŽEVAC, BRDO UKAZANJA, PLAVI KRIŽ |publisher= Marijanski zavjet za domovinu |author=|place=|language=hr|date=|accessdate=9. april 2023}}</ref> To je bila za župljane Medžugorja resnično velika žrtev, saj so morali ves material za gradnjo armiranobetonskega križa (gramoz, cement, železo, vodo in potrebno opremo) več dni nositi na hrbtu po strmih hercegovskih skalah na vrh Šipovca.<ref>{{cite web|url=https://www.vecernji.ba/vijesti/brdo-krizevac-i-zavjetni-kriz-kroz-povijest-1307484|title=Brdo Križevac i zavjetni križ kroz povijest|publisher=vecernji.ba|author=Mile Pavlović|place=|language=hr|date=18. marec 2019|accessdate=9. april 2023}}</ref> 16. marca 1934 je bila ob vznožju križa darovana prva sveta maša. Septembra 1935 je škof Alojzije Mišić odredil, da se praznik Povišanja svetega križa praznuje v Medžugorju vsako leto prvo nedeljo po prazniku Marijinega rojstva in da se maša obhaja na Križevcu. Križevac je tudi ime praznika Povišanja svetega križa v župniji Medžugorje. V tednu pred praznikom je križ ponoči osvetljen s tisoči lučmi, ki oznanjajo bližajoči se praznik. Križev pot je bil izdelan v Italiji. Na Križevcu je tudi spomenik frančiškanskemu duhovniku Slavku Barbariću, ki je umrl med vzponom na Križevac. == Glej tudi == *[[Križevac, Kalinovik]]. Ta hrib stoji na levem bregu reke Neretve, 30 km južno od Sarajeva ter 35 km vzhodno od Mostarja.<ref>{{cite web|url=https://mapcarta.com/18879116/Map|title=Križevac - map|publisher=mapcarta.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=4. november 2026}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} [[Normativna kontrola]] e0r3l44wi2jwd29chavea9xo0ha4niz 6774945 6774939 2026-11-04T22:05:16Z Stebunik 55592 /* Zunanje povezave */ 6774945 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{glavni|Medžugorje|Bijakovići|Marijina prikazovanja v Medžugorju}} {{drugipomeni2|Križevci}} {{drugipomeni2|Križevec}} {{Infobox mountain | name = Križevec | image = Medjugorje cross.jpg | image_caption = Križ na vrhu hriba Križevec, po katerem je dobil hrib svoje ime; prej se je imenoval Šipovec | pushpin_map = Bosna in Hercegovina | map_caption = Bosna in Hercegovina | pushpin_label_position = top | listing = | translation = Hrib s križem | location = [[Bosna in Hercegovina]] | range = [[Dinarsko gorovje]] | coordinates = | coordinates_ref = | topo = | type = | age = | first_ascent = | easiest_route = iz strani Medžugorja | mapframe = yes | mapframe-zoom = 9 | mapframe-wikidata = yes }} '''Križevec''' ({{lang-en|Cross Mount}}; {{lang-hr|Križevac}}) je 520 metrov visok [[hrib]], ki stoji kak kilometer južno od marijanskega romarskega središča [[Medžugorje|Medžugorja]] ter kaka dva km od desnega brega reke [[Neretva|Neretve]] v [[BIH|Bosni in Hercegovini]]. Njegovo staro ime je Šipovac, praktično povezan s hribom Crnica, ob vznožju katerega se nahaja kraj Podbrdo, kjer so se začela domnevna [[Marijina prikazovanja v Medžugorju]] začetka domnevnih Marijinih prikazovanj . == Opis == Križevec je skupaj s [[Podbrdo, Medžugorje|Podbrdom]] in župnijsko [[Cerkev sv. Jakoba, Medžugorje|Cerkvijo sv. Jakoba]] ena od treh temeljnih pobožnih točk za romarje v Međugorje. Na vrhu hriba je bil v čast svetega leta odrešenja 1933–1934 postavljen monumentalni križ, visok 8,5 metra in širok 3,5 metra, ki so ga postavili župljani Međugorja. Gradnja križa se je začela leta 1933 in je bila končana leta 1934, od takrat pa se Šipovac imenuje Križevac. Eden od razlogov, ki je spodbudil prebivalstvo k postavitvi križa, je bilo močno deževje, ki je ogrožalo pridelke, zato je takratni župnik Bernardin Smoljan pozval župljane, naj kljub revščini postavijo križ v spomin na 1900. obletnico Kristusovega trpljenja in smrti na križu, drug razlog pa je bila prošnja takratnega papeža Pija XI., da se v čast velike obletnice na vrhovih hribov po vsem svetu postavijo kipi. V samem ročaju križa so shranjeni relikvije pravega Jezusovega križa, ki so jih za to priložnost dobili iz Rima.<ref>{{cite web|url=https://www.marijanskizavjet.hr/krizevac-brdo-ukazanja-plavi-kriz/|title= KRIŽEVAC, BRDO UKAZANJA, PLAVI KRIŽ |publisher= Marijanski zavjet za domovinu |author=|place=|language=hr|date=|accessdate=9. april 2023}}</ref> To je bila za župljane Medžugorja resnično velika žrtev, saj so morali ves material za gradnjo armiranobetonskega križa (gramoz, cement, železo, vodo in potrebno opremo) več dni nositi na hrbtu po strmih hercegovskih skalah na vrh Šipovca.<ref>{{cite web|url=https://www.vecernji.ba/vijesti/brdo-krizevac-i-zavjetni-kriz-kroz-povijest-1307484|title=Brdo Križevac i zavjetni križ kroz povijest|publisher=vecernji.ba|author=Mile Pavlović|place=|language=hr|date=18. marec 2019|accessdate=9. april 2023}}</ref> 16. marca 1934 je bila ob vznožju križa darovana prva sveta maša. Septembra 1935 je škof Alojzije Mišić odredil, da se praznik Povišanja svetega križa praznuje v Medžugorju vsako leto prvo nedeljo po prazniku Marijinega rojstva in da se maša obhaja na Križevcu. Križevac je tudi ime praznika Povišanja svetega križa v župniji Medžugorje. V tednu pred praznikom je križ ponoči osvetljen s tisoči lučmi, ki oznanjajo bližajoči se praznik. Križev pot je bil izdelan v Italiji. Na Križevcu je tudi spomenik frančiškanskemu duhovniku Slavku Barbariću, ki je umrl med vzponom na Križevac. == Glej tudi == *[[Križevac, Kalinovik]]. Ta hrib stoji na levem bregu reke Neretve, 30 km južno od Sarajeva ter 35 km vzhodno od Mostarja.<ref>{{cite web|url=https://mapcarta.com/18879116/Map|title=Križevac - map|publisher=mapcarta.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=4. november 2026}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Gore v Bosni in Hercegovini]] [[Kategorija:Medžugorje]] [[Kategorija:Romarska središča]] hxht45vqzsg4661gbneazcvxavrq5pj 6774962 6774945 2026-11-04T23:24:48Z Stebunik 55592 /* Zunanje povezave */ 6774962 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{glavni|Medžugorje|Bijakovići|Marijina prikazovanja v Medžugorju}} {{drugipomeni2|Križevci}} {{drugipomeni2|Križevec}} {{Infobox mountain | name = Križevec | image = Medjugorje cross.jpg | image_caption = Križ na vrhu hriba Križevec, po katerem je dobil hrib svoje ime; prej se je imenoval Šipovec | pushpin_map = Bosna in Hercegovina | map_caption = Bosna in Hercegovina | pushpin_label_position = top | listing = | translation = Hrib s križem | location = [[Bosna in Hercegovina]] | range = [[Dinarsko gorovje]] | coordinates = | coordinates_ref = | topo = | type = | age = | first_ascent = | easiest_route = iz strani Medžugorja | mapframe = yes | mapframe-zoom = 9 | mapframe-wikidata = yes }} '''Križevec''' ({{lang-en|Cross Mount}}; {{lang-hr|Križevac}}) je 520 metrov visok [[hrib]], ki stoji kak kilometer južno od marijanskega romarskega središča [[Medžugorje|Medžugorja]] ter kaka dva km od desnega brega reke [[Neretva|Neretve]] v [[BIH|Bosni in Hercegovini]]. Njegovo staro ime je Šipovac, praktično povezan s hribom Crnica, ob vznožju katerega se nahaja kraj Podbrdo, kjer so se začela domnevna [[Marijina prikazovanja v Medžugorju]] začetka domnevnih Marijinih prikazovanj . == Opis == Križevec je skupaj s [[Podbrdo, Medžugorje|Podbrdom]] in župnijsko [[Cerkev sv. Jakoba, Medžugorje|Cerkvijo sv. Jakoba]] ena od treh temeljnih pobožnih točk za romarje v Međugorje. Na vrhu hriba je bil v čast svetega leta odrešenja 1933–1934 postavljen monumentalni križ, visok 8,5 metra in širok 3,5 metra, ki so ga postavili župljani Međugorja. Gradnja križa se je začela leta 1933 in je bila končana leta 1934, od takrat pa se Šipovac imenuje Križevac. Eden od razlogov, ki je spodbudil prebivalstvo k postavitvi križa, je bilo močno deževje, ki je ogrožalo pridelke, zato je takratni župnik Bernardin Smoljan pozval župljane, naj kljub revščini postavijo križ v spomin na 1900. obletnico Kristusovega trpljenja in smrti na križu, drug razlog pa je bila prošnja takratnega papeža Pija XI., da se v čast velike obletnice na vrhovih hribov po vsem svetu postavijo kipi. V samem ročaju križa so shranjeni relikvije pravega Jezusovega križa, ki so jih za to priložnost dobili iz Rima.<ref>{{cite web|url=https://www.marijanskizavjet.hr/krizevac-brdo-ukazanja-plavi-kriz/|title= KRIŽEVAC, BRDO UKAZANJA, PLAVI KRIŽ |publisher= Marijanski zavjet za domovinu |author=|place=|language=hr|date=|accessdate=9. april 2023}}</ref> To je bila za župljane Medžugorja resnično velika žrtev, saj so morali ves material za gradnjo armiranobetonskega križa (gramoz, cement, železo, vodo in potrebno opremo) več dni nositi na hrbtu po strmih hercegovskih skalah na vrh Šipovca.<ref>{{cite web|url=https://www.vecernji.ba/vijesti/brdo-krizevac-i-zavjetni-kriz-kroz-povijest-1307484|title=Brdo Križevac i zavjetni križ kroz povijest|publisher=vecernji.ba|author=Mile Pavlović|place=|language=hr|date=18. marec 2019|accessdate=9. april 2023}}</ref> 16. marca 1934 je bila ob vznožju križa darovana prva sveta maša. Septembra 1935 je škof Alojzije Mišić odredil, da se praznik Povišanja svetega križa praznuje v Medžugorju vsako leto prvo nedeljo po prazniku Marijinega rojstva in da se maša obhaja na Križevcu. Križevac je tudi ime praznika Povišanja svetega križa v župniji Medžugorje. V tednu pred praznikom je križ ponoči osvetljen s tisoči lučmi, ki oznanjajo bližajoči se praznik. Križev pot je bil izdelan v Italiji. Na Križevcu je tudi spomenik frančiškanskemu duhovniku Slavku Barbariću, ki je umrl med vzponom na Križevac. == Glej tudi == *[[Križevac, Kalinovik]]. Ta hrib stoji na levem bregu reke Neretve, 30 km južno od Sarajeva ter 35 km vzhodno od Mostarja.<ref>{{cite web|url=https://mapcarta.com/18879116/Map|title=Križevac - map|publisher=mapcarta.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=4. november 2026}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sl}} *[https://www.medjugorje.si/arhiv/krizevac.htm Križevec] ;{{ikona hr}} ;{{ikona en}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Gore v Bosni in Hercegovini]] [[Kategorija:Medžugorje]] [[Kategorija:Romarska središča]] enqy08jri5wp9pk54etx8znxk0dte1x 6774964 6774962 2026-11-04T23:30:07Z Stebunik 55592 /* Zunanje povezave */ 6774964 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{glavni|Medžugorje|Bijakovići|Marijina prikazovanja v Medžugorju}} {{drugipomeni2|Križevci}} {{drugipomeni2|Križevec}} {{Infobox mountain | name = Križevec | image = Medjugorje cross.jpg | image_caption = Križ na vrhu hriba Križevec, po katerem je dobil hrib svoje ime; prej se je imenoval Šipovec | pushpin_map = Bosna in Hercegovina | map_caption = Bosna in Hercegovina | pushpin_label_position = top | listing = | translation = Hrib s križem | location = [[Bosna in Hercegovina]] | range = [[Dinarsko gorovje]] | coordinates = | coordinates_ref = | topo = | type = | age = | first_ascent = | easiest_route = iz strani Medžugorja | mapframe = yes | mapframe-zoom = 9 | mapframe-wikidata = yes }} '''Križevec''' ({{lang-en|Cross Mount}}; {{lang-hr|Križevac}}) je 520 metrov visok [[hrib]], ki stoji kak kilometer južno od marijanskega romarskega središča [[Medžugorje|Medžugorja]] ter kaka dva km od desnega brega reke [[Neretva|Neretve]] v [[BIH|Bosni in Hercegovini]]. Njegovo staro ime je Šipovac, praktično povezan s hribom Crnica, ob vznožju katerega se nahaja kraj Podbrdo, kjer so se začela domnevna [[Marijina prikazovanja v Medžugorju]] začetka domnevnih Marijinih prikazovanj . == Opis == Križevec je skupaj s [[Podbrdo, Medžugorje|Podbrdom]] in župnijsko [[Cerkev sv. Jakoba, Medžugorje|Cerkvijo sv. Jakoba]] ena od treh temeljnih pobožnih točk za romarje v Međugorje. Na vrhu hriba je bil v čast svetega leta odrešenja 1933–1934 postavljen monumentalni križ, visok 8,5 metra in širok 3,5 metra, ki so ga postavili župljani Međugorja. Gradnja križa se je začela leta 1933 in je bila končana leta 1934, od takrat pa se Šipovac imenuje Križevac. Eden od razlogov, ki je spodbudil prebivalstvo k postavitvi križa, je bilo močno deževje, ki je ogrožalo pridelke, zato je takratni župnik Bernardin Smoljan pozval župljane, naj kljub revščini postavijo križ v spomin na 1900. obletnico Kristusovega trpljenja in smrti na križu, drug razlog pa je bila prošnja takratnega papeža Pija XI., da se v čast velike obletnice na vrhovih hribov po vsem svetu postavijo kipi. V samem ročaju križa so shranjeni relikvije pravega Jezusovega križa, ki so jih za to priložnost dobili iz Rima.<ref>{{cite web|url=https://www.marijanskizavjet.hr/krizevac-brdo-ukazanja-plavi-kriz/|title= KRIŽEVAC, BRDO UKAZANJA, PLAVI KRIŽ |publisher= Marijanski zavjet za domovinu |author=|place=|language=hr|date=|accessdate=9. april 2023}}</ref> To je bila za župljane Medžugorja resnično velika žrtev, saj so morali ves material za gradnjo armiranobetonskega križa (gramoz, cement, železo, vodo in potrebno opremo) več dni nositi na hrbtu po strmih hercegovskih skalah na vrh Šipovca.<ref>{{cite web|url=https://www.vecernji.ba/vijesti/brdo-krizevac-i-zavjetni-kriz-kroz-povijest-1307484|title=Brdo Križevac i zavjetni križ kroz povijest|publisher=vecernji.ba|author=Mile Pavlović|place=|language=hr|date=18. marec 2019|accessdate=9. april 2023}}</ref> 16. marca 1934 je bila ob vznožju križa darovana prva sveta maša. Septembra 1935 je škof Alojzije Mišić odredil, da se praznik Povišanja svetega križa praznuje v Medžugorju vsako leto prvo nedeljo po prazniku Marijinega rojstva in da se maša obhaja na Križevcu. Križevac je tudi ime praznika Povišanja svetega križa v župniji Medžugorje. V tednu pred praznikom je križ ponoči osvetljen s tisoči lučmi, ki oznanjajo bližajoči se praznik. Križev pot je bil izdelan v Italiji. Na Križevcu je tudi spomenik frančiškanskemu duhovniku Slavku Barbariću, ki je umrl med vzponom na Križevac. == Glej tudi == *[[Križevac, Kalinovik]]. Ta hrib stoji na levem bregu reke Neretve, 30 km južno od Sarajeva ter 35 km vzhodno od Mostarja.<ref>{{cite web|url=https://mapcarta.com/18879116/Map|title=Križevac - map|publisher=mapcarta.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=4. november 2026}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sl}} *[https://www.medjugorje.si/arhiv/krizevac.htm Križevec] *[https://www.naizlet.si/medjugorje-podbrdo-in-krizevac/ Podbrdo, Medjugorje in Križevec – Na izlet] ;{{ikona hr}} ;{{ikona en}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Gore v Bosni in Hercegovini]] [[Kategorija:Medžugorje]] [[Kategorija:Romarska središča]] 574tgc8odrdc9kgburhhgjj6du8iwjs 6774965 6774964 2026-11-04T23:32:40Z Stebunik 55592 /* Zunanje povezave */ 6774965 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{glavni|Medžugorje|Bijakovići|Marijina prikazovanja v Medžugorju}} {{drugipomeni2|Križevci}} {{drugipomeni2|Križevec}} {{Infobox mountain | name = Križevec | image = Medjugorje cross.jpg | image_caption = Križ na vrhu hriba Križevec, po katerem je dobil hrib svoje ime; prej se je imenoval Šipovec | pushpin_map = Bosna in Hercegovina | map_caption = Bosna in Hercegovina | pushpin_label_position = top | listing = | translation = Hrib s križem | location = [[Bosna in Hercegovina]] | range = [[Dinarsko gorovje]] | coordinates = | coordinates_ref = | topo = | type = | age = | first_ascent = | easiest_route = iz strani Medžugorja | mapframe = yes | mapframe-zoom = 9 | mapframe-wikidata = yes }} '''Križevec''' ({{lang-en|Cross Mount}}; {{lang-hr|Križevac}}) je 520 metrov visok [[hrib]], ki stoji kak kilometer južno od marijanskega romarskega središča [[Medžugorje|Medžugorja]] ter kaka dva km od desnega brega reke [[Neretva|Neretve]] v [[BIH|Bosni in Hercegovini]]. Njegovo staro ime je Šipovac, praktično povezan s hribom Crnica, ob vznožju katerega se nahaja kraj Podbrdo, kjer so se začela domnevna [[Marijina prikazovanja v Medžugorju]] začetka domnevnih Marijinih prikazovanj . == Opis == Križevec je skupaj s [[Podbrdo, Medžugorje|Podbrdom]] in župnijsko [[Cerkev sv. Jakoba, Medžugorje|Cerkvijo sv. Jakoba]] ena od treh temeljnih pobožnih točk za romarje v Međugorje. Na vrhu hriba je bil v čast svetega leta odrešenja 1933–1934 postavljen monumentalni križ, visok 8,5 metra in širok 3,5 metra, ki so ga postavili župljani Međugorja. Gradnja križa se je začela leta 1933 in je bila končana leta 1934, od takrat pa se Šipovac imenuje Križevac. Eden od razlogov, ki je spodbudil prebivalstvo k postavitvi križa, je bilo močno deževje, ki je ogrožalo pridelke, zato je takratni župnik Bernardin Smoljan pozval župljane, naj kljub revščini postavijo križ v spomin na 1900. obletnico Kristusovega trpljenja in smrti na križu, drug razlog pa je bila prošnja takratnega papeža Pija XI., da se v čast velike obletnice na vrhovih hribov po vsem svetu postavijo kipi. V samem ročaju križa so shranjeni relikvije pravega Jezusovega križa, ki so jih za to priložnost dobili iz Rima.<ref>{{cite web|url=https://www.marijanskizavjet.hr/krizevac-brdo-ukazanja-plavi-kriz/|title= KRIŽEVAC, BRDO UKAZANJA, PLAVI KRIŽ |publisher= Marijanski zavjet za domovinu |author=|place=|language=hr|date=|accessdate=9. april 2023}}</ref> To je bila za župljane Medžugorja resnično velika žrtev, saj so morali ves material za gradnjo armiranobetonskega križa (gramoz, cement, železo, vodo in potrebno opremo) več dni nositi na hrbtu po strmih hercegovskih skalah na vrh Šipovca.<ref>{{cite web|url=https://www.vecernji.ba/vijesti/brdo-krizevac-i-zavjetni-kriz-kroz-povijest-1307484|title=Brdo Križevac i zavjetni križ kroz povijest|publisher=vecernji.ba|author=Mile Pavlović|place=|language=hr|date=18. marec 2019|accessdate=9. april 2023}}</ref> 16. marca 1934 je bila ob vznožju križa darovana prva sveta maša. Septembra 1935 je škof Alojzije Mišić odredil, da se praznik Povišanja svetega križa praznuje v Medžugorju vsako leto prvo nedeljo po prazniku Marijinega rojstva in da se maša obhaja na Križevcu. Križevac je tudi ime praznika Povišanja svetega križa v župniji Medžugorje. V tednu pred praznikom je križ ponoči osvetljen s tisoči lučmi, ki oznanjajo bližajoči se praznik. Križev pot je bil izdelan v Italiji. Na Križevcu je tudi spomenik frančiškanskemu duhovniku Slavku Barbariću, ki je umrl med vzponom na Križevac. == Glej tudi == *[[Križevac, Kalinovik]]. Ta hrib stoji na levem bregu reke Neretve, 30 km južno od Sarajeva ter 35 km vzhodno od Mostarja.<ref>{{cite web|url=https://mapcarta.com/18879116/Map|title=Križevac - map|publisher=mapcarta.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=4. november 2026}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sl}} *[https://www.medjugorje.si/arhiv/krizevac.htm Križevec] *[https://www.naizlet.si/medjugorje-podbrdo-in-krizevac/ Podbrdo, Medjugorje in Križevec – Na izlet] ;{{ikona hr}} *[https://tzcitluk.ba/en/krizevac/ Križevac - Turistička zajednica Čitluk] ;{{ikona en}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Gore v Bosni in Hercegovini]] [[Kategorija:Medžugorje]] [[Kategorija:Romarska središča]] gu47tco657k869kbojgcr9pcymmq7w2 6774966 6774965 2026-11-04T23:35:04Z Stebunik 55592 /* Zunanje povezave */ 6774966 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{glavni|Medžugorje|Bijakovići|Marijina prikazovanja v Medžugorju}} {{drugipomeni2|Križevci}} {{drugipomeni2|Križevec}} {{Infobox mountain | name = Križevec | image = Medjugorje cross.jpg | image_caption = Križ na vrhu hriba Križevec, po katerem je dobil hrib svoje ime; prej se je imenoval Šipovec | pushpin_map = Bosna in Hercegovina | map_caption = Bosna in Hercegovina | pushpin_label_position = top | listing = | translation = Hrib s križem | location = [[Bosna in Hercegovina]] | range = [[Dinarsko gorovje]] | coordinates = | coordinates_ref = | topo = | type = | age = | first_ascent = | easiest_route = iz strani Medžugorja | mapframe = yes | mapframe-zoom = 9 | mapframe-wikidata = yes }} '''Križevec''' ({{lang-en|Cross Mount}}; {{lang-hr|Križevac}}) je 520 metrov visok [[hrib]], ki stoji kak kilometer južno od marijanskega romarskega središča [[Medžugorje|Medžugorja]] ter kaka dva km od desnega brega reke [[Neretva|Neretve]] v [[BIH|Bosni in Hercegovini]]. Njegovo staro ime je Šipovac, praktično povezan s hribom Crnica, ob vznožju katerega se nahaja kraj Podbrdo, kjer so se začela domnevna [[Marijina prikazovanja v Medžugorju]] začetka domnevnih Marijinih prikazovanj . == Opis == Križevec je skupaj s [[Podbrdo, Medžugorje|Podbrdom]] in župnijsko [[Cerkev sv. Jakoba, Medžugorje|Cerkvijo sv. Jakoba]] ena od treh temeljnih pobožnih točk za romarje v Međugorje. Na vrhu hriba je bil v čast svetega leta odrešenja 1933–1934 postavljen monumentalni križ, visok 8,5 metra in širok 3,5 metra, ki so ga postavili župljani Međugorja. Gradnja križa se je začela leta 1933 in je bila končana leta 1934, od takrat pa se Šipovac imenuje Križevac. Eden od razlogov, ki je spodbudil prebivalstvo k postavitvi križa, je bilo močno deževje, ki je ogrožalo pridelke, zato je takratni župnik Bernardin Smoljan pozval župljane, naj kljub revščini postavijo križ v spomin na 1900. obletnico Kristusovega trpljenja in smrti na križu, drug razlog pa je bila prošnja takratnega papeža Pija XI., da se v čast velike obletnice na vrhovih hribov po vsem svetu postavijo kipi. V samem ročaju križa so shranjeni relikvije pravega Jezusovega križa, ki so jih za to priložnost dobili iz Rima.<ref>{{cite web|url=https://www.marijanskizavjet.hr/krizevac-brdo-ukazanja-plavi-kriz/|title= KRIŽEVAC, BRDO UKAZANJA, PLAVI KRIŽ |publisher= Marijanski zavjet za domovinu |author=|place=|language=hr|date=|accessdate=9. april 2023}}</ref> To je bila za župljane Medžugorja resnično velika žrtev, saj so morali ves material za gradnjo armiranobetonskega križa (gramoz, cement, železo, vodo in potrebno opremo) več dni nositi na hrbtu po strmih hercegovskih skalah na vrh Šipovca.<ref>{{cite web|url=https://www.vecernji.ba/vijesti/brdo-krizevac-i-zavjetni-kriz-kroz-povijest-1307484|title=Brdo Križevac i zavjetni križ kroz povijest|publisher=vecernji.ba|author=Mile Pavlović|place=|language=hr|date=18. marec 2019|accessdate=9. april 2023}}</ref> 16. marca 1934 je bila ob vznožju križa darovana prva sveta maša. Septembra 1935 je škof Alojzije Mišić odredil, da se praznik Povišanja svetega križa praznuje v Medžugorju vsako leto prvo nedeljo po prazniku Marijinega rojstva in da se maša obhaja na Križevcu. Križevac je tudi ime praznika Povišanja svetega križa v župniji Medžugorje. V tednu pred praznikom je križ ponoči osvetljen s tisoči lučmi, ki oznanjajo bližajoči se praznik. Križev pot je bil izdelan v Italiji. Na Križevcu je tudi spomenik frančiškanskemu duhovniku Slavku Barbariću, ki je umrl med vzponom na Križevac. == Glej tudi == *[[Križevac, Kalinovik]]. Ta hrib stoji na levem bregu reke Neretve, 30 km južno od Sarajeva ter 35 km vzhodno od Mostarja.<ref>{{cite web|url=https://mapcarta.com/18879116/Map|title=Križevac - map|publisher=mapcarta.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=4. november 2026}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sl}} *[https://www.medjugorje.si/arhiv/krizevac.htm Križevec] *[https://www.naizlet.si/medjugorje-podbrdo-in-krizevac/ Podbrdo, Medjugorje in Križevec – Na izlet] ;{{ikona hr}} *[https://tzcitluk.ba/en/krizevac/ Križevac - Turistička zajednica Čitluk] *[https://www.vecernji.ba/vijesti/brdo-krizevac-i-zavjetni-kriz-kroz-povijest-1307484 Brdo Križevac i zavjetni križ kroz povijest - www.vecernji.ba] ;{{ikona en}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Gore v Bosni in Hercegovini]] [[Kategorija:Medžugorje]] [[Kategorija:Romarska središča]] ar52an3hmprqdki9yi0pipip3s7e0z4 6774970 6774966 2026-11-04T23:37:31Z Stebunik 55592 /* Zunanje povezave */ 6774970 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{glavni|Medžugorje|Bijakovići|Marijina prikazovanja v Medžugorju}} {{drugipomeni2|Križevci}} {{drugipomeni2|Križevec}} {{Infobox mountain | name = Križevec | image = Medjugorje cross.jpg | image_caption = Križ na vrhu hriba Križevec, po katerem je dobil hrib svoje ime; prej se je imenoval Šipovec | pushpin_map = Bosna in Hercegovina | map_caption = Bosna in Hercegovina | pushpin_label_position = top | listing = | translation = Hrib s križem | location = [[Bosna in Hercegovina]] | range = [[Dinarsko gorovje]] | coordinates = | coordinates_ref = | topo = | type = | age = | first_ascent = | easiest_route = iz strani Medžugorja | mapframe = yes | mapframe-zoom = 9 | mapframe-wikidata = yes }} '''Križevec''' ({{lang-en|Cross Mount}}; {{lang-hr|Križevac}}) je 520 metrov visok [[hrib]], ki stoji kak kilometer južno od marijanskega romarskega središča [[Medžugorje|Medžugorja]] ter kaka dva km od desnega brega reke [[Neretva|Neretve]] v [[BIH|Bosni in Hercegovini]]. Njegovo staro ime je Šipovac, praktično povezan s hribom Crnica, ob vznožju katerega se nahaja kraj Podbrdo, kjer so se začela domnevna [[Marijina prikazovanja v Medžugorju]] začetka domnevnih Marijinih prikazovanj . == Opis == Križevec je skupaj s [[Podbrdo, Medžugorje|Podbrdom]] in župnijsko [[Cerkev sv. Jakoba, Medžugorje|Cerkvijo sv. Jakoba]] ena od treh temeljnih pobožnih točk za romarje v Međugorje. Na vrhu hriba je bil v čast svetega leta odrešenja 1933–1934 postavljen monumentalni križ, visok 8,5 metra in širok 3,5 metra, ki so ga postavili župljani Međugorja. Gradnja križa se je začela leta 1933 in je bila končana leta 1934, od takrat pa se Šipovac imenuje Križevac. Eden od razlogov, ki je spodbudil prebivalstvo k postavitvi križa, je bilo močno deževje, ki je ogrožalo pridelke, zato je takratni župnik Bernardin Smoljan pozval župljane, naj kljub revščini postavijo križ v spomin na 1900. obletnico Kristusovega trpljenja in smrti na križu, drug razlog pa je bila prošnja takratnega papeža Pija XI., da se v čast velike obletnice na vrhovih hribov po vsem svetu postavijo kipi. V samem ročaju križa so shranjeni relikvije pravega Jezusovega križa, ki so jih za to priložnost dobili iz Rima.<ref>{{cite web|url=https://www.marijanskizavjet.hr/krizevac-brdo-ukazanja-plavi-kriz/|title= KRIŽEVAC, BRDO UKAZANJA, PLAVI KRIŽ |publisher= Marijanski zavjet za domovinu |author=|place=|language=hr|date=|accessdate=9. april 2023}}</ref> To je bila za župljane Medžugorja resnično velika žrtev, saj so morali ves material za gradnjo armiranobetonskega križa (gramoz, cement, železo, vodo in potrebno opremo) več dni nositi na hrbtu po strmih hercegovskih skalah na vrh Šipovca.<ref>{{cite web|url=https://www.vecernji.ba/vijesti/brdo-krizevac-i-zavjetni-kriz-kroz-povijest-1307484|title=Brdo Križevac i zavjetni križ kroz povijest|publisher=vecernji.ba|author=Mile Pavlović|place=|language=hr|date=18. marec 2019|accessdate=9. april 2023}}</ref> 16. marca 1934 je bila ob vznožju križa darovana prva sveta maša. Septembra 1935 je škof Alojzije Mišić odredil, da se praznik Povišanja svetega križa praznuje v Medžugorju vsako leto prvo nedeljo po prazniku Marijinega rojstva in da se maša obhaja na Križevcu. Križevac je tudi ime praznika Povišanja svetega križa v župniji Medžugorje. V tednu pred praznikom je križ ponoči osvetljen s tisoči lučmi, ki oznanjajo bližajoči se praznik. Križev pot je bil izdelan v Italiji. Na Križevcu je tudi spomenik frančiškanskemu duhovniku Slavku Barbariću, ki je umrl med vzponom na Križevac. == Glej tudi == *[[Križevac, Kalinovik]]. Ta hrib stoji na levem bregu reke Neretve, 30 km južno od Sarajeva ter 35 km vzhodno od Mostarja.<ref>{{cite web|url=https://mapcarta.com/18879116/Map|title=Križevac - map|publisher=mapcarta.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=4. november 2026}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sl}} *[https://www.medjugorje.si/arhiv/krizevac.htm Križevec] *[https://www.naizlet.si/medjugorje-podbrdo-in-krizevac/ Podbrdo, Medjugorje in Križevec – Na izlet] ;{{ikona hr}} *[https://tzcitluk.ba/en/krizevac/ Križevac - Turistička zajednica Čitluk] *[https://www.vecernji.ba/vijesti/brdo-krizevac-i-zavjetni-kriz-kroz-povijest-1307484 Brdo Križevac i zavjetni križ kroz povijest - www.vecernji.ba] ;{{ikona en}} *[https://www.medjugorjemir.org/CrossMountain.htm Cross Mountain] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Gore v Bosni in Hercegovini]] [[Kategorija:Medžugorje]] [[Kategorija:Romarska središča]] 1z84m8001bl3iy2d4rx4x7d41jp5xmw 6774971 6774970 2026-11-04T23:40:10Z Stebunik 55592 /* Zunanje povezave */ 6774971 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{glavni|Medžugorje|Bijakovići|Marijina prikazovanja v Medžugorju}} {{drugipomeni2|Križevci}} {{drugipomeni2|Križevec}} {{Infobox mountain | name = Križevec | image = Medjugorje cross.jpg | image_caption = Križ na vrhu hriba Križevec, po katerem je dobil hrib svoje ime; prej se je imenoval Šipovec | pushpin_map = Bosna in Hercegovina | map_caption = Bosna in Hercegovina | pushpin_label_position = top | listing = | translation = Hrib s križem | location = [[Bosna in Hercegovina]] | range = [[Dinarsko gorovje]] | coordinates = | coordinates_ref = | topo = | type = | age = | first_ascent = | easiest_route = iz strani Medžugorja | mapframe = yes | mapframe-zoom = 9 | mapframe-wikidata = yes }} '''Križevec''' ({{lang-en|Cross Mount}}; {{lang-hr|Križevac}}) je 520 metrov visok [[hrib]], ki stoji kak kilometer južno od marijanskega romarskega središča [[Medžugorje|Medžugorja]] ter kaka dva km od desnega brega reke [[Neretva|Neretve]] v [[BIH|Bosni in Hercegovini]]. Njegovo staro ime je Šipovac, praktično povezan s hribom Crnica, ob vznožju katerega se nahaja kraj Podbrdo, kjer so se začela domnevna [[Marijina prikazovanja v Medžugorju]] začetka domnevnih Marijinih prikazovanj . == Opis == Križevec je skupaj s [[Podbrdo, Medžugorje|Podbrdom]] in župnijsko [[Cerkev sv. Jakoba, Medžugorje|Cerkvijo sv. Jakoba]] ena od treh temeljnih pobožnih točk za romarje v Međugorje. Na vrhu hriba je bil v čast svetega leta odrešenja 1933–1934 postavljen monumentalni križ, visok 8,5 metra in širok 3,5 metra, ki so ga postavili župljani Međugorja. Gradnja križa se je začela leta 1933 in je bila končana leta 1934, od takrat pa se Šipovac imenuje Križevac. Eden od razlogov, ki je spodbudil prebivalstvo k postavitvi križa, je bilo močno deževje, ki je ogrožalo pridelke, zato je takratni župnik Bernardin Smoljan pozval župljane, naj kljub revščini postavijo križ v spomin na 1900. obletnico Kristusovega trpljenja in smrti na križu, drug razlog pa je bila prošnja takratnega papeža Pija XI., da se v čast velike obletnice na vrhovih hribov po vsem svetu postavijo kipi. V samem ročaju križa so shranjeni relikvije pravega Jezusovega križa, ki so jih za to priložnost dobili iz Rima.<ref>{{cite web|url=https://www.marijanskizavjet.hr/krizevac-brdo-ukazanja-plavi-kriz/|title= KRIŽEVAC, BRDO UKAZANJA, PLAVI KRIŽ |publisher= Marijanski zavjet za domovinu |author=|place=|language=hr|date=|accessdate=9. april 2023}}</ref> To je bila za župljane Medžugorja resnično velika žrtev, saj so morali ves material za gradnjo armiranobetonskega križa (gramoz, cement, železo, vodo in potrebno opremo) več dni nositi na hrbtu po strmih hercegovskih skalah na vrh Šipovca.<ref>{{cite web|url=https://www.vecernji.ba/vijesti/brdo-krizevac-i-zavjetni-kriz-kroz-povijest-1307484|title=Brdo Križevac i zavjetni križ kroz povijest|publisher=vecernji.ba|author=Mile Pavlović|place=|language=hr|date=18. marec 2019|accessdate=9. april 2023}}</ref> 16. marca 1934 je bila ob vznožju križa darovana prva sveta maša. Septembra 1935 je škof Alojzije Mišić odredil, da se praznik Povišanja svetega križa praznuje v Medžugorju vsako leto prvo nedeljo po prazniku Marijinega rojstva in da se maša obhaja na Križevcu. Križevac je tudi ime praznika Povišanja svetega križa v župniji Medžugorje. V tednu pred praznikom je križ ponoči osvetljen s tisoči lučmi, ki oznanjajo bližajoči se praznik. Križev pot je bil izdelan v Italiji. Na Križevcu je tudi spomenik frančiškanskemu duhovniku Slavku Barbariću, ki je umrl med vzponom na Križevac. == Glej tudi == *[[Križevac, Kalinovik]]. Ta hrib stoji na levem bregu reke Neretve, 30 km južno od Sarajeva ter 35 km vzhodno od Mostarja.<ref>{{cite web|url=https://mapcarta.com/18879116/Map|title=Križevac - map|publisher=mapcarta.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=4. november 2026}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sl}} *[https://www.medjugorje.si/arhiv/krizevac.htm Križevec] *[https://www.naizlet.si/medjugorje-podbrdo-in-krizevac/ Podbrdo, Medjugorje in Križevec – Na izlet] ;{{ikona hr}} *[https://tzcitluk.ba/en/krizevac/ Križevac - Turistička zajednica Čitluk] *[https://www.vecernji.ba/vijesti/brdo-krizevac-i-zavjetni-kriz-kroz-povijest-1307484 Brdo Križevac i zavjetni križ kroz povijest - www.vecernji.ba] ;{{ikona en}} *[https://www.medjugorjemir.org/CrossMountain.htm Cross Mountain] *[https://medjugorjeca.org/krizevac-cross-mountain Krizevac – Cross Mountain | Medjugorje Centre of Canada] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Gore v Bosni in Hercegovini]] [[Kategorija:Medžugorje]] [[Kategorija:Romarska središča]] 517x2bz5h5aslr1o7mdfbioyqk8vood 6774975 6774971 2026-11-04T23:43:01Z Stebunik 55592 /* Zunanje povezave */ 6774975 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{glavni|Medžugorje|Bijakovići|Marijina prikazovanja v Medžugorju}} {{drugipomeni2|Križevci}} {{drugipomeni2|Križevec}} {{Infobox mountain | name = Križevec | image = Medjugorje cross.jpg | image_caption = Križ na vrhu hriba Križevec, po katerem je dobil hrib svoje ime; prej se je imenoval Šipovec | pushpin_map = Bosna in Hercegovina | map_caption = Bosna in Hercegovina | pushpin_label_position = top | listing = | translation = Hrib s križem | location = [[Bosna in Hercegovina]] | range = [[Dinarsko gorovje]] | coordinates = | coordinates_ref = | topo = | type = | age = | first_ascent = | easiest_route = iz strani Medžugorja | mapframe = yes | mapframe-zoom = 9 | mapframe-wikidata = yes }} '''Križevec''' ({{lang-en|Cross Mount}}; {{lang-hr|Križevac}}) je 520 metrov visok [[hrib]], ki stoji kak kilometer južno od marijanskega romarskega središča [[Medžugorje|Medžugorja]] ter kaka dva km od desnega brega reke [[Neretva|Neretve]] v [[BIH|Bosni in Hercegovini]]. Njegovo staro ime je Šipovac, praktično povezan s hribom Crnica, ob vznožju katerega se nahaja kraj Podbrdo, kjer so se začela domnevna [[Marijina prikazovanja v Medžugorju]] začetka domnevnih Marijinih prikazovanj . == Opis == Križevec je skupaj s [[Podbrdo, Medžugorje|Podbrdom]] in župnijsko [[Cerkev sv. Jakoba, Medžugorje|Cerkvijo sv. Jakoba]] ena od treh temeljnih pobožnih točk za romarje v Međugorje. Na vrhu hriba je bil v čast svetega leta odrešenja 1933–1934 postavljen monumentalni križ, visok 8,5 metra in širok 3,5 metra, ki so ga postavili župljani Međugorja. Gradnja križa se je začela leta 1933 in je bila končana leta 1934, od takrat pa se Šipovac imenuje Križevac. Eden od razlogov, ki je spodbudil prebivalstvo k postavitvi križa, je bilo močno deževje, ki je ogrožalo pridelke, zato je takratni župnik Bernardin Smoljan pozval župljane, naj kljub revščini postavijo križ v spomin na 1900. obletnico Kristusovega trpljenja in smrti na križu, drug razlog pa je bila prošnja takratnega papeža Pija XI., da se v čast velike obletnice na vrhovih hribov po vsem svetu postavijo kipi. V samem ročaju križa so shranjeni relikvije pravega Jezusovega križa, ki so jih za to priložnost dobili iz Rima.<ref>{{cite web|url=https://www.marijanskizavjet.hr/krizevac-brdo-ukazanja-plavi-kriz/|title= KRIŽEVAC, BRDO UKAZANJA, PLAVI KRIŽ |publisher= Marijanski zavjet za domovinu |author=|place=|language=hr|date=|accessdate=9. april 2023}}</ref> To je bila za župljane Medžugorja resnično velika žrtev, saj so morali ves material za gradnjo armiranobetonskega križa (gramoz, cement, železo, vodo in potrebno opremo) več dni nositi na hrbtu po strmih hercegovskih skalah na vrh Šipovca.<ref>{{cite web|url=https://www.vecernji.ba/vijesti/brdo-krizevac-i-zavjetni-kriz-kroz-povijest-1307484|title=Brdo Križevac i zavjetni križ kroz povijest|publisher=vecernji.ba|author=Mile Pavlović|place=|language=hr|date=18. marec 2019|accessdate=9. april 2023}}</ref> 16. marca 1934 je bila ob vznožju križa darovana prva sveta maša. Septembra 1935 je škof Alojzije Mišić odredil, da se praznik Povišanja svetega križa praznuje v Medžugorju vsako leto prvo nedeljo po prazniku Marijinega rojstva in da se maša obhaja na Križevcu. Križevac je tudi ime praznika Povišanja svetega križa v župniji Medžugorje. V tednu pred praznikom je križ ponoči osvetljen s tisoči lučmi, ki oznanjajo bližajoči se praznik. Križev pot je bil izdelan v Italiji. Na Križevcu je tudi spomenik frančiškanskemu duhovniku Slavku Barbariću, ki je umrl med vzponom na Križevac. == Glej tudi == *[[Križevac, Kalinovik]]. Ta hrib stoji na levem bregu reke Neretve, 30 km južno od Sarajeva ter 35 km vzhodno od Mostarja.<ref>{{cite web|url=https://mapcarta.com/18879116/Map|title=Križevac - map|publisher=mapcarta.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=4. november 2026}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sl}} *[https://www.medjugorje.si/arhiv/krizevac.htm Križevec] *[https://www.naizlet.si/medjugorje-podbrdo-in-krizevac/ Podbrdo, Medjugorje in Križevec – Na izlet] ;{{ikona hr}} *[https://tzcitluk.ba/en/krizevac/ Križevac - Turistička zajednica Čitluk] *[https://www.vecernji.ba/vijesti/brdo-krizevac-i-zavjetni-kriz-kroz-povijest-1307484 Brdo Križevac i zavjetni križ kroz povijest - www.vecernji.ba] ;{{ikona en}} *[https://www.medjugorjemir.org/CrossMountain.htm Cross Mountain] *[https://medjugorjeca.org/krizevac-cross-mountain Krizevac – Cross Mountain | Medjugorje Centre of Canada] *[https://mysticpost.com/medjugorje-the-blessed-and-little-known-history-of-the-great-cross-overlooking-mount-krizevac/ Mystic Post] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Gore v Bosni in Hercegovini]] [[Kategorija:Medžugorje]] [[Kategorija:Romarska središča]] l9bikfivslhwjmj37vyl6tjlwnqo7to 6774976 6774975 2026-11-04T23:47:11Z Stebunik 55592 /* Zunanje povezave */ 6774976 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{glavni|Medžugorje|Bijakovići|Marijina prikazovanja v Medžugorju}} {{drugipomeni2|Križevci}} {{drugipomeni2|Križevec}} {{Infobox mountain | name = Križevec | image = Medjugorje cross.jpg | image_caption = Križ na vrhu hriba Križevec, po katerem je dobil hrib svoje ime; prej se je imenoval Šipovec | pushpin_map = Bosna in Hercegovina | map_caption = Bosna in Hercegovina | pushpin_label_position = top | listing = | translation = Hrib s križem | location = [[Bosna in Hercegovina]] | range = [[Dinarsko gorovje]] | coordinates = | coordinates_ref = | topo = | type = | age = | first_ascent = | easiest_route = iz strani Medžugorja | mapframe = yes | mapframe-zoom = 9 | mapframe-wikidata = yes }} '''Križevec''' ({{lang-en|Cross Mount}}; {{lang-hr|Križevac}}) je 520 metrov visok [[hrib]], ki stoji kak kilometer južno od marijanskega romarskega središča [[Medžugorje|Medžugorja]] ter kaka dva km od desnega brega reke [[Neretva|Neretve]] v [[BIH|Bosni in Hercegovini]]. Njegovo staro ime je Šipovac, praktično povezan s hribom Crnica, ob vznožju katerega se nahaja kraj Podbrdo, kjer so se začela domnevna [[Marijina prikazovanja v Medžugorju]] začetka domnevnih Marijinih prikazovanj . == Opis == Križevec je skupaj s [[Podbrdo, Medžugorje|Podbrdom]] in župnijsko [[Cerkev sv. Jakoba, Medžugorje|Cerkvijo sv. Jakoba]] ena od treh temeljnih pobožnih točk za romarje v Međugorje. Na vrhu hriba je bil v čast svetega leta odrešenja 1933–1934 postavljen monumentalni križ, visok 8,5 metra in širok 3,5 metra, ki so ga postavili župljani Međugorja. Gradnja križa se je začela leta 1933 in je bila končana leta 1934, od takrat pa se Šipovac imenuje Križevac. Eden od razlogov, ki je spodbudil prebivalstvo k postavitvi križa, je bilo močno deževje, ki je ogrožalo pridelke, zato je takratni župnik Bernardin Smoljan pozval župljane, naj kljub revščini postavijo križ v spomin na 1900. obletnico Kristusovega trpljenja in smrti na križu, drug razlog pa je bila prošnja takratnega papeža Pija XI., da se v čast velike obletnice na vrhovih hribov po vsem svetu postavijo kipi. V samem ročaju križa so shranjeni relikvije pravega Jezusovega križa, ki so jih za to priložnost dobili iz Rima.<ref>{{cite web|url=https://www.marijanskizavjet.hr/krizevac-brdo-ukazanja-plavi-kriz/|title= KRIŽEVAC, BRDO UKAZANJA, PLAVI KRIŽ |publisher= Marijanski zavjet za domovinu |author=|place=|language=hr|date=|accessdate=9. april 2023}}</ref> To je bila za župljane Medžugorja resnično velika žrtev, saj so morali ves material za gradnjo armiranobetonskega križa (gramoz, cement, železo, vodo in potrebno opremo) več dni nositi na hrbtu po strmih hercegovskih skalah na vrh Šipovca.<ref>{{cite web|url=https://www.vecernji.ba/vijesti/brdo-krizevac-i-zavjetni-kriz-kroz-povijest-1307484|title=Brdo Križevac i zavjetni križ kroz povijest|publisher=vecernji.ba|author=Mile Pavlović|place=|language=hr|date=18. marec 2019|accessdate=9. april 2023}}</ref> 16. marca 1934 je bila ob vznožju križa darovana prva sveta maša. Septembra 1935 je škof Alojzije Mišić odredil, da se praznik Povišanja svetega križa praznuje v Medžugorju vsako leto prvo nedeljo po prazniku Marijinega rojstva in da se maša obhaja na Križevcu. Križevac je tudi ime praznika Povišanja svetega križa v župniji Medžugorje. V tednu pred praznikom je križ ponoči osvetljen s tisoči lučmi, ki oznanjajo bližajoči se praznik. Križev pot je bil izdelan v Italiji. Na Križevcu je tudi spomenik frančiškanskemu duhovniku Slavku Barbariću, ki je umrl med vzponom na Križevac. == Glej tudi == *[[Križevac, Kalinovik]]. Ta hrib stoji na levem bregu reke Neretve, 30 km južno od Sarajeva ter 35 km vzhodno od Mostarja.<ref>{{cite web|url=https://mapcarta.com/18879116/Map|title=Križevac - map|publisher=mapcarta.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=4. november 2026}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sl}} *[https://www.medjugorje.si/arhiv/krizevac.htm Križevec] *[https://www.naizlet.si/medjugorje-podbrdo-in-krizevac/ Podbrdo, Medjugorje in Križevec – Na izlet] ;{{ikona hr}} *[https://tzcitluk.ba/en/krizevac/ Križevac - Turistička zajednica Čitluk] *[https://www.vecernji.ba/vijesti/brdo-krizevac-i-zavjetni-kriz-kroz-povijest-1307484 Brdo Križevac i zavjetni križ kroz povijest - www.vecernji.ba] ;{{ikona en}} *[https://www.medjugorjemir.org/CrossMountain.htm Cross Mountain] *[https://medjugorjeca.org/krizevac-cross-mountain Krizevac – Cross Mountain | Medjugorje Centre of Canada] *[https://mysticpost.com/medjugorje-the-blessed-and-little-known-history-of-the-great-cross-overlooking-mount-krizevac/ Mystic Post] *[https://croatiawanderlust.com/day-trips-from-split/ 13 Unforgettable Day Trips From Split – CroatiaWanderlust] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Gore v Bosni in Hercegovini]] [[Kategorija:Medžugorje]] [[Kategorija:Romarska središča]] jd0fwia9wa67jdz62xdmq3b1bw1t85h 6774978 6774976 2026-11-04T23:49:25Z Stebunik 55592 /* Zunanje povezave */ 6774978 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{glavni|Medžugorje|Bijakovići|Marijina prikazovanja v Medžugorju}} {{drugipomeni2|Križevci}} {{drugipomeni2|Križevec}} {{Infobox mountain | name = Križevec | image = Medjugorje cross.jpg | image_caption = Križ na vrhu hriba Križevec, po katerem je dobil hrib svoje ime; prej se je imenoval Šipovec | pushpin_map = Bosna in Hercegovina | map_caption = Bosna in Hercegovina | pushpin_label_position = top | listing = | translation = Hrib s križem | location = [[Bosna in Hercegovina]] | range = [[Dinarsko gorovje]] | coordinates = | coordinates_ref = | topo = | type = | age = | first_ascent = | easiest_route = iz strani Medžugorja | mapframe = yes | mapframe-zoom = 9 | mapframe-wikidata = yes }} '''Križevec''' ({{lang-en|Cross Mount}}; {{lang-hr|Križevac}}) je 520 metrov visok [[hrib]], ki stoji kak kilometer južno od marijanskega romarskega središča [[Medžugorje|Medžugorja]] ter kaka dva km od desnega brega reke [[Neretva|Neretve]] v [[BIH|Bosni in Hercegovini]]. Njegovo staro ime je Šipovac, praktično povezan s hribom Crnica, ob vznožju katerega se nahaja kraj Podbrdo, kjer so se začela domnevna [[Marijina prikazovanja v Medžugorju]] začetka domnevnih Marijinih prikazovanj . == Opis == Križevec je skupaj s [[Podbrdo, Medžugorje|Podbrdom]] in župnijsko [[Cerkev sv. Jakoba, Medžugorje|Cerkvijo sv. Jakoba]] ena od treh temeljnih pobožnih točk za romarje v Međugorje. Na vrhu hriba je bil v čast svetega leta odrešenja 1933–1934 postavljen monumentalni križ, visok 8,5 metra in širok 3,5 metra, ki so ga postavili župljani Međugorja. Gradnja križa se je začela leta 1933 in je bila končana leta 1934, od takrat pa se Šipovac imenuje Križevac. Eden od razlogov, ki je spodbudil prebivalstvo k postavitvi križa, je bilo močno deževje, ki je ogrožalo pridelke, zato je takratni župnik Bernardin Smoljan pozval župljane, naj kljub revščini postavijo križ v spomin na 1900. obletnico Kristusovega trpljenja in smrti na križu, drug razlog pa je bila prošnja takratnega papeža Pija XI., da se v čast velike obletnice na vrhovih hribov po vsem svetu postavijo kipi. V samem ročaju križa so shranjeni relikvije pravega Jezusovega križa, ki so jih za to priložnost dobili iz Rima.<ref>{{cite web|url=https://www.marijanskizavjet.hr/krizevac-brdo-ukazanja-plavi-kriz/|title= KRIŽEVAC, BRDO UKAZANJA, PLAVI KRIŽ |publisher= Marijanski zavjet za domovinu |author=|place=|language=hr|date=|accessdate=9. april 2023}}</ref> To je bila za župljane Medžugorja resnično velika žrtev, saj so morali ves material za gradnjo armiranobetonskega križa (gramoz, cement, železo, vodo in potrebno opremo) več dni nositi na hrbtu po strmih hercegovskih skalah na vrh Šipovca.<ref>{{cite web|url=https://www.vecernji.ba/vijesti/brdo-krizevac-i-zavjetni-kriz-kroz-povijest-1307484|title=Brdo Križevac i zavjetni križ kroz povijest|publisher=vecernji.ba|author=Mile Pavlović|place=|language=hr|date=18. marec 2019|accessdate=9. april 2023}}</ref> 16. marca 1934 je bila ob vznožju križa darovana prva sveta maša. Septembra 1935 je škof Alojzije Mišić odredil, da se praznik Povišanja svetega križa praznuje v Medžugorju vsako leto prvo nedeljo po prazniku Marijinega rojstva in da se maša obhaja na Križevcu. Križevac je tudi ime praznika Povišanja svetega križa v župniji Medžugorje. V tednu pred praznikom je križ ponoči osvetljen s tisoči lučmi, ki oznanjajo bližajoči se praznik. Križev pot je bil izdelan v Italiji. Na Križevcu je tudi spomenik frančiškanskemu duhovniku Slavku Barbariću, ki je umrl med vzponom na Križevac. == Glej tudi == *[[Križevac, Kalinovik]]. Ta hrib stoji na levem bregu reke Neretve, 30 km južno od Sarajeva ter 35 km vzhodno od Mostarja.<ref>{{cite web|url=https://mapcarta.com/18879116/Map|title=Križevac - map|publisher=mapcarta.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=4. november 2026}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sl}} *[https://www.medjugorje.si/arhiv/krizevac.htm Križevec] *[https://www.naizlet.si/medjugorje-podbrdo-in-krizevac/ Podbrdo, Medjugorje in Križevec – Na izlet] *[https://www.hribi.net/gora/krizevac/65/972 Medjugorje - Križevac] ;{{ikona hr}} *[https://tzcitluk.ba/en/krizevac/ Križevac - Turistička zajednica Čitluk] *[https://www.vecernji.ba/vijesti/brdo-krizevac-i-zavjetni-kriz-kroz-povijest-1307484 Brdo Križevac i zavjetni križ kroz povijest - www.vecernji.ba] ;{{ikona en}} *[https://www.medjugorjemir.org/CrossMountain.htm Cross Mountain] *[https://medjugorjeca.org/krizevac-cross-mountain Krizevac – Cross Mountain | Medjugorje Centre of Canada] *[https://mysticpost.com/medjugorje-the-blessed-and-little-known-history-of-the-great-cross-overlooking-mount-krizevac/ Mystic Post] *[https://croatiawanderlust.com/day-trips-from-split/ 13 Unforgettable Day Trips From Split – CroatiaWanderlust] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Gore v Bosni in Hercegovini]] [[Kategorija:Medžugorje]] [[Kategorija:Romarska središča]] fit9imd48cgwvku82bvxw7xxy04v9c3 6775096 6774978 2026-11-05T09:51:57Z Stebunik 55592 /* Opis */ 6775096 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{glavni|Medžugorje|Bijakovići|Marijina prikazovanja v Medžugorju}} {{drugipomeni2|Križevci}} {{drugipomeni2|Križevec}} {{Infobox mountain | name = Križevec | image = Medjugorje cross.jpg | image_caption = Križ na vrhu hriba Križevec, po katerem je dobil hrib svoje ime; prej se je imenoval Šipovec | pushpin_map = Bosna in Hercegovina | map_caption = Bosna in Hercegovina | pushpin_label_position = top | listing = | translation = Hrib s križem | location = [[Bosna in Hercegovina]] | range = [[Dinarsko gorovje]] | coordinates = | coordinates_ref = | topo = | type = | age = | first_ascent = | easiest_route = iz strani Medžugorja | mapframe = yes | mapframe-zoom = 9 | mapframe-wikidata = yes }} '''Križevec''' ({{lang-en|Cross Mount}}; {{lang-hr|Križevac}}) je 520 metrov visok [[hrib]], ki stoji kak kilometer južno od marijanskega romarskega središča [[Medžugorje|Medžugorja]] ter kaka dva km od desnega brega reke [[Neretva|Neretve]] v [[BIH|Bosni in Hercegovini]]. Njegovo staro ime je Šipovac, praktično povezan s hribom Crnica, ob vznožju katerega se nahaja kraj Podbrdo, kjer so se začela domnevna [[Marijina prikazovanja v Medžugorju]] začetka domnevnih Marijinih prikazovanj . == Opis == Križevec je skupaj s [[Podbrdo, Medžugorje|Podbrdom]] in župnijsko [[Cerkev sv. Jakoba, Medžugorje|Cerkvijo sv. Jakoba]] ena od treh temeljnih nabožnih točk za medžugorske romarje. Križevec je božjepotna gora, ki se dviguje 520m nad svetovnoznanim romarskim središčem Medžugorjem<ref>Ta članek v slovenščini piše, da je Križevec visok 448m. Ni znano, od kod mu ta podatek; vsi drugi viri navajajo nadmorsko višio 520m</ref>. Z vrha je lep razgled proti dolini Neretve, Medjugorju in okoliškem hribovju, kjer se ob lepem vremenu lepo vidi [[Biokovo]] in [[Dinara]].<ref>{{cite web|url=https://www.hribi.net/gora/krizevac/65/972|title=Križevac|publisher=hribi.net|author=|place=|language=sl|date=|accessdate=3. november 2026}}</ref> == Zgodovina == Na vrhu hriba je bil v čast svetega leta odrešenja 1933–1934 postavljen monumentalni križ, visok 8,5 metra in širok 3,5 metra, ki so ga postavili župljani Međugorja. Gradnja križa se je začela leta 1933 in je bila končana leta 1934, od takrat pa se Šipovac imenuje Križevac. Eden od razlogov, ki je spodbudil prebivalstvo k postavitvi križa, je bilo močno deževje, ki je ogrožalo pridelke, zato je takratni župnik Bernardin Smoljan pozval župljane, naj kljub revščini postavijo križ v spomin na 1900. obletnico Kristusovega trpljenja in smrti na križu, drug razlog pa je bila prošnja takratnega papeža Pija XI., da se v čast velike obletnice na vrhovih hribov po vsem svetu postavijo kipi. V samem ročaju križa so shranjeni relikvije pravega Jezusovega križa, ki so jih za to priložnost dobili iz Rima.<ref>{{cite web|url=https://www.marijanskizavjet.hr/krizevac-brdo-ukazanja-plavi-kriz/|title= KRIŽEVAC, BRDO UKAZANJA, PLAVI KRIŽ |publisher= Marijanski zavjet za domovinu |author=|place=|language=hr|date=|accessdate=9. april 2023}}</ref> To je bila za župljane Medžugorja resnično velika žrtev, saj so morali ves material za gradnjo armiranobetonskega križa (gramoz, cement, železo, vodo in potrebno opremo) več dni nositi na hrbtu po strmih hercegovskih skalah na vrh Šipovca.<ref>{{cite web|url=https://www.vecernji.ba/vijesti/brdo-krizevac-i-zavjetni-kriz-kroz-povijest-1307484|title=Brdo Križevac i zavjetni križ kroz povijest|publisher=vecernji.ba|author=Mile Pavlović|place=|language=hr|date=18. marec 2019|accessdate=9. april 2023}}</ref> 16. marca 1934 je bila ob vznožju križa darovana prva sveta maša. Septembra 1935 je škof Alojzije Mišić odredil, da se praznik Povišanja svetega križa praznuje v Medžugorju vsako leto prvo nedeljo po prazniku Marijinega rojstva in da se maša obhaja na Križevcu. Križevac je tudi ime praznika Povišanja svetega križa v župniji Medžugorje. V tednu pred praznikom je križ ponoči osvetljen s tisoči lučmi, ki oznanjajo bližajoči se praznik. Križev pot je bil izdelan v Italiji. Na Križevcu je tudi spomenik frančiškanskemu duhovniku Slavku Barbariću, ki je umrl med vzponom na Križevac. == Glej tudi == *[[Križevac, Kalinovik]]. Ta hrib stoji na levem bregu reke Neretve, 30 km južno od Sarajeva ter 35 km vzhodno od Mostarja.<ref>{{cite web|url=https://mapcarta.com/18879116/Map|title=Križevac - map|publisher=mapcarta.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=4. november 2026}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sl}} *[https://www.medjugorje.si/arhiv/krizevac.htm Križevec] *[https://www.naizlet.si/medjugorje-podbrdo-in-krizevac/ Podbrdo, Medjugorje in Križevec – Na izlet] *[https://www.hribi.net/gora/krizevac/65/972 Medjugorje - Križevac] ;{{ikona hr}} *[https://tzcitluk.ba/en/krizevac/ Križevac - Turistička zajednica Čitluk] *[https://www.vecernji.ba/vijesti/brdo-krizevac-i-zavjetni-kriz-kroz-povijest-1307484 Brdo Križevac i zavjetni križ kroz povijest - www.vecernji.ba] ;{{ikona en}} *[https://www.medjugorjemir.org/CrossMountain.htm Cross Mountain] *[https://medjugorjeca.org/krizevac-cross-mountain Krizevac – Cross Mountain | Medjugorje Centre of Canada] *[https://mysticpost.com/medjugorje-the-blessed-and-little-known-history-of-the-great-cross-overlooking-mount-krizevac/ Mystic Post] *[https://croatiawanderlust.com/day-trips-from-split/ 13 Unforgettable Day Trips From Split – CroatiaWanderlust] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Gore v Bosni in Hercegovini]] [[Kategorija:Medžugorje]] [[Kategorija:Romarska središča]] q6zh218bcz07g9q17yr3rk3pu4w0t6d 6775099 6775096 2026-11-05T09:55:04Z Stebunik 55592 /* Zgodovina */ 6775099 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{glavni|Medžugorje|Bijakovići|Marijina prikazovanja v Medžugorju}} {{drugipomeni2|Križevci}} {{drugipomeni2|Križevec}} {{Infobox mountain | name = Križevec | image = Medjugorje cross.jpg | image_caption = Križ na vrhu hriba Križevec, po katerem je dobil hrib svoje ime; prej se je imenoval Šipovec | pushpin_map = Bosna in Hercegovina | map_caption = Bosna in Hercegovina | pushpin_label_position = top | listing = | translation = Hrib s križem | location = [[Bosna in Hercegovina]] | range = [[Dinarsko gorovje]] | coordinates = | coordinates_ref = | topo = | type = | age = | first_ascent = | easiest_route = iz strani Medžugorja | mapframe = yes | mapframe-zoom = 9 | mapframe-wikidata = yes }} '''Križevec''' ({{lang-en|Cross Mount}}; {{lang-hr|Križevac}}) je 520 metrov visok [[hrib]], ki stoji kak kilometer južno od marijanskega romarskega središča [[Medžugorje|Medžugorja]] ter kaka dva km od desnega brega reke [[Neretva|Neretve]] v [[BIH|Bosni in Hercegovini]]. Njegovo staro ime je Šipovac, praktično povezan s hribom Crnica, ob vznožju katerega se nahaja kraj Podbrdo, kjer so se začela domnevna [[Marijina prikazovanja v Medžugorju]] začetka domnevnih Marijinih prikazovanj . == Opis == Križevec je skupaj s [[Podbrdo, Medžugorje|Podbrdom]] in župnijsko [[Cerkev sv. Jakoba, Medžugorje|Cerkvijo sv. Jakoba]] ena od treh temeljnih nabožnih točk za medžugorske romarje. Križevec je božjepotna gora, ki se dviguje 520m nad svetovnoznanim romarskim središčem Medžugorjem<ref>Ta članek v slovenščini piše, da je Križevec visok 448m. Ni znano, od kod mu ta podatek; vsi drugi viri navajajo nadmorsko višio 520m</ref>. Z vrha je lep razgled proti dolini Neretve, Medjugorju in okoliškem hribovju, kjer se ob lepem vremenu lepo vidi [[Biokovo]] in [[Dinara]].<ref>{{cite web|url=https://www.hribi.net/gora/krizevac/65/972|title=Križevac|publisher=hribi.net|author=|place=|language=sl|date=|accessdate=3. november 2026}}</ref> == Zgodovina == Na vrhu hriba je bil v čast svetega leta odrešenja 1933–1934 postavljen monumentalni križ, visok 8,5 metra in širok 3,5 metra, ki so ga postavili župljani Međugorja. Gradnja križa se je začela leta 1933 in je bila končana leta 1934, od takrat pa se Šipovac imenuje Križevac. Eden od razlogov, ki je spodbudil prebivalstvo k postavitvi križa, je bilo močno deževje, ki je ogrožalo pridelke, zato je takratni župnik Bernardin Smoljan pozval župljane, naj kljub revščini postavijo križ v spomin na 1900. obletnico Kristusovega trpljenja in smrti na križu, drug razlog pa je bila prošnja takratnega papeža Pija XI., da se v čast velike obletnice na vrhovih hribov po vsem svetu postavijo kipi. V samem ročaju križa so shranjeni relikvije pravega Jezusovega križa, ki so jih za to priložnost dobili iz Rima.<ref>{{cite web|url=https://www.marijanskizavjet.hr/krizevac-brdo-ukazanja-plavi-kriz/|title= KRIŽEVAC, BRDO UKAZANJA, PLAVI KRIŽ |publisher= Marijanski zavjet za domovinu |author=|place=|language=hr|date=|accessdate=9. april 2023}}</ref> To je bila za župljane Medžugorja resnično velika žrtev, saj so morali ves material za gradnjo armiranobetonskega križa (gramoz, cement, železo, vodo in potrebno opremo) več dni nositi na hrbtu po strmih hercegovskih skalah na vrh Šipovca.<ref>{{cite web|url=https://www.vecernji.ba/vijesti/brdo-krizevac-i-zavjetni-kriz-kroz-povijest-1307484|title=Brdo Križevac i zavjetni križ kroz povijest|publisher=vecernji.ba|author=Mile Pavlović|place=|language=hr|date=18. marec 2019|accessdate=9. april 2023}}</ref> == Pobožnosti == 16. marca 1934 je bila ob vznožju križa darovana prva sveta maša. Septembra 1935 je škof Alojzij Mišić odredil, da se praznik Povišanja svetega križa praznuje v Medžugorju vsako leto prvo nedeljo po prazniku Marijinega rojstva in da se maša obhaja na Križevcu. Križevac je tudi ime praznika Povišanja svetega križa v župniji Medžugorje. V tednu pred praznikom je križ ponoči osvetljen s tisoči lučmi, ki oznanjajo bližajoči se praznik. Križev pot je bil izdelan v Italiji. Na Križevcu je tudi spomenik frančiškanskemu duhovniku Slavku Barbariću, ki je umrl med vzponom na Križevac. == Glej tudi == *[[Križevac, Kalinovik]]. Ta hrib stoji na levem bregu reke Neretve, 30 km južno od Sarajeva ter 35 km vzhodno od Mostarja.<ref>{{cite web|url=https://mapcarta.com/18879116/Map|title=Križevac - map|publisher=mapcarta.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=4. november 2026}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sl}} *[https://www.medjugorje.si/arhiv/krizevac.htm Križevec] *[https://www.naizlet.si/medjugorje-podbrdo-in-krizevac/ Podbrdo, Medjugorje in Križevec – Na izlet] *[https://www.hribi.net/gora/krizevac/65/972 Medjugorje - Križevac] ;{{ikona hr}} *[https://tzcitluk.ba/en/krizevac/ Križevac - Turistička zajednica Čitluk] *[https://www.vecernji.ba/vijesti/brdo-krizevac-i-zavjetni-kriz-kroz-povijest-1307484 Brdo Križevac i zavjetni križ kroz povijest - www.vecernji.ba] ;{{ikona en}} *[https://www.medjugorjemir.org/CrossMountain.htm Cross Mountain] *[https://medjugorjeca.org/krizevac-cross-mountain Krizevac – Cross Mountain | Medjugorje Centre of Canada] *[https://mysticpost.com/medjugorje-the-blessed-and-little-known-history-of-the-great-cross-overlooking-mount-krizevac/ Mystic Post] *[https://croatiawanderlust.com/day-trips-from-split/ 13 Unforgettable Day Trips From Split – CroatiaWanderlust] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Gore v Bosni in Hercegovini]] [[Kategorija:Medžugorje]] [[Kategorija:Romarska središča]] rn2lr73prvikrvkj0yucrdkf9lcdco5 0 610726 6774762 2026-11-04T12:30:44Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6774762 wikitext text/x-wiki {{Infobox religious building | name = Mavzolej emirjev Kara Kojunlu | image = Emir Pir-Hussein Mausoleum, Argavand Southeast.jpg | caption = Jugovzhodna fasada mavzoleja emirja Pir-Huseina v Argavandu | pushpin_map = Armenija | pushpin_map_size = 275 | coordinates = {{coord|40.156328|44.439759|display=inline,title}} | location = [[Argavand, Ararat|Argavand]], Ararat (provinca), {{flag|Armenija}} | religious_affiliation = [[Islam]] | rite = | region = | province = | district = | consecration_year = | status = | leadership = | website = | architect = | architecture_type = Mavzolej/grobni stolp | architecture_style = [[Islamska arhitektura]] | facade_direction = vzhod | completed = 1413 | construction_cost = | capacity = | length = | width = | width_nave = | height_max = | dome_quantity = 1 | dome_height_outer = | dome_height_inner = | dome_dia_outer = | dome_dia_inner = | minaret_quantity = | minaret_height = | spire_quantity = | spire_height = | materials = [[Tuf]] (stolp), [[opeka]] (kupola), modro glazirane keramične ploščice (dekorativna obroba) }} '''Mavzolej emirjev Kara Kojunlu''' ({{langx|hy|Կարա-Կոյունլուների դամբարան}}) je [[mavzolej]] iz 15. stoletja, ki stoji v vasi Argavand v provinci Ararat, na obrobju armenske prestolnice [[Erevan]]. Leta 1413 ga je dal postaviti lokalni vladar Pir Husein – najverjetneje nad grobom svojega očeta Saada – v času vladavine rodbine [[Kara Kojunlu]]. Ta turkmenska rodbina je v 15. stoletju vladala [[Armenija|Armeniji]], večjemu delu [[Iran]]a in drugim ozemljem. Predvideva se, da je lokacija služila kot dinastično pokopališče emirja Saada oziroma njegovih naslednikov. == Zgodovina == Mavzolej ima arabski napis, ki navaja, da ga je zgradil emir Pir Husein, sin pokojnega emirja Saada, leta 1413 (816 po [[hidžra|hidžri]]), med vladavino sovladarjev Kara Kojunlu Pir Budak in Kara Jusuf. Najverjetneje je Pir Husein zgradil mavzolej nad grobom svojega očeta, čeprav je možno tudi, da ga je zgradil zase. Pir Husein je omenjen kot poglavar regije Ararat v armenskem kolofonu iz leta 1411, kar nakazuje, da je bil njegov oče mrtev že 2–3 leta, ko je zgradil mavzolej.<ref name=":0">{{Cite journal |last=Papazian |first=H. D. |date=1960 |title=Ōtar tirapetutʻyuně Araratyan erkrum (ZhE d.) |script-title=hy:Օտար տիրապետությունը Արարատյան երկրում (ԺԵ դ.) |trans-title=Foreign rule in the Ararat region (15th c.) |url=https://arar.sci.am/dlibra/publication/119451/edition/108765/content |journal=HSSṚ GA Teghekagir hasarakakan gitutʻyunneri |language=hy |issue=7–8 |pages=23–25}}</ref> Saad je bil vodja turškega plemena. Njegovi privrženci, ki so postali znani kot Saadlu, so bili med tistimi turškimi plemeni, ki so spremljala [[Timur Lenk|Timurja]] iz Srednje Azije.<ref>{{cite book |last1=Bournoutian |first1=George A. |author-link= |title=The Khanate of Erevan Under Qajar Rule: 1795–1828 |date=1992 |publisher=Mazda Publishers |isbn=978-0939214181 |location=Costa Mesa, CA |pages=2}}</ref> Po Timurjevem pohodu leta 1387 v Armenijo je Saad svojo oblast vzpostavil v bližini Erevana. Območje, kjer so se Saadlu naselili, je postalo znano kot Chukhur-Saad (ali Chokhur-e Saad, 'Saadska dolina'), ime, ki se je kasneje uporabilo za širšo okolico.<ref name=":0" /> Po mnenju prebivalcev Argavanda so nekoč obstajali drugi (nekje pred letom 1960), veliko manjši mavzoleji v bližini, ki so bili uničeni in katerih kamni so bili kasneje uporabljeni za druge strukture na tem območju. Zato je verjetno, da je območje služilo kot dinastično pokopališče Emirja Saada ali njegovih naslednikov. Po mnenju Hakoba Papaziana prisotnost takega dinastičnega pokopališča nakazuje, da je emirju Saadu uspelo vzpostaviti svojo oblast nad deželami na levem bregu reke [[Aras (reka)|Aras]] v začetku 15. stoletja; poleg tega njegova bližina Erevanu nakazuje, da je mesto služilo kot sedež teh vladarjev.<ref name=":0" /> Grobnica je bila obnovljena in slovesno ponovno odprta za javnost leta 2002.<ref>{{cite news |last1=Danielian |first1=Gayane |title=Seljuk Tomb In Armenia Reopened After Renovation |url=https://www.azatutyun.am/a/1567349.html |work=azatutyun.am |agency=RFE/RL |date=11 January 2002}}</ref> Decembra 2012 je bilo med srečanjem na visoki ravni med Armenijo in [[Turkmenistan]]om<ref>[http://www.turkmenistan.ru/ru/articles/38071.html turkmenistan.ru]</ref><ref>[http://www.turkmenistan.gov.tm/?id=2832 Official visit to Armenia ended]</ref> predlagana skupna obnova spomenika in njegove kupole.<ref>[http://www.turkmenistan.gov.tm/?id=3550 Mausoleum of Turkmen Emirs]</ref> Junija 2013 je bil predstavljen projekt obnove mavzoleja,<ref>[http://turkmenistan.gov.tm/?id=4184 News of Turkmenistan]</ref> februarja 2015 pa se je po naročilu Ministrstva za kulturo Armenije začela rekonstrukcija in popravilo mavzoleja s strani armenskega gradbenega podjetja. Obstaja sporazum med Ministrstvom za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Armenije in Ministrstvom za kulturo Turkmenistana. == Arhitektura == Mavzolej rodbine Kara Kojunlu ima desetkotni tloris. Vsaka od fasad spomenika se dviga od vznožja stolpa do polovice višine kupole. Arhitekturno je stavba razdeljena na tri dele: spodnji del z vhodom, srednji del z dvema oknoma in okrasnimi elementi ter zgornji del, ki ga tvori [[kupola]]. Glavni del stolpa je zgrajen iz [[tuf]]a, medtem ko je bila za gradnjo kupole kot osnovni material uporabljena [[opeka]]. Med okrasne elemente sodi pas modrih in turkiznih glaziranih keramičnih ploščic, ki je še vedno viden na zgornjem delu stolpa – tik pod vznožjem kupole in nad napisom. Pod pasom ploščic je dekorativni profil, zgornji del nagrobnega stolpa pa obdaja [[friz]] v bas [[relief (umetnost)|reliefu]] z arabskim napisom, ki se začne z znano suro iz [[Koran]]a. V nadaljevanju napis slavi emirja Pir Huseina, sina Saada. Napis pravi:<ref name="Kiesling">{{cite book|last=Kiesling |first=Brady| year=2005 |title=Rediscovering Armenia: Guide| edition= 2nd| publisher=Matit Graphic Design Studio| location=Yerevan| pages=62–63| isbn=99941-0-121-8}}</ref> {{quote|V imenu Alaha, usmiljenega in milostnega! Alah ... ni božanstva razen Njega, Živega in Večnega. Ne prevzameta ga dremanje ne spanje. Njegovo je vse, kar je v nebesih in na zemlji. Kdo bi lahko posredoval pri Njem brez Njegovega dovoljenja? On ve, kaj je bilo pred njimi in kaj bo za njimi, oni pa od Njegovega znanja ne dojamejo ničesar, razen tistega, kar On želi. Njegov prestol obsega nebesa in zemljo, varovanje obojega pa Mu ne predstavlja bremena. On je zares vzvišen in mogočen. Gradnjo tega blagoslovljenega nagrobnika (''kubbe'') je odredil najveličastnejši in najplemenitejši mož, znan po svoji izjemni velikodušnosti in plemenitosti duha – opora kraljem in sultanom, zatočišče za šibke in revne, varuh učenjakov in iskalcev znanja, dobrotnik revnih in popotnikov, v ponos državi in ​​veri – emir Pir-Husein, sin pokojnega emirja Saada (naj bo deležen božjega usmiljenja in sprejet v Njegovo varstvo) ... naj mu bo zemlja lahka ... v času vladavine velikega sultana, nadvse radodarnega hakana, sultana sultanov na Vzhodu in Zahodu, opore državi in ​​veri – Pir Budak Kana in Jusufa Nojana ... naj Alah utrdi in ohrani njuno oblast; petnajstega dne meseca radžaba leta 816 (11. oktobra 1413).}} V notranjost mavzoleja vodi en sam vhod. Na severni in južni fasadi sta nameščeni dve majhni pravokotni okni, umeščeni na sredino med zgornjim in spodnjim delom stolpa. ==Galerija== <gallery> Image:Argavand Mausoleum Dome.jpg|Kupola mavzoleja z arabskim napisom Image:Emir Pir-Hussein Mausoleum, Argavand Southwest.jpg|Jugozahodna fasada mavzoleja Image:Argavand Funerary Tower3.JPG|Detajl napisa Image:08 Chardin old Yerevan tower.jpg|Stara risba mavzoleja </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Mausoleum of Turkmen emirs}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Erevanu]] [[Kategorija:Mavzoleji v Armeniji]] [[Kategorija:Islamska arhitektura]] o1p1aamgjuhndqrwta9s7t8v2i2rcut 1 610727 6774763 2026-11-04T12:31:40Z Ljuba24b 92351 nova stran z vsebino: »{{Armensko-slovenski urejaton|uporabnik=Ljuba24b}}« 6774763 wikitext text/x-wiki {{Armensko-slovenski urejaton|uporabnik=Ljuba24b}} b0417v7msp4rwu0enqtz9rz75mikpw3 0 610728 6774789 2026-11-04T13:47:43Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6774789 wikitext text/x-wiki {{Infobox historic site | name = Artašat | native_name = Արտաշատ | native_name_lang = | other_name = | image = Mount Ararat and Khor Virap Monastery 2, Ararat Plain, Armenia.jpg | caption = Pogled na samostan [[Khor Virap]]. Na griču, kjer je zgrajen samostan, je stalo antično mesto Artašat (blizu vasi Lusarat). | locmapin = Armenija | coordinates = {{coord|39|53|06|N|44|34|35|E|display=inline,title}} | location = Južno od sodobnega mesta [[Artašat]], provinca Ararat, [[Armenija]] | region = | type = | part_of = | length = | width = | area = | height = | builder = kralj [[Artaksij I.]] | material = | built = 176 pr. n. št.{{sfn|Hewsen|1986}} | abandoned = 7. stoletje | epochs = | cultures = | dependency_of = | occupants = | events = | excavations = | archaeologists = | condition = | owner = | management = | public_access = | website = | notes = }} [[File:Bains publics artaxata arménie.jpg|thumb|Javno kopališče]] '''Artašat''' ({{jezik-hy|Արտաշատ}}), v helenizirani obliki Artaksata ({{langx|grc|Ἀρτάξατα}}) in Artaksiasata ({{langx|grc|Ἀρταξιάσατα|label=none}}),{{sfn|Strabo, ''Geography''|loc=[https://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=urn:cts:greekLit:tlg0099.tlg001.perseus-grc1:11.14.6 11.14.6]}} je bilo pomembno mesto in trgovsko središče antične [[Armenija|Armenije]]. Od ustanovitve leta 176 pr. n. št. pa do leta 120 n. št. je – z nekaj prekinitvami – služilo kot prestolnica [[Armensko kraljestvo (antika)|Armenskega kraljestva]]. Ustanovljeno je bilo v času vladavine kralja [[Artaksij I.|Artaksija I.]] (Artašesa), ustanovitelja rodbine [[Artaksiadi|Artaksiadov]]. Njegove ruševine ležijo v provinci Ararat v današnji Armeniji, na levem bregu reke [[Aras (reka)|Aras]], na mestu, kjer stoji samostan [[Khor Virap]]. Med 1. in 5. stoletjem n. št. je bilo mesto večkrat porušeno in znova zgrajeno, nato pa dokončno opuščeno. Ostanki mogočnega mestnega obzidja in nekaterih stavb so vidni še danes.{{sfn|Tiratsʻyan|1976}} == Ime == [[File:Mount Ararat (Robert Ker Porter).jpg|thumb|Risba gore Ararat z antičnim mestom]] Ime mesta je iranskega izvora. Ime ''Artaksata/Artašat'' je mogoče razlagati kot »radost Arte (resnice)«,{{sfn|Hewsen|1986}} čeprav gre pravzaprav za skrajšano obliko imena ''Artakšas-šat'', kar pomeni »radost Artaksija«; to potrjuje tudi alternativna grška oblika ''Artaxiasata''.{{Sfn|Chaumont|1986}}{{Sfn|Garsoïan|1997b|p=49}} ''Artakšat'' je dobil ime po svojem ustanovitelju, Artaksiju I., podobno kot so mesta Aršamašat, Eruandašat in Zarišat dobila imena po svojih ustanoviteljih.{{Sfn|Garsoïan|1997b|p=50}} V 1. stoletju n. št. je mesto za kratek čas dobilo ime ''Neroneia'', potem ko ga je armenski kralj [[Tiridat I.]] obnovil s pomočjo rimskega cesarja [[Neron]]a.[1] Artakšat je bil znana tudi pod imenom ''Ostan Hajoc'', kar pomeni »dvor/sedež Armencev«; tako se je imenovala tudi pokrajina (kanton), v kateri je mesto ležalo. == Zgodovina in arheologija == === Ustanovitev in vzpon === [[File:Plan citadelles.jpg|thumb|left|Splošni načrt akropole v Artakšatu; griči so označeni z rimskimi številkami (grič I – grič VIII). Avtor: Armen Tonikjan]] [[File:Forteresse urartéenne artaxata.jpg|thumb|left|Načrt severne utrdbe na griču I. Avtor: Armen Tonikjan]] Kralj Artaksij I. je leta 176 pr. n. št. ustanovil Artašat kot svojo novo prestolnico. Mesto je ležalo v pokrajini Ostan Hajoc (znotraj province Ajrarat), na polotoku z devetimi griči ob sotočju rek Aras in Mecamor.{{Sfn|Garsoïan|1997b|p=49}}{{sfn|Tiratsʻyan|1976}} Arheološke najdbe kažejo, da je bil Artašat zgrajen na ostankih starejše urartske naselbine. [[File:Forterresse acropole artaxata ok.jpg|thumb|Stara fotografija izkopavanj z urartskimi zgradbami]] Zgodbo o ustanovitvi mesta podaja armenski zgodovinar Movses Horenaci: »Artašes [Artaksij] je odpotoval do sotočja rek Jerask in Mecamor ter si, ker mu je bil tamkajšnji grič všeč, izbral to lokacijo za svoje novo mesto, ki ga je poimenoval po sebi.«{{sfn|Movses Khorenatsʻi|1997|p=164|loc=2.49}} Grška zgodovinarja [[Plutarh]] in [[Strabon]] navajata apokrifno zgodbo, po kateri je bila lokacija Artašata izbrana na nasvet kartažanskega vojskovodje [[Hanibal]]a.{{sfn|Plutarch, ''Life of Lucullus''|loc=[https://penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Roman/Texts/Plutarch/Lives/Lucullus*.html 31.3-4]: »Pravijo, da je kartažanski vojskovodja Hanibal, potem ko so Rimljani premagali Antioha, zapustil slednjega in odšel k armenskemu kralju Artaksiju. Temu je dal številne odlične nasvete in napotke; ko je na primer opazil, da del dežele, ki je imel najboljše naravne pogoje in prednosti, leži neizkoriščen in zanemarjen, je zasnoval načrt za mesto. Nato je tja pripeljal Artaksija, mu pokazal možnosti, ki jih je kraj ponujal, in ga spodbudil k gradnji. Kralj je bil navdušen in je Hanibala prosil, naj sam nadzoruje dela; tako je tam zraslo zelo veliko in lepo mesto, ki so ga poimenovali po kralju in razglasili za prestolnico Armenije.«}} Vendar pa za to zgodbo ni neposrednih dokazov.{sfn|Bournoutian|2003|p=29}} [[File:ARTAXATA antique Franck Devedjian fecit 2017.jpg|thumb|250px|Maketa akropole v Artašatu]] Artaksij I. je zgradil citadelo Artašate na vzpetini, ki so jo kasneje poimenovali Khor Virap (najbolj znana kot kraj, kjer je armenski kralj Tiridat III. zaprl [[Gregor I. Razsvetitelj|Gregorja Razsvetitelja]]), ter dodal še druge utrdbe, vključno z obrambnim jarkom.{{sfn|Garsoïan|1997b|p=49}} Strabon in Plutarh opisujeta Artašat kot veliko in lepo mesto ter ga imenujeta »armenska Kartagina«.{{sfn|Tiratsʻyan|1976}} Izkopavanja so razkrila, da je bil Artašata pomembno mestno središče z tlakovanimi ulicami, številnimi kopališči, tržnicami, delavnicami in upravnimi zgradbami. Mesto je imelo svojo zakladnico, kovnico denarja in carinarnico. Kot središče helenistične kulture v Armeniji je mesto dobilo tudi prvo armensko gledališče. Mojzes Horenaci piše, da so v Artašat iz verskega središča Bagaran in drugih regij prinesli številne poganske bakrene kipe božanstev – boginj Anahit in Artemide ter boga Tira –, v novo prestolnico pa so preselili tudi Jude iz nekdanje armenske prestolnice Armavir.{{sfn|Movses Khorenatsʻi|1997|p=164|loc=2.49}} Zaradi ugodne lege je Artašat kmalu postal pomembno stičišče trgovskih poti, ki so povezovale [[Perzija|Perzijo]] in [[Mezopotamija|Mezopotamijo]] s [[Kavkaz]]om, pristanišči ob [[Črno morje|Črnem morju]] in [[Mala Azija|Malo Azijo]], kar je prispevalo k njegovi rasti in blaginji ter blaginji širše okolice. Mesto je štelo več tisoč prebivalcev, Armencev, Grkov, Judov in Sircev, ki so delovali kot obrtniki, rokodelci in trgovci.{{sfn|Hewsen|1986}} === Vojne proti Rimljanom in Perzijcem === V času vladavine [[Tigran Veliki|Tigrana II.]] se je Armensko kraljestvo razširilo na številna ozemlja na jugu in zahodu ter naposled seglo do Sredozemskega morja. Zaradi odmaknjene lege Artašata v razširjenem kraljestvu je Tigran v pokrajini Arzanene zgradil novo prestolnico, imenovano [[Tigranokerta]]. Leta 69 pr. n. št. pa je rimski vojskovodja [[Lucij Licinij Lukul mlajši|Lukul]] vdrl v Armenijo, v okolici Tigranokerte porazil Tigranove sile in novo prestolnico oplenil. Ko so rimske sile, ki so bile že močno izčrpane, v zasledovanju armenskega kralja nadaljevale pot proti severovzhodu, je prišlo do še ene pomembne bitke – tokrat v bližini Artašata. Po rimskih virih je bil Tigran II. ponovno poražen, vendar je bil Lukul zaradi grožnje z uporom prisiljen umakniti se nazaj v Mezopotamijo, mesta pa ni nikoli zavzel.{{Sfn|Garsoïan|1997b|pp=58–59}} Artašat je uspešno odbil napad Partov, ki so bili v zavezništvu s Tigranovim sinom, a se je nato soočil z novim napadom, ki ga je vodil [[Pompej Veliki]]. Da bi rešil Artašat, se je Tigran podredil Rimljanom in se odpovedal večini ozemelj, ki jih je pred tem osvojil.{{Sfn|Garsoïan|1997b|pp=58–59}} Mesto je bilo naslednji dve stoletji pogosto tarča vojaških spopadov. Leta 34 pr. n. št. je nad Artašat krenil [[Mark Antonij]] in zajel kralja [[Artavazd II. Armenski|Artavazda II.]]{{Sfn|Garsoïan|1997b|p=60}} V letih 58–59 n. št. so mesto zasedle in do tal porušile [[Kapadokija|kapadoške]] legije pod poveljstvom rimskega vojskovodje [[Gnej Domicij Corbulon|Gneja Domicija Corbulona]]; to se je zgodilo med prvim, kratkotrajnim [[Rimsko-partska vojna 58–63|rimskim osvajanjem Armenije]]. Ko je cesar Neron leta 66 n. št. priznal [[Tiridat I. Armenski|Tiridata I.]] za armenskega kralja, mu je podelil 50 milijonov sestercijev ter poslal arhitekte in gradbene strokovnjake, da bi pomagali pri obnovi porušenega mesta. Mesto so v čast njegovemu pokrovitelju začasno preimenovali v Neronejo.{{Sfn|Garsoïan|1997a|p=68}} Rimski cesar [[Trajan]] je leta 115/116 osvojil Armenijo in jo za kratek čas spremenil v [[Rimska Armenija|rimsko provinco]].{{Sfn|Garsoïan|1997a|p=69}} Rimljani so v tem času v Artašatu vzpostavili garnizijo, kar dokazuje tam najden latinski napis, ki omenja Trajana.{{Sfn|Garsoïan|1997a|p=69}} Po Trajanovi smrti so Rimljani pod vodstvom Stacija Priska vdrli v Armenijo in leta 163/64 uničili Artašat.{{Sfn|Garsoïan|1997a|p=70}} Zatem je vlogo prestolnice Armenije – vsaj začasno – prevzel [[Vagaršapat]]. Sredi 3. stoletja, v času vladavine Hozroja III. Malega, so kraljevi dvor preselili v [[Dvin (antično mesto)|Dvin]]. Proti koncu 60. let 4. stoletja je Artašat – skupaj z drugimi armenskimi mesti – popolnoma uničila vojska sasanidskega kralja [[Šapur II.|Šapurja II.]]{{Sfn|Garsoïan|1997a|p=90}} Po delitvi Armenije med sasanidskim Iranom in Vzhodnim rimskim cesarstvom je Artašat postala ena od treh uradno določenih točk za trgovanje med obema cesarstvoma. Leta 449, pred armensko vstajo v letih 450–451, so se politični in verski voditelji krščanske Armenije zbrali na zboru v Artašatu, da bi razpravljali o grožnjah sasanidskega kralja [[Jazdegerd II.|Jazdegerda II.]] Med vstajo so mesto znova uničile armenske sile, naklonjene [[Sasanidi|Sasanidom]]. Z vzponom Dvina, ki je postal prestolnica in glavno mesto Armenije, je Artašat hitro propadel. Spremembe tokov rek Aras in Mecamor ter posledične poplave so verjetno privedle do dokončne opustitve naselbine. == Arheološke raziskave == Natančna lokacija antičnega Artašata je bila določena v 1920-ih. Arheološka izkopavanja pa so se začela šele leta 1970. Arheološko najdišče leži 8 kilometrov južno od sodobnega mesta [[Artašat]], v bližini samostana [[Khor Virap]]. === Cerkev iz 4. stoletja === Leta 2024 je skupina arheologov iz Armenije in Nemčije v Artašatu odkrila ostanke najstarejše znane cerkve v Armeniji.<ref>[https://www.uni-muenster.de/news/view.php?cmdid=14322 "Archaeologists discover Armenia’s oldest church"], University of Münster News, 11 Oct 2024. Accessed 21 Oct 2024.</ref> Osemkotna stavba je imela na štirih straneh kvadratne prizidke, zaradi česar je imela v tlorisu obliko križa.<ref name= BAS>{{cite web |author= Nathan Steinmeyer |title= Armenia's Oldest Church Discovered |date= 21 Oct 2024 |publisher=Biblical Archaeology Society |url=https://www.biblicalarchaeology.org/daily/archaeology-today/armenias-oldest-church-discovered/ |access-date= 21 Oct 2024}}</ref> Ostanke lesenih podestov, najdene v prizidkih, so z metodo ogljika C-14 datirali v sredino 4. stoletja. Legenda o pokristjanjevanju Armenije ta dogodek umešča v leto 301, kar potrjuje, da je cerkev v Artašatu nastala zelo zgodaj. Njen osemkotni tloris nakazuje, da je šlo za ''[[Martyrium]]'', zgrajen nad grobom krščanskega svetnika; ime tega svetnika pa je žal pozabljeno.<ref name= BAS/> == Galerija == <gallery> File:Temple tyr apollon artaxata.jpg|Umetniška rekonstrukcija templja Tir-Apolona v Artaksati, ki se je nahajal v spodnjem delu mesta, blizu reke Aras File:Temple dit d apollon.jpg|Rekonstrukcija templja Tir-Apolona, ​​delo Gevorga Gjulamirjana File:Dtatue of godness Astgik.jpg|Kip boginje Astgik iz Artašata, 2.–1. stoletje pr. n. št. File:Mosaique artaxata bains.jpg|Mozaik v Artašatu File:Fouilles archéologiques artaxata.jpg|Izkopavanja kopališč v Artašatu File:Inscription trajan nord de la ville.jpg|Latinski napis Trajanove 4. legije, najden severno od mesta, zunaj obzidja; datiran v leto 116 n. št. File:8eme hill artaxata.jpg|Izkopavanja na griču št. 8 v Artašatu </gallery> == Sklici == {{sklici}} === Viri === * {{Cite book |last=Bournoutian |first=George A. |url=https://archive.org/details/concisehistoryof00geor |title=A Concise History of the Armenian People: From Ancient Times to the Present |publisher=Mazda Publishers |year=2003 |isbn=1-56859-141-1 |edition=2nd |location=Costa Mesa, CA |author-link=}} * {{Encyclopaedia Iranica|title=Armenia and Iran ii. The pre-Islamic period|last=Chaumont|first=M. L.|url=http://www.iranicaonline.org/articles/armenia-ii|volume=2|fascicle=4|pages=418–438}} * {{Cite book |last=Garsoïan |first=Nina |title=The Armenian People from Ancient to Modern Times |publisher=St. Martin's Press |year=1997a |isbn=0-312-10169-4 |editor-last=Hovannisian |editor-first=Richard G. |editor-link= |volume=1 |location=New York |pages=63–94 |chapter=The Aršakuni Dynasty |author-link=}} * {{Cite book |last=Garsoïan |first=Nina |title=The Armenian People from Ancient to Modern Times |publisher=St. Martin's Press |year=1997b |isbn=0-312-10169-4 |editor-last=Hovannisian |editor-first=Richard G. |editor-link= |volume=1 |location=New York |pages=37–62 |chapter=The Emergence of Armenia |author-link=}} * {{Encyclopaedia Iranica|title=Artaxata|last=Hewsen|first=R. H.|url=https://iranicaonline.org/articles/artaxata-gk|volume=2|fascicle=6|pages=653–654|year=1986|author-link=}} * {{Cite book |last=Movses Khorenatsʻi |title=Hayotsʻ Patmutʻyun |publisher="Hayastan" Hratarakchʻutʻyun |others=Translation and commentary by Stepʻan Malkhasyantsʻ |year=1997 |location=Erevan |language=hy |author-link=|url=http://ijevanlib.ysu.am/wp-content/uploads/2018/01/Movses-Khorenaci.pdf}} * {{Cite book |last=Plutarch |title=Plutarch, Lives, Volume II |year=1914 |series=Loeb Classical Library |translator-last=Perrin |translator-first=Bernadotte |chapter=The Life of Lucullus |chapter-url=https://penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Roman/Texts/Plutarch/Lives/Lucullus*.html|ref={{harvid|Plutarch, ''Life of Lucullus''}}}} * {{Cite book |last=Strabo |url=http://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus%3atext%3a1999.01.0198 |title=The Geography of Strabo |publisher=Harvard University Press |year=1924 |editor-last=Jones |editor-first=H. L. |location=Cambridge, Mass. |author-link=Strabon|ref={{harvid|Strabo, ''Geography''}}}} * {{Cite encyclopedia |year=1976 |title=Artashat |encyclopedia=Soviet Armenian Encyclopedia |location=Erevan |url=https://hy.wikisource.org/wiki/%D4%B7%D5%BB:%D5%80%D5%A1%D5%B5%D5%AF%D5%A1%D5%AF%D5%A1%D5%B6_%D5%8D%D5%B8%D5%BE%D5%A5%D5%BF%D5%A1%D5%AF%D5%A1%D5%B6_%D5%80%D5%A1%D5%B6%D6%80%D5%A1%D5%A3%D5%AB%D5%BF%D5%A1%D6%80%D5%A1%D5%B6_(Soviet_Armenian_Encyclopedia)_2.djvu/135 |last=Tiratsʻyan |first=G. |editor-last=Hambardzumyan |editor-first=Viktor |volume=2 |pages=135–136 |language=hy}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Artaxata}} [[Kategorija:Arheološka najdišča v Armeniji]] d2t3xtw3zwxyr7lmys6b6purjt7zesz 1 610729 6774792 2026-11-04T13:51:24Z Ljuba24b 92351 nova stran z vsebino: »{{Armensko-slovenski urejaton|uporabnik=Ljuba24b}}« 6774792 wikitext text/x-wiki {{Armensko-slovenski urejaton|uporabnik=Ljuba24b}} b0417v7msp4rwu0enqtz9rz75mikpw3 100 610730 6774802 2026-11-04T14:12:54Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{#invoke:current events calendar|main|year=2026|month=11}}<noinclude> [[Kategorija:Koledarji V novicah]] </noinclude>« 6774802 wikitext text/x-wiki {{#invoke:current events calendar|main|year=2026|month=11}}<noinclude> [[Kategorija:Koledarji V novicah]] </noinclude> 0ngpdr5l7t08skra6oyr8ae2ruweph5 0 610731 6774810 2026-11-04T14:33:53Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6774810 wikitext text/x-wiki {{Infobox tunnel | name = Ladijski predor, Stad | image = File:Stad skipstunnel profile.png | image_size = | alt = | caption = | official_name = Stad skipstunnel | other_name = | location = {{NOR}} | coordinates = | os_grid_ref = | status = Načrtovan | waterway = | crosses = | start = | end = | work_began = 2027 | opens = 2031<ref>https://www.kystverket.no/en/development/stad-ship-tunnel/for-contractors/</ref> | closed = | rebuilt = | reopened = | owner = Norveška uprava za obalna območja | operator = | traffic = | character = | engineer = | constructed = | length = 1800 m | speed = | max_elevation = | min_elevation = | height = 49 m | width = 37 m | depth_below_water = 12 m | shipping_clearance_above = | depth = | towpath = | boat_passable = 16 m | grade = | map = | embedded = }} '''Ladijski predor Stad''' ({{langx|no|Stad skipstunnel}}) je načrtovan [[prekop]] in [[predor]], namenjen obhodu polotoka Stad v občini Stad v okrožju [[Vestland]] na [[Norveška|Norveškem]].<ref>{{cite news|last1=Rahim|first1=Zamira |title=Norway Is Building the World's First Tunnel for Ships|url=https://time.com/4730571/norway-tunnel-ships-stad-construction/ |publisher=TIME Magazine|access-date=8 April 2017}}</ref> Polotok je eno najbolj izpostavljenih območij na norveški obali, saj ga pred vremenskimi vplivi ne varujejo nobeni zunanji otoki. Ta odsek velja za enega najnevarnejših vzdolž celotne norveške obale.<ref>{{cite news |title=Losane på Stad |url=http://www.nrk.no/sf/leksikon/index.php/Losane_p%C3%A5_Stad |publisher=Norwegian Broadcasting Corporation |language=no |archivedate=15 May 2011 |url-status=dead |accessdate=20 January 2011 |archiveurl= https://web.archive.org/web/20110515055715/http://www.nrk.no/sf/leksikon/index.php/Losane_p%C3%A5_Stad}}</ref><ref name=BBC>{{cite web|title=Who, what, why: Why build a ship tunnel?|url=https://www.bbc.co.uk/news/magazine-22157079 |publisher=www.bbc.co.uk|date=19 April 2013 |accessdate=19 April 2013}}</ref> Po dokončanju bo to prvi ladijski predor polnega obsega na svetu.<ref name="GCR2017" /><ref name="challenges" /><ref name="cdive" /><ref name="BBC" /> Začetek gradnje je trenutno predviden v začetku leta 2027.<ref>{{Cite web |date=2026-06-08 |title=– Vi er klare til å bygge Stad skipstunnel {{!}} Kystverket - tar ansvar for sjøveien |url=https://www.kystverket.no/nyheter/-vi-er-klare-til-a-bygge-stad-skipstunnel/ |access-date=2026-06-24 |website=www.kystverket.no |language=no}}</ref> Pogodbo za izvedbo projekta na ključ je pridobila skupina AF Group.<ref name=":1">{{Cite web |date=2026-06-26 |title=AF Gruppen får kontrakten for bygging av Stad skipstunnel {{!}} Kystverket - tar ansvar for sjøveien |url=https://www.kystverket.no/nyheter/af-gruppen-far-kontrakten-for-bygging-av-stad-skipstunnel/ |access-date=2026-06-28 |website=www.kystverket.no |language=no}}</ref> == Lokacija == [[File:Stad ship tunnel original.jpg|thumb|Pot, po kateri naj bi potekal predor]] Okoliške vode, znane kot morje Stad, so najbolj vetrovno območje norveške obale; približno 100 dni v letu tam vladajo nevihte, zaradi česar morajo ladje pogosto več dni čakati, da lahko nadaljujejo pot.<ref name="challenges"/><ref name="cdive"/> Navigacijo dodatno otežujejo morski tokovi, ki nastajajo na stičišču [[Severno morje|Severnega]] in Norveškega morja. Od konca [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je v pomorskih nesrečah na tem območju (Stadhavet) umrlo 33 ljudi.<ref name="GCR2017">{{cite news |last=Quirke |first=Joe |date=March 14, 2017 |title=Norway plans "ship tunnel" to avoid the deadly Stadhavet Sea |url=https://www.globalconstructionreview.com/news/norway-plans-ship-tunnel-av7oid-de7adly-stadh7avet/ |work=Global Construction Review |location= |access-date=April 22, 2021}}</ref> Na uradni spletni strani Visit Norway navajajo, da so [[Vikingi]] svoje ladje vlekli čez polotok, da bi se izognili plovbi skozi ta nevarni del morja.<ref name="GCR2017"/> == Načrtovanje == [[File:Stad skipstunnel portal.jpg|thumb|Konceptualni prikaz vhodov v predor]] Prvi predlog se je pojavil v članku v časopisu ''Nordre Bergenhus Amtstidende'' leta 1874 (pred 152 leti); kmalu zatem je bil v istem časopisu predstavljen predlog za železniški predor čez polotok. Ta rešitev bi omogočila, da bi ladje naložili na vagone in jih prepeljali na drugo stran, stroški pa bi znašali le polovico zneska, potrebnega za ladijski predor.<ref name=fylkesleksikon /> Leta 2011 je bilo v poročilu, ki sta ga za Norveško upravo za obalno infrastrukturo (''Kystverket'') pripravila organizacija ''Det Norske Veritas'' in Inštitut za raziskave v ekonomiji in poslovni upravi, ugotovljeno, da predor ne bi bil ekonomsko upravičen. Preučili so dve različici – manjšo in večjo –, katerih stroški bi znašali 1264 milijonov oziroma 2027 milijonov kron. V poročilu je navedeno, da bi korist za ladjarje (vključno s prihranki zaradi krajšega čakanja) znašala 304 milijone oziroma 314 milijonov kron, prihranki zaradi manj nesreč pa 67 milijonov oziroma 76 milijonov kron. V podobnem poročilu iz leta 2007 je bil sicer sprejet zaključek, da bi bil predor ekonomsko upravičen. Uprava za obalno infrastrukturo je pojasnila, da so razlike posledica razpoložljivosti novih in natančnejših podatkov.<ref name=tu /> Leta 2013 je bil predor prvič vključen v Nacionalni prometni načrt. V proračunu je bilo zanj predvidenih 1 milijarda kron. Predor bo visok 49 metrov in širok 36 metrov ter bo lahko sprejel ladje s širino do 16 metrov in bruto tonažo približno 16.000; dovolj velik bo torej za ladje obalne linije ''Hurtigruten''.<ref name=MaritimeConn>{{cite web | url=http://maritime-connector.com/news/general/norwegian-government-announced-plans-to-build-world-s-first-tunnel-for-ships/ | title=Norwegian Government announced plans to build world's first tunnel for ships | publisher=Maritime Connector | date=15 April 2013 | accessdate=19 April 2013}}</ref> V predoru bo voda globoka 12 metrov. Predor bo pot skrajšal za 56 kilometrov.<ref name="cdive">{{cite news |last=Bousquin |first=Joe |date=March 25, 2021 |title=World's first major ship tunnel project to take bids soon |url=https://www.constructiondive.com/news/worlds-first-major-ship-tunnel-project-to-take-bids-soon/597310/ |work=Construction Dive |location= |access-date=April 22, 2021}}</ref> Predlagani sta bili dve trasi: ena, dolga 1800 metrov, ki poteka od kmetije Eide v notranjem delu fjorda Moldefjorden prek ožine Mannseidet do zaliva Kjødspollen (v notranjem delu fjorda Vanylvsfjorden) – to je najožja točka polotoka, ki pa leži najgloblje v njegovi notranjosti.<ref name=fylkesleksikon>{{cite news |title=Stad skipstunnel |url=http://www.nrk.no/sf/leksikon/index.php/Stad_skipstunnel |publisher=Norwegian Broadcasting Corporation |language=no |archivedate=8 December 2011 |url-status=dead |accessdate=20 January 2011 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20111208204450/http://www.nrk.no/sf/leksikon/index.php/Stad_skipstunnel}}</ref Druga možnost je nekoliko daljši predor, ki poteka od kmetije Skårbø do kmetije Fløde prek osrednjega dela polotoka.<ref name=tu>{{cite news |title=Vil droppe Stad-tunnel |url=http://www.tu.no/industri/article274778.ece |last=Steinsvold |first=Tore |date=18 January 2011 |work=Teknisk Ukeblad |language=no |archivedate=8 December 2011 |url-status=live |accessdate=20 January 2011 |archiveurl= https://web.archive.org/web/20111208204450/http://www.nrk.no/sf/leksikon/index.php/Stad_skipstunnel}}</ref> Za izvedbo je bila izbrana druga možnost. Knut Samset, profesor projektnega vodenja na Norveški univerzi za znanost in tehnologijo, je kritiziral odločitev za izvedbo projekta, češ da lahko sodobna plovila varno plujejo po morju in da je »analiza stroškov in koristi negativna«.<ref name="shiptech">{{cite news |last= |first= |date=May 2, 2017 |title=The Stad Ship Tunnel: a world first |url=https://www.ship-technology.com/features/featurethe-stad-ship-tunnel-a-world-first-5798958/ |work=Ship Technology |location= |access-date=April 22, 2021}}</ref> == Razpis in predkvalifikacija == Marca 2021 je norveško ministrstvo za promet in zveze odobrilo začetek priprav, pri čemer je norveška uprava za obalno upravo (''Norwegian Coastal Administration'') predvidevala, da se bo gradnja začela leta 2022.<ref>{{Cite news|url=https://www.dezeen.com/2021/03/17/snohetta-stad-ship-tunnel-norway-architecture/ |title="World's first full-scale ship tunnel" gets go ahead to be built in Norway|last=Parkes|first=James |date=2021-03-17|work=dezeen.com|access-date=2021-03-23}}</ref> Terje Andreassen, začasni vodja projekta, je izjavil, da naj bi se gradnja začela leta 2023,<ref>{{Cite web|url=https://www.kystverket.no/nyheter/stad-skipstunnel-utsetter-tildeling-av-totalentreprise-til-2023/ |title = Stad skipstunnel: Utsetter tildeling av totalentreprise til 2023}}</ref> dokončanje pa je predvideno za leto 2026.<ref>{{cite news|url=https://www.kystverket.no/en/News/work-will-now-begin-on-the-stad-ship-tunnel/ |title=Work will now begin on the Stad Ship Tunnel|last=Norwegian Coastal Administration|date=2021-02-21|access-date=2021-04-17}}</ref><ref>{{Cite news|url=https://www.boston.com/news/world-news/2017/04/06/norway-will-build-the-worlds-first-ship-tunnel/ |title=Norway will build the world's first ship tunnel|last=Olsen|first=Jan |date=2017-04-06|work=Boston.com|access-date=2017-04-11}}</ref><ref name="greenlight">{{cite news |last=Thomas |first=Tris |date=March 9, 2021 |title=Green Light For Norway's Stad Ship Tunnel |url=https://tunnellingjournal.com/green-light-norways-stad-ship-tunnel/ |work=Tunnelling Journal |location= |access-date=April 22, 2021}}</ref> Leta 2023 so nova ocena stroškov in prekoračitev proračuna povzročili zamik projekta. Po besedah ​​Andreassena izkop predora skozi debelo plast [[gnajs]]a zahteva uporabo metode vrtanja in miniranja, material pa bo zaradi neustreznosti lokalnih cest treba dovažati po morju. Za zaščito predora pred vdorom vode med gradnjo bodo uporabljene skalne pregrade (oziroma morebitni zagatni zidovi).<ref name="challenges">{{cite news |last=Kennedy |first=Catherine |date=April 19, 2021 |title=Engineering challenges of building the world's first ship tunnel |url=https://www.newcivilengineer.com/latest/engineering-challenges-of-building-the-worlds-first-ship-tunnel-19-04-2021/ |work=The New Civil Engineer |location= |access-date=April 22, 2021}}</ref> Odstraniti bo treba približno tri milijone kubičnih metrov kamnine.<ref name="shiptech" /> Vhode v predor je zasnovalo norveško podjetje Snøhetta, pri čemer so skalne stene namerno puščene v surovem stanju, da se čim bolje zlijejo z okoliško pokrajino.<ref name="cdive"/> Zasnova podjetja Snøhetta vključuje sprehajalne poti in nov cestni most, ki omogočajo boljši pogled na ladje, ki plujejo skozi predor.<ref>{{cite news |last=Hilburg |first=Jonathan |date=March 31, 2021 |title=Work on Snøhetta's "world's first" tunnel for ships will soon begin in Norway |url=https://www.archpaper.com/2021/03/work-on-snohetta-stad-ship-tunnel-approved/ |work=The Architect's Newspaper |location= |access-date=May 8, 2021}}</ref> Pri predvideni omejitvi hitrosti osem vozlov (15 km/h) bo plovba skozi predor trajala približno deset minut. Predor bo namenjen manjšim plovilom, vključno z obalnimi trajekti in drugimi manjšimi potniškimi ladjami; večina velikih čezoceanskih križark je prevelikih, da bi lahko plule skozi.<ref>{{cite web |title=Norway's Incredible Ship Tunnel Plan Is Back On Track |url=https://www.forbes.com/sites/davidnikel/2025/01/20/norways-incredible-ship-tunnel-plan-is-back-on-track/ |access-date=January 25, 2025}}</ref> Pogajanja za odkup zemljišč in iskanje glavnega izvajalca del so se začela aprila 2021.<ref name="greenlight"/> Po dolgem obdobju brez novosti je norveška uprava za obalno upravo objavila razpis za gradnjo predora, pri čemer je rok za predkvalifikacijo določen za konec januarja 2025.<ref>{{cite web |title=The construction of the Stad ship tunnel has been put out to tender |url=https://www.kystverket.no/en/news/2024/the-construction-of-the-stad-ship-tunnel-has-been-put-out-to-tender/ |access-date=January 26, 2025}}</ref> Februarja 2025 je norveška uprava za obalno upravo sporočila, da je za predkvalifikacijo kandidiralo šest gradbenih podjetij. Štiri podjetja so izpolnila pogoje za oddajo ponudb, medtem ko sta bila dva kitajska konzorcija izločena iz postopka. Prve ponudbe bi bile predložene do junija 2025, nato pa bi sledilo več krogov pogajanj, preden bi bila na podlagi meril za oddajo naročila izbrana najboljša ponudba.<ref name=":0">{{Cite web |last=Nedregotten |first=Sveinung |date=2025-02-28 |title=Stad ship tunnel: Four contractors have been prequalified {{!}} Kystverket - tar ansvar for sjøveien |url=https://www.kystverket.no/en/news/stad-ship-tunnel-four-contractors-are-prequalified/ |access-date=2025-03-31 |website=www.kystverket.no |language=en}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Stad skipstunnel}} [[Kategorija:Predori na Norveškem]] tmwqesviakcly32yfh93jbdjl8bu7or 6774890 6774810 2026-11-04T19:22:27Z Ljuba24b 92351 dodano iz en wiki 6774890 wikitext text/x-wiki {{Infobox tunnel | name = Ladijski predor, Stad | image = File:Stad skipstunnel profile.png | image_size = | alt = | caption = | official_name = Stad skipstunnel | other_name = | location = {{NOR}} | coordinates = | os_grid_ref = | status = Načrtovan | waterway = | crosses = | start = | end = | work_began = 2027 | opens = 2031<ref>https://www.kystverket.no/en/development/stad-ship-tunnel/for-contractors/</ref> | closed = | rebuilt = | reopened = | owner = Norveška uprava za obalna območja | operator = | traffic = | character = | engineer = | constructed = | length = 1800 m | speed = | max_elevation = | min_elevation = | height = 49 m | width = 37 m | depth_below_water = 12 m | shipping_clearance_above = | depth = | towpath = | boat_passable = 16 m | grade = | map = | embedded = }} '''Ladijski predor Stad''' ({{langx|no|Stad skipstunnel}}) je načrtovan [[prekop]] in [[predor]], namenjen obhodu polotoka Stad v občini Stad v okrožju [[Vestland]] na [[Norveška|Norveškem]].<ref>{{cite news|last1=Rahim|first1=Zamira |title=Norway Is Building the World's First Tunnel for Ships|url=https://time.com/4730571/norway-tunnel-ships-stad-construction/ |publisher=TIME Magazine|access-date=8 April 2017}}</ref> Polotok je eno najbolj izpostavljenih območij na norveški obali, saj ga pred vremenskimi vplivi ne varujejo nobeni zunanji otoki. Ta odsek velja za enega najnevarnejših vzdolž celotne norveške obale.<ref>{{cite news |title=Losane på Stad |url=http://www.nrk.no/sf/leksikon/index.php/Losane_p%C3%A5_Stad |publisher=Norwegian Broadcasting Corporation |language=no |archivedate=15 May 2011 |url-status=dead |accessdate=20 January 2011 |archiveurl= https://web.archive.org/web/20110515055715/http://www.nrk.no/sf/leksikon/index.php/Losane_p%C3%A5_Stad}}</ref><ref name=BBC>{{cite web|title=Who, what, why: Why build a ship tunnel?|url=https://www.bbc.co.uk/news/magazine-22157079 |publisher=www.bbc.co.uk|date=19 April 2013 |accessdate=19 April 2013}}</ref> Po dokončanju bo to prvi ladijski predor polnega obsega na svetu.<ref name="GCR2017" /><ref name="challenges" /><ref name="cdive" /><ref name="BBC" /> Začetek gradnje je trenutno predviden v začetku leta 2027.<ref>{{Cite web |date=2026-06-08 |title=– Vi er klare til å bygge Stad skipstunnel {{!}} Kystverket - tar ansvar for sjøveien |url=https://www.kystverket.no/nyheter/-vi-er-klare-til-a-bygge-stad-skipstunnel/ |access-date=2026-06-24 |website=www.kystverket.no |language=no}}</ref> Pogodbo za izvedbo projekta na ključ je pridobila skupina AF Group.<ref name=":1">{{Cite web |date=2026-06-26 |title=AF Gruppen får kontrakten for bygging av Stad skipstunnel {{!}} Kystverket - tar ansvar for sjøveien |url=https://www.kystverket.no/nyheter/af-gruppen-far-kontrakten-for-bygging-av-stad-skipstunnel/ |access-date=2026-06-28 |website=www.kystverket.no |language=no}}</ref> == Lokacija == [[File:Stad ship tunnel original.jpg|thumb|Pot, po kateri naj bi potekal predor]] Okoliške vode, znane kot morje Stad, so najbolj vetrovno območje norveške obale; približno 100 dni v letu tam vladajo nevihte, zaradi česar morajo ladje pogosto več dni čakati, da lahko nadaljujejo pot.<ref name="challenges"/><ref name="cdive"/> Navigacijo dodatno otežujejo morski tokovi, ki nastajajo na stičišču [[Severno morje|Severnega]] in Norveškega morja. Od konca [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je v pomorskih nesrečah na tem območju (Stadhavet) umrlo 33 ljudi.<ref name="GCR2017">{{cite news |last=Quirke |first=Joe |date=March 14, 2017 |title=Norway plans "ship tunnel" to avoid the deadly Stadhavet Sea |url=https://www.globalconstructionreview.com/news/norway-plans-ship-tunnel-av7oid-de7adly-stadh7avet/ |work=Global Construction Review |location= |access-date=April 22, 2021}}</ref> Na uradni spletni strani Visit Norway navajajo, da so [[Vikingi]] svoje ladje vlekli čez polotok, da bi se izognili plovbi skozi ta nevarni del morja.<ref name="GCR2017"/> == Načrtovanje == [[File:Stad skipstunnel portal.jpg|thumb|Konceptualni prikaz vhodov v predor]] Prvi predlog se je pojavil v članku v časopisu ''Nordre Bergenhus Amtstidende'' leta 1874 (pred 152 leti); kmalu zatem je bil v istem časopisu predstavljen predlog za železniški predor čez polotok. Ta rešitev bi omogočila, da bi ladje naložili na vagone in jih prepeljali na drugo stran, stroški pa bi znašali le polovico zneska, potrebnega za ladijski predor.<ref name=fylkesleksikon /> Leta 2011 je bilo v poročilu, ki sta ga za Norveško upravo za obalno infrastrukturo (''Kystverket'') pripravila organizacija ''Det Norske Veritas'' in Inštitut za raziskave v ekonomiji in poslovni upravi, ugotovljeno, da predor ne bi bil ekonomsko upravičen. Preučili so dve različici – manjšo in večjo –, katerih stroški bi znašali 1264 milijonov oziroma 2027 milijonov kron. V poročilu je navedeno, da bi korist za ladjarje (vključno s prihranki zaradi krajšega čakanja) znašala 304 milijone oziroma 314 milijonov kron, prihranki zaradi manj nesreč pa 67 milijonov oziroma 76 milijonov kron. V podobnem poročilu iz leta 2007 je bil sicer sprejet zaključek, da bi bil predor ekonomsko upravičen. Uprava za obalno infrastrukturo je pojasnila, da so razlike posledica razpoložljivosti novih in natančnejših podatkov. Leta 2013 je bil predor prvič vključen v Nacionalni prometni načrt. V proračunu je bilo zanj predvidenih 1 milijarda kron. Predor bo visok 49 metrov in širok 36 metrov ter bo lahko sprejel ladje s širino do 16 metrov in bruto tonažo približno 16.000; dovolj velik bo torej za ladje obalne linije ''Hurtigruten''.<ref name=MaritimeConn>{{cite web | url=http://maritime-connector.com/news/general/norwegian-government-announced-plans-to-build-world-s-first-tunnel-for-ships/ | title=Norwegian Government announced plans to build world's first tunnel for ships | publisher=Maritime Connector | date=15 April 2013 | accessdate=19 April 2013}}</ref> V predoru bo voda globoka 12 metrov. Predor bo pot skrajšal za 56 kilometrov.<ref name="cdive">{{cite news |last=Bousquin |first=Joe |date=March 25, 2021 |title=World's first major ship tunnel project to take bids soon |url=https://www.constructiondive.com/news/worlds-first-major-ship-tunnel-project-to-take-bids-soon/597310/ |work=Construction Dive |location= |access-date=April 22, 2021}}</ref> Predlagani sta bili dve trasi: ena, dolga 1800 metrov, ki poteka od kmetije Eide v notranjem delu fjorda Moldefjorden prek ožine Mannseidet do zaliva Kjødspollen (v notranjem delu fjorda Vanylvsfjorden) – to je najožja točka polotoka, ki pa leži najgloblje v njegovi notranjosti.<ref name=fylkesleksikon>{{cite news |title=Stad skipstunnel |url=http://www.nrk.no/sf/leksikon/index.php/Stad_skipstunnel |publisher=Norwegian Broadcasting Corporation |language=no |archivedate=8 December 2011 |url-status=dead |accessdate=20 January 2011 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20111208204450/http://www.nrk.no/sf/leksikon/index.php/Stad_skipstunnel}}</ref Druga možnost je nekoliko daljši predor, ki poteka od kmetije Skårbø do kmetije Fløde prek osrednjega dela polotoka.<ref name=tu>{{cite news |title=Vil droppe Stad-tunnel |url=http://www.tu.no/industri/article274778.ece |last=Steinsvold |first=Tore |date=18 January 2011 |work=Teknisk Ukeblad |language=Norwegian |archivedate=8 December 2011 |url-status=live |accessdate=20 January 2011 |archiveurl= https://web.archive.org/web/20111208204450/http://www.nrk.no/sf/leksikon/index.php/Stad_skipstunnel}}</ref> Za izvedbo je bila izbrana druga možnost. Knut Samset, profesor projektnega vodenja na Norveški univerzi za znanost in tehnologijo, je kritiziral odločitev za izvedbo projekta, češ da lahko sodobna plovila varno plujejo po morju in da je »analiza stroškov in koristi negativna«.<ref name="shiptech">{{cite news |last= |first= |date=May 2, 2017 |title=The Stad Ship Tunnel: a world first |url=https://www.ship-technology.com/features/featurethe-stad-ship-tunnel-a-world-first-5798958/ |work=Ship Technology |location= |access-date=April 22, 2021}}</ref> == Razpis in predkvalifikacija == Marca 2021 je norveško ministrstvo za promet in zveze odobrilo začetek priprav, pri čemer je norveška uprava za obalno upravo (''Norwegian Coastal Administration'') predvidevala, da se bo gradnja začela leta 2022.<ref>{{Cite news|url=https://www.dezeen.com/2021/03/17/snohetta-stad-ship-tunnel-norway-architecture/ |title="World's first full-scale ship tunnel" gets go ahead to be built in Norway|last=Parkes|first=James |date=2021-03-17|work=dezeen.com|access-date=2021-03-23}}</ref> Terje Andreassen, začasni vodja projekta, je izjavil, da naj bi se gradnja začela leta 2023,<ref>{{Cite web|url=https://www.kystverket.no/nyheter/stad-skipstunnel-utsetter-tildeling-av-totalentreprise-til-2023/ |title = Stad skipstunnel: Utsetter tildeling av totalentreprise til 2023}}</ref> dokončanje pa je predvideno za leto 2026.<ref>{{cite news|url=https://www.kystverket.no/en/News/work-will-now-begin-on-the-stad-ship-tunnel/ |title=Work will now begin on the Stad Ship Tunnel|last=Norwegian Coastal Administration|date=2021-02-21|access-date=2021-04-17}}</ref><ref>{{Cite news|url=https://www.boston.com/news/world-news/2017/04/06/norway-will-build-the-worlds-first-ship-tunnel/ |title=Norway will build the world's first ship tunnel|last=Olsen|first=Jan |date=2017-04-06|work=Boston.com|access-date=2017-04-11}}</ref><ref name="greenlight">{{cite news |last=Thomas |first=Tris |date=March 9, 2021 |title=Green Light For Norway's Stad Ship Tunnel |url=https://tunnellingjournal.com/green-light-norways-stad-ship-tunnel/ |work=Tunnelling Journal |location= |access-date=April 22, 2021}}</ref> Leta 2023 so nova ocena stroškov in prekoračitev proračuna povzročili zamik projekta. Po besedah ​​Andreassena izkop predora skozi debelo plast [[gnajs]]a zahteva uporabo metode vrtanja in miniranja, material pa bo zaradi neustreznosti lokalnih cest treba dovažati po morju. Za zaščito predora pred vdorom vode med gradnjo bodo uporabljene skalne pregrade (oziroma morebitni zagatni zidovi).<ref name="challenges">{{cite news |last=Kennedy |first=Catherine |date=April 19, 2021 |title=Engineering challenges of building the world's first ship tunnel |url=https://www.newcivilengineer.com/latest/engineering-challenges-of-building-the-worlds-first-ship-tunnel-19-04-2021/ |work=The New Civil Engineer |location= |access-date=April 22, 2021}}</ref> Odstraniti bo treba približno tri milijone kubičnih metrov kamnine.<ref name="shiptech" /> Vhode v predor je zasnovalo norveško podjetje Snøhetta, pri čemer so skalne stene namerno puščene v surovem stanju, da se čim bolje zlijejo z okoliško pokrajino.<ref name="cdive"/> Zasnova podjetja Snøhetta vključuje sprehajalne poti in nov cestni most, ki omogočajo boljši pogled na ladje, ki plujejo skozi predor.<ref>{{cite news |last=Hilburg |first=Jonathan |date=March 31, 2021 |title=Work on Snøhetta's "world's first" tunnel for ships will soon begin in Norway |url=https://www.archpaper.com/2021/03/work-on-snohetta-stad-ship-tunnel-approved/ |work=The Architect's Newspaper |location= |access-date=May 8, 2021}}</ref> Pri predvideni omejitvi hitrosti osem vozlov (15 km/h) bo plovba skozi predor trajala približno deset minut. Predor bo namenjen manjšim plovilom, vključno z obalnimi trajekti in drugimi manjšimi potniškimi ladjami; večina velikih čezoceanskih križark je prevelikih, da bi lahko plule skozi.<ref>{{cite web |title=Norway's Incredible Ship Tunnel Plan Is Back On Track |url=https://www.forbes.com/sites/davidnikel/2025/01/20/norways-incredible-ship-tunnel-plan-is-back-on-track/ |access-date=January 25, 2025}}</ref> Pogajanja za odkup zemljišč in iskanje glavnega izvajalca del so se začela aprila 2021.<ref name="greenlight"/> Po dolgem obdobju brez novosti je norveška uprava za obalno upravo objavila razpis za gradnjo predora, pri čemer je rok za predkvalifikacijo določen za konec januarja 2025.<ref>{{cite web |title=The construction of the Stad ship tunnel has been put out to tender |url=https://www.kystverket.no/en/news/2024/the-construction-of-the-stad-ship-tunnel-has-been-put-out-to-tender/ |access-date=January 26, 2025}}</ref> Februarja 2025 je norveška uprava za obalno upravo sporočila, da je za predkvalifikacijo kandidiralo šest gradbenih podjetij. Štiri podjetja so izpolnila pogoje za oddajo ponudb, medtem ko sta bila dva kitajska konzorcija izločena iz postopka. Prve ponudbe bi bile predložene do junija 2025, nato pa bi sledilo več krogov pogajanj, preden bi bila na podlagi meril za oddajo naročila izbrana najboljša ponudba.<ref name=":0">{{Cite web |last=Nedregotten |first=Sveinung |date=2025-02-28 |title=Stad ship tunnel: Four contractors have been prequalified {{!}} Kystverket - tar ansvar for sjøveien |url=https://www.kystverket.no/en/news/stad-ship-tunnel-four-contractors-are-prequalified/ |access-date=2025-03-31 |website=www.kystverket.no |language=en}}</ref> == Stanje == Cilj je bil podpisati pogodbo jeseni 2025 in začeti gradnjo leta 2026, pod pogojem, da ponudbe ustrezajo proračunu projekta. Predvideno je, da bo gradnja trajala približno pet let.<ref name=":0" /> Septembra 2025 so se pojavili dvomi o izvedljivosti projekta zaradi predvidenega prekoračenja proračuna. Takrat je bilo negotovo ali se bo projekt začel, kot je bilo načrtovano.<ref name="VG-01">{{Cite web |last=Johnsen |first=Alf Bjarne |date=2025-09-07 |title=Høye bølger for Stad skipstunnel: Venstre frykter at den blir droppet| url=https://www.vg.no/nyheter/i/KMo3Ge/hoeye-boelger-for-stad-skipstunnel-venstre-frykter-at-den-blir-droppet |access-date=2025-09-07 |website=vg.no |language=nb| publisher=Verdens Gang}}</ref> Oktobra 2025 je postalo znano, da je vlada Jonasa Gahra Støreja ustavila delo na ladijskem predoru zaradi prekoračitve stroškov. Ocenjeni stroški so takrat znašali 9,4 milijarde NOK.<ref name="NRK-01">{{Cite web |date=2025-10-14 |title=Sier nei til å skrinlegge Stad skipstunnel |url=https://www.nrk.no/mr/sier-nei-til-a-skrinlegge-stad-skipstunnel-1.17611197 |accessdate=2025-10-14 |website=nrk.no |publisher=NRK |language=nb}}</ref> Kmalu zatem je večina v norveškem parlamentu odločila, da se študije in pogajanja o ceni vseeno nadaljujejo.<ref>{{Cite web |last=Olsen |first=Håkon Vatnar |date=2025-10-14 |title=Nederlag for Støre om skipstunnelen – men ikkje eit endeleg ja |url=https://www.nrk.no/vestland/nederlag-for-store-om-skipstunnelen-_-men-ikkje-eit-endeleg-ja-1.17611706 |access-date=2025-10-15 |website=NRK |language=nn-NO}}</ref> Oblasti so junija 2026 v državnem proračunu odobrile 150 milijonov NOK ​​za začetek gradnje, pri čemer so skupni stroški ocenjeni na 8,6 milijarde NOK.<ref name=ppx>{{cite web |title=World's first ship tunnel moves into construction phase |url=https://www.shippax.com/en/news/worlds-first-ship-tunnel-moves-into-construction-phase.aspx |website=Shippax |language=en |date=11 June 2026}}</ref> Junija 2026 je bilo objavljeno, da je podjetje AF Group pridobilo pogodbo za gradnjo predora na ključ. Vrednost pogodbe znaša približno 5,6 milijarde NOK brez DDV, podpis pa je predviden za avgust. Izvajalec bo odgovoren tako za načrtovanje kot za gradnjo predora. Začetek gradnje je načrtovan v začetku leta 2027.<ref name=":1" /> == Odprtje == Če se gradnja začne po načrtih v začetku leta 2027, naj bi do odprtja prišlo leta 2031. Predvideno je, da bo ladja ''Myklebust'' iz Sagastada prva ladja, ki bo po dokončanju predora plula skozi njega.<ref>{{Cite news |last=Myklebust |first=Lars |date=2024-02-02 |title=– Nærmar seg anbodsutlysning – Synste Møre |url=https://synste.no/2024/02/02/naermar-seg-anbodsutlysning/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20250524221839/https://synste.no/2024/02/02/naermar-seg-anbodsutlysning/ |archive-date=2025-05-24 |access-date=2026-06-24 |work=Synste Møre |language=nn-NO}}</ref><ref>{{Cite web |last=Larsen |first=Sigbjørn |date=2021-05-11 |title=Stortinget vedtok Stad skipstunnel |url=https://www.skipsrevyen.no/stortinget-vedtok-stad-skipstunnel/586359 |access-date=2026-06-24 |website=Skipsrevyen |language=nb-NO}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Stad skipstunnel}} * [https://skipstunnel.no/ Uradna spletna stran] * [http://www.kystverket.no/Maritim-infrastruktur/Utbygging-av-fiskerihavner-og-farleder/Stad_skipstunnel/ «Stad skipstunnel»], fra nettsidene til Kystverket * [https://skipstunnel.no/ Stad skipstunnels interessegruppe] [[Kategorija:Predori na Norveškem]] 78unq1gjwo7vqmyc87tlc1cjme41nga 0 610732 6774842 2026-11-04T16:24:32Z JoMK 240261 nov, urejaton 6774842 wikitext text/x-wiki {{Infopolje samostan | name = Samostan Samsonavank | native_name = Սամսոնավանք | image = File:Վանական Համալիր «Սամսոն» (03).jpg | caption = | map_type = Armenija | location = [[Provinca Tavush]] | country = {{zastava|Armenija}} | coordinates = {{coord|40.9747|45.0364|display=inline,title}} | denomination = [[Armenska apostolska cerkev]] | style = [[Armenska arhitektura|Armenski]] | completed_date = 12.-13. stoletje }} '''Samostan Samsonavank''' ({{langx|hy|Սամսոնավանք}}}) je samostan iz 12.–13. stoletja, do katerega je najlažje priti prek kraja [[Yenokavan]] v provinci [[Tavuš]] v severni [[Armenija|Armeniji]]. Gre za majhen samostanski kompleks, ki leži na gozdnatem območju na gorskih pobočjih, približno 6 km južno od samostana [[Deghdznuti Vank]] iz 13. stoletja in nedaleč od srednjeveške utrdbe [[Berdakar]]. == Kompleks == Kompleks obsega majhno cerkev s kupolo iz 12. ali 13. stoletja, svetišče in še eno manjšo cerkev. Obdelani kamni, uporabljeni pri gradnji samostana Samsonavank, so zaradi dežja [[erozija|erodirali]]. == Viri == * {{citation|last=Kiesling |first=Brady |title=Rediscovering Armenia: Guide |publisher=Matit Graphic Design Studio|location=[[Erevan]], [[Armenija]]|year=2005|language=en}} == Zunanje povezave == {{commonscat|Samson Monastery|position=left}} {{škrbina-zgradba}} [[Kategorija:Cerkve v Armeniji]] g4ecxn4ufgzrbe1wvk9e7xaqe95svrj 6774844 6774842 2026-11-04T16:37:30Z JoMK 240261 dp iz dewiki 6774844 wikitext text/x-wiki {{Infopolje samostan | name = Samostan Samsonavank | native_name = Սամսոնավանք | image = File:Վանական Համալիր «Սամսոն» (03).jpg | caption = | map_type = Armenija | location = [[Provinca Tavush]] | country = {{zastava|Armenija}} | coordinates = {{coord|40.9747|45.0364|display=inline,title}} | denomination = [[Armenska apostolska cerkev]] | style = [[Armenska arhitektura|Armenski]] | completed_date = 12.-13. stoletje }} '''Samostan Samsonavank''' ({{langx|hy|Սամսոնավանք}}}) je samostan iz 12.–13. stoletja, do katerega je najlažje priti prek kraja [[Yenokavan]] v provinci [[Tavuš]] v severni [[Armenija|Armeniji]]. Gre za majhen samostanski kompleks, ki leži na gozdnatem območju na gorskih pobočjih, približno 6 km južno od samostana [[Deghdznuti Vank]] iz 13. stoletja in nedaleč od srednjeveške utrdbe [[Berdakar]]. == Kompleks == [[Slika:Samson Monastery (28).jpg|sličica]] Samostanski kompleks sestavljajo glavna cerkev, delno porušena kapela, še ena majhna cerkev ter ostanki stanovanjskih in gospodarskih poslopij. Glavna cerkev je kupolasta cerkev iz 12. oziroma 13. stoletja. Dolga je 5,6 metra in široka 5,3 metra ter je bila zgrajena iz fino klesanega peščenjaka.<ref>{{navedi splet |url=http://www.armeniapedia.org/index.php?title=Samsoni_Monastery |title=Samsoni Monastery - Armeniapedia.org |date=2017-11-17 |language=en}} (Kopija: Raffi Kojian: ''Rediscovering Armenia: an archaeological/touristic gazetteer and map set for the historical monuments of Armenia''. Tigran Mets, Erevan 2001, ISBN 99930-52-28-0)</ref> Polkrožna [[apsida]] na vzhodnem koncu je na zunanjosti okrašena z ornamenti. Ta cerkev je na zunanji strani osmerokotna, na notranji strani pa okrogla. Dolga, ozka okna v stavbo spuščajo svetlobo. Vhod se nahaja na zahodni strani. Druga cerkev je bila zgrajena neposredno ob južni steni glavne. Je enoladijska dvoranska cerkev z obokanim stropom. Stavba ima apsido v obliki podkve in je obdana z dolgimi prizidki, ki so danes večinoma uničeni. Ostanki so ostali na vzhodnem krilu in spodnjih vrstah vzdolžnih sten.<ref name=":1">{{navedi splet|author=Baghdasaryan Brothers |url=http://findarmenia.org/eng/sights/samson |title=Samson monastery |access-date=2017-11-17}}</ref> Severno od kompleksa stoji kapela, ki je danes večinoma v ruševinah. Njen obokani strop je bil nekoč bogato okrašen s freskami. Na njeni zahodni steni so ostali številni napisi, na katerih so navedeni donatorji, ki so financirali gradnjo.<ref name=":1" /> Obdelani kamni, uporabljeni pri gradnji samostana Samsonavank, so zaradi dežja [[erozija|erodirali]]. == Viri == * {{citation|last=Kiesling |first=Brady |title=Rediscovering Armenia: Guide |publisher=Matit Graphic Design Studio|location=[[Erevan]], [[Armenija]]|year=2005|language=en}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commonscat|Samson Monastery|position=left}} {{škrbina-zgradba}} [[Kategorija:Cerkve v Armeniji]] qy3rqzdvlk2hotgy0oferpvmi5652c9 6774853 6774844 2026-11-04T17:35:47Z JoMK 240261 −[[Kategorija:Cerkve v Armeniji]]; +[[Kategorija:Samostani v Armeniji]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6774853 wikitext text/x-wiki {{Infopolje samostan | name = Samostan Samsonavank | native_name = Սամսոնավանք | image = File:Վանական Համալիր «Սամսոն» (03).jpg | caption = | map_type = Armenija | location = [[Provinca Tavush]] | country = {{zastava|Armenija}} | coordinates = {{coord|40.9747|45.0364|display=inline,title}} | denomination = [[Armenska apostolska cerkev]] | style = [[Armenska arhitektura|Armenski]] | completed_date = 12.-13. stoletje }} '''Samostan Samsonavank''' ({{langx|hy|Սամսոնավանք}}}) je samostan iz 12.–13. stoletja, do katerega je najlažje priti prek kraja [[Yenokavan]] v provinci [[Tavuš]] v severni [[Armenija|Armeniji]]. Gre za majhen samostanski kompleks, ki leži na gozdnatem območju na gorskih pobočjih, približno 6 km južno od samostana [[Deghdznuti Vank]] iz 13. stoletja in nedaleč od srednjeveške utrdbe [[Berdakar]]. == Kompleks == [[Slika:Samson Monastery (28).jpg|sličica]] Samostanski kompleks sestavljajo glavna cerkev, delno porušena kapela, še ena majhna cerkev ter ostanki stanovanjskih in gospodarskih poslopij. Glavna cerkev je kupolasta cerkev iz 12. oziroma 13. stoletja. Dolga je 5,6 metra in široka 5,3 metra ter je bila zgrajena iz fino klesanega peščenjaka.<ref>{{navedi splet |url=http://www.armeniapedia.org/index.php?title=Samsoni_Monastery |title=Samsoni Monastery - Armeniapedia.org |date=2017-11-17 |language=en}} (Kopija: Raffi Kojian: ''Rediscovering Armenia: an archaeological/touristic gazetteer and map set for the historical monuments of Armenia''. Tigran Mets, Erevan 2001, ISBN 99930-52-28-0)</ref> Polkrožna [[apsida]] na vzhodnem koncu je na zunanjosti okrašena z ornamenti. Ta cerkev je na zunanji strani osmerokotna, na notranji strani pa okrogla. Dolga, ozka okna v stavbo spuščajo svetlobo. Vhod se nahaja na zahodni strani. Druga cerkev je bila zgrajena neposredno ob južni steni glavne. Je enoladijska dvoranska cerkev z obokanim stropom. Stavba ima apsido v obliki podkve in je obdana z dolgimi prizidki, ki so danes večinoma uničeni. Ostanki so ostali na vzhodnem krilu in spodnjih vrstah vzdolžnih sten.<ref name=":1">{{navedi splet|author=Baghdasaryan Brothers |url=http://findarmenia.org/eng/sights/samson |title=Samson monastery |access-date=2017-11-17}}</ref> Severno od kompleksa stoji kapela, ki je danes večinoma v ruševinah. Njen obokani strop je bil nekoč bogato okrašen s freskami. Na njeni zahodni steni so ostali številni napisi, na katerih so navedeni donatorji, ki so financirali gradnjo.<ref name=":1" /> Obdelani kamni, uporabljeni pri gradnji samostana Samsonavank, so zaradi dežja [[erozija|erodirali]]. == Viri == * {{citation|last=Kiesling |first=Brady |title=Rediscovering Armenia: Guide |publisher=Matit Graphic Design Studio|location=[[Erevan]], [[Armenija]]|year=2005|language=en}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commonscat|Samson Monastery|position=left}} {{škrbina-zgradba}} [[Kategorija:Samostani v Armeniji]] hww74yv3qai5bkpdkz28rxycjxqwr54 6774932 6774853 2026-11-04T21:18:02Z Upwinxp 126544 6774932 wikitext text/x-wiki {{Infopolje samostan | name = Samostan Samsonavank | native_name = Սամսոնավանք | image = File:Վանական Համալիր «Սամսոն» (03).jpg | caption = | map_type = Armenija | location = [[Provinca Tavuš]] | country = {{zastava|Armenija}} | coordinates = {{coord|40.9747|45.0364|display=inline,title}} | denomination = [[Armenska apostolska cerkev]] | style = [[Armenska arhitektura|Armenski]] | completed_date = 12.-13. stoletje }} '''Samostan Samsonavank''' ({{langx|hy|Սամսոնավանք}}) je samostan iz 12.–13. stoletja, do katerega je najlažje priti prek kraja [[<jenokavan]] v provinci [[Tavuš]] v severni [[Armenija|Armeniji]]. Gre za majhen samostanski kompleks, ki leži na gozdnatem območju na gorskih pobočjih, približno 6 km južno od samostana [[Deghdznuti Vank]] iz 13. stoletja in nedaleč od srednjeveške utrdbe [[Berdakar]]. == Kompleks == [[Slika:Samson Monastery (28).jpg|sličica]] Samostanski kompleks sestavljajo glavna cerkev, delno porušena kapela, še ena majhna cerkev ter ostanki stanovanjskih in gospodarskih poslopij. Glavna cerkev je kupolasta cerkev iz 12. oziroma 13. stoletja. Dolga je 5,6 metra in široka 5,3 metra ter je bila zgrajena iz fino klesanega peščenjaka.<ref>{{navedi splet |url=http://www.armeniapedia.org/index.php?title=Samsoni_Monastery |title=Samsoni Monastery - Armeniapedia.org |date=2017-11-17 |language=en}} (Kopija: Raffi Kojian: ''Rediscovering Armenia: an archaeological/touristic gazetteer and map set for the historical monuments of Armenia''. Tigran Mets, Erevan 2001, ISBN 99930-52-28-0)</ref> Polkrožna [[apsida]] na vzhodnem koncu je na zunanjosti okrašena z ornamenti. Ta cerkev je na zunanji strani osmerokotna, na notranji strani pa okrogla. Dolga, ozka okna v stavbo spuščajo svetlobo. Vhod se nahaja na zahodni strani. Druga cerkev je bila zgrajena neposredno ob južni steni glavne. Je enoladijska dvoranska cerkev z obokanim stropom. Stavba ima apsido v obliki podkve in je obdana z dolgimi prizidki, ki so danes večinoma uničeni. Ostanki so ostali na vzhodnem krilu in spodnjih vrstah vzdolžnih sten.<ref name=":1">{{navedi splet|author=Baghdasaryan Brothers |url=http://findarmenia.org/eng/sights/samson |title=Samson monastery |access-date=2017-11-17}}</ref> Severno od kompleksa stoji kapela, ki je danes večinoma v ruševinah. Njen obokani strop je bil nekoč bogato okrašen s freskami. Na njeni zahodni steni so ostali številni napisi, na katerih so navedeni donatorji, ki so financirali gradnjo.<ref name=":1" /> Obdelani kamni, uporabljeni pri gradnji samostana Samsonavank, so zaradi dežja [[erozija|erodirali]]. == Viri == * {{citation|last=Kiesling |first=Brady |title=Rediscovering Armenia: Guide |publisher=Matit Graphic Design Studio|location=[[Erevan]], [[Armenija]]|year=2005|language=en}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commonscat|Samson Monastery|position=left}} {{škrbina-zgradba}} [[Kategorija:Samostani v Armeniji]] ka5iylk35bwjq03c78btejmjb8ltmkr 6775157 6774932 2026-11-05T11:43:10Z Romanm 13 [[Jenokavan]] 6775157 wikitext text/x-wiki {{Infopolje samostan | name = Samostan Samsonavank | native_name = Սամսոնավանք | image = File:Վանական Համալիր «Սամսոն» (03).jpg | caption = | map_type = Armenija | location = [[Provinca Tavuš]] | country = {{zastava|Armenija}} | coordinates = {{coord|40.9747|45.0364|display=inline,title}} | denomination = [[Armenska apostolska cerkev]] | style = [[Armenska arhitektura|Armenski]] | completed_date = 12.-13. stoletje }} '''Samostan Samsonavank''' ({{langx|hy|Սամսոնավանք}}) je samostan iz 12.–13. stoletja, do katerega je najlažje priti prek kraja [[Jenokavan]] v provinci [[Tavuš]] v severni [[Armenija|Armeniji]]. Gre za majhen samostanski kompleks, ki leži na gozdnatem območju na gorskih pobočjih, približno 6 km južno od samostana [[Deghdznuti Vank]] iz 13. stoletja in nedaleč od srednjeveške utrdbe [[Berdakar]]. == Kompleks == [[Slika:Samson Monastery (28).jpg|sličica]] Samostanski kompleks sestavljajo glavna cerkev, delno porušena kapela, še ena majhna cerkev ter ostanki stanovanjskih in gospodarskih poslopij. Glavna cerkev je kupolasta cerkev iz 12. oziroma 13. stoletja. Dolga je 5,6 metra in široka 5,3 metra ter je bila zgrajena iz fino klesanega peščenjaka.<ref>{{navedi splet |url=http://www.armeniapedia.org/index.php?title=Samsoni_Monastery |title=Samsoni Monastery - Armeniapedia.org |date=2017-11-17 |language=en}} (Kopija: Raffi Kojian: ''Rediscovering Armenia: an archaeological/touristic gazetteer and map set for the historical monuments of Armenia''. Tigran Mets, Erevan 2001, ISBN 99930-52-28-0)</ref> Polkrožna [[apsida]] na vzhodnem koncu je na zunanjosti okrašena z ornamenti. Ta cerkev je na zunanji strani osmerokotna, na notranji strani pa okrogla. Dolga, ozka okna v stavbo spuščajo svetlobo. Vhod se nahaja na zahodni strani. Druga cerkev je bila zgrajena neposredno ob južni steni glavne. Je enoladijska dvoranska cerkev z obokanim stropom. Stavba ima apsido v obliki podkve in je obdana z dolgimi prizidki, ki so danes večinoma uničeni. Ostanki so ostali na vzhodnem krilu in spodnjih vrstah vzdolžnih sten.<ref name=":1">{{navedi splet|author=Baghdasaryan Brothers |url=http://findarmenia.org/eng/sights/samson |title=Samson monastery |access-date=2017-11-17}}</ref> Severno od kompleksa stoji kapela, ki je danes večinoma v ruševinah. Njen obokani strop je bil nekoč bogato okrašen s freskami. Na njeni zahodni steni so ostali številni napisi, na katerih so navedeni donatorji, ki so financirali gradnjo.<ref name=":1" /> Obdelani kamni, uporabljeni pri gradnji samostana Samsonavank, so zaradi dežja [[erozija|erodirali]]. == Viri == * {{citation|last=Kiesling |first=Brady |title=Rediscovering Armenia: Guide |publisher=Matit Graphic Design Studio|location=[[Erevan]], [[Armenija]]|year=2005|language=en}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commonscat|Samson Monastery|position=left}} {{škrbina-zgradba}} [[Kategorija:Samostani v Armeniji]] 2pwf8p4y72qzgcih1h4qpo3f9dmk960 1 610733 6774845 2026-11-04T16:38:55Z JoMK 240261 urejaton 6774845 wikitext text/x-wiki {{Armensko-slovenski urejaton|uporabnik=JoMK |kaj=ustvarjen nov članek }} dcin83m4n2j8k3cfiz5jau3jttwow25 118 610734 6774847 2026-11-04T17:03:33Z Kelja Kelmi 268213 -- ustvaritev osnutka s [[Wikipedija:Čarovnik za članke|čarovnikom za članke]] -- 6774847 wikitext text/x-wiki {{Predložitev ČU|t||ts=20261104180257|u=Kelja Kelmi|ns=118|demo=}}<!-- Pomembno je, da te vrstice ne odstranite, preden je članek ustvarjen. --> {{Infopolje Oseba|name=Vlado Kozak|birth_date=15. februar 1907|birth_place=Ljubljana|death_date=29. september 1985|death_place=Portorož|image=Vlado Kozak.jpg|occupation=publicist, politik}} '''Vlado Kozak''', * [[15. februar]] [[1907]], [[Ljubljana]], † [[29. september]] [[1985]], [[Portorož]], [[publicist]] in [[politik]]. == Viri == * {{navedi knjigo|title=Enciklopedija Slovenije, št. 5|publisher=Mladinska knjiga|year=1991|chapter=Vlado Kozak}} 1nzh0rvny1rt64tjn16gy9wuk5783s8 0 610736 6774867 2026-11-04T18:41:11Z Janezdrilc 3152 N 6774867 wikitext text/x-wiki '''Seznam [[Bazilika|bazilik]] v [[Avstrija|Avstriji]]''' je urejen po datumu pridobitve naziva. == Seznam == {{Statično številčenje vrstic}} {{Poravnava tabele}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash col3center col4center" ! Slika ! Ime ! Imenovanje ! Škofija |- | {{Slika d|Q669743}} | [[Bazilika Marijinega rojstva, Mariazell]] | {{Hs|1907.11.27}} 27. november 1907 | [[Škofija Gradec - Sekova|Gradec - Sekova]] |- | {{Slika d|Q1507114}} | [[Bazilika Srca Jezusovega, Hall]] | {{Hs|1914.07.20}} 20. julij 1914 | [[Škofija Innsbruck|Innsbruck]] |- | {{Slika d|Q666683}} | [[Bazilika Rožnovenske Matere Božje, Dunaj]] | {{Hs|1927.05.11}} 11. maj 1927 | [[Nadškofija Dunaj|Dunaj]] |- | {{Slika d|Q16500119}} | [[Sostolnica Marijinega vnebovzetja, Sekova]] | {{Hs|1930.01.25}} 25. januar 1930 | [[Škofija Gradec - Sekova|Gradec - Sekova]] |- | {{Slika d|Q2348786}} | [[Bazilika Marijinega rojstva, Klosterneuburg]] | {{Hs|1936.07.08}} 8. julij 1936 | [[Nadškofija Dunaj|Dunaj]] |- | {{Slika d|Q2542886}} | [[Bazilika Žalostne Matere Božje, Maria Taferl]] | {{Hs|1947.11.20}} 20. november 1947 | [[Škofija Sankt Pölten|Sankt Pölten]] |- | {{Slika d|Q695388}} | [[Bazilika Marijine poroke, Dunaj]] | {{Hs|1949.04.08}} 8. april 1949 | [[Nadškofija Dunaj|Dunaj]] |- | {{Slika d|Q1436237}} | [[Bazilika Marije Pomočnice, Attnang-Puchheim]] | {{Hs|1951.04.13}} 13. april 1951 | [[Škofija Linz|Linz]] |- | {{Slika d|Q55723024}} | [[Bazilika Marijinega vnebovzetja, Maria Plain]] | {{Hs|1951.09.22}} 22. september 1951 | [[Nadškofija Salzburg|Salzburg]] |- | {{Slika d|Q688639}} | [[Bazilika Matere Božje, Geras]] | {{Hs|1954.01.29}} 29. januar 1954 | [[Škofija Sankt Pölten|Sankt Pölten]] |- | {{Slika d|Q810089}} | [[Bazilika Žalostne Matere Božje, Maria Dreieichen]] | {{Hs|1957.03.29}} 29. marec 1957 | [[Škofija Sankt Pölten|Sankt Pölten]] |- | {{Slika d|Q1315406}} | [[Bazilika Marijinega brezmadežnega spočetja, Wilten]] | {{Hs|1957.08.06}} 6. avgust 1957 | [[Škofija Innsbruck|Innsbruck]] |- | {{Slika d|Q666817}} | [[Bazilika Matere Božje, Dunaj]] | {{Hs|1958.06.06}} 6. junij 1958 | [[Nadškofija Dunaj|Dunaj]] |- | {{Slika d|Q15785708}} | [[Bazilika sv. Trojice in sv. Mihaela, Sonntagberg]] | {{Hs|1964.03.04}} 4. marec 1964 | [[Škofija Sankt Pölten|Sankt Pölten]] |- | {{Slika d|Q14541112}} | [[Bazilika Žalostne Matere Božje, Pöstlingberg]] | {{Hs|1964.07.11}} 11. julij 1964 | [[Škofija Linz|Linz]] |- | {{Slika d|Q1262471}} | [[Bazilika sv. Lovrenca, Enns]] | {{Hs|1970.05.27}} 27. maj 1970 | [[Škofija Linz|Linz]] |- | {{Slika d|Q128032166}} | [[Bazilika Marijinega vnebovzetja, Lilienfeld]] | {{Hs|1976.04.09}} 9. april 1976 | [[Škofija Sankt Pölten|Sankt Pölten]] |- | {{Slika d|Q69583500}} | [[Bazilika Marijinega vnebovzetja, Rein]] | {{Hs|1979.10.04}} 4. oktober 1979 | [[Škofija Gradec - Sekova|Gradec - Sekova]] |- | {{Slika d|Q108740685}} | [[Bazilika Marijinega vnebovzetja, Stams]] | {{Hs|1983.03.18}} 18. marec 1983 | [[Škofija Innsbruck|Innsbruck]] |- | {{Slika d|Q1823908}} | [[Bazilika Marijinega obiskanja, Rankweil]] | {{Hs|1985.02.27}} 27. februar 1985 | [[Škofija Feldkirch|Feldkirch]] |- | {{Slika d|Q2542879}} | [[Bazilika Marije Snežne, Marija v Logu]] | {{Hs|1986.04.03}} 3. april 1986 | [[Krška škofija|Krka]] |- | {{Slika d|Q810094}} | [[Bazilika Marijinega rojstva, Maria Roggendorf]] | {{Hs|1988.06.08}} 8. junij 1988 | [[Nadškofija Dunaj|Dunaj]] |- | {{Slika d|Q810096}} | [[Bazilika Marijinega rojstva, Frauenkirchen]] | {{Hs|1990.03.09}} 9. marec 1990 | [[Škofija Eisenstadt|Eisenstadt]] |- | {{Slika d|Q810093}} | [[Bazilika Loretske Matere Božje, Loretto]] | {{Hs|1997.05.06}} 6. maj 1997 | [[Škofija Eisenstadt|Eisenstadt]] |- | {{Slika d|Q120088724}} | [[Bazilika sv. Florjana, Sankt Florian]] | {{Hs|1999.02.22}} 22. februar 1999 | [[Škofija Linz|Linz]] |- | {{Slika d|Q810118}} | [[Bazilika sv. Mihaela, Absam]] | {{Hs|1999.10.08}} 8. oktober 1999 | [[Škofija Innsbruck|Innsbruck]] |- | {{Slika d|Q675795}} | [[Bazilika Marijinega rojstva, Gradec]] | {{Hs|1999.10.28}} 28. oktober 1999 | [[Škofija Gradec - Sekova|Gradec - Sekova]] |- | {{Slika d|Q26241244}} | [[Bazilika sv. Mihaela, Mondsee]] | {{Hs|2005.02.02}} 2. februar 2005 | [[Škofija Linz|Linz]] |- | {{Slika d|Q15694734}} | [[Bazilika Marijinega vnebovzetja, Klein-Mariazell]] | {{Hs|2007.05.03}} 3. maj 2007 | [[Nadškofija Dunaj|Dunaj]] |- | {{Slika d|Q1420439}} | [[Bazilika sv. Dominika, Kramsach]] | {{Hs|2008.11.15}} 15. november 2008 | [[Nadškofija Salzburg|Salzburg]] |- | {{Slika d|Q15810347}} | [[Bazilika Marijinega obiskanja, Güssing]] | {{Hs|2013.06.19}} 19. junij 2013 | [[Škofija Eisenstadt|Eisenstadt]] |- | {{Slika d|Q2542869}} | [[Bazilika Loretske Matere Božje, Šentandraž v Labotski dolini]] | {{Hs|2014.07.21}} 21. julij 2014 | [[Krška škofija|Krka]] |- | {{Slika d|Q2556724}} | [[Bazilika Žalostne Matere Božje, Weiz]] | {{Hs|2017.12.06}} 6. december 2017 | [[Škofija Gradec - Sekova|Gradec - Sekova]] |- | {{Slika d|Q20078644}} | [[Bazilika Marijinega obiskanja, Bildstein]] | {{Hs|2018.03.04}} 4. marec 2018 | [[Škofija Feldkirch|Feldkirch]] |- | {{Slika d|Q37911015}} | [[Bazilika Marijinega vnebovzetja, Mariapfarr]] | {{Hs|2018.04.05}} 5. april 2018 | [[Nadškofija Salzburg|Salzburg]] |} == Zunanje povezave == * [https://gcatholic.org/churches/data/basAT Gcatholic.org] {{Bazilike}} [[Kategorija:Bazilike v Avstriji| ]] [[Kategorija:Seznami bazilik|Avstrija]] gp0rkccqjf27q183f2d280xkxgqnc1d 0 610737 6774875 2026-11-04T19:02:54Z VidicK01 193275 Seznam županskih kandidatov po strankah 6774875 wikitext text/x-wiki Na '''[[Lokalne volitve v Sloveniji 2026|lokalnih volitvah v Sloveniji 2026]]''', ki bodo potekale 15. novembra 2026, za [[župan|župane]]a poleg kandidatov, ki jih predlagajo skupine volivcev, kandidirajo tudi številni kandidati na predlog ene ali več parlamentarnih ali zunajparlamentarnih [[Seznam političnih strank v Sloveniji|političnih strank]]. V članku so navedeni kandidati, ki jih predlagajo politične stranke.<ref>{{Navedi splet |title=Lokalne volitve 2026 - 15. november 2026 - Seznam kandidatov |url=https://volitve.dvk-rs.si/lv2026/#/seznam-kandidatov |access-date=2026-11-04 |website=volitve.dvk-rs.si}}</ref> == Seznam == === Gibanje Svoboda === {| class="wikitable" style="font-size:86%;line-height:18px" ! colspan="6" align="center" |<big>[[Gibanje Svoboda]] (GS)</big> |- |[[Občina Ankaran|Ankaran]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Vladimir Pegan |[[Občina Majšperk|Majšperk]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Dušan Mesarič |- |[[Občina Bohinj|Bohinj]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Sebastjan Benigar |[[Mestna občina Maribor|Maribor]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Andrej Matvoz |- |[[Mestna občina Celje|Celje]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Matija Kovač |[[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog - Trebelno]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Franc Glušič |- |[[Občina Cerkno|Cerkno]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Urška Lahajnar |[[Občina Moravče|Moravče]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Igor Kotnik |- |[[Občina Divača|Divača]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Mario Benkoč |[[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Tadej Henzel |- |[[Občina Domžale|Domžale]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Matej Zabret |[[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Gorazd Kerec |- |[[Občina Duplek|Duplek]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Damijan Kaučič |[[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |[[Samo Turel]] |- |[[Občina Grosuplje|Grosuplje]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Ema Perme |[[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Andrej Kastrevec |- |[[Občina Hajdina|Hajdina]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Meta Majnik Krajnc |[[Občina Postojna|Postojna]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Katja Čehovin |- |[[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Samo Matkovič |[[Občina Radovljica|Radovljica]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Alma Intihar |- |[[Občina Izola|Izola]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Danijel Radešić |[[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Aleksandra Krumpak |- |[[Občina Jesenice|Jesenice]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Eva Mlakar |[[Občina Selnica ob Dravi|Selnica ob Dravi]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Jurij Lep |- |[[Občina Kamnik|Kamnik]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Uršula Majcen |[[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Edita Gošnik |- |[[Občina Kidričevo|Kidričevo]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Tadej Strmšek |[[Občina Šempeter - Vrtojba|Šempeter-Vrtojba]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Karmen Gerbec |- |[[Občina Komen|Komen]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Bojan Žlebnik |[[Občina Šentilj|Šentilj]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Boris Bezjak |- |[[Mestna občina Koper|Koper]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Mateja Hrvatin Kozlovič |[[Občina Škofljica|Škofljica]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Mita Kompare |- |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Janez (Jani) Pristavec |[[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Vanja Movrin |- |[[Mestna občina Krško|Krško]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Tajana Dvoršek |[[Občina Trebnje|Trebnje]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Gregor Kaplan |- |[[Občina Laško|Laško]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Bojan Špiler |[[Občina Tržič|Tržič]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Nika Podakar |- |[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |[[Klemen Boštjančič]] |[[Občina Vojnik|Vojnik]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Barbara Leder |- |[[Občina Ljubno|Ljubno]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Jože Grčar |[[Občina Vrhnika|Vrhnika]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Matej Jugovic |- |[[Občina Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Joško Manfreda |[[Občina Žalec|Žalec]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Tanja Basle |- | colspan="6" style="border-top:3px solid #aaa; font-size:100%;" | <span style="color:{{party color|Gibanje Svoboda}}; font-size:150%;">■</span> Predlagateljica Svoboda ali njen odbor &nbsp;&nbsp; <span style="color:#808080; font-size:150%;">■</span> Skupni kandidat Svobode, SD, Levice, {{abbr|CNL|Celjska neodvisna lista}}, {{abbr|LMK|Lista Matije Kovača}} |} === Resni.ca === {| class="wikitable" style="font-size:86%;line-height:18px" ! colspan="6" align="center" |<big>[[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]]</big> |- |[[Občina Brežice|Brežice]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |Toni Glušič |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |Marko Koder |- |[[Mestna občina Celje|Celje]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |Darko Radiković |[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |Matjaž Tomlje |- |[[Občina Gornja Radgona|Gornja Radgona]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |Mitja Ficko |[[Mestna občina Maribor|Maribor]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |Mitja Zgoznik |- |[[Občina Kočevje|Kočevje]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |Matjaž Papež |[[Občina Naklo|Naklo]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |Nejc Koželj |- |[[Mestna občina Koper|Koper]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |Samir Šakovič |[[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |Miha Macedoni |- |[[Mestna občina Kranj|Kranj]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |Vekoslav Panigaz |[[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |[[Slavko Moharič]] |} === Nova Slovenija === {| class="wikitable" style="font-size:86%;line-height:18px" ! colspan="6" align="center" |<big>[[Nova Slovenija – Krščanski demokrati]] (NSi)</big> |- |[[Občina Ajdovščina|Ajdovščina]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Matej Marc |[[Občina Nazarje|Nazarje]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Nataša Vodončnik Žvipelj |- |[[Občina Cerknica|Cerknica]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Iva Dimic |[[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Damjana Pavlica |- |[[Občina Cerkno|Cerkno]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Ivan Mavri |[[Občina Osilnica|Osilnica]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Antun Volf |- |[[Občina Cerkvenjak|Cerkvenjak]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Andrej Kocbek |[[Občina Pivka|Pivka]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Teodor Benčič |- |[[Občina Dobrepolje|Dobrepolje]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Rok Blatnik |[[Občina Postojna|Postojna]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Andrej Smerdu |- |[[Občina Domžale|Domžale]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Fani Rožič Novak |[[Občina Rečica ob Savinji|Rečica ob Savinji]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Majda Potočnik |- |[[Občina Gornji Petrovci|Gornji Petrovci]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Mirjana Časar |[[Občina Semič|Semič]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Franci Stariha |- |[[Občina Grosuplje|Grosuplje]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Peter Verlič |[[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Ivan Žagar |- |[[Občina Hajdina|Hajdina]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Stanislav Glažar |[[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Jure Levart |- |[[Občina Horjul|Horjul]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Janko Prebil |[[Občina Sodražica|Sodražica]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Blaž Milavec |- |[[Občina Idrija|Idrija]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Franc Medic |[[Občina Sveti Jurij v Slovenskih goricah|Sveti Jurij v Sl. goricah]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Robert Kukovec |- |[[Občina Ig|Ig]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Jurij Podržaj |[[Občina Sveti Tomaž|Sveti Tomaž]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Mirko Cvetko |- |[[Občina Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Teja Iskra |[[Občina Šenčur|Šenčur]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Aleš Perič Močnik |- |[[Občina Izola|Izola]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Tomo Drevenšek |[[Občina Šentjur|Šentjur]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Janko Cerkvenik |- |[[Občina Kidričevo|Kidričevo]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Bogdan Potočnik |[[Občina Šmartno ob Paki|Šmartno ob Paki]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Leon Ločičnik |- |[[Občina Kostanjevica na Krki|Kostanjevica na Krki]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Alen Lenič |[[Občina Trbovlje|Trbovlje]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Drago Kočar |- |[[Mestna občina Kranj|Kranj]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Irena Dolenc |[[Občina Trebnje|Trebnje]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Blaž Pavlin |- |[[Občina Kuzma|Kuzma]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Jožef Škalič |[[Mestna občina Velenje|Velenje]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Veronika Juvan |- |[[Občina Laško|Laško]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Mitja Knez |[[Občina Vodice|Vodice]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Andrej Korelc |- |[[Občina Litija|Litija]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Boris Bevc |[[Občina Vojnik|Vojnik]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Branko Petre |- |[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |[[Mojca Sojar]] |[[Občina Vransko|Vransko]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Nataša Juhart |- |[[Mestna občina Maribor|Maribor]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Katja Koren |[[Občina Zavrč|Zavrč]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Slavko Pravdič |- |[[Občina Moravče|Moravče]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Nataša Lipovec |[[Občina Žalec|Žalec]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Kristo Ocvirk |- |[[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Anton Štihec | colspan="3" | |- | colspan="6" style="border-top:3px solid #aaa; font-size:100%;" | <span style="color:{{party color|Nova Slovenija}}; font-size:150%;">■</span> Predlagateljica NSi ali njen odbor &nbsp;&nbsp; <span style="color:#808080; font-size:150%;">■</span> Skupni kandidat NSi in drugih predlagateljev |} === Slovenska ljudska stranka === {| class="wikitable" style="font-size:86%;line-height:18px" ! colspan="6" align="center" |<big>[[Slovenska ljudska stranka]] (SLS)</big> |- |[[Občina Beltinci|Beltinci]] ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:1px;" | |Rok Sraka |[[Občina Majšperk|Majšperk]] ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:1px;" | |Sašo Kodrič |- |[[Občina Benedikt|Benedikt]] ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:1px;" | |Milan Repič |[[Občina Markovci|Markovci]] ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:1px;" | |Daniel Korošec |- |[[Občina Bloke|Bloke]] ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:1px;" | |Jože Doles |[[Občina Moravče|Moravče]] ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:1px;" | |Edo Korošec |- |[[Občina Brda|Brda]] ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:1px;" | |Boris Jakončič |[[Občina Naklo|Naklo]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Primož Povše |- |[[Občina Dobrepolje|Dobrepolje]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Rok Blatnik |[[Občina Pesnica|Pesnica]] ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:1px;" | |Danijel Valentan |- |[[Občina Dobrna|Dobrna]] ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:1px;" | |Danijel Šibanc |[[Občina Pivka|Pivka]] ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:1px;" | |Robert Smrdelj |- |[[Občina Gorje|Gorje]] ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:1px;" | |Rok Peterman |[[Občina Puconci|Puconci]] ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:1px;" | |Uroš Kamenšek |- |[[Občina Grosuplje|Grosuplje]] ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:1px;" | |Jože Berdajs |[[Občina Sevnica|Sevnica]] ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:1px;" | |Janez Kukec |- |[[Občina Hajdina|Hajdina]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Stanislav Glažar |[[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Ivan Žagar |- |[[Občina Idrija|Idrija]] ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:1px;" | |Cveto Koder |[[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Jure Levart |- |[[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]] ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:1px;" | |Nina Strah |[[Občina Šenčur|Šenčur]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Aleš Perič Močnik |- |[[Občina Izola|Izola]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Tomo Drevenšek |[[Občina Šentjur|Šentjur]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Janko Cerkvenik |- |[[Občina Kobilje|Kobilje]] ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:1px;" | |Darko Horvat |[[Občina Tišina|Tišina]] ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:1px;" | |Franc Horvat |- |[[Občina Komenda|Komenda]] ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:1px;" | |Nada Jamšek |[[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]] ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:1px;" | |Andreja Krajnc |- |[[Mestna občina Krško|Krško]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Janja Starc |[[Občina Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]] ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:1px;" | |Tanja Brajer |- |[[Občina Litija|Litija]] ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:1px;" | |Franc Rokavec |[[Občina Zavrč|Zavrč]] ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:1px;" | |Janko Lorbek |- | colspan="6" style="border-top:3px solid #aaa; font-size:100%;" | <span style="color:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; font-size:150%;">■</span> Skupni kandidat SLS in drugih strank &nbsp;&nbsp; <span style="color:#808080; font-size:150%;">■</span> Skupni kandidat SLS in drugih |} === Demokrati === {| class="wikitable" style="font-size:86%;line-height:18px" ! colspan="6" align="center" |<big>[[Demokrati. Anžeta Logarja]]</big> |- |[[Občina Ajdovščina|Ajdovščina]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Matej Marc |[[Občina Polzela|Polzela]] ! style="background:#09105e; width:1px;" | |Aleš Trbežnik |- |[[Občina Brežice|Brežice]] ! style="background:#09105e; width:1px;" | |Stefan Iljaž |[[Mestna občina Ptuj|Ptuj]] ! style="background:#09105e; width:1px;" | |Nuška Vrabl |- |[[Občina Cerknica|Cerknica]] ! style="background:#09105e; width:1px;" | |Peter Nelec |[[Občina Radovljica|Radovljica]] ! style="background:#09105e; width:1px;" | |Uroš Mencinger |- |[[Občina Hajdina|Hajdina]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Stanislav Glažar |[[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] ! style="background:#09105e; width:1px;" | |Peter Volovšek |- |[[Občina Jesenice|Jesenice]] ! style="background:#09105e; width:1px;" | |Stane Rožič |[[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] ! style="background:#09105e; width:1px;" | |Jernej Skok Kosmač |- |[[Občina Kočevje|Kočevje]] ! style="background:#09105e; width:1px;" | |Lidija Škulj Broz |[[Občina Škofja Loka|Škofja Loka]] ! style="background:#09105e; width:1px;" | |Janez Demšar |- |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] ! style="background:#09105e; width:1px;" | |Blaž Mertelj |[[Občina Šoštanj|Šoštanj]] ! style="background:#09105e; width:1px;" | |Judita Čas Krneža |- |[[Mestna občina Maribor|Maribor]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Katja Koren |[[Občina Tišina|Tišina]] ! style="background:#09105e; width:1px;" | |Miro Berke |- |[[Občina Medvode|Medvode]] ! style="background:#09105e; width:1px;" | |Dejan Krajačić |[[Mestna občina Velenje|Velenje]] ! style="background:#09105e; width:1px;" | |Alenka Gortan |- |[[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]] ! style="background:#09105e; width:1px;" | |Jožek Špilak |[[Občina Vojnik|Vojnik]] ! style="background:#09105e; width:1px;" | |Urška Mužar |- |[[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Damjana Pavlica | colspan="3" | |- | colspan="6" style="border-top:3px solid #aaa; font-size:100%;" | <span style="color:#09105e; font-size:150%;">■</span> Predlagatelji Demokrati ali njihov odbor &nbsp;&nbsp; <span style="color:#808080; font-size:150%;">■</span> Skupni kandidat Demokratov in drugih |} === Levica === {| class="wikitable" style="font-size:86%;line-height:18px" ! colspan="6" align="center" |<big>[[Levica (Slovenija)|Levica]]</big> |- |[[Mestna občina Celje|Celje]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Matija Kovač |[[Mestna občina Maribor|Maribor]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |[[Matevž Frangež]] |- |[[Občina Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] ! style="background:#e6342a; width:1px;" | |Rok Jenko |[[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]] ! style="background:#e6342a; width:1px;" | |Marko Rusjan |- |[[Občina Izola|Izola]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Daniel Radešić |[[Občina Piran|Piran]] ! style="background:#e6342a; width:1px;" | |Peter Bastjančič |- |[[Mestna občina Koper|Koper]] ! style="background:#e6342a; width:1px;" | |Alan Medveš |[[Mestna občina Ptuj|Ptuj]] ! style="background:#e6342a; width:1px;" | |Lina Habjanič |- |[[Občina Kostanjevica na Krki|Kostanjevica na Krki]] ! style="background:#e6342a; width:1px;" | |Jakob Gašpir |[[Občina Železniki|Železniki]] ! style="background:#e6342a; width:1px;" | |Rok Bajželj |- |[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] ! style="background:#e6342a; width:1px;" | |[[Luka Mesec]] | colspan="3" | |- | colspan="6" style="border-top:3px solid #aaa; font-size:100%;" | <span style="color:#e6342a; font-size:150%;">■</span> Predlagateljica Levica ali njen odbor &nbsp;&nbsp; <span style="color:#808080; font-size:150%;">■</span> Skupni kandidat Levice in drugih |} === Zunajparlamentarne stranke === {{col-begin}} {{col-break|width=40%}} ==== Prerod ==== {| class="wikitable" style="font-size:86%;line-height:18px" ! colspan="6" align="center" |<big>[[Prerod (stranka)|Prerod – stranka Vladimirja Prebiliča]]</big> |- |[[Občina Brežice|Brežice]] ! style="background:#6f2c91; width:1px;" | |Bojan Tičar |[[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Srečko Vovko |- |[[Mestna občina Krško|Krško]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Janja Starc |[[Občina Radovljica|Radovljica]] ! style="background:#6f2c91; width:1px;" | |Ladislav Mežek |- |[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] ! style="background:#6f2c91; width:1px;" | |Gregor Novak | colspan="3" | |- | colspan="6" style="border-top:3px solid #aaa; font-size:100%;" | <span style="color:#6f2c91; font-size:150%;">■</span> Predlagatelj Prerod &nbsp;&nbsp; <span style="color:#808080; font-size:150%;">■</span> Skupni kandidat Preroda in drugih |} {{col-break|width=60%}} ==== Slovenska nacionalna stranka ==== {| class="wikitable" style="font-size:86%;line-height:18px" ! colspan="6" align="center" |<big>[[Slovenska nacionalna stranka]] (SNS)</big> |- |[[Občina Braslovče|Braslovče]] ! style="background:{{party color|Slovenska nacionalna stranka}}; width:1px;" | |Janko Pirnat |[[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] ! style="background:{{party color|Slovenska nacionalna stranka}}; width:1px;" | |Matej Španinger |- |[[Mestna občina Koper|Koper]] ! style="background:{{party color|Slovenska nacionalna stranka}}; width:1px;" | |[[Zmago Jelinčič Plemeniti|Zmago Jelinčič Pl.]] |[[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] ! style="background:{{party color|Slovenska nacionalna stranka}}; width:1px;" | |LAPA (Anže) Laporšek |- |[[Občina Prebold|Prebold]] ! style="background:{{party color|Slovenska nacionalna stranka}}; width:1px;" | |Alex Marsič |[[Občina Žalec|Žalec]] ! style="background:{{party color|Slovenska nacionalna stranka}}; width:1px;" | |Milan Belošević |} {{col-end}} {{col-begin}} {{col-break|width=25%}} ==== Pirati ==== {| class="wikitable" style="font-size:86%;line-height:18px" ! colspan="3" align="center" |<big>[[Piratska stranka Slovenije]] (Pirati)</big> |- |[[Mestna občina Koper|Koper]] ! style="background:#000000; width:1px;" | |Matej Sukič |- |[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] ! style="background:#000000; width:1px;" | |[[Jasmin Feratović]] |- |[[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]] ! style="background:#000000; width:1px;" | |Jože Pirh |- |} {{col-break|width=20%}} ==== Zeleni Slovenije ==== {| class="wikitable" style="font-size:86%;line-height:18px" ! colspan="3" align="center" |<big>[[Zeleni Slovenije]] (ZS)</big> |- |[[Občina Bovec|Bovec]] ! style="background:{{party color|Zeleni Slovenije}}; width:1px;" | |Siniša Germovšek |- |[[Občina Mirna Peč|Mirna Peč]] ! style="background:{{party color|Zeleni Slovenije}}; width:1px;" | |Zvonko Lah |- |[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] ! style="background:{{party color|Zeleni Slovenije}}; width:1px;" | |Kajetan Bajt |- |} {{col-break|width=20%}} ==== Vesna ==== {| class="wikitable" style="font-size:86%;line-height:18px" ! colspan="3" align="center" |<big>[[VESNA – zelena stranka]]</big> |- |[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] ! style="background:#00964f; width:1px;" | |Apolonija Simon |} {{col-break|width=25%}} ==== Nič od tega ==== {| class="wikitable" style="font-size:86%;line-height:18px" ! colspan="3" align="center" |<big>[[Nič od tega]] (NOT)</big> |- |[[Občina Izola|Izola]] ! style="background:{{party color|Nič od tega}}; width:1px;" | |Jasmin Bešić |} {{col-end}} {{col-begin}} {{col-break|width=21%}} ==== Stranka slovenskega naroda ==== {| class="wikitable" style="font-size:86%;line-height:18px" ! colspan="3" align="center" |<big>[[Stranka slovenskega naroda]] (SSN)</big> |- |[[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]] ! style="background:#0c5390; width:1px;" | |Sašo Pajk |- |[[Mestna občina Maribor|Maribor]] ! style="background:#0c5390; width:1px;" | |Vincenc Gajser |} {{col-break|width=21%}} ==== Stranka Straža ==== {| class="wikitable" style="font-size:86%;line-height:18px" ! colspan="3" align="center" |<big>[[Stranka Straža – Katoliška narodna stranka|Katoliška narodna stranka]] (SSKNS)</big> |- |[[Mestna občina Maribor|Maribor]] ! style="background:#d69a2a; width:1px;" | |[[Aleš Ernecl]] |} {{col-break|width=30%}} ==== SMS - Zeleni ==== {| class="wikitable" style="font-size:86%;line-height:18px" ! colspan="3" align="center" |<big>[[Stranka mladih - Zeleni Evrope]] (SMS)</big> |- |[[Mestna občina Maribor|Maribor]] ! style="background:#bec431; width:1px;" | |Igor Jurišič |} {{col-end}} == Sklici == {{sklici}} {{Lokalne volitve v Sloveniji 2026}} [[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji]] [[Kategorija:2026 v politiki]] [[Kategorija:2026 v Sloveniji]] [[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji 2026| ]] je7i0fjktncgnl0ksoqpevsj5s3rm5j 6774877 6774875 2026-11-04T19:03:22Z VidicK01 193275 v delu: še SDS, SD in SG 6774877 wikitext text/x-wiki {{v delu}} Na '''[[Lokalne volitve v Sloveniji 2026|lokalnih volitvah v Sloveniji 2026]]''', ki bodo potekale 15. novembra 2026, za [[župan|župane]]a poleg kandidatov, ki jih predlagajo skupine volivcev, kandidirajo tudi številni kandidati na predlog ene ali več parlamentarnih ali zunajparlamentarnih [[Seznam političnih strank v Sloveniji|političnih strank]]. V članku so navedeni kandidati, ki jih predlagajo politične stranke.<ref>{{Navedi splet |title=Lokalne volitve 2026 - 15. november 2026 - Seznam kandidatov |url=https://volitve.dvk-rs.si/lv2026/#/seznam-kandidatov |access-date=2026-11-04 |website=volitve.dvk-rs.si}}</ref> == Seznam == === Gibanje Svoboda === {| class="wikitable" style="font-size:86%;line-height:18px" ! colspan="6" align="center" |<big>[[Gibanje Svoboda]] (GS)</big> |- |[[Občina Ankaran|Ankaran]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Vladimir Pegan |[[Občina Majšperk|Majšperk]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Dušan Mesarič |- |[[Občina Bohinj|Bohinj]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Sebastjan Benigar |[[Mestna občina Maribor|Maribor]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Andrej Matvoz |- |[[Mestna občina Celje|Celje]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Matija Kovač |[[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog - Trebelno]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Franc Glušič |- |[[Občina Cerkno|Cerkno]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Urška Lahajnar |[[Občina Moravče|Moravče]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Igor Kotnik |- |[[Občina Divača|Divača]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Mario Benkoč |[[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Tadej Henzel |- |[[Občina Domžale|Domžale]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Matej Zabret |[[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Gorazd Kerec |- |[[Občina Duplek|Duplek]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Damijan Kaučič |[[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |[[Samo Turel]] |- |[[Občina Grosuplje|Grosuplje]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Ema Perme |[[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Andrej Kastrevec |- |[[Občina Hajdina|Hajdina]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Meta Majnik Krajnc |[[Občina Postojna|Postojna]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Katja Čehovin |- |[[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Samo Matkovič |[[Občina Radovljica|Radovljica]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Alma Intihar |- |[[Občina Izola|Izola]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Danijel Radešić |[[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Aleksandra Krumpak |- |[[Občina Jesenice|Jesenice]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Eva Mlakar |[[Občina Selnica ob Dravi|Selnica ob Dravi]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Jurij Lep |- |[[Občina Kamnik|Kamnik]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Uršula Majcen |[[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Edita Gošnik |- |[[Občina Kidričevo|Kidričevo]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Tadej Strmšek |[[Občina Šempeter - Vrtojba|Šempeter-Vrtojba]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Karmen Gerbec |- |[[Občina Komen|Komen]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Bojan Žlebnik |[[Občina Šentilj|Šentilj]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Boris Bezjak |- |[[Mestna občina Koper|Koper]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Mateja Hrvatin Kozlovič |[[Občina Škofljica|Škofljica]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Mita Kompare |- |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Janez (Jani) Pristavec |[[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Vanja Movrin |- |[[Mestna občina Krško|Krško]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Tajana Dvoršek |[[Občina Trebnje|Trebnje]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Gregor Kaplan |- |[[Občina Laško|Laško]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Bojan Špiler |[[Občina Tržič|Tržič]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Nika Podakar |- |[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |[[Klemen Boštjančič]] |[[Občina Vojnik|Vojnik]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Barbara Leder |- |[[Občina Ljubno|Ljubno]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Jože Grčar |[[Občina Vrhnika|Vrhnika]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Matej Jugovic |- |[[Občina Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Joško Manfreda |[[Občina Žalec|Žalec]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Tanja Basle |- | colspan="6" style="border-top:3px solid #aaa; font-size:100%;" | <span style="color:{{party color|Gibanje Svoboda}}; font-size:150%;">■</span> Predlagateljica Svoboda ali njen odbor &nbsp;&nbsp; <span style="color:#808080; font-size:150%;">■</span> Skupni kandidat Svobode, SD, Levice, {{abbr|CNL|Celjska neodvisna lista}}, {{abbr|LMK|Lista Matije Kovača}} |} === Resni.ca === {| class="wikitable" style="font-size:86%;line-height:18px" ! colspan="6" align="center" |<big>[[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]]</big> |- |[[Občina Brežice|Brežice]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |Toni Glušič |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |Marko Koder |- |[[Mestna občina Celje|Celje]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |Darko Radiković |[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |Matjaž Tomlje |- |[[Občina Gornja Radgona|Gornja Radgona]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |Mitja Ficko |[[Mestna občina Maribor|Maribor]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |Mitja Zgoznik |- |[[Občina Kočevje|Kočevje]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |Matjaž Papež |[[Občina Naklo|Naklo]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |Nejc Koželj |- |[[Mestna občina Koper|Koper]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |Samir Šakovič |[[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |Miha Macedoni |- |[[Mestna občina Kranj|Kranj]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |Vekoslav Panigaz |[[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |[[Slavko Moharič]] |} === Nova Slovenija === {| class="wikitable" style="font-size:86%;line-height:18px" ! colspan="6" align="center" |<big>[[Nova Slovenija – Krščanski demokrati]] (NSi)</big> |- |[[Občina Ajdovščina|Ajdovščina]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Matej Marc |[[Občina Nazarje|Nazarje]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Nataša Vodončnik Žvipelj |- |[[Občina Cerknica|Cerknica]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Iva Dimic |[[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Damjana Pavlica |- |[[Občina Cerkno|Cerkno]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Ivan Mavri |[[Občina Osilnica|Osilnica]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Antun Volf |- |[[Občina Cerkvenjak|Cerkvenjak]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Andrej Kocbek |[[Občina Pivka|Pivka]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Teodor Benčič |- |[[Občina Dobrepolje|Dobrepolje]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Rok Blatnik |[[Občina Postojna|Postojna]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Andrej Smerdu |- |[[Občina Domžale|Domžale]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Fani Rožič Novak |[[Občina Rečica ob Savinji|Rečica ob Savinji]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Majda Potočnik |- |[[Občina Gornji Petrovci|Gornji Petrovci]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Mirjana Časar |[[Občina Semič|Semič]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Franci Stariha |- |[[Občina Grosuplje|Grosuplje]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Peter Verlič |[[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Ivan Žagar |- |[[Občina Hajdina|Hajdina]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Stanislav Glažar |[[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Jure Levart |- |[[Občina Horjul|Horjul]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Janko Prebil |[[Občina Sodražica|Sodražica]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Blaž Milavec |- |[[Občina Idrija|Idrija]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Franc Medic |[[Občina Sveti Jurij v Slovenskih goricah|Sveti Jurij v Sl. goricah]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Robert Kukovec |- |[[Občina Ig|Ig]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Jurij Podržaj |[[Občina Sveti Tomaž|Sveti Tomaž]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Mirko Cvetko |- |[[Občina Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Teja Iskra |[[Občina Šenčur|Šenčur]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Aleš Perič Močnik |- |[[Občina Izola|Izola]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Tomo Drevenšek |[[Občina Šentjur|Šentjur]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Janko Cerkvenik |- |[[Občina Kidričevo|Kidričevo]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Bogdan Potočnik |[[Občina Šmartno ob Paki|Šmartno ob Paki]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Leon Ločičnik |- |[[Občina Kostanjevica na Krki|Kostanjevica na Krki]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Alen Lenič |[[Občina Trbovlje|Trbovlje]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Drago Kočar |- |[[Mestna občina Kranj|Kranj]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Irena Dolenc |[[Občina Trebnje|Trebnje]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Blaž Pavlin |- |[[Občina Kuzma|Kuzma]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Jožef Škalič |[[Mestna občina Velenje|Velenje]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Veronika Juvan |- |[[Občina Laško|Laško]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Mitja Knez |[[Občina Vodice|Vodice]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Andrej Korelc |- |[[Občina Litija|Litija]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Boris Bevc |[[Občina Vojnik|Vojnik]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Branko Petre |- |[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |[[Mojca Sojar]] |[[Občina Vransko|Vransko]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Nataša Juhart |- |[[Mestna občina Maribor|Maribor]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Katja Koren |[[Občina Zavrč|Zavrč]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Slavko Pravdič |- |[[Občina Moravče|Moravče]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Nataša Lipovec |[[Občina Žalec|Žalec]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Kristo Ocvirk |- |[[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Anton Štihec | colspan="3" | |- | colspan="6" style="border-top:3px solid #aaa; font-size:100%;" | <span style="color:{{party color|Nova Slovenija}}; font-size:150%;">■</span> Predlagateljica NSi ali njen odbor &nbsp;&nbsp; <span style="color:#808080; font-size:150%;">■</span> Skupni kandidat NSi in drugih predlagateljev |} === Slovenska ljudska stranka === {| class="wikitable" style="font-size:86%;line-height:18px" ! colspan="6" align="center" |<big>[[Slovenska ljudska stranka]] (SLS)</big> |- |[[Občina Beltinci|Beltinci]] ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:1px;" | |Rok Sraka |[[Občina Majšperk|Majšperk]] ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:1px;" | |Sašo Kodrič |- |[[Občina Benedikt|Benedikt]] ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:1px;" | |Milan Repič |[[Občina Markovci|Markovci]] ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:1px;" | |Daniel Korošec |- |[[Občina Bloke|Bloke]] ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:1px;" | |Jože Doles |[[Občina Moravče|Moravče]] ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:1px;" | |Edo Korošec |- |[[Občina Brda|Brda]] ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:1px;" | |Boris Jakončič |[[Občina Naklo|Naklo]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Primož Povše |- |[[Občina Dobrepolje|Dobrepolje]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Rok Blatnik |[[Občina Pesnica|Pesnica]] ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:1px;" | |Danijel Valentan |- |[[Občina Dobrna|Dobrna]] ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:1px;" | |Danijel Šibanc |[[Občina Pivka|Pivka]] ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:1px;" | |Robert Smrdelj |- |[[Občina Gorje|Gorje]] ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:1px;" | |Rok Peterman |[[Občina Puconci|Puconci]] ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:1px;" | |Uroš Kamenšek |- |[[Občina Grosuplje|Grosuplje]] ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:1px;" | |Jože Berdajs |[[Občina Sevnica|Sevnica]] ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:1px;" | |Janez Kukec |- |[[Občina Hajdina|Hajdina]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Stanislav Glažar |[[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Ivan Žagar |- |[[Občina Idrija|Idrija]] ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:1px;" | |Cveto Koder |[[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Jure Levart |- |[[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]] ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:1px;" | |Nina Strah |[[Občina Šenčur|Šenčur]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Aleš Perič Močnik |- |[[Občina Izola|Izola]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Tomo Drevenšek |[[Občina Šentjur|Šentjur]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Janko Cerkvenik |- |[[Občina Kobilje|Kobilje]] ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:1px;" | |Darko Horvat |[[Občina Tišina|Tišina]] ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:1px;" | |Franc Horvat |- |[[Občina Komenda|Komenda]] ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:1px;" | |Nada Jamšek |[[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]] ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:1px;" | |Andreja Krajnc |- |[[Mestna občina Krško|Krško]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Janja Starc |[[Občina Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]] ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:1px;" | |Tanja Brajer |- |[[Občina Litija|Litija]] ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:1px;" | |Franc Rokavec |[[Občina Zavrč|Zavrč]] ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:1px;" | |Janko Lorbek |- | colspan="6" style="border-top:3px solid #aaa; font-size:100%;" | <span style="color:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; font-size:150%;">■</span> Skupni kandidat SLS in drugih strank &nbsp;&nbsp; <span style="color:#808080; font-size:150%;">■</span> Skupni kandidat SLS in drugih |} === Demokrati === {| class="wikitable" style="font-size:86%;line-height:18px" ! colspan="6" align="center" |<big>[[Demokrati. Anžeta Logarja]]</big> |- |[[Občina Ajdovščina|Ajdovščina]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Matej Marc |[[Občina Polzela|Polzela]] ! style="background:#09105e; width:1px;" | |Aleš Trbežnik |- |[[Občina Brežice|Brežice]] ! style="background:#09105e; width:1px;" | |Stefan Iljaž |[[Mestna občina Ptuj|Ptuj]] ! style="background:#09105e; width:1px;" | |Nuška Vrabl |- |[[Občina Cerknica|Cerknica]] ! style="background:#09105e; width:1px;" | |Peter Nelec |[[Občina Radovljica|Radovljica]] ! style="background:#09105e; width:1px;" | |Uroš Mencinger |- |[[Občina Hajdina|Hajdina]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Stanislav Glažar |[[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] ! style="background:#09105e; width:1px;" | |Peter Volovšek |- |[[Občina Jesenice|Jesenice]] ! style="background:#09105e; width:1px;" | |Stane Rožič |[[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] ! style="background:#09105e; width:1px;" | |Jernej Skok Kosmač |- |[[Občina Kočevje|Kočevje]] ! style="background:#09105e; width:1px;" | |Lidija Škulj Broz |[[Občina Škofja Loka|Škofja Loka]] ! style="background:#09105e; width:1px;" | |Janez Demšar |- |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] ! style="background:#09105e; width:1px;" | |Blaž Mertelj |[[Občina Šoštanj|Šoštanj]] ! style="background:#09105e; width:1px;" | |Judita Čas Krneža |- |[[Mestna občina Maribor|Maribor]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Katja Koren |[[Občina Tišina|Tišina]] ! style="background:#09105e; width:1px;" | |Miro Berke |- |[[Občina Medvode|Medvode]] ! style="background:#09105e; width:1px;" | |Dejan Krajačić |[[Mestna občina Velenje|Velenje]] ! style="background:#09105e; width:1px;" | |Alenka Gortan |- |[[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]] ! style="background:#09105e; width:1px;" | |Jožek Špilak |[[Občina Vojnik|Vojnik]] ! style="background:#09105e; width:1px;" | |Urška Mužar |- |[[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Damjana Pavlica | colspan="3" | |- | colspan="6" style="border-top:3px solid #aaa; font-size:100%;" | <span style="color:#09105e; font-size:150%;">■</span> Predlagatelji Demokrati ali njihov odbor &nbsp;&nbsp; <span style="color:#808080; font-size:150%;">■</span> Skupni kandidat Demokratov in drugih |} === Levica === {| class="wikitable" style="font-size:86%;line-height:18px" ! colspan="6" align="center" |<big>[[Levica (Slovenija)|Levica]]</big> |- |[[Mestna občina Celje|Celje]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Matija Kovač |[[Mestna občina Maribor|Maribor]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |[[Matevž Frangež]] |- |[[Občina Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] ! style="background:#e6342a; width:1px;" | |Rok Jenko |[[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]] ! style="background:#e6342a; width:1px;" | |Marko Rusjan |- |[[Občina Izola|Izola]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Daniel Radešić |[[Občina Piran|Piran]] ! style="background:#e6342a; width:1px;" | |Peter Bastjančič |- |[[Mestna občina Koper|Koper]] ! style="background:#e6342a; width:1px;" | |Alan Medveš |[[Mestna občina Ptuj|Ptuj]] ! style="background:#e6342a; width:1px;" | |Lina Habjanič |- |[[Občina Kostanjevica na Krki|Kostanjevica na Krki]] ! style="background:#e6342a; width:1px;" | |Jakob Gašpir |[[Občina Železniki|Železniki]] ! style="background:#e6342a; width:1px;" | |Rok Bajželj |- |[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] ! style="background:#e6342a; width:1px;" | |[[Luka Mesec]] | colspan="3" | |- | colspan="6" style="border-top:3px solid #aaa; font-size:100%;" | <span style="color:#e6342a; font-size:150%;">■</span> Predlagateljica Levica ali njen odbor &nbsp;&nbsp; <span style="color:#808080; font-size:150%;">■</span> Skupni kandidat Levice in drugih |} === Zunajparlamentarne stranke === {{col-begin}} {{col-break|width=40%}} ==== Prerod ==== {| class="wikitable" style="font-size:86%;line-height:18px" ! colspan="6" align="center" |<big>[[Prerod (stranka)|Prerod – stranka Vladimirja Prebiliča]]</big> |- |[[Občina Brežice|Brežice]] ! style="background:#6f2c91; width:1px;" | |Bojan Tičar |[[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Srečko Vovko |- |[[Mestna občina Krško|Krško]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Janja Starc |[[Občina Radovljica|Radovljica]] ! style="background:#6f2c91; width:1px;" | |Ladislav Mežek |- |[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] ! style="background:#6f2c91; width:1px;" | |Gregor Novak | colspan="3" | |- | colspan="6" style="border-top:3px solid #aaa; font-size:100%;" | <span style="color:#6f2c91; font-size:150%;">■</span> Predlagatelj Prerod &nbsp;&nbsp; <span style="color:#808080; font-size:150%;">■</span> Skupni kandidat Preroda in drugih |} {{col-break|width=60%}} ==== Slovenska nacionalna stranka ==== {| class="wikitable" style="font-size:86%;line-height:18px" ! colspan="6" align="center" |<big>[[Slovenska nacionalna stranka]] (SNS)</big> |- |[[Občina Braslovče|Braslovče]] ! style="background:{{party color|Slovenska nacionalna stranka}}; width:1px;" | |Janko Pirnat |[[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] ! style="background:{{party color|Slovenska nacionalna stranka}}; width:1px;" | |Matej Španinger |- |[[Mestna občina Koper|Koper]] ! style="background:{{party color|Slovenska nacionalna stranka}}; width:1px;" | |[[Zmago Jelinčič Plemeniti|Zmago Jelinčič Pl.]] |[[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] ! style="background:{{party color|Slovenska nacionalna stranka}}; width:1px;" | |LAPA (Anže) Laporšek |- |[[Občina Prebold|Prebold]] ! style="background:{{party color|Slovenska nacionalna stranka}}; width:1px;" | |Alex Marsič |[[Občina Žalec|Žalec]] ! style="background:{{party color|Slovenska nacionalna stranka}}; width:1px;" | |Milan Belošević |} {{col-end}} {{col-begin}} {{col-break|width=25%}} ==== Pirati ==== {| class="wikitable" style="font-size:86%;line-height:18px" ! colspan="3" align="center" |<big>[[Piratska stranka Slovenije]] (Pirati)</big> |- |[[Mestna občina Koper|Koper]] ! style="background:#000000; width:1px;" | |Matej Sukič |- |[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] ! style="background:#000000; width:1px;" | |[[Jasmin Feratović]] |- |[[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]] ! style="background:#000000; width:1px;" | |Jože Pirh |- |} {{col-break|width=20%}} ==== Zeleni Slovenije ==== {| class="wikitable" style="font-size:86%;line-height:18px" ! colspan="3" align="center" |<big>[[Zeleni Slovenije]] (ZS)</big> |- |[[Občina Bovec|Bovec]] ! style="background:{{party color|Zeleni Slovenije}}; width:1px;" | |Siniša Germovšek |- |[[Občina Mirna Peč|Mirna Peč]] ! style="background:{{party color|Zeleni Slovenije}}; width:1px;" | |Zvonko Lah |- |[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] ! style="background:{{party color|Zeleni Slovenije}}; width:1px;" | |Kajetan Bajt |- |} {{col-break|width=20%}} ==== Vesna ==== {| class="wikitable" style="font-size:86%;line-height:18px" ! colspan="3" align="center" |<big>[[VESNA – zelena stranka]]</big> |- |[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] ! style="background:#00964f; width:1px;" | |Apolonija Simon |} {{col-break|width=25%}} ==== Nič od tega ==== {| class="wikitable" style="font-size:86%;line-height:18px" ! colspan="3" align="center" |<big>[[Nič od tega]] (NOT)</big> |- |[[Občina Izola|Izola]] ! style="background:{{party color|Nič od tega}}; width:1px;" | |Jasmin Bešić |} {{col-end}} {{col-begin}} {{col-break|width=21%}} ==== Stranka slovenskega naroda ==== {| class="wikitable" style="font-size:86%;line-height:18px" ! colspan="3" align="center" |<big>[[Stranka slovenskega naroda]] (SSN)</big> |- |[[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]] ! style="background:#0c5390; width:1px;" | |Sašo Pajk |- |[[Mestna občina Maribor|Maribor]] ! style="background:#0c5390; width:1px;" | |Vincenc Gajser |} {{col-break|width=21%}} ==== Stranka Straža ==== {| class="wikitable" style="font-size:86%;line-height:18px" ! colspan="3" align="center" |<big>[[Stranka Straža – Katoliška narodna stranka|Katoliška narodna stranka]] (SSKNS)</big> |- |[[Mestna občina Maribor|Maribor]] ! style="background:#d69a2a; width:1px;" | |[[Aleš Ernecl]] |} {{col-break|width=30%}} ==== SMS - Zeleni ==== {| class="wikitable" style="font-size:86%;line-height:18px" ! colspan="3" align="center" |<big>[[Stranka mladih - Zeleni Evrope]] (SMS)</big> |- |[[Mestna občina Maribor|Maribor]] ! style="background:#bec431; width:1px;" | |Igor Jurišič |} {{col-end}} == Sklici == {{sklici}} {{Lokalne volitve v Sloveniji 2026}} [[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji]] [[Kategorija:2026 v politiki]] [[Kategorija:2026 v Sloveniji]] [[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji 2026| ]] 3sbnihdok8dzyibjivze7rp3g7tsk1t 6774878 6774877 2026-11-04T19:05:14Z VidicK01 193275 /* Zeleni Slovenije */ 6774878 wikitext text/x-wiki {{v delu}} Na '''[[Lokalne volitve v Sloveniji 2026|lokalnih volitvah v Sloveniji 2026]]''', ki bodo potekale 15. novembra 2026, za [[župan|župane]]a poleg kandidatov, ki jih predlagajo skupine volivcev, kandidirajo tudi številni kandidati na predlog ene ali več parlamentarnih ali zunajparlamentarnih [[Seznam političnih strank v Sloveniji|političnih strank]]. V članku so navedeni kandidati, ki jih predlagajo politične stranke.<ref>{{Navedi splet |title=Lokalne volitve 2026 - 15. november 2026 - Seznam kandidatov |url=https://volitve.dvk-rs.si/lv2026/#/seznam-kandidatov |access-date=2026-11-04 |website=volitve.dvk-rs.si}}</ref> == Seznam == === Gibanje Svoboda === {| class="wikitable" style="font-size:86%;line-height:18px" ! colspan="6" align="center" |<big>[[Gibanje Svoboda]] (GS)</big> |- |[[Občina Ankaran|Ankaran]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Vladimir Pegan |[[Občina Majšperk|Majšperk]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Dušan Mesarič |- |[[Občina Bohinj|Bohinj]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Sebastjan Benigar |[[Mestna občina Maribor|Maribor]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Andrej Matvoz |- |[[Mestna občina Celje|Celje]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Matija Kovač |[[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog - Trebelno]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Franc Glušič |- |[[Občina Cerkno|Cerkno]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Urška Lahajnar |[[Občina Moravče|Moravče]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Igor Kotnik |- |[[Občina Divača|Divača]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Mario Benkoč |[[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Tadej Henzel |- |[[Občina Domžale|Domžale]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Matej Zabret |[[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Gorazd Kerec |- |[[Občina Duplek|Duplek]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Damijan Kaučič |[[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |[[Samo Turel]] |- |[[Občina Grosuplje|Grosuplje]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Ema Perme |[[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Andrej Kastrevec |- |[[Občina Hajdina|Hajdina]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Meta Majnik Krajnc |[[Občina Postojna|Postojna]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Katja Čehovin |- |[[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Samo Matkovič |[[Občina Radovljica|Radovljica]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Alma Intihar |- |[[Občina Izola|Izola]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Danijel Radešić |[[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Aleksandra Krumpak |- |[[Občina Jesenice|Jesenice]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Eva Mlakar |[[Občina Selnica ob Dravi|Selnica ob Dravi]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Jurij Lep |- |[[Občina Kamnik|Kamnik]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Uršula Majcen |[[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Edita Gošnik |- |[[Občina Kidričevo|Kidričevo]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Tadej Strmšek |[[Občina Šempeter - Vrtojba|Šempeter-Vrtojba]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Karmen Gerbec |- |[[Občina Komen|Komen]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Bojan Žlebnik |[[Občina Šentilj|Šentilj]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Boris Bezjak |- |[[Mestna občina Koper|Koper]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Mateja Hrvatin Kozlovič |[[Občina Škofljica|Škofljica]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Mita Kompare |- |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Janez (Jani) Pristavec |[[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Vanja Movrin |- |[[Mestna občina Krško|Krško]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Tajana Dvoršek |[[Občina Trebnje|Trebnje]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Gregor Kaplan |- |[[Občina Laško|Laško]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Bojan Špiler |[[Občina Tržič|Tržič]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Nika Podakar |- |[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |[[Klemen Boštjančič]] |[[Občina Vojnik|Vojnik]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Barbara Leder |- |[[Občina Ljubno|Ljubno]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Jože Grčar |[[Občina Vrhnika|Vrhnika]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Matej Jugovic |- |[[Občina Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Joško Manfreda |[[Občina Žalec|Žalec]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Tanja Basle |- | colspan="6" style="border-top:3px solid #aaa; font-size:100%;" | <span style="color:{{party color|Gibanje Svoboda}}; font-size:150%;">■</span> Predlagateljica Svoboda ali njen odbor &nbsp;&nbsp; <span style="color:#808080; font-size:150%;">■</span> Skupni kandidat Svobode, SD, Levice, {{abbr|CNL|Celjska neodvisna lista}}, {{abbr|LMK|Lista Matije Kovača}} |} === Resni.ca === {| class="wikitable" style="font-size:86%;line-height:18px" ! colspan="6" align="center" |<big>[[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]]</big> |- |[[Občina Brežice|Brežice]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |Toni Glušič |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |Marko Koder |- |[[Mestna občina Celje|Celje]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |Darko Radiković |[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |Matjaž Tomlje |- |[[Občina Gornja Radgona|Gornja Radgona]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |Mitja Ficko |[[Mestna občina Maribor|Maribor]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |Mitja Zgoznik |- |[[Občina Kočevje|Kočevje]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |Matjaž Papež |[[Občina Naklo|Naklo]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |Nejc Koželj |- |[[Mestna občina Koper|Koper]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |Samir Šakovič |[[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |Miha Macedoni |- |[[Mestna občina Kranj|Kranj]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |Vekoslav Panigaz |[[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |[[Slavko Moharič]] |} === Nova Slovenija === {| class="wikitable" style="font-size:86%;line-height:18px" ! colspan="6" align="center" |<big>[[Nova Slovenija – Krščanski demokrati]] (NSi)</big> |- |[[Občina Ajdovščina|Ajdovščina]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Matej Marc |[[Občina Nazarje|Nazarje]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Nataša Vodončnik Žvipelj |- |[[Občina Cerknica|Cerknica]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Iva Dimic |[[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Damjana Pavlica |- |[[Občina Cerkno|Cerkno]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Ivan Mavri |[[Občina Osilnica|Osilnica]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Antun Volf |- |[[Občina Cerkvenjak|Cerkvenjak]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Andrej Kocbek |[[Občina Pivka|Pivka]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Teodor Benčič |- |[[Občina Dobrepolje|Dobrepolje]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Rok Blatnik |[[Občina Postojna|Postojna]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Andrej Smerdu |- |[[Občina Domžale|Domžale]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Fani Rožič Novak |[[Občina Rečica ob Savinji|Rečica ob Savinji]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Majda Potočnik |- |[[Občina Gornji Petrovci|Gornji Petrovci]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Mirjana Časar |[[Občina Semič|Semič]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Franci Stariha |- |[[Občina Grosuplje|Grosuplje]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Peter Verlič |[[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Ivan Žagar |- |[[Občina Hajdina|Hajdina]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Stanislav Glažar |[[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Jure Levart |- |[[Občina Horjul|Horjul]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Janko Prebil |[[Občina Sodražica|Sodražica]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Blaž Milavec |- |[[Občina Idrija|Idrija]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Franc Medic |[[Občina Sveti Jurij v Slovenskih goricah|Sveti Jurij v Sl. goricah]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Robert Kukovec |- |[[Občina Ig|Ig]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Jurij Podržaj |[[Občina Sveti Tomaž|Sveti Tomaž]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Mirko Cvetko |- |[[Občina Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Teja Iskra |[[Občina Šenčur|Šenčur]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Aleš Perič Močnik |- |[[Občina Izola|Izola]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Tomo Drevenšek |[[Občina Šentjur|Šentjur]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Janko Cerkvenik |- |[[Občina Kidričevo|Kidričevo]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Bogdan Potočnik |[[Občina Šmartno ob Paki|Šmartno ob Paki]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Leon Ločičnik |- |[[Občina Kostanjevica na Krki|Kostanjevica na Krki]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Alen Lenič |[[Občina Trbovlje|Trbovlje]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Drago Kočar |- |[[Mestna občina Kranj|Kranj]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Irena Dolenc |[[Občina Trebnje|Trebnje]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Blaž Pavlin |- |[[Občina Kuzma|Kuzma]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Jožef Škalič |[[Mestna občina Velenje|Velenje]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Veronika Juvan |- |[[Občina Laško|Laško]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Mitja Knez |[[Občina Vodice|Vodice]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Andrej Korelc |- |[[Občina Litija|Litija]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Boris Bevc |[[Občina Vojnik|Vojnik]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Branko Petre |- |[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |[[Mojca Sojar]] |[[Občina Vransko|Vransko]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Nataša Juhart |- |[[Mestna občina Maribor|Maribor]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Katja Koren |[[Občina Zavrč|Zavrč]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Slavko Pravdič |- |[[Občina Moravče|Moravče]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Nataša Lipovec |[[Občina Žalec|Žalec]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Kristo Ocvirk |- |[[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Anton Štihec | colspan="3" | |- | colspan="6" style="border-top:3px solid #aaa; font-size:100%;" | <span style="color:{{party color|Nova Slovenija}}; font-size:150%;">■</span> Predlagateljica NSi ali njen odbor &nbsp;&nbsp; <span style="color:#808080; font-size:150%;">■</span> Skupni kandidat NSi in drugih predlagateljev |} === Slovenska ljudska stranka === {| class="wikitable" style="font-size:86%;line-height:18px" ! colspan="6" align="center" |<big>[[Slovenska ljudska stranka]] (SLS)</big> |- |[[Občina Beltinci|Beltinci]] ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:1px;" | |Rok Sraka |[[Občina Majšperk|Majšperk]] ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:1px;" | |Sašo Kodrič |- |[[Občina Benedikt|Benedikt]] ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:1px;" | |Milan Repič |[[Občina Markovci|Markovci]] ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:1px;" | |Daniel Korošec |- |[[Občina Bloke|Bloke]] ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:1px;" | |Jože Doles |[[Občina Moravče|Moravče]] ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:1px;" | |Edo Korošec |- |[[Občina Brda|Brda]] ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:1px;" | |Boris Jakončič |[[Občina Naklo|Naklo]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Primož Povše |- |[[Občina Dobrepolje|Dobrepolje]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Rok Blatnik |[[Občina Pesnica|Pesnica]] ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:1px;" | |Danijel Valentan |- |[[Občina Dobrna|Dobrna]] ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:1px;" | |Danijel Šibanc |[[Občina Pivka|Pivka]] ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:1px;" | |Robert Smrdelj |- |[[Občina Gorje|Gorje]] ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:1px;" | |Rok Peterman |[[Občina Puconci|Puconci]] ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:1px;" | |Uroš Kamenšek |- |[[Občina Grosuplje|Grosuplje]] ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:1px;" | |Jože Berdajs |[[Občina Sevnica|Sevnica]] ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:1px;" | |Janez Kukec |- |[[Občina Hajdina|Hajdina]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Stanislav Glažar |[[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Ivan Žagar |- |[[Občina Idrija|Idrija]] ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:1px;" | |Cveto Koder |[[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Jure Levart |- |[[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]] ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:1px;" | |Nina Strah |[[Občina Šenčur|Šenčur]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Aleš Perič Močnik |- |[[Občina Izola|Izola]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Tomo Drevenšek |[[Občina Šentjur|Šentjur]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Janko Cerkvenik |- |[[Občina Kobilje|Kobilje]] ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:1px;" | |Darko Horvat |[[Občina Tišina|Tišina]] ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:1px;" | |Franc Horvat |- |[[Občina Komenda|Komenda]] ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:1px;" | |Nada Jamšek |[[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]] ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:1px;" | |Andreja Krajnc |- |[[Mestna občina Krško|Krško]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Janja Starc |[[Občina Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]] ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:1px;" | |Tanja Brajer |- |[[Občina Litija|Litija]] ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:1px;" | |Franc Rokavec |[[Občina Zavrč|Zavrč]] ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:1px;" | |Janko Lorbek |- | colspan="6" style="border-top:3px solid #aaa; font-size:100%;" | <span style="color:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; font-size:150%;">■</span> Skupni kandidat SLS in drugih strank &nbsp;&nbsp; <span style="color:#808080; font-size:150%;">■</span> Skupni kandidat SLS in drugih |} === Demokrati === {| class="wikitable" style="font-size:86%;line-height:18px" ! colspan="6" align="center" |<big>[[Demokrati. Anžeta Logarja]]</big> |- |[[Občina Ajdovščina|Ajdovščina]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Matej Marc |[[Občina Polzela|Polzela]] ! style="background:#09105e; width:1px;" | |Aleš Trbežnik |- |[[Občina Brežice|Brežice]] ! style="background:#09105e; width:1px;" | |Stefan Iljaž |[[Mestna občina Ptuj|Ptuj]] ! style="background:#09105e; width:1px;" | |Nuška Vrabl |- |[[Občina Cerknica|Cerknica]] ! style="background:#09105e; width:1px;" | |Peter Nelec |[[Občina Radovljica|Radovljica]] ! style="background:#09105e; width:1px;" | |Uroš Mencinger |- |[[Občina Hajdina|Hajdina]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Stanislav Glažar |[[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] ! style="background:#09105e; width:1px;" | |Peter Volovšek |- |[[Občina Jesenice|Jesenice]] ! style="background:#09105e; width:1px;" | |Stane Rožič |[[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] ! style="background:#09105e; width:1px;" | |Jernej Skok Kosmač |- |[[Občina Kočevje|Kočevje]] ! style="background:#09105e; width:1px;" | |Lidija Škulj Broz |[[Občina Škofja Loka|Škofja Loka]] ! style="background:#09105e; width:1px;" | |Janez Demšar |- |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] ! style="background:#09105e; width:1px;" | |Blaž Mertelj |[[Občina Šoštanj|Šoštanj]] ! style="background:#09105e; width:1px;" | |Judita Čas Krneža |- |[[Mestna občina Maribor|Maribor]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Katja Koren |[[Občina Tišina|Tišina]] ! style="background:#09105e; width:1px;" | |Miro Berke |- |[[Občina Medvode|Medvode]] ! style="background:#09105e; width:1px;" | |Dejan Krajačić |[[Mestna občina Velenje|Velenje]] ! style="background:#09105e; width:1px;" | |Alenka Gortan |- |[[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]] ! style="background:#09105e; width:1px;" | |Jožek Špilak |[[Občina Vojnik|Vojnik]] ! style="background:#09105e; width:1px;" | |Urška Mužar |- |[[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Damjana Pavlica | colspan="3" | |- | colspan="6" style="border-top:3px solid #aaa; font-size:100%;" | <span style="color:#09105e; font-size:150%;">■</span> Predlagatelji Demokrati ali njihov odbor &nbsp;&nbsp; <span style="color:#808080; font-size:150%;">■</span> Skupni kandidat Demokratov in drugih |} === Levica === {| class="wikitable" style="font-size:86%;line-height:18px" ! colspan="6" align="center" |<big>[[Levica (Slovenija)|Levica]]</big> |- |[[Mestna občina Celje|Celje]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Matija Kovač |[[Mestna občina Maribor|Maribor]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |[[Matevž Frangež]] |- |[[Občina Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] ! style="background:#e6342a; width:1px;" | |Rok Jenko |[[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]] ! style="background:#e6342a; width:1px;" | |Marko Rusjan |- |[[Občina Izola|Izola]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Daniel Radešić |[[Občina Piran|Piran]] ! style="background:#e6342a; width:1px;" | |Peter Bastjančič |- |[[Mestna občina Koper|Koper]] ! style="background:#e6342a; width:1px;" | |Alan Medveš |[[Mestna občina Ptuj|Ptuj]] ! style="background:#e6342a; width:1px;" | |Lina Habjanič |- |[[Občina Kostanjevica na Krki|Kostanjevica na Krki]] ! style="background:#e6342a; width:1px;" | |Jakob Gašpir |[[Občina Železniki|Železniki]] ! style="background:#e6342a; width:1px;" | |Rok Bajželj |- |[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] ! style="background:#e6342a; width:1px;" | |[[Luka Mesec]] | colspan="3" | |- | colspan="6" style="border-top:3px solid #aaa; font-size:100%;" | <span style="color:#e6342a; font-size:150%;">■</span> Predlagateljica Levica ali njen odbor &nbsp;&nbsp; <span style="color:#808080; font-size:150%;">■</span> Skupni kandidat Levice in drugih |} === Zunajparlamentarne stranke === {{col-begin}} {{col-break|width=40%}} ==== Prerod ==== {| class="wikitable" style="font-size:86%;line-height:18px" ! colspan="6" align="center" |<big>[[Prerod (stranka)|Prerod – stranka Vladimirja Prebiliča]]</big> |- |[[Občina Brežice|Brežice]] ! style="background:#6f2c91; width:1px;" | |Bojan Tičar |[[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Srečko Vovko |- |[[Mestna občina Krško|Krško]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Janja Starc |[[Občina Radovljica|Radovljica]] ! style="background:#6f2c91; width:1px;" | |Ladislav Mežek |- |[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] ! style="background:#6f2c91; width:1px;" | |Gregor Novak | colspan="3" | |- | colspan="6" style="border-top:3px solid #aaa; font-size:100%;" | <span style="color:#6f2c91; font-size:150%;">■</span> Predlagatelj Prerod &nbsp;&nbsp; <span style="color:#808080; font-size:150%;">■</span> Skupni kandidat Preroda in drugih |} {{col-break|width=60%}} ==== Slovenska nacionalna stranka ==== {| class="wikitable" style="font-size:86%;line-height:18px" ! colspan="6" align="center" |<big>[[Slovenska nacionalna stranka]] (SNS)</big> |- |[[Občina Braslovče|Braslovče]] ! style="background:{{party color|Slovenska nacionalna stranka}}; width:1px;" | |Janko Pirnat |[[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] ! style="background:{{party color|Slovenska nacionalna stranka}}; width:1px;" | |Matej Španinger |- |[[Mestna občina Koper|Koper]] ! style="background:{{party color|Slovenska nacionalna stranka}}; width:1px;" | |[[Zmago Jelinčič Plemeniti|Zmago Jelinčič Pl.]] |[[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] ! style="background:{{party color|Slovenska nacionalna stranka}}; width:1px;" | |LAPA (Anže) Laporšek |- |[[Občina Prebold|Prebold]] ! style="background:{{party color|Slovenska nacionalna stranka}}; width:1px;" | |Alex Marsič |[[Občina Žalec|Žalec]] ! style="background:{{party color|Slovenska nacionalna stranka}}; width:1px;" | |Milan Belošević |} {{col-end}} {{col-begin}} {{col-break|width=25%}} ==== Pirati ==== {| class="wikitable" style="font-size:86%;line-height:18px" ! colspan="3" align="center" |<big>[[Piratska stranka Slovenije]] (Pirati)</big> |- |[[Mestna občina Koper|Koper]] ! style="background:#000000; width:1px;" | |Matej Sukič |- |[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] ! style="background:#000000; width:1px;" | |[[Jasmin Feratović]] |- |[[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]] ! style="background:#000000; width:1px;" | |Jože Pirh |- |} {{col-break|width=20%}} ==== Zeleni ==== {| class="wikitable" style="font-size:86%;line-height:18px" ! colspan="3" align="center" |<big>[[Zeleni Slovenije]] (ZS)</big> |- |[[Občina Bovec|Bovec]] ! style="background:{{party color|Zeleni Slovenije}}; width:1px;" | |Siniša Germovšek |- |[[Občina Mirna Peč|Mirna Peč]] ! style="background:{{party color|Zeleni Slovenije}}; width:1px;" | |Zvonko Lah |- |[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] ! style="background:{{party color|Zeleni Slovenije}}; width:1px;" | |Kajetan Bajt |- |} {{col-break|width=20%}} ==== Vesna ==== {| class="wikitable" style="font-size:86%;line-height:18px" ! colspan="3" align="center" |<big>[[VESNA – zelena stranka]]</big> |- |[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] ! style="background:#00964f; width:1px;" | |Apolonija Simon |} {{col-break|width=25%}} ==== Nič od tega ==== {| class="wikitable" style="font-size:86%;line-height:18px" ! colspan="3" align="center" |<big>[[Nič od tega]] (NOT)</big> |- |[[Občina Izola|Izola]] ! style="background:{{party color|Nič od tega}}; width:1px;" | |Jasmin Bešić |} {{col-end}} {{col-begin}} {{col-break|width=21%}} ==== Stranka slovenskega naroda ==== {| class="wikitable" style="font-size:86%;line-height:18px" ! colspan="3" align="center" |<big>[[Stranka slovenskega naroda]] (SSN)</big> |- |[[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]] ! style="background:#0c5390; width:1px;" | |Sašo Pajk |- |[[Mestna občina Maribor|Maribor]] ! style="background:#0c5390; width:1px;" | |Vincenc Gajser |} {{col-break|width=21%}} ==== Stranka Straža ==== {| class="wikitable" style="font-size:86%;line-height:18px" ! colspan="3" align="center" |<big>[[Stranka Straža – Katoliška narodna stranka|Katoliška narodna stranka]] (SSKNS)</big> |- |[[Mestna občina Maribor|Maribor]] ! style="background:#d69a2a; width:1px;" | |[[Aleš Ernecl]] |} {{col-break|width=30%}} ==== SMS - Zeleni ==== {| class="wikitable" style="font-size:86%;line-height:18px" ! colspan="3" align="center" |<big>[[Stranka mladih - Zeleni Evrope]] (SMS)</big> |- |[[Mestna občina Maribor|Maribor]] ! style="background:#bec431; width:1px;" | |Igor Jurišič |} {{col-end}} == Sklici == {{sklici}} {{Lokalne volitve v Sloveniji 2026}} [[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji]] [[Kategorija:2026 v politiki]] [[Kategorija:2026 v Sloveniji]] [[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji 2026| ]] nanxcwb99v5sl851beupd33arlezp1b 6774880 6774878 2026-11-04T19:06:52Z VidicK01 193275 /* Stranka slovenskega naroda */ 6774880 wikitext text/x-wiki {{v delu}} Na '''[[Lokalne volitve v Sloveniji 2026|lokalnih volitvah v Sloveniji 2026]]''', ki bodo potekale 15. novembra 2026, za [[župan|župane]]a poleg kandidatov, ki jih predlagajo skupine volivcev, kandidirajo tudi številni kandidati na predlog ene ali več parlamentarnih ali zunajparlamentarnih [[Seznam političnih strank v Sloveniji|političnih strank]]. V članku so navedeni kandidati, ki jih predlagajo politične stranke.<ref>{{Navedi splet |title=Lokalne volitve 2026 - 15. november 2026 - Seznam kandidatov |url=https://volitve.dvk-rs.si/lv2026/#/seznam-kandidatov |access-date=2026-11-04 |website=volitve.dvk-rs.si}}</ref> == Seznam == === Gibanje Svoboda === {| class="wikitable" style="font-size:86%;line-height:18px" ! colspan="6" align="center" |<big>[[Gibanje Svoboda]] (GS)</big> |- |[[Občina Ankaran|Ankaran]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Vladimir Pegan |[[Občina Majšperk|Majšperk]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Dušan Mesarič |- |[[Občina Bohinj|Bohinj]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Sebastjan Benigar |[[Mestna občina Maribor|Maribor]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Andrej Matvoz |- |[[Mestna občina Celje|Celje]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Matija Kovač |[[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog - Trebelno]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Franc Glušič |- |[[Občina Cerkno|Cerkno]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Urška Lahajnar |[[Občina Moravče|Moravče]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Igor Kotnik |- |[[Občina Divača|Divača]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Mario Benkoč |[[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Tadej Henzel |- |[[Občina Domžale|Domžale]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Matej Zabret |[[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Gorazd Kerec |- |[[Občina Duplek|Duplek]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Damijan Kaučič |[[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |[[Samo Turel]] |- |[[Občina Grosuplje|Grosuplje]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Ema Perme |[[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Andrej Kastrevec |- |[[Občina Hajdina|Hajdina]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Meta Majnik Krajnc |[[Občina Postojna|Postojna]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Katja Čehovin |- |[[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Samo Matkovič |[[Občina Radovljica|Radovljica]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Alma Intihar |- |[[Občina Izola|Izola]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Danijel Radešić |[[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Aleksandra Krumpak |- |[[Občina Jesenice|Jesenice]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Eva Mlakar |[[Občina Selnica ob Dravi|Selnica ob Dravi]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Jurij Lep |- |[[Občina Kamnik|Kamnik]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Uršula Majcen |[[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Edita Gošnik |- |[[Občina Kidričevo|Kidričevo]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Tadej Strmšek |[[Občina Šempeter - Vrtojba|Šempeter-Vrtojba]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Karmen Gerbec |- |[[Občina Komen|Komen]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Bojan Žlebnik |[[Občina Šentilj|Šentilj]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Boris Bezjak |- |[[Mestna občina Koper|Koper]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Mateja Hrvatin Kozlovič |[[Občina Škofljica|Škofljica]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Mita Kompare |- |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Janez (Jani) Pristavec |[[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Vanja Movrin |- |[[Mestna občina Krško|Krško]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Tajana Dvoršek |[[Občina Trebnje|Trebnje]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Gregor Kaplan |- |[[Občina Laško|Laško]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Bojan Špiler |[[Občina Tržič|Tržič]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Nika Podakar |- |[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |[[Klemen Boštjančič]] |[[Občina Vojnik|Vojnik]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Barbara Leder |- |[[Občina Ljubno|Ljubno]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Jože Grčar |[[Občina Vrhnika|Vrhnika]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Matej Jugovic |- |[[Občina Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Joško Manfreda |[[Občina Žalec|Žalec]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Tanja Basle |- | colspan="6" style="border-top:3px solid #aaa; font-size:100%;" | <span style="color:{{party color|Gibanje Svoboda}}; font-size:150%;">■</span> Predlagateljica Svoboda ali njen odbor &nbsp;&nbsp; <span style="color:#808080; font-size:150%;">■</span> Skupni kandidat Svobode, SD, Levice, {{abbr|CNL|Celjska neodvisna lista}}, {{abbr|LMK|Lista Matije Kovača}} |} === Resni.ca === {| class="wikitable" style="font-size:86%;line-height:18px" ! colspan="6" align="center" |<big>[[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]]</big> |- |[[Občina Brežice|Brežice]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |Toni Glušič |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |Marko Koder |- |[[Mestna občina Celje|Celje]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |Darko Radiković |[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |Matjaž Tomlje |- |[[Občina Gornja Radgona|Gornja Radgona]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |Mitja Ficko |[[Mestna občina Maribor|Maribor]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |Mitja Zgoznik |- |[[Občina Kočevje|Kočevje]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |Matjaž Papež |[[Občina Naklo|Naklo]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |Nejc Koželj |- |[[Mestna občina Koper|Koper]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |Samir Šakovič |[[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |Miha Macedoni |- |[[Mestna občina Kranj|Kranj]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |Vekoslav Panigaz |[[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |[[Slavko Moharič]] |} === Nova Slovenija === {| class="wikitable" style="font-size:86%;line-height:18px" ! colspan="6" align="center" |<big>[[Nova Slovenija – Krščanski demokrati]] (NSi)</big> |- |[[Občina Ajdovščina|Ajdovščina]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Matej Marc |[[Občina Nazarje|Nazarje]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Nataša Vodončnik Žvipelj |- |[[Občina Cerknica|Cerknica]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Iva Dimic |[[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Damjana Pavlica |- |[[Občina Cerkno|Cerkno]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Ivan Mavri |[[Občina Osilnica|Osilnica]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Antun Volf |- |[[Občina Cerkvenjak|Cerkvenjak]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Andrej Kocbek |[[Občina Pivka|Pivka]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Teodor Benčič |- |[[Občina Dobrepolje|Dobrepolje]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Rok Blatnik |[[Občina Postojna|Postojna]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Andrej Smerdu |- |[[Občina Domžale|Domžale]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Fani Rožič Novak |[[Občina Rečica ob Savinji|Rečica ob Savinji]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Majda Potočnik |- |[[Občina Gornji Petrovci|Gornji Petrovci]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Mirjana Časar |[[Občina Semič|Semič]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Franci Stariha |- |[[Občina Grosuplje|Grosuplje]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Peter Verlič |[[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Ivan Žagar |- |[[Občina Hajdina|Hajdina]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Stanislav Glažar |[[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Jure Levart |- |[[Občina Horjul|Horjul]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Janko Prebil |[[Občina Sodražica|Sodražica]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Blaž Milavec |- |[[Občina Idrija|Idrija]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Franc Medic |[[Občina Sveti Jurij v Slovenskih goricah|Sveti Jurij v Sl. goricah]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Robert Kukovec |- |[[Občina Ig|Ig]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Jurij Podržaj |[[Občina Sveti Tomaž|Sveti Tomaž]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Mirko Cvetko |- |[[Občina Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Teja Iskra |[[Občina Šenčur|Šenčur]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Aleš Perič Močnik |- |[[Občina Izola|Izola]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Tomo Drevenšek |[[Občina Šentjur|Šentjur]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Janko Cerkvenik |- |[[Občina Kidričevo|Kidričevo]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Bogdan Potočnik |[[Občina Šmartno ob Paki|Šmartno ob Paki]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Leon Ločičnik |- |[[Občina Kostanjevica na Krki|Kostanjevica na Krki]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Alen Lenič |[[Občina Trbovlje|Trbovlje]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Drago Kočar |- |[[Mestna občina Kranj|Kranj]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Irena Dolenc |[[Občina Trebnje|Trebnje]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Blaž Pavlin |- |[[Občina Kuzma|Kuzma]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Jožef Škalič |[[Mestna občina Velenje|Velenje]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Veronika Juvan |- |[[Občina Laško|Laško]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Mitja Knez |[[Občina Vodice|Vodice]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Andrej Korelc |- |[[Občina Litija|Litija]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Boris Bevc |[[Občina Vojnik|Vojnik]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Branko Petre |- |[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |[[Mojca Sojar]] |[[Občina Vransko|Vransko]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Nataša Juhart |- |[[Mestna občina Maribor|Maribor]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Katja Koren |[[Občina Zavrč|Zavrč]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Slavko Pravdič |- |[[Občina Moravče|Moravče]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Nataša Lipovec |[[Občina Žalec|Žalec]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Kristo Ocvirk |- |[[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Anton Štihec | colspan="3" | |- | colspan="6" style="border-top:3px solid #aaa; font-size:100%;" | <span style="color:{{party color|Nova Slovenija}}; font-size:150%;">■</span> Predlagateljica NSi ali njen odbor &nbsp;&nbsp; <span style="color:#808080; font-size:150%;">■</span> Skupni kandidat NSi in drugih predlagateljev |} === Slovenska ljudska stranka === {| class="wikitable" style="font-size:86%;line-height:18px" ! colspan="6" align="center" |<big>[[Slovenska ljudska stranka]] (SLS)</big> |- |[[Občina Beltinci|Beltinci]] ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:1px;" | |Rok Sraka |[[Občina Majšperk|Majšperk]] ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:1px;" | |Sašo Kodrič |- |[[Občina Benedikt|Benedikt]] ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:1px;" | |Milan Repič |[[Občina Markovci|Markovci]] ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:1px;" | |Daniel Korošec |- |[[Občina Bloke|Bloke]] ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:1px;" | |Jože Doles |[[Občina Moravče|Moravče]] ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:1px;" | |Edo Korošec |- |[[Občina Brda|Brda]] ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:1px;" | |Boris Jakončič |[[Občina Naklo|Naklo]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Primož Povše |- |[[Občina Dobrepolje|Dobrepolje]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Rok Blatnik |[[Občina Pesnica|Pesnica]] ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:1px;" | |Danijel Valentan |- |[[Občina Dobrna|Dobrna]] ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:1px;" | |Danijel Šibanc |[[Občina Pivka|Pivka]] ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:1px;" | |Robert Smrdelj |- |[[Občina Gorje|Gorje]] ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:1px;" | |Rok Peterman |[[Občina Puconci|Puconci]] ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:1px;" | |Uroš Kamenšek |- |[[Občina Grosuplje|Grosuplje]] ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:1px;" | |Jože Berdajs |[[Občina Sevnica|Sevnica]] ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:1px;" | |Janez Kukec |- |[[Občina Hajdina|Hajdina]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Stanislav Glažar |[[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Ivan Žagar |- |[[Občina Idrija|Idrija]] ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:1px;" | |Cveto Koder |[[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Jure Levart |- |[[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]] ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:1px;" | |Nina Strah |[[Občina Šenčur|Šenčur]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Aleš Perič Močnik |- |[[Občina Izola|Izola]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Tomo Drevenšek |[[Občina Šentjur|Šentjur]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Janko Cerkvenik |- |[[Občina Kobilje|Kobilje]] ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:1px;" | |Darko Horvat |[[Občina Tišina|Tišina]] ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:1px;" | |Franc Horvat |- |[[Občina Komenda|Komenda]] ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:1px;" | |Nada Jamšek |[[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]] ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:1px;" | |Andreja Krajnc |- |[[Mestna občina Krško|Krško]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Janja Starc |[[Občina Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]] ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:1px;" | |Tanja Brajer |- |[[Občina Litija|Litija]] ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:1px;" | |Franc Rokavec |[[Občina Zavrč|Zavrč]] ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:1px;" | |Janko Lorbek |- | colspan="6" style="border-top:3px solid #aaa; font-size:100%;" | <span style="color:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; font-size:150%;">■</span> Skupni kandidat SLS in drugih strank &nbsp;&nbsp; <span style="color:#808080; font-size:150%;">■</span> Skupni kandidat SLS in drugih |} === Demokrati === {| class="wikitable" style="font-size:86%;line-height:18px" ! colspan="6" align="center" |<big>[[Demokrati. Anžeta Logarja]]</big> |- |[[Občina Ajdovščina|Ajdovščina]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Matej Marc |[[Občina Polzela|Polzela]] ! style="background:#09105e; width:1px;" | |Aleš Trbežnik |- |[[Občina Brežice|Brežice]] ! style="background:#09105e; width:1px;" | |Stefan Iljaž |[[Mestna občina Ptuj|Ptuj]] ! style="background:#09105e; width:1px;" | |Nuška Vrabl |- |[[Občina Cerknica|Cerknica]] ! style="background:#09105e; width:1px;" | |Peter Nelec |[[Občina Radovljica|Radovljica]] ! style="background:#09105e; width:1px;" | |Uroš Mencinger |- |[[Občina Hajdina|Hajdina]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Stanislav Glažar |[[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] ! style="background:#09105e; width:1px;" | |Peter Volovšek |- |[[Občina Jesenice|Jesenice]] ! style="background:#09105e; width:1px;" | |Stane Rožič |[[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] ! style="background:#09105e; width:1px;" | |Jernej Skok Kosmač |- |[[Občina Kočevje|Kočevje]] ! style="background:#09105e; width:1px;" | |Lidija Škulj Broz |[[Občina Škofja Loka|Škofja Loka]] ! style="background:#09105e; width:1px;" | |Janez Demšar |- |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] ! style="background:#09105e; width:1px;" | |Blaž Mertelj |[[Občina Šoštanj|Šoštanj]] ! style="background:#09105e; width:1px;" | |Judita Čas Krneža |- |[[Mestna občina Maribor|Maribor]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Katja Koren |[[Občina Tišina|Tišina]] ! style="background:#09105e; width:1px;" | |Miro Berke |- |[[Občina Medvode|Medvode]] ! style="background:#09105e; width:1px;" | |Dejan Krajačić |[[Mestna občina Velenje|Velenje]] ! style="background:#09105e; width:1px;" | |Alenka Gortan |- |[[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]] ! style="background:#09105e; width:1px;" | |Jožek Špilak |[[Občina Vojnik|Vojnik]] ! style="background:#09105e; width:1px;" | |Urška Mužar |- |[[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Damjana Pavlica | colspan="3" | |- | colspan="6" style="border-top:3px solid #aaa; font-size:100%;" | <span style="color:#09105e; font-size:150%;">■</span> Predlagatelji Demokrati ali njihov odbor &nbsp;&nbsp; <span style="color:#808080; font-size:150%;">■</span> Skupni kandidat Demokratov in drugih |} === Levica === {| class="wikitable" style="font-size:86%;line-height:18px" ! colspan="6" align="center" |<big>[[Levica (Slovenija)|Levica]]</big> |- |[[Mestna občina Celje|Celje]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Matija Kovač |[[Mestna občina Maribor|Maribor]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |[[Matevž Frangež]] |- |[[Občina Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] ! style="background:#e6342a; width:1px;" | |Rok Jenko |[[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]] ! style="background:#e6342a; width:1px;" | |Marko Rusjan |- |[[Občina Izola|Izola]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Daniel Radešić |[[Občina Piran|Piran]] ! style="background:#e6342a; width:1px;" | |Peter Bastjančič |- |[[Mestna občina Koper|Koper]] ! style="background:#e6342a; width:1px;" | |Alan Medveš |[[Mestna občina Ptuj|Ptuj]] ! style="background:#e6342a; width:1px;" | |Lina Habjanič |- |[[Občina Kostanjevica na Krki|Kostanjevica na Krki]] ! style="background:#e6342a; width:1px;" | |Jakob Gašpir |[[Občina Železniki|Železniki]] ! style="background:#e6342a; width:1px;" | |Rok Bajželj |- |[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] ! style="background:#e6342a; width:1px;" | |[[Luka Mesec]] | colspan="3" | |- | colspan="6" style="border-top:3px solid #aaa; font-size:100%;" | <span style="color:#e6342a; font-size:150%;">■</span> Predlagateljica Levica ali njen odbor &nbsp;&nbsp; <span style="color:#808080; font-size:150%;">■</span> Skupni kandidat Levice in drugih |} === Zunajparlamentarne stranke === {{col-begin}} {{col-break|width=40%}} ==== Prerod ==== {| class="wikitable" style="font-size:86%;line-height:18px" ! colspan="6" align="center" |<big>[[Prerod (stranka)|Prerod – stranka Vladimirja Prebiliča]]</big> |- |[[Občina Brežice|Brežice]] ! style="background:#6f2c91; width:1px;" | |Bojan Tičar |[[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Srečko Vovko |- |[[Mestna občina Krško|Krško]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Janja Starc |[[Občina Radovljica|Radovljica]] ! style="background:#6f2c91; width:1px;" | |Ladislav Mežek |- |[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] ! style="background:#6f2c91; width:1px;" | |Gregor Novak | colspan="3" | |- | colspan="6" style="border-top:3px solid #aaa; font-size:100%;" | <span style="color:#6f2c91; font-size:150%;">■</span> Predlagatelj Prerod &nbsp;&nbsp; <span style="color:#808080; font-size:150%;">■</span> Skupni kandidat Preroda in drugih |} {{col-break|width=60%}} ==== Slovenska nacionalna stranka ==== {| class="wikitable" style="font-size:86%;line-height:18px" ! colspan="6" align="center" |<big>[[Slovenska nacionalna stranka]] (SNS)</big> |- |[[Občina Braslovče|Braslovče]] ! style="background:{{party color|Slovenska nacionalna stranka}}; width:1px;" | |Janko Pirnat |[[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] ! style="background:{{party color|Slovenska nacionalna stranka}}; width:1px;" | |Matej Španinger |- |[[Mestna občina Koper|Koper]] ! style="background:{{party color|Slovenska nacionalna stranka}}; width:1px;" | |[[Zmago Jelinčič Plemeniti|Zmago Jelinčič Pl.]] |[[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] ! style="background:{{party color|Slovenska nacionalna stranka}}; width:1px;" | |LAPA (Anže) Laporšek |- |[[Občina Prebold|Prebold]] ! style="background:{{party color|Slovenska nacionalna stranka}}; width:1px;" | |Alex Marsič |[[Občina Žalec|Žalec]] ! style="background:{{party color|Slovenska nacionalna stranka}}; width:1px;" | |Milan Belošević |} {{col-end}} {{col-begin}} {{col-break|width=25%}} ==== Pirati ==== {| class="wikitable" style="font-size:86%;line-height:18px" ! colspan="3" align="center" |<big>[[Piratska stranka Slovenije]] (Pirati)</big> |- |[[Mestna občina Koper|Koper]] ! style="background:#000000; width:1px;" | |Matej Sukič |- |[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] ! style="background:#000000; width:1px;" | |[[Jasmin Feratović]] |- |[[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]] ! style="background:#000000; width:1px;" | |Jože Pirh |- |} {{col-break|width=20%}} ==== Zeleni ==== {| class="wikitable" style="font-size:86%;line-height:18px" ! colspan="3" align="center" |<big>[[Zeleni Slovenije]] (ZS)</big> |- |[[Občina Bovec|Bovec]] ! style="background:{{party color|Zeleni Slovenije}}; width:1px;" | |Siniša Germovšek |- |[[Občina Mirna Peč|Mirna Peč]] ! style="background:{{party color|Zeleni Slovenije}}; width:1px;" | |Zvonko Lah |- |[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] ! style="background:{{party color|Zeleni Slovenije}}; width:1px;" | |Kajetan Bajt |- |} {{col-break|width=20%}} ==== Vesna ==== {| class="wikitable" style="font-size:86%;line-height:18px" ! colspan="3" align="center" |<big>[[VESNA – zelena stranka]]</big> |- |[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] ! style="background:#00964f; width:1px;" | |Apolonija Simon |} {{col-break|width=25%}} ==== Nič od tega ==== {| class="wikitable" style="font-size:86%;line-height:18px" ! colspan="3" align="center" |<big>[[Nič od tega]] (NOT)</big> |- |[[Občina Izola|Izola]] ! style="background:{{party color|Nič od tega}}; width:1px;" | |Jasmin Bešić |} {{col-end}} {{col-begin}} {{col-break|width=21%}} ==== SSN ==== {| class="wikitable" style="font-size:86%;line-height:18px" ! colspan="3" align="center" |<big>[[Stranka slovenskega naroda]] (SSN)</big> |- |[[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]] ! style="background:#0c5390; width:1px;" | |Sašo Pajk |- |[[Mestna občina Maribor|Maribor]] ! style="background:#0c5390; width:1px;" | |Vincenc Gajser |} {{col-break|width=21%}} ==== Stranka Straža ==== {| class="wikitable" style="font-size:86%;line-height:18px" ! colspan="3" align="center" |<big>[[Stranka Straža – Katoliška narodna stranka|Katoliška narodna stranka]] (SSKNS)</big> |- |[[Mestna občina Maribor|Maribor]] ! style="background:#d69a2a; width:1px;" | |[[Aleš Ernecl]] |} {{col-break|width=30%}} ==== SMS - Zeleni ==== {| class="wikitable" style="font-size:86%;line-height:18px" ! colspan="3" align="center" |<big>[[Stranka mladih - Zeleni Evrope]] (SMS)</big> |- |[[Mestna občina Maribor|Maribor]] ! style="background:#bec431; width:1px;" | |Igor Jurišič |} {{col-end}} == Sklici == {{sklici}} {{Lokalne volitve v Sloveniji 2026}} [[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji]] [[Kategorija:2026 v politiki]] [[Kategorija:2026 v Sloveniji]] [[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji 2026| ]] oe5j7hf6fm7ua2v0r3764gmqgxrnqmt 6774881 6774880 2026-11-04T19:09:33Z Blueginger2 186889 tn 6774881 wikitext text/x-wiki {{v delu}} Na '''[[Lokalne volitve v Sloveniji 2026|lokalnih volitvah v Sloveniji 2026]]''', ki bodo potekale 15. novembra 2026, za [[župan|župane]] poleg kandidatov, ki jih predlagajo skupine volivcev, kandidirajo tudi številni kandidati na predlog ene ali več parlamentarnih ali zunajparlamentarnih [[Seznam političnih strank v Sloveniji|političnih strank]]. V članku so navedeni kandidati, ki jih predlagajo politične stranke.<ref>{{Navedi splet |title=Lokalne volitve 2026 - 15. november 2026 - Seznam kandidatov |url=https://volitve.dvk-rs.si/lv2026/#/seznam-kandidatov |access-date=2026-11-04 |website=volitve.dvk-rs.si}}</ref> == Seznam == === Gibanje Svoboda === {| class="wikitable" style="font-size:86%;line-height:18px" ! colspan="6" align="center" |<big>[[Gibanje Svoboda]] (GS)</big> |- |[[Občina Ankaran|Ankaran]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Vladimir Pegan |[[Občina Majšperk|Majšperk]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Dušan Mesarič |- |[[Občina Bohinj|Bohinj]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Sebastjan Benigar |[[Mestna občina Maribor|Maribor]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Andrej Matvoz |- |[[Mestna občina Celje|Celje]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Matija Kovač |[[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog - Trebelno]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Franc Glušič |- |[[Občina Cerkno|Cerkno]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Urška Lahajnar |[[Občina Moravče|Moravče]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Igor Kotnik |- |[[Občina Divača|Divača]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Mario Benkoč |[[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Tadej Henzel |- |[[Občina Domžale|Domžale]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Matej Zabret |[[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Gorazd Kerec |- |[[Občina Duplek|Duplek]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Damijan Kaučič |[[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |[[Samo Turel]] |- |[[Občina Grosuplje|Grosuplje]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Ema Perme |[[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Andrej Kastrevec |- |[[Občina Hajdina|Hajdina]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Meta Majnik Krajnc |[[Občina Postojna|Postojna]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Katja Čehovin |- |[[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Samo Matkovič |[[Občina Radovljica|Radovljica]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Alma Intihar |- |[[Občina Izola|Izola]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Danijel Radešić |[[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Aleksandra Krumpak |- |[[Občina Jesenice|Jesenice]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Eva Mlakar |[[Občina Selnica ob Dravi|Selnica ob Dravi]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Jurij Lep |- |[[Občina Kamnik|Kamnik]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Uršula Majcen |[[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Edita Gošnik |- |[[Občina Kidričevo|Kidričevo]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Tadej Strmšek |[[Občina Šempeter - Vrtojba|Šempeter-Vrtojba]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Karmen Gerbec |- |[[Občina Komen|Komen]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Bojan Žlebnik |[[Občina Šentilj|Šentilj]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Boris Bezjak |- |[[Mestna občina Koper|Koper]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Mateja Hrvatin Kozlovič |[[Občina Škofljica|Škofljica]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Mita Kompare |- |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Janez (Jani) Pristavec |[[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Vanja Movrin |- |[[Mestna občina Krško|Krško]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Tajana Dvoršek |[[Občina Trebnje|Trebnje]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Gregor Kaplan |- |[[Občina Laško|Laško]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Bojan Špiler |[[Občina Tržič|Tržič]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Nika Podakar |- |[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |[[Klemen Boštjančič]] |[[Občina Vojnik|Vojnik]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Barbara Leder |- |[[Občina Ljubno|Ljubno]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Jože Grčar |[[Občina Vrhnika|Vrhnika]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Matej Jugovic |- |[[Občina Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Joško Manfreda |[[Občina Žalec|Žalec]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Tanja Basle |- | colspan="6" style="border-top:3px solid #aaa; font-size:100%;" | <span style="color:{{party color|Gibanje Svoboda}}; font-size:150%;">■</span> Predlagateljica Svoboda ali njen odbor &nbsp;&nbsp; <span style="color:#808080; font-size:150%;">■</span> Skupni kandidat Svobode, SD, Levice, {{abbr|CNL|Celjska neodvisna lista}}, {{abbr|LMK|Lista Matije Kovača}} |} === Resni.ca === {| class="wikitable" style="font-size:86%;line-height:18px" ! colspan="6" align="center" |<big>[[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]]</big> |- |[[Občina Brežice|Brežice]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |Toni Glušič |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |Marko Koder |- |[[Mestna občina Celje|Celje]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |Darko Radiković |[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |Matjaž Tomlje |- |[[Občina Gornja Radgona|Gornja Radgona]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |Mitja Ficko |[[Mestna občina Maribor|Maribor]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |Mitja Zgoznik |- |[[Občina Kočevje|Kočevje]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |Matjaž Papež |[[Občina Naklo|Naklo]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |Nejc Koželj |- |[[Mestna občina Koper|Koper]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |Samir Šakovič |[[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |Miha Macedoni |- |[[Mestna občina Kranj|Kranj]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |Vekoslav Panigaz |[[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |[[Slavko Moharič]] |} === Nova Slovenija === {| class="wikitable" style="font-size:86%;line-height:18px" ! colspan="6" align="center" |<big>[[Nova Slovenija – Krščanski demokrati]] (NSi)</big> |- |[[Občina Ajdovščina|Ajdovščina]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Matej Marc |[[Občina Nazarje|Nazarje]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Nataša Vodončnik Žvipelj |- |[[Občina Cerknica|Cerknica]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Iva Dimic |[[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Damjana Pavlica |- |[[Občina Cerkno|Cerkno]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Ivan Mavri |[[Občina Osilnica|Osilnica]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Antun Volf |- |[[Občina Cerkvenjak|Cerkvenjak]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Andrej Kocbek |[[Občina Pivka|Pivka]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Teodor Benčič |- |[[Občina Dobrepolje|Dobrepolje]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Rok Blatnik |[[Občina Postojna|Postojna]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Andrej Smerdu |- |[[Občina Domžale|Domžale]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Fani Rožič Novak |[[Občina Rečica ob Savinji|Rečica ob Savinji]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Majda Potočnik |- |[[Občina Gornji Petrovci|Gornji Petrovci]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Mirjana Časar |[[Občina Semič|Semič]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Franci Stariha |- |[[Občina Grosuplje|Grosuplje]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Peter Verlič |[[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Ivan Žagar |- |[[Občina Hajdina|Hajdina]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Stanislav Glažar |[[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Jure Levart |- |[[Občina Horjul|Horjul]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Janko Prebil |[[Občina Sodražica|Sodražica]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Blaž Milavec |- |[[Občina Idrija|Idrija]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Franc Medic |[[Občina Sveti Jurij v Slovenskih goricah|Sveti Jurij v Sl. goricah]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Robert Kukovec |- |[[Občina Ig|Ig]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Jurij Podržaj |[[Občina Sveti Tomaž|Sveti Tomaž]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Mirko Cvetko |- |[[Občina Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Teja Iskra |[[Občina Šenčur|Šenčur]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Aleš Perič Močnik |- |[[Občina Izola|Izola]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Tomo Drevenšek |[[Občina Šentjur|Šentjur]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Janko Cerkvenik |- |[[Občina Kidričevo|Kidričevo]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Bogdan Potočnik |[[Občina Šmartno ob Paki|Šmartno ob Paki]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Leon Ločičnik |- |[[Občina Kostanjevica na Krki|Kostanjevica na Krki]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Alen Lenič |[[Občina Trbovlje|Trbovlje]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Drago Kočar |- |[[Mestna občina Kranj|Kranj]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Irena Dolenc |[[Občina Trebnje|Trebnje]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Blaž Pavlin |- |[[Občina Kuzma|Kuzma]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Jožef Škalič |[[Mestna občina Velenje|Velenje]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Veronika Juvan |- |[[Občina Laško|Laško]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Mitja Knez |[[Občina Vodice|Vodice]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Andrej Korelc |- |[[Občina Litija|Litija]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Boris Bevc |[[Občina Vojnik|Vojnik]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Branko Petre |- |[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |[[Mojca Sojar]] |[[Občina Vransko|Vransko]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Nataša Juhart |- |[[Mestna občina Maribor|Maribor]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Katja Koren |[[Občina Zavrč|Zavrč]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Slavko Pravdič |- |[[Občina Moravče|Moravče]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Nataša Lipovec |[[Občina Žalec|Žalec]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Kristo Ocvirk |- |[[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:1px;" | |Anton Štihec | colspan="3" | |- | colspan="6" style="border-top:3px solid #aaa; font-size:100%;" | <span style="color:{{party color|Nova Slovenija}}; font-size:150%;">■</span> Predlagateljica NSi ali njen odbor &nbsp;&nbsp; <span style="color:#808080; font-size:150%;">■</span> Skupni kandidat NSi in drugih predlagateljev |} === Slovenska ljudska stranka === {| class="wikitable" style="font-size:86%;line-height:18px" ! colspan="6" align="center" |<big>[[Slovenska ljudska stranka]] (SLS)</big> |- |[[Občina Beltinci|Beltinci]] ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:1px;" | |Rok Sraka |[[Občina Majšperk|Majšperk]] ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:1px;" | |Sašo Kodrič |- |[[Občina Benedikt|Benedikt]] ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:1px;" | |Milan Repič |[[Občina Markovci|Markovci]] ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:1px;" | |Daniel Korošec |- |[[Občina Bloke|Bloke]] ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:1px;" | |Jože Doles |[[Občina Moravče|Moravče]] ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:1px;" | |Edo Korošec |- |[[Občina Brda|Brda]] ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:1px;" | |Boris Jakončič |[[Občina Naklo|Naklo]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Primož Povše |- |[[Občina Dobrepolje|Dobrepolje]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Rok Blatnik |[[Občina Pesnica|Pesnica]] ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:1px;" | |Danijel Valentan |- |[[Občina Dobrna|Dobrna]] ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:1px;" | |Danijel Šibanc |[[Občina Pivka|Pivka]] ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:1px;" | |Robert Smrdelj |- |[[Občina Gorje|Gorje]] ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:1px;" | |Rok Peterman |[[Občina Puconci|Puconci]] ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:1px;" | |Uroš Kamenšek |- |[[Občina Grosuplje|Grosuplje]] ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:1px;" | |Jože Berdajs |[[Občina Sevnica|Sevnica]] ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:1px;" | |Janez Kukec |- |[[Občina Hajdina|Hajdina]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Stanislav Glažar |[[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Ivan Žagar |- |[[Občina Idrija|Idrija]] ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:1px;" | |Cveto Koder |[[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Jure Levart |- |[[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]] ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:1px;" | |Nina Strah |[[Občina Šenčur|Šenčur]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Aleš Perič Močnik |- |[[Občina Izola|Izola]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Tomo Drevenšek |[[Občina Šentjur|Šentjur]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Janko Cerkvenik |- |[[Občina Kobilje|Kobilje]] ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:1px;" | |Darko Horvat |[[Občina Tišina|Tišina]] ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:1px;" | |Franc Horvat |- |[[Občina Komenda|Komenda]] ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:1px;" | |Nada Jamšek |[[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]] ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:1px;" | |Andreja Krajnc |- |[[Mestna občina Krško|Krško]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Janja Starc |[[Občina Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]] ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:1px;" | |Tanja Brajer |- |[[Občina Litija|Litija]] ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:1px;" | |Franc Rokavec |[[Občina Zavrč|Zavrč]] ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:1px;" | |Janko Lorbek |- | colspan="6" style="border-top:3px solid #aaa; font-size:100%;" | <span style="color:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; font-size:150%;">■</span> Skupni kandidat SLS in drugih strank &nbsp;&nbsp; <span style="color:#808080; font-size:150%;">■</span> Skupni kandidat SLS in drugih |} === Demokrati === {| class="wikitable" style="font-size:86%;line-height:18px" ! colspan="6" align="center" |<big>[[Demokrati. Anžeta Logarja]]</big> |- |[[Občina Ajdovščina|Ajdovščina]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Matej Marc |[[Občina Polzela|Polzela]] ! style="background:#09105e; width:1px;" | |Aleš Trbežnik |- |[[Občina Brežice|Brežice]] ! style="background:#09105e; width:1px;" | |Stefan Iljaž |[[Mestna občina Ptuj|Ptuj]] ! style="background:#09105e; width:1px;" | |Nuška Vrabl |- |[[Občina Cerknica|Cerknica]] ! style="background:#09105e; width:1px;" | |Peter Nelec |[[Občina Radovljica|Radovljica]] ! style="background:#09105e; width:1px;" | |Uroš Mencinger |- |[[Občina Hajdina|Hajdina]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Stanislav Glažar |[[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] ! style="background:#09105e; width:1px;" | |Peter Volovšek |- |[[Občina Jesenice|Jesenice]] ! style="background:#09105e; width:1px;" | |Stane Rožič |[[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] ! style="background:#09105e; width:1px;" | |Jernej Skok Kosmač |- |[[Občina Kočevje|Kočevje]] ! style="background:#09105e; width:1px;" | |Lidija Škulj Broz |[[Občina Škofja Loka|Škofja Loka]] ! style="background:#09105e; width:1px;" | |Janez Demšar |- |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] ! style="background:#09105e; width:1px;" | |Blaž Mertelj |[[Občina Šoštanj|Šoštanj]] ! style="background:#09105e; width:1px;" | |Judita Čas Krneža |- |[[Mestna občina Maribor|Maribor]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Katja Koren |[[Občina Tišina|Tišina]] ! style="background:#09105e; width:1px;" | |Miro Berke |- |[[Občina Medvode|Medvode]] ! style="background:#09105e; width:1px;" | |Dejan Krajačić |[[Mestna občina Velenje|Velenje]] ! style="background:#09105e; width:1px;" | |Alenka Gortan |- |[[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]] ! style="background:#09105e; width:1px;" | |Jožek Špilak |[[Občina Vojnik|Vojnik]] ! style="background:#09105e; width:1px;" | |Urška Mužar |- |[[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Damjana Pavlica | colspan="3" | |- | colspan="6" style="border-top:3px solid #aaa; font-size:100%;" | <span style="color:#09105e; font-size:150%;">■</span> Predlagatelji Demokrati ali njihov odbor &nbsp;&nbsp; <span style="color:#808080; font-size:150%;">■</span> Skupni kandidat Demokratov in drugih |} === Levica === {| class="wikitable" style="font-size:86%;line-height:18px" ! colspan="6" align="center" |<big>[[Levica (Slovenija)|Levica]]</big> |- |[[Mestna občina Celje|Celje]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Matija Kovač |[[Mestna občina Maribor|Maribor]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |[[Matevž Frangež]] |- |[[Občina Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] ! style="background:#e6342a; width:1px;" | |Rok Jenko |[[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]] ! style="background:#e6342a; width:1px;" | |Marko Rusjan |- |[[Občina Izola|Izola]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Daniel Radešić |[[Občina Piran|Piran]] ! style="background:#e6342a; width:1px;" | |Peter Bastjančič |- |[[Mestna občina Koper|Koper]] ! style="background:#e6342a; width:1px;" | |Alan Medveš |[[Mestna občina Ptuj|Ptuj]] ! style="background:#e6342a; width:1px;" | |Lina Habjanič |- |[[Občina Kostanjevica na Krki|Kostanjevica na Krki]] ! style="background:#e6342a; width:1px;" | |Jakob Gašpir |[[Občina Železniki|Železniki]] ! style="background:#e6342a; width:1px;" | |Rok Bajželj |- |[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] ! style="background:#e6342a; width:1px;" | |[[Luka Mesec]] | colspan="3" | |- | colspan="6" style="border-top:3px solid #aaa; font-size:100%;" | <span style="color:#e6342a; font-size:150%;">■</span> Predlagateljica Levica ali njen odbor &nbsp;&nbsp; <span style="color:#808080; font-size:150%;">■</span> Skupni kandidat Levice in drugih |} === Zunajparlamentarne stranke === {{col-begin}} {{col-break|width=40%}} ==== Prerod ==== {| class="wikitable" style="font-size:86%;line-height:18px" ! colspan="6" align="center" |<big>[[Prerod (stranka)|Prerod – stranka Vladimirja Prebiliča]]</big> |- |[[Občina Brežice|Brežice]] ! style="background:#6f2c91; width:1px;" | |Bojan Tičar |[[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Srečko Vovko |- |[[Mestna občina Krško|Krško]] ! style="background:#808080; width:1px;" | |Janja Starc |[[Občina Radovljica|Radovljica]] ! style="background:#6f2c91; width:1px;" | |Ladislav Mežek |- |[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] ! style="background:#6f2c91; width:1px;" | |Gregor Novak | colspan="3" | |- | colspan="6" style="border-top:3px solid #aaa; font-size:100%;" | <span style="color:#6f2c91; font-size:150%;">■</span> Predlagatelj Prerod &nbsp;&nbsp; <span style="color:#808080; font-size:150%;">■</span> Skupni kandidat Preroda in drugih |} {{col-break|width=60%}} ==== Slovenska nacionalna stranka ==== {| class="wikitable" style="font-size:86%;line-height:18px" ! colspan="6" align="center" |<big>[[Slovenska nacionalna stranka]] (SNS)</big> |- |[[Občina Braslovče|Braslovče]] ! style="background:{{party color|Slovenska nacionalna stranka}}; width:1px;" | |Janko Pirnat |[[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] ! style="background:{{party color|Slovenska nacionalna stranka}}; width:1px;" | |Matej Španinger |- |[[Mestna občina Koper|Koper]] ! style="background:{{party color|Slovenska nacionalna stranka}}; width:1px;" | |[[Zmago Jelinčič Plemeniti|Zmago Jelinčič Pl.]] |[[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] ! style="background:{{party color|Slovenska nacionalna stranka}}; width:1px;" | |LAPA (Anže) Laporšek |- |[[Občina Prebold|Prebold]] ! style="background:{{party color|Slovenska nacionalna stranka}}; width:1px;" | |Alex Marsič |[[Občina Žalec|Žalec]] ! style="background:{{party color|Slovenska nacionalna stranka}}; width:1px;" | |Milan Belošević |} {{col-end}} {{col-begin}} {{col-break|width=25%}} ==== Pirati ==== {| class="wikitable" style="font-size:86%;line-height:18px" ! colspan="3" align="center" |<big>[[Piratska stranka Slovenije]] (Pirati)</big> |- |[[Mestna občina Koper|Koper]] ! style="background:#000000; width:1px;" | |Matej Sukič |- |[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] ! style="background:#000000; width:1px;" | |[[Jasmin Feratović]] |- |[[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]] ! style="background:#000000; width:1px;" | |Jože Pirh |- |} {{col-break|width=20%}} ==== Zeleni ==== {| class="wikitable" style="font-size:86%;line-height:18px" ! colspan="3" align="center" |<big>[[Zeleni Slovenije]] (ZS)</big> |- |[[Občina Bovec|Bovec]] ! style="background:{{party color|Zeleni Slovenije}}; width:1px;" | |Siniša Germovšek |- |[[Občina Mirna Peč|Mirna Peč]] ! style="background:{{party color|Zeleni Slovenije}}; width:1px;" | |Zvonko Lah |- |[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] ! style="background:{{party color|Zeleni Slovenije}}; width:1px;" | |Kajetan Bajt |- |} {{col-break|width=20%}} ==== Vesna ==== {| class="wikitable" style="font-size:86%;line-height:18px" ! colspan="3" align="center" |<big>[[VESNA – zelena stranka]]</big> |- |[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] ! style="background:#00964f; width:1px;" | |Apolonija Simon |} {{col-break|width=25%}} ==== Nič od tega ==== {| class="wikitable" style="font-size:86%;line-height:18px" ! colspan="3" align="center" |<big>[[Nič od tega]] (NOT)</big> |- |[[Občina Izola|Izola]] ! style="background:{{party color|Nič od tega}}; width:1px;" | |Jasmin Bešić |} {{col-end}} {{col-begin}} {{col-break|width=21%}} ==== SSN ==== {| class="wikitable" style="font-size:86%;line-height:18px" ! colspan="3" align="center" |<big>[[Stranka slovenskega naroda]] (SSN)</big> |- |[[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]] ! style="background:#0c5390; width:1px;" | |Sašo Pajk |- |[[Mestna občina Maribor|Maribor]] ! style="background:#0c5390; width:1px;" | |Vincenc Gajser |} {{col-break|width=21%}} ==== Stranka Straža ==== {| class="wikitable" style="font-size:86%;line-height:18px" ! colspan="3" align="center" |<big>[[Stranka Straža – Katoliška narodna stranka|Katoliška narodna stranka]] (SSKNS)</big> |- |[[Mestna občina Maribor|Maribor]] ! style="background:#d69a2a; width:1px;" | |[[Aleš Ernecl]] |} {{col-break|width=30%}} ==== SMS - Zeleni ==== {| class="wikitable" style="font-size:86%;line-height:18px" ! colspan="3" align="center" |<big>[[Stranka mladih - Zeleni Evrope]] (SMS)</big> |- |[[Mestna občina Maribor|Maribor]] ! style="background:#bec431; width:1px;" | |Igor Jurišič |} {{col-end}} == Sklici == {{sklici}} {{Lokalne volitve v Sloveniji 2026}} [[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji]] [[Kategorija:2026 v politiki]] [[Kategorija:2026 v Sloveniji]] [[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji 2026| ]] h3bt3y67ga4k8837fl2ek15yb5po8wk 1 610738 6774883 2026-11-04T19:13:43Z Stebunik 55592 nova stran z vsebino: »== Naslov kot drugod == Naslovi gora in krajev so v slovenski Wikipediji napisani nekako takole: "Kozjak, Velenje". Tj: z vmesno vejico in ne z oklepajem: Kozjak (Velenje). Zato bom prestavil podobno tudi ta naslov, da bo namesto: "Križevec (Medžugorje)" odslej: "Križevec, Medžugorje".--~~~~« 6774883 wikitext text/x-wiki == Naslov kot drugod == Naslovi gora in krajev so v slovenski Wikipediji napisani nekako takole: "Kozjak, Velenje". Tj: z vmesno vejico in ne z oklepajem: Kozjak (Velenje). Zato bom prestavil podobno tudi ta naslov, da bo namesto: "Križevec (Medžugorje)" odslej: "Križevec, Medžugorje".--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 20:13, 4. november 2026 (CET) cmjn9ceurkc6zyl9h6sotyfp1dwen6i 6774886 6774883 2026-11-04T19:15:18Z Stebunik 55592 Stebunik je prestavil stran [[Pogovor:Križevec (Medžugorje)]] na [[Pogovor:Križevec, Medžugorje]]: V slovenski Wikipediji je drugo ime ločeno z vejico in ne z oklepajem 6774883 wikitext text/x-wiki == Naslov kot drugod == Naslovi gora in krajev so v slovenski Wikipediji napisani nekako takole: "Kozjak, Velenje". Tj: z vmesno vejico in ne z oklepajem: Kozjak (Velenje). Zato bom prestavil podobno tudi ta naslov, da bo namesto: "Križevec (Medžugorje)" odslej: "Križevec, Medžugorje".--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 20:13, 4. november 2026 (CET) cmjn9ceurkc6zyl9h6sotyfp1dwen6i 0 610739 6774885 2026-11-04T19:15:18Z Stebunik 55592 Stebunik je prestavil stran [[Križevec (Medžugorje)]] na [[Križevec, Medžugorje]]: V slovenski Wikipediji je drugo ime ločeno z vejico in ne z oklepajem 6774885 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Križevec, Medžugorje]] codx9i9w391idqzrl5wpryqeakbxp6s 1 610740 6774887 2026-11-04T19:15:18Z Stebunik 55592 Stebunik je prestavil stran [[Pogovor:Križevec (Medžugorje)]] na [[Pogovor:Križevec, Medžugorje]]: V slovenski Wikipediji je drugo ime ločeno z vejico in ne z oklepajem 6774887 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Pogovor:Križevec, Medžugorje]] nn7pft3qqhujep9nqlx4la0mrl3ybvd 0 610741 6774901 2026-11-04T19:55:15Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6774901 wikitext text/x-wiki {{coord|38.3|N|120.9|E|dim:300000_region:CN_type:waterbody|name=Bohai Strait|display=title}} [[File:Bohaitunnel.jpg|thumb|350 px|Projekt predora v Bohajskem prelivu (rdeča črta)]] '''Predor skozi Bohajski preliv''' oziroma '''predor Daljan–Jantaj''' je predlagan projekt gradnje podmorskega [[predor]]a čez [[Bohajski preliv]], ki bi povezal mesto Daljan na polotoku [[Liaodong]] z mestom Jantaj na polotoku Šandong. Uradno ime projekta je »Čezmorski koridor skozi Bohajski preliv« ({{lang-zh|渤海海峡跨海通道}}).<ref>{{cite web |url=http://www.chinadaily.com.cn/m/dalian/2013-03/11/content_16299017.htm |title=NPC deputies propose Cross-Bohai-Strait channel |publisher=Chinadaily |date=March 11, 2013 |accessdate=July 15, 2013}}</ref> Predor, ki bi prečkal Bohajski preliv, bi bil dolg 123 kilometrov, od česar bi jih 90 kilometrov potekalo pod vodo. To bi preseglo skupno dolžino dveh najdaljših podmorskih predorov na svetu: [[Seikan|predora Seikan]] (23,3 km) in [[Predor pod Rokavskim prelivom|predora pod Rokavskim prelivom]] (37,9 km).<ref name=chan>{{cite web |url=https://www.scmp.com/news/china/article/1280386/china-plans-worlds-longest-undersea-tunnel |author=Minnie Chan |title=Plan to build world's longest undersea tunnel from Dalian to Yantai |publisher=South China Morning Post |date=July 12, 2013 |accessdate=July 14, 2013}}</ref> Predor, ki bi ga upravljala družba China Railway Engineering Corporation, bi bil povezan s kitajskim omrežjem hitrih železnic. Za 40-minutno prečkanje bi avtomobile naložili na železniške vagone. Trenutno železniški trajekt čez Bohajski preliv, ki deluje od leta 2007, za prečkanje ožine potrebuje osem ur.<ref name=chan/> Izgradnja povezave čez morje bi znatno skrajšala čas potovanja. Sun Jun, akademik Kitajske akademije znanosti, je pojasnil, da potovanje iz province Shandong v severovzhodno Kitajsko s hitrim vlakom trenutno zahteva prestopanje v Tiandžinu, zaradi česar pot traja vsaj 10 ur. Čeprav let iz Jantaija v Daljan traja le 45 minut, je zmogljivost prevoza potnikov omejena. Ko bo povezava čez Bohajski preliv dokončana, bo vlak, ki vozi s hitrostjo 180–200 km/h, približno 125 km dolgo pot prevozil v približno eni uri, kar bo drastično skrajšalo čas potovanja. Ocenjeni stroški projekta so znašali 200 milijard juanov (32 milijard ameriških dolarjev). Avgusta 2014 je bilo objavljeno, da se bodo dela verjetno začela v času 13. petletnega načrta, gradnja pa naj bi trajala deset let.<ref>{{cite web |title=China likely to commence construction of world's biggest undersea rail tunnel in 2016 |date=2014-08-22 |url=http://www.ecns.cn/cns-wire/2014/08-22/131055.shtml |work=Ecns.cn |accessdate=2014-08-24}}</ref> Marca 2018 je bilo znano, da si osrednja vlada prizadeva za čimprejšnji začetek gradnje te povezave čez poreliv.<ref>{{Cite web |url=http://dalian.runsky.com/2018-03/21/content_5816155.htm |title=我市全国人大代表返连. 努力创造属于新时代的光辉业绩 _ 新时代 _大连新闻_天健网 |access-date=2018-03-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180323092542/http://dalian.runsky.com/2018-03/21/content_5816155.htm |archive-date=2018-03-23 |url-status=dead }}</ref> Maja 2019 so bili načrti uradno predloženi v odobritev Nacionalni komisiji za razvoj in reforme (NDRC). Projekt bi vključeval mostove od mesta Penglai, ki bi povezovali otočje Čangšan, ter predor pod Bohajskim prelivom; skupna dolžina bi znašala 125 km. Če bi se gradnja začela leta 2020, bi bilo odprtje predvideno v zgodnjih 2030-ih. Ocenjeni proračun se je povečal na 300 milijard juanov (43 milijard ameriških dolarjev).<ref>{{cite web |url=https://www.caixinglobal.com/2019-05-22/china-mulls-next-super-project-the-longest-undersea-tunnel-101418352.html |title=China Mulls Next Super Project: The Longest Undersea Tunnel |date=2019-05-22 |publisher[Caixin |access-date=2019-12-08}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Povezava čez Fehmarnski preliv]] – Potopljeni predor v gradnji, ki povezuje Dansko in Nemčijo * [[Most Hongkong–DŽuhaj–Makav]] – povezava, ki jo sestavljajo predor in več mostov * [[Japonsko-korejski podmorski predor]] – Predlagani predor, ki bi povezal Japonsko in Korejo * [[Most Kinmen–Šjamen]] – Most med Kitajsko in [[Tajvan]]om * [[Predor pod prelivom Čiongdžov]] – preliv, ki ločuje celinsko Kitajsko od otoka [[Hainan]] * [[Seikan|Predor Seikan]] – Podmorski železniški predor na Japonskem * [[Projekt predora pod Tajvanskim prelivom]] – Predlagani cestni in železniški predor [[Kategorija:Predori na Kitajskem]] o6mji0n61he5zz5zo0bnb1g41ue8m6q 14 610742 6774905 2026-11-04T19:59:17Z Ljuba24b 92351 nova kat 6774905 wikitext text/x-wiki {{Commons cat}} [[Kategorija:Predori po državah|Kitajska]] [[Kategorija:Promet na Kitajskem]] 8p8zo8n23ojzmgcvyksgzf1g11qlsgr 0 610743 6774914 2026-11-04T20:21:10Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6774914 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox tunnel | name = Povezava čez Fehmarnski preliv | image = Fehmarnbeltbrücke.svg | image_size = | caption = Zemljevid, ki prikazuje načrtovano stalno povezavo čez Fehmarnski pas v dansko-nemškem avtocestnem sistemu | official_name = Femernbælt Link | other_name = | location = | coordinates = {{Koord|54|34|40|N|11|17|50|E|region:=DE-SH}} | status = V gradnji | route = | crosses = [[Fehmarn Belt]] | start = | end = | work_began = 1. januar 2021<ref>{{cite web |url=https://trm.dk/nyheder/2021/nu-starter-anlaegsarbejdet-paa-femern-baelt-forbindelsen/ |title=Nu starter anlægsarbejdet på Femern Bælt-forbindelsen |website=trm.dk}}</ref> | opened = | opens = 2031<ref name="ndr">{{Cite web |last=ndr.de |title="Schwieriger als geplant": Fehmarnbelttunnel verzögert sich weiter |url=https://www.ndr.de/nachrichten/schleswig-holstein/luebeck_herzogtum-lauenburg_ostholstein/fehmarnbelttunnel-eroeffnung-kommt-wohl-erst-2031,fehmarnbelttunnel-102.html |access-date=2026-01-16 |website=ndr.de |language=de}}</ref> | closed = | rebuilt = | reopened = | owner = Femern A/S | operator = | traffic = Cesta in železnica | character = | toll = Da | vpd = | engineer = | constructed = | length = 17,6 km | lanes = 4 | speed = 200 km/h | tracks = 2 | gauge = | electrified = Da | max_elevation = | min_elevation = | height = | width = | depth_below_water = | shipping_clearance_above = | grade = | map = | embedded = }} '''Povezava čez Fehmarnski preliv''' ({{langx|da|Femern Bælt-forbindelsen}}, {{langx|de|Fehmarnbelt-Querung}}) oziroma '''predor pod Fehmarnskim prelivom''' je potopljeni [[predor]] v gradnji, ki bo povezal danski otok Lolland z nemškim otokom Fehmarn in prečkal 18 kilometrov širok Fehmarnski preliv v [[Baltsko morje|Baltskem morju]]. Predor naj bi znatno izboljšal povezavo med celinsko Evropo in Skandinavijo.<ref>{{Cite web |title=Fehmarn belt railway axis |url=https://ec.europa.eu/ten/transport/priority_projects_minisite/PP20EN.pdf |publisher=Trans-European Transport Network |quote=Trenutno se manj kot 20 % blaga, ki se prevaža med Skandinavijo in celinsko Evropo, prepelje prek Fehmarnskega preliva (s trajektom) med Dansko in Nemčijo. Po izgradnji stalne povezave naj bi se delež blaga, prepeljanega prek Fehmarnskega preliva, povečal za štirikrat, na približno 15 do 17 milijonov ton tovora letno, od česar bi se približno 8 do 11 milijonov ton prepeljalo po železnici. Projekt naj bi spodbudil gospodarski razvoj v regijah ob Baltskem morju na Danskem in v Nemčiji, zlasti na čezmejnih območjih v bližini povezave.}}</ref> Predor bo predvidoma postal najdaljši cestno-železniški predor na svetu<ref name="railway-technology.com">{{cite web |date=11 June 2018 |title=The Fehmarnbelt tunnel: delivering a new European link |url=https://www.railway-technology.com/features/fehmarnbelt-tunnel-european-link/}}</ref> in bo neposredno nadomestil zelo prometno trajektno linijo, znano kot »ptičja letalna linija« (nemško: ''Vogelfluglinie''; dansko: ''Fugleflugtslinjen''), ki jo upravlja družba Scandlines. Predor bo zagotovil neposredno povezavo med severno [[Nemčija|Nemčijo]] in otokom Lolland, pri čemer bo Fehmarn z nemško celino povezan prek mostu čez Fehmarnski preliv (''Fehmarn Sound Bridge''), Lolland pa bo prek predora in mostov – in sicer prek otoka Falster – povezan z danskim otokom [[Zelandija]], na katerem leži tudi [[København]]. Projekt Fehmarnski preliv bo tako omogočil bolj neposredno in učinkovito povezavo med Nemčijo in Zelandijo (ki je prek [[Øresundski most|Øresundskega mostu]] povezana s [[Švedsko]] celino) v primerjavi z obstoječo cestno-železniško povezavo, ki poteka po daljši poti prek [[ Most Great Belt|mostu Great Belt]] ter polotoka [[Jutlandija]] in otoka [[Funen]].<ref>{{Cite web |last=Scherman |first=Lena |date=2023-10-24 |title=Danish record tunnel had to give way to Swedish cannons |url=https://www.deepseareporter.com/danish-record-tunnel-had-to-give-way-to-swedish-cannons/ |access-date=2025-08-20 |website=Deep Sea Reporter |language=en}}</ref> Potovalni čas med Lollandom in Fehmarnom se bo skrajšal s 45 minut s trajektom (brez upoštevanja čakanja in vkrcavanja) na 10 minut z avtomobilom oziroma sedem minut z vlakom.<ref>{{cite web|title=Puttgarden nach Rödby Fahrtickets, Zeiten und Preise|url=https://www.directferries.de/puttgarden_roedby_faehre.htm|website=Direct Ferries|access-date=15 July 2020|language=de}}</ref><ref name="railway-technology.com" /> Na elektrificirani progi za visoke hitrosti bodo vlaki lahko dosegali hitrosti do 200 km/h.<ref name="Burroughs">{{Cite news|url=https://www.railjournal.com/infrastructure/fehmarnbelt-fixed-link-rail-consultancy-contract-awarded/|title=Fehmarnbelt Fixed Link rail consultancy contract awarded|first=David|last=Burroughs|work=International Railway Journal|date=7 February 2020|access-date=26 June 2020}}</ref><ref>{{Cite web |date=2024-09-08 |title=Fehmarnbelt Tunnel: Revolutionizing Rail and Road Travel Between Denmark and Germany - Infra Info Hub |url=https://infrainfohub.com/fehmarnbelt-tunnel/ |access-date=2024-10-08 |language=en-US}}</ref> Projekt, ki ga je zasnovalo in financira dansko državno podjetje Femern A/S, je bil odobren leta 2015, proračun za gradnjo pa znaša 52,6 milijarde kron (kar ustreza 8,2 milijarde ameriških dolarjev).<ref>{{Cite web |title=Femern |url=https://sundogbaelt.dk/forbindelser/femern/ |access-date=2025-08-20 |website=sundogbaelt.dk |language=da}}</ref> Gre za največjo prometno naložbo v danski zgodovini, katere stroški se bodo delno povrnili z zaračunavanjem cestnine za uporabo predora.<ref>{{Cite web |last=Villesen |first=Skrevet af: Kristian |date=2015-07-11 |title=Tunnelsyn på bæltet |url=https://www.information.dk/kultur/2015/07/tunnelsyn-paa-baeltet |access-date=2025-08-20 |website=Information |language=da}}</ref> Nemčija namerava vložiti dodatnih 800 milijonov evrov za povezavo prehoda s svojim avtocestnim omrežjem.<ref>{{Cite web |title=Bauarbeiten am Fehmarnbelt-Tunnel laufen |url=https://www.adac.de/news/fehmarnsundtunnel/ |access-date=2022-12-30 |website=www.adac.de |language=de-DE}}</ref> Predor Fehmarnbelt naj bi bil dokončan leta 2031. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{Official website|http://www.femern.com}} * {{in lang|da}} [https://web.archive.org/web/20180910015747/https://www.trm.dk/da/temaer/femern-baelt-forbindelsen Femern Bælt, Danish traffic ministry] * {{in lang|da}} [https://web.archive.org/web/20120414211418/http://www.trm.dk/sw13866.asp Pictures, Danish traffic ministry] * {{YouTube|id=gHHSQLBoHMg|title=Video of the bridge proposal by Dissing+Weitling}} * [https://web.archive.org/web/20090213235053/http://ten.greens-efa.org/index.php?id=109&L=0 Information on the Fehmarn Belt Fixed Link on the website of the Greens/EFA in the European Parliament] * [https://web.archive.org/web/20110710234146/http://www.femern.com/Service+menu/Dynamic+map+-+GEO+gis Dynamic map comparing proposed bridge and tunnel routes] * [http://blog.ramboll.com/fehmarnbelt/ Ramboll's Project Manager blogs about the tunnel] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110501115951/http://blog.ramboll.com/fehmarnbelt |date=1 May 2011 }} * [http://www.ramboll.com/projects/rdk/femernbaelt Ramboll's project description of the tunnel] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210124055728/https://ramboll.com/projects/rdk/femernbaelt |date=24 January 2021 }} * [http://de.wikipedia.org/giraffe_(film) Giraffe_(film)]{{Dead link|date=April 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * {{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=QiYvXKQksgI|title=The Insane Scale of Europe's New Mega-Tunnel|date=23 November 2022|access-date=29 November 2022|publisher=B1M - Construction's Leading Video Channel}} [[Kategorija:Predori na Danskem]] [[Kategorija:Predori v Nemčiji]] t895krqkkeevsxy1nj69pz0mfrpi5um 0 610744 6774931 2026-11-04T21:17:09Z Stebunik 55592 Ustvarjam razločitveno stran Križevec 6774931 wikitext text/x-wiki '''Križevec''' je lahko: === Hrib === * [[Križevec, Medžugorje]] je 520 metrov visok hrib južno od [[Medžugorje|Medžugorja]] v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]], ki je povezan z [[Marijina prikazovanja v Medžugorju|Marijinimi prikazovanji v Medžugorju]] * [[Križevac, Stolac]] je hrib v središču mesta [[Stolac]], okrog 30 km JV od Mostarja v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]] * [[Križevac, Plevlja]] je hrib blizu mesta [[Plevlja|Plevlje]] v [[Črna gora|Črni gori]]<ref>{{cite web|url=https://www.ekarta.me/krizevac#google_vignette|title=Gde je Križevac na google map karti? Odgovoreno!|publisher=ekata.me|author=|place=|language=cg|date=|accessdate=4. November 2026}}</ref> === Naselje === *[[Križevec]] je [[naselje]] v [[Občina Zreče|Občini Zreče]]. Ima 316 prebivalcev, površino 1,6 km² in povprečno nadmorsko višino 442 m. === Žival === *[[Navadni križevec]] ([[znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Araneus diadematus''''') je ena najpogostejših in najbolj znanih vrst pajkov v Evropi in Sloveniji. Ime je dobil po značilnem križu, ki mu krasi zadek {{razločitev}} 0veosrjgeiyj2ixxmk74un8pvybgvbn 3 610747 6775032 2026-11-05T07:22:11Z Yerpo 8417 ! 6775032 wikitext text/x-wiki <!-- komentar za vsiljenje preloma vrstice --> {{Polje za ostale strani | type = notice | image = [[Slika:Stop hand nuvola.svg|48px|Opozorilo]] | text = '''Ta {{#if: | [[IP-naslov]] je bil uporabljen za [[Wikipedija:Vandalizem|vandaliziranje]] Wikipedije | uporabnik je [[Wikipedija:Vandalizem|vandaliziral]] Wikipedijo}}!''' ---- Prosimo, {{#if:|da na Wikipedijo prenehate dodajati [[Wikipedija:Avtorske pravice|avtorsko zaščitena besedila]] iz drugih virov|da prenehate iz Wikipedije odstranjevati vsebino ali vanjo dodajati nesmisle}}{{#if: |, kot ste to počeli na strani [[:{{{1}}}|{{{1}}}]]|}}. To namreč velja za '''[[Wikipedija:Vandalizem|vandalizem]]'''. Če boste s tem nadaljevali, vam bomo urejanje preprečili. Eksperimentirate in igrate se lahko v [[Wikipedija:Peskovnik|peskovniku]]. Hvala za razumevanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:22, 5. november 2026 (CET) ---- {{{!}} width=100% class="plainlinks" style="border:0px" {{!}}- {{!}}[http://whois.domaintools.com/{{PAGENAMEE}} '''Podatki o IP'''] {{!}}[http://sl.wikipedia.org/wiki/Posebno:Contributions/{{PAGENAMEE}} '''Urejanja'''] {{!}}[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Special:Log&type=block&page=User:{{PAGENAMEE}} '''Dnevnik blokiranja'''] {{!}}[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Special:Blockip&ip={{PAGENAMEE}} '''Blokiraj uporabnika'''] {{!}}- {{!}}} }} 40oe8v855zo8tmq9j3dwd24cantrjvs 3 610748 6775134 2026-11-05T10:59:43Z Upwinxp 126544 ! 6775134 wikitext text/x-wiki <!-- komentar za vsiljenje preloma vrstice --> {{Polje za ostale strani | type = notice | image = [[Slika:Stop hand nuvola.svg|48px|Opozorilo]] | text = '''Ta {{#if: | [[IP-naslov]] je bil uporabljen za [[Wikipedija:Vandalizem|vandaliziranje]] Wikipedije | uporabnik je [[Wikipedija:Vandalizem|vandaliziral]] Wikipedijo}}!''' ---- Prosimo, {{#if:|da na Wikipedijo prenehate dodajati [[Wikipedija:Avtorske pravice|avtorsko zaščitena besedila]] iz drugih virov|da prenehate iz Wikipedije odstranjevati vsebino ali vanjo dodajati nesmisle}}{{#if: |, kot ste to počeli na strani [[:{{{1}}}|{{{1}}}]]|}}. To namreč velja za '''[[Wikipedija:Vandalizem|vandalizem]]'''. Če boste s tem nadaljevali, vam bomo urejanje preprečili. Eksperimentirate in igrate se lahko v [[Wikipedija:Peskovnik|peskovniku]]. Hvala za razumevanje. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:59, 5. november 2026 (CET) ---- {{{!}} width=100% class="plainlinks" style="border:0px" {{!}}- {{!}}[http://whois.domaintools.com/{{PAGENAMEE}} '''Podatki o IP'''] {{!}}[http://sl.wikipedia.org/wiki/Posebno:Contributions/{{PAGENAMEE}} '''Urejanja'''] {{!}}[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Special:Log&type=block&page=User:{{PAGENAMEE}} '''Dnevnik blokiranja'''] {{!}}[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Special:Blockip&ip={{PAGENAMEE}} '''Blokiraj uporabnika'''] {{!}}- {{!}}} }} p07jc33cpwj0t8ctwztlcxn02qu6rtk 0 610749 6775148 2026-11-05T11:08:13Z Romanm 13 nova stran z vsebino: »'''Haring''' je priimek več oseb: * [[Martina Haring]] (roj. 1984), slovenska političarka * [[Olga Haring]] (1866-1943), slovenska veleposestnica in pesnica {{razločitev}}« 6775148 wikitext text/x-wiki '''Haring''' je priimek več oseb: * [[Martina Haring]] (roj. 1984), slovenska političarka * [[Olga Haring]] (1866-1943), slovenska veleposestnica in pesnica {{razločitev}} 1uioq29mym14m2j3e7f8ev3rr47lppm 6775159 6775148 2026-11-05T11:50:23Z TadejM 738 slog 6775159 wikitext text/x-wiki '''Haring''' je priimek več oseb: * [[Martina Haring]] (1984–), slovenska političarka * [[Olga Haring]] (1866–1943), slovenska veleposestnica in pesnica {{razločitev}} khxlbfgdpd73tzs8ubrucygegkbw871