Wikinavedek slwikiquote https://sl.wikiquote.org/wiki/Glavna_stran MediaWiki 1.47.0-wmf.11 first-letter Datoteka Posebno Pogovor Uporabnik Uporabniški pogovor Wikinavedek Pogovor o Wikinavedku Slika Pogovor o sliki MediaWiki Pogovor o MediaWiki Predloga Pogovor o predlogi Pomoč Pogovor o pomoči Kategorija Pogovor o kategoriji TimedText TimedText talk Modul Pogovor o modulu Event Event talk 0 2875 42934 36533 2026-07-14T23:00:46Z Janezdrilc 397 /* Navedki o njih */ + 1 42934 wikitext text/x-wiki {{TOCright}} '''[[w:Nebesa|Nebesa]]'''. == Navedki o njih == * Nebesa so oseba: [[Jezus]] je to, kar imenujemo nebesa. ([[papež Benedikt XVI.]])<ref>''Magnificat'', letnik 4, številka 5, maj 2017, stran 311.</ref> * In ali ne veste, da mi je angel rekel, da bomo v nebesih tako srečni kakor Jezus? ([[Gema Galgani]])<ref>Simforoza Kovačič, ''Bl. Gemma Galgani: Biser Srca Jezusovega'', Šolske sestre v Celju, 1936, stran 88.</ref> * V Jezusovem srcu sem spoznala, da so v samih nebesih še nebesa za izbrane, kamor nimajo vstopa vse, ampak le izbrane duše. Nepojmljiva sreča, v katero bo potopljena duša. Moj Bog, veš, da tega nikakor ne morem opisati do najmanjše podrobnosti. Duše so prevzete z njegovim božanstvom, prehajajo od svetlobe do svetlobe; nespremenljiva svetloba, a nikoli enolična, vedno nova in nikoli niti malo spremenljiva. Presveta Trojica, daj se duši spoznati. ([[Favstina Kowalska]])<ref>Faustyna Kowalska, ''Dnevnik svete s. M. Favstine'', Cistercijanska opatija, Stična 2001, odlomek 592.</ref> * Glej, že je jasno, da je duša vernega človeka, duša, ki je največ vredna od vsega ustvarjenega, po Božji milosti postala večja kakor nebesa. Medtem ko nebesa z vsem [[stvarstvo]]m ne morejo obseči Stvarnika, pa je edinole verujoča duša Stvarnikovo prebivališče in sedež samo zaradi ljubezni, ki je hudobni nimajo. Resnica sama pravi: »Kdor ljubi mene, ga bo ljubil moj Oče in jaz ga bom ljubil; in prišla bova k njemu in prebivala pri njem« ({{Bibl|Jn 14,21.23}}). ([[Klara Asiška]] v pismu [[Neža Praška|Neži Praški]])<ref>sveta Klara Asiška, ''Tretje pismo Neži Praški'' 21–23; v: sveti Frančišek Asiški, sveta Klara, ''Vodilo in življenje'', Slovenska kapucinska provinca, Ljubljana 1998, strani 186–187.</ref> == Pregovori == * Kdor ima dobro ženo, ne potrebuje nebes, kdor ima slabo, ne potrebuje [[Pekel|pekla]]. ([[Bolgarski pregovori|Bolgarski pregovor]]) == Viri == {{Opombe}} == Glej tudi == * [[Raj]] * [[Nebo]] * [[Pekel]] * [[Vice]] * [[Predpekel]] [[Kategorija:Krščanstvo]] k720sn7ezfrncj9v39e6a8i1dplvses 0 7169 42935 36511 2026-07-14T23:02:50Z Janezdrilc 397 /* Navedki o njej */ + 1 42935 wikitext text/x-wiki [[Slika:Ile-de-France students mass 2012-11-08 n28.jpg|thumb|right|300px|Povzdigovanje pri študentski maši, Stolnica Matere Božje, Paris]] '''[[w:Evharistija|Evharistija]]''', krščanski zakrament, pri katerem se sveto Rešnje telo in kri kot obhajilo razdeli med vse navzoče verne. Za cerkveni praznik glej [[Sveto Rešnje telo in kri]]. == Navedki o njej == * Boljše je tebe sprejeti, kakor te gledati. ([[Gema Galgani]] o prednosti prejetja Jezusa v svetem ohajilu napram prikazanju Jezusa v videnju)<ref>Simforoza Kovačič, ''Bl. Gemma Galgani: Biser Srca Jezusovega'', Šolske sestre v Celju, 1936, stran 130.</ref> * Ne recite nikoli Gospodu: Ne! Odprite se mu posebno v smeri tistega duhovnega prerojenja, ki je posebni učinek svetega Rešnjega Telesa in sv. Krvi Gospodove. V smeri svete čistosti in v smeri svete čilosti in podjetnosti, rekli bi, v smeri svete mladosti. Saj je to obseženo v tisti besedi: Kruh, ki daje moč, vino, ki daje čistost. ([[August Hlond]] kot papežev legat v govoru na slavnostnem zborovanju na [[II. evharistični kongres za Jugoslavijo|II. evharističnem kongresu za Jugoslavijo]] v Ljubljani leta 1935)<ref>Ivan Martelanc, ''II. evharistični kongres za Jugoslavijo v Ljubljani 1935'', Misijonska tiskarna Groblje - Domžale, Ljubljana 1936, strani 80–81 {{COBISS|ID=6181891}}.</ref> * [[Janez Zlatousti]]: :* Ni človek tisti, ki stori, da darovane reči postanejo Kristusovo telo in njegova kri, marveč Kristus sam, ki je bil križan za nas. Duhovnik, Kristusova podoba, izreka te besede, toda njihova učinkovitost in milost sta božji. »To je moje telo,« pravi. Ta beseda preoblikuje darovane reči.<ref>Sv. Janez Zlatousti, ''De proditione Judae'' 1,6; v: ''Katekizem Katoliške cerkve'', Slovenska škofovska konferenca, Ljubljana 1993, člen 1375 {{COBISS|ID=36357888}}.</ref> :* Če Kristusa ne najdete v beraču na cerkvenem pragu, ga ne boste našli niti v kelihu.<ref>[https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/deset-navedkov-sv-janeza-zlatousta Deset navedkov sv. Janeza Zlatousta], Druzina.si, pridobljeno 14. september 2017.</ref> * [[Katekizem Katoliške cerkve]]: :* S posvetitvijo se izvrši spremenjenje bistva (transsubstantiatio) kruha in vina v Kristusovo telo in kri. Pod posvečenima podobama kruha in vina je Kristus sam, živ in poveličan, navzoč resnično, stvarno in bistveno, s svojim telesom in svojo krvjo, skupaj s svojo dušo in svojim božanstvom.<ref>''Katekizem Katoliške cerkve'', Slovenska škofovska konferenca, Ljubljana 1993, člen 1413 {{COBISS|ID=36357888}}.</ref> :* Zaradi Kristusove zakramentalne navzočnosti pod vsako od podob omogoča tudi obhajilo le pod podobo kruha prejeti celotni sad milosti evharistije.<ref>Prav tam, člen 1390.</ref> :* Sveto obhajilo, ki je prejem Kristusovega telesa in njegove krvi, poglablja zedinjenje obhajanca z Gospodom, mu odpušča male grehe in ga varuje velikih.<ref>Prav tam, člen 1416.</ref> * Obhajilo naj prejemajo sedemkrat na leto, to je na božič, na veliki četrtek, na veliko noč, na binkošti, na Marijino vnebovzetje, na praznik sv. Frančiška in na praznik vseh svetnikov. Da bi lahko obhajal zdrave in bolne sestre, sme kaplan maševati v [[Klavzura|klavzuri]]. ([[Klara Asiška]] v vodilu [[Klarise|klarisam]])<ref>sveta Klara Asiška, ''Vodilo'' III, 14–15; v: sveti Frančišek Asiški, sveta Klara, ''Vodilo in življenje'', Slovenska kapucinska provinca, Ljubljana 1998, stran 146.</ref> * [[Favstina Kowalska]]: :* Jezus, ne razumem, zakaj se te ljudje izogibajo. O ko bi mogla svoje srce razsekati na drobne koščke in ti vsakega tako darovati kakor celo srce, da bi ti tako vsaj malo zadostila za srca, ki te ne ljubijo! Jezus, ljubim te z vsako kapljico svoje krvi; z veseljem bi jo prelila zate, da bi ti tako dokazala svojo iskreno ljubezen.<ref>Faustyna Kowalska, ''Dnevnik svete s. M. Favstine'', Cistercijanska opatija, Stična 2001, odlomek 57.</ref> :* Gospod, dobro vem, da je moje življenje od prvega trenutka, ko sem te spoznala, stalen boj, ki bo vse hujši. Pri vsakem jutranjem premišljevanju se pripravljam na celodnevno bojevanje; sveto obhajilo mi daje zagotovilo, da bom zmagala, in tako se zgodi. Bojim se dneva brez svetega obhajila. Ta kruh močnih mi daje vso moč za izvrševanje tega dela in pogum, da naredim vse, kar želi Gospod. Pogum in moč, ki sta v meni, nista moja, ampak pripadata tistemu, ki biva v meni – to je evharistija. Moj Jezus, kako veliko je nerazumevanje. Če ne bi bilo evharistije, bi marsikdaj ne imela poguma, da grem naprej po poti, ki si mi jo ti pokazal.<ref>Prav tam, odlomek 91.</ref> :* Med to molitveno uro mi je Jezus dovolil vstopiti v dvorano zadnje večerje in bila sem navzoča ob vsem, kar se je tam dogajalo. Najgloblje me je prevzel trenutek, v katerem je Jezus pred spremenjenjem povzdignil oči k nebu in se poglobil v skrivnostni pogovor s svojim Očetom. Ta trenutek bomo dokončno spoznali šele v večnosti. Njegove oči so bile kakor dva plamena, obličje ožarjeno, belo kot sneg, vsa postava veličastna. Njegova duša, polna hrepenenja, se je v trenutku spremenjenja odpočila – prepolna ljubezen – daritev v vsej svoji polnosti uresničena. Sedaj se izpolni samo zunanji obred smrti; zunanje izničenje – bistvo je pri zadnji večerji.<ref>Prav tam, odlomek 684.</ref> :* Danes sem videla, kako so zaradi trenutnega viharja častili svete skrivnosti brez bogoslužnih oblačil in v zasebnih hišah. Zagledala sem sonce, ki je vzšlo iz najsvetejšega zakramenta, in ugasnile in potemnele so druge luči in vsi so usmerili oči v to svetlobo; vendar pomena v tem trenutku nisem razumela.<ref>Prav tam, odlomek 991.</ref> :* <small>[Jezusove besede]:</small> »Želim se združiti s človeškimi dušami. Moja radost je zediniti se z dušami. Vedi, moja hči, kadar pri obhajilu pridem v srca ljudi, imam roke polne vsakršnih milosti in jih želim izročiti dušam. Ljudje pa se name ne ozirajo, celo puščajo me samega in se ukvarjajo s čim drugim. O kako žalosten sem, ker ljudje niso spoznali Ljubezni! Do mene se obnašajo kakor do nečesa mrtvega.«<ref>Prav tam, odlomek 1385.</ref> :* Če bi angeli mogli biti nevoščljivi, bi nam zavidali dve stvari: prvič – sprejemanje svetega obhajila in drugič – trpljenje.<ref>Prav tam, odlomek 1804.</ref> * Kristus sam je kruh, ki je potem, ko je bil zasejan v Devico in je vzhajal v mesu, bil zgneten v trpljenju, pečen v peči groba, dejan v shrambo v Cerkvi, ter je prinesen na oltarje, daje vsak dan vernikom nebeško hrano. ([[Peter Krizolog]])<ref>Sveti Peter Krizolog, ''Sermones'' 71; v: ''Katekizem Katoliške cerkve'', Slovenska škofovska konferenca, Ljubljana 1993, člen 2837 {{COBISS|ID=36357888}}.</ref> * Vsi veste, da potrebuje močnejše in pogostejše hrane tisti, ki težka in utrudljiva dela opravlja. Čim težje je delo, tem tečnejšo hrano potrebuje telo. Isto velja za dušo. Čim težje preizkušnje prihajajo za vero, za dosledno življenje po veri, tem močnejša, tem pogostejša mora biti hrana, ki vzdržuje nadnaravno življenje v duši. ([[Gregorij Rožman]] v govoru pri polnočnici na [[II. evharistični kongres za Jugoslavijo|II. evharističnem kongresu za Jugoslavijo]] v Ljubljani leta 1935)<ref>Ivan Martelanc, ''II. evharistični kongres za Jugoslavijo v Ljubljani 1935'', Misijonska tiskarna Groblje - Domžale, Ljubljana 1936, stran 63 {{COBISS|ID=6181891}}.</ref> * [[Zakonik cerkvenega prava]]: :* Kdor je že prejel presveto evharistijo, jo sme prejeti še enkrat isti dan samo med evharističnim opravilom, ki se ga udeleži.<ref>''Zakonik cerkvenega prava'', Nadškofijski ordinariat v Ljubljani, Ljubljana 1983, kanon 917 {{COBISS|ID=23915776}}.</ref> :* Kdor bo prejel presveto evharistijo, naj se vsaj eno uro pred obhajilom zdrži vsakršne hrane in pijače, izvzeta je samo voda in zdravilo. /.../ Ostareli in bolni ter tisti, ki jim strežejo, smejo prejeti sveto evharistijo, čeprav so v času ene ure pred tem kaj zaužili.<ref>Prav tam, kanon 919.</ref> :* Obhajilo naj se deli samo pod podobo kruha ali po določbi liturgičnih zakonov pod obema podobama; v sili pa tudi samo pod podobo vina.<ref>Prav tam, kanon 925.</ref> :* Pri evharističnem opravilu naj mašnik v skladu s pradavnim izročilom latinske Cerkve uporablja nekvašen kruh, kjerkoli mašuje.<ref>Prav tam, kanon 926.</ref> == Viri == {{Opombe}} == Glej tudi == * [[Maša]] {{Zakramenti}} [[Kategorija:Krščanstvo]] p97n4qg47iuoeh7cu72nvtql2ezmrxw 0 7629 42936 37333 2026-07-14T23:03:35Z Janezdrilc 397 /* Navedki */ + 3 42936 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''[[w:Gema Galgani|Gema Galgani]]''', italijanska mistikinja in svetnica, 1878–1903. == Navedki == * Kdo more doumeti moj odpor do molitve? Občutim ga tudi takrat, ko sem v cerkvi. Čas, ki ga porabim za premišljevanje, se mi zdi kakor [[vice]] in vendar opravim svoje premišljevanje. Tudi vse molitve opravim, še pomnožim jih. (v pismu svojemu duhovnemu voditelju o duhovnih vajah v času duhovne suhote)<ref>Simforoza Kovačič, ''Bl. Gemma Galgani: Biser Srca Jezusovega'', Šolske sestre v Celju, 1936, stran 75.</ref> * In ali ne veste, da mi je angel rekel, da bomo v [[Nebesa|nebesih]] tako srečni kakor Jezus?<ref>''Bl. Gemma Galgani'', stran 88.</ref> * Boljše je tebe sprejeti, kakor te gledati. (o prednosti prejetja Jezusa v svetem [[Obhajilo|ohajilu]] napram prikazanju Jezusa v videnju)<ref>''Bl. Gemma Galgani'', stran 130.</ref> * Nikakor ne morem [[Molitev|moliti]] iz molitvenih knjižic ali več Očenašev in Zdravamarij. Pri tem ne najdem hrane in se utrudim. Zato molim po svoje, kakor pač morem.<ref>''Bl. Gemma Galgani'', stran 142.</ref><ref>Klavdija Jurišič, ''Sveta Gemma Galgani (1878–1903)''; v: ''Odmev Medžugorja'', letnik XXV, marec-april 2017, stran 22.</ref> * Nič več se ne mučim z raznimi mislimi o svoji [[Načrt|prihodnosti]] in ničesar več ne iščem. Vse svoje zadeve sem izročila Jezusu. Živim tiho in mirno v srčnem pokoju. Tudi v nebesih ne želim delati drugega, kakor izvrševati Božjo voljo.<ref>''Sveta Gemma Galgani (1878–1903)'', stran 24.</ref> == Viri == {{Opombe}} {{DEFAULTSORT:Galgani, Gema}} [[Kategorija:Mistiki]] [[Kategorija:Svetniki]] [[Kategorija:Italijani]] owqro77bdhl0m31ytpheiflz8snm3dd