Wikinavedek slwikiquote https://sl.wikiquote.org/wiki/Glavna_stran MediaWiki 1.47.0-wmf.24 first-letter Datoteka Posebno Pogovor Uporabnik Uporabniški pogovor Wikinavedek Pogovor o Wikinavedku Slika Pogovor o sliki MediaWiki Pogovor o MediaWiki Predloga Pogovor o predlogi Pomoč Pogovor o pomoči Kategorija Pogovor o kategoriji TimedText TimedText talk Modul Pogovor o modulu Event Event talk 0 10006 43094 43050 2026-10-24T18:20:38Z MaksiKavsek 5728 +1 43094 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''[[w:Igor Grdina|Igor Grdina]]''', slovenski literarni in kulturni zgodovinar, * 1965. == Navedki == * Zdi se, da bi popotnik [[Andrej Pleterski]] rad igral vlogo revizorja na vlaku, ki ga je popeljal v (fantazijske) daljave. V polemikah ta funkcija pripada kritični javnosti. Priznam, da bi imel ob marsikaterem miselnem in lingvističnem loopingu Andreja Pleterskega (in njegovih pomagačev) reči besedo ali dve, toda fiksne ideje za slavistiko in zdravi razum niso posebej rodovitno duhovno “polje”. Tu sem “na isti valovni dolžini” s Petrom Štihom, ki je povsem enakega mnenja glede zgodovine (2000)<ref>{{Navedi splet |title=dLib.si - Kako je z vozovnico Andreja Pleterskega? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRFT53B7 |access-date=2026-09-19 |website=www.dlib.si}}</ref> * [[Jakob Rigler]] si je v knjigi ''Začetki slovenskega knjižnega jezika'' obupno prizadeval dokazati, da je Trubar pisal v ljubljanščini, ki naj bi jo »obogatil« z nekaterimi potezami raščiškega govora. To se je zgodilo v času, ko je začel skupaj s svojim najvernejšim somišljenikom [[Jože Toporišič|Jožetom Toporišičem]] snovati revolucionaren prevrat v slovenski gramatiki in pravopisu. Knjižnojezikovno normo sta oba brezkompromisna slovničarja – podobno kot znanstveno skoraj povsem jalovi Pohlin v drugi polovici 18. stoletja – skušala nasloniti na idiom kranjskega glavnega mesta. Njun manever naj bi torej bil historično utemeljen (ker sta se izdajala za strukturalista, ki prisegata na lingvistično sinhronijo, sta pri mislečih ljudeh zapustila kaj čuden vtis). Zagnana jezikoslovca sta svoje nakane deloma uspela pretihotapiti v javnost s pomočjo ''Socialistične zveze delovnega ljudstva'' (ki je bila seveda zgolj »frontna« transmisija ''Zveze komunistov''). Prav »odločujoči faktorji« te družbenopolitične organizacije so leta 1981 poskrbeli za lansiranje (v glavnem) Rigler-Toporišičevega ''Načrta pravil za novi slovenski pravopis''. (2006)<ref>{{Navedi splet |last=Grdina |first=Igor |date=2006 |title=Do "fine moke 00" mleto Trubarjevo vprašanje, str. 235. |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RXU9VDH4 |access-date=2026-10-24 |website=www.dlib.si}}</ref> * Pred časom se je [[Jernej Kosi]] prav bridko pridušal, da je moja kritika njegove nezgodovine polemiziranje s slamnatim možem. S tem je bržčas hotel reči, da on ni arhitekt izbrisovanja Slovencev iz preteklosti, marveč le izvajalec del. Zdaj prihaja v polemično ospredje njegovo sistemsko zaledje. Debata se od samooklicanega slamnatega moža širi k mračnim silam, ki stoje za njim. V imaginariju Jerneja Kosija bi se po moji misli za njihove usmerjevalce utegnila rabiti oznaka slamorezci. No, bo sam povedal, kako sem se znašel v njegovem ruralističnem slovarju.<ref>{{cite web |last=Grdina |first=Igor |title=Praksa subvencionistične skupnosti |date=2014 |access-date=2026-07-03 |website=Pogledi |url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/praksa-subvencio-nisticne-skupnosti |language=sl }}</ref> * [[Rok Stergar]] se zdaj sili z izdajanjem nekih navodil, kako da je dovoljeno pisati o podvigih izbrisovalcev Slovencev iz zgodovine. Njegove besede so značilen produkt dogmatskega okolja, ki ne pozna svobodne izmenjave mnenj – ker je treba takšne, kot so [[Eric Hobsbawm|Hobsbawm]], [[Benedict Anderson|Anderson]], [[Ernest Gellner|Gellner]], [[Peter Štih|Štih]] ter on (s samim sabo na čelu in začelju), zgolj poslušati, ubogati in hvaliti. […] Hobsbawm je o slovenski zgodovini, ki je – kot vsaka druga – unikatna, zapisal samo nekaj površnih in neargumentiranih besed, Anderson in Gellner je nista resno tematizirala, Štih pa je o njej, kot se vsakdo zlahka prepriča, v hudi zmoti. Njegovih misli o Karantancih kot plemenu ne sprejema niti kreator čedalje huje demodirane teorije etnogeneze [[Herwig Wolfram]], ki trdi, da so omenjeni bili prebivalci multietnične dežele.<ref>{{cite web |last=Grdina |first=Igor |title=Praksa subvencionistične skupnosti |date=2014 |access-date=2026-07-03 |website=Pogledi |url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/praksa-subvencio-nisticne-skupnosti |language=sl }}</ref> * Stergar za svoj položaj v zgodovinarskem esteblišmentu značilno pričakuje neka priznanja. To je stvar osebnega okusa. Enim so po srcu Torquemada, Višinski, Freisler in podobni eliminacionisti, drugim – predvsem nam, malim ljudem – pa sta bližja kritični polilog in emancipacija. V preteklih letih Stergar in tovariši, katerih um je pretresen od groze, da še imam delo in da je kar 2/25 mojih knjig subvencionirala institucija, ki je medtem podprla le 100/100 Kosijevih monografij, kljub izdatnim naporom niso uspeli povsem zadušiti ne mojih kritičnih misli ne spoznanj drugih neodvisnih zgodovinarjev. To je zelo čudno, saj tisti, ki ne sodimo v esteblišment, nismo deležni reklamiranja svojih del v hollywoodskem slogu. Pred časom smo lahko na nacionalnem radiu poslušali kar dva enourna šova o Kosijevem traktatu. Prav zanimivo bo videti, kako bo agitprop deloval dalje. Ob tem se bo vsaj deloma razkrila sistemska mreža, ki se seveda ne ukvarja s posameznimi zarotami – Stergarjevo zatrjevanje, da pišem o eni od njih, je podtikanje, ki ga moram z gnusom zavrniti –, marveč z globalnim ponarejanjem zgodovine in lokalnim promoviranjem nezgodovine. Raziskovalci, ki nismo integralni del esteblišmenta, dobro vemo, kako njegovi eksponenti uveljavljajo svojo voljo.<ref>{{cite web |last=Grdina |first=Igor |title=Praksa subvencionistične skupnosti |date=2014 |access-date=2026-07-03 |website=Pogledi |url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/praksa-subvencio-nisticne-skupnosti |language=sl }}</ref> * Standardna delovna metoda Jerneja Kosija, ki nam je bil predstavljen kot strokovnjak za (zlo)rabo zgodovine, je več kot očitno zamolčevanje vsega, kar se ne sklada z njegovimi importiranimi apriorizmi. Iz subvencionirane knjige tako ni mogoče nič izvedeti niti o Majarjevih jezikovnokoncentracijskih zamislih za prostor, ki je veliko širši od slovenskega. Če bi se to obravnavalo, bi se izkazalo, da Majar čisto nič ne ustreza Kosijevim neizvirnim shemam. […] Vse to ne Jerneja Kosija ne njegovega razsežnega micelija, ki ga z zgledno gorečnostjo zastopa Rok Stergar, ne zanima. V kritični zgodovini, ki je nekaj svetlobnih let daleč od njunega vdanostnega diskurza – v znamenitih Sultanovih sandalah ga je z veliko poetično močjo osmešil Ivan Cankar –, je obema pač postalo prevroče. A glede tega ne gre popuščati. Vprašanje oblikovanja slovenskega naroda zadeva mnogo stoletij zgodovine. Ob tem pa seveda tudi terja poznavanje in razumevanje mnogo večjega historiografskega korpusa, kot je tisti, na katerega se skrajno selekcionistično sklicujejo Jernej Kosi ter njegovi domači in tuji pomagači.<ref>{{cite web |last=Grdina |first=Igor |title=Praksa subvencionistične skupnosti |date=2014 |access-date=2026-07-03 |website=Pogledi |url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/praksa-subvencio-nisticne-skupnosti |language=sl }}</ref> * Po drugi strani revitalizacija pogledov starinoslovca Richarda Knabla [, – ki] je trdil, da Slovencev do 19. stoletja ni bilo [–] o zgodovini slovenskega prostora, ki jo izvajajo [[Peter Štih]] in njegovi privrženci, ni obravnavana kot revizionizem, čeprav skuša uveljavljeni standardni interpretativni model zamenjati z ideološkim konstruktom. Tudi v tem primeru gre za tlačenje izpovednosti virov v vnaprej izbrani razlagalni obrazec, ki pa je za obravnavano tematiko anahronističen. Štih, ki v konceptualnem smislu ni dekonstrukcionist, pri obravnavi slovenske zgodovine očitno uporablja drugačne kriterije kakor pri tematizaciji preteklosti drugih narodov. V zvezi z njegovim opusom se zato da govoriti o paradigmatski insularnosti. Zaradi velikega vpliva Petra Štiha in njegovih privržencev na službena napredovanja in razporeditev raziskovalnih sredstev se že vrsto let zdi nemogoče misliti na to, da bi se slovenska zgodovina tematizirala na podobno temeljit način, ka-kor sta bili pred nedavnim obravnavani poti Češke (''Velké dějiny zemí Koruny české I-XVII'') ter Bosne in Hercegovine (''Historija Bosne i Hercegovine I-VI'') skozi čas. (2026)<ref>{{Navedi splet |last=Grdina |first=Igor |date=2026 |title=Zgodovina, historiografija, orientacija in nihilizem, str. 146 |url=https://dirros.openscience.si/Dokument.php?id=49509&lang=slv}}</ref> * … Kako bi bilo, če bi se vsi ljudje strinjali z mano, saj to je nemogoče v slovenskem zgodovinopisnem prostoru. (2026)<ref>{{Citat |last=Video SCNR |title=Predstavitev knjige JUGOSLOVANSTVO med partijsko ideologijo in narodnimi preporodi, 7. 4. 2026; 54:48-54:55 |date=2026-04-09 |url=https://www.youtube.com/watch?v=SnBhaFuCNjg |access-date=2026-08-26}}</ref> == Navedki o njem == * Igor Grdina, ki se sicer silno rad naslaja nad drobnimi napakami drugih, in si po potrebi - zgolj za to, da lažje »obračuna« z avtorjem v tekstu, ki ga je vzel pod drobnogled, kakšno napako tudi izmisli (kot v oceni knjige dr. Janka Pleterskega o Ivanu Šusteršiču, ko je z napako popravljal pravilno navedbo avtorja o izbruhu afere Žlindra), očitno ne prenese tudi najbolj dobrohotne kritike ali dvoma o svojem delu. Ko sam prav po kirurško mrcvari avtorje in tekste, gre seveda zgolj za znanstveni diskurz v korist zgodovinske znanosti, ko pa kdo zgolj podvomi o pravilnosti njegovih trditev, gre za cinično distanco do stvarnosti«, za »pristno kolegialnost« (in »prisrčno sovraštvo«) ali za »skrajno arogantni strokovni nihilizem«. Res čudna, rekel bi celo čudaška logika! ([[Janez Cvirn]], 2003) == Sklici == {{Sklici}} {{DEFAULTSORT:Grdina, Igor}} [[Kategorija:Zgodovinarji]] [[Kategorija:Literarni zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenci]] man26uqagvo1kioay58usp25q1ggcme 0 10016 43095 2026-10-25T09:33:16Z MaksiKavsek 5728 n 43095 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''[[w:Duša Krnel Umek|Duša Krnel Umek]], slovenska etnologinja, arhivistka in političarka, * 1946. == Navedki == * Etnogeneza je del etnologije […]; v začetku ko se je razvijala etnologija na Slovenskem, je bil prvi profesor Niko Županič, ki se je tudi ukvarjal z izvorom, vendar ne Slovencev, ampak bolj balkanskih narodov in je to del etnološkega raziskovanja. […] Vendar, ker se je etnologija potem preusmerila v čisto neko drugo smer, je opustilo tovrstno raziskovanja, kar je velika škoda, ker tako mi ne vemo za naš izvor in je to ena od ved, ki ne opravlja svojega poslanstva, ki naj bi ga opravljala za slovenski narod.<ref>{{Citat |title=PEJSEN: Duša Krnel Umek; 12:25-13:39 |date=2025-11-23 |url=https://www.youtube.com/watch?v=gUBH4w-sRJA |access-date=2026-10-25}}</ref> == Sklici == {{Sklici}} {{DEFAULTSORT:Krnel Umek, Duša}} [[Kategorija:Arhivisti]] [[Kategorija:Etnologi]] [[Kategorija:Politiki]] [[Kategorija:Slovenci]] sqxnd5cih5r5z9fvhga0aydnwkkorav 43096 43095 2026-10-25T09:34:00Z MaksiKavsek 5728 43096 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''[[w:Duša Krnel Umek|Duša Krnel Umek]]''', slovenska etnologinja, arhivistka in političarka, * 1946. == Navedki == * Etnogeneza je del etnologije […]; v začetku ko se je razvijala etnologija na Slovenskem, je bil prvi profesor [[Niko Županič]], ki se je tudi ukvarjal z izvorom, vendar ne Slovencev, ampak bolj balkanskih narodov in je to del etnološkega raziskovanja. […] Vendar, ker se je etnologija potem preusmerila v čisto neko drugo smer, je opustilo tovrstno raziskovanja, kar je velika škoda, ker tako mi ne vemo za naš izvor in je to ena od ved, ki ne opravlja svojega poslanstva, ki naj bi ga opravljala za slovenski narod.<ref>{{Citat |title=PEJSEN: Duša Krnel Umek; 12:25-13:39 |date=2025-11-23 |url=https://www.youtube.com/watch?v=gUBH4w-sRJA |access-date=2026-10-25}}</ref> == Sklici == {{Sklici}} {{DEFAULTSORT:Krnel Umek, Duša}} [[Kategorija:Arhivisti]] [[Kategorija:Etnologi]] [[Kategorija:Politiki]] [[Kategorija:Slovenci]] esqsgg6zakollqb09mpkztfjrtxj7zs