Wikinavedek slwikiquote https://sl.wikiquote.org/wiki/Glavna_stran MediaWiki 1.48.0-wmf.1 first-letter Datoteka Posebno Pogovor Uporabnik Uporabniški pogovor Wikinavedek Pogovor o Wikinavedku Slika Pogovor o sliki MediaWiki Pogovor o MediaWiki Predloga Pogovor o predlogi Pomoč Pogovor o pomoči Kategorija Pogovor o kategoriji TimedText TimedText talk Modul Pogovor o modulu Event Event talk 0 9735 43104 41520 2026-10-28T20:06:58Z MaksiKavsek 5728 dp 43104 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''[[w:Jože Pirjevec|Jože Pirjevec]]''', slovenski zgodovinar, * 1940. == Navedki == * Ne moreš obsoditi neke ideologije, ki trdi, da morajo biti vsi ljudje enaki.<ref>Dnevnik, 25. julij 2012.</ref> * Nekateri nasprotniki so bili vredni, da se jih pobije, nekateri so bili majhne ribe, nekatere pa bi tudi jaz streljal, recimo [[Lambert Ehrlich|Ehrlicha]] ...<ref name="Partizani">Predstavitev knjige ''Partizani'', Kulturni dom Gorica, 20. junij 2020.</ref> * Ljudje, ki kritizirajo partizane, niso državotvorni.<ref name="Partizani"/> == Navedki o njem == * Akad. prof. dr. in politikant [[Jože Pirjevec]] je izbral nenavadno metodo bega pred neprijetnimi dejstvi – dela se, da ničesar ne vidi, sliši, nič noče povedati. Je še en pravi »nemec v hosti«. Toda zaradi tega vsa navlaka v Partizanih – strokovne neumnosti, površnosti, nevednosti in ideološke pristranskosti, predsodki, podtikanja, obrekovanja – ne bo izginila. Je v sramoto avtorju in založbi, ki je tako skrpucalo izdala. Stvar postaja prav zabavna. Gre za to, da Pirjevec boleha za vsemi boleznimi starega sistema ohranjanja in razvijanja revolucionarnih izročil, obenem pa se s svojim osupljivim neznanjem o dejanskem razvoju partizanskega gibanja tako v Sloveniji kot tudi drugod prav iz tega partizanskega gibanja pravzaprav norčuje. Res je tudi, da zmore napisati tudi marsikaj čez partizane in posebej komuniste, česar si njegovi slovenski mentorji in tovariši ne bi upali. Tudi zaradi tega staroverne titofile zaboli glava. Nas pa tudi, saj na koncu zaradi vseh slabosti dvomiš v vse, kar je v Partizanih natisnjeno. Žal! (2020)<ref>{{Navedi splet |last=Dežman |first=Jože |last2=Štefanič |first2=Bogomir |title=Jože Dežman: Imamo množice »nemcev v hosti« |url=https://www.druzina.si/clanek/joze-dezman-imamo-mnozice-nemcev-v-hosti |access-date=2026-10-28 |website=Družina |language=sl}}</ref> == Viri == {{Opombe}} {{DEFAULTSORT:Pirjevec, Jože}} [[Kategorija:Zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenci]] oftsxo20mq6fiolp8ktu008jqh1twbq 43105 43104 2026-10-28T20:07:10Z MaksiKavsek 5728 43105 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''[[w:Jože Pirjevec|Jože Pirjevec]]''', slovenski zgodovinar, * 1940. == Navedki == * Ne moreš obsoditi neke ideologije, ki trdi, da morajo biti vsi ljudje enaki.<ref>Dnevnik, 25. julij 2012.</ref> * Nekateri nasprotniki so bili vredni, da se jih pobije, nekateri so bili majhne ribe, nekatere pa bi tudi jaz streljal, recimo [[Lambert Ehrlich|Ehrlicha]] ...<ref name="Partizani">Predstavitev knjige ''Partizani'', Kulturni dom Gorica, 20. junij 2020.</ref> * Ljudje, ki kritizirajo partizane, niso državotvorni.<ref name="Partizani"/> == Navedki o njem == * Akad. prof. dr. in politikant Jože Pirjevec je izbral nenavadno metodo bega pred neprijetnimi dejstvi – dela se, da ničesar ne vidi, sliši, nič noče povedati. Je še en pravi »nemec v hosti«. Toda zaradi tega vsa navlaka v Partizanih – strokovne neumnosti, površnosti, nevednosti in ideološke pristranskosti, predsodki, podtikanja, obrekovanja – ne bo izginila. Je v sramoto avtorju in založbi, ki je tako skrpucalo izdala. Stvar postaja prav zabavna. Gre za to, da Pirjevec boleha za vsemi boleznimi starega sistema ohranjanja in razvijanja revolucionarnih izročil, obenem pa se s svojim osupljivim neznanjem o dejanskem razvoju partizanskega gibanja tako v Sloveniji kot tudi drugod prav iz tega partizanskega gibanja pravzaprav norčuje. Res je tudi, da zmore napisati tudi marsikaj čez partizane in posebej komuniste, česar si njegovi slovenski mentorji in tovariši ne bi upali. Tudi zaradi tega staroverne titofile zaboli glava. Nas pa tudi, saj na koncu zaradi vseh slabosti dvomiš v vse, kar je v Partizanih natisnjeno. Žal! (2020)<ref>{{Navedi splet |last=Dežman |first=Jože |last2=Štefanič |first2=Bogomir |title=Jože Dežman: Imamo množice »nemcev v hosti« |url=https://www.druzina.si/clanek/joze-dezman-imamo-mnozice-nemcev-v-hosti |access-date=2026-10-28 |website=Družina |language=sl}}</ref> == Viri == {{Opombe}} {{DEFAULTSORT:Pirjevec, Jože}} [[Kategorija:Zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenci]] liz5286yl4ngw41kwsyv5vx80whdlvb 43106 43105 2026-10-28T20:07:32Z MaksiKavsek 5728 np 43106 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''[[w:Jože Pirjevec|Jože Pirjevec]]''', slovenski zgodovinar, * 1940. == Navedki == * Ne moreš obsoditi neke ideologije, ki trdi, da morajo biti vsi ljudje enaki.<ref>Dnevnik, 25. julij 2012.</ref> * Nekateri nasprotniki so bili vredni, da se jih pobije, nekateri so bili majhne ribe, nekatere pa bi tudi jaz streljal, recimo [[Lambert Ehrlich|Ehrlicha]] ...<ref name="Partizani">Predstavitev knjige ''Partizani'', Kulturni dom Gorica, 20. junij 2020.</ref> * Ljudje, ki kritizirajo partizane, niso državotvorni.<ref name="Partizani"/> == Navedki o njem == * Akad. prof. dr. in politikant Jože Pirjevec je izbral nenavadno metodo bega pred neprijetnimi dejstvi – dela se, da ničesar ne vidi, sliši, nič noče povedati. Je še en pravi »nemec v hosti«. Toda zaradi tega vsa navlaka v Partizanih – strokovne neumnosti, površnosti, nevednosti in ideološke pristranskosti, predsodki, podtikanja, obrekovanja – ne bo izginila. Je v sramoto avtorju in založbi, ki je tako skrpucalo izdala. Stvar postaja prav zabavna. Gre za to, da Pirjevec boleha za vsemi boleznimi starega sistema ohranjanja in razvijanja revolucionarnih izročil, obenem pa se s svojim osupljivim neznanjem o dejanskem razvoju partizanskega gibanja tako v Sloveniji kot tudi drugod prav iz tega partizanskega gibanja pravzaprav norčuje. Res je tudi, da zmore napisati tudi marsikaj čez partizane in posebej komuniste, česar si njegovi slovenski mentorji in tovariši ne bi upali. Tudi zaradi tega staroverne titofile zaboli glava. Nas pa tudi, saj na koncu zaradi vseh slabosti dvomiš v vse, kar je v Partizanih natisnjeno. Žal! ([[Jože Dežman]], 2020)<ref>{{Navedi splet |last=Dežman |first=Jože |last2=Štefanič |first2=Bogomir |title=Jože Dežman: Imamo množice »nemcev v hosti« |url=https://www.druzina.si/clanek/joze-dezman-imamo-mnozice-nemcev-v-hosti |access-date=2026-10-28 |website=Družina |language=sl}}</ref> == Viri == {{Opombe}} {{DEFAULTSORT:Pirjevec, Jože}} [[Kategorija:Zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenci]] gclem6q7rj2ocgdu4ax4dla6928h9wx 0 10003 43099 43061 2026-10-28T18:54:57Z MaksiKavsek 5728 + 43099 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''[[w:Jože Dežman|Jože Dežman]]''', slovenski arhivar, filozof, zgodovinar, * 1955. == Navedki == * Moja knjiga o Gorenjskem odredu je po oceni kolega Repeta najboljša partizanska knjiga.<ref>{{Citat |last=Slovenija |first=MMC RTV |title=70 let po koncu druge svetovne vojne; 51:37-51:51:41 |url=https://365.rtvslo.si/arhiv/razprava/174335044 |access-date=2026-08-28 |language=sl}}</ref> * … Najbolj okrancljan človek ta hip se pojavi – zato, da bi ga drugi ljudje, ki ga vodijo po vrvicah, – da bomo rekli, da dobro skače pa pleše, pa nas zabava. … In to je seveda vrli prezident, predsednik vlade &#91;[[Robert Golob]]&#93;, ki pa […] govori tako, kot da bi mu amputirali možgane. Govori neumnosti in govori laži, brez sramu in brez česarkoli … (ob partizanskih proslavah, 2026)<ref>{{Citat |last=Radio Ognjišče |title=Dr. Jože Dežman o proslavah na Goreljku, Osankarici in Dražgošah; 2:14-2:44 |date=2026-01-18 |url=https://www.youtube.com/watch?v=bl7zf7yNSdc |access-date=2026-08-23}}</ref> * … Ko [[Spomenka Hribar]] od župana [Zorana Jankovića] dobi častno občanstvo […], ona prestopi v nespravni tabor […] ni več zagovornica pravice do groba, ampak je zagovornica rasizma: eni si zaslužijo grob, eni si ga ne zaslužijo. […] To velja za celotno prosvetljeno ljubljansko kolesarsko in drugo srenjo […] Jaz sprašujem [[Oto Luthar|Ota Lutharja]], [[Božo Repe|Boža Repeta]], [[Jože Pirjevec|Jožeta Pirjevca]], [[Aleš Gabrič|Aleša Gabriča]]: jih opozarjam na evidentne neumnosti v njihovih delih, […] pa ne odgovarjajo – ne odgovarjajo zaradi rasizma. Jaz sem zanje nevreden, nečlovek […] – ali nočeš mrtvih videti ali nočeš živih videti … Mi odkrivamo nova dejstva in smo revizionisti, tisti, ki teh novih dejstev ne priznavajo, pa so zanikovalci zločina. In to je ena silno zanimiva grupacija, od psihoanalitskih norosti [[Roman Vodeb|[Romana] Vodeba]] do paradnih početij slavnih zgodovinarjev.<ref>{{Citat |last=Berlec |first=Metod |title=[BEREMO] 12.06.2021 Nova24TV Gost Jože Dežman, 22:32-24:22, 31:10-31:44 |date=2021-06-14 |url=https://www.youtube.com/watch?v=bYsBfIs62wI |access-date=2026-08-25}}</ref> * Jaz pač pri gospe [[Kaja Širok|[Kaji] Širokovi]] ne vidim ne profesionalnih ne karakternih ne kakršnih drugih, ne pogojev, ne zaslug.<ref>{{Citat |last=Berlec |first=Metod |title=[BEREMO] 12.06.2021 Nova24TV Gost Jože Dežman, 44:20-44:27 |date=2021-06-14 |url=https://www.youtube.com/watch?v=bYsBfIs62wI |access-date=2026-08-25}}</ref> * Kolega [[Martin Premk|Premk]] ima kar nekaj težav. Menim, da živi v nekakšnih fantazijah, saj razumen in trezen človek pač ne bi mogel dajati tovrstnih izjav. […] Mislim, da je Premkovo izzivanje in sramotenje lastne človeške morale in poklica zgodovinarja najlepši pogreb zanj.<ref>{{Navedi splet |last=S. |first=A. |date=2026-09-11 |title=Dežman o nespodobnostih poslanca Svobode: “Blati poklic zgodovinarja in sramoti lastno človeško moralo.” |url=https://nova24tv.si/dr-joze-dezman-o-provokacijah-poslanca-svobode-blati-poklic-zgodovinarja/ |access-date=2026-09-13 |language=sl}}</ref> * … Film Preboj je najslabši možni partizanski film in je sramota za vsakega normalnega človeka; navsezadnje tudi jaz kot potomec partizanske družine se globoko sramujem, da morajo partizane žaliti na tak način.<ref>{{Citat |last=Berlec |first=Metod |title=[BEREMO] 12.06.2021 Nova24TV Gost Jože Dežman, 45:19-44:35 |date=2021-06-14 |url=https://www.youtube.com/watch?v=bYsBfIs62wI |access-date=2026-08-25}}</ref> == Navedki o njem == * … za politično kadrovanje v javnih kulturnih ustanovah. Naj tukaj izpostavim, da je vodenje muzeja novejše zgodovine prevzel dr. Dežman, izrazit zagovornik zgodovinskega revizionizma in velik nekritičen podpornik tabora, ki je kolabiral s fašizmom in nacizmom v času druge svetovne vojne.<ref>{{Navedi splet |date=22. 3. 2021 |title=67. izredna seja DZ RS - Transkript |url=https://viii.parlameter.si/seja/432/transkript?page=64#1366582 |access-date=2026-10-28 |website=viii.parlameter.si}}</ref> […] Menjali ste vse mogoče direktorje javnih inštitucij, tiste, ki so jim potekli mandati, in tiste, ki jim niso. Morda se bi dotaknil zgolj Muzeja novejše zgodovine. Tja ste ponovno postavili za direktorja dr. Dežmana. Vemo, da gre za izrazito sporno osebo, za osebo, ki ima izrazito enostranski pogled na obdobje polpretekle zgodovine, ki je izrazito navijaški, pristransko navijaški do tabora v 2. svetovni vojni, ki je simpatiziral s kolaboracijo, z nacifašizmom. Izrazito enostransko in tendenciozno o teh stvareh piše in jih vidi, ampak to je žalostno. To je še en dokaz več, da ne gradite na antifašizmu, ampak na nekih drugih ideologijah.([[Marko Koprivc]], 2021)<ref>{{Navedi splet |date=22. 3. 2021 |title=67. izredna seja DZ RS - Transkript |url=https://viii.parlameter.si/seja/432/transkript?page=90#1366838 |access-date=2026-10-28 |website=viii.parlameter.si}}</ref> * Marsikateri žrtvi povojnih (ali medvojnih) pobojev se je verjetno zgodila (neizbrisljiva/nepovratna) krivica – kar pomeni, da je za svojo blago in nevpadljivo in neškodljivo kolaboracijo plačala kar s svojim življenjem. V vsaki vojni se dogajajo krivice, to drži, in to je (kljub »ženevskim konvencijam«) neizbežno! Vendar je povsem nemogoče z današnjimi kulturnimi/moralnimi vatli/normativi/standardi motriti (ocenjevati/vrednotiti) povojne poboje (in bratomorno vojno) – še posebej ne, če se v »razpravo« stihijsko/nekontrolirano vmešajo politično kontaminirani/motivirani »razpravljalci« ali celo »decision-makerji« ala Jože Dežman ([[Roman Vodeb]])<ref>{{Navedi splet |last=Vodeb |first=Roman |title=(Psiho)Analiza povojnih pobojev – II. del |url=https://publishwall.si/roman.vodeb/post/439486/psihoanaliza-povojnih-pobojev-ii-del |access-date=2026-08-25 |website=publishwall.si |language=sl}}</ref> == Sklici == {{Sklici}} {{DEFAULTSORT:Dežman, Jože}} [[Kategorija:Zgodovinarji]] [[Kategorija:Filozofi]] [[Kategorija:Politiki]] [[Kategorija:Slovenci]] 1jtqta1xafrst5ganpwkh8kavzkmtfz 43100 43099 2026-10-28T18:55:30Z MaksiKavsek 5728 /* Navedki o njem */ 43100 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''[[w:Jože Dežman|Jože Dežman]]''', slovenski arhivar, filozof, zgodovinar, * 1955. == Navedki == * Moja knjiga o Gorenjskem odredu je po oceni kolega Repeta najboljša partizanska knjiga.<ref>{{Citat |last=Slovenija |first=MMC RTV |title=70 let po koncu druge svetovne vojne; 51:37-51:51:41 |url=https://365.rtvslo.si/arhiv/razprava/174335044 |access-date=2026-08-28 |language=sl}}</ref> * … Najbolj okrancljan človek ta hip se pojavi – zato, da bi ga drugi ljudje, ki ga vodijo po vrvicah, – da bomo rekli, da dobro skače pa pleše, pa nas zabava. … In to je seveda vrli prezident, predsednik vlade &#91;[[Robert Golob]]&#93;, ki pa […] govori tako, kot da bi mu amputirali možgane. Govori neumnosti in govori laži, brez sramu in brez česarkoli … (ob partizanskih proslavah, 2026)<ref>{{Citat |last=Radio Ognjišče |title=Dr. Jože Dežman o proslavah na Goreljku, Osankarici in Dražgošah; 2:14-2:44 |date=2026-01-18 |url=https://www.youtube.com/watch?v=bl7zf7yNSdc |access-date=2026-08-23}}</ref> * … Ko [[Spomenka Hribar]] od župana [Zorana Jankovića] dobi častno občanstvo […], ona prestopi v nespravni tabor […] ni več zagovornica pravice do groba, ampak je zagovornica rasizma: eni si zaslužijo grob, eni si ga ne zaslužijo. […] To velja za celotno prosvetljeno ljubljansko kolesarsko in drugo srenjo […] Jaz sprašujem [[Oto Luthar|Ota Lutharja]], [[Božo Repe|Boža Repeta]], [[Jože Pirjevec|Jožeta Pirjevca]], [[Aleš Gabrič|Aleša Gabriča]]: jih opozarjam na evidentne neumnosti v njihovih delih, […] pa ne odgovarjajo – ne odgovarjajo zaradi rasizma. Jaz sem zanje nevreden, nečlovek […] – ali nočeš mrtvih videti ali nočeš živih videti … Mi odkrivamo nova dejstva in smo revizionisti, tisti, ki teh novih dejstev ne priznavajo, pa so zanikovalci zločina. In to je ena silno zanimiva grupacija, od psihoanalitskih norosti [[Roman Vodeb|[Romana] Vodeba]] do paradnih početij slavnih zgodovinarjev.<ref>{{Citat |last=Berlec |first=Metod |title=[BEREMO] 12.06.2021 Nova24TV Gost Jože Dežman, 22:32-24:22, 31:10-31:44 |date=2021-06-14 |url=https://www.youtube.com/watch?v=bYsBfIs62wI |access-date=2026-08-25}}</ref> * Jaz pač pri gospe [[Kaja Širok|[Kaji] Širokovi]] ne vidim ne profesionalnih ne karakternih ne kakršnih drugih, ne pogojev, ne zaslug.<ref>{{Citat |last=Berlec |first=Metod |title=[BEREMO] 12.06.2021 Nova24TV Gost Jože Dežman, 44:20-44:27 |date=2021-06-14 |url=https://www.youtube.com/watch?v=bYsBfIs62wI |access-date=2026-08-25}}</ref> * Kolega [[Martin Premk|Premk]] ima kar nekaj težav. Menim, da živi v nekakšnih fantazijah, saj razumen in trezen človek pač ne bi mogel dajati tovrstnih izjav. […] Mislim, da je Premkovo izzivanje in sramotenje lastne človeške morale in poklica zgodovinarja najlepši pogreb zanj.<ref>{{Navedi splet |last=S. |first=A. |date=2026-09-11 |title=Dežman o nespodobnostih poslanca Svobode: “Blati poklic zgodovinarja in sramoti lastno človeško moralo.” |url=https://nova24tv.si/dr-joze-dezman-o-provokacijah-poslanca-svobode-blati-poklic-zgodovinarja/ |access-date=2026-09-13 |language=sl}}</ref> * … Film Preboj je najslabši možni partizanski film in je sramota za vsakega normalnega človeka; navsezadnje tudi jaz kot potomec partizanske družine se globoko sramujem, da morajo partizane žaliti na tak način.<ref>{{Citat |last=Berlec |first=Metod |title=[BEREMO] 12.06.2021 Nova24TV Gost Jože Dežman, 45:19-44:35 |date=2021-06-14 |url=https://www.youtube.com/watch?v=bYsBfIs62wI |access-date=2026-08-25}}</ref> == Navedki o njem == * … za politično kadrovanje v javnih kulturnih ustanovah. Naj tukaj izpostavim, da je vodenje muzeja novejše zgodovine prevzel dr. Dežman, izrazit zagovornik zgodovinskega revizionizma in velik nekritičen podpornik tabora, ki je kolabiral s fašizmom in nacizmom v času druge svetovne vojne.<ref>{{Navedi splet |date=22. 3. 2021 |title=67. izredna seja DZ RS - Transkript |url=https://viii.parlameter.si/seja/432/transkript?page=64#1366582 |access-date=2026-10-28 |website=viii.parlameter.si}}</ref> […] Menjali ste vse mogoče direktorje javnih inštitucij, tiste, ki so jim potekli mandati, in tiste, ki jim niso. Morda se bi dotaknil zgolj Muzeja novejše zgodovine. Tja ste ponovno postavili za direktorja dr. Dežmana. Vemo, da gre za izrazito sporno osebo, za osebo, ki ima izrazito enostranski pogled na obdobje polpretekle zgodovine, ki je izrazito navijaški, pristransko navijaški do tabora v 2. svetovni vojni, ki je simpatiziral s kolaboracijo, z nacifašizmom. Izrazito enostransko in tendenciozno o teh stvareh piše in jih vidi, ampak to je žalostno. To je še en dokaz več, da ne gradite na antifašizmu, ampak na nekih drugih ideologijah. ([[Marko Koprivc]], 2021)<ref>{{Navedi splet |date=22. 3. 2021 |title=67. izredna seja DZ RS - Transkript |url=https://viii.parlameter.si/seja/432/transkript?page=90#1366838 |access-date=2026-10-28 |website=viii.parlameter.si}}</ref> * Marsikateri žrtvi povojnih (ali medvojnih) pobojev se je verjetno zgodila (neizbrisljiva/nepovratna) krivica – kar pomeni, da je za svojo blago in nevpadljivo in neškodljivo kolaboracijo plačala kar s svojim življenjem. V vsaki vojni se dogajajo krivice, to drži, in to je (kljub »ženevskim konvencijam«) neizbežno! Vendar je povsem nemogoče z današnjimi kulturnimi/moralnimi vatli/normativi/standardi motriti (ocenjevati/vrednotiti) povojne poboje (in bratomorno vojno) – še posebej ne, če se v »razpravo« stihijsko/nekontrolirano vmešajo politično kontaminirani/motivirani »razpravljalci« ali celo »decision-makerji« ala Jože Dežman ([[Roman Vodeb]])<ref>{{Navedi splet |last=Vodeb |first=Roman |title=(Psiho)Analiza povojnih pobojev – II. del |url=https://publishwall.si/roman.vodeb/post/439486/psihoanaliza-povojnih-pobojev-ii-del |access-date=2026-08-25 |website=publishwall.si |language=sl}}</ref> == Sklici == {{Sklici}} {{DEFAULTSORT:Dežman, Jože}} [[Kategorija:Zgodovinarji]] [[Kategorija:Filozofi]] [[Kategorija:Politiki]] [[Kategorija:Slovenci]] 70bpz3jp4xl7gkvvqrydqgv1k5xclmj 43101 43100 2026-10-28T19:06:49Z MaksiKavsek 5728 dp 43101 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''[[w:Jože Dežman|Jože Dežman]]''', slovenski arhivar, filozof, zgodovinar, * 1955. == Navedki == * Moja knjiga o Gorenjskem odredu je po oceni kolega Repeta najboljša partizanska knjiga.<ref>{{Citat |last=Slovenija |first=MMC RTV |title=70 let po koncu druge svetovne vojne; 51:37-51:51:41 |url=https://365.rtvslo.si/arhiv/razprava/174335044 |access-date=2026-08-28 |language=sl}}</ref> * … Najbolj okrancljan človek ta hip se pojavi – zato, da bi ga drugi ljudje, ki ga vodijo po vrvicah, – da bomo rekli, da dobro skače pa pleše, pa nas zabava. … In to je seveda vrli prezident, predsednik vlade &#91;[[Robert Golob]]&#93;, ki pa […] govori tako, kot da bi mu amputirali možgane. Govori neumnosti in govori laži, brez sramu in brez česarkoli … (ob partizanskih proslavah, 2026)<ref>{{Citat |last=Radio Ognjišče |title=Dr. Jože Dežman o proslavah na Goreljku, Osankarici in Dražgošah; 2:14-2:44 |date=2026-01-18 |url=https://www.youtube.com/watch?v=bl7zf7yNSdc |access-date=2026-08-23}}</ref> * … Ko [[Spomenka Hribar]] od župana [Zorana Jankovića] dobi častno občanstvo […], ona prestopi v nespravni tabor […] ni več zagovornica pravice do groba, ampak je zagovornica rasizma: eni si zaslužijo grob, eni si ga ne zaslužijo. […] To velja za celotno prosvetljeno ljubljansko kolesarsko in drugo srenjo […] Jaz sprašujem [[Oto Luthar|Ota Lutharja]], [[Božo Repe|Boža Repeta]], [[Jože Pirjevec|Jožeta Pirjevca]], [[Aleš Gabrič|Aleša Gabriča]]: jih opozarjam na evidentne neumnosti v njihovih delih, […] pa ne odgovarjajo – ne odgovarjajo zaradi rasizma. Jaz sem zanje nevreden, nečlovek […] – ali nočeš mrtvih videti ali nočeš živih videti … Mi odkrivamo nova dejstva in smo revizionisti, tisti, ki teh novih dejstev ne priznavajo, pa so zanikovalci zločina. In to je ena silno zanimiva grupacija, od psihoanalitskih norosti [[Roman Vodeb|[Romana] Vodeba]] do paradnih početij slavnih zgodovinarjev.<ref>{{Citat |last=Berlec |first=Metod |title=[BEREMO] 12.06.2021 Nova24TV Gost Jože Dežman, 22:32-24:22, 31:10-31:44 |date=2021-06-14 |url=https://www.youtube.com/watch?v=bYsBfIs62wI |access-date=2026-08-25}}</ref> * Jaz pač pri gospe [[Kaja Širok|[Kaji] Širokovi]] ne vidim ne profesionalnih ne karakternih ne kakršnih drugih, ne pogojev, ne zaslug.<ref>{{Citat |last=Berlec |first=Metod |title=[BEREMO] 12.06.2021 Nova24TV Gost Jože Dežman, 44:20-44:27 |date=2021-06-14 |url=https://www.youtube.com/watch?v=bYsBfIs62wI |access-date=2026-08-25}}</ref> * Kolega [[Martin Premk|Premk]] ima kar nekaj težav. Menim, da živi v nekakšnih fantazijah, saj razumen in trezen človek pač ne bi mogel dajati tovrstnih izjav. […] Mislim, da je Premkovo izzivanje in sramotenje lastne človeške morale in poklica zgodovinarja najlepši pogreb zanj.<ref>{{Navedi splet |last=S. |first=A. |date=2026-09-11 |title=Dežman o nespodobnostih poslanca Svobode: “Blati poklic zgodovinarja in sramoti lastno človeško moralo.” |url=https://nova24tv.si/dr-joze-dezman-o-provokacijah-poslanca-svobode-blati-poklic-zgodovinarja/ |access-date=2026-09-13 |language=sl}}</ref> * … Film Preboj je najslabši možni partizanski film in je sramota za vsakega normalnega človeka; navsezadnje tudi jaz kot potomec partizanske družine se globoko sramujem, da morajo partizane žaliti na tak način.<ref>{{Citat |last=Berlec |first=Metod |title=[BEREMO] 12.06.2021 Nova24TV Gost Jože Dežman, 45:19-44:35 |date=2021-06-14 |url=https://www.youtube.com/watch?v=bYsBfIs62wI |access-date=2026-08-25}}</ref> == Navedki o njem == * … za politično kadrovanje v javnih kulturnih ustanovah. Naj tukaj izpostavim, da je vodenje muzeja novejše zgodovine prevzel dr. Dežman, izrazit zagovornik zgodovinskega revizionizma in velik nekritičen podpornik tabora, ki je kolabiral s fašizmom in nacizmom v času druge svetovne vojne.<ref>{{Navedi splet |date=22. 3. 2021 |title=67. izredna seja DZ RS - Transkript |url=https://viii.parlameter.si/seja/432/transkript?page=64#1366582 |access-date=2026-10-28 |website=viii.parlameter.si}}</ref> […] Menjali ste vse mogoče direktorje javnih inštitucij, tiste, ki so jim potekli mandati, in tiste, ki jim niso. Morda se bi dotaknil zgolj Muzeja novejše zgodovine. Tja ste ponovno postavili za direktorja dr. Dežmana. Vemo, da gre za izrazito sporno osebo, za osebo, ki ima izrazito enostranski pogled na obdobje polpretekle zgodovine, ki je izrazito navijaški, pristransko navijaški do tabora v 2. svetovni vojni, ki je simpatiziral s kolaboracijo, z nacifašizmom. Izrazito enostransko in tendenciozno o teh stvareh piše in jih vidi, ampak to je žalostno. To je še en dokaz več, da ne gradite na antifašizmu, ampak na nekih drugih ideologijah. ([[Marko Koprivc]], 2021)<ref>{{Navedi splet |date=22. 3. 2021 |title=67. izredna seja DZ RS - Transkript |url=https://viii.parlameter.si/seja/432/transkript?page=90#1366838 |access-date=2026-10-28 |website=viii.parlameter.si}}</ref> * […] [G]lede na to, da je bil omenjen tudi dr. Dežman, bivši direktor Muzeja novejše zgodovine, bom navedel samo eno hvalisanje, ki sem ga prebral: "Vedno, ko je Janša na oblasti, sem jaz nekje direktor, enkrat muzeja, enkrat Arhiva Republike Slovenije, brez ustreznih pogojev, pa spet potem muzeja." Pa se zdaj pogovarjajmo naprej o raznih političnih vplivih, če se želi. <ref>{{Navedi splet |date=28. 6. 2024 |title=13. redna seja Odbora za kulturo - Transkript |url=https://ix.parlameter.si/seja/6128/transkript?page=6#1855760 |access-date=2026-10-28 |website=ix.parlameter.si}}</ref>) […] Ravno omenjeni dr. […] Dežman je pa sinonim za politično manipulacijo in zlorabo zgodovine. ([[Martin Premk]], 2024)<ref>{{Navedi splet |date=28. 6. 2024 |title=13. redna seja Odbora za kulturo - Transkript |url=https://ix.parlameter.si/seja/6128/transkript?page=20#1855760 |access-date=2026-10-28 |website=ix.parlameter.si}}</ref> * Marsikateri žrtvi povojnih (ali medvojnih) pobojev se je verjetno zgodila (neizbrisljiva/nepovratna) krivica – kar pomeni, da je za svojo blago in nevpadljivo in neškodljivo kolaboracijo plačala kar s svojim življenjem. V vsaki vojni se dogajajo krivice, to drži, in to je (kljub »ženevskim konvencijam«) neizbežno! Vendar je povsem nemogoče z današnjimi kulturnimi/moralnimi vatli/normativi/standardi motriti (ocenjevati/vrednotiti) povojne poboje (in bratomorno vojno) – še posebej ne, če se v »razpravo« stihijsko/nekontrolirano vmešajo politično kontaminirani/motivirani »razpravljalci« ali celo »decision-makerji« ala Jože Dežman ([[Roman Vodeb]])<ref>{{Navedi splet |last=Vodeb |first=Roman |title=(Psiho)Analiza povojnih pobojev – II. del |url=https://publishwall.si/roman.vodeb/post/439486/psihoanaliza-povojnih-pobojev-ii-del |access-date=2026-08-25 |website=publishwall.si |language=sl}}</ref> == Sklici == {{Sklici}} {{DEFAULTSORT:Dežman, Jože}} [[Kategorija:Zgodovinarji]] [[Kategorija:Filozofi]] [[Kategorija:Politiki]] [[Kategorija:Slovenci]] 8b01gwzlvisx1dbam23zievsz5ah8ys 43102 43101 2026-10-28T19:25:06Z MaksiKavsek 5728 dp 43102 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''[[w:Jože Dežman|Jože Dežman]]''', slovenski arhivar, filozof, zgodovinar, * 1955. == Navedki == * Moja knjiga o Gorenjskem odredu je po oceni kolega Repeta najboljša partizanska knjiga.<ref>{{Citat |last=Slovenija |first=MMC RTV |title=70 let po koncu druge svetovne vojne; 51:37-51:51:41 |url=https://365.rtvslo.si/arhiv/razprava/174335044 |access-date=2026-08-28 |language=sl}}</ref> * … Najbolj okrancljan človek ta hip se pojavi – zato, da bi ga drugi ljudje, ki ga vodijo po vrvicah, – da bomo rekli, da dobro skače pa pleše, pa nas zabava. … In to je seveda vrli prezident, predsednik vlade &#91;[[Robert Golob]]&#93;, ki pa […] govori tako, kot da bi mu amputirali možgane. Govori neumnosti in govori laži, brez sramu in brez česarkoli … (ob partizanskih proslavah, 2026)<ref>{{Citat |last=Radio Ognjišče |title=Dr. Jože Dežman o proslavah na Goreljku, Osankarici in Dražgošah; 2:14-2:44 |date=2026-01-18 |url=https://www.youtube.com/watch?v=bl7zf7yNSdc |access-date=2026-08-23}}</ref> * … Ko [[Spomenka Hribar]] od župana [Zorana Jankovića] dobi častno občanstvo […], ona prestopi v nespravni tabor […] ni več zagovornica pravice do groba, ampak je zagovornica rasizma: eni si zaslužijo grob, eni si ga ne zaslužijo. […] To velja za celotno prosvetljeno ljubljansko kolesarsko in drugo srenjo […] Jaz sprašujem [[Oto Luthar|Ota Lutharja]], [[Božo Repe|Boža Repeta]], [[Jože Pirjevec|Jožeta Pirjevca]], [[Aleš Gabrič|Aleša Gabriča]]: jih opozarjam na evidentne neumnosti v njihovih delih, […] pa ne odgovarjajo – ne odgovarjajo zaradi rasizma. Jaz sem zanje nevreden, nečlovek […] – ali nočeš mrtvih videti ali nočeš živih videti … Mi odkrivamo nova dejstva in smo revizionisti, tisti, ki teh novih dejstev ne priznavajo, pa so zanikovalci zločina. In to je ena silno zanimiva grupacija, od psihoanalitskih norosti [[Roman Vodeb|[Romana] Vodeba]] do paradnih početij slavnih zgodovinarjev.<ref>{{Citat |last=Berlec |first=Metod |title=[BEREMO] 12.06.2021 Nova24TV Gost Jože Dežman, 22:32-24:22, 31:10-31:44 |date=2021-06-14 |url=https://www.youtube.com/watch?v=bYsBfIs62wI |access-date=2026-08-25}}</ref> * Jaz pač pri gospe [[Kaja Širok|[Kaji] Širokovi]] ne vidim ne profesionalnih ne karakternih ne kakršnih drugih, ne pogojev, ne zaslug.<ref>{{Citat |last=Berlec |first=Metod |title=[BEREMO] 12.06.2021 Nova24TV Gost Jože Dežman, 44:20-44:27 |date=2021-06-14 |url=https://www.youtube.com/watch?v=bYsBfIs62wI |access-date=2026-08-25}}</ref> * Toda nesrečni [[Martin Premk]] in drugi novostalinistični fantasti pozabljajo, da je bil eden temeljnih korakov v demokratizaciji Sloveniji ukinitev rasističnega razlikovanja med žrtvami in njihovimi svojci. Rdeči nadčlovek si je svoj privilegiran položaj med mrtvimi in živimi zagotovil tudi s 35.členom Zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč. Tam je bilo določeno: »''Na pokopališčih ni dovoljeno postavljanje znakov, napisov, slik ali simbolov, ki označujejo pripadnost umrlih sovražnim gibanjem, usmerjenih proti NOV Jugoslavije oziroma njihovo sovražno dejavnost proti družbeni ureditvi SFRJ''.«<ref>{{Navedi splet |last=Dežman |first=Jože |date=2024-10-07 |title=(PREJELI SMO) Poslancu Svobode Martinu Premku ne bo zmanjkalo »narodnih izdajalcev« |url=https://demokracija.si/prejeli-smo/prejeli-smo-poslancu-svobode-martinu-premku-ne-bo-zmanjkalo-narodnih-izdajalcev/ |access-date=2026-10-28 |website=Demokracija |language=sl-SI}}</ref> * … [F]rancanje in nesramno govorjenje kolega Premka [je] samo še ena od umazanih operacij, s katerimi skušajo reševati Zorana Jankovića in seveda preko njega njegovega komandanta, ki sodi pa nekako v osebo Milana Kučana. […] Ljudje so bili umorjeni brez dokazovanja krivde, tako da so Premkove izjave pravno in vsebinsko popolnoma neumestne. Gre za vojne ujetnike in civiliste; oboji veljajo za zaščiteno skupino, ki jo je potrebno obravnavati po določenih pravilih, zlasti pa ne moriti brez sojenja.<ref>{{Navedi splet |date=2024-11-05 |title=Dežman Premkove izjave označil za pravno in zgodovinsko zgrešene ter pozval k zakonski sankciji |url=https://nova24tv.si/dezman-premkove-izjave-oznacil-za-pravno-in-zgodovinsko-zgresene-ter-pozval-k-zakonski-sankciji/ |access-date=2026-10-28 |website=Nova24TV |language=sl}}</ref> * Kolega [[Martin Premk|Premk]] ima kar nekaj težav. Menim, da živi v nekakšnih fantazijah, saj razumen in trezen človek pač ne bi mogel dajati tovrstnih izjav. […] Mislim, da je Premkovo izzivanje in sramotenje lastne človeške morale in poklica zgodovinarja najlepši pogreb zanj.<ref>{{Navedi splet |last=S. |first=A. |date=2026-09-11 |title=Dežman o nespodobnostih poslanca Svobode: “Blati poklic zgodovinarja in sramoti lastno človeško moralo.” |url=https://nova24tv.si/dr-joze-dezman-o-provokacijah-poslanca-svobode-blati-poklic-zgodovinarja/ |access-date=2026-09-13 |language=sl}}</ref> * … Film Preboj je najslabši možni partizanski film in je sramota za vsakega normalnega človeka; navsezadnje tudi jaz kot potomec partizanske družine se globoko sramujem, da morajo partizane žaliti na tak način.<ref>{{Citat |last=Berlec |first=Metod |title=[BEREMO] 12.06.2021 Nova24TV Gost Jože Dežman, 45:19-44:35 |date=2021-06-14 |url=https://www.youtube.com/watch?v=bYsBfIs62wI |access-date=2026-08-25}}</ref> == Navedki o njem == * … za politično kadrovanje v javnih kulturnih ustanovah. Naj tukaj izpostavim, da je vodenje muzeja novejše zgodovine prevzel dr. Dežman, izrazit zagovornik zgodovinskega revizionizma in velik nekritičen podpornik tabora, ki je kolabiral s fašizmom in nacizmom v času druge svetovne vojne.<ref>{{Navedi splet |date=22. 3. 2021 |title=67. izredna seja DZ RS - Transkript |url=https://viii.parlameter.si/seja/432/transkript?page=64#1366582 |access-date=2026-10-28 |website=viii.parlameter.si}}</ref> […] Menjali ste vse mogoče direktorje javnih inštitucij, tiste, ki so jim potekli mandati, in tiste, ki jim niso. Morda se bi dotaknil zgolj Muzeja novejše zgodovine. Tja ste ponovno postavili za direktorja dr. Dežmana. Vemo, da gre za izrazito sporno osebo, za osebo, ki ima izrazito enostranski pogled na obdobje polpretekle zgodovine, ki je izrazito navijaški, pristransko navijaški do tabora v 2. svetovni vojni, ki je simpatiziral s kolaboracijo, z nacifašizmom. Izrazito enostransko in tendenciozno o teh stvareh piše in jih vidi, ampak to je žalostno. To je še en dokaz več, da ne gradite na antifašizmu, ampak na nekih drugih ideologijah. ([[Marko Koprivc]], 2021)<ref>{{Navedi splet |date=22. 3. 2021 |title=67. izredna seja DZ RS - Transkript |url=https://viii.parlameter.si/seja/432/transkript?page=90#1366838 |access-date=2026-10-28 |website=viii.parlameter.si}}</ref> * […] [G]lede na to, da je bil omenjen tudi dr. Dežman, bivši direktor Muzeja novejše zgodovine, bom navedel samo eno hvalisanje, ki sem ga prebral: "Vedno, ko je Janša na oblasti, sem jaz nekje direktor, enkrat muzeja, enkrat Arhiva Republike Slovenije, brez ustreznih pogojev, pa spet potem muzeja." Pa se zdaj pogovarjajmo naprej o raznih političnih vplivih, če se želi. <ref>{{Navedi splet |date=28. 6. 2024 |title=13. redna seja Odbora za kulturo - Transkript |url=https://ix.parlameter.si/seja/6128/transkript?page=6#1855760 |access-date=2026-10-28 |website=ix.parlameter.si}}</ref>) […] Ravno omenjeni dr. […] Dežman je pa sinonim za politično manipulacijo in zlorabo zgodovine. ([[Martin Premk]], 2024)<ref>{{Navedi splet |date=28. 6. 2024 |title=13. redna seja Odbora za kulturo - Transkript |url=https://ix.parlameter.si/seja/6128/transkript?page=20#1855760 |access-date=2026-10-28 |website=ix.parlameter.si}}</ref> * Marsikateri žrtvi povojnih (ali medvojnih) pobojev se je verjetno zgodila (neizbrisljiva/nepovratna) krivica – kar pomeni, da je za svojo blago in nevpadljivo in neškodljivo kolaboracijo plačala kar s svojim življenjem. V vsaki vojni se dogajajo krivice, to drži, in to je (kljub »ženevskim konvencijam«) neizbežno! Vendar je povsem nemogoče z današnjimi kulturnimi/moralnimi vatli/normativi/standardi motriti (ocenjevati/vrednotiti) povojne poboje (in bratomorno vojno) – še posebej ne, če se v »razpravo« stihijsko/nekontrolirano vmešajo politično kontaminirani/motivirani »razpravljalci« ali celo »decision-makerji« ala Jože Dežman ([[Roman Vodeb]])<ref>{{Navedi splet |last=Vodeb |first=Roman |title=(Psiho)Analiza povojnih pobojev – II. del |url=https://publishwall.si/roman.vodeb/post/439486/psihoanaliza-povojnih-pobojev-ii-del |access-date=2026-08-25 |website=publishwall.si |language=sl}}</ref> == Sklici == {{Sklici}} {{DEFAULTSORT:Dežman, Jože}} [[Kategorija:Zgodovinarji]] [[Kategorija:Filozofi]] [[Kategorija:Politiki]] [[Kategorija:Slovenci]] tdnbunwrgb5lmp4185im72pjpi7ggkf 43103 43102 2026-10-28T19:59:00Z MaksiKavsek 5728 dp 43103 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''[[w:Jože Dežman|Jože Dežman]]''', slovenski arhivar, filozof, zgodovinar, * 1955. == Navedki == * Moja knjiga o Gorenjskem odredu je po oceni kolega Repeta najboljša partizanska knjiga.<ref>{{Citat |last=Slovenija |first=MMC RTV |title=70 let po koncu druge svetovne vojne; 51:37-51:51:41 |url=https://365.rtvslo.si/arhiv/razprava/174335044 |access-date=2026-08-28 |language=sl}}</ref> * Akad. prof. dr. in politikant [[Jože Pirjevec]] je izbral nenavadno metodo bega pred neprijetnimi dejstvi – dela se, da ničesar ne vidi, sliši, nič noče povedati. Je še en pravi »nemec v hosti«. Toda zaradi tega vsa navlaka v Partizanih – strokovne neumnosti, površnosti, nevednosti in ideološke pristranskosti, predsodki, podtikanja, obrekovanja – ne bo izginila. Je v sramoto avtorju in založbi, ki je tako skrpucalo izdala. Stvar postaja prav zabavna. Gre za to, da Pirjevec boleha za vsemi boleznimi starega sistema ohranjanja in razvijanja revolucionarnih izročil, obenem pa se s svojim osupljivim neznanjem o dejanskem razvoju partizanskega gibanja tako v Sloveniji kot tudi drugod prav iz tega partizanskega gibanja pravzaprav norčuje. Res je tudi, da zmore napisati tudi marsikaj čez partizane in posebej komuniste, česar si njegovi slovenski mentorji in tovariši ne bi upali. Tudi zaradi tega staroverne titofile zaboli glava. Nas pa tudi, saj na koncu zaradi vseh slabosti dvomiš v vse, kar je v Partizanih natisnjeno. Žal! (2020)<ref>{{Navedi splet |last=Dežman |first=Jože |last2=Štefanič |first2=Bogomir |title=Jože Dežman: Imamo množice »nemcev v hosti« |url=https://www.druzina.si/clanek/joze-dezman-imamo-mnozice-nemcev-v-hosti |access-date=2026-10-28 |website=Družina |language=sl}}</ref> * … Najbolj okrancljan človek ta hip se pojavi – zato, da bi ga drugi ljudje, ki ga vodijo po vrvicah, – da bomo rekli, da dobro skače pa pleše, pa nas zabava. … In to je seveda vrli prezident, predsednik vlade &#91;[[Robert Golob]]&#93;, ki pa […] govori tako, kot da bi mu amputirali možgane. Govori neumnosti in govori laži, brez sramu in brez česarkoli … (ob partizanskih proslavah, 2026)<ref>{{Citat |last=Radio Ognjišče |title=Dr. Jože Dežman o proslavah na Goreljku, Osankarici in Dražgošah; 2:14-2:44 |date=2026-01-18 |url=https://www.youtube.com/watch?v=bl7zf7yNSdc |access-date=2026-08-23}}</ref> * … Ko [[Spomenka Hribar]] od župana [Zorana Jankovića] dobi častno občanstvo […], ona prestopi v nespravni tabor […] ni več zagovornica pravice do groba, ampak je zagovornica rasizma: eni si zaslužijo grob, eni si ga ne zaslužijo. […] To velja za celotno prosvetljeno ljubljansko kolesarsko in drugo srenjo […] Jaz sprašujem [[Oto Luthar|Ota Lutharja]], [[Božo Repe|Boža Repeta]], [[Jože Pirjevec|Jožeta Pirjevca]], [[Aleš Gabrič|Aleša Gabriča]]: jih opozarjam na evidentne neumnosti v njihovih delih, […] pa ne odgovarjajo – ne odgovarjajo zaradi rasizma. Jaz sem zanje nevreden, nečlovek […] – ali nočeš mrtvih videti ali nočeš živih videti … Mi odkrivamo nova dejstva in smo revizionisti, tisti, ki teh novih dejstev ne priznavajo, pa so zanikovalci zločina. In to je ena silno zanimiva grupacija, od psihoanalitskih norosti [[Roman Vodeb|[Romana] Vodeba]] do paradnih početij slavnih zgodovinarjev.<ref>{{Citat |last=Berlec |first=Metod |title=[BEREMO] 12.06.2021 Nova24TV Gost Jože Dežman, 22:32-24:22, 31:10-31:44 |date=2021-06-14 |url=https://www.youtube.com/watch?v=bYsBfIs62wI |access-date=2026-08-25}}</ref> * Jaz pač pri gospe [[Kaja Širok|[Kaji] Širokovi]] ne vidim ne profesionalnih ne karakternih ne kakršnih drugih, ne pogojev, ne zaslug.<ref>{{Citat |last=Berlec |first=Metod |title=[BEREMO] 12.06.2021 Nova24TV Gost Jože Dežman, 44:20-44:27 |date=2021-06-14 |url=https://www.youtube.com/watch?v=bYsBfIs62wI |access-date=2026-08-25}}</ref> * Toda nesrečni [[Martin Premk]] in drugi novostalinistični fantasti pozabljajo, da je bil eden temeljnih korakov v demokratizaciji Sloveniji ukinitev rasističnega razlikovanja med žrtvami in njihovimi svojci. Rdeči nadčlovek si je svoj privilegiran položaj med mrtvimi in živimi zagotovil tudi s 35.členom Zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč. Tam je bilo določeno: »''Na pokopališčih ni dovoljeno postavljanje znakov, napisov, slik ali simbolov, ki označujejo pripadnost umrlih sovražnim gibanjem, usmerjenih proti NOV Jugoslavije oziroma njihovo sovražno dejavnost proti družbeni ureditvi SFRJ''.«<ref>{{Navedi splet |last=Dežman |first=Jože |date=2024-10-07 |title=(PREJELI SMO) Poslancu Svobode Martinu Premku ne bo zmanjkalo »narodnih izdajalcev« |url=https://demokracija.si/prejeli-smo/prejeli-smo-poslancu-svobode-martinu-premku-ne-bo-zmanjkalo-narodnih-izdajalcev/ |access-date=2026-10-28 |website=Demokracija |language=sl-SI}}</ref> * … [F]rancanje in nesramno govorjenje kolega Premka [je] samo še ena od umazanih operacij, s katerimi skušajo reševati Zorana Jankovića in seveda preko njega njegovega komandanta, ki sodi pa nekako v osebo Milana Kučana. […] Ljudje so bili umorjeni brez dokazovanja krivde, tako da so Premkove izjave pravno in vsebinsko popolnoma neumestne. Gre za vojne ujetnike in civiliste; oboji veljajo za zaščiteno skupino, ki jo je potrebno obravnavati po določenih pravilih, zlasti pa ne moriti brez sojenja.<ref>{{Navedi splet |date=2024-11-05 |title=Dežman Premkove izjave označil za pravno in zgodovinsko zgrešene ter pozval k zakonski sankciji |url=https://nova24tv.si/dezman-premkove-izjave-oznacil-za-pravno-in-zgodovinsko-zgresene-ter-pozval-k-zakonski-sankciji/ |access-date=2026-10-28 |website=Nova24TV |language=sl}}</ref> * Kolega [[Martin Premk|Premk]] ima kar nekaj težav. Menim, da živi v nekakšnih fantazijah, saj razumen in trezen človek pač ne bi mogel dajati tovrstnih izjav. […] Mislim, da je Premkovo izzivanje in sramotenje lastne človeške morale in poklica zgodovinarja najlepši pogreb zanj.<ref>{{Navedi splet |last=S. |first=A. |date=2026-09-11 |title=Dežman o nespodobnostih poslanca Svobode: “Blati poklic zgodovinarja in sramoti lastno človeško moralo.” |url=https://nova24tv.si/dr-joze-dezman-o-provokacijah-poslanca-svobode-blati-poklic-zgodovinarja/ |access-date=2026-09-13 |language=sl}}</ref> * … Film Preboj je najslabši možni partizanski film in je sramota za vsakega normalnega človeka; navsezadnje tudi jaz kot potomec partizanske družine se globoko sramujem, da morajo partizane žaliti na tak način.<ref>{{Citat |last=Berlec |first=Metod |title=[BEREMO] 12.06.2021 Nova24TV Gost Jože Dežman, 45:19-44:35 |date=2021-06-14 |url=https://www.youtube.com/watch?v=bYsBfIs62wI |access-date=2026-08-25}}</ref> == Navedki o njem == * … za politično kadrovanje v javnih kulturnih ustanovah. Naj tukaj izpostavim, da je vodenje muzeja novejše zgodovine prevzel dr. Dežman, izrazit zagovornik zgodovinskega revizionizma in velik nekritičen podpornik tabora, ki je kolabiral s fašizmom in nacizmom v času druge svetovne vojne.<ref>{{Navedi splet |date=22. 3. 2021 |title=67. izredna seja DZ RS - Transkript |url=https://viii.parlameter.si/seja/432/transkript?page=64#1366582 |access-date=2026-10-28 |website=viii.parlameter.si}}</ref> […] Menjali ste vse mogoče direktorje javnih inštitucij, tiste, ki so jim potekli mandati, in tiste, ki jim niso. Morda se bi dotaknil zgolj Muzeja novejše zgodovine. Tja ste ponovno postavili za direktorja dr. Dežmana. Vemo, da gre za izrazito sporno osebo, za osebo, ki ima izrazito enostranski pogled na obdobje polpretekle zgodovine, ki je izrazito navijaški, pristransko navijaški do tabora v 2. svetovni vojni, ki je simpatiziral s kolaboracijo, z nacifašizmom. Izrazito enostransko in tendenciozno o teh stvareh piše in jih vidi, ampak to je žalostno. To je še en dokaz več, da ne gradite na antifašizmu, ampak na nekih drugih ideologijah. ([[Marko Koprivc]], 2021)<ref>{{Navedi splet |date=22. 3. 2021 |title=67. izredna seja DZ RS - Transkript |url=https://viii.parlameter.si/seja/432/transkript?page=90#1366838 |access-date=2026-10-28 |website=viii.parlameter.si}}</ref> * […] [G]lede na to, da je bil omenjen tudi dr. Dežman, bivši direktor Muzeja novejše zgodovine, bom navedel samo eno hvalisanje, ki sem ga prebral: "Vedno, ko je Janša na oblasti, sem jaz nekje direktor, enkrat muzeja, enkrat Arhiva Republike Slovenije, brez ustreznih pogojev, pa spet potem muzeja." Pa se zdaj pogovarjajmo naprej o raznih političnih vplivih, če se želi. <ref>{{Navedi splet |date=28. 6. 2024 |title=13. redna seja Odbora za kulturo - Transkript |url=https://ix.parlameter.si/seja/6128/transkript?page=6#1855760 |access-date=2026-10-28 |website=ix.parlameter.si}}</ref>) […] Ravno omenjeni dr. […] Dežman je pa sinonim za politično manipulacijo in zlorabo zgodovine. ([[Martin Premk]], 2024)<ref>{{Navedi splet |date=28. 6. 2024 |title=13. redna seja Odbora za kulturo - Transkript |url=https://ix.parlameter.si/seja/6128/transkript?page=20#1855760 |access-date=2026-10-28 |website=ix.parlameter.si}}</ref> * Marsikateri žrtvi povojnih (ali medvojnih) pobojev se je verjetno zgodila (neizbrisljiva/nepovratna) krivica – kar pomeni, da je za svojo blago in nevpadljivo in neškodljivo kolaboracijo plačala kar s svojim življenjem. V vsaki vojni se dogajajo krivice, to drži, in to je (kljub »ženevskim konvencijam«) neizbežno! Vendar je povsem nemogoče z današnjimi kulturnimi/moralnimi vatli/normativi/standardi motriti (ocenjevati/vrednotiti) povojne poboje (in bratomorno vojno) – še posebej ne, če se v »razpravo« stihijsko/nekontrolirano vmešajo politično kontaminirani/motivirani »razpravljalci« ali celo »decision-makerji« ala Jože Dežman ([[Roman Vodeb]])<ref>{{Navedi splet |last=Vodeb |first=Roman |title=(Psiho)Analiza povojnih pobojev – II. del |url=https://publishwall.si/roman.vodeb/post/439486/psihoanaliza-povojnih-pobojev-ii-del |access-date=2026-08-25 |website=publishwall.si |language=sl}}</ref> == Sklici == {{Sklici}} {{DEFAULTSORT:Dežman, Jože}} [[Kategorija:Zgodovinarji]] [[Kategorija:Filozofi]] [[Kategorija:Politiki]] [[Kategorija:Slovenci]] kmvevt6nzljhdi9bburx0ee365hn129